Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-08


Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-08



1 Pages 1-10

▲back to top


1.1 Page 1

▲back to top


Biografski spomini sv. Janeza Boska
54. zvezek
Izdaja v slovenskem jeziku
Memorie Biografiche di San Giovanni Bosco
Biografski
Editio Slovenica
spomini
sv. Janeza Boska
zbral
Janez Krstnik Lemoyne
BiS 8
izdaja v slovenščini
editio slovenica

1.2 Page 2

▲back to top


1.3 Page 3

▲back to top


Biografski spomini
sv. Janeza Boska
zbral
Janez Krstnik Lemoyne
8. zvezek
Ljubljana 2017

1.4 Page 4

▲back to top


Biografski spomini sv. Janeza Boska
zbral Janez Krstnik Lemoyne
8. zvezek
V slovenskem jeziku - Editio Slovenica
BiS 8
Naslov izvirnika
Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco
raccolte dal Sac. salesiano Giovanni Battista Lemoyne
Volume 8
Torino, Tipografia S.A.I.D. "Buona Stampa", 1912
Prevedel:Valter Dermota
Uredil:
Stanislav Duh
Oblikovanje
in grafični stavek:
Marjan Lamovšek
Izdal:
Salezijanski inšpektorat
Ljubljana 2017
Tisk in založba:
Salve d.o.o. Ljubljana
Naklada:
50 izvodov
Spletna izdaja:
www.donbosko.si/bis
Izdaja "ad experimentum".
Za tekstnokritično sklicevanje je merilo besedilo v izvirniku.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
27-36:929Bosco G.
272(450)"18"
LEMOYNE, Giovanni Battista, 1839-1916
Biografski spomini sv. Janeza Boska, ki jih je zbral Janez Krstnik
Lemoyne / [prevedel Valter Dermota]. - Ljubljana : Salve, 2012-
Prevod dela: Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco. - Od 2. zv. da-
lje: Biografski spomini sv. Janeza Boska / zbral Janez Krstnik Lemoyne
Zv. 8. - 2017
ISBN 978-961-211-877-8 (zv. 8)
261096704

1.5 Page 5

▲back to top


sv. Janez Bosko
duhovnik

1.6 Page 6

▲back to top


Pisateljeva izjava
V soglasju z odredbami Urbana VIII. z dne 13. marca 1625 in 5. junija 1631, kakor tudi v soglasju z odred-
bami Sv. kongregacije za obrede slovesno izjavljam, da z izjemo dogem, naukov in vsega, kar je slovesno razgla-
sila sveta rimska Cerkev, vsemu drugemu, kot so čudeži, videnja, prikazovanja še nekanoniziranih svetnikov, ne
bom izkazoval ne zahteval druge kot samo človeško vero. V nobenem primeru ne nameravam prehiteti sodbe
Apostolskega sedeža, za katerega poslušnega sina se imam in si to štejem v čast.
Za pregled Salezijanske družbe
Videl: se lahko natisne
Turin, 12. marca 1912
Duh. JULIJ BARBERIS, duhovni vodja
ZA CERKVENI PREGLED
Videl: se lahko natisne
Duhovnik ALOJZIJ PISCETA, delegiran nadzornik
SE LAHKO NATISNE
Turin, 16. marca 1912
C. FRANCISCUS DUVINA, generalni revizor

1.7 Page 7

▲back to top


1.
poglavje
1865
Katoliško branje: Dialog O jubileju – Število članov Salezijanske družbe –
Odprava ulice Giardiniera (Vrtnarica) – Pogodba za klesanje kamna za
cerkev Marije Pomočnice – Slikar Lorenzone in podoba Marije Pomočnice
– Glasbenik Giovanni De Vecchi – Gospodovo razglašenje in povabilo na
gledališko predstavo – Don Boskovi večerni govori – Nepredvidena smrt treh
bratov: bodite pripravljeni – Mati Božja Marija ne mara častilcev, ki živijo
v grehu – Pust in duše v vicah – Spominski dan na Besucca – Prikazovanje
Device Marije v Spoletu – Način, kako naj opravljamo ustne molitve
Na začetku osmega zvezka Biografskih spominov častitljivega Božjega
služabnika duhovnika Janeza Boska želimo ponoviti nekaj opomb, ki smo jih
izrekli že v prejšnjih zvezkih, se pravi, da je vse to, kar smo že in kar bomo še
pripovedovali, zvest prikaz tega, kar se je zares zgodilo. Na stotine je prič kre-
posti in dela našega dragega ustanovitelja. Eni so svoje pričevanje zapisovali
vse od začetka njegovega življenja pa do njegovega zadnjega izdiha, kar so sami
videli ali slišali pripovedovati druge. Celo pogovori, ki so se ohranili in so nam
jih zapustili, so podani tako, kakor so potekali. Lahko rečemo, da je vseh teh za-
piskov za celo knjižnico. Ko smo pisali, se nismo prepuščali pesniškemu zano-
su in pretiravanju, kajti resnica ne potrebuje slepil. O tem nam govori trideset
zapriseženih prič pripravljalnega procesa na nadškofijskem dvorcu v Turinu, ki
smo ga z vsemi potrebnimi dovoljenji bogato uporabili pri našem delu.
Po tej uvodni pripombi se odpravimo na pot.
Leto 1865 je bilo leto jubileja, ki naj bi se v vsaki škofiji obhajal en mesec po
navodilih posameznih ordinarijev. V ta namen je don Bosko za mesec februar

1.8 Page 8

▲back to top


8
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
pripravil in dal natisniti knjižico z naslovom Dialog o ustanovitvi jubileja s po-
božnimi vajami ob obisku cerkva izpod peresa duhovnika Janeza Boska.
»Pod tem naslovom,« tako piše Unità Cattolica 11. marca, »je pravkar izšel zvezek
Katoliškega branja v Turinu. Namen tega spisa je podati jasno predstavo, kaj je jubilej in
kako je nastal. Končno so kot dodatek podane pobožne vaje za obisk treh cerkva, ki jih je
po odloku rimskega papeža, ki je jubilej razglasil, treba obiskati. Ta zvezek, ki se odlikuje
po preprostem in jasnem slogu, priporočamo ljudem vseh slojev. Dobiti ga je mogoče za
ceno 0,15 lir v tiskarni oratorija sv. Frančiška Saleškega.«
Na naslovni strani je bilo zapisano: Blagor ljudstvu, ki ve, kaj je jubilej. Nes-
rečni vsi tisti, ki se zaradi nevednosti ali malomarnosti niso zmenili zanj v upanju,
da bodo doživeli drugega (Kardinal Gaetani, Del Giubileo, 15). Predgovoru sledi
okrožnica svetega očeta in knjižica se končuje s tremi razmišljanji: Spoved, Ob-
hajilo in Miloščina. Podajamo tudi troje premišljevanj: Misel na zveličanje, Mi-
sel na smrt in Poslednja sodba. Knjižico so verniki tako dobro sprejeli, da je bil
don Bosko primoran pripraviti drugo izdajo z dodatkom za spodbudo bralcev
k pobožnosti do Marije.
Salezijanska družba je štela nekako osemdeset članov, med katerimi je bilo
enajst duhovnikov. Nekaj jih je zapustilo družbo, vendar so vstopili drugi in
zasedli njihovo mesto. Malo semenišče v Mirabellu je cvetelo, zavod v Lanzu je
začel prinašati prve sadove in proti koncu 1864 je don Pestarino pospešil za-
četke dela v Morneseju, kjer so položili temeljni kamen zavoda za vzgojo moške
mladine. To je bila nadvse veličastna slovesnost, zlasti po zaslugi godbe na pi-
hala iz Lerme.
Don Bosko je z vedno večjim zaupanjem pripravljal vse potrebno za nada-
ljevanje gradnje cerkve Marije Pomočnice. Dne 1. januarja je z gospodi Ferraris
in družbo iz Turina podpisal pogodbo za klesan kamen iz Malanaggia. Klesano
kamenje za temelje cerkve, to so podzidki brez roba za ceno 150 lir za kubični
meter, naj bi bilo položeno do prihodnjega meseca marca, osnove za stebre z
okrajki, gladko izdelani imenovani klesanci, naj bi bili postavljeni v aprilu za
ceno 250 lir za kubični meter. Kamenje bi premerili geometrično glede na pot-
rebne razsežnosti.
Don Bosko si je prizadeval, da bi kupil tudi prostor med cerkvijo in zaveti-
ščem.
Iz listine za predlog pogodbe 16. januarja 1865 (Valdocco, Al. Bellezza) je
razvidno, da se je don Bosko dogovarjal z gospo Katarino Novo, vdovo po Bel-
lezzu, za odpravo Via della Giardiniera (Vrtnarica) in za postavitev druge, kot
nadaljevanje Via Botta. Prepis tega načrta, katerega izvirnik je podpisal odve-
tnik J. Troglia, jasno kaže katastrsko razdelitev zemljišča.

1.9 Page 9

▲back to top


BiS 8 — 1. poglavje
9
Toda glavna misel, ki je navdihovala don Boska, je bila slika Marije Pomoč-
nice, ki naj bi jo postavili na glavni oltar novega svetišča.
Ko se je prvikrat pogovarjal s slikarjem Lorenzonejem, ki naj bi sliko izde-
lal, so se vsi navzoči čudili velikopoteznosti njegove zamisli. Svojo predstavo je
takole izrazil: »Zgoraj naj bo presveta Devica Marija v zboru angelov, čim bliže
okoli nje apostoli, nato zbor mučencev, prerokov, devic, spoznavalcev; spodaj
prapori velikih Marijinih zmag in ljudstva vseh krajev zemlje, ki dvigajo roke in
prosijo Marijo pomoči.« Govoril je kakor o kakem prizoru, ki ga je že videl, in
navedel vse posameznosti. Lorenzone ga je začuden brez sape poslušal, in ko je
don Bosko končal, je dejal:
– In kam boste postavili to sliko?
– V novo cerkev.
– In menite, da bo zanjo zadosti prostora?
– In zakaj ne?
– In kje boste dobili sobano, kjer jo bo mogoče naslikati?
– To je slikarjeva stvar.
– In kje mislite, da bi jaz mogel dobiti zadosti velik prostor za vašo sliko?
Za to bi bila potrebna Piazza Castello, razen če bi se zadovoljili z miniaturno
izvedbo, ki bi jo morali potem gledati pod drobnogledom.
Vsi so se zasmejali. Slikar je z merami v rokah in s pravili sorazmerja raz-
ložil celotno zadevo. Don Bosku je bilo malo hudo, toda priznati je moral, da
ima slikar prav. Nato so se dogovorili, da bo slika predstavljala samo Marijo,
apostole, evangeliste in kakega angela. Ob vznožju slike, pod Marijino glorijo, bi
postavili podobo hiše oratorija.
Slikar je najel visoko sobano v Palazzu Madama in začel delati. Delo naj bi
trajalo približno tri leta. Ko je bila slika že skoraj narejena, so ugotovili, da lev
ob strani sv. Marka tako priteguje pozornost, da odvrača pogled od glavnega
motiva. Zato mu je bilo treba dati malo manj pozornost vzbujajoč videz. Marija
pa se mu je zares izredno posrečila.
»Nekega dne,« tako pripoveduje eden izmed duhovnikov iz oratorija, »sem
vstopil v Lorenzonejevo delavnico, da bi si ogledal sliko. Stal je na zgornjih preč-
kah lestvice in dokončeval Marijin obraz. Ni se zmenil za ropot, ki sem ga povzro-
čil s svojim vstopom; nadaljeval je svoje delo in čez nekaj časa stopil na tla. Tedaj
se je zavedel moje navzočnosti, me prijel za roko, me povedel na mesto, kjer se
je slika posebno dobro videla, in mi dejal: 'Poglejte, kako je lepa! To ni moje delo.
Nisem jaz slikal, neka druga roka je vodila mojo roko. Zdi se mi, da po vsem tem,
kar sem doživel, ona spada v oratorij. Recite torej don Bosku, da bo slika po nje-
govi želji.' Bil je nadvse navdušen. Nato se je spet vrnil k svojemu delu.«

1.10 Page 10

▲back to top


10
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Naj še povemo, da je Lorenzone takrat, ko so sliko prinesli v cerkev in jo
postavili na njeno mesto, padel na kolena in planil v jok.
Po sliki še o glasbi Mariji na čast.
Don Bosko je proti koncu leta 1864 zaupal glasbeniku maestru Giovanniju
De-Vecchi vodstvo glasbe na pihala v oratoriju. To je bil odličen izbor, saj je bil ta
maestro izredno nadarjen, dobro je poznal skrivnosti svoje umetnosti, obenem
pa si neutrudno prizadeval, da so se godbeniki čim bolj okoristili z njegovim po-
ukom. Skoraj dvajset let je zlagal skladbe tako svetne kakor cerkvene vsebine.
Igranje v cerkvi, na dvorišču in v gledališču je navduševalo poslušalce.
Dne 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja, so v oratoriju pono-
vili veseloigro Hiša sreče ob navzočnosti velikodušnih dobrotnikov, ki so don
Boskove dejavnosti imeli za svoje.
Ohranjeno je povabilo, ki ga je Božji služabnik poslal družini markiza Fassa-
tija, ki ga je pričakoval za kosilo, in po njej kneginji Montmorency:
Milostljiva gospa Azelija!
Najlepša hvala za ljubeznivo povabilo. Skušal se bom odzvati. Toda ali ne bi mogli
vi urediti tako, da bi istega dne, to je jutri prišli sem? Kdo ve, ali ne bila pripravljena priti
tudi gospa kneginja, da bi videla in slišala velezaslužna giandujeva dejanja.
Začnite pripravljati točke za razgovor o nalogah: javna razprava bo v petek.
Bog naj vas blagoslovi in Trije kralji naj vam prinesejo veliko dobre volje, da bi pos-
tali sveti.
Očku in mamici gospe kneginji želim srečne dni. Molite tudi zame, ki sem vaš najvda-
nejši služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 5. januarja 1865
Tako se je začelo leto 1865. Gmotne skrbi, tudi za dobre namene, po navadi
v tistih, ki niso popolni v kreposti, ohladijo navdušenje za duhovne stvari. Toda
pri don Bosku ni bilo tako. Goreča želja po zveličanju duš v njem ni zamrla niti
za hip. To potrjujejo tudi nagovori, ki jih je don Bosko imel fantom po večernih
molitvah. Navedli bomo tiste, ki smo jih na kratko zapisali v našo kroniko, raz-
deljene na posamezne dni.
2. januar 1865
Pretekla sta že dva dneva, odkar smo začeli novo leto. Ste ga dobro začeli? Začeli ste
ga, toda ali ste tudi prepričani, da boste dočakali njegov konec? Proti enajsti uri zvečer
zadnjega dne leta 1864 je brat ministra Della Rovere odpravljal neke posle, ko ga je zade-
la kap in ob enih po polnoči je bil mrtev, ne da bi mogel prejeti svete zakramente spovedi,
obhajila in poslednjega olja. Sreča zanj, da je bil dober kristjan, in kakor so mi zagotovili

2 Pages 11-20

▲back to top


2.1 Page 11

▲back to top


BiS 8 — 1. poglavje
11
njegovi prijatelji, je na božični dan opravil svoje pobožnosti. Upajmo, da ga je Gospod
sprejel v svoj sveti mir v nebesih. Glejte, bili so trije bratje: minister, potem ta, o katerem
vam govorim, in brat jezuit v Rimu. V štiridesetih dneh so vsi odšli v večnost od iste bo-
lezni. Ali so na začetku leta 1864 mislili, da je to zadnje leto njihovega življenja? Bodimo
zato pripravljeni, ker nas bo Gospod poklical k sebi v trenutku, ko bomo najmanj mislili.
In kaj bomo tedaj storili? Smrt od kapi je trenutna in nepredvidena. Nepredvidena, če nas
zadene nepripravljene, in trenutna, ko ne mislimo na to. Naj nam Bog pošlje trenutno
smrt, vendar pa ne nepredvidene.
Dragi moji! Če bi sedaj prišla smrt, bi bili pripravljeni? Večina meni, da bi bila, neka-
teri pa na žalost ne, ker so v smrtnem grehu. O, če bi videli, kako strašno pošast imajo za
vratom, bi od strahu obnemeli. Že nekaj časa bi jih rad opozoril, toda do sedaj sem čakal
v upanju, da se bodo spreobrnili. Čakal bom še kak dan in jih potem obvestil. Hudič, dragi
moji, kroži okoli vas in jaz ga vidim: išče, da bi vas požrl. Prikrade se za vaš hrbet in vas
prime zdaj za eno nogo in potem za drugo in upa, da vas bo vrgel po tleh; no, potem pa
vas prime za obe nogi. Toda pred seboj imate lepo Gospo, ki vam izteguje roke v pomoč, da
ne padete. Kaj boste rekli o tistih, ki v toliki nevarnosti zavračajo njeno pomoč, odbijajo
njene roke, udrihajo po njih in jih divje grizejo? Gospa odmakne svojo roko in pravi: Nes-
rečneži, zavračate mojo pomoč? Prav, potem se pa kar pogubite, ker tako hočete. Jaz sem
storila vse, da bi vas rešila. Vi niste hoteli, vi sami ste vzrok svojega pogubljenja.
Dragi moji sinovi, ta ostudna pošast je vaš sovražnik hudič. Lepa Gospa je presveta
Devica Marija.
5. januar
Presveti Devici Mariji ne ugaja češčenje, ki ga opravljajo tisti, ki živijo v grehu. Bil
je človek, ki je dolga leta žalil Gospoda, medtem ko ni opustil niti dneva, da ne bi s kako
molitvijo pozdravil Božje Matere. Ko je tako nadaljeval v tej svoji pobožni vaji, obenem pa
tudi svoje neredno življenje, se mu je neke noči prikazala Marija, mati Božjega usmiljenja.
Pred njo je korakal prelep deček, ki je nosil pladenj s prečudovitimi jedmi, ki pa so bila
pokrita z umazanim, raztrganim in smrdljivim prtom. Mati Božja Marija ga je povabila,
naj bi si vzel od tistih jedi, on pa je s studom odgovoril: »Draga mati Marija, prt je tako
strašno grd, da se mi od gnusa obrača želodec.« »In meni,« je odgovorila, »ne morejo
ugajati tvoje pobožnosti zaradi tvojih številnih grehov, ki jih nenehno delaš. Kakor bi ta
jedila tebi ugajala, če ne bi bila pokrita s tem umazanim prtom, tako bi meni ugajale tvoje
pobožnosti, če ne bi videla grehov, ki jih je polna tvoja duša.« Ko je izrekla te besede, je iz-
ginila in ta revček je, premagan od Marijine materinske dobrote, šel k spovedi, spremenil
življenje in vztrajal do konca.
8. januar
Dragi moji sinovi, včeraj se je začel pustni čas. Rad bi, da bi ga tudi vi veselo preži-
veli, zato bo v gledališču več predstav, v obednici se bo tudi poznalo, imeli bomo dodatno
razveseljevanje, kakor bodo odločili predstojniki. Pa to še ni vse. Rad bi, da bi telesnemu

2.2 Page 12

▲back to top


12
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
pustovanju dodali še duhovno pustovanje, in povedal vam bom zakaj. Med vami je nekdo,
ki bi rad z vami opravil svoje pustovanje. To je hudič in jaz nikakor nočem, da bi to storil
na vaš račun. Zato si želim, da od danes naprej vsak dan izpolnite majhno cvetko z na-
slednjim namenom: za tisto dušo v vicah, ki zato, da bi prišla v nebesa, potrebuje dejanje,
ki ga boste vi storili.
Lahko si predstavljate, koliko duš lahko tako pripeljemo k Marijinemu prestolu. Tu-
kaj nas je 500 dijakov, in če bomo vsi opravili vsak dan to pobožno vajo, si lahko predstav-
ljate, koliko duš bomo v dveh mesecih rešili njihovih muk in koliko prijateljev si bomo
pridobili v nebesih. Le-ti se bodo čutili, ker smo jim pomagali predčasno do večne sreče,
dolžne, da bodo molili za nas. In koliko dobrega bomo deležni zaradi priprošnje, ki jo
bodo te duše zastavile pri Bogu za nas, da ne govorimo o skrajšanih vicah za nas, kajti
Gospod bo ravnal z nami tako, kakor mi ravnamo z drugimi. Vsi bomo krajši ali daljši čas
morali skozi vice, zato prej pomislimo na to. Kar sem vam povedal, nisem povedal sam od
sebe (kar pomeni, da mu je Marija navdihnila ta nasvet). Naj vam bo zadosti, da veste,
da je to dejanje nadvse drago Jezusu in Mariji in da oba od vas pričakujeta to dobro delo.
9. januar
Danes je preteklo leto dni, odkar je naš dragi Besucco odšel v večnost. Prav je, da se
ga spomnimo. Umrl je mirno, le ena sama žalost ga je trla v trenutku smrti. Pa ne zato,
ker bi slabo živel, ker bi zamolčal grehe pri spovedi, ker bi se pregrešil v ljubezni do svojih
tovarišev ali z nepokorščino do predstojnikov, ne zato, ker bi moral popraviti pohujšanje,
temveč samo zato, ker ni ljubil Boga tako, kakor si zasluži.
11. januar
Nocoj vam bom pripovedoval čudovite stvari. Mati Božja Marija se je v teh letih
večkrat prikazala svojim častilcem. Tako se je leta 1846 v Franciji prikazala dvema pas-
tirčkoma in med drugim napovedala bolezensko plesen na trti in krompirju, kar se je tudi
zgodilo. Tožila je zaradi preklinjanja, zaradi težaškega dela ob prazničnih dneh, zaradi
slabega vedenja v cerkvi in povedala, da je vse to povzročilo jezo njenega Božjega Sina.
Prikazala se je leta 1848 mali Bernardki pri Lurdu in ji naročila, naj moli za grešnike. V
Taggi je Marija premikala oči, prav tako v Vicovaru pred brezštevilnimi pričami. V Spole-
tu Marijina podoba kar naprej dela izredne stvari.
Nekaj posebnega je to, da je mogoče iz latinskega izraza Spoletum narediti akrostih:
S sancta (sveta); P parens (roditeljica); O omnipotentis (vsemogočnega) L legiferi (zako-
nodajalca); E et (in); T totius (vsega); U universi (vesoljstva); M mater (mati), ali tutrix
universi Maria (varuhinja vesoljstva Marija). To pomeni isto kot Maria Auxilium Christi-
anorum (Marija Pomoč kristjanov).
Prav tako sem danes bral v Giardinetto di Maria (Marijin vrtiček) o izrednem dogod-
ku v Toskani. Na steni neke hišice se je kar nenadoma pojavila Marijina slika. Eden izmed
navzočih je to videl, v srcu se mu je vzbudilo zaupanje, z bolnim udom se je dotaknil slike

2.3 Page 13

▲back to top


BiS 8 — 1. poglavje
13
in v trenutku ozdravel. O dogodku se je razvedelo v okolici in že je prišlo veliko ljudi k tisti
podobi. Oblast je poslala karabinjerje, da bi onemogočili zbiranje ljudi pri tisti hiši. Toda
za vsakega človeka, ki so ga orožniki odvedli, je prišlo sto drugih in naval ljudi je še bolj
narastel. Tedaj so pred hišo postavili zid, toda Marijina podoba se je pokazala na zidu.
Tedaj so zid zabili z deskami. Pa tudi na deskah se je pokazala slika. Navdušenje ljudstva
je vedno bolj raslo. Celo karabinjerji, ki jih je oblast pošiljala tja, da bi preprečili prazno-
verje, so padli na kolena in molili.
Tudi mi, dragi moji dečki, smo deležni brezštevilnih milosti nebeške matere Marije.
Ko bom imel čas, vam bom povedal, kaj je Marija storila v naši hiši. Vprašali me boste: 'Kaj
pomenijo ta Marijina prikazovanja?' To so znamenja milosti, dragi moji sinovi. Presveta
Devica je naša mati, in ko vidi, v kako velikih nevarnostih so njeni otroci, prihaja, da jih
reši. Hočete, da vas ta nebeška mati vzljubi? Izpolnjujte tisto krepost, ki ji je nadvse draga,
to je krepost svete čistosti.
Dobro delo, ki vam ga nocoj svetujem, se glasi: Ko molite, mislite na to, kar delate. Ko
molite, govorite z Bogom. Govoriti pomeni jasno izgovarjati besede, tako da se vas lahko
razume. Zato molite počasi in z istim tonom glasu, kakor če bi govorili s kakim vam zelo
dragim prijateljem.

2.4 Page 14

▲back to top


2.
poglavje
Don Boskovi nagovori – Sanje: slaba pot in kamnita steza; prepelica in
jerebica; velika sobana; umirajoči in mrtvec, ki ju don Bosko ne more
prepoznati – Don Bosko v Lanzu: njegovo pismo za don Ruffina – Fantom v
oratoriju izroči pozdrave dečkov iz Lanza; razloži usodo tistih, ki jedo jerebice
ali prepelice – Napoved – Razmišljanje o sanjah – Drugi don Boskovi nagovori
– Nagrada za obnašanje tistim fantom, ki so jih gojenci sami izbrali za
najboljše v oratoriju; devetdnevnica v čast sv. Frančišku Saleškemu – Zamisel
nove loterije – Veliko norcev in veliko prebrisancev – Prva splošna konferenca,
predpisana za praznik sv. Frančiška Saleškega – Don Bosko skuša sestaviti
komisijo – Članek v Unità Cattolica: darila Pija IX. za cerkev v Valdoccu
V Knjigi pregovorov beremo: Poslušajte, otroci, očetov opomin, pazite,
da spoznate razumnost! Kajti dober pouk vam dajem, mojega nauka ne zapuš-
čajte! Nadaljevali bomo z besedami življenja, ki smo jih slišali iz ust našega oče-
ta don Boska, kakor jih je on spregovoril.
16. januar
Za nami je že prva polovica januarja; kako smo izrabili ta čas? Nocoj vam bom, če
vam je prav, pripovedoval sanje, ki sem jih imel predvčerajšnjo noč. Bil sem na potovanju
z mnogimi fanti iz oratorija in mnogimi drugimi, ki jih nisem poznal. Ustavili smo se za
zajtrk v nekem vinogradu in vsi dečki so se razkropili in jedli sadje: eni grozdje, drugi
smokve, tretji slive. Jaz sem bil sredi med njimi, trgal sem grozdje, nabiral smokve in jih
delil med fante, rekoč:
– Tu imaš, vzemi in jej.
Zdelo se mi je, da sanjam, in bilo mi je žal, da so to samo sanje. Dejal sem si:
– Naj bo že kakor koli, dajmo, da se dečki gostijo.
Med vrstami trt se je pojavil vinogradnik.

2.5 Page 15

▲back to top


BiS 8 — 2. poglavje
15
Ko smo se okrepčali, smo se spet odpravili na pot skoz vinograd. Toda pot je bila
naporna. Vinograd je bil, kot je to navadno, poln globokih brazd, tako da je bilo treba
enkrat navzgor pa spet navzdol in včasih je bilo treba celo kaj preskočiti. Večji fantje so
odlično skakali, manjši so sicer tudi vzeli zalet, toda namesto da bi dosegli nasprotni breg,
so padli v jamo. To mi je delalo skrbi, zato sem se razgledal okoli in videl pot, ki je vodila
ob vinogradu. Vsi smo se napotili na tisto stran.
Tedaj me je vinogradnik ustavil in mi dejal:
– Pazite, ne hodite po tisti poti. Polna je kamenja, lukenj, trnja, blata in jarkov. Ni
mogoče hoditi po njej. Hodite po poti kot do sedaj.
Odgovoril sem mu:
– Imate prav. Toda ti malčki ne morejo skakati čez te brazde.
– Glede tega pa se da pomagati: večji naj si posadijo na ramena manjše in s tem bre-
menom na ramah preskočijo jarke.
Ta nasvet me ni prepričal. Z vsem svojim spremstvom sem se napotil na rob vinogra-
da, proti poti, za katero sem se prepričal, da je zares neprehodna.
Obrnjen k don Francesii sem dejal: – V roke Scili pade, kdor se hoče ogniti Karibdi.
Morali smo skreniti in iti naprej skoz vinograd, kakor je rekel vinogradnik.
Ko smo prišli do konca vinograda, smo naleteli na gosto ograjo iz samega trnja. Ko
smo si z velikim naporom utrli prehod, smo se spustili po obronku in se znašli v prek-
rasni dolini, pokriti z zeleno mehko travo in polno dreves. Sredi travnika sem zagledal dva
nekdanja gojenca iz oratorija. Ko sta me opazila, sta se obrnila proti meni in me veselo
pozdravila.
– Glejte, kako sta ljubka, je rekel nekdo in mi pokazal dva ptička, ki ju je imel na dlani.
– Kaj je to, sem vprašal.
– Ena prepelička in ena jerebička, ki sem ju našel.
– Je jerebica še živa? sem vprašal.
– Seveda je. Poglejte! In podal mi je čudovito lepo jerebico, ki je morala biti stara
nekaj mesecev.
– Ali že sama je?
– Začenja.
In medtem ko sem ji dajal jesti, sem opazil, da ima kljun razdeljen v štiri dele. Začudil
sem se in svoje začudenje izrazil fantu.
– Kako? Ali don Bosko ne ve, kaj to pomeni? Jerebičin kljun, razdeljen v štiri dele,
pomeni isto kot jerebica.
– Ne razumem.
– Kako da vi, ki ste se toliko učili, tega ne razumete. Kako se pravi jerebica po latinsko?
– Perdix.
– To je ključ za razumevanje vsega.
– Bodi tako dober in me reši te zmede.
– Razčlenite črke, ki sestavljajo besedo perdix.
– P pomeni perseverantia (vztrajnost).

2.6 Page 16

▲back to top


16
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
E aeternitas te expectat (večnost čaka nate).
R referet unicuique secundum opera sua, prout gessit, sive bonum sive malum (vrača
vsakemu po njegovih delih, tako dobro kakor slabo).
D Dempto nomine (izbriše vse človeške naslove, kot ugled, slava, znanje, bogastvo).
I ibit (bo odšel). Vidiš, kaj pomenijo štirje deli kljuna: štiri poslednje reči.
– Imaš prav. Razumem. Toda kaj je z X? Kaj ta pomeni?
– X pomeni neznanko. Saj ste se vendar učili matematiko!
– Dobro, spremeni črko in postavi neznano: odšel bo v neznan kraj (in locum suum).
Medtem ko sem bil začuden pa tudi prepričan o razlagi, sem ga prosil:
– Mi podariš to jerebico?'
– Seveda, z veseljem. Hočete videti prepelico?
– Da, pokaži mi jo.
Izročil mi je prelepo prepelico, tako se je vsaj zdelo. Vzel sem jo v roke, dvignil peruti
in videl, da je bila težko ranjena, in čez nekaj časa je postala vsa gnila, grozno grda in je
začela zaudarjati, da je bilo groza. Tedaj sem vprašal fanta, kaj pomeni ta sprememba.
Odgovoril je:
»Kakšen duhovnik! Kakšen duhovnik, ki po tolikem študiranju Svetega pisma ne poz-
na teh stvari. Ali se ne spominjate, kako je Bog Hebrejcem, ko so v puščavi negodovali nad
njim, poslal prepelice, kako so jedli, in medtem ko so imeli usta še polna mesa, jih je Bog
na tisoče pokončal? Ta prepelica pomeni, da jih požrešnost veliko več uniči kakor meč in
da večina grehov prihaja od požrešnosti.
Zahvalil sem se fantu za njegovo razlago.
Medtem se je na ograjah, drevesih, na travniku pojavilo veliko jerebic in prepelic, ki
so bile zelo podobne tistima dvema, ki ju je imel v roki fant, s katerim sem pravkar govoril.
Fantje so jih začeli loviti in so si tako pripravili kosilo.
Nato smo se spet odpravili na pot. Tisti, ki so jedli jerebice, so postali močni in so na-
daljevali pot, tisti pa, ki so jedli prepelice, so ostali v dolini, niso več šli z menoj, razgubili
so se in sem jih izgubil, se pravi, da jih nisem več videl.
Toda v trenutku, ko smo šli naprej, se je prizor popolnoma spremenil. Zdelo se mi je,
da sem v velikanski sobani, polni ljudi, veliko večji kot ves oratorij z dvoriščem vred. Ozrl
sem se okoli, vendar nisem nikogar prepoznal. Med njimi ni bilo niti enega iz oratorija.
Ko sem se tako začuden oziral, se mi je približal neki moški in mi dejal, da je neki revež v
smrtni nevarnosti in me prosi, da bi ga šel spovedat. Rad sem privolil in šel za njim. Vsto-
pila sva v neko sobo, jaz sem pristopil k bolniku in ga začel spovedovati. Ker pa sem videl,
da je postajal vedno slabši, sem se bal, da bo umrl. Končal sem izpraševanje in mu podelil
odvezo. Takoj nato je umrl. Njegovo truplo je začelo takoj razpadati in je tako zaudarjalo,
da ni bilo mogoče prenašati. Rekel sem, naj ga takoj pokopljejo, in vprašal, zakaj tako
zaudarja. Rečeno mi je bilo:
»Kdor tako hitro umre, je tudi hitro sojen.«
Odšel sem od tam. Čutil sem se do smrti utrujenega in sem prosil, da bi se mogel malo
odpočiti. Dejali so mi, da mi rade volje ustrežejo. Odpeljali so me po stopnicah v neko dru-

2.7 Page 17

▲back to top


BiS 8 — 2. poglavje
17
go sobo. Ko sem vstopil, sem zagledal dva fanta iz oratorija, ki sta se pogovarjala. Eden
izmed njiju je imel v roki zavoj. Vprašal sem ga:
»Kaj imaš v roki? Kaj delata tukaj?«
Opravičila sta se, da sta v tistem kraju, vendar na moje vprašanje nista odgovorila.
Ponovil sem vprašanje:
»Pa kaj delata tukaj?«
Spogledala sta se in mi rekla, naj počakam. Odvila sta svoj zavoj in razprostrla mrtva-
ško preprogo. Takrat sem v kotu zagledal na tleh ležečega enega izmed fantov oratorija,
vendar ga nisem prepoznal. Vprašal sem fanta, kdo bi bil, pa sta se samo izgovorila in mi
nista hotela povedati. Stopil sem k truplu, ga pogledal v obraz, tuhtal sem in tja, vendar
ga nisem prepoznal. Odločil sem se, da moram za vsako ceno zvedeti, kdo je. Odpravil sem
se navzdol po stopnicah in se spet znašel v tisti veliki dvorani. Množica neznanih ljudi je
izginila in tam so bili sedaj fantje iz oratorija. Kakor hitro so me zagledali, so se stisnili
okoli mene in mi začeli pripovedovati: 'Don Bosko, veste, umrl je neki fant iz oratorija.'
Vprašal sem jih, kdo bi to mogel biti, vendar mi niso hoteli povedati. Pošiljali so me od ene-
ga do drugega, vendar mi nihče ni hotel povedati imena. Še bolj zavzeto sem vpraševal.
Pa so se samo opravičevali in mi niso odgovorili. Ves razočaran zaradi neuspeha svojega
iskanja sem se zbudil in se znašel v svoji postelji. Sanje so trajale vso noč in zjutraj sem se
počutil tako utrujenega in zbitega, kot če bi vso noč potoval. Želim, da stvari, ki sem vam
jih povedal, ne bi pripovedovali zunaj oratorija. Med seboj lahko govorite o njih, kolikor
hočete, vendar samo med seboj.
Naslednjega dne, 17. januarja, se je don Bosko že zjutraj odpravil v Lanzo,
kamor ga je vodila očetovska skrb za don Dominika Ruffina in njemu podrejene.
Na teh svojih obiskih se ni zanimal samo za svoje duhovno poslanstvo, temveč
tudi za potrebe hiše, šolske uspehe, za disciplino med gojenci ter za odnose s
cerkvenimi in civilnimi oblastmi. Rečemo lahko, da je vsak posameznik prejel
od njega spodbudo za nadaljnje delovanje.
Dva tedna pozneje je don Bosko iz Turina pisal ravnatelju:
Predragi don Ruffino!
Scavarda želi pobrati svoje reči. Domenjeno je, da pride sem. Na njegovo mesto bo tja
prišel Chiesa, ki je zaradi dobre volje pravi posnetek Bodratta.
Popravil sem in dal prepisati dokument za župana.
Izroči najboljše želje za nebeške blagoslove vsem predstojnikom in podrejenim zavo-
da v Lanzu. Naj Božja mati Marija stori, da bo v hiši toliko svetnikov, kolikor je prebival-
cev. Amen.
Bog naj te blagoslovi. Imej me za vsega tebi vdanega v Jezusu Kristusu.
Turin, 3. februarja 1865
duh. Janez Bosko

2.8 Page 18

▲back to top


18
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ko se je 18. januarja vrnil v Turin, je imel tale nagovor:
Bil sem v Lanzu, da bi obiskal tamkajšnje fante, ki so mi kakor vi zelo pri srcu. Ne bom
govoril o sprejemu, ki sem ga doživel, ker bi to bilo ponavljanje stvari, ki sem vam jih že ne-
koč povedal. Povem vam samo, da so mi fantje včeraj zvečer, ko so se poslavljali, vsi enog-
lasno rekli: 'Recite fantom Oratorija sv. Frančiška Saleškega, da jih imamo zelo radi, da jih
imamo za svoje prijatelje in brate in da upamo, da nam tudi oni hočejo dobro, kakor jim to
tudi mi želimo. Recite jim, da bomo na praznik sv. Frančiška Saleškega vsi darovali zanje
sveto obhajilo in se bomo z njimi združili v molitvi k presvetemu Srcu Jezusovemu. Recite
jim, da upamo, da jih bomo kdaj obiskali v Turinu in da bodo tudi oni kak dan preživeli z
nami v Lanzu.' Jaz sem skušal izraziti vaša čustva, dragi moji sinovi, in sem jim povedal,
da se kaj lahko zgodi, da bo kateri izmed vas šel za kak dan v Lanzo ali tam tudi za vedno
ostal, kakor bodo pač odredili predstojniki. Če pa bo kateri izmed njih prišel sem v Turin,
ga boste vi sprejeli kot svojega brata, to pa toliko bolj, ker je v Turinu vsem znano, da so
fantje v Lanzu izredno pridni. Lahko si predstavljate, kako zelo so bili fantje v Lanzu zado-
voljni, ko so slišali te moje besede. Vsi so se vzravnali, stegnili roke in si popravili kravato.
Toda preidimo k drugemu. Gotovo bi radi slišali kaka pojasnila k sanjam. Hočem
vam samo razložiti, kaj pomenita prepelica in jerebica. Jerebica pomeni čednost. Prepe-
lica je nečednost, ki se sicer zdi lepa, če pa jo pogledaš od blizu, vidiš, da je vsa ranjena
pod perutmi in zaudarja. Zdi se mi, da ne potrebujete več razlage. Vse to pomeni nečiste
stvari. Med fanti so nekateri divje žrli prepelice, kljub temu da so zaudarjale. To so tisti, ki
se predajajo strasti in grehu. Drugi so jedli jerebice, to so tisti, ki imajo radi krepost in jo
tudi izpolnjujejo. Eni so držali v eni roki jerebico, v drugi pa prepelico, vendar so jedli pre-
pelico. To so tisti, ki poznajo odliko kreposti, pa ne uporabljajo Božje milosti, da bi postali
dobri. Spet drugi so držali v eni roki jerebico, v drugi pa prepelico; jedli so jerebico, ven-
dar istočasno poželjivo gledali prepelico. To so tisti, ki sicer živijo krepostno, vendar le z
veliko težavo in silnimi napori premagujejo skušnjave in so v veliki nevarnosti, da padejo.
Nekateri so jedli jerebico, vendar jim je pred očmi poskakovala prepelica. Jedli so naprej
in se niso zmenili za prepelico. To so tisti, ki se ravnajo po čednosti, prezirajo greh in se
ga izogibajo. Nekateri so jedli enkrat jerebico, potem pa spet prepelico. To so tisti, ki so
enkrat krepostni, drugič pa spet predani grehu in varajo sami sebe v upanju, da niso tako
slabi. Vprašali me boste, kdo izmed nas je jedel jerebico in kdo prepelico. Mnogim sem že
povedal, drugi pa, če hočejo, naj pridejo k meni in jim bom povedal.
Podobno je še naprej posameznikom zasebno dajal resne zveličavne napot-
ke ali pa povedal kaj veselega, kakor je pač videl v sanjah. Ko ga je nekega dne
obdajala skupina desetih fantov in so ga vpraševali o svoji prihodnosti, je dejal:
»Od teh, ki ste tukaj navzoči, bo eden postal velik učenjak, drugi velik sve-
tnik in tretji velik učenjak in velik svetnik.«
In kaj bomo mi rekli o opisanih sanjah?

2.9 Page 19

▲back to top


BiS 8 — 2. poglavje
19
Kakor običajno don Bosko ni opisal vseh okoliščin niti ni podal vseh po-
jasnil; omejil se je samo na vedenje svojih dečkov in napoved kakega bodočega
dogodka. Vendar pa razmišljajoč o njegovih besedah, če se ne motimo, lahko
vidimo v njih misli na oratorij ter na salezijansko in druge redovne družbe. Po-
vejmo svojo misel in se pri tem prepustimo sodbi izvedencev.
1. Vinograd je oratorij. Don Bosko kot vinogradnik deli med svoje fante raz-
lične sadove. To je eden izmed tistih duhovnih vinogradov, ki jih je videl
Izaija v 65. poglavju: »Zasajali bodo (verniki) vinograde in uživali njihov
sad. Prizor se je izpolnil v času trgatve.
2. Don Boskovo potovanje. Vinogradnikov nasvet, da bi močnejši, se pravi
salezijanci, nosili na ramah majhne, bi lahko pomenil potrebo po duhovni
pripravi (tirocinij) za člane družbe, ki pa ne bi smela biti ločena od dejavne-
ga življenja. Ali nemogoča pot ni mogoče široka cesta velikih redov, ki jih je
don Bosko tako zelo cenil, ki pa je postala tako klavrna zaradi pomanjkanja
redovnega življenja, zaradi sovraštva sektašev in zatiralne zakonodaje. Ali
pot ob vinogradu, ki teče ob cesti pa ima isto smer, ni mogoče nova ustano-
va, ki naj bi jo ustanovil don Bosko?
3. Jerebica. Ena izmed posebnosti te ptice je njena zvitost. Kornelij a Lapide
pri razlagi 17. poglavja Jeremije navaja 47. pismo sv. Ambroža, kjer opisuje
zvite in posrečene potegavščine jerebice, da bi ušla zasledovanju ptic ropa-
ric in rešila svoje gnezdo. Rek, ki ga je don Bosko pogosto ponavljal svojim
sinovom, je bil tale: Bodite zviti! S tem je hotel povedati, da jih misel na
večnost varuje pred zasledovanjem hudiča.
4. Prepelica. Pregreha požrešnosti in smrt poklicev.
5. Velikanska sobana in množica neznanih ljudi mora tudi imeti določen po-
men. Vendar se don Bosku ni zdelo vredno, da bi o tem govoril. Ali ni mogo-
če namig na bodočo ustanovo salezijanskih sotrudnikov?
6. Kar se tiče umirajočega bolnika, je don Bosko pozneje nam duhovnikom
dejal: »To je bil nekdanji gojenec oratorija in poizvedel bom, ali je že umrl.''
7. In umrli fant? Zdi se, da je bil D. Ruffino, ki ga je don Bosko imel izjemno
rad, in je zato razumljivo, da o tem ni govoril fantom. Don Bosko ga ni pre-
poznal, kajti te sanje so ga pripravljale na veliko izgubo, ne da bi ga užalos-
tilo zaradi gotovosti smrti. Don Ruffino je angel tako po kreposti kakor tudi
po zunanjem videzu in se je tiste dni prav dobro počutil. Vendar je umrl 16.
julija tega leta (1865).
Potem ko smo obrazložili naše poglede in pustimo vsakemu, da 'unusqu-
isque abundet in sensu suo' (naj bo vsak bogat v svojem mišljenju), nadaljujmo
poročanje o don Boskovih govorih, kakor so zapisani v kroniki.

2.10 Page 20

▲back to top


20
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
19. januar
V naši hiši je navada in povedal jo bom tistim, ki so prišli na novo. Na dan sv. Franči-
ška Saleškega se delijo nagrade in so fantje tisti, ki jih določajo. Dijaki dijakom, rokodelci
rokodelcem. Kako to poteka? Fant sestavi spisek desetih dečkov, ki jih on šteje za najbolj
pridne, delavne in pobožne, najsi bodo iz katerega koli razreda ali spalnice, in list podpiše.
Nato ga izroči svojemu učitelju, učitelj pa ga bo izročil meni. Jaz bom pregledal liste in
tisti, ki bo prejel največ glasov, bo dobil nagrado na dan sv. Frančiška Saleškega. Kleriki
ne pridejo v poštev, oni ne bodo prejeli nagrad, ker se predpostavlja, da je njihova krepost
veliko večja kot krepost gojencev. Če boste med kleriki našli koga, ki zaostaja v krepos-
ti za vami, povejte, govorite odkrito. Jaz nočem imeti klerikov slabotne kreposti in sem
pripravljen kleriku, za katerega bi vedel, da zaostaja za vami v kreposti, vzeti duhovniško
obleko. Kdor stopi na pot duhovništva, mora biti veliko bolj kreposten kot kak laik.
Tudi kleriki bodo smeli oddati spis devetih fantov. Prav tako lahko storijo vsi pred-
stojniki. Tudi jaz bom napisal en spis, vendar bo veljal samo en glas.
Jutri se bo začela devetdnevnica v čast sv. Frančišku Saleškemu. Nočem vam sveto-
vati kaj posebnega, priporočam vam pa: bodite natančni v izpolnjevanju pravil našega
doma. Zlasti vam priporočam vstajanje. Ob glasu zvonca se takoj dvignite, se oblecite,
dvignite svojega duha k Bogu in počakajte ob postelji, dokler vas zvonec ne pokliče v
cerkev. Če potem želite opraviti devetdnevnico v čast sv. Frančišku Saleškemu, zavetniku
naše hiše, naj jo stori zase. Sv. Frančišek Saleški vam bo bogato poplačal.
20. januar
Nekega večera je sv. Filip Neri dejal svojim dragim fantom:
– Povedal vam bom nekaj zelo lepega, če boste pozorno poslušali.
– Povejte, povejte, oče Filip, so mu klicali fantje, polni radovednosti.
– Prav, povedal vam bom, je odgovoril sv. Filip, da je na svetu veliko prebrisanih in
veliko norcev. Prebrisani so tisti, ki se trudijo in skrbijo za to, da bi si zaslužili nebesa, nori
pa tisti, ki gredo po poti večnega pogubljenja. Toda kako veliko je teh ubogih norcev!
Iste besede, dragi sinovi, naslavljam na vas. Med vami je veliko prebrisanih pa tudi
veliko nespametnih. Pred nekaj dnevi je prišel k meni neki fant in mi rekel:
– Don Bosko, mi dovolite, da grem domov?
– Zakaj?'
– Ker me zelo zebe.
– Toda, dragi moj, bodi vendar razumen! Da si zaslužimo nebesa, je treba tudi kaj
potrpeti. Poleg tega moramo znati premagovati svoje telo.
Če bi bil ta fant zares bister, bi si moral reči: Pogum, to je vendar zasluženje za nebe-
sa. Hočem se pokazati vrednega milosti, ki mi jo je izkazala mati Božja Marija s tem, da
me je privedla sem, me obvarovala tolikerih nevarnosti za mojo dušo ter mi dala toliko
priložnosti, da delam dobro in da morem spoznati svoj poklic.
Toda je še nekaj takih, ki so še bolj nespametni kot ta. Nespametni so tudi tisti, ki jedo
ob postnih dneh prepovedane jedi, prav tako so nespametni tisti, ki grdo govorijo, tisti, ki

3 Pages 21-30

▲back to top


3.1 Page 21

▲back to top


BiS 8 — 2. poglavje
21
prepevajo določene pesmi, ki berejo slabe knjige in slabo govorijo o svojih predstojnikih.
Vsi ti so nespametni, so na poti v pogubo, pa se tega sploh ne zavedajo. Celo domišljajo
si, da so silno pametni, ker se znajo potuhniti in skriti, pa dejansko drvijo v svojo pogubo.
Ubogi norci!
Don Boskova beseda, ki so jo gojenci vedno radi poslušali, jih je priprav-
ljala na praznik sv. Frančiška Saleškega, ki se je obhajal na od Cerkve določen
dan, 29. januarja, četrto nedeljo po Gospodovem razglašenju. Po že uveljavljeni
navadi, vendar veliko bolj slovesno kot pretekla leta, ga je obhajala letna konfe-
renca, predpisana po pravilih za salezijance. Don Bosko je predsedoval zboro-
vanju v svoji predsobi. Don Rua, ravnatelj v Mirabellu, in don Ruffino, ravnatelj
v Lanzu, sta opisala spodbudne uspehe v svojih zavodih. Navzoč je bil tudi don
Pestarino, ki je prišel iz Morneseja. Don Bosko je povzel besedo in pohvalil svoje
sodelavce, sam pa je podal poročilo o vsem, kar se je naredilo v Valdoccu. Vsem
je toplo priporočil, da bi se zavzeli za napredek prazničnih oratorijev, in jim
zagotovil Marijino varstvo. Sklenil je s predlogom, da bi razglasili novo loterijo.
Vse potrebno za loterijo je že predvidel in uredil. Najprej je moral ustano-
viti komisijo, ki naj bi bila sestavljena iz 32 najbolj uglednih meščanov. Naloga
ni bila lahka. Toda po mnogih pismih, premnogih obiskih pa tudi po ljubeznivih
zavrnitvah je imel potreben seznam.
Don Bosko se je obrnil na turinskega župana in ga prosil, da bi prevzel
predsedstvo komisije. Prejel je naslednji odgovor:
Mesto Turin, županova pisarna
Veleugledni in spoštovani gospod!
Podpisani sem v zadevi predsedstva loterije v korist dobrodelne ustanove, ki jo vi
vodite, govoril z gospodom markizom Di Rorà v smislu pogovora, ki ga je on imel z vašo
uglednostjo. Odgovarjam z naročilom, ki sem ga dal omenjenemu gospodu markizu, ki
naj vam sporoči, da bom vedno z veseljem podpiral vašo ustanovo. Toda ker je težko ločiti
položaj župana od položaja navadnega meščana, sem se odločil, da ne bom več sodeloval
v zadevah, kjer se z lahkoto zamenja dostojanstvo javne službe z dejavnostjo zasebnega
državljana. Zato ne morem sprejeti predsedstva, ki ste mi ga ponudili.
Načelnik pisarne Cretini
11. januarja 1865
Zatem je don Bosko prosil kneza iz Aoste, princa Amedea, da bi on blagovo-
lil prevzeti predsedstvo, kar je knez dobrohotno sprejel.
Ob novici, ki je tako počastila oratorij, je županov tajnik takole pisal don
Bosku:

3.2 Page 22

▲back to top


22
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
mesto turin, županova pisarna
26. januarja 1865
Ker domnevam, da še niste govorili z gospodom markizom Di Rorà, vam sporočam,
da sem to storil jaz. Ko je slišal, da je njegovo kraljevsko visočanstvo knez iz Aoste sprejel
častno predsedstvo, je tudi on privolil v mesto častnega podpredsednika.
Cretini
Don Bosko je takoj sprejel to ponudbo, ki pa je ni bilo mogoče uresničiti
zaradi nepredvidenega dogodka.
mesto turin, županova pisarna
16. marca 1865
Veleugledni in spoštovani gospod!
Pred 15 dnevi je gospod markiz Di Rorà odšel iz Turina, potem ko se je odpovedal
službi župana.
Zato ne morem ugoditi prošnji, ki ste mi jo izrazili v vašem cenjenem dopisu.
Čakajoč na prvo priložnost, ko vam bom lahko izkazal kako uslugo, se znova potrju-
jem vaše uglednosti vdanega služabnika.
Cretini
Toda 31. marca se je markiz vrnil v Turin in 2. aprila je bil objavljen njegov
uradni odstop in odpoved službe. Don Bosko je obnovil začeto prizadevanje in
uspelo mu je v njegovem načrtu.
Medtem ko je don Bosko potrpežljivo in brez glasnosti oblikoval svojo ko-
misijo, ki jo bomo ob pravem času predstavili bralcem, je Unità Cattolica 4. fe-
bruarja posredno napovedala namene Božjega služabnika. Prikazala je potrebo
po novi cerkvi v Valdoccu in dodala še poročilo o postavitvi temeljev, nato pa
nadaljevala:
»Treba je bilo kopati globoko v zemljo. Kljub temu pa so zidovi že dva metra
nad zemljo in je že skoraj postavljen lok, ki naj bi nosil tlak.
Svetišče bo posvečeno Mariji Pomočnici kristjanov.
Kakor hitro je papež Pij IX. zvedel za potrebo po cerkvi in za pomanjkanje
sredstev za zidavo, je poslal v dar 500 frankov. Pred kratkim je spodbujal k na-
daljevanju del, podelil blagoslov vsem, ki bi pomagali pri pripravi loterije, in
sam daroval nekaj dragocenih dobitkov, če bi loterijo izvedli.«
Železniška direkcija je medtem don Bosku dala brezplačno vozovnico za
potovanje po železnici v Piemontu in Visoki Italiji, z veljavnostjo do 31. decem-
bra 1865.

3.3 Page 23

▲back to top


3.
poglavje
Dar državne banke – Ljubezniva pisma dobrotnikov don Bosku – Don
Boskovo pismo mons. Berardiju in njegov odgovor – Kleriki, ki prosijo don
Boska za duhovno pomoč – Prošnja za denarno pomoč rektorju semenišča
v Turinu – Odgovor ministru za poljedelstvo, industrijo in trgovino –
Grof Cibrario in odlikovanja – Don Boskovi nameni pri prošnji za usluge
oblastnikov – Don Boskovi nagovori: napove polletne izpite za klerike in
fante; nepredvidene smrti v Turinu; napoved smrti nekega gojenca; sv. Blaž in
blagoslov grla – Več priložnosti za spoved študentom retorike; kako pogosto
si don Bosko želi, da bi prejemali zakramente – Sanje: maček, ki skuša iztrgati
dečkom iz rok šopke svetlic – Don Bosko ob smrtni postelji umirajočega, ki se
noče spovedati – Bežimo pred kritiziranjem; posvečevanje pusta
Ko smo urejali listine tega meseca, ki so ohranjene v naših arhivih, smo
naleteli na dokaze priznanj za dobre učinke, ki jih praznični oratoriji v Turinu
prinašajo mestu. Iz državne banke s sedežem v Turinu je don Bosko 18. januar-
ja prejel naslednji dopis:
»Upravni svet tega sedeža Narodne banke je v zasedanju danes pri razde-
ljevanju fondov za dobrodelne ustanove oratorijem sv. Frančiška Saleškega, v
Portanuovi in Vanchigli dodelil vsoto 250 lir.«
Hranimo celo vrsto ljubeznivih pisem, v katerih plemeniti gospodje obljub-
ljajo ali pošiljajo svoje darove za vzdrževanje gojencev in poročajo o posame-
znih članih družine, zavedajoč se, da se don Bosko vsakega izmed njih veselo
spominja. Tako je velikodušni grof De Maistre 30. januarja s svojega gradu v Be-
ausmesnil pisal don Bosku in mu zagotavljal, da se vedno z veseljem spominja
dnevov, ko ga je mogel obiskati v oratoriju in z njim govoriti: »Že nekaj mesecev

3.4 Page 24

▲back to top


24
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
zbiram ob prazničnih dneh otroke iz našega kraja, jim nudim prijetno zabavo in
skušam storiti dobro njihovim dušam. O, gospod opat, kako zelo bi bil zadovo-
ljen, če bi vi bili tukaj! Koliko dobrih nasvetov bi mi lahko dali, koliko poučitev
bi mogel slišati in tako storiti veliko dobrega kot vi.«
Sporočil mu je tudi, da je njegova teta kneginja Montmorency v Rimu.
Don Bosko je bil o tem že obveščen, saj je kneginji, preden je odšla, izročil
neko knjigo in pismo za mons. Jožefa Berardija, nicejskega nadškofa, namestni-
ka državnega tajnika in tajnika Cifre, od katerega se je nadejal podpore za svojo
salezijansko družbo. Monsinjor mu je takole odgovoril:
Veleugledni gospod!
Bolj plemenitemu prinašalcu vaša uglednost ni mogla izročiti izvoda od vas izdane
knjige za poučitev učeče se mladine in pisma z dne 20. tekočega meseca, ki je bilo prilo-
ženo. Med toliko darovi, ki mi prihajajo od vas, sem se posebno razveselil tega daru in se
vam zanj iz srca zahvaljujem.
Vaše poročilo o kneginji Montmorency je zelo skopo. Želeti bi bilo, da bi se število
gospa, ki se s toliko gorečnostjo trudijo v korist revežev, čim bolj pomnožilo. Vi pogumno
nadaljujte svoje delo in jaz bom še naprej prosil Boga blagoslova za vas in za vaše dečke,
da se bodo še naprej uspešno versko in narodnostno vzgajali.
Priporočajte me v svojih molitvah Bogu. In ker ne dvomim, da bo ta moja prošnja iz-
polnjena, se vam iz srca zahvaljujem. S temi čustvi, združenimi s posebnim spoštovanjem,
imam čast, da se izrekam za vaše uglednosti vdanega in ponižnega služabnika.
+Jožef BERARDI, nicejski nadškof
Rim, 24. januarja 1865
Prav tako hranimo dopise klerikov, ki iz svojih semenišč prosijo don Boska
za nasvete in molitve za zmago v duhovnih bojih. Eden izmed teh mu je iz Albe
pisal takole:
»Medtem ko me napadajo nenehne tegobe in hudi dvomi, mi je prišel v
dušo Božji navdih in me ni zapustil, dokler mu nisem prisluhnil. Glasi se pa:
'Priporoči se don Janezu Bosku, svetemu možu, in te hudičeve misli bodo takoj
zapustile.' V zaupanju se ponižno sklanjam k vašim nogam in vas prosim, da bi
se me usmilili in prosili zame Gospoda Boga in presveto Devico Marijo, mater
usmiljenja.''
Ohranjeni sta dve don Boskovi pismi. V prvem prosi velečastitega kanonika
Vogliottija, rektorja semenišča in škofijskega provikarja, za denarno pomoč za
svoje klerike.

3.5 Page 25

▲back to top


BiS 8 — 3. poglavje
25
Veleugledni in velečastiti monsinjor vikar!
Lansko leto mi je vaša velečastita in velezaslužna uglednost naklonila 400 frankov
iz semeniške blagajne v korist klerikov, ki študirajo in delajo v tej hiši. Podobna usluga bi
mi bila veliko bolj dobrodošla v sedanjih okoliščinah, ko je naša ustanova v veliki stiski, in
zaradi dolga (z dveletnimi obrestmi) 400 frankov, ki jih dolgujem semenišču.
Res je, da je bilo ob podelitvi tiste pomoči rečeno, da gre za izreden dar brez nadalje-
vanja v prihodnosti. Vendar vas ponižno prosim v istem smislu, da gre tudi sedaj za izred-
no nujno potrebo. Zato prosim vašo veleuglednost in velečastitost, da bi storili to dejanje
krščanske ljubezni do naših ubogih dečkov, zlasti še klerikov, ki hodijo v šolo v semenišče,
asistirajo v tej hiši in poučujejo katekizem v moških oratorijih tega mesta.
Prepričan, da bo ta moja prošnja vzeta v dobrohoten pretres, želim vse dobro iz nebes
tako vam kakor celotnemu vodstvu semenišča. Pri tem pa imam veliko čast, da se smem z
vsem spoštovanjem imenovati vaše uglednosti in spoštljivosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. februarja 1865
Z drugim pismom je don Bosko odgovarjal na dopis, ki so mu ga 10. febru-
arja poslali iz generalnega tajništva v imenu ministra za poljedelstvo, industrijo
in trgovino.
Spoštovanja vredni gospod!
Na osnovi živega priporočila vaše spoštovane in častivredne uglednosti za fanta Jo-
žefa Ferrerija in glede na izredno stisko, v kateri je, sem sklenil, da ga izjemoma sprejmem
v to hišo, ne da bi moral čakati na kako izpraznjeno mesto. Zato sporočite imenovanemu
fantu, da lahko pride kadar koli, ker ga čaka prosto mesto.
Ker je naša ustanova v tem trenutku v veliki denarni stiski, se priporočam vaši dob-
roti za kako podporo imenovanemu fantu. To izražam samo kot prošnjo in ne kot pogoj
za sprejem.
Bog naj vas ohrani in vam podari srečne dni. Imam čast, da se z vsem spoštovanjem
izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. februarja 1865
Prav tako je naslovil nekaj prošenj na velikega mojstra mavricijskega reda,
da bi dosegel odlikovanja za dobrotnike oratorija, ki so že plačali ali bi bili prip-
ravljeni plačati več tisoč lir v korist dečkov, sprejetih v oratorij. Grof Alojzij Ci-
brario, prvi tajnik njegovega veličanstva kralja kot veliki mojster mavricijske-
ga reda in velik uradnik države, je bil vedno pripravljen ustreči don Boskovim
željam. Na don Boskovo željo je izprosil od kralja že veliko odlikovanj. Ko pa
je iz posebnih razlogov moral odpovedati pomoč, je to storil vedno z izredno
pazljivostjo.

3.6 Page 26

▲back to top


26
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Veleugledni in velečastiti gospod!
Poizvedbe, ki sem jih zbral med uglednimi in nepristranskimi osebami (izvzemši gos-
poda prefekta), so dale neugodno podobo gospoda lekarnarja G… Vsi mi zagotavljajo, da
če bi ta gospod prejel odlikovanje, bi bili vsi prebivalci mesta … ogorčeni. Pri vsem tem
imam gorečo željo, da bi Božja previdnost kako drugače priskočila na pomoč vaši koristni
ustanovi. Pri tem ne krivim vas za neprimernost priporočene osebe, ker sem prepričan o
vaši najboljši dobri volji.
Imejte me vedno za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Alojzij Cibrario
Turin, 22. marca 1865
Te prošnje za odlikovanje so bile kakor nov veter, ki ga je don Bosko odprl,
da je napeljal v oratorij vode dobrodelnosti v korist njegovih ustanov. V dodat-
ku navajamo nekaj primerov sloga, ki ga je uporabljal pri oblikovanju takih pro-
šenj.1 Pri tem pa opozarjamo na učinkovitost njegovega duha pri iskanju pobud,
da je mogel izpeljati in uresničiti svoje zamisli. Uporabljal je različne postopke
in načine, da se je približal osebnostim, ki so predstavljale vlado in oblast v
državi. Kličemo v spomin, kar smo že pisali o tej stvari od leta 1846, in videli
bomo, da je na tej poti vztrajal vse življenje. Pogosto se je obračal na kralja, na
ministre, senatorje, poslance, na vojaške oblasti, na prefekte, na župane in na
vse, ki so imeli opravka z javnim življenjem.
Neredki so bili sektaši, vodje zarot, sovražniki katoliške Cerkve in papeštva,
preganjalci škofov, odločni nasprotniki redovnikov in njihovih šol. Božji služab-
nik je s toliko večjim pogumom, pa obenem ponižnostjo sprejemal njihove zavr-
nitve in jih obdajal s svojo ljubeznivostjo. Znal je tako prikazati potrebe svojih
dečkov, da so bile njegove prošnje dobrohotno uslišane in je bil deležen pomoči.
Jasno je bilo, da ni ničesar ohranjal zase, temveč vse dal drugim. Česar pa večina
ni videla, je bil visok cilj krščanske ljubezni, se pravi, da bi ti dobrotniki imeli
zaslugo zadoščevalne dobrodelnosti, ker so na ta način vračali delček tistega,
kar so s silo in krivico odvzeli Cerkvi. Večkrat smo ga slišali razlagati te svoje
namene. Delal je to, kar je patru Ludviku da Casorii, kot pripoveduje kardinal
Capecelatro, svetoval sveti oče Pij IX.:
»Pater Ludvik je leta 1860 rekel papežu Piju IX.: 'Prevzvišeni oče, revolu-
cija prihaja. Kaj naj storim? Ali naj se zaprem v celico in molim ali naj se vržem
v ogenj dogajanja in delam? Oni bi nas radi izkoriščali za slabo. Ali smemo mi
izkoriščati njih za to, da bi delali dobro?' Na to je sveti oče, ves prevzet od go-
1 Dodatek 1.

3.7 Page 27

▲back to top


BiS 8 — 3. poglavje
27
rečnosti za Božjo slavo, odgovoril: 'Vrni se, dragi sinko sv. Frančiška, v Neapelj,
stopi iz celice, vrzi se, kakor praviš, v ogenj dogajanja in deluj, izkoristi tiste
sovražnike za opravljanje dobrega in boš imel zasluženje pri Bogu.«
Te besede osvetljujejo don Boskov način delovanja in so odgovor tistim, ki
so ga pogosto obtoževali, da je prevelik prijatelj ljudi na oblasti ali liberalcev.
Vrnimo se sedaj h kroniki in podajmo še nadaljnje nagovore.
1. februar
Motus in fine velocior (gibanje je proti koncu hitrejše). Šolsko leto napreduje in nje-
govi dnevi potekajo hitreje. Smo že na začetku februarja in pred nami so polletni izpiti.
Tisti, ki so se od dne do dne učili, kar so razlagali učitelji, bodo zadovoljni. Tisti, ki so lena-
rili, se bodo znašli v stiski, ker se je nabralo toliko snovi, da si jo bodo le s težavo prisvojili v
teh tednih. Vsekakor pa naj tudi ti pogumno delajo, saj še ni vse izgubljeno. Profesorji vam
bodo pomagali premagati težave, ki jih boste imeli pri učenju. Tako se boste pripravili na
izpite, in če bo treba, bodo z vami tudi ponavljali snov.
Rad bi vam priporočil eno stvar. Tudi klerike čakajo izpiti in veliko mi je do tega, da jih
dobro opravijo. Zato vas prosim, da jih čim manj motite, da se bodo lažje pripravili. Kleriki
pa, ki bi bili v teh dneh preobloženi z delom in bi se ne mogli pripraviti na izpite, naj mi to
povejo. Poskusil bom vse, da bom olajšal njihovo breme in jim dal možnost za učenje.
Še nekaj bi vam rad povedal. V Turinu se zadnje čase dogajajo smrtni primeri, ki nas
vse opozarjajo, da moramo biti pripravljeni. Oče nekega našega dečka (Ruffina) je pred
dnevi legel spat. Naslednje jutro so ga klicali zaradi dela, ki bi ga moral opraviti. Našli so
ga mrtvega. Včeraj se je v neki ugledni družini deček odpravljal spat. Strežnik je počakal,
dokler deček ni legel v posteljo. Nato se je približal in vprašal, ali kaj potrebuje. Gospodič
nič ne odgovori. Strežnik ga kliče in trese. Bil je mrtev. V bližini mestne hiše je neki stre-
žnik iz kavarne tekel klicat zdravnika za nekega gospoda, ki je v kavarni igral tarok in
mu je postalo slabo. Pritekel je zdravnik, mu potipal žilo in srce in ugotovil smrt. Kakšen
skok: od igre v večnost.
Dragi sinovi, naznaniti vam moram še novico. Eden izmed fantov oratorija bo moral
umreti, mogoče še, preden bomo ta mesec opravili vajo za srečno smrt. Če jo bo opravil, je
to najdaljši čas, ki mu še preostaja. Upam, da bo dobro pripravljen.
Ko je don Bosko stopil s prižnice, je piscu teh vrstic pošepnil na uho samo
eno besedo: Ferraris.
To je bila z ene strani skrivnost, z druge pa naloga, ki mi jo je naložil. Pono-
viti hočemo tukaj, kar smo že drugod nakazali.
Ta predvidevanja so bila v neizmerno korist fantom, ki jih je Bog klical v
drugo življenje, kajti don Bosko se je zanje posebej zavzel. Zaupal je skrivnost
kakemu tovarišu in ga prosil, da bi mu bil za angela varuha. Tovariš si ga je sku-

3.8 Page 28

▲back to top


28
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
šal pridobiti za prijatelja z igro, bil pozoren na prijatelje, s katerimi se je družil,
vabil ga je, da je pogosto prejemal zakramenta spovedi in obhajila, ga vodil na
obisk Najsvetejšega in mu svetoval, kar se mu je zdelo najbolj primerno. Vendar
je vse to delal naravno, ne da bi se vsiljeval, in tako, da ni le zamolčal skrivnosti,
temveč ni dal niti ničesar slutiti. V oratoriju so še ljudje, ki so dobili tako poseb-
no priporočilo.
Naj še omenimo, da je don Bosko govoril 500, 700 in tudi 800 poslušalcem,
ki so na lastna ušesa slišali te napovedi, čeprav niso bili vsi pripravljeni, da bi
jim verjeli, nasprotno, med odraslimi prišleki je bilo veliko ugovorov, sejalcev
ljuljke, hudobnežev, ki so skušali osmešiti predstojnikove besede. Zato ni misli-
ti, da bi don Bosko nekaznovano presenetil domišljijo fantov, in če se napoved
ne bi uresničila, storil, kakor da ne bi nič povedal. Gre za točne napovedi, ki
podajajo kraj in čas, osebo in okoliščine. Veliko fantov je še isti večer ali nasled-
nje jutro zapisalo, kar je don Bosko povedal. Nato so primerjali svoje zapiske,
se o vsem pogovarjali, razmišljali, predvidevali, opazovali, bili pozorni, dokler
se napoved ni uresničila. To so bili presojevalci, ki so hoteli priti stvari do dna.
Od vseh napovedi, ki jih je izrekel don Bosko, samo za dve ali tri ne moremo
dokazati, da bi se uresničile, ker so bile pogojene ali ker nismo dobili poročila o
uresničitvi. Vse druge so čudovito dokazane in overovljene, in to od stotine prič,
ki so bile v oratoriju.
Dne 2. februarja zvečer je don Bosko imel naslednji nagovor:
Jutri je praznik sv. Blaža. Bil je škof v Sebastah v Armeniji. Mučeništvo je pretrpel
pod cesarjem Licinijem leta 315. Jutri bomo opravili prelep obred blagoslovitve grla. Pos-
lušajte. Neka žena je imela otroka, ki ga je nadvse ljubila. Otrok je jedel ribo, pri čemer
se mu je koščica zapičila v grlo. Poklicali so zdravnike, da bi pomagali, toda ti so izjavili,
da ni pomoči in da bo otrok umrl. Zgrožena mati je sedela doma z umirajočim sinom na
kolenih. Ni mu mogla pomagati v njegovih bolečinah in videla je, kako se smrt vedno bolj
bliža. Tedaj je zaslišala glas: 'Vstani, vzemi sina, mučenca Blaža vodijo v smrt. Prosi ga,
da ti blagoslovi sina; in tvoj sin bo živel.' Mati je stekla mučencu naproti. Ko jo je mučenec
videl vso užaloščeno in objokano, se je ustavil, zmolil kratko molitev in blagoslovil dečka v
Jezusovem imenu. Koščica se je sama odločila od grla in otrok je bil rešen.
Pristopimo tudi mi k blagoslovu tega svetnika, da nas bo Bog varoval pred vsem,
kar bi nam moglo škoditi tako pri vstopu kakor tudi pri izhodu iz našega grla. Kar lahko
vstopi, so jedila, ki bi nam mogoče škodila in povzročila motnje v prebavi; so strupi, ki bi
jih po nesreči ali hudobiji drugih mogli popiti itn. itn., kajti Sveti Duh nam pravi, da jih
požrešnost pobije več kot meč. Kar izhaja iz grla, so krvavi pljunki, izbljuvki pri določenih
boleznih, vnetja grla itn. Predvsem pa ga prosite za vse tisto, kar prihaja iz ust in more
škoditi vaši duši: grdi pogovori, kletvice, grde besede, natolcevanja, laži. Prosite tudi za

3.9 Page 29

▲back to top


BiS 8 — 3. poglavje
29
tisto, kar prihaja v grlo, kot je od Cerkve prepovedana hrana ter nezmernost v jedi in pi-
jači. Jutri torej prosite sv. Blaža, da vas reši vseh teh materialnih in duhovnih nevarnosti.
5. februar
Rad bi vam povedal nekaj misli glede vprašanja don Francesia. Tisti iz prve in druge
retorike naj le pridejo k meni k spovedi eno uro prej, preden bo dan znak za splošno spo-
ved. Manjši gojenci bodo mogoče rekli, ali imajo mogoče retoriki bolj debelo dušo kot mi
drugi, da morajo imeti prednost. Rekel bom, da imajo zares nekaj prednosti, ker so to moji
starejši in večji sinovi, že dalj časa v hiši in zato jim je treba izkazati nekaj posebnega.
Imam vam še povedati nekaj stvari glede prejema zakramentov.
Da boste imeli od spovedi korist, ni zadosti, da se pogosto spovedujete, temveč da se
tudi trudite, da ne boste več grešili. Zato želim, da bi se fant spovedal vsaj enkrat na me-
sec, pa tudi ne bolj pogosto kot enkrat na teden, razen če vam spovednik drugače svetuje,
ker sicer onemogočate drugim, da bi se spovedovali. Trudite se, da od ene spovedi do dru-
ge ne boste več delali grehov. To bo najlepši sad spovedi. K obhajilu pa hodite čim večkrat,
kakor vam bo svetoval spovednik, in če vam vest ne očita nobenega greha.
Kdor hoče narediti iz spovedi koristno sredstvo, naj se spoveduje na dva tedna. Jaz
sem s tem zadovoljen. Vsi si pa prizadevajmo, da bomo storili čim manj grehov.
Don Bosko je s svojo običajno previdnostjo odgovoril na vprašanje, ki so
mu ga postavili v javnosti, ali naj da več priložnosti za spoved gimnazijcem viš-
jih razredov. Ti so bili nejevoljni, ker so se učenci nižjih razredov naglo zbrali
okoli spovednice, kjer je spovedoval don Bosko, oni bi pa radi prišli takoj na
vrsto in se potem vrnili v učilnico.
Naj omenimo, da so od časa do časa fantje sami od sebe ali pa za to na-
govorjeni postavili don Bosku vprašanja, ko se je pripravljal, da bo stopil na
prižnico za večerni govor. Na tak način so bili fantje bolj pozorni, besede so
obrodile večje uspehe in govornik je imel več možnosti, da je karal določene
pomanjkljivosti ali dal večji poudarek razlogom za nekatere odločitve, ki so jih
navajali predstojniki.
6. februar
Pred dvema ali tremi dnevi sem imel sanje. Ali hočete, da vam jih povem? Ker imam
svoje fante tako zelo rad, vedno sanjam, da sem med njimi.
Zdelo se mi je, da sem bil tukaj na dvorišču, obdan od svojih dragih sinov, in je imel
v roki lepo cvetlico. Eni so imeli vrtnice, drugi lilije, tretji vijolice, nekateri vrtnico in lilijo
skupaj itn. Z eno besedo, eni tako, drugi drugačno cvetlico. Kar se je nenadoma pojavil
ostuden maček, z rogovi, ves črn, velik kakor pes, z očmi kakor iz žerjavice, s kremplji
kakor žeblji in z ogabno napihnjenim trebuhom. Gnusna žival se je približala fantom in se
sprehajala med njimi. Sedaj je s taco zbila eno cvetlico iz roke enemu in jo vrgla po tleh,
potem drugemu in tako naprej.

3.10 Page 30

▲back to top


30
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ko se je ta ogabni maček pojavil na dvorišču, sem se močno prestrašil in se čudil, da
se fantje niso prav nič vznemirili. Zdelo se je, kakor da se ni prav nič zgodilo.
Ko se je maček obrnil proti meni, da bi mi zbil cvetlice iz roke, sem zbežal pred njim.
Toda nekaj me je zadržalo in neki glas mi je dejal: 'Ne oddalji se. Reci svojim fantom,
naj dvignejo roko, in maček ne bo mogel doseči njihovih cvetlic.' Ustavil sem se, dvignil
roko in maček se je trudil, da bi izbil cvetlice, skakal je v zrak, da bi jih dosegel, toda ker je
bil zelo težek, jih ni dosegel in je smešno padal na tla.
Lilija, dragi moji sinovi, je prelepa čednost sramežljivosti, proti kateri se hudič ne-
nehno bojuje. Gorje fantom, ki nosijo to cvetlico nizko! Hudič jo bo odnesel in padla bo na
tla. Tisti, ki jo držijo nizko, so oni, ki negujejo svoje telo s tem, da jedo veliko, in to zunaj
časa; so oni, ki bežijo pred naporom, pred učenjem in se prepuščajo brezdelju; so oni, ki
jim ugajajo določeni pogovori, ki berejo določene knjige, ki bežijo pred zatajevanjem. Za
božjo voljo, bojujte se proti temu sovražniku, sicer bo postal vaš gospodar. Te zmage so
težavne, toda večna modrost nam je dala sredstvo, da jih izbojujemo: Te zvrsti hudičev ni
mogoče pregnati drugače kot samo z molitvijo in postom. Dvignite svojo roko, povzdig-
nite svojo cvetlico in boste na varnem. Sramežljivost je nebeška čednost in tisti, ki jo želi
ohraniti, se mora dvigniti proti nebesom. Rešite se torej z molitvijo.
Dobro opravljene jutranje in večerne molitve so tiste, ki vas dvigajo v nebo. Prav
tako je molitev premišljevanje in sveta maša. Tudi pogosta spoved in obhajilo sta molitev,
molitev so pridige in spodbude predstojnikov, molitev je obisk Najsvetejšega, molitev je
rožni venec, molitev je učenje. Z molitvijo se vaše srce kakor balon dvigne proti nebu in
tako boste lahko rekli z Davidom: Ko si razširil moje srce, sem stekel po tvojih potih. Tako
boste zavarovali najlepšo čednost in vaš sovražnik je ne bo mogel iztrgati iz vaše roke, pa
naj si bo še tako prizadeval.
7. februar
Včeraj sem vam pripovedoval sanje, danes vam bom pripovedoval o nekem dogodku.
Neki bogat gospod je bil bolan že dva meseca in bolezen je postajala vedno hujša. Neki
njegov prijatelj, dober kristjan, mu je svetoval, da bi uredil vse svoje časne zadeve in nare-
dil oporoko. Istočasno mu je tudi namignil, da bi bilo dobro poklicati duhovnika.
»Nikakor ne,« je odgovoril bolnik. »Spovedati se pa že nočem. Nočem nobenega du-
hovnika! Nočem videti duhovnikov v svoji hiši«
»Pa bi vendar bilo bolje za vas.«
»Že takrat ko sem bil še zdrav, nisem hotel nič vedeti o spovedi, kaj šele sedaj, ko sem
bolan.''
»In če bi prišel don Bosko?«
»Don Boska bi pa rad videl. Naj le pride, toda z enim pogojem: da mi ne bo govoril o
spovedi.«
Prišli so v oratorij in me povabili k bolniku. Obiskal sem ga prejšnjo soboto. Ko sem
prišel, so domači, ki so poznali razlog mojega obiska, bili veseli in so me prijazno sprejeli.
Tudi bolnik je bil nadvse vesel mojega obiska in jaz sem mu začel, kakor vedno, ko imam

4 Pages 31-40

▲back to top


4.1 Page 31

▲back to top


BiS 8 — 3. poglavje
31
opravka s podobnimi ljudmi, pripovedovati vesele zgodbice, smešnice in tako razposajene
dovtipe, da so se vsi od srca smejali. Prišlo je tako daleč, da me je bolnik prosil, naj neham,
ker mu je smeh povzročal hude bolečine.
»No, prav. Potem pa govorimo o kaki resnejši stvari.«
»Don Bosko, zapomnite si, da se ne mislim spovedati. To je bil pogoj, ki sem ga posta-
vil svojim ljudem, preden smo vas povabili.«
»Toda dragi gospod, kako vendar hočete, da ne govorim, saj ste o tem vi sami začeli
govoriti. Prav vi ste me spodbudili k temu. Ne, ne mislim vas spovedovati, vendar mi dovo-
lite, da vam govorim o spovedi.«
Začel sem mu govoriti o njegovem preteklem življenju, pokazal sem mu potrebo, da
bi se spravil z Bogom, in mu točno opisal žalostno stanje njegove vesti. Bolnik me je pozor-
no poslušal, in ko sem končal, mi je rekel:
»Toda don Bosko, kako vendar morete tako natančno poznati vsa moja dejanja?«
»Jaz imam štiri besede: otis, botis, pia, tutis. Z njimi berem v duši kogar koli.«
»Torej je popolnoma nepotrebno, da se spovem; vi poznate vse, kar sem storil. Tako
je spoved že končana.«
»Dragi gospod, težava je v tem, da se morate priznati krivega za vse te grehe, se
kesati in prositi Boga odpuščanja ter narediti sklep, da boste spremenili svoje življenje, če
vam bo Gospod vrnil zdravje.«
»Tega pa ne.«
»No, prav,« sem nadaljeval in začel pobirati prepovedane časopise in knjige, ki so
ležali na pisalni mizi. »Mi dovolite, da te stvari vržem v ogenj?«
»Zakaj?«
»Ker bodo te knjige končale v ognju ali pa boste vi padli v večni ogenj v pekel za vso
večnost.«
»Pa naj gredo knjige.«
Ko sem vse skupaj vrgel v ogenj, je zaplapolalo v živem plamenu.
»Pa tudi to še ni zadosti. Treba je odsloviti neko osebo. Vi veste katero.« Tu je bolnik
delal množico težav, toda končno je privolil v moj nasvet.
»In sedaj,« sem sklenil, vam bom dal odvezo.« Revež se je zadosti kesal. Govoril sem mu
o obhajilu, toda bolnik je menil, da bi to razburilo hišo in da ni bilo še tako nujno. Ker sem
uvidel, da je bilo glavno storjeno, da se je bolnik spovedal, nisem vztrajal. Ko sem odhajal,
sem naročil domačim, da če bi bolnik prosil za sveto popotnico, naj kar pokličejo duhovni-
ka iz župnije in mu povejo, da se je že spovedal. Če bi se mu stanje poslabšalo, naj pokličejo
mene. Čakal sem, vendar ni nihče prišel. Tedaj sem ga šel sam pogledat, toda našel sem ga
že mrtvega. Imel je katar, ki ga je dušil. Toda upal je na ozdravitev, dal poklicati najboljše
zdravnike in jih prepričeval: 'Ozdravite me, plačal vam bom, kolikor hočete: deset, dvajset,
štirideset, petdeset tisoč frankov.' Na predvečer smrti mu je eden izmed prijateljev nakazal
resnost položaja, v katerem je bil, in mu dejal: 'Dragi prijatelj, z denarjem je mogoče kupiti
vse, samo smrti ne moreš podkupiti. Zato je treba resno misliti na prihodnje življenje.'

4.2 Page 32

▲back to top


32
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Bolnik se je umiril, se vdal Božjo voljo, še nekaj časa trpel, nato pa umrl.
To, dragi moji sinovi, ni smrt, ki bi vam jo mogel predstaviti za zgled, ker pa je izdih-
nil vdan v Božjo voljo, prejel zakramente in sprejel Božjo odločitev, lahko upamo, da se ga
bo Gospod usmilil. Rad bi vam v korist ponovil besede tistega prijatelja umirajočemu: Vse
je mogoče kupiti, samo smrti ne moreš podkupiti. Bodimo torej pripravljeni, kajti kadar
bo prišla, je nihče več ne bo mogel zavrniti.
9. februar
Nocoj bi vas rad na nekaj opozoril. Zelo me boli, ko slišim, da imenujete mineštro in
druge jedi z zaničljivimi izrazi. Nekateri burkeži takoj, ko iznajdejo kak nov šaljiv izraz,
to povejo tovarišem. Kaj bodo rekli vaši sorodniki, ko se boste vrnili domov? Da ne znate
predmetom dajati njihovih imen. Vi ste dijaki, zato morate pokazati, da ste resni in lepo
vzgojeni v vseh pogledih. Kaj bi rekli, če bi videli generala Lamarmora, kako se na Piazzi
Castello kepa z generalom Cialdinijem? Smejali bi se za njunima hrbtoma. Zato tudi vi po-
skrbite, da se nihče ne bo smejal za vašim hrbtom. Storite to in posnemajte druge poštene
ljudi. Ne bom rekel, da morate posnemati don Boska, don Francesia, don Duranda itn.,
pravim vam pa, da se skušajte vesti, kakor se vedejo vsi resni in pametni ljudje. Še več,
imejte spoštovanje do samih sebe. Pomislite, kaj bi bilo, če bi bili sedaj navzoči vaši starši,
vaš župnik, če bi stali pred svojimi prijatelji. Vedite se vedno tako, kot da so tu.
Sedaj pa preidimo na drug predmet. Pust napreduje z velikanskimi koraki. Še naprej
ga posvečujmo, kakor smo si zadali. Vsak dan prejmimo, kakor nam je pač mogoče, zak-
ramentalno ali duhovno sveto obhajilo in ne pozabimo čez dan izgovarjati svetih vzdih-
ljajev. Če potem hočete, da vam jutri dam cvetko, vam jo bom dal. Jutri je petek, to je dan,
ko je Gospod umrl za nas. Jutri torej zaradi Jezusa odpustite kako žalitev, prenašajte potr-
pežljivo kako nevšečnost od tovarišev. Iz ljubezni do Jezusa se zjutraj, ko pozvoni zvonec,
dvignite iz postelje in tako vzemite asistentom možnost, da bi vas oni dvignili na noge.

4.3 Page 33

▲back to top


4.
poglavje
Don Boskovi nagovori: hudičeve zmage v oratoriju; don Boskove odločitve
glede pohujševalcev; njegova ljubezen do fantov; venec iz trnja, venec iz
vrtnic; pokorščina; odkrijte začetnike neredov; nekaj fantov bo moralo
kmalu pred Božji sodni prestol; beg pred brezdelnostjo – Molitev za duše
v vicah; don Bosko potrebuje živo vero; prošnje k Bogu, da bi preprečil
zunanje in notranje nerede; vzrok te nesreče; don Boskova žalost, ker mora
odstraniti pohujševalce – Če boste veliko molili, ne bo potrjen zakon o
ukinitvi redov – Don Boskovo pismo papežu, ki pošilja svoj blagoslov fantom
v oratoriju; hitro vstajanje zjutraj in odhod v cerkev – Še o pustu, ki ga je
treba posvetiti; branje izrednega dogodka o Piju IX.; v mesecu marcu je
treba sv. Jožefa častiti z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti; izpiti in sv. Jožef
– Don Bosko je v Cuneu gost tamkajšnjega škofa; sanje o pošastih, ki ranijo
dečke; obhajila in obiski Najsvetejšega za premagovanje skušnjav in hudiča
– Pepelnica – Dovoljenje za tri maše in obhajilo pri polnočnici je podaljšano
za tri leta in raztegnjeno na zavoda v Mirabellu in Lanzu – Don Manacorda
piše v don Boskovem imenu prefektu Kongregacije za škofe in redovnike in
prosi za dovoljenje za pripustitev njegovih klerikov k svetim redovom
Na oratorij in na don Boska je mogoče prenesti besede Pregovorov v 10.
poglavju: »Usta pravičnega so vir življenja. Na ustnicah modreca je modrost.
Kdor se drži reda, je na pravi poti, kdor se ne da poučiti, je v zablodi. Ustnice
modreca poučujejo veliko število ljudi, tisti pa, ki zaradi nerednosti srca noče-
jo poučitve, bodo propadli.« Don Boska so njegove besede delale v toliki meri
gospodarja src, da so naredile iz oratorija kraljestvo reda in moralnosti, tako
da je bilo mogoče z lahkoto obvladovati sedemsto in več gojencev. Med temi pa
je bilo (in kako ne) kakih deset ali še manj takih, ki se niso dali poboljšati, ki se

4.4 Page 34

▲back to top


34
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
niso hoteli prilagoditi navodilom predstojnikov in ki so na skrivaj sejali ljuljko
in pohujšanje. Ali je na svetu sploh mogoča družba, ki ne bi imela v svoji sredi
takih brezsrčnih ljudi? Vendar so se v oratoriju vsi goreče zavzemali proti tem
kalivcem miru. Združeni kakor v falangi, so v družbah skušali potegniti na pra-
vo pot čim več takih svojeglavcev ter odvrniti neprevidne in neizkušene od nji-
hovih hudobnih nakan. S tem so jih pa že osamili in omogočili, da so jih odkrili.
Te stvari moramo pojasniti, da si ne bi kdo iz don Boskovih nagovorov obli-
koval napačnih sodb o dejanskem stanju. Naj še dodamo, da se vse tisto, kar
je don Bosko pripovedoval ali bo pripovedoval o sanjah, tiče tistih duhovnih
bojev, ki mučijo vse Adamove sinove, boje, ki jih pozna in razodeva samo Bog
v korist tistim dušam, ki jih je izbral za posebne sodelavce pri reševanju duš.
Po tem uvodu ponovno berimo v Kroniki, kaj je don Bosko v teh dneh go-
voril svojim fantom.
13. februar
Prejšnji večer sem vam pripovedoval o tistem ogabnem mačku, ki se je prikradel v
oratorij in zbijal iz rok cvetlice, ki so jih dečki nosili v rokah. Rekel sem vam, da je tisti
maček imel na glavi rogove in da so mu oči žarele kot žerjavica, kakor če bi bil hudič, ki
jih hoče pogubiti. Ko sem vam o tem govoril, sem mislil, da je to samo igra domišljije, toda
povedati vam moram na svojo veliko žalost, da je maček med vami opravil pravi pokol.
Ne gre za to, da bi večina med vami grešila. Če pomislim na veliko število, ki ste tukaj
zbrani, je to le majhna manjšina, vendar znatno večja, kot bi si mogel misliti. Pred nekaj
dnevi so se v oratoriju zgodile stvari, kakršne se še niso nikoli. Nekateri med vami kradejo
in kradejo vsevprek: kradejo knjige, kradejo denar, kradejo obleko, kradejo sadje, kradejo
vse, kar je mogoče nesti. Nekateri berejo zares slabe knjige, berejo jih v cerkvi, v času,
določenem za branje, pa tudi v času svetih obredov. Toda to še ni vse. Nekateri ne gredo v
cerkev in v šolo in se skrivajo v samotnih sobah, da jih nihče ne bi videl. Dobijo se celo taki,
ki se skrijejo v določene kraje in bi raje umrli v tistem smradu, kakor pa šli tja, kamor jih
kliče dolžnost. Pa tudi to še ni vse. Nekateri so se nekaterim svojim tovarišem postavili za
učitelje propada. Pa so šli še naprej: hvalili so se s hudobijo, ki so jo storili, kot če bi bila to
velika zmaga. »Veselili se bodo hudobije, ki so jo storili, in se hvalili zaradi svojih hudobnih
dejanj.'' Zato sem se odločil in sklenil, da bom odpravil ves ta nered in odstranil vse pohuj-
ševalce. Don Bosko je največja dobričina na zemlji: razbijajte, kvarite, bodite poredni, vse
to vam bo znal odpustiti, toda ne pogubljajte duš, kajti v tem bo neizprosen.
Ko kak fant vstopa v oratorij, mi poskakuje srce, ker vidim v njem dušo, ki jo je treba
rešiti, in ko je pridružen mojim sinovom, ga štejem za svojo krono. Toda krone so dvoje
vrst: če fant odgovarja na moje napore in stori vse, da bi rešil svojo dušo, tedaj je ta fant
moja krona iz vrtnic. Če pa se zoperstavlja in se ne drži mojih besed, če ne skrbi za svojo
dušo, tedaj postane ta fant, to vam zagotovim iz vsega srca, zame trnjeva krona. Če ti
potem poleg tega, da delajo hudo samim sebi, skušajo pokvariti še druge, potem jih na

4.5 Page 35

▲back to top


BiS 8 — 4. poglavje
35
sploh ne morem prenašati, moram jih spoditi iz oratorija. Zato bom vse, ki so začetniki
neredov, postavil na seznam in jim jutri sporočil, da naj takoj zapustijo oratorij, ki so ga
onečastili s svojimi grehi. Tisti, ki so manj krivi, so s tem javno opozorjeni in bodo prišli
drug za drugim k meni. Tem jasno povem: 'Glej, dragi sinko, spremeni življenje, sicer te bo
zadela ista kazen kot one. Popravi se, pred teboj je še odprta pot poboljšanja, kajti če boš
šel naprej po tej poti, drviš naravnost v pogubo.
Vem, da se nekateri izmed teh smejejo tudi sedaj, ko to govorim, toda vedo naj, da če
jih še pustim v hiši, je to zato, da jim dam še zadnjo priložnost za poboljšanje. Hudič vas je
zapeljal v greh in vam zagotavlja, da bo vse ostalo skrito, in storil bo vse mogoče, da bi to
prikril očem ljudi. Vendar je zelo težko, da jaz ne bi vsega zvedel. Če se vam je po naključju
uspelo za nekaj časa skriti, vedite, da vam to ne bo več mogoče; res je, da je hudič nadvse
zvit, toda Gospod je še bolj zvit kot on.
Dopustite mi, da se razgovorim, dovolite mi, da vam odkrijem svoje srce, kajti pred
vami nimam nikakršnih skrivnosti.
Moram si dati duška: res je veliko krivde v tistih, ki ubogajo, vendar niso brez krivde
tudi tisti, ki ukazujejo. Če bi opravljal svojo dolžnost na mestu, ki mu je določeno, ne bi
nastali določeni neredi. Kdorkoli ima kako oblast v hiši, naj jo izkoristi za zveličanje duš.
Rad bi vam svetoval dvoje sredstev za vzpostavitev reda v hiši; dvoje sredstev, ki jih
mogoče tisti, ki bi ju najbolj potrebovali, ne bodo sprejeli.
1. sredstvo: pokorščina, uboganje, ki je v teh dneh zaradi drugih neredov postalo ob-
vezno; povsod so se zgodile neposlušnosti. Zato v delavnicah pokorščina mojstrom, v obe-
dnici asistentom, v šoli in učilnici profesorjem, povsod pokorščina brez pridržka.
Če bi se mogoče tisti, ki vam ukazuje, pregrešil proti vam, ubogajte in molčite in po-
tem pridite k meni, da vam bom mogel dati prav in opozoriti tistega, ki je tega potreben.
Pokorščina brez ugovorov proti ukazom predstojnikov! Naj bo že konec tolikega kritizi-
ranja, ki se že nekaj dni širi po hiši.
2. sredstvo, ki se bo marsikomu zdelo nemogoče, se glasi: naznanite začetnike nere-
dov in greha. Ti so prava kuga za oratorij, ker jih hudič izrablja kot svoje pomočnike in
jih potiska med fante, da jim stori čim več zlega. Povejte, kdo so, odkrijte jih; s tem boste
rešili veliko duš. Rekli boste, da se bojite, da bi vam očitali ovaduštvo. Ali se boste zato, ker
vam nekateri hudobneži pravijo ovaduh, odrekli, da bi storili dobro delo? Če bi tat vstopil
v hišo, da bi kradel, ali boste potem molčali in iz strahu, da vas bodo imeli za ovaduhe, in
ne klicali 'tatovi'. Ali bi vojak, ki bi stražil pred kraljevo palačo in videl, da hoče vstopiti
človek z namenom, da bi ubil kralja, mu dovolil iti naprej, če bi mu ta rekel, da je ovaduh?
Veste, kaj bi storil? Zaklical bi mu trikrat 'stoj', in če bi oni šel naprej in mu rekel 'ovaduh',
bi ga ustrelil. To se dogaja med vami, dragi fantje. Vi ste v kraljevi palači. Pa vstopi kdo, ki
hoče ubijati duše, in vas je strah, da bi storili svojo dolžnost, ker se bojite, da bi vam kdo
rekel 'ovaduh'. Pustite, da vas norci kličejo tako, Gospod vas bo poklical z drugim imenom
in vas bo poplačal za vaše dobro delo.
Dragi moji sinovi, rekel sem vam že: eden izmed nas se bo moral kmalu predstaviti
pred Božjim sodnim stolom. Kaj pravim eden, več, mnogi. Ne bo dolgo, pa jih bo nekaj v

4.6 Page 36

▲back to top


36
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
grobu. Hočem povedati še več: vsi mi, nekateri prej drugi pozneje, vsekakor pa čez nekaj
let bomo morali stopiti pred Božji sodni prestol. Gospod bo terjal od mene obračun, ali
sem vam povedal vse, kar bi vam moral povedati, od vas pa bo zahteval obračun o tem,
ali ste me poslušali. Veliko jih bo moglo reči, da so me poslušali in ostali čisti. Mnogi bodo
rekli: 'Gospod, mi smo te nekaj časa žalili, potem smo se skesali iz vsega srca in smo sku-
šali z dobrimi deli popraviti, kar je bilo slabega.' Če me kdo ne bo poslušal, se bo pogubil
in krivda bo njegova.
Naj vas še zadnjikrat opozorim: ali hočete, da vas tisti ogabni maček ne bo prema-
gal? Poskrbite, da vas nikdar ne bo zalotil brez dela: učite se, študirajte, delajte, molite. To
so gotovo sredstva, da boste premagali svojega sovražnika.
16. februar
Še nekaj dni in pusta bo konec. Na začetku pustnega časa sem vam priporočil, da bi
usmerili vse vaše molitve in dela h Gospodu, da bi vsaka izmed njih pomagala rešiti iz vic
duše, ki bi potrebovale prav tisto dejanje, da bi mogle vstopiti v nebesa. Toda ne mislite, da
je bil moj edini namen pri tej spodbudi pomoč dušam v vicah. Zadal sem si še drugi cilj. Ta je,
da bi mi Gospod dal vero, tako živo vero, ki bi prestavljala hribe v doline in doline tja, kjer so
hribi. Rekli boste: 'Kaj nam to mar, če imaš ti potrebo po taki veri? To je tvoja skrb.' Toda vi
ste dobri in zato mi bo Gospod po vašem zavzemanju podaril tiste milosti, ki jih potrebujem.
Gospoda je treba prositi, da bo popravil nerede, ki se dogajajo zunaj hiše, in tiste, ki
se dogajajo znotraj hiše. Neredov zunaj hiše ne bom omenjal, rečem vam samo: molite!
Kar se pa tiče neredov v hiši, ste videli sami, kako sem bil prisiljen izključiti iz orato-
rija šest fantov. Ko sem vam pred nekaj večeri razodel svojo odločitev, mi je bilo zelo hudo
in vso noč nisem niti za minuto zatisnil oči. Če bi vi vedeli, dragi sinovi, koliko me stane, da
vas lahko rešujem! Potem ko sem leta in leta garal, da bi rešil kakega fanta, pa ga potem
moral spoditi iz hiše in ga pustiti sredi sveta, iz katerega sem ga sam potegnil, da se ne bi
pogubil. Sedaj sem ga pa spet poslal tja v nevarnost, da se pogubi. To je neizmerno hudo,
dragi moji fantje. In kje je vzrok? Požrešnost. Vzrok pogubljenja večine duš. Kradli so
hrano, da so zadostili svoji požrešnosti. Kradli so denar, da so zadostili sladkosnednosti.
Kradli so knjige in druge predmete, da so jih prodajali in tako prišli do denarja, s katerim
so zadostili svoji požrešnosti. In to je vzrok, zakaj smo jih morali spoditi iz zavoda.
Toda še nekaj je, kar uporablja hudič. Veste, kaj je to? Sramežljivost. Rekel bom bolj
jasno in razločno: nesramnost. Bojte se, dragi fantje, tega sovražnika. Enkrat vas bo hudič
skušal, da boste vzeli v roko slabo knjigo, potem vas bo vabil, da bi mislili na grde stvari,
pa zopet grdi pogovori kakega tovariša. Če se približa kateri izmed teh slabih tovarišev,
recite sami zase: 'To je satanov sluga.' In tisti tovariši, ki bodo s tem začeli take pogovore,
naj rečejo sami sebi: 'Jaz sem satanov služabnik, ker mu pomagam ubijati duše.'
Dragi moji fantje! Izogibajte se kraje in nečistosti, če hočete ugajati Gospodu. Način,
kako boste premagali hudiča nečistosti, je točno izpolnjevanje šolskih dolžnosti in hišne-
ga pravilnika.
Don Bosko je dejal fantom: »Kar se tiče neredov zunaj hiše, jih ne bom ome-
njal, rečem vam samo: molite!« Ko je bil sam s kleriki in duhovniki, je razložil

4.7 Page 37

▲back to top


BiS 8 — 4. poglavje
37
svojo misel. Prepričan je bil, da če se bo veliko molilo, nov zakon o zatrtju sa-
mostanov ne bo izglasovan.
Don Boskova napoved ni zgrešila, kakor nam pravi zgodovina. Italijanska vla-
da je sklenila odpraviti vse redove z namenom, da bi se država polastila njihovega
imetja. Dne 4. novembra 1864 je minister Vacca predložil parlamentu nesramni
predlog zakona. Istočasno je z vsemi sredstvi podpiral zborovanja sektašev v gle-
dališčih glavnih mest, na katerih so po divjih razpravah pošiljali sklepe zakonodaj-
nemu telesu za potrditev tozadevnih zakonov. Brezverski časopisi so podpirali to
početje. Začeli so zbirati podpise za podporo zahtevi po tem zakonu. Toda nabrali
so jih samo 15.572. Katoličani so obema zbornicama predložili 183.670 podpisov,
ki jih pa ministrstvo ni hotelo upoštevati. Škofje so začeli javno nasprotovati.
Dne 19. aprila 1865 se je začela javna razprava in se končala 26. aprila.
Ministrstvo in obe zbornici so bili pripravljeni odpraviti redove. Začeli so raz-
pravo o posameznih členih. Tukaj so nastale ovire, ki jih je previdnost posta-
vila Vaccovim načrtom in vsem njegovim privržencem. Vsem redovnikom so
določili rento. Tedaj je poslanec Lusi predložil, da morajo tisti redovniki, ki bi
hoteli prejemati rento, odložiti redovno obleko. Ta obveznost bi veljala tudi za
člane beraških redov, ki jih je vlada izvzela. Ker ti redovniki živijo od darov in
jim zato ne morejo zapleniti prihodkov, ker ničesar ne posedujejo, niso hoteli
državi naložiti bremena njihovih rent, pri čemer država ne bi dobila ničesar v
nadomestilo. Ministrstvo je hotelo beraške redove pravno ukiniti, vendar bi re-
dovniki stanovali v tistih samostanih, v katere bi jih zbrali s posebnimi odloki.
Za hrano pa bi morali sami poskrbeti. Tako bi samostani počasi prešli v državno
last in se izpraznili.
Parlament pa je bil za takojšnjo in neposredno odpravo. Tedaj so 27. aprila
z veliko večino odobrili predlog poslanca Lusija. Dne 28. aprila pa je minister
Vacca predložil kraljevi odlok, ki je umikal celoten predlog zakona.
Tako se je na nepredviden način uresničilo, kar je napovedal don Bosko.
Redovnikom pa je preostal čas, da so molili in poskrbeli za svojo prihodnost.
In sedaj spet povzemimo kroniko in don Boskove nagovore.
17. februar
Eden mojih prijateljev je izročil svetemu očetu pismo, ki sem mu ga poslal. Potem ko
je papež pismo prebral, je prinašalca vprašal po novicah o don Bosku, o njegovih fantih in
o oratoriju in je pokazal veliko zanimanje za vse, kar se nas tiče.
Nato mi je poslal pismo, v katerem blagoslavlja najprej don Boska in nato še vse
njegove sinove z besedami:

4.8 Page 38

▲back to top


38
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Recite svojim fantom, da jih blagoslavljam: naj rastejo in se množijo kot zvezde na
nebu in kot oljčne mladike sedijo okoli Gospodove mize.«
Papež Pij IX. nas je blagoslovil in mi moramo odgovoriti na njegov blagoslov, tudi mi
moramo kaj storiti.
In kaj naj bi to bilo? Točnost pri vstajanju. Vprašali me boste, kakšna povezava je med
točnim vstajanjem in papeževim blagoslovom? In še kako močna. Takoj vam jo bom poka-
zal. Papež vas je blagoslovil, ker želi, da bi postali sveti s pridobivanjem zaslug pred Gospo-
dom. In velezaslužno pred Gospodom je, če začenjamo svoj dan s pokorščino pravilu.
Najprej je tu zasluga, ker smo premagali lenobo in tako opravili dobro delo, ker je to
ena vrsta premagovanja. In potem grem jaz zjutraj zgodaj v cerkev, ko tam še ni nobene-
ga za spoved, ob drugem zvoncu pa pridejo v zakristijo vsi, ki se hočejo spovedati. Kako
naj od začetka maše do konca premišljevanja spovem vse, kakor bi rad, in to dobro?
Zato se ob znaku zvonca takoj dvignite iz postelje, se oblecite, izrecite kak vzdihljaj,
uredite posteljo in pojdite v cerkev, kjer se boste lahko spovedali, če vam je tako prav. Sicer
pa lahko vedno pošiljate Jezusu v najsvetejšem zakramentu goreče molitve. Tako si boste
pridobili veliko časa. Če potem ne želite iti v cerkev, ostanite ob svoji postelji in zmolite
kako molitev k sv. Jožefu, čistemu ženinu matere Božje Marije, da vam bo izprosil dar čis-
tosti. Ko potem zazvoni zvonec drugič, pojdite nemudoma v cerkev.
Zelo velikokrat vidim, da se je maša že začela in lepo število fantov se zadržuje v zak-
ristiji. Isto se mi zdi, da se dogaja pri vratcih. Maša je že pri evangeliju in fantje še vedno
prihajajo in še celo za povzdigovanje se prikaže kak zamudnik. Dragi fantje, vstajajte
točno, kajti izgubiti sveto mašo je prevelika izguba. Pridno sodelujte. Zatorej točnost pri
vstajanju. Ena jutranja ura je zaklad za večer, se pravi ena ura več življenja, ena ura več
za učenje, ena ura več zasluženja.
Dragi sinovi! Dobro poznam fante in vem, kako je z njimi, ker jim berem v srcu. Dva
vzroka sta, ki ju hudič uporablja, da se stori toliko grehov. Prvi je ta, da zadrži kakega
fanta zjutraj v postelji ali ga skuša, da se ne bi takoj dvignil. Danes ga pretenta, da ostane
v postelji pet minut, jutri bo že deset minut, in ko so že vsi vstali, je on še vedno v postelji.
Nato hitro vstane s še krmežljavimi očmi in teče v cerkev. Kako naj ta pobožno moli in pro-
si Gospoda za vse tiste milosti, ki jih tako zelo potrebuje? Pa to še ni vse. To poležavanje se
mu bo priljubilo in končno bo s pretvezo kake bolezni ali bolečin ostal v postelji, da mu bo
lepo toplo. On misli, da je sam. Pa ni sam. Ali veste, kdo je ob njem? Hudič. Zares lepa dru-
ščina! Hudič je pri njem in zastopa svoje koristi. Če bi vedeli, koliko grehov storijo fantje v
tem položaju! Ko se je molitev v cerkvi končala, sliši svoje tovariše, kako prihajajo, se hitro
obleče in kakor z vodo polit psiček teče v učilnico, in ne da bi zmolil kako molitev, sede na
svoje mesto. Spravi se k učenju. Toda kaj naj vendar stori? Nič se mu ne ljubi, glava ga boli,
usta so vsa suha. Tedaj razmišlja, kako bi si kupil čašo kave z mlekom. In si predstavlja,
kakšna je salama s kosom kruha. Zato se ne uči in si že izmišlja kako pretvezo za učitelja.
Če pa že kaj naredi, je vse v naglici in vse narobe.
Zato se torej točno dvignite iz postelje in mislite na to, da je jutranja maša preveč
dragocena, da bi jo brez tehtnega razloga opustili. Želel sem vam še govoriti o požrešnos-
ti, vendar končujem, ker vidim, da sem bil že predolg.

4.9 Page 39

▲back to top


BiS 8 — 4. poglavje
39
19. februar
Pusta je že skoraj konec in upam, da ste ga lepo preživeli. V mnogih zavodih in v
mnogih krajih je navada, da opravljajo mesec v čast sedmerim žalostim presvete Device
Marije z namenom, da bi zadostili za vse žalitve, s katerimi žalijo grešniki Gospoda. Jaz
menim, da smo s tem, ko smo skušali pomagati dušam v vicah, prispevali naš delež in tako
zadostili Božji pravičnosti.
Danes se začenja tudi mesec sv. Jožefa in rad bi, da bi ga vsi zelo pobožno opravili. Ta
sveti ženin Device Marije nam bo izprosil veliko milosti od Gospoda, če si ga bomo pridobili
za prijatelja. Nočem, da bi opravili posebna zatajevanja niti da bi se postili niti da bi se
odrekali kruhu. Nikakor nočem, da bi kdorkoli storil kako še tako sveto dejanje brez dovo-
ljenja predstojnika. Povedal vam bom način, kako naj častite sv. Jožefa. V oratoriju je veliko
lenuhov. Ne pravim, da vas je večina lenuhov, nikakor ne. Toda število lenuhov je vsekakor
veliko. Velika večina prizadevno opravlja svoje dolžnosti. In ko razmišljam o tem, koliko vas
je pripravljenih delati dobro, se tega veselim in sem ponosen na vas. Zato vam pravim, da
skušajte vsi častiti tega svetnika s pridnostjo v šoli, učilnici, cerkvi, obednici, spalnici. Tisti, ki
do sedaj niso bili zadosti prizadevni, naj to storijo v prihodnje. To toliko bolj, ker je sv. Jožef
zaščitnik tistih, ki morajo opraviti izpite. Če hočete, da vam bo pri izpitih dobro uspelo, se
priporočite njemu in prepričani bodite, da jih boste dobro opravili. Pa tudi tisti, ki do sedaj
niso pokazali bog ve kaj dobre volje, naj se priporočijo svetemu ženinu Device Marije in tudi
ne bodo popolnoma osramočeni. Kolikokrat je ta svetnik storil, da so bile ocene boljše, kot
bi si jih vprašani v resnici zaslužili, bodisi da so bili vprašani snov, ki so jo bolje znali, ali pa
tako, da je vprašani kljub zamotanim vprašanjem našel zadovoljiv odgovor. Nikakor vam
ne pravim, da lenuharite in se pri tem zanašajte na svetnikovo pomoč, temveč se kesajte, da
ste do sedaj lenuharili, in sklenite, da boste v prihodnje bolj prizadevni. Če hočete, vam bom
svetoval pobožno vajo v čast sv. Jožefu. Vse dni tega meseca molite en očenaš in zdravama-
rijo. To je majhna stvar, vendar vam bo prinesla veliko korist. Končujem z željo, da bi vam
Gospod naklonil srečno noč v svoji milosti.
24. februar
Dragi fantje, bil sem nekaj dni odsoten. Moja najbolj goreča želja pa je, da bi bil ved-
no z vami in se vam mogel popolnoma posvetiti. Toda tudi takrat, ko sem daleč od vas,
se trudim za našo hišo in lahko vam zagotovim, da sem v teh dneh, ko sem bil odsoten iz
oratorija, storil več, kot če bi ostal doma. Moral sem opraviti veliko poslov, napisati brez
števila pisem in kako bi mogel storiti to ob tisoč obiskih in nevšečnostih, ki jih moram
prestajati, ko sem doma.
Toda daleč od vas sem vedno mislil na svoje drage sinove. Vedno sem zanje molil. Ste
se vi spominjali mene? Ste vi molili zame? Nekateri že. Kaj pa drugi? Pa naj bo. Sklenimo
mir. Tisti, ki niste molili za don Boska, boste pa odslej. Ali ne?
Jaz sem bil v Cuneu in sem stanoval pri škofu, ki me je kraljevsko sprejel in pogostil.
Potem ko sem se prvi večer dobro najedel in še bolje napil (smeh), je prišel čas, da ležem
spat. Po večerji mehka postelja nudi dober počitek, ali ne? Prosil sem škofa, da bi lahko
naslednje jutro vstal malo pozneje. Škof je menil:

4.10 Page 40

▲back to top


40
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
– Da, da. Želim, da ne vstanete pred pol deveto uro.
– O, sem odvrnil, spal bom do pol sedmih, to bo zadosti.
– Nikakor ne. Je prezgodaj. Vstanite ob osmih.
Končno sva se sporazumela, da bom vstal ob sedmih. Šel sem spat. Bilo je enajst. Ta-
koj sem zaspal. Toda začel sem sanjati, kakor je to moja navada. In ker se praska tam, kjer
ga srbi, sem tudi jaz sanjal, da sem bil v oratoriju sredi svojih dragih sinov.
Zdelo se mi je, da sem v svoji sobi za pisalno mizo, medtem ko so bili dečki na odmo-
ru na dvorišču. Razvedrilo je bilo zelo živahno, rekel bom celo, da je bilo kričavo: kričali
so, tulili in skakali, da se je zdelo, da bo konec sveta. Bil sem na moč zadovoljen, kajti v
veselje so mi fantje, ki se zabavajo in so vsi zaposleni z igro, ker sem prepričan, da hudič
takrat nima nikakršne priložnosti za svoje delo. Ko sem torej užival ob kričanju fantov,
je v trenutku nastala smrtna tišina, ki si je nisem znal razložiti. Vstal sem od mize, da bi
ugotovil vzrok te nenadne tišine. Komaj sem stopil v predsobo, sem videl vstopiti na dvo-
rišče strašno pošast, ki se je pomikala naprej s sklonjeno glavo in z gobcem ob tleh. Videti
je bilo, da se ni zavedela moje navzočnosti in je šla naravnost naprej s ciljem, da bi koga
napadla. Zbal sem se za svoje drage sinove in pogledal na dvorišče, ali je že prišla mednje.
Tedaj sem videl, da je bilo dvorišče polno takih, vendar manjših pošasti. Moji fantje
so stali stisnjeni ob zidu in pod stebriščem. Veliko jih je tu in tam ležalo na tleh, kot da bi
bili mrtvi.
V tistem trenutku sem strašno zakričal, tako da sem se zbudil. Ob tem kriku so se
zbudili tudi škofovi služabniki, zbudil se je škofov vikar, zbudil se je sam škof in vsi so bili
prestrašeni zaradi mojega krika.
Navadno je tako, da sanjam ne pripisujemo posebnega pomena, toda če hočemo naj-
ti moralno razlago, se lahko zamislimo. Jaz sem v vseh stvareh hotel najti razlago, zato
bi rad razložil tudi te sanje. Zdi se, da pošast pomeni hudiča, ki vedno preži, da bi nas
ugonobil. Od fantov so nekateri padli, drugi pa so zbežali. Ali hočete, da vam povem, kako
naj se ga ne bojite in se uprete njegovim napadom? Poslušajte! Ni stvari, ki bi se je hudič
bolj bal kot teh dveh:
1. Dobro opravljeno obhajilo.
2. Pogosti obiski Najsvetejšega.
Želite, da bi vam Gospod podelil veliko milosti? Obiskujete ga pogosto. Hočete, da
vam jih podeli malo? Obiskujte ga poredko. Hočete, da vas hudič napada? Obiščite ma-
lokrat Jezusa v najsvetejšem zakramentu. Hočete, da bo bežal pred vami? Obiskujte veli-
kokrat Jezusa. Hočete premagati hudiča? Zatecite se pogosto k Jezusovim nogam. Hočete,
da vas hudič premaga? Ne obiskujte več Jezusa v najsvetejšem zakramentu. Dragi moji si-
novi! Obisk Najsvetejšega je v boju s hudičem preveč potrebno sredstvo, da bi ga opuščali.
Hodite torej pogosto na obisk k Jezusu v najsvetejšem zakramentu in hudič vas ne bo
mogel premagati.
Jutri bodo kleriki šli na izpit. Zato vam priporočam pogum. Jaz bom, kakor to vedno
delam, jutri daroval sveto mašo v ta namen in upam, da bo šlo vse po sreči.

5 Pages 41-50

▲back to top


5.1 Page 41

▲back to top


BiS 8 — 4. poglavje
41
28. februar
Povedal bi rad samo dve besedi. Jutri je pepelnica in jutri se boste približali oltarju, da
vas posujejo s pepelom. Storite to s svetim dostojanstvom in ne na lahko. To ni obred, ki bi
ga Cerkev kar tako po naključju ustanovila, temveč je znamenje tega, kar smo in kar bomo.
Spomni se, človek, da si prah in se v prah povrneš. Ko je Gospod Adama za kazen za njegov
greh izgnal iz zemeljskega raja, mu je v svoji neizmerni ljubezni hotel dati spomin, ki naj bi
mu bil vodilo za vse njegovo življenje: Spominjaj se, človek, da si prah in da se v prah povrneš.
Dragi sinovi, tudi vi si zapomnite to navodilo, ki vam bo zelo koristilo, če boste pogosto nanj
mislili. Prah in pepel si, se pogosto bere v Svetem pismu. In na nekem drugem mestu Svetega
pisma beremo: Tvoja obleka bodo črvi. Čemu potem služi lepotičenje las, prizadevanje, da
si jih damo lepo ostriči, skrbeti za prečko, jo napraviti po sredi glave, če bo nekoč prišel čas,
ko bomo hrana črvom? Vendar to ni edini opomin, ki nam ga daje Cerkev na jutrišnji dan s
svojim obredom. Telo se bo ob uri naše smrti spremenilo v prah, kaj pa bo z našo dušo? Ona
se bo predstavila Gospodu in ji bo glede na naša dobra ali slaba dejanja odločena večna sre-
ča ali večna nesreča. Dragi fantje, potrudite se, da ko bo vaše telo na zemlji postalo prah, bo
vaša duša večno srečna v nebesih. Pazite, da vaše telo ne postane vzrok vašega pogubljenja.
Hkrati s temi opozorili je don Bosko svojim fantom izročil tudi odličen dar,
ki ga je papež naklonil na prošnjo, ki mu jo je v don Boskovem imenu predložil
don Emilijan Manacorda.
Duhovnik Janez Bosko iz Castelnuova d'Asti, bivajoč v Turinu, ravnatelj Oratorija sv.
Frančiška Saleškega, v želji, da bi v dečkih, ki mu jih je Božja previdnost izročila v varstvo,
vedno bolj vnemal pobožnost in molitev, kleče pred vašimi nogami ponižno prosi vašo
svetost, da bi mu obnovili dovoljenje, da sme na božično noč darovati tri svete maše in da
smejo prejeti sveto obhajilo vsi, ki so pri teh mašah navzoči, kot se je to dogajalo že tudi
prejšnja leta. Istočasno tudi prosi, da bi to dovoljenje veljalo tudi za dva zavoda, ki ju je
odprl v Mirabellu, škofiji Casale Monferrato, in v Lanzu, v isti turinski škofiji.
Hvaležen z najglobljim spoštovanjem poljublja sveto nogo in vroče prosi za apostol-
ski blagoslov.
Ponižni prosilec
Prosilcu Manacordi je bila prošnja uslišana za dobo treh let dne 21. februarja z živo besedo.
Toda misel, ki je nenehno navdajala don Boska, je bilo dovoljenje, da bi mu
Sveti sedež izdal dovoljenje za podeljevanje pripustitev klerikov k svetim redo-
vom. Predvideval je težke ovire, ki bi jih moral mnoga leta premagovati zaradi
zadržanosti ordinarijev in zaradi odstopa nekaterih klerikov, ki ne bi imeli za-
dosti potrpežljivosti, da bi zaostajali v svojem poklicu.
Don Emilijan Manacorda, ki je dobro poznal don Boskove želje, je skušal
v Rimu ustreči njegovemu prizadevanju. Zvedel je, da so nekaterim redovnim
družbam preprostih zaobljub že podelili to pravico. Po posvetu z nekim ug-
lednim teologom o možnosti rešitve tega vprašanja je naslovil na njegovo emi-
nenco kardinala Quaglia lastnoročno prošnjo v don Boskovem imenu.

5.2 Page 42

▲back to top


42
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Prečastita in velecenjena eminenca!
Duhovnik Janez Bosko iz turinske nadškofije, ki je bil z odlokom Kongregacije za
škofe in redovnike z dne 23. julija 1864 imenovan za vrhovnega predstojnika ad vitam et
ad instar Ordinarii (za vse življenje kot ordinarij) nove kongregacije, ki jo je on sam usta-
novil pod naslovom Svetega Frančiška Saleškega, je v velikih težavah, da mora vsakokrat
prositi v Rim za dovoljenje za pripustitev svojih klerikov k svetim redovom. Zato prosi
vašo prečastito in velecenjeno eminenco za pooblastilo, da bi mogel imenovanim kleri-
kom izdajati dovoljenje za pripustitev k svetim redovom. Prosilec je namreč v dvomu, ali
ta oblast ni že vključena v imenovanem odloku, ki ga postavlja za vrhovnega predstojnika
ad instar Ordinarii.
V upanju, da bo vaša prečastita in velecenjena eminenca privolila v to ponižno pro-
šnjo, se v globokem spoštovanju ima za vaše prečastite in velecenjene eminence vdanega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. februarja 1865
Odgovor, ki je bil napisan na drugi strani prošnje in opremljen s pečatom
Svete kongregacije za škofe in redovnike, je bil poslan naravnost don Bosku in
se je glasil:
Dne 20. marca 1865. Se ne dovoljuje. Prosilec naj ve, da je njegova ustanova pod-
vržena pravomočnosti ordinarijev v smislu svetih kanonov in apostolskih konstitucij z
odlokom dne 23. julija 1864.
Zdi se, da don Manacorda, ki je vložil prošnjo, ni nič vedel o izidu, ker je 22.
marca v zelo ljubeznivem pismu don Bosku poročal: 'Mogoče vam bom prihod-
nji teden poslal odlok za pripustitev klerikov k svetim redovom.'
Kljub vsemu temu je škof mons. Odone 15. aprila v Susi posvetil Jožefa Lazze-
ra za subdiakona.

5.3 Page 43

▲back to top


5.
poglavje
Sanje: orel, deček, predviden za nebesa, uslišana molitev – Deček Savio se
bolan vrne domov – Don Boskov govor: postni čas; Savio je fant, za katerega
je bila napovedana smrt; kršenje nekaterih pravil; opravljati dobre spovedi in
obhajila in tako obnavljati sadove; misliti resno na poklic; molitev za tistega,
ki bo umrl; začetna črka njegovega imena – Don Bosko odkrije svojemu
zaupniku skrivnost – Bolezen mladega Ferrarisa: krščanska vdanost matere;
izpolnitev napovedi – Nagovor: sveta smrt Ferrarisa – Don Bosko ne bi rad
več napovedoval prihodnosti, ker to nekatere gojence vznemirja; razlogi za
nekatera njegova opozorila – Katoliško branje: zvezki za mesece marec, april
in maj – Overovljenje trupla častite Marije degli Angioli
Dne 1. februarja je don Bosko napovedal, da bo verjetno en fant umrl, še
preden bo ta mesec opravljena vaja za srečno smrt, in če bi jo mogel opraviti še
enkrat, bi bil to najdaljši čas življenja.
Ta napoved je bila posledica sanj. Neke noči se je don Bosku zdelo, da je,
medtem ko je spal, stopil na dvorišče med svoje fante, ki so bili na odmoru. Ob
strani je imel že običajnega vodiča, ki ga je spremljal tudi v prejšnjih sanjah,
ko se je kar nenadoma pojavil izredno lep veličasten orel, ki je plaval v velikih
krogih nad dvoriščem in se počasi spuščal nad fante. Don Bosko ga je začuden
opazoval in vodič je dejal:
»Ali vidiš tega orla? Rad bi odnesel enega tvojega fanta.«
»Kateri bi mogel to biti?« je vprašal don Bosko.
»Dobro pazi: tisti, nad katerega glavo se bo orel ustavil.«
Don Bosko je pozorno sledil ptiču, ki se je po nekaj krogih spustil nad tri-
najstletnega Antona Ferrarisa iz Castellazza Bormida. Don Bosko ga je natančno
prepoznal in se zbudil. Kakor hitro se je zbudil, je zaploskal z rokami, da bi ugo-

5.4 Page 44

▲back to top


44
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
tovil, ali je zares buden. Medtem je razmišljal o tem, kar je videl, in zmolil tole
molitev:
»Gospod, če je to resnično in ne samo sanje, kdaj se bo zgodilo?«
Nato je spet zaspal in v sanjah se mu je prikazala ista oseba, vodič, ki mu
je dejal:
»Mladi Ferraris, ki mora umreti, ne bo več dvakrat opravil vaje za srečno
smrt.«
In je izginil. Tedaj se je don Bosko prepričal, da to niso bile samo sanje,
temveč resničnost, in je zato dal fantom sporočilo.
Ferraris je bil tiste dni popolnoma zdrav.
Don Bosko je še ponovil svojo napoved. Prvega marca so pospremili domov
trinajstletnega dečka Janeza Krstnika Savia iz Cambiana, kakor je to mogoče
brati v glavni knjigi oratorija. Mali rokodelec je bil zelo bolan in razširil se je
glas, da je on tisti, za katerega je Božji služabnik napovedal, da bo umrl.
Toda don Bosko je ugovarjal temu mnenju in je o tem govoril 3. marca, v petek.
3. marec
Nocoj vam bom govoril o politiki, pa ne o zunanji, temveč o notranji politiki, o na-
ših stvareh, o hišnih zadevah. Najprej naj povem, da se je post že začel in da ga je treba
posvetiti z dobrimi deli. Tisti, ki so se dolžni postiti, že vedo, kaj morajo storiti, ne da bi
jim jaz moral to pripovedovati. In drugi? Ne bodo nič storili? Tudi ti morajo opravljati
dobra dela, in ker se ne postijo, morajo to nadomestiti s čim drugim. Nakazati vam hočem
sredstvo za posvečevanje teh dni: pogosta spoved in obhajilo, da bi od Boga prejeli vse
milosti, ki jih potrebujemo. Med vsemi dnevi leta so ti najrodovitnejši.
Povedal sem vam že, da mora eden izmed vas umreti. Rekli mi boste: 'Ali ni tisti, o
katerem ste nam govorili, mali Savio?' Odločno vam odgovarjam, da ne. Kdo je potem? To
ve samo Gospod Bog. On je med vami, on je slišal moje opozorilo in upam, da bo opravil
dobro svojo zadnjo vajo za srečno smrt.
Bodite torej pripravljeni. Ni treba, da bi vam to pravil jaz, saj je to že pred 19 stoletji
povedal Božji Odrešenik: Bodite pripravljeni, kajti smrt bo prišla kot tat, ko se bomo naj-
manj nadejali. To vam ponavljam zato, ker so se pred časom pojavili v zavodu nekateri
neredi, ki jih je treba odpraviti. Brez najmanjšega sramu se laže ob vsaki priložnosti, išče-
jo se vsi mogoči izgovori, da bi šli iz cerkve v času svetih obredov, in kdor hodi po zavodu,
naleti vedno na skupine, kjer klepetajo z izgovorom, da gredo h gledališkim vajam in da
morajo izpolnjevati naročila, in tako zaprejo usta tistemu, ki jih opozarja. Tudi v času
učilnice skušajo nekateri oditi s pretvezo, da hočejo iti k spovedi, in se potem potikajo po
zavodu. Toda z večino izmed vas sem zadovoljen, ker se zares lepo obnašate. Omenjene
nerede delajo samo nekateri, toda delajo jih. V obednici nekateri škropijo z mineštro ali
obmetavajo s kruhom včasih tudi tistega, ki vas asistira, tega seveda ne moremo trpeti.
Zatorej naj se take reči več ne počenjajo in v prihodnje se skušajte vsi popraviti.
Priporočam vam, da pogosto prejemate zakramenta spovedi in obhajila. Toda ra-
zumimo se. Rajši kot da bi opravljali slabe spovedi, se ne spovedujte. To bo ena spoved

5.5 Page 45

▲back to top


BiS 8 — 5. poglavje
45
manj, pa tudi en božji rop manj. Nekateri se spovedujejo in zamolčijo grehe. Ti naj se ne
spovedujejo. Pa mi bodo rekli: »Torej se ne smemo več spovedovati?« Vsekakor je bolje
se ne spovedovati kot delati božje rope. Bolje je, da ostanete, kakršni ste, in ne dodajate
še drugih grehov. - Kaj moramo potem storiti? - Popravite vse slabo opravljene spovedi,
popravite jih čim prej, kajti če so vaše duše zaradi greha rdeče kot škrlat, se bodo s pokoro
bleščale bolj kot sneg.
Tudi obhajila prejemajte, kakor je treba. Nekateri si upajo pristopiti k sv. obhajilu in
potem ne popravijo svojih napak, ne bojijo se izgubiti dolgih ur učilnice s praznim klepe-
tanjem; zjutraj gredo k obhajilu, čez dan pa imajo s tovariši grde pogovore, negodujejo
zoper to in ono, zoper predstojnike in sošolce, so v spalnici pravi križ za asistenta itn. itn.
Kako je mogoče trditi, da so ti fantje zares dobro opravili obhajila? Iz njihovih sadov jih
boste spoznali. Če so sadovi zanič, kakšna naj bodo potem drevesa, ki so jih rodila? Kakšna
naj bodo taka obhajila, ki ne dajo nikakršnih dobrih sadov? - Pa boste vprašali, kaj naj
storimo. - Torej tako. Pokažite, da znate dobiti iz zakramentov vse dobre sadove. Vem, da
ni mogoče v trenutku postati svet in da je mogoče le počasi, korak za korakom popraviti
nekatere napake. Toda začnite jih z dobro voljo odstranjevati, dajte, da bo videti v vas kak
napredek, dajte potrdilo svoje dobre volje s tem, da boste pridno izpolnjevali dolžnosti
svojega stanu in boste prizadevni v vsem.
Za konec bom dal nasvet tistim, ki naj letos končajo gimnazijo. Bratje, trudite se,
da boste z dobrimi deli potrdili svojo poklicanost in izbiro. Razmišljajte v tem postnem
času o poklicu, v katerega vas kliče Gospod. S svojimi dobrimi deli si pridobite Božjo vse-
mogočnost, da vam pokaže pot, po kateri morate hoditi. Nekateri izmed vas mi pravijo:
»Mi nočemo postati duhovniki.« Vsekakor pa hočete biti dobri kristjani v svetu in tudi kot
kristjani v svetu si morate zaslužiti nebesa. Prosite torej Gospoda, da ne boste zgrešili
poti, tudi če boste kristjani v svetu. – Toda o tem nočemo razmišljati sedaj, bomo že raz-
mislili pozneje. In kdaj bo ta pozneje? Bo to takrat, ko bo že prepozno? Zato molite, op-
ravljajte dobra obhajila, dragi moji sinovi. Molite pa zlasti za tistega, ki bo moral umreti,
še preden bomo opravili ta mesec vajo za srečno smrt. In če bi bil jaz tisti, ki mora umreti?
Molite tudi zame, kajti jaz bom prosil Gospoda za tistega, ki ga namerava poklicati k sebi.
Ko so ga naslednjega dne zasebno vprašali, je dodal: »Priimek tistega, ki bo
moral prvi umreti, se začenja s črko F.« Naj povemo, da je bilo kakih trideset go-
jencev, katerih priimek se je začenjal s to začetnico, in v hiši so bili vsi fantje zdravi.
V tistem času je Janez Bisio bil v don Boskovi sobi in ta mu je dejal:
»Žal mi je, da mi Gospod jemlje vedno najboljše fante.«
»Bo torej eden izmed teh moral umreti?« ga je Bisio zaupno vprašal.
»To je fant Anton Ferraris. Pa sem miren, ker je izredno kreposten in dobro
pripravljen fant.«
Bisio ga je vprašal, kako je mogel zvedeti za to skrivnost. Don Bosko mu je
v vsej preproščini pripovedoval sanje, ne da bi od daleč omenil, da so nadnarav-
nega izvora. Nato je dodal:

5.6 Page 46

▲back to top


46
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Bodi pozoren. Proti koncu bolezni me obvesti, da ga bom spremljal v zad-
njih dneh.« Medtem se je Ferraris od časa do časa počutil slabo, tako da je moral
iti v bolniško sobo. Sprva se je zdelo, da so njegove težave lahke narave, toda
kmalu se je pokazalo, da gre zares. Tedaj je don Bosko v spremstvu doktorja
Gribauda obiskal bolnika. Zdravnik je ugotovil smrtno nevarno stanje. Zdi se,
da je pozabil na napoved iz sanj prejšnjega leta, kakor smo to opisali v 7. zvezku.
Don Bosko je poslušal, ne da bi kazal vznemirjenje, in je ljubeznivo spodbu-
dil fanta, kakor da ne bi nič vedel o njegovi prihodnosti. S tem, da ga je pogosto
obiskoval, mu je dajal veliko tolažbe.
Ko se je Ferrarisu stanje delno popravilo, ga je obiskala mati. Nekaj dni je
skrbela zanj, nato pa je vprašala Bisia, kaj meni o njenem sinu don Bosko, ki ga
je ona imela za svetnika.
»Kaj pravi don Bosko o mojem sinu? Bo živel ali bo umrl?«
»Zakaj me to vprašujete?« je dejal Bisio.
»Da se vem ravnati: ali naj ostanem tukaj ali naj grem domov?«
»In kaj menite vi k vsemu temu?«
»Jaz sem mati in naravno je, da si želim, da bi moj sin ozdravel. Sicer pa
prepuščam Bogu, da ukrene, kakor je zanj bolje.«
»Se vam zdi, da ste vdani v Božjo voljo?«
»Kar bo storil Gospod, bo prav storjeno.«
»In če bi vaš sin umrl?«
»Prav. Kaj naj pa storimo?«
Ko je Bisio videl tako razpoloženje, je malo pomislil, potem pa dejal:
»Potem ostanite. Don Bosko je zagotovil, da je vaš sin dober fant in da je
dobro pripravljen.«
Ta krščanska mati je razumela položaj, potočila je sicer nekaj solz, vendar
ni obupovala, in ko je obvladala to prvo občutje, je dejala:
»Če je tako, bom ostala.«
Bisio ji je rekel, naj ostane zato, ker mu je na osnovi računa, ki je bil določen
za vajo za srečno smrt, ostalo po don Boskovi napovedi samo še pet ali šest dni
življenja.
Anton Ferraris je umrl v četrtek 16. marca zjutraj. Prejel je vsa tolažila sve-
te vere. Že se je začel smrtni boj, ko je vstopil v bolniško sobo don Bosko, se
približal njegovi postelji in mu narekoval nekaj pobožnih vzdihljajev, mu dal
zadnjo odvezo in priporočil njegovo dušo Bogu.
Ta smrt se je uresničila, preden je bila končana druga vaja za smrt. Janez
Bisio, ki je pod prisego izjavil o deležu, ki ga je imel v tej pripovedi, je takole

5.7 Page 47

▲back to top


BiS 8 — 5. poglavje
47
sklenil svojo pripoved: »Don Bosko nam je pripovedoval še veliko drugih sanj
o prihodnjih smrtih v oratoriju, ki smo jih mi šteli za prerokbe in jih imamo za
take še danes, ker so se vedno do potankosti izpolnile. V sedmih letih, ki sem
jih prebil v oratoriju, ni umrl niti en fant, ne da bi don Bosko napovedal njegovo
smrt. Prav tako smo bili prepričani, da so tisti, ki so umrli v oratoriju ob don
Boskovi skrbi, šli v nebesa.«
Don Bosko je 16. marca takole govoril fantom:
Vidim, da ste vsi do konca radovedni in bi radi vedeli, kako je umrl Ferraris. Prišel sem
zato, da vam to na kratko opišem. Umrl je vdan v Božjo voljo. V svoji kratki bolezni je veliko
trpel, vendar popolnoma mirno. Ko je vstopil v oratorij, mi je dejal: 'Don Bosko, jaz sem prip-
ravljen, da bom v vsem izpolnil vašo voljo. Ubogal vas bom v vsem. Če boste videli, da sem se
v čem pregrešil, me opozorite in kaznujte in videli boste, da se bom popravil.' Obljubil sem
mu, da bom storil vse, kar je potrebno za njegovo dušo in telo. Velikokrat mi je ponovil to
prošnjo in vsakokrat, ko sem ga opomnil, se je takoj popravil. Lahko rečemo, da ni imel svoje
volje, tako zelo je bil pokoren. Njegov učitelj mi je dejal, da je bil med prvimi pri učenju in
znanju. Ko je zbolel, sem ga šel takoj obiskat in zdravnik je takoj ugotovil resnost položaja.
Vprašal sem ga, ali bi na dan sv. Tomaža želel prejeti sv. obhajilo. Odgovoril mi je:
'Ali naj se oblečem in grem z drugimi v cerkev? Čutim se zelo slabotnega.' 'Temu se da
pomagati. Zakramentalnega Jezusa ti bodo prinesli v sobo. Si zadovoljen?'
'Prav.'
Vprašal sem ga: 'Ti mogoče kaka stvar teži vest? Mi imaš mogoče kaj povedati?' Malo
je pomislil in mi odgovoril: 'Ne, ničesar nimam.'
Kako lep odgovor. Fant, ki se bliža smrti in ve, da mora umreti, odgovori: 'Nimam
ničesar.' In to z vso mirnostjo in uravnoteženostjo svojega duha.
Vprašal sem ga še: 'Povej mi, ali greš rad v nebesa?'
'Seveda,' je odgovoril, 'tako bom iz oči v oči videl, kakšen je Gospod Bog, o katerem
sem slišal toliko čudovito lepih stvari. Prav tako bom videl, kako je narejena moja duša.'
Še nekaj drugega sem ga vprašal: 'Želiš kaj od mene?'
'Samo eno stvar: da mi pomagate iti v nebesa.'
'Vsekakor. Pa mi mogoče želiš izraziti še kako drugo željo?'
'Pomagajte tudi drugim mojim tovarišem priti v nebesa.' Obljubil sem mu, da bom
storil, kar je v moji moči. Zjutraj se je zelo slabo počutil, tako da ni več mogel govoriti.
Katar ga je dušil.
Naročil sem Rossiju, da naj me takoj pokliče, če bi se nakazoval smrtni boj. Ko sem
prišel k njemu, je imel zaprte oči, bil je utrujen od napora. Toda komaj sem naredil korak,
je odprl oči, začel mahati z rokami in dvigati ramena in s pritajenimi vzdihi ah, ah, ah
nakazal, da si me želi. Vrnil sem se k njemu in ga vprašal, kaj želi.
Z velikim naporom je dejal, da si želi, da bi mu stal ob strani v trenutku smrti. Pomiril
sem ga in mu rekel, da grem v sobo, da bi uredil nekaj pisem in da bom prišel takoj, ko bi

5.8 Page 48

▲back to top


48
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
prišla njegova zadnja ura. Odšel sem v sobo in nekaj časa odpravljal pisma. Tedaj so mi
sporočili, da je bolniku iz trenutka v trenutek slabše. Šel sem k njemu, videl, da zelo trpi,
vendar nisem mislil, da je smrt blizu. Naredil sem se, da bi odšel, ko je bolnik spet odprl
oči in začel tarnati: ah, ah, ah. Fant se je vsakokrat, ko sem nameraval oditi, zavedel. Čez
nekaj časa me je Rossi spet poklical. Pritekel sem: začel se je smrtni boj: skoraj ni več
dihal, vendar je srce še utripalo. Nekaj trenutkov zatem je izdihnil in vrnil dušo Gospodu.
Ferraris se je prehladil in lotila se ga je pljučnica, ki ga je v kratkem času pripeljala v
grob. Umrl je popolnoma mirno. Trpel je hude bolečine popolnoma vdano in ne da bi tožil.
Ni se bal smrti: nič ni težilo njegove vesti. Vsak izmed nas naj bi bil kot Ferraris. Prepričan
sem, da je šel naravnost v nebesa, in bi rade volje menjal svoje mesto z njim. Jutri bomo
zmolili za umrlega rožni venec. Njegovi sošolci ga bodo jutri pospremili do župnijske cerkve.
Končujem s priporočilom: ko bom še drugič prišel na to mesto in vam napovedal, da bo
kdo umrl, vas prosim, da ravnate preudarno. Nekateri izmed vas se silno prestrašijo ob takih
napovedih in pišejo domov staršem, da naj jih vzamejo iz zavoda, ker don Bosko kar naprej
napoveduje, da bo kdo umrl. Toda povejte mi: če vas jaz ne bi opozoril, bi se Ferraris pripra-
vil tako dobro na smrt, kot se je? Res je, da je bil izredno dober fant, toda kdo je tako dobro
pripravljen, da bi se mogel brez strahu predstaviti pred Božjim sodnim prestolom? Ferraris
je bil zelo zadovoljen, da je bil na to opozorjen. Od sedaj naprej ne bom nič več povedal, ne
bom nikogar več opozoril (veliko glasov: Ne, ne, še naprej opozarjajte). Tistim pa, ki se tako
bojijo smrti, pravim: - Dragi sinovi, opravljajte svoje dolžnosti, ne imejte grdih pogovorov,
prejemajte svete zakramente, ne dajte se premagati od požrešnosti in ne boste se bali smrti.
Ko je don Bosko naznanil Ferrarisovo smrt, je dejal: »Več kot eden, da, celo
mnogi bodo v grobu, in to v kratkem času.« Iz celotnega nagovora je mogoče
ugotoviti, da je izhajal iz dejstva o kratkosti življenja. Toda mrliška knjiga na
župnijskem uradu in zapisnik oratorija nam povesta, da jih je to leto, kot bomo
videli, veliko odšlo v večnost.
Medtem ko je don Bosko z živo besedo poučeval svoje gojence, je Katoliško
branje opravljalo svoje misijonsko poslanstvo med preprostim ljudstvom. Za me-
sec marec so izšli Spomini na teologa Janeza Ignacija Volo, turinskega duhovnika,
izpod peresa kanonika Lovrenca Gastaldija. Bili so napisani s tako duhovnostjo,
da so mogli služiti za vademekum2 duhovnikov na splošno, zlasti pa še za mlade
semeniščnike, ki so bili up Cerkve. Teolog Vola je umrl 6. februarja 1858 v starosti
61 let. Bil je pravi vzor duhovnika in velik prijatelj don Boska in oratorija.
V maju naj bi izšla Zgodovina inkvizicije in nekatere njene napake, ki jih na-
pačno razlagajo protestanti, izpod peresa Petra Boccalandra, rektorja pri San Mar-
cu v Genovi. V njej so opisane strašne in krvave sodbe protestantskih obrekoval-
2 Iz latinskega 'vade mecum' – pojdi z menoj, stalen priročnik.

5.9 Page 49

▲back to top


BiS 8 — 5. poglavje
49
cev proti katoličanom. Zvezek ima nekaj dodatkov, za katere vemo iz popravljenih
odtisov, da jih je napisal don Bosko. V njih daje polet svoji pobožnosti do Marije.
Prvi dodatek je lepa pripoved z naslovom Marija, pomoč in podpora tistim,
ki molijo. Spis se končuje takole: »Bralec, kdor koli si, kar koli že delaš, v takem
položaju se lahko obrneš na sveto Devico Marijo. Toda zateci se k njej v veri, da
je ona dobra mati, ki želi deliti darove svojim otrokom. Prosi jo s srcem, prosi
jo vztrajno in bodi prepričan, da bo ona tudi zate prava podpora, hitra pomoč v
vseh časnih in duhovnih potrebah.«
Drugi dodatek z naslovom Različno podaja petero primerov varstva, ki ga
je Marija izkazala svojim častilcem. Peti zgled opisuje prikazen presvete Device
Marije bolnemu sv. Stanislavu Kostki, ko je zaprosil za sprejem v Jezusovo druž-
bo. Don Bosko je dodal: »Kristjani, ki vam je ljubo, da vas ima mati Božja Marija
rada, prosite jo, da vam podeli milost, da bi se popolnoma posvetili Bogu. Recite
ji, da naj vas ona na ta način reši nevarnosti sveta, da bi vam ukazala, kajti ona
lahko vse doseže, kakor je to storila sv. Stanislavu, in vi jo pokorno ubogajte. To
milost, da bi bil poklican v redovni stan, je častiti oče Karel Giacinto od otroštva
goreče prosil Marijo in jo tudi dosegel.«
Medtem se je don Bosko posvetil pisanju življenja častitljive Božje služabni-
ce Marije degli Angioli, Turinčanke, redovnice reda bosonogih karmeličank. Bilo
je določeno, da bo 14. maja v vatikanski baziliki slovesno razglašena za blaženo.
Zato je bilo treba preveriti njeno truplo. Leta 1802 so iz samostana Santa Cristina,
ki so ga zaprli po ukazu Napoleona I. in ga namenili posvetnim ciljem, prenesli
njeno truplo v cerkev Santa Teresa in shranili v vélikem oltarju v desnem koru.
Vse to se je opravilo po ukazu turinskega nadškofa. Tu so krsto odprli 14. marca
1865. Ugotovili so, da je vse v skladu z vsemi zapiski. Pod nadzorom cerkvenih in
civilnih oblasti so potrdili, da je to zares pravo truplo Marine degli Angioli. Pri tem
pobožnem dogodku so bili navzoči škof iz Cunea, kapitularni vikar turinske škofije
in veliko drugih uglednih cerkvenih in svetnih osebnosti. Navzoč je bil tudi don
Bosko, ki so ga povabili kot pričo, in grof Cays z baronom Biancom di Barbania. Ko
so odprli krsto, se je razlil po okolici prijeten vonj, ki je trajal nekaj časa.

5.10 Page 50

▲back to top


6.
poglavje
Večina italijanskih cerkva je brez svojih škofov – Don Bosko skuša najti
pomoč v stiski – Pismo Pija IX. kralju Viktorju Emanuelu za oskrbo škofij –
Spravno stališče italijanskega ministrstva – Don Bosko in minister Lanza
– Sektaški nemiri za preprečitev dogovora s papežem – Minister prekine
dogovarjanje – Dejstva in načrti proti Cerkvi
Na tem mestu moramo v naše Biografske spomine vnesti neki dogodek
kot uvod v najslavnejše obdobje don Boskovega življenja.
V vsej Italiji je bilo v času, ko bi krščansko ljudstvo najbolj potrebovalo
vodstvo in spodbudo za svoje življenje, sto osem škofovskih sedežev brez škofa.
Petinštirideset škofov so izgnali, sedemnajstim od papeža imenovanim škofom
oblast ni dovolila vstopiti v njihove škofije in v drugih škofijah so pastirji umrli.
V nekdanjih piemontskih pokrajinah je osemnajst škofov zaradi starosti ali za-
radi tegob in težav šlo v grob, ne da bi dobili naslednika.
Državni ministri si zaradi tega niso belili glave, saj so tako in tako hoteli
zmanjšati število škofij. Papež ni mogel urediti nasledstva, dokler so vladale
napetosti med Cerkvijo in državno oblastjo. Preteklo je šele nekaj mesecev, od-
kar je bil objavljen Sillabus, zaradi katerega so se razburili sektaši vsega sveta.
Don Boska je bolelo srce, ko je videl, kako se zadeve vere obračajo vedno
bolj na slabo stran. Potem ko je sam veliko molil in prosil za molitev svoje go-
jence in ko se je posvetoval z mnogimi uglednimi osebami, se je odločil, da se bo
začel pogovarjati z ministri, da bi popustili in odstopili od svojega stališča, ki je
bilo v škodo Cerkvi in državi. Saj so vendar že tisočkrat izjavili, da hočejo svo-
bodno Cerkev in želijo, da bi papež skrbel samo za strogo cerkvene in verske
stvari in izključil vprašanje zemeljske celovitosti cerkvene države. Zato je bilo
naravno, da se jih prime za besedo in kaj ukrene.

6 Pages 51-60

▲back to top


6.1 Page 51

▲back to top


BiS 8 — 6. poglavje
51
Z druge strani pa tudi niso bili vsi predstavniki države napolnjeni s sov-
raštvom do Cerkve, temveč jih je vlekla za seboj, četudi proti njihovi volji, re-
volucija. Don Bosko je dobro vedel, da so nekateri iz političnih razlogov prip-
ravljeni zagovarjati delne predloge v korist Cerkve, drugi so si s popuščanjem
hoteli utišati očitke vesti z mislijo, da so le storili nekaj dobrega, tretji pa so iz
osebnih razlogov, iz ozira na pomembne družine izražali zmerna stališča.
Don Bosko se jim je že s svojo znano previdnostjo približal zaradi zadev
glede oratorija. Izrabil je te stike za to, da je odpravljal predsodke proti nekate-
rim škofom, odpravil ovire za podeljevanje beneficijev in skušal dobiti podporo
za kako župnijo.
Zato ni čudno, da se je odločil zagovarjati koristi italijanskih škofij in da je v
več ponovnih poskusih vztrajal v tem celih deset let. Najprej je začel na osnovi
svojih starih osebnih zvez ugotavljati razpoloženje nekaterih ministrov, še prej pa
je v tako pomembni stvari vprašal za svet papeža. Že nekaj mesecev si je dopiso-
val s Pijem IX., kakor je to mogoče razbrati iz Spominov meseca februarja 1865,
vendar nam vsebina pisem ni znana. Častitljivi Božji služabnik jih je verjetno sam
uničil. Zaupni posrednik tega dopisovanja je bil don Emilijan Manacorda.
Medtem so kralja Viktorja Emanuela opozorili, da mu papež namerava pi-
sati pismo.
Gnan od skrbi za duše, se je Pij IX. iz lastne pobude odločil, da bo ponudil
sovražnikom katoliške Cerkve priložnost, da odgovorijo na vabila Božje milosti.
Dne 6. marca je pisal ljubeznivo pismo kralju in ga prosil, naj utrne vsaj kako
solzo z lica uboge Cerkve v Italiji s tem, da bi skupaj oskrbeli škofe za škofije.
Predlagal mu je, da naj pošlje v Rim kako zaupno laiško osebo, ki bi razpravljala
o teh nezasedenih škofijskih sedežih.
Da pisma ne bi prestregel kdo, ki bi mu bilo to v prid, so ga izročili poslancu
Adornu iz Firenc in ta naj bi ga posredoval kralju. Kralj, ki so mu bili vedno zo-
prni spori s papežem, je z veseljem sprejel ponudbo in rekel Adornu:
»Že sedem mesecev pričakujem to papeževo pismo!«
Iz palače Pitti je odgovoril papežu, mu izrazil svoje spoštovanje in obljubil,
da bo poslal v Rim osebo za začetek dogovarjanja.
Papežev predlog so sporočili ministrstvu in to se je pokazalo pripravljeno
stopiti v razgovor s pogojem, da to ne bi škodovalo političnim načrtom neodvi-
sne in združene Italije.
V ta namen so sestavili odposlancu naslednja navodila:
1. Na splošno dovoljena vrnitev odsotnih škofov, vendar z omejenostjo in iz-
jemami, ki jih imata obe strani za primerne.

6.2 Page 52

▲back to top


52
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
2. Dovoljena potrditev predvidenih škofov, razen izjem, ki jih Sveti sedež iz
posebnih razlogov ne izključuje popolnoma.
3. Imenovanja na škofovska mesta, ki so brez škofov, omejena na sedeže, ki
naj bi bili ohranjeni v nadaljnji reviziji škofijskega okrožja.
4. Kraljevske predpravice za eksekvatur (privolitev) in prisego, ki sta veljav-
na za vse nove škofe, je treba opraviti tako, da ne bo prizadeto dostojanstvo
rimskega dvora niti ne bodo v njem vsebovana politična vprašanja.
Med tistimi, ki so bili najbolj naklonjeni, da bi se stvari razvijale v smislu
želje svetega očeta, je bil Lanza, minister za notranje zadeve. Ta je hotel, da bi se
Cerkvi pri imenovanju škofov dodelile vse tiste pravice, ki ne bi bile v nasprotju
z državno varnostjo, in da bi načelo svobodna Cerkev v svobodni državi začelo
tudi že praktično delovati. Želel je, da bi bile državne odločitve v smislu čim
večje svobode in da bi Italija tudi v verskih vprašanjih opustila omejevanje iz
prejšnjih časov. Dala naj bi čim večjo svobodo vsem veram, tudi katoliški.3
Glede na konkreten položaj je Lanza menil, tako kakor drugi ministri, da
je treba izhajati iz »septembrskega dogovora«, si pridrževati samo izredne pri-
mere in opustiti vsa nasilna sredstva za zavzetje Rima. Upal je, da bi s temi pri-
pustitvami odprli pot za druge dogovore s papežem, zlasti kar se tiče trgovanja.
Tako bi se dosegel sporazum, ki bi bil v korist mali papeški državi in vsej Italiji.
Na ta način bi odstranili vpliv tujih sil in prišli do rešitve rimskega vprašanja na
osnovi sporazuma in svobode Cerkve.
Gotovo don Bosko ni bil istega mnenja kot ti gospodje, vendar je v pogovo-
ru z njimi o imenovanju škofov menil (in mi smo ga na lastna ušesa slišali), da
je v korist vladi, če se kaže poštenega do »Septembrskega dogovora« in tako
Evropi dokaže dobrohotno naklonjenost za duhovne koristi Cerkve ter skuša
ljudstvo zadovoljiti in ga odvrniti od neprijetnih demonstracij. To je don Bosko
zagovarjal tudi na sestankih z nekaterimi političnimi osebnostmi. In tako je od
ministra Lanza prejel naslednje povabilo:
Notranje ministrstvo
Turin, 17. marca 1865
Podpisani vam po ukazu ministra sporoča, da bi mu bilo drago govoriti z vašo spoš-
tovano in velečastito uglednostjo.
Če ste za to, lahko pridete k meni v času uradnega poslovanja.
Vaše uglednosti najvdanejši služabnik
Veglio
3 TAVALLINI, La vita e i tempi di Giovanni Lanza, V. I., stran 363.

6.3 Page 53

▲back to top


BiS 8 — 6. poglavje
53
Božji služabnik ni odlašal s svojim obiskom na ministrstvu. Ko se je vrnil v
oratorij in ga je nekdo vprašal, o čem so razpravljali, je odgovoril:
»O nadvse pomembnih stvareh.«
Po tem prvem razgovoru so don Boska še večkrat klicali na notranje mini-
strstvo. V tistem trenutku je bolj kot kdor koli drug mogel poznati razpoloženje
na rimskem dvoru, predvideti, kateri izmed pogajalcev bi mogel biti papežu in
kardinalom najbolj po volji, in nakazati človeka, ki bi mogel v Rimu računati na
največji uspeh pri dogovorih. O tej tako zelo pomembni stvari je šele pozneje
povedal nekaj nadrobnosti, na začetku pa je moralo vse ostati v največji tajnosti.
Med drugimi stvarmi je don Bosko pripovedoval o Lanzovem prijateljskem
odnosu do njega. Nekega dne mu je v navzočnosti nekega drugega ministra dejal:
»Toda vi, dragi don Bosko, mi povejte, kako zmorete tako velike izdatke? Kje
dobite toliko denarja, da vzdržujete toliko fantov? To je vendar prava skrivnost.«
»Gospod minister,« je odgovoril don Bosko, »jaz delam tako kot lokomotiva.«
»Kako je to? Bi hoteli malo pojasniti? Jaz ne razumem tega žargona.«
»Grem naprej,« je povzel don Bosko, »na osnovi puf, puf, puf, puf.«4
»To mi je jasno. Toda te pufe je treba kdaj poravnati. Tu tiči skrivnost.«
»Glejte, gospod minister, povedati vam moram, da je lokomotivi potreben
ogenj. Da more iti naprej, mora imeti na voljo kurivo ...«
»O kakšnem ognju govorite?« mu je segel v besedo minister.
»O ognju vere v Boga,« je odgovoril don Bosko. »Brez te propadajo cesar-
stva, gredo v nič kraljestva in človekovo delo ne velja nič.«
Te besede, ki jih je Božji služabnik izgovoril s čisto posebnim poudarkom,
so dale njegovemu sogovorniku misliti.
Minister je menil, da bi bilo pametno poslati v Rim senatorja Michelangela
Castellija, vendar je potem izbral poslanca Ksaverja Vegezzija, modrega, pre-
udarnega, poštenega, vrlega moža, visoko izobraženega pravnika in izredno
spretnega pogajalca. Toda ob stran so mu postavili, pač zaradi že znanega neza-
upanja, odvetnika Janeza Mavricija iz Genove, ki pa je bil velik občudovalec in
prijatelj don Boska. Navodila, ki jih je ustno dobil Vegezzi, so bila zelo široka in
so dala slutiti uspeh pogovorov, saj so bila pripravljena na privolitve. Šli bi celo
do ukinitve Apostolske legature v severnih pokrajinah, kar bi moglo biti papežu
všeč in v skladu z načelom o svobodni Cerkvi.
Odvetnik Vegezzi je s svojim spremljevalcem, ki je bil zelo zaupljiv, odpo-
toval na veliki petek 14. aprila. Papež ga je spoštljivo sprejel in mu govoril s
svojim že znanim navdušenjem.
4 V piemontskem narečju pomeni puf isto kot dolgovi.

6.4 Page 54

▲back to top


54
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Imel je razgovore s kardinalom Antonellijem, ki je prejel potrebne informa-
cije iz Turina. V zaupnem razgovoru so se domenili, da bodo pustili ob strani
politično vprašanje. Prišli so do naslednjega dogovora: za piemontske škofije
bi kralj v smislu konkordata predložil svoje kandidate. V pokrajinah, kjer so iz-
ginili princi-vladarji, bi papež neposredno imenoval svoje kandidate, vendar bi
jih prej predložil kralju. Izgnani škofje bi se lahko vrnili, razen nekaterih zaradi
osebnih in krajevnih razlogov. Vendar bi ohranili vse dohodke svoje službe.
Rim ni nasprotoval spremembi nekaterih škofijskih mej, nikakor pa ni do-
puščal eksekvatur za papeške odloke in prisege duhovnikov. Predstavnik itali-
janske vlade je priznal, da so te zahteve pravične, zlasti še zato, ker zaradi for-
malnosti teh vprašanj ni hotel spravljati v nevarnost političnih in ekonomskih
načel. Vegezzi je to priznal s toliko poštenostjo, da je sveti oče začel upati, da bi
bilo končno le mogoče dati Božji čredi zaželene pastirje.
Toda kakor hitro se je v javnosti razvedelo o papeževem pismu kralju Vik-
torju Emanuelu in se je začelo govoriti, da je ta pripravljen izpolniti njegove
želje, so sekte začele rovariti.
Tako so 25. aprila v parlamentu nekateri nesramni in brezvestni poslanci
očitali vladi Vegezzijevo poslanstvo v Rimu in jo obtoževali izdajstva, ker se hoče
pogajati s papežem in ker nezasedenost škofijskih sedežev ni nikomur v škodo.
Istočasno pa se je sektaško časopisje divje dvignilo proti nadaljnjim dogovo-
rom in pretilo, da bo preprečilo nadaljnja pogajanja. Tudi prostozidarske lože
so zasedale in se odločile proti kakršnim koli pogajanjem s Svetim sedežem. Po
vsej Italiji so nastali divji izgredi na mestnih trgih, v gostilnah, gledališčih, kjer
so ob neponovljivih kletvicah in strašnih brezboštvih nastopali proti kakršnim
koli dogovorom. S temi izgredi so sektaši imeli v rokah tako imenovano orožje
javnega mnenja, s katerim so onemogočili vsako papeževo prizadevanje in pre-
prečili dobronamerne kraljeve predloge.
V takem ozračju so se med pričakovanjem dogovora s papežem izoblikova-
la globoka nasprotja med ministri, ki so onemogočala uresničitev Vegezzijevih
pobud. Umirjeni so se zadovoljevali s preprostim sprejetjem eksekvaturja, bili
za vrnitev izgnanih škofov in niso vztrajali pri zahtevi o zmanjšanju števila ško-
fij. Toda minister Vacca, varuh državnega pečata, si je izmišljeval vedno nove
ovire, tako da je postajal neznosen.
Vegezzi je kraljevi vladi opisal začetek razgovorov. Toda ministrstvo, ki mu
je omejilo pooblastila in ni odgovarjalo ali pa je odgovarjalo na nesprejemljiv
način, je naredilo njegov položaj nemogoč. Zato se je 5. maja odpravil v Firence,
da bi natančneje razložil stališča in prejel nova pooblastila. Toda kmalu je videl,
da so njegovi upi prazni.

6.5 Page 55

▲back to top


BiS 8 — 6. poglavje
55
Pri ministrih, ki so stalno bivali v Firencah kot novem glavnem mestu Itali-
je, je naletel na trdovraten odpor, pri nekaterih zaradi osebnih zamer, pri drugih
zaradi odločne obrambe kraljevih pravic in pri tretjih, zlasti pri Natoliju, zaradi
odločnega zavračanja vsakega krščanskega načela. Predloge Rima so dokončno
vzeli v pretres na zboru ministrov. Natoli, Vacca, Petitti in Sella nikakor niso ho-
teli popustiti pri dolžnosti prisege zvestobe kralju in na kraljevski eksekvatur.
In so prevladali.
Njihov namen je bil posredno izsiliti od Svetega sedeža priznanje nove vlade
in s tem priključenih pokrajin ali pa prekiniti dogovarjanje. Odsotni škofje naj
za vrnitev v svojo škofijo vložijo prošnjo pri kralju in pravosodnem ministru in
napišejo pastoralno pismo, v katerem obljubljajo, da bodo izpolnjevali zakone.
Vegezzi je 2. junija nesel v Rim te pogoje, za katere je on sam izrazil kardinalu
Antonelliju, da niso sprejemljivi. Taka je bila tudi sodba posebne kardinalske ko-
misije. Sveti Sedež je kljub temu predložil imenovanje škofov in vrnitev izgnan-
cev v Sardinskem kraljestvu. Vegezzi je odgovoril, da bo o tem obvestil svojo
vlado. Dne 22. junija se je Vegezzi zadnjikrat srečal s kardinalom in ga obvestil,
da po poročilih iz Firenc italijanska vlada vztraja pri svojih zadnjih predlogih in
da dovoljuje vrnitev samo nekaterim izgnanim škofom. Tako je vse skupaj padlo
v vodo. Ko je Vegezzi 23. junija prosil za poslovilno avdienco, je papež hotel, da
bi ga sprejeli z vsemi častmi. V dolgem razgovoru mu je Vegezzi rekel:
»Upam, da pogajanja niso prekinjena, temveč samo odložena.«
Papež mu je odgovoril:
»Sedaj je odvisno od vaše vlade. Moje predpostavke so znane. Ne morem jih
spreminjati. Gre za to, da jih vaša vlada sprejme.«
Vegezzi, ki je medtem postal senator, po letu 1870 ni več prestopil praga
senata.
Medtem so revolucionarni časopisi razglašali, da so zaradi spletk fanatične
stranke neuspeli vsi velikodušni poskusi vlade, da bi se dogovorili s papežem. V
tem smislu je bilo napisano poročilo o poteku Vegezzijevega poslanstva kralju.
Toda Lanza, ves žalosten in ogorčen, poročila ni hotel podpisati in se je hotel
umakniti iz ministrstva. Tedaj so zato, da se ne bi zvedelo, kateri od ministrov
ni hotel podpisati poročila, določili, da naj podpiše samo La Marmora.5
Don Bosko je bil poučen o vseh posameznih stopnjah dogovorov. Bil je zelo
žalosten, ker so bili s tem uničeni vsi pogoji za uspeh toliko pričakovanih spre-
memb. Vendar ni izgubil poguma, kakor bomo videli iz nadaljnjega pripovedo-
vanja, in si je prizadeval, da bi se razgovori spet začeli.
5 TAVALINI, La vita e i tempi di Giovanni Lanza, V. I. stran 364.

6.6 Page 56

▲back to top


56
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Nepopustljivo sovraštvo, ki je tlelo zlasti v dušah nekaterih tanucciancev, je
trajalo še naprej in se stopnjevalo.
Dne 1. julija je Gazzetta Ufficiale objavila odlok o razglasitvi novega civil-
nega zakonika, v katerem je z zakonom zajamčen civilni zakon. Senat ga je 29.
marca izglasoval s 70 glasovi, od skupaj 104.
V Ferrari so 30. julija pregnali iz samostana redovnice Terezijanke večne
molitve in vanj namestili vojaško bolnišnico. Redovnice so morale zapustiti sa-
mostan v enem dnevu.
V Bologni so popoldne 14. avgusta sestre salezijanke – po številu 50 – do-
bile ukaz, da morajo pred nočjo izprazniti samostan in vzgajališče. Niso jim dali
niti 12 ur časa, za kar so prosile.
Dne 25. avgusta je prosvetni minister Natoli dal narediti statistiko učnih
in vzgojnih ustanov tako moških kakor ženskih redov, jih predložil s posebnim
priporočilom kralju in predlagal, da naj vse ukine. Pouk in vzgoja v teh usta-
novah, tako je trdil, nista več v skladu z idejami, ki jih je naša doba sprejela na
področju pouka in vzgoje. Zavodov in šol, ki bi jih bilo treba ukiniti, ni bilo nič
manj kot 1112.
Dne 30. avgusta sta kardinala nadškofa iz Beneventa in Neaplja, nadškofa iz
Sorrenta in Reggia ter škofje iz Anglone, Tursija, Aquile, Nuora in Pattija poslali
kralju prelepo pismo, v katerem so prosili, da bi se smeli vrniti v svoje škofije,
iz katerih so bili izgnani, da bi mogli biti pri svojih vernikih, ki jih je mučila
kolera. Kralj ni odgovoril, Pavel Cortese, pravosodni minister, pa je generalnim
prokuratorjem sporočil, da naj strogo preprečijo, da bi se pred končanimi vo-
litvami s katero koli pretvezo kak škof vrnil v svojo škofijo. Ista prepoved je
veljala za škofe iz Ascolija in Averse in za škofa iz Foggie, ki je bil po dveletnem
zaporu bil izgnan v Como.
Natoli, ki je po Lanzovem odstopu postal tudi notranji minister, je škofom
postavil neizpolnljive pogoje za srednje šole v semeniščih, da bi jih s tem prisi-
lil, da bi jih zaprli oni sami, če jih ne bi izpolnili, pa on. Tako se je zgodilo, da so
zaprli 58 semenišč. Njegov namen je bil najprej zasesti vse te stavbe, jih potem
laizirati, jih ponovno odpreti in jih izročiti občinskim upravam, obenem pa se
polastiti dveh tretjin dohodkov. Ta svoj načrt je sporočil 15. septembra vsem
prefektom kraljestva.
Dne 19. septembra je varuh državnega pečata Pavel Cortese v posebni okro-
žnici prepovedal cerkvene procesije. Za vsako procesijo je bilo potrebno dovo-
ljenje prefekta. Proti koncu istega meseca je škofoma v Caserti in Gaeti prepove-
dal opraviti pastoralno vizitacijo.

6.7 Page 57

▲back to top


BiS 8 — 6. poglavje
57
Isto ministrstvo je pripravljalo nov udarec pravicam katoliške hierarhije:
razmejiti je hotelo škofije, da bi se zmanjšalo število škofov in se polastilo imet-
ja odpravljenih škofij. Škofij je bilo 231, ostalo naj bi jih samo 59. V ta namen je
3. novembra vprašalo za mnenje posameznih pokrajin kraljestva.
Dne 28. novembra je Natoli poročal kralju o raziskavi o semeniščih, ki je
bila objavljena tudi v časopisju. Pred letom 1860 so škofije imele 263 semenišč,
82 jih je bilo ukinjenih, 122 naj bi jih še ukinili, tako da bi jih ostalo samo 59, se
pravi eno semenišče za vsako škofijo, kakor je to predvideval Cortesejev zakon.
Dne 18. novembra so v salonu Cinquecenta v Firencah slovesno odprli nov
parlament. Nekaj dni pred tem je dejal Viktor Emanuel članom občinskega sve-
ta in različnim predstavnikom, ki so se mu prišli poklonit:
»Šli bomo v Rim in šli bomo v Benetke. Za Rim smo že na poti, za Benetke
bo pa potrebno prelivanje krvi.«
V kronskem nagovoru, ki so mu ga dali v roke ministri, je bilo rečeno: »Ob
koncu zadnjega zakonodajnega obdobja je moja vlada v spoštovanju do pog-
lavarja Cerkve in v želji, da bi zadostili verskim potrebam večine podložnikov,
sprejela predlog dogovarjanja s papeškim sedežem. Toda zaradi kršitve pravic
moje krone in našega ljudstva smo morali pogovore prekiniti (ploskanje). Čas
in neovrgljiva sila dogodkov bosta razrešila spore med italijanskim kraljestvom
in papeštvom. Nam ne preostane drugo, kot da ostanemo zvesti dogovoru 15.
septembra, ki ga bo ob svojem času uresničila tudi Francija.
Novembra so francoske čete zapustile severne pokrajine cerkvene države
in ena brigada zasebnega korpusa se je vrnila v Francijo.
V Rimu, v Viterbu in v Civitavecchii je ostalo še kakih 10.000 francoskih
vojakov.
S temi zgodovinskimi podatki smo skušali orisati okolje, v katerem je delo-
val tudi don Bosko, da bi pokazali, kako moč volje in kako mirnost duha mu je
dal Gospod, da je mogel opravljati svoje poslanstvo.

6.8 Page 58

▲back to top


7.
poglavje
Odločnost v previdnih sklepih – Don Boskovi večerni nagovori – Devetdnevnice
za Marijino oznanjenje; pomen in posledice polletnih izpitov; tišina in red v
obednici – Še eno opozorilo glede obednice; ukrepi za red; pretnja upornim
dijakom – Napoved smrti škofa iz Cunea, velikega don Boskovega prijatelja;
svetost tega prelata; molitve za pokoj njegove duše; tišina v spalnicah –
Previdnost za ohranitev zdravja; čudež sv. Kozme in Damijana – Don Bosko
odločno brani avtoriteto svojih sodelavcev – Točno vstajanje ob glasu
zvonca; red v spalnici in posteljah; pogosto česanje las – Pobožno opravljanje
križevega pota in molitev za tiste, ki bodo prejeli svete redove – Don Boskovo
pismo ravnatelju v Lanzu; njegova ljubezen do tamkajšnjih fantov – Pri
prosvetnem ministrstvu doseže za nekega svojega klerika učiteljsko diplomo
za poučevanje na gimnaziji – Zahteve občinske uprave v Lanzu
Poslanstvo poslanca Vegezzija v Rimu nas je za nekaj časa odvrnilo od
don Boskovega delovanja med njegovimi gojenci. Povzeli bomo pripoved tam,
kjer smo jo prekinili.
Stari patriarhalni način življenja v oratoriju se je zaradi tolike množice fan-
tov počasi začel spreminjati. Nadomestil ga je disciplinski red, rekel bi materi-
alni, ki je bil na začetku zelo mil, kakor smo to pokazali že na drugem mestu.
Don Bosku se je gotovo malo upiralo izginjanje in zaton tistega družinskega živ-
ljenja, ki je bilo toliko let njegovo zadoščenje. Toda vir prudens dirigit gressus
suos (moder človek usmerja svoje korake). Moral je dati nova navodila. Pri tem
pa ni hitel, temveč je delal preudarno, kakor so bile zahteve hiše. Vedno je znal
previdno pripraviti duhove, da so prostodušno sprejemali nujne spremembe.
Toda v svojih odločitvah je bil trdno odločen izpeljati nove ukrepe. Medtem ko
je v zasebnem pogovoru še vedno uporabljal »prosim te, naredi mi to in to uslu-

6.9 Page 59

▲back to top


BiS 8 — 7. poglavje
59
go«, je v javnosti začel uporabljati »hočem, da se stori to in to«, vendar vedno
mirno in brez ukazovanja.
Nekaj v kroniki ohranjenih večernih nagovorov dokazuje našo trditev. Zve-
čer 19. marca je takole govoril:
»Končali smo devetdnevnico k sv. Jožefu, vendar bi rad, da bi te dni, ki nas pripravlja-
jo na praznik Marijinega oznanjenja, še prav posebno posvetili svoje življenje. Tega vam
nisem priporočil prej, ker nisem hotel prekiniti priprave na praznik sv. Jožefa. Vi torej sku-
šajte, ne da bi k običajnim pobožnim vajam dodajali še kaj posebnega in s tem škodovali
izpolnjevanju svojih dolžnosti, dan prejeli zakramentalno ali duhovno sveto obhajilo, pač
glede na to, kakršno je vaše notranje razpoloženje. Polletni izpiti so končani in na moje
veliko zadovoljstvo ugotavljam, da so bili zelo uspešni. Vendar je bilo nekaj fantov, ki niso
zadosti zavzeto odgovorili na prizadevanje, ki smo jim ga posvetili, in so pri izpitih padli.
Nikar ne mislite, da ta izpit nima nikakršnega vpliva na vaše življenje. Nasprotno, ti izpiti
imajo velik pomen. V našem oratoriju je navada, da tisti, ki so v zavodu na stroške hiše
in dobivajo šest točk od desetih, morajo domov, ker niso vredni dobrote hiše. Vedite, da
so pri točkovanju upoštevani vsi vidiki, kot je obnašanje v cerkvi, v obednici, v učilnici, v
šoli. Vedite, da se pri ocenjevanju upošteva vse. Upošteva se obnašanje v cerkvi, obednici,
učilnici, šoli. Tisti, ki menijo, da so kje dobili dobro oceno, da imajo 10, bodo imeli komaj 6
ali 8, in tisti, ki bodo menili, da so jih izpraševalci potrdili, bodo spoznali, da bodo morali
(k izpitu) še enkrat. Tako so, namesto da bi uspeli, padli. Krivdo naj pripišejo sebi, ker so
bili pravočasno opozorjeni. Zato morajo tisti, ki plačujejo samo polovico ali tretjino me-
sečnine, pa so dobili samo 6, plačati celo mesečnino in tiste, ki niso dosegli zadosti točk
ali so padli pri izpitu, zadene sklep o pomanjkljivem vedenju in gredo domov. Vsa leta se
je tako delalo. Vsa leta je moralo po polletnih izpitih nekaj fantov oditi domov. Bile so tudi
redke izjeme, ko je kdo milo prosil in obljubil, da se bo poboljšal, in je obljubo tudi držal.
Še nekaj drugega vam moram povedati. Že nekaj časa niso zadosti upoštevana navo-
dila asistentov, zlasti v obednici. Ni tišine, v obednico se vstopa med glasnim govorjenjem,
z eno besedo, tu je velik nered. Zato vas prosim, da bi v prihodnje podarili materi Božji
Mariji cvetko, da bi se v obednici vedli tako, kakor zahteva za obednico hišni pravilnik. Mi
obljubite? (da, da). Torej, lahko noč.«
20. marca je don Bosko odločno ponovil opozorilo prejšnjega dne.
»Včeraj sem vam za cvetko priporočil, da bi se lepo in olikano obnašali v obednici.
Upal sem, da bo to opozorilo kaj zaleglo. Toda na moje veliko začudenje sem zvedel, da
ste danes še bolj razgrajali kot druge dni. To so stvari, ki jih don Bosko ne more prenašati,
kajti v vzgojni hiši je disciplina vse. V obednico vstopate tako, da se suvate in kričite in
da se zdi, kot da bi vstopali ne vem kam. Namesto da bi molčali, se v obednici smejete in
klepetate. Na koncu potem odhajate iz obednice brez reda kot ob vstopu. Na asistente se
nihče več ne ozira, kakor da jih ne bi bilo. Pri tem je treba poudariti, da je večina dobra,
da pa je med vami kakih petdeset pravih razgrajačev. Zato sem odločil, da boste od jutri

6.10 Page 60

▲back to top


60
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
naprej vstopali v obednico v vrstah. Don Savio vas bo v stebrišču razporedil v vrste, nato
boste vstopali v obednico po skupinah. Ko boste pojedli, boste v redu zapuščali obednico,
mogoče po mizah. S tem bo konec vseh teh neredov. Istočasno naročam asistentom, naj
odločno pazijo na red, in jih zavezujem, da naj mi poročajo vse, kar se dogaja, in povejo
imena tistih, ki delajo nered, pa naj bo kdor koli.
Da vam ustrežem, ker so se nekateri pritožili, prepovedujem asistentom kogar koli
kaznovati. Tako se nihče ne bo mogel pritoževati. V hiši ni dovoljeno, da se kogar koli kaz-
nuje, pač pa hočem, da se o vsem poroča meni. To ponavljam in zavezujem asistente, da
to storijo. Jaz bom potem vsakogar, ki se bo kakorkoli pregrešil, poslal takoj domov, ker v
oratoriju ne morem prenašati nediscipliniranosti. Don Bosko je dober, vse prenaša, toda
če gre za red v hiši, postane neizprosen. Če bi šlo za pomanjkanje spoštovanja in za odnose
med menoj in vami, bi spregledal. Če pa gre za pomanjkanje spoštovanja do drugih pred-
stojnikov in za javen nered, tedaj ni več prizanašanja.
Rokodelcem, ki so navajeni na bolj materialno življenje, je mogoče odpustiti, če se
kdaj pa kdaj pregrešijo. Razen tega bi marsikateri, odpuščen od tod, ostal na cesti. Z dijaki
je drugače. Oni imajo že zadosti oblikovanega duha in bolj dovršeno čutenje, pa tudi več
vzgoje, zato se morajo obnašati tako, da jim nihče ne more ničesar očitati. Hočem, da se
dijaki lepo zgledno vedejo ali pa naj gredo domov ali postanejo rokodelci. Tudi zato, ker
če dijake pošljemo domov, ne ostanejo na cesti. V večini primerov imajo družino in starše,
ki jim bodo pomagali. Opozoril sem vas in od jutri naprej se bomo ravnali po teh pravilih.
Že dostikrat smo vas opominjali, toda sedaj smo primorani uveljavljati odločna stališča.
Znajte se ravnati. Porednih dijakov nočem imeti v hiši.«
To je zadostovalo. Fantje so se od naslednjega dne postavljali v vrste ter ob
vstopu in odhodu iz obednice strogo molčali. Don Angel Savio, hišni ekonom,
eden izmed največjih avtoritet zavoda, je moral izpolniti dane ukaze.
21. marec
Naznaniti vam moral žalostno novico. Umrl je škof iz Cunea. Tudi on je bil med odlič-
niki, ki so morali preveriti truplo blažene Marie degli Angioli. Ni bil pri najboljšem zdrav-
ju, toda ker mu je zrak v Genovi že večkrat pomagal, da se je počutil bolje, je menil, da
mu bo tudi ta izlet koristil. Odpravil se je na pot. Danes popoldne, ko sem bil v sobi, so
mi prinesli telegram z naslednjo vsebino: Danes ob sedmih je umrl mons. Manzini, škof
v Cuneu. Ta novica me je močno prizadela, ker gre za izredno velikega dobrotnika naše
hiše. Vsakokrat, ko je prišel v Turin, je bil pri nas in pogosto puščal bogate miloščine. Vi
se ga ne spominjate, ker je imel navado prihajati oblečen kot navaden duhovnik. Zelo rad
je imel našo hišo in ji pomagal, kolikor je mogel. Za nas vse je smrt tega človeka velika
izguba. Prav tako je velika izguba za Cerkev, ker z njim izginja prelat izredne izobrazbe
in lahko rečemo tudi velike svetosti. Bil je zares učen človek, pobožen in moder. To je težka
izguba za škofijo Cuneo, ker je izgubila resničnega očeta. Prav tako je izguba za oratorij,
ker je bil eden najzvestejših dobrotnikov. Je pa izguba tudi zame, ker je bil moj velik prija-

7 Pages 61-70

▲back to top


7.1 Page 61

▲back to top


BiS 8 — 7. poglavje
61
telj in pravi oče. Kadarkoli sem bil negotov, ali naj kaj storim ali opustim, kadarkoli sem
potreboval nasvet, sem se obrnil nanj z besedo ali pismom, šel k njemu v Cuneo in on me
je tolažil, mi pomagal in zares nadvse pametno svetoval. Lahko rečem, da je bila njegova
hiša moja hiša, kjer sem se počutil veliko bolj svobodnega kot tukaj v oratoriju. Vsakokrat,
ko sem šel v Cuneo, sem stanoval pri njem. Zato imam njegovo smrt za svojo veliko osebno
nesrečo. Toda v vsakem primeru naj se zgodi presveta Božja volja.
Iz življenja tega škofa se pripoveduje nemalo stvari, ki bodo kmalu natisnjene. Jaz jih
veliko poznam. Nekaj sem jih slišal pripovedovati od verodostojnih ljudi, ki so ga dobro
poznali, nekaj pa sem jih slišal iz njegovih ust, ko smo bili skupaj v hiši barona Bianca di
Barbania. On teh dogodivščin ni pripovedoval zato, da bi se hvalil, nikakor ne. Kakor vsi
sveti ljudje je bil zelo ponižen in jih je pripovedoval kot posebne milosti presvete Device
Marije, ki jo je izredno častil. Kdor misli, da je svet, je nor, kajti resnični svetniki se imajo
za največje grešnike na svetu. In ko Gospod izkaže kako milost na njihovo priprošnjo in
molitev, jo pripisujejo temu ali onemu svetniku, čeprav so sad tudi njihove vere.
Povedal vam bom, kaj se je pripetilo škofu iz Cunea, ko je bil še župnik tukaj v Turi-
nu v cerkvi sv. Terezije. Poklicali so ga k bolniku in on je bil takoj pripravljen, da izpolni
dolžnost svojega poklica. Ko je bil še ob postelji tistega umirajočega, so ga proti drugi uri
popoldne prišli iskat v župnišče in mu rekli, da je neka družinska mati v veliki nevarnosti.
Takoj se je napotil k bolnici. Vstopil je, vendar je uboga mati, ki je vzdrževala vso družino,
umrla nekako ob dveh popoldne. Njeno mrzlo truplo je ležalo v postelji in skromna lučka
je razsvetljevala žalostni prizor. Zdravnik je že potrdil smrt. V rokah, sklenjenih na prsih,
je držala križ. Vsi družinski člani so jokali, v svojem koncu hiše. Vsi so bili silno potrti, saj je
umrla mati, ki je držala pokonci vso hišo, pametno upravljala premoženje in zlasti še zato,
ker je umrla brez svetih zakramentov. Dobri župnik je družino potolažil s spodbudnimi
besedami in vse člane, zbrane ob mrtvem truplu, povabil, da bi goreče prosili preblaženo
Devico Marijo. V svojem srcu je čutil, da bo Gospod Bog izredno milosten. On sam je pok-
leknil na tla in molil z vso zavzetostjo svoje duše. Potem je vstal, poklical Jezusovo ime in
blagoslovil umrlo. Nekaj trenutkov pozneje se je umrla začela gibati, v začudenje vseh
navzočih je v postelji sedla, prosila, da bi ji razvezali roke, poklicala vse po imenu in prosi-
la, da bi se mogla spovedati. Ko se je spovedala, je dala nekaj napotkov nekaterim članom
družine in jih poučila o nekaj poslih. Nato je spet legla in bila mrzlo truplo kot prej.
Lahko bi vam pripovedoval še veliko drugih dogodkov, vendar bom to storil prihod-
nje večere. Fantje, naučimo se iz življenja tega škofa velike resnice: Naj bo kdo še tako vi-
soko postavljen, naj bo še tako dostojanstven in še tako visokega ugleda, bo moral umreti.
Smrt ne prizanaša nikomur.
Škof iz Cunea je bil svet mož in ne potrebuje naših molitev. Naj bo že kakorkoli, ker
nikdar ne vemo in bi imel mogoče še kakšen neporavnan račun pri Bogu, želim, da bi jutri
molili za umrlega rožni venec in darovali zanj zakramentalno ali duhovno sveto obhajilo,
kakor pač more, za pokoj njegove duše.
Rad bi vas prosil še nekaj. Rad bi vam predložil duhovno cvetko za jutri in naslednje
dni v čast Mariji Devici. Cvetka se glasi: Zvečer, po večernih molitvah, ko gremo spat,

7.2 Page 62

▲back to top


62
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
tišina na stopnicah. Do sedaj je bilo zadosti, da ste bili tiho v spalnici, sedaj pa sem razmi-
šljal in ugotovil, da tišina na stopnicah odstrani veliko neprijetnosti. Sicer smo o tem že
večkrat govorili, toda sedaj hočem, da iz ljubezni do matere Božje Marije to tudi izpolnite
in da greste v spalnico v največji tišini.
23. marec
Danes je zapadlo veliko snega in zdi se, da še dolgo ne bo nehal padati, verjetno je
celo, da bo naletaval še nekaj dni. Toda zima gre h koncu in zato ga bo sonce kmalu vzelo.
To vam pravim zato, da boste pazili na svoje zdravje. Če se slečete, igrate in potite in po-
tem greste v šolo ali v učilnico, bi vam lahko naredilo slabo.
Smo sredi postnega časa. Danes smo v dnevnicah in maši opravili spomin svetega
Kozme in Damijana. Čudna zadeva, ker v vsem postnem času ni takega spomina. Tisti, ki
ste brali dnevnice, ste se tega zavedeli in bi radi poznali razloge. Povedal vam bom, ker bo
koristilo vsem fantom. V Rimu je navada, da v postnem času opravljajo postaje pri raznih
cerkvah. Ko pride dan sredi postnega časa, se opravlja postaja v cerkvi svetega Kozme
in Damijana, kjer se zbere veliko ljudi. Cerkveni spomini nam pripovedujejo, da se je na
današnji dan zbralo v tej cerkvi veliko ljudi in kleče pred oltarji so opravljali svoje molit-
ve. Tedaj se je nenadoma zaslišal šepet. Zgodilo se je nekaj izrednega. Oba kipa, svetega
Kozme in Damijana, sta se začela gibati v svojih vdolbinah. Kakor če bi bila človeka iz
mesa in kosti, sta stopila s svojih podstavkov, se postavila na tlak, se napotila proti sredini
in se srečala. Nato sta skupaj šla proti vratom, hodila med ljudstvom in šla naprej ... Tedaj
je vse ljudstvo šlo za njima, da bi videlo, kam se bosta napotila. Ko se je množica oddaljila
od cerkve, sta se kipa ustavila, močno je zaropotalo in zahreščalo in ljudstvo se je obrnilo
k cerkvi. Strašen prizor! Cerkev se je sesula. Če ne bi bilo tega velikega čudeža, bi bili vsi
ljudje pokopani pod razvalinami. Zato je bilo določeno, da se vsako leto na dan teh dveh
svetnikov obudi ta spomin, ker se je ta čudež zgodil na njun dan.
Rad bi, dragi sinovi, da bi se iz tega naučili neke posebne resnice: da bi spoznali, kako
velik pomen ima pri Bogu priprošnja svetnikov in kako zelo koristno je, da se zatekamo
k njim v molitvi. Če sta sveti Kozma in Damijan nezaprošena naredila tako velik čudež,
da sta rešila smrti toliko ljudi, kaj bi šele storila, če bi ju za tako milost prosili. Gojimo
pobožnost zlasti do svetnikov, katerih ime nosimo. K njim se zatekajmo v vseh potrebah,
ne samo duše, temveč tudi telesa, v vseh težavah, v vseh nevarnostih. Oni bodo vedno
pripravljeni nam pomagati.
Toda don Boskovo srce je v teh dneh trpelo veliko bolečino zaradi lahko-
miselnosti nekaterih fantov, ki so ga sicer zelo imeli radi in so vso svojo bit
posvetili njemu. Gre za edinstven dogodek svoje vrste, kolikor nam je znano iz
zgodovine oratorija, vendar pa tak, da nam pokaže don Boskovo odločenost za
spoštovanje avtoritete.
Nekateri gojenci niso radi videli ekonoma zaradi njegove strogosti pri
vzdrževanju discipline. Obednica je bila razdeljena v več sob. Ko je nekega dne

7.3 Page 63

▲back to top


BiS 8 — 7. poglavje
63
don Savio asistiral v veliki obednici, kjer je sedelo kakih 300 gojencev, ga je
v hrbet zadel kos kruha. Mogoče je bil izstrelek namenjen kakemu tovarišu.
Don Savio je pametno spregledal dogodek in se ni obrnil, da bi ugotovil, kdo bi
mogel biti tisti predrznež, in tokrat ni nič rekel. Ko pa se je naslednjega dne od
neznane roke ponovila ista šala, je govoril z don Boskom. Jasno je bilo, da so
hoteli osramotiti prefektovo osebo. Zvečer je don Bosko spregovoril nekaj res-
nih besed fantom in končal, da bo tisti, ki bi si dovolil tako žalitev, moral takoj
zapustiti oratorij.
Naslednjega dne so bili fantje razporejeni pod stebriščem, da bi šli h kosilu.
Ekonom je pazil, da je bila tišina, in dajal navodila za vstop posameznih oddel-
kov. Tedaj je njegov biret zadel zeljni kocen. Ekonom se je v trenutku obrnil in
videl, kako se je umaknila roka fanta Avguština R... Brez premišljanja ga je zaprl
v bližnjo sobo in odvedel druge v obednico. Fant je ves v solzah zagotavljal, da
je hotel s kocenom zadeti nekega tovariša in ne njega. To je bil zelo živahen in
včasih lahkomiseln fant, sicer pa odličnega vedenja in ne slab učenec petega
razreda gimnazije. Zato je eden izmed profesorjev, ki ga je imel rad in morda še
kak drug učitelj odvedel fanta iz sobe prepričan, da je fant nedolžen, in ne da
bi pomislil, da s tem žali enega svojih predstojnikov. Tolažili so ga in izjavljali,
da se bodo zanj odločno zavzeli in ga branili z vsemi sredstvi. Ves preostali del
dneva so ga imeli pri sebi. Ves zavod je bil priča tega ravnanja, ko je srce za-
temnilo razum. Med večerjo so ti profesorji, ki tudi sicer niso marali ekonoma,
glasno karali ekonoma in njegovo ravnanje, češ da je brez kakršnega koli razlo-
ga in vprašanja kaznoval nedolžnega. Duhovi so bili skrajno razgreti in besede
neuravnotežene. Don Bosko je molčal. Toda po večernih molitvah je sporočil, da
bo mladi Avguštin naslednjega jutra odšel domov. To je bil blisk z jasnega neba.
Fantje so se umaknili v spalnice. Na dvorišču pa je ostala skupina zgroženih
profesorjev. Med njimi je bilo nekaj takih, ki so se postavili proti ekonomu in
javno grajali strogo predstojnikovo odločitev. Dolgo so godrnjali, končno pa je
neki pomočnik, vodja ene izmed delavnic, nepremišljeno vzkliknil:
»Eden izmed nas naj stopi k don Bosku in mu jasno pove, da če bo ta fant
moral oditi, bomo zapustili oratorij tudi mi.«
»Ne ženimo stvari tako daleč,« je vzkliknil vodja študijev. »Stopil bom k don
Bosku in menim, da se bo stvar uredila.«
Tako je tudi storil. Ura je bila 10,30 in don Bosko je še sedel za pisalno mizo.
Vodja mu je predstavil nezadovoljstvo nekaterih sobratov in ga prosil za po-
milostitev. Don Bosko mu je odvrnil: »Pregrešek je jasen. Namene pozna samo
Bog. Sicer pa metanje tistega zeljnatega kocena predstavlja že sam po sebi pre-
kršek pravila, bodisi zato, ker je bil to čas tišine, bodisi zato, ker bi tako dejanja
lahko povzročilo velik nered po vseh opominih, ki smo jih dali v zadnjem času.

7.4 Page 64

▲back to top


64
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Kljub temu bi lahko ne glede na težo prestopka našel izhod in bi rešil fanta, ki je
zares dober. Toda s tem, da ste se vi na tak način zavzeli zanj, ste mene postavili
v nemogoč položaj in ne morem nazaj. Tako fantje kakor kleriki vedo, da ste se
vi postavili proti don Saviu, in jaz ne bom nikdar dovolil, da bi avtoriteta morala
prestati tak pritisk.«
Vodja študijev se je proti 11. uri in četrt vrnil k tovarišem, ki so ga vsi zaskr-
bljeni pričakovali, in jim dejal: »Don Bosko je nepopustljiv.«
Vsi so se umaknili v svoje sobe in razmišljali, kaj naj storijo. Na njihovo
srečo so se odločili za boljše. Nekateri so šepetaje dejali, med njimi zlasti klerik
Bonetti: »Da bi zapustil don Boska? Nikdar!''
»Z don Boskom vse do smrti,« je odgovoril eden za vse. In tako je tudi bilo.
Zgodaj zjutraj drugega dne je Avguštin odšel domov.
V oratoriju se samo eden ni mogel sprijazniti z don Boskovo odločitvijo.
Sedel je pri mizi predstojnikov in z ironičnimi in pikrimi besedami cele tri dni
užaljen napadal don Savia in opravičeval izključenega fanta ter kar naprej go-
voril o storjeni krivici. Don Bosku je bilo hudo kakor še nikoli, vendar ni rekel
besede.
Ko so se strasti pomirile in se je stvar polegla, je Avguštin nekaj tednov
pozneje, mogoče na nasvet kakega prijatelja, pisal don Bosku pismo in ga prosil
odpuščanja za storjeni pregrešek, ki ga je storil iz lahkomiselnosti in mogoče
celo nehote. Ko so vprašali o zadevi don Savia, se je tudi on zavzel zanj. Fant je
bil ponovno sprejet v oratorij in z lepim uspehom končal svoje šolanje.
Ta pripetljaj je bil za gojence koristen pouk, ker je pokazal, da don Bosko, če
gre za zaščito avtoritete, ne pozna nikakršnih ozirov, in da se tudi eden najbolj-
ših gojencev, ki so ga podpirali najvplivnejši predstavniki oratorija, ni mogel
izogniti posledicam svoje nepokorščine.
Kljub tem neprijetnim dogodkom je don Bosko popolnoma miren in brez
kakršnih koli nepotrebnih namigov nadaljeval svoje poučne nagovore fantom,
preden so šli počivat.
26. marec
Danes vam prinašam dobro novico. Jutri bo vstajanje ob petih. Nikar se ne prestraši-
te. Ob petih za rokodelce in ob pol šestih za dijake. Toda dijaki naj pazijo, da ne bodo, med-
tem ko bodo prihajali na dvorišče po vodo, motili svetih obredov za rokodelce v cerkvi.
Zelo bi želel, da bi takoj, ko bi zazvonil zvonec, vstali in se ne vedli kakor nemarneži,
ki si privoščijo še za četrt ure užitek tople postelje, dodajo k temu še polovico druge četrti
ali celo célo drugo četrt, potem skočijo iz postelje in drvijo v cerkev, kamor pridejo seveda
prepozno. Pred dvema dnevoma je eden izmed vas, ki je tukaj navzoč, ki ga pa ne bom
imenoval, da se ne bo utopil od sramu, ostal v postelji, potem pa se bliskovito dvignil, si
narobe oblekel hlače in tako odšel iz spalnice. Na stopnicah si je skušal hlače popraviti,

7.5 Page 65

▲back to top


BiS 8 — 7. poglavje
65
vlekel je sem, vlekel tja, vendar jih ni mogel prav obrniti. To je bila zamotana zadeva,
kajti sprednja stran hlač je bila zadaj in šele po ponovnih poskusih se je zavedel te zmote.
Kako bi se počutil ta revež, če bi prišel kdo mimo in ga videl takega? Ta bi si gotovo častno
postregel! Res je, da ob tem času navadno v hiši ni tujih oseb, toda lahko bi prišel tudi kdo
iz hiše. Tako je dejansko prišel don Bosko in ga dobil v takem položaju. Zato zjutraj nare-
dimo to malo spokorno vajo, storimo jo iz duha zatajevanja, zato da bomo imeli zadosti
časa za ureditev postelje, za krtačenje obleke in za ureditev svojih stvari.
Danes je prišel neki tuj gospod. Želel sem mu pokazati eno izmed spalnic. Kakor hitro
sem prestopil prag ene izmed njih, sem zagledal pet ali šest postelj v takem neredu, da me
je bilo do kosti sram. Zdelo se je, da je v eni postelji spal psiček, v drugi pa prašiček, tako je
bilo vse v neredu. Tretja postelja ni imela na žimnici rjuh, zglavnik, zavit v rjuho, je ležal
pri nogah in odeje so ležale na tleh na čevljih. Brž sem zaprl vrata spalnice, da tujec ne bi
videl tistega nereda.
Skušal sem vstopiti v drugo spalnico, toda ker je bilo tukaj več postelj, je bilo tudi več
nepostlanih. Tako sem moral prekiniti obisk in na ta način preprečiti, da ne bi spravil svo-
jih fantov v slabo luč pred tujimi ljudmi. To je zares grd pogled, če vidiš toliko nepostlanih
postelj. Vendar ne zvračam krivde na fante, temveč na asistente, ki bi morali hočeš ali
nočeš zahtevati, da bi vsako jutro vsi postlali svoje postelje.
Da pa ne bi nikogar posebej karal, sem našel sredstvo, ki ga bomo začeli uporabljati
jutri zjutraj. In kako sredstvo je to? Določil bom koga, ki bo vsako jutro šel po spalnicah in
uredil postelje, ki jih niso postlali. Vendar bo ta zaslužil pri vsaki postelji štiri solde, ki jih
bodo plačali tisti fantje, ki so pustili svoje postelje v neredu. On se bo zadovoljil z dvema
soldoma, druga dva pa bosta šla v skupno blagajno za nakup kake za vse koristne stvari.
Tako bodo tisti, ki bodo plačali svoj delež, tudi imeli korist od tega.
Še eno stvar vam želim priporočiti, da bi se temeljito počesali. Prihaja pomlad, ki
goji določene živalce. To je poznano ubogemu Enrii, ki mora tudi dvakrat ali trikrat umiti
kako glavo. Drugi pa se spet lepotičijo, si pustijo dolge lase, si delajo prečko, vendar se ne
počešejo zadosti temeljito. Tem bi povedal: Norčki, bodite manj nečimrni in se skušajte
česati in ne lepotičiti.
30. marec
Jutri je zadnji petek v marcu, zato želim, da bi ga čim lepše posvetili s tem, da bi op-
ravili križev pot z resničnim sočutjem z Gospodom Jezusom Kristusom in da bi obžalovali
svoje grehe. To vam priporočam zlasti zato, ker bo nekaj naših klerikov šlo k lazaristom,
kjer bi se z duhovnimi vajami čim bolje pripravili na sprejem subdiakonata. Jutri torej
prosite zanje, da bi postali zares dobri Božji služabniki. Zanje so to pomembni pa tudi
težki trenutki, kajti hudič se na vse načine trudi, da bi jih odvrnil od duhovniškega poklica.
Vaše molitve jim bodo v veliko pomoč.
Medtem ko je Božji služabnik opozarjal in opominjal svoje sinove v orato-
riju, ni pozabil fantov v Mirabellu in Lanzu, ki jih je nameraval v kratkem obi-
skati. Ob takih priložnostih se je pri njem uresničevalo to, kar je bilo povedano

7.6 Page 66

▲back to top


66
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
o Božjem Odrešeniku, da je hodil iz kraja v kraj in delil dobrote. Naj navedemo
eno izmed pisem ravnatelju v Lanzu:
Predragi don Ruffino!
Ta četrtek sem nameraval narediti izlet v Lanzo, da bi presekal postni čas in prebil
kak dan s svojimi dragimi sinovi zavoda sv. Filipa Nerija. Toda vreme je pokvarilo ceste in
zato moram počakati na lepše dneve.
Tvoja sestra je bila sprejeta, ali bolje rečeno, naredili so ji prostor med gojenkami
Dobrega pastirja z balo 100 frankov. Za denar bom poskrbel jaz, ti jo pa obvesti, da naj
pride kadar koli s svojo navadno obleko in z nekaj srajcami. Za vse drugo bo poskrbelo
zavetišče. Ko bo prišla v Turin, naj pride k meni, da ji bom napisal listek za sprejem.
Lepo pozdravi v mojem imenu vse učitelje, voditelje, asistente in vse gojence. V sobo-
to je dan, posvečen Marijinemu oznanjenju. Jaz vas bom vse priporočil Gospodu pri sveti
maši. Vi pa molite tudi zame. Priporoči don Proveri prošnjo, da bi ta dan povzdignil tudi
pri mizi, da bodo fantje imeli razlog piti na moje zdravje tam pri vas, medtem ko bom jaz
skoraj ob isti uri poskrbel, da bomo mi tukaj napili vsem mojim sinovom v Lanzu.
Bog naj nas ohrani vse v svoji sveti milosti. Amen.
Tvoj v Jezusu Kristusu vdani duh. Janez Bosko
Turin, 22. marca 1865
Ker so v Lanzu nujno potrebovali izprašanega profesorja, je napisal pro-
šnjo ministru Natoliju in izročil uspeh Devici Mariji, ker je dobro vedel, da mi-
nistrstvo nasprotuje pouku v redovnih zavodih.
Ekscelenca!
Duhovnik Janez Bosko spoštljivo poroča vaši ekscelenci, da se je klerik Jožef Fagnano,
gojenec te dobrodelne ustanove, imenovane Oratorij sv. Frančiška Saleškega, predstavil
decembra 1864 na izpit za diplomo učitelja v nižji gimnaziji.
Pisne in ustne izpite je uspešno končal. Toda na dan, ko bi moral nastopiti s praktično
vajo, se ga je, preden se je mogel predstaviti izpraševalni komisiji, lotila vročina in tako
vaje ni mogel dokončati. Iz tega razloga je, kakor je mogoče ugotoviti iz izjave predsedni-
ka komisije, v ustni vaji dobil 16/40 namesto 24/40.
Zato podpisani v imenu zgoraj omenjenega klerika ponižno prosi vašo ekscelenco,
da bi mu v svoji dobroti hoteli vzeti v pretres vse rede in bi s tem zadostil vsem zahtevam.
Če bi pa vaša ekscelenca štela to uslugo za preveliko, potem vas prosi, da bi smel ponoviti
praktično vajo, ne da bi moral ponoviti vse izpite.
Prosilec si upa prositi to uslugo:
1. Ker so bili izpiti v vseh glavnih predmetih zadovoljivi in mu manjka samo potr-
dilo o praktični vaji.
2. Praktične vaje ni mogel izvesti, ker se ga je polastila vročina, kakor so mogli
izpraševalci sami ugotoviti.
3. Da bi podprli dobrodelno ustanovo, ki ji imenovani klerik pripada.

7.7 Page 67

▲back to top


BiS 8 — 7. poglavje
67
4. Zaradi zaslug imenovanega klerika, ki že leta zastonj pomaga pri učenju in
vzgoji revne mladine.
5. Glavni razlog je zaupanje v vašo poznano dobroto, ki take usluge naklanja tis-
tim, ki se trudijo za javno dobro, če so le v skladu z obstoječimi zakoni.
Poln zaupanja v vašo ekscelenco pričakujem uslišanje prošnje.
Ponižni prosilec duh. Janez Bosko
Dne 27. aprila 1865 je klerik prejel diplomo učitelja za nižjo gimnazijo.
Tiste dni je moral don Bosko urediti nekatere težave občinske uprave v
Lanzu, ki zaradi od nje neodvisnih vzrokov ni mogla plačati honorarjev osnov-
nošolskim učiteljem. Župan mu je pisal prošnjo, da bi poskrbel za prostor ob-
činske šole, kajti razredi, ki so bili namenjeni zunanjim učencem, so postali da-
leč premajhni, ker niso pričakovali tolikega navala učencev. Zato bi bilo treba
skrčiti prostore, ki že tako niso bili zelo obširni, za notranje gojence. Čeprav je
bil don Bosko pripravljen na denarne izdatke, kot bo to dokazal bodoči dogo-
dek, ker mu je bilo veliko do tega, da bi ostal v kraju, ki mu je bil tako zelo pri
srcu, je vendar hotel preiskati namene župana in občinskih svetovalcev. Zato je
napisal pismo, ki ga je, preden ga je oddal na pošto, dal prebrati don Saviu in
vitezu Oregli, da bi slišal njuno mnenje.
Veleugledni gospod župan!
Ko sem prejel pismo vaše uglednosti v zadevi zavoda konvikta v Lanzu, sem temeljito
razmišljal, kako bi mogel za dober potek stvari razširiti ali vsaj koristneje izrabiti dose-
danje prostore.
Toda ko sem ugotovil, da bi bil ukrep, storjen v okviru od občinske uprave odobrenih
razmer meni v škodo, in ko z druge strani za dober potek pouka dosedanji prostori več
ne zadoščajo, saj je število prijavljenih za prihodnje leto že veliko višje, kot je zmogljivost
prostora, sporočam vaši uglednosti in članom občinske uprave, da odstopam od dogovo-
ra z dne 30. junija 1864 in vam dajem na voljo, da poskrbite za nadaljnji obstoj zavoda,
kakor se vam bo zdelo najbolj primerno.
Zelo mi je žal zaradi te odločitve, posebno če pomislim na velike izdatke, ki sem jih
imel pri ureditvi zavoda, in zaradi dobrega poteka vzgojno-učnega dela tako pri notra-
njih kakor zunanjih gojencih. Toda zato, da naše hiše ne bi izpostavil še večjim obremeni-
tvam, sem prisiljen sprejeti to odločitev.
Prosim vas, da bi to mojo odločitev sporočili članom občinskega sveta in se vsem iz
srca zahvalili za ljubeznive usluge, ki so mi jih izkazali. Vaš vdani služabnik
Turin, 29. aprila 1865
duh. Janez Bosko

7.8 Page 68

▲back to top


8.
poglavje
Končani so temelji in oboki za tlak cerkve v gradnji. – Knez Amadej
sprejme predsedstvo pri polaganju temeljnega kamna. – Učinkovita pomoč
duhovnikov don Bosku – Teolog Borel – Znamenita tridnevnica, ki jo je
don Bosko pridigal kot pripravo na veliko noč – Zakaj don Bosku uspevajo
loterije – Odbor za loterijo je sestavljen –Konference in odobritev programa
– Povabilo dobrotnikom, da bi se udeležili polaganja temeljnega kamna
za novo cerkev v Valdoccu – Velikodušnost inženirja Spezie – Papež podeli
odpustke častilcem sv. Jožefa v mesecu marcu – Oratorij se pripravlja na
polaganje temeljnega kamna – Slovesen blagoslov temeljnega kamna
– Princ Amadej v oratoriju; akademija njemu na čast – Himna zahvale
Bogu – Prinčevo občudovanje don Boskovih ustanov ter njegovi darovi
cerkvi in fantom oratorija – Jablana – Dvoje del ob prazniku – Zaradi don
Boskovih naporov in njegove vere je cerkev dograjena do obokov in pokrita
– Velikodušnost nekega prodajalca sadja
Don Bosko je z vso močjo nadaljeval delo, ki mu je bilo v tem trenutku
najbolj pri srcu, to je gradnja cerkve Marije Pomočnice. Dela so hitro napredo-
vala. Podzemeljski prostori so bili končani in postavljeni oboki, ki naj bi nosili
tlak. Božji služabnik je z veseljem pričakoval trenutek, ko se bo na tistem trav-
niku nesmrtnega spomina prvič javno proslavilo ime Marije Pomočnice s tem,
da se bo položil temeljni kamen. Na tem prostoru mu je mati Božja Marija obno-
vila poslanstvo, ki mu ga je sporočila, ko je bil še deček. Zdi se, da se je ponovil
dvogovor med Deboro in Barakom:
»Če greš ti z menoj, bom šel. Če ne greš z menoj, se ne bom premaknil z
mesta.«
»Prav. Potem grem s teboj.«

7.9 Page 69

▲back to top


BiS 8 — 8. poglavje
69
To mu je obljubila mati Božja Marija. In don Bosko je vse od 1845 in že
prej z njenim blagoslovom delal čudovita dela, ki so dokazovala, da je presveta
Devica Marija z njim.
Zato je imel don Bosko popolnoma prav, ko si je želel čim bolj slovesen pra-
znik. V ta namen je prosil dvajsetletnega sina kralja Viktorja Emanuela, princa
Amadeja, kneza Aostskega, da bi prišel položit temeljni kamen. Princ je ljube-
znivo privolil.
Don Bosko se je lahko z večjo zavzetostjo posvetil pripravi praznika, ker je
začel ugotavljati dragocene sadove svoje Družbe. Že štiri leta je v času kvater
kateri izmed njegovih klerikov prejel svete redove in število njegovih duhov-
nikov, ki so jim pomagali škofijski duhovniki, mu je omogočalo, da so ga skoraj
popolnoma nadomestili pri popoldanskih nagovorih v Valdoccu in oratorijih
sv. Alojzija in Angela varuha. Zase je obdržal samo razlago cerkvene zgodovine
dopoldne v cerkvi sv. Frančiška Saleškega, potem pa nadaljeval v cerkvi Marije
Pomočnice do 1869.
Še vedno mu je čudovito bil v pomoč teolog Borel, vedno ponižen, priprav-
ljen za vse dobro in poln ljubezni do Boga. Tega gorečega duhovnika so neke
nedelje, potem ko je opravil duhovniško službo v raznih mestnih cerkvah, pok-
licali v oratorij za pridigo. Poslani ga je našel na vrtu pred hišo zavetišča, kako
je še tešč jedel papriko s kosom kruha. Ko je slišal sporočilo, je dobri duhovnik
vzkliknil:
»Tako, kosilo je končano« in se brez pomisleka napotil na prižnico. Teolog
Borel je bil vitez Reda sv. Mavricija in Lazarja. Nekega dne so kleriki oratorija
govorili o inženirju Spezii in napovedovali, da bo tudi on kmalu odlikovan s
tem častnim križem, kar se je v resnici tudi zgodilo. Tedaj je prišel čez dvorišče
teolog Borel in se za trenutek ustavil, da bi pozdravil svoje prijatelje. Ti so ga v
družinski zaupljivosti vprašali, iz katerega razloga je bil odlikovan z Mavricije-
vim križcem. On je smeje se odgovoril:
»Tega ne vem niti jaz sam. Verjetno zato, ker sem nekega dne kot dvorni mi-
nistrant ministriral v kraljevski palači v navzočnosti kraljice Terezije in pogasil
šopek umetnih cvetlic, ki je začel goreti.«
Pri tem se je veselo smejal. Za vse, ki jih je srečeval, je imel dobro besedo in
si je tako pridobil zaupanje in veliko naklonjenost vseh.
Nekega dne je naglo vstopil v oratorij, ker je bil že malo pozen za pridigo.
Ko je zagledal mladega duhovnika, ki ga je čakal, da bi ga pospremil v zakristijo,
mu je dejal:
»Toda vas še nikdar nisem videl v oratoriju.«
»Res je. Šele pred nekaj meseci sem prišel sem k don Bosku.«

7.10 Page 70

▲back to top


70
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Nameravate ostati tukaj?«
»Prav to je moj namen, če bo Gospodu všeč.«
»Odlično. Prav. Ostanite tukaj, kajti to je hiša svetnika. Pogum. Naj vas ne
premaga domotožje in naj vas ne moti nasprotovanje in pomanjkanje. Bodite
vedno veseli. Vztrajajte v svoji odločitvi in boste zadovoljni. Dela je dosti. Toda
Bog in mati Božja Marija dobro plačujeta.«
Objel ga je in vstopil v cerkev. Srečen oratorij, ki je toliko let imel takega
prijatelja!
In drugi duhovniki so don Bosku pomagali, da je zadostil prošnjam za iz-
redno pridiganje ne samo znotraj turinske nadškofije, temveč tudi zunaj nje.
Neredko je prejemal povabila škofov in župnikov, da bi pridigal misijon, in to ne
samo v podeželskih krajih, temveč tudi v velikih mestih. Če je le mogel, je rade
volje sprejel povabilo. Če pa je bil zadržan, je prosil katerega izmed teh svojih
voljnih prijateljev pa tudi kakega svojega mladega duhovnika, kot na primer
Janeza Cagliera ali Mihaela Ruo.
Tiste dni je bil misijon v Reggiu Emilii in tamkajšnji škof je takole pisal don
Bosku:
Visoko častiti gospod!
Ne morem najti izrazov, da bi se zahvalil vaši spoštovani uglednosti za izredno uslu-
go, ko ste mi poslali dva učena, goreča in zares sveta misijonarja za duhovne vaje v tem
mestu. Noč in dan sta se v teku celega tedna nadvse trudila, in to s tolikim uspehom, v
toliko zadovoljstvo vseh in z obilnimi duhovnimi sadovi v korist vsega ljudstva, da je bilo
mogoče videti Božji blagoslov, ki je spremljal njuno delo. Večkrat sem poln zadovoljstva
ponavljal besede sv. Pavla: »Blažene noge prinašalcev dobre vesti, blagor tistim, ki ozna-
njajo mir.«
Tisoč in tisočkrat se vam, velečastiti gospod, zahvaljujem za toliko uslugo, in če bi vam
kdaj mogel v čemer koli pomagati, bi bil nadvse vesel take priložnosti, da bi tako mogel
pokazati visoko in nedeljivo spoštovanje, s katerim se imam srečnega vaše uglednosti itn.
+ Peter, škof
Reggio, 1. maja 1865
Don Bosko je ob koncu vsakdanje kateheze postnega časa presedel cele
dneve v spovednici in pri tem še pridigal tridnevnico za pripravo na veliko noč.
V teh pridigah je med drugim govoril tudi o odkritosrčnosti pri spovedi in živo
opisal strahotne tegobe Karla (ki je umrl leta 1849, potem ko se je slabo spove-
dal) in njegovo srečo, da je bil obujen k življenju, da se je duhovniku spovedal
zamolčanega greha in potem spet zaspal smrtno spanje.
Ko je končal pripoved, je bil tako presunjen, da ni mogel več dodati niti be-
sedice. Čustvo ga je tako prevzelo, da je začel ihteti, moral je zapustiti prižnico

8 Pages 71-80

▲back to top


8.1 Page 71

▲back to top


BiS 8 — 8. poglavje
71
in prekiniti govor. Vsi fantje so bili čisto iz sebe in preteklo je veliko časa, preden
so lahko zapeli lavretanske litanije v čast materi Božji Mariji. To sta nam pripo-
vedovala don Karel Ghivarello in Jožef Bologna, ki sta bila navzoča.
Medtem ko so notranji in zunanji gojenci izpolnjevali dolžnost velikonoč-
nega obhajila, je Božji služabnik končeval priprave za loterijo. Prav nič ni dvo-
mil o njenem uspehu. Teolog Leonard Murialdo, rektor Rokodelčkov v Turinu,
je leta pozneje, ko je videl, kako don Bosku uspevajo loterije, medtem ko so
njegove le malo dale, vprašal don Boska o njegovem sistemu, ki mu je prinašal
take uspehe. Božji služabnik je odgovoril:
»Jaz se držim tegale sistema. Ko se odločim za loterijo, izberem najboljše
in najpobožnejše dečke oratorija in jih popeljem pred podobo presvete Device
Marije, da prosijo za njen blagoslov. Ko to opravim, se vsi skupaj z rokami in
nogami trudimo za dober uspeh.«
Teolog sam je lastnoročno napisal to pričevanje. Ta mesec je don Bosko
skušal pridobiti posebno podporo za loterijo pri več princih savojske kraljevske
družine in je v večini primerov tudi uspel. Poleg tega je naredil spis uglednih
osebnosti, ki so bile pripravljene sestavljati pripravljalno komisijo. Naj podamo
njihova imena:
»Člani pripravljalne komisije so: Markiz Emanuel Luserna di Rorà, župan
mesta Turin, častni predsednik. Markiz Ludvik Scarampi di Pruney, predsednik.
Markiz Dominik Fassati, podpredsednik. Vitez Jožef Moris, občinski svetovalec,
podpredsednik. Gospod doktor zdravstva in kirurgije Janez Gribaudi, tajnik.
Vitez Friderik Oreglia di S. Stefano, tajnik. Senator Jožef Cotta, blagajnik. Teo-
log kanonik Anzio Valerio, kaplan njegovega veličanstva, vodja razstave. Grof
Ernest Bertone di Sambuy, vodja razstave. Baron Jožef Boggio, vodja razstave.
Vitez Aleramo Bosco di Ruffino. Poslanec Bona, generalni direktor železniške
uprave severnih železnic. Duhovnik Janez Bosko, ravnatelj oratorijev. Grof Ka-
rel Cays di Giletta, vodja razstave. Vitez Janez Krstnik Duprà, računovodja zbor-
nice grofov. Vitez Jožef Duprè, občinski svetovalec. Poslanec Peter Penoglio, ge-
neralni ekonom. Markiz Evazij Ferrari di Castelnuovo. Vitez Karel Giriodi, vodja
razstave. Duhovnik Vincenc Minella, vodja razstave. Vitez, poslanec, državni
minister Pernati di Momo. Vitez Hilarij Pateri, profesor in občinski svetovalec.
Grof Aleksander Provana di Collegno, odvetnik. Grof Konstantin Radicati v služ-
bi prefekta. Poslanec Rebaudengo, glavni direktor kraljeve hiše. Vitez Klement
Scarampi di Villanova, vodja razstave. Grof Albert Solaro della Margherita. Po-
slanec Kazimir Sperino, doktor medicine in kirurgije. Gospod Karel Uccelletti,
vodja razstave. Vitez, kanonik, teolog Aleksander Vogliotti, generalni provikar.

8.2 Page 72

▲back to top


72
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Grof Jožef Villa di Monpascale, vodja razstave. Gospod Mavricij Viretti, odve-
tnik, vodja razstave.
Pojavile so se nove težave pri prevzemu nalog večje odgovornosti in del.
V ta namen so se zbirali najprizadevnejši v eni izmed soban mestne hiše. Toda
16. aprila, na veliko noč ter 25. in 26. istega meseca je bilo doseženo dokončno
soglasje, potrdili so program in razdelili službe.
Med tem časom je bilo pripravljeno vse potrebno za položitev temeljnega
kamna in Božji služabnik je takole povabil vernike:
Turin, 24. aprila 1865
Velezaslužni gospod!
Z velikim veseljem sporočam vaši velezaslužni uglednosti, da bomo 27. tekočega me-
seca blagoslovili temeljni kamen cerkve, posvečene mariji pomočnici.
Njegovo kraljevo visočanstvo princ Amadej bo izlil prvo žlico malte in njegova eksce-
lenca škof iz Casaleja bo opravil sveti obred.
Upamo, da bomo mogli med uglednimi dobrotniki, ki nas bodo tisti dan počastili s
svojo navzočnostjo, pozdraviti tudi vašo velezaslužno uglednost.
V prijetno dolžnost mi je, da ob tej priložnosti izrazim svojo globoko hvaležnost in
vam obenem želim veliko blagoslova iz nebes ter se izrekam za vaše velezaslužne ugled-
nosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
razpored obreda
1. Obred se bo opravil na kraju med cerkvijo sv. Frančiška Saleškega in Via Cotto-
lengo.
2. Obred se bo začel ob enih popoldne. Dostop je mogoč po imenovani Via Cotto-
lengo.
3. Po blagoslovitvi temeljnega kamna bo kratka prireditev z naslednjimi predsta-
vami in pevskimi točkami: Don Procopio, Sirota, Gianduia v deveti deželi, dia-
log: Kor v edinburških ječah.
4. Obisk hiše, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim.
Na to povabilo je inženir Spezia odgovoril s pismom, ki je pravi spomenik
velikodušnosti.
Turin, april 1865
Velečastiti gospod don Bosko!
Z velikim veseljem sem prejel novico, da bo njegovo kraljevo visočanstvo princ Ama-
dej z drugimi uglednimi osebnostmi položil temeljni kamen naše cerkve.
Nikakor ne bom odsoten, temveč bom storil vse, da bom z načrti v rokah dal vso pot-
rebno razlago, ki bi jo mogoče kdo želel za poznanje bodoče stavbe.

8.3 Page 73

▲back to top


BiS 8 — 8. poglavje
73
Istočasno vam pošiljam zaželen račun o opravljenih delih, da boste imeli jasen pre-
gled finančnega stanja.
Kar se tiče mojega deleža honorarjev, bodisi za izdelane načrte bodisi za moje vo-
denje zidave, kakor tudi glede vseh drugih mojih uslug vaši dobrodelni ustanovi, vam ni
treba skrbeti, ker štejem vse, kakor sem vam že povedal, za poravnano in brez kakršne
koli obveznosti z vaše strani. Moram vam celo izreči zahvalo, da ste mi dali priložnost,
da morem po svojih močeh sodelovati pri ustanovi tako velikega človekoljubja v smislu
verskega in socialnega sodelovanja. Sprejmite itn.
inž. Anton Spezia
Sedemindvajseti april je jasno zasijal v vsem svojem blišču in ostal veder
ves dan. Don Bosku pa je prinesel še eno veliko tolažbo. Pij IX. je z odlokom
(ki ga je obnovil 18. julija 1877) vsem, ki bi ves mesec opravljali pobožne vaje
in delali krepostna dejanja (kot pripravo na praznik 19. marca), podelil 300
dni odpustka za dan in popolni odpustek po lastni izbiri v istem mesecu, če bi
zares skesani opravili sveto spoved, prejeli sveto obhajilo in molili po namenu
svetega očeta, brez obveznosti obiska kake cerkve. Don Bosko je dobro poznal
in oznanjal neizmerno vrednost odpustkov in sv. Jožef je bil za Marijo Božjo
materjo razglašen za zaščitnika dijakov in rokodelcev v oratoriju.
Za omenjeni dan, bil je četrtek, je bilo vse pripravljeno za čim slovesnej-
šo izvedbo praznika. Celotna ploščad bodoče cerkve je bila pokrita z deskami,
te pa so bile zakrite s ponjavami in posteljnimi pregrinjali, da bi tako zakrili
neenakost desk. Na mestu, kjer je bil po liturgičnih predpisih prejšnji dan pos-
tavljen velik križ in kjer bi moral v prihodnje stati glavni oltar, je bil postavljen
majhen oltarček. Na oltarčku je stal križ, obdan s prižganimi svečami in cvet-
ličnimi šopki. Oltarček je bil pogrnjen z dragocenimi tkaninami. Nad njim se je
dvigal od treh strani zaprt paviljonček.
Na odprti strani je v ozadju visela državna zastava s savojskim grbom. Tla
so bila pokrita z dragoceno preprogo. Na desni strani je stal vogelni kamen,
zidarska zajemalka, srebrno kladivo in tulec za notarsko listino. Sredi bodoče
cerkve se je na štirih belo-rdeče pobarvanih podpornikih pel velikanski okra-
šen šotor. V prostoru za kapelo na evangeljski strani je stal velik oder za pevce
in pred njim godba na pihala. Na listni strani, na prostoru druge kapele, je bil
pripravljen klečalnik s sedežem, pokritim s suknom iz damasta za kraljevega
princa. Ob vhodu v cerkev je stal mogočen slavolok z napisom, od tam pa se je
po lesenih stopnicah vstopalo na prizorišče, kjer naj bi potekal sveti obred.
Toda škof iz Casaleja, mons. di Calabiana, ki naj bi opravil obred, je bil za-
držan zaradi nujnih opravkov in se je telegramsko opravičil. Tedaj je don Bosko
poslal v Suso don Duranda, ki se je še istega dne vrnil z mons. Janezom Anto-
nom Odonejem, ki se je odzval povabilu.

8.4 Page 74

▲back to top


74
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Vse je bilo nared, ko se je proti eni uri popoldne dvignil silen vihar. Zdelo se
je, kot da hoče odnesti vse opravljeno. Toda čez kake pol ure se je vse pomirilo.
Kot da bi sam satan v svoji nejevolji hotel preprečiti izvedbo svetega obreda.
Množica ljudstva, najvišje turinsko in neturinsko plemstvo, mestni prefekt,
župan z več člani svojega sveta, gospodje člani pripravljalne komisije za loteri-
jo, številne trume fantov, ki so prišle iz raznih krajev, godba na pihala in kakih
sto srebrnih glasov dečkov so disciplinirano pričakovali prihod njegovega kra-
ljevega visočanstva princa Amadeja Savojskega, kneza Aostskega. Kljub velikim
in neprijetnim težavam je bilo mogoče doseči pri železniški direkciji, da so na
slovesnost lahko prišli tudi dečki iz zavoda v Mirabellu in tako s svojimi tovariši
iz Turina strnili pravo majhno vojsko mladih bojevnikov za Božje kraljestvo.
Ob dveh si je škof iz Suse sredi dveh vrst ministrantov oblekel škofovsko ob-
leko. Istočasno je prispelo njegovo kraljevo visočanstvo knez s svojim častnim
spremstvom, pozdravljen z zvoki državne himne. Božji služabnik je ogrnjen z
mantelino (plaščem) sprejel visokega gosta in ga povedel na zanj pripravljen
prostor, se postavil na njegovo desno stran in mu z obrednikom v roki od časa
do časa dal kako pojasnilo.
Mons. škof je po predpisanih prošnjah in psalmih pokropil z blagoslovlje-
no vodo temelje in potem v spremstvu princa, don Boska in drugih uglednih
gospodov stopil k temelju kupolskega stebra na evangeljski strani, ki se je malo
dvigal iz tal. Tukaj je notar na kratko povzel, kar se je dogajalo:
»V Gospodovem letu tisoč osemsto petinšestdesetem, sedemindvajsetega aprila ob
dveh popoldne, v devetnajstem letu vladanja papeža Pija IX., grofa Mastaia Ferrettija, sreč-
no vladajočega, v sedemnajstem letu vladanja Viktorja Emanuela II., v času nezasedenega
škofijskega sedeža zaradi smrti mons. markiza Alojzija Fransonija, ko je turinsko škofijo
vodil kapitularni vikar kolegialni teolog Jožef Zappata, bil župnik v župniji Borgo Dora te-
olog vitez Avguštin Gattino, bil ravnatelj Oratorija sv. Frančiška Saleškega duhovnik Janez
Bosko, v navzočnosti njegovega kraljevega visočanstva princa Amadeja Savojskega, grofa
Konstantina Radicatija, prefekta v Turinu, občinskega sveta mesta Turina, ki ga predstavlja
župan markiz Emanuel Luserna di Rorà, in odbora za gradnjo te cerkve, ki naj bi bila pos-
večena v čast velikemu in dobremu Bogu in Mariji Pomočnici, je mons. G. Antonio, škof iz
Suse, z dovoljenjem ordinarija tega mesta blagoslovil temelje tega svetišča in položil vogelni
kamen ob glavnem stebru kupole na evangeljski strani glavnega oltarja. V ta kamen je polo-
ženih nekaj kovancev različne vrednosti, nekaj svetinjic s podobo papeža Pija IX. in našega
vladarja in latinski napis, ki spominja na ta sveti obred. Velezaslužni inženir arhitekt vitez
Anton Spezia je zamislil načrt cerkve in vodi gradbena dela.
Cerkev ima obliko latinskega križa in obsega tisoč dvesto kvadratnih metrov povr-
šine. Razlog za njeno gradnjo je potreba prebivalcev Valdocca po sakralnem prostoru

8.5 Page 75

▲back to top


BiS 8 — 8. poglavje
75
in zahvala veliki Božji Materi za velike usluge, ki jih je podelila in jih bo še delila svojim
častilcem. Gradnja se je začela in upanje je, da bo dokončana z darovi Marijinih častilcev.
Prebivalci tega predmestja v Valdoccu, Turinčani in drugi verniki, ki jih je mati Božja
Marija obdarovala s svojimi milostmi, enoglasno dvigajo h Gospodu Bogu in preblaženi
Devici Mariji Pomočnici kristjanov gorečo prošnjo, da bi izprosili milost za Turinčane, za
vse kristjane sveta in zlasti še za vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve, pobudnika in
velikega dobrotnika tega svetišča, za vse cerkvene dostojanstvenike, za našega visoko-
rodnega vladarja in vso kraljevo družino in zlasti še njegovo kraljevo visočanstvo princa
Amadeja, ki je s svojim odzivom na našo milo prošnjo dokazal vdanost veliki Božji Materi.
Vzvišena kraljica nebes naj zagotovi mesto v večni blaženosti vsem tistim, ki so ali bodo
pripomogli k dokončanju tega svetega poslopja ali bodo na kak drug način prispevali k
njeni slavi tukaj na zemlji.«
Ko so ta zapisnik odobrili, so ga podpisali vsi zgoraj navedeni in še drugi
ugledni gostje, ki so bili navzoči pri svetem obredu. Nato so ga zvili in ovili z
načrtom cerkve, priložili spis v latinskem jeziku, ki ga je sestavil don Francesia,
ter vse položili v za to pripravljeno stekleno posodo.
Spis se glasi takole:
D. O. M. – Ut voluntatis et pietatis nostrae – solemne testimonium poste-
ris extaret – in mariam augustam genitricem – christiani nominis potentem
– templum hoc ab inchoato extruere – divina providentia unice fretis – in
animo fuit – quinto tandem cal. mai. an. mdccclxv – dum nomen christianum
regeret – sapientia ac fortitudine – pius papa ix pontifex maximus – angula-
rem aedis lapidem – ioan. ant. odo episcopus segusinorum – deum precatus aqua
lustrali – rite expiavit – et amadeus allobrogicus v. emm. ii filius – eam primum
in loco suo condidit – magno apparatu ac frequenti civium concursu. – salve o
virgo parens – volens propitia tuos clientes – maiestati tuae devotos – e supe-
ris praesenti sospites auxilio.
J. B. Francesia scripsit6
Ko so posodo neprodušno zaprli, so jo položili v vdolbino sredi vogelne-
ga kamna skupaj v različnimi svetinjicami Marije Pomočnice, kovanci iz zlata,
6 Prevod: V slovesno pričevanje naše naklonjenosti in verske vdanosti do vzvišene Božje mate-
re Marije Pomočnice zanamcem smo se odločili, da zgradimo to svetišče od temeljev. Dne 27. aprila
1865, ko je katoliški Cerkvi modro in odločno vladal papež Pij IX., je po obredu Cerkve blagoslo-
vil vogelni kamen Janez Anton Odone, škof iz Suse. Amadej Savojski, sin Viktorja Emanuela II., pa
je nadvse slovesno in ob navzočnosti veliko ljudstva položil kamen na svoje mesto. Pozdravljena,
Devica Mati, prihiti na pomoč svojim častilcem, vdanim tvojemu veličastvu, in jih brani iz nebes z
učinkovito pomočjo.

8.6 Page 76

▲back to top


76
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
srebra in bakra, izdanimi istega leta, in nekaj podobicami ter papeževimi slika-
mi. Častiti prelat je s kropilom vse blagoslovil.
Splošno pozornost sta vzbujala brata Frančišek in Mihael Paglia, najmanjša
ministranta celotne družbe ministrantov, popolnoma enake postave in obraza,
ker sta bila dvojčka. Eden je držal v roki prelep srebrn pladenj, na katerem je
ležala zidarska žlica in kladivo, drugi pa na podobnem pladnju kamnito plošči-
co. Princ Amadej je položil ploščico na odprtino vogelnega kamna in jo zalil z
malto. Nato so zidarji nadaljevali svoje delo do približno enega metra.
Ko so opravili verske obrede, so se imenovane osebnosti odpravile v ora-
torij. Na dvorišču so stali v dve vrsti razvrščeni gojenci. Princ jih je hotel slav-
nostno obiti. Dvakrat je šel skozi tisti dve vrsti ploskajočih fantov, se ustavil
pred godbo na pihala in se razveselil, ko je opazil nekaj fantov, ki so prišli iz
oratorija v uniformi njegovega regimenta.
V don Boskovem spremstvu je zatem obiskal zavetišče in odgovoril nav-
dušeno na pozdrave fantov, ko je prišel mimo njih. Z vsemi povabljenimi se je
odpravil v veliko dvorano učilnice, kjer je don Francesia pozdravil škofa, princa
in druge gospode s slavnostno deklamacijo, v kateri je med drugim povedal
njegovemu kraljevemu visočanstvu naslednje:
Dragi presvetli princ,
iz roda slavnih junakov!
Kak plemenit nagib
te je danes pripeljal med nas?
Navajen na pozlačene sobane,
bleščeči sij sveta,
si se blagohotno sklonil k nam revnim
in nas hotel obiskati.
Veliko je upanje ljudstva,
h kateremu si prišel.
O, da bi mogel svoje dni
preživeti v miru, zadovoljstvu in sreči.
Naj nad tvojo mlado glavo,
nad tvojo plemenito dušo
ne pride nesreča
grenkih in težkih dni.
Potem ko so odpeli to himno, ki so jo navzoči dobili v roke v tisoč izvodih,
so oddeklamirali več priložnostnih pesmi, izvedli več glasbenih točk ter uprizo-
rili dialog, ki ga je don Bosko napisal za to priložnost in v katerem je povzemal
vse, kar se je danes zgodilo.7
7 Dodatek 2.

8.7 Page 77

▲back to top


BiS 8 — 8. poglavje
77
Po prijetni gledališki predstavi je slovesnost sklenil govor kanonika Lo-
vrenca Gastaldija8 in pobožno zahvalno opravilo z blagoslovom z Najsvetejšim
v cerkvi sv. Frančiška Saleškega. Njegovo kraljevo visočanstvo s spremstvom je
zapustilo oratorij ob pol šestih in vsi so bili nadvse zadovoljni.
Isti večer je plemeniti princ povabil na večerjo nekaj uglednih osebnosti,
ki jim je, potem ko jim je pripovedoval o lepi slovesnosti, pri kateri je osebno
bil navzoč, povedal: »Zares je čudovito vse to, kar dela ta ubogi duhovnik. Naj
storijo isto, če so sposobni, mnogi drugi, ki se toliko hvalijo.«
Med drugimi znamenji njegove naklonjenosti je zaradi lepega sprejema go-
jencev v oratoriju dal iz lastne blagajne podariti svoj prisrčni prispevek za sveto
stavbo. Tako je v svoji mladosti pokazal svojo vdanost do velike Božje Matere.
Hkrati s tem pa je odločil, ko je izvedel, da se don Boskovi gojenci z veseljem
ukvarjajo z gimnastiko, da se jim podari nekaj orodij iz njegove telovadnice.
General Rossi je don Bosku sporočil velikodušno prinčevo razpoloženje.
hiša kraljevih princev
Turin, 4. maja 1865
Njegovo kraljevo visočanstvo princ Amadej se zahvaljuje za sprejem, ki ga je bil de-
ležen v vaši dobrodelni ustanovi, ki jo je obiskal ob polaganju temeljnega kamna nove
cerkve. Ker tudi želi prispevati k izgradnji novega svetišča, je iz svojega skromnega pri-
hranka dal v ta namen 500 lir.
Prosim vas, velečastiti gospod, da bi potrdilo o prejemu poslali računovodji gospodu
C. L. Dorii. Guverner kraljevih princev Rossi
hiša kraljevih princev
Turin, 4. maja 1865
Njegovo kraljevo visočanstvo knez Aostski, ki je končal svoje bivanje v Moncalieriju,
se je odločil, da vaši dobrodelni ustanovi, ki jo vi vodite, odstopi nekaj telovadnega orodja,
ki je služilo njegovemu veličanstvu in bi moglo koristiti vašim gojencem.
Poskrbel bom, da vam bodo izročili seznam ter napovedali dan in uro, ko vam bodo
ogrodje izročili. Tako boste mogli določiti koga, ki se bo o vsem domenil z gospodom vite-
zom Obermannom z namenom, da vam bodo orodje dostavili na dogovorjen kraj.
Guverner kraljevih princev Rossi
To mnogovrstno drago orodje, ki je bilo razpostavljeno na dvorišču oratori-
ja, je bilo fantom dolgo v veliko razvedrilo. Tistim, ki so prihajali v Valdocco, pa
predmet občudovanja prinčeve dobrote.
8 Dodatek 3.

8.8 Page 78

▲back to top


78
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Božji služabnik mu je uslugo vrnil s posebnim darom. Blizu nove cerkve je
v kotu dvorišča rasla brsteča jablana. Ko jo je don Bosko videl in se močno čudil,
je priporočil fantom, da naj se ne bi dotaknili drevesa in ga pustili, da bi jabolka
dozorela. Odločil se je, da bo zrele sadeže poslal v dar princu Amadeju.
In fantje so skakali, tekali in preskakovali vse mogoče predmete, toda tega
drevesa se niso dotaknili, tako da so jabolka popolnoma dozorela in bila izred-
no debela. Don Bosko ni več mislil na tisto obljubo, dokler nekega dne eno ja-
bolko zaradi zrelosti ni padlo na tla. Eden izmed fantov je vzel list, položil nanj
sadež in ga v spremstvu drugih odnesel don Bosku, ki je bil v obednici. Tedaj je
dal don Bosko obrati drugih pet jabolk in jih poslal princu, obenem pa obrazlo-
žil, kaj se je zgodilo. Mladi knez se je don Bosku zahvalil za dar in mu v povračilo
poslal drugo pošiljko, ki naj bi bila fantom v nadomestilo, kakor se je izrazil, za
sadje, ki so si ga pritrgali. Dejal je tudi, da so bila jabolka izredno okusna.
Knez Amadej je ohranil vedno ljub spomin na tisti 27. april 1865. Ko se je
leta 1884 odpravil k svetišču Oropa in se dolgo pogovarjal z mons. Petrom Tari-
nom o novem svetišču, ki so ga na tistem mestu nameravali postaviti, so prišle
na vrsto tudi velike težave, ki bi bile povezane s tako gradnjo in zaradi katerih
so odlašali pripravljalna dela. Princ je navdušeno podpiral in zagovarjal to mo-
numentalno stavbo in med drugim dejal:
»Čas je naklonjen takim delom. Glejte don Boska. S praznimi rokami je pla-
čal veliko milijonov in vedno najde dobrodelne ljudi, ki ga podpirajo pri vsem,
česar se loti.«
Don Bosko je v spomin veličastnega dogodka takoj po končani slovesnosti
z namenom, da bi ljudi pridobil za nadaljnjo dobrodelnost, dal natisniti in raz-
širiti svoj dvogovor, ki so ga izvajali pred princem, z naslovom Rimembranza
(Spomin) s kratko zgodovino cerkve, ki so jo gradili, in s kratkim opisom pola-
ganja temeljnega kamna. Istočasno je tiskarna Armonie izdala zvezek z naslo-
vom Pobožnost do Marije Pomočnice v Turinu. To je zgodovinski oris, ki obsega
dve stoletji in se končuje z gradnjo nove cerkve v Valdoccu.
Gradnja novega bogoslužnega prostora je hitro napredovala. Toda loterija
ni mogla poravnati vseh izdatkov. Zato je don Bosko dajal dokaze svoje izredne
pobožnosti in zaupanja v presveto Devico. Stalo ga je silnih naporov in neštetih
skrbi, da je zbral potrebna sredstva. Toda on si je vsak dan neutrudno prizade-
val. Ko je bil tolikokrat brez denarja, da bi plačal delavce in nakupil gradbeni
material, je obiskoval ali pisal pisma bolnikom in drugim, za katere je vedel, da
so v stiski, in jih spodbujal, da bi se priporočili blaženi Devici Mariji z obljubo
kakega daru za gradnjo cerkve. Tako je tem ljudem ponujal sredstvo, da so bili

8.9 Page 79

▲back to top


BiS 8 — 8. poglavje
79
uslišani, oskrbel svojo gradnjo z vsem potrebnim, obenem pa množil zaupanje
in hvaležnost do njihove nebeške zaščitnice. Na tak način so do konca leta 1865
dozidali stavbo do strehe in jo pokrili. Naredili so tudi oboke, razen v tistem
delu, kamor naj bi prišla kupola.
Med vsem tem dogajanjem se je zgodilo nekaj, kar je vzbudilo med delavci
veliko začudenje. Neki ubog prodajalec sadja je prišel prve dni poletja s svojim
blagom v mestno četrt Valdocco. Ko je slišal, da gradijo cerkev Marije Pomočni-
ce s prostovoljnimi prispevki vernikov, je tudi on skušal prispevati svoj delež. Z
velikodušno darežljivostjo za tako revnega človeka je poklical delovodjo in mu
izročil cel voziček sadja, da bi ga razdelil med zidarje. Ko je potem hotel, kakor
je sam dejal, nadaljevati začeto delo, si je naložil na ramena težek kamen in se
napotil po tistih mostovžih. Ubogi starček je ves trepetal pod težo, vendar se
mu je zdela lahka zaradi verskega cilja, ki ga je hotel doseči. Ko je prišel na vrh
in odložil kamen, je ves zadovoljen dejal:
»Sedaj rad umrem, ker upam, da bom deležen vsega dobrega, kar bo stor-
jeno v tej cerkvi!«

8.10 Page 80

▲back to top


9.
poglavje
Z gradnjo cerkve Marije Pomočnice se širi don Boskova slava – Zaupanje
vernikov v njegove molitve, kakor je mogoče razbrati iz pisem – Dolgovi,
ki jih je treba plačati – Don Boskova velikodušnost, ki kljub denarni stiski
sprejema dečke, ki so v potrebi – Njegova žalost zaradi padca nekega
fanta – Njegovi nagovori: žalostne posledice nepokorščine pravilom;
kokoš in lisica – Človekov cilj: pomen te misli – Trenutek obhajila in hudič
– Starodavno prikazovanje matere Božje Marije v ligurskih Apeninih –
Katoliško branje: Mir v Cerkvi ali papeževanje sv. Evzebija in sv. Melkijada
– Pohvala mons. Tripepija don Boska za njegove Življenjepise papežev
V preteklih letih je bilo v Turinu in tudi v mnogih drugih mestih težko
najti kako ugledno osebo, pa tudi med samim preprostim ljudstvom, ki ne bi ve-
dela, kdo je don Bosko. Še bolj se je to pokazalo, ko je začel graditi cerkev Marije
Pomočnice. Jaz, ki sem mu bil vedno ob strani in ki sem moral odgovarjati na
večino stoterih pa tudi tisočerih nanj naslovljenih pisem, v katerih so prosili za
njegove molitve kot svetnika, ki premore vse pri Bogu in pri presveti Devici Ma-
riji, to dobro vem. Mnogi so prosili za njegov blagoslov in so v ta namen pošiljali
darove za obhajanje maš. Vendar so za največjo uslugo šteli, če je maše opravil
on. Včasih jim je to tudi uspelo. Tako nam priča don Mihael Rua.
Teh pisem, ki nosijo podpis ljudi, ki jih bomo še večkrat omenili v teh Spo-
minih, se je nekaj ohranilo.
Na začetku leta 1864 je markiza Hieronima Uguccioni iz Firenc prosila za
molitve za svojo hčerko, ki je morala napraviti nepreklicno odločitev za vse živ-
ljenje. Aprila leta 1865 se je iz Benetk in pozneje iz Cremone zatekla k don Bosku
princesa Helena Di Soresina Vidoni za dober potek izredno zapletenih dogod-
kov, meseca maja pa iz Nizze Maritime baron Heraud glede svoje neozdravljivo

9 Pages 81-90

▲back to top


9.1 Page 81

▲back to top


BiS 8 — 9. poglavje
81
bolne žene; iz Rima je prosila kneginja Di Sora, hči princa Borgheseja, v svojem
imenu in imenu svojih petih otrok in za spreobrnjenje nekega svojega ožjega
sorodnika. Prav tako je don Bosku pisala iz Benetk grofica Karolina Mocenigo
Soranzo, hči princese Helene Di Soresina Vidoni v zahvalo za neko pismo in mo-
litve, ki jih je on opravil zanjo, in s pozdravi don Apollonia. Iz Firenc se je grofica
Izabela Gerini zahvaljevala za tolažbo, ki jo je občutila zaradi nasvetov, ki ji jih
je dal don Bosko, in markiza Di Villa Rios za darove, namenjene loteriji. Dne 30.
novembra je princesa Corsini, spodbujena od kneginje Montmorency, poslala iz
Firenc don Bosku, zaslužnemu za vero in reveže Jezusa Kristusa, 50 lir za novo
cerkev in se priporočila v njegove molitve.
Zdi se potrebno, da podamo tu eno teh pisem, polnih zaupanja. To bomo
storili s pismom neke florentinske plemkinje.
Firence, 8. avgusta 1865
Velečastiti gospod don Bosko!
Upam, da mi boste oprostili drznost, ko vam pišem tole pismo, toda dobrota, s katero
ste me sprejeli, ko sem se vam decembra 1863 predstavila in vas prosila, da bi me med
mojim bivanjem v Turinu spovedali, me spodbuja, da to storim.
Gotovo se spominjate, kako so me vaše besede potolažile in mi vlile zaupanje v Božje
usmiljenje za meni tako zelo drage duše. Rekli ste mi, da bi prosila Božjo previdnost za
milost, ki mi je potrebna za odvrnitev nevarnosti, ki ji bom izpostavljena v svoji družini,
toda na žalost čutim, da molim zelo slabo, tako da se bojim, da je ne bom izprosila.
Ker torej čutim veliko potrebo, da se zatekam k molitvi dobrih ljudi, in ker imam
nadvse veliko zaupanje v učinkovitost vaše, vam pošiljam majhen dar s prošnjo, da bi da-
rovali pet svetih maš, se pravi eno za mojega moža G..., eno za vsakega izmed mojih sinov
L... in T..., eno za mojo hčerko M... in eno po mojem za zveličanje naših duš.
Vem, da ste zelo zaposleni, in mi je zato zelo žal, da prihajam s svojimi težavami, ven-
dar ne morem zamolčati, da bi mi to bilo v veliko spodbudo, če bi se za trenutek odvrnili
od svojih poslov in mi namenili kako besedo.
Oprostite mi, dobri gospod, mojo drznost, ne pozabite me v svojih molitvah, povejte
mi, v čem bi vam mogla biti na uslugo, in dovolite mi, da se podpišem vaše uglednosti
spoštljiva
grofica …
Zdi se, da bi toliko mogočnih in plemenitih zvez moglo don Boska rešiti vseh
skrbi tako glede cerkve kot vzdrževanja njegovih sinov. Vendar ni bilo tako. Og-
romni stroški za gradnjo cerkve so mu oteževali vzdrževanje zavetišča in ora-
torijev in njegovo popolno zaupanje v presveto Devico Marijo je bilo pogosto
postavljeno na težko preizkušnjo, da bi krščanska ljubezen imela vrednost žrtve
in bi se njegova molitev nenehno goreče dvigala k prestolu milosti. Mariji je

9.2 Page 82

▲back to top


82
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
bilo ljubo poslušati prošnje njenega častilca. »Dviga se prošnja pravičnega proti
nebu in iz neba prihaja Božje usmiljenje,« pravi sv. Avguštin. Zato so se stiske in
pomoč vsak dan menjavale.
Dokaz za to je pismo, ki ga je don Bosko pisal markizu Fassatiju:
Turin, 18. aprila 1865
Veleugledni in dragi gospod!
Dragi markiz, če hočete izrabiti jubilej, imate za to odlično priložnost: jutri zjutraj
moram plačati peku tri tisoč frankov, pa za sedaj nimam niti solda. Obračam se na vas,
da storite, kar morete v tej moji izredni stiski. Gre zares za nasičevanje lačnih. V teku dne-
va bom prišel k vam in vi mi boste dali, kar vam bosta Gospod in blažena Devica Marija
vdihnila v srce.
Bog naj blagoslovi vas, gospod markiz, gospo markizo in Azelijo in podari vsem
zdravje in milost z bogatim plačilom v domovini blaženih. Amen.
V visokem spoštovanju se izrekam vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Nekaj dni pozneje je pisal nekemu plemenitemu gospodu iz Cunea, ki mu je
posodil precejšnjo vsoto brez obresti:
Ugledni gospod baron!
Zdi se mi, da vitez Oreglia ni zapisal datuma, ko naj bi vrnil Vaši uglednosti vsoto
2.000 frankov, ki ste jo posodili tej revni ustanovi. Jaz vam je v tem trenutku tudi ne bi
mogel vrniti. Sedaj, ko ste me opozorili, zaupam v Božjo previdnost, da vam bom mogel
ustreči v doglednem času. Glede dveh hiš in pogodbe s tehnično upravo je res, da smo po-
godbo sklenili, vendar še nismo mogli vsega izplačati zaradi vedno novih zahtev potrdil
in poroštev. Poleg tega sem v trenutku stiske zaradi mnogih obveznosti za cerkev, ki jo
gradimo, in bi moral v kratkem izplačati nemajhne vsote denarja. Vendar pa, kakor sem
povedal že prej, vam bom glede na veliko stisko, v kateri ste, ne julija, temveč 16. maja
plačal, kar vam dolgujem.
Zahvaljujem se vam za fotografijo zelo pogrešanega mons. Manzinija, ki ste mi jo
blagovolili poslati. Monsinjor je bil velik dobrotnik našega zavoda. Z njegovo nepričako-
vano smrtjo smo veliko izgubili.
Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino.
vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 28. aprila 1865
Naj so bile denarne težave še tako velike in plačevanje nepredvidenih stro-
škov še tako negotovo, ni don Boskova krščanska ljubezen nehala sprejemati
dečkov, ki so mu jih priporočali od vseh strani, četudi je bil pri tem zelo previden.

9.3 Page 83

▲back to top


BiS 8 — 9. poglavje
83
Predragi gospod don Saroglia!
Da vam morem dokončno odgovoriti glede sprejema dečka Ceruttija, sina prodajalca
vstopnic iz Novare, mi je treba sporočiti, ali ga nameravate usmeriti k šolanju ali h kake-
mu rokodelstvu, kakšno izobrazbo je do sedaj prejel, poslati mi potrdilo o lepem vedenju
in končno, ali boste plačevali mesečnino ali naj bi bil sprejet zastonj.
Ko bom imel te podatke, vam bom takoj odgovoril v smislu, ki se mi bo zdel najbolj
primeren.
Sporočite gospodu kanoniku Gallengi, da nisem mogel izpolniti njegovega naročila,
ker sem dopise že odposlal.
Bog naj vas blagoslovi. Molite zame in za te moje revne dečke.
Vdano vas pozdravlja vaš prijatelj duh. Janez Bosko.
Turin, 2. maja 1865
Če je potem on sam srečal kakega zapuščenega dečka, ki bi mu morali najti
dom, ni čakal niti trenutka in ga je povabil v oratorij med svoje sinove. Iz Unità
Cattolica z dne 22. aprila povzemamo naslednje poročilo:
»Vsem je znano, da ta odlični duhovnik vzdržuje, oblači in hrani ter vzgaja
z učenjem in delom, pač glede na okoliščine, skoraj tisoč fantov v veliko korist
fantov samih pa tudi celotne družbe. S tem spravi s ceste množico mladih, ki bi
sicer šli po poti, ki vodi v ječo, kaznilnico ali še kaj hujšega. Če hočete preprost
primer, kako nastavlja mreže takim izgubljenim ptičkom, ki se potikajo sem in
tja, naj vam povemo, kaj se je zgodilo pred nekaj dnevi. Don Bosko je naletel na
tri približno deset let stare dečke, ki so se med seboj prepirali in suvali. Don
Bosko, ki ima navado, da se približa otrokom, ki se zdijo, zapuščeni, in jim pove
dobro besedo ter poizve, ali bi jim bilo mogoče pomagati, je nagovoril tudi te:
»No, fantje, kaj počnete tukaj?« »Zabavamo se.« »Ne bi bilo dobro, če bi kaj de-
lali?« »Seveda bi bilo. Toda kakor sami vidite, smo tako raztrgani, umazani in
polni italijanskih bratov, da nas nihče ne sprejme na delo.« »Toda če bi vas kdo
osnažil in vam priskrbel delo, bi sprejeli ponudbo?« »Seveda.« »Prav. Potem pa
pojdite z menoj.« Rečeno storjeno. Vsi trije dečki, malo zadovoljni malo osra-
močeni gredo za duhovnikom, ki jih popelje v oratorij. Tu jih okopa, očisti, jih
obleče v novo obleko od pet do glave in jih postavi v delavnico. Dečki pozorno
in prizadevno odgovorijo na dobrotljivo prizadevanje svojega dobrotnika in ga
vsakokrat, ko ga srečajo, ljubeznivo pozdravijo. Ti trije fantje so bili na poti, ki
je vodila v kaznilnico in pod vislice. Sedaj so postali pridni in prizadevni delavci
kakor stotine in stotine drugih tovarišev v oratoriju.«
Ta velikodušnost v don Bosku nikdar ni zbledela in pozneje je teolog Le-
onard Murialdo vedel povedati: »Božji služabnik je sprejel v svoj zavod več
dečkov, ki sem jih priporočil jaz, ravnatelj Zavoda rokodelčkov, ki jih iz raznih
razlogov nisem mogel sprejeti v svojo ustanovo.«

9.4 Page 84

▲back to top


84
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Do vseh svojih gojencev, ki jih je poznal po imenu in priimku, je čutil veli-
ko skrb za njihove duše. Če je zvedel, da se je kateri težko pregrešil, je bil tako
užaloščen, da vso noč ni mogel spati, in je stvar pripovedoval pri večernem na-
govoru naslednjega dne ter obžaloval, da so s tem razžalili Boga.
Ta sveta zavzetost mu je narekovala misli, ki jih je nenehoma razlagal skup-
nosti. Štiri nagovore s konca aprila in začetka maja nam je ohranila Kronika.
29. april
Predstavljajte si kokoš, ki nekega večera ni hotela iti v kurnik. Gospodinja se je za-
man trudila, da bi jo spravila na varno. Kokoš je tekala po dvorišču in gospodinja, utruje-
na od zasledovanja, je končno zaprla kurnik in odšla v hišo. Kokoš se sprehaja sem in tja,
pobere tu in tam kako zrno in se veseli svoje prostosti. Ko se je znočilo, je zagledala lestev
na senik. Po prečkah je prišla gor in se pripravila, da bi mirno prenočila na senu. Tedaj jo
zbudi neki ropot. Noč je in nihče ne sliši. Psi so na straži daleč v vinogradu. Prišla je lisica,
zagledala kokoš in se pripravila, da bi jo požrla. Kokoš se prestraši in vzleti. Lisica se zaže-
ne, da bi jo ujela, vendar pade na tla, medtem pa kokoš najde varno zatočišče na bližnjem
drevesu. Toda lisica je ne izpusti izpred oči in si jo ogleduje z navzgor zavihanim gobcem.
Po kaki uri čakanja zleti kokoš na bližnji zid. Zid je nižji od veje, na kateri je čepela do se-
daj. Lisica se povzpne po prislonjeni deski na zid in steče po vrhu proti kokoši. Le-ta zleti
na bližnje drevo zunaj ograje in veliko nižje, kot je bila do sedaj. Zaradi lastne teže se ne
more dvigniti više. Tako je z vsakim poletom bližje zemlji. Lisica zleze z zidu in se skozi
luknjo za vodo prikrade pod drevo, kjer čepi kokoš, in hodi sem in tja. Nato poskuša, ali bi
mogla splezati po deblu navzgor. Ker se kokoš boji, da jo bo lisica dosegla, zleti na drugo
bližnje drevo. Lisica ji sledi. Višina je vedno manjša. Kokoš je vsa preplašena in se zapodi
na živo mejo. Tu se ji lisica približa za ped. Kokoš znova vzleti, vendar se ne more več reši-
ti. Vsak trenutek je bliže tlom. Lisica zapiči vanjo svoje žareče oči, ji zavije vrat, strga z nje
perje in jo požre. Nič drugega ne ostane od nje kot šop s krvjo oblitega perja.
Lisica je hudič. Kokoš so nekateri sicer dobri fantje, ki pa preveč zaupajo svojim mo-
čem, nočejo pravil, kakor kokoš ni hotela kurnika, da bi jo zaprli vanj. Ti neizkušeni prezi-
rajo nasvete, ker imajo peruti dobre volje in molitve. Toda pri tem ne mislijo, da bolehna
narava teži k tlom. Nekateri so požrešni, drugi leni in potem se že ve, kaj temu sledi. Drugi
pravijo: »Zakaj nam prepovedujejo določena prijateljstva, saj vendar ne delamo nič sla-
bega?« Potem začnejo kršiti pravila, se izogibajo predstojnikov, nato pridejo pisemca, do-
ločene predstave, domačnosti, posebna prijateljstva, določene čutnosti. Let je vedno nižji,
peruti so vedno bolj slabotne, lisica čaka na tleh, in ko kdo pade, ga raztrga. - Lahko noč.
30. april
Težka skrb me mori in ne morem si kaj, da vam je ne bi povedal. Stopite v čevljarsko
delavnico in vprašajte vajence, kaj delajo v njej, zakaj se trudijo od jutra do večera, šivajo
čevlje, smolijo dreto in urezujejo usnje. Zakaj vse to? Odgovorili vam bodo, da zato, da se
bodo naučili obrti in postali dobri čevljarji. Stopite v mizarsko delavnico in vprašajte te

9.5 Page 85

▲back to top


BiS 8 — 9. poglavje
85
fante: »Zakaj žagate, oblate, zabijate, kar naprej uporabljate ravnilo in trikotnik?« Odgo-
vorili vam bodo: »Da bomo postali dobri mizarji in si tako, ko bomo odrasli, služili kruh.«
In vas, dragi fantje, vprašam, zakaj ste zapustili svoje domove, zakaj ste prišli v ora-
torij? Odgovorili mi boste: »Da bi se šolali, da bi se izučili in postali zreli ljudje.«
Če toliko storite, da bi se naučili kake obrti, da bi napredovali v znanosti, vas sedaj
vprašam: Kaj pa sploh delate na tem svetu? Vsi mi boste drug čez drugega odgovorili,
tako da vas niti ne bom mogel razumeti: na tem svetu smo zato, da spoznamo in ljubimo
Boga ter mu služimo in ga gremo potem večno uživat v nebeško domovino, kar pomeni
rešiti svojo dušo. Že dalj časa nosim v glavi to misel in danes mi je bolj kot druge dni prišlo
v srce, tako da vam jo hočem povedati. O, če bi vam mogel povedati tako, kakor čutim!
Toda manjka mi besed, kajti predmet, o katerem vam hoče govoriti, je tako zelo vzvišen.
O, če bi vsi vi imeli v sebi to veliko resnico, če bi se trudili edino le za to, da bi rešili svojo
dušo, tedaj ne bi bilo treba pravilnikov, opominov, vaj za srečno smrt, ker bi tako in tako
že storili vse, kar je potrebno za vašo srečo. O, če bi vsa vaša dejanja imela za cilj to po-
membno nalogo, kakšna sreča bi bila to za vas in kakšno veselje za don Boska. To je, kar
vam morem najboljšega želeti. Oratorij bi bil pravi raj na zemlji. Tedaj ne bi bilo več kra-
je, slabega branja, godrnjanja, nepokorščine. Vsi bi izpolnjevali svojo dolžnost, kajti vsi,
bodimo prepričani, bodisi duhovnik ali klerik, dijak ali rokodelec, revež ali bogataš, vsi se
morajo truditi za ta cilj, ker je sicer vse prizadevanje prazno.
In vendar je med vami nekaj takih, ki vse to vedo, pa nič ne mislijo na to. Vse, kar si
želijo, je dobro jesti in okoli tega se sučejo vse njihove misli. Če dobijo kak priboljšek in k
temu še steklenico vina, že iščejo svoje prijatelje, se umaknejo na varno, kjer jih ne vidi
noben predstojnik, in že so pri svoji požrtiji. In zakaj ne pokažejo enake zavzetosti za
svojo dušo? Zakaj ne gredo iskat kakega tovariša, da bi opravila kako dobro delo in bi
skupaj obiskali Jezusa v najsvetejšem zakramentu? Koliko boljše bi bilo zanje. Spominjam
se, da sem bil na duhovnih vajah, ki jih je pridigal nepozabni don Cafasso. Pri neki pridigi
je tako čudovito govoril o neizmernih skrbeh, ki si jih ljudje delajo za zemeljske stvari in
prav nobene za večne, da se pri večerji nihče ni upal dotakniti hrane.
Tak je bil vtis, ki ga je ta resnica naredila na vse.
Tudi mi, dragi sinovi, se že resno zamislimo v to tako pomembno resnico. Hočemo biti
pametni in ne nespametni. Pametni, da bomo odgovarjali na Božjo milost z namenom, da
bi se zveličali, in ne nespametni, kajti v tem primeru bi prišel čas, ko bi morali objokovati
svojo nespamet.
1. maj
Sanjalo se mi je, da sem v cerkvi. Bila je polna fantov, toda le malo jih je pristopilo k
sv. obhajilu. Ob obhajilni mizi je bil zelo dolg in zelo črn moški in iz glave sta mu gledala
dva rogova. Imel je v roki čarobno svetilko in je kazal fantom najrazličnejše stvari. Enemu
je kazal razigran odmor z njegovo najbolj ljubljeno igro, drugemu pretekle igre, ki jih je
izgubil, in nakazoval prihodnje zmage; temu je kazal domači kraj s polji in domačo hišo,
drugemu učilnico, knjige, domače naloge; spet drugemu najrazličnejše sadje, sladkarije,

9.6 Page 86

▲back to top


86
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
vino, ki ga je hranil v kovčku, drugim starše in sorodnike, prijatelje in še kaj hujšega: gre-
he, pa tudi neoddan denar. Tako jih je le malo šlo k obhajilu. Nekateri so videli počitnice,
izlete. Pustili so ob strani vse, gledali svoje stare prijatelje in njihove zabave.
Ali veste, kaj pomenijo te sanje? Pomenijo, da hudič stori vse mogoče, samo da bi
fante v cerkvi raztresel in jih oddaljil od zakramentov. In fantje so tako nespametni, da
se dajo voditi. Sinovi, treba je hudiču razbiti to svetilko. Veste, kako? Tako, da pogledamo
križ in pomislimo, da opustiti obhajilo pomeni iti v naročje hudiču.
5. maj
Nocoj vam bom pripovedoval o prikazovanju naše ljube Gospe z Monte Bonicca pri
Campofreddu leta 1595, kakor nam poroča Karel Pecorini v svojih zgodovinsko kritičnih
opisih najbolj slavnih Marijinih prikazovanj. Iz tega boste videli, kako zelo si Marija želi,
da bi se njeni sinovi med seboj bratovsko ljubili in premagovali zavist, užaljenost, prere-
kanje in pretepanje.
Campofreddo, cesarski fevd, in Masone, fevd prejasnega mesta Genove, oba pomemb-
na kraja v škofiji Acqui v Piemontu, sta se večkrat med seboj bojevala zaradi starega sov-
raštva in zaradi kršenja pravic. Tako so se zgodili medsebojni spopadi in uboji. Vsi dobri
so to globoko obžalovali s svojim krepostnim don Gregorijem Spinolo, fevdalnim gospo-
dom v Campofreddu, in so prosili za pomoč veliko pomirjevalko, Mater lepe ljubezni. Dne
10. septembra 1595 je goreči Spinola, brez dvoma navdihnjen od Marije, zbral campofre-
ddčane in jih peljal v Masone s križem na čelu in s prošnjo za mir s tistimi ponosnimi
hribovci. Tako so se srečali dvoji prebivalci, med katerimi je bilo nekaj avguštincev iz obeh
krajev, in prigovarjali ljudem, naj bi se pobotali in v miru rešili svoje spore.
»Glejte, glejte,« je v tistem trenutku zaklical neki deček po imenu Tomaž Olivero.
»Glejte nad Bonicco odprta nebesa!«
Vsi so se obrnili k temu hribu, ki loči oba kraja, in videli, kako vzhaja prečist oblak in
si počasi privzema obrise prekrasne Gospe v modrem plašču in pokrite z belim pajčola-
nom. Bila je v spremstvu dveh devic in obdana s tako svetlobo, da je slepilo vsako oko. Čez
nekaj trenutkov je izginila.
»Velik čudež!« so vzklikali vsi in si začeli obljubljati lepo skupno življenje. »Sama De-
vica Marija je prišla in prinesla mir. Mir, dragi bratje, mir za vedno.«
Ko se je prikazovanje še enkrat ponovilo, so obljube še bolj narasle. Marija se je v
spremstvu obeh svetnic še enkrat prikazala. Ne bom govoril o tem, kako zelo presenečeni
so bili vsi prebivalci in kako obilne sadove je prinesla prikazen. Prisegli so si večen mir in
oba kraja sta se med seboj pobratila. Marija je množila svoje milosti, bolniki so ob prošnji
k Mariji na Gori dobivali zdravje ali olajšanje bolečin. Takoj so zgradili ob hribu Bonicca
kapelico z Marijino sliko. Kapelico so vedno bolj širili in število častilcev je vse bolj raslo.
Marija je postala zaščitnica obeh krajev in vse okolice. Še tiste dni so naprosili notarja
Mihaela de Padia, da je uradno sestavil zapis prikazovanj in ozdravitve štirih težko bol-
nih ljudi. V imenu vseh prebivalcev je fevdalni gospod don Gregorij Spinola zaprisegel in
njemu so se pridružili najuglednejši prebivalci Campofredda in Masoneja.

9.7 Page 87

▲back to top


BiS 8 — 9. poglavje
87
Tako je don Bosko govoril svojim fantom, kakor da ne bi imel nobenega dru-
gega opravka, vendar pa je istočasno pripravljal nov zvezek Katoliškega branja z
naslovom Mir v Cerkvi ali papeževanje sv. Evzebija in sv. Melkijada. To je bil njegov
zadnji spis o življenju papežev in je nosil črko P kot znamenje, koliko zvezkov je že
izšlo s to vsebino. Zvezek se začne s krajepisnimi opombami mesta Rima.
Božji služabnik bi rad nadaljeval svoje zgodovinsko delo vse do Pija IX.,
toda na svojo veliko žalost ga je moral najprej prekiniti in se mu nato še odpo-
vedati, najprej zato, ker je izgubil nekaj svojih zapiskov, in končno zato, ker mu
je zmanjkovalo časa. Vendar si je silno želel, da bi kdo drug nadaljeval in končal
delo, ki ga je on začel, četudi po njegovi smrti. Ponudil je to nalogo raznim lju-
dem, vendar ga zaradi preobilice dela nihče ni mogel prevzeti.
Tako don Bosko ni doživel, da bi izpeljali njegov načrt Cerkvi vdanega sina.
Vendar pa je že to, kar je napisal, dokaz njegove velike izobrazbe. Veleučeni mons.
Alojzij Tripepi, ki je umrl kot kardinal svete Cerkve, je v svojih spisih imenoval don
Boska najznamenitejšega zgodovinarja Cerkve. Citira don Boskove spise o pape-
žih prvih stoletij in izreka izredno visoko pohvalo. V svoji knjigi Studii critici sulla
vita di Papa Pio I. (Kritične študije o življenju papeža Pija I.), ki jih je 1869 natisnil
v Rimu Peter Marietti, pravi: »Učeni in spoštovani don Bosko je z izvedeno roko
opisal dela tega papeža« in »treba je ovekovečiti učenega in gorečega Boska, velike
plamenice Turina in Cerkve.« »Naj se ne zgodi,« dodaja, »da ne bi z veseljem pos-
lušali lepe besede Janeza Boska, ki je zaradi kreposti in učenosti postal tako sla-
ven, ki po poti vestnosti in po sklepanju piše o našem svetniku: Od nežne starosti
je pokazal izredno lepo življenje in veliko nadarjenost za znanost.«
V drugi svoji knjigi I papi e la Vergine da S. Pietro a S. Celestino (Papeži in
Devica Marija od sv. Petra do sv. Celestina) v komentarju o papežu sv. Telesforju
piše: »Zame je dejstvo, da učeni in pobožni Bosko z milijon razlogi, ki so pravi
svetilnik znanosti, s Segerom trdi, da je bil med anahoreti Karmela tako po uče-
nosti kot svetosti najslavnejši sv. Telesfor.«
Nato dodaja: »In po besedah samega Boska razberemo potrditev pobož-
nosti, ki jo je do Marije gojila plemenita duša Telesforjeva.«
Potem ko je pokazal, kako je ta sveti papež svojim duhovnikom priporočil,
naj na božič darujejo tri sveta maše, in nadaljuje:
»Ko Bosko navaja razloge, zakaj je ta papež z zakonom uveljavil tri maše,
navaja enega, ki tistemu, ki pozna življenja svetnikov, kaže na veliko čast brez-
madežni Gospe. Razlog se glasi: - Še en razlog pa je, da tri maše nakazujejo
trojno rojstvo Odrešenika: 1. večno rojstvo iz Očeta, 2. časno rojstvo iz Device
Matije in 3. duhovno rojstvo z milostjo v dušah vernikov (stran 182).''

9.8 Page 88

▲back to top


88
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Na strani 229 ta odlični pisatelj pravi:
»Nobena stvar na svetu me ne more odvrniti od tega, da ne bi imenovane-
mu Bosku izrazil priznanje in hvaležnost za to pobožnost, ki jo je sv. Pij gojil
do najnežnejše med ženami, kajti v delu gorečega duhovnika iz Turina berem
milo poučenje: - V nekem potovanju je leta 160 (sv. Pij) prišel do Testone, nekoč
mesta, sedaj pa majhnega naselja blizu Moncalierija. Tam je posvetil cerkev bla-
ženi Devici in postavil duhovnike, ki so skrbeli zanjo. Pobožen napis pri koru,
kot da potrjuje to mnenje.«
Podobno govori tudi na strani 192, kjer opisuje rimske katakombe in kjer
Tripepi imenuje don Boska »nadvse učenega človeka«.

9.9 Page 89

▲back to top


10.
poglavje
Duhovne vaje: don Bosko v Brescii – Latinska komedija: čestitke in priznanje
p. Palumba – Pisma uglednih osebnosti iz Milana in Firenc: želijo spoznati
don Boskov sistem poboljševanja v oratoriju; prosijo za nasvete in pomoč pri
vodstvu porednežev v Firencah – Podpora finančnega ministrstva – Štirje
duhovniki Salezijanske družbe težko zbolijo – Zadnja pisma don Alasonattija
don Bosku – Sožalje škofa iz Mondovija zaradi bolezni don Alasonattija –
Mesec maj: don Boskov govor; sanje: darovi fantov Mariji
Duhovne vaje je fantom v oratoriju pridigal duhovnik Janez Bona, rektor
svetišča Madonnina pri Brescii, ki je leto poprej pridigal kvarezimal v cerkvi sv.
Filipa. Navdušenje, ki ga je njegova preprosta in privlačna govorica vzbudila
med meščani, je obrodilo lepe in trajne sadove. Tudi don Boskovi gojenci so v
največji meri sprejeli njegova premišljevanja in nauke, spletene iz pravih bise-
rov dogodkov, prilik in primer, ki jih je znal podati z neprekosljivo živahnostjo.
Po končanih duhovnih vajah so se dijaki znova vrgli na izpolnjevanje svojih
dolžnosti in so pripravili celo predstavo v latinskem jeziku.
L'Unità Cattolica je 18. maja poročala:
Danes (18.) so gojenci Oratorija sv. Frančiška Saleškega drugič predstavili
prelepo latinsko komedijo Larvarum victor (Zmagovalec prividov). To kome-
dijo, ki jo je napisal znani latinist p. Palumbo iz Jezusove družbe, je natisnila
tiskarna oratorija.
P. Palumbo je don Bosku iz Neaplja izrekel svoje čestitke.
Neapelj, 5. junija 1865
Velespoštovani gospod ravnatelj!
Že nekaj časa vam dolgujem iskreno zahvalo za trud, ki ste si ga naložili, da ste v

9.10 Page 90

▲back to top


90
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
svojem slavnem zavodu predstavili latinsko komedijo Zmagovalec prividov, ki jo je napisal
mons. Rosini in sem jo jaz na novo obdelal. S tem pismom hočem plačati svoj dolg vaši oseb-
nosti, potem ko so o predstavi pisali časopisi in hvalili vašo prizadevnost in dober okus, s
katerimi vzgajate mladino v kreposti in klasični literaturi. Če se ob pohvali vam dodajajo
tudi pohvale meni, je to vaša zasluga, ker ste vzeli v poštev naše plavtovske igre in jih pos-
tavili na oder. Vendar ne morem zamolčati, da ste vi s tem poleg veselja, ki ste ga pripravili
Turinčanom, zelo koristili učeči se mladini in ste tako po preteku pol stoletja uresničili, kar
si je želel doseči mons. Rosini. To še toliko bolj, ker niste komedije samo postavili na oder,
temveč jo tudi dali natisniti, da je postala predmet študija in bi mladina imela od tega več-
jo korist. Poleg tega pa si bodo fantje, ki so nastopali v komediji, za vedno zapomnili, česa
so se naučili, drugi pa so imeli pri tem veselje in zabavo. Zato se v mojem imenu in v imenu
nekaterih bivših učencev rosiniške šole zahvaljujem, zlasti zaradi žalostnega zanemarja-
nja latinske literature tudi tistih, ki trdijo, da ljubijo svojo domovino, obenem pa zavračajo
njene najvišje pridobitve. Velika čast za vas je, moj spoštovani gospod ravnatelj, da se bo
moderna družba, ki jo zanima vse drugo, mogla pohvaliti in tolažiti ob spominu na vas,
da ste v vašem zavodu gojili sveti ogenj latinščine! To je tudi dokaz laikatu, da Cerkev ni
nikdar zavračala, temveč vedno reševala vse, kar je lepo in dobro.
Dodajam še zahvalo svojemu častitemu prijatelju Valauriju, ki me je spodbudil, da
sem opravil predelavo in vam jo poslal, in delavoljnemu don Francesii, katerega neizme-
ren trud za pripravo predstave jaz bolj kot kdo drug razumem in visoko cenim.
Končno lep pozdrav in čestitke igralcem. Z vsem tem obnavljam svoje spoštovanje in
se izrekam za vašega ponižnega in vdanega služabnika!
Alojzij Palumbo
Nič manj kot učeni krogi so poznavalci potreb družbe znali ceniti velike zas-
luge don Boska za delavski sloj. Naj podamo primer:
Velečastiti in velecenjeni gospod!
Ljubezniv sprejem, ki sem ga bil deležen pred dvema letoma, ko sem obiskal vašo
ustanovo, in laskava poročila, ki jih dobivam in bi jih tudi sam mogel potrdili z dejstvi, me
spodbujajo, da sem napisal priporočilno pismo, če je to sploh potrebno, za uglednega in
spoštovanega gospoda, gospoda doktorja Biffija, ki vam prinaša ta dopis. On je ravnatelj
zdravstvene ustanove tukaj v našem Milanu, ki je na zelo dobrem glasu, je član Odbora za
nadzorovanje jetnišnic in član več akademij in se zanima za moralni in socialni napredek
poboljševalnic. Odpravlja se v Turin, da bi se tam seznanil z uspehi takih ustanov, in želi,
da bi mogel obiskati vaš tako slavni zavod. Oprostite mi to dejanje moje prostodušnosti,
ki sem ga naredil, prepričan, da vas bom postavil v stik z osebo, ki je vredna vsega upošte-
vanja in vsa zavzeta za napredek naše družbe.
Z globokim spoštovanjem se izrekam vdanega služabnika D. Karel Salemi
Milan, 25. maja 1865; Semenišče za zunanje misijone

10 Pages 91-100

▲back to top


10.1 Page 91

▲back to top


BiS 8 — 10. poglavje
91
Neko drugo pismo potrjuje isto občudovanje.
Firence, 20. avgusta 1865
Velečastiti gospod!
Vaša plemenita pobuda, da bi spravili na pravo pot toliko nesrečnežev, ki zaradi
materialnih potreb, neznanja in prepogosto tudi popolnega pomanjkanja domače vzgo-
je zaide na pot sramote, je našla odmev tudi v naši pokrajini in meni se ponuja srečna
priložnost, da vam izrazim čustva visokega spoštovanja za izrazito krščansko in družbi
koristno delo, ki ga je sposobna samo vaša gorečnost.
Združen z vami v tem duhu krščanske ljubezni, je Vodstveni svet že večkrat iskal
priložnost, da bi stopil v stik z vašo uglednostjo v prepričanju, da potrebe časa danes ve-
liko bolj kot kdaj prej zahtevajo, da se združijo vsi tisti, ki imajo iste cilje, in da, kar je še
pomembnejše, združijo vse svoje napore v izpolnjevanju krščanske ljubezni.
Iz knjižice, ki je pred nedavnim izšla v naši založbi in ki jo prilagam temu dopisu, bos-
te mogli razbrati, kakšni so naši nameni in kakšne sadove smo dosegli v letih 1862-1863.
Če bi ob branju te knjižice začutili pobudo, da bi stopili z nami v stik, da bi nam pomagali
z vašimi nasveti in osvetlitvami in nam sporočili na kratko o usmerjenosti ustanove, ki ste
jo vi priklicali v življenje, bi podpisani ne imel zadosti besed, da bi izrazil zadovoljstvo za
toliko čast, ki bi mu jo izkazali.
Če bi me vi spodbudili v svoji dobrohotnosti s to prvo uslugo, bi v prihodnje izrabil
priložnost, da bi se okoristil z vašim prispevkom v korist ustanove, ki ima iste namene in
iste cilje kot vaša.
Oprostite mi, prosim, veleugledni gospod, prostodušnost, s katero se obračam na
vašo gorečnost, in imam čast, da se imenujem vaše uglednosti vdanega služabnika.
Prideljeni tajnik odvetnik Nikolaj Bicchieray
Tudi finančni minister je priznaval don Boskove zasluge za revne in zapuš-
čene dečke.
Turin, 14. maja 1865
Velečastiti gospod!
Drago mi je, da morem sporočiti vaši velečastiti uglednosti, da je finančni minister
pred kratkim na moj predlog določil podporo 300 lir v korist zavoda, ki ga vi tako častno
vodite.
Ukaz za izplačilo, ki vam bo poslan na vaš naslov, vam bo dal možnost, da boste do-
bili imenovano vsoto v Pokrajinski blagajni v Turinu.
Veseli me, da sem lahko tudi jaz prispeval k odloku, ki gre v korist vaše velezaslužne
človekoljubne ustanove, in se čutim počaščenega, da se smem izreči vaše uglednosti
vdanega in ponižnega služabnika.
C. Cuttica

10.2 Page 92

▲back to top


92
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Med majskimi vrtnicami rastejo tudi bodeči trni, ki so globoko ranili don
Boskovo srce. Štirje njegovi duhovniki so zboleli za neozdravljivimi boleznimi.
Don Frančišek Provera, prefekt zavoda v Lanzu, ki je bil posvečen za du-
hovnika 1864, je že dalj časa čutil ostre bolečine v nogi. Neozdravljiva gniloba
mu je razjedala kost in ga priklepala na stol. Doktor Magnetti, ki ga je zdravil,
ga je večkrat operiral in bil presenečen nad močjo, s katero je prenašal toliko
bolečin. Vzkliknil je: »Ta človek mora biti svetnik!«
Že več mesecev don Provera ni mogel več maševati in je to nadomestil z
vsakdanjim prejemanjem sv. obhajila. Medtem pa je nadaljeval svoje delo,
skrbel za vse s pomočjo enega svojih sobratov, sprejemal starše gojencev. Vse je
opravljal z veliko ljubezníjo in dobro voljo.
Ugledni zdravniki so se zbrali na posvet in ugotovili, da je bolezen neozdra-
vljiva. Razmišljali so o možnosti, da bi mu odrezali nogo. Toda ko so videli, kako
je oslabel, so ugotovili, da mu to ne bi prav nič pomagalo, samo povečalo bi nje-
gove bolečine. Zato so vse prepustili naravnemu poteku. Ko je don Bosko slišal
za to ugotovitev, je dejal:
»Prepustimo ga torej poteku, ki ga bo določila Božja previdnost.«
Vse do svoje smrti don Provera ni mogel stopiti na nogo. Hodil je z leseno
berglo in se opiral na palico. Don Bosko mu je križ napovedal že leta 1862.
Tudi ravnatelj v Lanzu, duhovnik Ruffino, je postal žrtev svoje duhovniške
gorečnosti. Ko je na začetku velikega tedna prišel v Turin, da bi vprašal don
Boska za svet o raznih stvareh, se je vrnil v Lanzo na kozlu poštnega voza, med
dežjem, ki je padal nanj cele štiri ure. Ko se je vrnil domov, je slišal, da kaplan
in župnik ne moreta spovedati vseh, ki bi radi opravili to velikonočno dolžnost.
Ne da bi se preoblekel, je šel spovedovat in ostal v spovednici več ur. Zaradi te
velikodušne neprevidnosti ga je, moža bolj slabotne telesne zgradbe, napadla
močna bolezen na pljučih in ga v kratkih mesecih spravila v grob.
Tako sta težko zbolela ravnatelj in prefekt zavoda v Lanzu. Don Bosko je
položaj reševal tako, da je poslal v pomoč duhovnega vodjo iz oratorija don
Bartolomeja Fusera, mladega zelo učenega duhovnika, ki je veliko obetal in bil
svet mož. Toda tudi tega je, kakor hitro je prišel v Lanzo, udarila možganska
kap. Poslali so ga v Turin, od tam pa v sanatorij.
Četrti bolnik je bil v oratoriju in don Bosko bi bil pripravljen zanj darovati
tudi svoje življenje. To je bil don Viktor Alasonatti, ki je bil že zrel za nebesa.
Vidno je pešal. V desni rami ga je mučila silna revma in tvor v grlu, ki se je ved-
no bolj širil in pretil, da ga bo zadušil. Bil je popolnoma nesposoben za delo.
V upanju, da mu bo domači zrak pomagal, je po don Boskovem nasvetu šel v
Avigliano, od koder je pisal svojemu dragemu predstojniku:

10.3 Page 93

▲back to top


BiS 8 — 10. poglavje
93
Naj živita Jezus in Marija!
Spoštovani gospod don Bosko!
7. maja 1865
Čutim dolžnost, da vam pišem, kakor tudi silno željo, da bi dobil novice o zdravju
vaše spoštovane uglednosti ter tudi poročilo o vaših spoštovanih sodelavcih in gojencih.
Pišem vam na kratko, z namenom, da izpolnim vašo voljo in vas ponovno prosim, da bi
brez nadaljnjega ukazali tudi v nasprotju s tem, kar je bilo že povedano. Prosim vas zato,
da bi sami ali po kom drugem izrazili svoj ukaz ali nasvet, ki prihaja, kakršen koli naj že
bo, iz srca, ki mi želi edino dobro. Nadvse bi mi bilo v tolažbo kakršno koli sporočilo o hiši,
Družbi in sobratih, ki bi mi ga hoteli poslati.
Sedaj prehajam na svoje zadeve, če jih želite poznati. Naj vam najprej izročim
pozdrave svojega očeta in vse moje družine z zagotovilom, da si ne bi mogel želeti večjih
pozornosti, kot jih uživam, tako da mi dajejo celo denar za moje potrebe. Mir, ki ga tukaj
uživam, mi je od prvih dni lajšal moj nenehni suhi kašelj, ki mi je onemogočal spanje. V
tem trenutku me ne muči več tako zelo, toda težko se izkašljam in potem še dolgo hropem.
Če le malo berem, molim ali pišem, me začne boleti glava, vendar je sedaj malo bolje. Naj-
bolj pa me podnevi in ponoči boli desna rama, in to kljub nenehnim zdravljenjem z vsemi
mogočimi zdravili. Žleza ščitnica ne popusti ali pa zelo malo. Zato bi po bolj ali manj
dolgi izkušnji, če vi tako želite in mi svetujete in če je taka Božja volja, prišel na zdravniški
pregled.
Vidite, koliko mislim na svoje telo. Kako pa je z mojim napredovanjem v kreposti, pa
vam ne morem povedati. Priporočam se molitvam vsega oratorija, zlasti pa še vašim in
mojih sobratov duhovnikov, ki jim, tako prosim vašo dobrohotnost, sporočite moje globo-
ko združenje z njimi v Gospodu v upanju, da me ne bodo izključili iz spoštovanja vredne
in ugledne skupnosti.
Do sedaj nisem obiskal velečastitega župnijskega osebja obeh tukajšnjih župnij niti
očetov kapucinov. Župnik mi je dal 10 frankov in don Balbiano 1 frank za cerkev.
Ni mi znano, ali je don Martina prejel prepis načrtov, kakor tudi don Gavotto itn. iz
Giavena. Zadovoljen bi bil, če bi jih mogel kak popoldan izročiti don Martini, seveda, če bi
me moje noge nosile. Sicer bom šel s kočijo.
Nadlaket moje pišoče roke kaže, kako pogumna je moja roka pri pisanju in moja
uboga glava, koliko je v njej reda in jasnosti v izražanju.
Tukaj Marijin mesec obhajajo tako, kakor si je le mogoče želeti, in to v obeh župnijah.
Danes so sklenili jubilej. Naš župnik je nadvse zadovoljen, ker je vse preseglo njegovo pri-
čakovanje. Le nekaj jih ni opravilo svojih verskih dolžnosti. Velečastiti gospodje kapucini,
župniki in kaplani so v vsakem trenutku pripravljeni spovedovati. Deo gratias!
Tridnevne pobožnosti so veliko prispevale Božji slavi. O, da bi bilo zares tako! Veliko
pozdravov za velečastitega in odličnega don Bono, če je še med našimi svetimi zidovi, don
Caglieru 'in primis' (zlasti), don Ghivarellu, don Saviu, don Francesii itn.
Sprejmite obnovitev moje sinovske vdanosti, pokorščine in spoštovanja. Bog naj da,
da se ne bo nikdar zmanjšalo moje veliko spoštovanje do vas.

10.4 Page 94

▲back to top


94
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Blagoslovite mi telo in dušo, le v Božjo čast, da bom v vsem izpolnjeval njegovo sveto
voljo. Odpustite mi vse, kar bi moglo biti narobe v tem pismu, in me imejte za vedno vaše-
ga nadvse vdanega, čeprav nevrednega služabnika, sina in prijatelja.
duh. Viktor Alasonatti
Drugo in verjetno tudi zadnje pismo, ki ga je napisal v življenju don Alaso-
natti, nam odkriva veliko krepost, ki daje don Bosku pravico, da se imenuje oče
Družbe sv. Frančiška Saleškega.
Naj živita Jezus in Marija!
Avigliana, Porta ferrata, 20. maja 1865
Velečastiti in predragi gospod don Bosko!
Danes je sobota, dan obračunov, zato je prav, da poročam o moralnem, literarnem
in fizičnem stanju preteklega tedna svojemu dragemu gospodu očetu, ravnatelju in res-
ničnemu prijatelju.
Vsako jutro najpozneje ob 4.30 končam sveto mašo, v kateri se, kakor je prav, spomi-
njam vaše uglednosti, svojih tovarišev in gojencev. Ves teden nisem ničesar bral in ničesar
pisal razen vam in don Saviu. Nisem obiskal nikogar niti prekoračil mej svoje župnije, ka-
mor sem šel pred nekaj dnevi v popoldanskih urah. Razlog tega mojega ravnanja je dej-
stvo, da me po prihodu domov popadejo strašni krči v trebuhu in me napade močan kašelj;
in vse to zaradi prepiha, ki sem ga bil deležen na parniku. Diham samo z vršički pljuč, hro-
penje pa je ta zadnja dva dni malo pojenjalo zaradi kamiličnega čaja in toplega lanenega
olja, zato močno zaupam in upam, da bom mogel še naprej krepiti moči svoje beštije.
Ponoči spim do dveh zjutraj, potem pa moram vstati, da se sprostim (da veniam - op-
rosti) s kašljanjem. Kar naprej me boli glava in rama, zato si ne upam ničesar storiti, ker
mi napor poveča bolečine, tudi uživanje hrane. Po maši vzamem zdravilo, nato pa skušam
nadomestiti izgubljeno spanje, dokler mi za zajtrk ne prinesejo malo čiste juhe. Obdajajo
me ljudje, ki kar tekmujejo, kdo mi bo bolj ustregel, in skušajo celo uganiti moje želje. Ali
ni to lepo življenje?
Ne bom vas več zadrževal s temi nizkimi rečmi. Prosim vas, da sprejmete spoštljive
pozdrave mojega dobrega očeta, don Maurizia, naših župljanov in župljanov iz Buttiglie-
re, od bratov Giacomelli itn.
Moj oče vas vabi, da bi za ves dan prišli k njemu, razen v ponedeljek, pojutrišnjem, s
kakim tovarišem, npr. Caglierom ali don Saviem. Nadvse rad bi jih videl, in če boste prišli,
da bi rad prejel od vas blagoslov. Sicer me pa blagoslovite od tam.
Presveta Devica Auxilium Christianorum naj bo z nami vsemi in na dan svojega pra-
znika vse blagoslovi. Gospod naj vas ohrani in vi mi ostanite še naprej naklonjeni, saj sem
si vedno prizadeval in si še, da bi vam ustregel.
Spominjajte se me, pozdravite fante in moje gospode soduhovnike in pomočnike in
tovariše z don Giacomellijem. Pomagajte mi s svojimi svetimi molitvami in žrtvami in
nazadnje, verjemite v mojo odkritosrčno sinovsko vdanost v Gospodu ponižni služabnik
duh. Viktor Alasonatti

10.5 Page 95

▲back to top


BiS 8 — 10. poglavje
95
Ko je don Alasonatti uvidel, da mu domači zrak ne prinaša nikakršnega
zdravstvenega izboljšanja, temveč bolečine še naraščajo, je prosil don Boska, da
bi lahko umrl v oratoriju. Ustregli so njegovi želji. Toda kako zelo so bili don
Bosko, duhovniki, kleriki, fantje in vsa hiša presenečeni, ko so ga videli, da se je
vrnil v oratorij v tako žalostnem stanju. Poskrbeli so zanj z vsem, kar je svetova-
la zdravniška umetnost, poklicali so najboljše zdravnike. Toda vse prizadevanje
najboljših bolničarjev je bilo zaman, zaman vse molitve vsega oratorija, da bi mu
izprosili nekdanje zdravje.
Ko je za to novico zvedel mons. Ghilardi, je 20. julija 1865 iz Mondovia pisal
don Celestinu Durandu naslednje pismo:
»Kako hudo mi je zaradi novice o brezupni bolezni našega odličnega don
Alasonattija! Zares si vaša ustanova ni zaslužila takega Gospodovega obiska,
vendar je treba poljubiti njegovo roko, tudi ko kaznuje, kajti vedno je to roka
očeta, ki tiste, ki jih ljubi, tepe. Jutri bom daroval sveto mašo zanj, vi pa ga obiš-
čite namesto mene in ga potolažite, kakor najbolje znate. Isto storite z mojim
dragim don Boskom, ki bo gotovo rekel s sv. Pavlom, naj se ne hvalim, razen s
križem našega Gospoda Jezusa Kristusa.«
V vseh teh tegobah se je Božji služabnik tolažil s pobožnostjo presvete De-
vice Marije, ki jo je vsa skupnost še posebno slavila v mesecu maju. Od njegovih
večernih nagovorov nam Kronika ohranja samo »lahko noč« za 30. maj, ki pa je
izredno pomemben:
30. maj
Videl sem veličasten in lepo okrašen oltar, posvečen Mariji. Videl sem vse fante Ora-
torija, kako so se mu v procesiji bližali. Prepevali so pesmi v čast nebeški Devici, vendar ne
vsi enako, čeprav so peli iste pesmi. Eni so prepevali zares lepo po taktu, nekateri glasno,
drugi bolj pritajeno. Drugi so prepevali s svojimi grdimi, hripavimi glasovi, tretji razgla-
šeno, spet drugi so šli naprej molče, zehali so in zdelo se mi je, da jim je dolgčas. Nekateri
so se med seboj suvali in se smejali. Vsi so nosili darove za Marijo. Vsi so imeli v rokah
šopek cvetlic, eni velikega, drugi manjšega, vsak drugačnega. Eni so nosili šopek iz vrtnic,
drugi iz nageljnov, tretji iz vijolic itn. Nekateri so prinašali zelo čudne darove: prašičjo
glavo, mačka, krožnik krastač pa spet zajca, jagenjčka in še veliko drugega.
Pred oltarjem je stal prekrasen mladenič, ki je imel, če si ga natančno pogledal, na
ramah peruti. Verjetno je bil angel varuh oratorija, ki je sprejemal darove, ki so jih pri-
našali fantje.
Prvi so prinesli prekrasne šopke cvetlic in angel jih je brez besede polagal na oltar.
Mnogi so jih sami položili tja. On jih je pogledal, razvezal šopek, vrgel stran gnile cvetlice,
šopek spet spel in položil na oltar. Nekateri so imeli v svojih šopkih cvetlice brez vonja, kot
so dalije, kamelije itn. Angel je odstranil tudi te, ker Marija noče videza, temveč resničnost.

10.6 Page 96

▲back to top


96
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ko je angel spet povezal šopke, jih je podaril presveti Devici. Mnogi so prinesli med cvetli-
cami tudi trnje, veliko ali malo, nekateri žeblje in angel je vse to odstranil.
Končno je prišel še tisti, ki je prinesel prašička. Angel mu rekel: »Kako si upaš kaj
takega darovati Mariji? Ali veš, kaj pomeni prašiček? Pomeni grdo gnusobo, nečistost;
Marija, ki je vsa čista, ne more prenašati tega greha. Odstrani se, ker nisi vreden, da stojiš
tukaj pred njo.«
Prišli so še drugi, ki so nosili mačka, in angel jim je rekel: »Kako, tudi vi si drznete
Mariji prinesti tak dar? Veste, kaj pomeni maček? Pomeni tatvino in to hočete darovati
Mariji? Tatovi so tisti, ki kradejo stvari, denar, knjige tovarišem, tisti, ki kradejo jedi v
oratoriju, ki namenoma trgajo obleko, ki zapravljajo denar svojih staršev s tem, da se ne
učijo.'' Vse te je postavil ob stran.
Prišli so fantje, ki so nosili krožnik s krastačami, in angel je užaljen dejal: »Krastače
pomenijo gnusne grehe pohujšanja in vi si upate prečisti Devici darovati take stvari? Poj-
dite stran in izginite z drugimi nevrednimi.« Vsi zmedeni so se umaknili.
Nekateri so prihajali z nožem, zabodenim v srce. Nož je pomenil božje rope. Angel jim
je dejal: »Ali ne vidite, da nosite smrt v duši? Če ste še pri življenju, je to posebna Božja mi-
lost, sicer bi bili že pogubljeni. Za božjo voljo, odstranite ta nož!« Tudi te je angel odpravil.
Počasi so se približali vsi preostali fantje. Nekateri so darovali jagnjeta, zajce, ribe,
orehe, grozdje itn. itn. Angel je vse sprejel in položil na oltar. Ko je tako razdelil fante v
dobre in slabe, je tiste, katerih darove je Devica Marija sprejela, razporedil pred oltarjem.
Tiste pa, ki jih je poslal stran, in teh je bilo na mojo veliko žalost zelo veliko, je pustil zadaj.
Tedaj sta se na obeh straneh oltarja prikazala še po dva angela, ki sta nosila dve
predragoceni košari, polni čudovito lepih vencev iz nadvse lepih vrtnic. To pravzaprav
niso zemeljske vrtnice, temveč kot umetne znamenje nesmrtnosti.
Angel varuh je vzel vse tiste vence in jih drugega za drugim položil na glave fantom,
ki so stali pred oltarjem. Venci so bili eni večji, drugi manjši, vendar vsi čudovito lepi.
Med fanti pa niso bili samo sedanji gojenci, temveč tudi taki, ki jih nisem nikdar videl.
In sedaj se je pripetilo nekaj čudovitega. Med njimi so bili fantje, tako grdi, da je človeka
kar pretreslo od groze. Toda prav ti so dobili najlepše vence, znamenje, da je namesto
zunanje lepote v notranjosti vladala neizmerna čednost čistosti. Veliko se jih je odlikovalo
v krepostih, pokorščini, ponižnosti, ljubezni do Boga in je imel lep venec sorazmerno s
krepostjo. Angel jim je dejal: »Marija vas je danes hotela ovenčati s tako lepimi vrtnicami.
Poskrbite, da vam jih ne bodo odvzeli. Na tri načine boste v tem uspeli: 1. s ponižnostjo,
2. s pokorščino, 3. s čistostjo; tri čednosti, ki vas bodo naredile prijetne Mariji in zaradi
katerih boste nekoč prejeli neizmerno dragocenejši venec.
Tedaj so fantje začeli pred oltarjem prepevati Zdrava, morska zvezda. Med petjem
prve kitice so se v procesiji oddaljevali, kakor so prišli. Zatem so zapeli Častite Marijo,
človeški jeziki, in to tako glasno, da sem se začudil. Sledil sem jim še nekaj časa, potem sem
se pa vrnil, da bi videl fante, ki jih je angel postavil ob stran, vendar jih nisem več videl.
Dragi moji, dobro vem, katere izmed vas je angel ovenčal in katere je spodil. Vsakemu
bom vse povedal, da se boste potrudili nositi Mariji tiste darove, ki se jih ona veseli. Naj
vam povem nekaj misli.

10.7 Page 97

▲back to top


BiS 8 — 10. poglavje
97
Prva: vsi fantje so nosili nebeški Devici cvetlice, različnih vrst, toda dobro si zapom-
nite, da so skoraj vsi, eni več drugi manj, med cvetlicami imeli trnje. Razmišljal sem, kaj
naj bi to pomenilo, in sem prišel do sklepa, da pomenijo nepokorščino. Imeti pri sebi denar
in ga ne hoteti izročiti prefektu, prositi dovoljenje, da bi kam šel, in potem iti drugam, iti
v šolo pozneje, ko so drugi že zbrani, pripravljati na skrivaj pojedine, hoditi v spalnico k
drugim, ko je to strogo prepovedano, pa naj bi imeli še toliko razlogov za to, netočno vsta-
janje zjutraj, opuščanje predpisanih pobožnih vaj, klepetanje, ko je čas za tišino, kupova-
nje knjig brez dovoljenja, odpošiljanje pisem na svojo roko ali dobivanje pisem po drugih,
kupovanje in prodajanje stvari, to so trni.
Nekateri me bodo vprašali, ali je greh, če kršijo pravila hiše. Resno sem razmišljal o tej
stvari in vam odgovarjam z dà. Ne rečem, da je to velik ali majhen greh, greh pa vsekakor je.
Pa bo kdo rekel, da med Božjimi zapovedmi ni nobene, ki bi prepovedovala kršiti hišna pravi-
la. Toda med Božjimi zapovedmi je tudi Spoštuj očeta in mater. Ali veste, kaj hočejo povedati
besede očeta in mater? Veljajo tudi za njihove namestnike. Ali ni v Sv. pismu zapisano: Poko-
ravajte se svojim predpostavljenim. Če morate vi ubogati, potem je jasno, da morajo oni uka-
zovati. To je tudi izvor hišnega pravilnika oratorija in iz tega se vidi, ali nas obvezuje ali ne.
Druga misel: Nekateri so nosili v svojih šopkih žeblje, žeblje, ki bi mogli pribiti na križ
Jezusa Kristusa. Začenja se vedno z majhnimi stvarmi, potem pa pridejo na vrsto velike.
Eden hoče denar zato, da bi ustregel svojim muham in da bi ga lahko porabil po svoji volji.
Denarja ne izroči, potem začne mešetariti s knjigami in krasti predmete in denar tovari-
šem. Drugi hoče zadostiti poželenju po jedi, pijači, potem še kaj drugega, in končno je tu
greh. Tako so se v šopkih znašli žeblji in tako so križali dobrega Jezusa. Apostol pravi, da
grehi znova križajo Odrešenika, znova križajo Božjega Sina.
Tretja misel: Veliko fantov je imelo med svežimi cvetlicami tudi gnile in take brez
vonja. To so dobra dela, ki pa so storjena v smrtnem grehu, dela, ki nič ne večajo zaslu-
ženja. Cvetlice brez vonja so dobra dela, ki smo jih storili iz ozira na ljudi, iz stremuštva,
zato da bi ugajali učiteljem in mojstrom. Angel jih je karal in jim očital predrznost, da so
ji prinašali tako cvetje. Pošiljal jih je nazaj, naj znova povijejo svoj šopek. Oddaljili so se,
razvezali šopek, odstranili neprimerne cvetlice, ga ponovno zvezali in ga prinesli pred
oltar, kjer jih je angel sprejel in jih položil na mizo. Ko so se vračali k oltarju, niso šli po
vrsti, temveč je , ko je bil gotov s svojim šopkom, tega zanesel na oltar skupaj s tistimi, ki
so prejemali vence.
V teh sanjah sem videl vse, kar je in kar bo iz mojih fantov. Mnogim sem to že povedal,
drugim pa še bom. Prizadevajte si, da bo nebeška Devica od vas vedno prejemala cvetlice,
ki jih ne bo treba nikdar zavrniti.

10.8 Page 98

▲back to top


11.
poglavje
Zbirali so dobitke za loterijo – Uradna cenitev – Don Bosko prosi
turinskega prefekta, naj mu da dovoljenje za loterijo. Odlok prefekture
o potrditvi – Prva don Boskova okrožnica, ki najavlja loterijo – Program
in načrt pravilnika o loteriji – Dve okrožnici Tajništva komisije za
razpošiljanje programa in srečk – Objava v Unità Cattolica – Don
Boskovo vabilo prijateljem, da bi mu pomagali pri prodaji srečk – Dve
prošnji dobrotnikom za pomoč za dela pri cerkvi – Razširitev vrhovnega
ekonomata za cerkvene beneficije.
Ko je don Bosko položil temeljni kamen za novo cerkev, je začel iskati da-
rove, ki bi bili kot dobitki za zmagovite številke pri loteriji. Tu navajamo okrožni-
co, ki jo je on razpošiljal v ta namen.
Spoštovani gospod!
Že pred nekaj leti sem se obrnil na Vas in Vas povabil, da bi sodelovali pri loteriji v
prid revnim fantom, ki obiskujejo oratorij v tem mestu. Vi ste mi ponudili dobrohotno po-
moč, da je loterija po Vaši zaslugi zelo lepo uspela. Medtem ko mi je srce polno hvaležnosti
za vse, kar ste storili, nastajajo nove potrebe in nove razmere, ki me silijo, da začnem
novo, saj je to edino sredstvo, da se zatečem k majhni dobrodelnosti. Med temi potrebami
so najemnine, vzdrževanje, popravila in tudi gradnja prostorov, namenjenih za te orato-
rije, in končno cerkev, ki je že v gradnji v četrti Valdocco. Iz programa in načrta loterije,
ki, kakor upam, vam ju bom v kratkem poslal, boste lažje spoznali, kar tu samo omenjam.
Zato bi Vas z vsem zaupanjem, znova računajoč na vaše učinkovito sodelovanje, prosil za
tri posebne usluge:
1. Da bi mi še naprej izkazovali svojo uslugo za zadevo, ki ste jo že prej večkrat podprli.
2. Da bi mi javili imena in priimke tistih oseb, za katere menite, da se ponudijo kot
organizatorji te dobrodelne ustanove.

10.9 Page 99

▲back to top


BiS 8 — 11. poglavje
99
3. Če bi kdo, ki ga poznate, imel darove, ki bi jih uporabili za to potrebo, jih dobrohot-
no pošljite temu zavodu, tako da bo vzbudilo čim manj hrupa. Ker je za začetek loterije
najprej treba zbrati določeno število dobitkov, jih opisati in predstaviti g. prefektu tega
mesta in province, da potem dobimo dovoljenje, da darove javno izpostavimo.
Ko Vam medtem izkazujem živo zaupanje, Vam zagotavljam, da bom storil vse, da
zmanjšam ves hrup ob vseh opravkih, ki se lahko pojavijo pri opravljanju zadeve, ki jo
boste v svoji dobroti pospeševali.
Bog, ki bogat z milostmi bogato poplača kozarec vode, ki ga komu damo v njegovem
imenu, naj Vam nakloni dolgo življenje in Vam pošlje bogate blagoslove za dela ljubezni,
ki jih boste izkazali tem revnim fantom in za izgradnjo Gospodove hiše.
Blagovolite končno sprejeti mojo veliko hvaležnost!
Vaš vdani služabnik duh. Janez Bosko
Oratorij sv. Frančiška Saleškega
Turin – Valdocco
Kot odgovor na razposlane okrožnice so prihajala številna nakazila in
kuverte in kmalu je bilo zbranih 840 dobitkov. Da bi vse razstavili, je bila dolo-
čena dvorana, ki je bila raztegnjena prek vsega drugega nadstropja in je gledala
na Via della Giardiniera. Pravni strokovnjaki so ocenili vrednost prve zbirke
nagrad ter k njihovemu seznamu dodali ceno.
Seznam dobitkov do št. 840.
Na željo duh. Janeza Boska izjavljam, da sem danes bil pri pregledu in ocenjevanju
zgoraj omenjenih umetniških predmetov; skupna cena vseh je enajst tisoč petsto deset
(11,510). – Dano v Turinu, 14. maja 1865. Profesor Janez Volpato.
Podpisani je na željo gospoda don Boska ocenil predmete različne vrednosti, ki so na-
vedeni v zgoraj omenjenem seznamu v vrednosti dvanajst tisoč enaindevetdeset (11.091).
– Dano v Turinu, 15. maja 1865, Jožef Buzzetti, ocenjevalec.
Da ne bi nastala nesoglasja, se opozarja, da so mesta od št. ena do šestdeset ostala
prazna, da bi tam vpisali dobitke, za katere se upa, da bodo še prišli od Njegovega Veli-
čanstva kneza Amadeja in od ministrov.
Ko je Božji služabnik to opravil, je takoj začel postopek, da bi od civilnih
oblasti dobil dovoljenje za loterijo. Pisal je prefektu Pasoliniju:
Presvetli g. prefekt!
Že večkrat prej sem se v težavah fantovskega oratorija v tem mestu zatekel k Vam,
presvetli gospod, in sem pri Vas vedno našel močno oporo. Upam, da bom enako uslugo
dosegel tudi sedaj, ko imamo res velike potrebe. Te so:
1. Poplačati nekatere zaostanke najemnin za šolo in praznični oratorij v Vanchigli, ki
znašajo letno 630 frankov; za oratorij sv. Alojzija pri Porta Nuovi 450 frankov; sv. Jožefa
v S. Salvario 300 frankov.

10.10 Page 100

▲back to top


100
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
2. Odplačati dolg 25.000 lir, ki ga dolgujem g. Filippiju za del hiše, ki ga je prodal in
sem ga kupil, da bi dal zavetje večjemu številu revnih fantov.
3. Da bi priskrbel kruh za okoli osemsto revnih fantov, ki so v zavodu, imenovanem
Oratorij sv. Frančiška Saleškega, in dobivajo hrano, obleko in so napoteni na delo.
4. Dograditi novo cerkev, kajti tista, ki smo jo uporabljali do sedaj, služi komaj eni
tretjini fantov, ki prihajajo vanjo.
Da bi poskrbel za vse te potrebe, sem prosil zgoraj imenovane gospode z magistrata, ki
so pregledali potrebo takih izdatkov, opozorili na potrebna sredstva in predlagali loterijo
z dobitki, kakor je razloženo pri dodanem pravilniku in načrtu pravilnika. V tej potrebi se
obračam na Vas, presvetli gospod, in Vas vljudno prosim: 1. Da bi blagovolili potrditi komi-
sijo za to loterijo, sestavljeno iz zgoraj imenovanih članov, s pravico, da objavijo program in
pripadajoči pravilnik. 2. Da bi smeli razprodati srečke št. 94.404, po en cent o, kar bi zneslo
47.202 lir, v dvojni vrednosti predmetov iz seznama. 3. Da bi vsako srečko podpisal kak član
komisije in potrdil s pečatom iste komisije kakor v obrazcu, ki je temu pridružen.
Prepričan, da boste v svoji dobroti sprejeli prošnjo, Vam želim veliko blagoslova iz nebes.
Vaš hvaležni duh. Janez Bosko
Don Bosko je torej hkrati s pismom prefektu dodal seznam članov komisi-
je, program in načrt loterije, obrazec za srečke, seznam dobitkov, ki jih je dobil
od dobrotnikov, in ocenitev, ki so jo opravili strokovnjaki. Čez štiri dni je prejel
naslednji odgovor:
Oratorij sv. Frančiška Saleškega, Turin
št. 1139; Predmet: loterija
prefekt turinske province
Potem ko je pregledal prošnjo g. ravnatelja Oratorija sv. Frančiška Saleškega v tem
mestu, ki želi dobiti dovoljenje za loterijo s prenosnimi dobitki, ki so bili podarjeni v ta
namen v popolno korist imenovanega oratorija,
in pogledal naslednji program oziroma načrt za loterijo, ki mu je sledil registrski
obrazec in vzorec za srečke, ki jih je ocenil strokovnjak g. Volpato v znesku 23.601 lir,
ter videl kraljevi odlok z dne 24. septembra 1863, št, 1484,
DOLOČA
1. Dovoljena je loterija z dobitki, opisanimi v seznamu, v prid Oratorija sv. Fran-
čiška Saleškega v Turinu z izdajo štiriindevetdeset tisoč štiristo štirih srečk po
petdeset centezimov za o, ki skupaj znesejo 47.202 lir, v dvojni vrednosti dobit-
kov. Omenjena loterija bo opravljena na način in pod pogoji, kakor jih navaja
zgoraj omenjeni načrt.
2. Vsako srečko bo podpisal eden izmed članov komisije, sestavljene, kot je v pred-
hodnem seznamu, in en uradnik te prefekture, ki je določen v osebi Karla Bacca-
larija.

11 Pages 101-110

▲back to top


11.1 Page 101

▲back to top


BiS 8 — 11. poglavje
101
3. Preden se začnejo razprodajati srečke, je treba imenovano loterijo objaviti jav-
no s podobno objavo kakor za komisijo, kjer bo treba omeniti uporabo, načrt
loterije in odlok, ter objaviti kraj, dan in uro, ob katerih bodo vlekli srečke.
To bo opravljeno v navzočnosti delegatov komisije pod predsedstvom g. župana
tega mesta, ki ima dolžnost, da poroča o pravilnosti vsega postopka.
4. Prej imenovana komisija bo poročala temu uradu, da bo celotna vsota od pro-
daje srečk uporabljena izključno v dobro omenjenega zavoda, ki mu bodo ostali
tudi neprodani dobitki.
za prefekta Radicati
Turin, 19. maja 1865
Ko so dobili to dovoljenje, so v nekaj dneh v severni in srednji Italiji raz-
poslali na tisoče vabil s programom in načrtom loterije z imeni članov komisije.9
Imenovanemu vabilu je bilo dodano tudi pismo tajnika same komisije.
Oratorij sv. Frančiška Saleškega
Turin – Valdocco
Junija 1865
Presvetli gospod!
V čast mi je, da vam, presvetli gospod, pošiljam program za loterijo, ki jo v imenu
komisije, ki je bila za to sestavljena, priporočam Vaši znani dobroti.
Imenovana komisija želi, da tudi Vas, presvetli gospod, prištejemo med organizatorje
loterije; dokler mi Vi ne boste izrazili svojega nasprotnega mnenja, se bom imel za po-
oblaščenega, da Vaše spoštovanja vredno ime vpišem v seznam zaslužnih organizatorjev.
Cilj loterije in bremena, povezana s pospeševalnim uradom, boste v polnosti spoznali
iz priloženega programa in načrta loterije, ki ju je vladna oblast že potrdila.
Bog naj bogato poplača Vašo dobroto in v zaupanju, da mi boste oprostili nevšeč-
nost, ki Vam jo povzročam, se Vam iskreno zahvaljujem.
Vaš globoko vdani služabnik vitez Friderik Oreglia di S. Stefano, tajnik
Z drugo okrožnico je plemeniti tajnik razdeljeval srečke in se priporočal,
naj mu pošljejo nabrane dobitke.
Oratorij sv. Frančiška Saleškega
Turin – Valdocco 1865
Dobrotljivi gospod!
Prefektura te province, ki je odobrila loterijo, znano Vaši dobroti, je tudi potrdila
prvo izdajo srečk, ustrezno vrednosti že darovanih dobitkov.
Da bi opravili nekatere nujne izdatke za te fantovske oratorije in še bolj zato, da ne
bi prekinili del pri gradnji cerkve, ki vsak dan bolj veselo raste iz zemlje, Vam izročam
9 Dodatek 4.

11.2 Page 102

▲back to top


102
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
nekaj desetin št. 8 s prošnjo, da jih priporočite tistemu in v tisti vsoti, kakor se Vam bo
zdelo primerno.
Hkrati pa Vas prosim, da zberete tiste dobitke, ki bi jih lahko dobili od dobrohotnih
ljudi, in jih pošljete v dvorano, ki je določena za javno razstavo, pač na način, kakor Vam
bo delalo manj težav.
V imenu komisije Vam z velikim veseljem sporočam, da je loterija lepo stekla, in zau-
pamo, da bo z Vašo naklonjenostjo opravljena z dobrim uspehom.
Blagovolite sprejeti izraze moje globoke hvaležnosti!
Iskrene pozdrave
Ponižni služabnik Friderik Oreglia di s. Stefano, tajnik
Tudi časopisi so na veliko objavljali loterijo. Unità Cattolica je 19. julija 1865
natisnila:
»Loterija v Turinu. - Že večkrat smo dobroti naših bralcev priporočili cerkev, ki jo
gradijo v Turinu v čast Mariji, Auxilium Christianorum (Pomoč kristjanov). Sedaj pa z ve-
seljem oznanjamo loterijo, ki so jo v ta namen začeli v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega,
in spodbujamo dobre katoličane, da bi s svojimi darovi pospeševali delo, ki ga podpira
sam sveti oče Pij IX. in jo posebej ščiti kraljeva družina. Z globoko hvaležnostjo bomo
sprejeli umetniški ali z velikim prizadevanjem izdelan dar in bomo v seznam natisnili ime
darovalca. Cena vsake srečke je določena na 50 centov.«
Hkrati pa se je don Bosko obračal tudi z lastnoročno napisanimi pismi na
znance in prijatelje, da bi mu pomagali razpečavati srečke za loterijo. Od teh
pisem je eno ohranjeno.
Turin, 11. julija 1865
Predragi Casazza!
Prosim te, da bi mi pomagal razpečavati sveženj srečk (dvajsetkrat po deset), ki ti jih
prilagam. Po tebi se priporočam tudi papanu in mamici, da bi ti pomagala pri prodaji, in
ti mi tako povrneš ob svojem času in na preprost način z ustrezno vsoto denarja.
Zelo si želim, da bi me kdaj obiskal, na način, za katerega veš, da mi bo drag.
Bog te blagoslavljaj, moj dragi. Pozdravi v mojem imenu svoje starše. Veruj, da osta-
jam vedno tvoj prijatelj duh. Janez Bosko
Gospa Casazza Secondo, ulica Garibaldi 33 – Turin
Zelo dobro je bila sprejeta loterija, katere žrebanje smo zaradi raznovr-
stnih razlogov morali odložiti do leta 1867. Ta odlog je koristil prodaji srečk,
vendar don Bosku ni mogel odvzeti težkih skrbi. Zato se je poln upanja obračal
na svoje stare prijatelje, med drugimi piše g. vitezu Saveriju Cottolengu, ki se je
mudil v svoji počitniški hiši v Cumiani.

11.3 Page 103

▲back to top


BiS 8 — 11. poglavje
103
Dragi gospod vitez!
Ubogi don Bosko je v stiski pri nadaljevanju (gradnje) cerkve Marije Pomočnice, zato
se Vam priporoča, da bi vzeli kak strošek v svoj račun:
1. strešniki
2. letve za strešnike
3. škarniki (prečne letve), ki podpirajo letve za strešnike
4. tramovi, ki nosijo letve
Vsak od teh delov (ne se ustrašiti) znaša približno štiri tisoč frankov, mogoče kaka
stotina manj. Kaj pravi Vaše srce? Verjamem, da bo presveta Marija povrnila Vam in dra-
gemu Emanuelu in Lojzetu, tako da vam bo pripravila lepo bivališče v nebesih, kajti ona
pomaga dopolniti Vaše nadzemeljsko bivališče.
Take vsote ni treba takoj plačati, ampak v tekočem letu.
Z zadovoljstvom Vam povem, da so dela že na višini obokov kapel, in upam, da bodo
sredi avgusta že pod streho.
Imel sem prošnjo in poznam dobroto Vašega srca, zato naj stori, kar lahko, in jaz
bom vedno zadovoljen in v vsakem primeru ne bom nikoli prenehal klicati blagoslov iz
nebes nad Vas in nad Vaše odraščajoče otroke, ki jim želim vse dobro.
Priporočam sebe in vse svoje uboge fante dobroti Vaše molitve, medtem ko imam
veliko čast, da lahko z vsem spoštovanjem izkažem hvaležnost.
Vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 5. julij 1865
Neko drugo pismo je bilo naslovljeno na g. viteza Brossa, nekdanjega pro-
šta, zavod S. Salvarija, Turin.
Presvetli in predragi v Gospodu!
Bodite tako dobri, da lahko upam na kakšno pomoč za cerkev, ki jo gradimo tukaj;
sedaj sem v položaju, da se moram zateči prav k Vaši dobroti.
V soboto potrebujem dva tisoč frankov, da poravnam štirinajstdnevne dolgove, in ne
vem, kje naj jih vzamem; za druge štirinajstdnevne termine je v glavnem že poskrbljeno.
Za tega pa se moram zateči k Vam; če ne jemljete tega kot miloščino, bi mi naredili veliko
uslugo, če ga daste kot posojilo; jaz pa bom poskrbel, da bom povrnil v času in v načinu,
kakor mi boste naročili.
Če mi Vi ne rečete nič nasprotnega, bom s tem namenom ob koncu tedna prišel k
vam, razen če bi Vi radi prišli pogledat ta zavod in cerkev v gradnji.
Upam, da Devici Mariji ne bo težko pripraviti vam lepo sobico v nebesih, saj ji boste
pomagali graditi hišo na zemlji.
Priporočam sebe in svoje drage fante vašim toplim molitvam.
Ostajam Vaš hvaležen duh. JANEZ BOSKO
Turin, 17. julija 1865

11.4 Page 104

▲back to top


104
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Malo prej je don Bosko za pomoč oratoriju naredil prošnjo vrhovnemu eko-
nomu cerkvenih beneficijev, katerega naslovnik je skozi dolga leta bil kanonik
teolog opat Mihael Angel Vacchetta, ki mu ni nikoli odrekel pomoči.
Ta je februarja 1864 dal svojo odpoved temu uradu, prisiljen zaradi zlobnih
natolcevanj časopisa Gazzetta del Popolo, ki v tem upravljanju ni hotela cerkve-
nih ljudi, in je umrl 21. avgusta 1865, potem ko je zaprosil in dobil odpuščanje
raznih cerkvenih kazni, ki si jih je nakopal. V znamenje svoje nenehne dobrote
do don Boska je v oporoki zapustil naslednji člen: »Čl. 10. Dobrodelni ustano-
vi v Valdoccu v Turinu, ki jo je ustanovil don Bosko, volim potrdilo o javnem
dolgu z letnim dohodkom petdeset lir, z dolžnostjo za skromno obletnico in
perpetuum, da se na dan moje smrti opravi maša za mojo dušo in dušo mojih
prijateljev in nasprotnikov, ki naj jo brez odlašanja plača moj dedič eno leto po
moji smrti.« Dedič je bil pripravljen zadostiti tej obveznosti, če bi don Bosko
predložil dokument, ki ga pooblašča, da sprejema volila kot predstojnik mo-
ralne ustanove, ki jo priznava tudi oblast; in tako zapuščina ni bila izpolnjena.
Opatu Vacchetti je v upravi vrhovnega ekonomata sledil odvetnik Fenoglio.
Don Bosko ni poznal njegovega razpoloženja do oratorija; vendar je bil odgo-
vor, ki je prišel, ugoden.
Podpisani vrhovni ekonom skrbno poročam Vam, spoštljivi gospod, da je vlada Nje-
govega veličanstva blagovolila dodeliti Vam iz zakladnice tega vrhovnega ekonomata
vsoto petsto lir kot pomoč, da bi se spremenile v blagor naših 58 klerikov, ki so imenovani
v znani opombi, dodani uporabi.
To vsoto bo ta Vrhovni urad plačal ali Vam ali tistemu, ki ga boste vi določili, da jo
sprejme, da bo oseba le poznana in opremljena z rednim obračunom s kolekom na papirju
za koleke, pravilno uničenim in na pravilnem obrazcu, ki je tu spodaj razgrnjen.
Vrhovni ekonom Fenoglio
Turin, 13. junija 1865

11.5 Page 105

▲back to top


12.
poglavje
Don Bosko v Mirabellu – Njegovo pismo markizu Fassatiju; grofu
Camburzanu se zdravstveno stanje slabša; govorice o prihodnjem turinskem
nadškofu; sklep meseca maja v oratoriju v Mirabellu; njegovi bolni
duhovniki; dela pri cerkvi Marije Pomočnice in loterija – Don Bosko za novo
mašo v Pino Torinese – Don Bosko napove ozdravitev težko bolnega don
Cerrutija – Druge uresničene napovedi – Don Bosko razodene stanje nekega
pokojnika – Praznovanje don Boskovega godu – Drugi dokazi ljubezni -Don
Ruovo pismo don Proveri: težave so dokaz, da je zavod v Lanzu Božje delo;
tolažilni sadovi praznika sv. Alojzija v Marabellu; casalski monsinjor je
sprejel izpite klerikov; vaja za srečno smrt v Luju – Katoliško branje
Božji služabnik je naročil, naj v nedeljo 4. junija v oratoriju sklenejo me-
sec, posvečen Mariji, 31. maja pa je odpotoval v Mirabello. Tam so v četrtek 1.
junija slovesno obhajali sklep Marijinega meseca pod vodstvom mons. škofa iz
Casaleja ob navzočnosti sprevoda župnikov in drugih duhovnikov. Tudi grofica
Callori je s svojo navzočnostjo počastila ta praznik. Gojenci so uprizorili latin-
sko komedijo Phasmatonices, ki je odlično uspela.
Ko se je don Bosko vrnil v Turin, je takole pisal markizu Fassatiju:
Presvetli in predragi gospod markiz!
Turin, 4. junija 1865
Odkar ste Vi, spoštovani gospod, s svojo družino odpotovali v Rim, nisem dobil nobe-
ne novice od Vas; sicer pa upam, da je Bog uslišal naše revne molitve in Vas je vse ohranil
v milosti in spremljal s svojim blagoslovom.
Pri nas je eden Vaših služabnikov, namreč iz Carignana, ki prihaja v šolo v oratorij;
čutimo, da ima dobre ideje in dobre navade. Razen po pismih, drugače pa nisem videl
gospe vojvodinje, ki je potrdila, da biva kot redno v Borgu. Trenutno je pri grofu Cambur-
zanu, katerega stanje se vedno slabša. Res moramo reči, g. markiz, da ima Gospod svoje

11.6 Page 106

▲back to top


106
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
cilje. Menim, da hoče tej verni družini poslati velike težave, da jih pripravi na plačilo v
nebesih, ne da bi šli skozi vice.
Na vseh koncih govorijo o novih škofih. do dela načrte, kakor se mu zdi prav. Zdi se,
da za Turin kar drži tale trojka: 1. mons. Ballerini – 2. Calabiana – 3. Riccardi. Molimo, da
Bog konča to težko zadevo.
Danes obhajamo praznik ustave. V Turinu se nič ne dogaja. Samo blato in dež, zaradi
česar je veliko težav po ulicah.
Danes smo z lepim uspehom sklenili majniško pobožnost. Ko bi videli, kako čudovito
je bil okrašen Marijin oltar. Glasba, petje, godba, molitve, pridige itn., vse je bilo čudovito.
Kanonik Nasi je bil glavni celebrant in pridigar.
Cerkev Marije Pomočnice sega že dva metra od tal in vsi delajo z veseljem. Toda go-
spa markiza bo morda vprašala: »Kako pa je s financami?« Sporočiti ji moram, da sem z
njenim odhodom izgubil glavno oporo; vendar je Gospod uredil, da nam do sedaj ni nič
manjkalo, kar bi zaviralo dela.
V četrtek je bila v Mirabellu gledališka predstava v latinščini, kjer je bil navzoč tudi
mons. Calabiana s številnimi duhovniki; vse je čudovito uspelo; veliko smo govorili o Vas;
ko sem dejal, da Vam bom v kratkem pisal, so mi mons. Škof, don Rua, grofica Callori in
Cerruti takoj naročili, naj vsej družini izročim njihove spoštljive pozdrave.
Gospod je obiskal naše zavode, don Alasonatti, ravnatelj in ekonom iz Lanza ter du-
hovni voditelj naših šol so vsi hkrati zboleli in za sedaj ni upanja, da bi ozdraveli. Sicut
Domino placuit, ita factum est (Zgodilo se je, kakor je bilo Gospodu po volji).
Naša loterija kar dobro napreduje. Njegovo Veličanstvo knez Amadej, princ Evgen,
vojvodinja iz Genove, knez Tomaž in kneginja Marjeta so prevzeli glavno vodstvo. Imamo
že potrdilo za precejšnje število srečk.
Takoj ko bo končana loterija za gluhoneme (7. t. m.), jih bomo takoj začeli razpečevati.
Mi vsi tu v zavodu Vas spoštljivo pozdravljamo in želimo vsega dobrega iz nebes na
Vas in na gospo markizo, Azelijo in na spoštovanja vredno družino grofa Evgena de Ma-
istre. Vsem naj Bog nakloni zdravja in milosti, da bi živeli srečno, in nam zagotovi večno
zveličanje.
Bog Vas blagoslovi, gospod markiz; in poln spoštovanja Vas pozdravljam.
Vaš globoko vdani in ponižni služabnik duh. Janez Bosko
P. S.: Prosim Vas, da priloženo pismo daste v kak poštni nabiralnik.
Desetega junija, v soboto pred praznikom Presvete Trojice, je mons. Balma,
naslovni nadškof iz Ptolemaide, posvetil v duhovnika diakona Jožefa Lazzera.
Don Bosko je spremljal novomašnika v njegovo rojstno vas Pino Torinese, bil
pri njegovi novi maši in imel novomašno pridigo. Župnik don Jakob Aubert, ki
je gostil prijatelja don Boska, duhovščina, domači in ljudstvo so praznovali ta
čudoviti dogodek, kolikor so najbolje mogli. Isto se je zgodilo v oratoriju, kajti
don Lazzera so vsi imeli radi.

11.7 Page 107

▲back to top


BiS 8 — 12. poglavje
107
Medtem je v zavodu v Mirabellu zavladala tolažba, ki jo je napovedal don
Bosko ob svojem zadnjem obisku. Stvar zasluži, da jo v celoti opišemo.
V šolskem letu 1864/1865 sta bila 5. in 4. letnik gimnazije v malem seme-
nišču zaupana kleriku prof. Frančišku Cerrutiju. A ta je bil bolehen in posegi, ki
jih je prestal, so mu izčrpali moči. Don Rua je sporočil don Bosku in ga prosil,
naj ga oprosti te tako težke šole. Don Bosko pa je odgovoril:
»Cerruti naj še naprej poučuje.«
Dobri klerik je ubogal, na koncu aprila 1865 pa je težko zbolel.
On sam priča o tem, kakor sledi: »Presenetila me je velika utrujenost in izčr-
panost, pogosto sem bljuval kri, dobil sem pljučni katar, imel sem stalno vročino
in le s težavo sem dihal. Zdravnik Pasini je menil, da je to zanemarjen in resen
bronhitis.
V tistem času je don Bosko prišel v Mirabello; vprašal me je o bolezni, ki me
je mučila, in mi svetoval tablete, po katerih mi je bilo zelo slabo. Ko je odhajal,
mi je rekel:
'Ni še prišla tvoja ura; bodi miren; moraš narediti še veliko stvari, preden
si zaslužiš nebeški raj.'
Bolezen je bila vedno hujša, da je zdravnik menil, da ni upanja na ozdravi-
tev. Dobro se spominjam, da je vpričo mene dejal:
'Ni več zdravil, ki bi mu jih lahko dali; bolezen je prehuda, moči so izčrpa-
ne do zadnjega; zato mora strogo počivati in mora vladati popolna tišina. Ne
preostane drugo, kot da narava sama opravi.' Don Rua, ravnatelj, mi je v svoji
ljubezni izkazoval vso skrb in uredil, da so fantje zjutraj in zvečer molili, kakor
je navada, kadar je kdo resno bolan. Ker bolezen ni popustila in ker je don Rua
odšel v Turin, je govoril z don Boskom. Ko se je vrnil, mi je dejal: 'Veš, kako je.
Da tvoja ura še ni prišla in moraš misliti, da boš ozdravel. Še več. Kdo je tisti
zdravnik, je vprašal don Bosko, ki zdravi don Cerrutija? To je zdravnik Pasin,
sem mu odgovoril. Potem tisti zdravnik nič ne zna.
Na dan, ko mi je don Rua sporočil ta don Boskov odgovor, se spominjam, da
sem bil presenečen nad takim napadom kašlja. Ker nisem mogel več prenašati,
sem se vrgel na posteljo in sem pričakoval, da bom vsak čas izdihnil. Kljub temu
sem drugi dan šel v šolo, v peti razred gimnazije; zvečer sem se že bolje počutil;
naslednji dan sem se počutil skoraj popolnoma zdrav in sem poučeval do konca
leta. Ker sem zaupal v don Boskovo besedo, sem vsak dan potoval v Turin, da
bi bil pri kakšnem predavanju na Kraljevi univerzi, ne da bi se mi poslabšalo.
Še več, julija tistega leta sem se mogel pripraviti na izpit iz moderne zgodovine
na isti univerzi, na kateri sem bil vpisan na fakulteto za literaturo in filozofijo.

11.8 Page 108

▲back to top


108
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Nadalje se spominjam, da si zdravnik ni znal razložiti te ozdravitve, tako da
me je še nekaj mesecev kasneje začudeno vprašal, kako in ali sem res bil ozdrav-
ljen. 'No, je dodal on, narava ima svoje skrivnosti, ki jih mi ne poznamo.' Od njega
nismo mogli zvedeti ničesar več, kajti čeprav je bil pošten, je bil bolj malo nak-
lonjen cerkvenim dolžnostim. Tega se je na žalost navadil zlasti z branjem tako
imenovane Rivista scientifica (Znanstvena revija), ki jo je vsak mesec dobival iz
Pariza in od katere je tudi meni dal brati nekaj številk, ki so razpravljale o na-
stanku človeka iz opice, ki sem jih pa, hvala Bogu, takoj ko sem jih prebral, vrnil
in dejal, naj mi jih več ne pošilja.
Prepričan sem, da, človeško govorjeno, brez čudeža ne bi mogel preživeti,
saj sem bil od prevelikih naporov že dolgo popolnoma utrujen in izčrpan in ne
bi mogel kar ves mesec vzdržati silnega napada bolezni.«
Tudi don Rua je v pismu z dne 11. julija pisal don Proveri, prefektu v Lanzu:
»Želiš imeti novice od našega dragega Cerrutija; na svoje veliko veselje ti lahko
sporočim samo dobro. Po enem mesecu bolezni se je okrepil, morda bolje, ka-
kor je bil skozi vse letošnje leto, še več, ponovno je začel poučevati in opravljati
vsa druga dela. Naj ga Gospod ohrani pri dobrem zdravju; to pa rečem res iz
srca, kajti vedno ostaja tisti dobri Cerruti.«
Tu bomo omenili še druge napovedi, ki so se uresničile. Don Joahim Berto
je več let pred don Boskovo smrtjo pisal:
»Leta 1865 sem šel v soboto popoldne proti koncu šolskega leta v kor
cerkve, da bi se pri njem spovedal; razlagal sem mu o težavah, ki sem jih imel
pri odločanju za duhovniški poklic in s tem za svoje nadaljevanje v oratoriju; on
je vnaprej videl moje težave, uganil mojo misel in mi dejal:
'Poglej, ne vznemirjaj se zaradi svojih staršev, saj bosta tvoj oče in mati
zveličana.'
Jaz pa sem odgovoril: 'Že prav. Toda jaz čutim, da nimam dovolj sposobnos-
ti, da bi mi uspelo v duhovniškem stanu.'
'Ne boj se. Stori, kar moreš, in pojdi naprej.'
'Prav,' sem nadaljeval, 'zelo sem zadovoljen, da lahko ostanem tu; in če se
odločam za ta poklic, se odločam samo zato, da ostanem pri vas, pod očeto-
vskim varstvom, ker poznate mojo naravo. Nimam drugih težav. Želel bi pa, da
bi vztrajal samo zato, da bi rešil svojo dušo, da bi se vedno spovedoval pri vas,
ker imam v vas neomejeno zaupanje.'
Don Bosko mi je odgovoril: 'Ker zaupanje zahteva zaupanje, ti bom pove-
dal, da če bi kdaj moral biti ločen od mene, boš le za kratek čas.'«
Bil je namreč poseben don Boskov tajnik, imel je sobo poleg njegove in šele
v zadnjih dveh letih življenja Božjega služabnika ga je v tem zaupljivem ura-
du zamenjal neki drug sobrat. Ko je postal urednik arhiva, je imel vedno prost

11.9 Page 109

▲back to top


BiS 8 — 12. poglavje
109
dostop do don Boskove sobe, čeprav mu je bila dodeljena kaka druga soba, ker
so pomembne stvari zahtevale, da je don Rua bil vedno blizu vrhovnega pred-
stojnika.
Mlad fant Alojzij Tamone, čevljarski vajenec, je celo slišal napoved svoje
prihodnosti. Ko je leta 1865 šel k don Bosku po slovo, preden se je vrnil domov
v Giaveno, mu je rekel, da bi rad vstopil v vojaško godbo. Znal je čudovito igrati
na trobento.
»Kaj,« mu je dejal don Bosko, »ti bi rad postal godbenik? Vedi, da boš pri
štiridesetih letih nehal igrati: pusti ta načrt.«
Tamone se je vrnil domov in nadaljeval čevljarsko obrt; nabral si je skro-
mno imetje; pri štiridesetih letih ga je začelo boleti v trebuhu, da je moral pus-
titi svoj poklic in še bolj godbo. Moral se je zadovoljiti s kurirsko službo na ob-
čini; leta 1897 nam je sporočil o gornji napovedi in povedal, da zaradi želodčne
bolezni ne more več delati.
Poleg napovedi prihodnosti gojencem se je zdelo, da don Bosko pozna stva-
ri z drugega sveta.
Gojenec Jožef Perazzo je istega leta pripovedoval don Bertu naslednji do-
godek:
»Ko mi je umrl oče, sem bil zelo potrt in sem želel vedeti o njegovem stanju
na drugem svetu. Zato sem se priporočil don Bosku, da bi molil tudi zanj, on
pa mi je nekoč pri spovedi dejal: 'Videl sem tvojega očeta, bil je oblečen tako in
tako.' Natančno mi je vse opisal, da sem ga takoj spoznal in dodal: 'Njegova po-
doba je bila prav ta; bil je navadno prav tako oblečen.' 'Lepo,' je nadaljeval don
Bosko, 'tvoj oče je še v vicah; moli in prav kmalu bo šel v nebesa.' Čudovito! Don
Bosko ga nikoli ni videl ne poznal.«
Medtem se je junija bližal don Boskov god. Od povsod so prihajala pisma
nekdanjih gojencev, ki so mu čestitali, želeli srečo in se mu zahvaljevali. Besede
so res vredne, da jih ohranimo in tudi beremo, tako spoštovanje izražajo do
Božjega služabnika. Mi bomo navedli samo eno misel:
Iz samostana
20. junija 1865
Moj preljubi oče!
Po dolgem in neodpustljivem odlašanju Vam končno pišem, saj nočem zamuditi take
lepe priložnosti, kot je Vaš god. Skupaj z menoj Vam čestitajo vsi očetje te svete hiše in se
priporočajo v Vaše molitve. Veste, da se mi meša, veste pa tudi, da Vas prav iz srca ljubim;
verjemite mi, da sem vedno mislila na Vas kot na dobrega očeta, čeprav Vam tega nisem
pisala. V petek zvečer bi rada tudi jaz sedela blizu Vašega prestola kot pred tremi leti, Vas
objela in Vam povedala toliko stvari … toda če mi je to prepovedano, mi ni prepovedano,
da za Vas molim, da bom blizu Vas, svojega preljubega očeta, ob svojem odličnem gospodu
don Bosku, ki ga ljubim v Jezusu in Mariji, takoj za Bogom, pravim 'takoj za Bogom', kajti

11.10 Page 110

▲back to top


110
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
če so mi starši dali telesno življenje, ste mi Vi dali duhovno življenje, kar je še dragocenejši
dar. Najlepši dar pa, ki ste mi ga dali, je, da ste me napotili v ta samostan …
Veste, da sem Vam včasih govorila in se Vam priporočala, prepričana, da me uslišite,
četudi Vas kaj stane. Prav gotovo ne dvomim. Vi ste me uslišali in molili zame …
Če mi boste kdaj odgovorili, kar si srčno želim, mi dajte nekaj nasvetov, enega od tistih
opominov ... In molite, molite zame. Prosite Devico Marijo, da nikoli ne popustim skušnja-
vam hudobnega duha, da bom vedno ljubila to svojo ljubljeno zavetnico in naj se vedno za-
tečem k njej kot edinemu sidru, ki mi ostane, in edinemu kompasu, ki naj me vodi k Jezusu.
Iskreno pozdravite don Alasonattija, mojega dragega viteza, don Francesija, me-
lanholičnega don Cagliera, don Boggera, ob katerem ne mine dan, da se ga ne bi spomi-
njala, in vse don in nedon, ki jih spoštujem in ljubim kot brate. Priporočite me v molitev
vsem v zavodu. Povejte J… in R…, da jih srčno prosim, da mi izprosijo vztrajnost, in da zelo
računam na njihove molitve. In Vam, dragi oče, kaj naj rečem? Kakšno srečo naj Vam za-
želim? Pridružujem se vsemu, kar bo lepega rečeno ob tem prazniku v oratoriju, posebno
pa tistemu, kar bo znal prisrčnega povedati don Francesia, ko Vam bo obljubil moje uboge
molitve in moja sobotna obhajila.
Kakor če bi klečala pred Vami in Vam spoštljivo poljubljala sveto roko, Vas prosim za
Vaš blagoslov in se podpisujem …
Marija Hieronima Suttil
Na predvečer praznika sv. Janeza so bile vse stavbe čudovito razsvetljene,
obširen okrogel prostor na dvorišču je bil obdan z drogovi in zastavami in raz-
porejene so bile klopi, na katerih so sedeli gojenci. Za don Boska je bil prip-
ravljen prestol, nasproti njega pa oder s stopnicami za godbo in za pevce, ki
naj bi zapeli himno, ob prestolu pa na vsaki strani sedeži za veliko število dob-
rotnikov, sredi tega odra pa miza, na katerem je bilo zloženih veliko darov in
cvetnih šopkov. Recitatorji pesmi in proznih sestavkov so se pomikali naprej, da
bi brali svoje sestavke, ki so se menjavali s spevi in aplavzi v čast don Bosku, ki
je pogostokrat ploskal z njimi, menjaje čestitke z izrazi veselja. Božji služabnik
je končal s kratkim vedrim nagovorom, čeprav so bili njegovi štirje sodelavci
bolni. Kljub vdanosti je fantom pokazal svojo bolečino in jih prosil, naj mu po-
magajo nositi križ. Mnogi so jokali, ko jim je omenil bližnjo smrt g. Alasonattija.
Izrazov ljubezni ni bilo konec na godovni dan; čeprav manj slovesni, so se
ponavljali pogostokrat ob šolskih in cerkvenih praznikih, na dvorišču, kadar se
je tam pojavil, v šolah, v učilnicah, v delavnicah in celo po mestnih ulicah. Dvak-
rat smo sami videli skupino osemdesetih gojencev, ki so se vračali s sprehoda;
ko so srečali don Boska na nekem trgu, polnem ljudi, so zapustili vrste, mu tekli
naproti in se zgrnili okoli njega, da bi mu poljubili roke.
Ob koncu meseca junija so ob prazniku sv. Alojzija poleg veselja sobratje
doživljali tudi žalost. Ko so ravnatelja don Dominika Ruffina z vso obzirnostjo
prepeljali iz Lanza v oratorij, je v vseh vzbudil veliko žalost, že ko so ga samo
videli, kako ubog stopa iz kočije.

12 Pages 111-120

▲back to top


12.1 Page 111

▲back to top


BiS 8 — 12. poglavje
111
Prefekt don Provera je sporočil novico v Mirabello in dodal, kar je don
Bosko izrazil glede zavoda v Lanzu.
Don Rua mu je odgovoril:
»Novice, ki so prizadele vaš zavod, o katerih si mi pisal, nas niso prav nič
razveselile. Sočustvujemo z vami, in kar se nas tiče, bi radi videli, da popolnoma
prenehajo, zato h Gospodu dvigamo goreče molitve. Na drugi strani pa nas to-
laži misel, da so vaše preizkušnje znamenje, da je vaša ustanova delo Božje pre-
vidnosti. Ravno zato sem hotel don Bosku svetovati, naj nadaljuje svojo ustano-
vo in jo ohranja odprto. Tu smo obhajali več praznikov, ki so zelo lepo uspeli.
Obhajali smo praznik sv. Alojzija. V procesiji smo nosili svetnikov kip, ki so
ga pripravili in okrasili člani bratovščine; zaigrali so tudi prizor, koliko bojev je
moral pretrpeti sv. Alojzij, da je lahko postal redovnik; predstava nas je večkrat
prisilila, da smo točili bridke solze, in je v vsakem, ki je imel rahlo srce, zapustila
najlepše vtise.«
Glavni igralec je bil Alojzij Lasagna, takrat gojenec v Mirabellu, ki je svojo vlo-
go odigral tako doživeto, da se je vdal Gospodovemu klicu in postal salezijanec.
Don Rua je dodal: »Kleriki so delali izpite pri monsinjorju, ki je bil zelo za-
dovoljen. Naslednji teden bomo v četrtek (6.) šli v Lu, da bomo skupaj opravili
vajo za srečno smrt.«
Medtem je tiskarna v oratoriju nadaljevala svoje delo.
Meseca julija je izšel zvežčič Katoliškega branja O živalskem magnetizmu in
spiritizmu, izdal doktor v medicini in kirurgiji v Turinu. To je bil dr. Gribaudo.
Delce navaja zgodovinska mnenja o lažnem klicanju duhov in o magnetizmu.
Razpravlja o naravnem postopku in o lažnem zaklinjanju duhov, o naravi ma-
gnetizma in o škodi, ki jo povzroča.
Potem so pripravili še druge zvežčiče.
Meseca avgusta so izdali zvežčič: Življenje blažene Marjete Marije Alacoque
z molitvami k presv. Jezusovemu Srcu.
Meseca septembra: Albert in Nina, prijetna zgodbica.
Meseca oktobra: Kateheza o zakramentu potrditve ali svete birme, ki jo je
sestavil neki župnik turinske nadškofije. Na koncu zvezka je bilo dodano opozo-
rilo:
»Ta zvezek razpošiljamo brez kazala, kajti čez nekaj mesecev bo izšel drugi,
ki mu bodo dodane molitve in premišljevanja za pobožen prejem zakramen-
ta birme in za vreden prejem zakramenta spovedi in obhajila. V omenjenem
zvežčiču bodo strani oštevilčene kot nadaljevanje iz prejšnjih in bo mogoče
skupaj s tem napraviti eno knjigo.«

12.2 Page 112

▲back to top


13.
poglavje
Šolski nadzornik zahteva letno poročilo o delovanju gimnazije – Don
Boskova skrb za bodoče šolsko leto – Don Bosku ponujajo zavod Cavour
in don Bosko ponuja vodstvo profesorju D. Cantùju; povabilo in nasveti
Amadeja Peyrona; dogovor ni sprejet – Še drug predlog za ustanovitev šole
v Occimianu – Don Boska pričakujejo v Lanzu, da bi odločil o usodi zavoda –
Don Bosko občuduje čednost potrpežljivosti v trpljenju don Provera – Smrt
don Ruffina: besede don Boska in fantov oratorija v njegovo čast – Don
Boskovo pismo grofici Callori, v katerem izraža svoje duševno razpoloženje v
teh dneh – Razlaga napovedi, ki jo omenja don Ruffinova kronika – Čestitke
nekemu prijatelju za god – Nov turinski prefekt – Don Bosko pri sv. Ignaciju
in v Lanzu: zagotovilo nadaljevanja tamkajšnjega zavoda – Don Boskovo
pismo nekemu kleriku – Zadnji don Boskov nagovor pred koncem leta;
krščanski pogum; namig na bližnjo smrt don Alasonattija – Don Boskovo
pismo provikarju kanoniku Vogliottiju za izpit pred kleriško preobleko
Don Bosko je 30. junija 1865 od šolskega nadzornika Frančiška Selmija
prejel zahtevo po že običajnem poročilu in vprašalnik o zavodu, ki ju je bilo
treba predložiti ministrstvu. Medtem ko je pripravljal odgovor, ni mogel mimo
misli na prihodnje šolsko leto. Trije njegovi duhovniki, ki so bili usposobljeni za
pouk v gimnaziji, so bili težko bolni. Tudi četrti z izpiti usposobljen učitelj je bil
slabotnega zdravja in peti je odšel v semenišče.
Istočasno je že pred enim mesecem občinska uprava v Cavourju spet nave-
zala pogovor z namenom, da bi don Bosku izročila vodstvo zavoda-konvikta, ki
so ga prekinili leta 1860, ko so zavod zaprli. Don Bosko je v goreči želji, da bi
delal dobro mladini kjerkoli, in zato, da bi ustregel prošnji slavnega strokovnja-
ka v grškem jeziku, člana Kraljeve akademije znanosti in umetnosti, profesorja
teologije, literature in filozofije na univerzi v Turinu, prijatelja opata Amadeja

12.3 Page 113

▲back to top


BiS 8 — 13. poglavje
113
Peyrona, bil naklonjen pogovoru. Šlo je za odprtje štirih razredov osnovne šole
in petih razredov gimnazije. Župan generalmajor, vitez Cezar Cauda, je prišel v
Turin, da bi se o tem pogovoril z don Boskom. Vse je bilo dogovorjeno, nespo-
razum je bil samo glede višine plač: 10. 000 ali 8.000 na leto. Kar se tiče osebje,
ne bi manjkalo asistentov, tudi diplomirane učitelje za ljudsko šolo je bilo lahko
dobiti, toda manjkali so diplomirani profesorji, zlasti za višje razrede gimnazije.
Don Bosko je pisal nekaterim profesorjem svojim prijateljem, ki so pouče-
vali v državnih šolah, in jim ponudil ustrezno plačano mesto v zavodu v Cavour-
ju. Med drugimi je povabil profesorja duhovnika Angela Cantùja iz Carmagnole,
ki je poučeval v liceju v Savoni.
Predragi Cantù!
Od govora do dejanja je lepa razdalja, ali ne? Toda poglejmo, ali bi jo bilo mogoče
v kratkem preskočiti. Lansko leto smo govorili, da bi bilo dobro odpreti nov zavod in bi
bili pripravljeni sodelovati. Sedaj gre za ustanovitev gimnazije v Cavourju, pa mi manjka
osebje. Ali bi bili pripravljeni prevzeti vodstvo? Ali bi sprejeli delno vodstvo in pouk? To sta
moji dve vprašanji. Če bi vi načelno bili pripravljeni sprejeti, bi vam sporočil natančnejše
podatke. Menim, da bi se mogli z lahkoto sporazumeti, sicer pa re infesta, redibo (ob za-
vrnitvi odstopam).
Bodite tako dobri in molite za ubogega don Boska, ki medtem ko ima v rokah toliko
stvari, pozablja sam nase. Bog naj vas blagoslovi in vam da zdravja in milosti, medtem ko
se poln spoštovanja izjavljam vaše uglednosti vdanega prijatelja.
Turin, 17. junija 1865
duh. Janez Bosko
Opat Amadej Peyron je takole odgovoril don Bosku:
Velečastiti gospod!
Turin, 4. julija 1865
Zaradi skupnega dobrega, ki bi ga lahko storili v Cavourju, vam sporočam, da je
Skupnost pripravljena ustanoviti zavod latinščine. Vi ostajate samo pri 8.000 lirah. Poleg
tega sem dobil v roke vaš dopis s pogoji, ki jih postavljate Skupnosti. Vendar bi bilo dobro,
da bi pisno določili obveznosti, ki jih prevzemate. Po teh predpostavkah sem prepričan, da
ne bo mogoče ničesar skleniti, če se vi in Skupnost ustno ne domenite.
V ta namen vam predlagam, da pridete v Cavour in se nastanite v moji vili, kjer vas
bomo mi in moja družina sprejeli kot Božjega angela. Če bi vedel za uro in dan prihoda v
Pinerolo, bi poslal tja svoj koleselj.
Toda preden boste prišli sem, bodite tako prijazni in se pogovorite s cavourskim žu-
pnikom, ki je te dni v Turinu in vas bo obiskal. On vam bo dal vsa potrebna pojasnila in
navodila za pogajanje. V Cavourju pa se bo župnik umaknil, da se ne bo vmešaval v dogo-
vore. Tu bomo sogovorniki jaz, moj nečak in Skupnost.
Glede obveznosti, ki jih boste prevzeli, bi vam svetoval večerno šolo v zimskih mese-
cih. To je danes v modi in mi moramo z modernimi ljudmi začeti z njihovimi željami, da
jih pridobimo za to, kar si mi želimo.

12.4 Page 114

▲back to top


114
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Prosil bi vas, da bi se spomnili nekega fanta iz Cavourja, po imenu Bima, ki sem vam
ga priporočil preteklo zimo in ste mi zagotovili, da ga boste sprejeli prihodnjega avgusta.
V največjem spoštovanju do vaše uglednosti vdani služabnik
Amadej Peyron
Don Bosko je upošteval opatova priporočila in občinski upravi v obliki do-
govora predložil svojo zamisel. Potem so celotno zadevo prekinili bodisi zaradi
nezadostnih sredstev za devet diplomiranih profesorjev bodisi zaradi slabotne-
ga zdravja profesorja Cantùja, drugi pa iz osebnih razlogov niso mogli prevzeti
vodstva. Mogoče so bili še drugi razlogi, dejstvo pa je, da to za don Boska ni bil
izgubljen čas, ker je imel priložnost, da si je ustvaril lastno sodbo o pogojih,
ki jih je treba upoštevati, kadar gre za sprejem vodstva in uprave kakega ob-
činskega vzgojnega zavoda. Naj v informacijo povemo, pod kakimi pogoji je bil
pripravljen sprejeti zavod v Cavourju.
predlog za ponovno odprtje zavoda-konvikta v cavourju
Potem ko so se gospodje člani občinske uprave v Cavourju na seji 19. maja 1865 odlo-
čili ponovno odpreti nekdanji zavod-konvikt tega kraja, potem ko smo vzeli v pretres po-
nudbo za izdelavo predloga za prevzem vodstva imenovanega zavoda-konvikta in ko smo
preverili priporočilna pisma z edinim namenom, da bi pripomogli k moralni in učni vzgoji
učeče se mladine v Cavourju in okoliških krajih, smo izdelali predlog v naslednjih členih:
1. V želji, da bi ponovno odprli nekdanji zavod-konvikt za reden osnovnošolski in
gimnazijski pouk učeče se mladine v Cavourju in okoliških krajih, prevzema ob-
činska uprava obveznost za izplačilo 10.000 lir duhovniku Janezu Bosku z na-
menom, da poskrbi za po zakonih določen pouk v štirih razredih osnovne šole in
petih razredih gimnazije (glej priložen zapisnik).
2. Občinska uprava nudi v ta namen imenovani zavod z vrtom in se obvezuje, da ne
bo spreminjala namembnosti teh prostorov.
3. Občinska uprava bo določila mesečnino, ki jo bodo plačevali Cavourčani kakor
tudi učenci okoliških krajev. Konviktovci ne plačujejo mesečnine.
4. Duhovnik Bosko bo poskrbel za diplomirano učno osebje, tako za ljudsko šolo
kakor za gimnazijo, in poskrbel za pouk predmetov v smislu državnih predpisov.
5. Stroške za opremo prevzema duhovnik Bosko. Občinska uprava pa se zavezuje,
da bo kot lastnica opravila vsa potrebna popravila in vzdrževalna dela stavb,
kakor to predpisujejo državni zakoni.
6. Občinska uprava bo poskrbela za prvo opremo razredov. Za naslednja leta prev-
zema stroške za pisarniške potrebščine, popravilo klopi in miz, kakor tudi za
kurjavo pozimi duhovnik Bosko.
7. Občinska uprava ne bo nasprotovala ustanovitvi večerne šole za zunanje odra-
sle, ki se lahko zbirajo tudi ob prazničnih dneh z namenom, da se vadijo v glasbi
in petju, kakor je v danih okoliščinah mogoče.

12.5 Page 115

▲back to top


BiS 8 — 13. poglavje
115
8. Vsi otroci Cavourja se lahko udeležujejo pouka v osnovni šoli in gimnaziji, ven-
dar se morajo prilagoditi disciplini in urnikom, ki so določeni za vsak razred.
9. Kar se tiče moralne in religiozne vzgoje, prepušča Občinska uprava duhovniku
Bosku, ki bo ravnal v soglasju s krajevnim župnikom.
10. Šole bodo začele delovati v šolskem letu 1865/66.
11. Če se Občinska uprava iz pametnega razloga ne bi želela še naprej držati pri-
čujočega dogovora (kar se gotovo ne bo zgodilo) bo duhovniku Janezu Bosku
dala petletno odpoved, da bo lahko ukrenil vse potrebno za nadaljnje delovanje
dobrodelnih ustanov, ki jih vodi v Turinu.
12. Zaradi velikih izdatkov, ki jih ima duhovnik Bosko, bo Občinska uprava za to
leto dala predujem 5.000 lir do prihodnjega oktobra. Drugo bo izplačala pozne-
je v obrokih, kakor jih določajo zakoni.
13. Nekatere potrebne stvari v korist duhovnika Boska, ki pa ne pomenijo velikega
izdatka za občino, bodo urejene po ustnem dogovoru.
Ko je ta načrt padel v vodo, so ljudje, ki jim je pri srcu krščanska vzgoja
mladine, dali drug predlog, ki naj bi ga uresničili v Occimianu, velikem kraju
škofije Casale, nedaleč od Mirabella. Tudi tukaj so mislili na zavod-konvikt in
don Bosko ni nasprotoval zamisli. Dal je, da so se pobudniki dogovorili s krajev-
nimi vodilnimi. Ali je mogoče don Bosko menil, da v bližnji prihodnosti ne bo
mogel več sprejeti vseh gojencev v Mirabellu? Ali je predvideval, da bo zapustil
Mirabello? Vendar se mu ni nikamor mudilo s prevzemom obveznosti, čeprav
je želja, da bi se uresničil načrt v Occimianu, ostala v kraju še dolgo živa. Toda
tudi ta zasnova je padla v vodo, kakor ona v Cavourju.
Velečastiti gospod don Bosko!
Bodite tako dobri in mi oprostite, da zamujam z izpolnitvijo naloge, ki ste mi jo dali
ob mojem odhodu iz Turina. Samo želja, da bi vam mogel postreči z najnovejšimi novica-
mi, me je zadržala v odgovoru. Govoril sem z gospodom markizom Da Passanom, lastni-
kom hiše, ki se, kakor veste, imenuje Convento (samostan). Markiz je ves vesel pripravljen,
da vam to stavbo odstopi, zlasti še zato, ker gre za dobro delo, od katerega bi imelo korist
vse prebivalstvo. Korist bi bila tako duhovna kakor telesna in to je razlog, zakaj je gospod
markiz tako zelo navdušen za to zamisel. Govoril sem z mnogimi ljudmi iz kraja in vsi so
mi govorili isto, da bi don Bosko namesto v Mirabello moral priti v Occimiano in ustano-
viti svoj zavod v Conventu, ki je kot nalašč za ta namen. Ko sem jim dal vedeti, da je don
Bosko še pripravljen priti, so menili, da naj Občinska uprava napravi prošnjo in ponudi po
svoji pobudi ugodne pogoje. Na ta predlog so razen treh ali štirih vsi pokazali zanimanje,
zdi se pa, da so proti prošnji vam, četudi se vašemu prihodu ne upirajo. Naj bo že karkoli
razlog za to nesoglasje, se temu ne smete čuditi, kajti popolno soglasje vseh je mogoče le
redko doseči. Jaz končujem s tem, da vam skušam navdihniti pogum, kakor mi je naročil
tudi gospod markiz, ki pravi, da se nič ne bojte, ker bo stvar gotovo uspela. Obrnite se na

12.6 Page 116

▲back to top


116
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Občinsko upravo z nekako takimi besedami: »Ker mojim potrebam ne zadošča zavod v
Mirabellu, bi bil pripravljen, če bi bili krajani s tem zadovoljni, ustanoviti podoben zavod
tudi v Occimianu. Toda preden bi se sploh česa lotil, bi rad vedel za stališče, ki ga ima Ob-
činska uprava do tega vprašanja.« Na to vprašanje bo Občinska uprava vsekakor morala
odgovoriti in bo v ta namen sklicala sejo, na kateri bodo obravnavali to zadevo. Prepri-
čan sem, da bo predlog dobil privolitev članov sveta. Bilo bi tudi zelo koristno, če bi imeli
kako zvezo ali poznanje z intendantom v Casaleju, ki ima tukaj v Occimianu velik vpliv,
po katerem bi mogli občinskim očetom predočiti svoj predlog. Če te nagovori kak njihov
predstojnik, potem so bolj pripravljeni ugoditi njegovi želji in si tudi ne upajo predloga
zavrniti, ne da bi za to na-vedli utemeljene razloge. Storite, kar se vam zdi prav, jaz vam
drugega ne morem povedati.
Gospod markiz vas željno pričakuje. Rad bi vas osebno spoznal in bi se v živem pogo-
voru mogla o vsem domeniti. Rekel sem mu, da boste kmalu prišli, ko boste obiskali svoj
zavod v Mirabellu.
Sprejmite moje vdane poklone kakor tudi pozdrave gospoda markiza. Poljubljam
vam roko in se podpisujem ponižni služabnik
D. Jožef Rossi
Occimiano, 29. julija 1865
Že 5. julija je prikovan na svoj sedež in sredi najhujših bolečin pisal don
Bosku dragi gospod Provera naslednje pismo:
Presladki in velespoštovani oče don Bosko!
V Lanzu si vsi želijo vašega odgovora o nadaljevanju zavoda. Velečastiti gospod žu-
pnik in velečastiti don Arrò nepotrpežljivo pričakujeta vaš odgovor. Z vsem spoštovanjem
pravim: če je odgovor pritrdilen, si ga želim čim prej, če je nikalen, bi prosil 8 do 10 dni
odloga, da bi razpečal 400 srečk. Čakal sem do sedaj, da sem mogel razposlati tudi pro-
grame loterije.
Na osnovi mojega dopisa nam je župan takoj dodelil 2.200 lir, vendar nam izplače-
valec še ni ničesar izročil. Prav tako nam je obljubil dobršno vsoto za sredo tega meseca.
Tukaj gredo stvari na splošno kar dobro. Upam, da nam bo don Sala prinesel novico
o dnevu vašega prihoda.
Mi tukaj molimo in se trudimo, da bi vam Gospod poslal veliko tolažb v nadomestilo
za toliko neprijetnosti, ki ste jih morali doživeti prav to leto.
Vaša uglednost, ki ste naš oče, naj nam podari svoj blagoslov, nas priporoči presveti
Devici, da bi nas obvarovala novih, zlasti duhovnih neprijetnosti. V imenu vseh vas spošt-
ljivo pozdravljam. Prijetno mi je, da morem biti vaše velečastite uglednosti
vdani sin v Jezusu Kristusu duh. Francesco Provera
Še istega večera, ko je don Bosko prebral to pismo in so se pri večerji pogo-
varjali o težavah, ki so prizadele zavod v Lanzu in tudi oratorij, je dejal: »Občudo-
vanja vreden pri vsem tem je don Provera. On ni samo miren kljub svojim mukam,

12.7 Page 117

▲back to top


BiS 8 — 13. poglavje
117
temveč najde celo način, da tolaži druge.« V odgovor na njegovo željo mu je sporo-
čil po don Sali, da bo prišel v Lanzo v času duhovnih vaj pri sv. Ignaciju. Dobri oče
ni upal oditi iz oratorija, ker se je iztekalo življenje ubogemu don Ruffinu.
Ta je dejansko končal svojo zemeljsko pot 16. julija, na dan karmelske ma-
tere Božje Marije. Bil je star 25 let. Poln svetega navdušenja je dal odločno svoje
moči in svojo krepost v korist novega zavoda in vzbudil največje pričakovanje.
Don Bosko je, potem ko mu je zatisnil oči, odšel iz sobe in v solzah dejal:
»Dragi don Ruffino, veliko si mi pomagal in jaz te ne bom nikoli pozabil.«
Te besede je slišal dijak tretjega razreda gimnazije Jožef Daghero.
Don Bosko je velikokrat govoril o don Dominiku Ruffinu. Leta 1884, devet-
najst let po njegovi smrti, je dejal:
»O, kako lepo dušo je imel don Ruffino, brat našega Jakoba! Kakor da bi bil
utelešen angel. Samo pogled nanj je človeka postavil v paradiž in v obraz je bil
veliko bolj pobožen, kot nam to kažejo slike sv. Alojzija. O, koliko angelov je Bog
daroval naši Družbi! Celó življenja Dominika Savia, Mihca Magoneja in Frančka
Besucca izginejo pred čudovitim življenjem mnogih drugih, ki so ostali nepoz-
nani in se tudi nikdar ni nič povedalo o njihovem neoporečnem življenju.« Tu je
navedel celo vrsto imen.
Toda ne samo v spominih nanj, temveč zlasti še v krščanski ljubezni do
njegove sestre je izkazoval pokojnemu svojo hvaležnost. O tem nam poroča nje-
govo pismo velezaslužni grofici Callori, iz katerega tudi razberemo, kako se je
don Bosko počutil tiste dni.
Velezaslužna gospa grofica!
Mlada Ruffino je odsotna, zato ji za jutri ne morem sporočiti. Njena mati je nekaj
dni na oddihu pri župniku v Lanzu. Kakor hitro bom mogel govoriti z eno ali drugo, bom
ukrenil, kar je potrebno, in takoj obvestil vaše blagorodje.
Nikakor nisem pozabil na knjigo; ves čas mislim nanjo in samo nezadržni opravki so
mi onemogočili natis. Kaj si hočemo. V tem času je pet najsposobnejših duhovnikov zbole-
lo. Pred enim tednom je poletel v nebesa don Ruffino, zvesti don Alasonatti je pripravljen,
da gre za njim, preostali trije dajejo nekaj upanje na ozdravitev. Lahko si predstavljate,
koliko izdatkov, koliko težav, koliko skrbi je padlo te dni na don Boskova ramena.
Vendar nikar ne mislite, da sem potrt. Samo zelo utrujen. Gospod je dal, potem spre-
menil načrt in vzel, kakor mu je bilo ljubo. Naj bo hvaljeno njegovo sveto ime! Sicer se pa
tolažim z upanjem, da bo po nevihti spet zasijalo sonce.
Ko se boste dokončno namestili v Vignaleju, vas bom, vsaj upam tako, obiskal in se
ustavil za kak dan pri vas.
O, gospa grofica, sem v trenutku, ko potrebujem izredno razsvetljenje in moč. Podpri-
te me s svojimi molitvami. Priporočite me tudi vsem svetim dušam, ki jih poznate.

12.8 Page 118

▲back to top


118
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Jaz pa ne bom nehal klicati Božjega blagoslova na vas, na vašega gospoda soproga in
nad vso vašo spoštovano družino, medtem ko imam čast, da se poln hvaležnosti izrekam
za vaše velezaslužne blagohotnosti vdanega služabnika
Turin, 24. julija 1865
duh. Janez Bosko.
Vse don Ruffinove papirje so skrbno zbrali. Med njimi je tudi njegova Kro-
nika Oratorija, o kateri v eni izmed opomb beremo:
»Oktober 1859. - Don Bosko mi je dejal: 'Živeti bi moral še enkrat in pol
tega, kar si že živel.' Rekel sem mu po pomoti, da sem star 18 let, čeprav sem bil
v resnici 19.
Ruffino je vprašal don Boska, koliko časa bo še živel. Ko je zapisal prej na-
veden odgovor, je pokazal, kakšen pomen je pripisoval njegovim sanjam, saj je
iz lastne izkušnje vedel, kolikokrat so se njegove napovedi uresničile.
Toda ali je Ruffino v primeru te napovedi tudi razumel don Boskove bese-
de? Zdi se, da ne, kajti don Bosko ni govoril o njegovem naravnem življenju, saj
je don Ruffino umrl star 25 let. Prav v tej zgodnji smrti je treba iskati razlog, za-
kaj don Bosko ni hotel jasno izraziti svoje misli; saj v svoji veliki previdnosti ni
hotel razodevati skrivnosti fantom, ki so bili zreli za večnost. Zato menimo, da
je don Bosko govoril o njegovem salezijanskem življenju, to je od leta 1855/56,
ko je bil v semenišču v Giavenu in se je odločil, da bo šel k don Bosku. Bralci
se spominjajo, kar smo napisali že v 5. zvezku. Tako so od omenjenega leta do
1859 pretekla štiri leta. Naslednja štiri leta so potekla do jeseni 1863 in dve leti
od jeseni 1863 do 1865. To je v tem primeru naše mnenje. Saj tudi svetopisem-
skih napovedi ne moremo vseh razumeti dobesedno. Sicer pa naj si vsak ustvari
lastno sodbo.
Lahko bi opustili omenjeno pripombo in tako opustili vso razlago. Vendar
smo jo hoteli povedati, ker ničesar ne zamolčimo, in v tem, kar se tiče don Boska,
nimamo kaj skrivati. Povedali smo svoje mnenje tudi zato, da nam nihče ne bi
mogel očitati, da smo to opustili, obenem pa izjavili tako tistemu, ki odobrava,
kakor tistemu, ki ne odobrava takih razmišljanj, da je don Bosko vsakokrat, ko
so ga vprašali, ali je v prostem razgovoru hotel prerokovati.
Don Bosko pa tudi v svojem največjem trpljenju ni pozabljal na svoje prija-
telje, do katerih je bil izredno ljubezniv. Dne 19. julija je pisal »slavnemu dok-
torju Vincenciju Lanfranchiju – lastnoročno« in mu poslal, kakor se zdi, dolžno
povračilo ali mogoče samo preprosto voščilo z željami za dolgo življenje.
naj živi sveti vincencij in tisti, ki nosi njegovo ime
Če bi bili ugodni vetrovi
in bi mi pela muza,
bi vam spesnil rimo

12.9 Page 119

▲back to top


BiS 8 — 13. poglavje
119
za tisoč in sto let.
Toda Marsupij
mi je razjedel žep
in mi jih ostalo
samo sto petdeset.
Tisočkrat živio! Tisoč let srečnega življenja! Amen.
duh. Janez Bosko
Medtem je grofu Pasoliniju v vodstvu turinske prefekture za kratek čas sle-
dil grof Karel Cadorna, senator kraljestva. Don Bosko je želel stopiti v stik z
novim prefektom, ker je potreboval njegovo naklonjenost za loterijo, in Gospod
mu je odprl pot. Dne 17. julija mu je Cadorna po naročilu notranjega ministra
poslal prošnjo za sprejem v njegov zavod 12-letnega Janeza Emilija Demonteja,
ki ga je njegov nezakonski oče, poveljnik pehotnega regimenta, zapustil sredi
ceste. Minister bi bil pripravljen plačevati mesečno 15 lir. Don Boskova dobro-
hotna privolitev so hvaležno sprejeli, on pa je dosegel zaželeni cilj.
Zatem je odpotoval k sv. Ignaciju in od tam kakor po navadi pisal pisma svo-
jim sinovom, ki so prosili za svet. Za to leto nismo mogli dobiti nobenega. Ker
pa so nam ob neki priložnosti izročili dopis iz nekega prejšnjega, ga tukaj kljub
vsemu objavljamo, ker je bil don Bosko vedno prijatelj duš, ki želi vsem dobro.
Dilecto Filio Cibrario Nicolao, salutem in Domino.10
Ut animae tuae curam geram per epistolam tuam postulasti; et exaudita deprecatio
tua. At quantum in te est, cura et habitu, incessu, sermone, gestu, opere agas et vivas qu-
emadmodum decet Clericum in sortem Domini vocatum.
Dominus conservet te in via mandatorum suorum; ora Deum pro me, et cura ut valeas.
S. Ignatii apud Lanceum, die 25. Julii 1860
Sac. Bosco Joannes
Ko se je vrnil v Lanzo in se dogovarjal s predstavniki Občinske uprave o za-
devah zavoda, je zaradi obzirnosti do župnika Alberta umaknil svojo odpoved.
Vrnil se je v Turin za slovesno razdelitev nagrad, ki jo je don Bosko izrabljal kot
odlično sredstvo za vzgojo svojih sinov v kreposti. Že dalj časa jih je pripravljal
na počitnice in jih opozarjal, da bi se varovali ozirov na ljudi.
»S sv. Pavlom odločno recite,« jim je zabičeval, »ne sramujem se evangelija.«
Bodite možje in ne bilke, ki jih veter maje: Esto vir (bodi mož). Čelo pokonci, trden
korak, odločen v božji službi tako doma v družini kakor zunaj doma, v cerkvi in
javnosti. Kaj so oziri na ljudi? Strašilo iz papirja, ki ne grize. Kaj so očitajoče besede
10 Dragemu sinu Nikolaju Cibrariu pozdrav v Gospodu! V pismu si me prosil, da bi se zavzel za tvojo dušo. Tvoja
prošnja je uslišana. Kolikor je odvisno od tebe, skušaj v obleki, hoji, govorjenju, kretnjah, dejanju in življenju ravnati
tako, kakor je v skladu z načinom obnašanja klerika, ki je poklican v Gospodovo službo. Gospod naj te ohrani na poti
svojih zapovedi. Moli zame in glej, da boš zdrav. Pri sv. Ignaciju nad Lanzom, 25. julija 1860. duh. Janez Bosko

12.10 Page 120

▲back to top


120
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
izzivalcev? Milni mehurčki, ki se v trenutku razpočijo. Ne brigajmo se za nasprot-
nike in njihovo zasramovanje. Pogum zlobnežev je porojen iz strahu dobrih. Bo-
dite pogumni in videli boste, kako se jim bodo povesile peruti. Bodite vsem dober
zgled in videli boste, kako vas bodo vsi spoštovali. To toliko bolj, če ste študentje.
Občudujem kmečkega človeka, ki v svoji veri doma v hiši poljublja križ in
Križanega, toda profesor, oficir, uradnik, študent, ki se ob glasu zvona odkrije in
pokriža ter z vsemi člani družine moli angel Gospodov in Iz globočine kličem za
svoje umrle, me napolnjuje z občudovanjem in navdušenjem.
Bodite torej v čast Oratoriju. Razvedrilo da, toda tudi učenje in pobožne
vaje. Ste nadarjeni? Izrabite svoj talent samo v dobro. Zavračajte domišljavost
nekaterih nepoštenih študentov iz kakega drugega zavoda, ki boste nanje na-
leteli. Zapomnite si, da znanje brez vesti vodi v propad duše. Storite, da bodo
ljudje, ki vas bodo videli brez strahu pred javnim mnenjem, zveste Božjim in
cerkvenim zapovedim, ob vprašanju, kdo da ste, začudeni slišali dogovor:
- To je eden izmed don Boskovih sinov.
Fantom, ki so odhajali na počitnice, je tudi priporočal, da bi vsak dan svojim
molitvam dodali še zdravamarijo za rešitev duše in uspešnost del njihovega
ubogega predstojnika, in jim obljubil, da bo on storil isto zanje in za njihove
družine. Zabičeval jim je, da naj tega nikdar ne pozabijo, in je to zdravamarijo
imenoval obvezno.
To leto je najbolj zanesljivim razdelil srečke za loterijo in jim naročil, naj jih
razpečajo v svojem domačem kraju.
Ob sklepu šolskega leta je kanoniku Vogliottiju, rektorju semenišča in ško-
fijskemu provikarju, poslal imena fantov, ki bi želeli obleči duhovniško obleko.
Velecenjeni in velespoštovani gospod generalni vikar!
Turin, 7. avgusta 1865
Pošiljam vam seznam fantov, ki bi želeli opraviti izpit za kleriško preobleko. Tudi
tokrat nisem mogel zbrati vseh listin, četudi sem se močno potrudil. Manjkajoče vam bom
dostavil takoj, ko jih bom prejel od staršev. Tokrat niso navedena imena fantov iz drugih
škofij, temveč samo prosilci iz turinske nadškofije in tisti, ki želijo biti sprejeti v to škofijo.
Zelo mi je žal, da v tej zadevi ne morem storiti vsega tako, kot bi bilo treba. To ni mo-
goče tako zaradi oddaljenosti kot zaradi izdatkov, večkrat pa tudi zaradi malomarnosti
tistih, ki bi morali dati izjave.
Sprejmite izraze moje hvaležnosti, s katerimi vam želim vse nebeške blagoslove, in
se izjavljam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko

13 Pages 121-130

▲back to top


13.1 Page 121

▲back to top


14.
poglavje
Don Bosko v Gozzanu pri škofu iz Novare; kruh previdnosti; neodločna volja
– Don Boskovo pismo; kleriki, ki se pripravljajo na izpit iz leposlovja; bojazen
pred kolero; pot v Vignale – Obisk samostana, ki je v sporu s škofom – Don
Provera pošljejo iz Lanza v Mirabello; pri vodstvu zavoda ostanejo samo
kleriki – Kolera v Anconi – Don Bosko piše notranjemu ministru in kardinalu
Antonucciju in jima ponudi sprejem mnogih dečkov, ki so ostali brez staršev
– Ministrstvo vprašuje, s kakšnimi pogoji je pripravljen spre­jeti sirote –
Prefekt iz Ancone se s telegramom zahvaljuje in sprejema don Boskovo
ponudbo – Zahvalno pismo Odbora za javno pomoč – Pismo kardinala
Antonuccija – Dar nekega Sicilijanca don Bosku za sirote iz Ancone
Ko je don Bosko podelil nagrade gojencem, je šel na nekaj po­tovanj, da
bi pospešil prodajo srečk za loterijo in uredil nekaj zadev.
Dne 2. avgusta se je odpravil, ne da bi prej obvestil škofa v Novari, mons.
Jakoba Filipa dei Marchesi Gentile, v Gozzano. Škof ga je ponovno povabil, naj
ga obišče v njegovem letovišču. Želel je z don Boskom razpravljati in se odločiti,
kako bi poskrbel za cerkvene poklice, ker je v škofiji imel le malo klerikov. Don
Bosko se je odzval iz spoštovanja do prelata. Računal je, da bi prišel za kosilo,
toda ko je v Novari stopil z vlaka, je po nerodnosti zamudil poštni voz. S svojo
običajno mirnostjo je obiskal nekaj oseb in potem odpotoval naprej.
V Gozzano je prišel proti 10,30 ponoči in takoj šel trkat na škofova vrata.
Sprejeli so ga nadvse slovesno, vendar je spravil prelata v veliko zadrego. V hiši
ni bilo nič pripravljenega za večerjo, ker je škof vsak dan sproti kupoval, kar je
bilo potrebno za njegove in zanj. Ko je koga povabil k mizi, je imel navado reči:
»Povabim vas jest, ne vabim vas pa na kosilo.«
Prav tisti večer ni nič ostalo od večerje in v kuhinji in shrambi je bilo samo

13.2 Page 122

▲back to top


122
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
malo olja in nekaj steklenic vina. Niti koščka kruha. Ob tej uri so bile zaprte
trgovine in škof si ni upal vprašat­ i don Boska, ali bi potreboval okrepčila. Toda
teolog Reina, škofov tajnik, ga je potegnil iz zadrege. Vprašal je don Boska: »Vi
bi morali še večerjati?«
»Kaj pravite večerjati, kόsiti,« je odgovoril don Bosko. »Kočija in nekatere
obveznosti so me zadržale.«
Pri tem odgovoru je stiska postala še večja. Sedaj je tajnik don Bosku, ki se
je smehljal, odkril zadrego.
Prav v tem trenutku pa je vstopil v sobo don Cacciano, apos­tolski misijonar,
ki je bil pogosto škofov gost. Ko je slišal, da so brez kruha, je potegnil iz zavoja
dva hlebca in dejal: »Ko sem proti večeru stopal proti Gozzanu, sem v bližnjem
kra­ju sredi ceste z nogo zadel ob ta dva izgubljena hlebca. Ker na cesti nisem
nikogar videl in nisem hotel, da bi ta Božji dar šel v nič, sem ga pobral. Ali ni to
dejanje Božje previdnosti, ki bi rada dala jesti don Bosku?«
Škof je vstal od mize, odšel v spalnico in don Reini, ki ga je spremljal, dejal:
»Pojdite in delajte družbo don Bosku in mu pripravite malo večerje. Jaz ne mo-
rem ostati, ker me je preveč sram.«
»Šel bom,« je dejal tajnik in dostavil skromno: »Vidite, ekscelenca, kaj po-
maga tako varčevanje in nakupovanje iz dneva v dan.«
Plemeniti in bogati prelat je bil sama dobrota za reveže.
Poleg tistih dveh kruhov so pri sosedi dobili še dve jajci, škof pa je poslal ste-
klenico vina in vse skupaj so postavili pred don Baska. Tajnika don Reina in don
Delvecchio sta bila pri tisti večerji, na kateri je don Bosko med smehom in pri-
povedovanjem vseh mogočih šal trdil, da tako obilne in okusne večerje že dolgo
ni imel in da vse to pripisuje izredni Božji previdnosti, ki je poskrbela za vse.
Naslednjega dne je dobri škof dal pripraviti obilno kosilo don Bosku na čast
in se potem dolgo na samem z njim pogovarjal.
Šlo je za način, kako bi v škofiji pomnožili število cerkvenih pok­ licev, kajti
veliko župnij je bilo brez dušnega pastirja. Semenišč poleg bogoslovja za bogo-
slovce ni manjkalo. Semenišče v Gozzanu je bilo za študente filozofije, v seme-
nišču v Monte S. Carlu sopra Arona za študente prve in druge retorike, na otoku
San Giulio pri Orti sta bila dva razreda latinske gramatike in v Masinu je bila
prva gimnazija in razredi osnovne šole. Toda vzgoji v štirih različnih semeniščih
je manjkal enovit duh in neprekinjenost duhovnega vodstva, ki lahko oblikujeta
dobrega duhovnika. Zato se je zdelo primerno, da bi v enem samem zavodu
zbrali vsaj gimnazijce. Toda kdo je mogel zagotoviti pravo vodstvo, dati študiju
novo smer in pobožnim vajam novo spodbudo? Če bi pa vodstvo takega zavoda
zaupali don Bosku in salezijancem, ali ne bi to vzbudilo nezadovoljstvo in ugo-
vore po vsej škofiji, zlasti med duhovščino? Ali je bilo mogoče najti primerno

13.3 Page 123

▲back to top


BiS 8 — 14. poglavje
123
mesto in zadostno povračilo predstojnikom in učiteljem, ki so toliko let delali za
semenišče in bi sedaj ostali brez primernega delovnega mesta? In ali je bilo pa-
metno spreminjati stanje, ki je trajalo že toliko časa in vzbujati nezadovoljstvo
v tis­tih krajih, kjer bi odprava semenišč pustila brez zaslužka toliko ljudi? Ali ne
bi bilo bolje semenišča ohraniti in v škofiji ustano­viti zavod z osnovno šolo in
gimnazijo, kjer bi se vzgajalo po don Boskovih načelih? Ta zadnja možnost se je
zdela najbolj primerna. Toda kje dobiti sredstva?
Razgovor med don Boskom in škofom je trajal dolgo, toda ker je bilo za
vsak predlog toliko težav in ugovorov, nista ničesar sklenila. Škof je dejal: »Za-
dosti za zdaj. O tem bomo še govorili.«
Ko je Božji služabnik zapuščal škofovo sobo, je don Reina, ko je radoveden
čakal v predsobi in mu je bilo veliko do koristi škofije, dejal: »Iz vsega skupaj
ne bo nič.«
O tem razgovoru nam je pripovedoval sam don Reina, ki je posk­ rbel za sre-
čanje don Boska s prelatom. Rekel je, da je škof don Boska še večkrat povabil na
razgovor o tem tako pomembnem vprašanju.
Toda Božji služabnik je bil prepričan, da v ta­kih okoliščinah ni bilo mogoče
priti do ustreznih sklepov.
Iz Gozzana je don Bosko pisal grofici Callori:
Veleugledna gospa grofica!
Upam, da vas bom v kratkem mogel obiskati, v prihodnjem tednu, ko bom v Monte-
magnu.
Kleriki, ki bi jih vi v vaši dobrohotni na­klonjenosti bili pripravljeni sprejeti na oddih,
niso prosti, ker mor­ ajo dvanajstega prihodnji mesec opraviti izpit iz literature in jezika in
se morajo za to pripraviti. Tukaj so vsi preobloženi z delom, bodisi da se učijo, da pouču-
jejo ali da koga nadomeščajo.
O koliko stvareh bi se rad pogovoril z vami, gospa grofica! Molite za to hišo, ki ima
sicer veliko blagoslova, pa tudi veliko križev. V vsem pa naj se izpolni Božja volja.
Tudi jaz bom molil za vas in prosil Gospoda predvsem dve stvari: da vas in vaše dru-
žine ne bi obiskala kolera, ki nam vsem grozi, in da bi presveta Devica Marija pripravila
vsem lepo bival­išče v nebesih.
Če ne bi mogel priti iz Montemagna v Vignale, vam bom sporočil, kdaj se bom mogel
odpraviti v Felizzano.
Bodite tako prijazni in pozdravite vašega soproga in vse družinske člane.
Presveta Devica naj nas ohrani vedno njene in samo njene.
Hvaležno se izjavljam za vaše zaslužne uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. avgusta 1865; Gozzano (samo danes)

13.4 Page 124

▲back to top


124
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ko je don Bosko zapustil Gozzano, se je napotil v neko mesto neke druge
škofije, kjer je bil samostan tretjerednic v odprtem sporu s škofom, od katerega
so bile odvisne. Nikakor niso mogli najti na­čina, kako bi spor poravnali in jih
pripravili k pokorščini. Rade bi prevzele stroga pravila reda, kateremu so pri-
padale, in so se razglasile za neodvisne. Ko so zvedele za don Boskov prihod,
so mu poslale sporočilo in povabilo, naj jih obišče. Ko je škof, ki je don Boska
gostil, zvedel za to povabilo, mu je dal popolno svobodo, da jih obišče, vendar
ga je opozoril na previdnost, ker je to redovno skupnost moral že kanonično
kaznovati.
Don Bosko je šel na obisk. Sprejele so ga z vsem spoštovanjem in častm­ i
v govorilnici. Vse redovnice so klečale in katera je pristopila k ograji, da bi z
njim govorila, je tudi pokleknila. Končno ga je predstojnica povabila, da bi jim
spregovoril nekaj besed. Don Bosko se je branil, toda predstojnica je vztrajala
v svoji prošnji.
»Naj bo, kakor želite,« je dejal. »Ali spoštujete don Boska?«
»Seveda ga spoštujemo. Imamo ga za pravega svetnika.«
»Poslušajte torej, kaj vam bom povedal,« je dodal častitljivi in se pri tem
ljubeznivo iz srca smehljal.
»Z veseljem.«
»Prav. Vi veste, da je zapisano: Pokorščina vašim predpostavljenim. Torej ...«
Ko je predstojnica slišala to antifono, ga je prekinila: »Te stvari se ne tičejo
ne pridiganja ne popolnosti. Sodijo v spoved in jih obravnavamo samo z duhov-
nim voditeljem.«
»Rekle ste, da imate don Boska za svetnika, potem pa ga nočete poslušati.«
»Oprostite mi, prosim, toda vi se ne smete vtikati v te stvari. To bomo me
same uredile.«
»Prav. Toda upam …«
Ni mogel nadaljevati, ker so mu pred nosom zaprle vrata in se je moral
umakniti.
Vrnil se je naslednjega dne in bil spet sprejet z vsemi pozornostmi. Božji
služabnik je hotel narediti še en poizkus, da bi jih pridobil za pravo odločitev.
Rekel jim je: »Rad bi vam govoril kot dober oče, kot prijatelj.«
»Recite, don Bosko, bi mogoče želeli skodelico kave?«
»Ne, najlepša hvala. Raje dobro premislite ... vaša nesoglasja s škofom ...«
»Mogoče bi želeli svežo limonado?«
»Dopustite mi, da povem: ve nič ne mislite na posledice ...«
»Na te stvari, gospod don Bosko, moramo misliti me. Vi se v to ne smete
vmešavati. To so duhovne stvari, stvari vesti. Ni mislite več na to.«

13.5 Page 125

▲back to top


BiS 8 — 14. poglavje
125
Prekinile so razgovor in s tem tudi njegovo dobronamerno prizadevanje.
Škof je končal pravdo tako, da je hišo dal zapreti, redovnice pa razgnati.
Dve izmed njih sta prišli obiskat don Boska, vendar sta bili še vedno trdovratno
neuklonljivi nasproti škofu.
»Če se v duhovih zakorenini tako nepravično nasprotovanje,'' je don Bosko
opozarjal svoje salezijance, »potem tu ni več prostora za svetost. Kjer pa vlada
ponižna pokorščina, tam zmaguje milost.«
Ko se je po tem kratkem potovanju vrnil v Turin in slišal, da se don Proveri
stanje ne izboljšuje, je častitljivi odločil, da naj se vrne domov v domači kraj,
kjer bi mu domači zrak pomagal.
Predragi Provera!
Zdi se mi primerno, da se pripraviš na pot v Mirabello, kjer se boš ustavil za nekaj dni
in se dogovoril o vsem, kar je treba ukreniti. Medtem:
1. Zaključi natančno vse račune in obvesti o vsem Salo in Bodratta.
2. Reci jima, da je uprava zavoda začasno v njunih rokah, naj se o vsem dogovar-
jata in zedinita za večjo Božjo slavo.
3. Gospod odvetnik don Arrò bo še naprej skrbel za duše naših fantov, dokler ne
dobimo koga, ki bi ga mogel nadomestiti.
4. Pusti potreben denar. Če meniš, da je kaj odveč, prinesi dol in bomo poskrbeli za
zavod.
Ti lahko prideš prihodnji petek ali pa v četrtek naslednjega tedna. V vsakem primeru
prej sporoči, da te bomo na omnibus šli počakat s kočij­o.
Bog naj te, dragi moj, blagoslovi. Na skorajšnje veselo snidenje. Ko boš odhajal, ne
reci, ali boš prišel nazaj ali ne, kajti o tem bomo razpravljali v Mirabellu z očetom.
Pozdravi vso družino in imej me za v Gospodu vdanega duhovnika.
Turin, 8. avgusta 1865
Janez Bosko
Z odhodom don Provere je zavod v Lanzu ostal v rokah samih klerikov, ki pa
so kakšna dva meseca neverjetno enotno delovali za dober uspeh. »Bili smo brez
duhovnikov,« je veliko let pozneje pisal don Sala, »vendar je do konca šolskega
leta vse po­tekalo v najlepšem redu. Don Arrò ali kak drug duhovnik je prihajal
darovat sveto mašo, spovedovat in pridigat. Oh! Dobro se še spominjam, kako
pridno smo takrat delali, da bi vse poteklo kar se da dobro. Nikakor nismo ho-
teli, da bi kdo rekel, da gredo stvari v zavodu slabo, ker ga vodijo sami kleriki.«
Medtem je bila potrjena vest o smrtonosni koleri v Italiji. Bolezen se je raz-
širila med 200.000 muslimani, ki so se napotili v Meko, razbrzdano živeli in bili
zelo umazani. Na poti nazaj jih je nekaj sto prišlo v Egipt v Aleksandrijo, kjer je
epidemija kmalu izbruhnila. Veliko število prebivalcev, zlasti Evropejcev, se je

13.6 Page 126

▲back to top


126
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
skušalo ubraniti bolez­ni tako, da so se preselili drugam. Več tisoč se jih je za-
teklo v Ancono in 8. julija je izbruhnila kolera tudi tukaj. Na začetku se je zdela
blaga, toda prve dni avgusta se je pojavila z vso silo, tako da je bilo 9. avgusta
že tisoč obolelih in več kot 500 jih je umrlo. Dne 21. avgusta je bilo že 1.130
mrtvih. Okoli 16.000 ljudi je zapustilo mesto in se odpravilo drugam.
Ko je don Bosko slišal za to nesrečo, je bil zaskrbljen za usod­ o otrok, ki so
ostali brez staršev, ne samo v Anconi, temveč tudi v drugih pokrajinah, kjer je
bolezen divjala manj strašno, vendar pa je žela svoje žrtve. Zato je 9. avgusta
pisal kardinalu Antonucciju, škofu v Anconi, pismo, katerega prepisa nimamo,
in mu ponudil pomoč za njegove sirote. Istega dne je poslal drugo pismo notra-
njemu ministru Janezu Lanzu, v katerem mu je izrazil svoj predlog.
Ekscelenca!
Turin, 9. avgusta 1865
Žalostna poročila o koleri, ki so prispela v naše mesto, so pretresla vse dobre ljudi. V
živi želji, da bi priskočil na pomoč tudi na najbolj skromen način, sem pripravljen sprejeti
tisto šte­vilo dečkov, ki bi zaradi te nesreče ostali brez staršev ali se znašl­i v revščini in bi
mi jih hoteli poslati. Poskrbel bom za prostor za 100 fantov, ki so stari od 12 do 18 let,
zdravi in dobro vzgojeni in so bili v karanteni ter je s tem zagotovljeno, da so obvarovani
bolezni, ki muči našo do­movino.
Zagotavljam vam svoje globoko spoštovanje in hvaležnost.
Vaš vdani služabnik duh. Janez Bosko
Na pismo, ki je bilo oddano v pisarnah ministrstva za notranje zadeve v
Turinu, so takole odgovorili:
KRALJEVINA ITALIJA; notranje ministrstvo; Oddelek VI - Pododd. II; št. 5087
Odgovor na pismo z dne 9. avgusta.
Turin, 16. avgusta
Predmet: Ponudba ravnatelja Oratorija sv. Frančiška Saleškega za otroke, osirotele
zaradi kolere.
Človekoljubna ponudba vaše uglednosti, da bi dali streho tudi do sto dečkom, ki jih je
prizadela strašna nesreča, ki ta čas muči Ancono in druge pokrajine kraljestva, je vredna
vse pohvale.
O tako pomembni stvari bi vsekakor morali poročati gospodu ministru v Firence.
Podpisani meni, da kolikor bolj natančni bodo podatki, toliko lažje bo mogoče uresničiti
vašo ponudbo. Zato je nuj­no, da vaša uglednost navede pogoje, s katerimi ste pripravljeni
narediti to dobro delo, se pravi, ali bo sprejem in vzdrževanje fantov zastonj ali pa pri-
čakujete kako mesečnino, ki, kakor je vaši uglednosti znano, ni zadeva države, ali bi se
zadovoljili z enkratno podporo, kolikšno in od kod.
Menim, da tudi vi imate za potrebno poznanje takih nadrobnosti in vas prosim, da bi
jih dodali k vašemu cenjenemu dopisu z dne 9. tekočega meseca, ki je prispel komaj danes
na Generalno direkcijo, ki vas o tem tudi obvešča.

13.7 Page 127

▲back to top


BiS 8 — 14. poglavje
127
Prosim vas, da storite to čim hitreje, da ne bo zamujala vesela novica za vdove in
reveže tega z nesrečo obiskanega mesta, in jim prinesla veliko olajšanje.
Glavni direktor G. Boschi
Ne vemo, kaj je odgovoril don Bosko, vendar je moral biti odg­ ovor hiter in
je gotovo izražal velikodušnost njegovega srca. Tudi ministrstvo je takoj sporo-
čilo prefektu v Anconi don Boskovo ponudb­ o, da bi sprejel v oratorij dvajset ali
tudi trideset dečkov, ki so ostali v tistem mestu brez staršev.
PREFEKTURA TURINSKE POKRAJINE
Turin, 16. avgusta 1865
Veleugledni in spoštovani gospod!
S pravim zadovoljstvom izpolnjujem posebno naročilo, ki mi ga je zaupal gospod
prefekt, da vam posredujem brzojavno sporočilo, ki je s podpisom prefekta pokrajine Tor-
re prišlo pravkar (ob petih popoldne), podpisano od Torreja, prefekta te pokrajine.
»Ancona - prefekt, Turin. V svojem imenu in v imenu Odbora za pomoč prosim, da
sporočite duhovniku Janezu Bosku v Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Turinu prisrčno
zahvalo za pripravljenost, da sprejme v svojo ustanovo dvajset ali celo trideset dečkov,
sirot zaradi kolere. Komisija prosi, da sporočite to duhovniku Bosku. Prefekt Torre.«
Imam čast, da se izrekam poln spoštovanja za
vašega vdanega in uslužnega služabnika.
Pooblaščeni svetovalec G. Dogliotti
Telegramu je sledilo na don Boska naslovljeno pismo:
Odbor za javno pomoč prizadetim od kolere v Anconi
Št. 31; Sprejem ponudbe in zahvala
Ancona, 17. avgusta 1865
Ugledni član našega odbora gospod grof Karel Torre, prefekt te pokrajine, nam je
sporočil velikodušno ponudbo, s katero je vaša visokocenjena uglednost pripravljena v
svojo ustanovo sprejeti z navedenimi pogoji dvajset do trideset dečkov, ki so zaradi kolere
ostali brez staršev.
Manjkajo nam besede, veleugledni in velečastiti gospod, da bi izrazili našo ganjenost
ob tako velikodušni ponudbi, ki jo je narekovalo še globlje človeško čustvo. To toliko bolj,
ker nam iz vaše ugledne metropole pravkar prihajajo novice z dokazi krš­ čanske ljubezni,
pri čemer ne vemo, ali je večja vrednost daru ali globina čustva, iz katerega prihaja.
Kakor ste mogli zvedeti iz telegrama gospodu turinskemu prefektu, smo pripravljeni
sprejeti vašo velikodušno ponudbo. Medtem ko želi stopiti v stik z vami zaradi nadaljnjih
sporočil, pač glede na potrebe, ki se bodo pokazale, vas prosi, da sprejmete izraze naj-
globlje hvale­žnosti in sporočite svojim someščanom globoko hvaležnost tega tako zelo
prizadetega prebivalstva, ki pa prav ob takih dejanjih velikod­ ušne pomoči iz vse Italije
dobiva nove spodbude za življenje.

13.8 Page 128

▲back to top


128
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Stalni odbor:
Vitez odvetnik Klemen Marinelli, predsednik
Inženir Aleksander Castagnoli
Vitez grof Alojzij Giovanelli
Grof Lovrenc Montemerli
Decij Passarini
Inženir Aleksander Viviani
Tajnik: vitez odvetnik Bernard Ferraris
Don Bosko je prav tako že drugič pisal kardinalu nadškofu v Anconi, ki mu
je takole odgovoril:
Predragi don Bosko!
Ancona, 18. avgusta 1865
Verjetno vas je pismo mojega generalnega vikarja že doseglo. Kljub temu dodajam
nekaj vrstic v odgovor na vaš dopis z dne 16. tekočega meseca. Zelo se veselim vaše naklo-
njenosti do moje osebe in se vam za to iz srca zahvaljujem.
Domenjeno ostane, kar smo sklenili glede mojih sirot. Zahval­jujem se vam za vaše
zares evangeljsko prizadevanje, ki ste ga pokazali ob tej priložnosti.
Še naprej molite zame in bodite prepričani o mojem spošto­vanju in iskreni poveza-
nosti, ko vas iz srca blagoslavlja, vaš, dragi don Bosko, najvdanejši služabnik
A. B. kardinal Antonucci, nadškof
Za zdaj sirot še niso poslali, ker so se bali, da bi kateri prinesel bolezen tudi
v Turin. Toda nekaj mesecev pozneje, ko je bila izključena nevarnost, so določili
dan odhoda za oratorij.
Unità Cattolica z dne 5. oktobra 1865 je pisala:
»DOBRODELNOST. – Neki katoličan iz Palerma, ki želi sodelovati pri po-
moči ubogim, prizadetim od kolere v Anconi, je pri branju Unità Cattolica, ki
poroča, kako je ugledni don Bosko ponudil ubog­ im sirotam iz Ancone sprejem
v svoje zavetišče, poslal 30 lir v korist istega don Boska, da bi jih uporabil za
imenovano dobrodelno delo. - Nakaznico smo izročili.«
Tega leta je v Italiji v 34 pokrajinah, 357 občinah zbolelo 21.520 oseb, od
katerih jih je 10.975 umrlo. Tako pišejo uradne statistike.

13.9 Page 129

▲back to top


15.
poglavje
Don Bosko dopolni v Montemagnu petdeset let; pridiga tridnevnico –
Protestanti in Božji služabnik – Njegova žalost zaradi nekega odpadnika
– Krivovercem iztrgani dečki – Uboj nedolžnih – Pismo nekega župnika
iz Sassarija, ki don Bosku poroča o delovanju valdežanov na Sardiniji in
mu svetuje sredstva za učinkovito obrambo – Snaga in higiena v oratoriju
– Inšpekcija članov Higienske službe – Žalostno poročilo občinski upravi –
Župan pošije don Bosku odlok Higienske službe, ki omejuje število gojencev
– Vzrok sektaškega sovraštva do don Boska – Unità Cattolica brani don
Boska – Po premaganih nasprotovanjih oratorij po številu raste
Dne 16. avgusta je don Bosko dopolnil petdeseto leto starosti. Kakor je na-
povedal nekaj let prej, se je zdelo, da bo to moralo biti zadnje leto njegovega življe-
nja. Dejansko je bil s svojim zdravjem že večkrat na koncu, toda goreče in vztrajne
molitve k Bogu za njegovo zdravje v oratoriju, v malem semenišču v Mirabellu in v
za­vodu v Lanzu so dosegle svoj namen. Don Boskovo zdravje se je pop­ ravilo.
Don Bosko je svojo petdesetletnico slavil v Montem­ agnu, kjer ga je kot že obi-
čajno pričakoval markiz Fassati. Ustavil se je samo za dva dni in v dogovoru z žu-
pnikom pripravil tridnevne nagovore kot pripravo na praznik Marijinega rojstva.
Božji služabnik je bil vedno pripravljen opravljati duhovnišk­ o službo in de-
liti kruh Božje besede med ljudstvom. Toda ta gorečn­ ost za večno zveličanje
duš je bila neutrudna zlasti zaradi nasprotovanja protestantom, ko je z orožjem
ljubezni zavračal njihove zvijačne napade.
Prav tiste dni je v tisoč in tisoč izvodih ponatisnil delce Kdo je don Ambro-
gio, ker je ta duhovnik pripravljal pot krivovercem s svojimi bogokletnimi in
obrekovalnimi govori na trgih mest in v večjih naseljih. Na žalost je precejšnje
število neprevidnežev padlo v mreže sovražnikov katoliške Cerkve.

13.10 Page 130

▲back to top


130
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Bolečina, ki jo je don Bosko čutil zaradi kakega odpada od vere, je bila ne-
izrekljiva. Jožef Buzzetti nam je pripovedoval, da se je don Bosko med prijetnim
pogovorom v svoji pisarni kar nenadoma zresnil, pogledal, se začel tresti po vsem
telesu in nepremično gledal v tla, kakor da bi bil za nekaj minut iz sebe. Okoli sto-
ječi so vsi osupli mislili, da bo omedlel. Toda kmalu si je opomogel in dejal:
»Glejte, videl sem, kako se je utrnil plamen na svečniku. Eden izmed fantov
prazničnega oratorija je postal protestant.«
Zato si ni nehal prizadevati, da bi fante obvaroval nevere. Tega leta je spre-
jel v oratorij veliko fantov, ki se mu jih je posrečilo iztrgati iz protestantskih šol
valdežanov. Sprejel je dva dečka nekega protestantskega madžarskega oficirja
in ju priporočil krščanski ljubezni katoličanov. Prav tako je skrbel za tri otroke
zloglasnega odpadnika De Achillisa in jih rešil revščine. Ko jim je iz razuml­jivih
razlogov spremenil ime in priimek, jih je dolgo imel v oratoriju med dijaki in jih
poučil o katoliški veri. Mi smo jih osebno poznali, saj smo živeli skupaj z njimi.
Ohranila se nam je prošnja nekega drugega dečka, ki je prosil don Boska, da
bi ga sprejel k sebi in poučil o krščanski veri.
»Jaz, Frančišek Giovanelli Avventino, sin odpadniških staršev, sem bil krščen
v valdeški cerkvi v Turinu meseca julija le­ta 1855. Krstil me je doktor Meille.
Malo pozneje so me moji starši prepeljali v Marseille, kjer sem hodil v pro-
testantsko šolo celih osem let. Skoraj vsak dan sem se moral udeleževati prote-
stantskega nauka v tamkajšnji cerkvi.
Sedaj sem po Božji milosti spoznal zmoto, v kateri sem živel. Želim se odpo-
vedati protestantizmu in vstopiti v edino pravo katoliško Cerkev.«
Don Bosko je s svojo gorečnostjo nenehno pridobival protestant­ e, ki so,
ko so videli, da jih zapuščajo mnogi privrženci, segli tud­ i po podlih sredstvih,
kakor moremo razbrati iz nekega poročila, ki ga je don Bosko prejel od neke
dobro poučene osebe.
»Valdežani delajo v tem času edinstveno propagando med nežnimi otroki. Iz Anglije
dobivajo ogromna denarna sredstva, ki jih uporabljajo za to, da zbirajo osirotele otroke in
otroke iz revnih katoliških družin in jih pošiljajo v Valli, kjer jih vzgajajo v protestantizmu.
Valdeške družine, ki jim Odbor za evangelizacijo, sestavljen iz valdeških pastorjev, katerim
predseduje pastor Revel iz Firenc, izroča te otroke in plačuje tudi do 17 lir na mesec za vsa-
kega do osmega leta. Pozneje plačuje samo devet lir. Valdežani pri tem imajo dva cilja: 1.
Priskrbeti valdeškim družinam, ki so po naravi zelo pohlepne po denarju in se zvečine hra-
nijo samo s krompirjem, 17 lir na mesec, kar je zanje velika pridobitev. 2. Poslati v London
Odboru za propagando dolg seznam imen otrok, ki so jih odvzeli katoličanom in vzgojili v
valdeški veri; s tem opravičujejo porabo denarja, ki so ga iz Londona poslali v Italijo.

14 Pages 131-140

▲back to top


14.1 Page 131

▲back to top


BiS 8 — 15. poglavje
131
Zato bi goreč duhovnik v župniji Torre Pellice lahko na skrivaj zbiral pri valdeških dru-
žinah imena otrok, ki jih vzgajajo, od kod prihajajo, kdo so njihovi starši, in o tem obvestil
njihove župnike, ki bi poskrbeli, da bi jih sprejeli in vzgajali v katoliških zavodih. Družba sve-
tega otroštva za Kitajsko bi se lahko zavzela za te otroke in jih iztrgala iz rok krivovercev.«
Medtem ko je razmišljal, kako bi mogel preprečiti duhovni pokol toliko ne-
dolžnih žrtev, je Božjemu služabniku prišla žalostna novica. Neki dobri župnik
in Sassarija na Sardiniji, ki je bil med svojim obiskom v Turinu don Boskov gost
in se je z njim dolgo pogovarjal in ki ga je don Bosko prosil, da bi razpečal nekaj
srečk loterije, mu je pisal:
Velečastiti gospod in nadvse dobri oče!
Pred nekaj dnevi mi je župan tega mesta izročil zavoj z desetimi desetkami srečk v
korist moških oratorijev v Valdoccu, Vanchigli in Porta Nuovi. Ker ste vi njihov ravnatelj,
izrabljam to priložnost, da vam pišem to pismo in zagotovim, da se bom z vso močjo pot-
rudil, da bi razpečal srečke in zbral darove za loterijo pri dobrodelnih osebah.
Hotel sem vam pisati že prej, toda ker vem, da je vaša ugledn­ ost vedno močno zapo-
slena za večjo Božjo slavo in za pomoč revni mladini, me je to odvrnilo in sem čakal na
ugodno priložnost, ko bi imel zadost­ en razlog.
V Sassariju je kakor po navadi, in kar se tiče verskih stvari, ne popolnoma slabo. Toda
pred dvema mesecema je prišel v mesto neki evangeljski, ali bolje rečeno protievangeljski
pastor, ki v neki dvorani poučuje majhno število pripadnikov. Na začetku je prihajalo ve-
liko radovednežev, sedaj pa se je njihovo število zmanjšalo in mi župniki storimo, kar
moremo, da bi odvrnili ljudi od obiska in jih opozorili na nevarnost. To je prvič, da prihaja
v Sardinijo kriva vera in brezmadežn­ a Devica Marija, ki jo to ljudstvo tako zelo časti, naj
nas obvaruje nevarnosti.
Če mi bo Gospod ponudil kako priložnost, da bi mogel biti v korist Oratoriju sv. Fran-
čiška Saleškega, bi bilo to v veliko srečo. Sem v kraju, kjer je po koleri ostalo veliko revežev,
in vi veste, kakšni so načrti Božje previdnosti. Jaz ne opustim ničesar in se vedno spomi-
njam pogovora, ki ste mi ga vi s toliko dobroto nak­ lonili. Prav tako ne morem pozabiti
izredno ljubeznivega sprejema, ki sem ga bil deležen pri vas.
Končujem to dolgo pismo in se priporočam vašim molitvam. Prav tako vam priporo-
čam v molitev svojo župnijo. Jaz v svojih nevrednih molitvah prosim Boga za vašo drago-
ceno zdravje ter gmotni in du­hovni napredek vaše ustanove.
Blagovolite sprejeti moje pozdrave in zlasti še izraze mojeg­ a globokega spoštovanja.
Počastite me s svojimi ukazi. Ne pozabite me pri sveti daritvi in verjemite mi, v kako veliko
čast mi je, da se imam za vaše uglednosti ponižnega, vdanega in spoštljivega služabnika.
Teolog Filip Canepus, kanonik, župnik v Sassariju (Sardinija)
Sassari, 28. avgusta 1865
P. S.: Čestitam vam za dobrodelno dejanje, ko ste v oratorij sprejeli trid­ eset osirotelih
otrok.

14.2 Page 132

▲back to top


132
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Don Bosko mu je odgovoril s predlogom o ustanovitvi prazničneg­ a orato-
rija, o širjenju Katoliškega branja in pogostnem pridiganju kot sredstvu za boj
proti protestantizmu. Dobri župnik se mu je takole zahvalil:
Velečastiti in velespoštovani oče!
Najprej se zahvaljujem vaši uglednosti, da ste mi odgovorili s pismom, polnim ljube-
znivosti in pozornosti. Trudil sem se za razpečavanje srečk, toda ker je v tem mestu veliko
revežev, zlasti slepih in mrtvoudnih, je težko dobiti ljudi, ki bi jih hoteli kupiti. Razen tega
so vse družine močno obdavčene. Če mi jih bo kljub temu uspelo razpečati, vas bom prosil
za novo pošiljko srečk.
Sredstva, ki ste jih nakazali za odpravo krive vere, smo skoraj že uporabili. Katoliško
branje je tukaj zelo razširjeno, pridiganje pogosto in protestantski pastor nima biti česa
vesel, ker ima le malo poslušalcev in so tisti, ki jih ima, bili tudi prej daleč od vere. Naj-
mogočnejše sredstvo, s katerim razpolaga, je denar, ker je tukaj več delavcev kot delovnih
mest in je tako veliko ljudi brez zaposlitve, revščina pa sili k vsem neredom. Kljub vsemu
pa upam, da ta strupena zel ne bo pognala v Sardiniji, kjer ni bilo nikdar nobene krive
vere. Ker ste vi pripravljeni ponuditi nam sredstva za boj proti tej krivi veri, vam že sedaj v
imenu tudi svojih duhovnih vrstnikov zagotavljam, da vas bom ob priložnosti nadlegoval.
Za zdaj se zadovoljujem, da vas prosim za molitev za svojo revno osebo.
V upanju, da me ne boste pozabili v svojih molitvah, se z izrazi globokega spoštova-
nja poslavljam od vas in imam čast, da se imenujem vaše uglednosti vdanega in poslušne-
ga služabnika
Teolog Filip Canepus, kanonik, župnik v Sassariju
Sassari, 17. septembra 1865
V teh mesecih je Božji služabnik moral prestati sicer lahk­ o, pa zato nič manj
neprijetno nadlogo.
Ker je nadvse cenil čistočo, je želel in z vsemi sredstvi priporočal, da so to
upoštevali tako gojenci kakor drugi in skrbeli za čistočo vseh prostorov orato-
rija. Vsak dan so pometali tla, stopnice in obširna dvorišča za odmor na južni
strani zavoda. Ob sobotah so temeljito uredili delavnice. Ob četrtkih je vsak go-
jenec posebno pozorno moral očistiti svojo obleko in urediti posteljo. Prav tako
so strogo pazili na čistočo telesa in obleke med tednom. Ob praznič­nih dneh in
ob izhodu so bili vsi gojenci, četudi razen pokrivala brez uniforme, vedno pri-
merno oblečeni. Nikakršne razlike ni bilo med dijaki in rokodelci, med tistimi,
ki so plačevali, in tistimi, ki so bili v zavodu zastonj; med tistimi, ki so skrbeli
zanje starši, in onimi, ki jim je oratorij dajal vse potrebno. Bilo je pravo veselje,
ko si ob nedeljah in praznikih videl vse dečke lepo opravljene in zadovoljne.
Toda zavetišče ni bila gosposka palača, temveč bivališče revežev, čeprav je
don Bosko pri gradnji upošteval vsa pravila snage in higiene. Na severu je dolgo

14.3 Page 133

▲back to top


BiS 8 — 15. poglavje
133
in ozko dvorišče ločilo glavno poslopje od hlevov, pralnice, drvarnice in sme-
tišča. Tu so bili v primerni oddaljenosti drug od drugega trije stolpi z mostovži
za vsako nadstropje. To je bil tako rekoč kmečki del oratorija, ki pa je zato, ker
je bil na prostem, imel prednost dobrega zraka.
Tlak v šolskih razredih in spalnicah ni bil iz marmorja, temveč kakor v ve-
čini hiš v mestu iz ploščic iz žgane opeke, ki pa so, pa če si jih še toliko pometal,
vedno povzročale prah, zlasti ob hoji toliko stotin fantov. Samo dvorana za učil-
nico je bila asfaltirana.
Tak je bil položaj oratorija, ko je 19. avgusta 1865 nenadoma prišla komi-
sija Urada za zdravstveno službo, ki je obiskovala javne ustanove v mestu in
ugotavljala higienske razmere, zlasti ob grožnji kolere, ki se je vedno bolj širila.
Ta higienski pregled je bil opravljen v času velikih počitnic, ko je bila več
kot polovica gojencev odsotna. Zato je bilo razumljivo, da so bila tla v spalni-
cah nepometena, da so bile postelje razstavljene, da so slamnjače izpraznili za
pranje in je bilo listje po tleh, kakor je to navada v pripravi na novo šolsko leto.
Tudi v učilnici so pulti in mize čakali na mizarje, ki naj bi jih spravili v red. To
je bilo delo za več tednov, nakar naj bi cel zavod prebelili. Ta splošni nered pri
splošnem čiščenju iz higienskih razlogov je pač nekaj običajnega in ga je bilo
mogoče ugotoviti tudi na ozkih stopnicah in stopničnih presledkih. Tako je pač
povsod ob takem času.
Toda tega položaja niso mogli ali hoteli razumeti člani inšpekcijske komi-
sije, ki so zdravstvenemu inšpektorju izdali uničujoče poročilo: prostori, na-
menjeni učenju in spanju, so umazani in v njih je polno mladine; dvorišče brez
svežega zraka, stranišča v zelo slabem stanju, smetišče preblizu kuhinji in obe-
dnici. Temu so dodali še celo vrsto pripomb, zvečine daleč pretiranih, mnoge
brez utemeljitve in vse v sovražnem razpoloženju.
Občinska uprava je don Bosku izdala naročilo za strog nadzor snage v vsej
hiši in dodala nekaj zelo dragih obveznosti. Razen tega »naj se ne sprejemajo
novi gojenci, dokler ne bo občinska komisija po novem pregledu določila števila
gojencev, ki jih ustanova lahko sprejme.«
Teden pozneje se je komisija vrnila v Valdocco in župan Rorà je na osnovi
poročila komisije sporočil don Bosku, da sme sprejeti samo 500 gojencev in da
v učilnico v zgornjem nadstropju lahko gre samo 200 fantov.
Naj še povemo, da je bil med člani komisije tudi kak dopisnik protiklerikal-
nega časopisa, ki je bil vesel, da je lahko izkoristil upravičene odredbe oblasti v
boju proti koleri, da je lahko očrnil don Boska.
Klerik Frančišek Dalmazzo je 22. avgusta 1865 pisal iz Turina don Rui v

14.4 Page 134

▲back to top


134
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Mirabello: »Oratorij je bil izpostavljen mučnim zdravstvenim pregledom in ko-
misija je sestavila uničujoče poročilo o higienskem stanju zavoda, zato ker je
don Bosko predlagal županu v Anconi, naj mu pošlje dečke, ki so zaradi kolere
osiroteli. Sektaši so to dejanje šteli za žalitev njihove časti, ko se je mesto Turin
hotelo izkazati v pomoči ubogim Ancončanom. Iz priloženega listka, ki ga po-
šilja Jožef Buzzetti, lahko vidite, kakšne nezaslišane stvar­ i je poročala Gazzetta
del Popolo.«
Ta je v odločno sovražnem duhu poročala o stanju, ki smo ga opisali o ora-
toriju, in v zmagoslavnem tonu končala svoj dopis: »Po vsem tem naj javnost
presoja, kaj pomeni don Boskova pon­ udba, da bi sprejel trideset anconskih si-
rot. Dobri anconski župan naj se za božjo voljo najprej pozanima pri zdravstve-
ni inšpekciji v Turinu, da ga potem sami osiroteli otroci ne bodo preklinjali.«
Vsi pošteni ljudje so zavračali take sodbe in mi sami smo na lastna ušesa
slišali, kako so nekateri preprosti ljudje govorili:
»To pa je zares preveč! Naj ta časnikar, če more, stori to, kar je storil don
Bosko.«
Dne 30. avgusta je tudi teolog Margotti s stolpov svoje Unità Cattolica stopil
v boj in dal svojo oceno položaja v obrambo don Boska:
Don Bosko in Oratorij sv. Frančiška Saleškega. Že nekaj časa nekateri časopisi ob
naslonitvi na trditve Gazzette del Popolo pišejo in so pisali o neprimernem stanju čistoče,
higiene in prevelikem številu gojencev v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega. Mi smo osebno
več­krat obiskali to ustanovo in nismo ugotovili nobene teh nerednosti. Znan­ o nam je, da je
to ustanovo obiskal princ Amadej v spremstvu turinskega župana in drugih uglednih me-
ščanov, ki so po obisku prost­ orov izrazili svoje zadovoljstvo nad stanjem zavoda. Prepri-
čani smo, da je ta ocena upravičena, saj zavod vsako leto pregleduje zdravniška komisija
in niti ministrstvo niti občina niti kvestura, zlasti pa ne občinska uprava ne bi pošiljali tja
otrok, če bi se bilo treba bati kakih neprimernosti.
Pod vtisom govoric smo se hoteli sami prepričati, kako je s to ustanovo z zdravstve-
nega, številčnega in higienskega vidika. Bili smo zadovoljni, da smo lahko na kraju sa-
mem ugotovili, kar smo prej nosili v sebi kot verjetno. Se pravi:
1. Zdravstveno stanje teh dečkov je odlično, saj preteče pet ali celo šest mesecev, ne
da bi kak fant šel v bolniško sobo, razen mog­ oče zaradi prevelikega teka do jedi.
2. Videli smo veliko prizadevanje, da bi poskrbeli za vse potrebno, in si ni mogoče
želeti kakih izboljšav, zlasti če pom­ islimo, da gre za zavod, ki se vzdržuje iz jav-
ne dobrodelnosti.
3. Število gojencev je vsekakor zelo veliko, vendar je tam prostora za približno 800
otrok, in to v znosnih razmerah.

14.5 Page 135

▲back to top


BiS 8 — 15. poglavje
135
Vsekakor moramo pohvaliti don Boskovo skrb, da je takoj, ko se je kolera približala
našim krajem, proti koncu preteklega julija vel­ik del svojih varovancev poslal drugam,
tako da je sedaj v zavodu namesto osemsto tristo fantov.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da so tisti, ki so širili sovr­ ažna poročila o tej ustanovi,
bili slabo obveščeni in bi morali svoje izjave preklicati ali pa sodijo med tiste obrekovalce,
ki izrabijo vsako priložnost, da očrnijo katero koli delo in ustanovo, ki jim ni po volji.
Ti ljudje bi morali pomisliti vsaj na to, da je tukaj zbranih na stotine najubožnejših
otrok iz najnižjih ljudskih slojev. Tukaj se ti dečki ob nenehnih odpovedih don Boska in
njegovih sodelav­cev naučijo živeti kot dobri kristjani in se izučijo obrti, ki jim omogoča,
da si z delom svojih rok pošteno služijo kruh.
Te vrste ustanove bi morali podpirati vsi, ki imajo v prsih srce. Samo sovražniki res-
ničnega dobrega so sposobni, da jih zati­rajo in blatijo.
Božji služabnik je ustregel zahtevam zdravstvene komisije in pospešil po-
pravila in čiščenje prostorov. Opravičil se je, da ne more izvesti predragih del,
ker mu tega okoliščine ne dovoljujejo. Mirno je nadaljeval svoje delo, ne da bi
zmanjšal šte­vilo fantov, in pripravil prostor za zaradi kolere osirotele otroke.
Število gojencev je naraslo na 900.
Po vseh teh inšpekcijah oratorij ni imel več sitnosti zaradi higiene in vlada,
občine in komisija iz Ancone niso prav nič pomišljali, da ne bi don Bosku zaupali
otrok, ki jim je kolera vzela starše. Prav tiste dni je senator Bona z Ministrstva
javnih del, Direkcije železnic priporočil mladega Karla Cerrutija iz Turina, ki je
bil tudi sprejet.

14.6 Page 136

▲back to top


16.
poglavje
Don Bosko piše iz Novare markizu Fassatiju: prišel bo v Montemagno; ne
ve, ali je zaradi kolere pametno imeti tridnevnico; cerkev Marije Pomočnice
kot poroštvo gotovosti v teh težkih časih; inšpekcija občinskega odbora
v oratoriju – Iz Turina odgovarja provikarju glede izpitov za preobleko;
ponuja mu srečke loterije – Pridiga tridnevnico v Montemagnu – Prosi
material za gradnjo cerkve – Zaupa don Rui službo prefekta v oratoriju:
pokorščina in dobrota – Napoved – Don Rua se pripravlja na izpit za
profesorja retorike – Neuspeli poskusi, da bi pomagali don Alasonattiju
– Don Boskovo pismo na potovanju – Don Bosko v Becchih, v Chieriju in
v Borgu Cornalense – Mons. Contratto mu piše in ga vabi v Acqui; poroča
mu o nekem svetem duhovniku; prosi za profesorja za svoje semenišče –
Don Boskovo ljubeznivo ravnanje s svojimi sodelavci tudi na potovanju
– Napovedana kolera tudi v drugih predelih Evrope – Upanje, da tistih, ki
sodelujejo pri gradnji cerkve v Valdoccu, ne bo napadla kolera
Dogovarjanje z Odborom v Anconi in higienska inšpekcija turinske ob-
čine sta don Boska zadržali za kak dan v Turinu. Vendar pa ni čakal dolgo, da
se ne bi spet odpravil na pot zaradi razpečavanja srečk za loterijo in za iskanje
sredstev za gradnjo cerkve v Valdoccu.
Dne 29. avgusta 1865 je bil zopet v Novari, od koder je pisal markizu Fassa-
tiju, ki ga je pričakoval v Montemagnu.
Predragi gospod markiz!
Zaradi novic o koleri, ki jih je mogoče vsak dan pogosteje slišati, bi bilo morda bolj
pametno, če ne bi imeli tridnevnice v čast presveti Devici Mariji. Če pa ste kaj ukrenili v
tem smislu ali ste že objavili to pobožnost, potem sva jaz in don Rua pripravljena na vaše
ukaze.

14.7 Page 137

▲back to top


BiS 8 — 16. poglavje
137
Teolog Golzio je pripravljen iti z menoj v Montemagno. Šla bi prihodnji ponedeljek ob
9.30h iz Turina in prišla z omnibusom k vam ob petih popoldne.
Upam, gospod markiz, da ste vi, gospa markiza, Azelija in Emanuel pri najboljšem
zdravju, za kar vsak dan prosim pri sveti maši. Prepričan sem, da me bo presveta Devica
vedno uslišala, zlasti pa še v teh nevarnih časih.
Ne vem, ali učitelj Cerruti ustreza vašemu pričakovanju. Če se vam zdi primerno, ga
kar opozorite. Z veseljem bo sprejel kakršen koli vaš nasvet. Malo pozno je prišel v Mon-
temagno, ker sem mu pisal v Mirabello, ko je on že odšel domov. Tako je moralo pismo
opraviti dvojno pot.
Naša cerkev napreduje in je na eni strani dosegla že streho. Upam, da bo ta cerkev
za vas in za vso vašo družino zagotovilo uspešne zaščite Marije Pomočnice. Imejte veliko
zaupanje vanjo.
Gotovo ste zvedeli iz časopisov, da nam Gospod poleg nekaterih oseb v hiši pošilja
tudi sovražnike, ki nas mučijo od zunaj. Pomislite: Občinska uprava je naročila Borelli in
Botteru, da opravita inšpekcijo glede higiene in moralnosti. Dva dobra primera.
Veliko molite zame in za to našo hišo in me imejte vedno v številu tistih, ki se z vsem
spoštovanjem izrekajo za vaše uglednosti vdane in ponižne služabnike.
Novara (samo za danes), 29. avgusta 1865
duh. Janez Bosko
Ko se je don Bosko vrnil v Turin, je odgovoril na dopis kanonika Vogliottija,
rektorja semenišča.
Veleugledni in vele spoštovani gospod vikar!
Prejel sem seznam naših fantov, ki so se prijavili na izpit za kleriško preobleko, in
se vam zanj zahvaljujem. Sunt bona mixta malis (dobro pomešano s slabim). Zadovoljen
sem, da so nekateri padli pri izpitu, kamor so šli brez mojega dovoljenja. Žal mi je za
Maffeija, ki je zgleden v vedenju in eden najboljših v razredu. To je zares izreden primer,
da temu fantu ni uspelo. Examen sive periculum (izpit ali nevarnost).
Prejel sem tudi drugo vaše pismo, v katerem mi sporočate, da ste ohranili 100 srečk
in bi radi končali najine račune, ki bi morali biti že zdavnaj poravnani. Blažena revščina!
Če ne bi bilo preveč drzno, bi vašemu pismu dodal še nekaj, vendar se bojim, da bi bil
preveč nadležen. Vendar poskusimo. Bi bili pripravljeni prevzeti še 100 srečk te loterije?
Tako bi imel dodatnih 50 frankov, ki dod­ ani k prejšnjim 350 znesejo 400 frankov. Tako bi
poravnal svoj dolg s semeniščem.
Sicer pa ab amicis honesta sunt petenda (od prijateljev se zahtevajo poštene stvari),
zato če bi moj predlog imeli za neprimeren, rade volje umikam svojo prošnjo in se ome-
jim na zahvalo za izkazane druge dobrote. Želim vam iz nebes sveto milost, priporočam
sebe in to našo hišo dobroti vaših molitev in ostajam vaše nadvse častivredne spoštljivosti
vdani služabnik.
Turin, 3. septembra 1865
duh. Janez Bosko
P. S.: Prilagam potrdilo o lepem vedenju klerika Vittoneja, ki mi ga je poslal škof iz
Acquija, da vam ga izročim.

14.8 Page 138

▲back to top


138
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Dne 4. septembra je prejel od markiza Fassatija ugodno novico. Z don Car-
roccio Arròjem iz Lanza, ki naj bi pridigal slovesno tridnevnico ljudstvu, je bil
v Montemagnu. Iz Mirabella se je na njegovo prošnjo odpravil don Mihael Rua
pridigat in spovedovat. Uspeh je bil tak, kakršnega so lahko pričakovali. Verniki
so bili polni svetega navdušenja. Tisti večer so v vseh družinah molili rožni ve-
nec, kakor je to navada pozno v jeseni, ko se končajo dela na polju. Spovedanci
so se polni veselja vračali domov s svetinjico Marije Pomočnice, ki so jo prejeli
v dar od misijonarjev. Dosluženi vojaki, ki so se udeležili vojn leta 1855 in 1859,
so trdili, da imajo te svetinjice rajši kot odlikovanja, ki so si jih zaslužili na bo-
jišču. Zmagali so v najbolj častni vojni, ko so premagali sovražnika svojih duš.
Po končani tridnevnici se je don Bosko vrnil v Turin in se posvetil skrbi za
gradnjo cerkve. Grofu Karlu Caysu, ki je bil na počitnicah v Casellettah, je poslal
naslednji dopis:
Dragi gospod grof!
Z velikim veseljem sem prejel novico o rojstvu naslednika v rodbini Cays, vendar je to
novico spremljala druga, bolj skrb vzbujajoča, da se gospa grofica počuti zelo slabo. Takoj
smo naročili javno molitev tako zjutraj kakor zvečer in sedaj smo v veliko zadovoljstvo
slišali, da je spet vse v redu in da je zdrava. Naj bo zahvaljen Bog in Marija Pomočnica.
In kako je z našo cerkvijo? To je vsebina drugega dela mojega pisma. Cerkev je dogra-
jena do strehe, sedaj mi pomagajte, da jo bomo pokrili. In kako? Z latami, strešno opeko,
deskami, tramovi, ki jih vi več ne potrebujete in bi jih lahko podarili Mariji Pomočnici. Kaj
pravite k temu, gospod grof? Kaj pravita k temu, gospod Alojzij in gospa grofica? Ker je
težko moledovati za denar, sem menil, da bi se ravnal po nasvetu viteza Ksaverija Colle-
gna in prosil za gradbeni material. Oprostite mi, gospod grof, zaupljivost, s katero vam
pišem, in mi dovolite, da vam želim iz neba zdravja in milosti za vas, za vso vašo družino.
Sebe in vse svoje dečke priporočam v vaše svete molitve in se veselim, da se morem izreči
za vaše uglednosti vdanega in ponižnega služabnika.
Turin, 11. septembra 1865
duh. Janez Bosko
Pismo, ki ga je, ne ve se od kod, poslal don Rui v Turin, nam kaže, s kakšno
zavzetostjo se je Božji služabnik trudil, da bi postavil Mariji Pomočnici njeno
kraljevsko palačo:
Predragi don Rua!
18. septembra 1865
Danes zapade menica za 1000 frankov. Vzemi ključek, ki ga prilagam, stopi v mojo
sobo in v predalu, ki ga poznaš, boš dobil zavitek 1000 frankov. Potem se pogovori z vite-
zom in don Saviem, ki naj povesta, ali oni sami izplačajo vsoto, ki jo onadva že poznata iz
prejšnjega meseca.
Jaz se vrnem v Turin jutri ob treh popoldne.
Bog naj blagoslovi tebe in vso našo družino.
Tvoj vdani v Jezusa Kristusu duh. Janez Bosko

14.9 Page 139

▲back to top


BiS 8 — 16. poglavje
139
Don Rua je z občudovanja vredno pripravljenostjo zapustil Mirabello, prev-
zel službo prefekta v oratoriju in si s tem naložil težko breme, ki mu ga je pre-
pustil don Alasonatti. Breme je bilo zares težko zaradi tako zahtevne in zaple-
tene materialne uprave.
Don Rua je urejal svoj zavod za novo šolsko leto, ko je don Provera prišel v
Mirabello in mu dejal:
»Don Bosko te pričakuje v Turinu.«
Don Rua, ki je pisal pri pisalni mizi, ni pomišljal niti trenutek. Ne da bi pos-
tavil kako vprašanje ali zahteval kako pojasnilo, je vstal, vzel svoj brevir in dejal:
»Pripravljen sem.« In je takoj odpotoval v Turin.
Tako neposredno izvedena pokorščina je morala biti zanj, ki je tako zelo
rad imel svoje gojence, velika žrtev. Vendar je vstopil v oratorij veselega obraza
in dobre volje, da bi se komu zdelo, da ga ni nič stalo zapustiti kraj, kjer je delo-
val dve leti in kjer so ga vsi imeli radi.
Ko ga je sobrat, ki mu je sledil v ravnateljevanju malega semenišča, prišel
pozdravit, mu je dejal:
»Ti torej greš v Mirabello. Pozdravi mi fante. Rad jih imej, kakor sem jih jaz
imel rad. Veš, dobri fantje so.« In v očeh se mu je zalesketala solza. Nato je nada-
ljeval: »Do sobratov bodi kakor starejši brat do svojih mlajših bratov.«
Toda še nekaj pomembnejšega se je zgodilo v teh dneh: začela se je uresni-
čevati ena don Boskovih napovedi.
Pred letom 1850 se je pogosto dogajalo, da je deček Rua, kadar je šel v šolo
ali se vračal iz nje, srečal Božjega služabnika. Kakor hitro ga je zagledal, je pri-
tekel k njemu, se odkril, mu poljubil roko in vzkliknil:
»Oh, don Bosko, mi boste dali kako podobico?«
Častiti Božji služabnik se je ljubeznivo pogovarjal z njim, mu položil biret
na glavo in smeje se podal dlan leve roke, medtem ko je z desno nakazoval, da
bi jo razdelil na dvoje, in dejal:
»Vzemi, Mihec, vzemi.«
Mihec mu je znova še bolj spoštljivo poljubil roko in si pri slovesu mislil:
»Kaj neki je hotel povedati s to kretnjo?«
To misel pa je jasno povedal don Bosku, ko je prišel v oratorij in ko mu je 3.
oktobra 1852 don Bosko nadel kleriško obleko:
»Ali se spominjate, gospod don Bosko, tistih najinih srečanj, ko sem hodil
v šolo k šolskim bratom in ko ste mi na mojo prošnjo, da bi mi dali podobico,
naredili, kakor da bi hoteli polovico moje roke? Kaj ste s tem hoteli povedati?«
»Oh, dragi moj sinko,« mu je z očetovskim poudarkom rekel don Bosko, »to
bi ti že moral razumeti. Toda še bolje boš to razumel v prihodnje.« In je nadalje-
val: »Don Bosko ti je hotel povedati, da si bova nekoč delila vse na pol.«

14.10 Page 140

▲back to top


140
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Tako je sedaj don Rua kot prefekt v oratoriju in zvest posnemovalec don
Boskovih kreposti 20 let delil z don Boskom ves trud in težave v oratoriju in sa-
lezijanski družbi. Končno je s tem, da je bil njegov vikar, delil tudi njegovo oblast.
Don Rua se je medtem pripravljal na izpit iz italijanščine, grščine in la-
tinščine, da bi dosegel diplomo profesorja retorike. Že 28. avgusta mu je don
Bosko priskrbel pri županu potrdilo o lepem vedenju in ga z drugimi listinami
predložil univerzi in sedaj mu je, ker so tako zahtevali od njega, izročil svoje
častno zagotovilo:
Podpisani z veseljem potrjujem, da se je duhovnik Mihael Rua iz Turina šest let po-
svečal pouku v nižjih in štiri leta v višjih razredih gimnazije v popolno zadovoljstvo svojih
predstojnikov in v nemajhno korist svojih učencev.
Prepričan sem, da je vreden posebne pohvale, ker je vedno vse svoje delo žrtvoval
brez kakršnega koli plačila.
Turin, 14. septembra 1865
duh. Janez Bosko
Avtentičnost podpisa gospoda duhovnika Janeza Boska potrjuje
šolski nadzornik (pečat) Vigna
Turin, 15. septembra 1865
Don Bosko se je 19. septembra vrnil v oratorij, toda takoj spet odpotoval. S
svojo mislijo pa je bil vedno pri don Alasonattiju, katerega življenje je ugašalo.
Poskusili so vse, da bi ga rešili. Poslali so ga, kakor smo že povedali, v rodni kraj
Avigliano in ga potem nastanili v malem semenišču v Mirabellu, ko je bil tam
za ravnatelja don Rua. Od tam so ga prepeljali v prijetno hišo v Trofarellu, ki jo
je salezijanski družbi daroval don Matej Franco. Ker je bilo vse zaman, so ga na
njegovo prošnjo, ker je čutil potrebo po dobrem gorskem zraku, polnem kisika,
prepeljali v Lanzo. Don Bosko mu je dal za spremljevalca pisca teh vrstic.
Dragi moj Lemoyne!
Piši gospodu Canaleju, da sprejemam njegovega priporočenca in tudi njega samega,
če želi priti k nam v oratorij. Razloži mu stvar o treh mesečninah. Dne 24. bom v Turinu
in ga z veseljem pričakujem. Razume se, da mu je na voljo soba in prostor pri naši mizi.
O drugem se bomo osebno pomenili. Pozdravi naše fante. Pozdravi don Alasonattija.
Pojdi in ljubeznivo pozdravi gospoda vikarja in vso hišo Arrò.
Rad me imej v Gospodu in vedi, da sem ves tvoj v Jezusu Kristu­su vdani
duh. Janez Bosko
Turin, 19. septembra 1865
Dne 1. oktobra, na praznik sv. rožnega venca, je Božji služabnik šel z godbo
in lepim številom gojencev v Becche. Tukaj se je ustavil za nekaj dni. Odločil je,
da se bo skupina 6. oktobra vrnila v Turin. Nato je šel v Chieri, od koder je pisal
don Rui:

15 Pages 141-150

▲back to top


15.1 Page 141

▲back to top


BiS 8 — 16. poglavje
141
Predragi don Rua!
Na kratko:
1. Pošlji dva programa zavoda v Lanzu gospodu vitezu T. Vaccarinu, župniku v Buti-
glieri d'Asti, drugega pa gospodu Viljemu Aratu della Serra.
2. Prav tako gospodu kanoniku Caselliju v Chieri.
3. Don Ghivarellu sporočilo, da bodo fantje prišli k njemu v petek. Če bi jih hotel iti
počakat, bi mu zapeli napitnico.
4. Od tu se bom napotil v Borgo. Toda v petek bom v Turinu. To pravim za tvoje rav-
nanje, da obvestiš markizo Negrotto iz Genove, če bi prišla in vprašala po meni.
Vsi se dobro počutimo. Don Cagliero uživa. Pozdravi don Francesia in don Bonettija
una cum coeteris (skupaj z drugimi skupaj).
Tvoj v Jezusu Kristusu vdani duh. Janez Bosko
Chieri, 4. oktobra 1865
Sredi oktobra so ga pričakovali v Acquiju, kamor so ga zelo vljudno vabili.
Posebna gorečnost Božjega služabnika je našla čas in način, da se je zanimal
tudi za posebne zahteve kakega škofa.
Acqui, 3. oktobra 1865
Visoko spoštovani gospod!
Zelo mi je hudo, da vaša uglednost ni mogla narediti izleta v Strevi 25. oziroma 26.
preteklega meseca septembra, ko bi mogli videti gospoda don Alojzija Cogrossa in bi bili
priča čudežne ozdravitve nekega župnika, ki že 14 let ni mogel hoditi brez bergel. Z na-
dnaravno pomočjo je v trenutku prejel milost, da lahko spet hodi, zapustil brez pomoči
sobo, kjer se je zgodil čudež, odpotoval še isti večer domov in naslednjega dne daroval
sveto mašo (po 14 letih), vodil procesijo in podelil blagoslov velikemu številu vernikov.
Prav tako mi je žal, da ne morete priti k nam v prvi polovici tega meseca, ker bo zves-
ti Božji služabnik don Alojzij Cogrosso prišel nazaj k meni 10. tega meseca. Vendar sem
skoraj prepričan, da boste prišli, če vam bo le mogoče.
Povedati vam moram, da so bile vse moje poizvedbe za profesorja retorike brezuspeš-
ne. Pričakujem še en razgovor, vendar ne vidim možnosti za uspeh. Vroče vas prosim, da bi
me rešili te skrbi, kot ste mi obljubili, da mi boste 1. novembra v spremstvu klerika Vittone-
ga poslali profesorja gramatike, če mi do 15. tekočega meseca ne boste drugače sporočili.
Živim v upanju, da bom še pred napovedanim dnem imel srečo, da vas objamem v tej
škofijski palači in ostajam v globokem spoštovanju vdani
+ F. Modesto, škof.
V oratoriju so bili vsi začudeni zaradi tako pogostih in nenadnih don Bosko-
vih odsotnosti, kar se prejšnja leta ni dogajalo. Vzrok je bila cerkev Marije Po-
močnice. Toda največje občudovanje je vzbujalo dejstvo, da je kljub nevšečnos-
tim, utrujenosti, nasprotovanju in tisočerim križem bil vedno miren in dobre

15.2 Page 142

▲back to top


142
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
volje. Rad se je šalil. Že dolgo je svojim zvestim sodelavcem laikom priskrbel
plemiške naslove s fevdi. Fevdi so bile majhne krpe zemljišča, ki so bila v Mo-
rialdu last njegove družine, nekatere od njih neobdelane in nerodovitne zaradi
veliko peska. In tako je imenoval enega grofa v Becchih, kraju, kjer se je rodil,
drugega markiza v Valcapponeju, barona v Baccajau in komendatorja ne vem
katere komende.
S temi naslovi je imel navado klicati Rossija, Gastinija, Enria, Pelazzo,
Buzzettija. Pa to ne samo doma v hiši, temveč tudi zunaj, zlasti še, ko je v času
počitnic potoval s katerim izmed njih. Ti so sicer preprosto, pa vendar primer-
no oblečeni nadaljevali veselo igro in so navadno dobro igrali svojo vlogo. Res-
no in prepričljivo so se imenovali po svojih nazivih in govorili o posesti, grado-
vih, letoviških krajih in zvezah z odličniki, ki pa so obstajali samo v domišljiji in
na luni. Dostikrat so ljudje, ki so potovali z njimi v istem železniškem vagonu,
bili začudeni, da imajo čast biti v tako visoki družbi. Ob drugih priložnostih so
jih na železniških postajah sprejemali z velikimi častmi, ker je don Bosko imel
navado železniškemu osebju dajati obilne napitnine in so jim zato izkazovali
vse mogoče pozornosti, prednosti in usluge. Zgodilo se je tudi, da so kdaj prišli
v kak kraj, kjer niso imeli znancev in so zato morali v kakem gostišču iskati
prenočišče in hrano.
Don Bosko je imel navado reči:
»Ste ugodno potovali, gospod grof? Ali se niste mogoče preveč utrudili, gos-
pod markiz? Kaj si želite za večerjo? In vi, gospod baron, gotovo ne boste našli
tukaj obilnih pojedin, ki jih navadno pripravljajo vaši kuharji. Moramo malo
potrpeti, dragi gospodje, in se zadovoljiti s tem, kar nam morejo tukaj nuditi.«
Seveda je govoril v šali, vendar tako ljubeznivo, da so gostilničar, njegova
družina in povsod znani brezdelneži, ki so slišali, ponavljali te plemiške naslo-
ve, bili vsi iz sebe in se skrajno potrudili, da bi mogli čim primerneje pogostiti
tako ugledne goste. Bili so pripravljeni celo odstopiti svoje postelje.
Gostilničar se je približal don Bosku in ga po tiho vprašal:
»Kako? Ta tamle je grof in oni tam markiz?«
»To so nadvse ugledni gospodje.«
»Oh, mi ubogi reveži, kako jim bomo mogli postreči, da bo ustrezalo njiho-
vemu dostojanstvu?«
»Nikar si ne belite glave, dragi gospodar, to so uvidevni ljudje in znajo po-
trpeti.«
Za vse nas je bila to pravcata komedija, da smo pokali od smeha. In dosti-
krat je ta igra imela odlične uspehe.
Nekega dne se je Božji služabnik napotil na postajo Porta Nuova na vlak.

15.3 Page 143

▲back to top


BiS 8 — 16. poglavje
143
Spremljal ga je Jožef Rossi in mu nosil kovček. Kot po navadi je prišel v trenut-
ku, ko je vlak že odhajal in so bili vsi vagoni polni, vrata zaprta in pri oknih je
bilo polno obrazov, da se je zdelo, da so vsi sedeži zasedeni; kakor da bi hoteli
preprečiti, da bi še kdo vstopil. Ko don Bosko ni mogel najti praznega prostora,
se je v šali obrnil na Rossija in mu glasno zaklical:
»Oh, gospod grof, zelo mi je žal, da ste se tako trudili in mi nosili kovček.«
»Lahko si mislite, don Bosko,« je Rossi prav tako glasno odgovoril. »Čutim
se srečnega, da vam morem narediti to skromno uslugo.«
Nekateri potniki so se ob besedah gospod grof in don Bosko spogledali, jih
spoštljivo ponovili in eden izmed njih ju je poklical, medtem ko sta ona še iskala
proste sedeže na vlaku:
»Don Bosko, gospod grof, stopita sem, tu sta še dva prostora.«
»Ne bi vas rad nadlegoval,« je dejal don Bosko.
»Vstopita, to je zame prava čast. Umaknil bom svoje kovčke in bo za vse
zadosti prostora.«
Napoved, ki jo je Božji služabnik izrekel proti koncu leta 1863, se je začela
uresničevati. Po veliki smrtnosti v Anconi, na Sardiniji in v Neaplju je zaradi
kolere uradno umrlo 1188, zbolelo pa 2315. To je bilo do 13. in 14. novembra.
Vendar je bilo v resnici žrtev veliko več. Po 14. novembru se je bolezen še bolj
razširila. Bili so dnevi s po 200 obolelimi in 80 mrtvimi in izdali so 40.000 do-
voljenj za tiste, ki so se hoteli izseliti iz kraljestva na varnejše kraje.
Žarišče okužb so bila mesta zunaj Italije, Malta, Smirna, Carigrad in druga
pristanišča.
Kolera se je širila tudi v Franciji. V Parizu in departmaju Senna je zbolelo
sedem tisoč ljudi. V Marseillu je sredi septembra umrlo po šestdeset do sedem-
deset bolnikov na dan. Kolera je prišla tudi v Toulon in okolico, kjer je še poseb-
no divjala.
V Španiji je kolera divje razsajala. Mnogi ljudje so zapustiti svoj dom, se
razpršili po podeželju ali odšli v neokužena mesta. Samo v Madridu se je zbralo
60.000 beguncev. Ko pa je kuga prišla tudi tja, so ljudje bežali drugam.
Na Angleškem kolera ni prizadela prebivalstva. Je pa razsajala goveja kuga
in pobrala sto tisoče volov in krav. V nekaterih pomorskih mestih je veliko ljudi
pobrala malarija. Italijanska vlada je bila prisiljena zavrniti tovore, ki so priha-
jali iz britanskih pristanišč.
V tem času je v severni Italiji raslo zaupanje in pobožnost do Marije Pomoč-
nice. Med mnogimi pričami izberimo naslednjo.
Iz Campegineja je gospa Amalija Fulcini Jacobazzi 12. septembra 1865 ta-
kole pisala don Bosku:

15.4 Page 144

▲back to top


144
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Od več oseb in zlasti od moje velike prijateljice grofice Karoline Soranzo iz Benetk
sem slišala pripovedovati o čudoviti cerkvi, ki jo gradite v Turinu v čast naši ljubi materi
Mariji z naslovom Auxilium Christianorum. Od prav iste prijateljice sem zvedela, da spre-
jemate tudi najmanjše darove. In ker je videla, kako zelo se bojim umreti od kolere, mi je
svetovala, naj darujem kaj malega, da bi bila rešena te nevarnosti. Oprostite mi, če sem
si upala naravnost na vas nasloviti svoje pisanje. Toda tudi v tem sem se držala nasveta
svoje dobre Karoline, ki me je k temu spodbujala.
Prepričanje, da Marija Pomočnica obvaruje pred kolero tiste svoje častilce,
ki pomagajo pri gradnji njenega svetišča v Valdoccu, se je razširilo v mnoga mes-
ta, kot bomo pokazali drugje. Namesto strahu se je v njihova srca naselilo milo
zaupanje.

15.5 Page 145

▲back to top


17.
poglavje
Don Alasonatti v Lanzu – Njegovo trpljenje in vdanost v Božjo voljo – Junaška
potrpežljivost, da ne bi motil poteka življenja v zavodu – Njegova skrb za
zdravje drugih – Gorečnost za dober potek življenja v zavodu – Duh molitve:
presveti Zakrament in presveta Devica – Bolezen se poslabša: njegova mirnost
– Sveta popotnica in maziljenje bolnikov – Oporoka – Vzdihljaji – Nadležen
spomin – Presunljivo priporočilo – Zadnji dan njegovega življenja; odlok svete
Kongregacije za obrede, ki potrjuje češčenje od pradavnih časov blaženega
Kerubina Testa – Besede prijazne krščanske ljubezni – Zaupanje v Božje
usmiljenje – Njegova dragocena smrt – Nekaj njegovih pisem
Opolnoči med 7. in 8. oktobrom je v Lanzu umrl duhovnik Viktor Alaso-
natti, prefekt Salezijanske družbe in Oratorija. V Lanzo je prispel konec avgusta,
in ker je čutil, da se bliža kon­ ec njegovih dni, se je pripravljal na smrt, ki je zanj
bila počitek po toliko naporih in težavah in začetek večne sreče. Vsak dan je že
več let molil Proficiscere (odidi, moja duša), ker se je bal, da v trenutku smrti
tega ne bi mogel, kakor se je potem tudi v resnici zgodilo.
Kaj je ta sobrat trpel, ve samo Bog. Tvor v grlu mu je potisnil glavo skoraj do
kolen in desna rama ga je hudo bolela. Kljub temu je večino dneva prebil zunaj
postelje.
Bil je popolnoma predan v Božjo voljo. Pogosto je vzklikal Zgodi se tvoja
volja. Njegova najljubša misel je bila Ostani vedno v zahvaljevanju Bogu. Ob
vsakem sunku bolečine v rami je vzklikal »Bogu hvala«. Ko so ga bolečine naj-
bolj mučile in so se mu zvijali udje, se mu je stisnil obraz, so mu škripali zobje,
ga je davil kašelj, mu katar stiskal prsi in mu je iz ust tekla kri, nisi slišal iz
njegovih ust nikakršne tožbe, temveč je na njegove ustnice prihajal nasmeh, na
žalost krčevit in tesnoben. Kdor je bil navzoč pri takih napadih, je ostal ves dan

15.6 Page 146

▲back to top


146
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
prestrašen in se ga je vsega polastilo globoko sočutje. In vendar je bila njegova
prva beseda, ko je mogel kaj izgovoriti, Bogu hvala. Potem ko je malo zaspal po
noči brez sna, zaužil kaj malega ali popil malo tekočine, se malo sprehodil po
vrtu, prejel kako dobro ali slabo novico, je ponavljal Hvala Bogu.
Kleriki, čeprav maloštevilni in vsi skrajno zaposleni s šolo, učenjem, odmo-
ri in sprehodi, so si razdelili dan tako, da je bil pon­ oči in podnevi vedno eden pri
njem in mu stregel. Toda don Alasonatti se je trudil, da bi delal zavodu čim manj
nevšečnosti. Pripravljali so mu hrano, za katero so menili, da mu najbolj ustre-
za. Toda prepogosto se ga je v trenutku, ko so postavili jedila predenj, polastil
tak odpor in gnus, da se je opravičil in želel, da bi jedila spet odn­ esli v kuhinjo.
Istočasno pa je prepovedal, da bi mu prinesli kaj drugega.
Malo utehe mu je dajala zelo vroča juha, ki so mu jo po na­ročilu zdravnika
prinašali na vsaki dve uri. Nekega jutra je klerik, ki naj bi mu prinesel juho,
moral nadomestiti nekega učitelja in mislil, da bo kdo drug postregel bolniku.
Vendar ni bilo nikogar in don Alasonatti je ostal ves dopoldan brez okrepčila.
Moral bi samo potegniti za vrv zvonca, vendar ni hotel klicati nikogar vse do
enih popoldne, dokler skupnost ni končala kosila. Tedaj je pozvonil. Prihitel je
klerik Sala in don Alasonatti ga je smehljaje se vprašal:
»Ste pozabili name?«
»Kako? Vam nihče ni prinesel kosila?«
Takoj je odšel v kuhinjo in dal potrebna naročila. Klerik pa, ki je bil vzrok
te nehotene nevšečnosti, je stopil takoj k bolniku in namesto zasluženega kara-
nja, ki ga je pričakoval, medtem ko se je opravičeval, slišal, kako mu ljubeznivo
odgovarja:
»Nič hudega. Pa mi sedaj prinesi kaj jesti. Bogu hvala.«
Bal se je, da bi nenadoma umrl brez navzočnosti sobratov. Če je za kak tre-
nutek ostal sam, se ga je polastil strah in živčni na­pad. Kljub temu je dostikrat
ponoči prisilil bolničarja, da je šel počivat:
»Da bi zaradi mene morali trpeti drugi, ni prav.“
Nekega večera so mu rekli, da bi fant­je pod njegovim oknom na vrtu imeli
večerjo, če bi on dovolil.
»Nimam nič proti,« je odgovoril. »Prosil bi samo, da ne bi preveč kričali, ker
me nocoj bolj kot druge dni stiska v prsih.«
»Potem bo bolje, da to večerjo na prostem prenesemo na drug dan: quod
differtur, non aufertur« (kar se preloži, se ne odloži).
»Ne, ne, naj gredo na travnik. Zelo mi je prijetno, če vidim fante in sem de-
ležen njihovega veselja.«

15.7 Page 147

▲back to top


BiS 8 — 17. poglavje
147
Tako govoreč je dal postaviti svoj naslanjač blizu okna, ka­mor je sedel, da
se je naslajal ob pogledu na fante, ki jih je imel ta­ko zelo rad.
Nekoč drugič je eden izmed strežnikov igral na svojo flavto in don Alasona-
tti se je smehljal s prisiljenim in bolečim nasmehom prav v trenutku, ko so bile
bolečine najhujše.
»Vas to igranje moti?« ga je vprašal tisti, ki mu je stregel.
»Da, povzroča mi silne bolečine.«
Strežnik se je dvignil, toda don Alasonatti ga je poklical nazaj: »Kam pa greš?«
»Povedat tistemu, naj neha igrati.«
»Ne, ne, ne želim, da greš. Revček. To je njegovo edino zadoščenje in nika-
kor nočem, da bi zaradi mene ostal brez njega.« In strežnik je moral ubogati.
Tudi kadar so bile bolečine najhujše, je skrbel bolj za dru­ge kot zase. Če je
bil v hiši bolnik, je skrbno vpraševal, kako mu gre. Če je z gor kak dan pihal bolj
hladen veter, je okoli stoj­ečim svetoval, naj se dobro pokrijejo. »Kajti,« tako je
imel navado reči, »nočem, da bi zboleli.« Če je slišal koga kašljati, mu je naročil
kavo in potem vprašal, ali jo je popil. Tistemu, ki ni ubogal, ni ušlo milo pokara-
nje. Fante, ki so ga prišli obiskat, je vedno vpraševal:
»In kako je z vašim zdravjem?«
»Dobro. In vi, gospod prefekt, kako je vam?«
»Počutim se bolje, ko slišim, da je drugim dobro.«
Če je potem slišal, da komu ni popolnoma dobro, mu je bilo tako hudo, da je
moral odgovoriti, da mu je bolje, sicer ni mogel mirovati. Zato so mu kleriki in
gojenci vedno zagotavljali, da se počutijo izvrstn­ o.
Vedno je hotel biti na tekočem o vsem, kar se je dogajalo v hiši, in je vedno
z veliko ljubeznijo opozarjal tiste, ki so bili potr­ ebni poboljšanja. Če ni bilo spo-
vednikov, je bil pripravljen poslušati spoved klerikov. Ko je spominjal, koliko
dobrega lahko naredi duhovnik s to sveto službo, je vzklikal:
»In jaz sem veteran, zunaj službe.«
Nenehno je molil. vsako jutro, razen nekaterih dni zadn­ jih tednov, je želel
iti v cerkev, biti pri sveti maši in prej­eti sveto obhajilo, čeprav je veliko trpel
zaradi evharističnega posta. Dokler je mogel, je vedno klečal. Ko ga je pozneje
prevzela slabost, je sedel in je pokleknil samo za povzdigovanje. Včasih je želel
darovati sveto mašo ob dveh ponoči. To je bil zares junaški napor, ker se ga je
lotila slabost, ki je potem trajala cel dan. Zadnjič je maševal 1. oktobra, v nede-
ljo sv. rožnega venca. Vsak dan je popoldne z muko odhajal v cerkev na obisk
k svojemu Gospodu v najsvetejšem zakramentu in ostajal tam več kot eno uro.
Gojil je čisto posebno pobožnost do presvete Device Marije. Rožni venec z
mnogimi drugimi molitvami je bil njegova vsakdanja duhovna hrana. In kako je

15.8 Page 148

▲back to top


148
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
molil! Kdor ga je opazoval med molitvijo, je moral vzklikniti: »Ta duhovnik ima
zares živo vero!« Kadar je mogel, je molil na glas kljub velikim bolečinam, ki mu
jih je povzr­ očal čir v grlu. Ko zaradi napadov kašlja ali zaradi skrajne utru­jenosti
ni mogel moliti na glas, je bil samo pogled na rožni venec, ki je drsel med nje-
govimi prsti, poln spodbude. Vse do zadnjega dne je opravljal to pobožno vajo.
Nekega večera, ko je bil ob 8.30h že v postelji, so gojenci kleč­ e na dvorišču
pred molitvami odpeli običajno pesem, in sicer Mi smo Marijini sinovi. Ob prvih
zvokih teh deških glasov se je don Alasonatti, ki je lahno zaspal, prebudil, se
stresel, se zravnal v postelji in sedel, snel nočno čepico in s svojim utrujenim
glasom pel skupaj s fanti. Potem je pobožno sklenil roke na prsih in po tiho molil.
V tistem trenutku je stopil v njegovo sobo klerik s čašo kamiličnega čaja, za ka-
terega je prosil, da bi mu pospešil prebavo, saj mu je želodec delal velike težave.
Don Alasonatti je kleriku z roko pokazal, naj čaj položi na mizico.
»Oprostite, gospod prefekt, takoj ga popijte, dokler je še topel. Dobro vam
bo del.«
»Tvoja ponudba prihaja ob nepravem času. Bi mi hotel dati čaj po opravlje-
nih molitvah?«
»Po molitvah bo mrzel in ne bo imelo smisla, da bi ga pili.«
Spet se je potopil v molitev. Vedel je, kako zelo pomembna je skupna molitev.
Ko je zvonilo angel Gospodov, je povabil vse, da so pokleknili in skupaj molili.
Nekega dne je videl, kako je eden izmed večjih fantov v naglici naredil zna-
menje svetega križa. Poklical ga je k sebi in mu dejal:
»Dovoli mi, dragi moj, majhno opombo.«
»Kar recite, gospod prefekt.«
»Ko bi te don Bosko videl, kako malomarno si naredil znamenje svetega
križa, bi te pokaral.«
»Oprostite, gospod prefekt, res nisem mislil na to, vendar mislim, da sem
storil prav.«
»Ko opravljaš kako versko dejanje, vedno misli na to, kar delaš.«
»Hvala. Skušal bom upoštevati vaš opomin.«
»Ne zameri mi. Opozarjam te zato, ker te imam rad. Tako bi tudi jaz rad, da
bi me opozorili, kadar storim kaj narobe. Zato te prosim, da me opozoriš vsa-
kokrat, ko se ti bo zdelo umestno. To bo najlepše darilo, ki mi ga moreš dati.«
Nato je povzel besedo: »Povej mi, sem te morda užalil?«
»Ne, nikakor ne. Nasprotno, zelo sem vam hvaležen za opozorilo.«
»Ostani mi vedno naklonjen in pojdi sedaj na odmor.«
Zares je on sam dajal najlepši zgled take natančnosti. Čeprav ga je roka za-
radi revmatizma zelo bolela in ga vsak gib veliko stal, se je trudil, da je naredil
čim bolj natančno znamenje svetega križa.

15.9 Page 149

▲back to top


BiS 8 — 17. poglavje
149
Toda bolezen je napredovala tako daleč, da ni mogel naslon­ iti glave na no-
beno stran več. Če je položil glavo na zglavnik, so živci, ki so postali zelo obču-
tljivi, začeli s svojimi krči. Isto se mu je dogajalo, če je z rokami podpiral čelo.
Tedaj je prosil svojega strežnika, da mu je glavo podprl s kosom lesa za rameni
in je tako držal glavo pokonci, medtem ko je sedel v postelji.
»Ne pohujšuj se, če vidiš, kako si iščem bolj primeren položaj. Svoje telo
darujem vsak dan Gospodu, vendar imam tudi dolžnost, da ga vzdržujem v živ-
ljenju, dokler bo njemu všeč.«
Nekoč je smehljaje se dejal:
»Jaz sem že mrtev, vsaj tako se mi zdi. Že nekaj tednov imam tak občutek.
Zdi se mi, da sta v meni dva človeka: eden, ki trpi, in drugi, ki mirno opazuje,
kako drugi trpi, in gleda, kako telo počasi razpada.«
Kakšna junaška vdanost krščanske potrpežljivosti.
Že več kot en mesec je s svojim zgledom spodbujal skupnost v Lanzu, ko je
5. oktobra, bil je četrtek, čutil, da mu polagoma ponehavajo moči. Popoldne je
dal poklicati svojega spovednika župnika iz Pessinetta don Antona Longa, svo-
jega šolskega tovariša. Ko je ta vstopil v njegovo sobo, ga je vprašal:
»Kaj želiš, da prosim Gospoda zate? Želiš ozdraveti?«
»Naj se zgodi Božja volja,« je odgovoril don Alasonatti, »vedno naj se zgodi
Božja volja. Bogu hvala.«
Ko se je spovedal, je prosil, da bi mu prinesli sveto pop­ otnico, in ker je don
Longo uvidel resnost položaja, je privolil. V spremstvu fantov so v sobo prinesli
Najsvetejše. Ko ga je zagledal, ga je prevzelo tako navdušenje, da je komaj še
mogel dihati.
Sam je hotel moliti kesanje. To je storil tako pomaziljeno, da se je zdelo, da
ne čuti več nikakršnih bolečin. Ko je prejel sveto obhajilo, je ostal pogreznjen v
globoko premišljevanje in šele čez kake četrt ure se je ogledal po klerikih, ki sta
bila blizu postelje, in jima rekel:
»Naučite se od mene pravočasno prejeti svete zakramente.«
Naslednji dan je čutil olajšanje. Toda proti večeru je spet začutil močne bo-
lečine in se spet želel spovedati. Dal je prižgati svečo in prejel maziljenje bolni-
kov. Župnik v Lanzu Albert mu je podelil sveti zakrament. Bolnik je tako pobož-
no odgovarjal na molitve, ki spremljajo sveti obred, da so se vsi jokali. Potem ko
so mu podelili papežev blagoslov, se je zahvalil župniku za dobroto, ki mu jo je
izkazal, in se priporočil njegovim molitvam, če bi moral tisto noč umreti. Ko je
to povedal, se je za nekaj časa potopil v molitev.
Pisatelj teh vrstic je stal ob njegovi postelji. Bolnik mi je naredil znamenje,
naj se mu bolj približam, me prijel za roko in mi s težavo dejal:

15.10 Page 150

▲back to top


150
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Prosim vas, da izpolnite mojo poslednjo željo. Kmalu bom umrl. Mogoče jutri
ne bom več med živimi: ne pozabite spodbuditi vseh, da bodo molili zame. Reci-
te don Bosku, naj se me en mesec spominja pri sveti daritvi. Pozdravite mi don
Boska, vse duhovnike, klerike, oratorij v Turinu, hišo v Mirabellu, don Frančiška
Montebruna iz Genove in klerika Janeza Garina. Pišite jim, naj vedno molijo zame.
Reci­te fantom zavoda v Turinu, naj me priporočijo Gospodu in naj mi oprostijo,
če sem se kdaj zmotil pri kaznih ali jih nisem kaznoval, ko so si zaslužili. Končno
prosim odpuščanja za vse slabe zglede, ki sem jih dal. Mi bodo odpustili, kajne?«
Tu je prenehal govoriti, ker ga je močno dušilo. Nato je nadaljeval:
»Nimam ničesar svojega, kar bi mogel komu zapustiti, kajti tisto malo, kar
mi je pripadalo, sem dal hiši. Ostalo je last mojega očeta. Imam samo tri stvari.
Svojo uro zapuščam gospodu vitezu Oregli, ker je njegova, on mi jo je dal. Izro-
čite mu jo, ko bom umrl. To naj bo spomin na prijateljstvo, ki naju je povezovalo.
Materi don Dominika Ruffina zapuščam križ, ki ga imam v Turinu. Kakor hitro
bom umrl, sporočite to don Giacomelliju, ki mu zapuščam svoj rožni venec, na
katerega sem tolikokrat z njim molil, ko sva šla peš iz Turina k sv. Ignaciju.«
Tukaj se je obrnil k meni, mi močno stisnil roko in mi rekel: »Vam pa že-
lim, da bi vam Gospod dal svoj sveti blagoslov, da boste mog­li nadaljevati po
začrtani poti. Naj blagoslovi vaše napore. Nadaljujte veliko delo, ki ste ga začeli.
Bodite pogumni. Velika je namreč potreba po duhovnikih, ki se posvečajo mla-
dini. Želim vam, da bi rešili veliko duš, tisoče in tisoče duš, zlasti še duš ubogih
zapuščenih dečkov. Rešujte jih. Veliko je namreč sovražnikov, ki jih zalezujejo.
Kako zelo je potrebno reševati! Danes je mogoče kakega nedolžnega otroka naj-
ti komaj na deželi ali kje visoko v gorah, pa še to na žalost zelo redko. Če boste
srečali kakega takega dečka, ga z vso močjo branite pred hudobnimi tovariši.«
Utrujen od napora je utihnil. Nato se je začel obračati k Bogu s svojimi mo-
litvami in v presekanih stavkih govoril:
»Oh, Gospod, kako si velik v svojem usmiljenju ... odpusti mi. Darujem ti ne
samo svoje telo, temveč vsa svoja čustva. Rad bi, o Gospod, da bi me pokopali
na najbolj neznanem kraju zemlje, da se me nihče ne bi spominjal. Veselim se,
Gospod, da bo moje telo dano v hrano črvom v zadoščenje za vse moje grehe,
s katerimi sem te razžalil; želim, da bi moj jezik, moje oči, moja ušesa zgnili v
grobu za kazen za moje prekrške. Samo eno mi je žal, da ne morem več delati za
tvojo slavo. Samo eno milost te prosim, da bi umrl v najhujših mukah. Nadvse si
želim, da bi umrl, se tako združil s teboj in bom tako prepričan, da te ne morem
več žaliti, ampak te samo ljubiti z vsem svojim srcem. Vendar sem pripra­vljen
trpeti v življenju tako dolgo, dokler bo tebi po volji. Usmil­i se me, Gospod. Gos-

16 Pages 151-160

▲back to top


16.1 Page 151

▲back to top


BiS 8 — 17. poglavje
151
pod, iz več razlogov sem tvoja last. Z vsem srcem zaupam vate, Gospod.« Nato
je navdušeno vzkliknil: Exurgat Deus, et dissipentur inimici ejus (vstani, o Bog,
in razpršili se bodo tvoji sovražniki).
Nato je za trenutek zaspal. Ko se je zbudil, se je zdelo, da muči njegov spo-
min neka neprijetna misel. Rekel je:
»Pokorščina, pokorščina! Nekajkrat sem rekel don Bosku: hočem to ali ho-
čem ono. Ali boste storili tako ali pa ... To je lahko reči, toda prav v tem je po-
korščina. Ali ne?«
Povedal je, kako je nekega dne odločno govoril z don Boskom, ker se mu je
zdelo, da je prevelikodušen z nekom, ki ni hotel ubogat­ i in je bil v pohujšanje
vsem gojencem. Ker sem poznal dogodek, o katerem je govoril, sem mu dejal:
»Saj vendar niste mogli storiti drugače. Bilo je treba kaj odločnega ukreniti.«
»Toda jaz sem dejal: ali tako ali ...! V trenutku smrti se stvari presojajo popol-
noma drugače. Seveda: postaviti predstojnika pred izbiro ali ... ali. Toda upam,
da mi je Gospod odpustil.« Spet se je umiril in začel moliti.
Še naprej je šepetal molitve, ko se je nenadoma ustavil, me poklical in dejal:
»Prosim vas za eno uslugo. Če bi moral to noč umreti, mi daj­ajte pogum.
Recite mi, naj zaupam v Božje usmiljenje. Dajte mi zadn­ jikrat zakramentalno
odvezo. Mi obljubite?«
»Seveda,« sem mu odgovoril s solzami v očeh.
Rekel je: »Prav, sedaj pojdite počivat. Če se bom počutil slabše, vas bom
poklical.«
Ker se nisem ganil z mesta:
»Pojdite, vam pravim, ubogajte.«
Naslednjega jutra je vstal iz postelje, šel na vrt in sedel v senco brajde. Med
nenehnimi skrbmi si je oratorij neutrudno prizadeval, da bi Sveti sedež potrdil
češčenje od davnih časov blaženega Kerubina Testa, redovnika iz avguštinskega
reda, ki je 1479 umrl v Avigliani, svojem rojstnem kraju. Zemeljske ostanke tega
dragega svetnika so po razkropitvi njegovih sobratov prenesli s samostanske-
ga pokopališča v župnijsko cerkev sv. Janeza. Don Alasonatti je celih devet let
neutrudno zbiral dokumente in dokaze in pošiljal Sveti kongregaciji za obrede
spomenice, napisane v dobri latinščini. In od dne do dne je pričakoval tako za-
želeni odlok.
Zvonilo je poldan zadnjega dneva njegovega življenja, ko je stopil na vrt
klerik Sala in mu izročil velik zavoj, zapečaten z mnogimi pečati. Don Alasonatti
ga je odprl. V njem je bil odlok, ki je odobraval in po­trjeval češčenje, ki so ga
verniki izkazovali blaženemu Kerubinu, in je dovoljeval mašo in dnevnice za

16.2 Page 152

▲back to top


152
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ves red Puščavnikov sv. Avguština za mesto in turinsko nadškofijo. Molitve in
berila drugega nokturna so bili, kakor jih je sestavil don Alasonatti.
Prebral je odlok, bil nekaj časa tiho in nato vzkliknil:
»Zares sem zadovoljen. Končno imam srečo, da berem ta odlok.«
Obrnil je svoje solzne oči proti nebu in dodal:
»Sedaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika. Sedaj rad umrem. Ni mi
manjkalo drugo kot to zadoščenje.«
Klerik mu je dejal: »Sedaj ko ste toliko storili za čast tega svetnika, ste prvi,
ki boste mogli občutiti sadove njegove priprošnje pri Bogu.«
Ni takoj odgovoril. Toda po kratkem molku je dejal: »Prositi, toda kaj naj
prosim? Saj mi kar naprej izkazuje milosti, tako da nimam česa prositi.«
»Lahko bi ga prosili za milost ozdravitve.«
»Ne, nikakor ne! Ne upam si prositi česa takega, ker si tega ne zaslužim.«
In vsem, ki so prišli k njemu, je dal brati odlok in kazal, kako zelo se ga veseli.
Ker sem mu moral streči, sem sedel blizu njega. Tudi meni je rekel: »Beri-
te,« in mi izročil odlok.
Ko sem nehal brati, je začel govoriti o svoji bolezni in svoj­em svetniku. Mo-
lčal sem in ga poslušal, kar je nenadoma tudi on umolknil in čez čas nadaljeval:
»Sedaj prosim, da greste stran, ker me govorjenja močno utruj­a, toda če ste
vi ob meni, ne morem molčati.« Stisnil mi je roko:
»Zelo vas imam rad, in ko ste blizu mene, ne morem molčati.« Vstal sem in
on je nadaljeval:
»Zares sem nevljuden do vas. Toda kaj naj storim? Če začnem govoriti, ne
morem več nehati. Saj mi ne boste zamerili, ali ne?«
»Meni se za to ni treba opravičevati,« sem mu rekel in sem sedel nekaj me-
trov stran od njega.
Čez nekaj trenutkov me je poklical in mi smehljaje se rekel:
»Za prijatelje se ne zanimamo, razen če jih potrebujemo, in jih naganjamo
stran. Ko jih potrebujemo, pa jih spet pokličemo. Zato mi, prosim, pomagajte,
ker mi pojemajo moči, in me pospremite v sobo.«
Ko sva prišla v sobo, je sedel in mi rekel:
»Ob treh bi se rad malo sprehodil. Boste prišli in me sprem­ljali?«
Toda namesto ob napovedani uri je odšel iz sobe ob dveh. Želel je obiskati
ves zavod. Vstopil je v cerkev in nekaj časa molil pred Najsvetejšim, obhodil je
vrt, dvorišča, razrede, obednice, spalnice. Zdelo se je, kot da bi se od vsega pos-
lavljal. Ob treh se je vrnil v sobo, rekel, da je silno izmučen, in legel v posteljo.
»Gremo smrti naproti,« je dejal tistemu, ki mu je stregel, se razpoložil za
molitev in pobožno molil.

16.3 Page 153

▲back to top


BiS 8 — 17. poglavje
153
Ko so se proti večeru dečki na dvorišču pod njegovim oknom zab­ avali na
odmoru, so ga vprašali, ali ga to moti in ali naj jim ukažejo ali umerjenost ali
molk, je dejal:
»Komaj ta kratki čas imajo za razvedrilo, ubogi sinovi. Pustit­ e jih, naj se
veselijo.«
Malo zatem mi je dejal:
»Povejte mi kaj, kar mi bo dobro delo v tem trenutku.«
»Kaj naj vam rečem? Povem vam, da mora biti zelo prijetno misliti, da smo
vedno delali za Gospoda.«
»Ne, ni to tisto, kar me tolaži, temveč misel na Božje usmiljenje. Čutim se
mirnega. Toda ali ni ta moja mirnost predrzna? Kljub temu da iščem kako misel,
ki bi me ponižala ali me potrla, je ne najdem.« Nato je sklenil z vzklikom:
»Oh, kako zelo si želim, da bi se združil z Gospodom. Cupio dissolvi et esse
cum Christo!«
Tedaj je naročil, da bi eden izmed nas takoj, ko bi izdihnil, tekel v oratorij in
brzojavil don Bosku, če bi še bil v Castelnuovu.
Več klerikov, ki so bili tam zato, da bi mu stregli, je bilo v sobi. Ker so bedeli
že veliko noči in so bili ves dan zaposleni, so bili močno utrujeni. Umirajoči se je
tega zavedal in jim naročil, naj gredo počivat. Ker so se obotavljali, jih je prego-
varjal, da so končno odš­ li. Pri njem je ostal samo mladi Modest Davico, njegov
sovaščan, ki so ga poslali iz Turina, da bi mu stregel, če bi bilo potreb­no. Tudi
jaz sem se moral umakniti.
Bolnik je bil tega večera tako miren, da nihče ni mogel misli­ti, da je tako
blizu konec njegovemu trpljenju. Pa ni bila še polnoč, ko se je skušal dvigniti iz
postelje. Poklical je Davica in mu rekel:
»Daj mi talar. Hočem vstati, ker mi pohaja sapa, in se malo razhoditi.«
»Toda mrzlo je,« je omenil fant, »tak sprehod bi vam lahko udaril na pljuča.«
»Duši me, zraka potrebujem.«
Mladi bolničar mu je pomagal zlesti iz postelje, ga oblekel in ga podpiral,
ko se je odpravil proti vratom, da bi šel ven. Toda ko je naredil nekaj korakov,
so ga zapustile moči in se je prepustil svojemu spremljevalcu. Napadel ga je
kašelj, ker pa ni mogel izpljuniti, ga je začelo dušiti in je silno hropel. Davico se
je prestrašil, in ker ni mogel več vzdržati teže že popolnoma nemočnega telesa,
niti ni mogel z roko doseči zvonca, je začel kričati: »Don Alasonatti umira, don
Alasonatti umira!« Umirajoči je obrnil glavo k fantu in ga mirno gledal v obraz.
Ko je Davico videl, da ga nihče ni slišal, je počasi spustil bolnika na tla in
tekel po hodniku, trkal na vrata sob in kričal: »Don Alasonatti umira!«
Najprej je prihitel klerik Sala, ki je s svojimi močnimi rokami dvignil s tal
telo svetega duhovnika in ga položil na posteljo. Za Salo sem prišel tudi jaz,

16.4 Page 154

▲back to top


154
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
vendar ni bilo več časa, da bi bral molit­ve za umirajoče. Komaj ga je klerik Sala
položil na posteljo, je že izd­ ihnil. Prav v tistem trenutku je ura bila polnoč in
začel se je dan praznika Marijinega materinstva. Naš dragi prefekt je umrl stoje
na nogah kakor pogumen Božji vojak. Njegova žrtev je bila dovršena.
Medtem so prihiteli kleriki in molče gledali mrtvo truplo človeka, ki je toliko
storil zanje. Pokleknili so in odmolili litanije matere Božje Marije in Iz globočine.
Eno uro pozneje je klerik Nikolaj Cibrario peš odšel iz Lanza in ob osmih,
potem ko je prehodil 32 km, don Bosku naznanil težko izgubo ter mu izročil
moje pismo, v katerem so bili opisani zadnji trenutki življenja našega dragega
don Alasonattija.
Truplo so oblekli in položili na naslanjač. Slikar Rollini je naredil sliko in
kipar, prijatelj don Alasonattija, je naredil posmrtno masko. Pri pogrebnih slo-
vesnostih so bili navzoči pevci iz oratorija in veliko drugih.
Ko so pregledali njegovo zapuščino, so našli dva zvezka, pisan­ a z roko, ki so
ju poslali don Bosku. V enem so bili sklepi iz leta 1861, ki jih je umrli storil pri
duhovnih vajah v Lanzu, in nekaj molitev k ranam križanega Jezusa. V drugem
so bili izbrani vzdihljaji za vsako tudi najmanjše dejanje v teku dneva, ki jih je
umrli izpisal iz psalmov, in druge pobožne vaje.

16.5 Page 155

▲back to top


18.
poglavje
Bon Boskovo pismo generalnemu komisarju za sindikat in nadzor železnic
v Turinu za podporo – Don Bosko v Milanu: nepričakovana ozdravitev neke
bolnice – Don Bosko v Brescii in v Lonigu – Prošnja obrambnemu ministru
za rabljeno obleko – V Padovi in Benetkah – Vrnitev v Lonigo in Turin
– Avtoritativno priznanje don Boskove svetosti, ki jo potrdijo tudi dečki –
Don Bosko opravlja molitve v skupnosti – Previdnost v dajanju nasvetov
– Diplomirani učitelji v oratoriju – Sprejem novih članov – Izvolitev treh
članov kapitlja – Upoštevanje, ki ga je don Bosko kazal za dela svojega
poslanstva: ni hotel sprememb, novosti v navadah oratorija
Don Bosko je nenehno prejemal podporo za vzdrževanje svojih ustanov
in se tudi kar naprej trudil, da je take podpore tudi prejel. Glavnemu komisarju
za sindikat in nadzor železnic v Turinu je poslal naslednji dopis:
Veleugledni gospod generalni komisar!
Nekaj nujnih potreb, v katerih se je znašla ta hiša, me sili, da prosim vašo spoštovano
uglednost za podporo. Zdi se mi, da je tudi vam znano, kako sta se minister za javna dela
in glavna državna direkcija obrnila na našo ustanovo, da smo sprejeli več fantov-sirot
brez staršev nekdanjih uslužbencev vaše uprave. Mnogi od njih so še vedno naši gojenci,
kakor lahko razberete iz priloženega seznama. Jaz jih z veseljem sprejemam, ker je bil
ta zavod vedno odprt državnim ustanovam in ker mi je ravnateljstvo železnic izkazalo
veliko uslug z zastonjskim prevozom ali popustom pri prevozu. Vendar je te usluge nova
uprava zelo omejila. Toda imenovanih dečkov je še precejšnje število v našem zavodu in
enega izmed njih zaradi mladosti podpisani vzdržuje v zavodu v Lanzu.
Res je, da je vaša uprava vsakokrat, ko nam je poslala kakega gojenca, dodala tudi
kako podporo. Toda tisto je zadostovalo komaj za obleko in najpotrebnejše stvari za vsak-
danjo rabo.

16.6 Page 156

▲back to top


156
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
V takem položaju sem se odločil, da se bom spet obrnil na vašo spoštovano uglednost
zlasti v tem tako težkem položaju in vas prosil za takšno podporo, ki se vam bo zdela pri-
merna za vzdrževanje teh fantov.
Poln zaupanja v vašo znano dobrohotnost vam želim vse najboljše iz nebes in imam
čast, da se izpovem za vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Don Bosko je zaprošeno podporo tudi prejel.
ministrstvo za javna dela; 10. Oddelek 1. Ur.
Generalni Komisariat sindikata in nadzora železnic
št. 6201; Firence, 12. oktobra 1865
Podpisanemu je v veliko čast sporočiti vam, da je to ministrstvo rade volje sprejelo
vašo prošnjo z dne 9. tekočega meseca in odločilo, da se vam izplača vsota 800 lir po po-
krajinski blagajni v Turinu.
Generalni komisar Bella
Ta odgovor je prejel don Rua, kajti don Bosko se je spet odpravil v razna
mesta razpečavat srečke za loterijo. Nimamo dokazov o potovanju, niti kako je
potekalo, razpolagamo pa z nekaterimi pismi, ki nam povejo, kje vse se je usta-
vil in kaj je v posameznih krajih delal. Poleg tega imamo nekaj poročil tistih, ki
so mu izkazovali gostoljubje.
Najprej se je ustavil v Milanu, kjer se je že prej v Oratoriju don Serafina
Allievija srečal z gospodom Jožefom Predagliem in z gospodom Guenzatijem,
trgovcema, ki sta v svoji mladosti obiskovala to nedeljsko zatočišče za mladino.
O velikodušni pomoči gospoda Guenzatija smo že poročali. Sedaj bomo pove-
dali, kar nam je leta 1909 povedala hčerka tega dobrotnika, gospa Karolina Ri-
volta Guenzati.
Don Bosko je leta 1865 ob svojem obisku v Milanu počastil našo hišo s tem,
da je sprejel gostoljubje, ki smo mu ga ponudili. Ko je neka gospa iz Milana,
Marjeta Predaglio zvedela, da se mudi pri nas, ga je prišla pozdravit. Še preden
je gospa naslovila na don Boska besedo, ji je ta dejal: »Ali ste bolni?« »Na žalost
sem res bolna,« je odgovorila, »in to že nekaj mesecev. Zaužila sem že toliko
zdravil, opravila toliko pobožnosti, pa vse skupaj ni nič pomagalo.« Tedaj ji je
don Bosko rekel: »Hočete ozdraveti? Potem opravite devetdnevnico k Jezusu v
presvetem zakramentu in zmolite pet očenašev, zdravamarij in slavaočetu in
dodajte besede: 'Don Bosko mi je zagotovil, da me boš ozdravil, in jaz hočem
ozdraveti.' Potem kar jejte in pijte.« Naslednje jutro je bila vsa družina začude-
na, ker je bila ženska rešena vseh tegob, ki so jo že dolgo mučile.

16.7 Page 157

▲back to top


BiS 8 — 18. poglavje
157
Iz Milana je odpotoval v Brescio, kjer je obiskal dva brata duhovnika Elena,
pri katerih je tudi kósil. Moža, polna gorečega navdušenja za zveličanje duš, sta
vodila cvetoč oratorij za dečke. Don Bosko jima je pisal pismo, ki sta ga hranila
kot dragocen dokaz prijateljstva z Božjim možem. Iz dopisa, ki ga je poslal vite-
zu Oregli, se zdi, da je v Brescii v zavodu v ulici San Antonio obiskal tudi gospo
Magdaleno Girelli, hčer Marije.
Iz Brescie se je odpravil v Lonigo, mestece blizu Monti Berici, kjer je tiste
dni letoval grof Soranzo, njegov velik prijatelj, ki je sicer stalno bival v Cremoni
in je imel tudi palačo v Benetkah. V Lonigu je Božji služabnik pridigal in od tam
pisal don Rui:
Predragi don Rua!
Pošiljam ti nekaj spomenic, ki jih je treba prepisati, in sicer: spomenico za »Ekscelen-
co itn.« na kolkovano polo za 1 frank.
Pismo daj prepisati na brezčrtno polo, potem pa naredi samo en zavojček, ki ga boš
naslovil, kakor je tu napisano, na generala Inciso.
Verjetno ne bom mogel priti domov pred prihodnjim petkom. Če bo mogoče, bom
prišel prej. Ne pozabi, da 18. tega meseca zapade menica za 1000 frankov. Če meniš, da jo
lahko sam plačaš, mi ni treba pisati, sicer mi takoj piši, da bom ukrepal.
Izroči priloženi listič Rinaudu. Pošlji mi (Lonigo, pri njegovi ekscelenci grofu Soran-
zu) podatke, da bom mogel govoriti s starši Nicolinija iz Padove.
Pozdravi vse naše prijatelje in Bog naj nam vsem pomaga, da bomo rasli v svetem
božjem strahu.
Ves tvoj najvdanejši v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Lonigo, 14. oktobra 1865
P. S.: Pozdravi don Cagliera in don Francesia, pocukaj za brado viteza.
Pismi, ki ju je don Bosko poslal don Rui, sta vsebovali prošnje generalu Pe-
tittiju, obrambnemu ministru.
Ekscelenca!
Že dvakrat sem se v preteklih letih obrnil na vas s prošnjo, da bi me podprli z obleko
za naše uboge fante v hiši, imenovani Oratorij sv. Frančiška Saleškega. In vi ste nam vedno
priskočili na pomoč.
Letos so okoliščine take, da se je naš položaj močno poslabšal in je ustanova v velikih
težavah.
Prav zato se ponovno obračam na vašo že znano dobrohotnost in vas prosim, da bi
podprli te naše uboge sirote tako, da bi jim dali na voljo toliko odej, rjuh, srajc, spodnjih

16.8 Page 158

▲back to top


158
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
hlač, hlač, plaščev, čevljev in drugih stvari, s katerimi bi se mogli obvarovati pred sko-
rajšnjo zimo, kolikor je pač mogoče. Tudi če so ti predmeti ponošeni in obrabljeni, so za
nas vedno dragoceni, saj jih drugače ne bi mogli kupiti.
Mogoče je to zadnje leto, ko bomo lahko deležni te vaše dobrote, in prav zato vas še
posebno prosimo za to uslugo. Poleg nepozabne hvaležnosti, ki jo bomo hranili do vaše
ekscelence, bomo prosili za vse nebeške blagoslove na vas, ki sodite med naše najzasluž-
nejše dobrotnike.
Z vsem spoštovanjem imam visoko čast, da se smem izreči vaše uglednosti vdani pro-
silec duh. Janez Bosko.
Turin, oktobra 1865
Visokorodni gospod general!
Že več let sem po posredovanju vaše spoštovane uglednosti lahko prejel podporo v
obleki za okoli 800 ubogih dečkov v našem zavodu.
Rečeno mi je bilo, da je usluga odvisna edinole od vas, zato z vsem zaupanjem pripo-
ročam to veliko potrebo naših dečkov vaši dobroti.
Ker ne moremo na drug način pokazati svoje hvaležnosti, bomo prosili Gospoda
Boga, da nakloni zdravje in srečo tako vam kakor vsej vaši ugledni družini.
Z najglobljo hvaležnostjo imam čast, da se morem izreči za vaše visokorodne ugled-
nosti vdanega služabnika. duh. Janez Bosko
Turin, oktobra 1865
Gospodu generalu Incisi, glavnemu tajniku obrambnega ministrstva. Turin.
Iz Loniga je v spremstvu grofa Soranza, potem ko se je v Padovi oglasil pri
starših dečka Nicolinija, gojenca oratorija, odpotoval v Benetke. Tu se je pri-
merilo, da je s terase na Trgu sv. Marka zaslišal čudovite simfonije avstrijske
vojaške godbe. Ne da bi kaj pomislil, je navdušen od te glasbe hotel zaploskati.
Toda takoj so ga opozorili, da bi bilo kakršno koli priznanje politični izziv. Kajti
v prsih meščanov so vrele, četudi skrite, politične strasti. In čeprav je bil trg
poln ljudi, je, potem ko so glasbeniki končali svoje izvajanje, vladal smrtni molk.
V Benetkah se je don Bosko srečal s patriarhom kardinalom Jožefom Aloj-
zijem Trevisanatom in drugimi uglednimi osebnostmi iz cerkvenega kroga in
plemstva in zlasti še z don Apolloniem, poznejšim škofom v Trevisu, s katerim
sta si bila velika prijatelja, kakor tudi s kanonikom teologom mons. Berengom
in mons. Giordo.
Ko se je vrnil v Lonigo, je v oratorij pisal nekaj pisem.
Predragi don Rua!
Tvoje pismo je žal prišlo prepozno. Kaj si hočemo. Izroči te odtise vitezu Oregli, pismo
don Saviu ter ljubezniv pozdrav in blagoslov Gospoda vsem našim dragim v oratoriju.

16.9 Page 159

▲back to top


BiS 8 — 18. poglavje
159
Koliko stvari imam povedati o lagunah, gondolah, sv. Marku, don Apolloniu itn.!
Si Dominus dederit (če bo Gospod dal), bom v petek ob osmih zvečer med vami. Vzel
sem s seboj dva tisoč srečk, pa jih je bilo premalo.
Najvdanejši v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Lonigo, 1865
Potem ko se je don Bosko poslovil od grofa Soranza in njegove družine, se
je napotil proti Turinu. Nimamo točnih podatkov o poti, po kateri se je vrnil. Zdi
se pa, da se je za kako uro ustavil v Bologni. V oratorij se je vrnil 20. oktobra.
V vseh krajih, kjer se je ustavil, je obljubil varstvo matere Božje Marije vsem
tistim, ki bi pomagali pri gradnji njene cerkve v Valdoccu.
Fantje, med katerimi jih je bilo veliko priporočenih od občin, so do zadnje-
ga kotička polnili zavetišče. Sprejeli so ga z največjim navdušenjem in veseljem.
Tudi na novo prišli so se kaj kmalu prepričali, da imajo opravka s svetnikom. Že
večkrat smo navedli zaprisežena pričevanja o prvih vtisih, ki so jih imeli fantje,
ki so prihajali v oratorij z namenom, da bi se tam vzgajali, in so spoznali Božje-
ga moža. Navedli bomo pričevanje, ki je bilo zapisano na cerkvenem sodišču v
Turinu pri rednem procesu za razglašenje blaženih. Ponovili bomo nekaj stvari,
ki smo jih že priobčili v Biografskih spominih. Toda eno pričevanje več, zlasti če
je potrjeno pred sodiščem, ni nikdar odveč, saj je priča resnice.
Teolog don Anton Berrone iz Casalgrassa, kanonik kantor metropolitanske
cerkve v Turinu, ki je preživel zadnje štiri gimnazijske razrede od 1865 do 1869
v oratoriju, je leta 1896 takole potrdil neprekinjeno visoko spoštovanje fantov
do don Boska:
»Ljubezen do Božje slave je povzetek njegovega življenja. Vedno sem obču-
doval in bil priča, kako so drugi občudovali njegovo zgledno vedenje in požrtvo-
valnost, ki sta bili za zgled vsem gojencem. V nesrečah in nasprotovanju si ga
mogel videti vedno mirnega in polnega zaupanja v Gospoda. Tolikokrat sem ga
opazoval pri mizi: jedel je brezbrižno, ne da bi dajal oceno o hrani. Menim, da ni
nikdar šel na sprehod iz gole želje po razvedrilu. Njegova soba, zelo preprosto
opremljena, je služila za sprejemnico, delo in počitek.
Vladalo je splošno prepričanje, da je don Bosko obdarjen z nadnaravnimi
darovi. Ob svojem vstopu v oratorij sem slišal od svojih tovarišev, da je večkrat
napovedal smrt kakega fanta in da se je napoved uresničila, in sicer v okoliš-
činah, kakor jih je on napovedal. Spominjam se, do so leta 1865 gradili cerkev
Marije Pomočnice in starejši tovariši so vedeli povedati, da je don Bosko več let
prej točno opisal prostor in podobo cerkve. To je pomembno toliko bolj, ker je

16.10 Page 160

▲back to top


160
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
bil don Bosko prav v tistem času brez vseh sredstev, neznan in so mu od mnogih
strani nasprotovali. Prav tako se spominjam, da je don Bosko veliko let prej na-
povedal, kako bo oratorij rastel in se razvijal. Prav tako je vladalo med gojenci
prepričanje, da je don Bosko bral vest fantov. Dokaz za to je dejstvo, da si fant,
ki je imel kak greh na vesti, ni upal priti k njemu, razen pri spovedi; bal se je,
da mu bo don Bosko greh bral s čela. Jaz sem bil večkrat priča takih dogodkov.
Med nami gojenci je tudi vladalo prepričanje, da je don Bosko od daleč vedel za
nerednosti, ki so se dogajale v oratoriju.
Don Bosko je bil poln velike previdnosti, tako da v oratoriju niso nikdar nas-
tali veliki neredi in pohujšanja, ki se sicer dogajajo tudi v dobro vodenih zavo-
dih. Njegov sistem je bil onemogočiti fantom, da bi storili kaj slabega. S svojim
zgledom in nadzorom nad vsem je vzdrževal red in disciplino, čeprav je bilo med
fanti toliko različnih nravi. V vsem se je dal voditi pravičnosti. Tudi tisti, ki so
plačevali redno mesečnino, še zdaleč niso poplačali, kar so v hiši zares prejemali.
Njegova ponižnost se je kazala v preprostem vedenju, v milobi, ljubezni-
vosti, prijaznosti do vseh. Kakor magnet je pritegoval k sebi naša srca in zato
smo se imeli za srečne, če smo se mu lahko približali. V svojem domačem prija-
teljskem pogovoru je vedno vključeval misel na nebesa. V njem sta bili tako živi
vera in zaupanje, da bomo vsi prišli v nebesa, da smo bili prepričani, da se tisti,
ki umrejo v oratoriju, večno zveličajo. Pogosto je temu ali onemu povedal bese-
do, ki ga je navajala na Boga, in ta njegova besedica je imela vedno velik vpliv
na naša srca. Bilo je zares občudovanja vredno, kako so se ljudje, tudi zunanji,
bližali, da bi mu poljubili roko, in želeli od njega prejeti blagoslov, in to navadno
kleče. Čutili smo, da nam nekaj manjka, če se mu nismo mogli približati. Imel
je poseben dar, da se je znal pokazati tako, da so ga vsi ljubili, ne samo tisti, ki
so ostali za vedno v njegovih ustanovah, temveč tudi tisti, ki so se razgubili po
različnih družbenih slojih, in to za vedno.
Ko se sedaj spominjam tistih časov, lahko rečem, da so se fantje na splošno
odzivali njegovemu prizadevanju, se lepo vedli in nekateri celo izredno, vredno
vsega občudovanja. V oratoriju je cvetela pobožnost in sveti strah božji. Če se je
pripetilo, da kak fant ni mogel živeti v soglasju z duhom zavoda, je sam zapusti
hišo, tako da se je le redko zgodilo, da bi bil kdo izključen. To sem deloma sam
doživel, deloma pa sem o tem slišal pripovedovati starejše fante v oratoriju.
Sinovski spomin, ki ga je don Bosko hranil na svojo mater, je bil prelep
zgled za nas gojence, da smo tudi mi spoštovali svoje starše. O materi Marjeti
sem slišal neštetokrat pripovedovati. Vsi so jo imeli za žensko izredne pobož-
nosti in kreposti, saj se je popolnoma posvetila delu svojega sina. Gojenci, ki so

17 Pages 161-170

▲back to top


17.1 Page 161

▲back to top


BiS 8 — 18. poglavje
161
jo poznali, in mi, ki je nismo poznali drugače kot samo iz pripovedovanja, smo
jo nadvse cenili in imeli radi.«
Naj še dodamo pripombo o sredstvu, s katerim je don Bosko v svojih gojen-
cih gojil pobožnost in duha molitve. Od 1846 do 1871, se pravi, dokler je mogel,
je vedno molil večerne molitve z gojenci. Mladi Alojzij Bussi je nekega večera
po tiho dejal svojemu tovarišu, medtem ko so se gojenci zbirali k molitvi: »Zakaj
pride don Bosko vedno, ko je doma, k večernim molitvam z nami?« Medtem so
začeli moliti molitve, in ko so jih končali, je don Bosko stopil na prižnico in imel
večerni govor. Ko je stopil dol, se mu je Bussi približal in dejal: »Don Bosko,
povejte mi kako besedo na uho.« »Molitve molimo skupaj z drugimi zato, da
dajemo dober zgled.« Fant je bil ves iz sebe, saj don Bosko ni mogel slišati, kaj
je on povedal svojemu tovarišu.
Razcvet tolike kreposti v oratoriju je bil tako očiten, da so prihajali v orato-
rij k don Bosku duhovniki, zaposleni z vzgojo v drugih zavodih, ki so jih vodili
redovniki, in so naleteli na težave v svojem težkem poslanstvu. Če so mu svo-
je težave povedali osebno ali v pismu, je bil njegov odgovor zelo previden, da
mogoče po neprevidnosti koga drugega ne bi spoznali te skrivnosti. Eno izmed
takih pisem se je glasilo takole:
»31. oktober 1865. – In Domino. Casus consideratione dignus. Vide, fac
quod potes. Iterum in Domino vale (V Gospodu. Zares razmisleka vreden pri-
mer. Potrudi se, naredi, kar pač moreš. Ponovno v Gospodu, pozdravljen!). Du-
hovnik Janez Bosko.«
Iz odgovora, ki ga je don Bosko poslal Kraljevemu šolskemu nadzorniku
št. 83 za šolsko leto 1865/66, ugotavljamo vzgojno in učno osebje in dijake v
gimnaziji: - V. razred gimnazije: razrednik Celestin Durando in 70 učencev; IV.
razred gimnazije: razrednik Janez Krstnik Francesia in 30 učencev; III. razred
gimnazije: razrednik Janez Tamagnone in 90 učencev; II. razred gimnazije: raz-
rednik duhovnik Mihael Rua in 40 učencev; I. razred gimnazije: razrednik Fran-
čišek Dalmazzo in 90 učencev. - Don Bosko je omenil tudi pomožne profesorje za
stranske predmete in dodal: »Ker skoraj vsi ti učitelji obiskujejo univerzo in se
zato morajo prilagajati vašim tamkajšnjim predavanjem, ne moremo za stalno
določiti časa, kdaj poučujejo na gimnaziji. Pouk traja štiri ure in tri četrt na dan.«
Proti koncu oktobra so bili sprejeti v Družbo novi člani in izvoljeni trije
člani vrhovnega sveta Salezijanske družbe. V zapisniku seje beremo:
24. oktober 1865. Danes zvečer se je zbral svet Družbe sv. Frančiška Saleškega. Na
predlog duhovnika Janeza Boska so bili sprejeti: klerik Joahim Berto, klerik Frančišek

17.2 Page 162

▲back to top


162
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Maranzana, klerik Sekund Bernocco, klerik Jakob Cuffia, klerik Evgenij Polledri in klerik
G. Franchino.
Dne 29. oktobra 1865 se je zbral svet Družbe sv. Frančiška Sa­leškega z namenom, da
bi pod vodstvom rektorja don Janeza Boska izpolnil izpraznjeni mesti zaradi smrti pre-
fekta don Alasonattija, ki je umrl 7. tekočega meseca, in duhovnega voditelja don Fusera,
ki je zbolel na možganih. Za novega prefekta so izvolili don Mihaela Ruo, za duhovnega
vodjo pa don Janeza Francesia.
Istega dne so se tudi zbrali vsi člani Družbe in izvolili tretjega svetovalca, ki je še
manjkal. Večino glasov je prejel don Celestin Durando, zato so ga vsi priznali za tretjega
svetovalca.
V svojih nagovorih je Božji služabnik skušal vliti v svoje sodelavce visoko
spoštovanje svojih ustanov in del, prepričan, da so ukaz, nasvet in usmeritev
prihajali od višje skrivnostne pobude. Iz jasnega poznanja Božje volje je priha-
jala njegova nezlomljiva odločenost, da je za vsako ceno skušal doseči postav-
ljeni cilj.
Dajal je tudi zelo pomembne smernice. Na splošno je bil njegov značaj proti
posebnostim, posnemanju in novostim. Držal se je načela, da stvari, ki potekajo
dobro, ne smemo zlahka spremeniti s pretvezo, da bi tekle še bolje.
Ko mu je kak član skupnosti predlagal, da bi prevzeli to ali ono pobudo, ki
ni bila predpisana po pravilniku, je odgovarjal:
»Saj imamo naše stvari! Pospešujmo to, kar je naše. Pobude drugih so lahko
še tako dobre, vendar nam ne koristijo in nas oddaljujejo od našega cilja. Nam
po Božji dobroti ni treba jemati od drugih, temveč naj drugi, če hočejo, jemljejo
od nas.«
Odločno je bil proti temu, da bi uvajali v naše zavode nove družbe in nove
pobožnosti. Priporočal pa je, da naj gojimo tiste, ki jih že imamo v oratoriju, in
se držimo navad, ki so se pri nas udomačile. Prav tako je hotel, da bi izkoreninili
hlepenje po uvajanju in dajanju prednosti knjigam, ki so jih natisnile tuje tiskar-
ne, in ne tistim, ki so izšle pri nas. Imel je navado reči:
»To je nesmisel, to je neumnost, to je žalitev. Dajmo našim gojencem in fan-
tom spoznati naše stvari in pazimo, da jih ne bomo slabo ocenjevali.

17.3 Page 163

▲back to top


19.
poglavje
Smrt nekega dobrega dečka – Spomin vernih duš in prikazovanje duše
nekega očeta njegovemu brezbožnemu sinu – Opat Scolari, vodja Oratorija
sv. Alojzija – Nov Oratorij sv. Jožefa v San Salvariu v Turinu – Don Boskova
prošnja pravosodnemu ministru za podporo prazničnih oratorijev – Don
Boskovo pismo kapitularnemu vikarju v zadevi ponovne pripustitve nekega
duhovnika – Don Bonetti je imenovan za ravnatelja v Lanzu – Don Bosko
in zabredli duhovniki – Zadušnica na trideseti dan smrti don Alasonattija –
Razprodaja srečk za loterijo in širjenje Katoliškega branja – Število članov
Družbe sv. Frančiška Saleškega, ki so v preteklih treh letih naredili triletne
zaobljube – Kako je don Bosko preizkušal poklic starejših novincev – Pismo
klerika Bodrata don Bosku – Prve večne zaobljube – Še druge večne in
triletne zaobljube
Dne 27. oktobra 1865 je v domači hiši v Vallu di Caluso umrl 12-letni Jožef
Scotti. Don Rua je v nekrolog zapisal: »Smrt ga je ugrabila v cvetu njegove mla-
dosti in rečemo lahko: Raptus est ne malitia mutaret intellectum ejus (vzet nam
je bil, da ga hudobija ne bi pokvarila). Umrl je od gripe še isti dan, ko je prišel
domov.«
S tem žalostnim naznanilom je don Bosko pripravljal gojence na slovesno
praznovanje spomina vseh mrtvih. Zvečer jim je pripovedoval o prikazovanju
duše nekega očeta njegovemu brezvernemu sinu.
Neki 35-letni moški, vdovec, oče dveh sinov, živi v Turinu s svojo dobro priletno ma-
terjo. Njegovo življenje je vse kaj drugega kot krščansko, je brezbožen, preklinjevalec. Ko
se je bližal dan vernih duš, mu je mati dejala: »Spomni se svojega ubogega očeta, ki je
umrl pred nekaj leti, in moli zanj.«

17.4 Page 164

▲back to top


164
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Sin, ki se je zaradi tega opozorila razjezil, ker je vedel, da pomeni še kaj več, je odgo-
voril:
»Čemu moliti! V peklu ali v nebesih ne potrebuje naših molitev. Če pa je v vicah, bo ob
svojem času prišel ven.«
Uboga mati, ki jo je trdi odgovor zelo užalostil, si ni upala nič odgovoriti, bodisi ker se
je bala še hujših besed, bodisi da je zaradi svoje tihe narave želela mir v hiši.
Prišel je večer in ponoči se je materi zdelo, da sliši v sobi svojega sina čuden ropot.
Zjutraj ga je čakala v sobi, medtem ko se je odpravljal, da bo odšel. V obraz je bil ves spa-
čen kot človek, ki vso noč ni spal. Mati mu je rekla: »Zdi se mi, da sem nocoj v tvoji sobi
slišala ropot.«
»Kakšen ropot?« je odgovoril sin, »ve ženske ste polne praznoverja, s katerim so vam
duhovniki napolnili glave.«
Vzel je klobuk in brez pozdrava odšel iz hiše. Mati je bila prepričana, da je sin tisto
noč prebil težke trenutke. Proti večeru je bil ves čemeren in globoko zamišljen. Ob običajni
uri se je umaknil v svojo sobo in se zaklenil. Tudi on je slišal tisti ropot v svoji sobi in je
sedaj pričakoval in slutil še kaj hujšega.
Bil je pogumen človek, ki se ni zlahka česa zbal. Zato se je za vsak primer postavil v
bran. Vendar je, preden se je ulegel v posteljo, pregledal vse kote svoje sobe, premaknil in
zopet postavil na svoje mesto pohištvo, pogledal pod posteljo in preveril, ali ni v sobi kaj,
kar bi moglo povzročiti ropot. Nato je legel spat. Sprva je še malo dvomil, toda potem ga
je postalo sram in je pogumno ugasnil luč.
Pod njegovim oknom je bil dolg balkon, s katerega je bil dostop v mnoge sobe. Luna
je razsvetljevala balkon. Njegova postelja je stala nasproti oknu. Kar nenadoma je zas-
lišal korake, bilo je znano drsenje nog njegovega očeta in udarjanje s palico, ko se je v
copatah sprehajal sem in tja. Dvignil se je, sedel v postelji in s široko odprtimi očmi gledal
na balkon, od koder je prihajal šum bližajočih se korakov. In že se je pri oknu pokazala
senca njegovega očeta: prav on, v svoji vsakdanji obleki, s svojim načinom hoje. Senca je
šla mimo okna in se potem vrnila. Ubogi sin si ni upal niti dihati. Šum korakov, ki so se
oddaljevali, se je spet vrnil. Sedaj se je senca ustavila pred oknom, in čeprav je bilo okno
zaprto, vstopila v sobo in se začela sprehajati ob postelji gor in dol.
Naš junak ni več vedel, na katerem svetu je. Toda zbral je ves pogum in vprašal:
»Oče! Ali želite kaj od mene?«
Oče ni odgovoril, temveč se je še naprej sprehajal sem in tja.
»Oče,« je sin nekaj trenutkov pozneje povzel besedo, »če vam je potrebna molitev, mi
povejte.«
»Jaz ne potrebujem ničesar,« je odgovoril oče s tihim glasom in se ustavil pred sinom,
ga ostro pogledal in obstal nepremičen.
»Zakaj ste potem prišli?« si je drznil vprašati.
»Prišel sem zato, da ti povem, da je čas, da končaš pohujšanje, ki ga daješ svojima
sinovoma, tema dvema nedolžnima dušama, ki bi ju ti moral ohraniti čista. Revčka se

17.5 Page 165

▲back to top


BiS 8 — 19. poglavje
165
učita od tebe, svojega očeta, preklinjanja, brezverstva, prezira Cerkve, njenih služabnikov
in slabega življenja. Prišel sem, da ti povem, da se te je Bog naveličal, in če se ne boš po-
boljšal, boš kmalu čutil, kako težka je njegova kazen.«
Ko je to izrekel, se je napotil k oknu.
»Oče!« je ta nesrečnež še enkrat vzkliknil.
Senca se je obrnila in rekla:
»Spremeni življenje.« Nato je izginila.
Naslednjega jutra, se pravi danes zjutraj, je mati pripeljala svojega sina v mojo sobo
in mi pripovedovala, kar sem vam pravkar povedal. Ubogi sin je bil kakor brez besede in
mi je vse povedano potrdil. Spovedal se je in mati ga je odvedla domov, saj skoraj ni vedel,
kaj počne.
Ta, ki vam to poroča, je srečal mater in sina, medtem ko sta odhajala iz don
Boskove sobe, in mati mu je rekla:
»Molite za tega mojega sina.«
Don Bosko se je znašel pred težko nalogo, ker je moral Oratoriju sv. Alojzija
poiskati novega vodjo. Teolog Leonard Murialdo je zapustil svojo službo me-
seca oktobra 1865, ker je odhajal v semenišče sv. Sulpicija v Parizu, kjer se je
nameraval eno leto izpopolnjevati v svojem teološkem študiju, za katerega si je
postavil obširne in globoke temelje na univerzi v Turinu. Božji služabnik se je
obrnil na učenega in gorečega duhovnika opata Teodorja Scolarija iz Muggiate-
ja in ga prosil, da bi se postavil na čelo porednežev v Porta Nuovi. Opat je rade
volje sprejel povabilo in takoj, ko mu je bilo mogoče, začel uspešen apostolat, ki
je trajal več let vse dotlej, dokler don Bosko ni imel zadostnega števila duhovni-
kov, ki jih je glede na okoliščine in potrebe pošiljal v Oratorij sv. Alojzija.
Tudi druge praznične oratorije so vodili salezijanski duhovniki; tudi Orato-
rij sv. Jožefa v mestni četrti San Salvario, ki ga je 1864 odprla družina Occelletti,
je imel za vodjo don Janeza Francesia.
Ko je tako poskrbel za vodstveno osebje svojih oratorijev, se je don Bosko
obrnil na Corteseja, pravosodnega ministra, in ga prosil za podporo.
Ekscelenca!
V preteklih letih je vaša ekscelenca blagovolila iz blagajne ekonomata nakloniti pod-
poro v korist moških oratorijev sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu, sv. Alojzija v Porta
Nuovi, svetega Angela varuha v Vanchigli in sedaj še sv. Jožefa v San Salvariu. Ta podpora
je bila namenjena potrebam bogočastja.
Sedaj vas zaradi odprtja novega oratorija in zaradi velike potrebe, da poskrbimo
za bogoslužno obleko in opremo, ponovno prosim, da nam ne bi samo obnovili podpore,
temveč jo tudi povečali, kakor vam bo to narekovala vaša blagohotnost.

17.6 Page 166

▲back to top


166
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Zapuščeni dečki, ki se navadno zbirajo na imenovanih mestih, se mi pridružujejo,
da izprosimo nebeški blagoslov nad vašo ekscelenco in nad vse naše dobrotnike. V imenu
vseh imam čast, da se hvaležno imenujem za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 2. novembra 1865
duh. Janez Bosko
Prošnjo je priporočil gospodu poslancu Fenogliu, generalnemu ekonomu
v Turinu.
Velezaslužni gospod komendator!
Naše potrebe se ponavljajo, celo množijo in zato mi je potrebno, da se ponovno obr-
nem na vašo znano naklonjenost. V ta namen vam izročam priloženo vlogo s prošnjo, da
bi jo tako napotili, kot je najbolj primerno, ker ne vem, ali je zadosti, da jo naslovim na vas
ali jo je treba poslati v Firence.
Bodite tako dobri in mi oprostite prostodušnost, s katero se obračam na vas. Vaša
dobrota in vljudnost sta mi navdihnili največje zaupanje.
Želim vam iz nebes zdravja in milosti, medtem ko imam čast, da se izpovedujem za
vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 2. novembra 1865 duh. Janez Bosko
Za ravnatelja zavoda v Lanzu je bil imenovan don Janez Bonetti iz Carama-
gne. Tega je don Bosko predstavil vikarju mons. Zappati skupaj s pismom, iz
katerega je razvidno, kako je bil pripravljen ponuditi roko rešitve tistim nes-
rečnim duhovnikom, ki so pozabili na svoje dostojanstvo in svoje obveznosti.
Od časa do časa so razni škofje in kapitularni vikarji iz Piemonta in tudi iz
nekaterih škofij v Lombardiji pošiljali v oratorij duhovnike, ki so bili suspen-
dirani od svoje duhovniške službe in naj bi se pod don Boskovim vodstvom
moralno prenovili. Božji služabnik je rade volje opravljal to dejanje krščanske
ljubezni, čeprav je bil več kot enkrat v svojem pričakovanju prevaran. Zdelo se
je, da so ti reveži v tistih mesecih pri don Bosku spremenili svoje življenje, toda
ko so bili spet v svoji službi in so odšli od don Boska, so ponovno zapadli v svojo
prejšnjo bedo. Bilo pa je tudi veliko takih, ki so se resnično spreobrnili.
Božji služabnik je več let zaporedoma velikodušno privoljeval v prošnje
prelatov. Toda pozneje je spoznal, da se je bolje ne izpostavljati nevarnosti s
tem, da bi dal svojim fantom priložnost, da bi videli malo spodbudna dejanja,
čeprav ne moremo reči, da bi se kaj takega kdaj zgodilo. Kljub temu pa je tudi
zanaprej znal narediti izjemo in je rad odprl vrata usmiljenja kakemu odpadni-
ku z namenom, da bi ga spet pripeljal nazaj v Cerkev.
Don Bonetti se je predstavil kapitularnemu vikarju z naslednjim pismom.

17.7 Page 167

▲back to top


BiS 8 — 19. poglavje
167
Veleugledni in velečastiti monsinjor vikar!
Po vašem priporočilu sem se odločil, da bom sprejel na preizkušnjo v ta naš zavod
duhovnika V... A… Do sedaj stvari potekajo dobro: udeležuje se pobožnih vaj, opravlja pre-
mišljevanje, duhovno branje, se redno spoveduje in obljublja vse najboljše.
Če se vam zdi umestno, si ta duhovnik zelo želi maševati. Rad bi tudi spovedoval,
vendar menim, da je treba za zdaj dovoliti samo prvo.
Nosilec tega pisma je duhovnik Bonetti, profesor in duhovni voditelj zavoda v Mira-
bellu, ki ga moram poslati v Lanzo, da nadomesti pokojnega don Ruffina. Lepo vas pro-
sim, da bi imenovanemu potrdili dovoljenje za spovedovanje. S seboj nosi samo potrdilo
od škofa v Casaleju. Svoje redno dovoljenje ima v Mirabellu. Že danes zvečer naj bi poma-
gal spovedovati tukaj v oratoriju, kjer se naši fantje pripravljajo, da bi opravili vajo za
srečno smrt za pokoj duše umrlega don Alasonattija.
Jutri bomo opravili slovesno zadušnico, kakor boste mogli videti iz povabila, ki vam
ga bo izročil don Bonetti.
Prepričan, da boste še nadalje naklonjeni tej hiši, vam želim vse najboljše iz nebes in
se z globokim spoštovanjem izražam za vaše blagohotnosti vdanega služabnika.
Turin, 7. novembra 1865
duh. Janez Bosko
Povabilo na zadušnico za pokojnim don Alasonttijem se je glasilo:
Duhovniki, kleriki in gojenci Oratorija sv. Frančiška Saleškega sporočajo vaši ugled-
nosti, da bo po smrti dragega duhovnika don Viktorja Alasonattija, prefekta tega zavoda, v
domači cerkvi žalna verska slovesnost 8. tekočega meseca, na trideseti dan njegove smrti.
Razpored: dopoldne: ob 7.30h molitve za pokojnika, tiha sv. maša in obhajilo. - Ob
10.00h slovesna pogrebna maša. - Ob 11.00h pogrebni govor.
Če nas ne bi mogli počastiti s svojo navzočnostjo, vas prosimo, da bi zmolili en Iz glo-
bočine za dušo tega gorečega sodelavca in dobrotnika te hiše. Vdani služabnik
Turin, 6. novembra 1865
duh. Janez Bosko
Pogrebni nagovor je prebral klerik Anton Sala pred izbrano in številno
množico prijateljev in dobrotnikov, ki so se skupaj z gojenci udeležili prisrčne-
ga in dostojanstvenega opravila, vrednega naklonjenosti in hvaležnosti, ki ju je
don Bosko gojil do tega nepozabnega prijatelja in sodelavca.
Vitez Oreglia di Santo Stefano je v tistih dneh moral opraviti potovanje v
nekatera mesta. Da bi mu Božji služabnik olajšal širjenje Katoliškega branja in
razpečavanje srečk za loterijo, mu je izstavil naslednje priporočilo:
Predragi in velezaslužni gospod vitez Oreglia!
Turin, 10. novembra 1865
Z veseljem sem sprejel novico, da morate zaradi opravkov obiskati več mest v Italiji.
Ob tej priložnosti bi vas prosil, da bi se zavzeli za korist naše hiše, ki ji že več let posvečate
svoj trud in napore. Naj vam predstavim svoj načrt.

17.8 Page 168

▲back to top


168
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Širjenje Katoliškega branja, loterija v korist naših ubogih dečkov in dokončanje
cerkve, ki je nujno potrebna, so naloge, ki v tem trenutku zaposlujejo vse zaposlene v
Oratoriju sv. Frančiška Saleškega.
Ali bi vam bilo mogoče priporočiti širjenje tega Branja v krajih in pri ljudeh, kot bi se
vam zdelo najbolj primerno?
Bi mogli vzeti s seboj zavoj srečk in jih izročiti kaki dobrotni osebi, ki jo boste srečali,
da bi jih razpečala iz ljubezni do Boga in v čast Mariji Pomočnici?
Na ti dve vprašanji mi, prosim, odgovorite ob svoji vrnitvi in upam, da bo odgovor
pritrdilen.
Bog naj vam nakloni srečno potovanje in me imejte za vaše uglednosti hvaležno vda-
nega služabnika.
duh. Janez Bosko
Kljub toliko nalogam ni nehal skrbeti za napredek Družbe sv. Frančiška Sa-
leškega. Videl je, kako se je z leti pomnožilo število salezijancev, od katerih se je
določena skupina posvetila Bogu s triletnimi zaobljubami. V maju 1862 je bilo,
kakor smo že poročali, dvaindvajset teh velikodušnih fantov. Leta 1863 so se
tem pridružili duhovnik Bartolomej Fusero in šest klerikov; leta 1864 en dijak,
trije pomočniki laiki in devet klerikov. Vsega skupaj je bilo štirideset članov s
časnimi zaobljubami, kot nam to poroča knjiga, kjer so zapisana imena in zbra-
ni podpisi tistih, ki so delali zaobljube, in njihovih prič.
Ker je bila prejšnje leto v Rimu pohvaljena Družba sv. Frančiška Saleškega,
je don Bosko sklenil, da bodo meseca novembra nekateri naredili prve večne
zaobljube in bi tako dokončno utrdil temelje že obstoječe ustanove.
To so bili člani, ki jih je rodila Salezijanska družba in so se že pred cerkveno
odobritvijo odločili, da bodo pomagali don Bosku v njegovem poslanstvu.
Že več let je prav tako preizkušal tiste, ki so izrazili željo, da bi sledili zgledu
prvih. Te lahko delimo v dve vrsti. V prvo, ki je bila tudi bolj številna, so spadali
tisti, ki jih je že od malega vzgajal don Bosko in na katere se je mogel popol-
noma zanesti; dodobra je poznal njihove sposobnosti in je zato z njimi lahko
govoril popolnoma zaupno. Te je ljubeznivo povabil, da bi ostali z njim, ker je
bil prepričan o njihovem poklicu, vendar jim je pustil popolno svobodo, da so
se pripravili na triletne ali na večne zaobljube. Mnogi izmed njih so se odzvali
njegovemu povabilu, drugi pa so postali odlični škofijski duhovniki. V drugo
vrsto pa so spadali odrasli, duhovniki in laiki, ki so želeli postati salezijanci. Te
je, ne da bi se skoraj zavedali, preizkusil, kakor se mu je pač zdelo primerno,
da se je prepričal o njihovi kreposti in ugotovil trdnost odločitve. O tem smo
že poročali na drugem mestu. Z ljubeznivim in vljudnim početjem ter z izredno

17.9 Page 169

▲back to top


BiS 8 — 19. poglavje
169
tankočutnostjo je kakemu profesorju filozofije zaupal pouk v prvem razredu
ljudske šole, kakemu dobremu in znanemu govorniku nadzor nad služabniki,
kakemu uglednemu gospodu asistenco v delavnicah. Komu drugemu, ki je bil
zelo navezan na svojo družino, je dal naročilo v njegovem rojstnem kraju, komu
drugemu je odkazal manj častno mesto pri mizi predstojnikov. Zlasti pa je opa-
zoval, kako so se znali prilagoditi skupnemu življenju in vsem neprijetnostim,
ki jih le-to prinaša s seboj. Ko je videl, da komu ne ugaja kako opravilo, mu je
lepega dne naročil prav tako delo z »bodi tako dober in mi stori to uslugo, zelo
ti bom hvaležen«.
Pa tudi karanja in opomini so mu služili za presojo samoljubja vsakega
posameznika. Včasih je z navideznim odtegovanjem ljubeznivosti na različne
načine preverjal čustva srca in trdnost poklica. V zvezku spominov nekega sa-
lezijanca, ki je prav to leto kot odrasel človek vstopil v oratorij in se pripravljal
na zaobljube, beremo naslednje:
Živel sem v neki duhovni suhoti, ki si je nisem mogel razložiti in mi je delala življenje
neznosno. Don Bosko, ki mi je drugikrat znal vliti mir v dušo in polnost miline, me nekaj
dni sploh ni pogledal. Niti na svoj godovni dan, ko sem mu z ljubeznijo in preudarkom
deklamiral svoje verze, me ni niti pogledal niti kaj povedal, kaj šele da bi mi privoščil en
sam preprost »prav«, kakor je to v svoji dobroti znal vedno storiti, da je koga spodbudil k
dobremu. Ker vem, da so don Bosku znane skrivnosti srca, sem opravil izpraševanje vesti,
da sem ugotavljal, ali sem mogoče storil kaj slabega in bi mu zato vzbudil nevšečnost.
Danes pa me je don Bosko podvrgel težki preizkušnji. Z nekim gospodom je prišel v
tiskarno, kjer sem delal. Vsi so se obrnili k njemu. Stavci so se mu, ko je hodil mimo škatel
s črkami, skušali približati. Za vsakega je imel lepo besedo, pohvalo, spodbudo. Upal sem,
da se bo končno spomnil tudi mene. Šel je mimo mene, poljubil sem mu roko, razburjen
sem imel oči obrnjene vanj v pričakovanju, da me bo potolažil. Toda ni me opazil, ni se
mu spremenil obraz, ni se obrnil k meni, ni se zmenil zame, da uporabim izraz iz šole, in
to niti takrat, ko sem ga poklical po imenu, ko sem mu poljubljal roko, kakor je to pri nas
navada. To se pravi, da je zares jezen name, sem si mislil, o tem ni več nikakršnega dvoma.
Kaj sem vendar storil?
Videl sem, da se samo zame ni zmenil.
Z ranjeno dušo in z bolečino v srcu sem žalostno spremljal don Boska, ki je nadaljeval
svoj obhod. Tam spodaj, čisto v kotu, se je srečal z nekim fantom, za katerega ne bom rekel
nič slabega, vendar menim, da je bil lahkoten, vihrav in rekel bom celo hudoben. In glej,
kakšno srečo ima! Don Bosko se je ustavil blizu njega, ga predstavil tistemu gospodu in
mu pripovedoval o velikih dejanjih in čudovitostih tega fanta. Nato mu je rekel, naj gre
na svoje mesto, toda ta je še dolgo hodil za njim in don Bosko se je delal, kot da tega ne
bi opazil. Potem se je z njim šalil in mu dejal, naj gre delat. Končno ga je z odločno roko
ustavil.

17.10 Page 170

▲back to top


170
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Sedel sem za mizo. Oči so se sprehajale po krtačnih odtisih, roka je skušala zbrati
misli, da bi razumel, kar sem bral. Toda vse je bilo zaman, ničesar nisem razumel. Ponov-
no sem skušal brati. Pa je bilo še slabše.
Tiskarna je bila v pritličju in nekaj oken je bilo obrnjenih na dvorišče.
Ko sem bil v tako veliki stiski duše in srca, sem zaslišal, da je nekdo trkal na okno nad
mojo glavo. Dvignil sem glavo in glej čudo. Kdo je bil? Bil je don Bosko, ki se je od zunaj,
kjer je bil, spomnil name, hotel končati preizkušnjo in mi pokazati svojo naklonjenost in
očetovsko ljubezen. Obstal sem kakor otopel: »Oh vi, don Bosko?« sem vzkliknil. In on mi
je z nasmehom neizmerne dobrote pomahal z roko in potem kot sladek sen izginil izpred
mojih oči. Kaj naj bi storil in rekel? »Hvala, don Bosko!« sem vzkliknil in vstal ter odprl
okno. »Hvala za vašo dobrohotnost!« Toda on ni slišal več ničesar, in ko se je še enkrat
obrnil nazaj, se mi je zdelo, da je rekel: »Srečno, bodi dobre volje.« In znova sem bil jaz.
Uganil je mojo stisko in z očetovsko dobroto me je hotel rešiti. Nasmeh, ki je vse spre-
minjal, sem zapisal v svoj spomin in svoje srce.
Določeno število aspirantov ni preneslo teh preizkušenj in se je umaknilo z
bojišča. Toda mnogi drugi so vse junaško prestali. Eden izmed njih je pisal don
Bosku:
Hvaljen Jezus in Marija!
Velečastiti oče!
Dvajseti oktober je bil zame nadvse pomemben. Prav danes poteka leto, odkar sem
naredil iz samega sebe, iz svoje volje in volje vseh mojih dragih popolno žrtev Gospodu. Bil
je neki od Boga poslan duhovnik, gospod don Bosko, ki je ta dar v Božjem imenu sprejel.
Od tega trenutka se nis­ em imel več za kaj drugega kot za don Boskovo orodje z namenom,
da bi v vsem izpolnjeval Božjo voljo. Do danes nisem nehal blagrovati tistega srečnega
dne in se zahvaljevati Bogu, da mi je izkazal milost, da sem se postavil pod don Boskov
prapor. Čustvo hvaležnosti do tako velikega očeta je v meni tako naraslo, da se čutim za-
dosti močnega, da prenesem vsako preizkušnjo.
Prečastiti oče, danes vam obnavljam zagotovilo svoje pokorščine in zvestobe, trdno
odločen, da posvetim Bogu svoj zadnji del življenja pod ljubeznivim vodstvom vaše ugled-
nosti in tistega, ki ga le-ta predstavlja.
Zaupam v Božjo pomoč in pomoč presvete Device Marije, sv. Jožefa in sv. Frančiška
Saleškega, našega posebnega zaščitnika, da bom mogel izpolniti te svoje obljube. Poma-
gajte mi tudi vi, opozarjajte me, blagoslovite me, in medtem ko vam poljubljam vašo pos-
večeno desnico, se v največjem spoštovanju izrekam za vdanega sina v Jezusu Kristusu.
klerik Frančišek Bodrato
Don Bosko je, potem ko je podvrgel preizkušnji tiste, ki so se želeli z zaob-
ljubami posvetiti Gospodu za vse življenje in drugi za tri leta, in potem ko jih je s
konferencami pripravljal na ta korak in vprašal za privolitev svoj sosvet, privolil

18 Pages 171-180

▲back to top


18.1 Page 171

▲back to top


BiS 8 — 19. poglavje
171
v prošnje svojih dragih učencev. V svoji skromni predsobi je ob raznih priložno-
stih, vrednih večnega spomina, predsedoval obredu zaobljub.
Dne 10. novembra 1865 je duhovnik Janez Krstnik Lemoyne v navzočnosti vseh sobra-
tov salezijanske družbe, potem ko so bili opravljeni vsi po pravilniku predpisani obredi,
pred rektorjem duhovnikom Janezom Boskom izpovedal večne zaobljube čistosti, uboštva
in pokorščine; priči sta bila duhovnik Janez Cagliero in duhovnik Karel Ghivarello.
Dne 15. novembra so ob navzočnosti vseh sobratov salezijanske družbe, potem ko so
opravili vse po pravilniku predpisane obrede, naredili večne zaobljube pred rektorjem du-
hovnikom Janezom Boskom: duhovnik Mihael Rua, duhovnik Janez Cagliero, duhovnik Ja-
nez Francesia, duhovnik Karel Ghivarello, duhovnik Janez Bonetti, klerik Henrik Bonetti,
klerik Peter Racca, laik Jožef Gaia, laik Dominik Rossi. Po končani slovesnosti je rektor
duhovnik Janez Bosko imel kratek nagovor in ponovno poudaril, kar je že povedal. Menil
je, da nihče ne bi smel narediti zaobljub zato, da bi ustregel predstojniku, ali zato, da bi
končal svoje šolanje, ali zaradi kakega človeškega razloga, temveč samo zato, da bi bil
koristen Družbi, pri čemer mora vsak imeti za cilj rešitev svoje duše in duše svojih bližnjih.
Dne 6. decembra 1865 so v navzočnosti vseh sobratov Družbe sv. Frančiška Saleške-
ga, potem ko so prosili za razsvetljenje Svetega Duha in po predpisanih molitvah pred
rektorjem duhovnikom Janezom Boskom in pričama duhovnikom Mihaelom Ruo, prefek-
tom, in duhovnikom Janezom Francesio, duhovnim voditeljem, naredili večne zaobljube
duhovnik Celestin Durando, sin Frančiška iz Farigliana (Mondovi); laik vitez Friderik
Oreglia di Santo Stefano iz Bene Vagienne, klerik Alojz Jarach iz Ivree, klerik Jožef Mazza-
rello iz Morneseja, klerik Joahim Berto iz Villar Almeseja.
Za njimi so naredili triletne zaobljube duhovnik Angel Savio iz Castelnuova d'Asti,
duhovnik Jožef Bongiovanni iz Turina, klerik Sekund Merlone iz San Damiana d'Asti, kle-
rik Janez Tamietti iz Ferrare, klerik Jožef Manassero in Bene, klerik Alojz Rostagno iz
Entraque, Frančišek Paglia iz Coassola Canavese, klerik Julij Barberis iz Mathi Canavese,
klerik Chiaffredo Ricciardi iz Villafalletta.
Do sem prepis iz zapisnikov.
Dne 29. decembra sta v oratoriju naredila večne zaobljube klerik Frančišek
Bodrato in klerik Anton Sala, 11. januarja 1866 pa pred delegatom don Ruo du-
hovnik Frančišek Provera, klerik Frančišek Cerruti in še trije kleriki ter triletne
zaobljube en gojenec-dijak iz Mirabella.

18.2 Page 172

▲back to top


20.
poglavje
Don Bosko izbere nove ravnatelje v Mirabellu in Lanzu – Don Janez Bonetti
goreč vzgojitelj: dva presenetljiva dogodka – Don Bosko piše don Bonettiju,
naj pripravi salezijance v malem semenišču na konferenco; gre v Mirabello;
spoveduje na vlaku; slovesen praznik v čast ravnatelju – Don Bosko gre v
Tortono, da obišče svojega bolnega gojenca – Predstojnici sester Zveste
tovarišice priporoči dekle, ki bi rada postala redovnica – Nasveti nekemu
kleriku, kako naj se ravna glede hrane, počitka in učenja – Kleriki potrjeni
za pouk v ljudski šoli in nižji gimnaziji; doktorski izpiti; dva izpita na
univerzi za diplomo profesorja retorike; ugovori
Kakor hitro so prvi člani Družbe naredili večne zaobljube, jih je don Bosko
postavil za ravnatelje zavodov in jih poslal na njihova delovna mesta. Prvi je
odšel don Janez Bonetti. Toda takoj, ko je prišel v Lanzo, se je pokazalo, da ostri
gorski zrak ne dene dobro njegovemu zdravju. Začeli so ga močno boleti zobje
in napadla ga je visoka vročina. Don Bosko ga je po enem tednu poklical v Turin.
Na njegovo mesto v Lanzo je poslal duhovnika Janeza Krstnika Lemoyna, ki je bil
sprva določen za malo semenišče v Mirabellu. Sedaj pa je don Bonetti šel v Mi-
rabello in prevzel vodstvo tamkajšnjega zavoda. Pričakovalo ga je 170 gojencev,
kaj kmalu pa jih je bilo dvesto.
Don Bonettija so odlikovale odlične kreposti, živa in pristna pobožnost,
globoko filozofsko in teološko znanje in razgledanost v leposlovju. Ni gledal na
trud in težave, da je le koristil materialnemu, literarnemu in moralnemu na-
predku fantov, ki so bili zaupani njegovi skrbi. Odlikovala ga je izredna goreč-
nost za zveličanje njihovih duš.
O tem razpoloženju nam pričajo mnoga mesta v njegovih spisih. V enem
izmed pisem ravnatelju zavoda v Lanzu je pisal: »Našim sodelavcem je treba

18.3 Page 173

▲back to top


BiS 8 — 20. poglavje
173
dopovedati, da imeti na voljo dobre fante, ki undequaque (v vsakem pogledu)
zadovoljujejo svoje predstojnike, zlasti v časih, v katerih živimo, ni samo po-
sebna milost, temveč rekel bi celo prednost, ki si jo moramo zaslužiti pri Bogu
z našim svetim življenjem, molitvijo, opomini, asistenco, nadzorovanjem, z eno
besedo z vsem, kar se tiče uresničenja modrih naukov, ki jih je don Bosko dal v
pisnem navodilu ravnateljem. Na tak način bomo videli v naših zavodih cveteti
vse najlepše čednosti.«
In v nekem drugem pismu:
»Milost dobrega uspeha kakega fanta moramo izsiliti iz Božjega srca z veli-
kim duhom zatajevanja in obilo molitve.«
On sam je izpolnjeval vse, kar je svetoval drugim, kakor je mogoče razbra-
ti iz življenjepisa, ki ga je napisal o svojem gojencu Ernestu Saccardiju. Da je
Gospod obilno blagoslovil njegov trud, nam kažejo veliki uspehi, ki so jih do-
segli njegovi gojenci, najprej od 1865 do 1877 v Mirabellu in pozneje v Borgu
San Martino. Pobožnost do Srca Jezusovega, ki je gorela v njegovem srcu, je
prevevala vse njegovo delovanje, dajala učinkovitost njegovim poljudnim nago-
vorom, njegovim pridigam v sveti božji službi, tako da je vse globoko presunil
in trdno prepričal. Zdi se celo, da je presveto Srce Jezusovo tudi z nadnaravno
podporo sodelovalo pri izpolnjevanju njegove težke naloge. Kar bomo povedali,
se je zgodilo v Borgu San Martino.
Neke noči se mu je v sanjah zdelo, da je ob spremljavi neizmerno lepe glas-
be vstopil v njegovo sobo dostojanstven gospod in ga povabil, da je šel z njim.
Sledil mu je in vstopila sta v spalnico, kjer so vsi dečki mirno spali. Tisti gos-
pod se je ustavil ob neki postelji in dejal don Bonettiju: »Poglej tega fanta: v
enem mesecu se bo moral predstaviti pred Božjim sodnim prestolom. Treba ga
je pripraviti na to.«
Ko se je don Bonetti drugo jutro zbudil, je bil tako prevzet od živih sanj, da
ni mogel misliti na kaj drugega. Vendar se je obotavljal, da bi komu kaj povedal.
Lahko bi bila igra moje domišljije, toda kaj če je to opomin iz nebes? To ne bi
bilo nič nemogočega. Bog je zelo blizu vsakemu izmed nas, v njem živimo, se
gibljemo in smo in Bog nas ima neizmerno rad. Toda zdelo se mu je, da če bi
o tem govoril, bi to bilo mogoče sebi v čast in zato bo rajši molčal. Toda še je
razmišljal: »Toda, če bi bilo od moje besede odvisno večno zveličanje kake duše,
ali me ne bi potem pekla vest, ker sem molčal, pa bi opomin potem potrdilo
dejstvo?« Z druge strani pa kaj bi bilo to slabega, če so bile le navadne sanje, in
bi v fantih vzbudil misel na večnost.
Zato se je odločil, da bo govoril, ne sicer javno, temveč zasebno. Poklical
je k sebi nekaj svojih najbolj zaupnih fantov, jim povedal sanje, napovedal dan

18.4 Page 174

▲back to top


174
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
smrti in zamolčal ime fanta, ki bo umrl. Toda cela zadeva je bila tako izjemna, da
ni mogla dolgo ostati skrita. Tako je iz zaupnih pogovorov stvar postala znana
vsem in je v vseh vzbudila veliko zanimanje, zlasti še, če bi se uresničila. To tem
bolj, ker v hiši ni bilo nobenega bolnika. Tedaj je neki fant, ki ga je don Bonetti,
kakor je sam povedal, pripravil na veliki korak, po kratki bolezni umrl prav v na-
povedanem času. Med pričami tega dogodka je duhovnik profesor Jožef Isnardi.
V istem zavodu je proti večeru nenadoma zbolel neki fant. Pri priči so pok-
licali ravnatelja don Bonettija, ki je takoj prihitel, toda fant je bil že mrtev. Ves iz
sebe, kakor da bi bila njegova krivda, da fant ni prejel svetih zakramentov, je šel
v cerkev, pokleknil pred oltar in dolgo molil in jokal. Naslednjega dne ni hotel
jesti, vračal se je spet in spet v cerkev pred Najsvetejše, odšel iz zavoda in se
odpravil v gozd. Izčrpan od 24-urnega posta je še naprej mol­il in se sprehajal.
Nenadoma se je ustavil, se zazrl z odprtimi očmi proti nebu in vzkliknil Deo
gratias (Bogu hvala)! Rešen je, je že v nebesih. Ko se mu je povrnila prvotna ve-
drost, se je vrnil v zavod in šel k večerji. Don Bonetti nikdar ni nikomur ničesar
poved­ al o tem dogodku. Toda profesor don Janez Tamietti je skrivaj šel za njim
v gozd, da bi ga nadzoroval, in če bi bilo treba, potolažil. Skrit za drevesi in og-
rajo je videl vse, kar smo povedali, ter slišal, kaj se zgodilo. Vendar se ga nikdar
ni upal ničesar vprašati, niti tedaj niti kdaj pozneje. Prav tako je bil priča vsega
don Karel Farina.
Temu duhovniku, ki je bil tako ljub Gospodu, je nekaj dni po prevzemu nove
dolžnosti don Bosko takole pisal:
Predragi don Bonetti!
V četrtek bom prišel v Mirabello. Ali bi zvečer bilo mogoče pripraviti konferenco za
člane Družbe?
Če ti je mogoče, jih zberi nocoj in jutri zvečer in jih vprašaj, ali je kateri pripravljen
narediti začasne ali večne obljube. Ponovi, kar je bilo rečeno tukaj. Vendar pa pazi, da se
nihče ne bi odločil zaradi koristi ali iz posvetnega razloga, temveč samo zato, da samega
sebe izroči Bogu v daritev.
Confortare et esto robustus (bodi pogumen in močan). Pozdravi don Provera, Goffija
in druge naše drage učitelje, asistente in fante v Mirabellu.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami. Amen.
Vdani v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Turin, 20. novembra 1865
P. S.: Računam, da bom v sredo ob enih popoldne v Giarolu.

18.5 Page 175

▲back to top


BiS 8 — 20. poglavje
175
Dne 22. novembra je bil don Bosko v Mirabellu. Ko je na vlaku iz Alessan-
drie v Giarole bil sam v oddelku z nekim gospodom, je nanesel pogovor na ver-
ske stvari. Don Bosko ga je pripravil in spovedal kar na vlaku. O tem nam priča
don Janez Garino.
V malem semenišču so pripravili veliko slavje, na katerem je don Bosko ug-
lednim krajanom in gojencem s pohvalnimi besedami kot naslednika don Rua
predstavil don Bonettija.
Iz Mirabella se je Božji služabnik v spremstvu don Janeza Cagliera odpravil
v Tortono in obiskal fanta Jožefa Pittaluga, gojenca oratorija, ki je že več kot eno
leto čutil močne bolečine v nogi. Proti koncu leta 1864 se je vrnil domov, da bi
se zdravil. Don Bosko ga je imel silno rad in ga zelo cenil zaradi čistosti njegove
duše. Fant mu je odgovarjal s sveto in enako naklonjenostjo. Ta dobri fant si je s
svojo nadvse ljubeznivo naravo pridobival srca vseh, kamor koli je prišel.
Prvega septembra 1865 je dobri sinko poročal kleriku Henriku Bonettiju o
svojem stanju:
»Pišem s tresočo se roko. Šel sem na kratek sprehod iz hiše, opirajoč se
na palico. Z mojo nogo je enkrat boljše enkrat slabše, kar me zelo vznemirja.
Včasih se tresem od vročine. Zdravnik pravi, da bo zdravljenje trajalo veliko
časa. Prosim vas, da bi poslali moj kovček z obleko na škofijo v Tortoni. Dobro
vem, da bo don Bosku to odposlanje povzročilo veliko bolečino. Toda jaz vedno
držim obljubo, ki sem jo dal svojemu duhovnemu in časnemu očetu. A zdi se, da
to ni Božja volja. Dvakrat ali trikrat na dan zmolim za don Boska zdravamarijo.
Vsak dan obiščem semenišče in rektor mi izkazuje svoje prijateljstvo. Moja mati
vsak dan moli za oratorij.«
Drugega novembra 1865 je spet pisal istemu: »S težavo se prebijam iz dne-
va v dan, ker sem zaposlen v stolnici. Tukaj delam in se učim. Omnia ad majorem
Dei gloriam (vse v Božjo čast). Moj oče že štiri mesece boleha za prsno vodenico
in ni upanja, da bi ozdravel. Zato moram pomagati tudi škofijski pisarni. Prosim
vas, da bi molili zanj. In kako je z don Boskom, tem mojim dragim očetom? Re-
cite mu, da naj moli in stori, da bodo tudi drugi molili za mojo družino. Povejte
mu, da naj mu ne bo odveč kratek skok do Tortone, če bo prišel v Mirabello.«
Don Bosko je ustregel želji svojega gojenca. Ko je prispel v Tortono, je z don
Caglierom takoj šel pozdravit škofa mons. Janeza Negrija, starega skoraj osem-
deset let. Škof ga je z veseljem sprejel v svoji zatemnjeni spalnici, ker je bil bole-
hen. Po tem obisku je don Bosko šel v semenišče, kjer je prenočeval. Nato se je
takoj odpravil k Pittalugovim, ki so ga sprejeli z velikim veseljem. Ko je zagledal

18.6 Page 176

▲back to top


176
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
fanta, mu je takoj zagotovil, da je prišel v Tortono izrecno zaradi njega. Dolgo
se je z njim pogovarjal, poslušal njegove zaupnosti, ga spodbujal v njegovih sti-
skah, mu obljubil svojo pomoč in tako malo olajšal njegovo trpljenje. Nato se je
dal odvesti na njegov dom, kjer je blagoslovil in potolažil vso družino, zlasti še
bolnika. Kakor hitro se je po mestu razvedelo, da je don Bosko v Tortoni, so ga
takoj prišli pozdravit generalni vikar, kanoniki in drugi duhovniki. Tudi škof,
čeprav zelo slabotnega zdravja, mu je hotel vrniti obisk.
Ob slovesu je don Bosko priporočil svojega gojenca rektorju kanoniku
Ferlosiu, ki je imel njega in njegove gojence nadvse rad. Pittaluga je vstopil v
semenišče kot klerik.
Ko se je don Bosko vrnil v oratorij, je skušal pomagati v redovnem poklicu
nekemu dobremu dekletu. V ta namen je pisal spoštovani materi Evdoziji, pred-
stojnici Zvestih tovarišic Jezusa Kristusa, ki so imele zavod za cerkvijo Velike
Matere Božje v Turinu. Don Boskovi odnosi do te redovne skupnosti so bili že
zelo stari, kajti ko je ustanoviteljica prvič prišla v Turin z dvema sestrama, ki sta
znali samo francosko, ju je on z veliko potrpežljivostjo učil italijansko slovnico.
Velečastita gospa mati!
Mlado Terezijo Quaranta iz Settima Torinese so mi toplo priporočili kot zelo kre-
postno dekle, ki bi rada postala redovnica. Bi vaša uglednost v svoji previdnosti pomislila,
da bi jo sprejela v svoj zavod? V kratkem želim obiskati vašo sveto družino.
Medtem se vam zahvaljujem za naklonjenost, ki jo izkazujete tej naši hiši. Pridružu-
jem se molitvam svojih fantov in želim vam in vsej vaši družini bogat blagoslov iz nebes
ter se obenem izpovedujem za vaše velečastite uglednosti vdanega služabnika.
Turin, decembra 1865
duh. Janez Bosko
Prav iste dni je enega izmed svojih sinov, klerika Julija Barberisa razveselil
z naslednjim pismom:
Predragi Julij!
Tu so odgovori na tvoja vprašanja:
1. Za zajtrk gavasso (obilno, hlebček), za kosilo, kakor bo pač teknilo, za malico
nič, za večerjo kakor bo teknilo, vendar zmerno.
2. Nikakršnega posta, razen kar zahtevajo Pravila.
3. Počitek po urniku hiše. Takoj, ko se zbudiš, začni ponavljati šolsko učno snov.
4. Osnovni študij so predavanja v semenišču, vse drugo je drugotnega pomena, tvo-
ja zavzetost naj velja prvemu.
5. Stori vse, prenašaj vse, da boš pridobival duše za Gospoda.
Bog naj te blagoslovi. Moli za svojega vdanega v Jezusu Kristusu
Turin, 6. decembra 1865
duh. Janeza Boska

18.7 Page 177

▲back to top


BiS 8 — 20. poglavje
177
Medtem so po pravilih ustanovili v Mirabellu in Lanzu hišne svete. Pridni
don Boskovi sinovi so si prizadevali, da bi si z nenehnim študijem pridobili čim
več diplom za pouk v ljudski šoli in gimnaziji.
Že oktobra so kleriki Aleksander Fabre, Peter Guidazio in Frančišek Bodra-
to iz zavoda v Lanzu v Novari dosegli diplomo za pouk v višjih razredih osnovne
šole. Sedaj pa sta klerika Pavel Albera in Avgust Croserio iz Mirabella dosegla
na univerzi v Turinu diplomo za pouk v nižji gimnaziji.
Istočasno je na univerzi predložil svojo doktorsko tezo duhovnik Janez Kr-
stnik Francesia. Končal je tretje leto literature in je zaradi dobrih ocen in pre-
cejšnje starosti prosil, da bi se lahko prijavil k doktorski disertaciji. Boj proti
oratoriju se še ni končal in rektor univerze Herkul Ricotti mu je odgovoril, da
bi bilo tako dovoljenje proti pravilniku univerze. Don Francesia je že hotel še
za eno leto podaljšati svoj študij na univerzi, ko se je istega dne, ko je dobil ne-
gativni odgovor, srečal z don Janezom Turchijem, ki mu je dejal: »Vi okoli don
Boska ste zares ponesrečeni! Študirate, da se kadi za vami, delate vse izpite, pa
le ne pridete nikamor. Jaz sem opravil izpite in naredil prošnjo za disertacijo
eno leto pred koncem študija in so mi dovolili, kakor so dovolili tudi drugim.«
Medtem je profesor Ricotti kot rektor univerze dal odpoved in profesorju
Angelu Serafinu, dekanu teološke fakultete, je kot najstarejšemu članu akadem-
skega sveta bila zaupana ta služba. Don Francesia je takoj pisal profesorju Sera-
finu, da je Ricotti zavrnil njegovo prošnjo, da pa je iz zanesljivih virov zvedel, da
so drugim v enakih okoliščinah dovolili, kar so njemu odrekli, kot npr. don Ja-
nezu Turchiju. Zato obnavlja svojo prošnjo. Naslednjega dne je dobil sporočilo,
da mu dovoljujejo, kar je prosil. Šel je k izpitu, zagovarjal tezo in 13. decembra
bil razglašen za doktorja literature. Na ustreznem mestu bomo pokazali, katero
mesto je ta duhovnik, ki ga je don Bosko imel navado klicati slavni don France-
sia, zavzel v kraljestvu literatov.
Tudi don Celestinu Durandu se je posrečilo doseči diplomo, vendar po dru-
gačni poti.
Prosvetni minister Jožef Natoli je zaradi velikega pomanjkanja uradno izpra-
šanih učiteljev razpisal izreden izpit za profesorje retorike za tiste, ki niso obi-
skovali univerze. Don Durando se je odločil, da bo izrabil ponujeno priložnost.
Izpitni komisiji bi moral predsedovati Mihael Coppino, dodeljeni doktor fi-
lozofske fakultete. Le-ta se je z vso silo uprl ministrskemu razpisu, in ker mu ni
uspelo uveljaviti svojo zamisel, je sklenil, da bo vse pripravnike pri izpitu vrgel.
Ko je prišel na izpit don Durando, mu je Coppino dejal, da je krivično, da
bi kdo z enim samim izpitom opravil, kar so si drugi morali pridobiti z dolgimi
leti študija, z vrsto izpitov in z velikanskimi izdatki. Tako bi se nekateri z enim

18.8 Page 178

▲back to top


178
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
samim izpitom izenačili z njimi in takoj dosegli kateder in mogli poučevati celo
v liceju.
To je Coppino na bolj vljuden način dopovedoval don Durandu in drugim pro-
silcem. Tudi vsi drugi, ki so hoteli imeti diplomo, so se na enak način prijavili za
izpit. Coppino je dajal negativne ocene, da niso mogli narediti izpita. Vendar pa je
prezrl tisti člen odloka, ki je določal, da niso odločilne posamezne ocene, temveč
povprečje. Don Durando je pri Coppinu padel iz enega predmeta, toda po zako-
nu je dosegel zahtevano. Tajnik komisije, velik don Boskov prijatelj, je naredil to
pripombo, in ne da bi obvestil Coppina, tajno sporočil na ministrstvo v Firence,
kakšne nepravilnosti so se dogajale pri izpitu, in navedel Durandov primer, ki ima
pravico do diplome, pa so ga razglasili za neprimernega. Iz priloženih listin je bilo
razvidno, kako je Durando dosegel višje ocene, kot so bile potrebne.
Istočasno je tudi Coppino, ki je, nepopustljiv v svojih idejah, vrgel Duranda,
pisal v Firence o neuspelem poteku preizkušnje. Toda v svoje veliko začudenje
in jezo je dobil sporočilo od ministrstva, da ima Durando pravico do diplome, in
mu jo zato morajo izdati.
Coppino je odgovoril, da je Durando dobil eno oceno manj kot je potrebno,
toda ministrstvo je navedlo imenovani člen odloka in končno je Durando po
mnogih zapletih dobil svojo diplomo.
Don Celestin Durando je bil edini pripravnik v celi Italiji, ki se je okoristil z
razpisom tega izrednega izpita. Ohranil je vse dopise tega postopka. Pripomniti
moramo, kako so ga v Turinu vsi profesorji, zlasti Tomaž Vallauri, ki je bil nje-
gov posebni prijatelj, zelo cenili. Že leta 1860 je Durando dal natisniti v Pine-
rolu pri tiskarju in založniku Jožefu Lubettiju Bodoniju svojega Novega Donata
ali Osnove latinske slovnice za uporabo v nižjih gimnazijskih razredih. To 192
strani obsegajočo knjigo so uvedli v veliko šol. Leta 1876 je doživela enajsto
izdajo v več tisoč izvodih in brezštevilna prodaja se nadaljuje tudi še danes.
Tudi don Mihael Ra, ki je bil vpisan v drugi letnik leposlovne fakultete, se
je kot pripravnik na doktorat v leposlovju prijavil leta 1866 na ta izredni iz-
pit z namenom, da bi dobil diplomo profesorja retorike. Iz pisnih izpitov ni bil
samo enoglasno dobro ocenjen, temveč je bil deležen pohvale tudi v pesniški
kompoziciji. Vendar ga je doletela nesrečna usoda vseh pripravnikov, ker so se
profesorji zarotili proti ministrski odredbi. Niso ga pripustili k ustnim izpitom,
ker so zahtevali, da bi predložil uradno pooblastilo za poučevanje, in ker se je
prepozno prijavil na izpit. To so bile spletke in ni mogel narediti izpita, ki bi ga
gotovo odlično opravil. Odlikoval se je zlasti v zgodovini, italijanščini, latinščini
in grščini, v kateri je bil še posebno doma. Dve leti, to je 1856-1857, je hodil

18.9 Page 179

▲back to top


BiS 8 — 20. poglavje
179
večkrat na teden v šolo k slavnemu grekologu opatu Amadeju Peyronu. Bil je
tako izveden, da je grške pisatelje prevajal na prvi pogled. Tako nam pripove-
duje kanonik profesor don Anfossi, njegov tovariš in prijatelj, in ve povedati, da
so bili 1866 ali 1867 na univerzi izpiti iz grščine. Besedilo je bilo izredno težko.
Neki kandidat, ki ni znal prevesti besedila, je prelisičil nadziratelja in prosil don
Anfossija za prevod. Ta je prišel k don Rui, ki je sedel v svoji pisarni sredi kupov
pisem in dopisov in sprejemal stranke. Don Rua je vzel besedilo, ga prebral in
currenti calamo (naglo) napisal prevod, ga poslal fantu na izpitu in ta je dobil
odlično oceno. Naj v ponazorilo še povemo, da je imel opat Peyron navado reči:
''Če bi imel šest takih ljudi, kot je don Rua, bi si upal odpreti univerzo.''
Nekaj mesecev pozneje je prejel doktorat iz literature klerik Frančišek Cer-
ruti, katerega ime je svetlo blestelo med književniki in v pedagoških disciplinah.
Aprila 1866 je šel na izpit za četrti letnik leposlovja. Izpitno komisijo so
sestavljali trije profesorji: prvi je bil Gašper Gorresio, stalni tajnik Akademije
znanosti in knjižničar Kraljeve univerze, izvedenec na mnogih znanstvenih pod-
ročjih, tako da so ga prihajali poslušat mnogi učenjaki iz vse Evrope. Odlikoval
pa se je v poznanju starih orientalskih jezikov. Dober duhovnik, nekoč velik don
Boskov zaupnik in še vedno njegov občudovalec, je slekel duhovniško obleko.
Posledica časov. Drugi je bil Kazimir Danna, upokojeni profesor literature in član
Združenja leposlovcev. Tretji je bil E. Levriero, ravnatelj nekega liceja v Turinu,
suplent profesorja Coppina na univerzi za italijansko literaturo in načela esteti-
ke. Ta je sodil med vrhove prostozidarstva. Kot predsednik komisije je določil pi-
sno nalogo v italijanščini z naslovom Ljubezenska lirika v času Rima in Aten. Ker
je bil Cerruti edini prijavljenec za izpit, je bil naslov naloge ne samo neprimeren,
temveč zanj kot klerika celo izzivalen, saj se je imel za don Boskovega učenca.
Kandidat pa se ni ustrašil, temveč v spisu najprej prikazal liriko pri Rimljanih
in Grkih ter primerjal človeško in pogansko ljubezen s krščansko in Božjo ljubez-
nijo. Primer te ljubezni je pokazal na Devici iz Nazareta, ki je bila hči, nevesta in
mati istočasno. Potem je še obravnaval ljubezensko liriko pri krščanskih klasikih
in pri tem navajal Petrarca, Danteja in druge. Medtem ko so izpraševalci poslušali
branje naloge, je Danna, ki ni bil zadovoljen s tako globokimi krščanskimi čustvi,
z nekaj besedami izrazil svoje nezadovoljstvo. Klerik Cerruti, ki je bil presenečen
in zlovoljen zaradi takega početja, je nagonsko obrnil hrbet Danni, medtem ko je
Gorresio z jezno gesto opozoril Danno, da naj dá, da izprašani izrazi svoje misli.
Levriero je omenil, da kandidat ni razvil teme, kot je bila nakazana. Toda končno
se je moral vdati in dati izprašancu pozitivno oceno kakor druga dva izpraševalca.
Ko je Cerruti srečno prestal ta izpit, je meseca maja dosegel še doktorat.

18.10 Page 180

▲back to top


180
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Tukaj puščamo ob strani to zadevo in ne bomo več naštevali mnogih dru-
gih, ki so v don Boskovih domovih dosegali diplome in doktorske naslove, razen
v nekaterih izrednih primerih. Naj nam bo zadosti, da smo videli prve udele-
žence, ki jih je don Bosko postavil na to tako pomembno in bleščeče področje.
Naj še dodamo, da je Božji služabnik našel podporo prav tam, kjer se je naj-
manj nadejal. Profesor Leveriero je bil dolgo nasproten veri in oratoriju, vendar
se je s časom unesel. Zadnja leta svojega življenja je tako zalo cenil don Boska,
da je bil celo navdušen zanj in je to navdušenje tudi izrazil svojim najbližjim.
Zato je rade volje sprejemal kakršno koli priporočilo Božjega služabnika.

19 Pages 181-190

▲back to top


19.1 Page 181

▲back to top


21.
poglavje
Don Boska pričakujejo v Firencah – Nadškof mu da stanovanje v škofijskem
dvorcu – Prošnje patra oratorijanca Mettija – Don Bosko napiše cvetke za
božično devetdnevnico – Don Bosko v Pisi; njegovo pismo fantom v oratoriju
– Don Bosko v Firencah; častni sprejem pri nadškofu in v stolnici – Veličasten
dar, ki ga sprejme in ki odloži njegovo vrnitev – Trenutna ozdravitev vendar
s pogojem – Fantje sprejeti v zavod v Mirabellu; Ernest Saccardi – Vrnitev v
Turin – Don Bosko stori uslugo človeku, ki je slabo govoril o njem – Ljubezniva
pisma, ki kažejo, koga je don Bosko obiskal v Firencah – Spoštovanje, ki ga
je imela do don Boska markiza Uguccioni – Obljuba, da se bo vrnil v Firence
prihodnjo pomlad – Don Bosko odgovori na pismo ubogega služabnika
Po velikih slovesnostih, s katerimi so proslavili brezmad­ ežno spočet-
je Device Marije, se je don Bosko odpravil v Firence, da bi tam zbiral darove,
razpečaval srečke za loterijo, prid­ obival nove naročnike za Katoliško branje in
naredil nekaj pomembnih opravkov. Na mnoga ljubezniva povabila je odgovoril
z obljubo obiska in mnoge gospe, med njimi markiza Luiza Nerli Libri, so ga v
pismih spominjale na dano obljubo.
Nadškof ga je pričakoval v želji, da bi se z njim pogovoril o načinu, kako naj bi
se borili proti protestantizmu. Ponudil mu je svoje gostoljubje v škofijskem dvorcu.
Velespoštovani gospod don Bosko!
Gospod vitez Gautier mi je osebno izročil dopis vaše uglednosti z dne 20. tekočega
meseca in sem vam zares iz srca hvaležen, da ste mi dali priložnost spoznati tako pošte-
nega in vernega človeka.
Veliko sva govorila o vas in o vaši ustanovi. Zelo sem si želel, da bi tudi v našem mes-
tu imeli tako koristno in dobrodelno ustanovo, kot ste jo vi ustanovili in jo vodite in ki je
nenehen vir dobrodelnosti za družbo in za Cerkev. Posebno sem se razveselil novice, da se

19.2 Page 182

▲back to top


182
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
nameravate kmalu odpraviti v Firence. Pri tem se zavedajte, da vam je v nadškofijskem
dvorcu vedno pripravljena soba za prenočevanje, da ne boste zavrnili gostoljubja, ki vam
ga ponujam iz vsega srca. V tem upanju vam izražam svoje spoštovanje.
+Joahim, nadškof v Firencah
Firence, na dan sv. Petra, 1865
Don Julij Metti, duhovnik oratorija, slaven po kreposti, pisatelj mnogih zelo
cenjenih knjig in neutruden duhovnik v opravljanju duhovniške službe, si je
bolj kot vsi drugi prizadeval, da bi don Bosko prišel v Firence.
Firence, 19. septembra 1865
Visoko spoštovani don Bosko!
Pretekel je že en mesec, odkar me je obiskal gospod vitez Gautier, mi izročil vaše
pozdrave in mi sporočil, da boste čim prej prišli v Firence. To novico sem sporočil markizi
Villarios in nekaterim duhovnikom, ki so pripravljeni na sodelovanje in so se vsi razveselili
tega sporočila. Pogosto me vprašujejo, ali je don Bosko že prišel in kdaj bo prišel.
Še več. Neka dobra vdova me je prosila, da bi namestil njuna dva sinova v kako vzgoj-
no hišo. Priporočil sem ji don Boskovo ustanovo v Turinu ali pa tisto, ki jo bo don Bosko
odprl v Firencah. In prav ta vdova me kar naprej vprašuje, ali ta don Bosko je kje ali ga
ni. Bilo bi tudi še nekaj drugih dečkov za sprejem. Tudi duhovniki večernih šol, ki nujno
potrebujejo vodstvo in podporo, z odprtimi rokami pričakujejo don Boska. In še nekaj.
Loterija, za katero sem dobil v razpečavanje 100 srečk, zahteva, da se pokaže don Bosko
tudi tukaj, če hoče imeti več sreče.
Kaj boste torej storili, moj predragi in velečastiti oče? Boste prišli ali ne boste prišli?
Hočete storiti kaj v prid tega ubogega glavnega mesta, ki tako izgublja svojo dušo in za
telo ničesar ne pridobiva? Povejte mi kaj, da bom mogel odgovoriti tem dobrim ljudem.
Tisoč pozdravov gospodu vitezu S. Stefanu in vsem drugim vašim sodelavcem v Bož-
jem delu, kakor tudi vsem vašim gojencem.
Priporočite me Gospodu in me imejte za svojega ponižnega in vdanega služabnika.
Julij Metti iz oratorija
Don Bosko je torej odpotoval, potem ko se je poslovil od fant­ ov v oratoriju
in potem ko se jim je priporočil v molitev. Don Rui je izročil listek s cvetkami,
ki naj bi jih izpolnjevali v prihodnji božični devetdnevnici. Cvetke so naslednje:
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA
1. Takojšnja pokorščina v prijetnih in neprijetnih stvareh.
2. Ponižnost v obleki, laseh, v govorjenju in uboganju, v neprijetnih zadevah.
3. Ljubezen - prenašati napake drugih in skrbeti, da nikogar ne razžalimo.
4. Ljubezen - tolažiti žalostne, biti uslužen, storiti vsakemu dobro, hudega nikomur.

19.3 Page 183

▲back to top


BiS 8 — 21. poglavje
183
5. Ljubezen - opozarjati nemarne, ljubeznivo opozoriti tiste, ki bodo govorili slabo
ali predlagali neprimerna dejanja.
6. Ljubezen - odpuščati sovražnikom in jim dajati dobre nasvete, če imamo za to
priložnost.
7. Beg pred tistimi, ki grdo govorijo.
8. Beg pred brezdelnostjo, vestnost v izpolnjevanju dolžnosti.
9. Spoved, kakor če bi bila zadnja v življenju.
Na sam praznični dan:
Pobožno obhajilo z obljubo, da se bomo pogosto obhajali.
Don Bosko je odpotoval iz Turina verjetno v ponedeljek 11. decembra z
vlakom proti Genovi. Don Cagliero je povedal, da so »don Boska na vseh poto-
vanjih, kamor koli je prišel, z veseljem sprejemali. Celo škofje so ga sprejemali
z največjim znamenjem spoštovanja in ljubezni in mu celo odstopili prvo mesto
pri mizi.«
Ko je prišel v Piso, je Božji služabnik pisal v oratorij in sporočil svoje no-
vice. Medtem so njegovi godbeniki iz Turina odhajali v Avigliano, kjer naj bi
slovesno proslavili blaženega Kerubina Testa, potem ko je Cerkev odobrila nje-
govo češčenje.
Predragi don Rua!
Sem v Pisi pri kardinalu Corsiju, kjer živim kot velik gospod: kočija, kočijaži, konji, stre-
žniki, dobra kosila, obilne večerje, vse na moj migljaj. Ne manjka mi drugo kot moji fantje iz
oratorija, pa bi bil srečen in zadovoljen. Videl sem reko Arno, ki deli mesto v dva dela; stolni-
co, ki je slavna bazilika; poševni stolp, ki se na vrhu oddaljuje sedem metrov od osnove; stolp,
v katerem je od gladu umrl grof Ugolino s svojimi otroki; razvaline neke stavbe, ki je bila last
imenovanega grofa, ki ga je pisansko prebivalstvo uničilo iz maščevanja za krivice, ki mu jih
je prizadejal; krstilnik, ki je pravo čudo kiparstva in marmorjev; pokopališče takega bleska,
da prekaša vse na svetu ter daje mir vsem, ki na njem počivajo. Stvari, ki mi nadvse ugajajo,
vendar bi rad videl svoje fante. O Firencah bom poročal, ko se vrnem v Turin.
Sedaj preidimo k našim zadevam. Pisal sem vitezu, priložen je bil zapečaten list brez
naslova. Ta list je treba izročiti don Francesii, da bi priporočil vsebino vitezu Vallauriju za
Unità Cattolica. Poroča o tem, kar se je naredilo.
Povej don Caglieru, da naj se pohod v Avigliano naredi podnevi, to je odhod zjutraj in
vrnitev zvečer, kakor se zdi, da želi don Valfrè, čeprav je vse pripravljeno za hrano in pre-
nočevanje. Njemu pošlji seznam fantov, od katerih bi tisti, ki so najprej navedeni, morali
imeti prednost in bi jih morali poslati v bolj primerne hiše.
Za slovesnost sv. Avguština je bila dogovorjena vsota 70 frankov. Toliko v vednost.
V nedeljo me še ne bo v Turinu. V naslednjem pismu ti bom sporočil, katerega dne
bom prišel. Zbral sem že nekaj denarja, vendar ne vsote, ki jo ti želiš. Moli in vabi druge

19.4 Page 184

▲back to top


184
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
k molitvi. Sporoči mi veliko nadrobnih novic o mojih sinovih. Povej jim, da sem v vsaki
cerkvi, ki sem jo obiskal, molil zanje. Naj tudi oni molijo za njihove­ga don Boska.
Bog naj nas blagoslovi in nas vedno ohrani v svojem svetem strahu. Tako bodi.
Vdani v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Pisa, 13. decembra 1865
N. B.: - Kardinal v Pisi mi je izročil prelepe podobice, ki naj bi jih dobili najbolj zgledni
v čednosti naše hiše. Ti mi boš v pismu sporočil, koliko jih je. Rad bi zvedel novice od pesni-
ka Francesie: jaz sem mu povedal vse njegove kreposti in čudovitosti.
P. S.: Podeli moj blagoslov in blagoslov veliko bolj pomembnega kardinala Corsija
vsem prebivalcem naše hiše, vključno z Mihaelom. Kako je z njegovim zavodom?
Don Bosko se je vedno rad šalil. Mihael je skrbel za hlev.
Prihod Božjega služabnika v Firence je bil pravo zmagoslavje. Stanoval je v
nadškofijskem dvorcu, kjer je bil deležen vseh pozornosti. Stolni kapitelj, ki ga
je nameraval počastiti, je želel, da bi obiskal njegovo slavno svetišče. Nadškof je
željo sporočil don Bosku in ga je spremljal tja ob 10,00h dopoldne. Vsi kanoniki,
odeti v kapo, so ga s škofom iz Fiesole čakali v zakristiji z generalnim vikarjem
iz Prata. Take počastitve izkazuje kapitelj samo kardinalom. Ko je don Bosko
vstopil, so mu šli vsi naproti in so mu izražali svoje zado­voljstvo. Nato so ga
posadili na sedež sredi med njimi, mu prebrali nekaj nagovorov in deklamirali
nekaj pesmi v italijanskem in latinskem jeziku. Nekdo je mojstrsko zaigral na
klavir, nakar so spet sledili pozdravi in deklamacije. Končno so don Boska pova-
bili, da bi spregovoril kako besedo. Četudi ni pričakoval podobnega povabila, se
je dvignil. Povedal je, da je na prostoru, kjer so zbrani, imel začetek florentinski
koncil, da so v stanovanjih, ki jih gospodje kanoniki sedaj zasedajo, prebivali
očetje Cerkve, da se je v tej sob­ ani razlegal glas papeškega odposlanca. Potem
je ponovil besede priznanja, ki jih je papež naslovil na zbor, in sklenil, da tudi
on nima lepših besed, s katerimi bi mogel izraziti svoje spoštovanje uglednim
prelatom, ki sestavljajo slavni kapitelj florentinske stolnice. Vsi so se začudili ob
tem nagovoru, ki je bil poleg kraja, kjer je potekal, še izredno spretno nanesen
na okoliščine, v kater­ ih se je vse dogajalo.
V Firencah, kakor povsod drugod, si je Božji služabnik tako pridobil srca,
da so vsi, ki so slišali, da se misli posloviti, vzk­ liknili:
»Tako kmalu?«
»Moram iti v oratorij,« je odgovarjal don Bosko raznim gosp­ odom in gospem,
ki so ga hoteli prepričati, da bi podaljšal svoje bivanje. »V oratorij me kličejo nujni
opravki.«
Ko je odhajal iz stolnice, se je srečal z markizo Gerini, ki ga je vprašala:

19.5 Page 185

▲back to top


BiS 8 — 21. poglavje
185
»Zakaj se hočete tako kmalu vrniti v Turin? Bi se ne mogli še za kak dan
pomuditi pri nas?«
»Moji fantje me pričakujejo.«
»To ni pomembno. Naj počakajo. Ko boste prišli, vas bodo videli. Koliko jih
pa je?«
»Približno tisoč.«
»Toda če bi se hoteli še za kak dan ustaviti, menim, da vaši fantje ne bi za-
radi tega kaj veliko trpeli.«
»Prav rad bi se ustavil. Če bi vi hoteli poskrbeti za kruh mojim fantom, bi se
rad ustavil do konca tedna.«
»In koliko denarja je potrebno za teh nekaj dni za vaše fante.«
»Deset tisoč lir.«
»In če bi ta denar dobili, bi se zares ustavili?«
»In zakaj ne?«
»Prav: jaz vam dam 10.000 lir.«
»Pod tem pogojem ostanem v Firencah.«
»Nočete, da vam denar takoj prinesem? Sedaj ga nimam pri sebi. Če vam je
prav, bom danes zvečer poslala vsoto v škofijski dvorec.«
»Tako naj se zgodi. Naj vas Gospod blagoslovi.«
Plemenita gospa je bila za don Boska Božja previdnost. Zvečer so mu pri-
nesli denar in don Bosko je podaljšal svoje bivanje v Firencah.
Novica o tem dogodku se je hitro raznesla po mestu in tudi časop­ isi so jo
pobrali. Tako je dopisnik Armonie (prim. 20. december 1865) na svoj način
poročal o dogodku:
»Tukaj pri nas je don Bosko, nastanjen v nadškofijskem dvorcu. Včeraj, 16.
decembra, je daroval sveto mašo pri San Marcu. Pripovedujej­o, da je pri obisku
Zavoda za spreobrnjenke na vprašanje skupine gospa, med njimi naše županje,
koliko časa bo še ostal tukaj, odgo­voril, da ga nuja, da zbere pet tisoč frankov,
sili, da se vrne v Turin. Ko se je vrnil domov, je našel v sobi ovojnico z bankovci
v vrednosti deset tisoč frankov. Dejstvo je, da je don Bosko vzbudil poz­ ornost
mnogih florentinskih dam in da jih je v raznih zasebnih kapelah veliko obhajal
in imel zanje nagovore, s katerimi jih je navajal k praktičnemu življenju.
Zaradi pomanjkanja drugih novic (vsa današnja politika se izg­ ublja v zbo-
rovanjih poslancev in dogovarjanju ministrstev) vam pošiljam to. In Armonia
naj to uporabi, če more.«
Don Janez Garino poroča o nekem drugem dogodku, ki se je pripetil za časa
don Boskovega obiska v Firencah. Vprašal sem o tem don Apollonija, ki je stvar
zvedel od gospe grofice Soresina Vidoni Soranzo. Monsinjor mi je odgovoril

19.6 Page 186

▲back to top


186
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
tako, da mi je poslal pismo z dne 13. aprila 1888, v katerem je bil prepis poro-
čila imenovane grofice. Po opisu vrtničnega grma, ki je leta 1862 ali 1863 sredi
najhujše zime vzcvetel pod oknom, kjer je bival don Bosko v gradu Sommariva
del Bosco, beremo:
Tudi v Firencah, v hiši moje babice grofice Boutourlin je don Bosko dvignil
iz postelje neko gospo, ki je že 25 let trpela zaradi sušice hrbtnega mozga in je
imela skrivljeno nogo. Ukazal ji je, naj hodi po hiši, in ona je vse to brez težave
storila. Potem jo je don Bosko vprašal, ali hoče ozdraveti (obljubil ji je ozdravi-
tev) ali pa hoče spet biti bolna. Malo je pomislila, potem pa de­jala, da se ji zdi, da
je Božja volja, da trpi. Takoj je morala leči v posteljo, iz katere se ni več dvignila
in je umrla po 32 letih ležanja, potem ko je silno trpela zaradi gnitja kosti. Ta
sveta žena je gospa Karolina Sorelli.
Ko sem prejel od mons. Apollonia to poročilo, za katero sem prosil 19. apri-
la 1888 don Janeza Garina, je grofica Soranzo na vpraš­ anja o nekaterih dogod-
kih glede don Boska, ki jih je ta gospa poznala, med drugim povedala tudi to:
»Od prič, ki so videle čudež Karoline Sorelli, ki ga je don Bosko storil ob svo-
jem prvem prihodu 1865, ni nihče več živ. Jaz sem to zvedela naravnost od don
Boska samega, ki je zelo cenil svetost gospe Sorelli. O tem mi je potem pripo­
vedovala še neka druga oseba iz Firenc, ki je tudi že mrtva. Lahko vam zagoto-
vim, da je vse, kar sem pisala mons. Apolloniu, čista resnica. Še veliko drugih
stvari bi lahko povedala o tem svetniku, zlasti o tem, kako je napovedoval pri-
hodnost in kako je bral skrivnosti srca. - Karolina Soranzo.«
Don Bosko je sprejel štiri toskanske dečke in jih poslal v malo semenišče v
Mirabello. On sam jih je spremljal do Turina, od koder so jih odpeljali v Mira-
bello. Eden izmed njih, Ernest Saccardi, je bil od nežne mladosti versko vzgojen
in zelo pobožen. Ko ga je na dan odhoda mati izročila don Bosku, si je deček
obrisal solze, poljubil Božjemu slu­žabniku roko in mu veselo dejal:
»Do sedaj je bila moja mati zame vse. Sedaj se prepuščam vašim rokam.
Storite z menoj, kar se vam zdi najbolje za mojo dušo.«
Don Bosko ga je spodbudil in mu zagotovil vso svojo naklonje­nost.
»Od tebe pričakujem samo dve stvari,« mu je dejal, »odkritosrčn­ ost v duš-
nih zadevah in pokorščino predstojnikom.«
»Upam,« je odgovoril deček, »da vas bom v tem popolnoma zado­voljil.«
Don Bosko je odpotoval iz Firenc v spremstvu štirih novih gojencev in se
vrnil v oratorij. Ob tej priložnosti je prišel tudi v Prato v Toskani, kjer se mu je
pripetil naslednji dogodek.
Potovali so v železniškem vagonu in nekaj gospodov je razpravljal­o o dnev-
nih dogodkih. Pogovor je nanesel na vzgojo mladine. Eden izm­ ed navzočih je

19.7 Page 187

▲back to top


BiS 8 — 21. poglavje
187
menil, da bi bilo treba ukiniti vse jezuitske šole in odpraviti zavode, ki jih vodijo
redovniki. Nato je dodal:
»Če bi bil jaz na vladi, bi zatrl to kotišče malih jezuitov, ki ga ima v Turinu
don Bosko, in z brcami razgnal njega in njegove gojence in na njihovo mesto
postavil regiment konjenice.«
Obrnil se je k don Bosku, ki si je v kotu vagona nekaj zapisoval v notes:
»Ali ni res, gospod opat, da bi bilo to najbolje?«
»Meni se zdi, da ne bi bilo najbolje,« je odgovoril Božji služabnik. »Toda ali
sploh poznate don Boska?«
»Malo. Ali ni res, da vzgoja, ki jo ima za svoje dečke, ni po naši zamisli?
Vzgaja toliko novih jezuitov in nam ni treba več fratrov.«
»Toda glejte,« je povzel besedo don Bosko, »jaz sem bil tolikok­ rat v orato-
riju in sem govoril z don Boskom, ki se imenuje poglavar porednežev, in sem
videl, kaj se tam poučuje. Lahko vam zagotovim, da nima v mislih drugega kot
to, da bi iz tistih ubogih fantov naredil dobre kristjane in poštene državljane.«
Toda oni drugi je vztrajal pri svojem: »Živimo v drugih časih. Srednji vek je
za nami.«
Med tem pogovorom je pripeljal vlak na postajo in vsi tisti gospodje so iz-
stopili.
Minilo je šest ali sedem mesecev in v Rimu so objavili razpise za pomembne
stavbe. Gospod, ki je govoril proti don Bosku, je bil inžen­ ir in podjetnik, ki bi se
rad priglasil za ponudnika, toda potreboval je priporočila. Nekega dne se je sre-
čal v Turinu s svojim znancem mark­ izom in ga prosil za pomoč. Ta mu je dejal:
»Pojdi k don Bosku in ga prosi v mojem imenu. Prepričan sem, da ti bo dal
priporočilo za kardinala Antonellija.«
Nekaj dni pozneje se je ta gospod predstavil don Bosku in ga pros­ il za pri-
poročilno pismo.
»Takoj vam ga bom napisal,« je odgovoril don Bosko, tako storil in mu
zaprošeno izročil.
Ta se mu je zahvalil in ga vprašal, ali ima kakšna naročila za Rim. Božji slu-
žabnik mu je smehljaje se odgovoril:
»Veste, rad bi eno stvar. Ko boste pri kardinalu, mu ne recite, da bi bilo treba
don Boska in njegove fante z brcami izgnati iz oratorija, ker to ne bi bilo prav.«
Inženir je pogledal don Boska in v njem prepoznal tistega duhovnika, pred
katerim je na vlaku tako slabo govoril o oratoriju. Prosil ga je odpuščanja in
mu zagotovil, da ne bo nikdar več rekel besede proti njemu in proti svojemu
bližnjemu. Šel je v Rim, dobil naročilo in zaslužil sto tisoč lir. Postal je dober
kristjan in ostal vedn­ o hvaležen Božjemu služabniku.
Ta dogodek nam je pripovedoval baron Bianco di Barbania.

19.8 Page 188

▲back to top


188
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Veliko pisem, ki so jih pisali po don Boskovem odhodu iz Firenc, nam pri-
ča o njegovem delovanju in gorečnosti, obenem pa tudi o boleči ločitvi, ki so
jo čutili Florentinci ob njegovem odhodu, in veliki želji, da bi ga spet imeli v
svoji sredi, o zaupanju v njegove molitve in o vnemi za razpečavanje loterijskih
srečk. Podali bomo nekaj poročil tudi zato, ker nam govorijo o dogodkih, ki jih
ne poznamo iz drugih virov.
Dne 21. decembra je vitez Karel Cerboni takole pisal don Bosku: »Ker za-
radi nesporazuma pri obveščanju nisem imel sreče in časti, da bi vas mogel
kljub svoji želji spoznati in vam poljubiti roko v samostanu sester tretjerednic
sv. Frančiška v Ognissanti, si dovoljujem, da vam pišem v vsem spoštovanju to
moje pismo in vas prosim, da bi prosili zame pri Najvišjem v določeni časni
potrebi. Podelite svoj sveti bla­goslov meni in vsej moji družini.«
Dne 8. decembra se je plemenita gospa Luiza Nerli Libri potožila vit­ ezu
Oregli: »Čeprav vdana v Božjo voljo, neizmerno čutim izgubo angela, svoje dra-
ge Mariane. Don Bosko je ni videl. Jaz zaradi svoje žalosti nis­ em mogla nikamor.
Don Bosko je šel, hodil veliko okrog in obiskal veliko zasebnikov, kamor so ga va-
bili. Name na žalost nihče ni mislil in ga tako nisem mogla videti. Mogoče nisem
bila vredna te tolažbe in sedaj bom kot vedno sama zase ponavljala: vdanost v
Božjo voljo, vdanost v Božjo voljo. Izročite mu moje pozdrave, v mojem imenu
mu poljubite roko in prosite blagoslova za mojo hčerko, da jo bo Bog blagoslo-
vil in vedno vod­ il po poti kreposti. Zdi se mi, da so s priimkom Nerli povezana
mnoga nesoglasja: Henriketa Nerli je bila deležna mnogih don Boskovih uslug.
Mama, mene to ni nikdar doletelo ... Tisoč najboljših želj za novo leto, in to iz vse-
ga srca. Molite, molite veliko zame, da se bom v miru posvetila njegovi loteriji.«
Grofica Virginia de Cambray Digny je 5. januarja 1866 takole odgovorila vi-
tezu Oregli: »Zelo mi je hudo, da odlični don Bosko še vedno trpi zaradi bolezni
oči, ki so ga bolele že v Firencah. Bojim se, da so napori tistih dni in posebno še
potovanje na tako mrzel dan, kot je bil dan njegovega odhoda, podaljšali njego-
vo bolezen. Upam, da se je v teh zadnjih dneh njegovo stanje malo izboljšalo.
Zelo sem zmedena zaradi zahvale, ki mi jo v don Boskovem imenu izrekate
za vse, kar sem storila v času njegovega bivanja v Firencah, kajti zdi se mi, da
nisem storila nič izrednega. Če se sem ga obiskala in iskala priložnost, da bi ga
videla, moram priznati, da je bilo v vsem veliko sebičnosti in zato ne zaslužim,
da bi se mi zahvaljevali za moje usluge. Prepričanje, da bodo don Bosko in vsi
prebivalci njegove hi­še molili zame in za mojo družino, je zame razlog za veliko
tolažbo, ker upam, da bomo mi vsi po njegovi priprošnji dosegli od Gospoda
tisto mil­ost, ki je potrebna, da živimo tako, da bomo nekoč deležni (v moči Bož­
jega usmiljenja) večnega veselja v nebesih. Bodite tako dobri, gospod vitez, in

19.9 Page 189

▲back to top


BiS 8 — 21. poglavje
189
izročite don Bosku mojo odkrito zahvalo za tako veliko uslugo, da sem imela
srečo, da sem ga videla.«
Dne 9. januarja 1866 je p. Dominik Benelli, kaplan kolegialne cer­kve sv.
Lovrenca, takole pisal don Bosku: »Imel sem srečo, da sem v Firencah govoril
samostanskim učencem prav v tej kolegialni cerkvi sv. Lovrenca. Prav tako sem
slišal od don Leona Ponzacchija, kaplana priorata Filigare, da je imel srečo, da
ga je spremljal iz Firenc v Prato in mu mogel zaupati moralno stanje svoje duše.
Po pogovoru se je pomirjen vrnil v to mesto.«
V nekem drugem pismu z dne 26. oktobra dodaja: »Don Ponzacchi se je
zaradi pogovora z vami iz Firenc v Prato čutil znatno potolaženega, še naprej je
dobre volje in se posveča delu za duše, prid­ iga v svoji cerkvi in drugod, spove-
duje in obiskuje bolnike.«
Gospa Terezija Pestallini, rojena Barbolani Montauto, katere soprog je pos-
lal v oratorij denar, ki ga je don Bosko zbral v Firencah, piše don Bosku in mu
pošilja 80 lir za njegove fante: »Moj mož mi je pripovedoval o delu, ki ga op-
ravljate s takim pogumom. Poleg tega mi je gospa Hieronima Ugoccioni, s ka-
tero sva tesno povezani, pripovedovala o vaših krepostih in me spodbudila, da
bi vam pisala. In jaz sem tako drzna, da vam pišem in vas prosim, da bi zmolili
zame samo eno zdravamarijo z namenom, da bi mi Gospod vrnil zdravje, ki ga
tako zelo potrebujem za svojo družino; imam štiri majhne otroke, ki jih, prosim,
blagoslovite skupaj z menoj in mojim možem.«
Markiza Izabela Gerini je 23. januarja 1866, potem ko se je don Bosku zah-
valila za pismo, v katerem ji je sporočal, da se zdravstv­ eno dobro počuti in da
je popolnoma ozdravel na očeh, poročala o »odličn­ em delu«, ki ga je poslal njej
in njenemu možu, ki ga bodo vedno hranili v lepem spominu. Nato zaključuje:
»Zavedajoč se, kar ste te mi zagotovili, da vas bom mogla ponovno videti tukaj
spomladi, vam bom osebno izročila tisto malo, kar bom zbrala za cerkev matere
Božje Marije.«
Že prej pa je pisala vitezu Oregli: »Dokler smo imeli srečo, da je bil med
nami don Bosko, vam nisem mogla pisati, če se nismo prej dogovorili z njim o
vsem, kar je bilo treba storiti. Upam, da se je zdravje don Bosku izboljšalo in da
se je malo odpočil od naporov, ki jim je bil podvržen v Toskani. Zares je bil tega
zelo potreben.«
Dne 11. februarja 1866 je gospodična Mariana Buonamici don Bosk­ u v pis-
mu sporočala: »Sem hčerka Buonamicijeve, ki sem vas prišla obiskat z mamo in
sestro v nadškofijsko palač­ o zjutraj pred dnevom vašega odhoda. Obljubili ste
nam, da boste prišli maševat v naš privatni oratorij. Toda na našo žalost niste

19.10 Page 190

▲back to top


190
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
mogli priti, ker ste morali iti v samostan Santa Maria Maddalena. Upam pa, da
nam boste naredili to uslugo, ko se boste, kot ste obl­jubili, vrnili prihodnjo po-
mlad. Papa, ki je imel srečo, da se vam je na postaji približal in govoril z vami,
vas lepo pozdravlja, kakor tudi mama in moja sestrica.«
Tudi ubogi služabnik markiza Nicolinija je 15. januarja 1866 pisal don Bo-
sku: »Zelo mi je bilo hudo, ko je vaša uglednost odpot­ ovala. Če bi vedel za to,
bi prišel prej v Firence, pokl­eknil pred vas in vam poljubil sveto roko ter prosil
za vaš sveti se blagoslov.« In potem ko je dodal, da se je pri prenašanju težkega
tovora pretegnil in zbolel na ledvicah ter po dolgem zdravljenju komaj še more
hoditi, prosi, da bi ga ozdravil. Don Bosko je ubogemu služabniku odgovoril
lastnoročno in v opozorilo tajniku kakor po na­vadi zapisal: odgovoril.

20 Pages 191-200

▲back to top


20.1 Page 191

▲back to top


22.
poglavje
Katoliško branje: Življenje blažene Marije Angelske – Don Boskov predgovor
k temu življenjepisu – Da je mogel pisati, se je moral zateči v zasebne hiše –
Njegov blagoslov nekega starega prijatelja – Galantuomo, zbornik za leto
1866 svojim bralcem
Tako se je končalo leto 1865.
Katoliško branje za mesec november in december je prineslo Življenje bla-
žene Marije Angelske, bosonoge karmeličanke, Turinčanke, z devetdnevnico mo-
litev njej v čast. To življenje, čudovito zaradi junaških kreposti, zlasti pokorščine
in nadnaravnih darov, je napisal don Bosko, ki ga je bralcem takole predstavil v
predgovoru:
Zdi se nam potrebno in bralcem prijetno, da takoj na začetku povemo, od kod smo
črpali spomine o čudovitih delih blažene Marije Angelske.
Iz življenjepisa očeta Elie od sv. Terezije, ki je opisal njeno življenje nekaj let po njeni
smrti, od očeta Anzelma od sv. Alojzija Ganzage, istega reda, in končno v naših dneh od
očeta Teppe, barnabita, samih zelo učenih in pobožnih pisateljev. Tudi stalno izročilo po-
trjuje v knjigi opisane dogodke in vse jasno priča o svetosti te naše slavne someščanke, v
kateri se je Bog hotel pokazati veličastnega, kakor pravi prerok: Čudovit je Bog v svojih
svetih. Bog se je pokazal veličastnega zlasti v prvih letih njenega življenja, veličastnega
v izrednih milostih, ki jih je vlil od vsega začetka v njeno nežno srce, veličastno v potr-
pežljivosti, v srčnosti, ki jo je napolnjevala v najhujših nasprotovanjih, čudovito v znanju,
previdnosti, ljubezni, gorečnosti, s katero jo je napolnil, da je postala ne samo popolna
redovnica, temveč pravi Gospodov apostol, zaklad, vrt prijetnosti. Ti, dragi bralec, boš
našel v življenju blažene Marije Angelske popoln vzor kreposti in svetosti, vendar v taki
obliki, da jo lahko posnema vsak kristjan v svojem stanu. Zaradi vsega tega smo hoteli ob-

20.2 Page 192

▲back to top


192
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
javiti v Katoliškem branju povzetek življenja te vredne Kristusove neveste in s tem dati v
roke našim bralcem zelo uporabno sredstvo za duhovno korist. Bog daj, da bi naši napori
služili v njegovo večjo čast in slavo in v čim večjo korist duš. Ti pa, pobožni bralec, ki bi se
ti pri branju v srcu vzbudila lepa misel za kak svet sklep, ne zavrzi je, kajti to je milost, ki
jo poklanja Bog, to je dar, ki ti ga je iz nebes izprosila blažena devica Angelska.
V krepostnem življenju skušajmo posnemati zglede naše blažene, da nas naredi sreč-
ne v času in večnosti.
duh. Janez Bosko
Častitljivi je napisal to knjigo med množico potovanj in drugih opravil. Ko
so mnogi obiskovalci zaman prišli v oratorij in zvedeli, da hodi v konvikt sv.
Frančiška Asiškega, so ga hodili obiskovat tudi tja. Če je torej hotel dobiti nekaj
prostega časa, se je moral zateči v domove svojih dobrotnikov in prijateljev. Ti
so mu dajali na voljo eno izmed sob z vsem potrebnim za pisanje. Tako je don
Bosko hodil sedaj k enemu pa spet k drugemu in se v miru zbral v določeni mu
sobi.
Najpogosteje se je zatekal k Brosiu, bersaljeru, ki mu je pomagal zlasti v
prvih težkih letih oratorija v Valdoccu. Ta gospod, ki mu je don Bosko popolno-
ma zaupal, je imel navado reči: »Don Bosko je bil velik človek, bil je velik svetnik
in moj velik prijatelj.«
Ko ga je don Janez Bonetti vprašal, mu je ta pisno odgovoril:
»Ko je don Bosko pisal življenje blažene Marije Angelske in druge življenje-
pise svetnikov, je pogosto prihajal k nam, da je mogel v miru delati. Vsakokrat
je potem, ko je končal pisanje, ostal nekaj časa pri nas in se pogovarjal z menoj.
Nekega dne ga je moja žena popeljala k postelji moje bolehne hčerke in ga
prosila, da bi jo blagoslovil. Ko je bil don Bosko ob postelji, jo je prijel za roko in
dejal: Vstani. Jaz, ki v tistem trenutku nisem vedel, kaj je don Bosko nameraval
storiti, sem rekel: 'Ne more vstati, bolna je.'
'Prav,' je odgovoril don Bosko, 'potem pa jo bomo poslali v nebesa.' Ko je to
povedal, je zmolil molitev in jo blagoslovil.
Kakor hitro je don Bosko odšel, me je moja žena pokarala, ker sem rekel,
da se moja hčerka ne more dvigniti, in dodala: 'Ali nisi videl, da jo je don Bosko
hotel ozdraviti?' Dejansko je don Bosko vedel, da je bila deklica bolna že dolgo
in zakaj naj bi jo prijel za roko in ji zapovedal, naj vstane, če ne zato, da bi jo
ozdravil. Počakal sem, da bi se don Bosko spet oglasil, toda odpotoval je iz Turi-
na. In uboga deklica je malo pozneje zares odšla v nebesa.
Ni se pa isto zgodilo s hčerko, ki še živi, ki jo je don Bosko, lahko rečemo že
mrtvo, vrnil živo, kakor sem vam to že pripovedoval.«

20.3 Page 193

▲back to top


BiS 8 — 22. poglavje
193
Obenem s temi zadnjimi zvezki tega leta so naročniki kot vezilo dobili Ga-
lantuoma ali letopis za 1866. La Civiltà Cattolica leto 1865, IV. zv., stran 722 je
pisala: »Galantuomo je odličen naslov za mali letopis, ker vsebuje samo najbolj-
še in krščanske misli, uči samo resnico in svetuje samo dobro.«
Vseboval je nekaj razmišljanj za vsak mesec o eni Božji zapovedi; spomin
na polaganje temeljnega kamna cerkve Marije Pomočnice; spodbudne pripove-
di, prijetna poročila, epigrame; načrt pravilnika loterije, katere žrebanje naj bi
bilo prihodnje leto, potem ko bi bili dobitki tri mesece dani na ogled.
V glavnem je prinesel naslednje misli:
Galantuomo svojim bralcem:
Drago mi je, dragi moji bralci, da vas morem spet vse pozdraviti, vse, ki ste me preb-
rali lansko leto. Upam, da nobeden izmed njih ni umrl. Kajti če bi katerega izmed njih
Gospod poklical k sebi, bi kot za najboljšega prijatelja iz srca prosil za njegov večni mir.
Kajti jaz zahtevam, da so moji zvesti bralci tudi moji dobri prijatelji. In če ne, pač ne.
In kaj nam boš povedal letos?
Se bomo spet zabavali ob branju zgodb tistega ubogega Mihaela?
To je bila dobra misel, veš!
Svet je tako zanič, da ti gre na jok, in je zato pravi Božji blagoslov, če moremo dvigniti
oči k lepšim razgledom, kot nam jih more dati ta zemlja.
Zatorej tisoč in tisočkrat hvala za vse, kar si nam podaril lansko leto. Toda kaj nam
boš podaril letos?
Letos bi te rad zabaval, toda na drugačen način. Imeli boste zadosti prijetnih pri-
povedi. Varietas delectat (različnost je prijetna), je dejal nekoč moj profesor v gimnaziji.
Smešne prizore tistega burkeža bomo prihranili za drugo priložnost. Čeprav sem se sveto
zaklel, da se ne bom vmešaval v te stvari tukaj spodaj, ki jim modri ljudje pravijo politika,
pa bom vendar takole mimogrede, ne da bi hotel ali celo nameraval, povedal stvari, ki
sem jih zvedel, in ko sem jih slišal, so mi lasje, ki jih je še malo ostalo, poskočili pokonci.
Bog se usmili! Kaj se je vendar zgodilo z vašim Galantuomom, bi rekli vi moji zvesti bralci.
Rad bi sredi toliko solz vzbudil smeh, vendar ne na škodo svoje poštenosti do vas in do tis-
tih, ki mi hočejo priskočiti na pomoč. Upam, da bo prihodnje leto, vendar pozor, ne delam
nikakršnih prerokovanj, ker so me tista, ki sem jih skušal narediti, preveč drago stala in
mi vzela pogum, da bi še naprej prerokoval. Ti ljudje so mislili, da sem zares velika riba.
Reveži! Kako bi spremenili svoje mnenje, če bi me videli.
Jaz torej upam, da vam bom mogel prihodnje leto, če bodo nastopili boljši časi, pri-
povedovati lepe zgodbe. Ste zadovoljni s tem? Torej smo se dogovorili. Toda če ubogega
Galantuoma ne bi bilo več? Veste, ta dvom se je porodil tudi v moji glavi, vendar sem ga
kot neustreznega takoj odpravil. Toda ker
1. sem že star, ker
2. je mogoče tudi brez mnogih let umreti, ker

20.4 Page 194

▲back to top


194
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
3. ima leto 365 dolgih dni in se v tem času lahko zgodi veliko stvari in mnogi lahko
preidejo v boljše življenje, prosim, da bi ubogi Galantuomo, tudi če bi umrl, ostal v dobrem
spominu mojih ljubeznivih bralcev. Vendar upam, da se bom tokrat še izmuznil in bom
tako mogel prihajati k vam še veliko let.
Kdor bi hotel kaj drugega, naj mu bo ustreženo.
Menil sem, da bi bilo dobro, če bi vam letos vsak mesec dal v razmišljanje eno Božjo
zapoved. Stvari so na splošno tako zamotane, da ni slabo, če se jih od časa do časa spom-
nimo, ker bi mogoče prišel čas, ko bi bilo za to prepozno.
Prosim vas, dragi bralci, da bi me pokazali mnogim, da bi me brali in govorili o meni,
zlasti še tistim, ki malo hodijo v cerkev, ki z Božjimi zapovedmi ne vedo kaj početi, ki jih vi
bolje poznate kot jaz, ki kričijo in oznanjajo, da so svobodni, pa so le sužnji svojih strasti.
Prav s temi bi se rad malo pogovoril, da bi ostala v njih kaka verska misel.
In še ena majhna stvarca, ki vam bo gotovo po volji. Vi, dragi prijatelji, ostanite zdra-
vi in zadovoljni in ne bodite hudi na Galantuoma, če bo mogoče kdaj siten. Kaj hočete, star
sem in godrnjav, vidim, kako na svetu stvari potekajo narobe, vendar nimam moči, da bi
jih spravil v red. Seveda, treba bi bilo imeti vse kaj drugega kot tega ubogega starca, da bi
zadržal to mašino. Toda poln sem dobre volje. Če bi to le zadostovalo.
Prav. Bodite vedno veseli v Gospodu, moji dragi bralci, in na svidenje!

20.5 Page 195

▲back to top


23.
poglavje
1866
Osebje salezijanske družbe – Sanje: poplava; mlin; rešilna deska; plovba
in nevarnosti; zahrbten otok; kaznovani sramotilci – Ribiči – Brodolom
tistih, ki zapustijo rešilno desko – Morska ožina; ostanki brodoloma; rešitev
izgubljenih fantov; peč; studenec s poželeznjeno vodo – Rešilna deska
zapusti ožino; mirni valovi; mavrica – Srečen pristanek; vinograd; vrt;
svetišče; Marijina obljuba – Razlaga sanj; rožni vrt pod stebriščem – Nasvet
Na začetku leta 1866 je imel don Bosko na voljo dvanajst duhovnikov. Vseh
članov salezijanske družbe je bilo 90. Devetnajst jih je naredilo večne zaoblju-
be, devetindvajset triletne. Drugi so bili novinci.
Vesel zaradi tako lepe krone dobrih sodelavcev, je ljubeznivi prijatelj mla-
dih duš obljubil, da bo na novega leta dan pripovedoval sanje in jim istočasno
dal vezilo za naslednje leto. Kakor v videnju je gledal, tako se nam je tedaj zde-
lo, prihodnost salezijanske družbe in drugih redovnih družb in stvari, ki so se
tikale njegovih gojencev, tako sedanjih kakor prihodnjih. Toda tisto, kar je hotel
povedati fantom, je bilo predvsem njihovo stanje pred Bogom, kajti vse njegove
besede, kakor smo to že sto in stokrat ponovili, so imele za cilj boriti se proti
grehu, in to z odkritosrčnostjo, ki ni poznala ozira na ljudi. Pokoraval se je uka-
zu Svetega Duha, ki v Ekleziastu pravi: Ne verearis proximum in casu suo; ne
retineas verbum in tempore salutis (4,27-28), oziroma po razlagi mons. Marti-
nija: »Ne hlini zaradi napačnega sramu napak svojega bližnjega. Ne prizanašaj,
ne molči, ko moreš s svojim opozorilom koga rešiti. Uporabi modrost, ki ti jo je
dal Bog, in ne skrivaj je, ko se mora uveljaviti, da daje čast Bogu s tem, da popra-
viš in spreobrneš brata, ki se je pregrešil.«
Don Bosko je pred množico svojih fantov v ponedeljek zvečer 1. januarja
1866 takole govoril:

20.6 Page 196

▲back to top


196
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Zdelo se mi je, da sem bil nedaleč od kraja, ki se mi je na prvi pogled zdel Castelnuovo
d'Asti, pa ni bil. Vsi fantje iz oratorija so se veselo zabavali na velikanskem travniku, ko so
se na robu tist­ e planjave prikazale ogromne vode, od vseh strani poplavljale planjavo in
se bližale nam. Pad je prekoračil bregove in z njegovega obrežja so lili silni hudourniki.
Mi vsi, presunjeni od strahu, smo se spustili v beg in se obrnili k osamelemu mlinu,
ki je stal oddaljen od drugih stavb in imel mogočne zidove kakor trdnjava. Ustavil sem se
sredi svojih fantov, ki so stali vsi preplašeni na dvorišču mlina. Toda voda je zalivala tudi
ta kraj. Prisiljeni smo bili zateči se v mlin in potem v najvišja nadstropja. Z oken smo mogli
oceniti grozo poplave. Od Superge do Alp ni bilo namesto travnikov, obdelanih polj, vasi,
hiš videti drugega kot ogromno jezero. Kakor je voda naraščala, tako smo se mi vzpenjali
v vedno višja nadstropja. Ko smo izgubili vse človeško upan­ je, sem svojim fantom začel
priporočati, naj se prepustijo Božjim rokam in naročju naše dobre matere Marije.
Voda se je dvignila že skoraj do najvišjega nadstropja. Vsi smo bili prestrašeni in ni
nam preostalo drugega, kot da smo se zatekli na velikanski splav, ki je imel obliko ladje in
se je prav tisti tre­nutek pojavil pred nami in plaval blizu nas. Vsak je hotel biti prvi, vendar
si nobeden ni upal stopiti nanj, ker se splav ni mogel čisto približati stavbi zaradi nekega
zidu, ki je štrlel iz vode. Pač pa je moglo služiti za brv ozko drevesno deblo. Toda bilo je
nevarno, ker se je deblo na eni strani naslanjalo na gugajoči se splav, ki so ga zibale vode.
Zbral sem pogum in prvi skočil na splav, da bi od tam pomagal fantom in jih pomiril.
Postavil sem klerike in duhovnike, da bi pomagali tistim, ki so odhajali iz mlina in prista-
jali na plovilu. Toda glej, po kratkotrajni pomoči, ki so jo dajali, so se čutili tako utrujene,
da so se kar sesedli na tla, in tudi tiste, ki so stopili na njihovo mesto, je doletela ista usoda.
Začuden sem tudi jaz poskusil, pa sem se tudi jaz od utrujenosti sesedel.
Medtem je veliko fantov, ki so bili naveličani čakanja ali so hoteli pokazati svoj po-
gum, dobilo zadosti dolgo in široko desko in so malo niže od debla naredili drug prehod.
Ne da bi čakali na pomoč duhovn­ ikov in klerikov, so začeli sami iti na splav, kljub vzkli-
kom, da naj tega ne delajo.
»Prenehajte, prenehajte, sicer boste padli,« sem kričal. In dogajalo se je, da so mnogi,
bodisi da so izgubili ravnotežje, bodisi da jim je spodrsnilo, bodisi da jih je kdo sunil, padli
v grozeče vrtin­ce in izginili v umazanih vodah. Pa tudi šibka brv je popustila in vsi, ki so
stali na njej, so izginili v valovih. Skoraj četrtina naših fantov je bila žrtev svojevoljnosti.
Jaz, ki sem do tedaj držal konec debla, medtem ko so fantje skuš­ ali priti na plovilo,
sem opazil, da je čer, ki je ovirala splav, da bi pristal ob mlinu, izginila. Posrečilo se mi je
približati plovilo k mlinu. Tu je stal don Cagliero, ki je z eno nogo na oknu in z drugo na
robu čolna pomagal fantom, ki so ostali v sobah, da so prešli na splav.
Vendar še niso bili vsi fantje na varnem. Nekaj jih je zlezlo na podstrešje in od tod na
streho in so se na vrhu sklenilo v tesn­ o skupino, medtem ko se je voda vedno bolj dvigala
in že prišla do kapi. Toda z vodo se je dvignil tudi splav. Ko sem videl te reve­že v taki stiski,
sem jim zaklical, naj bodo tiho, naj goreče molijo, naj se primejo za roke in počasi stopajo
navzdol. Ubogali so, in ker se je plovilo približalo žlebu, so se s pomočjo tovarišev spravili
na splav. Tu je bilo v košarah polno kruha.

20.7 Page 197

▲back to top


BiS 8 — 23. poglavje
197
Ko so bili vsi na krovu, pa vendar še vedno v nevarnem položaju, sem začel po kapi-
tansko poveljevati in dejal fantom:
»Marija je morska zvezda. Ona ne zapusti nikogar, ki vanjo zau­ pa. Zatecimo se pod
njen plašč. Ona nas bo rešila iz nevarnosti in nas peljala v varno pristanišče.«
Zato smo prepustili ladjo toku valov. Plavala je varno in se oddaljevala od tistega
kraja (Facta est quasi navis institoris, de longe portans panem suum – postala je kakor
ladja trgovca, ki od daleč prinaša svoj kruh). Pritisk valov, ki jih je gnal veter, jo je poga-
njal s tako hitrostjo, da smo se strniti kakor v eno telo, da ne bi padli.
Potem ko je barka prevozila veliko razdaljo, se je kar nenadoma ustavila in se začela
naglo vrteti okoli svoje osi ter grozila, da se bo potopila. Toda močan sunek vetra jo je
potisnil iz vrtinca. Začela je pravilneje pluti, se s podporo vetra izognila marsikaterega
vrtinca in se ustavila ob suhem prostranem bregu, ki se je zdel kakor otok sredi morja.
Veliko fantov je bilo tako iz sebe, da so kričali, da je Gospod Bog postavil človeka na
suho zemljo in ne na vodovje. Poskakali so na suho brez dovoljenja in vabili tudi druge, da
bi šli za njimi. Toda njihovo veselje je bilo kratko. Vode so spet narasle in nenaden sunek
vetra je pognal valove na obrežje, da so se reveži znašli v vodi vse do pasu in so jih valovi
potegnili za seboj. Ko so izginili, sem vzkliknil:
»Zagotovo je res, da tisti, ki dela po svoji glavi, plača samovoljo.«
Plovilo je bilo v igri vrtinca spet na tem, da se potopi. Videl sem fante, kako so bili bledi
v obraz in vsi prestrašeni: Zaklical sem jim: »Pogum, Marija nas ne bo zapustila.« In vsi
skupaj smo goreče zmolili dejanje vere, upanja in ljubezni, nekaj očenašev, zdravamarij in
Pozdravljena Kraljica. Nato smo kleče in držeč se za roke molili razne molitve. Toda nekaj
lahkomiselnežev, ki se niso ozirali na nevarnost, kakor da se ne bi nič dogajalo, je vstalo,
hodilo sem in tja in se norčevalo iz tistih, ki so molili. Tedaj se je splav nenadoma ustavil,
se naglo začel vrteti okoli sebe in močan sunek vetra je odnes­ el s seboj tiste nesrečneže.
Bilo jih je trideset. Ker je bila voda globoka in kalna, jih nismo več videli. Mi smo začeli
peti Pozdravljena Kraljica in smo bolj kot prej v zaupanju klicali na pomoč Morsko zvezdo.
Zavladala je tišina in mir. Toda plovilo je kakor kaka riba še naprej plulo, ne da bi ve-
deli kam. Na krovu smo storili vse, da bi se re­šili. Naredili smo vse potrebno, da ne bi nihče
padel v vodo in da bi rešili tiste, ki jih je odneslo. Kajti bilo je nekaj neprevidnežev, ki so se
sklanjali nad robove splava in padali v vodo. Bili so pa tudi hudobneži, ki so vabili tovariše
na rob splava in jih potem suvali v vodo. Zato so nekateri duhovniki pripravili dolge močne
palice, debe­le vrvi in trnke vseh vrst. Drugi so trnke vezali na vrvi in jih razde­ljevali sem in
tja. Nekateri so bili že pozorni na svojem mestu in čakal­i na klic na pomoč. Kakor hitro je
padel kdo v vodo, so se palice povesile in utapljajoči se je lahko prijel za trnek in vrv ali pa
ga je trnek ujel za obleko in so ga mogli potegniti na varno. Toda tudi med fanti, ki naj bi
reševali druge, so nekateri ovirali ribiče in tiste, ki so prip­ ravljali vrvi in trnke. Kleriki so se
na vso moč trudili, da bi zadr­ževali dečke, ki jih je bilo še zelo veliko na splavu.
Jaz sem stal na vzvišenem prostoru sredi splava, obdan od klerikov in fantov, in dajal
ukaze, ki so jih točno izpolnjevali. Dokler so bili ubogljivi in so poslušali moja naročila, je

20.8 Page 198

▲back to top


198
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
šlo vse lepo; bili smo zadovoljni, gotovi in mirni. Toda nekaterim je postal splav neprijeten,
vožnja se jim je zdela predolga in začeli so tožiti nad neprijetnostjo potovanja. Začeli so
se prepirati o kraju, kjer naj bi pristali, iskali so drugo re­šitev in se varali z upanjem, da je
nedaleč od tam suha zemlja, kjer bi našli zanesljivo zatočišče; izražali so dvom o preskrbi,
pričkali so se med seboj in me niso več hoteli ubogati. Brez koristi sem se trudil, da bi jih
prepričal in pripravil k pokorščini.
Tedaj so se nam začeli bližati drugi splavi in zdelo se je, da so usmerjeni drugam.
In tisti neprevidneži so se odločili, da se bodo ravnali po svoji volji, se oddaljili od mene
in delali po svoje. Vrgli so v vodo nekaj desk, ki so bile na splavu, nekaj drugih desk pa je
plavalo na površini vode. Splezali so nanje in odpluli proti drugim splavom. Zame je bil to
strašen prizor: videl sem tiste nesrečne­že, kako so šli svojemu uničenju naproti. Pihal je
veter in valovje je bilo razburkano, fante je zibalo gor in dol in nato so izginili v globini;
druge so zajeli vrtinci in jih pogoltnili; zopet drugi so zadeli na ovire in kratko malo izgi-
nili. Nekaterim je uspe­lo splezati na druge splave, toda kmalu so tudi ti potonili. Naredila
se je trda tema. Od daleč je bilo slišati krike tistih, ki so se utapljali. Vsi so utonili. In mare
mundi submergentur omnes illi quos non suscipit navis ista (v morju sveta se potopijo vsi
tisti, ki jih ni sprejela ta ladja), to je ladja presvete Device.
Število mojih dragih sinov se je zelo zmanjšalo. Kljub vsemu tem­ u pa smo v zaupanju
v mater Božjo Marijo po celi noči plovbe končno prip­ luli v neke vrste ozek prekop med
dvema blatnima bregovoma, polnima grmič­ evja, skal, kamenja, posod, kolov, razbitih
desk, vejevja, vesel, jamborov. Vse okoli splava je bilo polno krastač, kač, zmajev, kroko-
dilov, morskih psov, gadov in tisoč drugih strašno grdih živali. Na vrbah žalujkah, ki so
spuščale svoje veje nad naš splav, je bilo polno čudnih mačkov, ki so grizli človeške ude, in
veliko strašnih opic, ki so se spuščale z vej in skušale doseči naše fante. Toda ti so se znali
po­gumno izmikati in so se tako rešili teh hudobnih namenov.
Tam smo na obširnem prodišču v naše veliko začudenje zagledali naše uboge izgub-
ljene tovariše ali tiste, ki so nas zapustili. Potem ko so potonili, jih je voda naplavila na to
obrežje. Udje nekaterih so bili polomljeni zaradi udarcev ob predmete, na katere so nalete-
li. Drugi so bili do vra­tu zakopani v blato, iz katerega je bilo videti samo lase ali kako roko.
Tu se je v blatu kazal hrbet, tam spet kaka glava, drugje je pla­valo na vodi mrtvo truplo.
Kar nenadoma se je s splava zaslišal glas nekega fanta:
»Tu je pošast, ki žre meso tega in tega.«
Večkrat je ponovil ime tistega nesrečneža in ga na smrt preplašen pokazal tovarišem.
Toda pred nami se je prikazal še drug prizor. Nedaleč od tod je stala velikanska peč,
v kateri je gorel močan plamen. V plamen­ u so se kazali človeški liki, videle so se noge, ste-
gna, roke, lakti, glave, vse to se je vzpenjalo in padalo v plamenih, da se je zdelo, kakor da
bi plavalo sočivje v vreli vodi. Ko smo natančneje pogledali, smo videli notri naše gojence.
Bili smo vsi prestrašeni. Nad tistim ognjem je bilo nekakšno velikansko pokrivalo, na ka-
terem je bilo z velikanskimi čr­kami zapisano: šesta in sedma zapoved se končujeta tukaj.
Tam blizu je bila obširna vzpetina, poraščena z divjimi drevesi, in tam je bila še velika
množica naših fantov, ki so padli v vodo ali sami skočili z našega splava. Stopil sem na ko-

20.9 Page 199

▲back to top


BiS 8 — 23. poglavje
199
pno, ne meneč se za nevarnost, se jim približal in videl, kako so imeli razjedene oči, ušesa,
lase ali celo srce, polno črvov, ki so jih razjedali. Eden je trpel bolj kot drugi. Skušal sem se
mu približati, toda on je bežal pred menoj in se skrival za drevesi. Videl sem druge, ki so
se od bolečin zvijali in odlagali obleko; videl sem, da so bili prepleteni s kačami. Nekateri
so imeli v prsih gade.
Vsem sem pokazal na studenec, ki je v velikem curku dajal čisto in hladno vodo. Kdor se
je šel tja umit, je v trenutku oz­dravel in se je mogel vrniti na splav. Večina tistih nesrečnežev
je ubogala moj ukaz, nekateri pa so se uprli. Tedaj sem se odločil in se obrnil k tistim, ki so
ozdraveli, ki so se odzvali mojim povabilom in so odločno stopali za menoj, potem ko so po-
šasti odšle. Kakor hitro smo stopili na splav, se je ta, gnan od vetra, začel gibati in je zapustil
tisti prekop v nasprotni strani, od koder smo prišli, ter zaplul po neskončnem oceanu.
Vsi smo objokovali strašno usodo naših tovarišev na tistem kraju in začeli prepevati
Slavite Marijo vsi verni jeziki v zahvalo nebeški Materi, ki nas je tako čudežno ščitila.
Tedaj je v trenutku, kakor na Marijin ukaz, nehal pihati veter in plovilo je zaplulo tako
mirno in lahkotn­ o, da tega ni mogoče opisati. Zdelo se je, da se je gibal ob samih domis­
licah in dovtipih fantov, kakor da bi vode božale toliko dlani.
In sedaj se je pokazala na nebu čudovita mavrica, veliko lepša kot polarni sij. Na njej
smo v velikih črkah videli napis MEDOUM, ne da bi vedeli, kaj pomeni. Meni se je zdelo,
da je vsaka črka začetnica besed Mater Et Domina Omnis Universi Maria (mati in gospa
vsega vesolja Marija).
Po dolgem potovanju smo končno zagledali na obzorju suho zemljo in v naših srcih
se je vzbudilo globoko zadoščenje in koprnenje. Ta zemlja, polna gozdičkov z najčudo-
vitejšimi drevesi, je kazala čudovit prizor, ker jo je ožarjal sij sonca, ki je vzhajalo izza
hribov. Bila je to čudovita luč, ki je vlivala občutek počitka in miru.
Končno se je naš splav dotaknil peska, pristali smo na suhi zeml­ji in se znašli pod prek-
rasnim vinogradom. O tem splavu lahko zanesljivo rečemo: Eam tu Deus pontem fecisti
quo a mundi fluctibus trajicientes ad tranquillum portum tuum deveniamus (ti, Gospod,
si naredil ta most, po katerem naj bi se od valov sveta zatekli v tvoje varno pristanišče).
Fantje bi želeli vstopiti v tisti vinograd in nekateri bolj radovedni kot drugi so skočili
na suho in že bili na obrežju. Toda kakor hitro so naredili nekaj korakov, so se spomnili
nesrečnega konca tistih, ki so skočili s splava, ko se jim je pokazalo obrežje, zato so se
hitro vrnili na plovilo.
Oči vseh so bile uprte vame in na čelu vseh si bral vprašanje:
»Don Bosko, ali je že čas, da se izkrcamo in se tukaj ustavimo?«
Najprej sem malo pomislil in potem rekel: »Izkrcajmo se. Čas je že. Sedaj smo na
varnem.«
To je bilo znamenje za splošen izbruh veselja. Vsi so si meli roke in vstopili v vinograd,
vendar v najlepšem redu. Izpod trt so vise­li grozdi, podobni tistim iz obljubljene dežele,
in na drevesih je bilo polno sadja, kot si ga lahko želiš v najlepši jeseni, tako sladkega, kot
ga še nikdar niso okusili. Sredi tega vinograda je stal velik grad, obdan s čudovito lepim
varovalnim obzidjem.

20.10 Page 200

▲back to top


200
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Usmerili smo se proti gradu in pustili so nas noter. Bili smo utrujeni in lačni. V veliki
z zlatom okrašeni sobani je bila pripravljena velika miza, obložena z najbolj izbranimi
jedili, ki si jih je lahko vsak vzel po mili volji. Medtem ko smo se tako krepčali, je vstopil
plemenit strežnik, čeden, odet v prekrasno obleko. Prijetno in ljubeznivo se je vedel in nas
vsakega poklic­ al po imenu. Ker je videl, da smo vsi prevzeti od njegove lepote in od stvari,
ki smo jih videli, je dejal: »Vse to še ni nič. Pridite in poglejte.«
Stopili smo za njim. Iz stebriščnih lož nam je pokazal vrtove in dejal, da so ti vrtovi
za nas, za naše odmore in da se lahko po mili volji v njih zabavamo. Vodil nas je iz dvora-
ne v dvorano, od katerih je bila ena lepša od druge, saj so bile polne stebrov, umetniško
obdelanih stropov in okraskov vsake vrste. Nato je odprl vrata v kapelo in nas povabil,
naj vstopimo. Sprva se nam je zdela majhna, toda ko smo prestopili prag, je postala tak­ o
prostrana, da smo komaj videli do konca. Tlak, zidovi in oboki so bili iz najdragocenejšega
marmorja, srebra, zlata in dragocenih kamnov, da sem ves iz sebe vzkliknil: »To je prava
nebeška krasota, pripravljen bi bil ostati tu vse življenje!«
Sredi tega velikega svetišča se je na bogato okrašenem podstavku dvigal kip Marije
Pomočnice. Poklical sem fante, ki so se porazgubili po tistem prostranem prostoru, da bi
se zbrali ob kipu in se zahvalili nebeški Devici za tolike dobrot­ e, ki nam jih je izkazala.
Tukaj sem se zavedel, kako velika je ta cerkev, saj je bila naša skupina tisočev fantov kakor
majhna skupini­ca sredi tega ogromnega prostora.
Ko so fantje opasovali tisti nebeško lepi kip, se nam je zazdelo, da se giblje in se nam
smehlja. In že se je zaslišal šepet in pritajeno govorjenje v množici: »Marija giblje oči,« so
nekateri vzkliknili. In res je presveta Devica Marija z neizmerno dobroto obračala svoje
materinske oči po naših dečkih. Nato so zopet glasno vzkliknili: »Marija giblje roke.« In
res je počasi razprostrla roke in dvignila plašč, da nas je vse zbrala pod njim. Po licih so
nam od ganjenosti tekle solze. »Marija giblje ustnice,« so vzkliknili nekateri. Nastala je
popolna tišina. Marija je odprla usta in z nadvse milim srebrnim glasom rekla:
če mi boste pobožno vdani sinovi, bom jaz vaša dobra mati.
Pri teh besedah smo vsi padli na kolena in zapeli: Hvalite Marijo, vsi verni jeziki. Ub-
ranost je bila tako mogočna, tako prijetna, da sem se zbudil. Tako se je končalo to videnje.
Don Bosko je takole sklenil svoj nagovor:
Glejte, dragi sinovi. V teh sanjah lahko razpoznamo razburkano morje tega sveta.
Če boste poslušali moje besede in izpolnjevali moje nasvete ter ne boste poslušali slabih
svetovalcev, boste po trudu, da bi delali dobro in se izogibali hudega, in po zmagi nad
vsemi slabimi nagnjenji prišli nazadnje do konca svojega življenja v varno zavetje našega
prizadevanja. Tedaj nam bo prišel naproti, poslan od presvete Device Marije v imenu na-
šega dobrega Boga, tisti, ki nas bo povedel v svoj kraljevi vrt, da se oddahnemo, v nebesa
pred Božje obličje. Toda če boste v nasprotju s tem, kar vam pridigam, poslušali sebe in ne
mojih nasvetov, boste žalostno propadli.

21 Pages 201-210

▲back to top


21.1 Page 201

▲back to top


BiS 8 — 23. poglavje
201
Don Bosko je ob raznih priložnostih in zasebno razlagal te sanje, ki niso
prikazovale samo oratorija, temveč, kakor se zdi, salezijansko družbo.
»Travnik je svet. Vodovje, ki nam grozi, da utonemo, so nevarnosti sveta. Straš-
na vesoljna povodenj so nečednosti in protiverska načel­a in preganjanje dobrih.
Mlin je osamljen in miren prostor, pa vendar ogrožen; hiša kruha, katoliška Cer-
kev. Košare kruha so presveta Evharistija, popotnica potujočim. Splav je oratorij.
Drevesno deblo, ki služi za prehod iz mlina na splav, je križ, se pravi žrtev samega
sebe Bogu s krščanskim zatajevanjem. Deska, ki so jo položili fantje za primer-
nejši prehod na splav, so neizpolnjena pravila. Veliko jih prihaja z drugotnimi in
slabimi nameni: da bi si kaj zaslužili, bili počaščeni, dosegli uspeh v poklicu, da
bi jim šlo dobro, da bi se povzpeli višje v družbi. To so tisti, ki ne molijo in ki se
norčujejo iz drugih. Duhovniki in kleriki pomenijo pokorščin­ o in nakazujejo mo-
gočna sredstva odrešenja, ki jih dosežemo s pokorščino. Vrtinci so mnoga in težka
preganjanja, ki so že bila in še bodo. Otok, ki se je potopil, so nepokorni, ki niso
hoteli ostati na splavu in se vračajo v svet, potem ko so zapustili poklic. Isto velja
za tiste, ki so se skušali zateči na druge splave. Fantje, ki so padli v vodo in so izte-
govali roke proti tovarišem na splavu, so tisti, ki so, potem ko so padli v greh, spet
dobili milost s pokoro. Morska ožina, mački, opice in druge pošasti so revolucije,
grešne priložnosti, miki greha itn. Črvi v očeh, jeziku, srcu so poželjivi pogledi, grdi
pogovori, slaba nagnjenja. Studenec vode, ki je imela moč, da je uničila vse črve in
oz­dravljala v trenutku, sta zakramenta spovedi in obhajila. Blato in ogenj so kraji
greha in pogube. To seveda ne pomeni, da vsi tisti, ki so se pogreznili v blato, ali
tisti, ki so goreli v plamenih, morajo iti v večno pogubljenje v pekel. Ne, Bog nas va-
ruj! Pomeni pa, da niso v milosti pri Bogu, in če bi tisti trenutek umrli, bi bili večno
pogubljeni. Srečni otok, svetišče je salezijanska družba, utrjena in zmagoslavna. In
prekrasni strežnik, ki sprejema dečke in jih vodi na obisk palače in svetišča, se zdi,
da je eden izmed umr­lih gojencev, mogoče Dominik Savio.
Iz tega zadnjega stavka moremo sklepati, da don Bosko v teh kakor v drugih
sanjah v skritem pomenu misli zlasti na salezijansko družbo. Omeniti moramo,
da je v vseh obdobjih sanj imel še vzporedna videnja, ki so sanje dopolnjevala.
O tem se don Bosku ni zdelo primerno govoriti. To sklepamo iz besed, ki jih je
leta 1879 rekel don Juliju Barberisu, da je v teh sanjah videl don Cagliera, kako
je prekoračil veliko vodo in pomagal drugim, da so jo prekoračili, in kako so na-
redili deset postaj. Tako je tudi 1885 povedal, da so te sanje povezane s sanjami
iz leta 1854, ko je spoznal, da bo don Cagliero postal škof.
Drugega januarja zjutraj so fantje, ki so želeli spoznati stanje svoje vesti, hi-
teli v zakristijo opravit spoved. Don Bosko je enemu, ki ga je po spovedi vprašal,
kje ga je videl v tistih skrivnostnih sanjah, je odgovoril:

21.2 Page 202

▲back to top


202
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Bil si na splavu. Toda lovil si ribe in si večkrat padel v vodo. Jaz pa sem te
vedno znova potegnil na splav.«
»In ko ste prišli v svetišče, se spominjate, da ste me videli?«
»Da, da,« mu je smehljaje se odgovoril.
Ko ga je neki klerik iz Vercellija na odmoru na dvorišču vprašal, kako je bilo
z njim, mu je odgovoril: »Ti si motil druge in tako onemogočal ribolov.«
Duhovniku, ki ga je vprašal, kakšno vlogo je igral v videnju, je odgovoril:
»Videl sem te samega, oddaljenega od drugih, kako si na enem koncu splava ves
zavzet pripravljal trnke z vrvmi, s katerimi so potem drugi lovili tiste, ki so padli
v vodo.« Dodal je še veliko drugih stvari, ki so se na čudežen način uresničile
dvajset let pozneje, vendar nima smisla tukaj o njih govoriti.
Gojenci nikakor niso pozabili teh sanj, ki so nanje naredile zelo močen vtis.
Mladi Avguštin Semeria iz Molteda Superiore, ki nam je v pismu 24. septembra
1883 o tem pisal, je potrdil našo pripoved in dodal:
»Spominjam se, da je don Bosko nekaj večerov pozneje, kar je bilo nekaj
izrednega, povabil vse, da smo pod stebriščem zmolili rožni venec za potrebe
svete matere Cerkve. Po končani molitvi je stopil med nas. Mi smo ga veselo
sprejeli, mu vzklikali in on je dal, da smo ga dvignili na ramena in ga postavili
na njegovo prižnico. Ko se je ploskanje poleglo, je govoril o veselju, ki ga bodo
doživeli tisti, ki bodo dosegli obrežja večnega veselja, kako bodo uživali mir
kristjani, ki so vedno živeli v Božji milosti. Ko nam je želel lahko noč, je dodal:
»Ko se boste slekli in legli v posteljo, storite to skrajno skromno. Mislite na to,
da vas Bog vidi. Potem lezite, prekrižajte roke na prsih, se v srcu izročite Jezusu
in Mariji in zaspite.«

21.3 Page 203

▲back to top


24.
poglavje
Povabilo na gledališko predstavo – Don Bosko obišče zavod v Lanzu – Pismo
don Apollonia; njegovo bivanje v oratoriju za prevod bule Ineffabilis v
razne dialekte – Težavno razpečavanje srečk loterije v raznih pokrajinah
– Žalostne napovedi za začeto leto – Predlagajo nov zakon za zaplembo
vsega cerkvenega premoženja – Veliki pogrebi na dvoru – Izredne molitve
v oratoriju – Cvetke za devetdnevnico v čast sv. Frančišku Saleškemu in
praznika Marijinega očiščevanja – Dva zvezka Katoliškega branja – Trije
turinski mučenci: za kapelico teh mučencev v cerkvi Ma­rije Pomočnice
kanonik Gastaldi obljublja posebno sliko – Škof v Novari v pastoralnem
pismu presoja Katoliško branje
Resne misli, ki jih je don Bosko znal vcepljati v duše svoj­ih dečkov, so
se vedno menjavale z razvedrilom, glasbo, s pošteno zab­ avo. Takoj potem ko je
pripovedoval v prejšnjem poglavju omen­ jene sanje, je poslal glavnim dobrotni-
kom oratorija in drugim gospodom, katerih naklonjenosti si je želel pridobiti,
naslednje va­bilo:
Velezaslužni gospod!
V nedeljo popoldne (7.) ob 6.30 bodo gojenci tega zavoda pripravili gledališko
predstavo.
Njim in meni bi bilo v veliko zadoščenje, če bi vaša uglednost skupaj s tistimi, ki bi jih
hoteli pripeljati s seboj, s svojo navzočnostjo počastili naš zavod.
Ko vas spoštljivo vabim na predstavo, vam želim vse najboljš­ e iz nebes in se hvaležno
podpisujem vdani služabnik duh. Janez Bosko.
Turin, 5. januarja 1866
Ko so se končali božični prazniki, se je don Bosko odpravil na obisk v zavod
v Lanzu, kamor je prišlo veliko fantov, ki jih don Bosko še ni poznal. Ko je Božji

21.4 Page 204

▲back to top


204
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
služabnik prišel v obednico, je sredi večerje postal resen, se obrnil k ravnatelju
in po tihem dejal:
»V tem trenutku sta dva fanta pri studencu ob vhodu na drugo dvorišče, ki
ju je treba nadzorovati. Pošlji takoj koga, da ju bo odvedel z drugimi na odmor.«
Ravnatelj je poslal enega izmed asistentov, ki se je vrnil in dejal: »Pri stu-
dencu ni bilo nikogar, videl sem pa dva (in je povedal njuni imeni), ki sta prav
tisti trenutek odhajala. Vprašal sem ju, od kod prihajata, in odgovorila sta, da
od studenca.«
Po molitvah je ravnatelj oba fanta poklical k sebi:
»O čem sta se vidva menila?«
»O ničemer,« sta odgovorila vsa v strahu.
»Prav, pridita z menoj. Don Bosko vaju pričakuje. Ima vama nekaj poveda-
ti.« In mu ju je predstavil.
Don Bosko ju je za trenutek pogledal, nato jima je na uho rekel besedo, za-
radi katere sta postala vsa rdeča v obraz. Bila sta no­va gojenca, ki sta prišla v za-
vod pred kratkim. Priznala sta svojo kriv­do in obljubila, da se bosta poboljšala.
Naslednjega dne je, potem ko je skoraj ves dan spovedoval, zvečer pripovedoval
sanje o splavu.
Medtem so tisti, ki so se ponudili, da bodo razpečavali srečke za loterijo,
dajali svoja poročila in ga prosili za nasvete, zlasti pa za njegovo navzočnost.
Iz Benetk mu je pisal don Jožef Apollonio:
Naj živi Dete Jezus!
Velečastiti gospod don Janez!
Benetke, 2. januarja 1866
V spremstvu presvetega imena Jezusovega, na katerega praznik začenja Cerkev novo
leto, vam pošiljam svoja voščila. Gospod naj vas blag­ oslovi, dragi don Bosko, in naj sprej-
me vaše apostolsko prizadevanje v zadoščenje za toliko zla, ki je razširjeno v naši ubogi
Italiji. Želim vam, da bi vam Gospod naklonil vse tiste milosti, ki si jih želim sam zase, se
pravi, da bi vas naredil svetega, kakor je z vašo pomočjo naredil za svetnike tiste fante,
katerih življenjepise ste mi poslal­i. V ta namen se z živo hvaležnostjo zahvaljujem v imenu
mons. Giorde za dragocene knjige, ki ste mu jih poslali po papeškem konzulu Battaggi.
Oprostite mi, da vam nisem pisal prej. Toda ker sem slišal od princese Helene Vidoni oziro-
ma od njene hčerke, da vašo ugled­nost pričakujejo v Cremoni pri magdalenkah, sem hotel
odpotovati tja in opraviti dve stvari, to je poslati vam denar za srečke in se vam zahvaliti.
Žal mi je, da nisem mogel razpečati več srečk. Menim, da je malo mest, kjer bi dobre
ljudi od toliko strani prosili za miloščino. Zat­ o s toliko večjo lahkoto zavračajo dobrodel-
nost, ki se opravlja zunaj nji­hovega kraja. Verjetno ste že vse prejeli od družine Vidoni.
Prejel sem dragoceno pismo od magdalenk. Odgovoril sem jim z mnogimi opomba-
mi, ki jih je treba imeti pred očmi, ko gre za tako pomembno stvar. Stvar je v Jezusovih

21.5 Page 205

▲back to top


BiS 8 — 24. poglavje
205
rokah, ki je znal podpreti zadevo z 39 tisoči avstrijskih lir in bo mogel rešiti toliko drugih
težav, ki se postavijo na pot pri uresničevanju načrta.
Jaz nevredno prosim vedno, vedno, vedno pri sveti maši in zunaj nje za vašo ugle-
dnost in za svete ustanove pod vašim vodstvom. Prosim vas za protiuslugo, da bi se tudi
vi spomnili pri Jezusu mene, ko hočem postati ves njegov, da bi mi izkazal milost, da bi ga
mogel zelo zelo ljubiti. Če imam to, mi vsega drugega ni nič mar. Saj imam vse.
Z globokim spoštovanjem se izjavljam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Jožef Apollonio
Prosim vas, da bi prenesli moja voščila in moje spoštovanje vsem članom
vaše družine.
V zadnjem odstavku don Apollonio pravi, kako pozna salezijance in fante
iz oratorija. Prejšnje leto je bil namreč nekaj mesec­ ev med njimi kot gost don
Boska, ki mu je, čeprav samo posredno, pomagal pri delu, ki je bilo v čast Devici
Mariji.
Opat Dominik Sire, član Družbe sv. Sulpicija, profesor in ravn­ atelj semenišča
v Parizu, si je zamislil prevod bule Pija IX., s katero je razglasil brezmadežno spo-
četje Device Marije, v vse jezike. Prevod naj bi opravili verniki, ki govorijo tisti
jezik. Bili naj bi dobri literati, da bi lahko v čim lepšem slogu prevedli to listino. Na
lepo bi besedilo prepisali izkušeni lepopisci na 10.000 in več listov, iz najfinejšega
pergamenta, na 28 cm dolge in 22 cm široke in okrašene z najfinejšimi okraski. Ko
je opat Sire izrazil svoj­o zamisel, so vsi navdušeno ploskali in delo se je začelo. Po
sedmih letih je bilo skoraj vse pripravljeno, da bi listine na dan mučeništva sve-
tih apostolov Petra in Pavla v tridesetih umetno vezanih zvezkih predložili pape-
žu. Gorečega in neutrudnega sulpicijanca so pri premagovanju neizmernih težav
podpirale premnoge osebnosti najrazličnejših položajev in stanov. Med njimi je
bil tudi don Apollonio za nekaj italijanskih narečij iz severne Italije, pri čemer je
sodeloval tudi don Bosko, ki je bodisi sam prispeval svoj delež bodisi da je don
Apolloniju poiskal stik z najuglednejšimi literati Piemonta.
Na koncu naj še povemo, da je poleg don Apol­lonia tudi gospa Amalija Ful-
cini Giacobazzi iz Benetk, Canal S. Gregorio št. 234, dne 13. januarja 1866 don
Bosku pisala, da srečke za lote­rijo niso šle v prodajo, kakor bi želela.
»Zares mi je žal, ko mi v pismih, ki jih dobivam od ljudi, kater­ im sem zaupa-
la razpečavanje srečk za loterijo v Parmi, Piacenzi, Modeni in Bologni, sporoča-
jo, da jih ne morejo prodati ali pa zelo malo. Tako je predstavnik mojega očeta
v Parmi zbral ves denar za prodane srečke in tudi neprodane srečke. Preden bi
sprejela neljubo odločitev, da bi vam poslala srečke nazaj, vas, velečastiti gos-
pod don Bosko, vprašam, ali ste srečke že poslali na Dunaj. Če jih v to mesto

21.6 Page 206

▲back to top


206
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
še niste poslali ali ste jih poslali le malo, bi, če čas še dopušča, poslala srečke
nekaterim svojim znancem, da bi videla, ali bi mogoče bila tam bolj uspešna kot
v mestih, kjer sem menila, da mi bo uspelo. Izrabljam to priliko, da vam, vele-
častiti don Bosko, želim srečno novo leto in tisoč nebeških blagoslovov.«
Iz Cremone mu je sicer iz drugačnih razlogov dne 25. januarja 1866 pisala
princeska Helena De Soresina Vidoni. Potem ko mu je pripor­ očila v molitev bo-
lehno grofico Karolino Mocenigo, je dodala: »Dobre redovnice zakramentalke
iz Monze vas prosijo, da bi prišli blagos­ lovit njihovo drago bolno predstojnico
mater Serafino. Ne morete si misliti, kako zelo si to želijo. Tudi mi imamo v
dobrem vašo obljubo, da boste prišli v Cremono, in pust je že daleč. Kdaj lahko
računamo na vaš prihod? Za sedaj nam pošljite svoj blagoslov in bodite tako
dobri in molite za nas.«
Nič ne pove o srečkah, ki jih je ona prevzela za razpečavanje. Neugodni po-
tek prodaje srečk je bilo pripisati okoliščinam časa.
Leto 1866 se je začelo z zelo žalostnim predvidevanjem. Spor­ i med Avstrijo
in Prusijo, zaradi katerih se je don Bosko leta 1862 bal zmage revolucije v škodo
papeškega Rima, so neizogibno vodili k spop­ adu, pri katerem je morala biti ude-
ležena tudi Italija. Decembra 1863 je napovedal vojno, glad in kugo. Za to zadnjo
smo videli, kako je leta 1865 začela žeti žrtve. Sedaj pa je bila pred vrati vojna.
Toda pretila je še nova nesreča. Dne 13. februarja 1865 je Božji služabnik
napovedal, da zakon o zaprtju samostanov ne bo odobren, če bodo le zadosti
goreče molili. In tako, kakor smo napovedali, se je tudi zgodilo, ker so ga mi-
nistri zaradi nekaterih pop­ ravkov na željo poslancev umaknili. Toda na žalost
molitve verjetno niso bile zadosti goreče in niso zadostovale, mogoče pa je tudi
Božja pravičnost imela svoje načrte, ko je dovolila to zatrtje.
Dvaindvajsetega januarja 1866 je kralj ob odprtju parlamenta v svojem
kron­skem govoru ponovno predstavil ministrov predlog, ki ga je umaknil 25.
aprila 1865. Nekateri so se spominjali, kako se je leta 1855 ob podobni prilož-
nosti razlegal klic: Veliki pogrebi na dvoru! Sedaj je v noči od 21. na 22. januar v
Genovi končal svoje življenje pri prebivalstvu močno priljubljen 20-letni princ,
njegovo kraljevo visočanstvo Odone, knez Monferratski, tretjerojeni sin kralja
Viktorja Emanuela II. Ime­novali so ga biser savojske hiše. Kar se tiče pobožnos-
ti in krščanske ljubezni, so vsi v njem videli podobo njegove matere kraljice Ma-
rije Adelaide svetega spomina. V Genovi, Turinu in na Sopergi, kjer so pok­ opali
mladega princa, so bile veličastne pogrebne slovesnosti. Zlas­ti ga je spremljal
jok revežev, ki jih je princ velikodušno podpiral.

21.7 Page 207

▲back to top


BiS 8 — 24. poglavje
207
Kljub temu žalovanju je 31. januarja 1866 poslanska zbornica izjavila, da
je treba nujno odobriti od kralja predloženi zakon in so zato takoj začeli razp-
ravljati o njem. Predlog je v 105 členih zmanjšal število škofij v Italiji na 69, dr-
žava se je polastila celotnega cerkvenega premoženja, dopuščal je maloštevilno
duhovščino, ki naj bi jo plačevala država. Odpravil je brez razlike vse redove in
redovne družbe.
Zaradi tega je don Bosko priporočil fantom izredne molitve. V ta namen so
pod stebriščem molili rožni venec, kot smo povedali že v prejšnjem poglavju, in
sedaj jim je za devetdnevnico k sv. Frančišku Saleškemu in očiščevanju Device
Marije predlagal naslednje cvetke:
devetdnevnica k prazniku sv. frančiška saleškega in očiščevanja device marije
1. Bog je naš gospodar. - Ne hudič, ne ljudje, ne mi sami.
2. Samo duša. - Če izgubimo to, je vse izgubljeno.
3. Za večno izgubljen. - Kam bi šel tisti, ki bi umrl to noč?
4. Kaj smo storili za svojo dušo? Kaj mislimo storiti zanjo? Izpraševanje vesti za
našo preteklost.
5. Hudobija smrtnega greha. - Ker nas dela Božje sovražnike, ker nam jemlje nebe-
sa, ker nas obsoja na pekel.
6. Isto. - Ker nas izpostavlja mnogim časnim tegobam: Npr. izgon Adama in Eve iz
raja; Lucifer; vesoljni potop itn.
7. Greh pohujšanja. - Odrešenikov zgled.
8. Gotova in negotova smrt.
9. Grižnja vesti v smrtni uri.
10. Mirnost v smrtni uri za tistega, ki dobro živi. - Savio, Magone, Besucco.
11. Dobra spoved s trdnim sklepom.
12. Dobro sveto obhajilo in obljuba pogostega prejemanja.
Haec sunt observanda (vse to je treba storiti).
Poleg tega je z namenom, da bi vzbudil zaupanje v pomoč svet­nikov v teh
težkih časih, ki so se pripravljali Cerkvi in ljudstvu v Piemontu, izšel zvezek Ka-
toliškega branja za mesec januar izpod pe­resa kanonika Lovrenca Gastaldija:
Zgodovinski podatki o mučeništvu svetega Solutorja, Adventorja in Oktavija,
zavetnikov mesta Turina, ki jih je zbral neki turinski du­hovnik. Pisatelj poroča
o izrednih milostih, ki so jih Turinčani prej­eli od teh svetih mučencev, bodisi
za obrambo svoje vere, bodisi z izrednimi zmagami nad nevarnimi sovražnimi
vojskami, in je nakazal potrebo, da se k tem svetim zavetnikom zatekamo tudi v
našem času. Učeni pisatelj je zavračal krivi nauk protestantov o češčenju svetni-
kov. Glavni praznik teh treh mučencev Tebanske legije se je obh­ ajal 20. januarja.

21.8 Page 208

▲back to top


208
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
V svoji knjigi je kanonik Gastaldi tudi pokazal, na kako sve­tem kraju gradijo
cerkev Marije Pomočnice, na grudah, ki so bile prepojene s krvjo teh mučencev
na bregovih reke Dore. V 16. poglavju je pisal: »Želeti bi bilo, da bi v novi cerkvi,
posvečeni Mariji Pomočnici, ki jo gradijo v turinski mestni četrti Valdocco, eneg­ a
stranskih oltarjev posvetili tem trem mučencem v spomin na mučeništvo, ki so
ga prestali na tem kraju.« On sam se je ponudil, da bi priskrbel sliko za to kapelo.
Naj živi Jezus Kristus!
Predragi moj najdražji!
Via Giulio, Turin, 22. februarja 1866
Pred kratkim ste me v svoji zapeljivi dobrohotnosti sveto nagovorili, da bi prispeval
k izdelavi enega stranskih oltarjev nove bazilike. Na to povabilo odgovarjam s ponudbo,
da bom na svoje stroške dal naslikati oljnato podobo ustreznih razsežnosti glede na oltar
s pogojem, da bo posvečen svetim mučencem Solutorju, Adventorju in Oktaviju, ki so v
bližini tega kraja prelili svojo kri.
Imam dva fanta, ki bi ju rad videl sprejeta v vašo hišo. Eden je kovač in drugi mizar.
Ta zadnji je tako nagnjen k cerkvenim stvarem, da bi mogel postati dober duhovnik.
Molite zame. Ostajam kakor vedno vaš vdani služabnik v Gospodu
kanonik Lovrenc Gastaldi.
Omenjeni zvezek Katoliškega branja je naznanila Unità Cattolica dne 1. fe-
bruarja:
Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da Branje uspeva in se širi med nami. Šteje že
14 let življenja in je bolj kot kdaj živo in cvetoče. Ne dolgo tega smo brali v okrožnici mons.
Gentileja, škofa v Novari, namenjeni spodbudi ljudstva in duhovščine, da bi širili in brali te
dragocene zvezke. Zaradi veliko dobrega, ki ga prinašajo ljudstvu, za katerega so pisani,
bi radi videli, da bi se čim bolj širili med nami. Prvi zvezek letošnjega leta obr­ avnava svete
turinske mučence Solutorja, Adventorja in Oktavija, ki ga je napisal nič manj pobožen kot
učen gospod.
Prav tako je tiskarna v oratoriju za mesec februar natisnila Skriti biser nje-
gove eminence kardinala Wisemana, nadškofa v Westminstru. Pisatelj na dra-
matičen način opisuje vrnitev v družino in smrt sv. Aleša. Iz podatkov naroč-
nikov, ki so zbrani v tem zvezku, je mogoče razbrati, da so le-ti tudi v Franciji,
Švici, Avstriji in Nemčiji.
Na zadnjih straneh tega zvezka je don Bosko dal natisniti že omenjeno pas-
tirsko pismo mons. Jakoba Filipa de' Marchesi Gentile, škofa v Novari, z dne 15.
novembra 1865. V tem pismu prikazuje škof svoj­im škofljanom veliko žalost
svetega očeta zaradi nenehnega razsajanja krivoverskega in nemoralnega tiska.
Svoje vernike navdušuje, da bi z vso močjo preprečevali širjenje slabega tiska
in se zoperstavili, da bi prišel v njihove hiše. Nasprotno pa so dobre knjige vir
blagoslova in srečna dediščina za družine, ki ga prejemajo. Nato dodaja:

21.9 Page 209

▲back to top


BiS 8 — 24. poglavje
209
»Brez dvoma poznate dobre knjige in časopise, ki jih v vaši gorečnosti morete širiti
zlasti v tistih krajih, kjer je nevarnost največja. Tukaj se omejujemo na knjižice, ki jih ti-
skajo v Turinu in nosijo naslov Katoliško branje.
To velezaslužno Branje že trinajst let izhaja v veliko zado­voljstvo vseh dobrih. To so
tanke knjižice, ki v obliki dvogovorov, pripovedi, poročil in drugih zanimivih dogodivščin
družijo vse ljudi, zlasti še mladino, ki v naših časih kaže toliko željo po branju. Slog, jezik,
izbira naslovov in snovi so prirejeni tako, da jih morejo razumeti vsi.
Knjižice so popolnoma apolitične, zato imajo dostop v vse družine.
Cena je tako skromna, da si jih lahko kupi, ki mu je do tega. Naročnina znaša petnajst
centimov na mesec.
Sveti oče je že večkrat podelil svoj blagoslov vsem sodelavcem in zelo priporočil šir-
jenje Branja kot enega najkoristnejših in odličnih del. Veliko škofov ga je že priporočilo v
svojih škofijah in mi imamo za našo dolžnost, da ga ponovno priporočimo: storite, kar je v
vaši moči, da jih podprete, širite.« Tam, kjer je že uvedeno, naj nadaljujejo branje, kjer ga
pa še ni, dajte, da ga spoznajo.«
Da bi čim bolj širili dober tisk, je vsak zvezek prinašal napovedi vseh dobrih
knjig, ki jih je bilo mogoče kupiti v tiskarni Oratorija sv. Frančiška Saleškega.

21.10 Page 210

▲back to top


25.
poglavje
Splošna konferenca za salezijance na praznik sv. Frančiška Saleškega – Don
Bosko ob smrti grofa Rudolfa De Maistra – Don Rua piše v don Boskovem
imenu grofici Callori za natis nek­ aterih knjig, za kar potrebuje denar – Don
Bosko v Milanu – Blagoslovi in ozdravljanje – Naznanjanje v trenutku,
ko se dogajajo oddaljeni dogodki – Pričevanje o njegovem branju src in
napovedovanju prihodnosti; don Bosko skuša skriti svoje nadnaravne darove
– Njegovo na videz navadno človeško življenje, ljubeznivo družabno, priteguje
tudi srca posvetnežev – Njegovo ravnanje, ko ima pri kosilu kakega gosta – V
Milanu je gost nekega odvetnika, ki sklene z njim tesno prijateljstvo
Na praznik sv. Frančiška Saleškega 4. febru­arja, na dan seksagezime,
so se v don Boskovi predsobi zbrali ravnat­ elji hiš za običajno splošno letno kon-
ferenco. Bili so navzoči vsi sobratje oratorija in poslušali letno poročilo. Don
Boska ni bilo, ker je bil odsoten zaradi smrti grofa De Maistra in je zato zboru
predsedoval don Rua.
Najprej je povzel besedo don Pestarino, ki je poročal o gradnji zavoda v
Morneseju. Povedal je, da so prebivalci v Morneseju nav­dušeni, da je škof dal
dovoljenje, da lahko delajo tudi v nedeljo in da prav tiste dni zidarji zastonj
zidajo, medtem ko 200 ljudi iz naselja prinaša potreben material. Skupna želja,
da bi čim prej končali začeto delo, je tesno povezala župnika in župljane, oblast­
nike in podanike, družine z družinami. Fantje, namesto da bi šli na ples, prihaja-
jo ob večerih k njemu v župnišče in v cerkvi je veliko svetih obhajil. Gospod Bog
je z izrednimi dogodki pokazal, da mu je gradnja po volji. Kolo težkega voza je
povozilo nogo nekega fanta, ne da bi se mu kaj zgodilo. Neki kovač, ki je z ogrod-
ja padel na kup proda, je ostal nepoškodovan. Četrtina zavoda je že zgrajena.

22 Pages 211-220

▲back to top


22.1 Page 211

▲back to top


BiS 8 — 25. poglavje
211
Kot drugi je govoril ravnatelj iz Mirabella don Janez Bonetti. Povedal je,
da je v njegovem malem semenišču, kakor povsod na svetu, veliko dobrega pa
tudi kaj slabega. Prvo zlo je njegova pobita glava, prva dobrina pa ta sveti lisjak,
prefekt don Provera. Dobro je opravljanje duhovnega branja v skupnosti, slabo
pa, da nekateri sobratje ne izpolnjujejo natančno pravil. Med fanti so ustanovili
družbo, ki skrbi za redno prejemanje svetega obhajila in poleg tega še za poseb-
ne namene, ki jih želi don Bosko.
Ta nagovor je vzbudil nezadovoljstvo pri nekaterih, zlasti pri klerikih v Mi-
rabellu. Na javnih sestankih je treba govoriti o dobrem ali molčati.
Za don Bonettijem je govoril don Lemoyne, ravnatelj zavoda v Lanzu. Po-
vedal je, kaj je bilo narejenega za notranje gojence in kaj bi bilo treba storiti za
zunanje, zlasti še, da bi ustanovili praznični oratorij. Kar se tiče klerikov, mu je
drago ponoviti to, kar je lansko le­to o njih povedal pokojni don Ruffino.
Don Rua je sklenil sestanek z govorom, v katerem je pokazal potrebo, da
v vsakem zavodu vlada enotnost. - Enotnost vodstva: vse naj bo osredinjeno
v ravnatelju, vse naj bo odvisno od njega. Ne kriti­zirati predstojnikov. Fantje
naj se učijo od klerikov. Če bodo kleriki poslušni, bodo poslušni tudi gojenci.
– Enotnost duha, ljubezen; klerik naj ne govori nikdar slabo o drugem kleriku.
Vsi naj si pomagajo med seboj. Potrpimo drug z drugim kot bratje in ljubimo se
kakor bratje. - Enotnost v materialnih stvareh: nobeden naj ne išče posebnosti
in izjem v spalnici, jedilnici, pri asistenci, če ni za to posebnih razlogov. - Čistost:
bodimo zelo spoštljivi v ravnanju z dečki. Spominjajmo se, da je ta angelska
čednost naš ponos in naša krona. Skušajmo izpolnjevati nasvete, ki jih je dajal
sv. Filip Neri za ohranjevanje te čednosti.
Don Bosko je šel k smrtni postelji grofa Rudolfa De Maistra, ki je v starosti
75 let 3. februarja ob treh popoldne izdihnil v Borgu Cornalense pri Turinu, v
gradu njegove visokočastite sestre kneginje Laval di Montmorency. Obdajala ga
je njegova družina, ki jo je nadvse ljubil in ki mu je izkazovala enako ljubezen
in naklonjenost. Sin slavnega Jožefa De Maistra se je od 1787 do 1814 junaško
boril za pravico. Potem je zvesto in pošteno služil kraljevi družini Savoja in op-
ravljal visoke službe v sardinijskih državah ter bi zato od kralja Karla Alberta
odlikovan z najvišjim redom presvete Annunziate. Leta 1853 je v Parizu objavil
dva zvezka Pisma in Dela svoj­ega očeta grofa z biografskim uvodom slavnega
pisatelja. V obrambo svetega očeta in v njegovo službo je poslal dva svoja sino-
va, ki sta navdušena za svetega očeta zvesto opravljala svoje naloge. Nekaj dni
pred smrtjo je kot zadnji dar novčiča sv. Petra daroval tisoč frankov. Ločil se je s
tega sveta in šel v večnost ob spremstvu svojega nadvse velik­ ega prijatelja don

22.2 Page 212

▲back to top


212
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Boska. Ta je bil njegov gost v Rimu leta 1858 in je v sobanah njegovega stano-
vanja napravil prve korake, ki so pripeljali do ustanovitve Družbe sv. Frančiška
Saleškega.
Potem ko je izkazal zadnjo čast svojemu nepozabnemu prij­atelju in dobrot-
niku in potem ko je potolažil člane družine, se je don Bosko vrnil v Turin in na-
daljeval svoja vsakdanja opravila. Teh je bilo veliko in bila so zelo mnogovrstna.
Toda ob strani je imel don Rua. Naj nam o tem pripoveduje značilno pismo, ki
ga je zvesti sodelavec pisal plemeniti grofici Callori.
Veleugledna gospa!
Z veseljem sem sprejel od don Boska častno nalogo, da vam piš­ em namesto njega, ki
je nenehno zaposlen s toliko stvarmi.
Kar se tiče knjige o najsvetejšem Zakramentu, mi naroča, naj vam povem, da gre za
majhne težave glede naslova, verjetno bo najboljši tisti, ki ga predlaga vaša uglednost.
Kar se tiče drugega dela, vam on v svojo žalost sporoča, da je že pisal monsinjorju. Ta
je sicer odgovoril, ni pa storil kaj več. Don Bosko mu je pisal in ga prosil, da bi mu poslal iz-
virnik, vendar do sedaj še ni dobil odgovora. Zato priporoča vaši uglednosti, da bi čim prej
pisali monsinjorju, pri vsem pa želi, da bi imenovani spis mogel vsem čim bolj koristiti.
Naj preidemo na drugo. Menim, da vam ne bo odveč slišati nekaj novic o don Bosku in
njegovih sinovih. Zato si dovoljujem, da vam jih sporočim. Zaradi naklonjenosti Gospoda
Boga smo vsi zdravi in dobre volje. Tudi don Bosku gre bolje in oči ga več ne bolijo. Če ne
bi bilo tistega presnetega glavobola, bi bil popolnoma zdrav.
Jaz in don Cagliero sva po vašem priganjanju skrbela, da bi mu olajšala položaj. Rek-
la sva mu, da naj nama pove, kako bi mog­ el več počivati, kaj ga pri delu najbolj teži, da bi
ga razbremenila. Vprašala sva ga, katero zdravilo bi mu moglo prinesti olajšan­ je. On pa
se je začel smejati in napol zares napol v šali dejal: »Jaz zelo dobro vem, kaj bi mi moglo
pomagati.« Nisva več vpraševala, kaj bi to moglo biti. Nato je nadaljeval: »Potreboval bi
eliksir (čudežno zdravilo) desetih marengov na dan. To bi takoj spravilo v red moj želodec
in mojo glavo.« Midva sva se spogledala in na glas zasmejala. Ker mu midva ne moreva
priskrbeti takega eliksirja, sem menil, da bi ta recept predložil vaši uglednosti, če bi ga
mogoče mogli vi.
Sicer pa vas prosim, da bi sprejeli pozdrave od don Boska, don Cagliera in mnogih
drugih, ki so izkusili dobroto gospe grofice, kakor tudi od strani pisca. Medtem ko vam
želim uspešen post, imam čast, da se v hvaležnosti imenujem vaše uglednosti vdanega
služabnika.
duh. Mihael Rua
Turin, 11. 2. 1866
Meseca februarja leta 1866 je don Bosko potoval v Milan. Znano nam je
nekaj stvari, ki jih je tam opravil.

22.3 Page 213

▲back to top


BiS 8 — 25. poglavje
213
Dne 20. februarja mu je gospa Amalija Gnecchi Decio takole pisala:
Prešinjena od globokega spoštovanja, si upam pisati vam te vrs­ tice in se vam zah-
valiti za veliko dobroto, da ste nas hoteli obiskati in nam podariti toliko stvari, ki so nam
tako drage. V sobot­ o zvečer smo končali sveto devetdnevnico v čast Jezusu v najsvetejš­ em
zakramentu in presveti Mariji Pomočnici, kakor ste nam svetovali. En dan pred tem se mi
je spet povrnilo zdravje in tudi moj Karel je občutil veliko izboljšanje glede svojih starih
tegob. Zato si ne moreva kaj, da ne bi čutila velike hvaležnosti do dobrega Boga in pres-
vete Device Marije za tako dragoceno nama podeljeno milost. Prav tako se zahvaljujeva
vaši uglednosti za zanimanje, ki ste ga pokazali za najine potrebe. In ker vi že toliko zmo-
rete pri Jezusovem in Marijinem srcu, dopolnite svoje delo in prosite za najine duhovne
potrebe. Moj Karel se vam prav tako zahvaljuje za knjigo Zgodovina Italije in jo hrani za
spomin na vas. Prejeli smo tudi zavitek srečk za loterijo in izkupičku dodajamo še 400 lir
za Marijo Pomočnico. Istočasno vam prilagam 40 lir od mojega očeta, 5 lir od moje sestre
in 10 lir od moje svakinje, ki se vsi priporočajo v vaše molitve.
Don Boskovi koraki so bili zaznamovani z blagoslovi Marije Pomočnice in
sloves svetosti Božjega služabnika se je vedno bolj širil.
Gospa Alojzija Barbò je 26. maja 1866 pisala iz Milana don Bosku in mu
priporočala svojo hčerko, ki je pred dvema mesecema oslepela na eno oko, ko
se je prevrnila kočija, s katero se je vozila, in so ji drobci stekla ranili punčico
očesa. Pisala je: »Znano mi je toliko milosti, ki so jih razni ljudje prejeli tudi v
našem mestu v zelo težkih primerih, pa so po vašem nasvetu in molitvah ostali
nepoškodovani.«
V že navedenem poročilu grofice Karoline de Soresina Vidoni Soranzo, ki jo
je vpraševal don Janez Garino, beremo še naslednje podatke:
»Leta 1866 je bil v Milanu v hiši neke moje prijateljice in je povedal, da sem
rodila deklico. To se je zgodilo prav isto uro ali malo prej. Ko je potem nekaj dni
pozneje prišel k meni, sem mu dejala: 'Kako ste mogli vedeti, da sem postala
mati deklice? Saj nisem imela niti časa, da bi vam brzojavila.' Nasmehnil se je in
mi dejal: 'Vidite, da sem bil vedeževalec.'
Ko me je drugič prišel obiskat, sem mu dejala: 'Veste, don Bosko, da je brat
mojega bratranca Boutourlin, Filip Migneis, zelo bolan?' Don Bosko mi je od-
govoril: 'Mislim, da je umrl.' Preverila sem novico in ugotovila, da je tisto uro
izdihnil v Civitavecchii.
Tudi ob raznih drugih priložnostih sem imela prepričljive dokaze, da bere
v srcih, ker mi je povedal stvari, ki jih nikomur nisem povedala; napovedal mi je
prihodnost, ki se je potem do pičice uresničila.«
Toda v Božjem služabniku ni bilo nič izrednega ali narejenega. Bil je ne-
skončno ponižen in poleg tega neizmerno prijazen. Ozdravitve je, kakor je prav,

22.4 Page 214

▲back to top


214
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
pripisoval presveti Devici Mariji in druge izredne darove, ki so se mogli na kak
način zdeti osebni, je znal skrivati za nekaterimi izrazi in pripovedmi, ki so
odvračali občudovanje pri tistih, ki ga niso dobro poznali.
Nekega dne se je nekdo pred njim čudil zaradi uresničenih napo­vedi, zaradi
odkritih skrivnosti, zaradi stvari, ki jih on človeško gledano ni mogel poznati.
Don Bosko je vzkliknil: »Uganil sem, ne da bi vedel. Nekega jutra sem še bil v
hiši nekih redovnic in ena izmed sester, ki je nisem poznal, je bila zelo priza-
devna pri strežbi. Rekel sem ji: 'Marta, Marta, nimis sollicita es' (Marta, Marta
preveč si prizadevaš). Ne vem, ali je znala latinsko, vsekakor pa je razumela be-
sede Marta, Marta in že je pripovedovala svojim sosestram: 'Don Bosko je zares
pravi svetnik, on je prerok. Ne da bi me poznal, je vedel, da mi je ime Marta.'
Zares ji je bilo tako ime.«
Prav tako ni bilo na njem nič strogega. Njegovo obnašanje je bilo vedno
nadvse naravno in njegova ljubeznivost je pridobivala srca. Sloves svetosti pri
posvetnjakih ni budil nezaupanja in odpora. Vsi so si želeli pogovora z njim. Ta
njegov način obnašanja mu je odpiral vrata vseh hiš in so si ga želeli tudi ljud-
je drugačnih nazorov. Lahko rečemo, da je bil don Bosko eden izmed tistih, ki
so znali iz osebe Božjega učitelja povzeti najbolj mile in lepe človeške poteze.
Najlepša pohvala, ki jo moremo izreči o njem, so besede, ki jih je sest­ ra sv. Fran-
čiška Borgia izrekla o sveti Tereziji: »Zahvaljen bodi Bog, da nam je dal spoznati
svetnico, ki jo moremo vsi posnemati! Njen na­čin življenja ni nič posebnega.
Ona je, spi, govori, se smeje kakor vse druge, brez kakršne koli prisile, ceremo-
nij, po domače, pri vsem tem pa se vidi, da je polna Svetega Duha.«
Neki ugleden gospod nam ga takole opisuje, ko je povabil k mizi kakega pri-
jatelja ali dobrotnika, kar se je pogosto dogajalo. Ko je s svojimi duhovniki šel
v skupno obednico, se je zdelo, kakor da bi bil zadnji med njimi. In kako zelo je
bil zadovoljen, ko je mogel povabiti kakega prijatelja, da so skupaj sedli k mizi.
Pridite danes z nami. Pridite, videli boste, da bo komaj ... in ni dokončal stavka,
se ljubeznivo nasmehnil, stegnil roke, kot bi hotel reči, da se bo treba zadovoljiti
s tem, kar nam nudi samostanska kuhinja. Toda nihče si ne more predstavljati
zadovoljstva, ki ga je imel tisti, ki si je z don Boskom delil skupno hrano. Inter
pocula (med požirki) je bil njegov pogovor živahen, ker so bili pri mizi še drugi
omizniki. Toda don Boskova beseda je bila nadvse duhovita in njegove pripo-
vedi nadvse zanimive. Sam je bil zelo zadržan, skromen in nadvse umirj­en. S
tem pa ni rečeno, da ni z veseljem ponudil steklenice dobrega starega vina, da
je tako svojemu povabljencu pokazal, kako zelo mu je ljubo, da je njegov gost.
Zadovoljstvo, ki ga je potem zaokrožil z že znanim nagovorom: Oprostite mi, če

22.5 Page 215

▲back to top


BiS 8 — 25. poglavje
215
ste se danes morali malo postiti. Toda s svojo navzočnostjo ste nas počastili in
to je končno pomembno. In to se je zgodilo, o dobri stari prijatelj.
Vsak dan se je večalo število njegovih prijateljev, ki si jih je pridobil s svo-
jim prikupnim vedenjem. Leta 1866 je prav v Milanu sklenil poznanstvo z od-
vetnikom Comaschijem.
Comaschi je bil človek tako imenovanih svobodomiselnih načel in predse-
dnik združenja klobučarjev. V imenu te skupine se je predsta­vil generalu Gari-
baldiju, ko se je ta mimogrede mudil v Milanu. In junak dveh svetov je bil vesel
te časti in je gostitelju pod­ aril svoj klobuk. Odvetnik ga je položil v sobi pod
steklen zvonec in ga ob pravi uri dal občudovati svojim obiskovalcem.
Ko je leta 1859 zaradi sodne razprave prišel v Turin, je slišal govoriti o don
Bosku in ga hotel videti. V spremstvu nekega drugega odvetnika je prišel v ora-
torij, kjer ga je Božji služabnik sprejel s svojo čudovito vljudnostjo in se pogovar-
jal zlasti z drugim odvet­nikom, ki ga je že poznal. Comaschi je malo govoril, pa
zato več opaz­ oval in se tako navdušil za don Boska, da je vzkliknil: »Don Bosko
se mi ne zdi tak, kot so drugi duhovniki!« Od tega trenutka je bil prevzet od ne-
popisnega občudovanja in ljubezni. Nekega dne se je vr­nil v oratorij z namenom,
da bi se srečal z don Antonom Salo, ker je imel blizu njegove vasi v Brianzi svoje
letovišče. Ko je videl v vratarnici don Boskovo sliko, je vzkliknil: »Kako, nimate
drugega, bolj častnega mesta, kamor bi postavili don Boska? Ali sploh veste, kdo
je don Bosko?« In je presenečenemu vratarju naredil pravo pri­digo.
Ko je leta 1866 zvedel, da je don Bosko v Milanu, ga je povabil na kosilo
v svojo hišo. Don Bosko je povabilo sprejel. Odvetnik je bil ves iz sebe zaradi
sreče, da je mogel sedeti z njim ob isti mizi. Božji služabnik, ki se je znal prila-
goditi vsem vrstam ljudi, je vodil pogovor z znano pripovedjo nemškega gos-
poda Dehuca, ki je prišel v Italijo z namenom, da bi obiskal Rim. V tistih časih
še ni bilo vlaka in so zato potovali v kočiji, ki je imela veliko postankov. Dehuc
je cenil pivo, vendar mu je še bolj ugajalo vino, in to najboljše. In ker je bil zelo
bogat, je poslal naprej poslance, da so povsod pokušali vino, in če so našli kako
izredno dobro kapljico, so na steno krčme napisali est! (je), če je bilo še boljše,
est! est! in če je bilo izvrstno, est! est! est! Gospodar je sledil začrtani poti in se
ustavljal pač glede na kakovost vina. Včasih je bila to samo ena noč, drugič pa
nekaj dni in seveda je bil možakar več pijan kot trezen. Končno je prispel do
Montefiasconeja, kjer je videl na neki gostilni nap­ isano est! est! est! Skočil je iz
kočije, naročil sobo in se tako slo­vesno napil, da je od pijanosti umrl. Tako je šel
na drugi svet. Služabnik ga je dal pokopati v častivreden grob, na katerem je bil
zapisan vzrok njegove smrti: Est! Est! Est! Sed propter nimium est Herus meus

22.6 Page 216

▲back to top


216
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Joannes Dehuc mortuus est (Je! Je! Je! Toda zaradi preveč Je je moj gospodar
Dehuc umrl). Dal je na grob narediti odprtino, skozi katero so na vsako oble-
tnico smrti zlili nekaj litrov najboljšega vina in tako poškropili njegove kosti za
prijetnejši počitek. Don Bosko je to zgodbo pripovedoval tako živahno, da je ni
nihče, ki jo je slišal, nikdar več pozabil.
Božji služabnik se je trudil, da bi si pridobil naklonjenost čim večjega števi-
la ljudi z namenom, da bi jih pripeljal k Bogu. Odvetnik Comaschi je don Boska
zelo prosil, da bi prišel stanovat k njemu vsakokrat, ko bi prišel v Milan. Don
Bosko je rade volje sprejel odvetnikovo gostoljubje. Toda z vsakokratnim don
Boskovim obiskom je postajal boljši. Počasi je spremenil svoje ideje in Gari-
baldijev klobuk ni imel več častnega mesta. Namesto njega je položil tja dvo-
je lastnoročno napisanih pisem Božjega služabnika, vdelanih v zlat okvir. Ne
moremo si misliti in povedati, kako zelo je vzljubil don Boska in kako zelo ga
je povel­ičeval. Nikdar ni dovolil, da bi v sobi, ki je bila določena za don Boska,
stanoval kdo drug, temveč jo je imel kot svetišče, kjer je hran­ il vse, kar je Božji
služabnik kdaj uporabljal pri njegovi mizi, in ni dal, da bi kozarce, prtiče in na-
mizne prte oprali. Dokler je živel, je te predmete častil kot svetnikove relikvije.
Tako nam je pripovedoval in pričeval don Lovrenc Saluzzo, ki je vse to slišal
pripovedovati iz ust Comaschijevih sorodnikov.

22.7 Page 217

▲back to top


26.
poglavje
Napoved, ki se bo izpolnila po treh mesecih in pol – Prizadevanje pri
prosvetnem ministrstvu za spregled dokazovanja usposobljenosti za učitelje
oratorija – Don Boskova prošnja ministru – Priporočila turinskega župana
in prefekta – Ministrov odgovor don Bosku po prefektu – Pismo Pija IX. don
Bosku – Spomini nekega bivšega gojenca na oratorij; don Boskova želja za
korist fantov; sanje: obisk v spalnicah; naznanilo bližnjega odhoda nekega
gojenca v večnost in prihodnja smrt – Še druge sanje: hudič moti spovedi in
obhajila – Nov zvezek Katoliškega branja
Don Bosko se je vrnil v Turin, da bi s svojimi fanti na vesel in svet način
končal pustni čas (13. februarja). Nekega večera prve dni posta je naznanil, da
bo v teku treh mesecev in pol eden izmed fantov poklican v drugo življenje:
Estote parati (bodite pripravljeni).
Medtem se je lotil uresničevanja nekega načrta, za katerega je bil izid zelo
dvomljiv, vendar 'tentare non nocet' (če poskusiš, nič ne stane).
Don Bosko je gojil trdno prepričanje, ki mu je kar naprej lebdelo pred očmi.
Jasno je predvideval, da se bodo njegovi zavodi in s tem šole na čudežen na-
čin množili. Videl je pa tudi težavo, da bi mogel pripraviti dovolj profesorjev z
vsemi potrebnimi uradnimi spričevali, kot jih je zahtevala šolska oblast. Četudi
je poskrbel, da je veliko članov Družbe opravilo doktorat in doseglo diplome
na univerzi in se tako usposobilo za pouk, ni izključeval možnosti, da se jih bo
hotelo veliko osamosvojiti in poučevati v državnih in mestnih šolah. Pri izpitih
so se rektor univerze in izpitna komisija pokazali nasprotni tistim, ki bi name-
ravali ostati v oratoriju. Povedali smo že, kako so leta 1863 na vsak način sku-
šali preprečiti, da bi se don Boskovi učenci vpisali na univerzo, in kako zelo so
nasprotovali šolskemu nadzorniku Selmiju, ki je leta 1864 dal dovoljenje, da so
poučevali v oratoriju od države neizprašani učitelji. Leta 1865 se je to nasproto-

22.8 Page 218

▲back to top


218
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
vanje nadaljevalo, vendar delno omililo zaradi turinskega župana Galvagna, ki je
don Bosku priporočil lepo število fantov in jih je on sprejel v oratorij. Toda kakor
smo že povedali, sprva niso dovolili don Francesii doktorskega izpita ob koncu
tretjega letnika leposlovnega študija, medtem ko so drugi dobili tako dovoljenje.
Don Durandu je predsednik komisije sicer iz drugih razlogov izpodbijal uspo-
sobljenost za poučevanje retorike in šele po dolgih mesecih in na zahtevo mini-
strstva se je uklonil in mu dal državno diplomo. Don Rua, ki je prav tako naredil
pisni izpit, ni bil pripuščen na ustnega, ker niso nekega spričevala hoteli priznati
za veljavnega. Po drugi strani pa je treba povedati, da so v državnih šolah mnogi
poučevali samo na osnovi kraljevega imenovanja, brez kakršnih koli spričeval
ali izpitov. Nekatere redne profesorje pa so nadomeščali neizprašani suplemen-
ti. Tako je bil torej don Bosko nenehno izpostavljen neizprosnemu boju. To še
tem bolj, ker je tudi v obdobjih zatišja dobro vedel za spletke in nasprotovanje,
ki se je nadaljevalo. O neizprosnosti tega boja je posredno pričal Veliki orient
uradnega prostozidarstva v Turinu, ko je proti koncu leta 1865 srečal don Boska
in mu rekel: »Oh, ubogi don Bosko, vam delajo velike skrbi, kajne? Toda ukazal
bom, da vas pustijo pri miru.« Zdi se, da je obljuba imela uspeh.
Toda Božji služabnik je že izdelal načrt. Tega leta je nekaj učiteljev v gi-
mnaziji poučevalo brez uradnih izpitov, ker so diplomirani profesorji morali
prevzeti druge, pomembnejše naloge. Kraljevi šolski nadzornik se je zadovoljil
z običajnim statističnim poročilom, toda to ni moglo dolgo trajati. Treba je bilo
najti kon­čno rešitev, ki bi rešila oratorij kakršne koli zadrege. Za to je bil potre-
ben pogum kot za državni udar.
»Imam vse dolžnosti družinskega očeta,« je menil don Bosko, »zakaj ne bi
imel tudi tozadevnih pravic?«
Posvetoval se je z županom Galvagnom, ki je sicer pripadal vladajoči stran-
ki v Italiji, vendar je odobril njegovo zamisel in obljubil, da mu bo pomagal.
Naslanjajoč se na to podporo, je naslovil na prosvetnega ministra Dominika
Bertija svojo prošnjo.
Ekscelenca!
Menim, da je vaši ekscelenci znano, da delujejo v Turinu že 25 let tako imenovani
moški oratoriji. To so ustanove, kjer se v primernih prostorih ob prazničnih dneh zbirajo
najbolj nevarnostim izpostavljeni fantje, ki so iz raznih pokrajin kraljestva prišli v to mes-
to in se zaposlujejo s pošteno zabavo, potem ko opravijo svoje verske dolžnosti. Takih ora-
torijev je četvero in se v njih zbira več tisoč otrok. Omogočajo jim osnovnošolsko izobraz-
bo in priskrbijo tudi delovno mesto pri kakem obrtniku. Toda v tej veliki množici otrok je
nemalo takih, ki so popolnoma brez vsega, in če jih ne bi sprejeli v kak zavod, kjer bi jih
oskrbeli z vsem potrebnim, bi bilo vse prizadevanje zaman. Treba jim je priskrbeti obleko,
hrano, stanovanje, pouk in vajeniško mesto pri kakem mojstru. Tako se usposabljajo, da

22.9 Page 219

▲back to top


BiS 8 — 26. poglavje
219
bi si lahko sami pošteno služili vsakdanji kruh. S tem namenom je bila ustanovljena hiša,
imenovana Oratorij sv. Frančiška Saleškega, kjer je ta čas zbranih okoli osemsto fantov.
Vsi so tukaj deležni redne večerne osnovne šole in drugih njim primernih možnosti za
učenje. Čez dan je dobršen del zaposlen v priučevanju kake obrti, kot čevljarstva, mizar-
stva, kovaštva, knjigoveštva, tiskarstva, stavstva in podobnega. Drugim pa, ki jih je Božja
previdnost obdarila s posebn­ imi sposobnostmi, se omogoča srednješolska izobrazba. Prvi
se izučijo tiskarstva in se zaposlijo bodisi v zavodu bodisi v drugih tiskarnah. Veliko jih je
doseglo diplome za poučevanje na gimnaziji, drugi so vstopili v druge poklice in v krat-
kem času bili sposobni, da so si sami služili vse potrebno za življenje.
Te šole so v preteklosti vedno šteli za ustanove prizadevnosti in ljubezni. Zato jih je
gospod prosvetni minister ob raznih priložnostih priporočal, jih spodbujal in med drugim
prosilcu izrazil, da jih to ministrstvo skuša z vsemi sredstvi, ki so mu na voljo, pospeševati
in jim pomagati do čim večjega razmaha.11 Učitelji so bili ravnatelj ustanove, ki so mu
pomagali nekateri gojenci, pa tudi zunanje osebe. Toda vsi so delali zastonj. Zato so šolski
nadzorniki v teku več kot dvajsetih let velikodušno dovoljevali, da so se poučevali tisti
predmeti, ki so se zdeli za življenje najpotrebnejši, in se niso zanimali za to, ali so bili uči-
telji državno izprašani ali ne. Samo nekaj let kraljevi šolski nadzornik – sicer na mil način
– šteje to ustanovo za javno gimnazijo-konvikt. Zato jo hoče podrediti vsem predpisom
in zakonom o državnih javnih šolah. Poleg drugega zahteva tudi, da imajo vsi učitelji za
svoje poučevanje ustrezne državne izpite. Ker pa ustanova, ki deluje popolnoma zastonj,
ne more oskrbeti državno priznanih profesorjev, bi ostalo veliko nadarjenih in delavoljnih
dečkov brez možnosti za učenje in bi se brez dela potepali po javnih ulicah in trgih.
Po tej uvodni razlagi podpisani vljudno prosi vašo ekscelenco:
1. Člen 251 Zakona o javni izobrazbi daje družinskim očetom ali tistim, ki jih na-
domeščajo, pravico, da oskrbijo svojim otrokom in sorodnikom srednješolsko
izobrazbo brez nadzora države.
2. Po členu 356 osebam, ki zastonj poučujejo uboge otroke v osnovni in tehniških
šolah, ni treba dokazovati svoje usposobljenosti.
3. Glede na izjavo, ki jo je vaša ekscelenca dala v poslanski zbornici, da želite dati
vse olajšave glede javne izobrazbe, prosim vašo ekscelenco,
da bi imenovanega ravnatelja te ustanove šteli za očeta tam stanujočih fantov, ker
tako ali tako skrbi za vse potrebno za njihovo telesno in duhovno življenje;
da bi upoštevali, da sta pouk in oskrba popolnoma zastonj in da ti dečki nimajo ni-
kakršne druge možnosti, da bi si priskrbeli vse potrebno;
da bi bila velika materialna in moralna pridobitev, če bi mogli tem fantom svobodno
omogočati srednješolsko izobrazbo v skladu z njihovimi prirojenimi sposobnostmi.
Zato naj bi duhovniku Janezu Bosku, ravnatelju Oratorija sv. Frančiška Saleškega,
ki mu pomaga veliko drugih dobrotnikov, dovolili poučevanje ubogih dečkov, zbranih v
njegovem zavetišču, na drugi stopnji, v smislu imenovanih členov, to je, ga oprostili doka-
11 Pismo 29. aprila 1857, G. Lanza.

22.10 Page 220

▲back to top


220
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
zovanja šolskim oblastem o usposobljenosti, kot se je to delalo že dvajset let.
S tem se nihče ne okorišča, ker so šole popolnoma zastonj in učitelji poučujejo, ne da
bi za to dobili kako plačilo, temveč samo koristijo ubogim dečkom, ki na noben drug način
ne bi mogli gojiti sposobnosti, ki jim jih je Gospod naklonil.
Želja vaše ekscelence, ki ste jo izrazili ob raznih priložnostih, da bi bil pouk popolnoma
svoboden, mi vliva upanje, da boste vzeli to prošnjo v dobrohoten pretres in da bodo imeli
dečki naše ustanove razlog, da vam bodo za to globoko hvaležni. Medtem ko prosim iz neba
blagoslov na vas, imam čast, da se izpovedujem za vaše ekscelence vdanega služabnika.
Februar 1866
duh. Janez Bosko
To prošnjo je s svojim pismom podprl turinski župan in jo dal natisniti tudi
v časopisih, ker je vedel, kako velik vpliv ima javno mnenje na odločitve vlade.
Mesto Turin Županova pisarna
Vzgojna ustanova slavnega duhovnika don Boska, ki je nastajala počasi iz zelo skro-
mnih začetkov, se je ob neutrudnem prizadevanju njenega ravnatelja, da, celo ustanovi-
telja, postopoma razvila v naravnost kolosalno razsežnost. Dobro, ki ga je uresničila v
25 le­tih od svoje ustanovitve, je vsem znano in je neizmerno: tisoči in tisoči zapuščenih
in ubogih dečkov, ki so pomenili pravo nevarnost za družbo, so se prerodili, izobrazili,
postali delavni člani družbe v najrazličnejših obrteh, duhovniki in v drugih poklicih, jasno
dokazujejo korist te tako dobrodelne ustanove, ki s tako skromnimi sredstvi cvete in se
razvija na nedoumljiv način in jo je mogoče razložiti samo s pomočjo koristne in učin-
kovite dobrodelnosti Turinčanov, ki je največja tam, kjer je tudi javna potreba največja.
Dosedanji odlični dokazi, velika družbena korist in zlasti še pohvale vladnih zastopni-
kov v vseh časih za srednješolsko izobrazbo, ki jih je bila ustanova do sedaj deležna in dobila
v ta namen očitno podporo, so razlogi, da naj se ustreže prošnji, ki jo ravnatelj naslavlja na
prosvetno ministrstvo, da bi mu kot do sedaj ne bilo treba nastavljati diplomiranih učiteljev
za srednjo šolo, katere izobrazbo tam popolnoma zastonj dobiva toliko fantov od ravnatelja
samega ter učenih in pobožnih oseb in ki je obrodila že toliko zdravih in bogatih sadov.
Iz teh razlogov in zlasti še zaradi izredne koristi, ki jo ima od te ustanove mesto Tu-
rin, podpisani župan menim, da moram pri častivrednem gospodu prosvetnem ministru
odločno podpreti zgoraj omenjeno prošnjo gospoda ravnatelja don Boska, ki v nobenem
primeru ne bi zmogel prenašati bremena, če bi moral za srednješolski pouk najeti di-
plomirane in za to plačane učitelje. Saj je nemogoče, da bi mogel dobiti osebe, ki bi bile
sposobne brez plačila opravljati delo, ki je njihov poklic in sredstvo za obstoj.
Turin, 26. februarja 1866
Župan in vdani prijatelj ministra Bertija pri občinskem svetu mesta Turin, Galvagno
Don Bosko je prejel podobno priporočilo tudi od prefekta pokrajine. Ta pri-
poročila so samo delno dosegla zaželen uspeh. Prefekt je don Bosku odgovoril:
Prefektura Turinske pokrajine; Zasebna pisarna
Št. 105; Turin, 16. marca 1866
Pohitim z odgovorom v nadaljnje ravnanje vaše uglednosti, ki sem ga prejel od pros-

23 Pages 221-230

▲back to top


23.1 Page 221

▲back to top


BiS 8 — 26. poglavje
221
vetnega ministrstva na vašo prošnjo za oprostitev diplom za učitelje vašega velezasluž-
nega zavoda.
Čeprav smo vzeli v potreben pretres priporočilo turinske občine in vaše uglednosti,
pa zato, ker ne moremo odobriti določenega stanja v korist Oratorija sv. Frančiška Sa-
leškega za izjemo od izvajanja zakona, je podpisani dal dovoljenje šolskemu nadzorniku
te pokrajine, da potrdi za tekoče šolsko leto učno osebje. Istočasno naj se sporoči duhov-
niku Bosku, da če se ne bo prilagodil zakonskim zahtevam, bo šolska oblast prisiljena
ukrepati v smislu sedanjih predpisov. To je vse, kar je to ministrstvo moglo storiti v korist
tej ustanovi v smislu sedaj veljavne zakonodaje. Pri tem je ministrstvo zelo daleč od tega,
da ne bi priznalo zaslug in človekoljubnosti ustanove. Vendar ne more ravnati drugače,
ker bi sicer delalo v nasprotju z zakonom.
Prefekt Torre
Med množico problemov, ki jih je imela, zlasti pa še zaradi vojne proti Av-
striji, je vlada pustila oratorij pri miru. Angel naših šol je čuval nad njo pa tudi
molitev in blagoslov Kristusovega namestnika je prispevala svoje. Božji služab-
nik je verjetno na začetku leta pisal svetemu očetu, vendar nimamo ne pisma ne
prepisa, imamo pa papežev odgovor.
Pij PP. IX.
Dragemu sinu pozdrav in apostolski blagoslov!
Zahvaljujemo se, predragi sin, za obilico milosti, ki jo je Bog naklonil temu vernemu
ljudstvu, in za premnogo nadvse koristnih pobud, ki so se začele izvajati in že napredujejo
v korist tega ljudstva kljub vsem napadom na katoliško vero in Apostolski sedež v veliko
pohujšanje vseh poštenih ljudi. Iz vsega srca čestitamo tebi in tvojim tovarišem duhovni-
kom z vsemi pobožnimi združbami, o katerih nam poročaš in katerim želimo vedno večji
uspeh. Sicer pa iz tega, s kako naklonjenostjo smo uslišali tvoje prošnje, da smo obogatili
tvoja združenja z odpustki, lahko spoznaš, kako zelo te imamo radi. Naj te Gospod Bog
varuje vseh zalezovanj sovražnika, zavrača njegove napade in jih naredi neuspešne z na-
šim blagoslovom. Vse to ti iz srca želimo in v znamenje naše naklonjenosti podeljujemo
apostolski blagoslov.
Izdano pri sv. Petru v Rimu 24. februarja 1866 v dvajsetem letu našega papeževanja.
Pius pp. ix.12
12 Pius P. P. IX. – Dilecte Fili, Salutem et Apostolicam Benedictionem. Deo gratias agimus, Dilecte Fili, quod
fideli huic populo, quo invito tot catholicae religioni et huic sanctae Sedi injuriae illatae fuerunt, tantam suae
gratiae copiam largiatur, et complura utilissima opera hic moliri ac perfici velit unde tot scandala manarunt: tibi
vero ac piis sacerdotibus ac sodalitatibus, quas commemoras, gratulamur ex animo, ac majora semper omina-
mur incrementa. Ceterum illius, qua Nos te et illas prosequimur charitate apertum habes argumentum in faci-
litate, qua tuis obsecundavimus praecibus, et easdem societates petitis auximus privilegiis et indulgentiarum
thesauris. Avertat ab iis Deus omnes insidias inimici, omnemque vim longe repellat: vestraque opera benedi-
ctione sua augeat et faecundet. Id vobis toto pectore adprecamur, dum coelestis favoris auspicem et paternae
benevolentiae Nostrae pignus universis Benedictionem Apostolicam peramanter impertimus. PIUS PP. IX.
Datum Romae, apud S. Petrum, die 24 Februarii 1866, Pontificatus Nostri Anno XX.
Dilecto Filio Presbitero Joanni Bosco; Augustam Taurinorum.

23.2 Page 222

▲back to top


222
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Don Boskove ustanove so uspešno delovale v korist mladih duš. Pismo ne-
kega bivšega gojenca, že imenovanega Avguština Semerie, pisano iz Ligurije
leta 1883, nam daje poročilo o gorečnosti Božjega služabnika to leto.
Velečastiti gospod don Rua!
Preteklo je že 17 let, odkar sem zapustil ta oratorij, in ga še nisem pozabil. Kako naj
bi izbrisal iz spomina toliko ljubeznivih skrbi, ki nam jih je izkazoval don Bosko v letih
naše neizkušenosti? Ko se spominjam tistih izrazov neizmerne dobrote, ljubeznivih besed,
s katerimi nas je spodbujal h kreposti, potrpežljivosti, s katero je prenašal naše napake,
skrbi za našo vzgojo, se čutim razneženega, ganjenega in solze mi tečejo iz oči.
Spominjam se, kako je ta dobri oče tožil, da veliko fantov njegovega zavoda tako
poredko prejema svete zakramente. On, ki je hotel poznati rane naše duše z željo, da bi
jih mogel ozdraviti s kakim dobrim nasvetom, si je pomagal tudi s sanjami. Preden jih je
pripovedoval, je imel navado reči, da imamo tri vrste sanj: nekaj jih prihaja od Boga, da
nas navajajo k dobremu; nekaj jih prihaja od hudiča, da nas zapeljujejo v hudo; in nekaj
od položaja, ki ga imamo med spanjem. Sanje, ki nam jih je pripovedoval don Bosko, so
prihajale od Boga.
Bilo je leto Gospodovo 1866, 15 dni pred praznikom sv. Jožefa, in don Bosko je pripo-
vedoval:
Sanjal sem, da sem v postelji. Kar se mi predstavi neki človek ali neka prikazen s sve-
tilko v roki in mi reče: »Don Bosko, vstani in pojdi z menoj.«
Brez najmanjšega strahu sem vstal, se oblekel in šel za njim, ki je storil vse, da ga ni-
sem mogel videti v obraz. Šla sva skozi več spalnic in hodila po prehodu med dvema vrsta-
ma postelj, kjer so spali fantje. Ko sva tako hodila med posteljami, sem opazil, da so nad
ležečimi fanti stali mački na zadnjih nogah, s sprednjimi pa so prežali na njihove obraze.
Tisti človek se je končno ustavil in naredil obhod okrog postelje nekega spečega fan-
ta. Tudi jaz sem se ustavil in ga vprašal, kaj počne. Odgovoril mi je: »Za praznik sv. Jožefa
mora ta fant iti z menoj.« Razumel sem, da mora umreti.
Tedaj sem odločno zahteval: »Hočem vedeti, kdo ste in v imenu koga govorite.«
»Če hočeš vedeti, kdo da sem, tu imaš!« V tistem trenutku je izginil in z njim svetilka,
tako da sem ostal v popolni temi. Tedaj sem se napotil, da bi se vrnil v posteljo, toda med
potjo sem zadel v nekakšen kovček ali posteljo, se spotaknil in se zbudil.«
Ko je nehal pripovedovati zgodbo, nam je povedal, da so tisti mački nad spečimi fanti
pomenili sovražnike njihovih duš, ki se vedno sučejo okoli nas, da bi nas zapeljali v greh,
če smo v Božji milosti, ali pa bi nas uničili, če smo v smrtnem grehu, če bi to Bog dopustil.
»Prepoznal sem,« je dodal, »kdo je tisti, ki mora umreti za praznik sv. Jožefa; kdo je,
ne bom povedal nikomur, da ne bom vzbudil razburjenja. Glejmo in opazujmo, ali se bodo
te sanje uresničile. Medtem pa bodimo vsi pripravljeni na srečno smrt. Tistim, ki se bodo
prišli spovedat k meni, bom povedal kaj posebnega.«
Prav na praznik sv. Jožefa zvečer je v svojem domačem kraju umrl neki fant iz oratorija.

23.3 Page 223

▲back to top


BiS 8 — 26. poglavje
223
V oratorijskem nekrologu beremo: 19. marca 1866 je v starosti 18 let umrl
Simon Lupotto. Zaradi svoje pristne pobožnosti je bil zgled vsem tovarišem.
Pogosto je prejemal svete zakramente, pobožno je opravljal svoje molitve, bil je
velik častilec presvetega Rešnjega telesa, rekel bi, da je bil pravi sveti Alojzij, ka-
darkoli sem ga videl moliti. Kakor je napovedal don Bosko, je šel praznovat pra-
znik sv. Jožefa v nebesa, saj je bil njegov velik častilec. Sicut lilium inter spinas
(kakor lilija med trnjem), kajti doma je bil med ljudmi čisto drugačnega kova.
Semerijevo pismo takole nadaljuje pripoved:
Nekega drugega dne je don Bosko pripovedoval:
Sanjalo se mi je, da sem bil v zakristiji, natlačeno polni fantov, ki so se hoteli spoveda-
ti pri meni. Tedaj je prišel skozi zakristijska vrata kozliček, se začel smukati med fanti, se
igrati sedaj z enim in potem z drugim, tako da so se fantje naveličali čakati in so drug za
drugim odhajali. Končno se je kozliček ustopil k meni in s svojim prikupnim skakljanjem
odvedel celo fanta, ki se je spovedoval in sem ga jaz tesno držal objetega. Jezen sem brcnil
žival, ji zlomil en rog in jo pognal v beg. Hotel sem strogo grajati zakristana, da je spustil
žival noter.
Nato sem vstal, si oblekel mašno obleko in šel maševat. Ko smo prišli do obhajila, se
je skozi glavna vrata vsula truma kozličev, se porazgubila po klopeh in raztresala fante,
da tisti, ki so nameravali iti k obhajilu, niso šli. Nekateri so se že dvignili, da bi pristopili k
obhajilni mizi, toda premagani od ljubkosti kozličev, so se z njimi igračkali in se niso ob-
hajali. Drugi so že klečali pri obhajilni mizi, nekateri so bili na tem, da bi pokleknili, toda
kozliči so jih premotili, da niso prejeli obhajila.
Ti kozliči so sovražniki duš, ki so jih z raztresenostjo ali neprimernimi čustvi odvra-
čali od zakramentov.
S takimi in podobnimi nagovori je don Bosko pripravljal fante na velikonoč-
ne praznike, medtem ko je za tisoče in tisoče fantov iz štirih oratorijev še naprej
potekal katekizemski pouk postnega časa. Prav tako si je zelo želel, da bi vsi
njegovi fantje, ki še niso prejeli birme, imeli primerno pripravo na ta zakrament.
Na začetku meseca marca je izšel tretji zvezek Katoliškega branja z nas-
lovom Sveta devetdnevnica premišljevanj in molitev za vreden prejem zakra-
menta birme. - Bližnja priprava na prejem zakramentov spovedi, obhajila in
birme. - Zbirka glavnih vprašanj za preizkušnjo za birmance.
Ta zvezek je bil nadaljevanje knjižice, ki je izšla oktobra preteklega leta z
naslovom Katehetski pouk o zakramentu birme. Ni imela naslovne strani in te-
kočega oštevilčenja strani, tako da so jo mogli zvezati z zgoraj omenjeno števil-
ko Katoliškega branja.

23.4 Page 224

▲back to top


27.
poglavje
Marijine svetinjice – Genovski nadškof zaupa v don Boskove molitve – Dela
pri novi cerkvi – Dogovarjanje za ureditev Vie Cottolengo pred cerkvijo
Marije Pomočnice – Smrt nekega dobrotnika – Don Bosko da v Milanu
nekemu trgovcu dober nasvet – Don Bosko gre v Cremono z namenom, da
bi nabiral miloščino – Okrožnica in program za začetek loterije – Razstava
dobitkov – Odprtje loterije: dvogovori, deklamacija v piemontskem narečju
– Turinski prefekt dovoli dodatno izdajo srečk – Velikodušna posojila za
plačilo dolgov – Katoliško branje
Pobožnost do Marije Pomočnice se je med ljudstvom vedno bolj širila tudi
zato, ker je Božji služabnik obilno delil med vernike Marijine svetinjice. Te sve-
tinjice so povsod imeli za učinkovito sredstvo proti nezgodam in zdravilo proti
boleznim. Za­to so kar naprej prihajale prošnje za svetinjice, ki jih je blagoslovil
don Bosko. Ljudje so imeli veliko zaupanje do matere Božje Marije pa tudi v
molitve njenega zvestega služabnika, kakor tudi v molitve dečkov v oratoriju.
Njegova ekscelenca mons. Andrej Charvaz, nadškof v Genovi, je takole pisal:
Moj dragi in spoštovani opat!
Genova, 26. marca 1866
Iz srca se vam zahvaljujem, moj dragi opat, za molitve in devetdnevnice, ki ste jih dali
opraviti za ozdravitev od bolezn­ i, o kateri sem vam govoril. Jaz sem v ta namen pridružil
svoje molitve k vašim in zdi se mi, da sem občutil določeno iz­boljšanje. Kakšen pa bo konč-
ni izid, prepuščam presveti Božji vol­ji. Ob prvi priložnosti vam bom poslal majhen dokaz
svoje hvaležnosti in živega zanimanja za vašo tako koristno ustanovo.
Sprejmite čustva mojega globokega spoštovanja in vdanosti do vas, dragi gospod opat!
Vaš vdani služabnik + André, nadškof v Genovi

23.5 Page 225

▲back to top


BiS 8 — 27. poglavje
225
Ko je prešel mrzel zimski čas, so pri cerkvi Marije Pomočnice spet začeli
delati. Pripravili so ogrodje, ki je bilo potrebno za zidavo oboka in kupole. Na tej
naj bi kraljeval bakren pozlačen kip presvete Device Marije in don Bosko je v ta
namen že navezal prve stike s podjetjem Boggio v Turinu. Močno pa ga je skr-
bela ureditev javne ceste pred cerkvijo, za kar je županu poslal naslednji dopis:
Veleugledni gospod župan!
Ko smo lansko leto ob polaganju temeljnega kamenja njegovega kraljevskega viso-
čanstva princa Amadeja in ob navzočnosti vaše ugledn­ osti začeli graditi cerkev Marije
Pomočnice, smo govorili tudi o ureditvi Vie Cottolengo pred novo stavbo. Vi ste si vse na-
tančno ogledali in ugotovili, da je to potrebno, in ste obljubili pomoč občine.
Sedaj so dela pri cerkvi že močno napredovala, stavba je pokrita, postavljeni so obo-
ki. Zato prosim vašo uglednost, da bi vzeli v pretres naslednje:
1. Ko je mestni geometer zarisoval temelje, je predpostavljal, da bo Via Cottolengo
tekla naravnost, ker sicer sploh ne bi bil mogoč dohod v cerkev.
2. Ta popravek Vie Cottolengo je že odobren in en del zemljišča smo že odkupili od
semenišča. Tudi tamkajšnje stavbe so obrnjene na novo začrtano ulico.
3. S tem popravkom bi se delno dvignila raven ulice, kar bo pomagalo, da bo ta okraj
bolj zdrav, kajti od vseh strani se v to kotanjo stekajo vode, ne da bi mogle odteči.
Tako se je zgod­ ilo, da so bile prav hiše iz te okolice v letu kolere 1854 najbolj pri-
zadete in so nekatere družine v celoti izumrle. Tej potrebi bi ustregli s tem, da bi
dvignili že odobreno ploščad, pri čemer bi poskrbeli za reden odtok vode.
4. Na ta način bi mogli nadaljevati dela z manjšimi stroški, zaposlili bi več delav-
cev in zadostili želji prebivalstva, da bi čim prej dobili cerkev, v kateri bi mogli
opravljati svoje verske dolžnosti.
Iz teh in drugih razlogov, ki jih vaša ug­lednost dobro pozna, vas prosim, da bi opra-
vili izravnavo Vie Cottolengo po načrtu, ki ga je odobril občinski svet in glede na to, kar
zahtevajo načrti nove cerkve, kakor smo vse to obrazložili ob prvi predstavit­vi cerkve,
preden smo začeli gradbena dela.
Poln zaupanja, da bo ta prošnja, kakor hitro bo prišla v vaše roke, vzeta v dobrohotno
obravnavo, si štejem v veliko čast, da se smem izreči za vaše uglednosti vdanega prosilca.
Turin, 26. februarja 1866
duh. Janez Bosko
Prošnji so malo pozneje ugodili. Sedaj se je Božji služabnik spet odpravil na
potovanje. Vendar je prej določil, da so izkazali priznanje in hvaležnost ugled-
nemu dobrotniku, ki ga je že od leta 1850 zvesto podpiral. To je bil grof opat
Lunel di Cortemiglia, ki je umrl sredi meseca februarja. Sklenil je, da če bi upra-
va sirotišnice v Cherascu pod vodstvom njegovega prijatelja don Aleksandra
Ghisolfija, ki je prav tako bila deležna veliko pokojnikovih uslug, pripravila slo-
vesno zadušnico, bi pri tem sodelovalo najmanj dvanajst pevcev iz oratorija.

23.6 Page 226

▲back to top


226
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Odpravil se je proti Milanu in zdi se, da je obiskal Monzo in tako ustregel go-
reči želji matere Serafine, predstojnice zak­ ramentink, ki je želela z njim govoriti.
Na železniški postaji v Milanu se je pripetil dogodek, ki je vreden, da ga
omenimo. Kaže namreč, kako so bile don Bosku pri srcu tudi materialne potre-
be njegovih dobrotnikov.
Don Mihael Rua je v Milanu 9. aprila 1891 napisal naslednjo izjavo:
»Gospa Roza Guenzati je podpisanemu leta 1866 pripovedoval­a, da je don
Bosko spotoma z vlakom prispel v Milan. Ker se je nameraval v mestu ustaviti
samo za nekaj ur, ni niti zapustil železniške postaje. Njenemu soprogu pa je
sporočil, naj ga pride obiskat. In res se je v njenem spremstvu odpravil tja. Med
pogovorom mu je don Bosko dejal: 'Letos, gospod Guenzati, nakupite čim več
blaga, ker boste imeli priložnost, da ga boste dobro prodali.' Po odhod­ u Božjega
služabnika sta zakonca, spominjajoč se njegovih besed, zares nakupila veliko
večje zaloge kot prejšnja leta, in kakor je bilo napo­vedano, sta vse zelo ugodno
prodala. Bila sta Bogu hvaležna za don Boskov nasvet, vendar sta si očitala: 'Če
bi bolj zaupala besedam Božjega slu­žabnika in nakupila še večje zaloge blaga, bi
gotovo vse prodala.' Hval­ežna Bogu za dobroto, sta se bogato oddolžila z darovi
za reveže, kot sta imela navado.«
Nasvet je bil začetek znatnega premoženja.
Božji služabnik je odpotoval tudi v Cremono, kjer ga je pričakovala prin-
cesa Helena Vidoni, sestre magdalenke in drugi. Nato je nadaljeval pot v San
Giovanni in Croce k plemeniti družini Soranzo.
Tiste dni je poslal vitezu Oregli di Santo Stefano okrožnico, ki naj bi jo dal
natisniti:
Predragi gospod vitez!
Tu imate pismo. Spravite vse v red, in če je treba kaj popraviti, mi sporočite.
Povejte don Rui, da naj sporoči gospodični Orselli, da bom v soboto ob enih pri njej na
mineštri. On, don Rua, naj pride s pismi na postajo Porta Susa.
Pišem v naglici. Iščem denar, toda, toda ... Bog naj blagoslovi vas in ves vaš trud in
imejte me v Gospodu za vdanega.
Cremona, 8. marca 1866
duh. Janez Bosko
Okrožnico so takoj natisnili.
Velezaslužni gospod!
V veliko zadovoljstvo in čast mi je, da lahko sporočim vaši velezas­ lužni uglednosti, da
je loterija, ki smo jo že drugikrat priporočili, vaši dobrodelnosti prinesla še več dragoce-
nih dobitkov, ki zaslužijo, da jih pokažemo javnosti. Zato se je pripravljalni odbor zbral in

23.7 Page 227

▲back to top


BiS 8 — 27. poglavje
227
določil, da je treba oskrbeti primeren prostor blizu Oratorija sv. Frančiška Saleškega, kjer
bi 19. tega meseca odprli javn­ o razstavo darov krščanske dobrodelnosti. Število dobitkov
je doseg­lo tri tisoč.
Zelo vljudno vas prosim, da bi se tudi vi udeležili te slovesnosti, tudi zato, da bi se vam
zahvalil za vaše sodelovanje in da bi pozdravili ugledne osebnosti, za katere upamo, da
nas bodo počast­ ile s svojo navzočnostjo.
Prosim vas, da bi nam še naprej pomagali pri razpečavanju srečk in nam poslali
predmete, ki ste jih mogoče zbrali za loterijo.
Dečki, ki so deležni vaše dobrodelnosti, se mi pridružujejo, da bi vam izrazili svojo
hvaležnost in vam zaželeli obilo milosti iz nebes, medtem ko imam čast, da se z vsem spo-
štovanjem izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 11. marca 1866
duh. Janez Bosko
OPOZORILO
Ob dveh popoldne se bodo zbrali gospodje pobudniki in gospe pobudnice v eni izmed
dvoran v poslopju razstave. Tu bo potekal naslednji program:
1. Koncert godbe
2. Petje ob spremljavi godbe
3. Dve gianduievi (pavlihovi) besedi
4. Filozof in pesnik
5. Ogled dobitkov
N. B.: Po odloku prefekture bo javna razstava dobitkov trajal­a tri mesece, nakar bo
sledilo žrebanje. Razstava je javnosti odprt­ a vsak dan od enih do petih popoldne.
Desetega marca se je don Bosko vrnil v oratorij. Za loterijo, ki se je začela
leta 1865, je prosil in bil uslišan, da je smel podaljšati razstavo. Na začetku 1866
so natisnili seznam dobitkov. Med njimi so bili darovi sv. očeta Pija IX., njihovih
kraljevskih visočanstev princ­ a Evgenija Savojskega Carignano, princa Tomaža,
kneza genovskega, princ­ a Amadeja, kneza iz Aoste, kneginje iz Genove, pa tudi
notranjega ministrstva. Dobitkov je bilo 2524 brez darov, ki so prišli mimo lo­
terije v korist prazničnih oratorijev. Med temi naj omenimo več tel­ovadnih oro-
dij kot dar njegovega kraljevskega visočanstva princa Amadeja, kneza Aostan-
skega, ki so bila razpostavljena na dvorišču oratorija, in 500 lir, ki so jih zbrali
turinski oratoriji ob godu njihovega ravnatelja, očeta duhovnika Janeza Boska.
Devetnajstega marca, to je na praznik sv. Jožefa, so slovesno odprli lot­ erijo.
Ker je močno snežilo, je bilo le malo obiskovalcev. Prišel pa je župan Galvagno.
Peli so opereto II Poeta e il Filosofo (Pesnik in filozof), ki jo je uglasbil don Cag-
liero, in predstavili iz več razl­ogov pomemben dialog, ki ga je napisal don Bosko.
Maksim, Ernest in Tankredi
Maksim: Želim, dragi Ernest, da razložiš, zakaj so naš ljubljeni župan in mnogi drugi
ugledni gospodje prišli v naš skromni oratorij.

23.8 Page 228

▲back to top


228
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ernest: Danes pri nas obhajamo slovesen dan.
Maksim: Mogoče praznik sv. Jožefa?
Ernest: Praznik sv. Jožefa je priložnost, toda pravi razlog je odprtje loterije.
Maksim: Toda ali te loterije niso začeli, nadaljevali in končali lans­ ko leto?
Ernest: Lansko leto so jo začeli, nabirali so dobitke in natisnili sreč­ke, ki so jih nekaj
tudi že razpečali, sedaj pa je treba javnosti pokazati dobitke, da bodo kupci srečk z lastni-
mi očmi obču­dovali število, kakovost, lepoto in dragocenost darov.
Maksim: Toda ali ne bi bilo bolje namesto darov takoj zbrati denar? Tako bi prihra-
nili čas, delo, sitnosti in takoj zadostili potrebam, ki jih je toliko.
Ernest: Res je. Toda pomisliti moraš, dragi Maksim, da mnogi darujejo dob­ itke in
kupijo srečke. Drugi lahko dajo samo kak dar ali samo kupijo srečke. Tako lahko vsak
sodeluje na svoj način. Zato daje loterija priložnost za veliko in majhno dobrodelnost, pač
glede na možnosti, ki jih kdo ima.
Maksim: Skratka, glavni in zadnji cilj te loterije je denar, denar. Oh, denar! Zares si
mogočen, ker te vsi hočejo imeti za pri­jatelja.
Ernest: Res je, da je zadnji cilj loterije spraviti skupaj čim več denarja. Toda z do-
voljenimi sredstvi. Vendar pa je tu tudi priložnost, da kaj dobiš, in je vsakemu dano na
prosto izbiro, ali se udeleži ali ne. Poleg tega pa gre tudi za plemenit cilj, saj je končni cilj
dobrodelnost.
Maksim: Kaj je ta dobrodelnost?
Ernest: Z loterijo hočemo podpreti praznične oratorije, katerih vzdrže­vanje stane veliko
denarja, kajti najemnine, oprema, popravila, učitelji, predmeti za razvedrilo itn. so drage
zadeve. Pa tudi zavetišče sv. Frančiška Saleškega ima velike potrebe zaradi pomanjkanja
sredstev. Končno je tu še gradnja cerkve Marije Pomočnice, ki bi jo radi kmalu končali.
Maksim: In kje gradijo to cerkev?
Ernest: Gradijo jo ob dvorišču našega oratorija. Če iz te dvorane obrneš pogled proti
jugu ali zahodu, boš videl stavbo v obliki lat­ inskega križa. To je cerkev Marije Pomočnice.
Ona nam kot mati ponuja svojo roko in nas prosi, da bi ji pomagali zgraditi hišo, da bi
pomnožili število njenih častilcev in potem dobili za to plačilo v nebesih.
Maksim: Medtem ko si govoril, me je obšla misel, da je to daleč prevelika cerkev za ta
kraj. To toliko bolj, ker ima tudi oratorij svojo cerkev.
Ernest: Odlična pripomba, vendar nič ne pove. Sedanja cerkev sv. Frančiška Saleškega
je zadostovala nekaj časa. Toda sedaj je toliko notran­ jih in zunanjih gojencev, da je prostora
komaj za eno tretjino. Če si, dragi Maksim, videl, kako je to ob prazničnih dneh, si videl, da
smo stisnjeni kakor sardine v škatli. Poleg tega smo v mestni četrti, kjer so hiše polne sta-
novalcev, nikjer pa nob­ ene cerkve. Gre za trideset tisoč prebivalcev, ki nimajo kraja, kjer bi
opravili svoje verske dolžnosti. Kaj praviš, Maksim? Se ti zdi potrebna cerkev v takem kraju?
Maksim: Če je tako, potem soglašam, da je res potrebna cerkev, kjer bi notranji in
zunanji gojenci in tudi okoličani mogli moliti. Vendar bi rad vprašal še nekaj drugega.
Ernest: In kaj bi to bilo?

23.9 Page 229

▲back to top


BiS 8 — 27. poglavje
229
Maksim: Danes imamo med seboj toliko uglednih gospodov. Med dragimi tudi na­
šega gospoda župana, velezaslužne člane pripravljalnega odbora lot­ erije, gospode orga-
nizatorje in gospe organizatorke. Ali ne bi bilo koristno, če bi na kratko opisal cilje in
namene oratorijev?
Ernest: V tem pogledu se mi zdi pametno, da damo besedo prijatelju Tankrediju, ki
kot najstarejši član oratorija te stvari dobro pozna.
Tankredi: Z veseljem bom skušal ustreči tej vajini želji. Da ne bom ponavl­jal vsega,
kar je bilo povedano ob slovesni blagoslo­vitvi temeljnega kamna cerkve, vaju pozivam,
draga prijatelja, da izročita gospodu županu izvod Spomina na ta dan in z njim načrt
cerkve ter ga prosita, da ju sprejme. Za sedaj naj na kratko povem, da so oratoriji kraji,
kjer ima mladina priložnost za pošteno zabavo ob prazničnih dneh, potem ko zadosti
svojim verskim dolžnostim. Taki kraji so oratoriji svetega angela varuha v Vanchigli, sve-
tega Alojzija v Porta Nuovi, svetega Jožefa v San Salvariu in sv. Frančiška Saleškega tukaj,
kjer smo. Namen tega doma je sprejeti tiste fante, ki jih je smrt njihovih staršev ali kaka
druga nezgoda postavila v nevarnost, da bi končali slabo, če ne bi bilo hiše, kjer bi jih
hoteli zastonj ali skoraj zastonj sprejeti. Nekateri izmed nas smo rokodelci, drugi pa, ki
jih je narava obdarila s posebnimi sposobnostmi, se posvečajo šolanju. Do nedavnega je
zadostovala ta cerkev, toda sedaj je postala pretesna. Treba je bilo zgraditi večjo, ki bi
zadostila zahtevam te hiše in tistim, ki od zunaj prihajajo z vseh strani mesta k cerkvenim
opravilom. Ker je mestna četrt Valdocco zelo obljudena, kakor je to že poved­ al Ernest, in
ni blizu nobene cerkve, je ta, ki jo gradimo, nujno potrebna.
Maksim: Ker se mi zdi, da si zelo dobro poučen o stvareh oratorija in si istočasno
tudi doma v risanju, mi povej še kaj o novi cerkvi. Je že dolgo tega, kar so jo začeli graditi?
Tankredi: Temelje so postavili leta 1864, toda temeljni kamen so blagoslovili komaj
27. aprila lansko leto. To se pravi, da so se redna dela začela pred enajstimi meseci.
Maksim: Koliko so že napredovala?
Tankredi: Gradnja je že zelo napredovala. Zidovi so zgrajeni do potrebne višine, stre-
ha je pokrita, ogrodje za oboke je postavljeno in začeli so graditi sijajno kupolo. Upajmo,
da bo zares veličastna. Rekli so mi, da bo na vrhu kupole stal čudovit kip Marije Pomočni-
ce, ki blagoslavlja Turinčane in vse tiste, ki pomagajo graditi to veličastno svetišče.
Maksim: Če bo morala ta cerkev služiti tolikerim ljudem, bo morala biti zelo pros-
torna, ali ne?
Tankredi: Nedvomno. Površina cerkve je približno tisoč dvesto kvadratnih metrov,
kar pomeni, da bo lahko sprejela štiri do pet tisoč ljudi.
Maksim: Zagotavljam ti, da mi je zelo prijetno ob misli, da se tako svetišče gradi
tukaj v Turinu v čast vzvišene kraljice nebes. Toda kje jemljejo denar za tolike izdatke?
Tankredi: To vprašanje sem si že večkrat tudi sam postavil. Za preteklost mi ni znano,
toda za prihodnost računamo na loterijo, se pravi na dobroto (nakaže roke, ki dajejo)
tistih gospodov, ki so nam v korist in za nadaljevanje te gradnje zamislili to loterijo kot
edino sredstvo dobrodelnosti.

23.10 Page 230

▲back to top


230
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Maksim: Tem gospodom moramo biti za njihovo tolikšno dobroto zelo hvaležni.
Moramo se jim zahvaliti in ohraniti neizbrisen spomin na njihovo dobroto.
Ernest: Želim, da ne bi bili samo hvaležni, temveč da bi tudi molili zanje, da bi Bog
razlil mnogotere blagoslove na vse organizatorje in organizatorke in na vse, ki so na ka-
kršen koli način pomagali, da se je ta zadeva pripeljala k tako dobremu koncu.
Tankredi: Molil bom in prosil presveto Devico Marijo, da bi vsem tem našim dobrot-
nikom pripravila lep zahvalni venec.
Maksim: Naj živijo mnogo let vsi srečni in zadovoljni. Da ne bi nobeden, če bi se po-
novno pojavila smrtonosna kolera, utrpel niti najmanjše škode.
Tankredi: In vi, gospod župan, ki ste blagovolili priti ta dan k nam na obisk, sprejmite
posebne izraze naše hvaležnosti. In če potem, kakor se po navadi ob slovesnih priložnostih
naslavlja na vladarje prošnja, tudi mi izrečemo posebno prošnjo, isto, kar smo že prosili
drugikrat, da bi namreč podprli vlogo za izravnavo Vie Cottolengo pred cerkvijo Marije
Pomočnice, da bi tako imeli lahek dostop do svetišča, ko bo dograjeno.
Ernest: Gospodje organizatorji in gospe organizatorke, vse, kar smo tuk­ aj povedali,
je tudi želja naših predstojnikov in naših sošolcev. In sedaj vas v imenu prav teh sošol-
cev prosimo za dobrohotno prizanesljivost, če vam zaradi našega skromnega socialne-
ga polo­žaja nismo mogli pripraviti bolj slavnostnega sprejema, kot bi si ga sicer zaradi
svojih zaslug zaslužili in bi vam ga mi radi podarili. Dokazana dobrota vašega srca naj
nam izkaže dobrohotno priz­ anesljivost. In sedaj vas vse vljudno vabimo, da bi počastili
dvorano z razstavljenimi loterijskimi dobitki. In če bost­ e srečali dobrotnike, vas prosimo,
povabite jih, naj pridejo na ogled razstave kateri koli dan v tednu. S tem nam boste na-
redili veliko uslugo. Vedno nam bo v veliko zadovoljstvo, če bomo mogli znova pozdraviti
med našimi obiskovalci tudi vas ali tiste, ki ste jih vi napotili na ogled razstave, kjer bodo
videli darove, ki nam jih je naklonila vaša dobrota. Kar velja za druge, velja predvsem za
naše organizatorje in organizatorke, in to vsakokrat, ko nam bodo ponovili obisk, s kate-
rim so nam danes naredili velik praznik.
Po tem dialogu je eden izmed dečkov, ki je prvič nastopal na odru, oblečen
v gianduio, deklamiral pesem v piemontskem narečju, ki jo je po don Boskovi
zamisli spesnil don Jožef Bongiovanni. Fant je v šaljivem slogu pesnika Ber-
nija pripovedoval, kako je v sanjah naredil dolgo potovanje, kako je v gradu
bogatega gospoda prišel v zakladnico, polno zlatnikov in bankovcev, kako mu je
gospodar podaril ves tisti zaklad in kako si je napolnil žepe s cekini in si vsega
naložil, kolikor je mogel. Vse to je nesel don Bosku in vzkliknil: »Končno smo
dobili denar za cerkev!« Toda njegovo veselje je trajalo le malo časa, kajti ko je
padel s postelje, se je zbudil in se znašel praznih rok. Sklenil je z upanjem, da
bodo dobrotniki znali popraviti to neprijetnost in bodo storili, da se bodo sanje
kljub vsemu spremenile v resničnost.

24 Pages 231-240

▲back to top


24.1 Page 231

▲back to top


BiS 8 — 27. poglavje
231
Na srečo hranimo prepis te čudovite pesnitve kot dragocenost iz tistega časa.13
Tako so obhajali praznik začetka loterije, ki pa je bila uradno odprta s pri-
hodom njenega kraljevskega visočanstva kneginje Genovske. Pripravili so ji slo-
vesen sprejem z godbo in navdušenimi pozdravi fantov.
Ker se je medtem nabralo še veliko dragocenih dobitkov, je don Bosko pro-
sil prefekta, da bi smel dotiskati še več srečk. Prošnji je bilo ustreženo.
Veleslavni gospod prefekt!
Odbor za pripravo loterije, ki je bila odobrena z odlokom dne 19. maja 1865, izpol-
njuje dolžno obveznost, da vam sporoči, da je bila 19. marca 1866 odprta razstava dobit-
kov imenovane loterije.
Ob tej priložnosti smo ugotovili dobrohoten sprejem javnosti in ob velikem številu na
novo prispelih dragocenih dobitkov bili primorani ponovno se obrniti na vas s prošnjo:
1. Potrditi oceno predmetov od št. 841 do vključno 2524. K temu naj se dodajo do
sedaj neupoštevani predmeti od št. 1 do vštevši 59, kar pomeni 1684 dobitkov v vrednosti
41.982 lir, kot to potrjujejo pod črto podpisani ocenjevalci.
2. Da bi zato smeli dati v obtok 167.928 srečk kot dvojno vrednost predmetov, kot je
to imenovana prefektura že dovolila.
V upanju, da bo prošnja uslišana, vam pripravljalna komisija izreka zahvalo, med-
tem ko se v njenem imenu z globokim spošt­ ovanjem imenujem vaše uglednosti vdanega
služabnika.
Friderik vitez Oreglia, tajnik pripravljalnega odbora
Turin, 11. aprila 1866
Sledi seznam novih dobitkov, med katerimi so trije darovi Pija IX.: z zlatom
okovana kameja iz školjke (500 lir), kameja iz granitnega kamna (800) in emaj-
liran z zlatom okovan križ (200).
Pod črto je podana ocena izvedencev.
Na prošnjo duhovnika Janeza Boska sem ocenil zgoraj navedene umetniške predme-
te. Njihova vrednost je petnajst tisoč štiristo trideset lir (15.430). Potrjuje:
Turin, 9. aprila 1866
prof. Janez Volpato
Podpisani na prošnjo duhovnika Janeza Boska izjavljam, da sem pregledal galan-
terijske in podobne predmete, navedene v seznamu, in jih ocenil na šestindvajset tisoč
petsto dvainpetdeset (26.552) lir. Potrjuje: Jožef Buzzetti
13 Glej MB VIII, str. 1951-1055.

24.2 Page 232

▲back to top


232
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Prefektura je odgovorila z naslednjim odlokom:
N.P.G. 6208. - Oddelek 682; prefekt turinske pokrajine
Potem ko smo vzeli v pretres dopis pripravljalnega odbora za loterijo, ki je bila odo-
brena z odlokom 19. maja 1865 v korist Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu, ki pro-
si za dovoljenje za izdajo 167.928 dodatnih srečk, enakovrednih dvojni vrednosti predme-
tov, navedenih v drugem seznamu, ocenjenih na 41.928 lir;
potem ko smo videli in pregledali imenovani odlok z dne 10. maja 1865,
odločamo
1. Dovoljujemo izdajo dodatnih 167.928 srečk po 50 centov v korist loterije za
Oratorij sv. Frančiška Saleškega.
2. Preden bodo srečke dane v prodajo, morajo biti podpisane od enega člana prip-
ravljalnega odbora ali od prefekta, ki ga predstavlja.
3. Drugi odlok tega urada bo določil kraj, dan in uro žrebanja omenjene loterije.
Turin, 16. aprila 1866
Prefekt Torre
Don Boskovi dobrotniki so se ob pesmi don Bongiovannija ves­ elo smejali
in pritrdilno ploskali. Dejansko je moral sen postati resnica, pa vendar ne takoj.
Zato se je don Bosko tudi trudil, da je dobil od prijateljev posojila. Ti so mu
popolnoma zaupali, ker so iz izkušnje vedeli, da je porok za njihov denar sama
Božja mati Marija.
Gospodu grofu Frančišku di Viancino je pisal:
Predragi gospod grof!
Pripravljen sem sprejeti fanta Cinzana, ki ste mi ga priporočili vi v vaši že znani dob-
roti. Skušal ga bom usmeriti v šolanje. Škoda je le, da pri nas nimamo osnovne šole, on pa je
končal komaj drugi razred. Treba je tudi videti, ali je sploh nadarjen za šolo. Storite tako:
dajte mu kakršno koli knjigo in mu recite, naj se nauči na pamet kako stran. Kakor hitro si
boste ustvarili svojo sodbo, mi jo sporočite. Potem bomo videli, kaj lahko naredimo.
Toda te dni me muči težka skrb. Do začetka aprila bi moral plačati štiri tisoč frankov.
Upal sem na loterijo, ki na srečo dobro poteka in se srečke dobro prodajajo. Toda denar
prite­ka le počasi. Tu pa gre za podjetnika, ki sodeluje pri gradnji cer­kve in denar nujno
potrebuje. Ali bi mogoče vaša uglednost lahko nak­ lonila meni ali bolje rečeno Mariji Po-
močnici potrebno vsoto? Kaj pravite? Zadovoljen bi bil tudi s posojilom na moj račun, če
ne pri vas, pa pri ka­kem vašem znancu. To bi me rešilo iz zagate. Tako dobr­ o delo bi vam
prineslo bogato plačilo in med drugim tudi obilen blag­ oslov tukaj na zemlji in lepo biva-
lišče za vas in za vso vašo druži­no v nebesih blizu matere Božje Marije.
Priporočam sebe in vso svojo družino vašim pobožnim molitvam in imam čast, da se
imenujem vaše spoštovane uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 30. marca 1866
duh. Janez Bosko
Prav tako je pisal grofici Callori:

24.3 Page 233

▲back to top


BiS 8 — 27. poglavje
233
Velezaslužna gospa grofica!
Aleluja! Velikonočni prazniki so tu in zato mislimo na plačilo naših dolgov. Na raz-
polago imam dva tisoč frankov vašega moža gospoda grofa. Če računa še na druga dva
tisočaka, mu ju bom priskrbel do konca tedna, sicer ju bom še uporabljal do konca junija.
Če imate kak prostor, kjer bi ju odložil, prav, sicer bom sam naredil izlet v Casale.
Nisem se mogel osebno zavzeti za knjižico o najsvetejšem Zakram­ entu, vendar mis-
lim, da je tisk dobro utečen. Monsinjor iz Mondovija mi je poslal rokopis in na začetku
prihodnjega tedna bodo stavci začeli delati. Je sicer precej dolgo besedilo, vendar menim,
da bo ugajalo.
Veselo alelujo, gospa grofica, in srečne praznike: Bog naj razlije na vas, na vašega
moža in vso družino obilen blagoslov.
Pozabil sem na eno stvar. Kip, ki ga bomo postavili na vrh kupole, bo stal znatno več,
kot smo menili. Visok mora biti štiri metre. To pomeni debelejšo bakreno pločevino in s
tem težjo obdelavo. Stal bo dvanajst tisoč frankov. Neka gospa se je ponudila, da plača
osem tisoč. Nikakor ne mislim ostanka pripisovati vam, toda mogoče je ta nebeška mat­ i
storila, da so padali ali da padajo marengi (zlatniki) na vašo hišo.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami in odvrne od nas nevar-
nosti, ki se vedno večje in se v večjem številu bli­žajo.
Z globoko hvaležnostjo se izjavljam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 31. marca 1866
duh. Janez Bosko
Skladno z don Boskovim finančnim stanjem je za mesec april izšel zvezek
Katoliškega branja z naslovom O uporabi denarja. Napisal Jožef Frassinetti, pri-
or pri Santa Sabini v Genovi. Zlata knjiži­ca, ki bi morala priti v roke vseh kato-
ličanov. Kaže, kako je denar največja sila na svetu in v rokah hudobnežev vzrok
tolikerih nesreč. Toži o pomanjkanju velikodušne radodarnosti pri dobrih in
nezadostno podpiranje katoliških ustanov. Izhaja iz velikega načela, ki se ga je
držal tudi don Bosko: »Dobri ljudje danes ne smejo več razmišljati o tem, kaj
so nujn­ o dolžni podariti, temveč o tem, kako daleč lahko pametno in dovoljeno
podpirajo dobrodelne ustanove: Ne dati le tistega, kar moramo dati, temveč
tisto, kar moremo dati, in to do zadnje možnosti. »Poud­ arja, da se morajo zdru-
žiti katoličani in tudi sredstva, s katerimi lahko dosežejo skupen cilj. Spodbuja
ne samo bogate temveč tudi revne k dobrodelnosti in kaže, kako zlasti ubogi
s skromn­ imi centi vzdržujejo velika dela, kot Družbo za širjenje vere in Sveto
otroštvo, ki gredo v milijone.
Za mesec maj so tiskali zvezek z naslovom Pripovedi in prilike očeta Bonaven-
ture z dodatkom Nimam časa. Odlična zbirka gradiva za pridige mladini in ljudstvu.
Za mesec junij so pripravljali Teodul ali otrok blagoslova, zgled za mladino
izpod peresa velečastitega očeta Mihelangela Marinija. To je življenjepis nekega
preprostega belgijskega fanta, ki je kot študent živel v domači hiši.

24.4 Page 234

▲back to top


28.
poglavje
Odbor za pomoč prizadetim od kolere v Anconi – Tajnikovo poročilo –
Prihod prvih sirot iz Ancone – Nov dogovor med don Boskom in Odborom
– Poročilo in pohvala predsednika Marinellija don Bosku – Don Bosko ne
dopusti, da bi njegov vzgojni sistem prešel pod nadzor Odbora – Don Bosko
prosi pri raznih škofih za izvzetje njegovih klerikov od vojaške službe
In kaj je z osirotelimi otroki iz Ancone? Od dne, ko so v Anconi veliko-
dušno sprejeli don Boskovo ponudbo, je poteklo že več mesecev. V tem času je
Božji služabnik, ganjen od žalostne usode mnogih drugih dečkov, ki so ostali
brez staršev tudi drugod in so mu jih priporočali za sprejem, napolnil svoje
zavetišče do zadnjega kotička. S tem so narasli njegovi izdatki in se je njeg­ ovo
finančno stanje močno poslabšalo. Kljub temu ni pozabil na Ancono in je znova
poslal svojo velikodušno ponudbo. Medtem so iz vse Italije, spodbujeni s kr-
ščansko ljubeznijo, prihajali darovi in več drugih dobrodelnih ustanov je ponu-
jalo svoje usluge osirotelim otrokom iz Ancone.
V poročilu Odbora za pomoč prizadetim od kolere 1865 v Anconi (natisnje-
no v tiskarni Giuseppe Civelli, Piazza Cavour, casa Terni, 1869, Ancona) beremo:
Poročilo, ki ga je prebral tajnik vitez odvetnik Bernard Ferrari na zasedanju 26. de-
cembra 1865.
(II. stran 10). - Zadnji predlog, ki ste ga odobrili na seji 23. avgusta 1865, se glasi: Odbor
je v načelu odobril misel, da bi, če je mogoče, za sirote, ki jih ne bi sprejeli v druge ital­ijanske
dobrodelne ustanove, odprli vzgojni zavod s pomočjo javne in zasebn­ e dobrodelnosti, kolikor
se predstavniki, ki imajo pravico do tega, ne bi zoperstavili postavljenim pogojem.
(stran II). - Velikodušnemu pozivu duhovnika Janeza Boska in velezaslužne Pergole
se je odzvalo 57 dobrodelnih ustanov. Prostora je za 48 dečkov, k čemur ne štejemo mest,
ki jih ponuja Bosko, in 45 dek­lic, skupaj 93.

24.5 Page 235

▲back to top


BiS 8 — 28. poglavje
235
Don Bosko je prejel naslednje obvestilo:
Ancona, 13. januarja 1866
V smislu dogovorjenega vam pošiljam tri sirote: Gustava Berlutija ter brata Adolfa in
Avgusta Spazzacampagna, da jih sprejmete v zavod, ki ga vodite.
Gospod grof Jurij Pichi, ki se je velikodušno ponudil, da jih bo pospremil k vam, bo
imel čast, da vam bo izročil listine imenovanih sirot in se vam v imenu našega Odbora po-
novno zahvalil za velikodušno ponudbo v korist anconskih otrok, osirotelih zaradi kolere.
Hkrati upam, da vam bom v prihodnje lahko poslal še druge dečke, kakor hitro mi boste
sporočili, da so na voljo prosta mesta.
Dovolite mi, da vas najvljudneje pozdravim. Predsednik C. MARINELLI
Nadaljnji dogovori so spremenili prvotne pogoje za sprejem. Anconski Od-
bor je prejel od javne dobrodelnosti velike vsote, ki bi jih bilo treba nameniti
tudi za sirote, ki so šle v Turin. Don Bosku so sporočili, da so druge dobrodelne
ustanove, ki so sprejele sirote, že prejele podporo. Zato tudi on ni mogel, da ne
bi omenil, da tudi oratorij, ki nima nobenih rednih dohodkov in živi od milošči-
ne v zau­ panju v Božjo previdnost, pričakuje podporo Odbora. Božji služabnik je
bil vedno pripravljen zastonj sprejeti uboge, sirote in zapuščene. Toda če je bila
zanje na voljo gotovina, ki so jo v ta namen dale na razpolago občinske uprave,
ali vsote, nabrane pri zbirkah, ali volila dobrodelnih ustanov, ni v svoji previd-
nosti in čutu za pravičnost opustil deleža, ki mu je pripadal.
Odbor se je uklonil njegovim razlogom in se z njim dogovoril, kakor je mo-
goče brati v omenjenem poročilu Odbora, natisnjenem pri Civelliju.
Poročilo, ki ga je prebral predsednik vitez odvetnik Klemen Marinelli na zasedanju
dne 25. marca 1866:
(Stran 24). - Končno imamo še predlog dobrodelnega duhovnika Boska iz Turina, ki
se tiče te vrste nesrečnežev in ki mu mo­ramo posvetiti vso pozornost. Ta je v svoji srčni
dobroti pon­ udil zastonj trideset prostih mest, vendar dejansko lahko sprejme samo pet
fantov. To nič ne zmanjšuje naše dolžnosti hvaležnosti, če v dobrodelnem navdušenju ni
pravilno ocenil svojih zmožnosti. Toda njegov namen je bil odličen in veliko nam je poma-
gal s tem, da je dal dober zgled, ki so ga potem drugi posnemali. Predlaga nam naslednje:
pripravljen je sprejeti dečke, ne mlajše od 12 in ne starejših od 17 let. V zavodu bi jih držal
tri ali štiri leta, izučil bi jih kake obrti, katere dohodek (ko bi delali z dobičkom) bi šel v
njihovo korist, potem ko bi zapustili zavod. Za vsakega fanta želi dobiti 600 lir. Zdi se, da
bi glede na možnosti zavoda mogel sprejeti deset dečkov.
Predlog se nam v finančnem pregledu zdi ugoden, saj gre za do­ločeno število let in
usluge, ki bi jim jih naredil.
Na osnovi zaupnih informacij, ki smo jih prejeli, izpolnjuje zavod vse pogoje moral-
nosti, vzgojnih metod, zdravstvenega in higienskega varstva. Zato predlagamo Odboru,

24.6 Page 236

▲back to top


236
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
da bi sprejel ponujeni predlog. Pri tem je tre­ba zagotoviti, da bi ob morebitni predčasni
prekinitvi dogovora Odbor prej­el sorazmerni delež vplačane mesečnine.
Z druge strani pa bi nam dogovor z don Boskovo ustanovo dal priložnost, da bi pos-
krbeli za tiste fante, ki ne izpolnjujejo pogojev, ki jih postavljajo druge ustanove, medtem
ko drugje na vse to ne gledajo tako zelo natančno.
Vzemimo za primer splošno postavljen pogoj, da mora biti sir­ ota brez živečega oče-
ta. Tako smo samo v nekaterih ustanovah lahko nastanili fante, ki tega pogoja niso izpol-
njevali, otroci pa, zlasti nežnejše starosti z materjo hranilko niso dobivali od še živečega
očeta nikakršne podpore.
Don Bosko je zagotovil, da bo z imenovano vsoto poskrbel za hrano, stano-
vanje, obleko, vzgojo in pouk tem sirotam in jih uvedel v kako obrt, oziroma, če
bi bili izpolnjeni vsi pogoji, tudi v šolanje v smislu predpisov oratorija, in to za
dobo ne manj kot treh let.
Že sprejete dečke so usmerili v šolanje in so bili zelo zadovoljni. Toda an-
conski Odbor je menil, da je treba oratoriju, preden bodo poslali še naslednje
dečke, postaviti določene pogoje v korist njihovih varovancev.
Ancona, 7. aprila 1866 št. 322
Odbor za pomoč od kolere prizadetim je na svoji seji 25. aprila 1866 odobril predlog
predsedstva, ki ga je predstavila vaša uglednost za sprejem 10 sirot v vaš zavod za tri ali
štiri leta za 6000 lir vplačila za vzgojo in pouk, vendar s pogojem, da svoj vzgojni sistem
in higienske razmere prepusti nadzoru predsedstva ali organa, ki mu bo sledil. Obenem
mora zagotoviti, da bo povrnil vsoto denarja, če bi kateri izmed gojencev predčasno za-
pustil vzgajališče.
Ko vam sporočam to odločitev z namenom, da bi pospešili sprejem fantov, vas pro-
sim, da bi mi sporočili, kakšna zagotovila nam dajete v zvezi z navedenimi zahtevami.
Sprejmite najgloblje izraze spoštovanja od predsednika C. Marinellija.
Božji služabnik, ki ni nikdar dovoljeval poseganja zunanjih v vodstvo hiše,
je odredil naslednji odgovor:
Veleugledni gospod!
Turin, 9. aprila 1866
Gospod don Bosko mi je zaupal nalogo, da vam odgovorim na vaše cenjeno pismo z
dne 7. tekočega meseca. Don Bosko ne nasprotuje sprejemu navedenih predlogov. Vendar
želi, da vas opozorim na eno stvar: da je v našem vzgojnem sistemu eno edino vodstvo in
zato ne sprejem­ amo nikakršnega zunanjega nadzora. Ker se ustanova vzdržuje samo s
pomočjo javne dobrodelnosti, ne pozna stalne in nespremenljive uprave, temveč se pred-
stojnik ravna glede na okoliščine in vsakokratne potrebe varovancev.
Nadzor, ki ga dopuščamo, se tiče poročila o moralnosti, šolskem in učnem napredku,
higienskih razmerah itn.
Naj vas še opozorimo, da je don Bosko sprejel in sprejema veliko fantov, ki mu jih poši-
lja vlada, občina, državne železn­ ice, in ko je besnela kolera, je sprejel tudi 40 dečkov, ki mu

24.7 Page 237

▲back to top


BiS 8 — 28. poglavje
237
jih je poslal župan. Zato je moral in mora računati z veliko večjimi vsotami, kot je 6000 lir,
ki jih ponuja vaša častivredna ustanova, pa pri teh vsotah ni niti vlada niti kdo drug zah-
teval kakega nadzora in kakih zagotovil. Zato tudi v vašem primeru ne misli spreminjati
načina ravnanja. Končno pa poseduje tukaj v Turinu in drugod celo vrsto stavb, ki morejo
nuditi zagotovilo za 6000 lir.
Potem ko smo to jasno povedali in od teh dveh pogojev ne ods­ topamo, se lahko do-
menimo o drugih stvareh, ki so potrebne za sprejem omenjenih fantov, ki jih priporočate
njegovi dobrodelnosti.
Veseli me lepa priložnost, da izrazim svoje spoštovanje in spoštovanje gospoda don
Boska vam in velezaslužnemu odboru; želim vam od Gospoda vse nebeške blagoslove itn. itn.
don Mihael Rua
Odbor ni več zahteval drugih pojasnil in je 16. maja 1866 prosil Božjega slu-
žabnika, da sprejme v svoj zavod osem fantov, ki so že bili pripravljeni na odhod.
Don Bosko je bil v skrbeh, ker bi morali trije kleriki nastopiti vojaško službo,
saj se je povsod govorilo o resni vojni ne­varnosti. Zato si je prizadeval, da bi te
klerike zaupal kakemu škofu, ki bi jih po veljavnih zakonih oprostil vojaške služ-
be. Obr­nil se je na njihove ordinarije, toda tri škofijske pisarne so odgovorile,
da so že predložile vladi popoln seznam tistih redkih, ki bi mogli biti oproščeni.
Nato se je obrnil še na druge ordinarije. Enemu izmed njih, mons. Losanni, škofu
v Bielli, je don Rua v don Boskovem imenu pisal:
Prečastiti monsinjor!
Med fanti, ki naj bi po končanem gimnazijskem šolanju oblekli duhovniško obleko,
je tudi Sekund Bernocco iz Cherasca. Ker ni imel potrebnih sredstev za šolanje, je opravil
gimnazijo v tej dobrod­ elni ustanovi in sedaj tudi kot klerik iz istega razloga nadaljuje
svoje šolanje pri nas.
Kot letnik 1846 bo moral letos na nabor. Prosili smo že kapitularnega vikarja, da bi
ga dal na seznam oproščenih nabora, pa ni bilo več mogoče.
Zato se obračam na vašo uglednost in vas spoštljivo prosim, da bi ga dali na seznam
fantov te škofije in tako rešili nabora, ker je še nekaj praznih mest. Če vam ga ne bi bilo
mogoče obvarovati nabora, bi vas prosil, da bi mi čim prej sporočili, da bi so obrnil na
kako drugo škofijo.
Vam v vednost izjavljam, da je ta klerik že končal latinske šole in je sedaj v prvem letniku
filozofije. Bil je vedno uspešen pri izpitih in njegovo moralno obnašanje je vredno vse pohva-
le. Zato dobro kaže, da bo uspel v duhovniškem stanu, ki je edini cilj njegovega življenja.
Prosim vas, da mi dobrohotno oprostite mojo nadležnost in mi dovolite, da vam že-
lim vse najboljše iz nebes, ko imam čast, da se izpoved­ ujem za vaše uglednosti vdanega
služabnika.
Za don Boska duh. Mihael Rua, prefekt
Turin, aprila 1866

24.8 Page 238

▲back to top


238
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Vendar tudi škof v Bielli ni mog­ el ustreči don Boskovi prošnji. Prav tako
tudi poskusi pri drugih prelatih niso prinesli ugodnejšega izida in se je po enem
mesecu še vedno ukvarjal z isto težavo. Zato je on sam pisal mons. Jakobu Filipu
Gentilu, škofu v Novari.
Velespoštovana ekscelenca!
Že več mesecev sem vas želel obiskati, da bi se z vami pogovoril o nekaterih zadevah,
toda pri tem me je ovirala cela vrsta majhnih, pa nenehnih stvari. Prosim vas, da bi po-
magali oprostiti vojaške službe tri klerike. To mi je svetoval gospod vikar Garga. Če imate
še prostor na seznamu, bi vas prosil za naslednjo uslugo. Če vam je mogoče, bi vam takoj
dostavil:
1. Odpustnico svojega škofa z datumom pred žrebanjem številk.
2. Rojstni list, spričevalo o lepem vedenju in datum preobleke.
3. Potrdilo, da študirajo v naši hiši in pomagajo pri asistenci ubogih dečkov praznič-
nih oratorijev in da so brez vseh sredstev za študij.
Oblast se je vedno zadovoljila s temi tremi potrdili in ni delala nikakršnih težav.
Naša cerkev, ekscelenca, napreduje in kupola je iz dneva v dan višja. Podelite svoj
blagoslov vsem, ki so pri tem zaposleni in pomagajo na kakršenkoli način.
Vsi se priporočamo v vaše molitve, in medtem ko vam želim krepk­ ega zdravja iz ne-
bes in veliko let srečnega življenja, imam globoko hvaležen čast, da se imenujem vaše
uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 24. maja 1866 duh. Janez Bosko
Odgovor je zadostil njegovemu pričakovanju, tako da je 29. maja mogel pi-
sati vikarjema v Brugnatu in Albi ter don Joriu, škofovemu kaplanu v Bielli, da
ima oprostitev za te klerike.

24.9 Page 239

▲back to top


29.
poglavje
Zveza med Prusijo in Italijo proti Avstriji – Don Boskova skrb za
gradnjo cerkve: prošnja ministru za bogočastje – Dar iz hvaležnosti
postajenačelniku – Sprejem fanta, ki ga je priporočil župan – Prošnja kralju,
ki sprejme loterijske srečke – Prošnja za mavricijsko odlikovanje –Don
Bosko se trudi za loterijo – Don Bosko pokara nekega župnika zaradi slabo
vzdrževane cerkve – V Cuneu napove revni ustanovi redovnic velik razcvet
– Odpravljeno neurje v Revellu – Don Bosko ohranja v nasprotovanju mirno
kri – Odpor do ministrantov in zavrnitev nekega sramotilca – Cvetke in
vzdihljaji, ki jih je za mesec maj predložil fantom zavoda v Lanzu
Omenili smo že govorice o vojni. Med pripovedovanjem teh spominov smo
že navedli vzroke za nasprotovanje, ki ga je kazala Nemčija.14 Dolgi diplomatski
razgovori s pruskim ministrom Ottom von Bismarckom in Avstrijo, sedaj zahrb-
tni pa spet izzivalni, niso dali nikakršnih zaželenih sadov. Zbornica v Frankfurtu
je priznavala upravičenost avstrijskih stališč, toda Bismarck si je po ščuvanju
sektašev hotel za vsako ceno prisvojiti danski kneževini Schleswig-Holstein,
izključiti avstrijsko cesarstvo iz nemške konfederacije, spremeniti vladarje
majhnih držav v pruske prefekte in jim pustiti naslov in civilni položaj. Tako
smo se znašli na pragu vojne. Toda še preden se je zgodil oboroženi spopad, je
Prusija 8. aprila 1866 z Italijo pod vodstvom ministra La Marmora sklenila zve-
zo s tem, da ji je obljubila beneške pokrajine. Toda Italija se je hotela polastiti
tudi Trenta z italijanskim delom Tirolske, Trsta in Istre.
Cesar Napoleon, ki je že dalj časa poznal Bismarckove zamisli, je odobraval
te načrte, saj mu je ta obljubil rensko pokrajino, in se je odločil za nevtralno
stališče. Bismarck je začel pošiljati v Italijo ladje, polne oklepnih vozil, streliva,
14 BiS 7, str. 67 in 404.

24.10 Page 240

▲back to top


240
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
opreme, konj in vsega drugega in zahteval od zakonodajne skupščine okrepitev
kopnih in morskih sil za sto tisoč mož. Napoleon ne bi nikdar dopustil, da bi se
ob morebitni zmagi Avstrije izničilo njegovo delo v Italiji. Več francoskih časo-
pisov je objavilo članke, v katerih so napovedovali odstop Sardinije Franciji.
Toda boj proti Avstriji ni bil nič drugega kot samo eden izmed dogodkov v
boju sektašev proti papeštvu in Cerkvi. Meseca aprila so v Firencah natisnili de-
mokratski razglas, v katerem je bilo rečeno: »Resnično, veliko rimsko vprašanje
ni v zavzetju mesta Rima. Verjetno je, da bo kralj v kratkem času stopil v Rim
in naredil red med barikadami, ki jih postavljajo Rimljani. Rimsko vprašanje
je obseženo v padcu papeštva, v kronanju Lutrovega začetega dela, v svobodi
vesti, v razglasitvi svobode mišljenja, v vzpostavitvi znanosti na oltarjih katoli-
škega Boga.« Istočasno je princ Hieronim Bonaparte ponavljal: »Avstrija je naj-
mogočnejša branilka katolicizma na svetu in njegova zadnja trdnjava. Treba jo
je uničiti in izbrisati s sveta njene sledove. Naloga Prusije je uničenje katolištva
na Dunaju, kakor naj to stori Italija v Rimu.«15
Iz vsakega zla, ki ga je sicer obžaloval, pa je don Bosko znal dobiti razloge za
pospeševanje dobrega s pomočjo presvete Device in je dajal za to zgled.
Medtem ko si je don Bosko prizadeval, da bi za svoje klerike izposloval op-
rostitev od vojaške službe, je razmišljal o vedno večjih finančnih stiskah zara-
di revščine ljudstva, ki mu je treba pomagati, in drugih težavah, s katerimi se
je srečeval pri gradnji cerkve. Pisal je grofu Cibrariu pismo in naslovil enako
prošnjo De Falcu, pravosodnemu ministru in ministru za bogočastje. Ta mu ni
odgovoril, zato mu je don Bosko leta 1868 poslal pismo z enako vsebino.
Ekscelenca!
Že dolgo je med številnim prebivalstvom mestne četrti Valdocco tega mesta čutiti
potrebo po cerkvi.
Več kot trideset tisoč odraslih in veliko število otrok iz vsega mesta toži, da nimajo
bogoslužnega prostora, kjer bi mogli zadostiti svojim verskim dolžnostim.
Zaradi te potrebe sem se odločil za gradnjo cerkve na zemljišču, ki sem ga nalašč v ta
namen kupil nedaleč od sedanjega Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
Ker je pomanjkanje sredstev zavlačevalo začetek del, me je vaša ekscelenca, potem
ko je bila obveščena o resnosti položaja, po generalnem ekonomu spodbudila k delu z
obljubo petnajst tisoč frankov, kot je to navada pri gradnji cerkva v Turinu.
V strahu pa, da delo ne bi moglo napredovati, je bilo določeno šest tisoč frankov za
izplačilo, ko bi bili narejeni temelji, in tri tisoč, ko bi zrasla do strehe.
15 Journal de Bruxelles, 30. junij.

25 Pages 241-250

▲back to top


25.1 Page 241

▲back to top


BiS 8 — 29. poglavje
241
V pogovoru mi je bilo obljubljeno še dodatnih devet tisoč frankov, ko bi bila opravlje-
na vsa ta dela, da bo stavba zgrajena do konca.
Prav ta dela so sedaj končana: zidovi, stebri, streha, veliki notranji oboki so postav-
ljeni. Toda prav sedaj je vedno bolj čutiti pomanjkanje denarja, bodisi ker se vedno bolj
izrablja dobrodelnost zasebnih oseb bodisi zaradi prenosa glavnega mesta, iz česar izha-
ja velika težava za nadaljevanje začetih del, če nam vaša ekscelenca ne pride na pomoč.
Prosim vas, da dobrohotno premislite o tisočih fantov in množici meščanov, ki si želi-
jo novega poslopja, in nam naklonite podporo, ki ste nam jo z besedo obljubili.
Vsi Turinčani in zlasti še prebivalci Valdocca se mi pridružujejo z zagotovilom hva-
ležnosti in trajnega priznanja vaše naklonjenosti in enodušno želijo nebeški blagoslov za
ugledno osebo našega vladarja. V veliko čast mi je, da se smem imenovati vaše uglednosti
vdanega prosilca.
Turin, 16. aprila 1866
duh. Janez Bosko
Don Bosko je pospešil prevoz gradbenega materiala, preden bi prekinili
oziroma več ne dovoljevali prevoza tovora po železnici. V znamenje hvaležnosti
je nekemu uslužbencu železnic, ki mu je veliko pomagal, podaril en izvod svoje
Zgodovine Italije v umetniški vezavi, ki je prejemniku, kakor lahko razberemo
iz priloženih listin, bila v veliko veselje.
Popolnoma nič ni tudi zmanjšal svojega prizadevanja za loterijo. Pravega
zaščitnika loterije in oratorija se je izkazal turinski župan, ki nikakor ni hotel,
da bi ta sveta pobuda utrpela kakršno koli škodo. Don Bosko se mu je oddol-
ževal tako, da je zastonj sprejemal v svoj zavod dečke, ki mu jih je priporočal.16
Dne 16. aprila je prosil kralja, da bi sprejel še nadaljnjih 400 loterijskih
srečk. Ministrstvo kraljeve hiše mu je poslalo naslednji laskav odgovor z dopi-
som oddelka in zaporedno številko zapisnika 622.
Firence, 13. maja 1866
Posebno zanimanje, ki ga njegovo veličanstvo kralj kaže za vzgojne ustanove in kar
je že velikokrat potrdilo, me je opogumilo, da sem predstavil kralju vsebino vašega pisma
z dne 16. aprila, v katerem ponujate v nakup 400 loterijskih srečk v korist Oratorija sv.
Frančiška Saleškega.
V zadoščenje mi je, da vam lahko sporočim, da je njegovo kraljevo veličanstvo kljub
mnogim izdatkom, ki težijo blagajno kraljeve hiše, odobrilo sprejem srečk za omenjeno
loterijo, kar znaša 200 lir, ki jih boste lahko na začetku prihodnjega meseca dvignili pri
Glavni zakladnici kraljeve hiše v Turinu. Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.
Vodja ministrstva Rebaudengo
16 Gospod Janez Krstnik Lobina, nekdanji kraljevi uradnik, ki nima nobenih sredstev in mora
preživljati ženo in tri otroke, bi rad videl, da bi sprejeli v svoj zavod njegova sinova Frančiška in
Petra; prvi je star 15, drugi pa 13 let. Pisec se zato obrača na vas s prošnjo, da bi videli, ali je mogoče
sprejeti ta dva fanta v zavod, ki ga vodite. - Vdani služabnik, župan Galvagno.
Don Bosko je sprejel starejšega fanta.

25.2 Page 242

▲back to top


242
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Da bi gospoda Klavdija Gamboneja nagradil za njegov dar 3.000 lir, ki jih je
podaril oratoriju, je don Bosko naslovil na grofa Cibraria prošnjo za odlikovanje
tega velikodušnega dobrotnika. Rade volje jo objavljamo, ker nam daje vpogled
v olikano vljudnost Božjega služabnika.
Ekscelenca!
Spoštljivo prosim vašo ekscelenco, da bi dobrohotno prebrali, kar v naslednjem poro-
čam o velikih zaslugah gospoda Klavdija Gamboneja.
1. Že 36 let je svečar kraljevega dvora in njunih kraljevskih visočanstev kneza
Genove in princa Savoja- Carignana, v svoji stroki je vedno veljal za izrednega
umetnika. Na vseh javnih razstavah je prejel častna odlikovanja. Na razstavi v
Firencah je prejel prvo nagrado.
2. V žalostnih dneh kolere 1835 v Cuneu in 1855 v Turinu je bil od raznih občinskih
uprav izvoljen za prideljenega nadzornika in dobil priznanja za svojo zavzetost,
ki jo je pokazal v tistih hudih dneh, kot je to mogoče razbrati iz poročila ura-
dnega glasila, tedanje Gazzette Piemontese. Imenovani je lastnik dveh svečarn,
ene v Pinerolu in druge v Turinu, in blagajnik družbe Consorzia (Zadruga) San
Giovanni, član Sveta svetega turinskega prta.
3. Vedno je delal v korist ubogih in jim pomagal tako na njihovih domovih kakor
tudi s tem, da je na svoje stroške pošiljal zapuščena dekleta in fante v dobrodel-
ne ustanove. Prav tako je že ob več priložnostih pomagal Oratoriju sv. Frančiška
Saleškega, kjer je zbranih osemsto revnih dečkov, in sedaj nazadnje, ko je zvedel,
da smo v veliki stiski, daroval tri tisoč frankov.
4. Je lastnik trinajstih listin, ki pričajo o njegovi vdanosti njegovemu kraljevskemu
veličanstvu vladarju.
Zaradi vseh teh dokazov javne zaslužnosti ponižno prosim vašo uglednost, da bi gos-
podu Klavdiju Gamboneju podelili v znamenje priznanja Mavricijev križ in s tem počastili
njega in njegovo družino.
Res je, da je vsota, ki jo namenjajo ob takih priložnostih, manjša od splošno določene,
vendar prosim vašo uglednost, da bi upoštevali prejšnje zasluge, ki daleč presegajo zah-
teve običajev.
Kar sem zgoraj navedel, lahko potrdim z dokumenti, ki jih na vaš ukaz takoj predlo-
žim v vpogled.
Jaz in moji ubogi dečki smo prepričani, da bomo dosegli zaželeno uslugo, se pravi, da
boste tako dobri in boste vzeli v pretres vse zgoraj navedene razloge in podelili odlikova-
nje tako zaslužnemu možu. Tako boste k dokazom vaše naklonjenosti do našega zavetišča
dodali še nov dokaz vaše blagohotnosti.
Naj nebeški blagoslov pride na vas in vse, ki se trudijo za zapuščeno mladino. Z glo-
bokim spoštovanjem si dovoljujem izraziti čustva globoke vdanosti do vaše uglednosti.
Ponižni in vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 29. maja 1866

25.3 Page 243

▲back to top


BiS 8 — 29. poglavje
243
Obveznosti loterije in pogoste prošnje župnikov, da bi pridigal v krajih oko-
liških pokrajin, so don Boska prisilile, da je bil zelo pogosto zdoma. Celo naj-
tesnejši prijatelji so ga v bojazni, da ga ne bodo našli doma, prosili za sprejem
po pošti. Gospe Azeliji, hčerki markiza Fassatija, je takole odgovoril:
Veleugledna gospa Azelija!
V nedeljo opolnoči bom doma in mi bo v veliko uteho, da bom mogel sprejeti na obisk
gospo grofico Marne.
Lahko noč vam, očetu in mamici. Naj vas Bog vse obdaruje s svojimi blagoslovi.
Molite zame in za moje poredneže in me imejte v Gospodu za vaše uglednosti vdane-
ga služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. aprila 1866
Drugo pismo, naslovljeno na ugledno gospo grofico Bosco-Riccardi, ki je z
drugimi gospemi popravljala obleko fantov iz oratorija, nam da vedeti, kako so
mnoge obveznosti v mesecu maju don Bosku preprečevale, da bi obiskal svoje
prijatelje in dobrotnike.
Velezaslužna gospa grofica!
Ne morem vas priti obiskat, čeprav bi rad. Vendar prihajam v osebi Jezusa Kristusa,
ki se skriva pod temi cunjami, in vas prosim, da jih v svoji veliki dobrotni naklonjenosti
pokrpate. To je sicer obremenitev, toda upam, da bo za vas zaklad za nebesa.
Bog naj blagoslovi vas, vaš trud in vso vašo družino, medtem ko imam čast, da se
izpovedujem za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 16. maja 1866
duh. Janez Bosko
Tako je razdajal samega sebe, nadaljeval svoje pohode, posvečene večji Bož-
ji slavi in blagoslovljene od Marije Pomočnice. Don Frančišek Dalmazzo poroča:
»Don Boskovo ljubezen do vsega, kar je bilo povezano z vero in njegovo
gorečnostjo za Božjo hišo, se je jasno pokazala, ko sem ga nekoč spremljal na
obisku pri nekem župniku v bližnji okolici Turina. Ko je po obisku župnišča šel
v cerkev in videl, da je vsa zanemarjena in propadla, je župniku očital nepriza-
devnost za dostojanstvo Božje hiše. Nato je dodal: »Vaše župnišče je veliko bolje
ohranjeno in z vsem oskrbljeno. Toda Božja hiša je slabo negovana. Zakaj ne
mislite na to, da bi postavili v kraju novo cerkev?
Ne vem, ali je župnik v odgovor na ta očitek ali iz kakih drugih razlogov
poskrbel v posmrtni zapuščini za vse potrebno. Toda poskrbel je.«
Usmiljene sestre so v Cuneu odprle dom za uboge in zapuščene deklice z
namenom, da bi jih poučevale gospodinjstva. Za vodstvo je bila določena sestra

25.4 Page 244

▲back to top


244
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Arhangela Volontà in še neka druga sestra. Ko sta prišli v Cuneo, sta bili prese-
nečeni, kajti stavba ni niti najmanj ustrezala zahtevam vzgojne ustanove. Zidovi
so bili majavi in vso opremo je sestavljalo nekaj stolov in dve slamnjači. Prišli
sta že dve deklici, toda nikjer ni bilo zagotovljenih kakih dohodkov. V takem
stanju je bila hiša tiste dni, ko se je don Bosko mudil v Cuneu. Jezuit p. Ciravegna
ga je povabil, da sta obiskala novo ustanovo.
Božji služabnik je v tisti izredni revščini prepoznal začetke Božjega dela, ki
je bilo deležno blagoslova iz nebes. Sestram je dejal: »Vidim, da ni ničesar, kar
bi vas oviralo pri delu. Res je, ne morete iti tako naprej, toda bodite prepričane
in mirne, da vas bo Bog blagoslovil in podprl vse vaše napore. Ob svojem času
boste dobile veliko in udobno hišo, kjer boste mogle storiti veliko dobrega.«
Nato jih je blagoslovil in odšel. Od tega blagoslova Božjega služabnika je pre-
teklo štiriindvajset let in sestra Arhangela se mu je šla zahvalit za blagoslov, ki
ga je podelil njihovi hiši, v Valsalice, kjer so počivali njegovi zemeljski ostanki.
Sedaj je bila njihova hiša nekaj drugega; v njej je bilo deset sester in sto
deklic, ki so bile oskrbljene od Božje previdnosti, kot je don Bosko obljubil.
Tega leta je don Bosko v Revellu di Saluzzo obiskal župnika don Franči-
ška Geuna, kanonika in dekana. Kar nenadoma je nastal silen vihar. Nevihta je
razsajala, začela je padati toča in ljudje so se zbrali v cerkvi, da bi Bog priza-
nesel njihovemu pridelku. Tudi župnik je prihitel ter vzel roket in štolo za don
Boska, ki je ob tej veliki nevarnosti povabil ljudstvo, da bi se zateklo k Mariji Po-
močnici. Začel je peti Maria Auxilium Christianorum, ora pro nobis. Ljudstvo je
odgovorilo 'ora pro nobis' in že hotelo nadaljevati z drugimi molitvami. Toda on
je na glas trikrat ponovil vzklik Maria Auxilium Christianorum, ora pro nobis.
Pri tretjem vzkliku je neurje v hipu utihnilo in prikazalo se je sonce. Župnik in
ljudstvo so bili vsi iz sebe od veselja zaradi tako velike očitne milosti.
Don Bosko se ni bal neprijetnosti potovanj niti tega, da je pogosto zamudil
vlak, kajti ljudje, ki jih je srečeval na cesti, so ga zadrževali. On je bil vedno vsem
vse. Mi sami smo bili priča naslednjega dogodka.
Nekega dne je don Bosko dejal enemu izmed sobratov, da bi ga spremljal na
postajo Porta Nuova. Sveto mašo naj bi daroval v kraju, kamor je bil namenjen.
Toda ko je stopil iz sobe, je prišel neki klerik, ki mu je moral povedati dve bese-
dici na uho. Don Bosko se je ustavil in poslušal. Na stopnicah je srečal še druge-
ga, ki mu je tudi hotel govoriti. Don Bosko se ustavi in posluša. Pri vhodu ga je
čakal še tretji in se je mirno spustil z njim v pogovor. Pod stebriščen so ga obdali
duhovniki in kleriki in vsakemu je bil na voljo. Končno se je napotil k izhodnim
vratom, ko je neki deček pritekel in ga poklical po imenu. Don Bosko se je us-

25.5 Page 245

▲back to top


BiS 8 — 29. poglavje
245
tavil, ga poslušal in odgovarjal na njegova vprašanja. Da je v teh okoliščinah
ohranil mirno kri, je moral imeti Jobovo potrpežljivost. Ko je prišel na postajo,
je vlak že odpeljal. On pa se prav nič ni vznemiril, temveč je šel darovat mašo
v cerkev sv. Karla, se nato vrnil na postajo in se odpeljal z naslednjim vlakom.
Bil je utelešena mirnost, povezana z odločno vztrajnostjo, s katero je obvla-
doval oratorij v določenih težkih trenutkih zaradi razposajenosti kakega fanta.
Odločen nasprotnik oziranja na ljudi, ni mogel trpeti v hiši fantov, ki bi bili
slab zgled svojim tovarišem. V oratoriju je lepo uspevala družba ministrantov
in don Bongiovanni jo je vodil. Toda leta 1866 je veliko gojencev začelo sra-
motiti tiste, ki so bili člani te družbe, in niso opustili nobene priložnosti, da jih
ne bi opravljali. Najbolj sramotilna beseda, ki so jo mogli iznajti, je bila bon-
giovannist. Tako je bilo nekaj mesecev in don Bosko je videl, da so se nekate-
ri ustrašili, se ohladili v pobožnosti, nekateri pa celo izstopiti iz družbe. Don
Bosko je nekaj opravljivcev zasebno opozoril in pri večernih govorih jasno po-
vedal, da bo ministrante podpiral z vso močjo. Ker se stvar še ni hotela pomiriti
in ko je obžaloval, da njegove besede niso imele zaželenega uspeha, je odločil,
da če bo še kdo iz zaničevanja tovarišev ali da bi se norčeval iz ministrantov,
izrekel besedo bongiovannist, bo takoj izključen iz zavoda.
Toda ti razgrajači so bili tako podivjani, da so zlorabili don Boskovo dobro-
to in nadaljevali svoje nečastno početje. Zato in tudi iz drugih razlogov so bili
odpuščeni iz zavoda. Od te druščine je v oratoriju ostal še deček, zelo nadar-
jen, priden v učenju in sicer neoporečnega vedenja. Toda ministrantov ni mogel
prenesti za nobeno ceno. Tudi on se je ob don Boskovih besedah, namesto da
bi se poboljšal, še bolj zagrizeno obnašal in ponavljal zloglasni vzdevek ter do-
dajal: »Rajši kot da bi pristopil k ministrantom, sem izključen iz zavoda. Rajši
smrt.« In tiste, za katere je menil, da so bili vzrok odpustitve tovarišev iz zavo-
da, je posmehljivo imenoval vohuni.
Don Bosku je bilo hudo, da bi tega dečka izključil kakor druge. Zato se je
delal, kot da nič ne ve o njegovi nesramnosti, in je čakal na ugoden trenutek. Ta
je kmalu prišel. Fant je imel don Boska neizmerno rad in je bil prepričan, da so
se člani družbe ministrantov opirali nanj samo zato, da jih je zagovarjal. Neke-
ga dne pa se je ta deček pojavil v don Boskovi sobi ves objokan in mu prinesel
pismo svojih staršev. Menil je, da don Bosko nič ne ve o njegovem odporu do
ministrantov. Božji služabnik ga je ljubeznivo sprejel in vprašal, kaj želi.
– Prišel sem, da vas prosim za uslugo.
– Kaj želiš?
– Moji starši so mi poslali tole pismo.

25.6 Page 246

▲back to top


246
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
– So tvoji starši zdravi?
– Zdravi so. Toda sporočajo mi, da se je zgodilo veliko hudega in da stvari v
družini ne kažejo dobro.
– Zelo mi je žal.
– Ne morejo več plačevati 18 lir na mesec. Zato mi pišejo, da naj vas prosim,
da bi mi znižali na 10 lir mesečno, sicer me bodo vzeli iz zavoda.
– In zakaj ti je težko zapustiti zavod?
– Oh, don Bosko! Da bi se vrnil domov? Jaz, ki sem že tako daleč v šoli in
imam namen postati duhovnik, bi zdaj opustil šolanje in pokopal vse upanje?
– Toda, kaj hočeš? Doma boš že našel kak drug način, da si boš služil kruh.
– In kaj bodo rekli moji tovariši, ko bodo videli, da sem se vrnil. Moji starši
me več ne morejo šolati. Moral bom vzeti v roke motiko in kramp in obdelovati
zemljo. - In je bridko jokal.
– Toda, dragi sinko, kaj hočeš, da naredim? Poln sem dolgov in izdatkov.
Potrpi. Bomo videli, ali bo mogoča prihodnje leto.
– Oh, don Bosko, ne zapustite me. Bodite tako dobri in me še imejte v hiši.
Tudi staršem, ki so v taki stiski, bi bilo v pomoč.
– Ali razumeš, da s tem, ko zmanjšam mesečnino tebi, odvzamem toliko
drugim dečkom.
– Fant je bil iz sebe zaradi žalosti in don Bosko je nadaljeval: Zate bom storil
vse, kar je mogoče. Toda z enim pogojem. Povej mi, ali si priden?
– Storil bom vse, kar je v moji moči, da vas zadovoljim.
– Prav, verjamem ti. Toda potrebujem koga, ki ga bom izbral, da bo pazil
nate, ki bo zate odgovoren, ki mi bo mogel reči, da si zaslužiš to pomoč.
– Prav, sprejemam ta pogoj. Boste videli ...
– In da boš ravnal po nasvetih, ki ti jih bo on dajal.
– Da, gospod, pokoraval se bom. Povejte mi, kdo je to.
– Poznaš v hiši nekega don Bongiovannija?
– Da, gospod - je odgovoril fant in oblila ga je rahla rdečica.
– Prav, pojdi k njemu in mu povej vse, o čemer sva se dogovorila. Popolno-
ma mu zaupaj in videl boš, da boš zadovoljen. Obljubljam ti, da če mi bo don
Bongiovanni dal o tebi dobra poročila, ti bom znižal mesečnino ne samo na
10, temveč tudi na 5 lir. In če tvoji starši ne bi mogli plačati zate, te bom imel v
zavodu zastonj.
– Fant je poljubil don Bosku roko in odšel s povešeno glavo.
Šel je iskat don Bongiovannija, ki mu je don Bosko dal potrebna navodila.
Naslednjo nedeljo je bil velik praznik ministrantov in so slovesno korakali
pred duhovnikom k oltarju. Tedaj so v veliko začudenje gojencev, ki so vse po-
zorno opazovali, videli, kako je s povešenimi očmi in ves zardel v obraz, oblečen

25.7 Page 247

▲back to top


BiS 8 — 29. poglavje
247
v talar in roket, korakal tudi naš deček. Bila je prava sramota. Toda samo za en
dan. Kajti od tega dne se je odločno poboljšal, in to iz vsega srca. Tako je don
Bosku uspelo, da je dejanje ovrglo tisto zagotovilo: Rajši vidim, da me izključijo
iz zavoda, kot da bi pristopil k ministrantom.
Dne 30. aprila je don Jožef Persi začel v oratoriju pridigati duhovne vaj­e in
don Bosko je za vsak dan napisal cvetko, ki naj bi jo gojenci darovali Mariji v njej
posvečenem mesecu.
Cvetke za mesec maj leta 1866
1. Ko bom šel mimo Najsvetejšega, bom pobožno in spoštl­jivo pokleknil in v svo-
jem srcu vzkliknil: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Jezusa rešnje telo.
Vzdihljaj: Marija, tebi posvečam svoje srce.
2. Goreče prosi Marijo, da v tem mesecu noben naš tovar­ iš ne bi padel v smrtni
greh. - Vzdihljaj: Pribežališče grešnikov, prosi za nas.
3. Vsak naj prosi kakega tovariša ali koga drugega, da bi mu svetoval, kaj bi lahko
naredil, da bi ugajalo Mariji. - Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi vedno nap-
redovati v kreposti.
4. Obljubimo Mariji, da ji bomo vedno zvesto vdani in v znamenje vdan­ osti nosili
okoli vratu njeno svetinjico, ki jo bomo pobožno poljubili, preden bomo legli spat.
- Vzdihljaj: Devica Marija, sprejmi me pod svoj plašč in me varuj vsega hudega.
5. Zavzetost za pobožno in pozorno opravljanje molitev dobrega kristjana, zlasti
pred jedjo in po njej ter pred učenjem, šolo in delom in po njih. - Vzdihljaj: Devica
Marija, pomagaj mi, da te bom vedno bolj ljubil.
6. Iz ljubezni do Marije bom prenašal napake svojega bližnjega, zlasti tiste, ki se
jih težko znebimo. - Vzdihljaj: Devica Marija, vžgi v mojem srcu ogenj ljubezni.
7. Daruj Mariji vse pobožne vaje, ki jih boš opravljal ta mesec, in prosi jo odpušča-
nja za vse dosedanje brezbrižnosti. – Vzdihljaj: Devica Marija, stori, da te bom
vedno bolj ljubil.
8. Uporabljaj dobro svoj čas, se pravi, glej, da ne boš niti ene minute brez dela,
vendar vse v večjo Božjo slavo. - Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi, da si bom
zaslužil nebesa.
9. Naredi Mariji v čast kako duhovno ali telesno zatajevanje. - Vzdihljaj: Devica
Marija, daj mi čisto in brezmadežno srce.
10. Opozori kakega tovariša, ki ima kako napako v govorjenju ali obnašanju. -
Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi obvladovati jezik.
11. Ko se zjutraj zbudiš, dvigni svojo prvo misel k Mariji in obljubi, da boš čez dan
storil kako dobro dejanje njej v čast. – Vzdihljaj: Kako srečen bi bil, če bi bil Ma-
riji vedno zvest.

25.8 Page 248

▲back to top


248
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
12. Opravi kratko molitev k Mariji, da bi storil trden sklep, da boš vedno gojil čed-
nost sramežljivosti. – Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi, da se bom navdušil
za čednost sramežljivosti.
13. Opravi temeljito izpraševanje vesti in pripravi se na spoved, ki naj bi bila kakor
zadnja v življenju. - Vzdihljaj: Marija, vedno me varuj greha.
14. Točna pokorščina predstojnikom: spovedniku v duhovnih stvareh, učitelju pa v
šolskih. - Vzdihljaj: Devica Marija, sedež modrosti, prosi zame.
15. Zatajuj svoj jezik. Zamolči besedo, ki bi lahko žalila ljube­zen, nravnost ali dobro
navado. - Vzdihljaj: Devica Marija, stori, da bosta moja duša in telo čista.
16. Ohrani popoln molk v spalnici in glej, da ne boš klepetal, ko boš zvečer šel iz
govorilnice v spalnico. - Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi, da bom jezik upo-
rabljal v Božjo slavo.
17. Vsakokrat ko boš molil ali slišal moliti slavaočetu, se prikloni v čast presveti
Trojici. - Vzdihljaj: Devica Marija, tempelj presvete Trojice, prosi za nas.
18. Poglej, ali med svojimi papirji, slikami, knjigami imaš kaj nespodobnega, in tisto
v čast Mariji vrzi v ogenj. - Vzdihljaj: Devica Marija, nebeška vrata, prosi zame.
19. Razmisli o tistih dolžnostih svojega stanu, na katere največkrat pozabimo, in
prosi za Božjo pomoč ter obljubi Mariji, da se boš poboljšal. – Vzdihljaj: Devica
Marija, pomagaj mi, da bom čim popolneje služil Bogu.
20. Obljubi pred Marijinim oltarjem, da se boš za vsako ceno znebil tiste svoje na-
pake, ki jo najbolj poznaš. - Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi, da bom vedno
bolj spoznaval samega sebe.
21. Vsakokrat, ko vstopiš v cerkev, se z blagoslovljeno vodo pobožno pokrižaj. - Vzdih-
ljaj: Devica Marija, stori, da ne bom nikdar brezbrižen v stvareh, ki se tičejo vere.
22. Iz ljubezni do Marije se ne bom niti za šalo z rokami dotikal drugega. - Vzdihljaj:
Devica Marija, pomagaj mi, da si bom pridobil vljudnost in previdnost v govor-
jenju s svojimi tovariši.
23. Povabi kakega tovariša, da bosta skupaj opravila obisk Najsvetejšega in Marije.
- Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi, da postanem svet.
24. Daj dober nasvet kakemu svojemu tovarišu in ta naj ga izpolni iz ljubezni do
Marije. - Vzdihljaj: Devica Marija, izprosi mi krepost pobožnosti.
25. Pokaži največjo zavzetost v izpolnjevanju opravil svojega stanu. - Vzdihljaj: De-
vica Marija, pomagaj mi, da bom točno izpolnjeval svoje dolžnosti.
26. Največja previdnost in zavzetost zvečer, ko se slačiš, in zjut­ raj, ko se oblačiš.
Vzdihljaj: Devica Marija, mati svete čistosti, pro­si zame.
27. Niti z najmanjšo stvarjo ne prekrši hišnega pravilnika, zlasti v tem, kar se tiče
spalnice. - Vzdihljaj: Devica Marija, nauči me kreposti ponižnosti.

25.9 Page 249

▲back to top


BiS 8 — 29. poglavje
249
28. Bodi pozoren pri daritvi svete maše in opravi kratko molitev za tistega, ki malo
ljubi Marijo. - Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi, da si pridobim čednost po-
nižnosti.
29. Vsak naj se dá kakemu tovarišu opozoriti na tisto napako, ki mu je v največjo
oviro, da ne more dajati dobrega zgleda. - Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi,
da se bom vedno bolj poznal.
Tudi fantom v zavodu v Lanzu je poslal nekaj cvetk in vzdihljajev, s katerimi
naj bi častili nebeško Mater v njej posvečenem mesecu.
Mariji
njeni sinovi zavoda v Lanzu meseca maja 1866
Biti bolj pobožno pri sv. maši s tem, da pozorno izgovarjamo skupne molitve, in imeti
oči, kolikor je mogoče, obrnjene k oltarju. - Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi, da bom
mogel brzdati svoja čustva in svoje telo.
Biti pozoren na besede, ki jih ravnatelj vsak večer pove po večer­nih molitvah, s trdnim
sklepom, da bomo izpolnili priporočila, ki jih daje. Vzdihljaj: Devica Marija, stori, da bodo
Božje besede v meni obrodile obilen sad.
Iz ljubezni do Marije se odpravimo takoj, ko nas zvonec kliče, na določeno mesto. -
Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi, da si pridobim čednost pokorščine.
Ob znamenju zvonca zjutraj ne poslušaj lenobe. Takoj vstani, in ko greš iz učilnice
v cerkev, ne govori s tovariši. – Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi, da bom poslušen
Božjim navdihom.
Prosi presveto Devico, da ti bo pomagala narediti trden sklep, da boš gojil čednost
čistosti. – Vzdihljaj: Devica Marija, stori, da bom vedno bolj rastel v kreposti.
Pomisli na tiste dolžnosti svojega stanu, ki jih najbolj zanemarjamo. Zatecimo se k
Mariji za Božjo pomoč in prosimo, da bi se poboljšali. – Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj
mi, da bom zvesto služil Jezusu.
Če smo koga razžalili, ga prosimo, da nam odpusti, in naredimo posebno uslugo tis-
temu, do katerega čutimo kaj odpora. – Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi, da bom
vedno živel v miru z vsemi.
Iz ljubezni do Marije posveti svoj odmor z udeležbo pri skupni igri in vljudno povabi k
skupnemu veselju tiste, ki so žalostni ali osamljeni. Vzdihljaj: Devica Marija, pomagaj mi,
da ne bom nikdar razžalil tvojega sina Jezusa.

25.10 Page 250

▲back to top


30.
poglavje
Pismo iz Rima, da bi dosegel zdravje od Marije Pomočnice – Don Boskovo
pismo vitezu Oregli: fantje iz oratorija gredo služ­ it vojaški rok; poročila o
loteriji in cerkvi; podeljene milosti; tri opombe k opravljanju devetdnevnice k
Mariji Pomočnici; pozdravi rimskim gospodom – Parlament odobri Crispijev
zakon o sumničenju; nepravična in neu­temeljena strogost proti duhovščini in
Cerkvi – Škof iz Guastalle, po krivici obsojen na hišni pripor, najde zatočišče v
oratoriju – Don Bosko ga s civilnimi oblastmi v Turinu in plemenitimi druži­
nami tolaži v njegovem izgnanstvu – Odlične kreposti uglednega prelata –
Zahvala Pija IX. za nekaj knjig – Papež ustreže novomašnikom v oratoriju
Že nekaj časa se je vitez Friderik Oreglia di Santo Stefano mudil v Rimu.
Tukaj niso bile neznane kreposti Božjega služabnika don Boska in 9. maja 1866
je markiza Terezija Patrizi, rojena Altieri, pisala don Bosku in se priporočila nje-
govim molit­vam z željo, da bi bila rešena krčev, ki so jo mučili že tri le­ta, in mu
zagotavljala, da zaupa v Marijo Pomočnico. Don Bosko ji je v odgovor poslal pismo
s priporočilom, da naj zaupa v dobroto matere Božje Marije, ter prilaga več pisem
in dopis za viteza, kater­ emu pripoveduje o stvareh, ki so se dogajale v oratoriju.
Predragi vitez!
Prejel sem tvoji dve pismi iz Firenc in Rima in sem vsebino po­vedal zbrani skupnosti.
Vsi so navdušeno vzkliknili: Naj živi vitez!
Vse je bilo že storjeno. Tiskarna dela naprej, vendar potrebuje vašo navzočnost. Du-
rando se počuti malo slabo in gre na deželo. Ubogi don Francesia ga nadomešča v šoli.
Bonetti je šel domov po slovo od brata, ki gre k vojakom. Migliassi je že odšel. Bisio in Od-
done bosta odpotovala danes. Upam sicer, da bodo oproščeni, vendar je stvar zapletena.
Gromo je šel z Garibaldijem in nekateri drugi ga hočejo posnemati. Verjetno bo moral tudi
Gallo k vojakom.

26 Pages 251-260

▲back to top


26.1 Page 251

▲back to top


BiS 8 — 30. poglavje
251
Vse te zadeve nalagajo vsakemu nove obveznosti. Toda Gospod nam daje zdravje,
tako da nihče v hiši ni bolan. Sicer pa vse poteka v miru in nikjer ni videti zastojev.
In kako je z denarjem? Kako nam gre? Loterijske srečke gredo slabo v prodajo in
denar od prodanih srečk le počasi prihaja. S cerkvijo napredujemo s pomočjo miloščine,
ki nam jo pošilja Marija. O tem bom še poročal.
Pretekli teden smo prejeli dva tisoč frankov, vse Marijina miloščina. Ravnatelja bolni-
šnice v Cherascu je bolela roka, in potem ko je bil več mesecev na zdravljenju v bolnišnici
San Giovanni, so mu jo hoteli odrezati. Toda prej je hotel poskusiti še z devetdnevnico,
kakor vam je znano. V soboto je prinesel svoj dar s popolnoma ozdravljeno roko.
Grof Pollone je poslal 150 frankov, ker je bil s pomočjo predhodne devetdnevnice
rešen bolezni, ki bi ga skoraj pripeljala v grob.
Kneginja Melzi iz Milana je poslala 500 frankov, ker je njena taš­ ča, ki jo je cela vrsta
bolezni spravila v skrajno težek položaj, z devetdnevnico Marije Pomočnice naredila ko-
nec vsem svojim tegobam.
Podobni darovi iz podobnih razlogov so prišli iz Chierija, Astija, Cunea, Saluzza, Mi-
lana, Monze, Benetk. S temi darovi gremo kljub našim stiskam naprej.
Če komu predlagate, da bi se v devetdnevni pobožnosti zatekel k Mariji, pazite na
naslednje:
1. Da ni nikakršnega upanja v pomoč ljudi in ostaja samo vera v Boga.
2. Prošnja naj bo popolnoma osredinjena na zakramentalnega Jezusa, vir dobrote,
milosti in blagoslova. Opreti se je treba na Marijino pom­ oč, ki jo Bog v tem sve-
tišču hoče poveličati tukaj na zemlji.
3. V vsakem primeru je treba postaviti kot pogoj 'fiat voluntas tua' (zgodi se tvoja
volja) in duhovno korist tistega, za katerega se opravlja molitev.
Včeraj se je ves zavod udeležil praznika monsinjorja vašega brata.
Bog naj ga posadi na prvo mesto v svoji Cerkvi in naj iz njega nared­ i velikega svetnika.
Izročite moje pozdrave vsem, ki jih srečate. Dostavite prilo­žena pisma naslovnikom.
Gospa Imoda Monaca je dobro razpoložena in velika dobrotnica. Patricijeva se priporoča
v molitev itn.
Bog naj blagoslovi vas in vaše prizadevanje. Sprejmite najvdanejše izraze ljubezni
vse hiše in vas v imenu vseh pozdravlja vdani prijatelj
Turin, 12. marca 1866
duh. Janez Bosko.
Sedem ali osem fantov iz oratorija je moralo pod orožje. Od vseh strani Ita-
lije so se valile vojaške čete proti beneški meji.
Oblast je bila prepričana o zmagi. Toda tisti, ki so vedno ribarili v kalnem,
so skušali izrabiti priložnost za prevrat ljudstva v veliko škodo enotnosti Italije.
Zato sta 9. maja 1866 poslanska zbornica in 14. maja senat odobrila zakon, ki
ga je predložil Frančišek Crispi pod imenom zakon sumničenja. S tem zako-
nom je bila vlada pooblaščena, da je poslala v hišni pripor za eno leto delomr-

26.2 Page 252

▲back to top


252
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
zneže, lenuhe, potepuhe, člane kamόre in vse druge ne samo osumljene osebe,
temveč tudi take, za katere je obstajal utemeljen razlog, da želijo vzpostaviti
prejšnji red ter škoditi enotnosti Italije in njenim svobodnim ustanovam. Ta
zakon, kakor je bil zamišljen, je dal hudobnežem priložnost, da so ga razlagali
po svoje in ga uporabljali v korist strank, zasebnih strasti in v škodo vsega, kar
je bilo katoliško. Še preden je bil odobren v senatu in ga je vlada razglasila, so ga
uporabili proti duhovščini. Napol urad­ni časopisi, kot L' Opinione (Mnenje), so
stvar obarvali z že znanimi obrekovanji in so trdili, da so se duhovniki udeležili
zarote, ki so jo na srečo odkrili, ki je skušala vzpostaviti oblast Burboncev.
Zato so na Neapeljskem z neizprosno strogostjo zakon izvajali proti škofom
in prelatom, ki so jih imeli za sumljive. Kvestor jih je poklical k sebi in jim uka-
zal, da morajo takoj oditi v Rim ali v Marseille, in jim ni dal časa, da bi uredili
svoje domače zadeve. Ni se oziral na njihovo zdravstveno stanje, visoko starost,
revščino, dostojanstvo in ni navedel nikakršnega razloga, ki bi mogel opravičiti
tako ravnanje, nasprotno vsakemu pravu. Rekli so, da je vodja zarotnikov mons.
Salzano, eden najbolj miroljubnih ljudi na svetu, in so ga izgnali. Prav tako so
izgnali škofa iz Gallipolija, Orie, Manfredonije, Rossana, Salerna, Averse, Nole in
Termolija z vikarjem in prokanclerjem. Škofa mest Calvi in Teano so 19. maja za-
prli v njegovi domači hiši, nato pa odvedli v Neapelj, kjer so mu le z veliko težavo
dovolili kratek oddih, in nato v Rim, kjer so bili v izgnanstvu že drugi neapeljski
škofje in prelati, in sicer samo zato, ker so jih imeli za vplivne. Veliko drugih
uglednih cerkvenih osebnosti in laikov so iz podobnih razlogov vrgli v ječo ali
poslali v izgnanstvo v tujino ali jih vtaknili v hišni pripor. V okolici Nole so v eni
noči zaprli kakih 200 ljudi, na stotine pa v drugih krajih in v S. Marii di Capua.
Toda ne samo na Neapeljskem, tudi v drugih krajih kra­ljestva so s cerkveni-
mi ljudmi ravnali na enako krut način. Monsinjorja Cantimorrija, škofa v Parmi,
so izgnali v Cuneo. V Milanu so vrgli v ječo provikarja mons. Pertusatija in z
njim veliko drugih duhovnik­ ov. V Bologni so v enem samem dnevu izvedli kar
štirideset hišnih preiskav, čeprav niso odkrili niti sence krivde; župnike, odvet-
nike in časnikarje katoliškega nazora pa so zaprli v ječo.
Ovaduhom, ljudem, polnim sektaškega sovraštva, je dala pretvezo okrožni-
ca, ki jo je notranji minister Ricasoli, predsednik vlade, ki je prišel na oblast 20.
junija, razposlal prefektom pokrajin. Okrožni­co je objavila Gazzetta Ufficiale
(uradno glasilo) 26. maja. V njej je notranji minister priporočal največjo stro-
gost pri izvajanju pravic, ki jih dovoljuje zakon, da bi tako prehiteli vse prizade-
vanje inozemskih sil ali domačih hudobnežev v škodo domovine.
Kaj kmalu je veliko škofov na Neapeljskem, v Markah, v Romagniah in v Lom-
bardiji videlo, kako so bogoskrunsko vdrli v njihova stanovanja drž­ avni usluž-

26.3 Page 253

▲back to top


BiS 8 — 30. poglavje
253
benci, brskali po njihovih listinah, premetali vse, kar se je moglo premakniti, in
iskali obremenjevalni material. Nato so jih, ne da bi našli karkoli, kar bi moglo
opravičiti njihovo početje, izgnali daleč od njihovih škofij. Skoraj vsak dan so bili
v časopisih objavljen­ i seznami 10, 13 pa tudi 30 župnikov, redovnikov, prepros-
tih duhovnikov ali laikov, tudi plemenitega rodu, ki jih je Nadzorni komité brez
sodn­ ega postopka obsodil na hišni pripor. Niso bili krivi političnih spletk, temveč
zaradi skrbi za Božje in za pravo katoliško zavest.
Božji služabnik je imel srečo, da je priskočil na pomoč in dajal tolažbo eni
izmed prvih žrtev tega sramotnega preganjanja.
Mons. Peter Rota, škof v Guastalli, se je zatekel v predm­ estno župnišče župni-
je sv. Roka, ko ga je 13. maja ob treh popoldne obiskal delegat javne varnosti in
poročnik karabinjerjev mesta z odd­ elkom konjenice s poveljem, da je treba pre-
gledati monsinjorjeve listine in da mora takoj zapustiti ta kraj in se odpraviti v eno
izmed predloženih mest. Dobri prelat je z njemu lastno prostodušnostjo sprejel
novo nadlogo, vendar je še prej prefektu v Reggio poslal naslednji telegram:
»San Rocco, 13. maja 1866. - Prisiljen od vladnega povelja, da zapustim
škofijo, ne da bi vedel razlog za to, potem ko sem kot škof in kot svoboden drža-
vljan protestiral proti kršenju osebne imunitete, se uklanjam goli sili in izbiram
za svoje začasno domovanje Turin. Istočasno zahtevam takojšnjo vrnitev v ško-
fijo, kjer imam pravico in dolžnost bivanja. - + Peter, škof v Guastalli.«
Po eni uri in pol trajajoči preiskavi niso našli, kakor je bilo prič­ akovati, nič
kaznivega. Kljub temu je moral mons. Rota v svoji kočiji v spremstvu delegata
javne varnosti in poročnika karabinjerjev oditi v Reggio. Od tam je naslednjega
jutra v spremstvu člana javne varnosti z vlakom odpotoval v Turin in proti ve-
čeru prispel na cilj, ne da bi vedel, kam naj gre, saj ni poznal nikogar. Predstavil
se je lazaristom, ki so ga prijazno sprejeli, toda ker so imeli na stanovanju že
dva škofa, ki sta prav tako morala zapustiti svoji škofiji, ni bilo mogoče sprejeti
še tretjega. Od tam je odšel v Malo hišo Božje pre­vidnosti. Toda ker je to usta-
nova javne dobrodelnosti, so se bali, da bi jo nadlegovala oblast. Poleg tega pa
niso imeli primernega stanovanja in so mu zato svetovali, da bi se predstavil
don Bosku, ki bi mu verjetno velikodušno ponudil gostoljubje.
Oratorij je večkrat na leto sprejemal škofe med svoje zidove in don Bosko
jim je izkazoval izredno spoštovanje. Prihod kakega škofa je bil zanj in za njego-
ve gojence razlog za družinski praznik, saj je bil vsak škof vzvišen pastir Cerkve.
Kdorkoli je že bil, so ga takoj povabili, da je daroval mašo za skupnost in podelil
blagoslov z Najsvetejšim. V cerkvi so slovesno prepevali in na dvorišču je igrala
godba škofu v čast. Božji služabnik sam ga je spremljal po zavodu, da je obiskal

26.4 Page 254

▲back to top


254
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
delavnice in šole ter pri tem v znamenje svojega spoštovanja ponižno držal bi-
ret v roki in mu poljubil prstan v navzočnosti fantov. Zvečer je pri več­ ernem
govoru omenil srečo, ki so jo zaradi škofovega obiska imeli vsi.
Mons. Rota torej, ki je poznal oratorij samo iz pripovedovanja, se je ponoči
z določeno negotovostjo predstavil v oratoriju in vprašal po don Bosku. Toda
don Boska ni bilo v Turinu. Tedaj mu je priš­ el naproti don Janez Cagliero, ki ga
je takoj, ko je slišal o njegovi stiski, nadvse ljubeznivo sprejel, tako da si je dobri
škof opomogel in se začutil kakor doma.
Naslednjega dne se je don Bosko vrnil, in ko so poročali o novem gostu, je
vzkliknil: »On je škof. Ko bo on pri nas, bo z nami tudi Gospod. Ničesar se ne
bojmo.« Takoj ga je šel pozdravit in mu je na tisoč načinov pokazal, kako zelo ga
veseli njegov obisk. Zahvalil se mu je za čast, ki mu jo je izkazal, in se opravičil,
da mu ne more ustreči z vsemi udobnostmi, kot bi si jih zaslužil. Ugledni preg-
nanec mu je segel v besedo in dejal:
»Vi, don Bosko, sprejemate uboge in zapuščene. Kdo je sedaj bolj zapuščen
kot jaz? Imejte me za enega svojih zapuščenih sirot. Zadosti mi je, da mi daste
malo zatočišča, kakor enemu izmed teh.«
Ko se je zvedelo, kdo je ta škof, ki so ga videli v cerkvi in na dvorišču, in iz
kakšnega razloga je prišel k njim, je bil to razlog za praz­nik vsem prebivalcem
oratorija. Pri večernem nagovoru je don Bosko dejal: »To je znamenje, da Bog
blagoslavlja naš oratorij.« Dečki so po večernem nagovoru šli na dvorišče in
pod monsinjorjevim oknom vzklikali: Naj živi škof iz Guastalle!
V oratoriju ni bilo dosti prostora. Toda dobri sveti pregnanec se je zado-
voljil s sobico, kjer je spal, in s predsobo, kjer je sprejemal obiske in jedel. Don
Bosko je hotel, da so zanj posebej kuhali.
Monsinjor je pohitel s pastirskim pismom za svoje škofljane. Obžaloval je, da
je moral oditi, ne da bi se od njih poslovil, in sedaj živeti daleč od njih. Želel jim je
Božji mir, ki ga je mo­goče doseči samo z življenjem v Božji milosti. Spodbujal jih
je, da ne bi poslušali učiteljev krive vere, ki so prišli, da bi se razbohotili v Božjem
vinogradu in ga uničili. Priporočal jim je dobra dela in pogost prejem zakramen-
tov. Obljubil jim je, da bo pri sveti maši vsak dan molil zanje, tudi za tiste, ki ga
mogoče sovražijo, ne da bi vedeli zakaj; bil je pripravljen objeti z enako ljubeznijo
vse. Pismo je nosilo datum: V Turinu, v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, na dan
sv. Gregorija VII. (25. maja) in podpis tudi podtajnika duhovnika Janeza Cagliera.
Don Bosko je okrožnico dal natisniti v oratorijski tiskarni in jo odposlal na
škofijsko pisarno v Guastalli.
Monsinjor je bil šest mesecev prava spodbuda za vse. Rade volje je spove-
doval vse, ki so ga prosili za to uslugo. Toda kar je na dečk­ e naredilo največji vtis,

26.5 Page 255

▲back to top


BiS 8 — 30. poglavje
255
je bilo, da je na vsakih osem dni prišel v zak­ ristijo in se spovedal pri don Bosku,
potem ko je čakal kleče na golih tleh med gojenci, dokler ni prišel na vrsto. Ko
so fantje prvič videli tega častitljivega moža, ki ga je preganjanje naredilo še bolj
veličastnega, ko je prišel v zakristijo, da bi se spovedal, so vsi spoštljivo vstali
in mu odstopili mesto. Toda on se je umak­nil v kot in čakal popolnoma negiben,
dokler niso vsi opravili svoj­e dolžnosti.
Don Bosko je skušal omiliti njegovo žalost in ga je tolažil ter mu namenjal
toliko pozornosti, da je ta dobri škof izrazil don Rui in drugim, da je preživel
najlepši čas svojega življenja prav v oratoriju. Skoraj vsak dan je don Bosko
vabil prelate ali ugledne duhovnike, da so z njim kosili ali večerjali. S pomočjo
političnih in civilnih oblasti v mestu mu ni samo odvzel občutka strogosti prisil-
nega jetništva, ki mu je prepovedovalo zapustiti mesto, temveč mu je prefektu-
ra tudi z odgovornostj­o pred vlado dovoljevala, da se je napotil, kamor je hotel,
tudi daleč v okolici Turina.
Izrabil je to možnost in se odpravil k škofu Ghilardiju v Mondovi, ki ga je
sprejel z zvonjenjem vseh zvonov in ga kot gosta obdržal nekaj dni. V vročih
poletnih mesecih je naprosil grofa Filipa Radicatija v Passeranu, svojega velike-
ga dobrotnika, svetovalca na prefekturi in podprefekta, da ga je sprejel v svojo
vilo. Tudi družina grofov Appiano di Castelletto, ki jo je z grofom Radicatijem
vezala rodbinska vez in globoka vera, je tekmovala z njim v velikodušnosti in
spoštovanju uglednega pregnanca.
Vsi, ki so prišli z njim v stik, so bili navdušeni nad njegovo krepostjo potrpež-
ljivosti, vdanosti v Božjo voljo in zlasti še nad njegovo skromnostjo, združeno z
obsežnim znanjem in globoko učenostjo. Nikdar ni bil brez dela. V svojem apostol-
skem zagonu je spovedoval, katehiziral, birmoval in v oratorijski cerkvi podeljeval
svete redove. Zdelo se je, da je Božja previdnost uporabila tiste, ki so ga obsodili na
izgnanstvo, da mu je pripravila slovesno opravičenje, celo zmagoslavje.
Nekaj dni po prihodu škofa iz Guastalle je don Bosko prejel posebno to-
lažbo, ki si jo je želel bolj kot kakršno koli drugo srečo: s svojimi očmi je mogel
brati pismo, ki mu ga je lastnoročno pisal Kris­tusov namestnik na zemlji.
Papež Pij IX.
Dragemu sinu pozdrav in apostolski blagoslov.
(prevod iz latinščine)
Z resničnim zadovoljstvom smo prejeli pismo, s katerim si pospremil svoj dar Zgodo-
vino Italije, pripovedovano mladini, natisnjeno v tiskarni v Turinu, skupaj s knjigo Iscrizi-
oni (zapisi) doktorja Vallaurija. Čeprav zaradi premnogih težkih in pomembnih opravkov
nismo imeli priložnosti, da bi osebno prebrali imenovano Zgodovino, nam je dar vendar v
veliko zadovoljstvo in se ti zanj iz srca zahvaljujemo.

26.6 Page 256

▲back to top


256
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Še naprej, predragi sin, vcepljaj z vso prizadevnostjo v duše dečkov presvete zapovedi
naše svete vere in jih oblikuj v pobožnosti, poštenem življenju in izpolnjevanju vseh kre-
posti. Prav tako ne nehaj prositi Boga za zmago naše svete Cerkve in za posebno varstvo
Device Marije.
Končno ti, predragi sin, v naši očetovski ljubezni iz vsega srca podeljujemo apostolski
blagoslov.
Papež Pij ix.
Dano pri sv. Petru, 21. maja 1866, v dvajsetem letu našega vladanja.
Dragemu sinu duhovniku Janezu Bosku – Turin.
Malo prej je papež don Bosku naklonil nekaj posebnih odpustkov na osnovi
naslednje prošnje:
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko kleče pred nogami vaše svetosti spoštljivo predstavlja potrebe
nekaterih dečkov, sprejetih v Oratorij sv. Fran­čiška Saleškega. Ker kažejo jasna znamenja
duhovniškega poklica, smo jih usmerili k šolanju in sedaj skoraj že končujejo, kar je pred­
videno za ta poklic. To so imena fantov in usluge, za katere prosimo:
1. Dominik Bongiovanni, diakon, da bi bil posvečen v duhovnika prihodnjo soboto na
predpraznik presvete Trojice, bi moral dobiti dimissoriale (odpustnico); nadškofijska sto-
lica v Turinu je namreč brez pastirja. Poleg tega prosi, da bi mu spregledali tri mesece in
dvanajst dni starosti, ki jo predpisujejo sveti kanoni. Rodil se je namreč 3. septembra 1842.
2. Nikolaj Cibrario, diakon, potrebuje samo dimissoriale za duhovniško posvečenje.
3. Frančišek Cerruti prosi za dimissoriale, da bi mogel sprejeti tonzuro s štirimi niž-
jimi redovi in potem ob določenem času višje redove.
To so usluge, za katere z največjim spoštovanjem prosimo vašo blaženost.

26.7 Page 257

▲back to top


31.
poglavje
Še eno don Boskovo pismo vitezu Oregli – Naročila za razne rimske gospe,
napoved vrtnic in trnja rimskemu senatorju; zaradi pomanjkanja sredstev
dela pri cerkvi samo osem zidarjev; Marija berači; pozdravi dobrotnikom –
Dolžnost, da se objavijo uslišane prošnje Mariji Pomočnici, in živa pobožnost
do nje – Ponovno pismo vitezu Oregli; nasprotovanje zaradi neke milosti, ki
jo je objavila Unità Cattolica; dogovor s škofom v Ivrei o Katoliškem branju;
milosti in darovi; ne more se odločiti, da bi šel v Rim, čaka, kaj se bo zgodilo
– Prizadevanje, da bi ravnatelj časopisa objavil prvo milost in provikar dal
dovoljenje za natis – Vsebina članka – Ugovori proti tej objavi – Don Bosko
da natisniti omenjeno milost v Katoliškem branju – Na čudovit način se širi
vsepovsod vera v Marijo z naslovom Marija Pomočnica
Ljubezen do Marije in njene slave z njenim neizmerno milim nasmehom
je v don Bosku premagovala vse bolečine, vse skrbi, vso malosrčnost, ponižanja
in utrujenost. Njeno slavo je oznanjal s prižnic, o njej je govoril v zasebnih po-
govorih, o njej je pisal v knjigah, o njej pripovedoval v pismih.
O tem je pisal tiste dni gospe Elisi Melizi Sardi iz Milana, ki se je 22. maja
zahvaljevala ne samo za njegovo lastnoročno napisano pismo, temveč tudi za
njegove molitve, od katerih je veliko pričakovala.
Vitezu Oregli, ki je bil še vedno zaposlen v Rimu, je dajal nova naročila za
mnoge dobrotnike tega mesta in mu poročal o novih čudovitih delih Marije Po-
močnice.
Predragi gospod vitez!
Prejel sem vaše pismo, na katero, tako upam, sem vsaj delno odgovoril pretekli po-
nedeljek. Prebral sem ga našim gojencem, ki so bili očitno zadovoljni in vam pošiljajo
pozdrave, polne spoštovanja in vdanosti.

26.8 Page 258

▲back to top


258
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Iz Rima so mi poslali listek, ki ga prilagam, da se boste mogl­i ravnati, kadar bo pri-
merno, glede kardinala Riaria.
Ne vem, ali je ta gospa markiza Patrizi ista, ki sem ji že pisal listek; če ni, ali je že
kakor koli, je ta listek zanjo. V njem ji sporočam, da bomo ustregli njeni pobožni želji.
Povejte grofici Calderari, da če bi bolj na široko pisal o stvari, ki jo omenja, bi jo lahko
spravil v stisko. Naj bo tako dobra in znova prebere moje pismo, naj bo mirna in prepusti
vse meni.
Vam, gospod vitez, dá misliti dobrota in vljudnost njegove ugledn­ osti markiza Ca-
vallettija, rimskega senatorja. To zame ni nič novega. Vse odkar sem bil v Rimu, je bla-
gopokojni kardinal Marini velikokrat govoril o vernosti, krščanski ljubezni in gorečnosti
te ugledne dru­žine. Če ga boste mogoče kje srečali, mu izročite izraze mojega velikeg­ a
spoštovanja. V preteklosti sem ga priporočal v molitev na splošno, odslej bom izrecno mo-
lil zanj in za njegovo družino. Recite mu, da mu Gospod pripravlja lep šopek prekrasnih
vrtnic, da ga bo pa zbodlo veliko trnja, če ga bo hotel sprejeti. V kratkem boste zvedeli
drugo. Ne morem pisati o vsem. Priporočam se v njegove in njegove družine pobožn­ e mo-
litve in v nedeljo bom prosil dečke, da bodo darovali sveto obh­ ajilo po njegovem namenu.
Menim, da še niste slišali zadnje novice o cerkvi. Od štiridesetih zidarjev, ki bi morali
delati, jih je zaradi pomanjkanja sredstev ostalo samo osem. V tem trenutku smo v zelo
kočljivem položaju zaradi pomanjkanja, v katerem so naši običajni dobrotniki. Upajmo,
da bo Gospod poslal čim prej mir med krščanskimi ljudstvi in da se bodo mogli podaniki
zbrati okoli svojega vladarja in se v miru posvečati rešitvi svoje duše.
Predvčerajšnjim, v petek, je Marija Pomočnica naredila uspelo zbirko. Neka gospa, ki
jo je že leto dni mučil protin in sama ni mogla narediti koraka, se je priporočila nebeški
Dobrotnici. Z vso svojo družino je opravila pobožnost v čast presvetega Zakramenta. Kaj
si hočemo! Bog je velik in dober. Ko so končali molitve in prejeli blagoslov, je gospa v za-
čudenje vseh lahko prosto hodila. Včeraj se je sama šla zahvalit Mariji Tolažnici, potem pa
je prišla k nam in dala obilen dar za cerkev, s katerim sem plačal delovodji, ki je čakal na
plač­ ilo. Naj bo vedno češčena velika Mati Odrešenikova.
Želimo, da bi se čim prej vrnili, vendar ostanite v Rimu tako dolgo, dokler ne boste
zadostili svoji pobožnosti in izpolnili vseh naročil.
Bodite tako dobri in izročite moje pozdrave monsinjorju svojemu bratu, p. Oregli,
p. Brunengu, p. Fantoniju, družini Vitelleschi in naši dobrotnici markizi Villarios in vsej
njeni družini. Prav tako pozdravite mons. Manacorda in vse, ki jih boste srečali.
Milost našega gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami. Amen.
Pozdravlja vas vdani v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Turin, 21. maja 1866
N. B.: Ne pozabite, ko se boste vrnili v Turin, pos­krbeti za svojega namestnika v ti-
skarni za čas svoje odsotnosti.
S pripovedovanjem o čudovitih delih, ki jih je opravila mati Božja Marija, je
razen izkazovanja svoje neizmerne ljubezni do Božje Matere skušal koristiti tudi

26.9 Page 259

▲back to top


BiS 8 — 31. poglavje
259
bližnjemu. Hotel je v vseh ljudeh obnoviti neomejeno zaupanje vanjo, ki je sredi
tegob, težav, zmot in nevarnosti tega našega življenja vedno ljubeča, mogočna,
dobrotljiva pomočnica. Po Marijinem naročilu je priklical v življenje ustanovo,
sedaj gradi cerkev in kar naprej govori o potrebnosti zakramentov, ki nas rešu-
jejo greha ali nas pred njim varujejo, kajti greh je vzrok za tegobe človeštva.
To je bilo njegovo poslanstvo in za to je dobil nebeško zagotovilo. Toda če
je hotel doseči ta cilj, ni bilo zadosti, da je pisal in zasebno govoril. Treba je
bilo spraviti v dejanje, kakor pravi evangelij: Povejte ob polnem dnevu, kar vam
pravim v temi. Pridigajte na strehah, kar sem vam povedal na uho. – Treba je
bilo zatrobiti glasno na trobento, tako da bi se slišalo po vsem svetu. V javnost
s tiskom. Kako naj ljudje ljubijo to, česar ne pozn­ ajo? Voluntas non fertur in
incognitum (volja ne more hoteti tega, če­sar ne pozna).
Don Bosko je prišel do svoje odločitve. Dobro je vedel, da je njeg­ ov načrt no-
vost, ki je v Piemontu niso bili navajeni. Predvideval je, da mu bodo hudobneži
naprtili koristolovstvo, častiželjnost in nepre­vidno zaletavost. Vedel je, da ga bodo
obdolžili fanatizma, da mu bodo naredili tisoč težav in ovir. Toda on se ni ustrašil
takih groženj. Z druge strani pa je bil prepričan, da 'Opera Dei revelare et confiteri
honorificum est' (Božja dela razodevati in priznavati je častno). Dejansko je takoj
na začetku občutil nasprotovanje, kakor o njih poroča vitezu Oregli.
Predragi vitez!
Hudič takoj zabode svoje rogove v Božja dela. Kakor hitro je v tisku izšel dogodek
Morelli, so začeli o tem pisati časopisi. Morellijev sin, ki študira na univerzi, je hotel, da bi
oče popravil sramoto, kakor se je on izrazil, ki se mu je zgodila, in se z grožn­ jami predsta-
vil na uredništvu Unità Cattolica. Tu je, ne da bi nas prej opozoril, dal objaviti popravek, v
katerem priznava dejstvo, vendar so vse objavili brez njegovega naročila in privolitve. Ta
pri­pomba je zmotna, ker v poročilu, ki ga imamo v hiši, je zapisano: »Dajem pooblastilo,
da to poročilo berejo in natisnejo ter dajo v javn­ ost na način, da bo to v večjo Božjo slavo.«
In kaj sedaj? Kakor hitro se bo don Durando vrnil z okrevanja, bomo vse uredili. Potrpimo.
Kljub vsemu temu nas Marija Pomočnica blagoslavlja in med drug­ imi blagoslovi, ki
nam jih je podelila danes, je tudi dokončna ureditev zadeve s Katoliškim branjem. Res je,
da smo morali prevzeti težke žrtve, toda sedaj je končno naše.
Čez nekaj dni bom stopil h gospodu grofu Demagistrisu po sed­ emsto frankov. Odlič-
no, kar ste storili v tej zadevi.
Prekinjam pisanje, da sprejmem v dar miloščino, ki mi jo izr­ oča neka oseba, ki je ime-
la zapleteno sodbo. Priporočila se je Marij­i Pomočnici, opravila devetdnevnico in obljubi-
la dar za cerkev. Danes je končala devetdnevnico in pravda je pri kraju.
Kar se tiče vašega bivanja v Rimu, je za neomejen čas, se pravi, dokler ne zberete
deset tisoč frankov za cerkev in za peka. To po­meni, da čutimo veliko potrebo, da se čim

26.10 Page 260

▲back to top


260
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
prej vrnete, vendar lahko ostanete v Rimu tako dolgo, dokler bo to v večjo Božjo slavo in
kor­ ist oratorija.
Kar se tiče mojega potovanja v Rim, je stvar zelo zapletena, zlasti zaradi časa, v ka-
terem živimo. Moram počakati, kaj se bo zgodilo v teh dveh tednih.
Ker ne morem imenovati vseh, ki naj jih pozdravite, pozdravi­te tiste, ki ste jih navedli
v pismu, in zlasti vse naše dobrotnike. Povejte vsem, da bom jutri zanje maševal, fantje pa
bodo prejeli svet­ o obhajilo po njihovem namenu z vsemi molitvami, ki jih opravljamo za
dobrotnike cerkve.
Bog naj blagoslovi vas, gospod vitez, naj blagoslovi vaše napore in stori, da boste z
vsako besedo rešili eno dušo in si tako zaslužili en mareng (zlatnik). Amen.
Vdani v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Turin, 22. maja 1866
P. S.: Po pošti boste prejeli knjige in glasbeni material, za katerega ste prosili.
To pismo govori o dveh dogodkih, ki jih je treba pojasniti. Prvi se tiče milosti
Marije Pomočnice, ki jo je objavila Unità Cattolica 29. aprila 1866, št. 101. To je
bila prva milost, ki smo jo obja­vili z namenom, da bi pokazali v dejanjih dobroto
presvete Device Mar­ ije do vseh tistih, ki pomagajo graditi njeno cerkev v Valdo-
ccu in podpirajo salezijanske ustanove. Hoteli so najvidnejšemu italijans­ kemu
katoliškemu časopisu izkazati to čast. Prav tako so na straneh istega časopisa
obširno poročali o čudežih, ki jih je Marija naredila v Spoletu, ko so jo klicali s
tem imenom. Po tej prvi objavi bi nadaljevali, kakor se je potem dejansko tudi
zgodilo, objav­ljanje vsega, kar je Marija z imenom Pomočnica storila tistim, ki
so pomagali pri gradnji novega svetišča. Vse to v vednost krščanskemu ljudstvu
in v korist Marijinih častilcev.
Don Durando je šel k svojemu profesorju in prijatelju Tomažu Vallauriju in
ga prosil, da bi v Unità Cattolica objavili rokopis o milosti.
Takrat teolog Margotti še ni bil tako tesno povezan z oratorijem kot po-
zneje. Profesor Vallauri, ki je bil sourednik časopisa Unità Cattolica, je privolil
v don Durandove razloge in dejal, da on sam nima nikakršnih težav, vendar bi
o stvari govoril z Margottijem. Ko je teolog prebral poročilo, ga ni hotel dati v
tisk, če ga prej ne bi odobrila cerkvena oblast. Tako so poročilo poslali nazaj in
dodali navedeni pogoj. Don Durando se je napotil h kanoniku Vogliottiju in ga
prosil, da bi dal svoje dovoljenje. Toda kanonik se je odločno uprl. Kaj naj stori-
mo? V semenišču je bil med predstojniki teolog Olivero, ki je bil zelo naklonjen
oratoriju in je imel velik vpliv na Vogliottija. Na tega se je obrnil don Durando in
teolog Olivero je tako dolgo pregovarjal provikarja, da je končno dal dovoljenje.
Članek so natisnili tako, kakor ga podajamo.

27 Pages 261-270

▲back to top


27.1 Page 261

▲back to top


BiS 8 — 31. poglavje
261
naj živi marija pomočnica!
Veleugledni gospod ravnatelj!
Pod vtisom mnogih poročil, ki jih dan za dnem berem v vašem časop­ isu o naši kato-
liški Cerkvi, sem se opogumil, da bi v vaših stolpcih objavili poročilo o izredni ozdravitvi,
rekel bi čudežni, ki sem je bil deležen po priprošnji Marije Pomočnice. Devet mesecev sem
ležal v postelji zaradi bolezni, ki je imela vse znake kostne jetike, in trpel neznosne bole-
čine. Tudi del glave in zlasti levo lic­ e sta bili napadeni od te bolezni. Poklical sem najbolj
znane zdravnike, tako posamično kakor v skupnem posvetu, in uporabil vsa mog­ oča zdra-
vila. Vse zaman. Stvar, v kateri so se ti strokovnjaki strinj­ali, je bila: če bi bolezen povzroči-
la gnojenje, kar se je zdelo neizogibno, bi takoj povzročila smrt. Pa tudi sicer bi v kratkem
podlegel bolezni. Tako sem v hudih bolečinah in žalosti vid­ el, kako se mi z naglimi koraki
neizogibno bliža smrt, ne da bi mogli preprečiti njen prihod.
Tiste dni me je iz prijateljstva prišel obiskat odlični duhovn­ ik don Bosko. Ko je slišal
natančno poročilo o mojem stanju, mi je dej­al, da se jih je veliko priporočilo Mariji Pomoč-
nici in so prejeli izredne milosti in uslišanja. Priporočil mi je, da bi opravil devetdnevnico
k tej nebeški materi. Če bi mi Marija izprosila ozdravitev, tako mi je dejal, naj bi prinesel
kak dar za nadaljevanje gradnje cerkve Marije Pomočnice v Valdoccu. Ker nisem imel več
nikakršnega upanja v človeška sredstva, sem se z veseljem odzval temu povabilu. Tako
so vsi člani moje družine in jaz, kolikor mi je bol­ezen to dopuščala, prosili v ta namen in
zaupali v Božjo dobroto po priprošnji blažene Device.
Zadnji dan devetdnevnice me je imenovani duhovnik spet počast­ il s svojim obiskom
in spodbudil k zaupanju v presveto Devico Marijo. Preden me je zapustil, mi je podelil
blagoslov in obljubil, da bo naslednji dan daroval zame sveto mašo.
Naslednjega dne se je ob četrt na osem začela sveta maša, kakor mi je bilo poveda-
no, in člani družine smo molili. Ob pol osmih sem začutil poslabšanje, huda bolečina mi
je dala slutiti grozeče posledice, opazil sem naglo gnojenje. Takoj sem začutil občutno
izboljšanje, ki se je potem nadaljevalo. Družino je prevzelo veliko veselje in jaz sem se
začutil, rekel bi, v trenutku ozdravljenega. In to od bolezni, ki je po mnenju zdravnikov
neozdrav­ljiva, in če bi tudi iznašli kak način zdravljenja, bi to zahtevalo dolg­ a leta bole-
čega in težkega okrevanja.
Sedaj sem popolnoma zdrav, tako zdrav, kot še nikdar nisem bil. To ozdravitev pri-
pisujem Bogu in sem ga prej­el po priprošnji Božje matere Marije z imenom Pomočnica
kristjanov.
Prvo, kar sem storil, je bila moja zahvala Bogu za tako veliko dobroto. Takoj sem se
odpravil izpolnit svojo obljubo z daro­vanjem svojega prispevka za gradnjo novega svetiš-
ča, ki veličastno raste v tem mestu v mestni četrti, imenovani Valdocco.
V počastitev resnice želim, da to poročilo objavijo in preberej­o tako, da bo v večjo
Božjo slavo in v čast presvete De­vice Marije.
Jožef Morelli, nekdanji župan v Casellah
Dajem dovoljenje za natis: kanonik A. Vogliotti, cerkveni revizor
Turin, 29. marca 1866

27.2 Page 262

▲back to top


262
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Sin gospoda Morellija, ki je bil učenec don Duranda, je bil ob branju tega
poročila v tem časopisu užaljen in je pris­ ilil svojega očeta, da je napisal nasle-
dnjo izjavo in dal objaviti v Unità Cattolica dne 16. maja 1866 v št. 116.
Gospod direktor Unità Cattolica!
V št. 101 vašega uglednega časopisa sem naletel na poročilo nekega dogodka, podpi-
sano od Jožefa Morellija, nekdanjega župana v Casellah.
Zaradi te objave v imenovanem časopisu brez moje vednosti, ki so jo potem posneli
še drugi časopisi, si ne morem kaj, da ne bi odl­očno ugovarjal. Izjavljam, da ta objava ne
prihaja od mene, temveč od oseb, ki jih zaradi obzirnosti ne imenujem.
Turin, 13. maja 1866
Jožef Morelli
Don Bosko se ni strinjal s tem slabo nasvetovanim ugovorom in je isto mi-
lost dal natisniti v julijskem zvezku Katoliškega branja pod naslovom Naj živi
Marija Pomočnica s pripombo:
»Ni nam znano, zakaj so hoteli nasprotovati verodostojnosti tega poročila,
toda mi ti, dragi bralec, lahko zagotovimo, da je to, kar bomo povedali, čista res-
nica. To objavljamo še s toliko večjo željo, da bi vsi Marijini častilci zvedeli, kako
ta dobra nebeška mati pomaga svojim sinovom tudi v časnih zadevah. In kaj naj
bo potem pripravljena storiti za rešitev naših duš?«
Čeprav so češčenje Marije z imenom Pomočnica kristjanov poznali že v več
krajih, je bilo vendar omejeno na nekaj družin, pa je, potem ko je začel o tem
poročati tisk, vzbudilo kakor električna iskra zaupanje vanjo.
»Vedno več in več ljudi se ji je začelo priporočati,« je leta 1868 pisal don
Bosko, »opravljati devetdnevnice in ob uslišanju obljubljati kak dar. In tukaj bi
moral jaz, če bi hotel opisati množico dogodk­ ov, napisati ne majhno knjižico,
temveč več debelih knjig.
Prenehanje glavobola, ozdravitev vročine, zaceljene rane in uljesa, izgini-
tev protina, konec krčev, bolezni oči, ušes, zob, ledvic, ki so v trenutku izginile,
so sredstva, s katerimi nam Božje usmiljenje daje vse potrebno za dograditev
te cerkve.
Turin, Genova, Bologna, Neapelj pa tudi vsa druga mesta, kot Milan, Firen-
ce, Rim, so priče izrednih darov, ki jih je Marija, klic­ ana z imenom Pomočnica
kristjanov, podelila svojim otrokom, ki so ji potem hvaležni prinesli svoje daro-
ve. Pa tudi v oddaljenih kraj­ih, kot Palermo, Dunaj, Pariz, London in Berlin, so
se ljudje zatekli k Mariji Pomočnici in ji obljubili majhen dar ter bili uslišani v
svojih prošnjah. Ne poznam niti enega, ki bi se zatekel k njej, ne da bi bil uslišan.
Večje ali manjše uslišanje tako v duhovnih kakor telesnih potrebah je bilo ved-
no posledica prošnje njenih častilcev. Zatekli so se k njej, prejeli nebeški dar in
izpolnili svojo obljubo, ne da bi jih kdo k temu navajal.«

27.3 Page 263

▲back to top


32.
poglavje
Težave, ki jih je imel don Bosko, da so pravno priznali lastništvo Katoliškega
branja – Grof Cays postavljen za razsodnika – Njegovi sklepi – Don Boskova
pisma grofu – Grofovo pismo škofu v Ivrei – Božji služabnik je pripravljen
na kakršno koli rešitev, samo da pride do sporazuma – Nadaljevanje
dogovora med grofom in škofom – Don Bosko postane pravno edini lastnik
Katoliškega branja
Don Bosko je v pismu 22. maja 1866 vitezu Oregli poročal: »Marija Pomoč-
nica nas še naprej blagoslavlja s svojimi blagoslovi. Med drugimi blagoslovi je
tudi končna rešitev vprašanja Katoliškega branja. Res je, da smo morali marsi-
kaj žrtvovati, toda sedaj je končno naše.« Toda na žalost je to vsaj za nekaj časa
ostalo še zgolj upanje.
Božji služabnik je za dokončno ureditev tega vprašanja, ki je teklo že več
let, moral marsikaj prestati. On si je zamislil izdajanje Branja, izdelal je načrt,
začel tisk, vedno je bil pri vsem zraven, pisal je, popravljal tako vsebino kakor
slog, hodil na potovanja, pisal in spodbujal druge, da so pisali, delal je propa-
gando. Lahko rečemo, da ni nikdar mislil, da Katoliško branje ne bi bilo njegova
last, temveč koga drugega.17 »Solastniki so post­ ali drugi zaradi njegove poniž-
nosti pa tudi zar­ adi njegovega globokega spoštovanja vsakega pastirja Cerkve
in zlast­ i še zaradi njegove velikodušnosti. Res je, da je ivrejski škof podp­ isal
menico za 425 lir in naredil velik dolg pri markizu Biragu, res pa je tudi, da se
je z naročnino na Katoliško branje zbrala več kot zadostna vsota za odplačilo
vseh teh obveznosti.
17 Glej BiS 7, str. 109.

27.4 Page 264

▲back to top


264
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Toda don Bosko je želel premagati vsako težavo, samo da bi zagot­ ovil obstoj
Branja. Zato je prišel v Turin generalni vikar ivrejskega škofa kanonik Pinoli, da
bi uredili zadevo, ki bi bila po vo­lji njegovega škofa.
Razlog za ta korak je bila zahteva tiskarja Paravie mons. Morenu, da naj pla-
ča dolg 4265 lir za stroške tiska, preden je don Bosko 1864 sam prevzel upravo
Branja v svoje roke. Ker so se pa trij­e imeli za lastnike Branja, je bilo treba do-
ločiti pravice vsakega posameznega in s tem tudi dolžnosti.
Teolog Valinotti je v ta namen prosil grofa Karla Caysa di Giletta, da bi on
bil razsodnik v zadevi, in mu postavil ob stran uradnega svetovalca odvetnika
Deamicisa.
Grof je sprejel ponudbo in odločil, da je treba za vsako ceno preprečiti vsak
poseg sodišča in najprej določiti, kdo je lastnik Katoliškega branja, ker so vsi
trije trdili, da je to vsak izmed njih. Kdor bi bil priznan za lastnika, bi moral
plačati dolg Paravii. Potem bi bilo treba določiti, kaj in koliko naj bi edini lastnik
dal v odškodnino drugima dotedanjima solastnikoma. Teolog Valinotti je izjavil,
da mu je zadosti moralno zadoščenje, ker je s svojim sodelovanjem s Katoli-
škim branjem veliko prispeval k širjenju dobrega in želi samo, da bi bil izvzet iz
kakršne koli obveznosti med leti 1854 do 1864.
Na tak način se je vprašanje omejilo samo na odnos med škofom in don
Boskom. Bilo je primerneje prenesti lastninsko pravico samo na don Boska, saj
je bil pripravljen prevzeti povračilo dolgov, ker je po l. 1864 tako in tako sam
vodil upravo. Treba je bilo samo še urediti obveznosti monsinjorja do Katoli-
škega branja in obveznosti Katoliškega branja do monsinjorja. Toda to so bili
samo približni ra­čuni, ker nihče ni vodil pravega knjigovodstva.
Prvi računi tiskarja De Agostinija od 1853 do 1857 so obupno zmedeni, po-
znejši, ki jih je vodil kanonik Valinotti, so malo bolj urejeni. Ocene ni bilo mogoče
narediti v kratkem in razsodnik je moral porabiti veliko časa. Sklep njegovega
raziskovanja se glasi:
Dolg Katoliškega branja do monsinjorja prihaja iz prodaje donosa 425 fran-
kov iz leta 1856 in ostanka (3388) dolga Biragu in se ocenjuje na 9428 lir. Dolg
monsinjorja do Katoliškega branja za naročn­ ino od 1853 do 1855, vštevši
vplačilo od 1853-1855 1677 lir, znaša 8264 lir. Zato je dolg Katoliškega branja
monsinjorju 1164 lir. Ker pa je škof, kakor moremo razbrati iz pisem kanonika
Pinolija teologu Valinottiju, izrazil željo, da bi on ohranil lastninsko pravico do
Katoliškega branja, sta grof in odvetnik sklenila, da bi spremenili prvo ponudbo
in bi zato monsinjor ohranil lastninsko pravico ter si naložil tudi vse dolgove

27.5 Page 265

▲back to top


BiS 8 — 32. poglavje
265
pri Paravii. Tako osredinjenje lastnin­ e Katoliškega branja bi pomenilo tudi do-
biček sedanje uprave, kar bi pomenilo pridobitev tega, kar je don Bosko zaslužil
od 1864 leta. Korist, ki jo je don Bosko uresničil v dveh letih svoje uprave, bi
mo­rala poplačati njegovo delo, kar brez dvoma zasluži krepko povračilo.
To so bili sklepi presoje dne 22. maja. Dne 23. in 24. maja so se ponovno
zbrali na razgovor in don Bosko je uvidel, da so mu možje iz Ivree hoteli naložiti
težek pogoj, kot je mogoče razbrati iz pisma, ki ga je pisal grofu Caysu.
Predragi gospod grof!
Ko sem vam predvčerajšnjim zaupal sklep ali bolje dokončanje zadeve Katoliško bra-
nje, sem upošteval vse, kar je bilo rečeno glede Biraga in obresti monsinjorjeve menice.
Toda včeraj so se stvari obrnile drugače in so meni naložili vsoto več kot pet tisoč frankov.
Kot ravnatelj dobrodelne ustanove ne morem prevzeti te obveznosti, ne da bi prej
razčistil nekatere stvari. Zakaj hočejo samo meni natovoriti dolg Paravie, saj sta to vodila
samo gospod T. Valinotti in kanonik Pinoli. Jaz sprejemam dogovor, kakor je bilo izrečeno
v sredo. Če tega ne bodo sprejeli, ker gre za veliko vsoto, bom pustil vse drugo in sam pre-
veril račune, dodal nekatere svoje zapiske in zapiske raznih drugih oseb iz raznih krajev in
obdobij. Nikdar nisem mislil, da bodo privlekli na dan te stvari, ki smo jih imeli za zastarele
ali skoraj zastarele. Teolog Valinotti sam mi je večkrat zagotovil: z obrestmi 200 frankov
v prid Katoliškega branja je monsinjor plačan. Dolg pri Biragu pa je skorajda izplačan itn.
Res je, da je treba nujno plačati dolg pri Paravii in to se lahko naredi takole: Jaz bom
plačal svoj delež, teolog pa naj stori, kakor hoče.
Pri tem je treba upoštevati:
1. Kakor sem vam povedal in kar znova potrjujem, da če se vidi kak mogoč konec
zadeve, ki bi jo v vesti mogel sprejeti, bom to brez nadaljnjega storil.
2. Če hočemo končati odlašanje, sem pripravljen plačati dolg pri Paravii, samo da je
vsega konec, in jaz ne bom več zahteval svojih pravic.
Verjemite mi, gospod grof, da mi je ta zadeva kakor trn v srcu. Po eni strani bi rad
odstranil tudi samo senco prepira, po drugi pa imam množico fantov, ki jim moram dati
jesti in ki me silijo, da izrabim vsako najmanjšo možnost, da zadostim njihovim potrebam.
To je tudi razlog, zakaj je moje zdravstveno stanje tako slabo. Poleg tega mi je zelo žal,
da smo vas s to stvarjo tako zaposlili. Bog naj vam povrne in molil bom, da bo plačilo pri
Bogu zelo veliko.
Prosim vas, da te moje misli prenesete, če se vam zdi primerno, častitemu teologu
Valinottiju in mi verjemite, da se iz vsega srca izrekam za vašega vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 25. maja zjutraj 1866
N. B.: Danes dopoldne bom moral iti v mesto zaradi bolezni nekaterih fantov in me
zato ne bo doma do 10.30.

27.6 Page 266

▲back to top


266
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Grof Cays je končal svojo razsodbo. Dne 27. maja je pisal škofu v Ivrei in mu
natančno opisal položaj in pismo sklenil takole:
Vaši uglednosti predlagam dve rešitvi ali dva sistema. Če se vam zdita primerna in
pravična, bodite tako dobri, da se odločite za enega od njiju. Teolog Valinotti in don Bosko
se v spoštljivi vdanosti že vnaprej strinjata z vašo odločitvijo. Kar se tiče mene, vas prosim,
da mi odpustite, da sem prevzel obveznost, ki zdaleč presega moje sposobnosti. Toda če
sem sprejel nalogo, to vam povem odkrit­ osrčno, sem storil samo zato, ker so me k temu
prisilili. Zlasti vi ste s svojo dobroto izvajali name močan pritisk, potem ko ste sprejeli
izbiro, ki jo je določil teolog Valinotti.
Mons. Moreno mu je odgovoril z dvema pismoma z dne 28. in 31. maja, v
katerih ga je prosil, naj mu pošlje dokumente in papirje v zvezi z računovod-
stvom. S tem je dokazal, da ni bil zadovoljen s poročilom o dohodkih in izdatkih,
dolgovih in kreditih, ker se mu je zdelo, da s tem preveč izgublja, če bi se odre-
kel lastninski pravici Katoliškega branja.
Grof Cays je po ceremoniarju velečastitega don Serraglia 1. junija poslal
monsinjorju poročilo o dohodkih in izdatkih in druge listine. Ko mu je razložil
umestnost dognanj svoje raziskave predstavljenih računov, je dodal:
»Ko so me prosili, da izrečem svojo razsodbo o vprašanju, sem moral predvsem opre-
deliti plačilo tiskarni Paravia. Svoje posredo­vanje sem povezal s prijateljskim sporazu-
mom in ne s pravno razsodbo. Stvar je preveč zapletena in ne vem, ali bo po dveh letih
razpravljanja mogoče uspešno končati pogovor, kot sem to menil na začetku razgovor­ ov.
Moj prvi predlog je prekinitev pogovorov in odpis lastnin­ e Katoliškega branja don
Bosku s pogojem, da ta plača celoten dolg pri Paravii.
Ne bi rad nalagal še dodatnega dolga, ki prihaja iz obresti menice vaši uglednosti,
kar, kakor je razvidno iz predloženih računov, vse skupaj sloni na zelo negotovih domne-
vah in zato ne more biti izhodišče za kako obveznost.
Kako naj bomo gotovi o izidu računa, ko manjkajo podatki za čas odtujitve dohodkov
in ne poznamo niti točne vsote, ki je bila izgub­ljena? Poleg tega pa je med računi, ki jih lah-
ko napravimo, nekaj takih, ki vodijo k prav nasprotni ugotovitvi. V takih okoliščinah sem se
vzdržal kakršne koli sodbe. Hotel sem svoje dvome sporočiti vaši uglednosti in vam prepustiti
odločitev, tako da bi tako odpustitev dolga kakor zadrž­ anje bili odvisni od vaše velikodušnosti.
Upam, da boste privolili v ta predlog tudi v želji, da bi čim prej končali to zadevo, pa
tudi zato, ker bi taka rešitev prinesla veliko koristi ubogi mladini don Boskove ustanove,
ki se ne omejuje samo na turinsko mladino, temveč se razteza tudi v druge škofije. Jaz sem
se opredelil za drugo rešitev. Mogoče sem v želji, da bi končali to zadevo, nehote okrnil
pravice katerega izmed udeležencev.
Stvar, ki je za zdaj še popolnoma neodločena, bomo končali z odločitvijo tistega, ki
bo iz razlogov pravičnosti in poštenosti hotel končati razpravo in tako pomagal k rešitvi.«

27.7 Page 267

▲back to top


BiS 8 — 32. poglavje
267
Monsinjor je ostal pri svoji odločitvi in je 2. junija pisal grofu pismo, v ka-
terem izraža željo, da bi mogel pregledati računo­vodstvo za leta 1864-1866, se
pravi v času, ko je don Bosko vodil upravo Katoliškega branja. Grof je dvakrat
šel v oratorij, toda don Bosko je bil obakrat odsoten. Zato je pustil monsinjorje-
vo pismo tajniku, monsinjorju pa je 4. junija med drugim pisal naslednje:
»Predstavitev teh računov ne bo končala pravde, kajti če bi ti bili tudi jasni kakor
sonce, ne bi bilo jasnosti glede vseh pravic, ker je treba razpravljati o povračilu oratoriju
za izdatke tiskanja, povračilu za delo, ki so ga opravili fantje, in zlasti še, in to je največ, o
oceni don Boskovega dveletnega dela. Če hočemo biti pravični, je treba vzeti v pretres tudi
to. Zato se predvideva, da stvar ne bo tako hitro končana.
Vidim, da vi niste tega mnenja. Zato polagam v vaše roke vse nadaljnje poslovanje
razsodnika in se umikam iz cele zadeve. Prosim vašo ekscelenco, da me imejte popolnoma
izvzetega iz te zadeve.
Žal mi je, da je moje delo v vsem tem prizadevanju ostalo brez uspeha. Lahko pa vam
zagotovim, da sem vložil svojo najboljšo voljo.
Prosim vas, da sprejmete itn.«
Petega junija je monsinjor iz Ivree pisal grofu in se mu zahvalil za njegovo
delo. Opravičil se mu je in ponovil, da hoče videti don Boskovo računovodstvo,
ker gre za izredno pomembno zadevo, v kateri si brez trdne utemeljitve ni mo-
goče ustvariti mnenja. So vidiki, ki bi lah­ko dali stvari popolnoma drugačen
izid, kot ga je predstavil grof.
Ko so tako prekinili razpravo s pomočjo grofa Caysa, so bili Ivrejčani prisi-
ljeni stvar ponovno vzeti v roke, saj je tiskar Paravia poslal odločno zahtevo za
izplačilo dolga. Tako je stvar spet stekla.
Teolog Valinotti je pisal grofu in ga prosil, ali bi mogel pravočasno urediti
zadevo in tako preprečiti pohujšanje zaradi tega prepira ter se domeniti z od-
vetnikom Deamicisom. Obljubil mu je, da bo tisto, kar bo storil, prav narejeno
in bo skušal zadovoljiti monsinjorja. Posl­al mu je tudi pismo kanonika Pinoli-
ja, v katerem je podajal zadnje monsinjorjeve zahteve, in sicer, da bi Katoliško
branje ostalo last don Boska, ki bi poravnal dolg pri Paravii, njemu pa bi plačal
1700 lir kot ostanek njegovega imetja in ne samo 1163 lir in 82 centov.
Dne 22. julija je grof Cays s svojega letovanja v Casellettah spo­ročil ta pred-
log don Bosku, ki je bil, kakor smo videli, pripravljen plačati Paravii dolg, ne
da bi prevzel kakršno koli drugo obveznost. Vendar Božji služabnik ni ničesar
obljubil, niti ni bilo pričakovati od njega kakega preprostega predloga, ki ga
nasprotna stran sploh ne bi sprejela, poleg tega pa bi bil obtežen z novimi da­
jatvami. Zato je grofu takole odgovoril:

27.8 Page 268

▲back to top


268
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Veleugledni gospod grof!
Cela vrsta opravkov me je prisilila, da sem bil več dni zunaj Turina, in to je tudi razlog,
zakaj vam nisem odgovoril na vaše cenjeno pismo v blaženi zadevi Katoliškega branja. Menil
sem, da je, potem ko sem se popolnoma zaupal odločitvam teologa Valinottija in je to pot­ rdil
tudi monsinjor škof Moreno, stvar rešena brez nadaljnjih razprav. To toliko bolj, ker bi bilo
treba prevzeti vse dolgove prvih petih let, kot je bilo zapisano v zapisniku, ne da bi mogli
preveriti stanje. Nobenih računov ni za leto 1856. Čeprav je vse podpisal teolog Valinotti. Jaz
pri vsem nisem navedel izdatkov za potovanja, pošto, knjige, vzdrževanje nekaj fantov ad hoc
(v ta namen), kar znese vsaj 5000 frankov. Vse to so pustili ob strani in izdelali poravnavo.
Predložili ste mi, da naj prevzamem dolg za Katoliško branje pri Paravii, ali bi ga prevzel
monsinjor, ne da bi vzel v poštev druge stvari. Jaz sem se popolnoma izročil vam in se izro-
čam še sedaj. Pot­ em si izmišljajo vedno nove pogoje in odvetnik kanonik Pinoli me je v svojem
pismu označil s pridevki, ki si jih jaz nikdar ne bi upal izreči o njegovi osebi.
Pravijo, da jaz povzročam vedno nove težave. Vi, gospod grof, veste, ali sem samo
enkrat spremenil svoja stališča, razen da nisem nikdar navajal svojih deset let dela za
Katoliško branje.
Da pokažem, da nisem spremenil in ne spreminjam niti besedice od dogovorjenega,
ponavljam, da sem pripravljen umiti si roke nad Katoliškim branjem in prepustiti vse
monsinjorju s pogojem, da on poravna dolg pri Paravii.
Ponavljam, kar sem že povedal: da prevzemam dolg pri Paravii in s tem Katoliško
branje brez vsakršne druge obveznosti, če je tako prav. Če bi potem hoteli končati to za-
devo, sem pripravljen dati tisoč frankov monsinjorju, če je poravnan dolg s Katoliškim
branjem in drugimi knjigami, ki so naša last. Pripravljen bi bil tudi plačati na roko, toda
na žalost nimam denarja.
Končno naj vam, gospod grof, odkritosrčno povem, da ob dejstvu, da je v oratoriju to-
liko mladih klerikov in aspirantov iz škofije Ivrea, ki smo jih vzdrževali in jih še vzdržujemo
popolnoma zastonj, ne bi mislil, da je mogoče tako malenkostno obravnavati to zadevo.
Oprostite mi zaradi vsebine tega pisma in če se je morda kje prikradel kak manj pri-
meren izraz. Veliko opravkov, naše potrebe in premnoge težave, ki prihajajo iz te zadeve,
so me prisilili, da sem pisal malo naglo in mogoče tudi z občutkom užaljenosti.
Zahvaljujem se vam za dobroto, ki ste jo pokazali v tej in v drugih zadevah v zvezi z
oratorijem, in vam zagotavljam najglobl­jo hvaležnost, ko imam hkrati čast, da se imenu-
jem vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 4. avgusta 1866
duh. Janez Bosko
Gospodu grofu Caysu di Giletta - Alpignano-Casellette.
Temu pismu je don Bosko priložil listek za grofa, ki ga je napisal v Streviju
dne 4. avgusta.
Predragi gospod grof!
Pisal sem v uradnem slogu. Če menite, da bi bilo umestno poslati to pismo odvetniku
Pinoliju, bi bil za to.

27.9 Page 269

▲back to top


BiS 8 — 32. poglavje
269
Dobro letino za vas, gospod grof, in blagoslov vsej vaši poveč­ ani družini. Bog naj
vas vse blagoslovi. Molite zame, ki se s polnim spoštovanjem izrekam za najvdanejšega
služabnika.
Strevi, 4. avgusta 1866
duh. Janez Bosko
Zdi se, da se je grof popolnoma strinjal z don Boskovimi pog­ledi. Ko se mu
je Božji služabnik nemudoma zahvalil, je dodal še dopis, ki naj bi bil priložen
pismu z dne 4. avgusta in iz katerega je mogoče razbrati, kako je bil daleč od
kakršnega koli spora.
Predragi gospod grof!
Prejel sem vaše cenjeno pismo in se vam zanj zahvaljujem. Prilagam dodatni dopis,
ki ga, prosim, priložite mojemu pismu za škofa. Naj odločijo, kakor hočejo. Kot izraz kr-
ščanske ljubezni hočem sprejeti vsako odločitev, ki se vam bo zdela prava. Sebe in svoj­e
fante priporočam dobroti vaših molitev, želeč vam vse nebeške blag­ oslove. V hvaležnosti
se izjavljam vaše uglednosti vdani služabnik.
Turin, 11. avgusta 1866 duh. Janez Bosko
Grofu Caysu – Casellette
V pripisu je bilo rečeno:
P. S.: Ko sem napisal pismo in vedno v želji, da bi bila zadeva Katoliškega branja kon-
čana, vam dajem popolno poo­ blastilo, da vsoto 1000 lir (o katerih je govor v pismu) zvi-
šate na 1163,82, kakor ste predlagali v pismu monsinjorju škofu v Ivrei. Če bi vi hoteli
prevzeti carto bianco (pooblastilo) in bi mi o vsej zadevi govorili šele na koncu, ko bo
treba dati pod­pis, bi mi izkazali resnično delo krščanske ljubezni. Moji opravki in moje
premnoge težave mi ne dopuščajo, da bi se še naprej ukvarjal s to zadevo.
Vaš vdani služabnik duh. Janez Bosko
Grof je sporočil don Boskove predloge kanoniku Pinoliju, medtem ko se je
ta 16. avgusta obrnil nanj in mu sporočil, kako zelo ga skrbi, da bi pravda s Para-
vio šla naprej in bi moral plačati velike stroške, če bi sodišče izreklo svojo sod-
bo. Zato ga prosi, da bi pravdo s Parav­ io takoj končali. Sprejema pogoj, da zniža
zahtevo na 1500 lir, ki pa jih je treba plačati na roko, da bi s tem kupil police jav-
nega dolga in tako nadomestil to, kar je monsinjor izgubil. Pravdo s Paravio so
prekinili. Kanonik Pinoli je zaupal izdelavo pogodbe odvetniku Deamicisu (od-
vetniku teologa Valinottija), ki naj bi se dogovoril z don Boskom glede ustreznih
pripomb. Izhodišče je bilo, da bi don Bosko plačal Paravii 4265 frankov kot os-
tanek dolga, monsinjorju pa v treh obrokih 1500 frankov, se pravi 500 frankov
prvo, 500 frankov drugo in 500 frankov tretje leto. S tem bi postal don Bosko
edini lastnik Katoliškega branja in ivrejski monsinjor in teolog Valinotti bi ga

27.10 Page 270

▲back to top


270
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
razrešila vseh obveznosti do nekdanje uprave Katoliškega branja. Grof Cays se
ni več vtikal v te dogovore, ki naj bi jih sklenili obe stranki ob pomoči gospoda
odvetnika Deamicisa.
Kljub vsemu temu se zdi, da je cela stvar spet padla v vodo. Kanonik Pinoli
je zahteval, da mora don Bosko plačati Paravii ne samo dolg, temveč tudi stro-
ške za pravdo in obresti. O tem ni bilo govora v osnutku pogodbe. Dne 24. no-
vembra 1866 je kanonik pisal grofu, da ni mogoče monsinjorju nalagati novih
bremen, da se je Paravia pritoževal, da še niso končali te nesrečne pravde in da
je zato prisiljen vso stvar izročiti sodišču s ponovnimi visokimi izdatki. Potem
je tožil, da se je dolg pri Paravii še povečal, ker don Bosko ne plača dogovorjene
vsote. Končal je s prošnjo, da bi se zavzel pri don Bosku, ki naj bi držal dano
besedo in tako končal neprijetno zadevo za vse soudeležene.
Grof mu je na začetku decembra takole odgovoril:
Velečastiti gospod kanonik!
Včeraj zjutraj sem bil pri don Bosku in tukaj je povzetek naji­nega pogovora. Don
Bosko je pripravljen sprejeti pogodbo, kakor je bila sklenjena, se pravi: pripravljen je pla-
čati dolg pri Paravii, kakor je bilo določeno, to je 4200 frankov. To vsoto smo ustrezno
določili, da bi bil izražen don Boskov dolg, in 1500 frankov za monsinjorja kot plačilo, s
čimer don Bosko nima težave. Nekaj drugega pa je dodatno vprašanje izdatkov za stroške
pravde. Če gre za obresti od 4200 fran­kov, ki jih don Bosko ni mogel plačati Paravii takoj,
ko je bil sklenjen dogovor, je on pripravljen to plačati; če pa gre za obrest­ i, ki jih Paravia
zahteva za čas pred dogovorom, potem moram povedati, da to ni bilo predvideno v do-
govoru in jih zato mora poravnati ali monsinjor ali teolog Valinotti. Isto velja za plačilo
stroškov za razp­ ravo. Tako bi se morala stvar končati, potem ko smo določili dolg pri
Paravii na 4200 frankov, če se ne motim,18 in dolg pri monsinjorju 1500 lir. To vsaj je bil
moj predlog.
Pravite mi, da monsinjor ni pripravljen na večje žrtve. Vendar tu ne gre za nove do-
datne izdatke, kakor niso nove žrtve, ki jih don Bosko mora prenašati zaradi nadaljevanja
pravde. Sicer pa, če bi se monsinjor odločil za kako žrtev, bi bilo to v prid ustanovi, ki si za-
služi vso naklonjenost. Znane so vam velike obveznosti, ki ležijo na don Boskovih ramah.
Sedemsto in več fantov, ki jih mora vzdrževati, ni malenkost, kajti če jih je nekaj takih, ki
plačujejo, je še več takih, ki so popolnoma zastonj. Med temi jih je veliko iz ivrejske škofije,
nekaj klerikov celo takih, ki jih je monsinjor sam priporočil. Tega ne pravim zato, da bi
spremenil smer njegove dobrodelnosti v njegovi škofiji, temveč v želji, da bi bil še zanaprej
naklonjen naši ustanovi in skušal zgladiti nastale ovire.
Oprostite mi, da sem se tako izrazil, vendar menim, da moram povedati stvari tako,
kakor jih vidim.
18 Točna vsota je bila, kot sem videl, 4265 lir.

28 Pages 271-280

▲back to top


28.1 Page 271

▲back to top


BiS 8 — 32. poglavje
271
Po treh mesecih, 22. februarja 1867, je odvetnik Deamicis don Bosku predložil nas-
lednji osnutek pogodbe:
Teolog Valinotti predlaga po podpisanem načinu, kako bi izravnali razlike v ocenje-
vanju položaja, ki je nastal zaradi zahteve Paravie, da naj se mu plačajo obresti od 4265
lir za tiskanje Katoliškega branja, in sicer po dogovoru med teologom Valinottijem in don
Boskom.
Teolog Valinotti prevzema obveznost, da bo pri Paravii plačal stroške pravde in obre-
sti od imenovane vsote do pogodbe, ki jo je don Bosko s pismom gospoda viteza Oreglie di
Santo Stefano naročil izdelat­ i gospodu odvetniku Deamicisu tako glede teologa Valinotti-
ja kakor monsinjorja škofa v Ivrei dne 16. septembra 1866.
Z druge strani pa se duhovnik don Bosko obvezuje, da bo poleg vsote 4265 lir Paravii
plačal tudi obresti, ki prihajajo po izdelavi pogodbe z imenovanim pismom, kakor tudi
izdatke za pravdo, ki jo je Paravia sprožil pri sodišču. Seveda prosimo, da bi vse potrebno
naredili čim prej, da bi tako prekinili še nadaljnje zapetljaje z gospodom Paravio.
To mi je bilo naročeno, da sporočim s strani teologa Valinottija gospodu don Bosku.
Upam, da bo predlog sprejet.
Grof Cays je poslal odgovor teologu Valinottiju.
Velečastiti gospod teolog!
Sporočam vam, da so po vaši izjavi, da prevzemate obresti in stroške razprave pred
pismom don Boskovega tajnika odvetniku Deamicisu z dne 16. septembra 1866, in če pus-
timo ob strani, da bo obresti po tem datumu prevzel don Bosko, stvari dobile drugačen
tek. Zago­tavljam vam, da z don Boskove strani ne bo nikakršnih težav za sprejem vašega
predloga. Prav tako vam z veseljem sporočam, da se je Paravia odpovedal obrestim pred
sprejetjem pogodbe 16. septembra. O tem sem se v navzočnosti pravnega izvedenca Ro-
della pogovoril s Paravio. Vse bi bilo dogovorjeno, samo vsota za stroške razprave še ni
določen­ a, kar nam bo znano pojutrišnjem, v sredo 27. tekočega meseca. Kakor mi je zago-
tovil gospod Rodella, se ne bodo dvignili čez 150 lir.
Menim, da bi mogli končati zadevo Katoliškega branja med škof­om v Ivrei in nje-
govimi družabniki na eni strani in don Boskom na drugi strani na naslednji način: vsak
naj bi na tisti delež, ki mu pripada, plačal obresti in stroške pravde Paravii, tako pred 16.
septembrom kakor po tem datumu. Določili naj bi obroke za plačilo 4265 lir s strani don
Boska Paravii, kakor tudi obroke plačil­a 1500 lir s strani don Boska škofu v Ivrei, pač v
smislu dogovor­ a.
Ostane še vprašanje, ki bi ga morali rešiti kot gordijski vo­zel, to je plačilo izdatkov
za izdelano pogodbo. Meni se zdi, da bi bilo pravično, da bi plačal polovico monsinjor in
drugo polovico don Bosko.
Če se strinjate z zgoraj navedenimi pogoji, prosim, sporočite. Jaz bom poskušal zve-
deti za stroške razprave, kakor hitro mi bo gos­pod Rodella dal potrebne podatke.
Sprejmite moje vdane pozdrave in me imejte za vašega vdanega služabnika.
Grof Cays

28.2 Page 272

▲back to top


272
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Obe strani sta sprejeli dokončen dogovor, nared­ ili so pravnoveljavno po-
godbo in teolog Valinotti je pisal gro­fu Caysu.
Velespoštovani gospod grof!
Vercelli, 30. marca 1867
Včeraj sem od odvetnika Deamicisa prejel tri prepise pogodbe med don Boskom,
monsinjorjem škofom v Ivrei in menoj. Takoj sem jih podpisal in poslal po pošti kanoniku
Pinoliju, da jih podp­ iše in dá podpisati monsinjorju, in ga prosil, da jih vrne po pošti od-
vetniku Deamicisu.
Mogoče bodo v nekaj dneh tukaj, tako da preostane samo don Boskov podpis.
Po moji vrnitvi v Turin vam bom vrnil še dopise in listine, ki so pri meni, da jih odda-
ste don Bosku.
Gospod naj blagoslovi dober uspeh Katoliškega branja in tudi vas, ki ste si toliko pri-
zadevali za ureditev cele zadeve. Jaz sem zadovoljen, če bo Gospod vzel v poštev vse, kar
sem storil brez kakršnega koli koristoljubja, pa naj ljudje govorijo, kar hočejo.
Sprejmite z izrazi visokega spoštovanja pozdrave od vdan­ ega služabnika
teologa Valinottija.
Po tem dopisovanju med grofom Caysom in teologom Valinottijem je bila
listina podpisana od Valinottija in poslana v Ivreo kanoniku Pinoliju kot za-
stopniku monsinjorja škofa. Toda Pinoli jo je vrnil, ker monsinjor ni hotel, da
bi ga imeli za lastnika. Zato jo je podpisal samo on in predlaga, da bi don Boska
izvzeli iz vsakršne monsinjorjeve zahteve.
Predlog ni zadostoval, zato je odvetnik Deamicis pisal Pinoliju in grof je v
tem smislu pisal monsinjorju naslednje pismo, iz katerega je razvidna vdanost
in nežno čutenje plemenitega patricija.
Monsinjorju škofu v Ivrei
Velečastita ekscelenca!
3. aprila 1867
Z določenim notranjim odporom se vračam k razgovoru o Katoliškem branju. Gotovo
se spominjate, da sem od aprila preteklega leta prevzel posredništvo v sporu, ki je nastal
med vašo ekscelenco, teologom Valinottijem in duhovnikom Boskom zaradi Katoliškeg­ a
branja. Gotovo se spominjate, kako sem v pismu z dne 27. maja predlagal, da bi se vi za
nadomestilo 1163,82 lir odpovedali lastništvu Katoliškega branja v don Boskovo korist.
Vsoto bi don Bosko (poleg 4265 lir Paravii za njegove storitve) plačal monsinjor­ ju ali pa
bi ohranili lastništvo Branja in plačali dolgove pri Par­ avii. Znova sem prebral pismo z dne
28. maja, v katerem omenjate žrt­ve zaradi menic in potrdil, ki ste jih morali imeti, odkar
ste priklic­ ali v življenje Katoliško branje. Opozorili ste me, da naj bi vzel v poštev račune
tistega poslovanja, preden bi se brez potrebnega poznanja lotil tako kočljive zadeve. V
pismu z dne 31. istega meseca ste mi izrazili mnenje, da se vam zdi zelo umestno, da bi
mog­li videti račune tistega upravljanja. Kajti tam je šlo poleg mnogih žrtev, ki ste jih že
omenili, tudi za prepustitev lastninske pravice publikacije, ki je zaradi velikega števila

28.3 Page 273

▲back to top


BiS 8 — 32. poglavje
273
naročnikov dobro uspevala itn. Prav tako se tudi gotovo spominjate, kako sem vam zato,
ker nisem mogel dobiti računov in se zato ni moglo nič dognati, pisal dne 2. ju­nija, da je v
tej zadevi treba pustiti ob strani natančno določanje računov, kajti povsod so bile luknje
in zato ni bilo mogoče določiti nikakršne osnove, ki bi rabila za izhodišče pravnega po-
stopka, in vse to v časovni stiski, ker je Paravia zahteval svoj denar. Zato sem prepuščal
vaši uglednosti nadaljnje odločanje, ker jaz sam nisem mogel ničesar ukrenit­ i. Vi ste bili
tako ljubeznivi, da ste mi odgovorili v pismu dne 5. junija in se mi zahvalili, kakor ste rekli,
kljub bridkostim, ki vam jih je povzročila ta zadeva.
Tukaj se končuje prvo obdobje te razprave, katere predmet je bila odstopitev lastnin-
ske pravice monsinjorja in teologa Valinottija don Bosku ali odstop lastninske pravice
don Boska monsinjorju samemu.
Drugo obdobje se začenja s pismom kanonika Pinolija, ki mi ga je poslal teolog Vali-
notti 20. julija in me prosil, da bi ponovno začel pogajanje z don Boskom. Tukaj sem ver-
jetno jaz naredil napako, ko nisem pisal najprej vaši velecenjeni ekscelenci za potrebn­ a
pojasnila. Toda ker so kar naprej govorili o monsinjorjevi koristi, sem menil, da ste dali
pooblastilo kanoniku Pinoliju ali da je vsaj delal z vašo privolitvijo. Verjetno so tisti, ki so
si dopisovali z menoj, najprej hoteli urediti vso zadevo in vam podati uradno izjavo, ko bi
bilo že vse pripravljeno. Kakor koli že, jaz sem bil vedno prepričan, da se vse dela z vašo
odobritvijo. Vse bi slonelo na vaši privolitvi za prenos lastninske pravice Katoliškega bra-
nja za odškodnino, o kateri je bil govor. Pismo kanonika Pinolija me je torej pooblaščalo,
da sem ponovn­ o navezal razgovore o lastninski pravici Katoliškega branja na naslednji
osnovi: don Bosko bi postal lastnik Katoliškega branja tako, da bi poleg 4265 lir dolga
pri Paravii plačal vaši ekscelenci tudi vsoto 1700 lir kot ostanek dolga namesto 1163,82
lir, kot sem jaz predlagal na začetku. Ponovno sem poln dobre volje začel z don Boskom
razgovor, v katerem ni šlo več za drugo kot za vsoto 1500 lir, ki naj bi jo on izplačal
vaši spoštovani ekscelenci. To je vsota, ki jo je določil sam kanonik Pinoli v svojem pismu
dne 16. avgusta, v katerem je predlagal, da bi razpolovili vsoto, ki sem jo nastavil jaz, in
prejšnjo vsoto 1700 lir. Pripisal je še, da naj poskrbim, da bo zadeva pri Paravii čim prej
končana brez sodne razsodbe.
Don Bosko je predlog sprejel s pogojem, da bi vsoto izplačal v obrokih po 500 lir na
leto, do tretjega leta brez obresti. Sredi septembra je bil izdelan načrt za prenos lastništva
Katoliškega branja na don Boska, ki naj bi ga opravila vaša ekscelenca in teolog Valinotti.
Kakor hitro bi don Bosko postal lastnik Katoliškega branja, bi prevzel dolg pri Paravii in
bi se tako končal spor zaradi starega dolga.
Zdelo se je, da je vse končano, in rekli so, da so pogodbo vsi sprejeli. Tedaj sem od
kanonika Pinolija 20. novembra prejel ponovno pismo, v katerem se je pritožil, češ da
don Bosko ni držal besede in da pogodba ni veljavna, ker še ni usklajeno vprašanje, kdo
bo plačal strošk­ e sodnega procesa in zaostalih obresti, ki jih je terjal Paravia in ki jih
don Bosko ni hotel plačati. Tukaj sem moral spet posredovati in po mnogih besedah se je
tudi to razrešilo. Dogovoril sem se s Paravio, da je odstopil od tožbe. Med don Boskom in

28.4 Page 274

▲back to top


274
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Paravio je bilo vse urejeno. Čakali smo samo, da bi prenos lastništva Katoliškega branja
bil dejansko opravljen s podpisom pogodbe z dne 16. septembra, o kateri mi je kanonik
Pinoli dejal, da je že sprejeta. To je pisanje, ki je bilo s podpisom don Valinottija v treh
prepisih poslano v Ivreo, da bi ga podpisali vi ali kanonik Pinoli kot vaš predstavnik in
bi tako končali ta prepir. Nikdar si ne bi mislil, da to pisanje ne bi dobilo vašega podpisa,
zlasti še zato, ker so mi rekli, da ste stvar v načelu že sprejeli, in to celo v dani obliki. Lah-
ko si mislite, kako silno sem se začudil, ko sem tri izvode pisanja videl pred seboj samo s
podpisom kanonika Pinolija in z njegovim pismom, v katerem pravi, da dogovora ne more
sprejeti v vašem imenu. Po vsem, kar je bilo rečeno in storjeno o Branju, ni bilo mogoče
sprejeti tega predloga. Prenos lastništva bi moral opraviti pravi lastnik ali v njegovem
imenu tisti, ki bi bil za to pooblaščen. Nihče ne bi mogel don Bosku svetovati, da bi sprejel
tako ponudbo, zlasti ne, da bi prevzel s pogodbo dolg 4265 lir pri Paravii, če prej ne bi
dobil pooblaščenega potrdila o lastninski pravici Katoliškega branja. Obenem pa nihče
ne bi priznal prenosa lastnine, če v to ne bi privolil lastnik ali od njega pooblaščeni pred-
stavnik. Najmanj, kar bi bilo potrebno, bi bilo, da bi iz kake listine bilo mogoče razbrati,
da odstopa od lastništva Branja.
To je torej razlog mojega pisanja: da vam pokažem obdobja dogovarjanja in pooblas-
tilo, da sem stvari peljal do točke, v kateri so sedaj, prepričan, da boste odstopili od pravice
svoje­ga lastništva. Sedaj je odvisno od vašega odgovora, ali bo stvar konč­ ana ali ne. Če
sprejmete pogodbo, se bo don Bosko dogovoril s Paravio in bo vse končano. Če ne sprejme-
te, ne bo mogoče preprečiti sodnega postopka, katerega konec lahko predvidevamo.
Naj ponovim, da sem z odporom vzel pero v roke, vendar se mi je zdelo potrebno, da
sem razložil svoje ravnanje v tej zadevi. Vse listine, ki jih imam na voljo v tej zadevi, me
potrjujejo v prepričan­ ju, da boste privolili v predloženo. Ko sem se trudil v tem smislu,
menim, da je bila dana možnost verjetno edine rešitve.
Mogoče sem se zmotil, toda zmote ni mogoče pripisati pomanjkan­ ju dobre volje; sku-
šal sem uskladiti koristi vseh in zagovarjati njihova stališča. Če mi ni uspelo – potrpljenje.
Ne čutim pa krivde, da ne bi storil vsega, kar je v moji moči. Prosim, da mi oprostite to
dolgo nadlegovanje in mogoče tudi mojo drznost. Čutim zadoščenje, da vas morem v glo-
boki ponižnosti pozdraviti itn.
Grof Cays
Škof je moral priznati jasne grofove razloge. Toda kljub temu je še dolgo
odlašal s svojim podpisom.
Ugledni gospod grof!
Vse do včerajšnjega dne sem upal, da se bom mogel z vami osebno pomeniti o zadevi,
ki ste mi jo obrazložili v svojem dopisu dne 3. tekočega meseca. Ker mi to ni mogoče, vam
dajem odgovor. Najprej se vam zahvalim zaradi nevšečnosti, ki ste jih imeli zaradi mene.
Upam, da ste iz poročil preteklega leta in pojasnil, ki so bila z njimi povezana, spoznali, da
se nisem nikdar vmešaval v račune in računovodstvo Katoliškega branja, čeprav sem za-

28.5 Page 275

▲back to top


BiS 8 — 32. poglavje
275
nje prispeval velike vsote denarja. Zato lahko vidite, da po preteklem mesecu juniju nisem
spremenil svojega stališča. Bil sem vedno prepričan, da gospoda kanonik Pinoli in Vali-
notti nista delovala v mojo škodo. O tem sem prepričan tudi sedaj. Sicer pa sem ustanovil
Istruttore (Poučevalec) in so mi ga ukradli. Dal sem kupiti Piemonte in so si ga prisvojili
drugi. Zamislil in organizir­ al sem Biblioteca Ecclesiastica, pa so mi jo pokvarili, črtali.
Us­tanovil in vodil sem Armonio, pa so mi jo uničili. Na svojo nesrečo sem škof in molčim.
Medtem ko se vam ponovno zahvaljujem za toliko izrazov spošto­vanja, ki ste mi jih
izkazali, in za toliko nevšečnosti, ki ste si jih naložili zaradi mene, imam čast, da se imenu-
jem v globokem upoštevanju vaše uglednosti vdanega in pokornega služabnika.
+ Alojzij, škof v Ivrei
Ivrea, 15. aprila 1867
Končno se je mons. Alojzij Moreno vdal v odstop lastninske pravice Katoli-
škega branja. Toda don Bosko je izgubil pri­jatelja.
Teolog Valinotti je opravil preostale postopke.
Veleugledni gospod grof!
Prosim vas, da bi obvestili gospoda don Boska, da lahko ob vsakem času prevzame
knjige in listine v zvezi s Katolišk­ im branjem (ki naj ga Bog blagoslovi). Vendar bi rad
dobil izj­avo o prejemu, ki bi jo podpisal don Bosko.
Verjetno ste zvedeli za smrt kanonika Pinolija, ki je po dolgi bolezni umrl 14. tega
meseca. Priporočam vam ga v vaše molit­ve.
Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja, medtem ko imam čast, da obnovim
izjave itn.
Vdani in pokorni služabnik T. Valinotti
19. oktobra 1867
Tu smo se malo obširneje razpisali, da bi pokazali, koliko je don Boska stalo
Katoliško branje.

28.6 Page 276

▲back to top


33.
poglavje
Smrt nekega dobrega dečka – Pismo vitezu: uresničena napoved; don
Durandova diploma; zaželena vrnitev viteza v Turin; težave don Boskovega
poto­vanja v Rim; njegova hvaležnost do dobrotnikov – Sklep Marijinega
meseca – Ponovno pismo vitezu; zadeva Morelli; molitve za neko dobrotnico
cerkve; nekaj ukinjenih železniških prog – Pismi dvema plemenitima
fantoma v zavodu – Don Bosko v Lanzu na prazniku sv. Filipa Nerija –
Vitezu: njegove molitve za dobrotnike; oddana in prejeta pisma – Prusija
napove Avstriji vojno – Vitezu: še več fantov iz oratorija pod orožje; če
bo mogoče, bo šel v Rim; čaka ga v Mirabellu; devetdnevnica v Consolati;
kupola raste – Don Boskove nevšečnosti – Matere, ki priporočajo don Bosku
svoje sinove vojake; tolažilna napoved – Katoliško branje
Od 'meum ac tuum frigidum illud verbum' (od tiste mrzle besede moje
in tvoje), ki jo je don Bosko moral izreči v svojo veliko žalost, da je mogel za-
gotoviti pravice posesti, ki jo je zapustil v last Salezijanski družbi, se vrnimo k
pripovedi o dogodkih konec meseca maja 1866.
V oratoriju so napeto pričakovali uresničenje ene izmed don Boskovih na-
povedi iz sredine meseca februarja. Meseca maja je umrl 16-letni Jožef Rosa iz
Verolenga. Zbolel je v drugem tednu meseca marca in se vrnil k svojim staršem
14. istega meseca. O njem je don Rua v nekrologu zapisal:
»V oratoriju je bil samo nekaj kratkih mesecev, vendar zad­ osti, da je pustil
za seboj drag spomin. Pokoren svojim predstojn­ ikom, prizadeven v izpolnjeva-
nju dolžnosti, je bil vedno med prvimi v razredu. Vesel in ljubezniv do vseh, je
bil ljublje­nec vseh. Umrl je v domači hiši, potolažen z zakramenti sv. Cerkve.«
Je bil to fant, ki ga je don Bosko napovedal? Ne, don Bosko je napovedal, da
bo nekdo umrl po treh in pol mesecih. On sam je v pismu vitezu Oregli, ki se je

28.7 Page 277

▲back to top


BiS 8 — 33. poglavje
277
še vedno mudil v Rimu, povedal med prvimi sporočili ime pokojnika in omenjal
izpolnitev svojih besed.
Predragi gospod vitez!
Minili so trije meseci in pol in na svojem domu je umrl naš gojenec Gili, čevljar. Na
smrt se je lahko pripravil na najbolj primeren način. Priporočite Gospodu njegovo dušo.
V dveh priloženih pismih se zahvaljujem in priporočam. Toliko v vašo vednost.
Vsi v hiši smo zdravi. Durando je bil malo bolan. Sedaj je spet zdrav. Končno je dose-
gel doktorski naslov tisti, ki so mu toliko nasprotovali.
Želimo si, da bi se čim prej vrnili. Če pa lahko še kaj dosežete, kar ostanite. Želel bi
in skoraj bi vam ukazal, da se ne bi vrnili v Turin brez deset tisoč frankov v žepu. To je
potrebno, da bi mogli malo pospešiti dela pri cerkvi.
Ob vaši vrnitvi bomo govorili o možnosti, da bi se jaz odpravil v Rim. Toda finančne,
politične, moralne in religiozne težave me ovirajo. Povedali mi boste svoje mnenje.
Ker je treba izpolniti toliko različnih predpisov za vozovnico na železnici, je bolje
počakati, preden se odločimo za ta izdatek.
Ko boste srečali gospoda Canoria Focardija, mu recite, da je odhod njegovega sina bil
zanj gotovo boleč trn. Toda v kratkem bo prejel lepo vrtnico. Izročite mu moje pozdrave.
Znano mi je, da je markiza Lillarios v hiši Vitelleschi in si veliko prizadeva v našo
korist. Izražam globoko hvaležnost. Toda recite jim, da nočem, da bi delali zastonj. Naš
gospodar je bogat in lahko plačuje. Zato ga bom prosil in storil, da bodo prosili tudi drugi,
da bodo prejeli bogato na tem svetu in vsak lepo sobico v nebesih.
Ne pozabite prošnje princu Torlonii za podporo. Bog naj vas spremlja in blagoslavlja
vse vaše korake. Molite za nas vse, medtem ko se v imenu vseh, celo Sirtorija in Jaracha, v
Gospodu izpovedujem za vdanega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. maja 1866
Enaintridesetega maja je bil praznik Rešnjega telesa in tega dne so gojenci
oratorija sklepali Marijin mesec. Za 3. junij so določ­ ili isto ljubo slovesnost v
Mirabellu s škofom iz Casaleja in v Lanzu, kjer naj bi obhajali tudi praznik sv.
Filipa Nerija, zavetnika zavoda, kamor naj bi prišel tudi don Bosko. Kakor je
bila navada, so v obeh zavodih pripravili razdelitev nagrad šestim fantom, ki
so po tajnem glasovanju gojencev dobili največ glasov zaradi dobrega verskega
življenja in moralnega obnašanja.
Preden je zapustil Turin, je don Bosko ponovno pisal vitezu in mu sporo-
čil nekaj vladnih odredb, med drugim tudi glede vojne, in dvema plemenitima
dečkoma, baronu Gregoriju Cavalchini Garofoli in markizu Emanuelu Fassatiju,
gojencema konvikta Mongrée v Franciji, ki so ga vodili očetje jezuiti.

28.8 Page 278

▲back to top


278
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Predragi gospod vitez!
Prosim vas, da izročite priloženo pismo gospe kneginji Sora in mi sporočite opazke,
ki jih bo izrazila o tem dopisu. Odgovoril sem ji na vse, kar je hotela, in še na kaj več.
Zadeva Morelli je tukaj v Turinu prešla neopažena. Mi pa bomo stvar uredili tako, da
jo bomo natisnili v naslednjem zvezku Katoliškega branja. Mislim, da bo tako prav, da o
stvari izvejo tudi v Rimu.
Če bi se dalo v časopisu Civiltà Cattolica priporočiti novo izdajo Zgodovine Italije, bi
verjetno bilo koristno.
Recite gospe in gospodarici gospoda Aisca di Alessandro, da bom rade volje molil za-
njo in da bodo zanjo molili tudi dečki naše hiše. Nar­ očil bom Mariji Pomočnici, da ji prip-
ravi lepo sobico v nebesih, ki je zagotovljeno plačilo vsem tistim, ki z vero v srcu sodeluj­ejo
pri gradnji njenega svetišča na zemlji.
Danes so v Turinu sporočili, da so železniške proge med Turinom, Bologno in Firen-
cami prekinjene.
Če vidite, da lahko storite kako stvar v večjo Božjo slavo, kar odložite svoj odhod iz
Rima. Bog naj blagoslovi vaše napore. Sprejmite pozdrave vse hiše in verjemite v vdanega
prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. junija 1866
Predragi Gregorij Garofoli!
Z veseljem sem prejel tvoje pismo in ga prebral fantom, ki so se udeležili izleta v
Tortono. Novice o tebi so jih zelo razv­ eselile in so mi naročili, naj te lepo pozdravim. Zelo
rad bi se s teboj zadržal v daljšem pogovoru, vendar ne bi bilo dobro, da bi ti stvari, ki bi ti
jih rad povedal, napisal. Če me boš med prihodnjimi počitnicami obiskal, ti bom povedal,
kar sem ti nam­ eraval pisati. Kot prijatelj tvoje duše si ne morem kaj, da ti ne bi priporočil
treh osnovnih stvari, ki so zajete v treh FFF, se pravi: 1. Fuga (beg) pred brezdeljem. 2.
Fuga (beg) pred tovariši, ki grdo govorijo in dajejo slabe nasvete. 3. Frequentare (pogosto
prejemati) obhajilo in spoved. Pozdravi svoja brata, Emanuela Callorija in druge Piemon-
tčane, ki so s teboj in za katere veš, da jih poznam.
Bog naj te blagoslovi in ohrani v svoji milosti. Moli zame, ki ti ostajam vdan v Gospodu.
Turin, 1. junija 1866
duh. Janez Bosko
Dragi Emanuel!
V svojem ljubeznivem pismu si mi naročil, naj prosim presveto Devico, da bi ti nak-
lonila dobro voljo in zadosti moči, da bi študiral. Rade volje sem v teku celega Marijinega
meseca to tudi delal.
Vendar ne vem, ali sem bil tudi uslišan. Zelo rad bi to vedel. Vsekakor upam, da je vse
v redu. Papa, mamica in Azelija so zdravi. Pogosto jih ob pol šestih popoldne srečujem
in navadno govorimo o tebi. Malo se bojijo, da ne boš uspel pri učenju in bi tako dodal
še nove skrbi k mnogim, ki so jih že imeli to leto. Jaz jih vedno tolažim, zanašajoč se na

28.9 Page 279

▲back to top


BiS 8 — 33. poglavje
279
tvojo bistrino, dobro voljo in obljube, ki si jih dal. Se motim? Upam, da ne. Še dva meseca
in potem – kakšno veselje, če boš dobro opravil izpite. Prav, dragi Emanuel, še naprej se te
bom spominjal pri Gospodu. Potrudi se: napor, pridnost, poslušnost, vse naj bo tu, da boš
dobro opravil izpite.
Bog naj te blagoslovi, dragi Emanuel! Bodi s svojim lepim obnašanjem vedno tolažba
svojim staršem. Moli tudi zame, ki ti ostajam vdan prijatelj.
Turin, 1. junija 1866
duh. Janez Bosko
Prvega junija so kleriki oratorija, študenti filozofije in teologij­e, v semeni-
šču uspešno opravili izpite in don Bosko je 2. junija zjutraj prišel v Lanzo, kjer
so ga navdušeno sprejeli. Ob tej priložnosti je v svoji očetovski ljubeznivosti, ki
ničesar ne pozabi, dejal, kako so don Bonettija, ko je preteklega novembra pri-
šel v Mirabello za ravna­telja, slovesno sprejeli, medtem ko je ravnatelj v Lanzu
bodisi zaradi žalovanja v zavodu bodisi ker je bil nenadoma imenovan, prišel
sam, brez sprejema, brez predstavitve. Zato naj bi praznik sv. Filipa nadomestil
zamujeno slovesnost.
On sam je ves popoldan spovedoval. Zvečer je godba oratorija po mestu
igrala svoje koračnice in nato v spremstvu pevcev prikorakala do zavoda. Don
Bosko se je pojavil pri cerkvenih vratih in fant­ je so ga navdušeno pozdravili. Ko
so vstopili v cerkev, slovesno okrašeno in ozaljšano, so prejeli blagoslov. Nas-
lednjega dne je bilo slovesno skupno obhajilo, slovesna maša v župnijski cerkvi
in procesija z Najsvetejšim. Pri maši so z don Boskom sodelovali duhovniki in
župan Druetti z občinskimi svetovalci. Po večernicah je sledila pridiga, blagos-
lov, gledališka predstava, ognjemet. Vladalo je čudovito veselo razpoloženje,
godba, petje in igre ves dan.
Ko se je vrnil, je nadaljeval pisanje pisem.
Predragi gospod vitez!
Prejel sem vaše pismo, v katerem mi sporočate, da so nekater­ i dobri ljudje obdarovali
našo hišo. Zahvalite se vsem v mojem Imenu in jim zagotovite, da bom molil in poskrbel,
da bodo molili tudi drugi, Gospoda bomo prisilili, da jim bo povrnil stokratno v tem živ­
ljenju in da bodo prejeli še večno življenje.
Posebna zahvala gre gospe kneginji Sora za zavzetost, s kat­ ero razpečava srečke za
loterijo, in za dragocen dar, ki ga je po njenem zavzemanju darovala neka dobra gospa.
Recite prvorojencu te gospe, da se ga vsak dan spominjam pri sveti maši in prosim, da bi
ostal na poti, ki vodi v nebesa.
Žal mi je, da tokrat ne morem pisati gospe markizi Matildi Vitelleschi. Upam, da bom
to v kratkem storil. Vendar bo že sedaj deležna vseh molitev, ki jih v tej hiši opravljamo
zjutraj in zvečer za vse naše dobrotnike.
Prosim vas, da izročite priloženo pismo gospe grofici Bentivoglio.

28.10 Page 280

▲back to top


280
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Za zdaj ne morem odgovoriti na pisma Alberta in Janeza Vitelleschija. Vendar bom
to kmalu storil.
Pri nas se stvari zaostrujejo in zdi se mi primerno, da posp­ ešite svoj prihod. Zato vas
prihodnji teden pričakujemo v oratoriju, razen če morate dokončati kak nujen opravek.
Pozabil sem vam naročiti, da bi se zahvalili gospodu Aicardiju za njegovo zgledno
pismo. Hranim ga kot drag spomin na zares krščansko pismo. Bog naj ga blagoslovi sedaj
v času in ga naredi blaženega v večnosti.
Mi tukaj v hiši smo vsi zdravi, toda dela imamo, da komaj zmag­ ujemo.
Ponižne pozdrave vajinima bratoma, p. Brunengu, hiši Vitel­leschi, Villarios itn.
Sprejmite izraze žive vdanosti vse naše hiše in zlasti še moje, ki vam želim veliko
blagoslova iz nebes. Pri tem imam zadovoljs­ tvo, da se morem v Gospodu imenovati vaše
uglednosti vdanega prijatelja.
Turin, 8. junija 1866 duh. Janez Bosko
N. B.: Bilo bi nam zelo ljubo, če bi nam sporočili približen dan vašega prihoda med
nas. Vitez Villanova in grof Villa sta v moji sobi in me vprašujeta o vas, vas pozdravljata
in vam želita srečno pot­ ovanje. Obiskal nas je tudi vaš stric grof Della Margherita. O tem
bomo še govorili.
Na političnem obzorju so se zbrali črni oblaki.
Prusija je končala svojo strašno oborožitev in manjše države Severne zve-
ze, fevdalno povezane s Prusijo, so morale skrbeti za prevoz vojakov in 57.000
mož. Dne 3. junija so pruske čete nepričak­ ovano vdrle v Holstein in mala av-
strijska posadka se je morala umakniti. Dne 13. junija je Avstrija izdala potni
list pruskemu posla­niku na Dunaju in odpoklicala svojega ambasadorja iz Ber-
lina. Dne 14. je zahtevala sodelovanje zvezne vojske po številu 157.000 mož in
državni zbor je z 9 glasovi za, 5 glas­ ovi proti in enim vzdržanim glasom odobril
avstrijsko zahtevo. Toda 16. junija je 50.000 Prusov bliskovito napadlo Hanno-
ver, Saško in Hessensko in kljub velik­ im izgubam prisililo hannoverskega kralja
k predaji, medtem ko je saški kralj zbežal na Češko, hessenskega volilnega kne-
za pa so ujeli. To se je zgodilo od 16. do 20. junija. Dne 19. junija je kralj Viljem
Pruski napovedal vojno Avstriji.
Tudi Italija je v najkrajšem času ukrenila vse potrebno za prehod vojske in
mornarice iz mirnega stanja v bojno pripravljenost. Toda prevoz po železnici se
je sicer v zmanjšani meri nadaljeval. Don Bosko je vitezu, ki je napovedal svojo
skorajšnjo vrnitev v Turin, dal še nekaj navodil in pomembna sporočila.
Predragi gospod vitez!
Pridite brez bojazni. Ni nevarnosti za potnike, tako mi je zagotovil prefekt pokrajine.
Preden boste odpotovali, napišite sezn­ am oseb z imenom, priimkom in bivališčem, s kate-
rimi je dobro imeti stik. Med drugim kupite tudi pol ducata lepo izdelanih križev, ki bi jih
lahko nosile okoli vratu nekatere ugledne gospe.

29 Pages 281-290

▲back to top


29.1 Page 281

▲back to top


BiS 8 — 33. poglavje
281
Bisio in Peirano starejši sta bila vpoklicana v mobilno gardo.
Gallo je odšel z rezervisti leta 1842. Tako smo ostali brez nekaj zelo pomembnih ljudi.
Toda naj bo v vsem blagoslovljen Bog.
Preden boste odpotovali, pozdravite, kakor je treba, vse pozn­ ane in jim zagotovite
našo hvaležnost, naše molitve k Bogu in Mar­ iji Pomočnici, da jih bo ta nebeška dobrotnica
obdarila s svojimi zakladi tukaj na zemlji in jim naklonila blaženo večnost. Mnogim še
nisem pisal, vendar bom to storil po vaši vrnitvi.
Če se bo ponudila priložnost, bom opravil potovanje do Rima, vendar je treba dobro
premisliti, to še toliko bolj, ker je prav sedaj hiša potrebna posebnega nadzora.
Imam kup stvari in dogodkov, ki bi vam jih moral sporočiti. Toda potrpljenje! Po-
govorila se bova, ko se vrnete. Čeprav si že­lim, da bi se to zgodilo čim prej, vam vendar
pravim, da najprej končajte svoje opravke. Dan več ali manj, si bomo že pomagali.
V četrtek (21.) bom v Mirabellu. Kdo ve, ali ne bi mogoče tudi vi prišli tja in bi se
skupaj vrnila v Turin?
Opravljamo devetdnevnico k Mariji Tolažnici. Vse dni sem namen­ il nekaj obhajil in
eno sveto mašo za družini Vitelleschi in Villarios, ki sta do vas tako velikodušni in si gore-
če prizadevata za našo hišo.
Bog naj vas blagoslovi in vam podari srečno potovanje. Imejte me vedno v Gospodu
kot vdanega prijatelja. duh. Janez Bosko
Turin, 15. junija 1866
P. S.: Kupola se vedno bolj dviga in ne pričakuje drugega kot denar.
Božji služabnik je iz več razlogov želel čimprejšnjo vrnitev viteza Oreglie,
kajti imel je velik vpliv na dva mlada sobrata, ki sta, prevzeta od ošabnosti in že-
lje po svobodi, v tistih dneh pripravljala veliko nevšečnosti. Don Bosko je upal,
da se bosta pomirila in vdala vitezovim pametnim nasvetom. Stvari so prišle
tako daleč, da ju je Božji služabnik moral mirno prenašati v strahu, da ne bi
storila ka­kega napačnega koraka.
Za te nevšečnosti vemo iz opombe v pismu grofici Callori, ki je osebno
poznala ta dva problema.
Velezaslužna gospa grofica!
Dne 21. tekočega meseca bom, če je tako Bogu po volji, prišel v Mirabello in se bom
tja in nazaj grede oglasil v Casaleju. Tako bom imel priložnost, da se bom z vami pomenil
o nekaterih mojih potovanjih.
C... in L... se zdita pobesnela. Govorita in grozita, da bosta dala don Boska v časopise.
Pred nekaj dnevi je bil v Conte di Cavour objavljen članek proti naši hiši, ki ga nekateri
pripisujejo njim­ a. Skušam potrpeti s človeško slabostjo in se vsak dan bolj preprič­ ujem, da
je treba delati za Božjo slavo in ne za to, da bi ugajali lju­dem.
Priporočam se vašim pobožnim molitvam.

29.2 Page 282

▲back to top


282
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Bog naj blagoslovi vas, vašega gospoda moža, medtem ko imam čast, da se imenujem
vaše velezaslužne uglednostivdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
V tistih dneh je veliko mater, ki so trepetale za usodo svojih sinov, prihajalo
k don Bosku s prošnjo, da bi jih priporočil varstvu Marije Pomočnice. Med pis-
mi, ki jih hranimo v arhivu, smo izbrali dve. Prvo je markize Nerli.
J.M.J. Firence, 15. junija 1866
Velečastiti gospod don Bosko!
Kakor sem vam že v drugem pismu sporočila, bo moj edini sin kot prostovoljec vsto-
pil v odred vodičev redne vojske, ker se mu zdi, da je to njegova dolžnost do domovine.
Ta odločitev me je zadela kot strela z jasnega neba. Sicer je že mesec dni kazal posebno
navdušenje za vse, kar se tiče vojske, toda nikdar si ne bi mogla misliti, da bi bil sposob­ en
pripraviti mi tako žalost, saj vse do sedaj ni nikdar ničesar sklenil, ne da bi prej vprašal
za svet svojo mater. Oh, kako nesrečni časi za vse nas! Vi boste moj položaj veliko lažje
razumeli, kot bi vam ga jaz sama mogla opisati. Prizadelo mi je najbolj občutljivo mesto,
in če mi Bog ne bi priskočil na pomoč v svojem brezmejnem usmiljenju, bi gotovo izgubila
pamet. Mislim na veliko stvari. Toda prva je zveličanje duše mojega sina, kajti tu gre za
večnost.
Gotovo se spominjate, kako zelo sem vam priporočala svojega sina, in obljub, ki ste
mi jih dali.
Sedaj je zares čas, da jih izpolnite, in računam na vaše molit­ve in na molitve vaših
dečkov. Sredi tolikih bridkosti me tolaži misel, da Bogu ni nič nemogoče in da se iz še tako
velike hudobije more doseči kaj dobrega. V srcu čutim, da bo Mario, ko bo daleč od svoje
dru­žine, kjer ga vsi obožujejo, čutil potrebo, da bo postal pobožen, da bo bolj mislil na
svojo dušo, tudi zaradi večje nevarnosti, ki ji je izpostavljen.
Sedaj je v Milanu. Toda jutri bo moral odpotovati v voj­aško skladišče v Caserto, kar
je sicer zelo daleč od bojnega meteža, vendar pa izpostavljen mnogim nevarnostim, če
ga Marija ne bo rešila. Čujte, od tega trenutka obljubljam tej veliki Materi, če mi ga bo
var­ ovala pred vsemi telesnimi nevarnostmi in zlasti še če mi ga bo vrn­ ila domov boljšega
in bolj pobožnega, kot je bil do sedaj, dar, ki naj ostane v njeni cerkvi, ki se pod vašim vod-
stvom gradi v Turinu pod naslovom Marije Pomočnice. Vi mi boste svetovali pri izbiri, ker
sama ne vem, kaj bi bilo bolj koristno, ker želim darovati kaj uporabneg­ a. Upam, da bom
mogla ob svojem času izpolniti to svojo obljubo. Veliko molite zame pri Bogu, da bom zna-
la izkoristiti to žalost v svojo večjo korist. Moma Uguccioni želi, da bi vam jo priporočila.
Blagosl­avljajte vsak dan mene, mojega sina in vso mojo družino in me imejte za
svojo vdano služabnico.
Henriketa Nerli
Drugo pismo je naslovljeno na viteza Oreglio.

29.3 Page 283

▲back to top


BiS 8 — 33. poglavje
283
Preljubeznivi gospod!
Firence, 11. julij 1866
Želela sem vam čim prej odgovoriti na vaše cenjeno pismo z dne 26. junija in vam po-
vedati, da sem zelo vesela, ko sem slišala, da sta moja sestra in moj svak prispevala nekaj
koristnega k vašemu uglednemu oratoriju s seznanjanjem, ki sta ga opravila med našimi
sorodniki. Ved­ ela sem, da je bila velika uteha za mojo sestro in mojega svaka, ko sta imela
čast, da sta slišala pripovedovati toliko vzvišenih in spodbudnih dejanj iz življenja odlič-
nega don Boska. Zato sem vam iz srca hvaležna, da ste sprejeli moje pismo, ki sta vam ga
onadva izročila, in ga skrbno dali naslovljencu.
Prav danes zjutraj sem prejela pismo moje sestre. Piše mi, da je prejela sporočilo
markize Di Villa Rios, da je don Bosko zelo bolan in da jo to zelo skrbi. Tudi mene je ta
novica zelo prizadela. Življenje tega svetega moža je vendar za vse tako dragoceno. V teh
žalostnih časih koristi človeštvu s svojimi deli, zgledi in nasveti, zato je vsaka novica o
njegovi bolezni vzrok za žal­ost in preplah pri tistih, ki ga poznajo.
Zelo bi me veselilo, če bi zvedela kaj novic o njegovem zdravju.
Prosim vas, da poveste don Bosku, da nimam besed, da bi se mu zahvalila za veliko
uslugo, ko vsak dan moli zame pri sveti maši, da bi presveta Devica Marija vzela pod svoj
obrambni plašč moje sinove, ki so na bojišču. Zahvaljujem se tudi vam, gospod vitez, da ste
mi sporočili to novico, ki mi je dala moč in vlila tolažbo v teh dneh. Za zdaj se moj starejši
sin še ni znašel v nevarnosti, ker pripada oddelku četrte armade. Toda od sedaj naprej, ko
so prekor­ ačili Pad, je lahko vsak trenutek vpleten v boje. Drugi sin je za sedaj pri skladišču
istega regimenta, da se kot navaden vojak nauči uporabljati orožje, vendar se bojim, da bo
moral kmalu oditi. Oba gor­ eče priporočam don Boskovim molitvam, pa tudi v vaše, gospod
grof, da bi mi gospod podelil vdanost v njegovo voljo in bi zmogla nositi ta in še druge križe.
Prosim, sporočite moje globoko spoštovanje don Bosku in me imejte vedno, spoštova-
ni gospod grof, za vdano služabnico.
Virginija de Cambray Digny
S tolažljivo napovedjo je Božji služabnik znal v teh okoliš­ činah vnesti mir v
srce neke matere, žene visokega kraljevega dost­ ojanstvenika. Njen drugorojeni
sin je, navdušen za vojno, zbežal od hiše, da bi se bojeval pod Garibaldijevo
zastavo. Gospa je vsa obupana takoj pisala don Bosku, ki ji je s povratno pošto
poslal sporočilo, da se bo njen sin vrnil domov veliko boljši in pridnejši, kot je
bil do sedaj. Naborna komisija je ob branju priimka tega fanta poklicala in ga
postavila ob stran. Ker ni hotela, da bi šel z drugimi prostovoljci, ga je dodelila
vrhovnemu poveljstvu oddelka. Tako se je izognil vsaki nevarnosti, prejel je ofi-
cirski čin in imel zadosti časa, da je razmislil o žalosti, ki jo je povzročil svojim
staršem. Ker je bil plemenitega srca, mu je bilo zelo žal zaradi koraka, ki ga je
naredil, in ko se je vojna končala, se je vrnil domov in spremenil vedenje, kakor
je napovedal don Bosko.

29.4 Page 284

▲back to top


284
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Medtem ko je s svojim vrojenim čutom za prihodnost tolažil matere, je sku-
šal s Katoliškim branjem fantom, ki so šli na vojno, vliti čustva vere, žrtve in
zvestobe v izpolnjevanju dolžnosti. Za mesec julij je pripravil zvezek z naslo-
vom Prijateljeva beseda vojaku. Spisal Viktor Marchiale. V uvodu beremo:
Dragi vojaki. Vem, da nočete debelih knjig, zato prihajam k vam s knjižico majhnega
obsega, ki jo boste lahko nosili v žepu skupaj z denarnico in tobakom. Preberite vse, kar je
napisano tako z velikimi kakor majhnimi črkami, ker boste na vsaki strani slišali besedo
prijatelja, ki vas če ne drugo obdarja s kratko pripovedjo.
Pisatelj, neki duhovnik, v treh poglavjih razlaga besede sv. Petra (I, XI, 17):
Deum timete - Regem honorificate – Fraternitatem diligite (Boga se bojte - kra-
lja častite - brate ljubite) in kaže: 1. Strah pred ljudmi je strahopetnost in nes-
pamet; 2. Nuj­na krepost: poslušnost (straža, vojaške vaje, izpostaviti življenje
na bojišču; 3. Dolžnost, da premagamo samoljubje in napuh, biti velikodušni v
odpuščanju žalitev s tem, da se ne gremo dvo­boj.
V dodatku sta opisana dva zgodovinska dogodka: Jan Sobieski in rešitev
Dunaja in Milost presvete Marije Pomočnice.
Na koncu je nekaj vojaških pesmi.

29.5 Page 285

▲back to top


34.
poglavje
Don Bosko prosi kapitularnega vikarja in kanonika rektorja semenišča
usluge za svoje klerike – Don Bosko gre v Mirabello – Zelo bolan gojenec
– Nerazložljiva don Boskova izginitev – Parlament odobri zakon o zatrtju
redov in zaplembi cerkvenega premoženja – Don Bosko povabi izgnane in
obubožane redovnike v svoje hiše
Zaradi vojne so zaprli vse univerze in javne šole in predčas­no opravili
izpite. Toda don Bosko je za svoje gojence pripravil izpite v rednem roku in
skušal med počitnicami zadržati v oratoriju čim večje število fantov; sprejel
je celo nekaj novih, ki mu jih je priporočila turinska prefektura. Kljub denarni
stiski, kljub odpovedi nekaterih naročil v delavnicah, kljub odhodu nekaterih
mojstrov v vojsko so vsi rokodelci imeli zadosti dela tudi zato, ker je gradnja
cerkve zahtevala veliko kovaškega in mizar­skega dela.
Toda Božji služabnik je moral poskrbeti tudi za klerike, kar je zahtevalo še
večje izdatke. Poleg članov salezijanske družbe je vzdrževal v oratoriju po več
let še druge, ki so po končanem študiju postali duhovniki in vstopili v škofijsko
službo. Prihajali so iz revnih družin. Prav tako je pričakoval še nekat­ ere klerike
iz semenišča, ki so končali šolsko leto in niso imeli sorodnikov, h katerim bi
lahko šli med počitnicami, pa so se priporočili njegovi dobroti. Za vse te je don
Bosko prosil podporo kapitularnega vikarja.
Veleugledni in velečastiti monsinjor!
Upad duhovnih poklicev in potreba po dobrih duhovnikih se tako zelo čuti, da o njiju
ni treba razpravljati. To je skrb vseh, zlasti še duhovnikov, in vsi bi se morali zavzeti. Tudi
jaz sem v svoji majhnosti v želji, da bi storil, kar je v moji moči, zbral dečke, ki se odliku-
jejo po kreposti in nadarjenosti ter dajejo upanje na dober uspeh, in jim dal možnost, da
študirajo latinščino. Pričakovanje se je izpolnilo in tako imam vsako leto precejšnje šte-

29.6 Page 286

▲back to top


286
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
vilo pripravnikov za izpit za duhovniško preobleko. Nekaj jih je že post­ alo duhovnikov. Iz
opravljenih izpitov in iz primernega obnašanja lahk­ o cerkveni predstojnik presodi, ali je
bilo upanje upravičeno. Ker so to zvečine revni fantje, sem prosil zasebne dobrotnike, da
so mi pomagali pri njihovem vzdrževanju. Toda sedaj ti dobrotniki ne morejo več poma-
gati in morali bi odstopiti od vzgoje kakih šestdeset fantov, katerih starost, nadarjenost,
značaj in vedenje dajejo utemeljeno upanje za dober uspeh v cerkvenih poklicih.
Iz tega razloga se obračam na vašo spoštovano uglednost in vas iz vsega srca po-
nižno prosim, da bi vzeli v dobrohoten pretres to potrebo in mi priskočili na pomoč, da bi
mogel oskrbeti klerike, ki asistirajo, poučujejo in vzgajajo ter v celoti ali deloma potrebu-
jejo podporo.
Popolnoma sem prepričan, da boste v svoji dobroti podprli to delo, ki ima za edini cilj
priskrbeti Cerkvi dobre duhovnike in tako pospeševati blagor naše katoliške vere, večjo
Božjo slavo in korist duš.
Ko vam želim iz neba čim obilnejše plačilo, imam čast, da se izr­ ekam za vaše spošto-
vane uglednosti vdanega prosilca.
duh. Janez Bosko
Odgovor monsinjorja vikarja, ki je že večkrat priskočil na pomoč oratoriju,
kaže, v kakšni stiski je v teh dneh bila turinska škofijska pisarna.
Velečastiti gospod!
Turin, 13. junija 1866
Če je kaka ustanova, ki bi jo mogel imeti za vredno vse pozornosti, ali kaka oseba, ki
si zasluži isto sodbo, ste to vi in ustanova, ki jo vi tako modro vodite. Zato je dejstvo, da
vam ne morem priskočiti na pomoč, zame povod velike žalosti. Toda na žalost je tako. Vi-
rov ali sredstev nimam nikakršnih. Od škofije, škofijske pisarne ali iz službe kapitularnega
vikarja ne prejemam nikakršne plače. Ne dobivam denarja niti za škofijske pošiljke, kaj
šele za honorarje ali takse za potrdila. Imam pa celo vrsto izdatkov, ki jih ne bi imel, če bi
bil navaden kanonik, od česar tudi živim. Ne razpolagam z nobenim kaplanskim mestom
ali beneficijem, čeprav bi rad priskočil na pomoč vašim klerikom, če pri tem ne bi oškodo-
val drugih, ki so še bolj potrebni pomoči. Ne razpolagam z nikakršnimi dohodki škofijske
pisarne, ker je tisto malo, kar imamo, komaj zadosti za izplačilo uslužbencev. Sicer pa
veste iz lastne izkušnje, da so ti prihodki vsak dan manjši, in če bi kje kaj preostalo, moram
to prih­ raniti za prihodnjega škofa, kateremu bom moral dati obračun o upravi za čas, ko
je bila škofija brez pastirja. Prihodki kraljevega ekonomata niso na voljo meni, tako da ne
ostane drugo kot 'nemo dat quod non habet' (nihče ne more dati, česar nima). Sicer so pa
vsi drugi kleriki, tako gojenci semenišča (od katerih niti eden ne plačuje po­polne mesečni-
ne in mogoče samo šest ali osem jih plačuje polovico) kot zunanji v enakem položaju kot
vaši v oratoriju in zato v finanč­nem pogledu ne morem ustreči po 'iuxta vota et merita'
(željah in zaslugah) prošnji vašega cenjenega dopisa od včeraj.
Zato vas prosim, da potrpite in se zadovoljite s tistim malo, kar vam morem dati za
vaše dobre klerike. Sprejmite moje spoštljive pozdrave in imejte me za
vaše uglednosti vdanega služabnika.
Jožef Zappata, gen. kapit. vikar

29.7 Page 287

▲back to top


BiS 8 — 34. poglavje
287
Ko don Bosku pri kapitularnem vikarju ni uspelo, je poskusil potrkati na
vrata rektorja semenišča kanonika Vogliottija, ki je opravl­jal službo škofijskega
provikarja. Prosil je za nekega klerika, ki se mu je posebej priporočil.
Veleugledni in velečastiti gospod rektor!
Pretekle jeseni sem priporočil vaši spoštovani uglednosti kler­ ika Klementa Fusera, ki
si ni mogel plačati mesečnine. Jaz sam sem ga že vzdrževal popolnoma zastonj in sem zanj
kupoval celo obleko in knjige. Vi ste mi blagovolili odgovoriti, ne vem ali ustno ali pisno,
da bi glede klerika Fusera skušal fanta spodbuditi in ga poslati v sem­ enišče, in če bi bilo
njegovo obnašanje zadovoljivo, bi mogel dobiti brezplačno mesto.
V teku šolskega leta ni bilo nikakršnih težav. Sedaj mi pa piše, da mu nočejo izročiti
opreme, če ne plača svojega dolga. Menim, da se je lepo obnašal tako v pobožnosti kakor pri
učenju. Zato se obračam na vas, da bi ekonomu v Braju pisali tozadevno sporočilo. To toliko
bolj, ker rev­ščina te družine zaradi cele vrste nesreč človeka sili k sočutju in celo v jok.
Z resnično žalostjo smo prejeli poročilo o vašem slabem zdravju, in ker ne moremo
storiti kaj drugega, smo vas priporočili zasebnim in skupnim molitvam.
Naj nas Gospod usliši in vam podeli še dolga leta srečnega življenja. Z vsem spoštova-
njem imam čast, da se izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 16. junija 1966
duh. Janez Bosko
Takojšnja dobrohotna privolitev kanonika je don Boska spodbudila, da je
nanj naslovil podobno prošnjo kot na kapitularnega vikarja.
Veleugledni in velečastiti gospod rektor!
Gojil sem živo željo, da letos ne bi prosil semenišča za podp­ oro ubogih klerikov naše
hiše. Toda usahnitev mnogih virov dobrodeln­ osti je zaostrila potrebe mene samega in
naših klerikov, ki jim moram sam poskrbeti za hrano, obleko in vse drugo.
Zato se ponovno obračam k vam s prošnjo, da bi nam naklonili tist­ o največjo podpo-
ro, ki jo zmore semenišče.
Klerikov tukaj in v Lanzu je petdeset. Svoje življenje namenjajo asistenci, katehezi,
pouku revnih dečkov, zlasti še tistih, ki obiskujejo tukajšnji oratorij.
Poln zaupanja, da boste vzeli v dobrohoten pretres predloženo prošnjo, vam zago-
tavljam globoko hvaležnost in imam čast, da se izrekam za vaše uglednosti vdanega slu-
žabnika in prosilca.
Turin, 26. junija 1866
duh. Janez Bosko
Tri dni pozneje je pisal istemu rektorju, ali bi mogli kleriki iz Lanza opraviti
izpite pri posebni komisiji.
Veleugledni in velečastiti gospod rektor!
Turin, 29. junija 1866
Ker so kleriki to leto zaradi zgodnjega roka in naglice mor­ ali opravljati svoje izpite
predčasno, se jih kleriki in učitelji zavoda v Lanzu niso mogli udeležiti. Zato bi jih radi
opravili sedaj. Toda ker morajo asistirati gojence in ker bi prevoz v Turin pomenil velike
stroške, prosijo, da bi jih naredili v Lanzu.

29.8 Page 288

▲back to top


288
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Zato z mojim zavzemanjem naslavljajo na vas prošnjo, da bi kakor lansko leto vi
pooblastili gospoda župnika v Lanzu ali katerega drug­ ega duhovnika po vaši izbiri, da bi
pri njem opravili ta izpit.
Poln upanja, da boste drugim uslugam dodali še to, vam želim od Gospoda zdravja
in srečnega življenja, medtem ko imam čast, da se izrekam za vaše uglednosti vdanega
služabnika.
duh. Janez Bosko
P. S.: Prinašalec te prošnje je ekonom iz Lanza, ki je pri­pravljen sprejeti kakršen koli
odgovor, tudi ustnega, če imate to za primerno.
Medtem je bil don Bosko v Mirabellu, kjer so 21. junija gojenci malega se-
menišča obhajali praznik sv. Alojzija Gonzage. Tam se je srečal s teologom Anto-
nom Belasijem, o katerem smo že govor­ ili, ki je imel slavnostni govor.
Dijak petega razreda gimnazije, najboljši fant v zavodu, Frančišek Rapetti,
je težko bolan ležal v bolniški sobi. Očet­ u je uspelo, da so ga sprejeli med klerike
škofije Alessandria in ga s tem oprostili nabora. Dne 21. junija je Rapetti želel
preživeti dan zunaj postelje, toda proti večeru ga je obšla taka slabost, da ni
mogel več stati na nogah.
Malo pozneje so ga napadli taki krči, da se je zdelo, da bo umrl. Nekdo ga je
celo že razglasil za mrtvega. Ker je bila bolniška so­ba blizu don Boskove, ga je Vin-
cenc Provera, brat don Frančiška Provere, prefekta v zavodu, povabil, da bi sprejel
gostoljubje v njegovi domači hiši. Don Bosko je zelo spoštoval starega Provero in
nje­govo družino. Nikdar ni prišel v Mirabello, ne da bi se oglasil pri Proverovih, in
imel je navado reči, da je njegova družina s Proverovo enota. Prav tako ni nikdar
pisal ravnatelju, ne da bi za njegove domače naro­čil pozdrave. Očetu Proveri in
drugim članom družine je pošiljal tudi zasebna vezila in pisma, kakor je imel na-
vado delati gojencem v Turinu. Zato je rade volje sprejel povabilo.
Ko je vstopil v hišo, so zaklenili vsa vrata in ključe spravili. Sedaj se je zgo-
dilo nekaj, kar nam je pripovedoval Vincenc Provera in kar je potrdila gospa
Karolina Provera, redovnica Reda zvestih spremljevalk, ko je iz Pariza po don
Boskovi smrti pisala don Evaziju Rabagliatiju.
Radi bi natančno vedeli, kako je bilo z izginitvijo don Boska iz naše hiše. Zares vam ne
morem povedati več kot to, kar je bilo že rečeno. Zelo pozno zvečer sva z mojo sestro Ko-
lombino čakali na najinega brata Vincenca, ki naj bi se vrnil domov iz zavoda. Ko je prišel,
je v naglici dejal: 'Hitro, hitro pripravita sobo in posteljo, ker je fant, ki je ležal v sobi blizu
don Boskove sobe, umrl. Zato ne bi bilo primerno, da bi don Bosko prenočil v svoji sobi.
Sprejel je ponudbo, da pride k nam.' Tako je tudi bilo. Drugo jutro sem zelo zgodaj vstala.

29.9 Page 289

▲back to top


BiS 8 — 34. poglavje
289
Hišna vrata so bila vsa zaklenjena. \\/si družinski člani smo hodili po prstih in smo storili
vse, kar je bilo v naši moči, da ne bi delali ropota in motili don Boska v njegovem spanju.
Tedaj je nekdo, ne vem več, kdo je bil, prišel iz zavoda nekak­ o ob šestih zjutraj in nam v
začudenje dejal, da je Bosko v malem semenišču in že daruje sveto mašo.
»To vendar ni mogoče,« smo mu odgovorili, »saj še ni odšel iz sobe, nihče ga ni videl.«
Vrata smo šele pozneje odprli. Če je don Bosko hotel oditi iz hiše, je moral iti skozi sobo,
kjer je bila zbrana družina z namenom, da bi ga videli, ga pozdravili, mu zaželeli dobro
ter ga prosili za blagoslov. Začudeni smo se vpraševali med seboj: Kako je vendar mogel
oditi iz hiše?'
Res je, da je imela soba, v kateri je prenočeval velečastiti gospod don Bosko, dvoje
vrat, od katerih so se ena odpirala na skupen hodnik, toda ta vrata so bila vedno zakle-
njena in tudi tokrat so bila zaprta in ključavnica na svojem mestu.
Dostikrat smo še potem v družini govorili o tem, toda vedno smo pripoved končali s
'Kako je mogel oditi, ne vemo povedati'.
Mladi Rapetti, ki si je malo opomogel od močnega napada, si je srčno želel
govoriti z don Boskom, ki ga je po opravljeni sveti maši rade volje obiskal. Ker
ga je imel zelo rad, ga je prip­ oročil presveti Devici, mu povedal nekaj spod-
budnih besed, ki so ga močno razveselile, in mu na koncu podelil blagoslov.
Toda preden mu je dal blagoslov, ga je vprašal, ali si želi od Boga milost, da bi
v trenutku ozdravel. »Ne,« je odgovoril bolnik, »temveč želim izpolniti Božjo
voljo.« In dobri fant je izdihnil v Gospodovem poljubu dne 22. junija.
Dopoldne 22. junija se je don Bosko vrnil v Turin in 23. so telegrami iz
Firenc prinesli žalostno novico, da je bil zakon o odvzemu cerkvenega premo-
ženja končno izglasovan. Vlada je pred neposrednim izbruhom vojne izjavila,
da nujno potrebuje cerkveno imetje za izravn­ avo državnega proračuna. Za na-
daljnji obstoj redovnih družb je bilo vloženih 191.000 zahtev, za ukinitev pa
16.000. Toda vlada je pod­pirala sektaše, ki so zahtevali odpravo.
Dne 19. junija 1866 je poslanska zbornica zavrnila zmanjšanje števila ško-
fij, naložila nove dajatve škofijskim mizam in s tem dejans­ ko odobrila ukinitev
vseh verskih združenj in cerkvenih družb in izročila državi vse njihovo imetje.
Brez uspeha so liberalni poslanci kot Ricciardi predlagali, da bi bile izvzete vsaj
usmiljene sestre, hospitalci, usmiljeni bratje, samostani kamaldolencev in Mon-
tecassino. Niti ena žrtev ne bi smela uiti pokolu.
Izgnanim redovnikom so določili letno pokojnino. Če so pripadali redovom
s posestjo, so duhovniki in sestre dobivali največ 600 in najmanj 360 lir, pač gle-
de na starost. Laiki in konverze največ 480 in najmanj 200 lir. Če so pripadali be-
raškim redo­vom, so duhovniki in koristke dobivali 250, laiki in konverze pa 140,
če so bili starejši od 60 let, in 95 lir, če so bili mlajši. Teh zadnjih je bilo največ.

29.10 Page 290

▲back to top


290
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Dne 23. junija 1866 je bil ta zakon odobren v senatu s 87 glaso­vi za in 22
proti. Regent princ Carignano ga je podpisal 7. julija 1866.
Tako so redovne družbe izgubile svoje domove, dohodke in lastn­ ino. V ne-
katerih pokrajinah so redovnice zapadle v največjo rev­ščino. Večino zemeljske
posesti so razprodali na javnih dražbah, veliko cerkev so spremenili v javna
poslopja, samostane pa v vojašnice, ječe in šole. Cerkveno posodo so izročili
starinarnicam in Židom. Veliko redovnikov iz novih pokrajin, ki jih je novi za-
kon veliko bolj prizadel kot zakon iz leta 1855, je moralo iskati novo domovanje
zlasti v Piemontu, kjer so si oskrbeli nov način življenja.
Don Bosko, ki so mu bili redovniki tako zelo pri srcu, je takoj priskočil na
pomoč najbolj prizadetim.
»Spominjam se«, je poročal don Frančišek Dalmazzo, »kako je don Bosko
vsem redovnikom, raztresenim po vsem Piemontu, izkazoval gostoljubje v vseh
svojih ustanovah. Mnogi izmed njih, med njimi tudi člani beraških redov, so
ponudbo sprejeli in živeli v zavodih nekaj let, nekateri pa celo vse življenje in
bili preskrbljeni z vsem potrebnim. Tako se je v Turinu zbralo nekaj jezui­tskih
patrov, ki jim je vlada ukazala razhod. Don Bosko je poslal mene, da sem šel k
njihovemu predstojniku patru Sekundu Francu z naročilom, da jim ponudim
naše gostoljubje za ves čas. Spominjam se, da je p. Franco ves v solzah vzkliknil:
'Kako veliko srce ima ta don Bosko, on je zares pravi svetnik!' Naročil mi je, naj
se mu zahvalim, ker so stvar uredil­i že na drug način, vsekakor pa se bo vedno
spominjal dobrote tega Božjega moža.«

30 Pages 291-300

▲back to top


30.1 Page 291

▲back to top


35.
poglavje
Italija napove Avstriji vojno: Custozza – Don Boskov god – Don Bosko
izrazi namen, da bi ustanovil družbo sester – Don Boskovo pismo gojencem
v Lanzu v zahvalo za voščila – Latinska komedija – Očetovske besede
njegovemu tajniku – Pismo neki velikodušni dobrotnici – Smrt nekega
gojenca in težka bolezen nekega drugega fanta – Zadnji dnevi Ernesta
Saccardija in don Boskovo pismo njegovi materi – Otroci in Dete Jezus –
Don Boskovo pismo kleriku Frančišku Cerrutiju
Dne 19. junija 1866 je kralj Viktor Emanuel napovedal vojno Avstriji. Itali-
janska vojska, ki je štela 219.000 mož in 456 topov, je bila razdeljena na dva dela.
Prvemu je neposredno poveljeval kralj, ki je imel v glavnem poveljstvu generala
La Marmora in naj bi deloval na Minciu. Drugemu je načeloval general Cialdini, ki
bi moral napredovati ob dolnjem Padu pri Ferrari. Tretji del, sestavljen iz 30.000
prosto­voljcev pod Garibaldijem, pa naj bi skušal vdreti v Trentino. Suhozemski
vojski naj bi pomagala mornarica, sestavljena iz 36 ladij, med njimi 12 oklopnic.
Avstrijci so imeli v Italiji 180.000 mož in v Jadranskem morju 27 ladij, od teh 7
oklopnic.
Kralj se je iz Firenc 21. junija odpravil v Cremono, kjer je bilo glavno po-
veljstvo. Bataljoni, ki jim je poveljeval La Marmora, so 23. prekoračili Mincio in
24. jih je v Custozzi v središču četverokotnika z vso močjo napadel nadvojvoda
Albert. Bitka je trajala ves dan in Italijani so jo izgubili, četudi so se bojevali
hrabro. Zato so nekaj časa mirovali, da so spet uredili svoje čete.
Strašna novica je prišla v Turin ponoči 25. junija, potem ko so že proslavili
don Boskov god. Glasbeno-literarna akademija je bila ponoči ob 23. uri. Prišla
sta tudi ravnatelja iz Mirabella in Lanza, vsak v spremstvu z enim gojencem kot
predstavnikom svoje skupnosti. Akademije zvečer štiriindvajsetega niso pono-

30.2 Page 292

▲back to top


292
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
vili, kot so to storili eno ali dve leti pozneje in zatem vedno. Don Bosko se je
umaknil v svojo sobo. V glavi je imel nov načrt, ustanovitev ženskega reda za
vzgojo deklic in način, kako bi mogli salezijanci pri tem sodelovati. Svojo za-
misel je povedal ravnatelju zavoda v Lanzu, ki je takoj zapisal vse, kar je slišal.
Povedal je naslednje:
»Zašlo je sonce na praznik sv. Janeza Krstnika. Na nebu je svetila polna luna in
hladen vetrič je blažil poletno vročino. Vstopil sem v don Boskovo sobo in ostal z
njim kaki dve uri. Z dvorišča je prihajal hrup fantov, ki so se veselo zabavali. V vseh
oknih oratorija in na rob­ ovih balkonov je bilo prižganih na stotine raznobarvnih
lučk v bar­vastih kozarcih. Sredi dvorišča je bila nameščena godba na pihala in od
časa do časa igrala vesele koračnice. Don Bosko in jaz sva se prib­ ližala oknu in se
z obrazoma, obrnjenima drug proti drugemu, naslonila na napušč. Prizor je bil
čudovit in veselje je napolnjevalo najini srci. Z dvorišča naju niso mogli videti, ker
sva bila v senci. Jaz pa sem od časa do časa pomahal z robcem skozi okno, tako da
so fantje videli in začeli navdušeno klicati Naj živi don Bosko!
Don Bosko se je smehljal. Dolgo sva ostala tako, vsak zatopljen v svoje misli,
ko sem vzkliknil:
– Oh, don Bosko, kako lep večer! Se spominjate nekdanjih sanj? Glejte sedaj
pred seboj vse te fante, duhovnike in klerike, ki vam jih je obljubila mati Božja
Marija!
– Kako dober je Gospod, mi je odgovoril don Bosko.
– In preteklo je že dvajset let in nikdar nam ni manjkalo kruha. Vse to se
je naredilo, ne da bi kaj imeli. Kaj je človek v takih delih? Če bi bilo to človeško
delo, bi že petdesetkrat propadli!
– In nisi še vsega povedal. Glej, kako hitro raste naša salezijanska družba,
tako po številu članov kakor po številu ustanov. Vsak dan pravimo: zadosti, us-
tavimo se. Toda neka skrivnostna roka nas sil­ili naprej.
– Ko je tako govoril, je imel obraz obrnjen h kupoli, ki se je dvigala pred
nama. Spomnil se je nekdanjih sanj in usmeril svoj pog­ led nanjo, ki je bila odeta
v bele žarke meseca in se je zdelo, da je pravo nebeško videnje. Don Boskov
pogled in izraz obraza sta imela v tistem trenutku videz navdihnjenja. Spet sva
se potopila v molk, se prepustila razmišljanju in tisočerim čustvom.
Nato sem spet povzel besedo:
– Povejte, don Bosko, kaj se vam zdi, ali ne manjka še nekaj, kar bi moralo
dopolniti vaše delo?
– Kaj hočeš povedati s temi besedami?
Nekaj časa sem bil tiho, potem pa rekel:
– Za deklice ne boste storili ničesar? Ali se vam ne zdi, da bi kaka sestrska
ustanova, ki bi bila priključena naši salezijanski družbi, ki ste jo ustanovili, ne

30.3 Page 293

▲back to top


BiS 8 — 35. poglavje
293
bila krona vašega dela? Tudi Gospod je imel pobožne žene, ki so hodile z njim
'et ministrabant ei' (in mu stregle). Koliko stvari bi mogle narediti sestre v ko-
rist naših gojencev. In potem, ali ne bi mogle sestre delati za deklice vse tisto,
kar mi delamo za dečke?
Bal sem se izraziti svojo misel, v strahu, da bo don Bosko nasprotnega mne-
nja. Pomislil je malo in mi potem na moje za­čudenje odgovoril:
– Tudi to bomo naredili. Imeli bomo sestre. Vendar še ne takoj. Malo pozneje.
Dejansko so bile ustanovljene leta 1877. Pozneje je don Bosko pisal deč-
kom v Lanzo:
Mojim dragim sinovom v Lanzu.
Ne morete si misliti, dragi sinovi, kako zelo me je razveselil obisk gospoda ravnatelja
don Lemoyna in vašega predstavnika, moj­ega dobrega prijatelja Chiarigliona.
To veselje se je še povečalo, ko sem prebral vaše lepe čestitke posameznih razredov,
asistentov, učiteljev in prefekta. Bral sem jih brez prenehanja in prekinil branje samo, da
sem si obrisal solze veselja, ki me je navdajalo. Ko ste potem dodali še denarni dar za novo
cerkev, je bil to višek vaše dobrote.
Dragi moji sinovi, iz srca se vam za vse to zahvaljujem. Povedal­i ste nekaj stvari, ki
ne veljajo zame, vendar jih sprejemam kot znam­ enje vaše dobrote in vašega dobrega srca.
Naj vas Gospod vedno blagoslavlja! Don Lemoyne vam bo povedal veliko stvari z
moje strani. On je vaš ravnatelj, ljubite ga in bodite mu pokorni, kakor bi bili vdani in
pokorni meni. On dela z najboljšo voljo za vas in si ne želi drugega kot vašo korist. Koliko
lepih stvari mi je on pripovedoval o vas.
Dovolite mi torej, da vam povem: »Naj živi gospod ravnatelj don Lemoyne, naj živijo vsi
drugi predstojniki zavoda, naj živijo, naj se zaploska vsem mojim dragim sinovom v Lanzu!«
Upam, da se bomo kmalu videli in se pogovorili o zelo pomembnih stvareh.
Medtem molite zame in jaz vas ne bom pozabil v svojih molitvah in pri sveti maši.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami in presveta Devica Mari-
ja naj nam pomaga, da bomo vedno hodili po poti, ki vodi v nebesa. Amen.
V popolni ljubezni vaš vdani prijatelj v Gospodu duh. Janez Bosko
Turin, 25. junija 1866
Na ovitku je bilo zapisano:
Mojim predragim fantom zavoda-konvikta v Lanzu
njihov prija­telj duhovnik Janez Bosko.
Tiste dni so v oratoriju pripravljali gledališko predstavo v latinskem jeziku.
Vabilo, ki ga je sestavil don Francesia, ki je že veliko let načeloval gledališču in
vodil gledališke vaje, so odposlali 23. junija 1866.

30.4 Page 294

▲back to top


294
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
JOANNES BOSCO SACERDOS
Lectori salutem.19
Pueri mei musis mansuetioribus
Operam qui navant, latinam fabulam
Propediem septima et vigesima Junii dabunt.
Hora secunda, postmeridiano tempore.
Est comoediae agendae Alearia nomen
Et eius auctor clarissimus Palumbus,
Maxime qui sales plautinos callet.
Et iam res nova sane nobis praesagit
Multos doctiores spectatores fore,
Quos inter gaudeo te adnumerarier.
Verum si adsies, meus ni obficiet amor,
Tu nostrum cum aliis optime adprobaveris
Morem, quem sumsi abhinc aliquot iam annos,
In hac studiorum pueros ratione
Meos exercendi. Fac venias. Vale.
Domi, ex aedibus quae vulgo feruntur: Oratio di S. Francesco di Sales – Valdocco. Augu-
stae Taurinorum, IX kal. Julii an. M. DCCC, LXVI.
Don Bosko se ni udeležil predstave samo zato, da bi zadovol­jil svoje gojen-
ce, temveč zlasti zato, da bi počastil veliko povabljenih gostov. Z njim je bil tudi
mladi tajnik, ki si ga je tega leta izb­ral, klerik Joahim Berto, ki se je na začetku
svoje tako zelo pomemb­ ne službe čutil malo negotovega v strahu, da ne bi za-
dostil vsega pričakovanja in zaupanja, ki ga je vanj položil njegov predstojnik.
Toda don Bosko ga je spodbudil in pomiril. Sam klerik Berto nam pripoveduje:
»Leta 1866 sem spremljal don Boska iz njegove sobe v gledališko dvorano.
Šla sva po stopnicah pred učilnico, in ko sva bila sama, mi je dejal: Poslušaj, ti se
preveč bojiš don Boska. Misliš, da sem strog in zelo zahteven in te me je strah.
Ne upaš si prostodušno govoriti. Vedno si v strahu, da me ne boš zadovoljil.
Stran z vsem tem strahom. Ti veš, da te ima don Bosko rad, in če boš naredil
majhne napakice, jih ne bo videl; če bodo pa velike, ti jih bo odpustil.«
Kaka očetovska dobrota! Kakor hitro je opravil vse, kar so mu nalož­ ili tisti
dnevi zmede, je pisal grofici Callori:
Velezaslužna gospa grofica!
Dne 22. tega meseca sem se iz Mirabella napotil v Casale. Toda ko sem prišel na
postajo, so bila vsa potovanja odpovedana. Potem ko sem čakal petnajst ur v Alessandrii,
sem končno prispel v Turin. Zaradi teg­ a nisem mogel priti spoštljivo pozdravit vas in vašo
družino, kakor sem želel, in se pogovoriti o naših zadevah.
19 Haec valet tessera tibi et tuis.

30.5 Page 295

▲back to top


BiS 8 — 35. poglavje
295
Naj vam povem, da bo pojutrišnjem zapadel moj dolg pri gospodu grofu. Dolg mo-
ram poravnati, da si bom pridobil zaupanje. Ko ste bili v hiši Collegno, ste mi rekli, da bi v
tem času prispevali za oltar sv. Jožefa v cerkvi, vendar niste določili vsote. Bodite zatorej
tako dobri in mi povejte:
1. Ali ste v tem trenutku pripravljeni dati kak dar in koliko znaša.
2. Na kateri naslov naj pošljem denar za gospoda grofa.
3. Ali ima gospod grof račune, ki naj jih plača v bankovcih, ali, kar bi bilo razumljivo,
da mu vrnem napoleone, kakor sem jih tudi sam dobil.
Kakor hitro bo začel vlak spet redno voziti, bom prišel na obisk v Casale ali pa v
Vignale. Tedaj me bo veselilo, da bom videl Cesarina, ki sem ga v odgovoru na vaše pismo
zamenjaj z Bimbom.
Oh, gospa grofica, potrebujem pomoči vaših molitev. \\/ rokah imam toliko stvari, da
ne vem, kje naj začnem in kje naj končam. Hvala Bogu, moralno stanje v hiši je zadovolji-
vo, razen nekaj trnov, ki pa jih ni mogoče izločiti iz človeškega življenja.
Bog naj blagoslovi vas, gospa grofica, naj blagoslovi vso vašo družino in vas vse oh-
rani v svoji sveti milosti in v miru srca.
Z najglobljo hvaležnostjo in spoštovanjem imam čast, da se imenujem vaše velezaslu-
žne uglednosti vdanega služabnika duh. Janez Bosko
Turin, 29. junija 1866
Don Bosko je namignil na neko trnje. To je verjetno bila smrt enega nje-
govih gojencev v oratoriju pred nekaj dnevi in težk­ a bolezen nekega drugega
fanta v Mirabellu. Don Mihael Rua je to ta­kole zapisal v nekrologu:
Umrl je 12-letni Alojzij Borgna iz Casotta. Odličen deček, ki je vzbujal najlepše upe.
Čeprav je bil v zavodu kratek čas, je bil že član Družbe presvetega Zakramenta in priprav-
nik za Družbo ministrantov. Kazal je izredno zbranost v času svetih obredov.
Neki drug fant, ki ga je don Bosko pripeljal s seboj iz Firenc in izročil rav-
natelju malega semenišča v Mirabellu, je zelo zbolel. Že dva meseca se ni mogel
znebiti trdovratnega kašlja. Predstojniki so si prizadevali na vse načine, pa brez
uspeha. To je bil Ernest Saccardi iz Brozzija (Firence), ki se je odlikoval po taki
kreposti, da si je zaslužil, da je don Bonetti napisal njegov življenjepis. Tovariši
so ga klicali angel. Ker je bil že prej večkrat bolan in sploh slabotnega zdrav-
ja, so se začeli bati za njegovo življenje. Sporazumno z zdravnikom ga je don
Bonetti iz dveh razlogov hotel poslati v Turin: da bi spremenil zrak in da bi ga
pregledali najboljši zdravniki mesta. Saccardiju so povedali odločitev in on se
je strinjal. Zelo si je želel, da bi bil pri don Bosku, ki ga je imel nadvse rad in ga
je štel za očeta svoje duše. Večkrat je povedal, da se prav nič ne boji smrti, če bi
bil ob njem don Bosko. Zato so ga poslali v Turin. Spremljal ga je neki učitelj in

30.6 Page 296

▲back to top


296
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ga izročil don Bosku, ki ga je pričakoval. V Turin je prispel 30. junija. Sklicali so
najboljše zdravnike, njihov odgo­vor pa je povzročil največjo žalost pri vseh, ki
so tega fanta imeli radi. V nebesih ga je že čakala krona. V kratkem času si jo je
spletel lepo in bogato okrašeno in angeli so se pripravljali, da mu jo položijo na
glavo. Miren, da celo zadovoljen je v don Boskovi navzočnosti umrl 4. julija 1866.
Nekaj dni pozneje je don Bosko sporočil prežalostni materi okol­iščine smrti
njenega sina.
Čeprav je prebil veliko časa zunaj postelje in je opravljal svoje pobožnosti v cerkvi,
je vendar takoj, ko je legel, prosil za svete zakrament­ e in jih tudi prejel. Nekega večera je,
potem ko se je spovedal, dejal, da ga nekaj teži, in mi je razodel svojo bolest: »Bojim se, da
se bo moja bolezen dolgo vlekla in da me boste potem poslali domov. Če bi se to zgodilo,
tedaj jaz ubogi revež!« Potolažil sem ga in mu zagoto­vil, da naj bo njegova bolezen dolga
ali kratka, ga bom vedno imel pri sebi in skrbel za vse, kar mu bo koristilo za dušo in telo.
Tedaj je poln zadovoljstva vzkliknil: Torej bom vedno pri don Bosku, don Boskov sin.
Bog bodi zahvaljen!
»Toda,« sem mu dejal, »če bi te Bog hotel imeti pri sebi v nebesih, bi ti jaz dovolil, da
bi šel. Kaj praviš na to?«
»Vsekakor, rade volje bi šel v nebesa.«
Povedati moram, da se je najbolj bal, da bi ga poslali domov, in če so o tem samo
govorili, se mu je stanje poslabšalo. »Pri nas doma,« je imel navado reči,« so določene
nevarnosti za dušo, ki se jim ne bi mogel izogniti, na žalost, na žalost.
Tukaj opuščam veliko stvari, ki se tičejo napredovanja bolezni in prej­ema svetih zak-
ramentov. Niti ne bom omenjal njegove potrpežljivosti, pob­ ožnosti, gorečnosti, stvari, ki
bi lahko z njimi napolnil celo knjigo. Naj samo povem, da smo mu nekega dne predlagali,
da bi povabili njegovo mater, da bi ga prišla obiskat. »Ne,« je odgovoril, „kajti verjetno me
ne bi dobila več živega. In potem, ona me ima zelo rada in bi bilo zanjo preveč hudo, če bi
me videla umirati. Meni samemu bi bilo zelo hudo.«
Na večer, preden je umrl, sem ga vprašal, ali mi želi kaj naročiti. Rekel je: »Povejte
mojim tovarišem, da bom jutri v nebesih z materjo Božjo Marijo.« Rekel sem, da bi tis-
ti večer pisala pismo očetu Juliju Metti. »Želiš mogoče kaj od njega?« »Oh, oče Julij,« je
vzkliknil, »oh, dra­gi oče Julij, zahvaljujem se vam, da ste mi rešili dušo s tem, ko ste me
poslali sem. Bog naj vam povrne.''
Dne 4. julija ob devetih zjutraj sem stal ob njegovi postelji in opazoval razvoj bolezni.
Ko je zagotavljal, da hoče tega dne iti v nebesa k materi Božji Mariji, sem ga vprašal, od
kod ta gotovost. »To mi je zagotovila ona, ki sem si jo izbral za mater. Ona gotovo ne bo
sprem­ enila tega, kar je rekla.« Menil sem, da bi bilo dobro, če bi ga vpraš­ al, ali ima kako
naročilo za svojo mater. »Da,« je odgovoril, »recite moji materi, da se ji zahvaljujem za
vse, kar je storila zame, in jo prosim odp­ uščanja za žalitve, ki sem ji jih povzročil. Dra-
ga mati,« je nadal­jeval, »vi ste se toliko žrtvovali zame. Toda bodite prepričani, da ste

30.7 Page 297

▲back to top


BiS 8 — 35. poglavje
297
rešili mojo dušo, in to je največ vredno. Izgubili boste sina na zemlji, pa s tem pridobili
sina v nebesih. Vem, da vam bo sporočilo o moji smrti povzročilo veliko žalost, toda vi ste
kristjanka; žrtvujte to bolečino Gospodu za rešitev moje duše.«
Po teh besedah sem mu priporočil, bi se malo odpočil. Ubogal me je. Malo zatem
je nadaljeval: »Recite še moji materi, da umiram zad­ ovoljen brez kakršnega koli strahu
pred smrtjo. O, draga mama, jaz grem v nebe­sa. Bodite pogumni. Tam vas bom pričakoval
in bom vedno prosil Boga za vas. Pozdravite druge moje sorodnike in jim povejte, da ob
smrti žanjemo, kar smo v življenju sejali.«
Hotel je še govoriti, pa je bil tako vznemirjen, da sem mu svetoval, naj molči. »Še
nekaj bi vam rad povedal, oprostite mi.« »Kar povej, storil bom vse, kar želiš.« »To je ža-
lostna zadeva,« je dodal, »težko mi je, vendar jo izpovem. Prosite mojo mater, naj govori
z nekater­ imi mojimi tovariši, ki jih ona pozna, in jim pove, da me peče vest, ker sem jih
poznal. Naj storijo vse, da bodo pred smrtjo popravili pohujšanje, ki so ga storili.«
V tistih zadnjih trenutkih je povedal še marsikaj drugega, kar, upam, da vam bom
lahko ustno prenesel.
Ura je bila enajst dopoldne in on je molil ter poljubljal križ. Na obrazu mu je sijalo
veselje. Nehal je govoriti, pogledal po okoli stoj­ečih, se nasmehnil in njegova duša je po-
letela h Gospodu.
Po njegovi smrti se je zgodilo nekaj posebnega: njegovo truplo je postalo tako lepo,
da se je zdelo, kakor da bi ga kdo naslikal kot angela. Njegovi tovariši so uživali, ko so ga
gledali. Tako je ostal šestintrideset ur. Ko si vstopal v sobo, kjer je ležalo njegovo truplo,
se ni čutil nikakršen vonj.
Med njegovo boleznijo in takoj po smrti smo opravili posebne mol­itve. Pogreb je bil
veličasten in pobožen. Njegovi tovariši so ga sprem­ ili do mrtvašnice. Vsi predstojniki te
hiše in drugega zavoda, kjer je preživel večji del časa, zatrjujejo, da so izgubili resnično
dragocen dragulj.
Dve stvari naj vas v tej nesreči tolažita: 10 Tako izredno lepa smrt, kot si jo moremo
želeti samo pred Bogom, je neizmerna tolažba za vsako krščansko mater. 2. Nič mu ni
manjkalo ne za dušo in ne za telo. Ko je umiral, je bilo okoli njegove postelje polno duhov-
nikov, klerikov in tovarišev, ki smo zanj molili.
Molimo v ponižnosti Božjo odločitev, ki ima v vsem svoje daljnosežne načrte. Reči
moramo, da ga je Bog hotel vzeti k sebi, da nevarnosti ne bi pokvarile njegovega srca in
ukanile njegove duše, ki je bila že zrela za nebesa. Tolažimo se med seboj v upanju, da ga
bomo kmal­u videli v boljšem življenju.
Tako je pisal don Bosko.
Novico o smrti so takoj sporočili v Mirabello. Hud vtis, ki so ga dobili gojen-
ci, je bil omiljen s pripovedjo presenetljivega dogodka, ki se je večkrat ponovil.
Med pridigo teologa Antona Belasia v malem semenišču so don Belmonte
in vsi, ki so bili z njim na koru, opazili živo premikanje in šušljanje dečkov prve-

30.8 Page 298

▲back to top


298
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ga in drugega razreda osnovne šole (kakih trid­ eset) med blagoslovom in tudi že
prej, ko so izpostavili Najsvetejš­ e. To so bili slabo zadržani vzkliki začudenja in
prevzetosti. Po blagoslovu so dečki tekli na dvorišče in trdili, da so v sveti hostiji
videli prelepo Dete Jezusa.
To čudno dogajanje se je ponovilo dva zaporedna večera, vedno v veliko
začudenje in veselje najmanjših dečkov, ki so to videli.
To nam je pripovedoval sam don Belmonte.
Nekateri so menili, da gre za halucinacijo, kajti ob prestolu Naj­svetejšega
sta bili dve piramidi cvetlic, ki bi se mogle tako razpored­ iti, da bi dale videz
deteta. Mi se ne spuščamo v to razpravo. Re­čemo samo, da če je to bila iluzija, je
imel osnovo v dveh velikih resnicah: da je bil tam na prestolu zares živi in pravi
naš Gospod Jezus Kristus in da je on dejal: Sinite parvulos venire ad me: Delici-
ae meae esse cum filiis hominum (pustite male priti k meni, kajti moje veselje
je biti s človeškimi otroki).
Don Boska so obvestili o dogodku in on je stvar omenil v pismu kleriku
Frančišku Cerrutiju, ki bi moral biti v kratkem posvečen v duhovnika in za ka-
terega so zbirali cerkveno doto. Za vse svoje duhovn­ ike, tudi za tiste, ki so za-
pustili oratorij, je z nezaslišano zavzetostjo pripravil vse potrebno. Tudi to leto
se je z vso močjo trudil pri kralju, ekonomatu, Družbi sv. Pavla in na škofiji za
svoje klerike, ki so se pripravljali na prejem višjih redov. Toda dopisovanje in
prizadevanje je naraščalo, odlašanja in težav pa ni bilo nikdar konec.
Kralju je takole pisal:
Sveto kraljevsko veličanstvo!
Med fanti, ki smo jih sprejeli v hišo, imenovano Oratorij sv. Frančiška Saleškega, sta
dva klerika, ki smo ju zaradi moralneg­ a obnašanja in posebne nadarjenosti usmerili v
študij. V kratkem sta končala licej in sta sedaj v petem letniku bo­goslovja.
Ker nimata potrebnih sredstev za študij, sta skušala za izkazan­ o dobrodelnost z ve-
liko zavzetostjo poučevati katekizem ter sta asistirala in poučevala v dnevnih in večernih
šolah. Sedaj sta dosegla primerno star­ ost, končala študij in imata vse potrebne lastnosti,
da bi prejela duhovniško posvečenje. Toda manjka jima cerkvena dota in nimata nikogar,
ki bi jima jo mogel dati.
Iz tega razloga se podpisani zateka k velikodušnosti vašega veličanstva in vas prosi,
da bi njun primer vzeli v dobrohoten pretres in bi jima po ekonomatu podelili cerkveno
doto vse dotlej, dokler si ne bi mogla pomagati drugače.
To dejanje velikodušne dobrodelnosti bi bilo v korist tudi tej ustanovi, ki ji posvečata
svoj trud in sposobnosti.
Vsi zaupamo v vašo vladarsko dobroto, ki smo jo že večkrat občutili, in vam zagota-
vljamo, da bomo prosili nebo za vašo vzvišeno osebo in nad vso kraljevsko družino Božji

30.9 Page 299

▲back to top


BiS 8 — 35. poglavje
299
blagoslov. V imenu vseh se vašemu kraljevskemu veličanstvu zahvaljuje vdani in ponižni
prosilec duh. Janez Bosko.
Turin, 1866
Kleriku Cerrutiju je pisal:
Predragi Cerruti!
Je, ni, obljubljeno je, se bo dobilo, potem je negotovo, težave 'et caetera' (itn.); konec
koncev se vse vleče v nedogled. Držimo se varne poti. Ob prvi priložnosti pridi v Turin in
tukaj bomo razpravljali o tvojem premoženjskem stanju; če bo treba, bomo šli v Saluggio
in postavili delež na imetje, ki ti pripada. Drugo bomo določili pozne­je.
Če si zares vesel, se potrudi, da bodo veseli tudi drugi v mal­em semenišču. Gotovo si že
slišal o smrti našega dragega Saccardija. Reci svojim tovarišem, da naj se mu priporočajo
v molitvi, ker je sedaj že gotovo v nebesih v družbi z Rapettijem, resnična kopija Dominika
Savia. Pozdravi don Bonettija in don Provera skupaj z vsemi drugimi prebivalci. Oprosti
latinščini, ker nisem mislil, da pišem profe­sorju latinščine.
Če se bo stvar o Detetu Jezusu nadaljevala, povej don Bonettiju, naj vse natančno
zapiše, zlasti tako, da naj vsak, ki je bil deležen videnja, napiše sam zase, kaj je doživel.
Potem bomo iz vsega povzeli osnovno vsebino.
Cerruti, pogum, treba se je boriti, nismo sami, Bog je z na­mi. Plačilo bo povrnilo vsak
najmanjši trud.
Bog naj nas vse blagoslovi in nas ohrani na poti večnega zveličanja. Amen.
Tvoj v Jezusu Kristusu vdani duh. Janez Bosko
Turin, 7. julija 1866
Frančišek Cerruti je bil posvečen za subdiakona 20. sept­ embra in prvič sto-
pil k oltarju 22. decembra 1866.

30.10 Page 300

▲back to top


36.
poglavje
Vojna v Nemčiji in Italiji – Mati Božja Marija ščiti vojaka sina neke don
Boskove dobrotnice – Statistika šol za zunanje – Podpora kraljevega
ekonomata nezasedenih beneficijev prazničnim oratorijem – Prošnja
miloščinarju kraljeve hiše – Zahvala neke dobrotnice in dvoje pisem v prid
gradnji cerkve – Bojišče: don Bosko in grof Radicati – Don Bosko pri sv.
Ignaciju in v zavodu v Lanzu – Njegovo pismo kleriku, ki mu priporoča
bolnega očeta in ga prosi za nasvet za študij – Branje napredovanj in
razdelitev nagrad v oratoriju – Don Bosko piše gojencem v Mirabellu:
nasveti za počitnice – Premirje med Prusijo in Avstrijo – Don Bosko
priporoča nekemu svetemu duhovniku širjenje Katoliškega branja in ga
spodbuja k spovedovanju – Nekaj zvezkov Branja
Vojna je bila v teku. Pruski bataljoni, ki so zavzeli Hannover, so se obr-
nili proti Bavarski in njenim zaveznikom. V dneh 3., 4. in 10. julija je prišlo do
krvavih bitk in po velikem napadu pri Grossdorfu so se Bavarci umaknili v
Würzburg. Prusi jim niso sledili, temveč so se obrnili proti Frankfurtu na Maini,
sedežu državnega zbora, kamor so po srditih bojih vkorakali 16. julija 1866.
Druge pruske čete so zavzele Nassau in 18. julija vkorakale v Darmstadt, glavno
mesto velike kneževine Hessen. Tako so drugega za drugim premagali zavezni-
ke in si jih podjarmili.
Istočasno je 300.000 Prusov vkorakalo na Češko, ozemlje avstrijskega ce-
sarstva. Boji so trajali od 26. do 30. junija, vendar vedno s pruskim napredova-
njem. Dne 3. julija so pri Sadowi naleteli na cesarsko vojsko z 250.000 vojaki.
Ob navzočnosti kralja Friderika se je zjutraj začela bitka, ki je prinesla hude
izgube na obeh straneh, toda zmagali so Prusi. Avstrijci so bili popolnoma po-
raženi. Dne 8. julija so zmagovalci vkorakali v Prago, 13. julija so zasedli Brno

31 Pages 301-310

▲back to top


31.1 Page 301

▲back to top


BiS 8 — 36. poglavje
301
in opustošili Češko in Moravsko. Dne 17. julija so se ustavili v Oldenburgu ob
Thayi,20 se vkopali in tako presekali pot avstrijski vojski, ki se je zbrala v Olomu-
cu. Tako je samo 45.000 mož prišlo v Floridsdorf in se utrdilo ob levem bregu
Donave. Dunaj je bil v nevarnosti.
Že 1. julija je cesar Franc Jožef, da bi mogel združiti vojsko, ki je bila v Ita-
liji, z vojsko na severu, ponudil Napoleonu beneške pokrajine. Dne 4. julija je
Napoleon sprejel odstop teh pokrajin in se ponudil za posrednika za premirje
med Avstrijo in Viktorjem Emanuelom. Po tem dogovoru se je 40.000 vojakov
veteranov iz Dalmacije in del vojakov, ki so se bojevali pri Custozzi, odpravilo
proti Dunaju.
Francoski cesar je 5. julija brzojavno sporočil italijanskemu kralju odstop
beneških pokrajin in predlagal premirje. Odgovorili so mu, da se je treba najprej
dogovoriti s Prusijo. Bismarck je zahteval upoštevanje dogovora, se pravi, da ne bi
sklenili miru, ne da bi se prej sporazumeli. Italija je zato zavrnila premirje, in ker
Napoleon ni naredil nikakršnega dejanja, s katerim bi se polastil Benečanskega, se
je podvizala, da je zasedla čim več ozemlja, ki so ga zapustili Avstrijci. Zato je del
cesarske vojske moral ostati za obrambo četverokotnika, Benetk, Trentina in Soče.
General Nunziante je dobil ukaz, naj se z enim bataljonom polasti prehoda
čez Pad pri Borgu Forte, ki so ga branili cesarski vojaki na poti proti Mantovi. Po
13 dneh obleganja in topniškega ognja se mu je to posrečilo.
Osmega julija je Cialdini v bližini Sermideja prekoračil Pad in korakal proti
Massi z več kot 100.000 možmi, ne da bi naletel na odpor, ter 10. julija zasedel
Rovigo. Prekoračil je Adižo, zavzel Padovo, ne da bi izstrelil en sam naboj, šel v
Vicenco in Treviso. Dne 16. julija je prišel do Tagliamenta, medtem ko se je ge-
neral Cadorna napotil proti Soči, ne da bi mogel doseči Avstrijce, ki so na cesto
postavili barikade, da bi ovirali prodor.
Medtem je Garibaldi napredoval proti Tirolski in prešel na zahodu dolino
Chiese. Divizija generala Medici pa je korakala proti Trentu skozi Valsugano.
Toda tako prvi kot drugi sta na vsakem koraku naletela na bojevnike, ki so se
jim močno upirali.
Don Bosko se ves ta čas ni umaknil iz Turina. Molil je in spodbujal druge
k molitvi za svoje gojence vojake in za toliko drugih, ki so mu jih priporočili v
molitev. Zares se zdi, da je mati Božja Marija kakor ščit nad njimi razprostrla
svoj materinski plašč.
20 Češko Dyje, op. prev..

31.2 Page 302

▲back to top


302
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Grofica Virginija Cambray Digny je 11. avgusta 1866 pisala vitezu Oregli:
»Prepričana sem, da mi je Bog podelil veliko milosti po priprošnji odlične-
ga don Boska. Vedno bom hranila hvaležen spomin na velike usluge, ki mi jih je
naredil in mi jih še dela s tem, ko moli zame in spodbuja druge, da molijo zame
in za mojo družino.
Moj sin oficir se je znašel na izpostavljenem mestu, zapleten s svojim pol-
kom v težek boj z veliko močnejšim sovražnikom. Po Božjem usmiljenju in po
priprošnji Device Marije, ki se je ozrla na toliko molitev, se je rešil popolnoma
zdrav, medtem ko sta dva vojaka ob njegovi strani dobila težke rane. Poleg tega
so ga še njegovi tovariši nagradili s pohvalo za njegovo ravnanje.
Zato, gospod grof, vidite, da sem veliko dolžna vašim molitvam, o uspeš-
nosti katerih imam toliko dokazov, in zato še naprej polagam svoje zaupanje v
vaše molitve.
Ne morete si misliti, kako zelo sem se razveselila, ko sem iz vašega pisma
zvedela, da se je don Bosku zdravje malo izboljšalo. Pozneje pa mi je markiza
Nerli povedala, da dobro okreva, in upajmo, da bo popolnoma ozdravel.«
Don Bosko ni v nobenem trenutku nehal misliti na oratorij in na gradnjo
cerkve.
Med drugim je moral napisati odgovor na okrožnico šolskega nadzornika
Selmija, ki je 12. julija po naročilu prosvetnega ministra zahteval točno statisti-
ko njegovega konvikta, ki bi jo moral dostaviti prvih 25 dni tekočega meseca.
Na povabilo Baricca, šolskega nadzornika za osnovne šole turinske pokrajine,
je poslal statistiko večernih in prazničnih osnovnih šol Oratorija sv. Frančiška
Saleškega za leto 1865/1866.
»Zelo se zahvaljujem za skrb za naše šole in rade volje odgovarjam na postavljena
vprašanja.
V šestih razredih smo poučevali vse od branja do slovnice in aritmetike. Učitelji so
kleriki našega oratorija, ki jim pomagajo nekateri bolj sposobni fantje pod vodstvom pro-
fesorjev duhovnikov G. B. Francesie in Celestina Duranda. Največje število učencev v enem
razredu je 35, le redko 40. Šola traja od meseca novembra do konca julija. Lansko leto
smo dobili podporo 500 lir za večerne in dnevne šole za osnovno šolo in za gimnazijo.
N. B.: Poleg pouka pisanja, branja, slovnice in računstva imamo za mlade rokodelce,
ki jih je kakih 500, v večernih in prazničnih šolah glasbeni pouk tako petja kot glasbil.
Nič ni odnehal s prošnjami za podporo. Kakor po navadi vsako leto je pos-
lal prošnjo Glavnemu kraljevemu ekonomatu cerkvenih beneficijev v Turinu
za oratorije v Valdoccu, Porta Nuovi, Vanchigli in San Salvariu. Generalni eko-
nom Fenoglio mu je z dopisom 14. julija sporočil, da mu je vlada njegovega ve-
ličanstva dodelila vsoto 500 lir.

31.3 Page 303

▲back to top


BiS 8 — 36. poglavje
303
Drugo prošnjo je naslovil na miloščinarja kraljeve hiše.
Sveto kraljevo veličanstvo!
Ubogi dečki, zbrani v zavetišču, imenovanem Oratorij sv. Frančiška Saleškega, vseh
je kakih osemsto, so v veliki stiski in se k preizkušeni dobroti vašega kraljevskega veli-
čanstva ponižno zatekajo s prošnjo, da bi uvideli njihov težki položaj in jim podelili dob-
rotno podporo, ki vam jo bo narekovalo vaše očetovsko srce.
Zavedajoč se te dobrote, bodo vsak dan prosili Boga za zdravje vaše vzvišene osebno-
sti in vseh članov kraljevske družine.
V imenu vseh ponižnih prosilcev
Turin, 18. julija 1866 duh. Janez Bosko21
Mlademu grofu Calloriju je napisal zahvalno pismo, iz katerega moremo
razbrati mirnost njegovega duha kakor tudi globoko hvaležnost do te plemeni-
te družine.
Predragi gospod Cezar!
Turin, 23. julija 1866
Vi ste dober tajnik, ker vedno pišete o dobrih, koristnih in spodbudnih stvareh. Naj-
lepša hvala mamici za tisoč frankov, ki jih je namenila za prižnico. Prepričan sem, da
Marija Pomočnica ne bo prav nič zaostajala v velikodušnosti do mamice.
Pred koncem tega meseca bom prinesel k vam na dom tisoč frankov, kakor mi pišete,
in prinesel jih bom v napoleondorjih, vendar z odkrito glavo. Kajti če bi prinesel petdeset
napoleondorjev s pokrito glavo, bi to moglo razburiti celo Jupitra, Saturna, Marsa itn.
Kakor hitro se boste vrnili iz kopališča, vas bom, tako upam, mogel pozdraviti v Ca-
saleju ali v Vignaleju. Zagotavljam vam, da se vas vseh vsak dan spominjam pri sveti maši.
Naj vas spremlja Božja milost in sveti božji strah naj bo vaše največje in najbolj za-
želeno bogastvo. Amen.
V hvaležnosti in spoštovanju se imenujem vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Dela pri cerkvi so napredovala, ker Božji služabnik ni nehal priporočati po-
moč vsem, ki so se zatekali k njemu po nasvet. Podajamo dvoje njegovih pisem
izmed mnogih drugih, ki jih je poslal v Rim. Prvo je bilo namenjeno ugledni
gospe grofici Violanti Runez, Nancy.
21 Ta prošnja ni dosegla tega, za kar je prosila. Prvi miloščinar njegovega veličanstva je odgovo-
ril: Turin, 11. avgusta 1866. Predragi gospod don Bosko! Z veliko žalostjo vam moram sporočiti, da
vam ne morem podeliti nikakršne podpore v odgovor na prošnjo, ki jo je vaša uglednost naslovila
za svoje fante, iz sklada za podpore, in to iz razloga, ki je podan na hrbtni strani tega dopisa.
Kljub temu mi ostanite naklonjeni in sprejmite izraze spoštovanja in naklonjenosti. Vaše uglednosti
vdani in ponižni služabnik kanonik Kamil Pelletta. Na hrbtni strani prošnje je bilo napisano: V te-
kočem letu 1866 se je podpora znižala za polovico in kraljeva miloščina jo podeljuje samo revnim
družinam in izjemoma kaki dobrodelni ustanovi.

31.4 Page 304

▲back to top


304
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Velezaslužna gospa!
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami! Zahvaljujem se vaši ug-
lednosti za krščansko pismo, ki ste mi ga poslali. Storil bom, kakor mi vi pravite. Molite in
tudi jaz bom molil in povabil te svoje dečke k molitvi za obe družini, ki mi jih priporočate.
Toda treba je biti potrpežljiv in vdan v Božjo voljo in se truditi, da bi vedno izpolnjevali
sveto Božjo voljo. Če potem želite storiti kaj nam v prid, pomagajte markizi Vitelleschi
razpečati nekaj srečk za loterijo, katere dobiček je namenjen gradnji cerkve v tem mestu
z naslovom Marija Pomočnica.
Želim vam vse nebeške blagoslove. Vi pa bodite tako dobri in molite zame in za moje
revne dečke, medtem ko imam čast, da se imenujem vaše dobrodelne uglednosti vdanega
služabnika.
Turin, 25. julija 1866
duh. Janez Bosko
V drugem pismu je odgovarjal prevzvišeni predstojnici benediktinskih oli-
vetanskih oblatk v Tor de' Spechi, materi Magdaleni Galeffi.
Velečastita gospa mati!
Turin, avgusta 1866
Prejel sem vaše pismo, polno krščanskega čustvovanja, in se vam zahvaljujem za
skrb, ki ste jo pokazali za naše dečke, ki vam jih spet priporočam v vaše pobožne molitve.
Bodite pogumni. Vi in vaše hčerke v Kristusu naj molijo in pričakujejo vse od Jezusa v
najsvetejšem zakramentu. Spodbudite novinko, ki ste jo pravkar sprejeli, da bi molila v ta
namen, in videli boste, da se bo znebila vseh pomislekov.
Zagotavljam vam, da bom priporočil Gospodu tudi vašega brata za njegovo večjo
duhovno korist. Storite s svoje strani vse, kar morete, in pomagajte grofici Calderari pri
razpečavanju srečk za loterijo, ki vam je mogoče že znana in ki nam kaže na potrebo.
Bog naj blagoslovi vas in vaše napore in presveta Devica naj brani in varuje vso vašo
skupnost in naj vas vse naredi svete. Amen.
Priporočam se dobroti vaših molitev in se imam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Medtem so prihajale novice o skorajšnji veliki pomorski bitki. Dne 16. julija
je italijanska vojna mornarica pod poveljstvom admirala Persana odplula iz An-
cone. Dne 18. in 19. so obstreljevali utrdbe na otoku Lastovo, vendar niso mogli
izkrcati čet. Oklepnico La Terribile je sovražnikovo topništvo tako razbilo, da se
je morala umakniti v Ancono na popravilo. Dne 20. julija se je pojavila avstrijska
mornarica pod poveljstvom Tegetthoffa in strahotno napadla. Poveljniška ladja
Re d'Italia je bila zadeta in se je potopila z vso posadko. Drugo oklopnico, Pa-
lestro, so sovražni izstrelki zažgali, eksplodirala je in pokopala v morju vso po-
sadko. Italijanska mornarica, ki zaradi nesposobnosti Persana ni mogla odbiti
sovražnikovega napada, se je razbita zatekla v pristanišče. Kot višek nesreče se
je zaradi velikih valov v samem pristanišču potopila še oklepnica Affondatore.

31.5 Page 305

▲back to top


BiS 8 — 36. poglavje
305
Ob prvih novicah o porazu, ki jih je don Bosko dobil od prijateljev pri mor-
narici, je v želji, da bi dobil natančnejše podatke, vzel kočijo in se z don Du-
random odpeljal v prefektovo palačo. Don Bosko sam ni izstopil, pač pa je don
Durando šel v pisarno grofa Radicatija. Ta je, medtem ko je razlagal, da še niso
dobili uradnih poročil, prejel telegram ministrstva. Odprl ga je in bral tisto slav-
no krilatico: »Ostali smo gospodarji vod.« Grof je dvignil oči k nebu, se prijel
za glavo in vzkliknil: »To pomeni poraz. To je krvavo olepševanje, ki nakazuje
silen polom.« Z odkrito glavo je tekel k don Bosku in mu dal prebrati telegram.
Kapitan Palestra je bil Faà di Bruno, njegov svak. Božji služabnik se je odpravil
h grofici Radicati, da bi jo potolažil zaradi izgube brata.
Potem ko je opravil to dejanje krščanske ljubezni, se je odpeljal v Lanzo,
da bi si za nekaj dni oddahnil pri sv. Ignaciju, predsedoval v zavodu podelitvi
nagrad in obiskal bolnega očeta nekega klerika iz Lanza. To je bil Janez Krstnik
Verlucca, poznejši profesor v semenišču in kanonik penitenciar stolnice v Turi-
nu, ki ga je tudi vpraševal, ali naj nadaljuje svoj študij v zavodu ali v semenišču.
Don Bosko mu je takole odgovoril:
Predragi Verlucca!
Z veseljem bom združil svoje molitve in molitve naših fantov za tvojega očeta, obe-
nem pa se bom obrnil tudi s posebno prošnjo na Dominika Savia. Od danes do Marijinega
vnebovzetja moli vsak dan tri očenaše, zdravamarije in slavaočetu k Jezusu v najsvetej-
šem zakramentu v čast Dominiku Saviu, ki ga je zelo častil. Ko bom šel v Lanzo, ga bom,
upam, mogel obiskati.
Kar se tiče kraja, kjer bi nadaljeval svoje šolanje, bomo imeli še čas za razmislek. Ti
si skušaj samo izbrati tisti kraj, ki bo v večjo Božjo slavo in večjo korist tvoje duše. Naj ti
povem, da so velike žrtve mladosti trni, ki se v večnosti spremenijo v dišeče vrtnice. Upam,
da se bomo kmalu videli.
Bog naj blagoslovi tebe in tvoje napore. Moli zame, ki sem iz srca ves tvoj.
Turin, 18. julija 1866
duh. Janez Bosko
Šestindvajseti julij je bil velik dan za dijake Oratorija sv. Frančiška Saleške-
ga, dan podelitve nagrad. Dopoldne so opravili pobožnosti v cerkvi. Veliko go-
jencev, če ne vsi, je prejelo svete zakramente, slišali so poslovilne besede svoje-
ga ljubljenega don Boska in prejeli blagoslov z Najsvetejšim. Ko so se zbrali v za
to pripravljenem prostoru, so bili radovedni, kakšen je izid njihovega truda in
naporov. Lahko si predstavljamo, kaj so si vsi želeli in da so to željo imeli zapi-
sano na svojem obrazu: da bi vsak bil prvi v svojem razredu.
Mons. Peter Rota, škof iz Guastalle, je s svojo navzočnostjo počastil zbor. Veli-
ko drugih uglednih osebnosti ga je obdajalo ter dajalo prireditvi kras in poudarek.

31.6 Page 306

▲back to top


306
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ob tej priložnosti je študijski vodja don Francesia nagovoril fante z nadvse
prisrčnim nagovorom, ki je razodeval veliko ljubezen do njegovih učencev.
Istega dne je don Bosko pisal gojencem v Mirabellu pismo, v katerem jim je
dajal nasvete za počitnice, ki jih je že ustno podal fantom v Lanzu in oratoriju.
Dragi moji sinovi v Mirabellu!
Odločil sem se, da vas bom prihodnjo nedeljo obiskal, toda neka nepredvidena ovira
mi je to onemogočila. Zelo mi je žal, saj sem že zbral misli, ki sem vam jih nameraval pove-
dati. Pa potrpimo. Bog je odločil, da bom imel to zadoščenje po počitnicah, ko bom z vami
preživel ne en dan, temveč ves teden.
Sedaj vam želim srečne počitnice in pospremljam to željo z nekaterimi nasveti, ki naj
bi koristili vašim dušam.
1. Zahvaljujem se vašemu ravnatelju, prefektu, učiteljem, asistentom in vsem go-
jencem malega semenišča za vse izraze vljudnosti in potrpežljivosti, ki ste mi jih
izkazali, in za vaše molitve za mojo ubogo dušo. Delajte tako še nadalje. Jaz vam
zagotavljam, da vsak dan molim za vas pri sveti maši.
2. Vsak naj, preden bo zapustil zavod, očisti svojo dušo in obljubi, da jo bo ohranil
tako vse počitnice, vse do tistega tedna in tistega dne, ki bo določen za vrnitev.
Nikakor vas naj ne premotijo kake malenkosti, da bi ostali doma čez določen
čas, razen če bi vas v to prisilila bolezen.
3. Kakor hitro boste prišli domov, takoj pozdravite vaše starše v mojem imenu in
v imenu vaših predstojnikov; prav tako pozdravite vašega župnika, učitelje in
druge, ki jim morate izkazati svoje spoštovanje. To je dolžnost hvaležnosti, ki bo
naredila veselje tistim ljudem, vam pa bo v veliko korist.
4. Ko boste doma, opravljajte običajno premišljevanje, hodite k sveti maši, opravi-
te duhovno branje, kakor ste delali v zavodu. Prav tako redno opravljajte spoved
in prejemajte sveto obhajilo.
5. Z vašim obnašanjem v družini pokažite, da vaše leto, ki ste ga preživeli v zavo-
du, ni bilo izgubljeno. Zato bodite vsem svojim sorodnikom in prijateljem zgled
v čednosti pokorščine. Prenašajte potrpežljivo nadlegovanje drugih, ne bodite
zahtevni pri jedi, počitku, obleki in podobnem.
6. Naj se nikoli ne reče o vas, da ste grdo govorili ali samo poslušali grde pogovore.
Če boste naleteli na koga, ki bo to delal, posnemajte vašega zavetnika sv. Aloj-
zija tako, da ga opozorite, da se to ne spodobi, ali tako, da se umaknete iz take
druščine.
7. Pripovedujte kak dogodek, zgled, ki ste ga brali ali slišali, tistim, ki vas hočejo
poslušati, ali pa berite kako dobro knjigo. Toda varujte se slabega branja kot
strupa, ki bi mogel umoriti vaše duše.
Rad bi vam povedal še veliko drugih stvari, če bi mi kratkost pisma to dovoljevala.
Naj vam še povem, da boste gotovo srečali bolj učene in veliko bolj svete ljudi, kot sem jaz,

31.7 Page 307

▲back to top


BiS 8 — 36. poglavje
307
toda težko boste našli koga, ki bi si bolj želel vaše koristi. Zato se me vsako jutro spomi-
njajte pri sveti maši. Jaz ne bom pozabil za vas moliti pri vsakdanji sveti maši.
Srečne počitnice, dragi moji sinovi, in srečno vrnitev! Naj vas vedno spremlja Božji
blagoslov.
Kakšno veselje zame in kaka sreča za vas bi bila, če bi šli domov, ne da bi izgubili
posvečujočo milost Božjo. Sicer pa počivajte, bodite dobre volje, pojte, smejte se, hodite na
izlete in storite vse, kar vam je drago, samo da ne delate greha.
Naj šolski vodja dá brati in prepisati to pismo, če kdo želi.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami in presveta Devica Ma-
rija naj vas podpira in vam pomaga, da boste vztrajali na poti, ki vodi v nebesa. Amen.
Z očetovsko dobroto vas pozdravlja vdani prijatelj duh. Janez Bosko
Turin, 26. julija 1866
P. S.: Don Bonetti naj popravi, če je kaj treba, ker nisem imel časa, da bi pismo še
enkrat prebral.
S koncem tega meseca je bilo konec klanja številnih žrtev, tako da smo lah-
ko vzkliknili s psalmistom: Dissipa gentes quae bella volunt (Razkropi narode,
ki se radi vojskujejo). Ko je Bismarck dobil vse, kar je imel za potrebno za iz-
polnitev svojih načrtov, je, ne da bi vprašal Italijo, ponudil Avstriji petdnevno
premirje in 23. julija so sklenili mir. Dne 26. julija sta pooblaščenca podpisala
pogodbo za dokončno sklenitev miru.
Italija je bila razjarjena zaradi take zahrbtnosti ter polna jeze in preseneče-
nja, kajti če ne bi pohitela k dogovoru premirja, bi se lahko zgrnila nanjo vojska,
zmagoslavna pri Custozzi, ki bi se ji pridružili še vojaki iz Sadowe, to je 320.000
vojakov, in se maščevali za izgubljeno vojno. Zato je Italija po nasvetu Napo-
leonovega predstavnika 24. julija podpisala osemdnevno premirje z Avstrijo.
Zaradi tega so 27. julija ustavili generala Medicija, ki je prodrl že do Pergina,
samo osem kilometrov od Trenta, Garibaldija, ki je s prednjimi četami prišel že
do Rive di Garda, kamor je hotel priti, in Caldinija, ki je bil že na Soči in se prip-
ravljal, da bi prodrl do Trsta.
Dogovori za začetek mirovnih pogajanj so trajali do 10. avgusta, ker je
Avstrija odločno zavrnila 'uti possidetis' (osvojitev zasedenega). Zahtevala je
umik čet na desno stran Tagliamenta in popoln odhod s Tirolskega. Italija je
morala po sili razmer privoliti.
Sredi vseh teh dogodkov in političnih interesov je don Bosko v tišini svoje
sobe nadaljeval pisanje pisem in snovanje Katoliškega branja. Širjenje tega je
štel za eno glavnih nalog in prvih dolžnosti. Šlo je za rešitev tisočev duš s tem,
da je odkrival spletke krivovercev ali trgal iz rok pohujšljive knjige.

31.8 Page 308

▲back to top


308
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Podajamo pismo, ki ga je pisal don Rafaelu Cianettiju v Lucco, kako lahko
določeni nasveti spodbudijo duhovnike k izpolnjevanju njihovega svetega pos-
lanstva.
Predragi gospod don Cianetti!
Prejel sem pošiljko za Catureglijevo in jo izročil njenemu sinu. Kar se tiče strahu
pred spovedovanjem, se ne menite za to. Težko je, da bi kak spovedanec vedel več kot vi. Z
druge strani pa moramo ocenjevati našo usposobljenost po opravljenih izpitih in ukazih
predstojnikov. Poleg tega pa je v delu za duše trohica pobožnosti več vredna kot tisoči
gramov znanosti. Zato pogum in spovedujte, kolikor vam dopušča zdravje. Molil sem sam
in spodbujal druge k molitvi, kakor ste prosili. Še nadalje vas bomo priporočali Gospodu v
naših skromnih molitvah. Ko bodo vlaki spet začeli redno voziti, upam, bom prišel v Lucco
in se bova naprej menila o tem. Pozdravite torej monsinjorja don Bertinija, markizo Bur-
lamacchi in družino ter poskrbite, da se število naročnikov Katoliškega branja poveča na
deset tisoč. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami. Amen. Molite za
nas; v imenu vseh sem vaš vdani v Jezusu Kristusu
Turin, 20. julija 1866
duh. Janez Bosko.
Ko se je julija vrnil iz Rima vitez Oreglia, je kot ravnatelj tiskarne nadaljeval
tiskanje Katoliškega branja, ki je izhajalo po naslednjem redu:
Avgusta: Karel ali zgodbe iz življenja nekega obsojenca na prisilno delo.
Spreobrnil se je, živel in sveto umrl v Cayenni. V dodatku se pripoveduje o ne-
kem fantu trde glave, ki pa si je z molitvijo rožnega venca pridobil veliko uče-
nost in sveto umrl ob Marijinem varstvu.
Septembra: Daniel in njegovi trije tovariši v Babiloniji. Drama v dveh deja-
njih (v verzih) izpod peresa p. Julija Mettija, duhovnika Oratorija sv. Filipa Ne-
rija, z dodatkom burke Dimnikar. Burka v prozi, preprosta, prisrčna, razodeva
don Boskovega duha, saj jo je deloma sam napisal.
Oktobra: Življenje blaženega Benedikta Jožefa Labre.
Novembra: Življenje sv. Bernarda iz Menthona, ki je zgradil dve zavetišči,
imenovani Veliko in Malo, na prelazu sv. Bernarda. Iz teh ustanov se vidi, da
devištvo in celibat omogočata ustvarjanje velikanskih del, ki dajejo nesmrtno
slavo. Bralcem se priporoča gostoljubnost (ki je bila don Bosku tako zelo draga),
o kateri piše sv. Pavel v pismu Hebrejcem: »Vztrajajte v bratski ljubezni. Ne poza-
bite na gostoljubnost. Ker so bili nekateri gostoljubni, so namreč pogostili ange-
le, ne da bi se zavedali« (13. pog.). V dodatku je poročilo o hipni ozdravitvi neke
bolnice, ko si je obesila okoli vratu blagoslovljeno svetinjico Marije Pomočnice.

31.9 Page 309

▲back to top


37.
poglavje
Mirovna pogodba med Prusijo in Avstrijo – Bismarck pripravlja preganjanje
katoliške Cerkve – Don Boskova previdnost pri predlaganju novih pobožnih
vaj salezijancem – Življenje oratorija je nenehna želja po večni blaženosti
– Sodba mondovijskega škofa v tej zadevi – Prve duhovne vaje salezijancev
v Trofarellu – Nekaj odhodov iz salezijanske družbe – Don Bosko poroča
o enem odhodu grofici Callori – Ozdravitev nekega gojenca – Don Bosko
prepozna stanje neke duše – Njegove dobre želje neki dobri gospe – Pismo
imenovani grofici za inštruktorja njenemu sinu in o pridigarju tridnevnice;
šel bo v Vignale in Mirabello – Druge duhovne vaje v Trofarellu – Škof iz
Savone – Smrt dveh fantov
Vojna, ki jo je don Bosko predvidel leta 1862 in je prinesla Cerkvi toliko
zla in se zavlekla na šest let, ki je izbruhnila s tako groz­ ovito silo, je bila torej
končana.
Četrtega avgusta je kralj Viljem zmagoslavno stopil v Berlin in 24. so v Pragi
podpisali mirovno pogodbo, ki jo je Prusija nalagala Avstriji. - Odprava stare
Germanske zveze z uvedbo nove, v kateri ni bilo prostora za Avstrijo. - Nova Zve-
za nemških držav bo obsegala nemš­ ke dežele severno od Majne: Meklenburg,
Saško, Brunswick itn. Prusija priznava celovitost avstrijskega cesarstva, izvzem-
ši Benečansko. Kot vojni plen bo vzela kneževini Schleswig in Holstein, Lau-
enburg, kraljevino Hannover, Hesensko, kneževino Nassau in svobodno mesto
Frankfurt. Z Württembergom, Badnom, Bavarsko, hessenskim Darmstadtom je
Prusija sklenila vojaške pogodbe, po katerih bi vrhovno po­veljstvo pripadalo
kralju Viljemu I.
Vojno leto 1866 je Kreuzzeitung opisal kot Pohod Gustava Adolfa po nem-
škem cesarstvu. V pruskem kraljestvu so s priključitvami protestanti sestavljali

31.10 Page 310

▲back to top


310
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
dve tretjini prebivalstva, tako da je Bismarck s kraljevo privolitvijo na pruskem
državnem zboru predložil celo vrsto zakonov, ki bi katoliške podložnike ločili
od Rima in ustanovili narodno Cerkev, ki bi bila odvisna od države. Staro kato-
liško sekto so priznali za edino katoliško vero. Tako se je pripravljalo hudo pre-
ganjanje, ki se je začelo z zakoni maja 1873 in se samo del­oma končalo 1886.
Sekte, ki so obvladovale vse dele Evrope, so se pripravljale, da bi sledile pru-
skemu zgledu. Katoličani so se strnili okoli papeža in predvidevali, da bo dolg in
neizprosen boj proti kraljestvu Jezusa Kristusa zelo težek. Škofje vsega sveta so
skrbno pazili na dogodke in bili pripravljeni za vero dati življenje in imetje.
Tudi don Bosko se je odločil, da bo salezijance čim bolj prip­ ravil na boj. Bilo
jih je sicer še malo, toda s časom bo njihovo šte­vilo naraslo. Sv. Ignacij Lojolski
je z duhovnimi vajami pripravil nepremagljive borce za obrambo Cerkve, ki so
ustavili naval protestantov, jim iztrgali brez števila žrtev in spreobrnili veliko
pogans­kih ljudstev. Don Bosko je svoje oborožil z istimi duhovnimi vajami.
Od ustanovitve zavetišča do 1866 so kleriki in duhovniki z zgledno zavze-
tostjo sodelovali pri duhovnih vajah gojencev, vendar samo zanje ni bilo nobe-
ne posebne obveznosti razen tistih, ki jih sveti kanoni prepisujejo pred svetimi
redovi. Od časa do časa je don Bosko popeljal kakega salezijanca k sv. Ignaciju,
če je videl, da je potreben posebne duhovne obnove. Toda teh je bilo malo. Zato
se je odl­očil, da bo svoje sinove zbral na odmaknjenem kraju, kjer bo z nji­mi
premišljeval večne resnice in pomen verskih dolžnosti. S tem je hotel salezijan-
ski družbi dati videz bolj asketsko urejenega življenj­a v smislu pravil. Tega leta
je uresničil svoj načrt.
Toda Božji služabnik je skušal stvari urediti obzirno, tako da ne bi bile ni-
komur v breme, ampak bi jih z veseljem opravili in bi se počasi spremenile v
navado, ki bi bila vsem všeč in v zadovoljstvo. Treba je vedeti, da je bila Družba
sestavljena zvečine iz klerikov in mladih duhovnikov, ki so si morali vzeti nekaj
dni počitnic, saj so vneto študirali, da so mogli opravljati izpite, asistirali gojen-
ce, poučevali v šoli celo leto in tudi med jesenskimi počitnicami, ker so v tistem
ča­su gojenci od sredine avgusta do sredine septembra prihajali v oratorij in
zavode na ponavljanje in mnogi fantje sploh niso šli na počit­nice, ker jih starši
niso mogli sprejeti. Zato je bilo treba nenehno biti pri gojencih ter pripravljati z
njimi tudi daljše in prijetne izlete, da so tako pozabili na svoje domove. V avgu-
stu je bilo tudi treba urediti stvari iz prejšnjega šolskega leta ter v septembru in
ok­tobru pripraviti vse potrebno za naslednje šolsko leto.
Iz teh in podobnih razlogov bi se moglo pojaviti nasprotovanje, ki ga je don
Bosko hotel na vsak način prehiteti.

32 Pages 311-320

▲back to top


32.1 Page 311

▲back to top


BiS 8 — 37. poglavje
311
Napovedal je dvojne duhovne vaje, prve v prvi polovici avgusta in druge
zadnji teden avgusta. Z uvodom in sklepom bi trajale samo pet dni, se pravi tri
cele dni. Vsak dan bi bile štiri pridige. Poleg obiska Najsvetejšega in litanij vseh
svetnikov po odmoru opoldne bi imeli duhovno branje, zmolili bi mali oficij
Device Marije in rožni venec ter končali z blag­ oslovom z Najsvetejšim. Toda ves
preostali prosti čas bi bil na voljo za pogovor, šale, dobro voljo, sprehode. Tako
bi ti dnevi služili z ene strani duši, z druge strani pa bi tudi telo dobilo malo
oddiha in veselja. Zato je bil vsak dan narezek in še dodatna prikuha. Vsi so
predlog navdušeno sprejeli.
S tako previdnostjo je sobrate neopazno pripravil na zaželeni cilj. Leta
1867 so začeli priporočati tišino od 10,30 do 12.00. Naslednje leto so povečali
tišino od 16,30 do 17,30. Pri tem so spregledali prekrške kakega nemirneža.
Leta 1869 so priporočili, da bi po zajtrku in večerji po tiho govorili in ljubeznivo
prepovedali glasne igre, ki so jih sami od sebe opustili po kosilu. Bilo pa je dovo-
ljeno petje po kosilu in večerji. Proti letu 1870 jih je iz treh celih dni postalo šest
in nato osem. Odmori so potekali v tišini in zbranosti, ki je z vedno večjim števi-
lom eksercitantov postala nujno potrebna, če so hoteli doseči zaželeni duhovni
uspeh, da bi se oborožili s ščit­ om vere, ki daje pogum v boju s sovražnikom.
Toda resnici na ljubo teh sadov ni manjkalo in tudi oborožitev je bila zadostna,
še preden so uvedli take vrste duhovnih vaj. V don Boskovem vzgojnem sistemu
so bile te resnice vedno pred očmi sinov oratorija, ki so vsak mesec opravljali vajo
za srečno smrt. Večerne govore Božjega služabnika je bilo težko pozabiti. Vsako
nedeljo je prid­ igal tako zavzeto in naravno, da so se zdele njegove prid­ ige, sicer
same po sebi dolge, zelo kratke. Sobratje in gojenci so govorili, da bi bili priprav-
ljeni vsak dan iti v cerkev in ga poslušati. Ko je govoril o smrti, o poslednji sodbi, o
nehvaležnosti ljudi do Boga ali o obotavljanju, da bi se izročili Bogu, se je jokal in
pripravil do joka tudi druge. Dostikrat se je zgodilo, da je moral prekiniti govor, ker
mu je ihtenje onemogočilo govorjenje. Potem so se hoteli vsi spovedati pri njem.
Sveta duhovna pomaziljenost je zaznamovala tudi zasebn­ e pogovore, po-
sebno v opominih, ki jih je od jutra do večera dajal svojim sinovom in jim kar
naprej klical v spomin nebesa.
Don Rua je povedal: »Ko je don Bosko slišal koga, da je tarnal zaradi težav v
svoji službi, ga je takoj spodbudil, rekoč: 'Spominjaj se, da delaš za dobrega gos-
podarja, ki je Bog. Delaj in trpi iz ljubezni do Jezusa Kristusa, ki je toliko trpel
zate. Košček nebes poplača vse.'
Če so mu sporočili kako težavo, ki jo je bilo treba premagati, ali kako so-
vražno dejanje proti njegovi osebi, je imel navado reči: 'Takih težav ne bomo

32.2 Page 312

▲back to top


312
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
imeli v nebesih.' Če je kdo govoril o jesenskih poč­ itnicah, je dejal: 'Mi bomo
naše počitnice imeli v nebesih.' Ko se je ves zbit vrnil iz mesta, kjer je prosjačil
za svoje dečke, in mu je tajn­ ik svetoval, da bi si malo odpočil, preden bo sedel
za pisalno mizo ali v spovednico, je dejal: 'Si bom v nebesih oddahnil.' Po dolgi
brezplodni razpravi je rekel: 'V nebesih ne bo nasprotujočih si mnenj. Vsi bomo
enako mislili.'
Zagotavljal nam je, da je prosil in po priprošnji presvete Device Marije do-
segel od Boga milost nebes za stotine in stotine svojih sinov. Nenehoma je dvi-
gal misli gojencev v nebesa in jim zagotavljal, da se bodo tam vsi sešli. Nato
je vedno vzkliknil: 'Gorje tistemu, ki ne bo prišel na sestanek. To bi se lahko
zgodilo, če ne bi bili zvesti pri opravljanju dolžnosti dobrega kristjana.' Skušal je
vzbuditi zaupanje v mater Božjo Marijo, in potem ko je dal kak nasvet, vzdihnil:
Stori to Mariji v čast in boš zadovoljen.'
Pogosto je kateremu izmed nas rekel: 'Če boš priden, ti bom pripravil lep
prostor v nebesih.' To je izrekel s takim prepričanjem, da se je zdelo, kakor da
bi imel razodetje iz nebes in da mu je to po­vedal sam Bog.«
Mons. Ghilardi, škof v Mondoviju, ki je dobro poznal oratorij, je don Cele-
stina Duranda, ko je opravljal v njegovem semenišču duh­ ovne vaje pred duhov-
niškim posvečenjem (v duhovnika je bil posvečen 21. maja 1864), večkrat po-
vabil na sprehod, včasih peš, včasih v kočiji. Don Durando je ponižno opozoril
prelata:
– In duhovne vaje?
– Kaj duhovne vaje, je vzklikal učeni in sveti škof, vi v oratoriju jih delate
celo leto.
Ko so torej sklicali salezijance na prve duhovne vaje, so se ti 2. avgusta
zbrali v Trofarellu. Premišljevanja je vodil kanonik Lovrenc Gastaldi, inštrukcije
pa don Bosko. Kakor vedno je tudi tokrat začel go­voriti o poklicu in o sredstvih,
kako ga ohranimo, o časnih in večnih koristih, ki jih omogoča redovno življenje,
o treh zaobljubah, ki nas kot duhovne vezi vežejo s predstojnikom, vrhovnim
poglavarjem Cerkve in s samim Bogom. Dne 6. avgusta je pred sklepom duhov-
nih vaj dal nekaj spo­minov, ki jih je v izvlečku zapustil don Jožef Campi.
Vsakemu izmed njih je (Bog) naročil skrb za svojega brata (Prd 17,12).
Pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite zato previdni kakor kače in preprosti
kot golobje.
Za vodstvo so potrebne tri stvari:
1. Delati vse v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
2. Pokazati podložnikom (zlasti na začetku leta), da je edini cilj našega prizadevanja Bož-

32.3 Page 313

▲back to top


BiS 8 — 37. poglavje
313
ja slava in korist duš. Tako naj ravn­ amo v šoli, obednici, pri opominjanju, nagrajevanju
in vedno.
3. Preučevati nravi in jih popravljati; nikdar jih ne dražiti, vedno jih podpirati; graditi,
ne rušiti.
Predstojnik mora imeti tri značilne lastnosti:
1. Biti hiter pri odpuščanju.
2. Biti počasen pri kaznovanju.
3. Biti zelo hiter pri pozabljanju.
– Ko ne vemo svetovati v težkih stvareh, se pri povzdigovanju obrnimo k vsemogočnosti
ljubezni presvetega Zakramenta.
– Ne dajati nikomur prednosti, ne se ravnati po antipatijah.
– Kdor hoče, da ga bodo ubogali, naj najprej sam uboga.
– Vedno skušajmo zmanjševati zlovoljnost in pospeševati dobrohotnost.
Salezijanci so preživeli tiste dni v veselju in se polni zado­voljstva vrnili na
svoja delovna mesta.
Gospod je don Bosku naklonil veliko tolažbo, istočasno pa dovolil, da je
tudi ta pobuda, kakor vse druge v Božjo čast, dobila svoj križ. Božji služabnik je
pridigal o pokorščini in njeni obveznosti pod grehom, večjim ali manjšim, tudi
v moči četrte Božje zapovedi. Neki sobrat duhovnik, ki je poslušal razlago, se je
hotel prepričati, da so njegove triletne zaobljube neveljavne, češ da je takrat,
ko jih je izpovedal, bil prepričan, da se obvezuje samo za primer, ko predstojnik
ukazuje v moči svete pokorščine. Po pridigi, potem ko se je odločil, da bo izsto-
pil iz Družbe, je drugim govoril, da se z danimi zaobljubami ne čuti vezanega,
in s tem povzročil veliko zmedo. Vsi so mu ugovarj­ali, saj je don Bosko v toliko
letih in v toliko nagovorih točno raz­ložil naravo zaobljub.
Ko je don Bosko za to zvedel, je v naslednjem nagovoru milo in zelo previdno
razložil vprašanje, ne da bi sobrata imenoval, in opozoril na nevarnost posledic.
Ta nepremišljeni, ki je bil sicer dobro podkovan v teologiji in ki je celo vrsto let bil
deležen don Boskove dobrote in vseh mog­ očih uslug, se je po končanih duhovnih
vajah vrnil v oratorij in malo pozneje na zelo grob način zapustil Družbo.
Tudi dva klerika, ki sta si želela ustvariti ugodnejši položaj, sta tiste dni
zapustila Družbo. Ker sta bila zelo nadarjena, ju je don Bosko dal vpisati na uni-
verzo za študij filozofije in literature in v ta namen prevzel nase velika finančna
bremena, ker v svoji vel­ikodušnosti ni nikdar delal stvari na pol. Bila bi odlična
profesorj­a za njegove gojence, vendar diplomi nista koristili oratoriju.
O enem izmed teh dveh je don Bosko pisal tudi grofici Callori Sambuy, ki je
bila v zdravilišču v Courmayeurju.

32.4 Page 314

▲back to top


314
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Velezaslužna gospa grofica!
Ker sem prepričan, da vam bo vaše bivanje v tistih svežih kraj­ih dalo več časa za
branje, vam bom napisal malo obširnejše pismo.
Ob svojem času sem dogovorjeno vsoto izročil vašemu vratarju. Prišlo je do majhne-
ga nesoglasja, ker je gospod grof, kakor mi je pisal, prišel v oratorij, da bi prevzel denar,
pa me ni našel. Njegovo pismo me je dobilo v Lanzu. Toda stvar, o kateri mi je pisal, je bila
že urejena, tako da je dvignil oddano pri vratarju.
Marija Pomočnica bo gotovo obilo poplačala tisoč frankov, ki jih je odpustil za priž-
nico v novi cerkvi. Upam, da bo plačilo za to prejel v nebesih v obliki velikega prestola,
kjer bo prostora zanj, za vas in za vso vašo družino in mogoče še za kakega prijatelja.
Fiat, fiat!
In preslavna knjiga? Začeli smo jo obdelovati, vendar gre stvar počasi od rok. Menil
sem, da je že zrela za tisk, toda ko smo jo sedaj natančno preučili, smo ugotovili, da bo
treba še marsikaj narediti. Vsekakor bomo nadaljevali in to je edino delo, ki ga opravljam.
Še druga novica, mogoče malo čudna, vendar ne nepričakovana. Klerika L... ni več v
oratoriju. Revček je dopustil, da so ga premagale nekatere ideje. Ker so mu od več strani
obljubljali podporo in pomoč, se je odločil, da bo odšel. Bil sem preveč velikodušen z njim.
Vendar upam, da bo ostal v cerkveni službi. Nerodno mi je, ker meša v stvar tudi vašo
uglednost in pripoveduje okoli, da mu je grofica Callori dejala, da je storil napak, ko je
vstopil v Družbo sv. Frančiška Saleškega, in da mu boste vi, kakor hitro bo zapustil orato-
rij, darovali cerkveno doto itn. Menim, da je to stvar, ki se je porodila v njegovi domišljiji,
vendar se mi zdi potrebno, da vas o tem obvestim.
Medtem ko priporočam sebe in vse svoje dečke dobroti vaših molitev, želim vse ne-
beške blagoslove vam, gospodu grofu in vsej vaši družini ter se z največjo hvaležnostjo
izjavljam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 10. avgusta 1866
duh. Janez Bosko
P. S.: Ravno sem nameraval zapečatiti pismo, ko sem prejel vaš cenjeni dopis in mo-
ram spremeniti naslov (Casale Monferrato). Klerik L... je odšel, tako mi je dejal, ker ni bil
več zadovoljen z našo hrano. Od župnika pričakujem nadaljnje navodilo. V Vignalu bomo
govorili o preostalem. Toda pogum! In ne pozabite, da so najbolj učinkovite tablete grenke.
O imenovanem kleriku ima don Janez Bonetti v svoji kroniki nekaj vrstic:
»Na svojo veliko žalost moram poudariti, da je temu mojemu tako velikemu pri-
jatelju manjkal dar vztrajnosti. Odšel je iz oratorija na zelo neprimeren način in
v veliko don Boskovo žalost. Manjkalo mu je ponižnosti in je zadnja leta z lah-
koto opuščal izp­ olnjevanje hišnega pravilnika.« Don Guassardo, duhovni vodja
Državnega zavoda v Turinu, ki je leta 1864 gostil don Boska in njegove fante v
Capriati d'Orba, mu je priskrbel mesto vzgojitelja.
Malo pozneje jez namenom, da bi vstopil v semenišče v Ivrei, odšel iz ora-
torija še tretji klerik.

32.5 Page 315

▲back to top


BiS 8 — 37. poglavje
315
Ko je ta obiskal don Boska z namenom, da bi se poslovil od njega, je videl,
da mu je bilo hudo; rekel mu je: »Greš v sveti kraj in jaz ne morem reči, da rav-
naš napak, in ti tudi ne branim. Toda ti nisi ustvarjen za življenje v svetu.«
Na žalost se je to tudi uresničilo. Ostal je v semenišču tri leta in prejel nižje
redove. Toda potem se ni več počutil, prepričal se je, da ni za cerkveni poklic,
in je na veliko žalost predstojnikov, ki so ga spodbujali, da bi ostal, zapustil se-
menišče. Odložil je du­hovniško obleko, študiral medicino, doktoriral in celih
sedemnajst ali osemnajst let opravljal dobro plačano zdravniško službo. Toda
tudi zdravniški poklic ga ni zadovoljil. Kljub velikim dohodkom je imel dolgove.
V zadnjih letih se ga je polastila otožnost in manija zasledovanja in morali so ga
poslati v psihiatrično bolnišnico, kjer je čez nekaj mesecev od hudega umrl. In
kar je najhujše, oddaljil se je od prave vere in krščanskega življenja. Kljub vse-
mu je ostal pošten, dober in po svoje veren. Zadnje dni življenja se je poglobil
vase, prosil za spovednika, uredil račune z Bogom in umrl, potem ko je prejel
tolažíla katoliške Cerkve, ki jo je v oratoriju in semenišču tako zelo ljubil in nje-
ne zapovedi izpolnjeval na zgleden način.
Po končanih duhovnih vajah je don Bosko ozdravil nekega bolnika in po-
novno dokazal, da bere v vesti ljudi.
Don Jakob Bertolotto piše: »V Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Turinu sem
vstopil 8. avgusta 1866. Naslednjega dne sem se zbudil z mehurji po celem telesu,
ki so me vedno bolj boleli. Ker nisem mog­ el več prenašati bolečin, so me predstoj-
niki poslali v mavricijansko bolnišnico. Sprejel sem v dobri veri vsa zdravila, ki so
mi jih predp­ isali zdravniki, vendar vse zaman. Nekega dne sem ves obupan in potrt
od bolečin stal pod stebriščem oratorija in se bridko jokal. Kar pride don Rua, ki je
bil takrat prefekt v hiši. Bilo je nekaj čez če­trto uro popoldne. Rekel mi je, da naj se
dam blagosloviti don Bosku, ki je bil tiste dni v hiši. Takoj sem šel k njemu. Dejal
mi je, naj pokleknem, in me blagoslovil. Naslednje jutro so izginili vsi mehurji in
vse bolečine. Prejšnji dan sem se odločil, da grem domov. Toda milost, ki mi jo je
izprosil don Bosko, mi je omogočila, da sem ostal v oratoriju še nadaljnjih pet let.
Neki drug naš gojenec nam je zaupal naslednji dogodek. »Vsakokrat, ko
sem šel v Turin sem čutil dolžnost, da sem obiskal Oratorij sv. Frančiška Sa-
leškega, in če je bilo mogoče, govoril s častitljivim don Boskom. On me je vedno
sprejemal z največjim navdušenjem in ljubeznivostjo. Toda nekega dne sem se
mu predstavil, vendar nisem bil v posvečujoči Božji milosti. Ni me pogledal in
me ni ogovoril, kaj šele, da bi me pobožal. Pustil me je osramočenega sredi toli-
ko drugih, ki so mu smeli poljubiti roko.«
Proti koncu avgusta se je don Bosko vrnil v Trofarello na za­četek drugih
duhovnih vaj, katerih naj bi se udeležili vsi tisti, ki niso bili na prvih. Preden je

32.6 Page 316

▲back to top


316
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
odpotoval, je obiskal ne­ko ugledno gospo, da se ji je zahvalil za vse dobro, ki ga
je storila oratoriju, in ji zapustil naslednji avtogram: »Bog naj stori, da bo gospo-
dična Giacosa postala še bolj ljubeča mati revežev v tem času, in jo potem naredi
blaženo v večnosti. Amen. Avgusta 1866.« Dobra gosp­ a je pod tem napisom do-
dala: »Velečastiti gospod don Bosko je na moj­o prošnjo napisal teh malo vrstic
tukaj zgoraj in jaz hvaležno spre­jemam njegova voščila. Terezija Giacosa.«
Duhovne vaje so se začele 29. avgusta. Don Bosku je pri pridiganju bil tova-
riš don Bonetti. V Trofarellu je odgovoril na nekatera vprašanja ugledne gospe
grofice Callori Sambuy - Casale Monferrato.
Proti koncu avgusta se je don Bosko vrnil v Trofarello na za­četek drugih
duhovnih vaj, katerih naj bi se udeležili vsi tisti, ki niso bili na prvih. Preden je
odpotoval, je obiskal ne­ko ugledno gospo, da se ji je zahvalil za vse dobro, ki ga
je storila oratoriju, in ji zapustil naslednji avtogram: »Bog naj stori, da bo gospo-
dična Giacosa postala še bolj ljubeča mati revežev v tem času, in jo potem naredi
blaženo v večnosti. Amen. Avgusta 1866.« Dobra gosp­ a je pod tem napisom do-
dala: »Velečastiti gospod don Bosko je na moj­o prošnjo napisal teh malo vrstic
tukaj zgoraj in jaz hvaležno spre­jemam njegova voščila. Terezija Giacosa.«
Duhovne vaje so se začele 29. avgusta. Don Bosku je pri pridiganju bil tova-
riš don Bonetti. V Trofarellu je odgovoril na nekatera vprašanja ugledne gospe
grofice Callori Sambuy - Casale Monferrato.
Velezaslužna gospa!
Vaše pismo me je dohitelo v Trofarellu, kjer pridigam duhovne vaje našim duhovni-
kom in asistentom. Vprašanje, ki ga postavljate o duh­ ovniku, ki naj bi bil za repetitorja
gospodu Cesarinu, je zelo zamot­ ano. Radi bi učitelja za italijanščino, grščino in latinšči-
no? Za to je potreben profesor nadpovprečnih sposobnosti. Prav tako si želite koga, ki bi
ga učil fiziko, aritmetiko, geometrijo, trigonometrijo? Za to je potreben še drug profesor.
Isto velja za staro, srednjeveško in novejšo zgodovino. In potem še za naravoslovje in ze-
mljepis. Gimnazijska velika matura je nekaj tako obsežnega, da so potrebni vsaj štirje
profesorji. Napravimo takole: Počakajmo, da vidimo, ali bo izpit uspel. Če bo uspel, je tako
vse rešeno. Če bo potem potreben en mesec ponavljanja, je najbolje, da pride v oratorij,
kjer je veliko lažje dobiti profesorje.
Moram vam povedati, da sem za vas vedno hranil profesorja don Duranda. Toda v
ponedeljek sem ga poslal k Fassatijevim, prepričan, da ga vi ne potrebujete. Če mi boste
sporočili, vam bo poiskal koga iz našega kroga znancev, ki vam bo gotovo ustrezal.
Kakor hitro se bom vrnil v Turin, bom govoril s kanonikom Gallettijem in vam potem
odgovoril. Vedite, da je T. Abbondioli dober pridigar in dober katoličan. Me razumete?
Zdi se mi, da je vaše sedanje bivališče v Vignalu. Zat­ o vas bom kmalu obiskal spotoma
v Mirabello. Povejte, prosim, svojemu gospodu soprogu, da nočem, da bi njeg­ ovo posojilo

32.7 Page 317

▲back to top


BiS 8 — 37. poglavje
317
ostalo brez obresti. Na praznik Marijinega rojstva bodo vsi naši dečki prejeli obhajilo in
jaz bom daroval sveto mašo po vaš­ em namenu.
Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino. Molite zame, ki ostajam v Gospodu vdani
služabnik duh. Janez Bosko
Trofarello, 31. avgusta 1866
P. S.: Oprostite pisavi, pišem v naglici.
Tiste dni je mons. Riccardi di Netro, škof v Savoni, priš­ el na obisk k svojemu
velikemu prijatelju don Bosku. Prelat je imel navado, da je svoje jesenske poči-
tnice prebil pri grofici Casassa, svoji sestri, veliki dobrotnici oratorija. Velikok-
rat je prišel na pogovor s kakim salezijancem, ki so ga tja poslali predstojniki,
da bi si opomogel, in hodil s takimi na dolge sprehode. Ko je potem prihajal v
Turin na obisk k don Bosku, je brez nadaljnjega šel v kletno obednico, kjer se je
po kosilu dolgo zadrževal v pogovoru s fanti.
Drugega septembra so se končale duhovne vaje in klerik Jožef Daghero je
izrekel obrazec zaobljub za tri leta. Bil je prvi salezijanec, ki je naredil zaoblju-
be na duhovnih vajah, ki so bile samo za salezijance. Don Bosko je, kot je začel,
potem nadaljeval duhovne vaje za sobrate vse do konca svojega življenja.
V oratoriju je tiste dni odšel v boljše življenje neki deček, o katerem je don
Rua napisal:
Mihael Ropolo iz Villafrance v Piemontu je umrl 31. avgusta, star 12 let. Odličen
deček, z obraza mu je dihala nedolžnost. Njeg­ ovo nežno srce je bilo ustvarjeno za učenje
in pobožnost. Vsi so ga imeli nadvse rad­ i. Naj nam Gospod pogosto pošilja tako lepe duše.
O nekem drugem, ki je umrl nekaj prej, je don Rua napisal v nekrolog:
Umrl je Frančišek Nicolini, star 14 let. Ubogi fant! Ko so ga vsi zapustili, je bil v naj-
večji revščini sprejet v ta oratorij. Bil je izredno živahen, zelo nadarjen in je vedno bolj
napredoval. Toda lotila se ga je počasna bolezen in imel je čas, da je mislil na smrt in se
pripravil na odhod. Sprejeli so ga v bolnišnico Cottolengo, kjer je prejel svete zakramente
in zapustil svet dobro pri­pravljen na zadnji korak svojega življenja.

32.8 Page 318

▲back to top


38.
poglavje
Don Bosko napove v Busci prihodnost neke deklice – Don Bosko prosi
kapitularnega vikarja, da bi oprostil njegove klerike odhajanja na
predavanje filozofije in teologije v semenišče – V novi prošnji don Bosko
prosi, da bi mu dovolili ustano­viti v oratoriju šolo za filozofijo: vikar privoli
– Dar nekega rimskega prelata za cerkev – Kolera – Don Bosko zagotovi, da
tisti, ki bo prispeval za gradnjo cerkve, ne bo zbolel – Mati Božja Marija drži
obljubo – Don Bosko svetuje gojencem sredstva, da bi bili rešeni te šibe –
Utemeljena previdnost – Srčna dobrota do nekega klerika – Upor v Palermu
– Ukinitev redov na Siciliji
Ko se je don Bosko poslovil od svojih dragih učencev v Trofarellu in je
držal besedo, ki jo je dal profesorju Karlu Bacchialoniju, prof­esorju grške litera-
ture na Kraljevski univerzi v Turinu, se je napotil v Busco na njegovo letno po-
sestvo in se zadržal tam nekaj dni. Ne moremo si predstavljati, kako je ta odlični
literat, goreč katol­ičan in zgleden družinski oče z veseljem sprejel don Boska, ki
je povsod, kamor je šel, prinašal veselje in Božji blagoslov. To se je potrdilo tudi
v tej hiši, kakor nam zagotavlja don Janez Garino.
»Bilo je meseca septembra leta 1866, ko se je don Bosko mudil v Busci v
hiši viteza profesorja Bacchialonija. Po kosilu je Bacchialonijeva dveletna hčer-
ka kdove zakaj vznemirjala svojo mater. Don Bosko, ki je bil navzoč, je položil
roko na glavo deklice in dejal:
Iz te bomo naredili redovnico. In kakšno redovnico? Polno ljubezni in go-
rečnosti do Boga. Deklica, bilo ji je ime Adelaida, je zrasla in postala redovnica
presvetega Zakramenta in kot taka umrla v Vigevanu leta 1889. Mons. De Gau-
denzi, škof v Vigevanu, njen spovednik, je zagotovil materi, da je bila Adelaida

32.9 Page 319

▲back to top


BiS 8 — 38. poglavje
319
prava svetnica in je umrla iz ljubezni do Boga, h kateremu je hotela čim prej iti
v nebesa. Mati, ki mi je vče­raj, 3. marca 1891, pripovedovala o tem, je povedala,
da ji je isto zagotovil tudi Adelaidin spovednik, ko je bivala nekaj časa v tem
mestu.
S profesorjem Bacchialonijem, ki je bil vreden vsega zaupanja in ki je z ve-
liko dobrotljivostjo sprejemal na končne izpite fante iz oratorija in zavodov v
Mirabellu in Lanzu, se je don Bosko moral pomenit­ i o nujno potrebni spremem-
bi v oratoriju.
Ker je don Bosko želel odpraviti nekaj pomanjkljivosti pri vzgoji svojih kle-
rikov, je želel urediti šole v svojem zavetišču v Valdoccu. Tako je proti koncu av-
gusta predložil kapitularnemu vikarju kanoniku mons. Jožefu Zappati naslednji
načrt:
Velečastiti gospod generalni vikar!
Opozorila duhovščini, ki jih je vaša uglednost modro zapisala h koledarju tekočega
leta, so bila zame predmet mnogega razmišljanja in resnega preudarjanja, zlasti še pret-
resljiva zaskrbljenost zaradi nazadovanja štev­ ila cerkvenih poklicev. Čeprav se moram v
svoji majhnosti omejiti na dobro voljo, bi vendar rad pridružil svoje skromne napore, da
bo glas predstojnika, kolikor je to odvisno od mene, dosegel zaželen učin­ ek.
Vi ste vroče priporočali, da bi se trudili vzgajati in voditi študirajočo mladino v po-
božnosti, da bi ta nadomestila občutne izgub­ e, ki se vsako leto dogajajo s smrtjo duhov-
nikov, ki jih Bog kliče k večnemu počitku. Da bi ustregli tej spodbudi, smo se odločili, ne
da bi to javno razglasili, da bomo fante v tej naši hiši in v zavodu v Lanzu na poseben
način vzgajali v pobožnosti in jih navajali na cerkvenega duha. Sklenil­i smo celo, da po
splošnem pravilu v Oratorij sv. Frančiška Saleškega ne bomo sprejeli nobenega fanta, če
ne bo imel namena postati duh­ ovnik, vendar tako, da si bo lahko, potem ko bo končal
gimnazijo, svobodno izbral poklic. Povprečno število dečkov, ki vsako leto zaprosijo, da
bi se posvetiti duhovniškemu poklicu, je povprečno petdeset do petinpetdeset. Od teh jih
petindvajset do trideset izrazi željo, da bi pripadali turinski škofiji. Utemeljeno upam, da
se bo to število v prihodnjih letih znatno povečalo.
Kar se tiče tistih, ki so že oblekli duhovniško obleko, se pri njih kaže negativnost, ki
jo želim odpraviti. Ta negativnost je pogosto vračanje klerikov v laiški stan. V preteklih
letih so bili redki fantje iz te hiše, ki so slekli kleriško obleko. Zadnje čase pa se na žalost
to dogaja zelo pogosto, bodisi pri takih, ki prihajajo iz semenišča, kakor pri tistih, ki bi-
vajo v oratoriju. Vzroke bo treba iskati v okoliš­ činah časa, v političnem položaju, slabih
možnostih za udobno življenje duhovnikov ter v slabih knjigah in časopisih, ki z lahkoto
prihajajo v njihove roke. Naj bo že kakor koli, dejstvo je, da jih veliko sleče kleriško obleko,
kakor ste tudi vi sami o tem obveščeni.
Čeprav smo v naši hiši izboljšali razmere glede asistence, pouka in pridiganja, je ven-
dar jasno, da še veliko klerikov odlaga duhovniško obleko in se vrača v svet.

32.10 Page 320

▲back to top


320
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Da bi popravil to stanje z izrecnim namenom večje Božje slave, bi prosil vašo ugle-
dnost, da bi dovolili klerikom, ki so zaposleni v oratoriju, opravljati študij na način, ki ga
predlagam:
1. Predavanja bi potekala po razporedu, učnem načrtu in snovi nadškofijskega seme-
nišča in slušatelji bi z drugimi kleriki opravljal­i izpite na dan, ki bi ga določili predstojniki.
2. Po enem letu preizkušnje bi spet hodili na predavanja v se­menišče kot sedaj, če ne
bi bilo dobrih sadov.
Na tak način, menim, bi mogli klerike odtegniti mnogim nevar­nostim, zlasti še zara-
di nespodobnih karikatur in fotografij, zaradi pi­sanja časopisov, smešnic, šal in zasramo-
vanja na javnih trgih, ki so jim bili zlasti kleriki nizke postave zelo izpostavljeni, ko so šli
na predavanja ali se vračali.
Verjemite mi, gospod vikar, da so te stvari v mnogih povzročil­e občutno zmanjšanje
pobožnosti, v drugih pa odločitev, da se bodo poslovili od poklica, ki jih postavlja na tako
težke in pogoste preizkušnje.
Ko bi ti kleriki živeli v približno tako ugodnih razmerah kot kleriki v Lanzu, in kakor
menim, tudi v Giavenu, bi jih bilo mogo­če bolje asistirati in živeti po urniku, ki bi bil po-
doben tistemu v se­menišču.
Iz priloženega razporeda lahko razberete osebje, ki ga predlag­ am in ki bi ga po va-
šem nasvetu spremenil, če bi bila prošnja ugodno rešena.
Izrazil sem samo svoje mnenje. Sedaj prepuščam vaši razsvetljeni modrosti, da odlo-
čite, kakor se vam zdi bolj prav.
Vsak dan molimo, da bi vas Gospod Bog še dolgo ohranil pri živ­ljenju, da bi mogli še
in še delati v Božjo slavo in korist naše svet­ e vere. Ko imam čast, da se priporočam v vaše
svete molitve, se izre­kam v imenu vseh duhovnikov in klerikov te hiše za vaše uglednosti
vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. avgusta 1866
Pismo nosi lastnoročni pripis.
P. S.: Pričujoče pismo sem dal prepisati bolj spretni roki, da boste imeli manj težav
pri branju.
Na listu, ki je bil priložen pismu, je stalo:
Učitelji klerikov, ki stalno bivajo v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega.
Filozofija
Latinska literatura: duhovnik profesor Janez Francesia.
Aritmetika, geometrija, fizika: duhovnik Angel Savio, dip­lomiran za višje normalne
šole, ali klerik Henrik Bonetti, študent matematike na univerzi.
Logika, metafizika, etika: duhovnik Mihael Rua, profesor li­terature, ki je tudi pouče-
val to snov.

33 Pages 321-330

▲back to top


33.1 Page 321

▲back to top


BiS 8 — 38. poglavje
321
Teologija
Kanonik Lovrenc Gastaldi, geolog Costamagna, duhovnik Cagliero, če bi hoteli nado-
mestiti katerega izmed omenjenih.
Ta don Boskov načrt, ki je zrastel iz potrebe, kakor je razv­ idno iz navedenih
razlogov, in iz poslanstva, ki ga je že takrat navajalo k določeni svobodi vzgoje
in pouka njegovih redovnikov, je dobil naslednji odgovor:
Nadškofijsko semenišče v Turinu
Velečastiti gospod!
3. septembra 1866
Gospod generalni vikar mi je v svoji dobroti dal na vpogled prošn­ jo, povezano s spo-
menico, in mi istočasno izrazil svoje ugledno mnenje, s katerim se popolnoma strinjam.
Sklenila sva, da vas povabiva, da umaknete svojo prošnjo, in vam jo zato vračam. Ostajam
z odličnim spoštovanjem vdani služabnik.
kanonik Al. Vogliotti, generalni provikar
Don Bosko je kanoniku Vogliottiju spoštljivo odgovoril:
Velespoštovani gospod rektor!
Prejel sem odgovor, ki ste mi ga poslali v soglasju z gospodom gener­ alnim vikarjem. Če
bi napisali vsaj kako pripombo, bi se čut­ il na določen način zadovoljnega. Toda odkrita in
ostra zavrnitev me je nemalo užalostila, in to tem bolj, ker mi je to dovoljenje bilo že iz­dano,
pa ga je potem vikar Fissore odložil z utemeljitvijo, da bi bilo v tem primeru število klerikov
v semenišču premajhno. Prav tako meni tudi opat Vacchetta. Sedaj bom poskusil s filozofi. Če
mi boste dovolili, bom to štel za koristno zame in za moje fante, sicer se bom pa držal tega,
kar vama bo Gospod navdihnil, vam in gospodu vikarju. Vedno pripravljen, da vas v vsem
ubogam, kakor mi je pač mogoče, se iz­povedujem za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 6. septembra 1866
duh. Janez Bosko
Čez nekaj časa je prispel pozitiven odgovor na to drugo prošnjo in kleriki
študenti filozofije so imeli šolo v oratoriju.
Medtem ko je bil zaposlen s temi dogovarjanji, je Božji služabnik prejel lju-
bezniv dar nekega uglednega prelata, ki je nekoč pripadal kardinalskemu zboru.
Veleugledni gospod don Bosko!
Z okrožnico z dne 12. maja tekočega leta sem prejel povabilo, da bi se udeležil loteri-
je, ki ste jo pripravili z namenom, da bi zgradili cerkev v čast Mariji Pomočnici, in ste mi v
ta namen poslali deset ducatov srečk. Ker želim tudi na ta način prispevati k tem­ u verske-
mu dogodku, sem jih po gospodu De Kajetanu Tortoneju zadržal in mu naročil, naj vam
plača celotno vsoto 50 frankov. Prav tako se vam zahvaljujem za priložene tiskovine in
upam, da bo Gospod blagoslovil delo, ki je namenjeno v čast kraljici angelov, za kar imam
čast, da se z globokim spoštovanjem izražam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Rim, 4. septembra 1866
Tomaž Martinelli

33.2 Page 322

▲back to top


322
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Vedno bolj se je širilo neizmerno zaupanje v varstvo Marije Pomočnice pri
obrambi proti strašni bolezni kolere.
Kolera je nadaljevala svojo smrtonosno žetev v maju v Rusiji, Belgiji in
Angliji. V Avstriji je bilo 200.000 primerov bolezni in 100.000 mrtvih, na Ma-
džarskem 40.000 primerov okuženja in 22.000 mrtvih, na Moravskem 68.000
okuženih in 28.000 mrtvih. Julija in avgusta se je bolezen širila v Marseillu,
Amiensu in drugod. V samem departmaju Senne je bolezen razsajala celo leto
in požela 5.700 ljudi. Istočasno se je pojavila v Genovi, se širila v Neaplju in
prišla čez Ancono v severno Italijo.
Od začetka leta se je širil glas, da bodo darovalci za gradnjo cerkve Marije
Pomočnice obvarovani kolere. Iz Firenc so pis­ ali don Bosku.
Velečastiti gospod!
Oprostite mi predrznost, ki sem si jo dovolil s tem, da vam pišem, toda bojim se, da
sem napačno razumela vaše besede.
Ko se je govorilo, da bi dali veliko ali malo za gradnjo cer­kve, sem slišala nekatere
gospe reči, da ste izjavili, da zagotovo ne bo umrl od kolere nihče, ki bo daroval tudi samo
en cent v ta namen.
Tako sem razumela tudi jaz. Z druge strani pa sem slišala več zelo uglednih duhov-
nikov, ki jih tudi vi dobro poznate, ki so zanikali, da bi vi kaj takega rekli. Dejali so celo,
da ste po­vedali, da to ni nič drugega kot razlaga zanesenjakov, ki nimajo z vašo izjavo
nikakršne zveze. Zato vas prosim, da bi mi čim prej odgovorili, da vi potrjujete svojo izjavo
in da gre pri vsem za nesporazum. To tem bolj, ker ne bi rada škodila zadevi, ko bi sama
razglašala tako trditev.
Evfrozina Covoni
Firence, 7. januarja 1866
V tej zadevi se nam zdi najprimerneje, da ponovimo don Boskove besede, ki
jih je povedal, kakor so navedene in so jih tisti duhovniki napačno razumeli. Če
hočemo pravilno presoditi, moramo vedeti, v kakšnih okoliščinah jih je izrekel,
kako daleč so dobre gospe razšir­ ile njegovo obljubo in če poleg tega niso pripi-
sale Božjemu služab­niku tako izredno dolgo trajanje bolezni. To tem bolj, ker
don Bosko ni pripisoval velikega pomena temu, kar je govoril in delal čudovite-
ga, temveč je, kakor smo že večkrat ponovili, skrival svojo osebo in tudi blagos-
love, s katerimi je ozdravljal bolnike. Vse pa je povezoval s tako ljubeznivostjo,
da se mnogi sploh niso ničesar zavedeli, prav tako kakor je delal sv. Filip Neri.
Ne vemo, kako je odgovoril gospe Covoni. Da pa njeno upanje ni bilo prazna
utvara, lahko sklepamo iz vrstic pisma, ki ga je iz Fi­renc 13. septembra 1866
pisala Božjemu služabniku markiza Izabela Gerini.

33.3 Page 323

▲back to top


BiS 8 — 38. poglavje
323
»Zelo me veseli vaše zagotovilo, da bomo rešeni kolere. Vsekakor gojimo
veliko zaupanje v Marijo Pomočnico in njej se iz vsega srca priporočamo. Upaj-
mo, da nas bo obvarovala in rešila še drugih nesreč, ki nas tarejo. Molite, molite
za vse potrebe vsega svet­ a. Zelo se veselim novic o izboljšanju vašega zdravja in
vam želim tisoč let življenja, da boste mogli dokončati vsa sveta dela, ki ste jih
začeli, da boste mogli v svoji gorečnosti zamisliti še drug­ e in da boste še naprej
koristni vsem, kakor je bilo to do sedaj.«
Tudi drugi dogodki potrjujejo materinsko dobroto Marije Pom­ očnice za
vse tiste, ki so pomagali don Bosku graditi cerkev v Valdoccu.
Iz Milana nam je 25. februarja 1909 pisala gospa Karolina Rivolta Guenzati:
»Leta 1866 je po vsej Italiji divjala kolera. Moji starši so prejeli od don Boska
veliko srečk za neko loterijo, za katero je don Bosko obljubljal, da tistih, ki jih
bodo kupili, ne bo napadla strašna bolezen. Zares niti eden, ki jim je moja mati
prodala srečke, ni umrl od kolere. Samo ena se je okužila, vendar ni umrla.«
Don Bosko je tudi svojim fantom zagotovil, da jih bo nebeška Mati obvaro-
vala te šibe, če se bodo držali daleč od greha in bodo nosili okoli vratu Marijini
svetinjico.
Pri vsem tem pa je vedno bil skrajno previden, da ni skušal Boga.
»Bilo je leta 1866,« piše don Janez Garino, »in kolera je razsajala v mojem
rojstnem kraju Busci. Ker sem moral iti domov, malo preden je izbruhnila bo-
lezen, sem ob njenem pojavu hitro uredil stvari in se vrnil v Mirabello Mon-
ferrato, kjer sem tisto leto poučeval. Da ne bi bolezni prinesel v zavod, mi je
don Bosko pisal, naj ost­ anem v Busci in kot klerik pomagam župniku v dušnem
pastirstvu. Ker je don Bosko vedel, da je moj finančni položaj zelo skromen, me
je za dva ali več mesecev mojega bivanja doma podprl z bogato oskrbovalnino.
To pravim in potrjujem, da bodo vsi poznali veliko don Boskovo ljubezen, ki je
skrbela za vse in ni pozabila na nikogar.
Poleg tega lahko še povem, nadaljuje don Garino svoje pričevanje o don Bosko-
vi dobroti, da mi je v prvih letih mojega bivanja kot klerik v oratoriju poiskal neko
bogato gospo, ki se je zavzela zam­ e in me oskrbovala z vsem potrebnim. In zares je
ta dobra gospa od časa do časa pošiljala don Bosku določeno vsoto denarja zame.
Ob določenih časih me je don Bosko zagotovo poklical in me vprašal, ali potrebu-
jem to in ono, in me nagovoril, da sem brez zadržka povedal, kaj potrebujem, da
mi ne bi nič manjkalo. Tedaj sem se spomnil, kakor se spominjam tudi sedaj, don
Boskovih besed, ki mi jih je rekel, ko mi je februarja 1858 umrl oče: Zapomni si,
Garino, da boš imel v meni vedno očeta. Tako je tudi bilo vse do njegove smrti.«

33.4 Page 324

▲back to top


324
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Medtem ko so na polotoku ljudje živeli v nenehnem strahu in so se nadalje-
vala pogajanja o miru med Italijo in Avstrijo, je v noč­ i od 15. na 16. september
skupina razbojnikov s pomočjo tisočev in tisočev skrivačev, ki se niso odzvali
vojaškemu naboru, in s pomočjo republikancev z rdečo zastavo in čepico na
glavi, do zob oboroženih in založenih s strelivom, napadla Palermo. To je bil
izraz obširne zar­ ote Sicilijancev proti vladi, ki so jo smrtno sovražili. Upali so,
da se bo po porazu pri Custozzi in Lastovu italijanska enotnost in neodvisnost
razblinila v prah. Skoraj pet celih dni je bilo sicilijansko glavno mesto na mi-
lost in nemilosti izpostavljeno revolucionarjem, ki so klicali Naj živi republi-
ka. Drhal iz predmestij in bližnje okolice jih je podpirala. 1500 mož posadke je
komaj odbijalo silne napade divjih tolp, ki so ropale, požigale in pobijale ljudi.
Toda 20. septembra je mornarica izkrcala dve diviziji vojakov vseh rodov pod
poveljstvom generala Rafaela Cadorne, ki so mu bila dana vsestranska poobla-
stila. Dne 21. septembra je vojska napadla mesto, oklepnice so bruhale ogenj in
po dolgih urah divjega klanja so uporniki zbežali in se poskrili na podeželju in
v gorah. Zvečer je bilo mesto v znamenje veselja razsvetljeno. Razglasili so ob-
sedno stanje v vsej pokrajini. Več dni so lovili krivce in jih po naglem vojaškem
sojenju obsojali na smrt.
Toda na žalost so na duhovništvo in redovnike padle posledice upora. Vla-
dno časopisje v Firencah je razglašalo, da so bili podpihovalci in hujskači upora
duhovniki, redovniki in redovnice. Zato je ministrstvo izrabilo to priložnost in
zaplenilo imetje, ki se ga do tedaj zaradi povezanosti ljudstva s Cerkvijo še niso
upali polastiti.
Pretveza je bila zelo preprosta: »Uporniki so se utrdili v samostanih in re-
dovnih hišah.« Ti so bili na dobro izbranih krajih in uporniki so vanje vdrli s
silo. Duhovniki, redovniki in red­ ovnice so bili prepuščeni divjanju vojakov, ki so
jih imeli za kriv­ce krvavega upora. Policija je zbirala krive obtožbe in na osnovi
njih delila pravico.
Cadorna je v pismu, polnem krivičnih in izmišljenih obtožb, napad­ el osem-
desetletnega mons. Nasellija, nadškofa v Palermu, ki niti ni stopil iz nadškofij-
ske palače, ker je bila ta zasedena od vojakov. Njegovega vrstnika mons. D'Acqu-
ista, nadškofa v Monrealu, so bolnega potegnili iz postelje in ga vrgli v ječo.
Duhovščina je storila, kar je mogla, da bi omilila zlo, in prefekt mesta Torelli
je v svojem natančnem poročilu vladi pokazal, kako so benediktinci in mnogi
drugi redovniki reševali vojake.
Toda Cadorna se je takoj polastil vseh samostanov in si prisvojil cerkveno
premoženje. Redovnikom, ki so ostali brez stanovanja, je prepovedal nositi re-

33.5 Page 325

▲back to top


BiS 8 — 38. poglavje
325
dovno obleko in jim ukazal, da morajo oditi v svoj kraj k svojim sorodnikom.
Več sto redovnikov so brez kakršne koli pravne obdolžitve in brez sodnega pro-
cesa spravili v hišni pripor in jih razposlali na Sardinijo ter v razna mesta v
Liguriji, Piemontu in Lombardiji. Dali so jim nekaj centezimov na dan, ne glede
na starost, zdravstv­ eno stanje in vremenske razmere, ki so bile za Sicilijance
smrton­ osne. Redovnice, ki niso hotele iti k svojim družinam ali jih te nis­ o hotele
sprejeti, so spravili skupaj v najbolj zapuščene samostane, ne oziraje se na raz-
ličnost redov in njihove tegobe. Zadosti je bilo, da si bil duhovnik, redovnik ali
redovnica, in že si bil brez vseh pravic, kljub temu da je poseben kraljevski ukaz
za Sicilijo predvidel poseben položaj. Vse to je bilo storjeno kljub ukazu, ki ga
je 18. avgusta 1866 objavila Gazzetta Ufficiale v kraljevem imenu za amnestijo
in popolno držav­ljansko pravico vseh, ki so bili obsojeni zaradi mazzinijanskih
in garibaldijskih zarot proti vladi in kraljevski savojski hiši, med katerimi je bil
tudi sam Jožef Mazzini.
Sredi septembra je kolera najprej izbruhnila v Palermu in vsak dan okužila
stotine meščanov. Potem se je razširila na Adernό, Katanijo, Messino, Trapani in
drugam, kamor so prišli pribežniki iz glavnega mesta. V Italiji je bila smrtnost
veliko večja kot preteklega leta. Leta 1866 je kolera obiskala 49 pokrajin, 540
občin. Prijavljenih primerov je bilo 23.244, mrtvih pa 13.570. Tako poročajo
uradni podatki.

33.6 Page 326

▲back to top


39.
poglavje
Kupola cerkve Marije Pomočnice – Čudežna ozdravitev nekega velikega
dobrotnika te cerkve – Don Boskova okrožnica za dokončanje kupole
– Žrebanje odložene loterije – Praznik za položitev zadnje opeke na
kupoli – Presenetljive okoliščine nekega redovnega poklica – Napovedi o
nestanovitnosti sklepov nekaterih fantov – Don Bosko pridiga duhovne vaje
klerikom v Bergamu – Škof v Bergamu zaupa don Bosku nalogo, da preveri
pravovernost nekega teologa – Don Bosko spodbuja v pismu predstojnico
nekega samostana
Meseca septembra je odlok turinskega prefekta grofa Karla Torre-
ja ponovno podaljšal čas za žrebanje loterije. Istočasno pa je gradnja kupole
cerkve Marije Pomočnice šla proti koncu. Delo je le počasi napredovalo, ker je
don Bosku manjkalo denarja. Ko so postavili oboke, so za nekaj dni prekinili
delo, končno pa so se odločili, da bodo namesto prvotnega načrta zaradi po-
manjkanja sredstev in hitrejšega dokončanja naredili preprost obok v obliki
obrnjene kupe. Naročilo sta dobila delovodja Karel Buzzetti in ekonom Angel
Savio. Bila sta presenečena in sta skoraj mesec dni zavlačevala naročilo. Tedaj
se je don Bosku nenadoma predstavil velik dobrotnik, bankir poslanec Anton
Cotta, kraljevi senator, ki je don Boska spodbudil k izvedbi prvotnega načrta,
ker sredstev ne bi manjkalo.
Kratka prekinitev del je vzbudila pozornost. Klerik Pavel Albera je šel na
škofijo, kjer ga je neka visoka osebnost ogovorila:
– In kaj bo s kupolo?
– Zdi se, je odgovoril Albera, da poslanec Cotta namerava prevzeti del stro-
škov.
– Bolje bi bilo, če bi tisti denar dal revežem.

33.7 Page 327

▲back to top


BiS 8 — 39. poglavje
327
Toda čisto drugače je gledala na don Boskovo delo in dobrodelnost bankir-
ja Marija Pomočnica.
Ta je bil pri svojih 83 letih na smrtni postelji in zdravniki so ga že izbrisali s
seznama živih. Tedaj ga je obiskal don Bosko. Ko ga je bolnik zagledal, je s čisto
tihim glasom dejal:
– Še nekaj minut in treba bo oditi v večnost.
– Nikakor ne, veleugledni, je odgovoril don Bosko, Devica Marija vas še pot-
rebuje na tem svetu. Morate še živeti, da mi boste pomagali graditi njeno cerkev.
– To bi bila tudi moja želja. Toda prepozno je, sem že na koncu.
– In kaj bi storili, če bi vam Marija Pomočnica podarila zdravje?
Senator Cotta, ki ga je to vprašanje presenetilo, je veselo in jasno odgovoril:
Če bom ozdravel, obljubljam, da bom šest mesecev plačal po dva tisoč frankov
za cerkev v Valdoccu.
– Prav. Jaz se bom vrnil v Valdocco. Tam bomo opravili k Mariji Pomoč-
nici molitve in upam, da vam bo naklonila milost ozdravitve. Zaupajte, Marija
je mogočna devica. – In preden je odšel, je nad bolnikom zmolil molitev in ga
blagoslovil.
Tri dni pozneje so, medtem ko je bil don Bosko v svoji pisarni, naznanili
obisk nekega gospoda. Pripeljali so ga v sobo. Bil je senator Cotta, ki mu je dejal:
– Tukaj sem. Mati Božja Marija me je ozdravila proti pričakovanju vseh in v
veliko začudenje članov moje družine in znancev. Tukaj imate dva tisoč frankov,
ki sem jih obljubil za ta mesec.
Potem je vsak mesec točno izpolnil obljubljene obroke, živel še tri leta kre-
pek in zdrav, kakor je pač v teh letih to mogoče. Ohranil je globoko hvaležnost
Božji Materi za tako izredno milost. Pogosto je prihajal in prinašal darove don
Bosku, rekoč:
– Kolikor več denarja vam prinašam za vaše ustanove, toliko bolj mi cvetijo
posli. Izkušam na sebi, da Gospod vrača stotero že v tem življenju tisto, kar da-
jem iz ljubezni do njega.
Naj povemo, da sta tako govorila tudi markiz Fassati in baron Bianco de
Barvania. O tem je skupaj z don Ruo pričal don Celestin Durando.
Kupolo so torej gradili, zunaj obdano s tremi ograjami: prva na dnu, okoli
šestnajst oken, ki dajejo svetlobo; druga nad napuščem, kjer se začne obok;
tretja pa je dopolnjevala majhno ploščad, sredi katere je bilo okroglo okno, ka-
kih 60 metrov nad tlemi. Z desnega stolpa je bil prehod k prvi ograji, z levega
pa k drugi in tretji po železni lestvi, ki so jo postavili, ko je bilo vse končano.
Nad vsem naj bi se dvigala majhna lesena kupola, ki bi služila za podnožje Ma-
rijinega kipa. Ko so bila dela tako daleč, je don Bosko razposlal dobrotnikom
naslednjo okrožnico:

33.8 Page 328

▲back to top


328
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Velezaslužni gospod!
V veliko veselje in čast mi je obvestiti vašo dobrodelno uglednost, da so dela na cerkvi,
ki smo jo večkrat priporočili vaši dobrodelnosti, prišla do konca in da bomo prihodnjo ne-
deljo položili zadnjo opeko na kupolo svetišča. Prosim vas, da bi nas na ta dan počastili
s svojo navzočnostjo. V vednost vam sporočam, da se bo to zgodilo prihodnjo nedeljo, 23.
tekočega meseca, ob 2,30 popoldne. Zatem bodo sledili obredi z blagoslovom z Najsve-
tejšim, da bi izprosili od Boga obilne nebeške darove za vse tiste, ki so prispevali in bodo
prispevali vse potrebno za gradnjo te cerkve.
Ob tej priložnosti vam tudi sporočam, da so javni dogodki zavlekli žrebanje loterije,
ki smo jo postavili pod vašo zaščito. V kratkem bomo sklicali odbor, ki naj določi čas za
razpečavanje srečk, ki jih je še precej ostalo, in dan žrebanja. O vsem vas bomo obvestili,
kakor hitro bo kaj sklenjeno.
Ubogi dečki, ki obiskujejo moške oratorije tega mesta, se mi pridružujejo, da vam
želijo veliko nebeškega blagoslova. V imenu vseh vam zagotavljam našo najbolj iskreno
hvaležnost in se imenujem vaše velezaslužne uglednosti vdani služabnik.
Turin, 21. septembra 1866
duh. Janez Bosko
To je bil nadvse slovesen praznik zaradi množice fantov ter ljudstva na dvo-
rišču in okrog in zaradi godbe na pihala. Markizek Emanuel Fassati se je v don
Boskovem spremstvu povzpel na najvišjo točko in položil opeko, ki je dovršila
zadnji člen zidakov.
Gradbena dela so bila končana leta 1866. Malo kupolo so postavili na svoje
mesto, jo skupaj s kupolo pokrili z bakrom, zalili s kositrom in prevlekli s svin-
čeno belino, da so tako preprečili oksidiranje zaradi vremenskih sprememb.
Na isti nedeljski večer 23. septembra je don Bosko izpolnil obljubo in v
cerkvi sv. Frančiška Saleškega v navzočnosti vse skupnosti nekemu fantu nadel
duhovniško obleko.
Povedali smo, kako je don Bosko leta 1864 napovedal smrt fantov Aiacinija
in Vicinija in kako je Dominiku Tomatisu, njunemu tovarišu, napovedal, da bo z
don Boskom pojedel veliko kruha, da bo dolgo živel in postal salezijanec.
Neke noči je Tomatis sanjal. Teh sanj se je vedno spominjal in so mu bile v
spodbudo v vseh težkih trenutkih življenja. Ves svetel in prelep se mu je prika-
zal pokojni Vicini, ga prijel za roko, ga popeljal na verando in mu pokazal Ma-
rijin kip na vrhu kupole cerkve Marije Pomočnice. Takrat od cerkve še ni stalo
drugo kot samo temelji, toda Tomatis ga je videl, kakor je bil pozneje v vsem
svojem veličastvu. Vicini mu je dejal: »Ali vidiš tisto tam zgoraj? To je tvoje živ-
ljenje. Zvesto izpolnjuj don Boskove nasvete in prišel boš za menoj v nebesa.«
Tomatis ga je gledal v obraz in zdelo se mu je, da je v njegovi duši bral globoko
ljubezen, ki ga je vezala nanj.

33.9 Page 329

▲back to top


BiS 8 — 39. poglavje
329
Ko je nekaj dni pozneje šel k spovedi k don Bosku, mu je ta z bolj ali manj
istimi besedami ponovil, kar je slišal od Vicinija. Zelo se je začudil. Ob drugi
priložnosti je don Bosko pripovedoval sanje o mečih, ki so viseli ob postelji vsa-
kega gojenca, in o številih, ki so bila napisana na čelih vsakega izmed njih in
pomenila število let, ki jih bo še doživel. Vsi dečki so šli vprašat don Boska o
skrivnosti sedanjosti in prihodnosti njihovega življenja. Tudi Tomatis je šel, da
bi zvedel svojo skrivnost in kako dolgo bo še živel. Don Bosko mu je odgovoril:
»Lahko bi ti povedal natančen čas. Vendar je bolje, da ne. Ne misli na to. Naj
zadostuje, da boš še dolgo živel. Glej, da boš postal dober, kajti nekoč boš don
Boskov duhovnik in mu boš moral pomagati pri reševanju mnogih duš.« Odgo-
vor je bil prvi zametek njegovega redovniškega in duhovniškega poklica, kajti
nikdar do tedaj še ni mislil, da bi se ga oprijel.
Ko je potem hitro napredoval v učenju, je v tretji gimnaziji in v retoriki
dosegel prvo nagrado. Toda proti koncu gimnazije je začel dvomiti o svojem
poklicu. Odrinil je od sebe preteklost, Vicinijeve besede iz sanj in don Boskovo
napoved. Ko je šel na počitnice v Trinità di Mondovì, kjer je bil doma, se je odlo-
čil, da bo vstopil v Družbo Jezusovo, katere člana sta bila že njegova dva strica.
Posvetoval se je z enim izmed njiju in ta mu je rekel, naj dobro premisli korak,
ki ga namerava storiti. Razmišljal je, molil, si priskrbel potrebne listine, naredil
prošnjo za sprejem, bil sprejet in čakal, da bo prišel dan, ko naj bi se odpravil v
kneževino Monako. Z njim naj bi šel še neki fant iz Cottolenga.
Tomatis je prišel v Turin in pred odhodom obiskal don Boska, da bi se pri
njem spovedal in se od njega poslovil. Božji služabnik ga je poslušal in mu po
odvezi dejal:
– Si že šel h krojaču, da bi ti pomeril talar?''
– Toda ne, don Bosko, postati nameravam jezuit in sem v ta namen naredil
že vse korake.
– Toda ti, je ponovil don Bosko, boš šel h krojaču, da ti naredi talar.
Toda jaz moram odpotovati v Monako.
– Poslušaj, naredimo tako, je nadaljeval don Bosko. Čez nekaj dni bomo polo-
žili zadnjo opeko na cerkvi. Tistega dne te bom blagoslovil in ti nadel kleriško ob-
leko. Ostani danes z nami na kosilu in zvečer boš šel h krojaču, da ti vzame mero.
– Toda jaz moram odpotovati danes ob dveh popoldne.
– Torej si pozabil na vse, kar sva se menila in kar sem ti nekoč povedal? In
o toliko dušah, ki mi jih boš pomagal rešiti?
Ponovil mu je besede, ki mu jih je v sanjah povedal Vicini, in v spominu
mu živo zablestela njegova prečudovita podoba. V trenutku se je njegova volja

33.10 Page 330

▲back to top


330
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
popolnoma spremenila. Ostal je na kosilu. Malo pozneje je prišel p. Porcheddu.
Mudilo se mu je, ker se je bližal čas odhoda.
– Toda jaz ne mislim odpotovati, je dejal Tomatis.
– In zakaj ne? ga je vprašal pater.
– Ker mi je don Bosko spremenil glavo.
– Kaj potem?
– Ostal bom z don Boskom.
– In odposlane listine?
– Žal mi je, vendar je sedaj tako.
– In kaj naj rečem vašemu stricu patru Tomatisu?
– Recite mu, kar hočete, toda jaz ne grem več od tod.
– Če je tako, potem storite, kakor hočete, je dejal pater Porcheddu in odšel.
Zvečer 23. septembra je torej Tomatis prejel duhovniško obleko. Od tega
trenutka se je končal vsak dvom o njegovem poklicu, kljub nekaterim nevšeč-
nostim, ki jih je moral prestati. Sedaj je že sedemintrideset let salezijanec, du-
hovnik in misijonar v Ameriki. Prav tako je čudovito, da se je pri njem uresni-
čila napoved dolgega življenja. Velikokrat se je rešil iz smrtne nevarnosti. Ko je
nekoč plaval v zalivu pri Varazzeju, bil je sam, ga je zaneslo na odprto morje in
ga je ujel morski tok. Daleč od obrežja, ves utrujen, je čutil, da mu zmanjkujejo
moči. Začel se je utapljati, toda tedaj se je obrnil k Mariji Pomočnici in se pos-
tavil pokonci. Njegove noge so zadele ob čer, edino v tisti okolici, daleč sredi
prostranega morja. Tako se je mogel odpočiti, zbral je vso svojo moč in priplaval
do obrežja. Tudi v Čilu se je znašel pred visoko naraslo reko in razmišljal, kako
bi jo preplaval. Trije izkušeni gauchos (kravji pastirji) so mu svetovali, da naj se
ne spušča v tako nevarnost, ki bi ga gotovo stala življenje. Toda on je zaupal v
don Boskovo besedo in srečno priplaval na drugi breg.
O tem nam je dragi sobrat sam večkrat pravil in je dokaz za izredno don
Boskovo poznanje poklicev.
Z isto nadnaravno lučjo je Božji služabnik presojal tiste, ki niso bili poklicani
v duhovniški in rodovniški poklic. Don Frančišek Dalmazzo je povedal: »Ko sem
nekoč don Bosku povedal, da sem prejel pismo od nekega mojega učenca v ora-
toriju, ki je bil klerik v bogoslovnem semenišču v Milanu, da je odšel v noviciat
očetov jezuitov v Epanu, se je močno čudil. Ko sem mu povedal, da se mi ta odlo-
čitev zdi zelo posrečena, ker je bil vedno dober fant, četudi živahen, je don Bosko
dejal: »Piši mu po mojem naročilu, da naj ti sporoči dan, ko se bo vrnil v Milan.«
Don Peter Gallo, salezijanec, nam je pozimi leta 1866 pripovedoval, da je še
kot deček z nekim svojim tovarišem jedel hlebec kruha, ki so ga dobili za zaj-

34 Pages 331-340

▲back to top


34.1 Page 331

▲back to top


BiS 8 — 39. poglavje
331
trk. Tedaj je prišel don Bosko iz cerkve in se čez stebrišče namenil v sobo. Oba
sta mu šla poljubit roko. Don Bosko se je ustavil, položil roko na glavo Gallu in
rekel: »Unus assumetur« (eden bo sprejet). Nato se je obrnil k drugemu in de-
jal: »Et alter relinquetur« (drugi zavrnjen). Vsi poznamo apostolsko gorečnost
prvega. Drugi pa je sicer oblekel duhovniško obleko, jo odložil, in potem ko je
doktoriral iz leposlovja, postal profesor na državnih gimnazijah.
Po prazniku 23. septembra se je don Bosko odpravil v Bergamo, kjer ga je
z veseljem pričakoval mons. Speranza. Dne 9. septembra 1864 je don Momolo
Berzi iz Chiuduna pisal kleriku Henriku Bonettiju: »Menim, da ni tudi v naši
škofiji človeka, ki bi užival tolik ugled in spoštovanje pri našem škofu, kot je vaš
pobožni in goreči don Bosko.« Božji služabnik se je nastanil pri grofu Medolagu,
na katerega ga je vezalo tesno prijateljstvo, in pridigal duhovne vaje duhovni-
kom v mestu in gojencem zavoda sv. Aleksandra.
»Don Bosko, » piše don Alojzij Guanella, ustanovitelj Združenja služabni-
kov Ljubezni, »je s pridiganjem duhovnih vaj klerikom v Bergamu leta 1866
tako navezal nase duše, da je neki fant, ki je prišel v Como in tam pripovedoval,
kaj vse je storil in povedal don Bosko, zelo navdušil klerike tega semenišča. Jaz
sem začutil do njega veliko ljubezen, ki je vedno bolj rastla, tako da sem kot
duhovnik leta 1870 šel v Turin k njemu na obisk.
Slišal sem tudi, da so predstojniki semenišča v Bergamu občudovali jasnost
in živahnost, kako je govoril o vsakem bogoslovnem in profanem predmetu.«
V Bergamu je moral biti spomin na duhovne vaje 186l zelo globok, če je
trajal še sedaj. Dne 5. aprila 1909 je mons. Angel Cattaneo, apostolski vikar Juž-
nega Honana pri Nau-jang-fouju, o teh duhovnih vajah pisal don Rui:
»Ko že govorimo o don Bosku, mi je ljubo povedati, da sem imel srečo in zadovoljstvo
(spominjam se vsega, kakor bi bilo to včeraj), da sem opravil življenjsko spoved pri imeno-
vanem Božjem služabniku, ko je v pustu leta 1861 prišel na povabilo takratnega rektorja
velečastitega Carminatija pridigat običajne letne duhovne vaje. Ko sem prišel k njemu, da
bi opravil svojo življenjsko spoved (bil sem star 16 let), sem mu začel brati grehe, ki sem jih
napisal na dolg list papirja.
On me je pritegnil k sebi, me nežno objel, mi vzel list iz rok in ga vrgel v ogenj. Ob
tem njegovem nepričakovanem dejanju sem osupnil in nisem mogel spregovoriti niti be-
sedice. Toda on me je potolažil in takoj dejal: 'Ti bom jaz povedal tvoje grehe.' In res mi je,
v moje neizmerno začudenje, povedal drugega za drugim, tako kakor so bili napisani na
listu. Lahko si mislite, kako sem bil začuden in presunjen. Začel sem jokati od obžalovanja
svojih grehov.«

34.2 Page 332

▲back to top


332
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Tudi mons. Abbondio Cavadini, škof v Mangaloru v Indiji, je leta 1909 obi-
skal don Jurija Tomatisa v zavetišču san Tommaso v Meliaporu (Madras) in mu
pripovedoval, kako je kot klerik v Bergamu delal duhovne vaje, ki jih je pridigal
don Bosko. Pripovedoval je, kako prepričljiva je bila njegova beseda, kako je
bil prisiljen (kakor smo povedali) prekiniti pridigo o poslednjih rečeh, ker so
se mu ulile solze in ga je premagalo ihtenje, in kako se je v naslednji pridigi
opravičil pri poslušalcih za tako nehoteno prekinitev. Nato je govoril s takim
prepričanjem, da je srca ganil še bolj kot prejšnji dan.
Mons. Speranza, ki je dobro poznal don Boskove sposobnosti, je hotel po
njem ugotoviti, kakšne nauke je širil neki njegov duhovnik. To je bil don Angel
Berzi, profesor teologije v semenišču v Brescii, zelo učen mož, pa premalo po-
nižen. Klerikom bogoslovcem je predaval čudovite nauke o materi Božji Mariji,
Evharistiji in Cerkvi, in to tako privlačno, da se ga nikdar niso naveličali poslu-
šati. Priporočal je popolno izročitev presvetemu Srcu Jezusovemu in jih vabil,
da bi šli v zunanje misijone, če bi se čutili za to poklicane in bi tudi naredili tako
obljubo. Vendar so se istočasno širile tudi nekatere njegove ideje, ki se niso
zdele popolnoma pravilne, in čeprav so bile izražene samo zasebno, so dišale
po krivi veri, zlasti kar se tiče večne človeškosti Božje Besede. Ko je škof mons.
Hieronim Verzeri preveril to učenje, ga je odpustil iz semenišča skupaj s petimi
bogoslovci, ki so se najbolj zavzemali za njegove nauke. Don Berzi je šel na ob-
rambo v Rim in se pogosto vračal v Bergamo.
Zato je mons. Speranza zaskrbljen prosil don Boska, da bi preveril to uče-
nje. To nikakor ni bila lahka naloga, ker verski novatorji na začetku skrivajo
svoje nauke pod dvoumnimi izrazi. Don Bosko je spretno in previdno izprašal
nekaj oseb, ki so bile v tesni zvezi z don Berzijem, in ugotovil, da je bil njegov
nauk povezan z zmotami gnostikov oziroma jim bil vsaj zelo blizu. Božji slu-
žabnik je zadel v črno, kajti ubogi teolog je pozneje trdil, da more človek s sve-
tim obhajilom doseči tako stopnjo svetosti, da je negrešljiv tudi v še tako veliki
grešni nevarnosti in da v takem stanju tudi kakršno koli grešno dejanje ni več
greh. On sam je bil prepričan, da je že dosegel tako stopnjo svetosti.
Božji služabnik je mons. Speranzi podal sklepe svojega raziskovanja in do-
dal, da po njegovem mnenju don Berziju ne bi smeli več dovoliti spovedovati.
Ko je leta 1881 v Marseillu don Pavlu Alberi pripovedoval ta dogodek iz svojega
življenja, je pripisoval don Berzijeve zmotne nauke oslabelosti možganov, ka-
kor je to že povedal škofu v Bergamu in raznim prelatom v Rimu. Leta 1881 je
bil ubogi duhovnik še živ in je hodil vsako leto v Sampierdareno, kjer je skušal
pregnati svojo bolezen z morskimi kopelmi. Ni mogel več darovati svete maše
niti moliti brevirja, ki ga je cele ure držal odprtega pred seboj.

34.3 Page 333

▲back to top


BiS 8 — 39. poglavje
333
Proti koncu septembra je don Bosko pisal neki svoji neutrudni dobrotnici,
velečastiti materi Magdaleni Galeffi, predstojnici plemenitih oblatk v Tor de'
Specchiju. Število redovnic je močno upadlo in predstojnica, ki je želela, da bi
njena skupnost, ki je bila slavna iz različnih razlogov, spet zacvetela, je pisala
don Bosku in ga prosila, da bi ji dal ustrezne nasvete. Takole ji je odgovoril:
Velezaslužna gospa mati!
Prejel sem vaše pismo in vaš dar (5 skudov) za naše revne dečke. Mi vsi se vam zah-
valjujemo in prosimo Boga, da bi vam bogato povrnil.
Nikar si ne delajte skrbi zaradi števila hčera, kajti ni pomembno število, temveč kr-
ščanska ljubezen in gorečnost za Božjo slavo. Verjetno vas bom mogel pred koncem tega
leta pozdraviti in osebno govoriti o vprašanjih, ki jih omenjate v pismu. Nikakor ne bom
pozabil posebej moliti za vašo družino, za katero pravite, da je pogreznjena v tegobe. Ne
pozabite, da so trni tega življenja cvetoče vrtnice v nebesih.
Bog naj blagoslovi vas in vašo družino in stori, da boste vse postale svete. Amen.
Sebe in svoje uboge dečke priporočam dobroti vaših molitev in se imam v globoki
hvaležnosti za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 29. septembra 1866
duh. Janez Bosko

34.4 Page 334

▲back to top


40.
poglavje
Odbor za pomoč od kolere prizadetim iz Ancone sporoča don Bosku prihod
novih sirot – Mesečnina za te fante – Dogovor za oskrbo z obleko – Prihod
sirot v oratorij – Nevšečno srečanje z don Boskom – Njegova mirnost in lep
način, s katerim je pomiril razburjene duhove – Nezadovoljstvo – Razgovori
za izpolnitev pogodb – Don Boskova odločnost v obrambi njegovih pravic –
Popustljivost odbora – Število anconskih sirot v oratoriju
Meseca septembra je moral don Bosko rešiti tudi nekaj nesporazumov, ki
so se pojavili z zaslužnim Odborom za pomoč prizadetim od kolere iz Ancone.
Ta mu je 16. maja sporočil željo, da bi poslali v oratorij še osem sirot, ki so
pripravljeni za odhod. Pogoji bi bili isti kot do sedaj. Vendar ni bilo določeno,
kdo naj skrbi za njihovo obleko, perilo in obutev. Don Bosko je že sporočil svoje
stališče in odbor mu je poslal naslednji odgovor.
Ancona, 9. julija 1866 št. 353
Odbor je na svoji včerajšnji seji, potem ko je slišal vaše predloge glede oskrbe z oble-
ko fantov, ki ste jih zadnje čase sprejeli v svoj zavod, sprejel prvega, se pravi, da bo vaša
uglednost poskrbela za obleko, če bi kak fant odšel, čeprav rok treh let še ne bi pretekel.
Odbor v tem primeru ne bo zahteval povračila.
Ker se mi tako zdi dogovor glede prepustitve omenjenih dečkov vašemu zavodu kon-
čan, sporočam vaši uglednosti, da bodo dečki prišli takoj, ko bo vzpostavljen redni promet
med Ancono in Turinom.
Sprejmite izraze globokega spoštovanja!
Predsednik C. Marinelli
Šest fantov je prišlo na začetku avgusta v oratorij, kjer je bilo že pet njihovih
tovarišev. Don Bosko ni bil doma in so jih zato predstavili prefektu. Obrazi ne-
katerih so kazali predrznost, prezir, prevzetnost. Bili so neotesani, vročekrvni in

34.5 Page 335

▲back to top


BiS 8 — 40. poglavje
335
požrešni in niso mogli prenašati discipline, saj so bili mesece in mesece prepuš-
čeni sami sebi. V žepu so nosili nože in so bili pripravljeni, da bi jih v kakem pre-
piru tudi izvlekli. Predstojniki so to takoj opazili, vendar se jim ni zdelo primer-
no, da bi jih že na začetku razorožili, kajti gotovo bi se branili, ker so bili vedno v
skupini. Drugi fantje iz oratorija so se jih izogibali, ker so se bali zdrah. Dejansko
je potem nekaj dni pozneje vodjo čevljarjev Musso doletela nevšečnost.
Naslednjega dne popoldne se je don Bosko po kosilu zadrževal pod ste-
briščem. Predstavili so mu fante, ki si niso niti sneli pokrivala. Z ljubeznivim
smehljajem jih je skušal nagovoriti:
– Ste srečno potovali? Kako se počutite?
– Zanič.
– In zakaj?
– Ker je tukaj vse zanič. Hočemo nazaj domov.
– Kaj vam ne ugaja?
– Ker nimamo jesti. To, kar nam dajejo, je za ...
– Ah tako? To pa zares ni prav. Mineštro, ki jo jeste vi, jedo tudi vaši tovariši.
Prav tako so z njo zadovoljni fantje, ki so pred vami prišli iz Ancone, prav tako
jo jedo vaši predstojniki in jo jem tudi jaz.
– Če jo vi jeste, je to vaša stvar. Nihče vam ne brani.
– Ali veste, s kom govorite?
– Me prav nič ne zanima.
– Tako, tako ... Na tak način ni mogoče govoriti.
Don Bosko je še vedno vedrega obraza pogledal na drugo stran in se začel
meniti s fanti, ki so se v velikem številu zgrnili okoli njega in so bili priče tega
pogovora. V vseh je vrelo in nekateri so hoteli zadoščenje za to žalitev. Toda
eden previdnejših je zašepetal: »V žepih imajo nože in so sposobni, da jih upo-
rabijo.« Verjetno bi poseg s silo mogel imeti neprijetne posledice.
Potem ko so se še enkrat obregnili, so prostaško skomignili z rameni, izzi-
vajoče pogledali po okoli stoječih in se v gruči napotili v drug kot dvorišča.
Toda tudi v tem primeru v don Bosku ni odpovedal čudovit vpliv in izre-
den dar za pomiritev še tako težavnih značajev. Več kot enkrat je bil ob prvem
prihodu kakega fanta v oratorij priča prizorov divje razbrzdanosti. Toda pod
kožo preklinjajoče divje živali je znal počasi vzgojiti pridno ovčko in vzbuditi
odzive dobre plati, ki je v vsakem mladem človeku. Nikdar se ni zoperstavljal,
skušal je miriti z dobroto, odkrival je dobro stran v človeku, ji skušal dati izraz
in pripeljati k Bogu. Tak način ravnanja je imel izredne in pomembne uspehe,
kajti ni plasti v družbi, v kateri on s svojim sveto odprtim duhom ne bi pripravil
sposobnih ljudi, in to iz fantov, ki so zapuščeni tavali po cestah in trgih.

34.6 Page 336

▲back to top


336
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Zato se je z vsakim izmed teh fantov pogovarjal posebej in si z ljubeznivo
besedo pridobil njihovo naklonjenost, kajti skoraj vsi so bili dobrega srca. Dali
so se prepričati in so začeli hoditi z drugimi gojenci hiše. S prodornim očesom
je odkril njihove sposobnosti in ene napotil k šolanju, druge pa k obrti. Prilago-
dili so se, se vključili v tok življenja v oratoriju in se navadili delati. Tudi tisti, ki
so se na začetku pokazali s svojim obnašanjem tako nasprotne, so se spremeni-
li, čeprav so nekateri vztrajno zavračali disciplino oratorija.
Vendar je eden izmed njih pisal odboru v Ancono. Pritoževal se je proti
sorodnikom, ki so ga poslali v Turin, in zahteval, da bi se vrnil: »Mi nočemo de-
lati,« so menili, »in tukaj nas silijo, da moramo delati ves dan.«
Odborniki so bili zaskrbljeni in so pisali don Bosku:
Ancona, 9. septembra 1866; Št. 371
Istočasno s tem pismom pošiljam prefektu te pokrajine gospodu grofu Karlu Torru,
članu tega Odbora, vsoto 2.200 lir s prošnjo, da jo pošlje vam v plačilo za mesečnino in
obleko šestih fantov, ki so pravkar prišli v vašo ustanovo. Naj dobi za to ustrezno potrdilo
s pogoji, ki so podani na priloženem obrazcu, ki ga boste, upam, odobrili.
Sprejmite izraze globokega spoštovanja.
Predsednik C. Marinelli
Toda priloženi obrazec je bil spremenjen in je postavil drugačne pogoje,
kot so bili sklenjeni 9. julija. Tu je bilo dogovorjeno, da ustanova ni dolžna po-
vrniti vsote za fanta, ki sam od sebe zapusti ustanovo pred iztekom triletja. Don
Bosko, ki je bil vedno pripravljen pomagati ubogim dečkom in je bil zelo veli-
kodušen pri sklepanju pogodb, je bil trdno odločen braniti koristi skupnosti,
se pravi oratorija, ker se je imel samo za upravnika vsake podpore, ki mu jo je
pošiljala Božja previdnost. Tudi don Rua, čigar naloga je tedaj bila odgovarjati
na prošnje, je ravnal enako. Zato so 15. septembra Odboru predložili nov spora-
zum, ki ga je podpisal don Bosko in je bil naslovljen na predsednika.
Veleugledni gospod!
V pismu z dne 9. tekočega meseca je vaša uglednost poslala tudi obrazec s pogoji, ki
so bistveno različni od tega, kar smo sklenili. Še bolj sem se začudil, ko ste prefektu tega
mesta sporočili, da naj ne izplača denarja, dokler ne bi privolil v zahtevo, da če kak fant
predčasno zapusti zavod, na njegovo mesto pride drug.
Zdi se mi, da ste pozabili na tisto, kar je bilo določeno v pismu, ki smo ga sestavili v
moji sobi skupaj s prefektom te hiše.
Dogovorili smo se, da se obvezujemo, da bomo dečke imeli v zavodu tudi več kot tri
leta in jim priskrbeli obleko. Toda če kateri zapusti zavod pred tem časom, nismo dolžni
nobenega povračila. Vaš dodatek povzroča težave in nas sili k novim dogovarjanjem.

34.7 Page 337

▲back to top


BiS 8 — 40. poglavje
337
V teh stvareh smo mi pošteni in jasni. Če je dodatek odločilni pogoj, nam to sporočite.
Mi bomo uredili s fanti, kakor se nam bo zdelo zanje najbolje. Če ne mislite spreminjati,
kar smo pisno in ustno določili, potem pišite imenovanemu prefektu, da nam izplača do-
govorjeno vsoto brez pogojev, razen tistih, ki so navedeni v pogodbi in smo jih sprejeli s
skupno privolitvijo.
S potrebnim spoštovanjem vas pozdravlja vaše uglednosti vdani služabnik
Turin, 15. septembra 1866
duh. Janez Bosko
Obrazec se je glasil:
Turin, 15. septembra 1866
Podpisani ravnatelj Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu izjavljam, da sem v
našo ustanovo sprejel sirote: Demostena Gentilija, Roberta Lucchettija, Janeza Pieronija,
Vitaliana Cruccianija, Evgena Taffettanija in Ciriaka Sottilettija iz Ancone, ki nam jih je
poslal Odbor za pomoč prizadetim od kolere v istem mestu. Za vsoto 4.200 lir se obvezu-
jem, da bom poskrbel za obleko, hrano, stanovanje, vzgojo, pouk in usmeritev v kako obrt
v smislu predpisov naše ustanove, in to za dobo, ki ne bo krajša od treh let, ne da bi bil ob-
vezan za povračilo ali izplačilo kakršne koli vrste, če bi kateri izmed sirot zapustil zavod
iz razlogov, ki niso odvisni od ustanove. To izjavljam in obljubljam in izdajam potrdilo o
prejemu 4.200 lir, ki so mi bile izplačane.
Podpis
Predsednik je takole odgovoril:
Velečastiti gospod!
Dovolite mi, da vam v odgovor na vaše pismo z dne 15. septembra pišem kot zasebnik
in uradni predstavnik v upanju, da bomo mogli na ta način urediti vprašanje sirot, ki jih
je Odbor v zadnjem času poslal ustanovi, ki jo vodite.
Dogovor, ki sta ga podpisala vi in Odbor, da ne bi nadomeščali dečkov, ki bi neodvisno
od vaše uglednosti zapustili vaš zavod, je določal stvari za normalne primere, ko ni bilo
nevarnosti, da bi kdo predčasno zapustil vaš zavod. Toda po ravnanju nekaterih dečkov,
ki so pravkar prišli k vam in se želijo vrniti, je nevarnost postala zelo verjetna. V tem
primeru bi bil dogovor o nenadomestitvi fantov, ki bi odšli kljub vplačanemu denarju,
za Odbor nesprejemljiv, kajti ta denar prihaja iz javne dobrodelnosti, ki je ne moremo
zlorabljati in bi vi imeli dobiček od predčasnega odhoda dečkov. In vi, ki ste pravi vzor kr-
ščanske dobrodelnosti, nikakor ne morete dopustiti, da bi kovali dobiček z odhodom naših
otrok. Zdi se mi potrebno, da vam to še posebej povem, kajti glede na prejšnje odnose ne
morem biti popolnoma gotov, da bi ostali pri vas tisti, ki so bili na začetku tako uporni.
Molk o tem v vašem zadnjem pismu, na katero odgovarjam, me je v tem še podkrepil.  
Zato se mi zdi, da ni na mestu stavek: kršiti, kar je bilo dogovorjeno. Verjetno je bil to
spodrsljaj v naglici in je vnesena sprememba v skladu z nastalimi spremembami.
Vendar bi se po mojem mnenju mogli sporazumeti tako, da bi določili daljšo dobo, po
kateri predčasni odhod kakega gojenca ne bi dal Odboru pravice za nadomestilo.

34.8 Page 338

▲back to top


338
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Prepričan sem, da boste v svojem razumevanju in svoji ljubezni do bližnjega sprejeli
predlog. V vsakem primeru pričakujem od vas odgovor, na osnovi katerega bom lahko s
svojimi kolegi stvar dokončno uredil.
Poln hvaležnosti za dobro, ki ste ga izkazali našim sirotam, imam čast, da ponovno
izrazim svoje spoštovanje.
Odvetnik Klemen Marinelli, predsednik Odbora za pomoč prizadetim od kolere
Ancona, 20. septembra 1866
Iz Oratorija je prišel naslednji odgovor:
Veleugledni gospod!
Pozorno sem prebral vaše pismo in razmišljal o predlogih, ki se tičejo anconskih sirot.
Vendar se mi zdi, da naj stvari ne spreminjamo in ostane vse pri dogovorjenem. Okoliščine,
za katere vi pravite, da so se spremenile, bi bile samo možnost, da bi pridobili korist iz po-
godbe, ki je bila že sklenjena, in če hočemo biti jasni, pridemo na svoj račun. Res je, denar
še ni izplačan, vendar je to edinole zaradi naše popustljivosti do gospodov, ki naj bi ščitili
in izvajali dogovor.
Sedaj vam sporočam, da so se fantje, ki so nam povzročali velike težave, umirili in
kažejo dobro voljo. Tako vsaj lahko sklepamo iz njihovega vedenja. Nikakor nočem siliti
Odbora, ki si prizadeva delati dobro, da bi se držal dogovora, ki ga on ima za škodljivega.
Nikakor ne nasprotujem, da bi fante vrnili njihovim materam in s tem tudi denar, ki jim je
bil namenjen, da si tako ohranim v Anconi dobre prijatelje.
V nasprotnem primeru bi vas prosil, da bi dali navodila gospodu turinskemu prefek-
tu, da izplača vsoto, ki je shranjena pri njem. Prav sedaj bi jo nujno potrebovali, ker je to
čas za nakup vsega potrebnega za našo ustanovo.
Z globokim spoštovanjem vas pozdravlja vdani služabnik
Turin, 25. septembra 1866
duh. Janez Bosko
Končno so se dogovorili, da bo ostalo vse pri prvotnem dogovoru, med-
tem ko je don Bosko privolil v nadomesten sprejem, vendar brez pogodbenega
potrdila. Predsednik in Odbor sta mu poslala sklepno odločitev, v kateri mu je
predsednik pisal:
V smislu sprejetih dogovorov sem danes pisal turinskemu prefektu, naj vam izroči
vsoto 2.200 lir poleg že 4.200, izplačanih od gospoda Passarinija, in prosim, da bi mi
izstavili ustrezno potrdilo.
Medtem ko privoljujemo v vaše želje, imamo dolžnost, kolikor smo upravitelji denar-
ja naših sirot, da vas prosimo, da nadomestite dečke, ki se želijo vrniti k svojim družinam,
z drugimi, ki želijo priti.
Don Bosko je držal dano obljubo. Dne 18. decembra se je vrnil v Ancono
eden izmed dečkov in predsednik odvetnik Marinelli je pisal: »Rad bi vedel, ali
bi namesto Evgenija Taffettanija sprejeli nekega drugega dečka, ki je v skrajni

34.9 Page 339

▲back to top


BiS 8 — 40. poglavje
339
revščini.« Fant, ki ga je predsednik priporočal don Bosku, je bil Paskval Bagni.
Don Bosko ga je sprejel v zavod.
Ko so razčistili to zadevo, ko so sprejeli pet dečkov popolnoma zastonj in
še nekega drugega, ki ga je priporočil kardinal škof anconski, je bilo v zavodu
dvajset fantov iz Ancone.
Izmed novih prišlekov so tri določili za šolanje, in sicer Roberta Lucchetti-
ja, Kajetana Berluttija in Demostena Gentilija.
Prav tako so v šolanje usmerili nekaj fantov iz prve skupine. Večina teh fan-
tov se je dobro obnesla, kakor je večkrat povedal don Rua, ki so ga Anconci zelo
spoštovali in nekateri so postali njegovi veliki prijatelji. Veliko let pozneje je
don Bosko v Anconi srečal enega izmed fantov, ki niso zmogli reda v oratoriju.
Čudil se je, ko je pri njem naletel na tako globoko spoštovanje in na lepe spomi-
ne na oratorij.
Prijateljsko dopisovanje don Boska in don Rue z Odborom se je še nadalje-
valo in je obstajalo v poročanju o vedenju fantov. Zadnje pismo, ki ga je Božji
služabnik prejel, je bilo polno zahvale.

34.10 Page 340

▲back to top


41.
poglavje
Don Bosko v Castelnuovu – Ustanovi društvo za širjenje dobrega tiska –
Njegovo pismo teologu Appendiniju – Upa, da bo šel v Rim – Iz Buttigliere v
Moncucco: skrivnosten pes – Začetek šolskega leta; učitelji; dijaki oratorija –
Don Bosko priporoča vsem predstojnikom ljubeznivost – Prosvetni minister
spodbuja don Boska, naj nadaljuje šole za ljudstvo – Zaprtje Oratorija
angela varuha – Don Bosko pridiga v Neiveju: pismo tamkajšnjega dekana
don Bosku – Deček, ki je v poplavi izgubil svoje starše, sprejet v zavod
V že običajnem spremstvu svojih fantov se je don Bosko odpravil v
Becche na obhajanje praznika sv. rožnega venca, ki je tistega leta bil 7. okto-
bra. On, ki ni zamudil nobene priložnosti, da bi delal dobro, ki se mu je zdelo
potrebno, je v soglasju z župnikom don Cinzanom v Castelnuovu sklenil, da bo
ustanovil združenje za širjenje dobrega tiska. Zamisel, ki ga je leta 1859 pripe-
ljala k usta­novitvi združenja v večjih mestnih središčih, je sedaj dozorela in jo
je prilagojeno okoliščinam razširil na trge in vasi.
Program, ki naj bi ga uresničili, je bil naslednji:
združenje za širjenje dobrega tiska
ustanovljeno v Castelnuovu d' Asti pod pokroviteljstvom svetih apostolov in z odobritvijo
uglednega in velečastitega gospoda župnika in dekana
1. Namen tega združenja je širjenje dobrega tiska med ljudstvom.
2. Član združenja postane, ki za to zaprosi.
3. Člani dajo po svoji uvidevnosti vsak mesec dar.
4. Dar se uporabi za nakup knjig, ki jih delijo med člane in tudi nečlane.
5. Knjige, ki jih dajejo na razpolago dobrotniki, so na voljo članom, ki jih želijo
brati in jih dajejo v branje drugim ljudem.

35 Pages 341-350

▲back to top


35.1 Page 341

▲back to top


BiS 8 — 41. poglavje
341
6. Člani bodo opravili izredno dobro delo, če bodo po zgledu pr­vih vernikov zbirali
slabe knjige in jih sežigali.
osnovni členi združenja
1. Član združenja je vsakdo, ki je vpisan v seznam članov in opravlja redno svojo
dolžnost vplačevanja mesečnega daru.
2. Člani prejemajo vsak mesec eno knjižico in imajo pravico, da si izposojajo knjige
iz knjižnice.
3. Za vsakih dvanajst članov je en zbiralec, ki zbira darove in deli knjižice.
4. Vodstvo združenja zunaj središča je zaupano dopisovalcem, ki predstavljajo
vodstvo.
5. Vodstvo je sestavljeno iz predsednika, ravnateljice (ki opravlja nalogo predse-
dnika za ženske člane združenja), tajnika in treh sveto­valcev.
knjižnica
1. Knjižnico združenja sestavljajo knjige, ki so jih darovali dobrotniki.
2. Pri vsakem dopisovalcu je na voljo določeno število knjig, ki jih on takoj, ko so jih
prebrali, pošlje vodstvu, ki jih bo nadomestil­o z drugimi.
3. Najdragocenejše knjige hrani vodstvo. Vsak dopisovalec ima seznam, ki je na
voljo bralcem.
4. Skrb za nakupovanje knjig in izpopolnjevanje knjižnice je prepuščena goreč-
nosti dopisovalcev, ki naj se obrnejo na dobre ljudi in jim tako na lahek način
omogočajo, da opravljajo plemenito delo krščanske ljubezni.
Don Bosko je iz Castelnuova pisal teologu Appendinu v Villastellone.
Predragi gospod teolog!
Najino zaupno dopisovanje ni bilo nikdar pozabljeno, stvari so bile že dobro utečene,
ko se je spremenilo ministrstvo in se je vse moralo začeti znova.
Sedaj sem spet začel pobudo in je ne bom izpustil iz spom­ ina. V vsakem primeru bom
med decembrom in januarjem prišel v Rim, kjer upam, da bom mogel doseči, kar nam
dela težave.
Imate zadosti razlogov, da ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli, kajti vse je bilo v večjo
čast matere Božje Marije, ki vam bo ob svojem času vse bogato povrnila, kakor zna to le ona.
Vi pa skušajte k časnim delom krščanske ljubezni dodati še duh­ ovna s tem, da bi
molili zame in za te moje fante, medtem ko vam izražam svojo zahvalo in si štejem v čast,
da vas lahko pozdravim.
Castelnuovo d'Asti, 8. oktobra 1866
Vdani služabnik duh. Janez Bosko
Iz Castelnuova je don Bosko obiskal v Moncuccu kmetijo Alojza Moglia. V
Buttiglieri se je dolgo zadržal z znanci in tamkajšnji župnik, teolog Vaccarino ga
je spremljal dobršen del poti. Nato je sam nadaljeval pot po dolini med Morion-
dom in Moncuccom, ki je vodila skozi gozdove. Kmalu ga je presenetila temna,

35.2 Page 342

▲back to top


342
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
oblačna noč, sicer brez dežja, pa vendar nevarna. Moral je hoditi skozi kraje, za
kat­ ere so trdili, da so polni tatov, in mimo hiš, ki so jih čuvali divji psi. Poleg vse-
ga pa je zašel in ni vedel, kje hodi. Ko se je za trenutek ustavil, da bi zajel sapo, si
je dejal: »Oh, če bi imel sedaj ob sebi sivega volčjaka, kako zelo bi mi prišel prav.
On bi me gotovo izvlekel iz zagate.« Zdi se, da ga je ta skrivnostni pes slišal.
Božjega služabnika je v njegovem razmišljanju prekinilo rezko lajanje, potem
spet in že je bil tukaj Sivec. Prikazal se je na obronku hriba, ves vesel prihitel
don Bosku naproti in ga spremljal preostalo pot, kak­ e tri kilometre. Sreča za
don Boska, da je imel tako spremstvo, kajti ko je prišel do neke hiše, sta se od
tam vanj zakadila dva divja psa in grozila, da ga bosta raztrgala na kosce. Toda
Sivec se je pognal proti njima in ju tako zdelal, da sta cvileč in tuleč stekla pro­ti
hiši. Iz hiše so stopili gospodarji in gledali, kaj se je zgodilo z njihovima živalma.
Sivec je vodil svojega varovanca naravnost v hišo, kjer so ga pričakovali. Tukaj
so se vsi čudili, ko so videli tako izredno lepega psa, in so postavili don Bosku
tisoč vprašanj, kje ga je dobil, ali prihaja iz Turina, od njegovega doma, ali s kake
kmetije in tako naprej. Ko so sedli k večerji, je Sivec mir­no počival v kotu sobe.
Ko so se najedli, je gospod Moglia dejal:
»Tudi Sivcu je treba dati jesti,« in je odšel po hrano. Toda, ko jo je prinesel,
so psa iskali tu in tam, ga klicali in se vpraševali, kje da je. A ga niso mogli najti.
Vsi so se čudili, kajti nihče ni odprl niti oken niti vrat in domači psi niso dali
nikakršnega znamenja, da bi kdo zapustil hišo. Pes je izginil in od takrat v tistih
krajih ni nihče več slišal kaj o njem.
Don Bosko sam je leta pozneje pripovedoval o tem dogodku, ker je pogovor
nanesel na slavnega Sivca. Vprašali so ga, ali ga je po letu 1855 še kdaj videl.
»Seveda,« je dejal, »po prvih letih sem se z njim še večkrat srečal, ko sem pozno
v noč ostal brez spremljevalca.« In mi smo z mnogimi drugimi bili navzoči pri
tem pripovedovanju.
Tiste dni je don Bosko sporočil mladim dijakom v oratoriju, v Mirabellu in
Lanzu, da se bo šola začela 19. oktobra.
V Lanzo se je vrnil klerik Alojzij Delù s spričevalom za pouk v nižjih razre-
dih osnovne šole, ki ga je prejel v Alessandrii. V oratorij je prišel klerik Jožef
Mignone z diplomo za pouk v prvih treh razredih gimnazije in postal razrednik
drugega razreda gimnazij­e. Njegovi kolegi so bili profesorji prejšnje leto. Vseh
učencev je bilo 315 brez zunanjih. V petem gimnazijskem razredu jih je bilo 40.
Tudi rokodelci so imeli svoje učitelje v polnem številu. Pomočnik Jožef Rossi je
s priporočilnim pismom opravljal nakupe za oratorij.
Don Bosko je z ene strani učiteljem, asistentom in mojstrom prip­ oročal
dolžnost preprečiti nerede in skrbeti za strogo izpolnjevanje pravilnika, da tako

35.3 Page 343

▲back to top


BiS 8 — 41. poglavje
343
rešijo nravnost, z druge strani pa ljubezen, ljubeznivost in v določ­ enih primerih
tudi potrpežljivost v izvajanju pokorščine. Včasih je komu, ki je bil ostre narave,
priporočil:
»Želim, da si odslej pridobivaš srca, ne da bi govoril, in če že govoriš, naj bo
tvoje govorjenje vedno prežeto z ljubeznivostjo.«
Komu drugemu pa: »Misli na to, da muh ne lovimo s kisom.«
Nekega dne je prefektu oratorija zelo resno govoril. »Dragi moj,« mu je de-
jal, »poslušaj me in začni kupčevati z oljem.« »Kupčevati z oljem?« se je začudil
prefekt. »Da, kupčevati z oljem.« »Toda don Bosko, saj smo vendar redovniki.«
»Prav zato. Ali nisi ti prefekt in zato odgovoren, da skrbiš za popravila v orato-
riju? Zdi se mi, da nekatera vrata škripajo in malo olja za tečaje bi prišlo zelo
prav in bi vse popravilo.« »Oh, vendar ne vidim nikakršnega razloga ...« »Toda,«
je don Bosko nadaljeval z nadvse ljubeznivim nasmehom in poudarjal besede,
»tvoji podložniki škripajo na poseben način. Torej, se ra­zumeva? Kadar imaš z
njimi opravka, vedi, da moraš prodajati olje.«
Don Rua je razumel. Vsi, ki so videli, kako zelo je bil dober, ljubezniv, pri-
jeten, z eno besedo drugi don Bosko, so bili prepričani, da Božji služabnik ni
izgubljal časa, ko je z največjo ljubeznivostjo da­jal tako dragocene nauke.
Učiteljem v šolah za ljudstvo v prazničnih oratorijih, katerih vrata naj bi se
kmalu odprla, je prav tako priporočal neizmerno potrpežl­jivost. Z vso močjo si
je prizadeval, da bi čim bolj cvetele. In vlada je dobro poznala njegovo prizadev-
nost in zasluge.
Urad kraljevega nadzornika za osnovne šole turinske pokrajine
Št. 2465; Turin, 15. oktobra 1866
Podpisani vam z veseljem sporoča, da je prosvetni minister na predlog Odbora za
ljudske šole z namenom, da bi vas spodbudil k nadaljnji zavzetosti za pouk preprostega
ljudstva v prazničnih in dnev­nih brezplačnih šolah, naklonil podporo 500 lir.
To vsoto vam bodo izplačali v nekaj dneh.
Kraljevi nadzornik Baricco
V Oratoriju angela Varuha v Vanchigli, ki je bil pod njegovim nadzorom od-
prt 1849 in je deloval v istih prostorih ves čas, ni bilo šol, temveč so ob nedeljah
dečke s ceste versko in mor­ alno vzgajali in poučevali. Ker so v tem območju po
prizadevanju markize Barolo zgradili cerkev svete Julije in so po oporočnem
volilu v novi župniji odprli tudi oratorij, je don Bosko videl, da to zadostuje
za tiste potrebe, in je zato ukinil svoj oratorij ter duhovnike in klerike dodelil
Oratoriju svetega Jožefa v Borgu san Salvario, kjer je bila potreba veliko večja.

35.4 Page 344

▲back to top


344
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ko je don Bosko uredil vse potrebno za začetek novega šols­ kega leta, se je
spet odpravil na svoje potovanje. Prvo je bilo v Neive, kamor ga je povabil tam-
kajšnji nadžupnik. Pismo hranimo v arhivu.
Neive (Alba), 14. marca 1891
Velečastiti gospod!
Na osnovi poziva, ki sem ga bral v Salezijanskem vestniku, mi je čast, da vam poši-
ljam priloženo pismo duhovnika don Boska svet­ ega spomina. Leta 1866, in sicer 21., 22.
in 23. oktobra, sem imel neizmerno in neizrazno zadoščenje, da sem gostil v župnijs­ ki
hiši veleuglednega don Boska, ki je prišel pridigat za praznik Marijine čistosti. Bili so to
trije dnevi svetih čustev in neizrecne spodbude zame in za moje sodelavce. Tako lepih dni
nisem preživel nikdar v svojem življenju in jih ne morem imenovati drugače kot ne­beške.
Don Boskov pogovor je v njegovi zlati preprostosti poučeval, opozarjal, spodbujal, navajal
k dobremu. Nekega večera nam je naredil visoko znanstveno predavanje o magnetizmu.
Vsi smo ga strme poslušali. Ob drugi priložnosti nam je pripovedoval nekaj še neznanih
dogodkov iz svojega čudovitega življenja, zlasti pa nam je go­voril o tistem čudovitem psu,
ki ga je tolikokrat branil pred divjimi sovražniki.
Nismo si mogli kaj, da si ne bi govorili: »Kjer gre mimo svetnik, tam gre mirno Bog,
kakor je izjavil v hiši staršev župnika iz Arsa mož, za katerega so pozneje zvedeli, da je bil
sveti Benedikt Jožef Labre.
Z najglobljim spoštovanjem si štejem v čast, da vas pozdravljam kot vaše uglednosti
vdani služabnik
Peter Bonino, nadžupnik in dekan.
Sedaj pa don Boskovo pismo.
Predragi gospod nadžupnik!
Pošiljam vam 20 desetk srečk za loterijo, ki ste jih v svoji dobroti že plačali. Dodajam
še drugih dvajset z nekaj programi, ki jih, prosim, razprodajte. Mogoče vam bosta grofica
Cocino in grofica Di Castelborgo, dve zelo dobrodelni osebi, pomagali pri razpečevanju.
Don Chiesa, don Giacosa in vaš kaplan bosta verjetno želela pomagati. Če bi pa ob koncu
ostali še z velikim številom srečk, jih lahko brez nadaljnjega poš­ ljete v Oratorij sv. Fran-
čiška Saleškega.
Najlepša hvala za ljubeznivost in dobroto, ki ste mi jo izkazali vi in vsa vaša družina.
Bog naj vam vsem povrne. Zelo močan vtis je name naredila zgledna pozornost, s katero
so vaši župljani poslušali Božjo besedo. Ob priložnosti jim to povejte in jim izročite moje
pozdrave.
Naj ostane dogovorjeno, da nam boste prišli pridigat za praznik sv. Cecilije.
Sprejmite en izvod Zgodovine Italije.
Bog naj nas vse blagoslovi in nam pomaga s svojo sveto milostjo. Amen.
S hvaležnostjo se izpovedujem za vaše uglednosti vdanega prijatelja.
Turin, 24. oktober 1866
duh. Janez Bosko

35.5 Page 345

▲back to top


BiS 8 — 41. poglavje
345
Ko se vrnil iz Neiveja, je prejel celo vrsto prošenj za sprejem v zavod. Nekaj
dečkov je sprejel zastonj.
Na dnu prošnje, ki jo je poslala iz Cassineja dne 19. oktobra 1866 Lucija
Marcellino, vdova po Janezu Krstniku Denicolai, nekdanjem poveljniku karabi-
njerjev, in prosila za sprejem svojega 13–letnega sina Karla, je bilo pripisano:
Podpisani si dovoljuje, da priporoči dobroti velečastitega gospoda duhovnika don
Boska priloženo prošnjo, ker gre za zares revno osebo. Pozdravlja vas senator C. Cadorna
Firence, 28. oktobra 1866
Don Bosko je naročil don Rui, naj odgovori senatorju, da sprejema mladega
Karla. Cadorna je 14. novembra 1866 lastnoročno odgovoril:
Podpisani se zahvaljujem velespoštovanemu duhovniku don Bosku in gospodu du-
hovniku don Rui za ljubeznivo ugoditev prošnji Lucije Denicolai v zadevi njenega sina. Na
željo velečastitega gospoda don Rua, prefekta, v pismu z dne 6. tekočega meseca pošilja v
priloženem dopisu zaželene podatke in izraža svoje globoko spoštovanje.
Nikakor ne smemo pozabiti imena tega politika, ki je večkrat bil predse-
dnik poslanske zbornice in Državnega sveta in brat generala Rafaela.
Tiste dni je don Bosko storil eno svojih velikodušnih spontanih dejanj, ki so
jih vsi občudovali.
Velika poplava v dolini Susa je sejala smrt in uničenje v občini Villarfocchi-
ardo pri Susi. Don Bosko je pisal prefektu Torreju pismo, v katerem je bil prip-
ravljen sprejeti v oratorij nekega dečka, ki mu je voda odnesla starše. Prefekt
mu je odgovoril:
Turin, 29. oktobra 1866
Podpisani sem sporočil občinski upravi v Villarfocchiardo velikodušno ponudbo, da
sprejmete zastonj v oskrbo in vzgojo ubogo siroto imenovane občine, ki je izgubil starše v
katastrofi dne 25. septembra 1866.
Imenovana občinska uprava je na svoji seji 24. oktobra sprejela ponudbo in podpisa-
ni ima čast, da vam pošilja prepis zapisnika in se vam zahvaljuje.
Iz priloženega pisma gospoda župana bo vaša uglednost spoznala, da se sirota, ki je
deležna te dobrote, piše Just Anton Dematteis in da samo čaka, da ga pokličete in vas bo
mogel osebno spoznati.
V prošnji za odgovor vas z globokim spoštovanjem pozdravlja
prefekt Torre
Listina zahvale je bila podpisana od župana Frančiška Rosina in svetoval-
cev Angela Pugnante in Jožefa Miletta ter potrjena od občinskega tajnika notar-
ja Amprima.

35.6 Page 346

▲back to top


346
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ubogi 12–letni Dematteis je bil sirota po obeh starših. Don Bosko, vedno
pripravljen pomagati, je sporočil, da naj fant pride z osebno opremo in kakim
darom, če občina razpolaga s čimerkoli v ta namen. Dne 4. decembra je grof
Radicati po sporočilu od prefekta v Susi don Boska obvestil, da bo fant, ki ga je
on tako velikodušno sprejel, prišel v oratorij v spremstvu naslednji dan s svojo
osebno opremo.

35.7 Page 347

▲back to top


42.
poglavje
Čudovita ozdravitev nekega gojenca oratorija – Mir z Avstrijo; Benečansko
pripade Italiji; preganjanje duhovščine v novih pokrajinah – Delno
dovoljenje škofom za vrnitev v njihove škofije; nes­ramno obrekovanje –
Osvoboditev mons. Rote in njegova vrnitev v Guastallo – Njegov članek v
Unità Cattolica, kjer se zahvaljuje Piemontu in don Bosku – Njegova pisma
don Caglieru in don Bosku – Velike nevšečnosti – Katoliško branje: Valentin
ali izgubljen poklic – Galantuomo, predgovor: vsi fantje iz oratorija, ki so šli
v vojno, so se vrnili čili in zdravi; gotovo protisredstvo za kolero
Za gojence Oratorija je bila presveta Devica Marija vedno dobra mati in
don Bosko ljubezniv oče.
»Jaz sem,« pripoveduje mladi Battagliotti, »fant, ki ga je Marija, vzvišena
kraljica nebes, rešila velike nesreče. Prevzet od žive želje, da bi se šolal, sem
se toplo priporočil našemu gospodu župniku in ga prosil, da bi mi v svoji veliki
naklonjenosti pomagal in sveto­val. Potrudil se je in mi našel mest­ o v Oratori-
ju sv. Frančiška Saleškega. Bil sem poln veselja in sem komaj čakal na mesec
avgust, da bi se odpravil tja in začel svoje prve izkušnje v gimnaziji. Toda kaj.
Velika nesreča me je obiskala in onemogočila vse moje upe. Nekega popoldneva
preteklega maja tega leta sem, medtem ko sem opravljal molitev, padel s senika
na trda tla in obležal kot mrtev. Cela dva dni sem bil brez zavesti in vsi, ki so me
videli, so samo čakali, kdaj bom izdihnil. Celo moje telo je bilo vrženo iz rav-
notežja in dobil sem močan zlom. Toda s pomočjo zdravnika in ob veliki skrbi
mojih domačih sem si opomogel in počasi je raslo upanje v ozdravitev.
Toda ko sem menil, da sem ozdravel, sem se zavedel, da mi je nesrečni pa-
dec pustil težke posledice, kajti začutil sem, da sem izgubil spomin in tudi pa-
met ni prav delovala.

35.8 Page 348

▲back to top


348
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Nihče si ne more predstavljati mojo žalost in presenečenje, ko sem videl,
da je bilo konec vseh mojih načrtov. Vedno znova sem se skušal naučiti kak
odstavek iz kake knjige ali razumeti kako znanstveno trditev. Toda ker sem se
za vsako ceno hotel šolati, sem se po nasvetu svojega župnika odpravil v Orato-
rij sv. Frančiška Saleškega, kjer so me čakali že drugi moji tovariši. Tu se je moja
žalost še povečala. Ure in ure sem presedel pri knjigah, v šoli sem bil nadvse
pozoren, vendar nisem ničesar razumel, niti se nisem mogel naučiti.
Ko sem videl, kako so moji sošolci dan za dnem napredovali v učenju, jaz
pa sem ostal vedno na istem mestu, sem brez slehernega upanja preživljal svoje
dneve poln žalosti, črnogledja in joka.
Nekega jutra sem stopil v zakristijo, se predstavil don Bosku in pred njim
začel bridko jokati:
– Don Bosko, sem mu rekel, ozdravite me mojega glavobola.
– Dragi sinko, mi je ves presunjen odgovoril. Si se že priporoč­ il presveti
Devici Mariji Pomočnici kristjanov? Zaupaš v Božjo dobrot­ o in mogočnost vzvi-
šene matere našega gospoda Jezusa Kristusa?
– Seveda. In zelo se trudim, da bi povečal svoje zaupanje.
– Pridi. Bodi pobožno pri sveti maši. Potem se bova pogovor­ ila. Upaj.
Po opravljeni sveti maši me je popeljal pred oltar blažene De­vice Marije in
dejal:
– Opravi devetdnevnico. Moli vsak dan tri očenaše, zdravamarije in slava k
Jezusu v najsvetejšem zakramentu z vzklikom Marija Pomoč kristjanov, prosi za
nas. Če boš ozdravel, pripiši to varstvu Marije Pomočnice in v zahvalo daruj kak
dar za gradnjo cerkve, ki jo gradijo njej v čast.
– Opravil bom molitve, kakor ste mi jih naročili, toda glede dar­ u ne morem
storiti nič, ker sem ubog fant.
– Ti ji boš daroval molitve z namenom, da bo ona navdihnila kog­ a, ki bo
dal dar druge vrste. In v zahvalo za prejeto dobroto boš pripovedoval drugim o
prejeti milosti.
Vse sem obljubil. V tistem trenutku sem čutil v sebi tako močno vero, da se
mi je zdelo, da sem že ozdravel. Seveda je bila samo utvara. Glava me je vedno
bolj bolela, moje misli so bile vedno bolj zmedene in spomin vedno slabši. Vsak
dan sem molil, se priporočal v molitev svojim predstojnikom in tovarišem, pa
vse zaman. Prišel je zadnji dan devetdnevnice in meni je bilo vedno huje. Zdelo
se mi je, kakor da bi mi kdo zabil debele žeblje v glavo. Bolečine so bile tako
neznosne, da sem šel k don Bosku. Kakor hitro me je zagledal, me je vprašal:
– No, kako ti je? Ti je že bolje?
– Do sedaj je vse pri starem. Pravzaprav veliko huje kot na začetku. Izgubil
sem vse upanje.

35.9 Page 349

▲back to top


BiS 8 — 42. poglavje
349
– O, ti fant, zakaj vendar dvomiš! Pojdi, opravi svojo obič­ ajno molitev, polo-
ži vse svoje zaupanje v presveto Marijo Pomočnico in upaj.
Storil sem, kar mi je bilo naročeno. Potem sem šel spat. Svoje bolečine sem
skušal ublažiti z upanjem na ozdravitev. Takrat sem, ne vem ali v spanju ali v
budnem stanju, začutil, da neka roka dviga celo moje telo.
– Ozdravel sem, sem si takoj dejal in spet začutil v sebi vse moči. Zdrav sem,
želodec in glava me več ne bolita.
Ves poln zaupanja sem vso noč komaj zatisnil oči. Toda veselje se je še po-
večalo, ko sem drugo jutro odprl šolske knjige, se lahko učil, pisal domače nalo-
ge in razumel razlago svojega učitelja. Moram še povedati, da niso popolnoma
ozdravele samo moje umske sposobnosti, temveč tudi telesne, tako da sem lah-
ko opravljal vse svoje dolžnosti z utemeljenim upanjem, da bom mogel nadalje-
vati šolanje in dosegel, če bo taka Božja volja, duhovniški poklic.
Vsak si lahko predstavi, kako zadovoljen sem bil. Veselje mi je polnilo dušo
in mi izvabljalo solze. Stopil sem k oltarju Marije Pomočnice in povsod bom
pripovedoval o njeni mogočni pomoči, ki mi jo je izkazala.
Če bo kateri izmed mojih tovarišev bral o tem, naj ne pozabi na dokaz mo-
gočnosti Marije Pomočnice in se zatek­ a k njej v svojih potrebah.22
Tako zelo zaželeni mir med Italijo in Avstrijo so končno sklenili 3. oktobra
1866 na Dunaju. Avstrijske čete so se umaknile z Benečanskega in 19. oktobra
1866 je predstavnik Napoleona III., ge­neral Le-Boeuf Benečansko izročil Italiji.
Od 21. do 27. oktobra so formalno opravili plebiscit. Povsod je duhovščina šla
na čelu ljudstva na volišča in izrazila pripadnost Italiji. Škofje so v svoj­ih okro-
žnicah spodbujali vernike k slovesni zahvali s petjem Tebe Boga hvalimo in pro-
sili Božjo pomoč za novega kralja Viktorja Emanuela. Obenem so jih vabili na
plebiscit. Kralj je 4. novembra v Turinu sprejel predstavnike beneških pokrajin,
ki so mu izročili izid skor­ aj enoglasnega plebiscita. Dne 7. novembra je kralj
slovesno vkorakal v Benetke in sprejel voščila, čestitke ter izraze vdanosti in
priče zvestobe, ki so jih podpisali škofje in duhovniki.
Toda vse to ni pomirilo sovraštva sektašev proti duhovništvu. Še naprej
so kričali in zahtevali, da je treba duhovnike strogo držati, da se jim ne sme
zaupati in da jih je treba kaznovati zaradi sodelo­vanja s prejšnjo oblastjo, da ji
je treba vzeti vso možnost obstoja in vse sredstvo za nasprotovanje svobodi. S
22 Poročilo se končuje z besedami: To pripoved sem napisal lastnoročno z namenom, da se ohrani
spomin na ta dogodek in se mu da čim večji pomen v javnosti za večjo Božjo slavo in čast vzvišene
kraljice nebes. Dominik Battagliotti. Turin, 4. januarja 1867. Potrjeno s podpisom: Piscina, 4. janu-
arja 1867, don Jožef Kalist Spandre, župnijski upravitelj.

35.10 Page 350

▲back to top


350
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
tem nezaupanjem, ki so ga sejali med nizko drhaljo, so budili upore, pov­zročali
krivice in navajali k nasilju.
Njegova eminenca kardinal beneški patriarh, povabljen, da blagoslovi pra-
por narodne garde in slovesno uvede novo civilno ureditev, je vabilo takoj spre-
jel in se velikodušno dal na razpolago. Ko se je odpravljal iz palače, ga je zunaj
čakala divja množ­ ica kričačev, ki ga je zasramovala in ovirala, da bi šel na kraj
blagoslova. Končno je narodna garda naredila red in obred se je mogel opraviti
brez nadaljnjih izgredov. Toda vladni komisarji so tudi na Benečanskem kmalu
začeli preganjati duhovnike, jih obsojati na hišni pripor, zapirati v ječe, delati
hišne preiskave in zaplembe.
Žandarji so kot hudodelce med kričanjem, žvižgi in zasramovanji vodili
v ječe častivredne kanonike, ugledne župnike in navadn­ e duhovnike, ki so jih
izvlekli iz njihovih cerkva, ne da bi mogli dok­ azati kakršen koli pregrešek in
tudi najmanjši sum krivde. Drugim so svetovali, da bi 'spremenili zrak', kajti
sodna oblast, ki bi morala deliti pravico, in policija, ki naj bi skrbela za osebno
varnost, nista na njih našli krivde in jih zato niso mogli obsoditi. Ker pa so se
bali drhali, se jih tudi niso upali braniti.
Redovne ustanove so takoj ukinili in cerkve spremenili v posvetne namene.
Toda to preganjanje duhovnikov, v nasprotju z vso zakonodaj­o, in zlasti
onemogočanje škofom, da bi se vrnili na svoje škofovske sedeže, je začelo pre-
sedati javnemu mnenju. Dne 15. oktobra 1866 je Napoleo­ n III. poslal v Firence
generala Fleuryja s priporočilom, naj italijanska vlada dopusti vrnitev izgna-
nim škofom na njihove škofije in naj spet začne leta 1865 prekinjena pogajanja
z Rimom za imenovanje novih škofov.
Vlada v Firencah je glede izgnanih prelatov takoj ubogala, ker ji je bilo ve-
liko do tega, da bi svojemu ravnanju dala videz zakonit­ osti, umerjenosti in spo-
štovanja vere. Dne 22. oktobra 1866 je minister Ricasoli v okrožnici prefektom
pokrajin sporočil, da se je vlada odločila za vrnitev izgnanih škofov, razen tistih,
ki so se zatekli v Rim. V isti okrožnici je tudi branil stališče vlade zaradi nelju-
bega ravnanja s škofi, češ da so bili mnogi škofje nadvse nevarne osebnosti, ki
so bili sposobni spraviti kraljestvo v največjo nevarnost in v propad. Potem je
dodal, da jim je treba zapretiti s sodnim procesom, če bi si upali, tudi samo taj-
no, rovariti proti drža­vi in sejati nezadovoljstvo.
In čeprav je državna uprava budno pazila, ni mogla niti enega obtožiti naj-
manjšega dejanja proti državni oblasti.
Med prvimi, ki so jih izpustili na svobodo in so se mogli vrniti v svojo škofijo,
je bil mons. Peter Rota, škof v Gaustalli, in sicer po šestih mesecih hišnega pri-

36 Pages 351-360

▲back to top


36.1 Page 351

▲back to top


BiS 8 — 42. poglavje
351
pora. Dne 7. novembra so mu dečki oratorija, veseli, da se lahko vrne med svojo
ljublje­no čredo, pripravili globoko občuteno slovo. Don Janez Krstnik Francesia
mu je prebral zmagovito himno, ki je izražala tako don Boskova čustva kakor
tudi čutenje vse skupnosti.
Monsinjor je odpotoval ponoči v spremstvu svojega odličnega duhovnika
don Antona Lanze, ki je bil prav tako obsojen na hišn­ i pripor. On je, kakor hitro
so mu dali toliko svobode, prišel v oratorij, kjer je pozdravil monsinjorja in mu
delal družbo.
Don Bosko je storil vse, da se je prelat dostojanstveno in v miru vrnil na
svoj sedež in da ne bi bil zopet izpostavljen žalitvam drhali. Pri podprefektu
Radicatiju je prosil in dosegel priporočilo za oblastnike v Guastalli.
Ko se je mons. Rota vrnil v svojo škofijo, se je spominjal Turina in ljubezni-
vega sprejema, ki ga je bil deležen pri toliko ljudeh. Njegovo pismo, ki ga je pos-
lal ravnatelju Unità Cattolica, bi zaslužilo, da bi ga v celoti objavili, ker bi bilo to v
čast Piemontu in Turinu, vendar se bomo omejili samo na tisti del, ki se tiče nas:
»Ne morem,« je pisal, »in ne smem zamolčati dobrote tistega člo­veka, ki me
je sprejel v svojo hišo, bil do mene nadvse velikodušen, mi storil toliko uslug,
me spodbujal s svojo gorečnostjo, krepostjo, rekel bom s čudovitimi deli kr-
ščanske ljubezni, in ki deluje v tistem svojem Oratoriju sv. Frančiška Saleške-
ga. Tistih sedemsto ali osemsto fantov, ki jih je zvečine dvignil iz najbolj črne
revščine, ki se vzgajajo z učenjem in priučevanjem kake obrti in, kar je še naj­
bolj pomembno, v svetem božjem strahu, tisti duhovniki in kleriki, ki se posve-
čajo vzgoji teh dečkov, živijo strožje življenje kot krepostni menihi, ta hiša, ki
sprejema ogromno družino, ki je nenadoma vstopila v luč, in veličastna cerkev,
ki se poraja blizu kot po čudežu, se lahko imenujejo, zlasti v tem stoletju in v teh
letih, čudeži duhovnika Janeza Boska.«
Svojim škofljanom in svojim duhovnikom je ponavljal to, kar smo večkrat
slišali iz njegovih ust v oratoriju: da je najlepše dni svojega življenja prebil v
oratoriju pri don Bosku.
Tudi don Janezu Caglieru je pisal veliko dragocenih pisem, ki jih hranimo
v našem arhivu, iz katerih bomo povzeli nekaj stavkov, ki se tičejo oratorija.
Spomin na Turin, tako pravi v nekem pismu z dne 4. decembra, mi je vedno
bolj drag. Ko govorim o oratoriju, so vsi začudeni, in če ne bi imel za potrdilo
svojih izvajanj dveh prič, ki sta vse to videli, bi poslušalci menili, da pretiravam.
Zavedajoč se tolikerih izrazov spoštovanja, sem pisal uredniku Unità Cattolica
pismo s prošnjo, da bi ga objavili.
Nekaj dni pozneje je pisal don Bosku:

36.2 Page 352

▲back to top


352
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Guastalla, 9. decembra 1866
Velespoštovani in predragi don Bosko!
Izrabljam priložnost, ki se mi nudi s tem, da neka usmiljenka spremlja deklico, spre-
jeto v Malo hišo Božje previdnost, da vam pošljem dečka, ki ga je vaša dobrota sprejela
v svoj zavod. Ker se je priložnost ponudila tako nenadoma, dečku nismo mogli pripra­viti
celotne opreme, poslali jo bomo pa čim prej po železnici. Za­zdaj prilagam nakaznico za
šestdeset frankov. Kaj bom še mogel posl­ati pozneje, vam ne morem povedati, kajti prav
danes v času, ko vam to pišem, so mi odvzeli vse škofijske dohodke in vse dohodke seme­
nišča. In kdo ve, kaj vse nas še čaka? Bog naj nam pomaga!
Deček se piše Evgenij Folloni, je sin še živečih zakoncev Angela in Marije Davaglio,
rojen in krščen 18. marca 1853 v župniji San Rocco di Guastalla. Bil je že birman in je op-
ravil prvo spoved in obhajilo. Živi v skrajni revščini, je dobre nravi, dovolj nadarjen in bi
se rad šolal. Naključna okoliščina, ki jo lahko štejemo za posebno voljo Božje previdnosti,
je dejstvo, da deček vztraja pri svoji trditvi (to poroča njegov župnik), da je več dni pred
mojo vrnitvijo iz prisiljenega izgnanstva molil zame in da je Bog uslišal njeg­ ove prošnje.
Med otroki, ki so mi prišli naproti, ko sem prišel v San Rocco, je bil tudi ta deček. Jaz sem
takoj pomislil na don Boska in dejal sam pri sebi: »Oh, če bi mu ga mogel poslati!« Ko sem
govoril z župnikom, so se stvari zasukale tako, kakor vidite. Mogoč­ e je deček eden izmed
tistih, ki jih Božja previdnost vodi po nepred­videnih poteh k čisto določenim ciljem. Upaj-
mo, da je tako.
Jaz, ki vam dečka izročam, se vam iz vsega srca zahvaljujem. Tak­ o rastejo pred vami
moji dolgovi. Jaz sem v Guastalli še kar precej miren, ker oblast zahteva red. Toda kaj
pomeni tako varstvo, ko potem …? Sprejem in naklonjenost duhovščine in laikov v mestu
sta pravo nasprotje od tega, kar so storili kardinalu De Angelisu. Potrpimo. Včeraj sem
opravil slovesnost v čast Brezmadežni v neki župniji škofije Reggio. Kakšna razlika! Ko
sem na predvečer praznika prišel tja, je bilo spovedovanja do desetih zvečer. Zjutraj so
začeli spovedovati že ob štirih, nakar je bila maša s skupnim svetim obhajilom; zdelo se mi
je, da sem v eni izmed tako znamenitih piemontskih župnij. In vse to je sad prizadevanja
tamkajšnjega župnika.
Končujem: treba je spraviti na svobodo dečka in osebo, ko ga bo spremljala do Re-
ggia. Pozdravite duhovnike, klerike, gojence, delavce in dečke hiše. Molite in spodbujajte
k molitvi zame in za mojo škof­ijo in me imejte iz vsega srca, gospod don Bosko, za vam
vdanega in ponižno uslužnega.
+ Peter, škof v Guastalli
Sovražno in lažnivo preganjanje duhovščine in odvzem vseh cerkvenih pose-
stev je mnoge starše površne vere sovražno razpoložilo proti njihovim otrokom,
ki so hoteli posvetiti svoje življenje Bogu v duhovn­ iškem in redovnem poklicu.
Katoliško branje je za mesec december 1866 prineslo Valentin ali preprečen pok-
lic. Sodobna zgodba, ki jo preds­ tavlja duhovnik Janez Bosko. Knjižica pripovedu-

36.3 Page 353

▲back to top


BiS 8 — 42. poglavje
353
je o hudih posledicah pokvarjenosti, ki jih je doživel fant, kateremu so preprečili,
da bi postal duhovnik, in pretresljivo kazen, ki je zadela očeta za to hudodelstvo.
V dodatku je molitev, ki naj bi jo opravljali v sedanjih težkih časih Cerkve, in pri-
poročilo časopisa Muzej katoliških misijonov, katerega namen je ohranjati v Ita-
liji navdušenje za širjenje vere in nabiranje darov za ta sveti cilj. Ta ustanova je
posebna čast katoliškega duhovništva, saj je bilo teh italijanskih duhovnikov dva
tisoč in med njimi štirideset škofov.
Izšel je tudi Galantuomo za leto 1867, poučen in šaljiv let­ opis z dogodki
in dvogovori, zlasti še z razgovorom med čevljarjem in škornjem, z dvema pis-
moma o branju prepovedanih knjig, s pesmimi in pomembnim opozorilom za
naročnike, da naj se varujejo valdeškega letopisa Družinski prijatelj in mu ne
dajo vstopiti v njihove družine. Toda najprijetnejša stran tega predgovora je bil
opis sprejema fantov oratorija, ki so se čili in zdravi vrnili iz vojne z Avstrijo.
Galantuomo svojim dragim bralcem
Pošiljam vam, dragi prijatelji, prijazen pozdrav, in to tem bolj, ker vem, da vas je ved-
no več. Bogu hvala! Med tolikerimi mojimi tegobami, predvsem zato, ker sem se že močno
postaral, me je najbolj potolažilo dejs­ tvo, da me ima rado toliko ljudi, med njimi zlasti vi.
To leto me je zadelo veliko hudega, v veliki meri tudi zaradi tiste velike vojne. Že­lel sem
spremljati vojake, kakor sem to storil leta 1859, toda ker sem že tako močno v letih, tega
nisem mogel storiti. Če sem takrat izgubil samo repek, bi tokrat kaj lahko izgubil tudi
glavo. Brez repka bi mogel živeti, toda brez glave nikakor ne. Zato sem raje ostal doma
in sem svoje brate in sinove spremljal s srcem in molitvami. In zares, hvala Bogu, sem jih
lepega dne videl, kako so se vrnili živi in zdravi. Kako so polni veselja skakali okoli mene.
Jaz sem jih objemal z nežnim čustvom, kakor če bi se rodili v novo življenje. Toda zaupati
vam moram, da sem v ta namen uporabil zelo preprosto, pa zanesljivo sredstvo.
Preden so se odpravili na vojno, sem si oskrbel veliko zalogo svetinjic in sem jim jih
razdelil. Naša hiša je postala tiste dni pravo svetišče, kamor je do prišel prepričan, da bo
dobil tisto, česar si najbolj želi in za kar najbolj goreče prosi Boga. Porabil bi veliko časa,
če bi vam hotel pripovedovati o vseh milostih, ki so jih izprosili. Prav zato in še zaradi
mnogih drugih razlogov je postalo Galantuomovo ime zelo slavno. Tedaj sem postal znan
na Judovskem, kakor je imel navado reči neki moj že pokojni učitelj. Toda medtem ko vas
skušam vse obiskati, vidim pred vašo hišo hudoben gobec, ki bi mi rad preprečil vstop
vanjo. Mogoče ga poznate že po imenu in Bog naj vas varuje, da bi ga morali še osebno
spoznati - Vsega hudega reši nas, o Gospod!
Nič manj ni strašen kot kolera in je, ne vem, ali po pari ali teleg­ rafu, ki so ga izumili
v naših dneh, stopil v naše hiše in začel pobijati ljud­ i. Tudi tukaj naj naš Galantuomo
opravlja službo zdravnika, in to še kakšnega zdravnika, nezmotnega in pri tem še zelo po-
ceni. Poklicali so me na mnoge strani, imel sem veliko posvetov in s svojim zdravilom sem
vedno dosegel najboljše učinke, za zdravje. In ti, dragi bralec, če te mogoče zanima, ga

36.4 Page 354

▲back to top


354
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
podam tudi tebi: najprej se dobro spovej in se spravi v milost z Bogom, in če si že v milosti
pri Bogu, skušaj osta­ti še naprej. Kot drugo skušaj vzbuditi v svojem srcu pobožnost do
Marije Brezmadežne in jo z molitvami in vzdihi ponižno počasti, kot na primer z vzklikom
Marija Pomoč kristjanov, prosi zame. V tretje in nazadnje imej okoli vratu obešeno njeno
svetinjico. Če bi sedaj prišel ta nesrečni gost, bi ga mogel ustrezno sprejeti in bi se obnovi-
lo tisto, kar je moj prijatelj srečnega spomina Silvio Pellico povedal, ko je govoril o koleri,
ki je pretila Turinu leta 1835:
Prišla je indijska bolezen, pojavila se je strašna,
pa se je na Marijin migljaj ustavila in izginila.
Kip, ki so ga postavili na trgu pred cerkvijo Marije Tolažnice, spominja na čudež in
na hvaležnost meščanov. Če bi Bog hotel svet spet kaznovati s to nadlogo, bi ga ti branila.
S tem meni Galantuomo, da je zadosti storil za svoje prijatelje. Bodite dobre volje in
Gospod vas bo blagoslovil. To je tisto, kar vam iz vsega srca želim.
Galantuomo

36.5 Page 355

▲back to top


43.
poglavje
Pismo kanonika Gallettija, ki obljublja pomoč don Boskovim delom
– Marijina pomoč v stiski: tri leta bolna oseba ozdravi – Kazen za
neizpolnjeno obljubo po prejeti milosti – Umetnik predstavi občinstvu
Marijin kip za vrh kupole – Don Bosko v Murellu pri Racconigiju ob smrtni
postelji umirajoče – Gre v Lanzo; v kočiji z dobroto zmede človeka, ki je
govoril slabo o duhovnikih; navdušen sprejem v zavodu – Ravnatelju v
Mirabellu naznani svoj obisk za praznik sv. Karla; zadovoljstvo z Lanzem –
Preveritev ostankov Dominika Savia in njegov novi grob
Don Bosko je pripravljal nove zvezke Katoliškega branja, ene je pisal,
druge popravljal; naglo delo, neznosno za koga drugega, moral ga je prekini-
ti vsak trenutek in nadaljeval ob prvi priložnosti, ki mu jo je omogočil njegov
apostolat, vodstvo oratorija in salezijanske družbe, potovanja za nabiranje
sredstev za cerkev v gradnji, obiski zavodov in vsakdanja preskrba fantov.
Veliko dopisovanj je prepuščal don Rui, ki mu je dal samo zamisel, drugo
pa je dopolnil on. Na eno izmed teh pisem je takole odgovoril kanonik Galletti:
Vse za Jezusa in Marijo!
Velespoštovani gospod don Rua!
Trdno sem upal, da bom mogel dobiti trenutek prostega časa, da bi prišel k vam in
vam z živo besedo odgovoril na vaše ugledno pismo. Ker pa se stvar iz dneva v dan bolj
zavlačuje, vam bom v nekaj besedah povedal, kako sem z veseljem sprejel vaša priporoči-
la, ki ste jih izrazili v imenu velečastitega gospoda don Boska in vse vaše družine, vštevši
veliko cerkev, ki je še v gradnji.
Istočasno pa sem se moral prepričati, da vi ne poznate popolnoma ne mojega srca ne
mojega položaja, ker mi sicer ne bi poslali tako oblikovanega pisma.

36.6 Page 356

▲back to top


356
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Pravim mojega srca glede don Boska, ki ga tako cenim in spoštujem, kakor mogoče
nihče drug njegovih občudovalcev. In vse, kar občutim v sebi glede očeta, velja vzporedno
tudi za njegove sinove in vse, kar je naredila njegova gorečnost.
Zato ne potrebujem nikakršnega priporočila od kogar koli, da pomagam temu delu,
ker vse to nosim že sam v sebi. Vsako priporočilo je v meni že dozorelo in mi je ljubo in
drago, mogočno in obvezujoče, da se mi zdi, da sem sposoben vsakršnega tudi junaškega
dejanja, ki bi mi ga Božja previdnost nakazala za izpolnitev.
Toda kaj hočete, z vsem tem bi jaz v tem trenutku mogel narediti malo ali nič v korist
tega Božjega moža in njegove družine.
Res je, da sem po nezasluženi dobroti monsinjorja nadškofa Fransonija blagega spo-
mina postal član odbora za upravljanje imetja semenišča, vendar se vaša uglednost moti,
če meni, da morem imeti odločilen vpliv na hotenje in odločitve gospodov upravnikov, s
katerimi imam čast deliti udeležbo in kolegialnost. Vedite, in to vam povem z vso odkrito-
srčnostjo, jaz sem zadnji z vseh vidikov: starosti, imetja, znanja, kreposti, službene dobe,
izkušnje, osebne izkušnje, zaslug. Vsi so bili že moji predstojniki v mojih šolskih letih in v
raznih službah. Oni imajo pregled čez položaj in odločitve in vpliv tudi name reveža. Vem,
da me težko prenašajo, in mi je včasih hudo v njihovi družbi in se ne strinjam z vsem, o
čemer odločajo. Ste razumeli? Sicer pa nikar ne dvomite, da ne bi vedno položil svojega
zrnca na tehtnico, če bi šlo za don Boska in njegove ustanove. Govoril bom, podpiral, pred-
lagal, vztrajal, branil, storil bom z eno besedo vse, kar mi je mogoče. Gospod naj podpre in
blagoslovi moje napore in besede ter vodi moje ustnice, da bom z ljubeznijo povedal tisto
besedo, ki bo najbolj koristna. Molite v ta namen zame.
Sprejmite moje uboge pa odkritosrčne besede pohvale in občudovanja za vse, kar
storite za Gospoda. Naj vas Gospod iz nebes blagoslovi. Zahvaljujem se vam za vaše naj-
boljše želje in vam želim vso milino Božjih src Jezusa in Marije. Vdani služabnik
Turin, 11. novembra 1866
duh. Evgenij Galletti
Velikodušni ljudje so vedno pomagali častitljivemu Božjemu služabniku in
sama presveta Devica mu je pogosto priskočila na pomoč. Don Chiala in vitez
Oreglia sta pisala.:
Dne 16. novembra je don Bosko moral izplačati štiri tisoč lir za dela v
cerkvi. Hišni prefekt don Rua je z nekim svojim sodelavcem odšel od doma z
namenom, da bi nabral potreben denar. Potem ko je prehodil turinske ulice,
se povzpel po mnogih stopnicah in potrkal na vrata mnogih ljudi, sta se proti
enajsti uri vrnila v oratorij. Potem ko sta don Bosku izročila 1000 lir, ki sta jih
s tisoč trudi in težavami zbrala, sta povedala, da jima je bilo preostalih 3000 lir
nemogoče zbrati. To je bil obupno brezizhoden položaj. Gledali so se, ne da bi
kdo kaj rekel. Samo don Bosko je z nasmejanim obrazom in srcem, polnim vere
in zaupanja, dejal: »Pogum, za vse je mogoče najti pomoč. Po kosilu bom drugo
jaz šel iskat.«

36.7 Page 357

▲back to top


BiS 8 — 43. poglavje
357
Ob enih popoldne je odšel iz oratorija in po dolgem tavanju, ne da bi vedel,
kam naj se obrne, se je znašel blizu Porte Nuove. V tem delu mesta ni poznal
nobenega bogatega gospoda. Ustavil se je in premišljeval, kako je vendar mogel
priti tja. Tedaj se mu je približal služabnik v livreji. Na obrazu se mu je brala
žalost in globoka zaskrbljenost. Vprašal ga je: »Velečastiti, ste mogoče vi don
Bosko?«
»Da. Kaj lahko storim za vas?«
»Oh, Božja previdnost!« je vzkliknil. »Sam Gospod Bog mi je pomagal, da
sem vas tako hitro našel. Moj bolni gospodar me pošilja z naročilom, da bi bili
tako dobri in bi ga obiskali. Tako zelo si želi govoriti z vami.«
»Prav, takoj ga bom obiskal. Je daleč od tod?«
»Oh, ne! Takoj tukaj za vogalom.« Povedel ga je na velik trg, pred veliko
palačo.
»Je to njegova hiša?« je vprašal don Bosko.
»Tako je. Moj gospodar je zelo bogat pa tudi zelo dober. Veste, on bi vam
lahko pomagal pri gradnji nove cerkve.«
»Odlično, odlično!«
Ko sta vstopila v palačo, je prišla don Bosku naproti neka vsa objokana
gospa in mu rekla:
»Oh, don Bosko! Če bi vedeli, koliko časa vas pričakujemo. Tolikokrat smo
poslali po vas, pa so nam vedno odgovorili, da vas ni v mestu. Rada bi, da bi Ma-
rija Pomočnica po priprošnji don Boska ozdravila mojega moža. Pripravljena bi
bila kar koli storiti za vašo cerkev. Toda sedaj je že prepozno. Moj mož je že čisto
na koncu. Predvčerajšnjim so se zdravniki zbrali na posvet.«
»Je bila navzoča tudi Marija?« je vprašal don Bosko. »Če ni bilo zraven ma-
tere Božje Marije, je bil posvet nepopoln, manjkal je glavni zdravnik. Kaj pa je
vašemu možu?«
»Bolezen se je kazala na različne načine. Sedaj na koncu pa se je sprevrgla v
vodenico. Večkrat so ga že operirali, toda sedaj je ponovno ves nabrekel, tako da
ga je žalost pogledati. Zdravniki se ga ne upajo več dotakniti, ker, kakor pravijo,
ni sposoben več za nobeno operacijo.«
»Prav. Če ste vi pripravljeni pomagati materi Božji Mariji v neki zelo po-
membni zadevi, bom jaz poskusil z Marijino pomočjo ozdraviti vašega moža.«
»Vsekakor, brez nadaljnjega, z veseljem! Storila bom, karkoli je treba.«
Malo pozneje je don Bosko stopil v sobo, kjer je ležal v postelji že prileten
gospod, ki je ves vesel zaklical, ko ga je zagledal:
»Oh, don Bosko! Če bi vi vedeli, kako zelo potrebujem vaših molitev. Nihče
drug, samo vi me lahko rešite te postelje.«

36.8 Page 358

▲back to top


358
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Ste že dolgo v tem stanju?«
»Že tri leta, tri dolga leta. Neizmerno trpim. Ne morem storiti niti najmanj-
šega giba. Zdravniki nimajo več upanja na izboljšanje.«
»Bi radi šli na kratek sprehod?«
»Oh, jaz ubogi revež! Kaj takega je nemogoče. Razen če bi me nesli.«
»Če ste za to, boste s svojo soprogo, z lastnimi nogami in kočijo šli na spre-
hod.«
»Oh, če bi mi le malo odleglo, bi bil pripravljen storiti vse za vaše ustanove.«
»Veste, gospod, trenutek ne bi mogel biti ugodnejši. Potreboval bi namreč
nujno tri tisoč frankov.«
»Prav. Olajšajte mi samo malo bolečine in poskrbel bom, da vam bom do
konca leta ugodil.«
»Toda jaz potrebujem denar danes zvečer.«
»Danes zvečer, danes zvečer! Toda kje naj dobim to vsoto? Tri tisoč lir člo-
vek nima vedno pri sebi. Treba bi bilo vstati, iti v banko. Unovčiti menice.«
»In zakaj ne bi šli v banko?«
»Kdo?«
»Vi.«
»Jaz ne morem iti iz hiše. Vi se šalite. Že tri leta se ne morem gibati.«
»Ne morete iz hiše? Nemogoče? Nemogoče za nas, ne pa za vsemogočnega
Boga in Marijo Pomočnico. Poskusimo.«
Don Bosko je dal poklicati v sobo vse hišno osebje, bilo jih je trideset, in
jih povabil, da bi skupaj molili k Jezusu v najsvetejšem zakramentu in k Mariji
Pomočnici.
Ko so končali molitve, je don Bosko podelil bolniku blagoslov.
Ta je takoj začel oddajati vodo in to tako močno, da je žena vsa prestrašena
začela kričati:
»Umira, umira!«
In don Bosko:
»Nič se ne bojte. Ne bo umrl. Vrača se k svojemu običajnemu telesnemu
obsegu.« In dal je prinesti tista oblačila, ki so že toliko časa ležala popolnoma
zanemarjena. Okoli stoječi so bolj pretreseni kot začudeni opazovali razplet
stvari. V to dogajanje je vstopil zdravnik, in ko je videl vse te priprave, je vpil,
da je vse to neprevidnost, ter skušal bolnika na vsak način zadržati v postelji.
Toda ta je vztrajal pri svojem in trdil, da je on gospodar nad samim seboj in bo
zato za vsako ceno naredil, kar mu je naročil don Bosko. Družinski člani so mu
hoteli pomagati, toda don Bosko jih je zadrževal. V manj kot eni uri je bil bolnik
oblečen in se sprehajal sem in tja po sobi. Medtem so pripravili tudi kočijo. Toda

36.9 Page 359

▲back to top


BiS 8 — 43. poglavje
359
preden je šel na pot, se je gospod hotel še primerno založiti. Prinesli so mu jedi,
ki jih je použil z dobrim tekom kot že dolgo ne. Nato je sam brez pomoči preho-
dil štiri stopnice, ker je don Bosko odločno prepovedal, da bi mu kdo pomagal,
se sam povzpel v kočijo, šel v banko in don Bosku izročil tri tisoč lir ter se mu iz
srca zahvaljeval, rekoč: »Popolnoma sem ozdravel.« Ko mu je don Bosko izrazil
svojo hvaležnost, ga je spodbudil, da naj se zahvali Jezusu Kristusu v najsvetej-
šem zakramentu in Mariji Pomočnici, ki sta mu edina podelila ozdravitev.
Kakor hitro se je Božji služabnik vrnil v oratorij, ga je že čakal človek, ki
naj bi dobil izplačilo. Don Rua in drugi so vsi začudeni videli, kako je bil račun
poravnan.
Malo prej se je pripetil drug, pa precej drugačen dogodek, ki dokazuje trdi-
tev, ki jo beremo v Pridigarju 5, se pravi, da Gospod zavrača neumno in nezves-
to obljubo. Peter Enria zagotavlja, da je pripoved slišal iz ust samega Božjega
služabnika.
Nekega dne so don Boska povabili k neki plemeniti družini v Turinu, s ka-
tero pa prej ni imel nikakršnega stika. Markiz in markiza sta ga sprejela z izre-
dnimi znamenji spoštovanja in sta mu rekla:
»S tem, ko smo vas povabili k nam, vemo, da smo vas motili pri vaših oprav-
kih.«
Božji služabnik je odgovoril:
»Kadar gre za to, da storim kaj dobrega, in za večjo Božjo slavo, opravljam
samo svojo dolžnost.«
»Prosiva vas za veliko uslugo,« sta dodala navdušeno. »Sva zakonca, pa ni-
mava otrok. Vi, ki ste tako dober, molite in uredite, da bodo molili vaši fantje, da
se naju Bog usmili in nama podari dediča.«
Don Bosko je obljubil, da bo sam molil in dal moliti k Mariji Pomočnici.
»Bodite tako dobri in naju blagoslovite,« sta oba vzkliknila in padla pred
njim na kolena.
Don Bosko ju je blagoslovil in onadva sta povzela: »Kakor vidite, je naša
hiša pusta in prazna. Če bi nama mati Božja Marija naklonila sina, bi bilo to
za naju velika tolažba. Če bova uslišana, obljubljava velikodušen dar za cerkev
Marije Pomočnice.«
»In jaz vama v Gospodovem imenu obljubljam, da bosta uslišana. Molita in
verujta in don Bosko vaju bo vsak dan priporočil pri sveti maši Gospodu.«
Leto pozneje je Gospod razveselil to družino z rojstvom sina. Toda onadva
nista mislila na to, da bi držala obljubo. Preteklo je že celo leto od tistega vese-
lega dogodka in deček je bil čil in zdrav. Tedaj se je don Bosko znašel v veliki sti-
ski za plačilo dolgov in nakup gradbenega materiala za cerkev. Ker so ga upniki

36.10 Page 360

▲back to top


360
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
močno nadlegovali, se je spomnil markiza. Napotil se je k njemu, prepričan, da
bo dobro sprejet. Toda tisti gospod je don Boska sprejel z naslednjimi besedami:
»Koga iščete, velečastiti?«
»Prišel sem, če bi mogoče hoteli izpolniti obljubo, ki ste jo dali pred dvema
letoma.«
»Kakšno obljubo?« je odgovoril markiz, »in kdo ste vi?«
Ne da bi se don Bosko užalil, je povedal svoje ime in opisal stisko, v kateri
se je znašel.
»Prav nič se ne spominjam, da bi kaj obljubil,« je menil gospod.
»Gospod markiz,« je odvrnil Božji služabnik, »pomislite, da obljube niste
dali don Bosku, temveč Gospodu in z Bogom se ni šaliti. Iz njegove Božje matere
se ne gre norčevati. Dobro premislite, kaj boste sedaj storili.«
Ljubeznivo se je poslovil in potrt zaradi tolike nehvaležnosti, za katero je
predvideval, da bo zelo kaznovana, je odšel.
Preteklo je samo nekaj ur od tega pogovora, ko je markiza vsa iz sebe pri-
hitela k svojemu možu in mu povedala, da je otroka napadla nenadna bolezen.
Poklicali so zdravnika in vsa hiša je bil pokonci.
Markiz je takoj razumel, da ga je zadela Božja kazen. Takoj je dal zapreči
konje in bil v trenutku v oratoriju. Šel je k don Bosku in mu dejal:
»Oh, gospod don Bosko! Pridite takoj k nam. Bodite tako dobri in blagoslo-
vite našega otroka, ki je na tem, da bo umrl. Oprostite mi, bil sem slep, ko sem
bil tako neprijazen z vami. Toda pridite, pridite takoj!«
»Pridem takoj,« je žalosten odgovoril don Bosko, »toda rekel sem vam, da
se z Gospodom ne gre šaliti. Videli boste, da bo treba reči: Bog nam ga je dal in
Bog nam ga je vzel.«
Takoj je stopil z markizom v kočijo, toda komaj so bili pred vhodnimi vrati
palače, so prihiteli hišniki z žalostjo na obrazih.
»Kako je?« je vprašal markiz.
»Umrl je.«
Božji služabnik je vstopil sobo, kjer je ležalo trupelce in kjer je bila mati, ki
se je utapljala v solzah. Tudi markiz je planil v obupen jok in vzklikal:
»Oh, mi neumneži! Zaradi tega malega denarja smo ubili našega otroka.
Bog sam je kaznoval našo lakomnost. Mi norci smo izgubili tolažbo našega živ-
ljenja in zlasti naše starosti. Znova sva sama na tej zemlji. Oh, don Bosko! Od-
pustite nama, prosite za naju Boga, da nama odpusti prestopek.«
Božji služabnik ju je potolažil, rekoč:
»Gospod je nadvse usmiljen. On vaju ima neskončno rad in vama bo odpus-
til. Da bosta postala vredna njegovega odpuščanja, se morata odslej z večjo zav-

37 Pages 361-370

▲back to top


37.1 Page 361

▲back to top


BiS 8 — 43. poglavje
361
zetostjo in z več vere posvetiti dejavnosti naše svete vere … pomagati revežem
in potrebnim z velikodušnimi miloščinami. Tako boste postali vredni, da boste
nekoč mogli biti skupaj z vašim sinom v nebesih. Bodimo prepričani, da on v
nebesih prosi za svoje ljubljene starše.« Nato je sklenil: »Živimo vsi kot dobri
kristjani, da bomo nekoč v nebesih mogli biti deležni večnega plačila.« Ko je
izrekel te besede, ju je blagoslovil in se poslovil.
Medtem je bil Marijin kip, ki naj bi ga postavili vrh kupole, že skoraj končan.
V Unità Cattolica z dne 17. novembra 1866 beremo:
Imeli smo priložnost videti prelepi Marijin kip, ki bo postavljen na vrh kupole cerkve,
ki jo v Turinu gradi odlični don Bosko pod naslovom presveta Marija Auxilium Christiano-
rum. Kip je visok skoraj štiri metre, narejen je iz bakra, ki naj bi bil bronsiran z namenom,
da ga bodo pozlatili. Modeliral ga je Argenti iz Novare, izdelal pa vitez Ignac Boggio v
Turinu, deloma z galvanoplastiko deloma s kladivom in vrezilom. Izvedba takih del, pravi
Benvenuto Cellini, je nadvse zahtevna zaradi izrednih razsežnosti. Težko je od blizu pre-
sojati taka dela, ki jih je treba gledati iz daljave. Zato je naša sodba o tem delu podvržena
videzu, ki ga bo kip imel v višini 46 metrov. Mi smo ga mogli videti v razdalji dveh ali treh
metrov, in to na kraju, ki je za tako ocenjevanje zelo neprimeren. Od osmih vedut kakega
kipa, kakor pravi Cellini, jih je tukaj mogoče videti le pet in še te od blizu. Nekaj pomanj-
kljivosti, ki jih sedaj od blizu opažamo, bo izginilo, ko bo kip zgoraj v višini. Po drugi stra-
ni pa bomo mogli ugotoviti napake, ki jih sedaj ne opažamo. Po teh predpostavkah naj
povemo, da se nam je kip zdel zelo lep, zlasti glava je lepo oblikovana in skrbno izdelana.
Obraz je veličasten, obenem pa mil, zlasti če ga gledamo v profilu z desne strani. Glavna
pomanjkljivost, ki smo jo opazili, so preozka ramena in stisnjeni boki v primerjavi s celot-
no velikansko postavo. Pomanjkljivost ramen daje slabo osnovo za roko, ki je dvignjena
k blagoslovu in se zato zdi, kot da je pritrjena na hrbet in ne na ramo. Naj ponovimo: gre
za izredno delo, ki je verjetno prvo te vrste, ki so ga izvedli v Turinu, in dela čast vitezu
Boggiu in delavnici, iz katere je prišel. Vsak si ga lahko sam ogleda v Via Bertola št. 39,
malo pred cerkvijo, ki jo gradijo.
Dne 18. novembra se je don Bosko odpravil v Murello pri Racconigiju. Po
pobudi voditeljice humiliatk (ponižnih) ali Krščanskega združenja mater pod
varstvom sv. Elizabete je gospa Frančiška Cogno, vdova po Auderu, s privolit-
vijo teologa viteza Karla Ghersija, župnika in upravitelja, povabila don Boska,
da bi imel slavnostni govor na čast sv. Elizabeti, ki so jo tistega leta obhajali 25.
novembra. Toda don Bosko je zaradi nesporazuma prišel eno nedeljo prej. Tisto
jutro se je ponudil v pomoč župniku, ki ga je prosil, da bi obiskal neko zelo bol-
no žensko, ki je želela, da bi jo blagoslovil, preden bi umrla. Don Bosko je rade
volje privolil in pospremili so ga v sobo umirajoče. Ko je pristopil k postelji, je

37.2 Page 362

▲back to top


362
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
prosil župnika za dovoljenje, da bi ji podelil papeški blagoslov. Pokleknil je na
tla, zmolil nekaj molitev in se malo zadržal ob njeni postelji. Sin Janez Krstnik
Olivero je dal obesiti v sobi don Boskovo sliko z napisom: 18. novembra 1866 -
je velečastiti don Janez Bosko - počastil ta prostor - s svojim obiskom.
Iz Murella se je Božji služabnik odpravil v Lanzo. Ko je v Turinu stopil na
omnibus, se je znašel skupaj z nekim človekom, ki je slabo govoril o duhovnikih.
Don Bosko ga je večkrat ljubeznivo popravil. Toda vse zaman. Neotesanec se je
rogal don Boskovim opombam in razlogom.
Ko je kočija pripeljala v Lanzo, so se ljudje pozdravljali in nekdo je glasno
poklical don Boska po imenu. Ko je tisti človek slišal, da je duhovnik, s katerim
je potoval in se do njega neotesano obnašal, don Bosko, je obstal kakor okamnel
in bil od sramu ves iz sebe. Prišel je nalašč iz Turina z namenom, da bi v zavodu
sv. Filipa priporočil enega svojih sinov. Kljub vsemu se je opogumil, pristopil in
prosil don Boska odpuščanja. Ponudil mu je kakršno koli uslugo in ga povabil,
da bi stopil z njim v okrepčevalnico. Skušal je popraviti svojo nespamet, kakor
je vedel in znal. Božji služabnik, vajen takšnih srečanj, ni sprejel povabila, am-
pak je, smeje se zmedenosti tega reveža, ustregel njegovi prošnji.
Tistega večera se je na jasnem nebu odigraval čudovit prizor. Videti je bilo
množico padajočih zvezd ali meteorjev najrazličnejših barv, ki jih ni bilo mogo-
če šteti, toliko jih je istočasno padalo, se pojavljalo in izginjalo ter se med seboj
povezovalo v krivuljah. Astronom p. Secchi jih je naštel okoli 30.000 in p. Denza
v Moncalieriju jih je pa v šestih urah 33.000. Menili so, da gre za komet, ki je s
svojim repom vstopil v zemeljsko atmosfero. Ko so proti 9. uri zvečer prišli od
pevskih vaj, so bili vsi prevzeti od lepote prizora in se niso mogli nagledati toli-
ke lepote. Nekdo, živahnega uma, je vzklikal:
»To so angeli, ki so prižgali svoje lučke zaradi don Boskovega prihoda.«
Ob tej pripombi so vsi tovariši veselo vzklikali »Naj živi don Bosko«. Brez
dvoma je don Boskov prihod v njegov zavod povzročil veliko veselje angelom. Vsi
salezijanci in vsi dečki so hoteli pri njem opraviti spoved. Tiste dni je bilo opaziti
čudovite spremembe v obnašanju: ponavljali so se čudoviti dogodki iz oratorija.
Naslednji dan je don Bosko pisal ravnatelju v Mirabellu.
Lanzo, 19. novembra 1866
Predragi don Bonetti!
Pišem ti iz Lanza. Zelo sem zadovoljen s tukajšnjimi dečki, toda še veliko bolj zaradi
povezanosti predstojnikov, asistentov. Govorijo, pridigajo in delajo tako, da bi lahko vzbujali
zavist tistih v Turinu in skoraj tistih v Mirabellu, kjer je zbran cvet našega osebja. Amen.

37.3 Page 363

▲back to top


BiS 8 — 43. poglavje
363
K vam bom prišel 28. novembra s Pelazzo in don Lazzerom, ki bosta prinesla s seboj,
kar si prosil. Don Rua je zaposlen s tem, kar si izrekel v svoji odkritosrčnosti, in se nič ne
motiš, ko praviš: vse nam pojeste. To zadostuje, da ga spodbudimo k bolj zavzetemu so-
delovanju v smislu, kakor nakazuješ. Jaz se bom postavil med oba in rekel: tertius gaudet
(tretji ima dobiček).
Pošlji mi spisek tistih, za katere veš. Tako se bom mogel hitreje povezati z njimi. Že-
lim, da bo za praznik sv. Karla splošni odpustek za vse. Izbrišimo preteklost, očistimo
sedanji madež, odločno se zavzemimo, da bi vsi postali sveti, z menoj vred, seveda.
Mir in blagoslov tvoji hiši in vsem njenim prebivalcem. Pozdrave vsem, tako moškim
kakor ženskam!
Presveta Devica naj nam pomaga, da bomo šli po poti, ki vodi v nebesa. Amen.
Ves tvoj v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Dne 21. novembra je don Bosko zapustil Lanzo in v Mondoniu se mu je iz-
polnila želja njegovega srca, ki jo je nosil s seboj že več let. Spomin na Dominika
Savia je bil blagoslovljen. Iz tisoč razlogov ni mogel pozabiti fanta, ki si je tako
zelo zaslužil njegovo ljubezen. Skušal ga je počastiti na vse načine, ki so se mu
zdeli najbolj učinkoviti.23
Vse od leta 1859 so nameravali pri ministrstvu vložiti prošnjo za dovolje-
nje za prenos Dominikovih zemeljskih ostankov iz Mondonia v Castelnuovo.
Prošnjo bi vložili v imenu očeta Karla Savia. Don Bosko je naročil svojemu ve-
likemu prijatelju don Aleksandru Allora, da bi se pozanimal za zakonske pred-
pise. Dobri duhovnik mu je 11. novembra 1859 iz Castelnuova d'Asti poročal o
uspehu svojega prizadevanja:
»Ko sem vprašal sodnika, ali zakon dovoljuje zunanje slovesnosti, kot na pri-
mer spodobno spremstvo trupla, ali se mora vse narediti ponoči, je dejal, da cer-
kvenega pogreba ni mogoče več ponoviti in je treba truplo takoj pokopati. Kar se
tiče civilnih in verskih slovesnosti med potjo, v cerkvi in na pokopališču, ni omeji-
tve. Vendar javna zdravstvena služba priporoča, da se prenos trupla opravi ponoči.
Moje mnenje je, da če bi na kolikor mogoče primeren način izkazali čast po-
smrtnim ostankom, ki so pripadali duhu tako dragega in občudovanja vrednega
mladeniča, bi bilo to v veliki meri pobožno in vzgojno dejanje. Sicer pa stvar tudi
ne more biti drugačna, kajti veliko je že takih, ki imajo za svojo dolžnost, da se mu
zahvaljujejo za prejete dobrote in ga imajo radi zaradi spomina na njegove izredne
kreposti. Naj nam naslednji nedavni dogodek pokaže, kako mogočno deluje na
pobožne in verne ljudi prepričanje, da je modri in pobožni fant veliko pretrpel za
Jezusa Kristusa in da njegova priprošnja veliko zaleže v korist nas umrljivih ljudi.
23 Dodatek 6.

37.4 Page 364

▲back to top


364
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Neka žena, ki je zelo trpela zaradi težkega poroda, se je spomnila, kako so
nekateri občudovalci Savievih kreposti prejeli milosti od njega, in kar nenado-
ma vzkliknila 'Torej, dragi moj Dominik', ne da bi dodala kaj drugega. In zgodilo
se je, da je bila žena v trenutku rešena vseh bolečin.«
Toda načrta za prenos Savievega trupla iz Mondonia v Castelnuovo niso
izpeljali. Leta 1864 so se odločili, da bi krsto z Dominikovimi ostanki preložili v
drugo krsto, utrdili dno groba in krsto položili nazaj ob zidu kapelice sv. Seba-
stijana na pokopališču v Mondoniu. V mesecih novembru in decembru so zap-
rosili za potrebno dovoljenje pri pristojnih oblasteh, vendar tudi tega drugega
načrta niso uresničili.
Ob tej priložnosti je don Bosko sestavil nagrobni napis, ki ga sicer niso
vklesali v kamen, je pa ostal med njegovimi papirji in jasno kaže, kako zelo je
cenil svojega svetega gojenca.
tukaj
počiva v miru
ruplo angelskega mladeniča
DOMINIKA SAVIA
rojenega v rivi di chieri 2. aprila 1842.
potem ko je krepostno preživel otroštvo
v castelnuovu d' asti,
je več let v zvestobi in čistosti
služil bogu
v oratoriju sv. frančiška saleškega
v turinu
in je danes zjutraj 9. marca 1857
sveto umrl v mondoniu.
zaradi nedvomnih znamenj, da ga je
gospod izredno ljubil,
so njegovo truplo prenesli
z javnega pokopališča
dne …… 1864
njegovi prijatelji in tisti, ki so
bili deležni njegovega nebeškega varstva
ter hvaležno in nepotrpežljivo pričakujejo
odločilno besedo nezmotne matere
svete cerkve
Pobožni načrt je bil izpeljan komaj leta 1866, četudi je bil narejen že 1864,
kakor moremo razbrati iz naslednje listine.

37.5 Page 365

▲back to top


BiS 8 — 43. poglavje
365
Župnija v Mondoniu
Potrdilo o izkopu in ponovnem pokopu trupla Dominika Savia.
V Gospodovem letu 1866, dne 21. novembra ob devetih dopoldne, sem jaz, podpisani
župnik, v navzočnosti in sodelovanju podpisanih prič na pokopališču imenovane župnije
dal izkopati truplo tam pokopanega Dominika Savia. Ko so navzoči, ki so prvikrat po-
kopali umrlega in pozneje obnovili krsto, ugotovili njegovo istost na osnovi zanesljivih
znamenj, sem dal pozorno dvigniti okostje, ki je bilo nedotaknjeno in popolno, medtem
ko so bili rožni venci in svetinjice, ki so jih položili v grob, popolnoma razjedeni. Dal sem
si izročiti kost za kostjo in jih lastnoročno položil v novo za to izdelano krsto, po pravilih
osteologije, vsako na svoje mesto, tako je bilo okostje znova zloženo v novi krsti. Na eno
stran lobanje sem položil vse razpadle koščke rožnih vencev in svetinjic, na drugo stran
pa bakreni kovanec za deset centov iz istega leta. Nato sem povabil navzoče, da vse točno
preverijo, in dal zapreti krsto z železnimi vijaki. Nato so krsto previdno dvignili in položili
v grob, ki je bil pripravljen v zadnji steni pokopališke cerkve svetega Fabijana in Sebasti-
jana, tako da je pod oltarjem imenovane cerkve. Nato sem dal zazidati zgoraj imenova-
no steno, ki je bila podkrepljena s posebnim obokom. Zatem smo naredili še lok znotraj
cerkve nad grobom, ki je tako zaščiten od vseh strani in kjer se nadaljujejo dela na oltarju,
tako da bo vse primerno ustrezalo pomembnosti dogodka.
V potrditev izjavljenega se podpisujem skupaj s tistimi, ki so bili navzoči pri opravilu.
Alojzij Mussa, župnik
Janez Rissone, zidarski mojster, graditelj oltarja
Evazij Peila, zakristan, izdelovalec krste
Jožef Serra, nadomestni občinski svetnik, priča
Alojz Molino, grobar
Z znamenjem križa + Alojz Robina, nepismena priča, gospodar
Kamniti spomenik z napisom na tem grobu so pripeljali iz Genove; za usli-
šano prošnjo ga je darovala hvaležna oseba.

37.6 Page 366

▲back to top


44.
poglavje
Odstranjene vse omejitve z dekretom, ki škofom dovoljuje vrnitev v njihove
škofije –Spoštovanje kardinala De Angelisa do don Boska – Napoved njegove
skorajšnje vrnitve v škofijo – Rešitev iz prisilnega bivališča; obisk v oratoriju;
odhod v Fermo – Don Bosko sprejme sinove železničarjev – Povabilo železniški
upravi na gledališko predstavo njim v čast – Don Bosko v Mirabellu: učinek
nekega blagoslova – Ugovori, ker so oratoriju tuji ljudje potovali s popustom –
Don Boskov odgovor za obrambo – Priznanje zaupanja oratoriju
Dne 16. novembra je minister Ricasoli preklical odredbo, izraženo v okro-
žnici z dne 22. oktobra, s katero so bili izključeni od vrnitve na svoj škofovski
sedež prelati, ki so se zatekli v Rim ali v tujino. In vsi škofje so se, ne da bi koga
vprašali za dovoljenje, vrnili na svoje sedeže. Edini, ki je ostal v Turinu, je bil
kardinal Filip de Angelis, nadškof v Fermu. Leta 1861 zaprt v hišo lazaristov, ni
hotel nikdar zapustiti pripora, niti zato, da bi obiskal mesto, imel se je za jetni-
ka. Človek globokega in obširnega znanja, nadvse pobožen in kreposten, je na
zadnjem konklavu po Piju IX. prejel največ glasov za papeža. Sektaši so se ga bali
zaradi njegove trdne odločenosti proti vsemu, kar bi moglo škoditi krščanskemu
ljudstvu in ga odvračati od njegovih dolžnosti. Njegovo izgnanstvo je trajalo zato
tako dolgo, ker ni hotel prekiniti svojih odnosov s teologom Margottijem.
V teh sedmih letih ga je don Bosko od časa do časa obiskal in med njima se
je spletlo tesno prijateljstvo. Kardinal se je živo zanimal za vse, kar se je tikalo
oratorija, tako zelo, da je z im, ki mu ga je omenil, rad govoril o vsem, kar se je
tam dogajalo. Božji služabnik mu je na dolgo poročal o milostih, ki jih je pres-
veta Devica naklanjala njegovim fantom in kako jim je od časa do časa razodela
tudi prihodnost. Njegova eminenca ga je poslušal z otroško preprostostjo in
večkrat ga je prosil, da bi mu povedal kaj o njegovi prihodnosti.

37.7 Page 367

▲back to top


BiS 8 — 44. poglavje
367
Nekega dne, še preden so bili objavljeni ministrski odloki, ga je kot po na-
vadi šel obiskat. Namesto da bi sovraštvo do duhovščine po toliko krutostih
pojenjalo, se je še bolj razbesnelo v neki stranki v parlamentu in eden izmed
poslancev je celo predlagal zakon, po katerem bi morali duhovniki odložiti ta-
lar in hoditi oblečeni kakor laiki. Vse je kazalo na novo preganjanje. S tem se je
rešitev kardinala močno odmaknila.
»No, don Bosko,« mu je zaklical kardinal, kakor hitro ga je zagledal, »ali
veste kaj o moji prihodnosti?«
»Eminenca, pripravite kovčke, kajti kmalu se boste lahko vrnili v Fermo.«
»Vrniti se v Fermo? Sedaj? V tem boju, ki se bije proti duhovnikom?«
»Pa je vendar tako. Mati Božja Marija je to povedala enemu izmed naših
dečkov.«
»Prav. Takoj ko bom svoboden, se bom odpravil, kamor me kliče dolžnost.
Toda prej bom prišel v oratorij, da vam povrnem obiske, ki ste mi jih naredili, in
da se materi Božji Mariji zahvalim za vse njene dobrote.«
»Zagotavljam vam, da vas bomo nadvse slovesno sprejeli.«
»In mi boste predstavili mladega preroka?«
»Brez dvoma. Zelo pazim nanj, da si ne bo bogve kaj domišljal. V vsakem
primeru vam ga bom predstavil.«
Don Bosko je še istega večera pripovedoval o tem pogovoru v obednici pod
stebriščem v navzočnosti don Francesia in don Berta. Vsi so se čudili, kajti zde-
lo se jim je nemogoče, da bi se napoved mogla uresničiti. To še toliko bolj, ker
fantje, o katerih se je govorilo, da so deležni posebnih milosti, niso bili nič po-
sebnega glede nadarjenosti in drugih sposobnosti, niti niso uživali posebnega
ugleda med tovariši. Res je sicer, da zna ponižnost skrivati tudi najlepše krepos-
ti. Treba pa je še dodati, da je don Bosko, ko je med gojenci odkril kakega takega
dečka, navadno z njim ravnal zelo zadržano z namenom, da bi ostal ponižen.
Zato niso mogli uganiti, koga je imel v mislih, ko je rekel, da se je priporočil
nekemu fantu, da bi molil v tisti namen in potem dobil sporočilo za uglednega
pregnanca.
Toda napoved se je na nepričakovan način uresničila. Nekaj tednov pozneje
je kardinal prejel sporočilo, da naj se vrne na svoj sedež. Njegova eminenca se
je zadržal v Turinu samo še en dan, to je bilo 23. novembra, ki je bil v oratoriju
slovesen in prijeten dan. Potem ko je daroval sveto mašo pri Mariji Tolažnici,
je prišel v oratorij in vstopil v učilnico, kjer mu je don Francesia prebral lepo
deklamacijo, v kateri so opisani trudi in težave, ki jih je pretrpel iz ljubezni do
Boga, zaradi zvestobe Kristusovemu namestniku in v obrambo Cerkve.

37.8 Page 368

▲back to top


368
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Kardinal je vsem govoril iz polnosti svoje dobrohotnosti in povedal, da je
tistega jutra prosil Boga tudi zanje, ker so tudi oni molili zanj, da bi se mogel
čim prej vrniti v svojo škofijo. Obljubil jim je, da bo ob svojem obisku v Rimu o
vsem poročal svetemu očetu in jim sam pomagal v vsem, kakor bo pač mogel.
Na koncu so se dva po dva približali h kardinalu in mu poljubili prstan. Don
Bosko je stal ob strani. Kardinal je želel spoznati dečka, ki je napovedal njegovo
izpustitev. Toda dečka ni bilo na spregled.
Iz oratorija je šel v Cottolengo. Naslednjega dne je odpotoval iz Turina. V
nekem pismu svojim škofljanom je takole pisal: »V veliko zadoščenje nam je, da
omenimo previdnostni oratorij fantov, ki je na poseben način postavljen pod
varstvo sv. Frančiška Saleškega in velike Device Pomočnice, ki ga je ustvarila in
ga vodi gorečnost nekega ubogega duhovnika.« V Fermu sta ga duhovščina in
ljudstvo sprejela z velikim navdušenjem, veseljem in spoštovanjem.
Ko je kardinal odšel, je don Bosko menil, da bi v znamenje spoštljive vlju-
dnosti do gospodov v upravi železnic, s katerimi je bil, kakor tudi z ministr-
stvom javnih del, v dobrih stikih, naredil posebno gesto.
V zavetišče oratorija je bilo sprejetih veliko otrok železničarjev. Tudi okto-
bra tega leta je na priporočilo načelnika oddelka za promet ministrstva sprejel
še več novih.
Uprava železnic severne italije
Turin, 1. oktobra 1866
Načelnik sprevodnikov teh železnic Zanino Maggiorino mi je sporočil, da bi z večjo
gotovostjo mogel računati na sprejem svojih dveh sinov v zavod, ki ga vodi vaša ugle-
dnost, če bi mogel dobiti priporočilno pismo tega urada.
Zaradi dobrih poročil iz preteklosti imenovanega prosilca, ki ni dal razloga za
kakršnekoli pritožbe, kakor tudi zaradi izrednih sposobnosti, ki jih je pokazal pri opra-
vljanju svoje službe, in zlasti še zaradi težke nesreče, ki ga je zadela s smrtjo njegove žene,
ki mu je zapustila sedem otrok v največji bedi, se čutim dolžnega, da ga priporočim vaši
uglednosti s prošnjo, da bi ustregli njegovi želji.
Prepričan, da bo vaša uglednost znala storiti največjo dobroto, ki je mogoča v tem
primeru, imam čast, da se vam lahko zahvalim, in izrabljam priložnost, da izrazim svoje
globoko spoštovanje.
Načelnik prometa C. Bachelet
Prav tako je tega leta na priporočilo Direkcije železnic vstopil v oratorij
Ernest Canonica, sin Julija.
Toda kljub velikim don Boskovim zaslugam je Direkcija železnic bila na
tem, da bi mu ukinila znižano ceno za njegove gojence za potovanje po žele-
znici. Po zaupni poti so Božjega služabnika opozorili njegovi prijatelji zaupniki.

37.9 Page 369

▲back to top


BiS 8 — 44. poglavje
369
Vendar se don Bosko ni odpovedal svoji genialni misli, ki so mu jo mogoče sve-
tovali tisti, ki so hoteli odvrniti od njega to grožnjo.
Zato je iz Mirabella pisal vitezu Oregli:
Predragi gospod vitez!
V ponedeljek sem skušal govoriti z vitezom Du Houxom, glavnim direktorjem žele-
znic. Toda prav tisto popoldne je predčasno zapustil urad. Nato sem govoril o zadevi z
njegovim tajnikom, ki je vse mirno poslušal, vendar ni ničesar odločil, prepričan, da mora
o tem odločati njegov predstojnik.
Bodite zatorej tako prijazni in dajte v branje zadnje povabilo. Če ne bo imel nič proti,
bomo primerno popravili in potem razmnožili, kakor bo pač želel.
Pripravljamo se, da bomo jutri veselo praznovali svetega Karla. Dečki so precej dob-
ro razpoloženi. Z nami bo prišel na praznik škof iz Casaleja.
Bog naj blagoslovi vas in vaše napore in me imejte v Gospodu za vaše uglednosti
vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Mirabello, 28. novembra 1866
Don Rua je pisal gospodu Du Houxu in ga vprašal, ali je primerno, da gospodom v
Upravi železnic Severne Italije pošlje povabilo in če bi mogoče oni, ki poznajo svoje osebje,
poskrbeli za izročitev povabil.
Don Bosko je vitezu naročil, da bi vse pripravil za akademijo v čast Uprave
železnic. V prvi vrsti je želel pokazati tem gospodom veliko število fantov in
velik pomen celotne ustanove. Vabilo se je glasilo:
Gojenci Oratorija sv. Frančiška Saleškega so v želji, da bi izrazili svojo hvaležnost
velezaslužni Upravi železnic severne Italije, pripravili večerno gledališko predstavo v ime-
novanem zavodu prihodnjo nedeljo 2. decembra zvečer ob 6.30, ko vsi glasbeniki obhajajo
praznik svete Cecilije. Zato vas spoštljivo vabijo, da bi s svojo navzočnostjo v spremstvu
oseb, ki bi jih pripeljali s seboj, počastili to slovesnost. Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Medtem se je v Mirabellu primeril omembe vreden dogodek. Vincenc Pro-
vera, ves navdušen za svoj zavod, je v naglici skušal prehoditi stopnice, ki so
vodile iz sobe, kjer so pripravljali pogostitev za povabljene, v kuhinjo in se tako
spotaknil, da si je zvil nogo. Zato se je napotil domov, legel v posteljo in dal
poklicati zdravnika, ki je predpisal vse potrebno. Proti večeru, kakor hitro so
gostje odšli in se je tudi škof poslovil, se je don Bosko odpravil k Proverovim.
Vincenčeva noga ni bila samo zatekla, temveč vsa črna od krvi, ki se je zbrala v
gležnju. Koliko je trpel, ni bilo mogoče ugotoviti, ker je njegova krepost znala
skriti bolečine. Ko mu je don Bosko podelil blagoslov, mu je dejal:

37.10 Page 370

▲back to top


370
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Dragi moj, stori vse, kar ti je predpisal zdravnik. Imej vero in jutri me boš
s kočijo odpeljal na železniško postajo v Giarole ali v Borgo San Martino.«
Priporočil mu je kratko molitev. Naslednjega jutra je dobri Vincenc vstal iz
postelje in ves vesel odpeljal don Boska na postajo, kakor da se ne bi nič zgodi-
lo. To je večkrat potrdila Karolina Provera, redovnica Zvestih tovarišic.
Ko se je don Bosko vrnil v Turin, mu je vitez zagotovil, da so bila opravljena
vsa naročila, ki jih je poslal iz Mirabella. Istočasno pa so mu izročili pismo Železni-
ške uprave, v katerem so ostro obsojali zlorabe, ki so jih delali nekateri, ki niso pri-
padali oratoriju, pa so izrabili popuste, priznane samo članom družine oratorija.
Don Bosko je odgovoril:
Velespoštovani gospod!
Preden sem odgovoril na pismo, ki mi ga je vaša uglednost blagovolila poslati v zade-
vi zlorabe vozovnic s popustom, ki jih je Železniška uprava severne Italije naklonila naši
ustanovi, sem se dal temeljito poučiti o vsej zadevi. Kajti od vsega začetka sem dal stroga
navodila za uporabo te usluge, da bi izključil vsako zlorabo.
Ugotovil sem, da je v nekaterih primerih namesto asistenta tega zavoda bilo navede-
no ime istega, ki je spremljal fanta. Spremljevalec je bil bodisi kak sorodnik ali dobrotnik
gojenca, ki je pospremil otroka domov ali v zavod. O tem smo vedno vprašali postajena-
čelnike, ki so ob dejstvu, da dečki bodisi zaradi nezadostne starosti ali nespretnosti niso
mogli sami potovati, uvideli, da jim je potreben spremljevalec.
Zgodilo se je tudi, da smo ob določenih primerih poslali neizpolnjeno vozovnico deč-
kom, ki so se morali vrniti v zavod. Poslali smo jih neizpolnjene, ker nismo vedeli za dan
odhoda in nam ni bila znana oseba, ki naj bi gojenca spremljala. Če je bilo to mogoče
neprimerno, bomo v prihodnje storili vse, da se kaj takega ne bo več zgodilo.
Ker je mogoče prišlo do zlorab s strani neznanih oseb, bomo v prihodnje podvojili
skrb, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Rad bi povedal dve stvari:
1. Prosim, da ne bi pripisovali naši ustanovi nobene tozadevne krivde, ker je vsako
tako ravnanje popolnoma zunaj naših namenov in določil zavoda.
2. Če bi se pojavila kaka nerednost, predlagam, da bi strogo kaznovali krivca, kakor
to predvidevajo pravila Železniške uprave, in tako preprečili bodoče zlorabe.
Verjemite mojemu velikemu spoštovanju in hvaležnosti. Vaše uglednosti vdani služabnik
Turin, 30. novembra 1866
duh. Janez Bosko
Dne 2. decembra je bila v oratoriju napovedana gledališka predstava, ven-
dar povabljenci niso prišli. Gotovo so pisma s povabili obležala v Upravi. To je
budilo strah, da so oratoriju odvzeli znižano voznino za vlak. To bi bila za fante
velika izguba, saj so plačevali komaj četrtino celotne cene.
Toda ali je bilo don Bosku mogoče preprečiti vse zlorabe, ko so vozovnice
v zaprtih ovojnicah pošiljali naravnost stotinam fantov in so šle skozi stotine

38 Pages 371-380

▲back to top


38.1 Page 371

▲back to top


BiS 8 — 44. poglavje
371
neizkušenih rok, ki so bile dostikrat tudi površne in mogoče brez vesti? Je bilo
mogoče biti pozoren na toliko oddaljenih krajev? Ali je tudi dobrotnik, ki je
naklonil uslugo, mogel predvideti vse nepoštenosti? Nikakor ne valimo krivde
za tako strog poseg na nikogar, kajti samo po sebi se razume, da mora Uprava
braniti svoje koristi. Vendar pa nikakor ne smemo misliti, da don Bosko ni zas-
tavil vse svoje moči, da bi vse pravilno potekalo.
Tako so maja meseca tega leta dali v obtok nove bankovce Kraljevske zak-
ladnice. Ker je bilo ogromno dela, je zakladnica poslala don Bosku veliko število
zvezkov z bankovci po pet lir, ki jim je bilo treba napisati zaporedno številko.
To kaže na veliko zaupanje v poštenost don Boskovih fantov. Don Bosko je to
nalogo zaupal Jožefu Buzzettiju, ki je izbral najbolj za to nalogo zanesljive fante.
Ko so zvezke vrnili, ni manjkal niti en bankovec.

38.2 Page 372

▲back to top


45.
poglavje
Italijanska vlada obnovi dogovor z Rimom o imenovanju škofov na
izpraznjena škofovska mesta – V ta namen pooblasti Mihelangela Tonella
– Razlogi za naklonjenost nekaterih ministrov do don Boska – Don Boskov
odhod v Firence; njegovo uboštvo – Don Bosko se ustavi v Genovi – Prihod v
Firence – Sinček markize Uguccioni in dve ozdravitvi – Ministrski predsednik
priporoči don Bosku, da bi pomagal Tonellu pri razgovorih o škofih –
Plemenito don Boskovo stališče, ki sprejme ponudbo, vendar postavi pogoje
– Tonella sprejmejo v Rimu – Don Boskov seznam stvari, ki jih mora opraviti
v Firencah – Obisk pri raznih ministrih – Obljubljene in podeljene podpore
Potem ko so se izgnani škofje vrnili na svoje škofovske sedeže, je vlada na-
meravala pustiti brez škofov tiste škofije, kjer ni bilo škofov. Na tak način bi najlaže
odpravili škofije, ki jih je vlada hotela ukiniti. Toda svarilni Napoleonov nasvet je
premagal pomisleke. On je skušal po imenovanju škofov priti v trgovinsko zvezo
s papeško državo. Poleg tega so skušali papeža pridobiti za politično privolitev
kraljevini Italiji in s tem vsaj na posredno priznanje italijanske države. Zato so
poklicali v Firence odposlanca Ksaverja Vegezzija in mu ponudili mesto posredni-
ka v Rimu. Za to ga je prosil sam kralj Viktor Emanuel. Toda on je iz zdravstvenih
razlogov zavrnil tako kraljevo ponudbo kakor ponudbo vlade. Tedaj so to zadevo
izročili posredniku Mihelangelu Tonellu, profesorju kanoničnega in rimskega pra-
va na univerzi v Turinu, kjer je bil dvakrat rektor. Rojen ob koncu 18. stoletja v
bližini Pinerola, je postal doktor prava in že zelo mlad član Zbora pravnikov ter bil
od 1853 štiri leta član Državnega sveta. Nekaj časa je bil poslanec in potem sena-
tor. S svoje univerzitetne stolice in iz spisov, ki jih je priobčil o kanonskem pravu,
je sicer na zelo mil način in zelo umirjeno zastopal regalistična stališča, ki so jih po
izročilu zastopali v Piemontu. Bil je zelo dobrega srca.

38.3 Page 373

▲back to top


BiS 8 — 45. poglavje
373
Tonello je 6. decembra sprejel ponujeno mu posredniško nalogo v Rimu in
bil pripravljen ponovno začeti razgovore. Navodila, ki jih je prejel od ministr-
skega predsednika Ricasolija in pravosodnega ministra Borgattija, so se glasila:
ničesar predlagati, temveč sprejeti ali zavreči morebitne ponudbe. Kar se tiče
vzdrževalnine za škofe, se je treba držati obstoječih zakonov. Isto velja za izva-
janje zakonov, kakor tudi za zakone o redovih in cerkvenih ustanovah. Vlada si
pridržuje pravico, da Svetemu sedežu predloži mogoče kandidate za izpraznje-
ne škofijske sedeže za vse kraljestvo.
Velikodušno srce Pija IX. je skušalo najti način, kako bi izpraznjena ško-
fijska mesta zapolnil z novimi škofi, vendar ni pokazal pravega navdušenja za
te razgovore, ker bi utegnili biti past in bi se končali kakor že prejšnji, ki jih je
vodil posrednik Vegezzi. Ali niso medtem še naprej napadali Cerkev z njenimi
škofi, redovniki, časnimi dobrinami, njenih pravic in zakonov? Z druge strani pa
ni bilo nič uradno izrečenega in tudi kake izjave niso hoteli dati.
Zato je bilo treba najti neuradnega posrednika med Svetim sedežem in mi-
nistrskim odposlancem. Za to nalogo so imeli za sposobnega don Boska. Niso
pozabili na pripombe in navodila, ki jih je on dal ministru Lanzi prejšnje leto, in
vsi so vedeli, kako ga je papež upošteval in mu bil naklonjen.
Znano je bilo, da je bil don Bosko vedno popolnoma privržen papežu. Prav
tako so vedeli, da ni bil pripadnik kake stranke ali načelni nasprotnik kogarkoli.
Zavračal je duha nekaterih zakonov, vendar je znal priznati dober namen, ki ga
je imel zakonodajalec, čeprav je brez rezkosti povedal tudi zadržke.
Don Bosko se je v besedah in dejanjih pokazal do vseh, prijateljev in naspro-
tnikov, spoštljiv, uslužen in odločen v pravih mejah ter previden in premišljen
v ravnanju. Tudi ko je moral koga resno pokarati, ker si je to zaslužil, je znal
opozorilo omiliti s kako pohvalo in se tako držati pravila svetnikov: »Vstopiti z
njihovimi željami in izstopiti z našimi zahtevami.« Vstopiti z njihovimi željami
pomeni priznati njihove dobre strani, ki jih imajo, ker nam to odpira možnost,
da bomo uveljavili naše pričakovanje, to je pravice vere in pravičnosti. Njegovo
odkrito in ljubeznivo obnašanje je vzbujalo zaupanje.
Don Bosko je bil o vseh načrtih obveščen po zaupni poti, obenem pa je o vsem
točno poročal papežu. Zato se je v pričakovanju Ricasolijevega povabila brez vse
naglice odločil, da bo šel v Firence, kjer je moral urediti še veliko drugih opravkov.
Ko se je odpravljal na pot, je bil tako neprimerno oblečen (bili smo navzo-
či), da mu je eden izmed salezijancev moral posoditi klobuk, drugi telovnik in
tretji talar. Odpotoval je sam.

38.4 Page 374

▲back to top


374
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Dne 7. decembra 1866 je p. Julij Metti pisal v oratorij, da don Bosko še ni
prispel v Firence, in 12. decembra je p. Justin Campolmi iz Firenc poslal zaosta-
nek 4.580,68 lir, ki jih je v tem mestu nabral za cerkev Marije Pomočnice. Med
imeni darovalcev je bil cvet florentinske aristokracije.
Medtem je don Bosko podaljšal svoje bivanje v Genovi, kakor moremo raz-
brati iz pisma doktorja medicine Alojzija Lemoyna, ki nam je sporočil, da je bil
don Bosko celo dvakrat na obisku v njegovi hiši, se tam zadržal nekaj časa in
prinesel vsem članom družine srečo in zadovoljstvo.
Toda 12. decembra je bil don Bosko že v Firencah in se odpravil v stanovanje
gospe Alojzije Casaglia Fedi, prijateljice markize Uguccioni de Nerli, ki je stano-
vala na Piazza Pitti št. 15. Gospa Alojzija je imela gluhega sina, ki ga je don Bosko
šel blagoslovit. To smo izvedeli iz pisma, ki ga je ta gospa pisala don Bosku.
To so novice, ki jih imamo o njegovem potovanju iz Turina v Firence, kjer
je bil ponovno gost nadškofa mons. Joahima Limbertija, njegovega velikega ob-
čudovalca. Ta prelat se je rad zadrževal z don Boskom v pogovoru o tegobah, ki
so težile Cerkev. Nekega večera ga je vprašal, ali bodo Italijani vkorakali v Rim.
»Vsekakor,« je don Bosko odločno odgovoril.
Nadškof se ni mogel vdati v to misel in je prinašal vse mogoče nasprotne
razloge. Toda don Bosko je ponovil svojo trditev. Navzoč je bil tudi p. Metti.
Medtem je minister Ricasoli zvedel za don Boskov prihod in ga povabil k
sebi.
O čem sta se menila in o tem, kar se je zgodilo pozneje, smo slišali pripove-
dovati samega don Boska, ko se je vrnil v Turin in v zaupnem pogovoru poročal
kanoniku Stanislavu Gazzelli di Rossana iz nadškofijskega kapitlja.
Don Bosko se je torej napotil v palačo Pitti, kjer ga je pričakoval minister.
Kakor hitro so javili njegov prihod, mu je Ricasoli vljudno prišel naproti. Toda
preden je sedel, je Božji služabnik za trenutek obstal sredi sobane in izjavil:
»Ekscelenca! Vedite, da je don Bosko duhovnik pri oltarju, duhovnik v spo-
vednici, duhovnik med svojimi fanti; in kakor je duhovnik v Turinu, tako je du-
hovnik tudi v Firencah; duhovnik v hiši reveža, duhovnik v kraljevski palači in
ministrski sobani.«
Ricasoli mu je vljudno odgovoril, naj bo miren, ker nihče ni mislil, da bi
mu predlagali stvari, ki so proti njegovemu prepričanju. Nato sta oba sedla in
začela pogovor.
V želji, da bi storil čim več dobrega, don Bosko ni odbil predloga. Bil je prip-
ravljen sodelovati kot zasebna oseba v Tonellovem poslanstvu s tem, da bi pi-

38.5 Page 375

▲back to top


BiS 8 — 45. poglavje
375
sal in govoril s tistimi, ki so mu bili naklonjeni. Vendar je tudi pripomnil, da
je kraljevski vladi v korist, če se drži italijansko-francoskega dogovora in se ne
zoperstavlja imenovanjem, ki bi jih predložil papež, ker bi sicer bil dogovor brez
pomena, zavrnitev pa sovražno dejanje.
Minister je privolil in skušal vstopiti v don Boskov način mišljenja. Toda
tedaj so ga poklicali na razpravo, ki ji je načeloval sam kralj, in so ministri razp-
ravljali o tej zadevi. Don Bosko je celo dolgo uro ostal sam v tisti sobani.
Končno se je Ricasoli vrnil in z vljudnostjo, lastno diplomatom, don Bosku
dal vedeti, da zbor ministrov nima nič proti imenovanju škofov, da bi pa vendar
bilo primerno, če bi s Svetim sedežem prej razpravljali o številu škofij in skušali
počasi, po določenem načrtu, manjše škofije vključili v večje, kar pomeni, da bi
ukinili škofije manjšega pomena.
Don Bosko je odgovoril, da nima namena niti posredno sodelovati s
takšnim pogojem, ker nima razloga, da bi dajal predloge vrhovnemu poglavarju
Cerkve, kajti on ni poklican, da bi dajal nasvete svetemu očetu. Svetoval mu je,
naj odstopi od te zahteve. Zaradi duhovne koristi krščanskega ljudstva je sicer
pripravljen iti k papežu, vendar se kraljevski vladi ne spodobi, da bi se vtikala
v stvari, ki so v nasprotju z ustavo, dogovori, zakoni in pristojnostjo papežev.
Če si ministri to stvar predstavljajo drugače, ne more prevzeti te zaupljive in
častivredne naloge in je pripravljen namesto v Rim odpotovati nazaj v Turin in
tam ostati.
Ricasoli ga je prosil, naj bi za trenutek počakal. Šel je na zbor ministrov,
kjer so odločili, da za zdaj ne bodo odpravili nobene škofije, temveč bodo začeli
dogovarjanje o imenovanju škofov na nezasedene sedeže. Končno je minister
priporočil don Bosku, naj ob prihodu v Rim naveže stik s Tonellom in mu stoji
ob strani v vsem, kar zmore. Ko je Božji služabnik slišal odgovor, je bil zadovo-
ljen in se je odločil, da bo odpravil težave, ki bi se mogle pojaviti.
Naloga, ki jo je don Bosko prevzel, nikakor ni bila lahka. Toda kmalu se je
pokazalo, da je prevzeto poslanstvo bilo po Božji volji. Opisal bom dogodek, ki
se je v tistih dneh primeril v Firencah in ki ima zapriseženo potrditev v procesu
za prištetje našega Božjega služabnika k blaženim.
Markiza Hieronima Uguccioni Gherardi je imela brezmejno rada enega svo-
jih otrok, ki pa je nenadoma zbolel in je kazalo, da bo umrl. Takoj so poslali ljudi,
da so po mestu iskali don Boska. On pa je bil na obisku v zavodu somaskov,
kjer se je v spremstvu predstojnikov sprehajal iz ene sobane v drugo. Tedaj
je prišla gospa markiza, preprosto oblečena in gologlava. Jokala je in kričala,

38.6 Page 376

▲back to top


376
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
češ da ji je umrl sin in da naj don Bosko takoj pride, da ga bo obudil v življenje.
Navzoči velečastiti možje so se začudili, ko so jo videli v takem stanju, in so
menili, da se ji je zmešalo. Toda dobra gospa je še naprej prosila don Boska,
naj gre z njo. Don Bosko je ustregel njeni prošnji, ko se je pa približal, je videl
otroka nežne starosti, kako je negibno ležal, ves bled v obraz, s steklenimi očmi
in brez vsakršnega znamenja življenja. Po prepričanju vseh je že izdihnil. Božji
služabnik je takoj pred vsemi začel z molitvijo k Mariji Pomočnici in blagoslovil
telesce. Ni še končal molitve, ko je mrtvi zajel sapo, začel dihati, se zganil, se
zavedel in se smehljaje obrnil k svoji materi. V kratkem je bil čil in zdrav.
To je bil razlog, zakaj je ta pobožna markiza postala ena največjih dobrotnic
don Boskovih ustanov, tako da so jo salezijanci na splošno klicali za našo dobro
mamico iz Firenc. Kadar koli je don Bosko potoval skozi to mesto, ga je vedno
hotela imeti za svojega gosta in mu na vse mogoče načine izražala svojo hvale-
žnost in občudovanje. Iz tega razloga sta ona in markiz do smrti ohranila svojo
hvaležnost do don Boska, kar je mogoče razbrati iz tisočev pisem, ki jih je mar-
kiza pisala Božjemu služabniku.
Don Hiacint Berto, ki je večkrat spremljal don Boska v Firence, je povedal
naslednje: »Leta 1873 sem vprašal Božjega služabnika, zakaj mu imenovana
markiza in vsa družina izkazujejo toliko spoštovanja, se tako zelo zanimajo za
napredek salezijanskih ustanov in si prizadevajo, da bi na vse načine pomagali
oratoriju. Don Bosko mi je v zaupnem pogovoru pripovedoval o markizinem
sinu. Ona sama mi je večkrat dejala: 'Don Bosko je pravi svetnik. O tem sem
prepričana.'«
Markiza ni mogla nikdar pozabiti, kako ji je don Bosko oživil sinčka. To je
po letu 1881 večkrat s popolnim prepričanjem pripovedovala don Favstinu
Confortoli, v katerega je imela veliko zaupanje.
Leta 1887, ko je bil zadnjikrat v Firencah in se je udeležil kosila pri Ugu-
ccionijevih, je markiza navzočim pri mizi spet začela natančno pripovedovati,
kako je don Bosko oživil njenega sinčka.
Don Bosko je sklonil čelo, zardel in molčal. To nam je povedal don Karel
Viglietti, ki je bil navzoč pri tem kosilu.
Mi sami smo hoteli preveriti ta čudoviti dogodek z vsemi nadrobnostmi,
ki so ga spremljale. Povprašali smo don Boska in on je vse do zadnjega potrdil.
Toda ko je končal svojo pripoved, je za trenutek obmolknil in z izrazom globoke
ponižnosti dodal: »Mogoče pa ni bil mrtev.« Bolj jasnega potrdila si sploh ne bi
mogli želeti.

38.7 Page 377

▲back to top


BiS 8 — 45. poglavje
377
Tiste dni so se pripetili še drugi dogodki, ki samo večajo slavo Marije Po-
močnice in ki jim je bil priča sodelavec časopisa Vera Buona Novella (Resnično
novo sporočilo) iz Firenc.
Prvi dogodek se tiče neke gospe iz Milana, ki jo je že celih pet mesecev mučila pljuč-
nica in je bila popolnoma izčrpana.
Ko se je don Bosko mudil v tistih krajih, ji je svetoval, naj bi se zatekla k Mariji Po-
močnici z devetdnevnico z obljubo kakega daru za njeno cerkev v Turinu, ko bo dosegla
zaželeno milost.
Neverjetno se sliši, pa je bilo vendar tako, da je gospa še istega dne znova začela
opravljati vse svoje družinske naloge, jesti vse vrste hrane, hoditi na obiske, odhajala in
prihajala je brez težave iz hiše, kakor da ne bi bila nikdar bolna. Ko je potem končala
devetdnevnico, je bila popolnoma zdrava, kakor nikdar prej.
Neka druga gospa je že tri leta trpela zaradi srčne napake z vsemi neprijetnostmi,
ki jih ta bolezen prinaša s seboj. Temu se je pridružila še vročina in neke vrste vodenica.
Bila je priklenjena na posteljo. Njena bolezen je dosegla tako stopnjo, da ji je moral mož
voditi roko pri križanju, ko ji je imenovani duhovnik podelil blagoslov. Don Bosko je tudi
njej priporočil devetdnevnico v čast Jezusu v presvetem zakramentu in Mariji Pomočnici
z obljubo daru za cerkev Marije Pomočnice v Turinu, če bi bila prošnja uslišana. Na sam
dan, ko se je končala devetdnevnica, je bila bolnica popolnoma zdrava, tako da je sama
sestavila poročilo o svoji bolezni, v katerem pravi naslednje:
»Marija Pomočnica me je ozdravila bolezni, za katero so menili, da ni zdravniške po-
moči. Danes, zadnji dan devetdnevnice, sem prosta vseh bolezni in grem jest s člani svoje
družine, česar že tri leta nisem mogla. Dokler bom živela, ne bom nehala slaviti moči in
dobrote vzvišene kraljice nebes. Trudila se bom, da bom pospeševala njeno češčenje zlasti
v cerkvi, ki jo njej na čast gradijo v Turinu.«
Medtem ko je don Bosko v Marijinem imenu blagoslavljal in ozdravljal te in druge
bolnike, je 10. decembra prišel v Rim poslanik Tonello, ki se mu je pridružil še njegov ko-
lega odvetnik Calegaris. Pod zaščito in s priporočilom kardinala Petra de Silvestrija se je
nastanil na Piazzi di Spagna in 15. decembra ga je sprejel v avdienco papež Pij IX. Dobri
papež mu je dal očetovsko vedeti, da ne more spremeniti načel, pripravljen pa je sprejeti
tiste rešitve, ki bi omogočale strpno sožitje. Odposlanec se je vrnil z avdience poln ljubezni
do Svetega sedeža. Dne 21. decembra se je predstavil kardinalu Antonelliju.
Don Bosko se je medtem trudil, da je uredil čim več svojih zasebnih zadev.
Vsakokrat, ko je šel v kako mesto, je razmišljal, kako bi mogel pomagati svojim
fantom. Priskrbel si je naslove ljudi, s katerimi bi moral stopiti v stik, in o vsaki
stvari si je naredil majhen zapisnik, ki ga je pozorno prebiral in skušal dosledno
izpeljati. Tako ni ničesar prepuščal naključju, ničesar ni pozabil in je dosledno
izpolnjeval zadane si naloge. Ohranil se nam je spisek opravil, ki si ga je sestavil

38.8 Page 378

▲back to top


378
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
za ta obisk v Firencah. Prvi del je zajemal prošnje vladi za podpore, usluge in
odlikovanja. V drugem delu so navedeni obiski raznim ustanovam in samosta-
nom, naslovi družin, ki so ga povabile na obisk, in natančen datum teh obiskov.
Natančno priobčujemo njegove zapiske in podčrtujemo dobroto njegovega srca
ob obisku matere pokojnega Ernesta Saccardija, ki ga je vzel s seboj v Turin ob
svojem prvem obisku v Firencah.
stvari, ki jih moram opraviti v firencah
Pri notranjem ministru za dečke Sott., March., Carretto.
Pri finančnem ministru govoriti z vitezom Cuttica o davkih v Mirabellu.
Ministru za javna dela, gospodu Chiali, vitezu Gautierju, odposlancu Bertini.
Minister za pravosodje za oratorije, grof Cravosio itn.
Odlikovanje za gospoda Barucchija, gospoda don Vincenca Minella.
Prispevek za cerkev.
Družba za zaščito porednežev.
Obisk grofici Gerini in družini itn.
Prihodnji četrtek ali petek od 7h do 9h zvečer Saccardi.
Sreda in četrtek od 7h do 9h Genta.
V torek kosilo pri grofu Bardiju. Ob 6h na njegovem domu v Via Benci št. 3.
V sredo maša pri dominikancih (Crocetta) ob 7.30h.
Pri gospe Bonamici, Via Ginori, 15-I. V petek popoldne ob 4h.
Ob šestih doma grof Gondi, Firence, v svoji hiši.
V soboto ob 12.30h kosilo pri usmiljenih bratih v bolnišnici Borgo Ognissanti.
Rudolfa Ficciati, vdova po Nenciniju, biva v Borgo Pinti št. 21.
Ema Marija Brocchi, Borgo Pinti št. 17.
Odvetnik Vincenc Landuni, Via Ricasoli št. 55, nasproti Umetniški galeriji, lasten dom.
Božji služabnik je tako hodil iz ministrstva do ministrstva, bil pri notra-
njem ministru zaradi podpore za gojence, pri ministru za javna dela zaradi tarif
na železnici, pri ministru za pravosodje zaradi izdatkov prazničnih oratorijev in
pri finančnem ministru za oprostitev davkov. V vseh vladnih uradih so ga ljube-
znivo sprejeli in mu obljubili, da bodo skušali ustreči njegovim željam. Priporo-
čili so mu, naj prošnje opremi s potrebnimi potrdili. Tako je tudi storil in nekaj
tednov pozneje je prejel zaprošene podpore, četudi niso bile izdatne.
Generalni kraljevski ekonomat cerkvenih beneficijev v turinu
Generalni ekonomat po podpisanem sporoča, da je vlada njegovega veličanstva iz
zaklada Generalnega ekonomata namenila 300 lir za nakup predmetov, ki so potrebni za
bogoslužje v oratorijih, ki ste jih vi ustanovili.
Turin, 5. januarja 1867
Glavni ekonom Fenoglio

38.9 Page 379

▲back to top


BiS 8 — 45. poglavje
379
ministrstvo za javna dela; Glavni komisariat sindikata za nadzor železnic
št. 203 Firence, 21. januarja 1867
V odgovor na vašo prošnjo z dne 2. tekočega meseca vam podpisani sporoča, da vam
je bila z ministrskim odlokom z dne 9. tekočega meseca dodeljena izredna podpora 600
lir za oratorij, ki ga vodite.
Ukaz za izplačilo vam je dodeljen na osnovi 23. poglavja 1867 dne 14. tekočega meseca.
Zato se vaša uglednost lahko odpravi na blagajno naše Pokrajine in zahteva naka-
zano vsoto.
Generalni komisar Bella
finančno ministrstvo
Velečastiti gospod!
Glavni tajnik tega ministrstva je na moj predlog vzel v pretres prošnjo vaše uglednos-
ti in vam dodelil podporo 600 lir z namenom, da vam olajša izplačilo davka na nepremič-
nine, ki ga mora plačati zavod v Mirabellu.
Obžalujem, da nisem mogel dobiti večje vsote, ker je gotovina za tozadevne podpore
zelo zmanjšana in ker po pravilih državnega knjigovodstva takih podpor ni mogoče je-
mati iz državnega proračuna.
V tem smislu smo tudi sporočili prefekturi v Turinu, da naj vam odločitev obrazloži. Zah-
valjujem se vam za izraze hvaležnosti in si želim prihodnje priložnosti, da vam bom mogel
pomagati. Istočasno imam čast, da se izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
C. Cuttica
Firence, 23. januarja 1867
prefektura turinske pokrajine
Turin, 28. januarja 1867
V sporočilu finančnega ministrstva z dne 21. tekočega meseca je povedano, da je
bilo odobreno 600 lir izredne podpore duhovniku Janezu Bosku, ravnatelju Oratorija sv.
Frančiška Saleškega v tem mestu.
Iz priloženega prepisa imenovanega odloka je razvidno, zakaj ministrstvo kljub svoji
dobri volji ni moglo nakloniti višje vsote.
Prefekt Torre
Prepis odloka finančnega ministrstva: Glavni tajnik, I. oddelek, št. 2900. Namenjeno
gospodu prefektu Turinske pokrajine, dne 21. januarja 1867, v zadevi podelitve podpore
Oratoriju sv. Frančiška Saleškega.
V želji, da bi v skladu z možnostmi državnih financ priskočili na pomoč dobrodelni us-
tanovi pod naslovom Oratorij sv. Frančiška Saleškega v našem mestu, in glede na posebne
pogoje, navedene na robu dopisa, je to ministrstvo z današnjim odlokom dodelilo duhov-
niku gospodu Janezu Bosku, ravnatelju imenovanega oratorija, izredno podporo 600 lir.
Podpisani bi si želel, da bi mogel to dobrodelno ustanovo podpreti z velikodušnejšo
vsoto. Toda v soglasju s sedanjimi upravnimi pravili, ki prepovedujejo izdajanje vsake

38.10 Page 380

▲back to top


380
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
vsote, ki ni zajeta v proračunu na osnovi državnih dohodkov, in bi bilo zato treba vsoto
odpisati iz pasivnega predračuna občasnih izdatkov, ki pa je skoraj popolnoma izčrpan,
ni bilo mogoče izplačati višje vsote, ker je bila prošnja vložena po predpisanem roku.
Ko vam sporočamo pojasnilo imenovanemu duhovniku, prosimo gospoda prefekta,
naj mu sporoči, da bo odrejena pošiljka kmalu izplačana v blagajno Pokrajinskega urada
v Turinu.
Glavni tajnik G. Finali
Prepis je dovoljen za upravne posle. Tajnik prefekture Almosio

39 Pages 381-390

▲back to top


39.1 Page 381

▲back to top


46.
poglavje
Don Boskovi zadnji ukrepi v Firencah; združenje krščanskih mater za
kapelo sv. Ane v cerkvi Marije Pomočnice – Postanek v Bologni – Lastnik
restavracije sprejme don Boskovo opozorilo – Opravi več obiskov in piše
don Bonettiju in don Rui – Don Bosko v Guastalli, kjer z grofom Radicatijem
skuša pomiri­ti nasprotnike monsinjorja Rote – Slavnosti v semenišču –
Latinska elegija – Don Bosko je za božič v oratoriju – Zahvala mons. Rote
za njegov obisk – Vznemirjenje med fanti zaradi napovedi bližnje smrti –
Zaradi pritožb se v zadevo vmeša kvestura in Božji služabnik zaupa enemu
izmed predstavnikov ime fanta, ki bo umrl – Nepredvidena smrt sobrata,
ki je zapustil Družbo – Odposlanec kvesture prizna uresničitev napovedi –
Nekdo, ki ne veruje v don Boskove napovedi
V Firencah je Božji služabnik doživel veliko zadovoljstvo ob dejstvu, da se
Katoliško branje močno širi in ga zelo cenijo. Oče Dominik Verda iz dominikanske-
ga reda je ustanovil središče za širj­enje Branja in je imel sto sedemdeset naroč-
nikov. Ta dobri redovnik se je bal, da bi ga izgnali iz reda in prisilili, da bi odložil
redovn­ o obleko. Don Bosko ga je potolažil, češ da pekel verjetno tudi v tem prime-
ru ne bo zmagal, in ga je spodbudil k nadaljnjemu širjenju dobrega tiska.
Tudi za druge svete pobude, ki se jih je lotil, je skušal zag­ otoviti uspeh in na-
daljevanje dela. Markizi Izabeli Gerini je za­upal razprodajo zadnjih loterijskih
srečk. Markiza Henrika Nerli, rojena Michelagnoli, je z drugimi gospemi, ki so
imele don Boska za svetnika, odprla nabirko za nakup šesterih velikih svečni-
kov za glavni oltar v čast Mariji Pomočnici. Grofica Virginija de Cambray Digny
je ustanovila Združenje krščanskih mater za postavitev kapele v čast sv. Ani v
cerk­vi Marije Pomočnice v Valdoccu. Nabirka je v ta namen v kratkem pri­nesla

39.2 Page 382

▲back to top


382
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
vsoto sedemsto lir in grofica je 12. aprila 1867 pisala don Bosku: »Prosim vas,
da bi šteli pobudo za postavitev oltarja v čast sv. Ani v vaši cerkvi za začeto.«
Sestavila in razširila je tudi določen program.
združenje
krščanskih mater za postavitev kapele v čast sv. Ani v cerkvi Marije Pomočnice, ki se gra-
di v Turinu ob Zavetišču sv. Frančiška Saleškega pod vodstvom duhovnika don Janeza
Boska z darovi dobrotnikov
Članica združenja postane vsaka, ki se zaveže, da bo plačala sto italijanskih lir v
mesečnih obrokih po želji vsake članice, tako da je celotna vsota vplačana v tekočem letu
1867.
Velika pobožnost in odlične kreposti tega izrednega duhovnika, presenetljiv način,
kako on samo z darovi vzdržuje več kot osemsto dečkov v zavetišču, za kar nima drugega
zagotovila kot dobroto vernik­ ov, gradnja cerkve, ki je že skoraj končana in za katero je
bilo izdanih že več kot tristo tisoč lir, vse to zagotavlja krščanskim materam, da Božja
previdnost dobro sprejema to pobudo in da bodo molitve, ki se bodo opravljale v tej kape-
li, vir mnogih milosti in dobrot za vse njihove družine.
V želji, da bi moglo sodelovati čim večje število mater, sprejemajo pobudnice tega
združenja vse, tudi najmanjše darove, ki se bodo zbirali, da se doseže vsota šest tisoč lir,
potrebnih za dograditev kapele in oltarja.
Prva, ki je kupila tako delnico, je bila markiza Pavlina Guicciardini. Kot
odlična pobudnica je poslala don Bosku pris­pevke za mesec september.
Dne 18. decembra 1866 je don Bosko pisal plemeniti predstojnici oblatk v
Tor de' Specchi:
Velezaslužna gospa!
Ne bojte se ničesar. Molite in upajte. Skupnost, o kateri mi poročate, naj se umiri in
zaupa v Gospodovo dobroto. Priporočil bom Gospodu tiste, ki mi jih navajate.
Tudi vi molite zame in za moje fante. Upam, da vas bom mog­ el kmalu osebno pozdraviti.
Ostajam vaše uglednosti vdani služabnik.
Firence, 18. decembra 1866 duh. Janez Bosko
Videli bomo, kako so se don Boskove napovedi za Tor de' Specchi odlično
in trajno uresničile.
Zjutraj 19. decembra je Božji služabnik prispel v Bologno in šel v resta-
vracijo železniške postaje na zajtrk. Ker je bila kvatrna sreda, je prosil za kako
postno jed. Ko je slišal, da je nimajo, je lastniku restavracije na lep način iz-
razil svoje nezadovoljstvo. Njegovo opozorilo so dobrohotno sprejeli, in ko se
je Bosko drugič spet znašel v Bologni in je bil petek, ga je lastnik restavracije
prepoznal in mu dejal: »Pridite, pridite, gospod opat. Sedaj kuhamo tudi postne

39.3 Page 383

▲back to top


BiS 8 — 46. poglavje
383
jedi.« Don Bosko se je ustavil v restavraciji za kosilo. O tem nam priča don Janez
Turchi.
Prvi dan svojega prihoda v Bologno je don Bosko šel k župniku pri San Mar-
tinu in obiskal markiza Bevilacqua in Malvezzi ter druge gospode. V župnišču je
pisal ravnatelju malega semenišča v Mirabellu in prefektu oratorija.
Predragi don Bonetti!
Pišem ti iz Bologne, kjer sem se ustavil za nekaj ur. Danes zveč­ er bom v Guastalli in
jutri zvečer v Turinu.
Pošlji mi, ne da bi iskal izgovore, obračun premičnin za preteklo leto, in če imaš potrdila,
tudi ta. Upam, da nam bodo dajatve vrnili. Povej bratoma Bartoloni, da sem govoril z njuno
materjo, da ji gre dobro in želi, da bi postala oba svetnika. Drugo jima bom sporočil ustno.
Vesele praznike vsem, ki sestavljajo krdelce svetih v malem semeniš­ ču v Mirabellu.
Amen.
Vdani v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Bologna, 19. decembra 1866
Don Janezu Bonettiju, ravnatelju malega škofijskega semeni­šča v Mirabellu (Mon-
ferrato).
Predragi don Rua!
Sem v Bologni, danes zvečer bom v Guastalli in jutri zvečer v Turinu, če bo Gospod
tako hotel.
Če potrebuješ denar, vzemi obrestne obveznice don Minelle. Če ga boš srečal, mu po-
vej, da se je njegova zadeva srečno končala.
Vsi nebeški blagoslovi nate in na celo našo družino in imej me v Gospodu vdanega.
Bologna, 19. decembra 1866
duh. Janez Bosko
Don Boska so vsi veselo pričakovali v Guastalli, kjer je bil tudi turinski podpre-
fekt grof Radicati z namenom, da bi skupaj počasti­li monsinjorja Roto. Oba obiska
sta bila predvidena, kajti duhovščina bi gotovo zaprosila za sprejem pri don Bo-
sku in civilna oblast bi hotela pozdraviti grofa. Nikakor še ni prenehal odpor proti
temu svetemu prelatu zaradi njegove apostolske odločnosti. Vsi so pričakovali, da
bi ob tej priložnosti kaka pomirjevalna beseda mogla pomiriti duhove.
V semenišču so Božjemu služabniku pripravili veličasten sprejem in preb-
rali naslednjo pesnitev.
joanne bosco
Asceterii S. Franc. Sal. ad Urb. Taurinam
Moderatore Optimo
et Com. C. Radicati Urbi Regendae Altero Praefecto
convenientibus Episcopum Guastall.

39.4 Page 384

▲back to top


384
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Rhetoricae Studentes ex Sem. Alumnis
gaudii sensa dabant versibus
adspectus eorum laeti alacres
legebant.
elegia
Fortunata dies! Nostris succede, Joannes,
Sedibus: et grati gaudia cordis habe.
O tu, cui pueros neglectos Itala tellus
Mittit ab Alpinis montibus ad Siculos;
Quique animos teneros cunctis virtutibus ornas,
Et vere mater diceris atque pater;
Exiguae turbae juvenum modo percipe sensa,
Quae tibi demisso carmine significat.
O mihi si faveat, dexterque inspiret Apollo!
O mihi si liceat vincere Virgilium!
Quae musae poterunt meritas tibi solvere laudes?
Virtutes valeat quis celebrare tuas?
Exul erat pastor: dulcesque reliquerat aedes;
Hei mihi quot lacrymis lumina fessa madent!
Ast fletus cohibe, Petre: te manet hospita sedes,
Quae tantis poenis dulce levamen erit.
Hic te de pueris sepient pulchro ordine mille;
Hic pietas, amor hic, denique Boscus adest.
Quidque Taurini tibi fundent undique gentes
Obsequia? Omnis te dives egensque colet:
Quique Gubernator populi legumque recepit
Fraena, vel ipse tuus splendidus hospes erit.
O bene perfugii sua Pastor vincla vocavit
Aurea! Bosche, tibi debitor ille fuit.
Usque tibi faveant Superi, coeptisque secundent
Magnis, freta Deo quae fuit ausa manus.
Irrita nec voveo: Deus haud sua verba retractat;
Hospes divini pignus amoris habet.
Atque ubi quos terrae debes, impleveris annos,
Inter splendesces agmina Coelicolum.
Donec amicitiae firmissima jura manebunt,
Nostro, Bosche, tui corde vigebit amor.
Dne 20. decembra 1866 je bil don Bosko v Turinu, da bi s fanti končal bo-
žično devetdnevnico. Don Cagliero je od mons. Rote prejel pismo, v katerem je
bilo rečeno:
»27. decembra 1866. - Zelo sem hvaležen don Bosku za obisk, ki mi ga je
naklonil, in želel bi, da bi tudi on bil zadovoljen z menoj, kakor sem bil jaz vesel
njegovega nenadnega presenečenja. Angel in Jakob sta storila, kar sta mogla v

39.5 Page 385

▲back to top


BiS 8 — 46. poglavje
385
naših bednih okoliščinah, in upam, da so dobrohotni obiskovalci dejali, da če ni
učinka, pa je vsaj dobra volja, ki jo je treba pohvaliti. Obnovite, prosim, naše-
mu predobremu don Bosku in gospodu Radicatiju, če ga boste kje srečali, mojo
prisrčno zahvalo. Oratoriju, od prvega do zadnjega, od don Boska do vratarja,
moj poklon in pozdrav.«
V tistih dneh se je uresničila ena običajnih don Boskovih napovedi. Javno
je namreč na začetku leta povedal fantom, da naj se vsi spravijo z Bogom, kajti
eden izmed članov oratorija bo šel še pred božičem v večnost. Tokrat je med go-
jenci, ki so šele pred kratkim prišli v zavod, nastal velik preplah in nekaj izmed
njih se je hotelo vrniti domov. Nekaj staršev, ki so zvedeli za to, se je ob tej ža-
lostni napovedi zgrozilo. Pritožili so se don Bosku in se obrnili celo na kvesturo,
kjer so jim oblju­bili, da bodo stvar raziskali.
V času odmora je prišel v oratorij sam kraljevi namestnik, ne da bi se dal
prepoznati. Ni se predstavil don Bosku, temveč se je sprehajal po dvorišču in
vpraševal fante o pravilniku hiše, o šoli, o govoru po večernih molitvah in o
stvareh, ki jih don Bosko ob tej priložnosti pripoveduje. Tako se je, ne da bi
vprašani vedeli, za kaj gre, poučil o resničnosti pritožb.
Nekaj dni pozneje je vstopil v don Boskovo pisarno lepo oblečen gospod
izbranega vedenja. Bil je član policije, pristojen za preverjanje pritožb. Po prvih
vljudnostnih besedah je začel vpleta­ti stavke, ki jih don Bosko ni razumel.
»Vi, gospod don Bosko, imate toliko fantov. Treba je paziti, da jih ne bi pla-
šili. Ubogi dečki! Ko se bojijo, tudi ne morejo opravljati prav svojih dolžnosti.
Sicer je ustvarjati preplah zelo preprosto. In potem izgubijo vesel zanos, ki je
nujno potreben v vsakem vzgojnem zavodu. Poleg tega obstaja še nevarnost, da
jim škodimo, zlasti če je preplah velik. Lahko pride celo do bolezenskih pojavov,
mogoče norosti in končno smrti.«
»Oprostite mi, gospod,« mu je segel v besedo don Bosko, »govorite bolj jas-
no, ker zares ne vem, kaj hočete povedati s tem uvodom.«
»Vaša uglednost je človek, ki razume stvari, ne da bi jih morali na poseben
način osvetljevati,« je dejal oni, kakor da bi mu bilo nerodno povedati jasno mi-
sel. »Fantom lahko škoduje, če jim prikazujemo smrt, zgodi se lahko ...«
»Meni pa se zdi, da jim prav ta misel lahko v marsičem koristi, saj pravi sam
Sveti Duh: spominjaj se svojih poslednjih stvari in vekomaj ne boš grešil.«
»Vse to je prav, toda pripovedovati fantom, da bo eden izmed njih umrl, na-
povedati celo čas, in to v kratkem obdobju ... Oprostite, to se mi zdi ...«
»Sedaj razumem. Vi ste slišali pripovedovati, da sem jaz naznanil, da bo en
fant pred božičem umrl?«

39.6 Page 386

▲back to top


386
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Prav to. Pošilja me kraljevi zastopnik odvetnik Fiscale s priporočilom, da
ne bi uporabljali nevarnih in nasilnih sredstev, ker bi sicer bila oblast prisiljena,
da bi posegla. Gre za pritožbo, ki pa je niso upoštevali. Nikakor ni primerno, da
bi vzgajali duha in srca fantov s prividi pošastnih strašil. Vendar se zdi, da to ni
prvi primer, ko je don Bosko uporabil tako napoved.«
Božjii služabnik je odgovoril:
»Oprostite mi, gospod. Pravite, da pogosto napovedujem smrt. Pomisliti
morate, ali se napoved uresniči ali ne. Če se ne uresniči, potem je to znamenje,
da don Bosko pripoveduje skupnosti do 700 fantov bajke in bi se moral zaveda-
ti, da se mu rogajo za hrbtom. Če pa se uresniči, pot­ em tega ne moremo preso-
jati kar tako zlahka, kot če bi bila majhna nespamet.«
»Toda ali se vam ne zdi,« je odgovoril poverjenik, »da je skrajno neprevi-
dno oznanjati take napovedi, ki sejejo strah, prizadevajo mir vesti in povzročajo
druge težke neprijetnosti?'«
»Odgovorite mi: ali dejstva potrjujejo moje napovedi?«
»Recimo da. In kaj hočete s tem povedati?«
»Kaj hočem s tem povedati? Povejte mi, vam je kaj do tega, da rešite ali ne
rešite svoje duše?«
»Nikakor ne tajim tega.«
»Recimo, da se čutim po vesti dolžnega, da obvestim koga, ki ni pripravljen
na smrt, in predpostavimo, da jaz vem, kdo bo umrl. Ali je potem krščanska lju-
bezen ali okrutnost, da tega ubogega fanta opozorim, naj se pripravi na Božjo
sodbo? In če bi molčal in bi on nepripravljen umrl, mislite, da mi ne bi ostalo
očitanje vesti, ki ga ne bi mogel nikdar več pozabiti?«
»Prav. Če ste o vsem tem trdno prepričani, potem obveščajte še naprej, ven-
dar brez tolikega razglašanja.«
»In kako naj bi drugače obvestil? Hočete, da človeku naravnost povem: Ti
moraš umreti?«
»Tega vsekakor ne.«
»Torej?«
»Če je tako, mi, prosim, naredite uslugo.«
»Kar povejte.«
»Bi vam bilo težko povedati ime tistega, za katerega vaša uglednost pred-
videva, da bo umrl?«
»Ni mi težko, če boste le vi to obdržali zase. Če bi spregovorili, bi bila vaša
neprevidnost veliko hujša kot to, česar obtožuj­ete mene. Toda vi, ki ste izobra-
žen in pošten človek, boste brez dvoma skrbno hraniti skrivnost. Zato vam rade
volje zaupam njegovo ime.«
Predstavnik je potegnil iz žepa beležnico, vzel v roke svinčnik, ostro pogle-
dal don Boska v obraz in čakal.

39.7 Page 387

▲back to top


BiS 8 — 46. poglavje
387
»Janez Boggero,« je počasi izgovoril Božji služabnik. Preds­ tavnik je zapisal
ime, se poklonil in odšel.
Duhovnik Janez Boggero iz Cambiana je bil star 26 let. Bil je lepe postave,
izredno nadarjen, zelo dober in vsi v hiši so ga imeli radi. Vso svojo mladost je
preživel ob don Boskovi strani in obetal vse najboljše. Dne 23. januarja 1861 je
vstopil v salezijansko družb­ o. Toda sredi leta 1866 so mu začela presedati pra-
vila, sorodniki so ga vabili, poslušal je nasvete kaj malo modrih ljudi in odločil
se je, da bo zapustil oratorij. Prosil je don Boska, da bi se smel vrniti domov, in
kot razlog navedel, da njegovi dve sestri potrebujeta njegovo pomoč. Zato je
primoran, da si poišče kako služb­ o. Don Boska je zadelo v globino srca. Skušal
ga je pregovoriti, da bi ostal, kajti brez dvoma je bil njegov poklic v članstvu
salezijanske družbe, za obe sestri pa da bo poskrbela Božja previdnost. Toda ko
je videl, da vztraja pri svoji odločitvi, mu je končno dejal:
»Hočeš oditi? Le pojdi. Meniš, da boš šel pomagat svojima dvema sestrama,
ki nikakor ne potrebujeta tvoje pomoči. Toda jaz ti pravim, da jima nikakor ne
boš v pomoč.«
Don Boggero se je torej vrnil k svojim sorodnikom in kmalu nato dobil mes-
to kaplana v župniji Villafranca Piemonte. Počutil se je presrečnega in je to sre-
čo izrazil v pismu vitezu Oregli.
Predragi gospod vitez!
Villafranca Piemonte,10. decembra 1866
Končno sem prišel na svoje mesto. Zavlačeval sem s sporočilom z namenom, da bi vam
mogel podati bolj natančne vesti. Sedaj je prvi teden službe že za mano. Ljudje so dobri in
spoštljivi in razen nekaj izjem vsi zvesto opravljajo svoje verske dolžnosti, tako da so lahko
zgled kateremukoli kraju. Dela je veliko, vendar je drugačno, kot so mi ga opisovali, ker
gre za kraj s 5000 dušami, ki so vse na enem mestu, razen treh naselij, ki so precej odda-
ljena. Poleg tega sem si tako pri ljudeh kakor pri duh­ ovščini in svojem župniku pridobil
dobre prijatelje. Vsi smo kakor eno samo srce in ena duša. Prve besede, ki mi jih je izrekel
župnik, ko sem prišel, so bile: »Midva sva dva prijatelja, dva delavca istega vinograda. Vsi
smo v službi istega gospodarja in vsak dela, kolikor more, v Gospodovem imenu.« V družbi
z župnikom in še z drugim kaplanom, s katerim se odlično razumeva, sem bil dejaven že
na vseh področjih dušnega pastirstva. Skupaj hodimo na sprehod, razdelili smo si bolnike,
ki jih vsak dan zvesto obiskujemo. Ne hodimo na zasebne obiske, temveč ob prazničnih
dneh skupaj z župnikom prebijemo eno uro v hiši teologa Morellija, kamor prihajata še dve
drugi družini, ki sta v sorodstvu s teologom. Župnika, ki je do vseh zelo ljubezniv, imajo vsi
nadvse radi. Spoštujejo ga tudi vsi duhovniki, ki so prav tako zglednega življenja. Župn­ ik
mi je med drugim dejal, da imam na voljo vse njegove knjige in da se naj v vseh potrebah
obrnem nanj. Kar se tiče mojih telesnih potreb, mi nič ne manjka. Kosilo imamo opoldne,
večerjo pa ob osmih. Za zajtrk imamo ka­vo, ki je na voljo tudi po kosilu, pa tudi kadarkoli
čez dan. Dobro smo postreženi pri mizi, postelja je udobna in soba dobro zakurjena. Za

39.8 Page 388

▲back to top


388
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
vse, kar nam je potrebno, imamo na voljo strežnika. To vam pripovedujem z nam­ enom, da
vas seznanim z načinom, kako živim, ker sem bil do sedaj navajen na veliko bolj skromno
življenje. Če mi bo zdravje služilo, upam, da bom mogel storiti marsikaj dobrega. Sicer pa
vedno prosim Gospoda, da če to ni moja pot in poklic, naj me pokliče nazaj, ker nočem de-
lati proti njegovi volji. Njemu ne manjka sredstev, da me spravi na pravo pot. Prosim vas,
da izročite moje pozdrave don Bosku, ki ga na žalost nisem mogel videti, preden sem odšel.
Prav tako vas prosim, da pozdravite vse moje glavne prijatelje.
Sprejmite moje pozdrave in spominjajte se me v svojih molitvah, kakor se tudi jaz
vsak dan spominjam vas vseh pri sveti maši. Če vam bo preostalo malo prostega časa, bom
vedno z veseljem sprejel pismo od vas.
Vaš vdani prijatelj don Boggero
Ubogi don Boggero! Komaj štiri dni potem, ko je napisal to pismo, je bil
poklican pred Božjo sodbo: 14. decembra je šel maševat. Kakor po navadi se
je dobro počutil in bil dobre volje. Po opravlje­nem bogoslužju se je vrnil v žu-
pnišče, sedel za mizo in čakal, da mu prinesejo kavo. Oseba, ki mu je prinesla
zajtrk, ga je našla sedečega na stolu, z glavo naslonjeno na mizo, kakor da bi
spal. Zadela ga je kap.
Dne 21. decembra je neki odvetnik, ki je zvedel za don Boskovo vrnitev iz
Firenc, prišel k njemu zaradi nekih opravkov. Slišal je govoriti o napovedi, in ko
je izrekel svoje mnenje, je vprašal don Boska:
»In sedaj vas prosim, če mogoče moje vprašanje ni predrzno, da mi poves-
te, kako je s tistim fantom. Smo že blizu božiča.«
»Umrl je pred nekaj dnevi.«
»Umrl je?«
»Umrl. Da se prepričate, vam ni treba storiti drugega kot vprašati prv­ ega,
ki ga boste srečali v zavodu.«
Gospod se je zamislil in osuplo strmel v don Boska.
Tedaj je don Bosko za šalo, pa vendar z resnim obrazom rekel od­vetniku:
»Mogoče želite, da vam naštejem stvari, ki vas bodo doletele v prihodnje?«
Odvetnik je vstal in dejal: »Ne, za božjo voljo ne!« Vzel je klo­buk in odšel.
Tudi odposlanec kvesture ni pozabil na don Boskove besede. Po božičnih
praznikih se je pojavil na dvorišču kot nekdo, ki si ogleduje hišo. Pristopil je k
skupini fantov in dejal:
»Lepo, da ste dobre volje.«
»Vsekakor, na odmoru smo vedno dobre volje.«
»Je mogoče kdo v hiši bolan?«
»Ne, nihče.«
»Ali ni nihče v teh dneh tukaj v hiši umrl?«
»Ne, nihče.«
»Pa se mi zdi, da so govorili, da je nekdo umrl.«

39.9 Page 389

▲back to top


BiS 8 — 46. poglavje
389
»Pa ne izmed fantov.«
»Pa vendar niste vsi. Nekaj je tudi študentov.«
»Vsekakor bi vedeli, če bi kdo umrl.«
»In zunaj zavoda?«
»Da, umrl je neki duhovnik. Toda od takrat je minilo že več kot teden dni.«
»In kako se je pisal?«
»Janez Boggero.«
Poverjenik je prebledel. Potegnil je iz žepa beležnico in pre­veril ime.
»Je bil dolgo bolan?«
»Ne, umrl je od nenadne kapi.«
»In kje je umrl?«
»Na svojem domu. Šel je domov. Nekega jutra je po maši, ko je sedel za mizo
in čakal na zajtrk, umrl.«
»Je bil kdaj prej bolan?«
»Nikdar. Nasprotno, bil je vedno trdnega zdravja.«
Odposlanec je nekaj časa razmišljal, potem pa vprašal:
»In kje je don Bosko?«
»V svoji pisarni.«
Takoj se je napotil k njemu, in ko je bil v sobi, dejal: »Dragi gospod, pripove-
dujte vašim fantom od tega trenutka, kar vam drago. Dajem vam vsa pooblastila.
Imam pripravljene odgovore za tiste, ki se bodo pritoževali zaradi vaših napovedi.«
Ves presunjen mu je poljubil roko, in ko je zapuščal sobo, je ponavljal:
»To je zares nekaj edinstvenega! To je zares nekaj edinstvenega!«
Temu je sledil zelo smešen dogodek. Neki dobronamerni duhov­nik je pri-
šel k don Bosku na obisk, da bi mu svetoval, naj ne bi več napovedoval bodočih
smrti, ker, tako je menil, to ni bilo pra­vo sredstvo, da bi delali dobro. »Razu-
mem,« je sklenil svoje nasvete, »da mora biti človek slep in ne videti in ne ra-
zumeti. Domneva, da bi vi imeli videnja, je malo debela. Vsi razumemo vašo
najboljšo voljo, vendar se dajte prepričati, da to ničemur ne služi.«
»To se pravi, da vi ne verjamete mojim napovedim.«
»Da bi verjel? To so vendar otročarije.«
»Naj bo. Toda kako se kaj vi počutite?«
»Odlično.«
»Toda ali se zares dobro počutite?« Pri tem vprašanju ga je premeril od pet
do glave in se pri tem skrivnostno smehljal.
»Zakaj me vprašujete o tem?«
»Kar tako. Da bi vedel, kako se kaj počutite.«
»Zdi se mi, da kar dobro. Po pravici povedano ... Toda ne razumem vašega
dvoma.«
»Gre za to: zdi se mi, da vaš obraz ni tako cvetoče rožnat kot po navadi.

39.10 Page 390

▲back to top


390
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Toda če mi vi pravite, da ste zdravi, pomeni, da gre za pravo malenkost. Zadosti
o tem! Bomo videli.«
»Vi torej veste kaj o vsej zadevi?« je ta velečastiti gospod zavzeto vprašal.
»Kaj naj bi vedel? To so otročarije. Toda vsi vemo, da pride smrt, kadar jo
najmanj pričakujemo.«
»Povejte mi. Razložite mi skrivnost svojih besed.«
»Ni nikakršnih skrivnosti. Ostanite zdravi in Gospod naj vas blagoslovi.«
Mož je hotel še naprej govoriti, toda don Bosko se je posl­ovil od njega, češ da
ima še veliko opravkov. Oni revež se je tako preplašil, ko s ponovnimi vprašanji ni
mogel iz don Boska izvleči kaj bolj jasnega, da je bil čisto zmeden in ni niti vedel,
kje so vrata. Hotel se je pokazati samozavestno odločnega. Toda Božji služabnik
mu je hotel pokazati, da je bil pravzaprav veliko bolj lahkoveren kot drugi.
Videli bomo, kako je don Bosko zelo previdno nadaljeval svoja opozorila. Šele
zadnja leta svojega življenja je opustil take napovedi. Toda iz mnogih znamenj je
bilo mogoče razbrati, kako točno je poznal čas smrti svojih goj­encev, tudi če tega ni
napovedal. To je bilo videti zlasti iz načina, kako je sprejemal novice o njihovi smrti.

40 Pages 391-400

▲back to top


40.1 Page 391

▲back to top


47.
poglavje
Preplah v Rimu zaradi mogočega sovražnega napada – Don Bosko piše več
Rimljanom in jim zagotavlja, da ni razloga za preplah in da bo kmalu prišel
k njim – Pomirjeni duhovi in veselo pričakovanje njegovega prihoda – Pismo
grofa Vimercatija, ki prosi za ozdravitev od živčne bolezni; skrivnostna
beseda Božjega služabnika ga spravi v dvom; grof toži, da mu ni sporočil
svojega prihoda v Rim; sporoči mu, da ga papež pričakuje; od njega si obeta
olajšanje – Grof mu velikodušno ponudi gostoljubje v svoji palači in don
Bosko sprejme ponudbo – Lakota v Italiji
Iz mnogoterih snopičev pisem, ki jih hranimo v našem arhivu, je razvidno,
kako je bil don Bosko v pisnih stikih z najuglednejšimi družinami na Benečan-
skem, v Lombardiji, Liguriji, Parmi, Modeni, Toskani, v vsej srednji Italiji in celo
na Neapeljskem. K njemu so se zatekali po nasvete, molitve, blagoslove, in to z
neizmerno sinovsko zaupljivostjo. Prosili so ga za svetinjice in so ga vabili, da bi
jih obiskal v njihovih mestih.
Zlasti Rimljani so v tistih dneh pogosto mislili nanj. Potem ko so Rim oropali
njegovih pokrajin, ni bilo več dovolj prihodkov od davkov, s katerimi bi plačevali
svoje uslužbence in obresti od javnega dolga ter vzdrževali majhno vojsko. Pe-
trov novčič in katoliško posojilo sta bila učinkovito sredstvo za izravnavo izdat-
kov. Sicer je bil ta dostikrat premajhen, negotov in odvisen od vrste okoliščin.
Medtem se je nadaljeval odhod francoskih čet (kakih 14.000 vojakov), ki se
je začel decembra 1865. Zadnji bataljoni so zapustili Rim 10. decembra 1866.
Napoleon se je dogovoril s kardinalom Antonellijem, da bo na papežev račun v
Antibesu pustil posadko 1200 katoliških francoskih in inozemskih vojakov, ki
naj bi nadomestili pomanjkanje lastne vojske. Ta posadka je vkorakala v Rim
22. septembra 1866 in je imela za cilj, kakor je zapisal Moniteur de l'Armèe

40.2 Page 392

▲back to top


392
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
(Glasnik vojske), braniti papeževo osebo in Rim pred prekucuhi. Francoska vla-
da je odločno zagotovila, da ta vojska ni imela nikakršne povezave z njo in da je
v vsem enaka papeškim četam. Italijanska vlada pa je nameščala svoje čete na
meji papeške države in jih zbirala v Peruggi, Orvietu, Rietiju in Terniju, istoča-
sno pa je ministrstvo v Firencah pošiljalo denar in nasvete Narodnemu odboru
v Rimu in pripravljalo revolucijo. Plačani agenti so po skrivnostnih poteh in taj-
nih vodih pripravljali odprte upore. Neki Mazzinijev oglas, razširjen v stotisočih
izvodih, je divje spodbujal podložnike, da bi se uprli papežu. Zaboji pušk, bomb
in bajonetov so prihajali v Rim za sektaše in 1200 karabink je bilo že porazde-
ljenih med prebivalstvo. Ti znaki so napovedovali skorajšnjo vstajo.
Tudi grof Conestabile della Staffa je 12. novembra 1866 pisal vitezu Oregli:
»Razvoj dogodkov, ki je dosegel visoko stopnjo nevarnosti, je treba pričakovati
z mirnostjo, ki ima svojo oporo v veri in pomoč v molitvi. Tako priporoča ka-
toličanom sveti oče in prav te misli je don Bosko pred kratkim izrazil mnogim
uglednim ljudem.«
Veliko rimskih gospodov se je balo, da bodo vdrli v Rim garibaldinci. Vpra-
ševali so don Boska, ali ne bi bilo pametno, da bi se umaknili iz Rima. Don Bosko
je pisal markizi Villarios: »Italijani ne bodo vkorakali. Bolj verjetno je, da bi se
kamni, s katerimi so tlakovane rimske ulice, začeli med seboj bojevati, kakor da
bi v sedanjih okoliščinah v Rimu izbruhnila revolucija. To je tako gotovo, kot da
se bom prve dni prihodnjega leta odpravil v Rim k nogam svetega očeta in se
bom v večnem mestu dolgo zadrževal.«
Prav tako je sporočil, da se pred stoto obletnico sv. Petra v Rimu ne bo zgo-
dilo nič posebnega.
Novica o teh zagotovilih se je kmalu razširila po Rimu in veliko pripomogla
k pomiritvi duhov. Bila je pa tudi vzrok za nesporazum, ko so se mnogi tolažili
tudi za leto 1870 z »ne bodo vkorakali«. Toda don Bosko je, kakor bomo videli,
govoril o letu 1867 in ne o poznejših letih.
Učinek besed Božjega služabnika je mogoče razbrati iz drugih rimskih pisem.
Tako je 2. decembra 1866 vitezu Oregli ponovno pisal grof Scipione Conestabile
della Staffa: »Zaradi don Boskovih zagotovil smo vsi pomirjeni in vsi govorimo o
podaljšanju njegovega bivanja v Rimu. Ta mir, ta umirjenost nas je hvala Bogu vse
prevzela. To lahko občutimo povsod. Z zaupanjem pričakujemo v teh dneh zma-
goslavje Cerkve. Gre za čudežni dogodek, ki naj bi poveličal papeža Brezmadežne.
Vsi se z veseljem pripravljamo, da bomo mogli pozdraviti don Boska, ga imeti v
svoji sredi in mu poljubiti roko, slišati njegove besede, prisluhniti njegovim spod-
budam in biti deležni njegovih molitev. Odposlal sem denar za loterijo.«

40.3 Page 393

▲back to top


BiS 8 — 47. poglavje
393
Grof Hanibal Bentivoglio je 3. decembra 1866, potem ko je govoril o oltarju
in kapeli, ki naj bi ju postavili na njegov račun v cerkvi Marije Pomočnice, na-
daljeval: »Slišal sem, da namerava don Bosko priti v Rim 12. januarja. Njegova
navzočnost bi nam bila v veliko tolažbo in spodbudo in bi mogla veliko ljudi
pomiriti. Prav zato me zanima, ker bi bila to zame vnaprejšnja sreča, ko bi mo-
gel govoriti s tem dobrim in svetim duhovnikom, ki ga ne bi hotel dolgočasiti,
ne nadlegovati; da vam povem po pravici, želel bi biti v njegovi družbi, bližini,
poslušati njegove besede in videti njegova dela. Najprej sem prebral meni na-
menjeno pismo in potem izročil kneginji Di Sora njej namenjen dopis. Prav tako
sem na Civiltà Cattolica odposlal še drugo pismo.
»Dogodek, o katerem ste mi poročali, se pravi ozdravitev vodeničnega člo-
veka po don Boskovi priprošnji, mi je bil že znan iz poročila markize Villarios;
gre za zelo pomemben dogodek, zaradi katerega bi mogli začeti, podpreti in
dognati proces. Težava je samo v tem, da človek noče, da bi se omenjalo nje-
govo ime. To pa seveda onemogoča vsak nadaljnji korak za objavo. Bog že ve,
kaj dela. Prepričan sem, da bo tukaj po priprošnji svojega zvestega služabnika
naredil kaj zelo pomembnega. Tako jaz kakor moja žena in naše sosede komaj
čakamo, da bi ga mogli videti. Radi bi se mu osebno zahvalili za toliko uslug, ki
nam jih je storil Bog po priprošnji njegovih molitev.
Naj velja, da gredo vsi stroški don Boskovega potovanja, če on to želi, na
moj račun, kakor sem mu to že povedal v Rimu. Storili bomo vse, kar je v naši
moči, za človeka, ki ga jaz štejem za svojega očeta, ki nas je naučil, kako naj po-
častimo in storimo kaj malega za presveto Devico Pomočnico.«
Don Aicardi piše 28. decembra: »Zagotovili so mi, da bo don Bosko v Rimu
prvih štirinajst dni prihodnjega januarja. Kam ga bo Božja previdnost poslala sta-
novat? Slišal sem, da si veliko uglednih oseb in družin želi, da bi ga imeli v svoji
hiši. Mi in moja družina bomo nadvse zadovoljni, če ga bomo mogli sprejeti.«
Med prebivalci večnega mesta je bil tudi grof Janez Vimercati, bogat gospod,
ki se je posvečal dobrodelnosti in bil v Rimu zelo spoštovan. Tesno prijateljstvo
ga je vezalo z vitezom Friderikom Oreglio di Santo Stefano in si je pogosto z
njim in don Boskom dopisoval. Večkrat se je priporočil Božjemu služabniku, da
bi ga po njegovi priprošnji presveta Devica Marija rešila težke živčne bolezni.
Dne 23. avgusta je takole odgovarjal don Bosku: »Dobra gospa Kornelija Mil-
lingen mi je sporočila glede pisma, ki ji ga je pisal vitez Oreglia in je zelo skriv-
nostno na moj račun, in jaz sedaj mirno čakam, kaj se bo zgodilo. Vem, da sem v
Božjih rokah in rokah Marije Pomočnice, in to mi zadostuje. Toda vi, dragi moj
don Bosko, mi morate povedati, ali naj kaj storim. Vi se mi zahvaljujete, toda jaz

40.4 Page 394

▲back to top


394
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
si ne zaslužim zahvale. Vendar vam zagotavljam, da bom močno podprl zidavo,
kakor hitro mi bo mogoče.« Skrivnostna beseda se je nanašala na to, ali bi se
Mariji zdelo, da je v njegovo korist, če bi ozdravel.
Dne 17. oktobra je spet pisal don Bosku: »Povsod govorijo, da bo don Bosko
kmalu prišel v Rim. Toda zakaj tudi mene ne potolaži s tako veselo novico? Po-
misliti morate, da v svojem zdravstvenem stanju potrebujem spodbude. Živčni
napadi si sledijo drug za drugim. Recite mi, ali boste zares kmalu prišli. To pred-
postavljam in upam.«
In 15. novembra: »Gospa Sofia Timoni, sestra grofice Malvasie di Bologna,
me je lepo prosila, da bi priložil njen dopis v pismo, ki vam ga pišem. Zvesto
izpolnjujem njeno željo. Preteklo soboto sem bil pri svetem očetu, ki me je dol-
go zadržal v pogovoru. Je popolnoma zdrav in miren. Govoril sem mu o vas in
vašem zadnjem pismu. Kakor jaz si tudi on želi, da bi vas čim prej videl v Rimu.
Sicer je poln istega upanja kot vi. In jaz tudi.
Moje zdravje še vedno in še bolj pogosto načenjajo živčni napadi. Vendar
hvalim Gospoda in se mu zahvaljujem. Ti napadi so nenehen razlog za to, da
ostajam v njegovi navzočnosti in se izročam v njegove očetovske roke. Naj bo
vedno hvaljen! Tisoč nebeških stvari želim vitezu Oregli, ki naj ga Bog z vami
vred blagoslovi in nam pomaga, da bomo vedno bolj sveti.
Tudi naš zlati župan in senator markiz Cavalletti se vas spominja in vas
pozdravlja.«
Dne 8. novembra 1866: »Upam, da mi bo Marija Pomočnica z vašo pomočjo
poslala kako sredstvo za moje ubogo zdravje, če je Božja volja, da bi ozdravel.«
Končno je 1. decembra gospa Kornelija von Millingen sporočila vitezu
Oregli: »Danes sem obiskala gospoda grofa Vimercatija in mu povedala, kaj ste
mi pisali v svojem pismu dne 26. novembra. Grof se tako vam kakor don Bosku
zahvaljuje za molitve, maše, obhajila. Prav tako vas prosi, kolikor more in zna,
da bi prišli stanovat v njegovo hišo, ko boste v Rimu. Ponuja dve sobi: eno za
don Boska in drugo za njegovega spremljevalca. Poleg tega ima na voljo kapelo
in celo hišo, da se bo čim bolje počutil. Da bo mogel prihajati in odhajati, mu bo
brez vsakega ozira na grofa na voljo kočija, ki ga bo popeljala, kamorkoli bo ho-
tel iti. Prav tako mu bo v vsakem trenutku na voljo kava in dobro kosilo, vendar
brez sleherne potrate. Vse to je pripravljeno zanj. Samo ob misli na mogoč obisk
je grof jokal iz vsega srca. Prosim vas, da bi mi v primeru don Boskove privolitve
brzojavili: sprejema vabilo. Tako bo dobri in ubogi grof zadovoljen.
Ko bo potem vse tako daleč, da bo don Bosko prišel, mi sporočite in vse
bomo lepo pripravili.

40.5 Page 395

▲back to top


BiS 8 — 47. poglavje
395
Dobri grof je vedno doma. Je pokonci, se sprehaja po sobi, vendar ne more
zdoma. Prosi, da bi ga zelo zelo priporočili Bogu. Silno si želi videti don Boska in
ga nepotrpežljivo pričakuje. Tudi jaz sama bom srečna, če ga bom mogla spoznati.
Če bo taka Božja volja, bom pri kardinalu Patriziju izpolnil vaša in don
Boskova naročila. Pošiljam vam pozdrave od grofa Conestabila, mons. Serlupija
in kanonika Munettija. Ta želi, da bi don Bosko, ko bo prišel, prinesel s seboj
štiri izvode Zgodovine Italije.
N. B.: Povejte don Bosku, da bo, če bo stanoval pri grofu Vimercatiju, imel
Najsvetejše v hiši; da bo lahko iz svoje sobe šel, kadar bo hotel, na kor in pri tem ne
bo grofu popolnoma nič v nadlego. Pričakujemo telegram z njegovo privolitvijo.«
Proti koncu meseca decembra je grof Vimercati sprejel zaželeno novico, da
don Bosko s hvaležnostjo sprejema njegovo povabilo, ki mu ga tako ljubeznivo
ponuja.
Medtem ko se je don Bosko odpravljal v Rim, se je uresničila tretja napo-
ved: lakota v Italiji.
Beda se je širila po celem polotoku in glad je silno naraščal zaradi prazne
državne blagajne, odpovedi javnih del s strani države in občinskih uprav, sla-
be letine, vojnega razdejanja. Vojska je odpustila 150.000 mož in iz Avstrije je
prišlo drugih 40.000, ki niso mogli takoj dobiti zaposlitve in kruha. Zaprli so
samostane, kjer so reveži dobivali svojo mineštro.
V Benetkah je 1. decembra 1866 lačna množica med vzkliki »dajte nam
kruha in dela« vdrla v občinsko palačo. V zadnjem trenutku je stražam uspelo
zapreti železno ograjo in preprečiti ropanje. Dne 3. decembra je prišlo do novih
izgredov. Ljudstvo so razgnali z orožjem in najbolj uporne so vrgli v ječo. Bili so
delavci iz ladjedelnice, ki zaradi draginje niso mogli več shajati z borno plačo in
so zahtevali zvišanje le-te. Na več krajih so morali poslati nad množico vojake,
kajti lačni ljudje so bili pripravljeni s silo priti do prepotrebne hrane.
V Veroni je občinska uprava skušala pomiriti ljudi z obljubo javnih del in
pomoči, medtem pa so otroci in ženske raznašali deske in hlode z utrdb, ki so jih
zapustili Avstrijci, da so imeli s čim kuriti, in se izpostavljali eksploziji min, ki jih
še niso pobrali. Medtem pa so lopovi razsajali po mestu. V Padovi je ljudstvo od-
govarjalo na pomiritve oblasti tako, da je prepevalo pesmi, ki so klicale Nemce.
V Neaplju je cena živilom dvakratno poskočila, v neapeljski pokrajini je glad
ubijal ljudi in ljudje so se zaradi gladu pobijali med seboj. Iz vseh pokrajin so
prihajala nadvse žalostna sporočila, tako da je bilo pričakovati (poročila časopi-
sov), da bo v prihodnjih mesecih umrlo več milijonov Italijanov. Od vseh strani,
iz Furlanije, Kalabrije in od drugod, je bilo slišati poročila o stiski. V okraju Cado-
re so se uprli kraji Auronzo, Lozzo, Vigo in Candide, kjer je prišlo do krvavih spo-

40.6 Page 396

▲back to top


396
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
padov. Prav tako so nastali nemiri v Doglianiju in Santa Margheriti di Rapallo.
V Nuoru na Sardiniji je nastal upor. Žetev pšenice je propadla. Glavna hrana
ljudstva je bil kruh, sedaj pa je hektoliter pšenice stal 32 lir, tako da povprečen
delavec svoji družini ni mogel zagotoviti dnevne prehrane. Obup vodi k nasilju.
Oborožene tolpe so napadale cela naselja in ropale. Ko so ropali, so tudi ubijali.
Veliko ljudi je umrlo od gladu. Drugi so se hranili s travo, mirto, jagodičnicami. V
nekaterih krajih so ponoči odkopali in pojedli celo bob, ki so ga čez dan posadili.
V Modeni so od 24. do 27. januarja morali poslati na cesto skupine suličar-
jev, da so zadrževali kmete, ki so hoteli izropati trgovine.
V Turinu so 28. januarja lačni delavci, med katere so se pomešali malop-
ridneži, vdrli v mesto in štiri ure napadali pekarne in trgovine z živili, razbijali
vrata in uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke.
V Liguriji je okoli Genove propadel pridelek oljk.
Na Siciliji je beda onesrečila skoraj vso deželo. Prevelika vročina je vse iz-
sušila, tako da ni bilo nikakršnega pridelka. Pojavile so se trume hudodelcev in
roparjev, ki niso preplavljale samo vasi in podeželja, temveč so prihajale tudi v
večja mesta.
Sredi take revščine pa so prebrisani špekulanti izzivali jezo ljudstva s tem,
da so, kakor v Romanji, za drag denar kupovali pšenico in jo po železnici vozili
v Francijo.
Prav tako so iz Lombardije in Emilije odvažali cele vlake živine. Razbesnele
množice so napadale vlake in jih ropale, prekupčevalcem pa grozile s smrtjo, če
ne odnehajo od svojega početja.

40.7 Page 397

▲back to top


48.
poglavje
1867 – Vezilo – Število članov Salezijanske družbe – Katoliško branje:
stoletnica apostola petra; življenje sv. jožefa – Glavni razlog za don Boskovo
pot v Rim – Sveti redovi salezijancev – Don Bosko pripravlja prošnjo, ki jo
bo predložil svetemu očetu za potrditev Salezijanske družbe ali pravice za
odpustnice in pripustitev k svetim redovom na osnovi skupne mize – Pravila
Salezijanske družbe prevedejo v latinski jezik – Don Bosko gre v Rim, da bi zbral
podporo in sodeloval pri imenovanju škofov – Priprave na žrebanje na loteriji
Zadnji večer leta 1866 je Božji služabnik dal za vezilo svojim gojencem, da
bi vedno nosili okoli vratu svetinjico presvete Device Marije in da bi se večkrat
na dan z vzdihljaji obračali na to dobro nebeško mater. Don Bosko je imel za
delo v Družbi kakih osemdeset članov. Od teh jih je bilo devetnajst z večnimi
zaobljubami in štiriindvajset s triletnimi. Drugi so bili aspiranti in novinci. Du-
hovnikov je bilo skupaj z njim štirinajst.
Zvezki Katoliškega branja za mesec januar in februar (XV. leto) so imeli
naslov: Stoletnica sv. apostola Petra z življenjem istega prvaka apostolov s tri-
dnevnico kot pripravo na praznik svetih apostolov Petra in Pavla. Napisal du-
hovnik Janez Bosko. Na naslovni strani je bilo zapisano: Ubi Petrus, ibi Ecclesia
(kjer je Peter, tam je Cerkev) in Sveti Peter, prosi za nas.
Pisatelj je takole razporedil vsebino: Papeška okrožnica ob stoletnici sv.
Petra z dne 8. decembra 1866; Leto mučeništva sv. Petra apostola; Življenje sv.
Petra v tridesetih poglavjih; Dodatek o Petrovem prihodu v Rim; Štiri razmišlja-
nja: O Cerkvi Jezusa Kristusa; O poglavarju Cerkve; O pastirjih Cerkve; O veri. V
predgovoru je razložil naravo in namen knjižice.
Vrhovni poglavar Cerkve, slavno vladajoči Pij IX. je naznanil, da se bo 29. junija teko-
čega leta 1867 na poseben način obhajal praznik sv. Petra, ker prav to leto teče stoletnica

40.8 Page 398

▲back to top


398
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
njegovega mučeništva, se pravi, da je poteklo osemnajst stoletij, kar je prvi namestnik
Jezusa Kristusa na zemlji končal svoje zemeljsko življenje in s svojo krvjo podpisal nauk,
ki ga je pridigal v času svojega bivanja na zemlji. Vsi sinovi sv. Petra in rimskih papežev,
njegovih naslednikov – to je vsi kristjani – se morajo udeležiti te velike slovesnosti, vsak
sorazmerno z možnostmi, ki jih ima. In mi ne poznamo lepšega načina, kot da objavimo
preprosto pisano življenje tega svetega apostola. Naj ne bo prekratko, da ne bi njegova
slavna dela ostala nepoznana, ne predolgo, da ne bi zmanjkalo časa tistim, ki so zelo
zaposleni, vendar tako, da bodo zadovoljni tudi tisti, ki si ne morejo privoščiti posebnega
študija in razglabljanja.
Objavili bomo papeževo pismo, v katerem sveti oče vabi vse škofe sveta, da bi se
odpravili v Rim.
Povedali bomo značilnosti leta, v katerem je bil mučen sv. Peter.
Nato bomo opisali življenje tega svetega apostola.
Dragi katoliški verniki! Živimo v zelo težkih časih za našo sveto Cerkev. Združimo se vsi
okoli rimskega papeža, ki je namestnik Jezusa Kristusa na zemlji. Začenjamo s Pijem IX. in po
vseh papežih pridemo do sv. Petra in po njem do Jezusa Kristusa. Zato so tisti, ki so združeni
s papežem, združeni tudi z Jezusom Kristusom, in tisti, ki pretrga to vez, utone v viharnem
morju zmote in se žalostno pogubi. Naj nam ta veliki apostol nazaj izprosi lepe dni miru in
zmagoslavja od Jezusa Kristusa in naj stori, da se bodo ljudstva in njihovi vladarji združili
z vezjo krščanske ljubezni in dobrote in naredili samo eno čredo in samo enega pastirja na
zemlji, da bomo potem vsi nekoč zbrani v slavi nebeškega kraljestva. Tako bodi!
Medtem ko so naročnikom razpošiljali prvi zvezek, je bila v tisku že knjiži-
ca za mesec marec Življenje sv. Jožefa, ženina presvete Device Marije in krušne-
ga očeta Jezusa Kristusa, povzeto po najuglednejših pisateljih, z devetdnevnico
kot pripravo na njegov praznik.
Preberimo pozorno lepi predgovor.
V času, ko se vsepovsod širi pobožnost do svetega Jožefa, krušnega očeta Jezusa Kris-
tusa, menimo, da je našim bralcem v veliko veselje knjižica o življenju tega izrednega
svetnika.
Velike težave, ki jih srečujemo, ko bi radi iz prastarih zapisov razbrali življenje tega
svetnika, nas ne smejo odvrniti od spoštovanja in zaupanja vanj. Še več, sam sveti molk, ki
obdaja njegovo življenje, vsebuje nekaj skrivnostnega in veličastnega.
Sv. Jožef je prejel od Gospoda nalogo, ki je popolnoma različna od naloge apostolov
(Bossuet). Ti so dobili ukaz, da ga dajo spoznati svetu, sv. Jožef naj bi ga ohranil skritega.
Oni so bili plamenice, ki naj bi ga pokazale svetu, on pa zagrinjalo, ki naj bi ga pokrilo.
Zato Jožef ni bil zase, temveč za Jezusa Kristusa.
Tako je bilo v načrtih Božje previdnosti, da se je sv. Jožef ohranil nepoznan in je na-
stopil samo takrat, ko je bilo treba izpričati veljavnost zakona z Marijo in tako odstraniti

40.9 Page 399

▲back to top


BiS 8 — 48. poglavje
399
vsak dvom o Jezusu. In čeprav ne moremo pronikniti v skrivnost Jožefovega srca in ob-
čudovati velikih stvari, ki jih je Bog storil v njem, pa hočemo v slavo njegovega Božjega
varovanca, v slavo njegove nebeške neveste navesti množico njegovih milosti in nebeških
darov, s katerimi je mogel opravljati vse te naloge.
Ker je bistvo krščanske popolnosti v tem, da smo toliko večji pred Božjim obličjem,
kolikor manjši smo pred ljudmi, nam sv. Jožef s tem, ko je živel v ponižni nepoznanosti,
daje zgled tistih kreposti, ki so cvet notranje svetosti, tako da lahko o njem brez nadalj-
njega trdimo, kar je David pisal o sveti nevesti: Vsa slava kraljevske hčerke je od znotraj
(Ps 44).
Svetega Jožefa imajo in ga kličejo kot priprošnjika umirajočih, in to iz treh razlogov:
1. zaradi ljubezenskega vpliva, ki ga je imel nad srcem Jezusa, sodnika živih in
mrtvih, in ker je bil njegov krušni oče;
2. zaradi izredne oblasti, ki mu jo je podelil Jezus Kristus v premagovanju hudob-
nih duhov, ki napadajo umirajoče, in to kot plačilo zato, ker ga je rešil Herodovih
zvijač;
3. zaradi vzvišene časti, ki je je bil deležen Jožef, ko sta bila ob njegovi smrtni pos-
telji Jezus in Marija.
Koliko novih mogočnih razlogov, da se navdušimo za pobožnost do njega.
V želji, da bi našim bralcem pokazali osnovne poteze življenja sv. Jožefa, smo med
že objavljenimi deli iskali tako, ki bi moglo služiti našim bralcem. Veliko takih del je bilo
izdanih v zadnjih letih, toda ker so bodisi preobširna ali pisana v vzvišenem slogu ali pa
navajajo le malo zgodovinskih podatkov, ker so pisana za razmišljanje in ne poučenje,
niso služila našemu namenu. Zato smo iz evangelija in priznanih pisateljev zbrali glavne
podatke iz življenja tega svetnika in dodali nekaj priložnostnih razmišljanj svetih očetov.
Upamo, da bodo resničnost pripovedi, preprostost sloga in verodostojnost podatkov
nagradile naše prizadevanje. Če bo branje knjižice o čistem ženinu preblažene Device Ma-
rije pomagalo pridobiti samo enega njegovega častilca, se bomo čutili bogato nagrajene.
Za uredništvo duh. Janez Bosko
Tiskarjem je naročil, naj mu odtise pošljejo v Rim, kamor se je odpravljal
po pomembnih opravkih.
Prvi razlog je bil končna odobritev Družbe sv. Frančiška Saleškega, in če to
ne bi bilo mogoče, vsaj pooblastilo, da bi izdajal dovoljenje za pripustitev kleri-
kov k svetim redovom pod naslovom skupne mize.
V ta namen je nosil s seboj v Rim v latinščino prevedena Pravila, ki jih je
znova popravil v smislu Animadversiones (priporočila), ne da bi povzročil ško-
do svojemu predvidevanju prihodnosti in salezijanski družbi in se oddaljil od
zgleda, ki mu je bil pokazan v sanjah.24
24 Dodatek 7, BiS 7, str. 605-615.

40.10 Page 400

▲back to top


400
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Neka njegova spomenica nam odkriva razlog, zakaj je tako vztrajal pri pri-
znanju pravice do odpustnic (dimissoriale).
»Do leta 1864 – tako piše don Bosko – so našim članom podeljevali svete
redove posamezni škofje v smislu svetih kanonov. Škof posvečevalec je rade
volje pustil v naši hiši posvečenega duhovnika, ker mu je ta vsako leto poslala
v semenišče veliko klerikov. Toda po odloku iz leta 1864 ni bilo več tako. Zato
so škofje vpraševali, ali naj posvečujejo v imenu Družbe ali v imenu škofije. Ne
v imenu Družbe, ker ni imela pravice izdajati odpustnic, ne v imenu škofije, ker
kandidat spada v redovno družino. V teh primerih sem izdajal izjavo in jo poši-
ljal škofu, ki naj bi posvetil moje klerike.
Tedaj so mi škofje, kot da bi se domenili, svetovali, da bi predložil Svete-
mu sedežu ponižno prošnjo za dokončno odobritev. Še več, ena izmed visokih
dobrohotno naklonjenih osebnosti mi je dala neposredno pobudo.«
Ko so se stvari tako postavile, je don Bosko menil, da si mora izboriti vsaj
pooblastilo za izdajanje odpustnic svojim klerikom za svete redove. To je storil
v posebni prošnji, ki jo je naslovil na papeža.
Sveti oče, (prevod iz latinščine)
pretekla so že štiri leta, kar sem ti predložil v odobritev konstitucije družbe, imeno-
vane po sv. Frančišku, ter prosil za sodbo in odobritev svete rimske Cerkve.
Čeprav si, oče, bolj glede na voljo sina kot na (njegovo) zaslugo dne prvega julija
1864 blagovolil z odličnimi besedami to kongregacijo s prav očetovsko dobroto pohvaliti
in priporočiti kot enako drugim svetim kongregacijam, je bila odobritev konstitucij ven-
dar odložena na primernejši čas.
Upoštevajoč pa posebne okoliščine, je bil triindvajsetega dne istega meseca in leta s
posebnim dekretom sam prosilec, čeprav nevreden, postavljen za dosmrtnega vrhovnega
predstojnika te družbe, četudi naj bi njegov naslednik ostal v tej službi le dvanajst let.
Istemu dekretu je bilo dodanih trinajst pripomb, ki sem jih pazljivo prebral in uvedel
v prakso, in kolikor se je zdelo mogoče, prilagodil v konstitucijah. Zdaj se ponovno, sveti
oče, obračam nate s ponižno prošnjo, da je za nas primernejši čas prav sedanji, ko ti vodiš
Božjo Cerkev. Ti si bil svetovalec in spodbujevalec tega dela, jaz pa sem storil, kar je bilo
v moji moči; zdaj dopolni delo, ki si ga ti sam začel. To v resnici storiš, če boš to družbo z
apostolsko odobritvijo potrdil in utrdil s tistimi besedami, načini in popravki, ki so, sveti
oče, po tvoji presoji boljši za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš. Če pa bi nesrečne
razmere ali splet okoliščin svetoval, naj se odobritev celotnih konstitucij odloži, ponižno
prosim, naj se odobrita vsaj tista člena, ki se nanašata na mladeniče, poklicane za službo
Gospodu. To je:
1. Da bi mogel vrhovni predstojnik dati odpustnico tistim sobratom, ki so izpovedali
zaobljube, predpisane v tej družbi. To je predvsem potrebno zato, da se ohrani duh družbe

41 Pages 401-410

▲back to top


41.1 Page 401

▲back to top


BiS 8 — 48. poglavje
401
in se ne opusti zaradi posvetnih vabljivosti in drugih priložnosti, odhajanja in vračanja
zaradi obiskovanja državnih šol.25
2. Da se sobratom lahko prizna naslov26 skupne mize za nižje in višje redove.
Res veliko dobrega smo jaz in drugi sobratje te družbe že prejeli od tebe in večkrat si
dajal pogum: zdaj te torej prosimo, stôri, da se nam izpolni želja. Seveda smo nekoristni
služabniki, za tak dar ne moremo dati ustreznega povračila. Vendar pa bomo hvaležnost,
ki jo čutimo v duši, prav pokazali, ko bomo vsak dan darovali molitve Bogu, da bi te, sveti
oče, kar najdlje ohranil zdravega v korist Cerkve in da bi nato, po vseh zmagah nad sov-
ražnim zlom, mogel dospeti do veselja največje sreče med nebeščani.
Medtem pa, ko jaz in drugi sobratje te družbe milo proseč pričakujemo odobritev,
ponižno pripogibamo kolena in prosimo apostolskega blagoslova.
Jaz pa, najsrečnejši od vseh, si upam podpisati se tvoji svetosti. Nadvse ljubeči in vdani
sin, duh. Janez Bosko
V Turinu, 7. dne leta 1867
Prošnji je dodal naslednji dopis, katerega je z nekaj dodatki glede odpustnic
že podal v svojem memorialu, ki smo ga objavili v sedmem zvezku (it. str. 711).
Pripombe glede pridobitve možnosti podeljevanja odpustnic
(prevod iz latinščine)
Če vrhovni predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega ne bi imel možnosti pode-
ljevanja odpustnic, bi iz tega v praksi prav gotovo nastalo kar največ težav, ki bi motile
način obstoja ustanove te vrste in ga skoraj onemogočile.
Namreč:
1. Z največjo težavo bi se ohranila enotnost vodenja in upravljanja, če bi imel škof
pravico odpoklica sobratov iz družbe in od nalog in jim naložiti opravljanje dru-
gih cerkvenih služb. V takem primeru bi se zgodilo, da bi bil upravitelj kake hiše
odpoklican od drugega škofa, čeprav je dolžan pokorščino svojemu predstojniku
po zaobljubi pokorščine. Te zaobljube pa so prihranjene Sv. sedežu. Prav tako
vrhovni predstojnik ne bi imel pravice pošiljati svojih podrejenih za upravitelje
posameznih hiš, zlasti če bi bile hiše v drugi škofiji.
Kaj bi bilo vendar treba storiti, če bi škof, hoteč uveljaviti svojo jurisdikcijo, ka-
kor se večkrat zgodi, poslal enega ali več sobratov ali samega vrhovnega pred-
stojnika opravljat kakšne naloge svete službe27 ali za vodenje župnij?
25 Ali: javnih (lat. publicarum).
26 Lat. titulus mensae communis ad minores et maiores ordines.
27 Lat. sacri ministerii munera obeunda.

41.2 Page 402

▲back to top


402
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
2. Ohraniti se ne bi mogla niti enotnost duha; da bi namreč opravljal silno težko
sveto službo za revne in zapuščene mlade, se mora do primerno izobraziti ob
stvareh, knjigah, opominih. Tega pa ne more doseči, če se temeljito ne nauči z
dolgotrajno izkušnjo, kaj in kako je treba delati, čemu se izogibati, kaj spremi-
njati; vsega tega se je zelo težko naučiti, če je negotovo, koliko časa lahko sobrat
ostane v družbi, preden ga bo njegov škof odpoklical drugam.
3. Ohraniti se ne more niti enotnost pouka in vzgoje. Vsak sobrat mora namreč,
medtem ko je prost za študij, obiskovati predavanja, obrede in konference, dolo-
čene za semenišče. Škof se mora sicer pozanimati o življenju in navadah tistega,
ki ga mora ob svojem času pripustiti k svetim redovom. Toda ali se lahko ura,
čas in kraj semenišča uskladijo z nalogami in zadevami, ki se v družbi vsako-
dnevno opravljajo?
V minulem letu je moralo po ukazu vstopiti v škofijsko semenišče deset izmed
naših učiteljev, od katerih se ni niti eden po končanem šolskem letu vrnil v druž-
bo. V tem letu pa nekateri zaradi tehtnih razlogov niso mogli v semenišču redno
obiskovati predavanj. Toda brez (tehtnega) razloga jim je bilo onemogočeno
opravljanje določenega izpita, čeprav so se vneto poglobili v predmete. In zato
morajo taki sobratje ali zapustiti družbo ali ostati brez dovoljenja škofa, ki ob
svojem času sobratov ne bi pripustil k (svetim) redovom.
Razen tega si vsak učitelj in predhodnik po svoji želji priredi obravnavano snov
ter lahko spremeni in nadomesti, še več, ko nastopi nov učitelj, se uvajajo dru-
gi in novi predmeti in te spremembe povzročijo, da je enotnost pouka izredno
težko, skoraj bi rekel, nemogoče ohraniti. Isto bi se lahko reklo o obredih, konfe-
rencah in pridigah, ki se opravljajo v semeniščih za izobraževanje duhovnikov,
ki živijo v svetu, in ne tistih, ki živijo Bogu posvečeno življenje.
4. Kako bi na splošno lahko uskladili pokorščino lastnemu škofu z dolžno pokoršči-
no predstojniku, ki pa je močnejša zaradi zaobljub, pridržanih Sv. sedežu?
5. Še druga težava nastane v krajevnem pogledu, kajti v naših pokrajinah v času
izpraznjenega sedeža ne more kapitularni vikar izročiti odpustnice, čeprav je
minilo leto od izpraznitve sedeža, in to zaradi svetnih določil, s čimer se zgodi,
da bi se moral vsak za posvečenje namenjeni obrniti na Sv. sedež za vsako po-
samezno posvečenje, kar bi povzročilo veliko neugodnost in izgubo časa, kakor
nas uči vsakdanja izkušnja v teh okoliščinah.
6. Slednjič pri nas še vedno velja zakon, da škofje lahko odpokličejo mladeniče,
poklicane za službo Gospodu, od posvetne vojaške službe glede na število pre-
bivalcev v svoji škofiji. Vendar se ne dogaja redko, da število tistih, ki naj bi bili
odpoklicani, presega število, dovoljeno po zakonu, medtem ko drug škof lahko
naredi obilno uslugo te vrste. Ta težava bi se odpravila s pomočjo odpustnic, s
katerimi bi predstojnik sobrate lahko premestil k drugim škofom, pri katerih
posedujejo ali upravljajo lastne hiše.

41.3 Page 403

▲back to top


BiS 8 — 48. poglavje
403
7. Posebna težava pa izhaja iz narave Salezijanske družbe, ki sprejema sobrate iz
vseh predelov dežele. Tako se vedno pogosteje dogaja, da bi bile potrebne od-
pustnice za kar najbolj oddaljene kraje, katerih ordinarij je ali neznan ali ga je
težko odkriti.
8. V splošnem uživajo ta privilegij meniški redovi in kongregacije redovnikov. Te
vrste so Oblati preblažene Device Marije28 v skladu z brevom: Etsi Dei Filius
[Čeprav Božji Sin], ki ga je objavil papež Leon XII. svetega spomina meseca sep-
tembra 1828.
Prav isto je bilo proglašeno za Ustanovo Ljubezni,29 odobreno od Gregorija XVI. sreč-
nega spomina.
Tudi Misijonsko družbo duhovnikov30 je odobril sveti oče Urban VIII. z bulo: Salvato-
ris Nostri (Našega Odrešenika) z dne 12. januarja 1632.
Končno je sam sveti oče papež Pij IX. (ki naj ga Bog kar najdlje ohrani zdravega) z
brevom: Religiosas familias [(Bogu) posvečene družine] z dne trinajstega maja 1859 po-
leg možnosti podeljevanja odpustnic na splošno, ki je bila že prej priznana, dodal nasled-
nje: »Če so kleriki Misijonske družbe oskrbljeni z vsem, kar je potrebno, in odpustnicami
svojih predpostavljenih, (jih) lahko zunaj časa, določenega s kanoni, svobodno in zakoni-
to sprejmejo in je veljavno od katerega koli katoliškega škofa, ki je v milosti in občestvu z
apostolskim sedežem, s tem da se spoštuje, kar je potrebno spoštovati.«
In tako na podlagi zgoraj omenjenih razlogov, ki se nanašajo na čase, kraje in
svojstveno ureditev te družbe, najponižneje prosimo, da bi glede odpustnic imeli isti pri-
vilegij, ki ga uživajo (redovne) hiše, kongregacije in redovne skupnosti, ki živijo skupno
življenje v hišah.
Drugi razlog, zakaj se je don Bosko odpravil na pot v Rim, je bila potreba po
notranji opremi cerkve Marije Pomočnice. Vsi obiskovalci so se ob pogledu na
veličastno stavbo čudili, kje je vzel toliko denarja, saj je izdal že 600.000 lir. To
je bil jasen čudež Božje matere Marije, ki je podeljevala izredne milosti tistim,
ki so s kako vsoto prispevali h gradnji njenega svetišča. Božji služabnik je v
Turinu obiskoval težko in neozdravljivo bolne, jih prosil, da bi mu pomagali, ko-
likor jim je njihova pobožnost svetovala, on pa jih je blagoslavljal in ozdravljal.
Prav isto se je dogajalo v glavnih mestih severne Italije in dokaz čudežev so bile
večje in manjše vsote, ki so nenehno prihajale od vseh strani.
Sedaj je obrnil svoje oko na Rimljane, ki so si tako zelo želeli, da bi ga imeli
med seboj, da bi ga sprejeli, videli in spoznali v upanju, da bodo tudi oni prisko-
čili na pomoč pri gradnji svetišča.
28 Oblati B. M. Virginis.
29 Institutum Charitatis.
30 Congregatio Praesbyterorum Missionis.

41.4 Page 404

▲back to top


404
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Naslednji nadvse pomemben razlog je bilo sodelovanje pri Tonellovem
poslanstvu. Božja previdnost je zahtevala njegovo navzočnost pri oskrbi škofij
s škofi, brez katerih so živele že toliko let.
Vendar ni hotel zapustiti Turina, ne da bi prej storil vse potrebno za žre-
banje v mesecu aprilu. Potem ko je uredil vse s pripravljalnim odborom in s
podprefektom grofom Radicatijem in ko so meseca januarja zadostili vsem z
zakonom predpisanim zahtevam, je vse drugo prepustil vitezu Oregli.
Naj navedemo te dokumente.
Visoko spoštovani gospod prefekt!
Pripravljalni odbor za loterijo moških oratorijev, omenjenih ob strani, odobrena z
odlokom prefekture z dne 10. maja 1865, je na seji dne 25. preteklega meseca določil
datum žrebanja. V ta namen je pooblastil podpisanega tajnika pripravljalnega odbora,
da vloži pri vas ponižno prošnjo, da bi blagovolili z odlokom določiti dan žrebanja, ki naj
bi ne bil pred prvim ponedeljkom prihodnjega meseca aprila, to je prvi dan tega meseca.
Pripravljalni odbor je hvaležen za vse, kar je vaša uglednost blagovolila storiti za to
pobudo javne dobrodelnosti, in vam obnavlja živo hvaležnost v upanju, da bo dobrohotno
sprejeta tudi ta prošnja.
Za uslugo se zahvaljuje
vdani služabnik Federico Oreglia di Santo Stefano, tajnik Pripravljalnega odbora.
Turin, 7. januarja 1867
Prefekt Turinske pokrajine, Oddelek II. Pododdelek II. Javna dobrodelnost
Štev. zapisnika 225 - Št. 55. Posebno.
Potem ko je pregledal prošnjo Pripravljalnega odbora za loterijo Oratorija sv. Fran-
čiška Saleškega in drugih od njega odvisnih ustanov v tem mestu, v kateri prosi za dolo-
čitev dneva žrebanja,
potem ko je vzel v pretres predhodne odloke tega urada z dne 19. maja 1865 in 14.
aprila 1866,
odloča:
1. Žrebanje imenovane loterije je določeno za ponedeljek 1. aprila in bo opravljeno v
eni izmed dvoran palače v tem mestu ob 10. uri dopoldne.
2. V vsem se je treba držati določil, ki so bila nakazana v odlokih z dne 19. maja 1865
in 14. aprila 1866.
3. Pripravljalni odbor bo poskrbel, da bo ta odlok poznan javnosti.
Za prefekta Radicati
Turin, 15. januarja 1867

41.5 Page 405

▲back to top


BiS 8 — 48. poglavje
405
Prefektura Turinske pokrajine Odd. II. Pododd. II. Javna dobrodelnost
Št. zap. 225 - Reg. 55; Turin, 15. januarja 1867
Predmet: žrebanje
Z današnjim odlokom je bil na osnovi prošnje, ki je bila vložena v imenu Pripravljal-
nega odbora, določen dan in kraj žrebanja loterije v korist Oratorija sv. Frančiška Sa-
leškega v tem mestu.
Z namenom, da bi omenjeni odlok prišel v roke gospodu tajniku Pripravljalnega od-
bora za nadaljnji postopek, podpisani prosi, da bi poslali prepis na nekolkovani poli:
1. Prvo prošnjo z dne 15. maja 1865 in načrt loterije.
2. Drugo prošnjo z dne 11. aprila 1866.
3. Zadnjo prošnjo.
Te prepise, podpisane od imenovanega gospoda tajnika, je treba dostaviti na ta urad
gospodu direktorju oddelka za loterije v smislu kraljevega pravilnika z dne 29. junija
1865, št. 2400.
Za prefekta RADICATI
Gospodu tajniku Pripravljalnega odbora loterije v korist Oratorija sv. Frančiška Sa-
leškega v Turinu.
L'Unità Cattolica je 23. januarja 1867 objavila odlok:
sporočilo o žrebanju loterije
Prejeli smo naslednje pismo: »Žrebanje loterije v korist Oratorijev sv. Frančiška Sa-
leškega, sv. Alojzija v Porta Nuovi in sv. Angela varuha v Vanchigli bo po odloku tukajšnje
prefekture z dne 15. januarja 1867 potekalo 1. aprila ob 10. uri v občinski palači tega mes-
ta. To novico je treba čim bolj javno in čim prej razglasiti, da bodo obveščeni vsi imetniki
srečk. Zato Pripravljalni odbor prosi vašo velečastito in spoštovano uglednost, da sprejme
novico v svoj ugledni časopis. Prav tako prosi tudi druge italijanske časopise, da na svojih
straneh v korist vseh zainteresiranih objavijo ta odlok.«

41.6 Page 406

▲back to top


49.
poglavje
Knjiga Stoletnica sv. Petra: Širjenje po Italiji in pošiljanje v Rim – Don
Boskovo priporočilo Večnim molivkam – Denar za potovanje – Ljubezniv dar
– Darilo semenišča – Spreobrnjenje treh protestantskih dečkov – Razglašenje
Cottolenga za blaženega in don Boskova beseda – Potovanje iz Turina v Rim
– Pričakujejo ga v Firencah – Sprejem v Rimu – Bolni kardinal Cagiano si želi
don Boskov blagoslov – Prvo don Boskovo srečanje z grofom Vimercatijem,
njegovim gostiteljem, in učinek njegovega blagoslova – Vsi sloji prebivalstva
bi radi prišli v stik z don Boskom – Opat Macchi, don Boskov vodič v Rimu
– Prvi don Boskov obisk pri papežu, ki mu znova ukaže, da naj opiše vse
nadnaravne razloge, ki so ga spodbudili, da je ustanovil Salezijansko družbo,
in podelitev odpustkov dobrotnikom nove cerkve v Turinu – Don Bosko
pridiga v 'Collegio Romano' – Don Bosko mašuje v kapeli kneginje Di Sora in
grofice Calderari – Mutaste deklice dobijo dar govora – Na kosilu pri grofu
Bentivogliu – Smrt kardinala Cagiana de Azevedo – Sporočilo o tem in druge
novice Manjšim strogim bratom, ki so gostje v oratoriju
Na začetku januarja je bila don Boskova knjižica o stoletnici mučeništva
sv. Petra razširjena po vsej Italiji z namenom, da bi pripravili vernike na veli-
častne slovesnosti 29. junija in jih navdihnili še k večji vdanosti vidnemu pog-
lavarju svete Cerkve.
Zlasti veliko zalogo izvodov so poslali v Rim.
Preden je don Bosko odpotoval v večno mesto, je obiskal svoje dobrotnike
in razne ustanove.
»Večnim molivkam« Jezusa v presvetem zakramentu je priporočal, da bi se
v skrajnih primerih obrnile na Božjo mater Pomočnico kristjanov. Tega so se
sestre spomnile, ko je hudo zbolela njihova predstojnica.

41.7 Page 407

▲back to top


BiS 8 — 49. poglavje
407
V oratoriju so ga obiskovali prijatelji in mu želeli dober uspeh pri njegovih
poslih v Rimu. Grof Janez Melzi mu je iz Milana prinesel 50 lir, dar kanonika
Ambroža Jacoponeja. Ko je odprl kanonikovo pismo, v katerem se je ta pripo-
ročal v molitev njemu in njegovim dečkom za neko milost, je vzkliknil: »Glejte
Božjo mater Marijo, ki mi pošilja denar za potovanje!« In kakor je bila njegova
navada, niti v teh dneh ni pozabil na družine, ki so najbolj podpirale njegove
ustanove, in jim je izražal svojo hvaležnost. Hčerki markiza Fassatija je pisal:
Gospa Azelija!
Pošiljam vam majhnega fazana, ki so mi ga pravkar prinesli v dar. Kdo ve, ali vam
ne bo podelil moči, da boste srečno preživeli leto. Bog naj me usliši. Bodite tako dobri in
sprejmite ta dar.
Naj nad vas in nad vso vašo družino pride vse dobro.
Vdani služabnik duh. Janez Bosko
2. januarja 1867
P. S.: Vdane pozdrave gospodu očetu in gospe materi.
Dne 4. januarja je iz škofijske pisarne v Turinu prejel dovoljenje, da sme
z enim spremljevalcem zapustiti škofijo. Rektorju semenišča se zahvaljuje za
naslednje pismo:
Medškofijsko semenišče v Turinu
Turin, 4. januarja 1867
Velečastiti gospod!
Ker sem zvedel, da vaša uglednost namerava odpotovati v Rim, se mi zdi potrebno
prositi, da poravnate dolg pri našem semenišču. Kakor vam je znano, morate plačati 400
lir obresti do preteklega decembra 1866. Z druge strani pa je uprava semenišča na seji
dne 29. oktobra preteklega leta določila za klerike oratorija 250 lir. Zato vas prosim, da
nam nakažete 150 lir in napišete potrdilo o prejemu 250 lir. Za to podporo je v tajništvu
pripravljen poseben dopis.
Če ne bom imel priložnosti, da bi vas videl pred odhodom, vam želim srečno potova-
nje z vsemi mogočimi blagoslovi in se izrekam za vdanega služabnika.
Kanonik Al. Vogliotti, rektor
Dne 6. januarja je bila v oratoriju velika slovesnost, o kateri poroča Unità
Cattolica 8. januarja.
trije marijni sinovi
Na praznik Gospodovega razglašenja so dopoldne v Oratoriju sv. Frančiška Saleške-

41.8 Page 408

▲back to top


408
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ga krstili tri ameriške brate anglikanske vere. Prišli so iz New Yorka. Njihov oče je imel vi-
soko službo v imenovani sekti in zato ne moremo povedati imena. Umrl je zagrizen v svoji
zmoti in zapustil tri sinove v največji bedi. Don Boska je močno prizadela njihova nesreča
in jih je zato sprejel v svoj oratorij. Dal jih je dobro poučiti in nato rade volje ustregel nji-
hovi želji, da so prejeli pogojni krst in bili tako sprejeti v katoliško Cerkev. Velečastiti škof
mons. Balma je opravil obred in imel kratek pa pomemben nagovor. Grof Alojzij Giriodi je
bil za botra. Prvega so krstili na ime Alojz, drugega Jožef in tretjega Janez. Toda iz poseb-
ne ljubezni do presvete Device Marije so želeli imeti še ime Marija.
To je tudi razlog, zakaj smo jih imenovali Marijine sinove.
Če smemo vse dečke, ki so zbrani v tem oratoriju, imenovati Marijine sinove zaradi
posebne vdanosti, ki jo kažejo do te nebeške matere, potem moramo še posebej imenovati
Marijine sinove te novokrščence, ki jih je ona sama poklicala, da so postali člani katoliške
Cerkve. Naj Bog da, da bodo za vedno ostali njeni vdani sinovi.
V teh dneh je don Bosko dal odgovor enajstletnemu dečku Avguštinu Pari-
giju, ki ima nadih prerokbe. Dečkova mati je sinu naročila, da naj vpraša Božjega
služabnika, ali bo kanonik Cottolengo, ustanovitelj Male hiše Božje previdnosti,
prištet med blažene. Fant ni popolnoma razumel, kaj je pravzaprav vpraševal,
vendar mu je don Bosko preprosto odgovoril: »Reci svoji materi: da. Cottolengo
bo prištet med blažene. Toda niti jaz niti tvoja mati ga ne bova videla v časti
oltarja. Ti pa boš to doživel.« Ta dobra mati je umrla leta 1870.
Avguštin je postal duhovnik in kaplan v Giavenu. Leta 1892 ga je napadel
šen. Po dveh tednih ležanja sta bila njegov obraz in njegova glava tako izmaliče-
na in otekla, da ga je zdravnik že odpisal. Kljub vsemu ga je zadnji dan kar šest-
krat obiskal in mu dal ob 11.45 uri prinesti sveto popotnico. Ko je prejel sveti
zakrament, je zaspal, in ko se je prebudil, je bil zunaj nevarnosti. Ves čas svoje
bolezni si je ponavljal »Bodi miren. Cottolengo še ni bil razglašen za blaženega.«
Medtem ko se je don Bosko pripravljal na odhod in dajal zadnja naročila
za dobro delovanje oratorija v času njegove odsotnosti, je iz Firenc, kjer so vsi
željno pričakovali Božjega služabnika, vitez Oreglia prejel naslednje pismo z
datumom 2. januarja 1867:
Ne bi rada nadlegovala don Boska v teh zadnjih dneh pred odhodom iz Turina, ven-
dar bi rada vsem voščila srečno novo leto, posvečeno Božji slavi. Sporočite mu to, kakor
vam jaz iz vsega srca sporočam. Rada bi vedela, ali bo don Bosko potoval skozi Firence,
ker bi zelo rada z njim govorila. Sporočite mi, ali bo prišel zjutraj ali zvečer. Don Bosko
mi napoveduje pošiljko knjig, vendar do sedaj še nisem ničesar prejela. Mojim vnučkom
gre hvala Bogu bolje, prav tako je tudi deklica zunaj nevarnosti. To vam pišem zato, ker

41.9 Page 409

▲back to top


BiS 8 — 49. poglavje
409
ste bili tako dobri in ste toliko molili zame in za vso mojo družino. Bog naj vam povrne
dobroto. Recite don Bosku, naj mi poleg veliko Božje ljubezni podeli tudi modrost, ki bi jo
lahko uporabila v korist naše hiše. Rada bi vedela, kakšne nogavice nosijo vaši dečki: ali
barvaste ali bele, dolge ali kratke. Rada bi vedela za don Boskov naslov v Rimu. Prosite
don Boska, naj me nikdar ne pozabi, in vi, gospod vitez, spominjajte se v svojih molitvah
moje družine in moje uboge duše.
Vdana Hieronima Uguccioni Gherardi
Dne 7. januarja 1867 je don Bosko ob devetih dopoldne odpotoval v Rim.
Poleg dokumentov za odobritev salezijanske družbe je nosil s seboj stotine lo-
terijskih srečk, ki jih je nameraval razdeliti med velikodušne Rimljane. Markiz
Angel Vitelleschi ga je goreče vabil, da bi se nastanil v njegovi palači, vendar je
že sprejel ponujeno gostoljubje pri grofu Vimercatiju. Don Boska je spremljal
duhovnik Janez Francesia, ki je v svoji ljubeznivi preproščini pisal na vse strani
pisma in pripovedoval, kaj vse je Božji služabnik doživel v Rimu.
Ta pisma bodo glavna vsebina naslednjih poglavij. Dodali bomo, kar smo
slišali v teku leta 1867 pripovedovati don Boska samega in kar bomo povzeli
iz pisem rimskih gospodov, ki jih hranimo v velikem številu. Poleg tega bomo
navedli še ustna poročila samega don Francesia.
Podajamo prvo pismo, ki ga je don Francesia poslal prefektu oratorija.
Rim, 9. januarja 1867
Dragi don Rua!
Potem ko sem si v teh nekaj dneh malo odpočil, izpolnjujem svojo dolžnost in vam
sporočam prve novice o don Bosku. Buzzetti vam je gotovo povedal, kako nama je v zad-
njem trenutku uspelo priti na postajo, ko so bila zaprta že vsa vrata, in vstopiti na vlak,
ki je bil tik pred odhodom. Oddahnila sva si in vzkliknila: Deo gratias! Kaj posebnega se
nama med potovanjem ni pripetilo. Do Bologne naju je zeblo, pa še kako, čeprav sva bila
v drugem razredu in še kar dobro preskrbljena. Nekega dobrega gospoda, ki je vstopil v
Cambianu, je don Bosko slišal, kako je hvalil oratorij in njegovega ustanovitelja z bese-
dami, ki jih ni navdajala hladna preračunljivost, temveč ljubezen do domovine in vere.
Spotoma sva pozdravljala veliko krajev, ki so nama budili lepe spomine. V Reggiu, kjer se
je vlak za nekaj časa ustavil, smo z očmi, še veliko bolj pa s srcem iskali dobrega škofa iz
Guastalle ali koga drugega, ki bi ga on poslal. Končno sva za apetitom pravega muzikanta
prispela v Bologno. Tukaj me je čakala vozovnica s popustom, ki je bila enaka don Bosko-
vi. Tamkajšnji gospodje so naju ljubeznivo pozdravili.
Najbolj me je razveselilo, kako je don Bosko jedel z dobrim tekom, kot ga že dolgo
nisem videl. V Bologni sva sedla v vagon prvega razreda in ostala popolnoma sama. Lah-

41.10 Page 410

▲back to top


410
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ko si predstavljaš moje zadovoljstvo, ko sem po tolikem času imel priložnost, da sem se
sam pogovarjal z našim preljubim don Boskom. Glavni predmet pogovorov je bil oratorij.
Govorila sva o njem zato, da sva potolažila najino bolečino, ker sva bila tako daleč od
njega. Ko sva se peljala skozi Rimini, sva se spomnila pobožne duše Silvija Pellica. Nisva se
peljala do Ancone, kakor je bilo predvideno, temveč sva se ustavila v kraju, imenovanem
Falconara, kjer sva večerjala. Ker so naju videli, da sva se pred jedjo pokrižala, se je več
kot eden temu čudil. Vendar naju zato ni nihče zaničeval ali karal, prav nasprotno, bili so
vsi polni občudovanja in spoštovanja. Ko sva poravnala lepo vsoto, sva se proti deseti uri
zvečer odpeljala v Foligno, kjer sva prestopila na vlak, ki je iz Firenc vozil v Rim. Potovala
sva v družbi dobre neapeljske družine. Molila sva molitve kakor v oratoriju, pri čemer so
nam rade volje pomagali prijatelji iz Neaplja. Toda čas je bil za počitek. Don Bosko je bil
zelo utrujen in bi rad počival. Naši sopotniki iz Neaplja pa so kar naprej govorili in zbi-
jali šale. Bilo mi je zelo hudo, ker sem videl, kakšna muka je to bila za don Boska. Že več
prejšnjih noči je prebil brez spanja in tudi sedaj ni mogel počivati. Jaz pa sem vseeno spal.
Končno je napočil toliko zaželeni dan. Čeprav nisva imela potnih listov, nisva naletela
na nobeno težavo. Pustili so naju čez mejo. Don Boskov obraz ni kazal nikakršnega strahu
in v njegovem spremstvu tudi jaz nisem imel nikakršnih težav. Še dve postaji do Rima.
Moje srce in moje oko sta ga iskali. Obe sta bili nesrečni in razočarani ob pogledu na ža-
lostno rimsko pokrajino. Z očmi sem zrl v daljavo, da bi zagledal kaj lepega in prijetnega,
pa nisem videl drugega kot opustošeno pokrajino in revna bivališča pastirjev, pa spet
kako močvirje, žalostne prebivalce še bolj žalostnih krajev.
Nedaleč od Rima sva naletela na mons. Manacorda in viteza Mariettija, ki sta veselo
razpoložena vstopila v naš vagon in naju povedla v Rim. Tukaj je don Boska pričakovalo
veliko ljudi, med njimi markiza Villarios in gospa Vitelleschi, ki je z žalostjo ugotavljala,
da oseba, ki si jo je tako želela pozdraviti v svoji hiši, ni odgovorila na njene želje. Z njima
sta bili tudi njuni družini. Tu pa se je pripetil dogodek, ki je malo vznemiril naše zado-
voljstvo. Nisva mogla najti najinih vozovnic in bi zato morala še enkrat plačati celotno
ceno. Po posredovanju gospodov Manacorde in Mariettija sva bila pro tempore (za kratek
čas) oproščena v upanju, da ju bova našla na postaji za potne liste, kjer se mi je zdelo, da
sem ju pozabil.
Vstopil sem v eno izmed prekrasnih kočij, ki so čakale na naju. Meni ob strani je sedel
grof Calderari. Don Bosko je maševal v zasebni kapeli grofa Vimercatija in jaz pri sv. Petru
V vezeh. Kočno sva našla vozovnice za vlak. Na stanovanju je veliko ljudi čakalo na don
Boska. Kdo pa so bili, ne vem, ker nisem imel časa, da bi vpraševal.
Kakor hitro je don Bosko prispel v Rim, se je kakor ob prihodu kakega princa dvignilo
na noge celo mesto in najuglednejše družine so ga prišle pozdravit. Pred njim je šel glas
čudodelnika in veliko nesrečnežev je upalo, da bo dobilo zdravje. Kakšna vera, kakšno
zaupanje v našega don Boska! Kaj takega si nikdar ne bi mogel misliti in predstavljati!
Po končani maši ga je že čakala kočija kardinala Cagiana, ki si je težko bolan takoj
želel njegovega obiska. Že nekoč prej je ugledni kardinal v bolezni prosil don Boska za bla-

42 Pages 411-420

▲back to top


42.1 Page 411

▲back to top


BiS 8 — 49. poglavje
411
goslov in bil ozdravljen. Sedaj ko je spet zbolel, je prav tako upal na don Boskovo pomoč.
Don Bosko ga je obiskal, blagoslovil in mu priporočil zaupanje v Marijo Pomočnico. Sedaj
v veselje celega mesta, kjer kardinala izredno ljubijo, vsi upajo na njegovo ozdravitev. Don
Bosko se pripravlja, da bo šel k papežu. Po celem mestu je na vseh koncih in krajih videti
letake z napisom Zgodovina Italije izpod peresa duhovnika Janeza Boska. K vsemu je tudi
še ta nepredvidena propaganda dvignila navdušenje src.
duh. Janez Krstnik Francesia
P. S.: Molite za našega velikega dobrotnika grofa Vimercatija, ki je precej bolan.
Ko je don Bosko vstopil v gostiteljevo hišo, se je takoj napotil v grofovo
sobo. Grof je sveta oseba, ki pa ga že dolgo mučijo hude bolečine in vrtoglavi-
ca. Dobil ga je v postelji v skrajno obupnem stanju, brez vsakršnega človeške-
ga upanja na ozdravitev, kaj šele, da bi mogel vstati. Ko je zagledal don Boska,
se je razveselil. Božji služabnik ga je blagoslovil in mu zagotovil, da bo kmalu
spet lahko vstal. Grof mu je ob tej izjavi odgovoril: »Prav, samo potem ko bom
vstal, bom dopustil, da se don Bosko vrne v Turin.« To je povedal zato, ker je bil
prepričan, da je kakršnokoli izboljšanje nemogoče. Toda čez dva ali tri dni so
bolečine popustile in grof se je lahko udeleževal skupnih obedov z vso družino.
»Gospod grof, vi torej hočete, da se vrnem v Turin?« mu je don Bosko dejal,
ko ga je videl prihajati v sobo. Grof se je spomnil svojih besed in se kesal, da
jih je izgovoril. Dobri oče je obrnil vse na šalo, kajti tisti obrat na bolje ni bil
dokončna ozdravitev. Zdelo se je, da mu Gospod ni hotel odvzeti križa, ki ga je
naložil njemu v korist, temveč samo malo olajšati breme. Brez dvoma se mu je
stanje zelo izboljšalo in jasno je bilo, da je bila Božja mati Marija na delu.
Zvest svoji navadi, da se je spovedoval vsakih osem dni, je don Bosko izbral
za svojega spovednika patra jezuita Vasca, ki je bil duhovni vodja grofa Vimer-
catija, katerega je obiskoval vsakih osem dni.
Toda to, kar moramo posebej poudariti, je dejstvo, da se je takoj od prvega
dne svojega bivanja v Rimu in dokler ni zapustil večnega mesta, posvetil prave-
mu apostolatu; vsak dan je pridigal, pogosto spovedoval, obiskoval razne usta-
nove, zavode in samostane ter sprejemal obiske pozno v noč. Obiskovali so ga
ljudje vseh stanov. Delil je svetinjice Marije Pomočnice in blagoslavljal ljudi v
njenem imenu ter vlival upanje na duhovno in telesno ozdravitev. Veliko se mu
jih je priporočalo kot svetniku v veliko zadovoljstvo papeža zaradi neizmerno
veliko dobrega, ki ga je dajal ljudem povsod, kamor je prišel.
Mladi duhovnik opat Macchi, ki je bil v dobrih odnosih z družino grofa Cal-
lorija, je ob prvem srečanju z don Boskom bil prevzet od velike naklonjeno-

42.2 Page 412

▲back to top


412
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
sti do njega. Zato ga je povsod spremljal, ga vodil in bil pripravljen storiti zanj
vsako uslugo ves čas bivanja v Rimu. Ta duhovnik je želel vstopiti v prelatsko
službo, vendar mu je bilo to nemogoče, ker papež ni imel najboljšega mnenja
o njem. Toda don Bosko je znal tako spretno razbliniti papeževe predsodke, da
ga je Pij IX. sprejel v Vatikan, mu podelil naslov monsinjorja in ga imenoval za
svojega osebnega služabnika. Toda prijateljstvo don Macchija do don Boska se
je pozneje, kakor bomo videli v teh Biografskih spominih, ohladilo.
Dne 15. januarja je don Francesia pisal vitezu Oregli:
Rim, torek 15. januarja 1867
Predragi gospod vitez!
Don Bosko je ves čas do skrajnosti zaposlen in zaradi tega je zaposlen tudi don Fran-
cesia. Obiskala sva svetega očeta. Kako zelo slovesno in ljubeznivo je bil sprejet don Bosko
in z njim tudi jaz. Medtem ko je bil don Bosko v avdienci, ki je trajala dobre tri četrt ure,
sem se jaz pogovarjal z vsemi tistimi monsinjorji, ki se niso naveličali poslušati poročil o
oratoriju in don Bosku. Tako so se vsemu čudili, da si česa takega sploh ne bi mogel mis-
liti. Za don Boska ni bilo čakanja v predsobi. Potem ko sta opravila sprejem pri papežu
obrambni minister in minister za policijo, so povabili don Boska, čeprav je čakalo celo
odposlanstvo Združenih držav Amerike s spremstvom. Toda don Bosko je imel prednost.
Kakor hitro ga je papež zagledal in pozdravil, je takoj začel govoriti: »Nadaljujva torej
razgovor, ki sva ga prekinila ob najinem zadnjem srečanju (leta 1858), ko naju je zmotil
tisti kardinal, ki je prišel po podpis ...« in je govoril o salezijanski družbi kakor o zadevi, o
kateri bi razpravljal včeraj. Znamenje, da mu je bila zelo pri srcu.
Malo pozneje me je majordom mons. Pacca popeljal k papežu. To je bil zame izreden
trenutek. Ko sem klečal ob nogah svetega očeta, mi je ponudil svojo sveto roko. Poljubil
sem mu prstan z mislijo na toliko fantov, klerikov, duhovnikov in gojencev oratorija, ki
sem jih predstavljal. Kako mil pogled ima Pij IX.! Kako prijetno teče beseda iz njegovih ust!
Ker je vedel, da sem bil preprost rokodelec, je omenil, da je bil apostolski zbor sestavljen
iz ribičev in da je bil edini, ki je imel položaj, mitničar. Sveti oče se odlično počuti in je ves
zaposlen z zadevami svoje države in Cerkve. Rim ga občuduje, ga ljubi in rekel bi, časti.
Pij IX. je obljubil don Bosku, da ga bo še večkrat sprejel, tako da bosta imela zadosti
časa za svoboden pogovor.
Božjega služabnika je papež sprejel v soboto dne 12. januarja. Zjutraj je ma-
ševal v kapeli kneginje Sora, kakor moremo razbrati iz nekega njenega pisma.
Prva beseda, ki jo je papež povedal don Bosku, je bila pravzaprav »Torej ...
dragi gospod opat, ste se držali mojega nasveta? Ste napisali tiste stvari, ki so se

42.3 Page 413

▲back to top


BiS 8 — 49. poglavje
413
vam zdele nadnaravno navdihnjene pri ustanovitvi vaše Družbe?«
»Toda, sveti oče,« je odgovoril don Bosko, »prav zares nisem imel časa. Sre-
di toliko opravkov ...«
»Prav, če je tako, potem vam ne samo svetujem, temveč ukazujem. Pred to
nalogo se morajo umakniti vse druge, pa naj bodo še tako pomembne. Odrinite
na stran vse drugo, če ne gre drugače, toda pišite, pišite. Velike koristi, ki jo
bodo povzročile določene stvari, ko bodo o njih zvedeli vaši sinovi, si sploh ne
morete predstavljati.« In don Bosko je obljubil, da bo vse napisal.
Papež je govoril še o cerkvi Marije Pomočnice. Hotel je vedeti, kako daleč so
že prišla dela, in je vsem tistim, ki pomagajo pri gradnji svetišča, podelil poseb-
ne duhovne darove v naslednji obliki:
1. Apostolski blagoslov in popolni odpustek ob smrtni uri.
2. Popolni odpustek vsakokrat, ko bodo primerno pripravljeni prejeli sveto
obhajilo.
3. Te odpustke lahko darujejo vernim dušam v vicah.
Pismo don Francesie nadaljuje:
Kamor koli gre don Bosko, tam se zberejo vse pomembne rimske družine. Enkrat je
to knez Salviati, potem princ Borghese, knez Sora, princ Odescalchi in še toliko drugih
družin in ljudi, ki pridejo v stik z don Boskom. Od jutra do večera jih sprejema in lahko si
mislite, kako vse to prizadeva njegovo zdravje.
V nedeljo (13.) sva bila v Rimskem kolegiju, kjer je imel don Bosko pobožen in lju-
bezniv govor. Kakšen je bil učinek! Dečki se več niso mogli odtrgati od njega, spoznali so
njegovo skrivnost in so hoteli, da bi jih don Bosko za vsako ceno vzel s seboj v Turin. Kako
lepa žetev! Tu ne manjka delavcev: ti patri so zares občudovanja vredni. Večkrat se mi je
zdelo, da sem v oratoriju.
Kaj izrednega don Bosko pravzaprav še ni storil. Zdi se, da ga Bog tukaj v Rimu ne
namerava narediti preveč slavnega. Naj bo že kakorkoli, povsod, kamor gre, pusti za seboj
izreden vtis. Vsi občudujejo njegovo mirnost, njegov nasmejani obraz in ravnodušnost
njegovega duha.
Kardinal Cagiano, ki je umrl v noči na nedeljo pretekli teden, je tako zaupal v don
Boska, da ga je hotel narediti za dediča vsega svojega imetja, in treba je bilo napeti vse
sile, da so ga odvrnili od te misli. Pa vendar ga je šele prvič videl. Umrl je kot pravi svetnik
in ves Rim je žaloval za njim. Don Bosko je upal na ozdravitev in je v ta namen veliko molil.
Toda Gospod Bog je ukrenil drugače. To bi bilo pravo presenečenje.
Gospod grof Vimercati se počasi popravlja. Don Bosko bi ga pred odhodom rad po-
polnoma ozdravil in zato prosi, da bi v oratoriju čim bolj goreče molili za zdravje tako
dragocenega in dobrodelnega človeka. Obljubil je precejšen dar za cerkev, se pravi vse
stroške za kupolo. Seveda, če bo ozdravel.

42.4 Page 414

▲back to top


414
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Oltar, ki smo ga prepustili grofu Bentivogliu, se bo zgradil. Upamo, da bo dobro us-
pel. Bila sva pri njem na kosilu in vsi so bili izredno zadovoljni.
Grofica Calderari se je zelo slabo počutila. Toda sedaj ji je že bolje. Don Bosko je ma-
ševal v njeni hišni kapeli.
Ali v oratoriju ni nič novega? Pričakujeva novice, ki so mogoče že na poti. Upajmo,
da bodo dobre. Recite tistemu, ki ima večerni govor pri dijakih in rokodelcih, da jim don
Bosko priporoča svoje poslanstvo. Molitve v teh dneh mu niso samo koristne, temveč tudi
nadvse potrebne. Naj don Henrik Bonetti posebej pozdravi moje drage filozofe. Čeprav
sem prepričan, da opravljajo vse v najlepšem redu, jim vendar zelo priporočam premišlje-
vanje in duhovno branje. Verjemite mi, dragi vitez, da potrebujeva Gospodovega blagoslo-
va, ker mora don Bosko opraviti zares nadvse pomembne zadeve. Zemlja je pripravljena,
seme je padlo in vi ste bili delaven kmetovalec. Če bo vse v večjo Božjo slavo in v korist duš,
ne bomo razočarani.
duh. Janez Krstnik Francesia
Dejansko glede tega, kar je don Bosko delal, kar je napovedoval in kar se je
uresničevalo, niso bili razočarani.
Po markizi Villarios je spoznal grofico Calderari, ki je imela popolnoma
neme hčerke, ki niso spregovorile besedice. Grofica je razodela svoje srce don
Bosku. Ta ji je zagotovil, da jo bo mati Božja Marija vsekakor potolažila, če bo
pomagala pri gradnji cerkve Marije Pomočnice.
»Toda ali ne vidite, da ne govorijo?« je grofica z bolečim srcem gledala in
kazala na hčerke.
»Pa bodo govorile,« je odgovoril don Bosko. In tako je tudi bilo. Leta 1870
so živahno govorile. O tem pričata don Rua in don Francesia.
Medtem je velečastiti oče Delfino Gastaldi da Scarnafigi iz reda Manjših
bratov sv. Frančiška, provincialni minister samostana Consolata v Turinu, dne
31. januarja sporočil tudi svojim bratom laikom, ki so jih pregnali iz samostana
in so živeli v oratoriju, da je 14. januarja umrl njegova eminenca Anton Marija
Cagiano de Azevedo, zaščitnik reda, in da je bil za novega kardinala zaščitnika
imenovan kardinal Alojzij Amat. Zato je sobrate v smislu pravil spodbujal, da
naj molijo za umrlega, in jim sporočil nekaj papeževih dovoljenj, dokler bo tra-
jal čas zatiranja.

42.5 Page 415

▲back to top


50.
poglavje
Nič nenavadnega se ni zgodilo – Kneginja Sora in pobesneli pes –
Velikodušna ponudba – Bolni otrok in svetinjica Marije Pomočnice:
uresničena napoved – Ozdravitev: bolniki si želijo don Boskov obisk –
Molitev za grofa Vimercatija – Moteni pogovori odposlanca Tonella za
imenovanje škofov – Pij IX. prosi don Boska za svet in svet tudi sprejme
– Kardinal državni tajnik, odposlanec Tonello in don Bosko – Ljubeznivost
mons. Pacificija do don Boska; ni mu treba čakati v predsobi – Poravnana
nesoglasja – Izbira škofov za izpraznjene škofovske sedeže – Prvi kandidat,
ki ga predlaga kralj – Nenehno prihajanje uglednih obiskovalcev v hišo
Vimercati – Izboljšanje nekemu bolniku – Novi turinski nadškof in don
Bosko – Želijo odprtje salezijanske hiše v Rimu – Veliko ljudi želi govoriti z
don Boskom o svojih dušnih potrebah – Povsod kupujejo Zgodovino Italije –
Trnje in vrtnice: rimski senator opravičen pred papežem.
Don Francesia je vzel tretjič pero v roke in poročal v Turin:
Rim, 17. januarja 1867
Predragi gospod vitez!
Zdi se, da Gospod Bog ne dopusti, da bi don Bosko množil izredna dejanja, kot se je to
dogajalo drugod. In če bi se tudi kaj takega zgodilo, je don Bosko preveč ponižen, da bi mi
povedal vse, kar se dogaja. Napenjam svoje oči in ušesa, da bi vse videl in slišal.
Kneginji Sora je bilo pred dnevi zelo hudo. Pobesneli pes je vdrl v palačo in pretil,
da bo vse ogrizel. Toda potem ko je poklicala na pomoč Marijo Pomočnico, se je vse lepo
izteklo. Zares ne vedo, kako se je to moglo zgoditi. Prinesla je svoj dar in obljubila še večjo
pomoč. Preteklo soboto je don Bosko maševal v kneginjini kapeli in nekdo mu je za doblje-
no milost daroval 1000 frankov.

42.6 Page 416

▲back to top


416
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Don Bosko je obiskal majhnega otroka v hiši De Maistre, ki je bil zelo bolan in se je
zdelo, da bo umrl. Morali bi ga operirati, pa niso vedeli kje. Huda zadeva!
Don Bosko ga je blagoslovil in se s svetinjico dotaknil njegovega telesa. Tam, kjer se
ga je don Bosko dotaknil, je oteklina takoj dozorela in zdravniki so ga mogli operirati.
Toda potem se je zgodilo še nekaj bolj čudnega. Tam, kjer so zdravniki operirali, se je vse
uredilo. Toda na dveh drugih mestih, kjer se je telesa tudi dotaknila svetinjica, se je ote-
klina sama odprla in izcedila. Otroku je bolje in upamo, da bo kmalu popolnoma zdrav.
Pavel De Maistre, 18 mesecev star sin grofa Evgenija, je imel obraz in vrat
tako otekel, da ga je bilo groza videti. Don Bosko ga je 16. januarja blagoslovil in
nato šel maševat v bližnjo cerkev sv. Karla. Bilo je zbranih veliko ljudi, piše vite-
zu kneginja Sora, in ko je sedel v spovednico, je bila ta takoj obdana. Po končani
maši se je stanje bolniku izboljšalo, in ko je prišel zdravnik, je ugotovil, da ga
je mogoče brez nevarnosti operirati, česar prej nikakor ne bi storil. Od tistega
trenutka je oteklina upadla in ozdravitev je bila zagotovljena.
Pa to še ni vse. Potem ko je Božji služabnik blagoslovil otroka, je rekel nje-
govim staršem: »Nikakor ne bo umrl, postal bo duhovnik.« Nihče ni Pavlu pove-
dal, kar je don Bosko o njem napovedal. Razodeli so mu šele potem, ko je postal
jezuit in bil že posvečen.
Grof nam je vse natančno pripovedoval in tudi to, da je bilo v njegovem sta-
novanju pri štirih vodnjakih, ko je bil tam don Bosko, toliko ljudi na stopnicah,
da drugi stanovalci skoraj niso mogli priti do svojih sob. On da se je moral posta-
viti k enim vratom in spuščati noter ljudi, ki so potem odhajali skozi druga vrata.
Druge novice so iz pisma don Francesie:
Predvčerajšnjim zvečer (15. januarja) je prav tako obiskal nekega bolnega dečka, za
katerega ni bilo več upanja. Don Bosko ga je blagoslovil in otrok je začel okrevati. Zdrav-
niki so vsi navdušeni nad uspehi tega njihovega novega kolega. Ni bolnika v celem Rimu,
ki bi si ne želel don Boskovega obiska, pa čeprav bo to na Piazza del Popolo, Borgo Nuovo
ali drugih krajih.
Ni zasebne kapele ne cerkve, kjer ne bi želeli, da bi on daroval sveto mašo.
Don Bosko se zahvaljuje za vse, kar delajo v oratoriju, in vse spodbuja k še večji go-
rečnosti. O, če bi mogli doseči ozdravitev odličnega grofa Vimercatija, našega velikoduš-
nega gostitelja! Vsekakor se mu stanje izboljšuje, vendar še ne more stati na nogah, pono-
či ne more spati in ima celo vrsto motenj, z eno besedo – tu bi bil potreben čudež. Molimo.
Ker don Bosko toliko govori, se mu slabša zdravje. Ima močno otečene noge in ponoči
ne more spati.

42.7 Page 417

▲back to top


BiS 8 — 50. poglavje
417
Te dni ga je popolnoma prevzela skrb za imenovanje škofov.
Dne 21. decembra 1866 je poslanik Tonello začel s kardinalom Antonel-
lijem razpravljati o tej zadevi. Ker so se že vsi pregnani prelati vrnili na svoje
škofijske sedeže, ni bilo potrebnih več dovoljenj. Stvari so hitro napredovale.
Tonello je imel naročilo, da naj privoli v pravične zahteve Svetega sedeža, med-
tem ko je Vegezzi moral odločno odklanjati vsako poravnavo. Tako so opustili
veliko zahtev, med njimi tudi exequatur (privolitev) ali prisego škofov kralju.
Vse od prvega srečanja je kardinal Antonelli izjavil, da Sveti sedež ne bi
delal težav pri imenovanju škofov v starih pokrajinah Piemonta in Lombardije-
Benečanskega, da pa za nobeno ceno ne bi sprejel imenovanja v drugih italijan-
skih državah in zlasti še v pokrajinah, ki so jih odvzeli papežu. To je pomenilo,
da bi celotna srednja in južna Italija ostala brez škofov, kar bi moglo dati oporo
odpadniškim težnjam nekaterih članov italijanske vlade.
Pravosodni minister Borgatti je pisno sporočil Tonellu, da naj se dogovarja
samo ustno in ne dela pisnih pogodb, ker se ni hotel vezati za prihodnost. Vbil si
je v glavo, da razlog države zahteva, da bi imenovali škofe katoliški laiki. Tonello
naj bi v smislu teh navodil poskrbel, da bi pri imenovanju škofov imelo besedo
tudi ljudstvo.
Vlada je tudi zahtevala, da bi morali vsi izvoljeni škofje predložiti bule. Tega
pa kardinal Antonelli ni hotel sprejeti.
Ko je don Bosko prispel v Rim, so stvari bile na tej točki. Bilo mu je zelo
hudo, ko je videl, kako nerodno se je vse skupaj zasukalo, tako da se je zdelo, da
je konec vseh upov. V Piemontu že več kot petnajst let ni bil imenovan noben
škof.
Pij IX. je v tem trenutku poklical don Boska in ga vprašal, kakšne predloge
ima, da bi uskladili razlike.
Proti takemu načinu dogovarjanja so se z vseh strani pojavljali ugovori in
nasprotovanje. Kardinali so zahtevali, da bi se italijanske oblasti popolnoma
podredile zahtevam svetega očeta in da bi vendar že prišlo do kakih sklepov.
Kardinal Antonelli je bil odločen braniti pogoje, ki jih je postavil kraljevski vla-
di. Ministri v Firencah so zahtevali bule. Papež je bil negotov, ker se je bal, da bi
za škofe predlagali vladi naklonjene osebe.
Kakor hitro je don Bosko stopil pred papeža, ga je ta smehljaje se vprašal:
»S katero politiko bi se vi rešili iz toliko zagat?«
»Moja politika je politika vaše svetosti. To je politika očenaša. V očenašu
vsak dan prosimo, da naj pride na zemljo kraljestvo nebeškega Očeta, da naj se
vedno bolj širi, da naj pride vedno bolj do veljave, da naj vse bolj zaživi, postane

42.8 Page 418

▲back to top


418
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
vse močnejše in slavno: Adveniat regnum tuum (pridi tvoje kraljestvo). Samo
to je pomembno.«
Poudaril je, da je treba zagotoviti predvsem korist škofij in najti način, kako
bi jo zagotovili.
»Težko ga bo najti in ne vem, ali nam bo uspelo,« je odvrnil papež.
Don Bosko je odgovoril:
»Prostozidarji ne popustijo. Toda če nam bodo dali, da nadaljujemo, bomo
prišli do srečnega konca.«
Tukaj je predložil svojo zamisel. Nikakor ne delajmo razlike med pokrajina-
mi Piemonta, Lombardije in Benečanskega in državami, ki so jih vzeli italijan-
skim princem in papežu. Naj italijanska vlada predloži za posamezne škofovske
sedeže ljudi, ki jim najbolj zaupa. Isto naj stori tudi Sveti sedež v osebi kardi-
nala Antonellija in v imenu svoje vlade. Končno naj ne odloča niti italijanska
vlada niti vlada Svetega sedeža, temveč naj papež primerja predlog Svetega se-
deža s predlogom italijanske vlade in izbere tiste, ki so obema po volji. Začne
naj se imenovanje samo nekaterih škofov na najbolj potrebne škofije. Ti škofje,
proti katerim kardinal Antonelli ne bi postavil ovir, bi potem predstavili bule
italijanski vladi. Vendar so priporočili, naj ne bi s prezgodnjo objavo teh določil
onemogočili izpolnitve dogovora.
Pij IX. je privolil v don Boskov predlog in mu dal vsa pooblastila za dogo-
varjanje s poslanikom Tonellom, vendar tako, da si je pridržal pravico končnega
odločanja.
Don Bosko je šel h kardinalu Antonelliju in ga po začetnih težavah prepričal
o pravilnosti svojega stališča, se pravi ne toliko političnega kakor veliko bolj
verskega v strogem pomenu besede.
Nato se je odpravil k Tonellu, ki mu je Ricasoli brzojavil: »Skušajte se dogovo-
riti z don Boskom.« Odposlanec, ki nikakor ni bil nasprotnik Cerkve, se je zlahka
domenil z njim, čeprav so bila Ricasolijeva navodila zelo težka. Vendar se je po-
kazal pripravljenega, da je sodeloval s papeževim predlogom. Jasno mu je bilo,
da Pij IX. nikakor ni mogel privoliti, da bi na novo izvoljeni škofje, zlasti tisti, ki so
bili namenjeni nekdanjim papeževim pokrajinam, vlagali bule pri vladi; zato ni
vztrajal pri bulah, temveč se je zadovoljil s preprostim sporočilom o imenovanju.
Ko je papež zvedel o Tonellovi pripravljenosti, je bil zadovoljen in je odo-
bril dogovor. Tudi italijanska vlada, ki ji je bilo veliko do tega, da bi zadovoljila
Francijo, je privolila.
Od tega trenutka dalje se je razgovor med papeškim predstavnikom An-
tonellijem in odposlancem omejil na izbiro imen, ki bi jih odobrili obe strani.
Določila sta samo besedno, da bosta ravnala na naslednji način: obojestransko

42.9 Page 419

▲back to top


BiS 8 — 50. poglavje
419
bi določili škofovske sedeže in kdo bi jih zasedel; papeški delegat bi sporočil
italijanski vladi škofijski sedež in imena izbranih. Sveti sedež bi poslal izbra-
nim bulo, ki bi bila podobna tisti, ki jo je zadnji čas sprejel na novo imenovani
nadškof v Genovi, kar pomeni, da ne bi bilo nič povedanega o zvestobi vladarju.
Izbrani bi prejel povabilo in bi prosil ministrstvo, da izda vsa potrebna poobla-
stila, da bi imenovani škofje dobili na voljo dohodke škofovske mize.
Don Bosko je moral pogosto iti h kardinalu Antonelliju, potem k papežu, od
papeža k Tonellu in od Tonella spet v Vatikan. Na tak način je stopil v tako tesen
stik s papežem, da je bil pri njem vedno takoj sprejet.
Mons. Pacifici, ki je bil v tesnih prijateljskih stikih z Božjim služabnikom in
se je moral dvakrat na teden napotiti v Vatikan v svoj urad, se je vedno ustavil s
svojo kočijo pred Vimercatijevo hišo, da je videl, ali bi se morda tudi don Bosko
moral odpraviti k papežu ali h kardinalu Antonelliju.
Ko so na obeh straneh sklenili pogovore, so imenovali nove škofe. Pij IX. si
je dal predstaviti seznam najboljših duhovnikov v posameznih škofijah in pro-
sil don Boska, da bi ob njihovih imenih napisal opombo o njihovem značaju
in zgledni kreposti. Tudi Tonello je prosil italijansko vlado za imena oseb, ki
jih predlaga za škofe, da jih je predložil papežu. Kralj Viktor Emanuel je izrazil
željo, da bi bil za Turin imenovan nadškof Aleksander grof Riccardi di Netro,
dosedanji škof v Savoni. Papež je privolil.
O tem dogajanju nam poroča don Francesia na koncu svojega pisma, ki nosi
datum 17. januarja 1867:
Pišem ob treh popoldne 18. januarja. Soba je polna ljudi, ki bi radi govorili z don
Boskom. Tukaj so bile dvorne dame neapeljske kraljice s kaplanom Franca II., princesa
Orsini, vitez Schroctez iz Malteškega viteškega reda, toliko grofic in monsinjorjev, da res
ne vem, kako jih je mogel don Bosko vse odpraviti.
Neka uboga ženska, že dolgo bolna in previdena z zakramenti za umirajoče, se je
priporočila don Bosku, da naj jo blagoslovi, če je že ne more obiskati na njenem domu.
Bila je mati petero majhnih otrok. Don Bosko ji je dal običajni nasvet in sedaj vem, da ji je
bolje in da bo kmalu zunaj nevarnosti.
Nadvse veliko je zaupanje, ki ga imajo v don Boska vsi, tudi najbolj visoko postavljene
osebe. On je imel dva dolga razgovora s kardinalom Antonellijem, s katerim sta skušala
izravnati veliko težav politične narave.
Pogovarjal se je s Tonellom, ki je bil z njim izjemno prijazen in je izrazil željo, da bi ga
obiskal vsakokrat, ko bi menil, da ima kake koristne predloge.
Govoril je z bodočim turinskim nadškofom, ki ga je že prej obiskal v Vimercatijevi
hiši. Brez dvoma nam bo zelo naklonjen in – rekel bi – hvaležen don Bosku.

42.10 Page 420

▲back to top


420
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Izrazili so željo, da bi don Bosko v Rimu odprl kak zavod.
Dogovarja se z visoko stoječimi osebnostmi o stvareh, ki bodo zelo koristile Cerkvi.
Pravijo, da z lastnimi očmi vidi, kot je nekoč videl oratorij, veliko stvari, ki so se iz videnj
spremenile v dejanja in dejstva.
S svojim svetim početjem je tako znal pridobivati ljudi, ki sicer niso bili pobožni, da so
komaj čakali, da bi se mogli pri njem spovedati. Spoprijateljil se je s papeškimi dragonci,
ki so želeti kljub mnogim težavam z njim govoriti o duhovnih zadevah. V kratkem času
je postal don Bosko apostol Rima. Marsikomu je, čeprav ga ni prej poznal, razodel nje-
gove grehe. Zato si lahko mislimo, kako zelo so si želeli zlasti mladi ljudje govoriti z don
Boskom. Naval ljudstva budi v vseh veliko začudenje.
Ker so na vrata rimskih cerkva nabili razglase o don Boskovi Zgodovini Italije, je zelo
veliko povpraševanje po tej knjigi.
Predvčerajšnjim je bilo kosilo pri rimskem senatorju in nato razgovor o finančnih
sredstvih, ki jih je začelo primanjkovati. Don Boska so poslušali pozorno, kakor če bi bil
prerok.
Kak goreč superlativ z namenom, da bi podprl don Boska, je razširil o njem neresnič-
ne novice, ki bi mu lahko škodovale.
Ko je vaš gospod brat (pater Oreglia) rekel, da je don Bosko v Rimu prava katoliška
razstava, je povedal čisto resnico. Tukaj pred seboj imam kup vizitk uglednih osebnosti, ki
so prišle v naše stanovanje, pa niso mogle don Boska niti videti, kaj šele z njim govoriti. Če
bi naši dečki videli, kako slovesno sprejemajo don Boska ljudje, ki ga niso prej nikdar vide-
li, bi jim to bilo v veliko spodbudo in bi znali veliko bolj ceniti njegovo stalno navzočnost
v oratoriju. O tem sem premišljeval vsakokrat, ko so prihajali k nam grofi, princi, markizi
in so se želeli vsaj dotakniti njegove roke, poljubiti njegovo obleko in prejeti njegov bla-
goslov. Z ljubeznivim pismom ga je povabil na kosilo knez Salviati, princ Borghese ga je
prosil, da bi maševal v njegovi hišni kapeli, in prav tako tudi princ Torlonia. Kljub temu
da se ni zgodilo nič posebnega, vlada povsod veliko navdušenje. Dejstvo pa je, da vsi, ki so
govorili z don Boskom ali ga samo videli, odhajajo od njega potolaženi.
Zgodovino Italije bi vsi radi kupili. V nedeljo bova na kosilu pri Civiltà Cattolica. Tis-
tim, ki so pisali don Bosku, povejte, da je njihova sporočila prebral in da bodo kmalu dobili
odgovor. Novice iz oratorija pričakujeva z isto veliko željo, kot vi vsi pričakujete novice iz
Rima. Lepo mi pozdravite vse člane družine Occelletti in fante iz Oratorija sv. Jožefa.
duh. Janez Krstnik Francesia
Iz pisma tudi razbiramo, da je bil don Bosko 16. januarja povabljen na
kosilo k markizu Frančišku Cavallettiju. Ta je bil 10. julija 1865 imenovan za
rimskega senatorja, se pravi za guvernerja in bi moral ostati v službi šest let.
Ker je bil odgovoren za red v mestu, so ga sovražili tako notranji kakor zunanji
nasprotniki in je živel sredi spletk, zarot in izdajstev. Toda priče njegovega ne-
uklonljivega duha so pisma, ki jih je pisal don Bosku.

43 Pages 421-430

▲back to top


43.1 Page 421

▲back to top


BiS 8 — 50. poglavje
421
Vendar so ga kljub njegovi zavzetosti za obrambo papeškega prestola očr-
nili pri papežu. Ko ga ni bilo v mestu, so liberalci našli način, da so poslali Piju
IX. spomenico s 25.000 podpisi, v kateri ga spodbujajo, da bi se odpovedal časni
oblasti. Ker ni znal preprečiti izvedbe te zahteve, je papež to vzel za pomanjka-
nje zvestobe in previdnosti.
Ker je don Bosko predvideval dogodke 21. maja 1866, je pisal vitezu Oreg-
li, ki se je mudil v Rimu: »Njegovi vzvišenosti markizu Cavallettiju, senatorju
Rima, povejte: Božja previdnost mu pripravlja lep šopek izbranih vrstnic, toda
če jih bo hotel vzeti v roke, ga bo skrito trnje zelo zabolelo. V kratkem bo zvedel
vse. Ne morem pisati več.«
V tem trenutku je moral markiz občutiti bolečine, ki mu jih je prizadevalo
trnje. Službi se ni hotel odpovedati zato, ker je vedel, da bi na njegovo mesto
postavili po partizanskih spletkah klavrnega hinavca, velikega sovražnika pa-
peža. On je bil močan in odločen človek, ki je bil pripravljen za papeža trpeti
kakršnokoli obrekovanje in žalitev. Toda ostati na oblasti, ko je videl, da papežu
ni po volji, pa tudi ni hotel. Don Bosko ga je pomiril in obljubil, da bo on sam
o tem govoril s papežem, ko bo še istega popoldneva šel v avdienco. Pozno po-
poldne se je odpravil v Vatikan in obljubil, da bo prišel na večerjo ob sedmih.
Pri papežu je bil sprejet ob 5. uri, vendar ga ob sedmih še ni bilo nazaj. Ob pol
osmih je markiz že hotel sesti k večerji. Tedaj pa je prišel don Bosko z nasmeja-
nim obrazom. Markiz je ukazal služabnikom, da so se oddaljili, in je ostal sam s
člani svoje družine. Takoj je vprašal don Boska:
»No, kaj je rekel papež?«
»Papež je pokazal do vas izredno naklonjenost in mi je dejal: Recite moje-
mu dragemu markizu …«
»Je rekel dragi? Je rekel dragi?« je vzkliknil ves prevzet markiz.
»Celo dvakrat je ponovil ta stavek.«
»Zadosti, zadosti! Nič drugega nočem slišati. Papež je rekel dragi moj mar-
kiz! Ne želim si nič drugega. Naj me prostozidarji še tako črnijo, me ne prizade-
ne, ko me je papež imenoval dragi markiz.«
Don Francesia je bil navzoč pri razgovoru. Markiz je svojo globoko vdanost
do papeža pokazal s tem, da ga je ščitil vse do leta 1870, zlasti še v nemirih v
jeseni leta 1867.

43.2 Page 422

▲back to top


51.
poglavje
Plemiški mladeniči ministrirajo pri don Boskovi maši – Pisma iz oratorija
don Bosku – Pismo don Francesia njegovim učencem; ponovna don Boskova
avdienca pri papežu; duhovni darovi, ki jih je papež podelil don Bosku;
ozdravitve; neka mati predstavi don Bosku svojega umirajočega otroka;
srečen tisti, ki živi ob don Boskovi strani; grofu Vimercatiju se zdravje
izboljšuje; molitve v sobah sv. Alojzija, sv. Stanislava Kostke in sv. Janeza
Berhmansa – Pogovori Pija IX. z don Boskom; trije papeži dolžniki don
Bosku; izpolnjena prošnja – Don Bosku ponudijo vodstvo La Vigna Pia –
Težave za podelitev odpustnic za duhovniško posvečenje in za odobritev
pravil; pogovor s tajnikom kongregacije za redovnike – Don Bosko na kosilu
s patri Civiltà Cattolica; pripoveduje o svojih srečanjih z Ricasolijem in
Tonellom – Očetu Perroneju odpošlje protestantske knjige z namenom, da
bi jih zavrnil – Odlični cerkveni možje imajo don Boska za svetnika – Pater
Mortara opiše svoje vtise na osnovi opazovanja don Boska in priznava v
njem dar razpoznavanja duhov
Plemiči, ki so imeli v svojih palačah zasebne kapelice, so tekmovali med
seboj, kdo ga bo dobil, da bi maševal pri njih, in plemiški sinovi so med seboj
tekmovali, kdo bi mu ministriral. Princ Pavel Borghese mu je želel ministrirati
v Rimu in tudi, ko se je napotil iz mesta. Vsi so navdušeno pripovedovali o tistih
veselih trenutkih. Markiz Jakob Antinori je meseca marca 1868 pisal don Bosku
iz Kolegija plemičev, ko je bil študent prvega leta filozofije: »Upam, da niste po-
zabili name, kakor vas nisem nikdar pozabil jaz, odkar sem imel srečo, da sem
govoril z vami v hiši grofa Vimercatija in imel čast, da sem vam ministriral na
dan sedeža sv. Petra 18. januarja v hiši gospe grofice Mellingen.«

43.3 Page 423

▲back to top


BiS 8 — 51. poglavje
423
Dne 19. januarja je Božji služabnik po sveti maši, ki jo je daroval v hiši dru-
žine kneginje Di Sora, šel v avdienco k papežu.
Don Francesia je poročal o tem dogodku v svojem živahnem slogu v orato-
riju v Turinu. Don Bosko je sicer prejemal veliko pisem od svojih dečkov, ven-
dar jih je bilo veliko manj kot leta 1858. Tako je trdil don Durando, ki je izročal
pisma. Razlog za ohlajene odnose je bilo dejstvo, da se don Bosko ni mogel več
trajno muditi med svojimi fanti kakor prva leta in na novo sprejeti gojenci niso
imeli priložnosti, da bi ga spoznali.
Predragi fantje!
Rim, 21. januarja 1867
To moje pismo je v celoti namenjeno vam. Že toliko časa nimam sreče, da bi vas videl
in da bi vam govoril, čeprav čutim živo željo, da bi vam povedal kako besedo, zlasti pa vam
moram sporočiti veliko pomembnih stvari.
Preteklo soboto, to je sedem dni po prejšnjem sprejemu pri svetem očetu, je bil don
Bosko ponovno klican v avdienco. Da bi mogel s papežem bolj mirno in obširno govoriti, je
šel k njemu ob štirih popoldne, to je v času, ko papež sprejema najuglednejše obiskovalce.
Ne morem vam povedati, kako veliko zanimanje vzbuja pri Rimljanih osebnost našega
don Boska, in zato se tudi ne boste čudili, da ga sam sveti oče kliče k sebi v Vatikan. Tudi
jaz sem bil zraven in lahko si mislite, v kako veliko svoje zadovoljstvo. Kako veličastne
sobane, v katerih bi lahko imeli svoje odmore, koliko širokih in dolgih hodnikov, koliko
slik in koliko drugih stvari, ki si jih vi veliko lažje predstavljate, kot jih morem jaz opisati.
Ob štirih je torej don Bosko vedno miren in dobre volje stal pred svetim očetom. Ka-
kor hitro ga je ta zagledal, je vzkliknil:
»O, predragi moj don Bosko, pridite, že dolgo sem si vas želel spet videti.«
Čeprav slovim kot človek z dobrimi ušesi, nisem slišal nič drugega. S papežem se je
pogovarjal več kot eno uro. Ni mogel pozabiti na vas. Ko je bil tako skupaj z namestnikom
Jezusa Kristusa na zemlji, je prosil veliko duhovnih darov za vas, za oratorije v Turinu, za
fante v Lanzu in Mirabellu.
Naš dobri don Bosko vas ima tako zelo rad v Jezusu Kristusu, da povsod, kamor gre,
misli na vas. Zato si dobro zapomnite in si zapišite na najbolj priljubljeno in najlepše mes-
to, da vam njegova Svetost Pij IX. podeljuje popolni odpustek in articulo mortis (ob smrtni
uri), popolni odpustek vsak mesec za vse življenje, če ste se dobro spovedali in prejeli sveto
obhajilo. Kako lepi darovi, dragi moji fantje, ki jih je mogoče le redko prejeti in za kar bi
drugi žrtvovali bog si ga vedi kaj.
Sveti oče se je zanimal za vas, govoril je tudi o Dominiku Saviu in o drugih fantih, ki
se mu bližajo v kreposti. Zelo se je razveselil, da se je toliko fantov odločilo, da ga bodo v
tem posnemali. Darove, ki nam jih je sveti oče v svoji dobrohotnosti naklonil, moramo zelo
ceniti in storiti vse, da ne bodo šli mimo nas brez koristi. Še veliko drugih stvari je prosil
za vas, kar vam bo don Bosko sam povedal.
In vi, dragi moji prijatelji, molite kaj zanj? Če bi vedeli, s kakšnim zanimanjem in
zadovoljstvom prebira vaša pisma! Nikar ne mislite, da jih odlaga ali jih dá brati svojemu

43.4 Page 424

▲back to top


424
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
tajniku. Nikakor ne, pač pa za vsakega pripravlja oseben odgovor kot spomin na njegov
obisk v Rimu. Ker vas tako dobro poznam, vem, kaj pričakujete od vsega tega. Nekateri so
mi pisali – tudi v delno strogem prijateljskem tonu, da naj vam sporočim kaj izrednega o
don Bosku. O, dragi moji, kako zelo rad bi zadovoljil vaše želje, toda kaj morem za to, če se
don Bosko z dejanji temu zoperstavlja? Vedeti morate, da je don Bosko prosil in še prosi,
da bi se mu v Rimu ne pripetilo nič posebnega, da ne bi še bolj pritegoval pozornosti nase.
Vendar ga Gospod ni popolnoma uslišal in tako se je tu in tam zgodilo kaj posebnega.
Neki neapeljski princ, ki je imel stalno vrtoglavico, je bil po enem samem don Bosko-
vem blagoslovu v trenutku ozdravljen. Preteklo soboto se je prišel zahvalit in videl sem, da
je prinesel obilen dar za cerkev.
Neki zelo bolan deček, ki ga je don Bosko samo blagoslovil, je že prišel s svojim oče-
tom, da se je zahvalil za popolno ozdravitev. Zdi se, da se bolezni bojijo don Boskove roke
in bežijo pred njim. To je splošno prepričanje tukaj v Rimu in veliko težko bolnih prihaja k
don Bosku, rekel bi popolnoma prepričanih, da bodo ozdraveli.
Tako sem bil v soboto priča ljubkemu prizoru. Don Bosko je ravno hotel iti v Vatikan,
ker je bil, kakor po navadi, pozen. Toda vratarnica palače je bila polna ljudi, ki so ga hoteli
videti, z njim govoriti, se dati blagosloviti in se spovedati. Neka preprosta ženska se je,
ko je videla, da hoče oditi, vrgla pred njegove noge, dvignila kvišku majhno deklico, ki je
umirala, in vzkliknila:
»Glejte, umira mi, gospod, umira mi! Blagoslovite jo. Saj vidite, da umira.«
Ni mogla reči kaj več, kajti bolečina ji je vzela besedo. Vsi so se jokali in tudi tam
navzoči vojaki so si brisali solze ganjenosti. Don Bosko je deklico blagoslovil in jo odposlal
v miru. O, da bi ji Gospod dal plačilo za njeno vero in jo ozdravil, saj je življenjska tolažba
te žene. Tudi vam jo iz srca priporočam.
Ne vem, ali ste že kdaj videli sliko, kako naš Božji odrešenik blagoslavlja otroke. To je
nekaj, kar tolikokrat vidim tukaj v Rimu, ko hodi don Bosko po ulicah in cestah. Toda niso
samo ubogi preprosti ljudje, ki si želijo don Boskovega blagoslova, temveč tudi monsi-
njorji, škofje in celo nadškofje. In kamor koli gre, pušča za seboj tako veliko željo, da bi ga
spet videli, da vam tega ne morem povedati. Kakšno srečo imajo, tako slišim velikokrat
govoriti ljudi, dečki v Turinu, da so lahko vedno ob tem svetem duhovniku. Zato z žalostjo
v srcu mislim na tiste, ki prezirajo ta blagoslov. Sicer jih je zares malo, toda nekaj jih je.
Don Bosko se vam zahvaljuje za vse, kar storite zanj, zlasti za sveta obhajila, kajti vsa-
ka stvar mu pride prav. Vem, da si vsak želi pisma od njega, toda za zdaj mu je zares nemo-
goče, da bi pisal vsakemu posebej, zato me prosi, da vas v njegovem imenu vse pozdravim.
Grof Vimercati po zaslugi vaših molitev napreduje v zdravljenju in v kratkem ga
bomo videli, kako bo že sam hodil na sprehod. Imam še celo vrečo stvari, ki vas gotovo
zanimajo, in jo bom ob prvi priložnosti izpraznil. V sobanah svetega Alojzija Gonzage,
Stanislava Kostke in Janeza Berhmansa sem goreče prosil za vas, da bi jih mogli posne-
mati v vseh njihovih krepostih in zlasti še v sveti čistosti.
Zbogom. Naj vas nebo blagoslovi, kar vam iz srca želi vaš vdani prijatelj v Jezusu in
Mariji
duh. Janez Krstnik Francesia

43.5 Page 425

▲back to top


BiS 8 — 51. poglavje
425
V naslednjem pismu don Francesia spet poroča o novi avdienci don Boska
pri svetem očetu. Nihče si ne more predstavljati, s kakšno domačnostjo se je sve-
ti oče pogovarjal z don Boskom. Ko sta govorila o žalostnem položaju, v katerega
so spravili Cerkev sektaši, o slabših časih, ki so ji jih pripravljali, in o vzrokih, ki
so omogočili toliko žalostnih dogodkov, je papež vprašal don Boska za njegovo
mnenje zlasti o zelo pomembnem vprašanju z naslednjimi besedami:
»Kaj mislite o pomilostitvi vseh političnih zapornikov, ki smo jo ob začetku
našega papeževanja razglasili za vse podložnike papeške države?«
Božji služabnik se je o tem vprašanju obotavljal dati odgovor, kajti nihče ni
mogel predvidevati, kakšne slabe posledice bi se mogle izcimiti, če bi še naprej
veljali strogi sodni postopki. Toda papež je dejal:
»Povejte, povejte brez strahu svoje mnenje.«
»Vaša svetost,« je odgovoril don Bosko, »je s tem dejanjem vladarske veli-
kodušnosti sledila velikodušnosti svojega srca in upala, da bo spreobrnila tiste
verolomneže. Zdi se pa, da ste storili isto kot Samson, ki je polovil in zaprl sku-
paj 300 lisic in jih potem spustil na svobodo. Te so se potem razbežale na vse
kraje in ponesle s seboj goreče bakle ter požgale vso žetev.«
»Ta prispodoba ne drži,« je menil papež.
In don Bosko:
»Similitudines non sunt undequaque urgendae« (prispodob ne smemo na
karkoli nanašati).
»In kljub temu se nam zdi, da smo ravnali prav,« je dodal papež, »vendar
nam ugaja vaša prostodušnost.« Nato je dodal: »Res je, zmotili smo se. Vendar
menimo, da ta naša nedolžna zmota vstopa v načrte Božje previdnosti. Če bi se
upirali tem težnjam, ki so postale tudi pri vernih katoličanih splošna želja, bi
lahko obdolžili papeštvo nepopustljivosti in bi si tako odtujili moderno druž-
bo. Nasprotno pa smo z obilico velikodušnosti, ko smo dodelili državljansko
svobodo v smislu bistvenih pravic Cerkve, razkrinkali hinavščino tistih, ki so
zahtevali te pravice zato, da bi zatirali Cerkev.
Po še nadaljnjem presojanju je don Bosko imel zadoščenje, da je iz ust sa-
mega papeža in namestnika Jezusa Kristusa slišal naslednje besede:
»Trije papeži so vaši dolžniki. Branili ste njihovo onečaščeno dostojanstvo
z Zgodovino Italije, Zgodovino Cerkve in Katoliškim branjem.«
Don Bosko je duhovito dodal:
»Ne samo pretekli, temveč tudi sedanji.« S tem je hotel nakazati, da potre-
buje podporo njegove svetosti.
Pij IX. je dobro razumel in dodal: »Razumem. Imate kaj pripravljeno za
podpis?«
Božji služabnik je predložil papežu prošnjo, jo prebral in prosil za zapro-
šeno uslugo. Navajamo prošnjo in v kurzivnih črkah podajamo, kar je papež
napisal lastnoročno.

43.6 Page 426

▲back to top


426
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Prevzvišeni Oče!
Duhovnik Janez Bosko, vrhovni predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega, ustano-
vljene v Turinu v želji, da bi delal za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš,
ponižno prosi vašo svetost, da bi mu blagovolili podeliti oblast, da bi glede na pot-
rebe in okoliščine pooblaščal duhovnike svoje Družbe za blagoslavljanje križev, svetinjic,
rožnih vencev itn. z vsemi pristojnimi odpustki.
(20. januarja 1867 za sedaj in v prihodnje za sedem let.)
Poleg tega prosi, da bi po potrebi smel dati dovoljenje duhovnikom, članom Družbe
in fantom, ki so od njega odvisni, da bi brali in imeli pri sebi prepovedane knjige, ki so jim
potrebne za njihovo službo.
(Za deset primerov.)
Kočno isti duhovnik Janez Bosko prosi vašo svetost za dovoljenje, da bi smel darovati
sveto mašo pred jutranjo zoro, če bi bilo to potrebno.
(Za sedem let, kakor zgoraj.)
Papež Pij IX.
Don Bosko je svetemu očetu poročal o ponudbi denarja in stavb, da bi v
Rimu odprl kak svoj zavod. To si je tudi želel. Pij IX. mu je omenil Vigna Pia,
lepo ustanovo, ki si jo je on sam zamislil in mu je o njej govoril že leta 1858. To
je bila neke vrste kmečka hiša za kakih sto zapuščenih, zanemarjenih dečkov
brez doma, ki naj bi se tam vzgajali. Vodstvo je bilo izročeno nekim francoskim
redovnikom, ki bi bili takoj pripravljeni prepustiti zavod komu drugemu. Pij IX.
je želel, da bi sinovi Oratorija sv. Frančiška Saleškega prevzeli vodstvo. Knez
Salviati je bil ves navdušen za ta načrt in sta zato z don Boskom šla obiskat
Vigna Pio. Toda iz razgovorov, ki so trajali več mesecev, se ni nič izcimilo, ker
vodstvo dobrodelnih ustanov v Rimu ni hotelo niti malo odstopiti od svojega
vpliva. Neki rokopis nam podaja izhodiščne vidike prenosa vodstva, ki se nam
zdijo tako pomembni, da jih bomo objavili.
predlog o upravi ustanove, imenovane vigna pia, v mestu rimu
Duhovnik Janez Bosko prevzema vodstvo ustanove, imenovane Vigna Pia, z nasle-
dnjimi pogoji:
1. Poskrbel bo za zadostno število oseb, ki se bodo zavzele za versko, moralno, ume-
tniško in učno vzgojo, sorazmerno s starostjo, položajem in potrebami gojencev.
2. Gojenci se bodo ukvarjali s poljedelstvom in najpotrebnejšimi obrtmi, kot so če-
vljarstvo, mizarstvo, krojaštvo, kovaštvo, in tudi s šolanjem, če bo to primerno.
Vsi bodo obiskovali večerno šolo, kjer se bodo učili tudi glasbe.
3. Ravnatelj ustanove je odgovoren za disciplino, vendar ne more ne sprejeti ne
odposlati nobenega gojenca brez privolitve uprave.
4. Ravnatelj bo poskrbel za hrano, obleko, zdravniško oskrbo, mojstre, brivce, pe-

43.7 Page 427

▲back to top


BiS 8 — 51. poglavje
427
rilo, popravilo obleke in čevljev in vse drugo, kar je potrebno. 
5. Glede obdelovanja zemlje se bo določilo, ali naj bo pod vodstvom uprave ali rav-
natelja. Vsekakor naj se gojijo povrtnine za uporabo zavoda.
6. Uprava daje ravnatelju na voljo možnost, da na svoj račun sprejema fante in jih
usmerja v obrt ali k šolanju, če je le zadosti prostora.
7. Uprava bo za vsakega gojenca plačala ravnatelju en frank na dan do števila sto.
Za tiste, ki bodo prekoračili to številko, pa 90 centov. Ravnatelj, učitelji, asistenti
in služabniki bodo prav tako prejemali od uprave po en frank na dan.
8. S to vsoto bo uprava poravnala vse izdatke, razen tistih, ki so potrebni za ohra-
njevanje in razširitev ustanove.
9. Uprava bo ravnatelju dala na posodo tri tisoč skudov za tekoče izdatke in za
nakup potrebnih zalog.
10. To vsoto bo ravnatelj začel vračati po enem letu tako, da bo uprava odtrgovala
tri franke od mesečnine vsakega gojenca.
11. To posojilo bo zaščiteno s sredstvi, za katere se je treba domeniti.
12. Pogodba velja za pet let, in če bi katera izmed obeh strank iz umestnih razlogov
želela prekiniti dogovor, mora to sporočiti dva meseca prej.
13. Če bi se hrana izredno podražila, bo uprava poslala svoje strokovnjake, ki bodo
ugotovili na novo nastale potrebe in bodo ukrepali glede na resnost položaja.
14. S prevzemom vodstva bo izdelan seznam predmetov v ustanovi, ki bo služil za
oddajo v primeru spremembe namena. Izvzeti so predmeti, ki se izrabljajo z
uporabo. Ti predmeti se bodo vrnili v stanju, v kakršnem bodo takrat.
15. Pogodba začne veljati leta ...
Drugi razlog, zakaj se je don Bosko odpravil v Rim, je bila dokončna potr-
ditev Salezijanske družbe ali vsaj oblast, da bi kot ordinarij lahko izdajal listi-
ne za pripustitev klerikov k svetim redovom. Papež, ki je bil don Bosku zelo
naklonjen, je podrobno govoril z njim o tej zadevi, vendar je želel, kakor je bilo
razumljivo, da bi stvari potekale po običajni poti. Zato mu je dejal:
»Prav, obrnite se na kongregacije, in ko bodo one odločile, bom nastopil jaz.«
Toda težava je bila tukaj. Don Bosko si ni mogel pridobiti članov kongrega-
cije za škofe in redovnike. Zlasti glede obljube uboštva, kakor si jo je on zami-
šljal, je po nepotrebnem izgubljal čas in besede. Poleg tega pa so člani kongre-
gacije skušali čim bolj razširiti svojo pravnomočnost nad redovnimi družbami
v korist škofov.
Med vsemi je bil don Boskovim zamislim najbolj nasproten mons. Svegliati,
tajnik kongregacije za škofe in redovnike, človek velikega vpliva, od katerega je
bila v veliki meri odvisna odločitev. Papež je don Boska poslal k mons. Sveglia-
tiju in mu dal vedeti, da bo stvar sklenjena, če bo pridobil njega. Pri tem pogo-
voru s papežem je bil navzoč tudi mons. Ricci, ki se je vdal don Boskovim proš-

43.8 Page 428

▲back to top


428
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
njam in ga spremljal v palačo kanclerstva, kjer je imel svojo pisarno Svegliati.
Šel je tudi don Francesia in morali so čakati več kot eno uro, ker tajnika ni bilo.
Utrujeni od tolikega čakanja, so se odločili, da gredo domov, toda v trenutku, ko
je don Bosko kazal don Francesii kraj, kjer so umorili grofa Pellegrina Rossija,
je prišel mons. Svegliati. Mons. Ricci mu je predstavil don Boska z besedami:
»To je don Bosko iz Turina. Sveti oče želi, da bi uredili zadevo in bi videli,
kako naj se stvar izteče.«
Tajnik je vljudno pozdravil don Boska, ki mu je rekel:
»Upam, da je monsinjor prejel in prebral spomenico, ki sem jo naslovil na
Sveto kongregacijo, in pravila Družbe sv. Frančiška Saleškega.«
»Prebral sem tako spomenico kakor pravila. Toda, oprostite mi, presene-
čen sem nad zamislijo, ki jo nakazujete. Kako hočete uskladiti na primer oblju-
bo uboštva z lastništvom časnih dobrin?«
»Pa vendar. Če mi monsinjor dovoli, da povem svoje stališče, boste videli,
da stališče ni nasprotno obljubi uboštva, kakor se to zdi vam.«
»To bo zelo težko. Treba je dobro premisliti. In to, kar želite doseči glede
odpustnic, je nedopustno.«
»Toda sveti oče mi je vendarle rekel, da si to želi …«
»Sveti oče? Toda ali se sveti oče sploh spominja odlokov, ki jih je on sam
izdal? Dajte se prepričati, don Bosko, da to ne gre.«
»Monsinjor, poslušajte me …« In začel je razlagati svoje razloge, zavračati
morebitne ugovore, ki bi mu jih mogli postaviti, in dokazovati primernost, da,
celo potrebnost njegovih prošenj. Toda mons. Svegliati je od časa do časa rekel:
»To ni mogoče.« Ni bilo načina, da bi mogel dati kak drug odgovor.
Bil je zares edinstven prizor. Ker je bil mons. Svegliati odločen, da ne bo v
nič privolil, in ga je don Boskova vztrajnost dražila, je storil vse, da se njegov
pogled ni srečal z don Boskovim, zato se je nenehno obračal vstran. Don Bosko
pa, miren in odločen, da dobi pritrdilni odgovor, mu je nenehoma sledil, tako
da je bil vedno pred tajnikom, ki se je večkrat, ne da bi se tega zavedal, zasukal
popolnoma okoli svoje osi. Ta pogovor je trajal dolgo in zelo zabavno za tistega,
ki je bil vsemu priča. Končno ga je don Bosko prosil:
»Če bi mi monsinjor naklonil majhen sprejem na svojem stanovanju, bi mi
mogoče uspelo, da bi ga prepričal o svojih razlogih.«
Mons. Svegliati, ki je bil nadvse vljuden gospod, mu je odvrnil:
»Kar pridite. Z veseljem vas bom sprejel. Vendar bo vse zaman. To ni mogo-
če, to ni mogoče! In meni je žal, da vam povzročam tolikšno izgubo časa.«
»V Rim sem prišel predvsem zaradi te zadeve, in če ne povzročam monsi-
njorju prevelike nevšečnosti, bo to zame nadvse zaželen razgovor.«
»Prav, pričakujem vas.«

43.9 Page 429

▲back to top


BiS 8 — 51. poglavje
429
Don Bosko je šel. Dolgo sta razpravljala, in ko sta končala, se je zdelo, da je
bil zadovoljen. Mons. Svegliati ni več tako nepopustljivo ponavljal »to ni mogo-
če«, kar je popolnoma opustil dve leti pozneje, ko mu je blagoslov Marije Po-
močnice povrnil zdravje.
Dne 20. januarja je bil don Bosko na kosilu z uredniki Civiltà Cattolica. Go-
vorili so o imenovanju novih škofov in ti patri so hoteli iz don Boskovih ust
slišati pogovor, ki ga je imel z ministrom Ricasolijem v Firencah, in razgovore s
poverjenikom Tonellom. Don Bosko, ki je govoril o zanj zelo pohvalnih stvareh,
je govoril o vsem z nadvse veliko preproščino, ne da bi povzdigoval samega
sebe. Znal je dejstva tako predstaviti, da so patri občudovali njegovo ponižnost
in trdili, da se tako vedejo svetniki. Don Francesia jih je slišal vzklikati:
»Je mogoče tako zelo pomembne stvari povedati na bolj preprost način?«
In pater Oreglia je stvari tako uredil, da jih je don Bosko ob različnih prilo-
žnostih ponovil štiri ali petkrat.
Verjetno so na tem kosilu govorili o protestantski propagandi in se dogo-
vorili, da bi pater Perrone napisal poljudno knjigo o njihovih zmotah. Knjigo bi
natisnili v oratoriju v Turinu.
Predragi don Barberis!
Naj bo malo dela tudi za knjižničarja. Bodi tako dober in mi poišči naslednje prepo-
vedane knjige: Valdeški katekizem, ki ga je napisal Osterwald; Liturgia dei Valdesi, ki so
jo natisnili v Lausanni; Arturo Bert, Inni cattolici ali Prvotni kristjani, Amico di famiglia,
molitvenik in še druge protestantske knjige. Na vsako knjigo vtisni oratorijski pečat, po-
veži vse v en poštni zavoj in po Buzzettiju priporočeno pošlji na naslov
Velečastitemu patru gospodu P. Perroneju SJ
Collegio Romano, Rim
Ljubi me v Gospodu in moli zame, ki sem ves tvoj v Jezusu Kristusu vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
P. S.: Pozdravi mi Bisia.
V Rimu je bil don Bosko predmet najbolj natančnega opazovanja visokih
cerkvenih osebnosti. Pater Oreglia je povedal:
»Bil je pravi svetnik: vsi so ga opazovali, vendar niso na njem našli nič nep-
rimernega. Hodi na pojedine in nikdar ničesar ne prosi in ne zavrača, si želi ali
odbija, hvali ali kara. Kozarčku vina, ki ga pije vedno mešanega z vodo, ne vidi
nikdar dna.
Tako je delal tudi v Turinu. Ko se je vračal z velikih pojedin, je zvečer s te-
kom jedel znova in znova prekuhano riževo mineštro, ne da bi kdaj kaj pustil
na krožniku.
Don Francesia je vztrajal in patra Oreglio izzival:
»Kar se tiče premagovanja, res ne vem, kje bi bilo pri vsem kaj heroičnega.«

43.10 Page 430

▲back to top


430
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Kar se tiče premagovanja, bi ga lahko razglasili za svetnika že samo zaradi
njegove potrpežljivosti pri sprejemanju ljudi.«
In to je tudi res. O njem je pisal velečastiti oče Feliks Giordano iz reda Ma-
rijinih oblatov: »Načelo sv. Terezije 'Nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne vrže s
tira' se zdi, da je bilo vodilo, ki je Božjega služabnika uravnavalo v vseh dejanjih
do take mere, da se je zdelo, da je to postala njegova druga narava. Je bil kdaj
človek, ki bi bil zaposlen s toliko stvarmi, nalogami in najbolj nasprotnimi si
zadevami? Pomislite, nekega dne mi je zaupno pripovedoval o raztresenosti,
zaradi katere je bilo v nevarnosti krmilo njegove ladje: »Glej, med toliko pismi,
ki mi vsak dan dežujejo od vseh strani, je v povprečju šest takih, ki me silijo, da
položim glavo med roke, da bi našel malo luči, da bi mogel pametno odgovori-
ti.« In poleg tega toliko ur sprejemov vsak dan, brez konca poslušanje obupanih
ljudi, revežev, neotesanih, pogosto nadležnih in nemalokrat vsiljivih. In on je
vse sprejemal s smehljajem na ustih, vse je pozorno poslušal, ne da bi se mu
mudilo, da bi jih odslovil. Zgodilo se je, da je moral zaradi nujnih opravkov iz
hiše in se ni mogel kmalu vrniti. Toda že spodaj na dvorišču ga je kdo čakal, na
cesti in ulicah so ga ustavljali ljudje. On se je zadrževal v ljubeznivem pogovoru
z vsemi in jih poslušal, kot da ne bi imel nobenega drugega opravka na sve-
tu. Taka potrpežljivost in mirnost, taka silna ravnodušnost se bo zdela našim
zanamcem nekaj nemogočega, kakor se je sodobnikom zdelo, da česa takega
nihče ne zmore.
Dne 21. januarja je bil don Bosko gost Regularnih kanonikov v Lateranu, ki
jim po domače pravijo rocchettini. Ti redovniki so upravljali cerkev sv. Petra V
vezeh, blizu katere je stanoval grof Vimercati. Tja je don Bosko pogosto hodil
maševat in se je spoprijateljil z mladim redovnikom Edgarjem Mortaro, katere-
ga krst je povzročil silno vznemirjenje v judovski sinagogi, pri vseh sektah, ki so
bile sovražne Cerkvi, in celo med diplomati nekaterih držav. Papež ni popustil,
mladi fant je junaško vztrajal in se pripravljal na prejem duhovništva. Oče Pij
Mortara nam je leta 1898 iz Marseilla poslal naslednje poročilo:
Puščam prostost peresu, ki zapisuje občutja globokega spoštovanja, ki so
povezana s spominom na Božjega služabnika don Boska in njegove ustanove,
katerih razvoj napolnjuje z občudovanjem vse tiste, ki ga poznajo.
Vse od leta 1867, ko sem bil še mlad redovnik sholastik pri sv. Petru V vezeh
v Rimu in pri Regularnih kanonikih v Lateranu, sem slišal govoriti o don Bosku
in sem imel čast in srečo, da sem ga večkrat videl pri oltarju in me je spodbujala
njegova globoka pobožnost, na kateri ni bilo nič izrednega in izumetničenega.
Ko se je vračal v zakristijo in so pobožni ljudje kleče prosili častitljivega
Božjega služabnika za blagoslov, se nisem mogel nagledati in načuditi njegovi
ponižni skromnosti brez nasilnosti, polni preproščine in pristne kreposti. Vse
to se mi je globoko vtisnilo v spomin.
Potem ko se je na hitro pokrepčal, je bil ves ljubezniv vsem na voljo in je
z obiskovalci govoril o spodbudnih in poučnih stvareh, celo o filologiji in mo-

44 Pages 431-440

▲back to top


44.1 Page 431

▲back to top


BiS 8 — 51. poglavje
431
derni grščini, ki jo je dobro poznal. Če si ga tako površno opazoval, nisi na njem
odkril nič izrednega razen velike skromnosti in dostojanstva, ki je na vse delalo
močan vtis. Če si ga pa natančneje opazoval in razmišljal o njegovi podobi, si
videl, da je bil Božji mož.
Spominjam se, da so ga povabili k naši skromni mizi pri sv. Neži zunaj ob-
zidja na dan te slavne mučenke in device in da smo se med seboj menili: 'Si
videl? Zajtrkoval je skupaj z drugimi.' Toda kakšna skromnost, kakšna zadrža-
nost, kakšna varčnost in kakšno obvladovanje v besedah in pogledih!
Don Bosko mi je bil vedno izredno naklonjen, za kar pa ne morem navesti
razloga. Verjetno zato, ker je dobro vedel, kaj vse je zame naredil in trpel an-
gelski papež Pij IX., katerega je globoko spoštoval in ljubil, zlasti še kot zaščit-
nika njegove ustanove.
Po sv. maši mi je vsakokrat povedal nekaj ljubeznivih besed, mi podaril sve-
tinjico Marije Pomočnice in me večkrat povabil, da bi ga obiskal v Turinu, ter
me počastil s tem, da mi je zaupal posebna sporočila.
Nekoč me je poklical k sebi in me prosil, da bi mu pisal v Turin, ker mi je
želel odkriti neko skrivnost.
Na moje pismo je kmalu odgovoril in pisal približno takole: 'Dragi moj don
Pij! (To je bilo moje redovno ime namesto semitskega imena Edgar.) Razodeti
vam moram stvar, za katero želim, da bi ostala tajna. Ko sem se vračal v zak-
ristijo, sem videl nad vašim čelom plavati temen oblak. Ko ste sklonili čelo, ste
bili mirni in smehljajoči. Ko pa ste ga dvignili, je oblak pokril cel vaš obraz, tako
da ga nisem mogel več videti. Nad oblakom sta dva angela držala lep venec iz
svežih rdečih vrtnic. Sinko moj, bodite ponižni in vse se bo za vas dobro konča-
lo. Ošabnost, ki jo je predstavljal temen oblak, bi bila vaša poguba. Ta prekrasni
venec vam bo Gospod podaril, če boste vztrajali. Bodite vedno zvesti.'
Iz ljubezni do resnice moram povedati, da to tajno sporočilo popolnoma
ustreza mojemu notranjemu stanju in značilnostim mojega značaja in tempe-
ramenta, pa tudi razvoju moje skromne eksistence. Kolikokrat sem sredi hudih
notranjih in zunanjih bojev, v grenkih in trpkih preizkušnjah dojel in čutil pot-
rebo po ponižni vdanosti Božji volji. To sta bili zame uteha in spodbuda, ki sta
lili luč in nebeški mir v mojo dušo, medtem ko bi nepotrpežljivost mojega duha
napolnila s temo. Tolikokrat sem se, premagan od trpkosti in žalosti, ozrl k tis-
temu, za katerega pravimo Merces magna est in coelo (veliko plačilo je v nebe-
sih), in sem občutil tisti venec vrtnic, ki mi jih bo podaril Gospod, kakor upam
adjuvante ejus gratia (s pomočjo njegove milosti), če bom ostal zvest usque ad
mortem (do smrti).
Kar se mene tiče, bi to don Boskovo razodetje moralo najti mesto v poglav-
ju o njegovem življenju: Razpoznavanje duhov.

44.2 Page 432

▲back to top


52.
poglavje
V Rimu pripravljajo dva oltarja za cerkev Marije Pomočnice – Darovi
Rimljanov za cerkev Marije Pomočnice v Turinu – Kako zelo draga je v
Rimu don Boskova navzočnosti – Čar njegove besede – Vrnitev miru v
pretreseno dušo – Princ Torlonia sklene prijateljstvo z don Boskom – Don
Boskov pogled – Obisk semenišča sv. Petra in pohabljena deklica – Sprejme
obisk več kardinalov – Častiti kolegij v Mondragonu – Iz Rima dovoli obisk
v oratoriju – Oče Delorenzi in njegov oratorij za mladino – Don Bosku so
v Vatikanu vedno odprta vrata – Ko odhaja iz hiše, ga pričakuje ljudstvo
– Razne novice – Don Boskov obisk neki umirajoči ženski – Roko, ki bi jo
morali odrezati, ozdravi svetinjica Marije Pomočnice – Don Bosko na trgu
sredi ljudstva – Don Boska sprejmejo v palači princa Torlonia – Blagoslovi
in ozdravitve – Pri Caraviti in pri Kongregaciji rimskih dam – Veličastna
ljudska prireditev – Skrivnosten obisk pri fantih v oratoriju in pripoved
tega, kar je videl – V sanjah spodbuja nekega nesrečneža
V Rimu so vsi tekmovali, kako bi don Bosku izkazali na vse mogoče načine
usluge, zlasti še s češčenjem presvete Marije Pomočnice, s kupovanjem srečk
za loterijo in z darovi. Dva gospoda sta pri znanih kiparjih naročila dva mar-
mornata oltarja za kapeli v cerkvi v Valdoccu. Eden izmed načrtov za oltar je
bil že sam po sebi lep, toda ko ga je darovalec videl, ni bil zadovoljen, češ da je
preskromen, in je hotel, da so dodali še okraske v vrednosti dva tisoč lir. To je
bilo dejanje hvaležnosti, ker je bil darovalec kronični bolnik in ga je don Bosko
odrešil njegovih bolečin.
»Glejte, don Bosko,« je dejal, »jaz sicer nisem zelo bogat, toda moji dohod-
ki so zagotovljeni in urejeni. Kolikor bom prihranil pri zdravnikih in zdravilih,
toliko bo dobila vaša cerkev. Zapomnite si, da bom za don Boska storil vse, kar
je v moji moči.«

44.3 Page 433

▲back to top


BiS 8 — 52. poglavje
433
In dela v cerkvi Marije Pomočnice so se nadaljevala z darovi iz Rima.
Rim, 22. januarja 1867
Predragi vitez!
Gospod grof Vimercati mi naroča, naj vam sporočim, da vam bo jutri v priporočenem
pismu poslal menico za štiri tisoč frankov za izplačilo na vpogled za brate Nigra. On sam
mi je danes prišel to povedat. Gre za pravi čudež pri izboljšanju njegovega zdravja. Kajti
vedeti morate, da je tri tisoč frankov daroval on sam. Poleg drugih velikih izdatkov za nas
bo naredil še to.
Upam, da si je don Durando opomogel od svojih nevšečnosti in se za to zahvaljujem
nebesom.
Don Bosko je odšel k sv. Petru in čez nekaj časa bom šel ponj. Ste zadovoljni, da mu
izročim vaše pozdrave?
duh. Janez Krstnik Francesia
Tudi grof je pisal vitezu:
Moj predragi prijatelj v Jezusu Kristusu!
Pošiljam vam 4030 frankov, ki jih je treba po vašem naročilu plačati bratom Nigra.
Ta vsota je sestavljena iz različnih darov za gradnjo vaše cerkve. Upam, da bodo pred don
Boskovim odhodom prišla še druga pisma. Ne morem povedati, kako slovesno so tega člo-
veka sprejeli v Rimu in kako ga vsak dan vse bolj cenijo vse vrste ljudi, začenši pri papežu.
Bogu bodi hvala. Kar se tiče mene, vam povem, da še vedno veliko trpim in me moji živci ne
pustijo pri miru, kakor to lahko sami razberete iz moje tresoče pisave. Taka je Božjo volja
in tako naj se zgodi. Jaz sam sem miren in zadovoljen. Don Bosko me spodbuja in mi daje
pogum. Sicer v naglici pa vendar iz vsega srca se vam darujem v srcih Jezusa in Marije.
Vaš vdani resnični prijatelj Janez Vimercati
O učinkovitosti don Boskove besede imamo v naših dokumentih naslednjo
izjavo:
»Poslušati don Boskovo milo, sladko, živo in presunljivo besedo je pravi čar.
Če opozarja, njegovo opozorilo ne draži, temveč navaja k joku in vodi k spre-
membi življenja. Če tolaži, tisti, ki prejema tolažbo, čuti, kako mu usihajo solze
in se bolečina spreminja v mirno veselje. Če hvali, njegova pohvala navdušuje
in omamlja. Če sočustvuje z bolnikom, ga njegova ljubezen napolnjuje z mirom
in upanjem. Bile so matere, ki so mu predstavile svoje skoraj umirajoče otroke,
in on jih je blagoslovil, ne da bi obljubil ozdravitev, vendar je njegova beseda
spodbudila tiste ženske, da so nosile križ, ki jim ga je naložil Gospod. Ena izmed
teh se je poslovila od njega, mu poljubila roko in dejala: 'Odhajam, vendar tako
zelo potolažena, kakor če bi moj sin ozdravel.' Brez dvoma je veliko večji čudež,
če kako mater pripraviš do vdanosti v Božjo voljo, kakor če ji ozdraviš otroka.«

44.4 Page 434

▲back to top


434
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Nikdar ni povzdignil glasu, nikdar ni pokazal nepotrpežljivosti, vedno pa je
bil odkritosrčen, in če je bilo treba, tudi pred visokimi osebnostmi.
Neka gospa iz visoke rimske aristokracije je priporočala don Bosku svoja
dva bolna otroka. Božji služabnik ji je rekel, da se je treba sprijazniti s tistim,
kar je določila Božja previdnost.
Ona pa je živahno in z določeno kljubovalnostjo rekla:
»Ni vam bilo treba priti iz Turina, da bi me učili teh stvari.«
In don Bosko mirno:
»Deus superbis resistit« (Bog se zoperstavlja ošabnim).
Gospa, ki je bila v dnu srca zelo krepostna, je razumela, da mora biti človek
ponižen, če hoče prejeti milost, in od takrat je bila zelo ponižna vsakokrat, ko je
bila pri njem, in tudi sicer vedno.
Grofica Ana Bentivoglio je 27. januarja 1867 pisala vitezu Oregli:
Nekaj besed, ki mi jih je izrekel don Bosko in ki sem si jih jaz napačno razlagala, mi je
tako zmešalo glavo, da sem mislila, da bom v tem tednu znorela. Toda včeraj zvečer mi je
don Boskov obisk, ki sem se ga tako zelo bala, vrnil mir. Spet sem začela moliti, česar prej
nisem več mogla, in se ukvarjati z vsemi svojimi opravki in hišnimi dolžnostmi. Don Bosko
pravi, da mi je hudič, ki stori vse, da bi onemogočil dobro, vrinil v glavo te strahove. Dovolj
je tega! Upam, da se taki dnevi ne bodo nikdar več ponovili. Vsekakor bi kdo drug, ki ni
tako kreposten kot don Bosko, izgubil z menoj potrpljenje. On pa je z menoj tako ljubezniv
in se ne ozira na moje čudaštvo.
Z don Boskom smo se veliko pogovarjali o oltarju, ki bi ga bilo treba narediti. Odločili
smo se, da bomo takoj začeli priprave: s Hanibalom se dobro razumeta, ko govorita o
izbiri marmorja, stavbah in okraskih.
Don Bosko kar naprej obiskuje bolnike in vse ugledne osebe v Rimu, začenši pri sv.
očetu. Včeraj zvečer mi je povedal, da ima do njega prost dostop ob vsaki uri, ne da bi
mu bilo treba čakati. To so usluge, ki so jih le redki deležni, in don Bosko mora biti zelo
zadovoljen.
O teh obiskih je še nadalje poročal don Francesia. Tu podajamo pismo, ka-
mor smo vpisali datume, da je stvar bolj razumljiva:
Predragi don Rua!
Kljub najboljši volji don Bosko ni našel prostega časa, da bi mogel odgovoriti vsem,
ki so mu pisali sem, in jih spodbuditi v njihovih težavah, tako da bi vse imelo dober konec.
Če bi vam rekel, da nima niti časa, da bi jedel, bi mi ne verjeli, pa je vendarle res. In prav
zaradi te nenehne zaposlenosti zadnje dni z njegovim zdravjem ni vse v redu. Vsi se za-
tekajo k njemu, eni zaradi telesnih bolezni, drugi pa zaradi duševnih tegob. Še dobro, da
don Bosko moli in naroča, da naj tudi drugi molijo, da se ne bi zgodilo nič izrednega, sicer
se bojim, da ga ne bom več celega pripeljal nazaj v Turin.

44.5 Page 435

▲back to top


BiS 8 — 52. poglavje
435
Odkar sva prišla, ni tukaj v Rimu nič drugega kot samo dež, in to kakšen dež! Pa tudi
sneži, čeprav bolj poredko in bolj malo. Ceste so blatne in je prav neprijetno hoditi okoli.
V teh dneh je don Bosko stopil v tesen stik s princem Torlonio. Oh, ti ubogi bogataš,
kaka revščina! Ob tolikem bogastvu je tako zelo nesrečen! Bog daj, da bi don Bosko temu
gospodu dal razumeti, v kakšnih stiskah je, in da bi mu pomagal. Zanj je 100.000 skudov
kakor 100.000 centov (seveda, če nam jih darujejo). Bolje kot jaz veš, da ima ta bajeslovno
bogati princ nesrečo v družini. Če bi z don Boskovim prihodom prišla v to družino tudi
sreča, kako velik blagoslov bi bil to! Vendar bi bilo potrebno, da bi se don Bosko odpovedal
svojemu sklepu, da ne bo Boga vztrajno prosil za nobeno časno dobrino.
Raznesel se je glas, da namerava don Bosko popeljati s seboj v Turin vse fante, ki
bi hoteli iti z njim. In koliko prošenj je prejel! Tudi očetje jezuiti so vsi iz sebe zaradi don
Boskove svetosti. Zame je to največje čudo, da ni storil nič izrednega, pa ga vsi tako častijo.
Njegov pogled razlagajo kakor v Turinu. Koliko misli pride človeku, ki ga je gledal z dol-
gim, resnim ali samo prostodušnim pogledom. Pri neki ženski, ki jo je don Bosko malo skriv-
nostno pogledal, sem videl celo solze: »Oh, jaz uboga revica. Videl je, da moram urediti stvari
svoje vesti!« Verjetno je bilo res tako, ker je takoj zatem šla in uredila zadeve svoje duše.
Drugi dan (22.) smo bili v semenišču sv. Petra in neka uboga deklica, ki je hodila z
berglami, je začela kričati: »Rekli so mi, da je tukaj neki svetnik, ki bi me lahko ozdravil.
Naj me za božjo voljo ozdravi!« In to ne da bi se zgodilo kaj takega, kar bi don Boska pri-
kazovalo kot čudodelnika!
Od jutra do večera je na najinem stanovanju nenehno prihajanje in odhajanje in v
petek (25.) so istočasno prišli trije kardinali. Kakšen blišč in kakšno veličastvo! Pred vrati
je stalo več okrašenih kočij. Neki mimoidoči je radovedno vprašal:
»Kdo prebiva tukaj? Je prišel mogoče sam sveti oče?«
»Kje neki! To je neki duhovnik iz Turina,« je bilo slišati odgovor, »za katerega pravijo,
da je svetnik.«
Don Bosko, ki so ga že vsi poznali zaradi njegove svetosti in njegovih ustanov, je
postal sedaj slaven še zaradi svoje Zgodovine Italije. Vsi pravijo, da je prava mojstrovina.
Verjetno jo bodo očetje jezuiti tukaj v Rimu uvedli v svoje šole.
Pretekle dni (24.) smo šli v Mondragone, in to v obupnem vremenu. Bilo nas je pete-
ro v isti kočiji: don Bosko iz Turina, don Bosko iz Rima, knez Scotti ter kneginja in markiz
Cappelletti. Edina tolažba v tisti silni stiski je bila don Boskova navzočnost. Tudi kneginja,
vsa mokra in premražena, ni nič tožila, temveč je bila nadvse zadovoljna zaradi dragega
spremstva. Ko smo prišli tja, so nas po kraljevsko sprejeli in vsa počastitev je veljala don
Bosku. Tisti dobri patri so hoteli, da bi don Bosko fantom, ki so bili razdeljeni v tri skupine,
naslovil kako besedo. Kako pobožno in pazljivo so ga poslušali in iz oči si jim bral hvaležnost
in pritrjevanje. Za spomin je vsakemu pustil majhno svetinjico, ki so jo vsi z veseljem sprejeli.
Gojenci so pripravili telovadni nastop. Tedaj smo pomislili na našega Anfossija, ki je tako
zelo spreten v takih vajah in bi z veseljem bil zraven. Mondragone je bil in je še last princev
Borghese: nekoč je bil kraj srečne, čeprav ne vedno poštene zabave, sedaj pa je postal kraj

44.6 Page 436

▲back to top


436
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
učenja in pobožnosti. Fantje so se takoj navezali na don Boska in se niso znali ločiti od njega.
Naleteli smo na Piemontčane iz Turina. Videli smo markiziča Cantona. Kako dober fant in
kako prijetnega obraza. Je med prvimi v šoli in vsi ga imajo radi. Učitelji ga zelo cenijo. Kako
zelo se je razveselil, ko je videl don Boska! Pet- ali šestkrat mu je poljubil roko in mu še ni bilo
zadosti. Veliko izmed teh fantov je dobrih, nekateri so celo zelo dobri. Vsi so cvet plemstva,
navdušeni za krepost in za vse dobro ter za pokoro. Njihov vzornik je sv. Alojzij. Poznajo tudi
našega Dominika Savia in ga skušajo posnemati. Je mogoče Dominik Savio kdaj mislil, ali
smo mi kdaj mislili, da bo imel toliko občudovalcev? Če so fantje v tem zavodu dobri, je to
zasluga teh patrov. Nikdar jih ne izgubijo izpred oči na odmoru, v šoli, učilnici, spalnici. Sredi
med njimi občutijo zadoščenje in biti med njimi je njihovo zadovoljstvo.
Don Bosko mi je v sobi zvečer dejal, da me bo danes (26.) in jutri v nedeljo (27.) obi-
skal in mi povedal imena tistih, ki se slabo obnašajo. Ko boste prejeli to moje pismo, bo
že vse opravljeno, vendar vam povem, da boste vedeli, da don Bosko misli na oratorij in
ne pozabi na nikogar. V torek (29.) vam bom pisal, kaj mi bo povedala Pitonessa (vede-
ževalka, op. prev.). Oprosti mi, če tako imenujem don Boska. In to mi je povedal, dobro si
zapomnite, kakor če bi izpil kozarec vode. Zanj je vse tako lahko.
Zgoraj sem omenil don Boska iz Rima. To je treba pojasniti. Eden izmed jezuitskih
patrov, p. Delorenzi, se posebej ukvarja z rimsko mladino. Vedno je bil in je še v tesni zvezi
z don Boskom. Njemu je odkril vse skrivnosti svojega srca. Ko je Gospod hotel, so mu prišli
v roke življenjepisi naših treh svetničkov, kakor jim tukaj pravijo. Malo je bilo treba, da
je svoje dečke navdušil za posnemanje teh mladostnih kreposti, ki so jih oni izpolnjevali v
junaški meri. Treba je priznati, da je popolnoma uspel. Postal je popoln gospodar nad srci
tistih dečkov. Vse pa se navdihuje od našega don Boska. In kako izredne kreposti izpol-
njujejo ti Rimljani! Kako goreče obiskujejo ječe, bolnišnice, poučujejo katekizem jetnike,
strežejo bolnikom, jim perejo in izkazujejo toliko drugih uslug. Ti fantje so pod vodstvom
p. Delorenzija s spokornimi vajami, molitvami, spovedmi in obhajili dosegli razglašenje
Janeza Berhmansa za blaženega.
Sveti oče je sporočil don Bosku, da če hoče govoriti z njim, mu ni treba storiti drugega
kot iti k mons. nadškofu Berardiju ali mons. Pacificiju. Kolikšna naklonjenost! Don Bosko
je moral v Rimu razpravljati o nadvse pomembnih stvareh z nekim človekom, o katerem
so govorili, da je zelo težaven. Kaj storiti? Don Bosko mu je govoril, ga prepričeval, si
ga pridobil in je tako postal njegov zaščitnik. Naj Bog nadaljuje tako dobro začeto in
vzpostavljeno delo fortiter et suaviter (odločno pa milo). Najprej to in potem ono in naše
stvari bodo šle uspešno naprej.
Ko don Bosko hodi po ulicah, ga pozdravljajo tako kakor v Turinu, ali pa še bolj. Vsa-
ko jutro, ko odhaja iz stanovanja, ga vse polno ljudi čaka na stopnicah in v veži. Če hoče,
da ga pustijo ven, jih mora zgoraj z vrha stopnic blagosloviti. Ljudem še posebno ugaja,
da je vedno dobre volje in miren. Njegova ljubeznivost si je pridobila srca vseh.
Pravkar me je prekinilo pismo mons. nadškofa iz Kolosov Rossija Vaccarija, ki je pri-
šel pozdravit don Boska. Toda don Bosko je nekje v Rimu in obiskuje bolnike. Tukaj v naši

44.7 Page 437

▲back to top


BiS 8 — 52. poglavje
437
bližini je žena, ki se že štirinajst dni bori s smrtjo in pravi, da ne bo umrla, dokler ne bo
videla don Boska. In don Bosko je še ni mogel potolažiti.
Slišal sem, da se ubijaš s premnogim delom. Don Boska je to užalostilo in ti priporoča,
da bi pazil nase.
duh. Janez Krstnik Francesia
P. S.: Dogovorili smo se, da boste s praznikom sv. Frančiška počakali.
Komornik avstrijskega cesarja je v tem trenutku na pogovoru z don Boskom. Prince-
sa Orsini ga čaka, da bi ga pospremila k princu Torloniu. Princesa Odescalchi je obljubila
don Bosku 1000 skudov za cerkev. Mati neke njene služabnice je pravoslavna Rusinja, ki
je tik pred smrtjo in se je spreobrnila. Don Bosko moli in prosi, da molite tudi vi. Dejal je,
preden je zbolela, da bo umrla v katoliški veri.
Naj pride v Rim kdorkoli in naj vidi karkoli, toda če ni videl don Boskovega verskega
zmagoslavja, ni videl nič. To lahko pišem tebi, vendar ne bi rad, da bi se o tem javno govorilo.
Don Boska imam nadvse rad in prav zato želim, da nekaterih stvari naj ljudje ne poznajo.
Danes popoldne bom poljubil verige sv. Petra, ki so izpostavljene v eni izmed bližnjih
cerkva. Sporoči grofici Collegno, da bo njena Emilija vpisana v Združenje Presvetega srca
v soboto, na dan Marijinega očiščevanja.
Oseba, ki je umirala že štirinajst dni in o kateri govori don Francesia, je bila
neka redovnica.
Ta je želela pred svojo smrtjo videti don Boska. Stanovala pa je v isti hiši kot
don Bosko. Vsak dan je prosila za don Boskov obisk, toda on ni bil nikdar prost.
Nekega dne je vratar zaprl vrata in dejal:
»Ne pustim vas ven, dokler ne obiščete bolnice.«
Don Bosko se je nasmehnil in je šel k njej. Redovnica je bila nadvse srečna,
ker se je izpolnila njena želja. Don Bosko ji je rekel:
»Pripravite se na pot, kajti prišel sem k vam, da vam izročim potni list.«
Še isti večer je umrla.
Še drugo pismo, polno pomembnih novic in sinovskega navdušenja, je pre-
jel vitez Oreglia:
Predragi gospod vitez!
Čeprav se zdi, da je don Bosko sklenil, da ne bo delal kaj velikega, mu kljub temu skle-
pu uide tu in tam kakšna. Čujte to, kar te dni kroži po Rimu in kar bo mogoče že v kratkem
objavljeno v časopisju. Toda za sedaj vas prosim in rotim, da tega ne objavljajte.
Prejšnji teden je neki gojenec Rimskega kolegija prosil don Boska, da bi obiskal njego-
vega brata ali sestro (sedaj ne vem točno), ki je trpel hude bolečine v roki in so zdravniki, da
bi rešili drugo, priporočali, da bi mu jo odrezali. Lahko si misliš, s kakšnim strahom je njegov
ubogi oče sprejel to sporočilo. Don Bosko, ki ga je brat v nežni zavzetosti povabil, da bi ga

44.8 Page 438

▲back to top


438
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
šel obiskat, zaradi toliko obveznosti ni mogel iti. Vendar mu je izročil svetinjico, ki jo sedaj
po pravici lahko imenujemo čudodelno, in priporočil, da naj on in vsa družina prosijo Marijo
Pomočnico in svetinjico položijo na boleče mesto. Še isti večer je družina vse natančno izpol-
nila. Drugo jutro je bolnik, ki ni bil več bolnik, na ves glas klical, da ga je mati Božja Marija
ozdravila. Ko je to govoril, je brez težave dvigal roko. Niso mogli verjeti temu, kar so videli,
toda stvar je bila popolnoma jasna. Tedaj so hoteli videti svetinjico, ki so ji pripisovali srečen
izid bolezni, da bi jo poljubili in se zahvalili Mariji. Toda svetinjice niso mogli najti. Kam je
izginila? Nihče ni vedel povedati, še sedaj je vsem žal, saj bi jo radi ohranili kot dragoceno
relikvijo. Na dečkovi roki se je videla samo še krasta ali znamenje prestane bolezni.
V nedeljo (27.) smo tukaj v bližini obhajali praznik in p. Franco je imel slovesen govor
o Petrovem novčiču. Koliko ljudi se je zbralo in kako lepo petje je bilo. Toda po slovesnosti
v cerkvi naj bi proslavljali tudi zunaj. Medtem ko so ljudje zapuščali cerkev in se razhajali
po trgu pred svetiščem in hišo gospoda grofa, je prihajal z obiska v Rimu don Bosko. Ljud-
je so se začeli ustavljati in ponavljati med seboj neko ime in se zgrinjati okoli don Boska.
On je bil med grofom De Maistrom, markizo Villarios, princeso Orsini in še mnogimi dru-
gimi. Nihče ni pričakoval takega srečanja. Vsi so ga hoteli videti, vsi so mu hoteli poljubiti
roko in ime don Bosko je bilo na ustnicah več kot tisoč ljudi, ki so drug drugemu pripove-
dovali njegove kreposti in velika dela. Bilo je potrebno veliko napora, da so ga spravili od
tod. Mnogi so ob tako čudovitem prizoru jokali. Mati obeh Spazacampagna, ki je vse to
opazovala, je ob izrazu tolike vdanosti don Bosku čutila manj žalosti zaradi odsotnosti
obeh sinov in se je zahvaljevala Božji previdnosti; da sta bila sprejeta pod varstvo tako
svetega človeka. Nisem vam povedal niti tisočinke tega, kar se je dogajalo. Bilo je nekaj
takega, kot so izrazi navdušenja, ki jih rimsko ljudstvo izkazuje papežu.
Don Boska so v hiši Torlonie pričakovali kot prihod angela. Vsa hiša se je dvignila,
česar verjetno ne bi storila niti za prihod kralja, in vsi, ki so mogli hoditi, so pričakali don
Boska ob hišnih vratih. Temu početju so se čudili služabniki in vsi drugi. Toda don Bosko
naredi povsod in vedno kako izjemo. Kakor po navadi se je dal čakati. Ko je končno prišel,
so ga vsi navdušeno sprejeli. Blagoslovil je bolnike in govoril z vsemi člani te plemenite
družine in se zadržal v hiši, kjer so predali omar polni zlata in je zlato razobešeno tudi po
stenah. Princ se ni mogel in ni hotel oddaljiti od don Boska in mu je hotel vse razkazati
kar najbolj preprosto. Ko je don Bosko gledal tiste obširne sobane, je vzdihoval: »Oh, dragi
gospod princ, če bi jaz imel vse te prostore, koliko postelj bi lahko postavili za naše uboge
fante!« Na koncu ga je princ povabil, da bi daroval sveto mašo, in obljubil, da bo sodeloval
pri njegovih ustanovah. Pospremil ga je do kočije, in ko je zaprl vrata, se mu je ponovno
zahvaljeval, da ga je počastil s svojim obiskom.
Sedaj vam bom pripovedoval o obisku nekega bolnika, ki je bil že več mesecev slep.
Videz je, da so ljudje prepričani, da don Bosko ozdravi vse bolezni, če se le dotakne bolni-
ka. Ko je temu nesrečnežu dal v poljub svetinjico, je jokaje dejal:
»Dotaknite se z rokami mojih oči. Oh, ko bi mogel videti Gospoda!«
Kaka silna vera!

44.9 Page 439

▲back to top


BiS 8 — 52. poglavje
439
Don Bosko se mora zares potruditi, da potolaži toliko ljudi, ki upajo na milost in so
prepričani, da jo bodo prejeli. Vsi so prepričani, da vsakemu pomaga, bodisi na duši bodisi
na telesu. Neka na smrt bolna ženska, ki je bruhala kri, je po don Boskovem blagoslovu
čudežno popolnoma ozdravela. Po svojih močeh je poslala sicer majhno, pa zato toliko
bolj prisrčno darilo.
V ponedeljek (28.) je bil v Caraviti, kjer so se nekoč zbirale rimske matrone v pobož-
nem zboru. Nekoč je bil zbor zelo cvetoč, sedaj pa je v veliko škodo propadal.
Na dan konference se je zbralo četvero ali šestero ali kvečjemu osmero članic. Jezuiti,
ki so v Rimu vsemogočni, so bili popolnoma obupani in niso mogli oživiti nekoč cvetočega
združenja. Zato so povabili don Boska, da bi tam maševal in nagovoril članice. Don Bosko
je povabilo sprejel. Novica o tem se je raznesla in cerkev je bila kljub zgodnji uri nabito
polna. Ob osmih, to je za začetek določeni uri, je bilo vse tako polno, da ni mogel nihče več
v cerkev. Kakor vedno je don Bosko tudi tokrat zamujal. Ura je odbila devet in potem pol
deset, a don Boska ni bilo od nikoder. Ljudje niso bili prav nič nepotrpežljivi in kočije so
dovažale vedno nove udeležence, ki so napolnili vsa stebrišča in trg pred cerkvijo. Edina
neprijetnost, ki je navdajala navzoče, je bil strah, da don Boska ne bo.
Končno je prišel. Ura je bila deset. Sedaj pa ni mogel v cerkev zaradi velike gneče.
Z velikim naporom se je le prebil do zakristije. Tukaj se je oblekel za mašo, odmaševal,
razdelil veliko obhajil in nato govoril. Takole je začel: »Vera! Dragi moji, vera je potrebna,
če hočemo kaj storiti.« To je izrekel s takim prepričanjem, da se je zdelo, kakor da bi elek-
trični tok prešinil tisto množico. Zdelo se je, kot da bi bil navdihnjen. Izrekel je marsikateri
očitek, vendar so ga spoštljivo poslušali. Priporočal je dobrodelnost. Ko je stopil z odra, ki
je bil za prižnico, nihče ni hotel zapustiti cerkve. Vsi so se zgrnili okoli njega, vsi so hoteli
govoriti z njim in šele ko je obljubil, da se bo po skodelici kave spet vrnil, so mu dali oditi.
Pri oltarju, na hodnikih, v zakristiji so bili ljudje, ki so ga čakali; kakor naši dečki, ki se
po večernih molitvah zgrinjajo okoli njega, da bi mu poljubili roko. Vsi so mu hoteli potožiti
svoje težave, bolniki so želeli od njega blagoslov. Kakor so vedeli in znali, so ga rešili od tam
in popeljali v Rimski kolegij. Naj povemo, da je večina tistih gospa šla v cerkev že ob sedmih.
Opoldne jih je še veliko čakalo v cerkvi v živi želji, da bi ga videli in pozdravili.
Na poti so potem nastali čudoviti prizori. Od vseh strani so prihajale matere s svojimi
otroki v naročju, gospodje in gospe, duhovniki, jezuiti in še in še ljudstva, vsi v želji, da bi
prejeli njegov blagoslov. Jaz nisem mogel storiti drugega kot skriti svoj obraz pod klobuk
in se jokati ter prositi Boga za vse tiste dobre duše, polne globoke vere. Videl sem, da so
tudi drugi imeli solze v očeh, med drugimi tudi član plemenite palatinske garde markiz
Nannerini, ki je čakal na don Boska, da bi ga popeljal v svojo hišo, da bi tam blagoslovil
njegovo bolno ženo.
Komaj komaj je vstopil v skromno kočijo. Cela ulica je bila polna ljudi in na obeh
straneh ceste so stale vrste kočij plemičev. Tedaj so kakor na povelje vsi padli na kolena
in vzklikali:
»Don Bosko, dajte nam svoj blagoslov!«
Kočijaži so si odkrili glave in don Bosko je moral v papeževem Rimu blagosloviti
ljudstvo.

44.10 Page 440

▲back to top


440
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Navdušenje za dragega don Boska crescit eundo (raste, ko gre naprej), in kjer so ga
mogli dobiti samo za trenutek, mu potem ure in ure niso dali oditi. In njemu se nikdar ni
mudilo. Da bi mu mogli govoriti, so bili mnogi na preži cele dni in so bili nadvse srečni, če
so se mogli z njim meniti tudi samo deset minut.
Mogoče don Bosko zaradi mnogih zaposlitev ne bo mogel, kakor bi želel, odpisati na
toliko lepih pisem, ki jih je prejel. Nekaj jih je dal prebrati tudi meni. In kako lepo so bila
sestavljena! Da sem zaposlil tiste, ki so čakali na sprejem pri don Bosku, sem jim dal brati
nekaj pisem, da so se prepričali o dobroti naših fantov. Tisti, ki so jih prebrali, so bili nav-
dušeni zaradi kreposti, ki je dihala iz tistih preprostih besed. Vsem se najtopleje zahvalju-
jem, in če don Bosko ne more vsakemu osebno odpisati, bo to naredil v skupnem pismu.
Ko končujem to pismo, se moram vsem fantom hiše zahvaliti za lepo obnašanje, ki
so ga pokazali v času don Boskove odsotnosti, tako da se mu ni bilo treba pritoževati. V
nedeljo in ponedeljek pa je fante obiskal in nikakor ni bil preveč zadovoljen. Videl je toliko
stvari, za katere si bo ob prvi priložnosti vzel čas, da vam jih bo sporočil. Ne vem, kako
bo mogel to izvesti, kajti ni bilo dneva, ko bi bil bolj zaposlen kot te dni. Božje skrivnosti
in skrivnosti njegovih zvestih služabnikov so vedno nedoumljive. Mnogim je že tesno pri
srcu! Oh, da bi bilo v njihovo večjo korist.
duh. Janez Krstnik Francesia
O tem nevidnem obisku Božjega služabnika v oratoriju imamo več potrdil, ki
so se nanašala na zapuščanje vrste na sprehodu, na kupovanje stvari z denarjem,
ki ga niso izročili prefektu, na branje knjig, ki niso bile primerne za njihovo starost,
na uhajanje zvečer namesto navzočnosti pri pevskih vajah in podobne stvari.
Eden izmed tedanjih salezijancev, ki še živi, piše: Na predvečer dne, ko je
don Bosko dal pisati pismo fantom, sem imel sanje in videl don Boska, kako
je obiskal oratorij. Ko sem don Bosku potožil zaradi nemira svoje vesti, mi je
odgovoril: »Veš, zakaj vse to? Zato, ker nisi še čisto don Boskov.« Zdelo se mi
je, da sem stal blizu ozkega in visokega mosta, pod katerim je tekla globoka
črna voda. Nisem si upal čez ta prepad, toda don Bosko me je prijel za roko, me
spodbujal z besedami in šel naprej in tako sem z Božjo pomočjo prišel na drugo
stran čil in zdrav. Kakor hitro se je don Bosko vrnil iz Rima, sem mu pripovedo-
val te sanje in on mi je odgovoril, da naj bom miren.

45 Pages 441-450

▲back to top


45.1 Page 441

▲back to top


53.
poglavje
Cerkev sv. Neže zunaj obzidja: blagoslov jagnjet – Don Bosko in obisk
ruske pravoslavne na smrt bolne žene – Don Bosko vidi fante v oratoriju
in ni zadovoljen z njihovim obnašanjem – Želja, da bi se vrnil v Turin –
Razpečavanje loterijskih srečk – Papeška odlikovanja – Don Bosko se ne
more vrniti v Turin, da bi pridigal mesec sv. Jožefa – Pij IX. obdaruje fante v
oratoriju – Papež se šali, ko govori o don Bosku – Krtačni odtis Življenja sv.
Jožefa – Neapeljski kralj želi govoriti z don Boskom – Veliki knez Toskanski
in veliki knez Modenski – Neapeljskim prebežnikom svetuje, naj se vrnejo
v Neapelj – Don Bosko napove kraljici Mariji Tereziji, da ne bo več videla
Neaplja – Don Bosko začne bolehati zaradi obilice dela – V kratkem bodo
imenovani škofje za izpraznjene sedeže – Don Bosko se trudi za pravilno
izbiro bodočih škofov – Ministrstvo ne sprejme nekaterih papeževih
imenovanj – Pametna odločitev Pija IX. – Odposlanec Tonello zagovarja
imenovanje oseb, ki jih je izbral papež – Izbira škofov, kakor je priporočil don
Bosko – Prvi glasovi v Turinu in besede kapiteljskega vikarja
Več kot eden bo menil, da so stvari, kot jih je zgoraj opisal don Francesia,
pretirane. Vendar bi bila to zelo zmotna sodba. V potrditev vsega, kar smo po-
vedali, ima pričevanje mnogih, ki so v Rimu videli in slišali don Boska. Videli
bomo tudi, kako veličastni so bili sprejemi, ki jih je v svojem življenju deležen
v Italiji, Franciji in Španiji, v povezavi s silnimi in neovrgljivimi dogodki. Don
Bosko je bil človek svojega stoletja, človek, ki ga je poslal Bog, svet duhovnik,
ki je posvečeval druge in je moral učinkovito sodelovati pri odrešenju družbe.
Nadaljujmo pripoved z don Francesiem.

45.2 Page 442

▲back to top


442
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Predragi don Rua!
Rim, 29. januarja 1867
Čeprav moram skoraj vedno ponavljati isto, ne morem molčati. Vsi, ki mi pišejo, zatr-
jujejo, da so jim moja pisma, ki so polna imen, ki ga tako zelo cenijo, zelo ljuba. Deo gra-
tias! Moje pričakovanje je izpolnjeno. Če tu in tam kak nevšečen spomin na videz zatemni
brezhibnost, ni kaj drugega kot resničen in čist izraz mojega duha, izraženega z besedami
drugih.
Ko sem bil v katakombah in sem mislil na duše tistih, ki tam počivajo v miru, sem
prosil Boga, da bi dal našim fantom iz oratorija tudi tako potrebno odločnost za Božjo
stvar. Don Bosko želi, da bi pozabil nanj in bi vam sporočal svoje opažanje, vendar vam to
ne bi ugajalo. Pokoravam se deloma don Boskovi želji, deloma pa vašemu pričakovanju.
Na dan sv. Neže smo šli v cerkev, ki jo ima svetnica zunaj rimskega obzidja in kjer
se je zgodil čudež: obok, na katerem je stal sveti oče s svojim spremstvom, se je zrušil,
vendar se ni nič hudega zgodilo ne spremstvu ne svetemu očetu. O tem dogodku so posta-
vili spominsko ploščo. Prebral sem jo in se zahvalil Bogu za tako izredno rešitev Božjega
namestnika na zemlji. Ta praznik je nekaj posebnega, ker blagoslavljajo jagnjeta. Uboge
živalce! Odenejo jih v praznično obleko, okrasijo s cvetnimi venci, jih položijo na mehke
blazinice in jih po maši nesejo k oltarju, da jih blagoslovijo. Med svetim obredom so živali
blejale in lizale roko duhovniku. Koliko vzvišenih misli se mi je porodilo v glavi. Po obredu
jagnjeta takoj odnesejo k papežu v Vatikan, on pa jih pošlje v kak samostan, kjer jih gojijo,
da dobijo volno, iz katere delajo palije za pastirje Cerkve.
Pa vem, da vas to ne zanima, vi bi radi zvedeli kaj o don Bosku. Samo on in nihče drug
naj bi bil vsebina pisem in jaz sem zadovoljen, ker mi ni treba storiti drugega kot povedati
to, česar je prepolno moje srce. Don Bosko je že neštetokrat vzbudil tako navdušenje, ki
si ga je težko predstaviti, kaj šele opisati. V vsakem trenutku so tu ljudje, ki hočejo z njim
govoriti; in to ljudje vseh slojev. Ko ga zagledajo, padejo na kolena in prosijo za njegov
blagoslov.
Zdelo bi se, da gre za malikovanje, pa je vendar le vse skupaj globoko spoštovanje in
neizmerno občudovanje našega Božjega služabnika. Če bi mogli videti, kakšna zmešnjava
nastane, ko don Bosko sprejema obiske, bi se čudili tudi vi. Danes naj bi začel sprejemati
obiske ob treh popoldne, pa jih je lahko šele ob šestih, ker je prišel komaj tedaj domov,
in namesto da bi kosil ob dvanajstih, je nekaj pojedel komaj ob 14.45. In potem zmeda.
Tisti, ki so bili v hiši že ob pol dvanajstih, so morali čakati do sedmih zvečer. In don Bosko?
Vedno miren, potrpežljiv in veder je poslušal vse, vse tolažil z dobroto, ki jo ima po naravi.
Če ne bi bil velik že po čem drugem, bi bil po pričevanju vseh velik zaradi ljubeznivosti v
ravnanju z ljudmi. Med drugimi obiskovalci je bila tudi princesa Odescalchi, ki je prišla
že večkrat zaman; imela je srečo, da je bila sprejeta. Povedala mu je, da tista uboga ru-
ska pravoslavna bolnica, ki jo je don Bosko blagoslovil, ni govorila o drugem kot o njem
in se mu zahvaljuje za dobroto, da jo je obiskal. Ko je prejela njegov blagoslov, je čutila
po celem telesu skrivnostno mrzlico, in svetinjica, ki ji jo je podaril don Bosko, je njena
najzvestejša spremljevalka. Ob misli na don Boska vedno moli in potihoma joče. Kako

45.3 Page 443

▲back to top


BiS 8 — 53. poglavje
443
lepo zmagoslavje bi to bilo za Cerkev, če bi se ta duša spreobrnila! Koliko drugih njenih
pravoslavnih znank bi se spreobrnilo. Molite tudi pri vas za to nesrečnico, da ji Bog podeli
telesno zdravje, če je to koristno za večnost, in zlasti še zdravje njene duše.
Ko don Bosko gre po Rimu, pride v toliko družin, ki jih nikdar ni poznal in ki so ga tja
pripeljale, ne da bi on vedel, z namenom, da bi jih blagoslovil in obiskal kakega bolnika.
Kar vidim s svojimi očmi, se mi pogosto zdi pravljica in ne resnica. Neka oseba je ostala cel
dan tešč v želji, da bi govorila z njim, pa vendar ni doživela te tolažbe. Jokaje je odhajala
s trdno voljo, da se bo vrnila. Župniki vabijo don Boska v svoje župnije, rektorji v svoje
zavode, redovni predstojniki v svoje samostane. To se dogaja vsak dan. Vem, da se vam to
že večkrat povedal, vendar znova in znova ponavljam, ker vem, da vam je to všeč.
Don Boska hvalijo tudi zaradi dobrega delovanja njegovega zavoda, toda on s to
stvarjo ni preveč zadovoljen. Dva dni, ko se je posebej zanimal za oratorij, je videl stvari,
ki so ga globoko užalostile. Ob prvi priložnosti mi bo povedal imena in priimke, ki jih bom
poslal vam v vednost. Vam je prav? Mogoče kateremu ne. Storili bomo tisto, kar je bolje
za vas in za vaše duše.
Don Bosko občuduje in se zahvaljuje za vse, kar je Božja previdnost storila za našo
hišo. Koliko ljudi nas prej sploh ni poznalo, sedaj pa so postali naši veliki dobrotniki. Bog
je čudovit v svojih služabnikih! Nekomu, ki je želel govoriti z don Boskom o stvareh svoje
vesti, je dejal, še preden je začel pripovedovati svoje težave, da že vse ve, in mu dal pravi
odgovor.
Nekdo drug se razburja, ker je moral tako dolgo čakati, se predstavi don Bosku in
ga skoraj razžali. Don Bosko bi mu lahko odgovoril, kakor si je zaslužil, vendar je samo
molčal. Ta človek se je skesal, padel pred njim na kolena in prosil za odpuščanje. S takimi
dogodivščinami bi vam lahko napolnil cele strani, vendar se mi že povedano zdi odveč.
A*… Don Bosko pravi, da delaj dobre volje in ne mešaj zlata z zemljo. Don Bosko si je
že popolnoma opomogel od slabega počutja in dela za deset drugih. Sram bodi tistega, ki
ne dela in bi rad samo užival. Najlepša hvala don Durandu za novice o dijakih, med kateri-
mi je ves dan, da je potem lahko zvečer pri rokodelcih. Kdo jim pripoveduje lepe zglede ob
praznikih? Kdo asistira pri večernih šolah? O tem mi nihče ni poročal, zato bi rad, kakor
tudi don Bosko, to zvedel, pa tudi o vsem drugem v hiši. Kako zelo se veseli vaših pisem in
zagotavljam vam, da jih ne pušča vnemar. Toda vsa pisma ga vabijo, da bi se vrnil, in prav
isto dela tudi gospod prefekt, čeprav tega ne pove. Oh, predragi, za ta mesec ni upanja,
za prihodnji mesec pa bomo videli. Ko bo vse opravljeno, bomo o tem govorili. Težko je,
da bi se kmalu vrnil, ker je prevzel toliko obveznosti. Gospod grof Vimercati se zahvaljuje
vsem fantom in joče od veselja, ko misli nanje. Kak sprejem bi mu pripravili, če bi mogel
ozdraveti in bi prišel med nas v Turin. In zaslužil bi si ga.
Srečke za loterijo izginjajo. Vsi bi jih radi imeli. Naj nam vitez pošlje kar cel zavoj.
Ko že govorim o tem, mi je prišlo na misel, da mi je don Bosko naročil, naj sporočim
gospodu markizu Fassatiju, vitezu Ksaveriju Collegnu, vitezu Klementu Villanovi, da je
o njih na dolgo govoril s svetim očetom in da je dosegel velike reči, ki jim bodo gotovo v

45.4 Page 444

▲back to top


444
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
veliko veselje in zadovoljstvo. Don Bosko mi je naročil, da naj sporočite patru Gallini, da
ne more prevzeti pridiganja za mesec sv. Jožefa. Z zdravjem ni vse v redu in ne ve, ali bo
takrat že v Turinu. Naj upošteva dobro voljo in oprosti odpoved. Ob drugi priložnosti mu
bo zelo drago, če mu bo mogel ustreči.
Odbila je polnoč in moram končati.
30. januarja
Don Bosko je že na delu. Če ne bo odločen, ne bo maševal danes ob osmih pa tudi ob
desetih ne. Neka dobra markiza je že več kot nekaj tednov ob sedmih pri nas, da bi se spo-
vedala pri don Bosku, pa se ne more. Toda ona bo vztrajala kako dolgo, da ji bo ustreženo.
Prišlo je že veliko kočij in ura je komaj sedem. Vsi ti ljudje pridejo zato, da bi se spovedali.
Bo don Bosko to zmogel? Dvomim.
Če še nisem v drugih pismih povedal, naj vam povem sedaj, da je sveti oče daroval
lepo vsoto za oratorije. Ko ga je šel don Bosko pozdravit, mu je sveti oče želel dati kak dar.
Stopil je k svoji skrinjici, jo odprl in videl, da je prazna. Dobri Pij se je nasmehnil, dvignil
oči proti nebu in dejal:
»Naj svet ne zve, da papež nima niti solda zase. Sedaj sem zares v istem finančnem
položaju kot sv. Peter.«
Nato se je obrnil k don Bosku in rekel:
»Glejte, predragi, kako majhna razlika med menoj in vašimi sirotami. Vi živite od
Božje previdnosti in jaz od miloščine. Toda moji sinovi bodo za vse poskrbeli.«
Ko pišem te stvari, mi gre na jok, toda sveti oče je bil vedno zadovoljen in poln zaupa-
nja v Boga. Naslednjega dne je svojemu tajnemu komorniku mons. Ricciju izročil devetde-
set rimskih skudov, kar je lepa vsota 400 lir, z besedami:
»Ubogi oče svojim ubogim otrokom!« Božja previdnost se je velikodušno vmešala.
Omeniti hočem še ljubezniv dogodek, ki sem mu bil sam priča. Don Bosko je čakal v
predsobi Pija IX., da bi bil sprejet v avdienco. Tedaj je prišel mimo mons. Ricci:
»Oh, don Bosko!« je vzkliknil. »Sveti oče vas pričakuje že štiri ure in želi z vami govo-
riti. Pridite, pridite, kajti sedaj ste vi sveti oče Rima, kakor pravi njegova svetost.«
Skrbi za svoje zdravje. Pozdravi v don Boskovem in mojem imenu fante in naj Gospod
nas, tebe in mene in vse blagoslovi.
Tvoj v Gospodu
duh. Janez Krstnik Francesia
P. S.: Don Bosku je prav, da se Bisio vključi med knjigoveze, in priporoča, da bi tudi
mizarjem poskrbeli za asistenta. Od jutra do večera je popolnoma zaseden in nima časa
za pisanje, kakor bi rad. Don Bosko je prejel od papeža še veliko drugih darov in uslug, o
katerih bomo ob svojem času povedali. Za sedaj potrpite. O vrnitvi v Turin nihče ne govori,
ker vsi želijo imeti don Boska čim dalj časa med seboj. Tudi člani višje duhovščine ga pro-
sijo za blagoslov in ga imajo za svetnika. V Rimu vsi vedo, kdo je don Bosko, v Turinu samo
nekateri. Kakor hitro bo mogoče, bom poslal krtačne odtise popravljene knjige o svetem
Jožefu. Vse kaže, da jih bom moral jaz popraviti.

45.5 Page 445

▲back to top


BiS 8 — 53. poglavje
445
Kar se tiče našega zdravja, je vse v redu. Povsod nam izkazujejo čast in spoštovanje.
Tudi neapeljski kralj želi videti don Boska in mu pokloniti kak dar.
Občudovanje, velika radovednost in zgled drugih članov družine so zganili
Franca II.
Rim je dajal zatočišče italijanskim princem, ki so izgubili svoja vladarska
mesta in so se skušali približati človeku, o katerem so vsi govorili. Veliki knez
Toskanski Leopold II. se je tako spoprijateljil z njim, da ga je hotel imeti ob svoji
smrtni postelji. Franc V., knez Modenski, ga je prišel večkrat obiskat, spoznal je
njegovo neizmerno dobroto in začel podpirati njegove ustanove, kar je nadalje-
val vse do konca svojega življenja.
Ta dva princa sta bila krščansko vdana v svojo usodo, kar pa ni veljalo za
neapeljske plemiče, ki so po padcu Gaete spremljali svojega kralja v Rim. Kakor
hitro je prišel don Bosko v Rim, je postal predmet njihovega zanimanja in po-
zornosti. Pogosto so ga obiskovali ali pa je on šel v palače, kjer so imeli navado,
da so se zbirali in razpravljali o svoji prihodnosti in pri tem trdno verovali v
skorajšnjo vzpostavitev kraljestva dveh Sicilij.
Don Bosko jim je jasno povedal:
»Gospodje, prav bi storili, če se ne bi več predajali takim utvaram. Prav je,
da izkazujete vdanost članom kraljevske družine s tem, da jih spremljate in jih
tolažite, toda opustite vsako upanje, da se boste v Neapelj vrnili kot vladajoča
ustanova.«
»Je to mogoče?«
»Poslušajte! Po utečenih pravilih dogajanja bi se njegovo veličanstvo moglo
vrniti na prestol na enega izmed naslednjih načinov: ali po mirnem dogovoru
sprtih strani v Italiji, kar se meni zdi prava utopija in skoraj nesmisel, ali s po-
močjo oboroženega posega iz tujine, kar pa je popolnoma izključeno.«
»Torej ...«
»Vrnite se v Neapelj. Tukaj za kralja ne morete nič storiti. Tam pa bi mogli,
če bi prišlo do ponovne vzpostavitve monarhije, storiti marsikaj koristnega in
pomagati.«
Božji služabnik je skušal spraviti te gospode iz Rima zato, da bi naredil
uslugo papežu.
Tudi kraljica mati Marija Terezija, druga žena kralja Ferdinanda II., je želela
videti don Boska in je v ta namen poslala k njemu svojega častnega viteza – kra-
ljičinega kneza, da bi mu sporočil:
»Njeno veličanstvo kraljica mati bi rada na kratko govorila z vami. Kdaj bi
don Bosko mogel priti v njeno palačo?«

45.6 Page 446

▲back to top


446
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Don Bosko je določil uro in ponj so poslali kočijo. Razgovor je trajal zelo
dolgo. Kraljica je želela, da bi ji Božji služabnik odkril bolj blestečo prihodnost in
vrnitev v njeno kraljevsko palačo. Vendar je dobila samo tale odločen odgovor:
»Veličanstvo, težko mi je, da vam to povem, toda vi ne boste več videli Ne-
aplja.«
Ko se je vrnil domov, je don Bosko o tem razgovoru pripovedoval don Fran-
cesii. Ta je pripomnil:
»In vi ste imeli pogum, da ste tej ubogi ženski to povedali?«
»Seveda,« je odgovoril don Bosko. »Hočejo zvedeti od mene resnico in jaz
jo moram povedati.«
Za ta dogovor je zvedel tudi neapeljski kralj, ki si je zato želel pogovora z
don Boskom. V ta namen se je obrnil na kneginjo Di Sora, rojeno Borghese, ki je
stanovala v Villi Ludovica, kjer je don Bosko že večkrat daroval sveto mašo in
imel kratek nagovor.
Tiste dni je gospod Peter Angelini poslal svojemu prijatelju vitezu Oregli še
druge novice.
Predragi vitez, prijatelj in gospodar!
Rim, 1. februarja 1867
Življenje ubogega don Boska gotovo ni bolj mirno kot v Turinu sredi njegovih varo-
vancev in obveznosti njegovega poslanstva. Od jutra do večera ga oblega ogromno ljudi
vseh slojev, spola in stanu, ki ga želijo videti in z njim govoriti, tako da nima časa ne za
jed, ne za spanje, ne za počitek. Njegovo zdravje že čuti posledice, in če ne bo kmalu odšel
iz Rima, kot je bilo določeno, menim, da bo treba kaj ukreniti, da ne bo zbolel. Jaz sem,
potem ko sem ga večkrat mimogrede videl, preteklo nedeljo imel srečo, da sem ga imel pri
svoji mizi skupaj z vso svojo družino, ki se bo za večne čase spominjala sreče, da je mog-
la uživati njegovo navzočnost. Upam, da bo, potem ko je v Rimu poslušal, blagoslavljal,
svetoval toliko ljudem, tudi on sam zadovoljen v upanju, da ga bomo mogli spet kmalu
videti. Sveti oče, pri katerem je včeraj bil že tretjič, mu je govoril o slovesnostih, ki se bodo
opravljale prihodnjega junija, in mu omenil, da bi bila njegova navzočnost ob priložnosti,
ko bodo zbrani skoraj vsi škofje iz vsega sveta, zelo dobrodošla.
Dobra markiza Villarios mi je povedala, da je včeraj prejela od vas pismo, na katero
bo še danes odgovorila. Vendar se mi to zdi zelo dvomljivo, ker ta čas ves svoj prosti čas
uporablja za don Boskove ustanove in je z mislimi vedno pri njem.
Tukaj še naprej uživamo popoln mir in Rim je postal veliko bolj vesel in veder, odkar
so odšli Francozi. Sveti oče hvala Bogu ohranja zavidljiv mir. Je pri dobrem zdravju in
se sprehaja med množico ljudi, ki ga obdaja in pozdravlja. Odločil se je, da bo v veliko-
nočnem konzistoriju imenoval vse škofe za škofijske sedeže, ki nimajo pastirja. Sedaj pa
se širijo govorice, da bo čez kak dan napovedal imena nekaterih, in zdi se mi, da je imel
po Ricasolijevem naročilu don Bosko pri vsej zadevi zelo pomembno besedo. Upajmo, da
bo to začetek tistega srečnega časa, ki si ga vsi že tako dolgo goreče želimo, in da bosta
kmalu zavladali resnica in pravica.
Peter Angelini

45.7 Page 447

▲back to top


BiS 8 — 53. poglavje
447
V Rimu so torej pričakovali, da bodo kmalu imenovani novi škofje, toda iz-
bira ni potekala brez velikih težav. Vlada je poslala poverjeniku Tonellu šestde-
set imen za škofe, ki bi ji bili po volji, da jih predloži Svetemu sedežu. Papež je
takoj uvidel, da je treba nekatere izločiti, drugih pa ni poznal. Naročil je don
Bosku, da naj opravi potrebne preiskave in potem poroča o svojih izsledkih.
Tudi iz Vatikana je poverjenik prejel seznam duhovnikov, ki so jih imeli za
vredne škofovske časti, z navedbo škofij, ki naj bi jih zasedli, ter ga poslal v Firen-
ce. Ministrstvo je seznam imen preučilo. Nekatere izmed njih so odločno izklju-
čili, kot na primer mons. Pavla Ballerinija, nadškofa v Milanu, ki se je odpovedal
mestu zaradi gonje sektašev in ga je potem papež predložil za patriarhalno cer-
kev v Alessandrii. Nekateri niso hoteli tja, kamor jih je predložil sveti oče. Ta je
bil prisiljen kakega škofa iz njegove dosedanje škofije premestiti v drugo.
Pij IX. je izrekel nekaj opomb, vendar ni vztrajal pri svojih predlogih, ker se
mu je zdelo, da ne bi uspel v svojem namenu, in je bilo nevarno, da bi propadli
vsi dogovori. Po don Boskovem nasvetu je začel sprejemati nekaj imenovanih,
za katere vlada ni izrekla prepovedi. Tudi zato, da bi ustregel kralju, je predložil,
da bi mons. Alojzij Nazari di Calabiana bil prestavljen iz Casaleja v Milan, v Ca-
sale pa naj bi prišel mons. Peter Marija Ferrè, ki je bil od 1852 škof v Cremi, pa
zaradi nasprotovanja vlade ni mogel prevzeti škofije v Pavii. Prav tako je poslal
v Savono mons. Janeza Krstnika Ceruttija, v Aosto mons. Jakoba Jansa, kapitelj-
skega vikarja, in še nekatere druge drugam.
Poverjenik Tonello je kot pravi plemič, kristjan od pet do glave ter pošte-
njak v vseh ozirih prestal te dolge razgovore, skušal premostiti vse ovire in pri-
peljati pogajanja do srečnega konca. Rad je poslušal nasvete don Boska, ki je od
časa do časa prihajal k njemu na razgovor. Don Francesia, ki ga je nekega dne
spremljal k poverjeniku, je vedel povedati, da ga je čakal več kot eno uro, da je
končal svoj obisk.
Božji služabnik mu je razložil papeževo naročilo, ki mu je predložil nekaj
imen piemontskih duhovnikov za stare dežele. Tonello je odobril izbiro, ki jo
je prej potrdil tudi papež. Don Joahim Berto je videl ta seznam, ki ga je sestavil
in lastnoročno napisal don Bosko. Prvo ime je bil kanonik Lovrenc Gastaldi,
predložen za škofa v Saluzzu. Poverjenik je takoj privolil, ker je pri kanoniko-
vem očetu opravil svojo pravniško prakso. Pij IX. ga do tedaj še ni poznal in je
vprašal don Boska za informacije. Te so bile zelo laskave. Božji služabnik je bil
prepričan, da bi Cerkev z Gastaldijem pridobila gorečega prelata, odličnega po
svoji vsestranski izobrazbi, zlasti v teologiji, in nastajajoča salezijanska družba
bi imela v njem odličnega zaščitnika. Božji služabnik je hotel dati tudi dokaz
svojega visokega spoštovanja in hvaležnosti do tega velikega prijatelja.

45.8 Page 448

▲back to top


448
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Drugi, prav tako odlični duhovniki, ki jih je don Bosko predlagal, so bili:
kanonik Evgenij Robert Galletti za Albo, kanonik Karel Savio iz Cunea za Asti,
kanonik Anton Colli iz Novare za Alessandrio in kanonik Andrej Formica iz Albe
za Cuneo.
Ko so prišli glasovi o teh imenovanjih v Turin, je don Janez Cagliero, ki je bil
v škofijski pisarni, slišal iz ust kapiteljskega vikarja Zappata:
»Treba se je spoprijateljiti z don Boskom; don Bosko deli mitre.«

45.9 Page 449

▲back to top


54.
poglavje
Praznik Marijinega očiščevanja – Don Bosko mašuje pri Stigmatah –
Večne molivke bi si želele ponoven don Boskov obisk – Gostoljubna hiša
grofa Vimercatija – stoletnica sv. petra predložena svetemu očetu – Princ
Torlonia obišče don Boska – Darovi za cerkev Marije Pomočnice – Mnogi si
želijo, da bi don Bosko z njimi kosil – Med gojenci Nazarenskega kolegija
– Ozdravljeni bolniki – Sveti oče pri sv. Petru – V vili Pamfili pri mons.
De Merodeju – Don Bosko nima časa, da bi pisal fantom v oratorij – Don
Francesia pošilja pozdrave gojencem in učiteljem v oratorij – Neapeljski
kralj je pri maši, ki jo daruje don Bosko – Kraljev pogovor z don Boskom, ki
mu vzame vse upanje na prestol – Kanonik Gastaldi prejme novico o svojem
imenovanju za škofa
V soboto 2. februarja, na praznik očiščevanja preblažene Device Mari-
je in blagoslovitve sveč, so v oratoriju v Turinu darovali veliko obhajil po don
Boskovem namenu. Fantje so se na praznik pripravili s spovedjo in devetdnev-
nico cvetk, ki jih je Božji služabnik izročil don Rui s svojim podpisom in željo,
da bi prebral vsak večer po eno. Cvetke so bile iste kot prejšnje leto: Bog je naš
gospodar itn.
Iz Rima so prihajale druge novice. Dne 2. februarja 1867 je grofica Ana
Bentivoglio pisala vitezu:
Danes zjutraj je don Bosko maševal pri Stigmatah in nas obhajal. Bil je iz-
jemno lep, cvetoč kot pravi mladenič, kljub napornemu življenju, ki mu je pod-
vržen, ko hodi okoli od jutra do večera, sprejema obiske in je vsem na voljo.
Tukaj so vsi navdušeni zanj in ga imajo za svetega človeka. Povsod mu izkazu-
jejo izredne časti in ima vse polno prednosti. Kolikor je meni znano, do sedaj
ni storil nič čudežnega, kakor je bila trenutna ozdravitev vodeničnega v Turinu.

45.10 Page 450

▲back to top


450
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Počakajmo, da vidimo, ali bo Gospod Bog po njem storil kaj izrednega še pred
odhodom iz Rima.
Danes zjutraj smo imeli priložnost, da smo mu poljubili roko in ga pozdra-
vili, ko je šel skozi zakristijo, ker so ga zgoraj čakali, da bi se pokrepčal. Tako se
mi je vsaj dozdevalo. Potem je šel naprej k sv. Petru. Hanibal gre od časa do časa
k sv. Petru V vezeh, toda le redko ima priložnost, da ga dobi, ker ga ne pustijo
niti za trenutek pri miru.
Neka ženska skupnost, ki se je spominjala obiska iz leta 1858, mu je takole
pisala:
Velečastiti gospod don Bosko!
Ker je moj samostan že imel čast, da ste ga obiskali, mi dovolite, da vas prosim, da bi
nas v svoji dobroti spet hoteli obiskati, preden boste odšli iz Rima.
Ponižno prosim za oproščenje zaradi moje predrznosti in se priporočam vašim sve-
tim molitvam. V spoštovanju imam čast, da se izrekam za ponižno in vdano služabnico.
s. Marija Terezija presvetih Src, predstojnica
Iz samostana Molivk presvetega Zakramenta, 2. februarja 1867
O tem dnevu in o marsičem drugem je pisal don Francesia takole:
Dragi g. vitez!
3. februarja 1867
Svoja rimska pisma pošiljam deloma vam, deloma pa prefektu, da ne bo zavisti. Da-
nes bom začel s hišo, kjer stanujemo: povedal vam bom stvari, ki niso nepričakovane, ven-
dar nove. Zares je treba povedati, da je gospod grof Vimercati zelo spreten in iznajdljiv.
Noče, da bi se mu kaka dobrodelna ustanova morala zahvaljevati. Vedite, da je poleg tega,
kar je že storil, predvčerajšnjim dodal še nekaj, kar bi moralo osramotiti vsakega dobrega
kristjana. Na srečo nas je prej prosil odpuščanja za krivico, ki jo je nameraval storiti, tako
da nam je bilo, kakor da bi hoteli pobegniti v Turin. Svoji šivilji srajc je naročil, da naj v
čim krajšem času naredi štiri srajce za don Boska in zame in k tem še štiri žepne robčke.
Vsega skupaj osem primerkov, kar sva potem hitro dobila na postelji. Tako poleg truda
za perilo še plačilo. Naj živi Indija Koromandija! Menim, da se bo tudi Pelazza pridružil
najinemu zgražanju in bo zahteval povračilo. Ima prav. Pa to ni vse. Da služabniki ne bi
don Boska prestrašili zaradi napitnine, so nameravali dati kaj za njegove uboge fante, ki
jih imajo tako radi v njihovem ravnatelju. Predvčerajšnjim zvečer so s tisoč opravičili, češ
da niso mogli zbrati več, don Bosku vnaprej izročili 36 lir.
Obletnica sv. Petra se odlično prodaja. Predstavili so jo papežu, ki je takoj prebral
nekaj strani, odobril zamisel in zelo pohvalil pisatelja. Izvod, ki so ga podarili svetemu
očetu, je vezan v belo platno, preostalih 25 izvodov je manj bogatih, namenjeni pa so ra-
znim monsinjorjem. Vse je šlo na stroške velikodušnega Vimercatija. Ne moremo si želeti
več, ker je našim željam že zadoščeno.
Predvčerajšnjim sem bil tudi jaz v hiši Torlonia. Princ je zares ves navdušen za don
Boska. Ne vem, ali je že kaj storil za oratorij, vendar sem prepričan, da bo. Ni mu bilo
zadosti, da se je naslajal ob njegovi navzočnosti ves popoldan; v petek zvečer mu je vrnil

46 Pages 451-460

▲back to top


46.1 Page 451

▲back to top


BiS 8 — 54. poglavje
451
obisk. Ko je poslušal pripovedovati o oratoriju, se je kar naprej čudil in tudi doumel mno-
ge njegove potrebe. Oh, da bi mu Bog navdihnil kako dobro misel! Ob tej priložnosti sem
videl tudi njegovo ubogo ženo, ki mora biti duševno bolna. V don Boskovi bližini je bila
precej mirna in ni dajala znamenj norosti. Uboga ženska! Popoldne, ko je bil na obisku
princ Torlonia, je čakal na sprejem knez Salviati. Že drugič je prišel, pa ga ni mogel videti,
in sedaj je moral čakati celo uro.
To je nekaj nezaslišanega, da morajo rimski plemiči čakati na sprejem. Moral je priti
don Bosko, da je začel novo navado. Princ Ruspoli je moral čakati dve uri, da je govoril
z don Boskom, vendar se ni prav nič vznemirjal. Gre za pravo norost Rimljanov do don
Boska. Nekateri že jočejo, ker bo odšel iz Rima. Toda našli so sredstvo, s katerim ga lahko
brez težave privabijo v svoje hiše: da je kdo bolan ali da obljubijo dar za oratorij. Tako je
neka gospa kupila 700 srečk za loterijo in poleg tega obljubila še znaten dar s pogojem,
da bo don Bosko sam prišel v njeno hišo po denar. Gotovo bo šel. Če ne, ga bom jaz peljal
tja. Tudi nekje drugje so zbrali darove, kupili 500 srečk, vendar hočejo denar izročiti don
Bosku v roke. Tako je neki gospod, neka eminenca, zamolčal svoje ime in od prvega dne,
ko je bil v Rimu, želel, da bi ga don Bosko obiskal. Don Bosko ga ni poznal in on je želel, da
bi don Bosko pripravil konferenco. Toda bilo je potrebnih 20 dni, da si je don Bosko ukra-
del nekaj prostih trenutkov. Končno je le šel in eminenca mu je v zahvalo stisnil v roko 50
skudov kot povračilo za trud in pomoč.
Koliko več uteh bi lahko bilo, če bi se mogel don Bosko razdeliti na 5 ali 6 delov in tako
ustreči vsem, ki so si ga želeli. Zaradi njegovega dobrega srca in zaradi želje, da bi vsem
ustregel, je večkrat sprejel povabilo na kosilo ali večerjo ob isti uri pri različnih osebah.
Včasih grem jaz namesto njega, toda ljudje hočejo don Boska, ne mene, in če ne gre, lahko
nastanejo resne težave. Ko pričakujejo don Boska za kosilo ob določeni uri na določen dan,
že računajo na to, da bo prišel eno ali dve uri pozneje, in vsi to potrpežljivo sprejemajo.
V četrtek sva bila na kosilu v Collegiu Nazzareno. Kako lepo in navdušeno so ti gojen-
ci sprejeli don Boska. Poznali so ga, saj v šoli uporabljajo njegova učbenika Svetopisemske
zgodbe in Zgodovino Italije in so o njem slišali toliko zanimivega in nenavadnega, da so
ga imeli za pravega svetnika. Ker so za obisk zvedeli že nekaj dni prej, so obvestili tudi
svoje starše, ki so se prav tako v velikem številu zbrali v zavodu. Med kosilom je bilo veselo
in na koncu se je vse spremenilo v hrupno razgrajanje. Eden izmed fantov je v čast našemu
don Bosku napisal in prebral v latinskem jeziku častno pohvalo. Vsi so najprej v strogem
molku poslušali, nato pa planili v navdušeno ploskanje, živel krike in poskakovanje, da se
je zdelo, da se podira svet. Na žalost se več ne spominjam besed, vendar mi je smisel ostal
v glavi. Hotel je povedati, da se zahvaljuje don Bosku, da jih je s svojim obiskom počastil,
da mu je zato ves zavod nadvse hvaležen, da se veseli tudi sv. Jožef Kalasancij, ustanovitelj
tega zavoda, in da mu želijo vsi veliko zadovoljstva in uspehov. Vse na kratko, pa zelo ob-
čuteno. Bilo je lepo, vzvišeno, plemenito, tako da vam ne morem vsega izraziti z besedami.
Obiskali smo zavod, se odpravili v kapelo, kjer so prisilili don Boska, da bi kaj povedal
gojencem v spomin. Kakor po navadi je nadvse uspešno improviziral. Vsi so ga pozorno
poslušali, ko jim je iz srca govoril. Nato se je poslovil od patrov in gojencev.
Mogoče se preveč izgubljam v teh malenkostih. Toda jaz sem pač tako ustvarjen, da
me vse počastitve don Boska tako globoko ganejo, da jih moram komu povedati.

46.2 Page 452

▲back to top


452
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Od tu in tam dobivamo dobre novice o njegovih obiskih. Eden je vdan v Božjo voljo,
drugemu gre bolje, tretji je popolnoma ozdravljen. Neka uboga redovnica, ki je bila že
dolgo bolna, si je želela od don Boska svetinjico. Dobila jo je in si jo nadela okoli vratu.
Takoj je začutila izboljšanje in v dveh ali treh dneh je bila popolnoma zdrava. Deček De
Maistre, o katerem sem poročal v svojem prvem pismu, napreduje. Začel je hoditi, čeprav
pred boleznijo še ni položil noge na tla. Grofica mati in gospod oče Evgenij sta don Bosku
nadvse hvaležna in sta mu hvaležnost pokazala z mnogimi darovi. Grofica je dejala, da
bo cerkev v Valdoccu poseben predmet njenih skrbi in bo Marijo zaradi izkazane milosti
častila zlasti z naslovom Auxilium Christianorum.
Govorijo in se bojijo in celo pišejo, da je don Bosko bodoči turinski nadškof. To so
sanje razgretih glav. Nekateri časopisi pišejo o don Bosku in Nazione (Narod) iz Firenc
pri sporočilu o spreobrnjenju p. Passaglia, ki so ga s tolikim veseljem sprejeli v Rimu,
pravi, da bo v kratkem času moral poročati o zloglasnem don Bosku. Seveda bo povedal
svoje, vendar ne bo služilo čemu drugemu, kot da bo še bolj razglasilo njegovo ime in dalo
spoznati njegove ustanove.
Dragi gospod vitez, danes zjutraj sem tudi jaz užival ob rimskem slavju. Sv. Peter,
tako neizmerno velik, je bil poln ljudi. Jaz sem si ob misli, da moram gledati za toliko ljudi,
izbral lepo mesto, od koder sem videl ves obred in zlasti svetega očeta. Izraz njegovega
obraza mi je neizbrisno ostal v spominu. Ko sem prejemal njegov blagoslov, in sicer deset
ali dvanajstkrat z različnih mest, sem vedno imel oči v oratoriju, kjer so moji najdražji
spomini. Don Bosko naj bi prejel in nosil svečo, kakor je papež želel in odločil, vendar iz
vsega ni bilo nič. Še več, niti kot sodelavec niti kot opazovalec ni mogel storiti nič. Šel je
maševat k Stigmatam, v cerkev blizu palače Vitelleschi, kjer ga je čakala pobožna mno-
žica ljudi. Tam sem se ločil od njega, da sem šel v Vatikan. Nisem hotel izgubiti še tretje
ali četrte priložnosti, da bi videl slovesno mašo svetega očeta. Zvedel sem, da so ga (don
Boska) nadvse slovesno sprejeli. Ob 11. uri je bil prost in se je napotil k mons. De Merodeju,
kjer naj bi kosil. Vstopil je v kočijo, toda kam so ga odpeljali? V vilo Pamfili, k bolnikom.
Naj sem še toliko ugovarjal proti takemu nasilju, toda ugovori so nekoristno blago. Moral
sem ga čakati uro in več po 12. uri. Sprehajal sem se pred sv. Petrom. Kaj hočete! Vsi tek-
mujejo, da bi ga imeli v svoji sredi, in ko si ga kdo pribori, misli samo nase in mu je malo
mar, ali bo don Bosko mogel zadostiti tudi drugim željam in obljubam, ki jih je dal. Vsi ga
hočejo imeti v svoji sredi, kajti pogovor z njim je nadvse dragocen.
Že v zadnjih pismih sem vam naročil, da nama pošljite čim več srečk, in to s prvim
kurirjem. Ne morete si misliti, kako si vsi želijo te srečke! Ustrezimo jim.
Fantje prosijo, da bi jim don Bosko pisal. Toda skoraj nemogoče je, da bi sedel za pi-
salno mizo. Komaj ob desetih zvečer ima malo časa in takrat do dvanajstih prebira pisma.
Več pa ne zmore. Toži, da mu je hudo, da ne more ustreči njihovim upravičenim željam,
in vse prosi za razumevanje. Pozdravite mi iz srca vse in molite za vašega v Kristusu lju-
bečega brata.
duh. Francesia
N. B.: Moram še povedati, da so včeraj pri sv. Petru V vezeh pripravili krasne ognje,
vendar mi za poročilo o tem zmanjkuje prostora.

46.3 Page 453

▲back to top


BiS 8 — 54. poglavje
453
Temu pismu je sledilo še drugo.
Predragi don Durando!
4. februarja 1867
Z velikim zadoščenjem prebiram novice, ki mi jih pošiljaš. Gotovo so se ti že zahvalili
v mojem imenu in sedaj se zahvaljujem še sam. Ko boš govoril fantom pri večernem go-
voru, jih ne pozabi toplo pozdraviti v mojem imenu. Reci jim, da jih vidim v dečkih, ki me
obdajajo tukaj v Rimu. Kljub vsem ugodnostim, ki sva jih tu deležna, se vedno vračam v
oratorij. Najine zadeve pa kljub vsemu lepo napredujejo.
To jutro je don Bosko zasnoval in še snuje zaroto proti kanoniku Gastaldiju, našemu
uglednemu profesorju moralke. Če bi šel k njemu na predavanje, bi mu jo povedal, toda
več za sedaj še ne morem povedati. Tišina in skrivnost. Ne bi smel biti tako trdovraten,
kot pravijo, vendar bom tokrat storil, kakor se meni zdi prav. Pozdravi tega uglednega
Božjega služabnika in piši mi pogosto.
Pozdravi naše profesorje in jim povej, da jih ne morem pozabiti, kamorkoli grem. Če
včasih ne izrazim svoje povezanosti z njimi, je to posledica moje nesposobnosti, da bi se
pravilno izrazil, in ne pomanjkanja naklonjenosti. Vse imam nadvse rad v Gospodu. In ti,
dragi moj Durando, imej rad in priporočaj Bogu svojega najvdanejšega prijatelja in brata
duh. Francesia
P. S.: Danes zjutraj je don Bosko maševal pri neapeljskem kralju. Tako dolgo in tako
zelo so ga vabili, da se ni mogel več upirati.
Franc II. je prepustil don Bosku izbiro kraja, kjer bi se srečala, lahko bi ga
pričakal v palači Farnese, ali pa bi ga, če bi mu bilo tako ljubše, on obiskal v hiši
Vimercati. Don Bosko mu je odgovoril, da se je domenil s kneginjo Di Sora, da bi
se sestala, če ne bi imel nič proti, v Villi Ludovici, prekrasni kraljevski palači z
izredno negovanimi vrtovi. Don Bosko se je odpravil tja in ugotovil, da ga kralj
z mnogim spremstvom, med drugimi tudi De Charettom, poveljnikom papeških
zavodov, že pričakuje. Opravil je sv. mašo in govoril deset minut o veri. Nagovor
je bil tako izreden, da je kneginja, ki je že drugič občudovalna njegove pridige,
vsa iz sebe vzkliknila od začudenja:
»Kje le don Bosko dobi nekatere dokaze? Nikdar nisem slišala tako močne-
ga prepričevanja. Nihče ne govori tako kot on!«
Ko se je po maši zahvalil, je dejal, da je na voljo njegovemu veličanstvu.
Umaknila sta se v zasebno sobo in njun pogovor je trajal kake tri četrt ure.
Potem ko sta govorila o različnih stvareh, ga je kralj prosil, da bi mu odkrito
povedal, ali bo še dobil nazaj svoje kraljestvo, kajti vsi so mu zagotavljali, da se
bo čez nekaj mesecev vrnil v svojo kraljevsko palačo.
Don Bosko se je branil in dejal, da ni njegova naloga napovedovati priho-
dnost. Toda kralj je vztrajal. In don Bosko je v vsej preproščini dejal:
»Če že hočete, da vam povem odkritosrčno, potem vam povem, da se vaše
veličanstvo ne bo več vrnilo na prestol.«

46.4 Page 454

▲back to top


454
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Na kaj se opirate, ko trdite to? Na predvidevanje ali na trdne razloge?«
»Na trdne razloge.«
»Katere?«
»Prepričljivi razlogi zame so načini, kako je kraljevska hiša ravnala s Cerkvijo.«
»Kaj hočete povedati s temi besedami?«
»V Neaplju so sveto Cerkev obravnavali z nespoštovanjem.«
»Kako? Ali ni vlada ščitila Cerkve?«
»Ščitila Cerkev! Več kot sedemdeset let so ostali v veljavi febronijanski za-
koni. Škof ni smel birmati brez kraljevega dovoljenja, ni smel posvečevati du-
hovnikov, ne sklicevati zborov, ne opravljati pastoralnih obiskov, če mu ni tega
dovolil vladar. In vi to imenujete zaščito Cerkve?«
»Toda glejte, don Bosko,« je dodal kralj, »to je bila samo politična nuja, na-
čin nadzora, strah pred revolucijo, previdnostni ukrepi, da ne bi kršili pravic
krone. Zato je politična oblast ravnala tako.«
»Kaj vaše veličanstvo meni, da so bile take odredbe do Cerkve upravičene?
In zloglasna Kraljevska monarhija in Apostolska delegacija na Siciliji, ki sta več
kot eno stoletje zahtevala, da jima je Cerkev podrejena, ki sta zasledovali in
preprečevali vsak stik svetne duhovščine in redovnih družb s Svetim sedežem?
Krivični sodniki, ki so ravnali po svojih muhah in so zlorabljali oblast vladarja
in papeža? Ti so onemogočali izpolnjevanje odredb škofov, preganjali so dobre
redovnike v korist slabih in po njihovi krivdi je prišlo do silnih pohujšanj, ki
so povzročala neizmerno škodo: nemorala, simonija, vse vrste zlorab, prevare,
podeljevanje služb nevrednim, ropanje redovniškega imetja za posvetno rabo.
Poleg tega je bila še cela vrsta drugih zlorab, ki jih tukaj ne bom našteval. In take
sodnike je vlada njegovega veličanstva podpirala ali jim pustila, da so krivično
ravnali. To je vzrok sedanje Božje kazni za neapeljsko dinastijo.«
»Toda njegovo veličanstvo kralj Ferdinand, moj oče, je zadnja leta kraljeval
v dobrem soglasju s papežem in je skušal odpraviti nemalo neredov, ki so vla-
dali na Siciliji.«
»To je res. Toda vzroki vseh teh krivičnih okoliščin so ostali in jih nihče ni
odpravil. Hoteli so celo ohraniti predpravice tega nesrečnega sodišča, ki bi ga
morali že zdavnaj odpraviti.«
Tukaj se je don Bosko zamislil in prekinil svoj govor. Potem je kralj povzel
besedo:
»In če bi se jaz vrnil na prestol svojih prednikov, ali menite, da se stvari ne
bi izboljšale?«
»Veličanstvo, jaz poznam vaše pošteno spoštovanje Svetega sedeža, poznam
svetle dokaze vaše vdanosti. Vi ste sin prave svetnice. Toda ali bo vaše hotenje
dobilo tudi izraz v vašem vladanju? Ali ni zli vpliv nekaterih svetovalcev vašega

46.5 Page 455

▲back to top


BiS 8 — 54. poglavje
455
očeta razplamenel ognja sovraštva proti rimskemu papežu? V določenih okoliš-
činah bi, če vam Bog ne bi na izreden način pomagal, morali storiti isto, kot so
storili vaši predniki.«
Kralj se je ob tej izjavi čutil skoraj užaljenega in je odvrnil:
»Ali veste, da mi do sedaj še nihče pred vami ni govoril s tako odkrito-
srčnostjo. Vendar je prav, da kdo govori jasno in mi pove, kaj misli. Toda povejte
mi sedaj: ali ni mogoče, da bi me mogel kak dogodek spet pripeljati na kra-
ljevski prestol v Neaplju?«
»To bi bil en sam dogodek, toda tega ne bo.«
»Kateri?« je kralj radoveden vprašal.
»Da bi prišlo do splošne anarhije, v kateri bi ob pomanjkanju vladarja-gos-
podovalca ljudstvo prej ali slej videlo njegove dobre namene in dobra dela in
želelo, da bi jim spet zavladal. Samo v tem primeru bi bilo mogoče kaj upanja.
Toda to je gola predpostavka.«
Na koncu pogovora je kralj prosil don Boska, da bi ga obiskal v njegovi palači,
ker bi ga želela spoznati tudi kraljica Sofija. Bil je ponedeljek in obisk v palači Far-
nese je bil določen za petek. Don Bosko je kralja pustil vsega zamišljenega, saj je
le-ta pričakoval od njega veliko lepšo napoved, v skladu z njegovimi željami.
V Turinu je don Durando izpolnil don Francesijevo naročilo kanoniku Gas-
taldiju. Ta je takoj razumel, za kaj gre, in kmalu je od samega don Boska prejel
potrdilo o svojem imenovanju za škofa v Saluzzu. Ko ga je tiste dni srečal profe-
sor don Matej Picco, ki mu je čestital za izvolitev, je po domače rekel:
»Jaz v tem trenutku nisem vedel, kaj naj delam, pa mi je papež dal zaposlitev.«

46.6 Page 456

▲back to top


55.
poglavje
Don Bosko daruje sveto mašo v hiši nekega svojega prijatelja – Don
Boskovo pismo don Rui o tekočih poslih – Listek z opominom – Papež mu
pokloni lepo svečo in don Bosko se mu gre zahvalit – Mons. Moroni mu
pokloni svoj Dizionario Ecclesiastico – Poklon še drugih dveh sveč – V
oratoriju pričakujejo don Boskova pisma – Srečke loterije, zdravilo proti
koleri – Zdravstveno izboljšanje grofa Vimercatija in pisanje časopisov –
Spreobrnjenja – Vedno novi ljudje pri don Bosku – Don Caglierove skladbe
– Pozdravi fantom v Turinu – Širjenje zvezka Obletnica sv. Petra; pohvala v
Civiltà Cattolica in v Unità Cattolica – Mislijo na ponatis v Rimu – Odstavek,
ki se zdi netočen – Mnenje nekega profesorja v Collegiu Romano
Dne 5. februarja 1867 je don Bosko maševal v zasebni kapeli izdelovalca
rožnih vencev gospoda Filipa Canori Focardija, s katerim sta se spoprijateljila
leta 1858. Istega dne je pisal don Rui:
Predragi don Rua!
Don Francesia ti bo pisal o naših stvareh. Jaz ti bom nakazal samo dve zadevi, ki se
tičeta denarja. Reci torej gospodu vitezu, naj gre k don Tomatisu in vzame osem tisoč
frankov, ki jih bom jaz plačal tukaj don Bettiju namesto njega.
Od teh 8000 frankov boš dal 6800 doktorju Gribaudiju, če jih hoče sprejeti. Menim,
da toliko znaša njegovo posojilo. S preostalim denarjem naredi, kar je najbolj potrebno.
Naši posli tukaj v Rimu kar lepo napredujejo. Upam, da bom mogel jutri napisati pis-
mo našim dragim fantom. Še naprej molite za vašega don Boska, ki je res zaposlen za vas.
Verjetno bomo mogli prihodnjo soboto določiti dan najinega odhoda v Turin.
Bog naj nas vse blagoslovi in nam pomaga, da bomo za večno rešili svojo dušo. Amen.
Najvdanejši v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Rim, 5. februarja 1867
P. S.: Najprej premalo in sedaj preveč listkov. Zakaj mi ne poročaš o gospe Curoni, o
madame Duprè in o fantih?

46.7 Page 457

▲back to top


BiS 8 — 55. poglavje
457
Pismu je bil priložen listek za nekega zaposlenega v kuhinji. Objavljamo, da
bomo videli, kako je Božji služabnik imel navado opozarjati.
Naj prejme … kuhar
1. Hodi z drugimi k molitvam, k maši.
2. Ne preklinjaj.
3. Ne dajaj nikomur ničesar brez dovoljenja.
4. Pojdi na vsakih štirinajst dni ali vsak mesec k spovedi.
5. Bodi varčnejši pri kurjavi in začimbah.
Don Boskovemu lističu je bilo priloženo še don Francesievo pismo.
Predragi don Rua!
Rim, 6. februarja
Prejela sva domače novice in sva zadovoljna, da so bili naši v tistih trenutkih že vsi
iz postelje. Zelo naju je užalostila novica, da se je kruh tako zelo podražil. Don Bosko je še
sedaj ves presunjen. Verjetno gre za prehodno obdobje, a je vseeno zelo neprijetno. Kakor
nevihta. Zahvalimo Gospoda, da naju je pripeljal sem, kjer dobivamo darove, s katerimi
moremo poplačati ogromne izdatke oratorija. Ta novica, ki jo tukaj že mnogi poznajo, bo,
tako upamo, imela svoj učinek.
Kako zelo dober in vljuden je sveti oče z našim predobrim don Boskom! In ne kar
naključno mi je prišla ta misel in ta vzklik. Vedeti moraš, da je preteklo nedeljo popol-
dne sveti oče poslal sem v najino stanovanje svojega majordoma mons. Borromea, da je
slovesno prinesel svečo, ki bo ob svojem času prišla prav v naši novi cerkvi. Sveča je za
dve dlani večja od mene, debela pa tako, da jo moreta obseči le dve dlani. Nosi podobo
Brezmadežne in drug nakit, ki ga je težko opisati zlasti sedaj, ko sem še ves pod vtisom te
velike pozornosti. Ta sveča je najlepša od vseh, ki jih je neki župnik na praznik Marijinega
očiščevanja podaril papežu. Pisal sem ti že, da je sveti oče videl in prebral Obletnico sv.
Petra in je pisatelju te knjižice hotel nakloniti ta dar.
Svetega očeta zanima, kako don Bosko preživlja svoje dni v Rimu. Veseli ga, da toliko
pridiga in budi pobožnost, in želi, da bi še dolgo ostal v večnem mestu.
Včeraj popoldne sva bila v palači, da sva se njegovi svetosti zahvalila za darovano
svečo. Bil sem priča, kako zelo sveti oče ceni don Boska. V predsobi je čakal en kardinal in
več monsinjorjev. Don Bosko je v začudenje vseh ostal s papežem več kot pol ure. Tudi jaz
sem imel srečo, da sem vstopil in sem imel tako že drugič priložnost, da sem pokleknil k
njegovim nogam.
»Sveti oče,« sem dejal, »dovolite mi, da vam v imenu svojih tovarišev izrazim našo
večno vdanost vaši vzvišeni osebi in navezanost na sveto Cerkev.«
Sprejel je pisanje, ki sem mu ga izročil, in mi dal v poljub svoj prstan.
»Sveti oče,« sem nadaljeval, »ta poljub naj bo dokaz zvestobe več kot 1800 fantov, ki
obiskujejo oratorije v mestu Turinu.«
Podelil nam je svoj blagoslov, obljubil, da bo prebral naše pismo, in nam naklonil vse,
kar smo prosili za naše fante v oratoriju. Rade volje je poslušal pripovedovanje o oratori-
jih, o njihovi navezanosti na Sveti sedež in je vsem poslal svoj blagoslov.

46.8 Page 458

▲back to top


458
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Zdi se, da zadeva naše Družbe proti vsakemu upanju dobro napreduje, da pa bo tekla
še bolj pospešeno, se bo moral don Bosko še za nekaj dni ustaviti v Rimu. Hudo mi je zara-
di tega podaljševanja, vendar se bojim, da mi ne boste verjeli. Pa vendar je tako. Dostikrat
ostajam sam, hodim po Rimu in se neizmerno dolgočasim.
Mons. Moroni, ki ga je tudi pritegnila don Boskova slava, ga je prišel pozdravit. Bil je
zelo počaščen, ko mu je don Bosko rekel, da bi mu bilo zelo všeč in bi mu bil zelo hvaležen,
če bi mu poklonil en izvod Dizionario Ecclesiastico. Dva dni pozneje je on sam prišel in mi s
tisoč zahvalami izročil zbirko: več kot sto zvezkov. Sedaj so knjige tukaj v moji sobi in gos-
pod grof Vimercati v svoji neizčrpni dobroti razmišlja, kako bi vse skupaj poslal v oratorij.
Čez nekaj dni boste prejeli tudi papeževo svečo. Pozabil sem vam povedati, da mu je
oseba, ki jo gospod vitez dobro pozna, gospa Rosa Mercurelli, poklonila svečo, ki tekmu-
je s srečo svetega očeta. Zato boste namesto ene sveče prejeli dve in kdo ve, ali ne bodo
postale tri, če bo kdo tudi don Boskovemu tajniku podaril eno. Tako bi bilo omne trinum
perfectum (vse troje je popolno). Ista oseba je poleg ene sveče prinesla za tajnika od prin-
cese Orsini še drugo svečo. Ni sicer tako lepa kakor prejšnji dve, je pa pomembna zaradi
darovalca in ker jo je blagoslovil sam papež.
Nadaljujmo s sprejemi. Če don Bosko ne bi sam skrbel za zmanjšanje njihovega števi-
la s tem, da se jih izogiba, sploh ne bi mogel iz hiše, pa tudi jesti in spati ne bi mogel. Naj
še povem, da je ista gospa Mercurelli podarila don Bosku za loterijo celo vrsto dragocenih
predmetov in k temu še svetinjice, rožne vence in križe za fante. Poleg tega pa pravi, da bo
pred don Boskovim odhodom zbrala še veliko drugih reči.
Res je, da vam na žalost don Bosko nič ne piše, toda obljubil je, da bo danes gotovo
našel nekaj prostega časa, ki ga bo posvetil samo vam.
Novice, ki mi jih je sporočil don Durando, so me zelo razveselile. Vsem profesorjem
se iz srca zahvaljujem za napore pri izpolnjevanju njihove službe v korist naših fantov.
Ko se bom vrnil, bom vsakemu prinesel sicer skromno darilce, vendar lep spomin na svoje
potovanje v Rim. Loterijske srečke, ki so kar deževale, gredo odlično v prodajo, in to na
skoraj neverjeten način. Mnogi jih kupujejo kot zanesljivo sredstvo in relikvije proti koleri,
ki mori ljudi v naši okolici.
Če bi se gospodu grofu povrnilo v celoti ali vsaj delno zdravje, bi nam rad povrnil
obisk, ki smo mu ga naredili v Rimu. Danes je šel prvič v kočiji na sprehod po Rimu. Neki
časopis, ki je govoril o don Bosku, je povedal vse resnice razen ene, za katero pa bi bili vsi
srečni, če bi se uresničila. Sporočil je, da je grof ozdravel. Oh, da bilo to tudi res! Tudi drugi
časopisi so se razpisali o don Bosku, toda sedaj bi bilo po pridigarju treba slišati kritike.
Don Bosko pa pri vseh teh govoricah, namesto da bi izgubljal, vedno več pridobiva. Vsi ga
občudujejo in ga zaradi njegove preproščine in ljubeznivosti imenujejo svetnika.
Dva hudobna gospoda, ki nista hotela nič slišati o veri, sta ga slišala samo enkrat, ga
vzljubila in danes zvečer bosta prišla k njemu k spovedi. Oh, če bi imel čas, menim, da bi si
ga Rim izbral za spovednika. Bradati gospodje, veliko bolj kosmati kot naš vitez, revoluci-
onarnega videza, prihajajo k don Bosku in mu kakor naši fantje z lahkoto odkrivajo svoje
srce. V teh primerih njegove besede dosegajo čudovite sadove, ker ljudem, ki jih prej nik-

46.9 Page 459

▲back to top


BiS 8 — 55. poglavje
459
dar ni videl, pove stvari, ki so jih hoteli za vsako ceno skriti, vendar pa tega ne morejo pred
očmi tistega, ki vse vidi. Ko bom spet doma, vam bom pripovedoval vse mogoče zgodbe.
Tam, kjer don Bosko mašuje, je vedno gneča, prihajajo čisto novi ljudje, stara poznan-
stva izginjajo. Vitteleschijevi, Villariosovi so izgubili upanje, da bi ga imeli med seboj. In
kljub temu navideznemu don Boskovemu nezanimanju ga ti ljudje tako občudujejo, z njim
sočustvujejo in mu skušajo na vse načine pomagati. Njegova sreča je tudi njihova sreča.
Dan odhoda še ni določen, vendar menimo, da bo še pred koncem februarja. Dob-
ro bi bilo, da bi nam don Cagliero poslal nekaj svojih skladb. Brez dvoma bi si pridobil
nemajhno slavo. Začel sem o njem govoriti, toda besede niso zadosti, treba je preiti k
dejanjem. Pošlji mi Dimnikarja, Siroto itn. Naj tudi tukaj malo okusijo glasbo našega ora-
torija. Vem, da bodo te dni v Collegiu Romano izvajali Dimnikarja: lepa priložnost, da bi
prodali nekaj izvodov. Če bi točno vedel kdaj in kje, bi šel. Gotovo bi bil dobrodošel, ker so
mi kot don Boskovemu tajniku odprta vsa vrata.
Pozdravi fante v mojem imenu in jim povej, da sem vedno med njimi, da imam že
veliko prijateljev, vendar še ne zadosti. Ta prijeten pa tudi naporen odmor, mi bo dal moč,
da bom po vrnitvi mogel podvojiti svoje delo. V petek (8. februarja), ko boš verjetno bral
to moje pismo, bova v Camaldoliju, prelepem kraju sredi Apeninov. Od tam bova poiskala
Turin in poslala tebi in vsem fantom prisrčne in ljubeznive pozdrave. Zbogom.
Tvoj v Jezusu in Mariji vdani prijatelj
duh. Janez Krstnik Francesia
P. S.: Po vsem Rimu se je razširila Stoletnica sv. Petra in jo zavzeto berejo in hvalijo.
Upajmo, da bo meseca junija velika prodaja. Dne 5. februarja na kosilu v hiši grofa in gro-
fice Antonelli Falchi. Sedaj je ura dve popoldne in don Bosko še ni prišel.
Unità Cattolica, ki ima v južni Italiji veliko naročnikov, je 22. januarja ome-
nila Stoletnico sv. Petra in tudi, da stane 40 centov:
»Ob pravem času je duhovnik Janez Bosko v prvem zvezku Katoliškega
branja v Turinu objavil to knjižico, v kateri na kratko in v lahkem slogu, pri-
lagojenem vsem bralcem, podaja življenje tega svetega apostola, ki je polno
zgodovinskih podatkov, potrjenih od najuglednejših pisateljev, tako cerkvenih
kakor svetnih. Pomen vsebine, globina misli, jasnost pripovedi in nizka cena,
za katero se knjižica prodaja, dajejo delcu izredno vrednost in jo zato dobrim
katoličanom toplo priporočamo kot pripomoček za vedno večjo vdanost in po-
božnost do poglavarja apostolov, katerega obletnico smrti obhajamo. V dodat-
ku knjižica prinaša tridnevnico razmišljanj in molitev kot pripravo na praznik
svetih apostolov Petra in Pavla.«
Tudi Civiltà Cattolica je v seriji IV., zv. IX., št. 407, dne 15. februarja pisala:
»V tej knjižici so zbrani podatki, ki nas navajajo k obhajanju stoletnice smrti
sv. apostola Petra. To so: 1. papeževa okrožnica o obhajanju stoletnice; 2. leto

46.10 Page 460

▲back to top


460
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
mučeništva sv. Petra; 3. življenje sv. Petra; 4. prihod sv. Petra v Rim; 5. tridnev-
nica v čast sv. apostolov Petra in Pavla. Večji del knjižice obsega apostolov življe-
njepis, ki je pisan zelo jasno in z Božjim navdihom. Druga poglavja so bolj kratka,
vendar zadostna za poučitev vernikov. Knjižica je z eno besedo pripravljena za
obhajanje obletnice smrti sv. Petra, k čemur nas vse vabi sam rimski papež.«
Prav zato je don Bosko razmišljal, ali ne bi bilo umestno v Rimu knjižico
znova natisniti, potem ko bi dobil odobritev upravnika svetih palač. Njegov tu-
rinski prijatelj vitez Peter Marietti, ki je pred dvema letoma prevzel upravo in
vodstvo velike tiskarne Kolegija za širjenje vere, katere namen je bil širjenje kr-
ščanskega nauka v vseh jezikih po celem svetu, bi mu pri tem gotovo pomagal.
Toda že tiste dni je jezuitski pater G. Oreglia, brat našega viteza Oreglie, zas-
ledil v knjigi odstavek, ki se mu je zdel netočen. Odstavek na strani 192, ki poro-
ča o prihodu sv. Petra v Rim, se glasi: »Zdi se primerno, da tistim, ki bodo govorili
ali pisali o tej stvari, mimogrede namignem, da naj tega ne štejejo kot nekaj do-
gmatičnega ali religioznega. To naj velja tako za katoličane kot za protestante.«
O zadevi je govoril z don Francesiem, ki naj bi jo omenil don Bosku. In ker se je
tudi on sam hotel o stvari bolje poučiti, je pisal listek patru Cardelli, profesorju
teologije v Rimskem kolegiju. Prosil ga je, da bi mu odgovoril, ali je ta trditev
nekega dobrega katoliškega pisatelja, katerega imena pa ni omenil, utemeljena.
Pater Cardella mu je takole odgovoril:
Collegio Romano
4. februarja 1867
Velečastiti oče v Kristusu!
Vaša uglednost je imela prav, ko je nameravala opozoriti ali popraviti ali bolje re-
čeno povabiti, da bi prej razložil kot popravil ta odstavek. S tem, ko trdi, da prihod sv.
Petra v Rim ni dogmatskega ali religioznega značaja, temveč golo zgodovinsko dejstvo,
ki nima z vero nikakršnega opravka, ne pravi, da bi tisti, ki bi to zanikal, moral dobiti
kako cenzuro in da v konkretnem primeru – to je bistveno – ni povezano z dogmo, temveč
hoče povedati, da verska resnica o primatu Petra in rimskih papežev ni nujno odvisna
od Petrovega prihoda v Rim niti polemično niti abstraktno. Da so rimski papeži nasle-
dniki sv. Petra in zato po Božjem pravu njegovega primata, je verska resnica in jo jasno
teološko dokazujemo. Z istimi razlogi se dokazuje, da rimski papeži dejansko sledijo sv.
Petru na rimskem apostolskem sedežu. Če bi protestantom uspelo zavreči to dejstvo, še
ne bi mogli opevati zmage, kajti ostalo bi gotovo, da so rimski papeži nasledniki primata,
čeprav na kak drug način. V abstraktnem bi lahko menili, da bi sv. Peter lahko določil,
da so rimski škofje njegovi nasledniki, v konkretnem primeru pa je jasno, da mu rimski
škofje sledijo v primatu po Božjem pravu, ker pač sedijo na rimskem prestolu. P. Perrone
pravi, da je konkretno prihod sv. Petra v Rim zgodovinska predpostavka za vero v rimski
primat, podobno kot sv. Tomaž imenuje za predpostavke vere določene razumske resnice.

47 Pages 461-470

▲back to top


47.1 Page 461

▲back to top


BiS 8 — 55. poglavje
461
V abstraktnem pa tudi p. Perrone priznava, da bi se stvari lahko zgodile drugače, in pri
tem razlaga mesto pri Arduinu (Sv. Peter v Rimu I, pog. 3), čeprav dejansko tudi Arduin
trdi, da je sv. Peter prišel v Rim.
Zatorej bi bilo treba v tem odstavku dodati, da sv. Peter ni samo poglavar Cerkve,
temveč da so poglavarji Cerkve tudi njegovi nasledniki, rimski papeži. Vendar menim, da
je pisatelj to povedal v kontekstu, čeprav v kratkem besedilu, ki ste mi ga predložili, pravi
samo: Bog je postavil sv. Petra za poglavarja Cerkve in to je dogma ali verska resnica; da
potem itn. Končno bi kratka opomba, kako je sv. Peter prišel v Rim in da je to zunaj vere,
brez dogmatičnega pomena odstranila vsako dvoumje.
Sicer v obrambo tega, kar je povedal ali je nameraval povedati učeni avtor, bom tu
prepisal, kar pravi prof. Murray v svoji imenitni razpravi De Ecclesia, in s tem bom končal
svoje klepetanje, za katero si ne bi mislil , da bo tako dolgo (Disp. XIX, Sect. I).
I. – Primatu Petri statuto, duae restant quaestiones solvendae:
1. An primatus ille jure divino perpetuus esse debuerit in Ecclesia … seu, an jure divi-
no Petrus successorem in primatu habere debuerit perpetuum. 2. Quis sit ille successor….
II. – Questio secunda a multis auctoribus seorsum tractatur et in plures dispertitur:
1. An Petrus Romae unquam fuerit. 2. An ibi mortuus sit. 3. An episcopatum Romanum
susceperit. 4. An hunc episcopatum unquam deposuerit. Sunt (ut Billuart d. 4. a 2, Cercià
s. 2, 1. I etc.) qui sentire videntur haec omnia, ne nutet primatus Romani Pontificis, af-
firmanda esse. Alii vero, ut puto, communius (Bellar. 1. 2. c. I Collect. de Ord. c. 3; Weith §
18, etc.) censent nonnisi tertium et quartum necessario affirmandum. Et merito quidem:
ut enim R. P. sit verus successor S. Petri, sufficit Petrum episcopatum Romanum susce-
pisse, et usque ad mortem tenuisse: utrumque autem praestare potuit etsi Romam ipse
nunquam adiisset.
III. – Neque vero necessarium fuit ut Petrus Episcopatum Romanum unquam reci-
peret, multo minus ut eum ad mortem usque sustineret. Fieri enim potuit ut successio
in primatu, non ex successione in aliquo episcopatu particulari, quem Petrus susciperet,
penderet et haberetur, sed ex designatione Petri definientis Episcopum huius vel illius
sedis v. g. Romanae, successorem eius in primatu fore. Cum enim haec omnia ex libera Dei
voluntate pendeant, bene fieri potuit ut vel Petro, Deo dante, integrum esset ut quam ipse
designasset episcopalem sedem, in ea esset successio primatialis; vel etiam ut Deus ipse
revelasset Petro sedem in qua successio ista constituenda et perpetuanda esset. In hoc
quidem casu Petri esset tantum declarare et patefacere divinum decretum.
IV. – Resolutio ergo quaestionis: »Quis est Petri successor in primatu« polemice et
contra adversarios nostros spectatae, nequaquam pendet ex resolutione istarum quaesti-
onum de factis. Ut enim iam dictum est, ex Scriptura et traditione invicte demonstratur
Petro jure divino successorem esse in primatu. Is alius esse non potest quam Romanus
Pontifex quocumque modo haec successio primo constituta fuerit, sive successione in Epi-
scopatu Romano Petri, sive libera designatione Petri, sive decreto divino Petro revelato.
Quoniam enim ab initio Romanus Pontifex, isque solus, pro successore Petri habitus est

47.2 Page 462

▲back to top


462
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ab universa Ecclesia, vel dicendum est eum verum esse successorem, vel dicendum est
universam Ecclesiam ab initio, non solum suum verum caput non agnovisse sed aperte
caput aliud fictitium appellasse eique paruisse.
V. – Haec polemice et contra adversarios dicta sunt. Si vero res trutina veritatis his-
toricae et dogmaticae examinetur, sine dubio ad quatuor quaestiones supra positas (n. 2)
affirmative respondendum est.
Končno pa nima nikakršnega smisla, da razpravljamo o abstraktnih možnostih in
golih mogočih vprašanjih. V konkretnem primeru je nasledstvo primata povezano z nas-
ledstvom rimskega škofovskega sedeža.
Če bi vam pisal bolj na kratko, bi mi ne bilo treba prositi za oproščenje. Vendar sem
prepričan, da mi bo vaša uglednost ne le oprostila, temveč mi bo hvaležna za prizadeva-
nje, da sem vam ustregel.
V združenju s presvetima Srcema vaše uglednosti najnižji služabnik v Kristusu
Valeriano Cardella SJ
Najsi kdo že kakor koli razlaga iz celote iztrgani navedek, ostaja dejstvo,
da don Bosko pri pisanju svoje knjige ni hotel samo pripovedovati slavnih del
poglavarja apostolov, temveč je želel krščanskemu ljudstvu prikazati vzvišeno
dostojanstvo papežev s tem, da so nasledniki sv. Petra na rimskem apostolskem
sedežu.

47.3 Page 463

▲back to top


56.
poglavje
Neki redovnik prosi don Boska, da bi uganil neko njegovo misel in dal ustrezen
nasvet; njegov odgovor – En don Boskov dan z grofom Vimercatijem – Don
Bosko mašuje v palači Farnese v navzočnosti neapeljske kraljevske dvojice – Je
sprejet v avdienco; ko ga vprašajo, ponovi odgovore, ki jih je dal v Villi Ludovici
– Kraljičino nezadovoljstvo – Don Boskov izlet v Camaldoli; tamkajšnji
redovniki ga prijazno sprejmejo; na njihovo prošnjo prenoči v samostanu; se
opraviči princu Falconieriju, ki ga je zaman čakal na kosilo – Don Bosko pri
San Agostinu v Rimu – Dan odhoda še ni določen – Razglašenje za blaženega
častitega Benedikta iz Urbina pri sv. Petru – Zanimiv prizor med don Boskom
in nekaterimi člani papeške žandarmerije – Ozdravitve – Spremenjena
volja po don Boskovem blagoslovu – Božji služabnik na kosilu pri princu
Falconieriju in ljubeznivo pismo njegove ekscelence
Camaldolenški redovnik p. Lovrenc Bertinelli je večkrat pisno prosil
don Boska, ali sme svobodno in brez nevarnosti storiti tisto, o čemer je razmi-
šljal. Seveda mu je don Bosko odgovoril, da naj mu pove, kaj je nameraval.
»Prav tega nočem,« mu je odgovoril redovnik, »rad bi videl, ali ste takrat, ko
dajete nasvete, navdihnjeni.«
Don Bosku se ni zdelo primerno odgovoriti na tako čudno prošnjo.
Tedaj mu je isti redovnik poslal telegram s plačanim odgovorom: »Odločil
se bom. Odgovorite mi.« Don Bosko mu je odgovoril: »Preden boste storili ta
korak, dobro premislite in molite. Vaša odločitev bi mogla biti usodna.«
Zadel je v črno. Redovnik se je odločil, da bi šel v neki samostan tega reda
na Poljskem. Že je hotel odpotovati, ko mu je nekaj po don Boskovem odgovoru
prišla novica, da je tisti samostan porušen, redovnike pa so pobili. Ko je don
Bosko prišel v Rim, je tisti redovnik prihitel k njegovim nogam, da se mu je zah-
valil za opozorilo.

47.4 Page 464

▲back to top


464
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Zato je sedaj ta, ki je postal njegov prijatelj in je imel še dva brata, kanonika
in odvetnika, želel, da bi don Boska spoznali še drugi redovniki. Tako so don
Boska v imenu patra vrhovnega predstojnika reda kamaldolencev Arhangela
na dan njihovega ustanovitelja sv. Romula povabili na obisk v njihov samostan
blizu Frascatija. Božji služabnik je privolil.
Opis tega izleta nam je ohranjen v pismu don Rui, ki ga je don Francesia
začel pisati 9. februarja in končal 10. februarja. Pri tem je med drugim opisal
tudi don Boskov dan v Rimu.
Dragi prefekt!
Rim, 9. februarja 1867
Ura je 10 zvečer. Don Bosko prebira kup turinskih in rimskih pisem, jaz pa pišem ta
list, za katerega ne vem, kdaj ga bom končal. Zdi se, da bi don Bosko rad odpisal mnogim
fantom, ki so mu poslali tako nežno čuteča pisma, pa nikakor ne more. Revček! Kaj naj
stori? Čuj, opisal ti bom en don Boskov dan v Rimu in tako boš vedel tudi za vse druge.
Vstaja nekako ob 6h, obišče grofa, ker ne ve, ali ga bo mogel videti čez dan, čeprav
stanujeva v njegovi hiši in jeva njegov kruh. Nato mašuje v eni izmed cerkva, ki so jo že
pred dvema tednoma določili ali si priborili. Gotovo je, da bo tam, kjer bo maševal, naletel
na veliko ljudi, ki jih bo obhajal in ki bodo poslušali njegovo besedo. Vsako jutro pridiga
z njemu lastnim preroškim glasom. Po končani maši pride vedno vsak dan do majhnega
svetega nereda. Eden bi rad od njega svetinjico, drugi bi mu rad poljubil roko, spet tretji
talar, eni se mu priporočajo v molitev, drugi pa spet … Cela vrsta prošenj. In don Bosko je
sredi tega ljudstva, ki ga potiska sem in tja. Zatem je na vrsti obisk bolnikov. Obisk traja
dolgo in jaz ga ne morem spremljati. Počakal ga bom do kosila, ki naj bi bilo opoldne, ven-
dar ne kosiva nikdar pred tretjo uro. Tu ga spet čaka množica ljudi. To traja do 8h zvečer.
Don Bosko v Rimu ne dela drugega, kot hodi po stopnicah gor in dol. Zdi se, da je Rim poln
bolnikov, in vsi bi radi, da bi jih obiskal zdravnik doktor don Janez Bosko. Nekajkrat sva
se vrnila domov ob osmih ali devetih, pa tudi ob desetih. Gospod grof toži, da ga ne more
videti, vendar je dober kristjan in prenese tudi to. Vesel je, da je mogel pripomoči k don
Boskovemu obisku. Vendar se krščanska ljubezen tega gospoda ne končuje tukaj. On je
postal najin blagajnik in denar se v njegovih blagajnah kar množi. Kakšna sreča bi bila
za oratorij, če bi bil v Turinu. Prepričan je, da se po don Boskovi zaslugi spremeni trideset
skudov v petdeset ali šestdeset, pa tudi v sto. Ne vem, ali se don Bosko vznemirja zaradi
takega pretvarjanja. Vendar pa mu zaupa svoje imetje.
Hotel sem govoriti o don Boskovem življenju, pa govorim o življenju njegovega dob-
rotnika. To sem naredil s posebnim namenom, da bi ga priporočil vašim molitvam. Ko zve,
da v oratoriju govorijo o njem ali molijo zanj, si od zadovoljstva briše solze. Mogli bi mu
pisati pismo v imenu vseh fantov, ampak tako kot se spodobi. Priložili bi Zgodovino Italije
in Svetopisemske zgodbe in še kako drugo lepo vezano knjigo (npr. don Cafasso), kakor
sem že priporočil. Na tak način mu bomo zapustili drag spomin na nas in ga opozorili na
naše potrebe. Sicer pa pri vsem mislimo na Boga.

47.5 Page 465

▲back to top


BiS 8 — 56. poglavje
465
Don Bosko torej ob devetih ali desetih zvečer odide v svojo sobo z zavitkom pisem, na
katerih piše: nujno, zelo nujno, nadvse pomembno. In gorje, če jih don Bosko ne prebere
zvečer, kajti kdaj bi jih sicer bral? Zjutraj namreč mnogi, če ne vsi, pričakujejo odgovor.
Nekaterim odgovarja pisno, drugim ustno. Tudi fantom v oratoriju še da zadnji odgovor,
kajti kako bi si mogli sicer razložiti gorečnost, ki se je vzbudila v vaših srcih. Mogoče je
to vzrok, da odlaša, da bi vam pisal. Ko sem ga danes zvečer nadlegoval, da bi vam pisal,
bi skoraj dobil klofuto. Gotovo bi jo tudi dobil, če ne bi bil zadosti previden in bi mu želel
lahko noč. Vendar sočustvujem z njim in želim, da bi tudi vi z njim sočustvovali. Zares
nima časa.
Sedaj, ko sva začela razmišljati o najini vrnitvi v Turin, sva polna najrazličnejših
neprijetnih občutkov. Toda v Turinu so naši najdražji in Bog naju hoče imeti v Turinu. Od-
pravljava se, in to brez obžalovanja. Zares ne vem, kako se bom mogel znova prilagoditi
našim fantom sedaj, ko sem se navadil družiti se s knezi, grofi, princi in kralji.
Tako me je v petek, ko je don Bosko maševal v palači Farnese, videl neapeljski kralj,
me prepoznal, me pozdravil po imenu in mi prijateljsko stisnil roko. In že sem bil ob kra-
ljičinem knezu, pri polkovniku A, kneginji B, ki so me vsi hiteli pozdravljati. V Turin se
bom vrnil, da se bom spoprijateljil s princem Mihaelom, z malim princem oslom, z vitezom
Enrio, baronom Anfossijem, s knezom Battagliottijem, s princeso Magone in tako naprej.
Seveda se bom moral privaditi. Toda pustimo šalo ob strani. Oh, ko bom spet v Turinu, bo
moje srce spet svobodno in duša prosta ter polna ljubezni do Boga.
Tu moramo zapolniti vrzel.
Božji služabnik se je v spremstvu don Francesia odpravil v palačo Farnese,
kjer so ga sprejeli z vsemi znamenji spoštovanja. Predsoba je bila polna najviš-
jega neapeljskega plemstva. Don Bosko je daroval sveto mašo v kapeli palače,
ministriral mu je hišni majordom. Nato ga je kralj popeljal v sobano, kjer ga
je pričakovala kraljica in njene dvorne dame. Kraljica Sofija je bila zelo mla-
da, kratkobesedna in malo zadržana. Ko so don Boska povabili, naj sede, jim
je govoril o svoji cerkvi v Turinu in je kraljici in njenim damam razdelil nekaj
svetinjic. Pa tudi kralju, ki se je za trenutek oddaljil in se zadrževal pri vratih, je
preprosto ponudil svetinjico, kakor bi to storil s kakim otrokom. Frančišek II.
jo je hvaležno sprejel. Don Bosko je potem govoril o njegovi sveti materi Mariji
Kristini Savojski, o kateri se je kljub težkim časom začel postopek za razglaše-
nje za blaženo. Dne 28. aprila 1866 je sveta Kongregacija za obrede priznala
sluh svetosti, junaške kreposti in čudeže častite Božje služabnice. To sodbo je 3.
maja istega leta potrdil tudi papež.
Po pogovoru o raznih manj pomembnih stvareh je kralj skoraj v šali vprašal
don Boska:
»Don Bosko, moja žena bi rada slišala od vas, ali ste pripravljeni potrditi,
kar ste povedali, ko smo se zadnjič pogovarjali v Vili Ludovici.«

47.6 Page 466

▲back to top


466
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Kaj bi to moglo biti?«
»Če se bomo vrnili v Neapelj?«
»Veličanstvo, jaz nisem prerok. Toda če naj povem, kar mislim in čutim,
potem menim, da naj vaše veličanstvo opusti to misel.«
Pri teh besedah se je kraljica živo zavzela in vzkliknila: »Kako vendar? Ali
je to mogoče? Saj je vendar celotno plemstvo na naši strani, toliko vernikov se
bori za nas in Italijansko kraljestvo je vsem prišlo že do grla.«
»Želel bi,« je don Bosko mirno odgovoril, »da bi se želje in upi vašega veli-
čanstva uresničili. Toda po moje skromnem mnenju se vaše veličanstvo ne bo
več vrnilo v Neapelj.«
Ob teh besedah je kraljica komaj premagala svojo jezo. Vstala je, mrzlo poz-
dravila don Boska in odšla. Kralj jo je spremljal do velike vhodne sobane. Vse
straže so bile postavljene v pozor in spoštljivo spremljale vladarja. Navzoč je
bil tudi mons. De Cesare, promotor častite Marije Kristine Savojske blažene in
pisec njenega življenja. Kralj je don Bosku izročil en izvod življenja svoje svete
matere in ga prosil, da bi ga sprejel. Nato se je obrnil k don Francesii:
»Dragi don Francesia,« mu je dejal, »za sedaj imam samo en izvod, toda na
stanovanje bom poslal enega za vas.« Tako je tudi bilo.
Ko je zapustil palačo Farnese, je don Bosko hitel na postajo za pot v Camal-
doli. Med potjo je don Francesii zaupno pripovedoval o razgovoru, ki ga je imel
z neapeljskim kraljem in kraljico. Don Francesia je začuden vzkliknil:
»Toda zakaj se spuščate v te podrobnosti?«
»Ker me vprašujejo,« je odgovoril don Bosko.
»Jaz bi tem ubogim pregnancem pustil vsaj tolažbo upanja.«
»Ne vem, kaj bi storil ti, če bi se znašel na mojem mestu. Toda jaz vem, da
moram odgovoriti tako. Najprej zato, ker nimata otrok, in potem zato, ker ju je
Gospod izbrisal iz knjige kraljev.«
Nadaljujmo sedaj pismo don Francesia:
Kakor sem že omenil v svojem prejšnjem pismu, sva bila v petek v Camaldoliju. Z
nama je bil tudi dobri kanonik Bertinelli in njegov brat odvetnik, ki nama je tudi plačal
prevoz s parnikom. Don Bosko je zaradi svojega zamujanja nepoboljšljiv grešnik in je
zato povzročil veliko preglavic tistim gospodom. Zadnji znak je bil dan, potniki so bili na
svojih mestih, vratca za nakup vozovnic zaprta, don Boska pa še od nikoder. Kočno je po
svoje čisto miren prišel. Nekateri so šli kupit vozovnice, drugi so potiskali don Boska na
ladjo, tretji pa so godrnjali zaradi zamude. Vstopili smo in odpluli proti Camaldoliju. Ne
bom govoril o potovanju, ki je bilo v redu, razen če izvzamemo konja, ki je zbezljal. Ladja
je vozila do Frascatija. Nato smo sedli v kočijo.
Ko so redovniki zvedeli, da prihaja don Bosko, so mu šli naproti do ene milje. V Ca-
maldoliju smo se čutili kot med brati. Jaz, ki še nikoli nisem videl take vrste menihov,

47.7 Page 467

▲back to top


BiS 8 — 56. poglavje
467
sem ves prevzet in poln spoštovanja občudoval tiste dolge brade, tiste plešaste glave, tiste
suhe obraze in tiste mirne in nebeške poglede teh samotarjev. Ob don Boskovem prihodu
so pokleknili na tla, ga prosili za blagoslov in ga zmagoslavno spremili v cerkev. Kako
čudoviti občutki! Opustil bom vse in opisal najin odhod. Glas o njegovi kreposti in svetosti
je že prišel do njih in ti sveti samotarji so v svojem verovanjskem navdušenju sklenili, da
ga bodo eno noč zadržali v samostanu. Toda don Bosko jim je zagotavljal, da ne more
sprejeti takega ljubeznivega povabila, ker bi moral večerjati pri princu Falconieriju, grof
Carpegna pa je njemu v čast povabil veliko gostov. Ta hiša je bilo zelo ugledna in osebe, ki
so spadale k družini, so bile razburljive in lahko vnetljive narave, kar je veljalo zlasti za
gospo. Predstojnik samostana je vztrajal in don Bosko se je branil. Imeli so sobrata meni-
ha, ki je bil vedno zdrav, sedaj pa je zbolel in blodil v vročici. Želeli so, da bi ga obiskal, mu
položil na telo svetinjico, tako da bi ozdravel.
Kaj so storili? Vedeli so, da je z molitvijo mogoče vse doseči. Tedaj je predstojnik, kljub
temu da se je don Bosko odločil oditi in se je njegov tajnik nepotrpežljivo vedel, vzkliknil:
»Bomo videli, ali mi bo Bog podelil milost, ki mi jo don Bosko odreka.« In je poslal
svoje menihe pred Najsvetejše.
Z razprostrtimi rokami so vsi kleče pred tabernakljem molili, da bi Bog odločil, da
bi Božji služabnik prenočil pri njih v tisti sveti samoti. Predstojnik in drugi menihi so se
vrgli don Bosku k nogam in ga v Marijinem in Jezusovem imenu prosili, da jih ne bi tako
kmalu zapustil.
Tedaj je don Bosko ganjen rekel:
»Naj se nikdar ne reče, da odrekam tisto, za kar prosijo Jezusa.«
Takoj je napisal dvoje pisem: eno grofu Vimercatiju, da ga ne bo čakal, in drugo prin-
cu D. Horaciju Falconieriju, v katerem mu sporoča, da mora zaradi pomembnih nepred-
videnih vzrokov ostati v Camaldoliju in zato ne more priti k njemu na večerjo. Izročil mi
je obe pismi z naročilom, da jih odnesem v Rim, on pa se je miren kot gosto olje ustavil v
samostanu. Če bi vi videli nebeško zadovoljstvo, ki je sijalo z obrazov teh svetih mož ob
sporočilu, da bo don Bosko eno noč ostal pri njih! Tedaj sem si kot človek, ki zna razmi-
šljati, očital premajhno spoštovanje, ki ga izkazujem njegovi osebi, in sem v duhu karal
naše dečke, ki ne vzamejo zares naukov in besed, ki jim jih govori Božji služabnik. Naj ti
kratkovidneži uvidijo, kako zelo občudujejo don Boska tisti, ki niso iz njegovega ovčjaka,
in naj ga bolj ljubijo in spoštujejo.
»Kje je svetnik?« me je vpraševal na tistih hribih neki možakar. »Kje je svetnik, ki bi
moral priti pred kratkim. Nočem, da bi odšel od tod, ne da bi mu prej poljubil roko in bi
mi on blagoslovil družino.«
Medtem je don Francesia odšel v Rim. »Bog mi pomagaj. Vsi pričakujejo don Boska in
namesto njega prihajam jaz. Kakšno razočaranje. Kako se bo to izteklo?« V Palačo Falco-
nieri je prišel ob petih popoldne, ko naj bi se začela večerja. Zbranih je bilo veliko gostov,
ki so že dolgo čakali don Boska. Tedaj se je prikazal don Francesia. Vsi so mislili, da bo za
njim prišel don Bosko.

47.8 Page 468

▲back to top


468
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Končno smo dočakali. In kje imate don Boska?«
»Don Bosko je tukaj,« je odgovoril don Francesia in izročil pismo.
V pismu, ki so ga verno shranili, je stalo:
Ekscelenca!
Nekaj pomembnih opravkov pri dobrih kamaldolenskih menihih me zadržuje in zato
ne morem priti na večerjo k vaši ekscelenci, kar sem si iz vsega srca želel. Če nimate nič
proti, bom prišel v nedeljo ob isti uri. V vsakem primeru se vam iz srca zahvaljujem.
Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino. S polnim spoštovanjem ostajam vaše ug-
lednosti najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Camaldoli, 8. februarja 1867
Vsem je bilo zelo hudo, kajti to pojedino so pripravili don Bosku v čast. Don Francesia
so popeljali v sobano, kjer sta bila princ in princeska in jima je izročil pismo. Pričakoval
je, da ga bodo temeljito ošteli. Gospod je prebral pismo in nato mirno dejal: »Če don Bosko
ne more priti danes, bo pa prišel ob kaki drugi priložnosti.«
Užaljena princesa je precej razburjeno vzkliknila: »Don Bosko dobro ve, da bom jutri
odpotovala in ga ne bom več mogla videti.« In kuhala je mulo.
»Če ga ne boš videla ti, ga bom pa videl jaz,« je končal pogovor njen mož. In so šli k
večerji. To je bila krepka prinčeva zmaga nad neprijetnim položajem. Ostal je miren in
dostojanstven, čeprav mu je bilo v nečast, da don Bosko ni prišel, ko je bilo toliko uglednih
gospodov, ki so ga hoteli videti.
Don Bosko naj bi bil naslednjega jutra v Rimu, kjer naj bi maševal ob določeni uri.
Bilo je veliko povabljenih in gorje, če ga ne bi bilo. Ko so ljudje zvedeli, da je v Camaldoliju,
so se začeli bati. Vendar je na srečo prišel pravočasno. Vsi so ga navdušeni pričakovali. Trg
San Agostino je bil poln kočij in cerkev nabito polna. Don Bosko je po čudnem naključju
prišel četrt ure prej. Treba je bilo na svet način izpolniti tisti čas. Pristopil je neki človek
in prosil za spoved. Don Bosko je sedel v spovednico. Toda kakor hitro se je razvedelo, da
don Bosko spoveduje, so začeli ljudje tekati sem in tja, se med seboj prerivali in pehali in
še kaj hujšega. Vsi so hoteli biti prvi. In da bi se maša pravočasno začela, je bila potrebna
odločnost, da ne rečem nasilje zakristana. Don Bosko je ob določeni uri pristopil k oltarju.
Bilo je neizmerno veliko obhajil rimskih gospa, ki so vse želele prejeti presveto hostijo iz
don Boskovih rok. Po maši je imel nagovor. Jaz ga nisem slišal. Toda tisti, ki so ga slišali, so
enoglasno trdili, da še nikdar ni tako lepo govoril kot tokrat. Bil je prepoln svetega ognja.
Močno je karal, vendar se nihče ni pritoževal. Vsi so bili zadovoljni. »Gospod sam je govoril
po njegovih ustih,« so govorili ljudje in ga poslušali z velikim spoštovanjem.
V življenju enega dne, ki sem ga opisal, vidite to, kar se vsak dan dogaja.
Ne veva še, kdaj se bova vrnila. Kljub najboljši volji bo don Bosko verjetno moral spet
preložiti odhod. Sicer je določil, da bova odpotovala v ponedeljek 18. februarja, toda za
ta in za druge dni je že prevzel maše. Medtem se pripravljava za poslovilni sprejem pri
svetem očetu. Kakor se mi dozdeva, bo zelo občuteno in verjetno bo to zadnjikrat, ko se

47.9 Page 469

▲back to top


BiS 8 — 56. poglavje
469
bosta ta dva izredna človeka videla na tem svetu. Sveti oče čuti do don Boska veliko nak-
lonjenost in don Bosko neizmerno spoštovanje do svetega očeta. Zdi se, da pripravljajo
kak pripetljaj, da bi ga še zadržali v Rimu. Toda jim bo uspelo? In če bi jim uspelo, boste
vi s tem zadovoljni? To je nekaj vprašanj, ki se vsiljujejo sama od sebe. Pred nekaj dnevi
je bil v neki skupini govor o žalosti, ki jo bodo občutili don Boskovi občudovalci ob njego-
vem odhodu, zato so se vsi vpraševali, na kakšen način bi ga mogli zadržati še za kakšen
dan. Pogovor je nanesel na Firence in na gospo , ki je z 10.000 lirami podaljšala njegovo
bivanje v tem mestu. Dogovorili so se, da bodo zbrali lepo vsoto denarja, če bi don Bosko
bil voljan ostati še kak dan.
»Tokrat ne morem ostati dlje,« je dejal don Bosko, »toda malo pozneje vam bom spet
na voljo. Želite, da bi prišel v Rim? Pripravite mi 2000 lir in bom takoj prišel ponje.«
Danes dopoldne (nedelja 10. februarja) bo pri sv. Petru velika slovesnost razglašenja
za blaženega častitljivega Benedikta da Urbino, kapucina. Jaz se je bom udeležil. Ne vem,
ali bo don Bosko mogel iti. Na vsak način bom šel gledat, kar bodo verjetno naši zanamci
vedeli o osebi, ki jo mi dobro poznamo. Čeprav bi tisto jaz sam rad videl, vendar jim tega
ne zavidam. Njim praznik, nam oseba, njim zgodovina, nam njegova dela in besede. Te in
podobne misli se mi porajajo, medtem ko pišem to pismo in sem ves iz sebe. Naj nas Bog
usliši. To pismo, verjetno zadnje iz Rima, je zelo obširno in rekel bi zgodovinsko. V čisto
zadnjem vam bom sporočil dan don Boskovega prihoda v Turin. Težko ga pričakujem.
Danes popoldne se mi je zgodilo nekaj, kar me je najprej prestrašilo in potem navda-
lo z veseljem. Don Bosko se je nekje dolgo zamudil. Prišel je po zvonjenju avemarije. Kakor
hitro je stopil iz koleslja, že so bili pri njem trije papeški žandarji. Vedeti moraš, da je tukaj
v bližini vojašnica karabinjerjev, ki naj bi skrbeli za red v tem oddaljenem predelu mesta.
Prijeli so ga za roke, kakor imajo navado storiti s hudodelci. Nisem vedel, kaj naj
storim. Bežati nisem hotel, kričati pa nisem mogel. Kaj se je zgodilo? Enega izmed tistih
orožnikov je že več mesecev mučila vročina in iz njega naredila skoraj okostnjaka. Ko je
videl množice ljudi, ki so prihajale k don Bosku, da bi jih blagoslovil, se je tudi v njem vnela
vera in v želji, da bi ozdravel, je nekega dne pokleknil predenj in ga prosil, naj ga blagos-
lovi. Don Bosko ga je po običajnih priporočilih blagoslovil. Od takrat je vročica popustila
in ta večer je prišel k don Bosku, da se mu je zahvalil, in to je tako silno prestrašilo don
Boskovega tajnika. Pomisli, kako zelo je bil ta človek hvaležen, saj je že razmišljal o tem,
kako bi zapustil službo; bil je suh kot trska, sedaj pa je ves cvetoč in zmožen za delo.
Mons. Berardi, nicejski nadškof in poddržavni tajnik, je zbolel na želodcu in v glavi,
tako da so mu svetovali, naj se umakne iz javnega življenja. To je bila zanj skrajno ne-
prijetna odločitev, saj je bila pred njim sijajna prihodnost. Ko ga je don Bosko obiskal,
je hotel, da bi ga blagoslovil in mu dal svetinjico. Don Bosko je storil, kakor je monsinjor
želel. Sedaj mu je bolje: običajne nevšečnosti so izginile, on pa povsod oznanja, kaj se mu
je pripetilo. Če bi imel sto od don Boska blagoslovljenih svetinjic, bi vedel, kam naj bi jih
spravil, saj je toliko ljudi, ki bi radi ozdraveli.
Neko dekle, ki jo je mati poslala v vzgojni zavod k sestram, ni hotelo ostati več tam.
Mati, ki ni vedela, kam naj jo pošlje, je vsa v skrbeh prosila don Boska, da jo od daleč bla-

47.10 Page 470

▲back to top


470
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
goslovi. Opravili so en mesec molitve in 28. dan je dekle vsa spremenjena pisala materi, da
je spoznalo Božjo voljo in bo zato ostala v zavodu. Prej pa bi raje umrla, kot da bi ostala.
To je moč molitve!
Don Bosko mi naroča, naj sporočim don Caglieru:
Potem ko smo ugotovili njegovo glasbeno sposobnost, potem ko smo mogli ugotoviti
izredno popolnost doživljanja te umetnosti v Rimu,
odločamo:
Edini člen. Ob prvi priložnosti, ko bo iz oratorija kdo prišel v Rim in če bosta dva, bo
eden izmed teh don Cagliero. Če pa bo en sam, bo to don Cagliero.
Prav tako mi don Bosko naroča (s tem popravljam, kar sem rekel na začetku), da
vam povem, da bo napisal pismo za fante in ga priložil mojemu pismu. To vam nazna-
njam. Sprejmite ga z veseljem, bo nadvse dragoceno, napisal ga je lastnoročno. Njegova
pisma v Rimu veljajo zlato in jih poljubljajo kot relikvije.
Želim ti vse najboljše. Pozdravi fante in jim povej, da sem o njih govoril svetemu
očetu in da me je sveti oče pozorno poslušal; da bom kmalu med njimi, da se prepričam
o stvareh, ki mi jih je pisal don Durando; da je moje življenje dobro uporabljeno s tem, da
sem ga posvetil Bogu v korist naših sinov. Naj Gospod sprejme mojo žrtev in jo blagoslovi
z vsemi nebeškimi blagoslovi. Dominus vobiscum!
Ves tvoj v srcih Jezusa in Marije duh. Janez Krstnik Francesia
Ko je don Francesia odposlal to pismo v Turin, je spremil don Boska na
kosilo k princu Falconieriju, kateremu je Božji služabnik s svojo ljubeznivo vlju-
dnostjo poslal naslednji dopis:
Ekscelenca!
Rim, 11. februarja 1867
Najlepša hvala za nove izraze naklonjenosti, ki ste mi jih v vaši neizmerni dobroti
hoteli pokazati. Danes popoldne okoli šestih bom pri vaši uglednosti, da bom deležen vaše
dobrote in dobrosrčnosti. Kakor do sedaj bom tudi vnaprej priporočal vas in vaše družine
Bogu, da vam nakloni srečo in blagoslov. Bog je velik in nas je namenil za veliko srečo.
Vendar želi, da se pripravimo na to per ignem et acquam (z ognjem in vodo), zato je sredi
prelepih vrtnic v družini tudi trnje, ki bode. Toda Bog nam bo ob svojem času vse poplačal.
Vera, molitev. Obilica nebeškega blagoslova naj pride nad vas in vašo družino. Medtem ko
se priporočam dobroti vaših molitev, se izrekam hvaležnega in vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko

48 Pages 471-480

▲back to top


48.1 Page 471

▲back to top


57.
poglavje
Rimske gospe se dogovorijo, da bodo darovale prekrasno preprogo za glavni
oltar cerkve Marije Pomočnice – Misel na vrnitev v Turin – Predlogi drugih
gospa o prispevku za izdatke za oltar sv. Petra v isti cerkvi – Razkrita skrivnost
vesti – Obisk uredniku Osservatore Romano – Razpečavanje srečk za loterijo
– Gotovo, vendar za zdaj še tajno imenovanje škofov – Don Boska nenehno
obiskujejo pripadniki rimske aristokracije – Princ Falconieri – Dve uresničeni
napovedi – Don Bosko piše don Rui o nekaterih računih, ki jih je treba plačati
– Pismo gojencev Collega Nazzareno fantom v oratoriju – Njihov odgovor
Rim je tekmoval s Firencami pri graditvi in krašenju cerkve Marije Po-
močnice. Gospe v Firencah so zbrale vsoto denarja, ki so jo poklonile don Bosku
za nakup prekrasnih svečnikov za glavni oltar. Neka rimska princesa je zvedela
za to in ji je prišla dobra misel. Nekega večera je šla na obisk k neki svoji pri-
jateljici in tam naletela na veliko zbranih gospa. Začela je govoriti o vsakda-
njih stvareh, potem prešla na politiko, od te pa na Turin in kakor mimogrede
omenila Oratorij sv. Frančiška Saleškega in don Boska. Pogovor se je vedno bolj
razvnemal in začeli so hvaliti njegova čudovita dela. Ko je princesa videla, da so
duhovi dobro razgreti, je pripovedovala o daru, ki so ga firenške gospe pokloni-
le don Bosku, in sklenila:
»Ali se bomo rimske dame dale prekositi firenškim? Nikdar. Pokažimo, da
nas v velikodušnosti nihče ne more premagati.«
Gospe so navdušeno sprejele predlog. Razpravljale o tem, kaj naj bi storile,
in se odločile, da bodo darovale prelepo preprogo za veliki oltar, pravo delo
najfinejše rimske umetnosti.
Don Francesia je še naprej pošiljal novice v Turin in pisal oratorijskemu
ekonomu ter med drugim omenil tudi načrt rimskih gospa.

48.2 Page 472

▲back to top


472
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Predragi don Savio!
Pripravite vaše fanfare! Začenjamo misliti na odhod. Don Bosko pozdravlja zlasti
Buzzettija z vso njegovo godbo. Zadnje dni pusta bova tudi midva pri vas in bova jedla
agnolotte in poslušala vaše melodije. Rad bi vam dal pesniški nasvet: da bi zložili himno
in jo vsi skupaj peli. Imate še zadosti časa. Mogoče pa ste jo že zložili in je zato moj nasvet
prepozen.
Tukaj je lepo število gospa, ki bi rade zbrale nekaj sto skudov za naš oltar sv. Petra.
Mogoče se bo zdelo, da s tem pomanjkanjem denarja načrt ne napreduje preveč dobro,
vendar pa kaže dobrega duha, ki ga Rimljani kažejo za don Boska. In če bi bili časi mirnej-
ši, bi bilo še veliko bolje. Je pa nekaj čudovitega, kako so ti ljudje navdušeni za don Boska.
Danes je šel spovedovat v neko cerkev tukaj v Rimu in neki spovedanki, še preden jo
je odpustil, napisal tri spomine: za preteklost, za prihodnost in za sedanjost. Prizadelo
in spodbudilo jo je, ko je jasno slišala neko zadevo, ki jo je poznala samo ona. Nikdar je
ni nikomur zaupala in se je tikala njene preteklosti. Sedaj je don Bosko zanjo vse. Če bi ji
svetoval, da naj postane redovnica, bi si gotovo nič ne pomišljala.
Dragi don Savio, moje življenje je tako enolično kakor dež, ki me sili, da ostajam
doma. Na srečo imava dežnik. Sicer pa – kako bi moglo biti drugače. Zapustila sva Turin,
ne da bi vzela s seboj obrambo proti dežju. Moli za don Boska in za tistega, ki ga spremlja.
Janez Krstnik Francesia
Drugi dopis, namenjen vitezu Oregli, je prinašal pomembnejše novice.
Rim, 13. februarja 1867
Včeraj sem obiskal markiza Di Baviera, urednika časopisa Osservatore Romano. Bil
je nadvse ljubezniv in je obljubil, da bo govoril o Obletnici sv. Petra. Odvetnik Casoni se
je vrnil iz Bologne. Včeraj zvečer sta oba zgoraj omenjena gospoda prišla pozdravit don
Boska, mu ponudila svoje usluge in se dala na voljo njegovim ustanovam. Dobili boste ali
ste že dobili njun časopis in videli boste, da bosta pisala tudi o loteriji. Vse to sta obljubila.
Sicer za loterijo, potem ko so se zganile množice, časopis sedaj ne bo mogel več dosti sto-
riti, kajti srečke so že prodane. Ogromno ste nam jih poslali, pa je vse pošlo.
Žal mi je, da vam ne morem nič zanesljivega odgovoriti na vaše vprašanje o imeno-
vanju škofov. Pogovor je tekel načelno, tudi don Bosko mi je govoril o tem in dejal, da so
stvar odložili za določen čas. On je predložil svojo rešitev. Poslušali so ga, vendar stvar še
ni stekla. Potem so se odločili za imenovanje nekaterih v konzistoriju, ki naj bi bil zadnje
dni pusta, nato bi pa postopoma imenovali še druge. Znano mi je, da je don Bosko povedal
svoje mnenje, da so ga pozorno poslušali in da so nekatere njegove predloge tudi sprejeli.
Kdo so izbranci, mi je znano, vendar za zdaj ni pametno, da bi to razglašali. Te osebnosti
ne bodo po volji samo Rimu, temveč bodo dobro sprejete tudi pri vas.
Včeraj je don Bosko imel sprejem za vso aristokracijo. Princese Aldobrandini, Orsini,
Borghese, knez Salviati, princ Torlonia so dolgo govorili z don Boskom. Nekateri so za
našo hišo že nekaj storili, vendar obljubljajo še več. V vsakem primeru so zelo naklonjeni.

48.3 Page 473

▲back to top


BiS 8 — 57. poglavje
473
In to je za zdaj zelo pomembno. Drugi še niso nič storili, pa bodo. Molite, da bi Gospod
blagoslovil hišo Torlonio, ki bi bila za to zelo hvaležna. Don Bosko ne bi mogel biti bolj
zadovoljen s svojim prihodom v Rim, kjer je naletel na toliko razumevanje in pomoč. Po
tolikih vsotah denarja, ki sva jih poslala, se mi zdi odveč, da bi govoril o tem, da je don
Bosko dobil veliko podporo. Vendar to tudi rad povem. Bila sva zelo v dvomih zaradi uspe-
ha najinega obiska, zato je presenečenje tem večje.
Po tiskarju, ki prihaja iz Rima, vam pošiljam veliko sliko Pija IX. Na zadnji strani nosi
poseben napis. To je dar, ki ga je fotograf naredil za gospoda Pardinija, našega upravnika
hiše. On pa jo je dal don Bosku. Kakor vidite, je to primer izredne ljubeznivosti in želje
vseh, regis ad exemplum (po kraljevem zgledu), da bi nam pomagali.
Govorili smo in kosili pri princu Falconieriju. Kako ljubezniv in izreden človek je to!
Dober kot kos kruha ter vesel in veder kot kak deček. Sprejema srečke, jih takoj plača in
obljublja poseben dar za oratorij še to leto.
Iz Piemonta kar dežujejo don Bosku pisma, v katerih je zapisano, da naj predloži za
izbor za nadškofa in škofa tega in onega. Med temi, ki so pisali v tem smislu, je iz Turi-
na nič manj kot don Beg… To je čisto poseben primer. Ta človek tako malo spoštuje don
Boska, potem pa meni, da lahko vpliva na imenovanje nadškofa v Turinu. Don Bosko mu
je odpisal, da naj da izvoliti kanonika A oziroma kanonika B, ker bi to bilo po njegovi volji.
duh. Janez Krstnik Francesia
Med plemenitimi gospemi, ki so obiskale don Boska, je bila tudi njena eksce-
lenca princesa Barberini, ki je prejela posebno milost.
Podpisani sem bil v Rimu od 1850 do 1881 najprej tajnik pokojnega presvetlega gos-
poda kardinala Benedikta Barberinija in potem še živečega presvetlega D. Henrika, prin-
ca Barberinija. To pravim na začetku svojega pisanja zato, da se vidi, da sem bil v tesnih
stikih s to presvetlo družino. Dobro sem poznal velike tegobe princa D. Henrika in še večje
skrbi in težave njegove soproge gospe Terezije, rojene princese Orsini, ker nista imela
otrok, čeprav sta živela v zakonu dolga leta.
Princesa, zelo pobožna gospa, je zato nenehno molila, opravljala tridnevnice in de-
vetdnevnice v raznih slavnih svetiščih v Italiji in se priporočala v molitev ljudem, ki so
sloveli po svoji svetosti.
Ko je don Bosko leta 1867 prišel v Rim in se je raznesel glas o njegovih krepostih in
njegovih cerkvenih ustanovah, so vsi Rimljani tekmovali med seboj, kdo ga bo mogel prvi
videti in ga spoznati. Imenovana princesa je šla osebno k sv. Petru V vezeh, kjer je don
Bosko stanoval, in ga prosila, da bi prišel darovat mašo v zasebno kapelo v njeni palači ter
mu razodela, zakaj se zateka k njegovim molitvam. Don Bosko ji je obljubil, da bo prišel,
in je na dogovorjeni dan prišel maševat.
Pri maši je bil navzoč zakonski par, jaz in nekaj z družino najbolj povezanih znan-
cev. Po maši so don Bosku ponudili v bližnji sobi kavo in zakonca sta se za zaprtimi vrati
pogovarjala kake pol ure. Potem so ga pospremili do sobe, kjer sem bil jaz, in ga nato
odpeljali do vrat.

48.4 Page 474

▲back to top


474
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ko sva ostala sama z don Boskom, sem mu dejal:
»Jaz sem tajnik njegove presvetlosti in vem, zakaj so vas povabili k sebi maševat. Kaj
menite o želji te uboge gospe?«
On mi je takoj odgovoril z ljubeznivimi besedami in potem odločno dodal:
»Da, Gospod jo želi potolažiti. Revica. Ona bi si želela sina, toda Gospod ji je določil
hčerko. Mora se vdati v Božjo voljo in se zadovoljiti s hčerko. Toda prav ta bo njena velika
uteha.«
Reči moram, da sem pri teh besedah osupnil, čeprav je govoril tako prepričano, ka-
kor če bi bil navdihnjen. Moje začudenje je bilo toliko večje, ker sem od hišnega zdravnika
in od drugih zdravnikov, ki so bili poklicani na posvet, zvedel, da je gospa jalova in da ni
bila zmožna spočeti. Če bi se pa kljub nemožnosti zgodilo kaj takega, bi morala pri poro-
du umreti. Toda čez čas je spočela in po osemnajstih letih jalovosti srečno rodila hčerko,
ki živi danes zdrava, krepka in močna in zelo krepostna. Dali so ji eno samo ime - Marija.
Ko sem pred nekaj dnevi vse to pripovedoval svojemu prijatelju don Jožefu Ronchailu
(ravnatelju salezijanske ustanove v Nici), me je ta prosil, da bi mu izdal pisno potrdilo, kar
z veseljem delam in potrjujem s svojo prisego.
V potrdilo povedanega kanonik Janez Krstnik Grana
doktor sv. teologije in obojega prava
Roccabruna (Primorske Alpe), 20. januarja 1887
Te dni se je uresničevala še neka druga don Boskova napoved. Leta 1866 so
nekateri navihanci vnukinji markize Villarios natvezli, da se don Bosko trudi,
da bi prišlo do zakonske zveze med njo in grofom Frančiškom De Maistre. Vse
je bilo čista izmišljotina. De Maistre je bil mlad, bogat, slavnega imena, oficir
papeške vojske in dekle si je dalo razgreti glavo. Babica ji je hotela stvar izbiti iz
glave, pa je bilo vse zaman. Vsa v skrbeh je pisala don Bosku in ga prosila, da bi
napisal listek in pomiril deklico.
Don Bosko ji je takole pisal: »Našla bo ženina, ki ne bo nič manj ugleden kot
ta, o katerem sanja sedaj. Vi ste storili veliko za Božjo mater Marijo in ona vam
bo poslala ženina. Še več, don Bosko sam bo blagoslovil ta zakon.
Napoved se je uresničila naslednje leto. Markiz Patrizi, kardinalov nečak,
bogat in plemenit gospod, jo je prosil za roko. Don Bosko je v času poroke bil v
Rimu, obiskal je poročenca, in ko sta se vrnila s poročnega potovanja, je prišel
na kosilo v njuno palačo.
Sredi teh resnih in nepretrganih sprejemov, obiskov, dopisovanj, blagoslav-
ljanja bolnikov, pogajanj za Cerkev in državo na splošno in še posebej za svojo
salezijansko družbo ter skrbi za toliko prošenj, s katerimi so se ljudje zatekali k
njemu, je mislil na materialne potrebe oratorija ter se zahvaljeval Božji previd-
nosti za sredstva, ki mu jih je pošiljala. V naglici je pisal don Rui.

48.5 Page 475

▲back to top


BiS 8 — 57. poglavje
475
Predragi Rua!
Če ima pater Tomatis še denar v Turinu, lahko poleg osem tisoč frankov vzameš še
nadaljnjih šest tisoč, ki jih bom jaz plačal tukaj v Rimu, kakor hitro mi boš pisal, da si jih
prejel.
Ta denar mora biti namensko točno določen: 2000 frankov za Karlina Buzzettija in
preostalih 4000 za peka. Za druge zadeve bom poskrbel z drugo pošiljko.
Nič mi ne poročaš o vstopu in izstopu tako živih kakor mrtvih fantov.
Uredi tako, da bomo v nedeljo štirinajst dni mogli obhajati slovesen praznik sv. Fran-
čiška Saleškega.
Bog naj nas vse blagoslovi in ohrani na poti v nebesa. Vdan v Gospodu
duh. Janez Bosko
Rim, 13. februarja 1867
Istega dne so fantje iz Collegia Nazzareno, ki jim je don Bosko obljubil, da
bo prebil z njimi kako uro in pol, napisali pismo za gojence Oratorija sv. Franči-
ška Saleškega.
Predragi bratje v Jezusu Kristus, našem Gospodu!
Izredno veselje je napolnilo naša srca, ko smo spoznali in mogli govoriti v našem
Collegiu Nazzareno vašega več kot prijatelja, ljubečega očeta don Janeza Boska (čigar
sadov njegovih svetih naporov ste vi najlepši sad). Naše veselje ne bi bilo popolno, če vam
tega ne bi sporočili po tem pismu. Naj dodamo, da nam je vaš dobri oče in učitelj govoril
o vaših lepih lastnostih in o dobrem, ki ga pričakuje od vas, da smo vas po njem začeli
spoštovati in ljubiti.
Da bi se pa ta naša naklonjenost izkazala bolj v dejanjih kakor v besedah, smo poleg
veselega in slovesnega sprejema tega vzvišenega in za vero in človeštvo zaslužnega moža
določili še, da vam priskočimo na pomoč v vaših velikih potrebah, istočasno pa pomaga-
mo pri zidavi tamkajšnje veličastne cerkve v čast Device in naše priprošnjice Božje matere
Marije. Prepričani smo, da bo učinek ustrezal našemu prizadevanju, kajti Bog ne more
drugo kot blagosloviti tako plemenite zamisli. Še več, dober in usmiljen kakor je, bo na
osnovi vaših dobrih del poskrbel, da se bo izkazalo, kako veliko dobroto vam je izkazal,
ko vas je v teh nesrečnih in nevarnih časih obvaroval pred tolikimi nevarnostmi za vašo
nedolžnost in vas zbral v vašem zatočišču miru in varnosti.
Ponižno se torej sklonimo pred Gospodom in se mu zahvalimo za velike dobrote, ki
nam jih še kar naprej podeljuje, in ga prosimo, da naj nas spremlja s svojo milostjo, da
bomo vedno v skladu z njegovo sveto voljo vztrajali v dobrem in živeli brezmadežno živ-
ljenje. In ker mora to biti edini cilj vsakega našega dejanja, bo tudi plačilo, ki ga pričaku-
jemo za vse napore in prizadevanje, veliko in nepopisno.
Zato vas, predragi bratje v Jezusu Kristusu, vse objemamo z vsem srcem in neprene-
homa prosimo, da bi vas Oče, Sin in Sveti Duh blagoslavljali in prebivali v vaših srcih. Tako
naj se zgodi.

48.6 Page 476

▲back to top


476
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Dekani četrte spalnice: Janez Datti Conv.; Junij Dei; Filip Narducci; Herkul Balsa-
no; Pavel Caruso; Julij Bufalini
Rim, iz Collegia Nazzareno, 13. februarja 1867
Nekaj dni pozneje je iz oratorija prišel prisrčen odgovor.
Velezaslužni gospodje!
Ko je bil naš velespoštovani predstojnik oče don Bosko pri vas Rimu, ste ga nadvse
prisrčno sprejeli, kar je celo našega tovariša presenetilo in je bil ves iz sebe zaradi vaše
ljubezni. Toda svojega občudovanja niste hoteli izraziti samo njemu, temveč ste dvignili
pogled k nam, vam še neznanim, in ste nam kot pravi bratje naslovili besede, polne dob-
rote. Najlepša hvala, gospodje, najlepša hvala.
In medtem ko občudujemo v tem odlično vzgojo, ki jo prejemate od sinov sv. Jožefa
Kalasancija, svetnika, ki se je toliko trudil za mlade, občudujemo tudi vaše plemenite na-
pore, da bi odgovorili na njihovo prizadevanje. O, če bi vas mogli mi posnemati! Vi nam
zavidate srečo in mi pravimo: »O, da bi si jo zares zaslužili!« Če vi, ki ste videli don Boska
samo enkrat ali dvakrat, tako čutite njegov vpliv, kaj potem šele mi, ki ga imamo vsak dan
med nami, poslušamo njegove svete besede in prejemamo od njega tudi telesno hrano, ki
nas vzdržuje pri življenju. O da bi mogli zares udejanjiti njegove nasvete, o da bi mogli
vedno biti zvesti njegovim nasvetom in naukom! Kako zelo bi bili srečni na tem in zlasti
še na onem svetu.
Kaj bi bilo z nami brez njegove pomoči? On nas je zbral, on nas vzdržuje s svojo lju-
beznijo in nas vzgaja s šolanjem in priučevanjem raznih obrti in nas tako usposablja, da
si bomo nekega dne sami pošteno služili kruh.
Hvaležni smo vam za vse, kar ste storili našemu preljubemu očetu don Bosku, za
pomoč, ki ste mu jo dajali in s tem pomagali v naših potrebah. Prosili bomo Boga, da vas
blagoslovi v vašem šolskem prizadevanju in vam vsem dá moč in vztrajnost v naši sveti
veri. Verjetno ne bomo imeli sreče, da bi vas mogli v tem življenju osebno srečati, smo pa
trdno prepričani, da vas bomo mogli pozdraviti nekje drugje: v domovini blaženih, kjer
bomo peli večno hvalo našemu Stvarniku.
(podpisi)

48.7 Page 477

▲back to top


58.
poglavje
Škof iz Guastalle si goreče želi novic o don Bosku – Zahvala vseh don
Boskovih gojencev grofu Vimercatiju – Don Bosko obišče kardinala
Quaglio – Finančni minister z velikimi častmi sprejme don Boska – Pridiga
duhovnikom v cerkvi Della Pace – Don Bosko se uspešno zavzema pri
papeški vladi in italijanskih oblasteh za tranzitni promet skozi papeško
državo – Novi dobitki za loterijo – Don Bosko na Trinità dei Monti pri
sestrah Presvetega Srca opravi slovesno bogoslužje – Ozdravitev neke
princese – Odlikovanja, ki jih je papež naklonil dobrotnikom oratorija –
Don Bosko drugič obišče Collegio Nazzareno – Bistroumni računi dveh
možakarjev – Pomemben obisk pri kardinalu Antonelliju – Sprejem v nekem
samostanu – Velikodušnost nekega obrtnika – Določijo dan odhoda iz Rima
in kratek postanek v Fermu – Ljudje še naprej trumoma obiskujejo don
Boska – Predvidevanje štiriintridesetih škofov v dveh konzistorijih – Padec
ministra Ricasolija prekine nadaljnja imenovanja
Med mnogimi, ki so si želeli podrobnejših novic o don Bosku, je bil mons.
Peter Rota, škof v Guastalli. Don Cagliero mu je poročal o dogajanju v Rimu in
dobri prelat mu je sporočal svoje vtise. Dne 31. januarja 1867 je pisal: 
Osebno sem vaše ljubeznivo pismo prebral svojim duhovnikom in dal prebrati gojen-
cem semenišča in vsi so bili navdušeni in presenečeni. Gojenci so izrazili željo, da bi znova
videli don Boska in mu poljubili obleko in roko. Pisal sem mu v Rim, da naj se na poti
domov na vsak način ustavi v Guastalli ali prekine potovanje v Reggiu, kjer bi se dobila.
Dne 16. februarja 1867 je sporočil:
Danes sem končno prejel vaše tako zaželeno pismo, ki je bilo predmet odmora po
kosilu. Hlastno smo ga prebrali jaz, moj tajnik, maestro in ekonom San Rocca, spovednik
semeniščnikov itn. Občudovali smo Njega, ki se kaže mirabilis in sanctis suis (čudovit v

48.8 Page 478

▲back to top


478
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
svojih svetih). Tajnik je odnesel pismo, da bo jutri dal duhovno hrano našim dečkom, ki
si kakor fantje v oratoriju želijo videti don Boska, toda mogoče zaman … Kolikor morem
predvideti, me ne bo več doletelo, da bi jaz posvetil novo cerkev, ker pravijo, da je že ime-
novan novi nadškof v Turinu. Potrpimo. Raje vidim, da ta Cerkev-vdova dobi svojega ško-
fa, kakor da bi jaz opravljal slovesni obred. In kdaj bo odprtje? Božja previdnost, kolikor
mi je znano, skrbi za vse potrebno. Odlično, odlično!
Medtem so v Turin vedno znova prihajali dopisi iz Rima, ki so jih prebirali
fantom v oratoriju in potem pošiljali prepise v Mirabello in Lanzo. Vsi so s spo-
štovanjem in hvaležnostjo poslušali ime grofa Vimercatija, ki je postal njihov
dober oče. Zato so na pobudo prefekta don Rua salezijanski oratoriji in zavodi
sestavili skupno pismo za grofa in ga poslali don Francesii, da bi mu ga izročil
skupaj z nekaj knjigami in bi tako počastili svojega velikega dobrotnika.
Pismo se je glasilo:
Ekscelenca!
Mi podpisani, spodbujeni od najnežnejše hvaležnosti zaradi dobrote vaše uglednos-
ti, ponižno predstavljamo skromno znamenje tega našega najvdanejšega čustva. Mi smo
sinovi Božje previdnosti, zbrani po prizadevanju duhovnika Janeza Boska v Oratoriju sv.
Frančiška Saleškega. Videli smo, kako je naš dobrotni oče odpotoval v Rim. S solzami v
očeh smo prosili angele Božje previdnosti, da bi ga spremljali na nevarni poti, dokler ne bi
našel primernega zatočišča za svoje bivanje.
Angeli so uslišali našo molitev. Kako zelo so bili preudarni, ko so ga izročili varstvu
gospoda grofa. Kam bi ga sicer mogli varneje pripeljati kot k vaši ekscelenci, ki mu je
velikodušno ponudila svoje gostoljubje in poskrbela tudi za njegovega spremljevalca du-
hovnika Francesia. Kako zelo si želimo, da bi vam, spoštovana ekscelenca, mogli izraziti
našo hvaležnost, ki jo čutimo v srcih. Kako bi se čutili srečne, če bi vam mogli na kakršen
koli način povrniti za vašo dobroto. Toda kaj naj storimo mi ubogi reveži, ki sami nujno
potrebujemo pomoč drugih ljudi. Toda čeprav smo ubogi, vendar lahko nekaj storimo.
Preostaja nam eno sredstvo: molitev. Z njo upamo doseči pri Njem, ki je vsemogočen, če-
sar naša revščina in slabost ne premoreta. Sicer pa vi verjetno ne potrebujete naših ubo-
gih molitev. Znamenja ljubezni, ki ste jih izkazali našemu dragemu očetu, pomenijo veliko
več kot kakršna koli molitev. Kljub vsemu pa zaupamo v Gospoda in menimo, da nas bo
uslišal. Da, ekscelenca! Če molitev ubogega oskrbovanca, če prošnja preprostega dečka
more najti pred Bogom uslišanje in ga pripraviti, da deli obilne blagoslove, potem tisoči in
tisoči glasov iz treh oratorijev v Turinu in iz zavodov v Mirabellu in Lanzu kličejo iz vsega
srca prošnjo, da izlije svojo dobroto na vašo vzvišeno osebo, na vso vašo družino in vam
stokratno povrne usluge, ki ste nam jih izkazali v osebi našega don Boska.
Sprejmite, veleugledni gospod grof, iz naših ubogih rok ta skromni dar, ki vam ga
poklanjamo kot znamenje naše neizmerne hvaležnosti. Dobrega Boga vroče prosimo, da

48.9 Page 479

▲back to top


BiS 8 — 58. poglavje
479
bi nadomestil našo revščino z obilnimi blagoslovi tukaj na zemlji in vam nekega dne z vso
vašo družino poplačal z neizmernimi užitki v nebesih.
Ko obnavljamo zagotovila in čustva našega globokega spoštovanja in izrekamo svo-
jo hvaležnost, se izrekamo za vdane vaši uglednosti.
Za deset duhovnikov Oratorija sv. Frančiška Saleškega don Angel Savio,
za štirideset klerikov Sekund Merlone,
za petdeset dijakov retorike Janez Krstnik Bruna,
za petdeset dijakov humanistike Cezar Cagliero,
za osemdeset dijakov tretjega razreda gimnazije Mihael Vota,
za devetdeset dijakov drugega razreda gimnazije Karel Montiglio,
za sto osemdeset dijakov prvega razreda gimnazije Dominik Battagliotti,
za dvesto obrtnih vajencev Jožef Franchino,
za trideset uslužbencev Mihael Bertinetti,
za zunanje gojence Oratorija sv. Frančiška Saleškega Jožef Villa,
za fante iz Oratorija sv. Alojzija Janez Occelletti,
za gojence Malega semenišča v Mirabellu ravnatelj don Bonetti,
za gojence Zavoda v Lanzu ravnatelj don Janez Krstnik Lemoyne.
Turin, 15. februarja 1867
Pismo so prinesli v palačo pri San Pietro in Vincoli proti večeru dne 16.
februarja. Medtem se je don Bosko, kot je poročal don Francesia, vrnil od kardi-
nala Angela Quaglia, ki ga je prosil za podporo za Družbo sv. Frančiška Saleške-
ga in dobil od njega ustrezne nasvete za podelitev privilegijev in kanonično po-
trditev. Don Francesia je takole pisal:
Predragi gospod vitez!
Prejel sem poslanico fantov in jo bom izročil naslovljencu prihodnjo nedeljo. Želim,
da bi do takrat prejel tudi knjige, ki ste jih vi gotovo dali umetniško vezati.
Vsi občudujejo don Boska, tudi tisti – in teh je veliko, ki so prej škodili njegovemu
ugledu. Toda ko so ga videli, so začudeni obstali in spremenili svoje mnenje.
Danes je bil don Bosko pri kardinalu Quagliu. Sprejel ga je, kot se to spodobi za
nadvse vljudne ljudi. Čeprav je imel don Bosko na voljo konje in kočijo barona Capelletti-
ja, si je vendarle on pridržal čast, da ga s svojimi konji odpelje na naše stanovanje. Kako
slovesno sva se vozila v tisti kardinalski kočiji! Koliko udarcev s petami in pozdravov sva
bila deležna, ko so ljudje menili, da je v kočiji kardinal. Toda ni bil samo kardinal tako zelo
ljubezniv z don Boskom. Vsi so kar tekmovali med seboj. Zvedelo se je, da bo don Bosko
kmalu odpotoval in zato se obiski množijo do neverjetnosti.
Verjetno mu bo finančno ministrstvo odobrilo znižanje poštnine za Katoliško branje,
kakor je bilo to že pred letom 1859. Minister je don Bosku izročil dar za cerkev in je bil ves
iz sebe zaradi ljubeznivosti, da ga je obiskal. Minister je prekinil posvet, na katerem je bil,

48.10 Page 480

▲back to top


480
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
potem pa je don Boska predstavil ad honorem (v počastitev).
Don Bosko bi se zares moral odpočiti. Toda v Rimu to ni mogoče. V Turinu je še slab-
še. On si želi iti v nebesa. Pred polnočjo nikdar ne gre spat. Podnevi pa govori, pridiga,
blagoslavlja. Ponoči bere in piše pisma. Njegova zunanjost je veliko utrpela. Vendar si bo
v nekaj dneh opomogel. Na ladji si bo oddahnil.
Danes popoldne je pridigal v cerkvi Della Pace, kjer se zbira na posvete rimska duhov-
ščina. Vsi so si ga želeli in ga povabili z ljubeznivim pismom. Vse je presenetil in navdušil s
svojim preprostim načinom pridiganja. Ti duhovniki so se veselili don Boska in so mu kaza-
li svoje občudovanje kakor dečki v oratoriju. Po kratkem nagovoru so se zgrnili okoli njega
kakor okoli ljubega očeta in ga poslušali kot učitelja. Njegov obisk je storil veliko dobrega.
Nabrali smo veliko dobitkov, nekateri so zelo dragoceni.
Veliko sem govoril o oratoriju in don Bosku. Vsi so me pozorno in radovedno poslušali
in število poslušalcev vedno bolj narašča. Pripovedoval sem o 'quaeque laetissimus vidi'
(kar sem zelo vesel videl). Poslušalcem se je zdelo, kakor da bi bral pravljice, ki opisujejo
dejanja, ki so mogoča samo v domišljiji pripovedovalca.
Te dni sem pisal markizu Fassatiju in mu povedal o darovih, ki mu jih je naklonil sveti
oče. Don Bosko mu bo prinesel diplome z vsemi potrebnimi formalnostmi.
Danes ves dan nisem govoril z don Boskom, razen nekaj besed pri kosilu; in sedaj je
ura pol devetih in še vedno ga obdaja množica ljudi. Ne vem, kdaj bomo večerjali.
Verjetno bova že na poti v Turin, ko boste prejeli to pismo. Rimljani don Boska vabijo
in skoraj silijo, da bi se vrnil za kanonizacijo petindvajsetih japonskih mučencev.
duh. Janez Krstnik Francesia
Don Francesia opisuje slovesen sprejem pri finančnem ministru, vendar
ne omenja vzroka za tako ljubeznivost. Bomo pa to storili mi na osnovi naših
papirjev iz leta 1867. Minister Ricasoli je hotel po odposlancu Tonellu od don
Boska izvedeti, kaj bi storila papeška vlada, če bi italijanska vlada predložila
načrt za trgovinske posle med obema državama.
Pri tem je računal tudi na uresničitev nekaterih svojih načrtov. Don Bosko,
ki je predvideval, da bi popustljivost mogla olajšati imenovanje škofov, je govoril
s kardinalom Antonellijem, ki je s tem soglašal. Iz istega razloga se je predstavil
monsinjorju glavnemu zakladniku, finančnemu ministru. Nato je sporočil Rica-
soliju, da bi njegovi predlogi naleteli na dober odziv. V tem smislu je Giornale
di Roma 16. marca uradno objavil naslednje sporočilo: »Z namenom, da bi olaj-
šali trgovinsko izmenjavo, objavljamo odlok njegove svetosti, da se odpravlja
prehodna carina za vse blago, ki se čez ozemlje papeške države prevaža po že-
leznici. Prav tako so olajšali carinske dajatve in odpravili takso za prtljago, ki
se prevaža po isti železnici.« Odredili so tudi olajšave za italijanske popotnike
skozi papeško državo in sprostili obveznost prijave bivanja.
Don Francesia je v nedeljo 17. februarja 1867 pisal takole:

49 Pages 481-490

▲back to top


49.1 Page 481

▲back to top


BiS 8 — 58. poglavje
481
Predragi gospod vitez!
Pošljite rektorju Collegia Nazzareno 30 izvodov Preskrbljenega mladeniča in 50 izvo-
dov Nebeškega ključa. Upamo, da bo tudi gospod grof v svojih ustanovah uvedel imenovani
knjigi. Žal mu je, da jih ni poznal že prej. Želel bi, da bi naši fantje čim lepše zvezali en izvod
Zgodovine Italije, ki bi jo poklonili gospodu grofu. Dobitki za loterijo, nekateri zelo dragoce-
ni, padajo izpod neba kakor pri vas sneg.
Danes zjutraj je don Bosko maševal pri redovnicah Presvetega Srca na Trinità dei
Monti. Kaplanu so že vnaprej poslali 500 srečk za loterijo in redovnice so kot mašno mi-
loščino in dar za cerkev Marije Pomočnice darovale prekrasen kelih iz zlata in srebra.
Trije angeli, ki sedijo na vznožju keliha, so nekaj enkratnega. Don Cagliero in tudi Vecchio
bosta zadovoljna. Redovnice pripravljajo tudi mašni plašč, ki naj bi bil zelo lep. V skoraj
vseh samostanih so nabrali množico predmetov in denarja, vendar pričakujejo, da bo don
Bosko sam prišel ponje.
Za majhen denar ali zastonj smo prejeli tudi nekaj pohištva.
Nekateri bi radi po don Bosku prišli do podpisa svetega očeta. Moral ga je nadlego-
vati že tolikokrat, da je skrajno nerodno.
Danes se je prišel zahvalit princ Ruspoli, ker je don Bosko šel in blagoslovil njegovo
ženo, ki je že več mesecev morala ostajati doma. Čez dva ali tri dni po opravljenem bla-
goslovu je na začudenje vseh šla sama v cerkev in se zahvalila Gospodu za prejeto zdravje.
Tu in tam se je pripetilo več podobnih primerov.
Don Bosko je dolgo govoril s svetim očetom o naših dobrotnikih, zlasti še o vitezu
Ksaveriju Collegnu, o vitezu Klementu Villanovi in o markizu Fassatiju. Na don Boskovo
izrecno prošnjo je sveti oče imenoval te in še drugim tri, ki jih že poznate, nič manj kot
nosilce reda sv. Gregorja Velikega. Vsi so se čudili, s kakšno lahkoto je don Bosko dosegel
ta imenovanja.
Začudenje je toliko večje, ker je papež te križe naklonil, ne da bi določil osebe, in je
hotel, da bi jih dobili tisti, katerim bi don Bosko namenil ta odlikovanja. Toda česa don
Bosko ne dobi od dobrega Pija! Kmalu bodo prišle podpisane diplome kot znamenje vla-
darjeve naklonjenosti.
V nedeljo 24. bom šel gledat počastitev novega Božjega služabnika, pri čemer ne bom
pozabil na vas in na vse drage prijatelje v oratoriju.
duh. J. K. Francesia
V tretjem dopisu, namenjenem gojencem oratorija, je navdušeno pripove-
doval o njihovem ljubljenem očetu.
Predragi fantje!
Zdi se, da se je najina vrnitev v oratorij zakasnila. Če bi videli, kakšne množice obda-
jajo don Boska, bi se tudi vi čudili. Če bi videli, s kakšnim navdušenjem rimski otroci tekajo
za don Boskom! Predvčerajšnjim je bil don Bosko spet v Collegiu Nazzareno. Prebrali so
mu prekrasen pozdravni nagovor, v katerem so omenili tudi vas. Koliko zavisti zaradi
vaše sreče, ki ste je deležni! V kratkem vam ga bom poslal. To so sinovi bogatašev, ki pa se

49.2 Page 482

▲back to top


482
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
čutijo revne v primerjavi z vami, ki imate don Boska. S kakšno sinovsko predanostjo so mu
poljubljali roko in s kakšnim zaupanjem so mu govorili o svojih dušah. Vsi so prepričani,
da pozna don Bosko veliko bolje stanje njihove duše kot oni sami, in ga zato z mladostno
odkritosrčnostjo vprašujejo o vsem. Vi, ki ste navajeni na življenje v oratoriju, ne bi mogli
biti bolj zaupljivi. S kakšnim glasnim poljubom so mu poljubljali roko, kakor bi s takim
poljubom hoteli izraziti toliko stvari, od katerih so mu jih veliko tudi povedali. In ti dobri
patri zavoda so na vsakem koraku izkazovali don Bosku čast in spoštovanje. Vi imate don
Boska radi, toda tiste trenutke se mi je zdelo, da ga imajo ti fantje še rajši. Dobro so se
zavedeli, kdo je don Bosko. Verjetno ga vi vsi ne poznate zadosti dobro. Don Bosko vam bo
kmalu pisal in odkril vaše življenje, vaše kreposti, vaše čudeže, ki ste jih v tem času nare-
dili. Poslušajte ga, kakor si zasluži.
Mogoče ste se že zavedeli, da vam pridigam, in ste začeli zehati. Vas zanimajo novice
o don Bosku. Zato bomo spremenili vsebino govora.
V oratoriju imamo navado, da po žaloigri predstavimo kako veseloigro. Tudi tukaj v
Rimu smo po čudoviti don Boskovi predstavi imeli kratko veseloigro.
Pred nekaj dnevi sta dva naša someščana imela v slogu podeželanov naslednji dvo-
govor:
»No, si že slišal govoriti o tistem duhovniku, ki prihaja od daleč in dela toliko čudo-
vitih stvari?«
»Da,« je odvrnil drugi, »on stanuje v San Pietro in Vincoli.«
»Treba bo uganiti njegovo srečno številko in vse dobro preračunati. Ti je mogoče
znano, na kateri dan je prišel? To bi bila ena številka. Duhovnik je naslednja številka,
veliko ljudi tretja in svetnik bi bila četrta nepogrešljiva. Zbogom. Takoj bom šel preverit.«
Razšla sta se veselega srca, da sta preverila svoje račune in tako zagrabila srečo za
lase. Naši dobri prijatelji, ki so poslušali ta pogovor, so se smejali in tudi jaz vam ga po-
navljam za kratek čas.
Vi pa, da boste zadeli terno, storite vse, da vas don Bosko ne bo imel za kaj grajati.
Očistite si duše, posnemajte te rimske dečke, ki se gredo spovedat, preden stopijo pred
don Boska.
Don Bosko je bil v nedeljo popoldne spet v Vatikanu na obisku pri kardinalu Anto-
nelliju, ki zelo rad govori z njim. On vedno najbolje govori o njem in njegovih sinovih. V
čakalnici je naletel na neko princeso, ki je slišala govoriti o Božjem služabniku našega
viteza. Kakor hitro se mu je približala, je ni bilo več mogoče ločiti od njega. Morala bi sto-
piti h kardinalu Antonelliju, pa je iz spoštovanja dala prednost don Bosku in potrpežljivo
čakala dve uri. Dala je, da je prvi vstopil on, in je rekla: »Hočem imeti čast, da sem dala
prednost don Bosku.« Don Bosko je vstopil in se pogovarjal z njegovo eminenco več kot
tri četrt ure. Ni nam treba posebej omenjati, da je bil kardinal z njim nadvse ljubezniv in
– rekel bi – tudi zelo spoštljiv. Vedno je tako zaposlen, kadar pa je z don Boskom, pozabi
na vse. Prijel je njegovo roko v svoje, jo poljubil, ga popeljal v svojo zasebno sobo in mu
pripovedoval, kako se mu je po priprošnji Marije Pomočnice izboljšalo zdravje. Medtem ko
so ga prej morali na nosilnici nositi iz njegovega urada v avdienco k papežu, lahko sedaj

49.3 Page 483

▲back to top


BiS 8 — 58. poglavje
483
sam hodi po vatikanskih hodnikih in stopnicah. Ko je potem zaprl vrata, je hotel od don
Boska prejeti blagoslov in svetinjico.
»Toda eminenca,« je dejal don Bosko, »ne bodite kakor otrok!«
»Otrok gor ali dol. Blagoslovite me.«
Don Bosko, ki tega nikakor ni hotel, je padel pred njim na kolena in mu poljubil pr-
stan. Toda moral je ubogati, ker je bil tudi kardinal na kolenih. V znamenje velike dobrote,
ki je značilna za tega kardinala, je daroval don Bosku 1000 lir za novo cerkev in za pomoč
fantom v oratoriju, ki so toliko pripomogli k njegovi ozdravitvi. Dodal je še, da to ne bo
njegov zadnji dar.
Ko je don Bosko zapustil sobano, je bilo v predsobi veliko odličnih gospodov, ki so
čakali na sprejem pri kardinalu. Toda ko so zagledali don Boska, so se takoj vsi zgrnili
okoli njega, mu hoteli poljubiti roko, ga prosili za svetinjice in za blagoslov. Na kardinala
ni nihče več mislil. On je malo počakal, potem pa stopil k vratom in glasno dejal:
»Toda dragi gospodje, pričakujem vas. Naj kdo vstopi.«
Vendar se nihče ni ganil. Drug drugemu so govorili: »Pojdite vi, pojdite vi.« Vsi so
želeli govoriti z don Boskom, ki je porabil veliko časa, da je vse zadovoljil.
Vse veliko zaupanje, ki ga polagate v don Boska, sem videl tudi tukaj v Rimu. Pokazali
so ga tudi rimski prelati. Vse, kar don Bosko pove, si zapomnijo, zapišejo, o tem govorijo
in ohranijo v srcu.
Dne 18. februarja je don Bosko šel potolažit neki samostan, kjer so si ga zelo želeli.
Kakšna čudovita znamenja spoštovanja so mu izkazali: zvonovi so zvonili, orgle so donele in
deklice zavoda so pele Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Hozana na višavah!
Bilo je pravo slavje, srca so prekipevala od sreče in navdušenja. Prišel je ob osmih in ni mogel
od tam pred pol dvanajsto, ker so ga vsi prosili, vpraševali in storili vse, da bi ga še zadržali
pri sebi. Neka majhna deklica je prostodušno dejala: »In zakaj nas oče don Bosko pušča si-
rote? V imenu Božjem ostani še z nami.« Taki prizori se ponavljajo povsod. Pozabil sem vam
pripovedovati o dogodku, ki se je pripetil preteklo nedeljo. Neki pobožen Rimljan si je nadvse
želel spoznati don Boska in govoriti z njim. Povedali so mu, kje bo, in on je šel tja. Ni ga bilo
tam, zato ga je potrpežljivo iskal na raznih krajih Rima. Tedaj je zagledal kočijo, v kateri
je videl sedeti duhovnika. Stopil je pred konja in ustavil kočijo, potem je prijel don Boska
za roko in mu ves vesel dejal: »Ste vi tisti, ki ga iščem? Ste vi don Bosko? Vzemite del mojih
prihrankov.« Bilo je nekaj marengov, ki jih je možakar, ki je medtem postal bogataš, ponudil
don Bosku. Veste, kdo je bil to? Bil je sin Božje previdnosti. Božja previdnost ga je sprejela v
varstvo, ga vzgojila in rešila pogube. Sedaj ves vesel daje ubogim, kar ima odveč. S kakšnim
veseljem je izročil tisti denar don Bosku! Pripovedoval nam je o svojem življenju, jokal je in
tudi nam je šlo na jok, tako je bil prevzet od hvaležnosti do Boga. Že v nežni starosti je ostal
sirota brez očeta in matere. Toda neka dobra oseba ga je vzela k sebi in ga naučila delati in
hoditi po poti kreposti. Gospod ga je blagoslovil, sedaj ima cvetočo trgovino. Prihranke daje
družini svojega brata in od sedaj naprej bo pošiljal tudi v oratorij. Kdo ga je poznal, kdo ga
je pošiljal? Previdnost! Kako zelo se je veselil tega srečanja. Ni se mogel več ločiti od naju.
Takih dogodivščin bi vam lahko pripovedoval na stotine, pa bo bolje, da vam jih povem ustno.

49.4 Page 484

▲back to top


484
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Popravljam besede, ki sem jih zapisal na začetku tega pisma, in vam pravim, da bova
prihodnji ponedeljek odpotovala proti Turinu. Vendar se bova spotoma ustavila v neka-
terih mestih. Šla bova v Fermo, kjer bova povrnila obisk kardinalu De Angelisu, ki naju je
v nadvse ljubeznivem pismu povabil, da bi ga obiskala v njegovem mestu. Z veseljem se
spominja vas vseh. Pozdravila ga bova tudi v vašem imenu. Vam je prav? Vsekakor vas
bova natančno obvestila o dnevu in uri najinega prihoda v Turin. Pri odhodu bodo velike
slovesnosti. To bo žalosti in joka! Veliko ljudi, ki prej niso nikdar poznali don Boska, bo
sedaj jokalo, ker jih mora zapustiti.
Neka dobra duša, ki si je silno želela videti in spoznati don Boska, je prišla v našo hišo
in veste, koliko časa je čakala? Od poldneva do šestih. Samo videla ga je in je odhajala vsa
zadovoljna in vzklikala: »Videla sem ga, to mi je zadosti!«
Dostikrat ljudje sredi ceste ustavljajo don Boskovo skromno kočijo. Včasih jih je de-
set, včasih petnajst, vojaki, trgovci, preprosti ljudje in včasih tudi duhovniki, ki ga prosijo,
da bi jih blagoslovil. Pokleknejo sredi ceste in želijo, da jih don Bosko blagoslovi.
Tukaj v naši palači je množica ljudi. Zdi se nemogoče, da bi se taka množica zani-
mala samo za enega človeka. Včeraj (ponedeljek) je prišel neki plemič z izredno težkim
priimkom, mi položil v roko dobršno miloščino in mi dejal: »Ker že ne morem videti tega
dobrega Božjega služabnika, mu izročite ta moj mali dar s prošnjo, da bo molil zame.«
Tako zelo zaupajo v njegove molitve, da so prepričani, da bodo uslišani, če jih bo on pri-
poročil Bogu.
Zbogom, dragi moji fantje. Kmalu bo prišel dan, ko bomo imeli priložnost, da bomo
na dolgo in široko razpravljali o teh stvareh, ki jih jaz bolj klavrno opisujem. Gospod naj
vas blagoslovi. Lahko noč.
duh. Janez Krstnik Francesia
Don Boskove molitve in prošnje niso dosegle le zasebnih milosti, temveč
so, in to je bilo v tem trenutku izredno pomembno, izpolnjevale njegove želje za
javno blaginjo, kar ga je napolnjevalo z veseljem.
Pij IX. se je odločil, da bo imenoval prvo skupino škofov, in je zato 22. febru-
arja imel tajni konzistorij, na katerem je imel naslednji nagovor: »Razgovori, na
katerih naj bi izpolnili prazne škofovske sedeže v Italiji, so se spet začeli po volji
tistih, ki obvladujejo Italijo. Sveti sedež je to vedno štel za svojo prvo dolžnost
in je zato to najvišjo pravico in dolžnost predpostavljal vsem drugim v zveli-
čanje duš. Čeprav izbira oseb za škofovsko službo ni popolnoma prepuščena
izbiri papeža, temveč jo otežujejo ošabne zahteve tistih ljudi, ki izbirajo juxta
saeculi placita viventium (po željah sveta živečih), vendar poleg imenovanja
drugih škofov za razne škofije v Evropi imenujem 17 škofov za Italijo, in sicer: 4
za Piemont in Ligurijo, 3 za Sardinijo, 2 za Sicilijo, 3 za Toskano in 2 za Marke.«
Toda kaj je to malo število Cerkva, ki so dobile svoje pastirje, v primerjavi
s tolikerimi, ki ostajajo še vedno brez njih? In kljub temu je Bettino Ricasoli dal

49.5 Page 485

▲back to top


BiS 8 — 58. poglavje
485
vedeti, verjetno iz političnih razlogov, da ne bo dovolil papežu, da bi imenoval
v Italiji še druge škofe. To izjavo je mogoče brati v Nazione dne 25. februar-
ja 1867: »Z imenovanjem škofov v zadnjem konzistoriju za nekatere škofije v
Italiji papež ni zapolnil niti tretjine izpraznjenih sedežev. O drugih ni bilo še
nič sklenjeno. Zdi se, da vlada njegovega veličanstva prepušča vodstvo začasni
upravi z namenom, da bi olajšala odpravo tistih škofij, ki niso več potrebne.«
S takim omejenim imenovanjem škofov je vlada hotela pomiriti sektaše,
na katere se je hotela opreti na skorajšnjih splošnih parlamentarnih volitvah
poslancev v parlament.
Jožef Garibaldi, ki je 21. februarja odpotoval iz Caprere in prispel v Firence,
je izdal razglas proti klerikalcem in jih imenoval sovražnike domovine. Imel je
naročilo, da mora vzbuditi jezo proti duhovnikom Cerkve in papeškemu Rimu.
Odpravil se je v Bologno, kjer je ščuval ljudstvo, da naj pošlje v parlament poslan-
ce, ki bodo z geslom 'Boj duhovnikom' spodbujali sovraštvo do duhovnikov. Naj
se volivci zedinijo in preprečijo, da bi klerikalci poslali v poslansko zbornico
svoje predstavnike. Potem se je napotil v Ferraro in notranje ministrstvo mu
ni preprečilo, da se ne bi divje znašal nad beneškimi in lombardijskimi mesti in
potem še v Turinu ter končno 24. marca še v Alessandrii. Ta zmagoslavni pohod
je financirala država in povabila občine in ljudstvo, da so jih povsod slovesno
sprejemali. Garibaldi je povsod – na trgih, v dvoranah in z balkonov palač, kjer je
stanoval, bljuval obrekovanja proti Cerkvi in papeštvu. Razglašal je: »Rim je naš!
- Papeštvo je rakasta rana Italije! - Duhovniki so prodali Nico tujcem! - Duhovni-
ki so prvi bič našega polotoka! - Italija je služabnica Francije. Napoleon ima pre-
več besede in duhovniki so njegovi pomagači. - Šli bomo v Rim. - Morilce dobro
poznam. Povedal vam bom: to so duhovniki. - Pošljite v parlament poslance, ki
niso duhovniki, ki niso prijatelji duhovnikov, ki se ne zavzemajo za duhovnike.«
Posledice te hude gonje so bile, da je razbesnela množica napadla nadško-
fijsko palačo in jo izropala, v Trevisu in Benetkah so razdejali škofijo in patri-
arhovo palačo. Drugje so se zgodili nič manjši izgredi.
Ko je prišel 10. marec, se je komaj ena tretjina volivcev odpravila na volišče.
V Firencah je Gazzetta d'Italia o nekaterih predloženih kandidatih za poslance
pisala: »Iz podtalnih lukenj, kjer se hudodelstvo povezuje z nesramnostjo, so
prišli na površje kandidati, ki ne morejo hoditi v dnevni luči, ne da bi vzbudili
misel na vislice, izpod katerih so ušli.«
Dne 22. marca so se novi poslanci in senatorji zbrali v Firencah v veliki soba-
ni Cinquecenta, da bi slišali kronski govor vladarja, ki o Rimu ni črhnil besedice.
Toda v celoti je bila zbornica taka, kakršno so si želeli sektaši. Comitato
Nazionale Romano (Narodno rimsko združenje) in Centro d'insurrezione sta ti-

49.6 Page 486

▲back to top


486
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
skala oglase, ki so spodbujali k vstaji v Rimu in 22. marca je Garibaldi na Centru
d'insurrezione pisal: »Ponosen sem na to, da me imenujejo Generale Romano«
(Rimski general). V mestih Emilije so klicali k naboru za nedoločene namene.
Ponovno so se začele pojavljati rdeče srajce.
V Rimu je bilo vse mirno in papeška določila z dne 16. marca o tranzitu
italijanskega blaga skozi papeško državo so ostala v veljavi, vendar pa so prep-
rečevali sektaške atentate, dokler bi bil na oblasti Ricasoli. Dne 27. marca je
papež imel še drugi tajni konzistorij, v katerem je napovedal sedemnajst novih
škofov za Italijo: 1 za Umbrijo, 2 za Romanjo, 1 za Piceno, 1 za Sardinijo, 2 za Pi-
emont. Brez škofov so ostali še Fossano, Vigevano in Susa, kjer so pred kratkim
izgubili mons. Odoneja.
Škofov, imenovanih v dveh konzistorijih, ki jih je sprejela tudi italijanska
vlada in so zasedli svoja mesta, je bilo 34.
Medtem ko je ministrstvo hitelo, da se je polastilo imetja, ki je bilo zago-
tovljeno po ustavi kot lastnina Cerkve za škofe, se je ljudstvo veselilo in priprav-
ljalo, da bi čim slovesneje sprejelo svoje pastirje. Vendar sta ostali brez pastirjev
še dobri dve tretjini škofij v Italiji. Za nekatere izmed njih je vlada v Firencah že
dala svojo privolitev, toda 4. aprila je zaradi finančnih vprašanj Ricasoli odsto-
pil in z njim njegova vlada. Zato so se nadaljnja pogajanja ustavila in odposlanec
Tonello je zapustil Rim.
Don Bosko je naredil Cerkvi velikanske usluge. Pa ne samo to leto. Lahko
rečemo, da je pripravil pogajanja za naslednja leta. Pij IX. je imel spisek oseb,
ki jih je don Bosko predlagal za škofe, in ko je bila možnost in potreba, je papež
uporabil ta seznam.
O njegovem prizadevanju za imenovanje škofov so s prisego potrdili don
Mihael Rua, don Janez Bonetti, mons. Cagliero in don Janez Turchi, ki je dobil
potrdilo rimskih prelatov in je o tem 1895 pisal v knjigi Omaggio a don Bosco (v
don Boskovo počastitev): »Dobro vem, da so don Boska pogosto prosili za svet
vrhovi Cerkve, in to v zelo pomembnih zadevah. Njegov način gledanja na stvari
so zelo cenili. Če vemo to, bomo mogoče lažje razumeli njegov čas.«

49.7 Page 487

▲back to top


59.
poglavje
Don Boskovo nenehno pridiganje – V kapeli sv. Stanislava Kostke na
Kvirinalu – Pri San Roccu don Bosku ne dovolijo pridigati – Zaupanje Pija
IX. do don Boska; papež mu naroči, naj opazuje, ali je pridiganje v Rimu
pomanjkljivo, in obišče neko sirotišnico – To povzroči sovražnost do don
Boska – Hude posledice zaradi pomanjkljivega katekizma – Opis don
Boskove vrnitve v Turin, kot so sporočili v oratorij – Mons. Rota upa, da bo
v Guastali videl don Boska – Radi bi odložili don Boskov odhod – Fant, ki
bi se ob smrtni uri rad spovedal pri don Bosku – Svetinjica iz don Boskovih
rok je vredna toliko kot zaklad – Novi nadškof v Turinu – Zadnji obisk pri
Piju IX.; njegovi nasveti za ustanavljanje novih zavodov; odlok – Slovanski
škof – Poslovilni obiski – V kolegiju maronitov – V Vitelleschijevi hiši – Mons.
Fratejacci in dobitki za loterijo – Ganljiv prizor v Vimercatijevi hiši: don
Bosko se ne more upirati grofovi prošnji in ostane še en dan – Kardinal
Altieri – Uresničena don Boskova napoved
Don Bosko je imel ves čas svojega bivanja navado, da je vernikom, ki so pri-
hajali k njegovi maši, vsak dan govoril petnajst do dvajset minut. Včasih je pridigal
v javnih cerkvah kot pri Sant' Agostinu velikemu številu poslušalcev. Ko se je od
oltarja vračal v zakristijo, so bili hodniki in zakristija polni ljudi, ki so klečali na
kolenih in prosili njegovega blagoslova, saj so bili prepričani, da je to blagoslov
svetnika. Največkrat pa je pridigal v zasebnih kapelah ali redovnim skupnostim,
kjer je bilo navzočih 50, 100, 120 in še več oseb. Ti nagovori so vžigali v srcih lju-
bezen do Boga in vzbujali željo po izboljšanju življenja in obnašanja.
Iz svoje osebne pobožnosti je želel, preden je odpotoval iz Rima, maševati
v kapeli sv. Stanislava Kostke na Kvirinalu v noviciatu očetov jezuitov. Ker je
bila tam klavzura, ženske niso imele vstopa. Toda princesa Odescalchi je prosila

49.8 Page 488

▲back to top


488
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
kardinala vikarja, da je za to priložnost dovolil vstop tudi ženskam. Po mno-
žičnem obhajilu je don Bosko imel že običajni nagovor. Pater Angelini, ki ga je
poslušal, je vzkliknil:
»Kakšno duhovno pomaziljenje, koliko resnic v malo besedah. Naš sveti
oče Ignacij ni govoril nič drugače.«
Toda to, kar je Rimljane najbolj navduševalo, sta bila don Boskova prepro-
sta beseda in razmišljanje, dostopna vsem pametnim. Cerkveni govorniki nava-
dno niso ljudski. Poleg tega redno pridiganje in kateheza, kot ju je predpisoval
Tridentinski koncil, v Rimu nista bila v navadi. Ko so don Boska povabili ma-
ševat k San Roccu, je maševal in pri obhajilu želel vernikom spregovoriti par
besed. Toda orgle so ga prekinile. Obrnil se je k zakristanu, ki mu je ministriral,
in mu izrazil željo, da bi povedal nekaj besed.
»Tukaj se ne pridiga,« se je glasil odgovor in orgle so igrale naprej.
Don Bosko je najprej menil, da je bilo to pomota, toda kmalu se je zavedel,
da so igrali nalašč zato, da bi onemogočili pridigo. Zato je zakristanu ugovarjal.
Ta pa ga je odločno zavrnil:
»Povabili so vas samo za mašo. Zato nobene pridige!«
Don Bosko je povesil glavo in nadaljeval obhajanje.
Zato se ni čuditi, da je don Bosko pri naslednjem obisku pri papežu, ki ga je
vprašal, ali bi bilo mogoče v Rimu kaj izboljšati, odgovoril, da se je nadvse začu-
dil, ko je videl, da ob nedeljah ne pridigajo in ne katehizirajo. »V Piemontu,« je
dostavil, »so vsi župniki mnenja, da ne opravijo svoje dolžnosti, če ne razložijo
evangelija, nimajo kateheze za odrasle in vsako nedeljo kateheze za otroke.«
Pij IX., ki so ga drugače informirali, ni mogel verjeti tej pomanjkljivosti v
pridiganju in mu je rekel:
»Prepričajte se na lastne oči in ne verjemite temu, kar pravijo drugi. Preve-
rite in mi potem sporočite.«
»Da, sveti oče, bom preveril.«
Zato je neke nedelje z don Francesiem odšel od doma in do petih hodil od
cerkve do cerkve, kjer ne le, da ni bilo nobenega bogoslužja ali kateheze, temveč
so bile vse cerkve zaprte. Ob petih je prišel v Al Gesù, kjer so prav takrat odpi-
rali vrata. Tu je bila čisto kratka pobožnost. Ko se je spet vrnil k papežu, mu je
pripovedoval, kar je ugotovil. Tedaj je papež dejal: »Toda župnik pri San Roccu
pa je gotovo pridigal.«
»Da, je pridigal,« je odvrnil don Bosko. »Lansko leto sem mu pisal in ga
spodbujal. Začel je z rednim naukom, toda čez nekaj mesecev so se mu vsi vrgli
na vrat in zahtevali, da mora opustiti to novost.«

49.9 Page 489

▲back to top


BiS 8 — 59. poglavje
489
»Nisem mislil,« je vzkliknil papež, »da smo tako daleč. Sedaj razumem, za-
kaj nas Gospod kaznuje in nas bo kaznoval še naprej, ker smo mi sami krivi za
padanje vere med ljudstvom. Vera je iz poslušanja, poslušanje pa iz Kristusove
besede.« In je še nadaljeval s svojim nezadovoljstvom z nič manj ostrimi bese-
dami. Dal je poklicati človeka, ki naj bi rešil ta položaj, postavil zahteve, nekaj
dosegel, vendar le za kratek čas.
Božji služabnik je od Pija IX. prejel še drugo naročilo. Kot že leta 1858 in se-
daj 1867 mu je naročil, naj obišče sirotišnico San Michele a Ripa, ki je z gojenci
in osebjem štela 1200 članov in je v Rimu slovela kot zavod za ubogo mladino.
Sirotišnica je bila Piju IX. zelo pri srcu, ker je bil on sam l. 1825 na željo papeža
Leona VIII. dvajset mesecev njen predsednik. Ker je zavod močno propadel, je
odpravil zlorabe, odpustil nezveste uradnike, uredil proračun, poravnal dolgo-
ve svojega predhodnika in uvedel obrtne šole, tako da je ponovno lepo vzcvetel.
Ker je vedel za stare nerede, se je bal, da bi novo osebje ponovilo stare nepra-
vilnosti in da bi nekateri zaradi strahu, drugi pa zaradi lastne koristi prikrivali
dejansko stanje. Prav zato se je obrnil na don Boska. Sicer pa so don Boska že
poučile kneginja Di Sora in druge gospe iz najvišjega plemstva. Zato mu je bilo
neljubo spuščati se v to nerodno zadevo, zlasti še, ker je predvideval velike te-
žave, če bi hotel stvari postaviti v red. Toda sveti oče mu je ukazal in on je ubo-
gal. Ko je začel z njemu lastno previdnostjo vpraševati zdaj enega zdaj drugega,
je ugotovil, da je zares ubogih dečkov zelo malo ali sploh nobenega. V vsem
drugem se od prejšnjega njegovega poročila ni nič spremenilo.
Ko se je znova vrnil k papežu, je bil v dvomu, ali naj mu pove vso resnico.
Toda sveti oče, ki je začutil njegovo negotovost, mu je jasno rekel:
»Hočem, da mi poveste vse. Poslal sem vas, da si stvar ogledate, in hočem
pravo in zvesto poročilo.«
Tedaj je don Bosko govoril odkritosrčno in sklenil poročilo z ugotovitvijo,
da bi s tako obilnimi dohodki mogli sprejeti, vzdrževati in vzgajati veliko večje
število fantov. Papež je bil zadovoljen, da je slišal celotno resnico. Božji služab-
nik je še dodal:
»Sveti oče! Žal smo prišli tako daleč, da bo sirotišnica propadla … Se pravi,
da bi ustanova lahko prišla v laične roke.« To predvidevanje se je globoko vtis-
nilo v glavo Pija IX. in ga je, kakor bomo videli, don Bosko ponovno omenil po
letu 1870.
Toda to njegovo poročilo papežu mu je pripravilo kup neprijetnosti. Uprav-
niki sirotišnice, ki jih je papež trdo prijel, so kmalu ugotovili, da je bil vzrok
ukorov don Boskov obisk, in so se zato odločili za maščevanje. Ker ga niso mogli

49.10 Page 490

▲back to top


490
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
naravnost napasti, so se odločili, da bodo našli kako pretvezo v njegovih knji-
gah, ki so se na veliko razširile med ljudstvom.
Vrišč, ki ga je don Boskovo ime budilo v Rimu, je šel na živce že marsikomu,
med drugimi tudi samemu kanoniku Audisiu, ki je bil sam Piemontčan, in tistim
prelatom, ki so se pozneje pokazali nasprotni Družbi sv. Frančiška Saleškega.
Leta 1875 je mons. G. B. Fratejacci, civilni avditor kardinala vikarja in velikega
prijatelja don Boska in salezijancev, rekel don Bertu:
»Spoznal sem don Boska, ko je leta 1867 z don Francesiem stanoval pri
San Pietru in Vincoli. Kolika množica ljudi se je zvrstila v njegovem stanovanju.
Ne morete si predstavljati. Lahko rečemo, da je bil ves Rim na nogah. Moški in
ženske, bogati in revni, posvetni ljudje in duhovniki, monsinjorji in kardinali
so si želeli videti don Boska in z njim vsaj enkrat govoriti. Toda nekateri so vse
to napačno tolmačili in so ta pretok ljudi nezaupljivo opazovali, zlasti še zato,
ker si je don Bosko ob neki priložnosti upal izustiti hudo resnico, ki je gotova
užalila kako uho. Bila je takšna: »Vzrok, zakaj stvari tako nazadujejo in so iz
dneva v dan slabše, je pomanjkanje katehetske poučitve. Tri četrtine rimskega
prebivalstva nima niti katekizma. Če bodo stvari šle naprej v tej smeri, bo zara-
di neznanja katekizma prišlo v Rimu do nepredvidenih posledic.«
Zares vidimo danes uresničeno to, kar je don Bosko predvideval in napove-
doval. To sami ugotavljamo in tega ne moremo več popraviti. Toda tistikrat se je
ta resnica, o kateri so začeli razpravljati, obrnila proti don Bosku in nekateri so
govorili: »Ali nas bo mar don Bosko učil, kako moramo poučevati ljudi? Ali mo-
goče on bolje pozna duševne potrebe ljudstva kot mi? Samo on zna poučevati
katekizem, mi drugi pa ne. Vsi drugi nismo sposobni za verski pouk. Vidite, kaj
se dogaja v San Pietru in Vincoli! Tja zahajajo doktorji. Eden pridiga notri, drugi
pa zunaj.« Med don Boskovimi nasprotniki in kritiki je bil tudi mons. Monaco La
Valletta. Imel sem priložnost, da sem z nekaterimi prišel osebno v stik in sem
jim razložil, kaj don Bosko pravzaprav hoče in predvideva. Ker so potem videli,
kaj se je dan za dnem dogajalo in so se uresničevale don Boskove napovedi, so
ga nekateri začeli spoštovati in mons. La Valletta je postal njegov prijatelj. Jaz
sam sem že takrat don Boska opozarjal in mu priporočal: »Ne govorite tako
odkrito. Če boste delali tako, se boste uničili.«
Toliko mons. Fratejacci.
Božji služabnik je že določil dan odhoda in izdelal načrt potovanja. Veselo
vest so sporočili v Turin.

50 Pages 491-500

▲back to top


50.1 Page 491

▲back to top


BiS 8 — 59. poglavje
491
Rim, 23. februarja 1867
Predragi vitez!
Odlični don Bosko, ki ga vsi poznajo in občudujejo zaradi njegovih kreposti, mu zavi-
dajo svetost in si ga vsi želijo, ga vsi iščejo, ga vsi vabijo k sebi ter je vsem in v vsem na vo-
ljo! Želja, da bi ga videli in z njim govorili, je neizvedljiva. Lahko ga čakaš ure in ure in vse
zaman. Danes sem poslal k njemu enega izmed svojih služabnikov, da bi zvedel, ali bi ga
mogel pred njegovim odhodom videti in mu poljubiti roko. Upam, da se bo to zgodilo jutri.
Razmišljam o učinkih odsotnosti tega častivrednega duhovnika iz oratorija, toda kmalu
se bo spet znašel v objemu svojih sinov. Odpotovati namerava v ponedeljek 25. februarja,
in sicer skozi Ancono, Fermo, Bologno. Dne 28. februarja bi bil v Turinu. Če bi Rimljani,
ki so tukaj doma, ali tisti, ki se po svojem duhu lahko imajo za take, morali dati vizum na
njegov potni list, ga don Bosko ne bi dobil. Ne da bi veliko razmišljal o vaših pripombah,
ki so verjetno same v sebi upravičene, zato jih puščam ob strani, ker bi bilo mogoče zna-
menje mojega nespoštovanja, vam povem, da sem prejel vaše pismo, v katerem izražate
željo, da bi se don Bosko vrnil. Če ga bom videl, če mu bom lahko poljubil roko, bo moje
naročilo opravljeno, v nasprotnem primeru me opravičite. Ne vem, kako naj dobrohotno
izpolnim priporočila, zaradi katerih se obračate name, ker ne vem, ali naj se trudim za
podaljšanje bivanja ali za pospešenje odhoda. Kajti tudi dva cela meseca ne bi bila zados-
ti, da bi mogli utešiti vse verske potrebe, ki so se pokazale. Don Boskovo življenje je bilo
naporno in jasno je, da ga Božja previdnost drži pokonci, ga spodbuja. Tudi mi upamo v
njegovo učinkovito pomoč.
Rim je miren in bo vedno tak, kajti »kjer je Peter, tam je Cerkev, in peklenska vrata je
ne bodo premagala«. Z don Boskovimi nasveti je moja navzočnost tukaj veliko bolj gotova
in menim, da je tako bolje zame in za mojo družino.
Scipione Konetabel della Staffa
Mons. Rota, ki mu je don Cagliero omenil bližnji don Boskov odhod, je 25.
februarja takole odgovarjal: »Takoj sem pisal njegovi eminenci kardinalu nad-
škofu v Fermu in ga prosil, naj ukaže don Bosku, da pride v Guastallo.«
To so bili torej zadnji dnevi don Boskovega bivanja v Rimu in don Francesia
je takole pisal v Turin:
Rim, 23. februarja 1867
Predragi vitez!
Z ladjo smo danes zjutraj odposlali mladega tiskarja z njegovim spremljevalcem.
Ta zadnji bo po priporočilu mons. Pacificija prišel v zavod kot Marijin sin. Ne vem, pod
kakšnimi pogoji; to bo uredil don Bosko. Verjetno hoče don Bosko povrniti velike in po-
membne usluge tega monsinjorja. Omenjeni fantje bodo že v Turinu, ko bova midva od-
hajala. Pretijo nama z zarotami, da bi preprečili najin odhod. Nekateri so predlagali 20

50.2 Page 492

▲back to top


492
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
skudov na dan od ponedeljka naprej, če bi don Bosko ostal v Rimu. Bo sprejel to ponudbo?
Toda nujno je, da odpotuje. Ni mogoče živeti na tak način. Ne jé, ne spi, vse ga boli. To ni
nič novega, toda sedaj sočustvujem z don Boskom.
Ni mi treba omenjati, da njegova slava raste iz dneva v dan in da ga vsi, tako srečni
kakor nesrečni, pričakujejo. Če bi ob odhodu lahko zapustil kak dragocen spomin, na pri-
mer samega sebe, bi bilo vsem zelo ustreženo. Govorjenje o odhodu je zelo nevarna zade-
va. Nihče noče slišati te besede. To mora biti nam njegovim sinovom v veliko spodbudo, saj
še tako dolga navzočnost ni mogla zadostiti vseh želj. Kaj pravim vseh želj? Niti polovico,
niti eno desetino. Sedaj dežujejo od vseh strani vabila. Jih bo don Bosko sprejel? Ne vem,
ne morem vedeti. Ker ne vem, moram verjeti. Sicer pa tudi don Bosko sam ne ve.
Pred nekaj dnevi je bil tukaj pri nas neki gospod, ki je prišel 50 milj daleč, samo da bi
videl don Boska in spregovoril z njim besedo. Ko je dosegel svoj cilj, je nadvse zadovoljen
odšel domov, ne da bi se hotel samo za trenutek ustaviti v Rimu.
»Videl sem don Boska,« mi je zagotavljal, »in to mi je zadosti.« Bog bodi z njim, naj
mu da srečo!
Grofovi družinski člani so nama pripravili novo šalo: pripravili so osem parov noga-
vic za don Boska in tri pare zame. In kakšne kakovosti! In to v spomin na vse usluge, ki
so nama jih izkazali v času najinega bivanja. Takih pozornosti si ne bi mogli niti misliti.
Vsi so žalostni zaradi najinega odhoda. Oh, če bi naju mogli spremljati! Zavidajo meni in
zavidajo vam zaradi velike sreče, da imamo don Boska ob sebi. Oh, če bi le izrabili njegovo
navzočnost in bi jo izkoristili v naše dobro!
Včeraj zvečer proti 6. uri je don Bosko večerjal v hiši grofice Calderari. Povabljenih
je bilo veliko plemenitih gospodov. Tedaj je pristopil služabnik in prinesel za don Boska
pismo markize Villarios. Don Bosko je vzel listek in bral:
Velečastiti gospod don Bosko! Neki 17-letni fant iz ugledne družine boluje za jetiko
in mu po sodbi zdravnikov preostaja samo še nekaj ur življenja. Do sedaj ni hotel slišati
o spovedniku, sedaj pa pravi, da bi se spovedal samo pri enem duhovniku, to je pri don
Bosku. Če ne bo don Boska, pravi, bo umrl brez zakramentov. Mati je vsa iz sebe zaradi
trdovratnosti svojega sina. Ves Rim ve za težki položaj tega fanta in vsi trepečejo zanj.
Don Bosko ima preveč rad duše, da bi dopustil, da bi se samo ena izgubila. Pridite takoj in
pustite vse drugo ob strani.
Don Bosko je prebral pismo, ostal popolnoma miren in nadaljeval večerjo. Nato je
sprejel še več oseb na razgovor. Don Francesia je ves neučakan vlekel don Boska za obleko
in mu prišepetaval: »Pridite vendar, don Bosko, gre za dušo! Hitro končajte.«
Don Bosko mu je odgovoril: »Ne skrbi! Vse bo opravljeno.«
Ob sedmih zvečer se je napotil proti tisti hiši k postelji bolnika. Kako pretresljiv pog-
led, dragi gospod vitez! Ta ubogi fant je bil tako zelo bled, da se njegov obraz ni razlikoval
od beline rjuh in zglavnika, na katerem je počivala njegova glava. Njegove oči so se vro-
čično bleščale. Vzbujal je sočutje in rekel bi celo gnus. Sobo je razsvetljevala skromna luč.
Fant je uganil, kdo je vstopil, in se oprl na komolec. »Oh, don Bosko!« je vzkliknil in z roko,

50.3 Page 493

▲back to top


BiS 8 — 59. poglavje
493
ki mu je ostala svobodna, iskal don Boskovo roko, jo stisnil, poljubil in planil v jok. Nato se
je s silnim naporom vzpel in objel don Boska okoli vratu, ko se je sklonil k njemu, da bi mu
povedal besedo na uho. Vzkliknil je: »Spovejte me, don Bosko, spovejte me!«
Mati ni našla besede zahvale don Bosku za njegov prihod in sin je kazal svojo hvale-
žnost s tem, da je tesno držal don Boskovo roko. Vsi so se umaknili in po pol ure pogovora
je don Bosko zapustil sobo. Mati ga je čakala v sobani in mu dejala: »Hvala, don Bosko,
hvala! Sam Bog vas je poslal.«
Zbrala se je vsa družina in želela prejeti njegov blagoslov, potem ko je vsak dobil
svetinjico Marije Pomočnice.
Ob tri četrt na enajst je zapuščal tisto hišo. Angel Gospodov je pristopil k temu nes-
rečnežu in se ni ganil od njega, dokler ga ni odvedel v nebesa (malo pozneje je umrl).
»Po don Boskovem obisku je lahko umreti,« so govorili rimski bolniki.
Tukaj bi jaz rad povedal našim sinovom v oratoriju: Dragi fantje! Ali veste, zakaj se
ta fant v smrtni uri ni hotel spovedati? Zato, ker za svojega življenja ni hodil k spovedi,
še več, zaničeval je ta zakrament. Toda Gospod mu je v svojem neizmernem usmiljenju,
ganjen od molitve njegove matere, podelil milost, ki je navadno ne naklanja tistim, ki so
se zakrknili v hudem.
Majhna svetinjica iz don Boskovih rok je za mnoge pravi zaklad. Da bi jo prejeli,
mnogi pridejo večkrat prosit. V mnogih krajih so se zgodile čudežne ozdravitve. Neka
ženska, ki je bila že dolgo bolna, se je dotaknila bolečega dela telesa s svetinjico in bila
ozdravljena. Zanimivo je, da so se v vseh krajih, kamor don Bosko ni šel, pa je od daleč
molil, zgodile take čudežne stvari. Drugje zelo redko. Rekli boste, da je to skrivnost. Jaz
mislim ravno tako.
Sedaj že gotovo veste, kdo je nadškof v Turinu. Sporočili so mu brzojavno. Ni hotel
sprejeti. Končno je privolil v glas, ki je prihajal od sv. Petra.
Tudi mi smo slišali ta glas, mogoče zadnjikrat, v četrtek zvečer. Blagoslovil je don
Boska, svojo duhovščino, turinsko nadškofijo, vse dobrodelne ustanove in oratorije, in to
z najnežnejšimi čustvi srca.
On čuti, da mora biti za oratorij veliko sredstvo Božje previdnosti, in se za to zahva-
ljuje. Zahvalil se je tudi tistim, ki so ga iz Turina podpirali v njegovem uboštvu. Rekel je,
da misli nanje, in omenil tudi naš prispevek. Ni mu ušla niti ena nadrobnost. Ko je govoril
o salezijanski družbi, je med nasveti, ki jih je dal don Bosku za ustanovitev postojank,
povedal dva:
1. Ne ustanavljajte nikdar hiš, zlasti zavetišč, za rokodelce v majhnih krajih, kajti
zavist, govorice, radovednost povzročajo veliko škodo.
2. Ne ustanavljajte dveh hiš v istem mestu niti v dveh bližnjih mestih. Cerkvena in ci-
vilna oblast in druge ustanove bi se lahko ustrašile vpliva, ki bi ga imeli nad prebivalstvom.
Na tem mestu bomo povedali, da je poleg drugega papež lastnoročno pod-
pisal tudi naslednjo prošnjo, ki mu jo je predložil don Bosko.

50.4 Page 494

▲back to top


494
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Preblaženi oče!
V želji, da bi izkazal svojo hvaležnost duhovniku Petru Vallauriju iz turinske škofije,
duhovnik Janez Bosko kleči pred vašimi nogami in vas prosi posebnega dovoljenja, da bi
smel darovati sveto mašo na veliki četrtek na kraju, kjer bi bila največja potreba in v večjo
Božjo slavo, zlasti v bolnišnicah, vzgojnih zavodih, kjer opravlja svojo sveto službo.
Po gratia ad triennium (prošnji se ugodi za tri leta).
Pius PP. IX.
Dne 21. februarja 1867
Pismo don Francesia pa nadaljuje:
Končno sva poljubila sveto nogo in odšla spodbujena z besedami svetega očeta. Pa-
pež je posebej priporočil stvari vsem nam, o čemer vam bo poročal don Bosko bodisi v
pismu bodisi ustno. Pisma si vam ne upam več obljubiti, kajti dejstvo me je sramotno pos-
tavilo na laž. Vendar je treba oprostiti. Ubogi človek! Služi za tarčo dobrim in hudobnim.
Dobrim, da bi postali sveti, hudobnim pa, da bi se poboljšali. Oboji pa ga mučijo. Verjemite
moji besedi: tukaj vlada neizmerno navdušenje za don Boska in silna potrtost, ker mora
odpotovati. Nekaterim rimskim plemičem je jasno povedal, da imajo dolžnost dajati mi-
loščino, če hočejo, da bodo v svojih družinah imeli Božji blagoslov. In njegove besede so
deloma padle na rodovitna tla.
Danes (24.) se je začel karneval in don Bosko in jaz sva ga obhajala v hiši kanonika
Bertinellija, nadvse ljubeznivega gospoda. V njegovi hiši smo kosili v družbi nekega slo-
vanskega škofa. Govorili smo latinsko. Tisti škof ni nehal ponavljati:
»Gratissimum mihi est, o venerande vir, te nunc primum visere, quem tot tantisque
rebus celebrem toties audivi. Te Deus omnesque filios tuos salvos faciat (Nadvse drago
mi je, o častitljivi mož, da te sedaj najprej obiščem. Tolikokrat sem slišal, da si slaven v
toliko in tako velikih stvareh).« Ločili smo se z najplemenitejšimi izrazi spoštovanja. Kajti
krščanska ljubezen povezuje z eno samo vezjo duše vsega sveta.
Toda največji karneval je bil doma, kjer je na don Boska čakalo veliko število ljudi,
med njimi princ d'Arsoli, knez Salviati, Di Sora, De Maistre itd. Vedo, da odhaja, in bi ga
radi še enkrat videli. Kakšno vero in kakšno ljubezen imajo do njega. Menim, da je v tem
trenutku v Rimu več don Boskovih svetinjic kot zlatih napoleonov. Tisoče in tisoče jih je
razdelil, pa jim še ni zadosti. Don Bosko jih kar naprej deli, je kakor studenec, vedno bogat
z vodo. Gospod bo poplačal njihovo vero.
Pred nami je kolegij maronitov, kjer se ti vzhodnjaki pripravljajo, da bodo med svo-
jimi brati sejali seme Božje besede. V četrtek (21.) sva jih obiskala med kosilom. Tisti oče
opat je navdušen nad don Boskovimi ljubeznivimi manirami in nad don Boskom nasploh.
Dal je, daje in vabi druge, da bi dajali miloščino, in v zameno za toliko dobroto noče dru-
gega kot don Boskov blagoslov: prejema ga na kolenih in s pravim verskim navdušenjem.
Svoje gojence je povabil, da so zapeli v arabskem jeziku pesem na čast Mariji, ki nam sicer

50.5 Page 495

▲back to top


BiS 8 — 59. poglavje
495
ni preveč ugajala, vendar je bila zanimiva zaradi svoje nenavadnosti. Ob njegovi strani
je stal vitez Marietti. Ta gospod je storil in še dela veliko dobrega naši hiši. Je pravi Božji
mož in zato ga preganjajo. Sed fiet lux (toda nastala bo luč). Ker je hotela cela družina
pred odhodom prejeti don Boskov blagoslov, so nas popeljali na vrt te dobre hiše, kjer smo
kosili. Toda v kratkem času je bilo dvorišče polno ljudi, da smo se komaj gibali.
To moje pismo bi morali dobiti v ponedeljek, kajti začel sem ga pisati v soboto zgodaj
zjutraj, toda včeraj ob pol dvanajstih ga še nisem končal, čeprav sem čez dan vzel večkrat
pero v roke, pa vedno brez pravega učinka.
Kljub vsem povabilom in ljubeznivostim bo don Bosko odpotoval v ponedeljek (25.) iz
Rima po poti, ki sem vam jo zadnjič nakazal. Iz Bologne bom brzojavil, da boste zvedeli za
čas prihoda v Turin. Želja naših fantov po don Bosku je velika, in čeprav ga tukaj v Rimu
vsi samo hvalijo, se njemu mudi, da bi jih potolažil.
Pri Vitelleschijevih sem bil ob don Boskovem slovesu ves presunjen. Bila sva tam v
soboto zvečer. Gospa Marija se ni mogla ločiti od don Boska, in potem ko je na več nači-
nov pokazala svojo versko vdanost, se je kljub vsemu bridko jokala in tarnala, da od sedaj
naprej v njihovo hišo ne bo več nobenega svetnika. Prosila ga je, da bi se dotaknil različnih
predmetov. Končno so vsi na kolenih, tudi njen svak mons. nadškof, prosili in prejeli njegov
blagoslov. Za vsem pa je don Bosko prosil blagoslov nadškofa in odšel z njihovim srcem in
njihovim veseljem.
duh. J. K. Francesia
Na večer 24. februarja, to je dan pred odhodom, je velik prijatelj mons.
Fratejacci prinesel don Bosku razne predmete za loterijo, ki so jih zbrali člani
nove Družbe bolničarjev Brezmadežnega spočetja: ugledni gospod don Peter
Ceccarelli iz Modene, gospa grofica Katarina Boschetti Grossi iz Modene, gospa
Terezija De Dominici, rojena Rondanini, katere mož je bil ves skrivljen zaradi
bolezni v hrbtenici. Upal je, da ga bo don Bosko ozdravil, in mu je zato podaril
velikodušen dar za cerkev v Turinu.
Don Bosko se mu je iz srca zahvalil, mu priporočil zadeve, ki so nedokonča-
ne ostale pri Kongregaciji za škofe in redovnike, in vstopil v stanovanje svojega
dobrotnika.
Zbrana je bila vsa družina grofa Vimercatija z vsemi služabniki. Vsi so kle-
čali na tleh in jokali. Don Bosko je želel spregovoriti nekaj besed, toda ihtenje
mu je vzelo besedo in na koncu se je bridko zjokal. Ko se ni mogel več ustavljati,
se je iztrgal iz njihove srede in se zatekel v grofovo sobo. Grof mu je odločno
ponujal desno roko, rekoč:
»Don Bosko, ne smete oditi. Ostati morate pri meni do jutri.«
Ta gospod je storil don Bosku toliko uslug, tako da se ni mogel ustavljati
njegovi prošnji. Don Francesia je pristopil h grofu in mu dejal: »Gospod grof,

50.6 Page 496

▲back to top


496
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
prav ste storili, da ste ga zadržali. Zelo hudo bi mi bilo, če bi morala odpotovati
jutri. Razen tega je don Bosko tako zelo utrujen.«
Don Bosko pa je rekel grofu: »Žal mi je, da vam bom še en dan v nadlego.
Toda zadovoljen sem, da se bom mogel še en dan zadržati pri vas.«
Božji služabnik se je vrnil v sobano, in ko so zvedeli, da ne bo odpotoval, so
bili vsi iz sebe od veselja. Skakali so, se smejali in kričali »Naj živi don Bosko«.
Bilo je, kakor da bi bili člani družine, ki že dolgo niso videli svojega očeta.
Naslednjega dne je šel don Bosko na kosilo k družini Vitelleschi in s tem
hotel dokazati svojo hvaležnost. Ko se je zvečer pogovarjal s svojimi gostitelji,
so naznanili prihod kardinala princa Altierija. Po prinčevski navadi je služabnik
izgovoril trikrat to ime, in ko je zaklical tretjič, je njegova eminenca že stopil v
sobano. Don Bosko, ki zaradi toliko svojih opravkov ni imel časa, da bi obiskal
tega uglednega kardinala, čeprav si je globoko želel, da bi ga pozdravil, je bil ves
razburjen in ga je šel pozdravit. Kardinal mu je privoščil kratek in oster dober
dan in nič več.
Pogovor je trajal zelo malo časa. Don Bosko ni bil deležen niti enega pog-
leda, niti enega poklona, niti ene besede. Ko je kardinal odšel, so člani družine
Vitelleschi in zlasti še nadškof ugibali, kaj bi moralo to biti:
»Kaj to pomeni? Ubogi don Bosko. Kako bi mogli zvedeti, zakaj je bil kardi-
nal tako užaljen? Kako bi ga mogli potolažiti in si ga spet pridobili za prijatelja?«
To so zato tako govorili, ker so vedeli, da kardinal ni človek, ki bi se dal
zlahka ukloniti. 
»Malenkost. Prepustite vso stvar meni. Jutri ga bom šel obiskat in vse bo
urejeno.«
Naslednjega jutra, 26. februarja, je s svojo običajno odkritosrčnostjo, kakor
da se ne bi nič zgodilo, šel obiskat kardinala Altierija in mu kot prvo stvar ponu-
dil v nakup 500 srečk loterije. Princ se je nasmehnil, plačal srečke in mu dodal
še 500 lir kot dodatek za njegove fante. Medtem je princesa, njegova svakinja,
takoj ko so naznanili prihod don Boska, vzkliknila: »Don Bosko, don Bosko!« in
se vrgla k njegovim nogam.
»Že štiri mesece,« je dodala, »iščem priložnost, da bi se z vami srečala.«
Izrazi vljudnosti so bili med najbolj izbranimi, kar jih je Božji služabnik
doživel. Vrnil se je k Vitelleschijevim, ki so bili vsi v skrbi zanj.
»Kako je bilo?« so vsi enoglasno vzkliknili, ko so ga zagledali. »Vas je kardi-
nal sprejel? Kako je ravnal z vami? Kaj je povedal?«
Božji služabnik jim je smehljaje se pokazal dar in pripovedoval podrobno-
sti z obiska. Poslušali so ga z odprtimi usti in nato vzkliknili:

50.7 Page 497

▲back to top


BiS 8 — 59. poglavje
497
»To je nekaj neverjetnega! Samo don Bosko se je mogel izmazati po vsem
nezadovoljstvu, ki ga je pokazal ta gospod.«
V družini Vitelleschi so se spominjali don Boskove napovedi in so priča-
kovali v prepričanju, da se bo uresničila. Markizo je napadla lahna jetika in na
začetku leta 1866 je prosila don Boska, da ji pošlje srečke za loterijo. Pisala mu
je tudi pismo in mu poslala dar za cerkev.
»Obdarjena od Gospoda z vsemi zemeljskimi dobrinami, kot je to sploh
mogoče, imam samo eno muko, vendar hudo: misel, da moram umreti. Ta misel
mi povzroča neizrekljive bolečine, proti katerim moja vera ne zmore nič. Prip-
ravljena sem na vse, samo da bi izginila ta nenehna muka. To in nič drugega je
vzrok pričujočega pisma. Čas teče in bolezen, ki me muči, bo lahko kmalu pri-
nesla svoj smrtonosni učinek. Vi mi s svojo Marijo Pomočnico pomagajte dobiti
milost, da se ne bom bala smrti in da bom mirno pričakovala njen prihod. Jaz pa
vam nekaj obljubljam: do sedaj sem bila vaša sodelavka, odslej naprej pa hočem
postati vaša služabnica v službi vaših revčkov. Vse svoje imetje, vso svojo dobro
voljo, ves ostanek svojega življenja, vse bom dala za vas. Ne bom varčevala z ni-
čimer, kar je v moji moči in kar imam, da bom v vsem orodje Božje previdnosti
za vas. Toda za božjo voljo, rešite me strašne tegobe, ki jo čutim pred smrtjo.«
Ni šlo za to, da bi se dobra markiza bala Božje sodbe, vendar je ob misli na
umiranje in zlasti še na samo smrt trpela tak odpor, da jo je od strahu kar treslo.
Ko je don Bosko prebral pismo, ji je z obratno pošto odgovoril: »Zagota-
vljam vam, spoštovana gospa, da vam je Marija Pomočnica že podelila zaželeno
milost. Umrli boste brez najmanjšega strahu, da se tega niti ne boste zavedali.
Držite svojo obljubo in presveta Devica bo držala svojo.«
Markiza se je pomirila. Začela je uživati globok mir in je bila vedno prva
med tistimi, ki so podpirali oratorij. Sedaj ko se je don Bosko poslavljal od Rima,
ji je spet zagotovil, da bo umrla, ne da bi se tega sploh zavedala.
Tako je markiza proti koncu leta 1871 nekega dne rekla svojemu možu:
»Dragi moj! Že dolgo nisem naredila življenjske spovedi. Dobro bi bilo, če bi
to storila zadnje dni tega leta. Kaj meniš? Mi dovoliš?«
»Odlično!« je odgovoril markiz. »Stori, kakor se ti zdi najbolje.«
Gospa si je več dni izpraševala vest in se spovedovala, kajti hotela je opra-
viti natančno spoved. Prejela je odvezo, se vrnila domov in bila tako srečna, da
ni mogla zdržati od veselja.
»Sem v stanju, kakor če bi danes prejela sveti krst. Jutri bom šla k obhajilu.«
To je bilo 31. decembra. Naslednjega dne, na novega leta dan, se je po ob-

50.8 Page 498

▲back to top


498
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
hajilu vrnila domov in vzkliknila: »To je bilo obhajilo! Takega obhajila še nisem
opravila; vredno je več kot vsa obhajila vsega mojega življenja.« Sedla je na di-
van sredi sobane, ob katerem je stala velika vaza s cvetlicami. Na mizi je bilo vse
pripravljeno za zajtrk. Povabili so nekaj sorodnikov z njihovimi otroki, ki so se
nedaleč od tam veselo igrali. Nenadoma je markiza rekla služabnikom: »Odpri-
te naoknice. Tako temno je.«
»Vse so na široko odprte, gospa markiza.«
»Odprite jih vendar, vam pravim. Nič se ne vidi.«
Služabniki so ji znova zatrdili, da je vse odprto,
»Pa vendar … pa vendar … « Obrnila se je k možu in kakor razsvetljena od
nenadne misli smehljaje se dejala: »Angelo (tako je bilo ime možu), Angelo, zdi
se mi, da umiram, zdi se mi, da umiram!«
To so bile njene zadnje besede. Umrla je brez posebne bolečine, ne da bi
najmanj spremenila izraz obraza. Presveta Devica Marija Pomočnica je držala
svojo obljubo. V pismu, ki ga je markiz pisal don Bosku, da bi ga obvestil o ženi-
ni smrti, je tudi zapisano: »Ne jočem zaradi te smrti, kot če bi bila kaka nesreča,
temveč se zahvaljujem presveti Mariji Pomočnici za to izredno milost.«
Don Rua in don Francesia sta potrdila ta dogodek. Moramo še povedati, da
so se točno izpolnile tudi druge prerokbe, ki jih je don Bosko napovedal v Rimu.

50.9 Page 499

▲back to top


60.
poglavje
Civiltà Cattolica leta 1905 se spominja teh dni – Don Boskov odhod iz Rima
– Razpošlje okrožnico, natisnjeno v Rimu, ki naj bi jo ponatisnili v Turinu
– Mons. Emilijan Manacorda sporoča vitezu don Boskov odhod iz Rima –
Ganljivo slovo v palači Vimercati in na železniški postaji – Prihod v Fermo
in sprejem pri kardinalu nadškofu – Pesem gojenca Dominika Svampa v
semenišču – Kardinal želi, da ga don Bosko blagoslovi – Pol dneva v Forliju
– En večer v Bologni – Prihod v Turin – Praznik sv. Frančiška Saleškega –
Odlikovanja svetega očeta za nekatere dobrotnike oratorija in nove cerkve
– Okrožnica, ki naznanja odpustke, ki jih je sveti oče podelil don Boskovim
dobrotnikom – Hvaležen odgovor na poročilo okrožnice
O odhodu don Boska iz Rima je don Francesia leta 1905 izdal knjižico in
opisal dogodke, ki se jih je še spominjal. Vse, kar je napisal, se ujema z vsebino
pisem iz leta 1867, zlasti v izrednem prepričanju o njegovi svetosti že v tistem
času. Civiltà Cattolica z dne 2. septembra 1905, ki naznanja knjižico don Fran-
cesie, pravi naslednje:
»Dva meseca z don Boskom v Rimu. To je majhna knjiga, ki pa jo človek bere
z zadovoljstvom, zlasti mi, ki poznamo Rim, kakršen je bil pred 30 leti. Pravi uži-
tek je znajti se pred tem svetom, ki je skoraj popolnoma izginil, vendar pa ves živ
v občudovanju don Boska. Za nas, ki smo osebno poznali tega velikega Božjega
služabnika, je bil to neke vrste sladek čar, ki nas potrjuje v visokem spoštovanju
don Boska in prihaja iz naših tesnih stikov z njim, zlasti še iz njegovega mistič-
nega življenja ter (kolikor nam je to dovoljeno reči) mističnega in čudežnega.«
Nadaljujmo pripoved. Potem ko se je 26. februarja vrnil od družin Altieri in
Vitelleschi, je prišel v gostoljubno hišo grofa Vimercatija in se zadnje ure svoje-
ga bivanja v Rimu z njim zadrževal v pogovoru. Vdal se je prošnjam družinskih

50.10 Page 500

▲back to top


500
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
članov in se dal fotografirati v položaju, ko blagoslavlja don Francesio, gospoda
hišnega upravitelja Pardinija in njegovega sina, ki klečijo pred njim. Zdi se, da se
je razširila govorica, da je ta fotografija v prodaji. V resnici pa so naredili samo
nekaj fotografij in jih razdelili med znance in dobrotnike. Meseca julija so že
prišla v oratorij pisma s prošnjo, da jim jo pošljejo. Odgovorili so, da jih nimajo.
Posebno prisrčni in ganljivi so bili pogovori med grofom in don Boskom, ki
je tudi te zadnje ure sprejemal na pogovor ljudi, ki so si to želeli. Neki duhovnik,
ki ga je don Bosko sprejel na predvečer odhoda iz Rima, mu je nekaj dni pozneje
pisal v Turin:
Visoko spoštovani gospod Janez!
Rim, 8. marca 1867
Med vašim bivanjem v Rimu sem bil nekega dne sprejet na pogovor z vami in sem
vam povedal razlog, zakaj sem prišel k vam. Ker sem v Rimu zaradi študija, sem vas prosil,
da bi prosili Gospoda za milost, da bi se mogel naučiti znanja, ki je potrebno za opravlja-
nje duhovniške službe. Rekli ste mi, da naj se priporočim materi Božji Mariji z vzklikom
Sedež modrosti, prosi zame, kakor tudi, da naj bi vsak dan v čast sv. Jožefu zmolil en oče-
naš. Isto ste mi ponovili naslednjič, ko sem vas obiskal, prav na predvečer vašega odhoda
iz Rima. Jaz sedaj v svoji nevrednosti opravljam omenjene pobožne vaje; začel sem mesec
na čast sv. Jožefu in upam, da bom z Božjo pomočjo dosegel zaželeno milost. Poleg tega
sem vam pisal to pismo, oprostite mi, da sem si upal narediti kaj podobnega, z namenom,
da bi vas prosil, da bi vi prosili Boga za potrebno luč, da bi mogel opraviti svoj bogoslovni
študij. Da, predragi sobrat, bodite tako dobri in mi storite to. Prosite, da bi prejel to milost,
ki si jo tako zelo želim. Polagam vse zaupanje v vas s prepričanjem, da so vaše molitve pri
Bogu na poseben način učinkovite. Naj vam vnaprej povem, da vam bom še večkrat pisal,
dokler ne bom dosegel milosti, ki si jo tako zelo želim. Obljubljam vam, da bom v sveti
daritvi, ki jo vsak dan opravljam, prosil za vas. Ponižno vam poljubljam roko in se imam
v globokem spoštovanju za ponižnega in vdanega služabnika.
duh. Martire Stalloni
P. S.: Bodite tako dobri in mi odgovorite na to moje pismo. Stanujem v Via San Igna-
zio, št. 23., IV. nadstropje.
Božji služabnik se je odpravil na železniško postajo v spremstvu mons.
Emilijana Manacorde, kateremu je izročil okrožnico za dobrotnike, natisnjeno
v Rimu, ki naj bi jo odposlal v Turin. Ko je mons. Manacorda izpolnil naročilo, se
ni čutil sposobnega, da bi opisal odhod Božjega služabnika.
Veleugledni gospod vitez!
Pišem vam nekaj vrstic po naročilu našega dragega don Boska. Imam še vse otečene
oči od joka ob slovesu.
Včeraj zvečer ob osmih nas je zapustil tukaj v Rimu kakor zapuščene in žalostne
sirote, ko smo ga videli odhajati. Vaša uglednost dobro ve, kaj je njegovo bivanje v Rimu

51 Pages 501-510

▲back to top


51.1 Page 501

▲back to top


BiS 8 — 60. poglavje
501
pomenilo za nas Rimljane. Zmagovalec pri Magenti z vsemi svojimi baterijami je v pri-
merjavi z don Boskom pravi pritlikavec. Rimsko plemstvo, ki se je mešalo s preprostim
ljudstvom in klečalo na kolenih pred don Boskom, da bi prejelo blagoslov, ne bo dalo ča-
kati v predsobi kralja porednežev, da bi sedel na njegovo stran, stran velikega Boga. Oh,
kako silno mogočna je moč don Boskove kreposti.
Rad bi opisal prizor njegovega odhoda, vendar ne morem, kajti moje srce ne prenese
tega. Don Francesia vam bo vse povedal.
Pošiljam vam natisnjeno don Boskovo pismo, da ga takoj ponatisnete.
Slišim govoriti, da bi želeli prodajati don Boskove fotografije. Ne bi rad vplival na
kogar koli, toda iz ljubezni in spoštovanja, ki ju čutim do tega našega očeta, si dovoljujem
reči, da se mi to ne zdi primerno, da, v tem trenutku celo nespoštljivo, in rad bi, da bi tudi
vi z menoj delili isto mnenje. Tukaj v Rimu bi to naredilo slab vtis.
Rim, 27. februarja 1867
Manacorda
Na žalost so zlonamerneži, kakor bomo videli, bili še vedno na preži. Istega
dne je pisal tudi don Francesia.
Predragi vitez!
Fermo, 27. februarja 1867
Komaj včeraj zvečer sva zapustila Rim in po srečnem, rekel bi prijetnem potovanju
sva prišla v Fermo. Obiskala sva njegovo eminenco. Gre mu dobro. Tudi njegovemu tajni-
ku in drugim članom družine gre dobro. Sprejeli so naju izredno ljubeznivo. Najino srce
je še v Rimu.
Predvsem morate vedeti, da sva namesto v ponedeljek zvečer, kakor je bilo določeno,
odpotovala en dan pozneje. Pred postajo se je zbrala nepregledna množica ljudi. Veliko
jih ni moglo prenesti žalostnega slovesa in so odšli, potem ko so naju pozdravili z gibom in
pogledi, saj jih je don Bosko s svojim obiskom osrečil. Ob slovesu od grofa ni bilo mogoče
zadržati solz. Ubogi starček! Pokleknil je pred don Boskom na kolena in ga kakor otrok
prosil blagoslova. Tudi on je bil do skrajnosti ganjen. Če se je ob drugih podobnih prilo-
žnostih lahko obvladal, mu tokrat ni uspelo. Jokal se je in to tako zelo, da ni mogel niti
govoriti. Obema se je zdel čas, ko sta se mogla videti, prekratek.
Pri vlaku ganjenost ni bila nič manjša. Družina Vitelleschi, Villarios itn. so žalostni
pričakovali don Boska. Stopila sva na postajo. Srce jim ni dalo, da bi govorili ali se poslav-
ljali. Čez nekaj časa sva morala vstopiti v vagon. Don Bosko je globoko ganjen šel naprej.
Večina jih je jokala in se mu priporočala, da bi se jih spominjal. Ko so potniki opazili tako
izredno zanimanje za tega človeka, so gledali z oken in radovedno vpraševali, kdo bi bil ta
duhovnik, ki ga vsi tako častijo.
Malo pred žvižgom so prijatelji želeli od don Boska blagoslov. Pokleknili so tam jav-
no, izpostavljeni sramotenju, in ga zadnjikrat prejeli. Da bi le za vedno ostal z njimi obilen
Božji blagoslov.
Vlak je odpeljal. Bila je noč in v tišini sva slišala udarce koles in sopihanje lokomotive,
ki so nas vedno bolj oddaljevali od tako dobrohotnih in ljubljenih oseb in predmetov. Jaz

51.2 Page 502

▲back to top


502
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
sem sklonil glavo, si zakril obraz in se delal, kakor da spim, v resnici pa sem jokal. Don
Bosko je bil žalosten, vendar dosti manj kot jaz.
Bližala sva se domu in v soboto dopoldne ob pol dvanajstih bova v Turinu.
S kakšnim veseljem bom tedaj objel vas in vse tiste, ki bodo mogli priti don Bosku
naproti. Čeprav je najina prtljaga polna odpustkov, spregledov itn., pa prav nič ne po-
puščajo v svoji teži. Pošljite zato na postajo koga, ki bo imel toliko krščanske ljubezni, da
nama bo pomagal nositi.
In v Rimu? Koliko bogastvo srčnih vezi je don Bosko pustil tam! Ljudje vseh vrst, tudi
poslanik Španije z vsem osebjem ga je prišel obiskat. Prav tako je želel biti sprejet pri don
Bosku francoski konzul z vso svojo družino. Poslanik je prav tako prosil za sprejem, ven-
dar ga don Bosko ni mogel sprejeti.
Vse drugo, stvari in novice, vam bom povedal ustno. Govoril vam bom o načrtih rim-
skih matron glede don Boska in njegove cerkve. Oltar grofa Bentivoglia lepo napreduje
in bo veličasten. Rimske dame se navdušujejo za en oltar in prav tako bi gospodje radi
storili svoje.
Do svidenja v soboto dopoldne.
duh. J. K. Francesia
Don Bosko je ob pol enajstih prišel v Fermo, kjer je ostal ves dan do popol-
dneva naslednjega dne. Kardinal De Angelis je bil ves iz sebe in mu je nenehno
govoril: »Slišal sem, da ste v Rimu dosegli velikanski uspeh.« Don Bosko je od-
vrnil s šalo, kajti v vseh okoliščinah je bil isti don Bosko, to je ponižen.
Zjutraj 28. februarja je maševal v semenišču, pridigal in delil sveto obhajilo.
Po maši so ga gojenci počastili v svojih razredih. En gojenec iz spalnice sv. Aloj-
zija je prebral in potem izročil pesnitev s svojim podpisom.
Ob obisku don Janeza Boska
Anakreontska
Pozdravljen, Janez!
Sin naše tople ljubezni.
Kakšna radost in veselje
napolnjujeta naša srca!
Sedaj ko občudujemo tvoj
mili in ljubeznivi obraz,
sedaj, ko smemo poljubiti
tvojo roko, mislimo:
Dostikrat je prišel do nas
glas tvoje slave
in z njo se je še bolj prižgala
v nas želja, da bi te spoznali.
In končno so bile zadoščene

51.3 Page 503

▲back to top


BiS 8 — 60. poglavje
503
naše goreče želje,
končno te moremo gledati
in slišati tvoj glas.
Kakor v mirni noči
občudujemo luno,
v katere sijaju
žari jasnost svetlobe.
Kakor je sestavljena lepota
mavrice iz različnih barv,
kakor izza oceana
vzhaja prijazna Danica,
tako mil in ljubezniv
je tvoj nasmeh,
v katerem se blešči luč
prihajajočega paradiža.
Zato sprejmi našo radost,
sin naše goreče ljubezni.
Naj ti bo všeč
radost naših prsi.
In za slovo se
nasmehni in blagoslovi otroke!
Saj ne zahtevajo drugega,
kot da jih osrečiš.
Dominik Svampa, konviktovec
Spalnica sv. Alojzija, 28. februarja 1867
Božji služabnik je dragemu pesniku šepnil besedico na uho, ga milo pogle-
dal in mu dal majhno svetinjico. Ta je pozneje postal škof v Forlíju, nato nadškof
v Bologni, zatem kardinal. V Bologni je pripravil prvi salezijanski svetovni kon-
gres, se udeležil tretjega v Turinu pred kronanjem svete podobe Marije Pomoč-
nice in je tisto svetinjico z neizmerno ljubeznijo hranil vse življenje.
Aprila 1895 je njegova eminenca kardinal Dominik Svampa ob odprtju 1.
svetovnega salezijanskega kongresa v Bologni pred slavnostnim zborom dejal:
»Zame je spomin, dovolite mi, da vam to povem, in spoštovanje do don Boska
in njegovega dela tesno povezan s prvimi leti mojega življenja. Začelo se je, ko
sem kot petnajstleten fant imel srečo, da sem se srečal s tem izrednim človekom,
slišal njegov mili glas in njegove besede, prejel iz njegovih rok sveto evharistijo
in blagoslov in majhno svetinjico, ki jo še sedaj nosim obešeno okoli vratu.«31
31 Prim. Atti del Congresso, str. 40.

51.4 Page 504

▲back to top


504
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ko je bil deset let pozneje naprošen, da bi napisal aprila 1905 eno stran za
Salezijanski vestnik za Marijin mesec maj, je med drugi zapisal naslednje:
»Spominjam se in se bom vedno spominjal svetega ganjenja, ki sem ga kot
mlad komaj petnajstleten konviktovec semenišča v Fermu imel srečo občutiti,
ko sem prvič videl velikega apostola krščanske pedagogike, ki je zasnoval v Ita-
liji svoje vzgojno delo za rešenje ubogih otrok in širokih ljudskih množic. Don
Bosko ni bil paradni govornik, temveč je s svojo preprosto, družinsko besedo,
polno duha Jezusa Kristusa, vezal nase srca poslušalcev. Potem ko je daroval
sveto mašo in nam razdelil sveto obhajilo v kapeli našega semenišča, nam je
naslovil nepozabno prijeten nagovor. Govoril nam je, kakor govori oče svojim
otrokom, ne in sublimitate sermonis (vzvišenosti nagovora), temveč v ostensi-
one spiritus (razodevanju duha), in mi smo željno pili njegove besede, ki so
čiste prihajale iz njegovega duhovniškega srca. Priporočil nam je dve stvari: po-
božnost do zakramentalnega Jezusa in do naše nebeške matere Marije. In da bi
nam njegovi nauki ostali bolj globoko vtisnjeni v spomin, je prišel v šest spalnic,
na katere smo bili razdeljeni, se z nami od blizu pogovarjal in nas navduševal,
da bi bili krepostni in dobri pod materinskim plaščem Marije Pomočnice. Pre-
den se je poslovil, je vsakemu podaril svetinjico matere Božje Marije, ki smo jo
vsi v svetem navdušenju poljubljali, kakor smo tudi spoštljivo poljubljali njego-
vo roko, iz katere smo prejemali svetinjice. Nato smo pokleknili na tla, ga prosili
za sveti blagoslov in ga tudi prejeli.
Don Boskovo svetinjico sem imel vedno nadvse rad in jo čuval v svoje
varstvo in poučenje. Preteklo je že dolgo obdobje štiridesetih let in varstvo
Marije Pomočnice me ni nikdar zapustilo, temveč me je podpiralo in krepilo,
kolikor težje naloge so me doletele in kolikor bolj zapletene so bile življenjske
okoliščine. Prav tako sem dojel in si globoko vtisnil v spomin velik nauk, da po
Jezusu Kristusu nimamo večje opore na tej zemlji, niti ne najdemo nikjer tolaž-
be kakor v tem, da se izročimo njenemu varstvu, ki je delivka Božje milosti.«
Tudi don Bosko je ohranil vse do svoje smrti pesem, ki mu jo je prebral mla-
di Dominik Svampa. To je rokopis, ki ga ljubosumno čuvamo iz dveh razlogov.
Ko je prišel trenutek odhoda, je kardinal De Angelis padel pred don Boskom
na kolena in ga prosil, da bi ga blagoslovil. Toda Božji služabnik se je prav tako
vrgel na kolena pred kardinalom.
Ta je nadaljeval:
»Postaral sem se. Ne bova se več videla na tej zemlji. Zato me, don Bosko,
blagoslovite.«
»Jaz naj vas blagoslovim! Jaz, ubogi duhovnik, nikdar!«
»Seveda me boste blagoslovili.«
»Kako vendar? Jaz ubogi duhovniček naj blagoslovim kardinala, škofa, kne-
za Cerkve? Vi morate blagosloviti mene.«

51.5 Page 505

▲back to top


BiS 8 — 60. poglavje
505
»Če pa je tako, glejte, don Bosko, tisto mošnjo? In mu jo je pokazal. »Ni dosti
v njej, toda če me boste blagoslovili, vam jo podarim za vašo cerkev. Sicer pa ne.«
Don Bosko se je za trenutek zamislil, potem pa zaključil: »Če je pa tako,
vas bom blagoslovil. Vaša eminenca nima potrebe po mojem blagoslovu, jaz pa
potrebujem vaš denar.« Vstal je in ga blagoslovil.
Po odhodu iz Ferma je don Bosko ob pol polnoči prišel v Forlí. Tamkajšnji
škof, velik prijatelj grofa Vimercatija, je želel spoznati Božjega služabnika in je
zato dal vedeti grofu svojo željo. Don Bosko je imel za primerno, da je privo-
lil v to povabilo. Iz Ferma je pisal škofu, ob kateri uri bi prišel. Prepričan, da
ga pričakujejo, je na postaji najel kočijo, ki ga je pripeljala v škofijsko palačo.
Toda vrata in okna so bila zaprta. Dolgo so klicali in razbijali, pa ni prišel nihče
odpret, tako da je moral iti prenočit v hotel Falcone. Tu so ga zelo spoštljivo
sprejeli, ker ga je don Francesia v šali imenoval ekscelenca, in so zato uslužben-
ci menili, da imajo opravka s kakim prelatom.
Ko se je zdanilo, je don Bosko v spremstvu don Francesia šel maševat v
slavno božjepotno cerkev Madonne del Fuoco, kjer se je spreobrnil blaženi Pe-
legrin Laziosi. Ko sta prosila, da bi mogla maševati, je vprašal zakristan:
»Imata papirje?«
»To je don Bosko,« je odgovoril don Francesia.
»Don Bosko iz Turina?«
»Prav on.«
To je zadostovalo. Zakristan si je dal še in še opraviti, pripravil je enega
izmed najlepših mašnih plaščev, ki ga je uporabljal že Pij VII., in popeljal don
Boska k častitemu oltarju Matere Božje.
Ko sta odmaševala, sta se napotila na obisk k škofu, ki je šele to jutro dobil
obvestilo o don Boskovem prihodu. Z vso vljudnostjo in slovesnostjo je sprejel
dragega gosta, dolgo govoril z njim in mu za enajsto uro pripravil obilno postno
kosilo, ker je don Bosko moral odpotovati ob pol dveh popoldne. Monsinjor
sam pa ni jedel, ker je imel navado jesti ob točno določenem času.
Don Bosko je prispel v Bologno ob tri četrt na pet in se ustavil pri markizu
Malvasii. Ob treh po polnoči je nadaljeval pot v Turin, kamor je prišel okoli pol-
dneva 2. marca.
Če bi hoteli opisati slovesen sprejem, ki so mu ga pripravili fantje, godbo in
dogajanje na dvorišču, bi bila zelo dolga zadeva.
Napis, ki je visel nad vhodom v hišo, je pravil: Rim te občuduje, Turin te
ljubi, kar naj bi pomenilo, da ima tam prijatelje, tukaj pa svoje otroke. Ko so v
Rimu zvedeli za ta napis, je bil vzrok za veliko nasprotovanje: mnogi so pisali,
da v Rimu prav tako ljubijo don Boska kakor v Turinu.
Naslednjega dne so obhajali praznik sv. Frančiška Saleškega. Popoldne so

51.6 Page 506

▲back to top


506
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
priredili gledališko predstavo, na katero so povabili grofa Ksaverija di Collegno.
Don Bosko mu je med navdušenim ploskanjem vseh fantov izročil znamenja
visokega odlikovanja, ki ga je zanj izprosil pri svetem očetu.
L'Unità Cattolica je v petek 8. marca 1867 prinesla še imena drugih odliko-
vancev.
pij ix. dobrodelnim turinčanom
V želji, da bi spodbujal dobre katoličane k vztrajnosti v izpolnjevanju dolžnosti dob-
rega kristjana in da bi pospeševali napredek naše katoliške vere, je naš ljubljeni sveti oče
odločil, da bo dal znamenja svoje očetovske naklonjenosti nekaterim Turinčanom, ki so se
posebno odlikovali v dejanjih krščanske ljubezni do hiše, imenovane Oratorij sv. Frančiška
Saleškega, in zlasti še pri gradnji cerkve v čast Marije Pomočnice v Valdoccu. Poleg obilnih
duhovnih darov za tiste, ki so se na kateri koli način udeležili pri tem hvalevrednem podje-
tju, je v svoji dobroti naklonil tudi naslov Viteza sv. Gregorja Velikega gospodom markizu
Dominiku Fasattiju di San Severino, vitezu Jožefu Antonu Cotti, senatorju kraljestva, vite-
zu Karlu Giriodiju di Monasterolo, vitezu Klemnu Scarampiju di Villanova, baronu Karlu
Biancu di Barbania, vitezu Ksaveriju Provani di Collegno. Ti naslovi se lepo prilegajo tem
gorečim kristjanom, ki tako hvalevredno uporabljajo svoje premoženje, kažejo s svojim
zglednim krščanskim življenjem svojo vero in pripadajo slavnemu rodu prednikov.
Tiste dni, še preden se je don Bosko vrnil Turin, so tiskarji natisnili v orato-
riju okrožnico, ki jo je mons. Manacorda poslal vitezu Oregli. V tisočih izvodih
so jo razposlali po vsej Italiji in tudi v tujino, tako da so morali 20. marca okro-
žnico ponatisniti.
Velezaslužni gospod!
Turin. 1. marca 1867
Že dalj časa sem čakal na priložnost, da bi dal zunanje znamenje svoje občutene
hvaležnosti vsem uglednim dobrotnikom, ki so s svojimi materialnimi in moralnimi sred-
stvi prišli na pomoč dobrodelnim ustanovam, ki mi jih Božja previdnost brez kakršne koli
moje zasluge izroča v varstvo v korist uboge in nevarnostim izpostavljene mladine. Ta
zaželena priložnost se mi je ponudila 12. preteklega januarja, ko me je sveti oče sprejel v
zasebno avdienco. Kleče ob njegovih nogah sem prosil za naslednje usluge:
1. Poseben blagoslov za tiste družine, ki so na kakršen koli način in v kakršni koli
meri sodelovale pri vzdrževanju oratorijev s svojo dobrodelnostjo, zlasti še tiste, ki so
podpirale loterijo, katere dobiček je namenjen dokončanju cerkve Marije Pomočnice, ki jo
gradimo v Turinu v mestni četrti Valdocco.
2. Istim dobrodelnim članom popolni odpustek vsakokrat, ko bodo po zakramentalni
spovedi prejeli sveto obhajilo.
3. Popolni odpustek v trenutku smrti.
Sveti oče je v svoji zares očetovski dobroti pohvalil vse dobrotnike in jim iz vsega srca
podelil zgoraj naštete usluge z naročilom, da to sporočim vsem tistim, ki se jih to tiče.
Medtem ko izpolnjujem to prijetno nalogo, vas prosim, da bi sprejeli to novo zname-
nje dobrote vrhovnega poglavarja Cerkve skupaj z znamenji moje najgloblje hvaležnosti.

51.7 Page 507

▲back to top


BiS 8 — 60. poglavje
507
Prepričan, da bomo mogli letos z vašim velikodušnim sodelovanjem odpreti zaželeno stav-
bo Božji službi, vam zagotavljam, da ne bom pozabil prositi Boga, da bo z nebeškimi bla-
goslovi v času povrnil vaše žrtve in vam nekoč v večnosti naklonil neizmerno trajno srečo.
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
To okrožnico so vsi sprejeli v vednost z veliko hvaležnostjo. Poštni sel je
prinašal don Bosku zahvalna pisma, ki so v večini primerov izražala ista čustva
hvaležnosti Božjemu služabniku. Grofica Karolina Lützow, prijateljica marki-
ze Vitelleschi, katere družina uglednih diplomatov si je dolga leta dopisovala
z oratorijem, je v francoskem jeziku pisala vitezu Oregli iz San Vita pri Turinu,
kjer je imela navado prebiti nekaj mesecev v letu:
»S čustvom globoke hvaležnosti in ganjenosti sva moja mati in jaz včeraj prejeli don
Boskovo okrožnico iz Turina z dne 1. marca.
Obračam se na vas, da mu izrečete mojo najglobljo hvaležnost za neprecenljive mi-
losti, ki jih je izprosil od svetega očeta. Moja mati mi naroča, da mu izrečete v njenem
imenu njeno zahvalo. Imava se za srečni, ker naju je don Bosko vključil v število tistih, za
katere je izprosil popolni odpustek in blagoslov svetega očeta. Blagoslavljali bova don Bo-
skovo ime in prosili Gospoda, da mu povrne za tako veliko uslugo s svojim blagoslovom.«
Iz Sardinije je teolog Filip Campus, kanonik, župnik v Sassariju, takole pisal
don Bosku:
»Z zadnjo pošto sem prejel natisnjeno pismo, v katerem sodelavcem pri loteriji spo-
ročate duhovne darove njegove svetosti papeža. Tako jaz kakor drugi družabniki tega
svetega dejanja smo vam iz srca hvaležni.
Če menite, da me morete za kaj koristnega uporabiti, vas prosim, da izkoristite mojo
ubogo osebo v vsem, kar bi moglo biti v večjo Božjo slavo, za zmago Cerkve in korist bliž-
njega.
Priporočam se vam v molitev. Vedno se z veseljem spominjam dneva, ko sem imel
srečo, da sem vas poznal. Nikdar ne bom pozabil Oratorija sv. Frančiška Saleškega in
prosim Gospoda za priložnost, da bi z dejanji pokazal svojo pripravljenost za pomoč tej
dobrodelni ustanovi.«
V pismu grofice Virginije de' Cambray Digny iz Firenc z dne 12. aprila je
bilo mogoče brati:
»Tisoč in tisočkrat se zahvaljujem za vaše dragoceno pismo in tolažilen spomin, ki
mu je dodan; spomin, ki ga bom hranila vse svoje življenje kot dokaz vaše velike naklonje-
nosti do mene, ki sem vsega tega nevredna.
Zelo sem vam hvaležna, da ste se pri svetem očetu spomnili moje hčerke, in sem
prepričana, da bo njegov blagoslov prispeval k temu, da bo koristno prejela prvo obhajilo.
Izročam vam najgloblje izraze spoštovanja gospe Hieronime Uguccioni, ki sem jo
videla danes zjutraj in ki me je prosila, naj vas opozorim, da je ne bi pozabili v svojih mo-
litvah. Isto priporočilo ponavljam tudi za vse člane naše družine in zame.«

51.8 Page 508

▲back to top


61.
poglavje
Don Boskova konferenca salezijancem: darovi in odpustki svetega očeta – Don
Boskov nagovor fantom: ljubezen Pija IX. do oratorija; vrednost popolnega
odpustka; papeževa slika z njegovim lastnoročnim podpisom – Naročilo
ravnatelju v Lanzu, da se zahvali za pismo, ki so ga don Bosku njegovi gojenci
poslali v Rim, in jim zagotovi naklonjenost, ki jo čuti do njih – Pust – Molitve za
nekega pokojnega gojenca – Don Bosko govori o Rimu; hudič in blagoslovljena
voda – Napoved življenjepisa sv. Jožefa kot priprava na njegov praznik –
Postni katekizem in neki ugledni katehist – Okrožnica, ki napoveduje žrebanje
loterijskih srečk in priporoča njihovo prodajo – Kaj je don Bosko storil med
svojim obiskom v Bologni – Pisma, ki pričajo o naklonjenosti Rimljanov do
don Boska – Don Boskovo pismo, ki odobrava odločitev nekega odvetnika –
Članek v Unità Cattolica za prodajo zadnjih srečk – Priporočilna pisma raznim
dobrotnikom in knezu d'Aosti za nakup srečk – Minister za poljedelstvo,
industrijo in trgovino in turinska občinska uprava sprejmeta srečke, ki jima jih
je poslal don Bosko – Pismo škofa iz Guastalle don Caglieru
Dne 3. marca 1867, na drugo postno nedeljo, je don Bosko po bogoslužnih
obredih zbral na konferenco vse sobrate Družbe sv. Frančiška Saleškega. Bili so
navzoči ravnatelj iz Lanza, don Cerruti kot predstavnik ravnatelja iz Mirabella
in don Dominik Pestarino iz Morneseja. Ti trije so predstavili stanje njihovih
hiš. Don Bosko je govoril o oratoriju, o svojem potovanju, o upanju, da bo sveti
sedež kmalu potrdil pravila salezijanske družbe, o načrtu, da bo odprl hišo v
Rimu, in o uslugah, ki jih je naklonil sveti oče.
Od papeža je dosegel vse, za kar ga je prosil. Poleg že podeljenih odpustkov
je papež dal salezijanskim duhovnikom dovoljenje blagoslavljati rožne vence in
svetinjice. Prav tako jim je podelil popolni odpustek ob vsaki opravljeni maši
in dovoljenje, da lahko pri sebi hranijo in prebirajo prepovedane knjige. Ta do-

51.9 Page 509

▲back to top


BiS 8 — 61. poglavje
509
voljenja so bila osebna in so veljala samo za tiste, ki so tiste dni bivali v hiši. In
kakor da to še ni bilo zadosti, je iste odpustke in darove podelil tudi zavodoma
v Mirabellu in Lanzu.
Don Bosko je vsem svojim sinovom prinesel tudi križ, ki ga je blagoslovil
sveti oče, s 400 dnevi odpustka vsakokrat, ko bi križ poljubili ali ga dali poljubi-
ti drugim, in končno še popolni odpustek tistim, ki bi ga poljubili v smrtni uri.
Potem ko je vse to povedal salezijancem, je z dušo, polno ljubezni do sve-
tega očeta in do svojih fantov, tem govoril po večernih molitvah. Naj naštejemo
misli, ki jih je povedal zbrani skupnosti:
Pij IX. me je vprašal: »Me imajo vaši fantje zares radi?«
»Sveti oče! Če vas imajo radi?« sem mu odgovoril. »Vedno vas nosijo v svojih srcih.
Vaše ime je povezano z imenom našega gospoda Boga.« Velik papež! V njegovih tegobah,
v njegovi žalosti, medtem ko si nekateri kristjani upajo bojevati se proti njemu, mu je v
veliko uteho, ko sliši, da ga imate vi radi.
Se spominjate miloščine 400 lir, ki jih je poslal v oratorij pred kratkim časom z bese-
dami: Reven oče svojim revnim otrokom? Toda on vam je hotel dati še drugačne dokaze
svoje ljubezni do vas in vam je podelil, česar skoraj nikdar nikomur ne podeli. Don Bosko
ga je prosil za popolni odpustek vsakokrat, ko boste pristopili k svetemu obhajilu, in k
temu še odpustek in articulo mortis (v trenutku smrti), četudi ni v bližini nobenega du-
hovnika, ki bi imel pravico dati papeški blagoslov; poleg tega še popolni odpustek enkrat
na mesec ob vaji za srečno smrt.
Ko sem ga prosil za vse te milosti, se je papež za trenutek zamislil in ostal brez bese-
de. Nato je vzkliknil: »Naredimo silo naši oblasti. Do sedaj še nisem nikomur podelil tega,
kar vi prosite. Toda vam to podeljujem.«
Ker pa sem dvomil, ali je papež dojel vsebino celotne moje prošnje, sem dodal: »So te
milosti samo za nekatere? Hočem reči, ali samo za člane salezijanske družbe ali tudi za
njihove gojence?«
Pij IX. je odgovoril: »Če naj to podelim nekaterim, zakaj ne potem vsem?« In tako
so v tem zajeti vsi fantje, ki sedaj bivajo v naših hišah. Koliko dragocenih darov nam je
poklonil papež!
Toda vi boste vprašali, kaj pomeni popolni odpustek.
To pomeni, da ko se boste dobro spovedali, vam ne bodo samo odpuščeni grehi, tem-
več vam bodo, potem ko boste prejeli sveto obhajilo, odpuščene časne kazni v vicah, ki ste
si jih zaslužili z grehom. Časna kazen je odpuščena z odpustkom. Prejemajte zato pogosto
sveto obhajilo. Kaka sreča, da lahko poravnamo svoje dolgove z Gospodom!
Zato, dragi sinovi, nikdar ne pozabite, da vas ima papež rad. Zato naj iz vaših ust
nikdar ne pride beseda, ki bi ga mogla žaliti; vaša ušesa naj nikdar brezbrižno ne poslu-
šajo krivice in obrekovanja proti njegovi sveti osebi; vaše oči naj nikdar ne berejo knjig ali
časopisov, ki si upajo onečaščati dostojanstvo Kristusovega namestnika na zemlji.

51.10 Page 510

▲back to top


510
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Končno naj vam povem, da smo vam pripravili spomenico, ki naj vas spominja na
ljubezen in prednosti, ki vam jih je naklonil papež. To spomenico si bo lahko vsak kupil za
majhen denar.
»Koliko bo stala ta spomenica?« me boste vprašali.
Pet soldov in 25 centov.
Lepa slika Pija IX., povzeta po fotografiji, ki ima na hrbtni strani napisane vse milos-
ti, ki jih je podelil papež. V nekaj dneh bodo te slike natisnili in dali v prodajalno, kjer jih
boste lahko kupili.
To je bil don Boskov govor. Vsi so veselo zaploskali in naslednje dni pridno
kupovali spomenico. Slika je predstavljala Pija IX., kako stoje deli blagoslov. Pod
sliko je bil posnetek papeževega podpisa, ki ga je sveti oče dal na podobo, ki jo
je on dal v podpis papežu.
Initium sapientiae timor Domini - subjugate intellectum vestrum (Začetek
modrosti je božji strah – podvrzite Bogu svojo pamet).
Pius P. P. IX.
Na hrbtni strani je slika nosila naslednji napis:
N. S. Pij IX.
srečno vladajoči
je v avdienci 12. januarja 1867 podelil fantu ...……….
1. Svoj posebni apostolski blagoslov.
2. Popolni odpustek vsakokrat, ko bo spovedani prejel sveto obhajilo.
3. Popolni odpustek ob smrtni uri.
Turin, 4. marca 1867
duh. Janez Bosko
Don Bosko je na poti domov pogosto mislil na gojence zavoda v Lanzu, ki
so mu v času njegovega obiska v Rimu poslali nadvse ljubeznivo pismo, ki so ga
vsi podpisali, vendar nanj niso dobili odgovora. Zato je ravnatelju, ki je prišel na
praznik sv. Frančiška Saleškega in na konferenco, naročil, naj se čim prej vrne
med svoje fante in jim ponovi čustva, ki jih je izrekel gojencem oratorija, in mu
svetoval, kaj naj še posebno poudari in doda. In v Lanzu je ravnatelj 4. marca
takole govoril svojim gojencem:
Dragi sinovi! Danes sem zato tukaj, da izpolnim naročilo, ki mi ga je dal don Bosko
in me pooblastil, da govorim v njegovem imenu. Don Bosko se vas vseh prisrčno spominja.
Rekel mi je, da vedno misli na vas, ker ste mu globoko v srcu. V njegovih molitvah imate
vi prvo mesto in pri povzdigovanju pri sveti maši prosi Jezusa, da vas blagoslovi. V njem
prevladuje želja, da bi se čim prej vrnil med vas, bil deležen vaše druščine in se veselil ob
vašem zadovoljstvu. Saj ste vendar njegovi sinovi in kako naj vas potem ne ljubi? Ko je
v Rimu vstopal v pozlačene sobane knezov in med cvet rimskega plemstva, se je pogo-

52 Pages 511-520

▲back to top


52.1 Page 511

▲back to top


BiS 8 — 61. poglavje
511
vor vedno sukal okoli vas, ki ste njegova radost in krona. Če se je v vatikanskih sobanah
pogovarjal s kardinali in drugimi prelati, mu je bilo v zadovoljstvo, da je pripovedoval o
vaši pristni pobožnosti, o vašem lepem vedenju v cerkvi in o vašem pogostem prejemanju
zakramentov. Sveti oče ga je večkrat poklical k sebi in želel, da bi njemu v zadoščenje
pripovedoval, kako ste dobri kristjani in zvesti sinovi Cerkve. Don Bosko je obiskal veliko
zavodov in se med ploskanjem veselil, ker se mu je zdelo, da v teh obrazih vidi vaše in v
teh glasovih sliši vaše.
Prav tako mi je don Bosko zagotovil, da vas je več kot enkrat obiskal v duhu, se z vami
sprehajal po hodnikih, obiskoval vaše spalnice, opazoval vaše vedenje in da vam bo ob
svojem prihodu v Lanzo povedal, kaj vse je videl.
Nikar ne mislite, da se je vrnil iz Rima praznih rok. Nikakor ne. Vsem je prinesel pre-
lep dar - svetinjico in mogoče rožni venec, ki jih je blagoslovil papež v spomin na njegovo
potovanje v Rim. Še več. Ko bo prišel osebno v Lanzo, vam bo izročil listino, na kateri so
zapisani duhovni darovi, odpustki in blagoslovi svetega očeta. Iz vsega tega lahko razbe-
rete, kako zelo vas ima don Bosko rad.
Zelo mu je bilo hudo, da vam ni mogel odgovoriti na pismo, ki ste mu ga pisali in
ki mu je bilo v veliko zadoščenje. Naročil je don Francesii, da vam odgovori v njegovem
imenu. Toda ta je zaradi toliko obveznosti pozabil na naročilo. Pisal je fantom v oratoriju,
v Mirabellu, toda Lanzo mu je ušel. Zato bo don Bosko popravil to neprijetnost in vam
osebno pisal. Nikakor noče, da bi njegovi dragi sinovi v Lanzu bili puščeni vnemar.
Vam je prav? Veste, zakaj vas ima don Bosko tako zelo rad? Vi vsi imate dušo, ki je
bila odrešena s krvjo Jezusa Kristusa, vi vsi ste določeni, da boste knezi v nebesih in ne-
kega dne boste, če si boste to zaslužili, prebivali tam v družbi angelov in presvete Device
Marije. Pogum torej! Ljubite don Boska in ljubite svoje duše.
Vse to se je dogajalo v pustnem času. Z razvedrilom in gledališkimi preds-
tavami so se menjavale prijetne pobožne vaje. Don Bosko je v veselje toliko
dečkov, ki so mu želeli odkriti svoje srce, ponovno zasedel svoje mesto v spove-
dnici. V torek 5. marca so opravili vajo za srečno smrt, in očenaš za tistega, ki bo
med nami prvi umrl, je veljal za gojenca Ciprijana Foglianija iz Santa Domenice
(Švica). Prav tega dne je umrl na svojem domu in njegov župnik je en mesec
pozneje pisal don Bosku:
Velečastiti gospod don Bosko!
Santa Domenica, 15. aprila 1867
Preteklo je že mesec dni, ko sem vam želel in bi vam moral pisati. Ciprijana Foglia-
nija ni več. Nekaj dni potem, ko se je vrnil domov, je moral leči v posteljo, iz katere ni več
vstal, razen ko so ga odnesli k pogrebu. Ves čas svoje dolge bolezni je kazal znamenja
krščanske vdanosti v Božjo voljo, ne da bi tožil zaradi velikih bolečin v trebuhu. Njegova
vsakdanja molitev h Gospodu in preblaženi Devici Mariji se je glasila: Če se z ozdravitvijo
lahko zveličam, me ozdravita; v vsem pa naj se zgodi sveta Božja volja. - Prejel je vsa to-
lažila svete vere. Med svojo boleznijo se je večkrat spovedal in njegova zadnja spoved je

52.2 Page 512

▲back to top


512
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
bila četrt ure pred smrtjo. Medtem ko sem jaz molil naprej molitve za umirajoče, jih je on
spremljal v duhu in gibal ustnice, in medtem ko je umiral, je večkrat poljubil sveti križ v
veliko duhovno spodbudo vsem, ki so v velikem številu prihiteli k njegovi smrtni postelji.
Smrt tega dobrega fanta je napravila tako globok vtis na tukajšnje prebivalce, da smo le
s težavo opravili mašo zadušnico, čeprav je bila cerkev polna ljudstva. Umrl je 5. marca
1867, star 14 let.
fra Prudencij, kapucin iz Cavallermaggiore, župnik pri Santa Domenici
Po pustu je Božji služabnik več zaporednih večerov pri večernih govorih
pripovedoval o stvareh, ki jih je videl in doživel v Rimu: o bazilikah, grobovih
mučencev, amfiteatrih, spomenikih na velike čudeže. Iz vsega je znal potegniti
duhovno misel, ki je pomagala posvečevati postni čas. Od teh nagovorov se je
ohranil samo eden, z dne 7. marca.
Pri sv. Petru v Vatikanu je zares prelep kropilni kamen z blagoslovljeno vodo. Korito
podpira skupina, ki predstavlja skušnjavo. Tu je strašen hudič z rogovi in repom, ki hoče
ujeti nekega mladeniča. Revež beži, vendar je blizu nevarnosti, da bi padel v kremplje te
odurne pošasti. Med obupnim krikom dvigne roke in pomoči prste v blagoslovljeno vodo.
Hudič se prestraši in si mu ne upa približati.
Blagoslovljena voda, predragi sinovi, nam pomaga, da odženemo skušnjave. To je
tudi povedano v ljudskem izražanju, ki nakazuje hiter pobeg: Beži kakor hudič pred bla-
goslovljeno vodo.
Zato se v skušnjavah in zlasti še, ko prihajate v cerkev, pokrižajte z blagoslovljeno
vodo, ker vas prav tukaj čaka hudič, da bi vam ukradel sadove molitve. Znamenje svetega
križa odvrne hudiča za kratek čas, znamenje svetega križa z blagoslovljeno vodo pa za
dolgo. Sveta Terezija je nekega dne imela skušnjave. Pri vsakem hudičevem napadu je
naredila znamenje sv. križa in skušnjava je prenehala, vendar se je vrnila nekaj pozneje.
Končno se je svetnica utrujena od nenehnega boja pokropila z blagoslovljeno vodo in hu-
dič je moral oditi z repom med nogami.
Ko se je bližal praznik sv. Jožefa, je Unità Cattolica v torek 12. marca 1867
objavila naslednji oglas:
»Življenje sv. Jožefa, sestavljeno na osnovi priznanih pisateljev, z devetdnevnico kot
pripravo na praznik. - Tiskarna Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu. - Ta knjižica
poleg tega, da je dragocena, ker nam prinaša poročilo o življenju vsem nam dragega sve-
tnika, omogoča tudi globljo in prijetno pobožnost do njega. Vsak lahko žrtvuje 25 centov
in s tem malim izdatkom bolje spozna za Marijo našega najmogočnejšega priprošnjika
pri našem Odrešeniku Jezusu Kristusu. Ker je delce izšlo pri Katoliškem branju, ki ga ureja
duhovnik Bosko, je to zadostno zagotovilo veljavnosti in duhovne koristi, ki jih bo deležen
tisti, ki jo bo prebral.
Medtem se je 11. marca začel postni katekizemski pouk. Tukaj naj omeni-
mo, da smo večkrat videli mladega Avguština Richelmyja, študent liceja, kako

52.3 Page 513

▲back to top


BiS 8 — 61. poglavje
513
je v naših oratorijih, obdan z veliko množico ubogih delavskih fantov, razlagal
katekizem. Njegov prihod je pomenil vedno bogat dar v nabiralniku oratorija.
Dostikrat je povedal tudi razlog: »Želim, da bi v nedeljo dobili vsi, ki pridejo,
kostanj. Tukaj imate denar v ta namen.« To je bil denar, ki so mu ga dajali nje-
govi starši, da bi ga uporabil po svoji volji. Toda že do takrat je bilo njegovo naj-
večje veselje, če je mogel osrečiti turinsko mladino, ki je obiskovala oratorije.
Avguštin Richelmy, zgleden v pobožnosti, je bil vedno med prvimi v javnih
šolah, gimnaziji in liceju. Po končani maturi se je odločil za cerkveni poklic.
Preden se je odločil za duhovniški poklic, se je hotel posvetovati s člove-
kom, ki bi mu mogel pokazati Božjo voljo. Mi vemo, da ko so z don Boskom go-
vorili o novem gojencu našega semenišča, je on, ki je bil navajen, da je prejemal
obiske in darove od Richelmyjevih, večkrat dejal: »Boste videli, boste videli, kaj
bo nekoč iz našega krepostnega klerika.« In srečna napoved se ni mogla bolje
uresničiti kot tako, da je ta klerik postal kardinal nadškof v Turinu.
Sredi skrbi za katekizem don Bosko ni pozabljal na druge obveznosti in
tudi ne na loterijo, ki jo je bilo treba speljati do konca. Že prve dni meseca je dal
natisniti in razposlati še eno okrožnico.
Velezaslužni gospod!
Sedaj ko se zadeva z našo loterijo, ki sem jo večkrat priporočil vaši dobrodelni ugled-
nosti, približuje koncu, vas še posebno prosim za vaše dobrohotno sodelovanje.
Javni dogodki prejšnjega leta so nam zaustavili razprodajo srečk. Sprejmite torej
dobrohotno to zadnjo pošiljko in skušajte obdržati ali razpečati .... desetk. Časa imate do
1. aprila, ko bo žrebanje. Prosim vas, da nam dva tedna predtem dostavite v razstavljalno
dvorano srečke, ki jih ne boste razpečali. Če bi mogoče poznali kako dobrohotno srce, ki bi
jih lahko sprejelo, bi vas prosil, da bi mu jih ponudili, ker nam ostaja še precejšna količina
za razprodajo.
Bog, bogat z milostjo in blagoslovom, naj vam obilno poplača vašo dobrodelnost ter
z zdravjem in srečo nagradi vas in vse, ki na kakršen koli način sodelujejo v korist ubogih
dečkov, ki nam jih je zaupala Božja previdnost, in pri gradnji cerkve.
Z najglobljo hvaležnostjo imam čast, da se imenujem vaše uglednosti vdanega slu-
žabnika.
duh. Janez Bosko
Oratorij sv. Frančiška Saleškega, Turin, Valdocco.
Ne moremo si prestavljati količine pisem, ki so jih odpošiljali in sprejemali
v oratoriju. Eno od teh, naslovljeno na don Boska, nam kaže, kakšen učinek je
imel njegov obisk v Bologni, ko se je tam za kratek čas ustavil na poti iz Rima.
Velečastiti gospod!
Bologna, 10. marca 1867

52.4 Page 514

▲back to top


514
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Nisem pozabila poslati velečastitemu mons. Canziju, don Lanzeriniju, kakor tudi
markizu Prosperu Bevilacqui in grofici Sassatellijevi njim namenjenih srečk.
Ne morete si misliti, kako je bilo meni in mojemu možu hudo, ker niste mogli podalj-
šati vašega dragega obiska. Tolaži naju slovesna obljuba ob navzočnosti dveh prič, da ne
bo trajalo dolgo, ko se boste vrnili in imeli na voljo več časa. Upajmo, da ne boste pozabili
na to obljubo. Ne boste samo darovali svete maše v naši kapeli (vse v smislu slovesno dane
obljube), temveč boste lahko tudi v miru obiskali slavno svetišče Madonna di San Luca, po-
tem cerkev Santa Caterina v Bologni in vse drugo, kar bi moglo zanimati vašo uglednost.
Grof Malvasia vam želi izraziti svoje spoštljive pozdrave. Njegovo zdravstveno stanje
se je po vašem obisku popravilo. Danes smo začeli opravljati devetdnevnico v čast svete-
mu očaku Jožefu, vendar vreme ni naklonjeno, da bi mogel na njegov praznik v kočiji obi-
skati njegovo svetišče, saj je že več kot eno leto, kar ne more iz hiše. Toda on dá veliko na
vašo besedo in me zato prosi, naj bi vas nagovorila, da bi mu dali pobudo, da bi se udeležil
obletnice sv. Petra v Rimu.
Prosim vas za božjo voljo, da bi se v svojih molitvah spomnili mene, mojega moža,
naše družine in ubogega gluhega vnučka, ki ste ga blagoslovili v naši hiši. Lepe pozdrave
tudi vašemu mlademu spremljevalcu.
Maria Malvasia, rojena Timoni
Druga pisma iz Rima, ki odgovarjajo na vabilo za loterijo in vračajo nepro-
dane srečke, odražajo velik vtis, ki ga je don Bosko zapustil v Rimu. Navedli
bomo nekaj odstavkov iz pisem, ki jih je prejel vitez Oreglia.
Grof Scipione Conestabile della Staffa: »Slava, ki je je deležen don Bosko, ki
gre pred njim, ga spremlja, gre za njim in pušča spomin na njegove kreposti, ki
je neizbrisen in njegov zgled nepozaben.«
Kneginja Di Sora: »Don Bosko je na splošno pustil v nas vseh globok vtis
miru. On je bil vsem vse. Upam, da mu ne boste pozabili povedati, naj ne govori
o hvaležnosti. Če on izgovori te besede, se mi zdijo posmeh, če ne bi vedela, da
je v svoji ljubezni pripravljen, da se smeje.«
Markiz Angel Vitelleschi je don Francesii takole pisal: »Kako je prazno, ker
ni don Boska. Navadili smo se na tisto izobilje in sedaj nam je hudo, ko ne sliši-
mo njegovih besed in ne vidimo njega.« Grof Vimercati: »Z mojim zdravjem je
vse po starem. Živčni napadi si sledijo drug za drugim, zdi se mi, da so še pogo-
stejši in zato sem zelo pobit. Bogu bodi hvala! Če bo presveti Devici Mariji prav,
bo zastavila svojo priprošnjo, če ne, bom tudi zadovoljen. Ne mine trenutek, da
jaz in naši ljudje ne bi omenjali don Boska in vas. Jaz se zares počutim kakor v
puščavi, ves zapuščen in pozabljen. Oh, na žalost tistih srečnih in tolažilnih don
Boskovih blagoslovov ni več! Oh, jaz ubogi revež!«
Iz Rima in drugih krajev je veliko pisem, ki jih imamo pred seboj, zahtevalo
don Boskov osebni odgovor. Vpraševali so ga celo za nasvete o strogo družin-

52.5 Page 515

▲back to top


BiS 8 — 61. poglavje
515
skih zadevah, o selitvi iz enega kraja v drugega, o načinu, kako bi se spravili po
sporu, o vstopu v kak poklic, o najemu posojila, o načinu, kako skrbeti za lasten
dom, o vzgoji otrok, o izbiri poklica in o sto in sto nadrobnostih, iz katerih je
sestavljeno naše življenje. Don Bosko je na ta pisma točno odgovarjal, kakor je
to razvidno iz pisma, ki smo ga mogli dobiti nazaj.
Predragi gospod!
Če bi mogel z vami osebno govoriti, bi vam lahko postavil nova vprašanja in vam
odgovarjal, česar ne morem storiti pisno.
Glede na to, kar ste mi pisali, vam odgovarjam, da v zadevi sklepanja zakona lahko
greste naprej brez bojazni, da bi razžalili Gospoda.
Ker pa vam okoliščine dopuščajo, da živite zunaj zakonitih meja, kjer je mogoče sto-
riti prav tako veliko dobrega, se lahko usmerite na področje bolj široke, zlasti znanstvene
dejavnosti, za katero pravite, da bi moglo biti v večjo korist naše svete vere.
Kdo ve, ali nama kaka priložnost ne bo dala možnosti osebnega pogovora? V tem
primeru bi lahko govorila bolj odprto in se bolje razumela.
Bog naj blagoslovi vas in vaš trud, molite zame in za mojo družino. S ponižnim spo-
štovanjem se izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 7. marca 1867
duh. Janez Bosko
Odličnemu gospodu Janezu Mazzottiju doktorju prava itn.
Provinca Brescia, Chiari
L'Unità Cattolica je 26. marca objavila konec loterije.
Žrebanje loterije v Valdoccu
S 1. aprilom se izteka čas javne razstave darov za loterijo v Valdoccu, ker se bo opra-
vilo žrebanje. Ker ostaja še precejšnje število srečk, si jih lahko tisti, ki bi hotel sodelovati
pri dobrodelni akciji, priskrbi po nizki ceni enega franka. Izkupiček je namenjen vzdrže-
vanju ubogih dečkov, ki jih je 800 zbranih v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, in dogradi-
tvi tamkajšnje cerkve v čast Mariji Pomočnici.
Kljub kratkemu času, ki je ostal na voljo, je Božji služabnik še naprej raz-
pošiljal srečke v razna mesta in ljudem, od katerih je mogel upati neposredno
pomoč.
Gospe Guenzati v Milanu je pisal:
Velezaslužna gospa!
Prejel sem vaše sporočilo. Takoj sem začel moliti in povabil tudi druge, da molijo za
bolnika, ki ste mi ga priporočili. Molitve bomo nadaljevali tudi v prihodnje.
Loterija se bliža koncu, vendar nam ostaja še veliko srečk. Storite, kar morete, in po-
magajte gospodu Pedragliu pri razpečevanju srečk, ki smo mu jih poslali. Gospa grofica
Caccia vam bo mogoče mogla pomagati pri izpolnjevanju tega dejanja ljubezni.

52.6 Page 516

▲back to top


516
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Bog naj blagoslovi vas, vašega moža, vso vašo družino. Molite tudi zame, ki vas spošt-
ljivo v Gospodu pozdravljam.
Turin, 21. marca 1867 Vdani služabnik duh. Janez Bosko
V nekem drugem pismu svojemu velikemu prijatelju pa piše:
Predragi don Tomatis!
Smo ob izteku loterije, ki smo jo že tolikokrat priporočali vaši preizkušeni krščanski
ljubezni, vendar imamo še veliko srečk za razprodajo. Bi vi lahko sprejeli deset desetk
srečk z namenom, da bi priskočili na pomoč našim dečkom, ki so potrebni vsega, in da
bi lahko nadaljevali zidavo cerkve v čast Mariji Pomočnici? To je moja ponižna prošnja.
Storite, kar morete, če pa ne morete, pa brez skrbi pošljite nazaj, za kar menite, da ne
morete obdržati.
Sveti oče vam pošilja svoj blagoslov z odpustki, ki so našteti na priloženem pismu, in
jaz vam izražam vso svojo hvaležnost za usluge, ki ste mi jih v raznih primerih izkazali.
Ko vam želim veliko nebeškega blagoslova, imam čast, da se izrekam za vaše spoštovane
uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 20. marca 1867 duh. Janez Bosko
Prošnjo je naslovil tudi na njegovo kraljevsko visočanstvo princa Amadeja
Savojskega:
Vaše kraljevsko visočanstvo!
Pod vašim vzvišenim pokroviteljstvom smo začeli loterijo, ki se končuje s prihodnjim
1. aprilom. Vse je poteklo v naše popolno zadovoljstvo. Vendar nam ostaja še dobršen del
srečk in zato si drznem poslati vam še petdeset desetk s ponižno prošnjo, da bi jih sprejeli
z namenom, da bi izpolnili dejanje krščanske ljubezni do naših ubogih dečkov, ki gojijo
prisrčno spoštovanje do vaše vzvišene osebe.
Pridružujem se našim varovancem z namenom, da bi vam izprosil iz neba čim obil-
nejše blagoslove, da boste mogli ohraniti naklonjenost vseh, ki vas poznajo.
Z najglobljo hvaležnostjo si štejem v čast, da se morem izreči vašega kraljevskega
visočanstva najvdanejšega in najponižnejšega služabnika.
Turin, 22. marca 1867
duh. Janez Bosko
Prav tako se je obrnil na ministra za poljedelstvo, industrijo in trgovino s
prošnjo, da bi sprejel nekaj zavojev srečk. Dobil je naslednji odgovor:
Kraljevina Italija, Ministrstvo za poljedelstvo, industrijo in trgovino
Oddelek Kabineta; Register prihoda: 7588 protokola: 410 oddelka: 5120
Turin, 25. marca 1867
Zaradi pomanjkanja sredstev iz predračuna tega ministrstva ne bi mogel ugoditi
vaši prošnji z dne 22. tekočega meseca. Ker pa imam v mislih namen, zaradi katerega je
bila loterija pripravljena, to je korist ubogih dečkov, ki so zbrani v imenovani ustanovi,
sem odločil, da naj na račun ministrstva kupijo dvajset desetk srečk za skupno vsoto 100

52.7 Page 517

▲back to top


BiS 8 — 61. poglavje
517
lir, ki jih boste z ustreznim potrdilom dobili v naši blagajni.
Vračam vam preostalih dvajset desetk srečk od štiridesetih poslanih, manj tiste, ki so
bile dane kupcu za vsakih deset prodanih.
Za ministra Oytana
Tudi turinska občinska uprava je ugodno odgovorila na don Boskovo prošnjo.
mesto turin; 3. urad št. 204
Turin, 4 aprila 1867
Občinski odbor je na seji dne 27. marca tekočega leta sprejel prošnjo vaše uglednosti
in se odločil odkupiti srečke v korist vaših oratorijev, ki ste jih poslali na turinsko občino.
Podpisani je že odredil vse potrebno, da boste v nekaj dneh mogli dvigniti 150 lir v
naši blagajni.
Za župana Riccardi
Naj še dodamo, da je škof iz Guastalle mons. Rota, čeprav nepovabljen in
kljub velikim finančnim stiskam prosil za srečke loterije. Njegovo velikodušno
srce se je kazalo v pismu, ki ga je poslal don Caglieru, iz katerega povzemamo
nekaj odstavkov.
Dne 12. marca 1867. - Toda kaj morete povedati o don Bosku? Upal sem, da ga bom
srečal. V ta namen sem pisal v Fermo, vendar sem razumel, da prihaja iz Reggia, ne da
bi se ustavil. Toda ko sem pisal, se je on že odpeljal. Kako rad bi zvedel stvari iz Rima in
drugo, ki jih je mogoče slišati samo od njega. Pozdravite ga tisoč in tisočkrat in mu recite,
da naj pove vam tiste novice zame, za katere on nima časa, da bi jih pisal.
In predragi don Francesia? Povejte mu, da bi mi bilo nadvse ljubo, če bi prišel v Gu-
astallo in bi z mojimi gojenci vsaj za eno uro naredil tisto stvar, ki jo on zna ... Ne bom
povedal več. Bil sem razočaran v svojem upu, vendar quod differtur non aufertur (kar se
preloži, se ne odvzame). Letošnje poletje ga bomo videli v karavani, ki se bo na vsak način
morala ustaviti tukaj v Guastalli.
Za gledališče je že vse pripravljeno. Za letošnji pust smo ga postavili tukaj v škofijski
palači ... Glejte, kaj vse počne ta škof! Stvari, ki bi mogle pohujšati ves svet. Peli so tri pe-
smi, ki jih vi poznate: Čevljarček, Sin pregnanca in Dimnikar. Kaj pravite k temu?
Dne 18. marca 1867. - Prosim vas, da mi pošljete dve desetki srečk za loterijo v korist
oratorija, za kar prilagam v pismo 10 lir. V ognjišču smo brali vaše pismo ... Veselim se vseh
izrazov spoštovanja, ki jih je bil deležen don Bosko v Rimu. Toda kaj pomenijo tiste usodne
napovedi 'lucerna vicina a morire' (lučka, ki ugaša)? Se mogoče slabo počuti? Želel bi, da ne
bi samo dogradil svoje cerkve, temveč še dolgo nadaljeval svoje sveto delo za vzgojo mladine.
Dne 25. marca 1867. - Veliko vročih pozdravov don Bosku! Pa takoj, takoj. On je na-
redil škofe in menim, da jih je dobro izbral. Bog daj, da bi bili zasedeni vsi prazni škofovski
sedeži. Pozdravite vse, ene kakor druge, duhovnike in svetne ljudi, mlade in stare.

52.8 Page 518

▲back to top


62.
poglavje
Žrebanje loterije – Okrožnica z izžrebanimi številkami srečk – Dobitki kot
spomini na don Boska – Čas za dviganje dobitkov – Dogovori z Rimom za
potrditev salezijanske družbe – Priporočilo kapitularnega vikarja v Turinu
– Pismo kardinala Patrizija in mons. Berardija don Bosku za odpustne
listine – Don Boskov govor fantom: ozdravitev kardinala Antonellija – V
oratoriju čakajo, da bi maševal mons. Gastaldi – Zaupno pismo iz Rima –
Don Bosko vabi prijatelje, da bi se odpravili na grob sv. Petra – Katoliško
branje – Pij IX. ne želi, da bi objavljali neresnične zgodbe o njem – Peter
Marietti, ravnatelj kameralne tiskarne – Gluhonemi deček ozdravljen po
don Boskovem blagoslovu – Velika noč: smrt pomočnika – Vitez Oreglia se
vrača v Rim – Fossano prosi don Boska za škofa
Po odloku prefekta in zaradi običajnih formalnosti so 1. aprila izžrebali
številke srečk z dobitki. Takoj po objavi seznama izžrebanih srečk v Gazzetti
ufficiale je don Bosko dal objaviti naslednjo okrožnico.
Oratorij sv. Frančiška Saleškega
Turin - Valdocco
Turin, 15. aprila 1867
Velezaslužni gospod!
Hitim, da vam sporočim izžrebane številke loterije, ki sem jo večkrat priporočil vaši
dobrodelnosti. Dogodki so nas prisilili, da smo podaljšali javno razstavo predmetov in
prav na tak način smo dosegli uspeh, ki si ga boljšega ne bi mogli želeti.
Sedaj se čutim dolžnega, da se vam iz vsega srca zahvalim za vse nadlegovanje, za
vse nevšečnosti in vse skrbi, ki ste jih imeli v teku te dobrodelne prireditve. Medtem ko
vam zagotavljam svojo globoko hvaležnost, bom z našimi fanti prosil iz neba vse Božje
blagoslove. Medtem ko vas prosim, da bi sprejeli izraz moje zahvale za opravljeno delo,

52.9 Page 519

▲back to top


BiS 8 — 62. poglavje
519
vas prosim, da bi ohranili naklonjenost do naših dečkov, ki potrebujejo vaše zaščite, in da
bi še naprej podpirali po svojih močeh naše prizadevanje.
Prav tako vam s pravim zadovoljstvom sporočam, da lahko nadaljujemo gradnjo
cerkve v čast Mariji Pomočnici, in upam, da bi, če bi nam vi stali ob strani s svojo dobro-
hotno podporo, mogli pripeljati dela do konca in stavbo uporabiti za svete obrede.
Presveta Devica naj vam povrne za vaše dobrohotno prizadevanje in pomoč in vam
od Boga izprosi potrebno milost za življenje v tem času in nam da, da bi združeni bili de-
ležni slave zveličanih v nebesih. Tako bodi.
Z vsem spoštovanjem imam čast, da se izrekam za vaše dobrodelne uglednosti najv-
danejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Odgovarjanja na vprašanja, preverjanje srečk, razpošiljanje dobitkov je stvari
zavlačevalo. Zato ni manjkalo ponovnih vprašanj. Treba je povedati, da je v vseh
teh pismih vedno govor o dragem in ljubljenem don Bosku. Prosim bralca, naj ver-
jame naši trditvi, kajti če bi hoteli navajati potrdila, ne bi pisanju bilo ne kraja ne
konca. Omejili se bomo samo na eno.
Velečastiti gospod don Francesia!
Rim, 27. aprila 1867
Bodite, prosim, tako dobri in mi storite uslugo, da boste ne samo takoj izročili to pis-
mo velečastitemu don Bosku, temveč storili, da ga bo tudi takoj prebral, in ga prosili, da bi
takoj odgovoril vsaj z eno podobico predobremu P. Blasiu, ki ga iz vsega srca priporočam
dobroti vaših molitev.
Dobila sem obvestilo o štirih srečkah, ki so zadele dobitke. Kako bi mogla dobiti ome-
njene predmete? Dva dobitka - en zlat prstan in torbica iz marjetic – sta za gospo Roso.
Grofica Antonelli je zadela blazinico za bucike, generalni predstojnik trinitarcev pa don
Boskovo Zgodovino Italije. Povejte mi, ali naj pošljem srečke, da bom dobila te dobitke, ali
kaj naj storim. Vsi namreč te predmete štejejo kot don Boskovo relikvijo. Sporočite mi, ali
ste sploh pisali grofu Vimercatiju za tiste slike? On mi namreč ni ničesar dal, tiste osebe
pa jih pričakujejo. Jaz si ga ne upam nadlegovati. Uredite vi to stvar.
Zelo se veselim, da bom v kratkem mogla spet videti odličnega viteza Oreglio in bom
tako imela priložnost, da bom obširneje govorila o don Bosku. Odkar sta odpotovala, nis-
mo ničesar več slišali o našem don Bosku.
Fanny Amat di villa Rios
Dne 1. junija je don Bosko v Unità Cattolica dal objaviti naslednji razglas:
Valdoška loterija. - Loterija dobitkov v korist moških oratorijev tega mesta je iz-
vedla žrebanje na začetku aprila tega leta v občinski palači. Čas, v katerem naj bi dvignili
dobitke, je po pravilniku določen za dva meseca. Toda zaradi oddaljenosti dobitnikov in v
želji, da bi vsi ugledni sodelavci dobili svoje dobitke, bomo čas za razdelitev podaljšali do
20. junija. Predmete, ki jih do imenovanega datuma ne bodo dvignili, bomo šteli za darove
v korist omenjenih oratorijev.

52.10 Page 520

▲back to top


520
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Tako se je končala loterija, ki se je začela 1865. Božji služabnik, ki se je to-
liko trudil za njen uspeh, je istočasno nadaljeval v Rimu dogovore za potrditev
pravil salezijanske družbe ali vsaj za privilegij odpustnic. Iz tega razloga je v
Rimu obiskal veliko kardinalov in je sedaj prejemal pisne odgovore.
V ta namen je prosil za priporočilno pismo tudi kapitularnega vikarja v Tu-
rinu. Pismo je prišlo, vendar ni posebej podpiralo niti ene niti druge usluge.
Jožef Zappata
kolegialni doktor sv. teologije, kanonik dekan metropolitanske cerkve v Turinu, ura-
dnik reda svetega Mavricija in Lazarja in v času odsotnosti nadškofijskega sedeža v Turinu
generalni kapitularni vikar
Z našim pisanjem z dne 11. februarja 1864 smo vaši milosti priporočili gospoda du-
hovnika Janeza Boska iz Castelnuova tukajšnje škofije, ki stalno biva v tem mestu, in usta-
novo, ki jo je on sam s pomočjo dobrotnikov začel in jo bodisi zastonj bodisi za majhno
plačilo vodi v tem mestu za versko vzgojo in poučenje revnih dečkov. O tem duhovniku, ki
je človek vsem znane poštenosti in zgledne prizadevnosti, visoko izobražen, poln goreč-
nosti in nadvse pobožen, trdimo, da vodi imenovano ustanovo v neizmerno korist fantov,
ki jih je sprejel pod svoje vodstvo. Ker so nas zaprosili, da bi podali ponovno priporočilo,
ne le potrjujemo v vseh izjavah zgoraj podano poročilo, temveč celo povemo, da Hiša na-
daljuje v največjem redu, da imenovani duhovnik daje vedno nove dokaze izredne po-
božnosti, gorečnosti in prizadevanja, da je v zadnjem času razširil svoje delovanje, da iz
tega zavoda prihaja veliko versko dobro vzgojenih fantov in usposobljenih za družbeno
življenje, tako da so sposobni služiti si svoj kruh v raznih obrteh, da so nekateri vstopili
celo v cerkveno službo, in si zato zasluži, da prejme tiste milosti in usluge, ki mu jih bo
sveti oče hotel podeliti.
Jožef Zappata, generalni kapitulrarni vikar
Turin, 28. marca 1867 T. Jožef Giustetti, tajnik (pečat)
Nekaj dni prej se je Božji služabnik priporočil kardinalu Konstantinu Patri-
ziju, generalnemu vikarju njegove svetosti papeža, in je prejel naslednji odgovor:
Velečastiti gospod!
Pobožna nerazsodnost Rimljanov mi je onemogočila zadovoljstvo, da bi mogel dalj
časa govoriti z vami v času vašega bivanja v tem mestu. Upam pa, da bom imel več sreče v
prihodnje, ko se boste, kakor slišim govoriti, spet vrnili v Rim, čeprav tudi takrat ne boste
svobodni, ker vam množice ne bodo dale niti trenutek dihati.
Vzel sem v pretres zadevo, o kateri mi govorite v svojem pismu. Potem ko sem o stvari
govoril z dobrim opatom Frateiaccijem, ki je o vprašanju dobro poučen, sem stvar omenil
kardinalu Quagli, prefektu Svete kongregacije. Težava za podelitev privilegija za izstavlja-
nje odpustnice za ordinande je v tem, da je vaša Družba do sedaj bila samo še pohvaljena
od Svetega sedeža in ne potrjena. Nikdar pa se do sedaj niso podeljevali privilegiji in izre-

53 Pages 521-530

▲back to top


53.1 Page 521

▲back to top


BiS 8 — 62. poglavje
521
dne usluge, kot bi bile odpustnice za ordinande nepotrjenim ustanovam in družbam. Je pa
zelo težko odpovedati se temu običaju, ki se mi sicer zdi popolnoma umesten. Mogoče bi
pa posebne okoliščine, v katerih je ta nova družba, pripravile svetega očeta, da bi naredil
izjemo, za kar vi prosite. Bomo videli, kaj je mogoče storiti. Mislim pa, da bi v ta namen zelo
pomagalo priporočilno pismo nadškofa, za čigar pravico tukaj pravzaprav gre.
Naj bo zadosti. Če bo Gospod hotel in bo to v korist Družbi, se bo stvar dobro iztekla.
Mi pa skušajmo z molitvijo in ustreznimi človeškimi sredstvi pomagati k uspehu.
Spominjajte se me vedno v vaših molitvah in mi iz srca verjemite, ko vas poln spošto-
vanja in naklonjenosti pozdravljam.
Rim, 29. marca 1867 Vaš vdani C. kardinal Patrizi
Tudi mons. Jožef Berardi, nadškof nicejski in partibus infidelium32 (v deže-
lah nevernikov) si je stvar vzel k srcu.
Nadvse spoštovani gospod don Janez!
Zanimanje, ki ga kažete za moje zdravje, je v skladu z vašim dobrim srcem. Iz vašega
cenjenega pisanja z dne 20. tekočega meseca razbiram, da se je v ta namen dvignilo v
nebo veliko molitev h Gospodu, in jaz ne najdem izraza, da bi se vam za to zahvalil. Lahko
odkritosrčno rečem, da se počutim bolje, vendar še ne popolnoma zdrav, ker čutim še
posledice opravljenega zdravljenja. Upam pa, da bom s pomočjo blažene Device Brezma-
dežne počasi spet dobil svoje zdravje.
Kar se tiče vaše prošnje, sem zvedel, da so se pojavile težave. Menim, da če bi se vi,
ko ste me počastili s sporočili o vaših načrtih, bolj držali mojih sicer skromnih nasvetov,
bi stvari stekle drugače. O točki, na kateri sedaj zadeva stoji, vam morem z največjo za-
držanostjo reči, da ob odločnem nasprotovanju tega kapitularnega vikarja ne bo mogoče
doseči tega, kar si želite. Zato je treba počakati, da bo pravkar imenovani nadškof povedal
svoje mnenje, za katero ga bomo prosili. Nato se bo v polnem zboru velečastitih škofov
razpravljalo o zadevi v luči predpisov, ki jih je pred kratkim izdal sveti oče papež. Zato je
treba potrpeti in čakati na izid imenovane razprave.
To vam sporočam za vodilo vašega ravnanja. Prosim vas, da se me spominjate v vaših
molitvah in molitvah vaših gojencev. Izročam vam izraze globokega spoštovanja svoje
matere in se čutim počaščenega, da se smem imenovati vaš vdani služabnik.
Rim, 2. aprila 1867
Jožef Berardi
Dne 7. aprila 1867, v nedeljo Gospodovega trpljenja, je don Bosko takole
govoril svojim fantom: »Kardinal Antonelli mi je poslal pismo, v katerem mi
sporoča, da je ozdravel, da se zahvaljuje za molitve, ki smo jih opravili zanj, in
nam zagotavlja, da bo tudi on vedno molil za nas. Naj vam še povem, da nam bo
jutri daroval sveto mašo mons. Gastaldi, škof iz Saluzza, človek, ki ima toliko za-
slug za našo hišo. Če se kdo hoče spovedati, naj ve, da grem v kor.« Obenem naj
32 Izraz za škofa, ki je moral zapustiti prejšnjo škofijo, ohranil njen naslov, sprejet pa je v drugi (op. prev.).

53.2 Page 522

▲back to top


522
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
bi molili za pokoj duše Valentina Gallenzija, fanta, ki je umrl na svojem domu
dne 30. marca.
Naslednjega dne je prišel mons. Gastaldi, daroval sveto mašo in se potem
kot drugikrat na dolgo zadržal v pogovoru z don Boskom ter poslušal novice
o salezijanski družbi. Prebral je kardinalovo pismo in dopis mons. Berardija.
Slišal je, da so priporočilno pismo turinskega kapitularnega vikarja poslali kar-
dinalu vikarju; povedano mu je bilo, da pričakujejo poročilo mons. Fratejaccija
o poteku razprave o odpustnicah in o razpoloženju duhov tistih, ki naj bi o tem
odločali, ter o bolj ali manj utemeljenem upanju, da bi jih prejeli.
Dne 11. aprila je don Bosko dobil v roke poročilo mons. Fratejaccija.
Velespoštovani in predragi gospod don Bosko!
Naj bo zahvaljen Gospod, ker vam danes končno lahko pišem. Mojih rednih in izre-
dnih poslov je toliko, da komaj najdem čas, da napišem eno pismo. Ali bo to, kar traja že
deset let, trajalo še naprej?
Storil bom kakor časopisni dopisnik, ki mora razporediti snov, o kateri poročam v
tem pismu. Nakazal bom naslov na začetku kakor berešit na začetku Geneze in vseh dru-
gih svetih knjig.
Sv. kongregacija škofov in redovnikov. - Po zadnjem pogovoru z mons. Svegliattijem,
da s predlogom odobritve Konstitucij članov družbe sv. Frančiška Saleškega v turinski
nadškofiji še malo počakamo, dokler ne pride na svoj sedež mons. Riccardi, ki ga boste
lahko prosili, da vam da priporočilo za imenovano kongregacijo; vse v smislu kanonske-
ga prava, ki pravi Omne per idem genus dissolvitur, quo colligatum est (vse se razreši
na tisti način, kakor se je povezalo). Ker je škofijska pisarna v Turinu postavila ovire za
potrditev Družbe, naj jih ista škofijska pisarna tudi odstrani in omogoči potrditev. Ker
je zatorej vseeno, ali razprava pri sveti kongregaciji poteka danes ali jutri, menim, da je
v vašo korist, da se stvar za nekaj časa odloži. Počakajmo, da pridejo v Rim kardinal De
Angelis, nadškof iz Pise, kardinal Corsi in drugi, ki imajo velik vpliv na papeža in sveto
kongregacijo. Tedaj bomo vprašanje z večjo verjetnostjo na srečen izid spet predložili. Še
vedno čakam na člena 12 in 15 konstitucij, ki ju bom razdelil med kardinale, ki sestavljajo
sveto kongregacijo. K temu je treba dodati še prepise pripomb in odgovore na pripombe.
Škof v Savoni. Z izbiro novega škofa v Savoni, mons. Cerrutija, mojega prijatelja, sem
menil, da je koristno, da bi se z njim pomenil o konstitucijah z namenom, da bi se on zav-
zel zanje in da bi po njem dobil naklonjenost njegovega predhodnika mons. Riccardija,
novega nadškofa v Turinu. Razlog za to je dejstvo, da je Cerruti velik prijatelj Riccardija
in skoraj njegov alter ego (drugi jaz), poleg tega pa še njegov naslednik v Savoni, in more
zato, kakor vsak škof te vrste, izdatno vplivati na odobritev konstitucij. Bilo mi je veliko
zadoščenje, ko sem videl, da vam je mons. Cerruti zelo naklonjen in dobro razpoložen do
vaše ustanove. Hvali se, da vas pozna, in mi je zagotovil, da ne bo samo on sam storil za
vas, kar bo v njegovi moči, temveč bo skušal prav tako razpoložiti novega turinskega nad-
škofa. Zato poskrbite, da boste gojili to dobro razpoloženje. Če se vam zdi primerno, pišite

53.3 Page 523

▲back to top


BiS 8 — 62. poglavje
523
njegovi ekscelenci mons. Cerrutiju pismo, mu izrazite svoje zadovoljstvo zaradi njegovega
imenovanja in mu dajte majhen namig, »da pričakujete tudi od njega zaščito za svojo
nastajajočo ustanovo in upate, da boste prav isto mogli dobiti od njegovega predhodnika,
ki sedaj odhaja v Turin, in to prav po vaši zaslugi.« To posredovanje bi bilo gotovo zelo
učinkovito, zdi se mi – tudi zelo primerno. Z namenom, da pravilno uredite vaše obnaša-
nje, vam povem, kar vem od mons. Cerrutija, da mons. Ricardi namenoma zavlačuje svoj
odhod v Turin. Gotovo pa je tudi, da sveti oče želi, da bi mons. Cerruti čim prej prišel v
Savono. Prejel bo škofovsko posvečenje iz rok kardinala Di Pietra na prvi praznični dan
po veliki noči. Vse to v tajnosti, da se boste znali ravnati.
Kardinal vikar. - Kardinal vikar vas iz vsega srca veselo pozdravlja. Pred pismom, ki
vam ga je pred dnevi poslal in ki ste ga vi gotovo že prebrali, mi je govoril o pismu, ki ga
je vaša uglednost pisala njemu, ter mi ga dal prebrati: o opombah itn., ki jih imam še pri
sebi. Rekel mi je, da je o stvari že govoril s kardinalom Quaglio v vašo korist, vendar je
izrazil veliko negotovost, tako svojo kakor kardinala Quaglie, da bi bilo mogoče ugoditi
in dobiti privilegij za duhovniške kandidate vaše Družbe. Zdi se mu, da če ne boste dobili
odobritve Družbe in ne bo potem preteklo še nekaj let, ne boste mogli dobiti tega privi-
legija. Skušal sem z več razlogov prepričati njegovo eminenco o nasprotnem. Končno se
mi je posrečilo pridobiti ga, da bi vsaj privolil v določeno število duhovniških kandidatov,
recimo 20 ali 30. Potem bi prosili za podaljšanje te privolitve in v določenem času bi do-
voljenje postalo stalno in za vse večne čase.
Svobodna Cerkev v svobodni državi. - O tej veličastni utopiji, utopiji vseh utopij, sem
razpravljal s kardinalom vikarjem in razpravljam še z drugimi v korist vaših konstitucij.
Rad bi pokazal, da če bi se uresničila ta nemogoča ločitev Cerkve od države in bi država
pobrala vse svoje za vojsko sposobne može, bi to onemogočilo posvečevanje klerikov, ra-
zen tistih redkih, ki so v zelo omejenem številu določeni za vsako škofijo. Kako bi v tem pri-
meru škofje mogli skrbeti za člane vaše Družbe? In kako bi mogla obstajati Družba, če bi
se oviram, ki jih postavi država, pridružile še težave s strani Cerkve? Po drugi strani pa, če
bi dosegli privilegij za posvečevanje svojih članov neodvisno od škofov in ob dejstvu, da bi
bili člani nove Družbe recimo Korzičani, Maltežani, podložniki papeške države in drugi, ki
bi jih vzgajali, naredili iz njih dobre duhovnike. Le-ti zaradi tujega državljanstva ne bi bili
podvrženi zakonom Italije in tako bi dobili celo vrsto novih duhovnikov, ki bi delali za vero
v Italiji in zunaj nje. Ta Družba bi na tak način dala Cerkvi in družbi svobodne državljane
in svete duhovnike, ki bi bili v veliko korist obema ustanovama, tako Cerkvi kakor državi.
O opombah. - Med listinami, ki jih je vaša uglednost poslala kardinalu vikarju o
opombah, nisem videl omenjenih dveh najnovejših ustanov, ki sta dobili in imata še sedaj
privilegij, o katerem govorimo. Prva ustanova je Družba duhovnikov, imenovana palotin-
ci, za katere je kardinal Lambruschini od papeža Gregorja XVI. dosegel pravico še za živ-
ljenja ustanovitelja don Vincenca Pallotta. Druga ustanova je poljska Družba duhovnikov
vstajenja, ki je zrasla v hiši San Claudio de' Borgognoni, ki jim je bila podeljena pravica,
da so ordinirali deset ali dvanajst klerikov, pravico, ki jo potem podaljšujejo in obnavlja-
jo po potrebi. Ti dve družbi nimata slovesnih zaobljub, njihova pravila ali konstitucije

53.4 Page 524

▲back to top


524
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
še niso dokončno potrjene od Svetega sedeža. Če si torej Sveti sedež v manj nevarnih in
nujnih okoliščinah ni pomišljal podeliti tega indulta, kako naj bi ga potem upravičeno
zavrnil Družbi duhovnikov sv. Frančiška Saleškega, ki je zrasla sredi tolikerih političnih in
religioznih viharjev, v katerih je Italija? Si hic et ille, cur non ego? (če zmore to ta in tisti,
zakaj potem ne bi zmogel jaz).
Mons. De Falloux. - Kakor sem vam že v osebnem pogovoru povedal, je mons. De
Falloux, tajnik Redovne discipline, zelo nasproten takim novostim na splošno. Nekega po-
poldneva sem v navzočnosti nekega kardinala skušal nasprotovati nekaterim njegovim
trditvam. Prav tako se je pokazal nasprotnega mons. Monaco La Valletta, prisednik Sve-
tega oficija. Vaša uglednost naj te podatke ob priložnosti uporabi, vendar zelo previdno
in skrajno zadržano. Pa zadosti o tem.
Sedaj naj vaši uglednosti govorim še o drugih nadrobnostih.
Princesa Odescalchi mi je ob obisku pred nekaj večeri nadvse navdušena govorila o
vas. Prosila me je, da naj vas pozdravim in vam sporočim, da je njena sestra hvaležna za
vse, kar ste storili za dušo njenega sina, ki je pravkar umrl v Franciji. Ta dobra gospa je
dejala, da bi želela imeti kako pismo od vas, kakor ste ji obljubili. Opravičil sem vas, češ
da ste v sedanjih okoliščinah do skrajnosti zaposleni. Če morete napisati kako vrstico in jo
priložiti v meni namenjeno pismo, bom osebno šel k njej in ji izročil zaželeno. Gre za zares
pobožno in ugledno gospo, ki vas zelo spoštuje.
Portret. - Glede vašega portreta nisem mogel nič opraviti, ker so ga natisnili že pred
20 dnevi. Bodite prepričani, da se veselim vsake pobude, ki lahko koristi vaši ustanovi in
svetim željam, ki jo napolnjujejo. Bojazen, ki jo v tej zadevi delim z odličnim mons. Mana-
cordom, prihaja edinole iz ljubezni do vas. Gre za previdnost, ki jo moramo imeti glede
na čase in ljudi, s katerimi moramo živeti skupaj. Vendar iz vsega srca upam, da 'omnia
cooperantur in bonum' (vse prispeva k dobremu).
Kardinal Antonelli. - Je odličnega zdravja; lahko rečeno, da je popolnoma ozdravel.
To mi je zagotovil neki kardinal, ki ga je danes videl, ko se je vračal s sprehoda. Laus Deo!
(Bogu hvala).
Mons. Manacorda. - Doletelo ga je veliko nevšečnosti, pa brez njegove krivde. Zelo je
zvest vaši uglednosti. Potrebuje besedo spodbude. Iz spoštovanja, ki ga čutim do njega,
prosim vašo uglednost, da bi mu brez moje vednosti izkazali svoje občudovanje in tako
nagradili za neprijetnosti od strani C. V., vašega gostitelja. Vaša uglednost dobro ve, da se
tudi zelo sposobni ljudje lahko motijo, kar nikakor ne zmanjšuje ugleda odličnega gospo-
da C. Homines sumus (smo pač samo ljudje).
Katoliško branje. - Z veseljem sem prejel in prebral knjižici Katoliškega branja z nas-
lovom Stoletnica sv. Petra in Sveti Jožef. Rad bi vedel, koliko sem dolžan za ti dve in pri-
hodnje knjižice.
Različne pobožne osebe. - Vsak dan sem izpostavljen pritiskom, da naj priporočim
vašim molitvam in članom vaše družine osebe, ki sem vam jih predstavil v naši hiši: – 1.
Gospo Sofijo Frigiotti, ki ne more prejemati obhajila zaradi astme, ki jo duši. – 2. Gospoda
Janeza Krstnika De Dominicis, ki hodi sključen zaradi bolečin v hrbtenici. Kakor sem vam

53.5 Page 525

▲back to top


BiS 8 — 62. poglavje
525
že omenil, je njegova žena obljubila bogat dar, če bo njen mož rešen te hude upognjenosti.
– 3. Gospo Elizabeto Forti, ženo viteza Fortija, ki je slepa na obe očesi. Tudi ona obljublja
dar, če bo spet videla. – 4. Končno vam priporočam samega sebe in dobro Agnezo z vso
njeno družino, ki ste jo spoznali tukaj v moji hiši. Ne pozabite moliti za nas.
Kardinal vikar. – Na današnjem kosilu v čast škofovskega posvečenja mons. Fran-
ceschinija, škofa v Macerati, me je njegova eminenca poklical na stran in mi izročil vaše
pismo in priporočilo, ki ga je 28. marca 1867 napisal mons. Jožef Zappata, kapitularni
vikar, v korist vaše uglednosti in vaše ustanove in bi v njegovem imenu pisanje uporabil,
kakor bi se mi zdelo najprimerneje. Zdi se mi, da je najbolje, da ga za zdaj obdržim pri
sebi, kajti čeprav pisanje omenja nekaj duhovnikov, ki so prišli iz oratorija, in priporoča,
da sveti oče podeli tiste milosti, ki se mu bodo zdele primerne, nič ne govori ex professo
(iz pristojnosti) o privilegiju za svete redove. Če od novega nadškofa Ricardija s pomočjo
mons. Cerrutija, škofa v Savoni, in še dveh ali več škofov, ki jih bomo predložili Sveti kon-
gregaciji, lahko upamo na priporočilo ad hominem (za osebe), bo izjava kapitularnega
vikarja služila za okras in bo imela tudi svoj učinek. Za zdaj bi sama v sebi imela malo
učinka. Zadeve za zdaj ne bomo prenapenjali. Dokler imamo čas, storite, kar sem vam
predlagal. Uporabite mons. Cerrutija in videli boste, da se bo vse izteklo, kakor želimo. Po-
čakajmo, da prideta v Rim kardinal De Angelis in kardinal Corsi, s katerima bom govoril,
kakor je treba. Storite, da bodo pisali v vašo korist nadškof v Turinu, savonski škof in vsi
škofje, ki jih morete dobiti. V tem času pripravite in mi pošljite prepise Pravil, tako da bo
vse pripravljeno in bodo kardinali in sveti oče dobro razpoloženi. Tedaj bomo predložili
prošnjo in prepričan sem, da bo vse steklo po naših željah.
Položaj Italije in Francije je iz dneva v dan slabši. Bog naj čuva nas vse in svojo sveto
Cerkev in stori, da se bo vse obrnilo v dobro naše svete vere in družbe, ki plove v tako kal-
nih vodah. Vsak dan se pri sveti maši spominjam vaše uglednosti in vaše ustanove, vi pa
prav tako zavzeto molite zame, za moje namene, ki bi mogoče koristili tudi vaši ustanovi,
če se bo Gospod usmilil in poslušal.
Frater Bonaventura iz Modene, vrhovni predstojnik bolničarjev Brezmadežnega
spočetja, ki ustanavlja novo bolnišnico v Centu pri Bologni, me v pismu, ki mi ga je pisal,
prosi, naj vam sporočim, da ga ob našem obisku ustanove Pija V. ni bilo v Rimu in da bi
vas zato rad obiskal v Turinu. Spomnite se križa, ki sem vam ga v njegovem imenu izročil,
in se mu zahvalite ter ne pozabite, da sem vas jaz na to opozoril. Videli boste, kako dober
redovnik je fra Bonaventura.
Prisrčno vas pozdravljam, kakor tudi kardinal Consolini, ki se vas stalno spominja,
ter njegov brat markiz Alojzij, bolnik v Sinigagli. Pozdravlja vas vsa moja hiša, zlasti še
Agnesina, ki je nekega dne igrala na terno za 10.000 lir z obljubo, da bo polovico darovala
vaši ustanovi, pa iz tega ni bilo nič. Spoštljivo vam poljubljam sveto roko in se v spoštova-
nju poslavljam od vas najponižnejši, najvdanejši služabnik
Janez Krstnik Fratejacci
Rim, 8. aprila 1867

53.6 Page 526

▲back to top


526
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
To pismo je izredno zgovorna priča visokega spoštovanja, ki so ga imeli
mnogi odlični prelati do Božjega služabnika. Čeprav ga je navduševal za najbolj-
še, pa vendar ni mogel zakriti bojazni, da ne bo lahko premagati nasprotovanja.
Toda don Bosko je mirno čakal, da bo Božja previdnost uredila dogodke v svojo
večjo čast in slavo.
Istočasno ga je navdajalo veliko veselje ob misli na slovesnosti, ki so se
pripravljale v Rimu, in je spodbujal svoje prijatelje, da bi se v čim večjem številu
odpravili na romanje na grob sv. Petra.
Teologu Janezu Appendinu, priorju v Villastellonu, je pisal:
Predragi gospod teolog!
Zelo sem si želel govoriti z vašo predrago uglednostjo, pa mi ni bilo dano. Upam pa,
da se bo to v kratkem zgodilo. Sicer pa pridite sem, da bomo skupaj preživeli en dan, in
podaril vam bom svetinjico, blagoslovljeno od sv. očeta.
Če bi vi ali vaši prijatelji hoteli iti v Rim, bi vam in njim dal priporočilno pismo za
osebe večnega mesta.
Srečne praznike, dragi gospod teolog. Bog naj blagoslovi vas, vaše napore, vašo dru-
žino. Molite zame in za moje uboge fante in me imejte vedno za vdanega v Gospodu in
hvaležnega gojenca.
Turin, 18. aprila 1867
duh. Janez Bosko
V teh dneh so razposlali naročnikom aprilsko številko Branja z naslovom
Novele in pripovedi raznih avtorjev za mlade. Branje so izbrali Silvio Pellico,
Cesare Cantù in Giuseppe Manzoni.
Poleg mnogih drugih pripovedi je bilo mogoče brati osem anekdot o čudo-
viti dobrodelnosti Pija IX., kot jih je zapisal francoski pisatelj Alfonz Baleydier.
Na začetku zvezka je bilo zapisano: »V upanju, da bomo mogli podati celoten
življenjepis njega, ki ga katoliški svet časti kot svojega vrhovnega poglavarja in
pastirja, začenjamo pripravljati duše bralcev z nekaterimi izrednimi in spod-
budnimi dogodivščinami, katerih je polno njegovo slavno življenje. Želeli bi, da
bi ta naš skromni trud bil všeč zlasti mladini. Vse v večjo Božjo slavo. Živite
srečno.«
Navdušenje don Boska za Pija IX. in iskrena želja, da bi ga poveličeval, sta
bili enaki ponižnosti in ljubezni do resnice svetega papeža.
Velespoštovani in velečastiti gospod don Bosko!
Rim, 18. aprila 1867
Namen tega mojega pisanja je želja mons. Berardija, da naj vam povem, da svetemu
očetu ne ugaja, da se tiskajo o njem anekdote in dogodki, kot si jih izmišljajo in objavljajo
časopisi in ki niso resnični. Zato vas prosi, da vaša uglednost v Katoliškem branju ne bi
objavljala takih prispevkov.

53.7 Page 527

▲back to top


BiS 8 — 62. poglavje
527
Začenjam občutiti učinke molitev vaše velečastite in velespoštovane uglednosti in
verjetno tudi tistih, ki ste mi jih naročili, da naj jih opravljamo v naši družini. Prosim vašo
velečastito in velespoštovano uglednost, da bi pred Bogom razmislili to zadevo in mi spo-
ročili, kar vam bo navdihnjeno.
Včeraj se je odločila usoda Kameralne tiskarne, ki so jo kljub mojim ponovnim zavra-
čanjem izročili meni v vodstvo, skupaj s socialno upravo Propaganda Fide. Dal sem vpra-
šati svetega očeta, ali je to zares njegova volja. Dal mi je odgovoriti, da je to njegov navdih,
da me je on predložil monsinjorju finančnemu ministru in da bi mu, če sprejmem, naredil
veliko veselje, da pa mi pušča popolno svobodo in mi ne namerava ukazovati. Včeraj so
odpustili dosedanjega ravnatelja gospoda Salviaccia. Ravnatelj Kameralnih posesti mi je
sporočil, da bo prihodnji teden izrečeno imenovanje in sporočeno njegovi eminenci kardi-
nalu glavnemu prefektu propagande Bernabòju.
Honorar je zelo visok, 60 skudov na mesec. Toda kako bom mogel obvladati tistih 70
zaposlenih v tiskarni, kjer so navajeni delati kot zaposleni? Kakšnim odvratnostim, zavis-
tim, zlobnim govoricam in obrekovanju se izpostavljam? Bo Petrček vsemu temu dorasel?
Ali bo sposoben uresničiti tisto dobro, ki jo ima pravico in dolžnost pričakovati naš odlični
in predragi Pij IX?
V smislu krščanske ljubezni vas prosim, da mi poveste, kaj vam bo Bog v tej zadevi
navdihnil. V zahvalo bom opravil eno obhajilo po vašem namenu. Medtem ko ohranjam
večno hvaležnost, vas pozdravljam.
Peter Marietti
Don Bosko mu je svetoval, naj posluša papeževo ponudbo. Sam je občutil
veliko žalost, ker je nehote naredil neprijetnost papežu, ki mu je prav tiste dni
dal izredne dokaze naklonjenosti. V naših zapiskih beremo pod datumom 24.
aprila 1867 naslednje poročilo.
Dve nadvse ugledni in bogati osebi iz Marseilla, mož in žena, sta poskusi-
la vse možnosti zdravniške vede, da bi ozdravili njunega edinega sina, dediča
vsega njunega bogastva, ki je komaj stal na nogah in je bil gluhonem. Bil je star
4 do 5 let. V upanju, da mu bo blagoslov svetega očeta dal potrebno zdravje,
so ga pripeljali v Rim. Toda Božja previdnost in nebeška mati Marija sta v tem
primeru izbrala za zdravnika tega neozdravljivega bolnika našega don Boska.
Pij IX. ga je blagoslovil, vendar tudi svetoval, naj ga popeljejo v Turin k don
Bosku, ki je malo prej v Rimu toliko ljudi ozdravil na duši in na telesu. Ti dobri
gospodje so prišli v Turin, povedali don Bosku o svoji nesreči in mu predsta-
vili edino znamenje njihove nesrečne ljubezni. Stvar je bila nadvse resna, toda
Božja mati Marija je morala pomagati svojemu služabniku. Don Bosko jo je
poklical na pomoč, blagoslovil dečka, ga prijel za roko in mu rekel, naj hodi.
Deček je brez tuje pomoči začel hoditi in stati na nogah. Zatem je za njegovo

53.8 Page 528

▲back to top


528
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
glavo nalahno zaploskal z rokama. Deček se je obrnil k njemu in pokazal, da
je slišal. Potihoma mu je šepetnil: »Pokliči mamico in očka.« Deček je takoj
zaklical: »Mamica in očka.« Ozdravel je. Kdo more izraziti začudenje staršev
in njuno veselje ob tem čudežu? Do sedaj deček ni še nikdar izgovoril besede,
in tudi če so ga na ves glas klicali, ni dal znamenja, da sliši. Milost je bila oči-
tna: otrok je hodil, slišal in jasno govoril. Gospoda sta dala obilno miloščino za
cerkev, in ko sta vsa objokana od veselja šla skozi predsobo, sta dejala tajniku
in vsem navzočim, kako vsem, ki bivajo v oratoriju, zavidata srečo, da morejo
bivati skupaj z don Boskom.
Priči tega dogodka sta bila don Berto in don Rua, ki je poznal tudi ime te
družine.
To se je zgodilo na velikonočno sredo, katere sveto veselje je bilo skaljeno z
žalovanjem. V nekrologu, ki ga je pisal don Rua, beremo:
Dne 23. aprila je umrl Janez Krstnik Finino iz Cisterne, star 60 let. Cele ure je prebil
v zbrani molitvi pred Najsvetejšim. Ker mu ni bilo zadosti, da je molil podnevi, je tudi del
noči posvečal molitvi. Če mu niso dovoljevali, da bi molil po večernih molitvah v cerkvi,
se je pogovarjal s kipom presvete Device pod stebriščem. Vdan v dolgo in trpljenja polno
bolezen, je umrl potolažen z zakramentom pokore in maziljenja bolnikov.
Drugo žalovanje je doletelo oratorij dan poprej. V Lanzu je od srčne bole-
čine zaradi velike žalosti v družini umrl mladi Julij Gladini. V Lanzo ga je poslal
don Bosko z namenom, da bi se razvedril in se znebil vsesplošne oslabelosti.
Medtem je odpotoval vitez Oreglia v Rim, da bi tam širil Katoliško branje,
razdelil dobitke loterije in dal v obtok seznam izdaj oratorijske tiskarne. Moral
bi se dogovarjati s katoliškimi časnikarji, založniki, voditelji združenj, glavnimi
dobrotniki ne samo v Rimu, temveč v vseh mestih, skozi katere bi se peljal. V
Firencah je stanoval pri baronu Arnaudiju in se pogovarjal z nadškofom, ki je v
več kot enournem pogovoru želel slišati novice o don Bosku.
Dne 23. aprila je v pismu don Rui opisal položaj tiskarne in obveznosti, ki
jih je prevzel. Obenem je svetoval, kako naj razpošljejo dobitke in knjižne na-
grade loterije. Izročil je pozdrave mons. Frescobaldija, don Campolmija, prince-
se Boutourlin, grofice Soranzo in mnogih drugih, ki so se zanimali za salezijan-
ske ustanove. Obenem je pisal o njihovem upanju, da bi mogli meseca maja don
Boska ponovno pozdraviti v Firencah. Prav tako je prosil za poročilo o zadevi
Katoliškega branja s škofom v Ivrei, ki še ni bila končana.
Don Bosko mu je dal sporočiti naslednji odgovor: »Odobravamo storjeno.
Pogumno naprej. Goreče molimo. Skrbite za svoje zdravje!«

53.9 Page 529

▲back to top


BiS 8 — 62. poglavje
529
Dne 26. aprila je bil vitez v Bologni pri patru Lanzeriniju, ustanovitelju Za-
vetišča Brezmadežne v Via Galliera, in 30. aprila je že poročal iz Rima. Med mno-
gimi ga je pričakoval don Aleksander Aicardi, ki je 3. aprila izrazil željo, da bi
mu zaupali nalogo za izpolnjevanje naročil kakega novega škofa v Piemontu z
opombo: »Iz zanesljivega vira vem, da ima don Bosko velik in zaslužen vpliv pri
svetem očetu, pri njegovi eminenci kardinalu Antonelliju in mons. Berardiju v
zadevi imenovanja škofov v starih sardskih deželah.«
To pismo je vitez izročil don Bosku. Izročil mu je še drug dopis, ki mu ga je
20. aprila poslal generalni kapitularni vikar iz Fossana, mons. Vilhelm Marengo.
Dragoceno pismo vaše uglednosti, ki sem ga prejel včeraj, me je močno ganilo in po-
živilo upanje, da bomo v naši škofiji kmalu dobili škofa. Zagotavljam vam, gospod vitez,
da ga vsi nepotrpežljivo pričakujemo, tako duhovščina kakor tudi laiki. Ko sem jim včeraj
posredoval novico, ki ste mi jo v vaši ljubeznivosti sporočili, sta kapitelj in duhovščina iz-
razila veliko zadovoljstvo.
Upamo, da bo sveto in spretno zavzemanje odličnega don Boska odpravilo težave,
ki bi v Firencah še mogle ovirati imenovanje škofa v tej škofiji. Prosim vas, da bi vele-
častitemu don Bosku izrazili mojo globoko hvaležnost kakor tudi hvaležnost duhovščine,
kapitlja in vseh škofljanov.

53.10 Page 530

▲back to top


63.
poglavje
Don Bosko čudovito nadzoruje svoje gojence – Zveličavni nasveti in besede
– Očetovski opomini in dobrohotno vedenje – Nekaj opominov duhovnikom
– Učinkovitost don Boskovih blagoslovov; ozdravitev dveh fantov – Don
Bosko gre v Vercelli in ozdravi bolno gospo – Ve, da nekateri bolniki ne
bodo ozdraveli – Še dvoje drugih ozdravitev – S prijetno pripovedjo ozdravi
nekega bolnika bojazni pred smrtjo – Svetinjica Marije Pomočnice – Pogoji
za prošnjo milosti – Dar iz Pariza za novo cerkev
Vsa ta pomembna opravila don Boska niso odvračala od zveličavnega pri-
zadevanja za fante. Videli smo, kako je dal sporočiti iz Rima, kako je obiskal
oratorij in kaj je vsak izmed prebivalcev delal. Ko se je vrnil domov, je vsakemu
povedal, kako se je tudi v moralnem pogledu vedel v času njegove dvomesečne
odsotnosti. Toda če jih je nadzoroval od daleč, toliko bolj jih je nadzoroval sedaj,
ko je bil pri njih. V naših spominih na to leto omenjamo nekatere dogodke, ki so
zelo podobni onim iz prejšnjih let in ki se bodo zgodili v naslednjih letih.
Zdi se, da je nemogoče, da bi imel don Bosko pred očmi celotno svojo šte-
vilno skupnost, bodisi ko je bila zbrana na enem kraju, ali ko je bila raztresena
tu in tam, ne da bi izgubil izpred oči enega samega gojenca. Če je le mogel, je
zvečer skupaj z njimi opravljal večerne molitve, čeprav se je velikokrat moral
zadržati v obednici, kjer je poslušal razna poročila ali dajal ukaze ali je mo-
ral oditi v sobo ali se tam zadržati, da je napisal kako pismo. Pri vsem tem je
večkrat povedal duhovnikom in klerikom, ki so bili pri njem v času molitev:
»Pojdi in poglej tja, v tem in tem kotu govorilnice; tam jih je nekaj, ki, namesto
da bi molili, zbijajo šale. Blizu tistega zidu, v tistem kotu spijo, drugi pa klepe-
tajo.« Tisti, ki je dobil naročilo, je šel in ugotovil, da je bilo zares tako, in je tiste
lahkomiselneže opozoril.

54 Pages 531-540

▲back to top


54.1 Page 531

▲back to top


BiS 8 — 63. poglavje
531
Kadar ni imel nikogar, da bi ga poslal, je sam šel iz svoje sobe mimo na tleh
klečečih fantov naravnost tja, kjer so bili neredneži, in jih opozoril, ker niso mo-
lili. Tudi v drugih primerih je njegov način vedenja, govorjenja in obnašanja ter
zlasti gotovost, s katero je nakazoval kraj, čas in okoliščine, v katerih se je doga-
jalo to in to, pričal, da je v duhu videl, kakor če bi gledal z očmi in slišal z ušesi.
Don Anton Riccardi pripoveduje, da se je še kot deček neke sobote šel spo-
vedat k don Bosku in da mu je ta ob koncu spovedi dejal: »Pojdi do vrha stopnic
v oddelku za rokodelce. Tam ta in ta kadi. Pokliči ga in mu reci, naj se gre spove-
dat.« Oni je šel, in čeprav je bilo na stopnicah temno, se je povzpel navzgor. Kar
nenadoma je začutil vonj po tobaku. Ustavil se je iz strahu, da bi ga rokodelec,
močan in krepak in jezen, ker so ga odkrili pri dejanju, ki je bilo v nasprotju s
pravilnikom, ne pretepel. Tedaj ga je poklical po imenu. Grobna tišina. Pokli-
cal ga je znova po imenu in spet nobenega odgovora. Tedaj je, četudi v strahu,
stopil do vrha stopnic. Rokodelec je sedel na stopniščnem presledku in kadil.
Riccardi mu je v naglici dejal: »Don Bosko te kliče, da se greš spovedat.« Potem
je zbežal, ker se je bal, da bi bil tepen, se skril za steber in opazoval, kaj bo fant
storil. Ni trajalo dolgo, ko ga je videl, kako je koračil čez dvorišče ves zbran in
se šel spovedat.
Toda njegovo najbolj priljubljeno sredstvo, da je delal dobro dušam svojih
fantov, je bilo prehitevanje pogreškov s tem, da jih je nenehno opozarjal, jim
šepetal besedico na uho in se zanje po očetovsko zavzemal.
Nekemu fantu, ki ga je vprašal, kako bi mogel napredovati na poti popol-
nosti, je odgovoril: »Slepa pokorščina. Izpolnjevanje vseh pravil hiše. Dajanje
dobrih nasvetov tovarišem. Opraviti vsak dan kratko premišljevanje. Delati vse
v večjo Božjo slavo, bodisi da ješ, piješ, se veseliš, študiraš, počivaš itn. In potem
P in V, kar pomeni: govori mi pogosto o stvareh svoje duše in mi vse povej. To se
pravi neomejeno zaupanje v predstojnika.« Nato mu je še priporočil tišino, se
pravi ne se izgubljati v praznih pogovorih, pritoževanju, mrmranju, kritiziranju
in poveličevanju samega sebe.
Včasih je spodbujal dečke, da bi mu tudi pisno sporočili vsako svojo tegobo,
storjene pogreške in celo strah, da bi bili pri predstojnikih slabo ocenjeni. Ne-
kega dne je enega izmed fantov opozoril, da naj se trudi proti svojemu nagibu,
da bi se v notranjosti jezil na odločitve predstojnikov, in mu razkril vzroke tega
njegovega nagnjenja. Fant je napisal pismo don Bosku in ga sklenil s temile be-
sedami: »Iz vsega srca vam zagotavljam, da nočem nič več drugega kot to, kar
hočete vi, moj dobri oče v Jezusu Kristusu.« Ko ga je don Bosko po večerji videl
poleg sebe, mu je šepnil na uho: »Prebral sem tvoje pismo in mi zelo ugaja. Sam

54.2 Page 532

▲back to top


532
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ne bom opustil ničesar, kar bi ti moglo koristiti. Se vidi, da jaz razumem tebe in
ti razumeš mene. Ali ni tako?«
»Da, da.«
»Zelo pa ti priporočam, da skrbi za svoje zdravje.«
Neki deček, ki se je prepuščal otožnosti, je po večerji prišel k don Bosku, da
bi mu poljubil roko: »Oh, dragi moj!« je vzkliknil don Bosko in globoko sklonil
svojo glavo k dečkovi, kakor da bi pričakoval od njega kako zaupno sporočilo.
Deček pa je dejal:
»Kaj hočete, da vam povem? Povejte vi meni kaj.«
In on: »Imaš težave, si otožen. Ko te vidim otožnega, postanem otožen tudi
sam. Če si pa vesel, sem vesel tudi jaz. Želel bi, da bi bil vedno vesel, da bi se
smejal, poskakoval, da bi te naredil srečnega na tem in na onem svetu.«
Nekega dne, ko so v oratoriju vedeli, da don Boska tarejo hude skrbi, se je
naš svetnik približal nekomu, ki je bil ves prevzet zaradi malenkostnih sporov
v skupnosti, in mu dejal: »Ti lahko veliko pomagaš, da bi se jaz razvedril.« Iste-
mu, ki mu je naslednjega dne pomagal sleči mašno obleko in mu prišel poljubit
roko, je smeje se dejal: »Pogum, bodi vesel. Sv. Filip Neri pravi, da je otožnost
osmi glavni greh.«
Nekemu ponosnemu duhu, ki se je čutil užaljenega zaradi neke odredbe, ki
se je tikala njega in se mu je zdela ponižujoča ter nasprotna njegovim težnjam,
je dejal: »Mir in pogum. To tvoje sedanje razpoloženje ne bo trajalo dolgo. Vse
preide ... Skušajmo si pridobiti nekaj zaslug.«
Spet drugemu, ki so ga trle razne skušnjave, je svetoval: »Ozri se pogosto na
križ, ki mora biti zastava tvojega večnega zveličanja.«
Ko je videl, da se kdo po naravi zelo resen, pogosto zbegan smeje, je dejal:
Boj se ga kot dobra hčerka,
ki si upa dvigniti oči k očetu,
ker očeta ljubi
in hoče biti krepostna.
Smej se, toda tvoj smeh
naj bo radost nebes.
Naj bo tvoja duša čista
ob Jezusovih nogah.
Ko ga je obdajal lep venec dečkov, je vprašal enega izmed njih:
»Ibi … ubi. Kaj to pomeni?« In je razložil: »Ibi fixa sint vestra corda, ubi vera
sunt gaudia (tam naj bodo zasidrana vaša srca, kjer so prave radosti), kar po-
meni: hodite z nogami po zemlji, vaša srca pa naj bodo v nebesih.«

54.3 Page 533

▲back to top


BiS 8 — 63. poglavje
533
Ko je po kosilu sedel za mizo v obednici, je včasih potegnil iz žepa brevir ali
Hojo za Kristusom in dal enemu izmed okoli stoječih prebrati prvi stavek na nak-
ljučni strani. Nastale so najrazličnejše povezave misli, včasih popolnoma prikroje-
ne tistemu, ki jih je bral, včasih pa jih je don Bosko komu javno namenil. Neki zelo
raztresen in v izpolnjevanju dolžnosti znan fant je prebral v brevirju prvo vrsto
pridigarja, ki pravi »tempus plangendi«, čas za jok. Don Bosko ga je pogledal v
obraz, mu nato šepnil besedico na uho, nakar je ta osupel ostrmel in se zbral.
Na lep način je znal tudi karati. Ko se je vračal domov, je na poti srečal ne-
kega svojega mladega duhovnika, ki je, potem ko je govoril o mnogih stvareh,
končal s kritiko načina pridiganja opata Bardessona. Don Bosko mu je segel v
besedo in ga vprašal:
»Si ti že kdaj pridigal?«
Mladi duhovnik je odgovoril, da še ne. In don Bosko: »Prav. Počakaj malo,
da boš začel pridigati, in potem, če boš imel pogum, boš lahko kritiziral opata
Bardessona.«
Duhovnike, tako svoje gojence iz oratorija kakor tudi druge iz semenišč,
ki so bili v dušnem pastirstvu, je spodbujal, da bi v pridigah, devetdnevnicah,
postnih nagovorih, katehezah, spodbudah, spovedih in konferencah priporo-
čali svojim vernikom pogosto prejemanje svetega obhajila. Dobri sadovi so do-
kazovali koristnost njegovih priporočil. Neki fant, ki je postal župnik v nekem
pomembnem središču, se je držal njegovega nasveta, ko je postal župnik. Moral
se je težko boriti tako proti duhovnikom kakor tudi proti liberalcem. Toda na
koncu je imel vsak dan po 200 in ob nedeljah do 1000 obhajil.
Njegove besede je potrjevala učinkovitost njegovih blagoslovov.
Klerika Karla Giachettija je že dve leti mučil zobobol. Tretje leto pa so bole-
čine postale izredno hude. Vse, kar nam zdravniška umetnost omogoča v takih
primerih, je bilo uporabljeno, pa vse zaman. Ubogi fant je zelo trpel, in če je bil
dan zanj nekaj hudega, je bila noč, ko je mogel zatisniti oči le za kratke pres-
ledke, nekaj neznosnega. Že tri dni ni ničesar zaužil. Na večer 29. aprila je brez
prenehanja tarnal in hudo vpil. Tovariši, ki so sočustvovali z njim in niso mogli
spati, so šli k don Bosku in mu opisali njegov neznosni položaj. Don Bosko je v
spremstvu don Francesia in don Cagliera šel k njemu, ga vprašal, kako se poču-
ti, in dobil odgovor:
»Ne morem vam povedati, kako zelo trpim, in ne vem, ali v peklu trpijo
hujše bolečine, kot jih trpim jaz.«
»Imaš zaupanje v Marijo Pomočnico?«
»Oh, seveda. Če me boste vi blagoslovili, sem prepričan, da mi bo mati Bož-
ja Marija izprosila zdravje.« Don Bosko je povabil navzoče, ki so stali okoli pos-

54.4 Page 534

▲back to top


534
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
telje, da bi zmolili pozdravljena kraljica, in medtem ko so vsi klečali na tleh, jih
je blagoslovil. Ni še končal blagoslovnega obrazca, ko se je klerik pomiril in tako
globoko zaspal, da so nekateri izmed navzočih menili, da je umrl. Toda ko so
ga natančneje pogledali, so videli, da diha, in so ga pustili pri miru. Ne da bi se
zbudil, je spal do drugega jutra, ko je bilo treba vstati. Ko je vstal z drugimi, je
bil tako čil in zdrav, da se je zdelo, kakor da ne bi imel nikdar kakšnih težav. Od
takrat ni imel več zobobola in je končal življenje zaradi tifusa, ki ga je napadel
deset let pozneje.
Tega leta se je nekemu fantu po imenu Patarelli kar nenadoma na pol
zmešalo. Izgubil je spomin, tako da je bil videti v šoku. To stanje je trajalo 15
dni, dokler don Francesia, ki je bil študijski vodja, potem ko so poskusili vsa
sredstva, ni odločil, da ga pošljejo domov. Vendar ga je pred odhodom popeljal
v don Boskovo sobo. Don Bosko mu je dejal, naj poklekne, in ga blagoslovil. Pa-
tarelli se je kakor zbudil iz sanj, se zavedel in vzkliknil »kje pa sem«.
»V moji sobi,« je odgovoril don Bosko. »In kaj delaš tukaj, namesto da bi šel
z drugimi v šolo?«
»Ne vem, kako sem sploh prišel sem.«
»Torej pojdi v šolo, ker je že zvonilo.«
Fant je ves vesel odhitel v šolo. Bil je popolnoma zdrav.
Iz Tortone je kanonik dekan Jožef Marija Cantù Cancelli 15. aprila 1867
takole pisal spoštovanemu in predragemu don Bosku:
»Iz vsega srca se vam zahvaljujem za ljubeznivo pismo, ki ste mi ga poslali 6. teko-
čega meseca ... Dragemu kaplanu Remottiju se že več dni resno izboljšuje njegovo težko
stanje. Pretekli četrtek je imel veliko zadoščenje, da je s svojimi kolegi kapitularji pri pon-
tifikalnimi maši našega cenjenega gospoda škofa prejel velikonočno obhajilo. Kako hiter
in velik učinek so imele molitve našega bolnika, vaše drage uglednosti in vaših fantov!
Globoki hvaležnosti ozdravljenega pridružujem tudi svojo zahvalo. Oba se priporočava
krščanski ljubezni vaših molitev ter vas prisrčno pozdravljava in vam spoštljivo poljublja-
va roko. Gotovo ne bom pozabil na gradnjo vaše cerkve. Tako bo vaša uglednost meni in
vsej moji številni družini pomagala, da se bomo znašli pod Njenim dobrohotnim plaščem
in se bomo mogli izmakniti hudičevemu zalezovanju.«
Neki nekdanji gojenec je leta 1888 pisal don G. Bonettiju: »Hčerko, ki je da-
nes živa pri meni, so zdravniki odpisali. Rekli so celo, da ji ostaja komaj še nekaj
ur življenja. Ob tej novici je moja žena vsa preplašena takoj dala poklicati don
Boska, da bi prišel, blagoslovil hčerko in molil zanjo. Oh, čudež don Boskovih
molitev! Hčerka je v trenutku ozdravela, in ko jo je zdravnik natančno preiskal,
je ves začuden vzkliknil: »To je pravi čudež!«

54.5 Page 535

▲back to top


BiS 8 — 63. poglavje
535
Proti koncu aprila ali na začetku maja 1867 so don Boska poklicali v Vercel-
li, da bi obiskal neko bolno markizo, ki ga je prosila za blagoslov in bi ob ozdravi-
tvi darovala 500 lir za njegovo cerkev. Že pred več meseci jo je napadla bolezen;
ležala je v postelji in bila že popolnoma izčrpana. Don Bosko je prišel, blagoslovil
bolnico in potem odšel v mesto po opravkih. Ni še bil daleč od markizine hiše, ko
je zaslišal glas, ki ga je klical, in čutil, da ga nekdo treplja po rami. Obrnil se je in
videl markiza, ki je ves ganjen prosil, naj se na ženino željo vrne k njim.
»Se ji je poslabšalo?« je vprašal don Bosko.
»Ne, nikakor ne,« je odvrnil markiz.
Ko so vstopili, je naletel na neko gospo, ki ga je čakala v sobani in ga vpra-
šala, ali išče markizo. Don Bosko je odgovoril pritrdilno: »Pojdimo in obiščimo
jo v njeni postelji.«
Vstopil je v sobo in na svoje veliko začudenje našel posteljo prazno. Tista
gospa ni bila nihče drug kot markiza: »Poznate markizo?« ga je vprašala.
Don Bosko je razumel in vzkliknil:
»Ste mogoče to vi?«
»Da, prav jaz. Tu imate 500 lir za vašo Mariji Pomočnici posvečeno cerkev.«
O tem nam priča don Rua. In don Bosko sam je ob poveličevanju Marije
Pomočnice večkrat omenil ta čudežni dogodek.
Nič manj prodoren ni bil njegov pogled, ko je ocenjeval, ali bo kak bolnik
ozdravel ali ne. Janez Bisio pripoveduje: »Spremljal sem don Boska pri obisku
neke bolne gospe, ki pa ni bila tako bolna, da bi se bali za njeno življenje. Potem
ko jo je potolažil in blagoslovil, so ga družinski člani vprašali, ali bo mati ozdra-
vela. »Molimo, molimo,« je preprosto odgovoril Božji služabnik. Po teh besedah
in iz načina, kako so bile izgovorjene, smo bili vsi prepričani, da bo bolnica mo-
rala umreti. Dejansko je po osmih ali desetih dneh umrla.«
Jožef Brosio, bersaljer, se spominja: »Leta 1867 sem imel v hiši bolno hčer-
ko, ki še ni prejela zakramenta svete birme. Želel sem, da bi ji bil podeljen. Toda
župnik je trdil, da to ni potrebno, ker je deklica še zelo mlada. Izrazil sem svojo
željo don Bosku in naslednjega dne je že prišel mons. Balma k nam in deklici
podelil zakrament. Če don Bosko ne bi predvideval njene smrti, se ne bi podvi-
zal, da bi ustregel moji prošnji.«
Isti Brosio še ve povedati:
»Nekega dne sem spremljal don Boska, ki je šel obiskat nekega bolnega duhovnika v
Via Carlo Alberto nedaleč od Madonne degli Angeli. Ko sva stopila v bolniško sobo, so don
Boska rodne duhovnikove sestre prosile, da bi ga ozdravil. Potem ko je don Bosko opravil
molitev in dal bolniku blagoslov, je začel šegav pogovor. Pripovedoval je, kako je nekega

54.6 Page 536

▲back to top


536
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
dne šel obiskat nekega dečka, ki je bil zelo bolan in se je ves tresel ob misli na smrt. Da bi
ga potolažil, mu je dejal, da naj se prav nič ne boji, kajti če bo umrl, bo šel v nebesa, kjer
so mu pripravljene vse vrste ugodnosti, bogastvo, sreča itn. Deček se je pomiril in vprašal,
ali v nebesih jedo tudi paradižnik. »Seveda,« je odgovoril don Bosko, »v nebesih je na voljo
vse, tudi paradižniki, če ti le uspe priti tja. In če hočeš priti tja, moraš biti miren, se ne
preveč truditi in biti vdan v Božjo voljo.«
Vsi so smejali zaradi paradižnikov. Toda don Bosko je s to pripovedjo hotel dati bolni-
ku razumeti, da se tako silen strah pred smrtjo ne spodobi za dobrega kristjana.
Ko sva odšla od tam in nisva bila še ob vznožju stopnic, se je don Bosko ustavil in mi
dejal: »Jutri bo ta bolnik mrtev.« Tako se je tudi zgodilo, čeprav ni nič kazalo, da bi ga
njegova bolezen mogla tako hitro spraviti v grob.«
Mati Božja Marija je poleg učinkovitosti, ki jih je dajala don Boskovim bla-
goslovom, delila mnoge milosti tudi po svetinjicah. Božji služabnik je pisal se-
stri Mariji Filomeni Cravosio, dominikanki v Mondovì Piazza.
Velečastita gospa!
Gospodov blagoslov naj pride v obilju na vas, na gospo M. Marijo Mantundini in nad
ves vajin trud. Amen. Pošiljam vam nekaj od papeža blagoslovljenih svetinjic Marije Po-
močnice. Razdelite jih v veliki veri in pričakujmo veliko od tistega, ki zmore veliko. Cerkev,
posvečena tej nebeški materi, napreduje, in če bo ona kot do sedaj podeljevala izredne
milosti, kdo se ne bi hotel okoristiti?
Bog naj nas vse ohrani na poti v nebesa. Amen. V hvaležnosti ostajam vaš vdani slu-
žabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. aprila 1867
Čudodelne učinke svetinjice je izkusila tudi mati sestre, grofica Cravosio, ki
je po don Boskovi smrti takole pisala o don Bosku:
Leta 1867 mi je don Bosko dal blagoslovljeno svetinjico z zagotovilom dobrodelnega
učinka. Kakor hitro sem jo obesila okoli vratu svoje bolne hčerke, je v hipu ozdravela.
Čeprav ni bila prisiljena ležati v postelji, ni mogla jesti, ne prebavljati in ne hoditi, ker je
bila čisto izčrpana. Jaz sama sem ji obesila svetinjico okoli vratu, in ker sva bili obe polni
vere v Madono in don Boskovo molitev, sem videla, kako je moja hčerka dobivala barvo,
jedla z dobrim tekom in prebavljala brez težave. Nato sva naredili dolg sprehod, ne da bi
ji kaj škodovalo.
Da pa so blagoslovi in svetinjice dosegali svoje učinke, je don Bosko po na-
vadi zahteval, kakor smo že drugod omenili, sodelovanje tistega, ki je prosil za
zdravje:
1. S prejemom spovedi in obhajila vzpostaviti stanje posvečujoče milosti. Preden
je Jezus ozdravil mrtvoudnega, je dejal: »Oh, človek, odpuščeni so ti grehi.«

54.7 Page 537

▲back to top


BiS 8 — 63. poglavje
537
2. Storiti kako dejanje krščanske ljubezni, kajti prerok Izaija pravi v 58. po-
glavju: »Klical boš Gospoda in on te bo uslišal, dvignil boš svoj glas in on ti
bo povedal: Tukaj sem, da ti pomagam, ker si odprl svoje srce lačnemu in si
potolažil žalostno dušo.«
3. Zaupna in vztrajna molitev: Prosite in se vam bo dalo.
Dejanje krščanske ljubezni, ki ga je mati Božja Marija jasno nakazala, je
bilo usmiljenje do dečkov, ki jih je zbiral don Bosko, in gradnja cerkve v Valdo-
ccu. Tudi zunaj Italije so vedno bolj spoznavali voljo Kraljice angelov in ljudi, in
gospa Marija de Lorette Guttierrez de Estrada je don Bosku iz Pariza 26. aprila
1867 takole pisala:
»Ker sem slišala, da se v Turinu zida svetišče na čast Mariji Pomočnici, vam
pošiljam 50 lir in vam priporočam v molitev mojega že tri mesece težko bolne-
ga očeta.«

54.8 Page 538

▲back to top


64.
poglavje
Zaslužena pohvala nekega prijatelja – Don Bosko tiska svoje knjige s
papeževo odobritvijo – Zarota proti katoliškemu branju – Don Bosko uniči
pisma, ki bi lahko škodovala njegovim sovražnikom – stoletnica svetega
petra, naznanjena Kongregaciji za indeks – Zapiski konzultorja za ta zvezek
– Sveta kongregacija ukaže don Bosku, da dá v natis novo, popravljeno
izdajo – Ljubeznive papeževe besede za don Boska – Katoliško branje:
papeški blagodati človeštvu – Don Bosko zaupa piemontskim patricijem
svoja pisma za Rim – Don Bosko piše kardinalu Antonelliju o prekinjenih
razgovorih o imenovanju škofov in svetuje nekaj imen za bodoče škofe
– Kardinalov odgovor – Pij IX. se obrne na Napoleona, da bi nagovoril
italijansko vlado, da bi razpravljala o imenovanju škofov na izpraznjene
sedeže – Don Boska doleti naloga, da spet vzpostavi te razgovore
Dva meseca po svoji vrnitvi iz Rima je don Bosko naročil ponatis svoje
knjige, ki je izšla 1856 z naslovom Življenje sv. mučenca Pankracija z dodatkom
opisa svetišča, ki je njemu v čast postavljeno blizu Pianezze. Glavni cilj ponovne
izdaje tega življenjepisa je bila njegova ljubezen do mladega mučenca in do nje-
govega svetišča. Istočasno pa je želel pokazati znamenje svojega spoštovanja do
rektorja cerkve. Bralec se brez dvoma spominja zakristana v chieriški stolnici,
ki ga je don Bosko, takrat študent, poučeval latinščino, da je lahko oblekel kleri-
ško obleko, in ki ga je nato še učil filozofijo in teologijo. Prav tega moža je sedaj
don Bosko v tej novi izdaji posebej poveličeval.
»V teh zadnjih časih so to svetišče popolnoma obnovili, olepšali, okrasili,
obogatili in razširili po prizadevanju gorečega rektorja gospoda Karla Palaz-
zola, ki tukaj redno prebiva. Med šolskim letom poučuje katekizem in šolske
predmete okoliške otroke, ki bi sicer le s težavo mogli hoditi v šolo v Pianezzo.

54.9 Page 539

▲back to top


BiS 8 — 64. poglavje
539
Vsak dan daruje sveto mašo in blagoslavlja vse, ki se zatekajo k njemu, in je ved-
no pripravljen spovedovati. Ob praznikih pa poskrbi, da je tam zadostno število
spovednikov za izredno veliko romarjev, ki pridejo tja iz pobožnosti do našega
svetnika, ki je na tem mestu pretrpel mučeništvo, in se je zgodil čudež, ki je dal
povod za gradnjo svetišča, kjer katoliška Cerkev obhaja njegov praznik.«
Postopoma je dal ponatisniti še druga svoja dela in obenem pisal nova. V
tem svetem prizadevanju ga je spodbujal sam papež Pij IX., ki je bil ves zanj in
je dobro poznal njegove najskrivnejše misli. Če bi vedel, da bi bilo, karkoli je že
napisal, proti katoliški veri in proti spoštovanju papeža, bi bil pripravljen obso-
diti vse svoje spise in bi se popolnoma odpovedal pisanju.
To je bila vedno njegova odločna volja. Toda nekaj njegovih nasprotnikov
v Rimu, ki so se čutili užaljene, se je zbralo v zvezi južnoitalijanskih provinc,
drugi pa proti Katoliškemu branju. Postavili so si za cilj, da bodo dosegli pri
Kongregaciji za indeks obsodbo Stoletnice svetega Petra in s tem močno oško-
dovali njenega pisatelja. S to obsodbo bi potem vrgli dvom na vsa don Boskova
natisnjena dela. Strast je zatemnila njihovo pamet. Gotovo niso mogli prebrati
in preštudirati v tako kratkem času 154 zvezkov, ki so sestavljali zbirko Branja.
Med pisatelji je bilo veliko zelo znanih imen. Prav tako se niso ozirali, da so bili
zvezki namenjeni preprostemu ljudstvu, pisani v slogu in na način, da jih je
lahko do razumel.
O vseh teh namenih je don Bosku poročal kak zvest prijatelj. Na njegov na-
slov pa so prihajala tudi žaljiva pisma, toda on jih je s preudarno previdnostjo
uničeval. To je delal iz obzira do samih piscev, kajti nikakor ni hotel, da bi njiho-
vo dobro ime moralo trpeti, pa tudi zato, da taka pisma ne bi prišla v roke komu
v oratoriju in bi mogoče vzbudila jezo, ki bi prihajala iz velikega spoštovanja, ki
so ga njegovi sinovi imeli do njega.
Medtem ko so napori, da bi si priboril lastninsko pravico do Katoliškega
branja, nakazovali prve uspehe, kakor smo že poročali, je hudič skušal od dru-
ge strani napasti to previdnostno zbirko. In po tolikerih velikih zmagoslavjih
je Gospod dopustil, da bi Božjega služabnika doletela velika bridkost. Juditina
knjiga 2 pravi: Vsi, ki so ugajali Bogu, so morali iti skozi množico preizkušenj.
Še preden se je don Bosko napotil v Rim, so ti gospodje predložili Sveti
kongregaciji za indeks pobudo, da naj bi preverila knjižico Stoletnica, ki jo je
sam papež pohvalil.
Kongregaciji zlonamerna prošnja ni ostala prikrita in je dala knjižico v pre-
gled kanoniku Piu Delicatiju, profesorju cerkvene zgodovine na Apollinaru, ki
je 21. marca 1867 takole predstavil svojo sodbo:

54.10 Page 540

▲back to top


540
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
O knjižici, ki nosi naslov Stoletnica sv. apostola Petra z življenjem istega prvaka
apostolov in tridnevnico kot pripravo na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, ki jo je na-
pisal duhovnik Janez Bosko. Turin – 1867.
S tem delcem duhovnik Bosko želi svoje bralce povabiti, da bi razmišljali o velikih de-
lih poglavarja apostolov in pripravili svoje duhove za vredno obhajanje skorajšnje oble-
tnice njegove smrti. Brez dvoma je vreden pohvale ta namen in nadvse vzvišen cilj, ki ga
hoče doseči. Vendar se zdi, da delca ni mogoče oprostiti cenzur zaradi nekaterih trditev,
ki jih vsebuje.
Najprej zato, ker se brez dvoma neizpodbitna dejstva Svetega pisma mešajo s pripo-
vedmi, ki so vzete iz negotovega izročila ali apokrifnih virov, ne da bi razlikoval njihovo
vrednost, in obojim pripisuje isto zanesljivost. Tako za primer navajamo stran 102, kjer je
govor o sv. Petru, ki je šel v Antiohijo ustanovit Cerkev in pri tem naletel na veliko oviro v
guvernerju Teofilu, ki ga je dal vreči v ječo in mu je za sramoto dal odrezati lase tako, da
mu je ostal na glavi krog v obliki krone, in mu dal vedeti, da je to začetek venca ali duhovni-
škega kroga pri cerkvenih osebah. Podobno tudi v poročilu čudežne osvoboditve sv. Petra
iz ječe, v katero ga je dal zapreti v Jeruzalemu Herod, na strani 126 nadaljuje, da se je
apostol napotil v hišo neke Marije, kjer je živela deklica z imenom Rosa, ki je presenečena
zagledala Petra, za katerega je mislila, da je v ječi. Ne da bi odprla vrata, je stekla k svojim
gospodarjem, ki ji pa niso verjeli, ker so vedeli, da je v ječi, in jim pripovedovala, da je zunaj
sv. Peter. Medtem pa je Peter trkal na vrata in tako dolgo zagotavljal, kdo je, da so mu prišli
odpret in se tako prepričali o čudežu, ki ga je naredil angel. Na strani 132 se z gotovostjo
trdi, da je Tiberij sklenil Jezusa Kristusa postaviti med rimske bogove, da pa se je senat, ko
ga je cesar vprašal za svet, temu uprl. Na strani 152 se zatrjuje, da se je sv. Petru posrečilo
obuditi od mrtvih človeka, nad katerim se je Simon Mag brez uspeha trudil, da bi ga oživil.
Na strani 157 se prikazuje kot neizpodbitno dejstvo vzpon in padec Simona Maga v zelo
zanimivih okoliščinah, kar pa nikakor ni dokazano, kakor bi pisatelj to rad prikazal. Na
strani 164 se prav tako prikazuje kot gotovo dejstvo, da se je sv. Peter na željo vernikov
hotel izmakniti preganjanju kristjanov v Rimu in je zato pobegnil iz mesta. Toda ko je bil
zunaj mesta, je spremenil odločitev zaradi glasu Odrešenika, ki se mu je prikazal na poti.
Poleg teh pripomb naj še omenimo nekatere negotove trditve bodisi glede evan-
geljske zgodovine, bodisi glede teološkega nauka. Prava pomanjkljivost glede na evan-
geljsko sporočilo je trditev na strani 17, kjer je rečeno, da so apostoli pridigali že v času,
ko so bili v stiku z Odrešenikom, se pravi, preden so dobili slovesno naročilo euntes docete
(pojdite in učite) in preden so prejeli Svetega Duha. Bolj natančno govori pisatelj na stra-
ni 69, kjer se zdi, da je pozabil na zgornjo trditev, in meni, da je tedaj sv. Peter poln svetega
navdušenja začel prvič oznanjati Jezusa Kristusa. Vsekakor pa ni v skladu s cerkvenim
naukom trditev na strani 217, da je kršenje katere koli Božje zapovedi tudi že prestopek
kake verske resnice. Iz tega bi sledilo, da greši proti veri, ki se pregreši proti kaki Božji
zapovedi. Pisateljeve besede, kjer se to trdi, se glasijo: Naša vera mora biti celostna, obse-
gati mora vse člene naše svete vere. Vse verske resnice je razodel Bog. Zato tisti, ki zanika

55 Pages 541-550

▲back to top


55.1 Page 541

▲back to top


BiS 8 — 64. poglavje
541
samo en člen, zanika tudi Boga, zato tisti, ki pravi, da ljubi svojega bližnjega in imenuje po
nemarnem Božje ime, ali kdor spoštuje svoje starše in se polašča imetja koga drugega ali
se predaja nečistosti, zaničuje zakramente in prezira svetega očeta, namestnika Jezusa
Kristusa na zemlji, ta, pravim, krši kak člen veroizpovedi in s tem zanika tudi druge.
Drugo tako mesto, ki zasluži posebno pozornost, je na strani 192, ki govori o prihodu
sv. Petra v Rim. Čeprav pisatelj ne dvomi, to dejstvo utrjuje z veči dokazi, vendar o naravi
tega dogodka razmišlja na čisto svojski način: »Zdi se na tem mestu primerno, da mimo-
grede dam nasvet vsem tistim, ki govorijo ali pišejo o tej stvari, da naj tega dogodka ne
štejejo za versko ali dogmatično dejstvo. To velja tako za katoličane kakor za protestan-
te.« Trditev, da prihod sv. Petra v Rim nima verskega in dogmatskega pomena in da s tem
izključuje vsako versko in dogmatsko povezavo, je velika teološka zmota, ki brez dvoma
žali verski čut vernikov. Resda je to dejstvo zgodovinsko in se sijajno izkazuje s kritičnimi
argumenti, vendar ima tesen odnos s strogo verskim in dogmatičnim, je predpostavka ali
zgodovinski temelj dogmatičnega in verskega, namreč primata rimskih papežev. Zato so
prihod sv. Petra v Rim branili v vsakem času vsi katoliški pisatelji, tajili pa tisti avtorji, ki
so menili, da bi z zanikanjem tega dejstva mogli ovreči versko resnico primata rimskih
papežev. Prihod sv. Petra v Rim je povezan z dogmo o primatu rimskih papežev, kar jasno
dokazuje učeni Peter Ballerini v svojem delu De vi et ratione primatus (O moči in razlogu
primata) na strani 311: »Če je namreč gotovo, da je bil Peter v Rimu in je umrl na rimskem
sedežu in s tem zapustil svojim naslednikom primat v Cerkvi, potem nujno sledi, da katoli-
čani in cela Cerkev verujejo, da so rimski papeži nasledniki Petrovega primata.« Naš pisa-
telj pa z zelo zmedenimi predstavami in vedno z negotovimi izrazi na imenovanem mestu
piše naprej: »Bog je postavil sv. Petra za poglavarja Cerkve in to je verska resnica. Da je
potem sv. Peter izvajal to oblast v Antiohiji, Jeruzalemu, v Rimu in drugje, je prepuščeno
zgodovinskemu razmišljanju in nima z vero nikakršnega opravka.« Iz tega je razvidno, da
je treba imeti za versko resnico primat, ki ga je Jezus Kristus izročil Petru. Vendar pa je
verska resnica tudi to, da se primat nadaljuje v rimskih papežih. Zato zaradi te dogme ni
vseeno, ali je Peter prišel v Rim ali ne, ker je tukaj ustanovil svoj sedež in s tem pokazal, da
se njegov primat razteza tudi na rimske škofe in velja za vso Cerkev.
Zaradi zgoraj navedenih pripomb bi bilo umestno, da bi iz utemeljenih razlogov iz-
rekli proscribendum donec corrigatur (prepovedano, dokler se ne popravi). V tem prime-
ru bi morali spodbuditi pisatelja, da bi svojo knjižico popravil, ali bolje, popolnoma na
novo napisal.
Končno pa to moje mnenje podrejam modremu in avtoritativnemu presojanju te Sve-
te kongregacije.
kanonik Pio Delicati, konzultor
21. marca 1867
Prefekt Svete kongregacije za indeks je bil njegova eminenca kardinal Lud-
vik Altieri, škof v Albanu. Seji pa je predsedoval njegova eminenca kardinal An-

55.2 Page 542

▲back to top


542
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ton Maria Panebianco iz reda manjših konventualcev, prefekt Svete kongregaci-
je za odpustke in svete relikvije.
Sveta kongregacija je razpravljala o predlogu, vendar ga ni odobrila v nje-
govem sklepu, temveč se je omejila na to, da po turinskem nadškofu Božjemu
služabniku sporoči sklep z odredbo, da naj povedano upošteva pri prihodnji
izdaji. Tako je odločil papež Pij IX., ki je nekomu, ki je predlagal prepoved knji-
žice, odgovoril:
»Tega pa že ne; ubogi don Bosko! Če je treba v knjigi kaj popraviti, potem
naj se popravi v naslednji izdaji.«
In mi, ki se vračamo na dolgo razpravo v naslednjih poglavjih, bomo vedno
bolj občudovali ponižnost in svetost Božjega služabnika don Boska.
Medtem pa je on nadaljeval opevanje zaslug papeštva. Naslov knjižice Kato-
liškega branja za mesec maj se je glasil: Dobrine, ki so jih papeži dali človeštvu.
Razgovor med mladim fantom in njegovim župnikom. Izpod peresa duhovnika
Petra Boccalandra, rektorja cerkve sv. Marka v Genovi.
Knjiga ima naslednja poglavja: Papeži so počlovečili človeško družbo. Pa-
peži so obranili Italijo pred zasedbo barbarov. Papeži so omilili germanski
despotizem. Papeži so podpirali znanost in umetnost. Nimajo prav tisti, ki go-
vorijo proti ravnanju papežev. Papež Pij IX. nikakor ni največji sovražnik Italije.
Umestnost, pravica in Božja volja v tem, da papež poseduje neodvisno ozemlje.
V dodatku so vernike vabili k molitvi za spreobrnjenje Judov.
V teh mesecih so bile na papeža usmerjene misli odličnejšega dela turin-
skega plemstva in mnogi izmed njih so se že takrat odpravljali v Rim, da bi se
primerno nastanili, bili navzoči pri slovesnih obredih pri sv. Petru in bi se pri-
merno poklonili svetemu očetu. Nekaterim izmed teh gospodov je don Bosko
zaupal zaupna pisma, nalovljena na ugledne družine rimskih dobrotnikov, ki so
ga vpraševali za svet, prelatom v zadevi salezijanske družbe, kardinalu Anto-
nelliju v isti zadevi in za imenovanje novih italijanski škofov.
S podobnimi naročili se je obrnil tudi na kneginjo De La Val Montmorency
– De Maistre, ki je prebivala v Borgu Cornalese pri Villastellonu.
Turin, 1. maja 1867
Velezaslužna gospa kneginja!
Ne vem, ali vas bom mogel še osebno pozdraviti, preden se boste odpravili v Rim.
V vsakem primeru vam izročam zavoj pisem. Pismo, namenjeno kardinalu Antonelliju, je
zelo pomembno. Če ga ne boste mogli osebno oddati, ga vrzite v kateri koli nabiralnik in bo

55.3 Page 543

▲back to top


BiS 8 — 64. poglavje
543
gotovo hitro prišlo, kamor mora. Druga pisma so priložena k pismu markize Villarios, da
jih bo izročila naslovnikom. Če boste imeli priložnost govoriti s to gospo, naj vam izročim
en izvod sv. Frančiške Rimske.
Bog naj vas blagoslovi in Gospodov angel naj vas spremlja in vas brani na vseh vaših
potih, postankih in vrnitvi.
Bodite tako dobri in pozdravite družino gospoda grofa Evgenija in gospoda Franči-
ška, ki jima želim vse najboljše na duši in na telesu. Molite tudi zame, ki vas vdano pozd-
ravljam. Vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Kardinal Antonelli mu je takole odgovoril:
Veleugledni gospod!
Če do sedaj nisem odgovoril na pismi vaše uglednosti z dne 20. marca in 5. aprila te-
kočega leta, si lahko mislite vzrok, saj dobro poznate goro opravkov, ki jih mora opravljati
moje ministrstvo.
Kar se tiče vašega prvega pisma, je odgovor na to, kar je bilo pisano v zadevi mons.
Berardija. Stvar obravnava Sveta kongregacija za škofe in redovnike. Za zdaj vam ne mo-
rem povedati kaj več kot tisto, kar sem vam že sporočil: gotovo ste se lahko prepričali, da
sem skušal obrniti posebno pozornost na opombe, ki ste jih vi poslali, o čemer so govorila
pisma in dopisi.
Iz drugega pisma sem zvedel za splošno navdušenje za imenovanje škofov.
To nas vse zelo veseli, potem ko smo se toliko trudili, da bi oskrbeli škofije z vrednimi
pastirji, ki so zlasti v teh časih našim škofijam tako zelo potrebni. Taka zavzetost je porok
za namene, ki so sem pripeljali dva duhovnika, nosilca omenjenega pisma. Ob tej prilož-
nosti naj omenim posebno skrb, ki jo Sv. sedež na splošno namenja zasedbi prostih škofij-
skih stolic, in kako ga žalosti dejstvo, da se je polegla zavzetost, s katero so se na začetku
lotili te zadeve, ki je vzbujala toliko lepega upanja.
Zato bi bilo želeti, da bi s previdnim in ustreznim vplivanjem skušali odpraviti nas-
talo mrtvilo.
Nikakor nisem pozabil vzeti v pretres vaših nadaljnjih predlogov za imenovanja,
zlasti še v korist velezaslužnega prelata, ki si toliko prizadeva za korist nezasedenih škofij.
Na posebnem listku bom zapisal opažanja, ki bi prišla v poštev ob dani priložnosti.
Ko se vam iz vsega srca zahvaljujem za vaš spomin pred Najvišjim, vam v zameno
zagotavljam, da tudi jaz prosim za vas in izrabljam priložnost, da vam zagotovim svoje
globoko spoštovanje.
Vaše uglednosti resnični služabnik G. C. Antonelli
Rim, 4. junija 1867
Njegova eminenca je don Bosku dal vedeti, da bi bilo prav, če bi kaka sposob-
na in vplivna osebnost prevzela pobudo za nadaljevanje prekinjenih pogovorov.
Videli bomo, kako je Božji služabnik sam na lastno pobudo storil potrebne korake.

55.4 Page 544

▲back to top


544
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Don Bosko je kardinalu državnemu tajniku priporočil mons. Balma, nad-
škofa iz Tolemaide 'in partibus infidelium'33 (v deželah nevernih), ki je pozneje
dobil nadškofijsko stolico v Cagliariju. Predložil je še druga imena, ker je bilo
tudi v Piemontu še nekaj praznih škofijskih sedežev. Mogoče je že od takrat
mislil na kanonika Degaudenzija za Vigevano, kanonika Rosaza za Suso, mons.
Manacordo za Fossano. Božji služabnik je hotel obdržati živo zavzetost za tako
pomembno zadevo in zato ni opustil nobene priložnosti, četudi zelo majhne, za
tako pomembno zadevo.
Na tak način je skušal potolažiti papeža, ker je poznal njegovo izredno skrb
za zveličanje duše.
Pij IX. se je v pravem junaškem dejanju ponižnosti obrnil 13. maja 1867 na
cesarja Napoleona, da bi pripravil vlado v Firencah na obnovitev razgovorov za
zasedbo praznih škofijskih sedežev. Dejal je: »Ne moremo misliti brez zgraža-
nja na dejstvo, kako so za vzgojo mladine izbrani duhovniki in redovniki odpad-
niki in določeni laiki, deloma brezverci, ki imajo namen kvariti mladino. Beseda
vašega veličanstva bi mogla vzbuditi voljo italijanskih oblastnikov, da bi očistili
kraje pouka te gnusobe.« Papež je pisal v tem smislu Napoleonu, ker se mu je
to zdelo bolj pametno in koristno, kot da bi se prepiral z italijanskimi ministri.
Napoleon mu je 18. junija 1867 odgovoril, da ne bo pozabil v Firencah ome-
niti njegovih nasvetov, da pa si malo obeta, ker je tam »zelo težko dati veljavo
pameti in sprejeti nasvete, za katere niso zainteresirani«.34
Čeprav je Napoleon predložil svoje nasvete, niso imeli nikakršnega uspeha.
Pač pa so imeli veliko boljši učinek don Boskovi nasveti in z njimi, kakor bomo
pokazali, vseh italijanskih Cerkva, ki so ostale brez pastirjev. Vsi škofijski sedeži
brez zasedbe so odložili žalno obleko in so sprejeli svoje prelate.
33 Izraz za škofa, ki je moral zapustiti prejšnjo škofijo, ohranil njen naslov, sprejet pa je v drugi (op. prev.).
34 BALAN, Storia d'Italia, VII. zv., stran 1050.

55.5 Page 545

▲back to top


65.
poglavje
Don Bosko v Caramagni: čudovite ozdravitve; uresničena napoved; pohvala
don Rui in drugim sodelavcem; gre v Saluggio – Dopis vitezu v Rimu; mu
pošlje pisma za razne naslove; končana zadeva s Katoliškim branjem z
Ivreo; napoved prihodnjih smrti in drugih, ki se bodo zgodile v oratoriju;
dela na novi cerkvi in milosti Božje matere Marije; sprejme sporočilo in
odlok Svete kongregacije za indeks – Pismo nadškofu – Nasvet kanonika
Gastaldija in vikarjevo dovoljenje, da sme don Bosko pripraviti zagovor
– Misli, ki so verjetno v teh dneh skrbele Božjega služabnika – V Rimu
pričakujejo don Cagliera – Duhovne vaje fantov
Najdenje svetega križa je v Caramagni slovesen praznik in don Bosko
se je odpravil tja v spremstvu klerika Jakoba Costamagna, brata Alojzija, ki ga
je tako vroče vabil, da bil imel tam slavnostni govor. Sprejeli so ga kot angela,
poslanega iz neba: zvonjenje zvonov, pokanje možnarjev, godba na pihala. Sto-
rili so vse, da bi ga čim bolj slovesno sprejeli in počastili.
Kar bomo povedali, smo zvedeli od zgoraj imenovanega klerika Costama-
gna, ki nam je naslednji dan opisal vse, kar je videl in doživel, ter nam 5. no-
vembra 1888 poročal iz Buenos Airesa, ko je bil duhovnik in misijonar. Za to
poročilo je bil pripravljen tudi pričati pod prisego.
Bilo je 3. maja 1867. Don Bosko je prišel v mojo rojstno vas Caramagno,
imel slavnostni govor o najdenju sv. križa v oratoriju, ki nosi naslov Svetega
križa in je nato ljubeznivo sprejel povabilo moje matere na kosilo. Don Bosko je
prišel že večkrat v Caramagno, toda tokrat je bilo zadnjič. Po kosilu se je dvojno
dvorišče napolnilo z ljudmi, ki so zahtevali blagoslov Božjega služabnika. Don
Bosko je rade volje prišel v spremstvu mene in mojega brata Alojzija, ki bi rad
videl kak nebeški čudež na tej naši zemlji.

55.6 Page 546

▲back to top


546
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Prva oseba, ki se je predstavila don Bosku, je bila neka uboga ženska, že
močno v letih, vsa klavrna, ki se je s težavo premikala na dveh berglah. Slišala
je govoriti o učinkovitosti don Boskovih blagoslovov in je upala na čudež. Tedaj
sem začel nadvse pozorno opazovati vse, kar se je dogajalo v oddaljenosti ene-
ga metra, in sem bil priča dvogovora in nato še čudeža.
»Kaj želite, moja dobra ženica?«
»Oh, don Bosko, imejte sočutje z menoj. Podelite tudi meni svoj blagoslov.«
»Zelo rad. Toda ali imate vero v mater Božjo Marijo?«
»Da, da, pa še kakšno.«
»Torej jo prosite in vam bo podelila milost,« je nadaljeval don Bosko.
»Prosite vi, ki ste svetnik. Jaz ne znam dobro moliti.«
»Treba je, da moliva oba.«
»Storila bom, kar mi boste rekli.«
»Pokleknite torej.«
»Oh, don Bosko, toliko časa je že, odkar ne morem poklekniti. Obe nogi sta
mi ohromeli.«
»Nič za to, pokleknite.«
Da bi ubogala, se je ženska oprla na obe bergli in se poskušala po eni spus-
titi na zemljo. Toda don Bosko jo je prijel pod pazduho in za roke in odločno
dejal:
»Ne tako, pač pa tako! Pokleknite, kakor se spodobi.«
Med množico je zavladala popolna tišina. Ni bilo slišati niti diha. Bilo je
navzočih šeststo in več ljudi. Ženska se je kakor po čudežu znašla na tleh in med
jokom ponavljala:
»Oh, don Bosko, kako naj molim?«
»Ponovite za menoj,« je odgovoril don Bosko, »trikrat zdravamarijo na čast
Mariji Pomočnici.«
Ko sta skupaj odmolila tri zdravamarije, se je tista ženska dvignila, ne da bi ji
kdo pomagal, ne da bi čutila bolečine, ki so jo mučile že nekaj let. Don Bosko ji je
s svetim smehljajem položil obe bergli na rame in ji rekel: »Pojdite, draga ženica,
in imejte vedno radi Marijo Pomočnico.« Srečnica se je vsa zadovoljna napotila
skozi množico ljudi proti domu ter se zahvaljevala materi Božji Mariji in svojemu
dobrotniku. Ljudje, ki so do tedaj v popolni tišini zadrževali dih, so glasno in spro-
ščeno vzdihnili »oh« in se zagnali proti don Bosku, ki je moral dolgo blagoslavljati
in tolažiti. Starko so potem videli hoditi veselo in sproščeno po vasi. Zaradi visoke
starosti je hodila s palico. Moj brat Alojz je bil prav tako priča dogodka.
Vzrok tolikega navdušenja in izbruha vere je bil glas, ki se je razširil, češ da
je pridigar svet duhovnik. Naslednjega dne so don Boska povabili na obisk k

55.7 Page 547

▲back to top


BiS 8 — 65. poglavje
547
neki ženski, ki je že dolgo ležala v postelji zaradi raka. Potem ko jo je spodbudil,
da bi zaupala v Marijo Pomočnico, jo je blagoslovil in ji naročil, da mora nas-
lednji dan vstati, pojutrišnjem, v nedeljo, iti z doma k sveti maši, čez en mesec
pa priti v Turin, kjer bi se z darom zahvalila Mariji Pomočnici. Nekaj trenutkov
potem ko je don Bosko zapustil sobo, se je bolnica čutila rešeno vseh tegob;
pozvonila je, prihiteli so vsi člani družine in ona je pred vsemi povedala, da je
ozdravela. Vstala je, odšla od doma, se napotila takoj v župnijsko cerkev in se
zahvalila Mariji. Še preden je don Bosko odšel, se je na začudenje vseh odpravi-
la k njemu in mu izročila obljubljeni dar, ki je znesel 3000 lir. Tudi o tem imamo
pisno poročilo gospoda Alojzija Costamagna, ki pripominja:
»Po teh dveh dogodkih in še katerem drugem, ki ga zaradi pomanjkanja
časa in prostora opuščamo in katerih priča sem tudi vedno jaz, se je moral don
Bosko proti večeru odpraviti nazaj v oratorij. Toda cesta je bila polna ljudi, ki
so ga hoteli videti, in so mu zapirali pot. Niso ga pustili naprej, dokler niso vsi
pokleknili in jim ni podelil svojega blagoslova.«
Ko je Božji služabnik zapuščal ta kraj, je izgovoril preroške besede. Mlinari-
ca po imenu Allaria je postavila predenj svoji dve hčerki: eno, ki je bila stara 12
let in je bila pridna, mirna, preprosta in zelo pobožna, in drugo, štirinajstletno,
po naravi zelo živahno in vsaj na videz brezobzirno in poredno. Mati je postavi-
la mlajšo hčerko na don Boskovo desnico, starejšo pa na njegovo levico in pro-
sila, da bi ju blagoslovil. Toda na njeno začudenje je Božji služabnik spremenil
deklicama mesto in se obrnil k starejši: »Ta tukaj,« je dejal, »bo postaja redov-
nica in bo dosegla visoko stopnjo popolnosti in svetosti.« Navzoča je bila tudi
Uršula Camisassa, ki je pozneje pristopila k hčeram Marije Pomočnice. Bila je
vrstnica starejše hčerke in je jasno slišala don Boskove besede, ki so jo navdale
z začudenjem in so se jim začudile vse navzoče. Dejansko je njena prijateljica
vstopila k jožefinkam v Turinu. Ko je umrla v Braju, je sama Camisassa slišala
dekana Appendinija brati župnikovo pismo, ki je naznanilo smrt in v katerem
je bilo zapisano: Umrla je presenetljivo lepe smrti, kajti ta redovnica je dosegla
visoko stopnjo popolnosti in svetosti. – Besede, ki jih je napovedal don Bosko.
Don Jakob Costamagna, ki je bil pozneje posvečen v škofa, je, potem ko je
potrdil, kar smo tukaj povedali, leta 1893 pisal: – Na večer 3. maja 1867 mi je
don Bosko na vlaku, ko sva se vračala v Turin, odprl svoje srce in se veselil, ker
mu je Gospod naklonil toliko milosti, in zlasti še, ker mu je podaril toliko mladih
sodelavcev z odličnimi sposobnostmi. Navedel je Duranda, Francesia, Cagliera,
Cerrutija, Bonettija, Albera, Ghivarella itn. itn. Dodal je: »Ta je odličen slovničar,
oni nadarjen literat, ta glasbenik, drugi pisatelj, teolog, drugi velik svetnik itn.

55.8 Page 548

▲back to top


548
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
itn.« Za nekatere je navedel posebne sposobnosti, v katerih so se pozneje odli-
kovali in za katere še nihče ni vedel. Ko je tako našteval, je prišel do don Rue in
dejal: »Glej, Jakob, če bi mi Bog rekel: 'Pripravi se, ker boš moral umreti. Izberi
si svojega naslednika, ker nočem, da bi delo, ki si ga začel, propadlo. Prosi za
tega svojega naslednika, kolikor hočeš milosti, kreposti, darov in karizem, za
katere misliš, da so mu potrebne, da bo mogel vredno nadaljevati tvoje delo,
ker mu jih bom vse podelil…'« Tukaj je prekinil govor in po kratkem premoru
dodal: »Rečem ti, da ne vem, kaj naj bi prosil Gospoda v ta namen, kajti vse to
vidim, da je že uresničeno v don Rui.«
Iz Turina, kakor bomo povedali pozneje, se je don Bosko napotil v Saluggio,
kamor ga je župnik klical na posvet o nekaterih pomembnih zadevah, ki jih je
imel z nekaterimi župljani. Ko se je vrnil v oratorij, je pisal vitezu Oregli, ki je bil
na poti v Rim, pomembno pismo, ki ga je treba pozorno prebrati:
Predragi gospod vitez!
Prejel sem vaša pisma in takoj dal narediti, kar je tam naročeno. Vesel sem vašega
potovanja in sem to sporočil fantom, ki so novico veselo sprejeli in zaploskali.
Prilagam nekaj pisem in vam naročam, da jih zalepite. Polagam jih v poseben ovitek,
na katerem je napisan naslov.
Zadeva Katoliškega branja je končno rešena v napovedanem smislu. To se je zgodilo
prvi dan meseca maja.
Z mojim zdravjem je vse v redu, razen vrtoglavice, ki se me pogosto polašča. Mladi
Depaoli, vaš nekdanji gojenec, je po dolgi in težki bolezni, ki jo je potrpežljivo prenašal,
potolažen s tolažili vere umrl na začetku marca. Ciprijan Fogliani je kot svetnik umrl na
svojem domu nekaj pred veliko nočjo. Finino pa je tu v oratoriju umrl po veliki noči. Gla-
dini je dan po veliki noči umrl v Lanzu. Čez nekaj dni vam bom poročal še o drugih smrtih,
vendar se ne bojte zase, ker še ni prišla vaša ura.
Dela v cerkvi napredujejo zares presenetljivo. Čudeži Marije Pomočnice pred vašim
odhodom so nič v primeru s tem, kar se dogaja sedaj po vašem odhodu. Jaz vam o tem ne
morem pisati, ker sem sam vpleten v to zadevo. Veselimo se, toda veselimo se v Gospodu.
Ko boste prišli v Rim, obiščite najprej don Emilija Ruggerija, hišnega učitelja v hiši
Grazioli. Veliko se je trudil za loterijo in mi poslal rokopis za Katoliško branje, za katerega
bi rad, da bi ga izdali v elegantni obliki. Pobožen človek, vendar mu je treba ustreči.
V tem trenutku prejemam pisma, ki so naslovljena na našega novega nadškofa, v
katerem mu je sporočeno, da so me skušali dati na indeks zaradi Stoletnice sv. Petra. Toda
Kongregacija za indeks se je omejila na nekaj popravkov, ki niso točno opredeljeni, in to v
prihodnji izdaji in ponatisu. O tem so mi govorili v Rimu, pa tudi potem ko sem od tam že
odšel. Neka meni zelo prijateljsko naklonjena oseba mi je povedala razlog: ker sem v Rimu
preveč po domače kramljal z jezuiti. Toda o tem največja previdnost in molk! Poslal vam
bom prepis vsakega dopisa, kar bo koristilo patru Oregli.

55.9 Page 549

▲back to top


BiS 8 — 65. poglavje
549
Sicer nam gre tukaj kar dobro in tegobe življenja nam še bolj pomagajo, da mislimo
na srečo v nebesih. Fiat!
Pozdravite vse prijatelje in znance. Ne bom našteval njihovih imen. Bodite do monsi-
njorja Manacorde zelo ljubeznivi in dobrotljivi. On nam je izkazal in nam izkazuje veliko
dobrega.
Bog naj blagoslovi vas in vaše napore. Imejte me za v Gospodu vdanega prijatelja.
Turin, 9. maja 1867
duh. Janez Bosko
V škofijsko pisarno v Turinu je prišel dopis o odločitvi Kongregacije za in-
deks v zadevi Stoletnice sv. Petra s spiskom opomb konzultorja, ki smo ga že na-
vedli. O tem so obvestili don Boska, vendar mu niso, kot se zdi, izročili seznama
opomb. Ko ga je prejel, je skušal prebrati podpis konzultorja, vendar je uspelo
šele don Rui, ki se je dolgo trudil, da je razvozlal ime kanonik Pio Delicati.
Pismo, v katerem je bil ta dopis, je bilo naslovljeno na novega nadškofa, ki
pa še ni prišel na svoj novi sedež.
Velečastita ekscelenca!
Potem ko so Sveti kongregaciji za indeks predložili v pregled delce z naslovom Stole-
tnica sv. Petra itn. duhovnika Janeza Boska, je sveti zbor presvetlih kardinalov po tehtnem
pregledu in resni razpravi menil, da je treba upoštevati naslednje stališče: turinskemu
nadškofu naj se naloži obveznost, da ukaže pisatelju pripraviti novo izdajo, katere uvod
naj bralce opozarja, da preklicuje vse, kar bi mogel sveti Zbor imeti za popravka vredno
in je navedeno na priloženem spisku (zadržano nadškofu). Ko sem njegovi svetosti papežu
odločitev predstavil v podpis, jo je dne 12. tega meseca tudi podpisal. Sedaj mi po dolžnos-
ti pripada naloga, da to sporočim vaši ekscelenci, da sprejme v zadevi ustrezna stališča.
Obenem izrabljam priložnost, da vas opozorim, da so prišle pritožbe glede mesečne
publikacije pod naslovom Katoliško branje, kjer se objavljajo, če že ne prave zmote, vsaj
besede in dogodivščine, ki namesto da bi vzbujale spodbudo, povzročajo zasmeh in norče-
vanje v svetu, ki se norčuje iz vsega, kar je verskega, zlasti še, če gre za asketske in mistične
spise. Še ne dolgo tega je Sveti sedež obsodil Življenje Jezusa Kristusa, ki je bilo natisnjeno
v Turinu po naročilu naslednikov pokojnega župnika Cunibertija in ga je odobrila tam-
kajšnja škofijska pisarna. V ta namen sem pisal tamkajšnjemu kapitularnemu vikarju, da
naj spravi iz obtoka še obstoječe izvode in da popraviti zmote, ki so tam napisane. Gotovo
se vaša uglednost dobro zaveda, kako zelo moramo biti pozorni pri pregledovanju spisov
verske vsebine, da ne bomo cerkvene oblasti izpostavljali zasmehovanju in preziranju.
S čustvi najglobljega spoštovanja imam čast, da se izrekam za vaše uglednosti poniž-
nega in vdanega služabnika.
fr. Angel Vincenc Modena O. P., tajnik indeksa
Minerva – Rim, 29. aprila 1867

55.10 Page 550

▲back to top


550
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
To so bili učinki spletk ljudi, ki so hoteli spraviti ob dobro ime don Boska
tako, da so vzeli za tarčo Katoliško branje.
Don Bosko se je takoj odpravil h kanoniku Zappati, kapitularnemu vikarju,
in mu izročil, kakor je on zahteval, en izvod Stoletnice sv. Petra. Ko je generalni
vikar govoril o Katoliškem branju, mu je dejal:
»Prebral sem več zvezkov. Mogoče nimam glave na pravem mestu, toda jaz
nimam kaj oporekati. Prav nič. Toliko manj, da bi bilo delo vredno obsodbe.«
Prav tako je dal knjižico v pregled kanoniku Gastaldiju. Po njegovem mne-
nju bi sicer lahko kaj izboljšali, vendar pa ni v njej ničesar, kar bi bilo vredno
obsodbe. Zato mu je, ne da bi pri tem hotel prikrajšati Sveto kongregacijo za
spoštovanje, svetoval, naj pripravi zagovor, ki bi ga mogli predložiti vrhovni ob-
lasti, če bi bilo umestno in če bi ona v to privolila. Don Bosko je prosil za dovo-
ljenje kapitularnega vikarja, in ko ga je prejel, je začel razmišljati o zagovoru.
Opomin in oblika, v kateri je bil opomin izrečen, sta bila hud udarec za
don Boska, ki je imel nežno čuteče srce. Samo njegova velika krepost, njegova
brezmejna vdanost vrhovnemu poglavarju Cerkve in njegova ljubezen do Pija
IX. so mu dale moči, da ga je prenesel. Vendar pa ga je, kljub temu da je kazal
svojo običajno mirnost in vedrost, v določenih trenutkih napadla silna potrtost.
Koliko bolečih misli, ki jih nikomur ni razodel, se je moralo vrstiti v njegovi
glavi in se spletati v krono trnja, ko mu je prišel dvom: »Kaj bi se moglo zgoditi,
če bi se zadeva zvedela v javnosti bodisi zaradi brezobzirne zaupnosti, bodisi
hudobnosti duha, bodisi v Rimu ali v Turinu?«
Zdel se mu je velik madež na imenu ustanovitelja redovne družbe in mogo-
če celo ovira za nadaljnjo odobritev salezijanske družbe in dosego privilegijev,
ki jih je tako vztrajno prosil. In potem ali ne bi pred fanti izgubil del svojega
ugleda v škodo duš in poklicev? In ali se ne bi naselilo nezaupanje tudi v srcih
salezijancev, ki so jih zunanje osebe kar naprej silile, da bi prestopili k škofij-
skemu kleru? In kak udarec za Katoliško branje! Protestanti bi se veselili, ko bi
videli, da so mu izbili iz roke nevarno orožje, ki so ga oni brez uspeha hoteli uni-
čiti. Toda najbolj ga je prizadelo dejstvo, da ga je cela zadeva ranila v najgloblji
vdanosti do papeža, češ da ni branil verodostojnosti Kristusovega namestnika
na zemlji, in to prav njega, ki je bil pripravljen dati za papeža življenje, samo da
mu ne bi povzročil najmanjše nevšečnosti.
Toda Bog, ki je dovolil to preizkušnjo, ni dopustil, da bi njegov zvesti slu-
žabnik prišel ob čast.
Pismo mons. Modene, ki mu je sporočilo odločitev Svete kongregacije, je
nosilo datum 29. april 1867 in do 14. maja ni prišla nobena novica niti v uredni-

56 Pages 551-560

▲back to top


56.1 Page 551

▲back to top


BiS 8 — 65. poglavje
551
štvo Civiltà Cattolica. Pater Oreglia, ki je 14. maja pisal don Francesii in ga prosil
za najpomembnejše novice iz Turina, ni z najmanjšo besedico omenil zadeve, ki
je don Bosku povzročala toliko skrbi.
»Zahvaljujem se vam iz vsega srca za dober spomin, ki ste ga ohranili o meni. Ves
sem iz sebe zaradi vaše ljubeznivosti in dobrote, zlasti še zato, ker ste v Rimu naleteli na
tak sprejem in so ugodili vašim svetim željam in načrtom, medtem ko jaz nisem ničesar
storil, pa ste mi vendar izkazali toliko dobrote in prisrčnosti v znamenje vaše hvaležnosti.
Prav bo, če bo don Cagliero prišel za kanonizacijo. Če ima donum petitionis (dar
prosjačenja), kakor ga imajo svetniki don Boskove hiše, bo naletel na zelo lepe priložnosti.
Potem tudi glasbe ne bo manjkalo. In potem še potovanje gratis (zastonj): z eno besedo,
mora priti.
In Crotti? Lep uspeh pri volitvah za hudobne! Vsekakor je bilo to junaško in omembe
vredno dejanje; in jaz se v svoji malenkosti veselim, da je to dejanje prišlo iz Piemonta.
Star človek se nikdar ne znebi svojih navad. Sem Italijan, toda Piemontčan …
Vimercatija sem videl v Al Gesù na dan sv. Petra Kanizija. Hodil je ob palici, in to kar
pogumno.
Moje pozdrave za don Boska in eno zdravamarijo zame pri Madoni.«
Jezuit pater Oreglia je bil tiste dni ponosen zaradi ravnanja grofa Crotti-
ja, samozavestnega in ponosnega katoličana. Bil je izvoljen za poslanca v spo-
dnjem domu. Ko je izrekal prisego pred celotnim poslanskim zborom, je jasno,
čisto in ponosno izjavil: »Prisegam zvestobo kralju in zastavi, kolikor ne žali
Božjih in cerkvenih zakonov.« Ko ga je predsednik povabil, da bi prisegel brez
omejitve, se je dostojanstveno uprl in bil izključen iz parlamenta.
V oratoriju so se medtem 12. maja, na praznik varstva sv. Jožefa, začele du-
hovne vaje in so se končale 16. maja. Tudi kleriki in kak duhovnik so se jih ude-
ležili, čeprav so imeli jeseni en teden duhovnih vaj samo zase. Božji služabnik je
od jutra do večera spovedoval vse fante, ki so mu hoteli odkriti skrivnosti svoje
duše.

56.2 Page 552

▲back to top


66.
poglavje
Don Bosko zaradi popravkov prekine ponatis Stoletnice sv. Petra – Pater
Oreglia mu piše o tej zadevi – Latinska komedija v oratoriju – Don Boskovi
finančni pomisleki glede šol, ki so mu jih ponudili v Chieriju – Pojasnila, ki
jih je po nasvetu mons. Gastaldija napisal o svojem delcu – Zelo težka noč
– Spodbude mons. Gastaldija – Pojasnila so bila poslana v Rim in z njimi
ponižno pismo Božjega služabnika
Don Bosko, ki se je odločil za ponatis Stoletnice, je dal ustaviti delo v
soglasju s prejetim opozorilom. Don Henrik Bonetti, ki je pri vodstvu tiskarne
v vsem nadomeščal viteza Oreglio, je 15. maja temu poslal poročilo o delu ti-
skarne in med drugim pisal tudi naslednje: »Natisnili so že dve poli Stoletnice
sv. Petra. Nadaljevali bodo, ko bo don Bosko vnesel nekaj popravkov. Kakor mo-
remo ugotoviti, je don Bosku dobro. Sreča za nas. Razen nekaterih sprehodov,
je vedno v hiši.«
Istega dne je prejel odgovor patra Oreglie, kateremu je pisal o prejetem
opominu.
Rim, 15. maja
Velečastiti gospod don Bosko!
Danes je prišel naš Friderik; ko sem mu dal pisma, ki so prišla zanj po pošti, jih je
prebral in mi povedal, kar ste mu vi pisali o zadevi, ki vas sedaj vznemirja, in o čemer ste
mi vi pisali v vašem cenjenem pismu, na katero sem včeraj odgovoril.
Moram vam povedati, da sem, ko ste bili še tukaj, govoril z odličnim don Francesio
o enem odstavku v vaši Stoletnici, ki se mi je zdel malo tvegan. Ta odstavek pravi (citi-
ram po spominu smisel): Sicer pa je verska resnica, da je Jezus Kristus postavil sv. Petra
za poglavarja Cerkve, kar velja za katoličane kakor tudi za protestante itn. Ali pa je sv.

56.3 Page 553

▲back to top


BiS 8 — 66. poglavje
553
Peter prišel v Rim ali ne itn., pa je zgolj zgodovinsko vprašanje in nima z vero nikakršne
povezave.35
Ta odstavek se mi zdi netočen in sem o tem govoril z don Francesio, da bi vas on na
to opozoril.
Ker sem se o stvari hotel točneje prepričati, sem napisal listek patru Cardelli, dopol-
danskemu profesorju teologije na Collegiu Romanu, in ga vprašal, ali je ta trditev, kakor
je napisal neki katoliški avtor (nisem povedal vašega imena, da je bil bolj svoboden v
sodbi) upravičena.
P. Cardella mi je odgovoril s pismom, ki vam ga pošiljam v izvirniku in vas pooblaš-
čam, da ga, če se vam zdi umestno, prepišete in mi potem vrnete izvirnik.
Bistvo tega pisma je namreč, da je to mnenje mogoče zagovarjati. Zato nisem nadalje
vpraševal in se zanimal, ali vam je don Francesia govoril o tem. Ali vam je govoril brez
naglice, ne vem, to pa pomeni, da se za stvar niti zmenil ni.
Toda v Rimu so tudi drugi začeli govoriti o tem. Jaz sicer do danes nisem nič slišal; o
tem mi je govoril Friderik.
Toda kakor hitro je Friderik zapustil mojo sobo, je že prišel z avdience pri papežu P.
Piccirillo in mi povedal, da je papež videl v Civiltà Cattolici članek o Stoletnici in se pri tem
spomnil na don Boskovo knjižico. Dejal je, da je tam zapisan odstavek, ki mu ni ugajal, češ
da ni bilo dobro izraženo in da bi moral don Bosko tisti odstavek odstraniti. Nič ni govoril
ne o indeksu, ne o obsodbi. Vendar se mi zdi, da je moral kak gorečnež govoriti tudi o in-
deksu. Toda iz načina, kako je papež govoril, P. Piccirillo sklepa, da knjiga ne bo obsojena.
Vendar je gotovo: 1. imenovano trditev je po mnenju p. Cardelle mogoče zagovarjati;
2. vendar je neprimerna in 3. da se papežu zdi, da je zmotna in je ni mogoče zagovarjati.
Premislite, kaj bi bilo najbolje storiti. Vsekakor pa je papež govoril o vas kakor vedno
z veliko všečnostjo in dobroto. Bil bi zelo zadovoljen, če bi čim prej dobil v roke popravlje-
no izdajo.
Ni moja naloga, da bi vam dajal nasvete. Zdi se mi pa umestno, da bi v predgovoru
jasno povedali, zakaj je prišlo do nove izdaje, ne da bi obsojali trditev, ki ni obsodbe vre-
dna in celo upravičena, da pa ste jo izpustili kot manj umestno. P. Piccirillo pa meni, da bi
bilo bolje, če bi jo opustili in bi je v predgovoru sploh ne omenjali.
Ker mi je p. Cardella pisal priloženo pismo v naglici in brez veliko razmišljanja, bi se
mogel užalostiti, ker sem pismo dal naprej, zlasti če bi to objavili. Zato vas prosim, da ga
uporabite izključno zase in p. Cardelle ne omenjate.
Oprostite mi naglico in slabo pisavo. Molite zame in me imejte za vašega vdanega
služabnika.
P. Oreglia SJ
Don Bosko ni uporabil odgovora P. Cardelle, kakor smo že poročali.
35 Poglej ton pisma z dne 4. 2. 1867 v 55. poglavju.

56.4 Page 554

▲back to top


554
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Če se je v Rimu o tej zadevi le malo govorilo, pa gojenci v oratoriju in večina
salezijancev razen tistih, ki so zaradi svoje službe morali biti o tem obveščeni, o
stvari niso nič vedeli. Vsi drugi so bili zaposleni s svojim študijem in z latinsko
predstavo, ki so jo pripravljali in za katero je don Francesia napisal naslednje
povabilo:
Johannes Bosco Sacerdos
in Domino Lectori salutem.
Pueri studentes in Ascterio
Cui dedit Sanctus Franciscus nomina,
Agent latinam fabulam novissimam
Decimo sexto Maji, hora secunda
Iure vocatam Deceptores decepti.
Hanc ego nactus occasionem, gaudeo
Quod tibi possiem promere obsequium,
Et quod tu possies videre studia
Quae pro puerulis fovere nitar,
Tu quippe doctior late nominaris.
Melius quo possient litteras arripere
Pueri, quid enim homines solent
Maximi consilii nobis inculcare,
Quam, quos pulcherrimos habent volumina,
Locos certatim memoria dicere?
Mei hoc fecerunt, et postea facturi
Si a te probari praesentia noverint.
Et hanc Rosinii plautinam fabulam
Probe tu dixeris, qui rectius sapit
Veteris verba Plauti ferre in medium,
Et nostris rebus commodius aptare.
Omnibus cum illis ergo, quis libuerit,
Veni, et ipse mihi gratus honor sies
Et meis quos amo pueris gaudium,
Omnem qui lapidem movebunt alacres
Ut lepide, iucunde transigas horam.
Cantabunt, Iupiter! vocibus et tibiis,
Avenis, fistulis, fidibus et tympanis,
Omniaque facient quibus laetaberis.
Cuncta tibi fausta precor a Superis.
Ex aedibus quae vulgo dicuntur: Oratorio di S. Francesco di Sales, Nonis Majis – anno
MDCCCLXVII.
Don Bosko je bil navzoč pri predstavi, o kateri je Unità Cattolica 19. maja
1867 pisala:
Latinska komedija v don boskovem oratoriju
V četrtek tega meseca so v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Turinu mladi dijaki
predstavili latinsko komedijo v verzih. Pri predstavi so bili navzoči mons. Gastaldi, škof iz
Saluzza, mons. Galetti, škof iz Albe, mons. Formica, škof iz Cunea, in poleg njih še veliko

56.5 Page 555

▲back to top


BiS 8 — 66. poglavje
555
profesorjev univerze, licejev in gimnazij. Vsi so se čudili, kako so ti živahni in inteligentni
fantje znali odigrati svoje vloge. Take vaje, ki jih vsako leto večkrat izvedejo ti pridni fan-
tje, so nadvse koristne iz mnogih razlogov in bi bilo dobro, če bi ta zgled posnemali tudi
drugi vzgojni zavodi. Tudi petje je našlo dober odziv pri izobraženih poslušalcih, ki so iz
vsega srca čestitali tem dragim fantom in vsem, ki jih vodijo.
Te predstave in še odličnejši uspehi pri izpitih so vsem pokazali, s kakšno
zavzetostjo so v oratorijski gimnaziji gojili klasični študij. Zato so od časa do
časa prihajale prošnje, da bi don Bosko sprejel vodstvo kakega mestnega kole-
gija. Tokrat je bila to mestna šola v Chieriju. Dogovori niso prinesli nikakršnega
sadu, mi pa objavljamo pismo vitezu Marku Gonelli, da pokažemo, da nevšeč-
nosti, pa naj so bile še tako velike, niso odvračale njegove pozornosti od poslov,
ki jih je imel v rokah.
Predragi gospod vitez!
Če bi vedel, koliko je chieriška občina pripravljena žrtvovati za šole, bi bil pripravljen
narediti študijo, ki bi nam mogla služiti za izhodišče. Če bi se držal državnih meril, bi
potreboval več kot šestdeset tisoč frankov za licej, gimnazijo, tehniško šolo z izprašanimi
učitelji, osnovno šolo s petimi razredi.
Menim, da bi mogli to vsoto spraviti na trideset tisoč, če bi odprli konvikt, za katere-
ga občini ne bi bilo treba nič prispevati.
To je mogoč predlog, ki bi ga morali takole konkretizirati: 1. občinska uprava mora
predlog načelno sprejeti; 2. ustanoviti mora odbor, ki bi o tem razpravljal. Če bi se držali
nekaterih ekonomskih načel, bi mogoče mogli vsoto znižati za 8 tisoč frankov, ne da bi pri
tem trpel pouk.
Sicer pa vi poznate mojo pripravljenost. Kjer morejo prizadevnost, dobra volja in
čisti nameni doseči kaj za večjo Božjo slavo, sem jaz vedno na voljo z vsemi svojimi spo-
sobnostmi.
Z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo me imejte za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 20. maja 1867
duh. Janez Bosko
V teh dneh se je po mnogih molitvah in po posvetovanju z učenimi osebami,
zlasti z novim škofom v Saluzzu, mons. Lovrencem Gastaldijem, začel ukvarjati
z odgovorom na pripombe, ki jih je konzultor Kongregacije za indeks napisal k
njegovi knjižici. Odgovor se je glasil takole:
Pojasnila
k nekaterim opombam, izrečenim Stoletnici sv. apostola Petra
splošna opomba
V vseh svojih spisih, verskih kakor svetnih, sem vedno imel pred očmi obrambo in
podpiranje avtoritete Cerkve in zlasti še rimskega papeža. V pridigah in v publikacijah
vsake vrste sem vedno želel jasno nakazati to izhodiščno načelo naše svete katoliške vere.

56.6 Page 556

▲back to top


556
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ko so mi potem najprej na splošno, potem bolj določno in končno popolnoma jasno ura-
dno sporočili, da je bilo izrečenih nekaj opomb o tem skromnem delcu, me je vest kakor
strela z jasnega neba presenetila in mi povzročila veliko žalost. Izpod mojega peresa naj
bi prišli izrazi, ki so popolnoma proti mojemu najglobljemu občutju. Pozneje sem zvedel,
da pristojna oblast ni imela vseh pripomb za potrebne preklica ali spremembe. Kljub vse-
mu temu bom skušal pripombe pojasniti in upam, da bodo prinesle zaželeno zadoščenje.
življenje sv. petra
Preden sem začel pisati življenje prvaka apostolov, sem prebral stare in moderne pi-
satelje. Kar se tiče biblično vsebino, sem se držal opomb mons. Martinija, čigar pristojnost
vsi priznavajo. Nato sem prebral rimske vire, ki so jih napisali v Rimu, natisnili v Rimu in
dali dovoljenje za tisk v Rimu, zlasti še dovoljenje vodje svete palače. Kot osnovno branje
sem uporabljal letopis očeta cerkvene zgodovine kardinala Cezarja Baronia z opombami
bolandistov in opata Alojzija Cuccagnija. Ta učeni pisatelj je bil rektor Španskega kolegija
v Rimu. Napisal je življenje sv. Petra v treh knjigah, ki jih je posvetil njegovi svetosti Piju
VII. svetega spomina in jih dal natisniti v Rimu leta 1777. Delo je pregledalo več revizor-
jev: p. Ag. Racchini, vodja svete palače in nepremičnin; učeni p. Ximenes, vrhovni predstoj-
nik karmeličanov in konzultor Kongregacije za obrede. On ocenjuje to knjigo kot najbolj
učeno, točno, najbolj katoliško. Prav zato je bil tudi deležen potrdila vodje svete palače in
sveti oče papež je sprejel njegovo posvetilo.
To tako zelo priporočeno knjigo, posvečeno svetemu očetu papežu, sem imel vedno
za vodilo in v moji knjižici ni odstavka, ki ne bi bil zvesto povzet iz tega vira. Vsa še tako
kratka moralna razmišljanja sem povzel iz svetih očetov, ki sem jih tudi vedno zvesto na-
vajal. Tudi drugi stari in moderni avtorji so vedno navedeni, če sem jih uporabljal. Iz teh
virov sem povzel vse, kar sem povedal o dejanjih prvaka apostolov.
Ko sem delo napisal, sem ga dal prebrati nekaterim izobraženim osebam, nato sem
rokopis poslal v pregled škofu v Ivrei, ki ga je za to posebej pooblastil mons. Fransoni.
Tako je leta 1854 izšla prva izdaja. Katoliški časopisi so o knjigi zelo naklonjeno pisali. Več
sto izvodov je bilo razpečanih v Rimu. Knjižica je spadala v vrsto knjig, ki jih je kardinal
vikar izrecno priporočil v okrožnici dne 22. maja 1858. Take iste vrste knjig je sveti oče,
potem ko je dobil v roke en izvod, priporočil in se veselil z besedami: Hac agendi ratione
nihil praestantius nihilque utilius ad populi pietatem fovendam augendamque (Za goji-
tev pobožnosti krščanskega ljudstva ni nič boljšega in nič koristnejšega od tega načina
pisanja) (Pismo 7. januarja 1860). Glede na vse to nisem mogel misliti, da bi knjižica
vsebovala kaj karanja vrednega, in ko je prva izdaja na začetku tega leta pošla, sem me-
nil, da bi bilo dobro pripraviti drugo izdajo. Toda preden sem se odločil, da bom ponudil
knjižico v Rimu, sem jo dal pregledati dvema nadvse uglednima rimskima osebnostma, ki
sta mi priporočili, da naj jo širim z vsemi sredstvi, ki jih imam na voljo. Po vsem tem sem
bil prepričan o pravovernosti tega mojega skromnega delca.
pojasnila k opombam, izrečenim o knjižici
Najprej me opozarjajo, da so nekateri dogodki vzeti iz apokrifnih del ali nezadostno
utemeljenega izročila, in to brez razlike, ne da bi povedal, da ne prihajajo iz razodetih knjig.

56.7 Page 557

▲back to top


BiS 8 — 66. poglavje
557
K temu pripominjam, da so isti dogodki v življenju sv. Petra izpod peresa Cuccagnija
predstavljeni na isti način in skoraj z istimi besedami.
Kar se tiče razlikovanja med temi spisi in Svetim pismom, se mi zdi zadostno nava-
janje ob koncu navedkov Sv. pisma. Tako se omenja na strani 102 dogodek o Teofilu, ki ni
vzet iz Sv. pisma. Na koncu odstavka pa opozarjam, da sem dogodek povzel po sv. Baziliju
iz Selevkije in iz Spoznanj sv. Klementa. Dogodek na strani 126 se mi zdi v skladu s Sv. pis-
mom, razen v besedi Rode, ki sem jo iz grščine prevedel z Rosa in pri tem sledil Martiniju
in Cuccagniju zv. II., 167-8.
Glede Tiberija, ki je senatu predložil, da bi postavili Jezusa Kristusa med rimske bo-
gove, sem se dobesedno držal tega, kar pravi Benedikt XIV. častitega spomina v I. zv. 1.
pogl. De servorum Dei beatificatione.
Opombe nasprotujejo pripovedi o Petrovi oživitvi mrtvega na strani 152. Ta dogodek
je z istimi besedami navedel Cuccagni. Da bi bralec jasno spoznal, da dogodek ni zapisan
v svetih knjigah, sem takoj pripomnil, da o njem poroča sv. Pacijan v drugem pismu (glej
Cuccagni, III. zv., stran 170-l.)
Opomba zavrača kot zanesljiva polet in padec Simona Maga. Toda sv. Ciril Aleksan-
drijski, Suplicij Sever, sv. Epifanij, sv. Ambrož, sv. Avguštin, sv. Maksim in drugi slavni sveti
učitelji ali cerkveni pisatelji v tem vidijo zgodovinska dejstva. Zato to dopušča že omenjeni
Cuccagni in dodaja še druge okoliščine. V Rimu se v cerkvi sv. Frančiške Rimske ob Titovem
slavoloku hrani kamen, na katerem je klečal sv. Peter, ko je molil za padec Simona Maga.
Na strani 164 naj bi dogodek, ki opisuje odhod sv. Petra iz Rima in njegovo vrnitev po
srečanju z Odrešenikom, ki je nosil križ, ne bil zgodovinsko utemeljen. Toda Cuccagni ga
opisuje še z natančnejšimi podatki in navaja sv. Ambroža in druge pisatelje, zaradi česar
mu lahko pripisujemo zgodovinsko veljavo. To toliko bolj, ker bi z zanikanjem tega dejstva
postavili na laž stalno izročilo oseb in spomenikov, ki še danes pričajo o tem dejstvu (glej
Cuccagni, III. knj. stran 195).
Treba je vzeti v pretres nekaj opomb, ki naj ne bi bile v skladu s svetopisemsko pripo-
vedjo, kot stran 17, kjer je govor o pridiganju apostolov, kar bi bilo celo v nasprotju z evange-
lijem. Vendar ni jasno, zakaj je treba pridiganje zanikati pred smrtjo Božjega učitelja, saj to
evangelij ponavlja na več mestih. Matej 10 pravi: »Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev
in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen
in vsako slabost.« In naprej: »Teh dvanajst je Jezus poslal in jim naročil: »Ne hodíte na pot k
poganom in ne vstopajte v nobeno samarijsko mesto! Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izra-
elove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹«
Še izrecneje govori o tem Marko 3 in potem še v 6 in 7: »Poklical je k sebi dvanajstere
in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi.« Isto beremo
pri Luku 6 in 10. Iz teh evangeljskih mest se jasno vidi poslanstvo apostolov. Da so izpol-
njevali to poslanstvo za življenja svojega Božjega učitelja, se jasno vidi iz 6,12 sv. Marka:
»In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bol-
nikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.« Sv. tridentinski zbor uči, da je v tem maziljenju
prikazan zakrament bolniškega maziljenja, ki ga je ustanovil Jezus Kristus.

56.8 Page 558

▲back to top


558
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Martini navaja Marka 6,13, Luka 10,17: »Dvainsedemdeseteri so se veseli vrnili in
govorili: Gospod, celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu.« 22. pogl. 34-36: »In rekel
jim je: 'Ko sem vas poslal brez denarnice, brez torbe in obutve, ali ste kaj pogrešali?' Dejali
so: 'Nič.'« Zato moremo imeti za evangeljsko resnico, da je Gospod poslal apostole pri-
digat in so dejansko izpolnjevali poslanstvo pridiganja pred Odrešenikovo smrtjo samo
Judom. V moji knjigi ni rečeno, da so pridigali Jezusa Kristusa.
Ko so potem dobili naročilo Pojdite in učite vse narode in so prejeli Svetega Duha, je
sv. Peter začel prvi pridigati Jezusa Kristusa.
Glede strani 217 se mi očita, da je prestopek vsake Božje zapovedi tudi kršitev kake
verske resnice. To gotovo ni bil moj namen. Hotel sem pa povedati, da tisti, ki prestopi
samo eno zapoved zakona, izgubi milost, kakor če bi prestopil vse; tako tisti, ki zanika
samo en člen vere, greši, kakor če bi zanikal vse. Hotel sem tudi povedati, da tisti, ki pre-
krši eno samo Božjo zapoved, stori dejanje, ki je člen vere in zato smrtni greh. Hotel sem
poudariti, kar trdi sv. Jakob v svojem pismu 2,10: »Kdor se namreč drži vse postave, krši
pa eno zapoved, je kriv za kršitev vseh. Kajti tisti, ki je rekel: Ne prešuštvuj! je rekel tudi:
Ne ubijaj! Če torej ne prešuštvuješ, ubijaš pa, si postal kršilec postave.«
Glede prihoda sv. Petra v Rim se pripominja, da je to zgodovinsko dejstvo in ne člen
katoliške dogme. Priznava se, da je to zgodovinska resnica, vendar se obžaluje, da sem
jaz trdil, da to nima nič opraviti z vero. Hotel sem povedati, da je ta zgodovinski dogodek
zunaj dogmatsko definiranih resnic. Sicer pa menim, da sem resnico, da je papež nasle-
dnik sv. Petra, več kot stokrat ponovil. In tisti, ki bere to delo, vidi, da je njegov edini cilj
dokazati, prikazati in trditi, da je primat sv. Petra prešel na rimskega škofa in njegove
naslednike. Zdelo se mi je nepotrebno to poudarjati, ker sledi (206) celo poglavje ali celo
razmišljanje o Vidnem poglavarju Cerkve, ki je naslednik sv. Petra. Vsekakor bomo glede
tega v prihodnji izdaji preprečili vsako dvoumje. Prav tako bomo opustili opombo, ki prav
nič ne spreminja pomena na strani 192. Navedel bom definicijo koncila v Firencah s strani
58: »Čeprav prihod sv. Petra v Rim ni verska resnica, je pa definirano, da je papež njegov
naslednik, z besedami: Mi definiramo, da je rimski papež naslednik prvaka apostolov itn.«
stran 58 do Vesoljna Cerkev.
Po vsem tem sklepam z zagotovitvijo:
1. Tako pri pisanju tega delca kakor pri vsem svojem pisanju in tudi pri pisanju teh
pojasnil sem imel vedno pred seboj v svoji majhnosti večati Božjo slavo in ugled naše svete
katoliške Cerkve. Zlasti bi rad pomagal pospeševati spoštovanje in ugled do osebe vrhov-
nega poglavarja Cerkve, kakor to more do videti iz zvezkov Katoliškega branja, ki že pet-
najst let izhajajo z odobritvijo vsega subalpinskega episkopata in samega svetega očeta.
2. Vse, kar se bo povedalo in napisalo po teh pojasnilih, bom štel za dejanje krščanske
ljubezni, ki bo še toliko večja, če mi bodo nakazali stvari, ki bi bile v prid resnici in na-
tančnejšemu opredeljevanju zgodovinskih dejstev.
3. Pripravljen sem spremeniti, popraviti, izbrisati, opustiti, dodati vse, kar mi bo
konkretno predloženo, tako da bom mogel z gotovostjo upoštevati nasvete.

56.9 Page 559

▲back to top


BiS 8 — 66. poglavje
559
Ko je končal, je dal skupaj s pismom za nadškofa in konzultorja vse prepi-
sati kleriku Chiapaleju, poznejšemu mavricijskemu kaplanu v Fornaca Saluzzu,
ki nam je 12. avgusta 1889 pisal, koliko je don Bosko takrat trpel.
»Najbolj boleče in najtežje obdobje don Boskovega dolgega in nadvse raz-
gibanega življenja je bilo leto 1867. Razgibanega zato, ker je bilo spleteno iz
vrtnic in trnja, mogoče več tega kot onega, da je lahko vzkliknil z Jezusom: 'Bil
sem ranjen v domu tistih, ki so me ljubili.'
Bilo je proti koncu meseca maja, tako se mi zdi. Nekega večera mi je don
Bosko zasebno rekel: 'Pridi po večerji v mojo sobo. Imam zate zelo nujno delo.'
'Prav, prišel bom,' sem odgovoril.
Ob dogovorjeni uri sem bil na mestu. Ura je bila devet in v sosednji sobi je
bilo na mizici že vse pripravljeno za mojo nalogo. 'Prepisal boš to,' mi je dejal,
'toda glej, da bo čim lepše.'
Po pravici povedano je bil rokopis zelo nečitljiv, bodisi zaradi pisave kakor
tudi zaradi popravkov in dodatkov ob robu. Ker pa sem bil že navajen prepiso-
vati zapletene rokopise (kot pridige duhovnih vaj don Cafassa in zapiske mo-
jega profesorja Jožefa Ghiringhella o novi zavezi, od katerega hranim verjetno
samo jaz prepise), mi je stvar šla hitro od rok.
Bil je nagovor, ki sta ga skupaj sestavila don Bosko in mons. Gastaldi, bodo-
či škof v Saluzzu, zaradi težkih obtožb kongregacije, ki ji je predsedoval njegova
eminenca kardinal Panebianco. Šlo je za nekatera dejstva in bolj netočne kot
zmotne trditve, kakor se je pokazalo pozneje. Vendar naj mi bo dovoljeno ome-
niti, da mi je, medtem ko sem pridno prepisoval, prišla marsikatera nezaželena
solza in grozila, da pokvari moje delo.
Te solze so bile posledica obtožb na račun dragega don Boska, ki sem jih
moral prepisovati. Bral sem obtožnico, ki je bila zelo stroga in obtožujoča, ka-
kor se spodobi za tistega, ki ima oblast. Toda tisto, kar je nepristranskega bralca
posebno žalilo, je bil način, kako so ravnali z don Boskom: kakor če bi bil kak za-
nesenjak, blebetač, manj vreden človek itn. Zdelo se mi je, da bi v tako pomemb-
ni zadevi s težkimi posledicami ostro in strogo obsodbo zmot lahko združili s
spoštovanjem do avtorja, ki je imel tako odločilno in pomembno vlogo v družbi.
Vzrok moje presunjenosti so bili pogosti vzdihi in pretrgane besede don
Boska v sosednji sobi, ki sem jih v popolni splošni tišini dobro slišal.
Ura je udarila polnoč, ko so se na tiho odprla vrata med sobo, v kateri sem
pisal, in don Boskovo pisarno:
'Kako gre? Si že končal?' je dejal don Bosko.
'Ne še.'
'Ti ostaja še veliko?'

56.10 Page 560

▲back to top


560
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
'Ne. Samo malo.'
'Za sedaj naj bo zadosti. Preostalo bomo pripravili do jutri zjutraj ob osmih,
ko gre pošta v Rim.'
'Seveda. To bo šlo.'
Medtem ko je gledal moj prepis, me je popeljal v svojo sobo. Ves pobit je
sedel. Z levo roko, naslonjeno na mizico, si je podpiral glavo.
'Si videl, kako je s stvarmi?'
'Da,' sem odgovoril ves zmeden zaradi žalosti, ki sem jo lahko ugotavljal, ko
sem stal ob njem. 'Videl sem, kako ravnajo z don Boskom. Toda mogoče ni tako
zelo hudo ...'
'Pa vendar, o moj dobri Jezus.' Medtem je gledal križ: 'Ti veš, da sem to knji-
go napisal z najboljšim namenom.' In na mizo so padale debele solze. 'Oh! Tris-
tis est anima mea usque ad mortem! Fiat voluntas tua! (Moja duša je žalostna
do smrti. Toda zgodi se tvoja volja). Ne vem, kako bom preživel to noč. Oh, dobri
Jezus, ti mi pomagaj.'
Skušal sem olajšati njegovo žalost z nekaterimi besedami, ki sem jih izgo-
varjal sredi med jokom. Toda on mi je rekel: 'Chiapale, pojdi počivat, pozno je.
Jutri zjutraj boš spet prišel sem in končal prepis.'
'Oh, don Bosko, dovolite mi, da ostanem to noč pri vas,' sem mu odgovoril,
'saj tako ne bom mogel spati.'
Po trenutku molka je odločno vstal: 'Pojdi,' mi je ukazal, 'pojdi spat!'
Kako je tisto noč prebil don Bosko, ve samo Bog. Ob petih zjutraj sem se
vrnil k njemu in ga našel pomirjenega in vedrega. Pustil me je samega, da sem
v miru prepisoval. On pa se je, kakor da se ne bi nič zgodilo, odpravil v cerkev,
kjer je spovedoval in daroval sveto mašo. Ko se je vrnil, sem že končal prepis, ki
je bil v njegovo zadoščenje. Ko je vse natančno pregledal, je dejal: 'Prav, odlično,
si pravi mojster!' Zdelo se mi je, da je don Bosko čisto drugačen kot nekaj ur
prej.
Tedaj se je pri vratih zaslišal mogočen glas: 'Kje je don Bosko?' Ugotovil
sem, da je to kanonik Gastaldi, moj profesor cerkvenega govorništva v oratoriju.
'Mons. Gastaldi je prišel,' sem dejal don Bosku. Don Bosko mu je stopil nap-
roti in rekel: 'Kar naprej, monsinjor, kar naprej!'
'Torej, don Bosko, kako vam kaj gre?'
'Kakor hoče Gospod Bog, monsinjor.'
'Ste pripravili prepis?'
'Da, monsinjor.'
Ta ga je hitro prebral in dejal: 'Prav, nič ne manjka.'
'Se pravi, da ne bo nevarnosti?' je vprašal don Bosko.
'Človek nezadostne vere,' ga je prekinil monsinjor, 'česa se bojite? Bral in

57 Pages 561-570

▲back to top


57.1 Page 561

▲back to top


BiS 8 — 66. poglavje
561
bral sem knjigo. Mogoče je tu ali tam kaka netočnost, ki jo je treba popraviti,
toda zmot v knjigi ni. Bodite mirni, don Bosko, in zaupajte moji besedi.'
Pripombe k opombam so takoj odšle v Rim in z njimi pismo, naslovljeno
na velečastitega monsinjorja fr. Angela Vincenca Modena iz reda pridigarjev,
tajnika Kongregacije za indeks.
Velespoštovana ekscelenca!
Po monsinjorju kapitularnem vikarju so mi v imenu prečastitega turinskega nad-
škofa sporočili odločitev Kongregacije za koncil o delcu Stoletnica sv. Petra z življenjem
tega prvaka apostolov itn. V njej mi je naročeno, naj pripravim novo izdajo s popravki
in izboljšavami, ki jih sveti Koncil ima za potrebne. Kot katoliški duhovnik, kot ravnatelj
ustanov javne dobrodelnosti in kot pisatelj nekaterih del verske vsebine obljubljam, da se
podrejam tej in kateri koli drugi odločitvi, ki bi jo sprejeli do te knjižice in do drugih, ki
sem jih že objavil ali ki jih bom mogoče še objavil.
Pri vsem samo ponižno prosim, da bi povabili velečastitega konzultorja poročeval-
ca, da bi prebral pojasnila, ki bodo pomagala razjasniti točnost dejstev, o katerih so bili
postavljeni dvomi. To prošnjo si upam nasloviti zato, ker je Kongregacija za indeks močno
omilila popolno obsodbo knjige. Iz teh pojasnil bo lahko do razbral odločno katoliško pri-
padnost avtorja in pripravljenost, da popravi vse, kar bi mogoče bilo tudi proti volji same-
ga pisatelja. Imel bi za pravo dejanje krščanske ljubezni, če bi gospod konzultor blagovolil
nakazati čisto določene stvari, ki jih ima za napačne, tako da bi se mogel z gotovostjo
držati njegovih nasvetov in pripraviti novo izdajo, ki bi bila popolnoma neoporečna.
Obrnil sem se na vas s privolitvijo svojega cerkvenega predstojnika, da je s tem še bolj
potrjena dobra volja pisatelja.
Sicer sem pa popolnoma prepričan, da boste v tej neprijetni zadevi meni dobrohotno
naklonjeni in me očetovsko zaščitili. Zato imam za veliko čast, da se smem imenovati za
vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Oba dopisa so izročili patru Oregli, ki ju je zadržal pri sebi, dokler se ne bi
ponudila ugodna priložnost.

57.2 Page 562

▲back to top


67.
poglavje
Pomirjajoče novice – Don Boskov odgovor vitezu o govoricah raznih
Rimljanov – Princesa Solms, Rattazzijeva žena, v oratoriju – Predvidevanje
velikega števila piemontskih romarjev v Rim – Mati Božja Marija ozdravi
hromo roko – Pismo predstojnice v Torre dei Spechi – Don Boskov dopis
vitezu; Cagliero naj gre v Rim; don Bosko sprejme nasvet Oreglievega brata:
potreba zastopnika za sporna vprašanja – Praznik Marije Pomočnice –
Okrožnica za postavitev kapele v čast presvetih src Jezusa in Marije – Don
Ruovo pismo vitezu: neki afriški misijonar v oratoriju – Potrditev milosti
Marije Pomočnice – Don Boskovo potovanje v Saluggio – Odvzamejo
prednostne vozovnice za železnico; dvoje don Boskovih pisem – Mons.
Aleksander Riccardi di Netro in don Bosko: obiski, obljube, razočaranja
– Slovesen vstop nadškofa v škofijo – Malo obetajoča avdienca – Sveto
škofovsko posvečenje – Vzrok hladnega odnosa mons. Riccardija do don
Boska – Don Bosko mu pošlje spomenico o Družbi sv. Frančiška Saleškega
Na uredništvo Civiltà Cattolica so nenehno prihajala pisma v korist
oratorija. Pater Jožef Oreglia je 21. maja 1867 takole pisal don Francesii:
Kakor sem že sporočil don Bosku in kakor boste tudi vi sedaj z gotovostjo zvedeli,
menim, da ni najmanjše nevarnosti, da bi se uresničila bojazen glede Stoletnice.
Če se spominjate, sva v moji sobi govorila o odstavku o prihodu v Rim (ker menim, da
ne gre za drugo). Jaz sem takrat menil, da je treba ta odstavek popraviti. Ker pa sem hotel
biti o tem prepričan, sem pisal patru Cardelli, profesorju teologije na Collegiu Romano.
Ta mi je odgovoril, da je to trditev moč zagovarjati, čeprav neugodno. Tedaj nisem rekel
nič, pač pa sem menil in menim še sedaj, da je to abstraktna nedolžnost trditve, čeprav
ni izrečena ne na pravem mestu ne ob pravem času. Potem nisem več ničesar slišal o tej
zadevi in ne vem, ali je kdo mogoče na tihem storil kaj temu v prid.

57.3 Page 563

▲back to top


BiS 8 — 67. poglavje
563
Pismo patra Cardelle sem poslal don Bosku, ki ga lahko uporablja zasebno, ne da bi
omenjal ime, ker je ta napisal pismo v naglici in bi se lahko upravičeno hudoval, če bi bilo
omenjeno njegovo ime.
Želim, da mi to pismo vrnete. Toda razlogi, če so utemeljeni in če komu ugajajo, niso
pridržani. Če naj povem, kaj si o tej zadevi mislim, si niti vi niti don Bosko ne predstavljata,
da je stvar tako nevarna. Čeprav sem jaz iz tisoč razlogov don Bosku zelo naklonjen, mo-
ram reči, da sem ob prvem branju tistega odstavka čutil potrebo, da sem oporekal. Zato se
ni prav nič čuditi, da so mnogi brez hude volje, iz čiste ljubezni do resnice čutili isto. Tako
stvar pride tudi do oseb, ki sploh ne poznajo pisca, in ti seveda govorijo bolj svobodno. Kak
sovražnik, ki bi lahko bil, vendar upam, da ga ni, bi mogoče mogel stvar izrabiti v svoje
namene. Iz kake besede, ki jo je Friderik mogoče slišal tukaj, naj si nihče ne kuje napačnih
mnenj o stanju duhov pri nas. Zdi se mi, da smem trditi, da niti ta pripetljaj niti kaj dru-
gega ni zmanjšalo spoštovanja in naklonjenosti, ki so ju imeli do don Boska, do njegovih
sodelavcev in njegovih ustanov.
Don Bosko je s hvaležnostjo sprejemal spodbudne besede prijateljev, ven-
dar mu to ni moglo odvzeti prepričanja, da je s stvarmi tako, kakor so mu poro-
čala druga pisma, ki smo jih omenili. Vitezu je takole odgovoril.
Predragi gospod vitez!
Prejel sem pismo vašega brata, ki mi je bilo v veliko tolažbo. Odgovoril sem mu, in ker
sem mu moral poslati malo večji zavoj po pošti, poglejte, koliko je moral plačati, in mu
vrnite izdatek z mojo največjo zahvalo.
Gotovo v teku svojega bivanja v Rimu nisem mogel zadostiti vsem svojim obveznos-
tim. Kar se pa tiče viteza Befanija, sem trikrat poslal don Francesia, da bi ga kje dobil, pa
mu ni uspelo. Gospoda Fattorija in viteza Pasqualija sem želel sprejeti, hotel sem ju celo
obiskati, toda onadva sta me oprostila vseh skrbi, ko sta videla, kolik hrup me obdaja.
Prosim vas, da poveste vsem, da se nisem nikdar z ničimer ponašal, temveč da Marija
Pomočnica podeljuje vse, zlasti izredne milosti tistim, ki sodelujejo pri gradnji te cerkve.
Vedno sem vsem zabičeval: dar boste prinesli, ko boste prejeli milost, ne prej.
Sicer pa tudi z najboljšo voljo ni mogoče zadovoljiti vseh. Vendar vam moram zago-
toviti, kar sem večkrat povedal tudi markizi Villarios, ki me je videla obleganega od toliko
tako različnih osebnosti, da sem v času svojega bivanja v Rimu posebej prosil Boga, da mi
ne bi podelil kake hrup vzbujajoče milosti, ki bi storila, da bi ljudje govorili o don Bosku.
Menim, da me je Bog uslišal.
Vi tudi dobro veste, da sem se moral izogibati določenih oseb, kakor sem z druge
strani moral pogosto biti v stiku z drugimi, ker so dobri katoličani v našem duhovnem
smislu in so pripravljeni, da nam pomagajo. Taki so: p. Ambrogio, opat antoniancev na
trgu San Pietro in Vincoli, redovnice filipinke, redovnice presvetega Srca vseh treh samo-
stanov, redovnice v Torre de' Specchi, vrhovni predstojnik šolskih bratov, vitez Hiacint

57.4 Page 564

▲back to top


564
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Marietti, mons. Manacorda, poverjenik Angelini, gospod Nicoletti, vodja banke bratov
Bertinelli, vitez odvetnik Jožef Bertinelli (Via del Corso, 38 in na domu 2), njegov brat
kanonik sv. Evstahija in njegovi bratje, hiše De Maistre, Monti, Serluppi, grofica in grof
Antonelli, mons. Frateiacci, tajnik kardinala vikarja, vrhovni predstojnik dominikancev.
S temi in drugimi, ki so z njimi povezani, sem se pogosto srečeval in storil, kar mi je bilo
mogoče. S temi se povežite in videli boste, kaj je pobožnost in kaj krščanska pripravljenost
pomagati. Sem spadajo tudi p. Lovrenc, predstojnik kamaldolencev, brat Bertinellija in vsi
iz starega poznanstva in še mnogi drugi, za njihove naslove pa ne vem.
Buzzetti bo odpravil pošiljko, o kateri ste mi govorili.
Danes ms je obiskala princesa Solms, žena ministra Rattazzija. Obiskala je cel zavod
in bila zelo zadovoljna. Obljubila je vse mogoče: bomo videli, kaj bo iz vsega povedanega.
Junija boste slišali govoriti piemontsko po celem Rimu. Na pot se pripravlja neizmer-
na množica.
Ne morete si predstavljati čudovitih stvari, ki smo jim vsak dan priče po priproš-
nji Marije Pomočnice. Pretekli teden so majhni darovi za prejete milosti dosegli tri tisoč
osemsto frankov. Danes je neki gospod na visokem položaju, ki noče, da bi ga imenovali,
potem ko je bila njegova roka popolnoma hroma, spet dobil zdravje, zapisal: »Marija Po-
močnica, pomagaj mi.« V zanosu hvaležnosti je v šel domov in prinesel tri tisoč frankov za
nadaljevanje zidave cerkve, oziroma bolje rečeno za plačilo dolgov iz prejšnjega leta. Naj
bo v vsem blagoslovljen Gospod.
S pismom don Savia boste prejeli pozdrave in najboljše želje cele hiše. Bog naj vas
spremlja na vsakem koraku, pri vsaki besedi.
Pozdravite mi vse in jim zagotovite, da molim zanje. Dne 24. maja bodo naši dečki
opravili sveto obhajilo in darovali sveto mašo in molitve Mariji Pomočnici za naše dob-
rotnike v Rimu.
Ostajam v Gospodu vaš najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 21. maja 1867
P. S.: Posebej bom pisal kneginji Di Sora.
Dne 21. maja je torej princesa Marija Leticija Wise-Bonaparte Solms prišla
v oratorij. Pisateljica je izdala že štiri romane in zadnji je nosil naslov Le Che-
min du Paradis (Pot v nebesa). V njem opisuje ljudi in dogodke, kakor je navada
v takih knjigah, in markiz Napoleone Pepoli in z njim drugi je menil, da gre na
teh straneh za osebne namige. Nastal je škandal in princesa je bila za eno leto
izključena z dvora v Firencah. Ko je odhajala iz Turina, ji je minister Urban Ra-
ttazzi svetoval, naj obišče oratorij.: »Pojdi in boš zadovoljna.« O tem obisku je
obvestila don Boska.
Res je prišla v oratorij v spremstvu uglednih gospodov in z osebnim stre-
žnikom. Pri vratih jo je sprejela godba na pihala. Don Bosko ji je stopil naproti

57.5 Page 565

▲back to top


BiS 8 — 67. poglavje
565
in ji razkazal ves zavod ter razložil vse nadrobnosti. Popeljal jo je v cerkev, kjer
je pokleknil in rekel princesi: »Gospa, tukaj je Najsvetejše.« Tudi ona se je kot
dobra kristjanka pokrižala, pokleknila in ni vstala, dokler ni vstal don Bosko.
Princesa je bila zaradi izrednega sprejema, glasbe, petja, obiska delavnic in
zaradi tolikega števila fantov tako navdušena, da je ob prihodu domov poslala
svojemu možu ministru naslednji telegram: - Prihajam iz don Boskovega zavo-
da. Nadvse sem zadovoljna. Veselim se, da sem mogla spoznati eno izmed čudes
19. stoletja.
Don Bosku pa je poslala zahvalno pismo.
Istega dne, ko je princesa Solms obiskala oratorij, je sveta redovnica ple-
menitega rodu, presvetla predstojnica oblatk sv. Frančiške Rimske v Tor de'
Specchi, mati Magdalene Galeffi, ki je s svojo preprosto krepostjo, krščansko
ljubeznijo in ponižnostjo bila pravo nasprotje naučene vljudnosti romanopiske,
ženske velikega sveta, pisala don Francesii:
Gotovo mi boste naredili veliko veselje vsakokrat, ko mi boste poslali novice o našem
don Bosku in njegovih ustanovah. Moje zdravje je kar v redu, medtem ko je don Boskovo,
kakor mi poroča vitez Di Santo Stefano, zelo oslabelo. Oh, naj ga dobri Bog ohrani v korist
vseh! Izročite mu moje pozdrave in mu recite, da naj ne pozabi na razne molitve, prošnje
in priporočila, ki sem mu jih bodisi pisno bodisi 'a voce' (z besedo) naročila. Naj me pri-
poroči Jezusu v presvetem zakramentu. Isto storite vi za tisto, ki jo kliče zvonec v kor in
mora nehati pisati.
Naslednjega dne je don Bosko poslal vitezu Oregli še drug dopis, v katerem
mu naznanja odhod don Cagliera s spremljevalcem v Rim, da bi tam bil navzoč
pri stoletnici, pri razglašenju za svete 25 blaženih, zvečine mučencev, in razgla-
šenju za blažene 205 japonskih mučencev. Preden pa je odšel, se je don Cagliero
odpravil v Lanzo, kjer je z don Bonettijem pridigal duhovne vaje.
V istem pismu se don Bosko vrača k Stoletnici in nakazuje potrebo po ka-
kem sposobnem laiku, ki bi bil pripravljen v Rimu zagovarjati sporna vprašanja
salezijanske družbe.
Predragi gospod vitez!
Turin, 22. maja 1867
Don Savio in don Cagliero vam bosta sporočila novice, zato se bom jaz omejil na to,
da vam povem, da sem pisal osebnostim, ki ste mi jih omenili. Kar se tiče knjige, se držim
navodil, ki mi jih je dal vaš brat Jožef.
Če imate na voljo kaj denarja, nam ga pošljite, ker ga nujno potrebujemo v teh dneh,
ko ga vsi zahtevajo. Razen zahval za prejete milosti nam ne prihaja nič.
Ko boste prišli v Turin, vas bomo morali narediti za glavnega predstavnika za reše-
vanje spornih vprašanj, kajti za duhovnike taki uradi niso pravo mesto.

57.6 Page 566

▲back to top


566
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Jutri vam bom pisal drugo pismo, ki ga boste prejeli v torek.
Pošljite mi novice o mons. Frateiacciju in don Pellegriniju itn. Vale dic omnibus ami-
cis in Domino (Pozdravi vse prijatelje v Gospodu). Amen.
duh. Janez Bosko
Dne 24. maja, v petek, je bil praznik Marije Pomočnice. Čeprav je bil na-
vaden dan, je v cerkvi sv. Frančiška Saleškega bila slovesna maša z glasbo in
mnogimi obhajili. Na ta dan je don Bosko izdal okrožnico, v kateri je naznanjal
gradnjo kapelice v novi cerkvi, ki naj bi bila posvečena presvetima srcema Je-
zusa in Marije.
Oratorij Sv. Frančiška Saleškega
Turin – Valdocco
Cvetka za Marijo Pomočnico
Germinabit sicut lilium (Cvetel bo kot lilija)
Vaš dar bo lilija, ki bo cvetela na Marijinem oltarju Oz 14,6
V Turinu, v mestnem predelu, imenovanem Valdocco, je v gradnji cerkev, posvečena
Mariji Pomočnici. Dela so že zelo napredovala, in če bo ta nebeška dobrotnica še naprej
blagoslavljala svoje delo, upam, da bo to leto dograjena in predana bogoslužju.
Več gospa iz drugih mest Italije, polnih svetega navdušenja, se je zbralo in sklenilo
oskrbeti novo bogoslužno hišo z notranjo opremo. Ta zagon velikodušne krščanske lju-
bezni je pripravil turinske gospe, da bi v svoji dobrodelnosti zbrale potrebna sredstva za
kapelo, oltar in obhajilno mizo v čast presvetima srcema Jezusa in Marije. Da bi ustregel
tej želji, sem se odločil, da bom sestavil naslednje povabilo.
Kapela bo bolj ali manj bogato okrašena, pač glede na večje ali manjše darove. Ven-
dar ne bomo prav nič varčevali, samo da bo vse čim bolj dostojanstveno in prijetno nebeš-
ki Kraljici in njenemu Sinu.
Vsak lahko prispeva svoj dar v mesečnih obrokih tega leta ali z enkratnim darom
ali pa, če je tako bolj prav, v teku prihodnjega leta, kakor je razvidno iz priloženega lista.
Če pa kdo ne more ali meni, da ni primerno, da bi sodeloval z materialnimi darovi, pa naj
zmoli vsak dan eno zdravamarijo za tiste, ki pomagajo.
Ko bo kapela zgrajena, bomo postavili spominsko ploščo z imeni vseh, ki bodo sodelo-
vali pri tem delu krščanske ljubezni. Ti bodo potem gotovo posebej deležni vseh pobožnih
vaj, ki se bodo opravile pri oltarju presvetih src Jezusa in Marije.
Darove ali podpisane liste boste lahko poslali podpisanemu ali tistim, ki si bodo iz
ljubezni do Marije naložili skrb, da bodo širili ta povabila.
Sklepam z besedami, s katerimi je dobrotni papež Pij IX. pospremil svoj prvi dar za
gradnjo te cerkve: »Bog naj blagoslovi vse, ki bodo sodelovali pri gradnji te cerkve, in ta
skromni papežev dar naj spodbudi k obilnejšim in velikodušnejšim darovom, ki bodo po-

57.7 Page 567

▲back to top


BiS 8 — 67. poglavje
567
magali širiti čast vzvišene Odrešenikove matere tukaj na zemlji in povečati število tistih,
ki ji bodo nekoč v nebesih delali večno krono časti in slave.«
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 24. maja 1867; Praznik Marije Pomočnice
Nabiralni list je bil zamišljen takole:
V čast Mariji Pomočnici, za oltar in kapelo v čast presvetima srcema Jezusa in Marije
v cerkvi, ki se gradi njej na čast v Valdoccu v Turinu:
Darujem enkratno vsoto …. frankov.
Bom daroval vsak mesec tega leta ... frankov.
Bom v prihodnjem letu ... frankov.
Turin, 1867
Podpis …. Stanovanje: Ulica .... Številka .... Nadstropje ....
Don Bosko je razpečavanje teh darilnih listov zaupal odličnim dobrotni-
cam. Na to nas spominjata dva zapisa.
Velečastiti gospod don Bosko!
V upanju, da vas bom mogla osebno pozdraviti, sem do danes odlašala s pošiljko pod-
pisnih listov, ki ste mi jih zaupali, da poiščem podpisnike. Pošiljam vam samo tri. Od pre-
ostalih sem enega poslala mons. Calabiani, ki mi je odgovoril, da bo vzel stvar v pretres,
kakor hitro bo ozdravel, drugega pa grofici Morelli Casanuova, ki vam ga je mogoče že
poslala skupaj s svojim darom. Tretjega sem izročila družini Camerana in menim, da je
gospodična že osebno izročila dar.
Dovolite mi, da vas spomnim na vašo obljubo, da nas boste obiskali v Albugnanu.
6. avgusta 1867
Emilia Curbis
Drugi spomin nam je ohranjen v don Boskovem pismu materi Magdaleni
Galeffi.
Velezaslužna gospa mati prednica!
Bodite prepričani, gospa mati, da bom vas in vaše redovnice pri sveti maši priporočil
Gospodu. Isto delajo naši dečki v svojih skupnih molitvah in obhajilih.
Sporočate mi, da ste pripravljeni storiti še druge stvari za našo cerkev. Deo gratias!
Presveta Devica naj vam vse obilno poplača. Vendar je prav, da mi točno razložite, da ne
bomo mešali stvari. Gospod vitez Oreglia mi je sporočil, da imate namen darovati dva
tisoč skudov za en oltar, ki bi bil, kolikor je odvisno od nas, vreden presvetih Src Jezusa in
Marije. Sedaj ne vem, ali imate poleg tega namen svojo dobrodelno ljubezen razširiti še
naprej. Bilo bi nujno, da mi v vsej svobodi poveste svoj namen, da se bom lahko odločil in
ne bo kake pomote. Vplačila lahko pošljete po obrokih in brez naglice.
Kakor koli se boste že odločili, ne bom pozabil za vas prositi presveto Devico, da vam
nakloni krepko zdravje, srečne dneve življenja in nebesa. Končno se v hvaležnosti izpove-
dujem vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko

57.8 Page 568

▲back to top


568
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Na sam dan Marije Pomočnice je don Rua poročal vitezu, kaj je delal don
Bosko.
Predragi vitez!
Turin, 24. maja 1867
Imam vam povedati veliko stvari, toda skušal bom biti kratek. V hiši imamo več novo-
sti. Finino je odletel v nebesa. Requiem aeternam dona ei Domine (Bog mu daj večni pokoj).
Za nekaj dni se je pri nas mudil misijonar iz Verone, ki je imel s seboj črnčka, ki ga je
pripeljal v Evropo ob svoji vrnitvi iz Afrike. Danes zjutraj je spet odpotoval. Če bo mogel,
nam bo poslal kakega črnčka.
Fantje so na splošno zdravi. Opravili so duhovne vaje, ki jih je pridigal gospod kano-
nik Eula iz Mondovija. Zdi se, da so bile uspešne. Molite, da bodo obrodile veliko sadov.
Don Boskovo zdravje je v redu. Toda Gospod ga na različne načine preizkuša. On pa pre-
naša vse z običajno vdanostjo in mirnostjo. Menim, da vas je o nekaterih nevšečnostih on
sam informiral. Jaz vam bom omenil samo eno, to je, da so nam odvzeli popust na žele-
znici. V tem so nas izenačili z drugimi vzgojnimi ustanovami. Od nas neodvisni vzroki so
nam vzeli to ugodnost.
Mati Božja Marija pa tolaži don Boska na druge načine.
Neki družinski oče se je bridko potožil don Bosku, da zaradi ohromelosti desne roke
ne more več ustrezno skrbeti za svojo družino. Don Bosko ga je spodbudil, naj zaupa v
Marijo Pomočnico. Preden je mož zapustil don Boskovo sobo, je s tisto roko, ki mu je že
nekaj mesecev bila samo v napoto, napisal na listek, ki ga hranim: »Marija Pomočnica,
pomagaj mi!«
Prve dni meseca maja se je don Bosko odpravil v Saluggio, da bi rešil župnika (s ka-
kim darom) pred grožnjami morilcev, ki so po dveh poskusih še vedno zagotavljali, da se
ga bodo znebili z umorom. Kaj sta se dogovorila z župnikom, ne vem. Vem pa, da bi moral
izstopiti iz vlaka v Livornu Vercellese in se potem peljati v Saluggio s kočijo. V vozilu je
bilo četvero potnikov: kočijaž in dva druga, ki sta bila velikodušno pripravljena don Bosku
opisati prelepo pokrajino in mu pripovedovati zgodovino kmetij, ki so jih videvali med
potjo. Bili so sredi zanimivega pogovora, ko se je vozilo silno streslo. Tri sopotnike je vrglo
na tla, don Bosko pa, ki je še imel čas, da je izrekel »Marija Pomočnica, pomagaj mi«, je
ostal na vozu. Samo malo pretreslo ga je in z brado je udaril ob kolena. Na srečo se tudi
drugim trem ni nič hujšega pripetilo, razen nekaj neznatnih prask. Kočija je zadela ob ob-
cestni kamen, ki ga kočijaž ni opazil. Ko so se oni trije pobrali, so se med seboj obtoževali,
kdo je kriv nesreče. Kočijažu sta druga dva očitala, da ni zadosti pazil na to, kar je delal.
Ta je trdil, da ne bi smela z roko kazati kmetij, o katerih sta govorila, in tako raztresala
kočijaža, ki je imel v rokah vajeti. Toda don Bosko jih je kmalu pomiril in spravil: »Kaj se
vendar obtožujete med seboj, ko ste pa vsi trije nedolžni? Nič ni kriv konj, ki je mirno tekel,
nič ni kriva kočija, ki odlično služi, niste krivi vi, ki ste pozorno vodili konja in sploh niste
govorili, kajti vsak je imel najboljši namen, da bi dobro opravil svojo nalogo. Kriv ... kriv je
tisti, ki je postavil kamen.« Vsi so se od srca nasmejali, čeprav so jih bolele kosti od padca.
Znova so zasedli svoja mesta in srečno prišli na cilj.

57.9 Page 569

▲back to top


BiS 8 — 67. poglavje
569
Zadosti! Ob drugi priložnosti o čem drugem. Če bi vas mogoče mati Spazzacampa-
gna vprašala o svojem starejšem sinu, ji povejte, da se mu stanje ni poslabšalo in da ča-
kamo samo na prvo priložnost, da ji ga, kakor je želela, pošljemo domov. Lepo pozdravite
svojega brata, mons. Manacordo itn. Končujte lepo Marijin mesec in molite za vdanega v
Jezusu in Mariji
duh. Mihaela Rua
Oratoriju so torej odvzeli 75% popusta na železnici. Če pomislimo, da so
prihajali fantje v oratorij iz vseh delov Italije in da so morali pogosto opraviti
dolga potovanja do svojih domačih krajev, so se izdatki za potovanja v oratoriju
izredno povečali. Med fanti je bilo dvaindvajset takih, ki jih je priporočilo mi-
nistrstvo za javna dela in direkcija železnic. Don Bosko jih je sprejel in skrbel
zanje, kakor je razvidno iz zapisnikov.
Toda don Bosko ni izgubil poguma in se je obrnil na direkcijo železnic. Nje-
gova pisma so dokaz mirnosti duha tudi sredi težkih neprijetnosti.
Veleugledni generalni direktor!
Preteklo je že eno leto in pol, odkar je ta velezaslužna direkcija dodelila ubogim deč-
kom naše hiše četrtinski popust za potovanje na železnicah gornje Italije. Toda v veliko
presenečenje nekaterih fantov, ki se niso mogli več vrniti domov, nam je bila ta prednost
nepričakovano odtegnjena.
Ko smo vprašali za vzrok te odredbe, so nam navedli predvsem dva razloga. V Casta-
gniolu di Lanzo so starši naših fantov skušali dobiti četrtinsko vožnjo ne le za svoje otro-
ke, ki so gojenci našega zavoda, temveč tudi zase. Poštni načelnik je sprevidel namen in
odklonil vozovnico ne samo staršem, temveč tudi našim gojencem.
V Saluzzu je neki naš gojenec, ki je moral potovati domov zaradi bolezni, dal na svo-
jo vozovnico s popustom napisati imena fantov, ki ne pripadajo našemu zavodu. Ko so
odkrili prevaro, so goljufe izročili karabinjerjem. Načelnika postaje sta v obeh primerih
izpolnila svojo dolžnost.
Toda vodstvo zavoda pri tem ni imelo prav nikakršnega opravka, pač pa se je vedno
trudilo, da bi preprečilo vsak nered, in prosilo uslužbence pri železnici, da bi nam poma-
gali odstraniti vsako zlorabo.
Sedaj vas prosim, gospod direktor, da bi bili tako ljubeznivi in mi povedali, ali je ta
odvzem popusta določila direkcija železnic ali gre za začasno prekinitev usluge ali za do-
končno odpoved. Če že ni mogoče doseči celotnega dosedanjega prednostnega položaja,
bi vsaj najbolj potrebnim dali popust, kakor je v navadi za najrevnejše.
Naj vam povem, da sem zaradi usluge direkcije železnic sprejel veliko fantov, ki so jim
umrli starši, zaposleni pri železnici, in so se fantje znašli v skrajni stiski in revščini. Število
v tem smislu sprejetih fantov v naš zavod je 20, nekaj pa jih še čaka na sprejem. Zato sta
usluga in korist predvsem za te fante, kakor je to priznala tudi prejšnja uprava.

57.10 Page 570

▲back to top


570
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
S tem ne mislim postaviti na cesto teh fantov, niti če bi mi odbili dosedanji popust.
Nasprotno, podvojil bom svoje prizadevanje in sprejel, če bo treba, tudi druge. Vendar
bom prisiljen na omejitve, ker mi primanjkuje sredstev.
V vsakem primeru vas prosim, da bi vzeli v dobrohoten pretres položaj tisoč dvesto
ubogih dečkov, ki proseče dvigajo svoje roke k vam, upravnikom železnic gornje Italije, da
jim pomagate s tem, da jim znova podelite izgubljene usluge.
S svoje strani vam zagotavljam, da bom storil vse, da bi preprečil vsako zlorabo, ki bi
mogla priti iz take usluge.
S hvaležnostjo in spoštovanjem imam čast, da se imenujem vaše uglednosti vdanega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. maja 1867
Po nadaljnjih besednih dogovorih je direkcija železnic sprejela don Bosko-
ve razloge in podelila 50% popust na železnici za gojence oratorija.
Turin, 6. julija 1867
Veleugledni gospod!
Vaša uglednost mi je ljubeznivo sporočila, da je bila po ukinitvi četrtinske vozovnice
na železnici za moje uboge fante podeljena polovična cena. Čutim dolžnost, da se vam
spoštljivo zahvalim, četudi smo bili brez kakršne koli moje krivde prikrajšani za veliko
ugodnost četrtinske vozovnice. Vendarle smo deležni ugodnosti polovične cene za poto-
vanja na železnici.
Spoštljivo bi vas prosil, da bi nam izdali tak obrazec vozovnice, ki bi ga mogli pre-
dložiti na železniških postajah, ne da bi morali predhodno vsakokrat vložiti prošnjo, saj
ta zahteva otežuje poslovanje in ne prinaša nikakršne koristi. Pred dnevi smo že vložili
prošnje za polovično voznino, toda odgovori so prišli vedno šele takrat, ko so dečki že mo-
rali odpotovati. Če bi potem za vsakega fanta in za vsako potovanje morali vložiti prošnjo,
bi bilo tudi uradnikom, ki bi jih morali reševati, v veliko nadlego. Saj gre za več kot tisoč
fantov, ki morajo vsaj dvakrat na leto na potovanje.
Še vedno gojim upanje, da boste čez nekaj časa, mogoče že kmalu, rekli besedo v našo
korist in nam spet naklonili četrtinsko voznino, kakor je bilo to do nedavnega.
Sicer se vam pa za vse, kar bi mogli ukreniti v prid mojim ubogim fantom, najlepše
zahvaljujem in kličem na vas in na vse upravnike železnic v gornji Italiji Božji blagoslov. Z
vsem spoštovanjem se izrekam vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin je medtem dobil svojega novega nadškofa mons. Aleksandra Oktavi-
jana Riccardija grofa Netro. Rodil se je v Bielli 23. maja 1808. Nato je bil klerik
in kaplan na dvoru, kanonik metropolitanske cerkve, miloščinar kralja Karla

58 Pages 571-580

▲back to top


58.1 Page 571

▲back to top


BiS 8 — 67. poglavje
571
Alberta in zatem od l. 1842 škof v Savoni. Njegova značilnost je bila velika dob-
rota. V Savoni so ga zaradi njegove dobrodelnosti tako zelo ljubili, da so vsi
za njim jokali, ko je odhajal. Prosil je kralja in papeža, pa je bilo vse zaman.
Moral si je naložiti novi križ turinske Cerkve. Do sedaj je bil velik občudovalec
in prijatelj don Boska. Obiskal ga je v Rimu in don Bosko mu je vrnil obisk. Ug-
ledni prelat ga je izredno prisrčno sprejel, mu zaupal veliko svojih načrtov, med
drugim tudi to, da mu je nameraval zaupati vodstvo malih semenišč v Giavenu
in Braju in velikega semenišča v Chieriju. V don Boska je položil vse upanje za
vzgojo mladega klera. Ko se je Božji služabnik poslavljal od nadškofa, mu je ta
dejal: »Računajte name v vsaki stvari. Želim biti vaš vdan prijatelj.« Don Bosko
se je vrnil v Turin s srcem, polnim upanja in prepričan, da je dobil zaščitnika, ki
ga je izgubil s smrtjo mons. Fransonija.
Nadškof je prispel v Turin in se najprej nastanil pri svojem bratu. Nasled-
njega dne je oblečen kot navaden duhovnik prišel v oratorij, tako da ga vratar
ni prepoznal. Prosil je, da bi mogel govoriti z don Boskom, toda njega ni bilo
doma. Ko je nekaj časa čakal, je uvidel, da je vse zaman, ker don Boska ni bilo od
nikoder, zato je dejal vratarju: »Ko se bo don Bosko vrnil, mu povejte, da ga je
njegov nadškof prišel osebno pozdravit v želji, da bi mu s tem naredil veselje.«
Potem je odšel. Ganjen nad toliko vljudnostjo se je don Bosko naslednjega dne
podvizal in se odpravil v palačo grofov Netro. Ko ga je nadškof nadvse veselo
sprejel, mu je po raznih pogovorih dejal: »Monsinjor, vi mi lahko veliko poma-
gate v izjemno pomembni zadevi.«
»Lahko si mislite, s kakim veseljem sem vam pripravljen pomagati.«
»Gotovo veste, da sem ustanovil novo redovno družbo.«
»Kako? Vi novo redovno družbo?« Nadškof je bil presenečen, saj o tem še
ničesar ni slišal. Don Bosko mu je začel pripovedovati vse pretekle pobude in
sedanje stanje položaja. Monsinjor je do tedaj menil, da gre za preprosto ško-
fijsko ustanovo in zato popolnoma odvisno od njega. Ko pa je uvidel, da gre za
svetovno ustanovo, ki je odvisna od Rima in zato nujno izvzeta iz oblasti škofa,
se je začudil. Zdelo se je, kakor da bi se užalil, in je dejal: »Menil sem, da boste
delovali samo v moji škofiji in da si bova med seboj pomagala v delu za duše,
ki so mi izročene.« In kot nekdo, ki je doživel močno razočaranje, je don Boska
zelo hladno odslovil. Nato je ta hladnost še naraščala po zaslugi oseb, ki so v
srce uglednega prelata sejale nezaupanje do oratorija.
Dne 26. maja je slovesno stopil v metropolitansko stolnico in bil ustoličen
po starem obredu ob sodelovanju mnogih vernikov. Don Bosko mu je poslal
vdanostni pozdrav, ki ga z lastnoročnim posvetilom hranimo v arhivih.

58.2 Page 572

▲back to top


572
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Na nadvse zaželeni dan – ko je vaša ekscelenca – mons. Aleksander grof
Riccardi di Netro – škof savonski in nadškof turinski – med veselim odobra-
vanjem vsega ljudstva vstopil v svojo škofijo – duhovniki, kleriki, fantje orato-
rijev sv. Frančiška Saleškega, sv. Jožefa in sv. Alojzija – zavoda sv. Filipa Nerija
v Lanzu – izražajo svojo veliko ljubezen in sinovsko vdanost – z naslednjimi
besedami itn.«
Na dan po slovesnem vstopu v škofijo, ki se ga je udeležil ves oratorij in je bil
don Bosko s svojimi duhovniki navzoč v roketu, je Božji služabnik v spremstvu
don Cagliera, ki nam je poročal o sprejemu, šel v nadškofijsko palačo. Povabili
so ju v sobano. Prišel je njegova ekscelenca, pozdravili so se in nato ju je pova-
bil, da bi sedla. Škof je sedel nenavadno daleč od don Boska: »Oh,« je sam zase
vzkliknil don Cagliero, »mogoče se bo stvar slabo začela.« Monsinjor je, ne da bi
omenil slovesnosti prejšnjega dne in pozdrave, ki jih je prejel iz oratorija, brez
odlašanja vprašal: »S čim vam morem služiti, don Bosko?«
»Prihajam, da bi sebe in svojo družbo priporočil vaši zaščiti.«
»Že prav, že prav.«
»Mi bomo storili vse, kar je v naši moči, da bomo delali po vaših ukazih.«
»O tem niti najmanj ne dvomim.«
»Nikdar nočemo v nobeni stvari storiti ničesar, kar bi moglo biti proti vaši
volji. Storili bomo vse, da vas bomo v vsem zadovoljili.«
»Bodite brez skrbi, jaz vam ne bom delal težav. Ne bom se boril z vami.«
Don Cagliero se ni mogel več zadržati: »Stvar se slabo začenja« (je po tiho
govoril sam zase). In zares se je pogovor nadaljeval zelo suho. Nadškof je odgo-
varjal hladno in kratko.
Na poti domov je don Cagliero spomnil don Boska na besede »ne bom vam
delal težav« (ne bom se boril z vami) in menil, da je to slabo znamenje. Božji
služabnik pa je preprosto odvrnil: »Upajmo, upajmo.«
Tiste dni je bilo v Turinu zelo razigrano, ker se je zbralo veliko prelatov, bo-
disi da bi delili, bodisi da bi prejeli škofovsko posvečenje. Mons. Savia so posve-
tili v cerkvi Rešnjega telesa, mons. Galettija pa v Cottolengu.
Don Bosko je vsem izkazal dolžno čast in se je že tretjič vračal v nadško-
fijsko palačo. Mons. Riccardi in njegova družina so že velikokrat velikodušno
podprli oratorij. Zato je don Boska zelo bolela monsinjorjeva hladnost, ki si je ni
mogel razložiti. Monsinjor je imel dušo brez napuha in brez jedkosti in nadvse
nežno čuteče srce za vse, kar bi moglo žaliti njegova čustva, ne samo očetovska
temveč tudi materinska, ki jih je gojil za svojo škofijo in bil pripravljen zanjo na
vsako žrtev. Njegova občutljivost je rasla zaradi spomina na Savono, zaradi pre-

58.3 Page 573

▲back to top


BiS 8 — 67. poglavje
573
cejšnje starosti in zaradi nevšečnosti, ki jih je moral prenašati. Ljubezen, ki so
jo salezijanci, ki so pripadali njegovi škofiji, gojili do don Boska, je bila nekako
ukradena njemu. Zato mu je bilo težko, da ustanova, ki jo je on štel za škofijsko,
ni popolnoma odvisna od njega. Tako vsaj so mu prišepetavali nekateri sveto-
valci. Nekega dne si je v zakristiji oratorija nadeval škofovska oblačila za bla-
goslov. Pred njim sta na obeh straneh stali vrsti nad sto ministrantov, gospodje
so mu spoštljivo poljubljali roko ali ga trepljali po ramenih in na glas ponavljali:
»Vi, ekscelenca, vi ste naš oče. Nimamo drugega očeta kot vas. Oh, vi dobri oče.«
Bili smo navzoči in smo si vse to točno zapisali. To je bil pouk, gotovo ne zaslu-
žen, ki so ga hoteli dati salezijancem. Toda monsinjor ni bil nikdar sovražen
oratoriju. Če je med njim in don Boskom prišlo do nasprotovanj, je treba iskati
vzrok v tem presnetem srcu!
To stran smo napisali zato, da bo vsem jasno, da novi križ, ki je čakal Bož-
jega služabnika, ni bil posledica sovražnosti novega cerkvenega predstojnika.
Medtem se je don Bosko ponovno predstavil nadškofu. Rekli so mu, da je
zaposlen in ga zato ne more sprejeti. Ko se je vrnil, je Božji služabnik pohitel in
sestavil naslednjo spomenico in jo poslal njegovi ekscelenci z namenom, da bi
mu pojasnil namen salezijanske družbe.
družba svetega frančiška saleškega
Družba je sestavljena iz duhovnikov, klerikov in laikov, ki se trudijo za svoje zveliča-
nje z deli krščanske ljubezni do bližnjega:
1. Z verskim poukom najbolj revnih in nevarnostim izpostavljenih dečkov zlasti
ob prazničnih dneh, kakor se to dogaja v oratorijih sv. Jožefa, sv. Alojzija in sv.
Frančiška Saleškega.
2. S sprejemanjem najbolj zapuščenih ter s preskrbovanjem s hrano, obleko in sta-
novanjem in uvajanjem v kako obrt z namenom, da si morejo nekega dne sami
služiti svoj kruh z delom svojih rok.
Družba zastonj ali za majhno mesečnino sprejema tudi dijake, če le pokažejo
lepo vedenje, ki obljublja možnost duhovniškega poklica, kakor je to v Oratoriju
sv. Frančiška Saleškega, sv. Filipa Nerija v Lanzu in sv. Karla Boromejskega v
Mirabellu, kjer dobiva učno in versko vzgojo več kot tisoč dečkov.
3. S pridiganjem duhovnih vaj, devetdnevnic in s katekizemskim poukom v tistih
krajih, kjer zaradi pomanjkanja materialnih sredstev ni pridiganja.
Prav tako si Družba v soglasju s svojim cerkvenim predstojnikom z vsemi sredstvi
prizadeva za širjenje dobrega tiska.
Da se ohrani enotnost duha in red v tej zvrsti dejavnosti in svete cerkvene službe, je
nujno potrebna Družba pod vodstvom cerkvene oblasti, ki se ravna po pravilih previdnos-
ti in ljubezni, česar se je mogoče naučiti samo z izpolnjevanjem.

58.4 Page 574

▲back to top


574
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
začetki družbe
Družba je, čeprav omejena na nekaj duhovnikov, nastala leta 1841, ko je začela ob
prazničnih dneh zbirati uboge fante. Mons. Fransoni je bil nenehen vodja in svetovalec
vsega, kar se je delalo. Potem ko je podelil več pravic zlasti za podeljevanje zakramentov
in pridiganje, je leta 1846 svetoval duhovniku Bosku, da bi skušal najti način, kako bi v ob-
liki družbe uredil delovanje oratorijev, ki bi živeli skupno življenje pod določenimi pravili.
Leta 1852 je sam nadškof po svojem generalnem vikarju odobril pravilnik oratorijev in
postavil za predstojnika duhovnika Boska z vsemi nujnimi in potrebnimi pooblastili. Vendar
je zahteval, da bi izdelal pravilnik za duhovnike, ki bi bili združeni v obliki družbe, kakor je to
sedaj. Pravilnik je bil napisan, vendar še ni bilo časa, da bi dobil cerkveno potrditev.
Leta 1858 mi je sam nadškof svetoval, naj grem v Rim in s svetim očetom osebno
razpravljam o družbi. Papež je predložil načrt redovne družbe, v kateri bi bili člani pred
Cerkvijo pravi redovniki, pred državo pa svobodni državljani. Skušal sem uresničiti pape-
ževo zamisel in sem vso stvar razdelil v poglavja in člene sedanjega pravilnika, po kate-
rem se ravnamo že šest let.
Leta 1864 smo poslali na Kongregacijo za škofe in redovnike spomenico, konstitucije
in priporočilo ordinarija naše nadškofije kakor tudi škofa iz Cunea častitega spomina,
Mondovia, Acquija, Casaleja in Suse.
Dne 1. julija istega leta je vladajoči papež Pij IX. po odloku zgoraj imenovane kongre-
gacije priporočal in hvalil te konstitucije ter določil predstojnika družbe in namestnika za
primer smrti. S tem odlokom je zagotovljen obstoj družbe.
Istemu odloku je bilo dodanih trinajst opomb, ki so bile dobesedno sprejete in vklju-
čene v pravilnik.
K vsemu je bila izrečena samo ena opomba zaradi izdaje odpustnic, kajti med nami
ne obstaja kongregacija, ki bi imela skupnost hiš, katerih predstojnik bi imel pravico iz-
dajati odpustnice.
Opomba je naslednja:
Meseca januarja tega leta smo svetemu očetu spet predložili ponižno prošnjo s pravi-
li družbe, ki so bila usklajena z zahtevami Kongregacije škofov in redovnikov. Prosili smo
za dokončno odobritev družbe ali vsaj začasno dovoljenje, da bi mogli posvečevati du-
hovnike titulo mensae communis (naslov skupne mize). Sveti oče in Kongregacija se nista
zoperstavila, vendar nista bila pripravljena podeliti to oblast, ker tega ne podeljujejo prej,
preden ni družba dokončno potrjena. Sveti oče in člani kongregacije kažejo naklonjenost,
da bi družbo čim prej dokončno potrdili. Na tak način potrjena družba bi imela sama po
sebi pravico izdajati odpustnice in posvečevati pod naslovom skupne mize.
Osnovno izhodišče je bilo, da bi počakali na prihod novega turinskega nadškofa, ker
je tam materna hiša.
Spomenica se je nadaljevala in končala z naslednjimi podatki:

58.5 Page 575

▲back to top


BiS 8 — 67. poglavje
575
sedanje stanje družbe
Družba ima v sedanjem trenutku več kot sto članov duhovnikov, klerikov in laikov.
Deluje v treh hišah: v Turinu, v Lanzu in v Mirabellu. Vsi učitelji, asistenti in voditelji
izpolnjujejo pravila Družbe sv. Frančiška Saleškega.
V Turinu imamo tri oratorije: sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu, sv. Alojzija v Valen-
tinu in sv. Jožefa v Salvariju, kjer se nad tisoč fantov zbira ob prazničnih dneh za zabavo,
šolo in katekizem.
Imamo veliko prošenj za odprtje novih hiš, vendar za zdaj nepotrpežljivo pričakuje-
mo dokončno odobritev Svetega sedeža.
Če bi vaša ugledna ekscelenca mons. Riccardi, naš velespoštovani nadškof, mogel kon-
čati delo, ki ga je začel vaš predhodnik (jaz vas štejem za popolnega gospodarja naših hiš
in oseb), bi vas šteli za glavnega dobrotnika naše družbe, in vse dokler bo obstajala, se
bodo za vas opravljale molitve kot za tistega, ki je tej ustanovi dal tako zaželeno odobritev.
duh. Janez Bosko
Kakor bomo videli, je Rim salezijansko družbo kljub vsem omenjenim teža-
vam potrdil 1. marca 1869.

58.6 Page 576

▲back to top


68.
poglavje
Katoliško branje – Posvetilo don Bosku – Ozdravitve po priprošnji Marije
Pomočnice po don Boskovem blagoslovu – Dobra poročila iz Rima:
zmanjšanje popravkov za don Boskovo knjigo – Poroka princa Amadeja
in don Boskov poklon – Don Bosko naznani odhod mons. Ghilardija v Rim –
Sklep Marijinega meseca v oratoriju. Pridiga škofa iz Mondovija – Monsinjor
obljubi, da se bo v Rimu zavzel za don Boskovo stvar – Don Boskovo pismo
vitezu: ostanite v Rimu, govorite z mons. Ghilardijem – Presveta Devica
nadaljuje pomoč oratoriju – Don Boskovi nagovori fantom: spoved, verska
brezbrižnost in zgled Dominika Savia; naznani bližnjo smrt enega iz hiše;
praznovanje v Rimu in Parizu; greh in kolera; ne menjajte spovednika – Mons.
Gastaldi pride po svojem škofovskem posvečenju v oratorij; kratka akademija
in njegov odgovor na don Boskove besede
Katoliško branje je nadaljevalo svoje slavno poslanstvo. Proti koncu
maja je izšel tretji zvezek v počastitev sv. Petra in rimskega papeža: Sv. Peter
v Rimu. Igra v treh dejanjih, ki jo je za obletnico mučeništva prvaka apostolov
napisal p. Julij Metti iz Oratorija sv. Filipa Nerija v Firencah.
Igra je tako zelo ugajala, da so jo dvakrat ponatisnili. Igrali so jo v mnogih
zavodih v vidno zadovoljstvo gledalcev. Avtor je za predgovor dal natisniti pis-
mo v počastitev tistega, ki ga je prosil, da je delo napisal.
Predragemu prijatelju
don JANEZU BOSKU, ravnatelju Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu
Pošiljam vam igro, ki ste mi jo naročili, da bi jo napisal za Katoliško branje. Predmet,
ki ste mi ga predložili v obdelavo, ni mogel biti težji, pa tudi ne plemenitejši in primernejši
za letošnje leto, ko obhajamo obletnico mučeništva slavnih prvakov apostolov Petra in

58.7 Page 577

▲back to top


BiS 8 — 68. poglavje
577
Pavla. Ko torej nesmrtni papež in oče vseh Pij IX., ne glede na vihar, ki pretresa Ribičevo
ladjico, in brez ozira na nevihto, ki hoče prevrniti ves svet, vabi škofe iz vesoljnega sveta,
da bi prišli v Rim in z njim izredno slovesno proslavili ta blagoslovljeni dan, ko dvesto mi-
lijonov vernih src po celem svetu nepotrpežljivo pričakuje vzvišeno besedo, ki se bo njim v
pouk slišala v Vatikanu, sem po vaši spodbudi hotel tudi jaz prispevati svoj skromni delež
v počastitev sv. Petra.
Kakor veste, pišem za mlade ljudi. Toda zato moje skromno delce ne bo ostalo brez
sadov, upam celo, da bo žetev dvakratna. Ko se mladi fantje naučijo na pamet moje ver-
ze, jih po navadi deklamirajo pred odraslimi. In ti, ki nimajo zadosti potrpljenja, da bi
jih brali, jih z zadovoljstvom poslušajo iz teh nedolžnih ust in dajo, da jih pretresejo in
ganejo. Tako so že storili dečki v tem Oratoriju sv. Filipa Nerija in tako bodo storili fantje
v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega in prav tako jih bo na stotine in na tisoče naredilo po
vsej Italiji. Tako bodo ljudske množice na prijeten način slišale nadvse pomembno zgodbo
o zadnjih dveh letih življenja sv. Petra, ki je tesno povezana z versko resnico o enotnosti
Cerkve in s primatom rimskega papeža.
To je bil tudi vaš načrt, ko ste mi predlagali naslov Sveti Peter v Rimu, in jaz sem se
potrudil z vso močjo, da bi to nalogo izpolnil, povezal dogodke drugega prihoda sv. Petra
pod Neronom v Rim v eno celoto, ne da bi se pri tem oziral na zgodovinsko resnico tako
cerkvenih kakor profanih virov. Na tak način se bo vernik prepričal o zadnjih dogodkih,
ki so privedli sv. Petra, da se je iz Antiohije odpravil v Rim, kjer je preživel zadnja leta svo-
jega življenja in prelil svojo kri za Jezusa Kristusa, in da je zato v Rimu sedež sv. Petra. Ta
nadvse pomembna resnica, združena z dogmatsko resnico o pravnomočnem primatu, ki
ga je Jezus Kristus podelil sv. Petru, spodbuja in krepi v srcih vernikov spoštovanje in po-
korščino do rimskega papeža, naslednika sv. Petra, namestnika Jezusa Kristusa na zemlji,
poglavarja in učitelja vseh kristjanov, središča enotnosti katoliške Cerkve.
V ustreznih opombah boste našli navedene vire in celo veliko besedil, iz katerih sem
črpal misli, ki sem jih obdelal v svojem dramskem prikazu. Kaj podobnega nisem storil
nikdar v drugih svojih sakralnih igrah. Toda tudi v tem sem upošteval vaš nasvet, ker se
mi je zdel zelo primeren, ko gre za tako pomemben predmet.
Če bi kdo želel natančneje spoznati zadnja leta sv. Petra, bo lahko s koristjo pogle-
dal odlična Zgodovinsko-kronološka opažanja, ki jih je lansko leto pri Salviucciju objavil
mons. Dominik Bartolini z naslovom O 67. letu našega štetja, ki naj bi bilo leto slavnega
mučeništva častivrednih apostolskih prvakov sv. Petra in sv. Pavla.
Če delo ni docela v soglasju z vašo željo, potem to pripišite moji neznatnosti in ne
pomanjkanju dobre volje. V vsakem primeru pa, ker je delo veliko bolj vaše kot moje, vam
bo v veliko zadoščenje, če bo pripomoglo k oživitvi ljubezni in pobožnosti do slavnega
prvaka apostolov in njegovih.
Ves vaš Julij Metti, oratorijanec
Firence, v Oratoriju sv. Filipa Nerija, 2. februarja 1867

58.8 Page 578

▲back to top


578
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Četrti zvezek, tudi ta v počastitev slovesne obletnice sv. Petra, je izšel sredi
junija z namenom, da bi ga bralci dobili v roke julija: O starodavnem roma-
nju h grobovom apostolov v Rim ob 1800-letnici mučeništva prvakov aposto-
lov Petra in Pavla. Napisal duhovnik Emilij Ruggieri. – Knjižica prinaša veliko
nadrobnosti in nakazuje začetek Petrovega novčiča in svetne oblasti papežev:
»Ljubo mi je,« pravi pisatelj, »da s tem delom pokažem svojo spoštljivo vdanost
Svetemu sedežu.«
Ko se je don Bosko na vse te načine kazal tesno povezanega s Svetim sede-
žem in Kristusovim namestnikom, je Bog večkrat pokazal, kako zelo so mu bile
všeč molitve in blagoslovi Božjega služabnika.
Don Ruo, prefekta v oratoriju, je več noči napadla tako huda bolečina v roki,
da je moral vstati iz postelje. Nikakor ni mogel zatisniti očesa. Don Bosko ga je
v navzočnosti don Joahima Berta blagoslovil in molil. Potem mu je rekel, naj op-
ravi devetdnevnico na čast Mariji Pomočnici in goreče moli pri sveti maši, zlasti
pri povzdigovanju, ko duhovnik pokaže sveto hostijo. »Imej vero in ne samo
zaupanje.« Don Rua še ni končal devetdnevnice, ko je bil že popolnoma zdrav.
Tako nam je poročal sam don Rua.
Janez Krstnik Revello, dijak tretjega razreda gimnazije, nam z datumom 29.
maja 1867 piše:
»Dne 22. maja, približno ob pol treh popoldne, ko sem bil v šoli, me je na-
padla močna mrzlica. Še preden sem zapustil razred, me je začela hudo boleti
glava, kar mi je z mrzlico ostalo ves dan. Naslednjega dne sem se počutil bolje.
Toda 24. me je ob istem času spet napadla vročica. Naslednjega dne sem bil
brez motenj, 26. pa me je najprej napadla mrzlica in potem huda vročina. Dne
27. sem stal pred bolniško sobo, ko je prišel mimo don Bosko. Poljubil sem mu
roko in on me je takoj vprašal, kaj mi je. Odgovoril sem mu, da me izmenoma
vsak drugi dan napada vročina. Tedaj me je don Bosko vprašal:
»Je danes dan vročine?«
»Ne, jutri.«
»Če te bo jutri spet napadla, mi boš povedal in jaz ti bom dal blagoslov.«
»Dne 29. maja sem ves oslabel zaradi vročine, ki me je napadla prejšnji dan,
čakal na don Boska na istem mestu pred bolniško sobo. Prišel je tod mimo in
me vprašal, ali sem imel vročino. Odgovoril sem, da sem jo imel. »Pridi v mojo
sobo in ti bom dal blagoslov,« mi je dejal. Vstopil sem zadovoljen. Rekel mi je,
naj pokleknem, in tudi on je pokleknil. Opravil je kratko molitev k presveti De-
vici Mariji, mi položil roko na glavo in me blagoslovil. Medtem je vstopil v sobo
neki rokodelec in don Bosko mu je dejal: 'Moli tudi ti za tega fanta.' Potem se je

58.9 Page 579

▲back to top


BiS 8 — 68. poglavje
579
obrnil k meni: 'Te tri dni, ki nam ostajajo od Marijinega meseca, moli tri očena-
še, zdravamarije in slavaočetu ter eno pozdravljena Kraljica pred Najsvetejšim.
Toda to stori z veliko vero.'
Vse sem natančno izpolnil, kakor mi je naročil don Bosko, in od takrat ni-
sem imel niti mrzlice niti vročine niti glavobola.
To je milost, ki mi jo je podelila presveta Devica Marija po don Boskovi
priprošnji.« Don Joahim Berto, njegov asistent v spalnici sv. Jožefa, priča o re-
sničnosti te pripovedi.
Iz Villafrance v Piemontu sta prišla dva zakonca, ki ju je poslal klerik Pigno-
lo, doma iz istega kraja. S seboj sta imela svojega 8 do 9 let starega sina. Otrok
je bil tako pohabljen in je imel noge tako skrivenčene, da ni mogel napraviti
sam niti enega koraka. Ko sta starša postavila otroka pred don Boska, ga je on
blagoslovil in ukazal, naj vstane in hodi. »Imej vero v Marijo in iztegni bolno
nogo.« Otrok si ni upal, toda pokoren ponovnemu ukazu je s pomočjo staršev
ubogal, sprostil obe nogi in začel hoditi, ne da bi ga kdo podpiral. Tedaj je oče,
poln začudenja ob tem pogledu, vzkliknil:
»Presneto! Glej, kako lepo hodi!«
Žena je med jokom od veselja opozorila moža: »Ne govori tako. To ni prav.«
Pozdravili so don Boska in zapustili oratorij z obljubo, da se bodo čim prej vrni-
li, da se zahvalijo nebeški dobrotnici v njeni novi cerkvi. Starša sta bila od prej
navajena, da sta otroka nosila zdaj eden zdaj drugi, sedaj pa je sam hodil z lepo
zravnanimi nogami. Ker pa še nikdar ni hodil in sta ga od časa do časa videla v
zadregi, sta ga učila: »Postavi sedaj naprej to nogo in potem drugo.«
Priča tega dogodka je bil klerik Donat iz Saluggie, ki je vse to pripovedoval
don Joahimu Bertu in don Angelu Saviu, ki sta si ogledala stanje otroka pred
blagoslovom in po njem. Donat je bil v predsobi, kjer je bil tudi don Rua. V naših
zapiskih beremo:
»1. junij. Don Bosko je dejal: 'Ne razumem, kako gremo naprej. Ta teden
sem zaradi prejetih uslišanj prejel več tisoč frankov.'
Ko je bil pri večerji sam z don Joahimom Bertom, mu je rekel: 'Včeraj sem
šel po cesti v Turinu in neki osem ali devet let star deček se mi je približal in
dejal: - Oh, don Bosko!
– In kdo si ti? sem mu odgovoril.
– Me ne poznate? Jaz sem deček, ki ste ga pred nekaj dnevi blagoslovili.
Poglejte me. Tukaj imam denar, ki mi ga je za vas dala moja mama. Mati Božja
Marija mi je izkazala milost.
– In sedaj ti, iz hvaležnosti do Marije pridno izpolnjuj svoje dolžnosti.

58.10 Page 580

▲back to top


580
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Malo prej je neka sestra tega dečka, ki je zelo trpela od bolečin v hrbtenici
in videla, da vsa človeška sredstva nič ne pomagajo, prišla v zakristijo v ora-
toriju, da bi dobila blagoslov. Rekel sem ji, naj zmoli nekaj molitev in opravi
devetdnevnico k Mariji Pomočnici.
Ko sem nekega dne šel po mestni ulici, je neka deklica pritekla k meni, se
postavila predme in vzkliknila: – Don Bosko, me ne poznate? Jaz sem tista dekli-
ca, ki ste jo tega in tega dne blagoslovili v zakristiji oratorija. Vedite torej, da so
ob koncu devetdnevnice popustile vse bolečine in sem sedaj popolnoma zdrava.
In za konec. Danes zjutraj približno ob desetih so mi pripeljali kakih pet let
starega dečka, ki je bil tako gluh, da ne bi slišal niti topovskega strela. Blagos-
lovil sem ga in potem ob njegovih ušesih rahlo tlesknil z rokami. Deček se je v
trenutku obrnil k meni in me smehljaje se gledal. Kako dobra je Madona!«
Nebeška Mati je stvari uredila tako, da se je don Bosko osvobodil hude te-
žave, ki ga je morila tiste dni. Iz Rima so prihajala pisma, ki so mu prinašala
obilno uteho.
Velečastiti gospod don Bosko!
Rim, 29. maja 1867
Pišem vam, kakor sem vam obljubil v prejšnjem pismu, ki ste ga, tako upam, v redu
prejeli. Ko sem bil pri p. Angeliniju, ki sem mu pustil pojasnila in druge listine z namenom,
da bi mi svetoval, kaj naj storim, mi je dejal: 1. Nikakor naj ne dajemo v obtok pisem,
obrambe ali pojasnil, ne da bi jih prej pokazali p. Modeni ali kardinalu prefektu indeksa.
Če bi ravnali drugače, bi lahko prišlo do napačne razlage in bi vam bilo v škodo. 2. Jaz ali
kdo drug namesto mene bi mogel dobiti od p. Modene ali kardinala privolitev. 3. On meni,
da je bolj pomembno, da dosežemo nekaj drugega: vam v predgovoru popravljene izdaje
ni treba reči, da ste pripravili to novo izdajo po ukazu, ker bi to žalilo splošno primernost.
Svetoval mi je, da naj grem k p. Modeni. Šel sem k njemu in mu povedal, da imam po svo-
jem bratu posredno povezavo z don Boskom itn. On mi je pisal, da mora pripraviti drugo
izdajo (ne da bi povedal, da sem povezan z zaobljubami itn., pač pa vem samo za pripravo
druge izdaje), v kateri bi popravil nekatere pripombe, ki so mu jih izrekli, in da bi to moral
storiti v predgovoru. Ne da bi mi don Bosko naročil, ki je pripravljen narediti, kar se od
njega pričakuje, temveč na lastno pobudo sem prosil p. Modeno, da bi mi povedal, kateri
je tisti najmanj trd obrazec, s katerim naj bi don Bosko izpolnil naročeno.
Sprejel me je zelo ljubeznivo in dejal, da bi bilo zadosti reči, da je po nasvetu učenih
oseb in razgledanih teologov prišel do spoznanja, da je treba pripraviti novo izdajo, v
kateri bi popravil nekaj netočnosti. Poudaril pa naj bi, da je to storil po njihovem nasvetu.
Zagotovil mi je, in to dvakrat, da to zadošča. Nato je dodal: »Jaz lahko z vami govo-
rim kakor z don Boskovim zastopnikom. Zato bi vam mogel tudi sporočiti želje. Storite
tako: pridite k meni v petek in dobili boste črno na belem, kaj naj bo popravljeno.«
Sprejel sem predlog. Poslal vam bom pismo, ki ga bom prejel od p. Modene. Za zdaj se
mi zdi, da sem vam naredil uslugo, ko sem vas na vse to opozoril.

59 Pages 581-590

▲back to top


59.1 Page 581

▲back to top


BiS 8 — 68. poglavje
581
O pojasnilih bomo razpravljali drugič.
Končujem pisanje in ostajam vaš najvdanejši služabnik. G. Oreglia SJ
P. S.: Friderik se odlično počuti in mu bom povedal zgoraj omenjene stvari. Mogoče mu
pa ne bom nič povedal. Kar se tiče pojasnil, se mi zdi nujno, da jih na ta ali oni način spravi-
mo v obtok. Treba je poskrbeti, da iz nekaterih glav izginejo zmote. Toda, da ne bomo storili
napake namesto dobrega, mi boste, upam, dovolili, da se ravnam po nakazanih nasvetih.
Isti pater je dva dni pozneje poslal še naslednji dopis:
Velečastiti gospod don Bosko!
Rim, 31. maja 1867
Upam, da ste prejeli moji dve prejšnji pismi. Da bom pomirjen, vas prosim za kratko
sporočilce, ki je mogoče že na poti. Danes zjutraj sem bil pri p. Modeni. Vendar sem dobil
samo njegovo pismo, ki ga prilagam in v katerem je lastnoročno zapisal (zato je to pismo
treba ohraniti kot dokument), katere popravke samo je treba vnesti. Vidite, da niso upo-
števali vseh točk in želj.
Za zdaj vam pošiljam to. O pojasnilih bomo govorili pozneje. Ker je treba popraviti
samo navedene točke, se mi zdi pametno, da bi pojasnili tudi tiste, ki jih niso navedli. Sicer
mi pa o stvari izrazite svoje mnenje. S Friderikom se nisem srečal. Kakor hitro ga bom
dobil, mu bom vse povedal. Ves vaš in Domino. Memento mei!
Vaš najvdanejši G. Oreglia
Pater Modena je napisal naslednji dopis.
Treba je izpustiti
Vse, kar se tiče guvernerja v Antiohiji (krščen na ime Teofil) v odnosu do sv. Petra.
Držati se pripovedi sv. Luka, kjer je povedano, kako je angel rešil sv. Petra.
Zdi se, da je brez osnove trditev, da je sv. Peter obudil od mrtvih človeka, nad katerim
je Simon Mag delal neuspele poskuse. Izpustiti trditev na strani 217, da je prestopek kake
Božje zapovedi tudi kršitev kake verske resnice. Na strani 192 je treba izpustiti odstavek:
»Zdi se mi na tem mestu prav, da vsi tisti, ki pišejo ali govorijo o tej stvari, tega nimajo za
dogmatsko ali versko zadevo. To naj velja tako za katoličane kakor za protestante.«
Tiste dni se je v Turinu na veliko praznovalo. Dne 30. maja 1867, na dan
Gospodovega vnebohoda, je ob navzočnosti škofov iz Bielle, Mantove, Aoste in
Astija v dvorni kapeli turinski nadškof blagoslovil zakon med knezom Amade-
jem Aostskim in princeso Marijo Viktorijo Cisterna. Don Bosko je tudi v imenu
vseh fantov njegovemu kraljevskemu visočanstvu poslal spoštljivo in ljubezni-
vo voščilo z obljubo molitev in z zahvalo za vse prejete usluge. V odgovor je
dobil naslednje pisanje.
Hiša njegovega kraljevskega visočanstva kneza Aostskega
Št. 239 – Odgovor na don Boskovo pismo z dne 29. maja 1867 Turin, 8. junija 1867
Njegovo kraljevo visočanstvo knez Aostski je visoko spoštoval in se zlasti razveselil

59.2 Page 582

▲back to top


582
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
izrazov vdane pozornosti, ki jo je vaša velečastita uglednost izrazila ob njegovi poroki.
Visoki princ vam je za to zelo hvaležen in vas po meni prosi, da bi izrazili vsem vašim
gojencem čustva njegove dobrohotnosti in hvaležnosti.
Sprejmite izraze mojega velikega spoštovanja.
Prvi vojni adjutant
Veliki mojster hiše njihovih kraljevih visočanstev R. Morra
Dne 30. maja 1867 so veliko src razveselile druge slovesnosti. Mons. Ev-
genij Galletti je vstopal v svojo škofijo v Albi in v oratoriju so končevali mesec
maj. Isti dan je don Bosko pisal vitezu Oregli, preden je dobil v roke pismo patra
Oreglie z datumom 29. maja.
Predragi gospod vitez!
Turin, 30. maja 1867
V soboto zvečer bo škof iz Mondovija odpotoval v Rim. Sporočite to njegovim prijate-
ljem. Želel bo videti tudi vas. Stanoval bo pri Santa Marii sopra Minverva.
Ko boste prejeli to pismo, govorite s svojim bratom, in da vam odvzamem malo skrbi,
prepustite njemu, da mi odgovori, ali je to, kar sem mu poslal o Stoletnici sv. Petra, spreje-
mljivo. Če je treba kaj spremeniti, naj pove, če ne, bi mogoče naredili drugače. Vedite, da je
bilo tisto, kar sem poslal, prebrano in predebatirano z mons. Gastaldijem, ki bo prihodnjo
nedeljo posvečen v škofa. Mons. Colli pa istega dne za Alessandrio v Novari.
Doktor Biffi iz Milana je pravkar prišel v oratorij. Vprašuje po vas, vam pošilja
pozdrave in še druge izraze svojega prijateljstva.
Danes zjutraj je daroval sveto mašo škof iz Aoste; danes zvečer bo škof iz Mondovija
sklenil Marijin mesec.
Drugo prepuščam za soboto. Vsi vas pozdravljajo in pričakujejo vaše novice. Bog naj
nas blagoslovi in verjemite najvdanejšemu v Jezusu Kristusu. duh. Janez Bosko
P. S.: Zadevo s kipom smo uredili 23. maja, na predvečer praznika Marije Pomočnice.
Naši zapiski pravijo: Danes, 30. maja, v četrtek, nam je mons. Ghilardi, škof
iz Mondovija, v cerkvi zapustil naslednje spomine za sklep Marijinega meseca.
»Obljubite Mariji, da jo boste vedno bolj častili. Darujte ji svojo čistost, pro-
site jo, da vam jo ohrani, da vam podeli ponižnost, da vam pomaga, da jo boste
mogli posnemati v ljubezni, pokorščini in vdanosti v vsej Božji volji. Določite
si kako posebno pobožnost, s katero jo boste častili, npr. zatajevanje čutov s
tem, da ne boste gledali oseb drugega spola; da se boste izogibali priložnosti
za greh in veliko molili. Poleg tega jo prosite še: zase, da vam bo stala ob strani
v smrtnem boju in vam pomagala, da boste rajši umrli kot storili smrtni greh;
da naj vas zadene strela, preden bi storili prostovoljni mali greh. Prosite jo, da
vam ohrani vero in naredi iz vas same svete Alojzije.« Nato je podelil blagoslov. 
V tem tednu nas je obiskalo šest škofov, od katerih so nam štirje opravili
skupno mašo.

59.3 Page 583

▲back to top


BiS 8 — 68. poglavje
583
Mons. Ghilardi, dominikanski redovnik, je prišel pozdravit don Boska pred
svojim odhodom v Rim. Ob drugi priložnosti je razpravljal z njim o pripombah
k Stoletnici. Božji služabnik je bil pripravljen popraviti nakazane točke. Toda
resnica ima tudi svoje pravice. Tako je menil monsinjor iz Mondovija, ki mu je,
kakor škof iz Saluzza svetoval, naj napiše pojasnila, in želel prepis, ki mu ga je
pripravil klerik Jožef Bertello. Ob slovesu mu je mons. Ghilardi zagotovil, da je
storil vse mogoče pri svojem redovnem sobratu mons. Modeni, tajniku Kon-
gregacije za indeks, in če bi bilo potrebno, bi on sam prosil papeža, da bi smel
predstaviti pojasnila.
Po odhodu mons. Ghilardija iz Turina je don Bosko znova pisal v Rim.
Predragi gospod vitez!
Za ta mesec nič ne govorite o vrnitvi v Turin. Če ne boste materialno uspeli, boste
moralno. Veliko govorite s škofom iz Mondovija, ki bo prišel v Rim v torek in se bo nastanil
v samostanu Minerva. Pošljite mi načrt oltarja sv. Jožefa. Lepo pozdravite člane družine
Bentivoglio.
Če potrebujete denar, povejte. Nič vam ne sme manjkati, čeprav so naše finance moč-
no izčrpane.
V Rim bosta prišla teolog Fissore in teolog Rovetto. Če bosta potrebovala denar, jima
ga dajte. Ali ne bi bilo mogoče kje dobiti kako posojilo, ker je markiza V... v stiski? Malo
pomislite.
Vse je v najlepšem redu. Marija Pomočnica nadaljuje svoja čudovita dela kot še niko-
li, zaradi česar, Bog bodi zahvaljen, naše stvari napredujejo hitro in v zadovoljstvo vseh.
Lepe pozdrave našim znancem. Vaš brat je za nas pravi blagoslov in se mu ne bomo mogli
nikdar oddolžiti, razen mogoče z molitvami. Bog naj vas blagoslovi. Amen.
Turin, 2. junija 1867
Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Z dobro usmeritvijo vseh teh poslov se je končal mesec maj. Kronika pa
nadaljuje:
»Don Bosko nas je v teku meseca vedno častil s svojo navzočnostjo, zlasti še pri večer-
nih govorih. Od toliko stvari, ki nam jih je povedal, nameravam omeniti to, kar je priporo-
čal med duhovnimi vajami.
'Kdorkoli je zmeden v duši, naj to uredi in naj ne odlaša še naprej.' Nato je večer za
večerom prikazoval konkretne primere in nam svetoval, kako naj se ravnamo glede spo-
vedi in obhajila. Vsak naj si določi čas za prejem zakramentov in naj če mogoče ne menja
spovednika. Pomembno je, da smo v vsem odkritosrčni do spovednika. Spoved naj bo krat-
ka, odkritosrčna; ne valimo krivde na druge, temveč na samega sebe.
Zlasti je poudarjal: Glejte, da boste vedno izpolnjevali vse spovednikove nasvete in
opozorila. Potem boste utemeljeno upali, celo prepričani boste, da vam je Bog odpustil
grehe. Spovedujte se vsakih 15 dni ali vsak teden. Obhajilo prejemajte vsak dan, če vam
to dovoljuje spovednik. Bodite skrbni v vseh svojih pobožnih vajah. O, če bi danes prišel v
oratorij Dominik Savio in videl tako malo obhajil, bi gotovo dejal: 'To vendar ni več tisti

59.4 Page 584

▲back to top


584
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
oratorij, v katerem sem jaz živel, kamor me je Gospod postavil, da bi se mogel zveličati.
Kako je to, da nas je za mojega časa bilo samo kakih sto petdeset in smo skoraj vsi v Mari-
jinem mesecu vsak dan prejemali sv. obhajilo in razen nekaterih zelo redkih izjem smo se
v cerkvi tako prijetno počutili. In sedaj? Kako me boli ta prizor! Tako grdo se vedejo neka-
teri. Med 800 fanti se jih samo kakih 60 ali 70 vsak dan približa zakramentu evharistije;
in še to samo v tem mesecu.« Opogumimo se torej in pokažimo dobro voljo, da si ne bomo
zaslužili očitkov. Obiščite vsak dan med odmorom Jezusa v zakramentu in presveto Devico
Marijo, da nam bo vsem pomagala, da bomo postali sveti.
Preberimo sedaj še opombo, ki nam potrjuje, kar smo povedali že drugje:
»Ko don Bosko spoveduje fante dobre volje, ki se nimajo obtožiti drugega kot majhnih
napak, jim navadno reče: 'Ko nimaš drugega kot take reči, poljubi svetinjico ali križ, nare-
di sklep, da boš bolj pozoren, obudi kesanje in pojdi mirno k svetemu obhajilu.'
Včasih je dečkom nalagal takole pokoro: 'Zmoli Pridi Stvarnik Sveti Duh v počastitev
Svetega Duha, da te bo razsvetljeval vedno na Gospodovi poti, ki vodi k zveličanju in ti
pomaga vztrajati do smrti.'
Svetoval je tudi tole: 'Prosi Boga odpuščanja za izgubljanje časa v preteklem življe-
nju in stori sklep, da ga boš v prihodnje dobro izrabljal.'«
Kronika nadaljuje podajanje povzetkov nekaterih govorov v mesecu maju
in juniju, ki jih delno usklajujemo z razvojem dogodkov.
28. maj
Don Bosko je dejal fantom: »Nekateri so ta mesec slabo izrabili, drugi pa dobro. Veči-
na zelo dobro. Sedaj pa se vsi skupaj potrudimo, da ga bomo čim lepše končali, kajti Mari-
ja nam hoče nakloniti veliko milosti, toliko bolj, ker nekdo izmed vas želi iti v nebesa, ver-
jetno že v prvi polovici junija. Molimo zanj zjutraj in zvečer en očenaš. Ne pravim, da bo
tisti, ki bo umrl, takoj šel v nebesa, vendar pa storimo vse, da bo vsaj čim prej rešen iz vic,
in to z našimi molitvami in zaslugami, ki si jih bo sam pridobil v teku svoje bolezni. Molite
tudi zame, glede stvari, ki se tiče mene, od katere pa boste tudi vi imeli veliko korist.«
3. junij
Don Bosko je zvečer po večernih molitvah dejal: »Na svetu obhajajo dve veliki slo-
vesnosti: eno v Parizu in drugo v Rimu. Prva je svetovna razstava, druga pa obhajanje
stoletnice sv. Petra. Ena kaže, kaj more človeški razum največjega narediti, druga pa kaže
večno, nepokvarjeno religijo. Toda kako neznatne in majhne so človeške veličine v primeri
z duhovnimi. Zadosti je piš, da jih odnese.
Povedati vam moram, da se je kolera znova pojavila najprej na Benečanskem, potem
v Bergamu in Milanu in se razširila sedaj do neke vasice v regiji Canavese. Je veliko nevar-
nejša kot prejšnjikrat, kajti le malo jih ozdravi.
Bi radi bili prepričani, da se nas ne bo polastila? Znebimo se greha in obljubimo, da
ne bomo več grešili. Tedaj bo kolera daleč od nas. Greh je tisti, ki kliče na nas kolero, in
greh je tisti, ki nam pušča na vrata smrt.«

59.5 Page 585

▲back to top


BiS 8 — 68. poglavje
585
4. junij 1867
Don Boskove besede: »Za časa Dominika Savia sem ob sobotah spovedoval do enaj-
stih zvečer in zjutraj do devetih. Sedaj pa se le majhna skupina fantov prihaja spovedovat
in še v tej so vedno isti. Med vami, tako med dijaki kakor med rokodelci, so še taki, ki
bi morali opraviti velikonočno dolžnost. Ti naj skušajo poravnati svoje račune z Bogom.
Nekateri pa bi radi prelisičili don Boska tako, da pravijo, da so se spovedali tega in tega
jutra pri tem in tem. Toda čez nekaj dni, potem ko pozabijo na svoje izjave, spremenijo ime
spovednika ali povedo kak drug dan. So pa tudi taki, ki kar naprej spreminjajo spovedni-
ka, ne mislijo pa na to, da bi spremenili svoje življenje.
To je v njihovo veliko škodo, ker varajo sami sebe. So kakor bolnik, ki vsak dan zame-
nja zdravnika. Kako naj ozdravijo? Zdravnik mora najprej poznati bolezen v vseh njenih
obdobjih razvoja, sicer se lahko zmoti in se bolezen poslabša. Izberite si torej spovednika,
razodenite mu vso svojo notranjost in boste zadovoljni v času smrti.«
Medtem je na binkoštni praznik nadškof mons. Riccardi v cerkvi sv. Lovren-
ca podelil posvečenje mons. Gastaldiju. Dne 9. junija naj bi zasedel svoj škofijski
prestol. Hranimo krtačne odtise njegovega prvega pastirskega pisma, ki ga je
dal natisniti v naši tiskarni.
Prejšnji dan je prišel darovat sveto mašo v oratorij. Pod stebriščem je bil
pripravljen prestol, kamor je sedel po opravljenem bogoslužju. Ob njegovi stra-
ni je stal don Bosko. Don Francesia mu je prebral in potem izročil natisnjeno
himno, ki je imela naslednje posvetilo:
Na vigilijo dneva – ko je njegova ekscelenca – monsinjor Lovrenc Gastal-
di – škof v Saluzzu – odhajal na svoje delovno mesto – da bi potolažil s svojo
vzvišeno navzočnostjo – svojo drago škofijo – so fantje Oratorija sv. Frančiška
Saleškega – hvaležni za toliko izkazanih dobrot – s tem skromnim znamenjem
– prosili za njegov pastoralni blagoslov.
Potem ko so glasbeniki odpeli himno in so prebrali še kako deklamacijo, se
je dvignil don Bosko in dejal:
»Monsinjor, prosim za dvojno uslugo. Prvo: ščitite vedno to hišo. Drugo:
vsakokrat, ko boste prišli v Turin, nas obiščite.«
Monsinjor je odgovoril:
Prvo uslugo vam bom iz vsega srca rad storil, saj veste, da mi je bila ta
ustanova vedno zelo pri srcu. Druge vam ne morem obljubiti, ker ne vem, ali mi
bodo posli to dovoljevali. Obljubljam pa, da bom prišel vsakokrat, ko mi bo le
mogoče.«
Po še nekaterih ljubeznivih besedah je na don Boskovo prošnjo dal vsem
blagoslov in dejal: »Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in Svetega
Duha, naj pride nad vas in zlasti še nad tega duhovnika Janeza Boska in naj nad
vsemi vedno ostane!«

59.6 Page 586

▲back to top


69.
poglavje
Don Boskovo pismo vsem salezijancem: namen, ki naj bi ga imeli ob vstopu
v družbo. – Don Boskovi nagovori fantom: izpiti se bližajo; boj grehu;
priporočajte se Dominiku Saviu; ne učite se zunaj predpisanega časa; don
Bosko je šel v Moncalieri; ne govorite slabega o bližnjem; devetdnevnica
v Consolati; ozdravitev jetičnega dečka; ničnost svetnih stvari – Mons.
Galletti pride darovat mašo v oratorij; njegov nagovor in akademija njemu
na čast – Dar, ki naj bi ga izročili Mariji – Pomisliti na svoj poklic – Škof iz
Mondovija dela v Rimu za don Boska – Don Boskovo pismo vitezu – Pismo
don Savia istemu: Marijin kip je že na vrhu kupole; dela v cerkvi lepo
napredujejo; don Boska obiskujejo ugledne osebnosti in ga primerjajo z
arškim župnikom – Preproga rimskih gospa za cerkev – Učinki nekega
blagoslova – Mons. Ghilardi piše don Durandu o znani stvari
Na binkoštni dan 1867 je don Bosko poslal pismo vsem salezijancem. V
njem je obravnaval namen, s katerim naj bi vstopali v salezijansko družbo, in je
naznanjal, da bo Družba morda že v kratkem dokončno potrjena. V dokumen-
tih, ki so nam na voljo, ni sledu o taki trditvi. Ker pa ima njegovo lastnoročno
napisano pismo datum 24. maja, praznik Marije Pomočnice 1867, se zdi, da ga
je praznik navdihnil k pisanju in mu je dal jasno videnje prihodnosti. Naj bo že
kakor koli, dal je napisati več izvodov, datum pa je sam spreminjal in z lastno
roko napisal naslov don Bonettiju in mojim sinovom sv. Frančiška Saleškega v
Mirabellu, don Lemoynu in mojim sinovom sv. Frančiška Saleškega, ki prebivajo
v Lanzu. Prav tako je bil njegov lastnoročni podpis in pripis: Ravnatelj naj bere
in razloži, kar je treba.
Izvod, namenjen salezijancem v oratoriju, se je glasil takole:

59.7 Page 587

▲back to top


BiS 8 — 69. poglavje
587
Don Rui in drugim mojim sinovom sv. Frančiška Saleškega, ki prebivajo v Turinu
Naša družba sodi med tiste, ki bodo v kratkem dokončno potrjene. Zato želim govo-
riti svojim sinovom z vso odkritosrčnostjo. Ker tega ne morem vedno storiti z živo besedo,
bom skušal narediti vsaj s pismom.
Začel bom z razlago splošnega cilja Družbe. Pozneje bomo razmišljali o njenih posa-
meznih nalogah.
Prvi namen naše Družbe je posvetitev njenih članov. Zato naj se vsak ob vstopu znebi
vsake druge misli in vsake druge skrbi. Kdor bi vstopil zato, da bi živel mirno življenje,
imel priložnost, da bi v miru končal svoj študij, da bi se otresel sitnosti staršev, da bi se
znebil ukazovanja kakega predstojnika, ta bi imel napačen namen in ne bi imel nič opra-
viti z Gospodovim 'hodi za menoj', ker bi iskal svoje časne prednosti in ne bi iskal koristi
svoje duše. Odrešenik ni pohvalil apostolov in jim obljubil večnega kraljestva zato, ker
so zapustili svet, temveč zato, ker so bili pripravljeni slediti mu v težavah, kakor se je
dejansko zgodilo. Izčrpali so svoje življenje v naporih, pokori in trpljenju in končno v mu-
čeništvu končali svoje življenje na zemlji.
Prav tako ne vstopa v Družbo s pravim namenom tisti, ki je prepričan, da ji je nujno
potreben. , od vrhovnega predstojnika do zadnjega člana, naj si dobro vtisne v srce in
dušo: nobeden ni potreben Družbi. Samo Bog je njen edini poglavar in nujno potreben
Družbi. Zato se morajo njeni člani obračati k svojemu poglavarju, k svojemu resničnemu
gospodarju, plačniku, k Bogu. Iz ljubezni do njega naj se vpišejo v Družbo, iz ljubezni
do njega naj delajo, se pokoravajo, zapustijo vse, kar imajo na svetu, da bodo na koncu
življenja mogli Odrešeniku povedati, da so si izbrali za življenjsko načelo: »Glej, mi smo
zapustili vse in šli za teboj. Kaj bo torej naše plačilo?«
Ko pravimo, da mora vsak vstopiti v Družbo z edino željo, da bi služil Bogu in čim
popolneje delal dobro sebi, potem to pomeni, da gre za pravo dobro, za duhovno in večno
dobro. Kdor bi iskal udobno, lagodno življenje, ne vstopa v našo Družbo s pravim na-
menom. Mi gradimo na Odrešenikovi besedi, ki pravi: »Kdor hoče biti moj učenec, naj
gre in proda vse, kar ima na svetu, dá vse ubogim in potem pride za menoj.« Toda kako
naj hodijo za njim, ko ni imel pedi zemlje, kamor bi položil svojo glavo? Odrešenik pravi:
»Kdor hoče postati moj učenec, naj se odpove samemu sebi, mi sledi v molitvi, pokori in
predvsem naj zataji samega sebe, vzame nase križ vsakdanjih tegob in naj hodi za menoj.
Naj se odpove sam sebi, vzame vsak dan svoj križ na svoje rame in hodi za menoj.« Vse do
smrti, in če bi bilo treba, tudi smrti na križu.
To je, kolikor v naši Družbi dela tisti, ki uporablja svoje moči v sveti božji službi, v
poučevanju in drugem duhovniškem delu vse do smrti, mogoče nasilne v ječi, v izgnan-
stvu, v okovih, v vodi, v ognju, vse dotlej, ko bo vse to pretrpel na zemlji in umrl z Jezusom
Kristusom ter mogel iti uživat njegovo slavo v nebesih.
To se mi zdi, je smisel besed, ki jih sv. Pavel namenja vsem kristjanom: »Kdor se hoče
veseliti s Kristusom, mora najprej s Kristusom trpeti.«
Ko kak član s takim dobrim razpoloženjem vstopi v Družbo, mora brez zahtev in
z veseljem sprejeti vsako službo, ki mu jo zaupajo: poučevanje, študij, delo, pridiganje,

59.8 Page 588

▲back to top


588
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
spovedovanje v cerkvi in zunaj cerkve. Tudi najnižja dela je treba sprejeti z veseljem in
pripravljenostjo duha, kajti Bog ne gleda, kakšno je delo, ki ga opravlja, temveč na no-
tranjo naravnanost, s katero ga opravlja. Zato so vsa opravila enako vredna, ker so pred
Bogom enako zaslužna.
Dragi moji sinovi, zaupajte vašim predstojnikom, kajti oni bodo morali dati strog
obračun o vaših delih. Zato naj skrbno preučijo vaše sposobnosti, vaše težnje in jih raz-
poredijo v skladu z vašimi močmi, vendar pa vedno tako, kakor se njim zdi v večjo Božjo
slavo in korist duš.
O, če bi naši sobratje vstopali v Družbo s takim razpoloženjem, bi naše hiše brez
dvoma postale pravi raj na zemlji. Med člani bi vladal mir in sloga, krščanska ljubezen bi
bila vsakdanja obleka predstojnika, pokorščina in spoštovanje bi korakali vštric in dela
ter celo misli podložnikov in predstojnikov bi bili enaki. To bi bila družina, zbrana okoli
svojega očeta z namenom, da bi širila na zemlji slavo Boga ter ga nekoč ljubila in slavila
v neskončni slavi v nebesih.
Bog naj napolni vas in vaše napore z blagoslovom in milostjo, da boste mogli s svoji-
mi deli vztrajati v dobrem.
Najvdanejši v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Turin, 9. junija 1867, na binkoštni dan
Istega večera je Božji služabnik takole govoril fantom v oratoriju:
Tako za klerike kakor za fante ostaja le še malo časa do izpitov. Pogum, vsak naj na-
redi, kar more. Imejte vedno trdno pred seboj načelo, da je božji strah začetek modrosti:
Initium sapientiae timor Domini. Hočete biti zares modri? Odpravite iz svojega srca greh
in navezanost na greh in tedaj se boste prikopali do zadostnega znanja, da boste mogli
rešiti svojo dušo.
V tem kratkem času, ki vas loči od izpitov, glejte, da boste šli pogosto obiskat Jezusa
v najsvetejšem zakramentu in presveto Devico Marijo. Hočete potem dobro opraviti svoje
izpite? Priporočite se Dominiku Saviu in prepričani bodite, da vam bo pomagal, da boste
storili vse, kar zmorete. Poznal sem fante v tem zavodu, ki so pravili, da se niso čutili prip-
ravljene. Priporočili so se Dominiku Saviu in so dobili boljšo oceno, kot so jo pričakovali. S
takim pokroviteljstvom pri izpitih se ne boste osramotili. Posnemajte Dominika v krepos-
tih pokorščine in ljubezni in bodite mirni.
Priporočam vam, da se zjutraj pred vstajanjem ne bi učili zunaj postelje, da ne boste
motili drugih, temveč se učite leže v postelji. V četrtek po odmoru kakor tudi v nedeljo se
lahko učite v prostem času, nikakor pa nočem, da bi se s knjigami ukvarjali na odmoru. To
vam pravim zato, ker mi je pred vsem drugim zelo pri srcu vaše zdravje.
Naši zapiski nam podajajo še druge kratke nagovore Božjega služabnika.
10. junij
Danes zvečer je don Bosko izrabil za večerni govor svoje potovanje v Moncalieri v

59.9 Page 589

▲back to top


BiS 8 — 69. poglavje
589
Turinu. V kočiji sta bila z njim dva možakarja. Eden je trdil, da je bil pred dolgim časom
gojenec oratorija. Drugi pa je kritiziral to, kar je delal don Bosko, češ da je nesmiselno
tratiti toliko denarja za gradnjo cerkve. Don Bosko, ki ga možakarja nista prepoznala, se
je spustil z njima v pogovor. Toda kdo je bil ta duhovnik, sta spoznala šele na koncu.
Iz tega dogodka je don Bosko potegnil nauk, da naj nikdar ne govorimo slabo o bli-
žnjem: ali govoriš dobro ali pa molčiš.
»Učite se od Dominika Savia, Magoneja, Besucca in se izogibajte godrnjanja. Če ima
vaš bližnji napake, morate potrpeti. Prenašajmo drug drugega v naših pomanjkljivostih,
kajti nobeden ni popoln.
11. junij
Zvečer tega dne je takole govoril:
Danes se začenja devetdnevnica k Mariji Tolažnici. Žal mi je, da se nisem tega prej
spomnil. Skušajte izpolnjevati v teh dneh tole cvetko: bodite zelo prizadevni pri opravlja-
nju svojih dolžnosti v šoli, učilnici in zlasti pri pobožnih vajah. Spominjajte se: citius coe-
lum et terra perierint, quam Maria aliquem se implorantem sua ope destituat (prej bosta
propadla nebo in zemlja, kakor bi Marija zapustila tistega, ki se k njej zateka po pomoč).
Jutri je post za tiste, ki so že dovolj stari. Drugim svetujem kako zatajevanje.
Pojutrišnjem bomo imeli med seboj mons. Gallettija, da nam bo daroval sveto mašo.
Z njim bo nekdo, ki ga v naših krajih imajo za svetnika. Storite vse, da ne bo odnesel od nas
slabega vtisa. Po maši bo imel kratko pridigo.
12. junij
Don Bosko je v obednici po kosilu fantom povedal tole:
Včeraj je prišla neka mati in darovala sto frankov, ki jih je zaobljubila za ozdravitev
svojega sina. Pred nekaj dnevi je prišla s tem svojim sinom in me prosila, da bi ga blagos-
lovil. Blagoslovil sem ga in mu naročil, naj opravi devetdnevnico v čast Mariji Pomočnici.
Kakor hitro sta prišla domov, tako mi je pripovedovala mati, je deček prosil jesti. Že pet
ali šest mesecev je bolehal za jetiko, kar naprej je kašljal in ni mogel jesti niti juhe. Od tega
dne je začel s tekom jesti, kašelj je prenehal in sedaj je popolnoma zdrav.
Po večerji je na koncu večernih molitev zbrani skupnosti takole govoril:
Rad bi vam zapustil neko misel, življenjsko geslo. Ne glejte stvari tega sveta z dalj-
nogledom z debelimi lečami, temveč s prostim očesom, kajti daljnogled tako povečuje
stvari, da majhno zrnce postane cela gora. Vse stvari tega sveta, vzete tudi vse skupaj,
so nič. Tako je dejal Salomon, ki mu je bilo dano uživati vse prijetnosti tega sveta. Vse je
nečimrnost in muka duha. In končno, vse stvari tega sveta bomo morali zapustiti. Če jih
bomo zapustili že sedaj, nam bo Gospod povrnil zasluženje, če pa jih bomo morali zapu-
stiti zaradi smrti, ne bomo imeli nobenega zasluženja.
Jutri bo prišel mons. Galletti, novi škof v Albi. Glejte, da se boste lepo obnašali, ker je
zelo sveta oseba. Dobro si zapomnite vse, kar vam bo povedal od oltarja.
V četrtek 13. junija so torej v oratoriju pričakovali mons. Evgenija Gallettija,
škofa v Albi. K njegovi maši je prišlo veliko uglednih oseb, njegovih spovedan-

59.10 Page 590

▲back to top


590
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
cev, ki so vedeli, da ga bodo izgubili, in so bili zato navzoči, da slišijo še zadnje
opomine in nasvete. On, goreč pridigar, zelo podkovan v sveti znanosti, ki se
je posvečal vsem dobrim delom skrit v čudoviti bolnišnici Cottolengo, neznan
svetu, toda znan Bogu, je potolažil, poučeval in sveto vodil v kreposti veliko
družin v zavodu, ki je bil izročen njegovi skrbi.
Preden se je sedaj novi prelat odpravil v Rim, je obiskal oratorij in svojega
prijatelja don Boska.
Pri vratih so ga sprejeli duhovniki. Njegov obraz je izžareval svetost, bil je
globoko zbran, roke sklenjene na prsih, glava globoka sklonjena, povešenih oči
in skromnega koraka. Izžareval je zbranost, premišljevanje in krotkost.
Na koncu maše pred blagoslovom se je obrnil k fantom in jim dejal:
»Ko sem danes zjutraj bil med vami in vas videl, kako ste se pobožno pribli-
žali k svetemu obhajilu, se je v meni vzbudilo občutje, ki vam ga ne morem opi-
sati. Zahvalite se Bogu, zahvalite se Svetemu Duhu, da vas je vzel iz tega sveta in
vas postavil v okolje, kjer vlada pobožnost, vera, krščanska ljubezen, dobrota,
svetost. Sam Sveti Duh vas je pripeljal sem. Zahvalite se temu Duhu, ki je poljub
ljubezni večnega Očeta z večnim Sinom.
Vi veste, da Očetu pripisujemo vsemogočnost, Sinu modrost in Svetemu Duhu
ljubezen. Recite mu, da naj pride v vaše srce. Ljubite ga iz vsega srca. Ljubite Boga
nadvse, kakor ste se učili v katekizmu, tako da ste pripravljeni rajši umreti kot gre-
šiti, ker z grehom žalite tega dobrega Boga, tega Božjega Duha. Ljubite ga iz vsega
srca in glejte, da se ne bo reklo o vas to, kar je sv. Bonaventura v svoji ponižnosti
povedal o samem sebi: Od vseh strani me obdaja ljubezen Svetega Duha, pa ga ne
poznam. Tudi mi smo od vseh strani obdani od ljubezni Svetega Duha, ki nas nav-
dihuje z zgledi dobrih tovarišev, duhovnikov, s sveto mašo, pridigami, duhovnim
branjem. Skušajte se odzivati na klice tega dobrega Duha in na njegove navdihe.
Tedaj bodo deževali na vas vsi nebeški blagoslovi, vsa Božja milost. Spominjajte se
tega, kar je Gospodu obljubil fant, ki ga vi in jaz imamo za svetnika, Dominik Savio,
ki je pri prvem obhajilu pri sedmih letih sklenil: Rajši smrt kot smrtni greh! Če
bomo tudi mi s pomočjo tega Duha storili isto, se mu bomo šli zahvaljevat v nebesa
v večni blaženosti. Dobro si vtisnite v srce te moje besede, ki so sicer skromne, to
je res, ki pa vam jih govorim iz polnosti svojega srca.
Med pridigo je imel oči zaprte ali samo na pol odprte, ne da bi gledal sem in tja,
in če jih je od časa do časa le premaknil, je gledal navzgor. Med govorom je dvigal
roke in jih spet spuščal, kakor so se dvigale in spuščale oči. Ko je končal razlago ene
misli, je s sklenjenimi rokami in z zaprtimi ali napol zaprtimi očmi sklonil glavo,

60 Pages 591-600

▲back to top


60.1 Page 591

▲back to top


BiS 8 — 69. poglavje
591
kakor da bi pričakoval navdih Svetega Duha. Potem je ves goreč nadaljeval govor.
Potem ko je zaužil nekaj kave, so mu fantje pod stebriščem pripravili
majhno slovesnost in mu deklamirali nekaj pesmi. Eno, svojo, je prebral don
Francesia.
Monsinjor se je zahvalil z naslednjimi besedami:
»Do sedaj ste govorili vi. Dovolite mi, da povem svoje besede še jaz. Po Božji
milosti spoznavam, da sem nevreden časti, ki mi jo izkazujete. Toda zato, da
se izkažem hvaležnega, se vam zahvaljujem iz vsega srca. Nevreden sem vse
vaše hvale. Zahvalimo se raje Bogu, ki nam je podelil vse te blagodati. Vaša srca
sem že vsa daroval Bogu danes zjutraj v kelihu, pri sveti maši. Kljub temu jih
bom jutri zjutraj ponovno daroval. Prosil bom Boga, naj dolga leta ohrani tega
vašega dobrega don Janeza, ki je zares navdihnjen od Svetega Duha, da vam bo
mogel še naprej delati toliko dobrega.«
Po teh besedah jih je blagoslovil in odšel.
Lepi dan se je končal z don Boskovo besedo po večernih molitvah: »Izročite
jutri presveti Božji materi Mariji eno lepo darilo. Eno lepo darilo. Podarite ji eno
dušo v vicah. Opravite obhajilo s popolnim odpustkom in recite Božji materi, da
naj reši iz vic tisto dušo, ki ji najbolj ugaja.«
Napovedal je še, da bo v nedeljo pripovedoval neke sanje. Zvečer 14. junija
je takole govoril:
Jutri je zadnji dan velikonočnega časa. Kdor mora še opraviti velikonočno dolžnost
ali jo je opravil slabo, naj pomisli in uredi zadevo svoje duše. Tistim, ki so pred odločitvijo
za svoj poklic, priporočam, da bi dobro premislili, govorili o tem s svojim spovednikom,
veliko molili in opravljali dobra dela. Storite, da boste z dobrimi deli zagotovili svoj pravi
poklic. Kdor želi, da ne bi zgrešil poti, naj si poišče stalnega spovednika, mu odpre svoje
srce ter pogosto prejema zakrament spovedi in obhajila, naj bo skromen, pokoren in naj
misli, kaj bi si v zadnji uri želel, da bi imel narejeno. To pravim tako tistim, ki so se že ok-
lenili kakega poklica, kakor tudi tistim, ki si ga šele izbirajo. Če boste storili to, kar vam
pravim, vas bo Gospod gotovo navdihnil, kaj naj storite.
V teh dneh je bil Božji služabnik potolažen, ker je videl, s kakšno zavze-
tostjo se je mons. Ghilardi lotil reševanje njegovih zadev. Materi Božji Mariji
se je tudi zahvaljeval zato, ker so kritike drugega zvezka Katoliškega branja, ko
niso našle odmeva, ponehale.
Velečastiti gospod don Bosko!
Rim, 10. junija 1867
Prejel sem vaše cenjeno pismo z dne 2. tekočega meseca, v katerem mi sporočate

60.2 Page 592

▲back to top


592
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
prihod mons. Ghilardija in mi naročate, naj z njim govorim o zadevi. Takoj sem ga obiskal,
ga dobil in sva o zadevi govorila. Sedaj je vse dogovorjeno. Bil je zadovoljen, ko je zvedel,
da ste dobili dovoljenje, da v predgovoru tretje izdaje ničesar ne poveste tako, da bi imelo
videz ukaza. Prav tako mu je ugajalo, da ste dobili uradni spisek tistega malo, kar je treba
popraviti ali izpustiti. Vendar bom o tem še govoril z mons. Modeno in mu vse pojasnil.
O pojasnilih je menil, da jih je treba prepisati z malo popravki, ki jih boste hoteli
vnesti. V Turinu lahko ravnate bolj svobodno. Razume se, da jih ne smete natisniti. Bilo bi
skrajno neprevidno. Tukaj bomo ravnali zelo previdno. Monsinjor je rekel, da nameravate
poslati vaš rokopisni ali natisnjeni predgovor. Monsinjor bi ga dal brati mons. Modeni, da
bi videl, ali je v redu. Tako bo vse nedvoumno in zanesljivo, obenem pa odobreno.
Monsinjor ima sedaj v rokah pojasnila, kakor si je želel. Predložili jih bomo najprej
zaupno p. Modeni in pozneje, če bo prav, še drugim. Tudi kardinalu prefektu.
Premislite, ali boste dodali še pismo za p. Modeno, ki bi spremljalo predgovor. Vendar
naj bo pošiljka naslovljena na mons. Federica ali mene, kakor se vam zdi najbolje.
Povem vam, da sem zadržal vaše pismo p. Modeni, za katero, tako meni tudi monsi-
njor, se mi zdi, da ni primerno. Zadosti bo, če mu pišete ob predgovoru.
Povem vam še, da sem v pojasnilih črtal vse, kar se tiče indeksa, želj, relatorja, in
pustil samo opombe (ne da bi povedal čigave) in pojasnila.
Poročal vam bom o izidu pogovora monsinjorja s p. Modeno, če bom kaj izvedel. Ven-
dar vam bosta o tem pisala tudi monsinjor in Federico.
Monsinjorju bom tudi omenil cenzure k Življenju sv. Jožefa. Toda kakor se mi zdi, iz
vse stvari ne bo nič.
V pismu p. Modeni ne pozabite omeniti dobrohotne naklonjenosti, s katero je obrav-
naval zadevo in poslal dopis, ki sem vam ga posredoval, in dovoljenje, da v predgovoru ne
omenite drugega kot to, kar sem vam nakazal.
Oprostite mi vse te nadrobnosti in slabo napisano pismo. Vse je šlo na hitro.
Federico je zdrav. Lepo vas pozdravljam. Priporočite me Gospodu in me imejte za
svojega najvdanejšega služabnika.
G. Oreglia SJ
Skoraj sočasno je don Bosko poslal po posebni pošti pismo vitezu Oregli.
Predragi gospod vitez!
Pišem vam nekaj vrstic, da izrabim priložnost odhoda prijateljev.
Prejel sem vaše zadnje pismo. Vedite, da vaš brat mojstrsko vodi zadevo sv. Petra.
Izpolnjujem, kar mi on svetuje, in do sedaj je šlo vse dobro. Sedaj je že vse pripravljeno
za naslednjo izdajo. V hiši gre vse lepo naprej, pri cerkvi še bolje in blažena Devica nam
pomaga. Zjutraj in zvečer opravljamo molitve za grofa Vimercatija. Bom še poročal v tem
tednu.
Vale in Domino! Prejel sem načrt oltarja. Bilo je nujno. Pozdravite znane prijatelje in
me imejte za najvdanejšega prijatelja.

60.3 Page 593

▲back to top


BiS 8 — 69. poglavje
593
11. junija 1867
duh. Janez Bosko
P. S.: Pismo princese Altieri govori o vas. Je zelo dobrotna oseba. Skušajte govoriti z
njo. Pisala mi je, da bi ji poslal svetinjice.
Še druge novice je pošiljal vitezu ekonom oratorija.
Predragi gospod vitez!
Turin, 14. junija 1867
Čeprav me niti najmanj ne mika, da bi šel v Rim in prosil don Boska za prihodnje
slovesnosti, vam je on pisal, da bi poiskali zame kak kotiček, kjer bi mogel prebiti noč.
Ker dvomim, da bi imel v kratkem času priložnost, da bi vas mogel videti, vam sporočam
nekaj novic.
Kip že stoji na svojem mestu vrhu kupole. Boggio je popustil za 1200 lir. Don Bosko bi
rad dal kip pozlatiti, za kar zahtevajo 2000 lir. Napušč cerkve je že končan. Prav tako so
na svojem mestu trije kapiteli in so viden okras.
Vsak dan prihaja množica ljudi, ki bi radi videli cerkev in don Boska. Včeraj je neka
angleška gospa dolgo čakala, da bi jo don Bosko sprejel. Prišel je baron Cavalchini, si ogle-
dal cerkev in se dolgo zadržal v pogovoru z don Boskom. Veliko francoskih duhovnikov,
ki potujejo v Rim, je obiskalo don Boska. Slišal sem enega izmed njih, ko je zapuščal don
Boskovo pisarno: »Govorili smo z drugim arškim župnikom.«
Mlada princesa Doria, namenjena v London, je stopila iz vlaka in podaljšala svoje
potovanje za dva dni, da je prišla v Turin in govorila z don Boskom. Videla je cerkev in
bila zelo zadovoljna.
V nekaj dneh smo imeli v hiši deset škofov, ki so jih naši fantje ljubeznivo sprejeli in
pozdravili. Tudi Turinčani radi vidijo te ljudske škofe. Za preproste ljudi je to znamenje
boljših časov in menim, da se ljudstvo ne moti. Iz Turina je prišla iskra, ki je prižgala re-
volucionarni ogenj po celi Italiji. Naj bi iz Turina prišla tudi luč, ki bi razsvetlila slepe in
jih pripeljala nazaj na pravo pot.
Pred nekaj dnevi mi je vitez Gussone izročil načrt za nov oltar, ki naj bi bil par onemu,
ki ga izdelujejo pri vas. Prav tako mi bo dal tudi načrt za preprogo, ki si ga vi že toliko
časa želite. Prinesel vam ga bom v Rim.
Blažena Devica Pomočnica nas še naprej blagoslavlja s posebnimi blagoslovi.
don Angel Savio
Načrt, o katerem piše don Savio, je bil za preprogo, ki jo je, kot smo že po-
ročali, neko Združenje rimskih gospa hotelo pripraviti za glavni oltar cerkve
Marije Pomočnice. Koliko milosti so one prejele od Marije Pomočnice! Ena iz-
med njih, kneginja Izabela Caracciolo di Brianza, je 14. junija pisala iz Rima don
Bosku: »Ko ste vi bili tukaj, sva jaz in moj mož imela srečo, da sva vam poljubila
roko. Prosila sem vas, da bi me priporočili Gospodu in presveti Devici Mariji,
da bi mogla srečno izpeljati do konca neko zadevo. Vi ste bili tako dobri, da ste
sprejeli mojo prošnjo in mi naročili, naj vsak dan opravim nekaj molitev v ta

60.4 Page 594

▲back to top


594
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
namen. Zvesto sem izpolnjevala vaše naročilo. Po Božji dobroti sem v devetem
mesecu in sem ves čas zdrava. Dovolite mi, da se spet zatečem k vaši dobroti,
da bi se vse končalo dobro zame in za moje potomstvo. Odkar ste bili tukaj, sem
začela izdelovati ročno delo, ki ga bom darovala vaši cerkvi. Gre za albo, ki jo
bom poslala, kakor hitro bo končana. Če bom dosegla zaželeno milost, vam bom
poslala dar za vašo cerkev. Molite zame, za mojega moža in vse moje otroke.
Blagoslovite me.«
Posebno draga milost za don Boska so bile novice, ki mu jih je pošiljal škof
iz Mondovija.
Mons. Ghilardi je don Celestinu Durandu 16. junija takole pisal: »Veseli me,
da je bil predragi don Bosko zadovoljen z vsem, kar sem mu pisal. Včeraj zvečer
je prišel k meni p. Modena in sva dolgo razpravljala o stvareh, ki so vam v prid.
Sedaj bo prebral pojasnila in pozneje bova spet razpravljala. Rad bi, da bi don
Bosko poslal že omenjeni predgovor meni, dokler sem še v Rimu. Napisan pa
naj bo v čim lepši pisavi. Sredi obilnega posla sem vedno vaš v Jezusu, Mariji in
Jožefu itn.«
Nekaj dni pozneje je v zadevi tiskarne spet pisal istemu in dodal: »Povejte
dragemu don Bosku, da sem poročilo izročil p. Modeni in da mu bom kmalu
pisal itn.«

60.5 Page 595

▲back to top


70.
poglavje
Sanje: pastir, ovce, jagenjčki; svet in oratorij; stanje greha, pohujševalci in
tri strašna pomanjkanja; stanje milosti in stanje nedolžnosti; vesel prizor;
opozorilo fantom – Razlaga sanj – Pismo mons. Berardija o konstitucijah
in listinah za posvečenje – Škof iz Aoste pošlje don Bosku svoje priporočilo
za odobritev Družbe – Don Boskove besede ob prazniku sv. Alojzija; v
oratoriju umre kovaški mojster – Pisma prijateljev in dobrotnikov; želijo si
don Boskove slike – Radi bi vedeli nadrobnosti o njegovem godovnem dnevu
– Praznik sv. Janeza Krstnika in javna zahvala slaboumnega, ki je dobil
zdravje na priprošnjo Device Marije – Don Boskova zahvala vsem, ki so se
udeležili godovanja – Don Bosko pošilja pozdrave prijateljem, ki so v Rimu
ob stoletnici sv. Petra
Na trojiško nedeljo 16. junija, ko je don Bosko pred 26 leti daroval svojo
prvo mašo, so fantje pričakovali pripoved sanj, ki jih je napovedal 13. junija. Nje-
gova goreča želja je bila duhovno dobro njegove duhovne črede, vedno v smislu
opozoril in obljub Pregovorov 27,23–25: Skrbno pazi na obraze svoje drobnice,
bodi s srcem pri čredah. Imetje namreč ni za zmeraj, niti krona ne gre iz roda v
rod. Seno se odpelje in prikaže se otava, pospravi se trava z gora. V svojih molit-
vah je prosil, da bi čim bolje spoznal svoje ovce, da bi mu bila naklonjena milost,
da bi jih zvesto čuval, da bi jim oskrbel varstvo tudi po svoji smrti in da bi jih
videl preskrbljene s primerno duhovno in telesno hrano. Don Bosko je torej po
molitvah takole govoril:
V neki od zadnjih noči Marijinega meseca, 29. in 30. maja, ko sem ležal v postelji in
nisem mogel spati, sem premišljeval o svojih fantih in si dejal:
»Oh, če bi mogel sanjati o čem takem, kar bi bilo njim v korist.«
Potem sem se odločil:

60.6 Page 596

▲back to top


596
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Tako, sedaj hočem sanjati za svoje fante.«
In že sem zaspal. Kakor hitro me je zagrabil spanec, sem se znašel na neizmerni pla-
njavi, kjer se je porazdeljeno po čredah paslo brez števila ovc. Hotel sem se jim približati
in sem gledal, kje bi bil pastir, ki naj bi imel tako številno čredo. Gledal sem sem in tja in
ga zagledal oprtega na palico. Takoj sem stopil k njemu in ga vprašal:
»Čigava je ta tako številna čreda?«
Pastir mi ni odgovoril. Ponovil sem vprašanje in šele tedaj mi je dejal:
»Kaj ti pa to mar?«
»Toda zakaj,« sem dejal, »mi odgovarjaš na tak način?«
»Prav. Ta čreda je last njenega gospodarja.«
»Njenega gospodarja? To sem si mislil,« sem dejal sam pri sebi in potem nadaljeval
na glas: »In kdo je ta gospodar?«
»Ne sitnari,« mi je odgovoril pastir. »Vse boš zvedel.«
Tedaj sem šel z njim po tisti dolini in sem pozorno opazoval čredo in pokrajino, po
kateri sem hodil. Pokrajina je bila na nekaterih mestih pokrita z bujnim zelenjem, z drev-
jem, ki je s svojimi dolgim­ i vejami delalo prijetno senco in dajalo obilno pašo lepo rejenim
ovcam. Na drugih mestih je bila planjava suha, polna peska in kamenja z grmičevjem brez
listja in s posušeno travo brez bilke zelenega. Tudi tukaj se je paslo veliko ovc, bile pa so
suhe in mršave.
Vpraševal sem svojega spremljevalca o teh čredah, toda on ni hotel dati nikakršnega
odgovora. Končno je dejal:
»Ti nisi namenjen zanje. Ne misli na to čredo. Popeljal te bom tja, kjer so črede, za
katere moraš poskrbeti.«
»Toda kdo si ti?«
»Jaz sem gospodar in lastnik. Pridi z mano pogledat na drugo stran.«
Popeljal me je na drugi konec planjave, kjer je bilo tisoče in tisoče jagnjet, toliko, da
jih ni bilo mogoče prešteti. Toda bila so tako izčrpana in suha, da so komaj hodila. Tla
so bila peščena in kamnita in nikjer ni bilo videti zelene bilke, niti potočka, temveč samo
suho grmičevje. Kar je bilo drugega, so jagenjčki že stokrat popasli.
Jasno je bilo, da so ta uboga jagnjeta, pokrita z ranami, veliko trp­ ela in trpijo še
sedaj. Čudna zadeva, vsako jagnje je imelo dvoje dolgih rogov na čelu, kakor če bi bili že
odrasli ovni, in na koncu v vsakega roga so imeli privesek v obliki črke S. Strmel sem nad
tistim čudnim priveskom. Bilo mi je nekaj popolnoma novega in si nisem mogel razložiti,
da so jagenjčki imeli že tako dolge rogove in da so pomulili že vso tisto goljavo.
»Kako je to?« sem se obrnil na pastirja. »Tako majhni so in imajo že tako velike rogove.«
»Glej,« mi je dejal, »in opazuj.«
Ko sem natančneje pogledal, sem videl, da so ta jagnjeta po celem telesu, po hrbtu, po
glavi, na gobčku, na ušescih, na nogah, na parkljih imela zaznamovano številko 3.
»Toda kaj pomeni vse to?« sem vzkliknil. »Ničesar ne razumem.«
»Kako? Ne razumeš?« je dejal pastir. »Poslušaj torej in boš vse razumel. Ta obširna
planjava je veliki svet. Zeleni pašniki so Božja beseda in Božja milost. Goli in suhi predeli

60.7 Page 597

▲back to top


BiS 8 — 70. poglavje
597
so kraji, kjer se ne posluša Božja beseda in se iščejo samo svetne prijetnosti in ugodje.
Ovce so od­rasli ljudje, jagnjeta pa so dečki, za katere je Bog poslal don Boska. Ta košček
planjave, ki ga vidiš, je oratorij in tam zbrana jagnjeta so tvoji dečki. Ta tako suh kraj
pomeni stanje greha. Rogovi pomenijo nečast. Črka S pomeni pohujšanje. Ti se s slabim
zgledom uničujejo. Med temi jagnjeti je nekaj takih, ki imajo polomljene rogove. Dajali
so pohujšanje, toda sedaj ga ne dajejo več. Številka 3 pomeni, da nosijo v sebi kazen za
krivdo, kar pomeni, da bodo trpeli tri velika pomanjkanja: duhovno, moralno in materi-
alno. 1. Pomanjkanje duhovne podpore. Prosili bodo zato pomoč, pa je ne bodo dobili. 2.
Pomanjkanje Božje besede. 3. Po­manjkanje kruha. Ker so jagnjeta pojedla že vso pašo,
jim ne preostane nič drugega kot nečast in številka 3, se pravi pomanjkanje. Ta prizor
ponazarja tudi sedanje stanje mnogih mladih ljudi na svetu. V oratoriju tisti, ki sicer niso
vredni, ne stradajo kruha.
Ko sem bil tako ves iz sebe in presenečen nad vsem, se je pojavila druga znamenitost.
Vsa ta jagnjeta so spremenila videz.
Postavila so se na zadnje noge in postala visoka in postavna in se spremenila v dečke.
Stopil sem bliže, da bi videl, ali mogoče katerega poznam. Vsi so bili naši fantje iz oratori-
ja. Mnogih sicer nisem nikdar videl, vendar so vsi trdili, da so sinovi našega oratorija. Med
tistimi, ki jih nisem poznal, je bilo tudi nekaj takih, ki so sedaj v oratoriju. To so tisti, ki ne
pridejo nikdar k don Bosku, ki ne pridejo nikdar k njemu po nasvete, tisti, ki bežijo pred
njim, z eno besedo tisti, ki jih don Bosko še ne pozna. Velikanska večina tistih, ki jih nisem
poznal, pa še ni bila in še ni v oratoriju.
Ko sem začuden opazoval tisto množico, me je moj spremljevalec prijel za roko in
mi dejal: »Pridi z menoj in boš videl še kaj drugega.« Popeljal me je na oddaljeni konec
planjave, obdan s hribčki, ograjen z živo mejo in ponosnimi drevesi. Tam se je razprostiral
prelep zelen travnik, prepoln najlepšega cvetja in dišečih trav, z osvežujočimi gozdički
in čistimi potočki. Tukaj sem naletel na drugo veliko skupino sinov, veselih, ozaljšanih s
cvetjem in oblečenih v prekrasne obleke.
»Imaš vsaj te, ki ti delajo veliko veselje.«
»In kdo so ti?« sem vprašal.
»To so tisti, ki so v Božji milosti.«
Oh, povem vam, da nisem nikdar v svojem življenju videl tako lepih in bleščečih se
ljudi in si tudi ne bi mogel predstavljati takega blišča. Bilo bi nekoristno, če bi vam hotel
to opisati, ker je to nemogoče. Toda čakal me je še veliko lepši prizor. Medtem ko sem z
neizmernim veseljem opazoval tiste dečke, med katerimi je bilo veliko takih, ki jih še nik-
dar nisem videl, mi je moj vodič dejal: »Pridi! Pridi z menoj in pokazal ti bom nekaj, kar
ti bo še v večje veselje in zadoščenje.« Popeljal me je na drug travnik, prepoln izbranega
cvetja in plemenitih vonjav, kot jih še nisem nikdar videl in nikdar vohal. Zdelo se je, da je
to knežji vrt. Tu sicer ni bilo veliko fantov, vendar so ti bili tako prelestni in čudovito lepi,
da so oni, ki sem jih prej gledal, kar zbledeli. Nekateri izmed teh so že v oratoriju, drugi
bodo še prišli.
Pastir mi je dejal:

60.8 Page 598

▲back to top


598
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»To so tisti, ki so ohranili prelepo lilijo čistosti. Ti so še oblečeni v obleko nedolžnosti.«
Gledal sem zamaknjen. Vsi so nosili na glavi prelepo krono iz cvetlic. Ti cvetovi so
bili sestavljeni iz mnogih manjših cvetov, neizrekljivo lepih in izredno nežnih, živih barv
in tako razporejeni, da so naravnost presenečali. Do pet jim je segala obleka bleščeče
beline, tudi ta vsa ozaljšana z venci cvetlic, podobnimi kroni na glavi. Čudovita luč, ki je
prihajala iz teh cvetov, je osvetljevala celo osebo in odsevala njeno veselje. Cvetovi so se
odražali drug v drugem in venci v kroni so izžarevali svoje žarke. Žarek ene barve se je
srečeval z žarkom druge barve in dajal nove žarke, še bolj bleščeče in žareče, tako da si
ne bi mogel nikdar misliti, da je mogoča v nebesih še večja očarljiva lepota. Pa to še ni
vse. Žarki in cvetovi ene krone so se odražali v cvetovih in žarkih drugih kron. Prav tako
venci in cvetovi na obleki. Bogastvo cvetov na obleki se je odražalo v sijaju drugih cvetov
na obleki drugih in se odbijalo v vencih in kronah. Obrazi enih fantov so odsevali lepoto
obraza drugih in se množili do nedopovedljive lepote lic, ki so izžarevala tako svetlobo,
da je ni bilo mogoče gledati.
Tako so se v enem zbrale lepote vseh tovarišev in ustvarjale nepopisno harmonijo
neizmerno lepe luči. To je slava svetnikov. Ni človeške podobe, ki bi mogla predstaviti tudi
samo malo, kak­ o zelo lep postane deček v tistem brezmejnem morju luči in svetlobe. Med
temi sem nekatere, ki so sedaj v oratoriju, še posebej opazoval in prepričan sem, da če bi
mogli videti vsaj desetino njihove sedanje lepote, bi bili pripravljeni trpeti ogenj, dali bi
se razkosati na koščke, bili bi pripravljeni na vsako mučeništvo, samo da je ne bi izgubili.
Ko sem si že malo opomogel od tega nebeškega prizora, sem se obrnil k svojemu vodji
in mu rekel:
»Je torej med mojimi fanti tako malo nedolžnih? Je tako malo takih, ki niso nikdar
izgubili Božje milosti?
Pastir mi je odgovoril:
»Kako? Se ti ne zdi zadosti veliko to število? Sicer pa tisti, ki so imeli nesrečo, da so
izgubili lilijo čistosti in s tem nedolžnost, lahko sledijo svojim tovarišem v spokornosti.
Poglej tja. Na tistem travniku je še veliko cvetlic, iz katerih je mogoče splesti prelepo kro-
no in prečudovito obleko in tako slediti nedolžnim v njihovi slavi.«
»Svetuj mi kaj, da bom mogel povedati svojim fantom,« sem ga prosil.
»Povej in ponavljaj jim, da če bi vedeli, kako lepi in dragoceni sta v Božjih očeh ne-
dolžnost in čistost, bi bili pripravljeni na kakršnokoli žrtev, samo da bi ju ohranili. Reci
jim, naj se opogumijo, da bi izpolnjevali to čudovito lepo čednost, ki daleč prekaša druge v
lepoti in blišču. Kajti čisti so tisti, ki bodo cveteli kakor lilija pred Božjim obličjem.
Tedaj sem hotel stopiti v sredo teh svojih dragih fantov, tako čudovito lepo ozaljša-
nih, pa sem se spotaknil in se zbudil v svoji pos­telji.
Dragi sinovi, ste vi vsi nedolžni? Mogoče jih je med vami nekaj in tem naj veljajo
moje besede. Za božjo voljo ne izgubite takega neizmernega bogastva! To je bogastvo, ki
je toliko vredno kot nebesa; kolikor je vreden Bog! Če bi mogli videti, kako lepi so bili ti
fantje s svojim cvetjem! Celoten pogled je bil tako izreden, da bi dal ne vem kaj od tega
sveta, samo da bi mogel še naprej gledati to lepoto. Še več, če bi bil slikar, bi jo poskusil

60.9 Page 599

▲back to top


BiS 8 — 70. poglavje
599
vsaj od daleč naslikati. Če bi vi poznali lepoto kakega nedolžnega, bi bili pripravljeni na
kakršnokoli muko, tudi smrt, da bi ohranili zaklad nedolžnosti.
Število tistih, ki so se vrnili v stanje Božje milosti, mi je povzročilo neizmerno veselje,
vendar sem upal, da jih bo več. Bil sem zelo začuden, ko sem videl kakega izmed vas, ki se
zdi dober, pa je vendar imel tako dolge in debele rogove.
Don Bosko je končal svoj nagovor s toplim povabilom tistim, ki so izgubili
nedolžnost, da bi se z dobro voljo potrudili in s pokoro pridobili izgubljeno milost.
Dva dni pozneje, 18. junija, je don Bosko ponovno stopil na prižnico in po-
dal nekaj razlag k sanjam.
Pravzaprav ne bi bila potrebna nikakršna razlaga, vendar vam bom na kratko po-
novil, kar sem že povedal. Velika planjava je svet, pa tudi kraji in stanovi, na katere so bili
poklicani vsi naši dečki. Kraj, kjer so bila jagnjeta, je oratorij. Jagnjeta so vsi fantje, ki so
bili, ki so in ki bodo v oratoriju. Trije travniki v tem kraju – osušen, zelen in cvetoč, kažejo
troje stanj – v grehu, v milosti in nedolžnosti. Rogovi jagnjet so pohujšanja, ki so bila dana
v preteklosti. Nekateri so imeli polomljene rogove: to so tisti, ki so dajali pohujšanje, ki pa
ga sedaj ne dajejo več. Številka 3, zapisana na jagnjetih, so, kakor sem zvedel od pastirja,
kazni, ki jih bo Bog poslal fantom: 1. pom­ anjkanje duhovne pomoči, 2. moralno pomanj-
kanje, to je pomanjkanje ver­ske poučitve ali Božje besede in 3. gmotno pomanjkanje, to
je pomanjkanje hrane. Bleščeči fantje so tisti, ki so v Božji milosti, in zlasti še tisti, ki so
ohranili krstno nedolžnost in lepo čednost čistosti. Oh, kolika slava jih čaka!
Zato se, dragi fantje, odločimo, da bomo izpolnjevali čednost. Kdor ni v Božji milosti,
naj se čim prej spravi v red in naj se z vso močjo in Božjo pomočjo trudi, da bo vztrajal do
smrti. Če že ne moremo biti vsi v družbi brezmadežnega jagnjeta Jezusa, skušajmo vsaj od
daleč hoditi za njim.
Nekdo me je vprašal, ali je bil med nedolžnimi. Rekel sem mu, da ne in da je imel
rogove, vendar zlomljene. Vprašal me je še, ali je imel rane, in rekel sem mu, da jih je imel.
»In kaj pomenijo te rane?« je vprašal.
Odgovoril sem mu: »Ne boj se. To so brazgotine, ki bodo izginile. Te rane niso več
nečastne, kakor niso nečastne brazgotine vojaka, ki je kljub tolikerim ranam ostal živ in
premagal sovražnika. To so torej častivredne brazgotine.« Seveda pa je veliko bolj častno,
da se kdo bojuje s svojimi sovražniki, pa vendar ne dobi nobene rane. Njegova neranjenost
vzbuja občudovanje vseh.
Ko je don Bosko razložil te sanje, je dodal, da ne bo poteklo veliko časa, ko se
bo čutilo to pomanjkanje: kuga, lakota in pomanjkanje sredstev, da bi delali dobro.
Dodal je, da ne bodo pretekli trije meseci, ko se bo zgodilo nekaj posebnega.
Te sanje so naredile velik vtis in povzročile, kakor že ob drugih priložno-
stih, zveličavne sadove.
Medtem je mons. Ghilardi v Rimu izročil don Boskovo pismo mons. Be-
rardiju, v katerem je poleg novic o oratoriju omenil veliko potrebo Družbe sv.

60.10 Page 600

▲back to top


600
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Frančiška Saleškega za pravico odpustnic (dimissoriale). Dodal je še svoje izraze
veselja zaradi glasov, da bo kmalu izvoljen za kardinala.
Mons. Berardi mu je odgovoril:
Velečastiti gospod don Janez!
Z resničnim zadovoljstvom sem ponovno objel monsinjorja škofa iz Mondovija, ki mi
je prinesel vaše pismo, ki ga je narekovala običajna naklonjenost. Zadeva konstitucij je na
stopnji, ki sem vam jo opisal, in če bo v zadevi odpustnic prišlo do pojasnil, bom poskrbel,
da bo odgovorni prelat stopil v stik z mons. Svegliattijem.
Zahvaljujem se vam za molitve, ki jih opravljate ali daste opravljati zame. Tudi jaz
bom molil za vaše zdravje, v korist vaši ustanovi, ki prizadevno skrbite zanjo in premagu-
jete s pog­ umom kakršnokoli oviro.
Moram vam povedati, da glasovi na moj račun nimajo nobene osnove. Ne vem, ali
imam zasluge za tako visoko dostojanstvo, vendar sem zadovoljen, da morem 'in abscon-
dito' (skrit) izkazovati svoje usluge Svetemu sedežu sorazmerno s svojo majhnostjo.
Silno me veseli, da gradnja cerkve Marije Pomočnice napreduje, in upam, da bo z
Božjo pomočjo kmalu dovršena. Naval vernikov, ki se zatekajo k vam, da bi jim izprosili
pomoč in zaščito nebeške Kraljice, vam naklanja obilna sredstva. Da! Presveta Devica
vam bo dala zadoš­ čenje, da jo boste videli češčeno in slavljeno na tem kraju pod naslo-
vom, ki tako zelo navdušuje vernike.
Moja mati vas pozdravlja in se vam priporoča v molitev.
Še naprej se me spominjajte pri sveti daritvi, ker tudi jaz ne neham misliti na vas, in me
imejte, odlični gospod don Janez, za svojega najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
Jožef Berardi
Rim, 18. junija 1867
Prizadevanje škofa iz Mondovija in mons. Berardija je bilo velika spodbuda
za don Boska, ki je pisal tudi raznim škofom, da bi dobil od njih priporočila za
odobritev salezijanske družbe. Mons. Jakob Jans, škof v Aosti, mu je hitro poslal
svoje priporočilo.
Presvetli oče!
Aosta, 20. junij 1867
Vaša svetost je že večkrat opozorila, da se v teh žalostnih časih sovražnik ljudi trudi,
da bi uničil vero in zlasti še pokvaril mladino.
Da bi se zoperstavili tem poskusom in da bi pri preprostem ljudstvu branil načela
katoliške vere ter vzgajal mladino, je duhovnik Janez Bos­ko ustanovil posebno družbo.
To družbo je Bog blagoslovil in ji dal obilno rast. Dvajset in več let vzbuja pozornost
dobromislečih in duše mladih bodisi spravlja na pravo pot bodisi jih čuva v nedolžnem
življenju.
Zaradi vsega tega vsaj jaz, škof v Aosti, kleče pred vašimi nogami skupaj z drugimi
škofi prosim, da bi blagovolili Družbo sv. Frančiška Saleškega potrditi skupaj s pravili, po

61 Pages 601-610

▲back to top


61.1 Page 601

▲back to top


BiS 8 — 70. poglavje
601
katerih živijo njeni člani. Ta odobritev Svetega sedeža bo dala družbi zagon, da bo še z
večjo gorečnostjo delala za večjo Božjo slavo.
Vaše svetosti, ki naj jo Bog še dolgo ohranja, najponižnejši in najvdanejši sin
+ Jacobus, Episcopus Augustensis.
Ta dopis je don Bosko prejel na svetemu Alojziju posvečen dan. Dan prej,
20. junija, je dejal skupnosti:
Jutri je praznik sv. Alojzija. Zato naj se vsak potrudi, da bo storil kaj posebnega v čast
temu svetniku, npr. obisk v cerkvi, sveto obhajilo, kaka posebna molitev itn. Vsi pa naj oblju-
bijo, da ga bodo posnemali v čednosti sramežljivosti. Kdor je še nedolžen, ima lep zgled v sv.
Alojziju, kdor je grešil, naj ga posnema v pokori, s katero si lahko ponovno pridobi izgubljeno
čednost. Prav zato je Cerkev sv. Alojzija postavila za zgled mladini. Prosimo ga, da bi nam
pomagal odtrgati naša srca od svetnih stvari. Zakaj si je sv. Alojzij tako zelo želel, da bi kmalu
umrl, in je ob smrtni uri vse navzoče v sobi prosil, da bi z njim zapeli Tebe Boga hvalimo v
zahvalo za vse prejete dobrote? Zaradi odtrganosti njegovega srca od vsega zemeljskega.
Prosite tega angelskega mladeniča tudi za moje potrebe.
Istega dne se je tudi uresničilo, kar je predvidel in napovedal dne 28. maja.
V knjigi umrlih v oratoriju je don Rua zapisal:
Dne 20. junija1867 je umrl Janez Krstnik Garando, star 71 let. Vse življenje je bil
pošten in delaven človek. Kljub visoki starosti je s svojo prizadevnostjo postavil na noge
kovaško delavnico, ki je bila še v povojih. V vsem zvesto pokoren svojim predstojnikom,
nadvse ljubil svoje gojence in oni njega, med svojim okrevanjem spet zbolel in potolažen z
vsemi zakramenti svete Cerkve izročil svojo dušo Bogu.
Oratorij se je pripravljal na dvoje velikih slovesnosti, ki so jih prirejali ne
samo v zavodu, temveč tudi zunaj njega: praznik sv. Alojzija in praznik sv. Jane-
za Krstnika z godovnim dnem Božjega služabnika don Boska. Prvi praznik so
sklenili s slovesno procesijo, drugega pa z akademijo na dvorišču, ki se je za to
priložnost spremenilo v obširen amfiteater. Podajmo nekaj posebnosti te druge
slovesnosti, ker so prvo prenesli na nedeljo 7. julija. Tokrat jih je veliko želelo,
da bi dobili don Boskovo sliko. Toda v Turinu je slik bilo malo in jih ni bilo mo-
goče javno kupiti, ker se je don Bosko še vedno temu upiral. Prav zato fotografij
niso iz Rima poslali v Turin, četudi jih je grof Vimercati pripravil. V oratoriju so
imeli en sam primerek.
Prav tako je veliko dobrotnikov od vseh strani vpraševalo o don Boskovem
zdravju, kakor vprašujejo dobri otroci o počutju svojega očeta ali prijatelji o
zdravju svojega prijatelja. Radi bi bili obveščeni tud­ i o proslavah, ki bodo pote-
kale njemu na čast.

61.2 Page 602

▲back to top


602
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Velečastiti gospod don Francesia!
Rim, 22. junija 1867
Bodite tako dobri in me sproti obveščajte o praznovanju našega predragega in spošto-
vanega don Boska. Ne dajte mi čakati. Istočasno mi točno sporočite, kaj je rekel don Bosko
in ali je treba kaj opozoriti in narediti kako opombo glede tega, kar je povedal. Dobro
veste, kako zelo sem navdušena nad tem svetim duhovnikom, kako zelo ga občudujem in
spoštujem, zato me vse, kar je povezano z njegovo osebo, tako zanima.
Zapuščam vas, visoko spoštovani don Francesia, da bom napisala nekaj besed don
Bosku. Prosim vas, da mu jih lastnoročno izročite. Prepričana sem, da mu bodo tako še
bolj všeč. Glede stvari v Rimu bodite popolnoma mirni: nevihta se pomirja sama po sebi.
Pravica in resnica vedno zmagujeta, čeprav Gospod včasih dopušča, da smo tepeni.
Vitezu je dobro in vse lepo pozdravlja.
Fanny Amat di Villa Rios
Don Boskov godovni dan so obhajali nadvse slovesno. Popoldne je bila pri-
reditev sinovske vdanosti. Cesarski pesnik don Francesia je kakor že prejšnja
leta prebral svojo odo, ki jo je don Cagliero uglasbil in jo je vsa zbrana množica
ob spremljavi godbe slovesno zapela. Bilo je veliko deklamacij in govorov v gr-
škem, latinskem in francoskem jeziku. Zlasti pa je pritegnil pozornost trgovec
po imenu Lanzerini, ki je prebral svoj nagovor v bolonjskem narečju. Prihajal je
iz Londona. Vendar se je že velikokrat ustavil v oratoriju, ko je iz Bologne, kjer
je bil doma, potoval v Pariz. Bil je zelo bogat in dobrega srca ter je nadvse cenil
don Boska. Bil je brat svetega duhovnika Lanzerinija, ustanovitelja Zavetišča
Marije Brezmadežne v Bologni za uboge zapuščene otroke. Eno leto prej je ta
gospod znorel in je nekaj mesecev kar naprej jokal in ponavljal:
»Oh, jaz ubogi revež! Sedaj bomo morali vsi umreti od gladu. Čisto sem obu-
božal. Moja družina bo morala od vrat do vrat in prositi vbogajme, da bo mogla
preživeti.«
To je bila njegova fiksna ideja. Ko se je don Bosko iz Firenc pripeljal v Bo-
logno, je prihitel don Lanzerini in mu povedal za nesrečo svojega brata. Božji
služabnik ga je šel takoj obiskat. Bolnik je nadaljeval svoje tarnanje in ni poslu-
šal nobene tolažbe.
»Prav,« je dejal don Bosko, potem ko ga je blagoslovil. »Opravite devetdnevni-
co na čast Mariji Pomočnici. Če bo ozdravel, bo dal dar za novo cerkev v Turinu.«
Družina je začela devetdnevnico. Še preden so jo končali, je bolnika zapus-
tila mora in je bil zdrav kot še nikoli.
Preprosta pripoved tega dogodka je bila vsebina govora gospoda Lanzeri-
nija. Sam je pričal o dobljeni milosti in je trdil, da se še nikdar ni počutil tako
zdravega. Končal je z zahvalo Mariji Pomočnici in don Bosku za neprecenljiv
dar, ki ga je bil deležen. Zatrdil je, da se bo tega večno spominjal.

61.3 Page 603

▲back to top


BiS 8 — 70. poglavje
603
Za sklep so zbori ponovili svojo pesem in don Bosko se je v kratkih besedah
zahvalil vsem: pevcem, godbenikom, pesnikom in govornikom, tistim, ki so si
tako izvirno zamislili celotno prireditev, tistim, ki so na umetniško zasnovan
način pripravili razsvetljavo ob zatonu sonca, prinašalcem številnih in bogatih
darov, ki so bili razpostavljeni na dolgi mizi, predstojnikom zavoda, dobrotni-
kom in gojencem, ki so mu v mnogih pismih izrazili svoja topla voščila. Tako po-
samično zahvalo je ponavljal vsako leto in včasih imenoval koga tudi po imenu,
če je bil med gosti kak poseben dostojanstvenik ali dobrotnik, ki si je zaslužil
tako pozornost. Ta večer je Božji služabnik končal svojo zahvalo tako, da je pro-
sil za molitve in obljubil, da bo tudi on molil za vse navzoče.
Toda čista radost tega dne je don Bosku klicala v spomin še večje slovesno-
sti, ki so se jih udeležili njegovi prijatelji, ki so bili v Rimu na obletnici smrti sv.
Petra. Grofu De Maistru je takole pisal:
Predragi gospod!
Turin, 25. junija 1867
Pozdrav vam in vsem članom vaše družine, dragi gospod Evgenij, z namenom, da
bi ob obletnici smrti sv. Petra izprosil bogate nebešk­ e milosti. To se mi zdi, da je moja
dolžnost, ker ne vem, ali bom imel priložnost, da bi vam ista voščila mogel ponoviti še ob
drugi stoletnici.
Grofica Caramon mi je prinesla novice, da je vsa vaša družina pri dobrem zdravju
in da je tudi gospod Frančišek zunaj nevarnosti. Mi tukaj vas tako zjutraj kakor zvečer
priporočamo Mariji Pomočnici, da bi vam, če je tako prav, vrnila prejšnje zdravje.
Bog naj blagoslovi vas in vašo gospo soprogo ter vse vaše potom­ stvo in naj da vsem
dolga leta srečnega življenja in sveti dar vztrajnosti. Amen.
Priporočam sebe in svoje dečke ljubezni vaših svetih molitev in se poln hvaležnosti
izrekam za v Gospodu najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko

61.4 Page 604

▲back to top


71.
poglavje
Izpiti iz filozofije in teologije v semenišču – Don Boskova konferenca
salezijancem: način, kako naj preživijo počitnice; nevšečnosti in nevarnosti za
tiste, ki prebijejo čas počitnic v svoji družini; nauk, ki ga je dal Božji odrešenik
– Sanje: želja, da bi spoznali, kar se tiče narave duše: skrivnostna palača; don
Bosko v navzočnosti nekega pokojnega škofa; vprašanja, na katera ni mogoče
dati odgovora; nasveti za dečke v oratoriju; okus trpljenja duš v vicah – Don
Cagliero in don Savio v Rimu – Izdajalci v Vatikanu – Odrešenje lahko pride
tudi od sovražnikov – Don Cagliero na preizkušnji pri antifoni Tu es Petrus
– Praznovanje stoletnice v Rimu; don Bosko napove trnje čez tri mesece –
Škofje ob papeževih nogah – Pij IX. sprejme v avdienco don Cagliera in don
Savia in prej­me pismo od don Boska – V pismu don Bosko predstavlja papežu
ta dva duhovnika kot njegova predstavnika na praznovanju; pripoveduje
o navdušenem sprejemu ljudstva novih škofov; pravi, da bo v novi izdaji
spremenil nekatere stavke v knjižici o sv. Petru; prosi za odobritev konstitucij
salezijanske družbe – Spoštovanje, ki ga don Bosko uživa v Rimu
V oratoriju je bilo 44 klerikov, ki so 22. junija 1867 končali izpite v seme-
nišču. Od teh jih je 34 dobro opravilo preizkušnjo. Drugi so že prej končali izpite iz
teologije, bili bolni ali pa opravičeni zaradi svojih zaposlitev, vendar z dolžnostjo,
da se 5. novembra pridejo na izpit iz snovi, ki je niso opravili junija. Dijaki so v gi-
mnaziji redno nadaljevali šolo in bilo je treba sestaviti poseben urnik za klerike, ki
niso imeli posebnih obveznosti v hiši. Počitnice v semenišču so trajale do novem-
bra. Dne 25. junija 1867 je don Bosko imel konferenco za sobrate.
Najprej je za klerike naredil urnik na naslednji način: zjutraj vstajanje ob
običajnem znamenju, nato maša, učilnica, zajtrk in odmor. Od devetih do enaj-

61.5 Page 605

▲back to top


BiS 8 — 71. poglavje
605
stih sprehod. Ker je bilo prepovedano iti v mesto, naj bi hodili pod vodstvom
voditelja skupine v bližnjo okolico, kakor bo določil predstojnik. Ta sprehod ni
obvezen; kdor bi želel ostati doma in se učiti ali kaj brati, lahko to stori. Od enaj-
stih do dvanajstih bo pouk iz svetega govorništva, zemljepisa ali francoskega
jezika. Od dveh do treh popoldne je prosto, vendar mora vladati tišina, da lahko
vsak počiva ali bere, kakor mu drago. Od treh do pol petih ponovno pouk iz do-
polnilnih predmetov. Ob znamenju zvonca odhod v cerkev h kratkemu duhov-
nemu branju, kar bo služilo tudi za premišljevanje in za obisk Naj­svetejšega.
Pobožnost se konča ob zvonjenju za konec šole pri fantih.
Od tega dnevnega reda je izvzet tisti, ki ima posebne opravke.
Potem je don Bosko govoril o počitnicah pri starših ali znancih.
Vsak izmed vas se mora odločiti, ali hoče pripadati salezijanski družbi ali ne. Tisti,
ki nimajo namena, da bi postali salezijanci, naj povejo in jaz jim bom dovolil, da odidejo.
Tistim, ki ji hočejo pripadati, ni treba prositi, ker so že tako in tako doma. Razlog, zakaj
nasprotujem počitnicam kje drugje, je ta, da se v domači hiši, v domačem kraju ne govori
o drugem kot o materialnih stvareh, poslih, delu na polju, o živini, kravah, volih, o denar-
ju, jedači in pijači in drugih še manj primernih stvareh, kar vse je krivo, da človek duhovno
izgublja. Tudi jaz sem čutil škodo, ko sem hodil v Castelnuovo, zato sem skušal imeti ob
sebi vedno kakega fanta, da sem govoril o koristnih stvareh in ob svojem času opravljal
molitve in obiske Najsvetejšega, bral duhovno branje in opravljal še druge pobožne vaje.
Če sem jaz čutil v sebi to nevarnost, menim, da bo tako tudi z drugimi, ki so prav tako iz
kosti in mesa kakor jaz. Sicer pa, če kdo mora spremeniti zrak, imamo na voljo različne
kraje, kot Lanzo, Mirabello, Trofarello, kjer moremo preživeti počitnice.
Pa je vendar tako prijetno, bo dejal kdo, da spet vidimo kraje naše mladosti, naše
starše, naše prijatelje.
Nato jaz odgovarjam: Seveda nam te stvari ugajajo, vendar nam je zato naš Odreše-
nik dal nauk. Ko so mu njegova presveta mati Marija in nekateri njegovi bratranci, ki jih
Sveto pismo imenuje brate, z nekaterimi drugimi sorodniki, ki se mu zaradi velike mno-
žice niso mogli približati, dali vedeti, da bi radi z njim govorili, je on odgovoril: Kdo je ta
moja mati? In kdo so ti moji bratje?
Mogoče bo kdo rekel: Kako? Kakšno govorjenje! Bo mogoče zatajil svoje sorodnike?
Toda Odrešenik je nadaljeval: Vsak, ki izpolnjuje voljo mojega nebeškega očeta, mi je
oče, mi je mati, mi je brat in sestra. – Tako pravim: Tisti, ki hočejo biti člani salezijanske
družbe, imajo tukaj svojega očeta in svoje brate. Vendar pri tem delam izjemo. Če bi starši
nevarno zboleli, bo predstojnik poskrbel, da jih bo salezijanec šel obiskat. Še več, tu gre za
obvezno dejanje krščanske ljubezni do staršev.
Don Bosko je govoril tudi vsej skupnosti po večernih molitvah.

61.6 Page 606

▲back to top


606
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Včeraj zvečer, dragi sinovi, sem legel spat, pa nisem mogel takoj zaspati. Začel sem
razmišljati o naravi duše in o načinu, kako duša biva, kakšna je videti, na kakšen način je
v drugem življenju, kako govori, ko je ločena od telesa, kako se premika iz enega kraja v
drugega, kako se bomo mogli med seboj poznati, ker bomo po smrti čisti duhovi. Kolikor
bolj sem o tem razmišljal, toliko bolj so se zdele te stvari zamotane in skrivnostne.
Med tem razmišljanjem sem zaspal in zdelo se mi je, da sem na poti, ki vodi v … (tu je
imenoval mesto) in sem šel tja. Hodil sem že nekaj časa, šel skozi meni neznane kraje, ko
sem kar nenadoma slišal, da me nekdo kliče po imenu. Bil je glas nekega človeka, ki je stal
ob cesti. »Videl boš lahko,« mi je dejal, »kar tako želiš spoznati.«
Takoj sem ga ubogal. Gibal se je hitro kakor misli in jaz sem mu prav tako hitro sledil.
Hitela sva, ne da bi se najine noge dotikale tal. Ko sva prišla do nekega neznanega kraja,
se je moj vodič ustavil. Na visoki vzpetini se je dvigala veličastna palača. Ne vem, kje je
stala, niti ne vem, ali je stala na kaki gori ali na oblakih. Bila je nedostopna in nikjer ni
bilo videti poti, ki bi vodila tja gor. Njena vrata so bila v nedostopni višini.
»Glej, povzpni se do tiste palače,« mi je rekel vodič.
»Toda kako naj to storim,« sem omenil, »kako naj pridem tja? Od tu ni dohoda, peruti
pa tudi nimam.«
»Vstopi,« mi je dejal ukazovalno. Ko je videl, da se ne ganem, je rekel: »Naredi tako
kakor jaz: dvigni roke in z dobro voljo se boš dvignil. Pridi z menoj.« Pri teh besedah je
razprostrl roke proti nebu. Tudi jaz sem dvignil roke in začutil, kako sem se v trenutku
začel dvigati, kakor da bi me nesel lahen oblak. Že sem stal na pragu velikanske palače.
Spremljevalec je stal ob meni.
»Kaj je tukaj notri?« sem ga vprašal.
»Vstopi, oglej si in boš videl. Tam na koncu, v veliki sobani boš našel nekoga, ki te bo
poučil.«
Vodič je izginil in jaz sem ostal prepuščen sam sebi. Vstopil sem v stebrišče, se povzpel
po stopnicah in se znašel v zares kraljevski sobani. Prehodil sem dolge hodnike, videl brez
števila sob z najdražjim okrasom in še ni bilo konca. Gibal sem se z nenaravno naglico,
sobana pa se je bleščala od presenetljivo lepih zakladov in prehodil sem jih toliko, da jih
nisem mogel šteti. Toda najbolj izredno je bilo tole. Ko sem se gibal s hitrostjo vetra, nisem
premikal nog, temveč sem lebdel v zraku s sklenjenimi nogami, se brez vsakega napora
gibal kakor po stekleni plošči in se nisem dotaknil tal. Ko sem tako plaval iz ene sobane v
drugo, sem se končno znašel pred nekimi vrati. Vstopil sem in se znašel v nadvse mogočni
sobani. Na drugem koncu sem na veličastnem prestolu zagledal škofa, ki se je pripravljal,
da bo sprejel obisk. Spoštljivo sem se mu približal in sem v svoje veliko začudenje prepoz-
nal v njem enega svojih tesnih prijateljev. To je bil monsinjor ... (povedal je ime), škof v ...
ki je umrl pred dvema letoma. Zdelo se je, da ga nič ne muči. Njegova zunanjost je bila
cvetoča, bil je nadvse ljubezniv in tako lep, da tega ni mogoče opisati.
»Oh, monsinjor! Vi tukaj?« sem dejal ves vesel.
»Saj me vidite,« je odvrnil škof.
»Kako vam gre? Ste še živi ali ste že mrtvi?«
»Mrtev sem.«

61.7 Page 607

▲back to top


BiS 8 — 71. poglavje
607
»In če ste mrtvi, kako potem tukaj sedite tako cvetoči in dobre volje? Če pa ste mo-
goče še živi, povejte, sicer bomo v škripcih. Tu je še drug škof, monsinjor ... Kako naj to
razumem?«
»Nič ne skrbite. Jaz sem zares mrtev.«
»Prav. Sicer bi bil kdo drug na mojem mestu.«
»Vem. In vi, don Bosko, ste mrtvi ali živi?«
»Kako živ? Ali me ne vidite tukaj s telesom in dušo?«
»Sem ni mogoče priti s telesom.«
»Pa vendar sem tukaj.«
»Zdi se vam tako, v resnici pa ni tako …«
Začel sem postavljati vprašanja, ne da bi dobil odgovore. »Kako je vendar to, da sem
jaz, ki sem živ, tukaj z vami, ki ste mrtvi?« Bal sem se, da bi škof izginil. Zato sem ga prosil:
»Monsinjor, za božjo voljo, ne izginite izpred mene. Toliko stvari bi rad zvedel od vas.«
Ko me je škof videl tako osuplega, je dejal: »Ne skrbite toliko, pomirite se, ne bojte se,
ne bom odšel, govorite.«
»Recite mi, monsinjor, ste zveličani?«
»Poglejte me, kako sem čvrst, svež, čudovito blesteč.« Njegov zunanji videz mi je vlival
upanje, da je zveličan. Vendar s to ugotovitvijo nisem bil zadovoljen in sem spet vprašal:
»Toda povejte mi, ali ste zveličani ali ne?«
»Da, sem na kraju odrešenja.«
»Toda ste v nebesih, kjer uživate Boga, ali v vicah?«
»Poglejte.« Pokazal mi je neko pismo in dodal: »Berite.«
Gledal sem in gledal, toda nič nisem mogel brati, ker ni bilo nič napisano.
»Poglejte bolje.«
»Vidim rdeče, višnjeve, zelene, vijoličaste barve, toda črk ne vi­dim nikakršnih.«
»Številke so.«
»Ne vidim ne črk ne številk.«
Škof je pogledal pismo, ki ga je držal v rokah, in potem dejal: »Že vem, zakaj ne razu-
mete. Obrnite papir.« Pogledal sem pisanje še bolj natančno, obračal sem ga na vse strani,
vendar nisem videl ničesar. Končno se mi je zdelo, da med tistimi cvetočimi okraski vidim
število 2.
Škof je nadaljeval: »Ali veste, zakaj je treba brati narobe? Ker so Božje sodbe različne
od sodb sveta. To, kar pri ljudeh velja za modrost, je pri Bogu nespamet.«
Nisem si upal vpraševati za bolj točno razlago, temveč sem rekel: »Monsinjor, prosim
vas, da mi ne pobegnete. Rad bi vas prosil še za nadaljnja pojasnila.«
»Kar vprašajte. Poslušam vas.«
»Se bom zveličal?«
»Upajte.«
»Ne mučite me. Povejte mi takoj, ali se bom zveličal.«
»Ne vem.«
»In dečki? Se bodo zveličali?«
»Ne vem.«

61.8 Page 608

▲back to top


608
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Toda za božjo voljo, povejte mi vendar.«
»Študirali ste teologijo in si morate sami odgovoriti.«
»Kako? Ste že v kraju odrešenja in ne veste teh stvari?«
»Tako je. Bog to da vedeti tistim, ki jim hoče. Če hoče, da za to zvejo, da ukaz in dovo-
ljenje. Sicer tega nihče ne more povedati tistim, ki še živijo.«
Bil sem poln vprašanj in sem kar naprej vpraševal v bojazni, da bo monsinjor odšel.
»Sedaj mi povejte, kaj sporočate mojim fantom.«
»Vi veste, kakor jaz vem, kaj morajo storiti. Imate Cerkev, imate evangelije, imate
druga sveta pisma, kjer je vse povedano. Recite jim, da naj rešijo svojo dušo, ker vse drugo
nima smisla.«
»To že tako vsi vemo, da moramo rešiti dušo. Toda kaj moramo storiti, da jo bomo
rešili? Dajte mi poseben nasvet, da jo bom mogel rešiti, tako da bodo vedeli, da je od vas.
Sporočil bom to fantom.«
»Recite jim, naj bodo pridni in naj ubogajo.«
»Bodite bolj jasni.«
»Recite jim, naj se pogosto spovedujejo in prejemajo sveto obhajilo.«
»Mogoče še kaj bolj posebnega?«
»Povedal vam bom, kar si želite. Recite jim, da imajo pred očmi meglo in da je tisti, ki
jo vidi, že daleč naprej. Naj odstranijo to meglo, kakor beremo v psalmih: nubem dissipa
(razprši meglo).«
»Kaj je megla?«
»To so vse svetne reči, ki ovirajo, da ne vidimo nebeških stvari tako, kakor v resnici so.«
»In kako naj odstranijo to meglo?«
»Naj gledajo na svet tako, kakor je: mundus totus in maligno positus est (ves svet tiči
v zlu). Potem bodo rešili svojo dušo. Fantje mislijo, da jih bo ugodje, veselje, prijateljstva
naredilo srečne, in si samo prizadevajo, kako bi mogli uživati ta ugodja. Toda naj vedo,
da je vse ničevost in muka za duha. Navadijo naj se gledati reči tega sveta take, kakršne
so in ne kakršne se zdijo.«
»In kaj povzroča to meglo?«
»Ker v nebesih najbolj blesti čednost čistosti, je tema in megla povzročena zlasti z
grehom nečistosti in nesramežljivosti. To je kakor velikanski črn oblak, ki ovira fante, da
bi videli, kako se bližajo prepadu. Zato jim povejte, da naj ljubosumno ohranijo čednost
čistosti, kajti tisti, ki jo bodo imeli, florebunt sicut lilium in civitate Dei (bodo cveteli kakor
lilija v Božjem kraljestvu).«
»In kaj je potrebno, da ohranimo čistost? Povejte mi, ker bom to sporočil fantom.«
»Potrebna je odmaknjenost, pokorščina, beg pred brezdeljem in molitev.«
»In potem?«
»Molitev, beg pred brezdeljem in odmaknjenost.«
»In nič drugega?«
»Pokorščina, odmaknjenost, molitev, beg pred brezdeljem. Priporočite jim te stvari
in to je zadosti.«
Hotel sem vprašati še toliko stvari, vendar mi ni nič več prišlo na misel. Zato sem pri

61.9 Page 609

▲back to top


BiS 8 — 71. poglavje
609
priči, ko je škof nehal govoriti, v želji, da vam tak­ oj povem, kar mi je naročil, zapustil sobo
in tekel v oratorij. Letel sem s hitrostjo vetra in se takoj znašel pred vrati oratorija. Ko sem
bil tam, sem se ustavil in si mislil: »Zakaj se nisem dalj časa zadržal pri škofu? Vprašal bi
ga še za nadaljnja pojasnila. Storil sem napako, ko sem opustil tako lepo priložnost. Lah-
ko bi zvedel še toliko zanimivih stvari.«
Z isto hitrostjo, kot sem prišel, sem se vrnil, v strahu, da ne bi več našel monsinjorja.
Vrnil sem se v tisto palačo in tisto sobano.
Toda kakšna sprememba je nastala v tistih kratkih trenutkih. Škof je ves bled steg-
njen ležal na postelji in dajal videz mrtvega trupl­a. Iz oči so mu tekle zadnje solze. Umiral
je. Samo rahlo gibanje prstov je kazalo, da je še živ. Ves prevzet od skrbi sem se mu pribli-
žal. »Monsinjor, kaj se je vendar zgodilo?«
»Pustite me pri miru,« je vzdihujoč odgovoril.
»Monsinjor, rad bi vas vprašal še veliko stvari.«
»Pustite me samega. Preveč trpim.«
»Kaj·lahko storim za vas?«
»Molite in pustite me, da v miru odidem.«
»Kam?«
»Kamor me vodi Božja roka.«
»Toda monsinjor, povejte mi vendar, kam.«
»Trpim, strašno trpim! Pustite me.«
»Recite mi vsaj, kaj lahko storim za vas,« sem ponavljal.
»Molite.«
»Še eno vprašanje. Imate mogoče kako naročilo, ki naj ga opravim v svetu? Nimate
nobenega naročila za vašega naslednika?«
»Pojdite k sedanjemu škofu v … in mu povejte to in to.«
Stvari, ki mi jih je naročil, se vas ne tičejo, zato jih ne bom pripovedoval.
Škof je nadaljeval: »In potem povejte temu in temu te in te tajne stvari.«
(Tudi teh naročil don Bosko ni izdal. Zdi se pa, da so ti kakor prejšnji opomini veljali
nekaterim osebam v škofiji.)
»Nič drugega?« sem še vprašal.
»Recite vašim fantom, da sem jih vedno imel zelo rad, da sem v življenju veliko molil
zanje in da se jih tudi sedaj spominjam. Sedaj pa naj oni molijo zame.«
»Bodite brez skrbi. Povedal jim bom in takoj bomo začeli opravljati molitve za vas. Vi
pa se takoj, ko boste v nebesih, spomnite na nas.«
Na škofu so se pokazala še večja znamenja trpljenja. Bil je grozljiv pogled. Zelo je
trpel. Trpel je strašen smrtni boj.
»Pustite me, pustite me, da grem, kamor me kliče Gospod.«
»Monsinjor, monsinjor,« sem ponavljal v silni žalosti.
»Pustite me, pustite me!« Zdelo se je, da je izdihnil. Neka nevidna sila ga je vzela od
tod in prenesla v notranje sobe: izginil je.
Jaz, ki sem toliko trpel, sem ves prestrašen in presunjen zapustil tisti prostor in se
vrnil nazaj. Ker sem pa v tistih sobanah nekje udaril s kolenom ob neki predmet, sem se
zbudil in se znašel v svoji postelji.

61.10 Page 610

▲back to top


610
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Kakor vidite, dragi moji fantje, so to sanje, sanje kakor mnoge druge. Zato glede tega,
kar se tiče vas, ne potrebujejo nikakršne razlage, ker ste vsi vse dobro razumeli.
Don Bosko je sklenil pripoved z besedami:
V teh sanjah sem se naučil toliko stvari o duši in vicah, kakor jih prej nisem mogel
nikdar razumeti. Vse mi je bilo tako jasno, da tega nikdar več ne bom pozabil.
Tako se končuje pripoved naših Spominov.
Zdi se, da je Božji služabnik skušal v dveh različnih podobah prikazati
stanje Božje milosti duš v vicah in njihove očiščevalne muke. Nič ni povedal o
stanju tistega škofa. Sicer pa vemo iz verodostojnih razodetij in iz pričevanja
cerkvenih očetov, da so osebe polne svetosti, lilije čistosti, polne zaslug, ki so
delale čudeže, ki jih ne častimo na oltarjih zaradi majhnih pomanjkljivosti, mo-
rale včasih tudi dolgo ostati v vicah. Božja pravičnost zahteva, da, preden vstopi
v nebesa, do zadnjega novčiča plača svoje dolgove.
Mi, ki o vsem tem pišemo, smo vprašali don Boska, alil je izpolnil naročena
opozorila, ki jih je dobil od škofa. V zaupljivosti, s katero nas je odlikoval, je
odgovoril:
»Da, zvesto sem izpolnil vsa naročila.«
Naj še omenimo, da je zapisnikar, mogoče zato, ker ni doumel njenega po-
mena, opustil eno okoliščino sanj, ki se je dobro spominjamo. Don Bosko je med
pogovorom škofa vprašal, koliko časa mu preostaja še za življenje, ta pa mu je
izročil pisanje z zavojki, zapleti, kakor da bi bile osmice »8«, vendar mu ni po-
jasnil skrivnosti. Da bi pomenilo leto 1888?
Medtem sta don Cagliero in don Savio prišla v Rim in 23. junija ju je slove-
sno sprejel vitez Oreglia, ki jima je pripravil stanovanje. Don Cagliero je prina-
šal dvoje pisem za svetega očeta. Eno bi mu morali v največji tajnosti čim prej
izročiti. Zato je 25. junija to nujno pismo po dogovoru izročil mons. Pacificiju in
ta naprej svetemu očetu. Don Cagliero ni poznal vsebine.
Osmi dan praznika sv. Petra se je don Cagliero srečal z mons. Manacordo, ki
mu je ves prestrašen in razburjen pripovedoval, da je videl, kako so orožniki v
Vatikanu vodili v ječo enega izmed prvih uradnikov apostolske palače. Rekel je:
»Pij IX. je te dni prejel zaupno sporočilo, ki so ga izročili njemu osebno. Na-
redili so preiskavo in odkrili v papeški tiskarni veliko zaroto. Nekaj uslužbencev
so priprli.« Monsinjor ni vedel drugega. Toda don Cagliero je spregledal tajnost in
pozneje vse bolje razumel. V Vatikanu so nezvesti uslužbenci ponoči skrivaj tiskali
letake prostozidarskih skupin, ki so hujskali ljudstvo k uporu proti papeški vladi.

62 Pages 611-620

▲back to top


62.1 Page 611

▲back to top


BiS 8 — 71. poglavje
611
Papež je torej imel v lastni hiši izdajalce, ki so jih sektaši dobro plačevali. Naj
navedemo en dogodek. Cesarica Evgenija, žena Napoleona III, je zaporedoma v
največji tajnosti pisala svetemu očetu dve pismi in mu jih poslala po zanesljivem
nosilcu. V pismih je sporočala o zvitih spletkah proti Cerkvi. Prosila je, da bi pisma
takoj uničili. Poročevalko bi lahko zadele silne neprijetnosti, če bi zato zvedel Na-
poleon. Papež je prebral pismo in zagotovil plemenitemu prinašalcu, da o vsebini
ne bo nihče nikdar nič zvedel. Zaklenil je obe pismi v zasebno železno blagajno,
katere ključ je nosil vedno s seboj. Toda čez nekaj časa se je vrnil že znani sel in
prinesel še tretje cesaričino pismo, v katerem ga je ta tožila, da niso držali tajn­ osti
in sta prejšnji dve pismi prišli v roke cesarju. Čutila se je za vedno izgubljeno in
je prosila za nasvet, kaj naj stori. Pij IX. je ugovarjal in trdil, da je pismi položil v
zasebno železno šatuljo, katere ključa ni nikomur zaupal. Da bi potrdil svojo trdi-
tev, je takoj šel preverit skrinjo ter v svoje bridko razočaranje ugotovil, da pisem
ni bilo več tam. Izdajalska roka je pismi izmaknila in ju poslala Napoleonu. Pij IX.
je prebledel in za nekaj trenutkov otrpnil, kakor da bi omedlel, nato pa je bil nekaj
dni resno bolan. Sam je leta 1869 ta dogodek pripovedoval don Bosku in dejal:
»Vidite, izdajalci so celo med tistimi, ki obdajajo papeža.«
Mons. Manacorda nam je zagotovil, da papež ni varen niti v svojih sobah.
Nekega večera ga je papež v svoji spalnici sprejel po deseti uri, ker mu je moral
sporočiti nekaj izredno pomembnega. Toda preden je začel govoriti, se je previ-
dno ozrl okoli, kakor da bi slutil nevarnost, in opozoril: »Govorite po tiho, kajti
tudi tukaj obstaja nevarnost, da nisva sama. Tukaj imajo tudi stene ušesa.«
Še zaradi mnogih drugih izdajstev so lahko Piju IX. pripisovali rek Crux de
Cruce (križ od križa), kajti upravičeno je lahko nanašal nase psalmistove bese-
de: »Mirno sva živela skupaj s človekom, ki sem mu vse zaupal, ki je jedel moj
kruh, pa me je izdal.« Toda čudna zadeva ali bolje rečeno čudež Božje previd-
nosti se je pokazal tu – obratno, da mu je rešitev prišla od njegovih sovražnikov:
Salutem ex inimicis nostris. Nekateri izmed najbolj zagrizenih, ki so se borili
proti papežu, so iz zgražanja zaradi nekaterih atentatov ali zaradi grizenja vesti
ali zaradi denarne nagrade prihajali k don Bosku v njegovo pisarno in mu na
široko pripovedovali o vsem, kar so spletkarili proti papežu in proti Vatikanu.
Dobro so poznali don Boskovo previdnost in so bili prepričani, da ne bo nikdar
izdal njihovih imen. Med njimi je bil tudi eden glavnih voditeljev sekte, ki je
pozneje imel srečo, da je umrl kot dober kristjan. Ta je skoraj zasipal Božjega
služabnika s svojimi zaupnostmi.
Na enem od sestankov lože se je govorilo o tem, na drugem o nečem dru-
gem. Na tretjem je brat A predložil to in to v škodo Cerkve in duhovščine. Toda
brat B je bil nasprotnega mnenja (in je navedel imena in naslove). Ta drugi, ki

62.2 Page 612

▲back to top


612
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
se v javnosti dela za zmerneža, je v loži eden najbolj zagrizenih nasprotnikov
Cerkve. Spet kak drug, ki v javnosti velja za najbolj sovražnega proti veri, v loži
pri sestanku le redko kdaj odpre usta.
Don Bosko je poslušal, skušal ugotoviti razloge, zakaj mu vse to pripove-
dujejo, primerjal je izjave med seboj, in ko se je prepričal o resnici, če je bilo
primerno, opozoril papeža na stvari, ki so se tikale njega. Tako se je papež lahko
obvaroval pred nevarnostmi, ki so pretile od kakega izdajalca. V večini prime-
rov pa so njegovega duha razpoložili, da se je še bolj zaupal Božji previdnosti.
Verjetno nihče na svetu ni vedel za toliko tajnosti v Italiji kot don Bosko.
Leta 1875 je v zaupnem pogovoru z nekim duhovnikom, ki je bival v oratoriju,
kjer se je pripravljal na doktorat iz teologije in je prihajal iz Modene, v šali po­
vedal:
»Vi, gospod teolog, boste mislili, da je don Bosko velik prostoz­ idar in me
boste v Modeni razglasili za framasona. Pa se vam ni treba bati. Jaz sem prosto-
zidar na svoj način in samo v določenih okoliščinah. Pij IX. dobro ve, kako zelo
sem navezan nanj, bolj kot polip na morsko čer.«
Toda vrnimo se k obletnici mučeništva sv. Petra. Don Cagliero je prišel v
Rim nekaj dni pred slovesnostjo, da bi dobro preučil izvedbo slavnostne an-
tifone Ti si Peter skala in na to skalo do besed in peklenska vrata je ne bodo
premagala, ki jo je za to priložnost uglasbil kaplan papeški pevec Dominik Mu-
stafà. Don Cagliero je hotel zvedeti za vse podrobnosti te čudovite kompozicije.
Zbore je sestavljalo več kot štiristo pevcev. Z ljubeznivim dovoljenjem je smel
biti pri vajah, govoriti z Mustafàjem, z voditelji zborov, s pevci in se seznaniti z
majhnimi in velikimi težavami, ki jih je bilo treba premagati. Don Cagliero, glas-
beni vodja v oratoriju, je hotel po tem rimskem vzoru oblikovati antifono Santa
Maria succurre miseris (Sveta Marija, pridi na pomoč nebogljenim), ki naj bi jo
peli ob posvetitvi cerkve Marije Pomočnice prihodn­ je leto.
Don Cagliero in don Savio sta mogla na izbranih prostorih biti navzoča pri petju
in slovesnih obredih. Slovesnosti so se začele 28. junija. Število udeležencev so oce-
nili na 80.000. Zjutraj so izposta­vili javnemu češčenju stol sv. Petra v gregorijanski
kapeli presvete Device. Zvečer je Pij IX. vodil slovesne večernice. Dne 29. junija se je
slavje začelo z razglašenjem 25 blaženih za svetnike, nato je papež imel homilijo v
latinskem jeziku in daroval sveto mašo. Navzočih je bilo petdeset kardinalov in več
kot 450 prelatov latinskega in vzhodnih obredov. Veličastnosti obredov, navdušenja
ljudstva, razsvetlitve mesta in vseh državnih in vojaških slovesnosti, zlasti pa splo-
šnega veselja, ki je prevevalo dušo vsakega vernika, nikakor ni mogoče opisati.
Ko so se vsi prebivalci Rima navduševali ob pogledu na Girandolo ali og-
njemete na Pinciu, se je tudi don Bosko v Rimu veselil papeš­kega zmagoslavja,

62.3 Page 613

▲back to top


BiS 8 — 71. poglavje
613
vendar je v zasebnem pogovoru in tudi javno ponav­ljal in povedal tudi pri ve-
černem govoru: »Sedaj je vse posejano z vrtnicami, toda čez tri mesece se bo
pokazalo trnje.« Te besede si je dobro zapomnil don Berto.
Istega dne so, in to z največjim bliščem, z aerostatičnimi baloni, ognjemeti
in razsvetljavo oken tudi v oratoriju praznovali stoletnico sv. Petra. V prejšnjih
letih je bil ta praznik namenjen izključno sv. Alojziju, toda 1867 je pripadal
samo prvaku apostolov. Po don Boskovem naročilu sta tudi zavoda v Mirabellu
in Lanzu skušala tekmovati s slovesnostmi v Valdoccu.
V Rimu so slovesnosti trajale celo osmino. Druga za drugo so razne bazilike
pripravile svoje praznovanje, dokler se ni vse končalo v patriarhalni vatikanski
baziliki z razglasitvijo 205 japonski mučencev za blažene.
Toda najbolj veličastna in pretresljiva prireditev je bila 1. julija. Vsi patri-
arhi, nadškofje in škofje, skupaj 486 prelatov, navzočih v Rimu, se je zbralo v
veliki avli nad stebriščem sv. Petra, da bi papežu izročili od vseh podpisano spo-
menico, v kateri so izražali svojo navezanost, pokorščino in strinjanje s Kristu-
sovim namestnikom na zemlji. Nekateri izmed njih so pretrpeli mučeništvo in
so na svojih telesih nosili dokaze svojega junaštva. Ko se je pojavil Pij IX., so vsi
kakor eden padli na kolena in zaklicali:
– Ti si Peter skala. In na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska
vrata je ne bodo premagala.
To je resnična Cerkev: enotna, sveta, katoliška in apostolska Cerkev. Papež
in škofje so bili do solz ganjeni.
Mons. Gastaldi, ki se je vrnil iz Rima, nam je z navdušenjem pripovedoval o
tem dogodku in sklenil svojo pripoved z besedami: »Škofje so se stiskali okoli
Pija IX., kakor se dečki v oratoriju stiskajo okoli don Boska.«
Don Cagliero in don Savio sta čakala, da bi bila sprejeta v avdienco pri pa-
pežu, kar ni bilo lahko v tistih dneh. Vendar sta imela srečo, da sta lahko pok-
leknila k papeževim nogam in papež ju je kot don Boskova sinova sprejel z oče-
tovsko ljubeznijo, ju vprašal o don Bosku, govoril o oratoriju in sprejel pismo,
ki ga je prinesel don Cagliero.
Pij IX. je pismo odprl in prebral:
Presvetli oče!
Zaradi več okoliščin sem zadržan in ne morem priti v Rim, kjer bi ob stoletnici sv.
Petra pozdravil vas, naslednika in namestnika v vladanju vesoljne Cerkve. Toda kot kri-
stjan, kot duhovnik in kot vodja dobrodelnih ustanov čutim strogo dolžnost in prijetno
odločitev, da pošiljam dva svoja duhovnika, don Angela Savia in don Janeza Cagliera, da
poklekneta pred vaše noge, združena z verniki iz vsega sveta, zbranimi v Rimu. Onadva
predstavljata duhovnike, klerike, fante, ki so v hišah oratorija v Turinu, v zavodu sv. Filipa
Nerija v Lanzu in v semenišču sv. Karla v Mirabellu, kjer je zbranih tisoč dvesto fantov,

62.4 Page 614

▲back to top


614
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
kakor tudi fante v oratorijih sv. Frančiška Saleškega, sv. Alojzija Gonzage in sv. Jožefa,
kjer se zbira več kot tisoč zapuščenih dečkov. Končno je tu še veliko župnikov, kanonikov,
kaplanov, ravnateljev vzgojnih zavodov, rektorjev cerkva in mnogih katoliških laikov, ki
jim njihove dolžnosti ne dovoljujejo, da bi prišli v Rim.
Vsi ti se imajo za najvdanejše sinove vaše svetosti. Z vsem srcem so navezani na ka-
toliško vero, pripravljeni, da dajo svoje imetje in življenje za vero, ki jo vi predstavljate.
Menim, da bo vašemu srcu v veliko tolažbo dejstvo, da so verniki vse na novo imenovane
škofe sprejeli z velikim veseljem in zadoščenjem. V veri veliko bolj naklonjenih časih ni bilo
nikdar toliko uglednih oseb, civilnih in cerkvenih, vseh stanov in položajev, ki bi s tolikim
navdušenjem pozdravili svoje nove pastirje, ki so sredi svojih vernikov korakali kot zma-
govalci. Nihče ni videl znamenja in slišal besede, ki ne bi bila namenjena poveličevanju
tega velikega dneva. To dokazuje, kako zelo so naš­ i kraji katoliški, če le morejo izpolnje-
vati vse, kar jim srce v verskem pogledu narekuje. Sovražnik duše sedaj postavlja ovire
za imenovanje novih škofov na izpraznjene škofijske sedeže. Prosimo Boga, da razsvetli
zaslepljene, da dá vaši svetosti moč in zdravje, da boste mogli delo končati.
Zelo mi je žal besed, ki so natisnjene v Stoletnici sv. Petra, ki so jih nekateri razumeli
popolnoma drugače, kot sem si jaz zamislil. Upam pa, da so pojasnila, ki sem jih objavil,
odpravila vse nejasnosti mojega načina pisanja. V naslednji izdaji bom popravil vse, kar
mi bo naročila sveta Kongregacija za indeks.
Če bi mi bilo v tej izredni in edinstveni slovesnosti dovoljeno, da vašo svetost prosim
za uslugo, ki mi je silno pri srcu, bi vas prosil z največjo spoštljivostjo, kakor se to dela
z vladarjem njegovih podložnikov, da bi vaša svetost potrdila konstitucije Salezijanske
družbe sv. Frančiška Saleškega z vsemi popravki, spremembami, dodatki, ki bi jih vaša
svetost štela za večjo Božjo slavo in zveličanje duš.
Mi bomo nadaljevali v vseh naših hišah zjutraj in zvečer molitve za vašo svetost,
da vam bo Bog dal zdravje in moč, da boste vzdržali v teh viharnih časih, ki vas verjetno
čakajo v bližnji prihodnosti, ki jih bo Bog dovolil v potrditev zvestobe sveti Cerkvi. To bo
zadnja preizkušnja. Nato pride zmagosl­avje. Čas je, da se vsi združimo in kot ena duša
prosimo Jezusa v najsvetejšem zakramentu in presveto Devico Brezmadežno, ki sta kakor
dvoje sider in nas moreta varovati pred to nevihto.
V imenu vseh tistih, ki sem jih zgoraj navedel, poklekam k nogam vaše svetosti in vas
prosim apostolskega blagoslova, medtem ko z najglobljim spoštovanjem in hvaležnostjo
čutim čast, da se imenujem vaše svetosti ponižnega, pokornega in vdanega sina.
Turin, 27. junija 1867
duh. Janez Bosko
Videli bomo, kaj je to trnje, vihar in zadnja preizkušnja in zatem silna zma-
goslavja, ki jih je Božja previdnost pripravila Piju IX. Don Cagliero je tiste dni v
don Boskovem imenu obiskal veliko oseb in bil priča spoštovanja, ki so ga imeli do
njega ne samo ugledni rimski gospodje, temveč tudi mnogi prelati. Kardinal Patri-
zi, kardinal Bilio, kardinal Caterini in drugi so mu naročali, naj Božjega služabnika
spomni, da bi zanje molil.

62.5 Page 615

▲back to top


72.
poglavje
Don Bosko obžaluje vzroke za pojemanje prejemanja zakramentov –
Pripoveduje o dveh milostih Marije Pomočnice – V čem je devetdnevnica, ki
jo priporoča – Zagotavlja fantom, da nobeden ne bo žrtev kolere, če le ne
bodo grešili – Spodbudno in zahvalno pismo princu Falconieriju – Skrbno
čuvajo njegove spise – Spodbuda fantom, da bi se pripravili na praznik sv.
Alojzija, in prošnja Gospodu, da bi držal daleč od njihovih staršev vse Božje
šibe – Dá pomembno pravilo za govorilnico; povabi gojence, da bi se dobro
pripravili na praznik sv. Alojzija – Don Boska hvalijo, ker zastonj sprejema
toliko revnih dečkov; ustanova sv. Pavla podpira revne dečke ob vstopu v
oratorij – Don Boskovo pismo gojencem v Mirabellu; kmalu jih bo obiskal
– Ima razloge, da nekatere opomni – Bil je potolažen ob skrivnostnih
obiskih v zavodu – Don Bosko v Mirabellu z novim milanskim nadškofom
– Priporočilno pismo za odobritev Družbe mons. Gastaldija – Prebivalci
Morneseja obljubljajo desetino pridelka, če bodo rešeni neviht – Smrt
mladega Mazzarella – Nadvse ljubeznivo pismo mons. Fratejaccija don
Bosku; poroča o odpustnicah, za katere pravi, da mu ne bodo podeljene, in o
Pravilih – Razmišlja, kako bi premagal te težave
Gospod Bog je naročil Izaiji: »Kriči, ne odnehaj, dvigni svoj glas kot tro-
benta in oznanjaj Jakobovi hiši njene grehe.« Težko je dobiti ljudi, ki bi bili prip-
ravljeni z odkritosrčno, ponovno izgovorjeno in s krščansko ljubeznijo prepo-
jeno besedo ugodno ali neugodno opozarjati na bolj ali manj velike napake in
strasti. Don Bosko ni nikdar molčal, če je mogel odstraniti ali preprečiti žalitev
Boga z nehvaležnostjo.
Večkrat smo že poročali, kako goreče je opozarjal tiste, ki so prelamljali
pravila, in ostane nam še veliko tovrstnih opominov. Nagovor zadnjega dne v

62.6 Page 616

▲back to top


616
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
mesecu juniju je imel ta namen. Za tem nagovorom bomo v smislu naših spomi-
nov v povzetku podali še naslednje iz meseca julija, kakor jih hranimo v naših
zapiskih. Naj tukaj povemo, da je bilo presveto Marijino ime vedno na njegovih
ustih in da je vsako njeno milost, za katero je zvedel, vedno slovesno razglasil.
V arhivih ohranjamo več kot tisoč takih zapiskov.
Takole je govoril:
30. junij
Don Bosko je obžaloval majhno število obhajil. Prav tako je poved­ al, da je zaradi nep-
rimernega vedenja moralo hišo zapustiti nekaj kler­ ikov. Nato je nadaljeval: Vzrok, zakaj
je tako pojenjala gorečnost v primerjavi s prvimi časi oratorija, je v tem, da sem jaz dajal
nagrado vsem, ki so opravljali nedelje v čast sv. Alojziju. Ne da bi jim kaj povedal, sem jih
opazoval in je potem zadostovala ena moja beseda, da so bili zadovoljni. Ko je bilo vseh
skupaj 48 dijakov, rokodelcev in kler­ ikov, samo dva izmed njih ob nedeljah nis­ ta opravila
svojih pobožnosti, in to zaradi bolezni. Vendar so zamujeno nadomestili med tednom. In
sedaj? Kaka sramota! To vam pravim v svojo globoko sramoto. Sedaj, ko nas je toliko, jih
prejema obhajilo komaj sto ali dvesto ob nedeljah in kakih petdeset in še manj med ted-
nom, pa še to vedno isti. Kaj pomeni ta tako velik upad gorečnosti? Ah, povedal vam bom.
Ker se ne uboga samo zato, da bi ugajali Bogu, ker ne mislimo, da se tisti, ki se pokorava
predstojniku, pokorava Bogu, in da se tisti, ki se ne pokorava predstojniku, ne pokorava
Bogu. Nekateri ubogajo, vendar samo zaradi strahu pred kaznimi; če je to dijak, da bi do-
bil slabo oceno iz vedenja, in če je rokodelec, da bi izgubil nagrado. Uboga se iz človeških
in ne iz nadnaravnih razlogov.
Poleg tega se veliko fantov vzdržuje prejemanja svetih zakramentov zaradi drugih.
Bojijo se, da bi jih videli. Potem pravijo:
»Šel bi k spovedi in obhajilu, toda moji tovariši me gledajo.«
»Naj te gledajo.«
»Toda oni se mi smejejo in se norčujejo iz mene.«
»Pusti jih, naj se smejejo in norčujejo. Ti se norčuj iz njih in se jim smej, ker ne preje-
majo zakramentov.«
Toda kako naj preprečimo vse te človeške slabosti? Treba je izkoreniniti raka, ki ka-
kor kuga uničuje vse, kar je dobrega v hiši, to je kri­tika in negodovanje nad odločitvami
predstojnikov. Če bi potem ta duh kritiziranja vladal med mojstri in asistenti, bi bilo to
nekaj hudega, ker bi dajali slab zgled svojim podrejenim. Izkoreninimo tega duha kritike
in bomo videli, kako se bo oratorij spet vrnil v svet prvih časov.
2. julij
Don Bosko je povedal don Rui: »K meni je prišla neka gospa in povedala, da je njena
hčerka že več mesecev bolna in da so ji priporočili, naj bi opravila devetdnevnico k Mariji
Pomočnici. Sedaj, ko še ni končala devetdnevnice, se počuti veliko bolje.«
Don Bosko je prav tako povedal, da je nekdo, ki ga je že dve leti silno bolela glava,
opravil devetdnevnico in se sedaj počuti odlično, ker je glavobol popolnoma minil.

62.7 Page 617

▲back to top


BiS 8 — 72. poglavje
617
Devetdnevnica, ki jo don Bosko priporoča, da se opravlja v čast Mariji Pomočnici, ses-
toji iz treh očenašev, zdravamarij in slavaočetu v čast Jezusu v najsvetejšem zakramentu
in treh pozdravljena Kraljica materi Božji Mariji; vse to v cerkvi, z živo vero in z vzklikom
Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas.
3. julij
Zvečer je don Bosko po večerji v obednici fantom pripovedoval naslednjo milost ma-
tere Božje Marije. Navzoči so bili don Rua, don Francesia, don Askanij Savio in mladi
Berto. Don Bosko je dejal:
Glej, don Savio, cerkev je bila vsa zgrajena s pomočjo milosti, ki jih je storila Mari-
ja Pomočnica. Tako je danes zjutraj prišla neka gospa z deklico in želela govoriti z don
Boskom. Ko je prišla v mojo sobo, mi je dejala: »Mojega moža je že več mesecev mučil mo-
čan išias. Slišal je, da tisti, ki se priporočajo Mariji Pomočnici z devetdnevn­ ico in obljubo
kakega daru, dobijo zaželeno uslugo. Tako sem storila jaz: začela sem devetdnevnico in
obljubila dar, če bom uslišana. Sedaj prihajam, da izpolnim svojo obljubo. Tu imate to
vsoto denarja, ker je moj mož popolnoma ozdravel. Odlično se počuti.« Darovala je 100 lir.
Po večernih molitvah je don Bosko govoril skupnosti:
Kolera razsaja že v več italijanskih pokrajinah: na Canavesanskem, v Lombardiji in
na Neapeljskem. Hvala Bogu, tukaj v Turinu se še ni pojavila. Kar se tiče našega oratorija,
vam lahko zagotovim, da se tu ne bo pojavila, če ne boste grešili, kakor sem vam to že
večkrat zagotovil. Sicer vas bom še vnaprej vse priporočal materi Božji Mariji, da nam bo
priskočila na pomoč in držala kolero daleč od nas. Tudi vi molite kak očenaš, kako zdra-
vamarijo in slavaočetu pred Najsvetejšim in kako pozdravljena Kraljica na čast materi
Božji Mariji. Če se bomo vsi zedinili in sklenili, da ne bomo več grešili, vam lahko zagoto-
vim, da ne bo kolera nikogar napadla. Prosimo tudi, da bi Gospod ta bič kuge držal daleč
od nas in naših staršev, prijateljev in dobrotnikov.
Dne 4. julija 1867 je don Bosko pisal princu D. Horaciju Falconieriju di
Carpegna v Rim:
Ekscelenca!
Ne vem, ali ste prejeli moje pismo, ki sem vam ga poslal po zasebni pošti. Nosilec mi
ni nič poročal in ne vem, ali vam je pismo izročil. Bojim se, da ga niste prejeli.
Zato ponavljam v tem pismu, kar sem že povedal, da se vam zahvaljujem za usluge,
ki sem jih bil deležen v Rimu. Prav tako se vam zahvaljujem za mašni kelih, ki ste mi ga
darovali, in zlasti še za dar za nadaljevanje zidave cerkve v čast Mariji Pomočnici.
Zaradi vseh teh dobrot sem vedno molil in molim še sedaj s svojimi fanti, da bi Bog
blagoslovil vašo hišo in vas obdaril z vsemi nebeškimi darovi, da bi, potem ko bi prejeli
veliko tolažbe od svojih otrok in vnukov tukaj na zemlji, bili z njimi vred srečni vso večnost
v nebesih.
Nekdo mi je pisal iz Rima, da bo vaša uglednost šla na razsta­vo v Pariz in da boste
zato potovali skozi Turin. Če se bo to zgodilo, bi vas spoštljivo prosil, da bi nas počastili s
svojo navzočnostjo v naši hiši, ker bi nam to bilo v veliko zadoščenje.

62.8 Page 618

▲back to top


618
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Medtem ko prosim Boga, da bi vam in vsej vaši družini podelil dragoceni dar svetega
vztrajanja v dobrem, priporočam svojo ubogo dušo in duše vseh mojih dečkov dobroti
vaših molitev in se čutim počaščen, da se imenujem vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 4. julija 1867
duh. Janez Bosko
Princ D. Horacij je ljubosumno ohranil to pismo skupaj z drugimi, ki jih je
prejel od don Boska. Njegov sin princ D. Gvido, senator kraljestva, jih je leta
1909 našel v arhivu svoje družine. Bili so povezani v šop z napisom: 1867. Pis-
ma visoko spoštovanega duhovnika don Janeza Boska, gorečega predstavnika
krščanske ljubezni, zlasti še v skrbi za otroke.
Princ D. Guido je ob branju teh pisem dodal naslednjo opombo: »Zlasti po-
membna je misel, ki se zdi zelo običajna, se pravi, da bi mogel biti obdan nekega
dne od svojih sinov v nebesih.« To je bil izraz spodbude, ko je njegovega sina
Gvida papeška policija izgnala iz Rima.
Ves pomen te želje je razviden iz dejstva, da je sam princ senator v svojih
spominih dodal ta pripis.
Princ Horacij Falconieri je imel dva sinova s prvo ženo, ki je umrla leta
1843. Drugorojenca grofa Filipa, ki se je rodil en mesec pred materino smrtjo,
je oče poslal študirat v neki kolegij v Belgijo. Ta je pobegnil iz Bruslja, vstopil
v italijansko vojsko in se udeležil pohoda 1866. Leta 1867 je bil v vojaški šoli
v Pinerolu, medtem ko je bil prvorojenec princ Gvido žrtev zelo neprijetnega
dogodka v Rimu. Zadnje dni karnevala so priredili v Spillmannu na Via Condotti
velik­ ansko slavnostno večerjo. Pobudnika sta bila Doria in Odescalchi, cilj pa
prijeten večer. Na večerjo je bil povabljen samo princ Gvido. Grof Lovatelli je
spregovoril napitnico kralju Viktorju Emanuelu, italijanski vojski, veliki itali-
janski domovini, Rimu, ki bi se pa moral prilagoditi, vendar tako, da ni imenoval
papeža. »Jaz sem pil z drugimi,« piše princ, »ne da bi odprl usta. Policija je zve-
dela za to večerjo. Bil sem zaslišan. Odkritosrčno sem vse povedal v največjem
spoštovanju do poglavarja vere in z resnično željo, da bi iz naše dežele izginila
tako Francoz kot Nemec. Toda, ko mi je komisar dejal, da če nisem jaz izgovoril
napitnice, naj povem, kdo jo je, sem se odločno zoperstavil, ker nisem hotel biti
ovaduh. Spoznali so me za krivega in zahtevali, da naj prosim odpuščanje za
nekaj, česar nisem storil.
Moja mačeha, s katero se je oče drugič poročil in je vzgajala mene in mojega
brata, častnika italijanske vojske, me je, razdražena zaradi krivičnega postopa-
nja biriča papeške vlade, spodbujala, da naj se ne vdam strašnim pritiskom in ne
prekličem, česar nisem nikdar izgovoril in storil. S tem bi se uklonil volji policije
in se priznal za glavnega krivca, kar pa nisem bil. Tudi kardinal Frančišek Pentini

62.9 Page 619

▲back to top


BiS 8 — 72. poglavje
619
in monsinjor škof iz Savone sta mi svetovala, da naj se ne priznam za krivega.
Ker tega nisem storil, sem moral v 24 urah zapustiti Rim in iti v izgnanstvo.«
4. julij 1867
Po večernih molitvah je don Bosko priporočil svojim sinovom, da bi dobro opravili
praznik sv. Alojzija, da bi mu priporočili starše, prijatelje in dobrotnike in prosili Gospo-
da, da bi držal daleč od nas kolero, tako na duši kakor na telesu. Bog namreč pošilja vse
nevšečnosti zaradi človeške hudobije.
5. julij 1867
Po večernih molitvah je don Bosko takole govoril: V nedeljo bomo obhajali lep pra-
znik, praznik sv. Alojzija. Storimo, kar moremo, da ga bomo lepo obhajali, in to iz več
razlogov, zlasti še, da bi bil priprošnjik pri Bogu, da ne bi prišla kolera v našo de­želo.
Rad bi vas opozoril na neko stvar, na katero sem opozoril že nekatere fante in star-
še: Ko vas prihajajo obiskovat ženske, pa naj bodo to tudi vaše sestrične, se pravi osebe
drugega spola, glejte, da se boste z njimi zadrževali čim manj časa. Ne bodite do njih
nevljudni, toda na lep način jim povejte, da vam je don Bosko nekaj naročil, in odidite. Po-
govarjati se z njimi je izguba časa. Tu je kraj za fante in dečke in ne za ženske in dekleta.
Kočno smo vsi iz mesa in kosti. Kar položite slamo v bližino ognja, pa boste videli. Hudič je
zvit, on odmakne ime sestrične, sestre, stori, da pozabimo na to, da je naša sor­ odnica, in
ostane samo oseba drugega spola. Hudič je dober filozof, ki zna delati abstrakcije.
Ne pozabite, da so obiski dovoljeni samo od ene do dveh po kosilu. V drugih zavodih,
tudi državnih, smejo starši obiskovati svoje sinove samo ob četrtkih in ob določenem času.
Toda vrnimo se k prazniku sv. Alojzija. Pripravite mi za ta veliki praznik posebno ve-
selje. Postavite se vsi v sveto Božjo milost, tako da bom mogel povedati Gospodu pri sveti
maši: »Oh, Gospod, moji fantje so vsi v tvoji milosti! Ohrani mi jih vse v tem stanju.« Storite
to, dragi fantje, najprej za korist svoje duše in potem tudi zato, da boste meni v tolažbo.
Zapomnite si: jaz delam od jutra do večera za dobro vaših duš.
Dne 6. julija 1867, na predpraznik sv. Alojzija v oratoriju, je predsednik Usta-
nove sv. Pavla pisal don Bosku pismo. To pismo je po eni strani potrditev pohva-
le Božjega služabnika, po drugi strani pa tudi izraz skrbi nove uprave. Ta usta-
nova je pred tem pismom ali po njem (kakor dela še danes) revnim staršem, ki
so se zatekli k njej za sprejem svojih otrok v oratorij ali kako drugo dobrodelno
ustanovo, imela navado blagohotno podariti enkraten prispevek sto lir za iz-
datke vstopa.
Ravnateljstvo Ustave sv. Pavla
Turin, 6. julija 1867
Velespoštovani in veleugledni gospod!
Gospa Lucija Monge, vdova po umrlem doktorju Alojziju Germoniu iz Prazza (Cu-
neo), je poslala na to ravnateljstvo priložene dokumente z željo, da bi prejela podporo,
ki je namenjena za izdatke ob vstopu njen­ ih dveh sinov Jožefa in Rajmonda Germonia v
zavod, ki ga vodi vaša velečastita uglednost.

62.10 Page 620

▲back to top


620
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Podpisanemu je znana stiska, v kateri je žena umrlega, prav tako mu je hudo, da
naša ustanova ne more priskočiti na pomoč, kar ji manjka tozadevna gotovina. Ker vemo,
da vi v vaši splošno znani dobrodelnosti sprejemate v zavod popolnoma zastonj dečke, ki
živijo v okoliščinah kakor imenovana gospa vdova, vas prosimo, da sprejmete sinova te
matere, ki se je zaradi prezgodnje smrti svojega moža znašla v najbolj črni revščini.
S čustvi najgloblje hvaležnosti vas prosim, da prejmete moje izr­ aze spoštovanja.
Najvdanejši služabnik predsednik ravnateljstva
Di S. MARTINO
Dne 9. julija, v torek, se je don Bosko odpravil v Mirabello, kjer so ga že dalj
časa čakali in kjer naj bi naredil veliko dobrega, kakor je mogoče razbrati iz
naslednjega pisma.
Mojim dragim sinovom v Mirabellu!
Zamudil sem z obiskom, ki sem vam ga obljubil, o dragi sinovi. Toda najtežje mi je
ob dejstvu, da nisem mogel z vami obhajati praznika sv. Alojzija. Zato sedaj razmišljam,
kako bi popravil zamujeno z daljšim obiskom pri vas. V torek, če je taka Božja volja, bom
proti večeru pri vas v Mirabellu. Toda zakaj bi vam vnaprej napovedoval svoj obisk? Ali ni
zadosti, da pridem kot po navadi? Ne, dragi moji, to ni zadosti. Moram vam javno govoriti
o stvareh, ki vam bodo gotovo ugajale, in vam zasebno povedati stvari, ki vam mogoče ne
bodo všeč, ki pa jih morate vedeti. Govoril vam bom na uho, da bomo tako zlomili rogove
hudiču, ki bi rad postal učitelj in gospodar nekaterih izmed vas.
Tu naj omenim nekaj, kar sem na pravkar opravljenem obisku storil nekaterim, ki so
potrebni posebnega opozorila. Prosim zato vašega gospoda ravnatelja, da jim v mojem
imenu pove, da bi rad z njimi govoril o njihovi duši, njihovem srcu, njihovi vesti. Toda ta
moja potreba je samo v korist njihovim dušam.
Sicer pa moram reči, da sem na mnogih obiskih, ki sem jih pri vas opravil, videl stva-
ri, ki so mi v veliko tolažbo. To velja zlasti za zgledno prejemanje svetega obhajila in zves-
to izpolnjevanje dolžnosti. Prav tako sem opazil pri nekaterih nekaj nemarnosti, vendar
se za to ne vznemirjam preveč.
Vsega tega si ne ženite preveč k srcu. Med vas prihajam kot oče, brat in prijatelj.
Dajte za trenutek svoje srce in bomo vsi zadovoljni. Zadovoljni boste vi zaradi miru in
milosti, s katerima vas bo obogatil Gospod, zadovoljen bom jaz, da vas bom videl vse v
prijateljstvu z Bogom.
Toda to so stvari, ki se tičejo samo duše. Kaj pa telo? Seveda ne bomo, potem ko bomo
storili vse potrebno za dušo, pustili telesa lačnega. Že sedaj naročam gospodu prefektu,
naj vse tako uredi, da bomo doživeli lep dan, in če bo vreme naklonjeno, bomo skupaj
naredili tudi majhen izlet.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami in presveta Devica Mari-
ja naj vas vse obogati z resničnim bogastvom, ki je sveti božji strah. Amen.
Molite zame, ki sem vedno vaš vdani v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko

63 Pages 621-630

▲back to top


63.1 Page 621

▲back to top


BiS 8 — 72. poglavje
621
P. S.: Posebno pozdravljam duhovnike, učitelje, asistente in družino Provera, zlasti še
dobrega očeta.
V četrtek je mons. Calabiana, imenovani nadškof v Milanu, ki še ni zapustil
svojega sedeža v Casaleju, šel v Mirabello, kjer je želel preživeti en dan v don
Boskovi družbi. Ko se je pod stebriščem srečal z njim in so bili navzoči pred-
stojniki zavoda, med drugimi tudi don Frančišek Cerruti, mu je rekel v šali: »Oh,
torej ste vi don Bosko, ki me pošiljate v Milan! Pa sem se vendar tako dobro
počutil v Casaleju.« Zares so ga duhovniki in ljudstvo imeli nadvse radi. Po ko-
silu je don Bosko gojence zabaval z raznimi igrami in prijetnimi pripovedmi
ter šaljivo razlagal črte na dlaneh, ki so mu jih dajali v branje. Vsakemu je po
zelo zapletenih računih napovedal, koliko časa bo živel. Tedaj je monsinjor, ki
je do takrat s predstojniki in učitelji sestavljal krog, sredi dečkov stopil naprej
in podal don Bosku odprto stran. Božji služabnik je prijel nadškofovo roko, jo
poljubil in se z njim umaknil v sobo.
V Turin je medtem prišlo še drugo priporočilno pismo za odobritev Salezi-
janske družbe.
Priporočilo Lovrenca Gastaldija, škofa v Saluzzu, za odobritev Ustanove duhovnika
Janeza Boska
Podpisani izpričujem, da od vsega začetka dobro poznam Družbo duhovnikov in kle-
rikov, ki jo je ustanovil gospod duhovnik Janez Bosko v Turinu, v okraju, ki mu pravijo Val-
docco, pod varstvom sv. Frančiška Saleškega. Vedno sem občudoval njegovo pobožnost,
ponižnost, gorečnost in zlasti še pokorščino do njegovega predstojnika. Od vseh, tako
duhovnikov kakor laikov, sem slišal vse najboljše o tej Družbi. Vsi so namreč trdili, da je
Družba izredno koristna tako Cerkvi kakor civilni družbi, saj stotine, celo tisoče mladih
vzgaja nenehno v krščanski pobožnosti, znanosti, leposlovju in raznih obrteh.
Toda ne samo člani, ki živijo in delajo pod novim pravilom v Turinu, temveč tudi tisti, ki
delujejo v Lanzu in Mirabellu, v pravkar ustanovljenih zavodih, so deležni vse pohvale, zlasti
staršev, ki so tem ustanovam izročili v vzgojo svoje sinove; ti pod vodstvom izvrstnih učiteljev,
ki se odlikujejo po gorečnosti in dobrem zgledu, dosegajo izredne uspehe krščanske kreposti.
Prav tako izpričujem, da sem slišal izjavo turinskega nadškofa Alojzija Fransonija, ki
je v Lyonu prenašal težo izgnanstva, da vidi v tej Družbi posebno pomoč Božje previdnos-
ti, po zaslugi katere so se pripravljali duhovniki, medtem ko so škofijska središča zaprta.
Ko se je torej Družba pokazala kot učinkovito delujoča ustano­va in je tudi že civilni
družbi prinesla veliko koristi in obljublja, da bo prinesla še večje, je treba imeti pravila, po
katerih se ravna, za odlična, kajti iz sadov se sklepa na vzrok.
Vse to iz vsega srca rad izpričujem, kajti iz vsega tega, kar sem v toliko letih videl in
slišal v tej in o tej Družbi, pripor­ očam in trdim, da je Bog prav po njej hotel priskočiti na
pomoč svoji Božji Cerkvi.
+ LAURENTIUS, škof v Saluzzu
V Turinu, 11. julija, Gospodovega leta 1867

63.2 Page 622

▲back to top


622
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Istega dne so iz Morneseja don Bosku poslali pismo. Ker je veliko tamkaj-
šnjih prebivalcev obljubilo Mariji Pomočnici desetino pridelka, če bi jih obva-
rovala pred neurjem, je don Pestarino sporočal, da jih je veliko privolilo v ta
predlog. Z nekaj novicami je omenjal tudi zdravje učiteljice Maccagno, predstoj-
nice Združenja Brezmadežne, iz katere bi potem morala pognati družba Hčera
Marije Pomočnice.
Velečastiti in predragi gospod ravnatelj!
Mornese, 11. julija 1867
Hitim, da vam sporočim željo osmerih, ki so se mi predstavili z zagotovilom, da bodo
plačali desetino, če jih boste pridružili še drugim iz njihovega kraja s prošnjo Mariji Po-
močnici, da bi jih obvaro­vala vsake nesreče na duši in na njihovih poljih. Tako ti kakor
oni prejšn­ ji so pripravljeni darovati desetino kokonov sviloprejke. Nekateri že to leto, ker
imajo v dobrem že drugi pridelek kokonov.
Gospod D. Lovrenc Pestarino – Jožef, sin umrlega Antona Pestarina – gospa Nina
Ghio – Lovrenc Mazzarello, sin umrlega Jožefa Lencina – Štefan Mazzarello, sin umrlega
Frančiška Baronija – Alojzij Maglio – Jožef Mazarello Volponasa – bratje Mazzarello z
očetom Biondinom.
Istočasno vam sporočam žalostno novico o smrti mladega organista Mazzarella, ki
je umrl kot pravi angel, vdan v Božjo voljo, poljubljajoč sveti križ, ki ga je držal v roki.
Umrl je tako nenadoma, da ni mogel niti odmakniti križa od svojih ustnic.
Predstojnica Družbe Brezmadežne se bolje počuti. Z njeno roko je že veliko bolje, kar
je treba pripisati Mariji Pomočnici. Prosila me je, da naj vam izročim njene pozdrave, in
vas prosi, da bi prosili Marijo Brezmadežno zanjo. Tudi jaz izrabljam priložnost, da vas iz
srca pozdravim in se priporočim vašim molitvam, kakor tudi jaz v ponižn­ osti ne neham
prositi za vas.
Vaše velečastite uglednosti najvdanejši sin v Jezusu Kristusu
Dominik Pestarino
Don Bosko se je vrnil v Turin 13. julija. Tam sta ga polna navdušenja zaradi
vsega, kar sta doživela v Rimu, pričakovala don Cagliero in don Savio. Izročila
sta mu dolgo in nadvse ljubeznivo pismo mons. Fratejaccija, ki ga je pisal, kakor
se zdi, v več nadaljevanjih.
Velespoštovani in predragi gospod!
Še zdaleč nisem mislil in pričakoval, da se bom mogel sam veseliti in se z vami, ki
vas nadvse cenim in spoštujem, radovati zaradi stvari, ki smo jih že in jih bomo še dosegli
za vašo drago Družbo sv. Frančiška Saleškega. Naj Bog da, da bi to veliko dejanje, ki je v
celoti vaše, imelo vse značilnosti izključno Božjih del, ki so deležna nasprotovanja, brez-
brižnosti in nezanimanja mnogih, ki 'tamquam oryx illaqueatus dormiunt somnum suum'
(kakor polh v zanki spijo svoj spanec), in končno zavistne ljubosumnosti, ki z mrkim oče-
som gleda na vse tisto, kar ji ne pri­pada. Kakor Savel, ki se je žalostil zaradi zmagoslavja
pastirčka Davida nad Goljatom. Toda preidimo od tega uvoda k dejstvom.

63.3 Page 623

▲back to top


BiS 8 — 72. poglavje
623
Z veseljem in hvaležnostjo sem prejel vaše ljubeznivo pismo in dva zavoja tiskovin, ki
mi jih je izročil njegova eminenca kardinal vikar dan po prihodu odličnega monsinjorja
škofa iz Mondovija. Nisem izgubil niti tren­ utka, da ne bi govoril s tako spoštovanja vred-
nim prelatom in ga prosil, da bi v času svojega bivanja v Rimu govoril o zadevi s svetim
očetom in kardinalom prefektom Kongregacije za škofe in redovnike in z vsemi, ki bi po
njegovem mogli koristiti novi ustanovi, ki jo je, rekli bi, ustanovil sam Bog v tem bednem
času 'ad Ecclesiastici Ordinis decorem promovendum' (za pospeševanje lepote cerkvene-
ga reda), kakor je rekla Cerkev ob ustanovitvi Družbe sv. Vincencija Pavelskega. Dobri
prelat je z veseljem sprejel moje izjave, odgovoril ljubeznivo pritrdilno in obljubil svojo
podporo. Ponovno sem govoril s škofom iz Savone, da bi vplival na nadškofa Riccardija.
Tudi on mi je odločno obljubil svojo pomoč. S kardinalom vikarjem, z njegovo eminenco
Consolinijem in z raznimi prelati, s katerimi imam zvezo, ter z mnogimi vplivnimi du-
hovniki sem govoril na primeren način, tako da niso razpoznali mojih namenov. Tako bo
ustvarjeno mnenje, preden bodo dobili v roke Pravila, ki naj bi jih pregledal Sveti sedež.
Zelo sem si želel, da bi prišel kardinal De Angelis, in pismo, za katerega sem prosil. Nje-
gova eminenca je prišel v Rim, toda jaz sem mu lahko šele pozno izročil pismo, priloženo
vašemu ljubeznivemu dopisu z dne 25. preteklega junija, ki sta mi ga izročila vaša dva
ljubezniva učenca don Angel Savio in don Janez Cagliero v četrtek po stoletnici sv. Petra.
Takoj sem se odpravil h kardinalu De Angelisu, mu dal izročiti pismo, toda zaradi toliko
skrbi, sredi katerih so morali njihove eminence kardinali prebiti teh trideset zadnjih dni
med konzistoriji, procesijami, obiski, ki so jih opravili ali sprejeli itn. itn., sem dobil od
njegove eminence odgovor, da zelo želi govoriti z mano, vendar ne prej kot v naslednjih
petih dneh, ker mu zmanjkuje čas. Tako sem danes šel k njegovi eminenci De Angelisu in
se z njim pogovarjal več kot eno uro. Povedal sem mu vse, kar je treba reči o stvari, da bi
jasno razbral položaj, značilnosti oseb in okolja, v katerem smo itn. itn., in poslušal vse,
kar mi je on v svoji naklonjenosti hotel povedati. Ne bom govoril o visokem spoštovanju,
ki ga ima kardinal do don Boska, ne o naklonjenosti, ki jo čuti do vas, o visoki predstavi, ki
jo ima o vaši ustanovi, ki bi bila, če bi bilo odvisno od njega, že 'in omnibus et per omnia'
(v vsem in celoti) odobrena, potrjena in obdarjena z vsemi milostmi in prednostmi. Zato
je brez mojega zavzemanja zastavil vse sile pri papežu, kardinalu Quagli in njegovih kole-
gih, tako da je v vsem in z vsemi, s katerimi je govoril, s svojo roko napisal – Bosko, ker ob
vsaki priložnosti in povsod govori o vas. Vendar mi je tudi zaupal, da kar se tiče odpustnic
za kandidate, ki naj v Družbi sv. Frančiška Saleškega prejmejo redove, ni koristno govo-
riti. Sveti oče temu nasprotuje, kardinal Quaglia in mons. Svegliatti prav tako in po vsem
predvidevanju celo z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo odgovor odklonilen. Ne morete
si misliti, kako zelo me je prizadela ta novica. Tega vam z besedami ne morem povedati.
Prav tako je bilo hudo tudi kardin­ alu De Angelisu, ki mi je to povedal. Obenem pa si lahko
mislite, kako zelo vas ceni in upošteva.
Vendar trenutki, ki jih preživljamo, ne bi mogli biti ugodnejši za predvidevanje dob-
rih izidov. Na splošno govorjeno so redovniške ustanove z malo izjemami v stanju globoke
razbolelosti. Nekdanji fratri kakor povodenj preplavljajo domovino in puščajo za seboj
sledove, ki žalostijo Cerkev. Medtem ko so oči vseh uprte v te pomanjkljivosti in skupne
težnje episkopata skušajo prej uničiti ali reformirati obstoječe redove, je pač popolnoma

63.4 Page 624

▲back to top


624
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
naravno, da so tisti, ki želijo najboljše in so sami dobri, manj naklonjeni novi redovni
družbi, ki nastaja ali vsaj nima za se­boj dolgega življenja, da bi mogla podpreti svoje ime
z dolgoletno izkušnjo.
In jaz naj vam glede tega kot nadvse tajno novico in pravilo povem, da bo med točka-
mi prihodnjega ekumenskega zbora, ki ga sv. oče namerava sklicati, v središču pozornosti
zlasti vprašanje redovnih družb. Latinski škofje, ki so prišli v Rim, so pred svojim odhodom
dobili vprašalnik z nakazanimi problemi, med katerimi lahko beremo: Ali je primerno
odobriti nove redovne družbe ali raje združiti tiste, ki imajo isti namen? To je novica, ki mi
je ni zaupal kardinal De Angelis, temveč sem jo dobil od neke druge verodostojne osebe.
Če vzamemo v pretres vse te težave, je skoraj nemogoče, da bi dosegli ta privilegij, da bi
mogli v novi Družbi sv. Frančiška Saleškega duhovništvu namenjeni člani dobiti odpust-
nice brez dovoljenja škofov. Ko sem potem drugo za drugo razmislil vsa ta vprašanja, sem
postavil kardinalu De Angelisu nekaj vprašanj. Ta so:
1. Ali je primerno imeti izključno pravico popolne Družbe glede napredovanja ordi-
nandov brez škofovih odpustnic ali pa je bolje to vprašanje umakniti iz razprave?
2. Ali je koristno, da sedaj quomodocumque (na kakršenkoli način) skušamo dobi-
ti potrdilo nove Družbe sv. Frančiška Saleškega, četudi brez privilegija za ordiniranje
lastnih članov, ali umakniti prošnjo za odobritev in 'ex integro' (v celoti) prepustiti eku-
menskemu zboru?
Njegova eminenca je glede prve točke menil, in tega mnenja sem tudi jaz, da je bolje
odstopiti od prošnje za privilegij za posvečevanje duhovniških kandidatov kot gojiti upa-
nje na pozitivno rešitev, ker bo ta gotovo zavrnjena. Če bi celotna Kongregacija za škofe
in redovnike zavrnila to prošnjo, kdaj in kako bi mogli potem to popraviti? Vi dobro veste,
'facilis descensus, sed revocare gradus … hic labor' (sestop je lahek, toda preklicati korak
… tu je težava).
Kar se tiče druge točke, njegova eminenca niti ne svetuje niti ne odsvetuje. Bilo bi
prenagljeno sklicevati se na bodoči koncil, kakor da bi zavračali sodbo Svete kongregaci-
je, ki je to že vzela v pretres, hkrati pa bi bilo spet popolnoma naravno in brez žalitve ko-
garkoli, da bi potrdilo nove družbe predložili bodočemu koncilu, ker bi papež ex inopinato
(nepričakovano) ob stoletnici sv. Petra lahko odločil po svoje. Vprašanje je samo, kako
najti najbolj primeren način, da bi vprašanje predložili svetemu očetu, ko bi se veselili bo-
dočega koncila, ki bi dodal toliko blišča njegovemu papeževanju. Obenem bi izrazili željo
po taki časti, kot so jo že imele nekatere redovne družbe, da bi koncil potrdil njihov obstoj,
kot se je to zgodilo z Družbo Jezusovo pod Pavlom III. na Tridentinskem cerkvenem zboru.
Na koncu mojega dolgega pogovora z njegovo eminenco De Angelisom sva se dogo-
vorila, da vam bom o vsem natančno poročal, da vam on izreka prijateljske pozdrave in
vas na začetku avgusta zagotovo pričakuje v Fermu.
Menil sem, da je najbolje, da pri Sveti kongregaciji ne storimo nobenega koraka. Ni-
sem še razdelil primerov Pravil in jih tudi ne nameravam razdeliti brez vašega navodila.
To ni zadeva, ki jo je mogoče na hitro odpraviti. Potrebni sta izredna previdnost in preu-
darnost, da ne bi storili kakega napačnega koraka.
Po vsem tem vas prosim, da mi v svoji dobroti nakažete, kaj želite, da storim. Ali naj
umaknem prošnjo za ordinande ali naj sploh celo zadevo opustim ali naj si naprej priza-

63.5 Page 625

▲back to top


BiS 8 — 72. poglavje
625
devam za odobritev družbe brez odpustnic škofov. Karkoli mi boste nakazali, bom takoj
naredil pri Sveti kongregaciji. Bodite prepričani, da bom storil vse, kar je v moji moči, in
to čim prej. Čeprav sem močno razočaran, da je tako dobro zastavljeno delo kardinala De
Angelisa, ki je vaš zelo velik prijatelj, tako neuspešno, bom potolažen zaradi uspeha dru-
gih prizadevanj, ki jih bom z vsem naporom skušal uresničiti in tako kronati delo, kakor si
želi vaša uglednost. Deus et dies (Bog in dan) v vseh stvareh. Vsekakor pa ni mogoče, da bi
tako lepa in vzvišena ustanova vaše zamisli ne naletela na težave, kajti prav zaradi težav
je 'difficilia quae pulchria' (težka in toliko lepša).
Zelo sem hvaležen vaši uglednosti, da ste mi dali spoznati dva odlična mlada duhov-
nika, don Savia in don Cagliera, katerima sem z veseljem poklonil svojo sliko in dodal še
en primerek za vašo uglednost. Zelo sem obžaloval, da nisem imel priložnosti, da bi tema
dvema dragima zglednima duhovnikoma izkazal kako uslugo, kakor je bila moja želja.
Toda onadva sta brez dvoma videla moje razpoloženje, ki se bo ob kaki drugi priložnosti
bolje pokazalo. Srečni vi, don Bosko, da se lahko ponašate s tako lepimi cvetlicami, ki so
zrasle na vašem vrtu, ki ga vi gojite. Bog naj blagoslovi vrtnarja in vrt, da bodo v vseh
časih rasle cvetlice in rodile sadove za Cerkev in za krščansko ljudstvo.
Skupaj z vami se zahvaljujem Bogu za dobrote in milosti, ki jih vsak dan izkazuje tej
vaši hiši v prelepi cerkvi, katere skico mi je predstavil vitez Oreglia v vašem imenu in za
kar se vam iz srca zahvaljuj­em. To skico bom dal v lep okvir in bo krasila mojo pisalno
mizo, da bom lahko z vsakim, ki bo prišel na obisk, govoril o vaši cerkvi.
Če želite kmalu imeti 100 skudov, ki sem vam jih obljubil, se znova obrnite na gospo,
o kateri vam je po mojem naročilu pisal gospod vitez Oreglia. Ta gospa pričakuje milost,
ki naj bi ji jo izprosili vaši dobri dečki.
Prilagam pet srečk, ki so zadele dobitke na vaši loteriji. Izročili so mi jih gospodje,
katerim sem razdelil srečke, ko ste prišli v Rim, in sedaj pričakujejo od mene dobitek. Pro-
sim vas, da mi ob pošiljki dobitkov navedete tudi, katera srečka je zadela kak dobitek, da
ne bo kakih zamenjav. Ena izmed srečk pripada kanoniku tajniku na vikariatu, preostale
štiri pa pripadajo drugim gospodom in gospem.
Jaz se hvala Bogu dobro počutim in se zahvaljujem vam in vaši skupnosti za molitve,
ki jih opravljate zame. Upam, da bo Bog izpolnil moje želje, ki so deloma namenjene tudi
koristi vaših fantov. Dobri prior don Lorenzo, moj tovariš pri mizi, in Agnesina, ki toliko
zaupa v vaše molitve, vas pozdravljata. Moral bi vam za konec povedati še toliko stvari
v imenu njegove eminence kardinala vikarja in kardinala Consolinija, ki vas prosi, da bi
še naprej molili za njegovega brata markiza Alojzija Consolinija. Ponovno vam kličem v
spomin željo kardinala De Angelisa, ki vas prve dni avgusta pričakuje v Fermu. Razložil
vam bo stvari, ki sem vam jih jaz samo nakazal.
Nepotrpežljivo pričakujem kako vašo vrstico v odgovor, da se bom znal ravnati do
Svete kongregacije in da ne bom storil kakega napačnega koraka. Pišite mi čim prej. Že-
lim vam dobro počutje. Sprejmite moje najlepše želje za vaše duhovno počutje in veliko
najlepših uspehov pri vašem delu. Imejte me za enega izmed sinov hiše sv. Frančiška Sa-
leškega. Poslavljam se od vas v globoki hvaležnosti in se imam za vaše velečastite ugled-
nosti najponižnejšega, najvdanejšega in najzvestejšega služabnika.
Janez Krstnik Fratejacci

63.6 Page 626

▲back to top


73.
poglavje
Smrt don Henrika Bonettija: sožalje škofa iz Mondovija – Mons. Manacorda
pošlje don Bosku zadnjo odločitev mons. Modene o Stoletnici – Zadovoljstvo
mons. Gastaldija; konec zadeve – Turinski prefekt in kardinal Guidi
prosita za sprejem dečkov – Don Boska prosijo, da bi molil za cesarja
Maksimilijana, ustreljenega v Mehiki, in za cesarico, ki je duševno zbolela –
Odgovor Pija IX. na pismo – Neomajna vdanost Božjega služabnika Svetemu
sedežu – Posebni don Boskovi opravki ob koncu šolskega leta – Don Boskovo
pismo neki ugledni dobrotnici: poslal bo obljubljenega duhovnika; neka
duševno bolna ženska ozdraví s svetinjico Marije Pomočnice; vera in
vztrajnost v molitvi za prejem milosti – Pismo gojencem v zavodu v Lanzu:
spomini na počitnice – Kolera v Rimu – Bolezen grofice Calderari v Turinu
Dne 14. julija 1867 je prišel v oratorij telegram, ki je sporočal, da je duhov-
nik don Henrik Bonetti težko zbolel za kolero. Bolnik se je na ta način priporočil
v molitev sobratom in gojencem. Novica je bila povod za veliko žalost v skup-
nosti. Osem dni prej je odpotoval v Chiuduno v provinci Bergamo, svoj rojstni
kraj, da bi obiskal svojo staro mater, ki je umirala za isto boleznijo. Ko je prišel
domov, je mati že umrla in don Henrik se je ustavil za nekaj časa, da bi potolažil
brate in sorodnike. V oratoriju so vsi trepetali zanj.
Don Henrik Bonetti je bil silno navezan na don Boska in vsak njegov ukaz je
jemal za izraz Božje volje. Na odmoru je bil vedno med gojenci in vsi so si želeli
njegove družbe. Zavzeto je opravljal pobožne vaje in bil vsem zgled delavolj-
nosti in gorečnosti. Prizadevno je poučeval katekizem, skrbel za svete obrede,
imel konference, asistiral in delal še celo vrsto drugih uslug v korist duš. V ra-
zredu humanistike, kjer je bil razrednik, so ga vedno veselo pozdravljali in ga
imeli za svojega brata, ker se je tako zavzeto trudil za njihov šolski napredek.

63.7 Page 627

▲back to top


BiS 8 — 73. poglavje
627
Poleg svojih rednih dolžnosti je nadvse vestno vodil tudi tiskarno, ko je bil glav-
ni vodja zaradi potovanja po več mesecev odsoten.
Istočasno je bil vpisan na univerzi v Turinu in je študiral fiziko in matema-
tiko. Bil je izjemno nadarjen in delaven. Profesorji so ga zelo cenili in trdili, da
je najboljši slušatelj letnika. Ko ga ni bilo več na predavanja, so oni sami šli v
Valdocco, da bi poizvedeli, kako je z njim. Pretresla jih je novica, da je umrl.
Na dan rožnovenske matere Božje Marije je daroval 1866 svojo prvo sveto
mašo s takim veseljem, kakor če bi bil v nebesih. Obnašanje pri oltarju je pričalo
o njegovi zbranosti in gorečnosti.
V nedeljo 14. julija je ob desetih daroval župnijsko mašo v rodni župniji, da
bi pomagal župniku, ki je bil ves zavzet s službo zbolelim za kolero. Še istega
dne popoldne ob treh se ga je lotila bolezen. Župnik don Jožef Calvi mu je po-
delil zakramente za umirajoče in papeški blagoslov. Vse do zadnjega je bil pri
zavesti in je od časa do časa govoril o don Bosku in oratoriju. Umrl je pol ure po
polnoči, na dan sv. Henrika, katerega ime je nosil.
V oratoriju so pripravili slovesno zadušnico in don Francesia je imel ob-
čuteni nagovor s temo Suavis somnus operanti justitiam (prijeten je počitek
tistega, ki izpolnjuje pravičnost).
Mons. Ghilardi, ki si je zaradi natisa svojih knjig nenehno dopisoval z don
Durandom, mu je 29. julija pisal iz Rima: »Silno me je pretresla novica o smrti
odličnega don Bonettija in njegove matere. Takoj sem molil zanju in bom molil
še naprej. Naj se zgodi vedno Božja volja: beati mortui qui in Domino moriuntur
(blaženi mrtvi, ki umirajo v Gospodu). V upanju, da je don Bosko prejel moje
zadnje pismo, vas pozdravljam itn.«
Drugi listek mons. Manacorde, ki ga je škof priložil v pismo, je malo potola-
žil don Boskovo žalost zaradi don Bonettijeve smrti.
Vse iz ljubezni Jezusa v zakramentu
Nadvse ljubljeni don Bosko!
Po naročilu škofa iz Mondovija vam pošiljam priložene papirje. Če bi bil prepričan,
da bom v kratkem prišel v Turin, bi vam jih raje osebno izročil. Da ne bom zamujal, jih
pošiljam vnaprej. Dragi don Bosko, molite zame, to mi je zagotovilo za nebesa in da bom
gledal našega dobrega Boga iz oči v oči, ki ga sedaj samo z očmi vere gledam v najsve-
tejšem zakramentu. Oh, da bi kmalu prišel ta blagoslovljeni dan. Tedaj bom z veseljem
pozdravil don Boska.
Ljubite me v Gospodu, vaš Emilijan Manacordo

63.8 Page 628

▲back to top


628
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Na listu je bilo zapisano:
Škof iz Mondovija sporoča predragemu don Bosku dvoje opomb. S tem je končana do
sedaj tekoča zadeva.
Na drugem listu je bilo napisano:
Rim, 15. julija 1867
Na strani 217 je nujno treba popraviti težko zmoto, ki stoji v odstavku, ki se začenja:
»Naša vera mora biti celostna …« in končuje z besedami: »Tisti, ki (stori smrtni greh)
prestopa enega izmed členov vere in je zato kriv prestopka vseh drugih.«
Na strani 192 bi bilo najbolje črtati cel dodatek, ki je v takem verskem delu odveč. Če
pa ga hočete ohraniti, popravite zmoten in odbijajoč izraz, ki nasprotuje kritiki in dob-
remu verskemu čutu, se pravi, da je prihod sv. Petra v Rim dejstvo, ki nima nič opraviti z
vero in je predmet svobodnega razpravljanja.
Vsa pravda se je končala v teh dveh popravkih, brez vsake druge obvezno-
sti. Don Bosko je oboje zvesto izpolnil.
Tako je Katoliško branje prestalo silno nevihto, povzročeno od zavisti ljudi,
ki so v Rimu zlobno razlagali don Boskova dejanja. Obramba je dosegla zaželeni
uspeh. Mons. Gastaldi je bil nadvse vesel in je to izrazil kleriku Chiapaleju, ko mu
je govoril o težavah, ki jih je moral prestati don Bosko v tistem času, ter sklenil:
Qui pie volunt vivere in Christo Jesu, persecutionem patientur (kdor hoče po-
božno živeti v Kristusu, bo preganjan). Povejte to don Bosku.
Tako se je uresničila obljuba iz Pregovorov: Ubi fuerit superbia, ibi et con-
tumelia, ubi autem humilitas, ibi et sapientia (kjer bo ošabnost, bo tudi žalitev,
kjer pa ponižnost, tam tudi modrost).
Božji služabnik se je s hvaležnim srcem zahvalil Božji materi Mariji, da ga
je rešila te težave, ki pa ga ni odvrnila od skrbi za njegove ustanove in od njego-
vega dopisovanja. Iz tega lahko razberemo visoko spoštovanje in zaupanje, ki
so ga imeli prosilci do njega.
Meseca julija je turinski prefekt senator grof Torre, priča don Boskove
dobrohotnosti do anconskih sirot, prosil, da bi sprejel v zavod brata Condio
iz bližnje Ivree. Bila sta otroka nekega častnika, vnuka nekega tudi že umrlega
polkovnika, ki sta bila brez sredstev.
Kardinal Filip Marija Guidi iz dominikanskega reda, velik don Boskov ob-
čudovalec vsega, kar je storil v Rimu, mu je priporočil in poslal v Turin nečaka
nekega svojega hišnega strežnika.
Grofica Karolina Lützow di San Vito je v francoščini pisala vitezu Oregli, da
bi molili za cesarja Maksimiljana, ki so ga republikanci ustrelili v Queretaru:

63.9 Page 629

▲back to top


BiS 8 — 73. poglavje
629
»Karel in jaz sva globoko pretresena zaradi mehiškega cesarja, v katerem ob-
jokujemo ne samo princa naše cesarske družine, enega najodličnejših ljudi, ki
sem jih poznala, temveč tudi prijatelja, ki nam je izkazal veliko dokazov dobrote
in ljubeznivosti, preden je zapustil Avstrijo za to ponesrečeno poslanstvo. Pro-
sim vas, da bi priporočili don Bosku njegovo dušo in nesrečno cesarico, ki ni več
sposobna, da bi razumela razsežnost svoje nesreče.«
Medtem ko je don Bosko odgovarjal na ta pisma, so mu prinesli dopis, ki ga
je napolnil z nedopovedljivim veseljem.
PAPEŽ PIJ IX.36
Predragemu sinu pozdrav in apostolski blagoslov.
Z veseljem smo prejeli tvoje nadvse ljubeznivo pismo z dne 25. junija, v katerem mi
sporočaš prihod Angela Savia in Janeza Cagliera, duhovnikov, članov Salezijanske družbe,
tvojih sodelavcev v prizadevanju za vzgojo dečkov v pobožnosti in kreposti, v Rim, ker nisi
mogel ti sam osebno priti v Rim, kakor si želel, in biti navzoč pri slovesnostih, ki smo jih
obhajali v čast sv. Petra in Pavla 29. junija preteklega meseca, in za razglašenje za svete
raznih junakov naše Božje in svete vere. V tem pismu, o dragi sin, nam izražaš posebno
spoštovanje in vdanost, ki ju ti in duhovniki, ki ti pomagajo pri vzgoji mladine, gojite do
tega Sedeža sv. Petra. To nam je v veliko zadoščenje. Z velikim zadovoljstvom smo zvedeli,
da je katoliško ljudstvo z vsakovrstnim izkazovanjem časti sprejelo škofe, ki smo jih pred
kratkim imenovali na izpraznjena mesta. Ker dobro poznamo tvojo vdanost, smo prepri-
čani, da boš zvesto vnesel popravke v delo Stoletnica sv. Petra, ki jih je naša kongregacija
za indeks nakazala. Kar se tiče konstitucij Salezijanske družbe, ti je že znano, da je to
zadeva, ki pripada Kongregaciji za škofe in redovnike, in v podobnih primerih navadno
uporabljamo njene usluge. Nadaljuj z nezmanjšano zavzetostjo delo za krščansko vzgojo
mladine. Nikdar ne prenehaj dvigati prošnje k Bogu, ki je bogat v usmiljenju, za tako zaže-
36 PIUS P.P. IX. Dilecte Fili, Salutem et Apostolicam Benedictionem. Observantissimas Tuas libenter accepimus Litteras
VI Kalendas huius mensis datas, quibus significas, ad nos misisse Dilectos Filios Angelum Savio, et Joannem Cagliero
istius S. Francisci Salesii Societatis Sacerdotes, Tuos in adolescentibus ad pietatem virtutemque instituendis adiutores,
quandoquidem haud potuisti, veluti optabas, romanum conficere iter et Romae esse die 29 proximi mensis Junii, quo
secularia solemnia Beatissimorum Apostolorum Petri et Pauli triumphis sacra a Nobis concelebrata fuerunt, pluresque
divinae nostrae religionis heroes Sanctorum Ordini adscripti. Eisdem autem litteris, Dilecte Fili, Tuam et Omnium
Sacerdotum, qui in adolescentibus pie educandis Te adiuvant, singularem erga Nos, et hanc Petri Cathedram pietatem
et observantiam luculenter profiteri vehamenter gloriaris. Quod quidem gratissimum Nobis fuit. Non mediocri certe
voluptate novimus, Episcopos recenter a Nobis istis vacantibus sedibus praepositos, fuisse a Catholicis populis omni
honoris, reverentiae ac laetitiae significatione exceptos. Cum probe noscamus quae Tua sit pietas, certi eramus, Te in nova
edictione Tui libelli inscripti: Il Centenario di s. Pietro, ea omnia sedulo exequuturum, quae Nostra Indicis Congregatio
animadvertenda censuit. Quod autem attinet ad Constitutiones istius Societatis S. Francisci Salesii, probe noscis huiusmodi
negotium a Nobis commissum fuisse Nostrae Congregationi negotiis Episcoporum et Regularium praepositae, cuius
adjutricem operam ad has res tractandas ac noscendas adhibere solemus. Perge vero majore usque alacritate in christianam
adolescentium educationem curandam incumbere. Ne desinas vero ferventissimas diviti in misericordia Deo pro optatissimo
Ecclesiae suae sanctae triumpho ac pace afferre preces; ac caelestium omnium munerum auspicem, et praecipuae Nostrae
in Te charitatis pignus Apostolicam Benedictionem toto cordis affectu Tibi ipsi, Dilecte Fili, omnibusque Praesbyteris istius
S. Francisci Salesii Societatis et adolescentibus eidem Societati addictis peramanter impertimus. Datum Romae, apud S.
Petrum, die 22 Julii anno 1867, Pontificatus Nostri anno vigesimo secundo. PIUS P. P. IX

63.10 Page 630

▲back to top


630
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
leno zmago in mir v Cerkvi. Medtem ko kličemo nadte vso milost iz neba, v znamenje naše
velike ljubezni in naklonjenosti tebi, duhovnikom tvoje Družbe sv. Frančiška Saleškega in
vsem tvoji skrbi izročenim dečkom podeljujemo apostolski blagoslov.
Dano pri sv. Petru, 22. julija 1867, v dvaindvajsetem letu našega vladanja.
Papež Pij IX.
Papež mu je pisal, da pozna njegovo vdanost in navezanost na Sedež sv.
Petra, in te pohvale ni nikdar zanikal. Preganjanje, nevarnosti, težave, žalost,
nasprotovanje, obrekovanje, zavračanje, bridkosti, nehvaležnost ljudi niso
mogli niti za trenutek zmanjšati don Boskove navezanosti na Cerkev. To se je vi-
delo iz vsakega njegovega dejanja, pa naj je bilo veliko ali majhno, vse do konca
njegovega življenja. Dne 27. septembra 1909 nam je iz Lanza pisal salezijanski
duhovnik Sebastijan Teobaldi:
Don Janez Garino dragega spomina mi je pripovedoval, da mu je častiti don Bosko
predlagal, da bi v svojih Grških vajah za prevod iz nove zaveze podal tiste odstavke, ki
govorijo o izvolitvi sv. Petra za poglavarja apostolov. Tako prinaša ozadje nalog Grških
vaj dobrega don Garina (vaje, ki jih v izdaji leta 1986 še ni bilo, pa so potem v drugi izdaji
leta 1888 in naslednjih bile stalno) naslednje naslove:
1. Ko so učence vprašali, kdo je Jezus Kristus, so različno odgovarjali. Ko je Jezus slišal
Petrovo izjavo, ga je postavil za skalo, na kateri bo sezidal svojo Cerkev (Mt 16).
2. Ko so se apostoli prepirali med seboj, kateri izmed njih je največji, jih je Jezus
opomnil in na koncu rekel, da je molil za Petrovo vero (Lk 22).
3. Jezus se je prikazal svojim učencem na Tiberijskem jezeru in vprašal Petra, ali
ga ljubi. Na trojni Petrov odgovor »ljubim te« mu je Jezus naročil, naj pase nje-
gove ovce in jagnjeta (Jn 21).
4. Peter izvaja primat, ki mu ga je podelil Jezus Kristus, s tem, ko izbere sv. Mateja
na mesto, ki ga je zapustil Juda (Apd 1).
5. Ko Peter z Janezom vstopi v tempelj, ozdravi z imenom Jezusa Kristusa hromega
(Apd 3).
6. Herod Agripa dá ubiti apostola sv. Jakoba, vrže Petra v ječo, toda Cerkev prosi
zanj in ponoči ga angel reši iz ječe (Apd 12).
Don Bosko je novico o papeževem pismu in blagoslovu sporočil gojencem,
ki so bili močno zaposleni s pripravo na končne izpite. V tem času je podvojil
svoje opravke. Vsako jutro je po več ur spovedoval, potem je sprejemal fante,
ki so želeli posebne nasvete za počitnice, poslušal je poročila profesorjev, se
dal obvestiti o izidu izpitov, prebral nekaj pisnih nalog, dajal navodila za od-
hod fantov domov, razporejal duhovne vaje za salezijance, se zanimal, kako so
sklenili šolsko leto, in pisal pisma tja, kamor ni mogel priti s svojim glasom. Naj
še dodamo, da je več plemenitih družin prosilo don Boska za duhovnika v času

64 Pages 631-640

▲back to top


64.1 Page 631

▲back to top


BiS 8 — 73. poglavje
631
počitnic ali repetitorja za svoje otroke. Podajamo odgovor grofici Callori, ki je
prosila za tako pomoč.
Velezaslužna gospa grofica!
Storil bom vse, kar je v mojih močeh, da bo duhovnik pravočasno na svojem mestu.
Toda to je močno zapletena zadeva. Don Durando je povezan z družino Fassati, don Fran-
cesia kot ravnatelj šole ne more pustiti hiše. Za vas sem določil don Henrika Bonettija,
pobožnega, učenega, pametnega človeka. Toda sporočilo iz Bergama ga je poklicalo k
smrtni postelji njegove matere, ki jo je napadla kolera. Ko je prišel domov, je bila mati
mrtva in njega samega je nekaj ur pozneje napadla bolezen. On in njegov brat sta bila v
kratkih urah prav tako mrtva. Sit nomen Domini benedictum (naj bo hvaljeno Gospodovo
ime). Bog nam bo poslal koga drugega, sicer bom prišel jaz sam in storil, kar bom mogel.
Včeraj sta dva moška privedla v mojo sobo pobesnelo in blazno dekle. Zmolili smo
molitev in ji obesili okoli vratu svetinjico. Pomirila se je in prosila odpuščanja. Nato se je
spovedala. Sorodniki so odšli, zahvaljujoč se Mariji Pomočnici.
Ali je res mogoče, da ne moremo prav ničesar storiti za vašo Viktorijo? Ker slabo
molimo, tudi jaz ne morem spraviti skupaj niti enega uspešnega vzdihljaja. Zaupajmo in
molimo še naprej.
Poslal sem svetinjice in ne vem, kje so končale. Tukaj jih imamo še več.
Molite zame in za moje dečke in me imejte za hvaležno povezanega z vso vašo družino.
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 25. julija 1867
Gojencem v Lanzo je pisal naslednje pismo:
Dragi sinovi zavoda v Lanzu!
Do danes sem odlašal pisanje, predragi sinovi, ker sem upal, da vam bom lahko pred
počitnicami osebno govoril. Toda sedaj sem ugotovil, da me opravki zadržujejo in ne bom
imel tega zadoščenja, zato bom to nadomestil s tem pisanjem.
Najprej se vam zahvaljujem za dar, ki ste ga zbrali za cerkev Marije Pomočnice, in za
ljubezniva pisma, ki ste mi jih v svoji dobroti pisali. Ne morete si misliti, s kakšnim zado-
voljstvom sem prebral drugo za drugo; zdelo se mi je, da govorim z vsakim izmed vas. V
srcu sem vsakemu dal odgovor, ki ga na žalost nisem mogel prenesti na papir.
Izrazili ste mi toliko lepih misli, ki so naletele na odmev v mojem srcu in se zedinile v
eno samo željo, da bi vedno bolj ljubili Gospoda in mu zvesteje služili. Za vašo ljubezen in
dobroto se vam iskreno zahvaljujem in vas iz vsega srca blagoslavljam. Bližajo se počitni-
ce in rad bi se od vas poslovil s kako prijateljsko besedo.
1. Če vam bo mogoče, se vrnite za začetek šole, ki bo, kakor se mi zdi, 16. prihodnjega
meseca (avgusta), razen če bi vas zadržala kaka bolezen.
2. Izročite moje pozdrave vašim staršem, župnikom, učiteljem.
3. Če boste v domačem kraju naleteli na kakega krepostnega fanta, ga skušajte pripe-
ljati v zavod. Toda tistim, ki se vam ne zdijo dobri, ne govorite o možnosti, da bi prišli sem.

64.2 Page 632

▲back to top


632
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
4. V času, ko boste doma, prejmite vsaj na praznične dni sveto obhajilo. Med tednom
ne opustite nikdar svojega premišljevanja.
5. Vsako jutro zmolite en očenaš, zdravamarijo in slavaočetu v čast presvetemu Zak-
ramentu in se tako združite z menoj, ko se vas bom vsak dan spominjal pri sveti maši,
da nobeden izmed vas ne bi postal žrtev kolere, ki tako strašno razsaja v nekaterih nam
bližnjih krajih. Tistim, v katerih rojstnem kraju razsaja ta bolezen, ne bi svetoval, da bi
šli na počitnice domov. S tem bi se izognili nepotrebnemu izpostavljanju nevarnosti, da bi
izgubili življenje.
Sicer pa, dragi sinovi, molite zame. Vsi molimo drug za drugega, da se bomo v teku
tega življenja varovali greha in se bomo nekoč znašli skupaj ter se zahvaljevali in slavili
Božjo dobroto v nebesih.
Najvdanejši prijatelj, oče, brat duh. Janez Bosko
Turin, 26. julija 1867
P. S.: Naj živijo gg. ravnatelj, prefekt, učitelji, asistenti in vsi moji dragi sinovi v Lanzu!
Kolera je v Italiji vedno bolj razsajala in začela pobirati žrtve tudi v Rimu.
Gospod G. Patrizi je 20. julija pisal vitezu: »Recite don Bosku, da naj nas pripo-
roči Gospodu, ker smo v veliki stiski.« Prav tako je don Francesia prejel iz Rima
žalostno novico:
Velečastiti gospod Francesia!
Rim, 26. julija 1867
Glavni namen mojega tokratnega pisanje je prošnja, da bi priporočili dobroti vaših
molitev ter našega dragega in spoštovanega don Boska zlasti ubogo Konstanco Lepri,
odlično gospo, ki se je gotovo spominjate, saj je ničkolikokrat prišla in s čudovito potrpež-
ljivostjo čakala, da bi v palači grofa Vimercatija mogla govoriti z don Boskom. To dobro
gospo je v sredo zvečer napadla kolera in je v 24 urah odšla v Božje naročje. Kako zelo
zavidam srečo grofici Calderari; kolika sreča zanjo, da je mogla ponovno videti tega veli-
kega Božjega služabnika in slišati od njega kako besedo spodbude in tolažbe. Pozdravite
jo in ji pripovedujte toliko lepih stvari o don Bosku, da mi jih bo, ko se bo vrnila v Rim,
mogla pripovedovati.
S Calderarijevo mi pošljite kak dragocen spomin na don Boska. Ne pozabite na to.
Nekaj takega, kar je on uporabljal, njegov rožni venec ali kaj podobnega. Pišite mi, ali bi
bilo mogoče imeti kako pisano besedo od don Boska. To bi mi prišlo zelo prav.
Fanny Amat di Villarios
Grofica Izabela Calderari, velika dobrotnica oratorija, je takoj po prihodu v
Turin s svojim možem grofom težko zbolela za boleznijo, ki ima navadno težke
posledice. Vitez Oreglia se je takoj odpravil v hotel in ponudil grofu – svojemu
prijatelju – svoje dragocene usluge, ko je potreboval pomoč v mestu, kjer je bil
tujec. Prihitela je tudi kneginja B. Scotti Melzi, ki jo je obvestil don Bosko. Ta se
je posvetovala z markizo Fassati. Po zavzemanju neke sestre sv. Vincencija Pa-
velskega so poiskali dobro bolniško strežnico, ki je pazila na bolnico. Iz Firenc

64.3 Page 633

▲back to top


BiS 8 — 73. poglavje
633
so markiza T. Merli in druge gospe iz Rima pisale vitezu in vljudno prosile za
novice z besedami: »Tolaži me misel, da je blizu don Bosku in ji zato ne bo manj-
kalo duhovnih spodbud.«
Celo kardinal Antonelli je poslal vitezu naslednji dopis:
Velespoštovani gospod!
Zelo so me prizadele novice, ki ste mi jih sporočili v vašem pisanju dne 1. avgusta, v
katerem mi sporočate o težki bolezni grofice Calderari. Upam, da si bo z Božjo pomočjo
in vašo skrbno zavzetostjo spet opomogla. Zahvaljujem se vam iz vsega srca za pomoč, ki
ji jo izkazujete, in skrb, ki jo kažete za prizadetega grofa. Prav tako se zahvaljujem izre-
dnemu don Bosku, ki ji daje vso duhovno tolažbo. Prosite ga, da bi jo zaradi moje želje še
podvojil. Karkoli bi sem vam zdelo, da bi moglo biti v prid dobri grofici, ne varčujte in mi
svobodno sporočite vse izdatke. Vesel bom, če bom lahko s čim pomagal, da bi se ji stanje
čim prej izboljšalo.
Bodite končno tako dobri in sporočite gospe grofici, kako zelo sem bil vesel, ko je
tudi v svoji bolezni mislila name in mi izrekla čestitke za moj god, ko sta skupaj z možem
poslala svoje darove.
Izročite jima mojo zahvalo in jima zagotovite, da se ju spominjam v svojih molitvah.
Medtem ko vam naročam te usluge, se izrekam za vašega vdanega služabnika.
Rim, 3. avgusta 1867
G. kardinal Antonelli
Gospodu Frideriku Oregli – Turin
Bolezen je trajala nekako en mesec in don Bosko je bolnico večkrat obi-
skal, kar ji je bilo v izredno tolažbo. Če jo je kaj vznemirjalo, jo je ena sama
don Boskova beseda takoj pomirila, blagoslov Marije Pomočnice pa ji je dajal
pogum, da bo ozdravela.
Sredi septembra je že močno okrevala in grof se je odločil, da bo odpotoval
v ponedeljek zjutraj. Don Boska že več dni ni bilo v Turinu, vendar oni niso ho-
teli zapustiti Turina, ne da bi se prej poslovili od njega. Grofica je želela od njega
prejeti še en blagoslov in mu izreči svojo hvaležnost. Don Bosko je zvedel za
njene želje in jo je v nedeljo na predvečer odhoda šel obiskat. Tako je ona sama
poročala iz Firenc don Francesii 25. septembra.
Tudi gospa Karolina Sorelli je vitezu pisala iz Firenc: »Grofica Izabela se je
zares pozdravila in me je prišla obiskat. Kako dobra duša in kako sledi Božjim
navdihom! Njeno bivanje v Turinu ji je dalo duševni mir, da se je popolnoma
izročila Bogu. Če bo šlo tako naprej, bo v Rimu popolnoma ozdravela.«
Izrazi ljubezni do grofice Calderari so, če je bilo to sploh mogoče, povečali
ljubezen in spoštovanje do don Boska pri plemstvu tako v Rimu kakor v Firencah.

64.4 Page 634

▲back to top


74.
poglavje
Nagovor: kaj hoče hudobni duh in česa se boji pri fantih – Konec šolskega leta
in razdelitev nagrad – Grof Camburzano umira: don Boska prosijo, naj ga
ozdravi – Don Bosko ga obišče, vendar brez tolažilnega sporočila; grof umre –
Dvojna don Boskova prošnja na finančno ministrstvo za denar za poravnavo
davka na nepremičnine v Mirabellu – Don Bosko prosi grofa Cibraria za
posojilo za gradnjo cerkve – Don Boskova ljubezen do čednosti uboštva in
njegovo popolno zaupanje v Boga – Čudežna pomoč Božje previdnosti
Zadnje dni tistega šolskega leta je don Bosko opozarjal svoje drage gojen-
ce v oratoriju, naj bi si z dobro opravljenim obhajilom izprosili od Gospoda milost
dobrega uspeha pri izpitih in se priporočili Mariji, da jim počitnice ne bi bile v
škodo, temveč v korist. Kronika nam je ohranila osnutek samo enega nagovora.
27. julij
Don Bosko je v nagovoru fantom povedal naslednje:
Rad bi vam povedal, kaj hoče hudobni duh od vas in česa se pri vas boji. Hudobni duh
hoče, da bi se vdajali brezdelju, zato se silno boji, če ste zaposleni. Zakaj? Če ste vi brez
dela in lenarite, je tudi on lahko brez dela in lenari; če pa ste zaposleni, se mora zaposliti
in truditi tudi on, če hoče kaj doseči. Ko ste brez dela in lenarite, hudič pravi: »Nimam
nikakršnega dela, brezdelje se trudi zame enkrat s pomočjo godrnjanja, drugič s pohujša-
njem, tretjič z alkoholom, potem s slabimi knjigami itn.«
Zasebno je potem nekaterim dejal: »Zelo se zaupaj Devici Mariji in v tej devetdnevni-
ci zmoli vsak dan Moja duša poveličuje Gospoda.«
Dne 28. julija so v oratoriju slovesno razdelili nagrade. Slovesnosti je pred-
sedoval monsinjor grof Riccardi di Netro, turinski nadškof. Z deklamacijo in
glasbeno predstavitvijo ode, ki jo je spesnil don Francesia, so izrazili skupno
veselje novemu turinskemu nadpastirju, ki je po končani slovesnosti z velikim

64.5 Page 635

▲back to top


BiS 8 — 74. poglavje
635
zadovoljstvom obiskal oratorij, in čeprav je še vedno vztrajal pri svojem prepri-
čanju, ponavljal don Celestinu Durandu, ki ga je spremljal:
»Kar se mene tiče, ste lahko prepričani, da vam ne bom delal težav.«
V Lanzu je razdelitvi nagrad predsedoval mons. Lovrenc Gastaldi, škof iz
Saluzza, ki je pridigal duhovne vaje duhovnikom v svetišču sv. Ignacija.
V ponedeljek zjutraj je don Bosko v oratoriju najprej daroval sveto mašo,
pridigal in zapel Tebe Boga hvalimo, pozdravil fante, ki so odhajali na svoje do-
move, in se nato odpravil v Bricherasio, od koder je pisal don Rui:
Predragi don Rua!
V moji sobi na pisalni mizi je knjiga Casalisa s člankom Luserna, ki sem jo pozabil
vzeti s seboj.
Naredi paket z naslovom: Duhovniku Bosku – Bricherasio, pri grofu Viancinu, in ga,
če je le mogoče, že danes popoldne odnesi na železniško postajo.
Z menoj je vse v redu in pišem zahvalna in prosilna pisma.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v Gospodu za vdanega v Jezusu Kristusu.
Bricherasio, 31. julija 1867
duh. Janez Bosko
Z zaželeno knjigo je don Rua poslal častitemu tudi pismo, ki je bilo naslov-
ljeno na viteza Oreglio, da bi zvedel, kako naj odgovori.
Predragi in ugledni gospod vitez!
Fossano, 31. julij 1867
Pravkar sem prišel z obiska pri grofici Camburzano. Zelo je pobita in vznemirjena
zaradi bolezni svojega moža Viktorja, ki hudo trpi. Govorila mi je o zaupanju v molitve
duhovnika, ob katerem vi stalno živite, in mi je povedala, da pred dnevi v času njegovega
obiska ni mogla slišati besede upanja. Toda ko je njen mož slišal o čudoviti ozdravitvi
nekega bolnika po njegovih molitvah, mi je polna vere in upanja pisala novo pismo, v
katerem se ponovno toplo priporoča, da bi dosegla to milost ozdravitve od Marije brez-
madežne Pomočnice kristjanov. Ker ve, da vas poznam že dolgo, me je prosila, da bi vam
napisal pismo in vas prosil, da bi se vi zavzeli pri tem svetem velikem Božjem možu, ki ima
med svojimi gojenci toliko čistih angelskih duš, ki so nenehno združene z Bogom. Rada bi,
da bi mu Bog podelil, če je taka njegova sveta volja, zaželeno milost ali da bi mu vsaj za
nekaj časa olajšal bolečine, ki tako močno težijo dušo te pobožne in svete gospe. Ker vem,
da gospod Bog in sveta Devica Marija ne zavračata, temveč želita, da vztrajamo v svojih
molitvah, si ne morem kaj, da ne bi ustregel njeni prošnji. Da bi jo na kak način potolažil
v tegobah, ki ji jih dovoljuje Gospod, sem vam pisal to pismo. Upam, da mi boste oprostili
mojo zaupljivost do vas, ki sem vas imel srečo pred časom spoznati. Upam, da mi boste
ob priložnosti dali odgovor na to prošnjo, ki bo v veliko spodbudo ubogi grofici, tudi če
odgovor ne bo pomirjevalen. Vi, dobri in bogaboječi kot ste, boste tudi želeli omiliti bole-
čine, zato mi pišite, da ji bom lahko prebral pismo in da boste tako tudi vi dodali kapljico
balzama v tolažbo temu ubogemu srcu.

64.6 Page 636

▲back to top


636
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ko vas na ta način spominjam na najine dobre odnose, se priporočam vašim gorečim
molitvam in si štejem v veliko čast, da vam morem izraziti čustva globokega spoštovanja.
Vaše uglednosti najponižnejši in najvdanejši služabnik
prior don Feliks Majotti
Grof Viktor Emanuel di Camburzano, eden izmed najuglednejših diploma-
tov starega Piemonta, dosleden v svojem verskem in političnem prepričanju,
poslanec leta 1857 v subalpinskem parlamentu, zgovoren govornik in pisatelj
v časopisih in poljudnih knjižicah v obrambo resnice katoliške vere, ki so ga
občudovali zaradi izredne izobrazbe, poštenosti in odkritosrčnosti prijatelji in
nasprotniki, velik dobrotnik oratorija in don Boska, je že deset let trpel zaradi
raka. Bolezen je prenašal s toliko vdanostjo in potrpežljivostjo, kot je to mogoče
samo v krščanski veri v upanju na prihodnje življenje in v ljubezni do Kristuso-
vega križa. Sedaj je bil blizu trenutka, ko naj bi za vse prejel zasluženo plačilo.
Grofica je tako v pismih kakor osebnih pogovorih večkrat prosila don Boska,
da bi možu pri Devici Mariji izprosil zdravje. Toda to ni bila Božja volja in don
Bosko ni ničesar obljubil.
Ko je grofica zvedela, da bo don Bosko prišel v Cuneo, ga je povabila v
Fossano, da bi obiskal in blagoslovil grofa. Don Bosko ji je odgovoril:
»Prišel bom, vendar ga ne bom potolažil.«
Ta odgovor je močno potrl grofičino srce, ki je žalostna sprejela don Boska in
ga pospremila k postelji svojega moža. Pet minut pozneje ju je pustila sama in se ni
več prikazala. Preveč je trpela in ni mogla zadržati solz. Častiti je govoril z grofom,
ga blagoslovil, mu prigovarjal, kakor znajo svetniki, in opisoval veselje nebes.
Ko je torej don Bosko prejel to pismo, je nakazal vitezu, kako naj odgovori
priorju Majottiju: grofici naj omeni veliko Božjo dobroto do ljudi, kako Božja
previdnost vodi vse stvari k njihovemu cilju, pove naj ji, da se v oratoriju veliko
moli zanjo in za ozdravitev njenega moža. Obenem pa naj ji pove, da naj opusti
vse upanje. Res je grof umrl 16. avgusta 1867.
Kakor smo videli, je častiti don Rui iz Bricherasia sporočil: »Pišem zahval-
na in prosilna pisma.« Med tistimi, h katerim se je zatekel, so bili minister Ur-
ban Rattazzi, finančni minister in ministrski predsednik. Naj povemo, da je don
Bosko vedno zastopal stališča svojih ravnateljev v vsem, kar se je tikalo šolskih
in davčnih zadev. Tako je dobri oče zelo razbremenil svoje tovariše v ravna-
teljski službi. Sedaj je šlo za zavod v Mirabellu, ki so mu naložili težek davek na
nepremičnine. Dva meseca prej je don Bosko vložil prošnjo finančnemu mini-
stru Ferrari, ki je prišel za Depretisom.

64.7 Page 637

▲back to top


BiS 8 — 74. poglavje
637
Ekscelenca!
Spoštljivo prosim vašo ekscelenco, da bi bili tako dobri in bi prebrali, kar vam poro-
čam o hiši, imenovani Oratorij sv. Frančiška Saleškega. Ko pred štirimi leti nismo mogli
več zadostiti prošnjam za sprejem ogroženih fantov v naš zavod, ki so prihajale z vseh
strani Italije, smo s pomočjo dobrotnikov odprli nov podružnični zavod v Mirabellu, kra-
ju nedaleč od Casale Monferrato. Tukaj smo takoj sprejeli sto osemdeset fantov, deloma
zastonj, deloma pa za zelo nizko in neredno plačano mesečnino. Kljub temu da osebje
izkazuje svoje učne, vzgojne in vodstvene usluge popolnoma zastonj, bi brez dobrohotnih
darov zavod ne mogel obstajati.
Ta ustanova, znana kot Oratorij ali Malo semenišče sv. Karla, nima nikakršnih do-
hodkov in jo vzdržujemo z velikanskimi napori, bodisi jaz bodisi dobrotniki. Zato se zdi, da
bi morala biti izvzeta od vsega davka na nepremičnine, kakor sta izvzeta zavod v Turinu,
kjer je zbranih osemsto ubogih dečkov, in v Lanzu, kjer jih je kakih sto petdeset.
Oddelek za razdelitev davkov je, ne da bi vprašal za mnenje mene, ki sem lastnik
zavoda, za vsako ceno hotel obvezati ravnatelja, da naj plača za nas neplačljiv davek.
Da bi preprečil nasilno izterjavo, sem lansko leto prosil vašo ekscelenco, da bi v Turinu
dobil denar za plačilo terjatev v Occimianu. Prejel sem podporo 600 frankov, ki so mi jo
izplačali v Osrednji blagajni v Turinu. To velikodušnost so mi prisodili z opombo, da naj
pravočasno kaj ukrenem za odpravo imenovanega davka.
Ob pravem času sem vložil prošnjo, dal pojasnilo Oddelku za razdelitev davkov, ven-
dar ta ni dopustil niti prošnje niti pojasnila. Odgovoril mi je, da ni mogoče črtati davka in
da je zato treba plačati nakazano vsoto, ki je letos še višja kot lansko leto, čeprav so v tem
času poskočile cene hrane.
V takem položaju prosim vašo ekscelenco v imenu gojencev tega zavoda, da bi uve-
ljavili predpise zakona, ki razbremenjuje dobrodelne ustanove, ki živijo od dobrodelnosti
širokih plasti ljudstva.
Če bi sindikat v Occimianu vztrajal pri dohodkih, ki jih v resnici ni, bi prosil vašo
ekscelenco, da bi določila uradno osebo, ki bi preverila obstoj oziroma neobstoj imenova-
nih dohodkov.
Na tak način bom mogel dokazati vsem, ki hočejo dokazati nasprotno, da je zavod v
Mirabellu v istem položaju kot zavoda v Lanzu in Turinu, ki sta ustanovljena za uboge in
zato popolnoma izvzeta od vsakršnega davka.
Poln zaupanja v vašo že izkušeno dobroto imam veliko čast, da se lahko z iskreno
hvaležnostjo izpovedujem za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 7. julija 1867
duh. Janez Bosko
Ker verjetno ni prejel odgovora, je znova vložil prošnjo pri ministru Rattazziju.
Ekscelenca!
Duhovnik Janez Bosko spoštljivo sporoča vaši ekscelenci, da je lansko leto zaradi po-
manjkljivih formalnosti, ki niso bile izpolnjene v določenem času, moral plačati davek na
nepremičnine od dohodkov, ki jih ni. Vaša ekscelenca je razmislila o tem primeru in ob
dejstvu, da ta ustanova sprejema ogroženo mladino, da jo obvaruje pred nevarnostmi,
odobrila dobrodelno pomoč 600 frankov, vsoto, ki jo je moral plačati zavod v Mirabellu.

64.8 Page 638

▲back to top


638
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Sedaj je prosilec v istem položaju: plačati mora davek za drugi semester 1867. Zato
ponovno prosi vašo ekscelenco za podobno uslugo z izjavo, da gre za dobrodelnost iz-
ključno v korist ubogih fantov našega obubožanega ljudstva.
Naj še povem, da je pooblaščeni uradnik, potem ko smo mu predložili vse potrebne
listine, vzel stvar v dobrohotno obravnavo.
Prosilec z vsemi ubogimi dečki poln zaupanja v vašo preizkušeno dobroto kliče nad
vas nebeški blagoslov in se izreka za vaše uglednosti najponižnejšega prosilca.
Turin, 5. avgusta 1867
duh. Janez Bosko
Odgovor ministrstva je bil pritrdilen.
prefektura turinske pokrajine
Turin, 10. septembra 1867
Finančno ministrstvo vam z dopisom z dne 6. tekočega meseca sporoča, da zaradi
težkega položaja, v katerem je zavod, ki ga vodi gospod don Bosko, in zaradi dobrodelne-
ga namena te ustanove določa, da se iz Deželne blagajne izplača podpora 600 lir gospodu
don Bosku in mu s tem omogoči, da poplača mesečni obrok davka na njegov zavod.
Podpisani po naročilu imenovanega gospoda ministra sporoča, da bo mogel imeno-
vani gospod don Bosko v kratkem dvigniti omenjeno podporo.
Prefekt Torre
Don Bosko je drugo prošnjo naslovil na grofa Cibraria:
Ekscelenca!
Pred nekaj leti, ko smo polagali temelje nove cerkve, ki jo je mestna četrt Valdo-
cco tako zelo potrebovala, je vaša ekscelenca, ki nikdar ne zavrača dobrodelnih pobud, v
imenu vodstva Mavricijskega reda naklonila prvo pomoč in dala upanje za še nadaljnje
podpore, ko bi se dela nadaljevala.
Gradnja je po Božji dobroti že precej napredovala in bi jo mogli, če bi nam vaša
ekscelenca priskočila na pomoč, letos končati.
S to mislijo in poln zaupanja v vašo že dokazano dobroto se zatekam k vam in vam,
medtem ko vam želim dobrega zdravja, izrekam svojo globoko hvaležnost in spoštovanje.
Turin, avgusta 1867
Najvdanejši prosilec duh. Janez Bosko
Jasno je bilo, da je Božja previdnost vodila srca ljudi, da so pomagali don
Bosku. Prav tako je bilo jasno, da je bila pomoč plačilo za njegovo redovno
uboštvo in za odtrganost od svetnih reči. Častiti je bil popolnoma odločen in je
to zapisal v redovnih pravilih: Ker živimo od vsakdanje Božje previdnosti, ne
bo naša Družba imela nikdar stalnih dohodkov, razen zavodov in k tem pripa-
dajočih poslopij. Če nam bo kak dobrotnik zapustil dediščino, jo bomo čim prej
prodali in izkupiček uporabili za dobrodelne namene.
Brezmejno je zaupal v Gospoda. Don Rua je priča: Ko sem prihajal k njemu
zaradi toliko neporavnanih računov, mi je, ne da bi se najmanj vznemiril, imel
navado reči: »Oh, človek majhne vere! Bodi miren, Gospod nam bo pomagal.«

64.9 Page 639

▲back to top


BiS 8 — 74. poglavje
639
Ekonomu je pravil: »Zapomni si, da nam Božje previdnosti nikdar ne bo zmanj-
kalo.« Kar je prejemal od dobrotnikov in kar je prihajalo v blagajno, je uporabil
za vsakdanje potrebe in poplačal dolgove, češ da bo za prihodnje potrebe pos-
krbel Bog. »Mi moramo misliti na sedanjost.«
In Bog je dejansko poskrbel in mu nepričakovano poslal vsoto denarja, ki jo
je potreboval, kakor če bi imel lastnega bankirja.
Tajnik don Joahim Berto je pripovedoval: Glavni oskrbnik hiše (Jožef Rossi)
je potreboval 500 frankov za plačilo dolga, s katerim ni bilo mogoče več odlaša-
ti. Jaz (don Berto) sem se popoldne zadrževal v predsobi. Bilo je ob treh, ko sem
videl vstopiti visokega možakarja krepke postave in precej debelega, v skladu s
svojo postavo. Imel je mogočne brke, odločen korak in mrk pogled. Zdelo se je,
da se mu zelo mudi. Približal se mi je in vprašal, ali je don Bosko zelo zaposlen
in do kdaj sprejema obiske.
Na vsako vprašanje sem veselo odgovoril. Ko sem ga opazoval, se mi je
zdelo, da je ob vsakem odgovoru bolj odprt in da se je celo nasmehnil. Ko sva
izmenjala te besede, je možakar še malo počakal, nato pa nepotrpežljivo stopil
naprej, ne da bi se oziral na kogarkoli, ki so bili v predsobi pred njim, odprl vra-
ta, se postavil pred don Boska in surovo in neolikano vprašal:
»Ste vi don Bosko?«
»Da, gospod, s čim vam morem postreči?«
»Imam nekaj stvari, ki vam jih moram izročiti.«
Potegnil je iz žepa denarnico in ne da bi kaj rekel, začel polagati na mizo
bankovce. Nato se je potipal po žepih in potegnil ven še drugo in tretjo listnico
in kot v jezi polagal bankovce na mizo. Don Bosko ga je mirno opazoval. Od časa
do časa je obrnil oči na mizo in v svoje začudenje ugotovil, da so bili bankovci za
100, 250 in 500 frankov. Ko je možakar pospravil denarnice v žepe, je pokazal
na denar in dejal don Bosku:
»Vzemite, to je za vas.«
»Lepo se vam zahvaljujem. Bodite tako dobri in mi povejte svoje ime.«
»Ni potrebno. Mati Božja Marija ve vse. Pozdravljeni.«
»Dovolite mi vsaj, da vas malo pospremim, da vam odprem vrata.«
»Ni treba. Ste zelo zaposleni. Skrbite za svoje stvari.«
»Toda oprostite mi. Vem, kaj se spodobi. Zagotavljam vam svojo neizmerno
hvaležnost.«
»Zadosti, zadosti. Nočem, da bi se mudili. Nimate časa, da bi ga izgubljali.«
Hitro je odprl vrata in izginil.
Grofica Viancino, ki je čakala v predsobi in je iz vljudnosti pustila naprej
tistega gospoda, je zato, ker ga je videla tako razburjenega, opazovala skozi
ključavnico. Bala se je, da bi don Bosku storil kaj žalega, in bila pripravljena
poklicati na pomoč.

64.10 Page 640

▲back to top


640
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ko je končno vstopila k don Bosku, je dejala:
»Oh, don Bosko! Vas je mogoče tisti možakar užalil?«
»Seveda. In sicer tako, da sem take žalitve pripravljen sprejeti vsak dan.
Poglejte.« In ji je pokazal na pisalno mizo.
Skupaj sta začela preštevati denar. Vsega skupaj je bilo 7500 frankov. Tedaj
je don Bosko dal poklicati Rossija. Tako so na zares čudežen način poplačali
dolg. Tisti možakar je odšel, ne da bi mogli izvedeti, kdo da je, od kod prihaja ali
kam je namenjen. Toda vrnil se je še večkrat in ugotovil sem, da je bil odvetnik
Galvagno di Marene.
Don Rua nam poroča še o nekem drugem dogodku:
Nekega dne, verjetno je bilo to leta 1867, bi moral don Bosko plačati 300
lir. Zaradi pozabljivosti ali malomarnosti tistega, ki je prejel obvestilo za zadnji
plačilni rok, je prišel dan, ko je bilo treba plačati ali opraviti rubež. Zjutraj so me
kot prefekta o tem obvestili. Nisem imel nič denarja. Stopil sem k don Bosku.
Tudi on je bil brez vsega. Poleg vsega je moral prav isti dan oditi iz Turina. Poln
zaupanja v Boga mi je odgovoril: »Pojdi v svojo pisarno, pokliči tistega, ki naj
odnese denar k izterjevalcu, in naj počaka v pisarni, kajti Gospod bo vse uredil.«
Proti deveti uri je prišel k don Bosku vitez Karel Occelletti in mu dejal:
»Don Bosko, uspelo nam je dobiti vračilo za dolg. Gotovo ne boste imeli nič
proti, če vam izročim denar.«
»Nikakor ne,« je odvrnil don Bosko. »Zelo sem vam hvaležen, ker sem po-
polnoma brez denarja in poleg tega moramo plačati še izterjevalcu.«
»Ni sicer veliko, toda 300 lir je le nekaj.«
»Ravno toliko potrebujemo. Vi ste zares orodje v rokah Božje previdnosti.
Bodite tako dobri in odnesite denar don Rui, ki že nepotrpežljivo čaka.«
Prišel je k meni, in ko je slišal, za kaj gre, je od zadovoljstva zajokal. Takoj
sem odposlal fanta, ki sem ga imel pripravljenega za to nalogo. Ko se je fant
vrnil, je povedal, da je bil izdan ukaz za rubež. Toda ker je prispel, preden je
izterjevalec odšel, je bil rubež preprečen.
Ob drugi priložnosti, ko je pek nujno terjal plačilo zapadlih dolgov, se je
don Bosko odpravljal v mesto, da bi dobil potreben denar. Neki gospod je imel
pripravljen lep dar in ga je nameraval kakor po navadi v soboto odnesti don Bo-
sku. Toda tistega jutra je kar nenadoma spremenil svojo odločitev. Mučna misel
mu ni dala miru: oratorij je v škripcih. Vzel je denar in ga odnesel don Bosku.
Ne moremo si predstavljati začudenja, ko sta se srečala in pripovedovala drug
drugemu o nevidni sili, ki ju je gnala k odločitvi.
Tako don Bosko, ki ga je Božja previdnost na tako izreden način podpirala,
ni gledal na trenutno pomanjkanje sredstev, temveč je kar naprej množil svoje
ustanove. Dobrotnik po imenu Alojz Costamagna mu je poslal naslednji dopis:

65 Pages 641-650

▲back to top


65.1 Page 641

▲back to top


BiS 8 — 74. poglavje
641
Velečastiti gospod!
Iz Nizze Monferrato, kjer sem sedaj, vam sporočam, kakor ste želeli, čisto resnico, ki
sem jo slišal iz ust velikopoteznega apostola in očeta toliko sirot in zapuščenih otrok, se
pravi od nepozabnega in dragega don Boska svetega in neizbrisnega spomina.
Bilo je proti koncu 1867, ko sem se iz zavoda v Lanzu vračal v oratorij zaradi naročil,
ki so mi jih zaupali. Naletel sem na dragega don Boska pod stebriščem, in potem ko sva se
na dolgo pogovarjala, mi je dejal: »Sedaj greš domov, ali ne? Prav, prinesi mi veliko vrečo
napoleondorov (zlatnikov).«
»Oh, dragi don Bosko, če bi jih imel, bi vam jih prav rad prinesel. Toda kaj bi s toliko
napoleondori?«
Tedaj mi je don Bosko s svojim običajnim angelskim nasmehom dejal:
»Ali vidiš tisto črpalko?«
»Seveda jo vidim, saj bi se je lahko z roko dotaknil.«
»Veš kaj, dragi Alojz, rad bi, da bi ta črpalka bruhala napoleondore.«
Globoko sem vzdihnil in ves začuden dejal:
»Toda, dragi don Bosko, kaj bi vendar storili s tolikim denarjem?«
Odgovoril mi je: »Če bi ta črpalka bruhala napoleondore, bi zgradil v vseh delih sveta
toliko zavodov, da bi rešil vse duše, ki so v nevarnosti, da se bodo izgubile, zlasti še duše
mladih zapuščenih fantov.«
Prešlo je veliko let in 1883 sem spet imel priložnost, da sem na dolgo govoril z don
Boskom. Pogovor je nanesel tudi na misijone in don Bosko mi je opisoval vsa mesta,
puščavske kraje, reke, neprehodne poti, velike nevarnosti itn. itn. v daljni Ameriki, kamor
naj bi njegovi dragi sinovi ponesli luč evangelija.
Ko sem vse to slišal, sem menil: »Dragi don Bosko, vidim, da ste dobro podkovani v
zemljepisu, bolj kot slavni profesorji, ker se mi iz tega, kar pravite, zdi, da ste prišli prav
od tam.« On pa mi je smehljaje se dejal: »Glej, dragi Alojz, jaz nimam časa, da bi študiral
zemljepis. Govorim zato, ker se mi zdi, da je tako.«
Jaz sem ves poln začudenja dejal: »Ali se, dragi don Bosko, spominjate, kako ste mi
pred leti rekli, da bi potrebovali črpalko, ki bi bruhala napoleondore?« Tedaj mi je smeh-
ljaje se dejal: »Seveda se spominjam, toda česar ni dala črpalka, je podarila Božja previ-
dnost, mi je naklonila naša draga mati presveta Devica Marija. Kdor zaupa njej, ne bo
nikdar osramočen. Zavodi rastejo in čez čas bodo zrasli povsod. Res je, da Lucifer nagaja,
kjer le more, in se trudi, da bi nas uničil, toda velika Devica ga strogo drži pod svojo peto
in nas brani in varuje.«
To je, dragi moj gospod, pripoved o don Bosku, pristna in resnična, kot sem jo slišal
iz ust prečastitega in predragega don Boska. To sem pripravljen potrditi tudi s prisego,
če je treba.
Alojz Costamagna, salezijanec sotrudnik iz Caramagna Piemonte
Nizza Monf., 14 marca 1891

65.2 Page 642

▲back to top


75.
poglavje
Duhovne vaje v Trofarellu – Don Boskovo pismo predstojnici v Tor de'
Specchi – Don Boskova presunjenost pri pridiganju – Med odmorom pove,
da bo eden izmed navzočih postal škof – Don Cagliero gre streč obolelim
za kolero v Castelnuovo – Pismo don Bone iz Brescie fantom v oratoriju –
Eden izmed gojencev v nevarnosti, da bi utonil – Odločen sklep, da se bo
dal vsega Bogu – Don Bosko v Streviju s škofom iz Acquija; blagoslovi neko
obsedenko: priporoči sorodnikom, da naj do Marijinega rojstva molijo vsak
dan nekaj molitev – V pismu napove, da bo šel v Alessandrio, Mirabello,
Montemagno, Vignale – Vabijo ga na katoliški kongres v Malines, da bi se
pogovarjal o morebitni salezijanski ustanovi v Belgiji – Njegove besede o
pripravi revolucije v Rimu – Morilska kolera v Italiji in zaupanje v mater
Božjo Marijo – Poročila o kugi v Rimu
Častitljivi, ki je v mesecu juliju med duhovnimi vajami za laike v svetišču
sv. Ignacija potolažil veliko spovedancev, se je iz Bricherasia odpravil v vilo v
Trofarellu, kjer naj bi na začetku avgusta pridigal duhovne vaje za salezijance.
Toda še pred odhodom iz Turina je materi predstojnici oblatk v Tor de' Specchi
pisal pismo in ji ponovil spodbudno obljubo:
Velečastita mati opatinja!
Prejel sem vaše častito pismo in se vam zahvaljujem za materialno in duhovno dob-
roto, ki ste mi jo izkazali v več priložnostih. Vitez Oreglia di S. Stefano in don Francesia se
pridružujeta moji zahvali. Ne bom pozabil priporočiti vas in vašo redovno družino pri sve-
ti maši gospodu Bogu. Bodite prepričani, da bo vaša družina zopet oživela, toda najprej jo
je treba prerešetati, obdelati, na novo posejati, potem bo čudovito zacvetela. Zidava naše
cerkve napreduje v naše veliko zadoščenje in upamo, da bodo dela končana že to leto.
Bog naj blagoslovi vas, vaše napore in vso vašo družino. Molite zame, ki sem vam v
našem Gospodu Jezusu Kristus najvdanejši služabnik
Turin, 5. avgusta 1867
duh. Janez Bosko

65.3 Page 643

▲back to top


BiS 8 — 75. poglavje
643
Dne 5. avgusta so se začele duhovne vaje. Don Bona iz Brescie je pridigal
premišljevanja in don Bosko inštrukcije, med katerimi je od časa do časa kakor
z bliskom dal videti večne resnice. »Spominjam se,« pravi don Dalmazzo, »da
mu je jok preprečil nadaljevanje, ko je govoril, kako se bomo morali predstaviti
pred Božjim sodnikom. Naj se je še toliko trudil, ni mogel izustiti besede. Moral
je zapustiti prižnico sredi splošne ganjenosti in joka mnogih.«
Njegovi poslušalci so bili vsi duhovniki ali pripravniki za duhovništvo. V
enem izmed zvezkov so zapisani naslovi pridig v tem tednu. To so:
Potreba po duhovni zbranosti in izpraševanje o vedenju v teku leta.
Duhovnik ne gre niti v pekel niti v nebesa sam, temveč v spremstvu duš, ki so
se rešile ali pogubile z njim.
Duhovnikovo dostojanstvo in dolžnosti.
Pomislimo te dni na to, pred čimer moramo bežati in kar si moramo v priho-
dnosti pridobiti in izpolnjevati.
Duhovnikovi sovražniki. Orožje, s katerim se bojujemo proti njim: zmernost,
molitev, delo.
Čistost.
Verske ustanove stare in nove zaveze.
Evangeljski sveti.
Namen Družbe.
Obveznosti, sreča in gotovost večnega življenja za tistega, ki živi v redu.
Zadržanost v odnosu do fantov.
Pobožne vaje, konference, obvestila, ljubezen do našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Na začetku so te vaje v majhni kapelici imele videz družinskih pogovorov,
toda kmalu so postale za don Boska težek, čeprav prijeten napor. Vsega občudo-
vanja vredna je bila njegova zavzetost pri sprejemanju spovedi njegovih sinov.
Zaradi števila članov in da bi vsi imeli priložnost jih opraviti, so se duhovne vaje
vrstile cele jesenske počitnice. On je sprejemal na pogovor vsakega, ki bi mu želel
izraziti svoje potrebe. V teh dneh so predstojniki posameznih zavodov na dolgo
in široko razpravljali o raznih vprašanjih. Don Bosko je bil vedno navzoč. Po petih
in več urah napornega dela, ko je zaposloval svoj razum pri reševanju dvomov in
vprašanj in so drugi šli na odmor, je on šel v spovednico. In kakor je bilo dopoldne,
tako se je nadaljevalo tudi popoldne, in to z vztrajnostjo, ki ni mogla biti drugo kot
sad globoke, prepričane vere. Tudi ko ni bil popolnoma zdrav, si ni prizanašal. Celo
ko je bil na okrevanju ali imel vročino, se ni izognil takim naporom.
V času, o katerem poročamo, je don Bosko še lahko prihajal na odmore
s svojimi duhovniki in kleriki. Nekega popoldneva, ko je sedel na travi v sen-
ci gostega pušpana, obdan od sedmih ali osmih salezijancev, je kar nenadoma

65.4 Page 644

▲back to top


644
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
prekinil govor, pogledal okoli sebe in dejal: »Eden izmed navzočih duhovnikov
bo nekoč škof.« Pozornost vseh se je obrnila na don Francesio in don Cagliera,
ki se je malo pozneje dvignil, pozdravil in se umaknil. Don Bosko je s temi na-
migi, s katerimi jim je nakazal bodočo slavo, želel tudi navdušiti svoje sinove,
da bi vztrajali v Družbi.
Duhovne vaje so sklenili 10. avgusta s triletnimi zaobljubami duhovnika
Nikolaja Cibraria, klerika Jožefa Monaterija in z večnimi zaobljubami klerika
Jožefa Daghera. Sprejeli so nekaj pripravnikov, ki so želeli postati novinci.
Po slovesnem tedeumu je častitljivi odpotoval v Turin, don Cagliero pa je
odšel v Castelnuovo, kjer je izbruhnila kolera. Divja bolezen je vsak dan požela
veliko žrtev in težko je bilo dobiti ljudi, ki bi skrbeli za bolnike. Kakor hitro je
don Bosko izvedel za stisko njegovega rojstnega kraja, je takoj pomislil, kako
bi pomagal župniku in kaplanu. Don Cagliero mu je dejal: »Pripravljen sem, da
grem na pomoč svojim rojakom.« Dal mu je, da je odpotoval, čeprav je bil v tis-
tih dneh zelo zaposlen.
Izročil mu je lepo vsoto denarja, da bi mogel pomagati najpotrebnejšim, in
dodal: »Gospod naj blagoslovi tvoje poslanstvo. Če boš potreboval še več denar-
ja, mi piši in ti ga bom poslal.« Don Boskova skrb, da bi v toliki nesreči priskočil
na pomoč svojim sokrajanom, gorečnost, ki jo je pokazal don Cagliero, da je
skrbel za obolele, in njegov pogum, da se je lotil higiene v prizadetih družinah,
so globoko ganili duše Castelnuovčanov. Ko je bolezen prenehala, je don Caglie-
ro prejel bronasto medaljo kot priznanje za njegovo junaško vedenje.
Medtem je don Bona, uspešen apostolski pridigar, ki je fantom v oratoriju
večkrat pridigal, pisal iz Brescie.
Predragi fantje!
Srečni ste, da živite z don Boskom, ki vam je oče, mati, zaščitnik in angel varuh.
Zares ste pametni, ker ga tolažite, ohranjate pri zdravju in ga pomirjate s svojim
spoštljivim, pokornim in ljubeznivim vedenjem.
V tamkajšnjih spoštovanih duhovnikih in levitih imate najboljše prijatelje, ki se
posvečajo vašemu dobremu in tako opravljajo odličen apostolat – Deo gratias!
V novem svetišču in v materi Božji Mariji imate zavetišče, ki vas varuje, vas navdihu-
je, tolaži in vas kakor za roko vodi v nebesa. Vedno se bom spominjal, kako sem vas videl
pod stebriščem klečati pri molitvi, in pri oltarju se vas bom vedno spominjal, kakor tudi vi
v svoji krščanski ljubezni molite zame, ki vas vse nosim v srcu.
Blaženi vi, fantje, ki imate čas, da delate dobro. Servite Domino in laetitia. Salvete!
(Služite Gospodu v veselju. Pozdravljeni.)
Vaš prijatelj Bona, rektor
Brescia, 18. avgusta 1867

65.5 Page 645

▲back to top


BiS 8 — 75. poglavje
645
V Trofarellu je ostal don Francesia z nekaterimi fanti, ki jih je tja poslal don
Bosko na počitnice. Mladi Fiore je med odmorom padel v globok ribnik, poln
vode. Njegov tovariš Finocchio je skočil za njim, da bi ga rešil, in je izginil. Ker v
prvem poskusu ni uspel, se je vrnil na površje, zajel sapo, se spet potopil in čez
nekaj časa prišel s svojim tovarišem, ki so ga drugi takoj potegnili iz vode. Zdelo
se je, da je mrtev. Potrebovali so precej časa, da so ga oživili. Bila je prava milost
Marije Pomočnice. Nihče ne more opisati strahu in presunjenosti don Francesie
in tovarišev in potem hvaležnosti materi Božji Mariji in rešitelju Finocchiu, ki je
pozneje postal frančiškan.
Presveta Devica Marija je reševala svoje sinove v oratoriju iz telesnih in še
zlasti dušnih nevarnosti. Vitez je predložil don Bosku pismo nekega fanta, ki se
je odločil, da se bo poboljšal. Koliko je bilo vsako leto takih, za katere so izgubili
že vse upanje, pa so se po Marijini priprošnji poboljšali.
Nekemu fantu iz razreda retorike je izredno škodovalo tajno branje Leo-
pardijevih del. Skrajno preziranje pobožnih vaj je predstojnike napotilo, da so
ga vključili med rokodelce. Že dve leti je delal v tiskarni. Tedaj pa je šel sam vase
in z veliko pobožnostjo začel opravljati pobožne vaje, ki jih je do zdaj zanemar-
jal. Dne 16. avgusta je pisal svojemu vodji:
»Predvčerajšnjim sem govoril z gospodom don Boskom o svojem poklicu
in drugih mojih zadevah. Dejal mi je, da če bom še dva ali tri mesece nadaljeval
tako, bi se on zavzel zame in me sprejel med klerike s pogojem, da bi se mu po-
polnoma zaupal in mu odprl svoje srce.
Že dve leti nisem več pogledal šolskih knjig in veliko predmetov sem po-
polnoma pozabil. Zato jih hočem ponoviti. Tako bi mogel začeti študirati filozo-
fijo in biti spet med prvimi, kar upam, da mi bo uspelo. Zadosti mi je življenja,
ki sem ga do sedaj živel. Čas je, da se prebudim iz svoje mlačnosti, ki sem se
ji toliko časa prepuščal. Hočem spremeniti življenje in se popolnoma izročiti
Gospodu ter reči s sv. Frančiškom Borgio: Odločen sem. Tako naj bo. Don Bosko
mi je že določil čas za življenjsko spoved. Moram začeti skrbeti za svojo dušo in
se popolnoma izročiti božji službi. Ne bom več imel svoje volje, temveč se bom
ravnal po volji predstojnikov, ki je Božja volja. Ta bo od sedaj tudi moja volja.«
Z Marijino pomočjo je držal svojo obljubo. Po mnogo težkih preizkušnjah je
postal odličen doktor leposlovja, dober redovnik in nadvse pobožen duhovnik.
Sredi avgusta je šel don Bosko na obisk k škofu iz Acquija mons. Contrattu,
ki je bil na počitnicah v Streviju. Ta mu je predstavil ubogo revico, družinsko
mater, ki je bila, kakor se je zdelo, že več kot eno leto obsedena od hudega duha,
ki jo je silno mučil in ji onemogočal, da bi prejemala zakramenta spovedi in ob-

65.6 Page 646

▲back to top


646
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
hajila. Če so jo skušali popeljati v cerkev, je vsa pobesnela, preklinjala in tulila
kot žival. Monsinjor je dal don Bosku oblast, da bi izgnal hudiča, on pa je samo
preprosto dejal, da to ni potrebno, ker bi jo, če bi bila zares obsedena, postavil
v tako družbo, da bi se moral hudi duh umakniti. Kaj je storil? Navzočim, med
njimi so bili njen mož, otroci in več duhovnikov, je svetoval, naj vsi skupaj opra-
vijo nekaj molitev v čast Mariji Pomočnici. Zatem jim je naročil, naj nadaljujejo
vsak sam zase iste pobožnosti do praznika Marijinega rojstva.
Ko je to določil, se je odpravil na pot v druge kraje. Še prej pa je napisal
nekaj pisem.
Predragi don Rua!
Strevi, 20. avgusta 1867
Na moji pisalni mizi sem pozabil pismo za grofico Uguccioni v Firencah. Je že za-
lepljeno in frankirano. Do sedaj sem napisal več pisem, pa brez uspeha. Dobil pa sem ptič-
ka, ki bo prišel v oratorij. To je Honorij Tornielli, star 11 let. Končal je z dobrim uspehom
tretji razred osnovne šole, plačeval bo 24 lir na mesec in upam, da bo dobro uspeval.
Naroči Ricciardiju, da naj zelo pazi na odmoru zvečer po večerji pri rokodelcih. Če ne
zmore sam, naj pride še en asistent.
V tem trenutku odhajam v Alessandrio in nato v Mirabello.
Pozdravi vse tiste, ki nosijo brado ali so brez nje. Reci Goffiju, naj bo pogumen.
Milost n. G. J. K. naj bo z menoj in z vsemi, ki prebivajo v naši hiši. Amen.
Najvdanejši v Gospodu duh. Janez Bosko
Plemeniti gospe Azeliji de Marchesi Fassati, Montemagno (Asti).
Veleugledna gospa Azelija!
Nisem vam takoj odgovoril na vaše cenjeno pismo, sem pa takoj storil, kar ste želeli.
Če bo Bog poslušal vaše molitve, bo oseba, o kateri ste pisali, blagoslovljena od Gospoda
in okrepčana v svojih težavah.
Sem pri škofu iz Acquija in danes popoldne bom, če bo Bog tako hotel, odpotoval v
Mirabello, od koder nameravam priti v Montemagno, vendar še ne vem, po kateri strani.
Verjetno skozi Vignale. K vam bom prišel v četrtek proti večeru.
Medtem pa recite don Durandu, da naj bo dobre volje. Priporočam mu, da naj si ne da
nalagati preveč dela od gospoda Emanuela in s tem onečaščati počitnice.
Izročite očku moje spoštljive pozdrave, isto tako mamici. Vsem pa želim veliko zdrav-
ja in blagoslova od Gospoda. Vsem se priporočam v pobožno molitev in se izrekam v hva-
ležnosti za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Strevi, 20. avgusta 1867
duh. Janez Bosko
Med obiskom v Mirabellu je don Bosko pogosto šel v Lu, kjer so ga vedno
navdušeno sprejemali, ali pa je obiskal Fubine in se ustavil pri družini grofov
Bricherasio.

65.7 Page 647

▲back to top


BiS 8 — 75. poglavje
647
Ko se je po tem potovanju vrnil v oratorij, je dobil pismo grofa Frančiška Ksa-
verija di Collegno vitezu Oregli, v katerem predlaga don Bosku obisk v Belgiji.
n. ž. j. i. m.
Cumiana, 25. 8. 67
Predragi prijatelj!
Ko sem se sredi tega meseca vrnil s potovanja po Nemčiji, Belgiji in Franciji, nočem
več odlašati, da ti ne bi poročal o tvojem bratu monsinjorju v Bruslju, katerega sem imel
čast pozdraviti v tistem mestu. Dobil sem ga pri dobrem zdravju. Njegov videz in njegovo
obnašanje sta res taka, da si pridobita srce vsakega obiskovalca. To so mi zatrjevali vsi, ki
sem jih obiskal v Belgiji.
Ko že govorim o Belgiji, ti hočem povedati zamisli, ki sem jih slišal od mnogih meni dra-
gih oseb, ki so zelo zavzete za napredek vere in za duhovni napredek tistih oddaljenih krajev.
Ko je pogovor nanesel na našega odličnega in dragega don Boska, kakor tudi na nje-
gova čudežna dela in ustanove, sem menil, da je nedolgo tega kaplan iz Antwerpna izrazil
tistim osebam svoje obžalovanje, da v njihovih krajih ni ustanove, kakor so oratoriji, ki jih
je priklical v življenje velečastiti don Bosko, ko je vendar pri njih tudi toliko otrok v najtež-
jih okoliščinah in ni nikogar, ki bi se zanje zavzel. Zato so mi te osebe predlagale, da naj bi
don Bosko, recimo ob priložnosti katoliškega kongresa, ki bo v kratkem v Malinesu, ali ob
kaki drugi priložnosti prišel v Belgijo. Tam bi se pogovoril z imenovanim duhovnikom ali
s kom drugim, ki goji prav iste goreče želje v korist zapuščene mladine, in bi se dogovorili
o začetku ustanove, ki bi tudi tam z Božjim blagoslovom prinesla iste blagodejne sadove
kot pri nas. Okoliščina, da se tvoj brat monsinjor mudi v Bruslju, bi stvar zelo olajšala.
Če bi zaradi večje gotovosti želel vedeti natančnejše podatke o tistih duhovnikih, o
katerih sem govoril, podajam njihova imena: abbé Jaspers, kaplan pri cerkvi sv. Jurija, rue
des Escrimeurs, Anvers, in abbé Evgenij Jomers, v župniji des Minimes v Bruslju.
Ne bom govoril o težavah, povezanih s to zadevo, ker bo don Bosko gotovo našel na-
čin, da jih bo premagal. Kdo ve, ali ne bi ob tej priložnosti našel sredstva za svojo cerkev in
za svoje ustanove. Kako zelo bi se veselil, če bi kot sad mojega potovanja mogel prispevati,
da bi ljudje tistih krajev spoznali neutrudno prizadevnost našega dragega don Boska.
Ali ne bi bilo mogoče, da bi me osrečil kak tvoj obisk v Cumiani in bi ob tej priložnosti
slišal toliko novic, ki si jih spoznal in doživel v Rimu?
Imej me za svojega najvdanejšega prijatelja.
Frančišek Ksaverij
P. S.: Moji otročki ti pošiljajo ljubeznive in vdane pozdrave. Ne pozabi me potem, za to
te še posebej prosim, priporočiti velečastitemu don Bosku v njegove molitve, ki jih kakor
tvoje z veseljem pričakujem.
Častiti se je ob predlogu, da bi šel s svojo ustanovo iz Italije, moral smejati.
Vendar pa je na ta predlog, ki je bil za zdaj še prenagljen, odgovoril v svoji zadnji
bolezni 8. decembra 1887, ko je obljubil, da bo poslal svoje salezijance v Liège.
Medtem je vse kazalo na vojno z oboroženim napadom na Rim in po Italiji
je z neizprosno besnostjo razsajala kolera.

65.8 Page 648

▲back to top


648
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Garibaldi je hodil iz enega mesta v drugo ob meji papeške države in ozna-
njal križarsko vojno proti Rimu; trdil je, da bo kakor za južino pospravil pape-
ško državo in zavzel glavno mesto Italije. Sin Menotti je pregledoval celo mejo
od Ternija do Isolette in se vračal v Neapelj, kjer je dajal navodila svojim tam
zbranim prostovoljcem. Princ Hieronim Napoleon se je mudil v Švici s pretvezo,
da je obiskal in pogledal svojo vilo, v resnici pa zato, da se je pogovarjal z mazzi-
nijci. Vlada v Firencah je dala umakniti ladjevje, ki je že nekaj časa varovalo oba-
lo papeške države s pretvezo, da bi preprečilo izkrcanje garibaldincev. Sektaški
časopisi so izzivali Francijo, da naj se poskusi zoperstaviti temu početju, ker bi
v tem primeru morala računati s Prusijo, ki je bila zaveznica Italije. Prusija pa
je popolnoma podpirala revolucijo in imela svojo rešitev rimskega vprašanja.
Dne 20. avgusta je Garibaldi z balkona neke hiše v Orvietu, kjer je bilo zbranih
veliko njegovih vojakov, napovedal Rimu vojno. Pri njegovih silnih napadih na
plačance duhovnikov in Napoleona je skupina njegovih pripadnikov vzklikala:
Nad Rim, nad Rim! Ven z duhovniki! Smrt duhovnikom! Smrt cesarju!
Don Bosko je bil zaskrbljen. Nekega sobotnega popoldneva je v krogu svo-
jih salezijancev v pogovoru o takratnih dogodkih dejal, da človeško gledano ni
prepričan, da ne bi revolucija v kratkem času prišla tudi v Rim. Ponavljal je: »Če
bi vsi Rimljani bili pripravljeni vsak dan opraviti en obisk Jezusu v najsvetejšem
zakramentu, ne samo da ne bi revolucija vstopila v Rim, temveč bi tam dobila
slovesen pouk.«
Istočasno pa je kolera pospeševala zaupanje častilcev Marije Pomočnice,
kakor je priporočal don Bosko. Uradni podatki, ki so jih objavili v poslanski
zbornici, so navajali število že ogroženih občin in število umrlih od kolere do
29. junija. Bilo je 470 občin, 37.644 obolelih in 18.890 mrtvih. Druga statistika,
ki jo je objavila Gazzetta Ufficiale 26. julija, je do 15. istega meseca navajala
63.375 primerov bolezni in 32.074 mrtvih. Avgusta je po poročilih Perseveran-
ze, ki je prinašala uradne statistike, v treh mesecih umrlo vsaj 110.000 ljudi.
Kolera je divjala v Catanii, kjer je umrlo 30 do 40 ljudi na dan, in v Palermu,
kjer je približno v enem mesecu zbolelo 6000 in umrlo 2620 ljudi. Smrt je tudi
v septembru nadaljevala svojo žetev.
Toda to leto, kakor tudi prejšnji dve, sta se episkopat in kler z vojaščino v
takih nesrečnih okoliščinah pokazala junaška in zavzeta za svoje tako preizkuša-
no ljudstvo. Osemdesetletni nadškof iz Monreala mons. d'Aquisto je 18. avgusta
umrl kot žrtev svoje požrtvovalnosti. Prav tako so bili pripravljeni za pomoč obo-
lelim dati svoje življenje škofje iz Messine, Caltanisette, Barija, Novare, Genove,
Bergama, Ivree in drugih mest, kjer je razsajala bolezen. Don Bosko je sprejemal
sirote iz Sassarija, iz Neaplja, deset iz Tortorigija na Siciliji in še iz drugih krajev.

65.9 Page 649

▲back to top


BiS 8 — 75. poglavje
649
Iz Rima so prihajale novice o smrti nekaterih don Boskovih prijateljev in
tako se je uresničila napoved, ki jo je don Bosko izrekel neapeljski kraljici materi.
Predragi don Francesia!
Rim, 13. avgusta 1867
V Rimu kolera še vedno vlada, toda najbolj se je razbesnela v Albanu, letoviškem
kraju, kamor smo se odpravili, da bi se nadihali milega zraka. Izbruhnila je s tako silo, da
je bilo v 24 urah že devetdeset mrtvih. Ubogi markiz Serlupi je, kakor upamo, šel v nebesa.
Prav tako moramo obžalovati še druge dragocene žrtve, med njimi neapeljsko kraljico
mater, princeso Colonno in končno kardinala Altierija, škofa v Albanu, ki je kakor sv. Karel
Boromejski pritekel na pomoč tistim nesrečnežem. Po štirih dneh ga je napadla bolezen in
je po junaški smrti poletel v nebesa. Ne morete si misliti, kak strah se je polastil prebival-
cev tega mesta: vsi so bežali, delavnice in uradi so bili zaprti. Mi smo se vrnili v Rim, kjer
smo po Božji dobroti in varstvu Marije Pomočnice vsi zdravi. Kar nam je don Bosko rekel
v spodbudo, da naj zaupamo v Marijo Pomočnico, se je uresničilo in nas ves čas navdajalo
z gotovostjo. Ta predobra mati nas bo rešila.
Iz vsega srca se zahvaljujem don Bosku za pismo, ki mi ga je poslal in ki mi je storilo
toliko dobrega! Angel Vitelleschi
V pismu 26. avgusta 1867 je bilo rečeno: »V Rimu pokosi kolera vsak dan
od 20 do 50 življenj.«
Podobne novice je dobival nepretrgoma tudi vitez Oreglia.
Predragi Oreglia!
Frascati, 27. avgusta 1868
Gotovo ste slišali, kakšen strašen bič je udaril po malem mestu Albanu, nedaleč od
Frascatija. Zato si lahko predstavljate, koliko strahu smo prestali, da se tudi nam ne bi kaj
takega pripetilo. Mene te bojazni niso zajele, ker sem po naravi zelo pogumna, poleg tega
pa mi je velečastiti don Bosko zagotovil, da se bolezen mene ne bo lotila.
Hanibal, ki je v podobnih okoliščinah prav tako miren, si ni gnal k srcu in je bil z me-
noj kar zadovoljen. Sedaj smo tukaj že dva tedna rešeni vsakršnega strahu in pripisujemo
to milost našemu Gospodu Jezusu Kristusu in varstvu presvete Device Marije pa tudi zave-
tnikom našega kraja sv. Roku in sv. Sebastijanu. V stari stolnici v Frascatiju so ohranjene
slike o prikazovanju teh dveh svetnikov v davnih časih. Pobožnost, ki jo gojijo prebivalci
do teh dveh svetnikov, je nekaj ganljivega. Vedno sta deležna obiska meščanov.
Z mojim zdravjem je vse v redu in gre vsak dan na boljše. Duhovno sem po zaslugi
Božje milosti in podpore vaših molitev veliko pridobila in se mi zdi, da sem popolnoma
drugačna kot prej. Vsem se neskončno zahvaljujem za molitve, ki jih opravljate zame. Pro-
sim vas, da se prav posebno zahvalite velečastitemu don Bosku in ga v mojem in mojega
soproga imenu najtopleje pozdravite. Nikar ne pozabite nas, naših prijateljev in znancev
v molitvah v teh tako težkih in nevarnih časih.
Hanibal upa, da bo oltar narejen do konca tekočega meseca. O tem je tudi pisal vite-
zu Mariettiju, vendar ni dobil odgovora. Ana Bentivoglio

65.10 Page 650

▲back to top


76.
poglavje
Don Boskovi govori in dejanja – Iz kronike don Rue – Don Bosko v letoviški
hiši teologa Margottija; kitajski škof obišče oratorij – Govor: dva častnika
in cesar Teodozij v puščavskem samostanu – Katoliško branje: don Bosko
poskrbi za prevod francoskih knjižic – Govor: Nebeška mati Marija ob
smrtni postelji nekega fanta – Načrt za združenje za izdajanje očiščenih
italijanskih klasikov – Govor: Reševati duše – Don Bosko pomaga fantu,
ki ima verske dvome – Ubogi semeniščniki, ki stanujejo v oratoriju,
ministrirajo med počitnicami v stolnici – Novica o obsedenki iz Acquija:
don Boskovo zaupanje v izgon hudiča – Pismo duhovniku na počitnicah –
Govori: Ne poslušajte slabih nasvetov; slava oratorija ni v znanosti, temveč
v kreposti; ljubezen do Marijine svetinjice – Vredno proslaviti praznik
Marijinega rojstva – Don Bosko na pamet deklamira dolge odstavke iz
klasikov, ki se jih je naučil v mladosti
Za sestavljanje spominov zadnjih dveh mesecev od 1864 do 1867 smo upo-
rabili naše zapiske in podatke iz naših arhivov. Sedaj bomo sledili kratki kro-
niki, ki nam jo je zapustil don Mihael Rua, in jo povezali s pristnimi poročili iz
drugih pričevanj za konec leta 1867 in za leti 1868 in 1869.
Don Rua takole začenja svoj spis:
Prepričan, da bom storil stvar v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš, po
nasvetu dobrohotnih oseb v oratoriju, jaz duhovnik Mihael Rua začenjam da-
nes, v nedeljo 1. septembra 1867, zbirati spomine, ki se tičejo oratorija in zlas-
ti še njegovega ustanovitelja duhovnika Janeza Boska, v obliki kratkih zapisov
kronista in ne zgodovinarja.
1. september: Don Bosko je zjutraj odpotoval v počitniško hišo slavnega te-
ologa Margottija, urednika časopisa Unità Cattolica. V oratorij je prišel na obisk
škof iz srednje Kitajske, doma v Bologni, iz reda manjših reformiranih bratov.

66 Pages 651-660

▲back to top


66.1 Page 651

▲back to top


BiS 8 — 76. poglavje
651
Fantje so ga navdušeno sprejeli in godba na pihala ga je slovesno pozdravila. Bil
je zelo zadovoljen z novo cerkvijo in z vsem, kar je videl v oratoriju.
Po večernih molitvah nam je don Bosko pripovedoval naslednji primer: Ce-
sar Teodozij se je v spremstvu dveh častnikov odpravil v Trier. Cesar in ljudstvo
so nekega dne čakali v amfiteatru na začetek iger. Toda ker so bili že utrujeni od
čakanja in ker jih igre niso preveč zanimale, so se odločili, da gredo na sprehod
iz mesta. Prišli so do gozda in zasledili majhno pot.
»Gremo naprej?« je vprašal eden izmed navzočih.
»Pojdimo.«
Začeli so hoditi po gozdu. Tedaj so sredi visokih mogočnih dreves zagledali
hišice, koče ali tudi votline, kakor jih pač hočemo imenovati. Bila so bivališča
puščavnikov. Radovedni so vstopili. Videli so trda ležišča menihov, grobo oble-
ko teh puščavnikov in opazili njihovo zelo preprosto hrano. Sprva jih je pogled
presenetil, toda kmalu so opazili globok mir, ki je sijal na obrazih teh menihov.
Začeli so se med seboj pomenkovati: »Kako so mirni in srečni ti ljudje. Pa ven-
dar živijo sredi samih odpovedi. Kakšna skrivnost obstaja v teh krajih?« Hodili
so iz celice v celico in na grobo izdelani mizi našli knjigo. Odprli so jo in videli,
da je življenjepis sv. Antona Puščavnika. Začeli so brati. Knjiga je pripovedovala,
kako je sv. Anton, plemenit in bogat mladenič, slišal pri pridigi besede Jezusa
Kristusa: Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem. In imel
boš zaklad v nebesih. Potem pridi in hodi za menoj. Šel je domov, prodal vse
imetje in posestva. Del izkupička je dal sorodnikom, drugega pa revežem in se
nato odpravil v puščavo, da bi rešil svojo dušo in se za vedno poslovil od sveta.
»Moral je biti zares izreden človek, da je pustil vse svoje palače in šel živet
v to pustinjo,« je vzkliknil eden izmed častnikov.
»Kakšna škoda! Fant tako lepih sposobnosti je šel za meniha.« je vzkliknil
drugi.
Zaprli so knjigo in jo položili na svoje mesto. Toda premagala jih je radove-
dnost in odprli so na strani, kjer je bil govor sv. Antona njegovim menihom, da
bi jih opogumil, da bi vztrajali pri samotarskem življenju daleč od nevarnosti
sveta. Brali so: »Gospod dá sto za eno tudi že na tem svetu tistemu, ki zapusti
vse, da bi dal čast in slavo Bogu, in večno blaženost v drugem življenju. Svet je
izdajalec in nas ne bo mogel nikdar zadovoljiti. Pa četudi bi nam svet dal vse,
kar nam obljublja, kako dolgo bomo mogli uživati? Samo trenutek. In potem
bomo morali zapustiti vse, in to brez kakršnega koli zasluženja.«
Toda Gospod se je polastil src obeh častnikov. Vsa prevzeta od plemenitih ču-
stev sta se spogledala in eden je vzkliknil: »Res je. Sva že prejela vse odlične služ-
be, ki nama jih je obljubil cesar? Pa če bi jih tudi prejela, kako dolgo bi jih lahko

66.2 Page 652

▲back to top


652
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
uživala? Cesar naju lahko odpusti iz službe, kadarkoli hoče.« Začela sta primerjati
svoje razburkano življenje, polno očitkov vesti, zavisti, bojazni in spletk, z mirom
in zadovoljstvom teh menihov, Božjih služabnikov, ki upajo na večno plačilo.
»Pojdi,« je dejal eden izmed obeh, »in povej cesarju, da sem se posvetil Bož-
ji službi in da hočem postati menih in si služiti nebesa.«
»Kaj? Tebi nebesa, meni pa to zemljo? Ali oba ostaneva tukaj ali se oba
vrneva v svet.«
Odločila sta se. Odložila sta orožje, slekla dragoceno obleko, se odela v me-
niško haljo in začela živeti strogo po pravilih samostana, s skromno hrano iz
divjih rastlin, s posteljo na trdem ležišču, z vstajanjem sredi noči in z nenehnim
delom. Vztrajala sta in postala sveta.
Rad bi sedaj z vami malo razmislil. Če ta dva fanta ne bi opustila posvetnih
iger, se ne bi posvetila. Izogibajte se zatorej vseh javnih prireditev, ki nimajo v
sebi Boga in Božjih reči. Za tista dva mladeniča je bila velika sreča, da sta zapus-
tila amfiteater, čeprav samo po naključju, in sta naletela na dobro knjigo. Tudi
mi skušajmo bežati pred slabimi tovariši in slabimi knjigami ter brati dobre
knjige in iskati druščino pri dobrih tovariših.
Za mesec avgust in september je Katoliško branje na 200 straneh pripove-
dovalo o odličnih krepostih, ki so krasile častito Marijo Kristino Savojsko, kra-
ljico obeh Sicilij.
Za mesec oktober so tiskarji natisnili Don Benedetto ali duhovnik v fran-
coski revoluciji izpod peresa kanonika Bernardina Checuccija. Dodatek: Nočni
rop: nezmernost vodi v pogubo.
Don Bosko je sam določal zvezke, ki naj jih natisnejo, in jih je imel vedno
na zalogi. Za mnoge je on sam dajal vsebino, ki naj bi jo dodelali učeni cerkveni
možje ali laiki. Pri tem mu je pomagala lepa zbirka francoskih knjižic, ki jih je
dal prevajati delavoljnim prijateljem.
V Montafio je pisal takole:
Predragi Janez Turco!
Pošiljam ti knjižico, ki naj bi jo prevedel iz francoščine. Ti jo boš gotovo svobodno
prevedel, pa ne v elegantnem slogu, ki ni tvoj, temveč v klasičnem ljudskem slogu s krat-
kimi stavki, jasnimi mislimi itn., tako kakor navadno pišeš.
Tvoji prijatelji te pozdravljajo in pričakujejo tvoj skorajšnji prihod.
Tebi in tvojemu očetu želim iz srca najboljše in se izpovedujem v Gospodu za najvda-
nejšega prijatelja.
Turin, 2. 9. 1867 duh. Janez Bosko

66.3 Page 653

▲back to top


BiS 8 — 76. poglavje
653
Z istim namenom je pisal mlademu grofu Calloriju, s katerim je bil prija-
teljsko zaupno povezan.
Predragi gospod Cezar!
Tokrat ni več Cezar, ki izpoveduje svoje grehe, temveč don Bosko. Hodim sem, hodim
tja, pa pri vsem nisem opravil svoje dolžnosti in poslal knjige, za katero se je naš Cezar
ponudil, da bi jo prevedel za naše Katoliško branje.
Sedaj uredimo stvari v družini: en zvezek za vas in drugega za gospodično Glorio. In
ker sem zamudil s pošiljko, naj bi popravili ali bolje nadomestili izgubljeni čas tako, da
se boste prizadevno spravili na prevajanje. Kako si don Bosko drzne ukazovati! Na srečo
imam opravka z delavnimi in ubogljivimi ljudmi, sicer bi me pustili, da bi sam prepeval
in nosil križ.
Medtem ko priznavam svojo krivdo, bi rad ukazoval ali bolje rečeno priporočal dve
stvari, o katerih sva že nekoč razpravljala. Poiščite si čas in določite dan za štirinajstdnev-
no spoved ali vsaj enkrat na mesec. Nikdar ne opustite vsakodnevnega kratkega duhov-
nega branja.
Zadosti, nočem nobene pridige! Končajva. Iz srca pozdravite očka in mamico in vse
člane vaše ugledne družine. Dajte mi kak dober nasvet. Dovolite mi, da vam iz srca želim
obilo nebeškega blagoslova, in me imejte za hvaležnega in vdanega služabnika.
Turin, 6. septembra 1867
duh. Janez Bosko
Vrnimo se h kroniki don Rue. Na večer 2. septembra, to je 4. dan devetdnev-
nice na pripravo Marijinega rojstva, je don Bosko pripovedoval naslednji zgled:
Neki fant je že od rane mladosti imel navado, da je vsak dan opravil pobožnost v čast
sedmim Marijinim radostim. Prišla je zadnja ura. Okoli stoječim se je zdelo, da je napočil
smrtni boj. Toda čez nekaj časa je fant spet prišel k sebi, napad bolezni je pojenjal in začel
se je vsem navzočim smehljati. Vprašali so ga, kaj pomeni ta nasmeh. On pa je odgovoril:
»Glejte, zdelo se mi je, da sem že mrtev, da je moja duša zapustila telo in se odpravila pred
Božji sodni prestol. Tedaj se je pojavila prekrasno oblečena gospa, vsa bleščeča v svetlobi,
me ustavila in dejala:
»Zakaj si tako prestrašen?«
In jaz:
»Bojim se Božje sodbe. Bojim se, da bom pogubljen.«
»Zakaj?«
»Če se bom pogubil, bom za večno izgubil nebesa in svojega Boga. Silno se bojim
stroge Božje sodbe.«
In ona: »Ne boj se. Moji častilci se ne pogubijo. Ti si toliko let opravljal sedem mojih
radosti in jaz bom tvoja tolažba ob smrti in v nebesih. Ne boj se Božje sodbe, kajti jaz
sama te bom spremljala pred večnega sodnika in te branila. Pojdi in povej vsem, da se
moji častilci, ki opravljajo spomin radosti, ki sem jih deležna v nebesih, ne bodo pogubili.
Jaz jih bom tolažila s svojo navzočnostjo ob smrti, pred sodnim stolom mojega Božjega
sina in vso večnost v nebesih.«

66.4 Page 654

▲back to top


654
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Zato naj jutri vsak opravi pobožnost sedmih radosti Device Marije kot cvetko za de-
vetdnevnico. Tisti, ki ste bolj goreči, pa jih opravljajte vse dni devetdnevnice, in če je mo-
goče, tudi vse življenje. Tako vas bo Marija tolažila ob smrtni uri.
Iz iste kronike posnemamo še druge pomembne don Boskove pobude.
3. september, torek. Don Boska je silno bolelo zlo, ki se je z branjem slabih
knjig širilo zlasti med študirajočo mladino. Zato si je zamislil posebno združe-
nje, ki bi imelo za cilj izdajanje dobrih in klasičnih knjig, ki bi izhajale mesečno,
bile očiščene nemoralne navlake ali pa povzemale najboljše vsebine. Na današ-
nji dan je stopil k profesorju don Mateju Piccu, zelo učenemu možu, velikemu
poznavalcu mladine in knjig, da bi se z njim pogovoril o načrtu.
»S turinskim nadškofom sem pred vsemi drugimi govoril o tem načrtu in si
zamislil knjižno zbirko ali vrsto italijanskih klasikov.«
Ta večer je takole govoril fantom:
Rad bi, da bi bili mi vsi trgovci, trgovci z dušami. Ne trgovci, ki hodijo sem in tja in sku-
šajo prodati sojo robo, temveč taki, kis skušajo kupiti rešitev naših duš za kakršnokoli ceno.
Rad bi, da bi bili preprosti kot golobje in zviti kot kače. Ali veste, kaj naredi kača,
ko jo zasledujejo in več ne more uiti? Potegne se skupaj, se zvije v kolobar, skrije v sredo
glavo in reče: »Storite z menoj, kar hočete, toda pustite mi glavo.« Tako moramo tudi mi
bežati pred priložnostmi, in ko ne moremo storiti ničesar drugega, postaviti v sredino
vsega misel na rešitev svoje duše in biti pripravljeni, da žrtvujemo svojo čast, imetje, celo
življenje, samo da rešimo svojo dušo. Če izgubimo dušo, je vse izgubljeno, če pa rešimo
dušo, je vse rešeno. Oh, če bi bili zares odločeni, da za vsako ceno rešimo svojo dušo, bi bil
hudič prisiljen držati se daleč od nas.
Henrik VIII. je pismeno in po odposlancih prosil papeža Klementa VII. za neko uslugo,
ki je bila v nasprotju z Božjimi zakoni. Papež je vztrajno odgovarjal, da tega ne more stori-
ti. Toda prošnje angleškega kralja so bile tako vztrajne in odposlanci so tako pogosto pri-
hajali in obljubljali velike usluge in koristi za Cerkev, če bi papež ugodil njegovim željam,
da je papež vljudno dal odgovoriti po odposlancih: »Recite svojemu kralju, da močno obža-
lujem, da imam samo eno dušo. Če bi imel dve, bi ustregel vaši prošnji in bi eno s tem poslal
v pekel, drugo pa rešil. Toda samo eno dušo imam, in če to izgubim, je izgubljeno vse.«
Don Ruova kronika nam poroča še druge novice:
4. septembra. – Med počitnicami je don Bosko privolil v vroče prošnje nekega roko-
delca, da je zaradi svojega lepega vedenja prestopil k dijakom. Nekaj mesecev pozneje so
tega fanta bolj trde glave napadli dvomi o Božjem bivanju, o nebesih, peklu itn. Ni se za-
dovoljil s tem, da je tako mislil sam pri sebi. Začel je javno govoriti s sošolci o teh stvareh.
To je bila seveda zelo nevarna zadeva.
Don Bosko je zvedel za celo zadevo in takoj našel sredstvo, da je razblinil njegove
dvome. Prišel je fantov dobrotnik, ki se je hotel dokončno dogovoriti o njegovem prestopu

66.5 Page 655

▲back to top


BiS 8 — 76. poglavje
655
k dijakom. Don Bosko je v fantovi navzočnosti dejal, da bi stvar za zdaj pustili pri miru,
ker se zdi, da fantova glava ni v redu in zato ni sposoben za šolo. Fant se je zavedel svojega
spodrsljaja, priznal je zlo, ki ga je povzročil s tem, da se je prepustil dvomom, in zlasti še
zato, ker je o dvomih govoril s svojimi sošolci. Popravil se je in od takrat živel goreče.
5. september. Neki predstojnik iz semenišča je pisal don Bosku pismo in
obžaloval, da kleriki iz oratorija ne poznajo obredov. V potrditev je kot primer
navedel dva klerika, ki sta tisto jutro ministrirala v stolnici. Treba je povedati,
da so se kanoniki med počitnicami obračali na oratorij, ker ni bilo semeniščni-
kov. Don Bosko je odgovoril, da mu je zelo hudo, da kleriki ne poznajo obredov,
vendar sta bila tista dva klerika semeniščnika, ki ju je don Bosko zato, ker nista
imela niti sorodnikov niti sredstev, sprejel v zavod. Poslal je prav njiju, ker je
menil, da dobro poznata običaje in navade v stolnici.
Tega dne je častitljivi prejel novico o obsedenki iz Acquija. Dne 1. sep-
tembra, v nedeljo, so obsedenko pri zaprtih vratih cerkve skušali pripraviti, da
bi šla k spovedi in obhajilu. Župnik katedrale je storil vse po danih navodilih.
Toda uboga ženska je tako kričala in se tako zvijala, da so jo takoj odvedli do-
mov. Župnik je pisal don Bosku, da se mu ne zdi pametno, da bi ponavljal po-
dobne strašne prizore na božič; don Bosko je namreč določil, da bi na ta dan
prejela zakramente v navzočnosti vsega prebivalstva. Ko je don Bosko prejel to
pismo, je naročil, da naj ničesar ne spreminjajo in da naj vsi nadaljujejo molitve.
Petega septembra je pisal nekemu svojemu duhovniku, ki ga je na poti v
domači kraj Usseglio v Alpah prosil za nasvet.
Predragi don Cibrario!
Prav je, da si mi pisal, tako da ne bo nesporazumov. Izkoristi dovoljenje za spovedo-
vanje, če se bo ponudila priložnost. Ko se boš znebil domačih obveznosti, se pravi, ko boš
končal razdelitev imetja, se takoj vrni v svoje gnezdo v Lanzo, kjer boš ob primerni skrbi
spet lahko dobil potrebno zdravje.
Spoštljivo pozdravi gospoda župnika in mu povej, da ga iz vsega srce priporočam
Mariji Pomočnici, da mu vrne nekdanje zdravje.
Bog naj te blagoslovi in naredi iz tebe velikega osvajalca duš za nebesa. Pozdravi
svoje starše in imej me v Gospodu za vdanega prijatelja.
Turin, 5. septembra
duh. Janez Bosko
Še istega večera je takole govoril fantom:
Bartoli pripoveduje, da sta bila na Japonskem dva krščanska dečka. Tedaj se je začelo
preganjanje kristjanov. Eden je rekel drugemu: Rad bi razmislil način, ki bi ugajal tudi
tebi, da bi preživel to preganjanje.«
»Premisli in najdi tak način, ki nama bo omogočil čim prej dati najino kri za sveto
vero.«

66.6 Page 656

▲back to top


656
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Toda prvi ni mislil tako. Ponoči si je izmislil način, kako bi prevaral krvnike in tako
rešil svojo kožo. Rekel je sam pri sebi: »Ko bodo prišli vojaki, bom rekel, da se odpovedu-
jem krščanski veri. Ko pa bodo odšli, se bom šel spovedat in bo vse urejeno. Tako me ne
bodo ubili, ostal pa bom kristjan kot prej.« Ko so prišli krvniki, je izjavil:
»Odpovedujem se krščanski veri.«
»Prav, dobro si si premislil. Svoboden si. Pojdi, kamor hočeš.«
Ko so vojaki odšli, je ta nesrečnež šel obiskat svojega tovariša, ki so ga peljali na
morišče. »Poslušaj,« mu je začel prigovarjati. Približal se mu je in povedal, kako se je rešil
iz rok preganjalcev. Ko je mučenec slišal, kaj mu je tovariš svetoval, da naj stori še on, ga
je zavrnil s sunkom in nesrečnemu svetovalcu dejal: »Odstrani se od mene, ti izdajalec in
hudobni skušnjavec!« Potem se je obrnil k vojakom in zaklical: »Ta tukaj je strahopetnež,
prezirajte ga! Zatajil je vero, da bi si rešil telesno življenje. Pojdi stran od mene, ti stra-
hopetnež! Jaz ne bom nikdar zanikal svoje vere v Jezusa Kristusa.«
Naučimo se tudi mi, da bomo močni kakor ta dobri tovariš, in ne poslušajmo slabih
nasvetov. Bodimo rajši pripravljeni žrtvovati ne samo čast in prijetnosti, temveč tudi živ-
ljenje, kakor da bi storili samo en greh. Prav tako se varujmo, da bi dajali slabe nasvete.
Nikdar pa, oh, nikdar pa ne naredimo pred Bogom takega pregreška.
Dne 6. septembra po večerji so se nekateri salezijanci z don Boskom pogo-
varjali o dveh nadarjenih klerikih, ki sta zapustila oratorij in odložila duhovni-
ško obleko.
»Jaz,« je dejal don Bosko, »sem jima predstavil vse njuno prihodnje življe-
nje, ki bi moglo biti zelo srečno, in jima zagotovil: Če bosta storila to, kar vama
svetujem, bosta šla naprej z gotovostjo in se ne bosta zmotila. Eden izmed njiju
je odhajal, ker je postal sladkosneden, drugi pa ni bil zadovoljen s hrano, ki so
jo postavili predenj.«
Klerik Feliks Alessio mu je segel v besedo in vzkliknil:
»Za nas v oratoriju bi bila prava čast, če bi ta dva doktorja leposlovja ostala
pri nas.«
In don Bosko: »Slava oratorija ni samo v znanosti, temveč predvsem v po-
božnosti. Kak srednje nadarjen član, ki pa je kreposten in ponižen, stori veliko
več dobrega in veliko večje stvari kot ošaben učenjak: ni znanost tista, ki dela
svetnike, temveč krepost. Enemu izmed tistih dveh neprevidnežev sem dejal:
Če hočeš iti naprej, opravi splošno spoved in se znebi ošabnosti.«
Podobni izrazi so mu bili zelo domači. V vseh okoliščinah je priporočal
podrejenim, da bi bili ponižni.
Ta večer je skupnosti povedal naslednje:
Bartoli pripoveduje o spretnosti nekega japonskega krščanskega fanta, ki je znal
braniti svetinjico Matere Božje, ki jo je nosil na prsih, tako da so vsi videli. Mandarini so
pošiljali po deželi oborožene skupine z naročilom, da naj uničijo vse verske slike, svetinjice

66.7 Page 657

▲back to top


BiS 8 — 76. poglavje
657
in druge predmete in jih zasramujejo. Naš fant je naletel na biriča, ki je takoj, ko je zag-
ledal svetinjico, stegnil roko, da bi mu jo odtrgal, toda deček, ki je bil star komaj 12 let, je
spretno skril svetinjico v dlan. Nastalo je prerivanje: birič je hotel svetinjico, deček pa mu
je ni hotel dati. Ko je birič videl, da mu svetinjice ne more vzeti, je dejal:
»Če mi je ne daš, ti bom vzel pokrivalo.«
»Vzemi, karkoli hočeš,« mu je dejal deček.
»Vzel ti bom tudi obleko.«
»Nič mi ni zanjo.« In mu je vrgel suknjič, ki ga je birič že držal v roki, svetinjico pa je
spretno prenesel iz ene roke v drugo.
Medtem se je s skokom rešil nevarnosti. Birič je klical za njim: »Vse ti bom pobral.«
Deček je odvrgel tudi telovnik in zbežal. Birič je tekel za njim, toda dolga obleka, ki
jo nosijo v tistih krajih, ga je ovirala pri teku in je padel. Deček se je po ozkih in skritih
cestah spravil na varno.
Naučimo se tudi mi živeti brez ozira na ljudi. Ne pravim, da naj svetinjico nosimo
tako, da jo bodo vsi videli, vendar nas ne sme biti sram, da jo nosimo obešeno okoli vratu;
da se odkrijemo, ko gremo mimo cerkve ali pred Marijino podobo. Naj nas ozir na ljudi
nikoli ne premaga.
Končujem s priporočilom, da bi se v nedeljo, za praznik Marijinega rojstva, vsi spra-
vili z Bogom, in tisti, ki še nimajo Marijine svetinjice, naj povejo, da jo bodo dobili. Želel bi,
da bi ta praznik vsi lepo proslavili in prosili mater Božjo Marijo, da bi nas varovala pred
kolero duše in telesa. Molimo za naše starše, da bi jih Gospod obvaroval podobne nesreče.
7. september. Čudovito je (piše don Rua), kako don Bosko sredi toliko tež-
kih poslov, s katerimi je nenehno zaposlen, najde čas, da podaja na pamet cele
speve iz grških, latinskih in italijanskih pesnikov bodisi za oddih ali pa v zabavo
poslušalcem, ki ga obdajajo. Pri tem pa izkoristi priložnost, da govori tudi o sla-
bih navadah, ki jih zlasti Dante biča v svojih spevih. Ko so ga vprašali, kaj meni o
Danteju, je odgovoril, da glede pesniškega talenta in jezika si ni mogoče kaj več
želeti, da pa ga je pri pisanju vodila želja po maščevanju, da bi postavil v slabo
luč tiste, ki so se bojevali na nasprotni stran; do nebes pa je poveličeval tiste, ki
so pripadali njegovi stranki.

66.8 Page 658

▲back to top


77.
poglavje
Priporočilno pismo škofa iz Alessandrie – Don Boskov nagovor: kolera,
greh, svetinjica Marije Pomočnice – Pismo iz Acquija sporoča o ozdravitvi
obsedenke – Opeka za novo cerkev – Don Bosko pripoveduje o ozdravitvi
obsedenke iz Acquija – Vitez sporoča pomembne novice predstojnici Tor'
de Specchi; don Boskova napoved tej redovnici – Otroci, ki sramotijo
duhovnike; odrasli, ki sovražijo Cerkev in se borijo proti njej – Nagovor:
Zaprite čute hudičevim prevaram, če hočete napredovati pri učenju in
obrti – Nadškof prepove škofijskim klerikom pri don Bosku, da bi poučevali
in asistirali gojence, in ukaže, da se vrnejo v semenišče; ne sprejema don
Boskovih razlogov – Podelitev duhovniškega reda
Na predvečer praznika Marijinega rojstva, pomembnega zaradi mogoč-
nega varstva, je don Bosko sprejel priporočilno pismo za odobritev njegove re-
dovne družbe.
V večjo Božjo slavo in vsem, ki se jih to tiče, nam je drago, da sporočimo, kar sledi:
Po zrelem premisleku in posvetovanju s pobožnimi in uglednimi osebami o vsem,
kar se tiče tako imenovanih oratorijev in zavodov, ki pod vodstvom zgledne gorečnosti
duhovnika Janeza Boska že veliko let delujejo v Turinu in več drugih krajih v Piemontu
za izobrazbo in krščansko vzgojo mladine, zlasti še revne, osirotele in zapuščene, smo
ugotovili, da so povsod dosegli razveseljive in dobre uspehe in so jih imeli za pravi Božji
blagoslov v teh časih, ki so tako malo naklonjeni krščanski vzgoji uboge mladine in gojitvi
cerkvenih poklicev.
Med sredstvi za doseganje tega svetega in dobrodelnega cilja moramo poleg goreč-
nosti in znanja, s katerima je obdarjen imenovani don Bosko, omeniti kot glavno sredstvo
velezaslužno Družbo mladih duhovnikov, klerikov in laikov, ki jih je znal odlično izbrati in
usposobiti za to sveto poslanstvo z ustreznim pravilnikom življenja, ki se nam zdi preši-
njen z globokim krščanskim duhom in modrostjo ter krščansko ljubeznijo.

66.9 Page 659

▲back to top


BiS 8 — 77. poglavje
659
Zato hitimo s priporočilom, da bi se ta velezaslužna Družba z apostolskim blagoslo-
vom vedno bolj širila v korist naše svete vere, svete Cerkve in naše dežele, kjer je krščanska
vzgoja zlasti najbolj revne in zapuščene mladine upanje in želja vseh.
Novara, 7. septembra 1867
+ Anton, nadškof v Novari
Zvečer 8. septembra je don Bosko, potem ko so obhajali praznik Marijinega
rojstva z mnogimi svetimi obhajili in slovesnimi obredi v cerkvi, pod stebriš-
čem takole govoril zbrani skupnosti:
Kolera je obiskala skoraj vse kraje, razen nekaterih v Piemontu, in povsod je dala
bolj ali manj čutiti svoje strašne sadove. Tudi med nami jo je mogoče vedno bolj občutiti.
Spomnimo se: zaradi greha so nas zadele nadloge; greh je spodbuda smrti. Zato bi rad,
da bi molili ne samo za nas, temveč tudi za naše starše, dobrotnike, tovariše, prijatelje,
brate. Jaz sem vas vse te tedne priporočal Gospodu in Devici Mariji z vsemi, ki so v naših
zavodih, in z vsemi, ki so doma na počitnicah pri svojih starših, da bi jih mati Božja Marija
obvarovala pred to smrtonosno boleznijo. Toda vi mi morate pri tem pomagati in odstra-
niti greh, ki je spodbuda smrti. In kako lahko odstranimo to spodbudo? Kdor ima nemirno
vest, naj se osvobodi z dobro spovedjo, in kdor je brez greha, naj skrbi, da bo ostal daleč
stran od njega, tako da vas bom mogel vse postaviti pod varstvo Marije Pomočnice. Hkrati
se varujte grehov proti čednosti sramežljivosti.
Zato bomo jutri vsakemu izročili svetinjico Marije Pomočnice, blagoslovljeno z na-
menom, da bi nas rešila kolere. Vsak naj si jo obesi okoli vratu in vsak dan moli en očenaš,
zdravamarijo in slavaočetu čast Jezusu v najsvetejšem zakramentu in pozdravljena kra-
ljica z vzklikom Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas v čast Mariji Pomočnici.
Dne 9. septembra je prejel novico o obsedenki iz Acquija.
N. Ž. J. I. M.
Acqui, 8. september 1867
Velečastiti gospod!
Prejeli smo milost. Po divjih bojih, grožnjah, pretepanju, omedlevanju, videnjih itn.,
ki so trajali čez polnoč prejšnjega dne, je nastopil mir in tišina. Danes zjutraj je v miru
mogla opraviti spoved in prejeti obhajilo. Naj bo zahvala Gospodu in mogočni Mariji Po-
močnici, ki je premagala pekel in pokazala svojo moč vse od začetka dneva njenega vzvi-
šenega rojstva.
Pošiljam vam položnico za 25 lir kot izpolnitev dane obljube za gradnjo cerkve v čast
naši dragi nebeški materi od obdarjene osebe. Upam, da prizadeta oseba ne bo tako kma-
lu pozabila prejete milosti in se bo trudila, da bo vedno bolj všeč svoji nebeški priprošnjici.
Oba se vam lepo zahvaljujeva in Bog in njegova sveta mati naj povrneta vam in vsem
dobrim dušam, ki so molile in znale ganiti prečisto srce matere Marije.
Želel sem vam takoj sporočiti dobljeno milost, da ne bi minilo preveč časa med preje-
to milostjo in dolžno zahvalo, med izkazano dobroto in izpolnitvijo obljube.
Jemljite me v vaše molitve, da bi mogel rešiti svojo ubogo dušo in učiti druge Božjih
potov.

66.10 Page 660

▲back to top


660
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ponovno vas pozdravlja vaše uglednosti vdani služabnik v J. K.
P. Matej Bruzzone, kaplan
Pismo s še natančnejšim opisom dogodkov je istočasno prišlo v oratorij.
Don Boska vse to ni nič presenetilo, temveč mu je podelilo prijetno ljubkost, ki
je spodbujala vse k večjemu zaupanju v Marijo.
Po večerji je don Bosko vsem, ki so v obednici govorili o izpitih, ki naj bi jih
opravljali naslednjega dne – med njimi sta bila tudi dva tuja duhovnika in domači
iz oratorija Frančišek Dalmazzo, Peter Guidazio, Garino in Alessio –, dejal: »Jutri se
vas bom vseh spomnil pri sveti maši.« Tujima duhovnikoma pa je rekel: »Če bosta
dobro naredila izpite, bosta prinesla en zidak za cerkev Marije Pomočnice.«
»Da, da,« sta odvrnila.
»In vi?« je tiho vprašal nekega starejšega duhovnika, ki je tisto noč prenočil
v oratoriju.
»Da, da, tudi jaz. Računajte na to,« je tiho odgovoril častitljivi duhovnik.
In don Bosko je začel pripovedovati:
Kar se tiče zidakov, se je zgodilo tole. Neki don Ghisolfi je že dolgo imel
bolno roko. Sčasoma se je bolezen tako poslabšala, da so zdravniki po posvetu
ugotovili, da je treba roko odrezati. Ubogi don Ghisolfi je ob tej novici zaklical:
»Hočem še prej narediti poskus. Priporočil se bom don Bosku, da mi pove, kaj
naj naredim v čast Mariji Pomočnici, da bom ozdravel.« Dejansko mi je pisal.
Odgovoril sem mu, da naj, če bo ozdravel, prinese en zidak za cerkev. Čez nekaj
časa je res ozdravel in je z vlakom poslal zidak na moj naslov. Lahko si mislite,
kako sem se začudil, ko sem prejel tisti predmet. Opeko smo razbili, da bi videli,
ali je v njej denar. Nič ni bilo. Bilo je navzočih veliko gledalcev, med njimi tudi
don Dalmazzo. Menil sem, da gre za kako šalo, kajti nisem vedel, od kod prihaja
opeka, ker je kot odpošiljatelj bil napisan: Ubog duhovnik.
Nekaj dni pozneje je prišel don Ghisolfi osebno v oratorij in vprašal, ali smo
prejeli zidak.
»Oh, vi ste poslali tisto opeko?« mu je dejal don Bosko.
»Da, prav jaz,« je odgovoril don Ghisolfi.
»Oh, kako natančen teolog,« sem vzkliknil.
Toda don Ghisolfi je ves resen odvrnil: »Menil sem, da moramo Gospodu
dobesedno izpolniti obljube.« Zasmejal se je in dal lep dar namesto zidaka.
Toda on je že tudi prej marsikaj daroval.
Ob teh besedah je častitljivi značilno pogledal oba tuja duhovnika, ki sta
takoj odgovorila:
»Razumeva, prav dobro razumeva.«
Don Bosko je nadaljeval: »Božja mati Marija nas nenehno obsipava z dob-
rotami. Skoraj vsak dan dobivam pisma, v katerih mi sporočajo o milostih na

67 Pages 661-670

▲back to top


67.1 Page 661

▲back to top


BiS 8 — 77. poglavje
661
priprošnjo Marije Pomočnice. Prejel sem dar 24 soldov, ki mi jih je dal neki
starček, ki je na berglah prišel v mojo sobo in jo zapustil z berglami na ramah.«
Ko je pozvonil zvonec in smo odmolili molitve, je don Bosko stopil na priž-
nico, omenil najprej ozdravitev pohabljenega starčka in potem nadaljeval poro-
čilo o izganjanju hudiča v Acquiju.
Vsak dan, dragi moji sinovi, smo priče velikih čudežev, ki se godijo na priprošnjo Ma-
rije Pomočnice. Pred dnevi je prišel k meni v sobo pohabljen starček z berglami in po
priprošnji Marije Pomočnice je odšel z berglami na ramah. Sedaj vam bom pripovedoval
drug čudežen dogodek. Danes so mi poslali dar v zahvalo za ozdravitev neke od hudiča
obsedene osebe. Zgodilo se je včeraj, na praznik Marijinega rojstva. Ko sem bil pred dve-
ma tednoma v Acquiju, sem šel skozi Strevi. Tam so mi predstavili neko žensko, ki je bila
že več kot eno leto iz sebe, in so menili, da je obsedena od hudiča. Niso ji mogli nič več
dopovedati, niti z njo moliti kake molitve. Obnašala se je točno tako kot obsedenci. Nav-
zoč je bil tamkajšnji škof, don Pestarino iz Morneseja, župnik, škofov služabnik in še nekaj
drugih ljudi. Rekli so mi, naj povem, kar mislim o tisti ženski, ali je zares obsedena? Škof
mi je dejal: »Poglejte, ali je treba izgnati hudiča. Dajem vam vsa pooblastila.« Vprašal
sem, koliko časa je že v takem stanju, kako se vede, vendar nisem hotel izreči svoje sodbe.
Da bi se prepričal o zadevi, sem vzel v roke svetinjico, jo stisnil v pest in se približal ženski,
ne da bi se ona zavedela. Pričakoval sem kako obrambno kretnjo ali krik, kajti hudič se ob
navzočnosti svetinjice blažene Device Marije in drugih nabožnih predmetov da prepozna-
ti s kakim nasilnim znamenjem.
Ko sem videl, da s svetinjico ne morem ničesar doseči, sem rekel navzočim, naj vsi
pokleknejo in skupaj zmolijo molitev k Mariji Pomočnici. Vsi so pokleknili, mož, otroci in
tudi škof. Ukazal sem tudi bolnici, naj poklekne in moli z nami. Ubogala je, za trenutek
molila z nami, toda kmalu je prenehala in ni bilo mogoče iz nje spraviti več besedice. Do-
mači so mi povedali, da že celo leto ni mogla več moliti. Tedaj sem vsem navzočim naročil,
naj vsak dan molijo trikrat pozdravljena kraljica na čast Mariji Pomočnici ter tri očenaše,
zdravamarije in slavaočetu v čast Jezusu v najsvetejšem zakramentu. Določil sem tudi
dar, ki naj bi ga, če bi ozdravela, poslali za našo cerkev. Čas je bil določen za praznik Mari-
jinega rojstva 8. septembra, se pravi včeraj. Dodal sem še, naj bolnico pripravijo na svete
zakramente in jo peljejo k spovedi in obhajilu. Ko smo se tako domenili, smo se razšli.
Nekaj dni pozneje so mi sporočili, da ženske nikakor ni mogoče spraviti k spovedi, ker
takoj začne strašno preklinjati. Odgovoril sem jim, da naj se na to ne ozirajo, temveč naj
nadaljujejo molitve in še naprej spodbujajo bolnico, da bi se spovedala. Tako so tudi storili.
Ko je prišel 1. september, so jo skušali pripraviti, da bi šla k spovedi. Ko ni bilo v cerkvi
več ljudi, so jo začeli spodbujati, da bi se spovedala. Toda vse je bilo zaman. Kar naprej je
preklinjala. Ko je zagledala duhovnika, ki je šel obhajat, je začela vihteti roke in kričati,
tako da je bila v pohujšanje vsem, ki so bili v cerkvi, in so jo morali odvesti domov.
Ko so mi vse natančno poročali, sem naročil, da naj jo peljejo k zakramentom zjutraj
na praznik Marijinega rojstva. Na predvečer so domači rekli bolnici: »Jutri zjutraj bomo

67.2 Page 662

▲back to top


662
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
spet šli v cerkev, da se boš spovedala.« Proti večeru je vsa zbesnela, kot bi se v njej zbrali
vsi hudiči. Ko je legla v posteljo, je začela kričati, žvižgati, ploskati z rokami in prepevati.
Proizvajala je vse mogoče glasove: enkrat je bila prašič, potem lev, nato pes pa spet vol,
maček, volk. Govorila je najstrašnejše kletvice proti Bogu in potem sramotilne besede lju-
dem. Vstajala je, skakala, plesala in smešno mahala z rokami.
Sorodniki ji niso nič več rekli, temveč so zaupali v Marijo in molili. Napočilo je jutro
praznika Marijinega rojstva in ženska je v začudenje vseh mirno vprašala: »Koliko je ura?«
»Dan je že,« so ji odgovorili.
»Kateri dan je to?« je spet vprašala.
»Praznik Marijinega rojstva. Ali hočeš, da gremo?«
»Kam?«
»Moramo iti v cerkev, da boš lahko opravila spoved in prejela obhajilo, kot je naročil
don Bosko.«
»Da, prav, pojdimo,« je odgovorila. Šla je, se spovedala in prejela sveto obhajilo, kakor
da ne bi imela nikakršnih motenj. Nato je v začudenje vseh družinskih članov opravila
zahvalo. Danes so mi sporočili, da je popolnoma ozdravela, kakor da ji nikdar nič ne bi bilo.
Sklepam, dragi sinovi. Če je mati Božja Marija storila toliko za telo, koliko več bo
storila še za dušo, če jo bomo prosili milosti. Tega dogodka vam nisem pripovedoval zato,
ker bi menil, da imate v sebi hudiča, ki naj vas ga Bog obvaruje, temveč zato, da boste
videli, kako zelo moramo zaupati v Božjo mater Marijo. Zato se obračajmo k njej s pogo-
stim vzklikom 'Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas' v vseh naših duševnih in telesnih
potrebah, zlasti še v skušnjavah.
Lahko noč.
Dne 10. septembra je vitez Oreglia pisal predstojnici oblatk v Tor de' Specchi
in ji opisal dogodek iz Acquija. Pisanje je sklenil takole:
»To je eden izmed množice dogodkov, ki se dogajajo vsak dan, deloma pred
našimi očmi, deloma pa v oddaljenih krajih. Iz njih spoznavamo, kako zelo Ma-
riji ugaja, da jo kličemo z naslovom Pomočnica. Darovi, ki prihajajo od vsepov-
sod, so nam v spodbudo, ker vidimo, da nam Marija prihaja na pomoč zlasti v
stiskah, ki jih čutimo v naših časih. Ker nimam časa, da bi pismo prepisoval,
vas prosim, da to sporočite odličnemu grofu Vimercatiju, patru De Lorenziju v
Rimskem kolegiju in vsem, ki bi jim mogel biti ta dogodek v spodbudo, ko slišijo
o takih darovih naše dobre matere Marije Pomočnice.
Medtem vam lahko z gotovostjo sporočim, da hudič dela, da bi s svojimi
privrženci poskusil zavzeti Rim. Ne bi mogel povedati več kot to, da smo tistim,
ki so odgovorni za vse, sporočili nadrobnosti, ki se pripravljajo. Tega vam ne
pišem zato, da bi vas strašil, kajti tistim, ki se Boga bojijo, se ni treba ničesar
bati. Raje bi vas spodbudil, da bi se trudili za širjenje pobožnosti do Jezusa v
najsvetejšem zakramentu in do Marije Pomočnice. Če bi se Rimljani zedinili in

67.3 Page 663

▲back to top


BiS 8 — 77. poglavje
663
bi vsak dan opravili en obisk najsvetejšemu Zakramentu in presveti Božji ma-
teri Mariji, bi bila ta pobožnost kot strelovod, ki bi prestregel vse grozeče strele
in nas rešil vseh nevarnosti.
Naj bo zadosti za danes. Tisoč pozdravov vam in vašim sosestram od don
Boska in mene, ki se toplo priporočava vašim molitvam. Tukaj v Turinu za zdaj
kolera ne razsaja.«
Velečastita mati prednica je 15. septembra odgovorila vitezu in opogumlje-
na z napovedanim zagotovilom, omenila željo, da bi se povečalo majhno število
oblatk:
»Don Bosko mi je v zadnjem pismu z dne 5. avgusta pisal: 'Bodite prepri-
čani, da se bo vaša redovna družina povečala. Toda najprej mora biti presejana,
okopana, posejana in nato bo začela čudovito hitro rasti.' Rada bi vedela, kaj naj
povem ali naredim? Nič drugega ne želim kot resnično dobro naše skupnosti; če
nisem sposobna, da bi pomagala, vsaj ne bi rada škodila in zavirala.«
Kronika v nadaljevanju prinaša nagovor, ki ga je don Bosko imel 10. sep-
tembra.
10. september
Nocoj bi vas rad poučil, kako naj postanemo na tem svetu sveti ali vsaj blaženi. Gos-
pod nam pravi, da naj postanemo vsi sveti. Prav tako nas spodbuja sveti Pavel. V Svetem
pismu beremo: Dobro je človeku, če bo nosil jarem od svoje mladosti.
Dobro je človeku, ne pomeni, da bo blažen, temveč da je že blažen na tem svetu, če bo
nosil jarem od svoje mladosti s tem, da se bo že od svoje mladosti izročal Gospodu. Kdor
od mladosti dela dobro, bo tudi v starosti blažen, ker mu nič ne teži vesti. Mogoče bo ubog,
toda srečen in miren v srcu. Blažen je, ker se ne boji smrti. Oh, če bi vi videli tukaj v Turinu
take, ki se prsijo in pravijo, da se ne bojijo smrti; ki se norčujejo iz vseh, ki jedo in pijejo.
Toda zvečer se ne morejo odločiti, da bi šli spat, ker se bojijo, da jih bo ponoči napadla ko-
lera. Nekdo izmed njih je danes rekel svojemu služabniku: »Pazi, takoj priteci, če bo nocoj
pozvonil zvonec. Lepo se govori, da naj se ne bojimo, toda kolera se ne ozira na nikogar.
Napadla je že tega in tega in bi mi bilo žal, da bi takšen, kot sem, šel na drugi svet.«
Ali ni blažen že na tem svetu pokoren, priden, miren fant, ki ga, če mora umreti, objoku-
jejo, hvalijo in blagrujejo njegovega očeta in njegovo mater vsi, ki so ga poznali? Če pa umre
kak porednež, nihče ne žaluje za njim ali pa pravijo: »Prav je naredil Gospod, da ga je vzel
k sebi, vsaj ne bo več uganjal porednosti.« Mati, bratje in sestre bodo rekli: »Bil je naš križ.«
Mogoče bo tak še za življenja slišal svojo mater govoriti: »Tisti tako dober in od vseh ljubljeni
fant je umrl, moj pa, ki ne dela drugega, kot da mi nalaga križ za križem, ne umre.«
Blažen je tak fant tudi v znanosti, kajti če so na voljo nagrade, jih dobi vedno on, kajti
samo on si jih zasluži. Tako tudi starši, če nagradijo kakega svojega otroka, nagradijo
vedno najbolj pridnega.
Da ne bomo hodili daleč naokoli, se ustavimo pri nas. Ali nimajo vsi radi krepostnega
fanta? Takega, ki je zares kreposten? Radi ga imajo predstojniki, starši, njegovi učitelji in

67.4 Page 664

▲back to top


664
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
mojstri. Imajo ga v zavodu tudi za 20 frankov, ko bi moral plačati 30, ali celo za 15, za 12
ali celo za 10 pa tudi zastonj, če si to zasluži. Včasih celo plačajo staršem, samo da ga pus-
tijo tukaj. Predstojniki so zadovoljni, celo srečni, da ga imajo. Če imajo kako lepo darilo,
ga dajo njemu, vedno se ga veselijo in njegovi starši so nadvse zadovoljni.
Nasprotno pa slabega fanta pustijo v zavodu, dokler se ne ponudi priložnost, da ga
odslovijo. In ko se ga znebijo, so vsi zadovoljni: ena težava manj. In tovariši ponavljajo:
»Kar pojdi, tako ne boš več motil v učilnici, ne boš več grdo govoril, ne boš nas več dražil
s svojo ošabnostjo in prepiri.« In ko se bodo med počitnicami vrnili domov, bodo pripove-
dovali vsem, ki ga poznajo: »Tega in tega so nagnali iz oratorija.«
Tovariši radi vidijo samo dobre, ki mirno živijo, so pošteni, spoštovani in zadovoljni
na tem svetu. Če pride smrt, jo radi sprejmejo, ker so se že od mladih nog posvetili Gos-
podu. Če bi pa slabo živeli, bi nas silno grizla vest ob misli, kako bi mogli biti srečni na
tem svetu, vendar nismo bili po lastni krivdi. Lahko bi naredili toliko dobrega za drugo
življenje, pa tega nismo storili. Jaz, ki sem star, ne morem več reči, da bom začel znova,
kajti pretekli čas se ne vrne več. Vi to še lahko rečete. Recite in storite in boste v trenutku
smrti močno zadovoljni in potolaženi. Lahko noč.
Don Rua je v kroniki zapisal: 11. september. Ko sva danes z don Boskom
odšla iz hiše, so naju dvakrat zasramovali nepridipravi. Don Bosko je to otročad
pogledal s pomilovalnim nasmehom in molčal. Toda iz njegovega ravnanja sem
videl, da mu je bilo zelo hudo, ne toliko zaradi grdih besed kakor hudobije teh
otrok in naših časov.
Prebral je tudi poročilo o nekem kongresu v Ženevi, kjer so revolucionarji
in framasoni sklenili, da bodo odpravili papeštvo. To ga je bolelo, kot da bi imel
trn v srcu, pa ne zato, ker se je bal, da bi papeštvo propadlo, saj je po Odreše-
nikovih besedah neuničljivo, temveč zato, ker so sinovi Cerkve sklenili dvigniti
svoje očetomorilske roke proti poglavarju Cerkve.
Don Bosko je zares čutil trn v srcu. Dne 8. septembra so v Ženevi sprejeli
Garibaldija z malo manj kot vladarskimi častmi. Radikalci so sklicali Kongres
miru in Garibaldija izvolili za častnega predsednika. Ta se je odpravil tja z na-
menom, da bi sklenili zadnje dogovore, kako bi z mednarodnimi sektami odlo-
čili o končnem napadu na posesti sv. Petra. Ko je govoril, je hvalil Ženevčane, da
so oni dali prve udarce kužni ustanovi, ki se imenuje papeštvo, in je obljubil, da
bodo združene demokratske sile dale še zadnji udarec, ki bo vse porušil: »Raz-
bili bomo to trdnjavo malikovanja in laži.«
Tudi zvečer 11. septembra je don Bosko nagovoril svoje gojence.
Danes zvečer vas bom poučil o metodi za uspešno učenje in delo. Te metode vam ne
dajem jaz, temveč sam Gospod. V hudobno dušo ne bo vstopila modrost niti ne bo bivala v

67.5 Page 665

▲back to top


BiS 8 — 77. poglavje
665
telesu, podvrženemu grehu. Tu je govor o resnični modrosti in ne o svetni. To je modrost,
ki priznava Boga kot stvarnika in gospodarja vseh stvari in našo strogo dolžnost, da se
pokoravamo njegovim zakonom, ki grozijo s hudimi kaznimi v času in v večnosti tistim, ki
jih kršijo, tistim pa, ki jih zvesto izpolnjujejo, obljubljajo nagrado.
Odstranite torej iz svojega srca ovire, ki vam onemogočajo pravo modrost, polno
strahu božjega, kajti s tem spoznanjem vstopa v dušo tudi gotovost Božje pomoči in dob-
rega uspeha v našem prizadevanju. Ta ovira je greh.
Toda vedite, da greh ni kakor drugi sovražniki, ki jih enkrat odženeš in se ne vrnejo
več. Zato moramo budno paziti, da ga čim bolj preženemo, kajti prihaja kakor tat, ko
spimo. Če greh ali hudič vidi, da smo pustili vrata odprta, vstopi s pomočjo slabih dejanj.
Vstopa pa tudi skozi okna, se pravi skozi oči s hudobnimi pogledi, nevarno radovednostjo,
z branjem slabih knjig. Zato pazite tudi na okna in jih dobro zaprite.
Toda greh, hudič, ne vstopa samo skozi okna, temveč tudi skozi špranje, skozi luknje,
skozi ključavnico. Zato zaprite ušesa grdim besedam, slabim izrazom in slabim pogovo-
rom. Zaprite tudi usta, kajti hudič vstopa tudi skozi usta s kletvicami, nečistimi pogovori,
godrnjanjem, požrešnostjo. Z eno besedo: če nismo budni, vstopa hudič v nas skozi vseh
petero čutov.
Hočete torej napredovati v pravi modrosti, srečno opraviti svoje učenje in doseči za-
želeni poklic, se naučiti svoje obrti? Spodite greh iz svojega srca, držite ga daleč od sebe in
Gospod vam bo pomagal. Kolikor bolj se boste trudili, da bi ga držali daleč od sebe, toliko
večjo korist boste imeli pri svojem učenju in poklicu. Lahko noč.
Iz njegovega mirnega načina govorjenja nihče v tistih dneh ne bi mogel
sklepati, da je bil Božji služabnik poln skrbi zaradi neke druge zadeve. Nadškof
Riccardi je bil prepričan, da don Bosko svojim klerikom nalaga dolžnost pouče-
vanja in asistence, še preden so usposobljeni za tako težke naloge, na novo pos-
večenim duhovnikom pa vloge, ki zdaleč presegajo njihovo znanje in izkušnjo.
Ni bil zadovoljen z disciplino in duhom, ki sta vladala v oratoriju, in ni zaupal
študiju, ki se je tam opravljal. Bil je prepričan, da se tam vzgajajo slabo izobra-
ženi duhovniki in kleriki. »Jaz, don Askanij Savio, profesor moralke v Cerkve-
nem konviktu, prisegam, da sem prepričan prav o nasprotnem in prinašam kot
dokaz duhovnike don Ruo, mons. Cagliera, don Francesio, don Cerrutija, don
Duranda in veliko drugih, ki so dosegli teološke akademske stopnje in doktorat
v filozofiji in literaturi.«
Nadškof je odredil, da morajo vsi nadškofijski kleriki, ki so stanovali zunaj
semenišča, vsaj eno leto pred prejemom duhovniških redov vstopiti v semeni-
šče in se tam s pobožnostjo in študijem pripraviti na svoje duhovništvo. Isto
pravilo je hotel uveljaviti tudi za don Boskove klerike v upanju, da bi po duhov-
niškem posvečenju prestopili v škofijske vrste.

67.6 Page 666

▲back to top


666
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Nastajajoča salezijanska družba je bila tedaj šele pohvaljena, in ker so don
Boskovi kleriki bili posvečeni po istem predpisu kot škofijski pripravniki, je
nadškof menil, da jih bo mogel uporabiti za svoje potrebe, ker je bilo pomanj-
kanje duhovnikov zelo veliko. Bil je zelo zadovoljen, da je don Bosko gojil šte-
vilne duhovniške poklice, ni pa uvidel, da je s tem, ko je hotel že zrele sadove,
uničeval rastline, ki so jih rodile.
Zato je don Bosku pisal:
Predragi don Bosko!
Rad bi sporočil vaši spoštovani uglednosti, da za svoje nadškofijske klerike ne dovo-
ljujem več, da bi poučevali ali ponavljali šolsko snov z gojenci ali jih kot prefekti nadzo-
rovali v spalnicah.
Ta odločitev velja za vse konvikte z namenom, da bi dali klerikom priložnost, da bi v
redu opravljali svoj študij in obiskovali predavanja in skupna ponavljanja.
Prav tako sem se odločil, da ne bom podeljeval svetih redov tistim, ki niso v seme-
nišču. Ta odločitev vam bo v breme, vendar je v korist Cerkvi in skupnosti. To sem vam
sporočil, da boste lahko pravočasno poskrbeli za potrebno korist klerikov.
Gospod naj vam podeli vse dobro in imejte me z vsem spoštovanjem za vdanega slu-
žabnika.
+ Aleksander, nadškof
11. septembra 1867
To sporočilo je bilo za don Boska boleče presenečenje. Večkrat je šel na
pogovor z nadškofom in mu ponavljal: »Torej kleriki v semenišče, duhovniki
v Cerkveni konvikt in don Bosko sredi tisočev dečkov. Kako naj ugodim vašim
željam?« Nadškof je bil tako vztrajen pri svoji odločitvi, da se je don Bosko čutil
primoranega, da mu je rekel: »Čujte, monsinjor, vaša ekscelenca naj piše v Rim
in izrazi svoje razloge in jaz bom prav tako Rimu predložil celotno zadevo. Po-
tem naj Rim odloči.«
»Ne,« je odgovoril monsinjor, »ta spor morava zgladiti midva.« Vendar je
bila to dolga in trnjeva zadeva.
Vsi kleriki v oratoriju so bili v strahu. Tisti, ki niso imeli namena, da bi os-
tali pri don Bosku, in drugi, ki so jih pregovorile vplivne osebnosti, so vstopili
v semenišče. Tisti pa, ki so bili vezani z obljubami ali so se pripravljali nanje,
so se znašli v težkem položaju in brez izhoda za prihodnost. Nadškof ni štel za
svoje škofljane samo klerikov, ki niso naredili zaobljub ali imeli namena, da bi
jih naredili v salezijanski družbi, tudi zato, ker Družba še ni bila neodvisna od
ordinarija, ampak tudi klerike, ki so bili rojeni v nadškofiji. Zato je, kakor bomo
videli, nekaterim odrekel ali odložil duhovniške redove in tako izvajal pritisk,

67.7 Page 667

▲back to top


BiS 8 — 77. poglavje
667
da bi zapustili oratorij. Zelo neprijetno nam je pripovedovati te stvari, toda ker
opisujemo življenje Božjega služabnika don Boska, moramo povedati tudi to.
To naj bo v spomin sobratom salezijancem, ki bodo brali te zvezke, javnosti pa
tako niso dostopni, ker so ohranjeni v naših arhivih. Če ne bi bilo tako, bi po don
Boskovem zgledu o tem molčali in ne bi govorili o določenih dogodkih.
Mons. Riccardi je medtem enemu izmed klerikov, ki je opravil študij v ora-
toriju, dovolil, da je prejel redove v jesenskem času.
Podpisani potrjujem, da je klerik Peter Racca z dovoljenjem njegove ekscelence nad-
škofa turinskega v hiši v Trofarellu pravilno opravil duhovne vaje kot pripravo za duhov-
niške redove. Zato prosi, da ga pripustite k posvečenju. Pridigala sta podpisani in duhov-
nik Jožef Bona.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. septembra 1867

67.8 Page 668

▲back to top


78.
poglavje
Zahrbtne spletke v škodo duš – Don Boskov nagovor: devetdnevnice
in tridnevnice v oratoriju pogubne za slabe fante; nasilna smrt brata
nekega salezijanca – Še drug pomemben nagovor: dober uspeh – Prošnja
obrambnemu ministrstvu za obleko in odeje in na pravosodno ministrstvo
za podporo za klerike – Don Bosko gre v San Giovanni in Croce pri Cremoni
– Piše neki gospe, kaj naj stori, da bo prejela zaželeno milost, in don Rui,
da mu pošlje šolske programe za Mirabello in Lanzo – Don Bosko gre v
Parmo – Druge duhovne vaje v Trofarellu – Don Boskovo pismo rektorju
Nazarenskega kolegija v Rimu v spodbudo glede tegob, ki jih je moral
prestati zaradi kolere – Deček, ki ga je priporočilo notranje ministrstvo
– Nagovor: zdravamarija, sredstvo, s katerim premagamo slabe navade –
Dvoje don Boskovih pisem – Don Bosko v Castelnuovu – Sprejem pri ljudstvu
– Don Boskovo srečanje z otroki – Dekan v Castelnuovu ozdravi od gluhosti
Veliko bolj kot zgoraj navedene težave so misli častitljivega zaposlova-
le moralne in materialne potrebe oratorija. Med fanti, ki so bili pred kratkim
sprejeti v zavod, je bilo nekaj takih, ki so se v domačem kraju nalezli slabih
navad. Drugi, na srečo maloštevilni, so pozabili na svoje dobre sklepe in pos-
tali kamen spotike za svoje tovariše. To so bili tisti, ki jih don Bosko ni poznal.
Bili so prepričani, da bo njihovo početje ostalo za vedno skrito. Toda delali so
račune brez Božje matere Marije in brez don Boska, ki je zavedajoč se, kako
pomembno je, da že takoj na začetku leta odkrijemo kali zla, povabil skupnost
na tridnevno pobožnost v čast Božji materi Mariji, pri kateri je sodeloval tudi
on sam in goreče molil za spreobrnjenje hudobnih. Goreče je prosil: Pasi kozle
in jih spremeni v jagenjčke, in tiste, ki bi morali stati pri vesoljni sodbi na levici,
postavi na desnico, o Marija.

67.9 Page 669

▲back to top


BiS 8 — 78. poglavje
669
Zvečer 14. septembra je takole govoril:
Ko opravljamo devetdnevnice ali tridnevnice, pa tudi med duhovnimi vajami, nam
Gospod vedno pokaže koga, ki ne spada v našo hišo, ker pohujšuje druge ali iz katerega
drugega vzroka ne sodi k nam. Nekaj takih smo odkrili tudi sedaj, in ne da bi jih imenoval,
jih bomo odposlali.
Toda preidimo k neki drugi zadevi. D. B. je izgubil svojega brata, ker ga je nekdo
dvakrat z nožem smrtno zabodel. Don Rua je prejel pismo, v katerem B. pripoveduje ža-
losten dogodek, zaradi katerega jih je veliko jokalo. Brat D. B. je z nekaj tovariši šel v
gostilno, kjer so zadovoljni pili in jedli. Toda eden izmed njih je razbil kozarec. Vnel se je
prepir, ker ga nobeden ni hotel plačati.
»Prav, ga bom pa jaz plačal,« je dejal D. B. in se obrnil k tistemu, ki so ga imeli za
povzročitelja škode. »Toda ti mi boš izdatek povrnil.«
»Jaz?« je zakričal ta, pijan od vina. Potegnil je nož, ga dvakrat zabodel in mu prerezal
žilo na vratu.
Nesrečnež je padel po tleh in vzkliknil: »Po meni je, umiram!«
Napadalec je zbežal. Drugi so se zgrnili okoli ranjenca in mu skušali po svojih močeh
pomagati, toda čez deset minut je bil mrtev. Prosil je za spovednika, vendar ta ni prišel
pravočasno. Ranjeni je umrl z besedami: »Jezus, Marija in Jožef, vam izročam svojo dušo.«
V določenih krajih in z določenimi ljudmi se je nevarno družiti.
Jutri bomo zmolili za njegovo dušo rožni venec, in kdor lahko prejme sveto obhajilo,
naj to stori. Upajmo, da mu je Gospod odpustil, čeprav se ni mogel spovedati.
Ob tem dogodku bi vam rad dal nasvet. Če bi se vam pripetilo, da bi si prerezali žilo
odvodnico ali arterijo, vzemite kovanec in ga tiščite na rano, dokler ne pride zdravnik. To
onemogoči odtok krvi in da duhovniku čas, da pride, ter odloži smrt za dan ali dva. Če je
mogoče dobiti zdravnika, ki zašije žilo, je mogoče upati tudi na trajno ozdravitev.
Izogibajmo se veseljačenj in bodimo vedno pripravljeni na smrt. Zmeraj pa obožuj-
mo Božje odredbe.
Končujem s priporočilom, da naj vsak med večernimi molitvami odloži, kar ima v
rokah, jih sklene ali jih ima položene na prsi, ne da bi se naslanjal ali gledal sem in tja
ter jasno izgovarja molitve. Isto vam priporočam, da bi storili tudi v cerkvi. Koliko nesreč
more odvrniti dobro opravljena molitev!
Ta nagovor je bil samo priprava na drugega, veliko bolj resnega, ki ga je
imel 16. septembra po prazniku Marijinega imena.
Skrajni hudobiji je treba zoperstaviti skrajna protisredstva, je menil Božji
služabnik, kajti njegov edini cilj je bil rešitev duš in zato boj proti grehu za vsa-
ko ceno, brez ozira na ljudi, ki bi ga zadrževal, in se ni menil za sodbe, ki bi jih
nekateri modri lahko izrekali o njegovem načinu ravnanja in govorjenja. Njega
je vodila vera, in če je, potem ko je poskusil vsa sredstva za poboljšanje, ugoto-
vil, da nekaterih fantov ni mogoče popraviti, je večkrat v svoji gorečnosti izrekel
opomine, ki so si jih vsi zapomnili za vse življenje. Najznamenitejši je bil gotovo
opomin, ki ga je izrekel zvečer 16. septembra 1867.

67.10 Page 670

▲back to top


670
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Popolnoma miren je stopil na majhno prižnico pod stebriščem pred zbrane
duhovnike, klerike, pomočnike, dijake, rokodelce in familijante. Vsi so imeli še
sveže v spominu, kar je napovedal pred dvema dnevoma, in so pričakovali kako
razlago.
Začel je pripovedovati o tem, koliko je Božji Odrešenik storil in trpel za
odrešenje duš, in o strašnih kaznih, s katerimi je zapretil tistim, ki so pohujšali
katerega izmed malih. Nato je opisal vse, kar je tudi on sam storil, da bi izpolnil
poslanstvo, ki mu ga je zaupalo Božje usmiljenje, in naštel napore, odrekanje,
poniževanje, prebedene noči in pomanjkanje, ki jih je moral pretrpeti za večno
zveličanje toliko fantov. Nato je začel govoriti o tem, da je v oratoriju veliko vol-
kov, tatov, morilcev, hudičev, ki so prišli, da bi trgali, ubijali, vlekli v pekel duše,
zaupane njemu. Nato je dodal:
»Kaj sem storil žalega ali krivičnega tistim, ki tako ravnajo z menoj? Ali jih
nisem imel zadosti rad? Ali jih nisem ljubil kot svoje sinove? Ali jim nisem dal,
kolikor sem mogel? Ali jim nisem vsega zaupal? Ali jim nisem izkazal vseh zna-
menj prijateljstva? Kdo bi jim omogočal vzgojo, omogočal šolanje, kaj bi lahko
upali od življenja, če ne bi bili sprejeti v oratorij?«
Nato je drugo za drugo opisal koristi, ki so jih prejeli, ter nadaljeval: »Ti si
mislijo, da jih ne poznamo. Toda jaz vem, kdo so, in bi jih lahko po imenu javno
poklical. Mogoče je bolje, da jih ne imenujem, kajti to bi jim bilo v preveliko
sramoto; tovariši bi kazali nanje s prstom in to bi bila zanje težka kazen. Toda
če vas ne imenujem, ne mislite, da don Bosko ne ve natančno vse ali vas točno
ne pozna ali samo sumi in skuša uganiti. Nikakor ne. Če bi jih hotel imenovati, bi
lahko rekel: To si ti, A ... (in je povedal ime in priimek), volk, ki hodiš med tova-
riši in jih odteguješ predstojnikom s tem, da se norčuješ iz njihovih opominov.
To si ti, B…, tat, ki s svojimi grdimi pogovori zatemnjuješ lepoto čistosti. To si
ti, C…, ubijalec, ki z določenimi letaki, knjigami, v določenih skrivališčih trgaš
z Marijine strani njene otroke. To si ti, D…, hudič, ki ubijaš svoje tovariše in jih
s svojim norčevanjem odvračaš od pogostega prejema svetih zakramentov.« In
tako naprej.
Šest jih je imenoval. Njegov glas je bil miren, jasen. Vsakokrat, ko je izgovo-
ril kako ime, se je zaslišal pritajen vzklik ali jok z ah imenovanega krivca sredi
globokega molka zgroženih tovarišev. Zdelo se je, da smo pri poslednji sodbi.
Ko je končal s svojim nagovorom, so se vsi v polni tišini umaknili. Ostalo jih
je samo šest, ki so, nekateri naslonjeni na stebre, nekateri pa na zidove, ihteli.
Častiti se je ustavil sredi stebrišča. Duhovniki in kleriki so se zbrali v sku-
pini v določeni oddaljenosti in jaz sem bil gledalec tega pretresljivega dogodka.
Tistih šestero nesrečnikov se mu je približalo, nekateri so mu poljubili roko,

68 Pages 671-680

▲back to top


68.1 Page 671

▲back to top


BiS 8 — 78. poglavje
671
drugi so se držali njegove obleke. On jih je pogledal in solza je pritekla iz njego-
vih oči. Nobeden ni govoril. Don Bosko je na uho povedal vsakemu spodbudno
besedo in odšel v svojo sobo. Naslednjega dne so nekateri odšli domov, nekaj
dijakov so poslali med rokodelce. Dva izmed teh sta po daljši preizkušnji spet
prišla med dijake. Tisti, ki so ostali v oratoriju, so popolnoma spremenili svoje
vedenje. Tekmovali so z najboljšimi in postali odlični kristjani, ki so jih vsi spoš-
tovali. Don Bosko je govoril v obrambo Božje zadeve in ne v svojem imenu in
njegove besede so izredno uspešno delovale.
Medtem ko je tako zagotavljal duhovno življenje svojih sinov, je skrbel tudi
za njihove telesne potrebe. Njegovi ekscelenci obrambnemu ministru v Firen-
cah je pisal:
Ekscelenca!
Ubogi dečki, nastanjeni v hiši Oratorija sv. Frančiška Saleškega, se z mojo prošnjo
obračajo na dobroto vaše ekscelence, ki so jo mogli izkusiti že pretekla leta.
Prosijo vas za malo obleke, obutve, odeje, še tako raztrgane in izrabljene, ki niso
več v rabi in so spravljene v državnih skladiščih. Tukaj uporabimo vsako cunjo za pomoč
ubogim sirotam.
Vseh skupaj je približno 850. Mnogi so ostali brez staršev zaradi kužne bolezni kole-
re, druge so iz raznih krajev Italije poslale uradne državne oblasti. Letos se pomanjkanje
še posebno čuti zaradi prekinitve javnih del, dviganja cen živil in zaradi zmanjševanja
zasebne dobrodelnosti.
Oskrbovanci, polni zaupanja, da bo njihov žalostni položaj dobrohotno vzet v poštev,
zlasti še zaradi bližajoče se zime, se združujejo z menoj v molitvi, da bi izprosili za vas bogat
Božji blagoslov. Štejem si v čast, da se morem izreči za vaše uglednosti najvdanejšega prosilca.
Turin, 17. septembra 1867
duh. Janez Bosko, ravnatelj
Prav tako se je obrnil na njegovo ekscelenco pravosodnega ministra v Fi-
rencah:
Ekscelenca!
Izredno težek položaj, v katerem so dečki, zbrani v domu, imenovanem Oratorij sv.
Frančiška Saleškega, me sili, da prosim vašo uglednost za dodelitev najvišje mogoče po-
moči klerikom, ki zastonj opravljajo vzgojiteljsko delo.
Vseh skupaj je 50 v domovih v Turinu, Mirabellu in Lanzu, kjer izkazujejo svoje uslu-
ge v dnevnih in večernih šolah, poučujejo katekizem, nadzorujejo v spalnicah, delavnicah
in sprehodih, istočasno skušajo opravljati svoj študij in v določenem času delajo izpite.
Za te klerike prosim vašo ekscelenco, da bi jih vzeli v dobrohotno skrb in bi jim po
vaši uvidevnosti naklonili najvišjo mogočo pomoč, da bi se mogli oskrbeti z obleko in knji-
gami in bi na določen način pomagali tej ustanovi pri preskrbi s hrano in stanovanjem in
vsem, kar je potrebno za življenje.

68.2 Page 672

▲back to top


672
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Poln upanja in hvaležnosti se pridružujem tem mladim levitom in vam želim vse dob-
ro iz nebes. Pri tem mi je v čast, da se izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega prosilca.
Turin, 17. septembra 1867
duh. Janez Bosko, ravnatelj
Pisal je še več dobrotnikom in 17. septembra odpotoval v Casalmaggiore
blizu Cremone. Pričakovali so ga v San Giovanniju in Croce, kjer je bila na le-
tnem oddihu princesa Helena Vidoni Soranzo. Od tam je odgovarjal gospe grofici
Blanki Passeti, rojeni markizi Villani v Montebello Vicentino na Benečanskem.
Veleugledna gospa grofica!
Da se bomo vsi navdušili v upanju na vsemogočnost in dobroto našega Gospoda, vam
predlagam, da storimo takole:
1. Vse do praznika Marije Brezmadežne molite: očenaš, zdravamarijo in slavaočetu
k Mariji Pomočnici.
2. Jaz se vas bom vsak dan posebej spomnil pri sveti maši, moji dečki bodo molili z
menoj in najmanj štirje bodo vsak dan darovali sveto obhajilo za ta namen.
3. Če boste prejeli občuteno milost, boste darovali za cerkev Marije Pomočnice, ki jo
gradimo v Turinu.
Če zadeva ni v nasprotju z večjo Božjo slavo, sem trdno prepričan, da bomo uslišani.
Vi pa govorite in storite, da bodo govorili drugi, pišite v čim prijetnejši obliki, tako da bi
ganili srce priporočenega, za katerega molimo.
Vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
San Giovanni in Croce, 18. septembra 1867
Istega dne je pisal pismo v Turin:
Predragi don Rua!
San Giovanni in Croce, 18. septembra 1867
Pošiljam ti potrdilo za Racco in upam, da bo prišlo pravočasno in ne bo zapletov.
Priporočam ti, da čim prej poskrbiš za pošiljko programov v Lanzo in Mirabello. Pro-
gram za Lanzo pošlji vsem duhovnikom v Turinu, za katere imaš naslov, in enega vitezu
Margottiju s posebnim pismom. Program za Mirabello pošlji vsem duhovnikom, ki jih poz-
namo ali pa se lahko dobijo njihova imena, namreč iz škofij Casale in Vigevano.
Do sedaj mi je bilo obljubljeno precej denarja, vendar še nisem ničesar dobil. Na svi-
denje v petek zvečer, če bo Gospod tako hotel. Pozdravi Goffija, viteza, don Francesio in
Racco in vse, s katerimi boš govoril o meni.
Bog naj nas vse blagoslovi. Moli zame, ki ti ostajam v J. K. vdani
duh. Janez Bosko
Iz San Giovannija in Croce je don Bosko odpotoval v Parmo, kjer je verje-
tno obiskal škofa, da bi ga prosil za priporočilno pismo za Salezijansko družbo,
in več pomembnejših družin. Zagotovo vemo samo to, kar nam poročata dva

68.3 Page 673

▲back to top


BiS 8 — 78. poglavje
673
listka, ki ju je iz Parme pisal vitezu Oregli: enega za grofa Calvija in drugega za
grofico, njegovo ženo.
25. september 1867
Zvedel sem, da je don Bosko pretekle dni, ko je bil v Parmi, želel priti k nam, pa nas
ni bilo doma.
Kakor je bilo hudo meni, tako bo zelo žalostna tudi Klotilda, ko bo zvedela, da je ob
tej priložnosti ni bilo v Parmi. Zato vas prosim, moj dragi prijatelj, da izrazite don Bosku
naše obžalovanje in ga prosite, da ob drugi priložnosti ne bo pozabil na nas.
Guido Calvi
30. september 1867
Silno mi je hudo, ker je bil don Bosko v Parmi in je bil tako dober, da me je iskal, jaz
pa sem bila na deželi in me ni našel. Če bi vedela za to, bi pospešila svojo vrnitev v mesto
in bi mogli jaz, moj mož in moji otroci prejeti njegov blagoslov. Recite mu, naj mi ga pošlje,
ker je zame zelo dragocen. Preden bo moja sestra odpotovala v Pariz, kjer naj bi naredila
zaobljube Sester Božje ljubezni, bom prišla v Turin, kjer upam, da bom imela zadoščenje
videti don Boska.
grofica Klotilda Calvi
Zvečer 20. septembra je bil don Bosko že v oratoriju, od koder se je napotil
na griče okoli Superge, da je voščil za god profesorju don Mateju Piccu, ki je v
prelepi vili počival od napornega poučevanja.
Tukaj je don Bosko dokazal svojo izredno telesno moč, ki je niso mogle
zmanjšati še tako velike skrbi in bolečine. Naletel je na profesorja, ki se je brez
uspeha trudil, da bi s kleščami in kladivom potegnil iz zida žebelj, ki je trdno
tičal v špranji. Don Bosko mu je dejal: »Pustite, bom jaz poskusil.« In z eno samo
roko ga je spretno izvlekel.
Dne 23. septembra so se v Trofarellu začele druge duhovne vaje za salezi-
jance. Pridigala sta don Bosko in don Rua. Dne 27. septembra je naredil triletne
zaobljube klerik Jakob Costamagna. Prav tako sta ob raznih priložnostih med
drugimi naredila zaobljube še Peter Guidazio in Dominik Tomatis.
Tiste dni se je v Trofarellu ponovilo, da greh dela ljudstvo nesrečno, in ko-
lera je bila v Albanu, kakor so vsi trdili, blesteč pojav Božje pravičnosti in dob-
rote. Petsto mrtvih in prav toliko obolelih, ki so ušli smrti, je vneslo strah v tisto
malo mesto, v katerem jih je ostalo le malo, ker so drugi zbežali drugam. Precej
znanih meščanov in kraljica obeh Sicilij, vdova po Ferdinandu II., ter en njen sin
so umrli. Don Bosko je govoril o teh stvareh na osnovi pisma, ki mu ga je poslal
eden izmed očetov piaristov. Ti so imeli navado, da so prepeljali svoje gojence
iz Rima na jesenske počitnice v bližino Albana. Ko pa je nenadoma izbruhnila
bolezen, je večina staršev vzela svoje otroke domov v Rim, druge pa so očetje

68.4 Page 674

▲back to top


674
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
spravili tja. Bali so se, in to ne brez razloga, da veliko staršev iz bojazni pred
okuženjem ne bo poslalo svojih otrok v zavod. Zato so prosili don Boska, da bi s
svojim ugledom odpravil vsako nepotrebno skrb.
Imamo pismo rektorju Collegia Nazareno, v katerem ga don Bosko tolaži
zaradi trenutnega zaprtja zavoda in zagotavlja zavodu novo življenje z zasluže-
no pohvalo vsem vzgojiteljem. To pismo so natisnili v Tipografii Calasanziani, ki
jo je upravljal A. Ferroni, in ga razdelili v mnogih izvodih.
PISMO DUHOVNIKA JANEZA BOSKA
očetu Aleksandru Checcucciju, piaristu, rektorju Collegia Nazarena v Rimu
Predragi gospod rektor!
Turin, 26. septembra 1867
Kolikor večje je bilo moje veselje, ko sem pred meseci obiskal vaš zavod Collegio Na-
zareno, toliko večjo žalost sem čutil, ko sem slišal, kakšna nesreča je zadela mesto Albano,
kjer se je zavod skrčil na tisto mogočno stavbo in v poletnih mesecih kakor po navadi spre-
jel gojence na jesenske počitnice. Ne morem vam zadosti občuteno povedati, kako zelo je
ta novica prizadela moje srce, ker sem predvideval, da boste zaradi nastalih razmer raz-
pustili zavod, s čimer se bodo izgubili toliki sadovi kreposti in znanja. Toda ko sem si malo
opomogel od prve osuplosti in ko sem razmišljal o modrih odredbah in odlični disciplini,
ki vladajo v vašem zavodu, kakor tudi o slavnem izročilu in toliko modrih zakonih, po ka-
terih se pri vas vzgaja tako z vzgojnega kakor učnega vidika, sem našel zadosti razlogov,
da sem spremenil svoj strah. Nadomestilo ga je upanje na lepše čase, kajti ugotovil sem,
da vam v vašem zavodu ne manjka ničesar, kar bi moglo oplemenititi srca gojencev in
obogatiti njihov razum. Kaj naj potem povem o veličastni, obširni in zračni stavbi, ki stoji
na eni najvišjih točk sredi Rima in ki je opremljena s prekrasnimi dvoranami, moderno
bolniško sobo in drugimi koristnimi pritiklinami, s katerimi ste jo ne brez velikih izdatkov
v zadnjem času opremili. Toda vse to bi bilo malo, če ne bi ob svojih obiskih v Nazarenu
občudoval tako preprostega in odkritega ter veselega obnašanja vaših gojencev, s katerih
obrazov sem mogel jasno brati odkritosrčno dobroto brez vsake sence nepristnosti. In to
srce na ustnicah, ki sem ga ugotovil pri vseh vaših fantih, ki so se vedli ljubeznivo, dobro-
hotno in človeško preprosto, me je prepričalo o kreposti, ki je niste dosegli s strogostjo,
temveč z ljubeznivostjo. Tudi drugi vidiki moralne in domoljubne vzgoje so se mi zdeli
pravilno usklajeni. In da bi izrazil popolno zadovoljstvo, ki sem ga občutil, in veliko ve-
selje, ki sem ga izkusil, sem govoril z osebnostmi v Rimu in celo s svetim očetom, ki ga na
vaš zavod veže toliko lepih spominov. Povedal bom še, da učna vzgoja ni manj pomemben
dejavnik Nazarena, ker se uporabljajo uspešne metode in plemenite spodbude, in kar je še
posebno pomembno, tu je toliko modrih mož, ki sem jih imel zadovoljstvo spoznati. Med
njimi naj omenim p. Taggiasca, p. Farnocchia, p. Rolletto in druge, ki so splošno znani, kot
p. Chelini, za katerim univerza v Bologni še vedno žaluje, potem ko so mogli občudovati
njegovega prodornega in jasnega duha.

68.5 Page 675

▲back to top


BiS 8 — 78. poglavje
675
Vidite torej, dragi prijatelj, koliko tehtnih razlogov imate, da se opogumite v nesreči,
ki je zadela vaš zavod zaradi kolere v Albanu, in koliko vzrokov, da gojite trdno upanje
na ponoven začetek. Prav tako pa se morate zavedeti zaslužene slave, ki si jo je Nazareno
pridobil do sedaj s tem, da so tja iz vse Italije prihajali gojenci, iz katerih so zrasli ugledni
in vplivni možje naše domovine. Mnogi izmed njih so dosegli visoke položaje v družbi,
opravljali nadvse pomembne in odgovorne službe in se odlikovali po svojem znanju in
poštenosti, potem ko so preživeli leta šolanja v dvoranah Nazarena. Velik vtis je ob mo-
jem obisku naredila name zbirka štiridesetih slik kardinalov, zadnji med njimi njegova
eminenca Morichini, katerega samo ime veliko pove v čast vašemu zavodu. Prav tako sem
med znanstveniki in literati opazil, če se še dobro spominjam, slike Paradisija, Petra Ver-
rija, Barloccija, Labinda, Cezarja Lucchesinija, Angela Marije Riccija, senatorja Patrizija,
Janeza Marchettija in drugih slavnega spomina.
Prepričan sem, da morajo vsi ti navedeni razlogi in še veliko drugih pregnati iz va-
šega srca strah in vam vliti novega poguma, da boste nadaljevali delo vašega zavoda v
korist splošne morale, zlasti še v teh žalostnih in težkih časih. Obenem pa boste prišli
naproti dobrodelnemu prizadevanju svetega očeta Pija IX., ki vas je postavil na čelo tega
tako pomembnega zavoda. Ob spominu, da je tudi on bil nekoč učenec vaše šole, ima rad
in brani vašo ustanovo in jo podpira z vsem svojim dostojanstvom. S tem se pridružuje
drugim slavnim papežem, ki so prav tako počastili Nazareno s svojo zaščito: Urban VIII.,
Klement XI., Benedikt XIV., Pij VI. in Pij VII. ter nazadnje Gregor XVI., kakor sem mogel
razbrati iz podatkov, vklesanih v marmor v vašem zavodu.
Končno vas prosim, da bi se spominjali mene in mojega skromnega zavoda ter mi
vedno ohranili svojo naklonjenost.
Vaš najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
V Trofarellu so don Bosku izročili priporočeno pismo z ministrstva.
Notranje ministrstvo, posebni oddelek višjega direktorja uprave
št. 287 Firence, 26. septembra 1867
Temu ministrstvu so priporočili dvanajstletnega dečka Cezarja Sperto iz Turina s
prošnjo, da bi ga sprejeli v kako ustanovo, kjer bi ga vzdrževali in usmerili v kako obrt.
Sirota po materi in sin očeta brez vseh sredstev, ki s svojim delom preživlja komaj
samega sebe, nima nikogar, ki bi skrbel zanj, ga nadzoroval, poučeval. Otrok je prepuščen
sam sebi in je v veliki nevarnosti, da bi zašel na kriva pota.
V Turinu ni nobene vladne ustanove, kamor bi mogli pošiljati take uboge otroke, zato
nam ne preostaja drugo, kot da se obrnemo na dobrodelne zavode. Podpisani vas vljudno
prosi, da bi ubogega Sperta sprejeli pod svojo oskrbo v svojo dobrodelno ustanovo.
Pisec izrablja priložnost, da vam izrazi svoje globoko spoštovanje.
Višji direktor Del Carretto
Don Bosko je sprejel dečka, za katerega je ministrstvo dalo na voljo 200 lir
podpore, kot je mogoče razbrati iz pisma št. 293 zgoraj omenjenega Posebnega

68.6 Page 676

▲back to top


676
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
oddelka. V soboto zvečer 28. septembra se je don Bosko vrnil v oratorij in od
govorov za devetdnevnico k rožnovenski Materi Božji nam je ohranjen nagovor
z dne 29. septembra.
Bil je fant, ki je padal vedno v iste grehe. Njegov spovednik mu je dal za pokoro tri
zdravamarije, vse dokler ponovno ne bo prišel k spovedi. Fant je šel k spovedi drugič,
tretjič, četrtič in petič – vedno z istimi grehi. Spovednik mu je dajal za pokoro vedno tri
zdravamarije. Končno je fant rekel spovedniku:
»Toda dragi duhovni oče, vse vaše prizadevanje je zaman. Ne morem.«
»Ne izgubljaj poguma, dragi sinko,« mu je odgovoril spovednik, »in še naprej moli
vsak dan tri zdravamarije, vse dokler boš hodil k spovedi. Sedaj bo prišlo do bitke med
hudičem in Marijo in mati Božja bo gotovo zmagala.«
Toda fant je moral s svojimi starši odpotovati iz tistega kraja. Še naprej je molil vsak
dan tri zdravamarije, toda molil je iz vsega srca in ni več padal v tiste grehe. Ko se je vrnil
s potovanja, je spet šel k spovedi k svojemu nekdanjemu spovedniku in mu povedal, da ni
imel več tistih padcev kot prej. Spovednik ga je vprašal, kdaj je dobil to milost od matere
Božje Marije. Fant je odgovoril:
»Ko sem začel razmišljati o besedah 'prosi za nas grešnike'. Od takrat.«
Zato vam kot cvetko v tej devetdnevnici svetujem, da greste vsak dan prostovoljno
pred oltar Najsvetejšega in potem k oltarju Device Marije in zmolite tri zdravamarije s
prošnjo, da bi vam Marija izprosila pri svojem sinu Jezusu milost, da bi od vas in od vaših
staršev in sorodnikov odvrnila vsako duhovno zlo, ki je greh, in potem kolero in da bla-
goslovi vse njihove napore, da bi držala daleč od nas vsako duhovno kolero in potem še
telesno. Prav tako molite za vaše dobrotnike in za vso sveto Cerkev.
Medtem ko so se godbeniki in drugi gojenci, vredni nagrade, pripravljali
na izlet v Castelnuovo, je cerkev Marije Pomočnice dobila nov dar. Lastnoročno
napisana zahvala častitima grofu in grofici Viancino je govorila:
Turin-Valdocco, Oratorij sv. Frančiška Saleškega
Poleg vsote 1000 frankov, ki sem jo pred časom prejel od velezaslužnega gospoda
grofa Frančiška di Viancina, sem danes prejel 500 frankov od njegove pobožne in vele-
zaslužne soproge Alojzije roj. Sant' Albano. Daruje jih za nakup zvona v zvoniku cerkve,
posvečene Mariji Pomočnici, z napisi in grbi, ki jih bo predložila.
Presveta Devica Marija naj podari velezaslužnima darovalcema dolgo in srečno živ-
ljenje in na koncu milost, da bosta po smrti prejela od nebeške Dobrotnice, ki jo tako
zavestno častita, večno plačilo.
1. oktober 1867 duh. Janez Bosko
Naslednjega dne je pisal duhovniku Rafaelu Cianettiju v Lucci.
Predragi don Cianetti!
Turin, 2. oktobra 1867
Zaradi zahtevane starosti lahko dečka Chellinija sprejmemo samo v Mirabello na
osnovi pogojev, ki jih prilagam. Pozneje (po 12. letu) ga bo mogoče sprejeti v Turin pod

68.7 Page 677

▲back to top


BiS 8 — 78. poglavje
677
lažjimi pogoji. Kar se tiče rektorja pri S. Leonardu, se zdi, da ga Gospod zares hoče imeti
pri sebi v nebesih. Vendar skušajmo postaviti blaženo Devico Marijo na preizkušnjo. Od
danes do praznika brezmadežne Device Marije molite vsak dan očenaš, zdravamarijo in
slavaočetu v čast presvetemu Zakramentu in eno pozdravljena Kraljica z vzdihom Marija
Pomoč kristjanov, prosi za nas. Jaz ga bom vsak dan v svoji nevrednosti priporočil pri sveti
maši. Moji dečki bodo zanj posebej molili. Če bo ozdravel, naj daruje svoj dar za izgradnjo
cerkve. Imejmo zaupanje v Božjo pomoč in Marijino priprošnjo.
Brata Morelli bi se zares rada oba šolala. Če more varuh plačati 20 frankov na mesec
za vsakega, jima bom to dovolil. Odkar sta tukaj, sta se vedno zgledno obnašala.
Bog naj blagoslovi vas, dragi don Cianetti, in vaše napore. Molite za mojo ubogo dušo
in me imejte v Gospodu za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Dne 6. oktobra se je častitljivi odpravil v Becche, kjer so obhajali praznik
rožnovenske matere Božje Marije. Castelnuovčani so njemu in njegovim gojen-
cem pripravili topel sprejem, zlasti zaradi pomoči, ki jim jo je izkazoval don
Cagliero v času kolere.
Božji služabnik se je ljubeznivo pogovarjal z vsemi domačini, zlasti še z ot-
roki. Neki fant, ki se je tam prvič v življenju srečal z njim, ga je pozorno opazoval
in je zapisal svoj vtis: »Don Bosko je izpolnjeval načelo age quod agis (delaj, kar
delaš). Vedno je bil osredinjen na svoje glavno opravilo – otroke, čeprav je imel
istočasno v rokah tisoč stvari. Kjerkoli je naletel na kakega otroka, naj je bil
kakršnegakoli stanu, vedno se je ustavil, začel z njim govoriti, mu dal kak nasvet
in ravnal z njim, kakor da bi imel pred seboj nadvse pomembno osebnost. Po-
božal ga je, mu podaril svetinjico, dostikrat je koga povabil v oratorij. Njegovih
besed ni nihče več pozabil.«
Bolj kot vse drugo je tokrat pritegnila pozornost globoka hvaležnost in zah-
vala, ki ju je don Bosku izkazoval dekan don Anton Cinzano, ker mu je izprosil
ozdravitev od gluhosti po priprošnji Marije Pomočnice.
Med mnogimi neprijetnostmi starosti ga je motila zlasti gluhost, zaradi ka-
tere ni mogel več opravljati dolžnosti svojega stanu, kot je skrb za bolnike in
spovedovanje vernikov. Po osemnajstih mesecih slabšanja ni mogel več slišati
besede, ki so mu jo izrekli na uho, niti glasu velikega zvona. Težko si je predsta-
viti žalost, ki ga je trla zaradi takih neprijetnosti. Žalost, da ni mogel več izpol-
njevati svojih stanovskih dolžnosti, ga je gnala v globoko melanholijo, ki mu je
uničevala še tisto malo zdravja, ki mu je ostalo. Vsi poskusi zdravnikov, da bi mu
pomagali, so bili zaman.
Takrat je njegov kaplan don Askanij Savio menil, da bi bilo dobro o tem ob-
vestiti don Boska. Ta je sporočil bolniku, naj opravi devetdnevnico na čast Ma-
riji Pomočnici z obljubo daru za cerkev, če bo uslišan. Dekan je ponudbo sprejel.

68.8 Page 678

▲back to top


678
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Na praznik angelov varuhov 2. oktobra je bil ob odhodu iz župnišča v žu-
pnijsko cerkev, kjer je nameraval darovati sveto mašo, silno slabe volje in tako
zelo pobit, da je močno pokaral gospodinjo, ker je menil, da nalašč govori tiho,
da je ne bi slišal. Toda ona je kričala na vso moč, pa brez koristi. Ko je vstopil v
zakristijo, je dejal: »Danes se hočem pri sveti maši posebej priporočiti moji dob-
ri materi Mariji. Kakor so mnogi dobili milost, bom tudi jaz rešen tega neznos-
nega položaja. V tem primeru bom namenil dar za cerkev Marije Pomočnice.«
Odločno si obleče mašno obleko, stopi k oltarju in začne: In nomine Patris
itn. Ministrant Cezar Cagliero, pozneje salezijanski duhovnik in prokurator sa-
lezijanske družbe pri Svetem sedežu, ki je vedel, da je dekan gluh, mu je kriče
odgovarjal Introibo, čeprav je vedel, da je vse zaman, saj je mašnik gledal le
gibanje ustnic. Toda tega jutra se je don Cinzano jezno obrnil h Caglieru in dejal:
»Presneto, govori bolj tiho, saj me boš oglušil!« In je nadaljeval s psalmom.
Fant je potem odgovarjal bolj zmerno, pa vendar še precej glasno: »Spera
Deo, quoniam adhuc confitebor tibi.« Takrat se je mašnik zavedel prejete milos-
ti in je ves osupel dejal Caglieru:
»Slišim, slišim, govori bolj tiho.«
Nihče si ne more predstavljati ganjenosti, s katero je do konca maševal tisto
znamenito daritev. Pretakal je solze hvaležnosti, izrekal goreče zahvale nebeški
Dobrotnici. Ko se je vrnil v zakristijo, so bile njegove prve besede:
»Ozdravel sem! Marija Pomočnica se me je usmilila in me ozdravila.«
Ko je odšel iz cerkve, se je zdelo, da je znorel od veselja. Takoj je poklical
kaplana s tako močnim potegom za vrv zvonca, kot da ga hoče odtrgati. Ko je
don Savio prišel odpret, mu je navdušeno pripovedoval o ozdravitvi na pripro-
šnjo presvete matere Marije in dejal, da bo takoj odpotoval v Turin v Oratorij sv.
Frančiška Saleškega, da se zahvali svoji Dobrotnici, kar je tudi z veliko pobož-
nostjo storil ob prvi priložnosti.
Od takrat je kar naprej poveličeval veliko moč matere Božje Marije in kljub že
visoki starosti se je v svoji globoki ponižnosti hotel povzpeti na kupolo nove cerkve,
da bi na vrhu poljubil nogo kipa matere Marije. Od tam je obrnil pogled proti gričem,
kjer je stala Superga in za njo njegova draga župnija Castelnuovo, kjer je začel op-
ravljati svoje pastoralno poslanstvo, pomagal mlademu kmečkemu fantu iz Becchov,
ki je takrat hodil v gimnazijo v Chieriju, ter mu svetoval in ga podpiral. Ob teh spomi-
nih se mu je duša napolnila z globokim občudovanjem Božje previdnosti.
Ozdravitev je bila popolna in trajna. Mati Marija je že na zemlji poplačala
vse dobro, ki ga je storil don Bosku. Ta dogodek sta potrdila don Cezar Cagliero
in don Askanij Savio. Pa tudi sam don Anton Cinzano je rad pripovedoval od
tem dogodku vse do konca svojega življenja.

68.9 Page 679

▲back to top


79.
poglavje
Priprave na vdor v papeško državo – Končni cilj revolucije – Garibaldi
na čelu prostovoljcev; ustavijo ga in popeljejo v Caprero – Garibaldinci
prekoračijo mejo; boji – Razkrinkan načrti sektašev – Neuspela strašna
vstaja v Rimu – Mine – Opozorila prijatelja pred pretečimi nevarnostmi –
Miren Rim – Pozornost papeške policije – Garibaldi v Firencah – Francija se
zgane v pomoč papežu – Zadušena vstaja v Rimu
Praznik rožnovenske Matere Božje, ki je spominjal na sijajno zmago ne-
beške matere Marije nad sovražniki krščanstva, je bil zagotovilo, da se bo znova
postavila v obrambo Cerkve Jezusa Kristusa in njegovega namestnika na zemlji,
če se bodo verniki zatekli k njej v globoki veri. Napočil je čas trnja, kot ga je
napovedal don Bosko.
Na skrivaj so hitro pripravljali vdor na ozemlje papeške države. Sekta je
razpolagala z velikimi silami, saj je upravljala z državno vojsko in bila odločena
za vsako ceno uresničiti svoje cilje vse do zadnjega.
Načrt je bil preprost: vstaja v Rimu, ki bi ji od zunaj pomagal Garibaldi; po-
seg kraljeve vojske z namenom, da bi vzpostavila red; ljudsko glasovanje, ki bi
razglasilo priključitev Rima italijanski kraljevini.
V Federazione Italiana, ki jo je napisal Giuseppe Ferrari, beremo: »Revolucija
pred vrati Rima ni drugo kot boj proti Kristusu in Cezarju. Ne dvoumja ne negoto-
vosti ne na pol zmešanih katoliških naukov, na pol papeških. Naj , kdor hoče, v svo-
ji hiši časti malike, svoja hišna božanstva. Vera revolucije je tista, ki pobožanstvuje
človeka, njegov razum, njegove pravice, ki jih Cerkev ne priznava in napada.«
Po tem uvodu nakazuje Ferrari oborožen napad na Rim s pomočjo garibal-
dincev in po silnem rovarjenju italijanskih ministrov, ki so zasedali v Firencah.

68.10 Page 680

▲back to top


680
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
1. Boj proti papežu, ker je Evropa napovedala Rimu versko vojno; ne more-
mo napredovati niti za korak, če najprej ne porušimo križa.
2. Boj proti kralju. Duhovščina nima moči, ni nič, vendar pa premore vse in
je vse z naklonjenostjo knezov in vladarjev. Kdor dela za kralja, dela za vzpo-
stavitev Cerkve. Kristus, Cezar, papež, cesar so štirje nagrobni kamni, ki jih bo
postavila italijanska svoboda.
3. Brezvernost in agrarni zakon sta zadnja cilja napredka. Pod brezver-
nostjo razumem postopen napredek znanosti, ki bo nadomestila pravljice bo-
gočastja in strašna protislovja metafizike.
Garibaldi, ki je prišel iz Genove v Firence, je dobil navodila vlade in Revolu-
cionarnega odbora in se napotil v Sinalungo, kjer je prevzel poveljstvo prosto-
voljcev. S tem so prekršili dogovor in Napoleon je dal vedeti Rattazziju, da bo
s svojimi četami zavzel Rim, če bo Garibaldi zasedel papeške dežele. Rattazzi
je obljubil, da bo s silo preprečil to namero. Dne 23. septembra je dal z vso
obzirnostjo zapreti generala, ki so ga odvedli najprej v trdnjavo v Alessandrii
in potem v Genovo in 27. v Caprero. Mornarica, sestavljena iz devetih vojaških
ladij, je obdala otok, da bi mu tako onemogočili vrnitev na polotok, in na meji
Umbrije in Toskane je bilo trideset tisoč do zob oboroženih vojakov, ki so imeli
nalogo zadržati prostovoljce. V ta namen sta dve drugi vojni ladji stražili pred
pristaniščem v Civitavecchii. Menili so, da bodo s temi ukrepi zadovoljili Franci-
jo, medtem ko so po mestih vsega kraljestva prirejali vstaje, da bi dokazali, kako
je narod enodušno na strani tega dogajanja.
Dne 29. septembra so po ukazu Garibaldija prve čete njegovih privržen-
cev prekoračile mejo pri Viterbu in brez kakršnega koli odpora kraljevih čet in
celo pred njihovimi očmi korakale naprej. Te prve čete so štele po 50, 100, 200
bojevnikov, toda kmalu so jim sledile še druge po 800 in 1000 mož in več. Pove-
ljevali so jim poslanci iz parlamenta, starešine redne vojske, upokojeni oficirji
in dva Garibaldijeva sinova.
Ubogi obmejni kraji! Kamorkoli so prišli garibaldinci, so izpraznili občin-
ske in vladne blagajne, zahtevali davke, zahtevali oskrbo in prenočišče, ropali
samostane in cerkve in delali huda bogoskrunstva in vsa mogoča nasilja. Potem
ko so razbili papeške znake in kipe Pija IX., so razglašali začasno vlado pod dik-
taturo Garibaldija.
Papeški vojaki, ki jih je na tem ozemlju bilo kakih 4000, različnih rodov in
porazdeljenih v raznih krajih, so se družili v majhne skupine, prihiteli na kraj,
kjer so se pojavili sovražniki, ki so bili navadno po štirikrat številnejši od njih,

69 Pages 681-690

▲back to top


69.1 Page 681

▲back to top


BiS 8 — 79. poglavje
681
jih premagali, se vračali na svoja izhodiščna mesta in ponovno stopali v boj,
kjerkoli je bilo potrebno. Od 29. septembra do 26. oktobra skoraj ni minil dan
brez bojev v obmejnih krajih, ker si zavojevalci niso upali prodirati v notranjost.
Skoraj vedno potolčeni, so brezglavo bežali, metali proč orožje in se skrivali za
rednimi kraljevimi vojaškimi enotami.
V notranjosti papeške države je bilo vse popolnoma mirno in v provinci
Frosinone je bilo več kot 1000 prebivalcev pripravljenih, da se pridružijo pape-
škim enotam, da zavrnejo napadalce. Rim je imel komaj zadosti vojaške sile za
mirni čas in včasih jih je bilo še manj, ker so jih poslali na pomoč v druge kraje.
Kljub temu ni bilo nobene vstaje. 700 meščanov Rima je prosilo za orožje za
obrambo papeža in so ga takoj dobili. Vlada je podanikom popolnoma zaupala.
Sam sveti oče Pij IX. je vsak dan hodil po mestnih ulicah sredi svojega ljudstva,
ki ga je spoštljivo pozdravljalo in mu izkazovalo čast.
Pri vsem tem pa so časopisi v Firencah poročali, da je papeška država v
popolni vstaji, da uporniki kličejo na pomoč garibaldince, da dan za dnem dose-
gajo velike zmage, črnili francoske vojake z najbolj lažnivimi obrekovanji in po-
ročali, kako z zadnjimi močmi branijo barikade v Rimu proti vstalemu ljudstvu.
Dejstvo je, da so 1. september določili za dan vstaje Rima proti papežu, da
bi tako omogočili prihod Garibaldija. Vodja vstaje je bil Frančišek Cucchi, doma
iz Bergama, poslanec v parlamentu, ki so mu izročili velike vsote denarja, ki ga
je radodarno delil. Zvit in previden, je imel na voljo več kot deset visoko izur-
jenih prizadevnih ničvrednežev, deloma banditov, deloma podležev. Pod njiho-
vim vodstvom so delovali vodje vstaje, ki so razpolagali z izbranimi delomrzne-
ži in hudodelci, ki so ušli iz ječ.
Med Rimljani so dobili samo nekaj sto ljudi, ki so bili pripravljeni v svojih
hišah skrivati tuje prekucuhe, ki jih je bilo kakih sto in so razpolagali z veljav-
nimi potnimi listi. Ti so se nadvse previdno pritihotapili v mesto in so v velikih
količinah delili orožje, bodisi puške, nože ali bodala. Imeli so tudi veliko bomb,
skritih v podzemlju, in veliko peklenskih strojev za razbijanje vrat pri palačah.
Cucchi je zlasti goreče polagal mine. Z Alojzijem Castellanom iz Pavie je
stikal po kleteh in podzemlju in hladnokrvno nastavljal naboje s smodnikom in
mine. Poln satanskega sovraštva je iskal načine, kako bi z uničevanjem in krvjo
razdejal glavno mesto krščanstva. Odločen je bil, da bo pognal v zrak palače tu-
jih poslanikov, papeška ministrstva, vse vojašnice, tudi švicarske papeške garde
v Vatikanu pod stanovanjskimi sobami papeža Pija IX., in tudi ves trg, če bi tam
taborili vojaki.

69.2 Page 682

▲back to top


682
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Končno so podkupili pol ducata topničarjev, edine izdajalce v teku vse voj-
ne, ki naj bi v Castel S. Angelu nabili topove in pognali v zrak smodnišnico. Tu je
bilo nakopičenih 16.000 kg smodnika, ki naj bi ob eksploziji pokopal pod seboj
oddelek francoskih dragoncev in 300 garibaldincev, ki so bili tam zaprti kot
vojni ujetniki.
Istočasno naj bi izbruhnilo v mestu trideset požarov, ki bi razdejali zlasti
revnejše predele mesta z nenadomestljivimi zgodovinskimi spomeniki.
V oddaljenih revnih kočah je Cucchi delil plače zarotnikom in pretil s smrtjo
vsem, ki bi kaj izdali ali bili strahopetni pri izpolnjevanju ukazov. Tukaj so se
tudi nenehno zbirali vodje zarote in kovali svoje krvoločne naklepe. Sklenili
so, da bodo zavzeli ječe in izpustili hudodelce, da bodo napadli Palazzo della
Pilotta in ubili obrambnega ministra in njegove višje ter uradnike, zbrane v ka-
zini. Pobili naj bi vse člane vlade, naj bi jih dobili kjerkoli. Prav tako so določili
morilce v tistih predelih, kjer so živeli meščani, ki naj bi jih bilo treba ubiti. Bili
so odločeni izdati dovoljenje za splošno ropanje z vsem nasiljem in podlostmi,
naročili so, naj pobijejo vse duhovnike in kardinale, da naj napadejo Vatikan in
ujamejo papeža. Tako bi obnovili strahotne prizore iz 1793 v Parizu.
To pripoved smo posneli po sodnih procesih, ki so jih po neuspeli vstaji op-
ravili na sodiščih. Mi se bomo zadovoljili z izjavo generala La Marmore, ki je v
svojem Političnem pismu volivcem v Bielli, objavljenem v Gazzetti di Firence 29.
januarja 1868, trdil, da če bi vstaja uspela, bi napolnila z grozo ves svet. V zvezi s
tem je izjavil, da obžaluje in da je obžalovanja vredno vse, kar so storili v škodo
papeški državi, v neizmerno škodo vsej državi, se pravi narodni edinosti. Če bi
bila revolucija v Rimu, pa je dodal: »Morda bi se bilo bati krvavega boja, ki bi se
končal v strašni nesreči, in je interes vseh in večine v Italiji, da se je izognemo.«
Ta strah je bil razširjen tudi med nekaterimi člani liberalne stranke v vladi,
ki so poznali strašne nadrobnosti zasnovane vstaje. Čeprav so si želeli vstajo,
niso hoteli pokola. Med samimi sektaši jih je bilo nekaj zgroženih zaradi tega,
kar bi se moralo zgoditi. Na tihem so soglašali s skrajnimi strankami, vendar pa
so hoteli Rim izvzeti iz njihovega maščevanja.
Po slovesnostih stoletnice sv. Petra, ko so se pojavili prvi znaki revolucio-
narnega gibanja, se je don Boska polastila silna žalost zaradi njegove ljubezni
do svetega očeta in večnega mesta. Čutil je nujno potrebo, da bi storil kaj v ob-
rambo pred vedno večjo nevarnostjo.
V času, ko je v Trofarellu pridigal prve duhovne vaje, je med drugimi pismi
prejel tudi precejšen zavoj brez znamk. Bilo je treba plačati poštnino in kazen.

69.3 Page 683

▲back to top


BiS 8 — 79. poglavje
683
Najprej so hoteli pošiljko zavrniti, potem pa so si premislili in jo izročili don
Bosku. Don Bosko je zavoj sprejel in ga odprl. V njem je bil velik plakat iz debe-
lega papirja, na katerem je bil predstavljen celoten načrt postopanja upornikov
v Rimu. Ni bilo podpisa, vendar je bilo rečeno, da lahko uporabi podatke, kakor
se mu zdi najprimerneje, in da lahko stvar pokaže tudi papežu.
Kdo mu je zavoj poslal? Kdo mu je pisal? Ne vemo. Častitljivi je prebral tisti
plakat in bil ves iz sebe. Strašno se je zbal za usodo svojih prijateljev. Potem ko
je dal od zaupne osebe izdelati prepis, je izvirnik uničil in tisti izvod poslal ne-
kemu prijatelju, ki ga je prej obvestil, v Rim. Ta je naredil ponoven prepis, uničil
izvirnik, prepis pa dostavil kardinalu Antonelliju in papežu. Božji služabnik je
prejel še celo vrsto pisem brez podpisa, s čisto natančnimi podatki in novicami,
ki jih je potem zaupno poslal naprej.
Mons. Berardi je zaradi narave svoje službe zvedel za to dopisovanje in je
želel, da bi mu naravnost dostavljali vse podatke. Ustregli so njegovi želji in on
je vse podatke prenesel papeški vladi. To je bilo izredno pomembno posredo-
vanje, ki mu je prineslo kardinalsko čast. Obrambni minister in direktor policije
sta vsak dan pričakovala nove podatke od monsinjorja. On je 1. oktobra takole
pisal v Turin:
»V Rimu smo vsi mirni, čeprav smo v vojni, ker se boji z garibaldinci na-
daljujejo. Imamo natančna poročila o bojih, o mrtvih in ranjenih, pa tudi o ro-
panju, ki navadno spremlja tako dogajanje. Vendar smo mirni, kakor da se ne
bi nič dogajalo, kakor da bi bilo v Rimu vse v najlepšem redu. Razlog za tako
razpoloženje mi je, da povem po pravici, neznan. To je pač dejstvo. Tukaj se
lahko vse zgodi. Vendar živimo, kakor da bi bila izključena vsaka možnost ne-
prijetnosti za Rim. 'Justus ex fide vivit' (pravični živi iz vere); upajmo, da bodo
te besede najbolje izražale naš položaj.
Anonimna pisma v dveh izvodih so odlična in dragocena in želim, da mi jih
še nadalje dostavljate.«
Poleg tega anonimnega dopisovalca je bil še en član liberalne stranke, ki je
zasedal visok položaj v italijanski vladi in je po višjem naročilu opravljal isto
vlogo.
Don Mihael Rua je zapustil zapisano: »Jaz sam sem po don Boskovem naro-
čilu opozoril svetega očeta po njegovih uradnikih o zarotah, ki so jih pripravljali
zdaj tu, zdaj tam v samem mestu Rimu in zunaj mesta. Ne da bi bil natančno
seznanjen o izvirih, iz katerih je don Bosko črpal te novice, se mi zdi, da je bila
to visoka osebnost v vladi, ki je bila točno poučena o vseh skrivnostih revolu-
cionarjev. Ta je od časa do časa prihajal k don Bosku in mu poročal, kaj vse se

69.4 Page 684

▲back to top


684
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
pripravlja, da bi s tem preprečil strašne nesreče in razdejanja, ki so se priprav-
ljala v Rimu. In don Bosko je z največjo naglico in predanostjo bodisi sam bodisi
z mojo pomočjo ali po naročilu drugim opravljal svojo vlogo in nalogo.«
Ena najbolj nujnih zadev je bila preprečiti polaganje in eksplodiranje min,
od katerih so eno položili tudi pod Collegio Romano čisto sredi mesta. V Turinu
so o tem vedeli prek šifriranih sporočil, v Rimu pa niso hoteli verjeti. Tedaj so
poslali kardinalu Antonelliju anonimno pismo, v katerem je bilo vse natančno
opisano. Končno so se odločili za natančno preiskavo in ugotovili, da so sektaši
skopali podzemeljski predor pod mestno ulico do podzemlja Collegia Romana,
kjer naj bi se na dvorišču zgodila eksplozija.
Od 11. do 21. oktobra so policija, občinska uprava in vojaško poveljstvo
na osnovi zanesljivih podatkov presenetili in zaplenili v Rimu in bližnji okolici
velike vojaške zaloge: bombe, strelivo in živež. Skoraj vsak dan so jim padli v
roke barabe in pogosto tudi njihovi vodje s spiski in topografskimi kartami, kjer
so bile z rdečim zaznamovane mine, in tudi z znatnimi vsotami denarja. V Vii
Crescenzi je žandarmerija za las zgrešila, da bi v mrežo ujela vse glavne vodi-
telje, in tako so bili prisiljeni, da so iz dneva v dan spreminjali svoja skrivališča
in zbirališča.
Garibaldi je ob hlinjenem nadzoru italijanskih ladij 15. oktobra zapustil
Caprero in se pojavil v Firencah, kjer so ga slovesno sprejeli. Ob tej novici so
vsi razumeli, da se pripravlja nov pohod na ozemlje papeške države in da na-
sprotno zagotavljanje ni prepričljivo. Francija se je ob tej novici tako razburila,
da je Napoleon brez kakršnega koli obotavljanja ukazal vkrcanje dveh divizij
za obrambo Rima. Rattazzi, ki je odstopil s položaja ministrskega predsednika,
je hotel prehiteti Francoze z dejstvom. Ukazal je poslancu Cucchiju, da naj za
vsako ceno takoj uprizori vstajo, Garibaldiju pa obljubil, da če mu bo uspelo
izstreliti na Rim sedemdeset strelov, bo italijanska vojska prekoračila mejo in
mu prišla na pomoč.
Cucchi je, kolikor je mogel, pospešil zadnje priprave in med drugim ukazal
položiti mine v vojašnice Serristori in Cimarra, naročiti upornikom v Castel S.
Angelu, da naj razstrelijo trdnjavo, zaprejo ventile na plinskih ceveh in tako
pustijo mesto brez luči. Da bi povečali zmedo, je garibaldince oblekel v unifor-
me francoskih vojakov.
Da bi onemogočil morebiten umik in podaljšal boje, je dal naročilo za zapo-
ro ozke in krive poti posameznih ulic in za postavitev potrebnih barikad.
Dne 19. oktobra je obrambni minister sporočil, da je vse pripravljeno za
vstajo. Dne 21. oktobra so odkrili veliko zalogo orožja, skritega v Villi Matteini,

69.5 Page 685

▲back to top


BiS 8 — 79. poglavje
685
in jo zasegli nekaj ur prej, preden bi ga razdelili med prebivalstvo. Dne 22. ok-
tobra zjutraj je bil napovedan začetek vstaje, ki naj bi izbruhnila proti večeru.
General Kanzler je odredil vse potrebno za obrambo. Imel je na voljo samo
tri tisoč mož, vendar je zaupal v zvestobo rimskega prebivalstva in v hitre pose-
ge, ki bi preprečili postavljanje barikad. Po vsem Rimu je razporedil oddelke vo-
jakov, tako da so strateško najpomembnejši kraji dobili najmočnejšo posadko.
Ta dan so bili vsi oddelki v stanju najvišje bojne pripravljenosti. Tudi Cucchi je
vse razporedil za vstajo, toda na srečo min pod Cimarro niso mogli pravočasno
namestiti in en delavec plinarne, ki so ga aretirali, je razkril ukaz za zaprtje
cevovodov za plin.
Ob sedmi uri zvečer so zarotniki postavili pod vojašnico Seristori dva soda
smodnika. S strašnim treskom je zletel v zrak del vojašnice in zasul pod seboj
sedemindvajset francoskih vojakov. To je bilo znamenje za začetek vstaje. Takoj
so se pojavile stotine zarotnikov, toda kjerkoli so se pojavili, so jih zaustavile ve-
like skupine branilcev. Prišlo je do spopadov v skoraj vseh delih mesta in bilo je
veliko mrtvih na obeh straneh. Skupina plačancev je napadla vojašnico na Cam-
pidogliu in druga se je polastila vrat S. Paolo. Toda dva oddelka redne papeške
vojske sta jih razkropila. Cucchi je vročično pričakoval eksplozijo v Castel Sant'
Angelu. Toda zaman; izdajalce so pravočasno ujeli in jih predali rokam pravice.
V manj kot eni uri je bilo vstaje konec. Pozaprli so več kot sto upornikov. Celo
mesto pa je ogorčeno in prestrašeno pozdravljalo papeško vojsko. Tako je Rim
ostal nedotaknjen.
»In Pij IX.,« tako priča don Rua, »je poln občudovanja don Boska pripisal
njemu rešitev v tistih dneh.«

69.6 Page 686

▲back to top


80.
poglavje
Don Boska obvestijo o uslišanih prošnjah na priprošnjo Dominika Savia –
Sprejme nove gojence po priporočilu nekega gojenca – Značilnost njegove
ponižnosti – Teolog Borel pridiga o don Boskovih krepostih – Novi učitelji z
državnimi diplomami – Don Boskova priporočila predstojnikom in učiteljem:
medsebojna ljubezen, moliti za gojence – Don Boskova pisma raznim osebam
z novicami, opozorili, nasveti in priporočili – Don Bosko piše pismo rektorju
semenišča za dva škofijska klerika, da bi ju lahko zadržal v oratoriju; zagotovi
mu, da je izpolnil zahteve monsinjorjeve okrožnice – Da dovoljenje nekomu, da
kupi vinograd, ki mu je bil dan z volilom in so si ga prilastili sorodniki.
Obrnimo pogled od teh tako žalostnih in usodnih dogodkov k milemu in
krotkemu liku našega don Boska. Njegovo srce je polno svete tolažbe. V teh
dneh je prejel sporočilo o dveh izrednih ozdravljenih na priprošnjo Dominika
Savia. Dominik Savio je don Boskov priljubljen svetnik, ki ščiti oratorij in ki ga
on nenehno daje za zgled svojim gojencem.
Med temi je nekaj zares izredno dobrih, ki jih je sprejel v zavod zastonj, ker
so jih priporočili njihovi krajani – gojenci, ko so bili na počitnicah. Čudovito za-
upanje v dobrega očeta, ki se je razlivalo tudi na druge tovariše. Prevzela jih je
njegova ljubeznivost in pripravljenost na vsako žrtev, ki bi jim bila v prid, zlasti
pa še njegova ponižnost, ki je don Boska delala enega izmed njih, preprostega,
dostojanstvenega, lahkotnega v izražanju, kajti njegov cilj je bil vedno čim večja
korist fantov.
Dva odlična duhovnika, nekdanja gojenca, sta takole opisala njegovo po-
nižnost:
Don Askanij Savio, profesor moralke, priča: Če je don Bosko kdaj govoril
o svojem začetnem šolanju, je bilo to zato, da je svoje dečke spodbujal, da niso

69.7 Page 687

▲back to top


BiS 8 — 80. poglavje
687
izgubljali časa in da jih je navduševal za dobro. Ko je govoril o tem, je zaslugo za
svoje uspehe vedno pripisoval Božji previdnosti in nikdar samemu sebi. Spo-
minjam se, da mi je nekoč dejal: »Če me Gospod ne bi napotil na to pot (orato-
rijev), se bojim, da bi se odpravil na napačno pot in bi postal liberalec.« To je bil
malo spremenjen stavek sv. Filipa Nerija: Če mi Gospod ne bi držal svoje roke
na glavi, bi postal turek.«
Kanonik Ballesio, župnik v Moncalieriju, je dodal:
»Globoka ponižnost, ki je prevevala njegovega duha, se je kazala v njegovih
besedah, v njegovih dejanjih in v vsej njegovi osebi tako zelo, da mu je dajala
videz dobrodušnosti, in tisti, ki ga še ni poznal, je ostajal začuden zaradi skro-
mne in preproste pojave don Boska, človeka, ki je s svojo slavo napolnil ves svet.
Odkrito je priznaval, da je vse, kar je dobrega v njem, prejel od Boga, tako
na duši kot na telesu. Zato se je čutil dolžnega, da svoje sposobnosti uporabi v
večjo Božjo slavo in korist bližnjega. V vseh svojih dejanjih, zlasti še v najpo-
membnejših, je, potem ko se je posvetoval z Gospodom o njegovi volji, prosil in
se priporočal nam, da bi tudi mi molili. Če mu ni uspelo v njegovih zamislih, se
je poniževal v svojem srcu in se vdajal v Božjo voljo in dopustitve. Če je uspeval,
se je zahvaljeval Bogu in blaženi Devici, svetnikom, katerim se je priporočal, in
spodbujal tudi nas, da bi tako storili.
Iz te čistosti dobrega namena in njegove pristne ponižnosti je prihajal tisti
nespremenljivi mir, pogum, neomajna vztrajnost. Božji služabnik je imel na-
vado, ki se je na prvi pogled malo ujemala s krščansko ponižnostjo, da je pri-
povedoval stvari v tretji osebi: don Bosko je storil, don Bosko je dejal; se pravi
stvari, ki jih je storil ali skušal storiti za oratorij in za svoje hiše. Toda tisti, ki ga
je poznal, se oziral na njegovo mišljenje, njegov zunanji videz, njegove izraze,
je kmalu ugotovil, da je bil njegov način govorjenja očetovski, pripovedovanje
prijatelja, ki pripoveduje spodbudne stvari, pa tudi težave v pouk in spodbudo
svojih dragih, ki so bili tako tesno povezani z njegovimi veselimi pa tudi ža-
lostnimi dogodivščinami. Pa tudi zato, da je zadostil njihovi sinovski ljubezni in
upravičeni radovednosti in da jih je nagradil za njihove molitve in zanimanje, ki
so ga kazali za dela njihovega očeta.«
Da je to krepost izpolnjeval v junaški meri, nam pričajo tisti, ki so dolgo
živeli z njim. Navajamo don Ruo: »Z veliko ponižnostjo je sprejemal pobude
svojih gojencev, pa tudi njihove pripombe. Spominjam se, da sem mu nekoč mi-
nistriral pri sveti maši; opazil sem majhno netočnost in mu to tudi povedal.
Zahvalil se mi je in od tedaj naprej nosil vedno s seboj rubrike svete maše in jih
je od časa do časa prebiral.«

69.8 Page 688

▲back to top


688
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Želel je in z veseljem sprejemal opozorila in pripombe celo od svojih naj-
nižjih podrejenih,« pravi don Berto. »Večkrat mi je dejal: 'Želim, da si pozoren,
če vidiš v meni kaj napačnega, in mi to tudi poveš.' To sem potem tudi večkrat
storil glede stvari, ki so bile lahke in daleč od najmanjšega greha. On pa jih je
ne samo dobrohotno upošteval, temveč se je celo kazal hvaležnega za izkazano
dobroto.«
Včasih je ob naštevanju njegovih kreposti in zaslug prekinil govornika in
dejal:
»Ne delajmo krivice Bogu in materi Božji Mariji. Če je tista zadeva tako dob-
ro uspela in če naše ustanove tako cvetijo, je to edino zasluga Boga in naše dob-
re matere Marije. Dejanje nehvaležnosti je, če pripisujemo dober uspeh kakega
dela sebi. S tem postanemo nevredni Božje pomoči.«
Drugič je imel navado reči:
»Če bi Gospod našel kako drugo bolj pripravno orodje za izvedbo svojih
del, če bi bil tisti pripravljen, da bi se popolnoma podredil Božji previdnosti, bi
izbral tistega namesto mene in bi bil gotovo bolj posrečen in bi storil še veliko
večja dela, kot so ta. Jaz bi s svojimi sposobnostmi, če mi Gospod ne bi pomagal,
bil ubog kaplan kje v kaki gorski župniji.«
Tudi v zadnjih letih smo ga slišali ponavljati:
»Koliko čudovitih stvari je Gospod storil med nami. Toda koliko še večjih
stvari bi mogel storiti, če bi don Bosko imel več vere.« Pri teh besedah so se mu
oči napolnile s solzami.
Čeprav je bilo njegovo ime tako slavno, se je vendar imel za nevrednega
hlapca in je od časa do časa vzkliknil:
»Toda kdo je don Bosko, da ga tako častijo?«
Prepričan, da je samo ubog grešnik, je vzdihoval:
»Ne bi rad, da bi kdo verjel to, kar nisem, in ne bi po moji smrti molil zame
in me pustil trpeti v vicah.«
Don Rua priča: »Če je kdo njemu pripisoval čudovite uspehe njegovih mo-
litev in blagoslovov, mu je zagotavljal, da samo presveta Devica ali svetnik, ka-
teremu so se priporočili, zaslužita, da se jima pripisujejo zadobljeni uspehi. Jaz
sem ga slišal na lastna ušesa, kako se je pogosto priporočal Gospodu, da ga ne
bi spravil v tak položaj, da bi njega šteli za vzrok tistih milosti. Rad je pripove-
doval, kako se je v določenih primerih pripetilo prav nasprotno od tega, kar so
želeli in za kar so prosili.
Vso pohvalo je dajal drugim in sam je hvalil druge, kolikor je le mogel. Ko so
primerjali med seboj razne osebe, se je imel za začetnika v duhovnem življenju.
Prav tako se je kazala njegova ponižnost v tem, da je vedno navdušeno hvalil

69.9 Page 689

▲back to top


BiS 8 — 80. poglavje
689
razne redovne družbe. Ko je govoril z nami, je poviševal zasluge in odliko Jezu-
sove družbe, usluge, ki jih mladim ljudem izkazujejo šolski bratje, preprostost
in gorečnost očetov kapucinov in tako naprej. Ob vsaki priložnosti je poveliče-
val, kakor je najbolje vedel in znal, zasluge apostolata vsakega reda in pri tem
navajal svetnike, ki so jih dali Cerkvi.«
Don Bonetti je pisal: »Ko so velikokrat don Boska zaradi kake izjave, spi-
sa ali dejanja kritizirali ali dajali svoje pripombe, ki so jih narekovale napačne
informacije ali kake skrite zavisti, je, če ni šlo za čistost nauka ali škodo koga
drugega, ljubeznivo in mirno sprejel nezasluženo grajo.
Če pa sta resnica in krščanska ljubezen zahtevali, da je odgovoril ali se spus-
til v razpravo, je to storil z milimi besedami, ki so navadno popolnoma utišale in
pomirile nasprotnika in prinesle luč v temo. Dostikrat je, prostaško in krivično
napaden z besedami ali v spisih od ljudi, ki so se čutili užaljene ali so jih plačali,
da bi pisali proti njemu, sramotenje sprejemal z občutkom globoke ponižnosti.
V takih primerih je popolnoma milo in ljubeznivo odgovoril ali molčal ter pustil
stvar v Božjih rokah.
Če so ga potem obrekovali zaradi kakega dela v večjo Božjo slavo in za zve-
ličanje duš, ga ni opustil, temveč je vztrajal kljub povečanemu nasprotovanju in
zasramovanju, kajti za lastno slavo se je malo menil.«
Ostal je vedno enak. Don Turchi je vedel povedati: »Vedno je bil ponižen in
preprost, kakor sem ga spoznal leta 1851.«
In don Piano je ponavljal: »Lahko zagotovim, da je vedno izpolnjeval vse
kreposti in nikdar ni storil ničesar, kar bi moglo tudi najmanj zatemniti predsta-
vo, ki sem si jo naredil o njem. Nekega dne sem bil v samostanu kapucinov pri
slovesnosti, pri kateri je bil tudi mons. Rosaz, škof iz Suse. Pogovor je nanesel
na don Boska in njegove ustanove. Monsinjor je povedal naslednje: Treba je
reči, da ima don Bosko krepost ponižnosti v izredni meri, če ga hoče Bog kot
orodje, da opravlja po njem tako velika dela.«
In don Frančišek Dalmazzo: »Mons. Galetti, škof v Albi, ki je nekega dne pri-
digal v Cottolengu in potem še duhovne vaje za duhovnike, je rekel s prižnice:
Pojdite v don Boskovo sobo in boste zadihali ozračje svetosti.«
Potem ko smo dodali to novo potezo moralni don Boskovi podobi, nadalju-
jemo naše pripovedovanje.
Bilo je na začetku šolskega leta 1867/68. Avgusta so trije kleriki v Pinero-
lu naredili izpit za poučevanje v osnovni šoli, septembra so trije drugi dosegli
diplomo za poučevanje v treh nižjih razredih gimnazije na Kraljevi univerzi v
Turinu in sedaj v oktobru so bili štirje usposobljeni za pouk v višjih razredih
osnovne šole na učiteljišču v Ivrei. Ko jim je sedaj don Bosko razdeljeval naloge

69.10 Page 690

▲back to top


690
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
za prihodnje šolsko leto, jim je dajal zelo koristne nasvete in zlasti poudarjal
medsebojno ljubezen, ki naj bi je nikoli ne opustili. Hotel je, da bi med seboj
mirno razpravljali, nikakor pa ni hotel prerekanja zaradi leposlovnih, filozof-
skih ali teoloških vprašanj, ker se v zaletu zagovarjanja lastnega mnenja žali
bratska ljubezen.
Predstojnikom, učiteljem in spovednikom je toplo priporočal, da bi vsak
dan molili za svoje gojence, spovedance in učence, in jim s tem pokazal pomen
Božje pomoči pri uspehu poslanstva. In če so se v kakem zavodu ali kakem ra-
zredu dogajali neredi zaradi upornosti gojencev ali pomanjkanja discipline, je
tiste, ki so se pritoževali, vprašal:
»Ali moliš za svoje gojence?«
Ob začetku šolskega leta so bili zavodi v oratoriju, Mirabellu in Lanzu polni
gojencev; prav tako tudi šola učitelja Migliettija v hiši Vrtnarica, za katero je on
plačeval najemnino.
Iz zadnjih dni meseca oktobra hranimo nekaj njegovih pisem. Grofici Cal-
lori je v zahvalo pisal o izletu fantov iz Mirabella v njeno letoviško hišo v Vig-
naleju in o zavodu Valsalice, ki ga je 19. oktobra 1963 na enem izmed turinskih
gričev ustanovilo Društvo turinskih duhovnikov za vzgojo sinov iz premožnej-
ših družin, da bi jih pripravljali za krščansko, znanstveno, politično, vojaško in
trgovsko življenje.
Velezaslužna gospa grofica!
Matere naj ukazujejo in ne prosijo svojih otrok. Vi bi morali reči: Don Bosko, pojdite,
pridite, ostanite, in don Bosko bi, četudi malo nejevoljen, ubogal. Naj bo to vodilo za pri-
hodnjič. Opravil sem v svoji majhnosti molitev, kakor ste želeli, in zdi se dobra odločitev,
da smo Emanuela poslali v Bressannone (Brixen). Valsalice je zelo dober zavod, je na
dobrem glasu in jaz mu popolnoma zaupam. Zato lahko otrok vstopi tja.
Dečki iz Mirabella so bili nadvse začudeni zaradi načina, kako so v vaši družini lepo
ravnali z njimi. Veliko dolgih in lepih pisem so pisali meni in staršem itn. Vse v večjo Božjo
slavo. Priporočil sem vsem, da bi enkrat prejeli za vas sveto obhajilo.
Deo gratias za vse, kar mi piše dekan iz Luja. Don Spagnolini je bil nadvse zadovoljen
zaradi bivanja v Vignaleju. Zaprosil je za vstop k jezuitom, toda škof ga hoče poslati na
neko župnijo.
Prejeli smo 500 frankov, ki ste jih poslali za knjigo. Bodite brez skrbi, izšla bo, še pre-
den se bo združila Italija (to bo kmalu). Potrpežljivost je pomembna krepost in matere
jo morajo imeti pri vzgoji otrok, zlasti nekaterih. Dela s knjigo nismo prekinili, toda bo
veliko večja, kot smo predvidevali.
Bilo bi zares prav, če bi mi gospod Cezar izročil prevod, ki ga je končal med počitni-
cami, kajti sedaj bi bila priložnost, da bi knjigo natisnili. Zavzemite se pri njem v mojem
imenu, da bo opravil dobro delo.

70 Pages 691-700

▲back to top


70.1 Page 691

▲back to top


BiS 8 — 80. poglavje
691
Mlademu Ruschinu bom pisal o odgovoru v vašem pismu.
Bog naj vas vse blagoslovi in presveta Devica naj ščiti Cerkev in njenega poglavarja.
Amen. Poln hvaležnosti se izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 19. oktobra 1867
duh. Janez Bosko
Drugo pismo je naslovil na mons. Formico, škofa v Cuneu. V njem obravna-
va veliko drugih stvari, med njimi tudi sprejem fantov v zavode in vse, kar je s
tem povezano.
Velespoštovana ekscelenca!
Malo težko bo, da bi se 17-letni fant Morroni navadil na disciplino tega zavoda. Ven-
dar poskusimo. Naj prinese obleko in perilo, kakor je napisano v pogojih za sprejem. Naj
pride po prazniku vseh svetih.
Tudi sina vdove Roze Serra sprejmemo, če se lahko prilagodi pogojem, ki jih prila-
gam. Zavod je namreč že poln, zato moramo njega ali katerega drugega poslati v nave-
deni kraj.
Izrabljam priložnost, da vam zaželim veliko nebeškega blagoslova, in medtem ko
priporočam to hišo in naše uboge dečke dobroti vaših molitev, imam čast, da se izrečem
za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 19. oktobra 1867
duh. Janez Bosko
Toda najljubeznivejše izraze naklonjenosti je hranil za nekdanje gojence.
Janezu Turcu v Montafio je takole pisal:
Predragi Turco!
Tvoje pismo me je zelo razveselilo, zlasti še zato, ker mi pišeš o nekdanjem zaupanju,
ki je za don Boska najdragocenejša stvar na svetu. Ko gledam tvoje pismo z enega samega
vidika, se zahvaljujem Gospodu, da sem ti pomagal v tvojih najtežjih letih ohraniti trdna
načela naše svete vere. Lahko rečemo, da so viharna leta prešla. Kolikor starejši boš, toli-
ko bolj bodo zbledele utvare sveta in toliko bolj se bodo potrdile misli, ki si mi jih izrazil:
da je namreč samo vera zanesljiva in lahko človeka osreči na tem in na onem svetu.
Potem ko sem malo pofilozofiral, ti svetujem, da se poglobiš v svoj poklic geometra,
da bi živel po svoji veri in se pogosto spovedoval, kar je pravi balzam življenja. Obenem pa
izrabi vsako priložnost in vsa sredstva, da bi tolažil svojega očeta v njegovih starih letih
itn., itn., ki so v vsakem pogledu rodovitna.
Vedno sem te vsak dan priporočal Gospodu pri sveti maši, kar bom rade volje delal
tudi v prihodnje, ker me za to prosiš. Ti pa boš molil zame, kajne?
Imam nekaj zanimivih knjig v francoščini. Bi mi hotel prevesti katero? Natisnili bi jo
v zbirki Katoliškega branja.
Vedno mi bo v veliko veselje, kadar koli mi boš pisal. Bog naj blagoslovi tebe in tvoje-
ga očeta in vaju oba ohrani 'ad multos annos' (mnoga leta) v sreči in zadovoljstvu.
Don Francesia, don Lazzero, Chiapale in mnogi drugi tvoji prijatelji te pozdravljajo
kakor tudi tebi vedno v Gospodu najvdanejši prijatelj
Turin, 23. oktobra 1867
duh. Janez Bosko

70.2 Page 692

▲back to top


692
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Enako ljubeznivo zanimanje je pokazal nekemu drugemu nekdanjemu go-
jencu, duhovniku in doktorju književnosti, ki je med počitnicami obiskal Bene-
čansko in o katerem so častitljivega napačno informirali.
Predragi!
Nisem mogel pravočasno odgovoriti na tvoje pismo. Veselim se, ko sem zvedel, da nisi
še kakor tvoj tovariš v civilu. Tako mi je pisal tudi don Apollonio.
Prejel sem tvoj dar oratoriju, za kar se ti iz srca zahvaljujem. Pogumno naprej! Praebe
te ipsum exemplum bonorum operum (Izkaži se kot zgled dobrih del). Premišljevanje in
obisk Najsvetejšega bosta zate dve odrešilni pomoči, ki ju moraš uporabiti v svojo korist.
Bog naj te blagoslovi, moli zame, ki sem tvoj najvdanejši v J. K.
Turin, 29. oktobra 1867
duh. Janez Bosko.
Pisal je tudi v obrambo dveh klerikov, ki sta se v semenišču bolj slabo po-
čutila, in rektorju kanoniku Vogliottiju je sporočil, da je izpolnil nadškofovo na-
ročilo.
Veleugledni in velečastiti gospod rektor!
Da bi ustregel željam njegove velespoštovane ekscelence, sem večkrat bil pri njegovi
ekscelenci, da bi govoril o kleriku Cavalleru. Ker pa nisem mogel z njim o tem govoriti,
sem mu napisal pismo, na katero pa nisem dobil odgovora. V smislu njegove okrožnice
sem menil, da želi take zadeve sam vzeti v roke. Kar se tiče Cavallera, naj vam povem, da
namerava ta po nasvetu svojega duhovnega voditelja na začetku počitnic odložiti duhov-
niško obleko.
Svetoval sem mu, naj počaka, in sem ga v ta namen vzel k sebi. Za zdaj še ni popolno-
ma odločen niti za niti proti. Če nimate nič proti, bi ga to leto zadržal pri sebi na preizkuš-
nji. Če boste odločili drugače, se bom ravnal po vaši želji. Toda bojim se, da se bo odločil
za izstop iz duhovniške službe. Klerik je zelo živahen, vendar moralno zelo dober. Njegova
težava je v nasvetu, ki mu ga je dal omenjeni duhovni voditelj.
Kanonik Ortalda je poslal sem klerika Ortalda in rekel, da bo kmalu sam prišel na po-
govor. Niso mi dali nobenega drugega razloga kot: ne more več nazaj v semenišče, ker ne
more biti sprejet. Če bi mi mogli povedati besedico v pojasnilo, bi vam bil nadvse hvaležen.
Tako bi se mogel ustrezno ravnati. Vam v vednost povem, da sem okrožnico monsinjorja
škofa dobesedno izpolnil, tako da iz turinske nadškofije ni več klerikov niti tukaj niti v
Lanzu niti v Mirabellu, razen tistih, ki želijo vstopiti v Družbo sv. Frančiška Saleškega, za
katere je imenovana ekscelenca naredila izjemo v dopisu na moj naslov.
Vedno mi boste naredili veliko uslugo, če mi boste povedali, kaj vi štejete za večjo
Božjo slavo. Želim vam iz nebes vse Božje blagoslove in se priporočam v vaše svete molit-
ve. Poln spoštovanja se izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 9. novembra 1867
duh. Janez Bosko
Druga pisma je moral pisati v zadevi neke pravde, ki mu je že dalj časa dela-
la veliko skrbi in je bila zelo neprijetna. Vztrajal je pri svoji zahtevi, ker jo je štel
za sveto poslednjo voljo umirajočega in ker se ni mogel odpovedati podpori,

70.3 Page 693

▲back to top


BiS 8 — 80. poglavje
693
ki ni bila namenjena njemu, temveč njegovim revnim dečkom. Boril se je, ker
je bil primoran v to, in je popustil šele, ko je bilo upanje na zmago enako ničli.
Kolikokrat se je moral podrediti podobnim križem in nevšečnostim, velikim iz-
datkom in trpeti nasilje krivičnih objestnežev. Preidimo k dejstvom.
Teolog Vincencij Fissore, župnik v Scalengah, ki je umrl leta 1866, je don
Bosku v korist v svoji oporoki zapisal takole:
Člen 9: Zapuščam duhovniku Janezu Bosku, sinu Frančiška, svoj vinograd z
drugimi nepremičninami in mojimi premičninami v San Mauru Torinese z ob-
veznostjo, da izroči vsako leto 'pro tempore' petdeset frankov župniku v Scalen-
gah za uboge bolnike v župniji.
Člen je popolnoma jasen, toda dediči so se pritožili in začela se je pravda, ki
je dolgo trajala. Dne 12. septembra so don Bosku predlagali naslednje:
Dediči so pripravljeni, da danes odstopijo svojo pravico do imenovanega
vinograda s pogojem, da v dveh mesecih plačate vsoto štiri tisoč lir in istočasno
izpolnite obveznosti, ki jih je naložil teolog Fissore.
Don Bosko je odgovoril, da tega predloga ne more sprejeti zaradi zadnje
zahteve, in dodal, da naj se o tem izreče sodišče ali pa naj dediči vinograd pro-
dajo in izplačajo, kar jim drago.
Zadevo so prenesli na sodišče. To je na zasedanju 4. aprila 1867 in 22. maja
istega leta zaradi številnih pripomb na imenovani člen don Bosku postavilo to-
liko hinavskih vprašanj s strani dedičev, da don Bosko ni bil več don Bosko. Od
leta 1850 je bil to način, kako so prelisičili voljo pokojnika. Don Bosko je pravdo
izgubil.
Toda zanimiv je način, kako je don Bosko odgovarjal dedičem v teku raz-
prave.
Ob dejstvu, da nasprotniki niso odgovorili na nobeno njegovo pojasnilo drugače kot
samo z izmikanjem na osnovi prejšnjega zasedanja, je don Bosko v skladu s poštenostjo
teologa Vincenca Fissoreja prišel do naslednjega sklepa:
1. Nikdar nisem terjal in ne bom terjal ničesar od nikogar, ker popolnoma zaupam
sodnemu postopku.
2. Prosi pa, da se končajo nenehne motnje s strani dedičev, ker on sam od njih ni nik-
dar ničesar zahteval, ker je v vsem verjel v poštenost njihove vesti.
3. Da ga oprostijo izdatkov za proces, ki mu jih neupravičeno nalagajo. Prav tako ne
more razumeti, kako ga dediči, potem ko so mu obljubljali vse mogoče in se vsega polas-
tili, ne da bi se jim glede tega upiral, sedaj še naprej nadlegujejo, ga ne pustijo pri miru in
zahtevajo, da odgovarja na vprašanja, na katera zaradi svoje službe ne more odgovoriti.
V tistih dneh je neka dobra krščanska družina, ki bi želela kupiti vinograd
don Fissoreja, priznala don Boskovo lastninsko pravico in mu to tudi sporočila.
Don Bosko je takole odgovoril:

70.4 Page 694

▲back to top


694
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Predragi D. Refjo!
Vilo v S. Mauru je pokojni teolog prepustil meni s pogojem izplačila župniku v Sca-
lengah. Toda dediči so zaradi pomanjkanja ene izmed formalnosti ovrgli veljavo oporoke.
Pravda je v teku. Jaz nisem nikdar nič zahteval, ker osebno tako ne bom imel nič od
tega. Toda oni me tožijo brez osnove. S svoje strani prepuščam tvojemu očetu, da stori
po svoji vesti, vendar je treba upoštevati tudi zakonitost. To ti pravim zato, ker se zdi, da
dediči gledajo bolj na zakonitost kot na vest.
V preteklosti sem in sedaj, ko mi to sporočaš, bom še posebno priporočal vso tvojo
družino Gospodu. Prav tako bom priporočil sv. Jožefu, da bo poskrbel za rokodelčke in za
to našo hišo, ki je prav tako v veliki denarni stiski. Bog je dobri oče in zato zaupamo vanj.
Presveta Devica Marija naj vas blagoslovi in vas vse ohrani za svoja sveta nebesa.
Amen. Moli zame, ki ostajam tvoj najvdanejši v J. K.
Turin, 16. 11. 1867
duh. Janez Bosko

70.5 Page 695

▲back to top


81.
poglavje
Novice iz Rima – Don Boskovo zagotovilo, da se Rimljanom ni treba bati
napada sovražnika – Garibaldi se postavi na čelo številnih prostovoljcev in
osvoji Monte Rotondo – Zarotniki skušajo v Rimu uprizoriti upor, vendar
jih odkrijejo in onemogočijo – Prihod francoskih čet – Bitka pri Mentani –
Garibaldija premagajo in ponovno zaprejo na Capreri – Preroško videnje,
napovedano v Vaticinatoru – Ranjene garibaldince sprejmejo v rimske
bolnišnice – Krščanska ljubezen rimskih patricijev, ki strežejo ranjencem –
Osrečujoče novice
Kaj bo z Rimom? Don Bosko je dal pisati spodbudna in pomirjeval­na pisma
svojim prijateljem in dobrotnikom. Vsi so bili v skrbeh in nis­ o skoraj nič upali,
da bi mogli preprečiti, da ne bi papežu vzeli Rim. Zato je na don Boska in vite-
za Oreglia prihajalo veliko pisem, od katerih pa niso vsa prišla na naslov. Eno
izmed njih pravi:
Gospod vitez!
Rim, 25. oktobra 1867
Čas je res težek, nadvse težek. Zato se moramo tol­iko bolj združiti v molitvi in z njo
braniti Cerkev, vero, papeštvo, medtem ko jih drugi branijo z orožjem. Naj se združijo vsa
sredstva, boj in obramba: in pugnando vices (v boju je zmaga). Vaše pismo, vaši razlogi in
vaše spodbude so dobro sprejeti kot pravo sredstvo za preprečevanje še hujšega zla, ki bi
moglo priti nad nas. Mi vsi smo mirni in dobrega zdravja in pričakujemo, kaj se bo zgodi-
lo. Gotovo ne bodo mogli preprečiti zmagoslavja Cerkve. Iz dostojanstvenega, predanega in
spoštljivega zadržanja Rima si lahko ustvarite sliko o položaju pri Unità Cattolica, ki je dobro
informirana po svojih dopisnikih. Sveti oče je miren, veder, kar vse napolnjuje s spodbudo, vse
navdušuje, utrjuje in bo vedno z nami, zato ostajamo pod njegovo trdno skalo v Vatikanu. Ali
ni res? Če boste še naprej zvest razlagalec don Boskovih misli, nam bo to veliko zagotovilo.
Če bi hoteli zbrati vse dnevne novice, bi se nabralo snovi za debel zvezek, toliko na-
sprotujočih si mnenj se pojavlja zaradi splošnega vznemirjenja, ki rodi toliko domišljijskih
prividov, ki pa spet izražajo to­liko pričakovanj, želj in upov.
Scipione Konetabel Della Staffa

70.6 Page 696

▲back to top


696
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Častitljivi je na začetku meseca izrekel splošne pozornosti vredno mnenje
o Rimu. Nekega večera so govorili o morebitnih težkih dneh za Rim. Don Bosko
je smehljaje se in prepričljivo prekinil razpravo in dejal:
»Prav, če bi mi obveznosti dovoljevale, bi šel v Rim in bi tam po ulicah in
cestah na glas kričal, da naj bodo meščani mirni, da se ne bo zgodilo nič hudega,
da naj samo verno zaupajo v varstvo presvete Device Marije in da se ne bo zgo-
dil nikakršen vdor in napad.« To je zapisal don Rua v svoji kroniki.
Dogodki so pokazali, kako prav je imel.
Dne 23. oktobra se je Garibaldi odpravil iz Firenc in se s posebnim vlakom
pripeljal do Ternija, od koder se je odpravil v Scandriglio, kjer je prevzel po-
veljstvo nad 12.000 bojevniki, zbranimi tam in v Coreseju, nekaj milj od Monte
Rotonda in 30 km od Rima. Dne 25. oktobra je z vso vojsko napadel Monte Ro-
tondo. Branilo ga je samo 350 mož, ki so se 27 ur junaško upirali sovražniku.
Potem ko so branilci štirikrat odbili napad in zadali sovražniku tisoč mrtvih in
ranjenih, so končno predali grad. Lačni in utrujeni so izročili orožje, še prej pa
zažgali palačo, ki jim je služila za zadnjo obrambo.
V Rimu so revolucionarje premagali, vendar jim niso zasegli orožja. Dne 25.
oktobra je Cucchi prejel novico o Garibaldijevi navzočnosti v Monte Rotondu in
je bil prepričan, da bo ponoči prišel do Rima. Zato je vzbudil upor, da bi tako
omogočil vstop garibaldincem. Med tajnimi uporniki se jih je največ zbralo v
več tovarniških oddelkih v predilnici volne Giulio Aiani v Trasteveru. Tu je bila
velik­ a zaloga orožja in streliva. Voditelji so računali na 500 mož, večino tujcev.
V tovarni so se pripravljali, da bi proti večeru oboroženi izp­ adli iz svojega skri-
vališča, napadli politično jetnišnico San Michele, zavzeli kak samostan in začeli
biti plat zvona. Po napadu bi se, če Garibaldija ne bi bilo, umaknili v hišo Aiani
in se tam, če bi jih nap­ adli, postavili v bran z upanjem na pomoč somiš­ljenikov,
ki so bili pripravljeni na maščevanje.
Krajevna oblast je sicer sumila, da je v tovarni orožje, vendar ni ukazala
preiskave. Dne 25. oktobra je na osrednje poveljstvo policije prišel anonimen li-
stek, kakor pravi Civiltà Cattolica v IX. zv., stran 47, leto 1870: »Sporočilo je bilo
napisano z že znanimi črkami in dajalo jasne, natančne in koristne podatke.«
Zato so ukazali oddelku orožnikov in francoskih vojakov, naj preiščejo to-
varno. Prišli so malo po poldnevu, ko je bilo v hiši sed­ emdeset zarotnikov, ki
so prav takrat začeli razdeljevati orožje. Pres­ enečeni so se postavili v divjo ob-
rambo, toda po eni uri boja so tovarno v jurišu zavzeli. Garibaldinci so imeli 16
mrtvih in 37 ujetn­ ikov, drugim je uspelo pobegniti. Od papeških vojakov so bili
trije ranjeni. Nato so polovili še nekaj tolp in odkrili še druga skrival­išča orožja.
Frančišek Cucchi se je spravil na varno v Firence.
Medtem so italijanske čete na več straneh napadle papeško ozemlje, zav-

70.7 Page 697

▲back to top


BiS 8 — 81. poglavje
697
zele večje kraje in se bližale Rimu, da bi tam s svojo navzočnostjo preprečile
revolucijo v mestu, kjer naj bi se nabralo silno sovr­aštvo, ki ga je bilo treba
preprečiti, da ne bi prišlo do izbruha, kakor so to na veliko lagali v sovraštvu do
papeške vlade. Toda končni cilj je bil vse kaj drugega. Revolucionarni poglavarji
so umirali od želje, da bi razglasili mazzinijansko republiko na Campidogliu.
Minister Menabrea je pozneje v firenškem parlamentu trdil, da je imel črno na
belem potrjeno tako dogajanje.
Dne 27. oktobra se je ob dveh popoldne dvignila Garibaldijeva vojska in se
med vzkliki »naj živi Garibaldi«, »naj živi Mazzini«, »naj živi republika« odpra-
vila proti Rimu, tudi za ceno spopada s Franc­ ozi. Don Bosko je napovedal, da bo
revolucija prišla samo do vrat.
Dne 28. oktobra je francoska mornarica priplula v vode Civitavecchie prav
v času, ko je Garibaldi stal pred Rimom. Mesto je bilo mirno in nikjer ni bilo ne-
varnosti za kako vstajo. Dne 30. oktobra so prednje čete pri mostu Nomentano
zbežale pred branilci in v Rim so prihajale prve francoske čete. Naslednjo noč
je oddelek francoskih vojakov, medtem ko se je Garibaldi umikal proti Mon-
te Rotondu, odkril skrivališče upornikov ob vojašnici Serristori in ga napadel.
Sprejela jih je salva strelov iz pušk in ubila njihovega poveljnika in dva vojaka.
Toda v boju na ba­jonet so kraj zavzeli. Tako so zadušili zadnjo iskro upornikov.
Vojna se je končala pri Mentani, trdnjavi pri Monte Rotondu. Dne 3. novem-
bra je 4.900 vojakov, Francozov in papeških čet, premagalo garibaldince in jih
pognalo v beg. Italijanska vojska je dobila ukaz, da se umakne za mejo.
Garibaldija so ujeli italijanski karabinjerji, ga častno odpeljali v La Spezio
in od tod na Caprero.
Kot zanimivost naj navedemo preroško videnje, ki ga je leta 1862 v knjigi z
naslovom Vaticinatore (vedež, prerok) objavila Tipografia Italiana F. Martinengo e
Comp. s pripombo, da je neki cerkveni človek zagotovil, da prihaja od don Boska.
Na strani 28 imenovane knjige beremo:
»Videnje nekega priletnega duhovnika, zelo izobraženega, utrjenega v kreposti,
preizkušenega v težavah dušnega pastirstva, razžaloščenega zaradi vedno večjega brez-
verstva in naraščajoče nemoralnosti.«
Ta redovnik se je 26. julija tekočega leta (1862) v duhu znašel na tako velikem trgu,
da se mu je zdelo, kakor da bi bil v Vatikanu. Sredi trga je stal velik marmornat štirikoten
lik. Sprva ni mogel razločiti, kaj naj bi predstavljal, potem pa je ugotovil, da predstavlja
brezmadežno Devico Marijo.
Okoli tega kipa je vrvelo ljudi, ki so kričali drug čez drugega. Med njimi ni bilo nobe-
nega, ki bi bil oblečen kot duhovnik ali redovnik. Glasno so se prepirali, ne da bi se mogli
v čem zediniti, in so, potem ko so povzročili silno zmedo, izginili.
Maloštevilni gledalci so od daleč opazovali kip in besnečo množico okoli njega, ne
da bi kaj storili. In ko so eni utrujeni prepuščali mesto drugim in ko je na koncu ostalo

70.8 Page 698

▲back to top


698
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
le majhno število, so se umirili in spravili med seboj. Tedaj je pred kip preblažene Device
Brezmadežne vstopil bojevnik, ki je do tedaj mirn­ o opazoval (videc ga je imenoval rešitelj,
vendar ni povedal njegovega imena). Tedaj se je sveta Devica, čeprav iz mrzlega marmor-
ja, po­kazala v svojem vzvišenem nastopu, z diademom na glavi in čudovitim nadnaravnim
sijem v drži zmagoslavne in zaščitne kraljice. Stegnila je desn­ ico proti Vatikanu in zdelo se
je, da se je ta pred njo ponižal; z lev­ ico je odrinila bojevnika, ki je postajal vedno manjši in
je končno padel na obraz pred nazareško Devica. Nebo, sonce, zrak so se kakor nasmejali
in razveselili. Zavladala je čudovita tišina. Razgrajači so izginili. Mesto je v miru zadihalo.
Dobri, ki so bili tam, so dvignili svoje roke k njej, ki je zavetnica preganjanih. Čeprav niso
govorili, se je videlo, da so vsi prevzeti od istega čustva in občudovanja. Vsi so jo veseli
pozdravili in odšli s trga.
Sklep nas spominja na don Boskove besede, ki jih je izrekel ob koncu prej-
šnjega leta: »Ne bodo vstopili.« Toda ta obljuba je veljala komaj za vdor leta
1867, ker je videl v prihodnost, kakor smo že povedali in bomo še povedali v
teku teh Biografskih spominov.
Bitka pri Mentani je bila tudi čudovito zmagoslavje Božje dob­rote. Garibal-
dijevih ranjencev je bilo toliko, da v rimskih bolnišnicah, kamor so jih pripeljali,
ni bilo zadosti prostora. Zato je krščanska ljubezen Rimljanov odprla še druge.
Povsod je bilo poskrbljeno ne le za nujno potrebno, temveč tudi za nepotrebno
in celo prijetno. Težko je, da bi vera popolnoma ugasnila v italijanskem srcu:
ranjenci so rade volje sprejemali in si obešali okoli vratu Marijin škapulir. Du-
hovnikom, ki so jih obiskovali, so kazali jasna znamenja pokore, in tisti, ki so
umirali, so se čutili razbremenjene svoje krivde. Tudi Pij IX. jih je nekaj­krat po-
tolažil s svojimi očetovskimi obiski. Plemeniti gospodje so v smislu krščanske
ljubezni podnevi in ponoči izkazovali ponižne bolničarske usluge, tako da so se
čudili sami sovražniki, ki so jih opazovali s svojih postelj. Med temi strežniki je
bil tudi salezijanec vitez Friderik Oreglia di Santo Stefano, ki je pred nekaj dnevi
prišel v Rim.
Dne 14. novembra je njegov brat pater Jožef takole pisal v Turin:
Friderik je šel z menoj na ogled utrdb, ki jih krepijo in večajo. Popeljal me je v Ospe-
dale Garibaldino. Tukaj je vedno več Francozov in jih bo še več. Zdi se, da ne bodo odšli. Se-
daj se v Rim vrača mir. Vendar smo preživeli tri ali štiri težke dni, ko so stali garibaldinci
pred mestom, Francozov pa ni bilo od nikoder, in mislili smo, da bodo namesto njih prišli
Italijani. Sedaj je Deo gratias vse mirno. V primerjavi z nevarnostjo nismo pravzaprav nič
trpeli. Vendar pa imamo razbita vsa okna zaradi eksplozije mine v naši bližini. Tudi zunaj
Rima se jezuitom ni nič zgodilo.

70.9 Page 699

▲back to top


82.
poglavje
Don Bosko v Milanu – Don Boskovo pismo iz Casaleja prefektu v Mirabellu –
Obisk tamkajšnjega malega semenišča – Dar dobrotnic za oltar sv. Petra in
kapelo sv. Ane v novi cerkvi – Grof Cambray Digny finančni minister – Don
Boskovo pismo vitezu; stanje del pri cerkvi; darovi rimskih gospodov; delna
ozdravitev grofa Vimercatija in poskusi, kako doseči popolno ozdravitev
– Vigna Pia – Don Bosko v Lanzu in poklici – Še več novic vitezu o gradnji
cerkve – Odkritje Marijinega kipa na vrhu kupole – Oltar grofa Bentivoglia
– Don Bosko se vrne v Milan – Praznik sv. Cecilije v oratoriju – Božja
previdnost – Napoved o Rimu – Novice iz oratorija za viteza
Za zadnje mesece leta se je don Bosko odločil, da bo opravil nek­ aj poto-
vanj. Proti koncu oktobra je šel v Milan, kjer je ostal le malo časa. Tudi ne vemo,
po kakšnih opravkih je bil tam. Na poti domov se je ustavil v Casaleju in obiskal
grofa in grofico Callori. Od tu je pi­sal prefektu malega semenišča v Mirabellu:
Dragi don Provera!
Škofu iz Casaleja, ki je v Cremi, sem poslal pismo, ki se tiče klerika Turca. Potem bomo
storili, kar bo on določil.
Pošlji mi čim prej dokumentacijo o dohodkih, da jo predložim tukaj v Turinu. Infor-
miral sem se in so mi rekli, da je zakon v našo korist in da lahko porazdelimo našo ustano-
vo na več manjših ustanov poleg glavnega zavoda. Bi mi lahko poslal en obrazec, da bi se
mogel po njem ravnati? Sporoči mi tudi število resničnih in morebitnih prosilcev, da bom
vedel, koga kam poslati. Sem v Casaleju in bom v kratkem odpotoval v Turin.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me za najvdanejšega v J. K. duhovnika.
Janez Bosko
Dne 13. novembra je don Bosko zapustil Turin, da bi odpotoval v Mirabello
in pomagal tamkajšnjim gojencem, da bi čim bolj primerno obhajali praznik

70.10 Page 700

▲back to top


700
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
sv. Karla Boromejskega. Dne 16. je bil spet v Turinu. Tu ga je čakalo več pisem
dobrotnic.
Iz Rima mu je princesa Marija Odescalchi 15. novembra poslala den­ ar za
postavitev oltarja sv. Petra.
Grofica Virginija de Cambray Digny, ki je prevzel­a skrb za nabiranje denarja
med firenškimi materami in materami drugih italijanskih mest, mu je iz Firenc
poslala 6.000 lir za oltar sv. Ane v cerkvi Marije Pomočnice in mu pisala:
Pošiljam vam 660 lir. Ta denar dodajamo že poslanim 1520 liram. Tako bodo v Firen-
cah zbrani darovi znesli 2180 lir. Smo še daleč od določene vsote, vendar bom storila vse,
da bom našla še druge dobrotn­ ike.
Nova zelo težka naloga, o kateri moj soprog misli, da si jo mora naložiti v korist naše
uboge dežele, ki so jo obiskale tako težke nesreč­ e, me navdaja z velikim strahom in zlimi
slutnjami, ki si jih vi lahko predstavljate, ne da bi vam morala o tem natančneje poročati.
Spodbuja me samo ena misel - zaupanje v Božje usmiljenje, ki bo, upam, upoštevalo njegov
dobri namen in ga bo Gospod navdihnil, da bo pravilno ravnal. Priporočam vam ga, kolikor
morem in vem, v vaše molitve in z njim vam priporočam tudi svoja dva sinova in hčerko.
Potrudila se bom poiskati naročnike za Katoliško branje, katerega širjenje bi mog-
lo prinesti toliko lepih sadov. Zahvaljujem se vam za poučitev o neizmernih bolečinah
presvetega Srca Jezusovega, ki ste mi jih v svoji dobroti poslali. Skušala jih bom vsak dan
premišljevati z namenom, da bi me Božje Srce navdihnilo in popeljalo po poti, ki vodi k
njemu.
Njen plemeniti soprog je bil izbran za finančnega ministra 27. oktobra tega
leta in je ostal v službi do decembra 1869.
Preden je 18. novembra odpotoval v Lanzo, je Božji služabnik vitez­ u v Rim
poslal naslednji dopis:
Predragi gospod vitez!
Prejel sem vaša pisma, bil sem jih vesel, vendar nisem mogel odgo­voriti prej. V hiši je
vse v redu, vsi so zdravi, imajo odličen tek. Priš­lo jih je okoli 800.
In sedaj o novi cerkvi. Kip presvete Device je pozlačen, glavni oltar je končan in pos-
tavljen na svoje mesto, začeli so polagati tlak. Mati Božja Marija nam vsak dan učinkovito
pomaga. Toda časi so tako močno zmanjšal­i darove, da smo v pravi stiski.
Oltar gospoda grofa Bentivoglia je v Genovi pripravljen za odpravo v Turin. Ko bo
prispel, vas bom obvestil.
Gospa Rosa Mercurelli mi piše, da prevzema nakup manjšega zvona v čast Mariji
Pomočnici za 1.000 lir. Pojdite k njej in se ji zahvalite ter ji sporočite, da bodo v četrtek,
na praznik Marijinega darovanja v templju, naši dečki prejeli sveto obhajilo po njenem
pobožnem namenu. Recite ji še, da bomo dali vliti v zvon tisti grb, svetnika ali svetnico, ki
si ga bo ona želela.

71 Pages 701-710

▲back to top


71.1 Page 701

▲back to top


BiS 8 — 82. poglavje
701
Prilagam vam pisma za markizo Villarios, princeso Odescalchi, grofa Vimercatija.
Zelo mi je hudo, da mora ta naš dragi dobrotnik še več trpeti. Molimo zanj in bomo še mo-
lili. Treba bi bilo poskusiti še eno stvar, vendar je zelo delikatna in bi se zaradi nje mogel
razburiti. Znano vam je, da je v času mojega bivanja v Rimu naš dragi grof nepremično
ležal v postelji in je tako ostal še nekaj dni. Prosil me je, da naj mu povem, kaj naj stori.
Nato smo molili tri dni. Hotel je vedeti, kaj bi lahko naredil. Spet smo molili tri dni. Nato
sem mu svetoval, da bi plačal baker za kup­ olo na novi cerkvi. »Rade volje,« je dejal, »bom
posadil klobuk na cerkev Marije Pomočnice.« Od takrat se mu je stanje tako izboljšalo,
da je tri dni hodil po svoji sobi in prišel k meni, ki sem takrat po njegovi dobr­ oti stanoval
pri njem, in mi spet prinesel dar. Dal mi je 3.000 frankov in pozneje še več, ko je iz Rima
plačeval naše najbolj nujne dolgove. Mislim, da je bilo v vsem pet tisoč frankov. Manjkalo
bi še deset tis­ oč, da bi zbrali 15 tisoč, kakor smo se domenili. Omenil sem mu mesec­ a julija,
vendar je odvrnil, da nikakor ne more. Mogoče bo to storil drugič. Vendar menim, da bi
bilo njemu v korist, če bi se pokazal velikodušnega do matere Božje Marije. Mislim pa, da
bi ga to moglo preveč vznemiriti.
Kmalu vam bom spet pisal. Ste govorili s knezom Salviatijem? In kaj je z Vigna Pio?
Če morete, nam pošljite denar, ker smo v skrajni stiski. Tisoč pozdravov iz naše hiše
vam, našim prijateljem in dobrotnikom, za katere prosim pri Bogu vse dobro. Amen.
Turin, 18. novembra 1867
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
V Lanzu so don Boska navdušeno pozdravili, saj so ga že težko pričakovali.
Ker je vedno iskal in skušal odkriti nove cerkvene poklice, je tistim fantom, za
katere je slutil, da imajo v sebi Božji klic, zašepetal kako skrivnostno besedo,
ki je zahtevala razlago. Včasih je vpraševal, drugič je sam razlagal ali dal, da so
skušali uganiti, ali je fanta poslal h kakemu predstojniku, da mu je on rešil vpra-
šanje. Ena najpogostejših misli je bila: Dovoli, da ti odrežem glavo!
To se je zdelo zelo skrivnostno. Toda bolj izkušeni fantje so raz­ umeli po-
men, ki je bil: Prepusti mi svojo voljo. Poslušaj moje nasvete. Ostani z menoj in
se prepusti reševanju svoje duše in duše drugih v salezijanski družbi.
Eden izmed teh gojencev mu je pisal:
Predragi oče!
Ko ste zadnjič prišli v Lanzo, ste mi med drugim rekli tudi naslednje: Napiši mi pismo.
Zato vam sedaj pišem; zaradi želje, ki me preveva, in zato, da izpolnim obljubo.
Če se spominjate, sem vam večkrat, ko ste prišli v Lanzo, rekel, da bi mi odrezali gla-
vo. Vem, kaj to pomeni, in vas znova prosim, da mi jo odrežete. Da, želim se postaviti pod
vaše varstvo.
Zahvaljujem se vam, da ste me sprejeli v ta zavod, zahvaljujem se vam za vse dobro, ki
ste mi ga izkazali in kar boste še storili zame. Upam, da mi boste še v prihodnje naklonjeni.
Z Bogom, predragi oče. Upam, da vas bom mogel videti še to leto in z vami prosto
govoriti.
Sem ves vaš najvdanejši sin v J. K. S. E.

71.2 Page 702

▲back to top


702
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Ta fant, kakor tudi drugi, ki so pisali don Bosku, so pričako­vali njegov od-
govor. Dobili so ga, in to zelo tolažilnega, ki je pozneje obrodil obilne zaželene
sadove.
Kakor poroča don Rua v kroniki, je don Bosko tako v Lanzu kakor tudi v
Mirabellu našel vse na svojem mestu in je don Francesia potrdil novice, ki jih je
don Bosko že sporočil vitezu Oregli.
Don Bosko, ki je v petek prispel v Mirabello, je v ponedeljek dne 7. novembra odpoto-
val v zavod v Lanzo.
Véliki oltar je že na svojem mestu in je zares nekaj veličastnega. Tlak hitro polagajo
in se zdi, da bo zelo lep. Polovica je že skor­ aj položena. Notranjost cerkve je vsa prebarva-
na in kip na kupoli pozlačen. V četrtek, če nam bo vreme dopustilo, bomo opravili majhno
slovesnost. Upajmo, da bo prišel škof, sicer bo naš nadškof blagoslovil Marijin kip. Tudi
strelovod so za vsak primer že postavili. Če boste srečali grof­a Vimercatija, ga ne pozabite
zelo prisrčno pozdraviti.
Dne 21. novembra je imel don Bosko v oratoriju lepo slovesnost. Ko so
Marijin kip, ki sedaj kraljuje na kupoli, postavili na svoje mesto, je imel svojo
naravno barvo, se pravi bakreno. Dvanajst zvezd okoli njene glave je bilo prire-
jenih tako, da so jih mogli razsvetliti plinski plameni. Ob vznožju je stal napis:
Angela in Benedikt, zakonca Chirio, v počastitev Marije Pomočnice FF. v spomin
velikodušnih darovalcev.
Toda bronasta barva kipa je čudno delovala, tako da ga v določeni odda-
ljenosti ni bilo več mogoče videti. Zato so se odločili, da ga bodo pozlatili. Neka
dobra oseba, ki se je odlikovala že ob drugih priložnostih, je plačala stroške.
Pozlatitev je izvedel G. Soave, nekdanji gojenec oratorija.
Ker so končali tudi okrasna in ornamentalna dela, je don Bosko sklenil,
da naj cerkev v pobožni slovesnosti blagoslovijo. Nadškof mons. Riccardi se je
odločil, da bo v spremstvu treh kanonikov osebno opravil obred v spremstvu
mnogih duhovnikov. Slovesnost so opravili deloma v novi cerkvi, deloma pa v
mali cerkvi sv. Frančiška Saleškega. V tej je nadškof v kratkem nagovoru poka-
zal prastaro navado uporabe slik pri judovskem ljudstvu in v prvi Cerkvi, nato
pa podelil blagoslov z Najsvetejšim.
Slovesen je bil trenutek, ko je padla zavesa, ki je pokrivala kip. Godba na
pihala, ki se je povzpela na vrh kupole, je zaigrala himno v čast presveti Devici
in stotine in stotine glasov je prepevalo Pozdravljena, Božja Devica, pozdravljen
vir svetosti, ti si mati, ti si kraljica zapuščenega človeštva.
Nato so do zadnje kitice odpeli to vsem tako ljubo pesem.

71.3 Page 703

▲back to top


BiS 8 — 82. poglavje
703
Kip se je bleščal v sončnih žarkih. Sedaj ta mojstrovina vsem, ki jo gledajo
že petinštirideset let, govori: Jaz sem zgor­ aj, da sprejemam prošnje svojih ot-
rok, da obdarjam z milostmi in blagos­lovi vse, ki me ljubijo. Ego in altissimis ha-
bito, ut ditem diligentes me et thesauros eorum repleam (Jaz bivam v višavah,
da tiste, ki me ljubijo, bogatim in na­polnjujem z zakladi).
Z opisano slovesnostjo se je uresničil davni don Boskov sen.
Medtem je prispel v Turin oltar grofa Bentivoglia iz Rima. Don Angel Savio
je 25. novembra sporočil novico vitezu Oregli:
Veleugledni gospod vitez!
Turin, 25. novembra 1867
Na posebnem listu boste dobili obračun za izdatke za oltar. Vsota je precej višja, kot
sem domneval (prevoz 430,65 lir). Vse je prišlo brez kakršne koli okvare. Delajo stopnice za
podnožnik in mizno ploščo, ki manjkajo. Oltar hvalijo ne samo domačini iz hiše, temveč tudi
umetnik­ i, med katerimi je tudi vitez Albin Gussone. Izbira marmorjev je odlična, izdelava
prefinjena. Alabaster nasprotnega oltarja je nadvse lep. Og­ledala ob straneh oltarja so pravo
čudo narave in umetnosti. Tistemu, ki nam je oskrbel ta oltar, moramo biti zelo hvaležni.
V hiši je vse v redu. Don Bosko je danes zjutraj odpotoval v Mil­an. Prisrčno pozdravite
te odlične gospode Vitelleschi.
duh. Angel Savio
Don Bosko je torej odšel v Milan in don Rua je v svoji kroniki zapisal: »Od-
šel je v Milan 25. novembra in se tam ustavil tri dni. Ves čas je sprejemal obiske
tistih, ki so želeli biti potolaženi, slišati nasvete, podporo, biti ozdravljeni tako
na telesu kakor na duhu. Preostali čas je uporabil za obiske bolnikov, ki so bili
vezani na posteljo in so si ga želeli. V vseh je skušal poživiti pobožnost do pres-
vete Device Marije Pomočnice kristjanov.«
Prav tako je 30. novembra o don Bosku in cerkvi pisal vitezu tudi don Fran-
cesia:
Predragi gospod vitez!
Še preden se boste vrnili, bodo dostavili tretji oltar. O hiši vam lahko poročam samo
dobro, vse je v pravem redu. Tu in tam kakšen prehlad in nič več. Slovesno smo proslavili
sv. Cecilijo, veliko lepe glasbe v cerkvi, pa brez teatra.
Don Bosko je kot po navadi zunaj Turina in hodi po milanskih ulicah. Zdi se, da se
tam pripravljajo velike stvari, ker je v kratkem času šel tja že dvakrat. Kljub njegovi od-
sotnosti gredo stvari naprej, z Božjo pomočjo.
duh. G. B. Francesia
Kakor hitro se je častitljivi vrnil iz Milana, se je hotel odpraviti v Cumiano na
obhajanje godu viteza Ksaverija Collegna 3. decem­bra. V počitniški kapelici bi
opravil sveto mašo in pridigal o slavi apostola Indije. Njegovega prihoda so si že-
leli kakor obiska najboljše­ga prijatelja in on je s sporočilom naznanil svoj obisk.

71.4 Page 704

▲back to top


704
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Predragi gospod vitez!
V ponedeljek (2.) se bom opoldne odpeljal z vlakom v Cumiano 'si Dominus dederit'.
Če je na voljo običajni omnibus, ni treba nič skrbeti, če ga ni, bi prosil za kak prevoz. Šel bi
tudi peš, vendar gre za varčevanje s časom.
Obilico blagoslova želi vam in vsej družini najvdanejši služabnik
Turin, 30. novembra 1867
duh. Janez Bosko.
Prijatelji v Rimu so sledili vsakemu don Boskovemu koraku. Dne 3. decem-
bra je don Francesia pisal vitezu Oregli:
Don Boska ni doma. Šel je obhajat praznik sv. Frančiška Ksaverija v Cumiano z vite-
zom Collegnom. Don Rua je naredil obračun iz­datkov tega leta. Samo skozi roke prefekta
je šlo 200.000 lir. Pri tem ne upoštevamo izdatkov, ki ste jih imeli vi in don Bosko.
Markiza Villarios me vprašuje, kaj pravi don Bosko o sedanjem dogajanju, in jaz bi ji
rad vsaj malo ustregel. Predvčerajšnjim zvečer sem ga slišal, da mora Rim prestati težko
krizo in da se krepko motijo tisti, ki sanjajo o bližnjem popolnem miru.
Don Bosko je to dejal, ker so nekateri menili, da je sedaj konec rimskega
vprašanja in se začenja italijansko vprašanje ter da bo Francija od vlade v Firen-
cah zahtevala zadoščenje za kršitev dogovora z dne 15. septembra.
Dne 4. decembra se je don Bosko vrnil v oratorij. Notranja dela v cerkvi so
že zelo napredovala, toda s tem je prihajalo tudi veliko računov in terjatev od
izdelovalcev in dobaviteljev. Častitljivi je vitezu potožil svojo stisko in ga prosil,
da se čim prej vrne:
Predragi gospod vitez!
Upam, da so vam sporočili o prispelem oltarju in ceni prevoza. Oltar imajo vsi za
pravi biser. Viteza Gussoneja je popadla zavist, ko si ga je ogledoval in ugotavljal, da so v
primerjavi s tem njegova dela pravi začetniški poskusi.
Kakor hitro bom zvedel, da grof in grofica Bentivoglio lahko sprejemata pisma, jima
bom takoj pisal. Za zdaj ju pozdravite, če ju boste videli.
Strojnik Gavutti se je ponesrečil in je v oratoriju. Ko­rektor je šel domov zaradi nekih
opravkov. Gallo ne ve, na koga naj se obrne. Zato pridite nazaj, kakor hitro bo mogoče.
Poskrbite, da ne boste kaj pokvarili v zadevi Calderari, skušajte samo svetovati. Naberite
veliko denarja, potem se vrnite, ker ne vem, kje bi kaj vzeli.
Res je, da presveta mati Marija vedno igra svojo vlogo, toda ob koncu leta vsi doba-
vitelji želijo svoj denar in pri peku smo že dva me­seca v dolgu.
Preberite in zanesite priloženi dopis gospodu grofu, ki je že naredil toliko uslug za-
vodu in jih še želi narediti.
Tisoč blagoslovov in tisoč pozdravov vsem znanim prijateljem. Bog vas vse blagoslo-
vi. Amen. Najvdanejši duhovnik Bosko
4. december 1867

71.5 Page 705

▲back to top


83.
poglavje
Don Boskovo pismo rektorju semenišča s seznamom klerikov, ki želijo
bivati v oratoriju; povabi ga, da bi daroval mašo za skupnost – Nadškof
vztraja pri odločitvi, da ne bo posvetil klerikov, ki se ne bodo vključili v
semenišče – Župniki nasprotujejo fantom, ki bi radi postali salezijanci –
Po dolgem prerekanju dasta župnika iz Caramagne in Noneja prav don
Bosku – Nadškof hoče v semenišče klerika Pavla Albero – Don Bosko gre k
monsinjorju in meni, da ga je prepričal o svo­jem stališču – Don Cagliero, ki
je bil določen, da uredi stvar z ordinaci­jami, ničesar ne doseže
Če je bilo treba poravnati dolgove, ni bilo nič manj pomembno urediti
zadevo nekaterih klerikov, ki so se vrnili v oratorij, ker niso imeli sredstev, da bi
vstopili v semenišče. Don Bosko je pisal kanoniku Vogliottiju:
Veleugledni gospod rektor!
Pošiljam vam seznam klerikov, ki želijo stanovati v oratoriju in obiskovati šolo v se-
menišču. Če bi imeli kako pripombo na splošno, povejte to prosim nosilcu tega dopisa don
Janezu Caglieru.
Gojenci te naše hiše bi vam radi jutri poklonili majhen dar, se pravi, radi bi darovali
sveto obhajilo po vašem namenu z željo, da bi izprosili popolno ozdravitev bolezni oči,
zaradi katere že dolgo trpite. Zelo si želijo, da bi sveto mašo opravili vi, in jaz vam v njiho-
vem imenu spoštljivo izrekam povabilo. Mašo bi opravili od sedme do pol osme, lahko pa
tudi po vaši želji spremenimo urnik.
Hvaležno in z globokim spoštovanjem se izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 7. decembra 1867

71.6 Page 706

▲back to top


706
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Nadškof je sicer privolil v prošnjo, da kleriki lahko obisk­ ujejo šolo v seme-
nišču, je pa odločno ponovil, da ne bo dovolil, da bi kak klerik, njegov škofljan,
prejel svete redove, če ne bo podložen njegovim predpisom.
Spor med nadškofom in don Boskom je bil že mnogim znan in resni ljudje
so držali tako z enim kakor z drugim.
Nekaj župnikov je bilo na nadškofovi strani in so bili proti tem­ u, da bi fantje
iz njihovih župnij postali salezijanci, in tisti, ki so bili že kleriki, naj bi vstopili v
semenišče.
To je bil župnik iz Caramagne in župnik in Noneja. Prvi, teolog Bernard
Appendini, zgled duhovniških kreposti, je imel don Boska za fan­ atika, ki je vli-
val svoj fanatizem v svoje gojence. Imel je navado reči: »Tisti, ki gredo k don
Bosku, so neumni ali bodo neumni še postali.« S tem so namigovali na ubogega
don Fusera, ki je znorel, vendar ne zarad­ i religioznega fanatizma. On ni videl, da
don Janez Bonetti in don Jakob Costamagna, ki sta bila iz njegove župnije, s tem,
da sta bi­la pri don Bosku, nista znorela in sta z dejanji in besedo dokazovala, da
sta izredno dobra duhovnika.
Vendar je začel spreminjati svoje mnenje, ko je prišel v Turin kot izgnanec
mons. Rota, škof iz Guastalle, in bil obsojen na hišni pripor. Ko je slišal o izredni
ljubeznivosti, s katero je don Bosko sprejel tega prelata v oratorij, ko ga nihče drug
ni hotel sprejeti iz strahu pred vlado, je vzkliknil: »To je zares velikodušen človek,
ki dela dobro zaradi dobrega. On nima nikakršnih stranskih namenov, ne gleda na
nevarnosti, ki se jim izpostavlja, nikogar se ne boji in opravlja svojo dolžnost jasno
in pred vsemi. Zato don Bosko ni tak človek, kot so mi ga nekateri opisali.«
Začel je natančno raziskovati dejanja Božjega služabnika. Njegovo razisko-
vanje je bilo dolgo in stvarno. Vendar se ni mogel prepričati o nuji, da bi don
Bosko držal pri sebi klerike. Monsinjorjeve odredbe so se mu zdele utemeljene.
Težje je bilo prepričati teologa Abrateja, pobožnega in učenega župnika v
Noneju. Nikdar ni popustil v svojih stališčih in je gojil do oratorija težke pred-
sodke. Zaposlil je nebo in pekel, da bi svo­jega župljana Pavla Albero spravil v
semenišče, in ko je ta bil kot profesor v Mirabellu blizu duhovniškega posveče-
nja, je storil vse mogoče, da bi dosegel svoj namen.
Že prej je don Cagliero, ki je šel z glasbeniki na neko cerkveno slovesnost
v None, ob prvem srečanju s teologom Abratejem občutil, da ne gre samo za
semenišče, temveč da je dobri župnik imel popolnoma zmotne pojme o don
Bosku in njegovi ustanovi. Takoj po večernicah je župnik začel pogovor o sale-
zijanski družbi in govoril cele tri ure. Don Cagliero mu je na njegova izvajanja

71.7 Page 707

▲back to top


BiS 8 — 83. poglavje
707
odgovoril s tehtnostjo, ki je bila zanj znač­ ilna. Don Abrate ga je poslušal, po-
tem je povedal svoje razloge in konč­ no sklenil: »Sicer pa je semenišče narejeno
za klerike in tam naj dobi­jo svojo izobrazbo. Zakaj jih don Bosko hoče imeti v
oratoriju? Mojega klerika Pavla Albero hočem imeti zase in ne za don Boska.«
Don Cagliero mu je pokazal, kako nujno potrebno je bilo, da je ta klerik bil v
oratoriju vsaj zato, da je poučeval deset fantov, ki jih je on priporočil, in da je
za tistih nekaj, ki so ostali v oratoriju, škofijam pošiljal številne druge po vsem
Piemontu. Na te in druge razloge don Cagliera don Abrateja ni odgovoril. Njega
in godbenike je pospremil na železniško postajo, kjer mu je kot pošten človek
dejal: »Vaši razlogi so tehtni, razmišljal bom o tem.«
Toda on je naredil račune z don Alberom duhovnikom. Poznal je njegove
sposobnosti, kreposti in verjetno ga je hotel dobiti za svojega pomočnika. Zato
se ni mogel odločiti, da bi ga izgubil. Ko je ob neki priložnosti prišel v Turin, je
stopil h generalnemu vikarju mons. Zappati in mu potožil, kako don Bosko hoče
pritegniti k sebi fante iz njeg­ ove župnije, in nato načel Alberov primer. Vikar ga
je mirno poslušal in ga na koncu vprašal:
»Povejte mi, kdo je vzdrževal Albera v času njegovega šolanja?«
»Don Bosko,« je odvrnil župnik.
»Prav,« je nadaljeval vikar z njegovo vsem znano preprostostjo. »Če je don
Bosko dajal kozi jesti seno, je prav, da dobiva tudi njeno mleko.«
Namesto da bi odgovor župnika pomiril, ga je še bolj zmedel. Napo­til se je k
don Bosku in začel pogovor o Alberi in nujnosti, da privoli v njegovo željo. Čas-
titljivi mu je dal govoriti, ne da bi mu segel v besedo, in mu nato dal razumeti,
da je generalni vikar mons. Zappata s prstom pokazal, kje je jedro vprašanja.
»Toda to so vendar moji župljani!« je vzkliknil don Abrate.
»Vaši župljani! Toda če jih jaz ne bi sprejel v svojo hišo, bi ti, ki so sedaj
učitelji pri meni, ostali doma ali bili učitelji kje drugje in ne pri meni, kjer pou-
čujejo tudi vaše fante.«
Župnik, ki je bil bister človek in dober mislec, je smehljaje se dejal: »Prav,
to je razlog, ki me prepriča. Dovolj vsega! Vi in don Cagliero sta me prepričala
in jaz hočem sedaj prepričati druge svoje kolege in pomagati don Bosku pri
njegovi dejavnosti in mu ne več nasprotovati.«
Od tega trenutka je župnik dal don Alberi svobodo, da je lahko postal sale-
zijanec. Napotil se je v Caramagno in dejal don Appendinu: »Premagali so nas.
Don Bosko ima prav. Moramo se vdati.« In pripo­vedoval mu je, kar se mu je
zgodilo pri generalnem vikarju in Božjem služabniku. Oba župnika sta od tedaj
postala navdušena za don Boska.

71.8 Page 708

▲back to top


708
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Nekateri, ki so se čudili tej spremembi, so svoje začudenje povedali častitlji-
vemu, ta pa jim je odgovoril: »Zahvalimo se Gospodu. Ko sta bila naša nasprot-
nika, nas je stalo veliko truda, da smo se branili proti njunemu vplivu.«
Tudi nadškof je z obljubami in prigovarjanjem na vsak način hotel prido-
biti don Albero zase in ga odtegniti don Bosku. Zapretil mu je celo, da ga ne bo
posvetil v duhovnika.
Don Bosko je šel k mons. Riccardiju, da bi razčistil to zadevo. Klerik Albera je
naredil triletne zaobljube in nihče ni hotel razumeti, da se je s tem odtegnil ško-
fijski jurisdikciji. Po dolgem pog­ ovoru s prelatom je don Bosko začel upati, da se
bodo stvari uredile, in je zato naročil don Caglieru, da bi stvar pripeljal do konca.
Tako nam mons. Cagliero v procesu za razglašenje za blaženega Božjega
služabnika don Boska pripoveduje o izidu svoje naloge.
»Čeprav naš nadškof ni bil naklonjen naši Družbi, smo ga mi vedno imeli
radi in zlasti do mene je bil vedno izredno prijazen in mi vlival s tem zaupanje
do njega. Ko sem torej decembra 1867 šel k njemu na sprejem, da bi mu pripo-
ročil ordinacije našega klerika Pavla Albere, o čemer se je monsinjor že dogo-
voril z don Boskom, sem začutil, da je nadškof popolnoma drugačnega mnenja
in da hoče imeti klerike v semenišču in ne v Valdoccu. Ko mi je dejal, da se don
Bosko hoče izmakniti pokorščin­ i svojega predstojnika, sem mu odgovoril:
»Monsinjor, don Bosko nas je do sedaj vedno učil, da moramo ljubiti in pos-
lušati naše predstojnike.«
»Če je tako,« je nadaljeval nadškof, »zakaj potem ne pošlje svojih klerikov
v semenišče?''
»Zato, ker jih je veliko, ekscelenca. Don Boskovi kleriki so ubogi in ne more-
jo plačevati mesečnine v semenišču. Poleg tega pa še hočejo bit­ i pri don Bosku
in so člani salezijanske družbe.«
»Kakšna družba! Jaz o tem nič ne vem. Vem samo, da je treba ubogati!«
»Toda ekscelenca, Sveti sedež je že pohvalil in priporočil pravil­a in konsti-
tucije naše družbe in zato don Bosko ravna v smislu odlokov Svetega sedeža.«
»Toda jaz o vsem tem čisto nič ne vem.«
»Pa vendar, ekscelenca, v škofijski kuriji je ta listina že od leta 1864.«
»Kaj naj potem naredim?''
»Monsinjor, poglejte samo, ali dela don Bosko dobro ali slabo. Če dela dob-
ro, odobrite dobro, ki ga opravlja. Če dela slabo, ima vaša ekscelenca vso pravi-
co, da mu preprečite delovanja.«
»Toda jaz hočem imeti svoje klerike v semenišču.''
»Ekscelenca, potem recite, da hočete zapreti in uničiti oratorij. Kako naj don

71.9 Page 709

▲back to top


BiS 8 — 83. poglavje
709
Bosko brez klerikov, učiteljev in asistentov vodi svojih šeststo notranjih fantov
in več kot tisoč zunanjih?«
»Naj to stori s kleriki iz drugih škofij.«
»Toda monsinjor! Ko bodo drugi škofje videli, da ste vi umaknili svoje kleri-
ke, bodo oni iz enakih razlogov umaknili svoje in s tem bo konec z don Boskom
in z oratoriji.«
Ob tem odgovoru se je monsinjor prijel za glavo in mi dejal: »Kaj naj potem
naredim?«
Odgovoril sem mu: »Podpirajte don Boska v njegovih ustanovah in boste
imeli privolitev vseh dobrih in večno hvaležnost njegovih sinov.«
Toliko mons. Cagliero. Toda don Albera je bil posvečen v duhov­nika šele
naslednje leto.
Sredi tega pogovora je nadškof prijel v šali don Cagliera za šop las in mu
dejal: »Prišli ste, da mi pridigate.«
»Oh, nikakor ne, ekscelenca! Oprostite mi,« je odgovoril don Cagliero. »Ni-
sem prišel pridigat svojemu predstojniku. Toda če slišim, kako kdo ugovarja don
Bosku in zapostavlja našo družbo, se ne morem več obvladati, kakor je treba.«
Pogovor je trajal približno tri četrt ure.
Don Bosko, potem ko je dobil poročilo o izidu pogovora, se je omejil na
pripombo, kako je nadškofa nagnilo njegovo predobro srce, da je nasprotoval.
Seveda ni bilo v njegovi naravi, da bi delal prenagljeno, medtem ko so se mu
upirali zoprni ukrepi, ki so jih predlagali z izgovorom in v imenu dobrega za
škofijo. Od tod njegova nenehna neodločnost in dovoljenja, ki so se izmenjavala
z nekaterimi dejanji nerazpoloženja do klerikov oratorija.

71.10 Page 710

▲back to top


84.
poglavje
Težko oboleli škof kliče don Boska v Acqui – Smrt mons. Contratta – Praznik
Brezmadežne v oratoriju – Don Boska pričakujejo v Morneseju – Razlogi
za to povabilo – Don Bosko sporoča vitezu, da naj se Rimljani ne bojijo
revol­ucije – Zmagoslavni prihod don Boska v Mornese – Milosti, ki jih je
Marija Pomočnica izkazala prebivalcem Morneseja, in ti darujejo desetino
pridelkov za novo cerkev – Don Boskovo delo in nasveti v pismu nekemu
semeniščniku – Pesmi notarja Traversa – Don Boskove modre misli – Don
Bosko blagoslovi zavodsko stavbo in kapelico – Spominski kamen – Na
povabilo podprefekta vprašuje pretor občinsko upravo v Morneseju za
podatke o dogodkih v času don Boskovega bivanja – Odgovor občine
Mons. Modest Contratto, škof v Acquiju, dekan cerkvene turinske ško-
fovske province, je težko zbolel in prosil don Boska, da bi ga obiskal. On je od-
potoval iz Turina v soboto 7. decembra, vendar ga ni dobil več pri življenju.
Umrl je dan prej, star sedemdeset let. Vendar se je hotel udeležiti pogreba tega
svojega dobrega prijatelja. Don Francesia je to in druge novice sporočil v Rim:
9. decembra 1867
Predragi gospod vitez Di S. Stefano!
Mons. Modesto iz Acquija je umrl. Don Bosko je pohitel k njegovi bolniški postelji,
vendar je prišel prepozno. Iz Acquija se je odpravil v Mornese k don Pestarinu, kjer bodo
pripravili praznik v zahvalo, da je bil Mornese preteklo let­ o obvarovan pred kolero in pred
ujmo. Don Bosko bo prejel lep dar. V sredo ali četrtek bo spet v Turinu.
Obhajali smo praznik Brezmadežne z več kot 600 svetimi obhajili. Hudič je, kakor Ga-
ribaldi v Mentani, doživel temeljit poraz od naših malih bojevnikov. Telesno zdravje je v
redu kljub mrazu in snegu, ki je to zimo zapadel v manjših količinah že trikrat in nas prijet-
no presenetil. Don Bosko bi rad, da bi molčal in tako ozdravel. Če je to edino zdravilo, potem

72 Pages 711-720

▲back to top


72.1 Page 711

▲back to top


BiS 8 — 84. poglavje
711
bi moral iti v puščavo in še tam ne vem, ali bi se mogel premagati. Sredi tako zgovorne
mladine je res nemogoče molč­ ati. Pripoveduj zgled, igraj se, pa spet kaka pesem itn., vse to
povzroča, da je moj jezik nenehno v gibanju. Pri tem pa bi utrujena pljuča rada počivala.
Naj bo. Samo da se bom po vsem tem mogel odpočiti v nebesih, za katera vi in mi vsi delamo.
duh. Francesia
Don Boska so torej pričakovali v Morneseju. Ta kraj, kakor tudi veliko dru-
gih, je že dolgo napadal cvetožer, ki je že več kot dvajset let zaporedoma uni-
čeval ves pridelek grozdja, ki je tukaj največje bogastvo. Pre­bivalci so poskusili
najrazličnejša sredstva, da bi se ubranili bolezni, pa je bilo vse zaman. Tedaj se
je raznesel glas, da so se nekateri vinogradniki iz bližnjih naselij zaobljubili,
da bodo del pridelka darovali za cer­kev Marije Pomočnice v Turinu, in doživeli
obilno trgatev. V dobrem upanju na uslišanje in v svoji verski vnemi so se od-
ločili tudi Mornežani, da bodo darovali desetino natrganega grozdja. Varstvo
Marije Pomočnice se je učinkovito izkazalo tudi med temi njenimi častilci. Na-
trgali so tol­iko kot v najrodovitnejših letinah, zato so bili pripravljeni, da bodisi
v denarju bodisi v naravi izpolnijo svojo obljubo.
Želeli pa so, da bi mogli izročiti svoje dar­ ove v don Boskove roke. Don
Pestarinu se je ponudila priložnost, da je povabil častitljivega, da bi blagoslovil
veličastno že skoraj končano stavbo v treh nadstropjih in kapelico.
Don Bosko je rad privolil, vendar je pred odhodom iz Acquija napisal več
pisem, med drugimi tudi vitezu Oregli, kateremu v enem odstavku piše, da se
dobrotnikom v Rimu ob koncu leta 1867 ni treba nič­ esar bati. Bilo je očitno, da
so pripravljali nov napad na ozemlje papeške države.
V Orvietu so vpisovali prostovoljce z dvema lirama plač­ e na dan. V bližini
meje je bilo zbranih veliko čet. Pri Sori je bilo, sicer neurejenih, 3.000 garibal-
dincev. Od časa do časa so se nap­ otili v bližnja naselja, strgali z droga papeško
zastavo, se znesli nad prebivalstvom in spet odšli. V občini Cervara so ujeli tri
prebivalce, jih odvedli v gore in zahtevali 8.000 skudov odkupnine. Streljali so
se tudi z orožniki.
Dne 2. decembra so z Angelskega gradu sneli francosko zastavo. Ena fran-
coska divizija z 9.500 vojaki se je vrnila v Francijo, druga pa se je zbrala v pok-
rajini in mestu Civitavecchia.
V Rimu in drugih pokrajinah - Viterbo, Frosinone in Velletri - so ostali samo
papeški vojaki. Medtem je Napoleon poslal okrožnico vsem evropskim silam,
velikim in majhnim, tudi protestantovskim in pravoslavnim, in jih vabil na kon-
gres, kjer naj bi rešili rimsko vprašanje. Itali­janski sektaški časopisi, odbor za

72.2 Page 712

▲back to top


712
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
pripravo vstaje, poslanci parla­menta, ki je zasedal 5. decembra, so divje napa-
dali papeža in njegovo vlado, medtem ko so na vse kriplje hvalili svojo dejav-
nost in trdili, da imajo pravico zasesti papeško deželo in prevzeti oblast v Rimu.
Iz vseh teh bliskov je bilo mogoče sklepati na bližnjo nevihto.
Zato je don Bosko pisal z datumom iz Turina, da je pokazal, kam naj poš-
ljejo odgovor.
Predragi gospod vitez!
Pošiljam vam pismo viteza Pazzinija iz Braja, višjega finančneg­ a svetnika, ki piše
svoji ženi o nameravanem dejanju glede pristave. Po navedkih žene je račun napačen.
Mogoče bi šlo za 35 frankov. Radi bi hiter odgovor, zlasti če je pritrdilen, ali bolje, da se
vračate skozi Firence.
Nesite priloženo pismo mons. Berardiju. Tukaj mu govorim samo o zdravju. Bodite
mirni. Če bi prišel v Rim, imam za to tehtne razloge. Tistim, ki se bojijo za to mesto, recite,
da nimajo prav. Zagotovite vsem, da ni nikakršnega razloga za vznemirjenje. Treba je
samo moliti.
Župnik in dekan v Castelnuovu d'Asti se je priporočil Mariji Po­močnici z običajno
obljubo. V trenutku je ozdravel od težke in popolne gluhote. O istem mi zagotavlja neka
gospa iz Savigliana. Oba sta se iz­kazala z lepimi darovi.
Tukaj delamo, kolikor moremo. Miši se ne morejo šaliti pod kremplji mačkov.
Nekaterim od imenovanih sem že pisal, drugim bom pa kmalu. Sporočite mi, kdaj
boste odpotovali iz Rima. Prejeli boste še več pisem.
Tisoč pozdravov prijateljem in dobrotnikom kot navadno.
Kar se tiče princese Odescalchi, menim, da je dala štiristo skudov vam, meni pa, ko
sem bil v Rimu, sto. Če dodaste še to zadnje, je to vse skupaj za oltar, ki se končuje, še 500
skudov. In nomine Domini, amen.
Turin, 9. decembra 1867
Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Don Bosko je v ponedeljek 9. decembra prišel na hrib Mornese, kjer ga je
pozdravilo slovesno zvonjenje ter župnik don Pestarino, predstavnik­ i občine
in vse prebivalstvo, spominjajoč se obiska leta 1864. Ob­činski učitelj Hektor
Ponassi mu je ob prvem prihodu v kraj prebral dva soneta.
Trije dnevi, ki jih je častitljivi prebil v Morneseju, so bili polni veselja. Bil
je globoko ganjen nad pripravljenostjo in velikodušnostjo, s katerima so dajali
darove, in zlasti še zaradi krščanskih besed, ki so jih spremljale.
Dne 10. decembra se je zbrala velika množica pod stebriščen zavoda. Don
Boska so v spremstvu don Pestarina, ki je bil njegov gostitelj, sprejeli z navduše-
nim ploskanjem. Preden so mu izročili obljubljene desetine pridelka, prinašali
so jih dečki in deklice, ki so stali v prvi vrsti, je eden izmed najpomembnejših
krajanov v imenu vseh z mogoč­nim glasom razložil, kar se je dogajalo:

72.3 Page 713

▲back to top


BiS 8 — 84. poglavje
713
»Mi smo veliki dolžniki Marije Pomočnice. Ko so mnogi iz našega kraja mo-
rali lansko leto pod orožje, so se vsi posta­vili pod varstvo Marije Pomočnice in
si obesili okoli vratu njeno svetinjico. Šli so na vojno in bili izpostavljeni največ-
jim nevarnostim, vend­ ar ni nobeden padel pod Gospodovim bičem. Poleg tega
je v sosednjih kraj­ih razsajala kolera, tolkla toča in polja prizadela suša, mi pa
smo bili vsega tega obvarovani. Trgatev pri naših sosedih je bila nadvse borna,
mi pa že dvajset let nismo doživeli tako dobre letine. Zato imam­ o toliko razlo-
gov, da izrečemo naši veliki Zavetnici hvaležnost.
Menim, da izražam splošno prepričanje svojih sokrajanov, ko pravim, da
bomo to, kar smo storili letos, delali tudi v prihodnje, in zato prepričani, da
bomo vedno bolj vredni nebeškega blagoslova.«
Don Bosko se je zahvalil v Marijinem imenu, blagoslovil je vel­ikodušnost
njihovih src in jim obljubil, da bo zanje molil. Don Pestarino je odločil, da bodo
vse darove v naravi prodali na javni dražbi, kar so naslednjega dne tudi storili.
V tistih dneh je bil Božji služabnik nenehno zaposlen. Opravil je mašo skup-
nosti v župnijski cerkvi, pridigal, spovedoval, obiskoval bolnike in imel konfe-
renco za hčere Brezmadežne. Sprejel je na pogovor veliko ljudi, ki so prihajali
k njemu po nasvete, in delil podobice sv. Franči­ška Saleškega z napisom 'Našim
ljubeznivim darovalcem, duhovnik Janez Bosko'. Obiskal je župnika Olivierija v
Lermi, se zvečer dolgo pogovarj­al z don Pestarinom o raznih načrtih in napisal
veliko pisem. Eno je bilo naslovljeno na semeniščnika Alojzija Vacanea, njego-
vega nekdanjega gojenca:
Predragi Vacaneo!
Prejel sem tvoje pismo, ki me je zelo razveselilo. Ne bom te po­zabil priporočiti Gospo-
du pri sveti maši. Tudi ti moli zame.
Bog noče, da bi za zdaj bivala pod isto streho. Kdo ve, ali se to ne bo zgodilo v prihod-
nje. Naj bo vse v večjo Božjo slavo.
Priporočam ti tri stvari: zbranost pri premišljevanju zjutraj, prijateljstvo s tovariši,
ki se posebej odlikujejo po pobožnosti, in zmernost pri jedi.
Bog naj blagoslovi tebe in vse moje sinove iz oratorija, ki so s teboj. Pozdravi jih in
moli zame, ki sem ves tvoj najvdanejši v J. K.
Turin, 11. decembra 1867
duh. Janez Bosko
Don Bosko je precej slovesno blagoslovil tudi stavbo zavoda. Odvetnik An-
ton Traverso je za to priložnost dal natisniti nekaj pesmi in jih sam prebral ob
koncu kosila, ki so ga pripravili v eni izmed obširnih soban zavoda.37 Tukaj je
don Pestarino v čast svojega gosta pogostil krajevne ugledne zastopnike, župni-
37 Dodatek 8.

72.4 Page 714

▲back to top


714
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ke in duhovnike iz okolice, ki so se rade volje odzvali povabilu zaradi prijetnega
pogovora z Božjim služabnikom. Bil je tako jasen v besedah in tako moder v
svojih izja­vah, da so ti njegova izvajanja navdušeno sprejeli.
In prav na enem izmed teh kosil, ki so jih v Morneseju priredili v čast don
Bosku, je nanesel pogovor na neko deklico iz Ovade, ki je tr­dila, da se ji je prika-
zala Božja mati Marija. Ta novica je vzbudila vel­iko razburjenje, posebno zaradi
okoliščin, v katerih naj bi se prikazovan­ je zgodilo. Med gosti je bilo nekaj takih,
ki so trdili, da je vse skup­ aj samo izmišljotina in posledica prividov. Drugi so
trdili, da so prikazovanja resnična, in navajali kot potrdilo La Salette, Lurd itn.
Znašli so se v tako vročem prerekanju, da bi skoraj pozabil­i jesti. Končno se je
nekdo, ki je opazoval don Boska, kako je ves čas molčal in samo poslušal, prosil
Božjega služabnika, da bi on po­vedal svoje mnenje.
»Da, da,« so pritrdili vsi navzoči. »Don Bosko je edini, ki more razjasniti to
zadevo.«
Don Bosko se je najprej branil, potem pa je dejal: »Kaj bi radi slišali od
mene? Če so Francozi preveč lahkoverni in vse verjamejo, so pa zato Italijani
toliko bolj trdovratni in grešijo po drugi strani, so preveč neverni.«
Vsi so utihnili. Dejansko niti toliko let pozneje ni bilo mogoče reči, ali so bila
videnja nadnaravna, kajti z ene strani je bila hudobi­ja tako velika, da so vnaprej
zanikali vse, čeprav so določ­ ene okoliščine nakazovale čudežno dogajanje. Zato
je p. Leoncini, piarist, ki je bil priča tega, kar se je dogajalo v Ovadi in je od svo-
jega sobrata zvedel, kaj je rekel don Bosko v Morneseju, dejal, da je treba don
Boskove besede samo občudovati.
Zadnje dejanje v Morneseju, ki naj bi ga storil don Bosko, je bila blagoslo-
vitev zavodske kapele, posvečene Žalostni materi Božji Mariji, ki je bila pred-
stavljena na prelepi sliki nad glavnim oltarjem, in sveta maša. Na spominskem
kamnu ob vratih cerkve pod stebriščem beremo napis:
Leta 1867, dne 13. decembra - je bila s slovesnim obredom - blagoslovljena
ta cerkvica - in - duhovnik Janez Bosko - izreden vzor krščanske ljubezni in go-
rečnosti - je prvi daroval - prečisto hostijo - in prosil blagoslova za ustanovljeni
zavod - in za vse prebivalce Morneseja.
Ko je opravil to slovesnost, je odpotoval v Turin in don Francesia je 15.
decembra pisal vitezu:
»Don Bosko je precej utrujen prišel iz Morneseja, kjer je slovesno blagoslovil cerkvico
in dobil obilne darove. Je malo bolan, vendar upamo, da se bo v kratkem popravil. Od mi-
lijona stvari, ki nam jih ima povedati, bo kaj ostalo za Rim? Ali ne bi bil prevelik zalogaj?
Pove nam samo nekaj novic. Bolje za vas in tudi za nas. Dete Jezus, katere­ga praznik boste
slavili v Rimu, naj prinese v vaše srce polno milosti, kar vam iz vsega srca želim.«

72.5 Page 715

▲back to top


BiS 8 — 84. poglavje
715
Toda neizmerno navdušenje, ki ga je don Bosko vzbudil v Morneseju s svo-
jo navzočnostjo, je šlo na živce kakemu gospodiču in si je izmislil praznoverja,
pridiganje za zbiranje denarja in klerikalne pustolovščine. Nekdo ga je tudi ob-
tožil političnega delovanja, zato je podprefekt v Novi Liguriji ukazal pretorju
v Castellettu d'Orba, naj izvede poizvedovanje. Pretor je na podlagi navodil iz
Nove Ligurije pisal pismo županu v Morneseju:
Castelletto d'Orba, 8. februarja 1868
Vašo uglednost prosimo, da bi občinska uprava sporočila dogodke, ki naj bi se zgodili
9. in 10. decembra lanskega leta v zvezi z gospodom don Janezom Boskom, starim 46 let,
stanujočim v Turinu, ki je pridi­gal v cerkvi: kakšno snov je obravnaval, kaj je govoril, ali
je govoril ljudem, da jih je on rešil toče in kolere, da bi mogel doseči katero koli milost od
Kristusa in da bi, če ne bi imeli denarja, prišel neki Vincencij Mazzarello in Rocchetto Gas-
taldo, ki bi zbrala razne darove v naravi in bi iz vsega iztržili vsoto štiri tisoč lir.
Preverite, ali je vse to res in v kakšnih okoliščinah se je to zgodilo. Kakšne so moralne
lastnosti imenovanega Mazzarella in Gastalda, kakšno verodostojnost lahko pripisujemo
njunima izjavama. In še to, kje je stanoval imenovani don Bosko in zakaj je prišel v Mor-
nese. Pa še vse drugo, kar bi bilo s tem v zvezi. V pričakovanju
pretor Raffaghelli
Župan je takole odgovoril:
Občina Mornese
Občinski odbor v Morneseju je obravnaval zahtevo gospoda pretorja iz Castelletta
d'Orbe in izjavlja:
Velečastiti don Janez Bosko je ob svojem zadnjem obisku 9. in 10. decembra pretekle-
ga leta naletel na simpatije in občudovanje, na katere naletijo vsi poštenjaki, ki se v druž-
bi odlikujejo po ljubezni do revežev in sirot. Poleg tega pa ni prišel v Mornese prvič, saj je
bil tukaj na obisku že leta 1864.
Popolnoma neresnična je trditev, da je sam don Janez Bosko pridigal, da je on rešil
to prebivalstvo kolere in toče in da zmore od Kristusa doseči katero koli milost, ki bi si jo
želeli. Prav tako je popolnoma neresnično, da je kot povračilo za usluge od prebivalcev
zahteval denar, oziroma naj bi, če denarja ne bi imeli, poplačali z darovi v naravi, ki naj
bi jih zbrala Vincencij Mazzarello in Janez Gastaldo, sin umrlega Roka, ki naj bi šla na
zbirko od hiše do hiše. Res pa je, da so mnogi prebivalci po svojih otrocih dajali denar in
darove v naravi, vendar iz lastne proste volje, ne da bi jih k temu v pridigah navajal sam
don Bosko. Prav tako je on sam zato, da bi uporabil darove v naravi, predlagal, da bi jih
prodali na javni dražbi, s tem preprečili stroške za prevoz in bi denar mogli uporabiti v
dobrodelne namene. Naj povemo, da so ti darovi bili v nekaj hlebih sur­ ovega masla, nekaj
košarah grozdja, jabolk, sadja in nekaj steklenicah.
Denarja se je med prebivalstvom zbralo 500 lir. Darovalc­ i so se zavedali, da bo denar
šel v korist sirot in revnih dečkov kraja samega, to je gojencev, ki jih don Bosko vzdržuje

72.6 Page 716

▲back to top


716
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
zastonj v svoj­em zavodu v Turinu. Nekaj denarja je bilo namenjenega tudi za cerkev, ki se
gradi v Turinu. Vsota 4.000 lir je čista izmišljotina.
Vincencij Mazzarello in Janez Gastaldo sta odlična človeka, vredna vsega zaupanja
in sta se prostovoljno javila za zaprošeno uslugo.
Don Bosko je stanoval pri don Dominiku Pestarinu. Namen njego­vega prihoda je bil
ogled novega zavoda, ki ga je postavil imenovani duhovnik Pestarino v korist mladine.
Končno naj povemo, da so obtožbe na račun don Boska deloma izmišl­jotine deloma
pa velika pretiravanja, kajti vse je potekalo v mejah, kot smo jih opisali v tem dopisu. Don
Bosko je res pridigal, vendar o pobožnosti na splošno in zlasti še o zaupanju v Devico
Marijo, ne da bi se priporočal za darove ali omenjal obljube posebnih milosti Boga ali kaj
podobnega.
Vse to izjavlja imenovani občinski odbor in v potrditev resničn­ osti povedanega posa-
mezni člani dokazujejo s svojimi podpisi:
Mazzarello, župan
don Pestrino, svetovalec
Jožef Pestarino, svetovalec
Traverso, tajnik
S tem se je poizvedovanje končalo.

72.7 Page 717

▲back to top


85.
poglavje
Don Bosko v Modeni: svetuje nadškofu, kako naj poskrbi za sredstva za
vzdrževanje poklicev – Don Bosko piše vitezu, da je v denarnih težavah:
nakazuje mu osebe, katere bi lahko prosili za pomoč; še druga naročila –
Vitez v Rimu še naprej streže ranjenim garibaldincem – Marijina milost in
dar za kapelico sv. Ane; don Bosko priporoči predstojnici Zvestih tovarišic
dobro dekle, ki je želelo postati redovnica – Božični prazniki – Duhovniško
posvečenje don Petra Racca; mati Božja Marija ga je čudežno podprla pri
izpitih – Don Bosko piše v Milan, da bi mu pomagali z darovi – Velikodušen
dar nekega dobrotnika – Pismo grofa Vimercatija kot odgovor na čestitke,
ki so mu jih poslali gojenci oratorija – Katoliško branje – Galantuomo:
predgovor; pesmi in pripovedi; nasvet za vse
Ko se je don Bosko vrnil iz Morneseja, je ostal v oratoriju le nekaj dni in
se potem spet odpravil na pot, tokrat v Modeno. Grofica Amalija Fulcini Giaco-
bazzi mu je 19. decembra 1867 pisala z Dunaja:
»Iz vašega zadnjega pisma, ki sem ga prejela tukaj, ugotavljam, da bom na
svojo veliko žalost verjetno odsotna med vašim obiskom v Modeni.
To je resnična žrtev, ki jo darujem Gospodu vsakokrat, ko se mi zgodi kaj
podobnega. Vendar pa upam, da vas bom mogla ob svoji vrnitvi na pomlad, ko
bom spet v Italiji, osebno spoznati. Zelo sem bila vesela podobice, ki ste mi jo
poslali v svoji dobroti.«
Don Bosko je bil večkrat v Modeni. Ko se je nekega dne pogovarjal z nad-
škofom mons. Emilijem Frančiškom Cuginijem o salezijanski družbi, mu je ta
potožil o pomanjkanju poklicev v škofiji in sredstvih, ki bi jih mogla pospeševati:
»Prav, monsinjor, lahko imamo na voljo sredstvo, da pomagamo.«

72.8 Page 718

▲back to top


718
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
»Katero?« je vprašal monsinjor. »Veliko sem premišljeval o tem vprašanju,
vendar ne vem, kam naj se obrnem.«
»Odvežite župnike dolžnosti, da bi ob odpravljenih zapovedan­ ih praznikih
morali maševati za župljane. Naj te maše opravijo po škof­ovem namenu in da-
rove uporabite za cerkvene poklice. Že dolgo sem premišljeval o tem, vendar še
nisem imel priložnosti, da bi to komu povedal in predlagal.«
»Mar je mogoče odvezati župnike dolžnosti maševanja za ljudstvo?«
»Zakaj se to ne bi moglo narediti?«
»To je vendar težka obveznost v vesti.«
»Tudi tu se da pomagati. Tisti, ki je zakon postavil, ga lahko tudi odpravi.
Pišite v Rim, razkrijte svoje težave, prosite za milost, da spremeni to obveznost,
in Rim vam bo gotovo dal odgovor. Stvar, ki bi jo prosili, ni zunaj dosega cerkve-
ne oblasti.«
»In če bi mi prošnjo zavrnili?«
»Tentare non nocet (poskusiti ne škodi), poskusite.«
Nadškof se je čudil ob tem nepričakovanem predlogu, dvomil, potem pa je
pisal in dobil pritrdilen odgovor.
Te spremembe mašnih intencij za ljudstvo ob odpravljenih zapo­vedanih
praznikih so prosili tudi drugi škofje in jim je bilo ugodeno.
Don Bosko je znova pisal vitezu. Še vedno v Rim.
Predragi gospod vitez!
Po nekaterih neprijetnostih z zdravjem in z opravki nadaljujem svoje dejavnosti in
začenjam s pismom vam, po začrtanih program­ ih in ciljih. Najprej vam moram povedati,
da smo v resnični denarni zadregi in da že dva meseca nismo plačali peku in nekaj stvari
za cerkev. Če bi nas grofica Calderari, tudi za ceno kake odpovedi, mogla rešiti skrbi za
tlak, ki gre proti koncu, bi nam bilo v resnično olajšanje, njej pa verjetno tudi zanesljivo
sredstvo, da bi si zagotovila še nadaljnje varstvo nebeške matere Marije.
Prilagam vam seznam del, ki jih je treba še opraviti v cerkvi. Če bi med znanci in
prijatelji mogli razdeliti te naloge, bi bila naša cerkev pripravljena, da bi se odprla bogo-
služju prvega maja tega leta. Lotite se dela.
Mogoče bi se lahko gospod Focardi zavzel za kako izmed predložen­ ih nalog. Ko govo-
rimo o tem, naj vam sporočim, da sem ob priložnosti, ko sta bila njegova sinova v Turinu,
založil 100 lir, kar lahko omenite tako očetu kakor sinovoma. Poljska princesa, ki jo dobro
pozna p. Delorenzi, bo, upam, tudi kaj storila. Bila je tako velikodušna v dobrodelnosti.
Tudi za gospoda Contija je znano, da se bo potrudil. Potem še hiše Serlupi, Cavalletti,
Cappelletti, Antonelli, Sora itn. itn.
Glede tega zadnjega preverite, ali je treba zares odsloviti D. Cesara. Če bi ga odpus-
tili, bi morali ponuditi mesto don Turchiju, ki bo verjetno sprejel. Vendar bi se morali prej
domeniti, da bo jasno videl, kakšne obveznosti in kakšna plača ga čakajo.

72.9 Page 719

▲back to top


BiS 8 — 85. poglavje
719
Pišem pisma ljudem, ki ste mi jih nakazali, zlasti še materi Galeffi, kakor vidite iz
priloženega dopisa. Priporočam ji malo obhajilno mizo.
Don Francesia mi pravi, da se bo neka skupnost mogoče odločila za dar dva tisoč
skudov. Če bi se to zgodilo, bi jim bil pripravljen pustiti izbiro svetnika za oltar. Rad bi, da
bi bilo nekaj zares primernega za blaženo Devico Marijo in zadosten razlog, da bi vsak
dan opr­ avljali kako bogoslužje za prejetje milosti za tako ugledne dobrotnike. Vsak dan
bom pri sveti maši prosil, da bi se to zgodilo.
Stopite kak dan k mons. Pacificiju, tajniku latinskega odd­ elka na Quirinalu, in mu
povejte, da se njegov varovanec Poligari dobr­ o počuti in lepo napreduje v svoji obrti. Nje-
mu sem izročil prošn­ jo za dva viteška križca pri njegovi svetosti in ne vem, ali smemo
kaj upati. Recite mu samo, da gre za osebe, ki pripadajo hiši, in naj sporo­či, ali ima kaka
naročila za don Boska.
Če imate denar, ga pošljite. Če vam opravki dovoljujejo, pridite na začetku januarja.
Toda če morete zbrati darove, ostanite še dalj časa.
Pozdravite naše dobrotnike. Vsa hiša vam želi lepe božične praznike. Amen.
Najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
P. S.: Vložite pismo za mater predstojnico v Tor de' Specchi v ovojnico.
Dne 21. decembra je don Francesia prejel pismo od vitezovega brata: »Be-
rardi je prejel pismo od lože. Friderik bo ostal tukaj do treh kral­jev. Gre mu dob-
ro. Med drugimi dobrimi deli streže kirurgom, ki morajo rezati noge ranjenim
garibaldincem. Vse je mirno, vendar se utrjujemo, kar je znamenje nevarnosti
novih napadov. Najboljše želje don Bosku in lepa voščila vam in vsej sveti hiši.«
Med množico poročil o milostih, ki jih je podelila mati Božja Marija, je don
Bosko prejel tudi pismo markize Henrike Nerli iz Firenc z dne 17. decembra 1867:
»Prilagam 100 lir od grofice Fauli iz Faenze, ki želi, da bi jih uporabili za
dokončanje kapele sv. Ane v cerkvi Marije Pomočn­ ice. Gotovo se spominjate, da
sem vam preteklo poletje pisala in vas prosila, da bi molili in povabili druge k
molitvi za soproga te moje prijateljice, ki je bil zelo bolan. Ona je obljubila dar
za vašo cerkev, če bi mož ozdravel. Na začudenje vseh je mož ozdravel, čeprav
so imeli njegov primer za brezupen.«
V tistih dneh je don Bosko neko dobro dekle, ki bi rado postalo redovnica,
napotil k velečastiti sestri Evdoziji, predstojnici Družbe zvestih Jezusovih tova-
rišic v Turinu, in pri tem ni pozabil omeniti svoje cerkve.
Velezaslužna gospa mati!
Nosilka tega pisma je gospodična Katarina Fissore, ki bi se rada posvetila Gospodu v
redu, ki ga vi vodite. Je zdrava in lahko plača dol­očeno mesečnino. Glede njene moralnosti
smo lahko mirni. Vi pa storite, kar se vam zdi v večjo Božjo slavo.

72.10 Page 720

▲back to top


720
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Želim vam, vsem vašim sestram in gojenkam veliko nebeškega blagoslova, krepkega
zdravja in dolgo srečno življenje. V hval­ežnosti se izrekam vaše uglednosti najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
P. S.: Za dokončanje cerkve Marije Pomočnice je treba opraviti še nekaj del. Bi vaš
samostan mogel prevzeti katero izmed njih? Prilag­ am seznam. Oprostite.
Na božično noč je častiti kot po navadi daroval tri maše: prva je bila peta s
skupnim svetim obhajilom, drugi dve sta bili tihi. Prej­šnje dni je doživel veliko
tolažbo. Don Peter Racca je bil posvečen 21. decembra za duhovnika in je 22.
decembra v neizmerno veselje gojencev, zlasti še fantov iz njegovega razreda,
daroval prvo svojo daritev. Novomašnika so po kosilu počastili pod stebriščem
z godbo in nagovorom. Navzoč je bil tudi don Bosko in drugi predstojniki.
Božji služabnik je nato dovolil don Racci, da je šel maševat domov v Volve-
ro, svoj rojstni kraj, kjer so ga nepotrpežljivo pričakovali domačini, ki so ga poz-
nali vse od malih nog. Ko je kot klerik prihajal v domači kraj, je bil vedno nadvse
zglednega obnašanja. Pokoren, ponižen, ljubezniv, je bil vedno pripravljen na
prijeten pogovor. Rad je poučeval katekizem, znal je razveseljevati s pripovedo-
vanjem spodbudnih in svetih zgledov. Vse je znal na prijeten način navdušiti za
dobro. Vedno je imel pri sebi rožni venec in ga molil, če je le bila priložnost za
to. Najraje je govoril o Bogu, o presveti Devici Mariji, o papežu. Nikdar ni opus-
til, da ne bi govoril o oratoriju in svojem dragem don Bosku, ki ga je imel tako
zelo rad, da se mu je zdel čas, ki ga je prebil doma, prav neprijeten.
Ta vredni sin častitega je 25. decembra daroval prvič sveto mašo v rodnem
kraju, kakor je pisal duhovnik Nikolaj Marija Lisa: »S kako prizadevnostjo se je
don Racca pripravljal na sveto daritev in s kako pobožnostjo jo je opravil. Vsi
so čutili, kot da bi imeli pred seboj svetnika, in med drugimi je gospod vitez
Jožef Barale, notar in tajn­ ik v tej občini, vzkliknil: »Kako svet duhovnik mora
biti ta mladi levit!« Jaz sem mu tisti dan govoril in pokazal moč matere Božje
Marije, ki je dečku pomagala premagati bojazni in strah ter dvome o poklicu in
ga pri­peljati do duhovništva. Zato je njegova dolžnost, sem povedal, da mora do
konca življenja oznanjati njeno slavo.«
O vsem tem je bil naš don Peter globoko prepričan, kajti med mil­ostmi, ki
jih je prejel od presvete Device Marije, je bila, kakor smo že poročali, milost
izrednega spomina na začetku njegovega šolanja. Toda zahvaliti se je moral
Mariji tudi za milost, ki jo je prejel pred kratkim. Proti koncu novembra so ga
predstojniki opozorili, da se mora pripraviti na prejem duhovniškega reda. V ta
namen se je moral pripraviti na predpisani izpit. Toda utrujen od toliko študija
in drugih obveznosti je ponavljal: »Nemogoče, nemogoče, da bi se pripravil na

73 Pages 721-730

▲back to top


73.1 Page 721

▲back to top


BiS 8 — 85. poglavje
721
izpit, ker mi zmanjkuje čas.« Ko pa so predstojniki vztrajali pri svoji odločitvi,
se je moral lotiti učenja. Kljub najboljši volji je ugotovil, da si ni nič zapomnil.
Ker so prav tedaj opravljali devetdnevnico k Mariji Brezmadežni, se je obrnil
nanjo in jo prosil za pomoč v tako težkem polož­ aju. Pomoč je prišla, vendar ne
takoj. Na predvečer izpita še ni bil pripravljen. Še z večjo gorečnostjo je prosil
svojo nebeško mater, da bi mu pomagala, in se spet začel učiti. Nenadoma se je
zavedel, da mu, kar bere, dobesedno ostaja v spominu. Bil je tako dobro prip-
ravljen, da so se izpraševalci čudili. Ves vesel zaradi prejete milosti ni mogel
molčati in je vse pripovedoval pred šolo svojim učencem, ne da bi povedal, kdo
je milost prejel. Pozneje, med odmorom, ko ni mogel več skrivnosti zadržati
zase, je povedal, da je bil on obdarovan z milostjo. Nato je svojim učencem nad-
robneje pripovedoval vse, kar se je zgodilo, in jih spodbujal, da naj zaupajo v
Marijo Pomočnico.
Na praznik sv. Štefana je don Bosko pisal gospe Guenzati. Pismo je don Rui
izročil gospod grof Jožef Caccia Dominioni.
Veleugledna gospa!
Turin, 26. decembra 1867
Bliža se konec leta in jaz bi vam rad dal priložnost, da bi poklon­ ili Mariji Pomočnici
lepo cvetko. Poglejte, ali bi jo mogli izpolniti. Za dokončanje cerkve Marije Pomočnice
manjkajo še dela, ki so na priloženem seznamu. Kdo ve, ali ne bi mogli vi s kakim vašim
znancem prevzeti nalogo in poravnati izdatke? Menim, da bi lahko hiše Caccia, Brambilla
in Stagna pomagale. Če mi boste pomagali, bomo prve dni meseca maja prihodnjega leta
posvetili novo cerkev za bogoslužje, kar bo gotovo močno sredstvo proti koleri in drugim
tegobam.
Želim ves nebeški blagoslov vam, vaši in drugim imenovanim družinam in vam zago-
tavljam globoko hvaležnost.
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Med mnogimi voščili, ki jih je prejel za božič, je tretji božični dan bil veliko-
dušen dar, ki ga moramo omeniti.
Turin, 27. decembra 1867
To, česar zaradi finančnih težav nisem mogel storiti preteklega meseca septembra,
storim danes, 27. decembra. Po rokah gospoda Mihaela Nica vam bo izročenih petsto lir v
bankovcih kot prostovoljni dar za cerkev v gradnji.
Zahvaljujem se vaši uglednosti, ki jo tako zelo spoštujem, in vas prosim, da sprejmete
spoštljive pozdrave svojega najvdanejšega prijatelja
Jožefa Copassa.
Ta dar podarjam v imenu svoje družine in je zato vpisan v družinski blagaj-
niški knjigi.

73.2 Page 722

▲back to top


722
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Za božične praznike in zlasti še za god sv. Janeza Evangelista je častitljivi
naročil gojencem, naj pišejo grofu Vimercatiju pismo z voščili in zahvalo. Grof
je na pismo takole odgovoril:
Velečastiti in nadvse dragi v J. K. don Bosko!
Rim, 30. decembra 1867
Najlepše se vam zahvaljujem za spomin, ki ga hranite o meni. Zato me veseli, da vam
morem zagotoviti, da se tudi jaz spominjam vas, vaših svetih tovarišev in srečnih sinov,
ki so bili tako dobri, da so mi skupaj z don Francesio pisali pismo. Vitez Oreglia mi je za-
gotovil, da bo namesto mene opravil mojo dolžnost; prosim tudi vas, da mi pomagate iz
zadrege, ker sam nimam prave volje za to in ker se mi roke zaradi živčnih napadov tako
tresejo, da ne morem pisati. Bog bodi zahvaljen, da na tak način vedno kliče v spomin
mojo skorajšnjo smrt.
Da, Bogu se je treba zahvaliti in ga počastiti. Pozdravite mi don Francesio in vse
vaše sinove, ki jih iz vsega srca ljubim v Jezusu Krist­ usu. Sveti oče se odlično drži. V Rimu
vlada popoln mir in upam, da bom­ o v kratkem vsi potolaženi. Stanovalci naše hiše vam
poljubljajo roko, naročajo mi, naj vam povem, da se vas vedno spominjajo z največjim
spoštovanjem. Jaz vam potem še posebno priporočam svojo ubogo dušo.
Vaš najvdanejši služabnik Janez Vimercati
Tudi svojih dragih naročnikov Katoliškega branja ni pozabil. Tem je za me-
sec november poslal zvezek:
Obisk presvetega Zakramenta in presvete Device Marije za vsak dan v mese-
cu izpod peresa sv. Alfonza Marije Ligvorija, ki ga uvaja junaško dejanje ljubezni
in molitve v čast sedmerim radostim in žalostim očaka Jožefa. – Z junaškim
dejanjem ljubezni daruje kristjan Bogu za duše v vicah v združenju z zaslugami
Jezusa in Marije vsa svoja zadoščevalna dela, tista, ki jih drugi darujejo zanj v
življenju, smrti in po nje­govi smrti.
Za mesec december so naročniki prejeli pripoved Družina Simona Masaja
ali vdanost v težavah.
Istočasno je don Bosko naročil Galantuomu, letopisu za prestopno leto 1868,
da naj v njegovem imenu naročnikom izroči vezilo.
Prinašamo predgovor.
GALANTUOMO
ob vrnitvi z zelo dolgega potovanja svojim naklonjenim prijateljem.
Deo gratias! To je sedaj šestnajstič, ko sem spet med vami in vam želim vse nebeške
blagoslove. Danes bi rad vzel v roke pero, da bi vam izrazil vse, kar mi narekuje srce. Toda
bojim se, da mi to ne bo uspelo. Lahko si mislite, koliko vam imam povedati, saj sem bil v
Rimu, doživel stoletno slovesnost svetega Petra in Pavla, videl papeža. Toda kako vendar,
bo kdo dejal, da si se tudi ti Galantuomo odpravil na dolgo in nevarno pot v Rim? Ta je

73.3 Page 723

▲back to top


BiS 8 — 85. poglavje
723
pa dobra! Ali naj bi počakal še drugo stoletnico, da bi šel? Toda tedaj verjetno ne bi bilo
več toliko mojih dragih prijateljev, ne bi bilo več častivrednega Pija IX., ki se je srečno
domislil stoletnice. In kdo ve, ali bi se mi čez sto let ljubilo govoriti. Zatorej sem izpolnil
nasvet svojih prednikov: Kdor ima čas, naj ne čaka na druge čase ali onega drugega: Ne
išči negotovega jutri, če ti je dano veseliti se današnjega dne. V družbi toliko dobrih pri-
jateljev in s polno košaro najlepših misli sem se sredi meseca junija odpravil v Rim. Toliko
ljudi me je hotelo preprič­ ati, naj ne hodim zaradi svoje starosti, kolere, roparjev in ne
vem zaradi česa drugega še. Rečem vam odkritosrčno, da nisem verjel vsemu temu. Kar
se tiče starosti, sem tam naletel na veliko starejš­ ih od mene, ki ne samo da niso prišli tako
lagodno kot jaz iz Piemonta in z ladjo, temveč častitljivi škofje z dolgimi belimi bradami,
vsi utrujeni od apostolskih naporov in let iz Kitajske, Japonske, Abesinije, krajev, ki so pet
do šest tisoč milj oddaljeni od nas. V dveh dneh sem bil v Rimu. Kako veličasten pogled!
Vstopal sem počasi, zelo počasi v to velikansko mesto, polno čudovitih znamenitosti. Moja
domišljija je sicer zelo bujna, toda resničnost je bila veliko veličastnejša. Naj vam samo
povem, da sem prepričan o resnici, da so tam govorili vse jezike sveta in da so duhovniki,
da bi se med seboj razumeli, govorili latinsko. Jaz, ki od latinščine ne razumem drugega
kot tisto, kar prepevamo pri večernicah, sem se znašel v veliki težavi. Eden izmed njih mi
je postavil vpraš­ anje v tem jeziku. Ne vem, kaj sem mu odgovoril. Vem pa, da se je zasmejal
na ves glas in šel naprej. Zavedel se je, da ne spadam med srečnike latinskega jezika. Če
sem prav razumel, me je tisti takole nagovoril: 'O bone hospes, ostende mihi viam qua itur
ad Quirinalem.' Bog si ga vedi, koliko čudnih predstav se mi je lovilo po glavi. Sedaj vem,
ker mi je to povedal neki prijatelj, da to po naše pomeni: O, dragi gostitelj, pokaži mi pot,
po kat­ eri se gre na Quirinal.
Ne bom vam govoril o dobroti meščanov. Jaz in vsi drugi smo bili zares zadovoljni.
Predstavljali smo si jih v zelo temnih barvah. Toda tisti, ki so tako govorili, so imeli svoje
namene. Pravili so, da ni več prostora, pa bi mogli najti prenočišče še za enkrat večjo
množico romarj­ev, čeprav jih je bilo 160 tisoč iz vseh delov sveta. Kako so bili oblečeni,
katere jezike so govorili in kako čudno so hodili. Toda v cerkvi so bili vsi eno. Kako je to
nekaj lepega, da slišiš častiti Boga, moliti pri grob­ u apostola in priporočati nebesom Pija
IX. v toliko jezikih. Pri bazilik­ i sv. Petra sem molil zase in za vse svoje prijatelje, ki ste vi,
moji dragi bralci. Toda moje srce se je zares vzradostilo, ko sem videl angelsko obličje
Pija IX. Ne vem, ali so vsem, vendar pa so mnogim mojim prijate­ljem okoli mene padale
solze iz oči, ko so gledali svetega očeta, tako dobrohotnega, pobožnega in svetega. Kako
čudovit prizor ob pogledu na 500 prelatov (slišal sem, da jih je bilo med škofi, nadškofi
in patriarhi 499) s častitljivimi obrazi, vseh enega srca in ene duše, enega zakona, pove-
zanih s papežem in pripravljenih, da zanj prelijejo tudi svojo kri. Videl sem z neizmernim
zadovoljstvom dragega kardinala De Angelisa, ki je s svojimi krepostmi navdušil Turin;
videl sem dobrega avellinskega škofa, videl sem toliko drugih, ki so trpeli izgnanstvo, ječo
in poniževanje. In sedaj okoli Petrovega prestola, naslednika Jezusa Kristusa, smo za to,
kar boš odobril ali zavrnil, pripravljeni prenašati nove in še hujše preizkušnje. Vem, da je

73.4 Page 724

▲back to top


724
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
dobri papež Pij čutil neizmerno radost v svojem srcu, ko je videl toliko bratov v škofovstvu
zbranih okoli sebe, ki so se odzvali njegovemu povabilu. O, veličastvo Svetega sedeža, kako
si veliko! Jaz sem sicer neuk v pesniški umetnosti, vendar dobro razlikujem in čutim, če
kak verz lepo zveni. Naj povem, da sem tam sredi tiste neizmer­ne množice slišal enega:
Prelepa, nesmrtna vera in dobrotna
napolnjuješ naša mala srca slabotna.
Vzradostil sem se, si jih dobro zapomnil in jih ponavljam v vaše zadoščenje.
Slišal sem tudi glas svetega očeta, mogočen, jasen in zvočen! Če potem pomislim, da je
bil ta glas mogočen ne samo pri ljudeh, temveč tudi pri Bogu. Obiskal sem vse lepote Rima
in si jih dobro ogledal. Šel sem v katakombe, v Kolosej, poškropljen s krvjo toliko mučencev.
Ne spominjam se, da bi kdaj prej jokal od tolike radosti. Da, prav jokal sem od radosti!
Ogledal sem si Pudentovo hišo, kjer je sv. Peter bival, kakor se dozdeva, ko je prvič
prišel v Rim. Bil sem v Mamertinskih ječah, drugem Petrovem bivališču, pil iz studenca,
ki ga je sv. Peter priklical iz tal, da je mogel krstiti svoje čuvaje. Videl sem Campidoglio,
sveto pot, Rimski trg in se zamislil v razna obdobja starega Rima. Pokazali so mi stolp, na
katerega se je, kakor pravijo, vzpel Neron, da je občudoval požar Rima, za kar je potem
obdolžil kristjane. Ne morete si misliti, kako zelo sem bil vesel, ko sem mogel videti vse te
znamenitosti. Prehodil sem v svetem spoštovanju svete stopnice, videl jasli, v katere je bil
položen naš Gospod, in ostanke njegovega križa. Z eno besedo, okušal sem vse veselje, ki
ga more občutiti zares pobožno krščansko srce. Končno sem moral odpotovati in se kar
nisem mogel ločiti od teh krajev. Zapustiti Rim se hitro reče, toda zapustiti to mesto z
mislijo, da ga ne boš več videl, je zelo boleče. Še zadnjikrat sem obiskal sv. Petra, pobožno
poljubil nogo na njegovem prestolu in v srcu ponovil vse svoje obljube zvestobe. Toda
kakšna je bila moja vrnitev! Koliko naporov sem prestal! Z očitki, ki jih ne razumem, so
me sumničili, da prinašam kolero iz Rima, čeprav je že razsajala po naših ljubih krajih
in več kot eden mojih dobrih znancev se je že odpravil v večnost. Tedaj sem začel sumiti,
da je to kazen, ki nam jo pošilja Bog. Res je, da je kolera pozneje obiskala tudi Rim, toda
takrat, ko sem bil jaz tam, je še ni bilo – razen v domišljiji prevratnikov. Konec koncev me
je doletela nesreča mojih bratov in prosil sem Gospoda, da bi skrajšal dni svoje jeze. In ti,
dragi moj bralec, brani se tega nesrečnega gosta in moli, da te Bog pokliče k sebi, kakor
ima navado klicati k sebi tiste, ki jih ima rad, s sladkim nasmehom na ustih. Končujem s
tem, da ti pošiljam prisrčen in ljubezniv pozdrav. Bog naj blagoslovi vas kakor tudi naše-
ga najvdanejšega prijatelja
GALANTUOMA.
Galantuomo je prinašal bralcu pesmi in razne pripovedi kot: – Zadnji tre-
nutki življenja mehiškega cesarja Maksimiljana – Mati Božja Guadalupska – Pri-
jatelju in soborcu don Henriku Bonettiju – Kardinal Ludvik Altieri, ki je junaško
umrl, ko je stregel za kolero zbolelim v Albanu.
Na koncu je Božji služabnik priporočil še naslednje:

73.5 Page 725

▲back to top


BiS 8 — 85. poglavje
725
Če mi hočete narediti uslugo, si naročite odlična božična darila, kot so Don Mentore
iz Savone, Kalejdoskop, Razkrinkan hišni prijatelj iz Turina, Družinski prijatelj iz Genove
in podobne knjige iz Bologne. Glede Hišnega prijatelja, pristnega, zelo pristnega, ki se je
zatekel v Firence, pa ti svetujem, da se ga varuješ kot strupene kače. In če ga boš videl
pri kom drugem, jim povej, kdo je to, da se ga bodo čim prej znebili. Naredil jim boš zelo
veliko uslugo.
Pred tem opozorilom je častitljivi dal vsem dober svet. Odlika tega dela so tudi bese-
de, ki jih prinašamo kot sklep tega zvez­ka.
Ko so prijatelji na tem, da se razidejo, pomnožijo znamenja naklon­ jenosti. Tudi mu-
tci, in sicer brezbrižni postanejo zgovorni in rekel bi celo brbljavi. In kaj bo z Galantuo-
mom, ki je tudi prišel do konca? Ali ni tudi on zelo nagnjen h klepetanju?
Misel, da vas eno leto ne bom mogel več videti, vam govoriti, me tudi dela zelo zgo-
vornega. Koliko stvari bi vam še rad povedal! Poved­ ati vse z eno besedo ne zmorem, poleg
tega pa tudi ne bi bil s tem zadovoljen. Vse ali nič. Prav tako nočem biti jaz tisti, ki se bo
začel poslavljati, izpolnjevati navade za zbogom. Naj velja Božja, dà, odločilna beseda.
Odpiram Sveto pismo, ki je Božja knjiga, in blagor mu, ki jo posluša in izpolnjuje, kar je
tam povedano. Da se bom izognil zmedi, bom začel govoriti:
Staršem: – Imaš otroke? Uči jih in kroti vse od njihove mladosti.
Otrokom: – V dejanju in besedi spoštuj svojega očeta, da bo nate prišel njegov bla-
goslov, zakaj očetov blagoslov utrjuje hiše otrok, materina kletev pa jim izruje temelje
(Sir 3,8-9).
Mladim: – Spominjaj se svojega Stvarnika v dneh svoje mladosti: dokler ne pridejo
hudi dnevi (Prd 12,1). Česar nisi zbral v mladosti, ne boš našel v starosti.
Ubogim: – Boljše je uboštvo v strahu Gospodovem kakor veliko bogastvo v peha-
nju. Boljši je revež, ki hodi v svoji popolnosti, kakor kdor je zvijačnih ustnic in norec (Prg
15,16; 19,1).
Za vse: – Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse. Bog
namreč pripelje pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako zakrito, naj bo dobro ali húdo (Prd
12,13-14).
Naj bo to zadosti, kajti če bi sledil željam mojega srca, ne vem, kdaj bi končal. Vseka-
kor se je treba držati zmernosti in jaz nočem več zlorabljati vaše potrpežljivosti in dob-
rote. Bog naj vas vse blagoslovi, dragi moji bralci, vse od pet do glave, in vas obdari z
resn­ ičnimi zadoščenji, tolikerimi, kot je besed v tej knjigi. Bodite srečni in upajmo, da se
bomo dobre volje spet videli leta 1869.

73.6 Page 726

▲back to top


Dodatki
1. DODATEK
(glej 3. pog., op. 1)
PROŠNJA GLAVNEMU VODSTVU MAVRICIJSKEGA REDA
I.
Ekscelenca!
Duhovnik Janez Bosko, ravnatelj doma, imenovanega Oratorij sv. Frančiška Saleškega,
spoštljivo predstavlja vaši ekscelenci položaj, v katerem je: smo popolnoma brez sredstev
za preskrbo zavoda, v katerem živi približno osemsto revnih dečkov, in imamo dolgove
pri peku ter dolgove pri raznih dobaviteljih, ki so pomagali razširiti hišo, ki je postala
zdaleč premajhna za reden potek vzgojnega dela. Čeprav se je po prenosu glavnega mes-
ta v Firence zmanjšalo število dobrotnikov, sta se vendar dobila dva gospoda, ki bi bila
pripravljena darovati štiri tisoč frankov za pomoč ubogim dečkom, če bi lahko upala na
odlikovanje s križem sv. Mavricija.
Prvi je odvetnik Marinetti iz Astija, stanujoč v Turinu, glavni prokurator in vršilec
dolžnosti na Kraljevem apelacijskem sodišču. Gospod je zaslužen za veliko dobrodelnih
pobud, med njimi tudi za zgoraj ime­novani oratorij, je tajnik raznih dobrodelnih verskih
ustanov, med njimi Zavoda sv. Ane in sv. Jožefa, ki delujeta ob svetišču Marije Tolažnice.
Star je 40 let, oženjen in nima otrok.
Drugi je kemik lekarnar Jožef Ghiotti iz Ivree, poveljnik Narodne garde. Velezaslužen
je zato, ker se je odpovedal plači, ki je povezana z njegovo službeno stopnjo, brezplačno je
dajal zdravila in nesebično skrbel za obolele za kolero v Ivrei leta 1854. Že več let daje na
razpolago vsa zdravila, ki so potrebna revnim dečkom v mestu Ivrei.
Ta dva gospoda sta še ob drugih priložnostih priskočila na pomoč naši ustanovi in
sedaj, ko vidita, v kakšni stiski smo, sta spet pripravljena na zgoraj omenjeno pomoč. Pod-
pisani ponižno prosi vašo ekscelenco, da bi ustregli želji teh dveh zaslužnih dobrotnikov,
za kar vam zagotavljam svojo trajno hvaležnost kakor tudi vseh naših varovancev.
Večino sprejetih fantov so poslali sem župani, prefekti in druge civilne oblasti. Kakih
trideset gojencev so poslala sem razna minist­ rstva, ki so jim vrata te hiše vedno odprta.
Z globoko hvaležnostjo želim vaši ekscelenci vse blagoslove iz ne­bes v upanju, da
bom uslišan v svoji prošnji.
Ponižni prosilec duh. Janez Bosko38
38 Obe prošnji sta brez datuma.

73.7 Page 727

▲back to top


BiS 8 — Dodatki
727
II.
Ekscelenca!
Upam, da bom naredil uslugo vaši ekscelenci s tem, da bom preds­ tavil uglednega
meščana našega Turina. Gre za gospoda Dominika Cornaglio, starega 60 let.
S pridnostjo poštenega trgovca je znal k očetni dediščini prid­ obiti toliko imetja, da
sedaj gosposko živi, ne da bi mu bilo treba opravljati trgovske posle.
Kot navdušen domoljub je služil več kot 11 let v Narodni gardi. Svojo ljubljeno in
častno službo je končal s stopnjo kapitana in je stopil iz službe samo zaradi spremembe
bivališča, kakor je mogoče razbrati iz priloženega potrdila.
V vsem svojem javnem in zasebnem življenju ni nikdar pozabil častne naloge pre-
možnega človeka v dobrodelnosti.
Med tistimi, ki so bili deležni njegove dobrodelnosti, so tudi ubogi dečki Oratorija sv.
Frančiška Saleškega.
Ko je imenovani gospod slišal, da je naš zavod v izredni stiski – zlasti še zaradi priho-
da zime, del gojencev pa ima samo letno obleko, ga je to močno pretreslo in je velikodušno
daroval lepo vsoto 4000 frankov z željo, da bi poskrbeli za vse potrebno.
Glede na njegovo vzorno javno življenje, zaradi njegove službe domovini in zaradi
velikih dokazov dobrodelnosti do naše ustanove vas kot njen ravnatelj prosim, da bi ime-
novanemu izdali priznanje s tem, da bi mu v imenu vladarskega dostojanstva podelili
odlikovanje Mavricijskega reda, s katerim so bili počaščeni že skoraj vsi njegovi vrstniki,
ki so bili prav tako zaslužni za službo domovini.
To vzvišeno vladarsko odlikovanje bo gotovo v veselje vsem dobrim, velezaslužnega
državljana pa bo spodbudilo v njegovem dobrohotnem prizadevanju in tako dodalo še
nove razloge za pomoč tem ubogim dečkom. Podpisani in vsi gojenci bodo prosili nebeški
blagoslov na vašo ekscelenco, na vzvišeno osebo njegovega veličanstva kralja in na vso
kraljevo druž­ ino.
Poln zaupanja, da bom dosegel zaželeno uslugo, imam visoko čast, da se izrekam za
vaše ekscelence
vdanega in pokornega služabnika.
duh. Janez Bosko
2. DODATEK
(glej pog. 8, op. 7)
PRIREDITEV OB POLAGANJU TEMELJNEGA KAMNA CERKVE,
POSVEČENE MARIJI POMOČNICI, dne 27. aprila 1865
Filotico, Benvenuto, Cratippo in Teodoro
Filot. Lep praznik obhajamo danes.
Crat. Zares lep praznik. Že dolgo sem v tem oratoriju, vendar česa podobnega še nisem

73.8 Page 728

▲back to top


728
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
doživel. Menim, da bo tudi v prihodnje težko pripraviti kaj lepšega.
Benv. Predstavljam se vam, dragi prijatelji. Poln sem presenečenja. Ne morem razumeti.
Filot. Česa ne moreš razumeti?
Benv. Ne morem razumeti stvari, ki sem jih videl.
Teod. Kdo si ti? Od kod prihajaš in kaj si videl?
Benv. Sem od zunaj. Zapustil sem svoj rodni kraj in prišel, da bi vstopil med gojence Ora-
torija sv. Frančiška Saleškega. Ko sem prišel v Turin, sem prosil, da bi mi pokazali pot
sem. Ko sem vstopil, sem zagledal kraljevsko opremljene vozove, konje, konjarje, kočijaže,
oblečene v prekrasne obleke. Je mogoče, sem dejal sam pri sebi, da je to hiša, kjer bi jaz,
uboga sirota, moral stanovati? Ko sem potem stopil na dvorišče oratorija, sem zagledal
množico dečkov, ki so pijani od veselja kričali vsi iz sebe: Živio, slava, zmaga, dobrota na
vseh straneh. Dvignil sem pogled proti zvoniku in zagledal mali zvonec, kako močno širi
svoje prijetne zvoke. Povsod po dvorišču glasba, drugi tekajo, kričijo, skačejo, pojejo in se
igrajo. Kaj je vendar to?
Filot. V dveh besedah ti bom vse razložil. Danes smo blagoslovili in položili temeljni ka-
men naše nove cerkve. Njegovo kraljevo visočanstvo princ Amadej je sam nanesel prvo
malto na postavljeni kamen, njegova ekscelenca škof iz Suse je opravil cerkveni obred,
drugi pa so zelo visoko ugledni gospodje in naši dobri sodelavci, ki so prišli zato, da bi po­
častili kraljevega sina in s svojo navzočnostjo povzdignili blišč tega lepega dne.
Benv. Sedaj razumem od kod tolikšno veselje. Zares imate zadosti razlogov, da obhajate
velik praznik. Toda oprostite, zdi se mi, da ste se zmotili v zelo pomembni stvari. Ob tako
slovesni priložnosti, ko se je zbralo toliko uglednih osebnosti, ko je prišel celo sin našega
vzvišenega vladarja, bi morali pripraviti še kaj večjega. Morali bi postaviti sla­voloke, posu-
ti ceste s cvetlicami, razobesiti vence, izobesiti preproge in pripraviti tisoč drugih stvari.
Teod. Imaš prav, dragi Benvenuto, imaš popolnoma prav. To je bila naša skupna želja.
Toda, kaj si hočeš? Nas ubogih dečkov ni ovirala ­naša dobra volja, ki je v nas zares neiz-
merna, temveč naša popolna nezmožnost.
Filot. Da bi čim slovesneje sprejeli tega našega tako ljubljenega princa, smo se pred dnevi
zbrali, da bi ugotovili, kaj moremo storiti na ta tako slovesen dan. Nekdo je dejal: Če bi
imel kraljestvo, bi mu ga podaril, saj si ga zares zasluži. Optime! (odlično) so vsi vzkliknili,
toda mi ubogi reveži nimamo ničesar. Moji tovariši so dejali, če že nimamo kraljestva, da
bi mu ga podarili, pa ga vsaj lahko razglasimo za kralja Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
Oh, mi srečneži, smo vsi vzkl­iknili, potem bi bilo konec revščine in obhajali bi nepretrgan
praznik. Neki tretji, ki je opazil brezpredmetnost takega govorjenja, je menil, da je nekaj
naših tovarišev že pod njegovim poveljstvom, da bi mu izrekli vdanost in pokorščino na-
ših src in mu ponudili našo zvestobo, našo zavzetost, ko bo prišel čas, da se bomo bojevali
pod njegovim po­veljstvom.
Benv. In kaj so odgovorili tovariši?
Filot. Vsi so z veseljem sprejeli ta predlog. Kar se tiče potem naše priprave na sprejem,
smo enoglasno sklenili: ti gospodje vidijo vsak dan velike stvari, sijajne predstave, veli-
častne prizore v njihovih domovih in bodo zato znali potrpeti z našo majhnostjo. Gotovo
nam v svo­ji velikodušnosti ne bodo odrekli tega veselja.
Benv. Odlično! Prav si povedal.
Teod. Prav. Odobravam, kar ste sklenili. Vendar pa bi bilo dobro, če bi na kak način izrazili
našo hvaležnost in jim naslovili kako bese­do v zahvalo?
Benv. Prav, dragi prijatelji. Vendar bi vas še prej prosil, da bi utešili mojo radovednost v
zvezi z oratorijem in stvarmi, ki se tam dogajajo.
Filot. Toda to bi pomenilo zahtevati preveč potrpežljivosti od teh naših dobrotnikov.

73.9 Page 729

▲back to top


BiS 8 — Dodatki
729
Benv. Jaz pa menim, da bi jim to bilo celo v veselje. Saj so ven­dar bili in so še naši veli-
kodušni dobrotniki. Zato bodo prav radi poslušali dela, ki so bila opravljena z njihovo
velikodušnostjo.
Filot. Jaz nisem sposoben podati takega obračuna, ker sem komaj eno leto tukaj. Mogoče
bi to storil Cratippo, ki je eden najstarejših med nami. Kaj ne, Cratippo?
Crat. Če menite, da sem sposoben za kaj takega, rade volje potešim vaše želje. Povedal
bom za začetek, da so bili oratoriji najprej (1841) samo kraji, kjer so se zbirali fantje,
zvečine tujci, ki so se ob prazn­ ičnih dneh zbirali zato, da bi se učili katekizma. Ko so po-
zneje dobili na voljo primernejše prostore, so oratoriji (1844) postali zbirališča, kjer so se
fantje po opravljenih verskih dolžnostih zabavali in izrabili svoj prosti čas v veselem raz-
položenju. To je pomenilo igro, smeh, petje, igranje na trobente, bobne in podobno. Malo
pozn­ eje (1846) smo odprli nedeljsko šolo in nato (1847) še večerne šole. Prvi oratorij je
ta, v katerem smo sedaj – Oratorij sv. Frančiška Saleškega. Za tem smo odprli drugega v
Porta Nuovi in še enega v Vanchigli in pred nekaj leti še Oratorij sv. Jožefa v San Salvariu.
Benv. Ti mi pripoveduješ zgodovino prazničnih oratorijev in to je zelo zanimivo. Toda jaz
bi rad zvedel kaj več o tej hiši. Od kod prihaj­ajo dečki, ki so sprejeti v ta zavod? Kaj delajo
tukaj?
Crat. To ti lahko zelo natančno razložim. Med fanti, ki prihajajo v oratorije, je veliko takih,
ki so bili popolnoma zapuščeni, ker niso imel­i nikogar, ki bi skrbel zanje, in jih je zato ča-
kala grenka prihodnost, če jih dobrohotna roka ne bi vzela pod očetovsko varstvo in jim
priskrbela vsega potrebnega za življenje.
Benv. Iz tega, kar pripoveduješ, se zdi, da je ta hiša namenjena revnim dečkom. Toda tukaj
vidim toliko lepo oblečenih fantov, da se mi zdi, da so pravi gospodiči.
Crat. Vidiš, Benvenuto, na ta tako zelo pričakovan praznik je vsak izmed nas skušal zbrati
vse najboljše, kar ima in kar zna. In če že ne moremo pripraviti veličastnega slavja, je vsaj
v mejah naših naj­boljših želj.
Benv. Vas je veliko v tem zavodu?
Crat. Kakih osemsto.
Benv. Osemsto, osemsto! In kako je mogoče nasititi toli­ko uničevalcev hlebcev?
Crat. To pa ni naša skrb, na to misli pek.
Benv. Toda kdo plačuje te ogromne izdatke?
Crat. Poglej malo po teh uglednih gospodih, ki nas poslušajo, pa boš zvedel, kdo skrbi za
ta kruh in koliko to stane; pa ne samo hrana, tem­več tudi obleka in vse drugo, kar potre-
bujemo.
Benv. Toda številka osemsto mi povzroča vrtoglavico. S čim je mogoče zaposliti to trumo
fantov ponoči in podnevi?
Crat. Zaposliti jih ponoči je zelo lahko. Vsak v svoji postelji spi, kakor je treba, se drži di-
scipline, reda in tišine vse do jutra.
Benv. Ti se šališ.
Crat. To je odgovor na tvojo šalo. Če hočeš, da ti našt­ ejem naša dnevna opravila, ti bom to
na kratko povedal. Gojenci so razd­ eljeni v dve glavni skupini: eni so rokodelci, drugi dijaki.
Rokodelci se učijo krojaštva, čevljarstva, kovaštva, mizarstva, knjigoveštva, črkostavstva,
tiskarstva, glasbe in slikarstva. Tako so npr. te litografije in te slike delo naših tovarišev. To
knjigo smo natisnili tu­kaj in jo zvezali v naši knjigoveznici.
Večina pa je učencev, ker morajo vsi hoditi v večerno šolo; tiste pa, ki so bolj nadarjeni
in posebno pridni, določijo predstojniki samo za šolanje. Zato imamo srečo, da je med
našimi tovariši tudi veliko zdravnikov, odvetnikov, notarjev, učiteljev, profesorjev pa tudi
župnikov.

73.10 Page 730

▲back to top


730
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Benv. In ta godba na pihala je v celoti sestavljena iz fantov tega zavoda?
Crat. Fantje, ki so pravkar odpeli in odigrali, so vsi iz naše hiše. Tudi skladbe, ki so jih izva-
jali, so skoraj izključno delo našega zavoda. Vsak dan je ob določeni uri glasbena vaja, tako
da se vsak poleg svoje obrti ali učenja lahko tudi glasbeno izobrazi in usposobi za igranje.
Imamo srečo, da so naši tovariši v visokih državnih službah in veliko jih je v vojaških
godbah, v godbi narodne garde, nekaj jih je celo v polku njegovega kraljevega visočanstva
princa Amadeja.
Benv. To mi je pa zelo všeč. Tako fantje, ki jih je narava ob­darila z bistro glavo, lahko gojijo
svoje sposobnosti, se usposabljajo za poklice, ki jim ugajajo, in se niso prisiljeni ukvarjati
s poklici, ki jim niso všeč. Toda povejte mi še nekaj. Ko sem stopil sem, se vid­ el že lepo
zgrajeno cerkev in ti mi praviš, da hočejo graditi še drugo. Čemu to?
Crat. Razlog je zelo preprost. Cerkev, ki smo jo do sedaj uporabljali, je bila namenjena
zunanjim fantom, ki so prihajali ob praznič­nih dneh. Toda sedaj, ko je v zavod sprejetih
vedno več notranjih gojencev, je postala veliko premajhna in za zunanje fante ni bilo več
prostora. Komaj tretjina fantov, ki prihajajo ob prazničnih dneh, lahko gre v cerkev. Koli-
kokrat smo morali zavrniti fante, ker ni bilo več prostora. Odšli so in se kot nepridipravi
potikali po ulicah.
K temu moramo še dodati, da se od župnijske cerkve v Borgu Dora do sv. Donata raz-
prostira naselje z mnogimi hišami in več tisoči prebivalcev, ni pa nobene niti velike niti
majhne cerkve, niti kapelice ali česarkoli, kamor bi lahko hodili v cerkev otroci in odrasli
verniki. Tem lju­dem je v veliki meri namenjena ta cerkev in ta cerkev je tudi razlog za
današnje slavje.
Benv. Tako prikazane stvari mi dajejo vpogled v delo oratorijev in v namen te cerkve. Me-
nim, da to ugaja tudi tem gospodom, ki tako vedo, kam gre denar njihove dobrodelnosti.
Zato mi je zelo žal, da nisem kak slaven govornik ali navdihnjen pesnik, ki bi zapel veli-
časten govor ali deklamiral slavnostno pesem o vsem tem, kar si mi povedal, in se vsem
iz vsega srca zahvalil.
Teod. Tudi jaz bi se rad pridružil tem slavospevom. Toda na žalost o pesniški umetnosti
vem le to, da morajo biti vse vrstice enako dolge. Zato bomo v imenu vseh mojih tovarišev,
vseh naših predstojnikov njegovemu kraljevemu visočanstvu princu Amadeju in vsem tu-
kaj zbranim gospodom, ki so se zadovoljni zbrali na to lepo prireditev, z zlatimi črkami
zapisali napis:
Naj živi na veke ta dan!
Prej bo sonce zašlo za oceanom
in se spet dvignilo na orientu,
prej se bodo reke vrnile
k svojim izvirom,
kakor se bo iz naših src izbrisal
spomin na ta za nas najlepši dan.
Vam pa, kraljevo visočanstvo, pravim, da vas imamo zelo radi in smo zelo ponosni, da ste
nas prišli obiskat. Vedno se vas bomo iz srca veselili, ko vas bomo srečali v mestu ali kje
drugje ali bomo slišali govoriti o vas. To bo za nas resnična radost, ponos in zadovoljstvo.
Želeli bi, da bi nas prišli še obiskat in bi tako obnovil­i veselje današnjega dne. In vi, eksce-
lenca, nadaljujte svojo naklonje­nost, ki ste nam jo kazali do sedaj. Vi, gospod župan, ki ste
nam na toliko načinov pomagali, nadaljujte svojo zaščito in storite, da bo Via Cottolengo
speljana mimo naše cerkve. Zagotavljamo vam, da bomo podvojili na­šo globoko hvale-

74 Pages 731-740

▲back to top


74.1 Page 731

▲back to top


BiS 8 — Dodatki
731
žnost do vas. In vas, gospod kurat, prosimo, da nas ne bi imeli za svoje župljane, temveč
za svoje drage sinove, ki vidijo v vas svojega dobrotnega očeta. Vse druge pa prosimo, da
bi bili še naprej, kakor ste bili do sedaj, naši dobrotniki, zlasti pri dokončanju te stavbe,
ki je bila povod za to današnje slavje. Že je začela rasti, že pognala do površine zemlje in
izteguje svoje roke, da bi ji pomagali rasti. In na koncu, ko vam zagotavljamo, da bo ta dan
ostal neizbrisen v našem spominu, prosimo nebeško Kraljico, ki ji je posvečeno to novo
svetišče, da bi nam od Darovalca vseh darov izprosila dolgo življenje in srečne dni.
3. DODATEK
(glej pog. 8, op. 7)
BLAGOSLOVITEV TEMELJNEGA KAMNA CERKVE, KI NAJ BI JO ZGRADILI
OB ORATORIJU SV. FRANČIŠKA SALEŠKEGA V VALDOCCU
Govor kanonika Lovrenca Gastaldija
Dragi bratje, ustvarjeni smo za nebesa. Tam zgoraj je naša domovina, tam zgoraj naj bi
živeli celo večnost in uživali blaženost, ki je goreča želja našega srca.
In kaj je to naše sedanje življenje? Nič drugega kot samo priprava na nebesa. Gorje nam,
če gledamo na to naše bivanje tukaj spodaj s kakega drugega vidika in ne kot pripravo na
večnost v nebesih! Mi smo kakor romar, ki ne pozna poti, ki ga vodi h koncu njegovega po-
tovanja. Naše sedanje življenje mora biti posvečeno samo Božji slavi, ki je kakor naš edini
izvor, tudi naš edini cilj, kar pomeni, da naj bo vse naše življenje vedno posvečeno z vero.
Toda kje se zares naučimo, kaj je vera, in jo tudi uresničujemo? To je brez dvoma v tistih
stavbah, ki so namenjene češčenju našega Stvar­nika, kjer prebiva njegov Božji Sin in se
zato z vso pravico imenuje Božji hram in je podoba nebeškega Jeruzalema. Oh, kako je že-
leti, da bi med nami zraslo čim več teh svetih stavb in da bi bilo čim več duhovnik­ ov, ki bi
z besedo življenja in z močjo zakramentov naredili iz njih neu­ sahljive vrelce Božje milosti.
To je želja, ki živi v naših srcih, dragi bratje, in vas je pripeljala sem z namenom, da bi
pomagali položiti temelje te cerkve, ki naj bi se tukaj dvigala v čast presveti Devici Mariji
z naslovom Pomočnica kristjanov.
Dovolite mi zato, da vam pokažem potrebo, da sezidamo to sveto stavbo in da pomnožimo
cerkve v našem mestu; da vam nakažem kraj, kjer naj bi stala, in obrazložim drage upe, ki
jih upravičeno pričakujejo od tolažilnega imena Maria Auxilium Christianorum, s katerim
jo bomo častili v tej cerkvi.
Naklonite svojo pozornost temu, kar vam bom povedal.
Omenil sem vam že, da moramo prehoditi naše življenje bliz­ u Božjega hrama, ker je vera
naša prva dolžnost in prva potreba našega bivanja, kajti mi smo na tej zemlji samo zato,
da bi prišli v nebesa, in edina pot, ki vodi tja, je vera.
Zato mora vera (in s tem mislim na sveto katoliško vero, zunaj katere so samo zmotna
mnenja, praznoverja, nevere), vera pravim, postati vod­ ilo vseh naših misli, naših čustev in
naših dejanj. Če je v vesolju vse urejeno in ni tudi najmanjše stvari, ki ne bi imela svojega
reda in bi je ne potiskala neka sila, potem mora biti toliko bolj uravnavan od Boga človek,
ki je kralj vesolja in nosi v sebi veliko lepši svet, kot je tisti, ki ga obdaja, biti v celoti ure-
jen ne samo v telesnih sposobnostih, temveč zlasti duhovnih. Gotovo je, da mora človek
najprej poznati svojega Boga, njeg­ ove popolnosti, njegova dela, njegove zakone. Moliti
mora Boga, se mu zahvaljevati, ga prositi, skušati ga pomiriti v njegovi jezi.

74.2 Page 732

▲back to top


732
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Sicer lahko človek vse to opravlja kjer koli, je pa res, da zelo težko, če ne v Božji hiši, in
samo Božja hiša je kraj, kjer se lahko pouči o vsem, kar se tiče vere, oblikuje svoje srce v
živem verskem čutu in dobi pobude za pobožno služenje. Končno pa samo v Božjem hra-
mu zares biva naš nebeški Odrešenik pod evharističnimi podobami. Samo tukaj opravlja
veliko dejanje vere, ki je daritev njeg­ ovega telesa in njegove krvi, in samo tukaj prejema
to njegovo telo v hrano in to njegovo kri v pijačo svoje duše.
Cerkve so potrebne, da se v njih naučimo verovanja in da v njih častimo Boga. Da bo pa
vera čim bolj prežela naše življenje, jo mor­ amo čim pogosteje uresničevati. Zato morajo
biti stavbe, ki so posvečene bogočastju, v bližini naših bivališč, da jih moremo pogosto
obiskovati. To pa ni mogoče, če ni zadosti cerkva.
Človeška dejavnost se iz dneva v dan veča in velika množica držav­ljanov je vključena v
vrtinec poslov in v tak vsakdanji vrvež, da najde le malo časa za potrebe svoje duše. Zato
večina prebivalcev kakega mesta, ki nima priložnosti, da bi v bližini svojega bivališča za-
dostila verskim potrebam, se pravi, če nima cerkve nekaj korakov pred hišo, živi, kakor da
bivanje ne bi bilo drugo kot materija in da se vse konča v grobu.
Zato je bila potreba, da bi živeli sredi mnogih cerkva, vedno živa kot priprava na nebesa
in so jo kristjani globoko čutili. In kakor hitro je veliki Konstantin postavil na vrh svoje
kraljevske krone križ, je dal dovoljenje, da gradijo cerkve po vsem rimskem cesarstvu.
Tako je povsod zraslo na tisoče katoliških cerkva in takoj se je vsa Evropa v mestih in na
podeželju okrasila s svetimi stavbami v veliko korist umetnosti in stavbarstva, kajti vsi
so tekmovali, da bi imeli čim večje število cerkva in da bi bile, kakor njihovih sosedov –
prekrasne in veličastne.
Tudi naše turinsko mesto ni ostalo zunaj takega svetega tekmovanja. Še več. Ker je imelo
srečo, da je kmalu dobilo luč Božje svetlobe, se je pokazala potreba, da bi ohranilo svojo
vero v svetih Božjih hišah. Zato je postavilo več cerkev Božjemu Odrešeniku, presveti Bož-
ji materi Mariji, svetim turinskim mučencem, sv. Petru in Pavlu, sv. Štefanu, sv. Lovrencu,
sv. Neži in sv. Silvestru, tako da so imeli vsi Turinčani, v katerem koli delu mesta so živeli,
priložnost obiskovati svete kraje, posvečevati svoje duše in jih povzdigovati k nebesom.
Vse te cerkve so že obstajale v času sv. Maksima, našega škofa in enega najslavnejših ško-
fov Cerkve. Toda kljub temu je spodbujal naše pradede, da bi gradili še druge cerkve. In
ker so se nekateri Turinčani odzvali njegovemu povabilu in zgradili novo baziliko, jih je ob
posvetitvi svete stavbe javno pohva­lil, počastil njihovo velikodušnost in jo postavil vsem
za zgled.
Glejte, dragi bratje, na tak način je Turin postal tako krščansko mesto, da se je zdelo, da
je vera zakoreninjena celo v zemlji, da prešinja stene hiš in je razširjena v ozračju. Naši
predniki niso mogli stopiti iz svojih hiš, ne da bi se takoj znašli pred kako cerkvijo, ki jih
je s svojo navzočnostjo in zvonjenjem njenih zvonov vabila k molitv­ i. Zanje je bilo nadvse
preprosto, da so začenjali in končevali svoj dan z molitvijo, in o prazničnih dneh jim je bilo
nadvse lahko hraniti se s kruhom življenja v svetih zakramentih, saj so imeli v neposredni
bližini Božji hram in so iz Božje hiše tudi mogli iti po svojih oprav­kih.
Tako je vera cvetela med nami in z vero je rasel red v družinah in javna moralnost. Zato je
bil Turin na glasu kot eno najbolj urejenih in ­poštenih mest.
Ta globoki verski čut se ni zmanjšal niti v poznejših časih. Še več, v našem mestu se je pog-
lobil, kajti s tem, da so se množile hiše, so rasli tudi Božji hrami. In pogosto je stala Božja
hiša, še preden so pozidali stanovanjske hiše, in novi prebivalci so, ko so se vselili v svoja
stanovanja, poskrbeli tudi za svojo dušo.
Poglejte, dragi bratje, kako je rasel Turin na začetku prejšnjega stoletja in kako so zrasle
cerkve naše nebeške matere Marije Karmelske, bratovščine svetega turinskega prta, sv.
Terezije, Obiskovanja, sv. Križa, sv. Pelagije, sv. Mihaela in zlasti še sv. Filipa, da ne govo-

74.3 Page 733

▲back to top


BiS 8 — Dodatki
733
rimo o štir­ ih drugih cerkvah, ki so jih spremenili za svetno rabo prav v tisti dobi, in kako
so naši predniki čutili potrebo, da so z naraščanjem števila stanovanjskih hiš gradili tudi
cerkve. S svojo od vere osvetljeno pametjo so razumeli, da mora človek živeti od vere in
da zato potrebuje blizu svojega bivališča tudi Božja hiša.
Razumeli so še nekaj drugega, česar pa nočejo razumeti danes: da je vera osnova človeške
družbe in povezava med meščani, ki so vsi udje istega telesa. Ljudje namreč niso čista
materija, temveč duše, ki živijo v telesih. Povezava duhov je vest, ki postaja beseda brez
vsebine, če ni vere, ki pa sorazmerno z vero tudi raste.
Tudi pogani so razumeli in razumejo te resnice in so zato zgradili veliko število svetišč in
so tako javno življenje spremenili v življenje v veri. V Egiptu, Perziji, na Kitajskem in pov-
sod po svetu, kjer še živijo mnogobožci, je brezkončno število stavb posvečenih češčenju
nji­hovih božanstev.
Kdor obiskuje ostanke starega Rima, se čudi veličastnim ostankom tako velikega števila
templjev, ki so bili posvečeni božanstvom cesarst­va. Slavni Rimski trg je štel skoraj več
templjev kot palač. Sorazmerno z naraščanjem stebrišč, bazil­ik, kopališč so nastajali tudi
novi templji in za te so hoteli, da bi tako po veličini kakor po bogastvu prekašali druga
poslopja, kakor to kaž­ e Panteon, ki obstaja še sedaj.
Našli boste mesta brez obzidja, je pisal neki slaven poganski pis­ atelj, našli boste mesta
brez obzidja, brez utrdb, brez trgov, brez amfiteatrov, toda mesta brez templjev ne boste
našli.
Naši pradedje, bodisi pogani bodisi kristjani, so šteli svoje verske stavbe za najlepši okras
vsakega mesta. In imeli so prav. Naj bo videz kakega mesta še tako razkošen, če manjkajo
cerkve, če se vera nikjer ne pojavlja sredi javnih stavb, potem manjka glavni nosilec lepo-
te, manjka tisto, kar daje življenje javnemu delovanju in družbenemu redu. Mesto, ki se
širi in raste, ne da bi sorazmerno gradilo nove cerkve, je kakor telo, ki bi raslo, duše pa
bi ne bilo nikjer v tem prirastku. Ostala bi omejena na stare dele, ne da bi oživljala nove.
Široke ceste, sijajne palače, dolge vrste stebrišč, obširni trgi lahko razveseljujejo oko za
kratek čas, ne morejo dvig­niti misli k višjim dobrinam in toliko manj vliti v dušo občutje
miru, skladnosti, upanja in ljubezni, ki so tudi sestavni del življenja. Izgnanci smo, dragi
bratje, popotniki smo zunaj in daleč od nebeške domovine. Zato so vse lepote in ugodja
tega sveta, če nismo spos­ obni dvigati naših pogledov proti nebu, vedno stvari te naše
doline izgnanstva in solz, saj jim manjka plemenitost in vzvišenost, ki sta sest­ avna dela
vsake lepote. Pogled na cerkev budi v nas čustvo našega dostojanstva, kar nam pravi tudi
sv. Pavel, ki trdi: Mi nismo tujci in izg­ nanci nebes, temveč smo meščani in prebivalci nebes,
ker smo člani Božje hiše. To je razlog, zakaj so kristjani v preteklih časih tekmovali med
seboj, kdo bo zgradil lepše cerkve, okrasil s tem mesta, postavil arhitekt­ onsko dovršene
stavbe s kupolami in obeliski, ki so segali do oblakov, ka­kor da bi hoteli ponesti v nebesa
srca, ki so jih občudovala. To so razl­ogi, zakaj so naši predniki krasili s cerkvami glavne
ulice svojih mest. Med njimi je tudi tista, kjer počivajo kosti turinskih mučencev in turin-
skega prta nedaleč od občinske palače, in tam je še sijajni tempelj, ki spominja na čudež
Corpus Domini (Gospodovo telo).
Če ob vstopu v kako mesto in med hojo po njegovih ulicah ne vidiš nobene svete podobe,
ne naletiš na nobeno Božjo hišo ali pa zelo poredko, potem ni mogoče, da se ne bi vpra-
šal, kakšni ljudje prebivajo tukaj. Ali sploh vedo, da imajo ustvarjeno dušo za večnost?
Ali vedo, da je vera edina zanesljiva osnova naših dolžnosti, ki jih je treba izpolniti med
mo­žem in ženo, med starši in otroki, med gospodarji in služabniki, med državljani in dr-
žavljani? Če tega ne vedo, potem gotovo ni na svetu bolj divjega ljudstva, ki bi jih moglo
prekositi v tem, kar je prvi pogoj vsake človeške kulture.
In če to vedo, kako je potem to, da si ne oskrbijo cerkva, kjer bi se naučili verovati in iz-

74.4 Page 734

▲back to top


734
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
polnjevati, kar verujejo? Ali mogoče ne vedo, da tam, kjer ni cerkva, kmalu izgine vera in
je ni več?
Oh, da bi Bog dal, da bi se vrnili tisti časi, ko nobeno mesto ni raslo po številu hiš, ne da
bi raslo tudi po številu cerkva, kajti samo cerkev je zagotovilo lepih navad in dobrega
življenja meščan­ ov. Daj Bog, da bi kmalu videli rasti nove cerkve po predelih, kamor se
širi Turin, da bi bile lepše in razkošnejše kot dosedanje, kajti Božja hiša mora vse druge
prekašati po lepoti in blišču. Zato se pa tem bolj zahvaljujmo Bogu, da se v tem župnij-
skem območju s 26.000 prebivalci in eno samo majhno cerkvico gradi ta sveta stavba,
in sodelujmo z vso velikodušnostjo, da bo čim prej dokončana. Spomin na naše žrtve in
obilno upanje ji bo v okras.
Cerkev se zida v dolini, ki so jo naši predniki poimenovali dolina umorjenih (vallis occi-
sorum), ker sta po ustnem izročilu tukaj mučenca sveta Adventor in Oktavij proti koncu
3. stoletja prelila svojo kri za katoliško vero. To je torej s krvjo mučencev namočena zem-
lja in zato od Boga obdarovana s posebnimi blagoslovi, kot to dokazujejo najrazličnejše
ustanove krščanske ljubezni, ki so zrasle prav na tem ozemlju, med njimi je Mala hiša
Božje previdnosti in njen sosed Oratorij sv. Frančiška Saleškega s svojimi 700 fanti, ki tu
prejemajo krščansko vzgojo, ki bo rešila pogube vsaj del dozorevajočega mladega rodu.
Poleg tega bo ta nova cerkev nosila naslov Marije Pomočnice kristj­anov. In komu, dragi
poslušalci, ne bi srce hitreje bilo ob misli, da bo tukaj kraj, kjer bo Marija na poseben način
delila Božjo milost in usmi­ljenje? Gospodovi učenci so vedno zaupali v mater svojega Bož-
jega učitelja. Od nje so pričakovali in prejemali vso potrebno pomoč in Marija je pokazala,
da je bila vedno pomočnica kristjanov.
Tako se je k Mariji zatekel papež sv. Gregor Veliki in po njen­ i priprošnji je bil Rim rešen
strašnega biča kužne bolezni. K Mariji so se zatekali prebivalci Carigrada vselej, ko so
jih napadali Turki. Vedno so zmagovali, dokler sami niso naredili greha nepokorščine do
Kristusovega namestnika na zemlji. K Mariji so se zatekli za pomoč pred divjimi albižani
prebivalci Linguadoca pod vodstvom junaškega in pobožnega Monforta in jih premagali.
Na Marijo se je obrnil sveti papež Pij V., ko so se muslimani z velikanskim ladjevjem bližali
Italiji. Krščanska zmaga je bila tako veliko, da so številne turške zastave poklonili v dar
Mariji v njeni cerkvi na Campidogliu in od takrat se Marija po papeškem odloku imenuje
Pomoč kristjanov. K Mariji so se zatekli naši predniki tiste tri dni, ko je bil Turin oblegan,
in kakšne izredne pomoči so bili deležni, nam priča čudovita baz­ ilika Superga, ki krasi
naše obronke in h kateri romamo za praznik Ma­rijinega rojstva. Tudi mi se zatecimo k
Mariji, kakor so se k njej zat­ ekli pred 30 leti naši someščani, ko je azijska bolezen žela brez
števila žrtev v okoliških mestih in naseljih, Turinčani pa so bili obvarovani nevarnosti,
kakor priča čudoviti steber s kipom pred svetiščem Marije Tolažnice.
Toda med toliko spomini na čudovito pomoč naše nebeške matere je eden, ki nas vedno,
ko se ga spomnimo, napolni z neizmernim veseljem. To je vrnitev papeža Pija VII. v Rim
po dolgih letih pregnanstva.
Oh, kako silno težki dnevi preizkušenj so zadeli kristjane v tist­ ih časih! Naš skupni oče,
ki so ga nasilno strgali z njegovega prestola, je pet let ječal pod trinoštvom cesarja, ki
ga je hotel prisilit­ i, da bi izdal Cerkev. Vsi so goreče prosili Veliko Gospo, ki je strla glavo
peklenski kači, da bi papežu stala ob strani v tem hudem boju. In dobri Pij VII. se ni nehal
znova in znova izročati v varstvo Kraljice nebes, ki jo je na poseben način častil v marmor-
natem kipu njenega sve­tišča v Savoni. In Marija je z novimi znamenji pokazala, da je naša
po­močnica. Kar nenadoma se je zrušila silna moč Napoleona I., osnovana na ošabnosti
in politiki krvi, in namestnik Jezusa Kristusa se je sredi neizm­ ernega veselja ljudi vrnil v
Rim, kjer je v zahvalo svoji nebeški zaščitnici odredil, da se v spomin tega velikega dogod-
ka obhaja praznik z naslovom Marije Pomočnice kristjanov.

74.5 Page 735

▲back to top


BiS 8 — Dodatki
735
Toda ali niso časi preizkušnje, in to težke preizkušnje, tudi danes? Na žalost hudič, ko se
trudi, da bi z vsemi svojimi zvijačami uničil Cerkev in z njo sprevrgel obstoječi red, vara
brez števila ljudi, da ne vidijo prepada, h kateremu jih žene in nas hoče uničiti. Bojujejo
se proti Bogu, proti njegovemu Božjemu Sinu Jezusu, proti nje­govi Cerkvi, proti Jezusove-
mu namestniku papežu na zemlji. Rekel bom raje: bojujejo se proti vsaki kreposti, proti
pravičnosti, ponižnosti, pokorščini, čistosti, bojujejo se proti pravicam moža in žene, proti
pravicam staršev do otrok, delavcev proti delodajalcem, hočejo sprevreči vsak zakon, vsa-
ko načelo, vsako resnico. Hočejo zmešnjavo, radi bi z nei­zrekljivo hudobijo odstranili vse,
kar je Božjega, in vzpostavili red samovolje, ošabnosti in ugodja.
Kdo nas bo rešil? Marija, dragi bratje, ki je vedno naša pomoč. Marija, ki je rešila našega
nesmrtnega papeža Pija IX., Marija, ki v teh naših časih v Rimu, Parizu, La Salettu, Vico-
varu, v Riminiju in sedaj v Spoletu z novimi čudežnimi posegi rešuje tiste, ki se zat­ ekajo
k njej.
Odprimo zatorej srce upanju, dragi bratje, Marija je z nami in mi postavimo vse naše za-
upanje v njeno pomoč. Če je Marija z nami, smo lahko gotovi, da vera, Cerkev, papež in z
njimi javni red in družba ne moreta propasti, temveč zmagati.
Veselimo se torej, da bo ta nova cerkev zrasla Mariji v čast, in upajmo, da bo spodbuda
vsem nam, ko se bo postavila lepa in bleščeča v vrsto toliko potrebnih cerkva v našem
mestu. Za prihodnje čase pa bo priča Marijinega varstva in naše trdne vere v njeno prip-
rošnjo. Tedaj bodo mogli reči: Ko je kriva vera grozila ugasiti vero v Turinu, so Turinčani
zgradili to cerkev.
4. DODATEK
(glej 11. pog., 9. op.)
BLAGOVNA LOTERIJA POD POSEBNO ZA­ŠČITO KRALJEVSKIH VISOČANSTEV
Princ AMADEJ SAVOJSKI, knez aostski, polkovnik 65. pehotnega polka,
Princ Evgenij Carignanski,
Princesa Marija Elizabeta Savojska, kneginja Genovska,
Princ Tomaž Savojski, knez Genovski,
Princesa Margareta Marija Terezija,
v korist moških oratorijev v Valdoccu, Porta Nuovi in Vanchigli v Turinu in za dogra-
ditev cerkve v Valdoccu.
PROGRAM
Zatekanje k javni dobrodelnosti z loterijo je pogosto sredstvo, ki ga mi ne bi upora-
bili, če nas ne bi v to prisilile okoliščine, v katerih si ne moremo drugače pomagati. Zato
bomo z omembo teh potreb navedli razloge, zakaj prirejamo to loterijo. Menim­ o, da je
splošno znano, kako so bili v Turinu v glavnih mestnih predelih odprti moški oratoriji,
kjer se zbira velikansko število ogrožene mladine. Tukaj so zaposleni s pošteno in prijetno
zabavo, potem ko so zadostili svojim verskim dolžnostim. Pritegnejo jih z nagradami, s
telovadbo in s šolo. Lepo število duhovnikov, klerikov in laikov pomaga s poučevanjem
katekizma, nadzorovanjem in obiskovanjem delavnic, kjer so zaposleni, ter z iskanjem
mojstrov, ki bi jih sprejeli v vajeništvo in jih tako zaposlili s poštenim delom. Med temi
dečki je veliko takih, ki so tako revni, da jih ni mogoče poslati v vajeništvo, če se jim prej

74.6 Page 736

▲back to top


736
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ne posk­ rbi za hrano, stanovanje in obleko. Tem izrednim primerom je namenj­ena hiša,
imenovana Oratorij sv. Frančiška Saleškega.
Dečki tega zavoda se delijo v dve skupini: dijake in rokodelci.39 Poleg dnevnih šol za
tiste, ki se šolajo, delujejo še večerne šole, kjer se poučujejo osnove znanja, petje in igranje
na razne inštrumente. Te šole so namenjene tako notranjim kakor zunanjimi gojencem.
Čisto posebn­ o vprašanje je gradnja nove cerkve. Cerkev, ki smo jo uporabljali do sedaj,
sprejme komaj 800 notranjih gojencev, tisoč drugih dečkov, ki prihajajo v Valdocco, pa
mora ostati zunaj. Zato smo začeli graditi precej večjo cerkev, ki je namenjena zunanjim
gojencem in odraslim. Kup­ ili smo zemljišče, skopali temelje, začeli graditi in prišli do stre-
he. Gradnja, ki se je tako lepo začela in ki je tako zelo potrebna, se ne bi mogla dokončati
brez javne dobrodelnosti.
Iz povedanega je jasno razvidno, čemu je namenjen dobiček loterije. Loterija sku-
ša zadostiti izdatkom za najemnino prostorov, vzdrževanje šol, opravljanje bogoslužja v
treh cerkvah, za nakupovanje najnujnejših osebnih potrebščin za nekatere gojence, plače-
vanje dolga, za dozidavo dela zavoda in nadaljnjo gradnjo nove cerkve.
Nismo mogli najti drugega bolj pripravnega načina, ki bi bil dostopnejši tako veliki
kakor majhni dobrodelnosti. Zato z zaupanjem prič­ akujemo velikodušno sodelovanje me-
ščanov in bogatejših državljanov tako v mestu kakor tudi zunaj na deželi.40
Rekli smo, da zaupamo v dobrodelnost tudi prebivalcev zunaj mesta, kajti dečki, ki
jih sprejemamo v zavod, so deloma iz Turina, deloma pa tud­ i iz okolice; teh je celo več, saj
prihajajo v mesto zato, da bi dob­ ili delo in se mogli šolati. V hiši ob Oratoriju sv. Frančiška
Saleškega je 800 gojencev in od teh jih je samo 60 iz Turina, drugi prihajajo iz najrazličnej-
ših krajev zunaj mesta. Isto velja za druge oratorije, kjer število obiskovalcev presega tisoč.
Iz pravilnika loterije lahko vsak razpozna, s kakšnimi sredstvi lahko do sodeluje pri
dejanju, katerega namen je pomoč najpotrebnejšim plastem ljudstva. Vsak lahko sodeluje
po svojih močeh, najsi bo v katerem koli mestu, pokrajini ali državi.
Vzvišeni člani kraljeve hiše, katerih imena so navedena na za­četku tega programa,
so spoznali pomen zastavljenega dela in težave, v katerih je ustanova, in so želeli sami
podpreti načrtovano lote­rijo.
Člani odbora loterije upajo, da bo njihov program dobrohotno sprejet, in kličejo z
neba bogato plačilo vsem, ki bodo z majhnimi ali velikimi darovi podprli loterijo.
Pravilnik loterije
1. Z veliko hvaležnostjo sprejemamo vsak predmet umetniške, obrtne, industrijske
izdelave, čipke, pletenine, slike, litografije, fotografije, knjige, preproge, zavese,
obleko. Prav tako hvaležno sprejemamo predmete iz zlata, srebra, brona, stekla,
39 Da je kak fant sprejet v ta zavod kot rokodelec, mora 1) dopolniti dvanajst let in ne biti starejši od osemnajst let;
2) biti sirota po očetu in materi; 3) zapuščen in popolnoma ubog. Za dijaka pa je potrebno: 1) da je z uspehom končal
osnovno šolo in želi hoditi v gimnazijo; 2) da se posebno odlikuje po nadarjenosti in moralnosti. Nadaljnja pojasn­ ila
se dobijo pri upravi.
40 Njegova svetost papež Pij IX. je takoj, ko je zvedel za potrebo gradnje cerkve v Valdoccu, poslal lep dar 500 frankov.
– Ko je slišal, da zmanjkuje sredstev za nadaljevanje, je svetoval loterijo in spodbudil njeno izv­ edbo s tem, da je poslal
nekaj dragocenih predmetov, ki bodo opisani in predstavljeni v posebnem seznamu in ga bomo kmalu objavili.

74.7 Page 737

▲back to top


BiS 8 — Dodatki
737
porcelana in kakršne koli čipkarske izdelke.
2. Ob sprejemu darila bo v seznam zapisan predmet, vrednost in daro­valec, razen
če bi kdo želel ostati neimenovan.
3. Člani odbora, organizatorji in organizatorke so vsi pooblaščeni sprejemati daro-
ve za loterijo. Lepo jih prosimo, da bi predmete poslali na kraj razstave v hišo ob
Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu na način, ki jim bo najbolj pri roki.
4. Število srečk bo v sorazmerju z vrednostjo predmetov. Vrednost bo ocenil pose-
ben odbor izvedencev, potrjen od prefekture turinske pok­rajine.
5. Cena srečke je 50 centov. Kdor kupi 10 srečk, dobi eno povrhu.
6. Srečke bodo odtrgane od matrice s številko in podpisom člana pripravljalnega
odbora in predstavnika prefekture.
7. Kakor hitro bodo predmeti – darovi – dobitki zbrani, bo v časopis­ ih objavljen
kraj in čas razstave, ki bo trajala tri mesece, vse od žrebanja.41
8. Izžrebali bodo toliko številk, kolikor je dobitkov. Prva izžre­bana srečka bo zade-
la dobitek s številko 1, druga srečka bo zadela dobit­ ek s številko 2 in tako naprej.
9. Izžrebane številke bodo dvanajst dni po žrebanju objavljene v časopisih. Zatem
se bo začelo razdeljevanje dobitkov. Dobitki, ki dva meseca po žrebanju ne bodo
dvignjeni, bodo ostali v korist lote­rije.
V kratkem bo izšel seznam organizatorjev in organizatork, ki jim posebej priporoča-
mo to dobrodelno prireditev.
5. DODATEK
(pogl. 27, glej stran 231)
Pesnitev v piemontskem narečju; ni prevedno. Gl. MB VIII, str. 1051-1055.
6. DODATEK
(pogl. 43, glej stran 363, 23. op)
NEKAJ ZAPISNIKOV SESTANKOV ALI KONFERENC DRUŽBE
NAJSVETEJŠEGA ZAKRAMENTA42
I.
Konferenci presvetega Zakramenta je na sestanku v nedeljo 30. aprila (1865) pred-
sedoval sobrat duhovnik Jožef Bongiovanni ob navzočnosti sobratov: Piccinino, Bellazzi,
41 Gospodje organizatorji in gospe organizatorke bodo pravočasno obveščeni o poteku loterije, ki so jim jo izročili
v dobrohotno vodstvo. Javna razs­ tava dobitkov bo v hiši Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu. Za udobnost
darovalcev bodo zunaj Turina darove sprejemali organizatorji in organizatorke, ki jih prosimo, da bi jih poslali na kraj
javne razstave. Vse tozadevne izdatke za pošiljanje bo povrnil pripravljalni odbor na podlagi ustreznega obvestila.
42 Iz časa, ki se ga tiče ta zvezek, so našli tri zapisnike iz leta 1865, ki prin­ ašajo nekaj dragocenih podatkov. Tretji
zapisnik priča o velikem don Boskovem spoštovanju Dominika Savia.

74.8 Page 738

▲back to top


738
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Tricerri, Cassone, Ramognini, Biancotti, Savina, Priolo, Busso, Ravotti, Sempò, Veglio, Gal-
lo, Spesso, Borgna, Bologna, Giuseppeja, Peila, Casarone, Rolla, Moresco, Lambruschini,
Castelli, Vota, Musso, Villanis, Sartiero, Navoni, Pandiani, Coccero, Jožef Bertello (ki je tudi
sestavil ta zapisnik) in Appendino.
Predsednik je spodbudil sobrate, da bi se v dnevu, ki še ostaj­a, dobro pripravili na
Marijin mesec. Dejal je, da bi bilo po nasvetu najboljše, kar bi mogli storiti, vsakdanje sve-
to obha­jilo. Zato naj bi se potrudili, da bi ga vsi prejeli. Na koncu je re­kel, da bi o rečenem
obvestili odsotne sobrate in jih povabili na konf­erenco prihodnjo nedeljo, ko bi razdelili
list z Marijinimi pesmimi.43
Sestanek je sklenjen z običajno molitvijo venčka na čast Brezmadežnemu spočetju in
s poljubom križa.
II.
Konferenci, h kateri so se zbrali v četrtek 30. avgusta (1865), je predsedoval duhovnik
Jožef Bongiovanni (on je tudi sestavil zapisnik). Po branju in uvodni molitvi so prebrali
zapisnik prejšnjega sestanka. Predsednik je predstav­ il štiri nove člane: Belfantija, Spandre-
ja,44 Montiglia in Gelmonija. Ob sprejemu je imel priložnostni nagovor in spodbudil člane,
da bi vztrajali v družbi. Povedal je, da bo po napovedi gospoda don Boska štev­ ilo sobratov
naraslo v prihodnjem letu, ker so odstranili vzroke, ki so v preteklih letih mnoge odvračali
od družbe in od družbe ministrantov. Razložil je nastanek družbe ministrantov in povedal,
da gospod don Bosko silno želi, da bi bila družba ministrantov čim številnejša in polna go-
rečnosti. Ta gorečnost pa se ohranja s pogostim svetim obhajilom in obiski Najsvetejše­ga.
Po običajni molitvi venčka na čast Brezmadežnemu spočetju in pol­jubu križa se je
sestanek končal.
III.
Konferenca presvetega Zakramenta se je zbrala v četrtek 22. novembra (1865) pod
predsedstvom sobrata don Boska in ob navzočnosti sobratov: don Jožef Bongiovanni (ki je
sestavil ta zapisnik), Re, Villanis, Montiglio, Grattarola, Tabia, Galli, Varaja, Cuffia, Tabu-
cchi, Arato, Blovio, Corbis, Jelmone, Cinzano, Cotella, Peiretti, Pautasso, Orioli, Pedrotta,
Carlino, Biancotti, Amelotti, Vota, Cuffia, klerik Rissoglio, Roccheti, Piccinino, Albano, Ca-
sanova, Croce, Degiorgis, Bo, Farina, Pinocchio, Belfanti, klerik Berto.
Sestanek se je začel z branjem in klicanjem Svetega Duha. Prebrali so zapisnik prej-
šnjega sestanka. Gospod don Bosko je izrazil svoje zado­voljstvo, da je mogel biti med njimi,
in jim čestital k velikemu številu članov. Sobrate je spodbujal k vztrajnosti. Opozoril je, da
bistvo družbe ni v obisku sestankov, kakor tudi ne v številnih obh­ ajilih, temveč v gorečnos-
ti, s katero prejemamo sv. obhajilo. Povedal je zgled fanta Dominika Savia, soustanovitelja
Družbe presvetega Zakramenta, ki se je tako zelo odlikoval v navdušenju za sveto obhajil­o,
da je pozabil na hrano in se je še med odmorom zahvaljeval Jezusu v zakramentu. Spom-
nil je še na to, kar se bere v življenjepisu tega fanta: da se je nekega dne zamaknil v Božji
ljubezni in ostal v cerkvi do popold­ neva in bi ostal tako še dalj časa, če ga predstojnik ne
bi opozoril, ko ga je dobil pred tabernakljem. Priporočil je tudi, da bi skrbeli za nap­ redek
družbe ne samo s pomnoževanjem števila sobratov, temveč tudi s točnim izpolnjevanjem
43 Verjetno je na tem listku bila tudi pesem v čast Mariji Pomočnici Salve, salve, pietosa Maria, ki jo je uglasbil sam
don Bongiovanni.
44 Sedaj škof v Astiju.

74.9 Page 739

▲back to top


BiS 8 — Dodatki
739
pravilnika in zlasti še tistega člena, ki priporoča dober zgled, in v tekmovanju, da bi vsak
prekosil svojega tovariša v pobožnosti in točnem izpolnjevanju dolžnosti. Nikakor naj se
ne dogaja, da bi bili sobratje manj goreči v pobožnosti in manj prizadevni v izpolnjevanju
pobožnih vaj kot tisti, ki niso člani družbe. Sklenil je s prošnjo, da bi se ga spominjali v
svojih molitvah, in jim zagotovil, da se družbe spominja pri vsaki svoji daritvi svete maše.
Odmolili so venček v čast Brezmadežnemu spočetju in poljubili križ ter s tem končali
sestanek.
8. DODATEK
(gl. pogl. 84, str. 713)
ob slovesnosti, ko je duhovnik janez bosko v morneseju na monferatskem
blagoslovil novozgrajeni zavod pestarino
SONET
To, kar vidiš kipeti v nebo,
je sad večletnega pridnega dela.
Sedaj se ti, oče mladine, potrudi,
da bo kmalu polno mladega rodu.
Rešena iz svetnih mlakuž
dvigne čiste duhove kvišku.
Duh, ki te preveva,
naj uresniči velika dela.
Z rokami, dvignjenimi k nebu,
bo stotine glasov klicalo:
Hvala tebi, ki s tako dobroto skrbiš za nas.
In tudi te doline in ti vrhovi gora
bodo ploskali tvojemu častitemu imenu
in se radovali tako obilne žetve.
POLIMETER
I.
Še pred kratkimi meseci nisem videl tukaj
drugega kot golo zemljo in smrtna tišina
je vladala tu. Ta kraj je bil
preraščen z bršljanom in sove so
imele tu svoje dnevno stanovanje.
Bila je prazna, zapuščena pokrajina.
In glej čudo! Vse kaj drugega vidim sedaj pred seboj:
nič več turobna zapuščena zemlja;
nič več praznina, ki mi je stresala dušo.
Pred menoj, ob strani in zadaj,
vse je polno življenja.
Pred nami stoji veličastna stavba,
gledam cerkev, ki te vabi k ljubezni,
kjer bo v kratkem ponižen in pobožen glas
stotine otrok molil Boga

74.10 Page 740

▲back to top


740
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
II.
Pa ne bodo samo molili,
temveč vodeni od dobrih src in pridnih rok,
bodo vzljubili to dolino.
Vodili bodo mlade k višjim ciljem,
naučili se bodo čednosti in moči duha, ki osrečuje.
Človek je ustvarjen za boljše dobrine,
izgublja se tisti, ki ne veruje in ne ljubi.
Naučili se bodo, da brez koristi
brezbožneži iščejo večno srečo.
III.
V tisti dobi, ki ji pravijo barbarska,
ko so Italijo teptala tuja ljudstva
in ji vladala,
so samo v revnih samostanih
gojili sveto Modrost.
Ko je izginilo že vse upanje,
se je kakor zbudila k življenju
sredi oboroženih hord,
ki so prihrumele izza gora,
ropale povsod kot še nikdar.
Toda sredi tako črne teme se nikdar
ni videlo, da bi napadali Kristusa.
Danes pa se vse onečašča
s pomočjo nezdravega razuma,
ki naj bi gojil vero, znanost in čednost.
Oh, strahota, zametavajo Boga, ki vse nosi in oživlja.
IV.
Oh, Italija, oh, Italija, kako si se spremenila
od tistih časov, ko te je krepost naredila veliko!
Moja duša se tolaži in krepi ob starih spominih
na nekdanjo veličino,
ko si plula proti oddaljenim obalam
in z mogočno roko in trdno vero
novim ljudstvom prinašala vero.
Toda takrat nisi bila obremenjena z brezboštvom,
podlostjo. Sedaj pa si mati nesramnega potomstva
in z nogami, vkovanimi v verige, nisi sposobna
nekdanjih genialnosti.
Tvoji zakladi so izropani in nihče jih ne polni.
Postala si sužnja in dekla.
Oh, Italija, oh, Italija! Nisi več to, kar si bila.
V.
Hvala ti, o Velikodušni,
ki skušaš odpraviti tegobe!
Dvigni pogled in mogočna stavba
naj navdihne pesem,
ki bo, nošena od peruti misli, dala novo potomstvo.
Vidim, da raste in se ne boji.

75 Pages 741-750

▲back to top


75.1 Page 741

▲back to top


BiS 8 — Dodatki
741
Ni še ugasnil ogenj, ki je
svetil našim pradedom.
Ti, Božji služabnik, ga pokaži svetu,
ki drvi naprej in se poigrava
z Božjimi posvečenci in grdi
s svojimi umazanimi usti.
VI.
Ni še prepozno. Skrivnostni vzgib
se kakor vrtinec dviga nad italijanskimi deželami.
Vsi strmijo v prazen sedanji čas
in kličejo mir, zahtevajo mir.
Toda, o domovina moja, kdo sliši ta glas?
Predrami se, Italija, poslušaj me:
V Rim, Rim, Rim poleti k Petru
in tam se spusti,
odloži vse svoje težave,
pameti naj zasveti nova luč
in vrne naj se nekdanji blišč.
VII.
Oh, dobro vidim, pesem moja,
da si samo revno orodje,
ki se s strahom prikaže pred njegovo obličje.
Danes naj bi bila drugače oblečena, drugače bi morala peti.
Vendar menim, da si zadosti lepa in poveš svoje.
Tudi pametna si zadosti in ponosna.
Pojdi naprej, kajti pod tvojimi nebogljenimi podobami
se skrivajo plemenite čestitke in voščila.
SONET
Svet, ki divja predrzen in zloben,
trga Kristusovo ljubljeno nevesto,
in kakor če bi bila navadna človeška stvar,
ji je že pred časom pripravil krsto za pogreb.
Toda ko svet divje množi svoje udarce,
postaja ona vedno močnejša in sposobnejša.
In ko se zdi, da zaostaja in prepočasi napreduje,
je njeno zmagoslavje toliko lepše in sijajnejše.
Glej tega človeka, o ti neumni svet,
v njem boš našel zbrano tisto skrivnostno silo,
ki pretresa najmogočnejša kraljestva.
To je nebeška in nadčloveška sila,
tako je rekel Kristus svojim poslancem.
Končaj že, o neumni svet, svoje prazno zaganjanje.
A. Traverso, tajnik

75.2 Page 742

▲back to top


Kazalo
1. poglavje
7
1865
Katoliško branje: Dialog O jubileju – Število članov Salezijanske
družbe – Odprava ulice Giardiniera (Vrtnarica) – Pogodba za klesanje
kamna za cerkev Marije Pomočnice – Slikar Lorenzone in podoba
Marije Pomočnice – Glasbenik Giovanni De Vecchi – Gospodovo
razglašenje in povabilo na gledališko predstavo – Don Boskovi večerni
govori – Nepredvidena smrt treh bratov: bodite pripravljeni – Mati
Božja Marija ne mara častilcev, ki živijo v grehu – Pust in duše v vicah
– Spominski dan na Besucca – Prikazovanje Device Marije v Spoletu –
Način, kako naj opravljamo ustne molitve
2. poglavje
14
Don Boskovi nagovori – Sanje: slaba pot in kamnita steza; prepelica
in jerebica; velika sobana; umirajoči in mrtvec, ki ju don Bosko ne
more prepoznati – Don Bosko v Lanzu: njegovo pismo za don Ruffina
– Fantom v oratoriju izroči pozdrave dečkov iz Lanza; razloži usodo
tistih, ki jedo jerebice ali prepelice – Napoved – Razmišljanje o sanjah
– Drugi don Boskovi nagovori – Nagrada za obnašanje tistim fantom,
ki so jih gojenci sami izbrali za najboljše v oratoriju; devetdnevnica v
čast sv. Frančišku Saleškemu – Zamisel nove loterije – Veliko norcev
in veliko prebrisancev – Prva splošna konferenca, predpisana za
praznik sv. Frančiška Saleškega – Don Bosko skuša sestaviti komisijo
– Članek v Unità Cattolica: darila Pija IX. za cerkev v Valdoccu
3. poglavje
23
Dar državne banke – Ljubezniva pisma dobrotnikov don Bosku – Don
Boskovo pismo mons. Berardiju in njegov odgovor – Kleriki, ki prosijo
don Boska za duhovno pomoč – Prošnja za denarno pomoč rektorju
semenišča v Turinu – Odgovor ministru za poljedelstvo, industrijo
in trgovino – Grof Cibrario in odlikovanja – Don Boskovi nameni pri
prošnji za usluge oblastnikov – Don Boskovi nagovori: napove polletne
izpite za klerike in fante; nepredvidene smrti v Turinu; napoved
smrti nekega gojenca; sv. Blaž in blagoslov grla – Več priložnosti
za spoved študentom retorike; kako pogosto si don Bosko želi, da bi

75.3 Page 743

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
743
prejemali zakramente – Sanje: maček, ki skuša iztrgati dečkom iz rok
šopke svetlic – Don Bosko ob smrtni postelji umirajočega, ki se noče
spovedati – Bežimo pred kritiziranjem; posvečevanje pusta
4. poglavje
33
Don Boskovi nagovori: hudičeve zmage v oratoriju; don Boskove
odločitve glede pohujševalcev; njegova ljubezen do fantov; venec iz
trnja, venec iz vrtnic; pokorščina; odkrijte začetnike neredov; nekaj
fantov bo moralo kmalu pred Božji sodni prestol; beg pred brezdelnostjo
– Molitev za duše v vicah; don Bosko potrebuje živo vero; prošnje k
Bogu, da bi preprečil zunanje in notranje nerede; vzrok te nesreče;
don Boskova žalost, ker mora odstraniti pohujševalce – Če boste veliko
molili, ne bo potrjen zakon o ukinitvi redov – Don Boskovo pismo papežu,
ki pošilja svoj blagoslov fantom v oratoriju; hitro vstajanje zjutraj in
odhod v cerkev – Še o pustu, ki ga je treba posvetiti; branje izrednega
dogodka o Piju IX.; v mesecu marcu je treba sv. Jožefa častiti z zvestim
izpolnjevanjem dolžnosti; izpiti in sv. Jožef – Don Bosko je v Cuneu
gost tamkajšnjega škofa; sanje o pošastih, ki ranijo dečke; obhajila in
obiski Najsvetejšega za premagovanje skušnjav in hudiča – Pepelnica
– Dovoljenje za tri maše in obhajilo pri polnočnici je podaljšano za tri
leta in raztegnjeno na zavoda v Mirabellu in Lanzu – Don Manacorda
piše v don Boskovem imenu prefektu Kongregacije za škofe in redovnike
in prosi za dovoljenje za pripustitev njegovih klerikov k svetim redovom
5. poglavje
43
Sanje: orel, deček, predviden za nebesa, uslišana molitev – Deček
Savio se bolan vrne domov – Don Boskov govor: postni čas; Savio je
fant, za katerega je bila napovedana smrt; kršenje nekaterih pravil;
opravljati dobre spovedi in obhajila in tako obnavljati sadove;
misliti resno na poklic; molitev za tistega, ki bo umrl; začetna črka
njegovega imena – Don Bosko odkrije svojemu zaupniku skrivnost
– Bolezen mladega Ferrarisa: krščanska vdanost matere; izpolnitev
napovedi – Nagovor: sveta smrt Ferrarisa – Don Bosko ne bi rad več
napovedoval prihodnosti, ker to nekatere gojence vznemirja; razlogi
za nekatera njegova opozorila – Katoliško branje: zvezki za mesece
marec, april in maj – Overovljenje trupla častite Marije degli Angioli
6. poglavje
50
Večina italijanskih cerkva je brez svojih škofov – Don Bosko skuša
najti pomoč v stiski – Pismo Pija IX. kralju Viktorju Emanuelu za
oskrbo škofij – Spravno stališče italijanskega ministrstva – Don
Bosko in minister Lanza – Sektaški nemiri za preprečitev dogovora
s papežem – Minister prekine dogovarjanje – Dejstva in načrti proti
Cerkvi

75.4 Page 744

▲back to top


744
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
7. poglavje
58
Odločnost v previdnih sklepih – Don Boskovi večerni nagovori –
Devetdnevnice za Marijino oznanjenje; pomen in posledice polletnih
izpitov; tišina in red v obednici – Še eno opozorilo glede obednice;
ukrepi za red; pretnja upornim dijakom – Napoved smrti škofa
iz Cunea, velikega don Boskovega prijatelja; svetost tega prelata;
molitve za pokoj njegove duše; tišina v spalnicah – Previdnost za
ohranitev zdravja; čudež sv. Kozme in Damijana – Don Bosko odločno
brani avtoriteto svojih sodelavcev – Točno vstajanje ob glasu zvonca;
red v spalnici in posteljah; pogosto česanje las – Pobožno opravljanje
križevega pota in molitev za tiste, ki bodo prejeli svete redove – Don
Boskovo pismo ravnatelju v Lanzu; njegova ljubezen do tamkajšnjih
fantov – Pri prosvetnem ministrstvu doseže za nekega svojega klerika
učiteljsko diplomo za poučevanje na gimnaziji – Zahteve občinske
uprave v Lanzu
8. poglavje
68
Končani so temelji in oboki za tlak cerkve v gradnji. – Knez Amadej
sprejme predsedstvo pri polaganju temeljnega kamna. – Učinkovita
pomoč duhovnikov don Bosku – Teolog Borel – Znamenita
tridnevnica, ki jo je don Bosko pridigal kot pripravo na veliko noč
– Zakaj don Bosku uspevajo loterije – Odbor za loterijo je sestavljen
–Konference in odobritev programa – Povabilo dobrotnikom, da bi
se udeležili polaganja temeljnega kamna za novo cerkev v Valdoccu
– Velikodušnost inženirja Spezie – Papež podeli odpustke častilcem
sv. Jožefa v mesecu marcu – Oratorij se pripravlja na polaganje
temeljnega kamna – Slovesen blagoslov temeljnega kamna – Princ
Amadej v oratoriju; akademija njemu na čast – Himna zahvale Bogu
– Prinčevo občudovanje don Boskovih ustanov ter njegovi darovi
cerkvi in fantom oratorija – Jablana – Dvoje del ob prazniku – Zaradi
don Boskovih naporov in njegove vere je cerkev dograjena do obokov
in pokrita – Velikodušnost nekega prodajalca sadja
9. poglavje
80
Z gradnjo cerkve Marije Pomočnice se širi don Boskova slava –
Zaupanje vernikov v njegove molitve, kakor je mogoče razbrati iz
pisem – Dolgovi, ki jih je treba plačati – Don Boskova velikodušnost,
ki kljub denarni stiski sprejema dečke, ki so v potrebi – Njegova žalost
zaradi padca nekega fanta – Njegovi nagovori: žalostne posledice
nepokorščine pravilom; kokoš in lisica – Človekov cilj: pomen te
misli – Trenutek obhajila in hudič – Starodavno prikazovanje matere
Božje Marije v ligurskih Apeninih – Katoliško branje: Mir v Cerkvi ali
papeževanje sv. Evzebija in sv. Melkijada – Pohvala mons. Tripepija
don Boska za njegove Življenjepise papežev

75.5 Page 745

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
745
10. poglavje
89
Duhovne vaje: don Bosko v Brescii – Latinska komedija: čestitke in
priznanje p. Palumba – Pisma uglednih osebnosti iz Milana in Firenc:
želijo spoznati don Boskov sistem poboljševanja v oratoriju; prosijo
za nasvete in pomoč pri vodstvu porednežev v Firencah – Podpora
finančnega ministrstva – Štirje duhovniki Salezijanske družbe težko
zbolijo – Zadnja pisma don Alasonattija don Bosku – Sožalje škofa iz
Mondovija zaradi bolezni don Alasonattija – Mesec maj: don Boskov
govor; sanje: darovi fantov Mariji
11. poglavje
98
Zbirali so dobitke za loterijo – Uradna cenitev – Don Bosko prosi
turinskega prefekta, naj mu da dovoljenje za loterijo. Odlok
prefekture o potrditvi – Prva don Boskova okrožnica, ki najavlja
loterijo – Program in načrt pravilnika o loteriji – Dve okrožnici
Tajništva komisije za razpošiljanje programa in srečk – Objava v
Unità Cattolica – Don Boskovo vabilo prijateljem, da bi mu pomagali
pri prodaji srečk – Dve prošnji dobrotnikom za pomoč za dela pri
cerkvi – Razširitev vrhovnega ekonomata za cerkvene beneficije.
12. poglavje
105
Don Bosko v Mirabellu – Njegovo pismo markizu Fassatiju; grofu
Camburzanu se zdravstveno stanje slabša; govorice o prihodnjem
turinskem nadškofu; sklep meseca maja v oratoriju v Mirabellu;
njegovi bolni duhovniki; dela pri cerkvi Marije Pomočnice in loterija
– Don Bosko za novo mašo v Pino Torinese – Don Bosko napove
ozdravitev težko bolnega don Cerrutija – Druge uresničene napovedi
– Don Bosko razodene stanje nekega pokojnika – Praznovanje don
Boskovega godu – Drugi dokazi ljubezni -Don Ruovo pismo don
Proveri: težave so dokaz, da je zavod v Lanzu Božje delo; tolažilni
sadovi praznika sv. Alojzija v Marabellu; casalski monsinjor je sprejel
izpite klerikov; vaja za srečno smrt v Luju – Katoliško branje
13. poglavje
112
Šolski nadzornik zahteva letno poročilo o delovanju gimnazije – Don
Boskova skrb za bodoče šolsko leto – Don Bosku ponujajo zavod
Cavour in don Bosko ponuja vodstvo profesorju D. Cantùju; povabilo
in nasveti Amadeja Peyrona; dogovor ni sprejet – Še drug predlog za
ustanovitev šole v Occimianu – Don Boska pričakujejo v Lanzu, da bi
odločil o usodi zavoda – Don Bosko občuduje čednost potrpežljivosti v
trpljenju don Provera – Smrt don Ruffina: besede don Boska in fantov
oratorija v njegovo čast – Don Boskovo pismo grofici Callori, v katerem
izraža svoje duševno razpoloženje v teh dneh – Razlaga napovedi, ki
jo omenja don Ruffinova kronika – Čestitke nekemu prijatelju za god –

75.6 Page 746

▲back to top


746
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Nov turinski prefekt – Don Bosko pri sv. Ignaciju in v Lanzu: zagotovilo
nadaljevanja tamkajšnjega zavoda – Don Boskovo pismo nekemu
kleriku – Zadnji don Boskov nagovor pred koncem leta; krščanski
pogum; namig na bližnjo smrt don Alasonattija – Don Boskovo pismo
provikarju kanoniku Vogliottiju za izpit pred kleriško preobleko
14. poglavje
121
Don Bosko v Gozzanu pri škofu iz Novare; kruh previdnosti; neodločna
volja – Don Boskovo pismo; kleriki, ki se pripravljajo na izpit iz
leposlovja; bojazen pred kolero; pot v Vignale – Obisk samostana,
ki je v sporu s škofom – Don Provera pošljejo iz Lanza v Mirabello;
pri vodstvu zavoda ostanejo samo kleriki – Kolera v Anconi – Don
Bosko piše notranjemu ministru in kardinalu Antonucciju in jima
ponudi sprejem mnogih dečkov, ki so ostali brez staršev – Ministrstvo
vprašuje, s kakšnimi pogoji je pripravljen sprej­eti sirote – Prefekt
iz Ancone se s telegramom zahvaljuje in sprejema don Boskovo
ponudbo – Zahvalno pismo Odbora za javno pomoč – Pismo kardinala
Antonuccija – Dar nekega Sicilijanca don Bosku za sirote iz Ancone
15. poglavje
129
Don Bosko dopolni v Montemagnu petdeset let; pridiga tridnevnico
– Protestanti in Božji služabnik – Njegova žalost zaradi nekega
odpadnika – Krivovercem iztrgani dečki – Uboj nedolžnih – Pismo
nekega župnika iz Sassarija, ki don Bosku poroča o delovanju
valdežanov na Sardiniji in mu svetuje sredstva za učinkovito obrambo
– Snaga in higiena v oratoriju – Inšpekcija članov Higienske službe –
Žalostno poročilo občinski upravi – Župan pošije don Bosku odlok
Higienske službe, ki omejuje število gojencev – Vzrok sektaškega
sovraštva do don Boska – Unità Cattolica brani don Boska – Po
premaganih nasprotovanjih oratorij po številu raste
16. poglavje
136
Don Bosko piše iz Novare markizu Fassatiju: prišel bo v Montemagno;
ne ve, ali je zaradi kolere pametno imeti tridnevnico; cerkev Marije
Pomočnice kot poroštvo gotovosti v teh težkih časih; inšpekcija
občinskega odbora v oratoriju – Iz Turina odgovarja provikarju
glede izpitov za preobleko; ponuja mu srečke loterije – Pridiga
tridnevnico v Montemagnu – Prosi material za gradnjo cerkve –
Zaupa don Rui službo prefekta v oratoriju: pokorščina in dobrota
– Napoved – Don Rua se pripravlja na izpit za profesorja retorike
– Neuspeli poskusi, da bi pomagali don Alasonattiju – Don Boskovo
pismo na potovanju – Don Bosko v Becchih, v Chieriju in v Borgu
Cornalense – Mons. Contratto mu piše in ga vabi v Acqui; poroča mu
o nekem svetem duhovniku; prosi za profesorja za svoje semenišče

75.7 Page 747

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
747
– Don Boskovo ljubeznivo ravnanje s svojimi sodelavci tudi na
potovanju – Napovedana kolera tudi v drugih predelih Evrope –
Upanje, da tistih, ki sodelujejo pri gradnji cerkve v Valdoccu, ne bo
napadla kolera
17. poglavje
145
Don Alasonatti v Lanzu – Njegovo trpljenje in vdanost v Božjo voljo
– Junaška potrpežljivost, da ne bi motil poteka življenja v zavodu
– Njegova skrb za zdravje drugih – Gorečnost za dober potek
življenja v zavodu – Duh molitve: presveti Zakrament in presveta
Devica – Bolezen se poslabša: njegova mirnost – Sveta popotnica
in maziljenje bolnikov – Oporoka – Vzdihljaji – Nadležen spomin –
Presunljivo priporočilo – Zadnji dan njegovega življenja; odlok svete
Kongregacije za obrede, ki potrjuje češčenje od pradavnih časov
blaženega Kerubina Testa – Besede prijazne krščanske ljubezni
– Zaupanje v Božje usmiljenje – Njegova dragocena smrt – Nekaj
njegovih pisem
18. poglavje
155
Bon Boskovo pismo generalnemu komisarju za sindikat in nadzor
železnic v Turinu za podporo – Don Bosko v Milanu: nepričakovana
ozdravitev neke bolnice – Don Bosko v Brescii in v Lonigu – Prošnja
obrambnemu ministru za rabljeno obleko – V Padovi in Benetkah
– Vrnitev v Lonigo in Turin – Avtoritativno priznanje don Boskove
svetosti, ki jo potrdijo tudi dečki – Don Bosko opravlja molitve v
skupnosti – Previdnost v dajanju nasvetov – Diplomirani učitelji v
oratoriju – Sprejem novih članov – Izvolitev treh članov kapitlja –
Upoštevanje, ki ga je don Bosko kazal za dela svojega poslanstva: ni
hotel sprememb, novosti v navadah oratorija
19. poglavje
163
Smrt nekega dobrega dečka – Spomin vernih duš in prikazovanje
duše nekega očeta njegovemu brezbožnemu sinu – Opat Scolari,
vodja Oratorija sv. Alojzija – Nov Oratorij sv. Jožefa v San Salvariu v
Turinu – Don Boskova prošnja pravosodnemu ministru za podporo
prazničnih oratorijev – Don Boskovo pismo kapitularnemu vikarju
v zadevi ponovne pripustitve nekega duhovnika – Don Bonetti je
imenovan za ravnatelja v Lanzu – Don Bosko in zabredli duhovniki –
Zadušnica na trideseti dan smrti don Alasonattija – Razprodaja srečk
za loterijo in širjenje Katoliškega branja – Število članov Družbe
sv. Frančiška Saleškega, ki so v preteklih treh letih naredili triletne
zaobljube – Kako je don Bosko preizkušal poklic starejših novincev –
Pismo klerika Bodrata don Bosku – Prve večne zaobljube – Še druge
večne in triletne zaobljube

75.8 Page 748

▲back to top


748
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
20. poglavje
172
Don Bosko izbere nove ravnatelje v Mirabellu in Lanzu – Don Janez
Bonetti goreč vzgojitelj: dva presenetljiva dogodka – Don Bosko
piše don Bonettiju, naj pripravi salezijance v malem semenišču na
konferenco; gre v Mirabello; spoveduje na vlaku; slovesen praznik v
čast ravnatelju – Don Bosko gre v Tortono, da obišče svojega bolnega
gojenca – Predstojnici sester Zveste tovarišice priporoči dekle, ki bi
rada postala redovnica – Nasveti nekemu kleriku, kako naj se ravna
glede hrane, počitka in učenja – Kleriki potrjeni za pouk v ljudski šoli
in nižji gimnaziji; doktorski izpiti; dva izpita na univerzi za diplomo
profesorja retorike; ugovori
21. poglavje
181
Don Boska pričakujejo v Firencah – Nadškof mu da stanovanje v
škofijskem dvorcu – Prošnje patra oratorijanca Mettija – Don Bosko
napiše cvetke za božično devetdnevnico – Don Bosko v Pisi; njegovo
pismo fantom v oratoriju – Don Bosko v Firencah; častni sprejem
pri nadškofu in v stolnici – Veličasten dar, ki ga sprejme in ki odloži
njegovo vrnitev – Trenutna ozdravitev vendar s pogojem – Fantje
sprejeti v zavod v Mirabellu; Ernest Saccardi – Vrnitev v Turin – Don
Bosko stori uslugo človeku, ki je slabo govoril o njem – Ljubezniva
pisma, ki kažejo, koga je don Bosko obiskal v Firencah – Spoštovanje,
ki ga je imela do don Boska markiza Uguccioni – Obljuba, da se bo
vrnil v Firence prihodnjo pomlad – Don Bosko odgovori na pismo
ubogega služabnika
22. poglavje
191
Katoliško branje: Življenje blažene Marije Angelske – Don Boskov
predgovor k temu življenjepisu – Da je mogel pisati, se je moral
zateči v zasebne hiše – Njegov blagoslov nekega starega prijatelja –
Galantuomo, zbornik za leto 1866 svojim bralcem
23. poglavje
195
1866
Osebje salezijanske družbe – Sanje: poplava; mlin; rešilna deska;
plovba in nevarnosti; zahrbten otok; kaznovani sramotilci – Ribiči
– Brodolom tistih, ki zapustijo rešilno desko – Morska ožina; ostanki
brodoloma; rešitev izgubljenih fantov; peč; studenec s poželeznjeno
vodo – Rešilna deska zapusti ožino; mirni valovi; mavrica – Srečen
pristanek; vinograd; vrt; svetišče; Marijina obljuba – Razlaga sanj;
rožni vrt pod stebriščem – Nasvet
24. poglavje
203
Povabilo na gledališko predstavo – Don Bosko obišče zavod v Lanzu
– Pismo don Apollonia; njegovo bivanje v oratoriju za prevod bule

75.9 Page 749

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
749
Ineffabilis v razne dialekte – Težavno razpečavanje srečk loterije v
raznih pokrajinah – Žalostne napovedi za začeto leto – Predlagajo
nov zakon za zaplembo vsega cerkvenega premoženja – Veliki pogrebi
na dvoru – Izredne molitve v oratoriju – Cvetke za devetdnevnico v
čast sv. Frančišku Saleškemu in praznika Marijinega očiščevanja –
Dva zvezka Katoliškega branja – Trije turinski mučenci: za kapelico
teh mučencev v cerkvi Ma­rije Pomočnice kanonik Gastaldi obljublja
posebno sliko – Škof v Novari v pastoralnem pismu presoja Katoliško
branje
25. poglavje
210
Splošna konferenca za salezijance na praznik sv. Frančiška
Saleškega – Don Bosko ob smrti grofa Rudolfa De Maistra – Don
Rua piše v don Boskovem imenu grofici Callori za natis ne­katerih
knjig, za kar potrebuje denar – Don Bosko v Milanu – Blagoslovi
in ozdravljanje – Naznanjanje v trenutku, ko se dogajajo oddaljeni
dogodki – Pričevanje o njegovem branju src in napovedovanju
prihodnosti; don Bosko skuša skriti svoje nadnaravne darove –
Njegovo na videz navadno človeško življenje, ljubeznivo družabno,
priteguje tudi srca posvetnežev – Njegovo ravnanje, ko ima pri
kosilu kakega gosta – V Milanu je gost nekega odvetnika, ki sklene
z njim tesno prijateljstvo
26. poglavje
217
Napoved, ki se bo izpolnila po treh mesecih in pol – Prizadevanje pri
prosvetnem ministrstvu za spregled dokazovanja usposobljenosti
za učitelje oratorija – Don Boskova prošnja ministru – Priporočila
turinskega župana in prefekta – Ministrov odgovor don Bosku
po prefektu – Pismo Pija IX. don Bosku – Spomini nekega bivšega
gojenca na oratorij; don Boskova želja za korist fantov; sanje: obisk
v spalnicah; naznanilo bližnjega odhoda nekega gojenca v večnost in
prihodnja smrt – Še druge sanje: hudič moti spovedi in obhajila – Nov
zvezek Katoliškega branja
27. poglavje
224
Marijine svetinjice – Genovski nadškof zaupa v don Boskove molitve
– Dela pri novi cerkvi – Dogovarjanje za ureditev Vie Cottolengo
pred cerkvijo Marije Pomočnice – Smrt nekega dobrotnika – Don
Bosko da v Milanu nekemu trgovcu dober nasvet – Don Bosko gre
v Cremono z namenom, da bi nabiral miloščino – Okrožnica in
program za začetek loterije – Razstava dobitkov – Odprtje loterije:
dvogovori, deklamacija v piemontskem narečju – Turinski prefekt
dovoli dodatno izdajo srečk – Velikodušna posojila za plačilo dolgov
– Katoliško branje

75.10 Page 750

▲back to top


750
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
28. poglavje
234
Odbor za pomoč prizadetim od kolere v Anconi – Tajnikovo poročilo
– Prihod prvih sirot iz Ancone – Nov dogovor med don Boskom in
Odborom – Poročilo in pohvala predsednika Marinellija don Bosku –
Don Bosko ne dopusti, da bi njegov vzgojni sistem prešel pod nadzor
Odbora – Don Bosko prosi pri raznih škofih za izvzetje njegovih
klerikov od vojaške službe
29. poglavje
239
Zveza med Prusijo in Italijo proti Avstriji – Don Boskova skrb za
gradnjo cerkve: prošnja ministru za bogočastje – Dar iz hvaležnosti
postajenačelniku – Sprejem fanta, ki ga je priporočil župan –
Prošnja kralju, ki sprejme loterijske srečke – Prošnja za mavricijsko
odlikovanje –Don Bosko se trudi za loterijo – Don Bosko pokara
nekega župnika zaradi slabo vzdrževane cerkve – V Cuneu napove
revni ustanovi redovnic velik razcvet – Odpravljeno neurje v
Revellu – Don Bosko ohranja v nasprotovanju mirno kri – Odpor do
ministrantov in zavrnitev nekega sramotilca – Cvetke in vzdihljaji, ki
jih je za mesec maj predložil fantom zavoda v Lanzu
30. poglavje
250
Pismo iz Rima, da bi dosegel zdravje od Marije Pomočnice – Don
Boskovo pismo vitezu Oregli: fantje iz oratorija gredo služ­ it vojaški
rok; poročila o loteriji in cerkvi; podeljene milosti; tri opombe k
opravljanju devetdnevnice k Mariji Pomočnici; pozdravi rimskim
gospodom – Parlament odobri Crispijev zakon o sumničenju;
nepravična in neu­temeljena strogost proti duhovščini in Cerkvi –
Škof iz Guastalle, po krivici obsojen na hišni pripor, najde zatočišče v
oratoriju – Don Bosko ga s civilnimi oblastmi v Turinu in plemenitimi
druži­nami tolaži v njegovem izgnanstvu – Odlične kreposti
uglednega prelata – Zahvala Pija IX. za nekaj knjig – Papež ustreže
novomašnikom v oratoriju
31. poglavje
257
Še eno don Boskovo pismo vitezu Oregli – Naročila za razne rimske
gospe, napoved vrtnic in trnja rimskemu senatorju; zaradi pomanjkanja
sredstev dela pri cerkvi samo osem zidarjev; Marija berači; pozdravi
dobrotnikom – Dolžnost, da se objavijo uslišane prošnje Mariji
Pomočnici, in živa pobožnost do nje – Ponovno pismo vitezu Oregli;
nasprotovanje zaradi neke milosti, ki jo je objavila Unità Cattolica;
dogovor s škofom v Ivrei o Katoliškem branju; milosti in darovi; ne
more se odločiti, da bi šel v Rim, čaka, kaj se bo zgodilo – Prizadevanje,
da bi ravnatelj časopisa objavil prvo milost in provikar dal dovoljenje
za natis – Vsebina članka – Ugovori proti tej objavi – Don Bosko da

76 Pages 751-760

▲back to top


76.1 Page 751

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
751
natisniti omenjeno milost v Katoliškem branju – Na čudovit način se
širi vsepovsod vera v Marijo z naslovom Marija Pomočnica
32. poglavje
263
Težave, ki jih je imel don Bosko, da so pravno priznali lastništvo
Katoliškega branja – Grof Cays postavljen za razsodnika – Njegovi
sklepi – Don Boskova pisma grofu – Grofovo pismo škofu v Ivrei –
Božji služabnik je pripravljen na kakršno koli rešitev, samo da pride
do sporazuma – Nadaljevanje dogovora med grofom in škofom – Don
Bosko postane pravno edini lastnik Katoliškega branja
33. poglavje
276
Smrt nekega dobrega dečka – Pismo vitezu: uresničena napoved;
don Durandova diploma; zaželena vrnitev viteza v Turin; težave don
Boskovega poto­vanja v Rim; njegova hvaležnost do dobrotnikov –
Sklep Marijinega meseca – Ponovno pismo vitezu; zadeva Morelli;
molitve za neko dobrotnico cerkve; nekaj ukinjenih železniških prog
– Pismi dvema plemenitima fantoma v zavodu – Don Bosko v Lanzu
na prazniku sv. Filipa Nerija – Vitezu: njegove molitve za dobrotnike;
oddana in prejeta pisma – Prusija napove Avstriji vojno – Vitezu: še
več fantov iz oratorija pod orožje; če bo mogoče, bo šel v Rim; čaka ga
v Mirabellu; devetdnevnica v Consolati; kupola raste – Don Boskove
nevšečnosti – Matere, ki priporočajo don Bosku svoje sinove vojake;
tolažilna napoved – Katoliško branje
34. poglavje
285
Don Bosko prosi kapitularnega vikarja in kanonika rektorja
semenišča usluge za svoje klerike – Don Bosko gre v Mirabello – Zelo
bolan gojenec – Nerazložljiva don Boskova izginitev – Parlament
odobri zakon o zatrtju redov in zaplembi cerkvenega premoženja –
Don Bosko povabi izgnane in obubožane redovnike v svoje hiše
35. poglavje
291
Italija napove Avstriji vojno: Custozza – Don Boskov god – Don
Bosko izrazi namen, da bi ustanovil družbo sester – Don Boskovo
pismo gojencem v Lanzu v zahvalo za voščila – Latinska komedija
– Očetovske besede njegovemu tajniku – Pismo neki velikodušni
dobrotnici – Smrt nekega gojenca in težka bolezen nekega drugega
fanta – Zadnji dnevi Ernesta Saccardija in don Boskovo pismo njegovi
materi – Otroci in Dete Jezus – Don Boskovo pismo kleriku Frančišku
Cerrutiju
36. poglavje
300
Vojna v Nemčiji in Italiji – Mati Božja Marija ščiti vojaka sina neke don
Boskove dobrotnice – Statistika šol za zunanje – Podpora kraljevega

76.2 Page 752

▲back to top


752
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
ekonomata nezasedenih beneficijev prazničnim oratorijem – Prošnja
miloščinarju kraljeve hiše – Zahvala neke dobrotnice in dvoje pisem
v prid gradnji cerkve – Bojišče: don Bosko in grof Radicati – Don
Bosko pri sv. Ignaciju in v zavodu v Lanzu – Njegovo pismo kleriku, ki
mu priporoča bolnega očeta in ga prosi za nasvet za študij – Branje
napredovanj in razdelitev nagrad v oratoriju – Don Bosko piše
gojencem v Mirabellu: nasveti za počitnice – Premirje med Prusijo in
Avstrijo – Don Bosko priporoča nekemu svetemu duhovniku širjenje
Katoliškega branja in ga spodbuja k spovedovanju – Nekaj zvezkov
Branja
37. poglavje
309
Mirovna pogodba med Prusijo in Avstrijo – Bismarck pripravlja
preganjanje katoliške Cerkve – Don Boskova previdnost pri
predlaganju novih pobožnih vaj salezijancem – Življenje oratorija je
nenehna želja po večni blaženosti – Sodba mondovijskega škofa v tej
zadevi – Prve duhovne vaje salezijancev v Trofarellu – Nekaj odhodov
iz salezijanske družbe – Don Bosko poroča o enem odhodu grofici
Callori – Ozdravitev nekega gojenca – Don Bosko prepozna stanje
neke duše – Njegove dobre želje neki dobri gospe – Pismo imenovani
grofici za inštruktorja njenemu sinu in o pridigarju tridnevnice; šel
bo v Vignale in Mirabello – Druge duhovne vaje v Trofarellu – Škof iz
Savone – Smrt dveh fantov
38. poglavje
318
Don Bosko napove v Busci prihodnost neke deklice – Don Bosko prosi
kapitularnega vikarja, da bi oprostil njegove klerike odhajanja na
predavanje filozofije in teologije v semenišče – V novi prošnji don Bosko
prosi, da bi mu dovolili ustano­viti v oratoriju šolo za filozofijo: vikar
privoli – Dar nekega rimskega prelata za cerkev – Kolera – Don Bosko
zagotovi, da tisti, ki bo prispeval za gradnjo cerkve, ne bo zbolel – Mati
Božja Marija drži obljubo – Don Bosko svetuje gojencem sredstva, da bi
bili rešeni te šibe – Utemeljena previdnost – Srčna dobrota do nekega
klerika – Upor v Palermu – Ukinitev redov na Siciliji
39. poglavje
326
Kupola cerkve Marije Pomočnice – Čudežna ozdravitev nekega
velikega dobrotnika te cerkve – Don Boskova okrožnica za dokončanje
kupole – Žrebanje odložene loterije – Praznik za položitev zadnje
opeke na kupoli – Presenetljive okoliščine nekega redovnega poklica
– Napovedi o nestanovitnosti sklepov nekaterih fantov – Don Bosko
pridiga duhovne vaje klerikom v Bergamu – Škof v Bergamu zaupa
don Bosku nalogo, da preveri pravovernost nekega teologa – Don
Bosko spodbuja v pismu predstojnico nekega samostana

76.3 Page 753

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
753
40. poglavje
334
Odbor za pomoč od kolere prizadetim iz Ancone sporoča don Bosku
prihod novih sirot – Mesečnina za te fante – Dogovor za oskrbo z
obleko – Prihod sirot v oratorij – Nevšečno srečanje z don Boskom –
Njegova mirnost in lep način, s katerim je pomiril razburjene duhove
– Nezadovoljstvo – Razgovori za izpolnitev pogodb – Don Boskova
odločnost v obrambi njegovih pravic – Popustljivost odbora – Število
anconskih sirot v oratoriju
41. poglavje
340
Don Bosko v Castelnuovu – Ustanovi društvo za širjenje dobrega
tiska – Njegovo pismo teologu Appendiniju – Upa, da bo šel v Rim –
Iz Buttigliere v Moncucco: skrivnosten pes – Začetek šolskega leta;
učitelji; dijaki oratorija – Don Bosko priporoča vsem predstojnikom
ljubeznivost – Prosvetni minister spodbuja don Boska, naj nadaljuje
šole za ljudstvo – Zaprtje Oratorija angela varuha – Don Bosko
pridiga v Neiveju: pismo tamkajšnjega dekana don Bosku – Deček, ki
je v poplavi izgubil svoje starše, sprejet v zavod
42. poglavje
347
Čudovita ozdravitev nekega gojenca oratorija – Mir z Avstrijo;
Benečansko pripade Italiji; preganjanje duhovščine v novih
pokrajinah – Delno dovoljenje škofom za vrnitev v njihove škofije;
nesr­ amno obrekovanje – Osvoboditev mons. Rote in njegova vrnitev
v Guastallo – Njegov članek v Unità Cattolica, kjer se zahvaljuje
Piemontu in don Bosku – Njegova pisma don Caglieru in don Bosku
– Velike nevšečnosti – Katoliško branje: Valentin ali izgubljen poklic
– Galantuomo, predgovor: vsi fantje iz oratorija, ki so šli v vojno, so se
vrnili čili in zdravi; gotovo protisredstvo za kolero
43. poglavje
355
Pismo kanonika Gallettija, ki obljublja pomoč don Boskovim delom
– Marijina pomoč v stiski: tri leta bolna oseba ozdravi – Kazen za
neizpolnjeno obljubo po prejeti milosti – Umetnik predstavi občinstvu
Marijin kip za vrh kupole – Don Bosko v Murellu pri Racconigiju ob
smrtni postelji umirajoče – Gre v Lanzo; v kočiji z dobroto zmede
človeka, ki je govoril slabo o duhovnikih; navdušen sprejem v zavodu
– Ravnatelju v Mirabellu naznani svoj obisk za praznik sv. Karla;
zadovoljstvo z Lanzem – Preveritev ostankov Dominika Savia in
njegov novi grob
44. poglavje
366
Odstranjene vse omejitve z dekretom, ki škofom dovoljuje vrnitev
v njihove škofije –Spoštovanje kardinala De Angelisa do don
Boska – Napoved njegove skorajšnje vrnitve v škofijo – Rešitev

76.4 Page 754

▲back to top


754
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
iz prisilnega bivališča; obisk v oratoriju; odhod v Fermo – Don
Bosko sprejme sinove železničarjev – Povabilo železniški upravi na
gledališko predstavo njim v čast – Don Bosko v Mirabellu: učinek
nekega blagoslova – Ugovori, ker so oratoriju tuji ljudje potovali s
popustom – Don Boskov odgovor za obrambo – Priznanje zaupanja
oratoriju
45. poglavje
372
Italijanska vlada obnovi dogovor z Rimom o imenovanju škofov na
izpraznjena škofovska mesta – V ta namen pooblasti Mihelangela
Tonella – Razlogi za naklonjenost nekaterih ministrov do don Boska
– Don Boskov odhod v Firence; njegovo uboštvo – Don Bosko se
ustavi v Genovi – Prihod v Firence – Sinček markize Uguccioni in
dve ozdravitvi – Ministrski predsednik priporoči don Bosku, da bi
pomagal Tonellu pri razgovorih o škofih – Plemenito don Boskovo
stališče, ki sprejme ponudbo, vendar postavi pogoje – Tonella
sprejmejo v Rimu – Don Boskov seznam stvari, ki jih mora opraviti
v Firencah – Obisk pri raznih ministrih – Obljubljene in podeljene
podpore
46. poglavje
381
Don Boskovi zadnji ukrepi v Firencah; združenje krščanskih mater
za kapelo sv. Ane v cerkvi Marije Pomočnice – Postanek v Bologni
– Lastnik restavracije sprejme don Boskovo opozorilo – Opravi več
obiskov in piše don Bonettiju in don Rui – Don Bosko v Guastalli, kjer
z grofom Radicatijem skuša pomirit­ i nasprotnike monsinjorja Rote
– Slavnosti v semenišču – Latinska elegija – Don Bosko je za božič
v oratoriju – Zahvala mons. Rote za njegov obisk – Vznemirjenje
med fanti zaradi napovedi bližnje smrti – Zaradi pritožb se v zadevo
vmeša kvestura in Božji služabnik zaupa enemu izmed predstavnikov
ime fanta, ki bo umrl – Nepredvidena smrt sobrata, ki je zapustil
Družbo – Odposlanec kvesture prizna uresničitev napovedi – Nekdo,
ki ne veruje v don Boskove napovedi
47. poglavje
391
Preplah v Rimu zaradi mogočega sovražnega napada – Don Bosko
piše več Rimljanom in jim zagotavlja, da ni razloga za preplah in
da bo kmalu prišel k njim – Pomirjeni duhovi in veselo pričakovanje
njegovega prihoda – Pismo grofa Vimercatija, ki prosi za ozdravitev
od živčne bolezni; skrivnostna beseda Božjega služabnika ga spravi
v dvom; grof toži, da mu ni sporočil svojega prihoda v Rim; sporoči
mu, da ga papež pričakuje; od njega si obeta olajšanje – Grof mu
velikodušno ponudi gostoljubje v svoji palači in don Bosko sprejme
ponudbo – Lakota v Italiji

76.5 Page 755

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
755
48. poglavje
397
1867
Vezilo – Število članov Salezijanske družbe – Katoliško branje:
stoletnica apostola petra; življenje sv. jožefa – Glavni razlog za don
Boskovo pot v Rim – Sveti redovi salezijancev – Don Bosko
pripravlja prošnjo, ki jo bo predložil svetemu očetu za
potrditev Salezijanske družbe ali pravice za odpustnice in
pripustitev k svetim redovom na osnovi skupne mize – Pravila
Salezijanske družbe prevedejo v latinski jezik – Don Bosko
gre v Rim, da bi zbral podporo in sodeloval pri imenovanju
škofov – Priprave na žrebanje na loteriji
49. poglavje
406
Knjiga Stoletnica sv. Petra: Širjenje po Italiji in pošiljanje v Rim –
Don Boskovo priporočilo Večnim molivkam – Denar za potovanje –
Ljubezniv dar – Darilo semenišča – Spreobrnjenje treh protestantskih
dečkov – Razglašenje Cottolenga za blaženega in don Boskova beseda
– Potovanje iz Turina v Rim – Pričakujejo ga v Firencah – Sprejem v
Rimu – Bolni kardinal Cagiano si želi don Boskov blagoslov – Prvo
don Boskovo srečanje z grofom Vimercatijem, njegovim gostiteljem,
in učinek njegovega blagoslova – Vsi sloji prebivalstva bi radi prišli
v stik z don Boskom – Opat Macchi, don Boskov vodič v Rimu – Prvi
don Boskov obisk pri papežu, ki mu znova ukaže, da naj opiše vse
nadnaravne razloge, ki so ga spodbudili, da je ustanovil Salezijansko
družbo, in podelitev odpustkov dobrotnikom nove cerkve v Turinu –
Don Bosko pridiga v 'Collegio Romano' – Don Bosko mašuje v kapeli
kneginje Di Sora in grofice Calderari – Mutaste deklice dobijo dar
govora – Na kosilu pri grofu Bentivogliu – Smrt kardinala Cagiana de
Azevedo – Sporočilo o tem in druge novice Manjšim strogim bratom,
ki so gostje v oratoriju
50. poglavje
415
Nič nenavadnega se ni zgodilo – Kneginja Sora in pobesneli pes –
Velikodušna ponudba – Bolni otrok in svetinjica Marije Pomočnice:
uresničena napoved – Ozdravitev: bolniki si želijo don Boskov obisk
– Molitev za grofa Vimercatija – Moteni pogovori odposlanca Tonella
za imenovanje škofov – Pij IX. prosi don Boska za svet in svet tudi
sprejme – Kardinal državni tajnik, odposlanec Tonello in don Bosko
– Ljubeznivost mons. Pacificija do don Boska; ni mu treba čakati v
predsobi – Poravnana nesoglasja – Izbira škofov za izpraznjene
škofovske sedeže – Prvi kandidat, ki ga predlaga kralj – Nenehno
prihajanje uglednih obiskovalcev v hišo Vimercati – Izboljšanje
nekemu bolniku – Novi turinski nadškof in don Bosko – Želijo odprtje

76.6 Page 756

▲back to top


756
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
salezijanske hiše v Rimu – Veliko ljudi želi govoriti z don Boskom o
svojih dušnih potrebah – Povsod kupujejo Zgodovino Italije – Trnje in
vrtnice: rimski senator opravičen pred papežem.
51. poglavje
422
Plemiški mladeniči ministrirajo pri don Boskovi maši – Pisma iz
oratorija don Bosku – Pismo don Francesia njegovim učencem;
ponovna don Boskova avdienca pri papežu; duhovni darovi, ki jih je
papež podelil don Bosku; ozdravitve; neka mati predstavi don Bosku
svojega umirajočega otroka; srečen tisti, ki živi ob don Boskovi strani;
grofu Vimercatiju se zdravje izboljšuje; molitve v sobah sv. Alojzija, sv.
Stanislava Kostke in sv. Janeza Berhmansa – Pogovori Pija IX. z don
Boskom; trije papeži dolžniki don Bosku; izpolnjena prošnja – Don
Bosku ponudijo vodstvo La Vigna Pia – Težave za podelitev odpustnic
za duhovniško posvečenje in za odobritev pravil; pogovor s tajnikom
kongregacije za redovnike – Don Bosko na kosilu s patri Civiltà
Cattolica; pripoveduje o svojih srečanjih z Ricasolijem in Tonellom
– Očetu Perroneju odpošlje protestantske knjige z namenom, da bi
jih zavrnil – Odlični cerkveni možje imajo don Boska za svetnika –
Pater Mortara opiše svoje vtise na osnovi opazovanja don Boska in
priznava v njem dar razpoznavanja duhov
52. poglavje
432
V Rimu pripravljajo dva oltarja za cerkev Marije Pomočnice – Darovi
Rimljanov za cerkev Marije Pomočnice v Turinu – Kako zelo draga je v
Rimu don Boskova navzočnosti – Čar njegove besede – Vrnitev miru v
pretreseno dušo – Princ Torlonia sklene prijateljstvo z don Boskom –
Don Boskov pogled – Obisk semenišča sv. Petra in pohabljena deklica
– Sprejme obisk več kardinalov – Častiti kolegij v Mondragonu – Iz
Rima dovoli obisk v oratoriju – Oče Delorenzi in njegov oratorij za
mladino – Don Bosku so v Vatikanu vedno odprta vrata – Ko odhaja
iz hiše, ga pričakuje ljudstvo – Razne novice – Don Boskov obisk neki
umirajoči ženski – Roko, ki bi jo morali odrezati, ozdravi svetinjica
Marije Pomočnice – Don Bosko na trgu sredi ljudstva – Don Boska
sprejmejo v palači princa Torlonia – Blagoslovi in ozdravitve –
Pri Caraviti in pri Kongregaciji rimskih dam – Veličastna ljudska
prireditev – Skrivnosten obisk pri fantih v oratoriju in pripoved tega,
kar je videl – V sanjah spodbuja nekega nesrečneža
53. poglavje
441
Cerkev sv. Neže zunaj obzidja: blagoslov jagnjet – Don Bosko in
obisk ruske pravoslavne na smrt bolne žene – Don Bosko vidi
fante v oratoriju in ni zadovoljen z njihovim obnašanjem – Želja,
da bi se vrnil v Turin – Razpečavanje loterijskih srečk – Papeška

76.7 Page 757

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
757
odlikovanja – Don Bosko se ne more vrniti v Turin, da bi
pridigal mesec sv. Jožefa – Pij IX. obdaruje fante v oratoriju –
Papež se šali, ko govori o don Bosku – Krtačni odtis Življenja
sv. Jožefa – Neapeljski kralj želi govoriti z don Boskom –
Veliki knez Toskanski in veliki knez Modenski – Neapeljskim
prebežnikom svetuje, naj se vrnejo v Neapelj – Don Bosko
napove kraljici Mariji Tereziji, da ne bo več videla Neaplja
– Don Bosko začne bolehati zaradi obilice dela – V kratkem
bodo imenovani škofje za izpraznjene sedeže – Don Bosko
se trudi za pravilno izbiro bodočih škofov – Ministrstvo ne
sprejme nekaterih papeževih imenovanj – Pametna odločitev
Pija IX. – Odposlanec Tonello zagovarja imenovanje oseb, ki
jih je izbral papež – Izbira škofov, kakor je priporočil don
Bosko – Prvi glasovi v Turinu in besede kapiteljskega vikarja
54. poglavje
449
Praznik Marijinega očiščevanja – Don Bosko mašuje pri Stigmatah
– Večne molivke bi si želele ponoven don Boskov obisk – Gostoljubna
hiša grofa Vimercatija – stoletnica sv. petra predložena svetemu
očetu – Princ Torlonia obišče don Boska – Darovi za cerkev Marije
Pomočnice – Mnogi si želijo, da bi don Bosko z njimi kosil – Med
gojenci Nazarenskega kolegija – Ozdravljeni bolniki – Sveti oče pri
sv. Petru – V vili Pamfili pri mons. De Merodeju – Don Bosko nima
časa, da bi pisal fantom v oratorij – Don Francesia pošilja pozdrave
gojencem in učiteljem v oratorij – Neapeljski kralj je pri maši, ki jo
daruje don Bosko – Kraljev pogovor z don Boskom, ki mu vzame
vse upanje na prestol – Kanonik Gastaldi prejme novico o svojem
imenovanju za škofa
55. poglavje
456
Don Bosko daruje sveto mašo v hiši nekega svojega prijatelja – Don
Boskovo pismo don Rui o tekočih poslih – Listek z opominom – Papež
mu pokloni lepo svečo in don Bosko se mu gre zahvalit – Mons. Moroni
mu pokloni svoj Dizionario Ecclesiastico – Poklon še drugih dveh
sveč – V oratoriju pričakujejo don Boskova pisma – Srečke loterije,
zdravilo proti koleri – Zdravstveno izboljšanje grofa Vimercatija in
pisanje časopisov – Spreobrnjenja – Vedno novi ljudje pri don Bosku –
Don Caglierove skladbe – Pozdravi fantom v Turinu – Širjenje zvezka
Obletnica sv. Petra; pohvala v Civiltà Cattolica in v Unità Cattolica
– Mislijo na ponatis v Rimu – Odstavek, ki se zdi netočen – Mnenje
nekega profesorja v Collegiu Romano

76.8 Page 758

▲back to top


758
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
56. poglavje
463
Neki redovnik prosi don Boska, da bi uganil neko njegovo misel in
dal ustrezen nasvet; njegov odgovor – En don Boskov dan z grofom
Vimercatijem – Don Bosko mašuje v palači Farnese v navzočnosti
neapeljske kraljevske dvojice – Je sprejet v avdienco; ko ga
vprašajo, ponovi odgovore, ki jih je dal v Villi Ludovici – Kraljičino
nezadovoljstvo – Don Boskov izlet v Camaldoli; tamkajšnji redovniki
ga prijazno sprejmejo; na njihovo prošnjo prenoči v samostanu;
se opraviči princu Falconieriju, ki ga je zaman čakal na kosilo
– Don Bosko pri San Agostinu v Rimu – Dan odhoda še ni določen
– Razglašenje za blaženega častitega Benedikta iz Urbina pri sv.
Petru – Zanimiv prizor med don Boskom in nekaterimi člani papeške
žandarmerije – Ozdravitve – Spremenjena volja po don Boskovem
blagoslovu – Božji služabnik na kosilu pri princu Falconieriju in
ljubeznivo pismo njegove ekscelence
57. poglavje
471
Rimske gospe se dogovorijo, da bodo darovale prekrasno preprogo
za glavni oltar cerkve Marije Pomočnice – Misel na vrnitev v Turin
– Predlogi drugih gospa o prispevku za izdatke za oltar sv. Petra v
isti cerkvi – Razkrita skrivnost vesti – Obisk uredniku Osservatore
Romano – Razpečavanje srečk za loterijo – Gotovo, vendar za zdaj še
tajno imenovanje škofov – Don Boska nenehno obiskujejo pripadniki
rimske aristokracije – Princ Falconieri – Dve uresničeni napovedi –
Don Bosko piše don Rui o nekaterih računih, ki jih je treba plačati
– Pismo gojencev Collega Nazzareno fantom v oratoriju – Njihov
odgovor
58. poglavje
477
Škof iz Guastalle si goreče želi novic o don Bosku – Zahvala vseh don
Boskovih gojencev grofu Vimercatiju – Don Bosko obišče kardinala
Quaglio – Finančni minister z velikimi častmi sprejme don Boska
– Pridiga duhovnikom v cerkvi Della Pace – Don Bosko se uspešno
zavzema pri papeški vladi in italijanskih oblasteh za tranzitni
promet skozi papeško državo – Novi dobitki za loterijo – Don Bosko
na Trinità dei Monti pri sestrah Presvetega Srca opravi slovesno
bogoslužje – Ozdravitev neke princese – Odlikovanja, ki jih je papež
naklonil dobrotnikom oratorija – Don Bosko drugič obišče Collegio
Nazzareno – Bistroumni računi dveh možakarjev – Pomemben
obisk pri kardinalu Antonelliju – Sprejem v nekem samostanu –
Velikodušnost nekega obrtnika – Določijo dan odhoda iz Rima in
kratek postanek v Fermu – Ljudje še naprej trumoma obiskujejo don
Boska – Predvidevanje štiriintridesetih škofov v dveh konzistorijih –
Padec ministra Ricasolija prekine nadaljnja imenovanja

76.9 Page 759

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
759
59. poglavje
487
Don Boskovo nenehno pridiganje – V kapeli sv. Stanislava Kostke na
Kvirinalu – Pri San Roccu don Bosku ne dovolijo pridigati – Zaupanje
Pija IX. do don Boska; papež mu naroči, naj opazuje, ali je pridiganje
v Rimu pomanjkljivo, in obišče neko sirotišnico – To povzroči
sovražnost do don Boska – Hude posledice zaradi pomanjkljivega
katekizma – Opis don Boskove vrnitve v Turin, kot so sporočili v
oratorij – Mons. Rota upa, da bo v Guastali videl don Boska – Radi bi
odložili don Boskov odhod – Fant, ki bi se ob smrtni uri rad spovedal
pri don Bosku – Svetinjica iz don Boskovih rok je vredna toliko kot
zaklad – Novi nadškof v Turinu – Zadnji obisk pri Piju IX.; njegovi
nasveti za ustanavljanje novih zavodov; odlok – Slovanski škof
– Poslovilni obiski – V kolegiju maronitov – V Vitelleschijevi hiši –
Mons. Fratejacci in dobitki za loterijo – Ganljiv prizor v Vimercatijevi
hiši: don Bosko se ne more upirati grofovi prošnji in ostane še en dan
– Kardinal Altieri – Uresničena don Boskova napoved
60. poglavje
499
Civiltà Cattolica leta 1905 se spominja teh dni – Don Boskov odhod iz
Rima – Razpošlje okrožnico, natisnjeno v Rimu, ki naj bi jo ponatisnili
v Turinu – Mons. Emilijan Manacorda sporoča vitezu don Boskov
odhod iz Rima – Ganljivo slovo v palači Vimercati in na železniški
postaji – Prihod v Fermo in sprejem pri kardinalu nadškofu – Pesem
gojenca Dominika Svampa v semenišču – Kardinal želi, da ga don
Bosko blagoslovi – Pol dneva v Forliju – En večer v Bologni – Prihod
v Turin – Praznik sv. Frančiška Saleškega – Odlikovanja svetega
očeta za nekatere dobrotnike oratorija in nove cerkve – Okrožnica,
ki naznanja odpustke, ki jih je sveti oče podelil don Boskovim
dobrotnikom – Hvaležen odgovor na poročilo okrožnice
61. poglavje
508
Don Boskova konferenca salezijancem: darovi in odpustki
svetega očeta – Don Boskov nagovor fantom: ljubezen Pija IX. do
oratorija; vrednost popolnega odpustka; papeževa slika z njegovim
lastnoročnim podpisom – Naročilo ravnatelju v Lanzu, da se
zahvali za pismo, ki so ga don Bosku njegovi gojenci poslali v Rim,
in jim zagotovi naklonjenost, ki jo čuti do njih – Pust – Molitve za
nekega pokojnega gojenca – Don Bosko govori o Rimu; hudič in
blagoslovljena voda – Napoved življenjepisa sv. Jožefa kot priprava
na njegov praznik – Postni katekizem in neki ugledni katehist –
Okrožnica, ki napoveduje žrebanje loterijskih srečk in priporoča
njihovo prodajo – Kaj je don Bosko storil med svojim obiskom v
Bologni – Pisma, ki pričajo o naklonjenosti Rimljanov do don Boska
– Don Boskovo pismo, ki odobrava odločitev nekega odvetnika –

76.10 Page 760

▲back to top


760
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Članek v Unità Cattolica za prodajo zadnjih srečk – Priporočilna
pisma raznim dobrotnikom in knezu d'Aosti za nakup srečk –
Minister za poljedelstvo, industrijo in trgovino in turinska občinska
uprava sprejmeta srečke, ki jima jih je poslal don Bosko – Pismo
škofa iz Guastalle don Caglieru
62. poglavje
518
Žrebanje loterije – Okrožnica z izžrebanimi številkami srečk – Dobitki
kot spomini na don Boska – Čas za dviganje dobitkov – Dogovori z
Rimom za potrditev salezijanske družbe – Priporočilo kapitularnega
vikarja v Turinu – Pismo kardinala Patrizija in mons. Berardija don
Bosku za odpustne listine – Don Boskov govor fantom: ozdravitev
kardinala Antonellija – V oratoriju čakajo, da bi maševal mons.
Gastaldi – Zaupno pismo iz Rima – Don Bosko vabi prijatelje, da bi
se odpravili na grob sv. Petra – Katoliško branje – Pij IX. ne želi, da
bi objavljali neresnične zgodbe o njem – Peter Marietti, ravnatelj
kameralne tiskarne – Gluhonemi deček ozdravljen po don Boskovem
blagoslovu – Velika noč: smrt pomočnika – Vitez Oreglia se vrača v
Rim – Fossano prosi don Boska za škofa
63. poglavje
530
Don Bosko čudovito nadzoruje svoje gojence – Zveličavni nasveti in
besede – Očetovski opomini in dobrohotno vedenje – Nekaj opominov
duhovnikom – Učinkovitost don Boskovih blagoslovov; ozdravitev
dveh fantov – Don Bosko gre v Vercelli in ozdravi bolno gospo – Ve,
da nekateri bolniki ne bodo ozdraveli – Še dvoje drugih ozdravitev
– S prijetno pripovedjo ozdravi nekega bolnika bojazni pred smrtjo
– Svetinjica Marije Pomočnice – Pogoji za prošnjo milosti – Dar iz
Pariza za novo cerkev
64. poglavje
538
Zaslužena pohvala nekega prijatelja – Don Bosko tiska svoje knjige
s papeževo odobritvijo – Zarota proti katoliškemu branju – Don
Bosko uniči pisma, ki bi lahko škodovala njegovim sovražnikom –
stoletnica svetega petra, naznanjena Kongregaciji za indeks – Zapiski
konzultorja za ta zvezek – Sveta kongregacija ukaže don Bosku, da dá
v natis novo, popravljeno izdajo – Ljubeznive papeževe besede za don
Boska – Katoliško branje: papeški blagodati človeštvu – Don Bosko
zaupa piemontskim patricijem svoja pisma za Rim – Don Bosko piše
kardinalu Antonelliju o prekinjenih razgovorih o imenovanju škofov
in svetuje nekaj imen za bodoče škofe – Kardinalov odgovor – Pij
IX. se obrne na Napoleona, da bi nagovoril italijansko vlado, da bi
razpravljala o imenovanju škofov na izpraznjene sedeže – Don Boska
doleti naloga, da spet vzpostavi te razgovore

77 Pages 761-770

▲back to top


77.1 Page 761

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
761
65. poglavje
545
Don Bosko v Caramagni: čudovite ozdravitve; uresničena napoved;
pohvala don Rui in drugim sodelavcem; gre v Saluggio – Dopis
vitezu v Rimu; mu pošlje pisma za razne naslove; končana zadeva s
Katoliškim branjem z Ivreo; napoved prihodnjih smrti in drugih, ki se
bodo zgodile v oratoriju; dela na novi cerkvi in milosti Božje matere
Marije; sprejme sporočilo in odlok Svete kongregacije za indeks –
Pismo nadškofu – Nasvet kanonika Gastaldija in vikarjevo dovoljenje,
da sme don Bosko pripraviti zagovor – Misli, ki so verjetno v teh dneh
skrbele Božjega služabnika – V Rimu pričakujejo don Cagliera –
Duhovne vaje fantov
66. poglavje
552
Don Bosko zaradi popravkov prekine ponatis Stoletnice sv. Petra –
Pater Oreglia mu piše o tej zadevi – Latinska komedija v oratoriju
– Don Boskovi finančni pomisleki glede šol, ki so mu jih ponudili v
Chieriju – Pojasnila, ki jih je po nasvetu mons. Gastaldija napisal o
svojem delcu – Zelo težka noč – Spodbude mons. Gastaldija – Pojasnila
so bila poslana v Rim in z njimi ponižno pismo Božjega služabnika
67. poglavje
562
Pomirjajoče novice – Don Boskov odgovor vitezu o govoricah
raznih Rimljanov – Princesa Solms, Rattazzijeva žena, v oratoriju –
Predvidevanje velikega števila piemontskih romarjev v Rim – Mati
Božja Marija ozdravi hromo roko – Pismo predstojnice v Torre dei
Spechi – Don Boskov dopis vitezu; Cagliero naj gre v Rim; don Bosko
sprejme nasvet Oreglievega brata: potreba zastopnika za sporna
vprašanja – Praznik Marije Pomočnice – Okrožnica za postavitev
kapele v čast presvetih src Jezusa in Marije – Don Ruovo pismo
vitezu: neki afriški misijonar v oratoriju – Potrditev milosti Marije
Pomočnice – Don Boskovo potovanje v Saluggio – Odvzamejo
prednostne vozovnice za železnico; dvoje don Boskovih pisem –
Mons. Aleksander Riccardi di Netro in don Bosko: obiski, obljube,
razočaranja – Slovesen vstop nadškofa v škofijo – Malo obetajoča
avdienca – Sveto škofovsko posvečenje – Vzrok hladnega odnosa
mons. Riccardija do don Boska – Don Bosko mu pošlje spomenico o
Družbi sv. Frančiška Saleškega
68. poglavje
576
Katoliško branje – Posvetilo don Bosku – Ozdravitve po priprošnji
Marije Pomočnice po don Boskovem blagoslovu – Dobra poročila
iz Rima: zmanjšanje popravkov za don Boskovo knjigo – Poroka
princa Amadeja in don Boskov poklon – Don Bosko naznani
odhod mons. Ghilardija v Rim – Sklep Marijinega meseca v

77.2 Page 762

▲back to top


762
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
oratoriju. Pridiga škofa iz Mondovija – Monsinjor obljubi,
da se bo v Rimu zavzel za don Boskovo stvar – Don Boskovo
pismo vitezu: ostanite v Rimu, govorite z mons. Ghilardijem
– Presveta Devica nadaljuje pomoč oratoriju – Don
Boskovi nagovori fantom: spoved, verska brezbrižnost in
zgled Dominika Savia; naznani bližnjo smrt enega iz hiše;
praznovanje v Rimu in Parizu; greh in kolera; ne menjajte
spovednika – Mons. Gastaldi pride po svojem škofovskem
posvečenju v oratorij; kratka akademija in njegov odgovor
na don Boskove besede
69. poglavje
586
Don Boskovo pismo vsem salezijancem: namen, ki naj bi ga imeli ob
vstopu v družbo. – Don Boskovi nagovori fantom: izpiti se bližajo;
boj grehu; priporočajte se Dominiku Saviu; ne učite se zunaj
predpisanega časa; don Bosko je šel v Moncalieri; ne govorite slabega
o bližnjem; devetdnevnica v Consolati; ozdravitev jetičnega dečka;
ničnost svetnih stvari – Mons. Galletti pride darovat mašo v oratorij;
njegov nagovor in akademija njemu na čast – Dar, ki naj bi ga izročili
Mariji – Pomisliti na svoj poklic – Škof iz Mondovija dela v Rimu za
don Boska – Don Boskovo pismo vitezu – Pismo don Savia istemu:
Marijin kip je že na vrhu kupole; dela v cerkvi lepo napredujejo;
don Boska obiskujejo ugledne osebnosti in ga primerjajo z arškim
župnikom – Preproga rimskih gospa za cerkev – Učinki nekega
blagoslova – Mons. Ghilardi piše don Durandu o znani stvari
70. poglavje
595
Sanje: pastir, ovce, jagenjčki; svet in oratorij; stanje greha,
pohujševalci in tri strašna pomanjkanja; stanje milosti in stanje
nedolžnosti; vesel prizor; opozorilo fantom – Razlaga sanj – Pismo
mons. Berardija o konstitucijah in listinah za posvečenje – Škof iz
Aoste pošlje don Bosku svoje priporočilo za odobritev Družbe – Don
Boskove besede ob prazniku sv. Alojzija; v oratoriju umre kovaški
mojster – Pisma prijateljev in dobrotnikov; želijo si don Boskove slike
– Radi bi vedeli nadrobnosti o njegovem godovnem dnevu – Praznik
sv. Janeza Krstnika in javna zahvala slaboumnega, ki je dobil zdravje
na priprošnjo Device Marije – Don Boskova zahvala vsem, ki so se
udeležili godovanja – Don Bosko pošilja pozdrave prijateljem, ki so v
Rimu ob stoletnici sv. Petra
71. poglavje
604
Izpiti iz filozofije in teologije v semenišču – Don Boskova konferenca
salezijancem: način, kako naj preživijo počitnice; nevšečnosti in

77.3 Page 763

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
763
nevarnosti za tiste, ki prebijejo čas počitnic v svoji družini; nauk,
ki ga je dal Božji odrešenik – Sanje: želja, da bi spoznali, kar se tiče
narave duše: skrivnostna palača; don Bosko v navzočnosti nekega
pokojnega škofa; vprašanja, na katera ni mogoče dati odgovora;
nasveti za dečke v oratoriju; okus trpljenja duš v vicah – Don Cagliero
in don Savio v Rimu – Izdajalci v Vatikanu – Odrešenje lahko pride
tudi od sovražnikov – Don Cagliero na preizkušnji pri antifoni
Tu es Petrus – Praznovanje stoletnice v Rimu; don Bosko napove
trnje čez tri mesece – Škofje ob papeževih nogah – Pij IX. sprejme v
avdienco don Cagliera in don Savia in prej­me pismo od don Boska – V
pismu don Bosko predstavlja papežu ta dva duhovnika kot njegova
predstavnika na praznovanju; pripoveduje o navdušenem sprejemu
ljudstva novih škofov; pravi, da bo v novi izdaji spremenil nekatere
stavke v knjižici o sv. Petru; prosi za odobritev konstitucij salezijanske
družbe – Spoštovanje, ki ga don Bosko uživa v Rimu
72. poglavje
615
Don Bosko obžaluje vzroke za pojemanje prejemanja zakramentov
– Pripoveduje o dveh milostih Marije Pomočnice – V čem je
devetdnevnica, ki jo priporoča – Zagotavlja fantom, da nobeden ne
bo žrtev kolere, če le ne bodo grešili – Spodbudno in zahvalno pismo
princu Falconieriju – Skrbno čuvajo njegove spise – Spodbuda fantom,
da bi se pripravili na praznik sv. Alojzija, in prošnja Gospodu, da bi
držal daleč od njihovih staršev vse Božje šibe – Dá pomembno pravilo
za govorilnico; povabi gojence, da bi se dobro pripravili na praznik
sv. Alojzija – Don Boska hvalijo, ker zastonj sprejema toliko revnih
dečkov; ustanova sv. Pavla podpira revne dečke ob vstopu v oratorij –
Don Boskovo pismo gojencem v Mirabellu; kmalu jih bo obiskal – Ima
razloge, da nekatere opomni – Bil je potolažen ob skrivnostnih obiskih
v zavodu – Don Bosko v Mirabellu z novim milanskim nadškofom –
Priporočilno pismo za odobritev Družbe mons. Gastaldija – Prebivalci
Morneseja obljubljajo desetino pridelka, če bodo rešeni neviht – Smrt
mladega Mazzarella – Nadvse ljubeznivo pismo mons. Fratejaccija
don Bosku; poroča o odpustnicah, za katere pravi, da mu ne bodo
podeljene, in o Pravilih – Razmišlja, kako bi premagal te težave
73. poglavje
626
Smrt don Henrika Bonettija: sožalje škofa iz Mondovija – Mons.
Manacorda pošlje don Bosku zadnjo odločitev mons. Modene o
Stoletnici – Zadovoljstvo mons. Gastaldija; konec zadeve – Turinski
prefekt in kardinal Guidi prosita za sprejem dečkov – Don Boska
prosijo, da bi molil za cesarja Maksimilijana, ustreljenega v Mehiki,
in za cesarico, ki je duševno zbolela – Odgovor Pija IX. na pismo –
Neomajna vdanost Božjega služabnika Svetemu sedežu – Posebni

77.4 Page 764

▲back to top


764
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
don Boskovi opravki ob koncu šolskega leta – Don Boskovo pismo
neki ugledni dobrotnici: poslal bo obljubljenega duhovnika; neka
duševno bolna ženska ozdraví s svetinjico Marije Pomočnice; vera in
vztrajnost v molitvi za prejem milosti – Pismo gojencem v zavodu
v Lanzu: spomini na počitnice – Kolera v Rimu – Bolezen grofice
Calderari v Turinu
74. poglavje
634
Nagovor: kaj hoče hudobni duh in česa se boji pri fantih – Konec
šolskega leta in razdelitev nagrad – Grof Camburzano umira: don
Boska prosijo, naj ga ozdravi – Don Bosko ga obišče, vendar brez
tolažilnega sporočila; grof umre – Dvojna don Boskova prošnja na
finančno ministrstvo za denar za poravnavo davka na nepremičnine
v Mirabellu – Don Bosko prosi grofa Cibraria za posojilo za gradnjo
cerkve – Don Boskova ljubezen do čednosti uboštva in njegovo
popolno zaupanje v Boga – Čudežna pomoč Božje previdnosti
75. poglavje
642
Duhovne vaje v Trofarellu – Don Boskovo pismo predstojnici v Tor de'
Specchi – Don Boskova presunjenost pri pridiganju – Med odmorom
pove, da bo eden izmed navzočih postal škof – Don Cagliero gre streč
obolelim za kolero v Castelnuovo – Pismo don Bone iz Brescie fantom
v oratoriju – Eden izmed gojencev v nevarnosti, da bi utonil – Odločen
sklep, da se bo dal vsega Bogu – Don Bosko v Streviju s škofom iz
Acquija; blagoslovi neko obsedenko: priporoči sorodnikom, da naj do
Marijinega rojstva molijo vsak dan nekaj molitev – V pismu napove,
da bo šel v Alessandrio, Mirabello, Montemagno, Vignale – Vabijo
ga na katoliški kongres v Malines, da bi se pogovarjal o morebitni
salezijanski ustanovi v Belgiji – Njegove besede o pripravi revolucije
v Rimu – Morilska kolera v Italiji in zaupanje v mater Božjo Marijo –
Poročila o kugi v Rimu
76. poglavje
650
Don Boskovi govori in dejanja – Iz kronike don Rue – Don Bosko v
letoviški hiši teologa Margottija; kitajski škof obišče oratorij – Govor:
dva častnika in cesar Teodozij v puščavskem samostanu – Katoliško
branje: don Bosko poskrbi za prevod francoskih knjižic – Govor:
Nebeška mati Marija ob smrtni postelji nekega fanta – Načrt za
združenje za izdajanje očiščenih italijanskih klasikov – Govor:
Reševati duše – Don Bosko pomaga fantu, ki ima verske dvome
– Ubogi semeniščniki, ki stanujejo v oratoriju, ministrirajo med
počitnicami v stolnici – Novica o obsedenki iz Acquija: don Boskovo
zaupanje v izgon hudiča – Pismo duhovniku na počitnicah – Govori:
Ne poslušajte slabih nasvetov; slava oratorija ni v znanosti, temveč v

77.5 Page 765

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
765
kreposti; ljubezen do Marijine svetinjice – Vredno proslaviti praznik
Marijinega rojstva – Don Bosko na pamet deklamira dolge odstavke
iz klasikov, ki se jih je naučil v mladosti
77. poglavje
658
Priporočilno pismo škofa iz Alessandrie – Don Boskov nagovor:
kolera, greh, svetinjica Marije Pomočnice – Pismo iz Acquija sporoča o
ozdravitvi obsedenke – Opeka za novo cerkev – Don Bosko pripoveduje
o ozdravitvi obsedenke iz Acquija – Vitez sporoča pomembne novice
predstojnici Tor' de Specchi; don Boskova napoved tej redovnici
– Otroci, ki sramotijo duhovnike; odrasli, ki sovražijo Cerkev in se
borijo proti njej – Nagovor: Zaprite čute hudičevim prevaram, če
hočete napredovati pri učenju in obrti – Nadškof prepove škofijskim
klerikom pri don Bosku, da bi poučevali in asistirali gojence, in
ukaže, da se vrnejo v semenišče; ne sprejema don Boskovih razlogov
– Podelitev duhovniškega reda
78. poglavje
668
Zahrbtne spletke v škodo duš – Don Boskov nagovor: devetdnevnice
in tridnevnice v oratoriju pogubne za slabe fante; nasilna smrt brata
nekega salezijanca – Še drug pomemben nagovor: dober uspeh –
Prošnja obrambnemu ministrstvu za obleko in odeje in na pravosodno
ministrstvo za podporo za klerike – Don Bosko gre v San Giovanni in
Croce pri Cremoni – Piše neki gospe, kaj naj stori, da bo prejela zaželeno
milost, in don Rui, da mu pošlje šolske programe za Mirabello in Lanzo
– Don Bosko gre v Parmo – Druge duhovne vaje v Trofarellu – Don
Boskovo pismo rektorju Nazarenskega kolegija v Rimu v spodbudo
glede tegob, ki jih je moral prestati zaradi kolere – Deček, ki ga je
priporočilo notranje ministrstvo – Nagovor: zdravamarija, sredstvo, s
katerim premagamo slabe navade – Dvoje don Boskovih pisem – Don
Bosko v Castelnuovu – Sprejem pri ljudstvu – Don Boskovo srečanje z
otroki – Dekan v Castelnuovu ozdravi od gluhosti
79. poglavje
679
Priprave na vdor v papeško državo – Končni cilj revolucije –
Garibaldi na čelu prostovoljcev; ustavijo ga in popeljejo v Caprero
– Garibaldinci prekoračijo mejo; boji – Razkrinkan načrti sektašev
– Neuspela strašna vstaja v Rimu – Mine – Opozorila prijatelja pred
pretečimi nevarnostmi – Miren Rim – Pozornost papeške policije –
Garibaldi v Firencah – Francija se zgane v pomoč papežu – Zadušena
vstaja v Rimu
80. poglavje
686
Don Boska obvestijo o uslišanih prošnjah na priprošnjo Dominika
Savia – Sprejme nove gojence po priporočilu nekega gojenca –

77.6 Page 766

▲back to top


766
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 8. zvezek
Značilnost njegove ponižnosti – Teolog Borel pridiga o don Boskovih
krepostih – Novi učitelji z državnimi diplomami – Don Boskova
priporočila predstojnikom in učiteljem: medsebojna ljubezen,
moliti za gojence – Don Boskova pisma raznim osebam z novicami,
opozorili, nasveti in priporočili – Don Bosko piše pismo rektorju
semenišča za dva škofijska klerika, da bi ju lahko zadržal v oratoriju;
zagotovi mu, da je izpolnil zahteve monsinjorjeve okrožnice – Da
dovoljenje nekomu, da kupi vinograd, ki mu je bil dan z volilom in so
si ga prilastili sorodniki.
81. poglavje
695
Novice iz Rima – Don Boskovo zagotovilo, da se Rimljanom ni treba
bati napada sovražnika – Garibaldi se postavi na čelo številnih
prostovoljcev in osvoji Monte Rotondo – Zarotniki skušajo v Rimu
uprizoriti upor, vendar jih odkrijejo in onemogočijo – Prihod
francoskih čet – Bitka pri Mentani – Garibaldija premagajo in
ponovno zaprejo na Capreri – Preroško videnje, napovedano v
Vaticinatoru – Ranjene garibaldince sprejmejo v rimske bolnišnice
– Krščanska ljubezen rimskih patricijev, ki strežejo ranjencem –
Osrečujoče novice
82. poglavje
699
Don Bosko v Milanu – Don Boskovo pismo iz Casaleja prefektu
v Mirabellu – Obisk tamkajšnjega malega semenišča – Dar
dobrotnic za oltar sv. Petra in kapelo sv. Ane v novi cerkvi – Grof
Cambray Digny finančni minister – Don Boskovo pismo vitezu;
stanje del pri cerkvi; darovi rimskih gospodov; delna ozdravitev
grofa Vimercatija in poskusi, kako doseči popolno ozdravitev –
Vigna Pia – Don Bosko v Lanzu in poklici – Še več novic vitezu
o gradnji cerkve – Odkritje Marijinega kipa na vrhu kupole –
Oltar grofa Bentivoglia – Don Bosko se vrne v Milan – Praznik sv.
Cecilije v oratoriju – Božja previdnost – Napoved o Rimu – Novice
iz oratorija za viteza
83. poglavje
705
Don Boskovo pismo rektorju semenišča s seznamom klerikov, ki
želijo bivati v oratoriju; povabi ga, da bi daroval mašo za skupnost –
Nadškof vztraja pri odločitvi, da ne bo posvetil klerikov, ki se ne bodo
vključili v semenišče – Župniki nasprotujejo fantom, ki bi radi postali
salezijanci – Po dolgem prerekanju dasta župnika iz Caramagne in
Noneja prav don Bosku – Nadškof hoče v semenišče klerika Pavla
Albero – Don Bosko gre k monsinjorju in meni, da ga je prepričal
o svoj­em stališču – Don Cagliero, ki je bil določen, da uredi stvar z
ordinacij­ami, ničesar ne doseže

77.7 Page 767

▲back to top


BiS 8 — Kazalo
767
84. poglavje
710
Težko oboleli škof kliče don Boska v Acqui – Smrt mons. Contratta
– Praznik Brezmadežne v oratoriju – Don Boska pričakujejo v
Morneseju – Razlogi za to povabilo – Don Bosko sporoča vitezu, da
naj se Rimljani ne bojijo revol­ucije – Zmagoslavni prihod don Boska
v Mornese – Milosti, ki jih je Marija Pomočnica izkazala prebivalcem
Morneseja, in ti darujejo desetino pridelkov za novo cerkev – Don
Boskovo delo in nasveti v pismu nekemu semeniščniku – Pesmi
notarja Traversa – Don Boskove modre misli – Don Bosko blagoslovi
zavodsko stavbo in kapelico – Spominski kamen – Na povabilo
podprefekta vprašuje pretor občinsko upravo v Morneseju za podatke
o dogodkih v času don Boskovega bivanja – Odgovor občine
85. poglavje
717
Don Bosko v Modeni: svetuje nadškofu, kako naj poskrbi za
sredstva za vzdrževanje poklicev – Don Bosko piše vitezu, da je
v denarnih težavah: nakazuje mu osebe, katere bi lahko prosili za
pomoč; še druga naročila – Vitez v Rimu še naprej streže ranjenim
garibaldincem – Marijina milost in dar za kapelico sv. Ane; don
Bosko priporoči predstojnici Zvestih tovarišic dobro dekle, ki je želelo
postati redovnica – Božični prazniki – Duhovniško posvečenje don
Petra Racca; mati Božja Marija ga je čudežno podprla pri izpitih –
Don Bosko piše v Milan, da bi mu pomagali z darovi – Velikodušen
dar nekega dobrotnika – Pismo grofa Vimercatija kot odgovor na
čestitke, ki so mu jih poslali gojenci oratorija – Katoliško branje –
Galantuomo: predgovor; pesmi in pripovedi; nasvet za vse
DODATKI
726
KAZALO
742

77.8 Page 768

▲back to top