Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-07


Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-07



1 Pages 1-10

▲back to top


1.1 Page 1

▲back to top


Biografski spomini sv. Janeza Boska
54. zvezek
Izdaja v slovenskem jeziku
Memorie Biografiche di San Giovanni Bosco
Biografski
Editio Slovenica
spomini
sv. Janeza Boska
zbral
Janez Krstnik Lemoyne
BiS 7
izdaja v slovenščini
editio slovenica

1.2 Page 2

▲back to top


1.3 Page 3

▲back to top


Biografski spomini
sv. Janeza Boska
zbral
Janez Krstnik Lemoyne
7. zvezek
Ljubljana 2017

1.4 Page 4

▲back to top


Biografski spomini sv. Janeza Boska
zbral Janez Krstnik Lemoyne
7. zvezek
V slovenskem jeziku - Editio Slovenica
BiS 7
Naslov izvirnika
Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco
raccolte dal Sac. salesiano Giovanni Battista Lemoyne
Volume 7
Torino, Libreria salesiana editrice, 1909
Prevedel:Valter Dermota
Uredil:
Stanislav Duh
Oblikovanje
in grafični stavek:
Marjan Lamovšek
Izdal:
Salezijanski inšpektorat
Ljubljana 2017
Tisk in založba:
Salve d.o.o. Ljubljana
Naklada:
50 izvodov
Spletna izdaja:
www.donbosko.si/bis
Izdaja "ad experimentum".
Za tekstnokritično sklicevanje je merilo besedilo v izvirniku.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
27-36:929Bosco G.
272(450)"18"
LEMOYNE, Giovanni Battista, 1839-1916
Biografski spomini sv. Janeza Boska, ki jih je zbral Janez Krstnik
Lemoyne / [prevedel Valter Dermota]. - Ljubljana : Salve, 2012-<2017>
Prevod dela: Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco. - Od 2. zv.
dalje: Biografski spomini sv. Janeza Boska / zbral Janez Krstnik Lemoyne
Zv. 7. - 2017
ISBN 978-961-211-876-1 (zv. 7)
261096704

1.5 Page 5

▲back to top


sv. Janez Bosko
duhovnik

1.6 Page 6

▲back to top


Pisateljeva izjava
V soglasju z odloki Urbana VIIl. z dne 13. marca 1625 in 5. junija 1631, kakor tudi v soglasju z odloki Svete
kongregacije za obrede slovesno izjavljam, da razen v razglašenih verskih resnicah in naukih in vsega, kar je
definirala sveta rimska katoliška Cerkev, v vsem, kar se tiče čudežev, prikazovanja še ne kanoniziranih svetni-
kov, ne dajem in ne pričakujem drugega kot samo člo­veško vero. V nobenem primeru ne mislim prehiteti sodbe
Apostols­ kega sedeža, katerega zvestega in pokornega sina se jasno izpo­vedujem.
Za Salezijansko družbo pregledal: ni ovire za natis
Duhovnik Pavel Albera, duhovni vodja
Turin, 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, 1909
Za cerkvene oblasti pregledal: ni ovire za natis
Duhovnik L. Pisceta, delegirani cenzor
Turin, 12. septembra 1909
Pregledal: naj se natisne
+ COSTANZO CASTRALE, generalni vikar
Turin, 15. septembra 1909

1.7 Page 7

▲back to top


1.
poglavje
1862 – Don Bosko ozdravi – Marijino vezilo dečkom oratorija – Seznam, ki
more razložiti presenetljivo dejstvo – Opeharjena radovednost – Izročitev
vezil in njihov učinek – Vsebina nekaterih vezil – Dvoje pričevanj
Slava sinov so njihovi očetje. Naša slava je don Janez Bosko. Dan 24. julij
1907 je znamenit dan, saj je na ta dan sveta mati Cerkev razglasila don Boska
za častitljivega Božjega služabnika. On je dobri in zvesti služabnik, ki je znal z
njemu izročenimi talenti tako spretno kupčevati. Njegove misli, njegova čustva
so se popolnoma skladali z mislimi in čustvi njegovega Gospoda, o katerem pra-
vijo sveta pisma: Bog ljubi usmiljenje in resnico. Zares so bila vsa don Boskova
dejanja usmiljenje in resnica, ne taka, kakor ugajajo ljudem na svetu, temveč
taka, ki si zaslužijo večno plačilo. »Če bi ugajal ljudem,« pravi sv. Pavel Gala-
čanom, »ne bi bil Kristusov služabnik.« In to je spomin, ki ga je don Bosko ne-
nehno ponavljal svojim gojencem s Tobijevimi besedami: »Služite z resničnim
srcem Gospodu in prizadevajte si delati, kar ugaja njemu.«
Torej se vrnimo k našemu čast­ itljivemu Božjemu služabniku in skušajmo
pokazati, kako je res, kar smo trdili, in obenem po našem mnenju prikazati,
kako je Bog, ki ljubi resnico, njemu razodel skrite skrivnosti svoje modrosti.
Na koncu šestega zvezka teh Spominov smo zapisali, da je don Bosko po
božičnih praznikih moral za nekaj dni v posteljo zar­ adi šena. Toda 31. decem-
bra se je proti volji vseh, ki so se bali, da bi se mu bolezen poslabšala, dvignil iz
postelje in priš­ el v govorilnico, da bi pozdravil tam zbrane fante in jim v splo-
šnem vezilu dal nekaj nasvetov za leto 1862. Istočasno pa je vsem obljubil, da
bo dal vsakemu izmed njih naslednji dan posebno, čudovito in izredno vezilo.
Napočil je prvi januar 1862 in to, kar se je na ta dan zgodilo, povzemamo po
kroniki don Ruffina in don Bonettija, ki se popolnoma strinjata.

1.8 Page 8

▲back to top


8
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
»Ob budnici ali zdravamariji je don Bosko prejel ukaz (tako je izjavil on
sam, vendar ni povedal, od koga ga je prejel), da naj takoj gre v cerkev in daruje
sveto mašo. Tako je tudi storil. Zatem je prišel v obednico na kavo. Prav tako je
prišel z drugimi na kosilo. Prepričan, da bo ozdravel, je zavrnil vsa zdravila in
odpustil zdravnika.
Ni mogoče opisati nepotrpežljivega pričakovanja, ki je prevevalo vse fante
zaradi dane obljube. S kako nepotrpežljivostjo so prebili noč od 31. decembra
na 1. januar in ves naslednji dan! S kakim pričako­vanjem so mislili na večer, ko
bi jim dobri oče povedal njihovo skrivnost!
Končno je don Bosko po večernih molitvah sredi popolne tišine stopil na
prižnico in jim razkril skrivnost: Vezilo, ki vam ga dajem, ni moje. Kaj bi rekli,
če bi prišla k vam vsakemu posebej nebeška mati Marija in bi vam povedala kaj
zaupnega? Če bi vam vsakemu pripravila listek, ki bi vam povedal, kaj vsak naj-
bolj potrebuje ali kaj ona želi od njega? Prav! Zato pravzaprav gre. Mati Božja
Marija vsakemu izmed vas izroča svoje vezilo.
Pred vsem drugim pa hočem postaviti nekaj pogojev. Prvi pog­ oj je, da se o
tem ne govori zunaj hiše, ker bi to moglo biti meni v škodo. Drugi pogoj je, da
tisti, ki hoče verovati, veruje, in če kateri ne veruje, naj raztrga listek in naj se za
vse skupaj ne meni. Vendar naj se iz vsega prav nič ne norčuje in ne skuša vse
skupaj osmešiti.
Že vidim, da bo kateri izmed vas hotel vedeti in bo vprašal: Kako se je vse
zgodilo? Mati Božja Marija sama je pisala te listke? Mati Božja Marija je osebno
govorila z don Boskom? Je don Bosko tajn­ ik matere Božje Marije? Na ta vpra-
šanja odgovarjam: »Ne rečem vam nič več kot to, kar sem povedal.« Listke sem
napisal jaz, kako pa se je to zgodilo, vam ne morem povedati in prav tako naj me
nobeden ne vprašuje, kako se je to zgodilo, ker bi me spravil v zadrego. Vsak naj
se zadovolji s tem, da ve, da je listek prišel od matere Božje Marije.
Veste, to je nekaj posebnega! Že več let prosim za to milost in končno sem
jo prejel. Zato naj vsak izmed vas ta opomin šteje, kakor da bi prišel iz samih
ust Device Marije.
Pridite torej v mojo sobo in vsakemu bom dal njemu namen­ jen listek. Pri-
poročam vam, da vsak prebere svoj listek, ga pokaže tudi kakemu svojemu pri-
jatelju in ga, potem ko ga je prebral, raztrga, če se mu tako zdi, vendar naj se za
vsako ceno varuje, da bi se iz njega norčeval.
Kljub vsemu pa vas vabim, da bi ga vsak skrbno shranil, ker jaz nimam pre-
pisa. Zagotavljam vam, da niti jaz sam ne vem, kaj je napisano na vsakem listku

1.9 Page 9

▲back to top


BiS 7 — 1. poglavje
9
za vsakega izmed vas. Pisal sem jih v zvezek. Ob vsakem listku je ime vsakega
fanta. Izrezal sem listke in ohranil samo ime. Tako bo tisti, ki bo listek izgubil ali
pozabil, kar je na njem napisano, vse izgubil in nobeden ne bo več ničesar vedel.
Stvar je zato precej obsežna. Nocoj bodo mogli priti k meni v sobo vsi duhovni-
ki, kleriki in tudi filozofi laiki. Lahko noč.
Kleriki, duhovniki in salezijanci laiki so pospremili don Boska v njegovo
sobo. Deloma še isti večer deloma pa na drugi dan so dobili listke dragocenega
vezila. Ko je don Bonetti prejel svoj listek, je na njem bral: »Pomnoži število
mojih sinov.« Takoj je vpisal v svojo kroniko to priporočilo in dodal: »Ti, o slad-
ka moja mati, ki si mi dala ta dragi nasvet, podeli mi tudi sredstva, da ga bom
mogel uresničiti. Stori, da bom mogel dejansko pomnožiti to število, med njimi
pa naj bom tudi jaz (2-1862).''
Toda kaj se je vendar zgodilo tiste znamenite noči? Kaj je don Bosko videl?
Don Boskov zvezek, ki je ohranjen v arhivu in ki smo ga natančno pregle-
dali, sestoji iz starega zapisnika v poli, se pravi zmes avtobiografskih zapiskov
brez reda. Najprej so tu zapisani dog­ ovorjeni že poravnani mesečni prispevki,
vsote, ki jih je oratorij plačal upnikom v letih 1853, 1854 in 1855. Nato so nave-
dene ocene, ki so jih gojenci prejeli iz pridnosti, uspešnosti, vedenja v raznih le-
tih, in razlogi, zakaj so nekatere gojence odpustili iz zavoda. Nato sledijo imen-
ski seznami gojencev od 1853 do 1858, manjkajo pa imena od 1859 do 1862.
Ko sedaj razmislimo o celotnem zapisniku, lahko pametno zaključimo, kaj
se je zgodilo tisto noč don Bosku, česar pa od njega nismo nikdar izvedeli. Pred
polnočjo je sedel za pisalno mizo. Nenadna prikazen in ukaz sta mu vsilila v
roko najbližji zvezek. Nato je pod narekom s pisalom v roki zapisal imena fan-
tov in vseh drugih, ki so bili v oratoriju, vendar brez abecednega reda. Za vsa-
kim imenom, ki mu je bilo poveda­no, je napisal ustrezno sporočilo. Ime in spo-
ročilo sta bila vedno v isti vrsti. Te vrste so napolnile kakih dvajset listov po eni
sami strani, in to z vmesnimi presledki, kajti nekatere strani so bile že popol-
noma izpisane, druge pa samo na polovico. Navedenih je 573 gesel, opominov,
kakorkoli jih že imenujemo, stvari, ki jih je treba uresničiti ali se jih varovati.
Vse je povedano jasno, odločno in v skladu s položajem vsakega posameznika.
Spodbuda dobrim, graja hudobnim ali brezbrižnim. To je ogromno delo, delo, ki
ga ni mogoče opraviti v eni noči, saj gre za nasvete posameznikom, o katerih je
treba premisliti in podobno. Kot bomo videli, so nekatera sporočila vsebovala
skrivnosti, ki so dale misliti tistim, ki so jih prejemali.
Tiste dni se je zgodil čisto poseben primer. Od takrat, ko je don Bosko naz-
nanil, da ima presenetljivo sporočilo za vsakega, pa do dneva, ko je vse opravil,

1.10 Page 10

▲back to top


10
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
je minilo več dni. Dva poredna fanta (tako je don Bosko sam večkrat pripovedo-
val) sta se dogovorila, da bosta šla v predstojnikovo sobo, ko njega ne bo notri,
se polas­tila zvezka, pogledala, ali je kaj napisano na njun naslov, in prebra­la
sporočilo, preden bi jima ga povedal don Bosko. Verjetno ju je k temu nagnila
bodisi hudobija bodisi radovednost bodisi želja, da bi se norčevala iz tovarišev,
katerih skrivnost bi ona poznala. Storila sta vse, da sta končno dobila zvezek v
svoje roke. Radovedno sta prelistavala liste, toda na njuno začudenje so bili vsi
nepopisani. Zato sta zvezek položila nazaj, ne da bi karkoli odkrila. Don Bosko
je pozneje vsem fantom pripovedoval, kako sta bila tista dva radovedneža kaz-
novana od Boga. Don Joahim Berto je nekaj let pozneje dobil potrdilo iz njego-
vih ust.
Fantje so pohiteli z določenim strahom k don Bosku, da bi vsak prejel nje-
mu namenjen listek.
Vtis, ki ga je to vezilo naredilo na fante, in dobri učinki, ki so mu sledili, je
težko opisati. Tiste dni so bili nekateri iz sebe od veselja, drugi so hodili sem in
tja zamišljeni, nekateri so se jokali, drugi so samotarili. Nekateri so svoj list­ ek
pokazali tovarišem, drugi so ga ljubosumno skrivali.
Klerik Dominik Ruffino se je potrudil, da je zbral čim večje število listkov,
jih prepisal ali si jih zapomnil. 48 fant­ ov se je vdalo njegovim prošnjam, drugih
525 z majhno izjemo (te bomo navedli nazadnje) pa ni bilo vprašanih ali so
zadržali skrivnostni listek zase. Med temi so bili gotovo najbolj značiln­ i, najbolj
jasni, bodisi zaradi pretnje bodisi zaradi razkrivanja vesti. Prvi viden učinek
vezila je bilo brez števila spovedi.
Navedli bomo vsebino zbranih in ohranjenih listkov. Pri nekaterih bomo,
zaradi potrebne obzirnosti, namesto imena navedli pike.
Don Alasonatti: S potrpežljivostjo in pogumom boš večal število mojih sinov.
Rua: Ne izgubi zaupanja v potrebah svoje duše.
Durando: Svet te hoče napasti.
Provera: Z dobrohotnostjo mi boš pridobil veliko sinov.
Dassano: Svet ti polni srce z zemljo.
Costamagna: Zgleduj se v dobrem po drugih.
Perino: Zaupaj vame, saj sem tvoja mati.
Pelazza: Poišči si dobrega prijatelja, in ko ga boš našel, ga poslušaj v vsem, kar ti bo po-
vedal.
Cottino: Zakaj se tako poredkoma zatekaš k meni?
Ruffino: Izpolnjuj in spodbujaj h kreposti in ponižnosti.
Boggero: Delaj svoje pogovore svete.

2 Pages 11-20

▲back to top


2.1 Page 11

▲back to top


BiS 7 — 1. poglavje
11
Pellegrini: Potrpi! Potrpi! Toda potrpežljivost je treba povezati s krščansko ljubeznijo in
gorečnostjo.
Parigi: Pogumno vztrajaj, zaupaj bolj vame kot v človeško pomoč.
Momo: Bodi ponižen in boš prijeten meni in mojemu sinu.
Chiapale: Še vedno ne veš, kaj je pokorščina.
Buratto: Razmišljaj o sebi in zateci se k meni.
Hiacint Perucatti: Pomisli, da so trni v življenju vrtnice ob smrti.
Chiariglione: Pomisli, ali imaš v vsem, kar delaš, za cilj večjo Božjo slavo.
Arcostanzo; Z udobnostjo ni mogoče priti v nebesa.
Felice Galetti: Zakaj ne poslušaš tistih, ki te želijo osrečiti?
Mona: Več dejanj in manj besed.
Quattrocolo: Imaš več nevarnih zaupnikov. Zaupaj bolj meni kot njim.
Damiasso I.: Lahko bi delal, pa ne delaš. Vstran z lenobo.
Damiasso II.: Če se ne boš bolj pogosto zatekal k meni, delaš zaman tako za dušo kakor za telo.
Capello: Glej, da ne boš nazadoval. Skušaj lepše moliti.
Matej Galliano: Stori več za nebesa in se boš navadil štud­ irati.
Rebuffo: Če zaupaš vase, boš vse pokvaril. Zaupaj bolj vame in v tistega, ki te vodi.
Baietto: Zakaj tako bežiš pred naporom? Ali misliš, da ti ne bo poplačan? Zaupaj bolj vame.
Perazza (zunanji): Če si ne boš poiskal dobrega svetovalca, boš zaman delal za dušo in
telo.
Macocco: Pristopi pogosteje k angelski mizi in pridobi si kraljico čednosti.
Mosselli: Če boš storil, kolikor zmoreš, ti bom pomagala. Vendar pa lepše moli.
Protti: Nebesa niso ustvarjena za lenuhe. Zakaj izgubljaš toliko časa?
Ansaldi: Pogum! Hrani se pogosto s kruhom močnih in zate­kaj se pogosto k meni.
Panetti: Zakaj se zatekaš tako poredko k meni?
Peire: Bodi bolj zavzet pri izpolnjevanju svojih dolžnosti in zatekaj se bolj pogosto v mo-
litvi k meni.
Ignacij Demagistris: Ne izrabljaš vseh svojih sposobnosti, izgubljaš krepost. In kaj bo s tvojo
dušo?
Ghella: Če ne moreš biti prvi v učenju, pa si lahko prvi v pobožnosti.
– C. C. C.
– Glej, da ne boš izgubil najlepše izmed vseh čednosti.
– Svet ti napolnjuje srce z zemljo.
– Dobro premisli, kaj je ponižnost in krščanska ljubezen.
– Dokler bo tvoje srce polno zemlje, ne bo prišlo do prave ljubezni do Boga.
– Pazi, da ne boš nazadoval. Poslušaj prijatelja svoje duše.
– Tvoje vedenje je zame trn v srce.
– Hudičev suženj si. Toda še imaš čas.
– Sicer si majhen, toda tvoja hudobija je velika. Hitro se popravi.
– Čistost, krščanska ljubezen, zaupanje.
– Oh, če bi ti vedel, kako veliko plačilo čaka kraljico čednosti. Pogum!

2.2 Page 12

▲back to top


12
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
K zgornjim priporočilom lahko dodamo še štiri, ki smo jih prejeli pred kratkim:
Anglois: Pomnoži prizadevnost. Pogosteje se zatekaj k meni. Naprej!
Garino: Spominjaj se me, saj sem tvoja mati.
B.: Ne misli, da boš mogel v trenutku postati svetnik.
S.: Treba je vsak dan narediti en korak k nebesom.
Obisk don Boskove sobe je trajal več dni. Vsi so hoteli dobiti od don Boska
sporočilo. Toda še preden so ga vsi dobili, se je polegla radovednost. Ko so vide-
li učinke pri svojih tovariših, ko so videli, da gre zares, v strahu pred grizenjem
vesti, sebični v Božji službi, proti koncu nekateri niso hoteli iti po svoj listek.
Bali so se, da bi dobili grenek opomin. Nekatere izmed njih je povabil don Bosko
sam; najprej nekaj obotavljanja, nato pa so prišli, razen trinajstih.
V tistem slavnem zvezku je ob njihovem imenu še vedno pripet listek. Tukaj
jih navajamo brez imen:
– Lahko bi storil veliko več za svojo dušo.
– Nemarnost, povezana z majhno pobožnostjo, me žali. Prebudi se.
– Bolj pogosto se me spomni. Bojuj se. Pomagala ti bom, da boš zmagal.
– Imaš v sebi črva, ki ti grize dušo in telo. Gorje ti, če ga ne boš odstranil.
– Izberi si boljše tovariše. Beži pred nemarnostjo. Lepše moli.
– Z boljšo prihodnostjo popravi svojo preteklost. Kaj čakaš?
– Rad imaš brezdelje, hočeš zadovoljiti požrešnost, pri tem pa žališ mene in mojega
sina Jezusa Kristusa. Gorje, če se ne popraviš.
– Brezbrižnost uničuje vse tvoje napore. Beži pred brezdeljem. Uči se in moli.
– Bolj pogosto prejemaj svete zakramente, lepše moli in bodi bolj poslušen.
– Uredi svojo vest, izrabljaj čas, lepše moli.
– Zaradi lenobe in požrešnosti se bojim zate. Popravi se. Lepše moli.
– Preveč misliš na telo pa premalo na dušo. Smrt se bliža. Popravi se.
– Razmišljaj pogosteje o verskih resnicah. Bodi vztrajen v pobožnosti. Zakaj se tako
poredko zatekaš k meni?
»Taka priporočila kažejo,« pravi don Frančišek Dalmazzo, »kako velik dar
razpoznavanja vesti je imel don Bosko (in čednost, od koder je vse to prihaja-
lo), saj je prepoznal slabo stran vsakega, kar bi mogel jaz sam iz lastne izkušnje
potrditi. Nekemu fantu, ki je bil moj šolski tovariš v retoriki, je don Bosko izročil
listek z naslednjimi besedami: Z revolucionarnimi idejami se ne pride v nebe-
sa. Ta napoved je bila preroško predvidevanje. Ko je zapustil oratorij, je postal
profesor, šel v Švico, kjer je s pomočjo sekt kmalu postal ravnatelj kantonskega
konvikta. Pozneje je postal govornik z zgovorno in gorečo besedo in je kot tri-
bun obvladoval ljudska zborovanja. Umrl je star malo več kot trideset let, brez
svetih zakramentov v naročju demagogov.«

2.3 Page 13

▲back to top


BiS 7 — 1. poglavje
13
D. Ruffino pripoveduje o nekem drugem dogodku. »Mlad mizar, star kakih
22 let, je prišel v oratorij proti koncu prejšnjega leta. Kakor drugi je tudi on pre-
jel svoj listek s sporočilom. Ko je prebral vezilo, ki ga jaz nisem mogel zvedeti, je
ves besen vzkliknil, da bo nesel listek k svojemu župniku, ki naj pove, ali je opo-
zorilo res na mestu. Trdil je, da je hodil redno k spovedi in da je vedno izpolnje-
val dolžnosti dobrega kristjana. Napotil se je k hišnemu prefektu z namenom,
da bi odšel iz oratorija. Ko je don Bosko zvedel za to obnašanje, je dal sporočiti
fantu, da naj mu pokaže potrdilo svojega župnika o njegovem verskem vedenju.
'Vedno sem hodil k spovedi za veliko noč, vendar ne k župniku.' In don Boskov
odgovor: 'Recite mu, naj mi pokaže vsaj en velikonočni spovedni listek.' 'Kaj še,'
je odgovoril fant, 'jaz sem vedno opravljal velikonočno dolžnost.' Ko je to dejal,
se je s kopico očitkov odpravil iz zavoda. Dan je minil in fant se je resno zamislil
nad svojim položajem. Naslednjega dne se je ponižen in skesan predstavil don
Bosku. 'Kako je kaj,' ga je ljubeznivo vprašal Božji služabnik. 'Oče, vidim, da imate
prav. Sedaj želim vse urediti z vami.'«

2.4 Page 14

▲back to top


2.
poglavje
Don Boskov način duhovnega vodstva preprostih ljudi – Priključene
konference Ustanovi sv. Vincencija Pavelskega v prazničnih oratorijih
– Obračun konference v Oratoriju Angela varuha v Vanchigli o njenem
delovanju v letu 1861; nagrade članom; prejemanje sv. obhajila; uničenje
slabih knjig; jutranje in večerne molitve; dar neke matere v zahvalo za lepo
vedenje njenega sina
Don Boskova gorečnost za duhovni napredek gojenc­ ev, vroča pobožnost,
ki jo je znal vžgati v njihovih srcih do nebeške Kraljice, njeno sodelovanje pri
udejanjanju teh svetih pobud, kar naj bi prineslo sadove za večno življenje, vse
to je oživ­ljalo in prinašalo razcvet raznih verskih družb v Valdoccu, kakor tud­ i
v štirih prazničnih oratorijih v mestu. Čeprav je že zagotovil učinkovito pomoč
duhovnikov, klerikov in laikov za duhovno vods­ tvo in verski pouk, se je vendar
še on sam skrbno trudil, in to zlasti pri spovedovanju.
Rokodelci in odrasli ljudje so don Boska želeli pred vsakim drugim imeti za
spovednika, ker jih je obsipal s toliko krščansko ljub­ eznijo, jim tako lepo govoril
o Bogu, o njegovem usmiljenju, o večnem življenju, da jih je vse prevzel. Upora-
bil je določene načine in določene izraze, ki so se nanašali na neskonč­ nost, čisto
svojske in nepričakovane, z namenom, da bi vzbudil dobre sklepe v njihovih
dušah. O tem je don Janez Turchi pisal:
»Neki že odrasel fant, ki je prebil dolga leta v oratoriju in ki še sedaj (1895)
živi v Turinu in je zgleden kristjan, mi je pripo­vedoval, da se je nekega večera kot
po navadi šel spovedat k don Bosku kot zadnji spovedanec. Postajalo je temno, in
ko je don Bosko sprejel njegovo spoved, mu je dejal: 'Imaš vžigalice?' 'Seveda jih
imam' in začel je iskati po žepih, ker je menil, da bi don Bosko rad prižgal luč. Toda
don Bosko mu je prišepnil: 'Prav, prižgi v svojem srcu nekaj ljubezni do Boga.'

2.5 Page 15

▲back to top


BiS 7 — 2. poglavje
15
Iz zgoraj navedenih razlogov niso nehale delovati in so dolg­ a leta ostale v
prazničnih oratorijih priključene konference sv. Vincencija Pavelskega. Številni
člani in več družabnikov glavne konference so se pod don Boskovim predsed-
stvom kot po navadi zbirali vsako leto z namenom, da so podali obračun za pre-
teklo obdobje. Na žalost so se ta poročila izgubila, tudi poročilo za leto 1861, ki
so ga prebrali zapisnikarji konference sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu in sv.
Jožefa v Borgu Nuovo, ohranilo pa se je poročilo sicer bolj maloštevilne priklju-
čene konference v Oratoriju Angela varuha v Vanchigli, ki jo je vodil don Rua.
Predragi sobratje!
V družbi mnogih konferenc sv. Frančiška Saleškega in sv. Jožefa si skoraj mikroskop-
sko majhna konferenca Angela varuha ne bi upala nastopiti. Ker pa ste ji izkazali ljube-
znivost, da ste se je spomnili in jo povabili, da se vam pridruži, se tudi ona opogumlja in
predlaga svoje kratko poročilo o letu 1861. Dejanja, ki smo jih izvedli, niso niti številna
niti velika, toda kljub naši pomanjklji­vosti in našemu skromnemu številu se moramo zah-
valiti Bogu, ki je hotel porabiti tudi nas, da smo storili kaj dobrega.
Konferenca šteje kakih deset sobratov in kakih dvajset varo­vancev. V teku leta smo
vsako nedeljo imeli zborovanje, ki se ga je udeležilo vseh osem članov. Opravili smo na-
birke, in čeprav so žepi naših sobratov zelo revni in zvečine polni zraka, smo v teku leta
le nabrali 24,48 lir, ki so dodane osnovi 5,60 lir iz prejšnjega leta, dale vsoto 30,08 lir.
Ta denar ne bi zadost­ oval za nujne izdatke za nagrade naših varovancev, toda Osrednji
svet nam je pomagal z vsoto 10,00 lir, pa tudi pridružen­ e konference so iz letne nabirke
dodale 8,00 lir. S tem denarjem smo lahko vedno pomagali svojim mladim varovancem,
ko so se preds­ tavili s svojimi pečati v nedeljski knjižici in so spoštlji­vo pričakovali zasluže-
no nagrado. Potem so še pokazali svojo obnoš­ eno obleko in prste, ki so gledali iz čevljev,
ter tako dokazali, da ne moremo odlašati s pomočjo. Tako smo imeli 41,80 lir izdatk­ ov za
nakup obleke. Čeprav nas je majhno število, je obisk konferenc in zavzetost, da bi poma-
gali svojim varovancem, ter želja, da bi stvari v oratoriju dobro napredovale, zelo velika.
Izkušnja letošnjega leta nam je pokazala, kako pomembno za stalen obisk konf­erenc in za
navdušenje v dobrih delih je pogosto prejemanje svetih zakramentov. V naše veselje skrb
članov za napredek ni izostal brez vpliva na naše varovance, ki so zelo pridno obiskovali
oratorij, prav tako pogosto prejemali sv. zakramente in izboljšev­ ali svoje vedenje. Če na-
vedemo nekaj podrobnosti, moramo reči, da je več naših fantov bilo v nevarnosti zaradi
slabih knjig, ki jih je povsod vedno več in so prišle tudi v njihove roke. Nekateri so jih v svoji
neprevidnosti že začeli brati, toda sobratje so to odkril­i, knjige pobrali, jih takoj sežgali in
poskrbeli za primerno branje.
Ker pa je večkrat nastal dvom glede točkovanja, je konferenca med drugim tudi dolo-
čila, da naj izključno sobratje katehizirajo in naše varovance asistirajo v cerkvi ter tako z
gotovostjo poskrbijo za njihov obisk in lepo vedenje. Tako se je prav pri katekizmu odkrilo,
v kako veliki nevednosti je bil neki naš varovanec tako glede poznanja osnovnih resnic svete
vere kakor tudi drugih splošno znanih stvari, se pravi jutranjih in večernih molitev. Fanta

2.6 Page 16

▲back to top


16
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
so vprašali, ali ga njeg­ ova mati ni naučila molitev, on pa je preprosto odgovoril, da njegova
mati nima časa. Njegov zaščitnik se s tem ni zadovoljil, temveč ga je šel neke nedelje obiskat
na njegov dom in tam ugotovil, da je bilo zares tako in njegova mati ni mogla zanj skrbeti. Iz
pogovora je bilo razvidno, da zares nima niti trenutka časa za svojega otroka. Zaščitnik ga
je hotel osebno naučiti molitve, toda med tednom to ni šlo. Potem so našli drugačno rešitev.
Na kraju, kjer je fant bil zaposlen, so našli dobrohotno osebo, ki bi mu ponavljala molitve
besedo za besedo. Za to dobro delo je bila pripravljena dobra starka. Ko je mati izvedela za
vse to in videla, da tako pomembno delo za njenega otroka opravlja neka druga oseba, je
užaljena v svoj­em materinskem ponosu dejala: 'Kako? Jaz, ki dan za dnem mislim na telesno
korist svojih otrok, naj ne poskrbim tudi za njihovo du­šo? Saj sem končno jaz tista, ki bom
morala dajati Bogu odgovor za vzgojo svojih otrok.' Gnana od teh misli, je poiskala tisto
starko, se ji je zahvalila za dobroto, ki jo je izkazala njenemu otr­ oku, ter od takrat zjutraj
malo prej vstala in zvečer naša kak prost trenutek, da je začela sama poučevati svojega sina
vse molitve. V nekaj mesecih je bil v vsem dobro poučen.
Pripetil pa se je še drug dogodek, ki nam kaže, kako so starši naših varovancev zado-
voljni, da sobratje konference skrbijo za njihove otroke. Preteklega leta se je v oratoriju pri
Marijinem oltarju vnel ogenj v času, ko ni bilo tam nikogar razen enega izmed sobratov
konference, ki je hotel čim več časa prebiti v oratoriju. Zagledal je dim, ki je prihajal izmed
strešnih opek, in se hitro domislil, kaj se dogaja. Ob pomoči drugih je pogasil požar, ki se
je že razplameneval. Kljub temu pa je škoda presegla 3. lir, kar je bilo za oratorij vsekakor
velika vsota. Zato so naslednjo nedeljo omenili nesrečo in prosili za pomoč. Vsak je daroval,
kolikor je premogel njegov žep. Nekaj tednov pozneje se je v oratoriju predstavila mati
nekega varovanca in prosila za pogovor z ravnateljem. Peljali so jo k njemu. Ko je bila pred
njim, je iz žepa potegnila zlat skud in mu ga vsa vesela podarila za oltar. Ta zlatnik je bil
sad njenih prihrankov. Bila je vsa zadovoljna, ker so sobratje konference že več let poma­
gali njenemu sinu, zlasti pa jo je veselilo, da njen otrok napreduje v krepostnem življenju.
Hvaležna oratoriju za skrb, ki jo je posvečal njenemu sinu, je štela za svojo dolžnost, da
ne oziraje se na odpovedi, lahko sodeluje pri češčenju matere Božje Marije. Njenega daru
niso hoteli sprejeti, toda ona je tako dolgo moledovala ravnatelja, da ga je končno sprejel.
Izrazila je samo željo, da bi denar uporabili za nakup krone za Marijin kip. V tej želji so jo
podprli, ker je tudi nekdo drug daroval v isti namen in so tako mogli kupiti sicer skromno,
vendar spodobno krono, ki je od takrat krasila glavo brezmadežne Device.
V strahu, da smo s tem našim poročilom dolgočasili slavni zbor, končujemo pripoved z
našo živo željo, da bi molili za nas. Izrabljamo priložnost, da se priporočimo sobratom konfe-
rence sv. Fran­čiška Saleškega in sobratom konference sv. Jožefa in vsem uglednim gospodom,
ki so nas počastili s svojo navzočnostjo in s svojimi lep­ imi zgledi kako uresničevati krščansko
ljubezen. Prosimo vas, da nas toplo priporočite sv. Vincenciju Pavelskemu, da bi nam poslal še
več sobratov in nas napolnil s sveto gorečnostjo, s katero bi skrbeli za največje potrebe, ki jih
občuti mladina v Turinu in kateri naša konferenca želi še posebno pomagati. V upanju, da nas
boste podprli v našem prizadevanju, želimo vsem vam obilo nebeškega blag­ oslova in varstvo
blažene Device Marije v vsem vašem prizadevanju za vaše in drugih ljudi posvečenje.

2.7 Page 17

▲back to top


3.
poglavje
Sprejemi – Po smrti don Cafassa se je močno povečalo število ljudi, ki so
prihajali k don Bosku – Upoštevanje njegovih nasvetov – Don Boskova
sobica – Način, kako sprejema obiskovalce in se z njimi pogovarja –
Prijetnost v pogovoru – Dobrohotna odkritosrčnost z duhovniki – Njegova
previdnost v obravnavanju različnih nalog – Pravilnost njegovih odločitev,
ki so dostikrat nasprotne človeškim uvidom – Kako naj se vedemo do
klepetavih in neizobraženih ljudi, s tistimi, ki prosijo podporo, z nasprotniki,
z ljudmi, ki potrebujejo tolažbo, z izzivalnimi in ošabneži – Ne more
prenašati ljudi, ki kolnejo – Njegova ljubeznivost pri slovesu obiskovalcev –
Občudovanje ljudi, ki obiskujejo don Boska
Ob nadaljevanju naših Biografskih spominov častitljivega Božjega slu-
žabnika don Boska smo presenečeni zaradi njegove junaške dejavnosti, tako
duhovne kakor telesne. Govorili smo že o mnogih krepostih in naporih, toda o
njegovi krščanski ljubezni pri sprejemanju obiskov do sedaj še nismo rekli sko-
raj nič. Zato jo bomo prikazali začenši od kraja, to je pri letu 1846, ko so obiski
postajali vse pogostejši, tako da je don Bosko v letih 1857 in 1858 lahko šel iz
hiše med pol enajsto in enajsto uro. Po 186. pa so se obiski tako namnožili, da je
moral ostati v svoji pisarni od devetih pa vse do enih popoldne. Tako je ostalo
vse do njegove zadnje bolezni.
Po smrti don Cafassa je kot dedič njegovega duha post­ al eden glavnih de-
javnikov tiste trdne in strnjene aristokracije in meščanstva, ki se je oklepala
nauka Cerkve in imela velik vpliv na celo mesto. Lahko re­čemo, da je vse, kar je
bilo v Turinu dobrega, izbranega, odličnega v raznih in posameznih družbenih
slojih, imelo po skupn­ i privolitvi glavo v don Bosku. In on, ki je tako postal vodja
vseh, je znal vse navdušiti in voditi tja, kjer je bilo treba storiti kaj dobrega.

2.8 Page 18

▲back to top


18
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Mons. Cagliero pripoveduje to, kar smo mi vsi vedeli in videli. »V času mojega
dolgega bivanja v oratoriju sem bil priča prihoda brez števila ljudi, ki so prihaja-
li obiskovat don Boska, trdno prepričani o njegovih izrednih krepostih, poseb-
nih razsvetljenjih in svetosti. Prosili so ga za pomoč njegovih molitev in želeli od
njega blagoslov, mu predstavljali zapuščene dečke, ga prosili za priporočila, se
posvetovali o dobrih delih, iskali sveta za rešitev težav, mu prinašali darove za
njegove usta­nove in pogosto tudi samo zato, da bi ga videli in z njim govorili.
To niso bili samo ljudje iz preprostega ljudstva, tem­več tudi državni usluž-
benci, visoki uradniki in ministri, učeni duhovniki, rektorji semenišč, škofje,
nadškofje, kardinali iz Italije in tujine, plemiči in preprosto ljudstvo, bogati in
revni, prijatelji in neznani, učeni in nevedni, dobri in hudobni. Vsi so iskali pri
njem nasvet, tolažbo očeta, prijatelja. Župniki in preprosti duhovniki so priha-
jali k njemu po nasvete za duhovno vodstvo duš. Tudi veliko gojencev cerkvene-
ga konvikta sv. Frančiška Asiškega je ob koncu svojega tečaja moralne teologije
prišlo k njemu, preden so odšli na kraj svojega pastoral­nega dela in ga prosili za
nasvet in njegov blagoslov.«
Predstojniki redovnih družb, ravnatelji samostanov, redovniki, redovnice
vseh vrst so prihajali po nasvete. Don Jakob Bosco, njegov tovariš iz semenišča,
ki je bil več kot tri­deset let duhovni vodja sester sv. Jožefa in so ga v škofiji zelo
cenili zaradi njegovih izrednih duhovniških kreposti, ga je imel za velikega sve-
tnika. Njegove redovnice so ga dostikrat slišale vzklikniti: »Pojdite po nasvet k
don Bosku, svetniku. On vas bo znal pravilno usmeriti. Jaz sem samo divji les.« S
temi besedami je ponižni duhovnik hot­ el označiti manj vreden les (bosco = les,
gozd) žive meje, ki mu pravimo nešplja.
Janez Villa je povedal: »K don Bosku je prihajalo vsak dan toliko ljudi, da
smo mi fantje občudovali njegovo tolikšno krščansko ljubezen in duha zataje-
vanja.«
Proti pol deveti uri je šel don Bosko iz cerkve v svojo sobo. Njegova nek-
danja sobica je služila za predsobo. Iz te si priš­ el drugo prav tako veliko sobo z
enim oknom proti vzhodu in drugim proti jugu, z ubožnim ležiščem v kotu in
nekaj posteljni­ne.
Tajnik je zapisoval goste, da je tako obdržal red in obiskovalci niso drug
drugega spodrivali.
Don Bosko, vedno odkritosrčen in pošten do vseh, je vsakega obiskovalca
sprejel z največjim spoštovanjem, kakor da bi bili vsi veliki gospodje. Ni delal
razlike med bogatimi in revnimi, kakor da bi vse potreboval, je ravnal enako s

2.9 Page 19

▲back to top


BiS 7 — 3. poglavje
19
tistimi, ki so mu prinašali velike vsote, in ubogimi ženicami, vdovami in kme-
ticami, ki so mu dajale nekaj soldov svojih prihrankov od mnogih odpovedi.
V njegovih besedah je bilo obilje ponižnosti, ki so jo spremljale mile in nežn­ e
kretnje, tako da je bil dragocen v očeh angelov in ljudi. Po­zorno je poslušal, kar
mu je kdo pripovedoval, in zdelo se je, kot da v tistem trenutku ne bi imel prav
nobenega drugega opravka. Ko je poslušal, ni nikdar nikogar prekinil. Če mu
je kdo segel v besedo, je takoj nehal govoriti in bil tiho, dokler drugi ni končal.
Šele potem je pogovor znova začel, kjer se je konč­ al, in pri tem pokazal izredno
prisebnost duha.
»V tisti sobi,« piše odvetnik Karel Bianchetti,1 »je vladal ne­beški mir. Ne bi
mogel povedati, ali smo bili cvetlice, ki so odpirale svoje cvetove, da bi dobile
tolažbo, ali so se zapirale, da ne bi dali oditi nebeškemu navdihu, ki je v tistem
trenutku prihajal v kelih naše duše. On je sedel za skromno mizico s predali
in predalčki. Pred njim so ležali šopi pisem in listov in pogosto je prav takrat
vstopil poštar in še povečal kup. Toda vse to don Boska ni dost­ i skrbelo. Položil
je papirje na stran, ker je bil prepričan, da je treba tudi majhne stvari opraviti
počasi in dobro in da se pri tem ne smemo dati motiti.« Zdelo se je, da je don
Bosko človek, ki nima nič ali le malo opraviti.
Vsakega je sprejel tako, kakor da je tisto dopoldne on edini. S sv. Frančiš­
kom Saleškim je bil mnenja, da naglica pokvari vse stvari. Nikdar ni prvi končal
pogovora, nikdar ni kazal želje, da bi ga skrajšal. Dost­ ikrat je sogovornika, ki
se mu je zdelo, da je v nadlego, povabil, naj se še malo zadrži. Včasih se je lju-
beznivi obiskovalec zavedal, da jih v predsobi čaka še veliko, ki želijo vstopiti.
»Naj potrpijo,« je odgovarjal don Bosko. »Jaz sem kakor brivec, ki kliče ljudem,
ki prihajajo: Počakajte, počakajte! Kmalu boste na vrsti. Samo kratek trenutek.
Potem pa opravi svojo nalogo z vso lagodnostjo, kakor da nihče ne bi čakal.
Presneto, pravi ta, kdor plača, ima pravico, da se mu postreže, kot je treba. In
bilo bi grdo, če bi brivec zato, ker bi hitel, slabo opravil svojo nalogo. Še slabše
bi bilo, če bi v naglici mahal na levo in desno kakor brez glave.« Preprostost je
bila v njem združena z velikim občutkom dolžnosti in o istem predmetu je tako
dolgo govoril, dokler ni bilo vse jasno.
Pogovor z njim je bil nekaj nadvse prijetnega. Rad je vpletal šale in dogo-
divščine. Duhovitost je prišla vedno o pravem času. Da bi bil učinek čim večji,
je povedal, da je vse to sam doživel ali da je vse to sam slišal od don Cafassa,
teologa Guala ali teologa Borela ali od tega in onega. Dogodek ali zgled je upo-
1 Nagovor ob komemoraciji don Boska dne 24. junija 1903.

2.10 Page 20

▲back to top


20
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
rabil tudi zato, da bi naredil čim globlji in živ vtis, toda vedno je pazil, da je bil
zgled ali dogodek čim bolj prilagojen okoliščinam, ki jih je hotel pojasnit­ i. Znal
je razpravljati ljubeznivo, tako da mu nihče ni mogel očitati neprimernosti ali
neprevidnosti. Celo zobozdravniki morajo bit­ i čim bolj vljudni, sicer nihče ne bi
prišel več k njim. Don Bosko je bil spoštljiv, dobrohoten, ljubezniv, kar pa ga ni
ovir­ alo, da ne bi izdrl zoba ali ujel kako veliko ribo. Ribiči, tato­vi in zmikavti so
vsi enaki. Toda vse mine in naj mineva, ko gre za duše.
In kakšne uspehe je imel pri teh čudežnih ribolovih! Ni lahko delo ocenje-
vati moč njegovih izrazov, ki jih je znal z izredno spretnostjo in s čudovito intu-
icijo uporabljati na pravem mestu. Je bil Bog tisti, ki je govoril po njem? Mu je
izkušnja narekovala pravšnjo misel za vsakogar? Dejstvo je, da je počasi počasi,
bese­do za besedo navajal misel kot kak cerkveni oče, čisto preprosto, pa zelo
tehtno in brez kakršnega koli razkazovanja. Lahko je bilo kako geslo o potrebi
dobre spovedi, o presveti Devici Mariji, o nebesih, a tako prepolno ljubezni do
Boga, da jih je veliko reklo, da kakor ob obisku svetnikov odhajajo vedno boljši,
pa naj bo to preprost kmečki človek, izobražena oseba ali visok cerkveni ali
državni uslužbenec.
Prav na to vrsto ljudi je naslavljal besede, ki so se tikale cerkvenega duha,
posvečevanja duš, dnevnega premišljevanja, duhovnega branja, obiska Najsve-
tejšega, pogoste spovedi, gorečega pridiganja. »Ta priporočila je dajal zlasti žu-
pnikom in drugim duhovnikom, ki jih je on napotil v duhovniški poklic,« je dejal
teolog Reviglio, »kar lahko povem iz lastne izkušnje, ko mi je on dajal navodila
za sveto opravljanje mojega poslanstva.«
Pogosto je kakega duhovnika spodbujal k skrbi za dostojanstvo Božje hiše,
za obrambo vere, širjenje dobrega tiska, gojitev duhovniških in redovniških
poklicev, pomoč misijonom med nevern­ imi ljudstvi, gradnjo novih cerkva.
»Vi, ki ste tako izobraženi,« je rekel kateremu izmed njih, »pomagajte mi
pripraviti kak spis o tej ali oni temi.«
Nekemu bogatemu, vplivnemu in velikodušnemu duhovniku je pon­ avljal:
»Pomagajte mi reševati duše.« Ni prosil miloščine, temveč je skušal razpoložiti
duhove za pomoč svojim dečkom s tem, da je opisoval njihove potrebe.
Kakemu drugemu duhovniku je dejal: »Potrebujem pridigarja ali spovedni-
ka za dečke v oratoriju! Ali lahko računam na vašo pomoč?«
Ob priložnost je tudi koga opozoril. Nekega dne ga je iz nekega oddaljenega
kraja prišel obiskat neki redovnik, ki si je zaradi strah­ u ali večje udobnosti ali
iz bojazni, da se ne bi iz njega norče­vali, oblekel civilno obleko. Tako oblečen

3 Pages 21-30

▲back to top


3.1 Page 21

▲back to top


BiS 7 — 3. poglavje
21
se je predstavil don Bosku in ga vljudno pozdravil. Don Bosko ga je prepoznal,
vendar se je napravil, kot da ne bi vedel, kdo je. Oni pa se je ves začuden trudil,
da bi dokazal, kako dobro se poznata. Don Bosko mu je konč­ no odgovoril: »Ali
je mogoče? Vi v tej obleki? Pojdite, pojdit­ e po svojih opravkih! Jaz nimam časa,
da bi ga izgubljal z vami.«
»Poslušajte vendar! Bal sem se izpostaviti zasramovanju. Živimo v času, ko
redovnike prav malo spoštujejo.«
»Pustite me pri miru! Imam druge ljudi, ki čakajo name. Če želite, da vas
sprejmem na obisk, pojdite in se oblecite, kakor pristaja vašemu poklicu.« Ko
je mož videl don Boskovo odločnost, ga je prosil odpuščanja in mu obljubil, da
ne bo nikdar več storil kaj podobnega in slekel redovno obleko. Tedaj šele ga je
don Bosko sprejel na pogovor.
Njegovi sprejemi niso bili nikdar preprosti pogovori. Ko mu je kdo postavil
kako vprašanje, ni nikdar takoj odgovoril, temveč je spraševal po okoliščinah,
povezanih s predmetom. Tedaj je imel navado dvigniti oči proti nebu kot kdo, ki
prosi razsvetl­jenja od Boga. Dostikrat je nadaljeval pogovor o manj pomembnih
stvareh, vendar je v duhu razmišljal o različnih vidikih zastavljenega mu vpra­
šanja. Nato se je vrnil k osrednji točki in izrazil svoje mnenje, kakor se mu je
zdelo v večjo Božjo slavo in v korist duš.
Včasih pa je šlo za zelo zapletene dvome, ko ni zaupal popolnom­ a svoji pre-
soji in je bil pripravljen dati odgovor čez kak dan in se je priporočil za pomoč v
molitvi. Medtem je študiral razne avtorje ali se pogovoril z ustreznimi strokov-
njaki. Dostikrat je tudi sam napotil svoje obiskovalce k enemu izmed teh, nered-
ko k odličnemu moralistu teologu Bertagni, da bi ti modri ljudje odgovorili na
njegove dvome. Vendar pa so njegovo mnenje, če ga je izrekel, težko spremenili.
Dostikrat je v stvareh, ki so se tikale civilne zakonodaje, poslal don Ruo
vprašat za svet učene advokate, tudi cerkvene. Ta je kot stalna priča vsega, kar
je delal don Bosko, zapisal: »Na tak način je don Bosku uspelo reševati tudi
najbolj zamotane zadeve in jaz ne bi mogel našteti vseh, ki so mi zagotovili, da
jih je don Boskova previdnost potolažila in jim pomagala premagati težave, ko
so se zatekli k njemu.
Pogosto pa je tudi kar takoj govoril kot človek, ki razlaga Božjo voljo. Nje-
govi nasveti, ki so se zdeli, da nasprotujejo človeškim vidikom, so, če so jih iz-
polnjevali, prinašali mir v dušo, končevali družinske prepire, vzpost­ avljali slo-
go v družinah, spravljali na pravo pot ljudi, negotove zaradi lastnega poklica.
Nasprotno pa sem videl, da so tisti, ki niso upoštevali njegovih nasvetov, morali

3.2 Page 22

▲back to top


22
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
trpeti težke posledice. Ti ljudje so mi priznali, da so ravnali napak in da bi jim,
če bi sledili don Boskovi pobudi, uspelo v njihovem prizad­ evanju. Vendar pa je
večina ljudi, prepričanih, da jim don Bosko pravilno svetuje, sprejemala njego-
ve odločitve kot izreke preročišča.«
V oratorij je prišla popolnoma neznana gospa in želela govoriti z don Boskom.
V predsobi je čakala na sprejem več kot dve uri. Ko je vstopila, mu je pripovedova-
la svoje težave in muke in ga vpra­šala, ali je lahko mirna pred Bogom. Don Bosko
ji je zagotovil, da je vse v redu in se ji ni treba ničesar bati. Toda zdelo se je, da
gospa ni bila zadovoljna. Tedaj je don Bosko rekel: »Hočete izpolniti Božjo voljo
ali delati po svoje?« Gospa je odgovorila: »Tisočkrat Božjo voljo!« »Storite torej,
kakor sem vam rekel, in bodite mirni.« Ona se mu je tedaj zahvalila in rekla: »Se-
daj sem zadovoljna.« Taki in podobni dogodki so se vrstili dan za dnem.
Toda niso bili vsi obiski tako pomembni in tekoči. Vendar se don Bosko
ni pritoževal zaradi nevšečnosti, ki so mu jih povz­ ročali mnogi ljudje s svojo
neizobraženostjo, klepetavostjo, pomanjkljivo vzgojo, včasih preveč trdovrat-
ni, ki niso bili z ničim­ er zadovoljni. Nikdar ni nikogar odposlal, pa naj je bil še
tako tečen in neprimeren. Dostikrat je po štiri do petkrat ponovil kako stvar, ki
je sogovornik ni razumel, in mu jo še šestič ponovil z isto mirnostjo kot prvič.
Podobno je ravnal s tistimi, ki so prihajali, da bi ga brez razloga nadlegovali, ga
vpraševa­li za mnenje o popolnoma nepomembnih in čudaških stvareh. Tako
mu je neka mati pripovedovala o neumnih drznostih svojega otroka, kak bolnik
ga seznanjal z vsemi okoliščinami svoje bolezni ali kak obtoženec razlagal vse
nadrobnosti sodnega procesa. In don Bosko ni samo poslušal, temveč tudi vpra-
ševal, zahteval pojasnila in dajal priložnost, da je sogovornik nadaljeval svoj
pogovor. Tako je kazal, da se zanima za vse, kar mu pripovedujejo, kakor da bi
šlo za njegovo osebno zadevo, in našel vedno priložnost, da je pohvalil in izrazil
sogovorniku svoje spoštovanje. Znal pa je na lep način praz­ne in nekoristne po-
govore obrniti na vprašanja duše in tako izr­ abiti priložnost za korist duše. Nje-
govi nasveti so vedno prinašali dobre sadove, vsaka njegova beseda je bila mi-
sel, ki se je globoko vtisnila v dušo. Vse pa je potekalo v prijetnem in zabavnem
ozračju. Lahko rečemo, da je bil umetnik v spreminjanju v zlato Božj­e ljubezni
vse, kar je povedal ali slišal od drugih. Naj nam to pojasni naslednji dogodek.
Nekega dne sta prišla k don Bosku dva možakarja in ga vpraš­ ala, na katere
številke naj bi igrala loterijo, da bosta kaj zad­ ela. On ju je z različnimi razlogi
skušal odvrniti, toda ko sta videla, da hoče zavlačevati, sta dejala:
»Ni to tisto, kar hočeva. Hočeva vedeti, na katere številke naj igrava, da
bova zadela.«

3.3 Page 23

▲back to top


BiS 7 — 3. poglavje
23
Tedaj jima je rekel: »Igrajta na številke 5, 1. in 14.«
Zadovoljna sta se mu zahvalila in že hotela oditi. Toda don Bosko ju je ustavil:
»Počakajta, da vama razložim.«
»Ne potrebujeva nikakršne razlage.«
»Če vama ne razložim, ne bosta znala igrati.«
»Poslušajmo torej.«
»Številka 5 pomeni pet cerkvenih zapovedi, 1. deset Božjih zapovedi in 14
pomeni štirinajst del usmiljenja. Igrajta na te šte­vilke in zadela bosta neizme-
ren zaklad.«
Spet drugič je svetoval številki 4 in 2 in takole razlož­ il: »Štiri poslednje reči
in dva zakramenta: spoved in obhajilo.« Ob drugih priložnostih je razložil na
podobno šaljiv način.
Treba je še povedati, da večina ljudi ni prihajalo zato, da bi kaj dali, temveč
zato, da bi kaj prejeli, in od večine don Bosko zares ni mogel nič pričakovati. In
če je le mogel, je priskočil na pomoč. V kro­nikah beremo:
»Nekega dne je don Bosko skupini klerikov, ki so bili zbrani okoli njega, pri-
povedoval naslednji dogodek, ki se mu je pripetil. Na obisk je prišel zanesenjaš-
ki demokrat. Ker je bil v veliki stiski, ga je prosil, da bi mu dal vsaj tri franke, da
bi si kupil srajco, kajti ta, ki jo je imel na sebi, je bila že čisto uni­čena, in da se bo
kmalu vrnil in mu povrnil izposojeno. 'Pogledal sem mošnjiček, pa je bil skoraj
prazen. Tedaj sem obrnil oči k postelji, kjer mi je Rossi pripravil lepo zlikano
srajco, ki sem jo pozabil obleči. Tedaj sem mu rekel: zlata in srebra nimam, kar
pa imam, to ti dam.'
Začudeno me je pogledal in dejal: 'Kaj pa vi?'
'Ne bojte se za to,' sem mu odgovoril. 'Previdnost, ki je danes poskrbel­a za
vas, bo znala jutri poskrbeti zame.'
Človek se je tako raznežil, da so ga oblile solze. 'Vrgel se mi je k nogam in
vzkliknil: Oh, koliko dobrega lahko stori du­hovnik!'
Potem ko nam je to povedal, je dodal: 'Glejte! Ta človek je potem postal ve-
lik prijatelj duhovnikov. Na tak način si moramo pri­dobivati srca ljudi.'«
Če so prišli prosit pomoči ljudje, ki so mu storili kaj žal­ega, je bil vedno
pripravljen storiti dobro, kajti žalitve, ki so zadevale njega, je pozabljal, tudi
če ga je to veliko stalo. O tem pričata mons. Cagliero in mons. Bertagna. Še več,
če je kdo od preveč gorečih videl v predsobi katerega izmed takih ljudi in je
menil, da je treba o tem obvestiti don Boska in ga spomniti na žal­itve, ki mu jih
je prizadel, je imel sveto spretnost, da je spremen­ il pogovor in skušal o krivcu
povedati vse najboljše.

3.4 Page 24

▲back to top


24
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Če je bil naprošen za stvari, s katerimi ni mogel ustreči, je znal zavrniti tako
ljubeznivo in vljudno, da so mnogi prosilci ponavljali: »Zdi se, da don Bosko ni
zmožen reči ne.« Drugi so menili, da jim je ljubši en don Boskov 'ne' kot 'da' iz
ust koga drugega. Mnogi so menili, kako ljubeznivo zna ravnati don Bosko. Vsi
so bili zadovoljni in so odhajali od njega polni občudovanja.
Ko ni mogel svetovati glede nesreč, težav, preganjan­ ja, zdrah, je tolažil in sku-
šal ublažiti bolečine. Don Joahim Berto ga je dostikrat slišal ponavljati: »Gospod
je dober oče, ki ne bi dal, da bi bili skušani čez svojo moč.« Če so prizadeti ome-
njali dobra dela, ki so jih storili, in so menili, da je Bog to pozabil, je don Bosko
vzklikal: »Bog ničesar ne pozabi. Vse bo bogato popla­čal v nebesih.« Drugič je
tistim, ki so menili, da jim domači in podložni ne vračajo dobrega, ki so jim ga
storili, pon­ avljal: »Zavedati se morate, da Gospod ne plačuje po sadovih, temveč
po trudu, ki smo ga vložili v dobro delo. Bog je boljši plačnik kot mi ljudje.«
Njegova potrpežljivost v poslušanju človeških težav ni pozn­ ala meje in je
zato vsem, ki so potrebovali njegovo tolažbo, priporočal, da naj spet pridejo
k njemu, ko jim bo hudo. To je bilo eno najpomembnejših don Boskovih pos-
lanstev, s katerimi je opravljal duhovna dela usmiljenja, saj je poučeval neve-
dne, opominjal grešnike, tolažil žalostne ter prosil Boga in presveto Devico, da
bi blagoslovila duše in telesa tistih, ki so se zatekali k njuni priprošnji.
Vendar se niso vsi obiskovalci predstavljali vljudno in s prošnjami. Veliko
jih je prihajalo z obtožbami pod pretvezo kri­vic, ki so jih utrpeli zaradi njega
ali od njegovih podložnikov, in včasih so ga celo napadali in mu pretili. Toda
don Bosko jih je znal tako potrpežljivo in krotko zavrniti, da niso odhajali samo
spravljeni, temveč tudi kot njegovi prijatelji.
Ko je včasih šlo za primernost kakega načela ali dejanja in se je kdo brezob-
zirno obnašal do don Boska, je tistim, ki so ga vpraševali, zakaj je tako popustljiv
s takimi objestneži, odgovoril: »S temi ljudmi je treba ravnati kot z bolniki.«
Samo v enem primeru je bilo don Bosku težko, da bi se obvladal, ko je šlo
za Božjo čast. Tako je 21. februarja 1863 pripovedoval svojim gojencem o do-
godku, ki se mu je pripetil dva dni prej: »K meni je prišel neki moški, ki mu
nisem mogel ugoditi v tem, kar je zahteval od mene. Začel je preklinjati, da je
bila strahota. Jaz, ki sem ga do tedaj mirno prenašal, ob kletvicah nisem mogel
več vzdržati. Stopil sem k peči, se posta­vil predenj, ga prijel za vrat in vzkliknil:
Izginite takoj od tukaj, sicer vam pokažem, da si boste zapomnili!«
»Oprostite,« mi je dejal tisti človek, »če sem bil preveč objesten.«
»Tu ni nikakršnega oproščanja. Nočem takega hudiča, kot ste vi, v svoji sobi.
Tako se ne ravna z Bogom. Potisnil sem ga skozi vrata in vrgel ven.

3.5 Page 25

▲back to top


BiS 7 — 3. poglavje
25
Ko slišim preklinjati in zlasti še, če kdo k Božjemu imenu doda kak ne-
sramen pridevek, takrat v meni vse odpove in bi, če mi ne bi pomagala Božja
milost, storil dejanja, bi se jih moral potem kesati.«
Izvzemši ta edinstven in redek primer, nikakor ni hotel, da bi kdo odšel od
njega nepotolažen. Ko je popoln­ oma zadovoljil svojega sogovornika, ga je po
svoji ljubeznivi navadi pospremil do vrat. Iz njegovega vedenja sta tako jasno
sijala njegova dobrota in blagost, da so se mnogi, ki so imeli priložnost samo
kra­tek čas ali samo nekaj trenutkov govoriti z njim, izpovedovali, da če bi si
morali predstavljati v kaki osebi dobroto Božjega Odrešenika, bi s potrebnim
razmerjem in odnosom bil to don Bosko.
Don Frančišek Dalmazzo pripoveduje, da ga je nekoč iz gole radovednosti
prišel obiskat neki brezveren, pa bogat trgovec. Ko je zapuščal njegovo sobo, je
ves zmeden trikrat ali štirikrat zap­ oredoma vzkliknil: »Kakšen človek, kakšen
človek je to!« In ko sem možakarja vprašal, kaj mu je rekel don Bosko, mi je
odgovoril, da je slišal od njega toliko lepih stvari, ki jih pri drugih duh­ ovnikih
nikdar ni slišal, ter se je na koncu od njega poslovil z naslednjimi besedami:
»Poskrbiva, da se bova midva, vi z vašim denarjem in jaz s svojo revščino oba
znašla v nebesih.«
Janez Bisio je k temu dodal tole: »Da bi si ustvarili bež­no podobo tega, kar
je don Bosko znal povedati in storiti, naj povem, da sem nekoč pospremil k don
Bosku nekega petdesetletnega Žida, ki je izrazil željo, da bi spoznal don Boska.
Kaj sta govorila, mi ni znano, vem pa, da mi je tisti Žid, ko je zapuščal oratorij,
dejal, da bi se spreobrnil cel svet, če bi bil v vsakem mestu en don Bosko. Prav
tako sem slišal od svojega župnika v Alessandrii, da mu je neki rabin dejal: »Že
dvakrat sem obiskal don Boska in bojim se ga obiskati še tretjič, ker bi se čutil
pris­ iljenega, da bi ostal pri njem.« Tako ljubeznive in prepričljive so bile besede,
s katerimi je sprejemal tiste, ki so prihajali k njemu. To tudi razlaga, zakaj so ga
dečki imeli tako radi in kako jih je znal pridobiti za vse dobro.

3.6 Page 26

▲back to top


4.
poglavje
Don Boskove muke pri sprejemanju obiskov – Njegov odgovor tistim, ki
so mu svetovali, naj ne spre­jema neljubih gostov – Svojim sodelavcem
je priporočal veliko spoštovanje do obiskovalcev – Velika skrb, da ne bi,
če le mogoče, poslal od sebe nikogar nezadovoljnega – Duh odpovedi in
previdnost – Praktičen pouk o ljubeznivosti – Don Bosko je pripravljen
vedno in kjer koli govoriti z vsemi – Kako si je pridobil naklonjenost vseh
ljudi – Odprava pošte – Don Boskov odgovor na sramotilna pisma
Sprejemanje obiskov je bilo za don Boska mučna pa velezaslužna nalo-
ga. Največkrat so mu obiski povzročali težke telesn­ e neprijetnosti, kajti bil je
slabotnega zdravja, bolehal je na želodcu in mučile so ga vsakovrstne otekline.
Kljub vsemu je moral kar naprej govoriti. Že po kratkem pogovoru mu je zmanj-
kovalo sape in ga je pekel jezik. Včasih je bil tako utrujen, da je še komaj slišno
govoril. Drugič je ob razmišljanju o težkih vpraš­ anjih, ki so mu jih postavili,
čutil tako močen glavobol, da je vzbujal sočutje v tistih, ki so ga gledali. Kljub
vsemu pa je nadaljeval svoje naporno delo. Pater Jožef Oreglia iz Jezusove druž­
be je dejal, da če don Bosko v svojem življenju ne bi storil nobenega drugega
zatajevanja, bi to zadostovalo za razglasitev njegove junaške kreposti.
Dejansko je bilo don Boskovo življenje nenehno sprejemanje obiskov in
poslušanje pripovedovanja ljudi bodisi po turinskih ulicah bodisi po vaških
cestah, ko je potoval po deželi. Ko so mu svetovali, naj bi se otresel tako težke-
ga napora, je vedno odgovarjal: »Ni mogoče, ne upam si storiti česa takega. To
so vendar ubogi ljudje, tudi oni imajo svoje skrbi in težave. In končno mor­ am
izpolniti svoje poslanstvo.« Nato je dodal: »Reveži! Zaupati mi želijo toliko te-
žav. Toliko časa čakajo v predsobi. Budijo mi sočutje in moram jim ustreči. In
končno je vse v tem, da storimo kaj dobrega.«

3.7 Page 27

▲back to top


BiS 7 — 4. poglavje
27
Tudi v takih okoliščinah se je znal pošaliti. »Ali res ni mogoče najti načina,
da bi zmanjšali napor toliko dostikrat popolnoma nekoristnih pogovorov?« mu
je svetoval kak njegov duhovnik.
On pa je odgovarjal: »Seveda poznam sredstvo, kako bi se otresel vseh teh
ljudi, to je na primer, da bi se naredil neumnega in prismojenega. Takoj bi se
raznesel glas: Ubogi don Bosko! Zmešalo se mu je, nič­ esar ne razume več, ne ve
več, kaj govori. Toda ta potegavščina bi bila v škodo naši Družbi, kajti mi pot-
rebujemo pomoč vseh. Zato je prav, da pustimo odprto pot Božji previdnosti.«
Iz teh razlogov ni izvzemal nikogar, pa naj je prišel ob kat­ eri koli uri dneva
in tudi opoldne ni šel h kosilu, dokler ni vseh zadovoljil. Po kosilu so ga nekateri
prosili za pogovor. »Pustite me, da grem,« je imel navado reči klerikom, ki so ga
skušali zadržati. »Neizmerno trpim, ko vidim ljudi, ki me čakajo.«
Kleriki so ga nekega dne pregovarjali, da bi si naredil urnik za sprejem obi-
skov in da ne bi ob vsaki uri in vsakogar poslušal, če bi hotel govoriti z njim, kaj-
ti sicer si bo uničil zdravje. On pa je odgovarjal: »Kaj hočete! Bog nas je postavil
na ta svet za druge.«
Zato je svoje sodelavce, ki so imeli kako nalogo, nenehno spodbujal k od-
povedovanju v korist bližnjemu in jim govoril, da naj, če imajo za to priložnost,
ne opuščajo tega sredstva izpolnjevanja krščanske ljubezni do vseh slojev pre-
bivalstva. Pri­poročal je, da bi vsi, kot je to delal sv. Vincencij Pavelski, spoštovali
in gledali v vseh ljudeh Jezusa Kristusa, v papežu in škofih Jezusa duhovnika,
v kraljih Jezusa vladarja, v plemstvu plemeniti Davidov rod, v sodnikih Jezusa
sodnika, v trgovcih Jezus­ a Samarijana. Prav tako je videl Jezusa v delavcih in
obrtnikih, v revežih in beračih, v slabotnih in bolnikih, v prispodobah pa dru-
žinske očete, zakonske može, vinogradnike, gospodarje itn.
Vsem je priporočal, naj storijo vse, da nikdar nihče ne bi odšel od njih ne-
zadovoljen. Med drugim je svojemu tajniku imel navado dati tudi tale nasvet:
»Stori, kar moreš, da boš kot don Bosko zadovoljil vse ljudi.« Tajnik se je resno
odločil, da bo skušal udejanjiti dani nasvet. Toda čez nekaj dni je prišel k don
Bosku in dejal, da on ni sposoben zadovoljiti vseh. Prosil ga je, naj mu da za to
ustrezen nasvet.
Don Bosko je po trenutku razmišljanja odgovoril: »Vse? To je nemogoče.
Poslušaj. Danes zjutraj je prišla k meni neka gospa, da bi me seznanila s svo-
jimi problemi, vendar je odločno zahtevala, da naj stopim z njo v cerkev, da
bo te stvari uredila pri spovedi. 'Toda glejte,' sem ji rekel, 'te stvari ne sodij­o v
spovednico.' Toda gospa je planila in rekla: 'Sv. Frančišek Saleški ni tako ravnal

3.8 Page 28

▲back to top


28
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
s svojimi spovedanci.' In jaz: 'Če bi se sv. Frančišek Saleški srečal z vami v tej
zadevi, bi vam dal isti odgovor.' Toda tista dobra gospa se ni dala prepričati in
je užaljena odšla. Vendar v takih okoliščinah mir, brez kakršne koli užaljenosti,
jemlje ali zmanjšuje neprijeten občutek.
Da pa lahko to dosežeš, se je treba dolgo pripravljati, in to v molitvi. To
pomeni: molitev, zrel preudarek, spretnost v odnosih, veliko potrpežljivosti in
ljubezen do resnice.
Istočasno pa je zabičal: 'Bodite previdni. Ne pozabite, da mora vaša previ-
dnost vedno staviti na varnost, vero, vest in vašo dušo.'«
Končno pa so vsi, kleriki, duhovniki in gojenci, dobivali jasen pouk, kako je
treba opraviti koristen obisk, ko so oni sami prihajali v njegovo sobo na pogo-
vor in občudovali način, kako se je on obnašal.
V stiku z ljudmi je na prvi pogled prepoznal njihove nravi, težnje, napake in
dobre lastnosti. Znal je ubrati pravšen način govorjenja, ki je zadovoljil vsakega
obiskovalca. Ko so vprašali o načinu poteka pogovora o tem, kako si je pridobil
zaupanje ljudi in spoštovanje, je svetoval nas­lednje: »Vprašujte veliko, napeljite
pogovor na položaj, delo, stanje sogovornika. Kmeta povprašajte o stanju na po-
lju, voja­ka o vojaškem življenju, zdravnika o njegovih bolnikih, trgovca o njegovih
poslih, družinskega očeta o njegovi družini, otroka o šoli in njegovih igračah.«
Spreten v prilagajanju vsem značajem in približevanju njihovim sposobnostim,
se je znal pogovarjati celo s čisto majhnimi otroki in je, skoraj bi rekli, z njimi
jecljal, medtem ko je v pogovoru o povprečnih stvareh z ljudmi podp­ ovprečne
izobrazbe dal, da so se pogovorili o svojem znanju in opravljanju poslov.
Vzporedno s sprejemanjem obiskov je odpravljal tudi korespondenco. Da
bi lahko v miru prebral kupe pisem, ki jih je prejemal od vsepovsod in ob vsa-
kem času, je imel navado, da se je po kosilu umaknil v konvikt ali v kavarno bli-
zu svetišča Marije Tolažnice. Od tu se ni premaknil, dokler ni napisal odgovora
na vse dopise. Nato je cel­ih dvajset let uporabil polovico noči, da je odgovore
tudi izpisal. To delo je od njega zahtevalo izredno pozornost zaradi nasvetov, ki
jih je dajal, in vprašanj, na katera je moral odgovarjati. Pri vsem je bil nadvse
previden v svojih odgovorih, zlasti če so vprašanja prihajala od neznanih ljudi.
Če si na osnovi poročil ni mogel ustvariti jasne podobe primera ali če je šlo za
preveč osebne stvari, je prip­ oročal, da bi se o stvari pomenili z župnikom, z
duhovnim vodjem ali s kakim drugim duhovnikom ali laikom, ki bi bil izveden
v stvari, za katero je šlo, in se ravnali po njihovem nasvetu.
Toda pisma, kakor tudi obiski, so mu dajali priložnost, da se je vadil v potr-
pežljivosti in ponižnosti. Rad je rekel, da mil odgovor z zagotovilom spoštovanja

3.9 Page 29

▲back to top


BiS 7 — 4. poglavje
29
na izzivalna in žaljiva pisma prinaša vedno zmago in spreminja sovražnike v pri-
jatelje. Mil odgovor zatre jezo, pravijo Pregovori. On je to sto in stokrat izkusil.
Bilo je leta 1863, ko je neki plemenit gospod, ki je poznal don Boska samo po
govoricah, pisal Božjemu služabniku pismo o neki pomembni stvari. Don Bosko,
ki je prav tiste dni imel nadvse zamotano in pom­ embno dopisovanje in ker ni
šlo za zaupno zadevo, je naročil nekemu svojemu duhovniku, naj napiše odgovor.
Tisti gospod, ki se je zel­o cenil in vedel, kakšno spoštovanje mu gre, je ob prejemu
odgovora vzkipel od jeze, vzel pero in napisal žaljivo pismo, češ da bi don Bosko
moral vedeti, kdo ga je počastil z lastno­ročno napisanim pismom. On da dobro ve,
kakega družbenega položaja je don Bosko in da je med njima velikanska družbe-
na razlika. S tem, da si je don Bosko drznil odgovoriti mu po kom drugem in ne
lastnoročno, ga je silno užalil. Da je on že večkrat pisal kralju, papežu in drugim
mogočnežem in da so mu vsi odgovorili lastnoročno in ne po svojih tajnikih. Ali
bi se s tem don Bosko ponižal, če bi mu lastn­ oročno napisal odgovor? Si domišlja,
da je več kot kralj ali papež? Pravzaprav bi bila njegova dolžnost, da bi mu osebno
prinesel odgovor. Pismo se je nadaljevalo v tem slogu do konca.
Don Bosko se zaradi prejetega pisma, polnega žalitev, ni prav nič užalil,
temveč je lastnoročno napisal odgovor, da se mu zahvaljuje za njegovo ljube-
znivo pismo, da ga je vedno poznal kot zelo izobraženega človeka, da pa niti
pomislil ni, da bi tako mojstrsko znal zbijati šale, kot je to pokazal v svojem
pismu. Zahvalil se mu je za zaupen način, s katerim je izr­ azil svoje poglede, in
mu zagotovil, da je njegov prijatelj. Zaradi tega prijateljstva se čuti visoko po-
čaščenega in bo zato ob vsaki priložnosti še in še potr­dil svoje spoštovanje. Zato
mu je predlagal, ker v tistem trenutku ni imel več časa za pisanje, da bi prišel
na ta in ta dan, ob tej in tej uri k njemu na kosilo, da bi se mirno pogovorila o
postavljenem vprašanju.
Ko je tistemu gospodu pošel napad besnosti, je priznal svojo krivdo zaradi
odposlanega pisanja in ga je bilo zelo sram. Don Bosko je prišel k njemu na ko-
silo in hišni gospodar ga je pričak­ al pri stopnicah. Na začetku mu je bilo malo
nerodno, toda po nekaj minutah je videl, da je don Bosko pismo štel zares za
šalo in je izrabil priložnost, da ga je obiskal. Jedli so, se šalili in don Bosko je s
svojo ljubeznivostjo kaj kmalu postal gospodar srca svoj­ega gostitelja, ki je od
takrat postal velik prijatelj in podpor­nik oratorija.
Neki župnik iz škofije Saluzzo je bil po dolgem dopisovanju z don Boskom
užaljen, ker don Bosko ni privolil v neke njegove predloge, in je napisal sedem
strani dolgo pismo, polno žaljivk in očitkov. Don Bosko mu je odpisal, da mu je
zelo hudo, ker ga je tako užalostil, da mu je predložil nekaj zamisli in vidikov,

3.10 Page 30

▲back to top


30
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
za katere je menil, da jim ne bo ugovarjal, in da jemlje nazaj vsako besedo, ki bi
ga mogla razžaliti, da prepušča vse njegovi odločitvi in ga prosi odpuščanja, če
ga je nehote v čem razžalil. Župn­ ik je ob branju tega nepričakovanega odgovora
prešel k veliko bolj zmernim čustvom. Prosil je za odpuščanje in dodal, da naj
pozabi na vse, kakor da nikdar ne bi ničesar napisal. Ponudil se je, da bi v vsem
pomagal don Bosku, kolikor bi mu omogočale njegove moči. To svojo obljubo je
potem tudi velikodušno izpolnil.
Neki drug ugleden duhovnik je pisal don Bosku pismo, na katero pa on ni
mogel odgovoriti, ker ga ni bilo v Turinu. Ker duhovnik ni dobil odgovora, se je
razjezil, prepričan, da don Bosko noče dopisovanja z njim. Zato je začel javno
govoriti, da je don Bosko velik ošabnež in domišljavec ter dodal: »Če je pred-
stojnik nove družbe tak, kakšna zalega morajo potem biti šele njegovi salezi-
janci. Navedel je celo vrsto obtožb in pričakoval, da se bo don Bosko opravičil,
češ da se je ponižal, ko mu je pisal pismo. Ko je don Bosko zvedel za te govorice,
mu je napisal pismo, v katerem mu je odgovoril, da se ne bo opravičeval zaradi
obtožb, ki mu jih je naslovil, ker je vreden še večj­ih opozoril. Prosil ga je samo,
da bi mu, ker je pač vsak človek izpost­ avljen nevarnosti, da umre, odpustil vse
žalitve, da bo tako mirno stopil pred Božjo sodbo. Na to pismo je tisti duhovnik
odgovoril, da mu je silno žal zaradi neprijaznih in ner­ esničnih obrekovanj in da
mu ne preostane nič drugega, kot da pride v Turin, se vrže pred njegove noge
in ga prosi odpuščanja.
Tako je don Bosko dokazal, da vsakdo, ki v govoru ali pismu odgovarja na
izzivanje z izzivanjem izgubi, kajti trd govor vzbuja odpor.

4 Pages 31-40

▲back to top


4.1 Page 31

▲back to top


5.
poglavje
Neprimerni pogovori in skrivnostni plamen v spalnici – Klepeti in strah
– Don Bosko da razlago dogodka in spodbuja fante, naj ne prezirajo
Marijinega opozorila. – Vezilo, plamen, pregled vesti – Kako Marija vidi
vse, kar hoče, in se navadno tako prikazuje na tem svetu – Marijina pesem
v nekem njegovem videnju – Med gojenci se kažejo dobri sadovi tistega
plamena – Razlog, zaradi katerega se je don Bosko tako neutrudno
posvečal spovedovanju
Don Bosko je pri vsakem svojem delu in pri vsakem svojem naporu imel
pred očmi samo Božjo čast in blagor duš, zato ni čudno, da ga je presveta De-
vica osebno podpirala pri izpolnjevanju njegovih nalog in bedenju nad njego-
vimi fanti v oratoriju. Nihče namreč ne more zanikati, da obstaja povezava z
nadčutnim svetom. Nadnaravni pojavi, ki so se godili skozi stoletja, so taki, da
spadajo v področje zgodovine. Kar se teh tiče, je vsak nepristranski kritik svo-
boden glede preiskovanja, razpravljanja in sprejemanja, zato jim namenjamo
raziskavo, kolikor jih bomo prikazali. Vendar pripominjamo, da je o čudovitih
dogodkih, ki so se pojavljali v življenju častitljivega Janeza Boska, in njegovih
besedah pričalo 5. gojencev, z njimi pa duhovniki, kleriki in drugi v zavodu.
Torej začnimo razpravo in bomo povedali, kako je Marija stvarno veliko-
dušno pomagala oratoriju.
Don Janez Bonetti v svoji kroniki 9. januarja 1862 pripoveduje takole: Okoli
9h zvečer so trije fantje, Vallania, Sciolli in Finelli, šli predčasno spat v svojo sobo
v zavodu sv. Alojzija, v novem delu zavoda. Medtem ko so si pripovedovali šale
(ali bolje so govorili grde stvari), namesto da bi šli k skupnim molitvam, so za-
čutili sunek kot ob potresu, nato pa piš močnega bližajočega se vetra. Na nekem

4.2 Page 32

▲back to top


32
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
oknu njihove sobe se je pojavil majhen plamen kot ognjena krogla. Čeprav je
bilo okno zaprto, je plamen prihajal skozenj z rahlim hrupom. Pomikal se je nad
njihovimi glavami, prešel dvorano od enega konca do drugega, nato se ustavil
na sredini in ni bil več ena celota, temveč se je razdelil v veliko plamenov po
vsej spalnici, ki je bila za trenutek razsvetljena do zadnjega kotička. Kakor se je
slišal hrup, se je s hitrostjo človeškega koraka premikal tudi plamen. Čez nekaj
trenutkov so se plameni spet zbrali v kroglo, ki se je premikala proti oknu in šla
ven. Tisti trije fantje so bili polni strahu. Potem ko so si komaj oddahnili, so se
skrili pod odeje.
»Taka izredna stvar ni mogla ostati neopažena. Vallania mi jo je pripove-
doval in zagotavljal, da je resnična, čeprav ni bila njemu v čast. Kot blisk se je
raznesla novica; krožile so razne pripovedi. Tisto svetilko, ki se je iskrila v živi
in izredni luči, sta videla tudi don Rua in don Savio, ko sta šla iz šole, a sta me-
nila, da je to blodeča lučka nad močvirjem. Klerik Provera je bil za zavodom, na
terasi blizu okna in od tod jo je videl, kako se je pojavila nekako dva metra nad
njegovo glavo. Medtem ko jo je opazoval, se je neslišno razpočila v šop isker;
nato je zagorela z vso močjo in se porazgubila v gosti temi. Nekateri so trdili,
da so videli ognjeno kroglo nad don Boskovo sobo. Še druge pripovedi o skriv-
nostnih prikaznih so krožile med gojenci, a brez utemeljenega dokaza.
Don Bosko je v nedeljo zvečer 12. januarja, ko so bili zbrani vsi, dijaki in ro-
kodelci, pripovedoval o tem dogodku in ga razložil do najmanjših podrobnosti.
Takole je govoril:
To je dejstvo, imamo navzoče priče, ki so povedale, kakor sem vam jaz rekel. Dodali
so, da je tista krogla prešla v drugo sobo, ki se je je prijelo slabo ime. Kmalu zatem sta jo
videla don Rua, don Savio in klerik Provera.
V tistih dneh se je med fanti veliko govorilo o tisti luči. Nekateri so vpraševali: Kaj se
je zgodilo? Ali morda duša gojenca Martana potrebuje pomoč? Drugi: Morda je meteor
ali zvezdni utrinek? Pustimo vsa ta ugibanja; jaz vam lahko povem, kakor se je res zgo-
dilo. Stvar je taka: v tem zavodu so nekatera zakrknjena srca, ki se upirajo Božji milosti.
Priklicali so nase Božjo jezo, ki je grozila s kakšno posebno kaznijo. Marija, ki se je vedno
izkazala kot zavetnica tega zavoda, zadržuje te kazni z vidnim znamenjem, kakor smo
videli; omejila se je na blag opomin tistim, ki imajo zakrknjeno srce.
Zagotavljam vam, da kadar mislim na stanje nekaterih, jokam od žalosti. Po toliko
milostih, ki smo jih prejeli iz nebes, pa moram gledati nekatere tako brezbrižne, ki se ne
zanimajo za opomine vesti. Če se tisti ne odločijo za to pravočasno, da že končno opustijo
greh in se izročijo Gospodu, morda v vsem svojem življenju ne bodo imeli priložnosti, da
se spreobrnejo. Naj dobro pazijo ti fantje, ki jim hočem dati nasvet, in sicer tole: Če ne
bodo zapustili greha, naj zapustijo ta zavod, naj odidejo čim prej, sicer jih bo zadela kaka

4.3 Page 33

▲back to top


BiS 7 — 5. poglavje
33
nesreča, a jaz zanjo ne bom kriv. Naj vsakdo pomisli na to. Tisti naj opravijo življenjsko
spoved; nekateri so pri spovedi zamolčali greh, in to že zdavnaj; nekateri imajo nemirno
vest in se vedno izgovarjajo: bom drugič povedal, a nikoli ne zberejo dovolj poguma. Tisti
se naj bojijo, da nimajo prav. Tisti pa, ki imajo mirno vest, se nikoli ne bojijo; lahko jim
zagotovim, da se jim ne bo zgodilo nič hudega, saj imamo s seboj Devico Marijo, ki nas va-
ruje. Če slišite hrup ali vidite lučko, pazite, da boste v Božji milosti, in se ničesar ne bojte.
Prav pred kratkim je bil prav kratek obisk vašemu srcu, a ga nobeden ni opazil. Za dobre
je to gotovo velika opora in zagotovilo varnosti za vašo dušo. Raztresenim pa mora to biti
priložnost za resen razmislek.
Nekdo mi je danes dejal: 'Hočem oditi iz te hiše, ne zdržim več ob teh dogodkih.' O,
dobri fant! Kadar nas Božja roka hoče pritegniti k sebi, ali nas ne bo našla v katerem koli
kotičku na zemlji? David pravi: 'Če bi šel v nebo proti zvezdam, si ti tam; če bi šel v podze-
mlje, v pekel, te bom tam našel; če bi raztegnil krila in bi poletel do zadnjih morskih meja,
bi me tudi tja vodila in podpirala tvoja desnica.'
Medtem pa jutri vi vsi prosite Gospoda in Devico Marijo, da nam naklonita vse tiste
milosti, ki so potrebne naši duši. Jaz jo bom prosil za blagor moje in vaše duše. Sedaj pa
pojdite spat in se dobro naspite.
Ko je nehal govoriti, je fant Vallania pristopil k meni (don Bonetti) in mi za-
gotovil, da je don Boskova pripoved natančno ustrezala temu, kar je videl v sobi.
Mnogi so se pogovarjali o tistem stavku: Pred kratkim je bil majhen obisk
v vašem srcu in nihče ni tega opazil, in so menili, da je namigoval na vezila ali
na listke, ki jih je nekaj dni prej razdelil med fante, na katerih je bil vsak fant
označen po svojem moralnem stanju; torej tisto vezilo ali tista luč ali tista go-
reča krogla, vse to je bila ena sama stvar z enim samim ciljem ali bolje rečeno
posledica tiste. Tako so jo umevali fantje, ko so don Bosku voščili lahko noč.
Ko so gojenci odšli spat, se je velik del klerikov in nekaterih laikov zgrnil
okoli don Boska, da bi mu postavili kako vprašanje. Med drugim so prosili, naj
jim razloži tiste svoje besede: Krogla je prihajala skozenj drugje, kjer je dopustila
vest, da se tam niso pogovarjali o posebno lepih stvareh. Vendar don Bosko ni
hotel ničesar razlagati, ampak je dal, da so razumevali drugače, da je krogla šla
prav skozi njegovo sobo in da je takrat spoznal veliko drugih stvari.
Potem nam je rekel, kako se Marija navadno prikazuje na tem svetu. Potem
ko nam je dal nekaj razlag o globokem spoznanju, ki ga je imela teologija, tako
da nam je razložil, kolikor je človeško mogoče, o intuitivnem gledanju Boga, po
katerem svetniki, ki gledajo Boga kot v ogledalu, pač po svoji privolitvi, vidijo
vso preteklost, sedanjost, prihodnost in vse točke vesolja, je nato začel govoriti
o Mariji, ki, če hoče biti v kakem posebnem prostoru, mora samo izraziti voljo,

4.4 Page 34

▲back to top


34
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
da hoče biti v tistem kraju, in je gotovo na tistem kraju. Prikaže se večinoma v
oblačilu tiste dežele, v kateri se hoče prikazati; nekajkrat se je prikazala in dala
znamenje svoje navzočnosti v prostoru s simbolom.
Bili smo prevzeti, ko smo ga slišali govoriti tako lahkotno o mističnih stva-
reh, nekateri pa so ga vprašali, ali je že izkusil ali imel podobna videnja. Odgo-
voril je, da se je to naučil iz knjig. Ker obstajajo knjige, ki govorijo o spekulativ-
nih stvareh, ki pripadajo tistim, ki hočejo živeti kontemplativno življenje, je don
Rua vprašal, ali so v zavodu fantje, za katere bi bile primerne take knjige. Don
Bosko ga je smejé se imel za radovedneža in dodal: 'Tisti, ki bi lahko brali take
knjige in bi jih mogli razumeti, se nimajo za take, kajti če bi se imeli za take,
gorje jim, Bog bi dopustil, da bi bili ponižani.'
Nekateri so ga vprašali, kaj je treba narediti, da ne pademo nazaj in se ohra-
nimo v kreposti. Odgovoril je: 'Storimo tisto, kar moremo: imejmo se za nič pred
Gospodom in bodimo trdno prepričani, da brez njega lahko samo grešimo.'«
Do tu kronika.
V tem prikazovanju, o katerem je najbrž don Bosko slišal, so se v sanjah o
Devici Mariji pesmi Silvija Pellica Marijino srce, ki so ga angeli pridružile skle-
pne kitice. Zdelo se mu je, da je on sam zaintoniral to pesem in da se mu je
pridružil ogromen zbor s svojimi nebeškimi melodijami in jo odpel do konca:
Pridite k meni, o sinovi,
(Tako odgovarja Marija).
Tistega, ki izlije take prošnje,
Ne morem odbiti.
Okoli mene se strnite.
Bodite mi vedno ob strani,
Ga bom pokrila s plaščem.
In bom vaša obramba.
Ko je zbor končal in je vse naokoli nastala globoka tišina, je Marija sama
začela peti pesem neizrekljive harmonije in sladkosti. Don Bosko je v spominu
ohranil smisel tistih verzov; še več, čeprav ni nikoli hotel razodeti podrobnosti
tega videnja, je nekaterim svojim najtesnejšim prijateljem zaupal, da ima napi-
sano, kar si je mogel zapomniti. Gotovo ne moremo dvomiti o resničnosti nje-
gove trditve. Ko smo po smrti pregledovali njegove papirje, smo med njimi našli
en od časa porumenel list, ki vsebuje, kar je s svojo roko napisal don Bosko,
in sicer v zgoraj omenjenem ritmu šest kitic pesmi Silvija Pellica. Zdi se kot
nadaljevanje, ker se razume, da Marija nadaljuje in spodbuja ter daje nasvete
nekemu svojemu zvestemu prijatelju.

4.5 Page 35

▲back to top


BiS 7 — 5. poglavje
35
Ali je to tisti papir, ki ga raziskujemo? Naj bo že kakor koli, mi ga navajamo,
kajti kar je don Boskovega, je za nas dragoceno.
Duša poslana, umiri se,
Zvesta ustnica ti to pravi;
Imel boš srečo v življenju,
Če boš poslušal moje izreke.
Če boš želel uživati mir,
Se bojuj proti praznemu užitku,
Pa boš takoj imel nebo in zemljo
Za stanovitne prijatelje.
Ne hrepeni po visokem znanju;
Išči le pravo znanost,
Tisto, ki te v nebesa vodi;
Samo ona je prava dobrina.
Vera naj te podpira
V dvomih življenja;
Če boš v nebesih prosil za pomoč,
Ti bo plačilo zagotovljeno.
Kadar bo od dnevov zadnji
Prišel in bo v pepel zavito
Tvoje truplo pokopano,
Nihče več ne bo mislil nate.
Tedaj bo prekipevajoč v veselju,
Ker je bil pobožen in vdan,
Tvoj duh šel k Bogu
In užival pravo dobrino.
Pa se vrnimo k Bonettijevi kroniki.
»Uspeha, ki ga je v fantih vzbudilo prikazanje tiste luči, ne moremo oceniti.
Mnogi, ki so bili zanemarjeni, so se poboljšali, opravili so življenjsko spoved
in začeli pogosto prejemati zakramente. Tisti večer so kar tekmovali in prosili
tega ali onega klerika za svetinjico, da si jo bodo obesili okoli vratu; dobri so
dajali znamenja, da bodo vztrajno hodili po poti kreposti, slabi pa, da se bodo
poboljšali, in so to tudi storili.
Podobna spodbuda k spreobrnjenju ne bi dosegla vseh zveličavnih sadov,
če v don Bosku ne bi bilo nenehnega nadnaravnega spoznanja vesti.
Ko je nekega dne v tem času, tako pravi kronika, odšel iz oratorija s kleri-
koma Provero in Durandom, se je razvil tale pogovor: 'Računal sem, da si bom
zmanjšal napor pri spovedovanju, pa sem povabil dr. Marenga, ki se rad ponudi,

4.6 Page 36

▲back to top


36
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
da pride pogosteje spovedovat fante; za isto sveto opravilo sem prosil tudi don
Ricchettija. Toda kako naj to napravim? Opazil sem velike težave, ki jih nista
mogla opaziti ta dva odlična duhovnika. Zato sem od časa do časa moral pok-
licati v svojo sobo določene fante. Vprašal sem jih: Kdaj boš pa prišel ti, da po-
ravnaš svoje račune?
Vedno so mi odgovarjali:
– Komaj pred nekaj dnevi sem bil pri don Ricchettiju ali pri don Marengu;
opravil sem življenjsko spoved.
– Vendar, ali si povedal to in to? Obstali so tam in niso vedeli, kaj naj rečejo,
ter odgovarjali:
– Res, nisem si upal povedati.«
K tej pripombi v kroniki bomo dodali: Don Boska so podpirali tisti, o kate-
rih je dejal sv. Janez v svojem evangeliju: Ipse enim sciebat, quid esset in homine
(On je namreč vedel, kaj je v človeku).

4.7 Page 37

▲back to top


6.
poglavje
Odgovor Pija IX. na don Boskovo pismo – Papeški odlok za odpustke
– Dodatno poglavje za pravilnik prazničnega oratorija – Sprejem v
salezijansko družbo: govor o pokorščini – Don Bosko razlaga klerikom
vrstico iz evangelija sv. Janeza: zadovoljstvo, ki ga čuti, kdor dela za duše
– Don Bosko odvrne don Allievija od ustanovitve redovne družbe – Beseda
gojencem: način kako lepo preživeti pustni čas – Sredstva za posvečenje:
napoved težkih duhovnih bojev – Don Bosko noče, da bi fantje med
odmorom posedali in bili sami zase – Don Bosko od daleč odkrije skrite
igralce za denar; bitka s snežnimi kepami in don Boskovo odpuščanje
Don Boskovo srce je bilo stalno doma v Rimu in proti koncu leta 1861 je
pisal Piju IX. pismo, katerega prepisa, kakor tudi drug­ ih zaupnih pisem, nima-
mo. Njegova pisma so bila papežu iz različn­ ih razlogov vedno dobrodošla. V
tem pismu ga je don Bosko prosil za nekatere duhovne darove, ki jih je takoj
dobil z odlokom, kateri je bil priložen naslednjemu pismu, ki kakor odlok nosi
lastno­ročni papežev podpis.
papež pij ix.
Predragi sin! Pozdrav in apostolski blagoslov!
Z resničnim veseljem smo prejeli tvoje pismo z dne 25. preteklega decembra, ki si ga
pisal tudi v imenu mnogih duhovnikov, klerikov in laikov, polno spoštovanja in ljubezni,
ki ju ti ter imenovani duhovniki in laiki izpovedujete temu Petrovemu prestolu. Brez dvo-
ma si moreš tudi sam predstavljati, kako velika žalost in zgroženost napolnjujeta našega
duha zaradi strašne vojne, ki so jo naši sveti veri, zlasti v naši nesrečni Italiji, napovedali
sinovi teme, ki z uničujočimi knjigami, s časopisi, s šolami in z denarjem ter z drugimi
zlobnimi zvijačami skušajo ljudstvo v Italiji oddaljiti od prave katoliške vere, jih vreči v

4.8 Page 38

▲back to top


38
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
nevarne zmote vseh vrst, jih pokvariti na obžalovanja vreden način in jih s pravo pek-
lensko hudobijo spraviti v nevarnost večnega pogubljenja. Kljub temu pa sredi te hude
zarote brezbožnežev proti katoliški Cerkvi čutimo veliko zadoščenje, ko vidimo, s kolikšno
odločnostjo in vztrajnostjo naši častiti bratje škofje, kakor terja njihovo škofovsko dosto-
janstvo, odločno branijo pravice, nauk in sveto Cerkev in s kakim navdušenjem toliko
zvestih duhovnikov, tesno povezanih z nami in s svojimi škofi, junaško bojuje Gospodov boj
in kako se mnoga ljudstva končno upirajo naporom brezbožnežev in ostajajo zvesta temu
Apostolskemu sedežu. Zato sredi toliko težav, ki nas stiskajo od vseh strani, s toliko večjim
veseljem sprejemamo v vednost, kako se ti, dragi sin, in zgoraj omenjeni duhovniki in laiki
trudite za blagor vernikov ter odkrivate in onemogočate spletke in zmote sovražnikov.
Zato, medtem ko iz vsega srca čestitamo tebi in tistim duhovnikom in laikom, vas obenem
spodbujamo, da z vso gorečnostjo še naprej podpirajte sveto stvar naše svete vere. Prav
tako izražamo gorečo željo, da bi ti in tvoji dvigali k milosti in usmiljenja polnemu Bogu
goreče molitve, da on začne braniti svojo stvar, nam pomagati s svojo mogočno pomočjo
ter vedno stati ob strani svoji Cerkvi. Iz priloženega odloka pa lahko vidiš, s kakšnim vese-
ljem smo zadostili vsem tvojim prošnjam. Končno tebi in vsem zgoraj navedenim duhov-
nikom in laikom iz vsega srca podeljujemo apostolski blagoslov, zagotovilo vseh nebeških
milosti in kot znamenje naše posebne naklonjenosti do vas vseh.
Pri sv. Petru, 13. januarja 1862
šestnajsto leto našega škofovanja
papež Pij ix.
Dragemu sinu duhovniku Janezu Bosku - Turin
Odlok, ki je bil dodan prošnji, ki jo je napisal don Bosko, se glasi:
Sveti oče!
Duhovnik Janez Bosko, ravnatelj Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu (Piemont),
pokleka k vašim nogam in vas prosi, da bi mu naklonili naslednje duhovne darove:
1. Dovoljenje, da sme na božično noč opolnoči darovati tri svete maše in deliti obhajilo
tistim, ki so pri njih – za sedem let.
2. Popolni odpustek vsem, ki ob tej priložnosti prejmejo sveti zakrament spovedi in
obhajila.
3. Isti popolni odpustek enkrat na mesec fantom, ki ob vaji za srečno smrt prejmejo
svete zakramente.
4. Popolni odpustek v trenutku smrti za fante, ki sedaj prebivajo v tej hiši, kakor tudi
sedanjim dobrotnikom iste hiše.
Za te milosti se priporoča itn. njegovi svetosti papežu piju ix.
Prošnji se ustreza v smislu predpisov, ki jih je treba upoštevati.
papež Pij ix.
N. B.: Besede, napisane z velikimi črkami, je dodal sam Pij IX. v predloženi prošnji.

4.9 Page 39

▲back to top


BiS 7 — 6. poglavje
39
Don Bosko je papežev dar sporočil tako notranjim kakor zunanjim fantom.
To mu je tudi dalo priložnost, da je drugemu del­u pravilnika za praznični ora-
torij dodal in potrdil pobožne vaje, ki so bile v navadi med velikim tednom in v
mesecu maju.2
Papeževo pismo je bilo prebrano vsem članom Družbe, ki jih je januarja
1862 bilo z don Boskom osemintrideset združenih v Gospodu: to je 5 duhovni-
kov, 28 klerikov in 5 laikov.
Predložili so dva odlična pripravnika za sprejem v letu preizkušnje. O njiju
v zapisniku beremo:
Dne 2. januarja 1862 se je pod predsedstvom gospoda rektorja don Boska zbral svet
Družbe sv. Frančiška Saleškega in opravil predpisane formalnosti za sprejem subdiakona
Jerneja Fusera iz Caramagne, sina Klementa, in klerika Petra Racca iz Volvere, sina Jako-
ba. Potem ko sta oba prejela pritrdilne glasove, sta bila sprejeta v Družbo.
Po sprejemu nam don Bonettijeva kronika pravi:
»Don Bosko je govoril o zaobljubah. Pustil je ob strani uboštvo in čistost
in podal nekaj misli o pokorščini. 'Pokorščina je volja, ki je pripravljena stori-
ti, kar spada k Božji službi. Ta opredelitev sovpada z opredelitvijo pobožnosti.
Potrebno je, da je vsak pripravljen storiti velike odpovedi volje – ne zdravja, ne
denarja, ne bičanja in spokornih vaj, ne izredne vzdržnosti od hrane, temveč
volje. Zato mora biti vsak pripravljen, da stopi na prižnico ali pomaga v kuhinji,
da poučuje v šoli ali pometa, da poučuje katekizem ali moli v cerkvi, da asistira
na odmoru, da mirno študira v svoji celici, da spremlja fante na sprehodu, da
sedaj ukazuje, pa se spet pokorava. Če bomo delali s takim duhovnim razpolo-
ženjem, nas bo spremljal Božji blagoslov, ker bomo njegovi resnični in zvesti
učenci in služabniki. Samuel je vpraševal Savla, ali Gospod terja žrtve in daritve
ali pokorščino njegovi besedi. Boljša je namreč pokorščina kot žrtve in pos-
2posebne vaje krščanske pobožnosti
1. Pomembna pobožna vaja je obhajilo, ki ga je papež dovolil opraviti pri polnočnici. Duhovnik
lahko opravi tri svete zaporedne maše, pričujoči lahko pristopijo k sv. obhajilu in prejmejo po-
polni odpustek, ki ga morejo nameniti tudi dušam v vicah. Najprej se slovesno opravi božična
devetdnevnica z blagoslovom z Najsvetejšim. Ta večer lahko vsi večerjajo ali se pokrepčajo in
se nato pripravijo na sveto obhajilo. Razlog je v tem, ker dolž­ nost posta veže do polnoči, obha-
jilo pa se prejema po polnoči.
2. Zadnje štiri dni velikega tedna se opravljajo sveti obredi in pripravi božji grob, na veliki četr-
tek ob petih popoldne bodo vsi gojenci, če bo vreme dopuščalo, v procesiji šli obiskovat božje
grobove. Zatem bo sledil obred umivanja nog.
3. Prav tako se obhajajo v mesecu maju posebne pobožne vaje v čast presveti Devici Mariji in zad-
nji teden tega meseca bo štirideseturna pobožnost izpostavljenega Rešnjega telesa s popolnim
odpustkom, ki ga lahko darujemo dušam v vicah, in osemdnevna pobožnost za sklep meseca.

4.10 Page 40

▲back to top


40
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
lušnost je več vredna kot maščoba ovnov. Zato moramo velikodušno poslušati
predstojnikov glas, ki predstavlja Boga in glas dolžnosti. Če bomo delali tako,
bomo dosegli cilj našega poklica, si nabrali veliko zasluženj in bomo rešili svojo
dušo in duše drugih.«
Pogosto se je vračal k pokorščini in kazal, kako veliko plačilo čaka pokorne
redovnike najprej tukaj na zemlji. Sreča, da moremo reševati duše. Nato don
Bonettijeva kronika nadaljuje:
»Dne 23. januarja je bil don Bosko dopoldne s svojimi kleriki pri razlagi te-
stamentina – pouk, ki ga je imel ob četrtkih dopoldne. Ko so ga prosili, da bi jim
iz svetega besedila podal kakšen moralni nauk, se je ustavil pri besedi sv. Jane-
za: Kdor se ravna po resnici, pride k luči. Med drugim je razvil naslednjo misel:
'Oh, srečen klerik, ki je okusil, kako blagodejno je delati za zveličanje duš! Ta se
ne boji več mraza, vročine, lakote, žeje, neprijetnosti, sramotenja. Niti smrti se
ne boji. Žrtvuje vse, samo da more pridobivati duše za Gospoda. Kdor se ravna
po resnici, pride k luči. Kdor dela dobro, bo kaj kmalu mogel občudovati svetlo
luč. Poskusite in boste videli.'
Medtem ko je don Bosko skušal svojega duha vcepiti v duše svojih klerikov,
od katerih dobršen del ni pripadal salezijanski družbi, je prišel v oratorij in
se nekaj dni v njem zadržal don Serafin Allievi. Bil je zelo izobražen mož, poln
duhovniške gorečnosti, pravi apostol mladih, ki je v Milanu v Oratoriju sv. Aloj-
zija naredil veliko dobrega. Don Bosko, ki je bil leta 185. njegov gost, ga je zelo
slovesno sprejel in ga prosil, da je nekega večera po večernih molitvah govoril
fantom. Don Allievi je nameraval ustanoviti dom za otroke brezdomce ter za
vzgojo in oskrbo poskrbeti z ustanovitvijo nove redovne družbe. Za nasvet je
vprašal don Boska. Ker pa je on dobro poznal težave takih dejanj, ga je vprašal,
ali je za njegovo osebno gotovost mogoče imel kak poseben nadnaravni dogo-
dek ali povabilo, ki bi mu zagotovilo, da je to po Božji volji. Don Allievi mu je
odgovoril, da česa takega nima. Tedaj mu je don Bosko to odsvetoval in ga spod-
budil k nadaljevanju že začetega dela. Don Allievi mu je bil hvaležen za nasvet.
Klub vsemu je poskusil uresničiti svojo zamisel, vendar iz vsega ni bilo nič. Don
Allievi je don Boskov nasvet zaupal duhovniku Frančišku Rainoniju, ki je bil te-
daj (1908) asistent v svetišču blažene Device Marije v Trevigliu in je potem vse
pripovedoval don Janezu Garinu.
Toda don Bosko, ki je imel vse Božje obljube, ni opustil ničesar, da bi jih bili
njegovi gojenci tudi vredni. Dne 22. januarja je po večernih molitvah stopil na
prižnico, in ko ga je neki klerik vprašal, kako je mogoče najprimerneje preživeti
pustni čas, je odgovoril: 1. Vse, kar boste v tem času storili, skušajte narediti

5 Pages 41-50

▲back to top


5.1 Page 41

▲back to top


BiS 7 — 6. poglavje
41
v čast in slavo Marije. 2. Vse, kar boste storili v čast Device Marije, storite z
namenom, da boste pomagali dušam v vicah.' Potem je dodal še veliko drugih
stvari, ki pa jih ne morem zapisati, ker ne utegnem. Med drugim je naznanil
smrt Alojza Bianciottija iz Cantalupa, starega 17 let. Fant je umrl 31. januarja v
bolnišnici San Giovanni.
Naslednje dni je don Bosko bil v skupini fantov in jim rekel: 'Hočete postati
sveti? Spoved je ključavnica, ključ pa zaupanje v spovednika. To je sredstvo, da
vstopimo skozi nebeška vrata.'
Nekoč je dejal: 'Za polet v nebesa imamo dvoje peruti: spoved in obhajilo.'
Včasih je komu šepnil na uho: 'Pogum, dragi moj! Čas preizkušnje se bliža.'
To je zadostovalo, da so se dečki, ki jih je opozoril, zavedeli zank, ki jim jih je
pripravil sovražnik ljudi.
V času odmora ni trpel, da bi se nekateri oddaljili od tovarišev, niti ni ho-
tel na dvorišču videti klopi za sedenje. Nekega dne, tako nam je pripovedoval
1905. leta don Anglois, ki je bil dijak v oratoriju in potem kaplan v ženskih jet-
nišnicah v Turinu, so se trije dečki med odmorom usedli na velik tram, ki so ga
rabili za gradnjo. Don Bosko se jim je približal in nadvse ljubeznivo dejal: 'Če
ste narazen, ste trije odlični dečki, če ste pa skupaj, ste trije poredneži.' Takoj so
se vsi vključili v igro.
Za nadzorovanje je imel čisto poseben čut. Predpisano je bilo, da je treba
denar, ki so ga dobivali gojenci od doma, izročiti prefektu, ki bi ga skrbno čuval
in upravljal po lastnikovih željah. To je bila pametna odredba za preprečitev
mnogih neredov. Tedaj se je don Bosko 31. januarja, tako nam pripoveduje don
Bonettijeva kronika, sprehajal z nekaj fanti pod stebriščem. Kar nenadoma se je
ustavil in poklical diakona Janeza Cagliera in mu po tihem rekel: 'Slišim žvenk
denarja, pa ne vem, na katerem koncu se igra. Pojdi in poišči te tri fante (pove-
dal mu je njihova imena) in našel jih boš pri igri.'
'Takoj sem jih šel iskat,' pripoveduje sam Cagliero, 'tu in tam, pa brez uspe-
ha. Tedaj sem zagledal enega izmed treh. Takoj sem ga vprašal: 'Od kod priha-
jaš? Kam si se zabil, da te tako dolgo nisem našel?'
'Bil sem tam in tam.'
'In kaj si tam delal?'
'Kegljali smo.'
'S kom?'
'S tem in tem.'
'Igrali ste za denar, kajne?'

5.2 Page 42

▲back to top


42
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Fant je nekaj jecljal, vendar ni zanikal, da so igrali za denar.
'Tedaj sem šel v tisti zelo skrit kraj, kamor mi je fant povedal, vendar drugih
dveh nisem več našel. Raziskoval sem stvar naprej in ugotovil, da so tisti trije še
pred desetimi minutami bili vsi razgreti zaradi izkupička pri igri. Nato sem dal
odgovor don Bosku. Naslednjega dne je don Bosko pripovedoval, da je prejšnjo
noč videl v sanjah tiste tri fante, kako so zavzeto igrali za denar.'
Tako se je končal mesec januar, poln nepredvidenih dogodkov, ki pa niso
mogli ovirati neprijetnega doživetja, o katerem nam pripoveduje imenovani don
Anglois. Ker je zapadel globok sneg, so dijaki in rokodelci zgradili dva visoka stol-
pa, ki sta predstavljala dvoje bojišč. Eni so napadali trdnjavo drugih. V veliko za-
dovoljstvo gojencev je od začetka potekalo vse v redu. Predstojniki so pustili igro.
Toda ponoči so dijaki podrli stolp rokodelcev, ki so začeli kričati o izdajstvu, po-
novno zgradili svoj stolp in postavili straže. V fantih se je vžgalo bojno razpolože-
nje, ki je tudi nekaj naravnega med gojenci dveh različnih vrst, saj je vedno nekaj
trenja. Tretji dan so rokodelci, oboroženi s palicami, napadli trdnjavo dijakov, ki
so jo hrabro branili. Ob zvoku trobent so tako napadalci kot branilci začeli juna-
ški boj. Snežne kepe so frčale od vseh strani. Prihiteli so don Alasonatti, Buzzetti
in Rossi, se vrgli v metež in zahtevali, da odložijo orožje. Bilo je nekaj težav pri
izvedbi povelja, toda ko je zazvonil zvonec, so eni odšli v delavnice, drugi pa v
šolske razrede. Buzzetti je z nekaj familijanti hitro razrušil bojne okope.
Fantje pa so razmislili o tem, kar so storili, in uvideli svojo krivdo. Prišel je
poldan. Rokodelci in dijaki so se zbrali, počakali don Boska, ki je po stopnicah
prihajal h kosilu, in ga prosili odpuščanja. Obljubili so, da bodo šli tiho v obe-
dnico in nikdar več naredili kaj podobnega. Don Bosko se je ustavil in jih gledal.
Neki predstojnik, ki je stal blizu njega, mu je rekel, naj jih ošteje. Don Bosko pa
je odgovoril: 'Ali ne vidiš, da prosijo odpuščanja?' Potem je za trenutek pomis-
lil in dejal: 'Ker ste prosili odpuščanja, je končano. Odpuščam vam. Pojdite v
obednico in molčite.' Tako se je tudi zgodilo. Zvečer je don Bosko prepovedal
podobne dvoboje in spodbudil vse, da so s posebno gorečnostjo zmolili zdrava-
marijo za mir v hiši.

5.3 Page 43

▲back to top


7.
poglavje
Bogato Božje plačilo don Bosku za uspešno krščansko poučevanje učeče
se mladine – Penzionat ob oratoriju – Osnovna šola za zunanje v Valdoccu
in njen pravilnik – Ustanovitev katoliških šol pri Porta Nuovi: Don Bosko
v Ivrei za izbiro ljudskošolskih učiteljev; sprejem pri škofu in duhovščini
– Tiskarna v oratoriju sv. Frančiška Saleškega – Mnenje kardinala Pieja
o slabem tisku – Don Bosko se trudi, da bi dobil od oblasti dovoljenje za
tiskarno – Katoliško branje: pismo naročnikom – Don Bosko v imenu
tiskarjev naznani dobrotnikom novo delavnico – Usoda tiskarne v Valdoccu
Don Boskova apostolska ljubezen je željno zajemala zveličanje mladine
vsega sveta. Videl je in predvideval zalezovanje, ki mu je bila in bo izpostavljena
od heretičnih, brezbožnih in kužnih šol. Pogosto je tožil svojim sodelavcem in
kazal potrebo, da bi odprli čim več katoliških šol. Prosil je Gospoda, da bi mu
pomagal pri tem. Bog ga je uslišal bolj, kot je upal. Videli bomo, kako je v nekaj
letih ustanovil skoraj tisoč šol za dečke in deklice v Evropi in Ameriki, po njego-
vem nasvetu pa v Afriki in Aziji. S tem se je tudi prebudila vera med ljudstvom,
kakor nam nenehno dokazujejo vodilne osebnosti v posameznih deželah.
Kdo bi si mogel leta 1862 misliti kaj takega?
To je bilo plačilo za don Boskovo prizadevanje, ki je ob zagotovilu pomoči
presvete Device Marije uporabil vsa sreds­ tva, tudi najbolj skromna, da je mogel
storiti čim več dobrega z osnovno versko vzgojo. Poleg razredov osnovne šole
v prazničnih oratorijih in v zavetišču v Valdoccu je začel najprej v Valdoccu ob
četrtkih zbirati k zabavi veliko število dijakov iz mesta. Zanimal se je za njihovo
učenje in priporočal družinam, da bi pošiljale svoje otroke v tiste šole, kjer je za-
gotovljen krščanski pouk. Obiskoval je učence v javnih šolah, profesorje, ki so mu

5.4 Page 44

▲back to top


44
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
bili prijatelji, in jih katehiziral. Dal je mož­nost, da jih je veliko obiskovalo njegovo
gimnazijo, zanje je razširil zavod v Giavenu in pozneje med štirimesečnimi počit-
nicami jeseni ustanovil posebne šole za ponavljanje in pripravo na izpite.
Leta 1861 je na svoje stroške odprl konvikt za fante, ki zaradi starosti ali
kakega drugega razloga niso mogli biti sprejet­ i v zavetišče, in jih naselil v enem
nadstropju hiše Bellezza ali nekdanje Vrtnarice. Učitelj Jakob Miglietti, katere-
mu jih je zaupal, jih je vsak dan vodil v staro cerkev sv. Frančiška in ob praznikih
k vsem pobožnim vajam skupaj z dečki iz oratorija. Med tednom so imeli mašo
sami zase. Čez dan jih je v dvorani ob vratarnici skupaj z drugimi otroki, ki jih
je zbiral po okolici, poučeval osnovne šolske predmete. Zvečer pa je prihajalo
veliko število mladih kmečkih fantov, da so se učili pisati, brati in računati.
Osnovna dnevna in večerna šola je delovala že sedemnajst let in je prina-
šala odlične sadove. Don Bosko je polagoma izdelal pravilnik na osnovi lastne
izkušnje in ga dal natisniti. Služ­ il naj bi za vodilo vsem bodočim prazničnim
oratorijem in so ga dodali valdoškemu pravilniku z naslovom Tretji del: O dnev-
nih in večernih osnovnih šolah.3
Leta 1862 je po mnogih težavah in ovirah dokončal tudi skromno stavbo
katoliških šol na Corsu Vittorio Emanuele v Turinu z namenom, da bi zavrl vpliv
protestantskih šol. Leta 1857 je don Bosko na zboru konferenc sv. Vincencija
Pavelskega predložil splošen načrt za te šole in od časa do časa potoval v Ivreo,
kjer se je o tej zadevi posvetoval s škofom mons. Morenom.
V kroniki don Bonettija beremo: »Don Bosko je 18. februarj­a šel v Ivreo, kjer
bi se s škofom dogovorila o osebju, ki naj bi ga poslala v nastajajoče katoliške šole,
ker je v tej škofiji veliko odličnih učiteljev. Zadržal se je štiri dni, čeprav je imel
prvotno namen ostati le malo časa, saj je bil nenehno v časovni stiski. Škof, ki mu
je bilo toliko do tega, da se je lahko z njim pogovarjal, mu ni dal odpotovati in je
vedno našel nove razloge, da ga je zadrževal. Toda v petek se je don Bosko odločil,
da bo za vsako ceno odpotoval v Turin, in tako je tudi storil. Vprašal je škofa, kako
daleč je na železniško postajo. Ta mu je odgovoril: četrt ure.
– Čas je, da se odpravim, je dejal don Bosko.
– Imate še pet minut, je dodal monsinjor, dovolite mi, da uživam ta kratek
čas v vaši navzočnosti.
Ko je don Bosko stopil iz škofove sobe, je bilo zbranih veliko duhovnikov,
župnikov, kaplanov, med njimi tudi kanonik Tea, ki so čakali nanj in želeli z njim
govoriti, toda on ni imel več časa, da bi se zadržal. Tedaj so se vsi trudili, da bi
govorili med potjo od škofijske palače do železniške postaje. Pet ali šest jih ni
3 Glej dodatek št. 1.

5.5 Page 45

▲back to top


BiS 7 — 7. poglavje
45
moglo priti na vrsto in so zato kupili vozovnico, stopili na vlak z namenom, da
bi govorili z njim in ga spremljali vse do Chivassa.
Toda don Bosko s škofom ni govoril samo o šolah, temveč tudi o tiskarni za
tiskanje grških, latinskih in italijanskih klasi­kov, očiščenih od vsega, kar bi mog-
lo škodovati krščanskim moralnim navadam, in zlasti še za tiskanje Katoliškega
branja in drugih spi­sov, ki bi jih širili med ljudstvom.
Škof in don Bosko sta bila istega mnenja kot kardinal Pieja, ki je pisal: »Ko
bi prebivalstvo, pa naj bi bilo še tako pobožno in bi pridno obiskovalo pridige v
cerkvi, ne bralo drugega kot slabe časopis­ e, bi v manj kot tridesetih letih pos-
talo brezbožno in uporno. Človeško gledano ni pridiganja, ki bi moglo zajeziti
poplavo slabega tiska.
Don Bosko je celih enajst let sanjal o lastni tiskarni. Proti koncu leta 1861
pa so njegove želje postale resničnost. Septembra je preselil učitelja Migliettija
in njegove učence iz dvorane ob vratarnici v sobano v pritličju vzhodno od hiše,
ki jo je kupil od gospodov Filippi. V izpraznjeni dvorani je namestil dva stara
stroja na ročni pogon in stiskalnico, ki jih je po naključju dobil v nakup, ter
veliko mizo in škatle s črkami, za kar so poskrbeli hišni mizarji. »Videli boste.
Imeli bomo tiskarno, dve tiskarni, deset tiskarn. Boste videli.« Zdi se, da je videl
kakor v snu tiskarne v Sanpierdareni, Nizzi Maritimi, Barceloni, Marseillu, Bue-
nos Airesu, Montevideu in še veliko drugih.
Guvernerju province Turin je poslal naslednjo prošnjo:
Spoštovani gospod!
Duhovnik Janez Bosko, ravnatelj Oratorija sv. Frančiška Saleškega, vaši uglednosti
spoštljivo poroča, kako zelo se je število dečkov v tej hiši pomnožilo in bi bilo zato pot-
rebno poleg mizarske, krojaške, čevljarske in knjigovezniške obrti uvesti še kako drugo
stroko. Zdi se, da bi bilo izredno kor­ istno, če bi dodali še majhno tiskarno. V ta namen
prihaja k vam, da mu dovolite:
1. V tej hiši odpreti tiskarno pod naslovom Tiskarna Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
2. Glede na izključno dobrodelni namen te majhne tiskarne in zaradi omejenih sredstev,
ki jih ima na razpolago, bi tiskarno odprli v hiši ravnatelja oratorija.
3. Pred začetkom tiskarske dejavnosti bo prosilec poskrbel za strokovno usposobljeno
osebo, ki bo zmožna voditi delo.
Ker bo ta mala tiskarna dajala delo ubogim in zapuščenim dečkom in jim pomagala
pri oskrbi, podpisani, računajoč na vašo poznano dobrohotnost, upa, da bo prošnja vzeta
v ugoden pretres.
Istočasno se izreka za vaše uglednosti ponižnega prosilca.
Turin, 26. oktobra 1861
duh. Janez Bosko

5.6 Page 46

▲back to top


46
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Guverner mu je takole odgovoril:
D. VI. Št. Pr. 2725
Turin, 29. oktobra 1861
V skladu z zakonom z dne 13. novembra 1859 ne smemo izdajati dovoljenja za ti-
skarne, litografije itn., razen osebam, ki poleg pogojev, navedenih v členih 128. in 329.
istega zakona, imajo za seboj triletno prakso pri kakšnem tiskarju, litografu itn. Ta mora
biti potrjen od vlade in mora imeti potrdilo o usposobljenosti in o tem, da tiskarne, lito-
grafije itn. delujejo na kraju, ki je dostopen javnosti.
Da bi torej don Bosko, ravnatelj Oratorija sv. Frančiška Saleškega, mogel dobiti za-
želeno dovoljenje za tiskarno v imenovanem zavodu, mora prošnjo vložiti oseba, ki ima
izpolnjene vse pogoje iz imenovanega zakona, in kraj, kjer naj bi de­lovala tiskarna, mora
biti dostopen javnosti, kakor zahteva, zakon.
Guverner Viani
Don Bosko je odgovoril guvernerju s prošnjo, da bi mogel on sam biti vodja
tiskarne, kajti v predstojniku je želel združiti vrhovno oblast.
Spoštovani gospod!
V smislu pisma z dne 29. oktobra bi vaša uglednost dovolila odpreti tiskarno v korist
dečkov te hiše pod naslovom Tiskarna oratorija, če bi prošnjo vložila oseba, izvedena v tej
stroki, in bi bila tiskarna dostopna javnosti.
Drugi pogoj podpisani sprejema brez zadržkov.
Vljudno pa bi prosil, da bi bili tako dobri in bi spremen­ ili prvi pogoj v smislu, da bi
tiskarno odprli pod vodstvom ravn­ atelja te hiše, ki bi poiskal v tej stroki pooblačenega
človeka in bi tako mogli začeti obratovati v smislu predpisov. Tako so storili v Genovi v
ustanovi gluhonemih in v Operi degli Arti­gianelli, kakor tudi v Monzi v malem zavetišču
krščanske ljubezni.
Obremenitve, ki bi jim bili podvrženi z zavzemanjem kake tretje osebe, in negotovost
trajanja, potem večji izdatki za nadomestnega tiskarja bi spravili v negotovost moralno
korist fantov in izničili materialno korist.
Poln zaupanja v vašo znano dobroto in z največjim spošto­vanjem imam čast, da se
izjavljam vaše uglednosti vdani prosilec.
Turin, 18. novembra 1861 duh. Janez Bosko
Grof Jožef Pasolini, kraljevi senator, prefekt turinske pokrajine (naslov gu-
vernerja so spremenili v prefekta), je don Bosku odgovoril in mu dal navodila,
kako naj uredi to zadevo. Don Bosko mu je odpisal:
Spoštovani gospod!
Po vašem zadnjem pismu o zadevi majhne tiskarne menim, da je vse v skladu z vašim
modrim in pravnim mnenjem, in sicer na naslednji način:

5.7 Page 47

▲back to top


BiS 7 — 7. poglavje
47
1. Dostop je odprt javnosti.
2. Ustanova se bo imenovala Tiskarna Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
3. Odprli jo bomo pod vodstvom gospoda Andreja Giardina, čigar potrebne listine so prilo-
žene, vendar kot lastnino imenovanega duhovnika Janeza Boska, ravnatelja oratorija.
Poln zaupanja v vašo znano naklonjenost verjamem, da bom mogel kmalu dajati
delo in kruh dečkom, zbranim v tem zavetišču.
S čustvi globoke hvaležnosti imam čast, da se izrekam za vaše uglednosti vdanega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Dovoljenje za ustanovitev tiskarne je bilo končno dano in podpisano z ime-
ni dveh gospodov, ki sta bila udeležena pri preiskavah oratorija leta 1860.
Št. splošnega protokola: 3472
Mi, prefekt Turinske pokrajine,
na osnovi prošnje uglednega gospoda Janeza Boska z dne 26. preteklega oktobra, ki
želi dobiti dovoljenje za ustanovitev tiskarne pod naslovom Tiskarna Oratorija sv. Fran-
čiška Saleškega in pod materialnim vodstvom gospoda Andreja Giardina, potem ko smo
pogledali listine, ki jih je imenovani gospod Janez Bosko predložil Uradu prefekture dne
27. decembra, na osnovi členov 128–129 Zakona S. P. z dne 13. novembra 1859, odločamo
in dovoljujemo gospodu don Bosku, da odpre imenovano tiskarsko ustanovo s pomočjo
prej omenjenega gospoda Andreja Giardina, ki naj se točno ravna po predpisih člena 128
zgoraj navedenega zakona z dne 13. novembra 1859.
Turin, 31. decembra 1861
Za prefekta: Radicati
Dne 31. decembra 1861: pregledal in zapisal na kvesturi v Turinu
kvestor Chiapissi.
urad javne varnostne službe, oddelek borgo dora
Turin, 2. januarja 1862
Ugledni gospod!
V smislu prejšnjega pisanja imam čast, da vam dovolim opravljati tiskarsko dejav-
nost s št. 3472 Splošnega protokola Urada za prefekture št. 6373.
To velja kot potrdilo.
Imam čast, da se imenujem vaše uglednosti vdanega služabnika.
Inšpektor advokat Tua
Medtem ko so na prefekturi kraljeve oblasti opravljali vse te formalnosti,
je Paravia pripravljal februarski zvezek Branja z naslovom Sibirska deklica ali

5.8 Page 48

▲back to top


48
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
sinovska ljubezen izpod peresa Ksaverja De Maistre (prost prevod). Knjižica pri-
poveduje o deklici, ki je iz daljne Sibirije peš prišla v Petrograd, kjer je izprosila
izpustitev svojega očeta, obsojenega na dosmrtno robijo in izgnanstvo.
Posvetilo naročnikom je pred naslovno stranjo prinašalo naslednje besedilo:
Naročnikom in bralcem Katoliškega branja!
Z zvezkom, ki ga bomo objavili naslednji mesec, stopa Katoliško branje v deseto leto
svojega življenja.
Upam, da nam bodo naši prijatelji še naprej stali ob strani s svojo pomočjo in nasveti
in da nam bodo naši bralci ostali še naprej naklonjeni. Naše delo je v celoti moralnega
značaja in dobro, ki ga skušamo uresničiti, je vse v korist vere in družbe.
Daleč od vsake stranke in vsakega načela, ki ni strogo katoliško, se ničesar ne bojimo
od hudobnih ljudi in pričakujemo podporo od dobrih. Te zadnje prosimo za velikodušno po-
moč pri širjenju naših publikacij. Vanje polagamo vse naše zaupanje, prepričani, da se bodo
z vso močjo zavzeli za širjenje katoliških načel in za korist katoliške vere in njene morale. To
toliko bolj, ker ne gre za drugo, kot da z majhnimi izdatki za knjige v obliki bodisi prijetnih
pripovedi bodisi katoliške poučitve pa tudi praktičnih nasvetov za versko življenje, ki pa so
vedno strogo moralni, poučujemo ljudstvo, ki željno znanja pogosto kvari svoje srce in duha
z nemoralnim branjem samo zato, ker ne pozna ali nima na voljo dobrega branja.
Oh, da bi to kratko priporočilo in neznaten strošek, za katerega prosimo, prinesla
tiste sadove, ki si jih želimo za večjo Božjo slavo in korist našega bližnjega.
Naročnine se sprejemajo v Turinu, v uradu na Via San Domenico, št. 11. Poštne po-
ložnice je treba naslavljati na ravnatelja Katoliškega branja.
N. B.: V Uradu so na voljo tudi seznami del, ki smo jih že objavili in so še na voljo.
Paravia je natisnil še naslednje zvezke Katoliškega branja:
Za mesec marec: Židovske sirote, prevod iz francoščine z nekaj spevi za sve-
to Otroštvo. Nekaj teh pesmi je napisal Silvij Pellico. Tu je še pesem za Najdenje
sv. križa, pesem v spomin ustanovitve zbirke in pesem na čast sv. Frančišku
Ksaveriju, ki je nebeški zaščitnik te ustanove. Knjižica obravnava spreobrnjenje
dveh židovskih otrok, brata in sestre, ki jima nasprotujejo njuni verski tovariši
in se skušajo nad njima maščevati. Končno pa si priborita milost krsta.
Za mesec april: Fenelonova sirota ali sadovi krščanske vzgoje – osnovna
načela te vzgoje so vzeta iz očenaša.
Za mesec maj in junij: Marijanski dnevnik ali pobožnost do presvete Device
Marije za vsak dan v letu, ki ga je napisal eden izmed njenih častilcev. Nepodpi-
sani pisatelj pravi: »To knjižico sem napisal s toliko večjim navdušenjem, koli-
kor večja je moja hvaležnost do presvete Device, ki mi je izkazala toliko poseb-

5.9 Page 49

▲back to top


BiS 7 — 7. poglavje
49
nih dobrot v najrazličnejših okoliščinah življenja. Ali ni zato pravično, da jaz, ki
sem prejel toliko uslišanj od nje, storim nekaj, kar more povečati ljubezen do
nje in ji biti v čast?«
Knjižica navaja kratke podatke iz Marijinega življenja. Nato podaja izviren
vzdihljaj za vsak dan, svetuje različna dejanja vdanosti za različne vrste oseb in
slojev z mislijo, vzeto iz spisov svetih očetov njej na čast. Zatem govori o njenih
praznikih, prikazovanjih, svetiščih, milostih raznim narodom, o njenih zmagah
in o verskih zmotah. Prav tako navaja najrazličnejše pobožnosti in dela, s kate-
rimi so papeži, svetniki in svetnice ter velike in slavne osebnosti častili Mater
Božjo. Izrecno so omenjeni don Cottolengo, don Cafasso, Dominik Savio, Mihec
Magone, kar vse kaže, da je knjižico napisal don Bosko.
Spis se končuje s temle priporočilom: »Zmolite eno zdravamarijo za pisca
te knjižice in za vse, ki so mu pri tem pomagali, da bi dosegli odpuščanje grehov,
da bi vedno častili Marijo in bi se z njo nekoč večno veselili v nebesih.«
Medtem so tudi že odprli tiskarno v oratoriju. Andrej Giardino je bil prvi
mojster ali načelnik. Nekaj fantov je bilo določenih za stavce, drugi za tiskarje.
Kmalu so se naučili svoje umetnosti in postali dobri delavci. Več kot eno leto je
za tiskarno skrbel Jožef Buzzetti, nato je prevzel vodstvo vitez Oreglia di Santo
Stefano, medtem ko je Buzzetti prevzel skrb za knjigoveznico.
Ko so bile stvari tako urejene, je don Bosko napisal okrožnico v imenu svo-
jih fantov in svojim dobrotnikom naznanil začetek nove tiskarske delavnice.
Spoštovani gospod!
Mi gojenci oratorija sv. Frančiška Saleškega z velikim veseljem sporočamo vaši do-
brodelni uglednosti, da se je v tej hiši odprla tiskarna, katere namen je dobiti delo večjemu
številu naših tovarišev. Posebno nas veseli, da moremo prve sadove naše tiskarske delav-
nice uporabiti za to, da izrazimo hvaležnost našim dobrotnikom, med katere imamo srečo
šteti tudi vašo spoštovano osebo. Imamo tudi srečo, da vam sporočimo posebno novico,
za katero mislimo, da vam bo v veliko veselje: papež Pij IX., ki nas je do sedaj obdaril že z
mnogimi dobrotami, je pravkar podelil svoj apostolski blagoslov s popolnim odpustkom
v trenutku smrti vsem dobrotnikom te hiše in zato tudi vam, naš spoštovani dobrotnik.
Prosimo vas, da ste nam tudi v prihodnje naklonjeni s svojo dobrodelnostjo. Mi pa
bomo skušali pokazati hvaležnost z našim delavnim in lepim obnašanjem. Nikdar ne
bomo pozabili prejetih dobrot. Še več, ne bomo opustili nobenega dneva, da ne bi klicali
Božjega blagoslova na vaše življenje.
Prepričani, da boste v svoji dobroti sprejeli te naše iskrene želje, nam je v veselje, da
se smemo spoštljivo imenovati vaše velezaslužne uglednosti vdani obdarovanci.
V imenu vseh duh. Janez Bosko
V Turinu, 1862 – Tiskarna Oratorija sv. Frančiška Saleškega

5.10 Page 50

▲back to top


50
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Dobrotniki so bodisi ustno bodisi pisno izražali svoje zadovoljstvo. Kdo bi
mogel tedaj misliti, da se bo majhna tiskarnica z dvema strojema, ki so ju ročno
poganjali z velikimi kolesi, razvila v delavnico s štirimi stiskalnicami, dvanajsti-
mi stroji, ki so jih poganjali zaporedoma na paro, z vodno silo, plinom, elektriko
in k čemur so prišle še stereotipija, topilnica in halkografija? Kje je dobil don
Bosko z Božjo previdnostjo ogromne vsote za nakup materiala, potrebnega za
tisk publikacij, ki niso nikdar poravnale tiskarskih stroškov? Še za don Bosko-
vega življenja so tako rekoč natisnili brez števila knjig in tiskovin, tudi v tujih
jezikih. Za izredno kakovostno delo so prejeli odlikovanja na velikih evropskih
razstavah tiska, kot npr. vatikanski v Rimu, italijanski v Londonu, mednarodni v
Bruslju, državni v Turinu in še veliko drugih.

6 Pages 51-60

▲back to top


6.1 Page 51

▲back to top


8.
poglavje
Valdežani se pred don Boskom odpovejo krivi veri – Don Boskov razgovor
s krivoverci: zunanje bogočastje – Novim spreobrnjencem obljubi pomoč
– Otrokom najbolj revnih najde delovna mesta – Hudičevsko zalezovanje
nadleguje don Boska – Don Bosko gre v Ivreo, da se oddahne od zalezovanja
– Hudi duh proti don Bosku in njegovim gojencem – Sad molitev – Spomin
na trpljenje tistih dni
Povzemimo ponovno don Bonettijevo kroniko: »Veliko protestantskih
družin je v teh dneh prišlo k sveti Cerkvi. Don Bosko si vneto dopisuje z val-
dežanskim ministrom Wolfom, ki je že katoličan po srcu, četudi se še ni javno
odpovedal svoji zmoti. Ta ga od časa do časa obišče in vodi s seboj tudi svoje
somišljen­ ike, ki se na osnovi don Boskovega prepričevanja zavejo svoje zmote
in so voljni sprejeti katoliško vero.
V četrtek 13. februarja so se pri don Bosku zbrali kleriki za testamentin ali
deset vrstic Svetega pisma, ki so se jih naučil­i na pamet. Don Bosko je razložil be-
sede sv. Janeza 'Toda prišla bo ura, ko bodo resnični molivci molili Očeta v duhu in
resnici' in pokazal, kako protestanti napačno razlagajo te besede in na tej osnovi
zavračajo vsako javno bogoslužje. Tedaj nam je pripovedoval, kako so ga pred
petimi ali šestimi dnevi protestanti v neki hiši v Turinu grobo napadli. 'Jaz sem
začel,' tako nam je pripove­doval, 'vpraševati, ali vejo, kaj pomeni v duhu.'
Odgovorili so mi: 'To pomeni, da je treba Boga goreče moliti s čistim srcem
in notranjimi dejanji in ne s prazno­verjem, kot to delajo katoličani.' Rekli so, da
je zunanje bogočastje katoličanov čista maškarada.
– Če bi šlo za praznoverje in maškarado, se strinjam z vami. Toda tu gre za
nekaj čisto drugega. Toda pojdimo naprej. In kaj pomeni 'in v resnici'?
– Pomeni, da je treba Boga moliti z resničnimi stvarmi in ne s praznim go-

6.2 Page 52

▲back to top


52
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
vorjenjem. Tedaj sem dejal: 'Torej menite, da je treba Boga moliti z resničnimi
stvarmi?'
– Prav to hočemo povedati.
– Toda te resnične stvari so v notranjosti, v duhu. Ali ne?
Nekoliko zmedeni so mu odgovorili: 'Toda če so to čutne, materialne stvari,
potem ne morejo biti v notranjosti.'
– To pomeni, sem odgovoril, da beseda resnica nakazuje tudi nekaj zunanje-
ga, ki jo moremo in moramo uporabljati pri bogočastju. V duhu in resnici kaže tudi
na nasprotovanje med mislimi in dejanji, med judovskimi obredi in krščanskimi
ob­redi. Te besede pomenijo, da bi prenehali vsi obredi, ki so bili v navadi pri da-
ritvah stare zaveze, ki so bile samo podoba obredov nove zaveze; to so bili obred­ i,
ki resnično ugajajo Bogu. Berite prvo poglavje evangelija sv. Luka in videli boste
opravilo veličastne daritve z vsemi zunanjimi obredi. Videli boste oltar, kadilnico,
kad­ ilo in tako naprej. To je podoba, senca slovesne maše, ki je predstavljena v teh
rečeh, v resnici in resničnosti. Berite prvo poglavje Apostolskih del in boste vide-
li, kako so se ti s svojimi učenci zbirali k skupni molitvi v dvorani zadnje večerje.
Berite drugo poglavje istih Apostolskih del in boste videli, da so v isti dvor­ ani
darovali sveto hostijo in delili evharistično obhajilo. Ber­ ite verodostojna poročila
prvih treh stoletij krščanstva in vid­ eli boste, da so kristjani po apostolskih pred-
pisih obhajali sv. mašo z oltarji, slovesnimi obredi, petjem psalmov, cvetlicami,
kadilom in prižganimi lučmi. Če potem hočete še več, berite četrto in naslednja
poglavja Skrivnega razodetja in boste videli opis svetega obreda z vsemi podrob-
nostmi, tako da se vam bo zdelo, da ste pri slovesni maši v eni izmed naših cerkva.
Videli boste oltar, kadilnico, kadilo, svečnike, sveče, zlate skodelice, polne dišav,
zlate krone ali mitre na glavah starešin, pokleke, citre, petje in procesije belo ob-
lečenih devic. Z eno besedo vse, kar uporablja Cerkev pri svojih obredih.
Ko sem nehal govoriti, so protestanti vzeli v roke knjig­ o nove zaveze, ven-
dar so našli samo nezanesljiv prevod Diodatija. Kljub temu sem dal, da so upo-
rabili to heretično knjigo, prepričan, da bodo tudi tam našli zadosti razlogov.
Prebrali so navedena mesta in še nekaj drugih, ki sem jim jih pokazal in jim
razložil, nakar so dejali: 'Nismo zadosti upoštevali teh navedkov Svetega pisma.'
Nadaljeval sem: 'Povejte mi, v čem so vaši templji podobn­ i jeruzalemske-
mu templju? Imate v vašem svetišču oltar, imate ka­dilnico, imate kadilo, imate
svečnike? Kakšna podobnost je med tem, kar vi delate v Božjo čast, in tem, kar
so delali apostoli in delajo angeli v nebesih? Se vam ne zdi, da naj tudi mi posne-
mamo svetnike in angele v nebesih pri češčenju Boga?'
– Vsekakor. Mi nimamo nič od vsega tega, kar vi pravite. Nato je eden izmed
njih, zdi se mi, da evangeljski pastor, sklenil: 'To je vidik, ki ga je treba resno
pretehtati.'

6.3 Page 53

▲back to top


BiS 7 — 8. poglavje
53
Pogovor, tisti način dvoma njihovega pastorja, je močno pretresel krivover-
ce, tako da je tisti dan lepo število protestantov našlo resnico.
Toliko don Bosko, ki ima v rokah novo knjižico, s kat­ ero zavrača zmote val-
dežanov.
Toda on se ni zadovoljil samo s poučevanjem v svojih knjižicah. Povabil je
veliko revnih družin nazaj v katolišk­ o Cerkev in jim ponudil pomoč. Naselile naj
bi se v bližini oratorija in on bi poskrbel, da jim ne bi za živ­ljenje nič manjkalo.
To je bilo nekaj čudovitega, ker je že tako moral skr­beti za 570 gojencev in gra-
diti nova poslopja.
Naj še povemo, da je don Bosko, če je bilo potrebno, poiskal delovno mesto
za sinove in hčere teh družin. V nekem pismu markizi Fassati govori o nekem
dekletu, ki so jo namestili za nekaj časa pri nekih dobrih ljudeh, a jim je postala
v breme in vzrok težav.
Ugledna gospa markiza!
Še vedno čakamo na izvide. Zdi se, da ni lišaj, temveč garje. Storite, kar morete, za
to ubogo dekle. Če je ne bodo sprejeli drugam, jo bomo poslali v Cottolengo, kjer jo bodo
rade volje sprejeli.
Danes se ne bi mogel ukvarjati s to stvarjo, vendar pa tam nepotrpežljivo čakajo, da
bi se znebili te nevšečnosti. Ubogo dekle, če bi vsaj že prejela krst!
Gospod naj podeli vam in vsej družini lep dan.
Vaš vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 22. marca 1862
Don Boska je v vsem vodila skrajna previdnost, zato je v določenih prime-
rih, da je preprečil nasprotovanje staršev ali vmešavanje krivovercev, dal izsta-
viti potrdilo od tistih, ki so po civilnih zakonih imeli oblast nad spreobrnjenci.4
4 Jaz, Abraham Attilio Arnaldi, iz proste volje, skupaj s svojo ženo Antonijo Sironi, čeprav odsoten iz Turina,
vendar v popolni za­vesti njenih namenov izročam vaši uglednosti, velečastiti don Janez Bosko, najino hčerko Klaro,
rojeno v NewYorku v Ameriki dne 24. avgusta 1847. Ni prejela svetega krsta in je bila vzgojena v protestantski veri
tako v Ameriki kakor tukaj v Turinu pri valdežanih.
Prosiva vas, da bi bili tako dobri in bi hčerko poslali v kako ustanovo katoliške rimske Cerkve, v kateri bi bila pou-
čena in krščena, ker je to vera njenih staršev.
Te usluge in dobrote se bom spominjal ves čas svojega življenj­a. Bodite oče tej naši hčerki v času moje odsotnosti in
Bog vam bo plačnik. Abraham Attilio Arnaldi iz Coma. Turin, 18. januarja 1862
Podpisana Klara Arnaldi popolnoma svobodno privoljujem, da bi bila vzgojena in krščena v katoliški krščanski in
rimski Cerkvi. Klara Arnaldi. Turin, 18. januarja 1862
Podpisani Janez Daniele, vratar evangeljske cerkve, se obračam na vašo uglednost, velečastiti Janez Bosko, da bi bili
tako dobri in bi vzeli v varstvo mojo nečakinjo Antonietto Daniele, hčerko mojega živeč­ ega brata Angela Daniela in
pokojne Karoline Lupi; je v umobolnici.
Prosim vas, da bi to mojo nečakinjo poslali v kako rimskokat­ oliško ustanovo, kjer bi jo vzgojili v veri njenih staršev.
Izjav­ljam, da delam to iz popolnoma svobodne volje in me k temu nihč­ e ne sili. Ker sem njen stric, delam to edinole
za njeno duhovno in telesno korist in upam, da bom uslišan.
Jaz ne morem drugega, kot da se vam za tako uslugo zahvalim in prosim Boga za vaš blagor in za vse, ki se trudijo
v korist teh revežev. J. Daniele. Turin, 5. februarja 1862

6.4 Page 54

▲back to top


54
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Zaradi teh porazov se je hudič kazal tako zelo vznejevoljenega proti don
Bosku, da mu ponoči ni dal več spati.
»To je bilo pravo hudičevsko trpinčenje,« piše mons. Cagliero, »ki se je za-
čelo prve dni februarja. Zavedeli smo se, da se zdravje Božjega služabnika iz
dneva v dan slabša. Vidimo ga vsak dan bolj bledega, mršavega, pobitega, bolj
kot običajno utrujenega in potrebnega počitka. Vprašali smo ga, kaj je vzrok
tolike slabosti in ne dobrega počutja. Odgovoril je:
– Moral bi spati. Že štiri ali pet noči nisem zatisnil očesa.
– Spite zatorej in ponoči več ne delajte.
– Saj ne bedim po svoji volji, temveč po volji nekoga dru­gega.
– Kaj naj to pomeni?
– Že več noči se presneti škrat zabava na račun ubogega don Boska in mu ne
da spati. Glejte, kaj počne. Kakor hitro zaspim, že slišim tako kričav glas, da skoraj
oglušim. Silen vihar, kot da bi bil konec sveta, mi medtem razmetava moje papir-
je, razmetava pisma in spravlja v nered knjige. Ker sem pozno v noč popr­ avljal
zvezek Katoliškega branja z naslovom Oblast teme in ga pustil zvečer na mizi, je
bilo zjutraj vse razmetano po tleh in sem moral vse znova pobrati in urediti. To
je nadvse zanimiva zadeva. Zdi se, da je hudiču močno všeč zabavati se s svojimi
prijatelji, to je tistimi, ki pišejo o njem. Tukaj se je nasmehn­ il in nadaljeval.
– Že tri noči slišim, kako nekdo ob moji peči seka drva. Ko pa je nocoj bila peč
nezakurjena, je iz nje bruhnil plamen, da se je zdelo, da bo zgorela cela hiša. Dru-
gič sem legel v posteljo, ugasnil luč in že skoraj zaspal, pa se mi je zdelo, da neka
skrivnostna roka vleče odeje z mene proti nogam, tako da sem bil popolnoma
odkrit. Čeprav sta posteljni končnici precej visoki, sem menil, da se to dogaja po
naravnih zakonih, zato sem prijel za konec odeje in jo potegnil nase. Toda kakor
hitro sem si jo uredil, sem spet čutil, kako drsi z mene. Zato sem hotel videti, kaj
bi to moglo biti. Prižgal sem luč, vstal iz postelje in pregledal vse kote sobe. Ko
nisem našel nikogar, sem zopet legel in se prepustil Božji dobroti. Dokler je bila
luč prižgana, se ni zgodilo nič posebnega, toda kakor hitro sem jo ugasnil, so se
spet začele premikati odeje. Imel sem čuden obč­ utek in spet sem prižgal svečo.
Pojav je prenehal in se ponovno začel, kakor hitro je bila v sobi tema. Enkrat je
močan piš ugasnil luč. Drugič se je začel gibati sem in tja zglavnik pod mojo glavo,
in to prav v trenutku, ko sem bil na tem, da bi zaspal. Pokrižal sem se in že je muka
pojenjala. Začel sem moliti in upal, da bom mogel zaspati vsaj za kako minuta,
toda ko sem zaspal, se je postelja začela majati, gnana od nevidne sile. Vrata moje
sobe so škripala in zdelo se je, da jih bo nevidna sila vrgla s tečajev. Pogosto sem
slišal čuden in strašen ropot nad svojo sobo, kakor da bi vozili težki vozovi. Zopet

6.5 Page 55

▲back to top


BiS 7 — 8. poglavje
55
drugič me je pretresel nenaden krik. Neke noči sem videl, kako so se s silo odprla
vrata moje sobe in že je vstopila pošast s strašnim žrelom, ki se mi je bližala, da bi
me požrla. Ko sem se pokrižal, je izginila.«
Tako je pripovedoval don Bosko in sem ga z drugimi glavnimi predstojniki
slišal na lastna ušesa. Vsega tega strašnega ropota niso slišal­i tisti, ki so počivali
v sosednjih sobah. Neke noči se je don Angel Savio odločil, da bo bedel v don
Boskovi predsobi, da bi prever­ il to dogajanje. Proti polnoči je zaslišal čuden
ropot. Pol­astil se ga je silen strah in je ves zgrožen zbežal v svojo sobo. Vendar
je bil prav on eden najbolj junaško pogum­nih ljudi, kar je pokazal v različnih
okoliščinah, človek, ki se ni bal ne ovir ne nasprotnikov in bil pripravljen, da se
spoprime z vsako nevarnostjo.
Don Bosko je želel, da bi kdo bedel z njim, pa nihče ni imel zadosti poguma.
Klerik Bonetti je s klerikom Ruffinom nek­ e noči šel prenočit v knjižnico ob don
Boskovi sobi. Toda čez nekaj minut se ju je polastil tak strah, da sta se morala
umak­niti. Zato se je moral vdati in čakati, kako se bo končala ta nenavadno
mučna zadeva.«
Do tu mons. Cagliero. Toda don Bonetti je zapisoval skoraj uradne zapiske
te vojne, ki je trajala cele mesece. Takole piše:
»Dne 12. februarja 1862 nam je don Bosko pripovedoval naslednje: 'V noči
od 6. na 7. februar sem se komaj ulegel in že skoraj spal, ko sem začutil, da me
je nekdo prijel za ramena in me sunil, da sem se zelo prestrašil. 'Kdo pa si?' sem
zaklical. Takoj sem prižgal luč, se oblekel in pogledal pod postel­jo, preiskal vse
kote sobe, če bi mogoče našel koga, ki si je dovolil to šalo. Pa ni nikogar bilo.
Pregledal sem vrata svoje sobe, pa so bila zaklenjena. Prav tako sem pogledal v
knjižnico, pa je bilo povsod vse mirno in zaklenjeno. Vrnil sem se v sobo in leg­ el
v posteljo. Komaj sem zaspal, sem začutil nov sunek, ki me je vsega pretresel. Že
sem hotel pozvoniti in poklicati Rossija in Reana. 'Nikakor ne,' sem si dejal, 'ni-
kogar nočem vznemirjati.' Zopet sem legel. Tedaj sem začutil silno težo, ki mi je
pritiskala na trebuh in mi onemogočala dihanje. Nisem se mogel vzdržati, da ne
bi zaklical 'Kaj je vendar to!' obenem pa sem močno udar­ il z roko, ne da bi kaj
zadel. Obrnil sem se na drugo stran, pa se je pritisk ponovil. V takem žalostnem
stanju sem prebil vso noč. Naslednji večer sem pred spanjem blagoslovil pos-
teljo. Pa ni nič zaleglo in nečedna igra se je ponovila štiri ali pet naslednjih noči
in se nadaljuje še sedaj. Bomo videli, kako bo nocoj. Bilo je v sredo zvečer 12.
februarja, predvečer vaje za srečno smrt, ko bi naslednjega dne mogli prejeti
popolni odpustek, ki ga je naklonil sveti oče Pij IX. 13. januarja leta 1862.«
15. februar. - Nocoj po večerji nas je bilo nekaj klerikov in duhovnikov z
vitezom Oregliem okoli don Boska. Vprašali smo ga, ali je imel preteklo noč mir.

6.6 Page 56

▲back to top


56
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
On pa je povedal naslednje: Včeraj zvečer sem vstopil v sobo in videl, kako se
je nočna omarica majala in delala tak, tak, tak, tak. Ta je pa lepa, sem dejal sam
pri sebi, se približal in vprašal: 'No, torej, kaj hočeš?' In nadaljevalo se je tak,
tak, tak, tak. Začel sem hoditi po sobi gor in dol in ona je molčala. Ko sem stopil
bliže, je začela plesati in udarjati. Rečem vam, da bi, če bi slišal pripovedovati,
kar sem videl in slišal, gotovo ne verjel. Ali ne gre mogoče za stvari, o katerih
nam je pripovedovala naša babica? O čarovnicah? Gorje, če bi pripovedoval te
stvari fantom. Umrli bi od strahu.'
Prosili smo ga, da bi nam povedal še kaj več. Najprej ni hotel niti slišati o tem in
je rekel: 'Če naj pripoveduješ kako stvar, moraš najprej vedeti, ali je pripoved v Bož-
jo slavo in v korist dušam. Mislim, da bi bila ta moja pripoved za oboje nekoristna.'
Jaz klerik Bonetti sem pripomnil: 'In kdo ve, ali ne bo v korist naših duš?' Ko
so pritisnili še drugi, je nadaljeval: 'Ko sem legel spat, sem videl sedaj podobo
medveda, sedaj podobo tigra, pa spet volka, potem ogromne kače, vse v straš-
nih podobah. Videl sem jih, kako so hodili po sobi, se povzpenjali na posteljo in
bulji­li vame. Pustil sem jih, da so delali, kar so hoteli, potem pa sem vzkliknil:
'O, dobri Jezus!' in že je kakor v pišu vse izginilo. Na tak način sem prebil noč.'
16. februar. - Ta večer jih je nekaj povedalo, da don Bosko že pet ali šest
dni za zajtrk ni pil mleka s kavo. Meni­li so, da se je postil, da bi od Gospoda bil
rešen nočnih neprijetnosti, o katerih smo poročali zgoraj. Vprašali so ga, ali je
prejšnjo noč prebil bolj mirno. Odgovoril je: 'Malo bolj.'
17. februar. - Danes zjutraj, v ponedeljek, se nas je nek­ aj pridružilo don
Bosku pri zajtrku. Vprašali smo ga, ali je preteklo noč moral zopet bedeti. Rekel
je: 'Pisalna miza je poskakovala tako, da je padel na tla senčnik luči. Legel sem v
post­ eljo in že sem začutil, kakor da bi kdo z mrzlim čopičem potegnil čez moje
čelo. Globoko sem potegnil nočno čepico čez čelo, toda tist­ a skrivnostna roka
je s čopičem gladila po nosu, ustih in dražila nosnice, tako da nisem mogel niti
trenutek zatisniti očesa. To se mi je zgodilo trikrat in nazadnje nisem imel več
opraviti s čopičem, temveč s tako smrdljivim repom, da sem se ves prestrašen
zbudil. Danes zjutraj sem bil ves premočen od napora.
Naslednje noči me je prav tako motilo vse do ranega jutra. Zglavnik se je
začel vrteti in dvigati ter padati, kakor hitro sem bil na tem, da bi zaspal.
22. februar. - Vitez Oreglia ga je vprašal, ali se mogoče ni bal, ko je moral
prenašati vse tiste nevšečnosti od hudobnega duh­ a. Odgovoril je: 'Stud da, stra-
hu pa ne. Kakor se ne bojim vseh nebeških angelov, ker sem, kakor upam, Božji
prijatelj, tako se tudi ne bojim vseh hudičev pekla, ker sem tudi jaz kakor Bog

6.7 Page 57

▲back to top


BiS 7 — 8. poglavje
57
sovražnik vseh teh Božjih sovražnikov. Poleg tega pa se znam tudi braniti. Naj
Satan počne, kar koli hoče. To je njegov čas. Toda prišel bo tu­di moj čas.'
23. februar. - Danes, v nedeljo, se je don Bosko počutil tako utrujenega, da
je moral leči v posteljo, kar je bilo pri njem nekaj zelo nenavadnega. Ni še pre-
teklo četrt ure, kar je bil v postelji, ko je prišel vitez Oreglia in ga prosil, da bi
šel v bližnjo hišo k nek­ emu bolniku, ki si ga je želel. Takoj je vstal, šel k njemu,
ga spovedal in ga spodbudil. Ko se je vrnil domov, je spet legel v posteljo. Don
Mihael Rua ga je zvečer obiskal in ga vprašal, kako mu gre. 'Počutim se zelo, zelo
utrujenega,' je odgovoril, 'ne morem počivati. Kar naprej me kaj moti. Preteklo
noč sem kar naprej dremal, zaspal in se zbujal. Komaj sem zatisnil oči, že je ob
zglavju udarjalo s kladivom na nakovalo. Ko sem sedel, je vse prenehalo, ko sem
legel, se je vse začelo znova. To je bila prava muka. Želel sem si, da bi se zdanilo.
Ko pripovedujem o teh stvareh, jih prip­ ovedujem smeje. Vendar zagotavljam,
da se ne smejem iz srca, ker mi dajo vse te stvari veliko misliti. Lansko leto je
bilo za oratorij čudno, nenavadno. Toda letošnje je še veliko bolj.'
– Če je tako, zakaj potem ne izženete tega hudega duha.
– Oh, pojutrišnjem bom odšel za nekaj dni k škofu v Ivreo. Če me bo po moji
vrnitvi ta demon še vedno mučil z nenehnimi nočnimi motnjami, vem, kaj bom
storil. Uporabil bom sredstvo, ki ga do sedaj še nisem uporabil.
– In kaj naj bi to bilo?
– Zaklel ga bom v imenu Jezusa Kristusa, izzval ga bom, da bo govoril in mi
povedal ali prihaja od strani Boga, ki me hoče podv­ reči preizkušnji, ali od strani
Luciferja, da bi me oviral pri tem, kar smo začeli uresničevati dobrega. Temu se
ne bo mogel izmakniti.
– In če ne bo hotel govoriti?
– Prisilil ga bom, moral bo odgovarjati.
– In vi, kaj mu boste povedali?
– Rekel bom: Zaklinjam te v imenu Jezusa Kristusa. Kdo si in kaj hočeš?
– Ne poznate še razloga za te motnje?
– Odgovoril je: Menim, da hudič noče, da bi odprli katoliške šole v Porta
Nuovi in z njimi zavrli protestantske šole.
– Toda, ali ste jih samo vi namenili odpreti?
– Jaz sem jih svetoval, jih podpiral, ukrenil sem vse potrebno za nakup zem-
ljišča. Zavezal sem se, da bom priskrbel učitelje in denar za njihovo plačo. Ne,
hudič ne bo mogel preprečiti, da tega ne bi izvedli.
26. februar. - Don Bosko se je vrnil iz Ivree od mons. Morena, kjer je bil
nekaj dni na oddihu in si zelo opomogel. Čakal je, ali bo sedaj konec nočnih mo-

6.8 Page 58

▲back to top


58
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
tenj. Do sedaj je prebil že cel mesec strahotnih mučenj in nespečnosti. V svoje
veliko zadoščenje je prvo noč prespal brez kakršne koli motnje.
Nekega večera sta z monsinjorjem govorila, dokler ni odbila polnoč. Šel je
mirno počivat, prepričan, da je hudič izgubil sled za njim. Toda kakor hitro je
ugasnil luč, se je zglavnik začel gibati kakor v Turinu. Nato se mu je pri nogah
postelje pojavila pošast, ki se je zaletavala proti njemu. Pri tej prikazni je zakričal,
da je zbudil vse v škofijskem dvorcu. Prihiteli so vsi: služabniki, škofov tajnik,
generalni vikar, sam škof, ker se je bal, da se je don Bosku kaj pripetilo. Vsi so ga
zaskrbljeno vpraševali, kaj je bilo. Don Bosko pa je smeje se odgovarjal: 'Nič, nič
se ni zgodilo. Bile so sanje. Nič se ne bojte. Pojdite spat in lepo počivajte.'
Naslednji dan je don Bosko škofu vse natančno povedal.
4. marec. - Don Bosko se je pred nekaj dnevi vrnil iz Ivree in ga kar naprej
motijo. Povedal je, da je v noči od 3. na 4. marec hudič dvignil posteljo visoko
v zrak, jo spustil na tla in ga tako pretresel, da se mu je zdelo, da mu bo kri
brizgnila iz glave. Proti jutru, potem ko ga je nadlegoval celo noč s tem, da je
ropotal z vrati in okni, snel napis 'Vsaka minuta časa je zaklad' in ga z vso silo
vrgel ob tla. Počilo je, kot da bi ustrelilo. Ko je vstal, je bil napis sredi sobe.
Mi smo ga na vso moč prosili, naj bi držal obljubo, ki nam jo je dal, češ da bo
takoj po vrnitvi iz Ivree zarotil hudiča in ga pognal proč.
'Če ga odvrnem od sebe, bo začel napadati fante,« je odgovoril.
Tedaj ga je klerik Provera vprašal: 'To torej pomeni, da je hudič, medtem
ko ste bili v Ivrei in vas je eno noč pustil pri miru, med fanti dobil veliko žrtev?'
'Da. Veliko hudega je storil.'
Mi pa smo nadaljevali: 'Pa ga vsaj vprašajte, kaj hoče. In on: 'Kdo ve, če ga
že nisem vprašal.'
'Povejte nam, povejte nam, kaj vam je povedal,' smo vsi enoglasno vzklik-
nili. On je zaobrnil pogovor na nekaj drugega in iz njega nismo mogli dobiti
drugega odgovora kot 'molite'.
Dečki so molili in on je počasi spet okreval. Kljub vsemu pa je boj s hudim
duhom trajal s presledki do 1864.
Nekega večera leta 1865 je don Bosko pripovedoval skupini fantov o straš-
nih nočeh tistih let. Tudi mi smo bili navzoči.
– Oh, jaz pa se ne bojim hudiča, ga je prekinil neki fant.
– Molči, ne govori tako, je don Bosko odgovoril s tresočim se glas­ om, ki je
vse presenetil. Ne moreš si predstavljati, kakšno moč ima hudi duh, če mu Bog
dopusti delovati.
– Da, da. Če bi ga srečal, bi ga prijel za vrat in bi imel opraviti z menoj.
– Ne govori vendar neumnosti, dragi moj. Umrl bi od strahu, če bi ga samo
videl.

6.9 Page 59

▲back to top


BiS 7 — 8. poglavje
59
– Toda jaz bi se prekrižal.
– To bi pomagalo samo za trenutek.
– In kako ste se ga vi znebili?
– Oh, jaz sem sicer našel sredstvo, da ga preženem in ga za nekaj časa ni
več nazaj.
– In kakšno sredstvo je to? Gotovo znamenje svetega križa.
– Da, vendar to ni zadosti. Je treba še kaj več. Znamen­je svetega križa po-
maga samo za kratek čas.
– Potem pa blagoslovljena voda?
– V danih trenutkih tudi blagoslovljena voda ni zadosti.
– Kaj je potem to sredstvo, ki ste ga vi našli?
– Da, našel sem ga. In kako učinkovito je!
Potem je utihnil in ni rekel več drugega. Čez nekaj časa je dodal: 'Gotovo je
to, da ne bi nikomur želel strašnih trenutkov, ki sem jih preživel jaz. Moramo
prositi Gospoda, da našemu sovražniku nikdar ne dovoli, da bi zbijal z nami
take šale.'

6.10 Page 60

▲back to top


9.
poglavje
Don Boska znova slikajo – Njegovo hrepenenje po bodočem življenju –
Nevšečnosti njegovih bolezni – Nemir njegovih sodelavcev – Don Boskovo
nenehno zatajevanje: opis neke večerje – Tisoči fantov, s katerimi don
Bosko želi biti v nebesih – Bolečine zaradi mlačnosti nekaterih v božji službi
– Don Boskove pohvalne besede čistosti – Njegovo obnašanje in njegove
besede, da bi vžgal v srcih fantov ljubezen do te čednosti: nasveti za njeno
ohranitev – Previdnost, ki jo je svetoval duhovnikom in klerikom – Don
Bosko razlaga 34. vrstico 4. poglavja evangelija sv. Janeza – Milost, ki naj
zanjo prosimo svetnico, katere življenje opisujemo – Don Bosko ministrira
pri sv. maši: opomin tistim, ki prehitro mašujejo – Dar kardinala Corsija –
Spor med Avstrijo in Prusijo – Molitve fantov za mir v Evropi – Don Boskovo
predvidevanje
»Prve dni februarja, tako nam pripoveduje kronika don Bonettija, je pri-
šel na obisk k don Bosku ter svojim nekdanjim tovar­ išem in prijateljem mladi
Bellisio, ugleden slikar, ki si je pri­dobil slavo kot portretist. Vitez Oreglia in don
Savio sta izrabila priložnost in prosila don Boska, da bi smel v nekaj črtah ski-
cirati njegov obraz in glavo. Po dolgem moledovanju in vročih prošnjah je don
Bosko privolil, sedel na za to pripravljen stol in globoko vzdihnil: 'To so najbolj
nasilna dejanja v mojem življenju.' Belisio je s svinčnikom hitro posn­ el obrise
Božjega služabnika, jih točno izdelal, kot si je on idealno zamišljal don Boska, in
izročil sliko don Bosku.
Povod za to novo sliko je bila določena negotovost, ki jo je bilo čutiti v ora-
toriju. V teh dneh je don Bosko pogosto govoril o tegobah tega našega umrljive-
ga življenja in o lepotah nebes. Rekel je, da bi rad čim prej odšel in nas tako rešil

7 Pages 61-70

▲back to top


7.1 Page 61

▲back to top


BiS 7 — 9. poglavje
61
neprijetnosti svoje nepotrebne navzočnosti, češ da nima več moči, da bi uresni-
čil dela, ki si jih je zamislil, da se je popolnoma izročil Božji volji, ki ima za svojo
slavo dosti bolj pripravnih orodij, kot je on. Njegove besede so za nas predmet
mnogih pogovorov in nam povzroč­ ajo veliko skrbi. Resno se bojimo, da nas bo
kmalu zapustil. Bog nas obvaruj pred tako nesrečo! Kar naprej boleha. Zdi se,
da pljunki rdečijo njegov žepni robec. Zdravniki so mnenja, da bi se njegovo
življenje utegnilo končati v bližnji prihodnosti, če ne bi šel vsak dan iz hiše.«
Kljub vsemu pa se je don Bosko podvrgel navadnemu pomanjkanju, ki je
lastno skupnemu življenju, in ni upošteval navodil zdravnikov, ki so predpiso-
vali njegovemu želodcu ustreznejšo prehrano.
Mladi Jakob Reano je takole pisal don Bonettiju:
»Na predvečer nekega praznika je don Bosko spovedoval skoraj do polnoči
in šel nato v kuhinjo na večerjo. Kuhar je že spal. Mineštra in prikuha za don
Boska sta čakali na štedilniku, kjer je ogenj že pred urami ugasnil. Prikuha iz
sočivja je bila mrzla in mineštra iz otrobov je postala trdo testo. Občudoval sem
don Boska. Ni se pritoževal niti zaradi kuharja niti zaradi hrane. Z njim je bil
don Francesia in še nekaj drugih. Ko je pred don Boskom stala mineštra, ki mu
jo je prinesel klerik Francesia, se je je dotak­nil z žlico in skušal jesti. Ker pa je
bila pretrda in njegov želodec utrujen od dolgega spovedovanja, ni mogel po-
jesti niti grižljaja. Tedaj je dejal kleriku Francesiu: 'Prinesi mi kozarec vode.' Ko
mu je prinesel vodo, jo je vlil v skodelico, vse skupaj premešal in smeje se po-
jedel vso tisto mešanico. Nato je dejal: 'Ni preveč topla, vendar jo jem z dobrim
namenom in menim, da mi bo kljub vsemu dobro dela.'
Dostikrat so s hrano postregli na neljubezniv način. Nekega večera je stre-
žnik rekel kuharju, naj don Bosku postreže z malo bolj toplo hrano. Ta po zna-
čaju zelo robat človek je odgovoril: 'Kdo pa je don Bosko? Kakor kdorkoli v hiši.'
Nek­do je to povedal don Bosku, toda dobri Božji služabnik je mirno odgovoril:
'Kuhar ima prav.'«
Ta odtrganost od vsega, kar bi mu moglo dajati kako zadoščenje, je bila ne-
nehna daritev, ki jo je prispeval Bogu za posvečevanje svojih sinov.
Don Bonetti je v svoji kroniki zapisal:
»8. februar. - Ko je don Bosko v jedilnici govoril z nekaj kleriki in laiki o te-
gobah, ki jih mora človek prenašati na tem svetu, je dejal: 'O, da bi le mogel priti
v nebesa s svojimi fanti in z don Bonettijem (bil sem poleg njega in je pog­ledal
v mojo stran).
– Koliko bi jih radi vzeli s seboj? sem takoj vprašal.
– Bog si ga vedi, koliko bi jih hotel imeti s seboj. Pros­ il sem Gospoda, da

7.2 Page 62

▲back to top


62
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
bi mi pripravil prostor vsaj za deset tisoč. To je že povedal in je isto še večkrat
ponavljal, tako da se je glas o tem raznesel okrog. Neka mati iz Caramagne je
prišla v Turin in prosila don Boska za milost, da bi med tistih deset tisoč prištel
tudi njenega sina, čeprav ga ni mogla za stal­no poslati v oratorij.
Medtem sem še kar naprej vpraševal: 'Koliko jih je že sedaj v nebesih?'
– Okoli dvesto, je odgovoril.
– Nadaljeval sem: Poleg tistih, ki ste jih vi poslali v nebesa in ki še živijo, ki so
bili in so sedaj v oratoriju, koliko jih bo prišlo do cilja in bodo zasedli svoja mesta?
– Oh, dragi moj, vprašuješ me stvari, ki jih ne vem. Kdo more biti prepričan
o dobrem obnašanju kakega mladega fanta? Včasih vidim, kako je kak fant lepo
usmerjen na poti kreposti, da je pravo veselje, potem pa se kar nenadoma ohladi
in se začne obnašati, da je prava žalost. Lahko bi naštel drugega za drugim fante, ki
so sedaj v Božji milosti,vendar ne morem zagotoviti, da bodo vztrajali do konca.«
Zvečer se je s prižnice tako rekoč boril z nečistim duhom, ki ga je kruto na-
padal, in se ni nikdar naveličal poveličevati čistosti. Njene prednosti in lepote je
opisoval tako zgovorno, zlast­ i pa še tako previdno, da je bilo pravo veselje. Ve-
liko let si ni upal govoriti o grdobiji nasprotnega greha, ker je čutil tak gnus do
njega. Šele proti koncu, ko je videl, kako je med fanti vedno bolj rasla hudobija,
saj so bili kot otroci žrtve ali opazovalci nesr­ amnih reči, je dvakrat ali trikrat
omenil posledice takih grehov.
Toda več kot besede je v srcih gojencev zalegel blišč, ki je obdajal njihovega
dragega očeta. Že sama njegova navzočnost med njimi, vsak njegov pogled, kre-
tnja, nasmeh, celotna njegova osebnost so bili vzor za posnemanje. Kako spod-
budno je bilo ljubkovanje, ki ga je izkazal kakemu dečku, ko je nalahno položil
roko na njegovo glavo in dejal: »Bog naj te blagoslovi.«
Don Joahim Berto je dejal: »Jaz sem bil pri njem in sem mu stregel več kot dvaj-
set let, zato lahko trdim, da je njegova čednost skromnosti v pogledih, besedah in
obnašanju imela najvišjo mero popolnosti. Skrivnost, na osnovi katere je dosegel to
popolnost, je bila v njegovi nepretrgani zaposlenosti duha, skrajnih naporih pod-
nevi in ponoči in v ravnodušni mirnosti. Iz njega je izhajal poživljajoč vpliv. O sebi
lahko povem, da je njegova navzočnost odganjala v meni vsako nadležno misel.«
To je bil sad ljubezni, ki je gorela v njegovem srcu do njegovega Gospoda, s
katerim je bil stalno v intimnem pogovoru. Vzdihljaje pa je bilo mogoče le red-
kokdaj slišati, verjetno samo, če je hotel dati kako navodilo, ki se je nanašalo na
podoben položaj, v katerem je bil on sam .
Nekega dne je neki don Merlone spremljal don Boska v zavetišče. Preden
sta vstopila, je don Bosko po tiho vzkliknil: »Gospod, stori, da bom ohranil svoje

7.3 Page 63

▲back to top


BiS 7 — 9. poglavje
63
srce in svoje telo čisto, da ne bom osramočen.« Nato se je obrnil k don Merlone-
ju in dejal: »Vidiš, dragi moj, svojemu poklicu zvest duhovnik je angel. In če ni
tak, kaj je potem? Postane predmet sočutja in prezira za vse.« Želel je, da bi
bili vsi njegovi sinovi angeli. Ponavljal je nasvete, ki jih je on sam izpolnjeval,
in jih opozarjal predvsem na to, kar bi moglo škodovati njihovim dušam. Don
Bonettijeva kronika nam je ohranila nekaj takih spodbud.
»1. februar: Nocoj je don Bosko vsem fantom dajal nasvete, kako naj ohra-
nijo čednost sramežljivosti. Povzel jih je v dveh verzih, ki ju je pred 25 leti bral
pri Forestiju: Če hočeš pogasiti ogenj, ne nalagaj več goriva, če pa meseno pože-
lenje, se odpovej brezdelju, pijači in jedi.
11. februar: Preden so šli fantje k počitku, jih je vse spodbujal, da naj ne izgu-
bijo niti trenutka časa, temveč naj bodo ves dan zaposleni, da ne bodo hudiču dali
priložnosti za skušnjave. 'Ko je čas za molitev, to je v cerkvi, molite, ko je čas za
učenje, se učite, ko je čas za odmor, se igrajte, ko greste počivat in ne morete takoj
zaspati, zaposlite svojega duha tako, da npr. ponavljate učno snov za naslednji
dan, premislite prevode, uredite misli za nalogo. Ko sem bil mlad in nisem mogel
zaspati, sem ponavljal cele speve iz Danteja, včasih sem jih deklamiral tudi do
tisoč, drugič sem molil. Prav to svetujem tudi vam. Sklenite, da boste molili pet-
deset zdravamarij. Začnite takoj in jih štejte na prste na roki. Zagotavljam vam, da
bosta Božja milost in Marijina priprošnja nedvomno prišli na pomoč in duševni
napor spomina, da bi šteli tiste zdravamarije, vam bo prinesel spanje, še preden
boste prišli do polovice ali celo do tretjine zastavljenega cilja.'
12. februar: Don Bosko nam posebno vneto priporoč­ a pobožnost do pres-
vete Device Marije in pogoste obiske Najsvetejš­ ega.
14. februar: Nocoj je don Bosko po večernih molitvah svetoval še drugo
sredstvo za ohranjevanje čednosti čistosti: 'Naučite se uporabljati vzdihljaje. Ko
čutite skušnjavo, obrnite takoj svoje oči k Mariji: O Marija, moja draga mati, po-
magaj mi. Ali pa zmolite molitev, ki nam jo priporoča sveta Cer­kev: Sveta Marija,
mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Ali se pokrižajte, kar
mnogi kristjani radi pozabljajo in pokrižanju ne pripisujejo potrebnega pome-
na. Zagotavljam vam, da vam bo Gospod, če boste v tistem trenutku prosili eno,
dal desetero. Če hočete potem še več, prosite za to čednost pri sveti maši. Glejte,
že na začetku oratorija sem odločil, da v trenutku, ko pridemo do povzdigova-
nja, pre­neha ves ropot, petje in ustna molitev. Hočete, da vam povem, zakaj?
Zato, da bi v tistem dragocenem trenutku vsak imel priložnost, da bi zbrano
prosil Gospoda za čednost sramežljivosti. Oh, dragi moji fantje, če boste prosili
Gospoda v tistem trenutku za to milost, vam jo bo gotovo podelil.

7.4 Page 64

▲back to top


64
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
16. februar: To nedeljo zvečer je don Bosko omenil fantom še neko drugo
sredstvo za ohranitev čednosti sramežljivosti: Pojdite k spovedi na dva tedna ali
enkrat na mesec. Še več, tisti, ki jim je to mogoče, naj storijo, kakor je priporočal
veliki pri­jatelj mladih sv. Filip Neri: spovedujte se vsakih osem dni in po nasvetu
svojega spovednika pogosto prejemajte sv. obhajilo. Tako tudi jaz vam priporo-
čam: spovedujte se na vsakih osem dni, vendar ne pogosteje, kajti vedite, da niso
pogoste spovedi tiste, ki človeka delajo boljšega, temveč sadovi, ki jih dobivamo
s spovedjo. Razen seveda, če bi kdo rad prejel sveto obhajilo, pa ga kaj vznem­ irja.
Tedaj lahko stopi k spovedniku, mu pove svoj nemir in ga pros­ i za nasvet. To prav-
zaprav ni spoved, temveč pomiritev. Vsekakor si zapomnite ti dve osnovni stvari:
1. Imejte spovednika, ki dobro pozna vaše srce, in ga nikdar ne menjajte iz
strahu, da bi zvedel za kak vaš padec. Res je, da menjanje spovednika ni greh,
če nas je sram povedati mu kak greh, vendar je to zelo nevarno za čednost sra-
mežljivosti. Če se boste potem vrnili k njemu in ne bo dobro poznal stanja vaše
duše, vam ne bo mogel dati najbolj ustreznih nasvetov za to čednost.
2. Poslušajte in izpolnjujte spovednikove nasvete. Mogoče bo samo en nas-
vet, mogoče samo ena beseda, toda ker ste jo prejeli pri spovedi, je še zlasti
koristna za vašo dušo. Dragi moji, sv. Filip Neri je s temi nasveti naredil mnoge
za svetnike. Če jih bomo izpolnjevali, bomo tudi mi imeli srečo, da bomo post­ ali
boljši in sveti.
Tudi svojim duhovnikom in klerikom je na neki konferenci dejal, naj se va-
rujejo tudi vsake najmanjše stvari, čeprav je dovoljena, ki bi mogla biti na kak
način pohujšanje za druge. Priporočam, da bi upoštevali pravila zmernosti pri
jedi, da ne bi jedli in pili zunaj določenega časa, da si nihče ne bi kuhal kave na
pečici v svoji sobi. Nihče naj ne hodi domov ali k sorodn­ ikom, prijateljem in
znancem, razen zaradi koristi Družbe ali iz krščanske ljubezni. Pod nikakršno
pretvezo naj se ne sprejemajo povabila na ženitovanje in druge posvetne poje-
dine katere koli vrste. Kolikor je mogoče, naj se ne potuje ob prazničnih dneh in
nikdar z osebami drugega spola. V vlaku ne bodimo brez dela, temveč molimo
brevir, rožni venec ali berimo kako knjigo.
Dopoldne, 5. marca, na pepelnico, piše don Bonetti v svoji kroniki, smo se
zbrali na testamentinu in povedali na pamet odlomek, ki opisuje srečanje Jezu-
sa Kristusa s Samaritanko pri Sihemskem studencu. Don Bosko, ki je bil med
nami, nam je priporočal, naj bi raje skrbeli za hrano svojih duš kakor za hrano
svojih teles in da naj bi z velikim tekom prejemali to prečudovito hrano. 'Tudi
mi imamo v tem in drugih oratorijih setev, zrelo za žetev,' je dejal. 'Imamo notra-
nje in zunanje gojence, ki jim lahko storimo veliko dobrega, če si prizadevamo.'

7.5 Page 65

▲back to top


BiS 7 — 9. poglavje
65
Ob vsaki priložnosti je klerikom tako zasebno kakor javno prip­ oročal go-
rečnost za zveličanje duš. Katekizem se je to leto začel v postu 1. marca in je
veliko obetal.
Te dni mi je don Bosko dal v pregled razne listine in življenjepis blažene
Katarine da Racconigi, ki ga je opremil s pripombami. Toda preden bi začel pre-
pisovati, naj bi na­redil s svetnico posebno pogodbo. 'Kakšno pogodbo,' sem ga
vprašal. Odgovoril je: 'Milost, da boš mogel rešiti toliko duš, kolikor bo strani
njenega življenjepisa, in da boš na naslovno stran postavil svojo dušo.'«
Ta ljubezen do duš mu je gotovo prihajala iz ljubezni, ki jo je don Bosko
čutil do svete oltarne daritve. Opisali smo že način, kako je daroval sveto mašo.
Tu naj še povemo, kako rad je tudi mi­nistriral.
Prav na to leto in na te dni se nanaša, kar piše don Bonett­ i. »Grof Cambur-
zano, ki je prišel iz don Boskove sobe in se je zadrž­ al v pogovoru z nekaterimi
člani hiše, je pripovedoval naslednji dog­ odek: 'Don Bosko je nekega dne stopil
v svetišče Marije Tolažnice, da bi obiskal Mater Božjo. Ko je stal v cerkvi, je
zaslišal dogovorjene znake z zvoncem, ki so iz bližnjih stanovanjskih hiš vabili
ministrirat. Stopil je v zakristijo, vzel mašno knjigo in ministriral pri sveti maši.
Po maši je don Bosko odšel in nekdo je vprašal duhovnika, kako je vendar to, da
mu je don Bosko ministriral. Ta je ves iz sebe od začudenja stekel za njim, da bi
se mu zahvalil, pa ga ni mogel več dobiti.«
Toda duhovnike, ki jim je don Bosko ministriral pri maši, je ljubeznivo opo-
zoril, če je kateri prezrl kak obredni predpis.
»Nekega jutra, nadaljuje kronika, je don Bosko govoril o načinu kako biti
pri sveti maši in ob tem povedal naslednji dogod­ ek: 'Nekega jutra sem šel mini-
strirat pri sveti maši nekemu duhovniku, ki je tako hitro izgovarjal besede, da ni
bilo mogoče ničesar razum­ eti. Tako je z vso naglico začel: v imenu Očeta in Sina
itn., jaz pa sem počasi, kakor vedno, odgovarjal: k Bogu, ki razveseljuje mojo
mladost. Nisem še končal svojega stavka, ko je on začel že naslednji verz. Tako
je prišel do Spovem se, ne da bi jaz imel čas odgovor­ iti na prejšnje vrstice. Pustil
sem ga, da je odmolil Spovem se in sem nadaljeval z besedilom, ki sem ga prej
prekinil. Še bolj jasno in bolj počasi sem izgovoril Kakor je bilo v začetku, tako
zdaj in vselej itn. Tedaj se je zavedel svoje napake in preost­ alo zmolil kolikor
mogoče jasno in se pri tem trudil, da bi mu usp­ elo. Po maši mi je rekel: 'Veste,
da ste me z veliko težavo pris­ ilili, da sem izgovarjal jasno tiste besede.' Zato
svojim fantom vedno zabičam, jih nadzorujem in dam nadzorovati, da se dobr­ o
naučijo obrednih besed ter jih jasno in razločno izgovarjajo. Nato je dodal:

7.6 Page 66

▲back to top


66
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
'Nekoč je eden izmed klerikov oratorija šel ministrirat nek­ emu duhovniku,
ki se mu je zelo mudilo. Bodisi iz navade bodisi zaradi kakega drugega razloga
je le na pol izgovarjal ali požir­ al besede. Klerik pa je odgovarjal razločno in zelo
počasi. Tedaj mu je duhovnik rekel: 'Odgovarjaj malo hitreje.' Fant pa je odgo-
voril: 'Molite malo počasneje.' In tako se je tudi zgodilo. Ta dogodek mi je potem
tisti duhovnik sam pripovedoval in pokazal, da je moder opomin tistega klerika
naredil nanj zelo dober vtis. Pravilo, ki ga dajem za obhajanje svete maše, je 22
do 27 minut, vendar nikakor ne manj.
Zaradi te velike ljubezni do svete maše mu je bil v posebno veselje dar, ki mu
ga je poslal kardinal Corsi: mašni plašč, ki še danes velja za enega najdragoce-
nejših paramentov cerkve Ma­rije Pomočnice. Dar je spremljalo naslednje pismo:
Predragi gospod don Janez Bosko!
V neizbrisnem spominu mi je ostal obisk, ki sem ga leta 1860 opravil vaši ustanovi.
Ta spomin mi je še danes v veliko tolažbo in mi oživlja v duhu doživetja tistih dni, zlasti
ko dobim v roke spis­ e izpod vašega peresa. Ob obujanju takih spominov sem se opogumil,
da vam pošljem mašni plašč, ob uporabi katerega boste mogli vi in vaši dečki bolj zavzeto
moliti za škofijo, ki ji načelujem, in za moje zadeve. Molitve k Najvišjemu, da bodo od nje-
ga prejeli blagoslov, toplino in uresničitev. Z zagotovilom svojega visokega spoštovanja se
potrjujem vaši ugledni osebnosti, gospod don Bosko, vdanega v Gospodu.
C. kardinal Adolfo, nadškof v Pisi
Pisa, 12. marca 1862
Zaupanje kardinala v molitve gojencev oratorija gotovo ni bilo brez osnove.
»Na začetku februarja 1862, pripoveduje don Bonetti, nas je don Bosko po
večernih molitvah spodbujal, da bi molili za čisto posebno milost, ki nam jo bo,
če bo uslišana, tudi povedal. Fantje so se posebno zavzeli in bolj kot po navadi
prejemali svete zakramente. Mi smo nepotrpežljivo čakali, da bi nam don Bosko
povedal o uspehu naših molitev. Ker pa nam ni nič povedal, smo ga vprašali,
kak­ o je s celo stvarjo. Tedaj nam je povedal tole: 'Tiste dni so nastala nasprotja
med Avstrijo in Prusijo. Jasno sem videl, da če bi se nadaljevala, bi zmagala
revolucija, in ne vem, kako bi se potem končale stvari v Rimu. Tedaj sem rekel
sam pri sebi: hočem postaviti na preizkušnjo molitve svojih fantov in prosil sem
vas, da bi Gospod naredil konec nesoglasja med obema dvoroma. Čakal sem, kaj
se bo zgodilo. Dva, tri dni so bile novice zelo slabe. Oba uradna časopisa sta se
med seboj dobesedno grizla. Nekaj dni pozneje se je spor začel umirjati, novice
so postajale vedo bolj spravljive, dokler ni prišlo do soglasja, ki nakazuje dober

7.7 Page 67

▲back to top


BiS 7 — 9. poglavje
67
razplet dogodkov. Ko sem vas prosil, da bi molili v ta namen, sem govoril z mar-
kizom Dovandom. Ko je videl, da sta se oba dvora pomirila, mi je poslal vabilo,
da bi govorila o tej stvari, in me pričakuje na svojem domu.'
Don Bosko tega ni hotel povedati javno, temveč v majhnem krog­ u nekate-
rih klerikov, ki jim je zabičal, da naj o tem javno ne govorijo.
Tem don Boskovim besedam bomo dodali kratko pojasnilo. Med Berlinom in
Dunajem je že več let vladalo veliko neso­glasje. Sektaši so hoteli dati prvo mesto,
ki ga je tako dolgo imel Dunaj, Berlinu ter na ruševinah Avstrije in manjših nem-
ških držav ustanoviti nemško zvezo pod vodstvom Prusije, kakor je za združitev
Italije revolucija uporabila Piemont. Prusko vlado so podpirale tudi Avstriji sov-
ražne države; prizadevali so si ustvariti novo konfederacijo, ne da bi hoteli javno
uničiti zvezo med nemškimi državami. S tem bi uničili frankfurtski zbor kot ne-
potrebno ustanovo. Zato so podpirali diplomatske in vojaške zveze manjših nem-
ških držav, ne da bi skušali uničiti njihovo avtonomijo. V Kasslu na Hessenskem
so demokrati ob podpori Prusije zaradi ustave iz leta 1852, ki jo je veliki volilni
knez s pomočjo nemškega zbora spremenil, skušali z revolucionarnimi dejanji
doseči priključitev in so se upirali svojemu vladarju in zboru. Toda zaradi teh
spletk je bila Avstrija naveličana in ponižana nič manj kot Bavarska, Württem-
berg, Hannover, Darmstadt in Nasau in vse je kazalo na neizogibno vojno. Vendar
se je v mesecu februarju prusko ministrstvo znašlo v nevarnosti zaradi demo-
kratske revolu­cije in popravilo je svoje zablode. Prišlo je do dogovora z Avstrijo
in uredile so se stvari s Hessnom in Kasslom. Tako se je ohranil mir.
Tukaj je treba opozoriti na natančno don Boskovo predvidevanje. Rekel je,
da če bi se tista nesoglasja nadaljevala, bi zmagala revolucija in Bog ve, kako bi
se razvile stvari v Rimu.
Toda vojna proti Danski, ki sta jo Prusija in Avstrija zmagovito končali, je
bila ponovno vzrok za razhajanje, ker se nista mogli zediniti glede razdelitve
Schleswig Holsteina. Tako je prišlo do bitke pri Sadovi 1866, po kateri je Prusija
postala gospodarica Nemčije, Avstrija pa je bila izključena iz nove konfederaci-
je. Oslabitev Avstrije je omogočila vdor v Francijo in priključitev Alzacije in Lo-
rene. Italiji pa je Bismark zaradi njene nevtralnosti dopustil, da zavzame Rim.

7.8 Page 68

▲back to top


10.
poglavje
Loterija 1862
Opombe in dokumenti – Zakaj je don Bosko vztrajno prosil dobrodelno
pomoč – Njegova prepričevalna beseda dosega, kar potrebuje – Njegovi
pozivi budijo v mnogih krajih javno dobrodelnost – Nova loterija: krožna
loterija – Privolitev dobrotnikov – Preiskovanje palače grofa Caysa –
Natisnjeno povabilo za loterijo in razlogi zanjo; pravilnik – Don Bosko prosi
kraljeve prince, da prevzamejo pokroviteljstvo – Princi ne morejo sprejeti,
sprejme pa turinski župan – Imena članov loterijske komisije
Ustanavljanje katoliških šol, odprtje tiskarne, razprave s protestanti,
sprejemanje heretikov, ki so se odpovedali krivi veri, boj s hudobnim duhom,
običajne bolezni in nenehna don Boskova skrb za odvračanje gojencev od hu-
dega niso mogli zmanjšati navdušenja Božjega služabnika za iskanje velikanske
vsote denarja, da je lahko plačal izdatke za toliko že utečenih dejavnosti in za
gradnjo no­vih poslopij v oratoriju v Valdoccu.
Teolog Reviglio je zapisal: »Don Boskovo beračenje in iskanje sredstev je
raslo sorazmerno z novimi deli in vedno večjim številom gojencev. Vse svoje
življenje je posvetil skrbi za njihove telesne in duhovne potrebe. Včasih se je
odpravljal trkat na vrata dobrotnikov, pa ni imel niti miloščine v žepu, da bi dal
kakemu revežu, tako da je moral iti h gospodu Rossiju, da mu je dal kaj drobiža
za berače na cesti. Toda ugledne turinske družine, ki so bile sposobne presoditi
pravo krepost, so vid­ ele v don Bosku duhovnika, ki mu je nebo zaupalo poseb-
no posl­anstvo in spoštovanje je toliko bolj rastlo, kolikor bolj so ga poznali. Ko
je obiskoval družine, je ne le dobil vse, kar je prosil, temveč so mu tudi izkazo-
vali tako spoštovanje, kot ne bi mogli večjega izkazovati kakemu svetniku.

7.9 Page 69

▲back to top


BiS 7 — 10. poglavje
69
Nekateri so don Bosku očitali, da je preveč vsiljiv pri nabiranju miloščine,
on pa je odgovarjal, da je treba delati dobro in da so za to potrebna sredstva. Iz
nič ni nič. Brez denarja ni mogoče narediti nič ali le malo. Tudi največji svetnik­ i
brez denarja niso nič naredili. In on je bil nadvse spreten pri zbiranju sredstev.
Jasno se je videlo, da mu je Bog dal za to posebno sposobnost.
Njegova beseda je delala čudeže prepričevanja. Ne­kega jutra je pridigal o
nenavezanosti na časne dobrine. Nekaj minut pozneje, ko se je vrnil s prižnice
v zakristijo, je prišel neki gospod, ki mu je prav tisto jutro posodil 12 tisoč lir.
»Tu imate ta list,« je rekel tisti gospod in mu izročil potrdilo o posojilu. »Ta
list lahko raztrgate, jaz ga ne potrebu­jem več. Moje oči so se ob vaših besedah
odprle luči resnice. Samo Bog nekaj velja, vse drugo je ničevo.« Nekaj let po-
zneje je ta dobrotnik zapustil svet, se odpovedal lepemu premoženju, postal je
reven in je v revščini prišel živet z don Boskom.
Nekateri so skušali zmanjšati don Boskove zasluge in so si upali reči: »On
je delal dobro s tujim denarjem.« Prav zaradi tega ga moramo občudovati. Če
bi bil milijo­nar in bi s svojimi sredstvi zgradil toliko zavodov, se ne bi bilo čemu
čuditi. Odstopil bi le nekaj bogastva, ki mu ga je Bog zaupal. Tako pa bogatašem
ni nudil ničesar v zameno za pomoč revežem, pomnožil je dobrodelnost, nare-
dil dobrotnike udeležene pri zaslugah, okrepil je bratsko povezanost med tis-
timi, ki imajo veliko, in tistimi, ki živijo v revščini. Prav zato njegovo delo daleč
presega človeške moči.
Vsemogočni Bog je poleg učinkovitosti besede podeljeval don Bosku tudi
učinkovitost njegovih spisov. Svojih pozivov ni naslavljal samo na družine enega
mesta, temveč na pokrajine, kraljestva, ves svet, da je dosegal svoje cilje na sve-
tovni rav­ni. Za to je nujno potreboval seznanjanje javnosti s svojimi nameni. Kot
pogumen podjetnik, vztrajen in jasen v svojih namenih se ni skrival za molčečo
skromnostjo. Ponižen in skromen sam s seboj, je jasno vedel, da mora vsem dati
spoznati svoje poslanstvo. Poleg tega je s svojimi spisi pridobival ljudske mno-
žice, ki si v tako težkih časih niso upale snovati novih ustanov in tako pokazati
svoje moči v smislu krščanske ljubezni in začenjati veličastna dela.
Don Bosko je v te namene uporabljal tisk. Tako je kljub neodobravanju
mnogih delal v pret­ eklosti in mnogi so bili potem primorani ga posnemati. Tako
bo delal v prihodnje in leta 1862 je z naslednjim pozivom javnosti napovedal
novo loterijo:

7.10 Page 70

▲back to top


70
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Ljubezen je dobrotljiva, je potrpežljiva. Ljubezen je dobrohotna.(sv. Pavel).
Spoštovani gospod!
Ljubezen našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je vedno v vsem dobrotna in potrpežlji-
va, mi vliva upanje, da bo vaša uglednost dobr­ ohotno oprostila nadlegovanje, ki vam ga
povzročam. Naloge, ki mi jih je Božja previdnost zaupala letos, me silijo, da se zatečem k
majhni in javni dobrodelnosti v obliki blagovne loterije. Res je, da je to sredstvo zaradi po-
goste uporabe sprejeto pri nekaterih z nezadovoljstvom, vendar pa nisem našel drugega,
bolj uporabnega v teh časih tako velikih in toliko potreb.
Da si boste mogli ustvariti jasno podobo, za katere izdatke gre, vam bom podal kra-
tek seznam.
Najprej so tu trije oratoriji: sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu, sv. Angela varuha v
Vanchigli in sv. Alojzija v Porta Nuovi. V teh treh cerkvah se redno zjutraj in zvečer opravlja-
jo sveti obredi, delijo sveti zakramenti in dobivajo pouk zlasti ogroženi dečki, ki v velikem
številu obiskujejo te ustanove. Ti fantje, ki jih damo v uk k poštenim mojstrom, da se izučijo
kake obrti, navadno potrebujejo pomoč tako v hrani kakor v obleki. Toda te tri cerkve ni-
majo nikakršnih stalnih dohodkov za Božjo službo in za potrebno opremo. Še več, prostori v
Vanchigli in Porta Nuovi so najeti, tako da moramo za prve na leto plačati 650 lir, za druge
pa 500 lir. Poleg najemnine imamo še nekaj dolgov, ki bi jih že morali poravnati. V teh pro-
storih je za dnevne in večerne šole tre­ba opraviti celo vrsto popravil in jih plačati. Imamo
tudi še lepo število rokodelcev in dijakov, ki bivajo v zavetišču ob oratoriju v Valdoccu, ki jim
je treba priskrbeti kruh, pouk, obleko, stanovanje in obrt, kar vse povzroča velike izdatke.
Potem ko sem tako nakazal namen loterije, se ponižno obračam na vašo uglednost,
da bi mi priskočili na pomoč.
1. Da bi zbirali predmete, ki bi jih dobrotniki hoteli darovati, in da bi ob določenem
času razpečevali srečke.
2. Da bi, če bi poznali koga, ki bi bil voljan prevz­ eti vlogo organizatorja te loterije, zlasti
med laiki, bili tako dobri, da bi mi sporočili njegovo ime, priimek in bivališče. Jaz bi
potem sam skušal priti z njim v stik.
3. Če bi vi iz katerega koli vzroka želeli, da vaše ime ne bi prišlo v seznam organizator-
jev, vas vljudno prosim, da mi to sporočite in poveste, kako bi vam to povzročilo čim
manj­še neprijetnosti.
Upam, da vam bom mogel kmalu poslati načrt pravilnika oben­ em z drugimi poročili,
ki se tičejo loterije, ki jo zelo priporočam vaši znani in velikodušni dobrodelnosti.
Gospod Bog, ki je neskončno bogat v darovih, naj vam velikod­ ušno povrne vse storje-
no in vam nakloni zdravja in veliko blagoslo­va. Medtem vam v svojem imenu in v imenu
naših gojencev izražam glo­boko hvaležnost in imam čast, da vas pozdravljam.
Vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 3. januarja 1862

8 Pages 71-80

▲back to top


8.1 Page 71

▲back to top


BiS 7 — 10. poglavje
71
Od vseh strani so dobrotniki prihiteli na pomoč in pokazali svojo naklonje-
nost dejavnosti oratorijev. Naj med toliko drugimi navedemo dvoje pisem:
Nica, 9. februarja 1862
Gospod opat!
Prejela sem pismo, ki mi ga je vaša uglednost blagovolila poslati. S pravim zado-
voljstvom sem prebrala razloge, ki vas nag­ ibljejo k delu za vaše ustanove. Nihče ni bolj
prepričan o pomenu vaših ustanov ter koristi za katoliško stvar in socialno skrbstvo kot
jaz in grof Camburzano.
Kljub širjenju brezbožnih naukov in kljub strašnemu učinku nemoralnosti med na-
šim ljudstvom pripravljate izbrano četo mladih, ki po kreposti, trdnih načelih in nedolž-
nosti navad spodbujajo duše k dobremu in dajejo zgled lepega življenja.
Storili bomo za loterijo, kar bo v naši moči, da vam tako pokažemo, kako zelo so nam
pri srcu vaše ustanove. Zahvaljujem se vam za molit­ve, ki mi jih obljubljate, zlasti še zato,
ker sem zelo prepričana o njihovi uspešnosti.
Sprejmite, gospod opat, skupaj s pozdravi grofa Camburzana izraze mojega visoke-
ga spoštovanja.
grofica Camburzano
Na pismo barona Riccija iz Cunea je don Bosko takole odgovoril:
Predragi gospod baron!
Verjetno bi vam mogel najti dobrega hišnega služabnika. O tem bova govorila, ko bos-
te prišli v Turin. V vsakem času, če sem le doma, sem vam na voljo. Najustreznejš­ e ure so
navadno od 9. do 12. Zahvaljujem se vam za vašo pripravljenost za pomoč pri naši loteriji.
Upajmo, da bo dobro uspela. Danes od desetih dopoldne do treh popoldne so naredili pom-
pozno preiskavo pri grofu Caysu kot predsedniku Konference sv. Vincencija Pavelskega itn.
Gospod naj podeli vam in vaši milostljivi soprogi zdravje in milost, medtem ko se z
vsem spoštovanjem izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. februarja 1862
Za razlago don Boskovega 'in tako naprej' naj povemo, da je v ned­ eljo 9.
februarja po nalogu kvestorja en delegat v spremstvu trume uradnikov in poli-
cistov vdrl v palačo grofa Caysa di Giletta z namenom, da bi se polastili nekate-
rih pisem, ki jih je prej­el od predsednika vrhovnega sveta Družbe sv. Vincencija
Pavelskega, gospoda Baudona v Parizu. Preiskali in prebrskali so omare, mize,

8.2 Page 72

▲back to top


72
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
predale, papirje, pisma in vse dokumente konference, vendar niso našli ničesar,
kar bi moglo dati povod za upor proti obstoj­ečemu redu v Italiji in Franciji. Kjer
so menili, da bodo našli napis politika, so našli samo karitas, to je golo ljube-
zen Jezusa Kristusa do njegovih revežev. Odkar je grof Cays leta 186. nehal biti
član parlamenta, je opustil tudi vse drugo in je bil vedno med prvimi, kjer je
bilo treba storiti kaj dobrega ali preprečiti kaj hudega. Z vso vnemo se je zavzel
za ustanavljanje in predsed­ ovanje konferenc sv. Vincencija Pavelskega tako v
mestu kakor na podeželju in je obiskoval bolnike po domovih in bolnišnicah ter
pomagal revežem in zapuščenim in pri katehiziranju otrok.
Pri loterijah je bil don Bosku vedno v veliko pomoč. Pripravil je načrt, ga dal
v tisk in razdelil tisoče izvodov.5
Ko so natisnili načrt, je don Bosko prosil kraljeva princa Umberta in Ama-
deja, da bi prevzela predsedstvo loterije. Ven­dar mu v tem nista ustregla.
5 Vabilo za blagovno loterijo v Turinu v korist sirot oratorijev sv. Frančiška Saleškega,
sv. Alojzija v Porta Nuovi in ngela varuha v Vanchigli.
Preden se obrnemo na javno dobrodelnost za podporo kake ustanove, se nam zdi primerno, da
razložimo namen imenovane ustanove.
V Turinu so pred leti v raznih predelih mesta odprli tri moške oratorije, kjer se zbira veliko število
ogrožene mladine. Zaposlujejo jih s pošteno zabavo, potem ko so opravili nedeljsko dolžnost, vabijo
jih z nagradami, telovadbo in šolo. Lepo število uglednih gospodov prihaja poučevat katekizem,
nadzorujejo jih pri izdelovanju domačih nalog in opravljanju dolžnosti v raznih delavnicah, kjer se
učijo različnih obrti, namesto da bi se brez dela klatili po mestu.
V oratorijih sv. Alojzija in sv. Frančiška Saleškega so odprte dnevne šole za tiste dečke, ki zaradi raz-
capanosti ali nediscipline niso bili sprejeti v javne šole. Poleg verouka se učijo pisati, brati, računati,
metrični sistem, italijansko slovnico in podobno. Toda med temi dečki je nekaj tako zapuščenih in
revnih, da se ne bi mogli naučiti nobene obrti, če jim ne bi priskrbeli stanovanja, hrane in obleke. Tem
potrebam skuša zadostiti zavetišče, ki deluje ob Oratoriju sv. Frančiška Saleškega. Tukaj delujejo tudi
večerne šole, kjer se, razen v delavnicah, obrtniki izobražujejo tudi v osnovnošolskih predmetih, petju
in instrumentalni glasbi. Te šole so na voljo tako zunanjim kakor notranjim gojencem. Ker pa je Božja
previdnost obdarila veliko dečkov z izredno nadarjenostjo, vendar se zaradi pomanjkanja sredstev ne
bi mogli šolati, je v tej hiši na voljo tudi gimnazija, v kateri nekateri plačujejo celotno, drugi polovično
mesečnino, nekateri so pa sprejeti tudi zastonj, če so le zadosti pridni in dobri. Nekateri od teh posta-
nejo ljudskošolski učitelji in trgovci, tisti pa, ki imajo poklic, tudi duhovniki.
Po tem kratkem uvodu je jasno, kam bo šel izkupiček te loterije. Izdatki za najemnino posameznih
prostorov, vzdrževanje šol, potrebe bogoslužja v treh cerkvah, oskrba nekaterih gojencev z najpot-
rebnejšim in skrb za prehrano so tako veliki, da niso zadosti samo miloščine. Posebno velik izdatek
je vzdrževanje delavnic in šol, ki jih gojenci zaradi velikega števila ne morejo več obiskovati v mestu.
Za poravnavo tolikih stroškov nimamo na voljo drugega kot dobrodelno loterijo, ki obstaja tako v
darovanju dobitkov kakor v nakupu srečk.
Mogoče bi kdo vprašal, ali za vse te izdatke ni stalnih dohodkov? Saj je vendar število gojencev ve-
liko. Prihajajo dečki samo iz mesta ali tudi s podeželja? V odgovor nekaj besed: za izdatke teh treh

8.3 Page 73

▲back to top


BiS 7 — 10. poglavje
73
oratorijev in tam delujočih šol ni nikakršnih stalnih dohodkov, vse se vzdržuje samo iz dobrodel-
nosti, ki jo Božja previdnost budi v srcih dobrih duš.
Oskrbovanih fantov je zelo veliko in samo v enem izmed imenova¬nih oratorijev dosega tisoč. Zato
je prostor v šoli in v cerkvi postal daleč pretesen za toliko število učencev. Fantje prihajajo v mesto
deloma iz našega mesta, deloma pa s podeželja, in sicer zaradi dela ali šolanja. Tako gojenci, ki so
sedaj v oratoriju sv. Frančiška Saleškega v zavetišču, dosegajo število 57. in od teh jih je samo 5. iz
Turina. Drugi prihajajo iz mest in vasi turinske province, nekateri pa tudi od drugod.
Medtem ko priporočamo to loterijo našim someščanom, vabimo tudi osebe zunaj mesta, da pri-
skočijo na pomoč ustanovi, ki medtem ko skrbi za dobro najrevnejšega sloja naše družbe, pomaga
vsem, ki se hočejo okoristiti ne glede na kraj ali pokrajino, h kateri pripadajo.
Iz priloženega načrta bo vsak mogel spoznati, na kak način in s kakimi sredstvi bo lahko sodeloval
pri tej dobrodelni pobudi.
Člani pripravljalnega odbora upajo, da bo ta njihov načrt dobro sprejet, in v tem upanju prosijo
Boga, da bi bil bogat plačnik vsem, ki bodo sodelovali, četudi skromno.
NAČRT IN PRAVILNIK LOTERIJE
1. Nadvse hvaležno sprejemamo vsako darilo v obliki umetniških predmetov, čipke, pletenine,
knjige, slike, oblačila. Prav tako hvaležno sprejemamo predmete iz zlata, srebra, brona, stekla,
porcelana in podobnega.
2. Pri predaji predmeta bo v posebnem katalogu opisano njegovo stanje, ime darovalca, razen če
bi le-ta želel ostati anonimen.
3.Darovane predmete lahko sprejemajo člani loterijskega odbora, organizatorji in organizator-
ke. Naprošeni so, da darove pošljejo na prostor javne razstave v hiši zraven Oratorija sv. Fran-
čiška Saleškega v Valdoccu, in to na način, ki jim bo bolj ustrezal.
4.Število srečk bo sorazmerno z vrednostjo premetov po predhodni ocenitvi Turinske prefektu-
re. Zato smemo to vrsto javne dobrodel¬nosti imenovati razdelitev dobitkov v obliki loterije.
5.Cena srečk je 5. centov za eno. Kdor bo kupil 1. srečk, bo dobil eno povrhu, kdor bo vzel 25
srečk, povezanih z rdečim listkom, bo dobil še posebno nagrado. Rdeči zavojčki štejejo 25
srečk in zadnja srečka dobi tudi posebno nagrado. Drugi listki so rumene barve. Kdor zadene
prvi dobitek, lahko izbere predmet ali vzame v zameno 5.. frankov.
6. Srečke, opremljene s podpisom člana komisije in pečatom, se bodo trgale z matice.
7. Javna razstava predmetov bo trajala dva meseca. Dan žrebanja bo objavljen v časopisih. Go-
spodje organizatorji in gospe organizatorke bodo pravočasno pisno obveščeni o poteku loteri-
je in naprošeni še za nadaljnjo pomoč.
8. Izžrebali bodo toliko srečk, kolikor je darov. Prva izžrebana srečka bo dobila predmet s števil-
ko 1, druga predmet s številko 2 itn.
9.Številke izžrebanih srečk bodo objavljanje v časopisih dvanajst dni po žrebanju. Tedaj se bo
začelo razdeljevanje dobljenih predmetov. Predmeti, ki jih dva meseca po žrebanju nihče ne bo
dvignil, bodo ostali loteriji.
N. B.: Javna razstava loterijskih predmetov bo v oratoriju SV. Frančiška Saleškega v Valdoccu. Da bo
darovalcem udobneje, bodo darove za loterijo sprejemali organizatorji na podeželju, ki bodo potem
darove čim prej poslali na razstavo. Če bodo pri tem nastali izdatki, jih bo komisija povrnila, seveda
s predhodnim obvestilom.

8.4 Page 74

▲back to top


74
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
vzgojna hiša kraljevih princev
Moncaglieri, 14. februarja 1862
Veleugledni in spoštovani gospod!
Da bi mlada princa čim manj odvračali od njunih šols­ kih dolžnosti, je načelno dolo-
čeno, da v času njunega študija ne sprejemata predsedstva nobenega združenja ali usta-
nove, razen v izjemnih primerih, ko je treba izjemo izprositi naravnost pri kralju.
Dokler se ne izpolni ta pogoj, se boste še morali, čeprav vam je to težko, odpovedati
ponujenemu predsedovanju loterije omenjenih treh oratorijev s strani kraljevih ugled-
nosti. Vendar si ti prilaščajo pravico, da odkupijo iz svoje zasebne blagajne srečke loterije.
Guverner kraljevih princev ROSSI
Zatem so se organizatorji obrnili na turinskega župana, markiza Emanuela
Lucerna di Rorà, ki je sprejel predsedstvo in odobril takole sestavljeno komisijo:
Lucerna di Rorà, markiz Emanuel, turinski župan, predsednik
Duprè, vitez Jožef, podpredsednik
Cotta, poslanec Jožef, senator, blagajnik
Oreglia, vitez Friderik, tajnik
Baricco, teolog vitez Peter, občinski svetovalec
Biandrate di San Giorgio, grof
Bosco di Ruffino, vitez Alleramo
Bosko, duh. Janez, ravnatelj oratorijev
Cays di Giletta, grof Karel, Caselette
Chiala Cezar, uslužbenec
Costa della Torre, grof Frančišek
Fassati, markiz Dominik
Ferrari di Castelnuovo, markiz Evazij Castelnuovo Scrivia
Galleani d'Agliano, vitez Lovrenc
Gonella, adv. vitez Marko, Chieri
Migliassi Jožef, trgovec
Montù, vitez Jožef, trgovec
Provana di Collegno, grof Aleksander;
Roasenda di Roasenda, vitez Jožef, Sciolze
Scarampi di Pruney, markiz Ludvik
Seyssel d'Aix, grof Aymar
Solaro della Margherita, grof Albert
Villa di Monpascale, grof Jožef

8.5 Page 75

▲back to top


11.
poglavje
Loterija 1862
Opombe in dokumenti – Dejavnosti okoli loterije – Don Boskova šaljiva razlaga
pohvale nekega klerika – Don Bosko pokara nekoga, ki razlaga njegovo
čudežno dejanje – Ponižnost iz navade – Ocenjevanje predmetov za loterijo
– Don Bosko naslovi prošnjo na turinskega župana za odobritev loterije –
Odprtje loterije – Ministrstvo odobri don Bosku brezplačno vozovnico na
železnici – Don Bosko v Vercelliju – Od Boskovi pogovori v vlaku na poti v Turin
– Sopotniki izkazujejo don Bosku spoštovanje – Zadnje priprave za loterijo:
organizatorji in organizatorke – Finančni minister ustavi loterijo – Don
Boskova okrožnica dobrotnikom o ministrski odredbi – Smrt mons. Fransonija
Don Bonetti piše, kako je v oratoriju vse vrelo okoli sprejemanja darov
in razporejanja dobitkov v dvorani drugega nadstropja, vzhodno od glavnega
stopnišča (kjer je sedaj boln­ iška soba). Don Bosko je bil ves zamišljen in je 3.
marca zjut­raj v družbi nekaj klerikov in laikov smeje se vprašal enega izmed
njih: Katera izmed stvari, ki si jih videl v svojem živ­ljenju, ti je najbolj ugajala?
Ta je odgovoril: Gospod don Bosko. Tedaj je don Bosko pripovedoval nas-
lednji dogodek.
»Pri zadnji loteriji, ki smo jo pripravili, si je prišel ogledat dobitke neki
kmet s svojo ženo in otroki. Jaz sem ga vodil po tistih obširnih dvoranah, kjer
so bili razstavljeni predmeti. Medtem ko so se drugi obiskovalci od časa do časa
ustavljali pred kakim predmetom in občudovali njegovo lepoto in dragocen­ ost,
pa ta dobri kmet ni kazal nikakršnega občudovanja in nič ni naredilo vtisa nanj.
Sam pri sebi sem dejal: Ali je res mogoče, da med toliko predmeti ni nobenega,
ki bi mu mogel ugajati? Potem smo prišli do prostora, kjer je bila med drugimi
predmeti izobešena tudi velikanska salama: Ah, to je pa zares lepo, je osupel
vzkliknil obiskovalec z dežele.«
Vsi smo se zasmejali ob tej pripovedi in nekdo je po tihem dejal: Ali misli
sebe primerjati s salamo?

8.6 Page 76

▲back to top


76
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Te besede so zvenele kot šala, so pa istočasno zvesto prikaz­ ovale, kako po-
nižno je don Bosko ocenjeval samega sebe in kako nobena pohvala ni mogla
izzivati njegovega srca.
Tako je don Rua nekega dne pri kosilu pripovedoval tistim, ki so bili okoli nje-
ga, kako so mu v Rimu prebivalci, ko je bil tam z don Boskom, pripovedovali, kako
je don Bosko pred leti naredil čudež in kako so bili o tem dobro seznanjeni. Čeprav
je don Bosko sedel pri mizi malo stran, je vendar sledil pogovoru in je med pripo-
vedjo zardel v obraz. Kar nenadoma se je obrnil k pripovedovalcu in mu z močnim
glasom dejal: Molči! Nikdar nisem rekel, da sem bil jaz, in nihče ne sme tega vedeti!
Don Dominik Bongiovanni je menil: »Don Bosko se prav nič ni menil za po-
hvale in graje. Ko smo mi bivši gojenci ob njegovem godovnem dnevu govorili o
njegovih veličastnih delih, je na lep način nam pripisoval opravljeno delo in zlasti
še svojim pomočnikom. Ko sem jaz ob novi maši svojega brata Jožefa 21. decem-
bra 1862 obdan od fantov iz oratorija hvalil don Boska in mu rekel: In ko je papež
govoril o tebi, je že uporabil besedo svet, nisem opazil v njegovem obrazu nobene
spremembe niti znamenja ugodja. Ostri opazovalci niso ob podobnih priložno-
stih v njem opazili niti najmanjšega znamenja zadovoljnosti samoljubja.«
Nabralo se je že 383 dobitkov, med njimi vidna oljnata slika, ocenjena na
6.000 lir, ki je predstavljala skušnjavo sv. Antona, de­lo viteza Friderika Peschiera,
profesorja jezikovne akademije v Gen­ ovi. Uradni ocenjevalci so sestavili seznam
vseh predmetov v zvezkih, potrdili s koleki za 50 centov in dodali svojo izjavo.6
Istega dne, 14. marca, je don Bosko vložil prošnjo prefektu province za do-
voljenje loterije,7 priložil primerke srečk, imena članov komisije, načrt, pravil-
nik, seznam predmetov in oceno Volpata in Buzzettija.
6 Na željo velečastitega duhovnika don Janeza smo danes ocenili predm­ ete, ki so priloženi v pismu in dajo sku-
paj vsoto 24.771 lir. Janez Volpato; Turin, 14. marca 1861. - Podpisani sem na željo velečastitega gospoda don Boska
ocenil pred­mete, ki so navedeni v seznamu, in nakazal vsoto 10.168,60 lir. Jožef Buzzetti; Turin, 14. marca 1862
7 Veleugledni gospod prefekt! V živi želji, da bi priskočil na pomoč revnim in zapuščenim fantom, ki so
izpostavljeni toliko nevarnostim, ko brez dela hodijo po cestah mest in krajev, sem se lotil več gradenj, ki so
nujno potrebne za tak cilj. Da bi jih dokončal, sem se moral podvreči takim izdatkom, da jih sedaj ne zmorem
poravnati, ne da bi se zatekel k javni dobrodelnosti, katere uspešnost sem izkusil že ob več priložnostih. S tem
namenom sem se obrnil na podpisane zaslužne gospode ter jih prosil za svet in sodelovanje.
Oni so vzeli v pretres razloge izdatkov, ki so naslednji: 1. Poravnava dolga 30.000 frankov za obnovitev prostorov,
v katerih je letos dobilo streho 200 fantov iz prejšnjih let.
2. Poravnava neplačane najemnine za prostore prazničnega oratorija v Vanchigli, ki znaša 65O fr z dodatnimi
900 fr zapadle najemnine dnevne šole prazničnega oratorija v Porta Nuovi.
3. Dokončanje nekaterih del v oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu za dnevne in večerne šole, ki so
nadvse potrebne, ker je to predmestje zelo obširno in gosto naseljeno.
4. Preskrba s kruhom kakih 570 zapuščenih in revnih fantov, nastanjenih v hiši ob Oratoriju sv. Frančiška Sa-
leškega, oskrbovanih s hrano in obleko in uvajanih v razne obrti.
Po preverjanju potrebnih izdatkov so ti gospodje enoglasno predlagali loterijo darovanih predmetov in sami
ponudili svojo pomoč in podporo.
Zato je nujno potrebno, da se spoštljivo obrnem na vas in vas prosim, da potrdite imenovani odbor za to loterijo
v spodaj imenovanih osebah z dovoljenjem za izdajo priloženega načrta: 1. Prodaja 69.880 srečk po 5. centov,
kar znaša 34.939,60 lir in ustreza vrednosti naštetih predmetov.
2. Vsaka srečka je potrjena s podpisom enega izmed članov odbora in s pečatom iste komisije, kot je bilo to že do-
voljeno z odloki z dne 7. marca 1854 za prejšnje loterije, ki jih je prav tako odobrila vaša velezaslužna prefektura.
Prepričan, da boste v svoji dobroti in naklonjenosti vzeli v dobrohoten pretres mojo ponižno prošnjo, vam zagota-
vljam, da hranim živo hvaležnost in vam tudi v imenu fantov, ki so deležni te dobrodelne pobude, želim veliko ne-
beškega blagoslova ter se izrekam poln spoštovanja in hvaležnosti Turin, 14. marca 1862 duh. JANEZ BOSKO

8.7 Page 77

▲back to top


BiS 7 — 11. poglavje
77
Teden pozneje je prefektura poslala don Bosku naslednji odlok.
prefekt turinske province
Št. 35, Oddelek 5. Št. 3229. P. G.
Potem ko smo vzeli v pretres prošnjo, ki jo je predstavil gospod duhovnik Janez Bosko,
v kateri prosi dovoljenje za blagovno loterijo darov, ki bi jih dala na voljo javna veliko-
dušnost v korist oratorijev sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu, sv. Alojzija v Porta Nuovi
in Angela varuha v Vanchigli;
potem ko smo pregledali priloženi načrt in pravilnik lote­rije;
potem ko smo overovili podarjene predmete – po številu 383, katerih vrednost bi
znašala 34.939,6. Tako sta ocenila zaprisežena ocenjevalca gospod profesor Janez Polpa-
to in Jožef Buzzetti dne 14. tekočega mese­ca;
potem ko smo primerjali pravilnik kraljevega odloka z dne 4. marca 1855, št. 6.6,
odločam
1. člen. Dovoljuje se odprtje imenovane loterije v soglasj­u s pravilnikom in načrtom z iz-
dajo 69.880 srečk po 50 centov, ki morajo biti, preden bodo odtrgane in razdeljene,
oštevilčene in ožigosane pri Loterijskem uradu Finančnega ministrstva in podpisane
od enega izmed odbornikov.
2. člen. Izkupiček za prodane srečke se bo stekal v blagajn­ o odbora, da bo končno name-
njen cilju, ki je naveden v načrtu in pravilniku.
3. člen. V razglasu loterije je treba omeniti vsebino te odredbe.
4. člen. Za dan žrebanja je določen 1. julij. Žrebanje bo v hiši ob Oratoriju sv. Frančiška
Saleškega v Valdoccu v navzočnosti članov odbora in turinskega župana, ki je odgo-
voren za nadzor točnega izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev in tistih, ki bi jih v
prihodnje ta urad imel za primerne. Neizpolnjevanje navodil bi loterijo razveljavilo.
5. člen. Brez odobritve pristojne oblasti se ne sme množiti število srečk, ne prestaviti dan
žrebanja.
Za prefekta Radicati
Turin, 21. marca 1862
Medtem so uredili dvorano z dobitki, ki jih je bilo vedno več. Zato je bila v
nedeljo 23. marca, ko so v oratoriju slavili praznik sv. Jožefa, tako pripoveduje
don Bonetti, odprta loterija. Občinski svetnik Galvano je prišel kot županov za-
stopnik. Bilo je povabljenih veliko gospodov, toda nihče ali skoraj nihče ni priš­ el
v oratorij, ker je prav tisti dan zapadlo veliko snega. Priredili so kratko akade-
mijo, na kateri so igrali melodramo don Cagliera Pesnik in filozof in deklamirali
nekaj priložnostnih pesmi. Vendar bi le težko dobili bolj dolgočasen popoldan.
Don Bosko se je odločil, da bo po tem odprtju loterije sam šel v razna pie-
montska mesta, da bi tudi tam podprli loterijo. Ker bi pa ta potovanja zahtevala
velike izdatke, je naslovil na notranjega ministra Ricasolija prošnjo za obnovi-

8.8 Page 78

▲back to top


78
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
tev brezplačne vozovnice drugega razreda, ker mu je listek za leto 1861 pote-
kel. Upal je, da bo njegova prošnja ugodno rešena zlasti še zato, ker je zastonj
sprejel v zavod nekaj fantov, ki jih je priporočil sam minister. Na njegovo pismo
so takole odgovorili:
ministrstvo za notranje zadeve
Oddelek 2. Pododdelek 1. št. 4633-1298 Turin, dne 2. februarja 1862
Medtem ko podpisani izraža zahvalo za sprejem sirote Janeza Fissoreja, sporoča, da
je bilo naročeno, naj se imenovana sirota čim prej zglasi v imenovanem zavodu, da uredi
vse potrebno, kot je povedano v vašem cenjenem sporočilu z dne 8. tega meseca.
Ker ste se v drugem delu svojega pisma priporočali, da bi vam obnovili brezplačno
vozovnico na železnicah, vam podpisani zagotavlja svojo pomoč. Prosim vas, da mi sporo-
čite železnico, o kateri govorite, in datum, ko je bilo izdano prejšnje dovoljenje, s katerim
ste prejšnje leto dobili omenjeno ugodnost.
Generalni direktor Salino
Don Bosko je poslal potrebne listine na notranje ministrstvo, ki jih je po-
tem preneslo na Ministrstvo javnih del, od koder pa je dobil odgovor, da ne
morejo ustreči njegovi prošnji.8
Tedaj je don Bosko skušal doseči to uslug­ o po drugi poti. Ministrskemu
predsedniku Ricasoliju, ki je odstopil 3. mar­ca, je sledil Urban Rattazzi, ki je bil
istočasno notranji minister. Kar je želel, je dosegel po poslancu Jerneju Bona,
kraljevem senatorju in glavnem direktorju železnic.
Na svojem prvem potovanju je obiskal nadškofa v Vercelliju, kanonika de-
kana prestolnične cerkve Petra Degaudenzija in župnika pri Santa Maria Mag-
giore don Janeza Moma. O vsem nam je pripovedoval njegov popotni tovariš,
župnik v Rossignanu, mons. Bonelli.
»S svojim postnim pridigarjem iz Genove sem stopil v Vercelli­ju v vlak,
da se popeljem v Casale. Skoraj vsi sedeži so bili že zasedeni, ko je vstopil du-
hovnik mladostnega videza. Spre­vodnik je pregledoval vozovnice in videl sem,
kako je mladi duhovnik pokazal beli list, kar je pomenilo, da gre za brezplačno
vozovnico. To mi je vzbudilo radovednost. Medtem ko sem jo pozorno gledal,
me je brez zadrege vprašal:
– Oprostite, kdo pa ste vi?
8 notranje ministrstvo, Turin, 18. marec 1862. Uprava. Podpisanemu je zelo žal, da so bili vsi naši napori,
da bi dobili brezplačno vozovnico za državne železnice, brezuspešni. Ministrstvo za javna dela svojo zavrnitev
utemeljuje s tem, da imajo po odloku z dne 26. decembra 1861 do tega pravico izključno člani parlamenta in tisti
uradniki, ki so tam našteti. Za ministra Capriolio

8.9 Page 79

▲back to top


BiS 7 — 11. poglavje
79
– Oprostite, preden vam naj jaz povem svoje ime, mi, prosim, vi povejte svoje.
– Jaz se ubog duhovnik, čigar ime vas gotovo ne zanima.
– Ste iz Turina?
– Nisem iz Turina, temveč iz kraja blizu Turina, iz Castelnuova.
– Poznam nekaj ljudi iz Castelnuova. Med drugimi mon­s. Bertagna, ki je bil
moj šolski tovariš. Mogoče poznat­ e don Boska?
– Da. Precej dobro.
– Slišal sem, da namerava v Mirabellu odpreti zavod.
– To mi je znano.
– In menite, da mu bo uspelo?
– No ja. Videli bomo, česa je zmožen. Stvar je precej zamotana. Bomo videli,
kako se bo vse izteklo.
– Jaz pa sem prepričan, sem dejal, da bo vse v redu, kajti don Bosku uspe v
vsem, česar se loti.
– Jaz pa dvomim. No, bomo videli, kaj zna narediti.
– Toda v Turinu njegove šole odlično uspevajo in pravijo, da ima dobre uči-
telje. Gotovo jih bo poslal tudi v Mirabello. Vi, ki se zdi, da dobro poznate vse te
stvari, mi morate povedati, ali so vsi ti učitelji tudi državno izprašani.
– Nekateri imajo ustrezno kvalifikacijo, vsi so pa izredno bistri, podkovani
v znanju in zelo prizadevni v študiju. Ima celo mladega učitelja, ki ima komaj
osemnajst let in poučuje v prvi retoriki.
Pridigar, ki je do sedaj samo poslušal, je vzkliknil z neprik­ ritim posmehom:
Ta je pa dobra! Osemnajstletni profesor retorike! Čujte, gospod. Preden sadite
korenje, je treba vzeti najprej mero. Ta je predebela, da bi jo mogli požreti.
– Glejte, je odgovoril duhovnik, pojdite v Turin, pokličite tega fanta, izpra-
šujte ga v latinščini, grščini, zgodovini, literaturi, pa se boste sami prepričali, da
je res, kar pravim (to je bil klerik Frančišek Cerruti).
– Da more biti fant osemnajstih let srednje dober učenec retorike, je mogo-
če. Lahko tudi priznam, da bi mogel biti celo odličen učenec. Toda profesor! Še
enkrat vam pravim, da je treba korenje najprej zmeriti in ga šele potem saditi.
Ker je govorec uporabljal vedno bolj izzivalne izraze in so vsi popotniki
prisluhnili pogovoru, sem mu segel v besedo in mu brez obotavljanja rekel: In
koliko ste stari vi?
– Sedeminštirideset.
– To se pravi, da ste vi don Bosko.
– Da gospod, jaz sem don Bosko. Komaj je izrekel te besede, so se vsi nav-
zoči v znak spoštovanja odkrili, pridigar je za trenutek onemel, nato pa rekel:
Oprostite mi, če sem bil malo oster v iz­razih. Nisem vedel, s kom imam čast

8.10 Page 80

▲back to top


80
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
govoriti. Sedaj pa, ko vem, da ste vi don Bosko, izjavljam, da verjamem vsemu,
kar ste povedali.«
Ko sem klerikom pripovedoval to dogodivščino, sem sklenil: Če duhovni-
kov ne spoštujejo, je to tudi njihova krivda. Prave duhovnik­ e spoštujejo mnogi,
da ne rečem vsi. Pri imenu don Bosko so se odkrili tudi tisti, ki ga niso poznali.
Don Bosko se je vrnil v Turin, vendar dvorane za razstavo dob­ itkov še niso
bile odprte. Toda priprave so bile v teku. Don Bosko je ustanovil zbirališča pred-
metov za loterijo in razpečevalnice srečk po vsej severni in osrednji Italiji, tako
da je bilo 327 organizatorjev in 208 organizatork, med njimi veliko članov naj-
višjega plems­ tva. Tedaj mu je prefektura sporočila odredbo finančnega ministr­
stva, ki mu je prepovedovala začetek loterije.
prefektuka turinske province
Št. 3745-597 Turin, dne 4. aprila 1862
Finančno ministrstvo, ki smo mu predložili prošnjo duhovnika Boska, v kateri prosi
za dovoljenje za odprtje loterije z datumom 1. tekočega meseca, nam je sporočilo, da se po
odloku 3. člena Pravilnika, sprejetega z zakonom 4. marca 1855, ne more potekati pred
iztekom loterije za ranjence v italijanski vojni, ki se bo izvedla 18. junija. Zato ni mogoče
dati dovoljenja imenovanemu gospodu duhovniku za njegovo loterijo, ker ni navada, da
bi tekli dve loteriji vzporedno.
Ko boste ta odlok dali v vednost zgoraj imenovanemu duhovniku Bosku, želi pod-
pisani v imenu zgoraj imenovanega ministrstva dodati, da isto ministrstvo ne bo imelo
nikakršne težave, da dá dovoljenje, kakor hitro se bo iztekel imenovani rok.
Vračamo vso dokumentacijo.
Za prefekta Radicati
Za don Boska je ta odlok prišel kot nalašč in je zato organizatorjem raz-
poslal naslednjo tiskano okrožnico.
Velezaslužni gospod!
Čutim dolžnost, da sporočim vaši uglednosti, da bomo morali javno razstavo loterij-
skih dobitkov zaradi sovpadanja z neko drugo podobno loterijo v tem mestu prenesti na
poznejši čas. Upam, da bomo v kratkem času zvedeli za novi datum, in vas bomo o tem
na­tančno obvestili.
Da izrabimo čas, vas prosim, da bi poslali na že določen kraj predmete, ki ste jih vi in
drugi dobrotniki nabrali v tem času.
Ker je medtem prefektura že ocenila in odobrila dobitke, vam začenjam pošiljati ....
srečk, katerih izkupiček bi poslali v pomoč našim oratorijem, ki so v veliki stiski. Ker javna
razstava dobitkov še ni mogoča, pa zasebno že razpošiljamo srečke v razpečavanje.

9 Pages 81-90

▲back to top


9.1 Page 81

▲back to top


BiS 7 — 11. poglavje
81
Za vsak primer vam sporočam, da za morebitne izdatke za to loterijo uporabite do-
hodke od prodaje srečk.
Dovolite mi, da vam izrečem najboljše želje za blagoslov iz nebes, medtem ko mi je
v čast, da se morem imenovati vaše ugled­nosti vdanega služabnika. duh. Janez Bosko
Turin, aprila 1862
Kakor vidimo, don Bosko ni zmanjšal svojih naporov za loterij­o. Toda prav
sedaj ga je doletela velika žalost.
Dne 26. marca 1862 je v Lyonu sveto v Gospodu umrl turinski nadškof
mons. Alojzij dei Marchesi Fransoni, prav ko je blagosl­avljal tako svoje prijatelje
kakor sovražnike. S sv. papežem Gregorijem VII. je mogel ponavljati: Ljubil sem
pravico in sovražil krivico, zato umiram v pregnanstvu.
Prestolnični kapitelj v Turinu je za kapitularnega vi­karja izvolil kanonika
Zappata.
V oratoriju so veliko molili za dušo neuklonljivega in slavn­ ega prelata. Če-
tudi ni več imel dohodkov škofijske mize in je do skrajn­ osti skrčil svoje izdatke,
je svoje prihranke namenjal revežem, med temi tudi don Boskovim oratorijem.
Ti niso pozabili na ljubljenega nadpastirja.
Njegov spomin bo ostal vedno v čast in blagoslov salezijanski družbi in nje-
govo ime bo v časti na vseh koncih zemlje, kjer koli se bodo spominjali don
Boska. Če je don Bosku uspelo uresničiti svoje zamisli, je to v veliki meri zasluga
svetega nadškofa: on mu je bil svetovalec, branilec, dobrotnik in oče.

9.2 Page 82

▲back to top


12.
poglavje
Nujno plačilo zapadlega dolga – Kraljev dar klerikom oratorija – Nova
stavba ob Vrtnarici – Don Bosko je prepričan o pomoči Božje previdnosti –
Zakaj se pri gradnji niso držali načrta; Bog ne ob­ljublja pomoči nepotrebnim
izdatkom – Izredna miloščina – Druga dela – Kovaška delavnica –
Razporeditev vseh delavnic: nov pravilnik – Odpravljen nered – Pomen izbire
dobrih mojstrov – Nesrečen konec nekega delavca – Odličen kovaški mojster
Potem ko so odložili loterijo, don Bosko ni opustil načrta za zidavo nove
stavbe v oratoriju, četudi je bil vedno brez denarja in so ga težili veliki dolgovi.
To sklepamo iz pisma, ki ga je pisal markizi Fassati in ki ni bilo brez veliko­
dušnega odgovora.
Turin, 26. marca 1862
Velezaslužna gospa markiza!
Danes zjutraj sem se znašel v resnični stiski. Plačati mor­ am veliko vsoto, manjka mi pa
štiristo frankov, plačila pa ne morem odložiti. Če bi vi mogli zastaviti besedo pri gospodu
mar­kizu, da bi mi vsoto dal v dar ali vsaj na posodo, bi storili ve­liko dejanja krščanske ljubez-
ni. V drugem primeru bi mogel raču­nati na prihodke, ki jih bom, kakor upam, dobil z loterijo.
Oprostite mi to nadlegovanje. Gospod bo bogato poplač­ al vam, gospodu markizu in
vsej družini.
S polnim spoštovanjem se izrekam vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Hkrati je poslal kralju prošnjo, ki so jo podpisali vsi njegovi kleriki.
Sveto kraljevo veličanstvo!
Podpisani kleriki spoštljivo poročajo, da zato, ker so ali sirote ali sinovi revnih star-
šev, ne bi mogli nadaljevati v stanu, v katerega so, kakor se jim zdi, poklicani od Boga. Na
srečo so bil­i velikodušno sprejeti v oratorij sv. Frančiška Saleškega.

9.3 Page 83

▲back to top


BiS 7 — 12. poglavje
83
Toda sedaj so se znašli v težkem položaju: ne morejo nakupiti oblačil za svete obrede
niti za vsakdanjo rabo, ko pomagajo svojemu predstojniku duhovniku Janezu Bosku, ki je
zaradi vzdrževanja mnog­ ih fantov v veliki stiski.
Iz tega razloga se zatekamo k vaši znani dobrotljivosti in prosimo vaše kraljevo veli-
čanstvo, da bi po vaši ekonomski blag­ ajni naklonili podporo, ki jo imate za primerno, in to
bodisi za vsakega posameznega podpisnika bodisi za vse skupaj predstojniku duhovniku
Bosku.
V prošnji nebu za blagoslov na vas in vso vašo kraljevo družino imamo čast, da se v
globoki hvaležnosti imenujemo vaši ponižni prosilci (tu sledijo podpisi).
1862
Prišel je ugoden odgovor.
kraljevina italija, ministrstvo za pravosodje in bogočastje
Oddelek 4. - Št. 26241
Turin, 23. aprila 1862
Podpisani sporoča vaši uglednosti, da je njegovo veličanstvo v avdienci 21. tekočega
meseca blagovolilo v korist klerikov vaše ustanove nakloniti iz kraljevega ekonomata 400
lir v vaše roke.
Po ministrovem ukazu višji direktor a. mauri
Za don Boska
Nova stavba naj bi stala ob cesti Vrtnarice v senci drevoreda murv, to je na
kraju, kjer je stala lopa Filippi al Visca in je sedaj don Boskova lastnina. Novo
poslopje naj bi bilo malo daljše od lope: 60 m dolgo, 7,20 široko in 12 m visoko.
V pritličju naj bi dobila prostor tiskarna z dvakrat večjim številom strojev kot
do sedaj, skladišča in mizarska delavnica. V nadstropju in podstrešju naj bi bile
spalnice. Na vzhodni strani naj bi nastala prostorna vratarnica z vhodom za vozo-
ve, velika sprejemnica za sorodnike gojencev in stanovanje za vratarja. Nekdanja
vratarnica s hodnikom in sosednjo sobo bi, združeni v en sam prostor, spremenili
v delavnico s skladiščem za papir in knjige. Prehod navzven bi zazid­ ali.
To je bila zelo draga stavba, toda don Bosko je na začetku leta dejal: »Ko
moram opraviti kako delo v večjo Božjo slavo, se ne dam voditi denarju, ki ga
imam na voljo, temveč samo potre­bi, v kateri sem. Prepričan sem, da mi bo
Božja previdnost priskočila na pomoč. Do sedaj me še nikoli ni pustila na cedilu.
Don Frančišek Dalmazzo je don Boska od 1861 velikokrat slišal ponavljati:
mala hiša v Valdoccu se bo spremenila v veličasten sklop stavb z dolgimi ste-
brišči. Od tu se bo Družba razširila po vsem svetu in mnogi dečki bodo postali
duhovniki in odšli v Ameriko kot misijonarji.
Delovodja Karel Buzzetti, ki mu je don Bosko pomagal priti do gradb­ eniške
diplome, je prevzel vodstvo gradnje.

9.4 Page 84

▲back to top


84
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Bilo bi nadvse koristno, da bi se gradilo po zazidalnem načrtu vseh bodočih
stavb in se ravnalo po smiselni enoviti zamisli ter korak za korakom večalo ora-
torij. Don Bosko je imel v glavi tak načrt, ker pa je bilo treba hitro ukrepati, se je
moral prilagoditi ekonomskim možnostim, prostorskim stiskam in drugim zahte-
vam. Zato so na eni strani ohranili temelje nekdanje lope in postavili nanj novo
stavbo. Ta sedaj v povečanem oratoriju sestavlja nekako diagonalo prek dvorišča.
Don Bosko je večkrat menil, da bo treba tega kazilca notranje simetrije oratorija
podreti, vendar pa on za svojega življenja ne bi trpel takega razmetavanja denarja.
»Gospod nam je obljubil,« je velikokrat ponavljal, »in nam daje potrebna sredstva
za velikansko podjetje, vendar pa ne obljublja denarja za odvečno okrasje.
In sredstev ni manjkalo. Sam don Bosko je med jesenskimi počitnicami 1862
pripovedoval fantom, kaj se je zgodilo meseca junija. Zares izreden dogodek, na
pol čudež, vsekakor pa nekaj previdnostnega, kakor pač hoče kdo videti. Delo-
vodja je prišel k don Bosku in ga prosil za nekaj tisoč lir, da bi izplačal delavce.
Don Bosko je vedel, da nima denarja, ker pa je poznal stisko, v kateri se je znašel
Buzzetti, mu tega ni povedal. Šel je v sobo in razmišljal, kako bi prišel do potrebne
vsote. Ko je sedel za pisalno mizo in začel pregledovati papirje, pisma, zavitke, se
je nenadoma prikazal zavoj, za katerega ni vedel, od kod je. V njem je bilo 5.000
lir. Vzel je denar in ga odnesel delovodji, ki je potreboval prav toliko za izplačilo
delavcev. Ta dogodek samo potrjuje veliko skrb, ki jo ima Bog s svojimi služabni-
ki; lahko da je on koga navdihnil, da je na skrivaj prinesel denar, ali pa je čudežno
položil denar na to mesto. Bog je tako neizmerno dober! Don Bosko kljub svoji
iznajdljivosti ni mogel nikdar zvedeti, od kod je prišel tisti denar.
Buzzetti je imel še neko drugo delo. Pod okni Boskove sobe je stala lesena
baraka, pokrita z opeko. V njej so zidarji hranili svoje orodje in apno. Tukaj bi
bilo treba postaviti stebrišče, ki bi bilo 14 m dolgo, 4 m visoko in 6,75 široko in
bi na obokih nosilo teraso. Če bi zazidali prostor med stebri, bi dobili prostrano
sobano, kamor bi prenesli stroje iz prvotne tiskarne, dokler ne bi bila dograjena
nova delavnica. Nazadnje pa bi tja prenesli topilnico za črke.
Ta načrt so izvedli ob svojem času. Ker bi bilo treba vložiti veliko železa, je
don Bosko najprej dal postaviti kovaško delavnico. Namestili so jo v dvorano,
kamor se je učitelj Miglietti, kot smo že po­vedali, s svojimi zunanjimi gojenci
preselil iz stare vratarnice. Kot šolski razred pa so mu določili dvorano v pr-
votnih stebriščih ob knjigoveznici, delavnici za čevljarje in mizarje. Krojači so
delali v prvem nadstropju za pisarno don Alasonattija in v pritličju, kjer so
nekoč delali Filippijevi klobučarji.
Ta prirastek delavnic je don Boska prisilil, da je spremenil dva predhodna
pravilnika, ki sta mojstrom dajala odgovornost za delo, ekonomijo, disciplino in
moralnost gojencev.

9.5 Page 85

▲back to top


BiS 7 — 12. poglavje
85
Pripravil je nov pravilnik,9 v katerem je zaupal vsako delav­nico laičnemu
domačemu asistentu, ki bi mu pa moral pomagati vodja de­lavnice. Med prvimi
asistenti sta bila Jožef Rossi in Jožef Buzzetti. Nekaj pozneje so postavili za vodjo
tiskarne in knjigoveznice viteza Friderika Oreglia di S. Stefano.
S temi spremembami pravilnika še niso bila končnoveljav­no določena vsa pra-
vila za dobro delovanje delavnic. Z večanjem števila vajencev in s pomenom na-
ročil je disciplinarna plat preš­la na klerike, ki so jim dali naslov asistenti, medtem
ko so sobratje laiki ohranjali materialno vodstvo in ekonomsko oskrbo. Končno je
don Bosko izdelal še četrti pravilnik, ki ga potem bist­veno ni več spreminjal in je
bil leta 1877 natisnjen za domove Družbe sv. Frančiška Saleškega.
Da je leta 1862 moral spremeniti pravilnik, se je izkazalo potrebno. V kova-
ški delavnici se je zgodil težek prekršek proti 3. členu.
Praznik sv. Eligija, nebeškega zaščitnika kovačev, sta dva zunanja delavca s
svojimi vajenci hotela proslaviti s kosilom oziroma obilno malico. V ta namen
9 pravilnik za delavnice
1. Gojenci posameznih delavnic se morajo pokoravati vodji in mojstru, ki sta njihova neposredna predstojnika.
2.Noben gojenec ne sme spremeniti svoje obrti brez dovoljenja ekonoma ali rektorja.
3.V delavnicah je strogo prepovedano kaditi tobak, piti vin­ o ali se kakor koli zabavati. Vlada naj tista tišina,
ki je v skladu z zvrstjo obrti.
4.Noben gojenec ne sme zapustiti delavnice brez dovoljenja asistenta. Če bi moral iti zaradi opravila ali
kakega na­ročila iz hiše, bo za dovoljenje poskrbel ekonom ali prefekt.
5.Nobenega dela, ki se ne tiče hiše, ni dovoljeno opraviti brez dovoljenja ekonoma.
6.Vsako opravljeno delo bo asistent z datumom, dogovorjeno ceno, imenom in stanovanjem naročnika vne-
sel v zapisnik in dodal še druge pomembne opombe.
7.Asistent bo pazil na moralno vedenje gojencev ter na njihovo točnost in prizadevnost pri delu.
8.Tako asistent kakor mojster sta dolžna preprečiti vsako vrsto grdih pogovorov. Če bi se v tem kdo pregre-
šil, je treba takoj sporočiti vodstvu.
9.Asistent in mojster si bosta prizadevala, da bosta pravočasn­ o prišla na svoje mesto v delavnico in tako
preprečila tiste neljube stvari, ki se pri zbiranju na delu navadno dogajajo, obenem pa vsakemu določila
delo brez izgube časa.
10.Če bi mojster moral zaradi opravkov zapustiti delavnico, bo o tem obvestil asistenta.
11. Mojster ima posebno dolžnost, da vsakega gojenca temeljito nauči svojo obrt, preveri, ali je delo dobro
opravil in pri tem ravnal varčno.
12.Za nakup potrebnega materiala bo asistent obvestil ekonoma, ki mu bo dal potrebna navodila. Če bi moral
nakupovati predmete, pa za to ni zadosti usposobljen, bo s seboj povabil mojstra ali koga drugega, vendar
tako, da bo prej poskrbel za asistenco fantov.
13.Ob sobotah bo asistent, potem ko je slišal mnenje mojstra, podal ekonomu opazke o obnašanju vseh vajen-
cev v delavnici, pri čemer se bo oziral predvsem na pridnost pri delu in moralnost.
14. Prav tako bo asistent dal ekonomu seznam vseh del, ki so jih opravili v delavnici v preteklem tednu.
15.Asistent bo vsak mesec z mojstrom izdelal seznam vsega mat­ eriala v skladišču pa tudi vsega orodja in
železja.
16.Če se je kaka stvar pokvarila ali izginila po krivdi koga, je treba izdatke zaračunati krivcu, in če krivec ni
znan, bodo škod­ o poravnali vsi gojenci delavnice.
17.Delo se bo začelo z Začni, prosimo, Gospod in zdravamarijo. Opoldne bodo vsi, preden bodo zapustili de-
lavnico, zmolili angel Gospodov.
18.Asistenti in mojstri naj se zavedajo, da morejo z gorečnostjo in ljubeznijo storiti veliko dobrega, za kar jih
bo Gospod bogato pop­ lačal.
19. Gojenci naj mislijo, da je človek rojen za delo in da se bo samo tisti, ki navdušeno in pridno dela in najde
zadoščenje v naporu, naučil obrti in se usposobil, da si bo služil svoj kruh.
20.Te člene bo vsakih štirinajst dni gojencem prebral asistent ali namesto njega kdo drug; en izvod bo vedno
izobešen v delavnici.

9.6 Page 86

▲back to top


86
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
sta poskrbela za pijačo in jedačo. Ko je don Bosko za to zvedel, je stvar prepo-
vedal, zlasti zato, ker ni hotel, da bi si delavnice vzele pravico, da bi obhajale
take priložnosti na pret­ iran in nereden način. Toda tista dva kovača, ki sta pred
kratkim prišla v oratorij in se nista še naučila pravega reda in nista mogla pre-
našati jarma pokorščine, sta kljub vsemu pripravila veseljačenje. Pri tem so ju
podpirali tisti, ki bi morali to preprečiti.
Don Bosko, ki je bil sicer tako mil v svojih ukazih, pa je znal, če je bilo treba,
odločno ukazovati in uveljaviti svojo avtoriteto in krivcev ni pustil brez kazni.
V vsakem primeru pa se je izogibal prenagljenih in nasilnih posegov. Počakal
je en dan in dal svoje naročilo prefektu. Ta je poklical k sebi krivce, jim mirno
in pametno razlo­žil njihov prestopek in jih poslal domov. To je bil pravičen in
jasen pouk za vse v oratoriju, zlasti za tiste, ki so gojili kak skrit upor proti
predstojnikom, tako da veliko let ni bilo pomembnih in skupnih prekrškov pro-
ti pravilniku. »Udari posmehljivca in preprosti bo postal previden« (Prg 19,25).
Ker pa so izključeni rokodelci don Boska prosili odpuščanja in obljubili po-
korščino, je skoraj vse sprejel nazaj. Nikakor pa ni več sprejel obeh zunanjih de-
lavcev. Za to je imel globoke razloge. Kajti mojster ima bolj kot kdo drug na va-
jence izreden vpliv tako v dobrem kakor v slabem, kajti od njega je neposredno
odvisno vajenčevo napredovanje v obrti in njegova prihodnost. Zato je bil don
Bosko izredno pozoren pri izbiri za to službo in je brez obotavljanja odslovil tiste,
ki bi bili nevredni zaupanja. In zdi se, da je sam Bog potrdil njegove odločitve.
»Bil sem blizu cerkve S. Dalmazzo,« pripoveduje Jožef Reano, »ko sem se
srečal z nekim mojstrom, ki je bil odslovljen iz oratorija. Rekel mi je:
– Reano, vedi, da bosta don Bosko in don Savio imela opraviti z menoj.
– Zakaj mi sedaj pridete in govorite o teh stvareh? sem mu odgovoril. Naj-
raje ne bi o tem nič vedel. Zato mi je hudo, če slišim take stvari.
Ker pa se je pa možakar razgrel v svojih izrazih, sem mu rekel: 'Čujte, gos-
pod, poslušajte moj nasvet: kar je bilo, je bilo in jaz nisem razsodnik v tej zade-
vi. Niste brez zaposlitve in najbolje je, da voda steče kakor raci po hrbtu. Se mar
hočete razglasiti za don Boskovega sovražnika? Jaz si kaj takega ne bi upal za
vse zlato na svetu.
Na te moje besede je zbesnel in začel sramotiti tudi mene, tako da sva se
nevljudno razšla.
Toda nekaj mesecev pozneje je njegova žena zbežala izpod zakons­ ke stre-
he in nekaj tednov pozneje je tudi najstarejši sin zapustil dom. Šest mesecev
pozneje ga je zadela kap, tako da je ostal hrom na eno nogo in je moral hoditi s
palico. Leto pozneje ga je še drugič zadela kap in je umrl. Njegov drugi sin, ki je

9.7 Page 87

▲back to top


BiS 7 — 12. poglavje
87
ostal brez matere in očeta, je komaj komaj živel in don Bosko mu je od časa do
časa priskočil na pomoč.
Božja previdnost je pomagala don Bosku in mu je pošiljala dobre mojstre,
med katerimi je bilo nekaj naravnost odličnih in o katerih bomo še govorili, za
zdaj se omejimo samo na ko­vaškega mojstra Janeza Krstnika Garanda. Bil je
pravi kristjan starega kova in pravi umetnik v svoji obrti. Več let je sprejemal v
svojo delavnico fante, ki mu jih je priporočil don Bosko, in vsi so bili zadovoljni
s tako odličnim mojstrom. Toda zaradi pomanjkan­ ja dela in zaradi finančnih
nezgod je moral zapreti delavnico in se pri nekom zaposliti kot navaden de-
lavec. Leta 1863 ga je srečal v Turinu Peter Enria, ki se je pri njem tri leta učil
kovaštva, in ga vpraševal, kako mu kaj gre. Ta mu je odgovoril: »Glede zdravja je
vse v redu. Toda pomisli, da sem pri svojih 7. letih prisiljen delati kot navaden
pomočnik v delavnici.« Enria mu je odgovoril: »Dragi Baptista, greš z menoj v
oratorij? Prepričan sem, da te bo don Bosko takoj sprejel v hišo, zlasti še zato,
ker mu sedaj primanjkuje mojster v kovačnici.« »Oh,« je vzkliknil Garando, »če
mi bosta Gospod in mati Božja Marija naklonila to milost, ne bom nikdar več
odšel iz tistega kraja.«
Don Bosko ga je sprejel in ugledni mojster je kar naprej govoril: »Prišel sem
v nebesa.« Delal je pridno kot fant pri dvajse­tih, učil in vadil zavzeto svoje va-
jence in skrbel, da niso don Bosku nikdar povzročili niti najmanjše neprijetno-
sti. On sam je pozneje opravil vsa kovaška dela v cerkvi Marije Pomočnice. Živel
je v oratoriju štiri leta in vse do konca življenja ponavljal: »Blagoslovljen tisti
dan, ko me je don Bosko sprejel v svojo hišo.«

9.8 Page 88

▲back to top


13.
poglavje
Don Boskova krščanska ljubezen pri obisku bolnikov v mestu: uteha, ki jim
jo nudi; pomirja vest – Kako pripravlja bolnike na smrt – Gospe, ki ji tik
pred smrtjo z blagoslovom vrne zdravje, napove, da bo imela vice na tem
svetu – Napoved smrti: sanje, prikazen; neki fant poklican v večnost; krsta
– Ob smrti nekega fanta izjavi, da to ni tisti iz sanj, in z začetnimi črkami
napove, kdo bo umrl
Don Bosko je še naprej opravljal dela krščanske lju­bezni tudi zunaj ora-
torija, zlasti z obiskovanjem bolnikov. Ko je ob obiskih v palačah, hišah mešča-
nov ali tudi revežev zvedel, da je kje bolan član družine ali služabnik, je prosil
za do­voljenje, da jih je obiskal in jim povedal besedo spodbude. Ker so dobro
poznali to njegovo navado, so ga pogosto klicali k bolniškim posteljam.
Zdi se, tako piše don Bonettijeva kronika, da bolniki čutijo olajšanje v svojih
tegobah, če je don Bosko ob njih. Želijo si ga, da bi bili bolj potrjeni v želji po
nebesih. Grofica Lazzari, ki je morala danes. 14. marca, leči v posteljo, ga je dala
pokli­cati iz oratorija. Ko ga služabnik ni našel doma, je zato, ker je vedel, kako si
ga je gospodarica želela, vprašal, v katerem koncu Turina bi mogel biti. Ko so mu
povedali, kje da je, se je takoj napotil tja in ga popeljal h grofici. Ko ga je odlična
gospa in dobra kristjanka zagledala, se je neizmerno razveselila. Na vsak način je
hotela zvedeti, ali bi šla v nebesa, če bi umrla v tistem stanju. Vprašala ga je: 'So
bile moje spovedi vse dobre?' Don Bosko se je ob ugotovitvi, da ga ima za tako iz-
vedenega, samo smehljal in ji, kakor je to storil tudi v drugih podobnih primerih,
postavil, da bi se izmaknil, celo vrsto vprašanj in ji vrnil mir srca.
Tudi težko obolelim osebam je znal vliti pogum.
Dne 16. marca je don Bosko v pogovoru z nami kleriki o tem, kak­ o je smrt
prestrašila tudi najboljše, celo svete ljudi, dejal: 'Ko grem obiskat kakega na smrt

9.9 Page 89

▲back to top


BiS 7 — 13. poglavje
89
bolnega človeka, mu ne pravim, da se mora pripraviti na smrt ali pa da bo mogoče
ozdravel, ker vse to ne odžene strahu pred smrtjo. Nasprotno mu pripovedujem
o tem, da smo v Božjih rokah, da je Bog dober oče, najboljši med vsemi očeti, da
vedno bedi nad nami in najbolje ve, kaj je za nas dobro in kaj ne. Zato ga spodbu-
jam, da se prepusti njegovi dobroti, kakor se otrok zaupa rokam svojega očeta, in
se tako umiri. Tako se bol­nik znebi tegobe smrti, čuti veselje, da je v Božjih rokah,
se umiri in čaka na to, kaj bo neskončna Božja dobrota storila zanj.
Toda don Bosko je ob bolniških posteljah prinašal še kaj več kot samo bese-
de spodbude in tolažbe. Gospa Delfina Marengo nam je pisala:
Pozimi leta 1862 je moja mati, ki je takrat štela štirideset let, težko zbolela na tifusu
in pljučnici in je bila po dveh mesecih bolezni na smrt izčrpana. Potem ko je prejela svete
zakramente, tudi maziljenje bolnikov, jo je po nasvetu njenega spovednika teologa Feliksa
Golzia obiskal Božji služabnik don Bosko.
Kakor hitro se je don Bosko približal njeni postelji in jo spretno vprašal, kako se kaj po-
čuti, ga je ona pri popolni zavesti prepoznala in se mu zahvalila. Tedaj je sveti mož naročil
meni in moji sestri, naj bi skupaj z njim zmolili tri zdravamarije. Ko smo odmolili, se je obrnil
k meni, ki sem bila najstarejši otrok, in mi dejal: 'Bodi mirna, tvoja mati ne bo umrla, ker
sta vidve še zelo mlad­ i in jo zelo potrebujeta.' Nato se je obrnil k bolnici in ji rekel: 'Gospodu
sem predložil, da bi tukaj na zemlji opravili svoje vice. Zato se ne čudite, če vas bodo zadele
mnoge tegobe.' Moja mati, ki je bila sveta oseba, je potihoma odgovorila: 'Hočem izpolnje-
vati Božjo vo­ljo.' Don Bosko je dejal: 'Tako je prav.' Blagoslovil jo je in odš­ el.
Moji materi se je obrnilo na bolje in nasledn­ jega dne je vprašala zdravnika, ali bi
smela jesti beluše. Zdravnik se je začudil, ko jo je našel še živo, ji potipal utrip srca in re­
kel: 'Ne beluše, temveč kos piščanca.' Okrevanje je bilo dolgo in boleče, toda ozdravljenje
je bilo popolno, tako da celih trideset let ni bila več bolna.
Doletelo jo je veliko tegob, zlasti moralnih. Vsakič, ko je prišla kaka nova, je moja
mati v šali dejala: 'Zopet ena don Boskova vizitka.
Ko je potem prišla njena smrtna ura, ki jo je pri petinsedemdesetih letih popeljala v
večnost, ji je duhovnik don Valimberti, kap­lan v cerkvi karmelske Matere Božje, ki ji je stal
ob strani v smrtn­ em boju, ne da bi kaj vedel o tem, kaj ji je don Bosko pred tride­setimi leti
napovedal, rekel, da je ona, kakor se njemu zdi, že tukaj na zemlji opravila svoje vice, in
da meni, da bo šla naravnost v nebesa.
Don Bosko tudi v oratoriju ni delal prav nič manj čudovitih reči. Dne 21. mar-
ca zvečer, piše don Bonetti, je stopil na majhno prižnico, da bi fantom spregovoril
za lahko noč. Najprej je nekaj časa molčal, kakor da bi lovil sapo, nato je začel:
»Moram vam povedati neke sanje. Predstavljajte si čas odmora v oratoriju, ko povsod
odmeva krik in vik. Zdelo se mi je, da sem se naslanjal na okno svoje sobe in opazoval svoje

9.10 Page 90

▲back to top


90
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
fante, kako so prihajali, odhajali, se igrali, veselo zabavali, tekali in skakali sem in tja. Kar
sem zaslišal silen ropot pri vratarnici in pogledal, kaj se tam godi. Zagledal sem moža visoke
postave, širokega čela, s čudno pogreznjen­ imi očmi, z dolgo belo brado, z redkimi prav tako
belimi lasmi, ki so mu s plešaste glave padali na ramena. Zdelo se je, da je odet v pogrebni
plašč, ki ga je z levo roko držal tesno stisnjenega na telo, v desni pa je držal plamenico z
modrim temačnim plamenom. Premikal se je s počasnimi in težkimi koraki. Od časa do časa
se je ustavil in s sklonjeno glavo in trupom gledal v tla, kakor da bi kaj iskal. Tako je večkrat
obkrožil celo dvorišče med fanti, ki so nadaljevali svoj odmor. Bil sem ves presenečen, ker
nisem vedel, kdo je in kaj hoče, zato sem mu pozorno sledil s svojim pogledom. Ko je prišel do
vrat mizarske delavnice, se je ustavil pred fantom, ki se je ravno hotel pognati proti nekemu
drugemu v igri 'prekinjena vrsta', stegnil je roko in približal plamenico fantovemu obrazu.
'Prav ta je,' je dejal in dvakrat ali trikrat naredil poklon. Ustavil ga je v kotu in mu izročil
listek, ki ga je potegnil izpod plašča. Fant je vzel listek, ga odprl in prebral in pri tem popol-
noma prebledel in vprašal: 'Kdaj? Kmalu ali pozneje?'
Možakar je odgovoril s turobnim glasom:
– Pridi, tvoja zadnja ura je odbila.
– Lahko vsaj končam igro?
– Tudi sredi igre te lahko preseneti. To je pomenilo nenadno smrt. Fant je trepetal,
hotel je govoriti, se opravičiti, pa ni mogel. Tedaj je prikazen, ki je rob plašča zdrknil
navzdol, pokazala proti stebrišču: 'Glej, tam, ali vidiš? Tista krsta je zate. Pridi takoj.' Tam
med vrati, ki vodijo na vrt, je stala krsta. 'Nisem pripravljen, sem še premlad,' je začel kri-
čati fant. Oni pa je s hit­rim korakom, hitrejšim, kot je prišel v oratorij, odšel.
Ko je prikazen odšla, sem se, medtem ko sam razmišljal, kdo bi mogel to biti, zbudil.
Iz vsega, kar sem vam povedal, lahko sklepate, da se eden izmed vas mora pripraviti,
ker ga Gospod kliče kmalu v večnost. Jaz, ki sem bil navzoč pri tistem prizoru, vem, kdo je,
in ga poznam, ker sem videl, kako je prejel tisti listek od neznanca. On je tukaj navzoč in me
posluša. Vendar ne bom povedal njegovega imena nikomur, dokler ne bo mrt­ ev. Ne bom pa
opustil ničesar, kar bi mu moglo pomagati za srečno smrt. Sedaj pa naj vsak dobro razmisli,
kajti medtem ko pravi, kdo ve, kdo bi mogel to biti, je lahko prav on tisti. Povedal sem vam
stvari, kakor so, kajti če tega ne bi storil, bi me Gospod poklical na obračun in mi rekel: 'Pes,
zakaj ne lajaš, ko je treba?' Vsak naj uredi svoje račune, zlasti še te tri dni, ki nam ostajajo
še od devetdnevnice Marijinemu oznanjenju. Opravite posebne molitve in vsak naj te tri dni
zmoli vsaj eno Pozdravljena, Kraljica za tistega, ki bo moral umreti. Tako bo on, ko bo odšel
iz tega življenja, našel nekaj sto Pozdravljenih Kraljic, ki mu bodo v veliko podporo.
»Ko je stopil s prižnice ga je nekaj fantov prosilo, da bi jim povedal vsaj, ali
bo tisti kmalu umrl, če že noče povedati, kdo je. Odgovoril je, da gotovo ne bo
preživel dveh praznikov, ki se začenjajo s črko P. Moglo bi se celo pripetiti, da ne
bi pre­živel niti ene in bi umrl čez kaka dva ali tri tedne.

10 Pages 91-100

▲back to top


10.1 Page 91

▲back to top


BiS 7 — 13. poglavje
91
Ta pripoved in napoved je vse napolnila s strahom, ker je vsak mislil, da je
on tisti. Kakor drugikrat pa je nared­ ila veliko dobrega, ker je vsak mislil sam
nase. Že naslednjega dne je bilo veliko več spovedi kot po navadi.
Mnogi fantje so naslednje dni prišli k don Bosku in ga sam­ i zase vpraševali,
ali niso mogoče oni tisti, ki morajo umreti. Povpraševanje je bilo vztrajno, toda
don Bosko je obračal pogovor na druge stvari in ni nič povedal. V dušah fantov
pa sta ostali dve misli: da gre za nepredvideno smrt in bo nastopila, še preden
bodo opravili dva velika praznika, ki se začenjata s P, to je pasqua (velika noč)
in pentecoste (binkošti). Prvi praznik je tega leta padel na 2. april.
V oratoriju sta bili dve veliki pričakovanji, ko je v sredo 16. aprila, tako nada-
ljuje kronika don Bonettija, na svojem domu umrl 12-letni deček Alojz Fornasio
iz Borgato Torineseja. V zvezi s tem moramo opozoriti na nekaj okoliščin. Ko je
don Bosko napovedal, da bo nekdo umrl, je tisti fant, ki prej sicer ni bil slab, začel
zares zgledno živeti. Prve dni je prosil don Boska, da bi smel opraviti življenjsko
spoved. Don Bosko ni privolil, ker je življenjsko spoved že opravil, toda ker ga je
vztrajno prosil, mu je v znamenje posebne naklonjenosti dovolil. Spovedal se je
dvakrat ali trikrat, prvič, ko je prosil za dovoljenje, in potem na dan, ko se je začel
počutiti slabo. Ostal je v oratoriju še nekaj dni, vendar se je ves čas slabo počutil.
Ko sta ga prišla obiskat dva njegova brata in sta. ugotovila, da je bolan, sta prosila
don Boska, da bi pustil Alojza za nekaj časa domov. Don Bosko je ustregel prošnji.
Isti dan ali dan prej je Fornasio opravil življenjsko spoved in prejel sveto obhajilo,
šel je domov, bil še nekaj dni pokonci, potem pa je legel. Bolezen se je poslabšala,
bolela ga je glava, od časa do časa ni mogel več govoriti in začelo se mu je blesti.
Ni se mogel niti spovedati niti prejeti sv. obhajila. Dobri oče je šel v Bordaro na
obisk. Fornasio ga je še prepoznal, hotel mu je nekaj povedati, pa ni mogel. Začel
je jokati in z njim vsa družina. Nasled­nji dan je umrl.
Ko je prišla v oratorij novica o tej smrti, je več klerikov vprašalo don Boska,
ali je Fornasio tisti, ki je v sanjah prejel list­ ek. Božji služabnik je dal vedeti, da
ni bil on. Kljub temu pa so nekateri menili, da se je napoved uresničila na njem.
Tisti večer (16. aprila) je don Bosko naznanil in opisal Fornasijevo smrt
in rekel, da je za vse velik nauk. Kdor ima čas, naj ne odlaga in naj se ne da
premotiti hudiču, ki nam prišepetava, da bomo uredili svoje račune z Bogom
ob smrtni uri. Ko so ga javno vprašali, ali je Fornasio tisti, ki je moral umreti, je
odgovoril, da noče nič povedati. Dodal pa je, da je v oratoriju navada, da dečki
umirajo po dva in da eden kliče drugega, zato naj bomo pozorni in skušajmo
uresničiti Gospodov opomin, da naj bomo pripravljeni. Bodite pripravljeni, kaj-
ti v uri, ko ne pričakujete, bo prišel.

10.2 Page 92

▲back to top


92
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Ko je stopil s prižnice, je jasno zasebno povedal nekater­ im duhovnikom in
klerikom, da ni Fornasio tisti, ki je v sanjah od prikazni prejel listek.
Dne 17. aprila je don Bosko po kosilu stal v krogu z večjim številom fantov,
ki so ga radovedni vpraševali: 'Povejte nam ime tistega, ki mora umreti.' Don
Bosko je smehljaje se odkimal in dal vedeti, da ne bo povedal. Toda fantje so še
naprej vztrajali.
– Če nočete povedati nam, pa povejte vsaj don Rui. In don Bosko je še nap-
rej odkimaval, da ne.
– Potem pa nam povejte začetne črke njegovega imena, so še nekateri
vztrajali.
– Ali hočete zares vedeti? Dobro, vam bom ugodil. Tisti, ki je prejel listek od
skrivnostnega starca, nosi ime, ki se začenja z isto začetnico kot Marija.
– Don Boskova izpoved se je v trenutku raznesla po hiši. Skuš­ ali so ugoto-
viti, kdo bi mogel biti. Pa je bilo težko, ker je bilo vsaj trideset gojencev, katerih
priimki so se začenjali z m.
Vendar ni manjkalo nekaj nezaupljivcev. V hiši je bil težek bolnik po imenu
Alojz Marchisio, o katerem so resno dvomili, ali bo ozdravel. Dne 18. aprila so
ga odpeljali domov. Misleč, da je don Bosko menil Marchisia, so govorili: 'Če bi
bilo tako, bi tudi jaz bil lahko napovedal, da bo moral umreti nekdo, čigar ime
se začenja z začetnico imena Marija!'

10.3 Page 93

▲back to top


14.
poglavje
Velika noč: don Boskova utrujenost – Don Bosko se spominja spovedi fantov
iz prvih časov oratorija – Njegov stud zaradi preklinjanja – Odbor za zbiranje
spominov na don Boska nadaljuje svoje delo – Nenadna smrt fanta, o katerem
je don Bosko sanjal – Razni dogodki pred smrtjo in med njo – Razodeta
skrivnost – Popolna uresničitev sanj – Don Janez Cagliero je poznal skrivnost
– Don Bosko razveseljuje dečke s prijetnimi pripovedmi – Psa Sivca je včasih
videl samo don Bosko – Don Boskova pridiga na belo nedeljo
Don Bonettijeva kronika takole nadaljuje: »Dne 2. aprila, na vel­iko noč
se je don Bosko počutil zelo slabo in ni mogel več stati na nogah. Trebuh ga je tako
bolel, da je komaj mogel izgovoriti besedo. Kljub temu je šel v cerkev in spovedo-
val fante od 6,30 do 9. Rekli smo mu, da si mora prizanašati in ne toliko delati. On
pa je odgovoril: 'Oh, dragi moji, sedaj je čas za delo. Ko me ne bo več, bodo drugi
delali bolje kot jaz. Veliko število zunanjih fantov, ki so bili včeraj zbrani okoli
mene, mi je priklicalo v spomin, kako sem pred dvanajstimi ali štirinajstimi leti
imel okoli sebe 150 in več fantov prazničnega oratorija, ki so se vsi hoteli spove-
dati pri meni. Kako zelo so me imeli radi in koliko dobrega sem jim mogel storiti!'
Nato je začel pripovedovati o odličnih sadovih postnega katekizma in dal
klerikom nekaj navodil, kako naj obravnavajo nekatere teme. Kar se tiče prekli-
njanja, bi morali biti nadvse previdni, da ne bi omenjali strašnih vzdevkov, ki jih
povezujejo s svetim Božjim imenom, pa četudi navodila in katekizmi pravijo, da
jih je treba izreči, da bodo učenci vedeli, za kaj gre.
Potem je skoraj s solzami v očeh rotil: 'Če slišim ka­tero takih kletvic, me
bolj zaboli, kot če bi mi kdo pripel­jal zaušnico. Tudi v spovednici, ko slišim dvo-
je ali troje takih izrazov, se čutim tako pobitega, da skoraj ne morem nič več.'

10.4 Page 94

▲back to top


94
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Povedali smo mu, da teolog Borel na prižnici, ko govori o preklinjanju, po-
navlja izraze pokvarjenega ljudstva.
Don Bosko je na naše pripombe takole odgovoril: 'Teolog Borel je nadvse
goreč duhovnik in brez dvoma s svojimi pridigami, polnimi zgledov in živahnih
dvogovorov, doseže veliko spreobrnjenj. Vendar ga jaz ne morem poslušati, kadar
izgovarja določene izraze. Že večkrat sem ga opozoril, celo prosil, da bi popravil
to svojo napako, toda kaže, da mu navada in notranji zalet to onemogočata.'«
Na tej strani kronike bermo naslednjo opombo.
»21. april. V tem postnem času smo bili vsi zelo zap­ osleni, eni s katehizi-
ranjem, drugi pa kako drugače in nismo imeli možnosti, da bi pisali zapiske ali
prihajali k sestankom. Sedaj pa spet nadaljujemo naše delo v večjo Božjo slavo
in krademo delčke časa, da zapišemo tiste stvari, ki se nam v don Boskovem
življenju zdijo najpomembnejše. Začnimo takoj z opisom uresničenja sanj.
Te kratke besede nam pričajo, da je odbor v preteklih dveh letih nadaljeval
svoje delo, da je preverjal, odobraval in potrjeval, kar sta pisala Bonetti in Buf-
fino in še kdo drug iz skupine.
Potem ko je don Bonetti izpolnil v kroniki praznine iz meseca marca in
aprila, je zopet nadaljeval opis uresničenja napovedi sanj z dne 21. marca.
Don Boskova napoved smrti izpred enega meseca je vedno bolj izgubljala
učinek. Vendar jih je veliko ponavljalo: 'Kdo bo umrl? Kdaj bo umrl? Praznik
velike noči, prvi P je za nami.'
ln glejte, 25. aprila je nepričakovano umrl zadet od kapi 13-letni Viktor
Maestro iz Viore pri Mondviju. Bil je to deček zgledn­ e kreposti, ki je prejemal
obhajilo večkrat na teden. Vse do dneva svoje smrti je bil popolnoma zdrav. Le
zadnja dva tedna so ga bolele oči in proti večeru mu je opešal vid. Zadnja dva
dneva ali tri je čutil tudi bolečine v trebuhu, zdravnik mu je naročil, naj zjutraj
ne bi vstajal z drugimi, temveč pozneje.
Nekega jutra ga je don Bosko srečal na stopnicah in ga vprašal:
– Bi rad šel v nebesa?
– Seveda, seveda, je odgovoril Maestro.
– Torej, pripravi se, je dodal don Bosko. Fant ga je malo presenečen pog-
ledal, ker pa je menil, da gre samo za navadno šalo, se je pomiril. Toda don
Bosko je bil stalno ob njem, ga pripravljal s pametnimi opomini in mu svetoval
življenjsko spoved, po kateri je bil Maestro nadvse zadovoljen.
Dne 24. aprila je neki deček, ki je videl Maestra sedeti na bal­konu bolniške
sobe, imel čudno misel. Približal se je don Bosku in mu dejal: 'Ali je res, da je

10.5 Page 95

▲back to top


BiS 7 — 14. poglavje
95
tisti, ki mora umreti, Maestro?' 'Kaj naj vem jaz,' je odgovoril don Bosko, 'vpra-
šaj njega.'
Deček je stopil na balkon in vprašal Maestra. Ta se je zasmejal in šel don
Boska prosit za dovoljenje, da bi šel za nekaj časa domov. 'Rade volje te pustim
domov,' je odgovoril don Bosko, 'toda prej naj ti zdravnik izstavi potrdilo o tvoji
bolezni.' Ta odgovor je fanta potolažil, kajti mislil si je: Nekdo v oratoriju mora
umreti. Če bom doma, je znamenje, da nisem jaz tisti. Imel bom daljše počitnice
in se vrnil zdrav.
Dne 25. aprila, v petek, je Maestro zjutraj vstal z drugimi, bil pri maši in se
vrnil v spalnico. Ker se je čutil zelo utrujeneg­ a, je legel v posteljo in izrazil tova-
rišem veselje, da bo šel dom­ ov.
Ob devetih je zvonec naznanil začetek pouka. Sošolci so pozdravili Maestra,
mu želeli vesele počitnice in srečno vrnitev, odšli vsak v svoj razred in ga pus-
tili samega v spalnici. Proti 1. uri je bolničar prišel in Maestru sporočil, da bo
kmalu v bolniški sobi zdravnik in da naj pride tja, da bo z njim govoril in dobil
potr­dilo, o katerem sta se včeraj domenila z don Boskom.
Kmalu zatem so dali znak, da je prišel zdravnik, in eden izmed dečkov iz
sosednje spalnice, ki je bil tudi bolan, je stopil k vratom Maestrove spalnice
in glasno zaklical: 'Maestro, Maestro, pridi, zdravnik je tukaj!' Poklical ga je
enkrat, poklical ga je dvakrat, toda Maestro ni dogovoril. Tovariš je menil, da
je zadremal. Stopil je k njegovi postelji, ga prijel za roko, ga poklical, ga stresel,
toda ta je ostal negiben. Ni mogoče opisati strahu, ki se je polastil fanta in je
začel kričati: 'Maestro je mrtev!' Takoj je šel obvestit druge in prvi, na katerega
je naletel, je bil don Rua, ki je hitro vstopil in mu v zadnjih izdihljajih dal odvezo.
Takoj so obvestili don Alasonattija in jaz (Bonetti) sem obvestil don Boska.
Novica o tej smrti se je kakor blisk razširila po razredih in delavnicah. Veliko
jih je priteklo, pokleknilo ob posteljo in molilo za pokojnikovo dušo. Nekateri so
menili, da je Maestro še živ, in so zato prinesli ogrevalnike in močne pijače. Toda
vse je bilo zaman. Ko je prišel don Bosko in ga pogledal, je takoj ugotovil, da je
mrtev. Vsem je bilo zelo hudo zlasti še zato, ker je Maestro umrl, ne da bi bil kdo
ob njem. Ko je don Bosko videl, kako silno so fantje prizadeti, jim je zagotovil, da
je Maestro zveličan. Prejel je obhajilo v sredo in zlasti od praznika vseh svetih do
dneva smrti živel zgledno življenje, s katerim se je pripravil na smrt. Prihajali so
kleriki in fantje, ga objokovali in videli, kako je njegova smrt potrdila sanje.
Don Bosko je imel zvečer ganljiv nagovor, ki je vse raznežil do solz. Pokazal
je, kako je Bog v devetih ali desetih dneh vzel iz naše srede dva naša tovariša,

10.6 Page 96

▲back to top


96
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
ne da bi mogla prejeti zadn­ ja tolažila naše svete vere. Kako zelo se motijo tisti,
ki hočejo počakati, da bodo ob koncu življenja uredili stvari svoje vesti. Toda
zahvalimo Gospoda, ki je s tako nepredvideno smrtjo poklical k sebi dva naša
tovariša, ki sta zagotovo imela urejeno vse, kar se tiče duše. Koliko večja bi bila
naša žalost, če bi namesto teh dveh bili kaki drugi, ki se ne odlikujejo po tako
lepem vedenju.
Ta smrt je bila pravi Božji blagoslov. V soboto zjutraj in zveč­ er je veliko šte-
vilo fantov želelo opraviti življenjsko spoved. Don Bosko jih je z dvema samima
besedama pomiril. Odkritosrčno in jasno pa je rekel: 'Maestra sem videl v sa-
njah, kako je prejel listek od prikazni. Tolaži me dejstvo, da je še v petek zjutraj,
kakor so mi nekateri izmed vas povedali, prejel sveto obhajilo, tako da je sicer
umrl nagle, ne pa neprevidene smrti.
V nedeljo 27. aprila dopoldne so Maestrovo truplo odnesli na pokopališče.
Omenili so neko okoliščino, v kateri se je zgodila smrt, kot je bila napovedana. Ko
je don Bosko sanjal, kako je tista oseba ali prikazen izročila Maestru listek, ga je
videl pod stebriščem z obrazom, obrnjenim proti hodniku, ki vodi na vr­tove. Iz
tistega kraja je pokazal fantu krsto, ki je bila na hodniku nekaj korakov od njega.
Ko so prišli pogrebci, so po glavnem stopnišču nesli krsto pod stebriščem
k vhodu hodnika in naročili stole, na katere so jo položili. Nato so počakali na
duhovnika in gojence, ki so pospremili krsto na pokopališče.«
Moramo še dodati, da je don Janez Cagliero, ki je prišel malo pozneje in do-
bil krsto na tistem mestu, čeprav so jo pri drugih pogrebih na­vadno postavljali
na drugi strani stebrišča pred stopnicami ob vhodu v Cerkev, izrazil nezado-
voljstvo zaradi te no­vosti. To še toliko bolj, ker so pogrebci stole, ki so bili že
pripravljeni pred cerkvijo, dali prinesti na to novo mesto in so glasno godrnjali,
ko so jih hoteli odnesti nazaj.
Prav v tistem trenutku pa je don Bosko prišel iz cerkve in ves zamišljen gle-
dal krsto: 'Glejte, kakšno naključje, je dejal don Francesii in drugim, ki so stali
tam blizu, v sanjah sem videl krsto prav na tem mestu.
Te dogodke je prav tako opisal don Sekund Merlone v svojem por­ očilu.
Noben gojenec ni zvedel, da je Maestro tisti, ki mu je bilo odločeno, da bo
umrl. Vendar sta bila v hiši dva, ki sta vedela za ime in še za kaj več.
Proti koncu februarja je umrl neki gojenec, ki je pred časom odšel iz ora-
torija. Dva že starejša klerika 'in sacris' (z redovi), od katerih je bil eden don
Janez Cagliero, sta zvedela novico, in ko sta zjutraj na stopnicah srečala don
Boska, ki je odhajal na dvorišče, sta mu sporočila izgubo, ki ga je vedno močno

10.7 Page 97

▲back to top


BiS 7 — 14. poglavje
97
prizadela. Don Bosko je odgovoril: 'Ne bo ostal sam. Preden bosta minila dva
meseca, bosta umrla še dva druga.' In jima je tudi povedal imena. Neredko je
Božji služabnik z obveznostjo molka zaupal take stvari tistim, ki jih je poznal
kot nadvse previdne. Hotel je, da bi s svojim obnašanjem vplivali na prizadete,
jih navajali k zakramentom, obenem pa bi nad njimi bedeli in jih tako držali
daleč od vsake nevarnosti.
Oba klerika sta z veseljem prevzela to službo angela varuha, napisala na list
papirja napoved in dan, ko je don Bosko napovedal smrt, in ga podpisala. Nato
sta vtaknila list v ovojnico, jo zaprla, zapečatila in varno skrila.
Mons. Cagliero je štirideset let po tistem dnevu, ki smo ga opisali, pripove-
doval o sočutju, ki ga je imel z obema fantoma, ko sta veselo tekala po dvorišču
in se igrala, ne da bi slutila usodo, ki jima je bila sicer ne v nesrečo določena, o
zgroženosti, ki ga je navdala, ko se je napoved uresničila, in vzburjenju prefek-
ta, ko so odprli ovojnico, v katero je bila pred dvema mesecema prej položena
napoved.
»V tistih dneh, nadaljuje don Bonetti, so gojenci, ki so se morali znebiti ta-
kih turobnih misli, začeli govoriti z don Boskom o skrivnostnem psu, ki ga je
že tolikokrat rešil zahrbtnih nap­ adov. Don Bosko je znal z mnogimi veselimi
dogodki opisati doživetja iz svojega življenja in pokazati izreden pogum tega
slavnega Sivca, tako da so bili navdušeni in so se iz vsega srca smejali.
Vprašali so ga, ali je že dolgo tega, kar ga je zadnjič videl. Odgovoril je, da ga
je videl preteklo leto, ko ga je Sivec spremljal pozno ponoči.
'Ob neki priložnosti, ko sem šel pozno ponoči iz Buttigliere v Moncucco, me
je branil pred velikanskimi psi, ki so pritekli iz neke kmečke hiše in me kaj malo
prijazno pozdravili.'
Brez pomisleka lahko trdimo, da je zgodba o tem psu nekaj čudnega, obe-
nem pa tudi nadčloveškega zlasti še zato, ker je tega psa dostikrat videl samo
don Bosko.
Tako nam je pisal don Janez Garino: 'Leta 1862 me je neke sobote ob dveh
popoldne dal poklicati k sebi in me prosil, da bi ga spremljaš v Turin. Ko je pri-
šel v vratarnico in hotel prestopiti prag, sem jaz, ki sem bil za njim, videl, kako je
skušal sedaj na eni, potem pa še na drugi strani iti ven, pa mu nikakor ni uspelo.
Obrnil se je nazaj k meni in mi rekel: 'Ne morem ven, Sivec me ne pusti.' In ker
ni mogel premagati ovire, se je vrnil in tistega dne ni šel v mesto.
Naslednjega dne sem zvedel, da so ljudje govorili, kako je neki človek čakal
v skrivališču, da bi storil nekaj zelo hudega.'

10.8 Page 98

▲back to top


98
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
S skupnim obhajilom in s pogrebom gojenca Maestra je oratorij na svet
način obhajal belo nedeljo. Zvečer, tako pripoveduje kronika, ni bilo naročene-
ga pridigarja in don Bosko je moral stopiti na prižnico. To je bila zares pridiga
svetnika. Oči so bile polne solz in tudi mi smo bili ganjeni. Govoril je o tem, kako
so nekoč celih osem dni z zapovedanim praznikom obhajali veliko noč. Nato je
razložil, zakaj to nedeljo imenujejo belo nedeljo: zato, ker so novokrščenci belo
obleko, ki so jo na dan krsta prejeli, na ta dan odložili. Nato je govoril, kako se je
Gospod prikazal apostolom in kako je ustanovil zakrament pokore, za sklep pa
je razložil Jezusov pozdrav 'mir vam bodi'. Rekel je, da je čas, da sklenemo mir
z Gospodom, poveličeval je usmiljenje Boga, ki nam je, potem ko smo ga mi raz-
žalili, ponudil mir, čeprav bi morali mi njega prositi za to in ga s solzami v očeh
zanj rotiti. Ali je v tej cerkvi kdo, je rekel, ki bi videl tako razžaljenega Boga, ki
ponuja svoj mir, in bi kljub temu hotel ostati z njim v vojni? Pogum, moji fantje,
sprejmite ta mir. Nekoč bo prišel zadnji dan našega življenja, in če smo mi da-
nes sklenili z Bogom mir, nam bo Jezus v težkem trenutku naše smrti dal slišati
pozdrav 'mir z vami'. In potem bo večen mir.«

10.9 Page 99

▲back to top


15.
poglavje
Slabo razpoloženje proti don Bosku v Giavenu – Diplomatski pogovor – Don
Bosko se umakne iz vodstva malega semenišča – Nekatere njegove klerike so
predstojniki semenišča prego­vorili, da so ostali, drugi so se vrnili v oratorij
– Zahrbtno prizadevanje, da bi več članov Družbe pripravili za izstop in bi
zapustili don Boska – Don Bosko izkazuje dobrote tistim, ki mu delajo hudo
– Don Bosko in nadškofijska pisarna – Kdor dela tako, naj čaka – Vlada vrne
turinski škofiji nadškofijsko semenišče in dohodke – Obžalovanja vredna pozaba
in njene posledice – Nazadovanje semenišča v Giavenu – Mons. Gastaldi si da
razložiti don Boskova navodila za poživitev semenišča, jih odobri in predpiše
rektorju, ki ga on postavi – Don Jožef Aniceto – Odlično in neprekinjeno
delovanje malega semenišča – Don Bosko se veseli uspeha, ki ga je začel on
Don Bosko je iz vsega srca imel rad gojence svojega oratorija, nič manj pa
ni ljubil fantov v malem semenišču v Giavenu, za katere je bil prav tako odgovo-
ren pred Gospodom. Na začetku šolskega leta in meseca januarja 1862 jih je šel
obiskat v njihovo veliko korist za študij, poklic in gojitev vseh izbranih čednosti.
Njegove besede so sprejemali kakor besede kakega svetnika in spovedal je vso
skupnost. Toda nekateri ozkosrčni in nevedni duhovi niso mogli prenašati bla-
godejnega vpliva, ki ga je imel na tiste fante, izrednega zau­ panja, ki so mu ga iz-
kazovali, in zlasti še, da so se tako zvesto ravnali po njegovih nasvetih. Nikakor
niso mogli prenašati določen­ ih navodil in nasvetov, ki bi jih morali izpolnjevati
tisti, ki jih je on sam postavil za vodje semenišča. Iz tega se je izcimilo neza­
dovoljstvo in kritiziranje.
Neka ugledna cerkvena oseba je večkrat pisala don Bosku pisma, v kate-
rih mu je ljubeznivo svetovala, da ni pametno, da se toliko vmešava v vodstvo
semenišča, in da bi bilo bolje, če bi se umaknil in ne zasenčeval rektorja. Don

10.10 Page 100

▲back to top


100
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Bosko, ki je dobro vedel, kdo narekuje taka pisma, je pri odgovorih to vpraša-
nje vedno pustil ob strani. Dob­ro je namreč vedel, da je v smislu naredb Tri-
dentinskega cerkvenega zbora semenišče odvisno od škofijskega vodstva in to
vodstvo je njemu izr­ očilo vso oblast.
Medtem je umrl njegov glavni zaščitnik nadškof. Nekaj članov giavenskega
klera, ki so jih pridobili nezadovoljni rogovileži, češ da ima don Bosko vso ob-
last v zavodu in da zato škofijska kurija izgublja ves ugled, se je obrnilo na nad-
škofijsko pisarno. Kanoniku Vogliottiju so predstavili položaj v zavodu tako, da
so ranili nje­gov osebni ponos. Gospodje v škofijski pisarni so se odločili vzeti v
pretres naštete očitke, in ker si je giavensko semenišče pridobilo prejšnji ugled,
so se odločili, da bodo don Boska prosili, da naj več ne skrbi za semenišče.
Eden izmed teh gospodov je prišel v oratorij in don Boska zač­ el takole
prepričevati:
– Gospod don Bosko, nadvse smo vam hvaležni za vse, kar ste storili za nas.
Vendar boste razumeli, da je Giaveno škof­ijsko semenišče in bi bilo zato zelo
zaželeno, da bi tam vladalo enotno vodstvo kot v drugih naših semeniščih.
– In kaj se vam zdi drugače in kaj vam ne ugaja v našem vods­ tvu? je vprašal
don Bosko.
– Zdi se nam, da je tam med dečki preveč napete pobožnosti in prepogosto
prejemanje zakramentov. Nekateri kritizirajo to pog­ ostnost kot zlorabo.
– In kaj drugega predlagate za resnično vzgojo mladih ljudi in za zanesljiv
razvoj duhovniškega poklica?
– Zdi se, da zadostujejo stare vpeljane navade in ne toliko obhajil, ki dišijo
po jezuitskem sistemu.
– Jezuitski sistem! Če bi jezuiti ugotovili, da je to koristneje za vzgojo mla-
dine, bi se takoj postavil na njihovo stran.
– Toda razumeli boste! Časi, v katerih živimo, so tako zelo nasprotni reli-
gioznemu fanatizmu. Vaš sistem je tako različen od načina vzgoje v drugih pie-
montskih semeniščih. Nasprotne stranke nas obtožujejo vsega mogočega in nas
skušajo spraviti v slabo luč pri ljudeh s svojimi strupenimi opazkami, ironijami,
sarkazmi zlasti za­radi novih pobožnosti.
– Da, imajo popolnoma prav, mu je segel v besedo don Bosko. Že vidim, kam
vodi to vaše prepričevanje. Jaz sem se zelo trudil in žrtvoval za to malo seme-
nišče. Poslal sem tja veliko število fantov, ki bi brez mojega vabila šli drugam
ali se sploh ne bi ganili iz svojih domov. Poskrbel sem za vodstveno osebje. Vse
to zato, da bi ust­ regel vaši izrecni prošnji, ki mi je obljubljala popolno svobodo
del­ovanja. In sedaj me hočete vreči ven. Naj bo ...

11 Pages 101-110

▲back to top


11.1 Page 101

▲back to top


BiS 7 — 15. poglavje
101
– Nikakor ne.
– Da ne? Dragi moj gospod, nikakor nisem tako slep, da ne bi videl in da ne
bi razumel.
– Ne jemljite stvari z napačne strani. Da bi vas izključili, nam sploh ne pride
na misel. Vam bi ostalo vedno vrhovno vodstvo, šteli bi vas za velezaslužnega
dobrotnika. Prosimo vas samo, da daste delati drugim, da se ne bi mešali v pri-
stojnost rektorja. Poleg vsega bi bilo dosti manj nevšečnosti za vas.
Za konec mu je povedal, da bi zaradi ljubega miru bilo bolje, če za nekaj
časa ne bi hodil v malo semenišče.
Ne da bi kakor koli ugovarjal, je don Bosko mirno pa odločno odgovoril: Če
je tako, potem se umikam.
Dan po tem pogovoru je kanonik Vogliotti šel v Giaveno. Potem ko je sporočil
rektorju don Grassinu pričakovani odločni don Boskov odstop, je poklical kleri-
ka Vaschettija in ga tako dolgo pregovarjal in mu obljubljal cerkveno imetje ter
predčasno posvečenje, da je privolil v nadaljnje vzgojno delo v malem semenišču.
Klerik Vaschetti je imel zelo rad don Boska, vendar ni imel nikakršnih posebnih
obveznosti do njega. Pol­eg tega si je želel dobiti dober položaj v škofiji in njegov
ideal je bila dobra župnija, kjer bi lahko opravljal svojo pastoralno službo.
Klerik Ruffino, ki je bil tudi v Giavenu, je izvedel za nadrobnosti in spletke,
ki so se že celo leto pletle proti don Bosku. Ni si mogel kaj, da ne bi vzkliknil: To
je pravo izdajstvo! S tem prepričanjem je eden najstarejših klerikov v oratoriju
pisal Vaschettiju zelo ostro pismo, ki ga je ta poslal don Bosku in izrazil svoje
obžalovanje. Don Bosko mu je očetovsko odgovoril in ga pomiril. Vaschetti še
danes (1909) hrani ta listek kot svoje opravičilo in spodbudo. Don Bosko je
klerikom, ki so mu pripadali, pisal pismo, v katerem jih je vabil, naj se vrnejo v
oratorij. Toda don Grassino je po navodilih, ki jih je dobil, odločno povabil vse,
naj se postavijo na njegovo stran. Boggero in Bongiovanni sta raje ubo­gala don
Boska in sta se odločila, da bosta takoj, četudi brez den­ arja za poštni voz, odšla
peš iz Giavena v oratorij. Treba je povedati, da sta imenovana klerika popolno-
ma zastonj, brez kakršnega koli plačila delovala v zavodu celi dve leti.
Zadovoljen, da je nadškofiji ohranil tako obetavno ustanovo, in potem ko je
z velikimi žrtvami pripomogel do tolikšnega razcveta, se je don Bosko popolno-
ma umaknil, ne da bi zahteval kakršno ko­li povračilo.
Kljub vsemu temu pa je bilo v tistem času in še nekaj let pozneje čutiti zaro-
to proti njemu. Kadar koli je bil v oratoriju kak po­sebno nadarjen in sposoben
klerik, se je pojavil kdo, ki ga je sku­šal z velikodušnimi obljubami odtrgati od
tistega, ki ga je ves čas vzdrževal, ga poučeval in ga imel rad kot lastnega sina.

11.2 Page 102

▲back to top


102
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Mo­goče je ta nesrečni svetovalec delal z najboljšim namenom, toda don Bosko
je videl, kako so trgali od njega prav tiste, na katere je toliko gradil in računal.
Kljub vsemu temu don Bosko ni gojil sovraštva. Vse, ki se z njim niso stri-
njali ali so imeli tudi v zahtevnih vprašanjih drugačne interese, je bilo lepo sli-
šati, kako so govorili o njem s spoštovanjem in kako je on kljub vsemu ohranjal
do njih svojo naklonjenost. Don Grassino je v naši navzočnosti in v navzočnosti
don Vaschettija pripovedoval, da ga je don Bosko po dogodkih v Giavenu z ve-
likodušnim srcem vabil, da bi se nastanil v oratoriju in prisedel k skupni mizi
vsakokrat, kadar koli bi mu bilo to ljubo.
Prav tako se tudi ni razšel z nadškofijsko pisarno. Don Mihael je pod prisego
zagotovil: »Po smrti mons. Fransonija se je don Bosko znašel v položaju, da je
moral vzdrževati svojo ustanovo kljub zahtevam, ki bi mogle biti vzrok njegovega
propada, poleg tega pa se boriti za pravice, ki mu jih je dal pokojni nadškof in
celo papež, vendar je ohranil vdanost v vsem, kar ni bilo proti njegovi ustanovi.
Do razhajanj je prišlo od časa do časa zaradi klerikov, ker so zahtevali, da morajo
svoj teološki študij opravljati kot notranji gojenci semenišča svoje škofije ali se
udeleževati pouka ceremonij s škofijskimi duhovniki v mestu. Toda don Bosko
je, ne da bi se zaradi tega pritoževal, pokazal, s kolikimi žrtvami si je on vzgojil
te klerike, kako jih je nujno potreboval pri svoji ustanovi in kako bi mu manjkala
sredstva, če bi jih vzdrževal v semenišču. Istočasn­ o pa je skrbel, da so njegovi
kleriki hodili v šolo v semenišče kot zunanji slušatelji in da so jih v ceremonijah
poučevali duhovniki, ki so sicer učili ceremonije duhovnike v mestu. Če pa teh ni
mogel dob­ iti, jih je nadomestil s kakim duhovnikom, ki je imel privolitev škofij­e.
In tako se je otresel vikarjev in provikarjev, ki so mu delali te težave.
Tako so vlekli naprej vse do prihoda nadškofa mons. Riccardija di Netro v
Turin leta 1867.
In kako je potem bilo z malim semeniščem v Giavenu? Povedali smo, kar
nam je poročal naš tovariš Vaschetti, ki je sedaj kanonik in dekan v Volpianu. In
z njegovo pomočjo bomo poročali še naslednje:
Don Grassino se je kaj kmalu zavedel zmote, ki jo je nared­ il s tem, da je za-
vrnil koristno pomoč, ki mu jo je dajal don Bosko. Klerik Vaschetti je pogumno
podpiral svojega rektorja, mu nenehno klical v spomin glavne don Boskove nas-
vete in brez zadržka opravljal vedno nove dolžnosti. Toda proti koncu leta 1863
se je na­veličan tolikega garanja odločil, da se bo umaknil. Kanonik Vogliotti ga
je skušal pregovoriti z novimi obljubami in z denarno podporo za tri leta zveste
službe. Izvajal je nanj sicer ljubeznive, vendar močne moralne pritiske, vendar
je ostal pri svoji odločitvi. Vstopil je v cerkveni konvikt in je dve leti vsako nede-

11.3 Page 103

▲back to top


BiS 7 — 15. poglavje
103
ljo prihajal v oratorij, kjer je poučeval dečke katekizem in se pogovarjal z don
Boskom. Semenišče v Giavenu je škofija morala finančno vzdrževati kakor tudi
semenišča v Braju Chieriju in Turinu. Vlada je namreč sovražila generalnega
vikarja kanonika Fissoreja, ki je kakor mons. Fransoni odločno branil pravice
Cerkve. Ko pa je kapitelj izvolil za kapitularnega vikarja dostopnejšega kanoni-
ka Zappata, je vlada vrnila škofiji veličastno stavbo velikega semenišča in tudi
rente, tako da je veliko klerikov bilo oproščeno mesečnine. Toda zgolj gmotna
sredstva niso zadoščala za oživitev skupnosti. Giavenski rektor je s svojim zale-
tavim značajem vse pokvaril, odkar ni imel nikogar, ki bi ga krotil, zdi se celo, da
je popolnoma pozabil don Boska in njegove nasvete. Don Janez Turchi, ki je šel
v Giaveno kot profesor na gimnaziji leta 1863/1864, na svoje začudenje ni videl
ne slišal stvari, ki bi spominjale na zasluge Božjega služabnika.
Ta rektor je zaradi vedno manjšega števila gojencev moral 1866 zapustiti
vodstvo semenišča. Rektorji, ki so mu sledili do 1872, niso imeli prav nič več
sreče, tako da se je število gojencev zmanjšalo na nekaj desetin.
Ne smemo se čuditi, saj vse človeške ustanove bolj ali manj valovijo med
takimi vzponi in padci, vendar pa tiste, ki jih preveva pravi cerkveni duh, spet
dosežejo prejšnjo uspešnost.
Tako se je zgodilo tudi z malim semeniščem v Giavenu. V Turinu je že tri
leta vladal škofijo mons. Lovrenc Gastaldi, ki je nekeg­ a dne dal poklicati don
Vaschettija, župnika v Volpianu, in si dal pripovedovati celo zgodovino semeni-
šča v Giavenu: vzrok prvega propada, sredstva, ki jih je uporabil don Bosko, da
ga je spet oživil, pogoje, ki jih je on postavil škofiji za prevzem vodstva, razloge,
zakaj je bil prisiljen, da je odstopil. Don Vaschetti je monsinjorju vse natančno
opisal, ta pa je odobril don Boskov način dela in dejal, da želi, da se v semenišču
v Giavenu vzpostavi način dela, kakor ga je uvedel don Bosko.
Ko je don Vaschetti slišal tako monsinjorjevo pohvalo don Boska, si je upal
vprašati: Toda monsinjor, zakaj se borite proti don Bosku?
– Ker hočem ohraniti zaklad za našo škofijo in ne želim, da bi se okoriščali
drugi. Potem je dodal: Gre za način, kako skuša don Bosko pridobiti klerike
zase, in to mi ne ugaja.
Don Vaschetti je odgovoril: Ni tako. Glejte, monsinjor, pravkar prihajam iz ora-
torija, kjer imam pet fantov iz moje župnije, in vsi bodo preoblečeni v semenišču.
Po teh informacijah je mons. Gastaldi preobrazil malo semenišče v Giave-
nu. Najprej je imenoval za rektorja odličnega duhovnika don Jožefa Aniceta iz
Suse, ki je zasedel mesto rektorja septembra 1875. Vzgojen je bil v Mali hiši

11.4 Page 104

▲back to top


104
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Božje previdnosti in je po naročilu kanonika Anglesia s svojimi sošolci obisko-
val gimnazijo v oratoriju. Don Bosko je ob slovesni sklepni prireditvi 1857, ko
mu je izročal prvo nagrado, rekel: »Spominjaj se, da ima Gospod s teboj velike
načrte.« On je poleg izrednih vzgojnih sposobnosti imel še veliko življenjsko
izkušnjo, saj je bil najprej asistent in pozneje še profesor v tistem semenišču.
Mons. Gastaldi mu je po don Boskovi zamisli pustil popolno prostost pri notra-
njem vodstvu zavoda. Po njegovem naročilu je don Aniceto uvedel vse navade
oratorija v Valdoccu, tako duhovno vodstvo, pobožne vaje in zlasti še pogosto
prejemanje zakramentov. Tako je zavod v kratkem času spet postal uspešen v
korist škofije. V letih njegovega rektorata se je število gojencev povzpelo nad
25. Zgraditi so morali nove stavbe in postavili so prekrasno kapelo. Odločno
je odstranjeval fante, ki so bili moralno pokvarjeni, in vzgojil je veliko število
poklicev. Mons. Pechenino, ki je več let obiskoval zavod kot šolski inšpektor, je
trdil, da se mu je zdelo, kakor da bi bil v oratoriju. Isto so povedali salezijanski
profesorji don Celestin Durando in don Janez Krstnik Francesia, ki so bili pova-
bljeni, da bi predsedovali izpitom gojencev.
Don Bosko se je veselil zaradi veliko dobrega, ki se je v Giavenu uresniče-
valo pod vodstvom don Aniceta in njegovih naslednikov na pobudo, ki jo je on
dal na začetku. Lahko je in tudi je ponavljal ob mnogih priložnostih besede sv.
Pavla: A kaj za to! Da se le, pa naj bo na kakršen koli način že, iz preračunljivosti
ali v resnici, oznanja Kristus. To mi je v veselje in mi tudi bo v veselje (Flp 1,18).

11.5 Page 105

▲back to top


16.
poglavje
Don Bosku ponujajo zavod v Doglianiju – Kako dobi don Bosko osebje za
vodstvo novega zavoda – Ne odpirati ustanov brez škofijskega dovoljenja –
Don Bosko razmišlja – Don Bosko gre v Dogliani; pridiga dominikankam in se
dogo­vori z občino za odprtje zavoda – Don Bosko se odpravi v Mondovi in na
osnovi opomb mons. Ghilardija odpove pogodbo – Don Boskovo spoštovanje
škofov – Don Bosko se odloči, da bo tiskal Katoliško branje v oratorijski
tiskarni – Zasluge ivrejskega škofa za Združenje – Njegov predstavnik v
Turinu pri osrednji upravi – Don Bosko hoče narediti salezijansko družbo
za dedinjo Branja – V oratoriju začnejo tiskati Katoliško branje – Pismo,
napisano v imenu ivrejskega škofa, ki don Bosku zanika pravico do
Katoliškega branja – Don Boskov odgovor v obrambo njegove pravice – Prvi
štirje zvezki Katoliškega branja natisnjeni v oratoriju – Papeževanje sv.
Feliksa I. in sv. Evstahijana, papežev in mučencev – Vesela pripoved starega
Napoleonovega vojaka – Uprava ostaja v rokah škofovega predstavnika
Don Bosko je že leta 1861 predvidel svoj odhod iz Giavena. Močno si je
želel, da bi mogel prevzeti kak drug zavod v Piemontu. Želel je, da bi njegovi
kleriki imeli novo področje, kjer bi mogli opravljati svoj apostolat. Zato je prišlo
kot nalašč povabilo občinske uprave v Doglianiju v škofiji Mondovi, ki mu je
ponu­jalo vodstvo mestnega konvikta in šol.
Kako so se stvari razvijale, nam je opisal naš spoštovan­ i prijatelj kanonik An-
fossi. »Leta 1861, ko sem bil še klerik, sem šel na kratko potovanje h gospodu te-
ologu Frančišku Reggiu, dekanu v Vigoneju. Obiskala sva odlično družino Bruno
v Doglianiju. Prav tiste dni, bilo je konec avgusta, je občinska uprava v Doglianiju
razpravljala o preureditvi zavoda in šol in ni vedela, kako bi stvar pravilno usme-
rila. Advokat Bruno, oče družine, kjer sva bila gosta moj dekan in jaz, je pripove-

11.6 Page 106

▲back to top


106
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
doval o težavah, v katerih je občinska uprava. Dekan Reggio je dejal: Obrnite se na
don Boska in videli boste, kako bo vaš zavod z gimnazijo zacvetel tako po številu
gojencev kakor po šolskih usp­ ehih. Občinski svet je sprejel predlog in jaz sem do-
bil nalogo, da govorim o tem z don Boskom. Po obisku bližnje božjepotne cer­kve
sem se vrnil v oratorij in don Bosku poročal o naročilu.
Sedaj namesto kanonika Anfossija govori po don Bon­ ettijevi kroniki sam
don Bosko. »Don Bosku je ugajala ponudba, ki jo je podpiral župnik pri sv. Qu-
iricu in Pavlu kanonik Alfonz Drochi, in začeli so se dogovarjati za prevzem za-
voda. Nekega večera meseca maja 1862 je don Bosko skupini klerikov izrazil
gorečo željo, da bi prevzel zavod v Doglianiju. Zatrdil je, da je zavod že skoraj
sprejel in da razmišlja o osebju, ki bi ga poslal tja. Zelo veliko molim, je dejal,
da bi zvedel, katere klerike naj pošljem tja. Pri tem mislim takole ubrati pot.
Najprej mislim na enega izmed vas, potem zapišem njegovo ime na seznam,
nato se obrnem v molitvi na Gospoda in končno se s tistim pogovorim, da vse
točno določim in sem tako gotov, da bo stvar uspela. Toda to še ni vse. Jaz nočem
niti sedaj niti v prihodnosti odpreti nobene hiše, ne da bi se prej točno dogo-
voril s cerkveno oblastjo, bodisi da škofa osebno obiščem ali se pisno z njim
dogovorim. In dokler nimam njegove izrecne odobritve, ničesar ne sklenem.«
Tako so se ravnali in se ravnajo svetniki, da si zagotovijo, da izpolnjujejo
Božjo voljo.
»Zvečer 26. maja se je don Bosko toplo priporočil v molitev svojim fantom,
rekoč, da je v veliki stiski. Ne vemo čist­ o natančno, za kaj je šlo. Nekateri menijo,
da je s strani škofije naletel na nasprotovanje in težave pri prevzemu zavoda v
Doglianiju. Z ene strani naj bi don Bosko že dal besedo občinski upravi v Dogli­
aniju, z druge strani pa ne bi rad ravnal proti volji škofa. Drugi so prepričani,
da mu dela preglavice zavod v Giavenu, nekateri pa, da gre za nesoglasje pri
vodstvu Katoliškega branja.«
Sedaj spet povzema besedo kanonik Anfossi: »V želji, da bi razširil svojo
ustanovo, je don Bosko po nekajkratnem zavlačevanju in dopisovanju poklical
za spremstvo mene in odpotoval v Dogliani. Advokat Bruno se je čutil srečnega,
da ga je mogel sprejeti v svojo hišo. Naslednji dan se je sestal občinski svet,
poslušali so predloge ene in druge strani, sklepi so bili ugodni. Don Bosku bi po
opravljenih popravilih izročili javno poslopje moške osnovne šole in gimnazije
in poslopje konvikta ter 14.000 lir na leto za učno in vzgojn­ o osebje, ki bi ga
imenoval don Bosko ali ravnatelj, ki bi ga on postavil.
Naslednje jutro je don Bosko, medtem ko je občinski svet odločal o zadevi,
šel maševat redovnicam dominikankam v Dogliani Su­periore. Spremljal ga je

11.7 Page 107

▲back to top


BiS 7 — 16. poglavje
107
župnik don Drochi, ki je živel v sluhu svet­ osti in je bil odličen pridigar. Jaz sem
šel z njima, da bi jima bil na uslugo. Spominjam se, da je don Bosko po maši imel
prelep na­govor, v katerem je primerjal njihov samostan z zemeljskim paradi-
žem, kot je opisan v Svetem pismu in kakor ga razlagajo cerkveni očetje.
Nato smo se odpravili na Brunov dom, obiskali smo občinski svet, kjer so
povedali, da rade volje izročajo don Bosku konvikt in šole. Don Bosko je vse pos-
lušal in dodal še nekaj opomb. Župan je prosil don Boska, da bi končnoveljavno
sprejel vodstvo zavoda, on pa je sklenil razgovor z besedami: Sprejemam, ven-
dar pod enim pogojem, da škof v Mondoviju mons. Ghilardi odobri mojo odlo-
čitev. Zato se bom naravnost od tu odpravil k njemu, da slišim njegovo mnenje
in dobim njegovo odobritev. Člani občinskega sveta so občudovali previdnost
Bož­jega služabnika in prepričani o umestnosti don Boskove odločitve, privolili
v ta pogoj.
Advokat Bruno je takoj povabil don Boska na kosilo in zatem je bil določen
odhod v Mondovi. Jaz sem bil udeleženec na potovanju. Monsinjor nas je zelo
lepo sprejel. Ta učeni in odlični prelat je zel­o cenil don Boska. Povabil nas je na
stanovanje v škofijskem dvorcu, pripravili so večerjo in vsak je dobil svojo sobo
za prenočevan­ je.
Sedaj pa je potrebno, da poročam o razgovoru o tem, kaj je bil vzrok našega
potovanja. Don Bosko je predstavil željo župana in občinskega sveta v Doglia-
niju, svoj namen, da sprejme zavod v korist mladine, zlasti še z namenom, da
bi gojil cerkvene poklice. Monsinjor je izrazil prepričanje, da bi don Boskova
ustanova gotovo odlično uspela, ker je poznal delovanje oratorija v Valdoccu,
saj ga je obiskal vedno, kadar je prišel v Turin. Toda, je nadaljeval monsinjor, vi
don Bosko, mi boste v nekaj letih izpraznili malo semenišče. Vzemite pod svoje
vodstvo moja semenišča, pripravljen sem vam jih zaupati, toda za božjo voljo,
nikar ne hodite v Dogliani. Don Bosko je spoštljivo pripomnil, da škofijsko malo
semenišče zato ne bi trpelo nikakršne škode in da predvideva prav nasprotno.
Ker pa je monsinjor Ghilardi ostal pri svojem mnenju, je don Bosko odpovedal
že skoraj dogovorjen prevzem zavoda v Doglianiju in naročil meni, naj sporo-
čim to odločitev advokatu Brunu. Ne vem, ali je tudi don Bosko poslal kako spo-
ročilo. Ta dogodek kaže, kako je bil don Bosko poslušen ne samo volji, temveč
tudi samo željam škofov, čeprav je bilo njemu v škodo.
Vsemu temu sem bil jaz priča. Kanonik g. b. anfossi.«
Don Bosko je vedno v celoti spoštoval cerkveno oblast. Če je prišel v kako
mesto, je najprej počastil Najsvetejše v kaki cerkvi, nato pa obiskal škofa in ob
slovesu kleče ponižno prosil blagoslova zase in za vse svoje.

11.8 Page 108

▲back to top


108
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Toda ta ponižna in ljubezniva vdanost ni mogla razpršiti velikih nesoglasij,
ki so ga že dalj časa nadlegovala in zaradi katerih je 26. maja prosil gojence za
molitve. Šlo je za Katoliško branje, ki ga je don Bosko sklenil odslej tiskati v tis­
karni oratorija. Za večjo jasnost bomo podali kratko zgodovino.
Izdajanje zvezkov Katoliškega branja je bilo od vsega začetka zelo uspešno,
saj je bilo v letih 1853-1862 več kot 9.000 naročnikov. Don Bosko si je Katoliško
branje zamislil in vodil kot svojo ustanovo. Ker se je pa povezal z mons. More-
nom, škofom v Ivrei, in sta jih skupaj ustanovila, je moral škofu priznati soodlo­
čanje, kot je to zahtevala škofovska čast, ugled, prizadevnost, znanje, zavzetost
in prijateljstvo, s katerim ga je prelat počastil. In monsin­ jor se je imel za sousta-
novitelja in soudeleženca pri celi stvari. Končno pa si je tak položaj tudi zaslužil
tako zaradi večjega ug­leda zbirke, ki je prihajal od škofovskega dostojanstva,
kakor zaradi zaščite, ki jo je dajal, in zaradi velikega števila naročnikov v njego-
vi škofiji. Zaradi tega ugleda je bila na voljo tudi precej velika vsota, ki jo je dal
markiz Birago in iz katere so črpali potrebne vsote in je imela večje jamstvo.
Leta 1856 je markiz dovol­il, da so prodali menico za 425 lir v korist Katoliškega
branja, čeprav si je pridržal pravico do tiste vsote. Podpisal je tudi nekaj menic.
Markiz je dajal denar na zahtevo častnemu kanoniku katedrale teologu Franči-
šku Valinottiju, ki mu je bila zaupana uprava Katoliškega branja. Predstavljal je
škofa v Ivrei in je bil z njim tesno povezan.
Kakor je mogoče razbrati iz januarske številke Branja 1854, je bil urad za-
ložnice v Turinu v Via Bogino, vrata 3, drugo nads­ tropje. Od tukaj se je prvega
oktobra 1855 vodstvo preselilo v Via S. Domenico št. 11. Tukaj so bili spravlje-
ni zapiski, seznami naročn­ ikov, računi naročnin. Teolog je prihajal večkrat na
teden v Turin, pobral denar, zapisoval nove naročnike in odgovarjal na pisma.
On je tudi podpisoval pogodbe s tiskarnami, pregledoval poslovanje in plačeval
račune. Za pomoč je imel posebnega pisarja. Jožef Buzzetti in drugi fantje iz
oratorija so hodili tja pisat naslove in pomagat pri razpošiljanju.
Teolog Valinotti se je tudi zaradi pravice podpisovanja v imenu škofa imel
za tretjega soustanovitelja in solastnika in ni trajalo dolgo, ko je njegov urad v
resnici postal tudi središče uprave, on pa se je kazal kot lastnik in gospodar. Na
okrožnicah in na ovitkih posameznih zvezkov so bile zapisane take in podobne
opombe: Naročnine se sprejemajo v Turinu, v uradu Via S. Domenico, št. 11. Po-
štne položnice morajo biti naslovljene edino na direktorja Katoliškega branja.
V zvezi z vsem, kar se tiče Katoliškega branja, pisem, svežnjev, pritožb itn., se je
treba obračati edino na direktorja Katoliškega branja, Via S. Domenico, št. 11,
Turin, sicer vodstvo zavrača kakršnokoli odgovornost. Naročila za objavljene
zvezke Katoliškega branja prejšnjih let je treba poslati v frankiranih pismih,

11.9 Page 109

▲back to top


BiS 7 — 16. poglavje
109
s poštno položnico za ceno naročenih knjig edinole na Osrednje vodstvo Ka­
toliškega branja, Via S. Domenico, št. 11, Turin.
Na ta urad sta morala škof in don Bosko pošiljati vse, kar se je nanašalo na
račune. Za te račune se škof nikdar ni zanimal, ker je imel brezmejno zaupanje
v svojega predstavnika. Don Bosku, ki je nosil težo podjetja, ker je pripravljal
knjige za tisk, je na prijateljsko vprašanje, kako je z računi, odgovarjal, da je tre-
ba plačati velike dolgove in da izdatki za tisk močno presega­jo dohodke.
Don Bosko je zaradi obzira do škofa sprejemal ali se je del­al, kakor da bi spre-
jemal take obrazložitve, ker ni hotel prekiniti dolgoletnega prijateljstva in ker se
je bal zdrah, ki bi lahko močno škodovale celotnemu podjetju. Istočasno pa je
razmišljal o tem, kako bi ustanovi zagotovil obstoj in jo pustil v dediščino salezi-
janski družbi ter nanjo prenesel lastništvo. Ker je bi­la njegova tiskarna sposobna
tiskanja, se je odločil, da bo Katoliško branje izhajalo v oratoriju. Stvar je sama po
sebi zahtevala tako rešitev, vendar je skušal o tej svoji odločitvi tako pisno kakor
na svojih obiskih z vel­iko previdnostjo prepričati škofa. Glavna razloga za to sta
bila zagotovitev stalne zaposlitve njegovim gojencem in manjši tiskarski stroški.
Škof je odobril don Boskovo zamisel. Prve dni meseca maja pa je don Bosko
prejel pismo, v katerem mu je kanonik teolog advokat An­gel Pinoli, generalni
provikar v monsinjorjevem imenu očital vpeljan­ o novost, češ da mu za to manj-
ka lastniška pravica. Kdo je torej vplival na škofa, da je spremenil svojo odloči-
tev? Verjetno tist­ i, ki je imel korist od prejšnjega stanja. Verjetno so sumili, da
se je don Bosko skušal rešiti sicer nehotenega pa vendar prenašanega varuštva,
bali so se, da bi Paravia zaradi novega položaja terjal plačilo dolgov, in to brez
odloga, predvidevali so, da bi bil­o treba predložiti obračun prejemkov in izdat-
kov, ki jih ni bilo mogoče takoj izpeljati. Iz teh razlogov so se zavzeli pri škofu
in pokazali, da don Bosko nima lastninske pravice nad Katoliškim branjem, da
don Bosku brez škofove podpore ne bi nikdar uspelo in da bi bila sprememba
tiskarne nevarnost za obstoj Branja.
To so bili razlogi, ki so privedli kanonika Pinolija, ki je bil sicer don Boskov
prijatelj, da je moral napisati pismo, verjetno po nareku koga drugega.
Teolog Valinotti je potem pismo poslal v oratorij in don Bosko je teologu
takole odgovoril:
Predragi gospod teolog!
Nikakor si ne morete predstavljati, gospod teolog, kakšno žalost mi je povzročilo
vaše pismo v zadevi Katoliškega branja tako zaradi vsebine same kakor tudi zaradi osebe,
ki mi je pismo pisala. Včeraj sem vam večkrat skušal odgovoriti, vendar so mi čustva to
preprečila. Šele danes zjutraj, potem ko sem daroval sveto mašo in vse izročil Gospodu
Bogu, sem se odločil, da vam bom nakazal stvari, kakor v resnici so. Nikdar nisem mislil,

11.10 Page 110

▲back to top


110
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
da bi bilo Katoliško branje tuja lastnina. Jaz sem izdelal program, začel s tiskom, bil sem
vedno pri vsem zraven, vodil tisk in ga popravljal, vsak zvezek sem jaz pripravil in mu dal
ustrezen slog. Bil sem vedno odgovoren za vse, kar se je tiskalo. Opravil sem brez števila
potovanj, pisal stotine pisem za propagando. Javno mnenje in sam sveti oče papež mi je v
treh pismih izrazil prepričanje, da sem jaz začetnik Katoliškega branja.
Menim, da sem vse, kar sem delal, prepuščal drugim v odvisnosti od mene, ki pa je
bila spregledana, razpečavanje in odpošiljanje ter računovodstvo.
Ker pa so bili časovni zaostanki pri izdaji vedno večji, sem zadnje čase dal tiskati kak
zvezek v tiskarni Ferrando. Ker tudi s tem ni bila dosežena zaželena pravočasnost, sem se
odločil za lastno tiskarno. Priskrbel sem črke, papir in tiskarske stroje takega formata, kot
jih ima Paravia. Natis se je začel in pripravljeno imam snov za vse zvezke tekočega leta. Na-
meravam nadaljevati tiskanje v naši hiši in tako poskrbeti za kruh našim ubogim fantom.
Vi, gospod teolog, ste mi večkrat povedali naslednje besede: Podvizajte se, don Bosko,
ustanovite tiskarno, da se izognemo motnjam, ki nam jih povzroča tiskarna.
Menim, da pismo gospoda advokata Pinolija ne odraža misli monsinjorja, ker mi je ta
tako v Ivrei kakor tukaj v Turinu rekel dobesedno: Od tega Branja ne smemo pričakovati
nikakršnih materialnih koristi. Če bo kljub temu kak dobiček, naj gre ta v korist oratorija,
ki ima nedvomno veliko potreb. To bi bilo seveda strašno plačilo, če bi sedaj, ko sem se
deset let z vsemi močni trudil z Branjem, ne imel niti priložnosti, da bi dal kruha svojim
revnim fantom. Nihče mi ni nikdar odrekal lastništva nad stvarjo, ki sem jo jaz začel,
nada­ljeval in me je stala toliko truda.
Pa bo rekel kdo, da je treba plačati dolgove. Plačali jih bomo. Deset let sem delal
zastonj in tudi sedaj nočem nikakršnega plačila. Umazana dobičkaželjnost me nikdar ne
bo vodila v stvareh, ki se tičejo Božje slave.
Zelo se bojim, da bo hudič vtaknil svoje kremplje v to zadevo in bo pod krinko gmot-
nih koristi vnesel med ljudi razdor, kar vsi tako zelo obžalujemo, in bo zaradi časnih ko-
risti trpelo delo za večno zveličanje duš.
To pismo sem pisal pod vtisom nesrečnega pisma advokata gospoda kanonika Pino-
lija, zato prosim, da mi spregledate kako trdo besedo, ker je nisem hotel izreči. Zagota-
vljam, da sem napis­ al samo to, kar se mi je zdelo v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
Gospod teolog, bodite tako dobri in sporočite vsebino tega pisma zgoraj imenovane-
mu kanoniku Pinoliju, in če se vam zdi primerno, tudi samemu mons. Morenu. Upam, da
bosta oba z lahkoto razum­ ela upravičenost mojih trditev in odločitev.
Vi pa bodite tako dobri in me še vedno štejte med tiste, ki jih ljubite v Gospodu. V tem
smislu se izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 1. maja 1862
duh. Janez Bosko
Po tem pismu don Bosko ni odstopil od svojega načrta in je svojim fantom,
ki so začeli pridno staviti črke, izročil rokopise Katoliškega branja, ki naj bi izšli
v tiskarni oratorija sv. Fran­čiška Saleškega.

12 Pages 111-120

▲back to top


12.1 Page 111

▲back to top


BiS 7 — 16. poglavje
111
Prva knjižica, namenjena za mesec julij, je nosila naslov Teofil ali ciganski
deček, prijetna pripoved kanonika Krištofa Šmida. Hud vihar je vrgel Teofila na
neobljuden otok sredi morja. Cela tri leta mu je Božja previdnost poskrbela za
vse potrebno za življenje in ga končno na čudežen način pripeljala na domačo
obalo. To potrjuje naše prepričanje o pravilnosti pregovora: Dobro raste iz zle-
ga in Bog zna vse obrniti v dobro.
Zvezek za mesec avgust je naslovljen Papeževanje sv. Feliksa I. in sv. Evtihi-
jana, papežev in mučencev, izpod peresa duhovnika Janeza Boska (M). Knjižica
dokazuje dejstvo, da je Kristusova Cerkev vidna družba. Obenem opisuje muče-
ništvo nekaterih sodobnih pričevalcev. V dodatku je opisano trpljenje opata S.
Caritoneja za vero, njegove kreposti ter ustanovitev različnih laver ali samosta-
nov puščavnikov, ki jih je on zgradil v Palestini.
Tretji zvezek iz tiskarne oratorija za mesec september Moč teme ali mo-
ralno-dogmatsko razmišljanje o hudobnih duhovih in hudobnih ljudeh zaradi
hudičeve obsedenosti leta 1858 v Val della Torre, kjer fra Karel Filip da Poirino,
kapucinski duhovnik, opisuje zunanjo moč hudobnih duhov, kot so skušnjave,
obsedenja, magija, magne­tizem, vrteče se in pišoče mize.
Za mesec oktober je knjižica nosila naslov Dve siroti ali tol­ažba katoliške
vere. To je zgodba neke anglikanske gospe, ki je, prevzeta od vnete priprave
neke deklice na prvo obhajilo, pod vplivom Božje milosti spoznavala pravo
Cerkev, dosegla spreobrnjenje umirajočega moža, se odpovedala krivi veri in
vstopila med karmeličanke. Don Bosko je dodal tri hude primere Božje kazn­ i,
ki so zadele v tistih letih nasprotnike Boga, papeža in škofov. Na koncu je dodal
pravila Družbe za mesečna obhajila za potrebe Cerkve, ki so jo kanonično usta-
novili v župniji sv. Lovrenca in Damaza v Rimu.
Medtem ko so njegovi tiskarji pridno tiskali njegove knjiž­ ice, je skušal ublaži-
ti nezadovoljstvo v Ivrei. Zato je kljub temu da se je bal nereda pri upravi in neza-
dostne zavzetosti pri delu, molčal o upravi Branja. Teolog je nemoteno nadaljeval
svoje delo kakor prej in hranil pri sebi vse knjige obračunov. Edina sprememba je
bila, da je sedaj namesto Paravie naročila opravljala tiskarna v oratoriju, čeprav je
don Bosko še naprej vzdrževal tiskar­ske odnose s prejšnjo tiskarno.
Tako se je stvar nadaljevala še dve naslednji leti in knjižice so nosile še vedno
naslov urada v Via S. Domenico z vsemi nadrobnostmi, kot smo jih opisali zgoraj.
Odnosi med don Boskom in mons. Morenom pa so dobili velik udarec.

12.2 Page 112

▲back to top


17.
poglavje
Don Bosko prežene z vrta gosenice – Vročice ozdravljen klerik – Odkrita in
zadovoljena skrita želja – Don Boskovi nagovori fantom: priporoča tri stvari;
napove bližnjo smrt; spodbuja fante in člane Družbe, naj ljubijo in branijo
papeža – Don Bosko pripravlja svoje salezijance na redovne zaobljube – Že v
otroških letih je sklenil postati redovnik – Prve izrecne zaobljube v Družbi sv.
Frančiška Saleškega – Spodbuda in veliko don Boskovo veselje – Napovedana
in uresničena smrt nekega zglednega gojenca – Drugi preroški listek –
Spoletska Madona – Ljudje prihajajo od daleč, da bi se spovedali pri don
Bosku – Don Bosko spodbuja fante, da bi lepo končali Marijin mesec in da bi
molili za tovariše, ki so še daleč od Boga – Pridiga o čistosti
Čeprav so dnevi Božjemu služabniku prinašali tegobe in nevšečnosti, so
vendar bili pogosto napolnjeni s prijetnimi in znamenitimi dogodki.
S pogodbo 9. novembra 1861 je don Bosko pred notarjem Turvanom zara-
di denarne stiske prodal Jakobu Berlaiti kos travnika, velikega 0,35,04 hektarja
oziroma 0,92,24 johov za ceno 4480,20 lir. Travnik je bil nekoč last Filippija in
je mejil na severni strani na oratorijski zid. Berlaita je kot vrtnar na tistem kosu
zemlje 1862 nasadil zelje, ki je obljubljalo bogat pridelek. Toda pojavilo se je ve-
likansko število gosenic, ki so pretile, da bodo uničile celoten pridelek in vse nje-
gove upe. Ves obupan je prišel k don Bosku in ga prosil, da bi zmolil nad živalmi
obredne zakletve. Don Bosko je šel, opravil blagoslov in se za nekaj časa zadržal
v pogovoru z Berlaito. Medtem pa se je dogajalo nekaj čudnega. Vse gosenice so
se začele gibati. Zapustile so zelje in se usmerile proti vratom oratorija. Tukaj pa
je bil dolg jarek, poln tekoče vode, čez katerega je bila položena deska. Gosenice
so se napotile čez to desko, se obrnile k zidu kapele sv. Alojzija, se povzpele nanj,
skozi okno pri oltarju zlezle noter in se obesile na polico kapelice.

12.3 Page 113

▲back to top


BiS 7 — 17. poglavje
113
Zidovi so bili vsi črni od mrtvih gosenic in kapelico so morali večkrat po-
mesti. Vsi prebivalci hiše so bili presenečeni zaradi tega dog­ odka. Berlaitov vrt
je bil popolnoma očiščen. O tem nam je poročal don Rua.
Don Janez Garino nam je pripovedoval naslednje: »Bilo je leta 1862 in bole-
hal sem za dolgotrajno vročino, ki mi je vedno bolj jem­ ala moči, tako da nisem bil
več sposoben za študij filozofije. Don Bosko je zvedel za to in mi dal škatlico z de-
vetimi kroglicami, rekoč, da naj vsako jutro vzamem tri in za vsako zmolim zdra-
vamarijo. Storil sem, kakor mi je bilo naročeno, in vročina je takoj izg­ inila. Naj še
povem, da od takrat do danes (6. maj 1888) nisem nikdar več imel vročine.«
Neka ugledna turinska gospa je, kakor poroča don Bonetti, don Bosku pove-
dala naslednje: »Po mnogih prošnjah je Božji služabnik priš­ el k nam na kosilo.
Imela sem nekega dečka, ki bi ga rada priporoč­ ila za sprejem v oratorij, vendar
si nisem upala izraziti svoje želje iz strahu, da prihodnjič ne bi hotel priti več
k nam, da bi se tako rešil podobnih nadlegovanj. Ko sem še tako razmišljala, je
don Bosko nenadoma rekel: 'Kar se tiče tistega dečka (in mi je povedal njegovo
ime), mi ga pripeljite ob koncu tega meseca.' Ko sem to slišala, sem bila čisto iz
sebe. Nisem se mogla znebiti misli, da je bral v moji duši.«
S to opombo don Bonetti nadaljuje kroniko in podaja nekaj don Boskovih
nagovorov gojencem meseca maja in nek­ aj najbolj pomembnih dogodkov v
oratoriju.
»2. maj. Don Bosko je stopil na prižnico v govorilnici in dejal, da bi rad za-
bičal tri stvari: veselje, delo, pobožnost. Večkrat je svojim fantom ponovil izrek
sv. Filipa Nerija: 'Ko je čas za to, tekajte, skačite, razveseljujte se, kolikor hočete,
tod­ a za božjo voljo ne grešite.'
4. maj, nedelja. Don Bosko je govoril fantom o tem, kak­ o si on želi, da bi pre-
živeli mesec maj, ko je kar nenadoma sprem­ enil vsebino nagovora in dejal: 'Prišla
mi je misel, ki je ne morem ne povedati. Kdo ve, ali ne bomo ta mesec imeli kakega
pogreba? Počakajmo in bomo videli.' Nato se je vrnil k prvotnemu nagovoru in
nas vse zapustil začudene zaradi takega nenavadnega na­čina govorjenja.
6. maj. Nikakor ne moremo zadosti opisati, kako zelo ima don Bosko rad
papeža in Sveti sedež. Svojim fantom je povedal, kako papež Pij IX. kljub mno-
gim skrbem za vesoljno Cerkev pogosto misli in skrbi za svoje uboge sinove v
oratoriju, skrite v nekem kotu Turina, jim pošilja svoj apostolski blagoslov in jih
obsipa z vsemi mogočimi znamenji svoje naklonjenosti. To mu je dalo prilož-
nost, da nas je spodbujal k ljubezni do njega, vendar ne toliko do Pija IX. same-
ga, temveč kot papeža, ki ga je postavil Jezus Kristus za vodstvo svoje Cerkve.

12.4 Page 114

▲back to top


114
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Končal je z besedami: 'Rad bi, da bi Pij IX. dobil v vsakem fantu oratorija svojega
gorečega bralnica, kjerkoli bi že bili.'
Nekaj dni pozneje je v nagovoru članom svoje družbe rekel: 'Katolištvo dan
za dnem izgublja sredstva za delovanje dobrega, izgublja podporo velikih sil in
veliko duš mu iztrga iz rok hudobija njegovih sovražnikov. Čas je, da se zbere-
mo okoli Pija IX. in se borimo zanj tudi do smrti, če je treba. Nekaj neumnežev
pravi, da so nekatere ideje samo muhe Pija IX. Nič ne de. Nam bo bolj drago iti
v nebesa s Pijem IX. s tako muho kot iti v pekel z vsemi navideznimi veličinami
in zamislimi tega sveta.
8. maj. Don Bosko je po večernih molitvah v svoji sobi zbral tiste duhovni-
ke, klerike in fante, za katere je vedel, da so odločeni ostati z njim v oratoriju in
postati člani salezijanske družbe. Začel je razlagati, kako plemenito, zaslužno in
Božje je poslanstvo tistih, ki so poklicani reševati duše. Pokazal je, kako zelo je
Jezus Kristus ljubil otroke. Spodbujal nas je, da bi neutrudno delali za mladino.
Povedal, da je žetev velika in da je Božja previdnost pripravljena blagosloviti
naše prizadevanje tudi na čudežen način. Nato nas je povabil, da bi naredili
poskus in bi se povezali z Božjim zveličarjem s še bolj tesnimi vezmi ljubezni,
se pravi, da bi obljubili Bogu izpolnjevanje pravil tako, da bi naredili obljubo
uboštva, čistosti in pokorščine za tri leta.
Mi smo se celo leto pripravljali na to veliko dejanje in don Boskovemu po-
vabilu nobeden ni delal kakih težav. Domenili smo se, da bi prihodnjo sredo
naredili zaobljube.
Mati Božja Marija je don Bosku v tem njej posvečenem mesec­ u pripravila
največjo tolažbo. Tudi Božji služabnik sam bo naredil obljubo, ki jo je storil kot
deček, da bo postal redovnik.
14. maj 1862. Nadvse pomemben dan. V zapisniku vrhovnega sveta bere-
mo: 'Rektor je zbral sobrate Družbe sv. Frančiška Saleškega. Večina je potrdila
svojo pripadnost nastajajoči družbi s tem, da je naredila triletne zaobljube. To
se je naredilo takole:
Gospod don Bosko, rektor, je oblečen v koretelj povabil vsakega posebej,
da je pokleknil, in ko je pokleknil tudi on, je začel moliti Pridi, Stvarnik Sveti
Duh, ki so ga izmenično zmolili vsi skupaj do konca. Po molitvi k Svetemu Duhu
smo zmolili litanije matere Božje Marije z molimo. Po opravljenih molitvah so
sobratje duhovniki don Viktor Alasonatti, don Mihael Rua, don Angel Savio, don
Jožef Rocchietti, don Janez Cagliero, don Janez Krstnik Francesia, don Dominik
Ruffino in kleriki Celestin Durando, Janez Krstnik Anfossi, Janez Boggero, Janez
Bonetti, Karel Ghivarello, Frančišek Cerruti, Alojz Chiapale, Jožef Bongiovanni,

12.5 Page 115

▲back to top


BiS 7 — 17. poglavje
115
Jožef Lazzero, Frančišek Provera, Janez Garino, Alojz Jarac, Pavel Albera ter la-
iki vitez Friderik di S. Stefano Oreglia, Jožef Gaia; vsi so glasno in jasno skupno
izgovorili obrazec zaobljub, ki se začenja: Ker poznam nestanovitnost svoje volje
itn. Zatem se je vsak podpisal v za to pripravljeno knjigo.«
Don Bonetti je zapisal: »14. maj. Danes zvečer so po dolgem čakanju prvič
izpovedali zaobljubo uboštva, čistosti in pokorščine nekateri člani na novo usta-
novljene družbe, ki so konč­ ali eno leto noviciata in so se čutili za to poklicani.
Kako lepo bi bilo, če bi mogli opisati, v kako skromnih razmerah se je opravilo
to tako pomembno dejanje! Bili smo stisnjeni, tesno stisnjeni v maj­hni sobici,
kjer ni bilo sedežev, da bi mogli sedeti. Večina članov je v najlepših letih, neka-
teri v retoriki, drugi v prv­ em ali drugem letu filozofije, nekateri v prvih letnikih
bogoslovja in nekaj s svetimi redovi. Nekateri laiki bi lahko pre­živeli srečne dni
v krogu svojih družin. Vsem se je smehljala bleščeča prihodnost, svet s svoji-
mi obljubami, čari in lepotami nas je vabil. Toda pred nami je na mizici med
dvema prižganima sveč­ ama stal križ, kot bi pričakoval darovanje našega srca,
žrtev naš­ ega življenja. Da, Jezus nas je vabil s svojimi nebeškimi miki. Sestavljali
smo majhno čredico, ki je izginjala pred očmi sveta, in večin­ a ljudi ni vedela za
nas. Toda kljub tem tako revnim začetkom nis­mo izgubljali poguma, nasprotno,
naša srca so se odpirala velikim upom, saj smo se spominjali besed sv. Pavla, da
si je Bog izbral slabotne, da so zmagovali nad mogočnimi, nevedne, da bi osra-
motili uče­ne, nevredne in nepomembne in tiste, ki niso, da bi uničil tiste, ki so.
Nas dvaindvajset, ne vštevši don Boska, ki je klečal med nami in mizico, na
kateri je stal križ, je naredilo zaobljube po pravilniku. Ker nas je bilo veliko, smo
ponavljali obrazec, kakor ga je bral don Rua.
Potem se je don Bosko dvignil, se obrnil k nam, ki smo bili še na kolenih,
nam povedal nekaj besed v spodbudo in nam dajal pogum za prihodnost. Med
drugim je dejal: 'Obljuba, ki ste jo na­redili, vam ne nalaga nobene druge ob-
veznosti kot to, kar ste delali že do sedaj, se pravi pravila hiše. Želel bi, da se
nobeden ne bi dal premagati od kakega strahu ali negotovosti. Vsak naj mi ob
najmanjšem dvomu razodene svoje srce in dvome, tegobe in negotovosti. To
vam pravim zato, ker bi lahko hudič, ko bi videl, koliko dobrega bi mogli storiti
v tej družbi, zbudil v vas kako skušnjavo in vas odvrnil od izpolnjevanja Božje
volje. Toda če mi boste takoj povedali, bom o stvari mogel razmisliti in vrniti
mir vašim srcem in vas tudi odvezati od zaobljub, če bi ugotovil, da je to v večjo
Božjo sla­vo in za zveličanje vaše duše.
Mogoče bo kdo vprašal: Je tudi don Bosko izpovedal zaobl­jube? 'Medtem ko
ste vi izrekali svoje zaobljube, sem tudi jaz izr­ ekel zaobljubo pred tem križem, in

12.6 Page 116

▲back to top


116
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
to za vse življenje. Daroval sem se v žrtev Gospodu, pripravljen na vse z name-
nom, da bi storil vse v večjo Božjo slavo in za rešenje duš, zlasti duš zapuščene
mla­dine. Naj nam pomaga Bog, da bomo zvesto izpolnjevali svoje zaobljube.'
Ko je spregovoril te pomembne besede, smo vsi vstali in on je nadaljeval:
'Dragi moji, živimo v zelo težkih časih in zdi se prava drznost, da prav v teh
časih hočemo ustanoviti novo redovno skupnost, medtem ko se pekel in svet
trudita, da bi pometla s površja zemlje tiste redovne skupnosti, ki že obstajajo.
Pa vse to nič ne pomeni. Imam v rokah ne samo verjetne temveč gotove razloge,
da Bog hoče našo družbo in da se uveljavi.
Veliko poskusov je bilo storjenih, da bi jo onemogočili, toda vsi so se izja-
lovili. Še več, nekateri so svoje napore, da bi jo prep­ rečili, težko plačali. Še ne
dolgo tega se je nekdo, ki ga iz raznih razlogov ne bom imenoval, mogoče iz
prevelike gorečnosti z vso močjo zoperstavil naši družbi. Prav. Zgodilo se je, da
ga je napadla težka bolezen in je v nekaj dneh odšel v večnost.
Vsekakor ne bi mogel končati, če bi vam nocoj hotel pripoved­ ovati vse po-
sege Božjega varstva, odkar se je začel naš oratorij. Vse to nas prepričuje, da je
Bog z nami. Brez nadaljnjega lahko z naš­ im delom z zaupanjem gremo naprej,
ker verno, da izpolnjujemo Božjo voljo.
Vendar to niso končnoveljavni razlogi, zakaj zaupam v prihodnost te druž-
be. Glavni razlog je edini cilj, ki smo si ga postavili, to je večja Božja slava in
rešenje duš. Kdo ve, ali ne želi Bog uporabiti to družbo v veliko korist Cerkve!
Čez kakih dvajset ali trideset let se bo mogla naša družba, če jo bo Bog podpiral
kakor do sedaj, razširiti v razne dele sveta in preseči tisoč članov. S temi našimi
napori, ko skušamo s pridigami poučiti preprosto ljudstvo, s šolo in pisanjem
ter razširjanjem dobrega tiska vzgajati zapuščeno mladino, in končno kot dobri
kristjani z obrambo dostojanstva rimskega papeža in Božjih služabnikov bomo
lahko storili neskončno veliko dobrega.
Pij IX. je prepričan, da smo že popolnoma pripravljeni in urejeni. Zberimo
se torej ta večer in začnimo boj za Božjo Cerkev. Bodimo pogumni, delajmo nav-
dušeno. Bog nas bo kot dober gospodar obilno poplačal. V večnosti bo zadosti
časa, da se bomo mogli odpočiti.'
Opazili smo, da je don Bosko ta večer kazal izredno zadovoljstvo, ni se mo-
gel ločiti od nas in je povedal, da bi z nami v prijetnem pogovoru prebil vso noč.
Povedal nam je toliko zanim­ ivih stvari, zlasti z začetkov oratorija. Pripovedoval
nam je o nesrečnem koncu ljudi, ki so mu hoteli preprečiti, da bi zbiral mladino.
23. maj. Po večernih molitvah je don Bosko poročal o smrti našega tovariša
Alojza Marchisia, starega 22 let, iz Calliana, ki je umrl doma 19. tekočega meseca.
Tako se po njegovi napovedi, ki jo je nakazal na čisto pos­ eben način, ni kon-
čal mesec maj, ne da bi pokopali enega naših to­varišev.

12.7 Page 117

▲back to top


BiS 7 — 17. poglavje
117
Kdo ve, ali don Bosko v tistem trenutku ni prejel kakega posebnega
razsvetljenja? Iz vsega, kar se je zgodilo, bi mogli to domnevati. Ta naš prijatelj
je bil že bolan, ko je odšel domov. Don Bosko nam je pripovedoval o pogovoru,
ki ga je imel malo prej in iz katerega vidimo, da je bil fant pripravljen na smrt
in na kakšen način je znal don Bosko vcepiti v duše ljubezen do nebes in kako
jih je pripravil, da so odšli s tega sveta z živo željo po večni sreči. Pogovor se je
razvijal takole: 'Marchisio, mu je rekel don Bosko, prosim te, da izpolniš malo
naročilo, ko boš prišel v nebesa.'
– Rade volje, če bom le mogel, je odgovoril fant.
– Kakor hitro boš prišel v Božjo slavo, pozdravi mater Božjo Marijo v mo-
jem imenu in v imenu vseh fantov v oratoriju.
– Vsekakor. In kaj še?
– Reci ji, da naj razlije nebeški blagoslov na ta oratorij.
– Tudi to bom povedal.
– Pridi potem na kak obisk, da nam boš povedal, kaj delajo in kako se imajo
naši fantje iz oratorija, je dodal don Bosko.
– Toda mi bo Bog dal priti? je vprašal Marchisio.
– Prosi ga. Če ti bo dovolil, prav, če pa ne, pa prosi za nas, da bomo mogli
priti v nebesa, kjer ti bomo delali družbo.
Z eno besedo, govoril je tako prepričljivo, da je vsakogar napolnil s tolažbo.
Celo župnik, ki nam je v pismu sporo­čil njegovo smrt, pravi, da ga je od časa do
časa obiskal. Pa ne zato, da bi ga spodbujal, temveč da je Marchisio njemu dajal
zgled popolnega zaupanja v Božjo dobroto. Njegova potrpežljivost je bila zares
velika in do konca je brezmejno zaupal v Marijo. To je način, kako so se naučili
umirati fantje, ki so imeli srečo, da jih je don Bosko pripravil na ta korak.
Smrt tega fanta, pravi v svoji kroniki don Ruffino, je bila napovedana v ne-
kem don Boskovem videnju. Na začetku meseca marca se je don Bosko nekega
večera zadrževal v obednici z velikim številom fantov. Povedal jim je, da bo pro-
ti koncu meseca maja eden izmed njih odšel v večnost. Vsi so vpraševali, kdo naj
bi to bil, vendar don Bosko ni hotel nič povedati. Tedaj so ga prosili, da bi napi-
sal njegovo ime na listek, ki bi ga vtaknili v ovojnico in bi jo odprli po preteku
določenega časa. Šele ko se je prošnjam fantov pridružil tudi don Rua, se je don
Bosko vdal, napisal ime na list in vtaknil v ovojnico, ki so jo zapečateno izročili
Ferdinandu Imodi kot zan­ esljivemu človeku, ki zna držati tajnost. Malo zatem
je Marchisio zbolel. Aprila sta umrla v čudnih okoliščinah Fornasio in Maestro.
Toda don Boskovega zapečatenega pisma z listkom še niso odprli. Ko pa so fan-
tje zvedeli za Marchisijevo smrt, so stekli k Imodi in ga prosili, naj odpre pismo.

12.8 Page 118

▲back to top


118
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
To so tudi storili v navzočnosti don Rue. Na listku je bilo z don Boskovo roko
zapisano Marchisio.
Vrnimo se h kroniki don Bonettija. »24. maj. Don Bosko je z velikim zado-
voljstvom govoril o čudežnem prikazovanju Marijine slike v bližini Spoleta.
Na odprtem polju stoji na vrhu majhnega grička steber z majh­ no vdolbi-
nico, v kateri je 1570 nekdo naslikal mater Božjo Marijo z detetom Jezusom v
naročju. Tam je še ostanek zidu, ki priča, da je tam v davnih časih stala Cerkev.
Ta popolnoma zapuščeni kraj je postal kraljestvo kuščarjev in zlasti kač.
Nekega lepega dne tega leta se je še ne pet let star deček po imenu Henrik
šel igrat k tistim razvalinam in kar nenadoma sli­šal, da ga nekdo kliče po imenu.
Ko se je potem še naslednje dni vračal na isti kraj, je ponovno slišal, kako ga
nekdo milo kliče: Henrik, Henrik! Njegova mati, ki ga je zaman povsod iskal, ga
je končno našla pri tis­tih razvalinah ob stebru. Deček ji je že prej pripovedoval,
da ga je nekdo klical in da se mu je prikazala Božja mati Marija, vendar ni znal
opisati, kakšna je. Vaščani so govorili o tem, kar je Henrik pripovedoval, vendar
vsemu skupaj niso pripiso­vali nikakršnega pomena.
Presveta Devica je nakazala kraj, kjer je hotela obogatit­ i kristjane s svojimi
darovi. Prav to pa je pritegnilo pozornost ljudi za 19. marec. Neki mlad kmet,
ki ga je mučilo veliko kroničnih bolezni in so ga zdravniki odpisali, se je čutil
poklicanega in je šel počastit tisto Marijino podobo. Šel je, se priporočil presveti
Devici in se vrnil domov popolnoma zdrav. Od tega trenutka se je začela tam
zbirati velika množica ljudi, ki so prihajali tudi iz bližnjih škofij, in ob praznič-
nih dneh je klečalo okol­i stebra tudi pet do šest tisoč ljudi. Celo sami nasprotni-
ki Cerkve si niso mogli razložiti tega svetega navdušenja ljudstva.
Dogajanje izrednih telesnih in duhovnih milosti se je nadal­jevalo. Nekaj
brezvercev, ki so prišli gledat sliko zato, da bi se iz nje norčevali, je na kraju
samem proti svoji volji začutilo potrebo, da so pokleknili in molili. Domov so se
vračali polni čisto drugačnega razpoloženja in so vsem pripovedovali o čudež-
nih delih Božje matere Marije. Spoletski nadškof je že naročil priznanim umet­
nikom načrt za lepo svetišče. In ker pobožna slika ni imela imena, so jo začeli
častiti z nazivom Auxilium Christianorum10 (Pomočnica kristjanov).
»25. maj. Glas o don Boskovem znanju in svetosti je priklic­ al veliko spove-
dancev tudi iz oddaljenih krajev. Danes so štirj­e verniki prišli iz Chierija, Fossa-
na, Verzuola in Mondovija, da bi se spovedali v zakristiji pri don Bosku.
10 Don Bosko je poročilo o tem dogodku opisal v svoji knjigi Čudovita dela Božje matere Marije.

12.9 Page 119

▲back to top


BiS 7 — 17. poglavje
119
26. maj. Don Bosko je zvečer po molitvah priporočal, da bi jutri prosili pres-
veto Devico Marijo, da bi nam vedno pomagala v življenju in nam stala ob strani
v trenutku naše smrti. Vse nas je živo spodbujal, da bi sveto končali Marijin
mesec, in zlasti poudarjal, da bi se spravili z Bogom posebno tisti, čeprav ma-
loštevilni, ki so se do sedaj trdovratno upirali. Prosil je, da bi vse dobro, kar bi
se na jutrišnji dan naredilo v cerkvi, bilo temu namenjeno, se pravi, da bi mati
Božja Marija omehčala ta srca, da bi se zamislili ter se spreobrnili iskreno in s
trdno odločitvijo za Boga.
Obljubil nam je, da nam bo na zadnji ali predzadnji dan po­vedal kaj lepega.
29. maj. Dan vnebohoda N. G. J. K. To jutro je don Bosko kot po navadi govo-
ril o cerkveni zgodovini in pripovedoval o vestalkah med pogani. Pogovor je na-
peljal na čednost čistosti. Nje­gove besede so vedno lepe, njegove pridige vedno
zanimive, toda ko začne govoriti o tej angelski čednosti, se zdi, da ni več človek,
tem­več angel. Rad bi zapisal kako misel, pa se bojim, da bi pokvaril vso lepoto
povedanega, in zato rajši ne pišem. Naj samo povem, da on nima samo ime-
na najbolj ljubljenega učenca Jezusa Kristusa, temveč tudi njegov nebeški čar.
Zato ni čudno, da zna tako čudovito govoriti o tej prelepi čednosti. Že sedem let
imam srečo, da sem njegov duhovn­ i sin, da živim skupaj z njim, da iz njegovih
ust dobivam besede življenja. Večkrat sem ga slišal, kako je s prižnice govoril o
tej temi, toda priznati moram, da sem vsakokrat čutil iz njegovih besed, kako je
bil pripravljen na kakršnokoli žrtev, da bi mogel ohraniti ta veliki zaklad. To ni
samo moje mnenje, temveč mnenje vseh, ki so ga kakor jaz slišali govoriti o tem.
Ko smo stopili iz cerkve, jih je veliko prišlo k meni. Vzklikali so: Kako lepe
reči nam je danes pripovedoval don Bosko! Posluš­ al bi ga cele noči in cele dne-
ve. Kako rad bi, da bi mi Bog, ko bom duhovnik, podaril moč, da bi tudi jaz nav-
duševal mlada srca in vse druge za to lepo čednost.

12.10 Page 120

▲back to top


18.
poglavje
Sanje: bodoči dogodki v Cerkvi; dva stebra sredi morja, papeževa napadena
ladja in silovita zmaga – Razlaga sanj – Težave, na katere naletijo zvesti
zbiralci don Boskovih besed – Nerazrešeno vprašanje sanj – Pater Passaglia
in poskus upora klera proti papežu – Don Bosko, pater Passaglia in
Nikomed Bianchi – Preklic odpadlega duhovnika
Don Bosko je fantom obljubil, da jim bo zadnji in predzadnji dan meseca
maja povedal nekaj zelo lepega.
Dne 3. maja je po večernih molitvah povedal naslednjo priliko ali prispodo-
bo, kakor jo je sam imenoval.
Pripovedovati vam hočem neke sanje. Res je, da tisti, ki sanja, ne razmišlja, vendar
vam jih jaz, ki bi vam celo pripovedoval svoje grehe, če se ne bi bal, da bi vsi zbežali in bi
se hiša podrla, hočem povedati za vašo duhovno korist. Sanje sem imel pred nekaj dnevi.
Predstavljajte si, da ste z menoj na morskem obrežju ali bolje na samotni skali in ne
vidite drugega koščka zemlje kot samo tistega, ki je pod vašimi nogami. Na vsej razsežni
površini morja je razporejenih brez števila ladij, pripravljenih za boj. Vsaka ima na kljunu
železen kavelj, ki bi zmogel prebiti vsak oklep. Ladje so oborožene s topovi, puškami in
vsemi drugimi vrstami orožja, nosijo zažigalne plamenice in tudi knjige ter se bližajo
veliko večji ladji, silnejši kot vse druge skupaj, hočejo jo predreti s kavljem, jo zažgati ali
jo kakor koli drugače poškodovati.
To veličastno do popolnosti opremljeno ladjo spremljajo druge ladje, ki od nje dobi-
vajo povelja in izvajajo premike z namenom, da jo branijo pred sovražnimi ladjami. Veter
jim je nasproten in morje razburkano, kar je vse v korist sovražniku.
Sredi neizmerne širine morja se dvigata dva mogočna visoka stebr­ a, malo oddaljena
drug od drugega. Na vrhu enega je kip Marije Brez­madežne, ob njenih nogah pa je obešen
velik napis Auxilium Christianorum, na drugem, veliko višjem in mogočnejšem, pa velika
hostija, sorazmerna s s stebrom, in na njej napis Salus credentium (Rešenje vernih).

13 Pages 121-130

▲back to top


13.1 Page 121

▲back to top


BiS 7 — 18. poglavje
121
Vrhovni poveljnik na glavni ladji, rimski papež, ki je vid­ el bes sovražnikov in porazen
položaj svojih podanikov, je skušal sklicat­ i posvet poveljnikov manjših ladij in odločiti, kaj
naj storijo. Vsi po­veljniki se zberejo okoli papeža, se posvetujejo, toda ker je vihar začel še
huje divjati, jih pošlje nazaj, da bodo vodili svoje ladje.
Ko se je vihar malo pomiril, je papež še drugič sklical poveljnike, medtem ko je ad-
miralska ladja plula naprej. Toda nevihta se je znova okrepila in postala zelo nevarna.
Papež stoji ob krmilu in vse njegove sile so osredinjene na to, da bi ladjo popeljal med
oba stebra, izpod katerih visijo sidra, kavlji in ve­like verige.
Sovražne ladje se od vseh strani zaletavajo v papeževo admiralsko ladjo in jo skušajo
potopiti ali ustaviti. Nanjo mečejo spise, knjige, zažigalne plamenice. ki naj bi jo zažgale,
streljajo s topovi in puškami, se zaletavajo z železnimi kljuni. Bitka je vedno bolj zagri-
zena. Sovražniki zaman uporabljajo strelivo in se trudijo z neč­ loveškimi napori. Papeže-
va admiralska ladja pluje neovirano in naravnost po svoji poti. Od časa do časa zadene
krogla bok in naredi veliko odp­ rtino, toda že zapiha od stebrov lahen vetrič, ki popravi in
zapre poškodovane boke.
Topovi sovražnikov grmijo, puške pokajo do uničenja, kljuni ladij se zaletavajo, veli-
ko ladij se sesuje in potopi. Tedaj se sovražnik spusti v boj s kratkim orožjem ter z rokami,
pestmi, kletvicami in bogokletnimi izrazi.
Tedaj zadene papeža izstrelek in papež pade. Takoj mu priskočijo na pomoč in ga
spet postavijo na noge. Toda papeža zadene še drugi izstrelek in ta je smrten. Med sovraž-
niki se zasliši zmagoslaven krik, na njihovih ladjah nastane neizrekljivo veselje. Toda mrt­
vega papeža takoj nadomesti drug papež. Poveljniki papeških ladij so se zbrali in takoj
izvolili drugega papeža, ki stopi na mesto umrlega. Izvolili so ga tako hitro, da je novica o
predhodnikovi smrti prišla istočasno z novico o izvolitvi naslednika. Sovražniki začenjajo
izgubljati pogum.
Novi papež premaga vse ovire, popelje ladjo med oba stebra, jo priveže z verigo na
sidro, ki visi izpod stebra s hostijo, na krmi pa jo pripnejo na verigo, ki visi izp­ od stebra
Marije Brezmadežne.
Tedaj nastane silna zmeda. Vse ladje, ki so do sedaj napadale papeževo ladjo, zbežijo
in se razpršijo, se zaletavajo ter druga drugo razbijajo. Ene se potapljajo in skušajo poto-
piti druge. Nekateri čolni, ki so se nadvse pogumno bojevali za papeža, prvi prihajajo, da
se privežejo na stebre.
Veliko drugih ladij, ki so se iz previdnosti držale daleč in opazovale celo dogajanje, se
je prerinilo skozi razbitine in se približalo obema stebroma. Pričvrstile so se na verige, ki
so visele izpod obeh stebrov, se mirno zasidrale in stale zavarovane ob papežev­ i ladji. Na
morju je zavladala popolna tišina.
Sedaj je don Bosko vprašal don Rua: Kaj meniš o tej pripo­vedi?
Don Rua je odgovoril: Zdi se mi, da je papeževa ladja Cer­kev, katere poveljnik je on,
druge ladje, bojevniki in morje so svet. Tisti, ki branijo veliko admiralsko ladjo, so verniki,
ki ljubijo Sveti sedež, drugi pa so njegovi sovražniki, ki jo skušajo z vsemi sredstvi uničiti.

13.2 Page 122

▲back to top


122
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Oba stebra, ki prinašata rešitev, se mi zdi, sta pobožnost do presvete Device Marije in do
presvetega zakramenta Evharistije.
Don Rua ni omenil padlega in umrlega papeža, pa tudi don Bosk­ o je molčal o tem.
Dodal pa je: Prav si povedal. Treba je popra­viti samo en izraz. Sovražne ladje so preganja-
nja. V pripravi so siln­ i napadi na Cerkev. Vse, kar je bilo do sedaj, je skoraj nič v primerjavi
s tem, kar bo prišlo. Sovražniki so predstavljeni v ladjah, ki skušajo potopiti papeževo po-
veljniško ladjo. Da se rešimo poraza, sta na voljo samo dve sredstvi: pobožnost do presve-
te Device Marije in pogosto sveto obhajilo. To je dvoje sredstev, ki ju moramo uporabljati
in storiti vse, da ju bodo uporabljali tudi drugi.
Lahko noč!
Fantje so o teh sanjah veliko razpravljali in jih na različne načine razlagali,
zlasti kar se tiče papeža. Toda don Bosko ni dodal nikakršnih nadaljnjih razlag.
Tudi kleriki Boggero, Ruffino, Merlone in gospod Cezar Chiala so zapisali te
sanje in nam izročili svoje rokopise. Dva spisa sta bila sestavljena takoj nasled-
nji dan po don Boskovi pripovedi, druga dva pa malo pozneje, vendar se razen v
nekaterih okoliščinah, ki jih eden navede, drugi pa opusti, popolnoma ujemajo.
Vendar moramo opozoriti, da v tem primeru kakor tudi ob drug­ ih podob-
nih priložnostih, ko so takoj zapisali, kar je don Bosko govoril, se ni bilo mogoče
izogniti kaki nepopolnosti. Govor, ki je trajal pol ure ali celó celo uro, je treba
povzeti na nekaj straneh in podati glavne misli. Kakega stavka mogoče ni zaz-
nalo uho, drugega se ni bilo več moč spominjati, kajti pisec je bil utrujen, zapo-
redje dogodkov se je pomešalo in tako je, namesto da bi se spuščal v negotove
trditve, rajši opustil stvari, o katerih ni bil gotov.
Od tod prihajajo nejasnosti že tako in tako nejasnega predmeta, zlasti kar
se tiče bodočih dogodkov. Od tod razpravljanje in razlage povedanega. To velja
tudi za sanje ali priliko v zgoraj navedenih podatkih. Nekateri so menili, da so
bili papeži, ki so omenjeni v dogajanju, trije in ne samo dva. Tega mnenja je
kanonik Janez Marija Bourlot, ki je bil župnik v Babianu. Kot študent filozofi-
je je bil 1862 navzoč pri omenjeni don Boskovi pripovedi. Ko je 1886 prišel v
oratorij, je med kosilom govoril o spominih svoje mladosti in je, prepričan, da
ga spomin ne vara, opisal sanje o dveh stebrih sredi morja in trdil, da sta v boju
padla dva papeža. Ko je padel pr­vi, so poveljniki ladij zaklicali 'Pohitimo, takoj
ga nadomestimo'. Ko je padel drugi, so spet pritekli poveljniki, vendar niso več
izr­ ekli omenjene besede.
Pisec teh vrstic je bil v tistem trenutku raztresen, ker se je pogovarjal s svo-
jim sosedom pri mizi, in don Bosko mu je dejal: 'Poslušaj in bodi pozoren na to,
kar pripoveduje don Bourlot.'

13.3 Page 123

▲back to top


BiS 7 — 18. poglavje
123
Ko mu je ta odgovoril, da dobro pozna dejstva iz dokument­ ov, ki jih ima, in
da sta bila na ladji samo dva papeža, mu je don Bosko dejal: 'Rečem ti, ti ne veš
čisto nič.'
Leta 1907 se je don Bourlot vrnil v oratorij in po 48 letih točno ponovil,
kar je znamenje dobrega spomina, da so bili trije papeži, omenil naš ugovor na
njegove trditve in don Boskove be­sede, ki jih je rekel meni.
Kaj je po teh dveh različnih razlagah resnica? To, kar poroča kronika, ali kar
trdi kanonik Bourlot? Mogoče bodo dogodki razložili nejasnosti.
Moramo pa skleniti, da je Cezar Chiala z drugimi, in to so njegove besede,
imel tisto videnje za pravo prerokbo, četudi se je zdelo, da don Bosko ob svoji
pripovedi ni imel drugega namena kot spodbuditi fante k molitvi za Cerkev in
za papeža in jih navdušiti za pobožnost do presvetega Zakramenta in do Marije
Brezmadežne.
Te molitve in pobožnosti so bile zares potrebne, ker je neprenehoma divjal
boj proti Svetemu sedežu. Zlasti je bilo nujno, da bi vsa duhovščina zvesto še
naprej podpirala papeževe pravice, ki so jih napadali tudi nekateri nevredni
duhovniki. Jezuitski pater Karel Passaglia se je z ošabnim duhom in zar­ adi ne-
katerih prelatur in služb, ki si jih je želel, pa ne tudi dosegel, približal rimski
liberalni stranki in so ga izključili iz jezuitskega reda. Ko je na povabilo Cavo-
urja prišel v Turin, se je z njim dogovoril, kaj naj bi storili ob smrti Pija IX., ko
bi se zbral konklave za izvoli­tev novega papeža. Ko se je vrnil v Rim, je skušal
pridobiti nekatere prelate, da bi pregovorili papeža, naj se odpove svojim pra-
vicam, vendar brez uspeha. Sredi leta 1861 je v Firencah izdal škofom poziv Pro
causa italica (Za italijansko stvar), v katerem jih je poučeval pravi nauk o časni
posesti papežev. Nato je odložil duhovniško obleko, se vrnil in postavil na čelo
nasprot­nikov časne papeževe posesti.
Ko je dosegel stolico za moralno filozofijo na Kraljevem ateneju, je usta-
novil Mediatore (Posrednik), da bi pridobil duhovščin­ o, ki bi ali neizkušena ali
liberalno usmerjena menila, da je mo­goče Cerkev uskladiti z revolucijo.
Nato je objavil 'indirizzo al clero' (poziv duhovščini), da bi podpisali zah-
tevo papežu, in to pod pretnjo razkola, da se odpo­ve časni posesti. V Turinu se
je zbrala skupina odpadlih duhovnikov, ki so s pomočjo vlade in na njen račun
podpirali tiste duhovnike, ki so se upirali Svetemu sedežu. Odposlanci v talarju
ali v civilu so hodili po vsej Italiji in z obrazcem v roki obiskovali duhovnike
v mestih in vaseh ter s pretnjo oborožene sile, ječe, drugod pa s prevaro ali
obljubami velikih vsot denarja izsilili podpise več sto cerkvenih oseb. Njihovo

13.4 Page 124

▲back to top


124
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
uradno glasilo je navedlo številko 1943, toda veliko jih je ugovarjalo, češ da
niso ničesar podpisali, nekaterih pa sploh ni bilo, ker so bila imena izmišljena.
Veliko duhovnikov je bilo prevaranih, veliko pa se jih je takoj umaknilo, kakor
hitro je prišla iz Rima bliskovita obsodba Cerkve.
V več mestih so ustanovili klerikalno razkolniške liberalne italijanske sku-
pine, sestavljene iz odpadnikov in hujskačev, ki so se tu in tam valjali v človeš-
kih slabostih. Dne 21. decembra 1861 so izvolili za častnega predsednika mons.
Mihaela Caputa, škofa v Arianu, ki je izvolitev tudi sprejel. Ta višji Garibaldijev
kaplan je bil edini uporen škof proti papežu. Utemeljeno so se bali, da bi ga pos-
tavili za poglavarja zaželene italijanske narodne Cerkve, z mašo v italijanščini in
celo vrsto naukov, ki so smrdeli po gnosticizmu in protestantizmu. Toda Bog ga
je poklical s tega sveta. Dne 6. septembra 1862 je nespokorjen umrl v Neaplju.
Ko je don Bosko slišal govoriti o odpadu uglednih osebnosti od Cerkve ali jav-
nem pohujšanju, je v pogovoru s svojimi učenci vzk­ likal: 'Ne smete se čuditi niče-
mur. Kjer so ljudje, tam so tudi slabosti. Toda Cerkvi se ni bati ničesar, in četudi bi
se vsi zarotili in jo vrgli po tleh, bi jo Sveti Duh vedno znova dvignil in ji pomagal.'
On se ni nikdar bal približati se tem blodečim ljudem, če je le mogel upati
na trohico kesanja. Tako je v tem mesecu maju skušal privesti na pravo pot dva
duhovnika in enega laika. Eden se je odzval njegovemu povabilu, druga dva pa
sta se spreobrnila na smrtni postelji. Ali niso njegove molitve in molitve njego-
vih dečkov vplivale na njihovo večno odrešenje?
Prvi je bil Pasaglia. Don Bonetti v svoji kroniki piše takole:
»V mesecu maju je povsod vrelo od poskusov, da bi duhovnike pripravili
do bogoskrunskega upora. Tedaj je profesor retorike, gosp­ od Dini, nekoč pro-
testant in sedaj goreč katolik, govoril z zloglasnim Passagliem o don Bosku. Ta
je v neki svoji napihnjeni izjavi povedal: 'Don Bosko ima vse karizme Svetega
Duha.' Dodal je, da bi ga sicer rad šel obiskat v Valdocco, pa je odlagal obisk na
poznejši čas, ker se je bal, da bi ga mogel prepričati. Ko je profesor Dini sporočil
don Bosku to izjavo, je ta rekel svojim klerikom: Za Passaglio je potreben izred-
no močan udarec milosti, njemu človeške besede prav nič ne pomenijo. Zato naj
prosijo Gospoda, da bi ga on privedel na pravo pot.«
Ker pa je šlo za duhovniško dušo, ki je dala Cerkvi tolikšno pohujšanje, je
storil tudi s Pssagliem, kot je storil že z Grignaschijem in drugimi. Skušal se mu
je približati in se je večkrat z njim zelo previdno pogovarjal, da ga ni razburil. Ta
revček je priznal, da je na napačni poti, toda don Bosko je uvidel, da ni bil pri­
pravljen javno priznati svoje krivde. Ker je videl, da je zelo hlep­ el po pohvali, ga je

13.5 Page 125

▲back to top


BiS 7 — 18. poglavje
125
velikodušno hvalil zaradi njegovega Commentario sopra l'Immacolata Concezione
(Razlaga brezmadežnega spočetja), ki je bil potem 1854 objavljen kot učeno in
pomembno delo. Ko ga je srečaval na cestah v Turinu, ga je javno počastil.
Potem ko je bil izvoljen za poslanca v parlamentu, je predložil zakon, ki bi
obvezoval duhovnike k prisegi zvestobe kralju in državi in k nenasprotovanju
združenju Italije. Vendar poslanska zbornica teg­ a ni odobrila. Toda precej časa
pozneje je spremenil svoje stališče, umaknil se je v zasebno življenje in s svo-
je stolice moralne filozof­ije in ni več govoril proti Cerkvi in njenim pravicam.
Napisal in objavil je tudi več zelo koristnih spisov, med njimi spis, v katerem je
zavrnil brezbožni Renanov spis Jezusovo življenje in predavanje o ločitvi. Kljub
vsemu temu in kljub grizenju vesti se ni mogel odločiti, da bi izrecno prosil
papeža za odpuščanje. Končno pa se je 1887, ko je čutil bližino smrti, odločil za
vsesplošno odpoved svojim zablodam in je po pobožnem prejemu svetih zakra-
mentov 12. marca odšel v drugo življenje.
Drugi je bil Nikomed Bianchi, doma iz Modene, ki je, potem ko je rovaril
proti svojemu vladarju papežu in služil sektam, prišel v Turin, kjer je dobil služ-
bo na občini in postal direktor Državnega arhiva.
Kronika pravi: »Dne 12. maja 1862 popoldne so v oratoriju predsta­vili la-
tinsko komedijo Minerval. Kakor drugikrat so tudi tokrat razposlali veliko vabil
in cvet turinskih profesorjev, tako je bilo prepričanje, bi se udeležil predstave.
Toda ves dan je lilo kakor iz škafa in vreme je bilo nemogoče.«
Vabilo je dobil tudi Nikomed Bianchi. Naslednjega dne je don Bosko prejel
naslednji dopis:
predsedstvo liceja del carmine
Velečastiti gospod! Slabo vreme mi je v četrtek 12. tekočega meseca preprečilo, da
bi se v zavodu vaše uglednosti udeležil ljube predstave. Želim pa izraziti svojo prisrčno
zahvalo za ljubeznivo povabilo. Izrabljam to priložnost, da se z globokim spoštovanjem
izrečem za vdanega služabnika.
Nikomed Bianchi
15. maj 1862
S tem gospodom, ki je bil zelo nasproten verskim vzgojnim ustanovam, je
don Bosko imel zaradi svojih ustanov dolge in težke razprave. Toda osebno je
bil z njim vedno vljuden kakor z drugimi, kar mu je prinašalo prijatelje tudi
med nasprotniki.
Nikomed Bianchi je napisal Italijanska diplomacija v Evropi v službi revo-
lucije in proti papežu. Z istim namenom je začel pisat­ i Zgodovina piemontske

13.6 Page 126

▲back to top


126
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
monarhije, ki pa je ni mogel končati. Kljub vsemu temu se je proti koncu svojih
dni spet spremenil, obiskoval cerkve in umrl kot dober kristjan.
Tretji je bil neki duhovnik, ki ga je don Bosko privedel nazaj v Cerkev, kakor
priča naslednja listina:
Čutim dolžnost, da dam to javno izjavo in preklic. Prevaran od valdeškega pastorja
v Turinu, sem zapustil rimskokatol­iško Cerkev in prestopil v njegovo Cerkev, v kateri sem
opravljal službo evangelista. Toda pozneje sem temeljito preudaril naslednje točke:
1. V valdeški Cerkvi ni nikakršne dejavne krščanske ljubezni, o čemer priča spor med
glavnima pastorjema v Turinu;
2. oznanjajo, da tudi krst ni nujno potreben za naše večno zveličanje, in zato valdeška
Cerkev ni več krščanska;
3. spoznal sem celo vrsto drugih zmot proti samemu svetemu evangeliju.
Zato zapuščam to babilonijo, imenovano valdeška Cerkev, in se vračam v rimskoka-
toliško Cerkev ter v ta namen žrtvujem, če bo treba, svoje življenje, imetje in čast.
To potrjujem lastnoročno.
duh. Andrej Taranelli, rimski katoličan
Turin, 22. maja 1862
Jožef Barloni-Dini, navzoč kot priča
Priča zgoraj izjavljenega
Friderik Oreglia, vitez Sv. Štefana

13.7 Page 127

▲back to top


19.
poglavje
Don Boskova potovanja so apostolska potovanja – Molitve vzdržujejo mir v
Rimu – Japonski mučenci so razglašeni za svetnike – Duhovniško posvečenje
don Cagliera in don Francesia; veselje fantov; znameniti govor – Družinski
pogovori fantov z don Boskom: dvom o uresničitvi neke napovedi; je mogoče
svobodno izbrati duhovniški poklic; Marijino vezilo, čudežna luč v spalnici
in njene posledice; Božje usmiljenje do tistega, ki pride v oratorij; dobro se
širi zunaj hiše; spreobrnjenje pro­testantov; kolikor bolj se oratorij skriva,
toliko bolj napreduje – Vrnitev v katoliško Cerkev
V preteklih letih smo videli, kako je don Bosko od časa do časa odšel iz
oratorija in se odpravil v razna mesta in vasi v Piemontu in Lombardiji. Od se-
daj naprej pa bodo njegova potovanja veliko daljša in veliko pogostejša, vendar
vedno v službi večje Božje slave in zveličanja duš. Kamor koli je prišel, je naletel
na ljudi, ki so se hoteli pri njem spovedati. Toda kljub temu da mu je papež v
zasebnem pogovoru dal dovoljenje, da sme kjerkoli na svetu spovedovati, je
prosil v Rim za dovoljenje, da bi smel odvezovati primere, ki so zajeti v spisu
svete penitenciarije (spovedni urad). Njegovi prošnji je bilo ustreženo 3. maja
1862. Kar se tiče odveze primerov, pridržanih škofom, so mu jo že dalj časa po-
deljevali ali mu jo podelili po svoji presoji, kakor hitro je stopil v njihovo škofijo
ali pa jih je za to prosil.
Medtem ko je don Bosko razmišljal o izbiri svojih potovanj, so se v Rimu
pripravljali na slovesno razglasitev japonskih mučencev za svetnike. Grofica di
Camburzano je 4. junija iz Nizze Marittime poslala don Bosku naslednje pismo:
»Vi, gospod opat, ste brez dvoma prispevali veliko žrtev, da niste šli v Rim.
Toda vaše goreče molitve in molitve vaših dečkov so gotovo veliko pripomogle
miru, ki sedaj vlada v svetem mestu, in za zmagoslavje Cerkve, ki ga občuduje-

13.8 Page 128

▲back to top


128
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
mo v zboru škofov, duhovnikov in vernikov. Vsem nam pa je to zagotovilo tiste
zmage papeštva, ki si je vsi tako želimo.«
Razglašenje svetnikov je potekalo 8. junija ob navzočnosti 43 kardinalov, 5
patriarhov in primasov, 52 nadškofov in 168 škofov. Odsotni so bili italijanski ško-
fje, ki jim je vlada prepovedala udeležbo. Ti so pa v pismih izražali svojo zvestobo,
posl­ušnost in ljubezen sedežu sv. Petra. Istočasno pa so izražali svojo žalost, ker
jim je bilo prepovedano, da bi pokleknili pred namestnika Jezusa Kristusa.
Veselju, ki ga je don Bosko čutil zaradi praznovanja v Rimu in zaradi novih
zmagoslavij Cerkve, se je pridružilo še novo veselje, ki se je tikalo oratorija.
Dne 14. junija, v kvatrno soboto, je mons. Balma posvetil v duhovn­ ike tri nje-
gove diakone: don Jerneja Fusera, don Janeza Cagliera in don Janeza Krstnika
Francesia. Francesia je v imenu ordinantov, redovnikov in škofijskih klerikov
prebral škofu govor, v katerem je izrazil njihovo hvaležnost. Ob takih priložno-
stih so morali to nalogo opraviti don Boskovi sinovi, za katere so pravili, da so
ustvarjeni za literaturo.
Naslednjega dne sta don Francesia in don Cagliero na veliko veselje skup-
nosti darovala prvo mašo v oratoriju, Francesia prvo mašo s skupnim obhaji-
lom, Cagliero pa slovesno peto mašo. Don Fusero pa je imel svojo primicijo v
domači župniji v Caramagni. Po kosilu so popoldne pripravili njima na čast pod
stebriščem slovesno akademijo, glasbo, petje, nagovore, deklamacije v vezani
in nevezani besedi. Z gromotivim ploskanjem so pokazali, kako ljuba sta jim
bila oba novomašnika. Klerik Berruti, sedaj škof v Vigevanu, je začel svoj govor
z besedilom iz Izaija: Postavil sem te v luč ljudstev, da poneseš moje ime do kon-
ca zemlje. To je bila napoved prihodnosti, ki se je opirala na gorečnost in jasno
preodličnost med tovariši don Cagliera. Vse odkar je bil študent, si je pridobil
tako priljubljenost in zaupanje tovarišev, da so fantje po nagovoru za lahko noč,
potem ko so osebno voščili lahek počitek najprej don Bosku, z istim veseljem
želeli še tudi njemu.
Med odmorom po večernicah so don Boska na dvorišču obdali med od-
morom mnogi kleriki, fantje in duhovniki. Na drugem mestu smo že omenili
družinske pogovore, ki so ob takih priložnostih potekali med don Boskom in
njegovimi sinovi. Gojenci so vedno postavili svoja vprašanja, kar je komu prišlo
na misel. Včasih je sicer šlo za vnaprej pripravljena vprašanja, ki so samo iskala
priložnost, da bi bila izrečena in predložena Božjemu služabniku. Ta vprašanja
so bila dokaz, da niso pozabili nobene njegovih besed. Prav zato pa se je don
Bosko moral paziti, da ni zašel v kako nasprotje, kar bi mu seveda tako in tako
prepovedovala njegova vest. Vprašanja so bila toliko bolj svobodna, kolikor bolj
je don Bosko svojim gojencem izkazoval veliko zaupanje dobrega očeta.

13.9 Page 129

▲back to top


BiS 7 — 19. poglavje
129
Potem ko so se dolgo zadržali ob slovesnosti prejšnjega dne, so začeli izra-
žati dvome o neki napovedi iz preteklega leta, medtem ko so se letošnje napo-
vedi vse izpolnile. Sprožili so besedo in obn­ ovili vprašanje, ki so ga don Bosku
postavili 1. septembra 1861.
Don Ruffinova kronika nam na široko poroča o tem vsakovrstnem pogovoru.
»Eden izmed fantov je vprašal don Boska: 'Se še spominjate, kaj ste nam
povedali 3. junija preteklega leta ob priložnosti vaje za srečno smrt. Da eden
izmed nas ne bo več opravil te vaje? No, torej, kako se je uresničila ta vaša na-
poved? Nobeden izmed nas se ni tega zavedel.
Don Bosko je odgovoril: 'Tisti ni opravil vaje za srečno smrt. O njem nisem
potem imel nobenih poročil. Vendar pozorno sledim, da bi videl, kako se bo vse
končalo. Vse ti bom povedal pozneje.'
Don Bosko je govoril resno, vendar je sklenil s šalo in smehljaje se:
– In če se tudi ni uresničilo, ali jo to tako pomembno?
– Fantje so se zasmejali in govorili o mnogih drugih stvareh, dokler eden
izmed starejših ni vprašal: Don Bosko, mi dovolite?
– Kar povej.
– Če sodimo z našo kratko pametjo, se mi zdi, da izbira naš­ ega poklica ni
vedno popolnoma svobodna ali vsaj ne brez moralne prisile. Tako je npr. vaš
nečak, ki se ni čutil poklicanega za du­hovniški stan, bil prisiljen, da je šel obde-
lovat zemljo, in mu ni bila dovoljena nobena svobodna izbira kakega drugega
poklica. Drug primer: Ko je Rigamonti šel domov, ker se ni čutil poklicanega v
cerkveno službo, so mu njegovi starši dejali: Prav. Če je tako, pa boš pač z nami
obdeloval zemljo. Ko ste potem vi zvedeli za to odločitev, ste jo odobrili in rekli:
Tako je treba ravnati v takih primerih.
Don Bosko je poslušal in nato odgovoril: 'Izbira poklica tukaj v naši hiši je
popolnoma svobodna, in to brez vsakršnih okol­iščin, kot na primer ta, da bi hodili
oblečeni v talar. Kdor je pri nas oblekel talar, je znamenje, da ima poklic. Toda če
ni pokli­can v ta stan, je v naših težkih časih veliko bolje, tako menim, da obdeluje
zemljo. Kar pa se tiče omenjenih primerov, pravim tole: Alojzu Boscu smo dali vsa
navodila za izbiro poklica. Ko je končal retoriko, je rekel, da se ne čuti za poklic
duhovnika, odšel je domov, kjer je delal na polju, toda tudi takrat si še ni bil na
jasnem, kaj bi rad postal. Rigamontijevi starši pa so kmetje in to je treba vze­ti v v
poštev. Če bi bil namreč iz meščanske družine, nikakor ne bi bilo primerno, da bi
ga pošiljali obdelovat zemljo. Toda koga, ki smo ga vzeli iz kmečkega življenja, da
ugotovimo, ali je mogoče primeren za študij, pa potem pokaže, da ni za to, je pač
naravno, da ga pošljemo v njegovo korist nazaj obdelovat zemljo.'

13.10 Page 130

▲back to top


130
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Spomin in sadovi vezila na začetku leta so še bili živi in neki fant je, potem
ko je don Bosko nehal govoriti, rekel: 'Ali o vezilu zares ni mogoče povedati več,
kot je bilo rečeno? Ali hočete vse pokopati? Recite mi kaj o tem.'
Don Bosko je odgovoril: 'Vse, kar je bilo potrebno za večjo Božjo slavo, je
bilo že povedano. Če ne bi bil jaz zapleten v zadevo, bi rekel kaj več, ker pa gre
za osebne stvari, je bolje, da molčim.
– Povejte vsaj to: je luč povezana z vezilom?
– Mogoče. Dejstvo je, da je Božja mati Marija hotela hišo očist­ iti in tako je za
božič odšlo 2. fantov, ne da bi bili odpuščeni. Tisti Batt... je bil pravi trn v mesu
hiše. Na žalost je bilo več razl­ogov, da ga nismo mogli odsloviti. Ščitil ga je grof
X. in njegov položaj je bil brezupen, kajti če bi ga odposlali, bi se znašel na cesti.
Vse to me je odvračalo od izključitve, čeprav je s svojim obnašanjem storil to-
varišem veliko zla in se je kar naprej pretvarjal. Potem se zgodilo, da je sam od
sebe odšel. Imamo nekaj primerov, ko nekaterim nič ne pomaga vse, kar zanje
storimo in kar jim govorimo. Ves čas smo jih javno in zasebno opozarjali, pa ni
nič pomagalo. Toda potem so jih tisti listki premagali in so uredili svojo vest.
Neki fant je vzkliknil: 'Treba je priznati, da Gospod izkaž­ e velike milosti
tistim, ki so sprejeti v ta zavod.
– Zares je treba biti hvaležen Božji previdnosti. Poznali ste fanta Delma.
Pred kratkim je prišel k nam. Obvestili so me in razlož­ ili njegovo preteklost. Ta
je bila svoje vrste, saj se je pridružil in se bojeval z Garibaldijem. Ko je prišel
sem, je hodil sem in tja in opazoval, ali mogoče ne vohunijo za njim, iskal je
koga, s katerim bi se mogel zaupno pogovoriti, toda povsod je naletel na ljudi,
s katerimi se ni mogel družiti. Zdelo se mu je, da ga vsi opazujejo. Konč­ no je
prišel nekega večera k meni na obisk. Vprašal sem ga:
– Kako se pišeš?
– Delma, je odgovoril.
– Kako se pišeš?
– Delma.
– Kako se pišeš?
– Delma.
– Kdo sem jaz?
– Don Bosko.
– Kdo sem jaz?
– Don Bosko.
– Kdo sem jaz? Ponovi še enkrat, kdo sem jaz?
– Vi niste don Bosko?
– Veš, zakaj sem ti postavil ta tri vprašanja? Zato, ker ti Gospod hoče po-

14 Pages 131-140

▲back to top


14.1 Page 131

▲back to top


BiS 7 — 19. poglavje
131
vedati tri besede: pusti greh, uredi zmedo v svoji vesti, spreobrni se k Bogu,
dokler je čas. Na svidenje.
Delma je odšel ves pretresen, šel spat in naslednji dan prebil v premišlje-
vanju besed, ki sem mu jih povedal. Zvečer je ves iz sebe prišel k meni. Najprej
se mi je zdelo, da se je s kom prepiral, potem pa mi je jokaje rekel: 'Don Bosko,
v vaših rokah sem, pomagajte mi rešiti mojo dušo.'
– Toda dobro se ne omejuje samo na hišo, je omenil neki drug fant. Kaj pa
Katoliško branje in spreobrnjeni protestanti?
– Oh, seveda! Če bi se hotel posvetiti protestantom, bi moral imeti nekaj
prostega časa. Med njimi je veliko gibanje za vrnitev v katoliško vero. Pred nekaj
dnevi sem dobil pismo nekega protest­ antskega veljaka, v katerem mi je pisal,
da je pred osemnajstimi let­ i zapustil pravo Cerkev in bi se sedaj rad spovedal. V
soboto mor­ am iz istega razloga obiskati nekega drugega protestanta. Verjetno
jih bo kakih dvajset, ki se bodo skupaj odpovedali krivi veri.
– Na tak način si bo oratorij, ko se bo vse to zvedelo, pridobil dobro ime, je
vzkliknil neki deček.
– Videl sem, je odgovoril don Bosko, kolikor bolj je oratorij skrit, toliko bo-
lje mu gre. Pogosto se dogajajo stvari, za katere se zdi, da če so znane, pospešu-
jejo večjo Božjo slavo, potem pa se izkaže, da so nam v škodo.
Tako se je končal ta pogovor, ki nam je pokazal tudi vse, kar je don Bosko
storil za krivoverce. Eden izmed njih se je takole odpoved­ al svojim zmotam:
Podpisani sem, potem ko sem se znašel v neki Cerkvi strahote in praznoverja, popol-
noma drugačni od svete matere Cerkve, v kateri so me vzgojili moji starši, sem pripravljen
skupaj s svojo družino prositi Boga iz vsega srca odpuščanja in milosti, da bi mogli znova
izp­ ovedati svojo vero, da bomo izpolnjevali Božje in cerkvene zapovedi, da bomo verovali
vse, kar je Bog razodel. Zato se odločamo in obljubljamo, da bomo s pomočjo Božje milosti
živeli in umrli v sveti katol­iški apostolski veri, v kateri smo bili rojeni in krščeni. Zato upa-
mo, da nas boste vi (don Bosko) v svojih molitvah in pri sveti maši priporočili Bogu, da se
nas usmili in nam odpusti grehe, ker smo zapustili njegovo Cerkev. Upamo in verujemo v
Božjo dobroto, da bomo znova sprejeti v naročje njegove Cerkve in skupnost vseh vernikov.
Janez Roveda

14.2 Page 132

▲back to top


20.
poglavje
Latinska komedija – Svet Salezijanske družbe in sprejem novih članov –
Don Boskov god, najbolj dobrodošle čestitke; don Bosko pripravi bolehnega
fanta, da piše domov ljubeznivo pismo kot odgovor na voščila – Don Boskovi
večerni govori; učinkovito opozorilo nekemu preklinjevalcu; zasmehljivec, ki
se norčuje iz svoje sestre, ki hodi k spovedi, kaznovan z Božjo dobrotljivostjo
– Praznik sv. Alojzija; pobožnost do Marije, ki nagradi tiste, ki imajo njej na
čast prižgano lučko – Opozorila duhovnikom: pripraviti fante na težave, ki
jih čakajo v določeni starosti; kako ravnati s tistimi, ki padajo v greh, in s
tistimi, ki dajejo pohujšanje; poko­ra kot zdravilo; prosimo Boga za milost,
da bi z duhovniško službo reševali duše; božjeropne spovedi – Don Bosko
razodene papežu svoje predvidevanje – Garibaldi in Aspromonte
Medtem ko je v oratoriju šlo proti koncu šest nedelj v čast sv. Alojziju
Gonzagi, se je slovesno začenjala devetdnevnica v čast istega angelskega mla-
deniča. Da bi bilo nekaj vmesnega časa od praznika sv. Janeza Krstnika, so slo-
vesnost obh­ ajali 29. junija.
Da pa 21. junij ne bi minil neopazen, je don Bosko na pred­večer priporočil fan-
tom sveto obhajilo. To je storil tako spodbudno in goreče, da so ga skoraj vsi prejeli.
Popoldne so pripravili predstavo latinske komedije, ki so si jo ogledali
mnogi ugledni literati turinskega mesta. Vabilo je napisal don Francesia.11
11 johannes bosco sacerdos lectori salutem
Pueri mei musis mansuetioribus / Operam qui navant, latinam fabulam / Propediem, prima et vigesima Junii, da-
bunt / Aloysio sacra, Juvenurn potenti. / Et jam res nova, sane nobis praesagit / Multos doctiores spectatores fore,
/ Quos inter gaudeo te adnumerarier. / Verum si adsies, meus ni obficiet amor,
Tu nostrum cum aliis optime adprobaveris / Morem quem sumpsi, abhinc aliquot jam annos, / In hac studiorum
pueros ratione / Meos exercendi. Fac venias. Vale / Et haec valet tessera tuis et tibi.
janez bosko duhovnik – pozdrav bralcu
Moji dečki, ki se posvečajo čarobnim muzam, bodo na predvečer 21. junija, ki je posvečen mogočnemu priprošnjiku
mladih svetemu Alojziju, odigrali latinsko igro. Ta novost nam daje slutiti, da bo veliko učenih gledalcev, med katere
z veseljem prištevam tudi tebe. Če boš prišel, te bom z veseljem sprejel. Z drugimi vred boš pohvalil nekajletno nava-
do, da vadimo moje fante v taki dejavnosti. Stori vse, da prideš! Pozdravljen! To naj tebi in tvojim služi za vstopnico.

14.3 Page 133

▲back to top


BiS 7 — 20. poglavje
133
V nedeljo, tretji dan devetdnevnice v čast sv. Alojzij­u, je potekala druga,
četudi zelo skromna slovesnost. V zapisniku vrhovnega sveta je zapisano:
Dne 22. junija 1862 je gospod rektor don Bosko zbral sosvet in po običajni molitvi k
Svetemu Duhu predložil za sprejem v družbo dva študenta, Janeza Cagliera, sina Jakoba
iz Castelnuova, in Alojza Peracchia, sina Janeza iz Vigniala. Oba sta prejela pritrdilne
glasove in bila sprejeta v družbo.
Naslednjega dne popoldne, na predvečer praznika sv. Janeza Krstnika se je
obhajal vesel don Boskov godovni dan. Advokat poslanec Karel Bianchetti je 24.
junija 1903 na proslavi don Bos­ka takole opisal to vsakoletno slovesnost.
»Zdi se mi, da še vedno vidim spoštovanega in častivrednega don Janeza.
Notranjščina stavbe je bila vsa okrašena s preprogami, napisi, zastavami, trakovi,
balončki in lučmi najrazličnejših barv, kar je pričalo o vsesplošnem veselju. Tu in
tam so stale skupine duhovnikov, študentov, notranjih obrtnikov. Tem so se prid-
ružili dobrotniki, sotrudniki, prijatelji in številni radovedneži. Sliš­ al se je skriv-
nosten šepet, milo šumenje, vsesplošno zadovoljstvo. Kar nenadoma je zadonela
godba. Trobente, tromboni, bobni in bobenčki so naznanili prihod slavljenca, ki
je prihajal ponižen, rekli bi skoraj osramočen. Zaslišalo se je ploskanje. To je bil
izbruh veselja, živel vzkliki, v zraku mahanje klobuki in robci; vse je bilo kakor
naelektreno. Na vrsto so prišli govori, pa spet ploskanje, potem dvogovori in spet
ploskanje, deklamacije in spet ploskanje, potem spet godba na pihala in ploskanje.
Don Bosko pa je sedel tam ves skromen, presenečen, sijoč v skromn­ osti in ljube-
znivosti, smehljajoč se vsem, kakor da bi ga ta silni dokaz ljubezni težil. Ni vedel,
kaj bi rekel, kimal je z glavo, gledal kakor v sanjah na levo in desno, se smehljal,
pozdravljal, se zahvaljeval. Potem se je zbral in v dveh ali treh besedah povedal,
da ga je ta praznik ganil do srca, in ni vedel, kako naj bi pokazal svojo hva­ležnost.
Dne 24. junija mu je bilo med darovi gojencev in dobrotnikov najbolj drago
spričevalo semenišča z zaključnimi ocenami šolskih izpit­ov klerikov, deloma ško-
fijskih, deloma salezijanskih. Bilo je 23 študentov teologije in 29 filozofije, od ka-
terih je 1. prejelo izredno, 9 skoraj izredno, 18 odlično, 4 skoraj odlično in 7 dobro.
Samo eden je dobil zadostno in ta ni bil salezijanec. Don Janez Cagliero mu je po-
daril svojo pogrebno mašo, ki jo še danes štejejo za pravi biser vere in harmonije.
Ne moremo si prav predstavljati, kako je don Boska ta dokaz hval­ežnosti in
ljubezni globoko presunil. Dokaz za to je pismo, ki ga je klerik Alojz Jarac po don

14.4 Page 134

▲back to top


134
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Boskovem naročilu pisal (28. junija 1862) mlademu Severinu Rostagnu.12 Ta dob-
ri sinko, o katerem smo že večkrat govorili, je umrl v Pinerolu 12. marca 1863.
Medtem se je bližala koncu devetdnevnica na čast sv. Alojzij­u. Don Bosko je
fantom vsak večer pripovedoval zanimivo zgodbo. Dne 25. junija je po pričeva-
nju don Bonettija takole govoril:
Ko sem nekega dne potoval s poštnim vozilom, sem sedel ob kočijažu, ki je od časa do
časa preklinjal presveto Jezusovo ime. Večk­ rat sem ga ljubeznivo opozoril, da naj ne bi žalil
tega svetega imen­ a. Tisti nesrečnež je trdil, da se ne more vzdržati, ker ga je dolga navada
silila k temu. Tedaj sem mu obljubil, da mu bom dal kovanec za osem soldov (eno mutto), če
do Turina ne bo izgovoril nobene kletvice več. 'Poskusil bom,' je dejal kočijaž in naredil sklep.
Od časa do časa mu je prišel na ustnice prvi zlog klet­vice, ko pa se je zavedel, je okrnil besedo.
Tako zelo se je potrudil, da smo se pripeljali v Turin, ne da bi samo enkrat izgovoril tisto klet-
vico. Ko sem mu potem izročil obljubljen kovanec, sem mu dejal: 'Da bi zaslužili osem soldov,
ste se vzdržali preklinjanja. Zak­ aj potem ne storite tako, da si boste zaslužili nebesa? Kako
težek obračun boste morali dati Gospodu, če se ne boste znebili te grde napake!
Te besede so tako odmevale v srcu tega moža, da je malo pozneje prišel
v oratorij in se spovedal.
Slabe navade je mogoče premagati, če se le z odločno voljo spravimo na delo.
V četrtek 26. junija zvečer, piše Ruffino v kroniki, je don Bosko pripovedo-
val naslednji dogodek:
Na začetku tega meseca so me poklicali k postelji neke boln­ ice. Medtem ko se je ona
spovedovala, je vstopil v hišo njen brat, ki o veri ni vedel kaj dosti. Slišal sem, da so ga v so-
sednji sobi skušali zadržati, dokler sestra ne bi opravila spovedi. Toda on ni hot­ el nikogar
poslušati. 'In če bi bil tu sam cesar, mi je vseeno.' S temi besedami je vstopil v sobo, kjer je
ležala njegova sestra. Ko je zagledal mene, se je začel iz nje norčevati, da je še tega treba,
ko je že tako težko bolna. Toda sestra ga je prosila, naj jo pusti, da bo uredil­a stvari svoje
vesti. 'Si ga ti poklicala?' 'Da, jaz sem poslala ponj, čutim blizu večnost in hočem urediti
svoje račune.' On pa je godrnjaje in vse hudo govoreč proti duhovnikom in veri bruhal iz
sebe vse, kar mu je prišlo na misel, dokler se sestra ni spovedala. Jaz sem vstal, in ko sva
12Dragi brat v Jezusu Kristusu! Ko je velečastiti gospod don Bosko prejel tvoje ljubeznivo in drago pismo, mu je
bilo v veliko uteho, ko je bral besede, ki so prih­ ajale iz globine tvojega srca, naslovljene njemu, ki te tako zelo lju­bi.
Da bi takoj vzel v roke pero in ti odgovoril, bi bilo v največje zadoščenje njemu, ki te ljubi iz vsega srca. Besed­ a zah-
vale izpod njegovega peresa bi bila tudi tebi največje zadoščenje. Toda kaj hočeš? Tisoč opravkov, nalog, ki jih mora
narediti, nevšečnosti, ki ga kar naprej nadlegujejo, mu je onemogočilo, da bi mogel izpolniti to svojo željo. Zato je
naročil meni, da ti sporo­čim, da je njegovo srce polno ljubezni do tebe, da te nikdar ne pozabi v svojih molitvah,
da prosi Marijo, da te ohrani v svoji ljubezni. Toda on mi naroča še eno prošnjo: da bi ost­ al vedno njegov drag sin,
kakor si bil, ko si bil tukaj med nami, ko si se udeleževal življenja v oratoriju. Prosi te, da bi posebej molil zanj, da bi
se ga spominjal pri svetem obhajilu in prosil Marijo, da bi mu pomagala.
Še eno stvar naj ti sporočim v don Boskovem imenu, se pravi, da sedaj, ko za stalno ne moreš več živeti med nami,
prideš vsaj za kak dan med nas in ostaneš z nami , vedno svoboden, da se vrneš, kakor ti bo bolje kazalo itn.

14.5 Page 135

▲back to top


BiS 7 — 20. poglavje
135
bila v družinski sobi, mi je tisti nesrečnež dejal: 'Upam, da vam jaz, ko bom zbolel, ne bom
povzročal toliko neprijetnosti.
'Srečen ti, če ti bo Gospod podelil milost, da boš umrl z duhovnikom ob svoji smrtni
postelji,' je vzkliknila sestra iz svoje sob­ e, ko je slišala te besede. 'Prosi ga, da se ti ne bo
zgodilo, da ga boš iskal, pa ne našel.'
Mislim, da se je to zgodilo v soboto 31. maja. Naslednjo nedeljo je ta brat odpotoval
v neko daljno deželo. Ko je prišel na cilj, se ga je polastila visoka vročina in znašel se je v
smrtni nevarnosti.
Tedaj je začel kričati, da naj mu pokličejo duhovnika, češ da ga duši in da se čuti, kot
da bi bil v peklu. Prišel je krajevni duhovnik, ga spodbudil in spovedal, in ko se je odprav-
ljal, ga je bolnik za božjo voljo prosil, naj ga ne pusti samega sredi plamenov in hudičev.
V ponedeljek je bil mrtev. Kar nam daje upanje, da se ga je Bog usmilil, so čustva,
ki jih je pokazal, ko je umiral. 'Pridigajte, gospod župnik, pridigajte povsod, kaj se je tu
zgodilo. Še pred kratkim sem se norčeval iz svoje sestre, ki je prosila duhovnika za spoved.
Opozoril­a me je, da naj se ne norčujem iz tega, ker se lahko zgodi, da bi tudi jaz potreboval
duhovnika ob svoji smrtni postelji. Toda Gospod se me je usmilil. Pridigajte, naj se norču-
jejo, samo iz vere naj se ne norčujejo.'
Tisti duhovnik je sestri pisal vse, kar se je zgodilo, in ona mi je danes pokazala to pis-
mo. Tudi jaz vam pravim: Varujte se, da bi se norčevali iz vsega, kar se tiče bogočastja. Ne
kritizirajte obnašanja, prejemanja svetih zakramentov, bega dobrih fantov pred slabimi
tovariši. Vsako tako norčevanje kliče po Božjem prekletstvu.
Dne 29. junija so fantje v oratoriju sv. Frančiška Saleškega obhajali praznik
sv. Alojzija Gonzage. Velezaslužnemu pokrovitelju praznika gospodu Janezu
Trivelli so poklonili sonet, ki ga hranimo v arhivih. Po stari navadi, ki je niso
nikdar prekinili, so opravili procesijo in prižgali ognjemet.
Kakor pravi don Ruffino, je zvečer don Bosko govoril o pobožnosti sv. Aloj-
zija do Božje matere Marije, o milostih, ki smo jih brez števila prejeli od te dob-
re matere, in o milostih, ki so priprav­ljene tudi za fante, če bodo znali zanje
prositi z vero in zaupanjem. Končal je s temile besedami:
Včeraj so mi pripovedovali tale dogodek. Neka dobra družins­ ka mati je bila zelo bol-
na. Zaobljubila se je materi Božji Mariji, da ji bo vsako soboto prižgala lučko in porabila
za en sold olja, če jo bo rešila njenih tegob. Res je ozdravela. Njenemu možu ni bil po volji
ta izdatek in je ženi preteklo soboto takole govoril: 'Ali boš sedaj, ko si uporabila tisti sold
za olje, dobila kaj od Madone?' Žena mu je odgovorila: 'Seveda. Glej, že deset mesecev
vsako soboto prižigam to lučko in nisem bila več bolna. Menim, da mi je Marija s tem, ko
ne potrebujem več zdravnika, ne jemljem zdravil, ko mi ni treba več ležati v postelji, daleč

14.6 Page 136

▲back to top


136
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
in z obrestmi poplačala tisti sold, ki ga vsak teden porabim zanjo.' 'Pravzaprav imaš prav,'
je vzkliknil mož. On sam mi je pripovedoval včeraj o tem pogovoru in mi dejal: 'Zadovoljen
sem, da mi je žena tako odgovorila. To sem si tudi zares zaslužil. Sedaj priznavam Mariji-
no varstvo in se zanj zahvaljujem.'
To naj nam bo v spodbudo, da bomo vedno bolj zaupali v Marijo in da, če nismo uslišani
v vsem, kar jo prosimo, si ne mislimo, da nas ni poslušala. Sicer bomo kakor tisti mož, ki je
zahteval, da bi Marija njegovi ženi vračala tisti sold, ni pa videl, kako ji je na sto drug­ ih na-
činov izkazovala svojo milost s tem, da jo je obvarovala pred zdravnikom in zdravili.
Tako se je z Marijinim imenom končal praznik sv. Alojzija, ker je don:Bosko
želel, da bi bili vsi fantje njeni vredni sinovi. O tem se je pogosto pogovarjal tudi s
svojimi duhovniki. Don Bonettijeva kronika navaja nekaj nasvetov, ki jim jih je dal:
»3. junij 1862. Fante je treba pripraviti na to, ko bodo stari 17 in 18 let. Treba
jim je reči: Glej, prišlo bo zate zelo nevarno obdobje. Hudič ti bo nastavljal zan-
ke, da bi te pripravil k padcu. Najprej ti bo zagotavljal, da je pogosto obhajilo za
majhne ot­roke in ne za velike in da je zadosti, če greš k obhajilu od časa do časa.
Potem bo storil vse, da bi opustil pridige, in bi ti Božjo besedo naredil dolgoča-
sno. Nato te bo začel prepričevati, da določene stvari niso greh. Končno bo prišla
še tovarišija, oziri na druge, branje knjig, strast itn. itn. Dobro se pazi. Ne dovoli,
da bi ti hu­dič ukradel tisti mir srca, tisto čistost duše, zaradi katere si sedaj Božji
prijatelj. Fantje ne pozabijo takih besed. Ko jih potem odrasle srečamo v življenju,
jih lahko vprašamo: Se spominjaš stvari, ki sem ti jih nekoč zabičeval?
– O, saj res, bodo odgovarjali. In ta spomin jim bo storil dobro.«
Malo pred tem je zbral spovednike hiše in jim priporočil previdnost pri spra-
ševanju po opolzkih stvareh, da jih ne bi učili tega, česar še ne poznajo; da jim ne
bi odrekli odveze, če padajo ponovno iz navade, če le pokažejo malo dobre volje,
da bi se poboljšali, da pa se jim odreče odveza in prejem svetega obhajila, če bi to
sredstvo pripomoglo k poboljšanju in bi jih presunilo. Naj bi bili zelo strogi do sok-
rivca pobudnika in mu celo odrekli odvezo. V tem naj bi bili vsi istega mnenja, da bi
tako preprečili pokol med čredo. Žrtve zapeljevanja ali zapeljane je treba pripraviti,
da bodo krivca ali krivce izdali predstojnikom, ki bodo previdno poskrbeli za pre-
prečitev Božje žalitve, pohujšanje in propad še drugih. Svetoval jim je zlasti dvoje:
da bi si vzeli čas in skušali razpoložiti ne zadosti pripravljene spovedance in da bi
razmišljali o stanju duše, ki je tudi samo eno uro v smrtnem grehu. Končno je sveto-
val spovednikom, da naj ne dajejo lahkih pokor za težke grehe, temveč naj naložijo
tako, ki bo pomagala pri poboljšanju ali preprečevanju: na primer kako premišlje-
vanje iz Preskrbljenega mladeniča za vsak dan v tednu ali kako razmišljanje, vajo
za srečno smrt, pobožno vajo kot križev pot, obisk Najsvetejšega, venček na čast

14.7 Page 137

▲back to top


BiS 7 — 20. poglavje
137
Žalostni materi Božji itn. itn., ki se dobijo v isti knjigi. Treba je osrediniti njihovega
duha na kako tam podano resnico. Na tak način bodo pokore tudi koristne.«
Ko se je na začetku julija spet pogovarjal s svojimi duhovniki, jim je pripo-
ročal veliko ljubezni in potrpežljivost pri spovedovanju otrok, da ne bi izgubili
njihovega zaupanja. Istočasno pa jim je zagotavljal, da sta potrpežljivost in us-
peh besede, da bi se polastili src, Božja darova, ki ju je treba izprositi z veliko
mo­litve, s popolnoma čistim namenom in tudi z dejanji pokore in žrtv­ ami, ka-
kor to delajo goreči spovedniki. Nato je prešel na božjeropne spovedi, kjer spo-
vedanec hote zamolči stvari, ki bi se jih moral nujno obtožiti. Ob tem je povedal
dogodek, ki se je pripetil njemu samemu. 'Neke noči sem videl v sanjah fanta, ki
je imel od črvov razjedeno srce. Z roko je pobiral črve in jih metal stran. Nisem
se zmenil za sanje. Toda naslednjo noč sem videl spet istega fanta in velik pes
mu je grizel srce. Nisem več dvomil o tem, da hoče Gospod temu fantu izkazati
posebno milost in da ima kaj neurejenega v svoji vesti. Zato sem postal nanj
pozoren. Nekega dne sem ga strogo vprašal:
– Mi hočeš storiti uslugo?
– Seveda, če le morem.
– Če le hočeš, mi jo moreš narediti.
– Prav, recite in bom storil.
– Zares?
– Zares.
– Povej mi, ali nisi pri spovedi nikdar ničesar zamolčal? Skušal je zanikati,
vendar sem mu takoj dejal: Zakaj se tega in tega nisi spovedal? Tedaj me je pog-
ledal v obraz in s solzami v očeh dejal: Imate prav; že dve leti sem se hotel tega
spovedati, pa si nisem upal. Tedaj sem ga spodbudil in mu rekel, kaj naj stori, da
se bo pomiril z Bogom.«
Medtem ko si je don Bosko prizadeval, da bi svojim sodelavcem dajal kori-
stne nasvete za težko umetnost reševanja duš in je bil ves prevzet od skrbi, da
bi iz svojih fantov naredil dobre Božje otroke, se je spet zbirala nova nevihta
proti Petrovi ladji.
Marca 1861, tako pravi kronika, je don Bosko pisal Piju IX., da bo prav velika
milost Božje matere Marije, če ne bo primoran zapustiti Rim. Dne 28. junija 1862
je Garibaldi odplul iz Caprere in se izkrcal v Palermu, kjer ga je drhal sprejela s
pravim viharnim navdušenjem. Njegovi govori, ki jih je imel proti veri in papežu,
so naravnost obračali želodce. On je, opirajoč se na obljube angleške vlade, prise-
gal, da bo v kratkem, kmalu, zelo kmalu korakal proti Rimu in ga zavzel. Italijan-
ska vlada, za katero se je zdelo, da mu nasprotuje, mu je na skrivaj pošiljala ladje
z orožjem in strelivom. Iz Londona je dobil tri in iz Turina en milijon lir denarja.
Od vseh strani Italije so prihajali mladeniči, pustolovci in plačanci.

14.8 Page 138

▲back to top


138
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Oddelki kraljeve italijanske vojske so se zbirali na mejah pokrajin, ki so še
ostale papežu, da bi v Rimu preprečile predviden­ e izgrede garibaldincev, če bi
ti prišli tja in se tam ustoličili.
Toda Garibaldi, ki so ga spremljali glavni voditelji mazzinijanske sekte, je
hotel izkoristiti naklonjenost vlade in njen denar z namenom, da bi spodrinil
najprej vlado samo in se potem polastil italijanske republikanske stranke, Rima
in vsega drugega.
V Palermu mu je noro ploskanje njegovih privržencev stopilo v glavo, tako
da je pozabil na vse zadržke in je izrekel nezaslišane obtožbe proti francoske-
mu cesarju in Francozom, ker so zasedli Rim. V Parizu in Turinu so take obtož-
be silno razburile duhove, tako da so ministri in kralj v naglici preklicali Gari-
baldijeve besede. Garibaldiju so ukazali, naj odloži orožje, in Viktor Emanuel ga
je razgla­sil za upornika.
Tedaj so se mazzinijanci, ki so na Siciliji dobivali premoč, začeli pripravljati
na upor, če bi vlada Garibaldiju hotela preprečiti njegov pohod na Rim. Ta je s 5.
možmi korakal pro­ti središču otoka z namenom, da bi vzburil prebivalstvo z div-
jimi nagovori, med katerimi je nenehno ponavljal 'Rim je naš', 'Ali Rim ali smrt'.
V mestih na celini polotoka so blodne množice ponavljale iste vzklike in dajale
videz, kakor da je to volja vsega naroda. Skušali so Napoleona moralno prisiliti,
da bi zapustil Rim in prepustil mesto na milost in nemilost pocestni sodrgi. Redna
vojska, ki je dobila strog nalog, da se izogne vsakemu napadu, se je delala, kakor da
bi zasledo­vala Garibaldija, ki so ga vladni predstavniki in občinski možje pov­sod
sprejemali z vsemi častmi. Tako je Garibaldi 18. avgusta prišel v Catanio in preve-
zel vso izvršno oblast diktatorja. S tem pa se je pokazala nevarnost republikanske-
ga upora proti monarhiji. Dne 2. avgusta je ministrstvo razglasilo izredno stanje in
blokado vseh sicilijanskih pristanišč. O tem so obvestili tudi zastopnike tujih vlad.
Dne 25. avgusta se je Garibaldi z 2.000 možmi izkrcal v Calabrii, ker je vla-
dno ladjevje, ki je križarilo po prelivu, s pretvezo, da naj prepreči izkrcanje,
dobilo ukaz, da naj nikogar ne ovira. Garibaldi je izdal razglas, v katerem je trdil,
da se pokorava kralju, ne pa ministrstvu, ki izdaja narod. Trdil je, da je priprav-
ljen vkorakati kot zmagovalec v Rim ali pa umreti pred njegovimi zi­dovi.
General La Marmora je ob tej novici okrepil čete več tisoč vojakov, razglasil
obsedno stanje na vsem Neapeljskem in tako izpolnil ukaze iz Turina.
Postalo je jasno, kako si Napoleon ni hotel odbiti francosk­ ih katoličanov,
katerih glasove je potreboval pri bližnjih volit­vah 1863, in je zato papežu zago-
tovil, da ne bo nikdar dopustil sprem­ injati tedanjega položaja Cerkve. Franco-
skemu generalu Montebellu, vrhovnemu poveljniku v Rimu, je dal ukaz, naj se
združi s papeško vojsko in zaustavi vsak napad. Če bi torej stvari šle svojo pot

14.9 Page 139

▲back to top


BiS 7 — 20. poglavje
139
naprej, bi propadlo vse. Z druge strani pa so spet vsi vedeli, da Garibaldi ne bo
odnehal, zato so skušali zadržati ta preteči hudournik.
Toda Garibaldi, ki ni bil prepričan, da vlada misli resno, potrjen od šifrira-
nega kraljevega pisma, kot je vedno ponavljal, prevaran v upanju, da se bodo
francoske čete umaknile iz Rima, opirajoč se na zagotovila Delovnega odbora,
da bi si pridobil naklonjenost Rima, ki bi mu prišel naproti, se je napotil proti
Reggiu. Ko pa je tu naletel na vojaške odrede, ki so bili pripravljeni, da ga odbi-
jejo, se je odpravil v gorovje. Tu ga je 29. avgusta pri Aspromonteju napadlo ne-
kaj tam razvrščenih čet in bersaljerjev. Po kratkem streljanju je bil težko ranjen
v nogo. Odpeljali so ga kot jetnika v La Spezio. Ko so nadvse skrbno zanj storili
vse, kar je bilo mogoče, je zdrav in pomiloščen prišel nazaj v Caprero.
Tako so pretnje Mazzinijeve in republikanske stranke, nekaj Napoleonovih
opozoril in potreba vlade, da ji je stal ob strani kralj, ki je moral pokazati odloč­
nost pri zatrtju napetosti in zakriti svojo sokrivdo, bili dejavniki, ki so za zdaj
odvrnili nevarnost od Rima.

14.10 Page 140

▲back to top


21.
poglavje
Loterija 1862
Opombe in dokumenti – Spet loterija – Spodbude: L'Armonia; pisma škofa
d'Iglesiasa in kardinalov Vannicellija in Marinija – Papeževi darovi – Don
Boskova okrožnica, ki obrazloži rdeče listke loterije – Prošnja prefektu, da
bi odprl razstavo dobitkov in pomnožil število srečk – Odobritveni odlok in
sporočilo dobrotnikom – Zvezek s seznamom dobitkov – Odprtje razstave
– Županov obisk in njegov odgovor na pozdrav nekega gojenca – Vabilo
dobrotnikom, da obiščejo razstavo – Župan priporoči z okrožnico srečke
loterije županom na podeželju in nekaterim prefektom kraljestva; turinska
prefektura odpošilja in sprejema – Županova pisma s šopki srečk za ministra
javnih del, no­tranjega ministra, prosvetnega ministra, ministra vojne
mornarice, finančnega ministra; odgovori – Don Boskovo pismo princema
savojske kraljeve hiše in odgovori: princ Tomaž, genovski knez; princ
Carignana; kneginja Pia – Kralj Viktor Emanuel prevzame tisoč srečk
Od ministrstva dovoljena loterija v korist vojnim pohab­ljencem itali-
janske vojne se je končala 18. junija. Pred tem datum­ om don Bosko ni smel
odpreti razstave dobitkov svoje loterije.
On pa si ni dal niti trenutka miru, da je ne bi razširil. Od vseh strani je dobi-
val spodbudna pisma s pohvalami njegovega prizadevanja in obljubami pomo-
či. Med najbolj uglednimi zastopniki plemstva je bil grof Friderik Sclopis, med

15 Pages 141-150

▲back to top


15.1 Page 141

▲back to top


BiS 7 — 21. poglavje
141
škofi pa škof iz Tortoneja, Mondovija in Iglesiasa.13
V časopisih so spet začeli pisati o ustanovi oratorijev in L'Armonia je 28.
maja objavila imena odbornikov loterije ter ceno srečk. Članek se glasi:
Loterija za don Boskove oratorije. Nujno potrebno je, da našim bralcem predstavimo
don Boska in njegove oratorije. Znano je, da je ta ugledni duhovnik ves prevzet od skrbi,
da bi rešil revščine in zapuščenosti uboge dečke, ki bi se prepuščeni sami sebi pogubili na
duši in telesu. Za prehrano, obleko in stanovanje stotine fantov nima don Bosko na voljo
drugega kot zaupanje v Boga in dobrodelnost dobrih kristjanov. Sedaj je dobil dovoljenje
za blagovno loterijo in dobitki bodo dani na vpogled občinstvu na javni razstavi v hiši
oratorija v Valdoccu v našem mestu. V ta namen je bil sestavljen odbor. Prepričani smo,
da bo ta preprosti oglas pridobil našemu gorečemu duhovniku veliko darov za dobitke
loterije in za razpečevanje srečk.
Na don Boskova pisma sta blagohotno odgovorila njuni eminenci kardinal
Vannicelli, nadškof iz Ferrare, in kardinal Marini.14
Tudi sveti oče Pij IX. je hotel pokazati, kako odobrava don Boskovo pobudo.
L'Armonia je v torek 24. junija prinesla naslednjo vest:
Pij IX. in don Boskova loterija. Duša Pija IX. je vedno podobna srcu dobrega očeta,
ki kljub temu da danes, kot vsi vedo, sam potrebuje pomoči, skuša pomagati dobrodelni
ustanovi in podpreti reveže. Tako je tudi sedaj, kakor hitro je zvedel, da se je v Turinu
13 Iglesias, 15. maja 1862. Ugledni in velespoštovani gospod! Sporočam vam, da sem prejel od vaše uglednosti 125 srečk za
loterijo v korist dečkov oratorija sv. Frančiška Saleškega, in vam zagotavljam, da jih bom skušal razpečati. Na žalost ne morem
na drug način sodelovati pri tej dobrodelni pobudi, ki jo vi tako goreče podpirate. Tudi jaz sem v podobnih okoliščinah zaradi
ustanavljanja župnij v tej moji škofiji. Eno sem dogradil do polovice, vendar sem moral opustiti dela, ker mi manjkajo sredstva.
To vam pravim zato, da se boste prepričali o moji dobri volji.
Strinjam se z vsem, kar sporočate v svojem spoštovanem dopisu o v vašo ustanovo sprejetih gojencev, o vpeljani tiskarni, kakor
tudi popolnem odpustku, ki ga ob smrti podeljuje sedaj vladajoči papež vsem dobrotnikom. Vse to me zelo veseli.
Sprejmite zagotovilo mojega spoštovanja, medtem ko se izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika. + Janez Krstnik, škof
14 Veleugledni in spoštovani gospod! Že pred časom sem prejel od vaše uglednosti okrožnici, eno brez datuma, drugo pa z
dne 24. aprila, in vam želim odgovoriti.
Iz prve razbiram, da tamkajšnji Oratorij sv. Fran­čiška Saleškega vedno bolj napreduje v korist mladine. Veselim se, da sveti oče
papež tako velikodušno podpira to ustanovo in vse njene dobrotnike.
Iz druge pa ugotavljam, da je bila loterija v korist vaše ustanove preložena in da mi kljub temu pošiljate 125 srečk.
Te srečke so bile priložene imenovanima okrožnicama in bilo bi mi zelo ljubo, če bi jih mogel obdržati, če mi to ne bi onemogo-
čalo toliko skrbi za mojo škofijo, zlasti v teh časih. Toda v želji, da vam pokažem naklonjenost do vašega Oratorija, kljub temu
prilagam poštno položnico za 20 lir in vam istočasno vračam 125 srečk, ki jih lahko po mili volji uporabite. Tukaj zaradi številnih
prireditev niso mogle v prodajo. Za sedaj mi ne preostane drugo, kot da se iz srca veselim vaše krščanske ljubezni, s katero
skušate pomagati izbrani čredi Jezusa Kristusa, to je mladini, in vam želim obilne uspehe v vašem apostolskem prizadevanju,
medtem ko se z globokim spoštovanjem izrekam vaše ugledne osebnosti vdanega služabnika. L. kard. Vannicelli, nadškof
Ferrara, 7. junija 1862
Velespoštovani gospod! Vedno bolj občudujem in hvalim tistega resničnega krščans­ kega duha, ki vas preveva, da bi pospeševali
večjo Božjo slavo in podpirali bližnjega v njegovih stiskah. Zahvaljujem se vam, da ste v svoji skrbi za nevarnosti izpostavljeno
mladino prišli k meni in me prosili za kak dar za loterijo, ki ste jo organizirali v korist svoje ustanove. Pošiljam vam dve srebrni
medalji našega spoštovanega papeža Pija IX. v ustreznih škatlah. Dar je sic­ er reven in mi je močno žal, da ne morem odgovoriti
po želji svojeg­ a srca. Vendar sprejmite to kot dokaz moje velike naklonjenosti do vaše ustanove, ki jo vodite, in velikega spo-
štovanja, zaradi katerega mi je v čast, da se izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika in občudovalca. P. kard. Marini
Rim, 23. junija 1862

15.2 Page 142

▲back to top


142
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
odprla loterija v korist oratorijev sv. Frančiška Saleškega, sv. Alojzija in Angela varuha,
dobrohotno namenil poleg očetovskih besed še dva predmeta, dragocena sama po sebi in
po rokah, od koder prihajata. To sta dve prekrasni kameji iz dragocenega kamna v zla-
tem okviru in spravljeni v dragoceni škatli, od katerih ena predstavlja sv. Petra in druga
sv. Pavla. Zato upamo ali bolje rečeno smo prepričanji, da bodo mnogi katoličani želeli
tekmovati med seboj in ob stran­ i papeževih daril razpostaviti tudi svoja darila v čast in
uspeh skupnega prizadevanja.
Ker se je pojavilo nekaj dvomov o veljavnosti srečk, je don Bosko dal nati-
sniti naslednjo okrožnico:
Velezaslužni gospod!
Da bi preprečil nesporazume glede rdečih srečk loterije, ki smo jo priporočili vaši
znani dobrohotnosti, želim dati nekaj pojasnil.
Vsak šop vsebuje 25 srečk po 50 centov, kar znaša 12,5. frankov za vseh 25 srečk.
Štiriindvajset prvih številk, vsebovanih v rdečem ovoju, ima možnost, da so izžreba-
ne, ni pa gotovo, da bodo, medtem ko je petindvajseta srečka v šopu gotovo nagrajena z
dobitkom. Zato bo vsak, ki bo predstavil rdečo srečko, dobil bolj ali manj dragocen pred-
met, pač glede na srečo, ki jo bo imel.
Ob tej priložnosti vam tudi sporočam, da je v tisku seznam organizatorjev loterije in
dobitkov, ki vam ga bom, kakor upam, kmalu poslal s sporočilom dneva, ki ga je priprav-
ljalni odbor določil za odprtje razstave dobitkov.
Z resničnim zadovoljstvom vam sporočam, da so predmeti-dobitki, ki smo jih do se-
daj prejeli, zares dragoceni in zelo številni. To nam vliva upanje, da bo naše prizadevanje
dobro uspelo.
Končno še to: imate mogoče vi ali vaši znanci kake predmete, ki bi mogli služiti tej
dobrodelni prireditvi? Prosil bi vas, da bi jih poslali na kraj razstave, kakor vam to najbolj
ustreza. Na tak način bi predmete pravočasno opis­ ali za nujno overovitev in jih primerno
razstavili na za to določ­ en dan na javnem kraju.
Bodite tako dobri in oprostite to ponovno nadleg­ ovanje. Dovolite mi, da vam želim
vse najboljše iz nebes, medtem ko imam z največjo hvaležnostjo čast, da se imenujem vaše
uglednosti vdanega služabnika. duh. Janez Bosko
Turin ... junija 1862
Toda v tistem trenutku je bilo najpomembnejše dovoljenje za odprtje raz-
stave, povečanje razpečavanja srečk in prošnje za nekatere usluge. Don Bosko
se je zato obrnil na prefekturo:

15.3 Page 143

▲back to top


BiS 7 — 21. poglavje
143
Veleugledni gospod prefekt turinske province!
Odbor za loterijo v korist oratorijev sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu, sv. Alojzija v
Porta Nuovi, Angela varuha v Vanchigli vljudno prosi naslednje:
1. Da bi se imenovana razstava mogla začeti 3. julija 1862 in bi trajala dva meseca.
2. Da bi zaradi novih darov-dobitkov, ki jih je s prejš­njimi 182. in bi po ocenah izve-
dencev, podanih ob robu, znesli vsoto 64.133,6. frankov, dali dovoljenje za izdajo
128.268 srečk.
3. Da bi pospešili prodajo srečk, smo vsako enajsto prodano srečko dali zastonj. Tako
smo zmanjšali dohodek za 1%. Zato vas prosimo za posebno uslugo, da bi zvišali ve-
ljavo dobitkov za 1%, kar bi namesto 64.133,6. zneslo 7.546 frankov in s tem 141.92
srečk. Na tak način bi dobili tudi nadomestilo za stroške tiska in izvedbo loterije.
4. Ker smo pri prejšnjih loterijah (odlok Generalne intendance z dne 7. marca 1854)
mogli nadomestiti pečat pripravljalnega odbora s suhim žigom kraljevih financ, vas
prosim, da bi za olajšanje postopka dali tako dovoljenje tudi tokrat.
Zavzetost, ki jo je vaša spoštovana uglednost vedno pokazala do teh zapuščenih fantov,
budi v pripravljalnem odboru upanje, da boste tudi tokrat pomagali pri izvedbi loterije, ki
ima za cilj napredek človeške družbe.
Z globoko občuteno hvaležnostjo se v imenu pripravljalnega odbora priporoča
duh. Janez Bosko.
Turin, 17. junija 1862
Tej prošnji je priložil drugi seznam dobitkov od št. 384 do 1820, opremljen
s kolkovanim potrdilom za 50 centov, s potrebnimi strokovnimi ocenami.15
Prošnji je bilo ugodeno.
Turin, 9. julija 1862
Prefektura Turinske pokrajine Oddelek 5 – št. prot. 8839 – št. reg. 3.9
Ker je ministrstvo za finance v smislu člena pravilnika 8 z dne 4. marca 1855 odobrilo
15 »Ocenjeno na 5.625 lir – 17. junija 1862 – Profesor Janez Volpato.«
»Jaz podpisani sem bil naprošen od gospoda don Boska, da sem ocenil različne predmete v seznamu
v vrednosti 23.569 lir. V potrdilo, Turin, 17. junija 1862. Jožef Buzzeti.«

15.4 Page 144

▲back to top


144
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
uredbo tega urada z dne 2. julija,16 s katerim se dovoljuje izvedba blagovne loterije v korist
oratorijev tega mesta sv. Frančiška Saleškega, sv. Alojzija in Angela varuha, ima podpisani
čast, da izroči tozadevne listine gospodu duhovniku Janezu Bosku za njegovo nadaljnje
ravnanje.
Prefekt F. Pasolini
Toda don Bosko ni čakal na prejem odločbe, temveč je takoj, ko je zvedel za
vsebino, dal natisniti naslednjo okrožnico:
Velezaslužni gospod!
Z veseljem v srcu sporočam vaši velezaslužni uglednosti, da bodo dobitki loterije, ki
smo jo priporočili vaši dobroti, po odločitvi pripravljalnega odbora in na osnovi odloka
Turinske prefekture, dani na vpogled javnosti na razstavi 3. julija.
Če bi nas na imenovani dan mogli počastiti s svojo navzočnostjo, bi nam močno
ustregli in bi to pomenilo novo pomoč delovanju, ki ste se ga tudi vi udeležili.
Razstavna dvorana bo odprta javnosti od 9. do 12. ure dopoldne in od 4.30 do 7. ure
popoldne.
Tako število dobitkov kakor tudi prodaja srečk sta zelo zadovoljivi, in ko nas boste
obiskali, se bomo skupaj veselili dobrega uspeha.
Če bi po naključju imeli še kak predmet za loterijo, bi vas vljudno prosil, da bi nam ga
poslali, da bi ga mogli postaviti na ogled na javni razstavi.
Bodite tako dobri in sprejmite izraze žive hvaležnosti, medtem ko si štejem v čast, da
se smem imenovati vaše zaslužne uglednosti vdani služabnik.
V imenu odbora duh. Janez Bosko
Junij 1862
Hkrati je don Bosko dal natisniti pri tiskarju Speiraniju seznam dobitkov z
imeni darovalcev. Na začetku je podan don Boskov poziv vsem dobrim ljudem,
16 Št. 55 – Odd. 5a prefekt turinske pokrajine
Potem ko smo razmislili o prošnji, ki jo je duhovnik Janez Bosko vložil za dovoljenje blagovne loterije v korist oratorijev sv.
Frančiška Slaeškega v Valdoccu, sv. Alojzija v Porta Nuovi in Angela varuha v Vanchigli;
pregledali načrt loterije; pregledali seznam 1820 darovanih predmetov, katerih vrednost znaša 74.137,60; ocenitev je delo izve-
dencev gospodov profesorjev Janeza Volpata in Jožefa Buzzettija z dne 14. mar­ca in 17. junija tekočega leta; videli odobritev fi-
nančnega ministrstva (Glavna direkcija državne posesti in davkov) z dne 28. junija p. p. št. 2.971, 2277,1595 oddelek 2a (Lotto);
primerjali priloženi pravilnik s kraljevo odredbo z dne 4. marca 1855 št. 6.6; videli prvotno odredbo tega urada z dne 21. marca
tekočega leta,
ODREJAMO
Člen 1. - Dovoljuje se odprtje imenovane loterije po naved­ enem načrtu z izdajo 140.092 srečk za ceno 50 centov, ki bodo morale
biti, preden bodo odtrgane in razpečane, opremljene s številkami in ožigosane s pečatom kraljev­ega urada finančnega ministr-
stva za loterije in podpisane od enega izmed članov pripravljalnega odbora.
Člen 2. - Izkupiček prodanih srečk naj se zbira v blagajni odbora z namenom, da se izroči naslovniku v smislu pričujoče odl­očbe .
Člen 3. - Ob objavi loterije občinstvu je treba navesti vse­bino te odločbe.
Člen 4. - Žrebanje loterije bo potekalo 3. septembra tega leta v hiši, ki stoji ob Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu, v
navzočnosti članov pripravljalnega odbora in turinskega župana, ki je odgovoren za nadzor predpisanih pogojev in tistih, ki jih
bo ta urad imel za potrebne in katerih neizpolnjevanje bi razveljavilo učinek loterije.
Člen 5. - Brez dovoljenja uprave se ne sme niti povečati število srečk niti odložiti dan žrebanja. Prefekt F. Pasolini
Turin, 2. julija 1862
Potem ko je finančni minister pregledal pričujoči odlok z vsemi pripombami, ga potrjuje v smislu 8. člena Pravilnika z dne 4.
marca 1855. S finančnega ministrstva. Za ministra Scialoja; Turin, 5. julija 1862

15.5 Page 145

▲back to top


BiS 7 — 21. poglavje
145
pravilnik loterije, imena članov pripravljalnega odbora ter seznam z naslovi or-
ganizatorjev in organizatork loterije. To je bil zvezek s 105 stranmi za ceno 50
centov. Izdan je bil konec junija, ko je število darov doseglo 2430. Poznejše da-
rove so natisnili v drugem seznamu. Bilo jih je 570. Med temi je bila tudi serija
svečnikov, ki so jo darovali dečki oratorijev sv. Alojzija in Angela varuha. Bili so
pa tudi predmeti, darovani z opombo, da jih lahko oratorij ohrani za svojo upo-
rabo, ne da bi jih dali na loterijo. Obiskovalcem razstave je bilo naročeno, naj
se zberejo pri oratoriju sv. Frančiška Saleškega na koncu ulice Via Cottolengo.
Na praznik Marijinega obiskanja 2. julija so odprli razstavo.
L'Armonia poroča dne 3. julija naslednje:
Don Boskova loterija. – Včeraj, 2. julija ob 9. uri in 11.30, je markiz Lucerna di Rorà,
turinski župan in predsednik odbora za loterijo, v korist oratorijev sv. Frančiška Saleške-
ga v Valdoccu, sv. Alojzija v Porta Nuovi in Angela varuha v Vanchigli skupaj s člani od-
bora odprl javno razstavo loterijskih dobitkov v domu oratorija sv. Frančiška Saleškega
v Valdoccu. Razstava bo odprta dva meseca vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 4.30
do 7. ure po­poldne.
Določili so, da bi ob tej priložnosti obnovili slovesnost odprtja, ker se prva za-
radi preobilice snega meseca marca ni mogla opraviti. Vreme je bilo izredno lepo.
Župana je ob vhodu sprejel don Bosko. Ko si je ogledal razstavo, hišo in delavnice,
je šel pod stebrišče, kjer so ga čakali dečki in kjer je bil zanj pripravljen naslanjač.
Zaigrala je godba in zapeli so himno. Nato je stopil pred župana deček Ramognini
in mu prebral kratek pa ljubek pozdrav, ki ga je sestavil don Bosko:
Velespoštovani gospod župan in cenjeni gospodje!
Preden boste, spoštovani gospod župan in cenjeni gospodje, zap­ ustili naše skromno
bivališče, mi dovolite, da vam v imenu svojih tovarišev izrazim najiskrenejša čustva zah-
vale, ki jih mi vsi v tem trenutku čutimo v svojih srcih. Vsi moji predstojniki in vsi ti moji
tovariši bi vam radi povedali kaj posebnega. Nekateri bi se vam radi zahvalili za čast,
ki ste nam jo izkazali s svojim obiskom, drugi bi radi našteli dobrine, ki so jih ob raznih
priložnostih prejeli od vas, nekateri bi vas radi prosili, da bi nadaljevali svojo dobroto in
naklonjenost. Vsi vas pa prosimo, da bi se nas še spominjali, da bi nam pomagali, nam
stali ob strani in nas ščitili.
Poleg te skupne želje, da bi vam izrazili čustva naših src, mi prosim, spoštovani gospod
župan in cenjeni gospodje, dovol­ite, da v imenu naših spoštovanih gospodov predstojnikov
in mo­jih tovarišev izrazim naše misli. Naj vaše uglednosti vedo, da nam je hudo, da zaradi

15.6 Page 146

▲back to top


146
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
našega položaja (mi smo ubogi dečki), časa in kraja ni bilo mogoče pripraviti takega spreje-
ma, za katerega bi želeli pokriti ceste s preprogami, stene in vse kotičke hiše okras­ iti z venci
in cvetlicami in s tem nakazati lepe kreposti, ki krasijo vaše uglednosti. Tega nismo mogli
storiti ne zaradi pomanjk­ anja dobre volje, ki je v nas velika, temveč zaradi naše nesposob-
nosti. Edino kar moremo storiti, so te cvetlice, s katerimi vam hočemo pokazati čustva naših
src. Dodajamo še medaljo sv. Alojzija z zagotovilom, da se vas bomo spominjali vsak dan in
prosili blagoslov iz nebes nad vas, gospod župan, in na vas, velezaslužni gospodje. Hrabri
pa nas misel, da bo vaša dobrota, zaradi katere ste prišli med nas, znala oprost­ iti našo
majhnost. Lahko vam zagotovimo, da bomo ta dan, ko ste prišli med nas, šteli za enega
najlepših dni našega živ­ljenja in vedno hvalili Božjo previdnost, ki vas je pripeljala med nas.
Župan je z vidnim zadovoljstvom poslušal nagovor in potem naslovil na
fante kratek, pa vsebinsko bogat odgovor. Bil je dober govornik, in ko je govo-
ril o don Bosku, je dejal: »On pripravlja slavja drugim, toda kdo je pravzaprav
tisti, ki si jih zasluži? On pripisuje zasluge teh velikih dejanj drugim, toda ali ni
prav on tisti, ki je vse to naredil? Velikodušen v pohvalah, toda kdo drugi si jih
zasluži, če ne on? In jaz sem zares srečen, da se morem v imenu mest­ a Turina
zahvaliti za vse, kar dela s toliko velikodušnostjo.« Sklenil je z besedami: »Fan-
tje, želite nekoč biti dobri državljani? Ubogajte don Boska!«
Potem so odprli loterijo in don Bosko je naslovil na dobrotnike novo povabilo:
Velezaslužni gospod!
V imenu pripravljalnega odbora za loterijo vas vljudno vab­ im na obisk javne razstave
dobitkov, ki bo v stavbi ob Oratoriju sv. Frančiška Saleškega trajala do začetka septembra.
Ob tej priložnosti vas prosim, da bi nam zaradi urejanja obračuna in zlasti zaradi
potreb oratorijev naredili veliko uslugo, da, celo veliko dejanje krščanske ljubezni, če bi
nam na najustreznejši način poslali izkupiček od srečk, ki ste jih že razpečali.
Zaupajoč v vašo že preizkušeno zavzetost za točno poslovanje z našim odborom se
vam zahvaljujem v njegovem imenu in se čutim počaščenega, da vas smem pozdraviti in
zagotoviti svoje visoko spoštovanje. Vaš vdani služabnik
vitez Oreglia di S. Stefano, tajnik
Odpošiljanje loterijskih srečk in dopisovanje z ljudmi iz vseh slojev ne
samo v Turinu, temveč tudi v provincah, je dobilo ogromne razsežnosti. Prefekt
in župan sta vse to podpirala.
Turinski župan je razposlal županom občin v pokrajini pismo, ki je bilo na-
tisnjeno v oratoriju:

15.7 Page 147

▲back to top


BiS 7 — 21. poglavje
147
Veleugledni gospod župan!
Kot predsednik pripravljalnega odbora loterije, katere načrt vam prilagam, se obra-
čam na vašo uglednost v zadevi javne dobrodel­nosti.
Da bi zaključili posle te loterije, smo se odločili, da preost­ ale srečke po številu ….
pošljemo vaši uglednosti in po vas članom vaše občinske uprave. Odbor se je odločil za ta
korak, ker je ustanova, ki jo hočemo podpreti, v službi fantov s podeželja. Obetamo si do-
ber uspeh naše pobude. Če bi pa vaša uglednost hotela vrniti poslane srečke, vas prosimo,
da jih vložite v zavitek, ki ga opremite s pečatom občine in pošljete na uglednega gospoda
prefekta turinske pokrajine v Turinu. Prav tako lahko tudi izkupiček za srečke pošljete na
isti naslov ali na koga, ki je kot naslovnik omenjen v načrtu, ali pa še bolje, če bi vi ali kdo
izmed vaših znancev prišel na ogled razstave in prinesel izkupiček za razpečane srečke,
bi bil z veseljem sprejet od vodstva loterije.
Javna razstava dobitkov v hiši ob Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu pa ni
bila odprta v roku, kot je nakazan v nač­ rtu, temveč 3. julija in bo odprta dva meseca. Za
ravnan­ je odbora in za dober uspeh loterije vas prosimo, da bi srečke, ki jih ne nameravate
obdržati, v dveh tednih vrnili pošiljatelju.
Odbor se vam poln zaupanja zahvaljuje za vašo uslugo in jaz imam čast, da vas pozd-
ravljam. Vaš vdani služabnik markiz Emanuel di Rora'
Turin, julija 1862
Podobno pismo je ta plemeniti gospod poslal prefektom pokrajin nekda-
njih držav.
Veleugledni gospod prefekt!
Vlada njegovega kraljevega veličanstva je pravkar dovol­ila loterijo v korist ustano-
ve javne dobrodelnosti, katere prog­ ram vam prilagam. Loterijo pripravlja odbor, ki mu
predseduje turinski župan. Spodbujen od ljubeznivega sodelovanja vladnih organov in
zlasti še gospoda prefekta v Turinu, ki je prevzel nalogo, da je poslal srečke loterije žu-
panom v podeželskih krajih, v imenu odbora in svojem imenu prosim, da bi spodbudili
župane vašega območja in izkoristili prednosti poštnega pošiljanja.
Prepričan o vašem sodelovanju, vam pošiljam en izvod pisma, namenjenega gospo-
dom županom. Če bi pa srečke vrnili, vas prosim, da jih naslovite na prefekta turinske
pokrajine v Turinu.
Zahvaljujem se vam v imenu celotnega pripravljalnega odbora itn. itn.
Grof Radicati, prvi svetovalec prefekture in velik prijatelj don Boska, ga je
z vsem svojim vplivom na vso moč podpiral. V ta na­men je določil posebnega
uradnika, ki je urejal stvari, povezane z loterijo.
Markiz Rorà je pisal tudi ministrom vlade in jih prosil, da bi sodelovali pri
loteriji.

15.8 Page 148

▲back to top


148
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Njegovi ekscelenci ministru javnih del!
Turin, 1. avgusta 1862
Ekscelenca!
Sodelovanje, ki ga vaša uglednost kaže pri delih javne dob­rodelnosti, zlasti če so
namenjena najbolj potrebnim slojem naše družbe, me spodbuja, da se obrnem na vas
v zadevi, ki, kakor morete raz­brati iz priloženega načrta, skuša odpraviti z ulic in cest
našega glavnega mesta tolpe brezdelnih dečkov in mladeničev in jih napotiti na pot dela
in nravnosti.
Znano mi je, da je to ministrstvo že večkrat podprlo imenovano ustanovo, zato vas
kot predsednik pripravljalnega odbora prosim, da bi darovali kakršno koli sliko ali kar
koli drugega, kar bi v svoji človekoljubnosti dali v ta namen.
Kraljeva hiša, njegovo kraljevo visočanstvo princ Evgen in princ Tomaž sta se že veli-
kodušno vključila v to pobudo. V upanj­u, da se boste tudi vi pridružili temu povabilu, vam
pošiljam 300 srečk s prošnjo, da jih razdelite po oddelkih vašega ministrstva.
Poln zaupanja in z največjo hvaležnostjo imam čast, da vam smem izreči svojo vda-
nost in spoštovanje. Vaš vdani služabnik Rora'
Ministrstvo javnih del prevzema 100 srečk zgoraj imenovane loterije in vrača preo-
stalih 200. Prilaga 50 lir in prosi za potrdilo.
18. septembra 1862
Po naročilu Pautrier
Tudi drugi ministri so odgovorili na županova povabila.
kraljevina italija, prosvetno ministrstvo
Oddelek la, pododdelek la v 2., št. protokola 2.54
Odposlan pod št. 3691
Turin, 11. avgusta 1962
Podpisanemu je zelo hudo, da mu položaj, v katerem je uprava tega ministrstva, ne
dopušča storiti, kar bi rado, zlasti v korist te svete in velezaslužne ustanove. Podpisani ne
more obdržati več kot 20 srečk, ki jih je vaša uglednost poslala in ki bodo v kratkem izpla-
čane blagajniku oratorija. Preostalih 130 vračamo. S tem izraža podpisnik svoje visoko
spoštovanje.
Za ministra Brioschi
ministrstvo vojne mornarice, Ministrova pisarna
Št. 2131
Turin, 12. avgusta 1862
Od 150 srečk loterije, o kateri govori vaše pismo z dne 1. tekočega meseca, jih zaradi
varčevanja to ministrstvo ne more obdržati več kot dvajset.
Istočasno s tem, ko vam v pismu pošiljam vsoto 10 lir, vračam preostalih 130 srečk.
Za ministra tajnik general montano

15.9 Page 149

▲back to top


BiS 7 — 21. poglavje
149
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Turin, 21. avgusta 1862
Generalni tajnik
Oddelek 3a, pododdelek 1a st. 15-13469
Podpisani vam sporoča, da njegova ekscelenca minister ohranja 6. srečk loterije Ora-
torija sv. Frančiška Saleškega in hkrati naznanja, da so bili storjeni vsi koraki, da v 10 ali
12 dneh vaši uglednosti iz Osrednje blagajne izplačajo 30 lir.
Za ministra Capriolo
finančno ministrstvo, Generalni tajnik
Oddelek 3a Kabinet in notranja pisarna
Št. 22525-3893
Turin, 11. avgusta 1862
Četudi želi podpisani največji uspeh dobrodelni ustanovi Oratorija sv. Frančiška Sa-
leškega v Turinu, ki ste ji vi prišli na pomoč, pa položaj javne državne blagajne ne dopušča
kake posebne pomoči. Zato bomo na račun ministrstva obdržali 10 srečk, katerih znesek
bo naša blagajna izplačala blagajniku odbora za loterij­o. Vračamo vam preostalih 20 in
izjavljamo, da ministrs­ tvo ne razpolaga s predmeti, ki bi jih lahko darovalo za loterijo
zgoraj omenjenega oratorija. Tako tudi na ta način ne moremo sodelovati pri pobudi
gospoda župana.
Minister A. Sella
Markiz Rorà je pisal ministrom, kako je tudi kraljeva hiša priskočila na po-
moč loteriji oratorija. Dejansko se je don Bosko obrnil na princa in dosegel svoj
namen. Podali bomo nekaj odgovorov. Žal se je nekaj pisem izgubilo.
hiša njegovega kraljevega veličanstva
princ tomaž savojski
knez genovski Turin, 25. junija 1862; št. 91
Velečastiti gospod!
Ker se bo hiša njegovega kraljevega veličanstva udeležila dobrodelne loterije v korist
ustanove, ki jo vodite vi, princ Tomaž di Savoia, knez Genovski, pošiljam naslednje pred-
mete in obdržim 30 srečk.
Predmeti za dobitke: 1. pletena košara, 2. en par kristaln­ ih kozarcev, 3. en črnilnik, 4.
kip sv. Vincencija Pavelskega, 5. servis za čaj za dve osebi, 6. šatulja za pečatnik na način
Corame, 7. bronasta prevleka cvetličnega lončka, pozlačena.
Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja in upoštevanja.
Glavni intendant Randone

15.10 Page 150

▲back to top


150
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
princu evgeniju
Visočanstvo!
Loterija, ki ste jo vi, vzvišenost, v vaši velikodušnosti podprli s toliko darovi, gre z
velikim uspehom proti koncu. Ostalo pa nam je še precejšnje število srečk, ki jih moramo
razpečati.
Opogumljam se, da vam prepustim paket šestdeset desetk srečk v vašo že znano do-
brodelnost s prošnjo, da bi jih sprejeli v korist naših ubogih dečkov, ki ste jim že tolikokrat
priskočili na pomoč. Zagotavljamo, da ne bomo nikdar pozabili od vas prejetih dobrot.
Vsak dan bomo iz nebes prosili obile­ n Božji blagoslov.
Dovolite mi, da si vzamem visoko čast, da se lahko imenujem vašega visočanstva
vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 2. avgusta 1862
Vitezu campori, intendantu hiše njegovega kraljevega visočanstva princa Evgenija.
Naklonjenost, s katero ste podprli našo loterijo s toliko darovi, ki nam jih je po vašem
posredovanju podelilo njegovo visočanstvo, me spodbuja k prošnji, da bi še vnaprej poma-
gali naši stvari pri njegovem visočanstvu, da bi sprejelo priložene srečke.
Kraljeva princa sta poslala nekoga po sto desetk, jaz tukaj dodaj­am še šestdeset. Kdo
ve, ali dobro razpoloženje kraljevega visočanstva, podprto z vašo dobro besedo, ne bo
nagnilo, da jih bo sprejel?
V tem upanju želim vam in njegovemu visočanstvu blagoslov iz neba in se poln spo-
štovanja izpovedujem vaše uglednosti vdanega služabnika. duh. Janez Bosko
Turin, 21. avgusta 1862
hiša njegovega kraljevega visočanstva
princa di carignano
Turin, 29. avgusta 1862
Veleugledni in velečastiti gospod!
Ker se je njegovo kraljevo visočanstvo odločilo, da prevzame 12 desetk srečk loterije,
ki jo prirejate, vam vračam zavitek s šestdesetimi, ki ste jih poslali. Prosim vas, da bi pri-
našalcu izročili 12 desetk z dodatkom prostih srečk za 72 lir, kakor je reč­ eno v programu.
Štejem si v čast, da morem obnoviti izraze spoštovanja. Vaš vdani služabnik Karel
Campora
Kraljeva hiša je veselo obhajala poroko princese Marije Pie Savojske s por-
tugalskim kraljem don Alojzijem I. Don Bosko je poslal novi kraljici srečke svoje
loterije.

16 Pages 151-160

▲back to top


16.1 Page 151

▲back to top


BiS 7 — 21. poglavje
151
princesi pii
Kraljevo visočanstvo!
V splošnem veselju ob pripravah na poročno slovesnost vašega kraljevega visočanstva
si upam priporočiti vam dobrodelno ustanovo, ki jo je dobrota vašega vzvišenega roditelja
tolikokrat podprla in ki jo z bogato dobrodeln­ ostjo podpira tudi vaša kraljeva mati.
Pošiljam vam šestdeset desetk srečk, ki jih priporočam vaši že tolikokrat dokazani
dobrodelnosti, in vas prosim, da bi jih sprej­eli v korist naših ubogih fantov, ki bodo poleg
globoke hvaležn­ osti prosili za nebeški blagoslov na vas in na vašega soproga.
Bog naj vas blagoslovi in vas napolni s svojimi milostmi.
To vam skupaj z našimi fanti, ki jih vi tako velikodušno podpirate, želi v spoštovanju
vašega kraljevega visočanstva vdani služabnik duh. Janez Bosko.
Turin, 21. avgusta 1862
Njeni ekscelenci grofici villamarini
Ekscelenca!
Dobrota, ki ste jo že tolikokrat izkazali našim ubogim fantom, mi vliva upanje, da
nam boste še nadalje pomagali v naš­ ih potrebah.
Prosim vas, da bi povedali princesi Mariji Pii besedo v našo korist, da bi sprejela
srečke za loterijo, ki jih prilagam.
Kraljeva princa sta poslala po sto desetk srečk. Tukaj vam jim pošiljam šestdeset, ki
jih izročam v vaše varstvo in priporočil­o dobrodelnosti kraljeve princese.
Poln zaupanja, da me boste uslišali, prosim Boga, da bi naklonil zdravja in milosti
vam kakor tudi vaši družini, in si štejem v čast, da se morem imenovati za vaše uglednosti
vdanega služabnika. Duh. Janez Bosko.
Turin, 21. avgusta 1862
Turin, 15. septembra 1862
Spoštovani gospod vitez Oreglia!
Oseba, ki sem ji naročila, naj vaši uglednosti izroči paket srečk loterije v korist ora-
torijev, ki ste mi jih poslali 2. avgusta, je zasebni tajnik njene kraljeve visokosti. To se je
zgod­ ilo po mojem naročilu, ker imenovano kraljevo visočanstvo nima v ta namen predvi-
denih skladov, kakor vam je že znano.
Vi, gospod vitez, se boste mogli, če se vam zdi primerno, obrn­ iti na ministrstvo kralje-
ve hiše, kjer bi srečke lahko sprejeli v imenu imenovanega kraljevega visočanstva.
Dama guvernanta kraljevih princes grofica Karolina di Villamarina

16.2 Page 152

▲back to top


152
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Don Bosko je svojo prošnjo naslovil tudi na kralja Viktorja Emanuela, ki mu
je ustregel.
zasebna pisarna njegovega veličanstva
Turin, 15. oktobra 1862
Velečastiti gospod!
Imel sem čast, da sem predstavil njegovemu veličanstvu željo vaše uglednosti, da bi
sprejelo tisoč srečk loterije v korist moških oratorijev tega mesta, ki jih vi vodite.
Imam prijetno nalogo, da vam sporočim, da je njegovo veličanstvo ugodilo vaši želji.
Sporočam vam, da je bil za izvedbo te velikodušne odločitve našega dobrodelnega
vladarja že izdan ukaz za 500 lir za imenovane srečke, ki jih lahko dvignete v zakladnici
kraljeve hiše.
Sprejmite izraze mojega visokega spoštovanja.
Minister kraljeve hiše Nigra

16.3 Page 153

▲back to top


22.
poglavje
Don Bosko napove pogreb ob koncu julija – Sanje: rdeči konj – Revolucija:
preprečiti njeno opustošenje tako, da vcepimo ljudstvu ljubezen do papeža
– Kako naj presodimo, ali je kaka knjiga dobra ali slaba – Ne more pisati
o don Bosku, kdor ni preučil njegove vda­nosti papežu – Don Boskova
previdnost pri ocenjevanju cerkvene politike
Kronike za mesec julij poročajo o novih čudovitih don Boskovih dejanjih.
Don Ruffino je zapisal: »1. julij 1862: Don Bosko je dejal nekaterim, ki so
bili po kosilu okoli njega: Ta mesec bomo morali opraviti pogreb. Tudi ob dru-
gih priložnostih je ponovil isto, vendar samo maloštevilnim.«
Te zaupnosti so vžigale v klerikih radovednost, tako da so bili med odmori,
če so jim dopuščala opravila, zbrani okoli don Boska in pričakovali, da jim bo
povedal kako novost. Ena izmed teh je bila, kakor so mogli razpoznati pozneje,
njegov namen, da bi ustanovil tudi zavode za deklice. Tako sta zapisala don
Bonetti in Cezar Chiala. Dne 6. julija je don Bosko nekaterim pripovedoval sa-
nje, ki jih je imel v noči od 5. na 6. julij. Navzoči so bili Francesia, Savio, Rua,
Cerruti, Fusero, Bonetti, vitez Oreglia, Anfossi, Durando, Provera in še kdo.
»Danes ponoči se mi je sanjalo o zelo čudni stvari. Zdelo se mi je, da sem bil skupaj
z markizo Barolo in sva se sprehajala na trgu, ki je prehajal v široko planjavo. Videl sem,
kako so dečki iz oratorija skakali, tekali in se veselo zabavali. Želel sem markizo postaviti
na svojo desnico, toda ona mi je rekla: »Ostanite, kjer ste.«
Nato je začela govoriti o mojih fantih. Rekla je: »Zelo lepo je, da se zavzemate za
fante. Prepustite skrb za dekleta meni, tako bova delala složno.«
Odgovoril sem ji: »Toda recite mi, ali je gospod Jezus Kristus prišel na svet samo zato,
da odreši dečke ali tudi deklice?«

16.4 Page 154

▲back to top


154
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
»Vem, vi mi boste odgovorili, da je Jezus Kristus odre­šil oboje, dečke in deklice.«
»Prav. Poskrbeti moram, da njegova kri ni bila prelita brez koristi, tako za dečke
kakor za deklice.«
Ko sva se tako pogovarjala, je med mojimi fanti, ki so bili na trgu, zavladala turobna
tišina. Vsi so pustili svo­je igre in se polni strahu razbežali na vse strani.
Jaz in markiza sva obstala. Ker pa sem hotel izvedeti za vzrok te tišine, sva stopila
naprej. Pogledal sem okoli in na koncu planjave zagledal, da prihaja velikanski konj. Od
strahu mi je kri zledenela v žilah.
»Velikanski konj? Tako velik kot ta soba?« je vprašal Francesia.
»Oh, še veliko večji,« je odgovoril don Bosko. »Bil je dvakrat ali trikrat večji in obilnejši
kot palača Madama. Z eno besedo, bilo je nekaj izrednega. Medtem ko sem jaz skušal pobeg-
niti, ker sem se bal kake velike nesreče, je markiza Barolo omedlela in padla na tla. Jaz pa
skoraj nisem mogel stati pokonci, tako so mi drgetala kolena. Stekel sem in se skril za neko
hišo, ki je bila tam blizu, toda od tam so me pregnali z vzkliki: Pojdite stran, pojdite stran!
Ne hodite sem! Razmišljal sem sam pri sebi: Kakšen hudič mora biti ta konj. Ne bom več be-
žal, šel mu bo naproti, da si ga od bliže ogledam. In čeprav sem se tresel po celem telesu, sem
se opogumil in se vrnil. Toda kaka strahota! Tista pokonci štrleča ušesa, tisti strašni gobec!
Zdaj se mi je zdelo, da nosi na sebi množico ljudi, potem spet, da ima peruti. Vzkliknil sem:
'Toda to je hudič!' Ko sem si ga tako ogledoval, sem tiste, ki so bili okoli mene, vprašal: Toda
kaj je ta konj? Odgovorili so mi: To je 'equus rufus', rdeči konj iz Razodetja.
Zbudil sem se ves prestrašen. Celo dopoldne, med mašo, v spovednici sem nenehno vi-
del pred seboj tisto pošast. Sedaj želim preveriti, ali Sveto pismo zares govori o tem 'equus
rufus' in kakšen pomen ima.«
Naročil je don Durandu, naj bi razrešil vprašanje. Don Rua je omenil, da
Razodetje v 4. vrstici 6. poglavja govori o redečem konju, znamenju krvavega
preganjanja Cerkve, kakor razlaga pod črto v Svetem pismu mons. Martini: In
ko je odprl drugi pečat, sem slišal drugo žival, ki je govorila: Pridi in poglej. In
prišel je drugi rdeč konj in tistemu, ki je sedel na njem, je bilo dano, da je odpra-
vil mir s sveta. Da bi se med seboj pokla­li, mu je bil dan velik meč.
Zdi se, da v don Boskovih sanjah rdeči konj pomeni sektaško demokracijo,
ki se je z nenehno bruhajočo strahoto proti Cerkvi in v škodo družbenega reda
uveljavljala pred oblastmi, v šolah, v občinski upravi, na sodišču. Želela je ures-
ničiti svoje uničevalno delo z odpravljanjem vsake avtoritete, tako civilne kakor
cerkvene, vseh cerkvenih ustanov in zasebne lastnine. Don Bosko je dejal: »Vsi
dobri se moramo v mejah naše moči potruditi in se postaviti po robu tej zveri,
ki je vdrla v svet, ne da bi jo mogel kdo ukrotiti.
Kako? Tako, da ljudstva opozorimo z deli krščanske ljubezni in z dobrim
tiskom proti krivim naukom te pošasti in da duha in srca ljudstev usmerimo k

16.5 Page 155

▲back to top


BiS 7 — 22. poglavje
155
Petrovemu sedežu. Tu je neovrgljiva osn­ ova vsake avtoritete, ki prihaja od Boga,
glavni ključ za vsak družbeni red, nespremenljiv zakonik dolžnosti in pravic vseh
ljudi, Božja luč, ki razsvetljuje vse zmote slabih strasti. Tu je mogočen varuh
evangeljske in nravne morale, tu je potrditev nespremenljivega poroštva večnega
plačila za tiste, ki spoštujejo Gospodov zakon, kakor tudi večnih kazni, ki bodo
doletele njegove kršilce. Toda Cerkev, Petrov sedež in papež so eno in isto. Da bi
pomagal do veljave tem resnicam, se don Bosko ni ustrašil nobenega napora, da
bi razkrinkal obrekovanje proti papežu in pokazal neizmerno dobro, ki ga je pa-
pež izkazal družbi, ter vzbudil v ljudeh hvaležnost in zvestobo do njega.
Tako je delal don Bosko, ki se je v ljubezni do papeža tako v besedah kakor
v dejanjih kazal zares velikega. Rekel je, da bi drugo za drugo poljubil strani
Salzanove cerkvene zgodovine, saj se je ta italijanski zgodovinar pokazal za ve-
likega ljubitelja papeža.
Ko je klerikom govoril o sumljivih knjigah, jim je za ocenjevanje, ali so
dobre ali slabe, dal naslednje vodilo: »Kadar ugotovite, da kak pisatelj ne piše
dobro o papežu, vedite, da te knjige ne smete brati. Don Bonetti pravi za leto
1862, da »don Bosko, ko začne fantom govoriti o papežu, ne more nehati. Vedno
ima povedati kaj v pohvalo, izbere pa tako privlačne in zanimive stvari, da ga je
prava slast poslušati, in navduši vse navzoče. Čudovit je zlasti v dveh stvareh:
kadar govori o čednosti čistosti in o papežih. Tedaj od začudenja vsi osupnejo.
O tem se z lahkoto prepriča vsakdo, ki bere njegova del­a, zlasti še življenjepise
papežev. Prav na te pa opozarjamo vse, ki jih bo Božja previdnost določila, da
bodo pisali življenjepis tega zvestega Božjega služabnika.«
S papeževimi nasprotniki pa je zelo previdno ravnal, kajti kjer ni volje za
poslušanje, tam ne izgubljaj besed. Poleg tega pa se je bal, da so bili mnogi pos-
lani zato, da bi ga ujeli v besedi.
Medtem pa se je krik 'Hočemo Rim' in 'Rim ali smrt' začel razlegati po vsej
Italiji. Bilo je skoraj nemogoče izogniti se pogovor­ u o papeževi časni posesti.
»Zato smo se mi kleriki in duhovniki,« beremo v kroniki don Bonettija, »7. julija
po večerji zbrali okoli don Boska in skušali napeljati pogovor na to temo, da bi
se nau­čili, kako naj ravnamo, ko se pogovarjamo o tem vprašanju v tako nes-
rečnih časih. Ne da bi se on tega zavedel, smo iz njegovih ust izvlekli naslednje:
»Danes sem se znašel v množici demokratov, med katerimi je bilo tudi nekaj
passaljancev v talarju. Potem ko smo se menili o nekaterih nepomembnih vpra-
šanjih, je pogovor nanesel na dnevne politične zadeve. Tisti liberalci so hot­ eli
vedeti, kaj meni don Bosko o pohodu Piemontčanov nad Rim.« Ko je don Bosko
ugotovil, da je pogovor s takimi ljudmi o taki stva­ri isto kot izgubljati čas za ne-

16.6 Page 156

▲back to top


156
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
koristne stvari, je odločno odgovoril: »Takoj vam bom povedal, kaj mislim: jaz
sem s papežem, jaz sem katoličan, jaz se papežu slepo pokoravam. Če bi papež
rekel Piemontčanom 'Pridite v Rim', bi tudi jaz rekel: Pojdite, če pa papež reče,
da je pohod Piemontčanov nad Rim tatvina, tedaj tudi jaz pravim isto.«
Tedaj so začeli kričati, naj bo moja vera pametna privolitev.
Da, pametna privolitev mora biti v tem, kar pravi sv. Pavel: da je bogočastje,
ki ga izkazujete Bogu, pametno, ker obstaja v duhu obredov in svetosti življenja.
Naj bo pameten v načinu, kako opravljamo jutranje in večerne molitve, kako vsak
dan opravimo kratko premišljevanje, pri darovanju sve­te maše in pri navzočnosti
pri njej. V teh in podobnih stvareh naj bo pametna privolitev, nikakor pa ne v tem,
kar se tiče verskih resnic in moralnih zapovedi. V tem prim­ eru moramo, če hoče-
mo ostati katoličani, verovati in misliti tako, kakor misli in veruje papež.
»Povejte nam vsaj to, kaj menite o možnosti takega pohoda.«
»Naj vam povem, kaj mislim, in kar mislim, vam tudi povem: da bi Piemontča-
ni šli nad Rim, je samo sen, prav tako kot je sen, da bi Piemontčani, če bi prišli v
Rim, tudi tam ostali. In končno vam povem, da si včasih človek tudi v sanjah lahko
razbije glavo.
Vsi so prasnili v smeh in bili zadovoljni. To je način, kako lahko zmagate, ne
da bi se spuščali v razprave, v katerih kdo, ki je nasproten vašim načelom, nima
nič drugega kot vročo glavo in še večjo zagrizenost v svojem prepričanju.
Ob neki drugi priložnosti je nekdo želel z menoj razpravljati o časni posesti pa-
pežev. Bil je to vladni človek z malo pameti. Takoj sem ga vprašal: »Želite, da razpra-
vljava o stvari v zgodovinskem, teološkem, filozofskem ali govorniškem pogledu?«
Odgovoril je: »Ne razumem, kaj hočete s tem povedati.«
»Glejte,« sem mu odgovoril, »to pomeni, ali hočete o tej stvari razpravljati
kot o zgodovinskem dejstvu, po teoloških načelih, v filozofskem sklepanju ali
po govorniško.«
Moj sogovornik mi je odgovoril: »Jaz nisem nikoli študiral teh reči.«
Tedaj sem mu odgovoril: »Prav. Poskusite se poučiti o teh stvar­ eh in potem
pridite, pa se bova pomenila. Toda govoriti kar tako o rečeh, ki jih ne poznamo,
je isto kot postavljati se v nevarnost, da streljamo kozle, enega večjega kot dru-
gega. Če želite biti poučeni v tej zadevi, vam lahko svetujem knjige, ki obravna-
vajo to vprašanje.« In tisti gospod je umolknil.

16.7 Page 157

▲back to top


23.
poglavje
Don Boskova vesela mirnost v trpljenju – Don Bosko gre k sv. Ignaciju nad
Lanzem – Napove na nerazložljiv način smrt fanta Casalegna iz Chierija – S
tistih planinskih višin vidi tri fante, ki se gredo kopat – Don Boskovo pismo
fantom oratorija: pripoveduje o svojem potovanju k sv. Ignaciju, razodene,
kaj se dogaja v oratoriju – Še eno pismo – Skrivnostne pripombe k imenom,
ki jih ni navedel v pismu – Njegova vrnitev v Turin – Fantom razloži, kar je
videl in pisal iz Lanza: udarci po hrbtu tistim, ki so se šli kopat – Dokaz teh
udarcev od nevidne roke – Don Bosko pripoveduje v pridigi o spreobrnjenju
neke umirajoče zapeljanke – Lepa in pretresljiva smrt nekega dečka, ki ga
je pokvaril njegov tovariš – Don Boskov nagovor ob koncu šolskega leta: biti
dober zgled v družini – Način življenja v počitnicah
Čeprav se je don Bosko tiste dni kazal tako živahnega in duhovitega, je bil
vendarle slabega zdravja. Zadosti je bilo, da si ga v takem stanju videl smejoče-
ga obraza, pa smo bili tudi mi pripravljeni sprejeti mirno še tako trpljenje. Prav
v tem položaju je neki fant prosil, da bi ga Gospod rešil tistih nevšečnosti, pa je
ponovil: Tudi če bi vedel, da bi me en sam vzdihljaj ozdravil, ga ne bi izgovoril.'
»Kljub vsem tem nevšečnostim,« nadaljuje svojo pripoved don Bonetti, »se
je don Bosko 15. julija odpravil k sv. Ignaciju nad Lanzem, kjer je ostal ves čas
duhovnih vaj. Tukaj se je prip­ etilo več omembe vrednih stvari. Že na začetku
julija je don Bosko napovedal, da bo v tem mesecu eden izmed fantov moral
oditi v večnost. Tedaj pa je v času, ko je bil don Bosko v Lanzu, v domačem kra­
ju smrti pravičnega umrl Bernard Casalegno iz Chierija. Bil je star 10 let. Don
Bosko je fantom, ki so bili z njim v Lanzu, povedal prav v petek, da je bil ob pos-
telji Bernarda Casalegna v njegovih zadnjih trenutkih življenja. Mi v Turinu še
nismo nič vedeli, don Bosko pa je don Alasonattiju že pisal o Casalegnevi smrti

16.8 Page 158

▲back to top


158
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
in ga priporočal v molitev. Ko se je potem vrnil domov, sem jaz (Bonetti) vprašal
tiste, ki so bili na duh­ ovnih vajah, o don Boskovi napovedi. Ugotovil sem, da je
don Bosko naznanil smrt že čez kratko uro, kar je bilo človeško nemogoče, saj
sta kraja oddaljena 21 milj.
»Nič se ne moremo čuditi, da je Bog hotel ob tej priložnosti obnoviti, kar
je storil že s toliko drugimi svetniki. To verjamem toliko lažje, ker poznam živo
željo tistega fanta, ki je hotel pred smrtjo še enkrat videti pri sebi don Boska in
imeti njegovo ljubezen.«
Dodali bomo še, kako je sam oče vitez geometer Jožef Ca­salegno, potrdil je
duhovnik Jernej Gaido, povedal, da je don Bosko javno sporočil smrt njegovega
sina prav v trenutku, ko je ta izdihnil.
»Nič manj ni čudovit naslednji dogodek. Fantje rokodelci Davit, Tinelli in
Panico so, vedoč, da don Boska ni v zavodu, in zato prepričani, da jim bo stvar
lažje uspela, v nedeljo 2. julija opustili popoldanske pobožne vaje, skrivaj za-
pustili oratorij in se šli kopat v kanal ob Dori.
Kljub nadzoru don Alasonattija in asistentov ni ob toliki množici notranjih
in zunanjih gojencev nihče opazil njihove odsotnosti. Tisti in naslednji dan sta
minila in nihče v oratoriju se ni zavedel tolikega prekrška. Grešniki so bili mirni,
vendar so se ušteli v prepričanju, da se jim ne bo nič zgodilo. Videl in opazoval
jih je don Bosko, ki je v ponedeljek 21. julija zgodaj zjutraj odposlal prelepo
pismo vsem fantom. V njem je med drugim omenil tri prestopnike, ne da bi jih
imenoval. Don Boskovo pismo se takole glasi:
Predragi sinovi!
Vem, da vi, dragi sinovi, želite slišati novice o meni. Tudi jaz, ki sem moral oditi iz
hiše, ne da bi se javno poslovil, čutim potrebo, da vam spregovorim v tem svojem pismu.
Govoril bom z odkrit­ osrčnostjo očeta, ki pove svojim dragim in ljubljenim sinovom vse,
kar čuti do njih. Nekaj nas pripravlja k smehu, drugo pa k joku.
Dne 15. tekočega meseca sem se ob 15. uri odpeljal v kočiji k sv. Ignaciju. Do Caselle
sem užival sonce, ki mi je poskrbelo za parno kopel. Sedel sem namreč na kozlu, se pravi
na najvišji točki vozila. Od Caselle do S. Maurizia me je spremljal najprej hladen potem pa
mrzel veter, nato pa grmenje, bliskanje in končno še dež. Toda od S. Maurizia do Ciriéja
se je dež pomešal s točo, kot bi se hotel iz nas nor­čevati. Na nekako pet milj dolgi poti od
Ciriéja do Lanza pa je lilo kakor iz škafa, padala je toča, grmelo je in pihal je tako mrzel
veter, da je jemalo sapo. Konji so komaj počasi vlekli kočijo. Jaz sem sedel še vedno na koz-
lu, pa nikakor ne kot zapovedujoč vladar. Z menoj so na kozlu sedeli še drugi. Razpeli so
dežnike, ki so varovali pred padavinami tiste, ki so jih imeli v rokah, jaz pa, ki sem sedel na

16.9 Page 159

▲back to top


BiS 7 — 23. poglavje
159
sredi, sem imel samo to ugodnost, da je tekla name voda od obeh dežnikov. V Lanzo sem
prišel premražen in moker, tako da ni bilo niti ene suhe nitke na meni.
Vi, dragi fantje, bi morali videti don Boska, kako je s kočije stopil ves premočen, po-
doben tistim velikanskim podganam, ki ste jih pogosto videli prihajati iz bealera (gnojna
jama) zadaj za dvoriščem. Če bi bil tukaj don Francesia, bi imel lepo priložnost, da bi
zapisal nekaj rim na rovaš premočenih kužkov.
V Lanzo smo namesto ob sedmih zvečer prišli ob tri četrt na devet. Seveda nisem mo-
gel nadaljevati poti do sv. Ignacija. Na prometnem uradu sem vprašal, ali je mogoče dobiti
sobo, kjer bi se preoblekel. Rekli so mi, da je na voljo samo uradna soba. Tedaj sem prosil, naj
prinesejo mojo prtljago, in se napotil v župnišče. Jaz sem bil v župnišču, prtljage pa od niko-
der. Tedaj mi je župnik (V. Albert), sama dobrota in velikodušnost, postregel z vsem, kar sem
potreboval. Manjkal mi je samo talar. Nadel sem si kanoniški frak, da sem bil videti kakor
kak pravi opat. Ko sem se tako osušil in se okrepčal z mineštro, sem takoj legel v posteljo, ker
sem bil siln­ o utrujen. Toda čeprav je bila postelja odlična, soba kar najbolj primerna in sem
bil dobro pokrit, nisem mogel zatisniti oče­sa bodisi zaradi potovanja bodisi zaradi preutru-
jenosti bodisi zar­ adi mojega tvora v nosu bodisi zato, ker me je bolela glava.
Drugo jutro sem se ob sedmih zbudil, si poiskal oslička, ki je bil takoj pri roki, in se
odpravil na pot k sv. Ignaciju, kamor sem pri­šel po treh miljah strme gorske poti. V sredo,
četrtek in petek sem se počutil zelo slabo. Toda proti večeru tega dne se je moj tvor odp­ rl
in sem mogel malo počivati. V soboto sem se počutil že veliko bolje in blažena Devica Ma-
rija mi je pomagala, tako da sem bil v ned­ eljo zopet pravi don Bosko brez posebnih težav.
Do sedaj sem govoril o sebi in je prav, da začnem govor­ iti o vas. Začel bom z našim
dobrim tovarišem Bernardom Casalegnem. Po mnogih nevšečnostih je, potem ko je zares
zgledno prejel svete zakramente, ne da bi se dal prestrašiti smrti, poln zaupan­ ja v varstvo
blažene Device Marije umrl v petek, 18. tekočega me­seca. Že dolgo se je pripravljal na
ta korak. Vedrost njegovega obraza, nasmeh v zadnjih trenutkih, vse njegovo življenje,
njegova priprava na nebesa nam dajejo utemeljeno upanje, da je šel v nebesa obiskat
Do­minika Savia. V soboto so pokopali njegovo truplo. V Chieriju so včeraj molili zanj kot
tudi vi v oratoriju. Jaz sem vsa zasluženja od prvega tega meseca namenil za tega našega
tovariša, ki ga je Gospod hotel poklicati k sebi. Naj v miru počiva. Bog nam pomagaj, da
bomo tudi mi lepo umrli.
Večkrat sem že obiskal oratorij in sem tam našel marsikaj dobrega in marsikaj sla-
bega. Videl sem štiri volkove, ki so tekali med fanti sem in tja in nekatere so tudi ugriznili.
Mogoče teh volk­ ov ni več v oratoriju, toda če so še tam, jim bom strgal s telesa ovčjo kožo,
v katero se ogrinjajo.
Ob drugi priložnosti sem videl nekatere, kako so v času večern­ ih molitev klepetali na
terasi ob zvoniku. Nekateri drugi so se zadrževali na malih stopnicah nove stavbe. Prove-
ra jih je odkril nekaj v pritličju. Prav tako sem videl nekatere, kako so v nedeljo dopoldne
ušli iz zavoda in opustili cerkvene obrede. Bil sem pa ze­lo slabe volje, ko sem videl, da so

16.10 Page 160

▲back to top


160
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
nekateri med popoldanskimi pobožnimi vajami zapustili zavod in se šli kopat. Ubogi fan-
tje, kako malo so misl­ili na svojo dušo!
Videl sem tudi nekaj fantov, kako se je okoli njihovih teles zvijala kača in jih grizla v
vrat. Nekateri izmed njih so jokali in tožili: Grešili smo. Drugi so se smejali in prepev­ ali:
Storili smo to. Ali se nam je zato kaj zgodilo? Ker pa jim je otekel vrat, so komaj lovili sapo.
Danes vidim, da hudič povzroča veliko škode z brezdeljem.
Pogum, fantje moji, kmalu bom spet pri vas in se pridružil don Alasonattiju ter dru-
gim duhovnikom in klerikom in celo z vitezovo brado, da bomo izgnali volkove, kače in
brezdelje iz naše hiše. Po­tem vam bom pripovedoval o vsem.
Rad bi vam povedal še marsikaj drugega, pa mi je zmanjkalo časa. Prejel sem veliko
pisem od fantov. Bila so mi v veliko veselje. Žal mi je, da ne morem odgovoriti vsakemu
osebno. Vsem se lepo zahvaljujem, in če mi bo ostalo nekaj časa, vam bom odpisal. V petek
zjutraj (25.) bom, upam, z Gospodovo pomočjo spet med vami. Milost našega Gosp­ oda Jezu-
sa Kristusa naj bo vedno z vami in presveta Devica naj nas ohrani svoje, vedno svoje. Amen.
Vaš v Gospodu vdani duh. Janez Bosko
Sv. Ignacij nad Lanzem, 21. julija 1862
N. B.: Don Rua ali don Alasonatti naj prebere to fantom po večernih molitvah.
Pismu je bil dodan dopis za viteza Oreglia di S. Stefano.
Predragi gospod vitez!
Prejel sem vaši dve pismi. Prav. Iščite denar, razpečavajte srečke, nabirajte dobitke
za loterijo, vse to je v redu.
Vi pa si naberite veliko poguma, zelo veliko! Rumores fuge (beži pred govoricami),
sicer boš oglušel.
Bodite tako dobri in sporočite moje novice gospe Gastaldi in gospe Massarola.
Pozdravite ju in zahvalite se jima v mojem imenu za vse, kar sta storili za loterijo. Recite
isto velezaslužnemu gospodu Grossu. Pozdrav Boggeru, Bonettiju, Cuffii, obema Peruca-
ttijema, Morandu, Bongiovanniju starejšemu, Pelazzi, don Francesii, ki so mi pi­sali.
Povejte don Alasonattiju, naj pripravi denar. Verjetno izlet v Morialdo ne bi bil naj-
bolj primeren. Če bo Gospodu po volji, bom v petek z vami v oratoriju, in to pri dobrem
zdravju. Vale in Domino (pozdrav v Gospodu).
Vdani prijatelj duh. Janez Bosko
Lanzo, 21. julija 1862
Na večer tistega dne je don Alasonatti zbrani skupnosti pre­bral don Bo-
skovo pismo. Tista razodetja so vse napolnila z začudenjem, ker si niso mogli
razložiti, kako bi mogel don Bosko pri sv. Ignaciju vedeti za vse tiste dogodke.
Čeprav don Bosko ni imenoval krivcev, so bili ti polni strahu in pričakovanja.

17 Pages 161-170

▲back to top


17.1 Page 161

▲back to top


BiS 7 — 23. poglavje
161
Njihova imena pa so bila zapisana na posebnem listu in razd­ eljena v dve
vrsti: prevaranti in prevaranci. Iz njihovega števila se more predstojnik prep-
ričati, da si ne sme nikdar domišljati, da v njegovi skupnosti ni nič slabega. Na-
sprotno, navidezen mir je znam­ enje, da se pripravlja velika nevihta.
Vsi so ga nepotrpežljivo pričakovali, da bi iz njegovih ust slišali razlago pisma.
V petek 25. julija je don Bosko prišel v oratorij. Po večernih molitvah je sto-
pil na prižnico. Ko ga je don Rua vprašal, tako pripoveduje kronika, in ga prosil,
da bi stvari pojasnil, je dejal, da je od sv. Ignacija videl tri fante, kako so odšli iz
oratorija, opustili popoldanske pobožne vaje in se šli kopat. Ko pa se je zavedel,
da smo ob taki izpovedi bili zelo začudeni, je smehljaje se nadaljeval: »Mogoče
me bo kdo vprašal, kako sem mogel vedeti za te dogodke? Povem vam: vse to
sem zvedel po telegrafu. Z njim ustvarim zvezo, naj bom še tako daleč stran, ter
vidim in spoznavam vse, kar je v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
Povedati vam hočem stvari, ki vam jih pravzaprav ne bi smel, vendar vam
jim bom povedal, da si nihče ne bo mislil, da lahko dela, kar hoče, kadar mene
ni v oratoriju, in ker se krepko moti, če misli, da ga nihče ne vidi. Toda pazite,
nikakor nočem, da bi se varovali slabega zato, da bi vas don Bosko ne videl,
temveč zato, ker vedite, da vas vidi Bog, tisti Bog, ki vas bo ob poslednji sodbi
klical na odgovor.
Sedaj bi moral govoriti z vsakim izmed vas, ker imam toliko stvari, ki naj bi
vam jih povedal, vendar ugotavljam, da mi manjka čas. Na kratko vam povem,
da sem od sv. Ignacija videl, kdo je glavn­ i sovražnik vseh in vsakega posame-
znega fanta v oratoriju. Skušal bom od časa do časa, kolikor mi bo čas dopuščal,
govoriti z vsakim posamično in mu dati navodila, ki mu bodo najbolj koristila.
Moja lju­bezen do vas, o predragi sinovi, je tako velika, da ne bi nikdar končal
svetovanja vsega koristnega, kar bi moglo pomagati k vašemu zveličanju.«
Gospod vitez Oreglia je hotel od don Boska zvedeti, ali s telegrafsko žico, s
katero vidi v daljavo, ne bi mogel storiti še kaj drugega. Don Bosko je smeje se
odgovoril: »Seveda, lahko bi prisolil takim tičem kak krepek udarec ali spustil v
njihova ramena električni tok. In ta krepki udarec s posegom moje skrivnostne
žice ali s čim drugim so doživeli tisti trije, ki so, medtem ko so bili v vodi, čutili
na svoji koži udarec, da so se vsi stresli in so vojaka, ki se je kopal z njimi, vpra-
šali, kaj se je zgodilo in zakaj jih pretepa.
Medtem ko je don Bosko končeval svoj nagovor, se je mladi Ti­nelli obrnil k
svojemu tovarišu, ki mu je stal ob strani, in mu razodel skrivnost svojega pobe-
ga. Zašepetal je: »Sedaj razumem, od kod so prišli tisti udarci, ki so mi prizade-

17.2 Page 162

▲back to top


162
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
jali tako silne bolečine. Jaz pa sem se znašal nad nekim vojakom, ki se je kopal
malo vstran. Menil sem, da sem udarce dobil od njega.« Jaz (Bonetti), ki sem stal
za tema dvema, sem ga prijel za roko in ga popeljal k don Alasonattiju. Tinelli je
odkritosrčno priznal, kaj se je zgodilo, in povedal imeni obeh tovarišev. Vsi trije
so potrdili don Boskovo pripoved, priznali, da so dobili udarce, takoj stopili iz
vode, ne da bi koga videli, se polni strahu oblekli in se skrivaj vrnili v oratorij.
Bog na čudežen način pomaga svojim služabnikom, zlasti tistim, ki so polni
gorečnosti za njegovo slavo, za ljubezen do njega in za zveličanje duš.
Tinelli je nekaj dni pozneje, medtem ko so študentje delali končne izpite,
zapustil oratorij.
»Don Bosko je zadnje dni šolskega leta,« tako nadaljuje kronika, »imel na-
vado pripraviti tridnevnico v cerkvi in je pridigal tri zaporedne večere. V eni
teh pridig leta 1862 je pripovedoval o dogodku, ki se mu je pripetil tisti teden.
Nekega popoldneva, ko je bil še na odmoru, je vstopil v oratorij neki moški,
se mu približal in ga prosil, da bi šel nemud­ oma previdet neko revno žensko,
ki je umirala. Don Bosko je zapičil oči v tistega človeka, in ker so se mu vzbudili
sumi, vprašal: »Pa je to kraj, kamor je duhovniku dovoljen dostop?«
»Gre za neko nesrečnico, pa je sama v hiši,« je odgovoril mož­ akar.
Ko je Don Bosko vstopil v sobo uboge nesrečnice, je zagledal pred seboj do
kosti izčrpano bolnico, ki je vzkliknila: »Oh, duhovnik! Torej se me je Gospod
usmilil. Lahko bom rešila svojo dušo.« Stanje uboge revice je vzbujalo silno so-
čutje, saj je bila stara komaj osemnajst let.
Don Bosko je ženski, ki ji je stregla, ukazal, naj se umakne, dekletu vzbudil
zaupanje v neskončno Božje usmiljenje in jo spovedal. Ona je med vzdihi in molit-
vami k Bogu izrazila svoje globoko obžalova­nje. Od časa do časa so jo napadli krči,
lasje so ji sta­li pokonci, kričala je in preklinjala tiste, ki so jo izdali. Znašala se je
zlasti nad žensko, ki je po opravljeni spovedi zopet vstopila. Očitala ji je, da je bila
ona povzročiteljica njenega propada. »Da, vi nesrečneži, Božje maščevanje vas bo
zadelo, strele iz jasnega neba bi vas morale uničiti ... vi, vi ste bili vzrok vse moje
nesreče.« Don Bosko jo je skušal pomiriti. »Nikakor ne, hčerka, nikar ne mislimo
na maščevanje. Preteklosti ni več. Gospod ti je odpustil, od­pusti še ti!«
Ko se je revica spet zavedela, mu je odgovarjala: »Imate prav. Odpustila
sem in odpuščam vsem iz vsega srca. Toda ... spominjam se dneva, ko sem ušla
od doma ter zapustila in onečastila svoje starš­ e. Ko sem prišla sem, sem se prve
dni hotela vrniti k svoji materi, jokala sem, toda vi,« sedaj se je obrnila k ženski,
»ste mi preprečili, prijeli ste me za roko in me zadržali. In sedaj po vaši kriv
čutim toliko očitkov ...«

17.3 Page 163

▲back to top


BiS 7 — 23. poglavje
163
Tako je še naprej tožila, toda don Bosko jo je s svojimi besed­ ami navajal, da
je mislila samo na Gospoda.
Začel se je smrtni boj. V sobi je bilo vse tiho. Bolnica je imela glavo naslonje-
no na blazine, bila je negibna in je komaj še dihala. Kar nenadoma se je zravnala
v postelji, pogledala s skoraj ugaslimi očmi okoli sebe, dvignila visoko križ, ki
ga je držala v desnici, in zakričala: »Oh, vi pohujševalci! Pričakujem vas pred
Božjim sodnim stolom!« Nato je padla na zglavnik. Bila je mrtva.
Don Bosko je ta dogodek opisal in pripovedoval tako občuteno in presunje-
no, da so bili celo duhovniki vsi iz sebe.
Podoben dogodek je don Bosko pripovedoval nekaj časa prej. Nujno so ga
klicali na spoved nekega šestnajstletnega fanta, ki je obiskoval praznični oratorij
in je bil v zadnjih vzdihih, ker ga je razjedla jetika. Stanoval je v neki hiši blizu
San Rocca. Don Bosko je šel tja. Revček ga je sprejel z neizmernim veseljem in se
spovedal, nakar sta vstopila njegov oče in mati in se postavila ob posteljo. Don
Bosko je ostal ob vzglavju. Fantov obraz je zajela globoka žalost. Kar nenadoma
se je obrnil k svoji materi in dejal: »Prosim vas, pokličite mi tistega fanta, ki je moj
prijatelj in stanuje v spodnjem nadstropju te hiše, da me za trenutek obišče.«
»Toda zakaj ga hočeš videti?« je vprašala mati.
»Že vem, zakaj. Moram mu nekaj povedati.«
Ker se je don Bosku zdelo, da ta obisk staršem ni po volji, je dejal: »Ne vzne-
mirjaj se tako, saj vendar ni treba, da bi ho­dil sem.«
»Rad bi ga še zadnjič pozdravil.«
Fant je kmalu prišel. Ko je vstopil, je s strahom pogledal bolnika in se prib-
ližal vznožju postelje. Umirajoči se je skušal dvigniti in starši so mu podložili še
en zglavnik, da je mogel sedeti. Tedaj je zapičil hud pogled v svojega tovariša,
dvignil proti njemu roko in s kazalcem, obrnjenim proti nam, s slabotnim gla-
som dejal: »Ti si ubil mojo dušo.« Ustavil se je, da je prišel k sapi, se odkašljal in
nadaljeval: »Ti si ubil mojo dušo! Preklet bodi trenutek, ko sem te prvič srečal.
Po tvoji krivdi moram sedaj tako mlad umreti. Ti si me naučil stvari, ki jih ni-
sem poznal. Ti si me izdal. Ti si bil vzrok, da sem izgubil Božjo milost. Tvoji grdi
pogovori, tvoji slabi zgledi so me potisnili v zlo, ki sedaj polni mojo dušo in mi
greni zadnje trenutke življenja. Oh, da bi te­daj poslušal nasvete in celo ukaze, da
bi se te izogibal in bežal pred teboj!«
Pri teh besedah so vsi zajokali.
Ubogi tovariš je ves trepetal in bolj bled kot umirajoči z rokami iskal pred-
met, na katerega bi se oprl. Končno se je prijel za železen drog postelje.
»Zadosti, končaj že!« je don Bosko rekel bolniku. Zakaj si sedaj ženeš vse to
k srcu? Kar je bilo, je bilo, sedaj tega ni več. Ne misli več na to. Opravil si dobro

17.4 Page 164

▲back to top


164
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
spoved in se ti ni treba več ničesar bati. Vse je izbrisano in pozabljeno. Bog je
bil tako dober.«
»Res je. Toda če ne bi bilo njega, bi bil danes še nedolžen. Bil bi srečen in ne
bi bil v tem stanju, kot sem.«
»Odpusti mu,« je dodal don Bosko. »Gospod je tebi že odpustil. Tvoje od-
puščanje bo tudi njemu podelilo Božje usmiljenje.«
»Da, da, odpuščam mu,« je vzkliknil ubogi fant. Z rokami si je pokril obraz,
planil je v jok in padel na blazine.
Nihče ni mogel prenesti takega hudega razpleta. Don Bosko je dal zname-
nje staršem, da so odvedli tistega ubogega reveža, ki je močno ihtel in ni bil
sposoben izgovoriti besede. Ker ga noge niso več nosile, so ga morali podpirati.
Medtem je don Bosko z nekaj besedami, ki jih je znal povedati samo on, pomiril
umirajočega in ostal ob njem vse do zadnjega trenutka.
Enega zadnjih nagovorov, preden so odšli fantje domov, je imel don Bosko
27. julija. Priporočil jim je dajanje dobrega zgleda. »Ko boste prišli domov, dajaj-
te v vsem dober zgled. Pokažite, da imate vero. Sedaj v času svobode uporabite
svobodo za to, da boste delali dobro, da boste pokazali, da ste verni kristjani, ki iz-
polnjujejo Božje in cerkvene zapovedi. Povedati vam hočem primer enega izmed
naših še mladih dijakov. Ob koncu šolskega leta se je vrnil domov na počitnice.
Prvi dan je pristopil s svojimi starši k mizi, in preden so sedli, je naredil znamenje
svetega križa. Ko so starši videli to religiozno znamenje svojega malega sin­ a, so
začudeni govorili: »Glejte, kako nam ta naš sin daje dober zgled. To, kar bi morali
storiti prvi mi, nas uči on, kako se dela.« Od tistega dne so starši prevzeli navado,
da so vsakokrat, ko so sedli k mizi, naredili znamenje svetega križa.
Ko so z razdelitvijo nagrad zaključili šolsko leto, je vsak gojenec od don Boska
dobil naslednji spominček:
Kako se obnašamo na počitnicah?
Vsak dan: če je mogoče, ministrirati pri sv. maši, premišl­jevanje in malo duhovnega
branja, beg pred brezdeljem, povsod do­ber zgled.
Vsak teden: spoved in obhajilo.
Ob prazničnih dneh: maša, pridiga, blagoslov.
Beg pred grehom. Bog nas vidi. Bog nas bo sodil.
Šola se bo začela 16. avgusta.

17.5 Page 165

▲back to top


24.
poglavje
Don Bosko in godovni dnevi gojencev – Napoved bolezni – Don Boska druži
z gojenci samo ljubezen do Boga – Don Bosko pripoveduje o smrti javne
grešnice, ki se je spreobrnila: priporoča gojencem zatajevanje čutov in molitev
– Smrt, ki se bo zgodila po treh lunah; don Bosko zagotovi na smrt bolnemu,
da ne bo umrl – Sanje: kača in rožni venec – Razlaga sanj – Don Bosko razlaga
in priporoča sveti rožni venec – Sinovi nadaljujejo očetovo izročilo
Med počitnicami je več fantov ostalo v oratoriju in don Bonetti in don
Ruffino sta v svojih kronikah zapisala nekaj pomembnih dogodkov in več po-
govorov z don Boskom. Prav tako sta nam don Janez Garino in don Frančišek
Provera zapustila nekaj spominov na ta mesec.
Don Bonetti piše: »Dne 3. avgusta je klerik Dominik Bongiovanni vprašal
don Boska: 'Jutri je moj god. Podarite mi kaj v čast sv. Dominika, kakor to ob
takih priložnostih vedno storit­ e svojim gojencem.' Don Bosko mu je odgovoril:
'Darilo, ki ti ga podarjam, je trnjeva krona.'
Na večer istega dne je Bongiovanni zaradi slabega počutja legel v posteljo
in naslednje jutro je bil že zelo bolan; bolela ga je glava, kot bi imel na njej žele-
zen obroč. Več dni se mu je bledlo.
To ni bilo edinkrat, ko je raznim fantom napovedal, naj se pripravijo na
hude bolezni. Med drugimi je kleriku Ballesiju s podobo črne halje napovedal
bolezen, ki se ga je lotila tri ali štiri dni pozneje.
Vsakokrat, ko je don Bosko prišel jest, potem ko so drugi predstojniki že
pokosili, so fantje navalili v jedilnico. Lahko rečemo, da so ga naravnost oblega-
li, tako blizu so mu bili. Nekega dne je neki klerik, medtem ko je don Bosko jedel
in govoril, nastavil svojo glavo blizu k don Boskovi, da bi bolje slišal. Don Bosko

17.6 Page 166

▲back to top


166
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
je iztegnil roko in se nenadoma dotaknil njegove glave, da bi jo lažje udaril ob
svojo. Klerik mu je dejal: 'Prav, prav, povežite obe glavi.' Don Bosko pa je odgo-
voril: 'Samo ljubezen do Boga ju lahko združi.'«
Don Ruffino poroča: »Don Bosko je zvečer 6. avgusta takole govoril fantom:
– Danes ob pol enih je vstopil v mojo sobo nekdo in mi izroč­ il listek, na katerem je bil
naslov težko bolne osebe.
Prinašalec se mi je zdel popolnoma neznan. Odšel sem od doma, in potem ko sem
opravil še neko nepomembno zadevo, sem šel v nakazano hišo. Vstopil sem. Bila je to zlo-
vešča hiša.
– Je mogoče tukaj kdo, ki me je dal poklicati?
– Da, pridite sem. Popeljali so me v neko sobo. Bal sem se, ker se je jasno videlo, da
je bil v tej hiši hudič za gospodarja. V sobi sem zagledal bolnico, ki je iztegnila roke, se
oklenila mojih in prosila: 'Rešite mojo dušo! Se bom zveličala?'
– Upam, da se boste, sem odgovoril. Potem sem prosil druge ženske, da so odšle iz
sobe, in sprejel njeno izpoved. Bil je skrajni čas, saj je že umirala. Ko sem končal, sem stopil
iz sobe. Njene tovarišice so me obdale in vpraševale:
– Bo ozdravela?
– Oh, seveda bo ozdravela. Še nekaj trenutkov, pa bo v večnosti.
– Oh, revica! Oh, nesrečnica, so začele stokati in se žalostiti.
– Ne govorite tako, recite raje »nesrečne ve«, ker ste v predsobi pekla. In odpridigal
sem jim govor, kot ga še nikdar niso slišale. In one: Kaj naj storimo? Kaj naj storimo? To, kar
pravite, je res, toda kaj naj storimo? – Prva stvar, ki jo morate narediti, je, da zbežite od tod.
– Toda, ji bodo prinesli svete zakramente?
– To je pa lepo, da na to mislite. Toda bojim se, da če bi v to hišo stopil Gospod, bi jo
gotovo razneslo; hišo in njene prebi­valce.
– In kaj sedaj?
– Šel bom k župniku in on bo ukrenil, kar je potrebno. S temi besedami sem odšel,
se napotil k župniku in mu vse povedal. 'Pustite vse meni. Sam bom vse uredil.' Odpravil
se je k bolnici. Komaj ji je še podelil sveto olje. Nekaj trenutkov pozneje je umrla. Zvečer
je bila hiša čisto prazna. Srečna hčerka, ki ji je Bog izkazal milost, da je opravila spoved.
Razpoloženje, ki ga je pokazal­a, daje upanje na večno odrešenje. Toda morali bi biti sami
tam, da bi videli, kako so njenim tovarišicam stali lasje pokonci, kako so s pomodrelimi
ustnicami in zgroženimi očmi dojemale, kako silno zlo je greh, zlasti če si pred smrtjo.
Don Cafasso je menil, da če greh ne bi prinašal druge kazni kot grižnjo vesti, bi ga morali
že samo zaradi tega zavračati. Nemogoče je, da bi človek, ki bi se le za trenutek zavedel
svojega stanja, mogel še vztrajati v grehu.
Ta večer je don Bosko svetoval, da bi storili kaj v čast Devici Mariji, da bi se npr. va-
rovali nevarnih pogledov, da bi zavračali slabo branje in da bi v ta namen vsak dan molili
eno pozdrav­ljenakraljico. Amen.

17.7 Page 167

▲back to top


BiS 7 — 24. poglavje
167
Don Garino poroča: »Dne 15. avgusta je v bolnišnici S. Giovann­ i (Turin)
umrl 14-letni Janez Petiti iz Fossana. O njem je don Bosko v zasebnem pogovo-
ru z nekaterimi, pri katerem sem bil tudi jaz, pred časom napovedal, da bo še
pred iztekom treh lun eden izmed gojencev umrl. V tistih treh mesecih je neki
rokodelec krojač po imenu David Quadrelli, rojen v Novari 1843, zelo zbolel.
Don Bosko ga je hotel potolažiti in ga je zato obiskal.
Če bi bilo potrebno, bi mu tudi podelil svete zakramente. Ko ga je Quadrelli
zagledal, je vzkliknil: 'Toda jaz nočem umreti!' Don Bosko ga je ljubeznivo pog-
ledal in dejal: 'Prav, ti boš ozdravel. Toda namesto tebe bo umrl nekdo drug.
Potem ga je blago­slovil. In Quadrelli je popolnoma ozdravel.«
Don Provera piše: »Don Bosko je dobil novo potrditev o nenehnih hudiče-
vih napadih na duše, o škodi, ki jo povzroča, in o potrebi po nenehn­ em boju,
da mu iztrgamo žrtve. Človekovo življenje na zemlji je nenehen boj. S počitnic se
je vrnilo kakih sto goj­encev z namenom, da bi ponavljali snov preteklega leta
ali se prip­ ravili ne prihodnje šolsko leto. Dne 2. avgusta 1862 je don Bosko po
večernih molitvah po nekaj navodilih za hišni red takole sprego­voril:
Želim vam pripovedovati sanje, ki sem jih imel pred nekaj dnevi (verjetno na predve-
čer praznika Marijinega vnebovzetja).
Sanjalo se mi je, da sem bil z vsemi našimi fanti v Castelnuovu d’Asti, v hiši mojega
brata. Medtem ko so bili vsi na odmoru, se mi je približal nekdo, ki ga nisem poznal. Po-
vabil me je, da bi šel z njim. Šel sem in popeljal me je na travnik ob dvorišču in mi v travi
pokazal silno kačo, dolgo sedem do osem metrov. Ko sem jo zagledal, sem se ves stresel in
sem hotel oditi.
– Ne, nikakor ne! Ne hodi proč, temveč pridi in poglej.
– In kako naj se približam tej pošasti? Ali ne veš, da lahko skoči name in me v trenutku
požre?
– Nič se ne boj, ne bo ti storila nič žalega. Pridi, greva.
– Saj vendar ne bom tako neumen, da bi se spustil v tako nevar­nost.
– Potem pa se ustavi tukaj, mi je dejal tisti neznanec.
Stopil je naprej in pobral neko vrv. Z njo v roki se je vrnil k meni in mi rekel:
– Primi v roke to vrv in jo trdno drži za en konec. Jaz bom vzel drugi konec, stopil na
drugo stran in jo bova razpela nad kačo.
– In potem?
– Nato jo bova spustila kači na hrbet.
– Za božjo voljo, vendar ne kaj takega! Kajti gorje nama, če bova to storila. Kača se
bo vrgla proti nama predrznežema in naju bo razcefrala na koščke.
– Ne, nikakor ne! Pusti, bom jaz opravil.

17.8 Page 168

▲back to top


168
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
– Pojdite sami. Jaz si že ne bom privoščil take predrznosti, ki bi me lahko stala življenje.
In že sem hotel zbežati. Toda oni me je ponovno zadržal in mi zagotovil, da se mi ni
treba ničesar bati, da mi kača ne bo storila nič žalega. Toliko me je pregovarjal, da sem
ostal in privolil v njegove zahteve. Medtem je on splezal na drug­ o stran, dvignil vrv in z njo
udaril kačo po hrbtu. Kača se je vzbočila, vrgla glavo nazaj, da bi grizla vrv, ki jo je udari-
la, toda namesto tega se je zapletla v zanko. Tedaj mi je nezn­ anec zaklical: 'Trdno držite
in ne spustite vrvi iz rok.' Skočil je k hruški, ki je stala tam blizu, privezal nanjo konec vrvi,
ki ga je imel v roki, skočil k meni, vzel moj konec vrvi in jo privezal v okenski križ hiše, ki je
stala tam blizu. Medtem se je kača zvijala, se divje metala ob tla, vihtela glavo sem in tja
in si sama prizadevala rane, da so kosi mesa leteli daleč na vse strani. Tako je nadaljevala,
dokler je bilo v njej še kaj življenja. Ko je poginila, je ostal od nje samo okostnjak.
Možakar je odvezal vrv od drevesa in okna, jo zvil v klopčič in mi dejal: 'Bodite pozorni.'
Položil je vrv v neki zaboj, ga zaprl in nato zopet odprl. Dečki so se zgrnili okoli mene. Pog-
ledali smo v zaboj in se začudili. Vrv se je zvila tako, da je predstavljala napis Zdrava Marija.
– Kako je vendar to, sem dejal, ti si vrgel vrv kar tako v zaboj, sedaj pa je tako lepo
urejena.
– Glej, je dejal možak, kača predstavlja hudiča, vrv pa zdravamarijo ali bolje rečeno
rožni venec, ki je nadaljevanje zdravamarije, s katero ali s katerimi je mogoče premagati
in uničiti vse peklenske hudiče.
Do tukaj je, tako je sklenil don Bosko, prvi del sanj. Potem je še drugi del, ki je še bolj
napet in zanimiv. Ker pa je ura že pozna, ga bomo nadaljevali jutri. Medtem pa si zapom-
nimo besede, ki jih je izrekel tisti možakar o zdravamariji in rožnem vencu. Zmolimo ju
pobožno ob vsakem napadu hudega duha v vseh skušnjavah, prepričani, da bomo vedno
zmagali. Lahko noč!
Dovolite, da stvari malo pojasnimo, ker don Bosko o vsem tem ni ničesar
povedal in ničesar razložil.
Hruška, o kateri govorijo sanje, je tisto drevo, na katero je don Bosko kot
deček privezoval en konec vrvi, drugi konec pa na nedaleč stoječe drugo drevo,
da je na njej izvajal svoje igre ter s tem zabav­ al svoje sovaščane in jih obenem
prisiljeval, da so poslušali njegove razlage katekizma. Zdi se nam, da je to hru-
ško mogoče primerjati z drevesom, o katerem govori Visoka pesem 2,3: Kakor
jablana med drevesi gozda, tako je moj dragi med človeškimi sinovi. Tirino in
mnogi drugi razlagalci Svetega pisma menijo, da je jablana lahko kakršnako-
li rastlina, ki prinaša sadove. To drevo daje prijetno in osvežujočo senco in je
simbol Jezusa Kristusa, njegovega križa, iz moči katerega prihaja učinkovitost
molitve in gotovost zmage. Je mogoče to razlog, zakaj je en konec vrvi, ki je pos-
tala usodna za kačo, pripeta na hruško? In ali drugi konec vrvi, ki je bil pritrjen
na okenski križ, ni znamenje, da je prebivalcem tiste hiše in njegovim sinovom
zaupano poslanstvo, da širijo molitev rožnega venca?

17.9 Page 169

▲back to top


BiS 7 — 24. poglavje
169
Don Bosko je to že dolgo tako razumel.
V Becchih je ustanovil vsakoletni praznik. Hotel je, da bi gojenci vseh za-
vodov molili rožni venec. V pridigah in spisih je skušal znova vzpostaviti staro
navado molitve rožnega venca v družinah. Prepričan je bil, da je rožni venec tis-
to orožje, ki bo dalo zmago ne samo posameznikom temveč celotni Cerkvi. Zato
so njegovi učenci izdali vse okrožnice Leona XIII. o tej Mariji tako dragi molitvi.
V Salezijanskem vestniku so si prizadevali, da so udejanjali želje Jezusovega
namestnika na zemlji.17
17 Velečastiti oče (don Rua)!
Ko sem se vrnil z evharističnega kongresa v Neaplju, sem z velikim veseljem ugotovil, da priporočilo
Salezijanskega vestnika župnikom začenja prinašati svoje sadove. Zato se vaši uglednosti iz srca zah-
valjujem in vam zagotavljam, da izpolnjujete veliko željo svetega očeta, da bi hranili živ spomin na
njegove okrožnice z ustanovitvijo bratovščine svetega rožnega venca.
K tem izrazom hvaležnosti dodajam še prošnjo, da bi od časa do časa z nekaj vrsticami opozorili
župnike in rektorje cerkva, da ne bi pozabili na ustanovitev bratovščine svetega rožnega venca.
Naj Bog vedno podpira vaše prizadevanje. Ostajam vdan služabnik v Jezusu in Mariji.
+ Fr. Vincenc Leone Sallua, Comm. Gle., nadškof kalcedonski
Rim, palača svetega oficirja, 27. novembra 1891

17.10 Page 170

▲back to top


25.
poglavje
Don Bosko razodene drugi del sanj – Kačje meso, zastrupitev, če ga kdo je;
protisredstvo, ki more oživiti – Zgodovinska resnica – Naše razmišljanje o
drugem delu sanj – Cvetke za praznik Marijinega rojstva: ne grešiti, dajati
dobre nasvete, otresti se slabih navad, imeti zaupanje v predstojnike;
življenjska spoved za tiste, ki je še niso opravili; ljubimo Jezusa, da nas bo
ljubila Marija; lepo obnašanje v cerkvi; pokorščina – Don Boska povabijo,
da pridiga in blagoslovi podobo presv. Marijinega Srca v Montemagnu; želi
si pismenih poročil in svetuje predhodne korake – V Montemagnu pridigata
kanonik Galletti in don Bosko – Don Bosko hvali kanonikovo svetost in
goreče pridiganje – Javno bogokletno dejanje v Turinu – Don Boskov
družinski govor; na oltar bodo povzdignjeni dečki iz oratorija; najlažji
način, da postanemo sveti; njegova skrb za dušno dobro fantov – Tretja
izdaja Zgodovine Italije in La Civiltà Cattolica
Potem ko smo bralcem izrazili svoje skromno mnenje o pomenu hišice
v Morialdu in o drevesu ob gumnu, nadaljujemo pripoved don Provera, ki nam
sporoča nove okoliščine sanj in don Boskovo razlago.
»Dne 21. avgusta zvečer so po končanih večernih molitvah bili vsi neučaka-
ni, da bi slišali drugi del sanj, ki ga je don Bosko ocenil kot zanimivega in se je
tikal vseh. Vendar naših želj nismo mogli utešiti. Don Bosko je stopil na prižnico
in rekel: 'Včeraj zvečer sem vam napovedal, da bom danes nadaljeval pripoved
o sanjah. Toda na svojo veliko žalost ne morem držati besede.'
Ob teh besedah se je od vseh strani zaslišalo šepetanje, ki je razodevalo ne-
zadovoljstvo in razočaranje. Don Bosko je malo počakal, da se je nezadovoljstvo
poleglo, in nadaljeval: 'Kaj hoče­te? Razmišljal sem včeraj zvečer, razmišljal sem
danes in prišel do sklepa, da ne bi bilo primerno nadaljevati o sanjah, ker gre

18 Pages 171-180

▲back to top


18.1 Page 171

▲back to top


BiS 7 — 25. poglavje
171
za stvari, za katere želim, da se ne bi zvedelo zunaj zavoda. Zadovoljite se torej
s tem, kar sem vam povedal v prvem delu.'
Naslednji dan, 22. avgusta, smo ga večkrat prosili, da bi nam sanje povedal,
če že ne javno, pa vsaj zasebno, zlasti tisto, kar je zam­ olčal. Vendar ni hotel pri-
voliti. Po mnogih prošnjah in moledovanju se je uklonil in obljubil, da bo zvečer
še govoril o njih. Po končanih večernih molitvah je res začel:
'Po toliko prošnjah bom povedal drugi del sanj. Če že ne vseg­ a, vam bom povedal vsaj
tisto, kar vam smem povedati. Toda najprej postavim pogoj, da nihče naj ne piše ali govori
zunaj hiše o stvareh, ki vam jih bom pripovedoval. Govorite o tem med seboj, zbijajte šale,
storite, kar hočete, vendar samo med seboj.
Medtem ko sva jaz in tisti možakar govorila o vrvi, kači in različnih pomenih, sem se obr-
nil in videl, kako so fantje pobiral­i kose kačjega mesa in ga jedli. Takoj sem jim zaklical: 'Kaj
vendar počnete? Ste znoreli? Ali ne veste, da je to meso strupeno in vam bo zelo škodovalo?'
– Kaj še, so odgovorili fantje, saj je vendar tako dobro. Toda tisti, ki so jedli meso, so
padli na tla, se napihnili in postali trdi kot kamen. Jaz se nikakor nisem mogel pomiriti,
kajti kljub vsemu temu, kar so videli, so drugi fantje še vedno jedli meso. Kričal sem, klical
tega in onega, suval, dajal zaušnice temu in onem­ u, da bi jih odvrnil od uživanja mesa,
toda vse je bilo zaman. Tu je eden padel po tleh, tam pa je drugi mirno jedel. Tedaj sem
poklical klerike na pomoč in jim naročil, naj se pomešajo med fant­ e in si na vso moč pri-
zadevajo, da ne bi nihče jedel tega mesa. Moj ukaz ni dosegel zaželenega uspeha. Še več.
Nekaj klerikov je celo začelo jesti kačje meso, tako da so tudi oni padli po tleh kot drugi.
Ko sem videl okoli sebe na tleh toliko fantov v strašnem položaju, sem bil ves iz sebe.
Tedaj sem se obrnil k neznancu in mu rekel: 'Kaj vendar vse to pomeni? Ti fantje
vedo, da jim to meso prinaša smrt, pa ga vseeno hočejo jesti! Zakaj?'
Odgovoril je: 'Saj vendar dobro veš, da živalski človek ne do­jema tega, kar je Božje.'
– Toda ali ni več nikakršnega sredstva, da bi si te fante spet pri­dobil?
– Seveda je.
– Kaj bi bilo to?
– Ni drugega sredstva kot kladivo in nakovalo.
– Nakovalo in kladivo? Kaj naj naredim s tem?
– Fante je treba podvreči delovanju teh orodij.
– Kako? Ali naj jih položim na nakovalo in kujem s kladivom? Tedaj je možakar raz-
ložil svojo misel: 'Poglej, kladivo pomeni spoved, nakovalo pa sveto obhajilo. Treba je upo-
rabiti ti dve sredstvi.' Spravil sem se na delo in ugotovil, kako učinkoviti sta ti dve sredstvi.
Toda ne za vse. Veliko fantov je ponovn­ o zaživelo, za nekatere pa sta bili ti sredstvi neu-
činkoviti. To so tisti, ki ne opravljajo dobro svoje spovedi.
Ko so fantje odšli vsak v svojo spalnico, sem zasebno vprašal don Boska,
zakaj njegov ukaz klerikom, naj bi ne jedli kačjega mesa, ni imel pričakovanega

18.2 Page 172

▲back to top


172
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
uspeha. Odgovoril je: Niso me vsi ubogali. Še več, nekaj teh klerikov sem videl,
kako so tudi oni jedli meso.
Te sanje navsezadnje predstavljajo resnično stanje življenja in don Bosko z
besedami in dejanji kaže notranji položaj ene izmed stoterih skupnosti, kjer se
sredi najdragocenejših kreposti dobijo tudi takšni žalostni primeri. Temu se ni
treba čuditi. Žal se hudobija po svoji naravi širi veliko obilneje kot krepost. Zato
je nenehna čuječnost nujno potrebna.
Mogoče bi se komu zdelo, da bi bilo bolje omiliti ali celo opustiti kak ne-
prijeten opis. Vendar ne mislimo tako. Če naj zgodovina zares opravi svojo
plemenito nalogo učiteljice življenja, potem mora opisovati preteklo življenje
tako, kakor je resnično potekalo, da bodo naslednji rodovi ne samo dobili spod-
budo in pog­ um za kreposti svojih prednikov, temveč se iz njihovih spodrslja­
jev tudi naučili previdnosti, po kateri se morajo ravnati. Pripoved, ki prikazuje
samo eno stran zgodovinskih dejstev, vodi k napačnim predstavam. Zmote in
pomanjkljivosti, ki so jih drugi zagrešili, se zlahka ponavljajo, če jih nismo pre-
poznali kot take in se jih nihče ne bo varoval. Napačno zamišljena apologija ne
koristi dobronamernim in ne spreobrača slabo razpoloženih, medtem ko po-
polna odkritosrčnost rodi gotovost in zaupanje.
V pojasnitev našega mnenja bomo povedali, da je don Bosko dal sanjam
razlago, ki so jo mogli fantje razumeti,vendar pa je ist­ očasno dal slutiti, da jim
pripisuje še globlji pomen. Ni jih po­vedal, ker se mu je verjetno v tistem trenut-
ku zdelo zanje nepomembno. V sanjah je videl sedanjost, pa tudi daljno priho-
dnost, kot se je to zgodilo v sanjah o kolesu in v drugih, kar bomo še pokazali.
Toda, ali razpadajoče meso pošasti ne pomen­ i mogoče pohujšanja, ki vodi v
izgubo vere, ter branja nemoralnih in veri sovražnih knjig? In kaj naj druge-
ga pomeni nepokorščina predstojniku, padec, napihnjenost, trdota kamna kot
krivdo, ošabnost, trdovratnost, hudobijo?
Strup, ki je prišel vanje s tisto nesrečno hrano, je prišel od zmaja, ki ga Sveto
pismo opisuje v 41. poglavju Jobove knjige in o katerem cerkveni očetje trdijo,
da je podoba Luciferja. V 15. vrstici pravi: Njegovo srce je trdo kot kamen. In
tako postane srce ubogih zastrupljenih upornikov uporno in zakrknjeno v hu-
dobiji. In kakšno zdravilo je mogoče dobiti za tako trdoto? Don Bosko se izraža z
delno nejasnim simbolom, ki pa konec koncev nakazuje nadnaravno pomoč. Zdi
se nam, da je stvar mogoče razložiti takole: potrebno je, da predhodna milost,
ki smo jo prejeli z molitvijo in žrtvami dobr­ ih, vname trda srca in jih zmehča, da
dva zakramenta, to je kladivo ponižnosti in nakovalo evharistije, na katerem že-
lezo dobiva stalno umetniško obliko, ki naj se potem ustali, lahko dosegata svojo

18.3 Page 173

▲back to top


BiS 7 — 25. poglavje
173
Božjo učinkovitost. Kladivo, ki udarja, in nakovalo, ki prestreza udarce, mor­ ata
sodelovati pri uresničitvi dela, ki je v našem primeru prenova razjedenega srca,
ki pa je postalo dojemljivo. In v tem trenutku se kot v pajčolanu blestečih isker
povrne v prvotno stanje.
Ko smo tako izrazili našo misel, se vračamo h kronikam. Don Bosko je bil
prepričan, da je s pomočjo presvete Device Marije sposob­ en prenesti in prema-
gati vse napade peklenskega sovražnika, in je v tem razpoloženju pripravljal
svoje gojence na praznik Marijinega rojstva. Dne 29. avgusta je dal prvo cvetko
in v naslednjih petih večerih še naslednje. Don Bonetti jih je zapisal:
1. Vsi si v tej devetdnevnici prizadevajmo, da v tem času ne bomo storili nobenega gre-
ha, tako smrtnega kot odpustljivega.
2. Dajmo kak dober nasvet kakemu tovarišu.
Naslednji večer je dal cvetko vsem na splošno in prip­ oročil, da bi si z resnim naporom
prizadevali, da bi odpravili naše slabe navade, dokler smo še mladi, in da bi tako v
telesnih kakor duhovnih zadevah zaupali v preds­tojnike.
3. Premislimo, ali ne bi bilo primerno, da opravijo življenjsko spoved tisti, ki je še niso.
Tisti, ki so jo že opravili, pa naj obudijo kesanje vseh grehov iz prejšnjega življenja.
4. Pripovedoval nam je, kaj je nekoč don Cafasso povedal ne­kemu brentaču, ki ga je
vprašal, kaj Božji materi Mariji najbolj ugaja. Tedaj je don Cafasso vprašal brentača:
'Kaj materam najbolj ugaj­a?'
Ta je odgovoril: 'Če božamo njihove otroke.'
– Tako je, je odgovoril don Cafasso, prav si povedal. Če tor­ ej hočeš storiti kaj, kar
materi Božji Mariji najbolj ugaja, pogost­ o nežno božaj njenega sina Jezusa, najprej tako,
da ga prejemaš v svetem obhajilu, in nato tako, da varuješ svoje srce vsakega tudi od-
pustljivega greha.
– Tako je don Cafasso povedal tistemu človeku in prav isto pravim tudi jaz vam.
5. Jutri naj se vsak z vso močjo potrudi, da ne bo sedal na pete, se naslanjal na klop ali
skušal pri molitvi iskati kako drugo udobje. To velja zlasti za tiste, ki imajo navado
delati drugače. Za vse pa naj velja cvetka, da bi se trudili govor­ iti italijansko in da bi
se med seboj opozarjali, če bi kdo poza­bil.
6. Popolna pokorščina v vsem. Opozarjajmo se na izpolnjevanje pravil in poklicnih dolž-
nosti. Če je potem komu ukazana posebna naloga, naj jo opravi z veseljem in takoj, za-
gotavljam vam, da je to najljubša cvetka, ki jo lahko poklonimo nebeški materi Mariji.
Na tak način si bomo zaslužili ime njenih otrok in ona nas bo kot ljubeča mati učila
svetega božjega strahu, kakor nam sama po ust­ ih Cerkve obljublja: Otroci, poslušajte
me, božjega strahu vas bom učila.

18.4 Page 174

▲back to top


174
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Tako je don Bosko govoril svojim sinovom, ki jih je za nekaj dni moral za-
pustiti. Moral je iti v Montemagno, kjer so 8. septembra obhajali praznik pres-
vetega Marijinega srca.
Markiza Fassati je pri Lorenzoniju naročila veličastno sliko Božje matere
Marije za glavni oltar in dala na voljo 4. lir na leto župniku, ki naj bi poskrbel,
da bi pri tem oltarju kak duhovnik vsako soboto opravil pobožnost. Ta naj bi
obsegala daritev sv. maše in pete litanije Božje matere Marije z blagoslovom z
Najsvetejšim. Pobožnost naj bi se opravila v zgodnjih jutranjih urah. Odločili so
se tudi, da bodo ustanovili bratovščino presvetega Srca Marijinega. Za pripravo
pa naj bi služila tridnevnica s pridigami v obliki duhovnih vaj.
Markiza je že na začetku avgusta omenila zadevo don Bosku, ki se je rade vo-
lje odzval in markizici Azelii, ki mu je pisala po naročilu matere, takole odgovoril:
Preljuba v Jezusu in Mariji!
S kanonikom Gallettijem sva se dogovorila, da prideva v Montemagno v čast Mariji.
Morava samo vedeti:
1. Koliko pridig je potrebno in kdaj se pobožnost začne.
2. So pridige v italijanščini ali v piemontskem narečju.
Lepo se vam zahvaljujem za novice, ki mi jih sporočate. Prip­ oročam vam samo, da bi
bili v zadovoljstvo očku in mamici in lep zgled krščanskega življenja Emanuelu. Sovražnik
duš vas bo skuš­ al postaviti na preizkušnjo. Pa se ne bojte! Pokorite se, zaupaj­te v Jezusa v
zakramentu in v Marijo Brezmadežno.
Gospodov blagoslov naj pride nad vas, vašega očka in mamico in zlasti še na mojega
velikega prijatelja Emanuela. Molite tudi zame, ko se izrekam za vas vseh vdanega slu-
žabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 15. avgusta 1862
Gospe markizi pa je poslal naslednji dopis:
Velezaslužna gospa markiza!
Strinjam se z vsem, kakor ste pisali. Bodite tako dobri in dodajte še nekaj pojasnil.
Če odpotujemo od tu 6. septembra ob enajstih, bomo priš­ li še pravočasno za večerno
pridigo?
Ali gospod dekan meni, da naj bi v nedeljo in ponedeljek imeli po tri pridige?
Ali gospod dekan želi, da pridigamo v italijanščini ali v piemontskem narečju? Nama
je vseeno.
Gospod dekan naj bi se domenil z generalnim vikarjem za spovedno dovoljenje, ker
prihajava iz raznih škofij.
Gospod dekan naj poskrbi za spovednike, kajti ob takih pril­ožnostih je vedno malo
časa in tudi spovednikov je na­vadno malo.

18.5 Page 175

▲back to top


BiS 7 — 25. poglavje
175
Presveta brezmadežna Devica naj nas vse ohranja in milost naš­ ega Gospoda Jezusa
Kristusa naj pride na vas, na gospoda markiza in na vso vašo družino, medtem ko imam
čast, da se izrekam za vaše dobrodelne uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 29. avgusta 1862
Duh. Janez Bosko.
Kanonik Evgenij Galletti in don Bosko sta prišla v Montemagno na dogo-
vorjeni dan in začela pridigati. Pridiganje je bilo nagrajeno z obilno žetvijo, ka-
kor je bilo mogoče pričakovati od besed teh dveh svetih duhovnikov. Don Aloj-
zij Porta nam je pripovedoval, da je bil kanonik Galletti, ko je govoril o Mariji,
podoben serafu. Tudi don Bosko je po pričevanju don Rue navdušeno govoril o
njegovi kreposti, resnem življenju in duhovnem pomaziljenju njegovih pridig.
Izražal se je tako, da se je zdelo, da je on sam daleč od popolnosti Božjega slu-
žabnika. Toda tudi njegove pridige so navdušeno poslušali mnogoštevilni ver-
niki, ki so polnili cerkev.
Toda prav v času, ko je don Bosko blagoslavljal podobo presvetega srca Ma-
rijinega v Montemagnu, se je 8. septembra zgodilo v Turinu hudo bogoskrun-
stvo. Po državnem zakonu se je na ta dan morala opraviti slovesna procesija od
turinske stolnice v zahvalo za rešitev mesta pred francosko zasedbo leta 17.6.
Kar nenadoma je nekdo skočil na prestol, kjer je bil Marijin kip z detetom v na-
ročju, priprav­ljen za procesijo, in začel s sekiro, ki jo je imel skrito pod plaš­ čem,
udrihati po posrebrenem bakrenem kipu. Odletela je glava in ro­čica deteta. Ne-
mogoče je opisati kričanje, jok, zmedo in nemir, povzročeno v prostorni cerkvi.
Priskočil je karabinjer in s sabljo potolkel nesrečneža, ki je kar naprej udrih­ al
po kipu. Vsega krvavega so zvezali in ga zavarovanega pred razj­arjeno množico,
ki ga je hotela raztrgati na kosce, odvedli, medtem ko je kričal: »Primorali so
me, da sem to storil. Plačali so me za to.« Malopridnež ni bil nikdar slaboumen,
toda ker je javna oblast hot­ ela braniti hudodelce določene stranke, so ga razgla-
sili za norega in ga poslali naravnost v norišnico.
Slovesno zadoščevalno tridnevnico so zaradi tega bogoskrunstva obhajali
najprej v stolnici, potem pa še v Consolati. Udeležil se ga je tudi don Bosko, ki
se je vrnil iz Montemagna.
Dečki so v oratoriju nepotrpežljivo pričakovali don Boska in tudi don Bosko
si ni ničesar bolj želel, kot da jih je imel spet okoli sebe. Don Bonetti piše v svoji
kroniki: »13. september. Ko si z don Boskom, se vedno kaj naučiš, še več, tudi od
ene same njeg­ ove besede prihajajo spodbude za zavzeto pot čednosti. Nekega
dne smo se mu po kosilu približali in ga obdali v želji, da bi slišali kako poučitev.
Pogovor je nanesel na način, kako naj postanemo sve­ti in kako so vsi veliki Božji
služabniki cenili in opravljali poko­ro, kakor je to delal tudi naš Dominik Savio.

18.6 Page 176

▲back to top


176
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Potem ko je precej časa govoril o tem in navajal zglede zdaj enega zdaj dru-
gega svetnika, je takole nadaljeval: 'Lahko vam zagotovim,da bomo imeli v na-
šem zavodu dečke, ki bodo povzdignjeni na čast oltarja. Če bo Dominik Savio
nadaljeval čudež­ e, ki jih dela, sem prepričan, da bom jaz, če bom še pri življenju,
storil vse za njegovo razglašenje za svetnika in da bo sveta Cerkev do­volila nje-
govo češčenje vsaj nam tukaj v oratoriju.' 'Srečen dan,' smo vsi vzkliknili, 'kako
velik praznik bo to za nas!'
Nato je don Bosko kleriku Anfossiju postavil tole vprašanje:
'Kaj meniš, kako bi najlažje postali svetniki?'
Navedli so lepo število načinov. Toda ko je vse slišal in malo pomislil, je, ne
da bi komu segel v besedo, dejal: 'Naslednje. Videti Božjo voljo v vsem, kar nam
zapovedujejo predstojniki, in v vsem, kar se nam dogaja v življenju. Včasih se
nam zares zdi, da stvari ne bi smele biti take, kot so. Tedaj je čas, da si upamo
reči: tako so ukazali in zato naprej. Drugič bomo prizadeti od kake telesne ali
duhovne nevšečnosti. Ne izgubljajmo poguma ob tolažilni misli, da je vse uredil
nam v korist dobri oče, ki je v nebesih. Darujmo njemu vse, kar imamo, in sami
sebe. To je najbolj preprosto sredstvo, da z veliko lahkoto dospemo do najvišje
popolnosti. Mogoče bi se kdo želel pokoriti, se postiti. Predstojnik mu bo sveto-
val, naj tega ne dela. Prav, pokoravajmo se. Tako bomo gotovi, da bomo izpolnili
Božjo voljo in se povzpeli za stopnjo više v svetosti.
Ko je nekoč govoril o svoji želji, da bi rešil duše svoj­ih fantov, je dejal: 'Če bi
si jaz toliko prizadeval za zveličanje svoje duše, kot si prizadevam za zveličanje
vaših, bi lahko bil prepričan, da jo bom rešil.' Ko je ob drugi priložnosti povedal,
kako zelo si želi, da bi imel v lasti srca svojih fantov, je dodal: 'Vse bi dal, da bi si
pridobil srca svojih fantov, da bi jih daroval Gospodu.'
Leta 1862 je don Bosko dal v tiskarni Luigi Ferrando ponatisniti tretjo iz-
dajo svoje Zgodovine Italije skupaj z zemljepisno karto Italije. Civiltà Cattolica,
serija V, zvezek III, stran 472 jo takole ocenjuje:
V času, kot je naš, v katerem zgodovinska laž šminka resnico z namenom, da bi
zastrupila mlade glave, je zelo pomembno, da poznamo dela, ki pri vzgoji mladine služijo
kot protisredstvo zgoraj imenovanim uničujočim namenom. Mednje sodi odlična knjiga
uglednega don Boska; o tem nam ni treba na široko dokazovati. Ko smo ob drugi prilož-
nosti govorili o tem delu, smo navedli njegove prednosti.18 Te so v novi izdaji še večje.
Glede na cilj, ki ga pisatelj hoče doseči, to je italijansko mladin­ o na lahek, jasen in kra-
tek način učiti domačo narodno zgodovino, lahko trdimo, da v Italiji ni enake. Sestav­ljena je
izredno skrbno in z obilico podatkov, ki jih v podobnih priročnikih le redko dobimo.
18 La Civiltà Cattolica, III. serija, V. zvezek, stran 482.

18.7 Page 177

▲back to top


BiS 7 — 25. poglavje
177
Knjiga je razdeljena v tri obdobja; prvo se začne s prvimi prebivalci polotoka in tretje
pride do vojne leta 1859. Kratek pregled zgodovine stare dobe s primerjavo nekdanjih imen
s sodobnimi zak­ ljučuje v obliki povzetka celo knjigo. Izpod peresa odličnega don Boska se
zgodovina ne spremeni v pretkano širjenje zvitih političnih idej v smislu lažne svobode, ka-
kor se na žalost dogaja pri drugih pisc­ ih različnih epilogov, priročnikov in povzetkov, ki jih
je Italija polna in jih imajo v mnogih šolah celo za dobre. Z dejstvi, obilico snovi, jasnostjo
sloga in simetrijo reda druži pisatelj zdrav nauk in čvrsta načela tako v moralnem kakor re-
ligioznem in političnem smislu. To je tista kakovost, ki nas sili, da to knjig­ o priporočimo dru-
žinskim očetom ter učiteljem in vzgojiteljem, ki si želijo, da bi njihovi sinovi, otroci in učenci
bili dobro poučeni v narodni zgodovini in ne zastrupljeni z lažno zgodovino naše dežele.
Naj pokažemo, kako odlični pisatelj sam razloži način izbire, sestavljanja in urejanja
zgodovinske snovi. »Opiram se na moralno neoporečna dejstva, ki nosijo v sebi resen nauk,
opuščam pa negotove trditve, lahkotne podmene, prepogosto navajanje citatov raznih
avtorjev, kakor tudi previsoka politična razglabljanja, ki so mladini nekoristna, dostikrat
pa tudi škodljiva. Bralcu lahko zagotovim, da nisem napisal niti enega odstavka, ne da bi
ga primerjal z najbolj uglednimi avtorji, in kolikor mi je bilo mogoče, sodobnimi ali vsaj
najbližjimi času, o katerem poročam. Prebral sem tudi moderne pisatelje, ki obravnavajo
dogajanje v Italiji, in od njih prevzel vse, kar se mi je zdelo uporabno.«
Moramo povedati še nekaj, kar je na nesrečo res. Naš polotok preplavljajo poljudni in
vzgojni spisi, v katerih mrgoli pogubnih modernih zmot o papeštvu, Cerkvi, duhovništvu,
o cerkveni in civilni oblasti. Peklenska zarota sinov teme proti večni luči nenehno uničuje
že v prvih zametkih dobro seme v nežnih dušah otrok. Zato štejemo za dejanje resničnega
prijateljstva, ko svetujemo našim katoliškim bralcem temeljno knjigo, ki podaja resnico
in varuje neizkušene pred zmoto.
V potrditev naših besed in kot prikaz resnično katoliškega duha, ki preveva vso knji-
go, hočemo našim bralcem predložiti sočen in nadvse moder izbor načel, ki sklepajo ce-
lotno predstavitev:
»S tem sklepamo pripoved o zgodovini Italije, toda za konec vsega povedanega bi vam
rad vtisnil globoko v spomin nekaj načel, ki jih ne pozabite, temveč jih prenesite na vsako
drugo zgodovino, ki bi vam prišla v roke.
Zapomnite si torej, da je zgodovina človekova silna in velika učite­ljica. Silna zato, ker
prikazuje človeška dej­anja tako, kakor so se zgodila, ne glede na dostojanstvo, veličino in
bogastvo tistih, ki so jih storili. Ko je kako dejanje storjeno, ima zgodovina pravico, da o
njem poroča, ga odobrava ali kara, kakor pač zasluži. Zato se moramo zelo bati vsega,
kar bodo drugi rekli o našem ravnanju, in živeti tako, da bodo ljudje mogli o nas govoriti
samo dobro.
Poleg tega je zgodovina velika učiteljica zaradi stvari, ki jih uči. Kaže nam, kako so v
vsakem času ljudje ljubili krepost in občudovali tiste, ki so jo uresničevali. Nasprotno pa
so vedno zavračali hudobijo in obsojali hudodelce. To pa mora biti za nas spodbuda, da se
bomo vedno izogibali hudega in delali dobro.

18.8 Page 178

▲back to top


178
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Končno naj vam ostane globoko vtisnjena misel, da je bila vera v vsakem času opora
človeške družbe in družine in da tam, kjer ni vere, ni drugega kot nered in nemoralnost.
Zaradi tega si moramo prizadevati, da jo bomo gojili, ljubili in storili vse, da jo bodo vsi
ljubili. Istočasno pa se moramo varovati tistih, ki je ne spoštujejo ali jo celo prezirajo.
Jezus Kristus, naš odrešenik, je ustanovil Cerkev in samo v tej Cerkvi se ohranja re-
snična prava vera. To je katoliška, edino prava, edino sveta, zunaj katere ni rešenja.
Ljubimo jo zato in naj povem še enkrat, živimo po njej. Ljubimo jo s trdnim verova-
njem, živimo po njej tako, da izpolnjujemo njene zapovedi. In ker je samo en Bog, samo ena
vera in samo ena religija, se tudi mi združimo v eno edino vez vere in ljubezni, da si bomo
med seboj pomagali v potrebah tega življenja. Tako bomo, medsebojno podpirani v tele-
snih in duhovnih potrebah, prišli nekoč v večno kraljevanje z Bogom v domovini blaženih
v nebesih.«

18.9 Page 179

▲back to top


26.
poglavje
loterija 1862 – opombe in dokumenti
Tretji datum loterije – Prošnja turinskemu prefektu za drugo podaljšanje
žrebanja in za pomnožitev srečk – Ugodna privolitev finančnega ministrstva
in prefekture – L'Armonia: Obisk razstave dobitkov – Ustanova sv. Pavla
in turinska občinska uprava ne moreta sprejeti srečk – Prispevek škofa iz
Guastalle – Ljubeznivo don Boskovo pismu nekemu gospodu, ki so mu že
dru­gič pošle srečke za razpečavanje – Velikodušnost nadškofa v Firencah –
Loterijo priporočijo predstavnikom tujih dvorov pri italij­anskem kralju
Na začetku septembra naj bi se izvedla loterija. Toda ker je don Bosko sku-
šal čim bolj izkoristiti ugodne okoliščine, ki so spremljale njegove zamisli, je v so-
glasju s turinskim županom poslal prefektu turinske pokrajine naslednje pismo:
Veleugledni gospod prefekt!
Dobrohotnost, s katero je javnost sprejela loterijo, ki ste jo vi odobrili z odredbo z dne
2. julija tekočega leta, in obilic­ a dobitkov, ki so se nabrali, so prisilili pripravljalni odbor,
da ponovno pridemo k vaši že dokazani dobrohotnosti in vas prosimo še nadaljnjih uslug.
1. Odobritev ocenjevanja dobitkov od št. 1821 do 2835, ker se je na novo nabralo 1.14
predmetov, ki so po mnenju podpisanih ocenjevalcev vredni približno 28.24 lir. Vsaka deseta
srečka bi bila zas­ tonj, kakor se je to delalo že do sedaj in je poseben odlok prefekture to odo-
bril. To bi zneslo skupaj 30.815 lir in 61.630 srečk, za kar prosimo vašo cenjeno odobritev.
2. Dovoljenje za javno razstavo dobitkov do prihodnjega 23. septembra, da bi imeli
zadosti časa za razpečavanje srečk, za dovoljenje katerih smo prosili.
V upanju, da bo prošnja ugodno rešena, se vam pripravljalni odbor iskreno zahvalju-
je, medtem ko vam v imenu istega odbora izkazujem odlično spoštovanje.
V odsotnosti predsednika tajnik Friderik vitez Oreglia
Turin, 26. avgusta 1862

18.10 Page 180

▲back to top


180
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Tej tretji prošnji je bil priložen seznam dobitkov od št. 1.821 do 2.835 z
ustreznimi ocenami19 in kolki.
Tudi tej prošnji so ugodili.
Prefektura turinske pokrajine
5. oddelek Turin, 25. septembra 1862 Prot. št. 12.129 - Reg. št. 664
Na osnovi ugodne rešitve finančnega ministrstva je podpis­ anemu v veliko čast, da
duhovniku gospodu Bosku z odlokom tega urad­ a z dne 21. tekočega meseca,20 ko je bilo
izdano dovoljenje za dodatno povečanje srečk glede na število in vrednost dobitkov in
podaljšan­ je žrebanja loterije v korist Oratorija sv. Frančiška Saleškega in drugih oratori-
jev v Turinu, kakor je bilo zaprošeno 26. avgusta, odobravamo v smislu zaželenega.
Sem spada tudi tretji seznam podarjenih predmetov z namenom nadaljnjega postopka.
Za prefekta Radicati
Tako pridobljeni mesec za don Boska ni bil malenkost in Armonia je 3. sep-
tembra objavila naslednje sporočilo:
Lepa razstava dobrodelne loterije. Včeraj smo v naše veliko zadovoljstvo obiskali javno
razstavo dobitkov loterije v korist moških oratorijev sv. Frančiška Saleškega, sv. Alojzija in
sv. Ange­la varuha. Navdalo nas je veliko občudovanje in presenečenje, ko smo videli tako
elegantno in raznovrstno zbirko predmetov, ki so jih da­rovali razni kraji in razne osebnosti.
Najpomembnejši sta dve predstavitvi sv. Petra in sv. Pavla, ki jo je darovala velikodušna
dobrohotnost vladajočega papeža Pija IX. Številni in bogati so zlasti darovi njegovega kra-
ljevskega visočanstva princa Evgenija, princa Tomaža, kneza genovskega, turinskega župa-
na in mnogih drugih, ki jih ne moremo vseh našteti in vsega opisati.
Zvedeli smo, da sta kraljevska princa pred odhodom iz glavn­ ega mesta poslala kupit
dobršno število srečk. Prav tako je velikodušno kupilo veliko število srečk notranje mini-
19 Umetniški predmeti v vrednosti 2.100 lir. Profesor Giuseppe Volpato. Drobno blago in domi-
šljijski predmeti, navedeni v pričujočem seznamu 25.914 lir. Jožef Buzzetti.
Za prefekta Radicati
20 Prefekt turinske pokrajine:
Potem ko smo videli predhodno poročilo.
Potem ko smo pregledali tretji seznam dodatnih dobitkov v korist Oratorija sv. Frančiška Saleške-
ga in drugih oratorijev, ustanovljenih v Turinu, pod številko 1.014, z dodatno deseto brezplačno
srečko, in videli dekret tega urada z dne 2. julija, s skupno vsoto 30.815 lir za 61.630 srečk, ki naj
bi se izdale; potem ko smo pregledali izjavo zapriseženih ocenjevalcev prof­esorja Janeza Volpata
in Jožefa Buzzettija; potem ko smo videli odlok istega urada z vsemi drugimi dopisi; potem ko smo
pregledali priloženi pravilnik s kraljevim odlo­kom z dne 4. marca 1855, št. 606.
izjavljamo
Pripravljalnemu odboru za loterijo Oratorija sv. Frančiška Sal­eškega v Turinu in drugih oratorijev
prav tako v Turinu se da dovoljenje za izvedbo žrebanja 30. septembra in izda 61.630 srečk k že
izdanim za že določeno ceno 5. centov za vsako, z upoštevanjem vseh predhodnih predpisov in od-
lokov, o katerih govori že zgoraj omenjeni odlok tega urada. Turin, 21. septembra 1862

19 Pages 181-190

▲back to top


19.1 Page 181

▲back to top


BiS 7 — 26. poglavje
181
strstvo. Veliko zaslužnih organizatorjev je zbiralo dobitke in razpečevalo srečke. Ker pa
je ostalo še veliko nerazpečanih srečk, so žrebanje, ki bi se moralo opraviti danes (3.),
prenesli na 23. tekočega meseca. Upamo, da bodo dobrotniki ubogih otrok našega prep-
rostega ljudstva podprli to dobrodelno prireditev. Vsi vedo, da ti oratoriji skušajo najbolj
nevarnostim izpostavljene dečke spreobrniti k moralnosti in delu. Kaj bi moglo biti kaki
družbi bolj koristno? Srečka stane 50 centov. Kdor jih kupi deset, dobi enajsto zastonj.
Kdor jih vzame 25, ima zagotovljen dobitek. Srečke z zagotovljenim dobitkom so v serijah
po 25, rdeče barve in stanejo 12,50 frankov.
Don Bosko je kar naprej priporočal odboru komplete srečk za osebe in
ustanove, ki so jih pozabili, tudi za tiste, za katere je vedel, da jih ne bodo zadr-
žali. Če že ni dobil denarja, pa je vsaj dal spoznati svoje oratorije.
Vodstvo Ustanove sv. Pavla je tajniku pripravljalnega odbo­ra vrnilo vse
poslane srečke.
Vendar moramo povedati, da je ravnatelj, don Boskov prijatelj in član prip-
ravljalnega odbora loterije, že prej kupil in plačal več desetk.
Velecenjeni gospod!
Turin, 3. avgusta 1862
To vodstvo s podporami sodeluje pri verski poučitvi in pomoči dobrodelnim ustano-
vam. V ta namen je že večkrat priskočilo na pomoč imenovanemu oratoriju in oratorije-
ma sv. Alojzija in Ang­ ela varuha.
Ker zaradi pomanjkanja ustreznih virov ne moremo sodelovat­ i pri takih loterijah,
vam mora podpisani vrniti 216 srečk v korist omenjenih vaših oratorijev, ki ste jih posl­ali
imenovanemu vodstvu skupaj z ustreznim programom.
Podpisani si šteje v čast, da more izreči svoje globoko občudovanje vaše uglednosti.
Vdani služabnik namesto predsednika vodstva direktor Dupré
Don Bosko je poslal srečke tudi turinski občinski upravi.
Veleugledni gospod župan!
Ko sem se v preteklosti znašel v veliki stiski in se obrnil za pomoč na to ugledno ob-
činsko upravo, sem dobil vedno znatno podpor­ o.
Ker so me nekatere izredne potrebe prisilile, da sem se obrn­ il na javno dobrodelnost
s predmetno loterijo, ki gre že proti koncu, pa mi je ostalo še veliko srečk, sem se opogumil
in vam pošiljam šestdeset desetk srečk, za katere vas prosim, da jih obd­ ržite v korist ubo-
gih fantov, ki obiskujejo oratorije, ki jim je namenjen dohodek loterije.
Poln zaupanja v vašo dobrodelnost želim vam in vsem gospodom na občini vse naj-
boljše iz neba in poln hvaležnosti izrekam zagoto­vilo vdanosti.
Vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 5. septembra 1862

19.2 Page 182

▲back to top


182
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Občinska uprava mu je poslala naslednji odgovor:
mesto turin; 3. urad; Protokol št. 824
Turin, 12. septembra 1862
Odgovor na pismo z dne 5. septembra
Prošnja za nakup 60 desetk srečk, ki jo je naslovilo vodstvo dobrodelne loterije v
korist oratorijev sv. Frančiška Saleškega in sv. Alojzija na občinsko upravo, je podpisani
predložil občinskemu svetu.
Imenovani svet je 9. tekočega meseca na svoji redni seji ugotovil, da javna uprava ni
nikdar kupovala srečk najrazličnejših loterij, ki se nenehno prirejajo. In ker svet v korist
občinske blagajne namerava naprej enako ravnati, ni sprejel imenovane ponudbe.
Podpisani vam v sporočilu te odločitve vrača 60 desetk srečk loterije in si šteje v čast,
da vam lahko zagotovi svoje spoštovanje.
Za župana Farcito Ass.
Ne oziraje se na gospodarske razloge, je na prošnjo markiza Rorà odgovoril
dobri škof iz Guastalle, mons. Peter Rota.
Veleugledni gospod!
Modena, 10. september 1862
Ker sem prejel po pošti preteklega avgusta sto srečk loterij­e v korist treh oratorijev
vašega mesta, vam pošiljam, ker ste mi jih poslali kot predsedniku Pripravljalnega odbo-
ra, bankovec za 50 lir kot plačilo srečk.
V želji, da bi bil izkupiček tega svetega početja čim večji in bi tako mogli vzdrževati
svoje ustanove, izrabljam priložnost, da vam izrazim svoje priznanje kot osebi, ki skrbi za
tako svete stvari in krščanske naloge. Obenem se čutim počaščenega, da vam smem izreči
svoje globoko spoštovanje.
Vaš ponižni in vdani služabnik
+ Peter Rota, škof v Guastalli
Ker pa don Bosko ni razpečal vseh srečk, jih je nekaterim svojim velikoduš-
nim dobrotnikom poslal še drugič. Nekateri so jih sprej­eli, drugi so jih vrnili.
Nekateri izmed tistih, ki so jih obdržali, so izkoristili priložnost in so Božjemu
služabniku izrekli svoje negodo­vanje. Don Bosko se je opravičil za svojo vsilji-
vost v pismu, ki je pravi vzor ljubeznive vljudnosti. Na voljo imamo eno, ki ga je
don Bosko poslal v Cuneo baronu Felicijanu Ricciju.
Ljubezen je dobrotljiva, ljubezen je potrpežljiva (sv. Pavel).
Predragi gospod baron!
Turin, 5. septembra 1862
Nauk velja meni. Vendar sem vesel, da ste zadržali srečke v korist našim ubogim fantom.
Gospa baronica nam je vrnila srečke. Vseeno mi dovolite, da vam povem, da če se
bom zopet znašel v stiski, se bom spet zatekel k vaši dobrodelnosti in vi se v svoji dobroti

19.3 Page 183

▲back to top


BiS 7 — 26. poglavje
183
ne boste znali braniti. Tako mi boste poslali denar, ne da bi vam jaz mogel v zameno dati
sreč­ke za loterijo.
Sprejemam mladega Cavalla, ki ste mi ga blagovolili priporočit­ i, za plačilo 15 lir na
mesec, ki ga bo poravnala njegova mati. Verjetno boste še tudi vi dodali iz lastnega žepa.
Nič ne določam, sprejemam kot miloščino kakršno koli vsoto in kar koli, kar bi namenili
za naše uboge fante.
Skupaj s tem pismom boste prejeli …. srečk naše loterije.
Kakšna pomota! Pozabil sem na pravkar narejeno lasuljo.
Oprostite mi mojo šalo.
Gospod naj blagoslovi vas in vašo dobro gospo in verjemite moji hvaležni vdanosti!
Vdani služabnik duh. Janez Bosko
Podobno presenečenje kot barona Riccija je doletelo tudi nadš­ kofa v Firen-
cah. Tako don Bosko kakor markiz Rorà sta mu poslala vsak svojo okrožnico
in srečke. Velikodušni prelat je za­držal srečke enega kakor drugega in je don
Bosku takole pisal:
Velečastiti in velespoštovani gospod!
Pred kratkim ste mi poslali desetine srečk blagovne loterije v korist treh oratorijev
pod vašim vodstvom. Temu ste dodali še srečko 25, kar pomeni novih 25 srečk, vse skupaj
125. Z druge strani mi je predsednik pripravljalnega odbora poslal 10 srečk. Kakor bom
nje­mu poslal vrednost teh srečk, tako pošiljam vam v prilo­ženi poštni položnici 62 lir in
50 centov, kar je znesek za 125 srečk.
Prav rad sodelujem pri tej dobrodelni akciji, čeprav ni malo in ne majhnih potreb
tudi v našem mestu, ki zahtevajo od nas velike žrtve.
Vendar se tolažim ob misli na našega Gospoda Jezusa Krist­ usa, da se bodo tudi v tem
primeru uresničile njegove besede: Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli.
Medtem ko vam želim vse najboljše in se priporočam vašim mol­itvam, vam ponovno
zagotavljam svoje spoštovanje in naklonjenost.
Vdani in služabnik + Joahim, nadškof v Firencah
Firence, 2. septembra 1862
Istočasno je poslal pismo markizu Emanuelu Rorà, predsedn­ iku priprav-
ljalnega odbora loterije.21
21 Splošni zapisnik št. 5971. Veleugledni gospod! Meseca avgust ste mi kot predsednik priprav­
ljalnega odbora loterije v korist treh oratorijev v Turinu, ki jih vodi duhovnik Janez Bosko, poslali 1.
desetk srečk po 50 centov eno. Drugo pošiljko sem prejel naravnost od imeno­vanega duhovnika me-
seca maja. Zaradi potreb, ki niso majhne tudi v našem mestu in zaradi pičlih dohodkov naše dežele
nam je težk­ o ustreči vsem prošnjam. Ker pa gre tukaj za dobrodelno krščansko ustanovo, kakršna so
imenovani oratoriji, sem se potrudil in mi je zato drago, da vam prilagam poštno nakaznico za 50 ita-
lijanskih lir, kar je znesek za poslane srečke. Izrabljam priložnost, da se izpovem vdanega služabnika.
+ Joahim, nadškof v Firencah; Firence, Nadškofija, 21. septembra 1862.

19.4 Page 184

▲back to top


184
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Samo na eno skupino oseb se don Bosko še ni obrnil s povab­ ilom za so-
udeležbo pri loteriji, to je k predstavnikom inozems­ kih dvorov pri njegovem
veličanstvu kralju Italije. Vitez Friderik Oreglia je zato dobil nalogo, da je pisal
gospodu Dimitriju Kalergisu, izrednemu pooblaščenemu ministru Grčije.
Turin, 2. septembra 1862
V Turinu je v teku loterija v korist moških dobrodelnih ustanov Z imenom oratoriji.
Iz priloženih programov lahko vaša ekscelenca razvidi, kako veliko korist prinaša najrev-
nejšim sloj­em našega prebivalstva.
Gospod župan turinskega mesta mi kot predsednik priprav­ljalnega odbora imenova-
ne loterije naroča, naj vam vljudno ponu­dim 10 desetk srečk.
V zaupanju, da bo poznano človekoljubje vaše ekscelence dob­ rohotno sprejelo to
prošnjo, vam v imenu gospoda župana in prip­ ravljalnega odbora izražam svoje globoko
spoštovanje.
Vaš najvdanejši služabnik vitez Friderik Oreglia, tajnik pripravljalnega odbora
Podobna pisma je naslovil tudi na druga predstavništva, vendar imamo na
voljo samo nekatere odgovore.
nizozemsko poslaništvo v turinu
Splošni protokol št. 5925 Turin, 21. septembra 1862
Spoštovani gospod predsednik!
Imam čast, da vam vračam priloženih 50 srečk v korist oratorijev, ki sem jih prejel
včeraj od gospoda Štefana Oreglia, tajnika pripravljalnega odbora, ki jih je naslovil name.
Na žalost se, gospod predsednik, ne morem pridružiti tej tako lepi pobudi, ker me
druge stiske, kjer naj bi pomagal, odvračajo od tega. Izrabljam to priložnost, da vam za-
gotovim svoje globoko spoštovanje.
Helderwier Ikhr
špansko poslaništvo v turinu
Turin, 28. septembra 1862
Veleugledni gospod!
Vedno, kadar je šlo za človekoljubno pomoč potrebnim slojem, španska legatura ni
nikdar odpovedala sodelovanja. Zato z velikim zadoščenjem sprejemam štirideset loterij-
skih srečk, ki jih je vaša uglednost priložila k dopisu dne 20 tekočega meseca. V pismu je
dodanih 20 lir, ki ustrezajo ceni za 4 desetke.
Blagovolite sprejeti izraze mojega globokega spoštovanja in upoštevanja.
Vršilec poslov španskega poslaništva A. de Duro

19.5 Page 185

▲back to top


BiS 7 — 26. poglavje
185
portugalsko poslaništvo njegovega veličanstva kralja v turinu
Turin, 21. oktobra 1862
Številni posli v zadnjem času so mi onemogočili, da bi odgovoril na prejeta pisma.
Zato sedaj potrjujem prejem vašega pisma z dne 2. preteklega meseca, kakor tudi petih
ducatov srečk loterije v korist moškim ustanovam, imenovanim oratoriji, ter pošiljam 5.
frankov, kolikor znaša cena.
Vedno zadovoljen, če morem sodelovati pri pomoči nesrečnim, vas prosim, gospod,
da sprejmete izraze mojega visokega spoštovanja.
Castro

19.6 Page 186

▲back to top


27.
poglavje
loterija 1862 – dokumenti in opombe
Pripravljalni odbor določi dan žrebanja loterije in županu predstavi
skromno željo – Županov odgovor – Okrožnica in članek v Armonii,
ki naznanja žrebanje – Zapisnik opravljenega žrebanja – Okrožnica s
številkami dobitnikov – Armonia sporoča čas, v katerem je treba dvigniti
dobitke – Neprijetno presenečenje: dvojna srečka podeljuje dvema
dobitnikoma isto prvo nagrado – Pripravljalni odbor se zbere, da reši
nastali položaj – Don Bosko plača iz lastnega žepa enemu izmed dobitnikov
pet tisoč lir – Razdelitev preostalih dobitkov: srečka kneginje Melzi Sardi
iz Rima – Don Bosko ne sprejme predloga, da bi vlada priznala oratorij za
pobožno dobrodelno ustanovo
Razpečavanje srečk se je končalo in pripravljalni odbor se je zbral na
sejo, na kateri naj bi določili dan in kraj žrebanja. Tajnik je sklep sporočil župa-
nu z namenom, da bi dobil njegovo privolitev in ga vprašal za način, kako naj bi
se žrebanje z določeno slovesnostjo opravilo.
Veleugledni gospod župan!
Turin, 22. septembra 1862
Na seji 16. tekočega meseca je pripravljalni odbor za lot­ erijo v korist oratorijev v
Turinu določil za žrebanje 3. september od 9. do 1. ure dopoldne.
Istočasno je v želji, da bi se ravnal po zgledu prejšnjih loterij in da bi ustrezal javno-
sti, izrazil željo, da bi se žrebanje opravilo v eni izmed soban občinske palače, če bi vaša
uglednost bila pripravljena ustreči temu predlogu.
V ta namen vas prosim, da bi nam naredili to uslugo, kakor tudi, da bi godba na pi-
hala iz oratorija na začetku zaigrala nekaj skladb.
V upanju, da boste uslišali prošnjo, vas poln spošt­ ovanja pozdravlja vdani služabnik
vitez Friderik Oreglia.

19.7 Page 187

▲back to top


BiS 7 — 27. poglavje
187
Župan je takole odgovoril:
mesto turin
Uradni zapisnik št. 849 Turin, 26. septembra 1862
Odgovor na pismo z dne 22. septembra
V odgovor vaši uglednosti podpisani sporoča, da na strani obč­ inske uprave ni ni-
kakršne težave, da bi se žrebanje loterije opravilo v kateri izmed dvoran občinske palače.
V ta namen naj se od vas določena oseba dva dni pred žrebanjem odpravi na občinski
urad in pripravi vse potrebno po dogovoru.
Podpisanemu je zelo neprijetno, da ne more prav tako dovoliti, da bi godba na pihala
odprla žrebanje z izvedbo nekaj skladb.
Tako dovoljenje bi povzročilo nemajhno motnjo v delu osebja, ki je že tako tri mesece
neprenehoma moteno zaradi preurejanja prostorov.
Župan Rorà
Sklepe pripravljalnega odbora so z okrožnico, natisnjeno v več tisoč izvo-
dih, sporočili meščanom.
Velezaslužni gospod!
Pripravljalni odbor za loterijo moških oratorijev turinskega mesta se je na seji 16.
tekočega meseca odločil za naslednje ukrepe:
1. Razstava dobitkov bo ostala odprta do vključno 23. tekočega meseca. Nato bomo v
štirih dneh zaključili račune o prodanih srečkah.
2. Če bi hoteli razpečati srečke, ki jih imate še pri sebi, ali tiste, ki ostajajo v razstavni
dvorani, bi imeli za to čas do 27. septembra. Srečke, ki jih ne bi vrnili v tem času, ve-
ljajo v korist loterije. Če ne bi razpolagali z bolj primernim sredstvom za pošiljanje
nerazpečanih srečk, jih lahko v svežnju pošljete gospodu prefektu turinske pokrajine.
3. Od 27. do 3. septembra bomo storili potrebne korake za pripravo žrebanja. Dne 30.
septembra bo v občinski sobani v navzočnosti župana, gospoda markiza Rorà, vele-
zaslužnega in gorečega predsednika loterije, javno žrebanje po pravilih loterijskega
žrebanja. Predmeti so vredni 3.000.
Medtem ko vam sporočam te odločitve, se vam v imenu priprav­ljalnega odbora zah-
valjujem za zavzeto sodelovanje pri tej prireditvi javne dobrodelnosti. Prosimo vas, da bi
nam še naprej pomagali, da bomo naše delo pripeljali do srečnega konca.
Končno imam čast s čustvi največjega spoštovanja imenovati se vašega vdanega in
ponižnega služabnika.
Friderik Oreglia di santo stefano
Armonia je 19. septembra prav tako objavila okrožnico, ki ji jo je poslal

19.8 Page 188

▲back to top


188
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
vitez Oreglia.22
Končno se je žrebanje opravilo. Tukaj podajamo zapisnik:
V letu Gospodovem 1862, dne 3. septembra, se je z dovoljen­jem in po pravilih gos-
poda prefekta te pokrajine opravilo žrebanje loterije v korist oratorijev sv. Frančiška Sa-
leškega v Valdoccu, sv. Alojzija v Porta Nuovi in sv. Angela varuha v Vanchigli.
V ta namen so se velezaslužni gospod markiz De Rorà, predsedn­ ik pripravljalnega
odbora, vitez Jožef Alojzij Duprè, podpredsedn­ ik, vitez Friderik Oreglia di Santo Stefano,
tajnik, in duhovnik Janez Bosko, ravnatelj oratorijev, zbrali v javni dvorani občinske pala-
če in po postavljenih pravilih izvedli žrebanje.
Pripravili so šest urn. V petih urnah so bile krog­lice s številkami do 208 tisoč, kolikor
je bilo potrjenih srečk. Preverili so urne in številke in ugotovili, da se ujemajo po številkah,
in naključno kombinacijo izžrebanih številk.
Šesta urna je bila pripravljena za srečke z gotovim dobitkom. Ker so te srečke odtr-
gali od ustrezne matrice, bilo jih je 1.600, so jih položili v urno.
Ko so vse to opravili, je gospod markiz Rorà kot predsednik pripravljalnega odbora,
predstavnik ministrstva in župan mesta razglasil začetek žrebanja, ki se je s kratkim od-
morom nadaljevalo vse do desetih zvečer.
Ker se tega dne žrebanje ni moglo končati, se je nadaljevalo prvega oktobra ob sed-
mih zjutraj, potem ko so predhodno preverili urne in kroglice s številkami. Vse je bilo v
najlepšem redu.
Ob enajstih dopoldne so potegnili zadnjo številko. Po konč­ anem žrebanju so sestavili
ta zapisnik in ga predložili prefektu turinske pokrajine v odobritev. Predložili so mu tudi
točen prepis izžrebanih številk, ki naj določijo prejemnike dobitkov.
Rorà
Jožef Dupré
duh. Janez Bosko
vitez Friderik Oreglia, tajnik
Turin, 3. oktobra 1862
22 Don Boskova loterija: Prejeli smo naslednji dopis, ki ga rade volje objavljamo: S prošnjo,
da bi jo na najbolj primeren način objavili v vašem odličnem časopisu, Vaši uglednosti sporočamo
odločitve pripravljalnega odbora loterije v korist oratorijev sv. Franč­ iška Saleškega, v Vanchigli in
Portanuovi v našem mestu dne 16. teko­čega meseca.
1. Razstava loterijskih dobitkov bo odprta vse do 23. septembra. Nato bodo štirje dnevi na voljo
za zaključne obračune o prodanih srečkah in odpošiljanje neprodanih listkov.
2. Rok za odpošiljanje neprodanih srečk se konča 27. septemb­ ra. Srečke, ki ne bodo odposlane
do tega dne, bodo prešle v korist loterije.
3. Javno žrebanje bo potekalo 30. septembra od 9. do 10. ure dopoldne v dvorani občinske palače
v navzočnosti pripravljalnega odbora.
4. Osem dni po žrebanju bodo v časopisih objavljene izžrebane številke. Nato se bo začelo razpo-
šiljanje dobitkov.

19.9 Page 189

▲back to top


BiS 7 — 27. poglavje
189
Dodatek k Uradnemu glasilu kraljestva št. 245 je objavil izžrebane številke
loterije v korist don Boskovih oratorijev. Don Bosko se je podvizal in poslal po
en izvod vsem zainteresiranim:
Velezaslužni gospod!
Loterija, ki smo jo večkrat priporočili vaši zaslužni ugledn­ osti, se je uspešno konča-
la, tako glede zbranih predmetov – dobitkov kakor tudi po prodanih srečkah. Pošiljam
seznam izžrebanih številk srečk. Vi in vaši prijatelji boste lahko ugotovili, ali vam je bila
sreča naklonjena.
V svojem imenu in v imenu pripravljalnega odbora vam lahko zagotovim, da smo
storili vse, kar je bilo v naši moči, da bi vse čim bolj zad­ ovoljili. Kljub temu vas prosimo,
da bi nam oprostili, če sredi toliko obveznosti nismo mogli ustreči vsem vašim željam ali
se je proti naši volji vrinila kaka pomanjkljivost. Prav tako vas prosimo, da nam oprostite
povzročene nevšečnosti in vse, kar vam je moglo biti v nadlego.
Ob tej priložnosti bi vam rad zagotovil, da tega, kar ste storili za to dobrodelno usta-
novo, ne bom pozabil, kakor tudi ne dečki, ki jim je namenjen izkupiček loterije. Vsi se
bomo združili in skupaj prosili Gospoda, da obilno blag­ oslovi vas in vse, ki jim vi želite
nebeški blagoslov.
Preden bomo sklenili naše stike ob loteriji, vas nadvse vljudno prosim, da bi mi ostali
še vnaprej dobrohotno naklonjeni in bi nas podpirali s svojo dobrodelnostjo ter da bi pro-
sili Božjo prev­ idnost zame in za dečke, ki mi jih je nekako zaup­ ala, da bi vsi skupaj mogli
postati koristni državljani in dobr­ i kristjani na tem svetu in bi mogli nekega dne izreči
hvaležnost našim dobrotnikom v naši večni domovini v blaženih nebesih.
Končno mi dovolite, da se z vsem spoštovanjem in občutki najgloblje hvaležnosti iz-
rečem za vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. oktobra 1862
Armonia je v sredo 12. novembra objavila pomembno sporočilo:
Vsem prizadetim bi radi sporočili, da se bo čas za dvig dobitk­ ov loterije v korist moš-
kih oratorijev v Valdoccu, Vanchigli in Porta Nuovi iztekel s koncem tekočega meseca no-
vembra. Pripravljalni odbor se čuti dolžnega obvestiti vse interesente, da bodo vsi pred-
meti, ki jih do tega časa ne bodo dvignili, namenjeni v korist ustanove, za katero je bila
izvedena loterija.
Bila je zares veličastna in nadvse koristna loterija. Toda ker ni vrtnic brez
trnja, tako se je tudi tokrat pripetila velika nerodnost. Da bi dvignila prvi do-
bitek, to je prekrasno sliko sv. Antona, ocenjeno na 5.000 lir, dar viteza Fride-

19.10 Page 190

▲back to top


190
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
rika Peschiera iz Genove, profesorj­a Lingvistične akademije v Genovi, sta se
predstavila dva gospoda. Oba sta imela priznano, avtentično srečko, ki so jo v
tiskarni po pomoti natisnili dvojno.
Kako se je vsa zadeva končala, nam pove naslednje poročilo:
Na povabilo uglednega župana mesta Turina, markiza Lucerna di Rorà, predsednika
pripravljalnega odbora loterije v korist treh oratorijev, sv. Frančiška Saleškega v Valdo-
ccu, sv. Alojzija v Porta Nuovi in sv. Angela varuha v Vanchigli, se je 23. tekočega me-
seca no­vembra zbral v občinski palači imenovani odbor. Zasedanje se je začelo ob treh
popoldne, navzoči pa so bili naslednji člani: vitez Jožef Duprè, podpredsednik, poslanec
Jožef Cotta, kraljev­ski senator, markiz Ludvik Scarampi di Pruney, vitez Ludvik Lovrenc
Galleano d'Agliano, gospod Jožef Migliassi Negite, don Janez Bosko, duhovnik, ravnatelj
imenovanih oratorijev, in vitez Friderik Oreglia, tajnik.
Seja se je začela ob treh popoldne z branjem pisma župana, ki ga zaradi nepredvide-
nih obveznosti ni bilo na pogovoru.
Podpredsednik je navzoče seznanil z namenom seje. Pri podelitvi dobitkov sta se po-
javili dve enaki matrici z istimi zaporednimi številk­ ami. Med temi je tudi srečka, ki je
zadela prvi dobitek in katere dobitnika sta bila gospoda Negite Negro iz Via del Semina-
rio in Fondachiere Silvetti s cestnega vogala Via San Maurizio in Barbaroux. Oba hočeta
imeti dobitek zase. Ker pa je dobitek umetniške vrednosti in ga ni mogoče podvojiti, kakor
se je to storilo z dobitki iste serije, so člane odbora povabili, naj povejo svoje mnenje o
načinu, kako bi uredili to zadevo.
Potem ko je tajnik podal potrebna pojasnila in so predl­ožili obe matrici, ki so jih pre-
poznali za enaki, čeprav je ena imela popravljene številke, ki so jih vnesli po žrebanju z
namenom, da bi jih razpoznali, potem ko so jih odtrgali z matrice in ko so slišali mnenje
raznih članov, so se odločili za naslednje sklep­ e, ki jih je povzel gospod poslanec Jožef Cotta:
1. Ker sta obe matrici enaki, sta srečki, ki jih imata gospoda Negite Negro in Fondachiere
Silvetti, enakovredni in imata pravico do dobitka.
2. Najti je treba sporazumno rešitev obeh dobitnikov tako, da bi z žrebom določili dobi-
tnika, nedobitniku pa bi izplačali 500 lir.
3. Če tega predloga ne bi sprejeli profesorji akademije na splošno, naj za to imenovana
komisija posebej oceni vrednost slike. Ob sliki in nadomestni vsoti naj se z žrebom
določi, kdo naj dobi sliko in kdo denarno nadomestilo.
4. Končno so enoglasno sklenili, da zaupajo poslancu Jožefu Cotta naročilo, da sporoči
gospodoma Negru in Silvettiju to odločitev in tako v obojestransko zadovoljstvo reši
neprijetno zadevo.
Vitez Friderik Oreglia

20 Pages 191-200

▲back to top


20.1 Page 191

▲back to top


BiS 7 — 27. poglavje
191
Ker dogovor ni uspel, je eden izmed dobitnikov prejel sliko, drugi pa 5.000
lir, ki jih je moral plačati don Bosko. To je bila zanj velika izguba, s katero ga je
hotela preizkusiti Božj­a previdnost, da bi mu potem po drugi strani z nepriča-
kovanimi darovi povrnila škodo.
Don Bosko je še dva meseca imel ogromno opraviti z loter­ ijo, ker je moral
odgovarjati na pisma in razposlati dobitke. O tem nam priča dopis neke dob-
rotnice, ki ga je don Bosko ohranil:
Kneginja Melzi Sardi spoštljivo pozdravlja velečastitega don Janeza Boska in mu od
markiza Janeza Patrizija poš­ ilja 100 skudov. Želela bi vedeti, ali med številkami 701 do
750, ki jih je ona poslala v Turin, ni nobene izžrebane. Lahko odgovori­te gospodu Patrizi-
ju, in če je kak dobitek, ga pustite pri gospe markizi Fassati, ki bi ga shranila.
Rim, 7. februarja 1863
Zaradi razširitve oratorija in zaradi velikega uspeha loter­ ije je veliko oseb-
nosti, med njimi tudi mnogi politiki, skušalo don Boska pripraviti, da bi svoje
ustanove in oratorije dal razglasiti kot moralno osebo. V tem smislu so ga že
mnogi nagovarjali in nadlegovali. Nagovarjal ga je tudi bankir poslanec Cotta
in drugi prijatelji. Don Bosku so pripovedovali o velikanskih prednostih, ki bi
jih imel od take odobritve, npr. zagotovljena obramba državne oblasti, ugled,
ki bi ga ustanova pridobila pred prebivalstvom, večje zaupanje darovalcev pri
prepisu oporok, zagotovilo, da nihče pod pravno krinko ne bi mogel terjati de-
diščine, zmanjšanje finančnih dajatev pri prodaji, izvzetje od dol­očenih dajatev
in davkov. Na tak način so postavili predenj neizm­ erne podpore, kot se je to
dogajalo vsak dan v Cottolengu. K temu so dodali še možnost, da bi župniki in
notarji veliko bolj utemeljeno predlagali prepustitev umirajočih njegovi dobro-
delni ustanovi. Zagotavljali so mu tudi, da bi ostal vse svoje življenje edini in
svoboden upravnik in bi si zato zaradi večjega dotoka sredstev mogel zagotoviti
ugodnejše življenje.
Toda don Bosko se ni dal prepričati, zaradi česar se je celo zmanjšalo zau-
panje med temi njegovimi prijatelji. Toda dogodki so pokazali, kako je dal, da
so ga v vsem vodili veliko višji razlogi previdnosti. V resnici je predvidel in ga
je k temu celo privedla prikazen Rdečega konja, kakšni časi prihajajo. Ker je
ljubil Boga in ne samega sebe, je ljubil tudi uboštvo. Vedel je, da so mu potrebni
zavodi, zemljišča, denarna sredstva za delovanje oratorija, a je istočasno vedel,
da bo vse to vzbudilo poželenje in zavist demokratov. Bal se je, da bi vlada s po-
močjo pravnomočnega odbora prišla v njegov zavod, se vsega polastila in spre-

20.2 Page 192

▲back to top


192
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
menila namembnost ustanove. Predvideval je razmetavanje last­nine cerkvenih
dobrodelnih ustanov in mogoče celo zakon Crispi leta 1892, ki je ukazal zdru-
ževanje ustanov, ki so imele isti namen.
Don Bosko je hotel za svoje ustanove predvsem popolno neod­visnost in svo-
bodo, ni hotel nobenega tujega vmešavanja razen Sve­tega sedeža, kateremu je dal
na voljo celotno svojo ustanovo. To njegovo stališče je bilo tako jasno, da ni prejel
v dediščino nikakršnih velikih podpor iz golega človekoljubja. »Ugledne osebno-
sti,« pravi don Rua, »so ga hotele prepričati, da bi spremenil usmerjenost svojih
ustanov in jim dal videz človekoljubnosti, toda on se ni dal prepričati. Zaradi tega
je dostikrat izgubil bogate dediščine, ki bi mu sicer pripadle.«
Zaradi teh načel, po katerih se je don Bosko ravnal, je prihaj­alo k njemu
od vseh strani sveta veliko predstojnikov drugih verskih ustanov, da bi zvedeli,
kako se je on ravnal v tej tako pomembni stvari.

20.3 Page 193

▲back to top


28.
poglavje
Jesenski izlet – Neuspešen poskus prihoda v Vigevano – Strog in očetovski
nauk nekemu nesramnežu – Don Bosko tolaži tiste, ki se niso mogli udeležiti
izleta – V Becchih: pomembna don Caglierova pridiga – Skrivnosten glas:
pazljivo oko – Castelnuovo – Deževni dan in zavetje v Piei – Villa S. Secondo:
Družba sv. Alojzija Calliano; nepredvideno velikodušno gostoljubje; gojenec
na počitnicah – Montemagno: Alojzij Lasagna – Vignale: don Boskova pridiga
v čast presv. Srcu Marijinemu; uresničena napoved skorajšnje smrti; velika
dobrotnica salezijanskih ustanov – Casorso: duhovnik brez duhovniške obleke
– Brezplačen prevoz v dveh železniških vozovih – Camagna – Castelletto –
Alessandria: obisk cerkva, utrdbe in bojišča Marengo – V Turinu
Ko se je loterija bližala koncu, se je don Bosko lotil potrebne priprave
za velik jesenski izlet. Najprej je mislil, da bi šli v Vi­gevano, in je v ta namen
odposlal naslednje pismo:
Kanoniku dekanu Ludviku Colliju Cantonu v Vigevanu!
Pred kakim tednom sem vam pisal pismo, ki ga verjetno niste prejeli zaradi pomanj-
kljivega naslova. Lansko leto ste mi namignili, da bi s skupino fantov prišli na obisk v vaše
kraje. Sedaj bi rad zvedel, ali bi lahko po vojaško, se pravi na slamnjači, prenočili kakih
sedemdeset fantov za štiri ali pet dni in ali bi jim mogli dati kruh in mineštro, ker je drugo
mogoče kup­ iti kje drugje.
Če bi mi mogli v kratkem odgovoriti na ta vprašanja, bi štel to za veliko uslugo. Deček
Albasio je zdrav in dobro napreduje.
Želim vam vse najboljše iz nebes in se izrekam za vaše ugledn­ osti vdanega služabnika.
Turin, 2. septembra 1862
duh. Janez Bosko

20.4 Page 194

▲back to top


194
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Ko je zvedel, da iz neznanih razlogov ni mogel računati na zaželeno gosto-
ljubje, je moral spremeniti načrte.
Dne 25. septembra je iz oratorija z asistentom in duhovnikom odšla majhna
skupina fantov, ki naj bi začela opravljati devetdnevnico na čast sv. rožnemu
vencu. Drugi naj bi prišli na predvečer praznika.
Ta izlet je bil eden izmed načinov, kako je don Bosko nagrad­ il svoje najbolj-
še gojence, vadil v pokorščini in zatajevanju tist­ e, ki jih je zadrževal v oratoriju,
in kaznoval tiste, ki med letom niso pokazali lepega vedenja.
Med tistimi, ki so običajno spremljali don Boska, je bil neki neutruden dela-
vec, prekaljen mehanik, kuhar, brivec, podjetnež, ki se je za korist oratorija na-
učil raznih obrti. Na izletih je bil pravi faktotum (uporaben za vse), saj je skrbel
za petje, glasbo, gledališče, bil je strežnik pri mizi. Vsi tovariši so ga imeli radi
in so ga povsod, kamor je prišel, z veseljem sprejemali. Pri vseh spretnostih in
lepih lastnostih pa je imel tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih don Bosko ni mogel
prezreti in ne kaznovati, kakor je fant sam priznal v nekem pismu.
Bilo je prve dni meseca junija 1862. Don Bosko je šel mimo mene in mi rekel: »Dragi
moj Peter, nisem zadovoljen s teboj. Slišal sem veliko pritožb na tvoj račun.« Že prej me
je večkrat opozoril, in čeprav me je to zelo prizadelo, sem se vedno obvladal in bil tiho.
Tisti dan pa sem, ne vem zakaj, namesto da bi mu obljubil, da se bom poboljšal in se od
takrat lepše obnašal, da ne bom več dal nobenega povoda za karanje, izbruhnil svojo
jezo na najbolj prostaški in nevljuden način: 'Presneto! Ali ne veste, da sem že sit tega
nenehnega karanja in da me vsi gledajo postrani. Žal mi je, da sem se naučil toliko obrti
v korist oratorija!' Kak drug pred­stojnik bi me pri teh besedah oklofutal in vrgel iz hiše.
Toda don Bosko, ki mu je bilo za mojo dušo, je preprosto odgovoril: 'Potem pa se vseh teh
obrti odvadi,« odšel v svojo sobo in me pustil, da sem premišljeval te njegove besede. Toda
kakor hitro je odšel, sem osupel zaradi besed, ki sem jih izrekel, dej­al sam pri sebi: Kaj sem
vendar storil! Oh, jaz nesrečneži! Tak nesramen odgovor očetu, ki me ima tako rad.
Don Bosko je tisti dan moral oditi iz Turina, da je prosil miloščino in razpečaval
loterijske srečke. Tako je ostal zdoma dalj časa. Ko se je vrnil, smo mu šli vsi naproti in on
je za vsakega imel pozdrav in nasmeh. Jaz sem ga prijel za roko, da bi mu jo poljubil, on
pa se je naredil, kakor da me ni opazil, se obrnil k nekemu drug­ emu fantu in ga prijazno
nagovoril. Ko sem videl, da se ne zmen­ i zame, sem spoznal, da nisem več vreden njegove
naklonjenosti in do­brote. Odšel sem v svojo sobo in cel dan jokal.
Od takrat me don Bosko ni več poklical, da bi mu obril brado, kakor je to običajno
storil vsak teden. Dva meseca pozneje me je pokl­ical, da bi mu naredil to uslugo, vendar
ni spregovoril z menoj niti besedice. Bilo mi je zelo hudo, vendar mi še ni prišlo na misel,
da bi pop­ ravil svoj spodrsljaj in ga prosil odpuščanja.

20.5 Page 195

▲back to top


BiS 7 — 28. poglavje
195
Prišla je jesen in z njo čas za dolg jesenski izlet, ki sem se ga prejšnja leta vedno ude-
ležil kot godbenik in gledališki igral­ec. Jožef Buzzetti je don Bosku predložil spisek fantov,
ki naj bi si zaslužili to nagrado. Don Bosko je pregledal izbor imen, in ko je videl moje ime,
ga je prečrtal.
Na večer pred odhodom so kakor po navadi prebrali imena vseh, ki naj bi spremljali don
Boska, a imena, za katerega so vsi mislili, da bo prebrano, ni bilo. Ne morete si misliti, kako sil-
no me je prizadelo, da sem bil izključen. Toliko bolj, ker mi je Buzzetti povedal, da je don Bosko
osebno prečrtal moje ime. Kaj podobnega se mi je prvič zgodilo. Toda don Bosko ni nikomur
povedal razloga za opustitev in nihče ni o tem nič zvedel. Jaz pa sem moral ostati v oratoriju.
Presrečna bratovščina je z Jožefom Buzzettijem, Andrejem Pellazzo, Karlom Gasti-
nijem in nekaterimi predstojniki odšla. Ko je don Bosko prispel do prve postaje, verje-
tno Chierija, je enemu izmed mojih prijateljev naročil, naj mi v njegovem imenu napiše
takšnole sporočilo: »Dragi Peter, nimam nič proti tebi. Don Bosko je vedno tvoj prijatelj,
te ima rad in si ne želi drugega kot rešitev tvoje duše. Kar sem storil, sem storil zato, da se
naučiš govoriti. Zapomni si, da ne smeš svojim predstojnikom nikdar nesramno odgovar-
jati. Moli zame, ki se te vsak dan spominjam pri sv. maši, in bodi vesel.« Ta dopis me je v
moji žalosti malo potolažil, vendar sem si še vedno pon­ avljal: Kako sem mogel tako grdo
ravnati s tako dobrim očetom?
Don Bosko je 2. oktobra prišel v Becche. Dne 5. oktobra so obhajali pra-
znik Rožnovenske Matere Božje in vitezu Oregliu poslali povabilo, da naj pride
v Becche.
Predragi gospod vitez!
Povabilo velja samo, če okoliščine to dopuščajo. Če bi mogoče nastali zapleti, ostanite
na mestu z našim Suttilom.
Tisti kleriki in fantje, ki niso na izletu, naj se ne vznemirjajo. Nekateri so bili potrebni
v hiši, zaradi drugih pa je več razlogov, da so ostali doma.
Medtem ko to pišem, je prišel Suttil in sedaj si pomagajte, kakor veste in znate.
Bog naj vam pomaga, da boste vztrajali v dobrem, in imejte me za vašega v Jezusu
Kristusu vdanega duh. Janeza Boska.
Castelnuovo, 5. oktobra 1862
Popoldne pred blagoslovom z Najsvetejšim je don Cagliero s prižnice na
dvorišču don Boskove očetne hiše pred veliko množico domačinov imel slav-
nostni govor v čast sv. rožnemu vencu. V svojem živahnem govoru je dejal, da
naj ta mali griček vsi imajo radi, ker bo mogoče kdaj še slaven zato, ker se je tam
rodil don Bosko. Ali naj me imajo za slepega oboževalca človeka, ki ga moram
imenovati svojega drugega očeta?

20.6 Page 196

▲back to top


196
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Ne bi rad pretiraval njegovih zaslug. Toda iz vaše številne udeležbe skle-
pam, da mi bodo naši nasledniki dali prav. Ta posrečeni namig na neki za don
Boska veliko bolj slaven čas je množici zelo ugajal in je govornika nagradila z
burnim ploskanjem.
Tiste dni se je zgodilo nekaj nenavadnega. Eden izmed goj­encev je odšel iz
hiše in zašel v gozdu. Tu je naletel na človeka, ki mu je začel govoriti nespodob-
ne stvari. Deček je le na pol razumel. Tedaj je zaslišal glas, ki ga je jasno dvakrat
poklical po imenu. Takoj je stekel k svojemu profe­sorju, ker se mu je zdel glas
njegov, in ga vprašal, kaj želi. Profesor mu je odgovoril, da ni klical nikogar. Te-
daj se mu je posvetilo in se je zavedel, v kaki nevarnosti je bil. Spozn­ al je, da ni
bil navaden človeški glas, ki ga je rešil nevarnosti, in se je odpravil k skupini,
kjer je bil don Bosko. Ta ga je tako ostro pogledal in se pri tem značilno nasmeh-
nil, da je bil prepričan, da je don Bosko vedel, kaj se mu je pripetilo.
Ob drugi priložnosti so bili dečki zbrani v obednici, kjer je don Bosko jedel
svojo mineštro. Kar nenadoma je rekel: »Pokličite mi Marcoro, Salvija in Dani-
ela!« Ti so se šli namreč brez dovoljenja igrat zunaj doma. Don Bosko je hotel
s tem pokazati, da mu ne uide nič, kar se dogaja v hiši. Gojenci so se sprva med
seboj vpraševali, ali je to kdo don Bosku povedal, nato pa so vzkliknili: »In kako
ste mogli to vedeti?«
In ob koliko drugih podobnih priložnostih so mu zastavili isto vprašanje.
Ponedeljek 6. oktobra je bil določen za odhod v bolj oddaljene kraje. Tisto
jutro je padal gost in neprijeten dež. Fantje so bili nemirni in so don Bosku, ki je
stopil iz kapelice, dejali: »In kaj bomo sedaj?«
»Kar so storili naši dobri stari predniki,« je odgovoril don Bosko.
»In kaj so storili?«
»Dali so, da je deževalo.«
Ob devetih so dobili zajtrk. Prikazalo se je sonce in vsi so ga hrupno poz-
dravili. Oči vseh so bile uprte v don Boska. »Torej bomo šli?« Don Bosko je za
trenutek pomislil, potem pa smeje se dejal: »Imam vojsko junakov. Nikakršnega
strahu, gremo!«
»Naj živi don Bosko,« so zaklicali. »Godba na čelo!« In že se je cel trop
odpravil na pot. Proti enajsti uri so bili v Castelnuovu.
Teolog Cinzano je poln veselja pripravil obložene mize in po kosilu so se
vsi napotili v Villo S. Secondo. Medtem je deževalo in nebo je spet pretilo. Zato
so nekaterim slabotnejšim goj­encem ukazali, naj ostanejo v Castelnuovu in se
vrnejo v Morialdo.
Don Bosko se je povzpel na skromen koleselj, ki mu ga je dal na voljo neki
dober gospod, da mu ne bi bilo treba hoditi po blatni cesti. Fantje so naredili

20.7 Page 197

▲back to top


BiS 7 — 28. poglavje
197
špalir, mu zaklicali živio in zaploskali. Don Bosko jim je v pozdrav mahal s klo-
bukom in jim rekel: »Grem naprej, da vam pripravim večerjo.«
Ti dobri sinovi so se napravili na pot proti cilju. Sonce se je zopet prikazalo
in jih razveselilo. Ko pa so pustili za seboj Mondonio, se je ulil dež, ki je trajal
nekaj ur. Pot se je spremenila v hudournik, blato, ilovica je obteževala hojo in
se oprijemala
čevljev. Kljub vsemu pa so pogumno prispeli do Piee. Padla je že noč in pot
do Ville S. Secondo je bila še dolga. Bali so se, da bi zašli.
»In kaj bomo storili sedaj?« so vzkliknili nekateri fantje.
»Čujte,« je dejal neki duhovnik, ki mu je don Bosko iz previdnosti za tak
primer dal potrebne napotke. »V Piei nas vendar poznajo. Pojdimo v grad in
prosimo za prenočišče.«
»Pojdimo,« so vsi e oglasno odgovorili.
Grad je stal na vrhu grička iz lehnjaka. Vzpenjali so se po gladki in spolzki
poti, na kateri so nekateri padali. Tedaj so se zaslišali prijateljski glasovi, ki so
ta trop vabili gor. Pri široko odprtih vratih so stali služabniki in vabili: »Pridite,
don Bosko vas pričakuje.« Prispel je kako uro prej in naznanil vitezu Gonelli
prihod svojih gojencev.
Vitez jih je slovesno sprejel in on in njegova družina so jim dali vse, da bi
se preoblekli, saj ni bilo na njih vlakna suhega. Grajska garderoba, upravnikova
družina in služabniki so dali na voljo vse, kar so imeli. Dečki so hodili okoli ob-
lečeni na najbolj čuden in zabaven način. Eni so hodili v coklah, drugi v copatah,
pa zopet v prevelikih škornjih in čevljih. Eden je nosil kmečki suknjič, drugi
salonski frak, eni so bili zaviti v dolge srajce, drugi v površnike, eden je bil odet
z odejo, drugi s popotnim plaščem. Zakurili so velik ogenj in sušili mokro peri-
lo in obleko. Pokali so od smeha, ko so se videli tako napravljene. V kuhinji so
pripravljali obilno mineštro, krepko prikuho in za vse mogočno polento, ki so
se je lotili z neizmernim tekom. Proti deseti uri je nehalo deževati in don Bosko
je že hotel oditi naprej. Vitez pa ni privolil in je povabil fante v sobano v zgor-
njem nadstropju. Tukaj se je prepevalo in muziciralo, Bongiovanni je zaigral
gianduja, Suttil prepeval beneško kantato in spev z naslovom Most usmiljenja,
ki ga je sam spesnil in uglasbil. V neizmerno zadovoljstvo gostiteljev, ki so prip-
ravili zadosti odej, da fantje v spanju ne bi zmrzovali, so se veselo pogovarjali
vse do polnoči.
Medtem sta šla dva fanta naprej v Villo S. Secondo, kjer so don Boska priča-
kovali za cerkveno opravilo naslednjega dne. Ta­ko so župniku odvzeli skrb in ga
prepričali, da don Bosku niti dež ne more preprečiti, da ne bi izpolnil svoje obljube.

20.8 Page 198

▲back to top


198
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
V torek so odšli iz Piee. Vreme se je popravilo in proti deseti uri je godba
naznanila prihod v Villo S. Secondo. Z neba pa je prekrasno sijalo sonce.
V cerkvi so opravili slovesno bogoslužje za Družbo sv. Alojzija, ki so jo ses-
tavljali fantje iz župnije. Don Bosko je bla­goslovil podobo sv. angelskega mlade-
niča, zaščitnika mladine, ki jo je naslikal Tomatis, in v nagovoru pokazal, kako
zelo je sedaj sv. Alojzij vesel, ker je v svoji mladosti tako zelo ljubil Boga. Zvečer
so pripravili gledališko predstavo, ki pa jo je preki­nil dež.
V sredo 8. oktobra opoldne je don Bosko, potem ko so se najedli in odmolili
angel Gospodov, s svojimi zapustil Villo S. Secondo. Zrak je bil razgret od sonca.
Ob pol štirih so se fantje, vsi utrujeni, prepoteni in raztepeni, vzpenjali na neki
hrib. Tedaj je neki mošk­ i, ki se je udeležil priključitve leta 186., zagledal don
Boska in ga poklical k sebi na razgovor ob ograji svojega vrta. Don Bosko je pre-
poznal njegov glas, vendar se je obrnil k nekemu duhovn­ iku, ki je šel ob njegovi
strani, in mu dejal: »Ne menimo se zanj, ne odgovarjajmo mu. Ni pametno, da
bi se ustavljali.«
Končno je godba zaigrala koračnico ob vhodu v Calliano. Vikar teolog Jožef
Sereno je s svojim kaplanom prišel naproti don Bosku, ki mu je še istega jutra
poslal listek s prošnjo, da bi mu priskrbel kruha za vse njegovo spremstvo. Žu-
pnik ga je takoj povabil v svoje novo župnišče, ki so ga prav tisto leto dozidali,
in mu ponudil, da bi tam pogostil njegove fante. V trenutku so razpostavili mize
kakor v obednici in pripravili pravo kosilo z obilno mineštro. Toda želel je, da bi
don Bosko stopil z njim v njegovo staro župnišče. Božji služ­ abnik je po kratkem
postanku hotel oditi naprej, toda ta odlični duhovnik mu tega ni dovolil. Zato so
zvečer pripravili slovesen blagoslov z glasbo in petjem, ob devetih je bila za vse
prebivalstvo gledališka predstava na dvorišču, ki je bilo razsvetljeno z baklami
in oljenkami. Zlasti otroci iz naselja so bili razpoloženi kot še nikdar. Župnik je
dal v svoje novo župnišče nanositi slamo, ki je fantom služila za posteljo.
Naslednje jutro v četrtek ob devetih so oratorijanci krajanom v cerkvi od-
igrali spodbudno predstavo, bili pobožno pri sv. maši in v velikem številu bili
pri obhajilu.
Proti deseti uri so odrinili in opoldne prišli v manjši kraj San Desiderio,
kjer so fantje srečali enega svojih to­varišev, ki je bil tam na počitnicah. Od vseh
strani se je slišalo »Accomasso. Accomasso«. Ta si je utrl pot med svojimi tova-
riši in stopil k don Bosku, mu poljubil roko in ga povabil v imenu svojih staršev,
da je vstopil za trenutek v njihovo hišo. Ti so bili vsi veseli zaradi don Boskove
navzočnosti. Fant je za svoje tovariše pripravil obilno malico na prostem.

20.9 Page 199

▲back to top


BiS 7 — 28. poglavje
199
Ko so se spet odpravili na pot, so šli skozi Grano in prišli v Montemagno,
kjer so obiskali markiza Dominika Fassatija in gospo markizo.
Medtem ko se je skupina bližala prvim hišam, se je neki 11-letni nadvse ži-
vahen deček iz dobro stoječe družine igral v dolinici ob majhni kapelici, imeno-
vani Madonna di Valino. Kar nenadoma je zasli­šal udarce bobna in potem zvok
trobent. »Kaj pa je to?« je vzkliknil, »gremo pogledat.« Pustil je na travniku čevlje,
suknjič in pokrivalo in tekel tja, od koder je slišal godbo. Don Bosko je s svojimi
vstopil v kraj in se ustavil na glavnem trgu. Fant je stekel naprej, se prerinil skozi
množico in se s komolci postavil v prvo vrsto, prav čisto pred don Boska. Sveti
duhovnik je bil takoj prevzet od dečkovega bistrega pogleda in čednega videza, ki
sta nakazovala za vse dobro odprto dušo. Vprašal ga je: »Kdo pa si ti?«
»Alojz Lasagna.«
»Bi bil pripravljen priti z menoj v Turin?«
»In kaj bi tam delal?«
»Se šolal kakor tile fantje tukaj.«
»Zakaj pa ne?«
»Če želiš priti, reci svoji materi, naj pride jutri na pogovor z menoj v župni-
šče v Signale.«
Godba in fantje so korakali proti gradu in markiz je prihajal naproti don Bo-
sku ves vesel, da mu je pripravil tako nepričakovan­ o presenečenje. Njegov sin
je dal služabnikom naročilo, naj popotnikom pripravijo dobro okrepčilo. Mati
markiza je dejala sinu: »Emanuele, glej, da se boš postavil!«
Don Cagliero je igral na klavir, zapeli so več pesmi in deklamirali nekaj de-
klamacij v zahvalo uglednim gostiteljem. Na dvorišču je igrala godba in nato
nadaljevala skozi ves kraj po cesti, ki vodi v Vignale, kraj nasproti Montemagnu,
na enem najvišjih gričev na Monferratskem.
V Vignalu sta jih v svojem gradu pričakovala grof in grofica Callori. Ta ple-
menita gospa je bila 1861 na kosilu v Montemagnu pri markizi Fassati prav v
trenutku, ko je prišel tja don Bosko. Tedaj ga je grofica povabila, naj bi naslednje
leto s svojimi fanti prišel v Vignale.
»Me resno vabite?« jo je vprašal don Bosko.
»Vsekakor. To bi mi bilo v veliko zadoščenje.«
»Prav, prišel bom.«
Grofica, ki so jo mučili mnogi križi in težave, je dejala don Bosku: »Molite
zame, da se bom rešila teh nevšečnosti.«
Don Bosko je za trenutek dvignil oči proti nebu, kakor je to bila njegova
navada, in nato odgovoril: »Oh, za take stvari pa jaz ne prosim.«
»Se torej pravi, da me bo še naprej mučilo?«

20.10 Page 200

▲back to top


200
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
»Še naprej.«
»Se bo še stopnjevalo.«
»Potrpljenje.« Don Bosko je predvidel njeno prihodnost.
Don Bosko je prišel v Vignale proti osmi uri zvečer. Množica kmečkega
ljudstva je bila tako velika, da so fantje pretrgali vrste.
Grof Friderik Callori, ki jim je prišel naproti, ni mogel do don Boska, zato se
je postavil na čelo godbenikov in jih le s težavo popeljal h gradu. Don Bosko se je
znašel sredi ljudske množice, ki ga je tako močno stiskala, da se je komaj gibal.
Ker pa je imel ob strani krep­ke fante, so ti preprečili, da bi ga zanašali sem in
tja. Plameneče bakle so razsvetljevale pot. Končno je mladi grofič, prvorojenec
Julij Cezar z velikim naporom in s svojimi silnimi komolci odprl pot don Bosku
ter njega in njegove privedel v grad, kjer so bili hodniki in sobane čudovito lepo
razsvetljeni. Sam je popeljal gojence k veličastno okrašenim mizam in končno v
zadnje nadstropje, kjer jo bilo vse pripravljeno za prijetno prenočevanje.
1. oktober, petek: don Bosko je daroval sv. mašo v čudovito lepi grajski ka-
peli v navzočnosti plemenitih gostiteljev in gojencev, ki so morali moliti v sose-
dnji sobi, ker v kapeli ni bilo prostora za vse.
Tiste dni je v sobi, ki mu jo je določil grof, profesor Celestin Durando spre-
jemal na izpite tiste fante, ki so se predstavili don Bosku z namenom, da bi jih
sprejel v oratorij na šolanje. Med temi je bil tudi mladi Alojz Lasagna, ki ga je
mati pripeljala v Vignalo. Vikar v Montemagnu don Evazij Beccaris ga je s tre­
mi njegovimi tovariši predstavil don Bosku. Don Bosko ga je pogledal in dejal:
»Za one tri ne morem ničesar reči, lahko pa zagotovim, da bo tistemu z rdečimi
lasmi, Lasagni, uspelo. Te fante so torej sprejeli kot dijake v oratorij.
V soboto je mladi grofič popeljal gojence k razvalinam starega gradu, obda-
nega s cipresami, kjer je bila tudi grobnica plemenite rodbine Callori.
V nedeljo 12. oktobra so v župnijski cerkvi praznovali slovesnost presvetega
Srca Marijinega. Don Bosko in drugi duhovniki so spovedovali cele štiri ure. Med
mašo je bilo skupno obhajilo. Ob desetih je bila peta maša, ki jo je daroval eden
izmed duhovnikov oratorija in pri kateri je ministriralo deset dečkov družbe mi-
nistrantov. Don Cagliero je vodil petje. Po večernicah je don Bosko prid­ igal v pi-
emontskem narečju. Cerkev, ki ima eno samo sicer zelo prostorno in veličastno
ladjo, je bila polna do zadnjega kotička. Don Bosko je pripovedoval o nastanku
nadbratovščine presvetega Srca Marijinega za spreobrnjenje grešnikov in je znal
pripovedovanje tako preplesti s svetimi mislimi, da so bili vsi globoko ganjeni.
Župnik don Jožef Goria, ki je v svojem oblačilu bil navzoč pri obredu, ni niti za
trenutek odvrnil oči od pridigarja, ki je govoril več kot eno uro, a se je vsem zdelo

21 Pages 201-210

▲back to top


21.1 Page 201

▲back to top


BiS 7 — 28. poglavje
201
zelo kratko. Po končani pridigi je don Bosko stopil s prižnice v zakrist­ ijo. Župnik
je pristopil k njemu, mu s solzami v očeh poljubil roko ter se mu zahvalil za ne-
izmerno dobro, ki ga je povzročil nje­govim župljanom, zlasti pa še njegovi duši.
Po pridigi so odpeli litanije in dali blagoslov, nato pa so prip­ ravili gledališko
predstavo, uprizorili ognjemet in spuščali balone.
Toda poleg vsega tega se je zgodilo nekaj pomembnejšega. Okoli don Boska
je bilo zbranih nekaj fantov, med njimi tudi Jožef Buzzetti in dijak Modesto Da-
vico. Kar nenadoma se je don Bosko zamislil in nato dejal: »Pokleknimo in zmo-
limo eno zdravamarijo in Iz globočine za tistega izmed naših tovarišev, ki bo
moral to noč umreti.«
Lahko si predstavljate presenečenje fantov. Vsi so pokleknili in zmolili ome-
njene molitve. Davico je vstal in dejal: »Presneto, ta je pa dobra.« Obrnil se je k
don Bosku: »Popeljete nas na izlet in nam sporočite, da bo moral nekdo umreti.«
Don Bosko se je obrnil k vsem fantom in dejal: »Davico se boji, vidite, misli,
da bo zadelo njega.«
»Jaz se ne bojim. Toda to so novice, ki človeku obračajo želodec.«
»Pomirite se. Nobeden izmed tu navzočih ne bo umrl. Tisti, ki mora umreti,
je v tem trenutku v oratoriju, zdrav in vesel. Z drugimi veselo skače po dvorišču
in niti ne sluti, da bo moral še pred sončnim zatonom pred Božjo sodbo.«
»Po večerji,« piše leta 1888 Hieronim Suttil, smo bili skupaj z gostitelji vsi
zbrani v kapeli za večerne molitve. Po končanih molitvah je don Bosko, ki je klečal
na stopnici ob oltarju, vstal, se obrnil k nam in z jasnim glasom povedal: Molimo
za enega naših tovarišev v oratoriju, ki se počuti zelo slabo. Naslednjega dne smo
zvedeli za dogodek, ki nas je vse glob­ oko pretresel. Ko nam je don Bosko priporo-
čal v molitev umirajočega, je bila ura deset. Ponoči pošta ne nosi pisem in Vignale
ni imel telegrafa. Kljub vsemu temu je don Bosko drugo jutro zjutraj ob petih, še
preden si je nadel mašno obleko, kakor prejšnji večer zbranim za molitev dejal:
'Molimo Iz globočine za dušo fanta, ki je danes po­noči umrl v oratoriju.'
Naslednji dan, to je v torek, je prišlo pismo don Alasonattija, ki je poročal o
smrti na omenjeni dan. Zagotavljam resničnost dogodka, ki mi zaradi močnega
vtisa ni nikdar več šel iz spomina. Mons. Cagliero in drugi, ki so se udeležili iz-
leta, se prav tako dobro spominjajo in pričajo kakor jaz.«
V nekroloških zapisih oratorija beremo: »12. oktobra 1862: Nenadoma je
umrl Rosario Pappalardo iz Giarreja, pokrajina Katanija. Star je bil 10 let, debe-
lušen, bel in rdeč, majhne postave in oblečen v uniformo topničarja.« Tako ga je
opisal Jožef Sandron­ e, njegov tovariš, ki je bil navzoč pri don Boskovi napovedi,
in s tem potrjuje ta izredni dogodek. Zvečer je legel spat zdrav in čil, zjutraj pa so
ga v postelji našli mrtvega.

21.2 Page 202

▲back to top


202
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Dne 13. oktobra so fantje dobili dovoljenje, da v majhnih skupin­ ah obiščejo
Vignale. Dne 14. oktobra se je don Bosko z vsemi fanti odzval povabilu župnika
v Casorzu, don Feliksa Bovo, nadvse gorečega duhovnika, čigar dobrohotnost in
velikodušnost nista mogli biti večji. Godba, petje, gledališke predstave so raz-
veseljevale celo naselje. Tukaj je don Bosko imel priložnost, da je pokazal svojo
gorečnost ne samo za rešenje duš fantov in ljudi vseh slojev, temveč tudi za
duhovnike.
Že so hoteli zapustiti Casorzo, ko je prispel neki duh­ ovnik iz bogate družine,
elegantno oblečen, prej posveten človek kot duhovnik, v lakastih škorenjčkih in
s kravato z zlato iglo. Še najbolj je bil podoben gizdalinu. Želel je spoznati don
Boska. Začel mu je čestitati zaradi tako velikega števila fantov, hvalil je njihovo
ob­našanje in v dolgem govoru hvalil celotno vzgojo. Don Bosko je počak­ al, da je
stekla vsa tista zgovornost, govornika sploh ni pogledal v obraz niti ni pokazal
zanimanja za to, kar je govoril. Ko pa je končal, mu je, kot da ga ne bi niti videl
niti slišal, dejal: »Kdo pa ste vi? Od kod prihajate?«
»Jaz sem Astižan,« je ta odgovoril, »in ko sem slišal, da ste prišli v ta kraj,
sem si rekel, da moram imeti čast spoznati tako slavn­ ega človeka.«
»Kako?« je vzkliknil don Bosko. »Vi ste si drznili priti iz Astija takole oble-
čeni?«
»Da, že dolgo hodim tako oblečen in nihče ni imel nikdar nič proti.«
»A tako?« je odgovoril don Bosko, «in kapitularni vikar v Astiju ni mogoče
prepovedal takega načina oblačenja?« In vneto mu je sku­šal dokazati, kake zle
posledice povzroča s tem, ko se tako obnaša. Dolgo sta se pogovarjala in po toli-
ko razlogih in opravičilih je ta duhovn­ ik spoštljivo sprejel don Boskove nasvete.
Naslednjega dne je prišel v Vignale v talarju, se pogovarjal z don Boskom in mu
zagotovil, da bo odslej živel po njegovih nasvetih.
Don Bosko je že razmišljal o vrnitvi v Turin in je zato poslal klerika Janeza Kr-
stnika Anfossija k poslancu Boni, ravnatelju železnic, s prošnjo za dva brezplačna
železniška vozova tretjega razreda, od postaj­e, ki bi jo zahteval načrt izleta. Posla-
nec ga je ljubeznivo sprejel, ga pozorno poslušal in mu naročil, naj se drugo jutro
vrne po odgovor. Ta je bil v pismu, v katerem je navajal velike don Boskove zaslu-
ge za družbo in državo in je seveda ustregel njegovi prošnji. Izročil mu je nalog za
katerega koli postajenačelnika, s katerim mu je bilo ukazano, da naj da dečkom iz
oratorija na voljo brezplačno dva železniška vozova za katero koli postajo in vsak
način prevoza. To uslugo je don Bosko prejel za izlet leta 1862 in 1863.
Ko je don Bosko dobil odgovor v Vignale, je zapustil to plemenito družino,
kjer sta mu njegova ljubeznivost in resnost pridobili vsa srca.

21.3 Page 203

▲back to top


BiS 7 — 28. poglavje
203
Te velikodušne gostitelje je treba prištevati med najbolj darežljive in sta-
novitne dobrotnike salezijanskih ustanov. Gospa grofica je don Bosku obljubila,
da bo sodelovala z veliko vsoto pri gradnji zavoda v Mirabellu. Obljubo je držala
in jo še prekoračila. Ona je bila zanj vedno prava mati. Imel je navado, da jo je
vpraševal za nas­vet v mnogih stvareh. Navadno sta se strinjala, kajti ona je dob-
ro poznala duha Božjega služabnika.
Ko se je odločil, da bo postavil svetišče Mariji Pomočnici, ji je govoril o tem,
ne da bi povedal naslov, ki naj bi ga cerkev dobila. Vprašal jo je:
»In komu bomo posvetili to cerkev?«
»Mariji Pomočnici kristjanov,« je takoj odgovorila grofica.
Prav tako je ona svetovala, da naj bi cerkev na Corsu del Re poimenovali po
sv. Janezu Evangelistu, naslov, ki ga je tudi on nosil v srcu. Toda medtem ko je don
Bosko želel postaviti spomenik Piju IX., ga je ona želela postaviti don Bosku.
V torek proti poldnevu je don Bosko odšel iz Vignala. Grofi­ca mu je podarila
tisoč zlatih lir za izdatke izleta. V Camagni je župnik don Peter Varvelli pripravil
okrepčilo za vso skupino, ki je proti večeru prišla v Mirabello in tam prenočila
eno noč kot gostje gospoda Provera. Z njim, ki je že pripravil načrt in nakupil
veliko gradbenega materiala, se je don Bosko domenil, da je treba pospešiti
dela in pripraviti vse potrebno za novo šolsko leto.
Dne 15. oktobra so prehodili dolgo pot od Mirabella do Alessandrie. Sredi
poti so se ustavili v Castellettu Scazzoso, kjer jih je gostoljubno sprejel župnik.
Ko so fantje pozno ponoči prišli v Alessandrio, so potihoma šli v semeni-
šče, kjer je rektor Peter Parnisetti don Boska slovesno sprej­el in ga razglasil
za popolnega gospodarja hiše. Povečerjali so in vsak je dobil za spanje celico
semeniščnika, ki so bili še na počitnicah.
V četrtek 16. oktobra so dečki opravili svoje pobožne vaje v semeniški ka-
peli ter obiskali vse cerkve in spomenike v mestu. Don Bosko pa se je šel pok-
lonit generalnemu kapitularnemu vikarju, kanoniku, teologu, stolnemu dekanu
Filipu Ansaldiju in še kakemu uglednemu predstav­niku klera in laikata.
V petek 17. oktobra so z izrecnim dovoljenjem obiskali poveljnika, generala
grofa Radicatija in slavno trdnjavo. Popoldne so šli v Marengo, kjer so si ogledali
bojišče, kjer je Bonaparte, prvi konzul, 17. junija 1800 premagal Avstrijce. Vstopi-
li so v palačo, kjer hranijo kočijo Napoleona I., muzej orožja in predmetov, pove-
zanih s tem dogodkom, kar vse je don Bosko do nadrobnosti razlož­ il. Zvečer so v
semenišču pripravili gledališko predstavo, ki so se je udeležili mnogi povabljenci.
V soboto 18. oktobra zjutraj je don Bosko v stolnici pozdravil presveto ma-
ter Božjo Marijo. Odpeli so slovesno Pozdravljena Kral­jica, nato pa po kosilu ob

21.4 Page 204

▲back to top


204
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
spremljavi godbe korakali po ulicah mesta in se odpravili na železniško postajo.
Na čelu je kakor poveljnik s pali­co taktirko korakal župnik pri sv. Petru, teolog
Lovrenc Grossi. Ta je tudi povabil don Boska, da je s svojimi gojenci prišel v Ale-
ssandrio, dobil dovoljenje, da lahko igrajo po mestnih ulicah ter jih pozdravil
ob njihovem prihodu. Don Bosko je prišel na postajo obdan od svojih prijateljev
duhovnikov, kanonika Viktorja Bolla, Karla Braggioneja in mnogih sotrudnikov.
Na postaji je takoj pozdravil postajenačelnika. Ko je pripeljal vlak, so fantje za-
sedli svoja dva vagona in sredi nav­dušenih vzklikov in ob zvokih godbe vzeli
slovo od Alessandrie.
Proti večeru so ob zvokih godbe popotniki vstopali v oratorij, ki je bil že
poln gojencev, tako novih kakor tistih, ki so se že vr­nili s počitnic. Vsi so se
zgrnili okoli don Boska, da bi mu poljubi­li roko. Nato so obdali povratnike z
izleta, jim pomagali odložiti prtljago in se potem s tisoč vprašanji, ki so se po-
navljala še tedne in tedne, želeli seznaniti z njihovimi dogodivščinami.
Medtem ko je don Bosko večerjal, so mu povedali, da je ubogi Peter, kakor
smo že omenili, ki se ni udeležil izleta, ležal bolan v postelji. Že več dni ga je
mučila vročina. Še isti večer je don Bosko šel v bolniško sobo in ga obiskal.
»Kmalu je prišel,« ta­ko piše fant sam, »me potolažil, spovedal, mi dal svoj bla-
goslov in mi ni nikdar več govoril o moji napaki. Bolehal sem še nekaj mesecev,
tudi zaradi neprijetnega občutka, ker sem razžalil don Boska. Nato sem si zopet
opomogel.«

21.5 Page 205

▲back to top


29.
poglavje
Preverjanje trupla častitega don Cafassa – Don Bosko je od Boga poslan
za mladino – Katoliško branje: Spomini mladim; nesreče delomrzneža –
Vesele zgodbe starega Napoleonovega vojščaka – Don Dominik Pestarino
pride v oratorij in se popolnoma posveti don Boskovim ustanovam – Kdo je
bil don Pestarino – Don Bosko predvidi ustanovo hčera Marije Pomočnice
– Don Bosko predloži notranjemu ministru načrt za zavetišče za uboge
dečke, mlajše od dvanajst let – Cilji, ki jih je imel s tem načrtom – Obrambni
minister podari oratoriju vojaško obleko
Potreba po don Boskovi navzočnosti za začetek šolskega leta v Turinu
in pismo s turobno vsebino sta poklicali Božjega slu­žabnika v mesto. Don Ca-
fassovim občudovalcem se ni zdelo primerno, da bi ostalo njegovo truplo poko-
pano še naprej v navadnem grobu na javnem pokopališču; zato so hoteli grob
zavarovati s posebnim zidom. Ko so dobili od pristojne oblasti za to potrebno
dovoljenje, so iz groba potegnili krsto, ki je bila v dobrem stanju, in jo ob petju
Usmili se me prenesli v pokopališko kapelo, kjer je ostala vso noč.
Naslednje jutro so opravili pogrebno mašo z vsemi opravili za umrle. Nav-
zočih je bilo veliko ljudi, ki so si priskrbeli ustrezne vstopnice. Ponovno so zapeli
Usmili se me in odnesli krsto na prejšnje mesto. Medtem so grob obzidali, vstavili
nekaj podložkov, da krsta ni stala na goli zemlji, in so jo tako obvarovali pred
mokroto. Ko so prišli h grobu, so pono­vili obredne molitve in odprli krsto. Na
začudenje vseh je bilo truplo prav tako kot pred dvema letoma in štirimi meseci.
Samo eno uho je bilo malo načeto in lasje so zrasli za ne­kaj centimetrov. Kanonik
Galletti je spregovoril nekaj pohvalnih besed, nato so pokrili krsto, jo zaklenili s
ključem in položili na prvotno mesto. Okoli stoječi so jo zasuli s cvetjem, ki so ga
prinesli s seboj. Nekaj tednov pozneje so postavili še relief z nap­ isom.

21.6 Page 206

▲back to top


206
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Pri drugem preverjanju leta 1891 so našli samo še okostje. Medtem ko je
don Bosko izrazil sinovsko vdanost do svojega svetega in spoštovanega učitelja,
so končevali razpošiljanje Katoliškega branja za mesec november in don Bosko
je izročil tiskarju rokopis za mesec december, ki ga je sam ponovno prebral in
popra­vil med jesenskim izletom.
Don Ruffino je v kroniki z dne 28. oktobra zapisal: »Don Bosko je rekel:
Gospod me je poslal k mladim, zato se moram vzdržati drugih tujih stvari in
vse svoje življenje in zdravje posvetiti njim.« Toda v čem naj bi si prizanašal, ko
pa je v vsem neposredno ali posredno videl mlade? Saj je zanje tiskal tudi Ka-
toliško branje. Paravia je za mes­ ec november natisnil Mizar Germano in sadovi
dobrega sveta.23 Konec te pripovedi kaže, kako v vernih delavskih družinah vla­
da sreča, tam pa, kjer ni Boga, vladata obup in revščina.
Don Bosko je dodal še spis za mlade, ki živijo v družini, in tiste, ki so sredi
nevarnosti sveta.
Spomini
1. Poskušajte premagati utvaro, ki je lastna vsem mladim vaše starosti, da boste še
dolgo živeli. To je zelo negotovo, medtem ko je čisto gotovo, da boste morali umreti,
in če boste slabo umrli, boste pogubljeni za vedno. Bodite zato vedno pripravljeni na
smrt tako, da boste v posvečujoči milosti Božji. To naj bi bila vaša največja skrb.
2. Če storite kaj dobrega, vam bosta hudič in vaša lenoba prišepetavala, da je preveč
in da vas bo svet imel za pobožnjakarje in tečneže. Vi pa mislite na to, da se vam bo
ob smrti zdelo vse premalo in slabo storjeno. Tedaj boste videli, kako ste se motili.
Spoznajte to sedaj.
3. Ena izmed stvari, na katero bi morali biti mladi ljudje vedno pozorni, je izbira pok-
lica. Na žalost o tem malo razmišljajo in se zato večinoma zmotijo. Nesrečni so v
življenju, obenem pa v veliki nevarnosti, da se bodo večno pogubili. Pogosto mislite
na to, pro­site Boga za razsvetljenje in tako se ne boste zmotili.
4. Proti dvema stvarema se nikdar zadosti ne bojujemo in jih ne premagamo: proti
našemu mesu in oziru na ljudi. Blagor vam, če ste se že v mlad­ ih letih naučili, da ju
krepko premagujete.
5. Malo razvedrila je vedno dobro, toda težko je prav izbrati in se držati prave mere.
Ravnajte se torej takole: vaše razvedrilo in vso vašo zabavo naj odobri spovednik. Pa
tu­di v tem primeru se ne prepustite zabavi do zadnjega. Ko se boste premagali, se
vzdržali, boste dosegli veliko zmago in vam bo v veliko korist.
23 L'Armonia 27. novembra 1862.

21.7 Page 207

▲back to top


BiS 7 — 29. poglavje
207
6. Dokler ne najdete v spovedih in pogostih obhajilih vese­lja in dokler vam ne ugajajo
nabožne knjige in pobožni tovariši, nikar ne mislite, da ste zares pobožni.
7. Tisti fant, ki še ne zmore prenesti krivice, ne da bi se maščeval, in ki ne more prena-
šati opozoril, tudi neutemeljenih, svojih predstojnikov, zlasti staršev, še zelo zaostaja
v čednosti.
8. Vsak drug strup je mladini manj škodljiv kot slabo branje. Danes je to še posebno ne-
varno, ker je tega branja veliko in se skriva pod krinko religioznosti. Če vam je draga
vaša vera, če vam je draga vaša duša, ne berite ničesar prej, dokler niste vprašali za
svet spovednika ali koga drugega, ki je dobro izobražen in resnično pobožen. Toda
kar je preverjeno in dobro poznano, to berite.
9. Dokler se ne bojite in ne izogibate slabih tovarišij, ste ne samo v veliki nevarnosti,
temveč se morate bati, da ste slabi tudi vi.
10. Prijatelje in tovariše si izberite vedno med dobrimi in dobro poznanimi in izmed teh
le najboljše. In tudi pri najboljših posnemajte samo dobro in odlično, varujte pa se
napak, ki jih imamo vsi.
11. V svojem načinu življenja ne bodite trmoglavi, pa tud­ i ne nestalni. Videl sem, da nes-
talni, ki brez zadostnih razlogov z lahkoto spreminjajo svoj­e sklepe, v vsem slabo
uspevajo.
12. Eden največjih nesmislov, ki jih more zagrešiti kristjan, je v tem, da čaka na to, da se
bo vrnil na pravo pot in si dopoveduje »potem, potem«, kakor če bi bil prepričan, da
mu bo ostalo zadost­ i časa, in kakor da je vseeno, ali to stori takoj ali pozneje. Bodite
torej pametni in uredite svoje stvari takoj, kot če bi bili prepričani, da bi sicer tega ne
storili. Spovedujte se najmanj vsakih štirinajst dni, opravite vsak dan premišljevanje
in nekaj duhovnega branja, izpraševanje vesti vsak večer, obisk Najsvetejšega in Ma-
rije Device. Bodite včlanjeni v kako družbo. Redno opravljajte vajo za srečno smrt,
zlasti pa nežno in ve­liko pobožnost do presvete Devica Marije. Oh, če bi vedeli, kaj
pomeni ta pobožnost, je ne bi dali za vse zlato tega sveta. Pridobite si jo in prep­ ričan
sem, da boste nekoč rekli: Vse dobro mi je prišlo z njo.
V teh spominih govori o kongregaciji, to je o nedeljskem zbiranju študentov,
ko so v kaki cerkvi pri maši in verskem nagovoru. V mnogih tudi javnih šolah so
bile te kongregacije še v navadi, vendar so zaradi brezbrižnosti šolske oblasti
vedno bolj izginjale. Kmalu jih je dih revolucije ugasil, zlasti v velikih sredi­ščih.
Decembra je tiskarna Armonie, Via della Zecca, hiša Birago, natisnila delce
Delo, govore slavnega govorca stolne cerkve v Parizu, patra Feliksa iz Jezusove
družbe, študirajoči mladini ob slovesni razdelitvi nagrad. Tu so povzeta pri-
poročila, ki smo jih tolikokrat slišali iz don Boskovih ust njegovim gojencem.
Dolžnost vsakega človeka je delo, duševno ali telesno. V potu svojega obraza

21.8 Page 208

▲back to top


208
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
boš jed­ el svoj kruh. Brezdelje je začetek vseh hudobij in brezštevilnih nesr­ eč.
Če delo vzgaja človeka, ga brezdelje onesposablja, da bi predvidel svojo pri-
hodnost, zatemnjuje mu pamet in slabi voljo. Sveti Duh opisuje brezdelneža v
knjigi Pregovorov: Lenuh hoče in noče, Želje uničujejo lenuha, ker njegove roke
niso hotele ničesar delati, Lenuh skri­va svojo roko v nedrju in je ne zanese do
ust, Kakor se vrata vrtijo na svojih tečajih, da bi se premaknila z mesta, tako
se obrača lenuh v postelji, Lenoba prinaša spanec in brezdelna duša bo trpe­
la glad, Prazen strah onemogoča lenuha, dopoveduje si, da bi opra­vičil svoje
brezdelje: zunaj je lev, ki me bo požrl sredi trga, Pot lenuhov je posuta s trnjem.
Pater Feliks je nadalje razvil navedene svetopisemske misli in je dodal še
svojo z namenom, da bi obogatil duha svojih študentov.
»Obširne, jasne in globoke znanosti si ni mogoče pridobiti brez vztrajnega
dela. Človek ve samo tisto, česar se spominja. Spominja pa se tistega, česar se je
naučil. Nauči se pa samo tisto, kar je zbral in si prisvojil z delom svojega duha.
Glejte, resničen filozofski pomen besede »naučiti se« je to.«
Temu zvezku so za dopolnitev predpisanih strani dodali Vesele zgodbe
starega Napoleonovega vojščaka, kot jih je zapisal duhovnik Janez Bosko in so
jih natisnili v oratoriju. To je ena izmed mnogih pripovedi, ki jih je don Bosko
pripovedoval fantom na odmoru. Dodal je še kratek življenjepis o mučeništvu
dveh anamskih katoličanov.
Kakor hitro se je don Bosko vrnil v oratorij, ga je doletela velika sreča ob
snidenju z don Dominikom Pestarinom. O tem odličnem duhovniku, ki se je
rodil 5. januarja 1817 v Morneseju, v škofiji Aqui, moramo dati nekaj življe-
njepisnih podatkov. Fant velikodušnega srca je opravil svojo osnovnošolsko,
gimnazijsko, filozofsko in teološko izobrazbo v semenišču v Genovi. Bil je zgled
zatajevanja in je strastno ljubil Jezusa Križanega in Žalostno Mater Božjo. Še kot
klerik in potem kot duhovnik prefekt semeniščnikov si je s svojo ljubezni­vostjo
pridobil srca vseh, tako da je vzpostavil pobožnost in goreče prejemanje svet­ ih
zakramentov. Njegovi najzvestejši prijatelji, učeni duhovnik Kajetan Alimonda,
prior pri sv. Sabini, Frassinetti, goreči misijonar don Sturla, so o njem vedno
govorili kot o najbolj zglednem duhovniku. Ker so ga sektaši vzeli na piko, se je
1849 vrnil v Mornese. Toda tu je ugotovil, da je ugasnila prejšnja pobožnost in
bilo malo prejema­nja svetih zakramentov, in kar je bilo najhujše, med mladimi
je bilo v veliko pohujšanje vsega kraja nemalo nerednosti.
Toda njegova apostolska gorečnost je v kratkem času spremenila položaj,
tako da je mons. Modest Contratto po pastoralnem obisku izjavil: »Mornese je
pravi vrt moje škofije.« Ko se je don Pestarino vrnil v Mornese, so se ljudje ču-

21.9 Page 209

▲back to top


BiS 7 — 29. poglavje
209
dili, če je kdo med tednom šel k obhajilu. Nekaj let pozneje pa je večina moških
in žensk hodila k obhajilu vsak dan. Bil je vsem vse, za mladino pa je imel še
posebno skrb. Naj samo omenimo prizadevanje zadnje dni pusta, da bi odvrnil
mlade od nerednosti in nevarnosti. Zbiral jih je v svoji hiši, pripravil na svoj ra-
čun vse potrebno za razvedrilo z raznimi igrami, s petjem, s kako moralno gle-
dališko predstavo. Zatem so prinesli steklenice vina, slaščice, z eno besedo vse,
kar je pripomoglo k pravemu veselju. Don Pestarino je bil vedno med njimi. Ob
primerni uri so proti večeru šli vsi v župnijsko cerkev in opravili molitve. Zatem
se je vsak lepo odpravil na svoj dom, še prej pa so vse povabili naslednji dan k
sv. ma­ši, k molitvi rožnega venca in prejemu zakramentov. Za isto razvedrilo je
poskrbel v drugi hiši za dekleta pod vodstvom učiteljice Maccagno. Tudi to na
svoje stroške.
Ta dobra učiteljica se je pri 18 letih pod njegovim duhovnim vodstvom od-
ločila, da se bo popolnoma izročila Bogu, ne da bi vstopila v kak red. Poiskala je
še druge tovarišice istega čutenja in mišljenja in ustanovila z njimi v Morneseju
3. decembra 1855 družbo Hčera Marije Brezmadežne. To je bilo svetno zdru-
ženje, v katerem so članice ostale v svojih družinah sredi sveta ter skušale z
ustreznimi sredstvi dosegati krščansko popolnost in opravljati dela krščanske
gorečnosti za večno zveličanje oseb, s katerimi so živele skupaj.
Pobožno združenje je bilo ustanovljeno z namenom, da bi toliko neomo-
ženih deklet, ki jih niso sprejeli v redovne družbe, bodisi zaradi pomanjkanja
dote bodisi zaradi telesnih pomanjkljivosti bodisi zaradi družinskih okoliščin,
dobilo možnost lepega krščanskega in apost­ olskega življenja. Članice združenja
bi postale neomožena dekleta, ki bi želele doseči krščansko popolnost z izpol-
njevanjem treh evangeljskih svetov, pokorščine, uboštva in čistosti, vendar ne
da bi se zaobljubile ali se vezale v vesti, tako da, če ne bi bile zveste, ne bi imele
niti odpustljivega greha. Pobožno združenje je imelo zelo preprost pravilnik, ki
je obsegal dolžnosti deklet za doseganje cilja, navodila za sestanke, ki naj bi bili
zasebni v obliki du­hovnih pogovorov, in navodila za način življenja. Dne 2. maja
1857 je mons. Modest Contratto, škof v Acquiju, dal svojo privolitev in je odo-
bril Poglavja pobožnega združenja, ki se je tako naglo razširilo po vsej Italiji, da
je bilo leta 1862 ustanovljeno v vseh italijanskih pokrajinah.24
Ustanoviteljici tega pobožnega združenja je don Pestarino izroč­ il skrb za
vso žensko mladino v Morneseju. Tako dekleta kakor fantje so ga v vsem spošt-
24 Življenje in ustanova sv. Angele Merici, ki ju je opisal Giuseppe Frassinetti, prior pri sv. Sabini
v Genovi. Salezijanska tiskarna, Turin. Glej dela istega pisatelja: Rosa Cardone, Rosina Pedemonte,
Redovnica na svojem domu.

21.10 Page 210

▲back to top


210
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
ljivo ubogali. Bil je neutruden pridigar in spovednik, tako podnevi kakor ponoči.
Zgodilo se je, da je spovedoval tudi po petnajst ur in več. Rad je imel vse, vsem
je delal dobr­ o in vsi so ga imeli nadvse radi, tako da so ga po pravici imeno­vali
prijatelja ljudstva. Njegovi sokrajani so ga večkrat izvolili za občinskega sve-
tovalca. On je odgovarjal na njihovo zaupanje tako, da se je trudil za duhovni
in časni napredek ne samo Mornežanov, temveč vseh okoliških naselij, ki niso
nikdar ničesar odločali, ne da bi vpraš­ ali njega za nasvet.
Tak je bil don Pestarino, ko je slišal govoriti o don Bosku in si je zaželel, da bi
ga osebno spoznal. Toda preden se je odpravil v Turin, je v družbi teologa Rajmu-
nda Olivierija, dekana v Lermi, poromal v svetišče Matere Božje delle Rocchette.
Ta mu je svetoval to romanje z namenom, da bi prosil nebeško mater Marijo, da
bi mu razodela svojo voljo. Dobil je navdihnjenje, da bi tako svoje imetje, ki je bilo
zelo veliko, kakor svoje življenje, podaril don Bosku. Ko je s tem namenom prišel
v Turin, je bil tako začuden nad don Boskovim delom in krščansko ljubeznijo,
da je sklenil z njim tesno prijateljstvo. Vžgan od duha salezijanske družbe, se ji
je hotel takoj pridružiti s tem, da je začel v popolnosti izpolnjevati njena pravila.
Don Bosku je obljubil popolno pokorščino in bil pripravljen takoj priti v Turin v
oratorij. Toda Božji služabn­ ik, ki je videl, koliko dobrega je delal v svetu, je želel,
da naj nadaljuje svoje prizadevanje v domačem kraju.
Prav tako je uvidel, da ne bi bilo dobro, če bi pobožnemu Združenju hčera
Marije Brezmadežne vzel tako pobožnega in modrega voditelja.
Ali je don Bosko takrat predvidel, da bo deset let pozneje nekaj tistih naj-
bolj pobožnih morneških deklet postalo temelj njegove redovne Družbe hčera
Marije Pomočnice?
Zdi se, da je bilo tako, kajti leta 1863 je gospa Karolina Provera iz Mirabella,
sestra našega Frančiška, v želji, da bi vstopila v kak red, vprašala za svet don
Boska, ki ji je odgovoril: »Če lahko malo počakate, bo tudi don Bosko imel sestre
salezijanke, kakor ima sedaj svoje duhovnike in klerike.« Toda ona ni imela za
primerno, da bi čakala, in se je odpravila v Francijo, kjer se je zavezala z zaob-
ljubami v družbi Zvestih tovarišic. Don Evazij Rabagliati, ki jo je 1890 srečal v
Parizu med predstojnicami v Rue de la Santé, je iz njenih ust slišal zgoraj nave-
dene besede.
Don Pestarino se je vrnil v Mornese. Don Bosko pa je pričak­ oval odgovor na
svojo prošnjo, ki jo je naslovil na notranjega mi­nistra Urbana Rattazzija, ki mu je
za loterijo naklonil 500 lir. V svoji ustvarjalni domišljiji je delal vedno nove načrte,
kako bi mogel pomagati svojim dečkom, in nove vidike istega svojega načrta, da
bi razširil svoje ustanove in dobil potrebna sredstva, da bi jih udeja­njil.

22 Pages 211-220

▲back to top


22.1 Page 211

▲back to top


BiS 7 — 29. poglavje
211
Ekscelenca!
Podpisani vam z vsem spoštovanjem želi izraziti potrebo, ki se že dolgo pojavlja pri
nas in se tiče dečkov, mlajših od dvanajst let.
Dečkom, ki so dosegli to starost, je omogočen vstop v naš oratorij ali podobne usta-
nove javne dobrodelnosti. Toda pogosto naletimo na popolnoma zapuščene in revne deč-
ke, za katere nihče ne skrbi, kakor je moglo ugotoviti tudi vaše ministrstvo.
Prosilec predlaga, da bi v želji za pomoč tem dečkom v bližin­ i naše hiše odprli zave-
tišče s pravilnikom in hišnim redom, različnim od našega, ki je namenjen večjim fantom.
V tako zasnovanem zavetišču bi se zbirali dečki od 6. do 12. le­ta. Tukaj bi se z
ustreznim poukom in vzgojo pripravili na opravljanje tistega poklica, za katerega bi po-
kazali največjo nagnjenost in bi bil v soglasju z njihovimi telesnimi sposobnostmi. Ko bi
bili stari 12 let, bi jih sprejeli v zavetišče Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
Največja težava je v tem, kako dobiti sredstva za odprtje takega zavetišča. V ta na-
men bi prosil vaše ministrstvo za predujem pet tisoč lir, ki bi jih potem povrnili s spreje-
tjem dečkov, ki bi jih vaše ministrstvo poslalo temu zavetišču.
Izdatek za vsakega dečka bi v točnem izračunu znašal 65 centov na dan. V ta znesek
bi bila zajeta hrana, obleka, vzdrževanje.
Država bi plačala samo 40 centov na dan in petindvajset deč­kov bi izbrisalo dolg, ki
bi ga naredili pri vladi.
Vaša ekscelenca, ki tako zelo ljubi ubogo mladino in ji pomaga, naj dobrohotno sprej-
me ta predlog in ga primerno spremeni.
V vsakem primeru vas prosilec prosi, da bi dobrohotno opravičili nadlegovanje, ki
sem vam ga povzročil, prepričan, da je bila edino le ljubezen do mladine in želja, da bi ji
storil kaj dobrega, razlog, da sem vam to pisal.
Z najglobljim spoštovanjem imam čast, da se imenujem za vaše Ekscelence ponižne-
ga prosilca.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. oktobra 1862
Verjetno je don Bosko slutil, da njegovega predloga ne bodo vzeli v pretres,
kar se je tudi zgodilo. Toda njegova prošnja je prišla v roke ministru, ki je zelo
občudoval don Boska in je vedno branil njegove oratorije in zavetišče. Ni šlo za
drugo kot za izmenjavo misli, za katero je bil prepričan, da je ne bi nihče kriti­
ziral. Saj je bil pogosto prisiljen zavrniti dečke, ki jih je prip­ oročalo ministrstvo,
ker še niso bili zadosti stari. Zato je bil njegov predlog izhod iz stiske, ko ni
mogel sprejemati dečkov, ki niso bili stari, kot določa pravilnik. Kakor smo že
povedali, je don Bosko v hiši Lepotica, ki jo je vzel v najem, uredil stanovanje.
K temu bi lahko dodal še kako stanovanje in tako omogočil to novo ustanovo.
Za nadzor je bil pripravljen kak asistent, klerik ali laik. Istočasno je don Bosko
postavil vzdrževalnino za take manj kot 12 let stare gojence. Tako je bilo kljub

22.2 Page 212

▲back to top


212
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
predlogu, ki ga niso sprejeli na ministrstvu, sprejetih pri učitelju Migliettiju več
priporočenih dečkov.
Don Bosko je poslal krajevnemu vojaškemu poveljniku, grofu Avguštinu
Petittiju, obrambnemu ministru, prošnjo za rabljeno obleko, da bi mogel obleči
svoje fante in jih zavarovati pred zimskim mrazom. Minister je prijazno ustre-
gel njegovi prošnji.
obrambno ministrstvo
Št. 1.483
Turin, 25. novembra 1862
To ministrstvo se veseli, da lahko pomaga pri vzdrževanju vaše dobrodelne ustanove,
zato vam sporočam, da je bilo ravnateljstvu skladišč tega mesta naročeno, da vam dajo
na razpolago naslednje predmete:
Prti
13
Brisače
9
Plašči iz sukna barban isabella 100
Plašči tournon
50
Hlače - prav tako
80
Volnene odeje
100
Volnene odeje za zunaj
100
Vaša naloga je, da te predmete prevzamete. S seboj prinesite potrebno potrdilo.
Glavno skladišče
odgovorni za splošno nadzorstvo upravnih služb
Incisa

22.3 Page 213

▲back to top


30.
poglavje
Oratorij se spet napolni – Nekaj znamenitih sprejemov gojencev – Veliko jih
je, toda Gospod jih bo vzdrževal – Don Bosko jih preizkuša in izbira: ponovi,
da bo eden izmed njih škof – Alojzij Lasagna – Fant, ki ne sodi v oratorij –
Začne se šola; učitelji brez državnih izpitov – Preteklo leto je šolska oblast
zamižala na eno oko – Don Bosko pripravlja klerike za državne diplome –
Piše provikarju, da bi njegove klerike za to leto oprostil izpitov iz teologije
– Priskrbi cerkvene nadarbine bodočim duhovnikom – Don Janezu Caglieru
je zaupano pridiganje v nedeljo popoldne – Raba narečja na prižnici – Don
Bosko pridiga v okolici Albe: najprej zelo skopa, potem pa zelo gostoljubna
postrežba – Stara grofica – Galantuomo ne prerokuje več
Ob don Boskovi vrnitvi se je oratorij napolnil z gojenci, ki jih je bilo nad
šeststo. Med temi je bil tudi mladi Joahim Berto iz Villarja Almese, ki je že od
otroških let poznal don Boska, potem pa ga je Božja previdnost kot salezijanske-
ga duhovnika od 1866 do 1886 postavila za don Boskovega tajnika in zaupnika.
Njemu se mora Družba zahvaliti za zelo veliko podatkov iz življenja častitljivega
Božjega služabnika. Prišli so tudi fantje, ki jih je don Bosko osebno sprejel v
Montemagnu, Vignaleju in drugih krajih, skozi katere ga je vodil jesenski izlet.
Sedaj se je spomnil tudi nekega revnega turinskega dečka, kateremu je obljubil,
da mu bo poma­gal.
Sekund Bernocco je bil strežnik v neki kavarni na trgu Carlina in don Bosko
je nekega popoldneva poslal tja Dominika Belmonteja, ki je obiskoval retoriko,
s sporočilom, da naj pride v oratorij. Belmonte je šel in dejal fantu: »Poberi svo-
je stvari in pojdi z menoj v oratorij.«
»Te pošilja don Bosko?«

22.4 Page 214

▲back to top


214
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
»Da.« Fant je takoj prišel v oratorij, študiral, doktoriral in dobil univerzite-
tno stolico v Rimu. Umrl je 1889.
Ko so nekateri iz oratorija videli tisto množico fantov, so vpraševali don
Boska: »Toda kako jih boste vzdrževali?«
Don Bosko je smehljaje se odgovoril: »Gospod Bog, ki mi jih je poslal, jih bo
tudi vzdrževal in preskrbel.« Bilo mu je nadvse drago, da je hodil na dvorišče,
bil z njimi in jih razveseljeval s svojimi domislicami. Medtem ko je pozorno pre-
učeval njihove težnje, navade, pomanjkljivosti, napredek v dobrem, je skušal
odkriti njihov poklic. To je preučevanje, ki mu pravimo prva stopnja mil­osti, ki
jo Gospod daje svojim služabnikom za razpoznavanje duhov. Dosega se s pre-
vidnostjo, molitvijo in potrpežljivo ljubeznijo. Zato se je don Bosko ravnal po
vodilu sv. Pavla Tesaloničanom, ki smo ga pogosto slišali iz njegovih ust kot na-
vodilo njegovim sodelavcem v vseh okoliščinah: Vse preizkusite, kar je dobro,
ohranite.
Vedno je imel pri roki kako zgodbo ali kako besedo, ki je zan­ imala in razve-
seljevala njegove mlade prijatelje.
Hieronim Suttil nam je 21. novembra 1884 sporočil: »Nekega dne proti
koncu jeseni 1862 po kosilu pred drugo uro je don Bosko slonel na stebru, ki
stoji med stopnicami in vhodno vežo, točno pod goriln­ ikom za plin. Ne bi mogel
točno povedati, kdo je bil z menoj, stali pa smo v polkrogu okoli njega. Zagotovo
vem, da je bil don Cagliero, kleriki Durando, Jarac, deček Lasagna in še nekateri
drugi. Don Bosko (zdi se mi, da ga vidim še danes) se je z iztegnjenim kazal­
cem, ne da bi izrecno kazal koga, obrnil in dejal: »Eden izmed vas bo nekega
dne škof.« Te besede so mi ostale za vedno v spominu, kakor tudi druge don
Boskove besede, in ko mi je don Rua pisal v Pariz in mi sporočil odhod don Cag-
liera v Ameriko, sem se takoj spomnil napovedi in vzkliknil: »To je škof, ki ga je
prerokoval don Bosko.« Tako globoko se mi je don Boskova napoved vtisnila v
spomin. Ker pa poznam razlage don Boskovih napovedi in ne morem priseči,
da je bil navzoč tudi don Cagliero, bi se mogla tista napoved nanašati tudi na
druge, mogoče na samega Lasagna. Kdo ve.«
Bil pa je navzoč Alojz Lasagna, deček 12 let, ki je vsakokrat, ko se je don
Bosko pojavil na dvorišču med svojimi fanti, pritekel k njemu in bil nadvse sre-
čen, če ga je don Bosko nagovoril ali vsaj ljubeznivo pogledal. Ker pa je bil iz-
redno živahne narave, je hotel biti gospodar med drugimi prav tako živahnimi
dečki, zato so nastali prepiri, v katerih je vsak branil svoj prav. Navajen na svo­
bodno življenje proste narave, mu je bilo pravilo, ki mu je določalo čas za opra-
vljanje dolžnosti, pravi neznosen jarem, kar je pogosto tud­ i izrazil svojim to-

22.5 Page 215

▲back to top


BiS 7 — 30. poglavje
215
varišem. Ker je bil zelo občutljiv in je imel živahn­ o domišljijo, ga je prijelo tako
domotožje, da je pobegnil iz oratorija in se vrnil v Montemagno. Toda starši so
ga takoj pripeljali na­zaj v Valdocco, kjer ga je don Bosko sprejel, ne da bi mu
zaradi pobega kaj očital. Bil je z njim tako ljubezniv in dobrohoten, ga ne­nehno
spodbujal in nagovarjal, da ga je popolnoma pridobil za Boga in za zveličanje
njegovih bratov.
Don Bosko je takoj prepoznal njegove izredne sposobnosti. Bil je odkrit,
preprost, velikodušen, izredno močne volje, rahločutnega srca, izrednega spo-
mina in pronicljivega razuma. Že takrat je don Bosko pogosto ponavljal: »Je iz
dobrega testa, boste videli.« Bil je iz testa, iz katerega se rojevajo škofje.
Prav tako je bilo občudovanja vredno don Boskovo odkrivanje fantov, ki
niso bili za njegovo hišo. Don Frančišek Provera nam je zapustil zapisano:
»Neki človek je hotel na vsak način, da bi don Bosko sprejel njegovega sina
v oratorij, vendar ga ni hotel sprejeti. Toda pritisk z različnih strani je bil tako
močan, da je moral privoliti. Oče je pripeljal sina, ki je bil na videz čisto v redu,
in don Bosko ga je poklical in vprašal: »Bi rad ostal pri me­ni?«
»Da, da,« je odgovoril fant, »tako zelo sem si želel.«
»Prav, poslušaj me.« Sklonil se je k njegovemu ušesu in mu potihoma dejal:
»Če hočeš ostati tukaj, ne smeš delati tega in tega.« Tedaj je fant dvignil glavo in
prestrašen vzkliknil: »Toda kdo vam je povedal?«
»Kdo mi je povedal? Pač vem.«
»Ne, nikakor nočem ostati tukaj, nikakor ne!«
»Zakaj ne?«
»Če vi veste vse te stvari, potem nočem ostati tukaj.« Stekel je k svojemu
očetu in ni ga bilo več mogoče zadržati.
Na dogovorjeni dan se je začel pouk in don Bosko je don Rui izročil vodstvo
šol. Toda učitelji niso imeli državnih diplom. V pre­teklih letih šolska oblast ni
delala don Bosku težav, toda v šolskem letu 1861/62 so se pojavile. O tem ga je
obvestilo pismo, ki mu ga je poslal šolski nadzornik Janez Muratori.
šolski nadzornik pokrajine turin; št. 613
Predmet: Statistika-Okrožnica št. 19, serija 2a Turin, 28. marca 1862
Na dveh listih, priloženih k tej okrožnici, so podane nadrobnosti, ki bi jih prosvet-
no ministrstvo rado poznalo, bodisi o vodstvenem učiteljskem kadru in uslužbencih vaše
gimnazije bodisi glede števila učencev in slušateljev v vsakem razredu bodisi o izdatkih
kakor tudi o izviru dohodkov za celotno poslovanje.
Podpisani zato prosim vašo uglednost, da bi nam sporočili zaht­ evane podatke in nam
v roku ne več kot petih dni na naš urad poslali izpolnjene tiskovine, priložene temu dopisu.

22.6 Page 216

▲back to top


216
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Če ne bi bilo zadosti prostora za vsa sporočila, ki bi jih hoteli dati, vas prosimo, da
sestavite posebno poroč­ ilo.
Kraljevski šolski nadzornik Muratori
Don Bosko je kraljevemu šolskemu nadzorniku dostavil natančen opis svo-
jih zasebnih šol, iz katerega je bilo jasno spoznati, da učitelji niso imeli ustrez-
nih diplom. Ker pa je izjavil, da je prip­ ravljen sprejeti učitelje, ki bi mu jih do-
ločilo ministrstvo, so ga nekaj časa pustili pri miru. Pripomnil je, da jim ne bi
mogel dati drugega plačila kot prostor v nebesih, če bi delali v Božjo slavo.
Nadzornik se je zadovoljil z obljubo, da se bo don Bosko skušal uskladiti z
zakoni in predpisi. Ni razvidno, da bi oba prosvetna ministra, ki sta v tem času
opravljala dolžnosti ministrstva, najprej Mancini in potem Matteucci, hotela
trdo nastopati proti oratoriju. Mog­ oče je tudi Urban Rattazzi, ki je bil od 4. mar-
ca ministrski predsedn­ ik in obenem zunanji in notranji minister v ministrskem
svetu, uve­ljavil svoj vpliv v korist don Boskovih ustanov.
Zato don Bosko v letu 1861/62 ni imel nikakršnih težav. Ker pa je predvi-
deval, da ga bodo zakoni prosvetnega ministrstva prej ali slej postavili pred res-
ne težave, je odločil, da naj nekaj klerikov študira potrebne predmete za pouk
na gimnaziji in doseže ustrezne dip­ lome.
V ta namen je že leta 1857 dal opraviti gimnazijsko maturo klerikoma Cele-
stinu Durandu in Janezu Krstniku Anfossiju in leta 1859 kleriku Frančišku Cer-
rutiju, ki so se potem vpisali na univerzo v Turinu. Don Janez Krstnik Francesia
je že nekaj časa obiskoval univerzo. Latinsko literaturo je predaval profesor To-
maž Valauri, italijansko Mihael Coppino in grščino Jernej Prieri. Don Boskovi
kleriki so pri izpitih dobro odgovarjali in dobili potrdilo o uspehu. Ti profesorji
so klerikom potrdili navzočnost pri preda­vanjih.
V letu 1862/63 je bilo določeno, da bodo hodili na univerzo kot redni sluša-
telji. Tudi to leto so dobro napredovali in profesorji so jih zelo cenili. Toda ti trije
slušatelji so potrebo­vali več časa, da so se mogli posvetiti literaturi teh jezikov.
V ta namen je pisal kanoniku Vogliottiju, rektorju semenišča in provikarju, in ga
prosil za več uslug in dovoljenj za klerike in pripravnike na duhovniški poklic.
Veleugledni in spoštovani gospod!
Želel sem priti osebno in vam ustno predložiti toliko stvari, pa mi je bilo zaradi šte-
vilnih opravkov nemogoče. Na kratko bom predstavil svoje potrebe, vi pa boste preprosto
rekli da ali ne, kakor se vam bo zdelo prav v Gospodu.
1. Kleriki Durando, Anfossi in Cerruti (z don Francesiem) naj bi letos končali na uni-
verzi izpite iz klasičnih jezikov in italijanš­ čine. Začeli bi s 1. novembrom. V ta na-

22.7 Page 217

▲back to top


BiS 7 — 30. poglavje
217
men prosijo, da bi jih oprost­ ili izpitov in jim dovolili študirati potrebne traktate med
počitnicam­ i leta 1863.
2. Ghivarello, ki je star že 28 let, prosi, da bi smel dodati k prihodnjim izpitom še trakta-
te petega letnika teologije v upanju, da bi bil pripuščen k svetim redovom prihodnje
leto, kar bi pome­nilo samo štiri leta teologije.
3. Klerik Lazzero prosi, da bi z istim namenom k traktatom za izpit dodal še nekaj
traktatov. Oba se odlikujeta po zglednem in pohvalnem obnašanju in sta dobro prip-
ravljena za izpit.
4. Klerik Racca, ki je star 20 let, prav tako prosi, da bi k rednim izpitom dodal še izpit iz
fizike, ki jo je študiral med duhovnimi počitnicami, in bi tako z novim šolskim letom
lahko začel študirati teologijo.
5. V oratoriju bi ostali med novimi kleriki Baracco, Cagliero, Do, Anton Ferrero d' Aira-
sca, Peracchio iz škofije Casale, Giuganino in Pignolo, prej v semenišču v Chieriju.
6. Chicco, Cinzano, Croserio, De Paoli, Righetti in Rebuffo prosijo, da bi smeli hoditi v
šolo v semenišče v civilu, ker si ne morejo oskrbeti duhovniške obleke. Mogoče bodo
nekateri od njih preoblečeni prve me­sece novega šolskega leta.
7. Med fiziki je tudi Bourlot, ki prosi, da bi smel ostati v oratoriju, ker ne more plačati
mesečnine.
8. Ne vem, ali je Sona zaprosil za sprejem v semenišče ali bo prosil, da ga sprejmemo mi.
Govorilo se je o tem, sklenilo pa se dok­ ončno ni nič.
9. Nosilec tega pisma je klerik Rolle, izredno prizadeven v pobožnosti in učenju. Zanj
je treba priskrbeti v semenišču popolnoma prosto mesto ali pa mi z majhno vsoto
pomagajte, da ga zadržim v hiši. On sam ne more nič plačati.
Jaz sem storil, kar sem mogel. Sedaj je na vas, da s potrpežljivostjo storite, kar more-
te. Jaz bom za poplačilo nevšečnosti zmolil eno zdravamarijo in vam želim veliko nebeš-
kega blag­ oslova ter se izrekam za vašega vdanega služabnika.
Turin, 3. oktobra 1862
duh. Janez Bosko
Ko so ti kleriki prejemali višje redove, je don Bosko zato, ker je bila večina
iz revnih družin, priskrbel zanje cerkven patrimonij. Vse dokler je mogel, je
vlagal prošnje na pravosodno min­ istrstvo. V tem smislu je klerik Ruffino po don
Boskovem nasvetu naslovil prošnjo na ministra Confortija, da bi prejel bodisi
cerkveni nasl­ov bodisi beneficij ali po blagajni ekonomata ali kako drugače, ka-
kor bi pač njegovi ekscelenci bolj ugajalo.
Don Bosko je klerikovi prošnji dodal naslednje priporočilo:
Podpisani izjavljam, da je klerik Dominik Ruffino iz Giavena že sedem let v tej hiši in
se je vedno odlikoval po zglednem vedenju. Z veseljem je poučeval katekizem uboge dečke,

22.8 Page 218

▲back to top


218
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
ki prihajajo v ta oratorij, pridno je asistiral in še asistira sprejete fante, in to vedno v veli-
ko materialno in duhovno korist gojencev. Sredi toliko svojih opravil je našel čas, da se je
med svojimi tovariši odlikoval po štud­ iju in na izpitih vedno odlično uspeval.
Iz teh razlogov toplo priporočam vaši blagosrčnosti, da bi ust­ regli njegovi prošnji, zlas-
ti še zato, ker bi usluga, ki bi jo nare­dili prosilcu, bila v korist tudi ubogim dečkom te hiše.
Turin, 29. oktobra 1862
duh. Janez Bosko, ravnatelj
To njegovo prizadevanje je bilo v korist tudi turinski škofij­i. Don Rocchietti
se je po duhovniškem posvečenju ustavil za eno leto v oratoriju, vendar je mo-
ral zaradi nenehnih zdravstvenih težav oditi.
Kljub temu se je iz ljubezni do don Boska spet in spet vračal in se celo vpisal
v salezijansko družbo. Ostal je vse dotlej, dokler je bila nje­gova pomoč potreb-
na. Pridno je spovedoval dečke in imel nauk v nedeljo popoldne. Njegove pri-
dige so bile zaradi preprostosti in urejenosti nekaj čudovitega. Ker se pa zaradi
vedno večjih bolezenskih težav ni mog­ el vključiti v skupno življenje, je bil z don
Boskovim dovoljenjem pris­ iljen, da je vstopil med škofijsko duhovščino. Škofija
ga je decembra 1862 poslala za duhovnega vodjo v malo semenišče v Giaveno.
Oratorij je dal škofiji apostola. Ko so ga postavili za župnika v malo župnijo
San Gilio, se je odlikoval po gorečnosti v gojitvi župnijske duh­ ovnosti in zlasti v
skrbi za duhovne poklice. Končal je svoje življenje nekaj mesecev potem, ko je
vstopil kot novinec k lazaristom v Chieriju.
Po odhodu don Rocchiettija je don Bosko zaupal popoldansko pridigo ob
nedeljah don Janezu Caglieru, ki je prvič nastopil na praznik vseh svetih in na
dan vernih duš, napravil vel­ik vtis in se izkazal za izrednega govorca. Ta po-
poldanski praz­nični nagovor je nadaljeval, vse dokler ni odpotoval v misijone
v republiko Argentino. Prva tri leta je po navadi v Piemontu govoril v narečju.
Ko pa je don Bosko izločil iz oratorija piemontsko narečje, je govoril italijansko.
Oratorijske šole, tako za dijake kakor za rokodelce, so dajale videz pravega za-
voda. Tudi don Bosko je leta 1865 opustil v pridigi piemontsko narečje in začel
razlagati življenje papežev v italijanščini.
Don Bosko je v nedeljo 2. novembra naredil kratko potovanje, o katerem
nam poroča don Angel Savio, njegov spremljevalec. Šla sta pridigat v neki kraj
v škofiji Alba, ki je precej oddaljen od železnice Turin – Cuneo. S tistih hribov
sta se vračala na posta­jo v Bra. Toda zašla sta, postalo je temno in začelo je de-
ževati. Ko se je don Bosko zavedel, da ne bosta mogla pravočasno priti na vlak,
je menil, da bi zaprosil za gostoljubje tamkajšnjega duhovnika. Cerkev je stala
na majhnem hribčku ob cesti. Šel je trkat na vrata, toda precej časa je trajalo,

22.9 Page 219

▲back to top


BiS 7 — 30. poglavje
219
preden so se odprla vrata. Dež se je medtem spremenil v pravi naliv. Sprejet je
bil z nekaj nejevolje. Opravičeval se je, izrazil je obžalovanje zaradi nevšečnosti,
ki jo je povzročil, in prosil, da bi mogel on in njegov tovariš tu prenočiti. Tisti
gospod mu je dejal, naj sede, in ga začel vpraševati , kdo da sta.
»Dva uboga duhovnika iz Turina sva.«
»In s čim se ukvarjata?«
»Zakristan sem v neki cerkvi v smeri Valdocca.«
»In bi morala še večerjati?«
»Če bi nam v svoji dobroti hoteli kaj dati, bi hvaležno sprejela.«
»Res mi je hudo, da nimam ničesar v hiši. Dal vama bom malo sira in kruha.«
»Seveda. Še preveč je. Vse je dobro in prav. Zelo hvaležna vam bova.«
Duhovnik je naročil gospodinji, da je prinesla, kakor je bilo ukazano. Sedla
sta za mizo in začela jesti skromno večerjo. Gospodar je nadaljeval s svojimi
vprašanji.
»Imata namen, da bi se nocoj ustalila pri nas in prenočila?«
»Saj vidite,« je odgovoril don Bosko, »da s tem pobesnelim vremen­ om ne
moreva nikamor in ne moreva iskati drugega prenočišča.«
»Seveda. Toda jaz nimam na voljo postelj, kamor bi vaju mogel dati spat.«
»Tu si lahko pomagamo. Zadosti sta dva stola, zlasti še zato, ker bova mora-
la jutri zjutraj zgodaj oditi.«
»Če je tako, potem je vse nared. Žal mi je, da vama ne morem bolje postreči.
»Nato je nadaljeval: »Vidva torej prihajata iz Tu­rina?«
»Da, gospod!«
»Ali mogoče poznata nekega don Boska?«
»Da, malo,« je odgovoril don Bosko, medtem ko je don Savio, užaljen zaradi
tako neprijaznega sprejema, komaj zadrževal smeh in je kimal don Bosku.
Duhovnik, ki se ni ničesar zavedel, ker je senčnik luči metal senco na obraz
don Savia, je nadaljeval: »Jaz se sicer nisem nikdar srečal z don Boskom, toda
sedaj sem v takem položaju, da ga moram ­prositi za uslugo. Je pripravljen nare-
diti uslugo tistim, ki se obrnejo nanj?«
»Vedno, če je le mogoče,« je odgovoril don Bosko. »Vsakomur rad ustreže.«
»Nameraval sem mu jutri pisati pismo.«
»Kar se tiče pisma,« je ušlo don Saviu, »lahko privarčujete črnilo in papir.
Povejte temu duhovniku, kar nameravate povedati don Bosku.«
»Vi ste torej velik don Boskov prijatelj?«
»Precejšen,« je smeje se odgovoril don Bosko.
»Saj je vendar don Bosko tukaj, pred vami!« je vzkliknil don Savio, ki ni
mogel več zadržati smeha.

22.10 Page 220

▲back to top


220
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
»Vi ste don Bosko?« je vzkliknil ves začuden duhovnik, zardel in ves zme-
den nadaljeval: »Don Bosko? Če bi mi to povedali takoj, ko ste stopili v hišo!
Oprostite mi, če vam nisem takoj postregel. Vaš prihod je bil popolnoma nepri-
čakovan, nenaden. Pustite sir in kruh. Sedaj se spominjam, da je od kosila še
nekaj ostalo. Pustite meni, bom vse uredil.« Stopil je k skrinji in potegnil ven
polovico pečenega piščanca, ukazal gospodinji, naj prižge ogenj in spraži jajca,
sam pa je pogrnil mizo.
Don Bosko se je ljubeznivo smehljal in don Savio se je zabaval ob toliki go-
stiteljevi prizadevnosti.
Povečerjali so in prišla je ura počitka. Duhovnik je dobil nek­je blazino, ki so
jo položili na dve klopi in zofo so spremenil v pos­teljo.
Don Bosko je s svojo ljubeznivostjo odstranil vso zmedo ubogeg­ a duhovni-
ka. Vprašal ga je po njegovih željah in se pokazal pripravljen­ ega, da mu ugodi.
Šlo je za dečka, ki naj bi bil sprejet v oratorij. Bil je sprejet. Don Bosko ni opustil
nobene priložnosti, da bi koga kaj opomnil, če je bilo to v dobro bližnjega. Ko se
je zjutraj poslavljal, je prijel duhovnika za roko in se mu ljubeznivo zahvaljeval.
Duhovnik se je še izgovarjal in opravičeval. Don Bosko mu je rekel: »Vidite, ne
gre za to, da se opravičujete zaradi tega, kar se je pripetilo. Toda če nimamo
nič, ne damo nič, če imamo malo, damo malo, če imamo veliko, damo tisto, kar
je prav. Toda v vsem naj nas vodi krščanska ljubezen, ki nam bo konec koncev
vedno prišla prav.«
Don Bosko je v Braju stopil z don Saviem na vlak za Turin, in potem ko je
zmolil kratko molitev in prebral nekaj pisem, je svoj­emu tovarišu pripovedoval
ljubko zgodbo, ki se mu je pred kratkim pripetila prav na tej železniški progi. Že
večkrat je slišal govoriti o neki zelo bogati in verni gospe, ki jo je želel pridobiti
za svoje ustanove, toda splet okoliščin mu je to vedno preprečil. Grofica je ime-
la sočutja vredno žensko slabost. Vedno se je silno razburila, ko je kdo omenil
njeno že precejšnjo starost. Čeprav je imela hčerko, ki je bila sta­ra že več kot
trideset let, ni mogla prenesti, da bi jo klicali za staro grofico.
In zgodilo se je, da je don Bosko nekega dne vstopil v isti žel­ezniški vagon
kot ta grofica. Zatopljen v svoje misli je, ne da bi se zavedel, sedel k njej. Ta se
je takoj, ko se je vlak premaknil, obrnila k njemu in dejala. »Oprostite, ali niste
mogoče vi don Bosko?«
»S čim vam morem ustreči, gospa? In s kom imam čast govoriti?«
»Jaz sem grofica X.«
Tedaj je don Bosko spregovoril: »Neizmerno me veseli to srečanje. In gospa
grofica mati, kako ji je?«

23 Pages 221-230

▲back to top


23.1 Page 221

▲back to top


BiS 7 — 30. poglavje
221
»Moja mati! Preteklo je že precej časa, kar jo je Gospod vzel k sebi.«
»Kako vendar? Saj sem vendar pred nekaj tedni slišal, da je zdrava.«
»Motite se. Najbrž ste me zamenjali z mojo hčerko. Jaz sem grofica mati.«
Don Bosko je odgovoril: »Je to mogoče? Saj ste vendar tako čudoviti, dobre-
ga videza, da se človek zares lahko zmoti.«
»Kaj hočete,« je dejala grofica zadovoljno se smehljaje, ohranj­am se, kakor
vem in znam. Nikdar nisem neredno živela in zato sem zdrava.
»In jaz prosim Gospoda,« je sklenil don Bosko, »da bi vas ohranil še veliko
let tako zdravo in čilo.«
Pogovor se je nadaljeval do naslednje postaje, kjer je don Bosko izstopil.
Od tistega dne je bila grofica X vsa za don Boska in ga je podpirala vse do konca
svojega življenja.
Proti koncu novembra je don Bosko izdal letopis za leto 1863 z naslovom
Galantuomo in njegove zgodbe.25 Don Celestin Durando je napisal kratko po-
ročilo o šestindvajsetih japonskih mučencih, ki so bili prišteti med svetnike 8.
junija 1862, in dodal opis slovesnosti v Rimu. Sledilo je troje kratkih pripovedi,
dvoje lepih spevov duhovnika G. Peragalla in opereta Orfanello (Sirota), ki jo je
napisal don Cagliero. Kratek opis novih poštnih cen je sklenil spis.
Po kazalu je stal pripis: Letos Galantuomo iz pomembnih razlogov ne raz-
laga svojih napovedi niti ne prinaša novih, ki bi mogle zrasti v njegovih čudnih
možganih.
Ta pripis je narekovala previdnost. Če so napovedi iz prejšnjih let v Turi-
nu in drugih piemontskih mestih vzbudile pozor­nost, je predvidevanje iz leta
1861 povzročilo veliko govoric, vznemirilo določene liberalne kroge in vzbu-
dilo sum, da sedi v nekaterih ministrstvih nekaj nezanesljivih in neprevidnih
uslužbencev. Jasno je bilo, da don Bosko ve več, kot bi to nekateri želeli, vendar
niso mog­li zvedeti, kako je prihajal do takih vladnih in sektaških načrtov. Vemo
le, da je don Bosko večino svojega pred­videvanja povzemal iz raznih sanj. Še
preden jih je dal natisniti, jih je povedal svojim fantom, jih natančno razložil in
pojasnil in dogodki so vedno potrdili, da je imel prav. Za to imam­ o še žive priče.
Oblast ga je konec leta 1859 zaskrbljena obvestila, da naj se ne spravlja
v nevarnost z določenimi razodetji, in don Bosko je obljubil, da bo skušal biti
previden. Kljub vsemu je v letih 1860 in 1861 nadaljeval z večjo zadržanostjo,
kakor je mogoče razbrat­ i iz nekaterih precej nejasnih napovedi in nekaterih
precej negotovih razlag napoveda­nih dogodkov. Tako je na primer Galantuomo
za leto 1860 napovedal: vino bo cenejše, kruh pa dražji, kar bi imelo najb­ olj
25 L'Armonia 27. novembra 1862.

23.2 Page 222

▲back to top


222
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
naravno razlago v: bratomorne vojne, pomanjkanje in odsotnost pivcev so zbi-
li ceno vinu ter neobdelana in razdejana polja ne bodo dala zaželenega zrnja.
Toda don Bosko je vedel, kaj je govoril, in je imel za to svoje razloge.
V Galantuomu 1861 jasno pravi: Previdnost in spoštovanje do ljudi sta me
prepričali, da nadaljujem svoje pripovedi v bolj mirnih časih, ko ne bo več ne-
varnosti neviht, toče, viharjev in pretresov. Toda kljub tej izjavi je preveč pove-
dal in si je zato oblast pred koncem tega leta hotela zagotoviti, da Galantuomo
ne bo povzročal nikakršnih zapletov več. Vitez A. Buglione di Monale je v imenu
predsednika ministrskega sveta dal poklicati don Boska in rekel:
»Čujte, don Bosko, vsi vas imamo radi, toda vaš Galantuomo nam povzroča
preglavice. Od vseh strani nas vprašujejo, kako more don Bosko zvedeti do-
ločene stvari. Zidajo gradove v oblake, sklepajo vse mogoče, vprašujejo ene-
ga in drugega, hočejo vedeti to in ono, to je neznosna zmeda. Zato prosim, da
sprejmete moj prijateljski nasvet: bolje je, da v svojem letopisu ne pišete več o
določenih stvareh.«
Don Bosku je postalo jasno, da je to sicer spoštljiva, toda odločna prepoved.
Nehal je tiskati svoja predvide­vanja.

23.3 Page 223

▲back to top


31.
poglavje
Nove nevšečnosti – Nasprotnikovi vojni načrti, da bi zaprli gimnazijo v
oratoriju – Vitez Gatti načelnik hudobnežev: hudobna ljubeznivost – Don
Boskova neuslišana prošnja ministrstvu, da bi pripustili učitelje oratorija
k izpitu usposobljenosti – Odklonjen sprejem pri ministru za prosveto
– Udarci in življenje v oratoriju – Ponižne in spodbudne don Boskove
smernice – Poslanec Selmi kot nov šolski nadzornik: prošnje in odklonitve
– Don Bosko na obisku pri Selmiju – Dialog; življenjepis Dominika Savia;
Zgodovina Italije; parmski knez – Prošnja, uradni obisk, potrditev učiteljev
Don Bosko je iz jasnih znamenj in tajnih opozoril predvideval, da se nad
oratorijem pripravlja huda nevihta. Rattazzijevo minist­ rstvo zaradi nenehnih
napadov, obtožb in pretenj nasprotnikov ni moglo dolgo obstati. Od dne do dne
so pričakovali njegov padec. Zato je tudi mineval don Boskov zaščitnik, pa naj
je bil že tak ali drugačen.
Povedali smo že, kako se je don Bosko zaradi obtožb, češ da nasprotuje
vladni politiki, znašel v veliki nevarnosti. Povedali smo tudi, kako mu je v nav-
zočnosti samih ministrov uspelo prepreč­ iti nevarnost nasilja tako proti sebi ka-
kor tudi proti njegovim gojencem, in je s tem osramotil in razjezil vse, ki so se
zarotili proti oratoriju.
Toda ti, ki so se borili proti njemu bodisi zaradi načelnosti in v službi re-
volucije bodisi zato, da bi si pridobili zasluge in napredovali v karieri, se niso
imeli za premagane. Zato so po dveh letih premirja spet prešli v napad in mu
proti koncu leta 1862 spet začeli delati nevšečnosti in težave. Tukaj mora­mo
priznati, da nam je zelo hudo, da moramo razkriti nekaj zelo mal­o častnih de-
janj nekaterih izmed njih, vendar delamo to brez hudobnih namenov in samo

23.4 Page 224

▲back to top


224
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
zaradi zvestobe zgodovini. Deloma se veselimo ob misli, da jih moremo celo
opravičiti, saj niso vedeli, kaj so delali. Resnici na ljubo so postali, kakor hitro so
spoznali, kaj je res, don Boskovi prijatelji in nekateri celo zaščitniki don Boska
in njegovih dečkov. Toda vrnimo se k dogodkom.
Na čelu hudobnežev je bil vitez Štefan Gatti, načel­nik oddelka na prosvet-
nem ministrstvu, ki ga bralci že dobro poz­najo.
Tokrat nasprotniki niso prišli na dan s politično pretvezo, tem­več z zakoni-
tostjo pouka v šolah oratorija. V svojem bojnem načrtu so takole razmišljali: Za
vzdrževanje svojih šol ima don Bosko učitelje, ki nimajo državnih izpitov. Ker
v tem trenutku izprašanih učiteljev ne more niti dobiti niti plačati, ker njegova
ustanova živi od javne dobrodelnosti in se je šolsko leto že začelo, ga bomo s
tem, ko bomo zahtevali od njega, da si mora priskrbeti diplomirane učitelje, pri-
silili, da bo svoje šole zaprl. Potem ko so ti gospodje izdelali svoj načrt, so zato,
ker so imeli oblast v svojih rokah, čakali na trenutek, da bi izvedli svojo zamisel.
Toda don Bosko, ki je poznal njihove namere in se je znašel v težkem polo-
žaju, je hotel iti naravnost k vitezu Gattiju in si ga pridobiti. Ta ga je sprejel in
pri tem hlinil ljubeznivost in uslužnost. Predlagal mu je, naj bi se njegovi učitelji
prijavili na izpit iz predmetov, ki so jih poučevali. To je predlagal zato, ker je
bil pre­pričan, da oratorijski učitelji niso bili pripravljeni kar tako opraviti zelo
težkih izpitov. Ko pa je slišal, da so pripravljeni za izpite in celo prosijo, da bi bili
sprejeti, je don Bosku toplo čestital. Toda začel je razmišljati, s kakšno pretvezo
bi jim jih preprečil.
Don Bosko se ni dal preslepiti od takih vljudnosti, temveč je jasno videl
edino pot, ki bi ga pripeljala na cilj. Vse to je že predvidel in o tem obvestil ka-
nonika Vogliottija. Sedaj pa je nas­lovil prošnjo na ministrstvo, da bi dovolilo,
da bi se njegovi učitelji prijavili za izpite, da bi ocenili njihovo usposobljenost.
Ekscelenca!
Podpisani spoštljivo predstavlja vaši uglednosti, kako sem v želji, da bi omogočil sre-
dnješolsko izobrazbo manj premožni ljudski plasti, pred nekaj leti poleg osnovne šole za
revne dečke ustanovil tudi gimnazijske razrede.
Ker nimam rednih dohodkov in sprejemam učence popolnoma zastonj ali za zelo
skromno mesečnino, ne bi mogel nadaljevati te ustanove brez materialne in osebne po-
moči drugih.
Dobro izobraženi fantje so mi priskočili na pomoč in prevzeli pouk v posameznih
razredih, ne da bi bili za to plačani.

23.5 Page 225

▲back to top


BiS 7 — 31. poglavje
225
To so:
Duhovnik Janez Krstnik Francesia, sin Jakoba, iz San Giorgia za peti gimnazijski razred.
Klerik Frančišek Cerruti, sin pokojnega Alojza, iz Salugge, študent 2. letnika teologi-
je, za četrti gimnazijski razred.
Klerik Celestin Durando, sin Frančiška, iz Farigliana, študent 4. letnika teologije, na-
mestnik za peti razred in učitelj tretjega razreda.
Klerik Janez Krstnik Anfossi, sin pokojnega Alojza, iz Vigoneja, študent 4. letnika teo-
logije, namestnik za četrti razred in učitelj druge­ga razreda.
Doseženi uspehi kažejo veliko učinkovitost, zavzetost, veliko uspešnost in navduše-
nje. Več, kot bi mogli pričakovati, ti zaslužni učitelji najdejo, medtem ko opravljajo svojo
učiteljsko dolžnost, čas za študij grškega, latinskega in italijanskega jezika.
Disciplina v naših šolah je bila vedno taka, kot jo predvidevaj­o vladni predpisi, ravna-
li smo se po učnem načrtu ministrstva za gimnazije. Kraljevi nadzorniki, državni inšpek-
torji in ugledni prof­esorji, ki so obiskali našo šolo, so bili vedno zelo zadovoljni z usp­ ehom
in redom.
Vaša ekscelenca, prosvetni minister, je že večkrat izrazila svoje zadovoljstvo nad šir-
jenjem gimnazijskega šolanja med revnejšimi plastmi prebivalstva, če so se učenci od-
likovali po nadarjenosti in kreposti. Večkrat ste celo izrekli pohvalo in spodbudo meni
in našim učiteljem in ste z denarjem podprli naše šole. Večkrat ste tudi poslali pisma, v
katerih ste nam zagotavljali svojo podporo. Vi sami, gospod minister, ste mi svetovali, naj
bi poskrbel za diplomirane učitelje za posamezne razrede z namenom, da bi ministrstvo
z več razloga moglo dajati materialno in moralno podporo.
Da bi ustregel želji gospoda ministra, se pravi, da bi naši učit­ elji dobili državno diplo-
mo, smo poskrbeli, da so naši učitelji naredili potrebne izpite in sedaj zastonj poučujejo
revne dečke, ki obiskujejo te naše šole. Preostane nam še, da izpolnimo nasvet gospoda
ministra za gimnazijo. Prav zato sem vložil prošnjo, da bi te posredno odobrene zaslužne
učitelje pripustili k izpitu na kraljevi univerzi.
Vsi so opravili reden gimnazijski in univerzitetni študij in so po oceni profesorjev
sposobni opraviti izpite, za katere pros­ ijo, da bi bili k njim pripuščeni.
To je usluga, za katero prosim vašo ekscelenco, usluga, ki bi bila resnična spodbuda
in na določen način plačilo tem delavnim učiteljem, obenem pa bi bila veliko dobrodelno
dejanje, ki bi se ga hvaležno spom­ injala ta hiša, ki se vzdržuje zgolj z zasebno in javno
dobrodelnostj­o.
Bog naj obilno blagoslovi vašo ekscelenco in vse, ki se ukvarjajo z vzgojo in poukom
mladine, medtem ko si štejem v čast, da se morem z resnično hvaležnostjo imenovati vaše
ekscelence vdanega služabnika. duh. Janez Bosko
Turin, 11. novembra 1862

23.6 Page 226

▲back to top


226
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Don Bosko na to pismo ni dobil nikakršnega odgovora. Tedaj je storil pot-
rebne korake, da bi ga sprejel prosvetni minister, profesor senator Karel Matte-
ucci. Vendar brez uspeha.
Don Boska so tiste dni slišali, kako je dal naslednjo resnično izjavo: Oratorij
sv. Frančiška Saleškega se je rodil pod udarci, rastel je pod udarci in pod udarci
nadaljuje svoje življenje. Zaradi zakristanovega grobega ravnanja in pretepanja
nekega revnega fanta v cerkvi sv. Frančiška Asiškega je don Bosko začel delo
oratorijev v korist zapuščene in ogrožene mladine. Ko se je potem to delo po
njegovi zaslugi in zaslugi dobrotnikov razvijalo, so ga enkrat zasebniki, drugič
pa spet javne ustanove ovirali in mu nasprotovali in malo je manjkalo, kot smo
že pokazali, da bi ga uničili. In od tedaj naprej v daljših ali krajših presledkih ni
manjkalo napadov drugih, nič manj drznih in mog­ očnih nasprotnikov.
Don Bosko pa je imel navado nekaterim svojim sodelavcem, ki so jih tolike
težave in skrbi navdale z malodušjem, ponavljati: 'Ni­kar ne dvomimo: izkusil
sem, da kolikor bolj manjkajo človeške opore, toliko več doda Bog iz svojega.'
Drugikrat je ponavljal: 'Sredi največjih preizkušenj je treba imeti posebno veli-
ko vero v Boga.' Pogosto je rekel: 'Če je to delo tvoje, Gospod, ga boš podpiral, če
pa je moje, pa naj le propade.'
Dne 1. decembra 1862 je Rattazzi v zbornici naznanil, da je odstopil z vsem
svojim ministrstvom in da je kralj odstop sprejel. Kralj je izročil sestavo nove
vlade Karlu Fariniju in Jožefu Pasoliniju, ki sta jo predstavila 8. decembra. Fa-
rini je bil predsednik, vendar brez listnice. Senator profesor Mihael Amari je
postal prosvetni minister. Profesorju Muratoriju, šolskemu inšpektorju za po-
krajino Turin, je sledil poslanec Frančišek Selmi, lekarnar iz Modene, kamor ga
je popeljal Karel Farini, ko je bil tam oblastnik.
Novi kraljevi šolski inšpektor, ki si je z vitezom Štefanom Gattijem zami-
slil žalostno gonjo proti don Bosku, je takoj stopil na plan proti oratoriju in
zahteval od don Boska, naj predloži diplome svojih učiteljev. Ta mu je poslal
njihova imena in priimke. Kar se tiče diplom, pa je omenil, da so na tem, da si
jih v najkrajšem času pridob­ ijo, ker so že slušatelji grške, latinske in italijanske
literature na kraljevi univerzi v Turinu. Istočasno je omenjal, da so jih šolske
oblasti zato, ker gre za dobrodelne šole v korist revnih dečkov, podpiral­e in
spodbujale po šolskih inšpektorjih in ministru za prosveto ter dopuščale, da so
smeli poučevati tudi učitelji, ki niso imeli ustreznih diplom. Nato je navajal pis-
mo ministra Janeza Lanza z dne 2. aprila 1857, v katerem pravi: 'To ministrstvo
želi prispevati z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, da bi se te šole čim uspešneje
razvijale.' Ko je navedel te razloge, je prosil šolskega inšpektorja, da bi dovolil
pouče­vati istim profesorjem vsaj toliko časa, dokler ne bi opravili izpitov. Toda

23.7 Page 227

▲back to top


BiS 7 — 31. poglavje
227
Selmi se ni oziral na te razloge. Pokazal se je nepopustljivega, zavrnil vse, ki so
skušali posredovati, in zahteval od don Boska, da si že to leto priskrbi diplomi-
rane učitelje ali pa zapre šole.
On pa se je odločil, da bo skušal stvar urediti s samim Selmijem. Mislil si
je: Če nam uspe zadržati smrtni udarec za eno leto, nam bosta čas in potrebe
narekovali način, kako se bomo branili naprej.
Nikomur ni več ničesar pisal, nikogar ni poslal kot posrednika, temveč je
zmolil kot po navadi zdravamarijo in se predstavil kraljevem­ u šolskemu in-
špektorju. Bilo je prve dni meseca decembra. Po dolgih urah čakanja v predsobi
so don Boska končno le sprejeli. Po potrpežljivih poizvedovanjih pri osebah, ki
so bile navzoče, smo zvedeli za okoliščine, ki nam omogočajo, da poročamo o
celem dogajanju.
Nečimrno sedeč na vzvišenem naslanjaču, je šolski nadzornik ukazal ubo-
gemu duhovniku, naj stopi predenj in stoje posluša:
– Torej … Torej imam čast, da imam pred seboj slavnega jez­ uita, še več,
učitelja jezuitov. S tem je hotel povedati, da je don Bosko nasprotnik modernih
preobrazb.
Po tem uvodu je dobršen čas govoril proti duhovnikom, redovn­ ikom, pa-
pežu, don Bosku, njegovim šolam, proti njegovim knjigam, pri čemer je bil tako
rezek in uporabljal take izraze, da bi tudi Jobu pošla potrpežljivost. Don Bosko,
ki se je verjetno spominjal besed Jezusa Kristusa, s katerimi je spodbujal svoje
vernike, da bi se veselili zaradi zasramovanj, ki bi jih trpeli zaradi njega, je do-
pustil, da je padla nanj vsa tista ploha sramotenja z mirno dušo in blagim nas-
mehom na ustih. To dostojanstveno don Boskovo vedenje, ki je b­ ilo popolnoma
nasprotno Selmijevemu, je temu šlo silno na živce. Zapičil je v njegov obraz ža-
reče oči in zakričal:
– Kako? Jaz besnim od jeze, vi se mi pa posmehujete!
– Gospod poslanec, je odgovoril don Bosko, jaz se ne smejim iz prezira do
vas, temveč zato, ker govorite o stvareh, ki se me ne tičejo.
– Kako? Ali niste vi don Bosko?
– Seveda sem.
– Ali niste vi ravnatelj šol v Valdoccu?
– Seveda sem.
– Ali niste vi don Bosko, slavni jezuit in jezuitski somišljenik?
– Ne razumem.
– Ali ste mogoče ob pamet?
– Prepuščam vaši uglednosti, da tako sodite. Če bi tudi jaz hotel uporabiti
podobne izraze, bi imel zadosti razlogov in stvari, ki bi mi prišli prav. Ker pa

23.8 Page 228

▲back to top


228
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
sem pošten državljan in spoštujem vsako oblast, ki mora skrbeti za stotine rev-
nih sirot, raje molčim, da, celo sprejemam vse, kakor da se ne bi tikalo mene, in
prosim vašo uglednost, da bi me poslušala.
Te besede, iz katerih je vela potrpežljivost in neizmerna ljubezen, so malo
pomirile nadzornika, ki se je spremenil in dejal:
– Kaj so torej te šole, za katere prosite usluge?
– To so revni dečki, zbrani z vseh koncev Italije in drugih narodov, izmed
katerih so nekateri usmerjeni v šolanje, drugi pa v kako obrt, da bi si nekoč
pošteno služili svoj kruh.
– Jih imate veliko?
– Če prištejemo tudi zunanje, jih je več kot tisoč.
– Presneto, več kot tisoč! In kdo plačuje, da morete oskrbeti vso to množico?
– Mene ne plačuje nihče. Jaz pričakujem plačilo samo od Boga, ki pravično
plačuje dobra dela. Niti nimam stalnih dohodkov, da bi vzdrževal te fante, in zato
se trudim od jutra do večera, da bi jim priskrbel vso potrebno hrano in obleko.
Pri teh besedah nadzornik ni postal samo veliko bolj miren, temveč tudi
prijazen. Povabil je don Boska, naj sede, in je nadaljeval:
– Čujte, gospod don Bosko, jaz sem mislil, da ste norec. Sedaj vidim, da sem
se zmotil, kajti norec ni sposoben voditi tako ustanovo. Toda zakaj ste tako na-
sprotni vladi in oblasti?
– Gospod poslanec, čutim se dolžnega, da nasprotujem tej zadn­ ji izjavi. Že
več kot dvajset let prebivam v tem mestu. Vedno sem bil dobro sprejet od vseh
vrst meščanov ter deležen njihove naklon­ jenosti, tudi mi nihče nikdar ni očital
upornosti proti javni oblasti. V potrdilo tega navajam celo svoje življenje, svoje
besede, svoje prid­ ige, svoje knjige. Dokler se revolucija ni polastila mojih sona-
rodnjakov in niso prešle v njihove roke javne službe, so vsi zelo cenili moje delo.
Odkar pa je več služb padlo v roke tujcev, tukaj ne go­vorim o vas, sem postal
tarča teh žalostnih figur. Ker ti niso sami spos­ obni, da bi poskrbeli za nesrečne
reveže ubogega ljudstva, ovirajo in obrekujejo tiste, ki za to skrbijo, in hočejo
celo uničiti ustanove, ki so nas stale toliko denarja, truda in naporov. – Po teh
jasnih bes­ edah, ki jih ni bilo mogoče preslišati, je nadzornik, ki je bil tujec, segel
don Bosku v besedo:
– Počakajte malo, je dejal, ali sem mogoče zato, ker sem tujec, vaš nasprotnik?
– Nikakor ne, gospod poslanec, saj sem vas prav zato izvzel. Govor­ im o do-
ločenih sodržavljanih, ki so pripravljeni žrtvovati blaginjo svojih someščanov s
tem, da širijo laži, s katerimi bi dosegli višja mesta, ali zato da bi zaslužili denar.
Ti nevredni ljudje so vzrok uničenja civilne družbe.
– Tukaj se je Selmi zavedel, da je don Bosko načel vprašanja, ki so njegove-

23.9 Page 229

▲back to top


BiS 7 — 31. poglavje
229
mu sogovorniku zelo malo ugajala. Skušal je pogovor zasukati drugam in spre-
tno spremenil snov razgovora. Rekel je:
– Lepo govorite. V tem se popolnoma strinjam z vami. Toda poved­ ati vam
moram, da mi vaše knjige kaj malo ugajajo.
Kakor bralec sam vidi, tukaj don Boskove knjige niso imele kaj opraviti.
Vendar je v upanju, da bo stvari malo osvetlil in sogovornika pripeljal na za oba
koristno podr­ očje, privolil na zasuk pogovora in odgovoril:
– Žal mi je, da moji skromni spisi niso imeli sreče, da bi vam ugajali. Toda če
bi mi vaša uglednost hotela nakazati pomanj­kljivosti, bi vaše opombe upošteval
pri naslednjih izdajah.
– Prav. Vi ste napisali življenjepis fanta Dominika Savia?
– Vsekakor!
– Ta knjiga je polna fanatizma. Moj sin jo je prebral in ga je tako prevzela,
da kar naprej moleduje, da bi ga peljal k don Bosku, in resno se bojim, da mu bo
zmešala glavo.
– To pomeni, da so dogodki v knjigi jasno in prijetno predstavljeni in jih
mladi ljudje z lahkoto razumejo in so jim všeč. Prav to pa je bil moj namen.
Mogoče ste našli kako pomanjkljivost glede jezika, ki bi jo bilo treba popraviti.
– Nikakor ne. Nasprotno, ugotovil sem jasno in ustrezno izražan­ je ter lahek
in ljudski slog. Toda pustimo ob strani imenovano knjigo, ker je manjšega ob-
sega. Nikakor ne morem pohvali vaše Zgodovine Italije, ki jo imajo v rokah vsi.
Da zavračam to knjigo, je zadosti razloga v tem, kar pišete o Ferdinandu Karlu
III., knezu v Parmi.26 Iz tega nesrečneža, ki je storil vsa mogoča hudodelstva, ste
naredili junaka, mučenca. Po­vem vam lahko, da se jih je dva tisoč zaklelo in se s
prisego obvez­ alo, da ga bodo ubili.
26 Za boljše poznanje bomo podali, kar je napisal don Bosko: »Proti več­ eru 26. marca 1854 se je ta knez s
sprehoda vračal v kraljevo palačo. Ko je prišel na konec ceste, ga je neki zakrinkani neznanec srednje postave, ki
je prežal nanj, napadel in ga zabodel v trebuh, pustil bodalo v rani in zbežal. Knez je kakor mrtev padel po tleh.
Njegov sprem­ ljevalec mu je pomagal na noge in potegnil bodalo iz rane. Sredi množice ljudi, ki se je takoj zbrala,
so ga odpeljali v palačo. Rano so ocenili za smrtonosno in dejansko se je knez nekaj ur pozneje znašel v smrtni
nevarn­ osti. Ne da bi toliko mislil na zdravila in zdravljenje, je kot dober kristjan poskrbel za zveličanje svoje
duše. On sam je prosil za spoved in je prejel v veliko spodbudo navzočih zakramente za umirajoče. Ko so ga vpra-
šali, ali je mogoče prepoznal morilca, je odgovoril: Ta človek ne more biti iz Parme. Že tri dni je hodil za menoj.
Videl sem ga od spredaj, od strani in zadaj. Odpuščam mu iz vsega srca. In če ga bodo odkrili, ne želim zanj druge
kazni kot izgnanstvo. Naj se zgodi Božja volja. Sprejem­ am smrt v zadoščenje za svoje grehe. - Ko je slišal, da ni
več nikakršnega upanja za preživetje, je dal poklicati k svoji postelji vso gospodo in služabnike dvora, prosil jih
je za odpuščanje nevšečnosti in slabega zgled­ a, ki jim ga je mogoče dal. Otrokom je priporočil pokorščino materi
kneginji in vestno izpolnjevanje dolžnosti. Večkrat je glasno molil očenaš in je z globoko ganjenostjo izgovoril
zlasti besede Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Križ, ki ga je držal v roki,
je poljubljal s takimi znamenji krščanske pobožnosti, da so bili vsi navzoči globoko presunjeni. Tako je umiral
knez, umorjen v cvetu mladosti, in odpustil svojemu morilcu. Umrl je 23 ur po napadu, star 31 let in določil za
dediča svojega prvorojenca, sta­rega šest let, pod vladavino kneginje njegove žene.«

23.10 Page 230

▲back to top


230
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
– Ta zadnja nadrobnost mi ni bila znana. Toda tudi če bi jo poznal, vam ne
morem zagotoviti, da bi jo zapisal, kajti napisal sem zgodovinski priročnik za
mladino in sem se zato moral točno omejiti in podati samo tista dejstva, ki bi
mogla biti v moralno spodbudo mojim bralcem. Sicer pa o tistem knezu nisem
pisal življenjepisa, temveč sem podal samo opis njegove tragične smrti, ker je
dejansko umrl vdan v Božjo voljo, okrepčan s tolažili vere in odpuščajoč svoje-
mu mo­rilcu.
– Zadosti o tem. Svetoval bi vam, da bi popravili ta odlomek, preden boste
pripravili novo izdajo.
– Če bi vi, gospod poslanec, bili tako prijazni in mi nakazali popravke in izbolj-
šave, ki naj bi jih vnesel v knjigo, bi jih pri ponatisu brez nadaljnjega upošteval.
– Ugaja mi ta vaša pripravljenost. Se vidi, da niste trdovratni v svojih ide-
jah. Tako je prav. No, sedaj pa preidimo k nečemu drugemu. Povejte mi, na kake
težave naletite pri svojih šolah in v čem se ne morete podvreči šolski upravi.
– Glede tega nimam nobenih težav. Prosim samo, da bi mi vaš­ a uglednost
dovolila, da bi sedanji učitelji mogli nadaljevati pouk v razredih, v katerih sedaj
poučujejo.
– Kdo so ti učitelji?
– To so Francesia, Durando, Cerruti in Anfossi.
– Kdo jih plačuje?
– Nihče jih ne plačuje. Tudi oni so bili gojenci zavoda in sedaj želijo upora-
biti svoje sposobnosti v korist drugih, kakor so nekoč drugi skr­beli zanje.
– Jaz ne vidim v tem nobene težave. Če so stvari take, kakor pravite, jih brez
nadaljnjega potrjujem. Vi mi pošljite samo form­ alno prošnjo z imeni učiteljev
in z razredi, ki naj bi jih poučevali, jaz pa vam bom takoj izdal ustrezen odlok.
– Iz vsega srca se vam zahvaljujem, gospod poslanec, za to uslugo. Toda pre-
den se bom poslovil, bi vas prosil še za eno uslugo, to je, da bi bili tako dobri in
vzeli pod svoje zaščito moje dečke in jih nekega dne počastili s svojim obiskom.
Prepričan sem, da bo vaša uglednost, ki ima tako rada preprosto ljudstvo, zelo
zadovoljna, ko bo vi­dela tam zbranih več kot tisoč svojih otrok, ki so v stiski.
Pri teh besedah je bil Selmi zadet v največji globini svojega srca. Z zado-
voljstvom je pogledal don Boska:
- Dragi don Bosko, vi ste pravi angel na zemlji. Zagotavljam vam, da bom
odslej storil vse, kar je v mojih močeh za vaše fante, in kakor hitro bo mogoče,
bom skupaj s svojo družino prijateljsko obiskal vašo ust­ anovo. Upam tudi, da
bodo najini prihodnji razgovori začinjeni z drug­ ačnimi začimbami, kot je bil
začetek najinega srečanja. Vsekakor sem zelo zadovoljen, da sem vas srečal in
vas spoznal. Tako naj ostane do­govorjeno in na svidenje.

24 Pages 231-240

▲back to top


24.1 Page 231

▲back to top


BiS 7 — 31. poglavje
231
Tako se je po Božji volji končal ta obisk, ki je pretil, da se bo končal nes-
rečno. Od takrat naprej je nadzornik Selmi, prepričan o koristi, ki jo don Bosko
dela ubogemu prebivalstvu s svojim oratorijem, to ustanovo podpiral z vso nak-
lonjenostjo, ki mu jo je dopuščala njegova služba.
Ko je don Bosko prišel domov, je nadzorniku Selmiju takoj poslal prošnjo
za potrditev njegovih učiteljev, tako kakor sta se dogovorila.
Veleugledni gospod nadzornik!
Vaši uglednosti predstavljam z vsem spoštovanjem, kako sem v želji, da bi omogočil
srednjo izobrazbo revnejšim slojem ljudstva, začel z gimnazijskimi razredi za revne dečke
te hiše, da bi enim omogočil izučitev kake obrti, drugim pa šolanje in jim tako dal v rok­ e
sredstvo, s katerim bi si služili vsakdanji kruh. V preteklosti se nismo točno držali držav-
nih programov, toda odslej se jih bomo, da bi dobili potrditev in jo točno izpolnjevali.
Zato vas, gospod šolski inšpektor, spoštljivo prosim, da bi v skladu s členom 246 zakona o
šolstvu naše šole odobrili kot zasebno ustanovo.
Pouk bo potekal v skladu z učnim načrtom in predmeti, kakor so navedeni v zgoraj
omenjenem členu.
Za učitelja v prvem razredu bi predlagal duhovnika Viktorja Alasonattija, ki ima
diplomo za latinsko šolo po starem poimenovanju.
Aritmetiko bi poučeval Angel Savio, ki ima diplomo za 4. raz­red osnovne šole.
Za drugi gimnazijski razred predlagam klerika Janeza Anfossija.
Za tretji gimnazijski razred klerika Celestina Duranda.
Za četrti gimnazijski razred klerika Frančiška Cerrutija.
Za peti gimnazijski razred duhovnika Janeza Francesia.
Za te zadnje nimam drugega potrdila kot izjavo njihovih profe­sorjev. Poleg tega, da
so šest let poučevali imenovane razrede, štud­ irajo grščino, latinščino in italijanščino na
naši kraljevi uni­verzi. Njihovi učenci so vedno imeli vidne uspehe. Nobeden za svoje delo
ni plačan, vsi delajo zgolj iz krščanske ljubezni. Za te zadnje prosim začasno odobritev in
zagotavljam, da bodo v času, ki mi ga boste določili, izpolnili vse pogoje ali namesto njih
kdo drug, kakor zahteva zakon.
Pouk bi potekal pod vodstvom velezaslužnega profesorja retorike don Matteja Picca,
kakor je to potekalo že do sedaj.
Naj ob tej priložnosti še povem, da imajo ti gimnazijski razredi podobo malega se-
menišča, kjer lahko opravijo svoje šolanje tisti dečki, ki se odlikujejo po nadarjenosti in
kreposti in se zaradi pomanjk­ anja sredstev ne bi mogli šolati drugje.
Poln zaupanja, da bo moja ponižna prošnja naletela na dob­ rohotno obravnavo,
imam čast imenovati se vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 4. decembra 1862
duh. Janez Bosko

24.2 Page 232

▲back to top


232
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Mogoče zato, da bi temeljito spoznal položaj, in zato, da ne bi kar na slepo
dajal dovoljenj, je šolski nadzornik pred odobritvijo prošnje takole pisal don
Bosku:
Turin, 11. decembra 1862
Podpisani sem pooblastil tajnika tega urada gospoda doktorja Kamila Vigno, da
obišče vašo šolo, za katero prosite odobritev. Prosim vas, da bi stvari uredili tako, da ob
morebitni vaši odsotnosti ob svojem obisku ne bi naletel na kake težave pri izpolnitvi
svoje naloge.
Šolski nadzornik F. Selmi
Doktor Kamil Vigna je prišel na ogled. Bil je zadovol­jen s prostori in ob-
našanjem gojencev. Tako je šolski nadzornik z odlokom dne 21. decembra dal
obljubljeno dovoljenje, s katerim je bila gimnazija v oratoriju za to leto obvaro-
vana napadov.
Kraljevi šolski nadzornik je malo pozneje zahteval sta­tistiko gimnazije v
oratoriju za šolsko leto 1861/62, ki jo je don Bosko takoj poslal.27
27 Glej dodatek št. 2.

24.3 Page 233

▲back to top


32.
poglavje
Iz posvečenega trpljenja rastejo velike reči – Katoliško branje: Zgodovinski
podatki iz življenja bl. Katarine de Mattei iz Racconigija – Pohvalna ocena
L'Armonie – Devetdnevnica v čast Brezmadežni; don Boskove cvetke za vsak
dan – Strašne noči nekega fanta, ki se ni hotel spreobrniti – Zaradi šolskih
vprašanj don Bosko ne more iti v Cumiano – Don Bosko odkrije nekaterim
svojim zaupnim fantom navdih za zidav­ o cerkve v čast Mariji Pomočnici –
Praznik Brezmadežne – Pogovor v domači hiši: prihodnje leto bomo odprli
zavod v Mirabellu; v sanjah vidi napis na hiši v Valdoccu; ostro nasprotovanje
v prvih časih oratorija – Don Boskova konferenca salezijancem; sanje; vzpon
na strmo goro; na vrhu so bile pripravljene bogato obložene mize; njegovi
prvi sodelavci se zaradi utrujenosti uprejo in nočejo na goro; prvi pridejo na
vrh fantje, ki jih je on vzgojil – Sveti redovi
Križani Jezus daje odlične nauke tistim, ki so sposobni, da jih razumejo.
Samo iz bolečine se rodijo velike stvari in močni značaji poganjajo cvetje samo iz
trnja. Ker je imel don Bosko svoje oči vedno uprte v Božjega vzornika, je razumel
ta nauk in ga izpolnjeval, trpel je vse življenje in pomanjkanje ga je spremljalo vse
do smrti. V trpljenju je kalil svoj značaj, tako da se nikdar ni oddaljil od poti, ki
mu je bila začrtana, in je zato storil velika in čudovita dela. Bolečine je prenašal
z neustrašno potrpežljivostjo in ravnodušno mirnostjo, ki spreminja bolečino v
zasluženje in spodbudo, ker se človek na ta način prilagodi Božji volji.
Dokaz za to našo trditev imamo tudi v teh zadnjih tednih let­ a 1862, ki bi
slabotne duše privedli v smrtni obup.
Najprej bomo povedali, da je don Bosko pripravljal za tisk zvezek Katoli-
škega branja za mesec januar in februar 1863, ki so ga pripravljali v oratorijski

24.4 Page 234

▲back to top


234
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
tiskarni in je nosil naslov Zgodovinski podatki iz življenja bl. Katarine de Mattei
iz Racconigija iz reda spokornic sv. Dominika. Zbral duhovnik Janez Bosko.
To je čudovit življenjepis, poln nadnaravnih dogodkov. Don Bosko je bralca
takole pripravil na branje: Kdor bo bral ta življenjepis, bo brez dvoma našel
zelo nenavadne stvari iz življenja svetnikov. Toda Bog v svojih izrednih delih,
ki jih opravlja po svojih služabnikih, razodeva svoj­o neskončno svetost v korist
človeškega rodu.
Naj zlasti Bog po priprošnji te svetnice pomnoži svoje darove, da bi vladal
mir med katoliškimi vladarji, da bi izginilo krivoverstvo, da bi zmagovala sveta
katoliška Jezusova Cerkev, da bi se v spoštovanju okoli papeža zbrali vsi ljudje
in bi postal svet en sam ovčjak z enim samim pastirjem.
Don Bosko je svojim bralcem priporočal gorečo molitev, dobra dela, pogos-
to prejemanje sv. obhajila in nežno pobožnost do presvete Device Marije kot
sredstva, da bi ostali zvesti Bogu. Dejal je: Človeško življenje je kratko, naši dne-
vi izginjajo kakor senca, kot valovi, kot blisk; stvari, ki se nikoli več ne vrnejo.
O da ne bi v prazno izgubljali teh dnevov, ki nam jih Bog daje, da bi si zasluži­li
večne dobrine. Delajmo dobro, dokler imamo čas.«
Don Bosko je gojil pobožnost do sv. Katarine. Pogosto je zahajal v Carama-
gno in jo častil v sobanah, kjer je živela toliko let in umrla in kjer v dragocenem
relikviariju hranijo njeno roko. Ta zvezek je posebno pohvalila L'Armonia 28.
januarja 1863.28
Medtem se je začela devetdnevnica kot priprava na praznik Brezm­ adežne.
Medtem ko je don Bosko spodbujal gojence, da bi jo obhajali s posebno pobož-
nostjo, je določil cvetke, ki naj bi jih tiste dni izpolnjevali. Vsak večer je razložil
eno, ko pa je bil zadržan, je to storil don Mihael Rua.
Iz don Boskovega rokopisa posnemamo naslednji razpored:
devet čuvajev čednosti svete čistosti
1. Beg pred brezdeljem
2. Beg pred slabimi tovariši
3. Prijateljstvo z dobrimi tovariši
28 Trditev, da je to delce napisano tako, da je enako zadoščeno znanosti in pobožnosti, je resnica.
Pa to še ni vse. Moramo še povedati, da je te zgodovinske podatke zbral in uredil duhovnik Janez
Bosko, zaradi česar smo prepričani, da smo tej knjižici izrekli največjo pohvalo, kajti vse, kar izide
izpod peresa tega izrednega človeka po Bogu, ni samo dobro napisano, temveč je pisano tako, da
vsi berejo z velikim zadoš­ čenjem. Blaženo Katarino de Mattei bodo naši naročniki brali z velikim
zadovoljstvom in koristj­o. Vsi bi jo radi priporočili zlasti našim katoliš­ kim dekletom, da jim damo v
roke zgled, ki ga bodo toliko lažje posnemale, kolikor bolj so z njim povezane z vezjo narodnosti in
tako rekoč iste deželne pripadnosti.

24.5 Page 235

▲back to top


BiS 7 — 32. poglavje
235
4. Pogosta spoved
5. Pogosto sv. obhajilo
6. Pogosto zatekanje k Mariji
7. Navzočnost pri sv. maši
8. Pregled napak iz preteklih spovedi
9. Majhna, pa pogosta premagovanja v čast Mariji
Najmogočnejši čuvaj čistosti je misel na Božjo pričujočnost.
Mati Božja Marija je sprejemala cvetke in molitve svojih dobrih sinov in je
v vseh svojih devetdnevnicah na različne načine odstranjevala iz oratorija tiste,
ki niso zaslužili njenega varstva. To se je zgodilo v tem času z nekim nesrečne-
žem, ki se kljub očitkom vesti ni hotel odločiti za lepše življenje. Don Dominik
Belmonte nam je pripovedoval, da je v času, ko je bil še dijak, imel za tovariša
nekega fanta zelo slabega obnašanja, ki ni hotel iti k spovedi. Izogibal se je don
Boska in njegovi tovariši so zaman skušali, da bi se srečal s predstojnikom.
Nekega večera je fant zaupal Belmonteju: 'Poslušaj, strogo zaupno ­ti po-
vem, kaj se mi je zgodilo nekaj zadnjih noči. Ob določeni nočni uri imam obču-
tek, da mi neka skrivnostna roka začne vleči odeje proti nogam. Ko se zbudim,
si jih ne morem urediti. Vedno znova mi jih nekdo potegne s telesa. Strah me je,
ne znam si razložiti.
– To so sanje, živahna domišljija, je odgovoril Belmonte.
– Sanje? Saj sem vendar buden kakor sedaj. Nisem samo z rokam­ i hotel
zadržati odej, da ne bi zdrsnile z mene, temveč celo z zobmi. Vse zaman. Odeja
se je zaradi trdega boja celo raztrgala.
Belmonte je hotel stvar preveriti in je dejansko našel odejo raztrgano.
In Ton… mu je dejal: 'Vprašaj don Boska o vzroku tega dogajanja.'
– Sam ga vprašaj, je odgovoril Belmonte, saj veš, kako zelo rad bi govoril s
teboj.
– Da bi ga jaz vprašal? Nikdar! Toda kaj naj vendar bo?
– Ta je pa dobra, hudič.
– In kaj naj storim?
– Dobra spoved, je odgovoril Belmonte.
In fant je zapustil oratorij.
Bilo je četrti dan devetdnevnice, ko se je vse zarotilo proti don Bosku in nje-
govi gimnaziji. Grofu Ksaveriju Provana di Colegno je obljubil, da bo naslednji
dan šel v Cumiano na praznik apostola Indije. Ker pa zaradi kritičnega položaja
v Turinu ni mogel zap­ ustiti svojega mesta, mu je pisal pismo. Iz njega razbere-
mo, kak­ o mirno je gledal na vse dogajanje.

24.6 Page 236

▲back to top


236
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Predragi gospod vitez!
Moj predstavnik vitez Oreglia vam bo povedal razloge, zakaj ne morem priti v Cu-
miano, kjer bi obhajal prelepi praznik sv. Frančiška Ksaverija. Upam, da bom mogel to
nadomestiti, ko se boste z družino vrnili v Turin.
Nikakor pa nočem, da vam moje bivanje v Turinu ne bi bilo v korist. Vedite, da tudi
naši dečki gojijo veliko pobožnost do tega svetn­ ika, kar pomeni, da bo nocoj in jutri zjut-
raj veliko spovedi. Obhajila pa in sv. maša, ki jo bom z Božjo pomočjo daroval, bodo vsa
darovana po vašem svetem namenu. To je naš skromen šopek, ki ga jaz in naši dečki da-
rujemo za praznovanje vašega godu.
Prilagam nekaj podobic, ki jih boste lahko po mili volji razde­lili, kakor se vam bo
zdelo prav. Sprejmite, gospod vitez, ta skromna znamenja moje vdanosti in hvaležnosti
do vas in do vse vaše družine. Medtem ko imam čast, da vam vsem skupaj želim veliko
nebeškega blagoslova, se poln spoštovanja imenujem vaše uglednosti vdanega služabnika
in prijatelja.
duh. Janez Bosko
Ko se je šolska vihra polegla, je blažena Devica obnovila svojo milost z nav-
dihom novega nesmrtnega dela. Don Pavel Albera takole poroča: Neke sobote,
mogoče je bilo to 6. decembra, je don Bosko proti 11. uri zvečer končal spo-
vedovanje fantov in šel k večerji v obednico blizu kuhinje. Z don Boskom je
bil samo klerik Albera, ki mu je don Bosko začel takole govoriti: 'Ves čas sem
spovedoval, vendar ne bi mogel reči, kaj sem govoril in kaj sem storil, kajti kar
naprej me je navdajala ne­ka misel s tako močjo, da sem bil čisto iz sebe. Mislil
sem si: Naša cerkev je premajhna. Čeprav se fantje stiskajo drug ob drugega,
nimajo vsi prostora. Zato bomo zgradili drugo, veliko lepšo, veliko in veličastno;
posvetili jo bomo Mariji Pomočnici. V žepu nimam niti solda in ne vem, kje bom
vzel denar, vendar nič zato. Če jo Bog hoče, se bo zgradila. Jaz bom storil vse, kar
je v moji moči, in če ne bo uspeha, bo sramota padla na don Boska. Ljudje naj
kar govorijo: Začel je graditi, pa ne more dovršiti.'
Klerik Albera je zaupano mu skrivnost obdržal zase. Toda malo pozne,
1863, mu je don Alasonatti, kateremu je služil za tajnika, naročil: 'Veš, don
Bosko mi je zaupal, da hoče zidati veliko cerkev. Sedaj je že začel delati v tem
smislu. Tukaj je v ta namen prošnja vodstvu reda svetega Mavricija in Lazarja.
Bodi tako prijazen in mi jo prepiši na čisto.
Ta svoj načrt je zaupal tudi don Janezu Caglieru, ki nam je povedal: »Don
Bosko mi je 1862 zaupal, da namerava zgraditi veličastno cerkev v čast presveti
Devici. Do sedaj, tako je dodal, smo obhajali z veliko slovesnostjo praznik Brez-
madežne in na ta dan se je začelo naše delo prazničnih oratorijev. Toda Božja

24.7 Page 237

▲back to top


BiS 7 — 32. poglavje
237
mati Marija hoče, da jo častimo z naslovom Marija Pomočnica. Časi, v katerih
živimo, so tako žalostni, da imamo potrebo, da nam presveta Devica pomaga
ohraniti in braniti krščansko vero. In veš ti še za drugi razlog?'
– Zdi se mi, sem odgovoril, da bo materna cerkev naše bodoče družbe in
središče, od koder se bodo širile vse naše ustanove v korist mladine.
– Uganil si, mi je dejal, presveta Devica Marija je ustanovitel­jica in vzdrže-
valka vseh naših del.
Praznik Marije Brezmadežne so to leto obhajali izredno slovesno zlasti še
zato, ker je bilo vprašanje šol za to leto urejeno. »Zvečer tega dne, pripoveduje
don Bonetti v svoji kroniki, je don Bosko v družb­ i več klerikov in fantov govoril
o rečeh, ki se tičejo oratorija. Naj povemo, da je don Bosko od začetka svoje
ustanove na dan Brezmadežne vsako leto imel poseben nagovor za svoje sode-
lavce. Ko je pogovor nanesel na zavod, ki naj bi ga prihodnje leto odprli v Mira-
bellu, če bo tako Bogu po volji, ga je klerik Provera vprašal, ali nima v misli kake
zunanje ugledne osebe, ki bi se pridružila njegovim sod­ elavcem in družbi. Don
Bosko je odgovoril, da bo Gospod naredil vse s pomočjo fantov, ki so bili gojenci
oratorija, in nam nato pripovedoval, kar smo že obširno opisali ob svojem času,
kako je on, ko je bil še v zavetišču, videl, kako je neka hiša, popolnoma podobna
sedanji, imel­a na pročelju z velikimi črkami napis: Hic nomen meum. Hinc inde
exibit gloria mea (To je moje ime, od tu bo izšla moja slava).
Ko smo ga vprašali, čigave so te besede, je odgovoril, da so Gospodove in da
bi jih že dal napisati na to hišo, če ne bi bilo nevarn­ osti, da bi dal komu povod,
da bi nas imel za domišljave. Iz teh besed je prihajala tista njegova stanovitnost,
ki jo on imenuje trdovratnost, zaradi katere je, četudi od vseh zapuščen, tudi od
najzvestejših prijateljev, in osramočen ostal pri svojem. Končno mu je Gospod
podaril predvideno hišo, ki je ta sedanja.
Pripovedoval nam je tudi o vseh bitkah, ki jih je moral prestati, kako so tisti,
ki so mu nekoč pomagali zbirati dečke, pozneje storili vse, da bi mu jih odtegni-
li, kako jim je pri tej nameri uspelo, tako da mu jih od 500 fantov ni ostalo več
kot sedem ali osem. Ta boj se je začel leta 1848, ko don Bosko nikakor ni hotel s
svojimi dečki sod­ elovati pri določenih narodnih slovesnostih.
Ko je v tistih časih eden izmed njegovih sodelavcev odpel­jal na take slo-
vesnosti dečke iz oratorija Porta Nuova, mu je don Bosko povedal, kako hoče,
da bi ustanova imela eno samo načelo, da bi vsi izp­ olnjevali njegove ukaze in
da zato, ker je on ravnal v nasprotju s temi naročili, ne potrebuje več njegove-
ga sodelovanja. Od tu so prihajal­a nasprotovanja, obrekovanja, od tu vse vrste

24.8 Page 238

▲back to top


238
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
podlosti na njegov račun, od katerih je bila tista, da so ga imeli za na pol norega,
še najbolj nedolžna.
Don Bosko je večkrat ponavljal, da bo Gospod storil vse s pom­ očjo dečkov,
ki so bili vzgojeni v oratoriju.
Še naprej je imel svoje konference članom družbe. Don Pavel Albera poroča
o eni izmed njih, ki je naredila veliko dobrega med član­ i. Pripovedoval je o sa-
njah, v katerih je bilo okoli njega zbranih veliko fantov in duhovnikov. Ko jim je
predlagal, da bi se povzpeli na bližnjo goro, so bili vsi za to. Na vrhu gore bi bile
pripravljene obložene mize za slovesno pojedino, ki naj bi jo popestrila godba
in prireditve. Vzpon je bil strm in naporen, poln najrazlič­nejših ovir, ki jih je
bilo težko premagati. Nekateri so bili že utrujeni, tako da so morali sesti. Tudi
don Bosko je sedel, in potem ko je spodbudil sopotnike, da bi nadaljevali pot, je
vstal, se zopet odpravil na pot in šel z urnim korakom. Toda ko se je čez nekaj
časa obrnil, da bi videl svoje spremljevalce, je ugot­ ovil, da so vsi zaostali in da
je ostal sam. Vrnil se je navzdol in jih poklical. Našel jih je, jih vodil po tistih
pogosto strmoglavih poteh, toda tudi ti so izginili.
– Tedaj sem si dejal, je nadaljeval don Bosko, da vendar moram priti tja gor,
pa ne sam, temveč v spremstvu mnogih drugih. To je moj cilj, to je moja naloga.
Kako jo bom izpolnil? Sedaj razumem. Prvi so bili napaberkovani spremljevalci,
krepostni, z dobro voljo, toda neprekaljeni v mojem duhu, ne navajeni prema-
govanja težkih naporov in ne povezani med seboj in z menoj s posebnimi vezmi.
Zato so me zap­ ustili. Toda jaz bom popravil te pomanjkljivosti. Vse skupaj me
je močno razočaralo. Sedaj vidim, kaj moram storiti. Ne bom mogel računati na
druge razen na tiste, ki sem jih sam vzgojil. Zato se bom vrnil k vznožju gore,
zbral veliko dečkov, storil, da me bodo vzljubili, jih usposobil, da bodo pogumno
prenašali preizkušnje in žrtv­ e, me zvesto ubogali, in tako se bomo povzpeli na
Gospodovo goro.
Tedaj se je nenadoma obrnil na zbrane in jim rekel, da je vanje položil vse
svoje zaupanje. In dolgo uro jim je z navdušenimi besedam­ i zabičeval, naj bodo
zvesti svojemu poklicu, zlasti še zaradi toliko milosti, ki jim jih je naklonila Bož-
ja mati Marija, in zaradi plačila, ki jim ga je pripravil Gospod v nebesih.
Med temi, ki so svetemu don Boskovemu pozivu odgovorili z navdušenjem,
je bil diakon Jožef Bongiovanni, začetnik Družbe Brezmadežne ter ustanovitelj
in vodja Družbe presvetega Zakramenta in Družbe ministrantov, ki naj bi bil
posvečen v duhovnika naslednje kvatre 2. decembra. Tega leta je ministrstvo za
bogočastje zavlačevalo z izdajo kraljevega placet (dovoljenje) in don Bosko je
pisal kanoniku Vogliottiju.

24.9 Page 239

▲back to top


BiS 7 — 32. poglavje
239
Veleugledni gospod!
Danes dopoldne sem bil na pravosodnem ministrstvu, da bi poizvedel, ali so že prišli
odloki o papeškem dovoljenju za prejem redov. Rekli so mi, naj pridem po odgovor danes
popoldne.
Sedaj so mi sporočili, da ne bo nobenega zadržka za nikogar. Ker še niso mogli izdati
tega kraljevega ukaza, bo monsinjor generalni vikar jutri (v petek) prejel celoten dopis.
Vaše uglednosti vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 11. decembra 1862

24.10 Page 240

▲back to top


33.
poglavje
Zadnji obiski don Boskovega brata v oratoriju: njegova dobrota in pobožnost
– Jožef zboli in umre v Becchih; don Bosko je ob njegovi smrtni postelji –
Bratova družina – Oratorij dobi dovoljenje, da sme hraniti in deliti sv. olje
– Predvidevanje in posledice neuresničenega poklica – Don Boskove sanje,
medtem ko se uresniči napoved smrti nekega gojenca – Nove občinske odredbe
za pokopavanje – Božič: don Bosko bere v duši nekega gojenca – Še druga
napoved smrti: uresničena v čudnih okoliščinah – Rožni grm, ki cvete pozimi
ob oknu, kjer je bival don Bosko
V enem izmed prejšnjih zvezkov smo povedali, kako zelo sta se imela rada
brata Janez in Jože Bosko. Dečki v oratoriju so Jožeta imeli zelo radi, obiskovali
so ga v Becchih ali pa jih je on prišel obiskat v Valdocco. Vedno so bili okoli nje­
ga in so hoteli slišati vesele zgodbe iz časa, ko je bil don Bosko še otrok. In Jože
je imel vedno pripravljenih na stotine zgodb. Pripovedoval je, kako je njegov
brat Janez vodil krave na pašo, kako je kopal v vinogradu, kako je vezal in zlagal
snope, rezal trto, kosil travo, žel pšenico ter na gumnu mlatil in čistil zrnje. To,
da je vedno in posod imel pri sebi nevidnega tovariša, to je knjigo. Naj je vodil
živino na pašo, šel na polje ali prihajal od tam, peš ali na vozu, vedno si ga videl
s knjigo v roki. V času, ko so drugi malicali, se je okrepčal tudi on, vendar je v eni
roki držal hlebček, v drugi pa knjigo. Na koncu dneva, ko so se vsi vrnili domov
in so malo povečerjali ter šli spat, je on stopil v svojo sobo in se dolge ure učil.
Nekaj časa je zgodaj zjutraj odhajal v šolo h kaplanu v Morialdo, domače naloge
pa je delal ponoči. Jože prav tako ni pozabil na šolo v Castelnuovu, gimnazijo
in semenišče v Chieriju, molčal pa je o lastnih velikih žrtvah, ki jih je on sam
prispeval, da je don Bosko lahko postal duhovnik.
Dečki so kar požirali te njegove pripovedi, ki so bile vedno zelo poučne.
Vendar so jih bili le redkokdaj deležni, ker je Jože prihajal le dva ali trikrat v

25 Pages 241-250

▲back to top


25.1 Page 241

▲back to top


BiS 7 — 33. poglavje
241
oratorij in še to le za nekaj dni. V Morialdu ga je čakalo delo, zadrževali so ga pa
tudi mnogi posli. V Castelnuovu in okolici so ga poznali kot izredno spretnega
človeka, poštenjaka in zelo velikodušnega, da mu ni bilo para. Zato so se najbolj
zapletene razprtije in zdrahe končevale pri njem in vsi so se držali njegovih
odločitev. Če so koga dušili dolgovi, jih je on skuš­ al poravnati. Zato so ga povsod
imeli za angela tolažnika družin.
Krščanska vzgoja, ki jo je prejel od matere, je storila, da so v njem vzklile
vse najprikupnejše kreposti. On ni živel za zemeljske stvari, temveč si je želel
nebeških. Lahko rečemo, da je predvidel svojo smrt. Nekega dne meseca no-
vembra je nepričakovano prišel v oratorij. V Turinu je moral urediti neko zade-
vo, in potem ko je vse opravil, je še istega dne prišel v oratorij, se spovedal in
prejel sveto obhajilo.
– Toda zakaj si prišel v tem tako čudnem času, ga je vprašal don Bosko, ko
nisi nikdar odšel od doma?
– Zato, je odgovoril Jože, ker sem čutil močno željo, da bi poravnal vse svoje
dolgove in se spovedal. Zdi se mi ... zdi se mi … da mi neki glas pravi, da naj to
storim čim prej.
Don Bosko ga je želel nekaj dni zadržati pri sebi, on pa je hotel na vsak na-
čin oditi. Toda kmalu zatem se je spet vrnil.
– Si spet tukaj? je vzkliknil don Bosko, ko ga je za­gledal. Je kaj novega pri
vas doma?
– Nič posebnega. Prišel sem, da te vprašam za svet. Veš, da sem šel za po-
roka temu in temu. Sedaj pa sem v dvomu. Če bom živel, se ne bom umaknil,
pripravljen sem plačati in bom plačal. Toda kaj, če bi umrl?
– Če boš umrl, je vse urejeno, se je don Bosko zasmejal, plačal bo tisti, ki bo
ostal.
– Toda jaz nikakor nočem, da bi upnik izgubil, potem ko sem dal besedo.
– Kar se tiče tega, mirno spi. Če ti ne boš mogel plačati, bom jaz šel za po-
roka.
– Najlepša ti hvala. Naj bo tako. Sedaj me nič več ne skrbi. Ko se je vrnil
domov, je uredil vse stvari, kakor če bi moral oditi v večnost. Bil je popolnoma
zdrav. Tedaj pa je moral za nekaj manj kot teden leči in v nekaj urah je bil pri
koncu. Ob tej žalostni novici, ki je prišla v oratorij 11. decembra zvečer, je don
Bosko takoj najel vozilo in se v spremstvu gojenca Frančiška Cuffie odpeljal v
Becche k bolniški postelji svojega brata. Kakor hitro je vstopil v bol­nikovo sobo,
ga je ta vprašal:
– Don Bosko, kaj mi prinašaš iz Turina?
– Božje kraljestvo, mu je ta odgovoril.

25.2 Page 242

▲back to top


242
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Ostal je pri njem vse do konca. Imel je srečo, da mu je podelil vsa tolažila
svete vere, in Jože je mirno kakor kak svetnik iz naročja svojega brata odšel v
Božje naročje dne 12. decembra 1862.
V Becchih še danes visi Jožetova posrečena slika, ki jo je naredil Tomatis.
Zatem je don Bosko poskrbel za Jožetove otroke, tako da je v svojih zavodih
dal vsem njihovemu stanu potrebno vzgojo. Prvi sin je kakor oče postal dober
kmetovalec, od petih hčera pa so se tri posvetile Bogu med hčerami Marije Po-
močnice, ena se je omožila in ena je še mlada umrla.
Nečak Alojz, ki je bil vzgojen v oratoriju, se je vrnil domov obdelovat polje.
Toda nikakor ni se mogel privaditi trdemu življenju. Odločil se je za upravno
službo, opravil v bližnjem mestu potrebno šolo in postal tajnik na sodniji. Don
Bosko mu je dajal vedno potrebne nasvete, in če je bilo treba, ga je tudi pokaral,
ko je videl, da ne opravlja dolžnosti dobrega kristjana. Vendar mu ni hotel nik-
dar priskočiti na pomoč, rekoč, da za kaj takega nima sredstev.
Ko se je don Bosko vrnil iz Castelnuova, je našel zadovoljivo rešeno prošnjo
iz škofijske pisarne, ki mu je veliko pomenila. Župnik župnije sv. Juda in Simona,
pod katerega duhovno oblast je spadal oratorij, je pisal kapitularnemu vikarju:
Podpisani župnik soglaša s tem, da bi ugledni cerkveni predstojnik v svoji modri pre-
soji podelil Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu oblast, da bi hranil pri sebi sv.
olje in z njim upravljal. Želi si samo, da bi dodeljena milost bila povezana z naslednjimi
pogoji:
1. Dovoljenje naj velja samo za notranjo uporabo oratorija, in to zato, da se prepre-
čijo zlorabe.
2. Oratorij se mora v znamenje odvisnosti oskrbeti s sv. oljem v velikem tednu v žu-
pnijski cerkvi.
3. Zaradi izvajanja župnijskih pravic je oratorij dolžan obvestiti župnijo, ko je kdo
težko bolan.
Podpisani se v vsem prepušča modrim in gorečim odločitvam ugledn­ ega velečastite-
ga gospoda generalnega kapitularnega vikarja.
Borgo Dora, 13. decembra 1862
Gattino, župnik
To dovoljenje, ki je imelo značaj privilegija in ga ne bi več preklicali, je don
Bosku odvzelo veliko skrbi, zlasti še v nujn­ ih primerih. Veliko število gojencev,
ki je iz dneva v dan naraščalo, je delalo iz oratorija pravo župnijo.
Medtem se je začela božična devetdnevnica, ki naj bi bila 21. decembra,
na 4. adventno nedeljo obogatena z novo mašo don Jožefa Bongiovannija. Go-

25.3 Page 243

▲back to top


BiS 7 — 33. poglavje
243
tovost, ki jo je don Bosko imel za vztrajanje v družbi tega odličnega sina, ga je
tolažila ob malomarnosti dveh drug­ ih klerikov, za katera je prav toliko žrtvoval
in ju je imel neizm­ erno rad. Verjetno je prav ta misel pripeljala k pogovoru don
Boska z enim njegovih salezijancev, ki je vse natančno zapisal. Mons. Cagliero,
ki je bil osebno navzoč, nam zagotavlja pristnost poročila in don Pavel Albera
nam je potrdil uresničitev don Boskove napovedi.
Prepisali bomo to poročilo: »Pogosto naletimo na dogodke, ki nam kažejo,
kako je bil don Bosko obdarjen s preroškim duhom, zlasti kad­ ar gre za duhovne
stvari ali za časne, ki so povezane z duhovn­ imi. Dne 19. decembra 1862 smo
sedeli pri mizi in jaz sem mu dejal:
– Tako je sedaj stvar s klerikom Da.., ki se mu je prav zgodilo.
– Ne vem, za kaj gre, je dejal don Bosko.
– Zdravnik, ki ga je obiskal v Braju, kjer je v semenišču, mi je rekel, da ima v
ustih izpuščaj. Zato je prišel v Turin, da bi ga preiskal kak izkušen zdravnik, ker
se zdi, da je vzrok vsega eden izmed načetih zob.
– Zdravnik ni povedal nič drugega?
– Rekel mi je samo, da ga je poslal h kapucinom Del Monte. Ali menite, da
se bo stanje poslabšalo?
– Gotovo. Da ... bi rad delal stvari po svoje, vendar mu ne bo us­pelo.
– Bodite tako dobri in mi razložite te besede.
– Ali veš, kaj se je zgodilo?
– Ne preveč natančno.
– Takole je: Hotel je vstopiti v Družbo in jaz sem mu dovolil. Ostal je vse do
preobleke. Našel sem mu človeka, ki se je zavezal, da bo zanj vse poskrbel, tako
za obleko kakor za knjige in vse drugo. Poleg tega je bil pripravljen poskrbeti
tudi za cerkve­no dediščino. Ko se mu je zdelo, da je preskrbljen v časnih stva-
reh, je hotel izstopiti iz Družbe. Videl sem fantovo zmoto, opozoril sem ga in ga
dal opozoriti od več njegovih tovarišev, med njimi od don Cagliera, bila sta si
velika prijatelja, da ga bo Gospod kazn­ oval v časnih stvareh, če bo vztrajal pri
svoji zmoti. Toda on je ost­ al trden v svoji odločitvi in Gospod ga je opozoril z
oteklino žlez z notranjim izločanjem in močnimi bolečinami. Bolezen ga je mu-
čila celo leto 1861 in še pozimi 1862. Znova sem ga opozoril in v taki stiski me
je vprašal, ali bi ga popolnoma ozdravil, če bi se držal mojih nasvetov. Povabil
sem ga, da bi preizkusil Božjo dobr­ oto: 'Stopi na pot, na katero te kliče Gospod,
in jaz ti obljubljam popolno ozdravljenje vseh tvojih bolezni v osmih dneh.' Po-
pustil je in naredil, kakor sem mu svetoval, in je bil dejansko ozdravljen v osmih
dneh. Potem ko je tako zdrav in čil videl, kako vse lepo napreduje, je mogoče
prav zato, ker se je čutil tako čvrstega, pozabil na svoje obljube in opustil svoje

25.4 Page 244

▲back to top


244
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
dolžnosti. In tako se mu je v drugo vrnila bolezen grla, ki ga je pestila tako doma
kakor v sem­ enišču v Braju vse do danes, ko ga muči ta izcedek v ustih.
– Revček, sem dejal, da le ne bi slabo končal.
– Kdo more vedeti, ali se Gospod ne bo naveličal in ga prepust­ il samemu
sebi in bo na koncu še slab duhovnik.
– To pa naj se nikdar ne zgodi.
– Bo odložil duhovniško obleko?
– Ne.
– Bo umrl?
– Umrl bo, preden bo odložil duhovniško obleko. - Ko je izgo­voril te besede,
je pritrdilno pokimal z glavo.
Ko sem videl, da je razpoložen za pogovor, sem mu skušal posta­viti še kako
vprašanje, pa je sam dodal:
– V kratkem bomo imeli drug žalosten primer nekega klerika, ki bo končal
še slabše.
– Bi lahko vedel, kdo je to?
– Oh, ta drugi! To je klerik ... On je član Družbe. Lansko let­ o, ko je bil doma
na počitnicah, sem don Rui naročil, naj mu napiše pis­mo, da uredi svoje stvari,
ker sem zvedel, da ni več zadovoljen v Družbi. Odgovoril mi je, da je zelo zado-
voljen in da želi nadaljevati začeto pot. Dal sem, da se je vrnil, in si sedaj, ko se
zelo slabo obna­ša, misli, da nihče ne ve za to in da bo prelisičil don Boska.
– Zelo mi je hudo, sem dejal. Bo iz njega slab duhovnik? Bo izgubil poklic?
Bo celo slab človek v svetu? Bo postal protestant?
– V vsakem primeru bo slabo končal, je zaključil don Bosko.
Naj povemo, da je don Bosko tega drugega klerika izključil iz oratorija, ker
se je v času filozofskega študija nemogoče obnašal. Bil je sprejet v semenišče,
posvečen v duhovnika, doktoriral iz teologije, odšel v Severno Ameriko in tako
smo izgubili vsa sled za njim. Glede prvega klerika pa lahko potrdimo uresni-
čenje napovedi. Ost­ al je duhovnik, profesor moralne teologije, delal v dušnem
pastirstvu, bil nadvse pobožen in zgleden, vendar je moral nositi napovedani
časovn­ i križ v obliki jetike, ki je šla svojo pot in ga mladega pripeljala v grob.
Toda don Bosko je v tistih dneh napovedal še celo vrsto drugih stvari. Hie-
ronim Suttil takole piše: »Don Bosko je 2. decembra po večernih molitvah fan-
tom rekel dobesedno takole: 'Na božični dan bo eden izmed nas šel v nebesa.'
Bolniška soba je bila prazna in vsak izmed nas je z določenim nemirom mislil
na svoje zadeve. Nedelja 21. decembra je minila brez novosti. Bolniška soba je
bila še vedno prazna. Veliko jih je šlo pogledat, da so se sami prepričali. Zvečer

25.5 Page 245

▲back to top


BiS 7 — 33. poglavje
245
so v gledališču igrali igro Kozimo II. obiskuje ječe. Dne 22. decembra je odlične-
mu 1.-letnemu dečku Jožefu Blanginu po božični devetdnevnici v cerkvi postalo
slabo in je šel v bolniško sobo. V nekaj urah se je bolezen okrepila in zdravnik je
izjavil, da ni več nikakršnega upan­ja.«
Don Frančišek Provera nadaljuje pisno poročilo: »Zvečer 23. decembra so
prinesli dečku Blanginu sveto popotnico. Proti deseti uri je bil don Bosko v bol-
niški sobi in je govoril o smrtni nevarnosti, v kateri je bil mali bolnik. Don Rua
mu je rekel: 'Če don Bosko želi, da tu prebijem noč za primer, da bi ta deček imel
potrebo po zadnjih tolažilih vere, lahko ostanem.'
– Ni treba, je odgovoril don Bosko. Do dveh zjutraj ni nevarn­ osti. Pojdi mir-
no spat. Naroči samo, da te ob dveh pridejo poklicat, kajti takrat bo potreba.
Ob dveh je deček prejel poslednje maziljenje in ob pol treh je že vrnil dušo
Bogu.
Ko se je zdanilo, je don Bosko pripovedoval, kako je ponoči sanjal o umi-
rajočem dečku. Rekel je: 'Sanjalo se mi je, da smo prefekt don Alasonatti, moja
mati (ki je umrla pred šestimi leti) in jaz stali ob Blanginovi postelji. Don Ala-
sonatti je klečal in molil, moja mati je popravljala stvari okoli postelje, jaz sem
sedel malo stran. Moja mati se je približala dečku in dejala: Mrtev je.
– Je res mrtev? sem vprašal.
– Da, mrtev je.
– Poglejte na uro, koliko je?
– Kmalu bo tri.
Tedaj je prefekt vzkliknil: O, da bi Gospod dal, da bi vsi naši fantje umrli
tako mirne smrti.
Potem sem se zbudil. Komaj sem bil buden, sem zaslišal močan udarec ob
zid. Takoj sem vzkliknil: 'Blangino odhaja v večnost.' Odprl sem oči, da bi videl,
ali se bo naredila luč. Pa ni bilo nič. Zmolil sem Iz globočine, prepričan, da je
deček umrl, in medtem ko sem molil, je ura odbila pol treh.29
Na božični večer je veliko število fantov prejelo sveto obhajilo za dušo dra-
gega pokojnika in fantje so se kakor vedno v podobnih primerih še bolj strnili
okoli don Boska.
Dne 28. decembra se je eden izmed njih približal don Bosku in mu dej­al:
29 V oratorijskem nekrologu beremo: 1862. Nov postopek pri prijavi na občino ob smrti. Uradne
ure od 8h do 4h popoldne.
Dve odrasli priči naj zahtevata mrtvaški oder in plačata 10 lit. Če gre za siroto, naj predstojnik pošlje
podpisane podatke po polnoletnem človeku, ki bo za tretjo pričo, s prošnjo za brezplačno izročitev.
Navedeni podatki naj bodo: oče, mati, njun poklic in stanovanje, dan in kraj rojstva in pokojnikov stan.

25.6 Page 246

▲back to top


246
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
– Dajte kak dober nasvet.
Don Bosko se je smehljal in mu odgovoril:
– Kakšen nasvet si želiš?
– Dajte mi nasvet, ki se tiče moje duše.
– Poslušaj me: že tri leta in pol živiš v smrtnem grehu.
– Je to mogoče? Saj se vendar vedno hodim spovedovat k don Saviu.
– Kljub temu. In govoril mu je o približno petdesetih stvareh, ki jih je za-
molčal pri spovedi. Pri vsakem grehu, ki mu ga je povedal don Bosko, je fant
zmeden odgovarjal: Res je. Storil sem to, pa se nisem spovedal. - Končala sta z
obljubo, da se vsega obtoži.«
Toliko don Frančišek Provera.
Toda še odmevnejši je bil dogodek proti koncu leta 1862, kjer je bilo kakor
pri napovedi o Blanginu več kot 6. prič.
V oratoriju se je šolal l6-letni krepak in postaven Albert C... iz ..., ki je zašel
na napačno pot. Vzrok njegove pogube je bil njegov tovariš Feliks G…, sova-
ščan in šolski tovariš v oratoriju. Kakor je bilo navadno v tak­ ih primerih, se je
Albert na vse načine izogibal don Boska, ki ga je večkrat dal poklicati v svojo
sobo, vendar ni nikdar prišel. Končno se je nekega dne srečal z don Boskom
na stopnicah, ko je ves zaripel v obraz tekel navzdol. Skušal se mu je izmakniti,
toda don Bosko ga je prijel za roko in mu dejal: 'Albert, zakaj vedno bežiš pred
menoj, ko me zagledaš? Revček. Bežiš pred don Boskom, ki ti hoče storiti dobro.
Spovedati se moraš, in to čim prej.' Ko je videl, da fant ne odgovori, je s strogim
glasom dejal: 'Torej nočeš? Prišel bo čas, ko me boš isk­ al, pa me ne boš našel.
Dobro premisli.'
To se je zgodilo v novembru.
Don Bosko je prvi ponedeljek decembra kakor po navadi stopil po večernih
molitvah na prižnico in priporočil fantom, da bi dobro opravil­i vajo za srečno
smrt, ker bo eden izmed gojencev umrl, še preden bodo znova opravili to po-
božno vajo. 'On je tukaj med vami,' je dejal, 'pa se me vedno izogiba in se drži
daleč od mene. Skušal sem se mu prib­ ližati, da bi mu govoril o njegovi duši,
vendar mi ni nikdar uspelo. In prišel bo dan, ko me bo klical, pa me ne bo. V zad-
njih tre­nutkih življenja bo klical don Boska, toda don Boska ne bo. Brez uspeha
si ga bo želel, ker bo daleč od doma in bo umrl, ne da bi ga še videl. Tako zelo
rad bi z njim govoril, da bi mu pomagal, da bi postal dober vsaj v tem zadnjem
času! Vendar se ne da videti. Jaz pa mu bom postavil ob stran angela varuha, ki
ga bo privedel k meni. Postavil mu ga bom ob stran, ne da bi se on tega zavedal.
On ne ve, da bo umrl, in on noče umreti, toda odlok smrti se ne bo spremenil.

25.7 Page 247

▲back to top


BiS 7 — 33. poglavje
247
Prip­ ravili ga bomo, sporočili mu bomo. V tem mesecu je praznik Brezmadežne
in božič; dve priložnosti in upajmo, da se bo ob eni ali drugi odločil za dobro
spoved. Toda naj ve, da prihodnje vaje za srečno smrt ne bo več opravljal.'
Naslednjega dne je bil oratorij ves v ozračju napovedi, ki je na vse naredila
velik vtis. Don Bosko je dijaku in bolničarju Frančišku Cuffii naročil, naj previdno
skrbi za Alberta in ga skuša pridobiti, da bi prejel svete zakramente. Zlasti naj bi
ga čim prej spravil k spovedi, ker ni več dosti časa. Cuffia je sprejel zau­pano mu
skrivnost, skušal je opraviti vlogo angela varuha, toda vse je bilo zaman.
Albert je kljub tej strašni napovedi mirno živel. Dopovedoval si je: 'Pravijo,
da je don Bosko prerok. Prav. Dejal je, da bodo tistega, ki mora umreti, pripeljali
k njemu, da ga bo opozoril. Toda mene ne bo nihče ujel, nihče me ne bo peljal
k njemu, niti se ne bom nobenemu dal poučiti. Zato ne bom jaz tisti, ki mor­ a
umreti.
Na žalost mu je uspelo v njegovem nesrečnem sklepu. Don Bosko ga ves
tisti mesec ni mogel srečati, ga videti, niti mu reči besedo. Za nami je bil pra-
znik Brezmadežne, za nami je bil božič in Albert ni mislil na to, da bi spremenil
svoje življenje, niti da bi šel k spovedi. Don Bosko je bil pozoren. Upal je, da se
mu bo približal vsaj v zadn­ jem trenutku. Vajo za srečno smrt so po stari navadi
opravljali prvi dan novega leta. Tedaj je kneginja di Montmorency na prošnjo
župnika v Borgu Cornalese, kjer je bivala in imela svojo posest, povabila don
Boska, da bi prišel pridigat štirideseturno pobožnost, ki naj bi jo opravili 31.
decembra 1862 ter 1. in 2. januarja 1863. To je bilo sicer vljudno povabilo, de-
jansko pa strog ukaz, kajti ta gospa ni poz­nala ugovorov.
– Glejte, gospa, ji je odgovoril don Bosko, tokrat res ne morem. Imam nekaj
nujnih opravkov, oprostite mi, drugič vam bom rade volje ustregel, toda sedaj je
toliko nepredvidenih okoliščin.
– Tedaj si zapomnite, mu je segla v besedo kneginja, ko boste zopet prišli
prosit podporo za svoje dečke, bom tudi jaz odgovorila: ne morem.
Kljub temu si je don Bosko še upal ugovarjati:
– Imamo vajo za srečno smrt v hiši, imamo skupno sveto obhajilo, moram
spovedati vse fant­ e, bodite tako dobri ...
– Ne, nikakor ne! je sklenila kneginja.
Tedaj je don Bosko povesil glavo in dejal: Če je tako, bom prišel.
V sredo zjutraj 31. decembra je don Bosko poklical viteza Oreglia in don
Alasonattija, ki sta vedela za njegov odhod v Borgo, in jima dejal: Grem na izlet
za tri dni. Smem oditi? Je bolniška soba prazna?
– Seveda lahko greste. Bolnikov nimamo, bolniška soba je prazna.

25.8 Page 248

▲back to top


248
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Don Bosko je odšel.
Bilo je torej v sredo 31. decembra. Albert je bil čil in zdrav, srečen in zado-
voljen. Medtem ko je bil v spalnici, je prejel pismo od nekega svojega prijatelja
klerika v semenišču po imenu Moisio, ki je preteklo leto odšel iz oratorija, in
mu je takole pisal: »Si živ ali mrtev? Če si še živ, zakaj mi toliko časa ne pišeš?«
Albert je tovarišem preb­ ral tisto pismo in dejal: »Pisal mu bom, da sem mrtev.«
In tako je tudi storil: napisal je pismo in ga dal na pošto. Vsi tovariši so se sme-
jali. Bil je miren. Popoldne je z drugimi šel na sprehod, nato k večerji in pevskim
vajam. Ko so ga za malico poslali po kruh, ki naj bi ga razdelili med fante, se ga je,
ker je bil svež, preko mere najedel s soljenimi ribami in se napil vode. Pozvonilo
je za večerne molitve in je šel z drugimi na svoje mesto. Toda proti kon­cu molitev
je začutil bolečine, ki so mu vzele vso moč. Njegov tovar­ iš Feliks G... ga je podprl
in ga s pomočjo še drugega tovariša odvedel v bolniško sobo, kjer so ga položili
na posteljo. Kakor hitro je legel, so ga popadle strašne bolečine in vrat mu je zate-
kel. Poklicali so zdravnika in storili vse potrebno. Toda bolečina je bila vse hujša.
Zdravnik je ugotovil, da ni dosti časa, in svetoval, da mu po­delijo zakramente za
umirajoče. Bolničar je opozoril bolnika in ga povabil, naj se pripravi. Ko je revež
čutil, da mu pojemajo moči, se je pokesal zaradi svojega dotedanjega življenja in
prosil spovednika. »Naj pokličem don Alasonattija?« je dejal bolničar. »Ne,« je
odgovoril Al­bert, »želim si don Boska.« Nekaj jih je steklo, da bi ga poiskali v hiši,
on pa je ponavljal: »Želim si don Boska, hočem don Boska.«
Silno ga je prizadelo, ko je slišal, da je don Bosko zunaj Turina. Obupno je
zakričal in začel silovito jokati, in ko se je spomnil, kaj mu je don Bosko napove-
dal pred enim mesecem, je vzkliknil: »Izgubljen sem. Umrl bom, ne da bi videl
don Boska! Vedno sem bežal pred njim, tako zelo sem se upiral, da bi govoril z
njim, in sedaj me Bog kaznuje.« Nato je prosil drugega duhovnika.
Feliks G ... je tedaj stekel po don Rua, ki je takoj prišel in pri katerem se je
Albert globoko presunjen spovedal. Obvestili so tudi don Alasonattija, ki je ta-
koj prišel v bolniško sobo.
Ko je Albert uredil svoje duhovne stvari, se je obrnil k obema predstojnika,
ki sta stala ob njegovi postelji, in z žalostnim glasom dejal: »Recite don Bosku,
da umiram spokorjen. Povejte mu tudi, da si ne zaslužim njegovega odpuščanja,
vendar upam, da mi ga bo dal, kakor tudi upam v Božje usmiljenje. Umiram
spokorjen! Vsi mi odpustite ...«
Proti pol dvanajsti uri so prinesli sveto popotnico, podelili so mu mazilje-
nje bolnikov in papeški blagoslov, kar je vse prejel na nadvse spodbuden način.

25.9 Page 249

▲back to top


BiS 7 — 33. poglavje
249
Tovariš pa, ki si je prej dal opravka s tem, da je klical ene in druge, se je
ustavil na hodniku in od časa do časa pomolil glavo skozi vrata, da bi videl, kaj
se dogaja, in zvedel, kako gre njegovemu soš­ olcu. Albert ga je videl in zaklical:
»Feliks, pridi sem!« Feliks je vstopil in se ustavil pri postelji. Glas umirajočega
je bil karajoč, ko je rekel: »Umiram po tvoji krivdi, ne da bi videl don Boska.
Odpuščam ti, kakor želim, da bi ti Bog odpustil, ker dobro veš, kdo je bil vzrok
moje pogube in sem postal hudoben. Toda pustimo to. Ko se boš srečal z mojim
očetom in z mojo materjo, jima reci, da sem umrl spokorjen in da ju čakam v
nebesih. Toda ti! Po tvoji krivdi me sedaj don Bosko ne tolaži.
Feliks je bil ves bled, čudno bled in ni spregovoril besede.
Albert je umrl 1. januarja 1863 ob treh zjutraj. Istega dne je nje­gov prijatelj
Moisio prejel pismo, v katerem je bilo zapisano: Mrtev sem. Truplo je ostalo v
hiši 48 ur. V soboto ob 4,30 popoldne naj bi bil pogreb, toda don Cagliero in don
Francesia sta prosila župnijo, da bi opravili obred eno uro prej, da ko bi se don
Bosko vrnil iz Borga, ne bi našel več trupla v hiši. Ko se je vrnil v oratorij, je bilo
že spet vse mirno in urejeno.
Takoj je šel spovedovat, saj so zaradi njegove odsotnosti zaradi štiridese-
turne pobožnosti v Borgu preložili vajo za srečno smrt na nedeljo. Po opra-
vljenih spovedih so mu v sobo prinesli večerjo. Sedaj so mu vse povedali. Bil je
zelo žalosten in iz oči so mu padale solze. Okoli so stali don Rua, vitez Oreglia
in drugi. Močno so si prizadevali, da bi ga pomirili. Končno je vitez dejal: »Če
vas tak način smrti žalosti, kakšen vas bo potem razveselil? Kakšne naj bodo
lepe smrti, če vas ta tako prizadeva?« Po mnogih prigovarjanjih se je don Bosko
pomiril.
Feliks je odšel domov. Malo pozneje ga je neki tekmec ranil in umirajoč mu
je odpustil, medtem ko je Boga prosil za odpuščanje; v nadvse ganljivem pismu
je prosil odpuščanja tudi don Boska.
Opisani dogodek so podale priče mons. Janez Cagliero, don Mihael Rua, don
Frančišek Cerruti, don Franč­ išek Dalmazzo in Peter Enria.
Še neki drug dogodek, prav tako iz tistih dni, je kronal leto 1862. Don Bosko
je šel na obisk k markizi Sommariva v njen grad. Dali so ga spat v sobo, ob kate-
re oknu se je vzpenjal rožni grm, ki je bil v tistem letnem času ves suh in opus-
tel, saj je padlo veliko snega. V neizmerno začudenje vseh prebivalcev kraja je
bil rožni grm naslednjega jutra ves v cvetju. Služabnik, ki je šel od­pret okno,
medtem ko je don Bosko maševal, je tekel povedat svoji gosp­ odarici, kaj se je
zgodilo. Ta je prišla in ugotovila bujni razcvet kot še nikoli.

25.10 Page 250

▲back to top


250
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Nikdar nismo slišali, da bi don Bosko govoril o tem dogodku. Šele dolgo
potem se je začelo nekaj o tem govoriti. Po njegovi smrti je don Janez Garino 19.
aprila 1888 vprašal grofico Karolino di Soresina Vidoni Soranzo o nekaterih ču-
dežnih dogodkih v zvezi z don Boskom, ki jih je ta gospa dobro poznala. Ta mu
je odgovorila: »Kar se tiče čudeža rožnega grma decembra 1862 ali najpozneje
1863, sem popolnoma prepričana, ker mi je o tem pripovedovala moja pokojna
teta markiza Sommariva del Bosco, žena, vredna vsega zaupanja.
Tudi mons. Appollonio srečnega spomina, škof v Trevisu, prijatelj teh pleme-
nitih družin in don Boska, je pripovedoval don Tulliu de Agostini, župniku pri San
Pietru v Padovi, o čudežnem dogodku z rožnim grmom. Tudi on je bil prepričan o
resničnosti čudeža kot o dejstvu, o katerem ni mogoče razpravljati.

26 Pages 251-260

▲back to top


26.1 Page 251

▲back to top


34.
poglavje
1863 – Število članov Salezijanske družbe – Prošnje za podporo
pravosodnemu ministrstvu, princema kraljev­e hiše, vladarju, kraljevemu
miloščinarju – Don Boskovo vezilo gojencem – Sanje: don Boskova mati,
Marijin kipec, slon v oratoriju, v cerkvi, na dvorišču, kjer ubija fante; Marijin
plašč, zaščit­ a ogroženim in ranjenim; sodelavci pošasti in branilci gojencev;
pošast in njeni pomagači izginejo v vrtincu; napisi na Marijinem plašču;
prapor neke procesije; besede presvete Device fantom – Ugodni sadovi
vezila: fantje potrdijo, da niso sanje, temveč videnje – Don Bosko razkrije
skrivnost pisma – Bivši gojenec potrdi uresničenje napovedi, ki mu jo je don
Bosko dal o sanjah – Zapisniki svéta: sprejem novincev in triletne zaobljube
Prvega januarja 1863 je salezijanska družba štela 39 članov, vštevši don
Boska. Večina jih je bila klerikov, od kat­ erih jih je bilo 22 posvečenih Bogu s
triletnimi zaoblju­bami. K temu moramo dodati še 5 duhovnikov z zaobljubami
in samo enega novinca.
Don Bosko je začel novo leto s prošnjami za podporo. Izkupiček od loterije,
četudi precejšen, ni mogel poplačati izdatkov za novo stavbo ob Vrtnarici in
zadoščati za vzdrževanje toliko fantov ter za uresnič­ evanje nekaterih široko-
poteznih načrtov, ki jih je že dolgo nosil v glavi. Najprej se je obrnil na visoke
osebnosti v drž­ avni upravi in jim predstavil razne razloge, pač glede na osebo,
na katero se je obračal. Tako je napisal prošnjo, kolkovano z 22 centov, pravo-
sodnemu ministru in v prostem pismu, ki izraža spoštljivo dostojanstvo prin-
cema kraljeve hiše, kralju Viktorju Emanuelu in kraljevemu miloščinarju opatu

26.2 Page 252

▲back to top


252
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Kamilu Peletta di Cortanzone.30
Medtem je don Bosko moral poravnati dolg pri svojih fantih in je istočasno
čutil nujno potrebo, da jim je razodel nekaj izredno koristnega za njihove duše.
Napovedane smrti ob koncu prejšnjega leta so imele odlične sadove v dušah
mnogih gojencev, vendar ne vseh. Precejšnje število novih gojencev in nekaj
starejših iz prejšnjih let se ni hotelo spraviti z Bogom in so še naprej lahkomi-
selno živeli, medtem ko je Gospod bil do njih velikodušen s svojo milostjo. »Do-
ber in iskren je Gospod (beremo v 24. psalmu), zato poučuje grešnike na poti
(da se vrnejo k njemu). Ponižne (pa ne ošabne) vodi v pravici, krotke uči svojo
pot« (prim. Ps 24). Vse to smo že videli in bomo še.
Ker don Bosko ni mogel dati vezila svojim gojencem zadnji dan prejšnjega
30 Ekscelenca! Duhovnik Janez Bosko vam z vsem spoštovanjem želi predstaviti veliko stisko, v kateri se je
znašel, ker mora poravnati izdatke za najemnino, za izdatke za bogočastje v oratorijih sv. Alojzija v Porta Nuovi,
sv. Angela va­ruha v Vanchigli in sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu, kjer se ob prazničn­ ih dneh dopoldne in po-
poldne opravljajo sveti obredi.
Ker ne vem, na koga bi se v tej stiski obrnil, in ker morajo poleg tega imenovane cerkve dobiti še obredno opravo
za oltarje, se obračam na vašo znano dobrohotnost, da bi po blagajni ministrstva odobrila najvišjo vsoto, ki jo
šteje za primerno za tri cerkve, ki nimajo nikakršnih dohodkov in živijo od dobrodelnosti.
Poln zaupanja v uslišanje prošnje kličem na vašo uglednost in na vse, ki se trudijo za moralni napredek mladine,
obilen nebeški blagoslov. Ponižni prosilec duh. Janez Bosko
Turin, 1863
Prevzvišena svetlost!
Podpisani spoštljivo prikazuje vaši vzvišeni svetlosti težek položaj, v katerem je veliko število ubogih dečkov, ki
ste jim že večk­ rat velikodušno priskočili na pomoč.
Poleg tega, da jim moram priskrbeti celotno prehrano, so potrebni obleke in vse posteljne opreme, da bi se
zavarovali pred mrazom v tem krutem zimskem času.
Ker ne vem, na koga bi se obrnil, da bi pomagal v teh potrebah, se zatekam vaši znani dobrodelnosti in vas poln
zaupanja prosim, da bi nam nakazali dobrohotno pomoč, ki bi nam jo v svoji očetovski naklo­njenosti mogli
podeliti. V ta namen se pridružujem obdarjenim dečkom in prosim iz nebes blagoslov in plačilo z dolgim življe-
njem, ki naj vam ga podeli Gospod, da boste mogli svoje bogastvo uporabiti za reveže Jezusa Kristusa.
V lastnem imenu in v imenu svojih dečkov imam visoko čast, da se lahko imenujem vaše prevzvišene svetlosti
ponižnega prosilca. duh. Janez Bosko
Turin, 1. januarja 1863
Sveto kraljevo veličanstvo!
Vaš vzvišeni roditelj njegovo veličanstvo Karel Albert blaženega spomina in vaše veličanstvo samo sta že večkrat pri-
skočila na pomoč dečkom, zbranim v tej hiši, ko so se znašli v izrednih okoliščinah, podobnih, v kakršnih smo sedaj.
Razen potreb po vsakdanjem kruhu so ti ubogi fantje brez obleke, srajc, hlač, rjuh, odej in podobnih nujno pot-
rebnih stvari za ta ostri zimski čas.
Ker prosilec ne ve, na koga bi se obrnil, da bi mogel pomagati tem revežem, ponižno prosi vaše kraljevo veli-
čanstvo, da bi vzeli v dobrohoten pretres obstoječi položaj in jim naklonili izredno pomoč, s katero bi mogli
spremeniti sedanji težki položaj.
Ne bo izostala naša velika hvaležnost in zahvala vašemu kraljevemu veličanstvu. Iz neba bomo prosili obilen
blagoslov na vašo vzvi­šeno osebo in na vso kraljevo družino.
Poln zaupanja, da bom deležen zaprošene usluge, se izrekam za ponižnega prosilca. duh. Janez Bosko
Turin, 1863
Velezaslužni gospod (opat Peletta)!
Lansko leto sem storil vse, da sem se izognil prošnji miloščinarju njegovega kraljevega veličanstva, letos pa sem
zaradi mnog­ ih okoliščin prisiljen to storiti.
Prepuščam vso zadevo vaši že večkrat dokazani dobroti in prosim Boga, da bi vas še dolgo let ohranil v službi
svoje svete vere. V tem smislu imam čast, da se izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika. duh. Janez Bosko
Turin, 29. januarja 1863

26.3 Page 253

▲back to top


BiS 7 — 34. poglavje
253
leta, je po vrnitvi iz Borga Cornalese 4. jan­ uarja, v nedeljo, obljubil, da ga bo dal
zvečer na praznik Gospodovega razglašenja.
Bilo je 6. januarja leta 1863 in vsi gojenci, rokodelci in dijaki, so zbrani v
govorilnici nepotrpežljivo čakali na vezilo.
Po opravljenih večernih molitvah je dobri oče kakor po navadi stopil na
podstavek in začel govoriti:
To je večer novoletnega vezila. Vsako leto ob božičnih praznikih dvigam prošnje k
Bogu, da bi mi navdihnil kakšno vezilo, ki bi vam moglo biti v korist. Toda letos sem molit-
ve še podvojil, ker imamo še večje število fantov. Prišel je zadnji dan leta, prišel je četrtek,
petek in nič novega. V petek zvečer sem legel v posteljo utrujen od dnevnih opravkov. Vso
noč nisem mogel zaspati in sem se zjutraj zbudil ves utrujen in na pol mrtev. Zaradi tega se
nisem vznemirjal, ker vem, da če mi Gospod pošlje noč brez spanja, je to znamenje, da mi bo
naslednjo noč sporočil kaj pomembnega. Nadaljeval sem svoja vsakdanja opravila v Borgu
Cornalese in sem v soboto zvečer prišel med vas. Potem ko sem dolgo spovedoval, sem legel
spat in sem zaradi utrujenosti od pridiganja in spovedovanja v Borgu in zaradi neprespane
prejšnje noči hitro zaspal. Tukaj se začenjajo sanje, iz katerih bom povzel vezilo.
Dragi fantje, sanjalo se mi je, da je odmor po kosilu prazničnega dne, ko se navadno
igrate na tisoče načinov. Zdi se mi, da sem bil v svoji sobi z vitezom Vallaurijem, profesor-
jem literature. Pogovarjala sva se o mnogih leposlovnih vprašanjih in drugih, ki se tičejo
vere, ko sem nenadoma slišal pri vratih, da nekdo trga.
Stopil sem k vratom. Bila je moja mati, ki je umrla že pred šest­ imi leti. Vsa žalostna
je klicala:
– Pridi in poglej, pridi in poglej.
– Kaj je? sem vprašal.
– Pridi, pridi, je ponovila.
Po teh vztrajnih klicih sem stopil na balkon in zagledal na dvor­ išču sredi fantov veli-
kanskega slona.
– Toda kaj je to? sem vzkliknil, pojdimo dol. Ves presenečen sem se obrnil k vitezu
Vallauriju in on k meni, kakor da bi se hotela vprašati, kako je vendar ta strašna pošast
mogla priti na dvorišče. Takoj sva se odpravila tja.
Mnogi izmed vas ste, kakor je naravno, prišli blizu, da bi si ogledali slona. Zdelo se je,
da je popolnoma domač, priden; za zabavo je tekal s fanti, ki so mu božali rilec, bil je tako
pameten, da je ubogal na ukaze, kakor če bi že od malega rastel v oratoriju, in tako so vsi
hodili za njim in ga božali. Vendar pa niste bili vsi ob njem. Mnogi izmed vas ste zbegani
tekali sem in tja in iskali kraj, kamor bi se skrili, ter se končno zatekli v cer­kev. Tudi jaz
sem skušal priti tja skozi vrata, ki vodijo na dvorišče. Toda ko sem stopil mimo Marijinega
kipa, ki stoji ob črpalki, in sem se pri tem dot­ aknil konca njenega plašča, da bi izprosil
njeno zaščito, je ona dvignila desno roko. Vallauri je posnemal moj zgled in se dotaknil
njenega plašča na drugi strani. In Marija je dvignila svojo levo roko.

26.4 Page 254

▲back to top


254
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Bil sem presenečen in nisem vedel, kako naj si razložim tako izredno dejanje.
Prišla je ura svetih obredov v cerkvi in vi fantje ste vsi šli tja. Tudi jaz sem šel in videl
slona, kako je stal blizu vrat. Odpeli smo večernice in po pridigi sem pristopil k oltarju v
spremstvu duhovnikov don Alasonattija in don Savia za blagoslov z Najsvetejšim. Toda v
najvzvišenejšem trenutku, ko so bili vsi globoko sklonjeni in molili Najsvetejše, sem videl
na koncu cerkve na prehodu med obema vrstama slona, ki je klečal narobe, to je z gobcem
in obema strašnima okloma obrnjen proti glavnim vratom.
Po končani pobožnosti sem hotel iti na dvorišče, da bi videl, kaj se bo zgodilo. Toda v
zakristiji mi je nekdo hotel dati neko pomembno sporočilo in me je zato zadržal.
Potem sem se znašel pod stebriščem in vi ste se kot prej začeli igrati na dvorišču. Ko
je slon prišel iz cerkve, se je napotil na drugo dvor­ išče, okoli katerega so v gradnji razna
poslopja. Dobro si to zapomnite, kajti na tem dvorišču se je odigral strašen prizor, ki vam
ga bom sedaj opisal.
V tistem trenutku se je spodaj na dvorišču prikazal velik prapor, na katerem je bilo
z velikimi črkami zapisano: Sveta Marija, prihiti na pomoč nam revežem! Za njim je ko-
rakalo v procesiji več fantov. Tedaj je tista grda zver, ki se je prej delala tako prijazno,
nenadoma, ne da bi kdo to pričakoval, začela silno trobiti, pograbila z rilcem nekaj blizu
stoječih dečkov, jih vrgla v zrak, tako da so padli na tla, se tam razbili, pošast pa jih je
poteptala z nogami. Vendar ti tako poteptani dečki niso bili mrtvi, temveč so kljub težkim
ranam še živeli. Vse je tekalo sem in tja, kričalo, jokalo in vpilo na pomoč. Bilo je strašno.
Toda nekateri fantje, ki jim je slon prizanesel, so, namesto da bi svojim tovarišem
priskočili na pomoč in poskrbeli za ranjence, pristopili k pošasti in ji prinašali nove žrtve.
Ko se je vse to dogajalo, sem bil pod drugim lokom ste­brišča, blizu črpalke. Tedaj je
tisti kip, ki ga vidite tam (pokazal je na kip presvete Device Marije), oživel in se večal, postal
velik kot odrasla oseba, dvignil roke in odprl plašč, v katerem se bili prelepo uvezeni razni
napisi. Plašč se je silno razširil in pokril vse, ki so se zatekli podenj; tam so bili popolnoma na
varnem. Najprej se je zatekla v zavetišče skupinica najboljših. Ko je presveta Devica videla,
da se mnogi niso zatekli k njej, je glasno klicala: Pridite k meni vsi. In že je število dečkov pod
plaščem zelo naraslo. Nekateri pa, namesto da bi se zavarovali pod plaščem, so tekali sem
in tja in prišli šele potem, ko so bili že ran­ jeni. Presveta Devica je vsa zaskrbljena, vsa rdeča
v obraz klicala, toda le malo se jih je odzvalo. Slon je nadaljeval svoje razdejanje in nekaj
fantov je z eno ali dvema sabljama v rokah pretilo dečkom, ki so bili še na dvorišču, da jih
bodo zabodli, če bodo hoteli iti k Mariji. Teh se slon sploh ni dotaknil.
Nekaj fantov je izpod Marijinega plašča po njenem navodilu hodilo na kratke reše-
valne pohode. Iztrgali so slonu kako žrtev in jo ranj­eno privedli pod plašč skrivnostnega
kipa, kjer je takoj ozdravela. Nekaj fantov se je oborožilo s palicami, odganjali so slona in
se zoperstavljali njegovim pomagačem. Niso odstopili od tega početja niti v nevarnosti za
svoje življenje, dokler niso skoraj vseh spravili na varno.
Dvorišče se je skoraj popolnoma izpraznilo. Nekaj jih je ležalo na pol mrtvih na tleh.
Na eni strani ob stebrišču skupina dečkov pod Marijinim plaščem, na drugi strani slon, pri
katerem je ostalo deset ali dvanajst fantov, ki so mu pomagali, da je storil toliko hudega,
in so še sedaj zmagoslavno vihteli svoje meče.

26.5 Page 255

▲back to top


BiS 7 — 34. poglavje
255
Tedaj se je slon vzpel na zadnje noge, se spremenil v strašno pošast z dolgimi rogovi.
Odel se je v črno pregrinjalo oziroma mrežo, zavil tiste reveže, ki so mu pomagali, in straš-
no zarjovel. Nato jih je zakril gost dim, dvignil se je močan vrtinec, odprla se je zemlja pod
njihovimi nogami in so izginili.
Ko se je končal ta grozljivi prizor, sem pogledal okoli sebe, da bi izmenjal nekaj misli
s svojo materjo in vitezom Vallaurijem, pa ju več ni bilo nikjer.
Obrnil sera se k Mariji, da bi prebral napise, ki so bili uvezen­ i v njen plašč. Mnogi so
bili dobesedno vzeti iz Svetega pisma, drugi pa so povzemali svetopisemske misli. Prebral
sem jih nekaj: Tisti, ki me častijo, bodo imeli večno življenje. Kdor je našel mene, je našel
večno življenje. Če je kdo slaboten, naj pride k meni. Pribežališče grešnikov. Rešenje ver-
nih. Polna dobrote, krotkosti in usmiljenja. Blagor njim, ki hodijo po mojih potih.
Potem ko je slon izginil, je bilo vse mirno. Presveta Devica je bila kakor utrujena od
tolikega kričanja in dopovedovanja. Po kratkem premolku je namenila dečkom nekaj be-
sed spodbude in upanja. Nato je ponovila besede, ki jih vidite zapisane pod vdolbinico in
sem jih dal jaz napisati: Tisti, ki me častijo, bodo imeli večno življenje in dodala: Vi, ki ste
poslušali moj glas in ste se izmaknili hudičevemu pokolu, ste mogli gledati uničenje svojih
tovarišev. Hočete vedeti, kaj je vzrok njihove pogube? To so slabi pogovori proti čistosti in
dejanja, ki so jim sledila. Videli ste tudi svoje tovariše s sabljo, to so tisti, ki vas hočejo po-
gubiti, vas odtegniti meni in so vzrok po­gube toliko vaših tovarišev. Toda tiste, ki jih Bog
dalj časa čaka, bo težj­e kaznoval. Tisti peklenski hudič jih je zagrnil v svoje ogrinjalo in
odpeljal v večno pogubljenje. Sedaj pojdite mirno spat, toda spominjajte se mojih besed:
bežite pred tistimi svojimi tovariši, ki so Satanovi prijat­ elji, izogibajte se grdih pogovorov
zlasti proti čistosti, zaupajte mi in moj plašč vam bo vedno za zaščito.
Ko je izrekla te in druge podobne besede, je vse izginilo in na mestu ni ostalo drugega
kot naš dragi kipec. Tedaj se je spet pojavila moja pokojna mati in spet in spet se je dvignil
prapor z napisom Sveta Marija, prihiti na pomoč zatiranim. Vsi dečki so se razporedili za
tem banderom v procesijo in začeli peti Častite Marijo, vsi verni jeziki.
Toda ni trajalo dolgo, ko se je začelo petje izgubljati, potem je izginil ves tisti prizor
in jaz sem se zbudil moker od potu. No, to je vse, kar sem sanjal.
O moji sinovi! Povzemite sami vezilo: kdo je bil pod plaš­ čem, koga je slon vrgel v zrak,
kdo je imel sabljo, se bo zavedel ob izpraševanju vesti. Jaz vam ne bom rekel drugega kot
Marijine besede: Pri­dite k meni vsi. Vsi se zatecite k njej, v vsaki nevarnosti kličite Ma­rijo
in ona vas bo uslišala. Končno naj tisti, ki jih je pošast tako razmrcvarila, bežijo pred gr-
dimi pogovori, pred slabimi tovariši. In tisti, ki so hoteli tovariše odvrniti od Marije, naj
spremenijo življenje ali pa takoj zapustijo to hišo. Tisti pa, ki bi radi vedeli, kje so bili, naj
pridejo k meni, tudi v mojo sobo in jaz jim bom povedal. Ponavljam pa: Satanovi služab-
niki, spremenite življenje ali ven iz hiše! Lahko noč!
Te besede, ki jih je izgovoril s tolikim duhovnim pomaziljenjem in s tako
zavzetostjo srca, so na fante naredile tak vtis, da ves teden niso don Boska pus-
tili pri miru. Zjutraj so bili vsi pri spovedi, popoldne pa okoli njega, da bi zvedeli,
kje jih je don Bosko videl v tistih skrivnostnih sanjah.

26.6 Page 256

▲back to top


256
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
In da to niso bile sanje, temveč videnje, je don Bosko sam posr­ edno potrdil,
ko je rekel: »Ko mi Gospod želi razodeti kako stvar … imam navado dvigniti mo-
litve k Bogu, da me razsvetli ... » In potem s tem, da je prepovedal kakršno koli
zbijanje šal na račun te pripovedi.
Vendar to še ni vse.
Tokrat je on sam napisal na listke imena fantov, ki jih je v sanjah videl ranjene,
tistih, ki so imeli v roki sabljo, in tistih, ki so imeli dva meča. Seznam je izročil don
Durandu s priporočilom, naj pazi nanje. Don Durando nam je izročil ta seznam.
Ranjencev je bilo 13; to so verjetno tisti, ki se niso zatekli pod Marijin plašč; fan-
tov s sabljo je bilo 17; tisti, ki so imeli dva meča, so bili 3. Ob nekaterih imenih je
tudi opomba o spremembi obnašanja. Vedeti je treba, da sanje, kakor bomo vide-
li, niso veljale samo za tisti čas, temveč so predvidevale tudi prihodnost.
Da so pa te sanje zadele v črno, nam priča obnašanje samih fantov. Eden iz-
med njih je povedal: »Nisem mislil, da bi me don Bosko tako dobro poznal. Pokazal
mi je stanje moje duše in mi tako natančno naštel skušnjave, ki jih imam, da ne bi
mogel nič dodat­ i.« Druga dva fanta, ki jima je don Bosko rekel, da sta nosila sablji,
sta rekla: Ah, res je, že dolgo časa sem se tega zavedal. In sta spremenila obnašanje.
Nekega dne po kosilu je don Bosko govoril o svojih sanjah. Ko je povedal, da
so nekateri že odšli, drugi pa še morajo oditi, da bo hiša rešena sabelj, je začel
govoriti o prebrisanosti, kot je on to imenoval; in v ta namen je pripovedoval
naslednji dogodek: »Neki fant je pred kratim pisal domov pismo, v katerem je
osebam v oratoriju, ki ­so vredne vsega spoštovanja in časti, kot so predstojniki
in duhovniki, pripisal strašna obrekovanja in žalitve. Ker se je bal, da bi don
Bosko zvedel za to njegovo pisanje, ga je skušal dati na pošto, ne da bi kdo vedel
za to. Pismo je odšlo. Po kosilu sem ga dal poklicati. Prišel je v mojo sobo in sem
ga, potem ko sem mu prikazal njegov pogrešek, vprašal, kaj ga je navedlo do
tega, da je napisal take laži. On je odločno zanikal dejanje. Dal sem mu govoriti,
nato sem mu pa začenši od prve besede povedal na pamet celo pismo. Ves osra-
močen in zmeden se mi je vrgel k nogam in zaklical: 'Moje pismo torej ni odšlo?'
'O, vsekakor,' sem mu odgovoril, 'in sedaj je že gotovo pri vas doma. Sedaj moraš
misliti na to, kako boš to popravil.' Gojenci so ga vprašali, na kak način je vse to
zvedel. 'Oh, to pa je moja prebrisanost,' je smeje se odgovoril.«
Ta prebrisanost je morala biti prav ista kot v sanjah in se ni omejevala samo
na sedanje stanje vsakega dečka, temveč je obsegala tudi prihodnost. Eden iz-
med teh, ki je bil tesno povezan don Ruo, je veliko let pozneje pisal naslednje
pismo. Naj povemo, da pismo nosi ime in priimek pisca s točnim naslovom uli-
ce, hišne številke in stanovanja v Turinu.

26.7 Page 257

▲back to top


BiS 7 — 34. poglavje
257
Predragi don Rua!
Spominjam se videnja, ki ga je don Bosko imel leta 1863, ko sem bival v njegovi hiši.
V tem videnju je videl bodoče življenje svojih fantov in nam o tem sam pripovedoval po
večernih molitvah. To so bile sanje o slonu (poročilo se sklada s tem, kar smo navedli
zgoraj). Ko je don Bosko končal svojo pripoved, nam je dejal: 'Če hočete vedeti, kje ste bili,
pridite k meni v sobo in jaz vam bom povedal.'
Šel sem tudi jaz. 'Ti si bil med tistimi, ki so tekali sem in tja ob slonu in si bil torej iz-
postavljen njegovi moči. Slon te je zgrabil z rilcem, te vrgel visoko v zrak, telebnil si na tla,
tako da nisi mogel več bežati, čeprav si si prizadeval. Tedaj je eden tvojih tovarišev, duhovnik,
ki ga ne poznaš, prišel k tebi, te prijel za roko in te odvedel pod Marijin plašč. Tako si se rešil.'
To niso sanje, kot jih je imenoval don Bosko, temveč pravo razodetje prihodnosti, ki
ga je Gospod dajal svojemu služabniku. Zgodilo se je drugo leto moje navzočnosti v ora-
toriju, ko sem bil svojim tovarišem za zgled tako v učenju kakor pobožnosti. Pa me je don
Bosko kljub temu videl v takem stanju.
Prišle so počitnice 1863. Odšel sem zaradi zdravja in se nisem več vrnil v oratorij. Bil
sem star 13 let. Naslednjega leta me je moj oče dal za vajenca nekemu čevljarju. Dve leti
pozneje (1866) sem se odpravil v Francijo, da sem dopolnil svoje vajeništvo. Prišel sem v
stik s sektaškimi ljudmi in počasi sem opustil cerkev in versko življenje, začel sem prebira-
ti sektaške knjige in sem prišel tako daleč, da sem zasovraž­ il katoliško, apostolsko, rimsko
Cerkev kot najslabšo vseh veroizpovedi.
Dve leti pozneje sem se vrnil domov in tudi sedaj nadaljeval branje brezbožnih knjig
in se še bolj oddaljeval od prave Cerkve.
V tem času pa nisem nikdar opustil molitve k Bogu Očetu, da bi mi v imenu Jezusa
Kristusa dal spoznati pravo vero.
Ves ta čas, trajal je 13 let, sem se skušal z vso močjo dvigniti, toda bil sem ranjen in
žrtev slona, tako da se nisem mogel ganiti.
Proti koncu leta 1878 je bil misijon v neki bližnji župniji. Veliko ljudi se je udeležilo
govorov in sem šel tudi jaz, da bi slišal tiste slavne govorce.
Vse se mi je zdelo zelo lepo: neovrgljive resnice in končno še zadnja pridiga o najsve-
tejšem zakramentu (jaz nisem veroval niti v resnično niti v duhovno navzočnost Jezusa
Kristusa v najsvetejšem zakramentu). Govornik je znal tako prepričljivo razložiti to res-
nico, ovreči ugovore, da me je prepričal. Doletela me Božja milost in odloč­ il sem se, da
bom opravil spoved in se vrnil pod plašč presvete mater­ e Marije. Od takrat se ne neham
zahvaljevati Bogu in blaženi Devici za prejeto milost.
Naj še povem v dopolnilo videnja, da sem zvedel, da je bil tist­ i govornik misijonar moj
tovariš iz oratorija iz časov don Boska.
Turin, 25. februarja 1891 Dominik n ...
P. S.: Če vaša uglednost meni, da bi bilo primerno objaviti to moje pismo, vam dajem
vsa dovoljenja, da ga tudi popravite, seveda tako, da ne bo v škodo resnice. Spoštljivo vam
poljubljam roko, dragi don Rua, in s tem poljubljam tudi roko našega dragega don Boska.

26.8 Page 258

▲back to top


258
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Gotovo je don Bosko iz teh sanj dobil tudi razsvetljenje, da je mogel spoznati
poklice za redovniško in duhovniško življenje in sposobnosti enih in drugih za
dobra dela. Videl je tiste junaške fante, ki so si upali spopasti s slonom in njego-
vimi oprodami, da so iztrgali ranjence in rešili tovariše pod Marijin plašč. Zato
je naprej zbiral prošnje tistih, ki so želeli vstopiti v salezijansko družbo ali na
pripravo novincev za izpoved zaobljub. Za te bo večna slava v tem, da jih je on
sam izbral. Nekateri izmed njih niso naredili zaobljub ali so po triletnih zapustili
Oratorij. Dejstvo pa je, da so skoraj vsi vztrajali v svojem poslanstvu, da so reše-
vali in poučevali mladino bodisi kot duhovniki ali kot profesorji v državnih šolah.
Njihova imena so v naslednjih treh zapisnikih vrhovn­ ega salezijanskega sveta.
Dne 12. januarja 1863 je svet Družbe sv. Frančiška Saleškega po opravljeni molitvi
sprejel v družbo naslednje prosilce, ki jih je predstavil gospod don Bosko, ravnatelj: Janez
Lagorio, Janez Krstnik Finino, Dominik Bongiovanni, Štefan Chicco, Janez Krstnik Nasi, Fe-
liks Alessio, Frančišek Cuffia, Alojz Delù, Janez Ravetti, Janez Pellegrini, Rihard Chiaffredo.
Dne 18. januarja 1863 je ravnatelj gospod don Bosko zbral sobrate Družbe sv. Fran-
čiška Saleškega za obred zaobljub, ki jih je naredilo pet sobratov. Gospod don Bosko, oble-
čen v roket, je povabil sobrate, da so pokleknili, in izmenoma z njim zmolil Pridi, stvarnik
Sveti Duh, nato prošnjo k Svetemu Duhu, opravil litanije preblažene Device ter očenaš,
zdravamarijo in slavaočetu v čast sv. Frančišku Saleškemu z lastno molitvijo. Nato je don
Jernej Fusero na kolenih med don Alasonattijem in don Ruo pred podobo matere Božje
Marije ob dveh prižganih svečah v pričujočnosti rektorja jasno in razločno izrekel obra-
zec zaobljub. Zatem je zapisal svoje ime v knjigo sobratov z zaobljub­ ami.
Dne 8. februarja 1963 je vrhovni zbor Družbe sv. Frančiška Saleškega, potem ko se je
zbral, po običajni molitvi k Svetemu Duhu, kakor zahtevajo pravila, opravil sprejem nas-
lednjih fantov: Jožefa Fagnana, Avgusta Croseria, Dominika Belmonteja, Jožefa Moriellija,
Angela Nasija in Vincenca Buratta.

26.9 Page 259

▲back to top


35.
poglavje
Širjenje dobrega tiska – Tretji ponatis Svetopisemskih zgodb – Papežev
nagovor in usmeritev episkopata ob razglasitvi japonskih mučencev za
svetnike – Ponatis Zgodovine Italije: L'Armonia – Katoliško branje za mesec
marec: poslanica naročnikom – Pozornost, ki naj bi jo izkazovali prelatom
naročnikom tega Branja – Don Boskova pisma mnogim ordinarijem
italijanskih škofij s prošnjo, da bi priporočili vpis, in odgovori
Vzporedno z don Boskovim prizadevanjem za večno srečo in napredek v
kreposti njegovih gojencev in za napredovanje Družbe sv. Frančiška Saleškega
je šlo tudi pospeševanje in pisanje dobrega branja in knjig.
V letu 1863 je našel čas, da je predelal in izdal v tretjem ponatisu Zgodbe
Svetega pisma. Pri tem se je ravnal po že ustaljenih načelih za uporabo v šolah
in po učnem načrtu ministrstva. Poleg nemajhnih sprememb v izražanju, obli-
kovanju odstavkov in pog­lavij ter nekaterih dogodkov je čisto na novo dodal
pet celih poglavij sedmega obdobja. V teh poglavjih brani nauk katoliške Cerkve
ter zavrača laži in zmote heretikov. Na koncu je zapisal: Sveti Peter, poglavar
Cerkve, je zapustil Antiohijo, se odpravil v Rim, glavno mesto vsega tedanjega
sveta, in tu postavil svoj sedež. Njegovi nasledniki so prav tako ostali v Rimu,
vendar so se zaradi preganjanja mor­ ali skrivati v katakombah. Po tretjem sto-
letju krščanskega štetja je cesar Konstantin sprejel vero v Jezusa Kristusa, us-
tanovil v Rimu cerkve in jih obdaril s premoženjem. Zatem je prenesel svoj ce-
sarski sedež v Konstantinopel, mesto, ki ga je on ustanovil. Od takrat cesarji in
kralji, ki so gospodovali v Italiji, niso prebivali v Rimu, temveč so ga samo kot
popotniki obiskovali, stanovali pa so v Raveni, Pavii ali Milanu. Tako je po Božji
previdnosti postal Rim mesto naslednik­ a Jezusa Kristusa.

26.10 Page 260

▲back to top


260
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
V tem ponatisu je don Bosko iz predgovora črtal navedek Fecceja in Aportija,
dodal seznam imen iz svetopisemskega zemljepisa v odnosu do modernih imen z
mnogimi dodatki k izdaji iz leta 1855. Knjigo je dopolnil s predstavitvijo hebrej-
skega denarja, uteži in mer v primerjavi s sodobnim denarjem, utežmi in merami
decimalnega sistema. Temu je dodal še kratek zemljepis Svete dežele in sosednih
držav z opisom vladarstev, ki so jim gospodovala, ter z zemljevidom Palestine.
Naj povemo, da je bilo še več izdaj te knjige, pa vedno z no­vimi dodatki
in popravki, ki jih je don Bosko vnašal, kar pomeni, da je temu delu namenjal
veliko ljubezen.
Ves poln veselja zaradi privolitve italijanskih škofov v papeževe želje, za-
radi čudovite povezanosti nižjega klera in laikov z Rimom, iz katere se je mo-
ral poroditi parlamentarni center, ki je omogočil Cerkvi toliko parlamentarnih
odločitev, zaradi Petrovega novčiča, ki je z vseh strani sveta skušal pomagati
papežu z milijonskimi prispevki v njegovi vzvišeni revščini, je dal v oratoriju
natisniti delce, ki ga je naz­nanila L'Armonia 5. marca 1863.
Papežev nagovor in sporočilo škofov ob razglašenju za svetnike japonskih mučencev
sta dva dokumenta zgodovinskega pomena. Zato se nam zdi primerno, da ju čim bolj raz-
širimo in o njih obvesti­mo vernike. V ta namen smo pripravili lepo izdajo v italijanščini,
natisnjeno v tiskarni oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu, za ceno 20 centov brez
poštnine.
Istočasno je oskrbel novo izdajo Zgodovine Italije in zaradi prednosti tu-
rinske mladine zaupal prodajo poleg oratoriju še tiskarni Paravia viteza Petra
Mariettija, Hiacinta Mariettija in Jožefa Moglia na Via Barbaroux. L'Armonia je
5. aprila 1863 to takole naznanila:
Zgodovina Italije za mladino. - Že sam naslov knjige bi mogel v zadostni meri pripo-
ročiti delo odličnega duhovnika don Boska. To ime je že znano po vsej Italiji in dejstvo,
da je ta zgodovina v kratkem času doživela že štiri izdaje, pomeni čast, ki bi si jo mnogi
želeli, pa le redki dosegli. Radi bi povedali, da so izr­ edne prednosti te zgodovine bile po-
vod za nadvse laskave ocene Civiltà Cattolica, ki jo je že večkrat pohvalila in nazadnje v
enem svojih nadvse pohvalnih člankov. Toda tudi pomembna osebnost, katere sodb­ a je
toliko bolj upoštevanja vredna, kolikor bolj je nepristranska, zlasti še na tem področju, je
izrekla svojo pohvalo, to je ugledni gospod Nikolaj Tommaseo. Naj še dodamo, da nam na-
kup te knjige daje priložnost, da naredimo dobro delo, ker jo prodajajo izključno v korist
oratorijev sv. Alojzija, sv. Angela varuha in sv. Frančiška Sal­eškega. Če potem pomislimo
na obseg knjige, čist tisk, natančne popravke in lično opremo, potem moramo ugotoviti,
da cena zares ne bi mogla biti nižja, saj stane v Turinu 2,50 lir, na podeželju in v drugih
pokrajinah pa 2,75 lir, če jo naročimo po pošti.

27 Pages 261-270

▲back to top


27.1 Page 261

▲back to top


BiS 7 — 35. poglavje
261
Toda kot bomo kmalu videli, so don Boska priklenile na pisalno mizo še
druge knjige, med katerimi pa je bil najbolj nujen zvezek Katoliškega branja za
mesec marec.
Branje je bralcem predstavilo Ljudske pogovore o nekaterih sodobnih verskih
zmotah. Gre za štiri pogovore o zmotah, ki so jih protestanti širili na podeželju o
verskih resnicah. Knjižico je natisnila tiskarna Paravia, toda na ovitku beremo:
Turin 1863 - Izdalo vodstvo Katoliškega branja, Via San Domenico, št. 11.
Na zadnji strani, v sklepu pravilnika za naročnike, je povedano, da je treba
poštne položnice nasloviti na Vodstvo.
Zvezek je vseboval tudi okrožnico za naročnike:
Našim zaslužnim poverjenikom in bralcem!
V naše veliko zadoščenje vam naznanjamo, velezaslužni poverjen­ iki in spoštovani
bralci, konec 1. letnika Katoliškega branja. Menimo, da je zadoščenje obojestransko, ker
je bilo naše in vaše prizadevan­ je kronano z uspehom, tako glede povečanja števila naših
bralcev kot koristi, ki so jo imele od tega duše.
Ker se z druge strani čuti vedno večji uspeh hudobije, ki jo povzroča izprijen tisk, vam
z napovedjo 11. letnika naših izdaj, velezaslužni poverjeniki in spoštovani bralci, priporo-
čamo, da bi podvojili svoje napore in svojo zavzetost. Mi ne bomo opustili ničesar, kar se
tiče dognanosti tiska, točnosti v dostavljanju, prijetnosti obravnavane snovi, koristnosti
obravnavanih tem. V ta namen nam lahko pomagate tako, da bi spodbujali naše pover-
jenike, da bod­ o še naprej sodelovali in iskali način, kako bi mogli povečati krog bralcev
zlasti tam, kjer ta naš tisk še ni poznan, in še na poseben nač­ in tam, kjer so protestanti
poskušali ali še poskušajo katoliške vernike zastrupljati s svojim krivim naukom.
Iz spodaj objavljenega programa je razvidno, da nismo spremenil­i ničesar iz prejšnjih
let. Menimo, da je prav, če objavimo besede vr­hovnega pastirja Cerkve Pija IX. in nekatere
odstavke pastoralnega znač­ aja škofov in generalnih vikarjev,31 ki so bili tako prijazni, da
so svojim vernikom priporočili čim večjo razširitev Katoliškega branja. Bog naj blagoslovi
31 Iz pastirskega pisma mons. Losana, škofa v Bielli. Kakor že v preteklih letih tako tudi letos, medtem ko se
veselimo zaradi dobrega, ki ga opravljajo zavzeti poverjeniki in razpečevalci Katol­iškega branja, priporočamo v na-
domestilo za vse hudo, ki ga povzročajo izprijene knjige in brošure, še večjo zavzetost za širjenje le-teh, zlasti v tistih
krajih, kjer jih še ne poznajo. Prepričani smo, da je dober uspeh Branja porok za dobro naših družin in javne nravnosti.
Iz pastoralnega pisma mons. Morena, škofa v Ivreji
Vztrajno ponavljamo velezaslužnim župnikom in duhovnikom priporočilo, da bi z vso močjo podprli branje in
naročanje Katoliškega branja.
Izvleček iz okrožnice kanonika Alojzija Vianija, generalnega vikarja v Sarzani
V teh naših časih je bilo izdanih veliko knjig o naši sveti veri. Toda Katoliško branje, ki vam ga posebno priporočam
in je razširjeno po vseh škofijah, izpolnjuje prazen prostor, kjer preprosto ljudstvo ni imelo primernega branja.
Besede mons. generalnega in kapitularnega vikarja v Albi
Z veseljem izrabljam to priložnost, da našim bratom in čredi vernega ljudstva priporočimo branje knjig, ki jih
neki odličen turinski duhovnik mesečno daje na svetlo z naslovom Katoliško branje in katere je sam naš gospod
papež Pij IX. toplo priporočil.

27.2 Page 262

▲back to top


262
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
vse, ki si v teh težkih časih prizadevajo za razš­ irjanje dobrega tiska, zlasti pa naj bla-
goslovi vas, dragi poverjenik­ i in cenjeni bralci. In medtem ko vam izrekamo izraze naše
globoke hvaležnosti, prosimo nebo, da bi vas obdarilo s svojimi darovi.
vodstvo
Turin, 1. marca 1863
Kakor prejšnja leta je don Bosko tudi to leto dal objaviti seznam vseh na-
tisnjenih zvezkov Katoliškega branja, da bi jih delili med ljudstvo. Poleg tega
je, zato da bi še bolj priporočil svoje Branje, poslal pisma desetim kardinalom,
85 škofom in 6. generalnim vikarjem ali kapitularjem po vsej Italiji. Svojim so-
delavcem je priporočal, naj ne bi nikdar pošiljali računov za članstvo uglednim
dobrotnikom, škofom in kardinalom. Zato je želel, da so bila njihova imena
zapi­sana v posebnem seznamu. Menil je, da bi jih lahko račun užalil, medtem
ko z enim samim darom zdaleč presežejo stroške za tisk.
Zato je v okrožnici spreminjal besedilo pač glede na dostoj­anstvo oseb, ki
naj bi jo prejeli.
Veleugledni in velespoštovani monsinjor!
Potreba, da bi vsak dan bolj širili dober tisk, je razlog, zakaj naslavljam na vašo ug-
lednost to pismo in vas prosim za podporo. Menim, da vam je znano, da v tem mestu izha-
jajo mesečno zvezki z imenom Katoliško branje. Nizka cena, poljudnost izražanja in izbor
tem, priporočila škofov in zlasti še blagoslov in priporočilo sedanjega papeža Pija IX. so
bili glavni vzrok, da je Branje dobilo veliko na­ročnikov in bralcev.
Želim si, da bi Branje doseglo še večji razmah v vaši škofiji, ki jo je Božja previdnost
izročila v vodstvo vaši uglednosti. Če bi v svoji pastoralni modrosti in ljubezni povedali
v prid Branja kako besedo, bi storili veliko delo v Božjo čast in postavili protisredstvo
brezbožnemu in nemoralnemu pisanju, ki se pojavlja na toliko načinov, obenem pa bi bilo
spodbuda za vse, ki se trudijo za širjenje dobrega tiska.
Kar vas tukaj prosim, je preprosta želja vodstva Katoliškega branja in bom zadovo-
ljen z vsem, kar boste v tem smislu ukrenili.
Vdano vas prosim, da bi sprejeli moje najboljše želje za vaše zdravje in obilico milos-
ti, in medtem ko se priporočam dobrohotnosti vaše molitve, si štejem v veliko čast, da se
smem imenovati vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 2. januarja 1863
duh. Janez Bosko
Veliko škofov je odgovorilo na don Boskovo prošnjo. Nekaj teh pisem je še
ohranjenih.32
32 Glej Dodatek št. 3.

27.3 Page 263

▲back to top


36.
poglavje
Don Bosko začne govoriti o novi cerkev v Valdoccu in o njenem naslovu –
Nakazuje kraj, kjer bo stala, in govori o obisku vernikov – Mati Božja Marija bo
poskrbela za potrebna sredstva – Mesto iz sanj ni v don Boskovi lasti – Cerkev
mislijo sezidati drugje, vendar ne morejo kupiti zemljišča – Izjalovljeni poskusi,
da bi kupili kraj sanj – Cvetke za devetdnevnico sv. Frančiška Saleškega – Don
Boskovi zasebni pogovori; brezbrižnost do pohvale in graje; delo bo uspelo, če
ima za cilj Božjo slavo; ostaneta mu samo dve leti življenja; življenje mu lahko
podaljša pomoč salezijancev in molitve gojencev – Vsej skupnosti oznani zmago
nad hudičem – Prošnje grofu Cibrariu in mavricijanskemu redu, pravosodnemu
ministru, ministru za bogoslužje in turinskemu županu za podporo pri zidavi
cerkve – Okrožnice z istim ciljem vernikom v Italiji – Nekateri se bojijo, da don
Bosku ne bo uspelo, drugi so prepri­čani, da zanj ni nič nemogoče – Don Bosko
prevzame v posest kraj sanj – Priče o zaupanju vernikov v don Boskove molitve
in mogočno priprošnjo preblažene Device Marije
V oratoriju se je razširila vest o novem svetišču, ki ga je don Bosko hotel
sezidati. Ko je nekega dne bil sredi svojih fantov, jih je vprašal, s katerim naslo-
vom naj bi slavili Božjo mater Marijo v tem no­vem svetišču. Eden izmed njih je
odgovoril: Marija Brezmadežna, drugi pa Karmelska mati Božja, Rožnovenska
mati Božja. Don Bosko je dal, da so ugibali, in po kratkem premisleku dejal, da
bi jo klicali z naslovom Pomoč kristjanov. Iz nekaj besed, ki jih je dodal, so mogli
sklep­ ati, da bi z njim rad obudil v krščanskem ljudstvu vero v zmago Cerkve v
boju, ki ga je bila v tistih časih.
»Nekega drugega dne,« pripoveduje kanonik Anfossi, »sem se znaš­ el z don
Boskom v drevoredu ob naši hiši. Vprašal sem ga, kje bo zgradil svetišče Marije
Pomočnice. Pokazal mi je bližnje zemljišče, skoraj pred pročeljem cerkve sv.

27.4 Page 264

▲back to top


264
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Frančiška Saleškega. Z roko je nakazal njegove obširne meje. Zemljišče je od
oratorija ločila cesta. »Toda kje bomo vstopali v oratorij?« sem ga vprašal.
»To cesto, na kateri stojiva sedaj, bodo odpravili in v cerkev bomo vstopali iz
podaljšane Via Cottolengo.« Nato sem spet vprašal: »Pa bo cerkev zelo velika?«
»Seveda,« je odgovoril, »in sem bodo prihajali mnogi verniki in prosili Marijo za
pomoč.« Ko sem ga potem še nadlegoval in ga vpraševal, ali ima že zbran denar,
je odgovoril: »Marija hoče imeti to cerkev, ona bo tudi poskrbela, da bo plačana.«
Janez Villa ga je slišal, kako je med fanti večkrat ponavljal: »Jaz nimam denar-
ja. Toda prepričan sem, da mi bo presveta Devica pomag­ ala, da jo bom sezidal.«
Kar je napovedal, se je tudi zgodilo. Ta cerkev je kmalu postala eno najpomemb-
nejših svetišč krščanskega sveta.
Don Bosko je bil zato vedno osredinjen na veličastno zamisel o svetišču, ki
naj bi ga postavili v Valdoccu v čast presveti Mariji Pom­ očnici, ki ga je on videl
v sanjah še pred sedemnajstimi leti.
Toda zemljišče njegovih sanj že osem let ni bilo več njegova last, ker ga je
1. aprila 1854 prodal rosminijancem. Na tem kosu zemlje so načrtovali stavbo
za tiskarno in nato še stavbo Družbe krščanske ljubezni. Toda po smrti opata
Rosminija so njegovi redovniki ta načrt opustili.
Don Bosko se odločil za ponoven nakup zemljišča. Toda don Angelo Savio,
ekonom v oratoriju, je menil in tudi drugim povedal, da bi sezidali cerkev na
bolj vidnem mestu, ki bi bilo bolj primerno za vernike, to je na koncu Corsa Val-
docco, kjer je bila lepa hiša gospodov Filippi z obširnim dvoriščem in se je do-
tikala zemljišča, ki so ga isti gospodje prodali don Bosku. Tukaj bi široka cesta,
ki vodi od obširnega rondoja, ki so ga takrat imenovali San Massimo, obdana z
visok­ imi drevesi dajala veličasten dostop do cerkve. Za dostop k rosminijskemu
zemljišču pa so bile samo ozke ceste in poti in še te polne jarkov in kotanj.
Toda kljub temu nam je don Bosko nekaj let pozneje dejal, da bo morala
cerkev stati točno na mestu, kjer so bili mučeni sveti Solutor, Adventor in Okta-
vij. Ker je predvidel celotno prihodnost oratorija, ki naj bi imel obliko konjskega
kopita s cerkvijo v sredini. 'Vendar o tem nisem govoril z don Saviem in sem mu
dal, da je šel h gospodom Filippi.'
Začela so se pogajanja za nakup. Pogodbo so ustno sklenili pred pričami,
določili dan za podpis, obvestili notarja, toda tedaj so se lastniki ustavili in niso
bili več pripravljeni na že določene in sprejete pogoje. Tako so končali dogovor.
V kroniki don Bonettija beremo: »Sedaj smo videli, kako zelo mirno kri je znal
don Bosko ohran­ iti v nasprotovanjih in kako zelo je hotel živeti v miru z vsemi.

27.5 Page 265

▲back to top


BiS 7 — 36. poglavje
265
Ko je zvedel za prekinitev pogajanj, je dejal: 'Potrpimo! Gospod nam bo poma-
gal na drug način.' Svetovali so mu, da bi uvedel tožbo pri sodišču, saj gospodje
Filippi niso mogli zanikati, da so dali besedo in privolili v pogodbo. Don Bosko
je odgovoril: 'Nikakor ne. Daj jim samo vedeti,' je rekel don Saviu, 'da me je ta
odločitev zelo razžalostila, vendar si želim ostati z njimi v dobrih odnosih.'
Ko sem ga nekaj dni pozneje vprašal, kaj si misli o vsem tem, je odgovoril:
'Vidiš. Kaj hočeš. Naša hiša je vedno morala iti naprej sredi ovir in tako je tudi
sedaj hudič zmešal štrene. Toda Gospod nam bo pomagal.' In v resnici je bilo
tako. Nobenemu izmed teh, ki so bili vključeni v to zadevo, se ni niti sanjalo, da
so bili orodje v rokah Božje previdnosti.
Ko je bil don Savio prisiljen zaradi obširnega prostora ob oratoriju iti k ros-
minijancem, se je tu nabralo več te­žav, ki jih je bilo treba premagati. Med njimi je
bil zelo težek zlasti pogoj, ki ga je postavil predstavnik teh redovnikov. Vrednost
zemljišča se je namreč zaradi spremenjenih zazidalnih načrtov valdoškega obmo-
čja zmanjšala za osem desetink od dne, ko ga je don Bosko prodal rosminijancem.
Zato je prodajalec zahteval, da poleg ocenjene vrednosti don Bosko doda še razli-
ko od prodajne cene. Don Savio se je umaknil. To se je zgodilo prve tedne januarja.
Dne 23. tega meseca se je začela devetdnevnica na čast sv. Frančišku Sa-
leškemu. Praznik so tisto leto obhajali 1. februarja, se pravi prvo nedeljo po 29.
januarju, kakor je bila že ustaljena navada iz prejšnjih let. Don Bosko je pisno
predložil in razlagal gojencem naslednje cvetke.
Cvetke za devetdnevnico sv. Frančiška Saleškega leta 1863:
1. Hočem opustiti greh. Obudil bom kesanje in obljubil, da se bom izogibal priložnosti
za greh.
2. Ob znaku zvonca se bom takoj dvignil iz postelje.
3. Pokoraval se bom v vseh svojih dolžnostih in storil zlasti tisto, kar mi ne ugaja.
4. Takoj se bom pokoraval v vsem, kar mi bo zapovedano.
5. Dajal bom dober zgled v cerkvi, da bom popravil pohujšanje, ki sem ga v preteklosti
dajal s svojim obnašanjem.
6. Odpustil bom vse prejete krivice in zmolil bom očenaš za tiste, ki so mi storili kaj slabega.
7. Preveril in popravil bom stvari iz preteklosti, kakor če bi moral umreti.
8. Posnemal bom sv. Frančiška Saleškega v izogibanju slabih tovarišev in iskal družbo
dobrih.
9. Trikrat bom zmolil Pozdravljena Kraljica z namenom, da bi mi stala ob strani ob
smrtni uri.
NA PRAZNIČNI DAN
Spoved in obhajilo na čast svetniku s prošnjo, da bi mi pomagal vztrajati v dobrem.

27.6 Page 266

▲back to top


266
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Istočasno z devetdnevnico so začela prihajati don Bosku pisma v odgovor
na njegov poziv za Katoliško branje. Don Bonetti je v svoji kroniki z dne 31. ja-
nuarja pustil zapisano (sobota):
»Danes zvečer nas je bilo precej zbranih v njegovi sobi, kjer je večerjal, po-
tem ko je od petih do pol desetih spovedoval. Dal je brati pismo, ki mu ga je
pisal škof iz Spoleta. Prelat ga je visoko povzdig­ oval in mu med drugim povedal,
da ga sicer osebno ne pozna, da pa je prišel glas o njegovih delih do njegovih
ušes in da priznava v njem veliko gorečnost za slavo Božjo in pravega cerkvene-
ga duha. Don Francesia, ki mu je skoraj vedno ob strani, ga je smeje se vprašal:
'Pa ne postanete nič ošabni, ko slišite take pohvale in hvalospeve?'
'Veš kaj,' je odgovoril, 'navajen sem slišati vse mogoče stvari, tako da mi je
vseeno, ali berem kako pismo, polno pohvale, ali kako drugo, polno zasramova-
nja. Ko dobim kako pismo, v katerem me hvalijo, si ga v zad­ oščenje postavim ob
stran pismu kakega neotesanca ali podobnega, polnemu prostaštva, in si pra-
vim: Glej kako različne so človeške sodb­ e. Naj pravijo, kar koli hočejo, nič nisem
drugo kot to, kar sem pred Bogom.'
Ko smo istega večera prišli na pogovor o cerkvi, ki jo namerava sezidati, mu
je nekdo dejal:
– Don Bosko mora imeti želodec iz železa, ko hoče brez denarja v tako
skopuškem in sebičnem stoletju graditi cerkev. To se pravi izzivati Božjo previ-
dnost. Se ne bojite, da bi os­tali sredi začetih del?
– Ko se spravljam h kaki stvari, je odgovoril, najprej pomislim, ali je v večjo
Božjo slavo. Ko to ugotovim, grem naprej, nikdar se ne ustavim, kajti uspelo mi bo.
Povedal nam je še celo vrsto drugih stvari, ki pričajo o njegovem neizmer-
nem zaupanju v Boga.
To njegovo zaupanje je vzbujalo splošno pozornost, zlasti ko se je loteval
velikih del, pri tem pa je bil bolehen in zbit od naporov. Čutil je, da mu iz dneva
v dan pojemajo moči. Don Bonetti nadaljuje:
»Dne 1. februarja, na praznik sv. Frančiška Saleškega, je don Bosko bil v druž-
bi z nekaj kleriki in fanti laiki in začel govoriti o smrti. Z velikim obžalovanjem je
povedal, da nas bo kmalu zapustil in da je nje­govo življenje omejeno na kratko
dobo. Rekel je: 'Preostaneta mi samo še dve leti življenja.' Že prej je večkrat temu
ali onemu povedal bese­de sv. Pavla: Jaz že ugašam in blizu je dan mojega slovesa.
Prosili smo ga, da bi nam v tolažbo prosil Gospoda, da bi mu dal še vsaj dvajset let
življenja. Nato smo ga vprašali, kaj naj bi storili dečki, da bi izprosili tako starost.
Rekel nam je, da bi mu pomagali v boju, ki ga mora bojevati pro­ti sovraž-
niku duš, in je nato dodal: 'Če me boste pustili samega, se bom kmalu izčrpal,

27.7 Page 267

▲back to top


BiS 7 — 36. poglavje
267
kajti odločil sem se za boj, tudi če bom moral pasti na bojnem polju. Zato mi
pomagajte, da bom vodil boj proti grehu. Zagotav­ljam vam, da se čutim tako
strašno zbeganega, ko vidim, da se v kakem kot­ u hiše skriva hudič in navaja v
greh, da ne vem, ali je na svetu še kak­ o večje mučeništvo kot tisto, ki ga trpim
ob tem spoznanju. Takšen sem: če vidim Božjo žalitev, ne popustim, pa četudi
bi imel pred seboj celo vojsko.'
Ko je potem videl, kako so bili njegovi sinovi pobiti, nekaj jih je bilo že bli-
zu višjih redov, je sklenil: 'Prosite Gospoda in jaz upam, da vas bom lahko vse
spremljal pri prvi sveti maši.' Te besede, ki so se takoj razširile po hiši, so vzbu-
dile med fanti veliko prizadevanje, tako da so sklenili, da bodo storili vse, da bi
oh­ranili življenje svojega očeta in učitelja.
To je bilo nekaj zelo dobrega in z roko si lahko otipal moral­no avtoriteto, ki
jo je imel don Bosko med fanti v oratoriju.
Zvečer tega slovesnega dne je don Bosko celotni zbrani skupnost­ i naznanil
veliko zmago proti sovražniku duš z besedami: 'Ne gre za nič manj kot za to,
da hudič moli suscipiat. Za zdaj molite. Upam, da vam bom kmalu vse razložil.'
In on je z datumom tega dne dal navodila za novo cerkev. Čeprav še ni imel
zemljišča, na katerem bi jo gradil, je začel v mnogih okrožnicah prositi za pri-
spevke sotrudnikov. Začel se je obračati na predstavnike oblasti in je v tem
smislu prosil grofa Cibraria.
Ekscelenca!
Med tiste predele mesta, kjer je prebivalstvo izredno naraslo, gotovo spada področje
Valdocca. Od župnijske cerkve v Borgo Dora proti norišnici do Borgo S. Donato in potem
do kraljeve puškarne so se otoki hiš združili v skoraj enovito naselje novejših stavb.
Toda na tem obširnem in tako naseljenem področju ni cerkve in ne javne kapele, kjer
bi prebivalci mogli biti pri božji službi. Tu je sicer oratorij sv. Frančiška Saleškega, ki je bil
nekaj čas­ a odprt javnosti, toda sedaj prihaja sem toliko dečkov, da je komaj prostora za
vse in zato ni mogoče pripuščati odraslih.
Da bi zadostili tej javni potrebi, predlaga prosilec cerkveno stavbo na zemljišču
njegove lastnine med Via Cottolengo na spustu proti Circolu Valdocco. Ta cerkev bi bila
namenjena zlasti zunanjim fantom, njim bi bila v prvi vrsti na voljo, vendar pa zadosti
velika, da bi mogla sprejemati tudi odrasle vernike.
Nekaj dobrotnikov je že izrazilo željo, da bi pomagali; in v tem smislu se tudi ponižno
obračam na vas, da bi nam priskočili na pomoč z dobrotnim prispevkom, kakor bi se vam
zdelo najbolj primerno.
Skrb, ki jo vaša uglednost kaže za vse, kar pospešuje moralni in materialni napredek
javnosti, kar je naša hiša že večkrat izkusila, mi vliva upanje na pomoč.

27.8 Page 268

▲back to top


268
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Medtem ko prosim obilen blagoslov iz nebes na vas, na našega vzvišenega vladarja
in na vse člane mavricijanskega reda, imam visoko čast, da se štejem za vaše uglednosti
vdanega in ponižnega služabnika.
1. februarja 1863
duh. Janez Bosko
Podobno pismo je poslal pravosodnemu ministru in ga prosil, da bi mu pri-
skočil na pomoč s tem, da bi mu po kraljevem ekonomatu nakazal tisto najvišjo
vsoto, ki bi se mu zdela primerna.
Istočasno je pisal tudi turinskemu županu in ga prosil, da bi mu pomagal
v tem izrednem primeru gradnje javne cerkve, in obenem prosil z neba obilen
Božji blagoslov na vse gospode na občini.
Nato je poslal naslednjo okrožnico vsem gospodom, ki jih je poznal v Turi-
nu in v drugih mestih Italije:
Povabilo k izgradnji cerkve v čast Mariji Devici z naslovom Pomoč kristjanov
Maria Auxilium christianorum. Ora pro nobis!
Velezaslužni gospod!
Vsak dober krščanski vernik občuti veliko zadovoljstvo, ko vidi veliko ljudi zbranih v
božji hiši, ko so pri svetih obredih in posl­ušajo Božjo besedo. Prav tako pa je vzrok velike
žalosti, ko verniki prid­ ejo v cerkev, pa se ne morejo udeležiti svete maše zaradi pomanjka-
nja prost­ ora. To pa je tudi prizor, ki mu moram biti žalosten opazovalec.
Preteklo je deset let, odkar smo položili temeljni kamen za cerkev, ki stoji ob strani
naše hiše. S pomočjo dobrotnikov je kmalu zrasla in bila posvečena božji službi. Toda
stavba, ki je nekoč z lahkoto sprejela vse udeležence, sedaj sprejme le zelo majhen del
fantov, ki bi se želeli udeležiti svetih obredov, in večina mora ostati zunaj.
Poleg tega je tukaj v okolici kakih dvajset tisoč prebivalcev, ki nimajo niti cerkve
niti javne kapele niti javne šole, kjer bi z izjemo naše kapele mogli opravljati bogoslužna
opravila in biti pri krščanskem nauku.
Ob tej moralni in verski potrebi sem začel premišljevati, ali ne bi postavili nove stav-
be za božjo službo, in to v čast Mariji Brezmadežni z naslovom Marija Pomoč kristjanov.
Ta cerkev naj bi bila brez nepotrebnega razkošja, vendar pa zadosti velika, da bi sprejela
vse deč­ke, ki bi hoteli priti na svete obrede, pa tudi z zadostnim prostorom za odrasle iz
okolice. Cerkev bi mogla služiti tudi kot župnijska cerkev, če bi cerkveni predstojnik to
imel za primerno.
To bi bil cilj, katerega namen bi bil ustreči veliki javni potrebi. Za uresničenje tega
načrta bi bila potrebna precejšnja sredstva, za katera pa ne vem, kje bi jih mogel dobiti.

27.9 Page 269

▲back to top


BiS 7 — 36. poglavje
269
Vi ste mi že pokazali sadove vaše dobrodelnosti. Kdo ve, ali vas Gospod tudi tokrat ne bi
navdihnil, da bi priskočili na pomoč za tako izrazito katoliško stvar, ki bi vsekakor pripo-
mogla k zveličanju mnogih duš.
Nikakor vas ne mislim povabiti, da bi si naprtili breme celotne stavbe, prosil bi vas
pa, da bi pomagali samo glede na vaše premoženje in krščansko ljubezen. Vedno vam bom
ohranil najglobljo hvaležnost in prosil Boga, da bi vas v nebeški slavi bogato obdaril za
vse, kar bi storili za ugled njegove hiše tukaj na zemlji.
Prosim vas, da bi dobrohotno oprostili mojo nadležnost, istočasno pa vam želim ve-
liko zdravja in milosti, medtem ko imam čast, da se v popolnem spoštovanju izrekam za
vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. februarja 1863
Natisnjene okrožnice in z roko napisana pisma so omogočili, da se je novica
o tem velikem načrtu razširila na vse strani. Ob tem sporočilu so celo njegovi
najstarejši gojenci, ki so poznali njegove stiske zaradi želje, da bi vedno bolj širil
oratorij in druge ustanove, menili, da si upa preveč in da bo potem prisiljen, da
bo zaradi po­manjkanja sredstev moral dela ustaviti.
Veliko osebnosti v mestu, tudi cerkveni možje, so imeli za predrzno, da se kar
naprej loteva novih zamisli in načrtov. Nekdo mu je pisal: Dokler ste na delu vi s
svojim slovesom, boste vzdrževali svoje ustanove, toda potem ko vas bo Gospod
poklical v drugo življenje, bodo propadle in izginile ali pa ostale nedokončane.
Toda veliko število drugih je imelo popolno zaupanje v don Boskove besede.
Med temi je bil profesor retorike don Matej Picco, ki je Božjega služabnika zelo
dobro poznal, ga visoko cenil in imel za izrednega človeka. Čudil se je predvsem
temu, kako mu je uspevalo v stvareh, ki so se zdele nemogoče. Zato je vsakokrat,
ko je slišal don Boska na­povedovati kak nov načrt, imel navado reči: 'Oh, je to
mogoče? Gotovo je, saj je tako rekel don Bosko.' In tako se je zgodilo, ker je bilo
njegovo delo Božje delo, kakor je rekel don Rui kardinal Agostini, beneški patri-
arh, kajti Bog nima navade delati velike stvari, razen s pomočjo svojih svetnikov.
Medtem so se rosminijanci odločili, da bodo prodali svoje zemljiš­ če v Val-
doccu, saj od njega niso imeli nikakršne koristi, temveč so morali plačevati da-
vek. Razglasili so prodajno ceno, toda ker je bila previsoka, ni bilo nobenega
kupca. Njihov zastopnik se je odločil, da svoje lastnine ne bodo nikdar prodali
don Bosku. Bili so na določen način užaljeni, ker se don Savio ni uklonil njiho-
vim predlogom.

27.10 Page 270

▲back to top


270
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Tedaj se je lotil pogajanja don Boskov velik prijatelj gospod Frančišek Tor-
tone. Delal je, kakor da bi nameraval zase kupiti zemljišče, dejansko pa bi ga
prepustil don Bosku. Prišel je dan podpisa pogodbe. Gospod Tortone in poverje­
nik rosminijancev sta prišla v pisarno viteza Turvana. Tedaj je nenadom­ a prišel
tudi don Bosko. Poverjenik je izjavil, da se on ne pogaja z don Boskom in da je
lastnik nasproten, da bi zemljišče prodali don Bosku.
Gospod Tortone je dejal: Saj sem vendar jaz tisti, ki kupujem to zemljišče, in
kot lastnik ne bom imel pravice, da ga prodam komur hočem?
Poverjenik je izjavil, da glede take pogodbe nima potrebnih navodil in da
zato ne more podpisati.
– Prav. Potem pa pišite vašim pooblastiteljem in zahtevajte navodila.
– Pisal bom v Streso, je odgovoril poverjenik.
Pisal je. Zadeva pa se je že tako razvedela, da lastniki niso hot­ eli veljati za
don Boskove nasprotnike in so popustili. To bi bila zares majhnost in bi dala
povod za govorice. Privolili so, da poverjenik podpiše pogodbo s pogoji, ki jih je
postavil gospod Tortone.
Tako je 11. februarja 1863 teolog Peter Bertetti kot dedič opata Rosminija
prodal don Bosku zemljišče 0,9,48 hektarja v Valdoccu za 1558,40 lir. Zemljišče
je spet postalo don Boskova last.
Sedaj so začeli prihajati odgovori na don Boskovo okrožnico in pričali o
veliki pobožnosti do Marije, obenem pa o zaupanju v don Boskove molitve.
»Don Bosko je bil na glasu,« trdi kanonik Ballesia, »da je od Marije Pomoč-
nice prejemal veliko milosti za tiste, ki so se mu priporočali v molitev. To zaupa-
nje je bilo neomajno, ker sem v času svojega osemletnega bivanja v oratoriju in
svojem poznejšem odnosu z njim izkusil, da je imel popolno zaupanje v mater
Božjo Marij­o in da je bil deležen njene pomoči tudi v primerih, ki so se po člo­
veško zdeli brezizhodni. Mati Božja Marija je bila vedno njegova zakladničarka,
njegova zaščita in njegova pomoč, bodisi za tiste, ki so se k njej zatekali na pro-
šnjo Božjega služabnika bodisi da je šlo za korist salezijanskih ustanov.

28 Pages 271-280

▲back to top


28.1 Page 271

▲back to top


37.
poglavje
Don Bosko piše v Rim, da bi mu poslali Maronijev Cerkveni slovar –
Oratorijska knjižnica – Zahvala za poslanega Maronija – Prijateljevo pismo
– Katoliško branje: Papeževanje sv. Kaja, papeža in mučenca – Don Boskova
sodba o Chantrelovi poljudni zgodovini papežev – Njegova navodila za
šolsko uporabo svetopisemskih zgodb, prevedenih iz tujih jezikov
Don Bosko je bil zelo vesel, da je končno dobil zemljišče svojih sanj. Po
toliko prodajah in nakupih, po toliko dogovarjanjih, hipotekah, nesmiselnih vi-
sokih cenah, zavračanjih in prekinitvah se je Marijina obljuba le izpolnila. Njen
nebeški načrt se zdi, da je bil dosežen. Zdi se, da je hudič moral odmoliti svoj
suscipiat.
Ko je don Bosko pripeljal do konca to zadevo, se je obrnil k drugim poslom,
ki so mu bili pri srcu. Med drugim je izročil dvoje svojih pisem markizi in markizu
Landiju, ki sta se odpravljala v Rim. Eno je bilo naslovljeno na barona Riccija, ki
je že bil v večnem mestu. Prosil ga je, da bi mu priskrbel neko pomembno njemu
nujno potrebno knjigo za pisanje Katoliškega branja. Drugo je naslovil na papeža.
Prvo pismo se takole glasi:
Predragi gospod baron!
Turin, 13. februarja 1863
Izrabljam priložnost, ko gospa markiza Landi potuje v Rim, da vas prosim za nekaj
uslug, za katere sem vas nameraval prositi, preden odpotujete v Rim.
V naši hiši nam je potrebno Moronijevo delo. Imamo že prve zvezke. Prosim vas, da
bi poiskali dodatne zvezke, kakor je podano v tem seznamu. Da bi ga nosili s seboj, bi bilo
preveč nerodno, zato ga pošljite, kakor pošiljate Civiltà Cattolica. Upam, da vam bo pater
Oreglia stal ob strani. Nimam drugih želja. Ob vrnitvi vam bom povrnil stroške.
Prosim vas, da pozdravite vašo gospo baronico.

28.2 Page 272

▲back to top


272
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Skušal vam bom po svojih močeh povrniti uslugo. Prosil bom Gospoda, da obdari z
mnogimi milostmi vas in vašo drago družino, da bi prejeli milosti za to in za večno življenje.
V svoji dobroti sprejmite moje najboljše želje!
Vdani služabnik duh. JANEZ BOSKO
Don Bosko se je odločil, da bo sčasoma v oratoriju ustanovil knjižnico, ki bi
lahko stala ob strani drugim redovnim ustanovam. To mu je uspelo s pomočjo
prijateljev pa tudi z lastnimi žrtvami, tako da so njegovi duhovniki in kleriki
imeli pri roki ne samo nujno potrebne knjige, temveč tudi take, ki jih je posa-
mezna stroka imela za primerne.
V nekaj letih je zbral 30.000 knjig, ki so polnile dve veliki sobani in tri manj-
še sobe. Za vsako vrsto znanosti je bila določena posebna polica in teh je bilo
dvaindvajset.
Poleg tega je don Bosko dobil v dar veliko del v tujih jezikih z najrazličnej-
ših področij znanosti in nekaj dragocenih starin.
Leta 1863 je knjižnica v oratoriju, čeprav je bila šele na začetku, imela na
voljo celo sobano, dobro založeno s knjigami. Za don Boska je bila vsaka nova
knjiga velik zaklad. To lahko vidimo iz nekega pisma baronu Ricciju.
Turin, aprila 1863
Velezaslužni in predragi gospod baron!
Končno sem prejel zaboj, ki ste ga napovedali in ki je obhodil veliko postaj, preden je
prispel v naše mesto. Vse pa je bilo tako, kakor ste mi pisali. Vsebino sem takoj razposlal
navedenim naslovnikom.
Zahvaljujem se vam za Maronija, ki ga želim obdržati za uporabo v naši hiši, bodisi
zaradi cene, za katero ste ga kupili, bodisi zaradi potrebe, ki jo vsi zelo čutimo. Medtem
ko se vam zahvaljujem za skrb in trud, ki ste ju pri tem imeli, se imam tudi za dolžnika za
izdatke, ki ste jih v Rimu imeli za to delo.
Izdatke za prevoz in carino smo plačali tukaj v Turinu.
Presveta Devica naj spremlja vas in vašo gospo baronico in vam nakloni srečno po-
tovanje domov.
Imam čast, da se z globokim spoštovanjem izrekam za vaše uglednosti vdanega slu-
žabnika. Duh. JANEZ BOSKO
Pošiljki je bil priložen listek njegovega dragega prijatelja:
Moj velečastiti gospod!
Prosim vas, da sprejmete to skromne znamenje mojega spoštovanja in občudovanja
vaše uglednosti.

28.3 Page 273

▲back to top


BiS 7 — 37. poglavje
273
Prosim vas, da v znamenje naklonjenosti zmolite eno zdravamarijo k materi Božji
Mariji, sedežu in učiteljici resnične modrosti.
Sprejmite izraze vdanega spoštovanja od vašega ponižnega služabnika.
ANTON ANGELINI član Družbe Jezusove
Rim, Rimski kolegij, 21. marca 1863
N. B.: Priložena sta dva paketa knjig in Protasijevi pozdravi.
Markiz Landi je svetemu očetu predložil don Boskovo pismo, ki ga je na
lepo prepisal don Cagliero. Iz njega veje globoko spoštovanje, sinovska vdanost
in zaupanje v Kristusovega namestnika na zemlji, istočasno pa tudi globoko za-
dovoljstvo, da pripada Cerkvi in se udeležuje njenega življenja tako v žalosti
kakor v njenih zmagoslavjih.
Presveti oče!
Naj mi vaša svetost dovoli, da sem jaz ubogi sin svete matere Cerkve po gorečem ka-
toličanu markizu Landiju v svoje veliko zadoščenje imel veselje vreči se na tla pred vašimi
svetimi nogami in vam izraziti sinovska čustva svojega srca.
Najprej vam izrekam živa znamenja hvaležnosti tako moja kot mojih tovarišev in
mojih dečkov za toliko duhovnih darov, ki ste nam jih naklonili ob raznih priložnostih. Ti
darovi so bili za nas mogočna spodbuda, da smo se z molitvami in prizadevanjem trudili,
da bi z našo majhnostjo mogli čim več prispevati za slavo Božjo in za zveličanje duš.
Vera in duhovniki so bili v zadnjih dveh letih v naših krajih izpostavljeni velikim pre-
izkušnjam, bodisi zaradi že znane darežljivosti protestantov kakor tudi zaradi pretenj in
zatiranja politične oblasti pa tudi zaradi nezvestobe tistih, ki jih je Bog postavil za čuvaje
svoje hiše. K temu moramo dodati še protiversko vzgojo v osnovnih in srednjih šolah. Vse
to je povzročilo dvoje težkih posledic: težnjo po branju zapeljivih in protiverskih spisov in
zavračanje osnove našega verovanja. Vse navedeno pa ima za posledico občutno zmanj-
šanje duhovniških in rodovniških poklicev in zasmehovanje tistih, ki se čutijo poklicane.
Brezverski časopisi in knjige se še naprej tiskajo, množijo in širijo, vendar z manjšim
uspehom nasprotnikov vere, k čemur prispeva porast dobrih časopisov in knjig in zlasti še
večja zavzetost katoličanov za širjenje dobrega tiska.
Toda poleg toliko razlogov za žalost imamo tudi veliko povodov za zadovoljstvo. Pri
dobrih je zelo naraslo spoštovanje in vdanost do vaše svetosti. Pa tudi pri samih nasprot-
nikih se je spremenilo na bolje. To je posledica neoporečnega ravnanja, dobrih del in od-
ločnosti vaše svetosti. Vse v večjo Božjo slavo.
Smrt, izgnanstvo in preganjanje mnogih škofov so povzročili nezaupanje v manj go-
rečih in privedli duhovnike do večje medsebojne povezanosti ter jih napotili, da se v vseh
vprašanjih izključno in neposredno obračajo na središče resnice, na namestnika Jezusa
Kristusa. Škofje so še vedno povezani med seboj. Piemontska duhovščina je tesno poveza-

28.4 Page 274

▲back to top


274
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
na s škofi in Rimom. Duhovščina v drugih pokrajinah se je (to z žalostjo pravim) v nemajh-
nem številu onečastila. Edina tolažba v tej nesreči sta odločnost in modrost škofov, ki sta
preprečili padec mnogih in pomagali k streznjenju drugih. Povedal bom čudno, pa vendar
resnično ugotovitev. V tem trenutku škofje storijo veliko več dobrega iz njihovega izgnan-
stva in ječ, kot če bi bili v svojih škofijah. Iz teh položajev razglašajo in branijo načelo Bož-
je avtoritete v njenem vidnem predstavniku, ki je temelj našega katoliškega verovanja.
Čeprav smo priče pogostim odvzemom sakralnih prostorov in onečaščenju delovanja
Božjih služabnikov, nam do sedaj ni manjkalo sredstev za bogoslužna opravila. Sezidanih
je bilo veliko novih cerkva, druge pa obnavljajo. Samo v mestu Turinu gradijo štiri cerkve,
ki naj bi postale župnije, med temi je tudi ena na čast Mariji Pomočnici kristjanov.
Ker je vaša svetost že ob drugih priložnostih pokazala zanimanje za poročila o ora-
torijih, vam bom navedel nekaj novic o tej ustanovi. Oratorijev je petero, vsi so dobro
obiskani, mladi se zbirajo k poslušanju Božje besede in prejemanju zakramentov. Število
mladih, ki redno obiskujejo praznično službo božjo, vedno prekorači tri tisoč. Oratorij sv.
Frančiška Saleškega daje zavetje, šolo in možnost zbiranja dečkov iz vsega mesta. Notra-
njih gojencev v tej hiši je več kot sedemsto. Vsako leto jih večje število doseže duhovništvo
in opravljajo dušnopastirsko službo v raznih krajih.
Medtem dečki naših oratorijev nadaljujejo molitve za ohranjanje dragocenih dni
vaše svetosti in za zmago svete matere Cerkve. Vsak dan imamo lepo število svetih obhajil
in zjutraj in zvečer se dvigajo molitve k blaženi Devici Brezmadežni. Med dnevom veliko
fantov obiskuje Najsvetejše z namenom, da bi izprosili pri Božjem usmiljenju milost, da
bi se zmanjšale težave, ki so vsako leto hujše in jih občutimo zlasti v naših krajih, in da bi
nam naklonilo mirne dni za Cerkev in vsa ljudstva.
Toda na žalost, prevzvišeni oče, moramo storiti prehod med ognjem in vodo in ta
prehod, ki se je do nedavnega zdel še daleč, je sedaj tik pred nami. Vaša svetost naj nada-
ljuje vzvišeno misel, ki vam jo navdihuje v srce sam Bog, ko priporočate češčenje Najsve-
tejšega in pobožnost do blažene Device Marije, ki sta dve zatočišči ubogega človeštva.
Bodite prepričani, sveti oče, da veliko vernikov moli za vas, da vas v času preizkušnje pod-
pira presveta Devica Marija in vas Jezus v najsvetejšem zakramentu varuje v nevarnosti.
Ko sem tako imel veliko srečo, da sem govoril z vašo svetostjo, vas prosim, da bi mi
oprostili mojo drznost, v katero me je pripeljala velika vdanost, ki jo mi tukaj čutimo do
vaše svetosti.
Blagovolite k vsemu temu dodati še znamenje posebne naklonjenosti s tem, da po-
delite svoj sveti blagoslov velikemu številu duhovnikov, klerikov, laikov in dečkov, ki se vsi
združujejo z menoj v ponižni prošnji. V veliko tolažbo mi je, da se morem v imenu vseh
skloniti k vašim nogam. Ubogi in vdani sin duh. JANEZ BOSKO
Turin, 13. februarja 1863
Medtem ko se je Božji služabnik s papežem veselil napredka dobrega tiska,
je on sam napisal Branje za mesec april z naslovom Sveti papež in mučenec Kaj,
napisal duhovnik Janez Bosko (N). V knjižici je opisano mučeništvo mnogih so-
dobnih uglednih pričevalcev vere.

28.5 Page 275

▲back to top


BiS 7 — 37. poglavje
275
Medtem ko je don Bosko predeloval Cerkveno zgodovino, je v tiskarni Im-
macolata v Modeni izšla druga izdaja ljudske zgodovine papežev izpod peresa
G. Chantrela, ki jo je širil med ljudstvo A. Somazzi. Don Bosko je knjigo prebral
že v prvi izdaji in izdajatelj mu je pisal in ga prosil, da bi poskrbel za naročnike
in razširjanje teh 24 zvezkov.
Don Bosko mu je odgovoril:
Predragi gospod!
Rade volje se pridružujem prizadevanju za naročnike in širjenje knjige Ljudska zgo-
dovina papežev, ki jo je napisal Chantrel, vendar bi želel, da bi kdo izboljšal besedilo, ki
sledi samo francoskim avtorjem, kar pa na več mestih, tudi dobronamerno, če hočete,
ponareja resnico in opušča zelo pomembne stvari.
V enem pismu vam ne morem povedati veliko stvari. Toda za primer navajam oficij
z berili, mašo, dobo in razne prireditve katoliške Cerkve za sv. Kleta in sv. Anakleta, on
pa navaja samo eno in še tu naredi tako zmedo, da je za zgodovino papežev vse narobe.
Poglejte v ta namen Baronio, I. zvezek, Navaes I. zvezek, knjigo Rimskega pontifikala itn.
Chantrel sledi galikanski kronologiji, kar je v nasprotju z italijanskimi strokovnjaki,
kot so Baronio, Giaconio, Sandini, Orsi itn.
Izgublja se v prijetnih pripovedih, opušča pa, lahko rečemo, pri papežih zares bistve-
ne stvari, kot so npr. poročilo o mučeništvu sv. Klementa I. in sv. Aleksandra I., ki ju kar
preskoči, medtem ko ju bollandisti, Surio, Ruinart itn. štejejo za pristne.
Prelepih poročil, ki jih podaja sv. Ambrož o sv. Kaju in o katerih poročajo dejanja sv.
Gabinija, Suzane, Sebastijana in tovarišev, Chantrel niti ne omenja.
To je nekaj splošnih pripomb, ker obseg pisma ne dopušča več. Toda če primerjamo
spis tega avtorja z zgodovinskimi viri, kot so Evzebij iz Cezareje, Teodoret, Socrate, Soz-
omenos, Niceforo, Calisto, Evagrij, in s tistimi, ki so pisali pozneje, se jasno vidi, da je treba
avtorjevo besedilo temeljito predelati.
Prevajalec bi lahko naredil to koristno uslugo zgodovini, če bi vzel v roke Baronia
in njegovega nadaljevalca, zlasti v tem, kar se tiče kronologije, Giaconia, ki je pametno
izbral najbolj zanesljive stvari o delovanju papežev, Suriusa v Kratki zapiski papežev, kjer
so na kratko povzete smernice papežev, in Berninija v Zgodovini herezij, kjer je omenjeno
prizadevanje papežev za preprečitev krivih naukov.
Ko bi Chantrela popravili in dopolnili s temi viri, bi delo moglo vzdržati kritiko, sicer
pa je nevarno, da nas bodo napadli protestanti brez možnosti za kak pameten odgovor.
Kot lahko vidite, govorim z vami z odprtim srcem in vam povem svoje skromno mne-
nje, pri čemer prepuščam nadaljnjo sodbo bolj strokovno podkovanim osebam.
Meni zadostuje, da ste do mene blagohotno prizanesljivi, in vas prosim, da vam
smem izraziti vse najboljše iz nebes in se izrekam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 8. aprila 1863
duh. JANEZ BOSKO

28.6 Page 276

▲back to top


276
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
V drugem pismu je odgovoril nekemu učitelju, ki ga je vpraševal o uporabi
zgodb Svetega pisma, prevedenih iz tujih jezikov. Pokazal je, kako moramo biti
zelo previdni pri ocenjevanju takih knjig, ker na splošno delajo napake proti
zadržanosti, ki je tako zelo potrebna pri knjigah, ki gredo v roke mladini:
Pripombe glede šolske rabe svetopisemskih zgodb, prevedenih iz tujih jezikov
Nihče ne more zanikati, da znanstveni stiki enega naroda z drugim prinašajo velike koristi in napre-
dek omike, znanosti in nravnosti. Res pa je tudi, da je pri izbiri inozemskih knjig potreben izreden
izbor, da ne zapademo določenim zmotam, ki so doma v tistih deželah in se potem širijo s tiskano
besedo. Zgodbe Svetega pisma so spis, ki je veliko bolj kot katero drugo področje podvrženo takim
nevarnostim, ker veliko piscev svojih spisov ne naslanja na izvirna dela in se prevzema tisto, kar so
jim nudili drugi.
Nimam namena ocenjevati vseh zgodb, ki so prevedene v naš jezik iz tujih jezikov. Ocenil bom samo
tiste, ki niso izvirne, temveč so povzetki za pouk mladine. Ker pa je teh zelo veliko, se omejujem na
najbolj uporabljene, kot so Svetopisemske zgodbe, ki jih je napisal Schmid z naslovom Pripovedi iz Sve-
tega pisma ali Zgodbe Svetega pisma za uporabo v vzgojnih ustanovah, ki jih je natisnil Marietti 1847.
Svetopisemske zgodbe za uporabo v šoli morajo imeti nujno naslednje tri lastnosti: 1. resnica, 2.
moralnost in 3. zadržanost.
1. Resnica. Gre za Božjo besedo. Zato o tistem, česar ni v svetih knjigah, ne smemo pisati, če pa
pišemo, potem moramo bralcu povedati, da ne bo imel za Božjo besedo tega, kar pravijo ljudje.
2. Moralnost. Pripoved mora zagotavljati pouk o kreposti in ravnanje po njej, zato mladini ne
smemo dajati svetopisemskih zgodb, ki bi vsebovale zmotne izraze ali bi se mogli taki zdeti.
3. Zadržanost. Jasno je, pravi gospod Bonavino, da je v dogodkih Svetega pisma veliko takih, ki bi,
povedani ob nepravem času, mogli škoditi nedolžnosti in vzbuditi v otrocih strasti. Zato mora
otrokom namenjena knjiga preprečiti tako nevarnost in molčati ali pa spretno skriti, kar bi
moglo biti v pohujšanje v tej nežni dobi.
Teh treh značilnosti ni v zgodbah, o katerih govorimo.
1. Niso resnične. Schmid na strani 36, izd. Milanese, pravi: Noe je tistemu sinu (Kamu) napovedal,
da bo nesrečen vse življenje. Besedilo nič ne govori o prekletstvu Kama in o njegovem nesreč-
nem življenju, temveč samo preklet Kanaan (Kamov sin), on bo suženj sužnjev svojih bratov.
Martini. - Stran 85: Mojzes je pripeljal ovce do vznožja gore Horeb, kjer ni bilo drugega kot samo
osat. Tam se je Mojzes bolj kot drugje zavedel, kako so bili njegovi bratje zatirani v Egiptu, in je
vroče prosil Gospoda, da bi jim priskočil na pomoč. Medtem ko je bil zatopljen v to misel itn. Ne
vem, kje je Schmid vzel vso to pripoved. Jaz tega v svetopisemskem besedilu ne najdem.
V drugih zgodbah Svetega pisma za rabo v vzgojnih ustanovah je rečeno: Bog našim prvim star-
šem ni pustil žarka upanja na odrešenje po bodočem mesiju. Jaz pravim, da je pustil gotovost. Si-
cer pa ubogi Adam! Kako bi se sicer mogel rešiti! (stran 94). Dogodek Aleksandra Jeruzalemske-
ga ni zapisan v svetih knjigah, temveč poroča o njem samo Jožef Flavij (str. 96). Hebrejci, ki so
jih rešili sloni. Ta pripoved je povzeta iz tretje knjige Makabejcev, ki pa ni niti navdihnjena niti
avtentična (str. 1.3). Na strani 1.5 trdi, da se je z rojstvom Jezusa Kristusa končala zgodovina Bož-
jega ljudstva, kakor da nova zaveza ne bi bila del zgodovine Božjega ljudstva. Lahko bi navedel
veliko dogodkov in veliko načinov izražanja, ki se zdijo, da so del zgodb Sv. pisma, dejansko pa
niso. Iz tega sledi, da otrok ima za sveto nekaj, kar dejansko ni sveto.
2. Moralnost. Celotna stara zaveza je v skupnem sklopu priprava na novo zavezo. Schmid pa se
izgublja v mnogih lepih razmišljanjih in opusti dejstva, ki se nanašajo na Odrešenika. Sicer
navaja nekaj prerokb, vendar zelo nedoločno, kot npr. na strani 15. Gospod je rekel kači: Eden
izmed naslednikov žene ti bo strl glavo in ti jo boš ranila na peti; in str. 35: Bog je dejal Abra-
hamu: Vsa ljudstva zemlje bodo blagoslovljena v enem izmed tvojih potomcev. Te in druge na-
povedi, ki nič ne povejo, na koga se nanašajo, presegajo sposobnosti vsakega filozofa, ki ga ne
vodi luč razodetja. Zato ne vodijo k osrednji misli, k poznanju mesija, ki je središče moralnosti.
Te pomanjkljivosti so še bolj vidne v Zgodbah Svetega pisma za rabo v vzgojnih ustanovah. Na

28.7 Page 277

▲back to top


BiS 7 — 37. poglavje
277
str. 7 opredeli Zgodbe Sv. pisma kot zgodovino religije. To pomeni, da so zgodbe Sv. pisma in
zgodovina verstev isto, se pravi, da ničesar ne opredeli. Na isti strani: Zgodbe Sv. pisma imajo
dvojno prednost pred profano zgodovino: gotovost in starost, pusti pa ob strani veliko pred-
nost, ki je v razodetju Božje volje ljudem.
Stran 8: Stara zaveza temelji na zavezi Boga z ljudmi v Mojzesovi postavi. Se pravi, da so samo
Mojzesove knjige stara zaveza, druge knjige pa ne več. To je zmota krivovercev, ki imajo za
razodete samo Mojzesove knjige. Na isti strani: Nova zaveza je zaveza, ki jo je naredil Jezus z
ljudmi, ko jim je dal zapoved evangelija. Ta trditev podpira na odličen način tisto protestantsko
sekto, ki priznava samo evangelij, zavrača pa Apostolska dela in spise vseh drugih apostolov. Iz
teh načel si lahko vsak predstavlja, kakšno moralo naj dobi mladina, ali nikakršne ali zmotno.
3. Zadržanost. Večkrat so me otroci vprašali o dogodkih in besedah, na katere jim nisem mogel
odgovoriti, da ne bi škodil njihovi nedolžnosti. V takih dogodkih se omenja Noetovo početje, ko
se je napil do pijanosti, Jožefa s Putifarjevo ženo, Davida in Urijo, Suzano in dva starca itn., kjer
se mora reči, da so težki dogodki za otroško nedolžnost. Mogoče bo kdo dejal, da sem preveč
nežen, toda izkušnja več let me sili, da tako govorim: te dogodke je treba opustiti ali jih razlo-
žiti na drugačen način. To je tudi mnenje mnogih učiteljev, ki se po pravici pritožujejo zaradi
nezadostne zadržanosti nekaterih avtorjev.
Nakazal sem samo nekaj pomanjkljivosti navedenih zgodb in prepuščam bralcem, da navedejo še
druge. Mogoče bo kdo omenjal, da je moje pripombe mogoče tudi mileje presoditi. Vendar moram
reči, da sem zares prepričan o tem, kar sem povedal. To je tudi mnenje uglednih osebnosti, in če bi
lahko trditve zavračali, bi morali vprašati otroke, kaj o tem pravijo, in videli bi, da stvari razumejo v
zgoraj opisanem smislu. So taki avtorji v dobri ali slabi veri? Menim, da so v dobri veri in da se je zlo
zgodilo zato, ker so zaupali drugim avtorjem, ne da bi si ogledali izvirna besedila in se posvetovali
s priznanimi avtorji.
Naj te moje splošne opombe opozorijo učitelje v šoli in ravnatelje vzgojnih ustanov na nevarnost,
ki se ji izpostavljajo, ko uvajajo zgodbe Svetega pisma tujih avtorjev. Pri izbiri domačih avtorjev pa
morajo uporabiti tiste, ki so po oceni zanesljivih oseb resnični, moralni in zadržani.
duh. JANEZ BOSKO

28.8 Page 278

▲back to top


38.
poglavje
Okrožnice šolskega nadzornika – Don Bosko odgovori s seznamom učiteljev
in statistiko dijakov – Obisk viteza Gattija, ki ne dopušča učiteljev brez
diplome – Gatti proti šolskemu nadzorniku, ki je za eno leto odobril učitelje
– Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima – Ministrstvo in Višji svet javne
izobrazbe ne dasta don Bosku in njegovim dovoljenja za izpit na univerzi –
Don Bosko razloži ministru Amariju svoje razloge in ponovi svojo prošnjo
– Ministrstvo znova odbije prošnjo – Zavračanje z napačno vljudnostjo in
znamenjem spoštovanja
Iz vsega, kar smo povedali v prejšnjih poglavjih o prvih mesecih leta 1863,
bi mogli sklepati, da je bil don Bosko sicer zelo zaposlen, vendar brez skrbi za
svoje šole. Kraljevi šolski nadzornik mu je poslal dve okrožnici, ki sta obravna-
vali Podatke za letno poročilo in Statistične podatke. To so bila splošna navod­ ila
za vse gimnazije in konvikte v pokrajini. Podajamo vsebino druge okrožnice.
Šolski nadzornik za Turinsko pokrajino
Turin, 31. januarja 1863; št. 251
Podpisani vabi vašo uglednost, da bi čim prej poslali na naš urad:
1. Seznam osebja, ki poučuje na gimnaziji, z natančnimi podatki imena, priimka ter
akademskih in plemiških naslovov vsakega posameznika z izpolnitvijo obrazcev.
2. Številčno stanje dijakov v letu 1862/63, razdeljenih v pet razredov.
Vaša uglednost naj poskrbi, da bi bili ti obrazci čim natančneje izpolnjeni, tako da
bomo lahko popolnoma prepričani o njihovi verodostojnosti.
Kraljevi šolski nadzornik F. Selmi
Don Bosko mu je odgovoril 14. februarja. Iz njegovega poročila poznamo
stanje dijakov oratorija za to leto.

28.9 Page 279

▲back to top


BiS 7 — 38. poglavje
279
Po dostavku, v katerem izraža svoje spoštovanje do šolskega nadzornika,
podaja naslednje podatke:
Ravnatelj Matej Picco, duhovnik, profesor
Učitelji: 5. razred – Janez Francesia, duhovnik; 4. razred – Frančišek Cerruti, klerik;
3. razred – Celestin Durando, klerik; 2. razred – Janez Krstnik Anfossi, klerik; 1. razred –
Viktor Alasonatti, učitelj.
Dijaki: 5. razred 64; 4. razred 40; 3. razred 94; 2. razred 53; 1. razred 90
Opomba: Ti učitelji poučujejo brezplačno.
Dovoljenje je izdano na osnovi odloka kraljevega urada meseca decembra tekočega
šolskega leta.
Kljub temu da je z odlokom šolske pokrajinske oblasti bilo zagotovljeno
nadaljevanje šolskega leta in preprečeno zaprtje šole v oratoriju, je don Bosko
storil vse korake, ki mu jih je svetovala previdnost, da bi si zagotovil končno
ureditev. Zato je nadaljeval post­ opek pri ministrstvu, da bi prišel čim prej do
zakonitih diplom za svoje učitelje. Čeprav je dobro poznal nenaklonjenost vi-
teza Gattija, ki je v tistem času po mili volji ukrepal, kakor se mu je zahotelo, se
je na začetku leta 1863 predstavil in prosil za odgovor na prošnjo, ki jo je vložil
na ministrstvo 11. novembra prejšnjega leta. Ko je le-ta slišal prošnjo, je dejal:
– Predragi don Bosko, zelo mi je žal, ko vam moram povedati, da sem storil
vse, kar je v moji moči, da bi vam ustregel, vendar ni mogoče delati proti zako-
nom. Vaših sedanjih učiteljev ne moremo niti potrditi niti jih sprejeti k izpitom
na uni­verzi.
– Bi lahko zvedel zakaj? je vprašal don Bosko.
– Seveda. To lahko zveste. Oni niso redno obiskovali preda­vanj na univerzi.
– Seveda so jih obiskovali in v tem uradu so potrdila, ki prič­ ajo, da so obi-
skovali predavanja cela štiri leta.
– Da, vendar samo kot gostje, ne da bi bili redno vpisani in ne da bi plače-
vali predpisano vpisnino.
– V preteklosti je bilo dovolj, da si obiskoval predavanja na univerzi in si bil
sprejet k izpitom. Lahko bi navedel veliko primerov. Če je potem treba plačati
od zakona določeno vpisnino, sem pripravljen storiti, kar zahteva zakon.
– Je že prepozno. Primeri so izredne usluge, ki jih ni mogoč­ e uporabljati
proti določitvam zakona.
– Kako je vendar to? Ministrstvo mi je prav po vas sporočilo, da naj se moji
učitelji prijavijo za izpit, da bodo dobili dovoljenje za poučevanje snovi, ki jo po-

28.10 Page 280

▲back to top


280
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
učujejo, sedaj pa noče dopustiti, da bi jih delali. Oprostite mi, gospod minister,
to je pra­vo protislovje.
– Ko je ministrstvo izdalo omenjeno odredbo, še ni do dna preučilo vpraša-
nja. Sedaj se je ugotovilo, da je za pripustitev k izpitom potreben obisk preda-
vanj, potem ko je bil opravljen reden vpis.
– Če je tako, potem vas, gospod vitez, lepo prosim, da bi mi svetovali kot
dober prijatelj. Kaj naj sedaj storim?
– Poiščite si diplomirane profesorje za štiri leta in vpišite sedanje učitelje
nemudoma na univerzo. Samo na ta način boste mogli poskrbeti za svoje šole.
– Toda kje naj sedaj dobim štiri diplomirane profesorje; če bi jih tudi dobil,
jih ne bi mogel plačati.
– Zelo mi je žal.
– Kaj torej?
– Zaprite šolo.
– Menim, da jo imam to leto še lahko odprto, za prihodnje leto pa bomo
poskrbeli.
– In s čigavim dovoljenjem bi vi mogli imeti odprto šolo to leto?
– Z dovoljenjem kraljevega šolskega nadzornika.
– Ali mislite, da vam šolski nadzornik lahko dovoli to, česar ne more dovo-
liti ministrstvo? Šolski nadzornik se ne more vmešavati v te zadeve.
– Kljub temu mi je šolski nadzornik dal dovoljenje, da morej­o ti učitelji po-
učevati do konca šolskega leta.
– On ne more dovoliti kaj takega. Imate mogoče kako nje­govo potrdilo?
– Da. Tu je prepis njegovega odloka.
– Toda one tega ne more, je Gatti večkrat ponovil, ne more, ne more. To ne
spada v njegovo področje. Takoj grem in mu očitam zlor­ abo oblasti. To je neve-
dnež in treba ga je spraviti v red.
– Jaz ne poznam razmejitve vaših oblasti, je dodal don Bosko. Vem samo to,
da v zadevah turinske pokrajine vse šolske zadeve ureja šolski nadzornik. Za
zdaj grem domov miren, in če bo vaša uglednost imela kaj proti tej odredbi, vas
prosim, da me obvestite.
Ko je don Bosko videl Gattijev prezir, se je zbal kake neprijetne odločitve.
Zato je takoj po obisku ministra šel k šolskemu nadz­ orniku in mu poročal o
vsem. Ko je ta slišal Gattijeve izjave na njegov račun, je vzrojil: Jaz da sem neve-
dnež, jaz da sem nevednež! On je nevednež in norec. Vedno je padel pri izp­ itih,
svoj profesorski izpit je prejel po kraljevem zavzemanju in ne zaradi znanja.
Prikopal se je do mesta, ki ga sedaj zavzema s priklanjanjem in klečeplazenjem.
In ta si upa imenovati druge nevedneže! Toda pustimo te stvari pri miru. Vi,
gospod don Bosko, pojdite mirn­ o domov. Ko sem dal dovoljenje vašim učite-

29 Pages 281-290

▲back to top


29.1 Page 281

▲back to top


BiS 7 — 38. poglavje
281
ljem, sem storil, kar sem mogel in kar sem moral storiti. Če bo kdo izdal ukaze
proti mojim odredbam, se nič ne bojte. Vas bom že jaz potegnil iz teh zapletov.
Kakor se je pozneje pokazalo, se je zgodilo drugače kot tisto, kar se je odi-
gralo med Herodom in Pilatom, ko sta si sovražnika postala prijatelja. Gatti in
Selmi pa sta si nasprotno iz prijateljev postala sovr­ ažnika. Toda to sovraštvo,
ki ga don Bosko niti ni predvidel niti hotel, je po Božji previdnosti postalo zelo
koristno za njegovo ustanovo in tudi tukaj se je uresničil pregovor: Kjer se pre-
pirata dva, tretji dobiček ima. Tretji, ki je imel od tega dobiček, je bil oratorij.
Dejansko je Gatti pisal nekaj ostrih pisem Selmiju in ta mu je odgovoril, kakor
je bilo treba. Toda medtem ko sta se oba državna uslužbenca med seboj lasala,
so šle šole v Valdoccu svojo pot naprej in Selmijev odlok je ostal v polni veljavi.
Kar pa se tiče pripustitve don Boskovih učiteljev k izpitom na univerzi, je
ministrstvo odgovorilo odklonilno in navedlo piškave razloge, ki jih je navedel
že Gatti. To potrjuje, da je odgovor dal sam Gatti, čeprav ne nosi njegovega pod-
pisa. In da bi don Bosku vzel vse upanje na ugodno rešitev, je dal odklonitev
potrditi od Višjega sveta javne izobrazbe, ki je bil vdan njegovi volji.
1556
Turin, 2. marca 1863
Potem ko je Višji svet za ljudsko izobrazbo vzel v pretres vaš­ o prošnjo, da bi mladi
duhovniki in kleriki gimnazije, ki jo vi vodite v tem mestu, bili sprejeti k izpitu za profe-
sorje predmetov v srednjih šolah, vam to ministrstvo na svojo veliko žalost odgovarja, da
ne more ugoditi vaši prošnji iz naslednjih razlogov:
1. Zakon iz 13. novembra 1859 in naslednje odredbe zahtevajo, da more izpite na uni-
verzi opravljati samo tisti, ki se je redno vpis­ al in obiskoval predavanja. Osebe pa, za
katere se prosi dovoljenje za izpit, so obiskovale predavanja samo kot poslušalci.
2. Iz zakona Casati je bila 12. decembra 1835 črtana kraljeva odredba, ki je dovoljevala
habilitacijo za privatno poučevanje filo­zofije in literature kot pravica za izpite na
univerzi.
3. Ministrstvo nima pravice razsodbe za pripuščanje k takim izpitom po reformi, ki je
veljavna v sedanjem sistemu.
4. Neizogibno bi nastala ekonomska motnja sedanje uredbe, če bi mogle brez zakonite
usposobljenosti opravljati zasebni pouk osebe, ki se niso za to usposobile po zakoniti poti.
5. Prav tako prošnji za poučevanje ne pomaga vključitev začasnega dovoljenja kralje-
vega šolskega nadzornika z dne 2. decembra preteklega leta (poznejšega datuma
kot prošnja), ker temu nasprotujejo členi 246, 247 in 254 zakona z dne 13. novembra
1859, ki ne dopuščajo zasebnih šol. Poleg omenjenih pogojev člen 246 zahteva ustre-
zno usposobljenost učiteljskega zbora.

29.2 Page 282

▲back to top


282
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Medtem ko podpisani zaradi zgoraj omenjenih razlogov ne more ugoditi vaši proš-
nji, pa je točno navedel posamezne člene z namenom, da vaša uglednost uvidi, da vam
samo zaradi nemožnosti odreka privolitev, in istočasno izreka svoje obžalovanje, da vaši
uglednosti ne more ustreči, čeprav se zaveda veliko dobrega, ki ga opravlja s svojo člove-
koljubno ustanovo.
Za ministra Rezasco
Toda zaradi te zavrnitve don Bosko ni izgubil poguma in je z upanjem, da
bo njegov glas prišel do ministra Amarija, napisal naslednjo novo prošnjo:
Ekscelenca!
Podpisani lepo prosi, da bi vaša uglednost hotela prebrati to pisanje, v katerem prosi
za uslugo za ubogo učečo se mladino.
V želji, da bi omogočal srednjo izobrazbo otrokom revnih in manj premožnih slojev,
sem odprl neke vrste malo semenišče ali gimnazijo v korist dečkom, ki so bili sprejeti v za-
vetišče, imeno­vano Oratorij sv. Frančiška Saleškega. Na tak način je poleg šol za mehanič-
no obrt bila dodana še gimnazija kot novo sredstvo za samostojno vzdrževanje v življenju.
Prosvetno ministrstvo je vedno z naklonjenostjo gledalo na te šole, jih večkrat pohvali-
lo, jih tudi denarno podprlo in mi v pismu 29. aprila 1857 št. 1585 izrazilo željo, da bi naše
šole dosegale čim večji razmah, za kar je bilo pripravljeno prispevati tudi potrebna sredstva.
Lansko leto (1862) smo po nasvetu istega ministrstva zaprosili za redno odobritev
in kraljevi šolski nadzornik je dobroh­ otno z odlokom dne 21. decembra preteklega leta
odobril našo prošnjo v sestavi sedanjega učnega osebja. Ti učitelji že sedem let poučujejo
brezplačno te naše gojence, ki dosegajo zares lepe uspehe, tako da si služijo pošteno svoj
kruh kot učitelji v šolah, kot tiskarji, vojaški starešine, duhovniki in ne­kateri celo kot dr-
žavni uslužbenci. Medtem ko ti učitelji poučujejo v gimnaziji, že pet let obiskujejo univer-
zo kot slušatelji, kot to dokazuje priloženo potrdilo.
Ker je dovoljenje kraljevega šolskega nadzornika samo zač­ asno in ker nimamo izpra-
šanih učiteljev, bi bilo potrebno, da bi ti učitelji naredili redni izpit na univerzi, za kar so po
sodbi njihovih profesorjev tudi sposobni.
V ta namen sem skušal doseči ustrezno privoljenje. Toda v dopisu z dne 2. marca mi je
bilo rečeno, da ti učitelji ne morejo delati omenjenega izpita, ker so obiskovali predavanja
na univerzi iz grškega, latinskega in italijanskega jezika kot navadni poslušalc­ i, ne da
bi bili redno vpisani. Vpisali se pa niso zato, ker so revni ter živijo in delajo v dobrodelni
ustanovi, in zato niso mogli plačevati taks, ki jih določa zakon z dne 13. novembra 1859.
Po tej obrazložitvi prosim vašo ekscelenco, da bi vzela v dobrohoten pretres nasled-
nje vidike:
1. Moralno in materialno podporo, ki ju je prosvetno ministrstvo vedno dajalo tem šolam.
2. Usposobljenost za pouk za posamezne gimnazijske razrede, ki jo je priznal kraljevi
šolski nadzornik.
3. Izjave posameznih univerzitetnih profesorjev, v katerih po­trjujejo obisk in sodelova-
nje na predavanjih.

29.3 Page 283

▲back to top


BiS 7 — 38. poglavje
283
4. Človekoljubno službo, ki jo že več kot sedem let opravljajo v tej hiši.
Iz teh razlogov in zlasti še zaradi velike naklonjenosti vaše uglednosti do oseb in
ustanov, ki delajo za ljudsko izobrazbo, ponižno prosim, da bi odobrili obisk imenovanim
gospodom univerze, čeprav nimajo potrebnega vpisa, in da bi zato smeli delati izpit iz
imenovanih jezikov.
Če bi pa vaša ekscelenca menila, da je usluga, za katero vas prosim, prevelika, bi vas
prosil, da bi kot izjemo dovolili to, kot določa zakon 719, člen 5 za univerzo v Neaplju, ki
pravi: 'Kdor koli bi hotel na tej univerzi opravljati izpite akademske stopnje, ne da bi bil
prej vpisan na univerzo, lahko to stori, če plača vsoto, ki je določena za vpisne takse, in s
prispevkom so oproščen­ i časa, ki bi ga morali uporabiti za obisk kot slušatelji.'
Poln zaupanja, da bo vaša ekscelenca ustregla tej moji ponižni prošnji, vam zagota-
vljam, da bodo dečki, ki bodo deležni te ugodn­ osti, ohranili do vas nepozabno hvaležnost.
Medtem ko vam iz nebes želim vse najboljše, imam čast, da se izpovedujem za vaše ugle-
dnosti vdanega ponižnega služabnika.
Turin, 9. marca 1863
duh. Janez Bosko
To prošnjo je podprl tudi minister Peruzzi, na katerega se je don Bosko tudi
obrnil. Vendar ji ni bila odmerjena boljša usoda. Notranji minister mu je 23.
marca sporočil naslednje:
Ministrstvo globoko obžaluje, da z našim priporočil­om nismo mogli doseči zažele-
nega uspeha, ko smo ministrstvu za prosveto priporočili, da bi omogočili mladim duhov-
nikom in klerikom vaše ustanove opraviti izpite na univerzi za usposobitev za pouk na
srednjih šolah. Prav tako ministrstvo obžaluje, da ni moglo storiti nič koristnega proti
odloku Višjega sveta za ljudsko izobrazbo, ki je končno odločal o celi zadevi.
S tem dopisom se podpisani opravičuje v zadevi vaše prošnje in vam vrača priložene
priloge.
Za ministra S. Spaventa
Naravnost obupna se nam zdi vljudnost in preračunana uglajenost, s kateri-
ma so zavračali don Boskove prošnje. Sam gospod vitez Gatti je don Boska zelo
ljubeznivo sprejemal. Hvalil in poveličeval je do nebes njegovo gimnazijo, seveda
s pogojem, da bi njegovi učitelji imeli državne diplome. Don Bosko se je znašel
med kladivom in nakovalom. Njegovi učitelji so bili prisiljeni opraviti javne izpite
z grožnjo, da mu bodo zaprli šolo, istočasno pa je predstavnik ministrstva, to je vi-
tez Gatti, odločil, da takih izpitov ne morejo delati. Don Bosko je potrpežljivo hodil
od univerze do šolskega nadzornika, od pros­vetnega do notranjega ministrstva.
Ni mogoče prešteti obiskov, ki jih je opravil pri raznih uglednih predstavnikih dr-
žavne uprave. Toda medtem ko so ti gospodje na vsak način hoteli zapreti njegove
šole, jih je on na vsak način hotel imeti odprte. Od časa do časa je ponavljal svojim
sodelavcem: Nikar se ne bojte, Božje usmiljen­ je je neskončno.

29.4 Page 284

▲back to top


39.
poglavje
Don Bosko napove, da bosta dva gojenca poklicana v večnost, še preden bodo
opravili naslednjo vajo za srečno smrt – Don Boskove besede: sprejemajmo
fante, ki jih drugi zanemarja­jo; potreba po priročniku za spovedovanje
dečkov; konferenca o redovniškem uboštvu; ne nadlegujmo kuharjev s
poznim prihajanjem k mizi; neki gojenec v stiski, ker je zapustil oratorij – Don
Bosko zbit od utrujenosti spove starega delavca – Na don Boskovo prošnjo
odgovori z lastnoročnim pismom – Kleriki iz oratorija strežejo med velikim
tednom v katedrali in drugih cerkvah – Klerik Leggero ozdravi od božjasti
po don Boskovem blagoslovu – Don Boskove modre besede, ki odpravijo
nesporazum v skupnosti – V Mirabellu gradijo zavod – Don Bosko v Astiju –
Don Boskovo pismo kapitularnemu vikarju, ki mu priporoča klerike in fante
iz Astija za sprejem v oratorij, ki postane tako zanje malo semenišče
Mirna odločenost Don Boska, ki ve, kaj govori, vliva umirjeno ravnodušje
v duše vseh, ki mu pomagajo v oratoriju. Iz razlogov, ki jih ne poznamo, in prav
verjetno zaradi izredne don Boskove odsotnosti iz oratorija v zadnjih pustnih dneh
niso opravili, kot bi morali, vaje za srečno smrt. Zato je Božji služabnik ob vrnitvi
na pepelnico določil, da jo rokodelci opravijo 22. februarja, na prvo nedeljo v postu.
V don Bonettijevi kroniki beremo: »18. februar. Ko je don Bosko priporočil
obrtnikom, da bi dobro opravili vajo za srečno smrt, je dodal: To toliko bolj, ker
je med vami fant, ki je prihodnjič ne bo več opravljal. Jaz vem, kdo je, in bi ga
lahko imeno­val, vendar tega ne bom storil. Zato naj se vsak izmed vas pripravi.
Sedaj vsi pozorno opazujemo, ali bo kakor drugikrat zadel v črno.
In don Bosko je imel prav. Nekrološki seznam oratorija pravi: »Dne 23. mar-
ca je na svojem domu umrl Janez Krstnik Negri iz Fras­sinetti Po, star 15 let.«
Določili so, da bo vaja za srečno smrt za dijake v četrtek 5. marca, in don
Bosko je to naznanil drugo postno nedeljo.

29.5 Page 285

▲back to top


BiS 7 — 39. poglavje
285
Don Ruffino je v svoji kroniki zapisal: »1. marec. Don Bosk­ o je zvečer javno
povedal, da je med dijaki fant, ki bo samo še enkrat opravil vajo za srečno smrt.«
In nekrolog poroča: »Dne 3. aprila je na svojem domu umrl fant Jožef Scag-
lietti iz Camagne, star 13 let.«
Medtem ko so gojenci pričakovali uresničitev don Boskove napo­vedi, je on,
kakor da oratorij ne bi bil izpostavljen nikakršni nevarnosti, nadaljeval svoja
običajna opravila.
Don Bonettijeva kronika preprosto pripoveduje: »1. marec. Don Bosko je to
nedeljo pri konferenci za vse klerike govoril o zavzet­ osti, da delamo dobro mla-
dini. Z navdušenim srcem nas je spodbujal, da bi se zavzeli zlasti za tiste dečke,
ki so zaradi svojih napak bolj zapuščeni kot drugi, in da naj se ne odtegujemo
takim, katerih družba nam je zoprna. Končal je z naslednjimi besedami: Tudi ti
imajo dušo, ki jo moramo rešiti za vsako ceno.
Ko sem nekega večera ostal sam z don Boskom, sem začel go­voriti o ugo-
dnem sprejemu njegove Zgodovine Italije pri vseh in dejal: Don Cafasso je imel
zelo prav, ko vam je priporočil, da bi napisali zgodovino Italije namesto priroč-
nika za spovedovanje otrok, kot ste ga vi nameravali.
Don Bosko je odgovoril: Držal sem se nasveta svojega spošt­ ovanega učite-
lja. Vendar je tudi ta priročnik potreben. Oh, jaz ubo­gi revež! Vidim, da spovedi
mnogih dečkov ne ustrezajo pravilom, ki jih daje teologija. Zlasti pozabljajo na
grehe, ki smo jih naredili od osmega do dvanajstega leta, in če spovednik o tem
izrecno ne vpraš­ a, se na vse pozabi in tako gradi na zgrešenih osnovah.«
Don Ruffino nadaljuje: »5. marec. Imeli smo konferenco o salezijanski druž-
bi. Potem ko smo prebrali nekaj členov pravil, so vpraš­ ali don Boska, ali si lahko
kdo ob vstopu v družbo ohrani nekatere predmete, ki jih je prinesel s seboj. Don
Bosko je odgovoril: Predmete, ki jih ni dal družbi, da, predmetov, ki jih je dal v
last družbi, pa ne. Tisti, ki si hoče take predmete obdržati in jih uporabljati, naj
govori s predstojnikom, ki mu bo le težko dal dovoljenje, ker je to v breme hiši.
Vprašali so ga tudi, ali bi kak duhovnik smel darovati kako mašo za svoje
starše, ne da bi dobil za to miloščino. Don Bosko je odgovoril ne, razen če prosi
dovoljenje predstojnika.
Ko so govorili o nekaterih v hiši, ki so v postnem času hodili pridigat v razne
cerkve v mestu in zato, ker so prihajali pozno h kosil­u, povzročali nered v kuhinji, je
don Bosko odgovoril: Če bi ta ne­všečnost zadevala mene, bi jo rade volje prenašal.
Toda ker gre tukaj za kuharje, ki imajo že tako težko delo, tega ne morem dovoliti.
7. marec. Sobota. - Potem ko je don Bosko po štiriurnem spovedovanju pri-
šel proti deseti uri zvečer k večerji, ga je čakalo nekaj klerikov in duhovnikov,
da bi mu delali družbo. Kakor po navadi jim je pripovedoval stvari za pouk in
razvedrilo. Pogovor je nanesel na fanta, ki je iz svojeglavosti zapustil oratorij

29.6 Page 286

▲back to top


286
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
in je bil v Toskani. Fant se je pokesal svojega dejanja in sedaj mu piš­ e obupna
pisma, polna razočaranja in žalosti, ker je zapustil njega, ki bi ga mogel rešiti
nevarnosti sveta. 'Oh, je dodal don Bosko, jaz sem vse predvideval in da bi ga
zadržal v oratoriju, sem mu dal na voljo vse, kar bi si mogel želeti. Toda hotel
je oditi in sed­ aj mi ves presunjen govori o stvareh, ki sem jih jaz predvideval.'
8. marec. Nedelja. - Don Boskovo gorečnost je mogoče razbrati iz vsake-
ga njegovega dejanja. Ves zbit od jutranjega spovedovanja je prišel ob devetih
iz spovednice, in čeprav je komaj govoril, ob desetih stopil na prižnico, da je
nadaljeval pripovedovanje o življenju papežev, kar je vsako nedeljo opravljal z
mojstrsko spretnostjo. Ko je proti 10,45 končal nauk in stopil v sobo, ki vodi na
prižnico,33 se je brez moči zrušil na stol. Po kratkem oddihu je brez tožbe vstal
in se napotil v svojo sobo. Čeprav ni mogel stati, je hotel delati. Zato je legel v
posteljo in začel popravljati tiskarske odtise. Ura je bila 11,30, ko je slišal trka-
nje na vrata. Vstal je, da bi jih odprl, vendar je moral spet leči v posteljo, ki je
bila zelo nizka. Vstopil je neki star del­avec, ki se je hotel spovedati. Don Bosko
ga je ljubeznivo sprejel, ga poslušal in ga zadovoljnega odpustil.
Zvečer istega dne je don Bosko v imenu nekaterih svojih duhovnikov poslal
papežu naslednjo prošnjo:
Presvetli oče!
V želji, da bi mogli bolje opravljati duhovniško službo v večjo Božjo slavo in za zve-
ličanje duš, duhovniki Angel Savio, Mihael Rua, Janez Cagliero, Janez Francesia, Jernej
Fusero in Jožef Bongiovanni iz škofije Turin (Piemont) kleče pred vami, da vam poljubijo
sveto nogo, ponižno prosijo vašo svetost, da bi sme­li darovati sveto mašo eno uro pred
zoro in eno uro po opoldnevu, ko je za to zadosten razlog.
Prav tako v želji, da bi povečali pobožnost v dušah vernikov, imenovani duhovniki,
ki se jim pridružuje tudi Viktor Alasonatti tudi iz turinske škofije, prosijo vašo svetost za
oblast, da bi smeli blagoslavljati rožne vence, svetinjice, podobe in podobne prem­ ete. Ker
je otežena povezava z Rimom, bi to uslugo prosili za sedem let.
Turin, 8. marca 1863
Odgovor na to prošnjo je don Bosku pripravil eno največjih radosti: sveti
oče ga je podpisal lastnoročno, kakor je to mogoče preveriti pri uglednem gos-
podu Bosku iz Ruffina Alerame, ki je prosil, da bi mu izročili ta dragoceni podpis.
Pro gratia, juxta petita (Se ugodi izraženi prošnji).
Pius PP. IX
Dne 26. aprila 1863
33 Iz sobe, ki je na desni strani glavnega oltarja, je dostop do prižnice po majhnih stopnicah.

29.7 Page 287

▲back to top


BiS 7 — 39. poglavje
287
Istočasno je don Bosko storil vse potrebno, da bi njegovega klerika Petra
Leggera pripustili k svetim redovom, in je v ta namen vložil prošnjo na škofijsko
pisarno. Ta mu je odgovorila:
Zelo spoštovani gospod!
Moram sporočiti vaši uglednosti, da je gospod generaln­ i vikar, potem ko je temeljito
preudaril zadevo klerika Leggera, in na osnovi poročil, iz katerih je razvidno, da je v nje-
govem sor­ odstvu po materini strani bilo nekaj primerov božjasti, odločil, da ne bo poročal
sveti kongregaciji, ker bi bil odgovor, ko bi vse pojasnil, negativen, ker gre za zelo verjetno
ponovitev napad­ ov božjasti. To pomeni, da ne bi dobil dovoljenja za posvetitev, ker gre za
božjast in je zato klerik neregularen. Zato je nujno potrebno, da vaša uglednost postori
vse potrebno, da prepriča imenovanega klerika, da si izbere kak primernejši poklic. Meni
je zaradi tega zelo hudo, vendar si ne morem kaj, da se ne bi prid­ ružil sodbi generalnega
vikarja, ker sem tudi jaz istega mnenja.
Prosim vašo uglednost, da ne bi pozabili določiti dva klerika za strežbo pri obredih
velikega tedna v stolnici. Želim, da bi bila med najbolj izkušenimi v svetih obredih.
Prav tako prosim v imenu samostana Dobrega pastirja, da bi poslali dva, ali če je
mogoče, tri klerike za obrede velikega tedna, kot ste to storili že pretekla leta (dvakrat).
Pri tem vam kličem v spomin, da so ti obredi zelo zgodaj zjutraj in zato v poznejših urah
lahko pomagajo pri obredih tudi v kaki drugi cerkvi.
Kličem vam prav tako v spomin, da se v sredo začenjajo duhovne vaje za vse klerike
v Turinu. Poskrbite, da se bodo tudi vaši gojenci udeležili duhovnih vaj, saj zato ni pouka.
Spoštljivo vas pozdravlja vdani in hvaležni služabnik
Al. Vogliotti, generalni provikar
P. S.: Odločil sem se sodelovati z nekaj ducati opek pri cerkvi v čast Mariji Pomočnici
kristjanov, in to takrat, ko se bo začela gradnja.
To pismo smo objavili zato, da se spomnimo enega izmed toliko nenadnih
ozdravljenj, ki jih je don Bosko dosegel s svojim blagoslovom. Proti koncu leta
1861 je prišel v oratorij iz semenišča v Braju klerik Peter Leggero. Ker mu je
nenadna strela povzročila bož­jast in ker so se napadi začeli ponavljati, je moral
opustiti študij. On pa je kljub temu gojil v srcu živo zaupanje v Gospoda, da mu
bo priskočil na pomoč, ga rešil njegove bolezni in bo mogel zato nadal­jevati svoj
študij. Predstavil se je Božjemu služabniku, ta ga je sprejel v svojo hišo in mu
dejal: Opraviva skupaj devetdnevnico. Molil in prosil bom tudi jaz in videl boš,
da ti bo presveta Devica Marija priskočila na pomoč. Nato ga je blagoslovil. Od
tistega trenutka se je dobremu kleriku zdravje začelo izboljševati, tako da so v
kratkem napadi minili in se mu vse leto niso pokazali znaki bolezni.

29.8 Page 288

▲back to top


288
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Don Bosko je bil prepričan, da mu je presveta Devica podelila trajno zdrav-
je. Zato je prosil škofijsko pisarno, da so mu dovolili nadaljevati študij teologije.
Provikarjev odgovor je bil zavrnilen, don Bosko pa, ker je predvideval, koliko
dobrega bo storil na evangeljskem področju, se je trudil, da je bil končno le pos-
večen v duhovnika. Postal je učen in pobožen duhovnik. Najprej je bil župnik
v Candiolu in papež Leon XIII. ga je hotel imenovati za škofa. Toda Leggero je
toliko prosil in navedel toliko razlogov, da ga je papež oprostil te velike odgo-
vornosti. Končno je bil 1887 izbran za kanonika kurata stolnice v Turinu, kjer je
sedel v koru skupaj s samim kanonikom Vogliottijem. Kanonik Anfossi poroča:
Jaz sam sem bil priča tega dogodka in tudi velečastiti Leggero je vse potrdil.
Dejal je, da je bilo ozdravljenje pravi čudež Božjega služabnika, ter dodal: Don
Bosko je bil zame vedno kakor drugi oče.
V teh dneh je don Bosko k dokazom svoje dobrote dodal še dokaze svoje
modrosti in pravičnosti. Nikakor ni dopuščal pomanjk­ anja spoštovanja do av-
toritet. In tako se je zgodilo, da je nekì asistent, ki ni bil posebno priljubljen,
potem ko so ga nekateri zasramovali, v jezi dvignil roko in udaril. To nasilje je
vzbudilo v skupnosti veliko nezadovoljstvo, ker dečki niso bili navajeni nanj.
Tisti večer so napeto pričakovali, kaj bo rekel don Bosko, ki je potem, ko je na
samem opozoril asistenta, stopil na prižnico. Resnega obraza je dejal, da vsi
dobro vedo, kako zelo mu je hudo ne samo, če sliši, da je bil kdo tepen, temveč
tudi, če zve, da so koga preveč ostro pokarali. On da je odločno prot­ i takemu
ravnanju. Potem je nadaljeval rekoč, kako so nekatere ne­vljudnosti in nekatera
zasmehovanja enega izmed klerikov, od katerega ne moremo zahtevati juna-
ških dejanj zatajevanja, tako razjezili, da tega ni mogel prenesti. Njegovo ravna-
nje pa je bilo znamenje nepokorščine, ki nikakor ne more ostati nekaznovano.
Vsekakor pa je najbolje, da se taka nasprotovanja rešujejo na miren način. Zato
naj se nikdar več zgodi nesramno obnašanje in s tem tudi ne nasilje. Pri teh
besedah se je ustavil, obraz se mu je razjasnil in s svojim običajnim ljubeznivim
smehljajem je nadaljeval: Rad bi, da bi iz ljubezni, s katero vas ljubim, storil ne-
kaj nemogočega. Žal mi je za udarce, ki ste jih prejeli, vendar vam jih ne morem
odvzeti. Ob tem so se vsi zasmejali, razblinilo se je slabo razpoloženj­e in rečemo
lahko, da sta se pravičnost in mir poljubili.
Ta dogodek, ki sam v sebi ni posebno pomemben, smo omenili na tem mes-
tu zato, da bi še enkrat pokazali, kako so bile te stotine prič don Boskovega
življenja bistri, živahni in niso dopuščali nikakršnega nasilja ter zahtevali spo-
štovanje njihovega dostojanstva. V oratoriju ni bilo drugega sredstva vladanja
kot prepričevalna beseda.
Medtem je v Mirabellu raslo obširno poslopje za zavod in konvikt oziroma
malo semenišče za škofijo Casale, kakor je določil don Bosko. Jes­ eni 1862 so za-

29.9 Page 289

▲back to top


BiS 7 — 39. poglavje
289
čeli kopati temelje. Marca leta 1863 je delovodja Giosuè Buzzetti začel postavljati
zidove, da bi bilo vse končano do avgusta. Stroški so znašali več kot 100.000 lir.
Toda don Bosko se je zaupal Božji previdnosti. Nekaj je prispevala družina Prove-
ra, velikodušni darovi grof­ice Callori pa so odločno podprli gradnjo.
Don Bosko, ki se je zadrževal v tistih krajih, je šel v Asti, da je pri kapitular-
nem vikarju mons. Sossiju poskrbel za fante in klerika, ki so bili v oratoriju iz te
škofije. Pozneje mu je pisal naslednje pismo:
Predragi gospod vikar!
Tisti dan sem želel govoriti z vami, toda ko sem prišel k vam, ste se ravno pripravljali
na odhod v Turin in zato je bilo to nemogoče. Večkrat sem bil tudi na stanovanju teologa
Magnoneja, pa ga nisem nikoli dobil, zato vam pisno sporočam poglavitne stvari, ki zani-
majo nas kot vas.
V pismu iz preteklega oktobra l86l ste kleriku F… dali pop­ olno mesečnino 4. frankov
in obema bratoma po 25 frankov za vsakega.
Preteklo jesen ste v pismu ali v dogovoru za ta dva zadnja privolili v celo mesečnino.
Kar se tiče Preda, sva se dogovorila z gospodom teologom Magnonejem. Prav tako mi je
župnik iz Tiglioleja pisal, da sta v pogovoru določila, da boste dali v dar 100 frankov za
dečka Dominika Gaya iz tistega kraja, ki je dijak 2. razreda gimnazije v naši šoli.
Glede teh fantov je za to leto vse dogovorjeno: Upam, da ne bo kakih sprememb, ker
mi je med letom nemogoče dogovarjati se s starši o teh stvareh. Tudi v naslednjih letih bo
semenišče v Astiju storilo, kar pač more, in jaz se bom potrudil, da bom pomagal, kakor
mi bodo dovoljevala moja izčrpana finančna sredstva.
Poleg omenjenih fantov imam še 13 Astižanov, ki vsi veliko obeta­jo. Večina jih je po-
polnoma zastonj, nekateri plačujejo nekaj, nobeden pa celotne mesečnine. Želel sem vas
prositi, da bi podprli te fante, ki toliko obetajo, ko sem pa slišal o težkem finančnem položaju
semenišča, nisem o tem več govoril. Želel bi vam priporočiti samo Alojzija Preteja iz Agliana,
dijaka druge retorike, ki si zelo želi obleči duhovniško obleko. Pretekla leta so starši plačeva-
li nekaj mesečnine, letos pa so prišli in rekli, da ga bodo vzeli iz oratorija in odpeljali domov,
ker ni­majo več s čim plačevati. Pisal sem vam pismo in potem še eno in vaši uglednosti raz-
ložil nastali položaj. Prosil sem vas za pomoč in podporo. Vendar mi pravijo, da teh pisem
niste dobili. Upam, da vas bo to pismo dobilo. Zato vam primer toplo priporočam.
Ko boste prihodnje leto 1863/64 odprli lastno malo semenišče, boste lahko stvari
uredili po svoje. Tudi jaz bom naredil svoj obračun quid valeant humeri. Če bi gospod
teolog Magnone mogel plačati račun, ki sem mu ga poslal po gospodu kanoniku Ballariu,
bi mi naredil veliko uslugo, zlasti če pomislimo na potrebe, v katerih je naša hiša.
Bog naj vas obdari z milostjo in zdravjem; ohranite v naklonjenosti in dobroti zves-
tega in vdanega prijatelja in služabnika.
Turin, 3. marca 1863
duh. Janez Bosko
Oratorij je bil torej tri leta malo semenišče škofije Asti.

29.10 Page 290

▲back to top


40.
poglavje
Veliki teden – Don Bosko omedli v zakristiji – Odgovor tistemu, ki mu svetuje
počitek – Opozarja, da en človek velja samo za enega človeka – Krepost
nekaterih fantov – Bog usliši prošnje tistih, ki za don Boskovo olajšanje
prevz­ emajo njegove bolečine – Pričevanje o tem – Don Bosko vodi sestanek
Družbe Brezmadežne in spodbu­ja fante, ki so se vrnili s počitnic – Pismo
kardinala Marinija potrjuje papeževo naklonjenost do don Boska – Kanonik
Gastaldi in kleriki v oratoriju; njegovo Katoliško branje; zavrača don Boskove
nasprotnike – Don Bosko ne pričakuje plačila sveta – Don Bosko podpira
sveto delovanje, ki se ga ne tiče – V pismu prosi podporo markiza Fassatija
– Duhovne vaje v oratoriju: don Boskovi nasveti fantom; urnik – Mati Božja
Marija pomiri nemirno vest – Don Bosko napoveduje prihodnost nekaterih
fantov – Večerni govor: razlaga ognjene krogle, ki prihajajo iz oratorija;
nekdo je slabo opravil duhovne vaje; on je jasno poznal stanje vesti vseh
fantov – Pričevanja – Spomini fantu, ki je šel k prvemu obhajilu – Molitve za
dva umrla gojenca – Kapitelj sprejme nove sobrate
Od 25. februarja so z veliko gorečnostjo opravljali postni katekizemski
pouk v raznih oratorijih in 29. marca so obhajali cvetno ned­ eljo. V sredo 1. apri-
la je veliko gojencev, potem ko so opravili duhovne vaje, za osem dni šlo na ve-
likonočne počitnice v domači kraj. Že več let so v cerkvi sv. Frančiška Saleškega
opravljali obrede veli­kega tedna in don Alasonatti jih je navdušeno vodil. Don
Bosko je pridržal sebi obrede umivanja nog na veliki četrtek, medtem ko je bil
pri drugih obredih vedno točno navzoč.
Tega leta je ves izmučen od spovedovanja zunanjih gojencev omedlel v zak-
ristiji. Ko se je zavedel, je popil malo mleka in nadaljeval svoja opravila, čeprav
so mu zdravniki zabičali, naj ostane nekaj časa v svoji sobi.

30 Pages 291-300

▲back to top


30.1 Page 291

▲back to top


BiS 7 — 40. poglavje
291
– Vendar bi si lahko vzeli malo časa za počitek, so mu govori­li fantje.
– Kako hočete, da bi počival, jim je odgovarjal, ko pa hudič nikoli ne počiva.
Vendar je potem klerikom povedal: En človek velja samo za enega človeka.
Nobeden se ne sme truditi za dva, ker se prehitro izčrpa in je potem nesposo-
ben za delo prav v trenutku, ko bi bil najbolj potreben.
Toda njegov zgled je nujno nasprotoval njegovim besedam, čeprav mu je
bila od časa do časa dobrodošla zavzetost njegovih goj­encev. Povedali smo že,
kako je don Bosko v prejšnjih letih, ko je videl kakega fanta, da je trpel hude
bolečine, prosil Gospoda, da bi njemu poslal tiste bolečine, in kako je bil uslišan.
Sedaj pa se je dogajalo, da so mu fantje vračali njegove nekdanje odpovedi, ko
so ga videli bolnega in ugotavljali, da ga bolečine ovirajo pri delu.
V don Bonettijevi kroniki beremo: »Ko je don Bosko 9. aprila govor­ il, da se
čuti bolj pri zdravju, je dodal: 'Molitve dečkov so učink­ ovite. Med vami je eden,
ki mu je zadosti, da moli, in že doseže, da bolečine, ki me mučijo, prenehajo in
preidejo nanj. Jaz ga potem priporočim Dominiku Saviu, da ga ozdravi, in tako
se v kratkem oba počutiva dobro.'
Dodal je še: 'V hiši imamo nekaj fantov in nekaj klerikov, ki so tako kre-
postni, da pustijo za seboj samega sv. Alojzija, če bod­ o šli naprej po poti, po
kateri so začeli hoditi. Skoraj vsak dan vidim v hiši stvari, v katere ne bi verjel,
če bi jih bral v knjigah. Toda Bog dopušča, da se to dogaja pri nas.'«
Don Bonetti piše v svojih spominih: »Jaz poznam tistega srečnega fanta, ki
ima dar, da prevzema bolečine našega dobrega očeta. Dobra prij­atelja sva si, in
ko sem ga od časa do časa videl bolnega, sem o tem govor­ il z don Boskom in mi
je med drugim dejal naslednje: 'Bojim se, da bost­ e tega fanta izgubili, če mu ne
boste olajšali bremena. Tak, kakršen je, je že slabega zdravja in ne bo vzdržal
veliko časa.' Ko sem še ist­ ega večera fantu dajal pogum, mi je rekel: 'Jutri bom
zdrav, don Bosko mi je to povedal.' In tako se je zgodilo. Drugi dan je šel v šolo,
prišel z drugimi h kosilu, medtem ko prejšnji dan njegov želodec ni prenesel
niti navadne kave. Zelo sem se začudil, ker sem bolj kot drugi tovariši dobro
poznal njegovo slabo zdravstveno stanje. Vendar nisem nič vedel, da fant trpi
don Boskovo bolezen. Ko sem nekega večera bil pri don Bosku in sem ga vpra-
šal o njegovem zdravju (prejšnji dan se je silno slab­ o počutil), mi je rekel, da se
počuti bolje, in dodal: 'n. n. prevzema moje bolezni.' Tedaj sem začel razumevati
nagle spremembe zdravja ta­ko pri enem kakor pri drugem in sem se prepričal,
da se Bog pogosto šali z dušami, ki ga imajo rade.«
Tudi don Francesia poroča o podobnem dogodku. Don Boska so nekeg­ a jut-
ra bolele oči. Toda nekaj ur pozneje, po kosilu, je bil popolnoma zdrav. Ko sem

30.2 Page 292

▲back to top


292
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
ga vprašal o vzroku tako nagle izboljšave, je odgovoril, da so njegove očesne
bolečine prešle na oči nekoga drugega, ki je pros­ il Boga, da bi mu jih poslal zato,
da bi razbremenil don Boska.
Don Anton Sala je želel dobiti potrdilo o tem čudnem poj­avu. Potem nam je
velikokrat pripovedoval, kaj se je zgodilo njemu samemu. Bil je z don Boskom
v Rimu. Don Bosko bi moral govor­ iti na nekem sestanku, vendar ga je mučil
tako močan glavobol, da ni mogel iti iz hiše. Razpravljati bi moral o nadvse po-
membnih stvareh. Ko ga je don Sala videl v takem stanju, mu je dejal: 'Če bi
bilo za­dosti, da prosite Gospoda, da vaše bolečine prenese name, jih rade vol­je
sprejmem. Tako boste mogli opraviti svojo nalogo.'
– Oh, ubogi don Sala! je odgovoril don Bosko, prepuščam ti svoje bolečine,
dokler bo trajal sestanek. Don Bosko je odšel iz hiše in don Salo je začel mučiti
hud glavobol, ki je prenehal, ko se je don Bosko vrnil. Take stvari so se zgodile
večkrat tudi drugim.
Istega dne, 9. aprila, nadaljuje don Bonetti, je don Bosko, medtem ko so se
dečki vračali z velikonočnih počitnic, vodil sestanek o brezmadežnem spočetju.
Na koncu je povzel besedo in nam med drugim prip­ oročil naslednji dve stvari v
korist naših fantov. - 1. Vsak izmed vas naj bo zelo pozoren na vsakega fanta, ki
prihaja z velikonočnih počitnic; pojdite ga pozdravit in tako začnite svoje prija-
teljske odnose. Vedite, da vaši varovanci potrebujejo nasvetov, in te jim dajaj­te
zlasti v teh dneh. Vse proste dni in zlasti ob četrtkih naj vsak poskrbi, da se bo
pogovoril s svojim varovancem. Vsakokrat, ko vidite, da je potreben opomin, ga
ne opustite, poiščite ga, vzemite ga na stran in mu ljubeznivo zaupno povejte,
kar je treba. - 2. Še nekaj bi vam rad priporočil. Ko greste k spovedi, skušajte s
seb­ oj pripeljati tudi svojega varovanca. Recite mu: Grem k spovedi, vendar pa
ne bi rad šel sam. Pojdi z menoj in mi delaj družbo. Mogoče bo šel in tako dobil
priložnost, da bo govoril s spovednikom. Če bo razpoložen, bo dobil odvezo, če
pa ne, pa vsaj nekaj dobrih nasvetov.' Končno je dejal, da šteje to družbo za svo-
jo kraljevo gardo. Kralj se čuti na svojem prestolu tako dolgo varnega in spravi
v beg svoje sovražnike, dokler ga podpira kraljeva garda. Tako si on želi z našo
pomočj­o pregnati sovražnike duš in ohraniti v hiši prestol za Gospoda.'
Plemeniti piemontski gospodje in duhovniki so se tiste dni vrnili iz Rima,
kjer so po don Boskovem priporočilu lahko bili navzoči pri obredih velikega
tedna pri sv. Petru.
O enem izmed teh, ki je še ostal v Rimu, je kardinal Marini takole pisal don
Bosku:
Velečastiti gospod!
Osebe, ki mi jih priporoča vaša uglednost, so mi pri srcu kakor sam don Janez Bosko,

30.3 Page 293

▲back to top


BiS 7 — 40. poglavje
293
zato sem s pravim zadovoljstvom sprejel kanonika Davicina, ki mi je zato, da bi mogel
bolje videti obrede velikega ted­na, služil za vlečkarja.
Prihodnji ponedeljek, upam, bom mogel predstaviti svetemu očetu gospoda, ki ste mi
ga priporočili. Zahvaljujem se vam za uslugo, da ste mi dali priložnost spoznati dobrega
duhovnika.
Veseli me napredek vaših dobrodelnih ustanov v Turinu. Ker vam ne morem drugače
priskočiti na pomoč, prosim Boga, da vas blagoslavlja. Sveti oče je blagovolil z menoj
govoriti o vas, in ko sem mu go­voril o kanoniku Davicinu in njegovi službi vlečkarja, ga je
sveti oče imenoval Pro Bosco (za Boska).
V želji, da bi vam bil vedno v vsem na uslugo, kolikor mi je dopuščeno, sprejmite za-
gotovilo mojega resničnega spošto­vanja.
Rim, 18. aprila l863
Služabnik in prijatelj P. kardinal Marini
Kanonik Lovrenc Gastaldi, ki je izstopil iz rosminijanske družbe, je pogosto
prihajal v Valdocco, kjer je ob nedeljah pridigal v veliko duhovno korist vseh.
Na izrecno don Boskovo prošnjo je dva meseca vsak teden prihajal v oratorij,
kjer je predaval duhovnikom in klerikom o cerkvenem govorništvu. Njegova
predavanj­a so bila zelo koristna zaradi jasnosti in točnosti njegovih izvajanj.
Od časa do časa je bil pripravljen načeti polemike o verskih stvareh. V času
svojega bivanja na Angleškem je imel priložnost študijsko se ukvarjati s teda-
njimi razmerami protestantizma, s tesno povezanostjo revolucije s krivo vero, z
značilnostmi tedanjega časa in moralnimi tegobami, ki mučijo družbo.
Kleriki in duhovniki učitelji so z don Boskovim dovoljenjem pogosto hodili v
kanonikovo hišo, kjer so dobivali nasvete za teološk­ i študij, ponavljali moralko in
se tudi spovedovali. Med temi sta bila don Anfossi in don Dominik Bongiovanni.
Kanonik Gastaldi je kazal veliko naklonjenost do don Boska in do njegovih
ustanov.
V maju in juniju je na don Boskovo prošnjo pripravil zvezek za Katoliško bra-
nje z naslovom Življenjepis duhovnika Janeza Marije Vianneyja, župnika v Arsu, ki
ga je napisal duhovnik kanonik kolegialni teolog Lovrenc Gastaldi. V dodatku je
bilo zbranih veliko poglavitnih resnic naše svete vere, ki jih je ta Božji služabnik
pou­darjal v svojih katehezah in govorih.
»Kanonik Gastaldi, piše don Bonetti, je bil ena tistih osebnosti, ki zasluzijo
vse priznanje in ga je tudi don Bosko nadvse spoštoval. Nekega dne v tednu po
beli nedelji je bil v družbi več duhovnikov in laikov. Pogovor je nanesel na don
Boska in kritizirali so njegove dejavnosti in njega. Kanonik je molčal. Ko je videl,
da so vsi povedali, kar so imeli povedati, je rekel: 'Oprostite, prosim, za trenutek.
Zdi se mi potrebno, da na kratko odgovorim na vse, kar ste povedali. Jaz poznam

30.4 Page 294

▲back to top


294
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
don Boska že dolgo, pogosto zahajam v njegovo ustanovo in zato z vso odkrito-
srčnostjo pravim: Vse, kar ste povedali, je neresnično. Bil sem pozoren, če bi kdo
povedal kaj resničnega. Pa ni nobeden ničesar. Zato ste vi, gospodje, pravi neve-
dneži o vsem, kar se tiče don Boska, ali pa ste pravi obrekovalci. In kakšno srce
imate; gospodje, da na tak način kritizirate človeka, ki se vsega daruje za blagor
mladine! Še vi naredite kaj podobnega, če ste tega sposobni.'
Ko so kleriki zvedeli za to, kar se je zgodilo, so don Bosku por­ očali, da so ne-
kateri govorili slabo o njem. Tedaj je don Bosko, ne da bi se tudi najmanj razburil,
dejal: 'Prav nič se ne čudim, da nekateri govorijo slabo o meni. Kdo je bolj svet
od kanonika Anglesia? Izzivam najbolj strogega teologa, da najde v tem človeku
samo eno obsodbe vredno dejanje. In kljub temu moram pogosto poslušati, kako
o njem zelo slabo govorijo, češ da je ošaben, da je strog, da ne pozn­ a sočutja in po-
dobne stvari. Nemogoče je ugajati svetu. Najboljši nas­vet je to, da delamo dobro,
kolikor moremo, in ne pričakujemo plačila od tega sveta, temveč od Boga.'
V tem prepričanju je delal dobro, kjer je le mogel, in don Ruffino je meseca
aprila 1863 zapisal naslednje: »Don Bosko ima letos brez števila izdatkov. Nove
stavbe v oratoriju v Valdoccu, nova cerkev, za ka­tero so položili temelje, zavod
v Mirabellu, da ne naštevamo vseh vsak­danjih izdatkov. Ko si medtem mislimo,
da don Bosko ne bi smel iskati še dodatnih načinov za izdajanje denarja, najde
vedno način kako priskoč­ iti na pomoč raznim dobrim pobudam. V predmestju S.
Salvario zidajo cerkev z darovi velikodušnih oseb. Gre za rešitev duš, kjer skušajo
poskrbeti za duhovno hrano množice oseb, ki v preobljudenem Turinu trpijo du-
hovno pomanjkanje. To je za don Boska zadosten razlog, da tudi on kljub lastnim
potrebam pošlje župniku don Arpinu, kolikor je mogel najti v svojih žepih, to je
200 lit, in k temu še nakupi srečke loterije, ki so jo priredili za stavbo novega sve-
tišča. Dokaz za don Boskove stiske je pismo markizu Fassatiju:
Veleugledni in predragi gospod markiz!
Če hočete, gospod markiz narediti slavno delo, imate sedaj priložnost za to: do jutri
dopoldne ob desetih moram plačati tri tisoč frankov peku, pa do sedaj še nimam niti solda
v žepu. V tem izredno težkem trenutku se priporočam vaši dobrodelnosti. Gre za to, da
damo jesti lačnim ljudem. Čez dan se bom oglasil pri vas in vi mi boste dali, kar vam bosta
Gospod in preblažena Devica Marija navdih­nila.
Bog naj blagoslovi vas, gospo markizo in Azelio in vam vsem podeli zdravja in milosti
z lepim plačilom v domovini blaženih. Amen.
S polnim spoštovanjem se izjavljam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
Turin, 18. aprila 1863
duh. Janez Bosko
Potem ko je don Bosko pisal pismo markizu in kdo ve koliko drugim svojim
dobrotnikom, so se v oratoriju začele duhovne vaje.

30.5 Page 295

▲back to top


BiS 7 — 40. poglavje
295
Don Ruffino piše v kroniki: »V nedeljo 19. aprila zvečer so se začele duhov-
ne vaje. Don Bosko je imel po večernih molitvah govor. Priporočil je strog molk,
razen med odmori, v katerih je prepovedal krič­ ave igre, vštevši z žogo. Dovolil
pa je barra rotta. Fante je prosil, da bi mu med duhovnimi vajami napisali listek,
na katerega bi zapisali: 1. česa se bodo izogibali, 2. kaj hočejo storiti. Dodal je:
Jaz bom te listke ohranil, najprej za spomin na duhovne vaje in potem zato, da
bom, če kdo ne bo zvest danim obljubam, vzel tisti listek in mu ga dal prebrati.
Glejte, jaz hranim še vedn­ o listke, ki so mi jih napisali fantje leta 1845. Vse te
listke od časa do časa pre­biram.
Kar pa vam še posebej priporočam, je izpolnjevanje urnika, zlasti ko je tre-
ba iti v cerkev. Potem pa, da storite vse, da bodo prid­ igarji, ki so prišli zato, da
vam storijo dobro, zadovoljni z vami. Oni so pripravljeni storiti dobro hiši ne
samo duhovno, temveč tudi mat­ erialno in zato je potrebno, da vidijo, da ste
lepo vzgojeni. Zato jih, ko jih boste srečali na dvorišču, na hodniku, ljubezni-
vo pozdravite, pa ne z žalostnim, temveč veselim obrazom. Glejte, jaz sem zelo
ponosen, če mi kdo pove, da so naši fantje dobri in lepo vzgojeni. Zato pa je
potrebno, da se pokažete take in zato tudi skušajte biti taki.
Kako naj se obnašate, pa vam bodo povedali pridigarji. Zato bodite pozorni
pri pridigah in si dobro zapomnite zlasti tisto, kar vam bo povedal kanonik Gas-
taldi, ki ima navado, da med odmori sprašuj­e, o čem je pridigal. Ne bi rad, da ne
bi znali odgovoriti.'34
Duhovne vaje so opravili z veliko gorečnostjo; eden izmed gojencev je na-
redil sklep, da ne bo govoril.
Kolikor se spominjam, je o teh dneh odrešenja neki fant, ki je sedaj duhov-
nik, leta 1863 napisal kratko poročilo:
»V treh dneh duhovnih vaj dijakov tega leta, ko sem bil v prvi gimnaziji, sem
bil zelo zaskrbljen zaradi vprašanja, ali so mi bili odpuščeni grehi prejšnjega živ-
ljenja, in to kljub temu da mi je don Bosko pri spovedi zagotovil, da naj ne mislim
več na pre­teklost, da naj bom miren in prepuščam njemu vso odgovornost. V noči
po moji spovedi se mi je v sanjah prikazala lepa gospa, oblečena kot kmetica,
veselega in prijetnega obraza. Ko me je videla tako žalostne­ga, mi je dejala: 'Od
34 Urnik med duhovnimi vajami
5.30 vstajanje; 6.00 molitve – Prva ura – Pridi, Stvarnik Sveti Duh – Miserere – Premišljevanje –
Maša – Tretja ura – Zajtrk; 9.30 Seksta – Nauk ­– Pesem Hvalite Marijo – Zbranost v tihoti; 11.30
Obisk Najsvetejšega z Vencem presv. Srca Jezusovega – Deveta ura – Izpraševanje vesti – Raduj se,
Kraljica; 12.00 Kosilo in odmor; 2.00 Litanije vseh svetnikov – Zasebno delo in duhovno branje
3.15 Večernice in sklepnice – Nauk – Pesem Zdaj, sinovi, zapojmo – Malica in odmor; 5.30 Jutranjice
in hvalnice – Premišljevanje – Miserere – Rožnic venec – Premišljevanje – Raduj se, Kraljica.
Bog, duša, večnost.

30.6 Page 296

▲back to top


296
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
trenutka, ko si se odločil, da me boš častil in se za vse življenje meni posvetil, ti
je bilo vse odpuščeno. Ne vznemirjaj se več zaradi svoje preteklosti. Bodi samo
vedno zvest svoji obljubi in ne boj se ničesar.' Ko je to izgovorila, je izginila in jaz
sem se zbudil. To so sicer samo sanje, vendar so mi ostale močno vtisnjene v spo-
min in so me zelo potolažile in pomirile, ker so bile pot­ rdilo don Boskovih besed.«
»Dne 2. aprila, nadaljuje don Ruffino, je bil don Bosko v obednici ob kuhinji
in kot po navadi ga je obkrožala skupina fantov in klerikov, ki so pozorno pos-
lušali vsako njegovo besedo. Prijetno je kramljal z njimi, jim pripovedoval zani-
mivosti, prepletene z moralnimi nauki. Kar nenadoma pa je prekinil pogovor o
vsakdanjih stvareh, jih smehljaje se pogledal in dejal: 'Kako zelo me veseli, ko
mislim na dobro, ki ga boste vi naredili v Cerkvi.'
Eden izmed fantov ga je vprašal: 'Bo kdo izmed nas postal kaj posebnega?'
Don Bosko je pogledal okoli sebe, ugotavljal, kdo je navzoč, pogledal vsake-
ga v obraz in dejal: 'Čujte, dva izmed vas, ki ste sedaj tukaj, se bosta odlikovala v
znanosti in pobožnosti, dva pa v slabem.' Vsi so se začudili, on pa je dodal:
'Za izpolnitev tega, kar sem povedal, bo treba počakati deset let. Tedaj bos-
te rekli: Ko je bil don Bosko še živ, nam je povedal to in to. Tedaj boste tudi
videli, kateri so postali nekaj posebnega.'
Fantje so zaradi povedanega malo užaloščeni. Dva se bosta izkazala v hu-
dobiji? Tedaj je Joahim Berto, učenec prvega razreda gimnazije, pristopil bliže
don Bosku in ga po tiho vprašal na uho: 'Sem mogoče jaz tisti, ki se bo izkazal v
hudobiji?' Don Bosko ga je pritegnil k sebi, ga stisnil na srce in mu z vso ljubez-
nijo smehljaje se rekel na uho: 'Še več, od tebe pričakujem velike stvari.'
Don Ruffino je v poročilu o tem dogodku dodal:
»Navzoči fantje so bili: don Jožef Bongiovanni iz Turina, brata Dominik in
Jakob Ruffino, klerik Štefan Chicco iz Sommarive, Peter Racca iz Volvere, Simon
Lupatto iz Cambiana, Avgust Costa iz Pinerola, Janez Costa iz Spezie, Julij Barbe-
ris iz Mathija, Cottino (rokodelec), Joahim Berto, Odon Ternavasio iz Bràja, kle-
rik Selvatik Buratto, Jožef Pittaluga iz Tortone, Viljem Gorelli, Ecclesia iz None-
ja, Tamietti, Baccolla, Sandrone, Filip Patarchi iz Rima, Martina, Avgust Croserio
in klerik Gallo, ki je prišel iz Chivassa, kjer je asistent Nasi.
Dne 23. aprila, piše don Dominik Ruffino, je po končanih duhovnih vajah
don Bosko po večernih molitvah takole govoril:
Včeraj zvečer se je videla nad našo hišo ognjena krogla. Mnogi bi radi vedeli, kaj to
pomeni. Povedal vam bom, da če je v starih časih na koga padel ogenj, je bilo to znamenje
kazni. Vendar jaz ne morem verjeti, da bi Gospod kaznoval našo hišo. Toda če hočete, da

30.7 Page 297

▲back to top


BiS 7 — 40. poglavje
297
vam dam kako razlago, vam bom povedal: mnogi izmed vas niso dobro opravili duhovnih
vaj. To je verjetno znamenje, da jim Gospod še daje čas, da se spreobrnejo.
Druga stvar, ki vam jo hočem povedati, je to, da sem med temi duhovnimi vajami
zaradi fantov bil v nekem stanju, v katerem sem bil samo enkrat v življenju. Vse te dni
sem imel pred seboj odp­ rta srca vseh fantov, kakor če bi bila pred menoj odprta knjiga.
Videl sem jasno in razločno vse njihove grehe in njihove duhovne zmede, tako da mi je bilo
vseeno, ali so mi svoje grehe povedali ali ne. Razlik­ a je bila ta, da če so govorili oni,;je bilo,
kakor da bi prebrali eno besedo na začetku in drugo na koncu knjige, ki sem jo imel pred
seboj, če pa sem govoril jaz, sem jim povedal vse grehe drugega za drugim in popolnoma
jasno. Poleg tega sem na koncu spovedi lahko povedal vsakemu nasvet, ki je bil odgovor
na vse njihove potrebe. Ko so se končali ti dnevi, sem se vrnil v nejasnost. Poskušal sem se
spomniti nocoj, pa je bila vse samo velika tema.
Mogoče me bo kdo vprašal: Don Bosko, se še spominjate tega, kar ste videli v srcu
vsakega izmed nas? Odgovarjam, da se spominjam samo kake stvari, pa zelo nejasno, ka-
kor nekdo, ki je prebral kako knjigo, pa od vsega le malo ohrani v spominu in še to samo
zelo nejasno. Zato vam sedaj priporočam, da si vsak dobro zapomni nasvet, ki sem mu ga
dal pri spovedi, in ga skuša uresničiti. Če mi je to dejstvo povzročilo veliko veselje, pa sem
občutil veliko žalost, ker jih veliko ni prišlo k meni. Dal sem jih poklicati, pa jih ni bilo, dru-
gi so obljubili, da bodo prišli, pa jih prav tako ni bilo. Ne bom rekel, da so ti slabo opravili
duhovne vaje. Toda če bi prišli k meni, bi mogli bolje urediti stvari svoje duše.
V potrdilo tega, kar je povedal don Bosko, jaz Dominik Ruffino lahko potr-
dim, kako mi je eden izmed fantov, ki je šel k spovedi k don Bosku, povedal, da
je hotel opraviti navadno spoved, vendar mu je don Bosko svetoval, naj opravi
spoved iz vsega živ­ljenja. Fant mu je odgovoril, da bi jo bil pripravljen opraviti,
vendar se tedaj ni čutil pripravljenega. Tedaj mu je don Bosko dejal: 'Naj te to ne
skrbi. Česar ne boš povedal ti, bom povedal jaz.' In začel mu je naštevati grehe,
povedal mu je vse, ne da bi povedal enega preveč.
Neki drug fant mi je zaupal, da se je šel spovedat nekega greh­ a, katerega ga
je bilo zelo sram. Don Bosko mu ga je povedal in mu celo nakazal okoliščine, ki
jih po zgolj človeškem védenju ni mogel imeti.
Don Ruffino nadaljuje: »25. april. Vprašal sem don Boska, ali mu je tako jas-
no branje vesti dano samo med spovedjo ali tudi drugače. Odgovoril je: V vsaki
uri dneva, tudi zunaj spovedi.«
V tistih dneh je don Bosko pisal enemu izmed sinov viteza Ksaverija Colle-
gna di Provera:
spomini na prvo sveto obhajilo
1. Beg pred brezdeljem. Pridnost v izpolnjevanju dolžnosti.
2. Pokorščina predstojnikom, zlasti gospodu očetu.

30.8 Page 298

▲back to top


298
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
3. Pobožnost v cerkvi, dobrohotnost v domači hiši, spoštovanje do vseh.
4. Pogosta spoved in obhajilo.
duh. Janez Bosko Turin, 23. aprila 1863
Don Bosko je po prazniku varstva sv. Jožefa moral priporočiti svojim gojen-
cem duše dveh njihovih tovarišev.
Dne 27. aprila je v bolnišnici Cottolengo umrl 18-letni Pavel Cucco iz Chivassa
in istega meseca je zapustil družbo živih Jožef Damas­co iz Villafaletta, star 20. let.
Na začetku Marijinega meseca je nekaj fantov prosilo za vstop v salezijan-
sko družbo. V zapisniku hišnega kapitlja beremo: »Dne 8. maja 1863 je hišni
kapitelj sprejel Jožefa Galla, Baracca, Janeza Antona Birocca, Andreja Pelazza in
Janeza Tamiettija.

30.9 Page 299

▲back to top


41.
poglavje
Don Bosko da zgraditi poslopje za šolo – Napisi v stebrišču nove stavbe –
Nadaljevanje nasprotovanja, da bi učitelji oratorija mogli delati izpite na
univerzi; sedaj zahtevajo od njih gimnazijsko maturo – Izpit iz filozofije
v semenišču je enakovreden maturi – Prošnja učiteljev oratorija rektorju
univerze – Potrdilo o izpitu iz filozofije – Don Boskova izjava in priporočilo
rektorju univerze – Zavrnjena prošnja – Ricotti in don Bosko – Posrednik –
Dovoljenje za sprejemne izpite na univerzi
Povedali smo že, da je bil don Bosko pripravljen imeti odprto svojo gim-
nazijo za kakršno koli ceno, ker je čutil, da ga pri tem podp­ ira nadnaravna moč.
Dejansko se je godilo nekaj nezaslišanega: medtem ko se je s šolsko oblastjo
bil boj za ohranitev gimnazije, je dal don Bosko zgraditi novo šolsko poslopje.
Mejna zidova proti vzhodu med lastnin­ o oratorija in širokim dvoriščem hiše
gospoda Filippija sta nekako na sredini sestavljala topi kot, ki se je odpiral proti
zahodu. Od tu se je v ravni črti vezal s pred kratkim zgrajenim poslopjem ob
Vrtnarici, kjer je stala nova vratarnica.
Novo šolsko poslopje se je gradilo ob hiši z veliko dvorano za učilnico do
konca omenjenega topega kota.
Stavba, visoka 14,24 m, dolga 39 m in široka 10 m, je imela dve nadstropji ra-
zen podstrešja in kletnih prostorov in je bila v vsej dolžini razdeljena v dvorane in
stebrišče. Dečki so med odmori navdušeno nosili najprej zidake, potem pa streš-
no opeko. Gradnja je trajala celo leto 1864 in bila dokončana na začetku 1865.
Don Bosko je dal pod stebrišče štiri napise:

30.10 Page 300

▲back to top


300
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
I.
Ne tradas bestiis animas confitentes tibi et animas pauperum tuorum ne obliviscaris in
finem. Psalm 73,19.
Ne izročaj duš, ki ti zaupajo, divjim živalim, in duš revežev ne pozabljaj do konca.
II.
Praeoccupemus faciem ejus in confessione et in psalmis iubilemus ei, Psalm 94,20.
Stopimo pred njegovo obličje in ga s hvalnicami, s spevi ga slavimo.
III.
Qui abscondit scelera sua non dirigetur: qui autem confessus fuerit et reliquerit ea,
misericordiam consequetur. Prg 28,13.
Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa se jih obtoži in jih opusti, doseže usmi-
ljenje.
IV.
Non confundaris confiteri peccata tua et ne subjicias te omni homini pro peccato. Sir
4,31.
Naj te ne bo sram priznati svoje grehe in ne podvrzi se nobe­nemu človeku, da bi delal
greh.
Medtem ko je don Bosko videl, kako hitro pred njegovimi očmi raste nova
stavba, je sredi tistih temačnih časov in dogodkov 23. marca prejel od ministr-
stva zadnji odgovor in spoznal, da je edino sredstvo, da ohrani svoje šole, upo-
števanje vseh zakonskih predpisov. Zato se je odločil, da bo svoje klerike vpisal
na univerzo kot redne slušatelje. Tedaj pa so postavili zahtevo, da morajo don
Boskovi gojenci narediti maturo na gimnaziji oziroma liceju.
Težave so se vrstile druga za drugo vzporedno z novimi razlogi, da bi jih
rešili. Načrtno in preračunano so postavljali don Bosku vedno nove težave z
namenom, da bi ga utrudili in da bi sam odnehal.
Toda on je našel drugo, prav tako zakonito pot, da se je izv­ lekel iz težav. Uči-
telji gimnazije v oratoriju so končali študij filozofije v semenišču pod vodstvom
profesorjev, ki so diplomirali na kraljevi univerzi. Ta izpit v semenišču pa je na
osnovi starih zakonskih predpisov ali vsaj v smislu razlage, ki je veljala že nekaj
let, zadoščal za gimnazijsko maturo. Dejansko je bilo s tem izpitom več duhov-
nikov sprejetih na univerzo.
Poleg tega je don Bosko skušal skrajšati čas študija svojih učit­ eljev, kakor
so dopuščali zakoni. V ta namen je zanje naslovil rek­torju univerze naslednjo

31 Pages 301-310

▲back to top


31.1 Page 301

▲back to top


BiS 7 — 41. poglavje
301
prošnjo.35
Tej prošnji je priložil potrdilo na kolkovani poli in s pečatom kapitlja stolne
cerkve o opravljenem študiju v semenišču:
Jožef Zappata, kolegialni doktor teologije, kanonik, dekan metropolitanske cerkve v
Turinu, častnik Reda sv. Mavricija in v odsotnosti škofa generalni kapitularni vikar.
Vsem, ki se jih to tiče, izpričujemo, da so gospodje don Janez Francesia iz S. Giorgia
ter kleriki Frančišek Cerruti iz Saluggie, Celestin Durando iz Farigliana in Janez Anfossi iz
Vigoneja opra­vili študij filozofije tako, da so poslušali predavanja v tem nadškof­ijskem se-
menišču, in kakor nam pričajo zapisniki, opravili z zelo dobrim uspehom predpisane izpite,
tako v teku šolskega leta kakor tudi na koncu, in so se vedno zgledno in pohvalno obnašali.
Turin, 27. marca 1863 Jožef Zappata, gen. kapit. vikar; teolog Gaude za tajnika
Temu potrdilu je don Bosko dodal svojo izjavo, tudi to napisano na kolko-
vani poli in naslovljeno na rektorja univerze.
izjava
Podpisani izjavljam, da učitelji Janez Francesia, Frančišek Cerruti, Celestin Durando
in Janez Anfossi že sedem let brezplačno opravljajo službo učiteljev v korist revnih dečkov
te hiše, ki se imenuje Oratorij sv. Frančiška Saleškega. Priporočam jih zlasti zaradi nji-
hovega zglednega moralnega obnašanja in zaradi velikega truda in spretnosti, ki so jih
pokazali pri pouku v raznih razredih. Istočasno pa so redno opravljali svoj teološki študij
in bili kot gostje udeleženi na univerzi pri predavanjih iz grškega, latinskega in italijans­
kega jezika in eno leto tudi zgodovine.
Iz teh razlogov jih vaši znani naklonjenosti, veleugledni gospod rektor turinske uni-
verze, priporočam, da bi jim v vaši modrosti in uvidevnosti naklonili usluge, ki so v skladu
s sedanjimi zakoni.
Rad bi še vašo uglednost opozoril na dejstvo, da je vsaka uslug­ a, ki jo izkažete pro-
silcem, tudi v korist javni dobrodelnosti, ki skuša z vsemi sredstvi pomagati revni in manj
premožni mladini, da bi si mogla sama pošteno služiti kruh.
Turin, 28. marca 1863
duh. Janez Bosko, ravnatelj
35 Prošnja, ki jo je don Bosko napisal lastnoročno
Veleugledni gospod rektor!
Podpisani prosilci, vsi v službi v hiši ob Oratoriju sv. Fran­čiška Saleškega v Valdoccu in potrjeni učitelji gimnazij-
skih razredov, ki jih obiskujejo revni dečki (A), v želji, da bi mogli v doglednem času opraviti izpite iz leposlovnih
predmetov na univerzi, prosijo, da bi jim na osnovi zakona z dne 3. oktobra 185I, člen 4, skrajšali trajanje študija
za kako leto. Seveda bi opravili izpite iz posameznih letnikov, ki bi jih obiskovali (B).
Če bi se vam pa zdelo to preveč, vas vsaj prosijo, da bi upoštevali že opravljen študij in učiteljsko službo in jih
oprostili mature, tako da bi se mogli vpisati na univerzo za redni študij.
V vsakem primeru gojijo veliko zaupanje v vašo znano naklonje­nost in se bodo v vsem ravnali po vaši odločitvi
zanje in v korist javne dobrodelne ustanove, ki ji že sedem let služijo brezplačno.
Podpisanim je znano, da pravilnik z dne 14. septembra 1862 ne priznava teh uslug niti uslužbencem niti slušate-
ljem. Vendar v njem ni izrazov, ki bi nakazovali ukinitev, niti se ne zdi, da more pravilnik odpraviti to, kar določa
zakon. Poleg tega pa so svoj študij opravi­li pred izdajo tega pravilnika in zato se zdi, da mu niso podvrženi.
V upanju na ugodno rešitev prošnje imajo čast, da se podpišejo itn.

31.2 Page 302

▲back to top


302
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Na to novo prošnjo je prišel odgovor z zatrdilom, da so odredbe starih pra-
vilnikov odpravljene.
Rektor univerze v Turinu Ercole Ricotti, profesor moderne zgodovine in
umetnostni kritik, ni bil edina oseba, ki jo je don Bosko obiskal. Ricotti, avtor
mnogih zgodovinskih del, med njimi zgodovine Evrope in zgodovine Italije, je
užival velik ugled med liberalci. Prebral je don Boskovo Zgodovino Italije za
mladino in pripisal kratki pameti in pomanjkanju izobrazbe to, kar je Tomma-
seo hvalil kot zlato preprostost sloga. Prav tako ga je od prave sodbe odvračalo
njegovo Cerkvi nasprotno prepričanje. Don Bosko se je večkrat napotil na uni-
verzo in na njegovo stanovanje, pa so mu sprejem vedn­ o odrekli. Ricotti se je
čutil osebno užaljenega zaradi don Boskovih ocen njegovih del, ki so mu jih s
slabim namenom pri­nesli na ušesa.
Don Bosko je tvegal še zadnji poskus in ga je šel osebno obiskat na univer-
zo. Kot po navadi je pričakoval, da ga bodo odpra­vili z izgovorom, da je rektor
zaposlen in ga ne more sprejeti. Toda tokrat mu je prišla na pomoč nepredvide-
na okoliščina. Ravno so se odp­ rla vrata in iz urada je stopil sam rektor Ricotti,
da bi slugi ne­kaj naročil. Don Bosko se je hitro postavil k vratom, skozi katera
se je moral vrniti rektor. Ta je kmalu prišel, in čeprav je poznal don Boska, ker
je že večkrat govoril z njim, se je naredil, kot da ga ne pozna.
Kakor hitro je bil pri vratih, ga je don Bosko nagovoril:
– Mi dovolite besedico?
– S kom imam čast govoriti?
– Jaz sem ubogi don Bosko.
– Ah, da, da, don Bosko. Vi ste tisti duhovnik, ki me je obrekoval in dal slabo
oceno o moji Zgodovini Evrope.
– Gospod profesor! To je velika zmota. Jaz nisem nikdar rekel ali napisal kaj
slabega o vaši knjigi.
– Oh, da. Vi ste napisali, da je moja zgodovina velika laž. Ne tajite. Ne skušajte
se izgovarjati. Pogovorimo se takoj in pošteno. Priznajte, kar pravim. Med temi
besedami je popeljal don Boska v svoj urad, mu ponudil stol in sedel k njemu.
– Je res ali ni res, da ste si dovolili neprimerne ocene moje knjige?
– Zagotavljam vam, da nisem nikdar storil, rekel, pisal kar­koli proti vaši knjigi.
– Pogovoriva se pošteno, je dejal rektor, se strinjate s tem, kar sem napisal
v svoji Zgodovini Evrope?
– Oh, seveda ne, gospod profesor.
– To je tisto, o tem bi želel govoriti, je odgovoril Ricotti, ìn zakaj vi, don Bosko,
zavračate moje delo?
– Ker jasno trdite neresnico. Ne govoriva na splošno, preidiva k nadrobno-
stim. Glejte, gospod profesor, vi v poročanju o Leo­ nu X. pravite, da je z zvijačo

31.3 Page 303

▲back to top


BiS 7 — 41. poglavje
303
prišel na papeški prestol, in kljub temu da je živel slabo in brezdelno, zaslužil
od svojih dvorjanov naslov Velikega in brez vseh zaslug se je njegovo stoletje
imenovalo po njem. Ali poznate mogoče Voita? To je protestantski pisatelj. On
pravi, da je Leon X. s svojimi deli silno počastil papeštvo kot nihče drug v njego-
vem stoletju, tako da je popolnoma upravičeno, da se stoletje imenuje po njem.
Poje mu neizmerno hvalo in občuduje njegove zasluge. Sedaj mi povejte, gos-
pod profesor, komu naj verjamem? Vam, ki se imate za kristjana, pa tako grdo
obravnavate tako velikega papeža, ali nekomu, ki bi imel še in še razlogov, da bi
ga očrnil, pa mu poje tako navdušene slavospeve?
Profesor je bil v zadregi in ni vedel kaj odgovoriti. Izgovarj­al se je, opra-
vičeval, vendar je moral priznati, da je don Bosko imel prav. Potem je prešel k
pohvali, kakor je on rekel, nikdar zadosti pohval­jene Zgodovine Italije in mu
dejal: Kako se je vendar vaša uglednost pri toliko in tako pomembnih opravkih
mogla zamisliti in napisati tako težko delo?
Don Bosko pa, ki ni prišel zato, da bi poslušal pohvale, za katere je vedel, da
niso bile odkritosrčne, mu je začel govoriti o svojih šolah, ki jih hočejo zapreti, o
njegovih učiteljih, ki jim ne dajo, da bi delali izpite, in o potrebi, da bi imel na vo-
ljo čim prej diplomirane profesorje. Ricotti ga je ljubeznivo poslušal in obljubil,
da mu bo pom­ agali, kolikor bo le mogoče, in mu zagotovil, da njegova ustanova
v prid zapuščene mladine zasluži vso njegovo naklonjenost.
Don Bosko je upal, da mu bo pomagal, vendar je odgovor zamujal, ker iz-
pitov iz filozofije v semenišču z namenom, da bi skrajšali univerzitetni študij,
Ricotti ni imel za zakonite.
Toda ko se je že zdelo, da je vse prizadevanje zaman, se je dekan leposlovne
fakultete Jernej Pieri, profesor grščine, zavzel pri Ricottiju, da bi se don Boskovi
gojenci smeli vpisati na univerzo, ne da bi zato morali predložiti spričevalo gi-
mnazijske mature. S svojim vpli­vom je za oratorij dosegel to uslugo.
Kot odgovor na prošnjo učiteljev zavoda sv. Frančiška Salešk­ ega v Valdoccu
je don Bosko dobil odlok kraljeve univerze:
Po glasovanju akademskega sveta in na predlog rektorja univerz­ e ministrstvo za pros-
veto dovoljuje, da se prosilci sprejmejo na filozofsko fakulteto brez gimnazijske mature,
če z uspehom naredijo sprejemni izpit.
Vračamo vso dokumentacijo.
Turin, 3. maja 1863 Rektor Ricotti

31.4 Page 304

▲back to top


42.
poglavje
Don Boskova ustrežljivost do tistih znancev, ki so potovali v tuje kraje –
Njegova velikodušnost, včasih opeharjena, vedno pa potrpežljiva do njegovih
dolžnikov, da bi držali svoje obljube – Katoliško branje – Don Bosko nadaljuje
izdajanje življenjepisov papežev – Člane vlade obdaruje s svojo Zgodovino
Italije – Odgovor don Bosku na pisma, v katerih prosi za podporo, glavnega
tajnika pravosodnega ministrstva, grofa Cibraria, prvega tajnika njegove
uglednosti velikega mojstra mavricijanskega reda, poslanca Spaventa v
imenu notranjega ministra – Don Bosko prosi, pa ne doseže naslova barona
za nekega gospod­ a, ki bi bil pripravljen podpreti oratorij – Kralj nameni
dobršno vsoto za svetišče v Valdoccu – Težave Cerkve v Italiji
Na začetku meseca maja, ki ga je don Bosko s toliko ljubeznij­o posvetil
presveti Devici Mariji, so malo ponehale gonje prot­ i šolam v oratoriju. V orato-
rijskih kronikah ni zapisov o cvetk­ ah, nagovorih in dejanjih, ki bi spominjale na
don Boskovo in njegovih dečkov pobožnost do nebeške Matere.
Zato se bomo omejili na poročanje o kakem pismu, ki ga je ta mesec prejel
ali napisal don Bosko in iz katerega razberemo, kako njegova ljubezniva kre-
post ni nič manj lepa zato, ker je vsakdanja, pa vendar tako zelo pomembna za
njegovo družbeno življenje.
K njemu se je zatekalo toliko in toliko ljudi, da bi dobili priporočila in na-
slove, ker so vedeli, kako gosto mrežo osebnih odn­ osov je imel. In on je s svojo
ljubeznivostjo in dobrohotnostjo, zaradi katerih je bil tako priljubljen, bil ved-
no pripravljen na te usluge in ni nikoli odrekel svojega zavzemanja. Tako se je
ravnal vse življenje, in če bi hoteli zbrati vsa pričevanja, bi bilo za vse precej
dolgočasno. Vendar bomo objavili pismo, ki mu ga je pisal verjetno človek, ki bi

31.5 Page 305

▲back to top


BiS 7 — 42. poglavje
305
mu moral izkazovati gostoljubje, ko se je nameraval vrniti v Rim. Don Bosko mu
je priporočil grofa Cirièja.36
Še druga krepost, ki je pri don Bosku nikdar zadosti ne poud­ arjajo, je njegova
ravnodušnost v materialnih zadevah. To potrjuje več njegovih pisem, ki smo jih
že objavili. Ta mirnost se ne skali niti, ko je prizadet ali opeharjen v svojih intere-
sih in tudi samo razočaran v pričakovanju plačila, ko je sam bil v velikih finančnih
stiskah. Njegovo srce ni bilo niti najmanj navezano na denar, čeprav je znal bra-
niti svoje korist­ i, ko je to zahtevala pravičnost. Ta pravičnost je vedno imela za
cilj preprečiti škodo, ki bi jo lahko imeli njegovi varovanci. Vendar so vsako leto
nastale zelo visoke vsote, ki jih ni mogel izterjati, zlasti ker starši ali varuhi niso
plačali tudi zelo skromnih mesečnin, včasih zaradi družinskih nesreč, včasih pa
tudi iz hudobije. Vendar zato mladih konviktovcev, če so se sicer lepo obnašali, ni
poslal domov. Včasih je tudi od civilnih ustanov ali dobrodelnih združenj spreje-
mal fante, ki bi sicer ostali na cesti, četudi je predvideval dolga in nadležna prere-
kanja, ugovore za stroške, nezaupanje, zahteve po natančnih izdatkih, obračunih,
nesoglasja v namenih, zagotovila, ki se jih niso držali. Tudi nekatera semenišča, ki
so mu poslala klerike in semeniščnike na vzgojo za duhovnike, mu zaradi težkih
časov, zaradi velikih davkov, zasega cerkvenega premoženja in nujnih potreb v
škofiji niso poravnala svojih obveznosti. Toda kljub temu da je moral potem iz
svojega žepa plačati te izdatke, je ostal še presenetljivo veliko­dušen.
Zato je pisal uglednemu in velečastitemu kanoniku, generalnemu kapitu-
larnemu vikarju mesta in škofije Asti naslednje pismo:
Predragi gospod!
Sem v pravi stiski. Če bi mi mogli plačati za leto 1862 in prvo polletje tega leta, bi
mi storili zares pravo uslugo in veliko delo krščanske ljubezni. Če pa že zares ne bi mogli,
potem vas prosim, da bi plačali, kar je zapadlo.
36Velespoštovani in predragi gospod!
Zahvaljujem se vam iz vsega srca, da ste mi dali priložnost, da sem spoznal gospoda grofa Cirièja. Vaša uglednost mi
zares ne bi mog­la priporočiti bolj popolnega in dostojnega človeka. Zelo pa mi je pa žal, da zaradi moje odsotnosti
za kakih štirideset dni ne bom imel časti, da bi bil koristen imenovanemu gospodu. Vendar se bom skušal oddol-
žiti po vrnitvi, ker se bo zadržal tukaj nekaj mesecev. Med demokrati, kot smo mi, ne sme biti skrivnosti. Dne 20.
tekočega mesec­ a bom pod varstvom skrivnostne Morske zvezde začel potovanje iz tega pristanišča v Rim. Komaj
pred desetimi meseci sem zapustil Rim, vendar me srce ponovno vleče tja. Zdi se mi, da že celo stoletje nis­ em videl
svetega očeta, in komaj čakam trenutka, ko bom spet imel srečo biti v navzočnosti tako velikega papeža. Ko bom
klečal ob nje­govih svetih nogah, bom prosil poseben blagoslov za vas in za vso vašo hišo, ki jo imam tako zelo rad.
Tisoč zahval za podobo sv. Jožefa, ki jo hranim kot dragocen spomin na vašo visoko spoštovano osebnost. Prosim
vas, da bi v zameno sprejeli podobo Žalostne Matere Božje, ki vam jo podarjam skupaj z zagotovili prisrčnega
spoštovanja in se izrekam v Gospodu za vdanega intimnega prijatelja. Kanonik Barraja, ap. protonotar
Nica, 4. dan marijanskega meseca 1863
P. S.: In zakaj si ne bi mogli v prihodnjem mesecu juliju vzeti nekaj dni počitka in priti v Nizzo v hišo Barraja?

31.6 Page 306

▲back to top


306
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Zelo mi je hudo, da vas moram nadlegovati s takimi stvarmi. Če bi bil prepričan, da
bi mogel govoriti s kanonikom Magnonejem, bi se takoj odpravil na pot. Toda negotovost,
da bi ga mogel dobiti, in dejstvo, da ne dobiva mojih pisem, sta me napotila, da sem se
obrnil naravnost na vas.
Pogum, dragi gospod vikar, smo v vojni. Molimo. Zau­pajmo in hodimo naprej.
Sprejmite pozdrave od gospoda Alasonattija, viteza Oreglia in od vseh v naši hiši, v
imenu katerih se imam za vaši uglednosti vdanega in uslužnega prijatelja.
Turin, 4. maja 1863
duh. Janez Bosko
V tem času je načrtoval in izbiral zvezke Katoliškega branja, ki naj bi izšli v
bližnji prihodnosti.
Za mesec julij: Življenje in ustanova sv. Angele Merici izpod peresa Jožefa
Frassinettija, priorja pri sv. Sabini v Genovi. V dodatku poroča o Združenju hče-
ra Marije Brezmadežne, ki so ga 1855 ustanovili v Morneseju in se je kmalu raz-
širilo po vsej Italiji. Konč­ uje z razlago, kaj je Združenje živega rožnega venca, ki
ga je slo­vesno odobril papež Gregorij XVI. in ga obdaril z dragocenimi odpustki.
Za mesec avgust: Anton ali dober družinski oče. Italijan­ski prevod duhovni-
ka Petra Bazettija. To je občudovanja vredna zgodb­ a ubogega delavca, ki zvesto
opravlja dolžnosti svojega stanu, prenaša revščino, bolezni in nehvaležnega sina
ter končno, ne da bi zapustil svoj skromni položaj, prejme plačilo za svojo krepost.
Za mesec september Resnična pričujočnost Jezusa Kristusa v Najsvetejšem
patra Hugueta in drugih priznanih avtorjev. To versko resnico dokazujejo s
Svetim pismom in s čudeži, ki so se dogajali v vseh stoletjih. Don Bosko je po-
pravil tiskarske odtise in v predgovoru zapisal naslednjo tolažilno misel: »Po
razg­ lasitvi verske resnice o brezmadežnem spočetju se zdi, da se je na čudovit
način povsod razživela pobožnost in zaupanje v najsvetejši Zakrament.«
Za mesec oktober Življenjepis mladega Ezia Gherardija iz Lucce. Bil je svet
klerik in je kot subdiakon umrl stari 21 let. Vsega se je posvetil poučevanju
verouka za otroke. V ta namen se je ob nedeljah odpravljal poučevat v župnijo
in je vsak večer poučeval v večerni šoli Santissima Maria del Gonfalone, ki se
danes imenuje della Croce.
L'Armonia je 6. oktobra objavila članek, ki ji ga je poslal don Bosko in ima
tale spodbuden sklep: »Mladi italijanski leviti, glejte tu vašega tovariša, vašega
brata, ki je kljub težavam istega telesa in izpostavljen istim nevarnostim kot
vi živel čist kot sončni žarek sredi umazanije. Oh, velikodušni in dragi fantje,
ravnajte se po tem zgledu v zaupanju v Gospoda, ki vas kliče k sebi. Ozaljšajte
se tudi vi s čudovitimi in prelepimi čednostmi in v zaupanju v Boga, ki vas kliče,
posnemajte Gherardija v njegovih krepostih.«

31.7 Page 307

▲back to top


BiS 7 — 42. poglavje
307
Don Bosko sam je, medtem ko so v oratorijski tiskarni tiskali omenjene
zvezke raznih pisateljev, mislil na to, kako bi pripravil on sam še druge, ki so jih
naročniki z veseljem sprejemali. Zato je pisal gospodu don Frattiniju, prefektu
tomazincev v Mali hiši Božje previdnosti v Turinu.
Predragi don Frattini!
V svojem pripravljanju življenjepisov papežev uporabljam Baronia. Ker sem sedaj na
začetku 4. stoletja, sem iskal v konviktu tretji zvezek tega pisatelja, pa so mi rekli, da je v
Mali hiši Božje previdnosti. Če je tako, potem izjavljam, da imam drugi zvezek, rad bi pa,
da bi ti v mojem imenu prosil gospoda očeta, da bi za uslugo meni in papežem bil tako do-
ber, da bi mi posodil tretji zvezek. Naj še povem, da ga uporabljam z naj­večjim spoštova-
njem, vendar ga moram imeti pri sebi, ker raziskujem obdobje, ki ga ta zvezek obravnava.
Naj pride vse dobro nate, na spoštovanega gospoda patra Anglesia in na vso Malo hišo.
Turin, 12. maja 1863
Tvoj vdani prijatelj duh. Janez Bosko
V teh dneh so državne oblasti končno odgovorile na prošnje, ki jih je don
Bosko pisal meseca februarja.
pravosodno ministrstvo
Turin, 23. maja 1863
Zelo ugledni in velespoštovani gospod!
Imam čast, da vaši uglednosti vrnem prošnjo, ki ste jo naslovil­i na župana tega mes-
ta, in vam zagotavljam, da bom zelo vesel, če bom mogel, kakor upam, od ekonomata
dobiti potrebno podporo za vašo nadvse koristno ustanovo.
Sprejmite mojo iskreno zahvalo za dragocen dar, ki ste mi ga blagovolili poslati. Sku-
šal bom prebrati vašo učeno knjigo in se tako naučiti vedno bolj spoštovati človeka, ki po
izobrazbi, nadarjenosti in z angelskimi krepostmi krasi naše turinsko mesto.
Sprejmite, gospod, izraze mojega spoštovanja in mi verujte, ko se razglašam za vaše
uglednosti vdanega služabnika.
Eula, glavni tajnik
Delo, na katero namiguje v prvem odstavku, je cerkev, ki naj bi jo zgradili.
Dar pa, o katerem govori, je četrta izdaja Zgodovine Italije.
Tudi minister Pisanelli je prejel v dar podobno knjigo.
pravosodno ministrstvo
Turin, 26. marca 1863
Minister državnega pečata mi naroča, naj se vam zahvalim za ljubeznivo misel, da
ste mu poslali v dar en izvod Zgodovine Italije.
Z veseljem izpolnjujem to nalogo in vas vdano pozdravljam.
Prevdani L. Brancaccia

31.8 Page 308

▲back to top


308
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Silvij Spaventa, poslanec iz Vasta, uradnik notranjega ministrstva, se je
prav tako čez nekaj časa zahvalil don Bosku za dvojno ljubeznivost.
NOTRANJE MINISTRSTVO
Turin, 3. avgusta 1863
Čutim se dolžnega, da se vam lepo zahvalim za ljubeznivo pošiljko Zgodo­vine Italije,
ki ste jo vi napisali za mladino. Prav tako se vam zahvaljujem za sporočilo, da ste v svojo
hišo sprejeli Copperija.
Sprejmite ponovno zatrdilo mojega globokega spoštovanja, v imenu katerega se
podpisujem.
Vaš vdani služabnik S. Spaventa
Naravnost presenetljiva je prostodušnost, s katero je don Bosko dajal v dar
svojo Zgodovino Italije tudi svojim političnim nasp­ rotnikom. To zgodovino je
zlobno ocenila Gazzetta del Popolo, prav tako so jo kritizirali predstavniki ob-
lasti zaradi njenega ocen­ jevanja katoliških vladarjev, kljub temu pa so jo radi
sprejemali iz njegovih rok.
Drugo pismo, ki ga je don Bosko prejel v odgovor na svoj dopis iz meseca
februarja, se je glasilo takole:
veliki mojster svetega mavricija in lazarja
št. 2152; Turin, 29. maja 1863
Mnoge podpore, ki smo jih letos že podarili za popravilo in zidavo cerkva, ter ob-
ljuba, ki smo jo dali baziliki v Pavii in katoliški cerkvi v Londonu, so izčrpale gotovino,
ki je bila na voljo mavricijanskemu redu. Zato ne morem predlagati velikemu glavnemu
mojstru njegovemu veličanstvu kralju vašo željo za pomoč pri zidavi cerkve v Valdoccu.
V prihodnjem letu bom skušal najti način, da ugodim vaši želji tako, da bom njego-
vemu kraljevemu veličanstvu predlagal pomoč iz proračuna za leto 1864 kot prispevek
mavricijanskega reda pri izvedbi načrta vaše uglednosti.
V čast mi je, da morem obnoviti izraze svojega visokega spošt­ ovanja do vaše uglednosti.
Državni minister prvi tajnik nj. vel. – senator kraljestva Cibrario
Don Bosko do sedaj ni prejel drugega kot obljube. Vendar ni nehal trkati na
vrata ministrstva in na vrata kraljeve palače.
kraljevina italija; notranje ministrstvo
Odd. VI., pododd. II., št. 3773; Turin, 13. julija 1863
Vsota denarja, za katero ste prosili v pismu dne 26. junija in ki naj bi vas rešila iz
stiske, v kateri ste, presega možnosti tega ministrstva, ki ima na voljo sorazmerno majhno

31.9 Page 309

▲back to top


BiS 7 — 42. poglavje
309
vsoto za pomoč dobrodelnim ustanovam po vsej Italiji, med katerimi je tudi Oratorij sv.
Frančiška Sale­škega, ki tako že dobiva vsako leto precejšnjo podporo.
Rad bi vam priskočil na pomoč, zavedajoč se, da se vi v moči krš­ čanske ljubezni trudi-
te, da bi pomagali dečkom, ki se zatekajo k vam in vas prosijo za podporo. Mogoče je šte-
vilo teh dečkov daleč preveliko za vaše možnosti in za možnosti tistih, ki vam pomagajo.
Menil sem, da bi grešil proti pravičnosti v odnosu do drugih ustanov, ki niso v boljših
razmerah kot vi in moram zavračati njihove prošnje za podporo, da ohranim kaj za naj-
hujše primere.
Menim, da nisem nikoli odrekel podpore vaši ustanovi, ko sem vas prosil, da bi spre-
jeli kakega dečka na moje priporočilo. In če bi kdaj pozabil, bi me morali samo opozoriti.
V prihodnje se bom skušal prav tako ravnati in če mogoče tudi obilneje, kakor se bodo pač
pokazale razmere, zlasti če vam bom moral priporočiti kakega zapuščenca.
Za ministra S. Spaventa
Don Bosko je verjetno na nasvet grofa Cibraria znova poskušal pri istem
ministrstvu, ki naj bi velikodušen dar nekega dobrotnika oratorija nagradilo s
plemiškim naslovom. Minister Peruzzi je poslal odgovor po prefekturi.
prefektura turinske pokrajine
Turin, 17. julija 63
Notranje ministrstvo je v odgovoru 13. tekočega meseca izjavilo, da ne more vzeti v
pretres prošnje duhovnika gospoda Janeza Boska, da bi gospodu G… G… iz Saluzza pode-
lili naslov barona, ki bi v ta namen podaril 10 tisoč lir Oratoriju sv. Frančiška Saleškega
v Turinu.
To naj bo sporočeno imenovanemu gospodu duhovniku Janezu Bosku v odgovor na
njegovo pismo.
Za prefekta Radicati
Če don Bosko s svojimi pismi ni dosegel podpore, pa je kot predstavnik
javne dobrodelnosti z njimi vendarle budil med uradnimi krogi zavest odgo-
vornosti in so mu od časa do časa mogli služiti kot priporočilo. Pa tudi ponižno
moledovanje v imenu krščanske ljubezni ni moglo ostati dolgo brez uspeha.
Tako je njegova prošnja kralju za novo cerkev doživela blagohoten učinek.
Dne 3. junija je generalni ekonom opat Vacchetta sporočil don Bosku:
Njegovo veličanstvo vam po zakladnici Generalnega ekonomata poklanja šest tisoč
lir za postavitev cerkve v Valdoccu. Prva polovica naj se izplača, ko bodo postavljeni teme-
lji, in druga polovica, ko bo cerkev pokrita. V ta namen naj se imenuje odbor za ustrezno
poročanje o poteku del Generalnemu ekonomatu.

31.10 Page 310

▲back to top


310
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Od te vsote bi don Bosko dobil prvi del leta 1865 in drugi del 1868, tako
da od vsega tega ni imel nikakršne neposredne koristi, poleg tega pa je bilo še
vse podrejeno pravnemu ministrstvu. Minister Pisanelli je 27. julija ob dostavi
kraljevega pisma Glavnemu ekonomatu takole pisal:
Nakazila (o katerih govori pismo) ne bodo izplačana dotlej, dokler ministrstvo ne
bo dobilo od pristojne oblasti in ustreznega odbora ustreznega potrdila. Poleg tega se
bo nakazilo izvedlo v dveh obrokih, enem, ko bodo postavljeni temelji, in drugem, ko bo
cerkev pokrita.
Podoben odgovor je prejel tudi teolog in župnik Arpino za izgradnjo cerkve
svetega Petra in Pavla pri Porta Nuovi v Turinu.
Istočasno s privolitvijo uslug don Bosku so v Turinu ob gledališču Vittorio
Emanuele na zemljišču, ki ga je odstopil mestni urad, začeli graditi židovsko sina-
gogo. Ministrstvo je z vsemi sredstvi podpiralo tudi gradnjo protestantskih sve-
tišč in nastajanje njihovih skupin. Tanuccianski odvetnik Pisanelli, minister za
pravosodje in bogočastje, je po vsej Italiji ostro preganjal duhovnike, ki so ostali
zvesti disciplini katoliške Cerkve. Za opuščeni Tebe Boga hvalimo in Molimo za
našega kralja v velikem tednu, zaradi odrekanja odveze nevrednim, zaradi od-
povedi cerkvenega pogreba izobčenim, zaradi hudobne razlage kakega sleparja
evangeljskih resnic s prižnice; grožnje, preiskave, zapori, globe. Tistim nesrečnim
duhovnikom, ki so podpisali Passaglievo pismo papežu in so bili suspendirani a
divinis (od opravljanja bogoslužnih opravil), ker so vztrajali pri svojem uporu, pa
so bili pripravljeni cerkveni beneficiji, rektorije nezasedenih cerkva, kanonikati,
pokojnine, stolice na univerzi, odlikovanja, viteški in komendatorski križi. Ško-
fom, ki so se drznili uporabiti cerkvene kazni, so grozili s sodnim postopkom,
nadškofa iz Spoleta in iz Urbina pa so zaprli. Za vsako ceno so hoteli zanetiti raz-
kol. Naj še povemo, da je državni finančni urad od začetka 1861 do junija 1863
pregnal 14.000 redovnikov in redovnic iz 803 samostanov in se polastil njihove-
ga premoženja. Prav tako je zasegel imetje 104 kolegialnih cerkva. Samo Sicilija
je bila še obvarovana pred tem ropom, ker se je oblast bala javne ljudske vstaje.

32 Pages 311-320

▲back to top


32.1 Page 311

▲back to top


43.
poglavje
Inšpekcija, ki jo je vitez Gatti sprožil v oratoriju – Obisk šol – Dante, gvelfi
in gibelini in časna papeževa oblast – Lepe besede, pa grda dejanja –
Don Bosko obišče prosvetnega ministra – Tožnika soočijo z don Boskom:
osramočenje – Ministrovi nasveti – Zagotovljen mir
Neki državni uslužbenec je v času preiskav leta l86., ko je slišal don Boska
govoriti o pravicah državljana in šolski zakonodaji, dejal: »Toda vi o teh stvareh
veste več kot kak odvetnik. Ste mogoč­ e študirali pravo?« »Bral sem nekaj stva-
ri,« je odgovoril don Bosko.
Četudi poln zaupanja v Božjo previdnost, ni ničesar prepuščal naključju,
temveč je bral nekaj stvari tudi leta 1863. Glede diplom svojih učiteljev se je
poglobil v zakonodajo, se seznanil z zakoni in odredbami in jih skušal uveljaviti.
Zaradi tega je kraljevi šolski nadzornik Selmi izdal odlok o nadaljevanju šol v
oratoriju in zaradi tega je dosegel vpis svojih učiteljev na univerzo brez mature.
Toda ti don Boskovi uspehi so motili spanje vitezu Gattiju, ki je z željo, da bi
končno uničil don Boska pri ministrstvu, dal pobudo za novo preiskavo ali in-
špekcijo v oratoriju. Bilo je proti koncu mes­ eca maja, ko se je nekega jutra proti
deveti uri dopoldne predsta­vil v oratoriju neki elegantno oblečen gospod in
želel govoriti z don Boskom. To je bil gospod Ferri, profesor filozofije, inšpektor
klasičnih gimnazij za realne predmete. Po pozdravu je profesor povedal, da pri-
haja od ministra za prosveto z naročilom, da izvede inšpekcijo v šolah oratorija.
Pokazal je uradno pooblastilo.
Don Bosko je izrazil svoje nezad­ ovoljstvo zaradi ponovnih preiskav v hiši
svobodnega državljana, ki iz gole krščanske ljubezni popolnoma brezplačno
vzdržuje več sto revnih otrok iz najnižjih slojev ljudstva. »Toda iz spoštovanja

32.2 Page 312

▲back to top


312
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
do oblasti, ki jo vaša uglednost predstavlja, je dodal, grem mimo povedanega in
vi opravite svojo nalogo. Želim samo, da ne bi dečkom postavljali neprimernih
vprašanj in da jih ne bi plašili.« Inšpektor je z vljudnimi besedami to obljubil.
Če bi hoteli našteti vsa vprašanja, ki jih je uslužbenec postavil učencem, in
odgovore, ki jih je dobival nanje, bi porabili preveč časa. Zato bomo samo na krat-
ko predstavili, kar se je dogajalo v petih gimnazijskih razredih. Najprej je tre-
ba povedali, da je profesor, četudi se je vedel vljudno do don Boska, učiteljev in
učencev, dal čutiti, da je prišel nadzirat s čisto določenim načrtom: ne da bi se dal
poučiti, temveč da bi odkril; ne zato, da bi videl, ali učenci znajo, temveč da bi jih
presenetil; ne zato, da bi ugotovil, ali se vse opravlja po predpisih šolske oblasti,
temveč da bi spoznal politične ideje učiteljev. Pustil je ob strani latinsko literaturo
in se spravil na snov, ki je bila bliže njegovim zvitim namenom. V višj­ih razredih
je spraševal o Danteju in v nižjih zemljepis Italije. V nekaterih razredih je šel celo
tako daleč, da je poklical pred kateder učence in raziskoval njihovo vest.
V 1. in 2. retoriki, se pravi v 4. in 5. gimnazijskem razr­ edu se je dopoldne
in popoldne ustavil pri prvem spevu Božanske komedije in je med vsemi spra-
ševal tiste speve in tercine, v katerih pesnik obravnava svoje politične cilje in
osebne poglede in neupravičeno napada papeže, posebno Bonifaciji VIII., ki ga
je imel za vzrok svojega pregona iz Firenc. Inšpektor je spraševal o gibelinih in
gvelfih, o njihovih idejah in ciljih, o strankah, ki bi danes ustrezale tistim razme-
ram, kateri od obeh strank je pripadal Dante, kaj je menil o časnem gospostvu
pape­žev, ali so papeži storili dobro ali slabo Italiji, in postavljal druga bolj ali
manj zahrbtna vprašanja. S temi je hotel izzvati pri dečkih kak manj ustrezen
odgovor, ki bi mu bil za pretvezo, da bi poročal o vzgoji, ki so je deležni gojenci v
oratoriju, in bi bila nasprotna sodobnim pogledom vlade. Toda po Božji odredbi
in zaradi pametnega in brezhibnega obnašanja profesorjev in učencev je bil v
svojem pričakovanju popolnoma ra­zočaran.
V nižjih gimnazijskih razredih je spraševal zemljepis Italije. Tu je končno
prišel na svoj račun. En dijak iz prvega razreda je pri razdelitvi severne Itali-
je kakor iz navade dejal po starem običaj Lombardija-Benečansko, kot je bilo
to v času avstrijske nadvlade. Ko je inšpektor to slišal, je takoj pokazal svoje
velikansko začudenje in dejal: »Kako? Ali ne veste, da je od 1859 Lombardija
ločena od Benečaskega in pripada kraljevini Italiji? In vam je tako malo mar, da
bi poznali slavna dejanja naše skupne domovine?« Ko je učitelj omenil, da je bil
to spodrsljaj izražanja, povzročen bolj iz navade kot nevednosti, se je inšpektor
naredil, kakor da bi verjel, vendar je to napako potem omenil v poročilu mini-
strstvu v škodo oratorija.

32.3 Page 313

▲back to top


BiS 7 — 43. poglavje
313
Toda nekaj, kar mu sicer ni bilo po volji, je napolnilo z ob­čudovanjem nje-
govo raziskavo: to je mir, disciplina, red, ki je vlad­ al v vseh razredih. Zlasti v 3.
razredu gimnazije, ki je štel 124 učencev, je bil ves začuden, ko je videl, da di-
sciplina ni bila ne­kaj prehodnega in namišljenega, temveč prava, resna, urejena
discip­ lina. Po končanem obisku je učitelj v znamenje vljudnosti hotel inšpek-
torja pospremiti v sosednji razred, toda ta ga je hotel odvrniti, češ da bi njegova
odsotnost iz razreda, tudi če bi bila kratka, pri tako živahnih dečkih omogočila
nered. »Ne bojte se, gospod profesor,« je odgovoril učitelj, »prepričan sem, da
niti eden ne bo odprl ust in se prem­ aknil s svojega mesta.« »To se mi zdi ne-
mogoče,« je dejal inšpektor, »zdi se mi nemogoče, da bi 130 učencev bilo tiho
ob odsotnosti učitelja.« Vendar je dal, da ga je pospremil do bližnjega razreda,
in nato nenadoma rekel: »Pojdiva nazaj, prisluhniva in ugotoviva, ali so zares
tiho, kakor pravite.« Med temi besedami se je po tiho približal vratom razreda,
prisluškoval, gledal skozi ključavnično luknjo in ugotovil, da je bil razred po-
polnoma tiho, kakor če bi učitelj sedel za kat­ edrom: »Nikdar ne bi mogel verjeti
kaj takega. To je pravi čudež, ki dela čast vam in vašim učen­cem.« Učitelj je bil
klerik Celestin Durando.
To, kar se je dogajalo v vseh razredih in je bilo za vladnega inšpektorja sko-
raj čudežno, je bilo za osebje hiše nekaj običajnega. Kajti dečki v oratoriju so se
učili delati dobro in se izogibati slabega ne zaradi ozira na ljudi, temveč zaradi
Boga; ne zaradi nagrade ali kazni učitelja ali predstojnika, temveč zaradi dolž-
nosti vesti.
Obisk omenjenega profesorja je trajal dva dni. Ko se je poslavljal, se je po-
kazal do don Boska izredno zadovoljnega, tako da bi iz njegovih vljudnih be-
sed mogli sklepati, da bo njegovo poročilo ministrstvu zelo pohvalno. Poleg
teh znakov je imel don Bosko razlog, da je pričakoval kaj takega, ker so fantje
pokazali vso svojo zavzetost in ker je bil ta inšpektor na glasu poštenega člove-
ka, ki ne bi mogel narediti komu krivico. Toda tem lepim besedam niso sledil­a
dejstva. Tako je don Bosko nekaj dni pozneje v svoje veliko začudenje od neke
prijateljske osebe zvedel, da gospod inšpektor pripravlja za ministra izredno
obremenilno poročilo. Po tem poročilu bi bilo v oratoriju vse narobe, nemorala
in upor. »Naj vaša ekscelenca pomisli,« je poročevalec med drugim pisal mini-
stru, »da v tistem obširnem poslopju ni niti ene slike našega vzvišenega vladar-
ja in gospoda.« Ko so slišali take stvari, je nekdo takoj prip­ omnil: »Če je poročilo
sestavljeno na tak način, je brez dvoma imel pri stvari svoje prste Gatti.« Pa to
ni bila prenaglje­na sodba, kajti poleg vsega zlega, kar je že storil oratoriju, je
to potrdil eden njegovih zaupnikov, ki ga je v tem karal in skušal pripraviti do

32.4 Page 314

▲back to top


314
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
bolj pametnih stališč. Ta je povedal don Bosku, da se je Gatti, kadar koli mu je
uspelo udariti po šolah, ki so jih imeli redovniki in redovnice, na široko hvalil in
se veselil, kakor da bi storil kako junaško delo.
Naj bo že kdor koli glavni začetnik takega lažnivega poročila, je don Bosko,
kakor hitro je spoznal celo zadevo, skušal preprečiti posl­edice, se pravi pogasiti,
ali kakor se je sam izražal, prestreči strel­e, še preden bi udarile, ali preprečiti
točo, še preden bi se začela nevihta. S tem sklepom se je napotil v palačo prosvet-
nega ministrstva in prosil za sprejem pri prosvetnem ministru Mihaelu Amariju,
ki naj bi prejel poročilo. Bilo je nekega dne v mesecu juniju. Ko je bil z veliko teža-
vo sprejet, se je razpletel naslednji šegavi pogovor s še bolj šaljivo zgodbo.
– V čem bi vam mogel ustreči, dragi moj opat? je vprašal mi­nister.
– Kar naprej me zasledujejo s preiskovanji, je odgovoril don Bosko, in ne
vem, zakaj se to dogaja. Zato prosim vašo ekscelenco, da bi mi to odkrito pove-
dali. Vedno sem bil zvest podanik svojega vladarja, in če sem se mogoče kdaj v
čem pregrešil, bi prosil, da bi mi povedali, da se bom mogel poboljšati.
– Kdo pa ste pravzaprav vi?
– Jaz sem duhovnik Janez Bosko, ravnatelj ustanove Oratorija sv. Frančiška
Saleškega, katere namen je zbirati revne dečke ter jih vzgajati in učiti, da bi si
mogli pošteno služiti kruh.
– Zelo me veseli, da vas morem osebno spoznati, in vam čestitam za tako
vzvišen apostolat, ki ga opravljate. Pravijo, da se je vaša človekoljubna ustanova
izrodila, postala zbirališče upornikov in da se celo upirate šolski oblasti. Prav
zato smo odredili preiskavo vaših šol. Upam, da je gospod inšpektor bil obziren
do vas in do vaših gojencev, kakor sem naročil.
– Ne poznam odredb vaše ekscelence, povem vam pa lahko, da se je razi-
skava dotaknila celo skritih misli fantov. Spraševali so jih o politiki in ne o učni
snovi. Nekatere gojence so spraševali celo o stvareh, ki sodijo v spoved. Nekaj
podobnega je storil pred tremi leti že vitez Gatti, zaradi česar ga je tedanji pros-
vetni mi­nister Mamiani tudi grajal.
– To vsekakor ni spadalo v naročilo viteza Gattija niti profesorja, ki sem ga
jaz za to določil. Ona dva mi morata predstavit­ i poročilo o raziskavi, ki sem jo
jaz naročil, in od njiju bom pre­jel informacije, ki jih pričakujem.
Minister je pozvonil in prišel je sluga; naročil mu je, naj pokliče imenovana
gospoda. Ker sta drug za drug­ im prišla v poltemi ugašajočega dneva, nista opa-
zila don Boska. Sedla sta ob njem, da bi se pogovorila z ministrom, ki se je obrnil
k inšpektorju in ga vprašal:
– Kako je uspel obisk don Boskovih šol?
– Kakor je bilo pričakovati, ekscelenca. Iz poročila, ki ga bom imel čast pre-

32.5 Page 315

▲back to top


BiS 7 — 43. poglavje
315
dložiti vaši uglednosti, si boste naredili jasno sliko slabega duha, ki vlada v tej
ustanovi.
– Po vitezu Gattiju sem vam naročil, da ugotovite zakonito stan­ je učiteljev
in vsebine pouka. Kako je s tema dvema stvarema?
– Zelo slabo, ekscelenca. Pomislite, da v tej šoli nisem videl niti ene slike
našega vzvišenega vladarja.
– Toda kaj mi veste povedati o zakonskem stanju učiteljev in vsebini pou-
ka? je ponovil minister nekoliko razdražen, ker je videl, da hoče inšpektor spe-
ljati pogovor drugam in da ne odgovarja na vprašanja.
– Glede tega je don Bosko z zvijačo izsilil od šolskega nadz­ ornika odobritev
za to šolsko leto.
– Glede zakonitosti šol ni nikakršnih ugovorov.
– Prav o tem se sedaj dopisujemo s šolskim nadzornikom, je dejal vitez Ga-
tti, da ugotovimo, ali je njegov odlok o don Boskovih šolah za­konit.
– Če samo ugotavljate, se vidi, da stvar še ni odločena, in dokl­er ni jasna,
ne smemo nikomur delati težav. Toda don Bosko se je pritožil, da ste postavili
fantom neprimerna zlonamerna vprašanja, kar mi je zelo žal.
– Vaša ekscelenca naj bo tako dobra, da se prepriča, da to ni res.
– Tukaj imamo samega don Boska, je dodal minister. Dajmo mu govoriti in
tako bomo spoznali resnico. In gorje lažnivcem, je močno poud­ aril, gorje hinav-
cem, ki jim ne bom nikdar dovolil, da bi me varali.
Vsak si lahko predstavlja presenečenje inšpektorja in Gattija, ko sta ugoto-
vila, da je tam don Bosko, in ko sta slišala odločne ministrove besede. Ne bomo
pretiravali, če rečemo, da je prvi postal rdeč kot rak od sramu, da se je pokazal
človeka z dvojnim licem, ko je v oratoriju pred don Boskom in učitelji hvalil ora-
torij, tukaj pred ministrom pa ga zaničeval. Drugi pa se je stresel ob misli, da bodo
končno razkrinkali prevare proti oratoriju in podobnim ustanovam. Dejstvo je,
da Gatti ni mogel prenesti tistega nenadnega srečanja in je zato prosil, da bi zara-
di nujnih opravkov smel oditi in pustiti svojega tovariša samega v kaši.
Tukaj hočemo omeniti neki dogodek, da pokažemo, kako malo je treba Gos-
podu, da poniža ošabnega človeka, pa naj bo še tako mogočen. Ubogi Gatti je
bil v tistem trenutku tako zmeden, da je pri tem, ko je zapuščal sobano, zgrešil
smer, in namesto izhodnih vrat odprl vrata neke omare. Minister se je nasmeh-
nil in dejal: Počasi, počasi, dragi gospod vitez. Tam je omara. Stopite nazaj. Vstal
je in mu osebno odprl vrata. Profesor je hotel spremeniti prostor in se odmak-
niti od don Boska, pa se je pri tem zamotal v preprogo, ki je bila na tleh, in malo
je manjkalo, da bi cepnil po tleh.
Ko je Gatti odšel in je inšpektor sedel na drug stol, je minister povabil don
Boska, naj obrazloži svoje stališče. Ta je začel:

32.6 Page 316

▲back to top


316
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
– Ekscelenca, zahvaljujem se vam za dovoljenje, da smem govoriti. Niko-
gar ne mislim obtoževati, pač pa samo braniti stvar mojih dečkov. Te dečke so
na neprimeren način izpraševali, jih mučili z zahrbtnimi vprašanji, podtikali
predstojnikom neprimerne stvari, in to z besedami, za katere je bolje, da jih ne
ponavljam. Tako spraševanje je protius­tavno, nasprotuje celo navadni naravni
poštenosti, in če bi za to zvedel­a javnost, bi vzbudilo splošno zgražanje. Naj
dodam še to: gospod inšpektor je pred menoj in pred drugimi gospodi naše
ustanove izrazil mnenje, da bi mogli naše šole postaviti vsem šolam za zgled
pridnosti, moralnosti in discipline in da nima nobene pripombe o delu učn­ ega
osebja. Še več, dodal je, da si želi, da bi državne šole bile vsaj malo podobne na-
šim. Tukaj pa, pred vami, gospod minister, trdi prav nasprotno. Trdi, da v naših
šolah ni slik našega vladarja, medtem ko je v šolskih razredih videl vsaj tri.
– Da! Toda to so grde slike, je pripomnil profesor.
– Če so grde, ni moja krivda, temveč tistega, ki jih je naslikal. Če bi bile lep-
še, bi tudi meni bolj ugajale. Toda nekaj ne more ugajati nikomur, to je zavračati
resnico, spreobračati dejstva, in to osebam oblasti, v škodo ljudi, ki posvečajo
svoje življenje v korist zapuščene mladine in lajšanje človeške bede. To je zarota
proti resni­ci in pravici, to je zatiranje nedolžnih otrok, to je prevara oblasti.
Iz prostodušnosti, s katero je govoril don Bosko, in iz nasprotn­ ih trditev ter
neutemeljenih trditev sogovornikov si je minister kaj kmalu ustvaril resnično
podobo in ugotovil, na kateri strani je resnica. Rekel je: »Zadosti, zadosti! Ra-
zumel sem položaj. Vidim, da so ravnali proti mojim ukazom in me pri tem še
hočejo prevarati. Tega pa ne. Vi, gospod profesor, pojdite nazaj v pisarno. O tem
bova govorila ob svojem času.«
Ko je profesor odšel, je minister nadaljeval pogovor z don Boskom. Dejal
je: – Nisem si mislil, da mi bodo storili kaj takega. To mi je nauk, da vem kdo
vse me obdaja. Toda preidiva na drugo. Gospod don Bosko, povejte mi, na kaj
se opira toliko govoric o vaši ustanovi. Razodenite mi kakršno koli skrivnost ali
vsako nadrobnost, tudi če bi koga moglo spraviti v zadrego. Zagotavljam vam,
da vam to ne bo v škodo, temveč vam bom mogel celo dati kak koristen nasvet.
– Najlepša hvala, ekscelenca, za ljubeznivost in dobrohotnost, s katero mi
govorite. Zaupanje kliče po zaupanju. Kakor ste mogli pov­zeti iz poročila obeh
poročevalcev, lahko iz njih presodite tudi o drug­ ih ovadbah. Hudobija in ne-
vednost sta nakopičili laž na laž. Te laži so potem razširili duhovnikom in kr-
ščanski vzgoji nasprotni časopis­ i. Nekateri državni uslužbenci so to zbrali in
vzeli zares. Na tak način se je začelo oblikovati meni nasprotno javno mnenje,
ki je v veliko škodo meni ali bolje rečeno mojim dečkom, ki bi jih radi odvrnili
od mene, jih razgnali in mi onemogočili stik z njimi. To so začetki, to je osnova

32.7 Page 317

▲back to top


BiS 7 — 43. poglavje
317
vseh takih govoric. Vse doslej se proti meni niso borili in se ne borijo drugače
kot samo z orožjem obrekovanja. To pravim in trdim, ne da bi se bal, da bi kdo
mogel dokazati nasprotno. Že toliko let živim v Turinu in izzivam kogar koli, da
mi navede samo eno besedo, samo eno natiskano vrstico, samo eno dejanje, ki
bi zaslužilo grajo oblasti, ki bi pomenilo kršitev zakonov, in pripravljen sem za
vse to odslužiti kazen. Z žalostjo pa moram dod­ ati, da ne pomagajo niti tisti, ki
bi mi za moje delo morali plačati ali me vsaj pustiti pri miru. Ne govorim o pred-
stavnikih vlade niti o vaši uglednosti, temveč o nekaterih podrejenih, ki bodisi
iz pohlepa po slavi ali v želji, da bi se pokazali čim bolj goreče z namenom, da bi
napredovali v svoji karieri, ali pa iz gole nagajivosti ali zaradi grdega zaslužka
izkoriščajo svoj položaj zato, da mučijo poštene državljane in se ne ozirajo na
to, da lahko spravijo v težave celo tiste, ki so odgovorni za javno blaginjo.
Minister je ganjen gledal don Boska. Don Bosko je govoril s takim zanosom,
da je bilo videti, da se narava žalosti, in njegov izraz je dobil nekaj tako ljubkega
in privlačnega, da je uklonil voljo vsakogar, ki ga je poslušal.
– Ugaja mi, je nadaljeval minister, vaše sproščeno govorjenje in zagotavljam
vam, da ta odkritosrčna zaupnost ne bo ostala brez učinka. Toda ali niste vi tudi
izdali Zgodovine Italije, za katero pravijo, da vsebuje načela in vodila, ki niso v
skladu z današnjim časom?
– Zgodovina Italije, ki jo omenjate, je bila napisana z najbolj­šim namenom
vdanega državljana. Kakor hitro je izšla, sem en izvod poslal prosvetnemu mi-
nistru Janezu Lanzu, ki jo je ocenil in ugotovil, da je najboljša med vsemi, ki so
bile takrat po šolah. Pohvalil jo je, priporočil v uporabo in piscu dal 1.000 lir
nagrade. Pozneje so jo celo postavili med izbor knjig, ki naj jih dajejo za nag-
rado po šolah. Vzeli so jo in ocenili ljudje, ki se spoznajo na zgodovino, med
drugimi Nicolò Tommaseo. Sedaj res ne razumem, kako je mogla knjiga, ki jo
je pohvalilo ministrstvo in ki je dobila tako laskavo oceno od strokovnjakov,
postati nevarna za državo.
– Reči vam moram, da sem knjigo delno prebral in nisem našel tistega
strašnega netiva, o katerem govorijo. Videl sem pa, da je v knji­gi tudi poglavje o
svetnem gospostvu papežev.
– Prikazal sem zgodovino nastanka tega gospostva, njegovo razš­ iritev in
koristi, ki jih je prineslo Italiji. Mislim, da mi v tem nihče ne more ugovarjati. Pri
vsem tem nisem zapisal niti besedice proti sedanjemu stanju.
– Vse prav. Toda odkar je izšla prva izdaja, so se časi zelo spremenili, ideje
so dobile nove izraze in zdi se mi potrebno, da pišč­ anec, ki ga postrežemo pri
mizi, znova dobi novo prikuho in omako. Kaj se vam zdi?

32.8 Page 318

▲back to top


318
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
– Da se to dela s piščanci, ki jih serviramo pri mizi, se mi zdi v redu, vendar
mislim, da si kaj takega ne moremo privoščiti pri zgod­ ovinskih dejstvih. Zgodo-
vina je vedno ista, kajti resnica ne more biti laž, kakor belo ne more biti črno.
Dogodki, ki so se kdaj zgodili, se ne spreminjajo s časom in jih je zato treba lju-
dem prikazati tako, kakor so se zgodili. Ne moremo jih preoblikovati ali okrasiti
z različnimi prikuhami in omakami, ki bi jih potem prikazale v čisto drugačni
luči, kot so bili v resnici. Če hočemo zgodovinska dejstva spreminjat­ i po okusu
ali mišljenju tistih, ki jih pripovedujejo, zgodovina ne bo več učiteljica življenja,
temveč krinka, skupek nasprotnih trditev, zarota proti resnici.
– Res je, ideje ljudi se spreminjajo, medtem ko od zgodovine sporočena
dejstva, če je ta resnična in nepristranska, ostanejo vedn­ o ista. Vsekakor pa pri-
poročam vaši uglednosti, da bi ponovno prebra­li svojo zgodovino, in če bi našli
odstavke, ki so odločno proti idejam današnjega časa, jih skušajte tako spreme-
niti, da ne bodo dražili občutljivosti nekaterih ljudi. Ste me razumeli?
– Vse sem odlično razumel, gospod minister, in če bi mi vaša ekscelenca
blagovolila nakazati stvari, ki naj jih spremenim, vam zagotavljam, da jih bom
ob prihodnji izdaji upošteval.
– Zmenila sva se. Sedaj pojdite in bodite mirni. Nihče vas ne bo več motil.
Če se bodo pojavile kake težave glede šol, pridite nar­ avnost k meni in bodite
prepričani, da se bo vse dobro izteklo. Dokler bom jaz prosvetni minister, boste
imeli mojo podporo in zaščito.
– Zahvaljujem se vam, je končal don Bosko, za vašo dobroh­ otno naklonje-
nost. Ker vam ne morem dati drugega, bom molil za vas in vas priporočil v mo-
litev svojim dečkom, da vam Bog za plačilo podeli dolgo življenje in ob svojem
času srečno smrt.
– Zbogom, dragi moj opat, je odgovoril minister in mu stisnil roko.

32.9 Page 319

▲back to top


44.
poglavje
Don Bosko, zgled trdnega značaja – Zatrtje zavoda San Primitivo – Časopisi
pišejo proti šolskim redovnim družbam – Sledi pisem, ki jih je don Bosko
poslal ministru za notr­ anje zadeve in prosvetnemu ministru v opravičilo
– Sladko iz grenkega – Don Boskov ugled pri fantih zaradi študija – Don
Bosko sodeluje pri izdelavi poštne karte Italije – Praznik sv. Janeza –
Uspešni izpiti klerikov v semenišču – Odlično uspeli izpiti oratorijskih
učiteljev za sprejem na univerzo
Iz do sedaj povedanega lahko vidimo, s kakšno močjo je don Bosko v svo-
jem življenju sprejemal udarce. Stvari so bile tako jasne, da so bile poznane tudi
ljudem zunaj oratorija. »Vedno se spom­ injam, nam piše don Frančišek Cerruti,
kako je moj profesor retorik­ e don Matej Picco nekega dne pred celim razredom,
ko je razlagal zgodovino starega Rima, postavil don Boska za zgled srčnosti in
moči. To čast so mu izrazili tudi drugi ugledni možje, kot na primer Alfani v svoji
knjigi Bitke in zmage, kjer eno celo poglavje posveti don Boskovi srčnosti in moči.
Dejansko ga ni nikdar premagalo in ne odvrnilo tekoče dnevno mnenje. Od
vsega začetka apostolata si je naredil načrt in ga uresničil v času liberalne opi-
tosti in nadaljeval tudi potem, ko je vse nakazovalo nenadne spremembe.
Glede svojih ustanov je imel navado reči: »Če naletim na kako težavo, pa
naj bo še tako velika, naredim kakor tisti človek, ki gre po cesti in naleti na poti
na velikanski kamen, tako da ne more naprej. Če ga ne morem odstraniti, ga
skušam preskočiti, in če to ni mogoče, naredim daljšo pot okoli njega. V drugem
primeru opust­ im začeto delo, in da ne izgubljam časa, se lotim česa novega.
Nikakor pa ne izgubim izpred oči začetega prvotnega dela. Medtem pa lešniki
dozorevajo, ljudje se spreminjajo in težave izginjajo.«

32.10 Page 320

▲back to top


320
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Ta vztrajnost, ki ima za cilj Božjo slavo, je lastna samo svetnikom in naš don
Bosko je dosegal cilje, ker se njegova požrtvovalnost ni bala težav, premagova-
nja in poniževanja. Njegov velikodušni duh se ni prestrašil, medtem ko bi kak
strahopetnež že zdavnaj odnehal.
V Turinu se je v tistih dneh zgodilo nekaj zelo neprijetn­ ega. Dne 16. junija je
uradni list prinesel odlok ministra Amarija, v moči katerega so zaprli cvetoč kon-
vikt šolskih bratov, imenovan S. Primitivo. Edini razlog, ki so ga navedli, je bila na-
redba provincialnega sveta za šole in višjega sveta za narodno izobrazbo. Že več
let so poskušali vse mogoče, da bi pregnali iz Turina šolske brate. Preiskave, ki
so jih ukazali, so še bolj pokazale njihove vel­ike zasluge in kreposti. Toda njihova
umetnost, da so mladino uspešno vzgajali v krščanskem duhu in jo usposabljati
za javno življenje v poklicu, si je nakopala vse sovraštvo sovražnikov Cerkve.
Ko jim ni uspelo drugače, so uporabili vedno učinkovito sredstvo obreko-
valnega sramotenja. Stotine družin gojencev so se zavzele za obtožene. Sledi-
le so sodne razprave in nekatere kazni. Toda pravi vzrok so bili izredno dobri
uspehi učencev tega zavoda, kar je jezilo moraliste Gazzette del Popolo in bilo
nevzdrž­ no za tiste, ki so hoteli iz ljudske izobrazbe narediti izključno domeno
vlade. Časopis Diritto (Pravo) je po dolgem uvodu, v katerem je soglašal z uki-
nitvijo zavoda San Primitivo, dodal: »Če naj že začnemo osvajanje Rima, potem
najprej iz misli in src naših sinov odstranimo misel nanj. Zahtevamo ukinitev
šolskih redov.« Za vsako ceno so hoteli izključiti iz šol cerkvene ljudi in tako
preprečiti, da bi se mladina vzgajala v veri in katoliški morali, kajti zahteva Di-
ritta je imela v mislih tako redovnike kakor duhovnike.
Don Bosko, ki je preskočil zadnjo past svojih nasprotnikov in ki si je hotel
še bolj pridobiti naklonjenost ministrov Amarija in Peruzzija, s katerima je tudi
imel zaupen razgovor, je prvemu pisal pismo, drugemu pa poslal promemorio.
Od teh dveh spisov so nam ostali samo neizdelani osnutki, vendar se nam zdi
umestno, da jih podamo in tako ponovno pokažemo, kako se je don Bosko znal
braniti v teh za dobre državljane tako težkih časih; sposobnost, kako je zavračal
svoj­e nasprotnike, taktika, ki jo je uporabljal, da se je izognil določenim vpraša-
njem, ne da bi pri tem zadel na čeri.
Tu je osnutek promemorie, ki jo je poslal ministru Peruzziju.
Ekscelenca!
Na osnovi vaših zagotovil, da mi boste, če nastanejo kake težave glede našega zavo-
da, vi sami sporočili vse potrebno, sem popolnoma miren. Vendar bi na osnovi nekaterih
zlonam­ ernih poročil, ki so vam jih predložili in jih tudi objavili v časopisih, rad omenil

33 Pages 321-330

▲back to top


33.1 Page 321

▲back to top


BiS 7 — 44. poglavje
321
nekatere glasove, ki brez osnove in zelo na splošno prihajaj­o do ušes šolskega inšpektorja,
prosvetnega ministra in vaše ug­lednosti. Navedel bom take govorice in nanje odgovoril.
1. Študij in usmerjenost naših klerikov nista v soglasju s sedanjimi vladnimi smernicami.
Odgovor. Naši kleriki študirajo iste traktate in se ravnajo po isti disciplini kot semenišč-
niki, saj obiskujejo predavanja v sem­ enišču turinske škofije. Nekatere znanstvene predmete
pa poslušajo na kraljevi univerzi. Zdi se mi, da glede tega ni mo­goče v ničemer oporekati.
2. Nikjer ni kraljeve slike.
Odgovor. Lahko odgovorim, da ni niti slike papeža ali škofa. Lahko tudi povem, da
ni nobenega zakona ali predpisa, ki bi urejal to zadevo. Vendar lahko povem, da je to go-
voričenje popolnoma brez podlage. Kraljeva slika je v več sobanah in v tudi treh uradnih
sobah je slika našega vladarja. Ta slika je v srcih tisočev fantov naše hiše, ki opravljajo vo-
jaško službo, v srcih fantov našega zavoda, ki zjutraj in zvečer molijo za svojega vladarja
in za tiste, ki se z njim trudijo za splošno dobro države.
3. Zgodovina Italije ni pisana v duhu, kakor bi si želeli.
Odgovor. Ta Zgodovina Italije ni šolski priročnik. Napisal sem jo, ker me je za to pro-
sil prosvetni minister. Tiskala se je pred njegovimi očmi in nagradil me je s 300 franki, ko
sem mu jo prinesel v dar. Ponatisnili so jo že štirikrat, in to vedno pod nadzorom ministr-
stva, ki je knjigo tudi priporočil kot nagradni dar. Res je, da so bili v prejšnjih izdajah izra­
zi, ki jih je bilo treba po dogodkih leta 1860, 61 in 62 spremeniti, kakor to vsakdo lahko
vidi v četrti izdaji iz tega leta.
Če je še kaka stvar, ki bi jo bilo treba povedati drugače, naj mi to sporočijo in v nas-
lednji izdaji jo bomo popravili.
V tem trenutku ne pričakujem od vlade ne nastavitve ne časti ne denarja. Prosim pa
za moralno podporo in pomoč, da bom mogel s skupnim naporom razširiti svoje delova-
nje, katerega cilj je preprečiti, da bi mladi fantje prišli v ječo in da tisti, ki so se od tam
vrnili, ne bi nikdar več prišli tja. Vse te stvari se mi zdijo v skladu z nam­ enom in prizade-
vanjem vlade itn. itn.
Popravki, ki jih je don Bosko vnesel v Zgodovino Italije in je bil pripravljen,
da jih še vnese, nikakor niso spremenili niti za las njegovih religioznih načel in
njegove navezanosti na papeža. Videli smo že, kako je bil ob izidu prve izdaje
priprav­ljen tudi na velike denarne izgube, samo da ne bi spremenil določenih
odstavkov, kot so mu predlagali. Glede tega, se pravi papeža, ni bil pripravljen
popustiti. To je tudi zadosti jasno poved­ al ministru Amariju v zasebnem pogo-
voru kakor tudi v pismu, ki ga tu podajamo po osnutku.
Ekscelenca!
Pred nekaj dnevi ste mi v pogovoru, ki ste mi ga blagovolili nakloniti kot znamenje
posebne naklonjenosti, povedali nekatere stvari, za katere so vam nekateri poročali, da so
manj primerne in protinarodne.

33.2 Page 322

▲back to top


322
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Spoštovanje in občudovanje do vaše uglednosti mi nista dovolil­i, da bi vam predstavil
reči v pravi luči, zato vas prosim, da bi bili tako dobri, da bi prebrali tisto, kar sem vam
tam želel povedati.
Ko ste govorili o Zgodovini Italije, ste rekli, da je tam nekaj neresničnosti. Ker govo-
rim z znanstveno osebo, pomeni to neresnične v smislu razlage. Kajti glede zgodovinske
resničnosti sem storil vse, da bi sledil najbolj priznanim avtorjem. Kar se pa tiče načina,
kako razumemo zgodovino, to je, kar se tiče duha zgodovine, sem v raznih knjigah, ki sem
jih izdal pod svojim imenom, to so Zgodbe Svetega pisma, Cerkvena zgodovina in Zgodo-
vina Italije, vse izdal z odobrenjem vlade. Takoj po izidu sem vsem predstavnikom oblasti
dal na vpogled po en izvod. In ker je moj namen, da pokažem, kako naj mladi človek
sprejema moralo v smislu Božjega zakona in pokorščine človeškim zakonom, sem od vseh
strani žel samo spodbudo in pohvalo. Vzvišena sinova Viktorja Emanuela sta rade volje
sprejela v dar moje knjige itn. itn.
V nadaljevanju je verjetno povedal to, kar je pisal notran­jemu ministru.
Ti dopisi in zlasti pogovor s prosvetnim ministrom so ne samo odvrnili
grozeči vihar, temveč tudi kronali celotno ustanovo ali bolje rečeno zagotovili
sad zmage gimnazijskim šolam v Valdoccu, da, celo celemu oratoriju. Profesor
Amari se je prepričal, da don Bosko nima drugega namena kot samo pomagati
revni in zapuščeni mladini, zato ni podžigal pri vladi strahu, temveč don Boska
celo zavaro­val pred obrekovalci. Gatti je začel izkušati resnico pregovora, ki
pravi: Mačka tako dolgo hodi okoli sala, da se končno ujame v past. Uvidel je,
da bi tako, kakor je nekoč namesto skozi vrata rinil v omaro, mogel pasti tudi
s stolčka in si razbiti glavo. Zato je omilil, čeprav ne opustil nepravično vojno
proti oratoriju.
Ko so don Boska vpraševali o zgoraj opisanih dogodkih, je povedal: »Bog je
dober, Bog je velik, Bog je vsemogoč­ en. Pogosto dopušča preizkušnje, pa vedno
le zato, da doseže večje dobro in pokaže večje usmiljenje in svojo mogočnost.
Preiskave so nam povzročile velike motnje, končale pa so se v našo korist, iz
grenkega je priteklo sladko.«
In tako se je tudi zgodilo. Vse oblasti so se pokazale manj nasprotne v svojih
sumničenjih, in če že niso šle don Bosku vedno na roko, so ga vsaj pustile pri
miru, da je delal dobro, kakor si je zamislil.
Treba je tudi omeniti velik ugled, ki si ga je oratorij z vsem tem pridobil v
javnosti. Ko so dobri videli, kako so ga skupaj z drugimi odličnimi ustanova-
mi preganjali, so ohranili in povečali svoje dotedanje spoštovanje, hudobni in
nasprotniki pa, ki so videli, da kljub časopisni gonji in vrsti vladnih hišnih pre-

33.3 Page 323

▲back to top


BiS 7 — 44. poglavje
323
iskav niso konec koncev našli nič oprijemljivega, so opustili svoje odklonilno
razpoloženje ali predsodke in ga priznali za vredneg­ a njihove naklonjenosti.
Tako je don Bosko po Božji dobroti mogel še naprej zbirati tisoče fantov,
ki so v njem videli ne samo Božjega moža, temveč tudi znanstvenika, vodjo v
njihovem študiju, ustvarjalca njihove srečnejše prihodnosti. Kanonik Ballesio
je nekako povzel prepričanje svojih vrstnikov v tehle besedah: »Don Bosko je
dobro poznal leposlovje, zlasti latinsko. Ko se je pogovarjal z nami, je pro re
nata (glede na okoliščine) navajal Horacija, Ovidija, Vergila itn. tudi takrat, ko je
moral imeti v glavi vse prej kot pesniška občutja. Ko je govoril s svojimi kleriki,
izmed katerih je bilo nek­ aj zelo nadarjenih in navdušenih za učenje, so ti ugo-
tovili, da je bil Božji služabnik na tekočem o vsem: glasbi, aritmetiki, slovnici,
italijanskem in latinskem pesništvu, cerkveni in svetni zgodovini, teol­ogiji, tako
dogmatični kakor moralni. Kakor je bil on za nas učitelj krščanskega življenja,
tako je bil tudi naš učitelj in razsodnik v na­ših znanstvenih in leposlovnih pogo-
vorih. Tudi na področjih, ki so se zdela daleč od njegove pristojnosti, je s svojim
izrednim razumom, s svojim predirljivim duhom ohranjal svoje mesto in nam
ni prihajalo niti na misel, da on tega ne bi poznal ali bi ga moglo kaj presenetiti.
Don Bosko je s svojim znanjem zemljepisa zagotovil odlično mest­ o v družbi
mlademu Marchisiju, gojencu oratorija. V Turinu so meseca julija 1863 izdali
splošni zemljevid Italije, kjer so bili zaznamovani vsi poštni uradi, ceste, žele-
znice in pomorske poti, povezane s pošto. Izdal ga je glavni italijanski poštni
urad. Poleg splošnega pregleda poštnih storitev je bilo še osem zemljepisnih
kart posameznih pokrajin kraljestva. Ti različni zemljevidi z vsemi napotki so
bili sad dolgoletnega in potrpežljivega Marchisijevega truda. K temu delu ga je
napotil in ga zanj navdušil don Bosko ter mu pomagal, da ga je uspešno končal.
Kot plačilo za trud je glavni poštni urad sprejel, odobril in dal natisniti zemlje-
vide in jih razglasil kot uradno izdajo za poštno rabo. Avtorja pa so pozneje
postavili za glavnega direktorja vseh pošt v Rimu.
Sodelovanje gojencev pri don Boskovih dobrih delih se je pokazalo v izra-
zih krščanskega veselja ob duhovniškem posvečenju don Dominika Ruffina, v
gorečem opravljanju šestih nedelj v čast sv. Alojziju in v nadvse veselem prazni-
ku sv. Janeza Krstnika.
Kleriki študenti filozofije in teologije so 23. junija v turinskem semenišču
opra­vili izpite. Bilo jih je 55. Sedem jih je dobilo egregie (izvrstno), osemindvaj-
set optime (odlično), enajst fere optime (skoraj odlično) in eden bene (dobro).
Štirje so bili odsotni in štirje bolni. Toda don Boska je čakalo še drugo zado-
voljstvo.

33.4 Page 324

▲back to top


324
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Dne 6. julija so se učitelji iz oratorija, ki smo jih že večkrat našteli, to so
klerik Frančišek Cerruti, Celestin Durando, don Janez Krstnik Francesia in don
Janez Krstnik Anfossi prijavili za izpit za pripustitev na leposlovno fakulteto.
Odpirali so novo pot fantom v oratoriju in so se zato izredno trudili. Veliko pro-
fesorjev je sočustvovalo z njimi; imeli so jih za velikodušne žrtve neke ideje,
vendar vedno žrtve. Govorilo se je, da jih je don Bosko previsoko cenil in da je
njihovo znanje zadostovalo komaj za prve razr­ ede gimnazije. Toda hvala Bogu,
izpit se je za vse končal nadvse uspešno. Toda dve komisiji, ki so ju pripravili
nalašč za njihov izpit, sta bili zelo slabo pripravljeni in sta morali kmalu spre-
meniti svoj mnenje. Prvi se je predstavil klerik Cerruti, ki je s svojimi odgo­vori
spravil v začudenje vse izpraševalce, saj je snov obvladal tako v vsej njeni širini
kakor tudi v globini.
Slavni pedagog opat Rayneri je bil predsednik ene komisije. Ko je v dvorani
zagledal profesorja Vallaurija, je vstal in stopil k njemu. Ker so imeli Vallaurija za
preveč naklonjenega don Bosku, so odloč­ ili, da on ne bo, kakor bi moral, izpraše-
val učiteljev iz oratorija. Rayneri mu je v svoji živahnosti postavil čudno vprašanje:
– Povejte mi, profesor, povejte mi, kakšno oceno naj dam don Boskovim
učiteljem?
– Ta je pa dobra, je odgovoril Vallauri, ali jih niste vi izpraševali?
– Busillis (težava) je v tem, da znajo, veste. Ti znajo!
– In to pripovedujete meni? je odgovoril slavni latinist, saj so to najboljši
slušatelji mojih predavanj.
Vsi štirje pripravniki so dobili najvišje ocene in Francesia in Cerruti sta bila
celo pohvaljena.
Ti pridni don Boskovi sinovi so ob odhodu iz sobane doživeli prisrčen in
nepričakovan sprejem od svojih tovarišev študent­ ov na univerzi, ki so se srčno
veselili njihovega uspeha. To je bilo neke vrste plačilo don Boskovemu srcu, ki
je tiste dni z njimi čutil tesnobo in bolečino, saj so z njim delili delo in skromen
ponos poslanstva. Ta izpit je postal predmet pogovorov tudi zunaj univerze in
profesorji se niso mogli načuditi tako sijajnemu uspehu. Profesor Prieri, pred-
sednik druge izpraševalne komisije, je navdušen nad odličnim znanjem kandi­
datov, ki jih je izpraševal, stopil v spremstvu enega izprašanih iz sobane in mu
dejal: »Da, da! Pri don Bosku se zares učijo! Toda glej­te, verjemite mi, da vaši
nasprotniki niso vsi na univerzi. Imate jih tudi drugje in so zelo mogočni.« Prav
takrat je prišel mimo pesnik Prati. »Janez,« mu je dejal profesor Prieri, »pridite
sem in me poslušajte. Škoda, da danes dopoldne niste bili na univerzi. Bili bi
lahko navzoči pri sijajnem izpitu tegale gospoda. Vedite, da se pri don Bosku
študira in študira zares.«

33.5 Page 325

▲back to top


45.
poglavje
Cerkev Marije Pomočnice; Bog jo hoče imeti – Inženir Spezia pripravi
načrt – Prijetno presenečenje za don Boska – Denar bo prišel sam od sebe –
Občinska uprava spodbuja don Boska – Nekateri bi radi spremenili naslov
cerkve – Gradbeni odbor odobri načrte; don Boskove duhovite pripombe
– Prastara pobožnost Turinčanov do Marije Pomočnice – Graditelj cerkve
in začetni izdatki – Don Bosko ukaže začetek del, kajti Božja previdnost
bo storila svoje – Izkopavanje za temelje – Marijin delež pri izplačilu prvih
petnajstih delavcev
Gradnja zavoda v Mirabellu je bila končana in tudi zidava šol v oratoriju
je šla h koncu. Toda kljub toliko različnim opravkom to leto don Bosko ni izgu-
bil iz spomina zamisli o zidavi cerkve na čast Mariji Pomočnici v Valdoccu. Na
začetku leta je sklical zbor arhitektov, svojih prijateljev, da bi predstavili načrte
za novo cerkev. Bilo je več načrtov, imeli so več posvetov. To­da noben arhitekt
ni odobril načrta svojega kolega, vsak je hotel izv­ esti svojo zamisel in nihče ni
bil pripravljen na spremembe načrta. Razprave brez kakršnega koli uspeha so
trajale več mesecev. Čas pa je brez koristi tekel. Don Bosko je bil zaskrbljen.
Nekega dne mu je eden izmed teh gosp­ odov, njegov zvest prijatelj, dejal, da se
mu ta zakasnitev zdi zelo dobrodošla. Svetoval mu je, naj se ne spušča v toliko
tvega­nje. Don Bosko mu je odgovoril: »Kaj hočete, tudi jaz se bojim, toda čas
pritiska in jaz vidim, da Bog to na vsak način hoče od mene.«
Zato je odločno prekinil zavlačevanje, in ne da bi komu kaj povedal, pokli-
cal k sebi uglednega inženirja Antona Spezio in mu naročil, naj naredi načrt za
cerkev, ki naj bi bila zadosti velika, da bi mogla sprejeti veliko število Marijinih
častilcev in bi bila v čast vzvišeni nebeški Kraljici. Spezia je tisti mladenič, ki ga
je don Bosko srečal, ko je končal študij arhitekture, in mu je naročil, naj oceni

33.6 Page 326

▲back to top


326
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
vrednost Pinardijeve hiše. Tedaj mu je dejal: »Še ob drugi priložnosti vas bom
potreboval.« Ta druga priložnost je sedaj, ko je preteklo dvanajst let, prišla.
Dobri inženir je brez misli na zaslužek naredil načrt po navodilih, ki mu jih je
dal don Bosko: v obliki latinskega križa na površini 1200 m2.
Ob vhodu sta se dvigala dva zvonika. Za vstop je bilo treba prekoračiti
preddverje, nad katerim je bil kor. Nad stavbo se je dvigala kupola s šestnajstimi
okni. Od tal do najvišjega mesta je bilo 70 m. Na obeh straneh oltarja je bil kra-
tek hodnik, ki je vodil v zakristijo in od koder je bil vhod v mogočen prezbiterij.
Na koncu prečnega krila sta stala dva mogočna oltarja in dva druga v kapelah
sredi vmesnega krila.
Ko si je don Bosko ogledal načrt, se je zelo razveselil. Ne da bi arhitektu
omenil svojo posebno željo pri načrtovanju, je bila ena kape­lica prav na mestu,
ki ga je pokazala preblažena Devica. Tukaj so en oltar posvetili svetim turin-
skim mučencem.
Nekateri izmed njegovih najzvestejših zaupnikov so izražali svoje dvome in
mu svetovali, da naj tako velikega dela ne začenja brez denarja v blagajni. On pa
jim je odgovarjal: »Ne, nikar se ne bojte. Narediti moramo svoje, potem nam bo
Bog pomagal in denar bo prišel sam od sebe.«
Ko se je z načrti pojavil na občinski upravi in tam predlo­žil svojo zamisel, ni
dobil samo dovoljenja, temveč tudi spodbudo. Obljubili so mu celo 30.000 lir kot
prispevek občine, ki ga je dala na voljo za vsako novo župnijsko cerkev v Turinu.
Nato se je odpravil na gradbeni urad in tam predložil zamisel cerkve z nas-
lovom svetišče Marije Pomočnice. Eden izmed arhitektov je ob pogledu na tisti
naslov zmajal z glavo in dejal, da je premalo ljudski, neustrezen in preveč izzi-
valen: »Čemu ta naslov? Kako vendar to zveni – Marija Pomočnica!
Don Bosko je odgovoril: »Gospod arhitekt, ob tolikih skrbeh in opravkih
verjetno niste imeli časa, da bi se zanimali za izvor tega nasl­ova. On spominja
na zmago, ki so jo Italijani in Španci dosegli pri Lepantu nad Turki. Potem spo-
minja na rešitev Dunaja in princa Evgenija Savojskega.«
– Mogoče imate prav. Vendar ni v skladu z duhom časa.
– Prav. Pa mi svetujte kak bolj primeren naslov.
– Se ne bi mogla imenovati cerkev Karmelske Matere Božje, Cer­kev sv. ro-
žnega venca, Cerkev Kraljice miru?
– Kar se tiče te težave, jo lahko kmalu odpravimo.
– Da, da, spremenite ta naslov. Tista pomočnica ne zveni preveč prijazno.
To je nov naslov za Turin. Sicer pa ima mati Božja Marija toliko naslovov.
– Ni dvoma. Mariji lahko damo kakršen koli naslov in vsak ji pristaja. In

33.7 Page 327

▲back to top


BiS 7 — 45. poglavje
327
naj skušamo povedati še toliko, nikdar ne povemo zadosti. Sicer bomo o tem še
razmišljali.
– Da, izberite kak drug naslov. Pustite tega. Storite po mo­jem nasvetu.
Odobritev načrta so prenesli na poznejši čas, ker so želeli imeti pred seboj
dokončno izdelan načrt in ne samo preprosto skico, ki jo je neučakano predsta-
vil don Bosko.
Ta novi naslov je nekaterim zvenel kot izziv. V njem so videli nasprotova-
nje načelom revolucije in njenim zmagam, zdelo se je, kakor da je na področju
Cerkve zavihral nov prapor.
Don Bosko, ki je razumel več, kot je bilo izrečeno, je počakal kak teden in
nato dal Spezii dokončno izdelati načrt in ga predložil na občini. Ni bilo govora
o Mariji Pomočnici, temveč na splošno o cerkvi, ki naj bi jo zgradili v Valdoccu,
brez navajanja naslova. Gradbeniki so strmeli nad veličastnostjo načrta in so ga
odobrili. Don Bosku pa so rekli: »Toda za to bo potreben milijon. In kako boste
mogli vi, ki nimate nič, uresničiti tako ogromno zamisel?«
– To prepustite meni, je odgovoril don Bosko, jaz vas ne prosim denarja,
temveč odobritev načrta.
– In kako se bo imenovala ta cerkev?
– Naslov ji moram dati jaz in bom o tem razmišljal. Vaša naloga je samo, da
dovolite, da na določenem prostoru sezidajo tako in tako stavbo.
Načrt so v vseh nadrobnostih odobrili in oratorij je dobil dovoljenje, da
lahko začne graditi cerkev. Don Bosko se je šel zahvalit šefu gradbenikov. Ta mu
je pa dejal:
– Menil sem, da don Bosko ne bo tako vztrajen pri svojih zamislih in da bi
bil pripravljen spremeniti naslov, ki slabo zveni.
– Gospod, je odgovoril don Bosko, ko sem videl, da vam ta naslov ne ugaja,
nisem dal nobenega imena. To pomeni, da sem svoboden, da ji dam tisti naslov,
ki se mi bo zdel najprimernejši.
– Prav v tem tiči prevara.
– Tu ne gre za nikakršno prevaro. Vi niste hoteli odobriti tist­ ega naslova
in ga niste odobrili. Jaz sem ga hotel imeti in ga bom imel. Tako sva zadovoljna
oba, ker so se obema izpolnile želje.
Inženir se je nasmehnil in se je pokazal zadovoljnega, čeprav najbrž ni bil.
Toda prav je imel don Bosko in možje z občine so to dobro razumeli. Cerkev se
je v resnici imenovala svetišče Marije Pomočnice. Don Bosko se ni odpovedal
temu naslovu, ker si ga je Marija sama izbrala.

33.8 Page 328

▲back to top


328
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
S tem je don Bosko oživil staro piemontsko slavno izročilo. V Tu­rinu so
Marijo Pomočnico že zdavnaj častili. To mesto se je med prvim­ i pridružilo bra-
tovščini, ki so jo s tem naslovom ustanovili v Münchnu na Bavarskem v spomin
na rešitev Dunaja. Toda zaradi izredno velikega števila članov so morali v cerkvi
sv. Frančiška Paolskega ustanoviti posebno bratovščino, ki jo je papež Pij VI. z
odlokom z dne 9. februarja 1798 odobril in obdaril z mnogimi odpustk­ i in du-
hovnimi darovi. Poleg tega je kardinal Maurizio, knez Savojski, ki je umrl leta
1657, dal v isti cerkvi postaviti prelep oltarni kip iz dragocenega marmorja v
čast Mariji Pomočnici.
Zato je bilo naravno, da so v Turinu obnovili in znova razgla­sili pobožnost
do Marije Pomočnice, ki je zaradi izrednih in brezštevilnih čudežev, ki jih je
Marija delala na prošnjo tistih, ki so jo klicali s tem naslovom, dosegla svetovno
razsežn­ ost.
Kakor hitro je don Bosko dobil dovoljenje od občinske uprave, je zaupal
gradnjo Karlu Buzzettiju in dela so se takoj začela.
Gradbeni prostor so zagradili z ograjo iz desk, ki je obdajala gradbišče od
treh strani in puščala odprto samo proti Vrtnarici obrnjeno stran, da so imeli
dostop vozovi z gradbenim materialom. Že maja so za nakup zemljišča in desk
za ograjo izdali štiri tisoč lir.
Don Bosko je dal poklicati ekonoma don Savia, ki si je že ogledal veličasten
načrt, in mu naročil, naj začne dela.
– Toda don Bosko, kako naj delam? je odgovoril don Savio. Tu ne gre za
kako kapelo, temveč za veliko cerkev, ki bo veliko stala. Danes zjutraj nismo
imeli denarja, da bi plačali znamke in odposlali poš­to.
In don Bosko je ponovil: Začni izkopavati temelje. Ali smo že kdaj začeli
kako gradnjo in imeli za to pripravljen denar? Kakšno stvar moramo prepustiti
tudi Božji previdnosti.
Don Savio je izpolnil ukaz. Ker pa je bilo treba pod cerkvenim tlakom nare-
diti prostor za kletne prostore, so morali poleg temeljev izkopati še dva metra
in pol globoko na površini 1200 m2. Ker je bilo treba z vozovi odpeljati zemljo
na prostor, ki ga je določila občina, so tega leta lahko opravili le del izkopa.
Medtem pa je Božja previdnost naredila svoje. Na začetk­ u so nekateri bo-
gati meščani obljubili velikodušne darove, toda medtem so se drugače odločili
in denar uporabili v druge namene. Drugi so bili pripravljeni prispevati svoj
delež šele potem, ko bi bila dela že v teku. Don Bosko se je znašel v težavah.
Izkop se je začel in bližal se je konec prvih štirinajst dni. Potreboval je 1.000 lir.

33.9 Page 329

▲back to top


BiS 7 — 45. poglavje
329
Tedaj so don Boska v pastoralni službi poklicali k postelji neke težke bolnice.
Že tri mesece je nepremično ležala, mučila jo je vročina in mrzlica in zelo jo je
bolel želodec. Če bi se le malo mogla gibati in bi se ji izboljšalo zdravje, bi bila
pripravljena opraviti kakršno koli pobožnost in žrtev. V veliko olajšanje bi ji
bilo, če bi se mogla vsaj dvigniti iz postelje.
– Kaj ste pripravljeni storiti? jo je vprašal don Bosko.
– Kar koli mi boste rekli.
– Opravite devetdnevnico v čast Mariji Pomočnici.
– Katere molitve moram zmoliti?
– Devet dni molite tri očenaše in slavaočetu v čast presvetemu Zakramentu
in tri pozdravljene Kraljice v čast presveti Devici.
– Vse to bom storila. Kaj pa dela krščanske ljubezni?
– Če se vam zdi prav in če boste dosegli resnično izboljšavo, boste dali kak
dar za cerkev Marije Pomočnice, ki jo začenjamo graditi v Valdoccu.
– Da, da, rade volje. Če se bom v teku te devetdnevnice lahko sam­ o dvignila
iz postelje in mogla narediti nekaj korakov tukaj po sobi, bom pripravila dar za
cerkev, o kateri govorite.
Opravila je devetdnevnico in napočil je zadnji dan. Don Bosko je tistega
popoldneva moral izplačati tisoč frankov za izkop zemlje. Šel je obiskat bolnico.
Prišla mu je odpirat služkinja in vsa ves­ ela pripovedovala, da je gospodarica
popolnoma ozdravela, naredila dva sprehoda in se šla zahvalit v cerkev.
Medtem ko je služkinja pripovedovala, kaj se je zgodilo, se je vsa vesela
približala gospodarica in rekla: »Ozdravela sem in sem se že osebno zahvalila v
cerkvi presveti Devici Mariji. Pridite, to je zavitek, ki sem vam ga pripravila. To
je prvi dar, pa gotovo ne zadnji.«
Don Bosko je vzel zavitek, odšel domov, preštel denar in ugotovil, da je bilo
petdeset zlatih napoleonov, kar je zneslo ravno tisoč frankov, ki so mu bili pot-
rebni.
Od tega trenutka je bilo, kakor bomo videli, toliko in takšnih milosti pres-
vete Device za tiste, ki so pomagali v Valdoccu graditi cerkev njej na čast, da
lahko upravičeno trdimo Ædificavit sibi domum Maria (Marija si je sama zgra-
dila hišo).

33.10 Page 330

▲back to top


46.
poglavje
Sanje: Vsak gojenec je potegnil listek iz ponujenega ovitka; don Bosko
razkriva, kaj je napisano na listkih – Potreba, da bi podaljšali učiteljem
dovoljenje za poučevanje – Don Boskov pogovor s Selmijem; opombe
in opažanja; politika; Katoliško branje – Don Boskovo pismo Selmiju –
Negotovost – Upanje in tegobe – Pij IX. tarna, ker mu don Bosko ne piše – Don
Bosko mu v pismu napoveduje prihodnost Rima – Papeževo pismo don Bosku
V don Boskovem srcu in mislih je bila vedno na prvem mestu preljubezni-
va podoba presvete Device Marije in nekega večera na začetk­ u julija je povedal,
da je v sanjah videl neko osebo (zdi se, da je bila presveta Devica Marija), ki je
fantom ponujala, da bi iz prelepo vezene torbe vsak po naključju potegnil listek,
ki jih je bilo v torbi zelo veliko. Don Bosko se je postavil ob stran. Ko so dečki
drug za drugim izvlekli listke, je on razlagal besede ali misli, ki so bile tam zapi-
sane. Svojo pripoved je končal z opombo, da so vsi razen enega, ki se je držal ob
strani, potegnili svoje listke. Ko je don Bosko prebral besedo, zapisano na listku,
ki je ostal v torbi, je prebral besedo smrt.
Povabil je vse in vsakega posebej, da bi prišli k njemu in ga vprašali, kaj je
bilo zapisano na njihovem listku. Temu so se vsi začudili. Saj je bilo v zavodu
okoli 7. fantov in vsakemu je znal po­vedati misel ali preroški nasvet, zelo dru-
gačen, jasen in vsakemu po njegovi potrebi. Še bolj značilno je bilo to, da se je
po toliko letih točno spominjal, kaj je povedal kateremu fantu.
Don Sebastijan Mussetti iz kolegialne cerkve v Carmagnoli, ki je bil takrat
majhen deček, je zvedel od don Boska, da je bilo na njegovem listku napisano
stanovitnost, in ko sta se po toliko let­ ih srečala, mu je slovesno zaklical: Ali se
spominjaš? Stanovitnost.

34 Pages 331-340

▲back to top


34.1 Page 331

▲back to top


BiS 7 — 46. poglavje
331
Kanonik je znal povedati, da se je dogajalo še več. Nekaj fantov se je spra-
vilo na stražo in pazilo na vse, ki so šli k don Bosku, da bi ga vprašali o vsebini
njihovega listka. Samo eden ni prišel. Bil je to neki fant iz Ivree, ki je tisto leto
končeval gimnazijo.
Don Mussetti je pripravljen to, kar pravi, potrditi s prisego.
Oprt na Marijino pomoč, je don Bosko mislil na to, kako bi obnovil dovoljenje
šolske oblasti. Njegovi učitelji so dobili dovoljenje za pouk samo za šolsko leto
1862/63 z obveznostjo, da si priskrbi diplomirane profesorje za leto 1863/64. Ve-
lik uspeh štirih pripravnikov za vpis na univerzo, ki je sicer pokazal izredno uspo-
sobljenost za pouk, še ni pomenil dovoljenja za poučevanje. Zato je bilo izredno
pomembno, da ni izgubljal dragocenega časa za pridobitev podaljšanja dovoljenja.
Zato se je don Bosko odpravil na obisk k Selmiju, ki mu je bil še nadalje
naklonjen. Začel mu je govoriti o svojih šolskih zadevah. Selmi pa, ki je prebral
poročilo profesorja Ferrija, mu je dejal, da naj se ne ozira na nobeno obtožbo,
da pa naj spremeni kako sodbo v Zgodovini Italije.
Don Bosko mu je ponovil, kar mu je že zadnjič povedal, da vsi njegovi sodelav-
ci znajo uskladiti dolžnosti dobrega katoličana z dolžnostmi poštenega državljana,
da on nikdar ni imel nikakršnih nevarnih in za državo škodljivih stikov s papežem,
škofi in jezuiti in da so popolne izmišljotine trditve, da so ti ljudje počeli nekaj,
kar ni bilo v skladu z njihovim poklicem, da je njegov sistem, ki mu je stalno zvest,
nevmešavanje v politiko, niti za niti proti, kajti politika dečkom ne daje kruha, in
ker noben predstojnik, učitelj ali mojster ne sme biti človek kake stranke, temveč
mora imeti za edini cilj moralno vzgojo in učno usposabljanje svojih gojencev.
Selmi mu je tudi hotel svetovati, da bi odnehal od širjenja Katoliškega bra-
nja, kakor da bi to bilo v nasprotju z dostojanstvom vzgojitelja.
– Kako to mislite? je vprašal don Bosko.
– Glejte, mu je odgovoril Selmi, vaše knjižice, zlasti življenjepisi dečkov ne
ustrezajo idealom naših dni. Vi pa z vašim načinom pisanja in s tem, da poudar-
jate in hvalite njihovo preprostost in njihove nežne in majhne kreposti, vlivate
vanje samozavest, da so kakor prevzeti, si prisvajajo vaše misli in zavidajo tis-
tim, ki živijo z vami.
– To vendar ni nič slabega, je odgovoril don Bosko. Z druge strani pa, če bi
vaša uglednost hotela prebrati tiste življenjepise, bi ugotovili, da ne razpravlja-
jo o politiki. Toda če bi našli kake slovnične, pravopisne ali slogovne napake,
vam zagotavljam, da sem jih takoj pripravljen popraviti.
Selmi na to don Boskovo trditev ni odgovoril. Kajti v ugovore teh gospodov
se je vedno vpletala politika, ki je bila po njihovem mnenju povezana z vero.

34.2 Page 332

▲back to top


332
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Za don Boska pa je bila politika samo politika, in to v deželi, kjer so razglašali
svobodo misli in govora. V oratoriju pa te moderne pridobitve niso upoštevali.
Vsak si je lahko v politiki misl­il, kar koli je hotel, da je le bilo vse v soglasju s
Cerkvijo, nikomur pa ni bilo dovoljeno, da bi o politiki javno govoril z gojenci.
Zunaj hiše pa so časi, kraji in previdnost svetovali tisto, kar bi bilo treba spre-
meniti v takih pravilih, kajti v času toliko strank je kaj lahko izreči besede, ki
tistemu, ki ima oblast, lahko vzbudi sume, ki lahko ogrozijo celotno ustanovo.
Don Bosko, ki je z ljubeznivo trdnostjo povezoval veliko previdnost, je ob
vrnitvi z obiska pri Selmiju napisal naslednje pismo:
Veleugledni gospod šolski nadzornik!
Iz vsega srca se zahvaljujem vaši uglednosti, da ste mi jasno na­kazali stvari, ki bi, če
bi se uresničile, mogle resno ogrožati naše šole, ker bi prišle v nasprotje z vladnimi odred-
bami. Menim, da tudi vi dopuščate moje opazke, ki ste jih imenovali različne vidike. Zdi se
mi, da moremo te spraviti na nekaj zelo nepomembnih zadev, pred katerimi se nikomur
ni treba nič bati.
V želji pa, da bi razumeli, kar sem vam mimogrede povedal ob vaših opazkah, mi
prosim dovolite, da jih tukaj na kratko povzamem kot svojo politično izpoved.
Že 23 let sem v Turinu in sem v tem času vse svoje imetje in vse svoje sposobnosti
uporabil za zapuščeno mladino, ki sem jo srečaval v ječah, bolnišnicah in na trgih. Toda
niti v pridiganju niti v spisih, ki sem jih izdal pod svojim imenom, se nisem nikdar vmeša-
val v politiko. V naši hiši je prav tako prepovedano branje časopisov katere koli polit­ ične
stranke. Kar se sicer govori, je brez osnove in prazno govoričenje. Zadeve, o katerih sem
govoril, lahko spravimo v naslednje točke:
1. Pouk klerikov, za katerega nekateri trdijo, da je protivladni, v resnici ni, kajti v hiši
ga dobivajo samo v latinščini in grščini, vse drugo, to je filozofijo, hebrejščino, Sveto
pismo in teologijo pa redno poslušajo v semenišču.
2. Zgodovine Italije v naših šolah, razen za rimsko zgodovino, ne rabimo. Kar se tiče par-
mskega kneza in druge osebnosti, pri katerih nisem omenjal njihovih zlih dejanj, sem se
ravnal po nasvetu velikih vzgojiteljev Girardija in Aportija, ki priporočata, da v knjigah,
ki so namenjene mladini, ne podajamo okoliščin, ki bi mogle v nežnih in nestanovitnih
otroških dušah vzbuditi slabe vtise. Kljub temu se bom v prihodnji izdaji potrudil, da
bom ali odstranil ali spremenil tiste odstavke, ki ste mi jih nakazali ali jih še boste.
3. Programi naše šole so povzeti po programih državnih šol, kakor sta mogla ugotoviti
vaša odposlanca inšpektor vitez Ferri in vaš taj­nik gospod doktor Vigna.
4. Katoliškega branja ne moremo imeti za protinarodno, saj v njem ni nikdar govor o po-
litiki. Če se dobijo stvari, ki se mogoč­ e komu zdijo netočne, je to odvisno od zgodovinar-
ja, ki se trudi, da bi podal resnico, in pogosto ne more zadovoljiti bralca, ker stvari niso
po okusu le-tega ali pa ker jih je črpal iz ne zadosti očiščenih virov. Vendar se tudi v tem

34.3 Page 333

▲back to top


BiS 7 — 46. poglavje
333
podrejam vašim željam, kot sem vam to zagotovil že pri razgo­voru. Poleg tega morate
vedeti, da sem jaz preprost sodelavec Branja. Urad je v Turinu, vodstvo pa sestavljajo
drugi. Edino ko­rist od tega imajo naše fantje od tiska, ki jim daje delo.
5. Obdolžili so nas, da v naših sobah ni kraljeve slike. To je popolnoma netočno, ker slika
visi v treh sobah, v uradu, tajništvu in sprejemnici. Težko boste dobili zavod, kjer se
več moli za kralja in za celo kraljevo družino.
Če mi boste dovolili, da nadaljujem šolo, tako kot je, in z učitelji, ki jih imam na voljo,
boste ubogim fantom naredili veliko uslugo. V nasprotnem primeru bom moral poiskati
diplomirane učne moči, zaradi česar bom moral odpustiti lepo število ubogih fantov. Ven-
dar upam, da mi boste ostali naklonjeni še zanaprej.
Končno pa morate pomisliti, da sva oba javna delavca. Vi zar­ adi državne službe in
jaz zaradi krščanske ljubezni. Vi mene popoln­ oma nič ne potrebujete, medtem ko sem jaz
popolnoma odvisen od vas. Oba pa si lahko zasluživa Božji blagoslov in hvaležnost ljudi,
ker sva s trgov in cest odstranila določeno število ubogih fantov.
Naj nebo pošlje obilen blagoslov tako na vas kakor na vso vašo družino. Oprostite
mi zaradi mojega ponovnega nadlegovanja in me imejte za vašega vdanega služabnika.
Turin, 13. julija 1863
duh. Janez Bosko
Nadzornikov odgovor ni bil popolnoma v soglasju z don Boskovimi željami.
Ni neverjetno, da je številna druščina okoli viteza Gattija skušala vplivati na Sel-
mija, da ne bi več ščitil don Boska. Mogoče so tudi besni napadi časopisov proti
šolskim bratom vzbudili v njem strah, da bi se proti njemu dvignilo javno mnenje.
Verjetno Selmi v tistem trenutku ni hotel ničesar končno odločiti in je zato čakal
sveta, ki bi mu ga prinesel čas. Mogoče je tudi don Bosko od prijateljev na mini-
strstvu prejel bolj slabe novice. Dejstvo je, da je cela dva meseca živel v mučni
negotovosti, kakor je to mogoče razbrati iz pisma, ki ga je pisal markizi Fassati.
Velezaslužna gospa markiza!
Preobilica poslov me je ovirala, da nisem mogel takoj odgovoriti na pismo zgledne
Azelie, ki mi je pisala v vašem imenu.
Kar se tiče Savia, lahko pride kadarkoli, da le ne bo po 2. oktobr­ u. Marchisiu nisem
dal točnega odgovora in sem mu povedal, da mu boste vi odgovorili.
Lahko mu sporočite, da lahko pride s Saviem. Božja previdnost, ki nam je že tolikok-
rat pomagala, nam bo pomagala tudi pri vzdrževanju tega novega levita.
Gospa markiza! Če sem kdaj potreboval vaših molitev, je to sedaj. Hudič je napovedal
odprto vojno temu našemu oratoriju, ki je v nevarnosti, da ga zaprejo, če ga ne bom postavil
na višino, ki si jo zamišlja oblast. Presveta Devica mi je zagotovila, da se to ne bo zgodilo.
Vendar nas Bog lahko najde krive in nas kaznuje, med drugim tudi s tem, da to dopusti.
Že nekaj tednov živim samo od upanja in nadlog. Zato se pridružite molitvam, ki jih
opravljamo v naši hiši, obenem pa se izročimo v roke Božje previdnosti.

34.4 Page 334

▲back to top


334
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Presveta Devica naj vam ob tej svoji slovesnosti izroči vrtnico krščanske ljubezni,
Azelii vijolico ponižnosti in Emanuelu lilijo čist­ osti. Vse naj vas pa ohrani pod svojim mo-
gočnim varstvom. Amen.
V hvaležnosti in spoštovanju se izrekam vaše dobrote vdanega služabnika.
Turin, 3. septembra 1863
duh. Janez Bosko
P. S.: Večkrat sem videl markiza, ki je dobrega zdravja. Obljubil nam je, da bo prišel
nekega dne na obilno kosi­lo, toda do sedaj ga še ni bilo.
Prav v tem času je don Bosko doživel eno izmed tolažb, ki so mu bile po-
sebno drage.
Nekaj dni potem, ko je pisal šolskemu nadzorniku, je prejel pismo od svete-
ga očeta kot odgovor. Če se ne motimo, je bil to odgovor na pism­ o, o katerem naj
povemo malo zgodovine. Pij IX. si je želel dobiti od don Boska poleg nekaterih
nasvetov tudi predvidevanje o bodočih učinkih revolucije v Rimu.
Neke nedelje meseca junija je s poti iz Rima prišel v oratorij markiz Sca-
rampi, eden najbolj zvestih katehistov. Don Bosko ga je zadržal in ga vprašal po
novicah o svetem očetu.
Ko je zvedel, da je njegova svetost govorila o njem in se istočasno potožila,
da mu že dva meseca ni pisal niti vrstice, ga je vpra­šal:
– Gospod markiz, kdaj boste zopet šli v Rim?
– Čez kaka dva tedna.
– Prav, napisal bom pismo za svetega očeta.
Markiz je odpotoval in nesel s seboj pismo za Pija IX. Papež ga je v mar-
kizovi navzočnosti odprl in prebral. Kako, je vzkliknil in obračal pismo v svojih
rokah. Kako, kaj mi vendar piše don Bosko; takega pisma pa zares nisem priča-
koval! - Nato se je zamislil, preganil list in ostal brez besede.
Markiza je papežev vzklik močno presenetil, in kakor hitro se je vrnil v Turin,
je šel v oratorij. Pripovedoval je don Bosku o vsem, kar je bilo povezano s pis-
mom, ki ga je izročil papežu, in kako se je pap­ ež začudil, ko ga je prebral. Dodal
je, da bi iz čiste radovednosti rad vedel, kaj je poročal papežu. Don Bosko je odgo-
voril: »Takoj vam povem. Pisal sem papežu, da naj se ne da varati od navideznega
miru, temveč naj se pripravi na žrtev svoj­ega Rima, ker bo postal plen revolucije.
Te besede sta slišala tudi don Francesia in don Cagliero. Začudila sta se
zlasti zato, ker ni bilo nikakršne verjetnosti, da bi revolucionarji mogli uspeti
v svojih načrtih.
Papež se je čutil mirnega sredi naklonjenosti in spoštovanja Rimljanov in ti-
sočev romarjev, ki so prihajali v Rim. Revolucija se je na svojem pohodu malo

34.5 Page 335

▲back to top


BiS 7 — 46. poglavje
335
ustavila. Dogodki v Italiji so bili odvisni od francoskega gospoda. Ta ni nikdar do
konca izdal svojih načrtov, bil pa je jezen na Angleže, ki so se zaradi italijanske že-
lje izrazili, da morajo francoske čete zapustiti Rim, papežu pa bi za njegovo novo
bivališče ponudili Malto z obljubo velikodušne in sijajne gostoljub­nosti. Papež se
je naslanjal na moč cesarske francoske vojske, in ko je obiskoval še preostale mu
pokrajine, je ob navdušenem sprejemu ljudskih množic videl bleščeče francoske
oficirje, ki so spremljali njegovo kočijo. Časopis France je poročal: »Italija ne bo
nikdar dobila glavnega mesta na račun neodvisnosti papeštva. Minister za zuna-
nje zadeve sporoča, da je Francija pripravljena in odločena ščititi sedanje ozemlje
Svetega sedeža.« V francoskem senatu so izrazili mnenje, da je za Italijo boljša
poštena konfederacija kot nasilna združitev. V pismu, ki ga je cesar naslovil na za-
konodajno skupščino, je bilo reč­ eno: »Ne pozabite zaščititi neodvisnost svetega
očeta.« In O. Quin, član sveta poslanske zbornice, ki je izdelal naslov, je povedal,
da velik politični in religiozni interes zahteva od Francije, da se Rim ohrani Svete-
mu sedežu. Vedenje francoske vlade, izjave ministra Billaulta, uradni dokumenti,
ki jih je objavil Moniteur, glasovanje poslanske zbornice in senata in mogoče celo
izrecna beseda iz Pariza so potrjevali to načelo in vzeli vse upanje tako umerje-
nim krogom kakor tudi mazzinijancem.
Sektaško časopisje se je divje zagnalo proti Napoleonu. Ven­dar so z mej izgi-
nile oborožene tolpe.
Papež je don Bosku poslal naslednje pismo (prevod iz latinščine):
papež pij ix.
Dragi sin! Pozdrav in apostolski blagoslov. Iz mnogih dokazov nam je znana tvoja
vdanost in tvoja gorečnost. Zato smo z veseljem sprejeli zagotovilo tvoje vdanosti, ki si
nam ga poslal v svojem vdanem pismu. Veseli nas novica, da se s pomočjo velikodušnih
duš izdajajo knjige, ki pospešujejo vero in pobožnost. Prosimo dobrotnega Boga, da bi
blagoslovil to prizadevanje in jim podelil zaželen uspeh.
Na žalost nam niso nove in nepričakovane stvari, o katerih nam pišeš glede besne voj-
ne, ki se bije proti Cerkvi. Toda kakor sam veš, moramo položiti vse naše zaupanje v Boga, ki
skrbi za nas. On ne pozabi nikdar tistih, ki zaupajo vanj, zato je vanj položeno vse naše upa-
nje, podkrepljeno zlasti s priprošnjo Device Marije, v katere varstvo brezmejno zaupamo.
Medtem ko priporočamo tvojo vdanost, da bi nam prišla v pom­ oč s svojimi molitva-
mi, v znamenje naše očetovske naklonjenosti iz srca podeljujemo tebi in vsem, ki so, kakor
pišeš, zavzeti za širjenje zdravega nauka, naš apostolski blagoslov.
Napisano v Rimu pri svetem Petru 15. julija 1863; v 18. letu našega papeževanja.
Pij ix., papež
Dragemu sinu duhovniku Janezu Bosku, Turin

34.6 Page 336

▲back to top


47.
poglavje
Spomin na sanje o kolesu in žitnem polju – Don Bosko se odloči za pot na
Oropo, kjer bi izbral osebje za Mirabello; v oratoriju vsi napovedujejo, da bo
don Rua ravnatelj – Težave zaradi pomanjkanja državnih diplom – Minister
določi izreden izpitni rok za profesorje za prve tri gimnazijske razrede –
Don Bosko spodbuja več svojih, da bi šli na izpit – Neutruden in naporen
študij – Pomembne don Boskove besede za neutrudno delo v slavo Božjo
– Don Boskova pisma dvema klerikoma od sv. Ignacija – Običajni udarci
dvema fantoma, ki sta se šla kopat v Doro, in nevidna zaušnica; veliko
pričevanj – Don Bosko se vrne iz Lanza – Pismo z nasveti gospodu, ki ga je
spoznal pri sv. Ignaciju
Med toliko negotovostmi in tegobami je trdno živelo upanje. Don Ruffi-
nova kronika pravi: »Meseca julija je don Bosko govoril o znanih sanjah z lečo
na kolesu in o žitnem polju, pokritem s klasjem. Povedal je, da so te sanje izraz
Božje volje, ki nam obljublja pomoč za salezijansko družbo.
Prav tako je povedal, da bo po duhovnih vajah pri sv. Ignaciju šel v Biello
v svetišče Božje matere Marije v Oropo, da bo tam izbral osebje, ki naj začne
salezijansko delo v Mirabellu.
Tega leta je bilo treba odpreti zavod, ki je bil že skoraj dograjen. Ker je bilo
zgornje nadstropje še zelo vlažno, so za stanovanjs­ ke prostore določili tudi bli-
žnjo kmečko hišo, ki je bila don Boskova last.
Treba je bilo določiti vzgojno in učno osebje novega zavoda. Za ravnatelja so
bile oči vseh uprte v don Rua, kajti noben drug ne bi bil bolj sposoben kot on v
Mirabellu predstavljati srce in voljo očeta don Boska in biti tam drugi don Bosko.
Toda tudi tukaj se je pojavilo vprašanje profesorjev. Z mons. Calabianom je bilo

34.7 Page 337

▲back to top


BiS 7 — 47. poglavje
337
dogovorjeno, da se bo zavod imenoval malo semenišče in bo zato popolnoma od-
visen od škofa v Casaleju. Potem bi sčasoma, če bi bilo potrebno, poskrbeli za
uradno priznane profesorje. Vendar so se bali, da ta ureditev ne bi nič pomaga-
la, ker so predvidevali, da bo za državno odobritev zavoda potrebno predstaviti
vsaj dva diplomirana profesorja ali dva druga enakovredna naslova. Bilo je na
voljo več klerikov in profesorjev, ki bi bili sposobni opraviti izpite za profesorje
in ki so poleg tega še opravili svojo preizkušnjo kot učitelji, vendar niso imeli za
to izpolnjenih pogojev. Kaj storiti? Že več let niso razpisovali izrednih izpitov za
profesorske diplome. Treba se je bilo vdati in se redno vpisati na univerzo za
študij literature. Vendar je to pomenilo štiri leta študija in šele potem možnost
poučevanja. Taka zakasnitev bi popolnoma sprevrgla načrte za novo hišo. Ker pa
je to bilo Božje delo, tudi ni manjkalo Božje pomoči. Meseca julija, ko se tega ni
nihče nadejal, so razglasili, da bodo zaradi pomanjkanja gimnazijskih profesor-
jev tisto leto, to je 1863, in naslednja leta razpisani izpiti za mesec september za
vse, ki bi si hoteli pridobiti diplomo profesorja. Za don Boska je bilo to dejstvo
odločno znamenje Božjega posega in je zato več članov oratorija spodbudil, da
bi se začeli pripravljati na izpit. Čas je pritiskal, saj je bilo manj kot dva meseca,
da bi se pripravili za toliko različnih predmetov, čeprav so bili vsi bolj ali manj s
študijem na tekočem. Toda časa je bilo tako malo in izpiti so bili skoraj pred vrati.
Vendar je to bil čas, ko so bili vsi iz ljubezni do Boga in zaradi oratorijev priprav-
ljeni velikodušno žrtvovati tudi življe­nje za dosego tega cilja. Zato je don Bosko
zbral precej prostovoljcev, ki so bili pripravljeni to breme z navdušenjem prevzeti
nase. Čeprav so bili vsi izmučeni zaradi pravkar končanega šolskega leta, so se z
vnemo lotili dela. Eden izmed njih je prevzel vodstvo, raz­deljeval vsak dan naloge
in snov, ki jo je bilo treba obdelati, poročal vsak dan o opravljenem delu, in to tako
uspešno, da so bili na začetku septembra pripravljeni za izpit.
Zgledovali so se po svojem učitelju in očetu don Bosku, ki je na povabilo, da
bi si odpočil od naporov in skrbi, imel navado reči: »Kar moreš storiti danes, ne
odlašaj na jutri.«
Dajal je še druge nasvete: »Treba je delati, kakor če ne bi nikoli morali um-
reti, živeti pa tako, kakor da bi morali vsak dan umreti: quotidie morior.«
»Ko smo bili izmučeni in zbiti,« pravi don Cagliero, »je imel nav­ ado reči:
'Pogum, delajmo, vedno delajmo, kajti tam zgoraj bomo večno počivali. In ko se
bo zgodilo, da bo kak salezijanec umrl zato, ker je delal za duše, potem boste
lahko rekli, da je salezijanska družba dosegla veliko zmagoslavje, in nad njo se
bodo izlili bogati nebeški bla­goslovi.'« Don Frančišek Dalmazzo je bil navzoč
pri dogovoru, ki ga prepisujemo iz njegovih Zavodskih zapisov. Vendar moramo

34.8 Page 338

▲back to top


338
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
tukaj omeniti, da je don Bosko govoril o delu, ki je bilo nujno potrebno, da smo
uresničili Božje načrte.
Neki dobrotnik je dejal don Bosku: »Vaši sinovi delajo preveč.«
– Na svetu smo zato, da delamo, kaj ne, je odgovoril don Bosko.
– Vsekakor. Toda preveč napeta struna se utrga. Od časa do čas­ a bi potre-
bovali malo počitka.
– V nebesih bodo počivali.
– Toda zaradi preobilnega dela trpi njihovo zdravje.
– To ni nikakršna izguba, temveč dobiček.
– Ali ne vidite, da si bodo nekateri skrajšali življenje in umrli mladi?
– Bodo pač prej prejeli plačilo. Srečen tisti, ki umre zaradi tako plemeni-
tega namena.
Don Bosko je s temi besedami opisal resnično razpoloženje svojih vrlih so-
delavcev, ki jim je pogosto klical v spomin besede sv. Pavla v njegovih pismih:
»Bog je pravičen in ne bo pozabil del vaše ljubezni. Vsak bo prejel svoje plačilo
v sorazmerju s svojim naporom.«
Don Bosko se je torej odpravil v Lanzo k sv. Ignaciju in od tam pis­ al pismo
kleriku Janezu Bonettiju v Turin. Nekateri njegovi izrazi se nanašajo na notra-
nje boje za poklic.
Dragi moj Bonetti!
Ne vznemirjaj se zaradi stvari, ki mi jih pišeš. Hudič vidi, da se mu hočeš končnove-
ljavno izmuzniti iz rok in se zato trudi, da bi te prevaral.
Ravnaj se po mojih nasvetih in pojdi pogumno naprej. Skušaj pregnati svojo slabo voljo
s pesmijo sv. Pavla: Če nas veseli obilica nagrad, naj nas ne plaši obilica del. Ne bo prejel
krone, razen tisti, ki se je pošteno bojeval. Bodi dober Kristusov vojak in on te bo nagradil.
Ali pa prepevaj s sv. Frančiškom Asiškim:
Tolika je dobrota, ki me čaka,
Da mi je vsaka tegoba v zadoščenje.
Bolečina se spreminja v radost,
Vsaka tegoba v prijetno zadoščenje.
Vsaka skrb razveseljuje srce.
Sicer pa moli zame in jaz ne bom pozabil moliti zate in bom storil vse, kar morem
storiti zate v sedanjem času in večnosti. Amen.
Tvoj vdani v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Sv. Ignacij, 2. julija 1863
Poleg tega je don Bosko več klerikom in fantom pis­ al še več pisem, od kate-
rih se nam je ohranilo samo naslednje:

34.9 Page 339

▲back to top


BiS 7 — 47. poglavje
339
Predragi Garino!
Tvoje zadnje pismo je zadelo v črno. Stori, kakor si pisal, in videl boš, da bova oba
zadovoljna. Toda kakor sem ti že zadnjič rekel, je potrebno, da mi popolnoma zaupaš, kar
mi boš gotovo ustregel, zlasti če pomisliš na skrb, ki jo bom namenjal tebi v vsem, kar se
tiče tvoje duše in tvojega časnega stanja.
Za zdaj si zapomni te tri nasvete: beg pred brezdeljem, beg pred lahkomiselnimi to-
variši in druženje s tovariši, ki jim je mar pobož­no življenje. To bi bilo zate vse.
Moli zame, ki ti bom vedno vdan prijatelj v J. K. duh. Janez Bosko
Sv. Ignacij, 1863
Tudi tega leta 1863 se je, medtem ko je bil don Bosko na duhovnih vajah pri
sv. Ignaciju, ponovil skrivnosten dogodek, ki mu ni razlage. »Rekli bi lahko,« je
dejal don Rua, »da je don Bosko več kot enkrat bil obdarjen z darom bilokacije
(navzočnosti na dveh krajih). V nedeljo sta se dva fanta iz oratorija med pridigo
skrivaj odpravila kopat v Doro nedaleč od tovarne puškinih cevi. Ko sta se slekla
in se malo v vodi osvežila, sta legla na pesek. Kar nenadoma sta začutila udarce
težke roke po hrbtu, kjer so tudi ostali odtisi roke in prstov. Ko sta pogledala okoli
sebe, ni bilo nikjer nikogar, vendar sta ju hrbet in vrat močno pekla. Prepozno sta
se spomnila tistega, kar se je zgodilo preteklo leto prav v bližini istega kraja trem
njunim tovarišem. Začela kričati: 'To je don Bosko!' Takoj sta se oblekla, in kakor
da bi ju kdo zasledoval, zbežala nazaj v oratorij. Prišla sta domov bleda kot smrt.
Previdno sta vstopila skozi cerkvena vrata in se šla skrit v spalnico.«
Naslednjega jutra, tako nam je pripovedoval don Dalmazzo, je don Alaso-
natti prejel od sv. Ignacija don Boskovo pismo: »V tem trenutku sem videl fanta
Bastio in Vezzettija, kako sta danes v nedeljo tekla k reki Dori, da bi se kopala.
Tam sem poslušal, kako sta začela malo primeren pogovor, in jima dal spomin,
ki jima bo ostal za nekaj časa. Vi, gospod prefekt, ju pokličite k sebi in vprašajte,
ali nista nič čutila ali prejela, ko sta bila na obrežju reke.«
Don Alasonatti je s pismom v roki šel iskat oba krivca, in ko ju je našel, jima
je prebral, kar je bilo napisano v pismu: »Don Bosko mi je pisal: Ni se vama
posrečilo. Sta tam ob čutila kaj, kar vama ni bilo posebno prijetno?« Fanta sta
priznala, da ju močno boli hrbet.
Tudi klerik Bonetti ju je vprašal in ugotovil, da je don Bosko imel prav. Rav-
no tako je Peter Enria, ki je oba osebno poznal, zvedel za prejete udarce.
Don Alasonatti je dejal Vezzettiju: »Pripravi si kovček, da boš šel domov.« Ko
je fant šel po stopnicah od prefekture, je naletel na mladega Fiocchija, s katerim
je bil v tesnem prijateljskem odnosu, ker sta bila oba doma iz istega kraja, in mu
pripovedoval svoj primer. Potem ga je vprašal, kako je mogel don Bosko zvedeti

34.10 Page 340

▲back to top


340
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
za njegov pobeg, saj je bilo nemogoče, da bi mu kdo iz oratorija to sporočil. Ta je
odgovoril: »Veš, zadeli so me trije udarci in zlasti tretji je bil nadvse močan.«
Vendar so potem oba fanta spet sprejeli nazaj in sta se poboljšala.
»Jaz sem bil priča zgoraj omenjenega dogodka,« je pisal don Frančišek Dal-
mazzo. »Prav tako se spominjam, kot potrdilo teh dogodkov, da je don Bosko
nekoč vprašal nekega fanta: 'Se spominjaš, kako si nekeg­ a dne prejel od nevi-
dne roke zaušnico?' Ko je pritrdil in se začudil, kako don Bosko to ve, mu je don
Bosko dejal: 'In kaj si delal takrat?'
Fant je zardel kot rak, don Bosko pa ga je prijel za roko, ga potegnil vstran
in mu šepnil besedico na uho. Ko se je to zgodilo, je bilo navzočih več mojih
tovarišev.«
Don Bosko se je vrnil od sv. Ignacija, kjer se je znova in znova sestajal s
starimi prijatelji in navezoval nova prijateljstva z mnogimi, ki so se pri njem
spovedali. Iz tega se je rodilo živahn­ o dopisovanje z duhovnimi nasveti, ki se je
seveda izgubilo. Kako pism­ o pa se je le ohranilo in tako smo letos dobili dopis
uglednega vit­ eza Grimaldija iz Bellina, spoštovanega občana iz Astija. Ta gos-
pod je prišel na duhovne vaje k sv. Ignaciju in tam spoznal don Boska, s katerim
sta sklenila tesno prijateljstvo. Živel je v Marettu, škofiji Asti, kjer je bil župnik
don Janez Ciattino.
Veleugledni gospod vitez!
Oprostite mi, da ne odgovarjam točno na vaša pisma. Na žalost mi primanjkuje čas.
Vi ste v Marettu, v družbi velikega svetega moža. Posnemajte njegove zglede in držite se
njegovih nasvetov. Tako boste izpolnjevali Božjo voljo.
Prebral sem in dal drugim v branje prerokbe, vendar se mi zdi, da niso v večjo Božjo
slavo, niti za tisk. Nočem jih ocenjevati, vendar ne vidim v njih Božjega duha, ki je ves
dobrota in potrpljenje. Poslal jih bom tja, kamor boste želeli, da jih pošljem.
Ali hočete, da poskusimo z mladim Vaianeom? Vsak polovico. Običajno mesečnino 3.
lir bi popustil na 15 lir in vi bi priskrbeli drugo. Če bo dobro kazal, mu bomo pomagali
naprej, sicer pa bomo storili tisto, kar nam bo Gospod pokazal, da je v večjo njegovo slavo.
Mi vsi molimo za vas, gospod vitez. Vi pa molite za nas. Pozdra­vite v mojem imenu
dragega don Ciattina, svojega predstojnika. Presveta Devica milosti Božje naj nas vse bla-
goslovi tukaj na zemlji in nas na­redi vredne večnega plačila v nebesih. Amen.
Turin, 24. septembra 1863
duh. Janez Bosko

35 Pages 341-350

▲back to top


35.1 Page 341

▲back to top


48.
poglavje
Konec šolskega leta – Pogled nazaj – Kavarna pri Consolati: nevljudnost
in krščanska ljubezen; en gojenec več v oratoriju; tri leta z don Boskom;
hvaležnost; vztrajnost v dobrem – Franček Besucco: njegovi prvi razgovori z
don Boskom; hvaležnost dobrotnikom; preprostost; nekaj njegovih kreposti
– Don Bosko ne dovoli izletov na predvečere praznikov
Zadnje dni julija se je z izpiti in razdelitvijo nagrad končalo šolsko leto
1862/63. Veliko gojencev se je vračalo domov k svojim družinam z namenom,
da se ob določenem času spet vrnejo v oratorij, drugi pa so zapuščali ta kraj
miru, da bi vstopili v semenišče ali se posvetili poklicnemu delu kot obrtniki,
trgovci ali v drug­ ih že predvidenih zaposlitvah. Vsi so priznavali, da jim je don
Bosko odprl spodobno pot v družbo in jim zagotovil prihodnost. Veliko jih je
dolga leta prejemalo hrano za telo, razum in življenje duše. Za­to so se v iskreni
hvaležnosti zgrinjali okoli njega in se od njega posl­avljali.
Med temi je bil eden, ki je še posebno čutil hvaležnost v svojem srcu, saj
je bil cela tri leta deležen očetovskega srca Božjeg­ a služabnika. Toda sedaj se
je moral od njega ločiti. O tem fantu bo­mo natančneje poročali, saj je nekak
predstavnik na stotine drug­ ih, ki jih je don Boskova krščanska ljubezen rešila
zablod mladosti; odzvali so se povabilu njegove vzgoje ter živeli in umrli kot
dobri kristjani. Navedimo dejstva:
Don Bosko je jeseni 186. vstopil v kavarno Consolata nedaleč od istoimen-
skega slavnega svetišča Božje matere Marije. Vstopil je v odmaknjeno sobo z
namenom, da bi v miru prebral mnoga pisma, ki jih je prinesel s seboj. V kavarni
je gostom stregel zel­o ustrežljiv in ljubezniv natakar Janez Pavel Cotella, star
13 let, doma iz Cavourja (Turin). Istega leta poleti je zbežal od doma, ker več ni

35.2 Page 342

▲back to top


342
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
mogel prenašati strogosti in nenehnega karanja staršev. Poglejmo, kako je on
opisal to srečanje z don Boskom don Frančišku Cerrutiju:
»Nekega popoldneva,« tako je sam pripovedoval, »mi je gospodar rekel:
'Odnesi skodelico kave duhovniku, ki je v tisti sobi.'
– Jaz naj nesem skodelico kave kakemu duhovniku, sem si dejal ves prese-
nečen. Na duhovnike so tedaj grdo gledali, še bolj kot sedaj. Sliš­ al in bral sem o
njih vse mogoče stvari in sem si o njih izoblikoval zelo grdo predstavo.
Približal sem se mu z izzivalnim pogledom in dejal: 'Kaj hočete od mene vi,
far?' On me je pa ostro pogledal in prijazno dejal:
– Želim si, dragi fant, da mi prineseš skodelico kave, vendar z enim pogo-
jem, namreč, da mi jo prineseš ti sam.
Te besede in ta pogled so me premagali, tako da sem si dejal:
– To pa ni duhovnik kakor drugi.
Prinesel sem mu kavo. Neka skrivna sila me je zadrževala pri njem. Začel
me je spraševati, vedno nadvse ljubeznivo, o mojem rojstn­ em kraju, starosti,
mojem delu in zlasti še, zakaj sem pobegnil od doma. In nato:
– Hočeš priti z menoj? mi je rekel.
– Kam?
– V don Boskov oratorij. Ta kraj in ta služba nista zate.
– In ko bom tam?
– Če boš hotel, se boš lahko šolal.
– Pa boste lepo ravnali z menoj?
– Si lahko misliš. Tam se igramo, smo dobre volje, se zabavamo.
– Prav, prav, sem odgovoril, prišel bom.
– Toda kdaj?
– Takoj? Jutri?
– Danes popoldne, je odgovoril don Bosko.
Poslovil sem se od gospodarja, ki je želel, da bi ostal še kakšen dan, toda jaz
sem pobral svojih nekaj stvari in sem še istega popoldneva odšel v oratorij. Nas-
lednji dan je don Bosko pisal mojim staršem o mojem položaju. Prosil jih je, da bi
se oglasili, da bi se dogovorili glede stroškov za moje vzdrževanje. Prišla je mati,
ki ji je don Bosko, potem ko je obrazložila položaj družine, dejal: 'Prav, naredimo
tako: vi boste plačali 12 lir na mesec, preos­talo pa bo dodal don Bosko.'
Pri tem sem občudoval ne samo izredno don Boskovo ljubezen, temveč tudi
njegovo modrost. Moja družina ni bila bogata, vendar smo živeli v določenem
blagostanju. Če bi me torej sprejel popolnoma zas­ tonj, ne bi storil prav, ker bi to
bilo v škodo drugim, ki so bili bolj potrebni pomoči kot jaz.«

35.3 Page 343

▲back to top


BiS 7 — 48. poglavje
343
Dve leti so starši zvesto izpolnjevali z don Boskom dogovorjeno pogodbo
glede mesečnine, toda na začetku tretjega leta so prenehali plačevati in o vsem
skupaj niso hoteli nič več vedeti. Fant je bil kljub neizmerni živahnosti odprt,
odkritosrčen, dobrega srca, lepega obnašanja in izredno priden za učenje. To leto
(1862/63) bi moral vstopiti v četrti razred. Bal se je, da bo moral opustiti šolanje,
zato je prišel k don Bosku in mu povedal svoje težave: 'Kaj potem, če tvoji starši
nočejo več plačevati! Ali nisem jaz tukaj? Bodi prepričan, da te don Bosko ne bo
zapustil.' In res je don Bosko ve čas njegovega bivanja v oratoriju skrbel zanj.
Ko je končal četrti razred gimnazije in uspešno opravil izpite, se je zaposlil.
Prvi denar, ki ga je zaslužil s svojim delom, je ob velikem odpovedovanju privar-
čeval in ga v majhnih obrokih pošiljal don Bosku, da je plačeval dolg, ki je nastal,
ker njegovi starši zanj niso hoteli več plačevati.
Živel je kot dober kristjan, navdušeno širil Katoliško branje, se med prvimi
vpisal v Združenje bivših gojencev in bil vedno tesno povezan s svojimi nekda-
njimi predstojniki. Ko je leta 1908 umiral, je želel imeti ob svoji postelji svojega
nekdanjega profesorja doktorja Frančiška Cerritija in častitega don Mihaela Ruo.
Toda če je don Bosko v Cotelli videl odhajati od sebe tega in toliko drugih
dragih sinov, pa je v tem času dobil enega, ki ga brez nadaljnjega lahko imenu-
jemo cvetko iz raja.
Dne 2. avgusta 1863 je vstopil v oratorij kot gojenec 13-letni Franček Be-
succo, doma iz alpske vasice Argentere v Piemontu. Vsi so ga občud­ ovali zaradi
spoštovanja in ljubezni do staršev, zaradi nedolž­ nega življenja, zaradi pridnosti
v učenju. Slišal je govoriti o oratoriju in si želel, da bi mogel biti sprejet. Toda
skrajna revščina nje­govih staršev mu je onemogočala izpolnitev njegove goreče
želje. Tedaj je nekega dne po svetem obhajilu, potem ko je prosil blaženo Devico
Ma­rijo za pomoč, slišal skrivnosten glas, ki ga je napolnil z veseljem: Bodi po-
gumen, Franček, tvoja želja se bo izpolnila.
Don Bosko je takole opisal svoje prvo srečanje z njim.
»Besucco je prebil že nekaj dni v oratoriju, toda jaz ga še nisem videl in ni-
sem vedel več o njem, kot kar mi je dekan Pepino sporočil v pismu. Nekega dne
sem bil na odmoru med gojenci te hiše. Zagled­ al sem dečka srednje postave,
oblečenega po gorjansko, trdega videza, pegastega obraza. S široko odprtimi
očmi je začudeno gledal svoje tovar­ iše, kako so se zabavali. Ko se je njegov pog-
led srečal z mojim, se mi je spoštljivo nasmehnil in se mi približal.
– Kdo si ti? sem ga smehljaje se vprašal?
– Jaz sem Franček Besucco iz Argentere.
– Koliko si star?

35.4 Page 344

▲back to top


344
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
– Kmalu bom štirinajst.
– Si prišel k nam, da bi se šolal ali da se izučiš kake obrti?
– Zelo rad bi se šolal.
– Kaj si se učil do sedaj?
– Hodil sem v šolo v domačem kraju.
– Zakaj bi se rad šolal in se ne učil kake obrti?
– Oh, moja želja je postati duhovnik.
– Kdo ti je to svetoval?
– Vedno sem nosil v srcu to željo in goreče prosil Gospoda, da bi mi jo izpolnil.
– Si že koga vprašal za svet?
– Da, že večkrat sem govoril o tem s svojim botrom, da, s svojim botrom.
– Ko je to izgovoril, je bil ves raznežen. Oči so se mu napolnile s solzami.
– Kdo je tvoj boter?
– Moj boter je moj župnik, dekan v Argenteri, ki me ima zelo rad. On me je
učil katekizem, on me je poučeval, me oblačil, me vzdrž­ eval. On je tako dober,
izkazal mi je toliko dobrot, in ko me je skoraj dve leti učil, me je priporočil vam,
da bi me sprejeli v oratorij. Kako dober je moj boter, kako zelo me ima rad!
Ko mi je to povedal, je spet začel jokati. Ta občutljivost za prejete dobrote,
ta ljubezen do dobrotnika sta mi pokazali lep značaj in srčno dobroto tega deč-
ka. Tedaj sem se spomnil tudi prip­ oročil, ki sta mi o njem dala njegov župnik
in vikar Eysautier, in sem si dejal: Ta deček bo s prizadevanjem dosegel izre-
den uspeh v moralni vzgoji. Kajti izkušnja nas uči, da je hvaležnost pri otrocih
znanilka srečne prihodnosti. Nasprotno pa tisti, ki zlahka pozabijo na prejete
dobrote in žrtve, ostajajo neobčutljivi za opomine, nasvete, vero, so zato težko
vzgojljivi in njihov uspeh ni gotov. Tedaj sem rekel Frančku: 'Zelo me vesel­i, da
imaš tako rad svojega botra, vendar si ne ženi k srcu. Ljubi ga v Gospodu, moli
zanj, in če mu hočeš zares ustreči, se tako obnašaj, da mu bom mogel dati dobra
poročila o tebi, ali pa bo mogel biti zadovol­jen, ko te bo prišel obiskat v Turin.
Sedaj pa pojdi k svojim tovarišem na odmor.' Ko si je obrisal solze, me je pozdra-
vil z ljubeznivim pog­ledom in se odšel igrat s svojimi sošolci.
Nekaj dni pozneje sem ga zopet videl, kako je prihajal k meni z žalostnim
obrazom.
– Kaj je s teboj, sem dejal, moj dragi Besucco?
– Tukaj sem sredi toliko dobrih tovarišev. Tudi jaz bi rad postal tako dober
kot oni, pa ne vem, kaj naj storim. Morate mi pomagati.
– Pomagal ti bom z vsemi sredstvi. Če hočeš postati dob­ er, izpolnjuj tri
stvari in vse se bo dobro končalo.
– Kaj so te tri stvari?

35.5 Page 345

▲back to top


BiS 7 — 48. poglavje
345
– Poslušaj: veselje, učenje, pobožnost. To je obsežen program, ki te bo nare-
dil srečnega in bo koristil tvoji duši, če ga boš izpolnjeval.
– Veselje, veselje. Jaz sem še preveč vesel. Če je biti vesel zad­ osti, da posta-
nem dober, se bom zabaval od jutra do večera. Je prav tako?
– Ne od jutra do večera, temveč samo takrat, ko je čas za to, ko je dovoljen
odmor.
In Besucco, prepričan, da opravlja Bogu ljubo delo, se je v času odmora z
dušo in telesom vrgel v igro svojih šesto tovarišev, ki so bili vsi prevzeti od nje.
Ker pa ni bil navajen na določene igre, se je večkrat zaletel v koga, padel po tleh
ali se kam zapletel in tako končal svojo zabavo.
– Nekega dne, tako pripoveduje don Bosko, se mi je približal in zelo šepal.
– Kaj ti je, Besucco, sem ga vprašal.
– Vse me boli, je odgovoril.
– Kaj se ti je zgodilo?
– Sem še zelo nespreten v igrah te hiše, zato se enkrat zaletim z glavo, dru-
gič z rokami pa spet z nogami. Včeraj sem v teku zadel v nekega tovariša, trčila
sva z glavama, tako da nama je iz nosa pri­tekla kri.
– Oh, revček, bodi bolj pazljiv in previden.
– Toda vi ste mi rekli, da živahna igra ugaja Gospodu. Rad bi se čim prej
naučil vseh iger, kakor moji tovariši.
– Ne smeš me razumeti narobe, dragi moj. Igre in spretnosti se je treba na-
učiti polagoma, drugo za drugo, počasi. Samo tako ti bo v razvedrilo in ne v ob-
težitev telesa.
Ko je prvič vstopil v mojo sobo, je nad vrati bral napis: Vsak trenutek časa
je zaklad.
– Tako je. V vsakem trenutku časa si lahko pridobimo kako znanstveno spoz-
nanje, spoznamo kako versko resnico, naredimo kako vajo v kreposti, obudimo
dejanje ljubezni do Boga; to so pred Gospodom pravi zakladi, ki nam koristijo za
časno in večno življenje.
Ni izgovoril niti besedice. Nato si je na kos papirja zapisal tisti rek in dejal:
'Razumem.'
O teh stvareh želimo poročati zato, da bi spoznali vedno večjo zaupljivost,
ki je obstajala med don Boskom in njegovimi gojenci. Kar se tiče čudovite kre-
posti mladega Besucca, priporočamo bralcem življenjepis, ki ga je don Bosko
sam napisal o tem fantu. Bil je v najvišji meri obdarjen z duhom molitve in je
imel navado, da je poklekal na prav isto mesto, kjer je Dominik Savio molil pred
Marijinim oltarjem. Ker so bila v hiši prepovedana osebna spokorna dela, je
opravljal v skupnosti najnižja dela in svojim tovarišem velikodušno pom­ agal

35.6 Page 346

▲back to top


346
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
v duhovnih in telesnih potrebah, kakor mu je narekovala krščans­ ka ljubezen.
Istočasno pa je poleg zatajevanja čutov, zlasti oči, je­mal za pokoro učenje, po-
zornost v šoli, pokorščino predstojnikom, pren­ ašanje nevšečnosti, kot je vro-
čina, mraz, veter, lakota, žeja itn. Češčenje presvetega Zakramenta, spoved in
obhajilo so bili zanj prava uteha.
Ta goreča ljubezen do presvetega Zakramenta je bila, kot smo že večkrat
povedali, posledica don Boskovih37 naukov in njegovega prizadevanja, da je
odstranil vse ovire za prejem svetih zakramentov.
Don Joahim Berto je pisal:
»Včasih se je zgodilo, da so v času jesenskih počitnic v soboto ali na predve-
čer kakega praznika vodili fante kakega razreda na sprehod. Dostikrat so priš-
li domov malo pozneje in tako ovirali spoved. Don Bosko je ponovno zahteval
opravičilo, in ko je sliš­ al za vzroke zamude, ves zaskrbljen dejal: 'Toda to je ven-
dar prava neumnost. Kako naj se vendar fantje po sprehodu še zberejo za spo-
ved? To je napaka, to je nered, ki ga je treba na vsak način odpraviti.'
Zato je tistim, ki se jih je to tikalo, ukazal, da se kaj takega ne sme več po-
noviti.«
37 Duhovnik Janez Bosko, Pastirček z Alp, 20. pog.

35.7 Page 347

▲back to top


49.
poglavje
Don Bosko se odpravi v svetišče v Oropo – Njegovo pismo dijakom oratorija;
velik obisk vernikov v tem svetišču; njegova molitev za fante – Don Bosko
v Astiju: pridiga, spoveduje, potolaži nekega bolnika – Don Bosko v
Montemagnu – Sprejme dva fanta na priporočilo prefekture in ministrstva
za javna dela – Prva prošnja železniški direkciji za znižanje tarife za prevoz
materiala za novo cerkev.
Kakor se je don Bosko zmenil, se je odpravil v svetišče Božje matere Mari-
je v Oropo, da bi njej priporočil ustanovitev svo­jega prvega zavoda v Mirabellu.
Pred njeno čudodelno podobo je daroval sveto mašo in dolgo molil. Verjetno
je v svojem srcu čutil zagotavljajoč, da, celo ukazujoč glas, ki je spominjal na
5,16 Pre­govorov: Naj se razlijejo tvoje vode navzven in tvoji valovi prepla­vijo trge.
Njene vode krščanske modrosti in ljubezni se bodo začele razlivati iz oratorija v
Mirabellu in se bodo razširile po mnogih ustanovah na koncih sveta.
Ob Marijinih nogah je don Bosko prosil tudi za razsvetljenje za izbiro tistih,
ki naj bi šli vodit zavod v Mirabello.
Medtem ko je nekaj dni dajal duška svoji pobožnosti, je pisal dečkom v oratorij.
Preljubljeni sinovi dijaki!
Če bi vi, dragi sinovi, bili na tej gori, bi vas gotovo prevzelo: velikanska stavba, ki
ima za središče pobožno cerkev, ki je povsod poznana kot oropsko svetišče. Tukaj ljudje
nenehno priha­jajo in odhajajo. Eni se zahvaljujejo preblaženi Devici za prejete milosti,
drugi prosijo, da bi jih rešila kakega telesnega ali duhovn­ ega zla, nekateri prosijo blaženo
Devico, da bi vztrajali v dobrem, pa zopet kdo se ji priporoča za srečno smrt. Mladi in sta-
ri, bogati in revni, kmečki ljudje in gospoda, vitezi, grofje, markizi, obrtni­ki, trgovci, moški
in ženske, kravji pastirji, študentje vseh vrst se nenehno spovedujejo in prejemajo sveto
obhajilo, nakar gredo k čudodelnemu Marijinemu kipu, da si izprosijo nebeško pomoč.

35.8 Page 348

▲back to top


348
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Toda sredi te velike množice ljudi sem v svojem srcu občutil resnično žalost. Zakaj?
Nisem videl med njimi svojih dragih mladih dijakov. Zares škoda, da ne morem imeti tukaj
pri sebi vseh svojih sinov, da bi vse popeljal k Marijinim nogam, jih daroval njej, jih posta-
vil vse pod njeno mogočno varstvo in jih naredil vse za Dominike Savie ali svete Alojzije.
Da bi si malo utešil srce, sem se približal njenemu oltarj­u in ji obljubil, da bom, kakor
hitro se bom vrnil v Turin, sku­šal v vaša srca vliti pobožnost do nje. 'Marija,' sem rekel,
'blagoslovi vso našo hišo, odstrani iz src naših fantov tudi že samo senc­ o greha, bodi vo-
dnica dijakom, bodi njihov pravi sedež modrost­ i. Naj bodo popolnoma tvoji, čisto tvoji,
sprejmi jih za vedno za svoje sinove in stori, da bodo vedno tvoji zvesti častilci.' Upam, da
me je presveta Devica uslišala in da mi boste pomagali, da bomo mogli odgovoriti na njen
klic, na Gospodovo milost.
Presveta Devica naj blagoslovi mene, naj blagoslovi vse duhovnike in klerike in vse
tiste, ki se trudijo za napredek naše hiše. Naj blagoslovi vse vas. Naj nas iz nebes podpira,
mi pa se bomo trudili, da si izprosimo njeno sveto varstvo tako v življenju kakor v smrti.
Tako se zgodi!
Vdani prijatelj v J. K. duh. Janez Bosko
Iz svetišča v Oropi, 6. avgusta 1863
Po poročilu kronike se je don Bosko po obisku v Bielli, kjer je pozdravil ško-
fa mons. Losana, vrnil v Turin in nato odpotoval v Montemagno. Sem so ga po-
vabili za tridnevnico v čast Mariji vnebovzeti.
Ko je s prvim jutranjim vlakom prišel v Asti, kjer ga je pričakovalo veliko lju-
di, se je takoj odpravil k župniku pri Santa Maria Nuovi, kjer je sedel v spovednico
in spovedal precejšnje število ljudi. Nato se je napotil v hišo svojega prijatelja Cer-
rata in še pred kosilom spet spovedoval, potem pa govoril o širjenju Katoliškega
branja. Po kosilu so ga poklicali v bližnjo cerkev, kjer se je še veliko drugih hotelo
spovedati. Don Bosko jih je spovedal, ker jih ni hotel pustiti nespovedane. Ko pa
se je potem hitro odpravil, da bi se s kočijo ob treh odpeljal v Montemagno, je ta
že odpeljala, četudi je dolgo čakala nanj. Bilo je že skoraj štiri.
Don Bosko je že plačal svoj prostor v kočiji in zagotovo so ga pričakovali v
Montemagnu za uvodno pridigo za tridnevnico. Zato je bil ves v skrbeh. Vstopil je
v prevozni urad in skušal ugotoviti, ali je mogoče dobiti kako prevozno sredstvo.
Poskusili so vse, toda prevoza niso mogli pripraviti. Podjetnik mu je tudi povedal,
da z odhodom ob tej uri ne bi mogli priti pravočasno za začetek pridige, zlasti še
zato, ker je dolgi vzpon onemogočal konjem, daj bi mogli nenehno galopirati. Zato
je bilo najbolje preložiti odhod na naslednji dan. Raz­govor je trajal več kot eno uro
in gospod Cerrato, ki je potrpežljivo čakal, je bil zadovoljen, da don Bosko ni mogel
odpot­ovati, in ga je mimogrede povedel k nekemu bolniku. Ko je ta zvedel za don
Boskov prihod, je že zjutraj poslal nekoga, ki naj bi mu ga privedel v hišo. Toda don
Bosko, ki je hotel na vsak način odpotovati, je obisk zavrnil in se opravičil. Božja

35.9 Page 349

▲back to top


BiS 7 — 49. poglavje
349
previdnost pa je stvari uredila tako, da je bil potolažen. Bolnik ga je z neizmernim
veseljem sprejel in jokal od radosti, kajti don Boskova navzočnost je bila zanj kot
prikazen angela. Spovedal se je, uredil svoje zadeve in izjavil, da sedaj, ko je videl
don Boska, nima na tem svetu nobene želje več.
Tisti večer je don Bosko obiskal še gospo Pulciani, kjer je tudi imel nagovor
o apostolatu oratorijev, in naredil več opravkov, ki so že dalje čakali nanj. Preden
je šel spat, je moral še spovedovati. Nasl­ednje jutro je odpotoval v Montemagno,
kjer so ga slovesno sprejel­i in kjer je bil gost družine markiza Fassatija. Na pred-
večer prazn­ ika je prispel še don Mihael Rua, ki mu je pomagal spovedovati.
Ko se je don Bosko vrnil v Turin, sta ga že čakali dve prošnji za sprejem
dveh gojencev: ena s prefekture, druga pa z ministrstva za javna dela. To ome-
njamo zato, da bomo videli, kako je Božji služabnik v tako viharnih časih imel
stike z enim in drugim državnim ministrstvom ter drugimi občinskimi in po-
krajinskimi uradi za sprejem dečkov.
Dopis prefekture turinske province odd. 5, št. 12974-847 se je glasil takole:
Turin, 17. avgusta 1863
V kraju Savigliano sta dva osirotela dečka, Tomaž in Jožef brata Trabucco, prvi star 12
let in drugi 10. Ker nimata nikogar, da bi skrbel zanju, sta sedaj pri ujcu Jožefu Miniju. Ker je
tudi ta v težkem gmotnem stanju in ker v Saviglianu ni nobene dobrodelne ustanove, so pro-
sili to prefekturo, da bi dečkoma omogočili sprejem v kako turinsko dobrodelno ustanovo.
Prefektura je rade volje sprejela to prošnjo in se zato obrača na zaslužnega gospoda
duhovnika Boska, ravnatelja Ustanove sv. Frančiška Saleškega v tem mestu. Posreduje mu
dokazila o revščini obeh dečkov in ga prosi, da bi, če bi mogel, tudi za sicer majhen dar
sprejel v svoj zavod imenovani siroti Tomaža in Jožefa ali vsaj enega.
Za prefekta Radicati
Don Bosko je starejšega dečka sprejel za enkratno plačilo 100 lir, vendar s
pogojem, da sorodniki poskrbijo za posteljnino in obleko. Drugo siroto je pripe-
ljala neka mati, ki mu je predložila naslednji dopis:
ministrstvo za javna dela; glavna direkcija železnic Turin, 15. septembra 1863
Predlagateljica tega listka je vdova Nattino. Prihaja, da izr­ oči svojega 10-letnega sina
Friderika v oratorij sv. Frančiška Sa­leškega.
Ravnatelj oddelka za osebje železnic Evrard
Don Bosko je rade volje sprejemal med svoje gojence sirote železniških usluž-
bencev in pri tem mislil tudi na prevoz materiala za cerkev Marije Pomočnice
v Turinu. O tem je govoril z glavnim direktorjem železnic uglednim Jernejem
Bono, ki ga je zelo spoštoval in ga prosil za znižanje prevoznih stroškov. Dobil
je za­dovoljiv odgovor.

35.10 Page 350

▲back to top


50.
poglavje
Don Boskovi nagovori fantom; razlogi, zakaj naj zaupamo predstojnikom;
oratorij daje priložnost, da delamo dobro; ne govoriti slabo o oratoriju in
ne ga sramotiti s slabim vedenjem; vsak ima dušo, ki jo mora rešiti; nasvet,
prijatelj, dobra misel – Don Boskova očetovska skrb za gojence: kako je
nekemu gojen­cu sporočil smrt njegovega očeta – Različni nasveti učiteljem
in asistentom – Kako sprejeti za dobro tudi kak napačen nasvet pred­
stojnikov – Škoda zaradi neizpolnjevanja pravil – Tri don Boskova pisma
kanoniku Vogliottiju o preobleki klerikov, o službi pri obredih v stolnici, o
pomoči nekemu duhovniku v stiski in nekemu kleriku – Don Bosko pošilja
asistente v druge vzgojne zavode
Prve dni avgusta je vstopilo v oratorij vsaj sto novih gojencev, ki jim je
bila potrebna pripravljalna šola za vstop v prvo gim­nazijo. V mnogih krajih so
imeli učitelja samo do tretjega razreda osnovne šole in je bilo zato treba dečke
poučiti o snovi četrtega razreda. Tem so se pridružili fantje, ki so od 15. avgusta
do 15. sept­ embra prekinili počitnice in prišli na ponavljanje šolske snovi ali na
pripravo za višji razred, čeprav so izpolnili že vse potrebne pogoje. Drugi pa v
času počitnic sploh niso zapustili oratorija. Tako je bilo zbranih veliko fantov.
Don Bosko je spet začel večerne nagovore skupnosti, pri čemer­je imel v mislih
predvsem na novo sprejete gojence, ki jih je skušal uvesti v prejem zakramentov.
Don Bonetti nam je zapustil nekaj osnutkov, ne da bi nakazal dneve.
I.
Vsi smo na tekališču z namenom, da si v tekmi pridobim­ o nagrado. Vsi bi radi uspeli.
Zato se odpravimo na pot. Jaz vas bom vodil, vi mi boste sledili. Najprej pa se moramo do-

36 Pages 351-360

▲back to top


36.1 Page 351

▲back to top


BiS 7 — 50. poglavje
351
meniti o pogojih. Jasni pogoji – dolgo prijateljstvo, pravi pregovor. Jaz nisem tukaj zat­ o, da
bi služil denar ali si pridobil slavno ime zaradi vašega velikega števila, temveč samo zato,
da vam storim več dobrega. Zato se mor­ ate zavedati, da sem tukaj, da sem vam na voljo,
ponoči in podnevi, od jutra do večera, v katerem koli trenutku. Jaz nimam drugeg­ a cilja kot
samo pomoč vam v telesnih, duhovnih in duševnih potrebah. Toda če hočem to doseči, mo-
ram dobiti podporo od vas; če mi jo boste dajali, vam zagotovim, da nam tudi Gospodova
pomoč ne bo manjkala, in lahk­ o ste prepričani, da bomo storili velike reči.
Ni mi toliko do tega, da bi me imeli za svojega predstojnika, temveč rajši za svojega
prijatelja. Zato se me prav nič ne bojte, temveč mi izkažite svoje zaupanje. Tega si želim in
za to vas prosim kot svoje prave prijatelje. Odkritosrčno vam povem, da zavračam kazni,
niti nočem dajati ukazov z grožnjo kazni, to ni moj sistem. Tudi če se kdo pregre­ši, ga
skušam opozoriti z dobro besedo, in če se popravi, je zame vse konč­ ano. Še več, če bi moral
kaznovati koga izmed vas, bi to bila kazen predvsem zame, ker bi pri tem preveč trpel. Če
ima kak oče neposlušnega sina, se pogosto tako razjezi, da prime za palico in jo, če je treba,
tudi uporabi. In prav stori, kajti kdor prizanaša palici, sovraži svojega otroka. Toda moje
srce ni sposobno niti udariti niti gledati, kako je kdo tepen. To ne pomeni, da dopuščam
nered, nikakor ne, zlasti če bi šlo za koga, ki bi bil v pohujšanje drugim. V tem primeru bi bil
prisiljen reči: Tu ni mesta zate. Toda imamo način, da preprečimo vse te neprijetnosti tako
zame kakor za vas. Bodimo eno samo srce, jaz sem tukaj, da vam pomagam v vseh okoliš-
činah. Polni ste dobre volje. Bodite odkritosrčni, bodite pošteni, kakor sem jaz do vas. Če je
kdo v nevarnosti, naj si da pomagati, naj mi pove. Če je kdo storil kaj napak, naj ne skuša
tega skriti, temveč naj si prizadeva, da bo zagrešeno popravil. Če bom jaz za stvari zvedel
od vas samih, se bom potrudil, da jih bom popravil tako, da bo vse v vašo večjo duhovno in
telesno korist. Gotovo ne bom obsoj­al tistih, ki jim je Bog odpustil itn.
II.
Rad bi vam povedal zelo pomembno stvar, se pravi, da bi mi pom­ agali pri nalogi, ki
mi je zares pri srcu, to je, da rešite svojo dušo. To ni samo glavni, temveč tudi edini cilj,
zakaj sem prišel sem. Toda brez vašega sodelovanja ne morem storiti ničesar. Moramo se
sporazumeti ter med menoj in vami ustvariti resnično prijateljstvo in zaupanje.
Glejte, kako velika sreča za vas je to, da ste bili sprejeti v oratorij. Če ste doma hoteli
iti k maši, ste morali iti daleč, vstati zgod­ aj zjutraj ali pa čakati na pozno uro. Tu pa imate
do cerkve le nekaj korakov in ste lahko pri maši vsak dan brez ovire. Če ste se doma hoteli
spovedati, ste morali čakati na nedeljo, napraviti ste mor­ ali dolgo pot in pogosto niste
dobili duhovnika. Če ste doma hoteli iti k obhajilu, včasih ni bilo nikogar ali ste morali
čakati in klicati duhovnika. Včasih so vaši tovariši komaj čakali, da bi se iz vas norčevali,
ker ste šli k obhajilu. Tukaj lahko greste k obhajilu, kolikorkrat hočete, in nihče se ne bo
iz vas norčeval in štel, kolikokrat ste ga prejeli. Če ste doma hoteli opraviti obisk Najsve-
tejšega, ste se morali odpraviti v cerkev in iti po dežju ali vročem soncu. Dostikrat je bila

36.2 Page 352

▲back to top


352
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
cerkev zaprta, včasih so vas starši karali, ker so potrebovali vašo pomoč pri delu. Tukaj
vam pa nihče ne brani, da greste med odmorom obiskat Jezusa Kristusa, presveto Devico
Marijo, tam zmolite očenaš in zdravamarijo in se nato vrnete k igri. Tukaj imate toliko
dobrih prijateljev, svetih zgledov, preizkušenih svetovalcev. Ste doma tudi imeli tako iz-
biro? Tukaj imate vse možnosti, da storite dobro svoji duši, in predstojniki nimajo druge
želje, kot da vam pomagajo.
– Mogoče bo kdo vprašal: kakšno korist bomo imeli od vsega tega?
– Odgovarjam vam: Če kdo vsega tega ne uporablja, je podoben tistem­ u, ki sedi pri
mizi in mu postrežejo z najbolj izbranimi jedmi in pijačami, on pa, namesto da bi segel po
vseh teh dobrotah, gleda v strop in prešteva muhe.
– Toda zakaj ne ješ?
– Oh da, jedel bom, jutri bom jedel.
– Toda jutri vsega tega ne bo več.
– Pustite me vendar pri miru, kaj me nadlegujete!
Oh, dragi moji fantje! Vprašali me boste, kakšno korist imamo od pobožnih vaj. Ali
morete o tem dvomiti? Najprej vam pomagajo, da se večno zveličate in greste v nebesa.
Potem vam izredno veliko pomagajo pri učenju. Že več let opažam naslednje. Poznate
kakega fanta, ki zvesto opravlja svoje verske dolžnosti in pobožne vaje? Priljubljen je pri
tovariših, predstojniki ga cenijo, v šoli je med prvimi, v domačem kraju je v zadovoljstvo
svojim staršem in župniku. Nasprotno pa so tisti, ki jim pobožne vaje ne dišijo, v nadlego
svojim predstojnikom, tovariši jih ne marajo, enemu izmaknejo kako reč, z drugimi se
prepirajo ali se neprimerno obnašajo in so nadvse objestni. In ko bodo veliki? Zamudili so
svoj čas in ostali bodo praznih rok.
III.
Rad bi vas opozoril na neko stvar: da ne bi pisali domov laži, temveč povedali stva-
ri tako, kakor so. Čeprav imate kruha na vo­ljo in se dobijo kosi kruha in celo polovice
hlebcev na vseh koncih in krajih, pišejo nekateri domov, da so tukaj gojenci lačni, kakšen
izmed vas, ki se ni hotel učiti in je zato padel v šoli, si upa pisati domov, da se mu godi
krivica ter da učitelji in asistenti z njim slabo ravnajo. Nekateri spet, zlasti taki, ki jim je
pravilnik pretežek, ki so leni in jim je samo za to, da bi dobro jedli in pili, o nobeni stvari
ne znajo povedati nič dobrega, ker jim je vse samo v nadlego. Toda zakaj počnete to, dragi
sinovi? Zakaj govorite stvari, ki niso resnične? Če je vaše oko kalno in vidite vse narobe,
kaj naj storimo mi? Ne zagovarjam naše hiše, ker tega ne potrebuje in je stot­ ine fantov
zadovoljnih, da smejo biti tukaj z nami in z don Boskom. Sicer pa, če se kdo ne počuti dob-
ro, naj ve, da nikogar ne zadržujemo s silo. Kdor ni zadovoljen s hrano v oratoriju, naj si
poišče drugo stanovanje ali pa piše staršem, da pridejo ponj in ga odpeljejo domov. To ni
nič slabega, vsak si pomaga, kakor ve in zna. Naj ostanejo ali pa odidejo, toda v vsem naj
vlada poštenost in odkritosrčnost.

36.3 Page 353

▲back to top


BiS 7 — 50. poglavje
353
Vendar nocoj ne govorim samo obrekovalcem, temveč tudi tistim, ki ne povedo vsega
z besedami, temveč pokažejo z dejanji, da oratorij ni pravo mesto zanje. Poslušajte me.
Neki pregovor pravi, da škaf s tem, ko hodijo z njim po vodo, izgubi obroče. Nekateri fantje
si mislijo, da se lahko potuhnejo in jih ne bodo odkrili. Skrivajo se tu in tam, se izogibajo
šole in učilnice, kradejo tovarišem stvari, ki jih niso zaklenili v svoj kovček, govorijo o stva-
reh, ki jih krščanski fant ne bi smel go­voriti, ter živijo prepričani in si zagotavljajo, da jih
nihče ni videl. Ti naj vedo, da četudi noben predstojnik ne bi zvedel za to, pa jih Bog vidi
in bo zahteval od njih strog obračun. In ali je potem res, da predstojniki ne bodo ničesar
zvedeli? Mogoče jim bo uspelo enkrat, mogoče celo dvakrat, vendar ne več. V oratoriju je
preveč oči, da ne bi videli, in hudič sicer nastavlja lonce, pozablja pa na pokrovke. Naj se
tudi ti zamislijo, ker imajo še čas, in z dejanji pokažejo, da so zadovoljni v oratoriju, sicer
jim bomo morali reči, da naj gre­do domov.
Tako eni kakor drugi naj se začnejo obnašati bolj pošteno. Jaz sem vam vsem odprl
svoje srce, in če je kaj, kar mi ne ugaja, vam po­vem; če je kaj, kar me moti, vam zasebno ali
javno odkrijem. Nikdar vam ničesar ne skrivam in to, kar nosim v srcu, povem z usti. Tako
storite tudi vi, dragi sinovi. Če je kaj, kar vam ne ugaja, mi povejte. Storili bomo, kar bo
najboljše. Če ste naredili kaj nepremišljenega, povejte to meni, preden bodo zvedeli drugi,
in bomo skušal­i vse poravnati. Če me boste poslušali in tako ravnali, ali veste, kaj se bo
potem zgodilo? Zgodilo se bo, da boste, dokler boste v oratoriju, zadovoljni, in ko se boste
vrnili domov, boste šli po pravi poti ter boste ohranili dober spomin na ene in na druge.
Poleg tega pa si bomo os­tali vedno dobri prijatelji.
IV.
V zgodovini beremo, kako je neki mogočen cesar poslal k papežu Inocencu XI. od-
poslance, ki naj bi ga prosili, da bi privolil v neke njegove nepravične želje. Odposlanci so
skušali z vso zgovornostjo prep­ ričati papeža, da ne bi užalil tako mogočnega vladarja.
– Svetost, je nadaljeval odposlanec, moj vladar obljublja, da bo storil veliko dobrega
Cerkvi in z vso močjo podpiral vero.
– Ne morem, je končno odgovoril papež.
– Svetost, pomislite, da ima moj vladar neizmerno bogastvo, tako da bo velikodušno
podprl vse bazilike in bo tudi vam pomagal, če boste potrebni pomoči.
– Ne morem.
– Svetost, če vas bodo vaši sovražniki žalili, je pripravljen braniti vas z vsemi svojimi
vojaki.
– Ne morem.
– Svetost, moj vladar bi se lahko užalil in bi se pozneje kesali, ker ste povzročili nje-
govo jezo.
– Ne morem.
– Torej ...
– Torej, ker toliko pritiskate. Vrnite se k svojemu cesarju in mu takole povejte: Papež

36.4 Page 354

▲back to top


354
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
je dejal, da če bi imel dve duši, bi mu rad podaril eno za pogubljenje in bi bil zadovoljen,
da bi re­šil drugo. Toda jaz imam samo eno dušo.
To je velika resnica, vredna papeža. Isto pravim vam, dragi sinovi. Imamo samo eno
dušo. Če bi imeli dve, bi lahko dali eno hudiču s tem, da bi zadovoljili svoje strasti. Toda
imamo samo eno dušo. Kakšen bo torej naš sklep? Jo bomo dali hudiču, da jo odnese?
Nikakor ne! Dali jo bomo Gospodu, da jo večno zveliča. Ker je veliko stvari, ki jih moramo
storiti ali opustiti, je naša dolžnost, da premislimo, kaj moramo storiti in kaj opustiti.
Marsikaj sem vam že povedal in upam, da se boste okoristili z mojimi nasveti. Zato mo-
rate hudiču, ki bo hotel od vas kaj nedovoljenega, reči: Ne morem, ne morem, ker imam
samo eno dušo. To je prava krščanska logika, to je mogočnejše razmišljanje kot vse drugo
na svetu. Toda vedite, da tudi hudič misli. On je študiral filozofijo, zgodovino, teologijo,
zemljepis in zna zelo pretanjeno misliti, tako da prepričuje in zavaja v zmoto. Sicer priz-
nava, da imamo sam­ o eno dušo, vendar dodaja: Človek je rojen za uživanje. Čas uživanja
pa je zlasti mladost, venčajmo se z vrtnicami.
Vendar ga vprašajmo: In kaj bo z nami v prihodnje?
– On pa bo dejal: Oh, pusti prihodnost, misli na sedanjost.
– In ko ti bom ustregel, kaj mi boš dal v večnem življenju?
– O tem rajši ne govorimo. S tem hoče povedati: Delaj sed­ aj hudo, za bodoče življenje
bom že jaz poskrbel. Tako govori hudič in mnogi se dajo prevarati in uničiti.
Mi pa raje razmišljamo z Gospodom, ki nam bo poplačal v tem in onem življenju. Ko
je sv. Nazarij šel spreobračat Genovčane, jim je govoril o duši, veri, nebesih, pa ga niso
hoteli poslušati. Tedaj jim dejal: Čujte, če boste služili pravemu Bogu, vam bo dal sto za
eno. Genovčani, ki so bili dobri trgovci, so odgovorili: Kako? Mi dobimo komaj 5 od 100, ta
Bog nam bo pa dal 100 za 1? Takoj so post­ ali kristjani. Tudi mi, dragi fantje, mislimo na
stoterno, vendar v duhovnem pogledu, ki nam ga je pripravil Bog. Kako boste srečni, če
boste v svojem življenju vedno tako mislili. Imamo samo eno dušo. Če jo rešimo, je rešena
za vselej. Če jo izgubimo, je izgubljena za vedno.
V.
Don Bosko je dal tri spomine z naslednjimi besedami: en nasvet, en prijatelj, ena mi-
sel: 1. Pogosta spoved. 2. Jezus Kristus in vse, kar je povezano z njim. 3. Nebesa.
Njegove besede so našle pot do src, kajti resnico, ki so jo oznanjale, in mi-
lost, ki jih je spremljala, je podkrepila krščanska ljubezen, ki je skrbela za potre-
be njegovih fantov. Njegovemu budnemu očesu niso ušle niti bolezni, pobitosti,
razočaranja in je vsem skušal dajati pomoč in uteho. Če so gojencem od doma
prihajale žalostne novice, jim jih je znal povedati na čudovit način. Sto in stok-
rat je prevzel nalogo, da je kakemu dečku sporočil smrt očeta ali matere.

36.5 Page 355

▲back to top


BiS 7 — 50. poglavje
355
Proti koncu septembra je nepričakovano doma v Monticelliju d'Olgiate umrl
oče Antona Sale, ki je tiste dni skrbel za vratarnico. Don Bosko ga je po kosilu dal
poklicati v obednico. Sala je začuden takoj prišel in vprašal:
– Kaj želite?
– Rad bi s teboj popil skodelico kave. In nadvse ljubeznivo mu jo je ponu-
dil. Ko sta počasi srebala kavo, mu je povedal žalostno novico. Fant se je začel
bridko jokati, toda don Alasonatti ga je potolažil in mu dejal na uho: Umrl ti je
en oče, ostane ti pa še drug.
Don Bosko mu je zagotovil, da če njegova družina ne bi mogla plačevati
skromne mesečnine, bi bil on pripravljen, da bi ga zastonj vzdrževal ves čas nje-
govega šolanja. Fant je takoj šel domov, da je uredil vse obveznosti, in od tam
pisal don Bosku: »Verjemite mi: solze, ki jih točim zaradi smrti svojega očeta, se
takoj spremenijo v solze veselja, če mislim na vas.«
Anton Sala je postal duhovnik in vrhovni ekonom salezijanske družbe. Neš-
tetokrat je pripovedoval o izrazih, polnih ljubezni in dobr­ ote, ki jih je bil dele-
žen od don Boska.
Poleg nagovorov, ki jih je don Bosko imel za fante, je don Bonetti zbral še
nekaj zelo pomembnih nasvetov, ki jih je dal duhovnikom in klerikom pri kon-
ferencah, v obednici pri mizi ali na dvor­ išču v skupini: 'Pazite, je dejal, da ne
boste s prezirom govorili o napaki kakega fanta, zlasti pred njegovimi tovariši.
Če morate koga opozoriti, storite to med štirimi očmi, skrivaj in čim bolj ljube-
znivo. Na splošno, se pravi razen v redkem primeru, ne dajte, da bi se ponavljale
pomanjkljivosti, temveč takoj opozorite nanje. Povejte takoj in odkritosrčno. Po-
hvalite tiste, ki se popravijo, in spodbujajte brezbrižne. Zaradi miru v hiši bodi-
te ponižni in potrpežljivi. Tudi ko kak predstojnik zaradi prejetih por­ očil, ki pa
so lahko tudi pretirana, neresnična in narobe razumljena, koga opozori, naj se
spoštljivo sprejme opozorilo: v takih primerih naj velja opozorilo kot predhodni
ukrep. Predstojnik mora biti oče, zdravnik, sodnik, vendar vedno pripravljen, da
prenaša, potrpi in pozabi.
Nekega dne je opozoril na izpolnjevanje pravil in prosil, da naj se ne iščejo
pretveze, da bi katero prezrli, če hočemo, da bi Bog blagoslovil oratorij. V po-
trditev je prebral odlomek iz nekega pisma, ki ga je 2. septembra pisala neka
benediktinska redovnica iz samostana Santa Maria del Fiore pri Firencah: »Da
bi poskrbele za zdravje redovn­ ic, smo spremenile pravila za kor. Zdravje se je
od takrat poslabšalo, zlasti pri mlajših sestrah. Že več kot pet let ni vstopila no-
bena novinka, medtem ko je umrlo trinajst redovnic, nekatere druge pa so hudo
zbolele. Zdi se zelo očitno, da tako spreminjanje pravil Gospodu ni po volji.«

36.6 Page 356

▲back to top


356
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Septembra je moral don Bosko misliti tudi na tiste fante, ki so izrazili željo,
da bi postali duhovniki. Bili so punčica njegovega očesa, kakor tudi kleriki, ki so
pripadali turinski škofiji, ki so prosili don Boska za gostoljubje, ker niso imeli
kam iti ali ker so bili njihovi starši prerevni. On jih je sprejemal z očetovsko
dobro­to in jim za kake štiri mesece dajal vse potrebno za življenje.
Zato je pisal velečastitemu kanoniku Vogliottiju, rektorju se­menišča in nad-
škofijskemu provikarju, tudi zato, da bi se opravičil zaradi očitka, ki mu ga je
izrekel ta kanonik.
Veleugledni in spoštovani gospod rektor!
Pošiljam vam prepis šolskih uspehov pripravnikov za duhovnišk­ o preobleko. Za An-
tona Ghella, ki ni nikoli prekoračil določenega števila napak, bi prosil za naklonjenost;
bodisi zaradi vzornega vedenja bodisi zaradi moralne gotovosti lahko trdim, da bo nada-
ljeval začeti štud­ ij.
Anton Birocco, Frančišek Cuffia, Angel Nasi iz škofije Ivrea prosijo po meni, da bi jih
sprejeli v turinsko škofijo.
Čeprav so revni, ne bi delali napote in bi jih rade volje obdržal v hiši in jih oskrbel z
vsem, kar potrebujejo za delo v oratoriju.
Ob tej priložnosti bi rad omenil, da dveh velikanskih pogreškov pri obredih (nasla-
njanje s komolci na oltar in nestrežbi pri odlaganju večernega plašča v zakristiji) se ne
more pripisovati našim klerikom iz oratorija, temveč dvema semeniščnikoma iz Chierija,
ki sta v naši hiši. Tako so mi povedali. Kljub temu si bom prizadeval ter priporočal našim
klerikom in učiteljem in jih spodbujal, da storijo vse, da se usposobijo za čim dostojnejšo
božjo službo.
Presveta Devica naj vas ohrani pri zdravju. Pozdravlja vas vdani služabnik
Turin, 2. septembra 1863
duh. Janez Bosko
Don Bosko pa ni skrbel samo za svoje gojence, temveč tudi za duhovnike
iz drugih škofij, kot je to razvidno iz pisem kanoniku Vogliottiju nekaj pozneje.
Veleugledni in velespoštovani gospod!
Mladi Berardi, o katerem mi je včeraj govorila vaša uglednost, je prav tisti fant, ki sem
se ga spominjal. Bil je v našem zavodu dalj časa in je pokazal prizadevnost tako za učenje
kot tudi za moralno vedenje. Po lastni volji je zapustil našo hišo z utemeljitvijo, da želi opus-
titi študij. Od tedaj nisem o njem nič več slišal. Zato me sedaj tem bolj veseli, ko sem zvedel,
da se je predstavil na izpit za pripustitev v duhovniški stan, kar pomeni, da je ostal dober.
Potem je tukaj don F..., ki me skoraj vsak dan obiskuje in me prosi za pomoč in denar.
Če bi mogli s tem duhovnikom stvar urediti na kak ustrezen način, bi mi storili resnično
uslugo in pomagal­i temu nevarnosti izpostavljenemu duhovniku.

36.7 Page 357

▲back to top


BiS 7 — 50. poglavje
357
Prilagam pismo klerika Antona Duine, ki je bil gojenec tega zavoda. Storite, kar se
vam zdi bolje v Gospodu.
Vedno beda, vedno beda. Gospod naj vas obogati z milostmi in z blagoslovom in naj
vam nekoč podari vse bo­gastvo nebes, amen.
Pozdravlja vas vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 21. oktobra 1863
Veleugledni in velečastiti gospod!
Danes, v soboto, ne morem priti v škofijsko pisarno, kakor bi to bila moja želja. Ker
pa gre za zelo nujne zadeve, vam pisno sporočam vse potrebno.
1. Bodite tako dobri in preberite pismo mons. Caccia, pošljite kako priporočilo ali
vsaj potrdilo podpisa glede F..., da tako končamo zadevo, ki nam je povzročila že toliko
nevšečnosti.
2. Poglejte, če morete storiti kaj v zadevi klerika Sekunda Provera, kajti škof iz Ca-
saleja me je glede tega ponovno prosil. Bod­ ite tako dobri in prevzemite to nadležnost
in jaz bom danes zveč­ er z vsemi našimi dečki zmolil eno zdravamarijo. Vaš vedno vdani
služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 14. novembra 1863
Kronika poroča še o nekem drugem don Boskovem dobrem delu: »Večkrat
so se na don Boska obračali rektorji zavodov in zavetišč in ga prosil­i za učitelje
in asistente. Če je le mogel, je ustregel prošnjam in jim poslal klerike, ki se niso
čutili pripravljene za življenje v oratoriju in niso pripadali turinski škofiji ali so
bili negotovi v svojem poklicu. Kanoniku Dominiku Costa, ki je prosil za asisten-
ta za konvikt S. Filippo v Chiavariju, je poslal klerika Turlettija iz Vernanteja,
štu­denta prvega letnika filozofije, starega 18 let.«

36.8 Page 358

▲back to top


51.
poglavje
Izredni izpiti na univerzi za profesorje prvih treh razredov gimnazije
– Ricotti ne dovoli delati izpite klerikom in duhovnikom iz oratorija –
Njegovo previdnostno potovanje na deželo – Nadomestni predsednik šteje
za zadostno spričevala iz semenišča – Pet profesorskih diplom za oratorij
– Trije težki, pa izvrstni izpiti za vstop na univerzo – Don Bosko zelo ceni
študij – Njegovi gojenci in odlične mature: priznanja izpraševalcev –
Nesreče in smrt komendatorja Gattija
Bližal se je čas izpitov na izreden razpis univerze za profesorje treh ra-
zredov nižje gimnazije. Z upanjem na dober uspeh so se pripravili duhovniki
Mihael Rua, Jernej Fusero, Dominik Ruffino ter klerika Janez Bonetti in Hiacint
Ballesio. Pripravili in zbrali so vsa spričevala, tudi spričevalo o gimnazijski ma-
turi. Vseh pet prosilcev je z uspehom naredilo v semenišču izpite, ki so več let
veljali za enakovredne gimnazijski maturi. V ta namen so predložili dokumente
s škofijs­ kega urada. Toda komendator Ricotti, rektor univerze, ki je še napr­ ej
gojil predsodke o oratoriju in don Boskovih ustanovah, pa jih ni imel za veljav-
ne in zato jih ni pripustil k izpitu. Mogoče se je čutil užaljenega, ker so sprejeli
na leposlovno fakulteto štiri slušatelje, ki so jih oprostili mature. Tako je izgini-
lo upanje, da bi oratorij in Mirabello dobila diplomirane profesorje.
Kaj je bilo treba storiti? Samo molitev bi mogla zgladiti to oviro in jo tudi je.
Nekaj dni pozneje se je zvedelo, da je rektor odšel na deželo in pri vodstvu uni-
verze mu je sledil najstar­ ejši dekan. To pa je bil dekan teološke fakultete Angel
Serafino, profesor spekulativne teologije. Zato so ponovno začeli postopek in
namestnik je, potem ko je še enkrat pregledal vse listine predstavnikov orato-
rija, kot dober poznavalec šolskih razmer in pameten človek dejal: »Vem, da v
semenišču veliko bolj resno študirajo kot v marsikateri državni šoli.«

36.9 Page 359

▲back to top


BiS 7 — 51. poglavje
359
Vse prijavljene so brez pomisleka sprejeli k izpitom; opravljali so jih od 15.
do 20. septembra. Nekaj izmed njih jih prejelo najvišje ocene, drugi pa zelo dobre.
To je bila za oratorij druga zmaga. Toda ko je don Bosko uvidel, da v prihod-
nje ne bo več mogel uporabljati spričeval iz semenišča za vpis na univerzo, se je
odločil, da bo odslej vse svoje pošiljal opravljat maturo.
To se je začelo 1864, ko je na izpit poslal Tomaža Alojzija Jaraca, Placida
Perucattija in Konstanca Rinauda.
Ker pa je vedel, da mu bodo nasprotniki delali velike težave, je šel k ravna-
telju gimnazije-liceja Del Carmine Nikomedu Bianchiju z namenom, da bi si ga
pridobil. Ker mu je don Bosko rekel, da je priš­ el zato, da bi njegovi naklonjenosti
priporočil tri svoje gojence, je ta, da bi na veliko razkazal svojo nepristranskost,
odgovoril, da ne sprejema nikakršnih priporočil ter da je edino priporočilo zna-
nje in pridno učenje tistih, ki se prijavljajo na izpit. Zakon da je jasen in on se ga
bo trdno držal, fantje naj izpolnijo njegove zahteve in uspeh jim bo zagotovljen.
Don Bosko mu je odgovoril, da je prišel prav zato, da bi njegove varovance zaš-
čitil v soglasju z zakonom, ker je zvedel, da je v izpitni komisiji nekaj izpraše-
valcev, ki so slabo razpoloženi do njegovih gojencev, in se zato priporoča že
znani poštenosti predsednika komisije, da bi pri izpraševalcih odpravil vsako
sled pristranskosti. Prišel pa je tudi zato, da bi dal pojasnila o načinu pouka in
zakonitosti njegovih učiteljev. Sklenil je s trditvijo, da ne potrebuje milosti niti
izjem, ker je bil prepričan, da nje­govi varovanci tega ne potrebujejo.
– Če je tako, potem se vse skupaj ne more končati drugače kot dobro. Opo-
gumite svoje fante in zagotavljam vam, da ne bo nikakršnih pristranskosti. Nato
sta se še malo zadržala v prijaznem pogovoru, v katerem je vprašal po nadrob-
nostih o oratoriju in ponovil svojo obljubo. Nato sta se poslovila. Toda obljube
so bile malo dvomljive. Rinaudo se je pojavil pri pisnem izpitu iz latinščine,
vendar so njegovo nalogo zavrnili, češ da je bila predobro izdelana, torej prepi-
sana. Don Bosko je to odločn­ o zanikal in po mnogih posredovanjih so Rinauda
pripustili k ustnemu izpitu. Tu so mu spet oponesli, da pisne naloge ni on napi-
sal. Rinaudo je zatrdil, da jo je sam napisal, in ko je ponovno prosil, naj mu dajo
spet nalogo, so privolili. Rinaudo se je takoj lotil dela. Dali so mu isto temo. Spet
jo je obdelal, sedaj še z novimi vidiki, novimi izrazi, tako da je druga preizkušnja
bila veliko uspešnejša kot prva. Tedaj so bili izpraševalci prisiljeni, da so mu
dali najboljše ocene. Tudi za druga dva je bil izpit zelo strog, vendar sta bila oba
dobro ocenjena.
Malo pozneje so se ti trije prijavili k izpitu za sprejem na leposlovno fakul-
teto na univerzi. Vsi trije so izpit opravili odlično. Ta dejstva dokazujejo vsem,

36.10 Page 360

▲back to top


360
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
ki so to hoteli vedeti, da je v oratoriju zelo cvetel klasični študij, in so postavili
na laž določene časopise in nekatere preganjalce.
Da pokažemo, s kakšno zavzetostjo so se v oratoriju učili, se bomo tukaj us-
tavili s kratkim razmišljanjem. Naslednja leta se je več don Boskovih gojencev
prijavilo za maturitetni izpit na raznih turinskih gimnazijah-licejih. Poleg tega
je don Bosko, čeprav ni bilo ob­vezno, pošiljal svoje fante delat malo maturo
(konec petletne gimnazije), se pravi po končani retoriki, kjer so dosegali vedno
bleščeče uspehe. To je potrdil med drugimi profesor Karel Bacchialoni, ravna-
telj gimnazije sv. Frančiška Paolskega. Ko so potem uzakonili opravlja­nje male
mature po končani gimnaziji kot pogoj za vstop v licej (trije višji razredi gimna-
zije), so vsako leto fantje iz oratorija, včasih trideset, včasih štirideset, hodili na
izpite pred državne izpraševalce in so pogosto bili najboljši in zdaleč prekašali
učence drugih javnih in zasebnih šol v Turinu.
Profesor Antonin Parato, ravnatelj gimnazije Monviso, sedaj Massimo d'Azeg-
lio, je bil ves navdušen za dijake iz oratorija, ki jih je izpraševala komisija pod
njegovim predsedstvom. Poleg tega, da so bili vestno pripravljeni iz vse snovi,
jih je nekaj, navdušenih od njihovih profesorjev s kakim zvežčkom kot darilom,
znalo na pamet klasične avtorje, tako pesnike kakor mojstre proze. Učenje je
bilo za vse nenehno prizadevno delo.
Omenjeni profesor je don Celestinu Durandu, ko sta se pogovarjala o izpi-
tih fantov iz oratorija, dostikrat omenil, da si ni mogoče predstavljati, kako zelo
koristni so bili uspehi za učence državnih šol, ki so jih hoteli posnemati, vendar
jih niso mogli nikdar doseči.
Ta velikanski razcvet oratorija, jasen Božji blagoslov, so moral­i opaziti tudi
tisti, ki so ukazali preiskave don Boskove hiše. Poročali smo že, kako slabo so
končali. Tukaj se nam ne zdi neumestno, da omenimo dogodek, v katerem se
vidi Božja pravičnost, ki je položila svojo mogočno roko na tistega, ki je bolj kot
drugi hotel uničiti don Boskovo delo. Ko poročamo o vseh njegovih nesrečah,
delamo to močno presunjeni z edinim namenom, da služijo kot nauk tistim za-
sebnim in javnim osebnostim, ki bi se hotele zoperstaviti Božjemu delu.
Človek, ki je proti oratoriju pokazal gorečnost, ki bi bila za­res vredna vzvi-
šenejših ciljev, je bil vitez, nato komendator Štefan Gat­ti. Svoje nasprotovanje
oratoriju je začel, kot smo že pokazali, leta 1860 in don Bosku se gotovo ni bilo
treba zahvaliti njegovi naklonjenosti, da niso bile njegove šole zaprte in stotine
njegovih revnih gojencev razkropljenih. Vedno radodaren z ljubeznivimi veli-
kodušnimi obljubami, je za hrbtom na skrivnem storil vse hudo proti oratoriju.
V sovražnih in morali nasprotnih časopisih je objavljal laži in obrekovanje naj-

37 Pages 361-370

▲back to top


37.1 Page 361

▲back to top


BiS 7 — 51. poglavje
361
slabše vrste. Dal si je poslati več izvodov življenjepisa Dominika Savia, da bi se,
kot je pisal, »spodbujal ob njegovih zgledih« in »junaških krepostih«, v resnici
pa zato, da bi se iz vsega norčeval, kakor je razvidno iz mnogih člankov, ki jih je
objavil v časopisu Il Cittadino (Državljan) v Astiju. Prizadeval si je, da bi uničil
oratorij, kakor je uničil druge podobne zavode, vendar se je uštel. Od dne, ko ni
našel vrat in se je zaletel v omaro, se zdi, da mu je sreča obrnila hrbet. Pesnik
bi rekel, da je bila zanj tista omara kakor Pandorina skrinjica, ki je vsebovala
vse nesreče tega sveta. Kmalu zatem ga je zadela boleča nesreča, ko je njegova
žena padla po stopnicah in se hudo poškodovala.
Ko so potem prenesli glavno mesto države iz Turina v Firenc­ e in od tod v
Rim, je Gatti upal, da si bo izboljšal položaj, kakor bi zaslužila njegova dejav-
nost, toda imel je odprte račune z Božjo previdnostjo. Ker je padel v nemilost
pri predstojnikih in drugih, ne samo da ni napredoval v karieri, temveč je vedno
bolj nazadoval. Še več, po spletkarjenju nekega njegovega tekmeca je celo izgu-
bil službo. Ta nepričakovani razplet, to veliko razočaranje je tako vplivalo na
njegovo duševnost, da je postal najprej mračen in potrt, potem bebast in blazen
in končno docela brezumen. V tem stanju se je enkrat jokal kot nebo­gljen otrok,
drugič razgrajal kot obseden, tako da se je smilil vsem, ki so ga videli in slišali.
Ker je vedno videl ob sebi senco svojega sovražnika, je kar nap­ rej kričal:
Oh, uničil si me! Večkrat je skušal narediti samomor.
Ko so ga odpeljali v domačo hišo v Felizzanu, ki mu je v drugih časih služila
za letovanje, je, namesto da bi se mu stanje izboljšalo, postal še bolj divji. Tam je
v trenutku največje blaznosti z vso močjo brcnil ženo, jo potem prijel za glavo,
tolkel z njo ob zid tako dolgo, da ji je strl lobanjo in jo ubil. Malo pozneje je tudi
sam končal življenje brez človeške tolažbe.
Tukaj bi lahko nanizali žalostno verigo nesreč, ki so zadele tiste, ki so se
najbolj trudili za uničenje oratorija. Pa pustimo sedaj ob strani to žalostno
zgodbo in ponovimo sodbo, ki smo jo že nekoč izrekli: zdi se, da je Bog tudi don
Bosku obl­jubil to, kar je obljubil očaku Abrahamu: Blagoslovil bom tiste, ki te
bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali (1 Mz 12,3).

37.2 Page 362

▲back to top


52.
poglavje
Malo semenišče v Mirabellu – Don Bosko sestavi prvi pravilnik za svoje
zavode; kako ga moramo ceniti – Duh tega pravilnika – Program in
njegova razširitev – Izbira osebja in nasveti, ki jih je dal don Bosko – Zvezek
izkušenj – Malo semenišče postavljeno v red – Don Boskovi pisni nasveti don
Rui – Katoliško branje – Galantuomo: malo skrivnosten predgovor – Don
Ambrogio – Oratorij napadajo s kamenjem
Ena, vendar ne zadnja ustvaritev tega leta 1863 je bila za don Boska usta-
novitev zavoda v Mirabellu. Sestavil je pravilnik, ki mu je osnova Pravilnik oratori-
ja v Turinu. Določil je naloge vsakega predstojnika in gojencev in spremenil tisto,
kar ni bilo primerno za novi zavod. Ohranil pa je poleg poglavij, ki se tičejo načel-
nikov spalnic in služabnikov,38 vsa poglavja drugega dela, ki go­vorijo o disciplini.39
Ta pravilnik naj bi postal osnovno vodilo tudi vseh drugih hiš, ki naj bi še nastale.40
Zahteval je, da so ga zelo cenili.
Določil je, da naj na začetku šolskega leta, po zgledu oratorija, ta pravil-
nik preberejo gojencem, zbranim v učilnici, v nav­zočnosti celotnega učnega in
vodstvenega osebja in da naj se ne opustijo členi, ki govorijo o službah in dolžno-
stih posameznih preds­ tojnikov, vključno z ravnateljevimi. Gojenci naj bi videli,
38 Za služabnike je dodal naslednji člen 7.- Nihče naj se ne odteguje nizkim delom in naj misli,
da bo Bog zahteval odgovornost za izpolnjevanje dolžnosti lastnega stanu in ne glede na to, ali smo
imeli v življenju visoke in odlične službe. Pri vsakdanjih opravilih naj vsakdo misli, da tako tisti, ki
so zaposleni v nizkih delih, kakor oni, ki izpolnjujejo svoje življenje s pridiganjem, spovedovanjem
in drugimi opravili vzvišenega duhovniškega poklica, prejmejo v neb­ esih isto plačilo, če le delajo za
večjo Božjo slavo.
39 Glej Dodatek v BiS 4, str. 458.
40 Glej Dodatek št. 4.

37.3 Page 363

▲back to top


BiS 7 — 52. poglavje
363
da so tudi predstojniki dolžni izpolnjevati pravilnik, da v zahtevanju pokorščin­ e
ne ravnajo po svoji volji, temveč zato, ker tako zahteva pravilnik, in da nadzor,
opominjanje in spodbude izhajajo iz pravilnika. To branje naj bi prisililo pred-
stojnike k zvestobi njihovim dolžnostim, da bi kot vzor mogli biti gojencem v
spodbudo: Če se pokoravam jaz, se morate pokoravati tudi vi.
Nekaterim ta odredba ni ugajala. Toda ko smo pozneje vprašali don Boska
samega, je potrdil, da je to javno branje zahteval on in da so to delali, vse dokler
je bilo mogoče.
Toda pravilnik je bilo treba razlagati v smislu izročila oratorija, ki je kot te-
melj vzgoje postavljal pogosto prejemanje zakramentov. In da bi to imelo prvo
častno mesto v zavodu, je don Bosko odločil, da mora duhovni vodja v osebi
predstojnika imeti prvo častno avtoritativno mesto. On je moral pridigati, po-
učevati teologijo in imeti kratek nagovor po večernih molitvah. On je bil tudi
redni spovedn­ ik skupnosti. Vsako jutro med mašo in zvečer pred vsakim pra-
znikom ali ob vaji za srečno smrt je moral biti točno v spovednici, to se pravi,
da je moral kazati v vsem gorečnost, ki jo je imel don Bosko za zveličanje duš.
Istočasno pa so morali vsak teden in včasih še bolj pogosto poklicati zunanje
spovednike. Gojenci so si lahko prosto izbirali spovednika, k obhajilu jih nihče
ni silil, pač pa so dobivali za to močne spodbude in zlasti še priložnost. Ob sku-
pnem obhajilu gojenci niso šli po vrsti po klopeh k obhajilni mizi, temveč kakor
je kateri hotel, tako da se ni moglo ugotoviti, kdo je šel k obhajilu in kdo ne.
Ravnatelj je očetovsko vodil hišo in si skušal pridobiti zaupanj­e in srca go-
jencev in si zato ni smel privzeti niti najmanjše odbijaj­oče naloge. To je bila na-
loga drugih predstojnikov.
Prefektu je bila zaupana skrb za materialne zadeve, za discip­ lino v celem
zavodu, za sprejemanje, razdeljevanje in odpravljanje pošte ter odslavljanje go-
jencev. Da bi preprečili neposreden stik staršev z ravnateljem, je prefekt imel
pisarno pri vratarnici, kjer so bili shranjeni vsi zapisi o gojencih.
Katehetu je bil zaupan nadzor nad moralnim in verskim vedenj­em, cerkev,
spalnice in bolniška soba, šolskemu vodji pa šolska upra­va, sprehodi, gledališče
in razvedrilo.
Ti trije predstojniki z nekaterimi svetovalci so ocenjevali obnašanje. Teh
sestankov se ravnatelj nikdar ni udeleževal, kar so goj­enci lahko ugotovili, ker
je bil v tem času pri njih.
Ta sistem je dajal odlične sadove, med drugim veliko zaupanje gojencev do
ravnatelja, pogosto prejemanje zakramentov ter veliko duhovnih in redovnih
poklicev. Toda za končno ureditev salezijanske družbe po don Boskovi smrti je

37.4 Page 364

▲back to top


364
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
vrhovna cerkvena oblast po papežu, namestniku Jezusa Kristusa na zemlji, dala
posebne odr­ edbe, ki so jih vsi pokorno sprejeli in se po njih ravnali.
Potem ko je don Bosko izdelal pravilnik, ki je dolga leta ostal samo v rokopi-
su, je začel načrtovati program za novi zavod. Ta načrt je dal natisniti in ga je raz-
poslal vsem župnikom škofije Casale41 in nekaterim župnikom sosednjih škofij.
Po teh pripravah se je don Bosko vrnil v svetišče v Oropi in izbral osebje, ki
naj bi vodilo malo semenišče, potem ko je dobro premislil in preštudiral znača-
je in sposobnosti, da je vsakemu določil njemu primerno službo. Za to je imel
izredno fin čut in dejansko so izbranci izpolnili pričakovanje vseh.
Kljub pravilni izbiri pa se je hotel posvetovati s svetom skupnosti, kakor je
to storil vedno v podobnih primerih.
Za ravnatelja je bil imenovan duhovnik Mihael Rua, za prefekta klerik Fran-
čišek Provera, za kateheta klerik Janez Bonetti, za študijskega vodjo pa klerik
Frančišek Cerruti.
V pomoč so jim bili dodeljeni kleriki Pavel Albera, Frančišek Dalmazzo, Fran-
čišek Cuffia in mladi aspiranti za duhovniški pok­lic Dominik Belmonte, Angel
Nasi in Feliks Alessio.
Tem dragim sinovom je don Bosko zabičeval in priporočal, da naj skrbijo
zlasti za cerkvene poklice. Priporočal jim je, naj bodo spošt­ ljivi in ljubeznivi do
škofa, da bi mu pomagali v vsem, kar bi želel, in da bi se trudili, da bi mu pri-
dobili ugled in pokorščino pri njegovih škofljanih. Polagal jim je na srce veliko
upoštevanje župnikove avtorit­ ete s tem, da so njega in njegove duhovnike vabili
spovedovat, daro­vat sveto mašo, opravit kako cerkveno slovesnost, katehizirat
in pridigat, jih povabili na akademije in v gledališče ter jih prosili za pevce ob
proščenju, pa tudi duhovnike za službo oltarju in duhovno pomoč za vernike.
Da bi z eno besedo storili vse, kar je v skladu z redom v zavodu, in da bi se za
vsako ceno izogibali nasprotovanja. Predstojnikom je priporočal, da naj se takoj
predstavijo škofu in župniku in ju pozdravijo. Prav tako naj pokažejo vse spo-
štovanje civilnim oblastem.
Don Rui in njegovim sodelavcem je dal še drug nadvse pomemben nasvet, ki
naj bi ga vedno upoštevali. Imeli naj bi zvezek z naslovom Izkušnje, v katerega bi
zapisovali nerednosti, napake, ki se od časa do časa dogajajo v šoli, spalnicah, na
sprehodih, v odnosih med fanti, med gojenci in predstojniki, med predstojniki sa­
mimi, v odnosih zavoda do staršev, do zunanjih, do šolskih, cerkvenih in civilnih
41 Glej Dodatek št. 5.

37.5 Page 365

▲back to top


BiS 7 — 52. poglavje
365
oblasti. Zapisali naj bi tudi nerodnosti, ki bi se zgodile pri izrednih slovesnostih
in podobno. Prav tako naj bi zapisali razloge, zakaj so spremenili urnik, pobožne
vaje, počitnice in v določenih primerih tudi pouk. Potem naj bi te zapise od časa do
časa prebirali, zlasti ko bi se pojavi­le enake okoliščine. Preudarili naj bi, kaj se je
takrat ukrenilo, da bi preprečili vsak nered in neprijetnost. Priporočil je tudi, naj
bi imeli seznam oseb, ki naj bi jih vabili na praznike in v gledališče.
Don Rui je potem dal še posebna navodila za dobro opravljanje službe rav-
natelja in mu obljubil, da mu bo čez kak teden poslal pisna sporočila. Bralcem
želimo predstaviti to pomembno listino.
Svojemu ljubljenemu sinu don Mihaelu Rui
pošilja duhovnik Janez Bosko pozdrav v Gospodu
Ker je Božja previdnost odločila, da smo mogli odpreti dom za večjo duhovno korist
mladine v Mirabellu, se mi je zdelo, da bo v večjo Božjo slavo, če zaupam vodstvo te usta-
nove tebi.
Ker pa ne morem biti nenehno pri tebi, da bi ti povedal ali ponavljal stvari, ki si že
videl, kako se opravljajo, se mi zdi koristno in tebi ustrezno, da ti jih napišem kot vodilo
tvojega de­lovanja.
Govorim ti kot ljubeč oče, ki odpira svoje srce enemu izmed svojih najbolj ljubljenih sinov.
Sprejmi jih napisane z mojo lastno roko in kot dokaz ljubezni, ki jo čutim do tebe, in
kot zunanje znamenje moje žive želje, da bi mogel pridobiti za Gospoda veliko duš.
I.
Sam s seboj
1. Nič naj te ne vznemirja.
2. Priporočam ti, da se ne zatajuj pri jedi in da vsako noč počivaj vsaj šest ur. To je pot-
rebno, da boš ostal zdrav in boš mogel skrbeti za dobro duš.
3. Daruj sveto mašo in moli brevir 'pie, devote, attente’ (pobožn­ o, Bogu vdano, pozor-
no). To skušaj storiti sam in priporočaj tudi svojim podložnim.
4. Vsako jutro malo premišljevanja in čez dan obisk Najsvetejš­ ega. Drugo, kakor dolo-
čajo pravila Družbe.
5. Skušaj doseči, da te bodo prej ljubili kot se te bali. Ko ukazuješ in karaš, pokaži, da ti gre
najprej za dobro prizadetega in ne zaradi svojevoljnosti. Prenesi vse, če gre za prepre-
čitev greha. Vsi tvoji napori naj bodo usmerjeni v korist duš tebi izročenih fantov.
6. Preden se za kaj odločiš, dobro premisli, zlasti v pomembnih stvareh. Ko si v dvomu,
kaj naj storiš, naredi tisto, kar je v večjo Božjo slavo.
7. Ko prejmeš poročilo o komer koli, skušaj najprej razčistit­ i vprašanje in šele potem raz-
sojati. Večkrat ti bodo povedali stvari, ki se zdijo, da so bruna, potem se pa izkaže, da so
samo iveri.

37.6 Page 366

▲back to top


366
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Z učitelji
1. Poskrbi, da učiteljem ne bo nič manjkalo glede prehrane in počitka. Upoštevaj njihove
napore, in če kateri zboli ali se samo slabo počuti, pošlji takoj v njihov razred namestnika.
2. Skušaj se z njimi pogosto pogovoriti, bodisi zasebno bodisi skupno. Ugotovi, ali so
preveč zaposleni, ali jim manjka obl­eka, knjige, ali imajo kake moralne ali telesne
težave, ali imaj­o mogoče v svojem razredu fante, ki bi potrebovali opozorila ali pose-
ben pouk. Če ugotoviš kako pomanjkljivost, stori vse, da jo odpraviš.
3. Na konferencah priporočaj, da naj sprašujejo v šoli vse brez razlike, javno preberejo
kako nalogo, se izogibajo posebnih prijateljstev in pristranskosti. Ob kakem prazni-
ku, devetdnevnici ali preprosti slovesnosti v čast Božji materi Mariji naj v šoli na to
opozorijo.
Z asistenti in nadzorniki spalnic
1. Kar smo povedali o učiteljih, velja v veliki meri tudi za asistente in nadzornike v
spalnicah.
2. Glej, da jim nič ne bo manjkalo za nadaljevanje njihovega študija. Zato poskrbi, da jih
bo kdo učil in bodo imeli čas za učenje.
3. Pogovarjaj se z njimi, da boš slišal njihovo mnenje o napredk­ u njim zaupanih dečkov.
Naj bodo točni v izpolnjevanju dolžnosti in na odmoru z gojenci.
4. Če opaziš, da ima kateri posebno prijateljstvo ali da je morebiti mor­ alnost v nevar-
nosti, ga previdno prestavi drugam in mu daj drugo zaposlitev. In če bi bila v nevar-
nosti moralnost katerega fanta, ga takoj prestavi drugam in mi o vsem poročaj.
5. Skliči od časa do časa učitelje, asistente, nadzornike v spalnicah in na sprehodih in
jim priporoči, da naj skušajo preprečiti slabe pogovore, odstranijo slabe knjige, spise,
podobe, hic scientia est, in vse, karkoli bi moglo spraviti v nevarnost kraljico čednosti,
čistost. Naj dajejo dobre nasvete, bodo dobrohotni do dečkov, in če spoznajo, da je kak
gojenec nevaren svojim tovarišem, naj ti to povejo, in se vsi zavzamejo za to zadevo.
S služabniki
1. Naj ne bodo preveč zaupljivi z gojenci in naj imajo vsako jutro priložnost za sveto
mašo in na štirinajst dni ali enkrat na mesec za svete zakramen­te.
2. Bodi vedno prijazen z njimi in jim pokaži, da si v vsem želiš njihovo dušno dobro.
Ženskam naj se ne dovoljuje vstop v spaln­ ice in kuhinjo in naj nimajo stika z nikomer
iz hiše, razen iz kr­ščanske ljubezni ali potrebe.
3. Če nastane prepir med služabniki in gojenci ali z drugimi osebami v semenišču, pos-
lušaj dobrohotno takega. Potem povej vsakemu posamič svoje stališče, tako da nobe-
den ne bo vedel, kaj se o njem govori, razen če okoliščine narekujejo dru­gače.
Za služabnike naj bo določen vodja izkušene moralnosti. Ta naj nadzoruje zlasti delo
in moralnost nameščencev in si prizadeva, da prepreči tatvine in slabe pogovore.

37.7 Page 367

▲back to top


BiS 7 — 52. poglavje
367
Z gojenci dijaki
1. Nikakor ne sprejemaj fantov, ki so bili odsl­ovljeni iz drugih zavodov in za katere veš,
da so moralno nezanesljivi. Če bi kljub vsemu prišel v zavod tak fant, mu takoj pris-
krbi dob­rega tovariša, ki naj ga nikdar ne zapusti. Če se enkrat pregreši, ga opozori,
če se to zgodi drugič, ga pošlji iz zavoda.
2. Stori, kar moreš, da boš prebil ves čas odmora s fanti, in skuš­ aj povedati na uho kako
spodbudno besedo, glede na priložnost in potrebo. To je velika skrivnost, da se boš
polastil src gojencev.
3. Bodi vedno pripravljen spovedovati svoje fante, vendar jim daj vso svobodo pri izbiri
spovednika. Skušaj odstraniti tudi samo senco možnosti, da bi se spominjal tega, kar
ti je bilo zaupano pri spovedi, in tudi naj ne bo nobene prednosti za tiste, ki se spove-
dujejo pri tebi.
4. Skušaj uvesti družbo Brezmadežne, vendar bodi samo pospeševalec in ne vodja. To je
stvar fantov samih.
Z zunanjimi
1. Krščanska ljubezen in vljudnost tako z zunanjimi kakor z notranjimi naj bosta rav-
nateljevi značilnosti.
2. V materialnih stvareh popusti do skrajnih možnosti, samo da se reši ljubezen.
3. Če nastopijo nesoglasja v duhovnih in moralnih zadevah, je treba stvari tako razso-
diti, da bo vse v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš. Obveznosti, trma, maščevanje,
samoljubje, vztrajanje pri svojem, častiželjnost in tudi čast, vse se mora žrtvovati
temu cilju.
4. Če gre za zelo pomembno zadevo, je dobro, da stvar odložimo in pridobimo čas za
molitev in posvetovanje ter za posvet s kako pobožno in modro osebo.
Don Rua se je odpravil v Mirabello po prazniku sv. rožn­ ega venca. Spremlja-
la ga je njegova velikodušna mati, ki naj bi v novem domu prevzela skrb za pe-
rilo. Don Provera je septembra skušal zbrati vso potrebno opremo in jo poslati
v Mirabello, sklenil je pogodbe z nabavljavci, sprejemal in vpisoval je gojence.
Kraj je pričakoval don Boska, ki je obljubil, da ga bo obiskal med je­senskim izle-
tom. Vendar je hotel pred odhodom urediti vse glede Katoliškega branja.
Tiskarji so delali, da bi pripravili zvezke za zadnja dva meseca v letu.
Za mesec november naj bi izšli Razgovori o cerkvenih zapove­dih, ki jih je
napisal duhovnik Jožef Frassinetti, prior pri sv. Sabini v Genovi.
Decembra pa Človek obrača, Bog pa obrne. Prevedel duhovnik Peter Bazetti. To
je pripoved o vrnitvi krivično prisvojene ded­ iščine, ki je bila najprej vzrok težkih

37.8 Page 368

▲back to top


368
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Božjih kazni nad neko družino, potem pa miru in zadoščenja za krivca, ki je storil
svojo dolžnost. V dodatku je don Bosko poročal o dveh čudežnih ozdravljenjih po
priprošnji Dominika Savia. Don Bosko je imel veliko zaupanje v tega svetega fanta
in je tistim, ki so se mu hoteli priporočiti, svetoval, naj opravijo njemu v čast de-
vetdnevnico tako, da bi vsak večer molili en očenaš in zdravamarijo v čast presve-
temu Zakramentu in eno poz­dravljenakraljico v čast Mariji, ki ju je Dominik Savio
tako zelo častil. Pri tem jih je spodbujal, naj zaupajo v Božje usmiljenje.
S tema dvema zvezkoma je izšel tudi Galantuomo, vezilo, poklonjeno italijan-
skim katoličanom, zbornik za prestopno leto 1864. V predgovoru don Bosko pravi:
Galantuomo se letos predstavlja v čisto novi obleki, ves zardel in čeden, da ga je ve-
selje pogledati, in upa, da ga bodo vsi prijazno sprejeli. Kljub temu da se že enajst let
pozna s svojimi bralci, je vendar zelo boječ in se kar hitro preplaši. Če bi mu kdo pokazal
čemeren obraz, bi se lahko prestrašil in bi revček celo od strahu umrl. Če ga boste ljube-
znivo sprejeli, bo Galantuomo z veseljem prisedel k mizi (in kdo naj bi z jeznim pogledom
sprejel Galantuoma!) prejšnjih vezil in vam obljubil, da bo naslednje leto spet prišel med
vas ves vesel in prijeten. Z nikomer se noče prepirati in bi rad vsem stisnil roko v znamenje
skupnega prepričanja in dobrote. Naj Bog stori, da bo prihodnje leto zares mogel doživeti
tako ljubezniv sprejem.
Dragi prijatelji, bodite zdravi in veseli z vsemi Božjimi darovi. Preberite me, dajte me
drugim v branje in bodite srečni.
Iz tega uvoda je mogoče razbrati, kako živo je bilo še vedno vprašanje la-
stništva Katoliškega branja. Uprava je bila še vedno v ro­kah Ivrejčanov, ki so
imeli računovodstvo brez nadzora in se ni mogla sprijazniti z dejstvom, da bodo
Branje tiskali v oratoriju sv. Frančiška Saleškega. Zato so se razširile govorice o
teh nesporazumih, ki so zelo škodovale nadaljevanju te tako uspešne ustanove.
Toda Galantuomo se ni oziral na te človeške pomanjkljivosti in je po pred-
govoru prinašal več lepih pripovedi in pomembna načela, priporočil­o ver-
nikom, da bi skrbeli za večno luč na oltarju presvetega Zakramenta, dvanajst
razmišljanj za vsak mesec, v katerih so bile predstavljene resnice, ki so jim na-
sprotovali krivoverci in posvetni ljud­je, in končno slovesen nagovor ljudstvu.
Vedeti moramo, da je tiste dni na ulicah in razpotjih kazal žalosten prizor
svojega početja duhovnik Jožef Ambrogio iz škofije Mondovi. Napol duhovni-
ško, napol kmečko oblečen je z dolgo zanemarjeno brado in z videzom obse-
denca nekaznovan taval iz kraja v kraj, iz mesta v mesto pa tudi po deželi in
ščuval ljudstvo proti veri in duhovnikom. V nekaterih krajih so ga sprejeli, ka-
kor je zaslužil, in ga pregnali, da se je moral sramotno umakniti. Karabinjerji,
ki naj bi ga branili, so ga morali večkrat vtakniti v ječo, da so ga obranili pred

37.9 Page 369

▲back to top


BiS 7 — 52. poglavje
369
ljudsko jezo, ko se je naveličala njegovih nesramnosti in kletev. Nameraval je iti
v Castelnuovo, vendar si ni upal približati mestu. Ko so Castelnuovčani zvedeli,
da hoče odpadnik priti v njihov kraj, da bi ga okužil s svojimi nauki, so se spom-
nili dogodkov iz leta 1857, ko so temeljito opravili s protestanti. Zato so mu
sporočili, da naj gre kam drugam, če si ne želi neprijetnega sprejema in če mu
je pri srcu zdrava koža. Mož je razumel svarilo in hudičev glasnik je šel drugam
pripovedovat svoje neumne očitke proti Cerkvi.
Toda v obljudenih mestih je ob zaščiti sektašev, ki so mu plačevali pet lir
na dan, in s pomočjo pocestnih kričačev dalj časa šir­ il svojo kugo. V Turinu so
mu dali, da je več let rohnel proti papežu, vicam, spovedi in maši. Če je bil kak
zelo slovesen praznik ali procesija, si lahko bil prepričan, da se bo na trgu pred
cerkvijo ali kje v bližini pojavil don Ambrogio. Včasih ga je na pritožbo vernikov
policija odvedla ali prisilila k molku.
Da bi Galantuomo zavrnil tolika bogokletja tega nesrečneža, je prinesel kratek
opis življenja don Ambrogia. V njem je povedal, da ta ni nikakor kak svet duhov-
nik, saj je bil pred več leti suspendiran od svojega škofa zaradi težkih pregreškov.
Potem je govoril o nekaterih zmotah, ki so sad ošabnosti in neznanja, ki nikakor
niso nove, temveč so jih v preteklosti katoliški pisatelji zmagosl­avno zavrnili. Po-
kazal je neumestnost nekaterih njegovih napadov na papeža in končal z veliča-
stnim zagovorom katoliškega duhovn­ ika, ki ga je on tako obrekoval, ter pokazal
v čudovitem življenju in delu kanonika Cottolenga kot lik zglednega duhovnika.
Ta poziv je moral razdražiti don Ambrogieve zaščitnike in razburiti nizkot-
no ljudstvo, s katerim se je družil odpadli duhovnik. Zato je postala don Bosko-
va soba nad tiskarno od strani Vrtnarice cilj nočnih napadov s kamenjem. To
divjanje je trajalo kak mesec. V neki noči na začetku so bila okna vsa razbita,
tako da jih je bilo treba zavarovati z mrežami.

37.10 Page 370

▲back to top


53.
poglavje
Don Boskovo pismo nekemu plemiškemu fantu, ki gre študirat – Don Bosko
s svojimi gojenci na prazniku sv. rožnega venca v Becchih – Don Bosko se
opravičuje pri nekem uglednem dobrotniku – Jesenski izlet: dva vagona
zastonj od uprave železnic – Asti in Tortona – Gostoljubje v semenišču –
Pri škofu – Obisk cerkva in razvalin utrdbe – Gledališke predstave – Dan v
patricijski hiši – V Broniju in Torre Garofoliju – V Villalverniji: srečanje z neko
dobrotnico – VMirabellu – Vrnitev v Turin – Marija plača štirinajstdnevni
zaslužek graditeljem nove cerkve – Don Boskove napovedi se točno izpolnijo –
Žalostno slovo klerikov, ki gredo v Mirabello – Vse osebje je na mestu v malem
semenišču – Šola: težki začetki; čudovita gorečnost ; bogata bera cerkvenih
poklicev – Sinovi posnemajo očeta – Don Boskovo pismo don Rui
Dne 1. oktobra so sinu markiza Fassatija izročili pismo, ki mu ga je pisal
don Bosko med svojim bivanjem v Montemagnu. Izročili naj bi mu ga na dan,
ko bi moral odpotovati v kolegij v Mongréju v Franciji, kjer naj bi začel študij, ki
bi bil v skladu z njegovim družbenim položajem. Tam so vzgajali kakih štiristo
fantov različnih na­rodnosti, zlasti pa Italijanov iz gosposkih družin.
Dragi Emanuel!
Preden boš odpotoval, poslušaj besede prijatelja svoje duše. Ko boš prišel v kolegij, ki
ti ga je določila modrost tvojih staršev, skušaj uresničiti naslednje nasvete:
1. Brezmejno zaupaj svojim predstojnikom.
2. Skušaj izpolniti nasvete svojega spovednika.
3. Izogibaj se brezdelja in tistih tovarišev, ki bi jih slišal grdo govoriti.
4. Prosi vsak dan preblaženo Devico Marijo, da ti dopusti kakršno koli zlo, razen da
bi padel v smrtni greh.
Bog naj te blagoslovi in ohrani pri zdravju in v svoji milosti vse do snidenja v avgustu
1864, če bomo še pri življenju.

38 Pages 371-380

▲back to top


38.1 Page 371

▲back to top


BiS 7 — 53. poglavje
371
Iz tvojega letovišča v Montemagnu, 1. oktobra 1863
Tvoj vdani v J. K. duh. Janez Bosko
Gospodu markizu Emanuelu Fassatiju, Montemagno.
Dne 3. oktobra je zgodaj zjutraj iz Turina odšlo veliko fantov, ki so bili
izbrani za jesenski izlet, in del godbe na pihala. Na poti skozi Chieri se je vsa
skupina ustavila pri vitezu Marku Gonelli, ki je pod obširno lopo na dvorišču
svoje palače pripravil mize za kosilo.
Malo pozneje istega dne je don Bosko s tridesetimi drugimi goj­enci odšel
na postajo Porta Nuova. Senator Bona mu je za čas izleta dal zastonj na razpola-
go dva železniška vagona. Cilj potovanja je bila Tor­tona. Don Bosko je s svojimi
fanti zasedel enega izmed vagonov in izstopil v Villanovi d'Asti, od koder je po
poteh med hribčki prišel v Becche.
Nečak Frančišek mu je prišel naproti in ga sprejel z velikim veseljem. Don
Bosko je ves ganjen omenil svojega brata Jožeta in pot­ em dejal nečaku: »Tvoji
gostje smo. Glej, da si boš naredil čast, kajti mi vsi prihajamo sem, da ti na tvoj
račun izkažemo čast.«
Don Bosko je obiskal kapelico, si ogledal hišo in našel vse v najlepšem redu.
Don Cagliero je pridigal devetdnevnico z velikim številom spovedi in obhajil in
priporočal vsakdanjo molitev rožnega venca v družinah. Imel naj bi tudi slav-
nostni govor naslednjega dne, ker se je zdelo, da tisti dobri kmečki ljudj­e ne bi
poslušali nikogar drugega, tako so bili zanj navdušeni.
V nedeljo 4. oktobra so v Becchih obhajali praznik Marije Rožnovenske. V
ponedeljek so vsi fantje preživeli dan v Castelnuovu, kjer jih je pričakoval žu-
pnik don Cinzano. Z običajno velikodušnostjo je pripravil obilno kosilo in po-
vabil don Boska, njegove fante in vse duhovnike iz dekanije. Ko se je vrnil v
Becche, je don Bosko poslal pismo baronu Felicijanu Ricciju v Cuneo.
Velezaslužni in predragi gospod baron!
Prejel sem 6. frankov, ki mi jih je po vaši uglednosti poslal varuh fanta Paskvala. Na-
ročil sem, da naj knjižice, če še niso natisnjene, čim prej natisnejo, in če so že natisnjene,
čim prej pošljejo, če ne vseh pa vsaj dobršen del.
Imate prav, res je, da sem že večkrat načrtoval, da bi vas obisk­ al, pa do sedaj še ni-
sem mogel uresničiti načrta. Vendar bom to storil v kratkem. Kljub vsemu temu pa nisem
nikdar nehal prositi, kakor prosim tudi še sedaj vsak dan za vas zdravja, milosti za vas in
za vašo gospo ženo in za vse vaše otroke.
Presveta Devica naj nas vedno ohrani za svoje. Amen.

38.2 Page 372

▲back to top


372
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Bodite tako dobri in molite zame in za moje dečke in sprejmite pozdrave od vdanega
služabnika duh. Janeza Boska.
Castelnuovo d'Asti, 5. oktobra 1863
P. S.: Oprostite zaradi tega pisma, ki sem ga pisal v sobi, polni fantov. Zato je itn.
Naslednjega dne je vsa skupina skoraj sto fantov zapustila Becche in se čez
hribe odpravila na šest kilometrov oddaljeno Villanovo d'Asti. Tukaj sta že stala
pripravljena dva železniška vagona, ki so ju pripeli prvemu vlaku, ki je peljal v
Alessandrio. Izs­ topili so v Astiju in šli obiskat mesto in zlasti stolnico. Spremljal
jih je gospod Cerrato, pri katerem so tudi kosili.
V Alessandrii je godba pozdravila postajenačelnika. Pozdravil ga je tudi
don Bosko in se z jim dogovoril za nadaljnjo pot. Končno so prispeli v Tortono,
cilj njihovega potovanja.
Na postaji je čakal rektor semenišča kanonik Ferlosio, ki je pozd­ ravil don
Boska tudi v imenu škofa mons. Janeza Negrija. Tu je bil tudi profesor Anfossi,
ki ga je don Bosko poslal v hišo baron­ a Garofolija, da bi med počitnicami pou-
čeval njegove otroke.
Ob zvokih godbe so vstopili v mesto, in čeprav je bilo že pozno zvečer, je
bilo na cesti veliko ljudi, ki so pozdravljali don Boskove sinove. Prenočili so v
semenišču, kjer so večerjali in opravili večerne molitve. Naslednje jutro so po
maši obiskali mesto in si ogledali cerkve, medtem ko je don Bosko šel pozd­ ravit
škofa, ki ga je pričakoval. Po kosilu je don Bosko svoje gojenc­ e peljal k starodav-
ni trdnjavi, ki je postala slavna zaradi odpora cesarju Frideriku Barbarossi leta
117. Med ogledom razvalin je don Bosko razlagal, kako so Francozi po zmagi pri
Marengu raz­bili trdnjavo, mogočno obzidje in devet stolpov. Nato je govoril o
zgodo­vini Tortone, opisal obleganje Friderika Barbarosse, govoril o Lombardski
zvezi in sklenil, da je bil papež takrat edina rešitev za Italijo, kakor je tudi sedaj
edina njena resnična čast in slava. Zvečer so goj­enci v semenišču pripravili ve-
ličastno predstavo. Zlasti je poslušalcem bila izredno všeč romanca Pregnančev
sin, ki jo je uglasbil in izvedel don Cagliero. Med mnogimi gledalci je bil tudi ba-
ron Cavalchini Garofoli, ki je don Boska in njegove fante povabil na kosilo.
Palača Guidobono Cavalchini Garofoli, ki je teden prej gostila obrambnega
ministra Della Rovere, generala La Marmoro, Gualteria, Dorio in Cardenasove
sinove, je sedaj sprejela uboge gojence oratorija. Bar­ on je bil velik občudovalec
don Boska in njegovih ustanov, baronica pa ga je imela za svetnika.
Zato sta z velikim zadovoljstvom sprejela don Boska in njego­ve sinove, ki
so prinašali nekaj veselja med tiste silne zidove, ki so ostali skoraj zapuščeni,

38.3 Page 373

▲back to top


BiS 7 — 53. poglavje
373
kajti baronovi otroci so tiste dni odpotovali v kolegij Mongré. Pred kratkim pa
se je omožila damica Antonija Garofoli z grofom Alojzijem Caysom, sinom grofa
Karla, velikega don Boskovega dobrotnika.
Baron je osebno nadziral pripravljanje obednice za fante. Potem pa je pri-
peljal v obednico še don Boska, duhovnike in klerike. Gospoda je takoj sedla.
Don Bosko pa je naredil znamenje svetega križ­ a in opravil običajno molitev.
Tedaj so tudi gospodje vstali in posnem­ ali njegov zgled. Po kosilu je don Bosko,
ker je bila v obednici vel­ika slika kardinala Cavalchinija, spregovoril besede po-
hvale v čast temu cerkvenemu knezu, ki bi, če ne bi bilo veta Avstrije, po smrti
Pija VII. postal papež. Sledila je akademija z mnogimi glasbenimi točkami, ker
je dež onemogočil, da bi se fantje igrali na dvorišču in vrtu.
Tiste dni je don Bosko popeljal svoje fante na več izletov, kakor nam poroča
kanonik Anfossi. Z vlakom so se peljali v Broni skozi Voghero, kamor jih je pova-
bil dekan kolegialne cerkve, potem v Torre Garof­oli, kjer je grobnica te plemeni-
te družine, nato v Villalvernio, kraj med Tortono in Novijem. Nato so se povzpeli
h gradu markize Passalacqua, vdove po generalu, ki je padel v bitki pri Novari.
Markiza, ki je še vedno žalovala in živela samo za molitev in dobra dela, je zelo
prosila don Boska, da bi jo počastil s svojim obiskom in vso svojo družino. Božji
služabnik ji je ustregel iz globoke hvaležnosti zaradi obilnih darov, ki jih je bil
deležen. V gospejinem spremstvu je najprej obiskal grajsko kapelo, kjer je molil
za večni mir dobreg­ a generala, ki je imel pobožno navado, da je vsak večer, tudi
sredi vojne vihre zmolil rožni venec. Markiza je fantom pokazala rožni venec, ki
so ga našli pri truplu mrtvega generala in ki ji ga je iz­ročila prijateljska roka. Slu-
žabniki so za opoldne pripravili pravoč­ asno kosilo; fantje so namreč morali hitro
oditi, da so prišli še pra­vočasno v semenišče, kjer so imeli gledališko predstavo.
V ponedeljek zvečer po večerji je don Bosko napovedal, da bod­ o naslednje-
ga dne odpotovali.
Don Bosko se je zahvalil monsinjorju škofu in proti deveti uri so odšli proti
Alessandrii in od tod v Mirabello. Don Rua je bil tukaj že od 12. oktobra in zavod
je bil urejen, vendar še brez gojencev. Zato so si fantje iz oratorija lahko mirno
odpočili. Tukaj so ostali dva dni. Bili so gostje gospoda župnika, družine Prove-
ra in prebivalstva, oni pa so razveselili krajane z gledališko predstavo v zavodu.
Dne 17. oktobra so se don Bosko in njegovi odpravili v Alessandrio, od ko-
der so se proti poldnevu vrnili v Turin.
Vsa skupnost oratorija, na čelu z don Arròjem, ki je z gorečimi besedami
navdušil srca fantov, je pričakovala don Boska, da bi se veselili zaradi njegove

38.4 Page 374

▲back to top


374
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
vrnitve. Toda on je takoj, ko je vlak pripeljal v Turin, izstopil in šel pozdravit neko
gospo. Ta gospa, ki je popolnoma oglušela, ga je dala poklicati, ko se je odprav­ljal
v Morialdo. Božji služabnik jo je blagoslovil, jo priporočil Mariji Pomočnici in ji z
znamenji pokazal, da jo bo ob svoji vrnitvi ozdravil. Tako se je tudi zgodilo in tista
dobra gospa je dala don Bosku potrebno vsoto denarja, da je Karel Buzzettilahko
izplačal štirinajstdnevno plačilo delavcem, ki so kopali temelje za novo cerkev.
Don Bosko se je vrnil v oratorij proti večeru in eden izmed fantov ga je
po naključju videl skozi okno. »Glejte, don Bosko,« je potihoma vzkliknil in s
tem povzročil učinek električne iskre. Dečki so se takoj obrnili na asistenta v
učilnici, ki je prikimal, in že so bili vsi na stopnicah, ga obdali, mu poljubljali
roko in klicali »živel don Bosko, živel don Bosko!« Kolikokrat smo bili priče tem
ne­posrednim izbruhom nezadržnega navdušenja. K vratom delavnic so prišli
rokodelci in bili odmev veselja dijakov.
Sredi te praznično razpoložene skupine je don Bosko prišel do stebrišča in
dal znamenje, da želi govoriti. Dejal je: »Dragi fantj­e! Jutri je praznik Marijinega
očiščevanja in ga moramo dobro obhajat­ i. Grem se predstavit prefektu in po-
tem bom takoj prišel v kor.« Veliko jih je takoj odšlo v cerkev, da bi se spovedali,
drugi so se pa vrnili v učilnico.
V nedeljo 18. oktobra zvečer je don Bosko, zato da bi izpolnil število osebja
v Mirabellu, pač glede na potrebe, preoblekel v duhovniško obleko fante Bel-
monteja, Alessia in Nasija.
Pri tej značilni slovesnosti je bila navzoča tudi mati Dominika Belmonteja,
ki je vsa ganjena rekla don Bosku: »To je bila zame velik­ a tolažba, vendar se
bojim, da ne bom mogla biti pri njegovi novi maši. Bojim se, da ne bom tako dol-
go živela, da bi videla svojega sina, posvečenega v duhovnika.« Don Bosko ji je
smeje se odgovoril: »Ne boste ga samo videli, da bo daroval sveto mašo, temveč
se boste pri njem tudi spo­vedali.« Dobri ženi in njenemu sinu se je zdela ta na-
poved skoraj nem­ ogoča. Prišel je čas duhovniškega posvečenja 18. septembra
1870 in Belmonte je kot član skupnosti v Mirabellu bil posvečen v duhovnika.
Njegova mati je bila ob novi maši vsa iz sebe. Še velikokrat je imela to srečo in se
je tako izpolnil prvi del napovedi. Drugi del pa ni bil tako lahko uresničljiv, ker
je bil don Dominik Belmonte zaposlen in vedno daleč od doma in je le redko vi-
del svoje starše. Toda leta 1878, ko je bil ravnatelj v Borgu S. Martino, je njego­va
mati, ki je bila sicer popolnoma zdrava, šla na podstrešje obešat perilo; pičila
jo je neka žuželka in je dobila vranični prisad. V naglici so po telegrafu poklicali
don Belmonteja v Genolo. Mati je živela samo še dva dni. Bolnica je prejela vse
zakramente, tod­ a malo pred smrtjo je prosila sina, da bi poklical župnika, ker je

38.5 Page 375

▲back to top


BiS 7 — 53. poglavje
375
morala urediti še neko zadevo. Župnika pa ni bilo doma in ga niso mogli najti.
Tedaj je mati dejala don Belmonteju: »Prav, me pa ti poslušaj.« In se je spoveda-
la pri sinu. Malo zatem je umrla. Tedaj se je don Belmonte spomnil don Boskove
napovedi, ki se je tako nepričakovano uresničila. Ta čudoviti dogodek nam je
don Belmonte sam večkrat pripovedoval.
Prav tako mu je don Bosko napovedal, koliko časa bo živel. Leta 1900 je don
Belmonte dejal don Petru Cogliolu: »Preostane mi še samo eno leto življenja,
ker mi je don Bosko napovedal, da bom živel 57 let. Res je umrl 18. februarja
1901 od meningitisa. Rodil se je 8. 9. 1843.
Don Bosko je v tem času napovedal še marsikaj drugega.
Profesor teolog Feliks Alessio, eden izmed tistih, ki so z don Belmontejem
bili poslani v Mirabello, nam je 2. marca 1891 sporočil naslednje:
»Pišem vam o dogodku neprimerljivega in svetega don Boska, ki mi je ved-
no v mislih in srcu. Dogodek, ki ga bom opisal, je resničen in vam zato pripove-
dujem tacto pectore (z roko na prsih), ker sem duhovnik.
Leta 1863 sem končal gimnazijo v oratoriju in bi moral obleči duhovniško
obleko. Po don Boskovem nasvetu sem prosil za dovoljenje svojega škofa, ki ga pa
ni dal, ker me je hotel imeti v škofiji. Prav tako mi ni hotel dodeliti brezplačnega
mesta v semenišču, do katerega sem imel pravico, niti mi ni dovolil, da bi užival
don Bosk­ ovo dobrodelnost. Še več (to mi je don Bosko sam povedal nekega okto-
brskega večera v obednici klerikov), začel se je znašati nad don Boskom, češ da
mu krade klerike, in v tem smislu je napisal tudi tozadevno pismo. Ko mi je don
Bosko pripovedoval o tem dogodku, je dodal: 'Jaz mu odpuščam, ne bo pa tako pri
Bogu, on mu bo odvzel uporabo rok.' Monsinjorja je napadel hud protin, zaradi
katerega je tudi umrl. To dejstvo sem vedno imel za don Boskovo prerokbo.
K temu dodajam še naslednje. Čeprav sem v času svojega klerikata doživel
veliko nadlog in mi je bilo, da bi odložil kleriško obleko in dobil obljubljeno
dobro službo, sem to vedno zavračal, ker me je navdajalo neko prepričanje, da
komur je don Bosko nadel duhovniško obleko, je ne sme nikoli odložiti.«
Kanonik Ballesio, župnik v Moncalieriju, je prav tako pisal: »Meni je don
Bosko, ko sem bil ob njem pri zajtrku in sem hodil v prvo ali drugo leto filozo-
fije in še zdaleč nisem mislil, da bom zapustil oratorij, nenadoma rekel, ko smo
se menili o našem študiju: 'Ti boš župnik in kanonik.' Te besede so pri vseh
vzbudile vesel smeh. Tega se tako jasno spominjam, kakor da bi se zgodilo sedaj
(1906), in vsega sem se spomnil takrat, ko se je po Božji previdnosti to zares
zgodilo.«

38.6 Page 376

▲back to top


376
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Vrnimo se k naši pripovedi. Za don Ruo so tudi drugi dobili svoja mesta.
Ganljivo je bilo slovo teh sinov od njihovega ljubljenega očeta. Seveda ni šlo
brez solz. Večer pred odhodom so spet in spet prihajali v njegovo sobo, želeli z
njim govoriti in se od njega posloviti. Bilo je prvič, do so se ločevali od oratorija
in šli drugam ter se za daljši čas oddaljili od njega. In to so bili fantje, ki se jim je
zdelo, da ne bi mogli živeti brez don Boska.
Dne 2. oktobra 1863 so odprli zavod v Mirabellu in začeli pou­ k. Osebje je
bilo takole razdeljeno: 4. in 5. razred Cerrutiju, 3. razred Bonettiju, 2. razred
Cuffii in 1. razred Nasiju. Osnovna šola pa 3. Dalmazzu in 2. Alessiju.
Učitelji so se vrgli na delo z neizmerno gorečnostjo. Vsi so bili mladi, toda
kakor je dejal don Bosko, polni duha Jezusa Kristusa, ki je večen in daje veliko-
dušni dejavnosti mladih modrost.
Bilo jih je malo in med njimi je bil duhovnik samo don Rua, dokler ni bil
maja 1864 posvečen don Janez Bonetti. Zato so se morali zelo truditi, da so
stvari pravilno stekle. Toda duh požrtvovalnosti ni pojenjal. Vsak razred je imel
veliko predmetov, in ker ni bilo zadosti osebja, so morali vsi asistirati, pogosto
so morali skrbeti celo za snago v hiši, in če je bilo treba, tudi prijeti za metlo. Z
eno besedo, morali so biti za vse in biti povsod. To je bil dnevni red.
Don Bosko je zatrdil, da so komaj leta 1876 premagali težave in razbreme-
nili osebje. Toda zavod je bil tako dobro usmerjen in voden, da so se kmalu po-
kazali odlični sadovi. Ko so odprli zavod v Mirabellu, je veliko semenišče štelo
komaj dvajset klerikov ter študentov teologije in filozofije iz casalske škofije.
Nekaj let pozneje pa je po zaslugi zavoda v Mirabellu število poskočilo na 12.
Don Bosko je sredi oktobra poslal v Mirabello nekaj najboljših dijakov iz ora-
torija, da bi postali kvas v tej novi skupnosti, in don Angela Savia, da bi presodil o
umestnosti nekaterih prezidav. Nato je don Rui pisal v odgovor naslednje pismo:
Predragi don Rua!
Tožiš, da ti nič ne pišem, pa sem vendar vedno na poti k tebi.
Pošiljam ti majhno karavano. Če bo treba, ti bom poslal še več, kakor boš hotel. V
takih primerih stori, kakor se ti bo zdelo pravilneje v Gospodu, in ko mi pišeš, mi vedno
navedi število fantov, prošenj. Povečaj prostor. Boido ne bo prišel in njegovo številko daj
malemu Razzettiju, ki bo prišel v petek ali soboto. Danes ali jutri bosta odšla tudi oba Bi-
oglia, od katerih je eden pravi Goljat. Don Cagliero je obljubil, da bo poskrbel za vse, kar
prosiš. Žal mi je, da je Perrachio zbolel, treba ga je ozdraviti. Je mogoče, da bi, če bo stiska,
poslali v Mirabello kakih deset fantov, poleg tistih, ki so že tam?
Krojači in čevljarji so lahko v isti sobi. Če je treba podvoj­iti garderobo, naj se kakšne-
mu dá bis.

38.7 Page 377

▲back to top


BiS 7 — 53. poglavje
377
Kar naprej govorimo o Mirabellu in o Mirabelčanih in vsi vam želimo vse najboljše
iz nebes.
V tem trenutku je prispel don Angelo in mi prinaša dobre novice. Deo gratias. Brez
nadaljnjega sprejmi 1. fantov, kajti med temi, ki ne bodo prišli, in tistimi, ki bodo odšli, ter
tistimi, ki jih boš moral odsloviti, jih bo ostalo kakih osemdeset. Drži se pravila, da ne boš
med šolskim letom sprejel nikogar, razen v izrednih primerih.
Če med tistimi, ki so že pri vas ali bodo prišli ali naj pridejo, kateri ne sodi v malo
semenišče ali je odveč, mi sporoči ali pa ga pošlji z listkom sem, da ga tukaj zaposlimo in
uredi­mo vse potrebno v hiši.
Na svidenje, kmalu! Vsi svetniki v nebesih naj vam pomagajo, da boste postali sveti
vsi, ki prebivate v vaši hiši. Amen.
Ves tvoj v Gospodu vdani duhovnik Janez Bosko
Turin, 28. oktobra 1863
Posebni pozdravi članom družine Provera in tvoji mamici.
Kronika don Ruffina pripoveduje:
»Don Rua se v Mirabellu obnaša kakor don Bosko v Turinu. Vedno ga obda-
jajo dečki, ki jih privlači njegova ljubeznivost, in tudi zato, ker jim pripoveduje
vedno kaj novega. Na začetku šolskega leta je priporočil učiteljem, naj ne bi bili
preveč zahtevni, naj ne karajo glasno gojencev zaradi kake nerodnosti, temveč
naj bodo zelo potrpe­žljivi. Po kosilu je vedno med dečki na odmoru, se z nji-
mi igra in prepeva. V skupni učilnici imajo vsi učitelji in asistenti zase pos­ ebno
mizo. Desetniki imajo s ključem zaklenjen predal.
Gojenci gredo vsi skupaj na sprehod dva po dva, vseh pa je devetdeset. Z
njimi sta en asistent in en profesor. V bližnjih krajih jih pogosto vabijo na ma-
lico in malo pijače. Toda don Rua ne dovoli nikomur, ker če bi šli vsi, bi to bilo
preveč nerodno, če pa gredo sam­ o nekateri, je to lahko vzrok nezadovoljstva.
On ob praznikih pridiga po dvakrat. Zjutraj govori o svetopisemskih zgodbah,
popoldne pa razlaga teologalne kreposti vere, upanja in ljubezni. Naj povemo,
da so njegovi večerni govori fantom vedno veseli in duhoviti.
Klerik Belmonte je začel poučevati petje in njegovi pevci bodo kmalu na-
stopili javno.

38.8 Page 378

▲back to top


54.
poglavje
Novi prostori za delavnice v oratoriju; novo osebje; družbe – Tiskarna
in lepa knjižica – Škofija dobi nazaj metropolitansko semenišče – Šolski
nadzornik zahteva od oratorija statistiko – Don Bosko mu sporoči imena
učiteljev – Šolski nadzornik zahteva listine in spričevala – Dovoljenja za
leto 1863/64 – Junaštvo don Alasonattija – Don Boskova ravnodušnost
– Obrambno ministrstvo daruje obleko – Nadškof iz Cagliarija in teolog
Margotti – Don Bosku se sanja, da spremlja krsto k pogrebu – Priporoča
molitve za gojenca, ki je kmalu potem moral umreti – Vaja za srečno smrt
in mons. Losana – Sanje: kača v vodnjaku; razmišljanja
Tudi v oratoriju so se pripravljali na novo šolsko leto. Novo šolsko po-
slopje naj bi sprejelo vse dijake gimnazije. Novi šolski vodja, ki je nasledil don
Rua, je bil don Dominik Ruffino. On naj bi tudi na poseben način skrbel za Druž-
bo Brezmadežne. Don Jožef Bongiovanni je predsedoval družbam sv. Alojzija in
presvetega Zakramenta ter vodil družbo ministrantov, obenem pa bil dejaven v
dušnem pastirstvu.
Čeprav ga narava ni obdarila z glasom, je vendar z dobro izbiro snovi in
duhovnim pomaziljenjem zelo lepo pridigal in imel zanimive konfer­ ence.
Družba sv. Jožefa je navduševala obrtnike. Ti so dobili nekaj novih in obširnej-
ših prostorov. Mizarjem in kovačem je daj­al obilno delo zavod v Mirabellu in grad-
nje v oratoriju in še veliko več jim je obetala gradnja cerkve Marije Pomočnice. V
sobe nekdanje vratarnice, ki je ostala prazna, so se vselili čevljarji in krojači, ki so
imeli še in še opraviti z oblačenjem svojih tovariš­ ev. Te je nadzoroval Jožef Rossi.
Tiskarna, ki je bila izročena vodstvu viteza Oreglia, se je preselila v dvorano
v pritličju stavbe ob cesti Vrtnarice. Priskrbeli so tri nove tiskarske stroje, ki

38.9 Page 379

▲back to top


BiS 7 — 54. poglavje
379
naj bi se jim v kratkem pridružila še dva. Nujno potrebno je bilo narediti velik
izdatek. Pol­eg tiskanja Katoliškega branja in izdajanja šolskih učbenikov, ki so
jih začeli pripravljati, so se zagovorniki katoliške stvari obrač­ ali na don Boska,
da bi natisnil kako njihovo zgodovinsko ali pol­emično knjigo. In v tistih dneh se
je pripravljalo delo, ki naj bi pospeševalo duhovne poklice v fantih in klerikom
pokazalo dostoj­anstvo poklica, h kateremu jih kliče Gospod.
L'Armonia je 11. novembra 1863 sporočala:
V tiskarni Oratorija sv. Frančiška Saleškega je izšla uspela razprava o Odličnosti ka-
toliškega duhovništva, v kateri se družijo izredna razgledanost in posrečena razporeditev
snovi, povezani z milino čustev in neredkimi govorniškimi cvetkami.
Iz srca čestitamo gospodu don Janezu Krstniku Fontani, dekanu v Saluggi,42 in to tem
bolj, ker vemo, da je namenil dobiček v korist novčiču sv. Petra in Oratorija sv. Frančiška
Saleškega. Naročiti jo je mogoče za ceno 7. centov v imenovanem oratoriju ali pri knjigar-
narju Barberisu v Vercelliju ali pri pisatelju v Saluggi.
Kar se tiče klerikov, naj povemo, da je oblast meseca novembra škofiji vrni-
la semenišče z vsemi dohodki. Zato so začeli zbirati mal­oštevilne klerike, ki so
stanovali pri zasebnikih, drugi, številnejši pa so se preselili tja iz oratorija. Ne-
kateri so don Bosku povzročili težave, ker jih je moral nadomestiti v njihovem
opravilu. Tiste klerike pa, ki so ostali pri njem, je redno pošiljal na predavanja
v semenišče k izkušenim in učenim predavat­ eljem, ki smo jih imenovali že na
drugem mestu. Med gojenci semenišča in don Boskovimi gojenci je vladalo po-
polno soglasje. »Spominjam se,« je dejal teolog kanonik Ballesio, »da smo viso-
42 Poslali so nam dvoje don Boskovih pisem temu uglednemu duhovniku, ko je bil že natisnjen šesti zvezek.
Velečastiti gospod!
Nič naj te ne vznemirja (don Cafasso), je imel vedno napisano na listku svojega brevirja. Duhovne vaje, ki bi jih
imel v Saluggi in sem se jih tako veselil, bodo verjetno zaradi nekaterih težav morale odpasti.
Teolog Borel, redni pridigar v naši hiši, je zbolel in jaz sem moral poleg svojega deleža prevzeti še njegovo delo.
To me je močno utrudilo in spravilo v nered moj želodec. Po prazniku vseh sveti­h se je zopet pojavila kri v
izpljunku in lahna vročina. Naši dom­ ači ne vedo za to mojo nevšečnost. Vsekakor mi pa onemogoča, da bi prevzel
vodstvo duhovnih vaj, tem bolj, ker se število gojencev prib­ ližuje petstotim.
Če se vam zdi umestno, bi si poiskal namestnika, ki bi stvar dobro opravil, in bi tako neroden položaj nekoliko
omilili. Toda sam te naloge ne bi mogel prevzeti.
Imejte razumevanje za ubogega don Boska. Vendar pa ostajam v vsem, kar zmorem, vam na voljo in se izrekam
za vdanega služabnika. Duh. Janez Bosko Turin, 9. novembra 186.
Predragi gospod dekan!
Glede mladega Bracca ni težav, da bi ga v smislu vaših predlogov sprejeli v to hišo. Vendar bi zaradi vašega
skorajšnjega pri­hoda v Turin stvar rajši uredil z vami osebno, zlasti ker bi se rad z vami pomenil o stvareh, ki se
tičejo vaših Salužancev, ki so v našem zavodu.
Če pa v kratkem času ne bi mogli priti osebno, potem sporočite imenovanemu Braccu, da mu bomo, če je prip-
ravljen priti v naš zavod in opravljati potrebna dela, za to dajali hrano, obleko in na koncu plačilo v nebesih, če
bo vse dobro opravil. Po vsem tem moremo iti naprej. Zelo me veseli, da spovedovanje dečkov dobro napreduje.
Pogum! Če bodo nastopile težave, se ne prestrašite. Poiščite način, kako jih boste premagali.
Gospod naj nas vse ohrani v svoji milosti in verjemite v globoko spoštovanja vaše uglednosti vdanega prijatelja.
duh. Janez Bosko Turin, 4. aprila 1861

38.10 Page 380

▲back to top


380
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
ko cenili klerike iz semenišča in jim bili vedno na razpolago po naročilih, ki nam
jih je dajal don Bosko. Naj še povemo, da so tudi v poznejših let­ ih mnogi bodoči
kleriki škofije preživeli svoja mladostna leta v oratoriju v Valdoccu.«
Vse te don Boskove naredbe iz mesecev septembra in oktobra so se mešale
z zahtevami šolske oblasti zaradi odobritve dveh učitel­jev, ki nista imela državne
diplome.
Dne 9. septembra 1863 je dopis s številko 2185 povabil don Boska, naj
predstavi statistiko svoje gimnazije.
»Ko vam predstavljamo formularje za statistiko, kot jih je letošnje leto predpisala
osrednja šolska oblast, prosimo vašo ugledn­ ost, da natančno odgovorite na vsa navedena
vprašanja. Pri tem vas opozarjamo, da so statistični podatki iz leta 1861/62 na drugač-
nem formularju kot leta 1862/63. Poleg tega je podana tudi meja starosti učencev za
vsak posamezen razred.
Podpisani vam bo toliko bolj hvaležen, kolikor večja bo nat­ ančnost, s katero boste
izpolnili naročilo.
Za šolskega nadzornika Vigna
Don Bosko pa je medtem šolskemu nadzorniku poslal naslednji dop­ is:
Veleugledni gospod šolski nadzornik!
V šolskem letu 1862/63 sem dobil začasno odobritev za pouk v gimnaziji, ki jo obi-
skujejo revni dečki naše hiše, imenovane Oratorij sv. Frančiška Saleškega. Kot pogoj je bila
postavljena nasta­vitev diplomiranih učiteljev. Učitelji, ki so bili začasno odobren­ i, pa se
niso mogli predstaviti na izpit za leposlovne predmete na univerzi in so dobili samo dovo-
ljenje za vpis na leposlovno fakulteto. Opravili so potrebne izpite in se vpisali na univerzo.
Ker isti učitelji nadaljujejo pouk v istih razredih, prosimo, da bi jih potrdili za nasled-
nje šolsko leto, in sicer:
Za 5. gimnazijski razred duhovnika Janeza Francesia, ki je bil že preteklo leto potrjen
za ta razred. On že pet let posluša predavanja na univerzi in je bil preteklo leto z odličnim
uspehom sprejet k rednemu predavanju.
Za 4. razred gimnazije klerik Celestin Durando, peti letnik teologije in kakor zgoraj
pripuščen z odličnim uspehom na leposlovno fakulteto.
Če bi bilo gospodu šolskemu nadzorniku bolj po volji, bi za isti razred priporočili pro-
fesorja Hiacinta Ballesia, ki ima diplomo za pouk v nižjih razredih gimnazije.
Za 3. razred Janez Anfossi, peti letnik teologije, tudi on je z odličnim uspehom pripu-
ščen k vpisu na leposlovno fakulteto.
Če bi bile težave glede tega učitelja, bi namesto njega predlo­žili duhovnika Jerneja
Fusera, učitelja 4. razreda osnovne šole in diplomiranega profesorja za nižjo gimnazijo.
Za 2. razred gimnazije duhovnika Dominika Ruffina, učitelja 4. razreda osnovne šole,
diplomiranega profesorja nižje gimnazije.

39 Pages 381-390

▲back to top


39.1 Page 381

▲back to top


BiS 7 — 54. poglavje
381
Za 1. razred gimnazije duhovnika Viktorja Alasonattija, osnov­nošolskega učitelja in
diplomiranega profesorja za prva dva latinska razreda.
Za aritmetiko duhovnika Angela Savia, osnovnošolskega učite­lja za 4. razred.
Lansko leto je bilo rečeno, da eden izmed razredov ne ustreza higienskim predpisom
za zračenje. V ta namen je bilo zgrajeno novo posl­opje, v katerega se bomo vselili, kakor
hitro bodo zidovi zadosti suhi.
Ko smo si prizadevali, da bi izpolnili, kar ste nam preteklo leto ukazali, vas prosimo,
da bi nam tudi letos blagovolili dati svoje dovoljenje, zlasti še, če boste blagovolili pomisli-
ti, v kak namen služijo ti gimnazijski razredi. Prav nobenega drugega cil­ja nimajo, kot da
bi pomagali ubogim dečkom, ki so sicer zelo nadarjeni in moralno neoporečni, vendar ni-
majo nikakršnih sredstev, da bi mogli gojit­ i darove, ki jim jih je zaupala Božja previdnost.
Medtem ko se dobršen del gojencev te hiše namerava usposobiti za kako obrt, si dru-
gi skušajo pridobiti zadostno znanje, da bi si ob svojem času mogli pošteno služiti svoj
vsakdanji kruh.
Z vsem spoštovanjem imam čast, da se imenujem za vaše uglednosti vdanega služab-
nika. Duh. Janez Bosko
Oktobra, 1863
Kraljevi šolski nadzornik mu je odgovoril z dopisom št. 2564.
Turin, 2. oktobra 1863
Naprošamo vašo uglednost, da na ta urad pošlje naslednje listine:
Za duhovnika Janeza Francesia, predlaganega za 5. razred gimnazije:
1. Potrdilo o vpisu na leposlovno fakulteto.
2. Potrdilo profesorjev o rednem obiskovanju predavanj na univerzi.
Za klerika Celestina Duranda, predlaganega za 4. razred, podobna potrdila kot za
prejšnjega.
Za duhovnika Jerneja Fusera, predlaganega za 3. razred, Dominika Ruffina za 2. ra-
zred in Viktorja Alasonattija za 1. razred njihove diplome za pouk, ki naj bi ga izvajali.
Kraljevi šolski nadzornik F. Selmi
Hitro so odposlali zaželene dokumente in kraljevi šolski nadzornik je takoj
izdal naslednji odlok pod številko 2743.
Turin, 2. novembra 1863
Potem ko je 16. oktobra 1863 zaslišal Pokrajinski šolski svet, podpisani za tekoče
šolsko leto s pogojem, da se popolnoma prilagodite zakonom za prihodnje akademsko
leto, potrjuje naslednje osebje, katerega imena sledijo: za 5. gimnazijski razred duhov-
nik Janez Francesia; za 4. gimnazijski razred klerik Celestin Durando; za 3. gimnazijski
razred duhovnik Jernej Fusero; za 2. gimnazijski razred duhovnik Dominik Ruffino; za 1.
gimnazijski razred duhovnik Viktor Alasonatti.
Kraljevi šolski nadzornik F. Selmi

39.2 Page 382

▲back to top


382
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
V vseh stvareh, in to bodisi v notranjem materialnem vods­ tvu zavoda kakor
tudi v zunanjih zadevah in zlasti še v disciplini zavoda je bil don Bosku v veliko
pomoč prefekt don Viktor Alasonatti, Božji služabnik pa si je prizadeval, kakor
smo to že omenil­i na drugem mestu, da bi ga razbremenil tolikega dela. Toda z
vedno večjim številom gojencev se je večalo tudi število drugih nalog za prefekta,
ki ni prav nič varčeval s svojimi močmi niti z zatajevanjem, da je izprosil potrebno
pomoč od Gospoda. Don Bosko je bil prisiljen, da mu je prepovedal kakršno koli
zatajevanje pri mizi, mu ukazal, da je popil vino, in v moči obl­jube pokorščine
zapovedal, da mora skrbeti za svoje zdravje, da bi mogel še dalje in več delati za
večjo Božjo slavo. Ker je imel v svoji pisarni, ki je bila vedno polna obiskovalcev,
tudi posteljo za počitek, mu čez dan ni bilo mogoče nikdar malo počivati. Zato mu
je ukazal, da se je preselil v drugo bolj mirno in primerno sobo.
Don Bosko si je delil z njim predvsem dolžnost pisanja pisem in sprejemanja
sorodnikov gojencev in dobrotnikov, ki so prihajali v zavod za sprejem fantov.
Ob neki taki priložnosti, tako nam poroča kronika, ko mu je proti koncu okto-
bra neki duhovnik govoril o zelo majhni vsoti, ki bi jo neki dobrodelni gospod
mogel plačevati za svojega varovanca, če bi bil sprejet v oratorij, je odgovoril:
»Kolikor več mi dajo, tol­iko lažje gremo naprej. Sicer pa ni denar glavno, mi
živimo od Božje previdnosti.«
Tako je nekaj dni pozneje obrambni minister general Della Rovere podelil
podporo, za katero ga je prosil.
obrambno ministrstvo oddelek za obleko št. 13342
Turin, 14. novembra 1863
Ker to ministrstvo želi kakorkoli že priskočiti na pomoč mnogim dečkom, zbranim v
dobrodelni ustanovi, ki jo vodi vaša uglednost, je dalo nalog Kraljevemu skladišču obramb-
ne uprave v tem mestu, da izda vaši uglednosti spodaj navedene predmete.
Prosimo vas, da dvignete imenovane predmete pri imenovanem skladišču in daste
tozadevno potrdilo.
To bi vam rad sporočil v odgovor na vaš dopis z dne 26. pret­ eklega meseca septembra.
Sukneni plašči 200; različne odeje 200; pleteni jopiči 120.
Generalmajor, odgovorni za občo upravo upravne službe Incisa
Medtem so pod uglednim pokroviteljstvom odprli gimnazijske razrede.
Oratorij je obiskal nadškof iz Sassarija z namenom, da bi osebno spoznal
don Boska, s katerim se je že dalj časa dopisoval. Ogledoval si je hišo in se veli-
ko zadrževal s fanti, ki so ga prihajali pozdravljat in mu poljubljat roko. Teolog

39.3 Page 383

▲back to top


BiS 7 — 54. poglavje
383
Jakob Margotti, odločen branilec papeža in Cerkve, ki je pred dvema mesecema
nehal pisati v Armonio, je ustanovil Unità Cattolica (Katoliška enotnost) in spo-
ročil don Bosku, da mu daje na voljo tako svoje pero kakor tudi svoj časopis.
Unità je začela izhajati 1. novembra.
Tiste dni se je don Bosku pridružil nov sodelavec, ne toliko za pomoč v
oratoriju, kolikor zato, da bi ga pripravil, da bi odprl nov zavod v njegovem
rojstnem kraju. To je bil advokat duhovnik Ignacij Arrò-Carroccio iz Lanza, ki je
s svojo gorečo in prepričevalno besedo uspešno deloval v dušnem pastirstvu.
Učinki njegovega pridiganja so jasno vidni iz misijona, ki ga je skupaj s kanoni-
kom Gastaldijem imel v stolni cerkvi v Astiju. Kar ljudje pomnijo, ni bilo vide­ti
kaj podobnega kot to, kar je povzročila čudovita, jasna in spodbudn­ a beseda
tega duhovnika.
Sedaj je don Ruffino sam nadaljeval pisanje kronike, ker je don Bonetti od-
šel v Mirabello in zato ni mogel več pisati o tem, kar se je dogajalo v oratoriju.
Vendar imamo na voljo veliko drugih poročil, ki bodo nadomestila to izgubo.
»Dne 28. oktobra je v bolnišnici San Luigi v starosti 24 let umrl študent
Sebastijan Brunerotto iz Lucerne.«
»Dne 1. novembra je don Bosko fantom skoraj za šalo pripovedoval kratke
sanje: »Ne vem, ali je bil vzrok sanj praznik vseh svetih ali spomin vseh vernih
duš, dejstvo je, da sem sanjal, kako sem spremljal pri pogrebu nekega fanta, ki
je umrl te dni. Nočem, da bi mislili, da je to znamenje, da bo kdo izmed vas umrl.
Toda takih sanj sem imel že veliko in po naključju so se vse uresničile.«
Dva dni pozneje (3. novembra) je don Bosko spet govoril o smrti in dejal:
»Imamo navado, da vedno molimo in zberemo zaklad dobrih del za tistega med
nami, ki bo moral prvi umreti. Tako moramo storiti tud­ i tokrat. Ne pravim, da
se bo ta prehod v večnost kmalu zgodil in se bo tisti okoristil z našimi dobrimi
deli in molitvami, vendar pa tu­di ne bo preteklo veliko časa, da se bo to zgodilo.
Zato tistemu prip­ ravimo zadosti kapitala, da mu bo v korist. Kdor bo ostal, bo
lahko vesel, da je še med živimi, kdor bo pa moral umreti, bo tudi zadovoljen,
ker bo vse dobro pripravljeno.«
»12. november. Opravili smo vajo za srečno smrt. Sveto Evharistijo pa je
razdelil mons. Losana, škof iz Bielle.
Na večer 13. novembra je don Bosko takole govoril:
»Včeraj dopoldne smo opravili vajo za srečno smrt. Ves dan me je zaposlovala misel
o njenem dobrem uspehu. Bojim se pa, da je kateri izmed vas ni opravil dobro. Nocoj sem
imel sanje in vam jih bom povedal.

39.4 Page 384

▲back to top


384
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Bil sem na dvorišču z vsemi fanti hiše, ki so se igrali in skakali tu in tam. Zapustili
smo oratorij, šli na sprehod in se čez nekaj časa znašli na nekem travniku. Tam so se dečki
zopet začeli igrati in med seboj tekmovati. Tedaj sem sredi travnika zagledal vodnjak
brez dna. Stopil sem zraven, da bi si ga ogledal, in ugotovil, ali ni kake nevarnosti za moje
dečke. Pogledal sem noter in zagled­ al ogromno strašno kačo. Bila je tako velika kakor kak
konj ali še večja, kot kakšen slon in vsa pokrita z rumenimi lisami.
Odmaknil sem se od vodnjaka in ves v strahu opazoval dečke, katerih večina je začela
skakati okoli tistega vodnjaka. Nisem se spomnil, da bi jim prepovedal ali pa jih opozoril
na nevarnost. Nekaj manjših je bilo tako spretnih, da so skakali brez težave. Drugi, večji so
vzeli zalet, vendar niso mogli skočiti tako visoko in pogosto so treščili čisto na rob vodnja-
ka. Tedaj se je pokazala glava kače in jih ugriznila, enega v nogo, drugega v bedro in še v
druge dele telesa. Vendar so ti neprevidneži še in še skakali in skoraj vsakokrat dobili kak
ugriz. Tedaj mi je neki fant pokazal na enega izmed tovarišev in dejal: 'Ta bo skočil enkrat
in skočil bo slabo. Potem bo skočil še enkrat in ostal ujet.'
Bil je strašen prizor: nekaj fantov je bilo stegnjenih po tleh, eden z ranjeno nogo,
drugi s pregriznjeno roko, pa spet drugi z ranjenim srcem. 'Toda zakaj ste skakali okoli
tistega vodnjaka, ko je bilo vendar tako zelo nevarno? Zakaj ste potem, ko ste bili enkrat
ali dvakrat ranjeni, spet šli tja blizu?
In oni so z vzdihom odgovarjali:
'Nismo še zadosti navajeni skakati.'
In jaz: 'Zakaj pa ste potem skakali?'
In ti spet: 'Kaj hočete? Pač nismo navajeni. Nismo mislili, da bo tako hudo.'
Toda med vsemi je name naredil največji vtis in me prestrašil tisti, ki so mi ga poka-
zali. Znova je poskusil skok in padel v vodnjak. Čez nekaj časa ga je pošast izbljuvala iz
vodnjaka, črnega kot oglje, vendar še ni bil mrtev in je še govoril. Vsi smo strmeli vanj in
ga polni strahu vpraševali.«
Tukaj don Ruffino ni nič dodal. Nič ne pove o razlagi sanj in o nasvetih, ki jih
je don Bosko vsakokrat dajal fantom tako na splošno vsem skupaj, kakor tudi
vsakemu posebej. Ti nasveti so bili toliko bolj potrebni, ker je bilo na začetku
šolskega leta. In kaj naj povemo mi? Bomo poskusili dati kako razlago?
Vodnjak je tisto, o čemer govori knjiga Pregovorov: Fovea profunda (glo-
boka jama), puteus angustus (tesen vodnjak), ki se končuje v puteum interitus,
kot je povedano v 54. psalmu: globoka jama, tesen vodnjak, brezno pogube. V
tem je hudič nečistosti, kakor razlaga sv. Hieronim v Homiliji XI. pisma Korin-
čanom. V sanjah ne govori o dušah, ki bi že bile sužnje greha, temveč o tistih,
ki se izpostavljajo nevarnosti, da bi storile greh. Začne se z lahkomiseln­ ostjo in
veseljem na odmoru in s tem z mirno vestjo. Toda kmalu se prizor spremeni.
Majhni preskakujejo vodnjak z lahkoto in gotovostjo, ker v njih strasti še spi-
jo in ne vedo za hudobijo, zabava prevzema popolnoma njihovo pozornost in

39.5 Page 385

▲back to top


BiS 7 — 54. poglavje
385
Božji angel varuje njihovo nedolž­ nost in preproščino. Nič ni povedano, da bi se
vračali nazaj in skak­ ali čez vodnjak, ker jih je prijateljski glas verjetno opozoril.
Večji fantje se pripravljajo za preskok. Vendar še nimajo zadosti izkušnje.
Niso več čili kot njihovi mlajši tovariši, čutijo težo boja za ohranitev čednosti.
Kača preži v svojem skrivališču. Je mogoče smrtno nevarno poskušati presko-
čiti tisti vodnjak? Mogoče rečejo: poskusimo preskakovati. Prvi skok je poseb-
no prijateljstvo, drugi branje kake nedovoljene knjige, privolitev v kako preveč
vroče prijateljstvo. Potem so skoki kot preveč prosti in kričavi načini občevanja,
oddaljevanje od dobrih tovarišev, prekršitev določenih majhn­ ih predpisov ali
neupoštevanje nasvetov predstojnikov glede pošteneg­ a vedenja.
Toda že pri prvem skoku je tu prvi ugriz ostrega kačinega zoba. Nekateri so
uspeli brez škode in so se previdno umaknili, drugi pa so se predrzno izpostavi-
li nevarnosti, čeprav so poznali nevarnost in v svojo škodo ponovili skok. Tisti,
ki so padli v vodnjak in jih je pošast izbljuvala, se zdi, da so padli v smrtni greh.
Ostalo jim je upanje, da bodo ozdraveli s pomočjo zakramentov. Kdor pa je ostal
v jami, za tistega velja: Kdor ljubi nevarnosti, se bo v njej pogubil.

39.6 Page 386

▲back to top


55.
poglavje
Novi dokazi, da don Bosko bere skrivnosti vesti – Zaupanje fantov v njegovo
duhovno vodstvo – Čudovit red v oratoriju: skupna učilnica; dva znamenita
obiska – Volitve za svèt skupnosti v Mirabellu – Imenovanje dveh novih
članov za svèt v oratoriju namesto dveh, ki sta odšla v Mirabello – Sprejem
novih članov in zaobljube
Don Boskove besede so tudi pri dečkih, ki so pravkar vstopili v oratorij,
vzbujale tolikšno zaupanje, da je večina izmed njih prav njega izbrala za stalne-
ga spovednika, zlasti zato, da bi spoznali svoj pok­lic, ga ohranili in gojili.
Don Joahim Berto piše:
»Ta moja posrečena izbira je bila vedno moja podpora. Prav zato, ker me
je don Bosko poznal, sem vse od svojega vstopa v oratorij do svoje zadnje bo-
lezni najraje hodil k spovedi k njemu. Za mojega bivanja v oratoriju je veljalo
med fanti splošno prepričanje, da tisti, ki se hodijo spovedovat k don Bosku,
opravljajo dobre spovedi zaradi nadnaravn­ ih razsvetljenj, ki jih je on dobival
od Boga, tako da je bral na čelu ali v srcu grehe svojih spovedancev, če so jih po
naključju pozabili.
Leta 1863 se je neki fant, ki ga jaz dobro poznam, neke nedelje zjutraj šel
spovedat k don Bosku in ni povedal neke stvari, ki se mu ni zdela omembe vre-
dna ali ki se je ni spominjal. Ko je končal svojo spoved, mu je don Bosko dejal:
'Pokesaj se in prosi odpuščanja tudi za ta greh.' Ko je fant slišal, kako mu je
don Bosko jasno poved­ al greh, ki se ga mogoče iz malomarnosti ni spovedal,
je videl, da je to mogel vedeti le po izrednem Božjem razsvetljenju. Zato mi je
zagotovil, da se še pri nobeni spovedi ni toliko jokal in da nobenega obhajila ni
bolj goreče prejel kot tistikrat.

39.7 Page 387

▲back to top


BiS 7 — 55. poglavje
387
Nekega dne sem po opravilu v cerkvi srečal na dvorišču dečka, ki je pred
kratkim prišel v oratorij in je z očmi sledil Božjemu služab­niku, ko je šel po dvo-
rišču. Nato se je obrnil k meni in malo vznemirjen dejal: 'Kdo je ta duhovnik?'
– Zakaj me vprašuješ to? sem dejal. Ali ga še ne poznaš?
– Danes sem bil pri njem pri spovedi in mi je povedal vse grehe, ki sem jih
storil doma.
– Ta duhovnik je, dragi moj fant, don Bosko, naš skupni oče in predstojnik,
velik prijatelj mladine in zlasti tistih fantov, ki bi bili radi dobri.
Spominjam se, da so don Boska v letih mojega gimnazijskega šolanja od
1862 do 1865 po kosilu in po večerji vedno obdajali mladi dijaki, s katerimi
se je zadrževal ves odmor. Od časa do časa je pogledal kakega fanta, ki se mu
je zdel raztresen, in mu prisolil močno zaušnico. V tistem trenutku je bil fant
kakor iz sebe, toda don Bosko mu je smeje se položil roko na glavo in šepnil na
uho: 'Nič hudega, nis­ em udaril tebe, temveč hudiča.'
Neki fant je don Bosku zaupal, da ga mučijo slabe misli, in to se je dogajalo
vsak dan, on pa mu je potihoma dejal: 'Ne boj se, samo drži se blizu mene.'
Drugikrat je komu drugemu, ki je bil v istem polož­ aju, rekel: 'Nič se ne boj,
vse te misli in predstave niso grehi. Samo varuj se dejanj. Misli naj te ne skrbijo
in jih imej za muhe ali ose, ki ti letajo okoli glave. Vse to prihaja od tvoje živahne
domišljije, toda prišel bo čas, ko jih boš samo z enim dej­anjem volje odgnal in
te več ne bodo nadlegovale.
Zato so fantje brez težave sprejemali od don Boska ukaze, nasvete, pa tudi
graje. Kar se pa drugim pred­stojnikom ni vedno dogajalo.
Nekoč je don Bosko nekemu mojemu zaupnemu prijatelju dejal:
– Rad bi, da bi ti znal slepo ubogati.
– Vsekakor. Don Bosku sem bil vedno slepo pokoren in tako bom tudi v
prihodnje sprejemal vse ukaze in nasvete od vaše strani, nikakor pa od drugih.
– Zakaj pa ne od drugih?
– Ker vi imate Božja razsvetljenja in imam za to dokaze. Toda drugi pred-
stojniki, kolikor mi je znano, nimajo takih razsvetljenj, pa naj so še tako dobri in
sveti. Tako bi mi, ker ne poznajo moje narave, naredili več škode kot koristi in
bili vzrok težkih padcev. Zato se bom do njih ravnal po nasvetu sv. Pavla: Vaša
vera bodi smiselno bogoslužje.
Zgodilo se je, da kdo ni imel zaupanja vanj, vendar mu ni mogel skriti svo-
jega srca. Včasih mi je don Bosko dejal: 'Hinavce prepoznam takoj, ko se mi
približajo. Kakor hitro je kateri izmed njih ob meni, čutim tako močno njihovo
navzočnost, da se slabo počutim in se v meni vzbudi odpor, ki si ga ne znam
razložiti, pa naj govorijo še tako prij­azno in lepo. Da spoznam navezanost na
nečisto strast, je zadosti, da pogledam fantu v obraz. Prav tako tudi nesramne.

39.8 Page 388

▲back to top


388
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
In sem prepričan, da se ne motim.' Ti pa so se zato, da jih don Bosko ne bi mogel
prepoznati, zavestno skrivali, bili daleč od njega in se izogibali srečanja z njim.
Ta stvar je bila v času mojega gimnazijskega šolanja med takimi fanti tako zelo
znana, da so se skrivali pred njim, da ne bi, kot so govorili, mogel brati grehov
na njihovih čelih. Sv. Filip Neri je take poznal po vonju, don Bosko pa po obrazu.
Cenjenje in spoštovanje don Boska in ljubezen do njega je vzdrževalo red
v oratoriju na vsakem kraju in ob vsakem času To velja zlasti za tišino, ki jo je
pri tako živahnih dečkih le težko doseči. Naj omenim­ o samo učilnico. Šteli so jo
skoraj za svet kraj. Vse od začetka oratorija je vladala v njej skoraj veličastna,
religiozna tišina. Tudi pozimi, ko so zaradi trdega mraza pojedli svoj zajtrk v
učilni­ci, niso motili miru iz spoštovanja do kraja, kjer so bili. Rek­li bi, da so
vstopali kakor po prstih in z odkrito glavo ter se odpravili na svoje mesto. Po
zdravamariji so vsi odgovorili 'prosi za nas' na vzdihljaj 'Sedež modrosti', ki so
ga po 1867 nadomestili z Marija Pomoč kristjanov. Da bi dal dober zgled, je don
Bosko od časa do časa šel študirat v skupno učilnico.
To je bil naravnost čudovit prizor. Naj je vstopil kdor koli, pa naj je bil še
tako pomemben, nihče ni dvignil glave, nihče ni šel s svoj­ega mesta in nihče ni
kazal nikakršne radovednosti.
Naj omenimo dva obiska. O prvem nam poročata sam don Bosko in Peter
Enria. »Dva angleška gospoda, eden izmed njiju je bil minister kraljice Vikto-
rije, sta v spremstvu nekega turinskega plemiča prišla v oratorij, in ko sta si
ogledala hišo, so ju odpeljali k don Bosku v učilnico, kjer se je učilo kakih petsto
dečkov. Nemalo sta se čudila, ko sta videla tako množico fantov v popolni tišini
in samo z enim asistentom za katedrom. Še bolj sta bila presenečena, ko so jima
povedali, da se skoraj celo leto niso mogli pritožiti nad kako besedo, ki bi moti-
la, in niso imeli niti enega razloga za kazen ali grožnjo.
– Kako je vendar mogoče doseči tako tišino in tako discipl­ino? je vprašal
minister. Povejte mi to, in vi, se je obrnil k svojemu spremljevalcu, ki je bil nje-
gov tajnik, zapišite, kar vam bo povedal ta duhovnik.
– Gospod, je odgovoril don Bosko, gre za sredstvo, ki je v rabi pri nas, ki ga
pa vi ne morete uporabljati.
– Zakaj?
– Ker so to skrivnosti, ki jih poznajo samo katoličani.
– Kake skrivnosti?
– Pogosta spoved in obhajilo ter dobro opravljena vsakdanja maša.
– Imate prav. Nam manjkajo ta mogočna vzgojna sredstva. Ali se ne da to
nadomestiti s čim drugim?
– Če ne uporabljamo teh verskih sredstev, se je treba zateči h grožnjam in
palici.

39.9 Page 389

▲back to top


BiS 7 — 55. poglavje
389
– Imate prav, imate prav! Ali vera ali palica. To bom pove­dal v Londonu.
O drugem obisku govori profesor Maranzana in je natisnjen v njegovi po-
častitvi don Boska leta 1893.
»Nekega zimskega večera, ne spominjam se več leta, so vsi fantje pustili svo-
je igre na odmoru in se odpravili na delo. Tedaj je vstopil v don Boskovo sobo
eden njegovih prvih prij­ateljev, mons. Ghilardi, škof iz Mondovija, v spremstvu
dveh prelatov, ki sta prišla iz daljnih krajev in sta si želela ogledati oratorij in
videti don Boska, katerega slava se je širila po vsej Evr­ opi. Zato so si vse ogledali.
Šli so iz ene delavnice v drugo in se vsemu globoko čudili in vse odobravali; red,
snaga in prijetna delovna tišina teh mladih delavcev jih je prevzela. Tedaj so ti
čas­titi gospodje prišli do praga učilnice in so se kar nenadoma znašl­i pred dolgo
in široko dvorano, polno dijakov, ki so se sklonjeni nad svojimi knjigami v popol-
ni tišini pridno učili, in pod globokim vtisom nepričakovanega prizora so se za
trenutek ustavili in se hoteli tiho umakniti, da ne bi s svojo navzočnostjo motili
tihe zbranosti dečkov. Tedaj so se na odločno don Boskovo znamenje po prstih
približali ravnateljevemu katedru. Tu je mons. Ghilardi pozvonil z zvončkom,
priklical pozornost vseh nase, s pogledom objel tisti čudoviti prizor, dvignil roke
kvišku, improviziral kratek nagovor in vzkliknil: 'Zares čudovit prizor, zares ču-
dovit prizor!' Naš dobri oče, ponižen v taki slavi, se je od zadovoljstva smehljal
za­radi pohvale, ki so jo prejeli njegovi poredneži, ki niso mogli razumeti razloga
za toliko občudovanje človeka, ki je gotovo videl toliko različnih šol in vzgojnih
zavodov. Zato je večina fantov te besede sprejela kot ljubeznivo spodbudo in nič
več. Toda ta vzklik začudenja je bilo slišati še velikokrat iz ust tudi drugih ljudi,
ki so bili prav tako strokovnjaki v vzgoji. Pa tudi mi sami, ki nas je izučila izkuš-
nja, smo se mogli prepričati, da navdušenje monsinjorja nikakor ni bilo pretira-
no, temveč zelo utemeljeno.«
Don Bosko je sredi tega mladega ljudstva z organiziranjem salezijanske druž-
be in z večanjem števila njenih članov pripravljal nove voditelje in nove učitelje.
Iz Zapisnika sej svéta povzemimo naslednje:
»Dne 12. novembra 1863 so se sobratje Družbe sv. Frančiška Saleške­ga zbrali k voli-
tvi vodstva in ustanovitvi nove skupnosti v Mirabellu. Zato je gospod don Bosko, rektor in
ustanovitelj, po predpisih Pravil družbe imenoval za ravnatelja gospoda don Mihaela Ruo.
Nato je postavil za prefekta klerika Frančiška Provero, ki mu je zaupal tud­ i službo ekonoma.
Zatem je izbral za kateheta klerika Janeza Bonettija. Končno so enoglasno izvolili za sveto-
valca Frančiška Cerrutija in Pavla Albero. Tako so ustanovili svèt skupnosti v Mirabellu, ki
so ga sestavljali ravnatelj, prefekt, ki je bil tudi ekonom, katehet in dva svetovalca.
Prva don Boskova izbira je veljala samo osebju, ki naj bi vodil­o malo seme-
nišče kot zavod, druga izbira pa je iz zavoda naredila redovno hišo in je zato

39.10 Page 390

▲back to top


390
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
članom salezijanske družbe, ki so prišli iz Turina, nalagala redovno vodstvo in
pokorščino. Don Bosko je ukazal, naj se to uradno sporoči v Mirabello.
Gospodova milost naj bo vedno z vami.
Turin, 13. novembra 1863
Predragi sobratje!
Včeraj zvečer so se tukaj v materni hiši zbrali sobratje Družbe sv. Frančiška Saleške-
ga z namenom, da izberejo in določijo za novo hišo v Mirabellu svèt skupnosti. Zato vam s
svojim in upam da tudi z vašim velikim veseljem sporočam to novico. Naš ljubljeni gospod
don Bosko je začel z imenovanjem, kakor je predpisano v pravilniku za volitve, gospoda
don Mihaela Rue za ravnatelja. Nato je določil za prefekta našega dragega Frančiška
Provero, ki je že opravljal to službo, ter mu dodal še naslov ekonoma. Zatem je izbral za
kateheta dragega sobrata Janeza Bonettija. Končno so prišli na vrsto svetovalci, to sta
naša dva draga sobrata Frančišek Cerruti in Pavel Albera.
Zato mi je v veliko veselje, da vas smem pozdraviti v imenu gospoda don Boska, v
imenu svéta in vseh sobratov materne hiše. Vsi skupaj pa se priporočamo v vaše molitve,
da bi mogli biti ena sama duša in eno samo srce v službi tistega Boga, ki bo, kakor upamo,
nekega dne naša sreča za večno. Jaz vam potem iz vsega srca želim vse dobro in se imam
za vašega ponižnega brata.
klerik Karel Ghivarello
N. B.: Gospoda ravnatelja lepo prosimo, da bi to pismo prebral vsem obratom.
Gospodu don Mihaelu Rui.
Ko so to opravili, je bilo treba dopolniti svèt oratorija. Zapisnik nam o tem
takole poroča:
Dne 15. novembra 1863 so se v materni hiši v Turinu zbrali sob­ratje Družbe sv. Fran-
čiška Saleškega za volitev duhovnega vodje in drugega svetovalca, kajti tista, ki sta do
sedaj opravljala to službo, sta odšla v zavod v Mirabello. Gospod rektor don Bosko je po
obi­čajni prošnji in molitvi k Svetemu Duhu razglasil za duhovnega vod­jo duhovnika Do-
minika Ruffina, ki so ga kot takega vsi priznali. Svetovalca naj bi pa vsi izvolili s tajnim
glasovanjem. Večino glasov je prejel duhovnik don Janez Francesia, nakar je bil postavljen
in razglašen za drugega svetovalca.
Naslednje tedne se je ponovno zbral svèt, da je sprejel v družbo nove člane
in dal, da so nekateri obnovili triletne zaobljube. Navajamo poročilo zapisnika.
Dne 18. novembra 1863 se je zbral svèt, da bi razpravljal o sprejemu novega člana v
Družbo sv. Frančiška Saleškega, to je duhovnika advokata Arròja iz Lanza Torinese, ki so
ga vsi rade volje sprejeli na enoletno preizkušnjo.
Dne 3. novembra 1863 se je znova zbral že imenovani svèt in po običajni prošnji k
Svetemu Duhu sprejel in pripustil k enoletni preizkušnji klerika Monaterija.
Dne 13. decembra 1863 je rektor Družbe sv. Frančiška Saleškega zbral vse sobrate
k izpovedi zaobljub klerikov R. Costanza in A. Tressa. Obred je bil opravljen po pravilih
družbe.

40 Pages 391-400

▲back to top


40.1 Page 391

▲back to top


56.
poglavje
Vzroki za zakasnitev odobritve pravil družbe – Don Bosko prosi
kapitularnega vikarja v Turinu in nekatere škofe za priporočilno pismo
za sveto Kongregacijo škofov in redovnikov – Priporočilno pismo škofa iz
Cunea – Nekaj cvetk iz devetdnevnice Brezmadežni – Umre neki fant, za
katerega don Bosko pravi, da ni bil napovedan – Dvoje pisem provikarju:
pošlje priporočilno pismo škofa iz Cunea, poroča o semenišču, se pritožuje,
ker so mu vzeli enega klerika, prosi za oprostitev od službe v stolnici, pošilja
svoje klerike v šolo v semenišče – Don Bosko predstavi zboru piemontskih
škofov promemorio o protestantskem delovanju – Don Boskovo pismo don
Rui: naroča mu, naj se zahvali šolskemu nadzorniku za ponudbo odlične
službe, ki pa je naj ne sprejme, mu da nasvet, mu obljubi spomin v molitvi,
mu napove, da bo kmalu sporočil, kar je videl v snu o Mirabellu – Turinska
občina ne more pomagati pri gradnji cerkve
Don Bosko je v teh letih nenehno mislil in skrbel za napredek Družbe sv.
Frančiška Saleškega. Povedali smo že, koliko se je trudil, da je sestavil pravila in
nakazal, kako naj jih izpolnjujemo. Že leta 1846 je postavil nekaj osnovnih načel,
ki naj bi bila ogrod­je. Ker pa je šlo za zelo obsežno in zamotano nalogo, kot je to
mogel spoznati iz raznih sanj, je, potem ko si je pridobil prve sodelav­ce, prepustil
svojo ustanovo v popolnem zaupanju Gospodu, da se je oblikovala pod vplivom
časa in izkušnje. Potem ko je zbral enovito družb­ o članov, ki so bili povezani z
vsem sprejemljivo vezjo solidarnosti, je s sinovsko privolitvijo vseh članov začel
dodajati, kar je zahtevalo življenje, delovanje in obče potrebe. Vedno bolj se je bli­
žal svojemu idealu, vendar vedno zelo previdno. Ni napisal nobenega člena, ne da
bi prej vse preizkusil. Bil je prepričan, da členi, ki jih ne spremljajo preiz­kušnje,
ostajajo mrtva črka, še več, ovirajo napredek, ki bi ga sicer lahko naredili.

40.2 Page 392

▲back to top


392
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
To se jasno vidi iz dodanih opomb in tudi iz spremenjenih členov pravil, pre-
den so bila poslana v Rim in potem ko se je pogovarjal s papežem Pijem IX. leta
1858.
Po ponovni vrnitvi pravil v roke Pija IX. je upal, da bo v sorazmerno krat-
kem času od Svetega sedeža prejel pohvalni odlok, ki je prvi korak za končno
odobritev. Toda zadeva je bila prekinjena zaradi smrti kardinala Gaudeja leta
1858. Mons. Fransoni je osebno preb­ ral pravila nove družbe in je kljub naspro-
tnemu mnenju kakega sinodalnega člana poslal ugodno sporočilo generalnemu
vikarju v Turin s pripombo, da naj jih temeljito preuči in tako pripravi pot za
kanonično odobritev. Toda Božja previdnost je poklicala spoštovanega nadško-
fa iz zemeljskega pregnanstva v domovino blaženih in kapitularni vikar, ki mu
je sledil v upravi škofije, je stvari zelo upočasnil, preden je dal svojo sodbo.
Toda don Boskova potrpežljivost je bila občudovanja vredna. Ne da bi ga
to oviralo, je z neutrudno vztrajnostjo kot človek, ki je popolnoma prepričan o
končnem uspehu, šel naprej po svoji poti.
Avgusta 1863 so konstitucije ponovno poslali v Rim, od kod­ er so odgovori-
li, da je potrebno določeno število priporočil škof­ov v korist družbe in odobri-
tev škofijskega vodstva.
V ta namen je don Bosko naslovil na kapitularnega vikarja turinske nad-
škofije prvo prošnjo.
Turin, septembra 1863
Veleugledni in velečastiti monsinjor generalni vikar!
Spoštljivo sporočam vaši velespoštovani uglednosti, da sem že leta 1858 poslal nje-
govi ekscelenci umrlemu nadškofu dobrega spomina predlog redovne družbe z imenom
Družba sv. Frančiška Saleškega, ki naj bi našla najboljši način za pastoralno službo rev-
nim in zapu­ščenim dečkom.
Njegova ekscelenca ga je prebrala in ga z nekaterimi opombami poslala gospodu
kanoniku Fissoreju, ki je bil takrat generalni vikar. On ga je dal prebrati tistim, ki jih je štel
za izvedene v takih zadevah. Mons. Manzini, škof v Cuneu, njegova eminenca kardinal de
Angelis in potem še drugi, mnogi drugi so ga prebrali in povedali svoje mnenje. Mnogi so
dodali svoje opombe, ki se nam zdijo zelo kor­ istne bodisi zato, ker so tako pravila postala
bolj skladna s cer­kvenim duhom, bodisi zato, da so omogočila primernejše izvajanje. V
tem načrtu sem skušal uresničiti nasvet, ki mi ga je večkrat dala vaša ugledn­ ost, in udeja-
njiti obliko družbe, kot mi jo je nasvetoval vladajoči papež Pij IX.
V oblikovanju posameznih poglavij in členov sem skušal posnemati druge družbe, ki
jih je Cerkev že potrdila in imajo podoben namen kot naša. Tako smo uporabili pravila
Ustanove Gavanis iz Benetk, Ustanove ljubezni, somaskov in Marijinih oblatov.

40.3 Page 393

▲back to top


BiS 7 — 56. poglavje
393
Moj namen je bil ustanoviti družbo, ki bi pred svetno oblastjo ohranjala vse pravice
svojih članov, pred Cerkvijo pa bi sestavljala resn­ ično moralno telo, se pravi redovno družbo.
Ko sedaj razmišljam o resnih nevšečnostih, ki bi nastopile, če bi me zadela nepredvi-
dena smrt, preden bi bila ta družba potrjena od cerkvenega predstojnika, menim, da so
bila pravila preizkušena v teku petnajstih let, v katerih je bilo mogoče vnesti tiste spre-
membe, ki so jih narekovali previdni nasveti; ob dejstvu, da je v družbo vpisanih že pre-
cej sobratov, se pravi duhovnikov, klerikov in pomočnikov; dosegajo število šestdeset; ob
ugotavljanju obilne pastoralne žetve, ki jo je bilo mogoče uresničiti v tem mestu, bodisi
glede na oskrbovane fante, ki jih je ka­kih šeststo, kakor tudi na vsakodnevne in nedeljske
šole v oratorijih sv. Angela varuha, sv. Alojzija v Porta Nuovi in sv. Frančiška Saleškega v
Valdoccu, pri čemer se je pokazala potreba po večji povezanosti duhov in ohranjevanju
tistega ravnanja, ki je dušam najbolj v korist; ob dejstvu, da imamo priložnost, da z vašo
pritrditvijo odpremo prihodnji mesec v Mirabellu nov zavod pri Casal Monferratu; iz vseh
teh razlogov v imenu vseh članov te družbe ponižno prosim, da bi kmalu zadostili našim
skupnim željam in bi blagovolili odobriti z vsemi opombami, pripombami in pogoji, ki bi
se vam zdeli v večjo Božjo slavo in korist duš.
Vsi skupaj se vam že vnaprej zahvaljujemo za uslugo, na katero upamo, in prosimo
Gospoda, da vam nakloni zdravja in milosti, da boste mogli delovati v korist naše nadško-
fije. Imam čast, da se lahko imenujem vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
V septembru in oktobru si je prizadeval za priporočilna pisma nekaterih
škofov. Poslal jim je prošnje, podobne pismu, kapitularnemu vikarju v Turinu,
le da z nekaterimi majhnimi spremembami. Napisal je še veliko pisem, navedel
razloge za svoje ponižne prošnje in poslal prepis pravil, da bi jih preučili in oce-
nili, ali zaslužijo dobrohotno obravnavo.
»Don Bosko se je v vseh pomembnejših zadevah priporočal molitvam svo-
jih gojencev,« piše don Ruffino. Dne 27. novembra je dobil priporočilo od škofa
iz Cunea.
Med cerkvenimi ustanovami, ki jih je Bog obudil v Cerkvi v tem času materializma,
pokvarjenosti in brezvernosti, je treba omeniti in celo občudovati družbo oziroma kon-
gregacijo sv. Frančiška Saleškega v Turinu v predmestju Valdocco, ki jo vodi odlični du-
hovnik don Janez Bosko, ki ima za glavni cilj poučevanje in vzgo­jo zapuščenih in osiro-
telih dečkov. Nastala je kakor vsa Božja dela iz skromnih začetkov leta 1841 in do danes
tako narasla, da ima poleg materne hiše v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Turinu še
dva oratorija, sv. Alojzija in Angela varuha, hišo v Genovi in Mirabellu ter šteje šestdeset
sobratov ali družben­ ikov duhovnikov in klerikov in oskrbuje v Turinu sedemsto sedemde­
set, v Genovi sto in v Mirabellu prav tako sto fantov, ob prazničnih dneh pa v turinskih
oratorijih zbere več kot tri tisoč dečkov.

40.4 Page 394

▲back to top


394
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Družbo vodijo pravila ali zakoni, ki jih je postavil ustanovit­ elj, polni nebeške mod-
rosti in previdnosti in v skladu s ciljem, ki ga hoče doseči. Dobro, ki ga družba dela v vseh
piemontskih škofijah, je izjemno veliko in vzbuja občudovanje in priznanje vseh dobrih
lju­di, ki si želijo, da bi se utrdila in vedno bolj širila. To bi dosegl­a zlasti, če bi jo potrdil
Apostolski sedež in bi preje­la blagoslov namestnika Jezusa Kristusa.
Zato si podpisani zaradi visokega spoštovanja, ki ga čuti do ust­ anovitelja, in iz no-
tranjega prepričanja, da je ta ustanova eno izmed glavnih sredstev, ki jih je Bog obudil k
življenju, da bi odpravilo strašno zlo, ki ga sekte povzročajo neizkušeni mladini, in zaradi
nemajhnega blagodejnega vpliva, ki se čuti v naši škofiji, upa priporočiti Svetemu sedežu
to družbo in njenega ustanovitelja s prošnjo, da bi čim prej odobril njena pravila s tistimi
popravki in dodatki, ki bi jih njegova svetost imela za primerne.
Cuneo, 27. novembra 1863
+ Fr. Clemente, škof v Cuneu
To priporočilo je don Bosko prejel na začetku devetdnevnice Mariji Brez-
madežni, ki jo je opravljal z veliko pobožnostjo. Don Ruffino nam je v svoji kro-
niki zapustil nekaj spominov, ki se nanašajo na don Boska v teh dneh.
»Don Bosko je fantom predložil cvetko, ki naj bi jo izpolnili. Kot prvo cvetko
je predložil fantom, da bi molili za verne duše v vicah. Dne 25. novembra je v
zavodu v Mirabellu umrl 18-letni Anton Boriglione, čevljar, ki so ga pred dvema
mesecema poslali iz oratorija v Mirabello zaradi slabotnega zdravja in zato, da
bi opravljal kako ročno delo. Don Bosko je povedal, da Boriglione ni tisti, ki je
določen za večnost, o katerem je govoril na začetku novembra, in da je oni drugi
vsaj posredno opozorjen, naj se pripravi.
Drugi večer je fantom priporočil, da bi govorili italijansko. Nekega večera
je dal cvetko, da naj se fantje spoštljivo vedejo do klerikov in naj jih ne tikajo.
To spoštovanje naj bi izkazovali zlasti učiteljem, nadzirateljem v spalnici in asi-
stentom v učilnici. Od tega pravila je don Bosko izvzel samo tiste klerike, ki so
bili prej tovariši fantov. Tem je dovolil, da so se izražali po domače. Ta opomin je
bil potreben zato, da bi vedno večje število gojencev opustilo navado, ki ni bila
več v skladu s spoštovanjem in starostjo nižjih predstojnikov.
V teh dneh je don Bosko obvestil kanonika Vogliottija o pri­poročilu, ki ga je
prejel od škofa v Cuneu. Kanonik ga je povabil, naj ga prinese v škofijsko pisarno,
in obenem prosil, da bi mu zaupal stva­ri, ki jih je slišal o semenišču v Chieriju.
Don Bosko mu je poslal priporočilo z naslednjim pismom:

40.5 Page 395

▲back to top


BiS 7 — 56. poglavje
395
Turin, 6. decembra 1863
Veleugledni in velespoštovani gospod!
Vaši uglednosti pošiljam priporočilno pismo škofa iz Cunea, s katerim je hotel oceniti
našo družbo. Želel sem vam ga izročiti osebno, vendar sem bil zadržan in zato vam ga
prilagam temu pismu.
Prosili ste me, da bi vam sporočil kako novico, ki bi mogla koristiti moralnemu stanju
semenišča v Chieriju. V ta namen vam poš­ iljam pismo klerika Strumie, da vidite, kakega
duha so kleriki. Želel bi, da bi vam to pism­ o in še katera druga, ki jih bom prejel, služila v
informacijo in ne v škodo tistega, ki piše.
Za Bellagardo se je zaprosilo za semenišče in jaz sem zadovoljen, moram pa reči, da
občutim težo te zavrnitve. Bil je edini klerik, za katerega sem prosil. Vsi drugi pa so prišli
iz naše hiše.
Nujno se bom moral obrniti na druge škofe, da bo imel zadosti asistentov v hiši. Na
srečo naletim na veliko razumevanja. Ker je število klerikov zato, ker so nekateri odšli v
Mirabello, drugi pa v semenišče, zelo upadlo, vas prosim, da bi nas oprostili službe cere-
monij, ki smo jo pretekla leta opravljali v stolnici sv. Janeza.
Prosim vas, da sprejmete v dar en izvod Zgodb Svetega pisma, ki je pravkar izšel pri
naši skromni tiskarni. Prosim presveto Devico, da bi vam izprosila od svojega Božjega
Sina trdno zdravje. Molite tudi zame, ki se imam za vašega ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Don Bosko je pričakoval, da mu bo vrnil priporočilno pismo, pa mu je v svo-
je veliko začudenje provikar pisal, da ga ni prejel. Takoj mu je odgovoril.
Veleugledni in velespoštovani gospod!
Bodite tako dobri in še enkrat poglejte, ali je pri vas priporočilno pismo monsinjorja
škofa iz Cunea, ker sicer ne vem, kje ga bom moral isk­ ati. Na moji pisalni mizi ga ni. Mogo-
če sem ga odposlal v kaki drugi ovojnici ali kakem drugem zavoju. Upam, da mi ga bodo
vrnili. Za vsak primer vam pošiljam prepis, ki sem ga dal narediti.
Jutri bodo naši kleriki šli v šolo. Zelo bi mi bilo žal, če ne bi mogli iti tudi tisti, ki so v
civilu, ker je šolsko leto že ze­lo daleč, tako da jih ne bi sprejeli v druge šole. No, tudi to se
bo kako uredilo.
Vedno mi je zelo drago, ko vam lahko izrazim svoje najboljše želje in zagotovim svoje
molitve pri Gospodu. V globoki hvaležnosti do vaše uglednosti se izražam za vdanega
služabnika duh. Janez Bosko
Turin, 8. decembra 1863
V tem mesecu je don Boska mučila misel zar­ adi zla, ki so ga protestanti
povzročali v evangeljskem vinogradu. V Turin bi morali priti vsi škofje in gene-
ralni kapitularni vikarji vse pokrajine in razpravljati o zadevah škofij.

40.6 Page 396

▲back to top


396
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Don Bosko je v ta namen pripravil promemorio uglednim prelatom. Dal jo
je prepisati don Janezu Caglieru, ki je naredil še en prepis za oratorijski arhiv.
Pod črto je napisal naslednjo pripombo:
»To poročilo, ki ga je lastnoročno napisal velečastiti gospod don Bosko, je bilo
izročeno meni z nalogo, da bi poslal en izvod monsinjorju škofu v Acquiju, fratru
kapucinu Contrattu, ob priložnosti, ko je on predsedoval zborovanju velečastitih
monsinjorjev škofov in generalnih kapitularnih vikarjev turinske nadškofije od 1.
do 11. decembra 1863. – 1. decembra 1863 – don Janez Cagliero.«
Poleg ordinarijev pokrajine so prišli tudi škofje iz Savone, Bielle in d'Igle-
siasa. Mons. Contratto je predsedoval, ker je bil po smrti škofa iz Saluzza dekan
škofovskega zbora. Med glavne odločitv­ e je sodila poslanica senatu proti načrtu
civilnega zakona, kot je bilo potem storjeno novembra 1864, in enoten posto-
pek proti novim zahtevam vlade glede semenišč, kakor jih je v okrožnici z dne
13. septembra 1863 izrazil minister Pisanelli.
Dne 9. decembra je don Bosko predstavil svojo promemorio.
Zboru škofov cerkvene pokrajine Turina, ki jih je sklical dekan škof iz Acquija
delo protestantov za pridobivanje privržencev
V preteklosti so protestanti delovali glasno v časopisih z obljubami in laskanji vseh
vrst. Danes so spremenili svoje ravnanje in skušajo kolikor mogoče delati po tiho.
Sredstva, ki jih uporabljajo, so trojna: denarna podpora, katekizem, tisk.
Podpore se dajejo v obliki zaposlitve v trgovini, službe, uslug, denarja in obljub vseh
mogočih vrst.
Kot katekizem razumemo predavanja, ki jih evangelisti imajo v mestih in podeželskih
krajih, otroških vrtcih, osnovnih šolah, in razla­ge Svetega pisma ob prazničnih dneh.
K tisku spadajo časopisi, knjige, letaki, zborniki, Diodatijeve biblije, ki jih razpeče-
valci (imenovani kolporterji) v soglasju s krajevnimi evangelisti razpečavajo kjerkoli in
za vsako ceno. Glavne knjige ponuja angleška evangelizacija (glej Ovojnico Domačega
pri­jatelja). Potujočih prodajalcev je zelo veliko. Najdemo jih povsod. V Cuneu npr. deluje
profesor Botta in bivši frater Bonelli, tajnik rektorja kraljeve univerze. Do sedaj še niso
prirejali javnih zboro­vanj, vendar se trudijo, da bi jih mogli organizirati.
V Saluzzu je … poveljnik karabinjerjev in na tihem tudi (tako se govori) p. Frančišek.
V Alessandrii ima evangelist Fanini predavanja in vsakdanjo osnovno šolo za hote-
lom Universo, Via Marengo.
Pietra Marazzi in Montecastello sta kraja, kjer propaganda v škofiji Alessandria naj-
bolje deluje.
V Acquiju še ni redne konference. Večkrat pa hodi tja bivši šolski brat Musso iz Mon-
techiara. Pridobil je že kakih trideset pri­padnikov. Isti Musso in neki Gay redno poučujeta

40.7 Page 397

▲back to top


BiS 7 — 56. poglavje
397
v mestih škofije Asti. Najbolj okužen kraj je Piea. Tukaj je načelnik zborovanj neki živi-
nozdravnik Vercelli. Vsako sredo ima Musso konferenco.
Ta zborovanja (zlasti v Alessandrii) vodi ali je pri njih navzoč don Bruschi, bivši ka-
nonik iz Intre, sedaj poročen in bivajoč v Genovi. Toda vse to ni nič v primerjavi z napori
protestantov v Turinu. Naj podamo samo en primer iz glavnega mesta. V Borgu S. Do­nato
v hiši gospoda Caffarellija redno poučujejo in katehizirajo. Prav tako v Borgu Nuovo, na
trgu Vittorio Emmanuele itn. Ob valdeški cerkvi je osnovna šola s 50 učenci, od katerih jih
je samo deset valdežanov, drugi so katoličani.
V ulici Dell' Arco je še druga evangeličanska šola evangelista Rossettija, naslednika
De Sanctisa, kjer je približno 80 učencev. Nedaleč od tam je podobna šola za kakih 70 de-
klic in naprej šola ministra Berta in Meileja s kakimi 60 učenkami. Da te otroke privabijo,
jim dajejo mineštro, moko, meso, obleko. Starši pravijo, da so otroci še majhni in zato ni
nikakršne nevarnosti. Toda ni tako. Veliko jih je že 10 in 12 let starih. Ob prazničnih dneh
morajo iti v svetišče in povedati na pamet nekaj stavkov iz Diodatija, ki jim ga raz­lagajo
z vrsto zmot glede katoliške Cerkve.
Te šole vzdržujeta minister Guicciardini, ki navadno živi v Fir­ encah, in lord Stuart,
angleški pastor v Livornu.
Don Ambrogio dobiva plačo od stranke D’Azione in živi v Vogheri in Stradelli.
Zdi se zelo priporočljivo, da bi škofje poizvedovali še naprej ter dali navodila svojim
dekanom in župnikom. Na splošno nimamo navodil, da bi se ravnali po njih o 1) boju proti
protestantskim podporam, knjig­ am in katekizmom; 2) kaj naj stori župnik, ko izve, da
hočejo v njegovo župnijo priti protestanti; 3) kaj naj stori, ko so se že ugnezdili?
Bog naj razsvetli svoje pastirje, da bodo storili, kar je njihova dolžnost. Presveta De-
vica naj nam ohrani našo sveto vero.
duh. Janez Bosko
Don Bosko je tiste dni v devetdnevnici Brezmadežnemu spočetju Device
Marije prejel iz Mirabella pismo, iz katerega je razvidno, kako visoko šolska
oblast ceni njegove gojence. Kraljevi šolski nadzornik v Susi je izvedel o lepo-
slovnih zaslugah don Rue in je zato menil, da bi mu ponudil profesorsko mesto
v tisti državni gimnaziji. Don Rua je o tem obvestil don Boska, ki je dobro poznal
njegovo razpoloženje in mu takole odgovoril.
Predragi don Rua!
Odgovori šolskemu nadzorniku in se mu iz srca zahvali, vendar zato, ker si prevzel
dolžnost ravnatelja malega škofijskega semenišča, ki ti ga je ponudil tamkajšnji škof, nisi
več prost, vsaj za zdaj ne, da bi prevzel mesto, ki ti ga ponuja.
Kar se tiče predstojnice, uporabi zdravilo sv. Bernarda, ki se glasi: Unde venis, quid
agis, quo vadis? (Od kod prihajaš, kaj delaš, kam greš?). Če te besede temeljito premišlju-
jemo, lahko kot v preteklosti obudijo velike svetnike.

40.8 Page 398

▲back to top


398
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
V tem lepem Marijinem prazniku sem molil zate in za tvoje sinove in upam, da jih bo
presveta Devica vedno ohranjala pod svojim svetim in mogočnim varstvom.
Bog naj blagoslovi tebe, dragi Rua, tvojo mater, hišo Provera in vse tvoje sinove. Amen.
Kmalu ti bom poslal pismo, v katerem bom opisal vse, kar sem videl v mislih v raznih
časih preteklega tedna in ob različnih urah dneva.
Moli zame in za svoje prijatelje in me imej za vdanega v J. K. duh. Janez Bosko
Turin, 1. decembra 1863
Naslednjega dne je prejel od turinske občine manj razveseljivo novico kot
odgovor na že pred sedmimi meseci vloženo prošnjo za podp­ oro pri gradnji
cerkve Marije Pomočnice. Izkopavanje temeljev je lepo napredovalo, vendar so
ga zaradi zime sedaj prekinili. Upal je na podporo 30.000 lir, ker je bilo zelo
verjetno, da bo cerkev nekoč postala župnija.
mesto turin; oddelek javnih del št. 993
Turin, 11. decembra 1863
Občinski svet je pretresel dopis, ki ga je meseca maja tekočega leta poslal velečastiti
gospod duhovnik Janez Bosko s prošnjo za podporo pri gradnji cerkve, ki jo on namerava
postaviti na svojem zemljišču ob Vii Cottolengo. Občini bi bilo v veliko zad­ oščenje, če bi
mogla ustreči tej prošnji. Ker pa ne more ravnati v nasprotju z občinsko odločitvijo, da
daje podporo samo za gradnjo župnijskih cerkva, je morala prošnjo zavrniti.
Podpisani upa, da bo velečastiti gospod Janez Bosko razumel to utemeljitev in da pri
uresničevanju tega koristnega dela ne bo izostalo učinkovito sodelovanje meščanov.
župan Rorà

40.9 Page 399

▲back to top


57.
poglavje
Don Bosko gre v Mirabello: veličasten sprejem; ponovi v Turinu napovedano
smrt nekega fanta; vaja za srečno smrt – Don Bosko pove fantom v oratoriju,
da naj se tisti, ki mora umreti, dobro pripravi – Nagovori: želja, da bi delali
dobro; etimologija besede »pagano« – Prošnja neki dobrotnici za pomoč
– Prošnja notranjemu ministrstvu, da bi plačalo nekatere mesečnine – Kaj
vse se bo zgodilo, preden bodo dvakrat obhajali praznik Brezmadežne – Ne
uči se stvari, katerih se boš v starosti kesal – Umrli – Don Bosko naznani
skorajšnjo smrt in omeni smrt še nekoga drugega – Obljubi vezilo; priporoča
ponižnost – Don Boskovo pismo dečkom v Mirabellu: zahvaljuje se jim
za sinovski sprejem; ponovno jih v duhu obiskuje; nakaže stvari, ki ga
razveseljujejo, in tiste, ki ga žalostijo; da nekaj napot­kov; obljubi molitve;
oznani že napovedano smrt in doda, da bi še nekdo drug rad šel v nebesa –
Čestitke notranjemu ministru v imenu fantov, ki jih je ta priporočil – Pismo s
čestitkami nekemu prijatelju – Don Bosko gleda vedno v prihodnost – Zadnji
don Boskov nagovor fantom v letu 1863: predvidevanje za prihodnost;
stvari, za katere prosi, jih obljublja, svetuje za novo leto; krogla, ki jo držita
pokonci dva stebra; vezilo fantom, dečkom, duhovnikom, klerikom; tokrat ne
daje posameznih vezil – Don Bosku dano vezilo
Po prazniku Marije Brezmadežne je don Bosko naročil don Arròju, naj
zvečer nagovori fante, sam pa se je napotil v Mirabello, da prvič obišče tam-
kajšnje gojence. To je bila nepričakovana odločitev, ki jo je narekovalo srce, in
zato don Ruo ni vnaprej obvestil. Spremljal ga je don Cagliero. Zapadlo je veliko
snega, tako da v Giarolu nista več dobila prevoza in sta morala prenočiti v tem
kraju. Šla sta trkat na vrata župnišča. Bilo je ob osmih zvečer, ko sta vstopila v

40.10 Page 400

▲back to top


400
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
župnikovo pisarno in prosila za prenočišče.
– Od kod prihajata?
– Iz Turina.
– Sta že večerjala?
– Še ne.
– In kam gresta?
– V Mirabello.
– Sta mogoče don Boskova duhovnika?
– Točno, je odgovoril don Bosko.
– In don Bosko je tukaj navzoč, je povzel don Cagliero in pokazal nanj.
Župnik se je zelo razveselil, kajti nikdar se še ni sreč­ al z don Boskom, pa ga
je tako zelo želel spoznati. »Glejte, je dejal, hotel sem vam pisati in priporočiti za
sprejem nekega dečka iz našega kraja. Če mi dovolite, bom dal poklicati njegovega
očeta.« Medtem je naročil večerjo. Prišel je oče Alojza Bussija in fant je bil sprejet.
Naslednje jutro ju je župnik prepričeval, da naj zaradi slabe poti ne bi šla na
pot. Toda don Bosko, ki je hotel narediti v malem semenišču toliko prijetnejši
obisk, kolikor manj so ga pričakovali, je vzkliknil: »Midva se pa res ne bojiva
snega.« In sta se z don Caglierom odpravila na pot.
Ko sta prišla v malo semenišče, so ju nadvse veselo in slo­vesno sprejeli. To
je bil spomina vreden dan. Gojenci tega zavoda, znani po tem, da so zelo radi
imeli tiste, ki so se zanje z vso dušo zavzeli, se niso mogli ločiti od don Boska.
Zvečer je nagovoril vse. Med fanti je bilo nekaj takih, ki jih je on poslal iz Turina.
Tem je zlasti ponovil, kar je povedal že v oratoriju, da bo eden izmed njih umrl,
zato naj se resno pripravijo. Naslednji dan so opravili vajo za srečno smrt in
prejeli skupno sveto obhajilo.
Don Bosko se je vrnil v Turin. Fantje v oratoriju so radovedni pričakovali, da
jim bo kakor drugikrat govoril o svojih doživetj­ih na potovanju. Toda don Bosko je
pripoved preložil na naslednji večer. V Kroniki je zapisano: »Zvečer je don Bosko
pred vsemi povedal: 'Imel bi vam nekaj povedati, toda sedaj nimam časa. Povem
vam samo to, da bi rad, da bi se tisti, ki mora umreti, dobro pripravil. Molite.'
15. december. – Don Bosko je zvečer, potem ko je dal cvetke za božično de-
vetdnevnico, govoril, da bi dečki morali delati kot plesalci na vrvi. V roki držijo
svinčnico in gredo, ne da bi gledali ne na desno ne na levo. Naša svinčnica je
volja, da bi delali dobro.
16. december. – Don Bosko je zvečer govoril o veliki skrivnosti odrešenja
sveta in o poganstvu. 'Beseda pogan po svojem izvoru pomeni tiste, ki so prebi-
vali v vaseh. Pogane so torej imenovali tiste, ki niso bili vpisani v vojaški katalog.

41 Pages 401-410

▲back to top


41.1 Page 401

▲back to top


BiS 7 — 57. poglavje
401
Za te se je reklo esse in paganico, to je v odrinjenih krajih, odd­ aljenih od sveta.
Zato nekateri imenujejo pogane tiste, ki niso bili vključeni v krščanske bojne
vrste. Ko Baronio razlaga pomen te besede, pravi, da so se v času krščanskih
cesarjev, ko je poganstvo začelo izginjati in je bilo dovoljeno samo še po vaseh,
pogani, bolj navezani na izročila svojih prednikov in bolj obremenjeni ob misli,
da bi morali zamenjati vero in opustiti praznoverje, umaknili v svoje podeželske
hiše, kjer so s svojimi tudi na malike navezanimi podeželani gojili svoje obrede
in praznike, ki so se imenovali festa paganalia, poganski prazniki. Drugi pa me-
nijo, da pogan prihaja naravnost od besede pagus (vas) in da so ta naziv dajali
malikovalcem, ne zato, ker so se umaknili na po­deželje, temveč zato, ker so Od-
rešenikovi učenci delovali najprej v mestih in spreobrnili prebivalce mest in šele
potem podeželane.
S takimi etimološkimi, zgodovinskimi in drugimi razlagami je don Bosko
popestril svoje govore o duhovnih stvareh, da se je z njimi izogibal enoličnosti
iste teme, ki bi vsaj nekaterim poslušalcem lahko bila dolgočasna.
O drugih nagovorih iz te devetdnevnice Kronika ne prinaša poročil; pač pa
govori o pismih, ki jih je don Bosko pisal, ko je skuš­ al poskrbeti za vse potrebno
za svoje fante.
Velezaslužna markiza (Fassati)!
Pošiljam vam listič, ki ga, prosim, dodajte v pismo, če boste mog­ oče v teh dneh pisali
Emanuelu.
Prejel sem paket gospe grofice Callori in zanj se lepo zahvaljuj­em. Včeraj zjutraj smo
začeli devetdnevnico maš. Povabil bom tudi dečke, da bi molili za to duhovno potrebo.
Gospa markiza, te dni smo se znašli v veliki stiski. Nekajkrat ste mi že omenili neko
podporo. Če vam je prav, bom danes zvečer priš­ el k vam in vi boste storili, kakor veste.
Lahko to imenujete dar, mesečnino ali kaj podobnega, vedno je dejanje krščanske ljubez-
ni, ki jo sprejemam z največjo hvaležnostjo, da plačam kruh, ki so ga po­jedli naši fantje.
Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino.
Vaše dobrodelne uglednosti vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 22. decembra 1863
Iz istega razloga je don Bosko naslovil pismo na not­ranje ministrstvo.
Veleugledni gospod!
Zaradi številnih dečkov, za katere je bilo naprošeno, da bi jih nemudoma sprejeli v to
našo hišo, nismo mogli prositi za podporo notranjega ministrstva. Vendar pa na to nismo
pozabili in so stvari potekale takole:
1. Karel Henrik Malabaila, ki je bil priporočen s pismom dne 22. septembra, oddelek 6a,
pododdelek 2a - št. 5826 je bil dokončno sprejet 1. novembra in vključen v priučenje obrti.

41.2 Page 402

▲back to top


402
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
2. Janez Krstnik Benna iz Bielle, priporočen s pismom 8. oktobra, je bil sprejet 2. no-
vembra in zaradi pomanjkljive izobrazbe poslan v ljudsko šolo.
3. Jožef Grassero, priporočen s pismom 13. oktobra, št. 6522, je dokončno sprejet in
se njegov prihod pričakuje januarja prihodnjega leta.
4. Lovrenc Ferrero, priporočen s pismom novembra, ki je v zelo težkem položaju, je
prav tako poklican, da vstopi v ta dom 24. decembra.
Ob tej priložnosti bi rad ponovil, kar sem že pisal v pismu dne 22. septembra o dečku
Pivetti. Mati je takrat bila dolžna 330 lir. Sedaj sta potekla še dva meseca po 15 frankov,
kar bi zneslo 360 frankov.
Priložen je tudi račun za fanta Gesualda Rissolija iz Neaplja in Durazza iz Turina,
ki sta premlada in zato nista mogla biti sprejeta v ta zavod. Namestil sem ju pri učitelju
Migliettiju za 65 centov na dan. Ker je gospod Miglietti v denarni stiski, sem mu moral
plačati vnaprej, čeprav sem tudi sam na istem.
V upanju, da mi boste še naprej pomagali pri dajanju kruha tem dečkom, ki jih ima-
mo v zavodu več kot 700, vas prosim, da bi sporočili g. ministru za notranje zadeve, da
bom vedno z največjo prizadevnostjo sprej­emal zapuščene dečke, zlasti tiste, ki bi mi jih
na kakršen koli način on priporočil.
Sprejmite končno najboljše želje od vašega vdanega služabnika.
Turin, 22. decembra 1863
duh. Janez Bosko
Naj za razumevanje tega pisma spomnimo, da je blizu oratorija učitelj Ja-
kob Miglietti vodil skromen konvikt za kakih 30 dečkov, ki zaradi mladosti niso
mogli biti sprejeti v zavod. Ta konvikt je imel podporo notranjega ministrstva
in je z njim tesno sodeloval.
Minister je kmalu odgovoril.
notranje ministrstvo, Oddelek 6, pododdelek 2a, št. 8856
Turin, 31. decembra 1863
V želji, da izpolnimo vse do sedaj še neizpolnjene obveznosti tega ministrstva za pre-
teklo leto, sem z današnjim odlokom odredil, da naj se iz blagajne tega mesta imenovane-
mu zavodu plača 631 lir.
S to vsoto je zadoščeno mesečnini fanta Karla Henrika Malabaila s 150 lirami in prav
tako tudi dolgu za fanta Pivetto, ki ga nje­gova mati ni poravnala.
Del podpore je namenjen tudi učitelju Migliettiju za mesečnino dečkov Rissolija in
Durazza na osnovi računa, ki je bil izstavljen 2. tekočega meseca, čeprav ni mogoče reči,
da ima ministrstvo do teg­ a zadnjega kako posebno obveznost, ker se je samo posredno
vključilo v njegov sprejem in bi moral stroške prevzeti turinski župan, ki se je za to stvar
močno zavzel.
Tako je docela zadoščeno vašemu dopisu z dne 22. decembra. Naj še omenimo, da je
ministrstvo pri priporočilu za sprejem Jožefa Grassera izjavilo, da bodo za vzdrževalnino

41.3 Page 403

▲back to top


BiS 7 — 57. poglavje
403
150 lir plačali dobrotniki. Če se imenovano vplačilo ni izpolnilo, se obrnite na ministrstvo,
ki bo poskrbelo, da se stvar uredi v zadovoljstvo vseh strani.
Za ministra S. Spaventa
Toda don Bosko ni puščal nerazčiščenih vprašanj, zlasti ko je šlo za pravice
njegovih podrejenih.
Velespoštovani gospod!
Gospodu Migliettiju sem sporočil vsebino pisma vaše uglednosti (z dne 28. decembra,
št. 9724). Z vsoto z dne 31. decembra 1863 je plačana vzdrževalnina za dečka Durazza do
1. novembra 1863. On je to sprejel, vendar mi je pripomnil, da se je plačal samo predložen
račun, ki je segal do 1. novembra 1863 in ne naprej. Zato vam ponovno pošiljam račun,
ki se mi glede na delo in potrebe učitelja Migliettija, kateremu sem vnaprej plačal, ker je
potreboval denar, zdi upravičen.
Ob tej priložnosti naj vam še omenim, da 2. frankov, ki jih omenjate v pismu 13. okto-
bra 1863 v korist fanta Jožefa Grassera, še nisem prejel. Fant je še vedno v našem zavodu.
Prav tako imam čast sporočiti vam, da je bil dokončno odpovedan sirota Dominik
Giaccio iz Agnoneja (tostranski Abruzzo), ki je bil sprejet s pismom 27. septembra 1863.
Ker je na poti v Turin zbolel za kozami, sploh ni prišel v zavod in je še sedaj bolan.
V zavodu imamo okoli 700 fantov, ki jih vse priporočam vaši znani naklonjenosti,
istočasno pa imam čast, da se imenujem vašega vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Medtem je don Ruffino nadaljeval pisanje svoje Kronike.
»26. december. - Don Boska so njegovi kleriki in duhovniki prosili, da bi
jim povedal kaj o prihodnosti. On je takole povzel svoje predvidevanje: 'Preden
bomo dvakrat obhajali praznik Marije Brezma­dežne, se bodo politične zadeve
v Italiji uredile.' Naj povem, da je don Bosko en mesec prej v hiši Losana dejal:
'Preden se bo trikrat obhajal praznik Brezmadežne, bodo zadeve Italije ure-
jene.' Isto je izjavil v Tortoni oktobra v navzočnosti škofa in več duhovnikov
in nekaterih drugih, ki so ga vpraševali, ali naj se čas šteje od prihodnjega 8.
decembra. On pa je odgovoril: 'Tri, tri.'
Don Bosko je nadaljeval: 'Vojna bo, prišla bo kuga, glad in Gospod z imenom
teh bičev. Verjetno on z vsem tem razume kaj drugega kot mi. Toda to je Božja
govorica.' Dodal je še, da bodo na zemlji slovesno prepevali Tebe Boga hvalimo.
Iz Astija so mu vikar in nekateri drugi poslali nekaj napoved­ i s prošnjo, da
bi jih natisnil. Don Bosko jih je prebral in potem poslal nazaj s pripombo, da naj
se varujejo in ne dajo tiskati, ker so to vse izmišljotine. Če ga ne bi poslušali, bi
on napisal poročilo proti njim.«

41.4 Page 404

▲back to top


404
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Leta 1865 so na novo uredili položaj Benečanskega. Središče protikrščan-
skih sekt je bil že dalj časa Berlin. Italijanski poli­tiki so vedeli, da je bil načrt
prostozidarstva uničiti ali vsaj močno oslabiti Avstrijo. Zato so pričakovali, da
bodo Benečansko in mogoče celo Rim dobili s prijateljstvom s Prusijo. Napoleon
III. je zaradi svojih skrivnih razlogov poznal in odobraval pogajanja med Italijo in
Prusijo, ki so se začela avgusta 1865 z namenom, da bi napovedal voj­no Avstriji.
Sklep teh pogajanj je dal popolnoma prav don Boskovemu predvide­vanju.
Kar se tiče vojne, poglejmo leto 1886, kar se tiče kuge, nam daj­e odgovor kolera
leta 1865, 1866 in 1867. Kar se tiče lakote, je treba brati žalostna poročila v časo-
pisih iz let 1866 in 1867. Leta 1867 so obhajali 1800-letnico mučeništva sv. Petra
in Pavla v Vatikanu v navzočnosti več kot 500 škofov in zapeli himno zahvale.
Don Ruffino nadaljuje: Dne 26. decembra je na svojem domu v Lombriascu
umrl 19-letni študent Teresio Robasto. Vendar to ni fant, ki ga je napovedal don
Bosko.
27. december. – Zvečer je don Bosko vsem fantom rekel, da je hotel dati
spomin za konec leta, vendar ne vezilo. Glej ga! Kralj iz Aten Agesilao je nekega
dne šel obiskat neko šolo. Ob odhodu so ga učenci prosili, da bi jim pustil kak
spomin na njegov obisk. In kralj je rekel: 'Glejte, da se naučite stvari, ki se jih ne
boste kesali, ko boste v letih.'
29. december. – Komaj danes je prišla v oratorij novica o smrti fanta Alojza
Preteja iz Agliana, starega dvajset let. Že nekaj časa je doma bolehal. Umrl je 5.
decembra. Don Bosko je ob sporočil­u skupnosti dodal: 'Je Prete tisti, za katere-
ga sem vam napovedal smrt? Ne pravim ne da niti ne. Povem vam samo to, da
dečki tukaj v hiši umirajo vedno po dva. Ne pravim, da se bo tudi tokrat tako
zgod­ ilo, trdim pa, da je do sedaj vedno bilo tako. Ko je umrl kak fant, je 10 ali 15
dni pozneje umrl še drug. Videli boste, da bo po smrti prvega 10 ali 15 ali celo
20 dni umrl še drugi.
Jutri zvečer vam bom povedal vezilo. Prišli bodo tudi rok­ odelci. Rad bi bil z
vami, vendar se tudi rokodelcem ne bi rad odtegnil. Ker se ne morem prepolo-
viti, bodo prišli sem tudi rokodelci.
Vi sprejmite za zdaj naslednje posebno vezilo: Nikdar ne postanite ošabni
zato, ker kaj znate. Kolikor več kdo zna, toliko bolj se zaveda, da zna malo. Sokrat
je imel navado reči: Samo to vem, da nič ne vem. Zato bodite ponižni: 1. Prepri-
čajte se, da nič ne znate, 2. Nikdar ne uporabljajte znanja za slabo, 3. Pridobite
si znanje Jezusa Kristusa. Odpuščajte prejete krivice in odpuščajte sovražnikom.
3. december. – Don Bosko je pisal svojim novim gojencem v Mirabellu:

41.5 Page 405

▲back to top


BiS 7 — 57. poglavje
405
Mojim dragim sinovom malega semenišča sv. Karla Boromejskega v Mirabellu
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi vedno z vami. Amen.
Izrazi sinovske ljubezni, ki ste mi jih pokazali, ko sem imel veselo zadoščenje, da sem
vas obiskal, so me spet napotili k vam v teh prazničnih in blagoslovljenih dneh. Ker pa
zaradi posebnih obveznosti ne morem osebno priti, vam pišem pismo, v katerem izražam
ne­kaj misli, ki mi jih narekuje moje očetovsko srce.
Najprej se vam zahvaljujem za vse, kar ste storili zame, za posl­ane pozdrave, za mo-
litve, ki ste jih dvignili k Bogu za zveličanje mo­je duše. Prav tako se vam zahvaljujem za
ljubezen, ki jo kažete do don Rue in do drugih predstojnikov semenišča. Odkar sem bil pri
vas, sem vas večkrat v duhu obiskal in zdi se mi koristno, da vam povem, kar sem posebno
pomembnega videl (v ta namen so priloženi listki za nekatere izmed vas) in kar je naredi-
lo name na splošno pomemben vtis.
V svoje veliko zadovoljstvo sem ugotovil pogosto prejemanje zak­ ramentov spovedi
in obhajila, spodbudno vedenje v cerkvi in pri molit­vi, zlasti zvečer, veliko potrpežljivost
pri prenašanju nadležnih to­varišev in pri mnogih zavzetost za učenje in za premagovanje
grdih na­vad in skušnjav. Kljub temu pa vam moram povedati, če mi dovolite, veliko stvari,
ki žalostijo moje srce.
Videl sem nekatere, kako vstopajo v cerkev, ne da bi dali znamenje, da stopajo na
sveti kraj, in kako neredki stalno raztreseni poslušajo pridige, ne da bi odnesli samo eno
dobro misel za korist svoje duše. Mnoge druge sem videl, kako so začeli moliti in se potem
izgubili, da niso na koncu niti vedeli, kaj so molili ali pa sploh niso odprli ust za molitev.
Spet druge sem videl, kako so se med seboj prepirali, druge, ki se niso mogli maščevati,
kako so kovali v svojem srcu maščevalne naklepe do svojih tekmecev.
Poleg teh je še veliko takih, ki bežijo pred naporom in ga imajo za težek mlinski
kamen, pod katerega težo ječijo. Toda najbolj me je razžalostilo, da so med vami taki,
ki skušajo vnesti med vas take pogovore, o katerih pravi sv. Pavel, da se ne bi sme­li med
kristjani niti imenovati. Končno je bilo med vami nekaj takih, ni jih bilo veliko, ki so ne-
vredno prejemali svete zakramente.
To so, dragi sinovi, stvari, ki sem jih spoznal o poteku življen­ ja v malem semenišču v
Mirabellu.
Ali mogoče mislite, da vam pišem to zato, da bi vam kaj očital? Nikakor ne. Pišem
zato, da vas opozorim in dobre spodbudim, da bodo še boljši, mlačne opomnim, da naj
bodo bolj goreči in naj se vnamejo v ljubezni do Boga, in da tisti, ki je potreben, vstane iz
svojega žalostnega stanja. Lahko bi vam pisal še marsikaj, vendar to hranim za svoj pri-
hodnji obisk pri vas. Povedal pa vam bom, kaj gospod Bog pričakuje v tem šolskem letu,
da si boste zaslužili njegov blagoslov.
1. Beg pred brezdeljem, pridnost v izpolnjevanju šolskih in verskih dolžnosti. Brezde-
lje je oče vseh pregreh.
2. Pogosto obhajilo. Kako veliko resnico vam v tem trenutku ozn­ anjam. Pogosto obha-
jilo je mogočen steber, ki drži pokonci moralni in materialni svet, da se ne zruši v razvaline.

41.6 Page 406

▲back to top


406
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
3. Pobožnost in pogosto zatekanje k presveti Devici Mariji. Nikdar se še ni slišalo na
tem svetu, da bi se kdo z zaupanjem obrnil na to nebeško Mater in ne bi bil hitro uslišan.
Verjemite mi, dragi sinovi, da ne trdim preveč, ko pravim, da je pogosto obhajilo
opora, na kateri temelji en pol sveta, pobožn­ ost do Marije pa je druga opora, na kateri je
drugi pol. Zato ponovn­ o pravim don Rui, drugim predstojnikom, učiteljem, asistentom in
vam, fantje, da naj priporočajo, izpolnjujejo, pridigajo in vztrajajo pri vsej ljubezni Jezusa
Kristusa, da ne bi nikdar pozabili teh treh nasvetov, ki vam jih pošiljam za večjo Božjo sla-
vo in zveličanje vaših duš, ki jih Jezus Kristus, ki z Bogom Očetom živi in kraljuje v edinosti
s Svetim Duhom, tako zelo ljubi. Tako bodi.
Medtem ko vam zagotavljam, da vas bom vsak dan priporočal Gosp­ odu pri sveti
maši, priporočam tudi sam svojo dušo v dobrohotno pomoč vaših molitev in vam želim
vse najboljše iz nebes.
Presveta Devica naj nas vse ohrani, da bomo vedno njeni. Amen.
Vaš vdani v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
P. S.: Ne vznemirjajte se zaradi fanta, ki je moral oditi v večnost. To je bil Alojz Prete.
Toda ne pozabite, da naši fantje odhajajo vedno po dva; zato je še neki drug fant, ki hoče
iti za njim v domovino blaženih.
Turin, 3. decembra 1863
Pismu je bilo priloženih petnajst lastnoročno pisanih listk­ ov za razne asi-
stente in posamezne fante.
Istega dne je don Bosko dal v imenu fantov, ki jih je on priporočil, pisati
novoletna voščila notranjemu ministru.
On sam, ki je ta mesec pisal zahvalna pisma prijateljem in dobrotnikom, je
poslal tudi pismo tistemu znancu, s katerim se je spoprijateljil leta 1858.
Turin, 3. decembra 1863
Predragi gospod Focardi Canori!
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami. Bodite prepričani, da
vam bom poslal katerega koli prijatelja, ki bo šel v Rim, kakor sem to storil že pretekla
leta. Vsak dan molim za vas, za vašo družino in vas iz vsega srca blagoslavljam.
Prinašalec tega pisma je gospod Piola, naš velik prijatelj, zelo pobožen, ki vas želi
pozdraviti.
Še naprej molimo drug za drugega. Gospod je z nami. Ne bojmo se. Nebesa bodo vse
poplačala. Presveta Devica naj nas vse ohrani v svojem svetem strahu. Amen.
Če boste srečali don Zaveria Bacchija, kanonika Bertinellija, monsinjorja Lentija, jih
v mojem imenu pozdravite. Recite jim, da jih zelo ljubim v Gospodu in da naj molijo zame.
Pozdravljam vas v Gospodu vdani prijatelj duh. Janez Bosko.
P. S.: Don Rui gre dobro; pridiga, spoveduje in je ravnatelj za­voda s kakimi dvesto
fanti, ki jih hoče vse narediti svete.

41.7 Page 407

▲back to top


BiS 7 — 57. poglavje
407
Resnici na ljubo fantov v Mirabellu prvo leto ni bilo dvesto. Toda število je
bilo kmalu prekoračeno in se je dolga leta držalo na tej viš­ ini. To pravimo zato,
da pokažemo, da don Bosko ni pretiraval, ko je pisal in govoril, kakor bi se mog-
lo komu zdeti. On je s svojim pogledom objemal prihodnost, kakor da bi bila že
tu. Videli bomo vse to v čudovitem razvoju salezijanske družbe in v presenetlji-
vem številu gojencev, čemur smo mi priča.
Da pa ne bi bil videti prerok, je včasih za šalo pripovedoval izr­ ek nekega
ravnatelja vzgojnega zavoda: 'Imate skoraj sto goj­encev? Recite, da jih imate sto
in ljudje bodo mislili, da jih imate samo petdeset. Če jih imate sto, recite, da jih
imate sto petdeset, in ljudje bodo mislili, da jih imate sto. In to je res.'
In sedaj končno o 31. decembru. Don Ruffino je pisal:
Don Bosko je vsem skupaj, tako študentom kakor rokodelcem dal vezilo. Začel pa je
takole:
Te dni si v svetu izmenjujejo obiske in voščila. Eno leto gre h koncu in drugo se zače-
nja. To dejstvo budi v ljud­ eh dvoje razpoloženj. Končujemo leto, v katerem smo izgubili to-
liko prijateljev, in začenjamo novo, za katero ne vemo, kako se bo za nas končalo. Kdo ve,
koliko prijateljev bomo izgubili! Ta čustva povzročajo vznemirjenost, ki se opaža v svetu.
To leto bodo svet pretresli veliki dogodki. Ne pravim, da bodo zadeli našo hišo, vzne-
mirili pa bodo svet bodisi kot kuga, vojne in druge nezgode. Pa prepustimo to Gospodu.
Omejimo se na nas same. Lansko leto sem vam povedal, da ob koncu leta skoraj go-
tovo ne bomo več vsi živi. In tako se je tudi zgodilo. Koliko naših tovarišev je šlo v večnost!
Pogosto smo zanje molili rožni venec ali Iz globočine. Isto storimo tudi sedaj na začetku
leta 64. Mnogih izmed nas leta 1865 ne bo več.
Za kaj naj vas na začetku tega leta prosim? Kaj naj vam obljub­ im in kaj naj vam
svetujem? Kar se tiče moje prošnje, ne more biti drugo kot to, kar je program te hiše in je
napisan v moji sobi: Daj mi duše, drugo vzemi! Jaz si želim samo vaših duš, jaz si ne želim
drugega kot vaše duhovno dobro.
Kaj naj vam obljubim? Obljubljam in dajem vse, kar sem in kar imam. Za vas razmiš-
ljam, za vas delam, živim za vas in sem pripravljen za vas dati tudi življenje.
Kaj naj vam svetujem? Dobro me poslušajte in me skušajte razum­ eti. Predstavite si
velikansko kroglo, ki je na obeh polih oprta na dva stebra. Na enem stebru je napisano
Regina mundi (Kraljica sveta) in na drugem Panis vitae (Kruh življenja). Toda bodite po-
zorni, da je pol, ki se naslanja na steber Regina mundi, ločen od nje, medtem ko je drugi
navezan na steber Panis vitae. Na tej krogli hodijo mnogi ljudje v vseh smereh. Toda tisti,
ki so blizu obeh stebrov, so obsijani z močno lučjo, medtem ko drugi, oddaljeni od njiju, so
v temni senci. Sedaj bi pa rad videl, da bi mi kdo razložil, kaj to pomeni. Naj mi to razloži
npr. ta in ta! Po nekaj neustreznih in nejasnih odgovorih je don Bosko nadaljeval:
Krogla predstavlja svet. En steber je presveta Devica Marija in drugi presveti Zakra-
ment. Ta dva stebra v resnici držit­ a pokonci svet, kajti če ne bi bilo presvete Device Marije

41.8 Page 408

▲back to top


408
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
in presvetega Zakramenta, bi bilo že zdavnaj konec našega sveta. Ljudj­e pa nočejo hoditi
v svetlobi, to je po poti, ki vodi v nebesa. Zato je potrebno, da se približajo tema dvema
stebroma ali vsaj enemu. Tisti pa, ki se oddaljijo od njiju, hodijo v temi in smrtni senci.
To je tisto, kar vam priporočam, da bi delali in da bi pokazali s svojim zgledom, s svojimi
nasveti, s svojimi pridigami drugim. Ko vam priporočam pobožnost do presvetega Zak-
ramenta, mislim na pog­ osto sveto obhajilo, na obiske v cerkvi, navzočnost pri sveti maši,
vzdihljaje itn.
Če naj vam svetujem kaj, česar se izogibajte, je to brezdelje.
Želim vam, da bi vedno mislili na svoje duše.
Duhovnikom, klerikom in vsem asistentom priporočam gorečnost, potrpežljivost.
Vprašali so ga, kaj pomeni, da je krogla na eni strani prip­ eta na steber, na drugi pa
ločena od njega. Odgovoril je, da en steber drži svet pokonci v lastni moči, na drugega pa
se svet samo opira.
Nekateri so želeli, da bi kakor prejšnja leta vsakemu posebej dal vezilo. Don Bosko
je odgovoril da ne, ker, tako je dejal, želim, da mi pomagate uresničiti tisto, kar sem vam
dal na splošno.
Tako se je končalo leto 1863. Čeprav don Bosko ni kakor prejšnja leta dal vsa-
kemu posebej vezila, so mu fantje izročali svoja, napisana na listu papirja, in jih je
sprejemal z velikim zadovoljstvom. Ohranilo se nam je samo vezilo Cezarja Chia-
le. Ta mu je pomagal pri pisanju Katoliškega branja. Ne gre za opomin, temveč
za odobravanje vedenjskega pravila, ki se ga je držal don Bosko. Glasilo se je pa:
Rad vprašuj in molče poslušaj besede svetih mož; tudi pregovorov starih
ne preziraj, ker jih ne pripovedujejo zaman (Hoja za Kristusom, I. knj. 5. pogl.).

41.9 Page 409

▲back to top


58.
poglavje
1864 – Število članov salezijanske družbe – Prvi dan novega leta –
Navdušenje dečkov za učenje – katoliško branje: l'unità cattolica – Don
Boskovo pismo kanoniku Vogliottiju, da bi od kapitularnega vikarja dobil
pri­poročilo za salezijansko družbo – Sprejem novih članov – Zavidanja
vredna smrt Frančka Besucca – Splošna konferenca: orel in vol – Besuccov
pogreb – Don Bosko zasebno napove, da bodo v prihodnjih treh me­secih
umrli trije fantje
Na začetku leta 1864 je salezijanska družba štela 64 članov. K članom iz
prejšnjega leta se je pridružilo 8 klerikov, 9 študentov, 4 pomočniki. En duhov-
nik in šest klerikov je naredilo začasne zaob­ljube. Duhovnikov je bilo devet.
Novo leto je moralo biti za to skupino salezijancev in njihovih fant­ ov ka-
kor vedno leto učenja in dela v smislu duha, ki jim ga je navdihnil don Bosko.
Kronika nam tukaj pravi: »1. januar, petek, 1864 – Šola dopoldne in popoldne.
Popoldne lectio brevis (kratka šolska ura), ki se končuje ob pol štirih. Ob četrt
na osem blagoslov s predhodnim kratkim duhovnim branjem. To je urnik vseh
odpravljenih praznikov.«
Zdi se, da bi moral biti prvi dan leta zelo slovesen. Toda predhodni prazniki
in prazniki, ki naj bi jih obhajali v bližnji prihodnosti, so zaradi dolgih razvedril
nemalo raztresali gojence. Zato so najbolj zavzeti učenci prosili profesorje, da
bi jim dali nove naloge, ker so šolske obveznosti že opravili. Poleg tega so jim
na njihovo željo ob prazničnih dneh dodali še eno uro učilnice pred skupno
mašo. Čas vstajanja ob pol osmih je bil vrsto let namenjen samo osebni negi in
urejanju obleke in možnosti spovedi v cerkvi. Gojenci so smeli iti k spovedi tudi
v času učilnice.

41.10 Page 410

▲back to top


410
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
O tem navdušenju za učenje nam poroča kronika. »Zaradi izredno ostre zime
tega leta so odpadle pevske vaje. Pa ne samo zara­di mraza, temveč tudi zaradi
pomanjkanja plina. Nikakor pa ni pojenjal­o navdušenje za učenje. Don Bosko je
tistim, ki so želeli in prosil­i, da bi smeli vstati bolj zgodaj in se učiti, navadno
dovolil, ven­dar ne pred četrto uro. Ko so 4. februarja morali kleriki iti na izpit v
semenišče, so fantje šli na sprehod. Ker pa leto prej na ta dan ni bilo sprehoda, je
to vzbudilo nezadovoljstvo, ker so se tudi gojenci morali pripravljati na izpite.«
Don Boskov zgled je bil fantom velika spodbuda za izpolnjevanje dolžnosti.
Zanj je bil vsak trenutek zaklad. V tistih dneh je don Bosko odpravljal Katoliško
branje za mesec januar in febru­ar. Naslovi se glasijo: O oblasti rimskega pape-
ža. Katehetska poučitev izpod peresa duhovnika Lovrenca Gastaldija, teologa,
častnega kanonika in kolegiata pri presveti Trojici.
L’Unità Cattolica je 1. marca zelo pohvalila ta zvezek.
Januarski in februarski zvezek Katoliškega branja, ki jih izdaja gospod don Bosko,
prinaša dragocen prispevek pod naslovom O oblasti rimskega papeža, ki kratko, jasno in
natančno prikazuje glavne značilnosti papeževe oblasti tako glede verskega nauka kakor
tudi v političnih zadevah. Ko smo povedali, da je avtor tega dela teolog in kanonik Lovrenc
Gastaldi, so naši bralci takoj vedeli, da v današnjih časih niso mogli izbrati pripravnejšega
peresa, bodisi za obravnavo te snovi kakor tudi za način pisanja, da bodo mogli vsi imeti
od tega največjo korist. Učeni in razgledani pisa­telj imenuje svoj spis katehetsko poučitev,
pisano v obliki dvogovora, ki to tako suhoparno snov dela bolj zanimivo in dostopno krščan-
skemu ljudstvu. Kanonik Gastaldi si je postavil za cilj poučitev ljudstva, vendar to ne pome-
ni samo nevednega ljudstva, temveč tudi izobražene krog­ e in ljudi znanosti. Devet desetin
bralcev, ki se imajo za izobražene, bo našlo zase v knjižici čisto nove stvari. Radi bi omenili
zlasti IX. poglavje z naslovom Rimski papež ima od Jezusa Kristusa pravico, da nadzoruje
politični položaj kristjanov. V njem av­tor dokazuje, da je Cerkev ne samo učiteljica morale,
temveč tudi polit­ ike. Naj še dodamo, da bodo v sočno pisani knjigi tudi pridigarji našl­i odlič-
no pripravljene teme za ljudstvo, tako zelo potrebne za današ­nji čas.
Don Bosko je medtem prejel priporočilno pismo škofa iz Acquija in je priča-
koval, da bo tudi kapitularni vikar v Turinu izdal podobno izjavo in priporočilo
za salezijansko družbo. Toda do tedaj ni dobil drugo kot samo obljubo. Zato
pisal je kanoniku Vogliottiju, rektorju semenišča in škofijskemu provikarju.
Veleugledni in velespoštovani gospod!
Na osnovi vaše ustne privolitve za izdajo priporočila v korist Družbe sv. Frančiška Sa-
leškega se priporočam vaš­ i dobrohotnosti, da bi v sodelovanju z gospodom generalnim vi-
karjem hoteli zadostiti tej moji želji, da ne bi mogoče moja smrt prepreči­la mojih načrtov.
Ker mi je vladajoči papež Pij IX. sam dal pobudo in osnutek družbe, menim, da bo
pravilnik naletel pri njem na dobrohoten sprejem. Če bi predvideli kako težavo od strani

42 Pages 411-420

▲back to top


42.1 Page 411

▲back to top


BiS 7 — 58. poglavje
411
imenovanega generalnega vikarja, bi vas prosil, da bi mi stvar nakazali z namenom, da bi
se znal pravilno ravnati. Zelo si namreč želim, da bi ta pravilnik v tej ali drugačni obliki
bil potrjen, bodisi od škofa ordinarija ali od papeža.
Poln globokega spoštovanja imam čast se izreči, da ostajam vaše uglednosti vdan
služabnik duh. Janez Bosko.
Turin, 6. januarja 1864
Želel je končati vse to prizadevanje tudi zaradi vedno bolj naraščajočega
števila fantov, ki so hoteli vstopiti v družbo in ob­leči obleko te ustanove.
Iz zapisnikov kapitlja posnemamo:
Dne 8. januarja 1864 so bili sprejeti v Družbo sv. Frančiška Sa­leškega Julij Barberis,
Mihael Bertinetti, Janez Krstnik Bertocchio, Vilhelm Garelli, Alfonz Finocchio, Frančišek
Lambruschini, Simon Lupotto, Jožef Manassero, Lovrenc Marengo, Frančišek Pa­glia, Aloj-
zij Rostagno, Dominik Vota.
Medtem se je uresničila don Boskova napoved z dne 29. decembra po smrti
Preteja: Sedaj glejmo, ali bo po smrti enega po 1., 15 ali celo 2. dneh umrl še drug.
Franček Besucco se iz ljubezni do pokore od začetka mrzlega letnega časa
v postelji ni zadosti pokrival in si s tem nakopal katarni pritisk krvi na želodec.
Zbolel je 3. januarja. Bolezen je tra­jala samo šest dni, bila pa je zanj izredna vaja,
za njegove sošolce pa zgled potrpežljivosti in krščanske vdanosti v Božjo voljo.
Bolezen ga je ovirala pri dihanju in mu povzročala stalen in hud glavobol. Nobena
zdravniška pomoč in še tako prizadevna strežba nista mogli olaj­šati zla.
Bili smo komaj v četrtem dnevu bolezni, ko je zdravnik začel dvomiti o ži-
vljenjski sposobnosti našega bolnika. Don Bosko mu je začel govoriti o zadnjem
trenutku življenja. Dejal je:
– Dragi moj Besucco, bi rad šel v nebesa?
– Lahko si mislite, kako zelo bi me veselilo iti v nebesa. Toda nebesa si je
treba zaslužiti.
– Pomisli, če bi lahko izbiral med iti v nebesi in ozdravljenjem. Kaj bi si
izbral?
– To sta dve različni stvari: živeti za Gospoda ali umreti in iti h Gospodu.
Prva možnost mi ugaja, druga pa me navdušuje. Toda kdo more zagotoviti, da
bom šel v nebesa, potem ko sem storil toliko gre­hov?
– Ko ti dajem ta predlog, pomeni, da sem prepričan, da boš šel v nebesa.
Sicer pa, če bi moral iti kam drugam, ne bi hotel, da bi nas za­pustil.
– Kako si bom zaslužil nebesa?

42.2 Page 412

▲back to top


412
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
– Nebesa si boš zaslužil s trpljenjem in smrtjo našega Gospoda Jezusa Kristusa.
– Bom torej šel v nebesa?
– Gotovo in brez dvoma, seveda če je to Gospodu po volji.
Tedaj je Besucco pogledal vse navzoče, si pomel roke in dejal poln veselja:
»Pogodba je sklenjena, nebesa in nič drugega. V nebesa in nikamor drugam. Ne
govorite mi o ničemer drugem kot samo o nebesih.«
Don Bosko je nadaljeval: »Zadovoljen sem, da se tako veseliš neb­ es, vendar
želim, da si pripravljen izpolniti Božjo voljo.«
Besucco je don Bosku segel v besedo: »Da, da, sveta Božja volja naj se zgodi
tako v nebesih kakor na zemlji.«
Don Bosko je zapisal, da je popoldne petega dne na njegovo vpraš­ anje, ali
ima komu kaj priporočiti, odgovoril:
– Oh da, recite vsem, naj molijo zame, da bo čas mojih vic čim krajši.
– Kaj naj sporočim tvojim tovarišem?
– Recite jim, da naj se varujejo pohujšanja in da naj vedno dobro opravljajo
spovedi.
– In klerikom?
– Povejte jim, da naj dajejo dober zgled fantom in si prizad­ evajo, da jim
bodo vedno dajali dobre nasvete, in to v vsakem času.
– In predstojnikom?
– Recite jim, da se jim zahvaljujem za dobroto, ki so mi jo izkazovali, da naj se
še naprej trudijo reševati duše in da bom, ko bom v nebesih, molil zanje pri Bogu.
– In kaj boš povedal meni?
Ob tem vprašanju se je močno raznežil, me pogledal z odločnim pogledom
in dejal: »Vas pa prosim, da bi mi pomagali rešiti dušo. Že dolgo prosim Gospo-
da, da bi mi naklonil milost, da bi umrl v vašem varstvu. Prosim vas, da bi mi
izkazali to dejanje krščanske lju­bezni in mi stali ob strani v zadnjih trenutkih
mojega življenja.«
Obljubil sem mu, da ga ne bom zapustil, pa naj ozdravi ali osta­ne bolan,
zlasti pa, če bi moral umreti. Tedaj je postal zelo vesel in ni mislil več na drugo
kot na prejem svete popotnice.
Po obhajilu je molil in se zahvaljeval. Ko so ga vprašali, ali še kaj potrebuje,
je odgovoril samo: molimo. Po precej dolgi zahvali je poklical k sebi vse navzoče
in jih prosil, da naj mu več ne govorijo o ničemer drugem kot o nebesih.
Ko sem ga videl tako mirnega, sem ga vprašal, nadaljuje don Bosko, ali ima
kako naročilo za svojega župnika in dekana. Pri tem vprašanju se je vznemiril.
»Moj gospod župnik, je odgovoril, mi je storil veliko dobrega. Storil je, kar je
mogel za moje zveličanje. Sporočite mu, da nisem nikoli pozabil njegovih pri-

42.3 Page 413

▲back to top


BiS 7 — 58. poglavje
413
poročil. Ne bom imel več sreče, da bi ga videl na tem svetu, šel bom v nebesa in
prosil presveto Devico, da bi mu pomagala ohraniti dobre vse moje prijatelje,
da ga bom tako nekoč videl skupaj z vsemi njegovimi župljani v nebes­ ih.« Ko je
to izgovoril, ga je prevzela ganjenost in je prekinil pogovor.
Po kratkem počitku sem ga vprašal, ali si mogoče želi videti svoje starše.
'Ne morem jih več videti,' je odgovoril, ker so daleč od tod, so revni in si ne
morejo plačati potovanja. Poleg tega je moj oče zdoma in opravlja daleč od tod
svojo obrt. Sporočite jim, da umiram vdan, zadovoljen in vesel. Naj molijo zame,
jaz upam, da bom šel v nebesa in tam čakal na vse. Moji materi …« tukaj je pre-
kinil svoj govor.
Kako uro pozneje sem ga vprašal: »Imaš mogoče kako sporočil­o za svojo
mater?«
»Recite ji, da je Bog uslišal njeno molitev. Ona mi je večkrat dejala: 'Dragi
Franček, želim ti, da bi dolgo let živel na tem svetu, toda rajši vidim, da umreš
tisočkrat, kot da bi videla, da si zaradi greha postal Božji sovražnik.' Upam, da
so mi bili grehi odpuščeni, upam, da sem Božji prijatelj in da bom večno uži­val
nebesa. O moj Bog, blagoslovi mojo mater in daj ji pogum, da bo vdano sprejela
sporočilo o moji smrti. Stori, da jo bom z vso svoj­o družino videl v nebesih, kjer
bomo vsi srečni v tvoji slavi.«
Hotel je še govoriti, toda jaz sem mu ukazal, naj molči, da si bo še malo
odpočil. Na večer osmega dne se mu je stanje poslabšalo in sklenili smo, da mu
podelimo sveto bolniško maziljenje. Ko smo ga vprašali, ali želi prejeti ta zakra-
ment, je odgovoril: »Da, iz vsega srca.«
– Imaš mogoče kako stvar, ki bi ti težila vest?
– Oh, da, imam.
– Kaj je to? Hočeš to povedati pri spovedi ali zunaj spovedi?
– Vedno sem v svojem življenju mislil na eno stvar. Vendar si ne bi mogel
predstavljati, da bi mi na smrtni postelji povzročala to­liko žalosti.
– Kaj je torej tisto, kar ti povzroča toliko žalost?
– Čutim veliko žalost zato, ker v svojem življenju nisem tako zelo ljubil Gos-
poda, kakor si zasluži.
– Bodi miren glede tega, ker na tem svetu ne bomo mogli nikdar tako zelo
ljubiti Boga, kakor si zasluži. Na tem svetu storimo, kar morem­ o, toda v drugem
življenju v nebesih ga bomo ljubili, kakor si zasluži. Tam ga bomo videli, kakr-
šen je sam v sebi, tam bomo okušali njegovo dobrot­ o, njegovo veličastvo in nje-
govo ljubezen. Blagor tebi, da boš v kratkem imel to neizrekljivo srečo. Sedaj se
pripravi, da boš prejel svet­ o maziljenje bolnikov, ki odpravlja posledice grehov
in nam vrača tu­di telesno zdravje, če je to v korist naši duši.

42.4 Page 414

▲back to top


414
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Ko je prejemal poslednje maziljenje, je želel sam moliti kesanje in vse mo-
litve, ki spremljajo ta zakrament, in vzkliknil pri maziljenju posameznega uda.
Končno je bil tako utrujen in je imel srčni ut­rip tako slaboten, da so mislili, da
je prišla zadnja ura. Malo pozneje si je malo opomogel in povedal don Bosku
naslednje: Veliko sem prosil preblaženo Devico, da bi umrl na njej posvečen
dan, in upam, da bom uslišan.
Deveti januar, sobota, je bil zadnji dan dragega Besucca. Ves dan je popol-
noma ohranil vse čute in zavest.
Nekako ob pol enajstih zvečer se je zdelo, da mu preostaja le še nekaj mi-
nut življenja. Tedaj je izpod odeje iztegnil roke in jih dvignil visoko nad vse.
Don Bosko mu jih je ponovno položil na posteljo. Toda on se je osvobodil in jih
smehljaje se spet dvignil ter pri tem imel oči uprte v neki predmet, ki mu je sil-
no všeč. Misleč, da si želi križ, mu ga je don Bosko položil v roke. On ga je vzel,
poljubil in položil na posteljo, nato pa spet z veselim zagonom dvignil roke. V
tistem trenutku se mu je obraz spremenil. Postal je rdečkast in ljub kakor tak-
rat, ko je bil še zdrav. Z obraza mu je žarela lepota in tak žar luči, da je po moči
presegel svetlobo vse luči v bolniški sobi.
Vsi navzoči, po številu deset, so se ne samo prestrašili, temveč bili tudi pre-
senečeni in čisto iz sebe. Vsi so v globoki tišini gledali Besuccu v obraz.
Toda začudenje je še bolj naraslo, ko je bolnik malo dvignil glavo, stegnil
roke, kolikor je mogel, kakor da bi prijateljski osebi stiskal roke v pozdrav, in
začel veselo z zvenečim glasom prepevati Častite Marijo, krščanski jeziki.
Po več naporih, da bi se dvignil v postelji, kar mu je delno uspelo, je sklenil roke
k pobožni molitvi in spet začel prepevati O Jezus, ki goriš od ljubezni, naj bi te ne
bil nikoli razžalil. Zdelo se je, kot bi bolnik postal angel z drugimi angeli v nebesih.
Besucco je nadaljeval svoje petje, vendar je prekinjal svoj spev kakor kdo,
ki odgovarja na ljubezniva vprašanja. Luč na obrazu je ugasnila in lice je postalo
kakor prej. Sedaj so prišle do izraza druge luči in bolnik ni več dajal znamenja
življenja. Ko se je zavedel, da več ne molijo in mu ne narekujejo pobožnih vzdih-
ljajev, se je obrnil k don Bosku in dejal: »Pomagajte mi, molimo!«
Bilo je ob enajstih, ko je hotel nekaj povedati, vendar ni mogel. Rekel je samo:
Križ. S tem je prosil za blagoslov s križem, ki je bil obdarovan s popolnim od-
pustkom v trenutku smrti, kakor si ga je kot posebno milost želel tolikokrat v
življenju.
Ko mu je don Alasonatti dal ta zadnji blagoslov, je za­čel moliti Odidi duša in
vsi so kleče pritegnili tej molitvi. Ob četrt na dvanajst je Besucco pogledal don
Boska v obraz, se skušal nasmehniti kakor v slovo, dvignil oči proti nebu, kot

42.5 Page 415

▲back to top


BiS 7 — 58. poglavje
415
bi hotel poved­ ati, da odhaja. Nekaj trenutkov pozneje je duša zapustila telo in
odletela, kakor vsi upamo, v večno slavo.
Ne moremo opisati žalosti in žalovanja, ki ju je ta izguba vzbudila zaradi
smrti tako ljubljenega tovariša. Takoj so začeli goreče moliti še okoli njegove
postelje. Ko se je zdanilo, so se vsi dečki zbrali v cerkvi in prosili za pokoj nje-
gove duše. Bila je nedelja in vsa obhajila, rožni venci, maša in pobožne vaje
prazničnega dne so bile namenjene Bogu za večen mir dobrega Frančka.
Sošolci so med odmorom prihajali kropit truplo in vsem se je zdel kakor
angel. Izraz obraza je postal tako ljubek in lice tako rdeče, da se je zdelo, kot da
bi bil živ. Vsi so kar tekmovali, kdo bo dobil kak predmet, ki je bil Besuccova last,
da bi ga ohranil za dragocen spomin.
Don Bosko je po večernih molitvah govoril o Besuccovih krepostih in s sol-
zami v očeh pripovedoval njegove zadnje besede »Umiram z žalostjo v srcu, da
nisem ljubil Boga, kakor si zasluži«. Nemogoče je opisati vtis, ki so ga te besede
naredile na fante.
Ko so se fantje odpravili spat vsak v svojo spalnico, je don Bosko, kakor pravi
Kronika, imel splošno konferenco članom Družbe sv. Franč­ iška Saleškega in preb-
ral člen o namenu družbe ter zatem lepo go­voril o vezi ljubezni, ki mora družiti
sobrate. Povedal je priliko o Ezekielovem vozu, ki sta ga skupaj vlekla orel in vol,
in pokazal, kako naj se tisti, ki ima živahen temperament, da bi kar letal, malo
ustavi in pomaga počasnemu flegmatičnemu tovarišu vleči voz. Tisti pa, ki ima
počasen in hladen temperament, naj se predrami in se skuša malo bolj potruditi.
Drug drugega naj prenašata in si pomagata. Govoril je tu­di o ljubezni tistih, ki
ukazujejo, in tistih, ki se pokoravajo, in o spoštovanju enih do drugih.
V ponedeljek 11. januarja so opravili mašo zadušnico za Besuccom in veliko
njegovih tovarišev je darovalo zanj sveto obhajilo. Po končani pogrebni slovesno-
sti so sošolci spremili truplo k župn­ ijski cerkvi in od tod na pokopališče. Grob, ki je
sprejel drago truplo, je nosil številko 147 in je v kvadratu proti vzhodu.
Ko so se vrnili iz pobožne službe, je don Bosko nekaterim fant­ om zasebno
dejal, da bo v tem mesecu v oratoriju umrl še en rokodelec in v teku treh mese-
cev še druga dva fanta.

42.6 Page 416

▲back to top


59.
poglavje
Don Bosko kljub bolezni dela naprej – Don Boskovi večerni govori: eden
izmed fantov bo šel v nebesa, še preden se bo končal pust; lenuh, ki zavida
usodo govedi na paši; hude posledice majhnih napak; zapoved meds­ ebojne
ljubezni; posnemajmo čebele, da si pridobimo zasluge – Don Boskovo srce –
Ne dovoli si izjeme pri hrani in priznava potrebe drugih – Don Bosko zboli
zaradi neprebavljive hrane – Kraljevi šolski nadzornik in nove težave za
zavod v Mirabellu – Don Rua prosi don Boska za nasvet; odgovor po don
Ruffinu – Ponovno don Boskovo pismo don Rui: upa, da bo prišel v Mirabello
pred sredino posta
Don Bosko je bil do skrajnosti izmučen. Bljuval je kri in le s težavo poži-
ral hrano. Kljub temu je bil vedno dobre volje, ni opuščal spovedovanja, zlasti
še zato, ker je zaradi njegovih napovedi prihajalo k njemu k spovedi vedno več
ljudi. Ob večerih je nadaljeval svoje očetovske opomine.
»11. januarja, pravi kronika, je don Bosko po Besuccovem pog­ rebu govoril
fantom po večernih molitvah in dejal: 'Besucco je odn­ esel s seboj vse dobro, ki
smo ga mogli zbrati. Sedaj moramo prip­ raviti zalogo dobrega za druge. Rekli
boste, ali bo moral umreti še kdo drug? Da, tu je še nekdo, ki bi rad odšel končat
pust v nebesa. Nekaterim ne ugaja, da govorim o teh stvareh in bi radi videli,
da bi to povedal samo tistemu, ki bo pač moral oditi; tako bi se tisti pripravil,
drugi pa bi živeli v miru. Nikakor ne. Ne bi opravil svoje naloge, če bi zamolčal
te stvari. Večkrat vem, da bo kateri moral umreti, vendar ne vem, kdo je. Drugič
spet vem, kdo bo umrl, pa ni pametno, da bi povedal.«
Don Bosko je tega meseca imel še več nagovorov fantom. Kronika nam jih
je nekaj ohranila, vendar brez oznake dneva.

42.7 Page 417

▲back to top


BiS 7 — 59. poglavje
417
I.
V Turinu je bil neki učitelj, ki je vzgajal nekaj fantov. Nekega dne jih je popeljal na
sprehod. Na cesti so naleteli na čredo živali, ki jih je pastir vodil na pašo. Eden izmed deč-
kov je pozorno pogledal živali in potem rekel svojim tovarišem: 'Tem ži­valim vsaj ni treba
hoditi v šolo, pisati nalog in se učiti. Gorje nam, če ne bi opravljali svojih dolžnosti. Šola je
zares prava muka,' je še nadalje tožil, kakor da bi bila usoda tistih živali lepša od njegove.
Ta, ki je govoril na tak način, še živi, je odrasel človek, dobil je zaposlitev v Turinu, vendar
samo zato, ker je bogat. Sicer pa v svoji službi dela take napake, da bi moral sam pred
seboj zardevati, medtem ko se mu vsi smejijo.
Hotel sem vam povedati ta dogodek, da bi se tudi vi smejali, zlasti pa še zato, da bi
uvideli, kam pripelje mladega človeka odpor do discipline, ki mu vendar pomaga, da si
pridobi potrebno spoznanje za izpolnjevanje dolžnosti v poklicu, ki mu ga je določil Gos-
pod. Vendar vas vprašujem, ali besede, ki jih je izrekel tisti fant, ne veljajo tudi za katerega
izmed vas. Ali ni mogoče tudi med našimi fanti kdo, ki se le s težavo uklanja disciplini in je
le nerad v oratoriju? Upam, da ne. Vem, da imate vsi ze­lo radi red in svoje dolžnosti. Toda
če bi bil kak tak med vami, potem bi si zares zaslužil, da bi ga odpeljali na pašo namesto
v šolo. Zato pridno izrabljajte čas, da boste zadovoljni ob smrtni uri in boste lahko vedno
hodili z visoko dvignjeno glavo, da boste spoštovani in upoštevani v družbi. Častite Boga
s svojim obnaš­ anjem in bodite v tolažbo svojim staršem in vašim predstojnikom. Len, ne-
reden in neurejen fant bo vedno nesrečen, bo v breme svo­jim staršem ter v nadlego svojim
predstojnikom in končno še samemu sebi.
II.
Rad bi, da bi mi dali dovoljenje, vendar mi ga morate dati vsi, od prvega do zadnjega.
Se pravi, da mi dovolite, da bom vaš frizer in vam vsem ostrigel lase. Frizer ni zadosti spre-
ten, za­to prepustite meni, da vas ostrižem. Če vas ne bi ostrigel, bi vam lasje tako zelo zrasli,
da jih ne bi mogli več striči, ker bi spleteni naredili kito, s katero bi vas lahko kdo potegnil
v prepad. Saj se spominjate, kako so Rimljani odvzeli Kartažanom orožje, kako so porezali
dolge lase svojim ženskam, jih spletl­i in iz njih naredili tetive za loke. Jaz seveda nočem, da
bi vaši lasje post­ ali vrvi. Vprašali me boste, kaj naj vse to pomeni? To pomeni: tudi duša ima
svoje lase, kakor pravi sv. Terezija, ki postanejo, če jih pustimo, da rastejo, vrvi. Te vrvi duše
so napake, ki jih ima vsak. Od začetka so kratke in tanke kot las, toda če jih ne porežemo,
ko začnejo rasti, postanejo v kratkem močne in dolge, tako da bo hudič iz njih spletel vrvi, s
katerimi vas bo potegnil v pogubo. Te napake, te slabe navade je mogoče od začetka z lah-
koto porezati, toda če se razvijajo naprej v navade, poženejo globoke korenine, postanejo
vrvi, in kdo lahko s škarjami prereže debelo vrv? Tako se komu zah­ oče, da bi kadil, in skrivaj
kadi. To je majhen las, ki pa raste. Če me bo poslušal in se dal prepričati, da je to škodljivo,
če opusti to muho, glejte, las je prerezan. Če pa nadaljuje, se skriva pred predstojniki, se
umakne v skrit kraj in se navadi na izmikanje, bo prišel dan, ko bo srečal kakega hudiča, in
že bo tukaj vrv njegove pog­ ube. Pri tem pa niti ne govorimo o škodi, ki jo bo utrpelo njegovo

42.8 Page 418

▲back to top


418
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
zdravje. Kakemu drugemu tekne pijača. Vedno ima zalogo v svojem kovčku in od časa do
časa popije kak kozarček. Spet las. Če se da pregovoriti tistemu, ki ga ima rad, se bo prepri-
čal, da si s tem razvnema kri in da taka pijača ni za lepo vzgojene mlade ljudi. To je odrezan
las. Če pa hoče kljub opominom nadaljevati svoje početje, bo nered, kri se bo vnela, mogoče
bo celo na pol pijan, vzbudile se bodo skušnjave, popustil bo in s tem je na delu že vrv. Kak
drug je vesel, če ima ob vsakem času na voljo zadosti jedače, klobas, sadja, sira. Skrbi, da
je vedno dobro založen, in če mu zmanjka, piše domov, da mu pošljejo. To je las. Če uboga
predstojnika, ki mu svetuje, da naj jé ob določenem času in s pravo mero, se ne bo preobjedel
in ne bo zbolel. Če pa se da teku premagati, se ne more s polnim želodcem učiti, počasi opusti
učenje, se prepušča lenuharjenju, brezdelju, ki je oče vseh grdobij, in že je tu vrv. Mogoče se
kdo ozira na druge glede spodobnega obnašanja v cerkvi, glede pokrižanja, glede pogo-
stosti prejemanja zakramentov. Revček! Če se ne boš spremenil, vedi, da Bog dobro pozna
notranje razpoloženje tvoje duše, potem pa, da te bo ozir na ljudi prisilil, da ne boš več hodil
k maši in se ne boš postil, ko boš zunaj oratorija, in sedaj vidiš svojo vrv in še kakšno vrv! In
tako nap­ rej še za druge primere. Začenja se z majhnimi stvarmi in se končuje z velikimi. Za-
čenja se z lažjo in končuje z obrekovanjem tovarišev, ko človek ne ve več, kako bi se izgovoril.
Las nepokorščine se končuje z vrvjo slabih pogovorov. Skušajte se z dobro voljo rešiti svoj­ih
majhnih pregreškov. Dajte mi, da vam ostrižem te kratke lase, in hudiču se ne bo posrečilo,
da bi vas potegnil za seboj in se vas polastil.
III.
Danes vam bom povedal samo eno besedo in vam potem dal prosto. Spominjajte se
nasveta sv. Janeza Evangelista njegovim učencem: ljubite se med seboj. Ta ljubezen ni
samo navaden nasvet, temveč ukaz in zato tisti, ki ga ne izpolnjuje, greši. Zato naj med
vami nikdar ne nastanejo prepiri, pretepi, zavist, maščevanje, sramotenje, hudobije. De-
lajte dobro drug drugemu in s tem dokažite, da se imate radi kakor bratje.
Oh, kako lepo nebeško bivališče bi bila naša hiša, koliko dejanj kreposti bi občudovali
angeli, koliko blagoslovov več bi Gospod poslal nad naše glave, kako zelo bi bila zadovoljna
presveta mati Božja Mar­ ija, če bi se vsi potrudili, da bi se med seboj prenašali, si pomagal­i, si
odpuščali in bi vedno in povsod zmagovala krščanska ljubezen. Oh, če bi se vsi potrudili, da
bi posnemali Besucca in Magoneja s tem, da bi skušali povečati v drugih ljubezen do Boga in
neprevidnežem pomagati, da bi opustili greh. Vsi lahko preprečujejo grde pogovore kakega
tovar­ iša, kakor je to storil Savio, vsi lahko z lepimi besedami pomirijo razgrete duhove tistih,
ki bi se radi prepirali in delali zdrahe. Zakaj ne postanete dobri prijatelji kakega izmed naj-
bolj vihravih tova­rišev zato, da bi ga pripeljali k spovedi, ga povabili na obisk Najs­ vetejšega?
Prav ta ljubezen je naredila Savia in Besucca tako zelo priljubljena. Ko sta se zavzela za ka-
kega tovariša, ki sta ga želela pripeljati h Gospodu, sta mu razlagala snov, ki je v šoli ni dobro
razumel, drugič sta mu posodila rokavice, ko sta videla, da zaradi mraza ne more pisati,
potem sta mu med odmorom položila svoj plašč na ramena, ko sta ga videla, da se je tresel od
mraza, pa spet podarila kakemu drugemu jabolko, ko sta videla, da jé samo suh kruh, ali mu

42.9 Page 419

▲back to top


BiS 7 — 59. poglavje
419
dala oreh, ko sta ga videla žalostnega. To so stvari, ki stanejo malo,včasih celo nič, pa vendar
preprečujejo prepire, storijo, da sprejemajo nasvete, preprečijo negodovanje in pripravijo
izpolnjevanje dolžnosti. To so majhn­ e stvari, toda z njimi se je marsikateri fant rešil, medtem
ko bi se sicer izgubil. To so majhne stvari, toda kako zelo razodevajo plemenit­ o, velikodušno,
da, sveto dušo! Če bi vsi posnemali Savia in Besucca, kako lepo nebeško bivališče bi bila naša
hiša. Tedaj bi vas gotovo vse naredil svete in to je moja edina želja.
IV.
Rad bi, da bi se naučili delati med, kakor ga delajo čebele. Ali veste, kako čebele de-
lajo med? Zlasti na dva načina: 1. Nik­dar nobena ne dela sama, temveč se pokoravajo
kraljici in delajo po njenih navodilih, in potem se trudijo, da si pomagajo med seboj. 2.
Pot­ em zbirajo od tu in tam cvetlični nektar. Toda pazite, nikdar ne zbir­ ajo vsega, kar jim
pride pod noge, temveč letajo od ene cvetlice do druge in vzamejo samo tisto, iz česar
lahko naredijo med.
Poglejmo sedaj, kako moremo to prenesti na naše življenje. Med je vse dobro, ki ga delate
s pobožnimi vajami, učenjem, veseljem, ker te tri stvari vam bodo dale obilno zadoščenje in so
sladke kakor med. Pri tem pa morate posnemati čebele. Najprej morate ubogati kraljico, se
pravi pravilnik in predstojnike. Brez pokorščine nastanejo neredi in nezadovoljstvo, tako da
ne moremo nič več storiti kaj koristnega. Temu cilju koristi tudi, da smo vedno skupaj, tako
lahko delamo med veselja, učenja in pobožnosti. To je kor­ ist, ki jo imate od tega, da ste v ora-
toriju. Ko nas je veliko skupaj, množi veselje vaših odmorov, preganja slabo voljo, ki bi se rada
polastila vašega srca, vam služi za spodbudo, ko ste priče napredk­ a drugih, eden podaja dru-
gemu svoja spoznanja in ideje ter se tako učite drug od drugega. Če smo z mnogimi, ki se tru-
dijo za dobro, nas to nujno vleče za seboj, ne da bi se tega zavedali. Čebele morate posnemat­ i
še v tem, da iščete samo dobro in pustite pri miru slabo. Vsak naj v obnašanju svojih tovarišev
skuša odkriti, kar je dobrega, in jih posnemati. Od koga se bomo naučili biti ponižni in ne
toliko govoriti o samem sebi. Če je kateri prvi v razredu, se od njega naučimo izpolnjevati na-
tančno svoje dolžnosti. Če vidim, da je kak tovariš pobožen v cerkvi, ga bom skušal posnemati.
Tako pride v enem do izraza ljubezni­vost, v drugem premagovanje, v enem velika zadržanost
v govorjenju, v drugem odkritosrčnost, ki nikdar ne zataji resnice, in tako naprej.
Vsak naj odločno reče: tudi jaz si hočem pridobiti to ali ono krepost.
Med pa lahko nabiramo še na drug način. Vzemite si zvežček in si zapisujte svoje
skrivnosti. Zapišite si nasvete, ki ste jih prejeli od ravnatelja ali kakega profesorja, kar
je naredilo na vas največji vtis pri pridigah, zapišite si dejanja, ki jih najlaže posnemate,
tiste misli, ki ste jih brali v knjigah ali slišali pri branju v učilnici, pri mizi, v spalnici ali
v cerkvi. Na tak način se boste kmalu obogatili z medom, se pravi s pravimi spoznanji,
lepimi zgledi, svetim veseljem, ki vam bo polnilo srce.
Te besede, polne nežnosti, so prihajale iz srca za vse, ki mu jih je Božja
previdnost izročila v varstvo. Za to bi lahko navedli neštete zglede, vendar se
omejimo na enega, ki nam ga podaja don Ruffinova kronika.

42.10 Page 420

▲back to top


420
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
»Don Bosko mi je izročil petdeset frankov za moje starše, ko sem mu izro-
čal polletni cerkveni prispevek, in mi obljubil, da mi jih bo dal vsakokrat, ko ga
bom prosil. Pa ga nisem za nič prosil. On sam je nekega dne vprašal, kako je z
mojo družino. Rekel sem mu, da je malo v stiski.«
Dragi don Bosko! Toliko pozornosti do drugih in nobene skrbi zase. Pri
mizi je hotel, da so mu vedno postregli z jedjo skupnosti in nikdar ni hotel, da
bi mu postregli s čim lažjim.
»Toda,« pripoveduje kanonik Anfossi, »don Bosko je vedno ljubezn­ ivo
skrbel za druge. Ko sem poučeval v oratoriju in istočasno obisko­val univerzo,
sem velikokrat prišel opoldne domov čisto zbit in nisem mogel jesti prosene
kaše, ki so jo dostikrat dajali namesto mineštre. Don Bosko, ki ni bil prav nič
manj utrujen kot jaz, je kašo kar pogumno zajemal, in ko je videl, da je jaz nisem
mogel jesti, naročil kleriku, ki nama je stregel, naj mi prinese juho in mineštro.
Ko so se nekateri profesorji pritožili iz istega razloga, je don Bosko upo-
števal njihovo potrebo in naročil kuharju, da naj na prošnjo postreže z juho.
Vendar samo njim, da ne bi nastale kake zlorabe.
Don Bosko pa je zaradi tega, ker je jedel tisto kašo, moral leči v posteljo.
Toda svojega načina prehrane ni spremenil.«
Bolezni pa so se pridružile še druge nevšečnosti in nove težave. Malo se-
menišče v Mirabellu, ki je bilo odvisno od cerkvene oblasti v Casaleju in ga je
odobril in priznal monsinjor Di Calabiana, ni zap­ rosilo za dovoljenje kraljevega
šolskega nadzornika v Alessandrii. Država je dovoljevala škofom, da so glede
uredbe in študija v malih semeniščih ravnali v smislu potreb za kar najbolj-
šo usposobitev za duhovniško službo in ni zahtevala diplomiranih profesorjev.
Pridrževala si je samo pravico, da je nadzorovala higienske razmere in narodno
vzgojo. Tedaj je kraljevi šolski nadzornik advokat vitez Ambrozij Damasio nale-
tel pri San Salvadorju na skupino gojencev, jih vprašal, od kod so, in tako zvedel
za obstoj zavoda v Mirabellu. Takoj je vpra­šal don Ruo za pojasnilo in ta se je
obrnil na don Boska. Don Ruffino je dobil nalog, da je odgovoril.
Turin, 16. januarja 1864
Predragi sobrat!
Don Bosko ti ne more odgovoriti na pismo, ki si mu ga pisal, ker je že tri dni bolan v pos-
telji. Vzrok te bolezni je bolan že­lodec. Vendar je sedaj že bolje in upam, da bo jutri že vstal.
Don Bosko je menil, da naj o zadevi šolskemu nadzorniku piše škof v Casaleju in
mu pove, da če smejo delovati semenišča, ki so bila že dolgo odprta, lahko deluje tudi na
novo ustanovljeno semenišče, saj glede tega ni nikakršnega zakona. Če pa gospod šolski
nadzornik meni, da škof ne more odpreti duhovniškega semenišča, naj mu to pove, in v

43 Pages 421-430

▲back to top


43.1 Page 421

▲back to top


BiS 7 — 59. poglavje
421
tem primeru se bo obrnil na višjo oblast za to dovoljenje, kolikor mu ga zakon ne dopuš-
ča. Prosi šolskega nadzornika, naj uporablja dobrohotne izraze, če bi bilo treba dajati
nadaljnja pojasnila.
Ker je don Bosko v posebnih osebnih stikih s šolskim inšpektorjem v Alessandrii in mu
je pred kratkim pisal v zadevi osnovnih šol, ga je prosil, da bi se malo pozanimal za stali-
šče šols­ kega nadzornika. To pismo je pisal preteklo sredo in vsak dan prič­ akuje odgovor.
Kakor hitro mu bo mogoče, bo pisal tudi mons. škofu v Casaleju.
Te dni je umrl mladi Franček Besucco. Okoliščine smrti so bile tako izredne pred Bož-
jim obličjem, da je don Bosko sklenil na­pisati njegov življenjepis.
Klerik Do se počuti zelo slabo. Prejel je svete zakramente in tudi že maziljenje bolni-
kov. Zdi se, da mu ne preostane več veliko dni življenja.
don Dominik Ruffino
Toda šolski nadzornik je presojal stvari drugače in zavodu v Mirabellu ni
hotel priznati statusa malega semenišča. Don Rua se je zelo trudil, da bi izpod-
bil njegovo stališče. Pri tem pa ni storil koraka, ne da bi se prej posvetoval z don
Boskom. To nam dokazuje naslednje pismo:
Dragi don Rua!
Prav je, da greš z grofom Radicatijem k šolskemu nadzorniku. Skušaj pojasniti, da ti
je zelo neljubo, da mu povzročaš skrbi, in se mu zahvali za dosedanje vljudno ravnanje.
Povej pa, da monsinjor šteje malo semenišče v Mirabellu za nadaljevanje semenišča, ki so
mu ga zaprli, ali bolje rečeno zasedli za vojaške namene, da je semen­ išče v Mirabellu v te-
žavah, vendar ga vzdržuje javna dobrodelnost, da je monsinjor prosil za osebje don Boska
v Turinu, da mu ga je ta poslal zastonj in še sedaj dela svoje usluge brezplačno.
Drugo ti bo navdihnil Gospod. Govoril sem z A... in upam, da bo vestneje opravljal svo-
je dolžnosti. Pravilno si ravnal z njim. Don Crovi sem že pisal o vsej zadevi. Upam, da bom
mogel sredi prve polovice postnega časa priti k vam na obisk, povej pa svojim fantom, da
želim, da naj bodo tisti dan zelo veseli.
Bog naj blagoslovi tebe, prefekta, učitelje, asistente in fante. Amen.
Tvoj vdani v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Turin, 5. februarja 1864
Naj končamo to poglavje z ugotovitvijo, da so se razgovori s šolsko oblastjo
v Alessandrii končali zelo ugodno za don Boska. Vendar pa je pozneje šolski
nadzornik profesor Joahim Rho, čeprav njegov součenec iz Chierija, odločno
zanikal zavodu v Mirabellu status malega semenišča in ga brezpogojno prisilil,
da je poskrbel za diplomirane profesorje. Še druge težave in še večje sitnosti
je imel don Bosko z davčno upravo, ki mu je naložila zelo visoke davke na pre-
mičnine, kar je prihajalo od skromnih mesečnin gojencev. Toda o teh sitnostih
Božjega služabnika bomo poročali na drugem mestu.

43.2 Page 422

▲back to top


60.
poglavje
Smrt markize Barolo – Njena dobrodelnost do don Boska na začetkih
oratorija – Don Boskova hvaležnost in naklonjenost markizinim ustanovam
– Don Boskovo pismo kanoniku Vogliottiju, v katerem ga prosi za prodajo
koščka zemlje, ki ga potrebuje za svojo cerkev, in ponovno prosi za
priporočilo kapitularnega vikarja – Papežev blagoslov – Don Bosko išče
sredstva za gradnjo cerkve Marije Pomočnice – Kraljev dar iz mavricijske
zakladnice – Razlog, zakaj turinska občina ne more priskočiti na pomoč –
Velikodušni predlog kanonika Gastaldija – Prošnja državnim železnicam
za brezplačni prevoz kamenja – Don Bosko je zaupal bolničarju imeni dveh
rokodelcev, ki naj bi umrla pred veliko nočjo – Eden izmed fantov umre
pred pustom, kakor je bilo napovedano – Dnevni urnik prve dni februarja
– Nagovor: način, kako naj posvetimo pust; dva fanta hočeta iti v nebesa
pred veliko nočjo – Odlični izpiti klerikov v semenišču – Gledališka igra: Sveti
Evstahij – Seznam osebnosti, ki jih je treba povabiti na predstavo – Pust –
Katekizem in krščanski nauk v postnem času
Bili so dnevi žalovanja. Dne 19. januarja je v svoji palači umrla markiza
Julija di Barolo. Žalost je zajela vse mesto, saj je prejelo od nje veliko koristi.
Njene zadnje besede so bile: Zgodi se Božja volja v meni in zame, v času in več-
nosti. Bila je don Boskova prva sotrudnica in dobrotnica. Pismo Silvija Pellica,
ki smo ga pred kratkim prejeli, dokazuje njeno izr­ edno skrb za don Boska v
prvih letih njegovega bivanja v zavetišču.
Visoko cenjeni gospod Burdizzo!
Gospa markiza mi je naročila, naj vam pišem in vas prosim, da teologu Borelu sporo-
čite naslednje: »Markiza je zvedela za slabo stanje gospoda don Boska in za potrebo, da

43.3 Page 423

▲back to top


BiS 7 — 60. poglavje
423
bi si malo oddahnil od naporov. Imenovanemu don Bosku je pripravljena dajati dosedanji
honorar, če bo le šel v svoj domači kraj k svojim sorodn­ ikom in si skušal čim prej in čim
bolj popraviti zdravje. Teolog Borel naj bo tako ljubezniv, da don Bosku sporoči to marki-
zino odločit­ ev in ga pregovori, da bo ponudbo sprejel. Ona tudi upa, da bo ta odlični du-
hovnik mogel po ozdravitvi spet prevzeti vse dejavnosti dušnega pastirstva v večjo Božjo
slavo. V tem pričakovanju je gospod teolog Borel naprošen, da bi dobil drugega vrednega
duhovnika, ki bi nadomestil don Boska. Temu je markiza pripravljena plač­ ati isti honorar
kot don Bosku. Gospa markiza želi, da bi don Bosko čim prej ozdravel, pozdravlja pa prav
tako gospoda teologa Borela in don Pacchiottija. Tudi jaz vse tri vdano pozdravljam.« Naj
podam še nekaj nadrobnosti o markizinem zdravju. V glavnem je stanje nesprem­ enjeno:
močno jo trga v očeh, ušesih, zobeh, sploh po vsej glavi, kar ji povzroča tudi lahno vročino.
Želodec se je malo popravil. To splošno revmo skušajo zdraviti z milimi sredstvi in obliži z
upanjem, da bodo tako preprečili potrebo po puščanju krvi.
Gospoda teologa Borela prosim, da bi sporočilo prenesel sest­ ram in hčerkam, da bi
don Boska priporočil njihovim gorečim molitvam.
Pozdravljam vas skupaj z gospodom Velascom in se čutim počaščenega z vsem spo-
štovanjem.
Vaš vdani služabnik Silvij Pellico
Rim, 23. decembra 1845
Prisrčni odnosi med markizo in don Boskom so se ohladili zar­ adi dogod-
kov, ki smo jih opisali v prejšnjih zvezkih. Že več let se nista srečala in oratorij
ni prejemal podpore ugledne matron­ e, ki je sicer svoje ogromno premoženje
uporabila za ustanovitev dobrodelnih ustanov.
Vendar ji je don Bosko ostal hvaležen in njegovi fantje so za trideseti dan
njene smrti šli v zavetišče pet pogrebno mašo, ki jo je zložil don Cagliero. Še
pred markizino smrtjo kakor tudi do konca svojega življenja je izkazoval po­
zorne usluge redovnicam njenih ustanov. Za zdaj naj nam bo za­dosti naslednje
sporočilo don Bosku:
Velečastiti oče!
Izredna dobrota, ki ste mi jo izkazali s tem, da ste sprejeli v oratorij mojega starega
očeta, je bila vzrok njegove rešitve. Storili ste tudi vse, kar je bilo mogoče, da bi spravili
na pravo pot mojega brata, vendar se do sedaj še ni nič spremenil in ga zato še nadalje
priporočam v vaše molitve. Prav tako sem vam hvaležna za dobroto, s katero ste me učili
aritmetiko. Vse te usluge mi nalagajo dolžnost, da vam ostanem, kolikor sem tega zmo-
žna, hvaležna vse življenje.
Sedaj bi potrebovala dvojno milost: eno duhovno in drugo časno, in v ta namen pro-
sim za eno vaših zdravamarij. Imamo srečo, da imamo odlično mater predstojnico, ki jo

43.4 Page 424

▲back to top


424
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
imamo zelo rade in kateri želimo vse najboljše. Dne 23. tekočega meseca bo obhajala svoj
god; mogoče je celo res, da je mati Emanuela iste sreče kot mati Evlalija. Sedaj pravi, da
bi vaša spoštovana uglednost povzdignila praznik s kako svojo besedo v javnosti, obenem
pa darovala kratke četrt ure za poslušanje naše dobre matere, ki vam bo gotovo imela
povedati veliko stvari. Če po naključju ne bi imeli časa 23. decembra, bi bilo še vedno do-
brodošlo, če bi ji posvetili kako minuto na božični dan.
Prosim vas, da bi storili, kar je mogoče, da boste tako razveselili našo skupnost in
rešili predstojnico glavne nečednosti zavisti (seveda svete). Končujem s čestitkami za bo-
žične praznike ter dober konec starega in srečen začetek novega leta. Prosim vas, da mi
podelite svoj blagoslov, da mi bo uspelo v moji službi magistre magdalenk v večjo Božjo
slavo, v korist bližnjega in v zveličanje moje duše. Medtem ko vam spoštljivo poljubljam
roko, izražam svojo vdanost vaši očetovski uglednosti.
Ponižna hčerka in služabnica v Gospodu s. Magdalena Teresa
Turin, 16. decembra 1864
Don Bosko je prejel priporočilno pismo škofa iz Suse, ne pa drugega, ki ga
je tako nepotrpežljivo pričakoval, se pravi priporočilo kapitularnega vikarja v
Turinu. Ta se je znašel pred težkim problemom, ki ga je moral rešiti zaradi vrste
okoliščin v škofiji, ki jih ni težko razumeti. Ne smemo pozabiti, da je kak ugle-
den cerkveni mož, njegov svetovalec z nenaklonjenostjo gledal na salezijansko
družbo. Don Bosko je ponovno pisal kanonika Vogliottiju in ga prosil, da bi mu
za zmerno ceno prodal košček travnika v Valdoccu, last semenišča.
Veleugledni in velespoštovani gospod!
Med tistimi, ki vas nenehno nadlegujejo, sem tudi jaz, pa kaj si hočemo. Potrpimo. Če
morete vpeljati in končati pogajanja za košček zemlje, ki ga še potrebujemo za cerkev, bi
mi zelo ustregli in vas zato prosim za to uslugo.
Prav tako vas prosim za priporočila za našo ubogo salezijansko družbo. Bojim se
namreč, da bo kaka niša na pokopališču zapečat­ ila moje načrte.
Oprostite mi moje nadlegovanje in dovolite, da vam zaželim vse najboljše, medtem ko
vas z globokim spoštovanjem pozdravljam.
Vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 6. januarja 1864
Poleg priporočilnega pisma škofa iz Suse ga je močno razveselilo pismo
njegovega velikega prijatelja.
Češčeno in hvaljeno naj vedno bo presveto Rešnje telo!
Rim, 21. januarja 1864
Velečastiti in visoko spoštovani gospod don Boskol
Prihajam z avdience pri svetem očetu, ki se odlično počuti in je bil tako dober, da se

43.5 Page 425

▲back to top


BiS 7 — 60. poglavje
425
je na dolgo pogovarjal z menoj. Naročil mi je, naj pišem vaši uglednosti, da vam naklanja
svoj blagoslov, ki sem ga prosil za vas in za vaše duhovne sinove.
Istočasno s tem blagoslovom vam pošiljam sto tisoč srčnih pozdravov in se priporo-
čam vašim molitvam. Če vam morem v čem pom­ agati, mi pišite pred postom in vam bom
skušal ustreči.
Pater Oreglia, v čigar sobi pišem z veliko naglico, vas lepo pozdravlja, kakor tudi
njegov brat vitez.
Iz srca ves vaš v Jezusu Kristusu najvdanejši služabnik duh. Emilijan Manacorda.
Casa Colombo, Via Pane Perna.
Papežev blagoslov in upanje na zaželeno potrditev salezijanske družbe sta
dodajala novo gorivo gorečnosti za novo cerkev. Kakor hitro bi vreme dovolje-
valo, bi nadaljevali gradnjo.
Nenehno si je prizadeval, da bi dobil potrebna sredstv­ a. Tako se je spomnil
nekdanje obljube grofa Cibraria, ki mu je takole odgovoril:
veliki mojster reda sv. mavricija in lazarja
Turin, 21. januarja 1864
Na moj predlog je v avdienci njegovo veličanst­vo kralj kot glavni veliki mojster iz
mavricijske zakladnice naklonil izredno podporo 25. lir kot prispevek reda za gradnjo
nove cerkve v Valdoccu.
Medtem ko mi je ljubo, da vam sporočim ta novi dokaz njegove kraljeve radodarno-
sti, vam tudi sporočam, da bo ukaz za iz­plačilo prišel v nekaj dneh v zakladnico.
Izrabljam priložnost, da vam izrazim svoje globoko spoštovanje.
Državni minister, prvi tajnik njegovega veličanstva
senator kraljestva Cibrario
Don Bosko je na turinsko občino ponovno poslal prošnjo za podporo pri
gradnji nove župnijske cerkve, vendar brez uspeha.
mesto turin, iii. urad, zapisnik št. 126
Odgovor na pismo z dne 23. decembra 1863
Turin, 28. januarja 1864
Občinska uprava do sedaj ni prevzela nikakršne obveznosti pri gradnji nežupnijskih
cerkva. Ni zadosti, da bi graditelji že­leli ali upali, da bodo od nadškofije dobili dovoljenje
za ustanovi­tev župnije in bi s tem že dobili zaželeno podporo. Podpora v korist cerkvi v
Vanchigli je bila dana na osnovi zagotovila gospoda župnika pri Santissima Annunziata,
da bo cerkev služila v župnijske namene.
Ker podpisani ne more mimo sklepov svéta, sporoča uglednemu gospodu don Bosku,
da ne more ugoditi njegovi prošnji.
prisednik Baricco

43.6 Page 426

▲back to top


426
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
To je bil samo poskus s skromnim upanjem na uspeh. Toda don Boskovo
upanje se je opiralo na dobrodelno ljubezen vernikov.
Med prvimi mu je dal velikodušen predlog kanonik Lovrenc Gastaldi.
Via Giulio, Turin, 28. februarja 1864
Velečastiti gospod in dragi moj prijatelj!
Obljubil sem, da bom za izgradnjo nove javne cerkve blizu Oratorija sv. Frančiška Sa-
leškega posodil vaši uglednosti 5.000 lir brez obresti za dobo 20 let. Brez nadaljnjega bom
držal svojo obljubo. Kaj bi rekla vaša uglednost, če bi vam podaril 2.000 lir z izp­ lačilnim
rokom prihodnjega junija, če bi do takrat že za­čeli graditi temelje? Prosim vas, da pripra-
vite odgovor do petka 6. marca ob sedmih popoldne.
Vedno v največjem spoštovanju do vaše ugledne osebnosti vdani
kanonik LOVRENC GASTALDI.
Medtem ko je don Bosko zbiral miloščino, je tudi iskal način, kako bi čim
bolj zmanjšal izdatke. Spodbujen od obljube, ki jo je dobil od komendatorja
Bona, glavnega direktorja železnic, se je obrnil nanj. Komendator in ministrstvo
za javna dela sta namreč vedno znova priporočala dečke.43
Obračam se na vašo uglednost v zadevi javne koristi. V preobljudenem predelu Valdo-
cco je obširna mestna četrt hiš s kak­ imi trideset tisoč prebivalci brez cerkve za božjo službo.
Da bi zadostil tej veliki potrebi, sem se odločil za gradnjo cerkve, ki bi služila tako
mladini, ki se zbira ob prazničnih dneh, kakor tudi javnosti, ki bi se že­lela udeleževati božje
službe. V ta namen je bilo že kupljeno zemljišče in so bili pristojnim oblastem izročeni načrti.
Vse se je začelo in zaupalo mestni dobrodelnosti in mnogi so že priskočili na pomoč.
Ker smo neposredno pred začetkom dela, smo nar­ očili dvesto tisoč mirij borgonskega
kamna. Zato se v tej zadevi obračam na vašo poznano naklonjenost in prosim, da bi pris-
krbeli brezplačen prevoz tega materiala iz Borgone v Turin.
Gre za delo za občo korist, pri kateri vaša uglednost vedno rada pomaga. Zato v
upanju, da bo prošnja uslišana, v imenu vseh obdarovanih in v svojem imenu izražam
hvaležnost in vam želim vse najboljše iz nebes.
Vaše uglednosti vdani služabnik duh. Janez Bosko
Skrbi za gradnjo cerkve niso v nobenem oziru ovirale navadn­ ega poteka
življenja v oratoriju, ki je bilo čudovito.
Don Bosko je pričakoval priporočila in podpore, medtem ko so dečki pri-
čakovali uresničenje napovedi. Don Bosko je 11. januarja rekel, da bo v tem
mesecu umrl en rokodelec in čez tri mesece še dva druga gojenca. Glede prvega
je dodal, da naj bi konec pusta obhajal v nebesih.
43Dodatek št. 6.

43.7 Page 427

▲back to top


BiS 7 — 60. poglavje
427
Bolničarju, ki mu je stregel, je 29. januarja razodel tudi čas glede drugih
dveh gojencev, o čemer hranimo dragocen dok­ az, ki to potrjuje.
Pro memoria. Oratorij sv. Frančiška Saleškega, 3. januarja 1864
Podajam točno besede uglednega in velečastitega gospoda don Boska, mojega gos-
podarja in čuvarja moje duše, ki mi jih je povedal zvečer 29. januarja, ko sem se priprav-
ljal, da ležem spat. 'Dragi Mancardi. Dobro si zapomni: dva rokodelca bosta pred koncem
sedanjega postnega časa šla v nebesa. To sta Tarditi in Palo. Bodi pozoren.'
Ignacij Mancardi, bolničar
Ta list, zapečaten, so še istega dne, ko je bil napisan, izr­ očili naši prefekturi
z naslovom:
Velecenjenemu gospodu don Alasonattiju, prefektu. - Mancardi
Don Viktor Alasonatti je pisanje sprejel, in ko je videl nje­govo zaupno vse-
bino, napisal: Don Boskove napovedi, ki naj jih odprejo po veliki noči 1864.
Toda že prvo potrdilo resničnosti dom Boskovih napovedi smo dobili še isti
dan. V nekrologu beremo:
»3. januar: v bolnišnici Cottolengo je umrl Štefan Cavaglià iz Santene, star
18 let. » Deveti februar je bil zadnji dan pusta.
In sedaj sledimo kroniki don Ruffina tudi v nadrobnostih.
»1. februar. - Ta teden smo imeli reden šolski pouk.
2. februar. - Marijino očiščevanje in blagoslov sveč.
3. februar. - Sv. Blaž. Blagoslov grl.
4. februar. - Don Bosko je pri večernem govoru dečkom dejal: - Rad bi, da
bi opravili tri puste. Dva za vsakega izmed vas in enega za druge. Prvi naj velja
vašemu telesu. Želim, da bi te dni dobili kaj dodatnega pri mizi. Pa to prepustimo
don Saviu. Drugi naj velja prav tako nam in naj bo v tem, da bomo zadoščevali
Gospodu za žalitve, ki jih prejema te dni. Sv. Gertruda je videla ob sebi sv. Janeza
Evangelista, ki je pisal. Vprašala ga je, kaj piše. Ta ji je odgovoril, da zapisuje dobra
dela kristjanov, ki jih opravljajo te dni. Tretji pust naj bo za duše v vicah, ki jim
pomagajmo s svetimi odpustki. Še eno stvar imam, ki je ne bi rad povedal, pa jo
moram, ker je moja dolžnost. Pred veliko nočjo želita oditi v nebesa dva fanta.
Zasebno pa je dejal: - Do sedaj se je smrt znašala nad dijaki, odslej bo dejav-
na tudi pri rokodelcih. Nato je še dodal: - Izmed teh bosta dva odšla v nebesa.
5. februar. - Don Bosko je zaradi šolskega nadzornika v Alessandrii poslal
pismo v Mirabello.
6. februar. - Sedemindvajset klerikov je šlo na izpite v semenišče in so do-
segli naslednje ocene: eden pohvaljen, trije več kot odlično, petnajst odlično,
šest skoraj odlično in dva dobro. Skoraj neverjetno se zdi, s kakšnim zanima-
njem in molitvami spremljajo fantje pri izpitih svoje učitelje in asistente.

43.8 Page 428

▲back to top


428
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
7. februar. - Peta postna nedelja: v gledališču je bila predstava Sveti Evsta-
hij; tragedija oziroma religiozna drama v verzih mons. Allegra. Uspela je tako
odlično, da si ni mogoče želeti bol­je. Predstava se je na don Boskovo željo kon-
čala ob pol desetih.
To odlično delo, ki so ga prej odigrali samo enkrat v semenišču v Albengi, je
padlo v pozabo. Toda don Bosko mu je s tem, ko ga je dal večkrat uprizoriti tudi
v svojih drugih zavodih in končno še nat­ isniti v več izdajah, zagotovil zasluženo
večno slavo. Gledalci, ki so prihajali na gledališke predstave, so bili cvet turinske
družbe in tudi iz drugih mest. V seznamu povabljencev k latinski komediji in h
glavnim prireditvam ob glavnih praznikih v oratoriju sv. Frančiška Saleškega v
Turinu, Valdocco, ki ga je don Bosko dal sestaviti leta 1864, beremo 245 imen
najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov, škofov, kanonikov, predstoj­
nikov redovnih družb, ravnateljev srednjih šol, župnikov in duhovn­ ikov, potem
članov plemstva in visokega meščanstva, oseb z akadem­skimi naslovi, profesor-
jev srednjih šol in univerze, glavnih predstavnikov ministrstva prosvete in dru-
gih ministrstev. K temu je treb­ a dodati še bančnike, profesorje, advokate, zdrav-
nike, notarje, sodnike, katoliške časnikarje. Pri vsakem imenu je bil napisan tudi
naslov in dodano povabilo za vso družino. Med temi imeni niso manjkale osebe,
ki so nekoč pripadale oratoriju, kot npr. teolog Carpano, rektor pri sv. Petru V
vezeh, don Janez Turchi, profesor v Valsaliceju, don Janez Grassino, ravnatelj
semenišča v Giavenu.
Za vsako predstavo so razposlali povabila in tisti, ki je imel to nalogo, je
seznam dopolnjeval vsako leto glede na smrt ali odsotnost. Tako ni bilo nevar-
nosti, da bi pozabili koga povabiti.
Tako so revni dečki najnižje družbene plasti začeli obhajati pusta z najbolj
izbrano druščino mesta.
Kronika nadaljuje: »8. februar. - Vstajanje ob 6. uri. Šola se je začela pol
ure pozneje, se pravi ob pol desetih in popold­ ne od pol treh do štirih. Ni bilo
vaje za srečno smrt, ker smo jo opravili pred kratkim. Kljub temu je don Bosko
spovedoval fante in po več­ ernih molitvah priporočil, da bi naslednji dan prejeli
zakrament­ alno ali duhovno sveto obhajilo, in dodal: 'Vsak se naj jutri potrudi,
da bo šel v cerkev na obisk presvetega Rešnjega telesa, pa ne kak dolg obisk, 4
ali 5 minut in ne več. Nočem, da bi izgubljali odmor.' Po večerji ni bilo pevskih
vaj. Najprej je don Bosko določil, da naj bodo, potem pa, ko je slišal, da manjkajo
nekateri učitelji, je sprem­ enil ukaz. Želel je, da bi fantje ta večer bili zbrani in ne
raztres­ eni po dvorišču.

43.9 Page 429

▲back to top


BiS 7 — 60. poglavje
429
9. februar. - Pustni torek. Zjutraj po sveti maši je bil uro in pol dolg odmor.
Za kosilo mineštra, vino, prikuha in sadje. Po kosilu razbijanje lončenih loncev.
Da bi bili vsi zadovoljni, je vsak razred razbil svoj lonec. Učitelji so z žrebom po-
tegnili imen­ a tistih, ki naj bi lonec razbili. Ob treh so šli vsi v cerkev: večernice,
kateheza v obliki dvogovora med teologom Borelom in don Caglierom. Blagos-
lov z Najsvetejšim. Gledališče se je konč­ alo ob 9. uri. Za večerjo so fantje poleg
mineštre dobili še vino in prikuho. Večerne molitve so opravili v obednici.
10. februar. - Pepelnična sreda, ko se pepepel potrese na glavo.
11. februar, četrtek. - Redna šola. Tisti, ki so v postu učili katekizem, so šli
pol ure prej h kosilu in se nato odpravili vsak v svojo skupino zunanjih. Dijaki
so namesto opoldne končali šolo četrt ure pozneje. V prvem in drugem gimna-
zijskem razredu se k običajni eni uri verouka vsak teden doda še ena.«

43.10 Page 430

▲back to top


61.
poglavje
Don Bosko si v Rimu prizadeva za potrditev salezijanske družbe – Da
prepisati Pravila – Dobi priporočilna pisma od petih škofov – Piše kanoniku
Vogliottiju in mu izroči priporočilno pismo kapitularnega vikarja – Srečanje
svéta v oratoriju in sprejem novih članov – Don Bosko pošlje papežu pismo,
Pravila, priporočilna pisma in nekaj listin o salezijanski družbi – Kardinal
Antonelli prejme zavoj z don Boskovim pismom – Kardinalov odgovor –
Listine, ki jih je don Bosko poslal v Rim, izročijo papežu, on pa kongregaciji
za škofe in redovnike – Poročilo konzultorja kongregaciji o pravilih
salezijanske družbe
Don Bosko je v pustnem času opravil prijetno, pa zelo težavno nalogo, ki
ga je zaposlovala tudi še naprej.
»9. februarja,« poroča Kronika, »je don Bosko dal prepisati pravila salezi-
janske družbe z namenom, da bi jih poslal v odobritev papežu.«44
Vendar njegova Pravila še niso bila dokončno izdelana in je bilo zato treba
narediti zadnji korak leta 1875 s pomočjo sodelav­cev.
Medtem so se priporočilnim pismom škofov iz Cunea, Acquija in Suse pri-
družila še pisma škofov iz Mondovija in Casaleja.45
Don Boska so okoliščine prisilile, da se je še enkrat obrnil na kanonika Vog-
liottija.
Veleugledni in velečastiti gospod rektor!
Prihodnji petek zjutraj bom imel lepo priložnost, da bi posl­al v roke svetemu očetu
svojo pošiljko, vendar mi manjka samo še vaš­ e priporočilo, za katero sem vas že toli-
44 Dodatek št. 7.
45 Dodatek št. 8.

44 Pages 431-440

▲back to top


44.1 Page 431

▲back to top


BiS 7 — 61. poglavje
431
kokrat nadlegoval in na kat­ ero tako težko čakam. Če bi mi ga mogli poslati, bi mi storili
dvojno uslugo: najprej stvari sami in potem zaradi lepe pril­ožnosti, ki se mi ponuja, da jo
odpošljem. Oprostite mi moje nadlegovanje, medtem ko se izrekam za hvaležnega vdane-
ga služabnika.
duh. janez bosko
Turin, 1. februarja 1864
Z odgovorom je prejel tudi zaželeno listino.
priporočilno pismo generalnega vikarja v turinu
V sedanjih težkih potrebah po znanju in vzgoji, ne samo verski, temveč tudi državljan-
ski, nam je v veliko zadovoljstvo, kako Oratorij sv. Frančiška Saleškega, ki ga je že pred tremi
petletji ustanovil velezaslužni duhovnik don Janez Bosko v predmestju Valdocco teg­ a mesta,
ne samo cvete, temveč se vedno bolj širi tako glede osebja kot glede ustanov.
V tem zavetišču, se pravi v oratoriju je zbrano veliko fantov, ki bi zato, ker nimajo
staršev ali materialnih sredstev, bili prepuščeni sami sebi ali vsaj ne bi imeli možnosti
krščanske in državljanske vzgoj­e, primerne njihovemu položaju. Veliko teh fantov se izuči
obrti, s ka­tero si lahko služijo svoj kruh ali jih usmerijo k osnovni in srednji izobrazbi ter
nadaljujejo svoje šolanje glede na svoj­e sposobnosti in možnosti. Med temi jih je nemalo
stopilo v cerkveno službo, končalo teološki študij in so postali duhovniki, ki delujejo z ve-
liko gorečnostjo v hiši svojega Očeta.
K imenovanemu oratoriju spadata še dva druga oratorija, to je Angela varuha v
mestnem predelu Borgo di Vanchiglia in drugi sv. Alojzija v Porta Nuovi. V teh oratori-
jih se ob prazničnih dneh zbira veliko ljudi k sveti maši in katehetskemu pouku, kjer jih
spodbujajo k praznovanju nedelje in prejemu svetih zakramentov. Vse to prizadevanje in
napori tega odličnega duhovnika pri pridobivanju mladine za pot kreposti in odvračanja
od poti pregrehe in zmote, dokazi o napredovanju mladih na poti večnega in časnega zve-
ličanja in vzgajanje fantov za duhovniško službo zaslužijo najvišje priznanje cerkvenega
predstojnika. Ti duhovniki in sodelavci živijo po določenem pravilu, ki služi za spodbudo
fantom, zaupanim njihovi skrbi. To je tudi razlog, zakaj priporočamo imenovanega du-
hovnika Svetemu sedežu, da bi prejel usluge in blagodati, ki bi omogočale napredek ora-
torija in redovne družine z namenom, da bi prispevali k večji duhovni koristi turinskega
mesta in turinske škofije.
Zato ga ponižno in goreče priporočamo dobroti svetega očeta, slavno vladajočega,
prepričani, da bodo naša priporočila dobrohotno sprejeta in da bodo blagoslovi svetega
očeta oratoriju v čim večjo korist.
Jožef Zappata, generalni kapitularni vikar
T. Giustetti g., tajnik
Turin, iz škofijske pisarne, 11. februarja 1864

44.2 Page 432

▲back to top


432
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Ko je don Bosko zadostil tej svoji goreči želji, je zbral v svoji sobi 11. febru-
arja člane svéta, da bi jim sporočil veselo novico o dotedanjem prizadevanju in
da jim je predlagal nekaj gojencev, ki bi radi vstopili v salezijansko družbo. V
zapisniku svéta beremo:
Dne 11. februarja 1864 so se zbrali člani svéta Družbe sv. Frančiška Sa-
leškega in sprejeli na preizkušnjo Bernarda Ansaldija, Henrika Bonettija, Feli-
ksa Cerrutija, Janeza Grassija in Petra Norzo.
Naslednjega dne so po posebnem slu izročili priporočilna pisma škofov,
Pravila in pismo, naslovljeno na svetega očeta.
Presveti oče!
Z edinim namenom in zgolj iz želje za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš ponižno
poklekam k nogam vaše svetosti in vas prosim za potrdilo Družbe sv. Frančiška Saleškega.
To je načrt, o katerem sem veliko razmišljal in ga dolgo nosil v srcu. Leta 1858 sem imel
neizmerno srečo, da sem se mogel predstaviti vaši svetosti. Ko sem videl, kako silno si kriva
vera in brezboštvo prizadevata prodreti v preprosto ljudstvo in zlasti še v duše neizkušene
mladine, sem z veseljem sprejel misel vaše svetosti za ustanovitev družbe, ki bi se posebej
zavzela za ta del črede Jezusa Kristusa. Vaša svetost mi je osebno nakazala osnove, ki sem jih
potem, kolikor sem mog­ el, skušal udejanjiti v teh Pravilih. Toda čeprav sem imel trdno voljo,
da bi se strogo držal in po svojih močeh skušal uresničiti nasvete vaš­ e svetosti, se vendar
bojim, da sem se pri izvedbi dela mogoče tudi v bistvenih stvareh preveč oddaljil od zadane
mi naloge. V tem smislu vas prej kot za odobritev prosim za popravek teh konstitucij.
Zato naj vaša svetost ali tisti, ki mu boste izročili to nal­ogo, popravi, doda, črta, kar
se vam bo zdelo v večjo Božjo slavo. Jaz ne bom v ničemer oporekal, še več, pripravljen sem
dati vsak­ ršno pojasnilo, ki bi bilo potrebno ali primerno, hvaležen bom vsak­ omur, ki mi
bo pomagal izpopolniti pravila te družbe in jih prilagod­ iti, kolikor je le mogoče, načelom
naše svete katoliške vere.
Pravila so sestavljena iz 16 poglavij, razdeljenih v kratke člene, kakor je razvidno iz pri-
loženega primera. Na dodanem listu so navedeni razlogi za nekaj najpomembnejših stvari.
Škofje iz Acquija, Cunea, Mondovija, Suse in Casaleja ter kapitularni vikar te naše
nadškofije so bili tako ljubeznivi, da so našo družbo priporočili višji oblasti. Družba je
v tem trenutku sestav­ljena iz več kot petinsedemdeset članov, ki so vsi pripravljeni žrt­
vovati imetje in življenje za večjo Božjo slavo in zveličanje duš.
Medtem ko mi vsi združeni v molitvi pričakujemo odločitev vrhovnega poglavarja
Cerkve vaše svetosti, klečimo pred vami in vas prosimo, da bi nam v znamenje naklonjenosti
podelili apostolski blagoslov. Končno imam v imenu vseh veliko čast, da se morem kleče ob
vaših nogah izreči za ponižnega, vdanega in ljubečega sina svete Cerkve in vaše svetosti.
Turin, 12. februarja 1864
duh. Janez Bosko
Pismu je bil priložen naslednji dopis:

44.3 Page 433

▲back to top


BiS 7 — 61. poglavje
433
Nekaj stvari, ki jih je treba upoštevati pri pravilih Družbe svetega Frančiška
Saleškega
Namen te družbe, če gledamo na njene člane, ni kaj drugega kot povabilo, da bi se
v duhu združili med seboj in delali za večjo Božjo slavo in zveličanje duš, spodbujeni z
rekom sv. Avguština: Med Božjimi deli je najbolj Božje delati za zveličanje duš.
Če gledamo družbo samo v sebi, ima za cilj nadaljevati, kar se je že dvajset let delalo
v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega. Brez nadaljnjega lahko rečemo, da ne gre za kaj dru-
gega, kot za do zdaj v oratoriju prakticirano disciplino skrčiti na urejene konstitucije, po
nasvetu vrhovnega poglavarja Cerkve.
V teh Pravilih ni izrecnega govora o papežu, čeprav je glavni cilj z vsemi sredstvi, ki
jih dovoljujejo časi, kraji in osebe, podpir­ ati in pospeševati avtoriteto vrhovnega pogla-
varja Cerkve. Razlog, zakaj ta vidik ni bolj jasno nakazan, je dejstvo, da je ta hiša bila že
večkrat podvržena strogi preiskavi državne oblasti z namenom, da bi našli obtožujoče
listine (kot so se izražali) v povezavi z Rimom, kar bi pomenilo, da bi bila družba iz-
postavljena nevarnosti, če bi dobili v roke Pravila s takimi sum vzbujajočimi izrazi.
Kar se tiče ogrodja pravil, sem primerjal in včasih celo posnemal pravila Ustanove
Cavanis v Benetkah, pravila rosminijancev, statut oblatov device Marije in pravilnike vseh
redov, ki jih je odobril Sveti sedež. V., VI. in VII. poglavje, ki obravnavajo obljube, so sko­
raj dobesedno povzeta po konstitucijah redemptoristov. Obrazec za izpoved zaobljub je
povzet po jezuitih.
V VIII. poglavju, členu 2, je rečeno, da naj bodo kleriki postav­ljeni pod pristojnost
vrhovnega predstojnika Družbe.
1. Ker ima ta družba ustanove v raznih škofijah, ne bi mogla razpolagati s svojimi
člani v različnih potrebah, ker bi jih ordinariji svobodno razporejali po svojih željah.
2. Ker so v naših državah redovne družbe z zakonom odpravljen­ e in tistih nekaj, kar
jih je izvzetih, nimajo privilegija za oprostitev od vojaške službe, se morajo zato obrniti
na škofe, ki lahko na vsakih dvajset tisoč duš oprostijo enega klerika na leto. Zato je nujno
potrebno, da člane, ki bi radi postali duhovniki, lahko pošiljajo iz ene hiše v drugo.
3. Tu je še tretji razlog, ki se tiče pastoralne službe. Člani družbe naj jo opravljajo v
korist mladine, kar je zelo težka in zamotana naloga, ki se je je mogoče naučiti samo z
izkušnjo in dolg­ im študijem ter sožitjem s tistimi, ki se jim hoče pomagati. Te izkušnje, to
enovitost duha bi si bilo težko pridobiti, če vrhovni preds­ tojnik ne bi imel popolne prav-
nomočnosti nad svojimi člani.
Ko je zaupna oseba prišla v Rim, je po navodilih izročila kardinalu Antonel-
liju zavoj in priloženi don Boskov dopis. V njem se je don Bosko priporočal tej
eminenci s prošnjo, da bi blagovolil vse izročiti papežu, obenem mu je poslal
tudi svoj rokopis s kratkimi podatki o salezijanski družbi, naslovljen na kongre-
gacijo za škofe in redovnike.46
46 Dodatek št. 9.

44.4 Page 434

▲back to top


434
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Kardinal mu je takole odgovoril:
Veleugledni gospod!
Želja, ki ste mi jo izrazili v dopisu z dne 12. tega meseca, je bila takoj izpolnjena. V
častite roke svetega očeta sem položil vaš pravilnik in pisma v odnosu do redovne družbe,
ki jo je on že pohvalil v zasnovi, ko ste bili pri njem na razgovoru.
Privolitev, ki jo je vzvišeni gospod papež izrekel ob tisti pril­ožnosti, vam zagotavlja
veliko zanimanje, s katerim je sedaj sprejel vaše listine.
Kar se tiče mene, ni treba, da bi vam izrazil svoje zadovoljstvo in pripravljenost, da
sem stvari izročil naprej, saj ste videli in se tega spominjate, s kakim zadovoljstvom sem
spremljal vaše načrte.
Ko prosim Najvišjega za vas, vam želim veliko blagoslova pri vašem gorečem prizade-
vanju v korist vere in Cerkve in mi je ljubo, da morem obnoviti izraze velikega spoštovanja.
Vaše uglednosti vdani služabnik g. c. antonelli
Rim, 19. februarja 1864
Papež je že z običajno dobrohotnostjo in s posebno prizad­ evnostjo izročil
listine kardinalu Quagli, prefektu kongregacije za škofe in redovnike. Kardinal
jih je izročil prosekretarju iste kongregacije z naslednjim priporočilom.
Veleugledni in velečastiti gospod!
V izpolnitev spoštovanih ukazov svetega očeta vam kar mogoče hitro pošiljam zavoj
s pravili Družbe sv. Frančiška Saleškega, kot jih je napisal duhovnik Janez Bosko iz Turina.
Po želji njegove svetosti naj bi vi določili enega izmed konzultorjev te kongregacije,
da bi jih preučil in potem podal svetem­ u očetu svoje poročilo.
Ob tej priložnosti izražam svoje globoko spoštovanje.
Vaše uglednosti vdani in spoštovani služabnik luka pacifici
V mestu, 18. februarja 1864
Na listu je bilo pripisano: 18. februarja 1864 je bilo dano p. Saviniju v pre-
gled. – S. Svegliati, prosekretar.
Konzultor je preučil pravila, izrazil svoje mnenje in ga poslal sveti kongre-
gacije z naslednjim dopisom:
poročilo fr. a. svinija
o pravilih družbe svetega frančiška saleškega
Velezaslužni duhovnik Janez Bosko je pred približno šestimi leti v Turinu ustanovil
Družbo sv. Frančiška Saleškega z namenom, da bi z duhovnimi in materialnimi dobrinami
pomagal zlasti revni mladini. Družbo sestavljajo duhovniki, kleriki in laiki, povezani med
seboj s preprostimi zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine. Zaobl­jube so najprej za-
časne, potem pa večne. Družbo vodi do smrti vrhovni predstojnik s pomočjo svetovalcev. V
tem trenutku šteje družba tri ustanove in več kot petinsedemdeset članov.

44.5 Page 435

▲back to top


BiS 7 — 61. poglavje
435
Ker je ustanovitelj prosil Sveti sedež za odobritev družbe in pravil, je monsinjor prose-
kretar poslal v pregled in oceno Pravila konzultorju fr. Angelu Sviniju, karmeličanu. Njemu
se prošnja za odobritev zdi malo preuranjena, saj gre za družbo kratkega obstoja, ki še
nima izdelanih vseh pravilnikov niti še ni prejela dekreta pohvale. Dekret pohvale bi družbi
lahko izstavili zaradi vzvišenega cilja, ki si ga postavlja za uresničitev, zaradi pohvale, ki
jih je sedaj vlad­ ajoči papež v dveh brevih izrekel članom družbe in ustanovi, in zarad­ i pri-
poročil, ki so jih cerkveni predstojniki v Turinu, Caseleju, Mondoviju, Susi, Cuneu in Acquiju
blagovolili izreči. Tukaj podajamo opažanja in pripombe k predloženim Pravilom.
Pravilo št. 3 § I – I. Po kanonskih predpisih je vzgoja duhovniškega naraščaja izključ-
na pravica škofov. V Italiji se ta zakon v celoti spoštuje, sicer bi bilo treba poskrbeti, da
bi se. Zdi se, da bi ustanovitev družbe, ki bi imela za cilj vzgojo duh­ ovniškega naraščaja,
sčasoma povzročila veliko težav.
Pravilo št. 3 § 7 – II. Zdi se, da ni pametno prepovedati članom družbe stvari, ki bi jih
lahko kompromitirale v politiki. Bolje bi bilo pustiti stvari tako, kot so zapisane v občem
pravu.
Pravilo št. 4 § 9 – III. Zdi se preveč, da bi mogel predstojnik razvezovati tudi večne
zaobljube. Bolje bo obvezati člane, da se obrnejo na Sveti sedež, ki bo po tej poti lahko
bolje spoznal notranji polo­žaj celotnega telesa.
Pravilo št. 5 § 3 – IV. Paragraf 3 številke 5, v katerem se določa, kdaj ukaz predstojni-
ka obvezuje pod smrtnim grehom, bi mogel povzročiti v praksi težave in je zato bolje, da
se v celoti izpusti.
Pravilo št. 8 § 4 – V. Zdi se, da je preveč nastajajoči družbi dovoliti privilegij duhov-
niških posvetitev, ki je pravica že odobrenim redovom. Drugim novim redovnim družbam
so to odbili.
Pravilo št. 9 § 2 – VI. Glede pogodb in prodaj se ne omenjajo Apostolske konstitucije.
Zdi se, da bi bilo dobro spomniti in ukazati njihovo izvajanje in dopustiti širokosrčnost za
določen čas.
Pravilo št. 9 § 4 – VII. V primeru opozoritve ali odstavitve vrhovnega predstojnika bi
bilo namesto sklicanja zbora za mlado družbo bolje, da bi se obrnila na Sveti sedež, od
katerega bi dobila ustrezna navodila za ravnanje v tem primeru.
Pravilo št. 10 § 2 – VIII. Namesto da bi potrdilo o novoizvoljen­ em vrhovnem predstoj-
niku, kakor tudi o njegovi izvolitvi do smrti, iskali pri škofu materne hiše, naj ga iščejo pri
Svetem sedežu.
Pravilo 12 § 1 in 2 – IX. Za ustanovitev novih hiš, sprejemanje vodstva škofijskih se-
menišč, odložitev duhovniške obleke in obljub novincev (št. 13,1 in naslednji) so potrebna
dovoljenja Svetega sedeža. Raje bi jih še bolj poklicali v spomin.
Pravilo št. 14 § 4 – X. Samo ena ura tako miselne kakor ust­ne molitve se zdi malo.
Prav tako bi bilo dobro določiti število dni za duhovne vaje, o čemer ni nič povedano.
Pravilo št. 16 – XI. Bilo bi dobro izbrisati vse člene te štev­ ilke 16 zaradi novosti vklju-
čevanja zunanjih oseb v družbo, kar je zaradi časa, v katerem živimo, in zaradi okoliščin,
ki so vse prej kot zagotovljene, treba imeti za resnično nevarnost.

44.6 Page 436

▲back to top


436
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Pravilo št. 17 – XII. Zdi se, da bi bilo prav, da bi v besedilo obrazca zaobljub vnesli
ime in priimek vrhovnega predstojnika. Besede 'hočem se ravnati brez izjeme' naj bi se
nadomestile s 'hočem se ravnati v smislu našega pravila'.
XIII. Kakor drugim bi bilo primerno tudi tej redovni družbi tako glede materialnih
kakor duhovnih zadev predpisati poročilo Svetemu sedežu na vsaka tri leta.
fr. angel savini, karmeličan
Traspontina, 6. aprila 1864

44.7 Page 437

▲back to top


62.
poglavje
Pismo predstojnika končetinskih bolničarjev don Bosku – Družba škofijskih
duhovnikov sv. Pavla v Rimu, don Bosko, Družba presv. Srca Jezusovega
– Vprašanje lastništva Katoliškega branja – Don Bosko prenese vodstvo
v oratorij: njegovi razlogi – Zvezek za mesec marec in prvo sporočilo
preureditve – Članek v Unità Cattolica – Okrožnica naročnikom – Zvezek
za mesec april: Papeževanje sv. Marcelina in sv. Marcela, papežev in
mučencev – Razširitev programa – Don Boskova pisma v tej zadevi – Dar
kapitularnega vikarja
Don Bosko je odposlal v Rim listine, na osnovi katerih naj bi dobil prvo
odobritev in potrditev družbe, od tam pa je prejel dvoje pomembnih dopisov:
enega v zadevi redovne družbe končetinov, ki so bili v duhu in redovni disci-
plini odvisni od generala kapucinov, in drugega v zvezi s pobožnostjo do Srca
Jezusovega.
Pater Angelo M. da Jufo, kapucin, je 9. marca 1864 pisal don Bosku pismo,
v katerem izraža svoje zadovoljstvo zaradi ustanovitve zavetišča v Turinu, kjer
naj bi dobili izobrazbo zlasti ubogi otroci in sirote brez staršev in bili vzgojeni v
koristne državljane in dobre kristjane. Istočasno se je priporočil za poklice, če
bi jih našel med njimi za njihovo ustanovo, ki jo vodi, za kar bi mu bil zelo hva-
ležen. Namen te ustanove, ki je zrasla pod vzvišenim pokroviteljstvom papeža
Pija IX., je bila služ­ba in pomoč ubogim bolnikom s katero koli boleznijo, ki naj
bi jim iz­kazovali vse oblike krščanske ljubezni.
Drugi dopis lahko štejemo kot naznanilo bodočega poslanstva don Boska in
njegovih salezijancev v Rimu. Dne 2. marca 1864 je Družb­ a škofijskih duhovni-
kov sv. Pavla apostola pri cerkvi Santa Maria della Pace v Rimu poslala don Bosku

44.8 Page 438

▲back to top


438
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
redno diplomo in pravico, da je smel sprejemati v Združenje častilcev Srca Jezu-
sovega sinove katolišk­ e rimske Cerkve po vsem svetu in podeljevati odpustke in
duhovne dobr­ ine, ki jih je Sveti apostolski sedež naklonil njegovim članom.
Nič manj kot zadeva odobritve salezijanske družbe ni dalo don Bosku opra-
viti Katoliško branje. Vprašanje, kdo je pravzaprav lastnik, še ni bilo razčiščeno,
ker škof v Ivrei in teolog Valinotti nista priznavala razlogov, s katerimi je don
Bosko branil svoje lastništvo.
Škof mu je v dobri veri odločno odrekal to pravico, medtem ko ga je don
Bosko mirno in brez naglice skušal prepričati, vendar pa trdno odločen izboje-
vati si pravico, ki mu je pripadala.
Povedali smo že, kako je don Bosko julija 1864 po ponovnem razg­ ovoru s
tem prelatom odločil, da se bo Katoliško branje tiskalo v oratorijski tiskarni, pri
čemer pa ni izključil možnosti, da bi ga tiskala tudi kaka druga tiskarna, ki bi od
njega dobila rokopise. Ni šlo brez ugovarjanja, toda on je utišal nezadovoljneže
in dal, da je uprava ostala še v rokah predstavnikov ivrejskega škofa na Via S.
Domenico 11.
Oratorijska tiskarna je skoraj dve leti tiskala zvezke na don Boskov račun.
On je pošiljal račune teologu Valinottiju, ta pa mu je odgovarjal, da ne razpolaga
z zahtevanimi vsotami, ker mora plačeva­ti del velikih dolgov prejšnjim tiskar-
jem in ljudem, ki so mu posodili denar. Iz teh razlogov in še zaradi nekaterih dru-
gih manj pomembnih vzro­kov njegovi računi ne kažejo nikakršnega prihodka.
Don Bosko je potrpežljivo čakal. Tedaj pa je Jožef Buzzetti imel priložnost,
da je temeljito pregledal knjige prihodkov in izdatkov. Ugotovil je, da v četrtle-
tju 1853 do 1857 ni bilo mogoče prav nič razbrati glede prihodkov, temveč je
bil jasen velik dolg pri tiskarju De Agostiniju za dva pretekla letnika. Od leta
1857 do 1864 je bila stvar malo bolj razvidna. Buzzetti je takoj poročal o tem
don Bosku in don Caglieru. Takih nepravilnosti ni bilo mogoče pripisovati ne-
poštenosti uslužbencev, temveč deloma nestrokovnosti in zanikrnosti pa tudi
različnim drugim vzrokom, o katerih tukaj ne bomo govorili.
Ko je don Bosko spoznal položaj in videl, da dolgovi teologa Valinottija do
tiskarne v oratoriju naraščajo, je prosil za pregled knjig­ ovodstva. Ivrejski škof
se je čutil užaljenega in sploh ni hotel pri­voliti v to zahtevo, češ da se ne sme
dvomiti o poštenosti njegovega predstavnika. Toda don Bosko ni obtoževal ni-
kogar, hotel je le, da bi plačali njegovi tiskarni usluge, papir in črkovje. Potem pa
je dodal, da če ne bodo priznali pravic lastništva in ugodili pravičnim zahtevam,
ne bo več sodeloval in tiskal. Tedaj so mu rekli, da bi ga mogli tožiti na sodišču,

44.9 Page 439

▲back to top


BiS 7 — 62. poglavje
439
ker je na svojo pobudo prevzel tisk zvezkov. Ko je odgovoril, da je pripravljen iti
na sodišče, ker gre za dobro njegovih fantov, so se njegovi nasp­ rotniki pomirili.
Ta spor se je z obeh strani vodil po predstavnikih, ustno in z dopisovanjem.
Škofov tajnik don Gallenga, velik don Boskov prijatelj, je skušal posredovati
med obema stranema. Toda škof ni popustil niti za ped v tem, kar je štel za svojo
pravico. Tudi generalni vikar kanonik Pinoli, ki je bil prav tako velik don Boskov
prijatelj, je moral izpolnjevati ukaze svojega pred­stojnika.
V takem položaju in ker je tiskarna potrebovala denar za nadaljevanje tiska
Katoliškega branja in ker bi bila pravda pred sodiščem v nečast in preveč raz-
burljiva, je don Bosko osebno odločno zavzel.
Vprašanje lastništva Katoliškega branja je prepustil poz­nejšemu času in
tudi predstavitev računov je opustil, ker jih vodstvo v Via S. Domenico tako ne
bi moglo podati, tej pa je pustil vodenje tekočih računov in sklepanje morebi-
tnih pogodb. Nikakor pa ni hotel, da bi javnost zvedela za vse odredbe in nji-
hove vzroke. Medtem pa je uresničil svoj načrt, ki je pomenil novo ustanovitev
Kato­liškega branja: tisk in vodstvo v oratoriju brez vmešavanja tujih oseb.
O tem sklepu je obvestil Ivreo. Z mesecem marcem se je začelo letno obra-
tovanje naročnin in konec februarja je izšel zadnji zvezek prejš­ njega letnika.
Nosil je naslov: Lojzka in Pavlina. Pogovori med katol­iškim in protestantskim
dekletom. Na ovitku te knjižice je don Bosko oznanil, da vodstvo Katoliškega
branja ni več v Via S. Domenico 11.
pomembno opozorilo
Našim dobrohotnim dopisovalcem in naročnikom sporočamo dvoje:
1. Katoliško branje se bo odslej odpravljalo iz tiskarne sv. Frančiška Saleškega. Po-
štne nakaznice, pisma, knjige in podobno je treba naslavljati edinole na voditelja Katoli-
škega branja v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega – Turin (Valdocco).
2. Katoliško branje, ki dokončuje enajsto leto svojega obstoja, vstopa v dvanajsto leto
z istim programom in nespremenjeno ceno. Poleg tega napoveduje raznovrstnost obrav-
navanih predmetov, reden natis in točno odpravo.
Dne 23. marca 1864 je Unità Cattolica objavila naslednji članek:
Katoliško branje. – V marčnem zvezku Katoliškega branja duhovnika Janeza Boska
z veseljem ugotavljamo, da se začenja dvanajs­ to leto življenja te ustanove. Zares nas sredi
tolike poplave najslabših knjig tolaži izdajanje dobrih knjig, saj se tako vsak dan veča
število tistih, ki se bojujejo proti sovražnikom katoliške vere.
Vsebina omenjenega zvezka je prijeten razgovor dveh deklet, ene katoličanke in dru-
ge protestantke, ki potem ko sta se dotaknili več točk katoliškega nauka in več vidikov

44.10 Page 440

▲back to top


440
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
evangeličanskih zmot, končata sreč­ anje tako, da se protestantsko dekle odpove svoji zmo-
ti in se spre­obrne.
Delce je napisal goreči mons. Devie, škof v Belleyu, prevedel pa duhovnik Janez Bosko.
Vsem najtopleje priporočamo, da bi se naročili na to Branje z vnaprejšnjo naročnino
cenenih 2,25 lire na leto, ki ga lahko dobivate po pošti po vsej državi. Še bolj pa priporoča-
mo, da bi tisti, ki jih prejemate, dali brati svojim prijateljem in znancem, kajti prav v tem
je glavna naloga pridruženega naročnika.
Da bi preprečili vse mogoče nevšečnosti, opozarjamo vse, ki bodo pošiljali pisma, za-
voje, sporočila o pristopu in poštne nakaznice, da to storijo na naslov Vodstvo Katoliškega
branja, Oratorij sv. Franč­ iška Saleškega, Turin – Valdocco, kamor se je preselilo vodstvo
po želji ustanovitelja. Gospodje naročniki v Turinu bodo dobivali Branje na svoj naslov, če
ga bodo sporočili na vodstvo.
Dva dni pozneje je don Bosko razposlal okrožnico pridruženim naročni-
kom, od katerih jih je bilo nekaj v Franciji, Švici, Avstriji in Nemčiji.
Turin, 25. marca 1864
Velezaslužni gospod!
Duhovnik Janez Bosko se vaši velezaslužni uglednosti zahval­juje za neutrudno priza-
devanje pri razširjanju Katoliškega branja. Upa in pričakuje vaše nadaljnje sodelovanje
to in prihodnja leta. Obenem pa sporoča, da se je zaradi točnejšega in preprostejšega
poslo­vanja v korist Katoliškega branja vodstvo preselilo v Oratorij sv. Frančiška Saleške-
ga v Valdocco, kjer se je Branje že tiskalo in od koder ga bodo v prihodnje tudi razpošiljali.
Zato vas prosimo, da odslej pošiljate svoja pisma, zavoje, prošnje za pristop k pridruženim
naročnikom in poštne nakaznice na naslov, ki je podan na ovojnici vsake pošiljke.
Če vam ni v nadlego, vas prosimo, da denarne nakaznice naslovit­ e voditelju duhovni-
ku Janezu Bosku, ker je s tem poenostavljeno delo poštnih uslužbencev.
Medtem ko vam želi vse najboljše od Gospoda, vas vdano pozdrav­lja z največjim spo-
štovanjem vdani služabnik friderik oreglia; za don Boska
Hkrati so natisnili zvezek za mesec april. Na ovojnici je bil ponovljen po-
memben oglas, objavljen že v marčni številki. Zvezek, ki naj bi naročnikom bil
v veliko zadoščenje, je nosil naslov Papeževanje sv. Marcelina in sv. Marcela, pa-
pežev in mučencev, izpod peresa duhovn­ ika Janeza Boska. Knjižica je prinesla
nadrobnosti o topografiji mesta Rima, opombe o domnevnem padcu sv. Mar-
celina, o čudežih, ki so jih pripisovali relikvijam sv. Marcelina. Na koncu je do-
datek o mučencih Tebejske legije. Nakazano je, kako so mnogi, ki so pobegnili
splošnemu pokolu, potem v raznih krajih Piemonta in Lombardije prelili kri za
svojo vero. Temu in še dvema drugima zvezkoma je bil dodan obrazec za pri-
stop k naročnikom in nov naslov vodstva.

45 Pages 441-450

▲back to top


45.1 Page 441

▲back to top


BiS 7 — 62. poglavje
441
Obrazec so potem natisnili v več tisoč izvodih. Jasno je bilo razbrati pripo-
ročilo: Toplo vam priporočamo čim večjo razširitev. Letak so razposlali v vse
kraje, kjer so bili naročniki. V 9. členu je bilo rečeno: »V Turinu se sprejemajo
naročnine v uradu Branja, ki je v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu,
kakor tudi v knjigarni Carlo Caretto, Via Doragrossa 39.«
Naročniki so se odzvali njegovemu povabilu. Don Bosko je tako dobil v roke
celotno moralno, materialno in finančno vodstvo Katoliškega branja ter upravo
izročil izključno osebam salezijanske družbe. To se je zgodilo v teku dveh let
potrpežljivega pogovarjanja s škofom iz Ivree in s teologom Valinottijem.
Tako so ga priznali za dejanskega lastnika Katoliškega branja, čeprav se je
pravni postopek zavlekel še za tri leta in šele po pret­ eku tega časa so bili porav-
nani računi prejšnje uprave.
Medtem ko je dosegel ta zanj zelo pomemben cilj, je moral tudi misliti na
vzdrževanje svoje skupnosti. Na voljo imamo dvoje pisem, naslovljenih na gos-
poda barona Felicijana Riccija v Cuneu, iz katerih razberemo, kako je skušal
uresničiti podaritev nekega posestva, kako je razpečeval srečke za loterijo v
korist nekega otroškega vrtca, kako je skušal najeti posojilo in kako je skušal
prodati državi dve svoji hiši ob Dori, kjer so nameravali zgraditi vojaško skla­
dišče. Od časa do časa bomo našim bralcem predložili kako pismo Božj­ega slu-
žabnika, ki obravnava materialne zadeve, da bomo spoznali, kako je bil tudi na
tem področju dejaven in uspešen. Pismo se glasi:
Predragi gospod baron!
V želji, da bi naredil majhen sprehod v Cuneo, sem odlašal s poročilom o poslu z gos-
podom Tosellijem.
Ker pa je on sam pisal vaši dragi uglednosti in sta se o tem že pomenila, bom stvar
samo na kratko predstavil. Raje bom govoril o nadaljnji dobrodelnosti. Ta dobrodelni ka-
toličan je pripravljen v korist oratorija zapustiti ali darovati dvajset oralov zemlje, ki meji
na zemljišče, ki ga nam­ erava podariti Cuneu. Pri tem bi si ohranil dosmrtno uživanje z
zagotovilom izplač­ ila, če ne bi več prejemal užitka. Zemljišče obsega tudi zazidalni pros-
tor, kjer bi lahko postavili kmečko hišo.
Želel bi, gospod baron, da bi mi pomagali izkoristiti to ponudb­ o. Bi mogli dobiti koga,
ki bi bil za pošteno ceno pripravljen kupiti teh dvajset oral­ov zemlje? Ali da se da deset
oralov, ki jih je namenil otroškemu vrtcu, dodati k zemljišču za kmečko hišo? Ali ne bi bila
ta zadeva koristna tudi gospodu baronu?
To so stvari, ki sem vam jih hotel osebno povedati, če me majhno telesno nerazpolo-
ženje ne bi odvrnilo od mojega namena. Prišel bi v poštev človek, ki bi hotel svoj denar za-
gotovo unovčiti v zemljišče, denar pa bi šel za vzdrževanje naše hiše, pa tudi za izgradnjo
omenjenega otroškega vrtca.

45.2 Page 442

▲back to top


442
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Oprostite mi, da motim, in sprejmite vi, vaša gospa bar­ onica in vsa družina najboljše
želje za nebeški blagoslov. Ko prip­ oročam sebe in svoje dečke v vaše svete molitve, imam
zadovoljstvo, da izrazim hvaležnost vaši uglednosti vdani služabnik duh. janez bosko
Turin, 15. marca 1864
Predragi gospod baron!
Od gospoda Giraudija, ki mi je pustil nekaj srečk za naslovn­ ike, sem prejel vaše pis-
mo. Pridružil se bom gospodu Oregli v razpečavanju vaših in mojih. Ne morem pa zagoto-
viti, da bomo mogli razpečati vse, ker vsi tako zelo tožijo zaradi pomanjkanja.
Glede posojila, ki bi ga bili pripravljeni dati tem ubogim fantom, vam sporočam, da
ne gre več za pet, temveč samo za dva ti­soč frankov.
V tem času smo dobili nekaj večjih darov in izterjali nekaj negotovih dolgov. Privo-
ljujem v posojilo s pogojem, ki ga postavite. Prosim vas, da mi pošljete pogodbe in jaz jih
bom rade vol­je podpisal.
Kar se tiče časa, lahko postavite, če se vam zdi, eno leto. Mogoče bo preteklo samo
nekaj mesecev ali celo samo nekaj tednov, ko vam bom mogel posojilo vrniti, kajti prodaja
dveh majhnih hiš državi je že sklenjena in bomo zadevo kmalu uredili.
Najlepša hvala za vso vašo naklonjenost. Molil bom za vas, za gospo baronico in za
vso družino, medtem ko imam čast, da se imam za vdanega služabnika.
Maj, 1864
duh. janez bosko
Toda preden je razpravljal o poslih, ki so vedno imeli za cilj dobrodelnost,
se je na začetku marca obrnil na pravosodno ministrstvo s prošnjo za podporo
za vzdrževanje svojih klerikov. V svoje veliko začudenje je dobil odgovor od
provikarja, rektorja semenišča.
NADŠKOFIJSKO SEMENIŠČE V TURINU
Turin, 31. marca 1864
Velečastiti gospod!
Čutim dolžnost, da sporočim vaši uglednosti, da je pravosodno minist­ rstvo poslalo
veleuglednemu gospodu generalnemu in kapitularnemu vikarju vašo prošnjo za podporo
za vzdrževanje klerikov v oratoriju s povabilom, da imenovani gospod vikar izplača pod-
poro iz imetja semenišča. Čeprav uprava meni, da gled­ e na značaj te ustanove to ni naj-
bolj upravičeno, je vseeno za to let­ o določila podporo v višini 4. lir za škofijske klerike, na-
stanjene v oratoriju. To je storila zato, ker bodo prihodnje poletje opravljena obnovitvena
dela v semenišču in bodo zato lahko tisti kleriki, ki potrebujejo podporo, dobili stanovanje
v novih prostorih in se tako ne bodo porabljala sredstva zunaj semenišča.
Zato vas po sklepu imenovanega vikarja in uprave vabimo, da v tajništvu tega seme-
nišča dvignete 400 lir s tozadevnim potrdilom.
Izrabljam priložnost, da vam zagotovim svoje visoko spoštovanje.
Vdani služabnik kanonik a. vogliotti, rektor

45.3 Page 443

▲back to top


63.
poglavje
Don Boskov nagovor: kako naj posvetimo mesec sv. Jožefa – Don Bosko
naznani tri smrti pred veliko nočjo – Prva uresničitev – Sprejem novih
članov in nagovor – Polletni izpiti – Oratorij priključen Apostolatu molitve
v Puyu v Franciji – Praznik sv. Frančiška Saleškega – Druga in tretja
uresničitev – Ponovni sprejem novih članov – Velikonočne počitnice:
sporočila gojencem – Don Bosko deli Marijine podobice – Predvidena
obolenja – Don Bosko da dovoljenje dvema fantoma, da gresta v nebesa:
njuna sveta smrt – Nekemu gojencu napove dolgo življenje med salezijanci
– Jezus Kristus pokaže, kako zelo so mu všeč obhajila fantov
Oglejmo si vedenje fantov v oratoriju, kot nam jo opisuje zvesti kronist
don Ruffino. Tako bomo med drugim videli natančno izpoln­ itev nekaterih don
Boskovih napovedi, obenem pa tudi dobili vpogled v dogajanje v tej blagoslov-
ljeni hiši v mesecu februarju in marcu 1864.
»Zvečer 17. februarja je don Bosko takole govoril fantom:
Jutri bomo začeli obhajati mesec sv. Jožefa. Želim, da se vsi postavite pod
njegovo varstvo. Če ga boste iz vsega srca prosili, vam bo izprosil katero koli
potrebno milost, tako duhovno kakor časno. Med pobožnimi vajami v čast temu
velikemu očaku, Mari­jinemu možu, krušnemu očetu in varuhu Jezusa Kristusa,
je sv. Terezija priporočala posvetitev meseca marca, v katerem obhajamo nje-
gov praznik, kot učinkovito sredstvo, da dosežemo njegovo varstvo. Rad bi, da
bi opravili nekaj pobožnosti vsi skupaj. Za zdaj vam prip­ oročam, da bi njemu na
čast molili en očenaš, zdravamarijo in slavaočetu pred ali po obisku presvetega
Rešnjega telesa, ki vam ga priporočam vsak dan. Če potem želite, da vam sve-
tujem kaj več, vam priporočam, da bi darovali kako sveto obhajilo za tisto dušo

45.4 Page 444

▲back to top


444
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
v vicah, ki je v življenju posebno častila sv. Jožefa. Lahko ga tudi kličete s kakim
posebnim vzdihom, kot na primer pred učenjem: Sv. Jožef, pomagaj mi, da bom
dobro izrabil čas učenja. Če vam pride kaka skušnjava, vzk­ liknite Sancte Joseph,
ora pro me (sv. Jožef, prosi zame). Ko se zjutraj zbudite in vstanete, recite: Jezus,
Marija, Jožef, vam darujem svoje srce in svojo dušo. Ko zvečer ležete spat, reci-
te: Jezus, Jožef in Marija, stojte mi ob strani v smrtnem boju. Nikar ne pozabite,
da je sv. Jožef varuh mladih, ki se učijo, in če hočete opraviti dobro svoje izpite,
prosite ga, da bi vam pomagal.
»24. februarja. Vstajanje ob 5.30. Zvečer kliče zvonec asistente ob 7.30. k
večerji. Pevske vaje se začnejo ob 8.35 in končajo ob 9.10.«
V tem času je oratorij dobival posebno podobo in na dvoriščih, razsvetljenih
z maloštevilnimi lučmi, ki so bile dostikrat pokrite s snegom in zavite v meglo, se
je od povsod slišala glasba. Godba na pihala je ponavljala izbrane skladbe, vajen-
ci so se začeli uvajati v igranje na inštrumente in boben je enakomerno udarjal
takt. Zbor že vpeljanih pevcev je vadil maše in nove večernice in začetniki v pet-
ju so ponavljali preproste vaje solfeggia. Zbor gregorijanskega petja, razdeljen v
več skupin, je vadil pod vodstvom don Alasonattija. Na eni strani si slišal začetne
glasbene lestvice, na drugi pa dovršeno izvajanje psalmov, antifon; eni so konče-
vali, drugi pa začenjali in nastalo je čudovito prepletanja melodij in ritmov.
Zdelo se je, da je tu šola levitov iz paralipomenov: Vsi, tako veliki kakor
mali, učeni in preprosti, so bili porazdeljeni med svoje očete, ki so jih učili pre-
pevati Gospodovo slavo ob zvok­ ih citer, cimbal in psalterjev in so tako opravljali
službo v Božjem templju.47
»25. februar. Don Bosko je govoril javno: Še nekaj dni bomo molili za enega
izmed tovarišev očenaš, ker je bolan, potem pa Iz globočine, ker bo umrl. Nato
se bomo malo ustavili in nato spet začeli moliti očenaš in nato Iz globočine.«
»27. februar. V bolnišnici San Luigi je umrl fant Peter Palo iz Lagnasca, star
16 let. Štiri ali pet mesecev je bil v naši hiši, vendar skoraj vedno bolan. Naj
opozorimo, da je don Bosko pred začetkom posta dejal, da ne bosta pred veliko
nočjo umrla samo dva, temveč trije.«
V zapisniku svéta beremo:
»Danes zvečer, 27. februarja, so bili sprejeti na preizkušnjo za vstop v salezijansko
družbo Jožef Mazzarello, Peter Guidazio, Jožef Dalmazzo, Janez Delfino. Don Bosko je po-
vedal nekaj novic, iz katerih je mogoče sklepati na ugoden potek potrditve družbe. V de-
47 Paralipomena 25.

45.5 Page 445

▲back to top


BiS 7 — 63. poglavje
445
vetih dneh so Pravila, ki so jih odposlali iz Turina, prišla v roke kardinalu Antonelliju in ta
jih je izročil svetemu očetu.«
»28. februar. Začeli so se polletni izpiti. V obeh razredih retorike je bila pisna
naloga. Šola se je začela ob 8.45. Naslove nalog je poslal profesor Matej Picco.«
O vsakem predmetu v vsakem razredu, kjer so potekali izpiti, so bili izdela-
ni zapisniki. Te dni je bilo veliko spovedi in obhajil.«
''1. marec. Oratorij sv. Frančiška Saleškega so pridružili Apostolatu molitve,
katerega namen je moliti za vesoljno Cerkev in zlasti še za papeža. To združe-
nje je bilo ustanovljeno kanonično v Puyu v Franciji in v letih 1849 in 1861 jih
je papež Pij IX. obdaril z odpustki. Vodja je poslal diplomo o priključitvi don
Bosku na­ravnost iz Le Puya. V tem mestu častijo Našo ljubo Gospo Francije.
Postavili so velikanski Marijin kip, vlit iz topov, zaplenjenih pri Sevastopolu.''
»6. marec. Četrta nedelja v postu. Obhajali smo praznik sv. Frančiška Sa-
leškega, ki smo ga prenesli z nedelje sexagesima dne 31. januarja na to nedeljo,
ker je bil takrat don Bosko zadržan. To je razvidno tudi iz povabila, ki so ga
prejeli dobrotniki.''
»12. marec. V bolnišnici Cottolengo je umrl 16-letni Vinc­ enc Tarditi iz Saluzza.«
»14. marec. Svoje dni na tej zemlji je doma v Vigoneju končal klerik Alojz
Do, član salezijanske družbe, star 22 let.«
Velika noč je bila to leto 27. marca.
''15. marec. Don Bosko je zbral svet, ki je sprejel na preizkuš­njo za vstop v salezijan-
sko družbo Sekunda Marloneja, Antona Sala, Antona Ghella, Janeza Gandinija in Jožefa
Scappinija.''
Tako poroča zapisnik.
»22. marec. Veliki torek. Začele so se velikonočne počitnice. Za odhod fan-
tov domov je za vsako smer z železnico določen kak duh­ ovnik ali klerik, ki se
jim naj gojenci prijavijo za vozovnico.
Pred odhodom je vsak fant dobil dve Marijini svetinjici. V posameznih ra-
zredih so učitelji narekovali dečkom naslednje don Boskove opomine:
Ko boste prišli domov, se ravnajte po teh nasvetih:
1. Pozdravite starše, župnika in učitelja.
2. Dajajte dober zgled.
3. Bodite pri svetih obredih s knjigo v roki.
4. Na veliko noč prejmite sveto obhajilo.
5. Vrnite se prvi torek po veliki noči. Za vsak zamujen dan se plača en frank.
»Fantje, ki so ostali, so šli na sprehod vsak dan, razen na ve­liki petek.«

45.6 Page 446

▲back to top


446
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Don Boskove velikonočne počitnice so, potem ko je pripravil gojence na
velikonočno obhajilo na ponedeljek velikega tedna, bile v tem, da je spovedoval
tiste, ki so prihajali k njemu iz mesta. V odmoru med enim in drugim obredom
je pisal pisma svojim dobrotnikom ali poslal kako podobico s svojim podpisom
njihovim otrokom: »Naj ti prinese bogat blagoslov.«
Eno teh pisem je poslal plemeniti hiši Fassati.
Veleugledna gospa Azelija!
Da ne bom pozabil na obljubljeno podobico, jo pošiljam sedaj v tem pismu in upam,
da boste z njo prejeli blagoslov svetega očeta in blagoslov vsemogočnega Boga.
Presveta Devica naj vam od svojega Božjega sina izprosi zdravj­a in milosti za vas, za
očeta in mamico. Ko se priporočam vsem v molitev, se izrekam v Gospodu za vaše ugled-
nosti vdanega služabnika.
duh. janez bosko
Turin, 25. marca 1864
»27. marec. Velikonočna nedelja, vstajenje našega gospoda Jezusa Kristusa.
Danes je don Alasonatti odprl zapečateno pismo z listkom, ki mu ga je dal v
varstvo bolničar Mancardi. V navzočnosti najstarejših sobratov je prebral ime-
na Palo in Tarditi.«
V oratoriju je bolehal deček Jožef Pittaluga, pravi angel po pobožnosti in
obnašanju, eden najbolj zglednih članov družbe ministrantov, katerega krepost
je don Bosko ocenil nič manj kot kreposti Dominika Savia. Ta dan, 27. marca, je
don Ruffino zapisal v svojo Kroniko:
»Pred enim mesecem je don Boska vprašal Pittaluga: Ali želiš iti v nebesa?
'Seveda bi rad šel, je odgovoril deček.'
'Toda prej boš moral opraviti malo pokore,' je dejal don Bosko, 'in potem
boš šel.' Nekaj dni pozneje je Pittaluga ostal v postelji zaradi išiasa, za katerim
prej nikdar ni bolehal.
Tistega večera sva se z don Boskom menila o raznih stvareh. Govoril je tudi
o vzrokih Pittalugove bolezni in dodal:
'Če morem verjeti svoji slutnji, se ta fant ne bo več vrnil v oratorij (bil je
na tem, da bi šel domov v Tortono). Noga se bo po gnojenju popravila, vendar
menim, da ne bo več ozdravel.'
Neki drug dogodek. Deček Siravegna je vstopil v zavod popoln­ oma zdrav.
Don Bosko pa mu je vsakokrat, ko ga je srečal, ponavljal: 'Siravegna, prosi Boga
za zdravje.'
Fant, ki se je čutil popolnoma zdravega, je vedno odgovarjal: 'Te milosti pa
zares ne potrebujem.' Toda kmalu ga je nenadna bolezen privezala na posteljo.''

45.7 Page 447

▲back to top


BiS 7 — 63. poglavje
447
Dne 29. marca so se gojenci, ki so odšli na počitnice, vrnili v zavod. Toda teh
dveh ni več bilo nazaj. Don Bosko je predvidel njun konec.
Don Dominik Tomatis, salezijanec in sedaj misijonar v Čilu, je bil tega leta
gojenec v oratoriju. Bil je velik prijatelj dveh fantov, svojih sošolcev, Frančiška
Vicinija in Pavla Aiachinija, ki sta bila oba zgled kreposti.
Nekega sobotnega popoldneva so vsi trije zapustili učilnico, da bi se šli spo-
vedat. Srečali so don Boska, ki se je vračal v oratorij. Don Bosko je položil roko
Viciniju na glavo in dejal: 'Si ti don Boskov prijatelj?'
'To si pa lahko mislite, don Bosko,' je dejal Vicini.
'Oh, seveda. Bi ti rad šel v nebesa? Prav, dajem ti dovolj­enje.' Nato je položil
roko na glavo Aiachiniju: 'Si tudi ti don Boskov prijatelj?'
'Seveda sem,' je odgovoril Aiachini.
'Torej hočeš tudi ti iti v nebesa? In jaz ti rade volje dajem dovoljenje.'
Ko je to povedal, se je obrnil k Tomatisu: 'Si tudi ti don Boskov prijatelj?
Midva morava skupaj pojesti še veliko hlebcev.' Nato je dejal vsem trem: 'In kam
nameravate iti?'
'V cerkev, k spovedi,' so odgovorili.
'Grem v sobo, da odložim klobuk, in takoj pridem.'
Aiachini je po polletnih izpitih zbolel in odšel domov na zdrav­ljenje. Zadnji
dan marca pa je stopil za kateder don Durando in naznanil: 'Umrl je eden vaših
tovarišev, neki Aiachini. Umrl je svete smrti.'
Pismo je prineslo don Bosku žalostno novico.48
Tomatis, ki je bil ves presunjen zaradi prijateljeve smrti, je pričakoval vrni-
tev Vicinija, a je ni dočakal. On pa, voden od Previdnosti, je, ne da bi se zavedal,
začel z don Boskom jesti hlebčke. Ker pa se mu je učenje latinskega jezika zdelo
popolnoma nes­ miselno in ker ni nameraval postati duhovnik, je v vseh drugih
predmetih dobival odlične ocene, padel pa v latinščini. Pater Tomatis, jez­ uit,
njegov stric, ga je ostro pokaral in mu pokazal, kako je latins­ ki jezik nujno po-
treben za vsak poklic.
48 Veleugledni in velečastiti gospod don Bosko! Smrt vodi mojo tresočo roko, ko vam pišem te vrste. Paolo
Antonio Aiachino, nekoč živahen gojenec vašega Oratorija, je včeraj zvečer ob 10,30 izdihnil svojo dušo v Cas-
telferru, kamor je prišel pred nekaj dnevi, da bi okreval v domačem zraku. Tu pa je tifusna vročica v kratkem
privedla ubogo žrtev v smrt. Tukaj se je Gospod, ki ga je ustvaril, podvizal in ga umaknil človeški hu­dobiji, pa tudi
ljubezni in upom njegovih staršev in sorodnikov.
Oh, kolikokrat je dragi nečak ponovil: 'Če bi vedel, da bom moral umreti, se ne bi ganil iz oratorija, da bi imel
zadoščenje, da bi izdihnil svojo dušo pred don Boskovimi očmi. On je zares svetnik.' Te besede blažijo, o Božji
mož, ostrino bolečine, ki napolnjuje moje srce.
Pomagajte, o dobri duhovnik, duši zaupljivega dečka in darujte zanj sveto daritev. Tukaj končujem, ker mi solze
zalivajo oči.
Globoko presunjen vaš služabnik p. julij aiachini

45.8 Page 448

▲back to top


448
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Tedaj se je fant, ki je bil zelo nadarjen in izrednega spomina, v enem samem
mesecu naučil celega Donata, šel na izpit k don Celestinu Durandu in ga odlično
opravil.
Ko se je ob začetku šole vrnil v oratorij, na svoje začudenje ni našel Vicinija.
Kaj se je zgodilo? Vicini je zaupal svojemu očetu željo, da bi postal duhovnik.
Ta pa je odločno zatrdil, da česa takega nikdar ne bo dovolil, in mu prepovedal
vrnitev v oratorij. Od tistega trenutka je deček začel tako vidno hirat­ i, da je v
vseh vzbujal sočutje. Zdravnik je po nekaj dneh zdravljen­ ja dejal očetu: 'Jaz ne
najdem v njem nikakršne bolezni. Srce, pljuča, prebavila so popolnoma zdrava.
Zdravnik s to boleznijo nima nikakršnega opravka. Zato je na vas kot očetu, da
poiščete moralni vzrok tega usihanja moči.'
Oče je razumel, za kaj gre. Stopil je v sinovo sobo, in da bi ga pomiril, mu je
rekel: 'Raje kot da bi te videl v tem stanju, te spet pošljem v oratorij.'
Deček je bil nekaj dni pozneje popolnoma zdrav. Toda oče je zavlačeval in ni
držal besede. Upal je, da se bo sin premislil. Vicini je nekaj časa molčal, potem
pa spet ponovil prošnjo, da bi se vr­nil v oratorij in postal duhovnik. 'Toda ali ne
vidiš,' mu je oče odgovoril prezirljivo, 'da nočem, da bi bila naša hiša osramoče-
na zaradi sina, ki hoče postati frater?' Fant ni nič odgovoril. Toda ne dolgo po-
tem je zopet padel v prejšnje stanje. Zdravnik je ponovil očetu: 'Povem vam, da
vaš otrok nima druge bolezni kot samo veliko nezadoščenje. Samo vi mu lahko
pomagate, če ga hočete ohraniti pri življenju.' Oče, ki je strastno ljubil svojega
sina, se je dal tokrat premagati. Stopil je k postelji svojega Frančiška in mu zno-
va obljubil, da, še več, dovolil mu je, da lahko sledi svojemu poklicu. 'Prepozno,'
je odgovoril sin. 'Poklič­ ite župnika, kajti čutim, da sem na koncu življenja. Samo
eno uslugo vas prosim, da potem ko bom umrl, pišite v oratorij, da bodo moji
to­variši molili zame.'
Oče nikakor ni mogel verjeti, da se je bolezen toliko poslabšala, zato ni pok-
lical duhovnika. Toda proti večeru se je stanje tako poslabšalo, da so poklicali
župnika, in Vicini je umrl v Božjem miru z vsemi tolažili svete vere, kakor je
prosil Gospoda.
Nekega dne meseca novembra je don Francesia stopil na prižnico v govoril-
nici in po večernih molitvah naznanil fantom zgledno smrt Vicinija in ga pripo-
ročil v molitev. Pri teh besedah se je Tomatis, kakor razsvetljen s posebno lučjo,
spomnil don Boskovih napovedi in o vsem natančno pripovedoval, kakor smo
pravkar zapisali. Tukaj bi morali dod­ ati še nekaj drugih stvari, vendar bomo o
njih poročali ob svojem času.

45.9 Page 449

▲back to top


BiS 7 — 63. poglavje
449
Naj samo povemo, kako je bil Frančišek Vicini na začetku tega leta priča
presenetljivemu dogodku. Don Bosko je nekega dne daroval sveto mašo po kon-
čani skupni maši. Na začetku maše je ugotovil, da v ciboriju ni več hostij. Ker
pa je bil prepričan, da ne bo nikogar k obhajilu, je začel sveto daritev. Tedaj
so se pa dva ali trije fantje približali k obhajilni mizi in pokleknili na oltarno
stopnico za obhaj­ilo. Don Bosko je pogledal fante, da bi videl točno število, in
je razlomil hostijo iz monštrance v tri ali štiri dele in potem s pateno obhajal
fante. Prvi je prišel na vrsto Frančišek Vicini. Mladi Jožef Sandrone, ki je klečal
ob njegovi strani, in ministrant, ki je držal svečo, sta videla, da je pristopilo k
obhajilu še drugih deset ali dvanajst fantov. Tedaj je don Bosko znova razlomil
svete podobe in nadaljeval obhajanje. Ti razlomljeni deli pa niso bili nič manjši
kot prejšnji, temveč enako veliki. To so ugotovili, ker so pričakovali, da bodo
delci vedno manjši.
O tem se je govorilo med fanti. Toda ker so bili pri don Bosku navajeni na
izrednosti, se niso kaj dosti čudili.

45.10 Page 450

▲back to top


64.
poglavje
Don Bosko spodbuja svoje duhovnike k delu – Trdi, da ne bo nikdar sprejel
zavodov za sinove premožnih družin – Duhovne vaje v oratoriju; način,
kako naj jih dobro opravijo; urnik – Don Boskova krščanska ljubezen pri
spovedovanju – Pripravi nekega fanta, da uredi svojo vest – Skrivnosti
duše, ki jih je razkril v teh dneh – Dvoje sanj: krokarji, ki kljuvajo dečke,
in zdravilno mazilo – Znova začnejo kopati temelje cerkve – Don Bosko
objavi v Gazzetti Ufficiale (Uradni list) in v Unità Cattolica povabilo javni
dobrodelnosti – Položi prvi temeljni kamen – Nagla presoja njegovega
dejanja – Opombe kanonika Gastaldija k načrtu cerkve – Don Boskova
okrožnica vernikom za darove: nabiralne pole, gorečnost župnikov – Poziv
gospem – Prvi darovi – Dar Pija IX. – Podpora Generalnega ekonomata –
Katoliško branje – sodobni prijetni dogodki, zbrani iz javnih spomenikov
Več kot en mesec so don Boska zelo bolele oči, tako da ni mog­ el prenašati
dnevne luči in je nosil očala z modrimi lečami. Kljub vsemu pa je prizadevno
delal ter svoje duhovnike in klerike spodbujal k delu in odpovedi: »Pogum! De-
lajmo navdušeno za blagor mladi­ne, trudimo se za Božjo slavo in zveličanje duš,
kajti tam zgoraj nas čaka veliko plačilo, tisto, ki ga je Bog obljubil Abrahamu:
'Jaz sam bom tvoje veliko plačilo.' Pogosto se čutimo utrujene, zbite, obt­ ežene
s kako težavo. Toda pogum! Počivali bomo tam zgoraj, počival­i za vedno.« In
kakor je imel navado, je dvignil desno roko proti nebu in tako nakazal svoje
neizmerno zaupanje v Gospoda.
Njegovi učenci so se pogovarjali o možnosti zaposlitve, kamor bi jih Gos-
pod poslal delovat. Dne 3. aprila so se pogovarjali o raznih načrtih, med dru-
gim, da bi sčasoma prevzeli zavod za sinove plemiških družin. Don Bosko je

46 Pages 451-460

▲back to top


46.1 Page 451

▲back to top


BiS 7 — 64. poglavje
451
nekaj časa poslušal, potem pa nenadoma prekinil razgovor: »To pa ne! To se
ne bo nikdar zgodilo, vsaj tako dolgo ne, dokler bom jaz živel. Če bi šlo samo
za vodstvo takega zavoda, potem že, to bi prevzeli. Sicer pa nikakor ne! To bi
bil naš propad, kakor je bilo to vzrok propada mnogih redovnih družin. Najprej
so imeli za glavni cilj vzgojo revne mladine, potem so to opustili in se posvet­ ili
sinovom plemiških družin. Tu se je porodila zavist, ljubosumn­ ost in poskusi,
kako bi jih izrinili. Bogastvo in dostop v hiše bogatinov vse privlači. Če bomo
vedno ostali navezani na uboge otr­ oke, bomo ostali mirni. Če ne drugo, nas bo
en del ljudi pomiloval in nas prenašal, drugi del pa tudi hvalil. Nihče nam ne bo
zavidal, kajt­ i z našimi raztrganimi cunjami ne bodo imeli kaj narediti.«
Dne 4. aprila je don Bosko opozoril fante na duhovne vaje, ki bi se začele
11. tekočega meseca. Povedal pa je v bistvu tole: Če hoč­ ete dobro opraviti du-
hovne vaje, se morate pripraviti. Da ne bodo samo kakor plamen slame, morate
že sedaj določiti, kaj boste naredili. Eden bo rekel: Jaz bom ta čas izrabil, da se
dobo naspim. Drugi bi menil: Poiskal bom način, kako bom mogel s prijetnim
branjem in kako malico prebiti ta čas. Tretji bo rekel: Uporabil bom te dni za po-
navljanje slovnice. Kak četrti pa bi dejal: Hočem uporabiti duhovne vaje za svo-
jo posvetitev in za razmišljanje o svojem poklicu. Ta zadnji misli kot pameten
človek. Kaj pa naj rečem o drugih? Kaj naj jim povem? Dragi moji, te duhovne
vaje bi lahko bile zadnje v vašem življenju. Dobro premislite.«
Dne 11. aprila so izobesili urnik duhovnih vaj.49 Pri teh so bili zadnjikrat
navzoči tudi rokodelci, ker so zaradi velik­ ega števila gojencev morali dodati še
drugi rok duhovnih vaj. Pridigal je don Carroccio Arrò.
Don Bosko je prebil dolge ure v spovednici. »V spovedovanju,« pravi mons.
Cagliero, »je bil izreden, vedno ljubezniv in dobrohoten do dečkov in odraslih.
Skoraj vsi so šli k spovedi k njemu, ker jih je pritegovala njegova potrpežljiva in
dobrohotna ljubezen. Prej prizanesljiv kot strog, nas je spodbujal, naj zaupamo
v Gospoda, in istočasno vlival v naša srca zveličavni strah pred Bogom.«
49 urnik duhovnih vaj
Dopoldne - 5.30 Vstajanje; 6.00 Molitve - Prva ura – Pridi, Stvarnik Sveti Duh - Premišljevanje - Usmili se me,
Gospod - Maša - Tretja ura, zajtrk; 9.30 Šesta ura - Inštrukcija - Pesem: Hvalite Marijo, krščanski jeziki. Razmi-
šljanje v tišini (dijaki v svoji učilnici, rokodelci v svoji govorilnici); 11.30 Obisk Najsvetejšega z Venčkom na čast
presvetemu Srcu Jezusovemu - Deveta ura: Izpraševanje vesti - Raduj se, Kraljica nebeška; 12.00 Kosilo in odmor
Popoldne -2.00 Litanije vseh svetnikov - zasebno duhovno branje; 3.15 Večernice in sklepnice - Inštrukcija - Pe-
sem: Na noge, sin­ ovi - Malica in odmor; 5.30Jutranjice in hvalnice - Premišljevanje - Usmili se me - Rožni venec
- Razmišljanje - Raduj se, Kraljica nebeška.
Priporočamo tri stvari: 1. Popoln molk razen v času odmora; 2. Zavzetost pri pobožnih vajah; 3. Misliti na dej-
stvo, da je o­pravljanje duhovnih vaj izredna Božja milost
bog duša večnost
In vse naj služi v večjo slavo Božjo. duh. Janez Bosko, rektor; 11. aprila 1864

46.2 Page 452

▲back to top


452
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
»V tem času,« tako pripoveduje don Ruffino, »je bil v zavodu fant P., ki ni
hotel nič slišati o zakramentih niti ne o kater­ ikoli pobožni vaji. V oratoriju je bil
po sili. Končno ga je nekega dne don Bosko poklical k sebi in mu rekel: »Kako je
to, da imaš pred seboj vedno psa, ki je ves divji in kaže zobe in te hoče grist­ i?«
»Jaz ga ne vidim.«
»Jaz ga pa dobro vidim. Povej mi, kako je s tvojo vestjo.«
Fant je povesil glavo. Don Bosko je dodal: »Pogum, pridi in bova vse porav-
nala.«
Fant je postal don Boskov prijatelj in je sedaj navdušen za vse dobro in do-
sleden v izpolnjevanju svojih dolžnosti.
Ko so 13. popoldne končali duhovne vaje, je don Bosko pot­ ožil, da nekateri
gojenci niso dobro opravili te pobožne vaje in je niso izrabili v svojo korist. »Jaz
sem v teh zadnjih dneh videl tako jasno grehe vsakega izmed vas, kakor da bi
bili vsi napisani pred menoj na listu papirja, tako da so nekateri, ki so hoteli
opraviti življenjsko spoved in so sami hoteli našteti svoje grehe, ne da bi poslu-
šali moja vprašanja, samo mešali stvari. To je posebna milost, ki mi jo Gospod
daje te dni v vašo korist. Sedaj me bodo nekateri, ki so se zoperstavljali mojemu
prizadevanju, vprašali, ali ne vidim več tako jasno njihove notranjosti. Seveda
ne, jim bom odgovoril, ker niso hoteli priti tedaj, je sedaj prepozno in mi ni dana
več ta milost.«
Dne 14. aprila je don Bosko prišel za večerni govor k dijakom, potem ko je
že govoril rokodelcem. Pripovedoval je dvoje sanj, od kat­erih je prve imel pred
duhovnimi vajami, druge pa po njih. Sam je bil, kakor je dejal, popolnoma iz sebe.
»Bilo je na predvečer bele nedelje, 3. aprila. Zdelo se mi je, da stojim na balkonu in
opazujem dečke, kako se igrajo na odmoru. Tedaj se je pojavila velikanska bela rjuha in
pokrila celo dvorišče, tako da so se dečki igrali pod njo. Ko sem opazoval ta priz­ or, je prile-
tela velika jata krokarjev, poletavala nad rjuho sem in tja in končno našla v njej odprtino,
zletela pod njo in začela kljuvati fante.
To je bil strašen prizor: enemu so krokarji izkljuvali oči, drug­ emu so kljuvali jezik in
ga čisto razmesarili, druge so kljuvali v čelo in kakemu drugemu razmesarili srce. Toda
stvar, ki sem se ji najbolj čudil in sem sam pri sebi o njej razmišljal, je bila, kako da nobe-
den ne kriči in ne toži, temveč so vsi kakor brezčutni in mrzli. Tudi branil se ni nobeden.
Dejal sem si: Ali sanjam ali sem buden? Če ne bi sanjal, je skoraj nemogoče, da bi dečki
vse to mirno prenašali in ne bi kričali od bolečine. Toda kmalu zatem sem zaslišal silen
krik in videl, kako so se ti ranjeni fantje tresli, kričali, vzklikali in se ločili od drugih. Ves
presenečen sem začel razmišljati, kaj bi moglo vse to pomeniti. Mogoče, tako sem menil,
je Gospod zato, ker je danes sobota pred belo nedeljo, hotel vse pok­ riti s svojo milostjo.
Krokarji pa naj bi bili hudiči, ki napadajo dečke.

46.3 Page 453

▲back to top


BiS 7 — 64. poglavje
453
Ko sem še o vsem tem razmišljal, sem zaslišal ropot. Zbudil sem se. Bil je že dan in
nekdo je potrkal na moja vrata.
Včeraj, 13. aprila, sem imel druge sanje. Ves dan sem spovedoval in zato je bil moj duh
zaposlen z dušami fantov, kakor je to skoraj vedno. Zvečer sem šel spat, pa nisem mogel
zaspati in sem tako na pol bil buden, ko sem končno le zaspal za kako uro. Tedaj se mi
je zopet zdelo, da stojim za ograjo balkona in gledam dečke, kako se igrajo na odmoru.
Opazoval sem vse tiste, ki so jih ranili krokarji. Tedaj se je pojavila neka oseba s posodico
v roki. V posodi je bil balzam. Tam je bil še nekdo, ki je nosil prtič. Oba sta šla med fante
in jima celila rane. Vsak, ki se ga je balzam samo dotaknil, je bil takoj popolnoma zdrav.
Vendar je bilo precej takih, ki so se umaknili, kakor hitro sta se jim približala, in niso hoteli
ozdraveti. Najbolj me je užalostilo to, da je bilo teh kar veliko. Vzel sem v roke kos papirja
in si zapisoval njihova imena, saj sem vse poznal. Toda medtem ko sem pisal, sem se zbudil
in izgubil list. Vseeno sem si njihova imena globoko vtisnil v spomin, tako da se sedaj vseh
spominjam. Mogoče bom pozab­ il katerega, vendar bodo le redki. Sedaj bom skušal govo-
riti z vse­mi, kakor sem že govoril z nekaterimi, in jih prepričati, da bi ozdravili svoje rane.
Dajte tem sanjam pomen, kakor vam drago. Lahko pa vam zagotovim, da bo v veliko
korist vaši duši, če jim boste dali popolno veljavo. Prosim vas pa, da o teh stvareh ne go­
vorite zunaj oratorija. Jaz vam vse povem, vendar želim, da to ostane znotraj naše hiše.«
Na začetku marca so se spet začela dela pri novi cerkvi. Ko so skopali do
običajne globine in so hoteli postaviti temelje iz kamna, je delovodja ugotovil, da
je zemljišče naplavina in zato s tako globino ne bi mogla nositi stavbe te velikosti.
Morali so kopati še veliko globlje in zabiti v zemljo mogočne pilote, pač soraz-
merno z obodom načrtovane stavbe. To je bil tudi vzrok več­jih izdatkov. Kljub
temu je delo hitro napredovalo. Dne 5. aprila je don Bosko nap­ isal povabilo javni
dobrodelnosti za stavbo nove cerkve in ga dal objaviti v uradnem listu. Članek je
izšel 12. aprila 1864 in ga je naslednji dan v povzetku prinesla Unità Cattolica:
Gradnja nove cerkve v Valdoccu. Bili smo naprošeni, da obj­avimo naslednje vrstice:
Ena izmed mestnih četrti našega glavnega mesta, ki je v zadnjem času zelo narasla,
je brez dvoma Valdocco. Od župnijske cerkve Borgo Dora do Consolate vse do Borga San
Donato je vse pokrito s hišami in tukaj živi več kot 30.000 prebivalcev. Toda v vsem tem
obšir­nem naselju ni nobene cerkve, ne velike ne majhne, kjer bi lahko opravljali bogo-
služna opravila.
Zaradi takega položaja je duhovnik Janez Bosko sklenil postaviti novo svetišče na
planoti med Via Cottolengo in Oratorijem sv. Frančiška Saleškega.
Ta oratorij zbira že štirinajst let otroke in odrasle. Toda zadn­ ji čas je prebivalstvo tako
naraslo, da v cerkvi ni prostora niti za tretjino otrok, ki prihajajo ob prazničnih dneh. Nova
cerkev naj bi zato bila zadosti velika, da bi mogla sprejeti vse otroke in tudi odrasle, ki bi

46.4 Page 454

▲back to top


454
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
se želeli udeležiti bogoslužja. Ob cerkvi bi zgradili še prostore za večerne in nedeljske šole
ter dvorišče za odmor in razvedrilo otrok ob prazničnih dneh. Ker je nekaj meščanov že
priskočilo na pomoč, je bilo mogoče kupiti zemljišče, naročiti nač­ rte in nakupiti precej grad-
benega materiala. Upamo, da bodo ti ve­likodušni darovalci našli veliko posnemovalcev in
bo mogoče kmalu dok­ ončati načrtovana dela, kakor se je to zgodilo z mnogimi stavbami, ki
so bile izročene javni dobrodelnosti in ki danes krasijo to naše glavno mesto.
Proti koncu aprila je bilo končano izkopavanje temeljev, za­biti v zemljo
piloti in vse je bilo pripravljeno za zidarska dela. Delovodja Karel Buzzetti je
šel prosit don Boska, da bi blagoslovil temeljni kamen. Božji služabnik je v
spremstvu svojih duhovnikov in številnih gojencev opravil skromen obred, na
koncu katerega je obrnjen h Karlu Buzzettiju zadovoljno dejal: »Takoj ti bom
dal predujem za velika dela, ki nas čakajo. Ne vem, ali bo veliko, vendar ti dam
vse, kar imam.« Med temi besedami je potegnil iz žepa mošnjiček, ga odprl in
stresel vse v roke delovodja, ki je menil, da so vse sami marengi. Toda kako zelo
se je začudil on in vsi okoli stoj­eči, ko so videli, da je bilo samo osem soldov. Don
Bosko je smeje se dodal: »Bodi brez skrbi. Mati Božja Marija bo znala za svojo
cerkev priskrbeti den­ ar. Jaz bom samo posrednik, samo blagajnik.« Obrnil se je
k okoli stoječim in sklenil: »Boste videli.«
Markiz Fassati je prišel pogledat širokopotezen načrt in dejal: »Zares, vi
imate za gradnjo več poguma kot jaz.« Resni ljudje so ga vpraševali, koliko de-
narja ima že zbranega in na kakšne dohodke računa, ko predvidevanje kaže,
da bo vse skupaj stalo več kot pol milijona lir, on pa je odgovoril: »Zares sem
preiskal vse svoje predale in zbral štirideset centov.«
Trdil je, da bo zadostovalo 200.000 lir, a ko je bila cerkev dograjena, je pla-
čal približno milijon. Izkopavanje in postavitev temeljev sta po izračunu geo-
metra G. B. Elia stali 35.000 lir.
Novica o novi gradnji se je razvedela po mestu. Meščan­ i so prihajali, da so
se z lastnimi očmi prepričali, kaj se dogaja. Nikakor niso bili vsi prepričani o
umestnosti gradnje. »Kako bo mogel don Bosko nadaljevati?« so se vpraševali
nekateri.
Drugi so menili: »Naložil si bo dolga, da ne bo mogel naprej.«
»Pij IX. mu bo dal denar,« je dodal kateri.
»Kaj pa če je našel kje skrit zaklad?« se je pošalil tretji.
»Vsekakor bo propadel,« so menili mnogi.
Vsi so imeli kaj pripomniti. Tisoč ugibanj je krožilo o don Bosku po mestu.
Don Bosko pa je nadaljeval gradnjo, ne da bi se me­nil za govorice.

46.5 Page 455

▲back to top


BiS 7 — 64. poglavje
455
Ko so začeli graditi, so mu izročili pismo kanonika Gastaldija:
Naj živi Jezus! Via Giulio 2. ­– Turin, 5. maja 1864
Predragi don Bosko!
Zelo mi je žal, da je vaša uglednost začela graditi, ne da bi prej ustno ali pisno zvede-
la za moje mnenje, in tako sedaj ne mor­ emo storiti vsega po naših prvotnih zamislih. Prav
tako mi je žal, da danes, čeprav sva se domenila, niste prišli k arhitektu in ste se izmuznili
iz Turina. Na tak način se ne bova mogla nikdar o ničemer dogovoriti. Kljub temu sem bil
pri arhitektu in se z njim dogovoril o naslednjem: 1. da opustimo oba zvonika, ki sta sedaj
v načrtu, 2. da tako pustimo odprt dohod do stranskih kapel proti zakristiji, 3. da vključi-
mo atrij v cerkev in da naj kor nosita dva kamnita stebra. Kar se tiče krogle na kupoli in
oken v stranskih ladjah, bo še čas za razmi­šljanja in dogovor.
Stvar, o kateri mora vaša uglednost takoj odločiti, je kraj, kjer naj bi stal zvonik. To
pa je odvisno od tega, na katero stran bi post­ avili zakristijo, kajti zvonik mora biti blizu
zakristije in tako rekoč eno z njo, da zakristanu ne bo treba hoditi iz zakristije zvonit in ne
pogosto poklekovati pred oltarjem Najsvetejšega. Zakristija bi morala biti v tej cerkvi na
vzhodni strani, ker vaša uglednost, kolikor mi je znano, namerava potegniti zid od cerkve
do sedanje stavbe. Tako bo ljudstvo od vzhodne strani imelo dostop do zakristije od zunaj
in na tej strani je treba postaviti zvonik. Vaša uglednost naj čim prej govori z arhitektom.
Vam vdani služabnik in prijatelj
L. Gastaldi
Dne 7. maja je dobri kanonik iz Bologne, kjer je začel pridigati misijon v stol-
nici, ponovno pisal don Bosku in vztrajal pri predlogih, o katerih sta se domenila
z arhitektom Spezio. Želel je, da naj se dvoje vrat v zakristiji tako postavi, da bo
mogoče iti v kor, ne da bi bilo treba prekoračiti prezbiterij, kar bi se dogajalo, če
bi vrata do glavnega oltarja ostala tako, kakor je predvideno sedaj. Da je treba
narediti prehod iz zakristije na kor in iz ene zakristije v drugo, ne da bi hodili
skozi prezbiterij, je samo po sebi jasno iz dveh razlogov: 1. Ker je grdo, ko hodijo
po prezbiteriju ljudje sem in tja in motijo svete obrede, 2. ker ni mogoče doseči,
da bi tisti, ki hodi mimo oltarja z Najsvetejšim, vedno naredil primeren poklek itn.
Don Bosko je deloma privolil v prijateljeve predloge. Dal je vrisati v načrt
dvoje vrat v zakristijah ob strani glavnega ol­tarja, tako da je bilo mogoče priti iz
ene v drugo po ozkem prostoru ob zidu. Da bi pa preprečil druge nerodnosti, je
nameraval zgraditi še dve stranski zakristiji s korom, kar v načrtu sicer ni bilo
označeno, pač pa so ju sezidali, ko je bila cerkev že zgrajena. Vključil je atrij v
cerkev, ni pa opustil dveh zvonikov in pustil v njiju prehod za stranske kapele.
Ko so tako preuredili načrt cerkve, se je don Bosko z novo okrožnico obrnil
na vernike in jo razposlal v skoraj vse župnije severne in srednje Italije.

46.6 Page 456

▲back to top


456
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Velezaslužni gospod!
Medtem ko mesto Turin dobiva vedno več tovarn in prebivalstvo stalno narašča, ras-
te tudi potreba po novih stavbah, ki bi služile za bogočastje naše svete vere. Poleg drugih
delov mesta se ta potreba čuti tudi v predelu Valdocco,50 kjer za kakih 30.000 prebivalcev
ni druge cerkve, ki bi mogla sprej­eti večje število vernikov, kot župnijska cerkev Borgo di
Dora,51 ki pa ne more sprejeti več kot 1.500 ljudi.
Res je, da na ozemlju te župnije delujeta dve cerkvici v Mali hiši Božje previdnosti in
Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, kamor ima ob prazničnih dneh dostop tudi ljudstvo,
vendar pa niti ena niti dru­ga ne zadostujeta niti za zadovoljitev potreb skupnosti, za ka-
tere sta bili postavljeni, tako da za druge ljudi sploh ni prostora.
V želji, da bi zadostil nujni potrebi prebivalcev Valdocca in mnogih fantov, ki ob praz-
ničnih dneh prihajajo v oratorij od vseh koncev mesta in ki nimajo več prostora v dose-
danji cerkvici, sem se odl­očil, da bom zgradil zadosti veliko cerkev, ki bo zadostila dvojni
potrebi in namenu in bo sčasoma mogla postati župnijska cerkev, če bo cerkvena oblast v
to privolila in imela za potrebno. Velezaslužni inženir je naredil načrt v obliki latinskega
križa, ki ga je pristojna oblast potrdila, stavba bo obsegala kakih 1.000 m2 in bo stala
približno 200.000 lir.
Cerkev bo stala na zemljišču, ki smo ga kupili s pomočjo ve­likodušne pomoči nekate-
rih zavzetih vernikov in ki je blizu sedanje­ga Oratorija sv. Frančiška Saleškega. Izkopava-
nje je končano in sedaj pridejo na vrsto temelji in na njih zidovi.
Da bi začel izvajati te svete pobude, nimam potrebn­ ih sredstev in vse izročam v roke
Božji previdnosti in dobroti Božje matere Marije, med katere častilce mislim, da lahko
štejem tudi vas.
Omenjam Marijine častilce, kajti prav v čast brezmadežne matere Jezusa Kristusa
z naslovom Auxilium Christianorum ali Pomočn­ ice kristjanov bo postavljeno to svetišče.
Medtem ko upamo, da bo cerkev za mnoge sredstvo odrešenja, bo obenem tudi dejanje
zahvale presveti Devici Mariji za prejete dobrote in povabilo tej dobrotni materi, da nas
bo vedno ščitila in nam pomagala, da bomo v tem našem mestu ohranili vero in izpolnje-
vali vse krščanske kreposti.
Pri tem se obračam na vas s ponižno prošnjo. Pripravljen sem sprejeti kakršno koli
vsoto denarja, kakršen koli predmet, tudi material za gradnjo, in se vam za to hvaležno
zahvaliti. Potrebe bodo trajale cela tri leta, tako da če ne bi mogli priskočiti na pomoč
sedaj, lahko to storite tudi pozneje.
50 PRIPIS. Ta predel mesta se imenuje Valdocco. Izhaja iz besed Val. Od., Vallis occisorum, kar pome-
ni Dolina umorjenih, ker sta bila tukaj mu­čena in usmrčena sv. Adventor in sv. Oktavij. Prav zato je ta
del mesta tako blagoslovljen iz nebes, da je tukaj cela vrsta dobrodelnih ustanov. Bila je namočena
s krvjo mučencev.
51 Če bi od župnijske cerkve Borgo Dora potegnili ravno črto do cerkve Consolata in San Donato in
se potem obrnili proti puškarni do reke Dora, bi nakazali ozemlje, kjer prebiva 35.000 prebivalcev
in kjer ni nobene javne cerkve.

46.7 Page 457

▲back to top


BiS 7 — 64. poglavje
457
V ta namen vam prilagam nekaj obrazcev s prošnjo, da bi jih izročili ljudem, za kate-
re mislite, da so pripravljeni sodelovati pri tej javni dobrodelnosti.
Če bi kdo izpolnil obrazec v navedenem smislu, bi vas prosil, da bi mi ga poslali na
moj naslov za nadaljnje poslovanje.
Z živim zaupanjem vam zagotavljam, da boste za to izredno pomoč dosegli od nebeš-
ke matere Marije obilo duhovnih dobrot in pomoč v ze­meljskih zadevah.
Končno vas prosim, da bi mi oprostili to moje nadlegovanje. Sprejmite želje za obilen
nebeški blagoslov. V veliko čast mi je, da se imenujem vaše uglednosti hvaležnega služabnika.
duh. Janez Bosko
K tej okrožnici je don Bosko priložil kartico za podpis.52
Hranimo celo vrsto pisem župnikov in drugih duhovnikov, ki so takoj od-
govorili na don Boskovo pobudo in izpolnili obrazec za pristop. V nekaterih
dopisih so izrazi, ki človeka ganejo do solz. V enem izmed njih beremo: »Marija
Pomočnica, pomagaj svojemu služabniku, da ti bo sezidal cerkev.«
Don Bosko je izbranim ljudem, ki jim je poslal okrožn­ ice, in najbolj zasluž-
nim gospem po dobroti in zvestobi v veri poslal naslednji dopis:
»Marija Pomočnica se obrača na svojo vdano častilko, da bi pomag­ ala raz-
pečati priložene obrazce (za pristop) in jih izpolnjene pošlje na naslovnika. Ta
velikodušna mati se ne bo dala prekositi v velikodušnosti od svojih hčera, ki
delujejo na zemlji v njeno slavo in ki jih ona čaka z velikim plačilom v nebesih.«
Marijini častilci so velikodušno odgovorili. Don Bosko, ki je imel navado, da
je natančno zapisoval odposlana pisma in potem prejete darove, je vodil tudi
tokrat točne sezname darovalcev. Med tistimi, ki so tega leta priskočili na po-
moč s svojimi darovi, so:
Gospod Anglesio, lekarnar
2.000 lir
Markiza Marija Fassati
1.000 lir
Don Franco Troffarello
100 lir
Vitez di Villanuova in prijatelji
3.000 lir
Madama Raimondo
1.000 lir
52 darovi
Darovi za cerkev Marije Pomočnice, ki so jo začeli graditi v Valdoccu.
Podpisani stanujoč v ......................... ulica ......................
številka ...... nadstropje ....... darujem za zgoraj omenjeni namen enkrat, oziroma v več obrokih, naslednji dar:
Leta 1864 ……………….…. frankov
Leta 1865 ............................ frankov
Leta 1866 ………………….. frankov
V ....... dne ……………... meseca .................... 186. ...
Podpis ..................................................

46.8 Page 458

▲back to top


458
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Markiz Dominik Fassati
1.000 lir
Dam. Terezija Vallauri
500 lir
Grofica Callori
900 lir
Dam. Prato
500 lir
Grof Karel De Maistre
800 lir
Grofica Zofija de la Piere
100 lir
Markiz Brignole Sale
100 lir
Donna Angela Dupraz
1.000 lir
Markiz Dominik Fassati (bo plačal) 8.000 lir
Kanonik Gastaldi bo dal
2.000 lir
Baron Bianco di Barbania bo plačal glavna vrata z vsem okovjem.
Grof Karel Cays bo kupil zvon za zvonik.
Mihael Nico bo plačal vsa okna.
Bosco di Rufino vitez Alerano bo plačal glavni oltar.
Darovalce manjših vsot opuščamo, da ne bo naštevanje preveč raztegnjeno.
Med prvimi dobrotniki je bil tudi papež Pij IX., ki je takoj, ko ga je don Bosko
obvestil o nameravani gradnji cerkve v čast Mariji v Valdoccu, poslal v dar 5. lir
in povedal, da bi bil naslov Marija Pomočnica nebeški kraljici gotovo zelo všeč.
Svoj dar je pospremil s posebnim blagoslovom za vse darovalce, ki bi prispevali
za gradnjo nove cerkve, in dodal:
»Naš skromni, pa prisrčni dar naj bi imel veliko še velikodušnejših tekme-
cev in presveta Devica naj iz nebes pomnoži svoje blagoslove na vse, ki bodo
sodelovali pri izgradnji Božje hiše. Sodelujmo pri širjenju slave Božje Matere
tukaj na zemlji, da bo tako naraslo število tistih, ki ji bodo nekoč sestavljali ve-
nec slave v nebesih.«
L'Unità Cattolica je 1. maja prinesla vest o daru papeža Pija IX. in članek ta-
kole sklenila: »Upamo, da bodo meseca maja polo­ženi temelji svete stavbe, ki bo
posvečena Mariji Pomočnici kristj­anov, da se zahvalimo vzvišeni Božji materi za
prejete dobrote, pa tudi zato, da si v prihodnje še bolj zagotovimo njeno varstvo.
Kdor bi želel v ta namen prispevati kak dar, lahko to naredi s poštno položnico
ali na kak drug njemu dostopnejši način in ga pošlje duhovniku Janezu Bosku.«
Tudi vlada njegovega veličanstva je poslala svojo podporo, čeprav za drug
namen:
generalni kraljevi ekonomat cerkvenih beneficijev
Podpisani generalni ekonom sporoča vaši uglednosti, da je vlada njegovega veličanstva
naklonila iz zakladnice tega Generalneg­ a ekonomata vsoto 500 lir, ki naj se uporabijo v treh
oratorijih, ki jih vodite, z obveznostjo, da temu Generalnemu ekonomatu prikažete uporabo
zgoraj omenjene vsote.
Turin, 21. junija 1864 Namestnik generalnega ekonoma Fenoglio

46.9 Page 459

▲back to top


BiS 7 — 64. poglavje
459
Advokat Fenoglio je v vodstvu Ekonomata nasledil viteza Vacchet­ta, ki je za-
radi zlonamernih očitkov in žalitev Gazzette del Popolo februarja 1864 odstopil.
V Ekonomatu niso hoteli videti več nobeneg­ a duhovnika. Tako so mu poplačali
velike zasluge, ki jih je izkazal državi. Njegov odstop je bil velika izguba za Cerkev.
Vedno je bil naklonjen oratoriju. Čeprav častihlepen, suženjsko vdan vladi in sprt
z vsemi, se je kazal ponižnega in vdanega don Bosku in samo po njem obravnaval
določene zadeve v Rimu. Božji mož ga je pogosto opozarjal. Sedaj, ko ga je za-
dela nesreča, je šel sam vase, se umaknil za nekaj dni v samoto in prosil ter tudi
dosegel odpuščan­ je vse kazni. To je bila tudi njegova velika sreča, saj ga je smrt
doletela že 21. avgusta istega leta.
Tiskarna je naročnikom pripravila zvezek za mesec maj z naslovom Sodobni
prijetni dogodki, pridobljeni iz javnih spomenikov, zbral duhovnik Janez Bosko.
Med drugim je opisano spreobrnjenje protestanta Henrika Beherja v kat­ oliško
Cerkev, kratki življenjepisni podatki kanonika Jožefa Cottolenga, različni dogod-
ki iz življenja papeža Pija IX., nekaj uslišanj prošenj k Devici Mariji in zlast­ i čudež
v Valle Vigezzo.
Za mesec junij so tiskali zvezek z naslovom Iskalec sreče (v rudnikih zlata v
Kaliforniji). Konec pripovedi se glasi: »Bogastv­ o ne osrečuje ljudi.« V dodatku
je podan kronološki pregled zgodb Svetega pisma in cerkvene zgodovine ter
milosti na priprošnjo Dominika Savia. Tudi v tem zvezku je mogoče opaziti don
Boskovo roko.

46.10 Page 460

▲back to top


65.
poglavje
Vsakdanje, večerne, nedeljske osnovne šole in pevske vaje v oratoriju –
Mesec maj – Don Bosko javno govori in vprašuje, ali vsi fantje v tem mesecu
častijo Marijo – Splošen nagovor članom Družbe nakazuje Božje poslanstvo,
ki je bilo zaupano don Bosku – Pove, kateri fantje ne zaslužijo, da bi bili
v oratoriju – Don Bosko sprejme v oratorij dečka, ki ga je priporočil grof
Cibrario – Latinska komedija – Don Bosko pripoveduje o dečku, ki ga je mati
Božja Marija ozdravila v Spoletu – Duhovniška posvečenja – Pričevanje
o uslišani prošnji, ki jo je Marija Pomočnica podelila po don Boskovem
blagoslovu – Don Boskov nagovor: Neki fant je vzrok smrti njegove matere;
neki gojenec pripravlja podobno smrt svojemu očetu
Turinska občinska uprava je z vsemi sredstvi pospeševala ljudsko izo-
brazbo in je to skušala dokazati tudi s statistikami zasebnih ustanov v mestu. V
tem smislu je občinski svetovalec Baricco prosil don Boska za podatke o osnov-
ni izobrazbi v oratoriju:
Veleugledni gospod!
Ker želimo ugotoviti resnično stanje šolstva v tekočem letu, prosimo vašo spoštovano
uglednost za naslednje pod­ atke:
1. Imena, priimke, kraj rojstva in starost učiteljev osnov­nih, večernih in nedeljskih šol.
2. Celotno število učencev in šolskih razredov.
Nikakor ni potrebno, da bi morali učitelji večernih in nedeljskih šol imeti državno
diplomo. Taka diploma je potrebna samo za redne dnevne osnovne šole. Zame je zadosti,
da sploh k­do poučuje.
Že vnaprej se vam zahvaljujem in se imam za vaše uglednosti vdanega služabnika.
svetovalec Baricco
Turin, 1. aprila 1861

47 Pages 461-470

▲back to top


47.1 Page 461

▲back to top


BiS 7 — 65. poglavje
461
Don Boskov odgovor 2. aprila nam daje vpogled v ured­ itev oratorija. Rav-
natelj vseh nižjih razredov je bil don Dominik Ruffino iz Giavena, bil pa je učitelj
višjih razredov osnovne šole. Večerne osnovne šole, razdeljene v tri razrede,
vsak s svoj­im učiteljem, so štele 105 učencev. Nedeljska osnovna šola s štiri­
mi razredi, s postopno urejenim učnim načrtom je štela 185 učenc­ ev. Osnovna
dnevna šola je bila razdeljena v dva razreda z 90 učenci. V enem izmed razre-
dov je poučeval Jakob Miglietti iz Occhieppa.
Večerna pevska šola, ki jo je vodil maestro don Janez Cagliero iz Castelnuo-
va d'Asti je imela štiri skupine s 83 učenci, pevska šola za gregorijansko petje pa
šest skupin in 161 pev­cev.
Godba na pihala je štela 3. učencev in sta jo vodila Franč­ išek Massa iz Turi-
na, član godbe narodne garde, in Jožef Buzzetti iz Carrona Ghiringhella.
Ko je don Bosko s svojo znano ljubeznivostjo zadovoljil občinskega sveto-
valca, je moral na začetku maja za nekaj dni iz Turina. Medtem so v oratoriju
brali šmarnice s cvetkami, vzdihljaji in tako začeli mesec maj. Sveti rožni venec
so opravljali zjut­raj, zvečer ob 7. uri pa so šli v cerkev k blagoslovu.
Tako je zapisano v Kroniki, ki nadaljuje pripoved vsega, kar se je dogajalo
v mesecu maju. Ko se je don Bosko vrnil domov, je, če so mu opravki dopuščali,
govoril fantom po večernih molitvah. Podajamo enega izmed teh nagovorov:
»Kdo ve, ali vsi fantje dobro opravljajo Marijin mesec? Če bi presveta Devica Marija
spregovorila z ene izmed podob, bi gotovo rekla, da jih večina opravlja zelo dobro, so
zelo goreči in jih je veliko več kot tistih, ki Marijo manj ljubijo. Nekaj jih stori kako stvar v
Marijino čast, vendar jih je malo. En dan so polni goreč­nosti, potem pa spet mrzli kot led.
Sedaj izpolnijo kako cvetko, potem pa spet ne opravljajo svojih dolžnosti. Enkrat molijo,
potem pa spet klepetajo in delajo nered v cerkvi in tako skušajo služiti dvema gospodoma.
Nekateri pa ne delajo nič dobrega: ne preklinjajo, ker jih nihče ne jezi, se ne pričkajo, ker
se nimajo s kom, ne motijo v cerkvi, pa tudi ne molijo. Drugi ne samo da nič dobrega ne
storijo, temveč delajo hudo. Če se lahko izmaknejo pobožnim vajam, storijo to z velikim
veseljem. Če dobijo tovariša svojega kova, takoj začnejo z njim opravljati, zavračajo pra­
vilnik in vse, kar jim ni všeč. Če naj ne ubogajo predstojnikov, nimajo pri tem nikakršne
težave. Toda Marija daje prvim pogum in jim obljuba bogato plačilo. Drugim pa pravi:
potrudite se. Ali menite, da vam ne bom bogato poplačala? Tretjim pravi skoraj isto kot
drugim: ne popustite, vztrajajte in boste zadovoljni. Zadnjim pa ne reče nič, temveč samo
obrača obraz od njih, pogleda svojega nebešk­ ega Sina, joče in ga prosi, naj jim prizanese.«
Nedelja, 8. maj: Don Bosko je imel skupno konferenco za vse člane Družbe
sv. Frančiška Saleškega. To je bilo zelo pomembno zased­ anje, ker je don Bosko
razodel stvari, ki jih prej nikdar ni povedal: »Sklical sem vas, da vam odkrijem

47.2 Page 462

▲back to top


462
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
nekaj stvari, ki se tičejo začetk­ ov naše Družbe, zakaj je nastala in kaj ji je po-
sebej pomagalo pri rasti. Naj povem, da se morate obvezati, da o tem ne boste
govorili z ljudmi, ki ne spadajo k naši Družbi.« Potem je pripovedoval, kako je
najprej kot deček in potem kot klerik začel skrbeti za fante, ker je že takrat čutil
potrebo, da jih je treba vzgajati, in videl, kako lahko jih je voditi, če vidijo, da jim
želimo dobro. Opisal je začetke oratorija pri sv. Frančišku Asiškem, prehod v za-
vetišče, potem njegov pregon, sanje (ki jih je imenoval obiske), v katerih je videl
Pinardijevo hišo, preselitev k Mestnim mlinom, k sv. Petru V vezeh, hišo Mo-
retta, na travnik bratov Filippi in končno pristanek v Pinardijevi hiši. Pokazal je,
kako je Božja roka kaznovala vse tiste, ki so se uprli njegovemu delu. Obnovil je
dvoje sanj, v katerih je videl duhovnike, klerike, fante, ki jih je Božja previdnost
pos­tavila pod njegovo vodstvo. Prve sanje s cerkvijo z napisom na čeln­ i strani:
To je moja hiša, od tod se bo širila moja slava. Naštel je vse težave, ki jih je doži-
vel na začetku, pa premagal z Božjo pomočjo. Nato druge sanje s senčno potjo,
obdano z vrtnicami. Povedal je, kako ga je nadškof Fransoni poklical k sebi in ga
spodbujal, da bi nadaljeval delo oratorijev, in kako mu je sam Pij IX. leta 1858
dal osn­ ovna navodila za novo družbo. Sklenil je: »Povedal sem papežu vse stva-
ri, kar sedaj pripovedujem vam. Nihče ni nikdar ničesar zvedel o tem. Mogoče
bo kdo rekel: Pa vse to je v čast don Bosku. Prav nič od vsega tega. Moja stvar je
samo podati strašen obračun o vsem tem, kar sem storil in kar bom storil, da bi
izpolnil Božjo voljo. S tem načrtom pred seboj, ki mi ga je razodel Gospod, sem
šel vedno naprej in to je bil tudi edini cilj, ki sem ga do sedaj skušal doseči. To je
razlog, zakaj v nasprotovanju, preganjanju in sredi največjih ovir nisem nikdar
izgubil poguma, in Gospod je bil vedno z nami.«
»Ni mogoče opisati,« nadaljuje kronika, »kako globok vtis je to naredilo na
navzoče in kako navdušenje je vzbudilo v nas vseh.«
Naslednjega dne je don Bosko opomnil gojence, da bi lahkomiselne spravil
k pameti.
Preostane nam še samo ena tretjina šolskega leta in rad bi, da bi ga dobro preživeli.
Zato se mi zdi potrebno, da vam povem, kaj bomo v tem času delali, da ne boste nad niči-
mer presenečeni in boste o vsem dobro poučeni, poleg tega želim, da mi vse poveste, kakor
jaz vam vse povem.
Povedal vam bom, da se v tem mesecu, kot je navada, v oratoriju zberejo profesor-
ji, asistenti in drugi predstojniki, razen don Boska, za čisto posebno nalogo. In kaj je ta
posebna naloga, bost­ e vprašali? Sestanejo se, da izrečejo svojo sodbo in dajo svoj glas o
tistih fantih, ki ne sodijo v ta zavod in zato prihodnje leto ne bodo več sprejeti v oratorij.
Upam, da med našimi fanti ne bo nobenega, ki bi ga doletela ta neprijetna sodba. In kdo

47.3 Page 463

▲back to top


BiS 7 — 65. poglavje
463
so tisti, ki bi mogli priti v število takih, ki ne sodijo v našo hišo, boste verj­etno vprašali?
Povedal vam bom:
1. Vsi tisti, ki so naredili težek pregrešek bodisi s tatvino, z nepokorščino ali s čim dru-
gim. Včasih se zdi, da nekatere predolgo prenašamo, da zapiramo oči in se ne ravn­ amo
po pravici. Dajte času čas in za vse bo prišla tudi sobota. Včas­ ih pozornost do staršev, do
dobrotnikov, pa tudi položaj fanta prisilijo predstojnike, da ravnajo velikodušno.
2. Tisti, ki so z besedami ali dejanji drugim v pohujšanje.
3. Tisti, ki kažejo, da jim ni do tega, da bi bili v oratoriju. In kdo so tisti, ki bi bili raje
doma, ki so tukaj le neradi? To so tisti, ki vedno godrnjajo in kritizirajo, enkrat odločit-
ve predstoj­nikov, drugič kak člen pravilnika, enkrat nergajo zaradi hrane, drugič zaradi
oratorija, tisti, ki se skušajo izmakniti nadzoru predstojn­ ikov, ki se v šoli nočejo učiti ali
povzročajo škodo po hiši. Vsi ti spadajo v število tistih, ki ne sodijo v oratorij in ki prihod-
nje leto ne bodo več sprejeti. Razlog za našo odločitev je naslednji: držim­ o se pravila, da
nikogar ne silimo biti tukaj. Kdor hoče biti tukaj, mora biti tukaj rad. In ni zadosti, da je
rad samo v svojem srcu, to mora pokazati tudi na zunaj, in sicer tako, da je zadovoljen z
vsem, kar odločajo predstojniki. Če bi don Bosko delal zato, da bi zaslužil denar, bi mogoče
pustil v hiši tudi godrnjače in pohujšljivce. Toda ker mi nima­mo nikakršnih koristolovskih
namenov, hočemo, da so vsi gojenci dobri ali vsaj kažejo dobro voljo, da bi postali taki in
bili radi tukaj. Toda, kakor sem vam že povedal, upam, da nobeden izmed vas, ko boste
na počitnicah, ne bo prejel pisma staršem s pozivom, da naj poiščejo kje drugje prostor za
svojega sina, ker tukaj zanj ni več prostora. Nikakor nočem s temi besedami zasejati med
vas nemir. Želim vas samo opozoriti. Tisti, ki jim vest pravi, da si zaslužijo tako odločitev,
lahko sklenejo, da se bodo z vso močjo poboljšali. Naj naredijo poskus in se zatečejo k
Mariji za pomoč. In kdo ve, mogoče se bodo na koncu leta lahko izognili tej klavrnosti.
Desetega maja se je don Bosku predstavil deček in mu izročil prip­ oročilno
pismo:
»Grof Cibrario zelo priporoča vitezu duhovniku Bosku navzočega, čigar
prošnja je vredna vse pozornosti, ki jo v resni potrebi uveljavlja razsvetljeno
sočutje zgoraj imenovanega odličnega duhovnika. – 1. maja. Cibrario.«
Grof se je družil z don Boskom v zaupnem prijateljstvu, ki se ni balo zavr-
nitve. Tako je don Bosko sprejel tistega dečka, saj ni mogel ničesar odkloniti
tako velikemu dobrotniku, ki mu je v mnogih okoliščinah priskočil na pomoč in
se je pri kralju in pri drugih dostoj­anstvenikih zavzemal v njegovo korist.
»V četrtek 12. maja so fantje iz šole Oratorija sv. Frančiška Saleškega odlič-
nega don Boska predstavili latinsko komedijo, ki jo je napisal mons. Rosini, nek-
danji škof v Pozzuoliju. Komedija nosi naslov Phasmatonices ali Zmagovalec
prividov in jo je metrično popravil odlični latinski filolog pater Palombo iz Je-
zusove družbe. Predstavo so s svojo navzočnostjo počastili odličniki, med njimi

47.4 Page 464

▲back to top


464
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
mons. Balma, škof iz Tolemaide. Vsi so se čudili, ko so slišali jasno in iskreno go-
vorico teh bristrih dečkov. Videti je bilo, kot da govorijo svoj materni jezik, tako
naravno in tako sproščeno so se izražali v svojih dvogovorih. Vemo, da pripi-
sujejo skoraj vso zaslugo mlademu duhovniku Francesii, velikemu poznavalcu
latinskega jezika, ki je pripravil s fanti to predstavo. Pri vedno večjem upadanju
klasičnega študija si ne moremo kaj, da ne bi čestitali gospodu don Bosku, ki ga
s takim navdušenjem pospešuje med gojenci svojega oratorija.« Tako je pisala
Unità Cattolica 14. maja 1864.
Naslednjega večera je don Bosko takole govoril:
V nekem večjem bolonjskem kraju je nekega malo več kot devetletnega dečka iz pre-
možne družine na začetku pomladi preteklega leta 1863 napadla sinokalna vročica in
ga v nekaj dneh pripeljala na prag smrti. Znanje zdravnikov ni prav nič pomagalo, bo-
disi zaradi nasilnosti bolezni, kakor tudi zato, ker deček ni mogel požreti nobene stvari.
Zdravniki so dečku pripisovali le še nekaj ur življenja. Starši, ki niso imeli na svetu nič
dražjega od tega otroka, so se prepustili neutolažljivemu joku. Tedaj se je v glavi matere
zasvetila misel, ki jo je brez dvoma navdihnila presveta Devica Marija. Zelo pobožna in
verna gospa je brala pripovedi o čudežnih dogodkih v zvezi z Marijino podobo v bližini
Spoleta, ki jih je opisal tamkajšnji nadškof, katerega so zaradi sovraštva do vere zaprli v
ječo in je tam že celih osem mesecev. Menila je, da bi samo blažena Devica mogla ohraniti
pri življenju ljubljenega otr­ oka. Približala se je njegovi postelji in dejala: »Obljubi Materi
Božji Spoletski, da jo boš, če te bo hotela ozdraviti, šel obiskat v njeno malo kapelico.«
Ko je deček izgovoril besede, ki mu jih je narekovala mati, se mu je stanje poslabšalo in
je izgubil zavest. V svojih nenehnih blodnjah ni govoril o drugem kakor o poto­vanju h
kapelici. Enkrat je hotel obleko za potovanje, drugič je govoril, kakor da bi bil že na poto-
vanju, potem je spet videl oltar in častil čudodelno podobo. Toda v trenutku je utihnil in
vsi so mislili, da je mrtev. Bili so prepričani, da je izdihnil. Tedaj se je nenadoma stresel in
se zbudil iz globokega spanja. Nasmehnil se je okoli stoječim, jih pogledal z očmi, polnimi
življenja, ter v neverjetno krat­kem času dveh dni v začudenje vseh zdravnikov popolnoma
ozdravel. Ted­ aj so ga starši popeljali h kapelici, kjer je izpolnil dano obljubo. Marija Po-
moč kristjanov, prosi za nas.
»Dne 21. maja je v cerkvi očetov lazaristov v Turinu mons. Balma posvetil
v duhovnike don Karla Ghivarella, don Janeza Boggera, don Janeza Bonettija in
don Janeza Krstnika Anfossija. Istega dne je po rokah mons. Ghilardija prejel
duhovniško posvečenje tudi don Celestin Durando.
Medtem so nadaljevali polaganje temeljev cerkve Marije Pom­ očnice in ne-
beška mati je še naprej delila milosti svojim častilcem. Grofica Cravosio Anfossi
je 1891 takole pisala don Rui:

47.5 Page 465

▲back to top


BiS 7 — 65. poglavje
465
Leta 1864 sem po mnogih nevšečnostih zaradi padca pogosto močno krvavela iz
nosu. Končno se je zdelo, da se je v nosu pretrgala žila. Ker krvavenju ni bilo konca, sem
legla v posteljo. Po mnogih posegih se je krvavitev ustavila, toda ob vsak­ i najmanjši spre-
membi vremena ali kakem dotiku se je v mojo veliko telesno in moralno obremenitev
ponovila. Šla sem obiskat don Boska in ga prosila, da bi me blagoslovil v Marijinem ime-
nu. Don Bosko mi je dejal: »Toda če bi vas ob ozdravitvi doletela druga nesreča?« »Ure-
dite to stvar vi z materjo Božjo Marijo,« sem dejala, »kajt­ i prepričana sem, da če me bo
ozdravila, bo to storila, kakor je treba.« Tedaj je Božji služabnik prižgal dve sveči, jaz sem
pokleknila, on je molil latinske molitve in prosil presveto Devico, da bi me ozdravila vseh
krvnih bolezni. Polna zaupanja v preljubo mater Božjo Marijo in v molitve predragega
don Boska sem bila prepričana, da bom dosegl­a milost ozdravljenja. Od takrat nisem več
imela težav s krvavenjem iz nosu razen ob spremembi vremena, ko je priteklo nekaj kapelj
krvi, potem pa je bilo spet vse v redu, brez škode za moje zdravje.
Kolikokrat sem slišala pripovedovati o zares čudežnih ozdravljenjih popolnoma za-
nesljive osebe. Cerkev Marije Po­močnice je bila zgrajena s pomočjo izrednih milosti, ki jih
je mati Božja Marija delila po priprošnji našega častitljivega očeta don Boska.
Naj bi to kratko, pa odkritosrčno poročilo pripomoglo k temu, kar si vsi tako iz srca
želimo, da bi namreč mogli čim prej videti našega Božjega služabnika don Janeza Boska
na naših oltarjih in ga častili med Božjimi svetniki.
Cravosio Anfossi
V tem mesecu je neki fant naredil težek prestopek in zbežal iz oratorija. Oče
ga je pripeljal nazaj, vendar ni bil več sprejet. Tedaj se je njegov župnik zavzel in
prosil predstojnike za blagosrčnost. Ob tej priložnosti je don Bosko imel enega
svojih redkih nago­vorov, v katerem je skušal opravičiti ravnanje predstojnikov,
obenem pa je krivca primerno pokaral in s tem vsem vtisnil v dušo zveličavni
stud do vsega, kar more onečastiti krščanskega mlade­niča.
Pred dvanajstimi leti je neki v krščanskih načelih in naši sveti veri dobro vzgojen
fant zapustil svojo mater in šel v mesto, da bi nadaljeval svoje šolanje. Materi se je ob
slovesu stiskalo srce ob misli, da bi njen sin mogel kreniti s prave poti in opustiti pobožne
vaje in sveto vero, v katero je bil tako lepo vpeljan. Fant je skušal mater potolažiti in ji je
zagotovil, da ne bo nikdar pozabil njenih naukov in nasvetov. Odšel je z doma, ostal nekaj
časa v tujini in se spet vrnil. Srečanje je bilo polno poljubov, obj­emov in lepih prisrčnih
besed. Toda kljub vsemu temu sin ni bil več isti kot prej. Slaba tovarišija in slabo branje
sta ga pokvarili. Mati se je tega kmalu zavedela. Ni več ubogal, hotel je v družbo in opustil
je prejemanje zakramentov. Nesrečna mati ga je hotela spraviti na pravo pot, pa je bilo
vse zaman. Vrnil se je k svojemu študiju in v prejšnjo družbo. Mati je bila vsa zaskrbljena,
pošiljala mu je opozorila in ga ljubeznivo opominjala. A brez uspeha. Vse to jo je tako
prizadelo, da je zbolela. Ta novica je fanta malo pretresla, toda potem je vse skupaj po-
zabil in se kakor vedno zabaval naprej. Ko pa se je vrnil domov, si je delal utvare, da bo
mati ozdravela. Toda neke noči so se nenadoma odprla vrata. Vstopila je njeg­ ova sestra

47.6 Page 466

▲back to top


466
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
in zaklicala: »Hitro, brž! Če hočeš še enkrat videti svojo mater živo, pridi takoj!« Takoj je
vstal in se oblekel, stekel k materini bolniški postelji in videl, da umira. Bila je brez zavesti.
Tedaj se je njegovo srce stisnilo ob misli na toliko nevšečnosti, ki ji jih je povzročil, in zlasti
še ob možnosti, da je mogoče on vzrok njene smrti. To ga je tako presunilo, da je začel jo-
kati in med jokom ponavljati: »Mamica, mamica! Ali mi odpustiš grehe? Reci mi vsaj eno
besedo, besedo, da mi odpuščaš!« Gledal je svojo mater, se nato obrnil k okoli stoječim in
ves iz sebe vpraševal: »Je rekla kako besedo? Je kaj spregovorila?« Toda nihče ni nič odgo-
voril, ker je mati govorila samo s hropenjem v smrtnem boju. Tedaj je s še bolj obupanim
glasom zaklical: »Mamica, mamica! Reci vendar, da mi odpuščaš.« Toda mati je v tistem
trenutku izdihnila in revež je za­čutil, kako je na njegova ramena padla silna teža. Misel
na to, da je on povzročil in pospešil smrt svoje matere, ga je spremljala pov­sod. Skušal se
je raztresti, šel je na potovanja, skušal se prepustiti zabavi, toda pred očmi mu je vedno
lebdela podoba umirajoče mat­ ere. Preteklo je že šest let in sin še vedno ponavlja, da mu
je mati vedno pred očmi.
Tudi med nami je fant, ki bo najbrž vzrok smrti svojega očeta. Ubogi oče! Morali bi ga
videti danes zjutraj, kako je prosil usmiljenj­a za svojega sina. Sin, ki ga je privedel nazaj,
pa je stal ob strani, kakor da bi se ga nič ne tikalo, kakor da ne bi šlo zanj. Jaz pa sem na
očetovem obrazu videl globoko žalost, medtem ko je bil sin popolnoma brez čuta. Menil
sem, da takega pohujšanja ne smemo dopustiti. Tudi mene so pekle solze, tak­ o da sem
moral oba poslati h gospodu prefektu. Ta ubogi oče se je priporočal in prosil vse, učitelje,
asistente in celo vratarja.
Dragi sinovi, zavedajte se, da je velik greh in velika nesreča, če je kdo vzrok žalosti
svojih staršev. Bog je preklel tis­te, ki so vzrok njihovih solz.
Končno se je ubogi oče vrnil domov in doma prosil svojega župnika, naj bi se on zav-
zel, da bi sina spet sprejeli v zavod s pog­ ojem, da bi s pokoro popravil pohujšanje in spre-
menil obnašanje. Toda ali se je sedaj spreobrnil? Če mu gospod Bog ne bo spremenil sr­ca,
bo ob prvi priložnosti zopet pobegnil. Očetove solze so presunile vse, samo sina ne. Tako
bo vzrok smrti svojega očeta in svoje pogube. Ubogi fant, res vzbuja sočutje. Molimo zanj,
da mu bo Gospod spreobrnil srce. Vsa njegova nesreča je v tem, da je zašel v slabo družbo,
ki ga je zapeljala na pot pogubljenja. Samo izredna Božja milost bo mogla spreobrniti to
glavo. Zato naj nekateri izmed vas jutri in pojutrišnjem darujejo sveto obhajilo za tega
izgubljenca. Kdo ve, ali Gospod ne bo uslišal vaših prošenj in vaše krščanske ljubezni in mu
pomagal, da se spreobrne. To bi bila za vas velika nagrada.

47.7 Page 467

▲back to top


66.
poglavje
Praznični dnevni red v oratoriju – Don Bosko nikogar ne kara, če prej
ni dobro premislil o primeru – Don Bosko ozdravi od očesne bolezni
po priprošnji Besucca – Sklep neke pridige: v trenutku smrti ni nihče
zadovoljen s hudim, ki ga je storil – Devetdnevnica v čast Mariji Tolažnici –
Nagrobni napis za neko dobrotnico – Don Boskov nagovor: vzrok mlačnosti
fantov v pobožnih vajah na čast presveti Devici Mariji – Don Bosko naznani
vajo za srečno smrt, ki naj bi bila za nekoga zadnja – Priporoča tri misli –
Nekaj fantov je slabo opravilo vajo za srečno smrt; kdor ni v Božji milosti,
naj se spove; dobri naj bodo vztrajni; nobeden naj ne kritizira svojih
tovarišev zaradi pobožnih vaj – Stroge besede dvema gojencema – Razlaga,
zakaj nekateri malo cenijo spoved – Razloži, kako pogosto naj kak fant
prejme sveto obhajilo – Opomini: za praznik Marije Tolažnice, za končne
izpite – Don Bosko priporoča, da bi vedno dobro prejemali sveto obhajilo;
da naj prosijo, da bi imeli vedno srce odtrgano od zemeljskih stvari –
Prikliče v spomin dolžnost medsebojne ljubezni: ne prezirajmo nikogar,
bodimo vljudni z vsemi, razen s tistimi, ki grdo govorijo – Priporočila za
praznik sv. Janeza – Don Bosko pokaže na primeru minljivost zemeljske
slave – Uči način, kako naj premagujemo svoje strasti
V Kroniki beremo: »1. junij. – Spremembe v dnevnem redu. Vstajanje ob 5.
uri. Dopoldne vse po starem. Po kosilu od 2. do 3. ure prosti čas za učenje. Ob
4.45 konec pouka. Ob 5.30 do 7.30 učen­ je z običajnim branjem knjige. Ob 8.15
pevske vaje do 8.37.
Ob prazničnih dneh vstajanje ob 5,45. Ob 7.30 prva maša v cerkvi. Ob 9.00
druga maša in don Boskova pridiga. Ob 11.00 učen­ je. Po blagoslovu vse do ve-
čerje ni več učenja.

47.8 Page 468

▲back to top


468
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Tistim, ki želijo vstati zgodaj zjutraj, don Bosko to dovoli, vendar ne pred
četrto uro.
Don Bosko rad privoli v umestne izjeme, vendar nikakor ne dopušča, da bi
brez njegove vednosti spreminjali dnevni red, prestopali pravilnik ali zanema-
rili kako pravilo za zaščito moralnosti. Nikdar ne pozabi opozoriti ali pokazati
prestopnike, vendar vedno mirno, in če čuti vznemirjenost, ničesar ne stori.
Ko je pisal pismo nekemu prestopniku zaradi prekrška, je celo noč pre-
mišljal, kako bi ga oblikoval. Ko je zjutraj vstal, je pismo za­čel pisati, potem si
je pa dejal: »Jezen sem. Tega pisma ne bi napisal jaz, temveč užaljenost. Zato
to ni čas za pisanje. Pustil je zadevo pri miru in se ukvarjal z drugimi stvarmi.
Čez dan je večkrat sed­ el za mizo, da bi pisal, pa je znova odložil. Prišel je večer
in ni nič napisal. Potem je sprevidel, da je storil prav, da ni pisno izr­ azil svojega
nezadovoljstva. Meni samemu (don Ruffinu) je don Bosko razodel razlog, zakaj
ni napisal pisma.
2. junij: Don Boska že več mesecev bolijo oči in ni upanja, da bi kmalu
ozdravel. Dejal je, da ne bo molil za ozdravljenje. Fantje pa molijo in ne ugoto-
vijo nikakršnega izboljšanja.
7. junij, torek: Don Bosko je najprej zasebno, potem pa vsem skupaj po svo-
jem zastopniku povedal, da hoče postaviti Besucca na preizkušnjo na naslednji
način: 'Če bom v treh dneh popolnoma ozdravel, je to jasno znamenje, da je
Besucco šel po smrti naravnost v nebesa. Če ne bom ozdravel, bo to znamenje
proti mojemu prepričanju.' Mnogim se je ta izziv zdel drzen, ker je imel videz
preizkušanja Boga. Ker je bil čas kratek, so vsi napeto čakali na izid. Fantom je
obljubil še naslednje, ali bolje rečeno, napovedal jim je znamenje: 'Če bom v pe-
tek govoril fantom, je to znamenje, da sem prejel milost. Če ne, bo to znamenje,
da se stvari niso spremenile.'
V sredo 8. junija se je stanje oči poslabšalo, v četrtek 1. junija je bilo zanič,
v petek 1. junija je bilo bolje. Od dveh naprej je ves popoldan do večera lahko
bral in pisal brez očal. Po večerji se je pripravljal, da bi imel večerni nagovor,
in ko so ga fantje videli, so vsi enoglasno vzklikali: 'Ozdravel je, ozdravel je!'
Stopil je na prižnico in vsi so v znamenje veselja glasno zap­ loskali. Razglasil je
prejeto milost in kot dokaz ozdravljenja nekaj časa mirno gledal v plinsko luč,
česar že dalj časa ni mogel. Ostala mu je samo majhna zunanja oteklina. Toda
ponoči ni mogel spati in naslednjega dne, v soboto, na prvi dan devetdnevnice
Mariji Tolažnici, so bile njegove oči zopet obtežene. Toda v nedeljo 12. junija je
bilo spet vse v redu.

47.9 Page 469

▲back to top


BiS 7 — 66. poglavje
469
To nedeljo je don Bosko takole sklenil svojo pridigo: 'Želim, da danes resno
vzamete naslednji opomin. Poglejte. Videl sem umirati že toliko ljudi, pri mnogih
sem bil ob smrtni postelji, vendar nisem v trenutku smrti slišal nikogar tožiti, da
je storil preveč dobrega. Nasprotno pa nisem slišal nikogar, ki bi v trenutku smrti
bil zadovoljen s slabim, ki ga je naredil. Nauk je zelo jasen. Pomislite, dragi moji
sinovi, hudobija zadosti za tisti kratek trenutek, ko je storjena, vendar ne pusti za
seboj drugega kot slabo vest. Dobro delo pa zadosti srcu v trenutku, ko ga nare-
dimo, in ostane v prijetnem spominu vse življenje. Katero izmed obeh nam bo v
trenutku smrti v večje zadoščenje? Žalostnemu spominu hudega, ki smo ga storili,
se bo pridružil strah pred hudo Božjo kaznijo ali vsaj dvom o njej. Dobro pa nam
bo prineslo upanje na nagrado. Zato se nikakor ne dajmo prevarati hudiču. Glejte,
čeprav je hudič še tako pretkan, je istočasno zelo neumen, da nam, potem ko nas
je pripravil, da smo storili greh, hoče prikazati grdobijo greha, nam vzeti pogum in
nam onemogočiti, da bi se spet dvignili. Toda vi, dragi sinovi, obrnite proti njemu
njegovo orožje. Ste izgubili pogum in ste osramočeni? Z dobro spovedjo si skušajte
takoj spet pridobiti izgubljeno slavo Božjih otrok in greh se vam bo izbrisal za vse
večne čase. Ste izgubili posvečujočo Božjo milost? Samo ena beseda spovednik­ u je
zadosti, da si jo spet pridobite in potem lahko spodnesete hudiča. Če me je sedaj, ko
sem se znebil greha, tako zelo sram, mi je tako hudo in mi je tako žal, kaj bo potem
ob smrtni uri? Kaj bi bilo z menoj, če bi v takem stanju prišel pred Božjo sodbo?
Don Arrò je pri večernem govoru povedal: »Danes je drugi dan devetdnev-
nice najdenja čudodelne podobe presvete Device Marije Tolažnice. Cvetka, ki
vam jo dajem za jutri v izpolnitev, je molitev treh zdravamarij, da bi nam izpro-
sila milost zaupanja v predstojnike.«
V teh dneh je don Bosko pokazal, kako zelo rad je imel don Jakoba Bellia,
ki ga je že kot deček podpiral pri delu za oratorij in je bil eden izmed njegovih
prvih štirih klerikov.
Dne 1. junija je umrla njegova mati. Ta dobra gospa je hodila k spovedi k
don Bosku in bila njegova velika podpornica. Prosili so ga, da bi napisal nagrob-
ni napis v Pettinengu Biella. Don Bosko je ustregel prošnji.53
13. junij: Don Bosko je govoril o devetdnevnici Mariji Tolažnici.
53Duša - Marije Magdalene Bellia Tirosso - zgled krščanske ljubezni - vzor krščanskega življenja
- rojena v Altessanu, Venaria - 27. marca 1805 - se je s čudovito smrtjo ločila od živih - dne 10. junija
1864 - njen mož Alojzij Anton - njeni otroci Jakob, Jožef in Terezija - žalostni prosijo za večni mir in
pokoj - v upanju, da jo bodo nekega dne - videli v domovini blaženih. - Amen.

47.10 Page 470

▲back to top


470
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Povedati vam moram nekaj zelo pomembnega. Kdo mi more odgovorit­ i na vpraša-
nje, ki vam ga hočem zastaviti? Potem ko je hudič prišel med nas v podobi nečiste živali,
vidim, da se je število obhajil močno zmanjšalo. V hiši se je pokazala hladnost, ni sicer
vsesplošna, je samo delna, vendar je to delno tako močno, da se zdi, da je splošno. Vem,
da je druga leta ta devetdnevnica vzbudila veliko gorečnost, to leto pa ni ničesar, kar bi
kazalo na posebno ljubezen do preblažene Device Marije. Ali ne bo mogoče prižgati tega
svetega plamena? Pa ne v spalnicah in v učilnici, temveč v srcih naših fantov. Kdo ve, ali
don Bosko nima skrivn­ ostnega sredstva, da bi vžgal to ljubezen. Vsekakor ga imam in
mora uspeti. Toda potrebno bi bilo, da bi mogel vstopiti v srce vsakega izmed vas, kakor
vstopam v srca nekaterih, kjer odvzamem eno misel in postavim na njeno mesto drugo
misel. Misel, ki bi vam jo rad položil v srce, je: Sinko moj, samo eno dušo imaš. Misel pa, ki
bi jo rad odstranil, je: Nikar ne misli, da boš rešil to dušo, če boš živel v grehu. Če bi mi to
uspelo, sem prepričan, da bi mogel vžgati ogenj ljubezni do Boga in ogenj sovraštva do
greha ter ljubezen do prejemanja zakramentov. Ta ogenj bi zadostoval najprej za preo-
brazbo cele hiše in potem za spreo­ brnjenje vsakega izmed vas. Želel bi, da bi se jutri vsak
izmed vas malo zamislil in se vprašal: Kaj sem v preteklosti storil za svojo duš­ o? Kakšen
sem pred Božjim obličjem? Kaj bom storil v prihodnje? To naj bo za cvetko za jutri, za-
mislite se malo o tem v cerkvi po premišljevanju ali po duhovnem branju.
14. junij. - Don Bosko je za četrtek napovedal vajo za srečno smrt in nato dejal:
Imate vrsto razlogov, da jo dobro opravite: da si bost­ e od Gospoda izprosili zdravje,
dober uspeh pri izpitih in potem, ker je med vami eden, ki je ne bo več drugič opravil. Kdo
bo to? Mogoče bom jaz, mogoče pa kdo izmed vas. Dejstvo je, da je nekdo iz naše hiše.
Rekli boste: kdo bi mogel to biti? Lahko bi vam povedal njegovo ime, toda povem vam
samo, da boste vedeli in da se boste ob svojem času čudili: Tega si pa res ne bi mislil, da
bo ta in ta umrl.
15. junij. – Po večurnem spovedovanju tako dopoldne kakor popoldne je
don Bosko takole govoril fantom:
Predvčerajšnjim sem vam nakazal misel, ki naj bi bila predmet vašega razmišljanja
vse živ­ljenje. Oh, če bi razmišljali o tem, da imamo samo eno dušo in da, če izgubimo to, je
izgubljena za vedno, ali je potem mogoče, da kak fant še nosi v svojem srcu greh? Vem, da
mladi ljudje na splošno malo razmišljajo, včasih grešimo z neverjetno ravnodušnostjo in
potem dolgo mirno spimo ob pošasti, ki bi nas lahko v trenutku uničila. In katera druga
misel nam bo služila kot budilka za to pomembno dejstvo naš­ e duše? Neka druga misel.
To je misel na smrt. Prišel bo čas, ko bom moral umreti. Bo to kmalu, bo to čez dolgo časa?
Bo to letos, ta mesec ali nocoj? In kaj bo v tem odločilnem trenutku z mojo dušo? Če jo bom
izgubil, jo bom izgubil za večno. Jutri bomo opravili to du­hovno vajo, ki ji pravimo vaja za
srečno smrt. Imamo toliko razlogov, da jo opravimo dobro. Pretekli mesec je nismo mogli,
pa jo sedaj opravimo z večjo vnemo.

48 Pages 471-480

▲back to top


48.1 Page 471

▲back to top


BiS 7 — 66. poglavje
471
Smo v devetdnevnici Mariji Tolažnici. Skušajmo si pridobiti njeno varstvo tako, da
bomo vsi Božji prijatelji. Mi potre­bujemo Božjo milost, da ohranimo zdravje na telesu in
duši, pa tudi za to, da dobro opravimo izpite. Če hočemo doseči vse te milosti, se zatecimo
k njej. Da bo pa prosila za nas, se moramo izkazati vredne sinove s tem, da sovražimo
greh in se ga na vso moč izogibamo. Tedaj se bo ona izkazala velikodušno v časnih in
večnih darovih, bo naša vodnica, naša učiteljica, naša mati. Vse Gospodove dobrine nam
prihajajo po Mariji.
Sv. Marija Magdalena Paciška je videla vse Marijine častilce v ladji, ki jo je krmarila
Kraljica nebes. Pihal je silen veter, mor­je je bilo razburkano, toda ladja je mirno plula.
Neki svetnik je imel naslednje videnje. Dve lestvici sta se dvigali od zemlje do neba,
ena je bila rdeča, druga bela. Na vrhu ene je bil Jezus Kristus, na vrhu druge pa presveta
Devica Marija. Veliko ljudi se je začelo vzpenjati po rdeči lestvici, toda že po nekaj klinih
so padli spet na tla. Nekateri so padali s tretje, drugi s četrte in nekateri z desete prečke.
Nobeden ni mogel priti do vrha. Tedaj so jim rekli, naj poskusijo z drugo lestvico, in vsi so
z lahkoto dosegli vrh. Dobro si zapomnite. Skoraj nemogoče je priti k Jezusu, če ne gremo
z Marijo. Zato priporočajte njej vse svoje zadeve, zlasti še dušo. Ubogajte me v tem, kar
vam pravim. Vaša pokorščina naj bo hitra, vesela, točna. Vaša volja naj se v vsem ujema
z voljo predstojnika, njegova sodba naj bo vaša sodba in enodušno ljubimo vsi Marijo, da
se bomo zveličali.
16. junij. – Dopoldne so opravili vajo za srečno smrt. Pri zajtrku so kot obi-
čajno vsi dobili priboljšek. Don Bosko je zvečer poslal fante spat z naslednjimi
besedami:
Danes zjutraj ste opravili vajo za srečno smrt in jaz sem bil ve­sel, dokler ste bili v
cerkvi. Ko ste pa šli iz cerkve, sem bil žal­osten, ker so nekateri odhajali s prašičjim rilcem.
To pomeni, da nekateri niso opravili vaje za srečno smrt ali so jo opravili slabo. Zato
vam pravim: vsi tisti, ki imate slabo vest, skušajte to odpra­viti v tej devetdnevnici Mariji
Tolažnici. Dobro veste, da je to opomin, ki ga ponavljamo v vseh devetdnevnicah. Tisti, ki
nimate česa popraviti, se zahvalite Gospodu in ga prosite za sveto vztrajnost. Ne tisti, ki je
začel, temveč tisti, ki bo vztrajal do konca, se bo zveličal. Ali kakor pravi neki velik svetnik:
Tistim, ki začenjajo, se daje obljuba, tistim, ki vztrajajo, pa plačilo.
Drugo priporočilo, ki vam ga dajem, je, da naj bo vsak čim bolj svoboden v pobožnih
vajah. Rad bi, da se ne bi iz tistih, ki preje­majo svete zakramente, ki hodijo na obisk v cer-
kev, ki opravijo pred učenjem in po njem molitev itn. itn., norčevali, ne zaradi načina, ne
zaradi ose­be ne zaradi časa. Takih stvari ne smemo nikdar prezirati ali se jim posmeho-
vati, kajti Gospod bi take porogljivce lahko kaznoval. Zato se varujte določenih priimkov,
ki jih nekateri dajejo drugim, itn.
»Ko smo šli spat mi (don Ruffino), je tisti, ki sem ga spremljal, rekel: 'Reci ...
da naj skuša prevesti lupus rapax (krvoločni volk) in ... olim angelus, nunc sus
(nekoč angel, sedaj svinja).

48.2 Page 472

▲back to top


472
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Naslednje večere je don Bosko takole govoril:
17. junij 1864
Jaz govorim fantom, ki cenijo, imajo radi in pogosto prejemajo zakrament spovedi. In
delate prav. Ko boste hodili po svetu, boste nal­eteli na ljudi, ki tega zakramenta ne cenijo
tako kakor vi. Vendar se ne čudite. Predstavite si pijanca, ki leži ob robu prepada. Pojdite
mu pripovedovat, naj se umakne od tam, ker bo sicer padel noter. Saj vas ne bo razumel.
Če hočete, da se bo zavedel nevarnosti, se mora streznit­ i in se odtegniti vplivu vina. Tako
je z mnogimi ljudmi tega sveta. Pijani so od grehov in poslov tega sveta in ne vidijo ne-
varnosti za duš­ o. Če jih hočemo strezniti, jih je treba odtegniti od poslov in skrbi, jim dati
kako zdravilo, ki jih reši navezanosti na grehe, se pravi, da jim damo slišati Božjo besedo.
Tedaj bi tudi oni spoznali, da je spoved nekaj zelo velikega in da bi se s tem zakramentom
rešili pogubljenja duše.
Kaj si morete lepšega in dragocenejšega predstavljati, kot je spoved? Saj ni stvari, v
kateri bi nam Bog izkazal večjo dobroto, kot je ta zakrament. Če imamo na duši smrtni
greh, smo za tisti čas zapisani peklu, in dokler se greha ne spovemo, ostane naše zadnje
bivališče pe­kel. Zato je zelo jalovo govorjenje, češ da imaš še čas, da se spoveš, da se boš
spovedal, ko boš star. Medtem si ob robu strašnega pekl­a in samo Gospod te varuje, da ne
padeš noter. To dela iz golega usm­ iljenja. Če ga bom še naprej žalil, se bo naveličal prena-
šati tvoje žalitve in te bo spustil v brezno.
18. junij
Mogoče me boste vprašali, kako pogosto naj pristopamo k svetemu obhajilu. Pos-
lušajte. Ko so bili Hebrejci v puščavi, so jedli mano, ki je padala z neba vsak dan. Sveti
evangelij nam pravi, da je mana podoba Evharistije. Zato jo moramo tudi mi jesti vsak
dan na tej zemlji, ki je prikazana v 4. letih prehoda Hebrejcev skozi puščavo. Ko bomo
dospe­li v obljubljeno deželo, nam ne bo več treba jesti, ker bomo Boga vedno imeli in videli
v njegovem bistvu.
Verniki prvih časov krščanstva so prejemali sveto obhajilo vsak dan. Tisti, ki iz kate-
rega koli vzroka tega niso storili, so v določenem trenutku morali oditi. Toda tudi pozneje,
zlasti pa prva tri stoletja ni nihče šel k maši, ne da bi prejel obhajilo. Sveta Cer­kev, zbrana
na cerkvenem zboru v Tridentu, je izjavila, da naj verniki vsakokrat, ko so pri sveti maši,
pristopijo tudi k obhajilu. Kajti če moramo svoje telo vsak dan hraniti z jedjo, zakaj potem
ne bi hra­nili tudi naše duše? Tako pravita sv. Avguštin in Tertulijan. Pa me boste vprašali,
ali je res potrebno, da vsak dan prejmemo obhaj­ilo. Odgovarjam vam, da ni za to nobene
zapovedi. Jezus Kristus si to želi, vendar tega ne ukazuje. Toda zato, da vam dam nasvet,
ki je prilagojen vaši starosti, stanu, pobožnosti, pripravi in zahvali, pravim: pogovorite se
o tem s svojim spovednikom in držite se njegoveg­ a nasveta. Če hočete vedeti, kaj vam jaz
svetujem, potem vedite: Prejemajte obhajilo vsak dan. Samo duhovno? Tridentinski koncil
pravi: zakramentalno! Torej? Torej storite takole: če ne morete prej­eti svetega obhajila
zakramentalno, ga prejmite vsaj duhovno.

48.3 Page 473

▲back to top


BiS 7 — 66. poglavje
473
Preden vas bom pustil iti spat, bi vas rad rešil velike prevare, ki jo nosijo v sebi mnogi
fantje. Nekateri pravijo, da tisti, ki hoče vsak dan prejeti sveto obhajilo, mora biti svet.
To ne drži. To je prevara. Obhajilo je pripravljeno za tiste, ki želijo postati sveti, in ne za
tiste, ki so že sveti; zdravila se dajejo boln­ im, hrana slabotnim. Oh, kako zelo bi bil srečen,
če bi videl v vaših srcih plameneti tisti ogenj, ki ga je Gospod prinesel na svet: Ogenj sem
prinesel na svet in kaj naj si želim drugega, kot da se razplameni.
19. junij
Jutri na praznik Marije Tolažnice želim njej priporočiti vaše izpite. Povedati vam mo-
ram, da letos, ko so naše šole državno priznane, morajo izpiti potekati po vseh predpisih.
Zato naj nobeden ne pričakuj kake milosti. Ne bo strogosti, vendar pa tudi ne popuščanja.
Ravnali bodo sicer po očetovsko, obenem pa tudi pravično. Kjer bomo najm­ anj popustljivi,
pa bo v vedenju. To je torej milost, ki jo prosite Marijo, da bi vam pomagala pri izpitih. Jaz
vam želim, da bi vsi naredili izpite, da boste potem mogli dobro preživeti počitnice, tako v
vaše kakor vaših staršev zadoščenje.
Za jutrišnji dan vam dajem še to cvetko: Prosite presveto mater Božjo Marijo, da bi
pogosto pa vedno s čisto dušo prejemali sveto obhajilo. Ne pravim, da naj jutri vsi pris-
topite k svetemu obhaj­ilu, pač pa da se prav razpoložite za prejem. In da boste obhajilo
bolje opravili, si predstavljajte, da vam svete hostije ne daje duhovnik, temveč sama mati
Božja Marija. Nihče si ne bo upal žaliti Jezusa, če vidi, da je v Marijinem naročju.
20. junij
Jutri je praznik sv. Alojzija. Čeprav bomo zunanjo slovesn­ ost obhajali drugikrat, je
vendar jutri obletnica njegove smrti. Brez dvoma ga bomo za njegov praznik prosili mi-
losti, ker pa je jutri spomin njegovega vstopa v nebesa, so za nas za to priložnost priprav-
ljene posebne milosti. Zelo bi si želel, da bi ga vsi prosili za veliko milost, da bi si odtrgali
srce od stvari tega sveta.
Na videz se zdi, da ta prošnja ni najbolj primerna za vas, saj mladi ljudje navadno
nimajo svojega srca navezanega na denar, kajti če imate le en sold, ga takoj izdate za
češnje. Vendar je ta prošnja pomembna tudi za vas. Z nenavezanostjo na stvari tega svet­ a
menim odtrganost od slabih ljudi, od nedovoljenih užitkov, od preveč posebnih prijatelj-
stev, odtrganost od jedi in pijač, ki godijo čutnosti, odtrganost mogoče od kake obleke, ko-
sov perila, s kater­ imi bi se radi pokazali v javnosti, da bi vas občudovali kakor kake lutke.
Če je vaše srce navezano na take stvari, je to vam v veliko škod­ o. Zato prosite sv. Alojzija
milosti, da bi se odtrgali od vsega tega.
Oh ta infensus hostis (zlobni sovražnik), kakor govori sv. Alojzij glede odtrganosti
srca od vseh ničevosti sveta. Prosite ga, da boste odtrgali srce od vsega tega in ga dvignili
proti nebesom.
Glejte, rad bi, da bi storili kako majhni ptički, ki želijo zapustiti gnezdo. Postavijo se
na njegov rob, zaplahutajo s perutmi, skušajo se dvigniti in preizkušajo svoje moči. Tako

48.4 Page 474

▲back to top


474
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
morate storiti tudi vi: dvigniti se in vzleteti proti nebu. Nočem, da vzletite na vrh drevesa
in potem padete na tla; začnite z majhnimi stvarmi in takimi, ki so koristne za nebesa.
Rad bi, da bi zaplahutali z dvema duhovnima kriloma. Kateri sta? Prvo, če hočeš, kri-
lo gorečnosti. Naj bo presveta Devica tvoja ljub­ ezen, njej zvesto srce, ki te ponese v nebo.
Oh kolikokrat ste prepevali te stihe. Prav. To naj bo prva perut. In druga je pobožnost do
Jezusa v najsvetejšem. Bodite prepričani, da ne bo poteklo veliko časa, da se boste s tema
dvema perutma dvignili v nebo. Pomislite, da ptički, ko začnejo letati, ne letijo nikdar
navzdol, temveč vedno navzgor. Glejte, da s tema dvema perutma ne boste nikdar letali po
zemlji, se pravi, opravljali pobožne vaje iz ozira na ljudi in malomarno, da bi si pridobili
ugled pri predstojnikih in da ne bi pohujšali tovarišev. Kako zelo bi bil zadovoljen, če bi
mogel vneti v vas malo te ljubezni do Marije in Jezusa v najsvetejšem. Mogoče bom pove-
dal kaj nespametnega, pa nič zato. Bil bi pripravljen, da bi z jezikom po cesti opravil pot
od tukaj do Superge. Vem, da je nespamet, vendar bi bil pripravljen to storiti. Moj jezik bi
se do konca izničil, pa nič zato. Za plačilo bi imel toliko svetih dečkov.
21. junij
Rad bi vam položil na srce zelo pomembno stvar: da se ljubite med seboj in nikogar
ne prezirajte. Zato sprejmite vse v vašo družbo in k vašim igram. Zato stran z antipatijami
do kakega tovariša, za katere niti ne vemo, zakaj so nastale. Mogoče zato, ker se kdo bolj
robato obnaša, ker ni zadosti čedno oblečen, je manj nadarjen, ni lepega videza, neslano
govori. Toda ali mu ni dal Bog darov tako, kakor je hotel? Ali je on kriv, če od Boga ni pre-
jel toliko kakor vi? To je krivično ravnanje. Včasih ne sprejemamo kakega tovariša v naš
pogovor; če se nam približa, se umaknemo ali mu damo govoriti, potem pa mu sežemo v
besedo, da revček zardi. Če je sam, se mu nihče ne približa. Ali je to krščanska ljubezen?
Poslušajte me! Dolžnost dobro vzgojenih fantov in ne samo kristjanov je, da ljubeznivo
sprejmemo vsak­ ega in smo do njega ljubeznivi. Sprejmimo radi v našo družbo vsakogar in
ne bežimo pred nikomer. Sprejmimo vsakega, dajmo mu, da se pridruži našim pogovorom
in se udeleži naših iger. Vendar delam tukaj eno izjemo in želim, da si jo dobro zapomnite.
Rekel sem, da sprejmite ljub­ eznivo vsakega v svojo družbo, toda če se vam približa kak
tovariš, za katerega veste, da ima navado grdo govoriti in vas zavajati v zlo, tedaj se mu le
umaknite in ga pustite samega. Do takih ne smete biti prav nič ljubeznivi, temveč morate
z njimi ravnati kakor z okuženci. To je torej spomin, ki vam ga zapuščam ta večer: bodite
ljubeznivi do vseh in sprejmite v svojo družbo vsakogar, z izjemo tistih, ki grdo govorijo.
22. junij. – Predbedenji dan sv. Janeza Krstnika. Don Arrò je govoril o hva-
ležnosti, ki so je fantje dolžni don Bosku. Pri tem je opozoril na dve točki: 1.
Nikar naj ne mislimo, da se ta čednost tiče sam­ o materialnih stvari, nikakor ne.
Ne deli miloščine samo tisti, ki daje kruha revežem. Prav tako smo deležni du-
hovnih spoznavnih darov. 2. Hvaležnost naj ne velja samo ljudem, temveč tudi
Bogu, ki ga ti predstavljajo. Po njih nas Bog blagoslavlja.

48.5 Page 475

▲back to top


BiS 7 — 66. poglavje
475
Dodal je še: Vsi tisti, ki si skušajo usvojiti Božje poglede, dobijo poteze po-
dobnosti s svetniki, katerih imena nosijo. To je znamenje posebnega svetniko-
vega blagoslova. Zato spodbuj­am vsakega izmed vas, da bi si zaslužili ta bla-
goslov, da bi imeli radi svojega zavetnika, se zatekali k njemu kot zaščitniku in
vzorniku in se trud­ ili posnemati njegove kreposti.
Potem ko so z običajnim navdušenjem obhajali v oratoriju god svojega dob-
rotnika in očeta tolikerih dečkov, je on 25. junija zvečer takole nagovoril skupnost:
Dogodek, ki se je pripetil v Turinu meseca marca, nam kaže, ka­ko zelo so ničeve stvari
tega sveta. Neka gospa je imela sina, ki je bil ves njen ponos in sreča. Šel je proti 28. letu,
bil je prijetne zunanjosti, ves predan študiju in nagnjen k dobrodelnosti. Toda on je od vseh
koristi pričakoval človeško priznanje. Iz vsega srca si je želel, da bi bil odlikovan s križem
sv. Mavricija in Lazarja, kar so mu po zvezah in prošnjah tudi obljubili. Materi, ki si je tudi
želela, da bi imela sina viteza, je takoj sporočil to veselo novico. Mati, ki je čez zimo prebivala
na deželi, medtem ko je sin stanoval v Turinu, je takoj prišla v Turin, da bi bila navzoča pri
izročanju odlikovanja njenemu sinu. Toda stvar se je na žalost končala čisto drugače. Odlok
o imenovanju naj bi prispel v ponedeljek velikega tedna. Mati pa je tri dni pred tem umrla od
srčne kapi. Sinu so izročili zaž­ eleno imenovanje, toda ni imel časa, da bi si priskrbel medaljo;
nekaj dni zatem je pljučnica končala njegovo življenje: Tako mine slava sveta.
27. junij
Rad bi vam govoril vse večere in vam dal nasvete ne samo za čas, ki ga boste preživeli
v oratoriju, temveč tudi za čas vaših počitnic. Nekoč je od daleč prišel k don Cafassu neki
človek in ga vprašal za svet, kako naj premaguje svoje strasti. Don Cafasso mu je odgovoril z
eno samo be­sedo: zatajevanje. To je temu človeku zadostovalo, da se je vrnil ves zadovoljen.
Jaz sam sem hotel potem preizkusiti v praksi uspešnost tega svéta in sem ugotovil, da je to
nepogrešljivo sredstvo za doseganje omenjenega cilja. Nekateri menijo, da je, če jih napade
kaka skušnjava, najbolje, da se ji vdajo. Toda to je zmota. Kolik­ or več vode popije vodeničen
človek, toliko bolj je žejen, strast­ i so razbesneli psi, ki so toliko bolj divji, kolikor bolj jim
skušamo ustreči. Kdor ima veliko poželenje po vinu, meni, da če bo zadostil tej želji, ne bo
več hlepel po njem. Res pa je nasp­ rotno: kolikor več pijejo, toliko bolj si ga želijo. Hočet­ e
premagati nezmernost? Postite se. Hočete premagati lenobo? De­lajte. Hočete ubežati sla-
bim mislim? Zatajujte oči, jezik, ušesa, izogibajte se slabih pogovorov, neprimernega branja.
Samo na ta način boste utišali strasti, boste zmagovali in živeli mirno.
29. junij. - Praznik svetih apostolov Petra in Pavla. S slavnostno procesijo
smo obhajali praznik sv. Alojzija Gonzage.

48.6 Page 476

▲back to top


67.
poglavje
Katoliško branje: Pastirček iz Alp ali življenje dečka Frančka Besucca –
Don Bosko se obrne na mlade – Zakrament spovedi in stalni spovednik
– Don Boskova velikodušnost v širjenju dobrega tiska – Šolski nadzornik
in telovadba v oratoriju – Don Bosko prosi vojaško skladišče za telovadno
orodje – Prosvetno ministrstvo zahteva, da mu izročijo poročilo o zasebn­ ih
šolah, šolah moralnih teles, redovnih družb in malih semenišč – Odredbe,
okrožnice, zakoni v škodo redovnih družb, semenišč in klerikov, ki niso več
oproščeni vojaške službe
Tega leta je don Bosko preživel veliko popoldni v Cerkvenem konviktu
sv. Frančiška Asiškega in razpravljal o moralnih vprašanjih s teologom Janezom
Krstnikom Bertagno, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo, in zato, da je
napisal nekaj zvezkov Katoliškega branja.
Poleg že omenjenih dveh zvezkov za leto 1864 je meseca jun­ ija končal še
zvezek za mesec julij in avgust. V ta spis je položil celo svoje očetovsko srce in pri-
poveduje o krepostih nekega svojega ljubljenega sina, kar je povedano v naslovu.
Pastirček iz Alp ali življenje dečka Frančka Besucca iz Argenterre izpod pe-
resa duhovnika Janeza Boska. Na naslovni strani je pod naslovom stal moto
Umiram z žalostjo v srcu, da nisem Boga ljubil, kakor si zasluži. Kot dodatek je
opisan čudežni križ iz Argenterre.
Don Bosko je novi spis posvetil svojim gojencem:
Draga mladina!
Medtem ko sem se ravno ukvarjal z opisovanjem življenja enega vaših tovarišev, je
nepredvidena smrt Frančka Besucca pretrgala to delo in me napotila, da sem se lotil nje-
govega življenjepisa. Zaradi žive želje njegovih domačih, njegovih prijateljev in mnogih

48.7 Page 477

▲back to top


BiS 7 — 67. poglavje
477
vaših prošenj sem začel zbirati zanimive podatke o tem vašem tako dragem tovarišu z
namenom, da vam jih urejene predstavim v knjižici, prepričan, da vam bom naredil ko-
ristno in prijetno uslugo.
Mogoče me bo kdo izmed vas vprašal, katere vire sem uporabil, da bi vam stvari predsta-
vil tako, kakor so zares bile.
Odgovoril vam bom z nekaj besedami. Za čas, ki ga je mladi Be­succo prebil v rodnem
kraju, sem se držal poročil njegovega župnika, njegovega učitelja v osnovni šoli ter njego-
vih staršev in prijateljev. Lahko rečem, da za to obdobje nisem storil drugega, kot uredil in
spravil v določeno obliko stvari, ki so mi jih prenesli pisno ali ustno. Za čas, ki ga je prebil
med nami, sem skušal zbrati dogodke, ki so se pripetili pred tisočerimi pričami. Vse to je
bilo napisano in potrjeno od verodostojnih prič.
Res je, da se je za tistega, ki to prebira, zgodilo veliko zelo čudnih stvari. To pa je tudi
glavni razlog, da sem se tako hitro lotil pisanja. Kajti če bi bili dogodki malo pomembni,
jih ne bi imelo smisla zapisovati. Ko boste potem videli tega fanta, kako v svojih izjavah
kaže poznanje, ki daleč presega njegovo starost, morate pomisliti, da je bil Besucco iz-
redno priden pri učenju, da je imel izreden spomin, da si je z lahkoto zapomnil vse, kar je
slišal in bral, in da ga je končno tudi Bog obogatil s spoznanjem, ki je brez dvoma daleč
nad njegovo starostjo.
Glede mene samega bi vas prosil, da bi upoštevali eno dejs­ tvo. Mogoče pišem s preve-
likim zadovoljstvom o odnosih med menoj in njim. To je res in zato vas prosim za dobro-
hotno razumevanje. Glejte v tem očeta, ki z zadovoljstvom govori o nadvse ljubljenem
sinu, očeta, ki dá prosti tek čustvom, ko govori svojim ljubljenim sinovom. On vam v tem
odpira celo svoje srce z namenom, da bi vam ustregel ter vas poučil o izpolnjevanju kre-
posti, za katere nam je Besucco najlepši zgled. Berite zato, dragi fantje, to knjižico, in če
boste ob branju čutili težnjo, da bi bežali pred grehom in izpolnjevali kako krepost, potem
se za to zahvalite Bogu, dajalcu vsega dobrega.
Gospod naj nas vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti tukaj na zemlji z name-
nom, da ga bomo mogli nekoč večno sla­viti v nebesih.
V tem dragocenem življenjepisu don Bosko tudi tokrat ni opustil priložnos-
ti, da ne bi priporočil dečkom zakramenta spo­vedi in Evharistije in opisal način,
kako ju lahko po zgledu Besucca najbolj koristno prejemamo.
Pokazal je tudi, kako je naš dobri fant v pismu nekemu svojemu tovarišu
svetoval tedensko spoved kot nadvse pomembno.
Medtem ko iz srca hvalim Besucca zaradi tega dejanja, pripor­ očam vsem, zlasti še
mladini, da bi si že zgodaj izbrali stalnega spovednika in ga ne bi zamenjali, razen iz zelo
pomembnih razlogov. Izognite se napaki, ki jo delajo mnogi, da za vsako spoved zame-
njajo spo­vednika, ali ko imajo kaj težjega, gredo k drugemu spovedniku in se nato vrnejo

48.8 Page 478

▲back to top


478
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
zopet k prejšnjemu. Ko ravnajo tako, nikakor ne gre­šijo, vendar onemogočajo, da bi imeli
spovednika, ki bi točno poznal stanje njihove vesti. Tem bi se dogajalo isto kot bolnikom,
ki bi za vsak obisk hoteli drugega zdravnika. Tak zdravnik bi le s težavo odkril bolezen in
mu predpisal ustrezno zdravilo.
Če bi prišla ta knjižica v roke komu, ki je po Božji previdnost­ i določen za vzgojo
mladine, bi mu v Gospodu priporočil tri stvari: Najprej naj pogosto priporoča spoved kot
oporo mladostne dobe in poskrbi, da bodo mladi imeli priložnost uporabljati ta zakra-
ment. Zatem naj poudarjajo izbiro stalnega spovednika, ki naj ga brez prave potrebe ne
menjajo, vendar naj bo na voljo vedno več spovednikov, tako da si lahko vsak izbere tis-
tega, ki se mu zdi najbolj primeren za vodstvo njego­ve duše. Pri tem naj vedno povejo, da
tisti, ki zamenja spovednika, ne greši in da je tisočkrat bolje zamenjati spovednika kot
zamolčati kak greh.
Nikdar naj ne pozabijo omeniti obveznosti spovedne molčečn­ osti. Jasno naj povejo,
da je spovednik obvezan po naravnem zakonu, po cerkvenih predpisih, po Božji zapovedi
in po državnih zakonih k molčečnosti. Nikakor, tudi za ceno življenja ne sme izdati stvari,
ki jih je izvedel pri spovedi, ali da bi jih izrabil v svojo korist. Še več, prepovedano mu je, da
bi mislil na stvari, ki jih je slišal v spovedi. Pove naj, da se spovednik nikdar ne čudi niti ne
zmanjšuj­e svojega spoštovanja zaradi stvari, ki jih je slišal pri spovedi, temveč da zraste
v ugledu pred njegovimi očmi. Kakor se zdravnik veseli, ko odkrije resnost bolezni, ker
lahko potem bolniku predp­ iše ustrezno zdravilo, tako spovednik, ki je zdravnik naše duše,
z odvezo zaceli vse njene rane. Prepričan sem, da če bodo dušni pastirji jasno razložili te
stvari in jih toplo priporočali, bo to v veliko moralno korist mladine. Dejstva bodo pokaza-
la, kako čudovito sredstvo za gojitev moralnosti ima katoliška vera v zakrament­ u pokore.
Življenjepis tega čudovitega fanta so naročniki Katoliškega branja sprejeli
z velikim navdu­šenjem, kakor so že prej sprejeli življen­ jepise Comolla, Savia
in Magoneja, ki so jih lahko kupili za nekaj soldov. Don Bosku je bilo veliko do
tega, da so se te knjižice čim bolj razširile. Don Ruffino je zapisal: »Don Bosko je
nekega dne pokaral ravnatelja tiskarne, ker je postavil previsoko ceno za Besu-
ccov življenjepis. Tiskar je odgovoril, da je to pač običajna cena zvezkov Kato­
liškega branja. Tedaj mu je don Bosko odgovoril: 'Mene ne briga cena. Meni gre
samo za to, da se širi dober tisk. Midva se še ne razumeva zad­ osti dobro: vam je
znano, da don Bosko potrebuje denar, in mi ga zato želite dati. Jaz pa vem, da je
treba širiti dober tisk, zato ne gledam na denar.'
Ko je končeval ta svoj spis, je prejel od šolskega nadzornika dve okrožnici.
Prva se glasi takole:

48.9 Page 479

▲back to top


BiS 7 — 67. poglavje
479
Kraljevi šolski nadzornik Turinske pokrajine
Okrožnica št. 41, serija 3a Turin, 3. junija 1864
Ker ministrstvo upravičeno ocenjuje učinke telovadbe pri vzgoji mladine, jo je ukaza-
lo uvesti v vse javne šole in doseglo zaželene uspehe.
Da bi pa moglo ugotoviti, koliko zasebne ustanove upoštevajo dane predpise, želi
vedeti, v koliko ustanovah in kako se izvajajo.
V ta namen je priložen pismu obrazec, ki ga, prosim, izpolnite in pošljite podpisanega
na ta urad.
V desetem stolpcu napišite, katera in koliko orodij ima na volj­o vaša ustanova.
Kraljevi nadzornik F. Selmi
Ravnatelju gimnazije konvikta Oratorija sv. Frančiška Salešk­ ega v Valdoccu – Turin.
Telovadnega orodja v oratoriju ni bilo veliko: bradlja, gugalnica, drog, koza.
Nadomeščale so ga igre v teku, ki so fantom bolj ugajale, so bile bolj higienske
in bolj moralne. Dne 17. junija je don Alasonatti odgovoril kraljevemu šolske-
mu nadzorniku. Don Bosko pa je menil, da bi bil izdatek za telovadno orodje
prevelik. Ker je ve­del, da je v državnih skladiščih veliko stvari, ki bi mogle za-
dostiti zahtevam vlade, je 5. avgusta 1864 pisal ravnatelju Arzenala polkovniku
Audisiju, mu razložil svoj položaj in priložil seznam telovadnega orodja, ki mu
manjka. Polkovnik mu je odgovoril, da v skladišču nimajo tozadevnega orodja,
in tudi če bi ga imeli, bi morali do­biti pooblastilo obrambnega ministrstva.
Videli bomo, da je don Bosko po drugi poti dosegel to, kar je želel.
Druga okrožnica šolskega nadzornika je obravnavala veliko bolj resno zadevo.
kraljevi šolski nadzornik itn.
Okrožnica št. 43. Serija 3a
Turin, 1. junija 1864
Prosvetno ministrstvo je z nedavnim odlokom zahtevalo od podpisanega, da najka-
sneje do 1. avgusta izroči poročilo o pouku v zasebnih šolah, ki jih vodijo moralna telesa,
redovne družbe in semenišča s srednjimi šolami. Zato prosim vašo uglednost, da pred
koncem meseca julija temu uradu predloži zahtevano poročilo.
Kraljevi šolski nadzornik F. Selmi
Ti vprašalniki so vzbujali sum, da ima ministrstvo v načrt­ u sovražne ukre-
pe proti cerkvenim vzgojiteljem. Minister Pisanelli je z odredbami in predpisi
nenehoma zavzemal sovražna stališča do Cerkve. Že meseca januarja je z razni-
mi spletkami skušal sekularizirati semenišča, dal zapreti semenišče v Caltani-
setti in prepovedal redovnim družbam sprejemati novince. Sumi katoličanov

48.10 Page 480

▲back to top


480
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
so se povečali, ko je minister Amari 2. julija z odlokom odpravil sredn­ jo šolo,
priključeno semenišču v pokrajini Bergamo, medtem ko so z dolgimi razpra-
vami hoteli zapreti še dve škofijski šoli v isti pokrajini. Dne 13. septembra je
Pisanelli v okrožnici, naslovljeni na vse škofe, zahteval točno poročilo o semeni-
ščih, profesorjih, številu študentov klerikov in neklerikov, mesečninah, prihod-
kih in številu duhovniških posvečenj v desetletju. Prav tako naj bi podali opis
dela semenišča od začetka do današnjega dne. Toda pad­ ec ministrstva dne 23.
septembra je naredil konec objestnosti teg­ a žalostnega advokata. S tem je bilo
konec tudi načrtovanega zakona, ki je bil v obravnavi že več mesecev.
Dne 28. aprila 1864 je obrambni minister gener­ al Della Rovere predložil
poslanski zbornici načrt zakona, ki naj bi odpravil vsako izjemo od vojaškega
nabora za cerkvene osebe. Junija je posebna komisija, ki je imela nalogo, da
presodi ta načrt, ugotovila, da so zahteve vlade upravičene. Dne 8. julija je pos-
lanska zbornica odobrila zakon s 161 glasovi za in 45 proti. Nič se niso ozirali
na tisoče podpisov državljanov niti na nasproto­vanje škofov. Toda ko so se 16.
julija končala zasedanja senata, zakona niso mogli več dati v razpravo in o njem
glasovati.

49 Pages 481-490

▲back to top


49.1 Page 481

▲back to top


68.
poglavje
Don Bosko se pogaja z občino Lanzo za odprtje zavoda – Župnik Albert –
Don Bosko gre v Lanzo in podpiše sprejem – Svet in sprejem novih članov
– Don Boskov nagovor: kako velike zasluge si pridobi redovnik, ki uboga
– Nagovor fantom: upoštevati prepovedi predstojnikov – Prošnja šolskemu
nadzorniku za naslove nalog – Uresničena napoved – Don Bosko pomiri
nekega umirajočega – Zgodovinski opis gradu v Lanzu – Don Bosko izbere
novega ravnatelja in ga povede k sv. Ignaciju – Nove stavbe ob svetišču – V
vodstvu cerkvenega konvikta sledi kanoniku Gallettiju teolog Golzio – Don
Bosko opiše fantom zgodbe s potovanja v Lanzo – Odlok pokrajinske uprave,
ki odobrava pogodbe med don Boskom in občinsko upravo v Lanzu – Zadnji
ukrepi za zavod – Razdelitev nagrad v oratoriju in sklep šolskega leta
Kolo sanj se vrti naprej. Že več mesecev so predstavniki Lanza razprav-
ljali z don Boskom o odprtju vzgojnega zavoda v njihovem kraju.
Na vrhu tistega samotnega hriba, ki ga je oblivalo vodovje dveh rek, ob
vznožju Alp, na ustju treh alpskih dolin je stal star kapucinski samostan, ki ga je
na začetku 19. stoletja zatrla francoska vlada. Ob padcu Napoleona I. je stavbo,
cerkev in vrt zas­ edla občina. Tu je celih petdeset let pod različnim vodstvom
cvetel internat in šola. Ko se je pa umaknil zadnji ravnatelj, so šolo zaradi po-
manjkanja učencev zaprli.
Želeli so jo zopet oživiti. Zaslužni župnik v Lanzu, teolog Friderik Albert, sveti
apostol ne samo bližnjih dolin, temveč cele­ga Piemonta, je prvi pomislil na don
Boska. Z žalostjo v srcu je gledal, kako so mladi fantje odhajali iz župnije in se
oddaljevali tudi od Cerkve. Edino sredstvo, da bi ohranil v njihovih srcih vero,
je bil verski pouk, ki bi ga obvezno dobili v šoli. Katekizem v šoli in verouk ob

49.2 Page 482

▲back to top


482
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
prazničnih dneh v zavodski cerkvi jih navajata k prejem­ u svetih zakramentov.
Zato je šel večkrat v oratorij in govoril z don Boskom o tej pomembni zadevi. Tem
zavzetim prošnjam se je pridružil še don Arrò. Obema je končno uspelo dobiti
od don Boska obljubo, da bo ustregel njunim željam. Istočasno je župnik Albert
razpravljal z občinsko upravo za sklenitev pogodbe. Po dolgotrajnih razgovorih
so na­čelno odobrili dogovor obeh strani, ki ga v glavnih obrisih, kar se tiče dela z
mladino, objavljamo: »Občinska uprava se obvezuje, da bo don Bosku izplačala na
leto 3.000 lir za osnovno šolo in gimnazijo, vštevši dva razreda retorike, in še 100
lir za letne nagrade učencem. Občinska uprava daje don Bosku stavbo, imenova-
no kolegij, s pripadajočimi prostori – kapelo, dvorišči in vrtovi za šolo. Prav tako
prevzema popravilo vseh pripadajočih prostorov. Občinska uprava ne more od-
povedati pogodbe brez petletne vnaprejšnje odpovedi. Don Bosko prevzame vse
stroške ureditve prostorov. Občinska uprava bo dala don Bosku posojilo 12.000
lir s potrebno jamščino. Don Bosko bo priskrbel tri diplomirane osnovnošolske
učitelje in pet usposobljenih učiteljev za gimnazijo. Dijaki, ki bodo hodili v gim-
nazijo, bo­do plačevali mesečnino, razen tistih, ki jih bo občinska uprava Lanza
razglasila za reveže. Za osnovno šolo bi plačevali mesečnino učenci, ki ne spadajo
v občino Lanzo. Šola bo odprla vrata z začetkom šolskega leta 1864/65.
Mesečnina je bila zaradi majhnega števila dijakov zelo skromna, posojilo
je bremenilo zavod, prispevek občine ni zadostoval za plače­vanje profesorjev,
učiteljev in drugega osebja. Kakor v Mirabellu je tudi tukaj nakup opreme, kjer
je vsega manjkalo, ogromen izdatek. Toda don Bosko ni gledal na žrtve, samo
da je zadostil gorečnosti župn­ ika Alberta, ki je za ta sveti namen žrtvoval velike
denarne in materialne prispevke.
Po prazniku sv. Alojzija se je don Bosko odpravil v Lanzo. V spremstvu žu-
pnika Alberta in župana Pavla Tessioreja je obiskal za­vod. Don Angel Savio, ki
ga je don Bosko prej poslal na ogled, ni dal kaj spodbudne ocene. Stara stav-
ba, ki je bila toliko let brez stanovalcev, je razen sob za učitelje in učilnic bila
potrebna temeljitega popravila. Toda kljub temu se don Bosko ni umaknil, tudi
zaradi žive želje, da bi imel, pa četudi za velike žrtve, še tretjo hišo kot last sale-
zijanske družbe. Župan je obljubil, da bo naredil nekaj po­pravil, in župnik se je
obvezal, da bo dal zgraditi tri sobe tako, da bo znotraj vhoda dvignil streho. Don
Bosko je bil s tem za zdaj zad­ ovoljen. Leta 1851 se je don Bosko z Jožefom Bro-
siem 'bersaljerjem' povzpel na ta čudovito lepi kraj, in kakor smo že poročali,
vzkliknil ob pogledu na čudovit razgled: Kako lepa lega za zavod!
Dne 3. junija se je zbral občinski svet k izredni seji, ki jo je odobrila prefek-
tura z odlokom 16. istega meseca. Razpravljali naj bi o dokončni odločitvi don

49.3 Page 483

▲back to top


BiS 7 — 68. poglavje
483
Boskovega predloga za ponovno odprtje starega kolegija. V don Boskovi navzoč-
nosti so bili sprejeti in potrjeni zgoraj navedeni pogoji. To pogodbo, podpisano
od don Boska, župana in dveh svetovalcev, so poslali v potr­ditev na prefekturo.
Ko je to opravil, se je don Bosko vrnil v oratorij.
Dne 4. julija 1864 se je zbral svet in sprejel na preizkušnjo Spirita Rossija
in Štefana Orsija, ki sta zaprosila za sprejem v salezijansko družbo. Tiste dni je
don Bosko imel nagovor za sobrate. Kronika nam poroča, o čem je govoril.
Pokorščina je povzetek popolnosti in najmanj težavna, najmanj nevarna, pa istoča-
sno najbolj zanesljiva ter kratka pot duhovnega živ­ljenja, ki nam pomaga, da se obogati-
mo z vsemi krepostmi in pridemo zagotovo v nebesa. Sv. Terezija je bila tako prepričana o
resnič­nosti te trditve, da je izjavila, da če bi ji vsi angeli povedali eno stvar, predstojnik pa
nasprotno, bi brez nadaljnjega pritrdila predstojniku, kajti, je dodala, pokorščina pred-
stojniku je zapovedana v Svetem pismu in zato je izključena zmota. O sv. Alojziju pripo­
vedujejo, da ni nikdar prestopil niti enega pravila zavoda, v katerem je bival. On sam je
povedal, da nikdar v življenju ni prestopil niti najmanjšega predstojnikovega ukaza. Kdo
ve, ali bi mi mogli reč­ i kaj podobnega? Razlog, zakaj tako slabo izpolnjujemo to čednost,
je naše nepoznanje njene velike vrednosti. Poslušajte, kaj se je zgodilo sv. Dositeju.
Ko je bil še mlad, plemenit, nadarjen, si je v svoji duši zamisl­il strog obračun, ki ga
bo moral dati Bogu na koncu življenja. Zato je vstopil v red, da bi se pripravil na veliko
sodbo. Bil je zelo slabotnega zdravja in se ni mogel udeleževati skupnega živ­ljenja niti ni
mogel vstajati opolnoči, da bi z drugimi molil sveto opravilo, niti se hraniti z jedmi drugih
redovnikov. Ker ni mo­gel izpolnjevati teh pravil, je sklenil v svojem srcu, da bo do zadnje
pičice izpolnjeval pokorščino in opravljal najbolj ponižna opravila v samostanu, kakor
mu bo ukazal predstojnik. Pet let pozneje je Dositej umrl in Gospod je opatu razodel, da je
Dositej prejel od Boga isto plačilo kot sveta puščavnika Anton in Pavel. Opat je to povedal
menihom, ki mu pa niso verjeli in so ugovarjali: 'Je mogoče, da bi človek, ki se ni nikdar
postil in je živel v udobju, mogel v nebesih dobiti isto plačilo kot tisti, ki so petdeset, šestde-
set in več let prenašali trdoto, pokoro, odrekanje, težave redovnega življenja? Kaj smo
si torej mi drugi, ki smo se toliko trudili in toliko garali, zaslužili, medtem ko je Dositej
preživljal svoje dni v prijetnih sobah za tujce?' In Gospod jim je po ustih opat­ a odgovoril:
'Vi ne poznate zaslug in veljave kreposti pokorščine. Zaradi nje je Dositej v kratkem času
dosegel nekaj let več kot drugi menihi v dolgih letih truda in odpovedi.'
To je bila pokorščina izpolnjevanja, hotenja in razsodbe. V izpolnjevanju hitra, vesela
in točna. V hotenju tako, da ni hotel drugo, kot kar je hotel predstojnik, in v razsodbi, ko
se je v vsem strinjal s predstojnikovo sodbo.
Za to popolnost pokorščine je prejel Dositej tako zelo veliko plačilo. Pomislite torej, ko-
liko zaslug smo izgubili vsakokrat, ko smo hoteli uveljaviti svojeglavost, vsakokrat, ko smo
prekršili kako pravilo hiše ali družbe ali nismo točno izpolnili svojih dolžnosti, vsakokrat, ko
smo negodovali, presojali kako odredbo ali ukaz in nasprotovali predstojnikovemu mnenju.

49.4 Page 484

▲back to top


484
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Tudi gojencem je don Bosko v tem zadnjem delu šolskega leta dal veliko na-
vodil in opominov. O tem je govoril zaporedoma več večerov, vendar nam kronika
poroča samo o enem govoru. »Že precej časa je od tega, ko je neki nepridiprav
dobil od škofa v Saluzzu ljubezniv opomin, ki pa ga je tako razjezil, da se je sklenil
maščevati. Da bi izvedel svoj sklep, je iskal priložnost, da bi ga zastrupil. Nekega
dne, ko je moral škof opraviti javno slovesno opravilo, ga je ta nesrečnež povabil
na kosilo z namenom, da bi ga pokončal. Sredi kosila je strežnik prinesel škofu
za pokušnjo posebno vrsto vina, za katero je pravil, da je nekaj izrednega. Kakor
hitro ga je škof pokusil, je vzkliknil: 'Kako odlično vino! Ne spominjam se, da bi
v svojem življenju pil kaj podobnega.' Ko so drugi gostje to slišali, so želeli, da bi
tudi njim postregli s tako posebnostjo. Toda strežnik je imel naročilo, da mora
steklenico, kakor hitro bi postregel škofu, vreči v globoko jamo. Gostje pa so še
naprej zahtevali, da naj tudi njim dajo piti od tistega vina. Ko jim niso ugodili, so
se užalili. Toda to je bila zanje sreča, ker sicer bi jih doletela ista usoda kot škofa,
ki je malo zatem za­čutil hude bolečine v trebuhu in kmalu izdihnil.
Ko sem prebral to sporočilo, sem si mislil, da je to lep primer, kar se dogaja
našim fantom. Gorje nam, če bi jim dali vse, kar zahtevajo z besedami ali deja-
nji. Kolikokrat bi pili strup! To naj povem zlasti v zvezi s sramežljivostjo. Radi bi
se družili z določenimi tovariši, radi bi nadaljevali določena prijateljstva, vendar
pred­stojniki tega nočejo. Tako se dobijo nekateri, ki jih prešinja nekaj hudobije, to
nakažejo drugim in tedaj nekateri nedolžni pa radovedni hočejo točnejšo razlago,
ki jo dobijo v svojo škodo in postanejo pridni hudičevi sodelavci. In tako nepre-
vidni pijejo strup. Če bi misl­ili tako, kakor je mislil Dominik Savio, in bi ravnali
kakor on, jih nihče ne bi prevaral. On je, namesto da bi se šel kopat, odgovoril:
– Prosil bom za dovoljenje svoje starše.
– Oh, nikakor ne, so odgovorili tovariši. Oni te ne bodo pustili.
– To pomeni, da je to slabo, in zato ne grem z vami.
Dragi fantje, upoštevajte prepovedi vaših predstojnikov, in če bi se vam zdelo,
da bi oni nasprotovali dejanju, ki ga nameravate storiti, ga nikar ne storite. Ko
boste dobili v roko knjigo, si mislite, preden jo začnete brati: Bo don Bosko zado-
voljen, če bi bral to knjigo? Vaša vest vam bo dala odgovor. Kdo vam je dal kak letak
in sami zase menite: Če bi me predstojniki videli s tem list­om, kaj bi mislili o meni?
Takoj ga raztrgajte ali bolje, izročite ga asistentu. To bo dokaz vaše poštenosti. Nik-
dar pa ne storite teg­ a, kar vam taki letaki priporočajo. Če vidite fante, ki se v krogu
med seboj skrivnostno pogovarjajo pa se jim približa kak predstojnik in si začnejo
z očmi pomežikovati, se jih izogibajte in bodite daleč od njih ter bežite pred njimi
kakor pred kugo. Tu je strup, tu je smrt. Spominjajte se mojih besed. Mogoče ta

49.5 Page 485

▲back to top


BiS 7 — 68. poglavje
485
strup ne bo takoj povzro­čil večne smrti, vedno pa povzroči smrt duše. Mogoče
boste zlo popra­vili z dobro spovedjo, toda posledice tega strupa so hude. Griž­ nja
vesti, dolgočasje pri pobožnih vajah, slabost, slabe težnje, ki jih prej ni bilo, obža-
lovanja vredna lahkota za padanje v greh, vedno novi padci, spomini, ki grenijo
celo življenje, strah pred Božji­mi kaznimi, vedno težavnejši napori pri izpolnjeva-
nju dolžnosti, včasih prezir tovarišev. Dobro si premislite, preden zapadete v tako
stanje. Držite se nasvetov vaših predstojnikov, ne da bi iskal­i za to utemeljitve. Če
prepovejo kako stvar, recite: To je strup, to je smrt in jaz nočem umreti.
Medtem je don Bosko razmišljal o končnih šolskih izpitih. Morda si je tudi
želel, da bi mogel primerjati uspeh gojencev oratorija z uspehom dijakov dr-
žavnih šol.
Dne 10. julija je pisal kraljevemu šolskemu nadzorniku in iz njegovega od-
govora sklepamo na vsebino pisma.
Turin, 13. julija 1864
Podpisani ne more ugoditi prošnji vaše uglednosti, ker okrožn­ ica prosvetnega mini-
strstva št. 149 določa, da se naslovi nalog pošiljajo samo državnim ustanovam in državno
priznanim šolam.
Zahvaljujem se za povabilo, da bi bil navzoč pri razdelitvi nagr­ ad v vašem zavodu. Če
me ne bodo zadrževale nujne obveznosti, se bom slovesnosti tudi udeležil.
Kraljevi šolski nadzornik F. Selmi
Don Bosko je na robu pripisal: Opozoriti ga je treba na predvečer razdelitve
nagrad.
Dva dni pozneje, 15. julija, v petek ob štirih zjutraj je v mavricijanski bol-
nišnici umrl 15-letni Turinčan Alojzij Vallino. Tako se je uresničila don Boskova
napoved z dne 14. junija. Vallino tako ni več opravil naslednje vaje za srečno smrt.
Zdi se, da o tem govori list, iztrgan iz kronike, ne da bi navedel ime. Pripo-
veduje dogodek, ki smo ga večkrat slišali Jožefa Buzzettija in Janeza Bonettija.
»Fant, ki je sumil, da je on napovedan, je šel v bolni­šnico. Bolezen se je
poslabšala, izredno mu je otekla glava in začelo se mu je blesti. Iz besed, ki jih
je izgovarjal, je bilo mogoče sklepati, da je prepričan, da bo moral umreti. Kli-
cal je don Boska in ga prosil za pomoč in odpuščanje. Niti zdravniki niti sestre
strežnice niso mogli iz njego­vih izjav ničesar povzeti. Ko je don Bosko zvedel za
njegovo stanje, ga je takoj obiskal. Sestre so mu pripovedovale o fantovih čud-
nih blodnjah. Don Bosko je odgovoril: 'Dobro vem, kako je. Pustite me, da bom

49.6 Page 486

▲back to top


486
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
z njim govoril, in pomiril se bo. Pristopil je k njegovi postelji, in ko je on slišal
njegov glas, se je razveselil:
– Oh don Bosko, mu je dejal, nikar mi ne preberite obsodbe.
– Kaj vendar govoriš! Prišel sem, ker te imam rad in ker želim, da bi živel. Si
razumel? Sedaj mi povej, ali bi se rad spovedal pri don Bosku?
– Seveda. Ne želim si drugega kot to. Če mi le ne boste prebrali obsodbe.
– Kakšno obsodbo, dragi moj. Želim, da bi bil vesel. Sklonil se je nadenj in
mu zašepetal na uho besedo, ki ga je popolnoma pomirila. Nato ga je spovedal,
mu dal prinesti sveto popotnico in podeliti poslednje maziljenje. Ko je z veliko
vero prejel vse zakramente, je mirno izd­ ihnil.«
Ko se je bližal čas duhovnih vaj v Lanzu, je don Bosko vzel v roke razne av-
torje, zlasti Casalisa ter zbral nekaj zgodovinskih podatkov o Lanzu in o nekaj
drugih pomembnih krajih njegovih dolin, da jih je izr­ očil novemu ravnatelju.
V 12. stoletju so v obrambo doline in njenih prehodov zgra­dili grad v Lanzu. Toda
leta 1551 so ga zavzeli Francozi. Proti koncu istega leta je poveljnik cesarskih čet Gon-
zaga pregnal Francoze in se polastil celotnega Canavenškega. Prav tako so sovražniki
divje napadli špansko posadko, da se je morala leta 1552 umakniti. Francoski general
Brisacco je 1557 grad dal porušiti. Ko se je Emanuel Filibert vrnil na svojo posest, je leta
157. markizat Lanzo izročil don Filipu d'Este. Petdeset let po uničenju gradu je na njego­
vih razvalinah Bartolomej Bonesio postavil temelje kapucinskega samostana in mu za
začetek dal 2.000 skudov. Dal je zgraditi cerkev, v kateri so na dan vseh svetih leta 1615
darovali prvo sveto mašo.
Samostan je ustanovila rodbina Granieri, plemiška družina iz Lanza. Leta 1661 ga je
podarila očetom kamaldolencem.
Iz tega samostana prihaja Colombano Chiaverotti. Leta 1839 so prišli karmeličani.
Forno di Groscavallo je na 667 m nadmorske višine. Mati Božja Marija se je 163. pri-
kazala v gozdu bukev, platan in jesenov. Studenec nadškofa Roràja.
Balangero (Berengarii Castrum - Berengarjeva utrdba), Madonna mučencev (tebej-
skih), Piè (Plebis castrum - Ljudska utrdba), Berengario II., markiz ivrejski in poznejši
italijanski kralj, je tam dal postaviti grad in potem še drugega na drugi strani Tanara, ki
mu tudi pravijo Berengarium; pozneje so ga imenovali Balangio Blanqua.
Vallis de Amatis (danes Mathi). To je bilo splošno ime za dolino Lanzo (Matigis).
Ciriè. Cerreto. Gozdičevje, polno cerov, ki jih je danes malo. V starih časih so imeli
navado, da so postavili za zavetnika svetnika s podobnim imenom, kot je bil kraj. Zato je
zavetnik sv. Ciriak. Nekateri pravijo, da je tukaj preživel zimo Friderik I.
V ponedeljek 18. julija je don Bosko odšel v Lanzo. Don Arròju je naročil,
naj ima večerne govore za fante. S seboj je vzel duhovnika Dominika Ruffina, ki

49.7 Page 487

▲back to top


BiS 7 — 68. poglavje
487
ga je izbral za ravnatelja zavoda v Lanzu. Ta je pri odhodu pisal pismo tovarišu
Rebuffu.
Ne vem, ali naj imam ta svoj odhod k sv. Ignaciju za vzrok radosti ali žalosti. Če po-
mislim na veliko potrebo, ki jo čutim v duši, da se malo umaknem v samoto, da razmislim
in uredim stvari svoje vesti, ki sem jih do sedaj tako zanemarjal, je zame velika mi­lost. Če
pa z druge strani pomislim, da bom moral zapustiti oratorij, svoje prijatelje in tebe, če po-
mislim, da bo ta moj odhod začetek daljš­ e odsotnosti, se mi zdi, da me to tako prizadeva,
kakor če bi zapuščal svojo rodno hišo, starše, brate in sestre po krvi. Oh, kako zelo tesne so
duhovne vezi, sem vedel že prej, toda sedaj vse to tudi občutim.
Dragi Rebuffo, čez kak dan bova ločena telesno, toda nikdar v duhu.
Don Bosko je prispel k sv. Ignaciju, kjer so rasle nove stavbe in kjer je
vodstvo duhovnih vaj prevzel novi rektor.
Kanoniku Evgeniju Gallettiju, ki se je umaknil, da bo delal v Mali hiši Božje
previdnosti, je v vodstvu Cerkvenega konvikta sv. Fran­čiška Asiškega sledil Tu-
rinčan teolog Feliks Golzio, don Boskov spovedn­ ik. Teolog Golzio je nadaljeval
v svetišču sv. Ignacija don Cafassovo delo v letih 1864-1873. Galletti in Golzio
sta dokončala gradnjo ceste, ki je vodila k svetišču, ter sezidala veliko obednico
v pritličju in sobe v prvem nadstropju; vse to z velikodušno podporo marki-
ze Barolo. Rektorja sta nastavila stalnega kaplana, ki je imel nalogo sprejemati
obiskovalce, spovedovati in ob prazničnih dneh oskrbeti cerkvene obr­ ede za
naselje Borgata di Tortore. Prav tako je moral skrbeti za pouk v šoli.
Medtem ko je don Bosko čakal na začetek duhovnih vaj, ni pozabil na svoje
sinove v oratoriju. Napisal jim je pismo, v katerem je opisoval dogodivščine s
svojega potovanja.
Gospodu advokatu Arròju, če meni, da bi pismo prebral skup­ aj tako dijakom kakor
rokodelcem.
Mojim dragim sinovom Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
Prepričan, da vam bo v veliko zadoščenje in razvedrilo, sem se odločil, da vam bom
opisal svoje potovanje iz Turina k sv. Ig­naciju, kjer sem hvala Bogu sedaj.
V ponedeljek 18. tekočega meseca sem se ob štirih napotil k poto­valni kočiji. Ker pa
moj želodec znotraj omnibusa močno trpi, sem se spravil na cesarski sedež ali na kozla vi-
soko spredaj. Toda ta sedež je plačal že nekdo drug. Kaj naj storim? Gospod advokat Arrò
bi mi gotovo izposloval pravico, toda meni to ni uspelo. Končno mi je eden izmed gostov
na kozlu z resnim izrazom namenil besede: 'Poslušajte, pripravljen sem zamenjati svoj
sedež, vendar ne zato, da vam naredim uslugo, temveč da mi daste primerno napitnino.'
Odgovoril sem mu: 'Če more denar urediti stvari, vas bom skušal zadovoljiti. Pridite dol.
In tu je kovanec, ki ga boste gotovo veseli.'

49.8 Page 488

▲back to top


488
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Zares je bil zadovoljen.
Povzpel sem se na svoje mesto. Malo me je obsijalo sonce, malo prepihal veter, malo
me zasul prah s ceste. Pripovedoval sem svojim sopotnikom, kako sem pred dvema letoma
na prav isti dan na poti iz Casella do Lanza doživel krepko ploho. In že se je začelo obla-
čiti, zaslišalo se je grmenje, bliskalo se je in začel je prav v Casellu padati dež. Od osmerih,
ki smo bili v zgornjem delu kočije, sem samo jaz imel dežnik, tako da so se vsi nadvse
ljubeznivo stisnili okoli mene, kakor to, dragi sinovi, storite vi, ko smo na odmoru in vam
skušam dati kako dar­ ilce. Če smo se prej prijetno pogovarjali, se je pogovor sedaj še bolj
razvnel, saj smo bili vsi 'a tu per tu', stisnjeni skupaj.
Med temi sta bila dva zdravnika, dva advokata, en profesor in še dva druga. Naš
pogovor se je sukal okoli zgodovine Egipta, Perzije, Grčije in Italije. Toda njihov namen
je bil, da bi napadali don Boska zaradi njegovih Zgodb Svetega pisma. Da vam povem po
pravici: ko sem jih malo potipal, se je pokazalo, da so vedeli veliko neumnosti, zgodovine
pa niso poznali. Zato so morali po nekaj mojih odgovorih urno odnehati.
Tedaj smo začeli razpravljati o filozofiji, teologiji. Hoteli so braniti Spinozov pan-
teizem, Manetev dualizem itn. itn. Toda kmalu so morali opustiti svoja stališča. Nato so
začeli napadati in krič­ ati proti obstoju Boga. Menil sem, da je prav, da se izgovorijo, da
me bodo potem bolje poslušali. Ko so se delno pomirili, sem jim malo za šalo malo zares
pripovedoval zgodbo o koklji in piščancu in jih vprašal:
– No vi, ki ste zdravnik, kaj pravite, ali je bila prej kokoš in potem jajce?
– Brez dvoma je bila najprej kokoš, ki je potem znesla jajce.
– Od kod pa se je vzela kokoš?
– Zvalila se je iz jajca.
– Kdo je potem naredil prvo jajce, iz katerega se je zvalila kokoš?
Zdravnik je skušal odgovoriti, pa se je samo zapletal. Nato sem dejal njegovim tova-
rišem: Povejte še vi svoje mnenje.
Toda vsi so molčali. – Povejte vi, kaj se vam zdi bolj prav, je bila najprej kokoš ali je
bilo najprej jajce?
Tedaj se je nagovorjeni razkačil in ves divji dejal: – Naj gresta k hudiču kokoš in jajce!
Ne vem več, kaj naj odgovorim.
Vsi so se zakrohotali in zaploskali. Eden izmed navz­ očih je takole odgovoril: – Jaz bi
tako kokoš kot jajce dal v boljše roke, kot so hudičeve. Izročil bi ju dobremu kuharju, da
bi nam pripravil dobro okrepčilo po tem dežju. Toda vi, gospod doktor, začnite pri kokoši
ali pri jajcu, vendar ne boste nič ugotovili, če ne dopustite Boga, ki je ustvaril bodisi kokoš
bodisi jajce, iz katerega se je zvalila kokoš. Zato pojdimo od sina do očeta in končali bomo
s človekom, ki ga je ustvaril Bog. To je Adam, ki je prvi človek na svetu.
Tako se je končal ta razgovor. Nato so me vprašali po mojem imenu in jaz sem vpra-
šal njih, kako se pišejo. Od tedaj pa smo vse do Lanza govorili o oratoriju.
Nameraval sem prenočiti v Lanzu. Toda teolog Bertagna in delovodja Feliks sta se
odločila, da bosta nadaljevala pot. Dež je malo poj­enjal in pridružil sem se jima na poti

49.9 Page 489

▲back to top


BiS 7 — 68. poglavje
489
proti sv. Ignaciju. Bilo je že ob osmih in mi smo se odpravili na pot v visoko gorovje. Med-
tem se je močno stemnilo, zgrešili smo pot in se znašli med skalovjem in kamenjem. Nena-
doma pa so se razmaknili oblaki, zasvetila je luna in znašli smo se na pravi poti ter med
skalovjem in kamenjem prišli do vrha. Nato je šlo vse po sreči, razen za Feliksa, ki se je
izgu­bil, vendar smo se spet dobili na vrhu. Bili smo do smrti utrujeni in ura je odbila deset.
Toda kako smo bili presenečeni in razočarani, ko smo prišli do svetišča in nismo dobili
nikogar, ki bi nam odprl. Po dolgem trkanju, ropotanju in klicanju so nam vendarle odprli,
nas sprejeli in nam pripravili dobro večerjo, da smo si potešiti strašni tek. Potem se nas je
polastil spanec in opolnoči smo šli spat.
Lahko noč tudi vam!
Upam, da vam bom mogel jutri pisati o pomembnejših stvareh. Molite zame, dragi
sinovi, kakor jaz molim za vas. Presveta Devica naj vas vse ohrani v svoji milosti. Opravite
po mojem namenu duhovno in zakramentalno sveto obhajilo. Amen.
Pri sv. Ignaciju, 22. julija 1864
Ves vaš v Gospodu duh. Janez Bosko
Zdi se, da don Bosko ni napisal drugega pisma, kakor je obl­jubil, ker o tem
ne govori nobena listina. Verjetno ga je pastoralna skrb popolnoma zajela. Don
Arrò je poklical v govorilni­co študentov celotno družino in jim prebral don Bo-
skovo pismo. Naj povemo, da sta obe skupnosti že nekaj let imeli vsaka svoje
prostore, kjer sta opravljali molitve in dobivali sebi primerne opomine in na-
potke. Vse so zbrali samo ob izrednih priložnostih, ko jim je bilo treba naznaniti
kaj posebno pomembnega.
Po duhovnih vajah je don Bosko zapustil sv. Ignacija in se odpravil v Lanzo,
kakor je obljubil, da bo nadaljeval pogovor z županom in uredil vprašanja s
šolsko oblastjo.
S turinske prefekture je prispel odlok pokrajinske uprave.
Potem ko smo pregledali zapisnik Občinskega sveta v Lanzu z dne 3. junija 1864, ki
je obravnaval ponovno odprtje zavoda in dog­ ovor z gospodom don Boskom, slišali poro-
čevalca, ugotovili primernost in javno korist zavoda v Lanzu, je pokrajinski nalog odobril
navedeno dejanje, kar se tiče izdatka, medtem ko mora pouk in dogovor z don Boskom po-
trditi šolska oblast, od katere bo popolnoma odvisen, v smislu predpisov javne izobrazbe.
Predsednik prefekt Pasolini; tajnik Zotto
Turin, 15. julija 1864
V najkrajšem času so poskrbeli, da sta kraljevi šolski inšpektor za osnov-
ne šole in kraljevi šolski nadzornik za srednje šole čim prej dobila po zakonu
zahtevane dokumente. Don Bosko naj bi poskrbel za diplome profesorjev in
učiteljev, ki naj bi nas­topili na novih učnih mestih. Ker za to leto niso pričakovali
učencev za razrede humanistike in retorike, se je občinska uprava zadovoljila s

49.10 Page 490

▲back to top


490
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
tremi profesorji za gimnazijo. O posojilu je don Bosko izjavil, da se nikamor ne
mudi. Ko se je vrnil domov, je dal natisniti in razposlati podoben program, kot
ga je že pripravil za Mirabello.
Dne 31. julija so s slovesno razdelitvijo nagrad sklenili šolsko leto. Še prej
je don Ruffino kot študijski vodja izvedel končne letne izpite.
Slovesnosti se je udeležilo veliko uglednih osebnosti. Don Bosko je povabil
tudi grofa Cibraria, od katerega je prejel nasledn­ ji dopis: »Tisočkrat hvala lju-
beznivemu gospodu don Bosku za po­vabilo. Vendar se zaradi težav z zdravjem
ne morem odzvati. 29. julija 1864. Grof Alojzij Cibrario.«

50 Pages 491-500

▲back to top


50.1 Page 491

▲back to top


69.
poglavje
Odlok o pohvali Svete kongregacije za škofe in redovnike salezijanske
družbe – Trinajst pripomb k pravilom družbe – Don Boskovo zahvalno
pismo za odlok kardinalu Quagli – Don Boskov memorial k trinajstim
pripombam Svete kongregacije – Prevod pravil v latinščino
Don Boska je v teh dneh doletelo neizmerno veselje. Sveta kongregacija
za škofe in redovnike je, potem ko je slišala mnenje raznih konzultorjev, po na-
tančni preveritvi izdala z datumom 23. julija 1864 s podpisom svetega očeta
odlok, imenovan pohvale ali kolavdacije, in s tem potrdila obstoj in duha nove
družbe. Potr­ditev konstitucij pa so preložili na bolj primeren čas. Glede na oko-
liščine časa in krajev so postavili don Boska za predstojn­ ika za dobo vsega živ-
ljenja, za njegovega naslednika pa so določili dvanajst let službene dobe.
Ta odlok je bil z običajnim pismom poslan kapitularnemu vikarju v Turinu,
ki ga je izročil don Bosku.
odlok
Svete kongregacije za škofe in redovnike za Salezijansko družbo
Duhovnik Janez Bosko iz turinske škofije je, spodbujen od sočutja, leta 1841 s pomoč-
jo drugih duhovnikov začel zbirati najrevnejše otroke, jih poučevati osnovne resnice kato-
liške vere in jim pomagati v časnih težavah. Tako je nastala pobožna družba sv. Frančiška
Saleškega, ki jo sestavljajo duhovniki, kleriki in laiki. Člani izpovejo tri preproste obljube:
pokorščine, uboštva in čistosti. Vodi jih vrhovni predstojnik. Poleg lastnega posvečenja se
trudijo za telesno in duhovno korist, zlasti najrevnejših dečkov.
Od vsega začetka je ta pobožna družba gojila in si prizadeva la za vse, kar je moglo
pomagati pri uresničevanju tega cilja. Vsem je znano, kako zelo so s svojim delom čla-
ni koristili krščanski veri. Veliko škofov jih je poklicalo v svoje škofije in jih sprejelo kot

50.2 Page 492

▲back to top


492
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
zavzete in uspešne delavce v Gospodovem vinog­ radu. Toda imenovani duhovnik Janez
Bosko, ustanovitelj in vrhovni predstojnik družbe, je menil, da bi njemu in njegovim čla-
nom manjkalo veliko dobrega, če družba ne bi dobila potrdila Apostolskega sedeža.
S priporočilom mnogih škofov je pred kratkim predložil ponižno prošnjo za imeno-
vano odobritev, da bi njegova svetost gospod papež Pij IX. to potrdil in odobril pravi-
la. Njegova svetost je v avdienci, ki jo je blagovolila nakloniti mons. prosekretarju Svete
kongregacije za škofe in redovnike 1. julija 1864, pregledala priporočilna pisma zgoraj
imenovanih škofov in se pohvalno izrekla o imenovani družbi. S tem odlokom jo izrecno
hvali in priporoča kot družbo preprostih obljub, pod vodstvom vrhovnega predstojnika,
upoštevajoč pravice ordinarijev, kakor predpisujejo kanoni Apostolske konstitucije, vse
do končne odobritve konstitucij. Njegova svetost je zaradi izrednih okoliščin v smislu pri-
čujočega odloka dol­očila, da sedanji predstojnik, se pravi vrhovni predstojnik ostane v
službi do konca svojega življenja, čeprav je določeno, da naj vrhovni predstojnik ostane v
službi samo dvanajst let.
Dano v Rimu, v tajništvu Svete kongregacije za škofe in redovnike na dan 23. julija 1864.
A. kardinal Quaglia, prefekt
Stanislav Svegliati, prosekretar
K zgoraj omenjenemu odloku pohvale Družbe sv. Frančiška Saleškega je
Sveta kongregacija za škofe in redovnika dodala h konstitucijam naslednjih tri-
najst pripomb:
Pripombe h Konstitucijam članov sv. Frančiška Saleškega v turinski škofiji
1. Služba višjega predstojnika oziroma vrhovnega predstojnika bo trajala dvanajst let,
ne more pa biti potrjen v njej brez dovoljenja Sv. sedeža.
2. Primerneje bo v konstitucijah izločiti besede, ki sobratom prepovedujejo sodelovati v
političnih zadevah.
3. Zaobljube, ki se izpovedujejo v takih ustanovah, so prihranjene Sv. sedežu, zato je
treba v konstitucijah odstraniti to, da lahko od prej omenjenih zaobljub odvezuje
vrhovni predstojnik.
4. Ni dovoljeno, da bi vrhovni predstojnik lahko odobril sobratom svete ustanove od-
pustnice za prejem svetih redov, zato naj se to prav tako odstrani iz konstitucij.
5. Pri odprodaji imetja in zadolževanju bo ohranjena apostolska odobritev glede na
predpise svetih kanonov.
6. Ni dobro prepustiti presoji sobratov odpoklica višjega ali vrhovnega predstojnika,
temveč bo treba predpisati, da odpoklic ne more biti veljaven brez posveta s to sveto
kongregacijo.
7. Pri ustanavljanju novih hiš in pozneje pri sprejemanju upravljanja semenišč ordina-
rijev se bo treba v vsakem posameznem primeru obrniti na Sveti sedež.
8. Zaželeno je, da so sobratje vsak dan prosti več kot eno uro za glasne in tihe molitve
in da vsako leto deset dni opravljajo duhovne vaje.

50.3 Page 493

▲back to top


BiS 7 — 69. poglavje
493
9. Ne sme se odobriti, da bi se tuje osebe vpisale v sveto ustanovo s tako imenovanim
zunanjim članstvom.
10. V obrazcu izpovedi zaobljub bo treba dodati ime ravnatelja, vpričo katerega se po-
daja izpoved, ter besede: »volermi comandare senza riserbo« nadomestiti z nasle-
dnjimi besedami: »e volermi comandare a tenor delle nostre Costituzioni«.
11. Vsaka tri leta je višji predstojnik oziroma vrhovni predstojnik obvezan podati poro-
čilo o stanju svoje ustanove tej sveti kongregaciji in to poročilo mora zaobjeti tako
materialni kot personalni status, torej število hiš in članov, kakor stanje discipline, se
pravi spoštovanje konstitucij, prav tako vse, kar se tiče gospodarskega upravljanja.
12. Kakor je navada pri svetih duhovniških družbah, naj se napravi prevod konstitucij iz
domačega jezika v latinščino.
13. Da ne bi nastali pomisleki in vznemirjenje, naj se odstranijo iz konstitucij besede, s
katerimi se obveza ubogati predstojnikovo zapoved postavi pod krivdo.
Stanislaus Svegliati Pro-Secretarius54
Ko je don Bosko prejel od škofijske pisarne v Turinu ta predragoceni odlok,
je kardinalu Quagli poslal naslednji dopis:
Velespoštovana eminenca!
Z velikim zadoščenjem sem prejel odlok potrditve Družbe sv. Frančiška Saleškega, ki
mi ga je poslala vaša izredna dobrota in naklonjenost. Čutim dolžnost, da se vam iz vsega
54 Animadversiones in Constitutiones Sociorum sub titulo S. Francisci Salesii in Dioecesi Taurinensi.
1. Munus Rectoris Majoris seu superioris Generalis ad duodecim annos erit duraturum, nec in eo poterit confirmari
sine venia S. Sedis.
2. Consultius erit expungere in Constitutionibus verba quibus sociis prohibetur ne in rebus politicis partes assu-
mant.
3. Vota quae in hujusmodi Institutis emittuntur sunt S. Sedi reservata, ideoque delendum in Constitutionibus prae-
dicta vota dispensari posse a Superiore Generali.
4. Permittendum non est, ut Superior Generalis relaxare possit sociis pii Instituti Litteras Dimissoriales ad Ordines
suscipiendos, idque pariter in Constitutionibus deleatur.
5. Reservandum erit Beneplacitum Apostolicum pro alienationibus ac debitis contrahendis ad praescriptum sa-
crorum canonum.
6. Non expedit remittere arbitrio Sociorum depositionem Rectoris Maioris, seu Superioris Generalis, sed praescri-
bendum erit, ut depositio effectum habere nequeat inconsulta hac Sacra Congregatione.
7. Pro fundatione novarum domorum, et pro suscipienda in posterum ab Ordinariis directione Seminariorum re-
currendum erit in singulis casibus ad S. Sedem.
8. Optandum est ut socii plusquam unius horae spatio orationi vocali et mentali quotidie vacent, et ut quolibet
anno per decem dies spiritualia peragant exercitia.
9. Approbandum non est, ut personae extraneae pio Instituto adscribantur per ita dictam affiliationem.
10. In formula Professionis addendum erit nomen Rectoris coram quo emittitur Professio, et verbis »volermi
comandare senza riserbo« substituantur sequentia alia verba: »e volermi comandare a tenor delle nostre Costi-
tuzioni«.
11. Quolibet triennio Rector Maior seu Superior Generalis relationem status proprii Instituti ad hanc Sacram Con-
gregationem trasmittere teneatur, quae quidem relatio complecti debet tam statum materialem et personalem,
nempe numerum domorum et sociorum, quam disciplinarum, scilicet Constitutionum observantiam, nec non quae
respiciunt administrationem oeconomicam.
12. Prout moris est penes pias Praesbyterorum Congregationis Constitutionum traductio e vernacula in latinam
linguam fiat.
13. Ne scrupulis et anxietatibus detur locus, deleantur in Constitutionibus verba, quibus Superioris praeceptum
obligare sub culpa statuitur.

50.4 Page 494

▲back to top


494
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
srca zahvalim. Ker ne mor­ em drugače izraziti svoje hvaležnosti, vam zagotavljam, se bom
združil z vsemi člani naše družbe in vsemi dečki naše hiše, da bomo klicali blagoslov na
vas, da boste še 'ad multos annos' (mnoga leta) nadaljevali naporno delo za večjo Božjo
slavo in v čast svete Cerkve.
Medtem bom skrbno preučil opombe h konstitucijam naše družbe. Nato se bom spet
obrnil na vašo že znano dobroto s prošnjo, da končate delo, ki se je pod vašim pokrovi-
teljstvom tako dobro začelo.
Prosim vas za novo uslugo, ki bi jo dodali k že tolikerim, da bi v mojem imenu in v
imenu vseh članov družbe izrekli zahvalo njegovi svetosti papežu in mu izrekli našo naj-
globljo vdanost. Zagotavljam vam, da so vsi utripi našega srca namenjeni temu dragemu
očetu, ki nas ima tako zelo rad.
To pismo vam prinaša teolog in advokat Emilijan Manacorda, goreč sotrudnik naše
hiše. Je član premožne družine, navdušen ljubi­telj svetega očeta papeža in želi vso svojo
moč nameniti koristi naše svete katoliške vere. Če bi ga mogoče mogli uporabiti za kako
uslu­go, vam jo bo iz vsega srca rade volje storil.
Končno vas prosim, da bi v svoji veliki naklonjenosti podelili blagoslov meni in deč-
kom te hiše, in se iz vsega srca zahvaljujem vaši eminenci in vam spoštljivo poljubljam
roko. Ponižni in vdani služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 25. avgusta 1864
Ta odlok je bil velik korak na poti izoblikovanja salezijanske družbe. Toda
don Bosko je moral vzeti v pretres trinajst pripomb in poiskati način, kako naj
bi jih prilagodil zahtevam časa, kraja in težavam, ki bi mogle nas­tati z državno
oblastjo in zaradi narave same ustanove. Videti je bilo, da sveta kongregacija
ni hotela za vsako ceno vsiliti popravkov. Tako se je iz dopisa, ki ga je podpisal
mons. Svegliatti, moglo sklepati, da kak, zlasti še tisti, ki se tiče pripustitve k
svetim redovom (četrti), velja tako dolgo, dokler družb­ a ne bi bila dokončno
potrjena. Don Bosku so tudi nakazali mesto, kamor bi jih lahko vnesel. Prav
tako je bilo treba najprej preizkusiti, ali jih je sploh mogoče izpolniti.
Don Bosko je počasi pripravljal memorial, ki bi ga potem preds­ tavil očetom
svete kongregacije.
Glede pripomb h Konstitucijam
Članov sv. Frančiška Saleškega v turinski škofiji (prevod iz latinščine)
Leta Gospodovega 1864, dne prvega julija, je (njegova) svetost, naš gospod papež
Pij IX. prijazno ugodila najponižneje izraženim prošnjam in blagovolila Družbo svetega
Frančiška Saleškega pohvaliti in priporočiti glede na predpis svetih kanonov, vendar je
bila odobritev konstitucij odložena na primernejšo priložnost. Poleg tega je njegova sve-
tost glede na posebne okoliščine privolila, da duhovnik Janez Bosko ostane v svoji službi
kot vrhovni predstojnik, dokler bo živel, in istočasno določila, da pa bo v prihodnje vrhov-
ni predstojnik iste družbe opravljal svojo službo le dvanajst let.

50.5 Page 495

▲back to top


BiS 7 — 69. poglavje
495
Omenjenemu odloku je bilo pridruženih trinajst pripomb o konstitucijah iste družbe.
Prosilec je z veliko hvaležnostjo sprejel zgoraj omenjeni odlok in dodane mu pripombe
in takoj posvetil pozornost temu, da pripombe prenese v prakso, da bi, če bi se pojavila
kakšna težava, to ugotovil in ugotovljeno razjasnil. Ker je vse premišljeno tako, kakor se
zdi, da prispeva k večji Božji slavi in koristi duš, je mnenja, da je treba v tem smislu ubo-
gati zgoraj omenjene pripombe.
Prva pripomba. – »Služba višjega predstojnika oziroma vrhovnega predstojnika bo
trajala dvanajst let, ne more pa biti potrjen v njej brez dovoljenja Sv. sedeža.«
Zabeleži se. – Ta pripomba se v celoti in brez kakršnega koli pomisleka sprejme. Zato
je bilo dodano, kar je bilo s tem v zvezi v konstitucijah treba dodati in spremeniti.
Druga pripomba. – »Primerneje bo v konstitucijah izločiti besede, ki sobratom pre-
povedujejo sodelovati v političnih zadevah.«
Zabeleži se. – Te besede so izločene; ta člen je meril namreč samo na to, da ne pride
do neprijetnosti, če bi konstitucije o naključju prišle v roke laikov. In zato je ob upošteva-
nju pripombe ves člen izločen.
Tretja pripomba. – »Zaobljube, ki se izpovedujejo v takih ustanovah, so prihranjene
Sv. sedežu, zato je treba v konstitucijah odstraniti to, da lahko od prej omenjenih zaobljub
odvezuje vrhovni predstojnik.«
Zabeleži se. – Nadvse radi privolimo v to, kar je v večje dobro, kar vedno tesneje po-
vezuje duše z najvišjim predstojnikom (ali škofom) Cerkve. Pripomba je le glede triletnih
zaobljub. Prosimo, da bi imel zaradi koristi in posebne ugodnosti za Kongregacijo vrhov-
ni predstojnik možnost odvezovati triletne zaobljube. Zdi se, da s tako odobritvijo ne bi
bilo težav, saj Sv. sedež brez težav daje možnost odveze od začasnih zaobljub navadnemu
spovedniku.
Četrta pripomba. – »Ni dovoljeno, da bi vrhovni predstojnik lahko odobril sobratom
svete ustanove odpustnice za prejem svetih redov, zato naj se to prav tako odstrani iz
konstitucij.«
Zabeleži se. – Če bi bil sprejet ta pogoj, bi iz tega v praksi prav gotovo nastalo kar
največ težav, ki bi motile način obstoja ustanove te vrste in ga skoraj onemogočile.
Namreč:
1. Z največjo težavo bi se ohranila enotnost vodenja in upravljanja, če bi imel škof pra-
vico odpoklica sobratov iz družbe in od nalog in jim naložiti opravljanje drugih cerkvenih
služb. V takem primeru bi se zgodilo, da bi bil upravitelj kake hiše odpoklican od drugega
škofa, čeprav je dolžan pokorščino svojemu predstojniku po zaobljubi pokorščine. Te za-
obljube pa so prihranjene Sv. sedežu. Prav tako vrhovni predstojnik ne bi imel pravice po-
šiljati svojih podrejenih za upravitelje posameznih hiš, zlasti če bi bile hiše v drugi škofiji.
Kaj bi bilo vendar treba storiti, če bi škof, hoteč uveljaviti svojo jurisdikcijo, kakor se
večkrat zgodi, poslal enega ali več sobratov ali samega vrhovnega predstojnika opravljat
kakšne naloge svete službe ali za vodenje župnij?
2. Ohraniti se ne bi mogla niti enotnost duha; da bi namreč izpolnjeval silno težko
sveto službo za revne in zapuščene mlade, se mora vsakdo primerno izobraziti ob stva-
reh, knjigah, opominih. Tega pa ne more doseči, če se temeljito ne nauči z dolgotrajno

50.6 Page 496

▲back to top


496
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
izkušnjo, kaj in kako je treba delati, čemu se izogibati, kaj spreminjati; vsega tega se je
zelo težko naučiti, če je negotovo, koliko časa lahko sobrat ostane v Družbi, preden ga bo
njegov škof odpoklical drugam.
3. Ohraniti se ne more niti enotnost pouka in vzgoje. Vsak sobrat mora namreč, med-
tem ko je prost za študij, obiskovati predavanja, obrede in konference, določene za seme-
nišče. Škof se mora sicer pozanimati o življenju in navadah tistega, ki ga mora ob svojem
času pripustiti k svetim redovom. Toda ali se lahko ura, čas in kraj semenišča uskladijo z
nalogami in zadevami, ki se v Družbi vsakodnevno opravljajo?
Razen tega si vsak učitelj in predhodnik po svoji želji priredi obravnavano snov ter lah-
ko spremeni in nadomesti, še več, ko nastopi nov učitelj, se uvajajo drugi in novi predmeti in
te spremembe povzročijo, da je enotnost pouka izredno težko, skoraj bi rekel, nemogoče oh-
raniti. Isto bi se lahko reklo o obredih, konferencah in pridigah, ki se opravljajo v semeniščih
za izobraževanje duhovnikov, ki živijo v svetu, in ne tistih, ki živijo Bogu posvečeno življenje.
4. Kako bi na splošno lahko uskladili pokorščino lastnemu škofu z dolžno pokorščino
predstojniku, ki pa je močnejša zaradi zaobljub, prihranjenih Sv. sedežu?
5. Še druga težava nastane v krajevnem pogledu, kajti v naših pokrajinah v času
izpraznjenega sedeža ne more generalni vikar izročiti odpustnice, čeprav je minilo leto
od izpraznitve sedeža, in to zaradi svetnih določil, s čimer se zgodi, da bi se moral vsak za
posvečenje namenjeni obrniti na Sv. sedež za vsako posamezno posvečenje, kar bi povzro-
čilo veliko neugodnost in izgubo časa, kakor nas uči vsakdanja izkušnja v teh okoliščinah.
6. Slednjič pri nas še vedno velja zakon, da škofje lahko odpokličejo mladeniče, pok-
licane za službo Gospodu, od posvetne vojaške službe glede na število prebivalcev v svoji
škofiji. Vendar se ne dogaja redko, da število tistih, ki naj bi bili odpoklicani, presega šte-
vilo, dovoljeno po zakonu, medtem ko drug škof lahko nudi obilno uslugo te vrste. Ta te-
žava bi se odpravila s pomočjo odpustnic, s katerimi bi sobrate lahko premestil k drugim
škofom, pri katerih posedujejo ali upravljajo lastne hiše.
7. Posebna težava pa izhaja iz narave Salezijanske družbe, ki sprejema sobrate iz
vseh predelov dežele. Tako se vedno pogosteje dogaja, da bi bile potrebne odpustnice za
kar najbolj oddaljene kraje, katerih ordinarij je ali neznan ali ga je težko odkriti.
8. V splošnem uživajo ta privilegij meniški redovi in kongregacije redovnikov. Te
vrste so Oblati Preblažene Device Marije v skladu z brevom Etsi Dei Filius [Čeprav Božji
Sin], ki ga je objavil papež Leon XII. svetega spomina meseca septembra 1828.
Prav isto je bilo razglašeno za Ustanovo Ljubezni, odobreno od Gregorija XVI. sreč-
nega spomina.
Misijonsko družbo duhovnikov pa je odobril sveti oče Urban VIII. z bulo: Salvatoris
Nostri [Našega Odrešenika] z dne 12. januarja 1632.
Končno je sam sveti oče papež Pij IX. (ki naj ga Bog kar najdlje ohrani zdravega) z
brevom: Religiosas familias [(Bogu) posvečene družine] z dne trinajstega maja 1859 po-
leg možnosti podeljevanja odpustnic na splošno, ki je bila že prej priznana, dodal nasled-
nje: »Če so kleriki Misijonske družbe oskrbljeni z vsem, kar je potrebno, in odpustnicami
svojih predpostavljenih, (jih) lahko zunaj časa, določenega s kanoni, svobodno in zakoni-
to sprejmejo in je veljavno od katerega koli katoliškega škofa, ki je v milosti in občestvu z
Apostolskim sedežem, s tem da se spoštuje, kar je potrebno spoštovati.«

50.7 Page 497

▲back to top


BiS 7 — 69. poglavje
497
In tako na podlagi zgoraj omenjenih razlogov, ki se nanašajo na čase, kraje in svojstve-
no ureditev te družbe, najponižneje prosimo, da bi glede odpustnic imeli isti privilegij, ki ga
uživajo (redovne) hiše, kongregacije in redovne skupnosti, ki živijo skupno življenje v hišah.
Peta pripomba. – »Pri odprodaji imetja in zadolževanju bo ohranjena apostolska
odobritev glede na predpise svetih kanonov.«
Zabeleži se. – To pripombo je izredno težko uskladiti z našimi konstitucijami, kajti gle-
de tega, kar imajo v svoji lasti sobratje, ne pa sama Družba, se nikoli ni pojavil primer,
zaradi katerega bi se morali zateči k Svetemu sedežu. Poleg tega pri nas za zunanje zadeve
velja tako imenovano kraljevo privoljenje, iz česar sledi, da morajo biti papeška določila
podrejena civilnemu pravu. Glede na to dejstvo bi naša Družba pred civilno družbo veljala
kot pravna ustanova, torej pod nadzorstvom civilnih zakonov, kar je enako, kot bi prišla pod
tujo oblast. Zato se najponižneje naproša, da se ta pogoj ne bi dejansko izpolnil. Če bi pa
vendar, kot se lahko zgodi, predstojniku ali kakemu drugemu sobratu prišle v last dobrine,
ki bi se lahko po presoji vesti ali v očeh Cerkve pojmovale kot cerkvena last, ki pripada Druž-
bi, se najponižneje naproša, da se vrhovnemu predstojniku skupaj z njegovim kapitljem, ki
bi se takrat zbral, prizna možnost obravnavati in reševati zadeve take vrste, če jih bo morda
kaj. Na ta način je bila odobrena Družba šolske ljubezni z brevom Gregorija XVI. srečnega
spomina: Cum Christianae [Ko krščanske] itn., z dne 21. junija 1836.
Šesta pripomba. – »Ni dobro prepustiti presoji sobratov odpoklica višjega ali vrhov-
nega predstojnika, temveč bo treba predpisati, da odpoklic ne more biti veljaven brez
posveta s to sveto kongregacijo.«
Zabeleži se. – Ta pripomba je v vseh pogledih sprejeta in uvrščena v konstitucije.
Sedma pripomba. – »Pri ustanavljanju novih hiš in pozneje pri sprejemanju upravljanja
semenišč od ordinarijev se bo treba v vsakem posameznem primeru obrniti na Sveti sedež.«
Zabeleži se. – Ta pripomba bi zelo ovirala zadeve, še več, ker se papeška določila, ki
se nanašajo na zunanjo sodno pristojnost, ne morejo izvesti v praksi brez kraljevega pri-
voljenja, bi bilo ogroženo upravljanje Družbe in sama Družba.
Zdi se, da bi bilo bolje, če bi se pri ustanavljanju ali upravljanju novih hiš obrnili
na krajevnega škofa, kakor je navedeno v konstitucijah. Ta praksa, ki smo jo vse do zdaj
imeli, se zdi popolnoma primerna in ustrezno rešuje nastale razmere glede krajev, časov
in oseb. Kar se tiče ukrepov glede nepremičnin, je skoraj dobesedno vzeto iz konstitucij
Družbe šolske ljubezni, ki je bila zgoraj omenjena.
Osma pripomba. – »Zaželeno je, da so sobratje vsak dan prosti več kot eno uro za
glasne in tihe molitve in da vsako leto deset dni opravljajo duhovne vaje.«
Zabeleži se. – Ker je ta pripomba v večjo korist Družbe, se rada sprejme in v tem
smislu uvrsti v konstitucije.
Deveta pripomba. – »Ne sme se odobriti, da bi se tuje osebe vpisale v sveto ustanovo
s tako imenovanim zunanjim članstvom.«
Zabeleži se. – Skoraj vse kongregacije in meniški redovi imajo tretjerednike, ki jih
imenujemo prijatelje ali dobrotnike, ki težijo po bolj svetem življenju in na poseben način
podpirajo korist družbe ter v svetu, kolikor se da, zadostujejo zahtevam verskih konstitu-

50.8 Page 498

▲back to top


498
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
cij, zato se ponižno naproša, da je to poglavje odobreno, če ne v besedilu, pa vsaj na koncu
konstitucij kot dodatek.
Deseta pripomba. – »V obrazcu izpovedi zaobljub bo treba dodati ime ravnatelja,
vpričo katerega se podaja izpoved, ter besede: »volermi comandare senza riserbo« nado-
mestiti z naslednjimi besedami: »e volermi comandare a tenor delle nostre Costituzioni«.
Zabeleži se. – Ti dve pripombi se sprejmeta brez pomisleka in v tem smislu uvrstita
v konstitucije.
Enajsta pripomba. – »Vsaka tri leta je višji predstojnik oziroma vrhovni predstojnik ob-
vezan podati poročilo o stanju svoje ustanove tej sveti kongregaciji, in to poročilo mora za-
objeti tako materialni kot personalni status, torej število hiš in članov, kakor stanje discipli-
ne, se pravi spoštovanje konstitucij, prav tako vse, kar se tiče gospodarskega upravljanja.«
Zabeleži se. – Ker ta pripomba skuša doseči to, da bi se vse telo družbe trdneje pove-
zalo z vrhovno oblastjo Cerkve, jo prav radi sprejmemo in je bila v tem smislu uvrščena v
konstitucije.
Dvanajsta pripomba. – »Kakor je navada pri svetih duhovniških družbah, naj se nap-
ravi prevod konstitucij iz domačega jezika v latinščino.«
Zabeleži se. – Ta pripomba je bila že upoštevana, kakor se lahko vidi po priloženem
primerku.
Trinajsta pripomba. – »Da ne bi bilo pomislekov in vznemirjenj, naj se odstranijo iz
konstitucij besede, s katerimi se obveza ubogati predstojnikovo zapoved postavi pod krivdo.«
Zabeleži se. – To je bilo popravljeno v konstitucijah, in kakor se po zgornji pripombi
besede, ki morajo biti izločene, ne zapišejo, tako se dobrohotnemu poročevalcu dopušča
kar največja možnost popravkov, če je treba kaj spremeniti ali odstraniti, kakor v Gospo-
du presodi, da je dobro ali bolje.
Tako se je glasil njegov memorial. Kakor lahko vidimo, je don Bosko hotel
Svetemu sedežu spoštljivo predstaviti razne velike težave, ki bi nastale, če bi
hoteli izvesti nekatere pripombe. Zato je prosil, da bi ohranili ali bolje dopus-
tili salezijanski družbi razvezovanje triletnih zaobljub, izdajanje dovoljenj za
prejem redov, razpolaganje z dobrinami in najemanje posojil brez obračanja na
Sveti sedež ter krajevnemu škofu, da odobri odprtje novih zavod­ ov.
Po preostalih devetih pripombah je spremenil konstitucije, za katere je
poskrbel prevod v latinščino, ko jih je bilo treba poslati v Rim.
Kar je v številki 9 konzultor predlagal za črtanje, se je tikalo zunanjih, kjer
lahko vidimo nakazane salezijanske sotrudnike.

50.9 Page 499

▲back to top


70.
poglavje
Razna pisma don Bosku: prepričanje, da pozna stanje duše; spomin na obisk
pri don Bosku; njegovi odnosi do ne­kega plemenitega gospoda; pisma, iz
katerih je mogoče v njem prepoznati Božjega izbranca; don Boskov nagovor
pri pre­obleki neke redovnice – Zavzetost za sestre redovnice, ki so skrbele za
hčere – Pisma don Bosku fantom na počitnicah – Don Bosko vidi nevarnost,
v kateri je neki fant, in ga opozarja – Don Boskov nagovor novim gojencem:
Pitagora zahteva od svo­jih učencev poročilo o njihovem moralnem stanju;
pomen prep­ ovedi polaganja rok na drugega – Katoliško branje – Don Bosko
v Montemagnu: pridiga tridnevnico v čast Mariji Vnebovzeti – Prebivalstvu,
ki ga je prizadela suša, obljubi dež, če se bodo spravili z Bogom – Presveta
Devica podeli milost – Smrt sobrata klerika – Razmišljanje o pogosti smrti
dobrih fantov
Prosti čas med množico raznih opravkov je don Bosko izpolnjeval z do-
pisovanjem. Le-to se je v veliki meri tikalo duhovnega vodstva in vprašanja ves-
ti. Veliko ljudi, na splošno in versko dobro izobraženih, je menilo, da dobiva
don Bosko posebna razsvetljenja od Boga. To prepričanje ga je obdajalo vse živ­
ljenje, kajti umestnost njegovih nasvetov in modrost vodenja sta bili tako učin-
koviti, da je njegov ugled stalno naraščal. Posebno pa so vplivala razodevanja
skrivnosti. Teh pisem se je le malo ohranilo, ker so jih prejemniki zadržali pri
sebi. Pisma z vprašanji pa so skoraj vsa izginila. Iz redkih pisem, ki jim imamo
na voljo, bomo povzeli odstavke, ki se nanašajo na don Boska.
Grofica Isabella Gerini je 3. julija 1864 iz Firenc takole pisala don Bosku:
»Vsa sem presenečena zaradi velike krščanske ljubezni, ki ste mi jo izkazali,
in nimam besed, da bi se vam prav zahvalila.

50.10 Page 500

▲back to top


500
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Bila sem presenečena in se neizmerno čudim zaradi velikega Božjega usmi-
ljenja, ki vas je tako čudovito razsvetlilo, da ste mi dali prepotrebne nasvete za
mojo dušo, še preden sem vam kakor koli izrazila svoje misli, bojazni in dvome.
Zahvaljujem se Bogu za toliko dobroto, kakor se tudi vam nesk­ ončno zah-
valjujem, da ste mi izprosili tak dar od Gospoda.
Vaše pismo imam za pravi zaklad in vedno bo pravilo mojega življenja.''
Plemenita dama gospa Carolina Ma. S. iz Benetk je 11. avgusta 1864 takole
pisala don Bosku:
»Dobrota, s katero ste me sprejeli, ko sem imela srečo, da sem govorila z
vami v Turinu, mi daje pogum, da vam naslovim te kratke vrs­ tice, in vas pro-
sim, da pokažete skrb za mojo ubogo dušo. Rada bi vam preprosto odkrila celo
moje ubogo srce, toda v pismu je to nemogoče. Upam pa, da vam bo Gospod dal
spoznati vso revščino mojega ubogega srca in vam navdihnil vse potrebno za
moje poboljšanje. Rada bi lju­bila Jezusa in mu služila, toda ... Ne bom dodajala
kaj več, ker sem prepričana, da bere v mojem srcu in da ste me že razumeli.''
Tudi iz Rima so prišli k njemu na posvet.
Tega meseca se je don Bosko spoznal z markizom Angelom Vitelleschijem,
ki se je z ženo in sinom prvič odpravil v Turin. Prišli so v oratorij in se spovedali
pri njem. Od takrat je don Boska in te gospode vezalo prijateljstvo. Leta 1865
je markiz pisal don Bosku pismo in priporočal v njegove molitve svojo družin­ o.
Nato je dodal: »Pričakujemo markizo Di Villarios, ki ima namen preživeti kak
mesec v Rimu. Jaz si vedno močno želim, da bi kak dan prišli v Rim. Kako zelo
bi nas osrečili. Toda bojim se, da se to ne bo uresničilo.''
Pozneje je pisal februarja 1888 don Rui: »Don Bosko nam je vedno izkazo-
val dobrotljivost in ljubeznivost. Hranim nekaj njegovih pisem, ki so mi drago-
cen spomin. Iz enega povzemam prepričan­ je, da je bil don Bosko izreden človek
in poseben Božji ljubljenec.
Iz nekega turinskega samostana je sestra Magdalena Veronika takole pisala
don Bosku: »Zdi se mi, da ne bi opravila svoje dolžnosti, če se vam ne bi zahva-
lila, da ste sprejeli mojo redovno zaobljubo, in ne napisala nekaj vrstic. Ko ste
mi izročali sveti pajčolan, ste dejali, da naj ga neomadeževanega prinesem pred
Božji prestol; pomagajt­ e mi, da ga bom ohranila neomadeževanega. Bodite tako
prijazni in obiščite smreko, ki ste jo zasadili, ter ugotovite, ali je že pognala kako
vejico, ki bi jo ovirala, da bi rasla kvišku. Jaz se bom potrudila, da bom zasadila
vrt, na katerem bi vrtnica in vijolica mogli širiti svoje vonjave. Poskušala bom
tudi posnemati sončnico.'' To so gotovo besede, ki jih je don Bosko izrekel v
tistem svetem obredu preobleke.

51 Pages 501-510

▲back to top


51.1 Page 501

▲back to top


BiS 7 — 70. poglavje
501
Tu se bomo malo oddaljili od naše pripovedi in povedali, kako je don Bosko
razen za sestre v zavetišču skrbel tudi za redovn­ ice, ki so se posvečale reševa-
nju in vzgoji ženske mladine.
Don Bosko je poskrbel, da je eden izmed njegovih duhovnikov vsak dan
maševal v Zavodu sv. Petra, kamor so se zatekala dekleta, ki so bila odpuščena
iz zaporov. Tej ustanovi, ki jo je priklical v življenje don Merla, ki smo ga videli
asistirati fante v oratoriju leta 1846, je ravnateljeval teolog Vola. Pomagalo je
nekaj sester vincentink iz Cottolenga.
Tudi sestram Dobrega pastirja, ki so po osovraženi odločitvi Odbora za Do-
brodelno ustanovo ostale brez kaplana, je vsak dan poskrbel za sveto mašo, dve
ob nedeljah in spovednika za šte­vilna dekleta, za katere so skrbele sestre. Prav
tako je don Bosko za liturgične obrede pošiljal tja svoje klerike.
Vrnimo se sedaj k fantom.
Poleg pisem zunanjih ljudi je don Bosko prejemal pisma svojih gojencev, ki
so bili ta mesec na počitnicah, in nanje točno odgovarjal. V njih so bile prošnje
za nasvete, opisi počitniškega življenja, naročila župnikov, staršev, dobrotnikov
in drugih, ki so se priporočali Božjemu služabniku. V nekem pismu beremo:
»Neka uboga družinska mati mi naroča, da bi jo hoteli blagosloviti, ker jo že dal­j
časa mučijo hude bolečine.« Neki fant je pisal: »Neka dobra žena me je za božjo
voljo prosila, da bi jo blagoslovili, njo in vso njeno družino, zlasti pa njene zelo
bolne oči, ker se boji, da bo oslepela in ne bo nikdar več videla svojih otrok, ki
so daleč od doma.« Neki drug gojenec piše: »Moja mati vas prosi, da bi molili
zanjo, da bi mogla vso družino pripeljati v nebesa.« Zanimiva je prošnja nekega
dija­ka prvega razreda gimnazije: »Prosim vas, da blagoslovite mene, moje star-
še, mojega brata, moje sestre, vse moje sorodnike, živino in polja.«
Don Bosko je molil, blagoslavljal in zdelo se je, da je s svojim pogledom
dosegal tudi svoje najbolj oddaljene sinove. Eden iz­med teh je, ker don Boska
ni bilo doma, dobil dovoljenje od don Alasonattija, da je šel za nekaj dni na
počitnice k svojim staršem. Toda tam so mu nastavili zanko, ki se je revček od
začetka sploh ni zavedal. Nekega zelo vročega dne, ko je dremal v senci nekega
drevesa, ga je zbudil močan ropot, kakor da bi grmelo. Tedaj se je zavedel, da so
nastavili past njegovi kreposti. Brez odlašanja se je vrnil v oratorij.
Ko se je don Bosko vrnil domov, je takoj vprašal po tistem fantu. Vsi so se
čudili, ker je bil tako razburjen in neučakan.
Fant je takoj prišel k don Bosku, ki se je pomiril, ga pogledal s svojim pro-
dornim pogledom in pomenljivo vzkliknil:
– Ah, tako je prav!

51.2 Page 502

▲back to top


502
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
– Oh, don Bosko, če bi vi vedeli …
– Vse mi je znano, je odgovoril don Bosko, molil sem zate.
Gojenec je bil trdno prepričan, da je don Bosko videl njeg­ ovo nevarnost z
nadnaravno lučjo. Sedaj že star, doktor leposl­ovja, duhovnik, redovnik, nam je
večkrat pripovedoval ta dogodek z vsemi nadrobnostmi, ki smo jih opisali. On
je eden izmed tistih fant­ ov, ki jih je don Bosko videl in jim napovedal srečno
prihodnost v sanjah o kolesu.
Na začetku avgusta so v oratorij sprejeli veliko novih gojenc­ ev, da bi jih
pripravili za vstop v gimnazijo. Vsako leto jih je bilo več kot sto. Treba jih je bilo
poučiti glede hišnega reda, navaditi na pokorščino, pripraviti za lepše vedenje
in jih uvesti v pobožnost in krepostno življenje. Imamo pri roki dva govora z
začetk­ a avgusta, ki ju je ohranil don Ruffino.
I.
Fantom, ki so na novo prišli v zavod, imam navado, da svetujem, kar je slavni filozof
Pitagora zahteval od svojih učencev. Ko se je predstavil kak nov učenec in prosil, da bi
ga sprejel v svojo šolo, je zahteval od njega neke vrste natančno spoved o vsem, kar je do
tedaj storil v svojem življenju. Pomislite, da je bil Pitagora poganski filozof, ki pa si je pri-
zadeval, da bi s svojim bogatim znanjem koristil soljudem. Zahteval je tako izpoved in po-
vedal tudi razloge zanjo: 'Kajti če ne poznam vsega, kar so storili v preteklem življenju, ne
morem svetovati sredstev, ki so nujno potrebna za njihovo stanje in moralnost življenjskih
navad.' Ko je potem fanta sprejel v svojo šolo, je zahteval, da mu zaupa vsako skrivnost
svojega srca. Imel je navado reči: »Če ne poznam njihove notranjosti, je nemogoče, da bi
jim storil tisto dobro, ki jim ga želim storiti in ki so ga potrebni.'
Isto svetujem tudi jaz vam, dragi fantje. Nekateri menijo, da je zadosti, da odprejo
svoje srce duhovnemu vodji in začnejo novo življen­ je, se pravi, da v življenjski spovedi
povejo vse, kar so storili. To je zelo pomembno, vendar še ni vse. Ne gre samo za to, da
popravim­ o, kar je bilo napak v preteklosti, temveč da naredimo za prihodnost trdne skle-
pe. Da boste v prihodnje varno hodili, morate povedati svoje na­vadne napake in prilož-
nosti, v katerih ste navadno padli v greh, in razodeti svoje glavne strasti, ki vas vodijo v
hudo. Nato se morate držat­ i nasvetov in opominov, ki vam jih bodo dali, in jih zvesto izpol-
njevati. Nato imejte odprto srce in mu zaupajte vse svoje potrebe, skuš­ njave, nevarnosti,
da vas bo mogel varno voditi.
Razume pa se, da postavite vse na trdno osnovo dobre spovedi. Kar se tiče vaše pre-
teklosti, povejte vse, kar ste slabega storili. Vend­ ar ne samo zato, da bo spovednik mogel
imeti vpogled v vašo dušo, tem­več predvsem zato, da boste gotovi glede preteklih spovedi
in bost­ e mogli reči: Glede svoje preteklosti sem miren; tako bom v prihodnje bolj vesel.
- Dejansko boste lahko računali na pomoč Boga vseh okoliščinah svojega življenja, ker
boste s svojo ljubeznijo in ponižnostjo njegovi sinovi in prijatelji.

51.3 Page 503

▲back to top


BiS 7 — 70. poglavje
503
II.
Nocoj vam moram priporočiti izredno pomembno zadevo, ki so jo toplo priporočali
mladim fantom sv. Filip, sv. Karel Boromejski, sv. Frančišek Saleški, sv. Sebastijan Valfrè.
Priporočajo jo tudi vsi za lepo vzgojo in olikano vedenje, priporočajo jo vsi dobri kristjani
zat­ o, da bi preprečili zlo. Ta pomembna zadeva je, da ne polagate rok drug na drugega.
Zdi se, da je to nekaj nepomembnega, a je v resnici zelo pomembna, kajti hudič, ki je
nadvse pretkan, uporablja to, da vam nastavlja zanke.
Torej naj nikdar ne položimo roke na drugega? Skušajmo stvar prav razumeti. Če
mora kdo streči bolniku, dvigniti koga, ki je padel, ne samo da ne sme, temveč mora to
storiti. Dva fanta se vrneta s počitnic in mi podasta roke. Prav. To ni nič napačnega. Naj
navedem še drug primer. Dva fanta gresta v spalnico spat in se v pozdrav dotakneta z
rokami. Ne bi ju karal. Toda tisto stiskanje za ramena ali prijemanje za roke pod pazduho
in sprehajanje v takem položaju, skakanje na hrbet, metanje po tleh so stvari, ki so na-
sprotne lep­ emu vedenju in moralnemu obnašanju.
Hudič je izkušen in dober učitelj. Izkušen zato, ker nosi v sebi izkušnjo stoletij, in uči-
telj zato, ker nas s prekanjeno hudobijo potegne v zlo. Iz stoletne izkušnje ve, kako je mo­
goče iz takega prostaškega vedenja narediti greh, saj je bil priča že milijardam primerov.
Kot premeten učitelj zna vplesti hudobijo tudi tja, kjer je ni. Tako iz dejanja, ki je bilo samo
neprimerno, zraste nevarnost za skušnjavo in skušnjavi sledi padec. Če padeš, si uničen.
Ne bom več naprej razpravljal o tej stvari. Toda pravim vam, bodite pozorni, poslušajte
moj nasvet, verjemite nauku svetnikov in vseh vzgojiteljev.
Mogoče bo kdo menil: in don Bosko? Rekel sem vam že, da so okoliščine, v katerih
določeno vedenje ne bi bilo na mestu, ko gre za potrebo in korist. To je moj primer. Če jaz
včasih ne bi koga pobožal po licu, drugemu stisnil roke, tretjemu položil roko na glavo, ne
bi imel priložnosti, da bi mu pokazal svojo naklonjenost. Mogoče bi se kateri užalil, bi se
čutil zapostavljenega, ko bi prišel k meni in men­ il: Kdo ve, zakaj se don Bosko več ne meni
zame? Sem mogoče storil kaj napačnega? Glejte, to, kar je pri drugih mogoče neprimerno,
je zame nujna potreba in korist. Je pa še drug razlog, da storim tako. Mnogi se me izogi-
bajo kot hudič križa. Včasih katerega teh na njihovo nesrečo ali bolje srečo srečam na sto-
pnicah, jih primem za roko, stisnem k sebi in mu pri tem rečem kako besedo. In večkrat je
to zadosti. Ta se potem spremeni in poboljša svoje živ­ljenje. Če pa se srečava in se on drži
vstran v določeni razdalji, me pozdravi in mu jaz preprosto vrnem pozdrav, tedaj pozorno
pazi, je neprijetno presenečen zaradi srečanja, uide in mu ne morem več niče­sar reči. Če
ga pa držim za roko, mi nikdar ne bo ušel. To, kar pravim o samem sebi, menim tudi za vse
duhovnike in predstojnike hiše.
Ste razumeli? Kdo ve, ali boste izpolnili moj nasvet. Bomo vid­ eli. Upam, da boste.
Lahko noč, dragi sinovi.
Skrb, ki jo je don Bosko kazal za svoje fante, je bila deljena s prav tako veli-
ko zavzetostjo za Katoliško branje, kjer je skušal pridobiti čim več naročnikov z
namenom, da bi obvaroval kato­ličane pred kugo krivih ver. Don Sekund Golzio

51.4 Page 504

▲back to top


504
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
mu je 6. avgusta 1864 pisal iz Pinerola in ga prosil, da bi mu poslal mesečno
66 izvodov Branja za njegove stalne naročnike. Don Bosku je sprejem njegovih
knjižic zlasti v Pinerolu, ki je ležal ob vhodu k valdeškim dolinam, zelo pri srcu
in razlog velikega duhovnega zadoščenja.
Tiskarna je knjižice tiskala s pospešeno prizadevnostjo.
Za september in oktober je bilo pripravljeno Življenje sv. Anastazija Veli-
kega, škofa v Aleksandriji in cerkvenega učitelja, ki ga ljudstvu pripoveduje
duhovnik Jožef Re. Ta knjižica pričuje, da so bili krivoverci pav tako krvoločni
preganjalci Cerkve kot pogani.
Na koncu je bil dodan velepomemben pripis: »Vodstvo Katoliškega branja
prosi gospode naročnike, da bi čim prej poravnali zapadle nar­ očnine prejšnjih
kakor letošnjega leta.« Šlo je za obračun s prejšnjo upravo.
Za mesec november so pripravili zvezek z naslovom Dogodivščine sirot Ur-
bana in Pavle. Gre za brata in sestro iz plemenite družine, ki ju zasledujejo za-
vistni in nasilni sovražniki, a se čudežno rešita in posvetita Bogu neomadeževan
cvet svoje mladosti.
Ko je don Bosko vse uredil za Katoliško branje, se je odpravil v Montema-
gno k markizu Fassatiju, da bi tam obhajal praznik Marijinega vnebovzetja s
spovedovanjem in pridiganjem v tamkajšnji župniji. Na povabilo markize je ta-
kole odgovoril:
Turin, 8. avgusta 1864
Visokospoštovana gospa Azelia!
Pravočasno sem prejel pismo, ki ste mi ga blagovolili napisati tudi v imenu gospe
matere. Če bo Božja volja, bom v soboto zvečer v Montemagnu jaz in gospod don Rua in
še kak drug spovednik. Verjetno ne bo odvokata Arròja, ker mora tukaj v oratoriju nositi
križ in prepevati.
Monsinjorju sem pisal o svojem izletu in sem ga v znamenje vljudnosti povabil, a ne
bo prišel. Če bo, pa bom o tem takoj obvestil očka in mamico.
Molite, gospa Azelia, zame in za te moje fante. Jaz ne bom nehal prositi gospoda za
sveti božji strah, za vaše zdravje in za vztrajnost v dobrem.
Izročite moje vdane pozdrave očku in mamici. V vsem ostajam v Gospodu vdani slu-
žabnik duh. Janez Bosko.
V drugem pismu je markizini hčerki navedel točnejše podatke o svojem
prihodu.

51.5 Page 505

▲back to top


BiS 7 — 70. poglavje
505
Spoštovana gospa Azelia!
Najina pisma so se križala. Za vsak primer vam sporočam, da bo don Rua šel v Mira-
bello in bo pravočasno na mestu. Jaz bom z enim spremljevalcem odpotoval iz Turina in
bom v Montemagnu če ne prej zvečer istega dne. Ni mi treba pošiljati kočije. Prišel bom z
omnibusom, če pa to ne bo mogoče, si bom drugače pomagal.
Zelo mi je hudo, da je mamica zbolela. Dajajte ji poguma, jaz sem že prosil zanjo Gos-
poda. Mati Božja Marija jo mora na vsak način ozdraviti za praznik Marije Vnebovzete.
Gospod naj blagoslovi vas, vso vašo družino in ohrani vse v svetem božjem strahu.
Z vsem spoštovanjem vas pozdravlja vdani služabnik duh. Janez Bosko.
Turin, 1. avgusta 1864
Don Mihael Rua je na določeni dan odpotoval v Montemagno in tam našel don
Boska z don Caglierom, ki sta prišla pravočasno za začet­ ek pridigane tridnevnice.
Prebivalstvo kraja je prizadela velika nesreča.
Že tri mesece nebo ni poslalo niti kapljice dežja in zemlja je bila popolnoma
suha. Vse javne pobožnosti so bile neuspešne. V nevarnosti je bil celoten pridelek.
Don Bosko je stopil na prižnico in v prvi pridigi takole govoril zbranemu
ljudstvu: Če boste v treh dneh prihajali k pridigam, če se boste z dobro spovedjo
spravili z Bogom in če se boste vsi dobro pripravili, tako da bo na praznik zares
splošno obhajilo, vam v imenu Božje matere Marije zagotovim, da bo vaša polja
osvežil obilen dež. – Njegov topli poziv je premagal vsa srca. V svojem nagovoru
ni nameraval dati zanesljive obljube, temveč samo učinko­vito spodbudo, opirajoč
se na Marijino dobroto. Toda po njegovih ust­ ih je govorila Božja mati Marija sama.
Ko se je don Bosko vračal v zakristijo, je opazil, da so ga ljud­je začudeno in
presunjeno gledali. Župnik don Clivio je stopil k nje­mu in rekel: Odlično, prav;
vi pa imate pogum!
– Kak pogum?
– Pogum, da zagotovite ljudem, da bo na praznični dan zagotovo padel dež.
– Jaz sem rekel kaj podobnega?
– Brez dvoma. Rekli ste dobesedno: V imenu presvete Device Marije vam
zagotavljam, da boste, če boste vsi opravili dobro spoved, dobili dež.
– Pa vendar ne. To je nesporazum. Jaz se ne spominjam, da bi rek­ el kaj po-
dobnega.
– Vprašajte enega po enega vse poslušalce in videli boste, da so vsi razumeli
tako, kot sem razumel jaz. – V resnici je bilo ta­ko, ljudstvo je bilo popolnoma
prepričano in je odločno zastavilo spreo­ brnjenje svoje duše. Bilo je toliko spo-
vedancev, da ni bilo zadosti spovednikov. Od ranega jutra, ves dan, vse do naj-
poznejše ure so ljudje oblegali spovednice. Don Rua in zlasti še don Cagliero se
še spominja utrujenosti tistih dni.

51.6 Page 506

▲back to top


506
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
V bližnjih vaseh so govorili o tem in se smejali na račun te napovedi. V
naselju Grana so celo napovedali velik ples, s katerim bodo proslavili neuresni-
čitev napovedi. Tiste tri dni je bilo nebo še posebno razgreto.
Don Bosko je nadaljeval pridiganje. Ljudje so ob vstop­ u in odhodu iz cerkve
vpraševali: - In dež?
Don Bosko je odgovarjal: Odstranite greh.
Na praznik Marije Vnebovzete, ki je tisto leto bil v ponedeljek, je bilo tako
obilno splošno obhajilo, kot že dolgo ne. Tistega jutra je bilo nebo jasno kot
še nikoli. Don Bosko je kόsil z markizom Fassatijem. Toda še preden so gostje
končali obed, se je dvignil in odšel v svojo sobo. Bil je v skrbeh, ker je njegova
napoved povzročila toliko trušča. Od daleč je bilo slišati troben­te, ki so vabile
v Grano na ples. V samem Montemagnu so nekate­ri liberalci pripravili demon-
stracijo proti njemu.
Zvonovi so zazvonili za začetek večernic in v cerkvi so začeli prepevati psal-
me. Don Bosko je stal naslonjen ob oknu in vpraševal neizprosno nebo. Vladala
je zadušljiva vročina. Razmišljal je, kaj naj ljudem pove s prižnice, če Marija ne
bi izkazala milosti.
»Medtem sva z markizom,« tako nam je pripovedoval gospod Alojzij Porta,
sedaj duhovnik in salezijanec, šla proti cerkvi in govorila o obljubljenem dežju.
S čela nama je lil pot, četudi je bilo od pala­če do cerkve samo kakih deset minut.
Ko sva proti koncu večernic prišl­a v zakristijo, je bil tam tudi don Bosko. Markiz
mu je dejal: »Tokrat, gospod don Bosko, ste propadli. Obljubili ste dež, pa je vse
kaj drugega.« Tedaj je don Bosko poklical zakristana in mu dejal: »Janez, pojdite
za grad barona Garofolija in poglejte, kako je z vremenom, ali je kako znamenje
za dež.« Zakristan je šel, se vrnil in poročal: »Nebo je jasno kot ogledalo. V smeri
proti Bielli je videti majhen oblaček, kakor senca čevlja.« To je torej tako, kot je bil
v časih preroka Elija oblaček na Karmelu? »Prav,« mu je odgovoril don Bosko, daj-
te mi štolo.« Nekaj možakarjev, ki so bili v zakristiji, ga je obdalo in so ga vprašali:
– In če dežja ne bo?
– Je to znamenje, da si ga ne zaslužite, je odgovoril don Bosko. Ko so odpeli
Moja duša poveličuje Gospoda, je počasi stopal proti prižnici in v svojem srcu ta-
kole govoril Mariji: »Ni moja čast in slava, ki je v tem trenutku v nevarnosti, temveč
tvoja, o mati Božja! Kaj bodo rekli onečaščevalci tvojega imena, če bodo videli pre­
varano pričakovanje teh kristjanov, ki so storili vse, kar so mogli, da bi ti ugajali!
Don Bosko je stopil na prižnico. Nepregledna množica ljudi, ki je do zadnjega
kotička napolnila cerkev, je imela oči obrnjene vanj. Odmolili so zdravamarijo.
Zazdelo se mu je, da je sončna luč malo manj bleščeča. Začel je z uvodom. Po
nekaj stavkih se je zaslišalo bobnenje grom­ a. Šepet veselja se je zaslišal po vsej

51.7 Page 507

▲back to top


BiS 7 — 70. poglavje
507
cerkvi. Don Bosko je zaradi prevelike ganjenosti za trenutek umolknil. Vedno bolj
je grmelo, vlil se je obilen dež in udarjal na cerkvena okna. Sedaj si lahko sami
predstavite zgovorno besedo, ki je prihajala iz don Boskovih ust in sr­ca, medtem
ko je padal ta obilni dež. To je bil pravi slavospev zah­vale Mariji ter spodbuda in
počastitev njenih častilcev. Jokal je go­vornik in jokali so poslušalci.
Po blagoslovu se je ljudstvo zadržalo v cerkvi in v velikem preddverju, ker
je dež še kar naprej padal. Vsi so bili prepričani o čudežu. Toda v naselju Grana
je padla taka toča, da je uničila ves pridelek, Posebnega spomina pa je vredno
dejstvo, da zunaj mej te občine in tudi v okoliških krajih ni padlo niti zrnce toče.
O tem dogodku nam je poleg mnogih drugih pripovedoval tudi kaplan don
Marchisio.
Don Bosko se je vrnil v oratorij, da bi bil ob kleriku Jožefu Morielliju iz
Prasca v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Bil je fant izrednih kreposti in
član salezijanske družbe. Umrl je 21. avgusta star 24 let. Vedno dobre volje in
vedno z vsem zadovoljen, je spodbujal svoje tovariše z zgledom svojih kreposti,
z zatajevan­jem čutov in s ponižnostjo. Bil je izredno uspešen pri učenju in je
najraje asistiral rokodelce. Prvo znamenje bolezni je bila izguba spomina, ki
mu je prej izredno služil. Ko je prosil don Boska, da bi ga blagoslovil, mu je ta
dejal: »Dragi Morielli, pazi samo, da ne boš pozabil nebes, za vse drugo pa imej
potrpljenje.« Zadnje besede dobrega klerika don Bosku so bile: »Povejte mojim
tovarišem, da jih pričakujem v nebesih.«
To leto je Bog poklical v večnost že sedem fantov in nekaj jih bo še sledilo,
kakor bomo videli.
Nekatera leta je bilo število fantov iz oratorija, ki so odšli v večnost, precej
veliko, čeprav ni bilo velike razlike med umrljivostjo v zavodu v Valdoccu in
zunaj njega. Toda don Bosko, njeg­ ovi duhovniki in mi sami, razen nekaj izjem,
smo ugotavljali, da so bili ti prehodi v večnost vzrok velike tolažbe. Lahko bi
ponavljali besede Modrosti v 4. poglavju:
Ko pravični zgodaj umre, najde svoj mir. Bog ga je ljubil, ker mu je bil po
volji; in ker je živel med grešniki, ga je vzel. Bil je vzet, da hudobija ne bi po-
kvarila njegovega srca ali zapeljevanje njegove duše. V kratkem času dozorel, je
izpolnil veliko let. Ker mu je bila všeč njegova duša, ga je hitro iztrgal iz grešne
srede. Ljudje sicer vidijo te stvari, vendar jih ne razumejo niti v svojih srcih ne
razmišljajo, kolikšna je Božja dobrota in njegovo usmiljenje do njegovih svetih
in da on zvesto skrbi za svoje izbrance. Ko bo umrl, bo pravični obsojal živeče
brezbožnike, mladost, ki hitro doseže popolnost, dolgo starost krivičnega.
Mrtev pravičnik pa obsoja hudobne, ki živijo, in njihova mladost, ki se je
tako kmalu utrnila, obsoja dolgo življenje grešnika.

51.8 Page 508

▲back to top


71.
poglavje
Ugledni duhovniki izražajo don Bosku svoje spoštovanje – Don Ambrogio
pred oratorijem – Knjižica proti spletkarskemu odpadniku – Dobro, ki ga
bodo mogli delati salezijanski zavodi – Izpiti na univerzi in prejete diplome –
Spodbuda nekemu učitelju – Kraljevi šolski nadzornik odobri odprtje zavoda
v Lanzu – Don Boskovo prizadevanje za vzdrževanje ustanov v tako težkih
časih – Dogovor med Napoleonom in italijansko vlado; prenos glavnega
mesta v Firence – Demonstracije in nemiri v Turinu – Don Bosko priporoča
molitev – Prelivanje krvi na trgu San Carlo – Turin, provincialno mesto –
Kako je Pij IX. sprejel francoskega poslanika, ki mu je pre­dložil dogovor
Kako zelo so v Italiji imeli radi in spoštovali don Boska zaradi veliko
dobrih del, ki jih je opravljal med mladino, nam kažejo pisma in pričevanja, ki
smo jih v velikem številu ohranili v naših arhivih. Izbrali bomo samo dve. Don
Jožef Apollonio, beneški duhovnik, ki je postal pozneje škof v Adriji in Trevisu,
je iz Ben­ etk 3. septembra l864 pisal takole:
Preljubeznivi don Bosko!
Oh, kakšno zadoščenje sem čutil predvčerajšnjim, ko sem prejel vaše pozdrave po ose-
bah, ki so tako zelo drage Gospodu! Toda prav ob isti priložnosti me je globoko v srce za-
bodel trn, ko sem slišal, da vaša uglednost meni, da boste samo še nekaj časa živeli na tem
žalostnem svetu. Oh, don Bosko, nikar umreti! Ne! Vem, da vi niste potrebni (to velja za
vsakega), toda v vsakem primeru ste zaradi okoliščin, v katerih živimo, zelo koristni. Moje
molitve niso kaj dosti vredne, vendar bom pros­ il Gospoda, da naj vas ne usliši, če bi hoteli
kmalu umreti. Pogum! Molite tudi vi, kakor je molil h Gospodu sv. Martin: Gospod, če sem
tvojemu ljudstvu še potreben, se ne branim truda! Oh, koliko dobrega ste v teh letih storili
in koliko dobrega še morate storiti. Imejte pogum kljub tolikim težavam in nevšečnostim.

51.9 Page 509

▲back to top


BiS 7 — 71. poglavje
509
Kdo ve, koliko, ubožec, trpite v svoji duši! Kajti glejte, tudi jaz si skušam vliti poguma, kolikor
morem, čeprav pridejo dnevi, ko mislim, da ne bom mogel več vzdržati. Oh, dragi Jezus, v
kako težkih in žalostnih časih moramo živeti! Zares lahko rečemo, da je krvava vojna, ki so
jo tri stoletja vodili proti prečisti nevesti Kristusovi, ni bila nič v primerjavi z bojem, ki se bije
danes. Oh, kako strašno razdejanje v srcih in glavah! Trdno upam in rekel bom še več, trdno
sem prepričan, da ne bo preteklo veliko let, niti ne veliko mesecev, ko se bodo razmere vsaj
na zunaj uredile. Toda to bi bilo zelo malo, če se ne bodo streznile glave. V glavah je toliko
strupa napačnih moralnih, družbenih in religioznih načel, da se zdi, da je vse do mozga
pokvarjeno in bi se mor­ al zgoditi čudež ratione sui, kakor pravi angelski učit­ elj, če naj bi
se to popravilo v kratkih stoletjih. Ne morem vam poved­ ati, predragi don Janez, koliko jaz
tudi telesno trpim. Vendar me drž­ i pokonci in mi daje pogum potreba, ki jo čutim, da čim
bolje opravim dolžnosti, ki mi jih nalagajo predstojniki. Potem pa je treba tud­ i povedati
resnico, da ni vse tako črno in žalostno, kajti naša dobra mamica Marija in njen dragi Sin
nama sredi toliko nevšečnosti dajeta občutiti veliko tolažbo. Toda s svojim govorjenjem vas
vse predolgo zadržujem. Vrnimo se torej k našim zadevam. Vedite, dragi don Bosko, da ste
bili in ste pogosto predmet mojega razmišljanja in da sem v zadnjem času, četudi nevredno,
velikokrat molil za vas. Molite tudi vi zame … Jaz si vas ne upam prositi niti za eno vrstico,
čeprav si lahko preds­ tavljate, v kako veliko tolažbo bi mi bila. Bog blagoslovi don Boska in
vse njegove napore in jih kronaj z najlepšimi uspehi.
Vdani in spoštljivi služabnik in brat v J. M.
duhovnik jožef appollonio
Podobno spoštovanje kot don Appollonio je do don Boska gojil tudi kanonik
Lovrenc Gastaldi. Meseca septembra se je umaknil v hišo Misijonske družbe, da
bi opravljal duhovne vaje. Tam je iz istega razloga bil tudi don Giacomelli, ki
nam je pripovedoval: »Nekega večera je kanonik, ki je dobro poznal oratorij, ga
pogosto obiskoval, tam veliko pridigal in spovedoval, v pogovoru o don Bosku
odobraval in hvalil njegovo delo in v tem smislu povedal veliko spodbudnega.
Končno je pogovor sklenil in dejal, da za don Boska velja tisto, kar Sveto pismo
trdi o Davidu: In Gospod je bil z njim.
Duhovne vaje so se morale končati en dan prej, ker je don Ambrogio prek-
linjaje in s sodrgo za sabo dobro uro satansko razgrajal pred vrati lazaristov.
Ta nosilec krive vere in služabnik brezbožnih sekt je prip­ ravil podobne ne-
sramne scene proti mnogim redovnim ustanovam. Na trgih pred cerkvami je
bruhal brezbožnost in neslane zmerljivke proti vsemu, kar je bilo sveto. Nikdar
mu ni zmanjkalo hrupnega pritrjevanja podkupljenih obis­kovalcev gostiln.
Nekega dne se je spravil na Valdocco z množico ljudi, ki se navadno zbira
okoli takih gobezdačev. Razgrajal in govoril je pred vhodnimi vrati v oratorij,

51.10 Page 510

▲back to top


510
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
napadal don Boska in odšel šel­e, potem ko mu je zmanjkalo sape. Drhal je kriča-
la, se divje krohotala in vzklikala ne samo proti duhovnikom, temveč tudi proti
govornik­ u samemu, gotovo ni pokazal smisla za retoriko.
Gojenci oratorija se niso prikazali. Don Bosko je bil zdoma.
Ko se je vrnil in zvedel za vse, kar se je zgodilo, je dejal: »In zakaj niste pri-
peljali godbe na pihala! Če se bo še kdaj zgodilo kaj podobnega, naj se za zaprti-
mi vrati postavi godba in zaigra eno najbolj udarnih koračnic, z vsemi bobenčki
in vel­ikim bobnom.«
Toda don Ambrogiu je zaigrala druga vrsta godbe in širila svoj glas v knji-
žici z naslovom Kdo je don Ambrogio? Dvogovor med brivcem in teologom. Tu
je bilo opisano kaj malo zgledno duhovniško in moralno življenje tega človeka
in nakazana dolžnost, da se ga je treba izogibati in ga ne poslušati. To delce so
natisnili v tisoč in tisoč izvodih in razpečali v piemontskih pokrajinah po samo
pet centov za izvod. V naslednjih letih so natisnili še več izdaj.
Bon Bosko je bil v vsakem trenutku pripravljen za boj pro­ti krivi veri in za
razkrinkavanje njenih glasnikov. Istočasno pa se je s prav istim navdušenjem
posvečal utrjevanju in širjenju svojih šol in zavodov. Bil je trdno odločen, da naj
ti kot svetilniki postanejo no­silci luči mladini povsod, kjer bi ustanovil praznič-
ne oratorije.
Pri njegovih načrtih so mu zvesto pomagali tisti, ki jih je namenil za apos-
tolat šole. Don Janez Francesia in klerik Frančišek Cerruti sta pohvalno naredila
izpite za prvi letnik leposlovne fakultete in takoj prosila, da bi ju pripustili v
tretji letnik. Dovolili so jima s pogojem, da opravita izpite za drugi letnik. Tudi
te sta odlično opravila.
Prav tako so na univerzi prejeli diplome za pouk v tretjem razr­ edu gimna-
zije kleriki Peter Barberis, Janez Tamagnone in Jožef Fagnano.
Za malo semenišče v Mirabellu so se za izpit na učiteljišču v Alessandrii 1. ok-
tobra prijavili: za višje razrede osnovne šole kleriki Pavel Albera, Gabriel Momo,
Frančišek Dalmazzo; za nižje razrede osnovne šole Angel Nasi, Frančišek Cuffia in
Dominik Belmonte; vsi in samo oni so z uspehom opravili preizkušnjo.
Don Bosko je spodbujal svoje sinove, da so se usposobili za pouk v šoli in da
ne bi imeli odpora proti šolskemu apostolatu. Don Bonettiju, ki je v Mirabellu
poučeval v tretjem razredu gimnazije in je žel­el študirati teologijo, je don Bosko
takole pisal:
Veleuglednemu gospodu don Bonettiju, profesorju, Mirabello
Predragi don Bonetti!
Stori tako, kakor je bilo določeno, in izpolni Božjo voljo. Vse se bo uredilo tako, da boš
mogel opraviti svoj študij.

52 Pages 511-520

▲back to top


52.1 Page 511

▲back to top


BiS 7 — 71. poglavje
511
Zaupaj v Gospoda. Jaz ga bom prosil zate. Ti pa prosi pri njem zame, ki sem ti vedno
vdan v Jezusu Kristusu duh. janez bosko
Turin, 29. septembra 1864
Prav tako je šolskim oblastem predložil imena in spričevala učiteljev za
Lanzo. Ravno v tistih dneh je dobil dovoljenje, da odpre zavod.
kraljevi šolski nadzornik turinske pokrajine
Na osnovi prošnje gospoda duhovnika Janeza Boska, da bi smel v sodelovanju z ob-
činsko upravo v Lanzu odpreti zavod s konviktom za osnovne šole in za gimnazijo:
potem ko smo pregledali pogodbo imenovanega gospoda duhovnika Boska z občin-
sko upravo v Lanzu z dne 3. junija 1864, v kateri se gos­pod don Bosko obvezuje, da bo
priskrbel občini obvezno osnovno šolo;
potem ko smo od kraljevega šolskega inšpektorja za osnovne sole te pokrajine dobili
odlok z dne 27. avgusta, v katerem je rečeno, da z njegove strani ni nikakršne ovire, da bi
odprli prve tri razrede osnovne šole z učitelji klerikom Petrom Capro za 3. in 4. razred,
Petrom Barberisom za 2. in Nikolajem Cibrariem za 1. razred, s pogojem, da se učence
tako iz Lanza kakor iz krajev zunaj občin­ e oprosti šolnine, ki je v nasprotju s členom
317 zakona z dne 13. novembra 1859 št. 3725, ki razglaša obvezen in brezplačen pouk v
osnovn­ ih šolah, ki ga oskrbujejo občine;
potem ko smo videli 246. in 247. člen imenovanega zakona, potem ko smo pregledali
seznam in nazive vodstvenega in učnega osebj­a, slišali ugodno poročilo o higienskih raz-
merah in načrtu stavbe ODLOČAMO:
Gospod duhovnik Janez Bosko sme v poslopju nekdanjega kolegija v Lanzu odpreti
zavod konvikt, kakor tudi nižjo in višjo osnovno šolo popolnoma brezplačno, z državnim
učnim načrtom ter prve tri gimnazijske razrede pod vodstvom gospoda teologa viteza
Alberta, župnika v Lanzu, in v sodelovanju s profesorji duhovniki: Dominikom Ruffinom
za tretji razred, Jernejem Fuserom za drugi razred, Janezom Bonettijem za prvi razred.
To dovoljenje je vezano na izpolnitev navedenih pogojev in odlokov, ki se tičejo zaseb-
nih šolskih ustanov, in na dolžnost, da se šolski oblasti sporoči vsaka sprememba osebja.
Za kraljevega nadzornika vigna
Turin, 14. septembra 1864
Zavod v Lanzu je bil torej njegova tretja hiša. Jasno je vid­ el, da bodo tej
sledile še mnoge druge kot zavodi konvikti, zavet­ išča, obrtne šole, semenišča,
poljedelske šole itn. Zato si je dal poslati od raznih strani programe in pravilni-
ke vzgojnih zavodov za razne vrste gojencev. Tako smo dobili v njegovi pisalni
mizi program malega zavetišča ubogih rokodelcev v Ivrei, zavetišča ubogih in
zapuščenih dečkov mesta Alba, škofijskega zavoda konvikta v Mondoviju, za-
voda konvikta tehnično trgovske šole šolskih bratov, mal­ega semenišča Male
hiše Božje previdnosti, zavoda polkonvikta šols­ kih bratov v Turinu, katoliškega

52.2 Page 512

▲back to top


512
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
zavoda v Menzingenu za vzgojo fantov v trgovski stroki, zavoda konvikta v Pi-
nerolu in še drugih, ki jih tu­kaj ne navajamo.
Zlasti pa se je informiral o zakonih, odlokih, programih in okrožnicah kla-
sičnih in osnovnih šol. Preučeval je razlago določenih členov ali nedosledno
uresničevanje šolskih oblasti, kakor so pač zahtevale okoliščine. Don Boska je
z zakonom zahtevana usposobljenost stala velike žrtve, poleg tega pa je tudi
videl, da veliko sodelavcev, potem ko bi se usposobili za pouk, ne bi več ostalo
pri njem. Zato je veliko razmišljal o enakovrednih naslovih, dovoljenjih, ki so
jih dajali šolski nadzorniki, in mogočih nadomeščanjih, s katerimi bi mogel pre-
magati vedno večje težave, ki so se pojavljale pri razvoju njegovih šol. Skušal je
uskladiti pokorščino predpisom s potrebami svojega poslanstva.
Ker je hotel za svoje zavode priskrbeti najboljše vodstvo, se je pogosto pos-
vetoval z najbolj priznanimi strokovnjak­ i državnih šol, za vprašanja higiene z
učenimi in izkušenimi zdravn­ iki ter za knjigovodstvo in zakonske odredbe z
najbolj znanimi odvetniki.
V knjigi Pregovorov beremo: »Pametni z vpraševanjem in poslušan­ jem
množi svoja spoznanja in tisti, ki bo najbolj izveden, bo stal pri krmilu.«
Ta miroljubna razmišljanja so v Turinu motili težki in obža­lovanja vredni
izgredi. Dne 15. septembra 1864 je Napoleon z italijansko vlado, ki sta jo pred-
stavljala Minghetti in Peruzzi, sklenil nas­lednji dogovor:
1. Italija se obvezuje, da ne bo napadla sedanjega ozemlja svetega očeta in da
bo branila tudi s silo vsak napad od zunaj na imenovano ozemlje papeške
države.
2. Francija bo postopoma umaknila svoje čete sorazmerno s tem, kako se bo
organizirala papeška vojska. V vsakem primeru bo odhod izv­ eden v teku
dveh let.
3. Italijanska vlada ne bo nasprotovala organiziranju papeške vojske, tudi če
bo sestavljena iz prostovoljnih katoliških inozemskih vojakov. Ta vojska naj
bi skrbela za notranji red v državi in za obr­ ambo meja. Nikakor pa se ne
sme spremeniti v sredstvo za napad na italijansko vlado.
4. Italija je pripravljena vstopiti v pogajanja za prevzem sorazmernega dela
dolgov nekdanjih cerkvenih pokrajin.
Dodatni protokol izjavlja: »Dogovor se ne bo štel za izpolnjenega, dokler nje-
govo veličanstvo kralj Italije ne bo odločil prenos glavnega mesta na kraj, ki ga bo
določil sam.
Zdi se, da ta dogovor po pisanju skoraj vseh časopisov, franc­ oskih, angle-
ških in italijanskih, ni bil drugo kot izročitev Rima in papeštva Italiji in da je bil
samo priprava na novo vojno z Avstrijo. In tako se je tudi zgodilo.

52.3 Page 513

▲back to top


BiS 7 — 71. poglavje
513
Toda ko so v Turinu zvedeli za dogovorjeni prenos glavnega mesta Italije
v Firence, je neizmerna žalost napolnila srca večine prebivalcev, ker so predvi-
devali svoj propad, deloma pa tudi zaradi ogorčenja, ko so videli na tak način
poplačane neizmerne žrtve Piemonta in zlasti še Turina za italijansko stvar, de-
loma pa tudi iz hujskaških razlogov. Mazzinijevi agenti, izzivalci uporov in ne-
redov, so hujskali ljudstvo k izgredom, Turin je bil poln letakov z napisi Naj živi
Garibaldi! Dol z Viktorjem Emanuelom, naj živi republika! Dne 2. septembra
se je kakih šest tisoč ljudi z zastavami zbralo na Piazza Castello in kričalo Dol
z ministrstvom, Dol z dogovorom s Francijo, Naj živi Garibaldi ter se odpravilo
na Piazza San Carlo in pred tiskarno Gazzetta di Torino (Turinski poročevalec),
ki je objavljala vladine ukrepe, in demonstriralo proti dogovoru. Toda vse se je
končalo z zastrašujočim kričanjem in žvižganjem.
Dne 21. septembra se je proti drugi uri popoldne odpravila določena mno-
žica ljudi z zastavami od Porta Nuova proti stebrišču na Piazza San Carlo ter
žvižgala in kričala proti Gazzetti di Torino. Na trgu se je gnetlo več tisoč ljudi.
V določenem trenutku so se na vseh kraj­ih, ne da bi bili izzvani, pojavili člani
javne varnosti z golimi sabljami v roki in začeli udrihati na desno in levo in za-
badati, kamor je pač naneslo. Nekaj ranjencev je umrlo. Množica se je prestra-
šena umaknila, toda čez nekaj časa se je še številnejša in bolj razkačena vrnila,
napadla kvesturo, ki je na istem trgu ob cerkvi Santa Cristina, in oblegala vrata
z močnim metanjem kamenja. Varstveniki si niso upali priti na dan. Na Piazza
Castello pa je odred karabinjerjev oviral sicer miroljubno že prejšnji dan napo-
vedano demonstracijo. Na pohodu je bila velika množica ljudi, in ker ni vedela,
zakaj so zaprli prehod, je začela kričati, ugovarjati in mogoče je kdo tudi kaj
izzival. Kar nenadoma so karabinjerji, postavljeni v vrsto, začeli streljati v mno-
žico. Obležalo je kakih deset mrtvih in veliko je bilo ranjenih.
Proti osmi uri je množica spet navalila proti Gazzetti, jo obmeta­vala s ka-
menjem in povzročila občutno škodo tiskarni. Razbili so več trgovin prekupče-
valcev z orožjem. Vse trgovine so bile zaprte. Ljudstvo je bilo obupano, žalostno
in je brez cilja tavalo po ulicah. Z vadišča San Maurizio je ministrstvo pokli-
calo 28.000 vojakov z več kot 100 topovi in zasedlo mesto. Zažigalne vrvice
so bile prižgane, na Monte dei Cappuccini, ki obvladuje mesto, so razpostavili
topništvo. Ministri so za vsako ceno hoteli zatreti izziv, pripravljeni, da bi začeli
obstreljevati mesto in v krvi zadušili upor.
Don Bosko je 21. septembra povabil vse fante, zbrane pod stebriščem, pre-
den so šli spat, in jim priporočil, da bi prosili za mesto Turin, za njegove pre-
bivalce, za vse dobrotnike, in jih spodbujal, da bi jih z vel­iko vero priporočili
dobroti nebeške zaščitnice Marije.

52.4 Page 514

▲back to top


514
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Dne 22. junija je bilo vse mirno, dokler se proti deveti zvečer ni zbrala sku-
pina razbijačev na trgu San Carlo. Za njimi je šla velika množica radovednežev.
Stotnija karabinjerjev in policajev je bila razporeje­na pred kvesturo. Ob strani je
bil razporejen bataljon 17. regimenta od vzhodne strani in nasproti mu je stal en
bataljon 66. pešadijskega regimenta. Proti pol deseti uri so začeli demonstranti
metati ka­menje proti vratom kvesture in dva vojaka sta bila težko ranjena. Kara-
binjerji so brez znamenja s trobento odprli ogenj proti skupin­ i napadalcev. Toda
nekaj krogel je zadelo polkovnika in nekaj vo­jakov 17. regimenta. Ko so vojaki
videli, da so padli njihovi tovariš­ i, in menili, da so streli prišli iz ljudstva, so zače-
li streljati. Toda tudi tukaj so po nesreči zadeli vojake, ki so jih imeli nas­proti. Ti
so, misleč, da prihajajo streli iz množice, začeli streljati. Tako se je množica kar
nenadoma znašla v navzkrižnem ognju s treh strani in se skušala rešiti z begom.
Duhovniki so ne glede na nevarnost priskočili na pomoč umirajočim in ranje-
nim. Bilo je 26 mrtvih, 187 ranjenih, ki jih je navedlo poročilo občine, in nešteto
drugih, ki so se umaknili na domove in jih nihče ni prijavil. Skoraj vsi so bili za-
deti v hrbet, nobeden izmed ranjenih ni nosil orožja. Večina so bil­i mladi delavci,
nekaj otrok in šest žensk. Te podatke smo posneli iz občinskega poročila, ki ga je
sestavil svetovalec Kazimir Ara in izdala občinska uprava.
Meščani so bili obupani. Na srečo je nekdo prišel h kralju in mu predstavil
resnični položaj. Kralj je bil zgrožen. Bal se je pokola in dvakrat povabil mini-
stre, naj odstopijo. Ti so se uprli in dejali, da ne smejo popustiti pod pritiskom
pocestne drhali. Odstopili bi samo na izrecen ukaz vladarja. Tedaj jim je kralj
izdal izrecno zapoved, da morajo odstopiti, in ministri so ubogali. Sprememba
ministrov v vladi, ječa izzivalcev, ki so povzročili demonstracije, navzočnost no-
vih vojaških čet, vpoklic pod orožje nacionalne garde so utišali množice. Toda
Turinčani so se krepko zmotili, ko so pričakovali, da bo nov sestav ministrov
pod predsedstvom La Marmore spremenil dogovor z Napoleonom III., ki je bil
resnični vladar Italije. In tako so malo pozneje prenesli glavno mesto Italije iz
Turina v Firence. Turin ni samo krvoločno, temveč tudi nesramno osram­ očen
postal provincialno mesto, kakor v časih kralja Arduina, in je ob­čutil bolečine
izgubljene časti glavnega mesta kot Parma, Modena in Neapelj.55
Toda tisti, ki je največ trpel, je bil papež. Dogovor je bil po svoji naravi ni-
čen. Rim in njegovo okrnjeno ozemlje, ki ga niso več branile mogoče francoske
čete, je ostal kakor otok sredi obširnega kraljestva, ki mu je nenehno pretilo in
samo čakalo na pretvezo, da bi vkorakali in prelomili svoje obljube. Poleg vsega
55 Cantù, Gli ultimi trent' anni, str. 61.

52.5 Page 515

▲back to top


BiS 7 — 71. poglavje
515
pa je bil dogovor v odločnem nasprotju z dostojanstvom in pravicami Svetega
sedeža. Napoleon se o tem ni dogovoril niti s papežem ne s katoliškimi država­
mi, v imenu katerih je Francija tudi zasedla Rim.
Dne 3. decembra 1864 so duhovniki in kleriki vprašali don Boska po no-
vicah o papežu. Papež je miren, je odgovoril, kajti usoda Cerkve je v Božjih ro-
kah. Zelo se je osmešil De Sartiges, italijanski poslanik v Rimu, ko je predstavil
Piju IX. dogovor z dopisom ministra Drouyn de Lhuysa, ki je skušal opravičiti
cesarjevo odločitev. Poslanik je govoril o dogovoru in zagotavljal, da je Napole-
on vdan in zvest zaš­ čitnik Cerkve, toda Pij IX. ga ni poslušal in ga vpraševal o
zdravju članov njegove družine.

52.6 Page 516

▲back to top


72.
poglavje
Pobožnost do Božje matere Marije – Poročilo o prejeti milosti – Odkup
semeniškega zemljišča za cerkev – Dvoje don Boskovih prošenj turinskemu
županu: za izravnavo Vie Cottolengo in za novo napeljavo vodovoda –
Okrožnica dobrotnikom cerkve – Prošnje princema Tomažu Duca, knezu
genovskemu, in Evgeniju di Savoia – V Rim poslana pisma – Odgovor in
ponudba nekega redovnika za cerkev – Pismo nekega prijatelja iz Rima, ki
govori o svojem prizadevanju v korist salezijanske družbe in nove cerkve –
Don Boskova naklonjenost dobrotnikom cerkve in njegova spodbudna pisma
V teh tudi za oratorij in posebno še za gojence rokodelce, ki so imeli svoje
sorodnike v Turinu, strahotnih dneh je don Bosko priporočal, da naj svoje druži-
ne postavijo pod Marijino varstvo, ki v težkih preizkušnjah nikoli ne zapusti svo-
jih varovancev. K te­mu zaupanju jih je spodbujal v svojih nagovorih. Kakor hitro
je dob­ il sporočilo o kaki posebni milosti po Marijini priprošnji, je o tem takoj
pripovedoval svojim sinovom. Nekdanja in sedanja dejanja Ma­tere kristjanov
so bila vedno na njegovih ustih. Ta mesec je don Bosko, tako pripoveduje don
Ruffino skoraj na koncu svoje kronike, pripovedoval naslednji dogodek:
Gospo Alojzijo dei Marchesi Garofoli, osemdesetletno matrono, je po dolgi
in težki bolezni zadela še kap, tako da je ohromela na obe nogi. Ko so poklicali
na posvet najznamenitejše zdravnike in ko so uporabili vsa sredstva, ki jih je
svetovala zdravn­ iška veda, so soglasno ugotovili, da bolnice zaradi težke bolez-
ni in visoke starosti z nobenim sredstvom ne morejo rešiti njene bolezni.
Pobožna gospa je ne brez uspeha prosila pomoči presveto Devico. Bila je
vpisana v nadbratovščino presvete Device Božje milosti, kjer vsako leto poseb-
no slovesno praznujejo sedmero žalosti matere Božje Marije. Prastari običaj

52.7 Page 517

▲back to top


BiS 7 — 72. poglavje
517
zahteva, da najstarejše sestre nadbratovščine slovesno oblečejo kip žalostne
Matere Božje. Ker je bila gospa kot ena izmed najstarejših članic bolna, je pro-
sila, da so jo odnesli v cerkev in je tam, kakor je pač mogla, sodelovala pri ob-
lačenju. Ko so potem kip tako oblečen postavili na svoje mesto, se je hotela ob
podpori sosester ali bolje rečeno na rokah dveh vnukinj vleči za njim. Po nekaj
korakih je začela govoriti: 'Pustite me samo, pustite me samo!' Ker je niso pus-
tili, je glasno vzkliknila: 'Pustite me samo, pustite me samo! Čutim, da me noge
nosijo. Mati Božja Marija mi je izprosila milost.'
Polne verskega začudenja sta se vnukinji umaknili in ona je brez kakršne
koli opore sledila kipu, dokler ga niso postavili na svoje mesto. Potem je pok-
leknila na oltarno stopnico in bolj s solzami kot besedami dajala presveti Devici
zahvalo za prejeto ozdravljenje. Od tam se je polna hvaležnosti in vsa vesela
vrnila domov, se sama povzpela po stopnicah svoje palače in stopila sredi splo-
šnega začudenja prijateljev in sorodnikov v svoje sobane. Tedaj so vsi skupaj
počast­ ili preblaženo Devico za prejeto ozdravljenje. To se je zgodilo v Toledu.
Toda don Bosko ni samo z besedami, temveč zlasti z dejanji pospeševal če-
ščenje in ljubezen do Kraljice nebes in zemlje, zlasti pa z gradnjo nove cerkve v
Valdoccu. Gradnja je odlično napredo­vala.
Dne 26. januarja 1864 je prosil generalnega kapitularnega vikarja mons.
Zappata, da bi mu prodal del zemljišča kot dopolnilo že kupljenega prostora za
cerkev. Prošnja je bila ugodno rešena. S pogodbo dne 23. avgusta 1864, potrje-
no od notarja Turvana, je nadškofijsko semenišče v Turinu prodalo don Bosku
polja, 25.61 juter ali 9.71 hektarja za ceno 1221,17 lir.
Po podpisu te pogodbe je don Bosko prosil župana, da bi smel postaviti pročelje
cerkve na Via Cottolengo, ki je bila nepravilno speljana na skoraj čisto prazni poljani.
Veleugledni gospod župan!
Menim, da se vaša uglednost še spominja načrta za cerkev, ki naj bi se zgradila v Val-
doccu in ki ga je občinska uprava odobrila. Sed­ aj imam zadovoljstvo, da vam sporočim,
da so tej cerkvi že položeni temelji in je že začela rasti. Sedaj pa delo ovira Via Cottolengo,
ki prav tukaj dela nesmiseln zavoj. Rečeno je bilo, da bodo cest­ o prej ali slej zravnali,
vendar za zdaj ostaja vse pri starem. Zato vas prosim, da bi pospešili to izravnavo v korist
prebi­valstva in kot pomoč pri gradnji cerkve.
Ker občinska uprava meni, da ne more z denarnim prispevkom sodelovati pri gradnji
cerkve, ki sodi v območje javne koristi, prosim vašo uglednost, da izvede dela za ureditev
imenovane ceste.
V tem zaupanju imam veliko čast, da lahko izrazim vaši uglednosti svoje spoštovanje.
Turin, septembra 1864
Vdani služabnik duh. janez bosko

52.8 Page 518

▲back to top


518
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Prav tako je županu prikazal potrebo po večji količini vode za oratorij, saj
se je je veliko porabilo pri gradnji cerkve.
Veleugledni gospod župan! Pretekle jeseni sem se obrnil na vašo uglednost s ponižno
proš­ njo, da bi oskrbeli vodo za mnoge fante, ki se ob delovnih, zlasti pa ob prazničnih
dneh zbirajo v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega. Vi ste mi blagovolili odgovoriti, da boste
prošnjo ohranili in upoštevali, ko bodo polagali vodovodne cevi na tamkajšnjem področju.
Sedaj so se razmere tako zaostrile, da bom moral sam na kak način najti rešitev, če
ne bo občinska dobrodelnost oskrbela potrebnega.
Ker je ustanova oratorijev v celoti namenjena javni koristi s tem, da skrbi za zapušče-
ne fante, ki bi sicer brez dela tavali po ulicah in cestah, upam, da mi boste vsaj v tej stvari
priskočili na pomoč.
Poln zaupanja v vaše blagorodje izražam svojo globoko vdanost in imam čast, da se
imenujem vaše uglednosti vdanega služabnika. Duh. janez bosko
Turin, septembra 1864
Občinska uprava je obljubila svojo pomoč, medtem pa se je don Bosko tru-
dil, da je čim več dobrodelnih in vernih ljudi sprejelo in podpisalo obrazce za
pomoč pri izgradnjè cerkve (te smo opisali v 44. poglavju). Veliko duhovnikov
je priporočilo pobudo s prižnic, on sam jih je veliko dodal svojim prejšnjim
okrož­nicam in sedaj se je ponovno obrnil na javnost z isto prošnjo.56
56 Dobrohotni gospod! Brez dvoma vzbuja veliko zadovoljstvo dejstvo, ko se na svetem kraju zbere veliko
ljudi, da opravljajo svoje verske dolžnosti. Prav tako vzbuja žalostno razpoloženje, ko veliko ljudi, ki bi jih radi
opravili, tega ne morejo storiti zaradi pomanjkanja prostora, kjer bi se lahko zbirali.
Prav to pa se dogaja v Valdoccu, mestni četrti Turina. Od župnijske cerkve Borgo Dora vse do župnijske cerkve
San Donato je neprekinjena vrsta hiš, kjer živi na tisoče ljudi (če potegnemo ravno črto od Borgo Dora do cerkve
Consolata in svetega Donata in nato naprej do kraljeve puškarne in reke Dora, zajamemo površino zemlje, ki je
pokrita s hišami, v katerih prebiva več kot 35.000 ljudi, ki nimajo na voljo nobene cerkve), pa ni ne velike ne
majhne cerkve, kjer bi se javno obhajali sveti obredi.
Res je tukaj cerkev sv. Frančiška Saleškega z oratorijem, toda tudi ta more sprejeti le omejeno število dečkov, ki
se tam zbirajo ob praz­ničnih dneh.
Zaradi teh težkih okoliščin sem se odločil za gradnjo precej velike cerkve za zbiranje teh fantov, ki z več strani
mesta prihaj­ajo sem. Istočasno pa bi bila cerkev na voljo tudi odraslim osebam katere koli starosti in položaja in
bi se sčasoma lahko spremenila v župnijo, ko bi prišel čas za to in bi to odobrila cerkvena oblast.
Neki zaslužni arhitekt je že naredil načrt za cerkev v oblik­ i rimskega križa, s površino tisoč kvadratnih metrov
in za ceno približno 200.000 frankov.
V ta namen je nekaj ljudi že ponudilo svojo dobrodelno roko in omogočilo nakup zemljišča med sedanjim Ora-
torijem sv. Frančiška Saleškega in Via Cottolengo. Izkopavanje je končano, položili smo temelje in sedaj se zida
hitro naprej. Upamo, da bomo letos prišli do stropa.
Dela so se sicer začela, vendar nimamo na voljo niti prihrankov niti potrebnega denarja. Vse je prepuščeno
Božji previdnosti in dobrot­ i častilcev presvete Device Marije, med katere, se mi zdi, lahko prištejem tudi vašo
dobrodelno uglednost.
Zatorej vas ponižno prosim za pomoč. Z največjo hvaležnostjo sprejemamo denar, kakršen koli predmet, pa tudi
gradbeni material. Upamo, da bo gradnja končana v treh letih. Če torej ne morete takoj priskočiti na pomoč,
lahko to storite v teh treh letih. Če ne bi imeli na voljo sredstva, ki bi vaš prispevek spravil v naše roke, lahko
uporabite zanesljivo pot poštne nakaznice. Zagotavljam vam, da sem trdno prepričan, da vas bo preblažena De-
vica Marija bogato poplačala z obilnimi duhovnimi in časnimi milost­mi. Končno vas prosim, da bi mi blagohotno
oprostili povzročeno nev­šečnost in sprejeli moje najboljše želje, ko vas vdano pozdravljam in se izrekam vaše
uglednosti vdanega služabnika. Duh. Janez Bosko

52.9 Page 519

▲back to top


BiS 7 — 72. poglavje
519
Prav tako je septembra napisal pismo in en prepis poslal princu Tomažu,
genovskemu knezu, drugega pa princu knezu Evgeniju Savojskemu.
Vzvišena svetlost!
Dobrota, s katero se vaše kraljevsko visočanstvo udeležuje del javne dobrodelnosti,
me spodbuja, da se tudi jaz obračam na vas in vas prosim za podporo za nadaljevanje
gradnje cerkve v preobljudenem območju Valdocca, zlasti ker gre za pomoč zapuščenim
dečkom tega mesta.
Prilagam vam tiskovino, iz katere boste mogli razpoznati, če vam je tako prav, na-
men te cerkve.
Že večkrat sem izkusil dobrotno naklonjenost vašega visočanstva in upam, da tudi v
tem primeru ne bom prosil zaman.
S tem zaupanjem v srcu vam želim obilen Božji blagoslov na vašo vzvišenost, da bi
vas Bog ohranil dolgo let v korist vaših podanikov in zlasti še tistih, ki so izkusili vašo
dobrodelnost. S temi čustvi v srcu imam čast, da se smem v hvaležnosti imenovati vaše
vzvišen­ osti ponižnega in vdanega služabnika. Duh. janez bosko
Turin, septembra 1864
Don Bosko je duhovniku Emilijanu Manacordi, ki se je iz Casaleja vračal v
Rim, izročil več pisem. Ta mladi duhovnih, ki se je po don Boskovem nasvetu
posvetil prelatski karieri, je, potem ko je dosegel dok­torat v teologiji in cerkve-
nem pravu, bil imenovan za obliko­valca brevejev v Parco Maggiore. Prišel je v
Rim in oddal več pisem, med drugimi tudi pismo za papeža in očeta Jožefa Oreg-
lia. Sprejel je tudi naročilo, da je rimskim dostojanstvenikom izročil obrazce za
pomoč pri gradnji cerkve Marije Pomočnice, da izposluje dovoljenje za branje
nekaterih prepovedanih knjig in da pri članih kongregacije za škofe in redov-
nike ugotovi, kako so razpoloženi do vprašanja pripustitve članov salezijanske
družbe k svetim redovom.
Don Bosko je dobil sporočilo o prihodu don Manacorde v Rim iz odgovora
očeta Oreglia.
Velečastiti gospod!
Gospod teolog Manacorda, ki ga pa nisem mogel videti, ker sem bil v postelji zaradi
težav v želodcu, mi je prinesel vaše cenjeno pismo. Z g. Manacordom sva se srečala pozne-
je. Sedaj se, hvala Bogu, počutim odlično.
Kroniko bom objavil glede na primernost bodisi v tej bodisi v prihodnji številki in
prikazal potrebo glede na stanje prebivalstva v Turinu.
Ker želimo tudi mi sodelovati v tej zadevi (z vsemi dovoljenj­i), sem naročil Petru di
Giacinto Marietti, da vam izroči 100 fran­kov z enim edinim pogojem, ki se glasi, da nas ne
boste dali na sezn­ am dobrotnikov in ne na kakršen koli drug način komu tega povedali.

52.10 Page 520

▲back to top


520
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Razlog je v tem, ker smo odpovedali naše sodelovanje pri gradnji drugih cerkva. Ti ljudje
bi se lahko užalili zaradi našega odklonilnega stal­išča, čeprav ne bi imeli prav, saj smo
odbili sodelovanje zaradi nepot­ rebnosti gradnje, medtem ko je vaša cerkev potrebna.
Najponižnejši služabnik jožef oreglia, dj
Rim, 2. septembra 1864
Manacorda je pozneje sam pisal don Bosku:
Rim, 25. septembra 1864; Borgo S. Agata, št. 23. Blizu Madonne dei Monti
Velečastiti gospod don Bosko!
Kaj ste si mogli misliti o mojem dolgem molku po odhodu iz Casaleja? Karkoli bi si
mogli misliti v mojo škodo, bi bilo upravičeno, vendar je vaša dobrota o vsem mislila dobro.
Najlepša hvala.
Počitnice so in ničesar nisem mogel doseči. Nisem še mogel obiskati svetega očeta, ker
je po vrnitvi iz Castella zelo zaposlen in sprejema le redke obiske. Poleg tega se bojim, da
je mons. Pacca izgubil mojo prošnjo. Če v prihodnjem tednu ne bom imel priložnosti, da bi
poljubil nogo svetemu očetu, bom skušal poslati vaše pismo na drug način. Kar se tiče dovo-
ljenja za branje prepovedanih knjig vaših sinov, sem izročil naročilo s seznamom prosilcev
očetu Tosiju, ki je prevzel nalogo, vendar je potem odšel na dopust in ga še ni nazaj. Sprej-
mimo vse iz Božje roke, in kar nam ne služi za to življenje, nam bo koristilo za prihodnje.
Kardinal Quaglia je pokazal veliko naklonjenost do vas. Prav tako tudi mons. Pacifici,
ki bosta storila vse, da ustrežeta vaši uglednosti. Oba vas lepo pozdravljata.
Ob vsaki priložnosti delim obrazce za vpis pomoči za cerkev in pogosto razpravljam
o tem. Pri tem se držim navodil, ki ste mi jih v očetovski dobroti dali ob odhodu. Kar se tiče
vaše cerkve, sem se odločil odpreti tukaj v Rimu javno podpisovanje. O stvari je priprav-
ljenih pisati več časnikarjev in tudi jaz sem že napisal tak članek. Vendar bi bilo dobro, da
ne bi bilo nič storjeno brez privolitve vaše uglednosti.
Želim, da me imenujete za svojega poverjenika, Darove velikodušnih Rimljanov bi
pošiljali na vaš račun. Pišite torej ravnatelju Osser­vatore Romano, s katerim sva se že
dogovorila, in mu izrazite svoje zaupanje vame in željo, da storim za vas vse, kar morem.
Sicer pa do sedaj ni nič novega.
emilijan manacorda
Tako so tudi iz Rima začeli prihajati darovi za don Boskovo cerkev. Don
Bosko jih je sprejemal s ponižno hvaležnostjo in se je znal oddolžiti z obrestmi
duhovnih in časnih dobrin v Marijinem imenu. Kako zelo jih je imel rad, je težko
povedati. Prav hvaležnost njegovega srca je bil eden izmed razlogov, da so bili
mnogi do njega tako zelo radodarni. Njihove skrbi je štel za svoje in prav tako se
je z njim­ i veselil vsega radosti vrednega. Nekemu članu neke plemenite družine
je pisal:

53 Pages 521-530

▲back to top


53.1 Page 521

▲back to top


BiS 7 — 72. poglavje
521
Predragi in velezaslužni gospod grof!
Turin, 28. oktobra 1864
Potem ko sem zvedel od gospoda don Tortoneja novico, da vaša ugledna in velezaslu-
žna uglednost išče domačega učitelja za svoje sin­ ove, sem se spomnil nekega duhovnika,
ki ima za to vse potrebne lastn­ osti. Toda on je sedaj zunaj Turina in ne bom mogel z njim
go­voriti do sredine oktobra. Zato vam do tedaj ne morem dati dokončnega odgovora.
To vam pišem zato, da se boste mogli ustrezno ravnati in ne bos­te v negotovosti.
Že večkrat sem se, predragi gospod grof, zavzel za stvari, ki mot­ ijo notranji mir vaše
družine. Vedno sem prosil Gospoda, da bi pomagal in vodil vse v svojo večjo slavo. Nikar
naj vas nič ne vznemirja, potrpite. Naša nebesa niso tukaj na zemlji in časne dobrine nas
ne morejo osrečiti. Rekli boste: Ne bom mogel več delati dobrih del kot nekoč. To je res.
Toda Gospod bo prav tako poplačal vašo dobro voljo.
Bog, ki je poln usmiljenja, naj razlije na vas, na vašo soprogo gospo grofico, na vso
vašo številno družino bogate darove svoje svete Božje ljubezni.
Priporočam sebe in te svoje dečke ljubezni vaših molitev in srečen, če vam bom mogel
s čim koristiti, se poslavljam poln spošto­vanja.
Vaše uglednosti ponižni in vdani služabnik duh. janez bosko
Predragi gospod grof!
Govoril sem z duhovnikom, za katerega sem računal, da bo učitelj vaših dragih otrok.
To bi mogli urediti. Vendar on ne zna nič grščine. Če ta okoliščina ni ovira, bom uredil, da
se boste mogli z njim srečati in se dogovoriti.
Naj vas, gospod grof, Bog blagoslovi in vam podeli zdravja, milosti in potrpežljivosti.
Per ardua transimus, sed magna haereditas nos expectat (tepejo nas težave, toda čaka
nas veliko plačilo). Presveta Devica naj vam, gospod grof, stoji ob strani in vas ščiti, vas in
vašo družino. Imejte me vsega vdanega v Gospodu.
Turin, 2. oktobra 1864
Vdani služabnik duh. janez bosko
Predragi gospod grof!
Na osnovi tega, kar ste mi poročali v zadnjem pismu, menim, da bi pred sklepanjem
pogodbe z novim domačim učiteljem stopili v stik s sedanjim vzgojiteljem, ki ste ga zelo
pohvalili in sedaj zapušča službo. Vse je odvisno od tega, ali boste zimo kakor druga leta
preživeli v Turinu ali na deželi. Vsekakor je treba upoštevati ugodnosti, ki jih imate v Turi-
nu, prijatelje, s katerimi ste lahko v stiku, se pogovarjate in posvetujete, in druge razloge,
da bi prišli sem. Tudi meni bi bila vaša navzočnost zelo draga, ker bi tako lahko imel pri-
ložnost, da bi se brez časovne stiske mogel z vami pogovoriti o mnogih stvareh in izkazati
hvaležnost enemu mojih velikih dobrotnikov.
Mislim, da če bi mogli od bliže pogledati svoje stvari, bi vam to kor­ istilo za zdravje
in materialna vprašanja. Pogum, gospod grof, nimamo tukaj stalnega bivališča, temveč
iščemo drugo, dokončno. Bog nas ne bo zapus­til in križi, ki nam jih pošilja, so dokaz, da
nas hoče voditi po poti, ki vodi v nebesa. Gospod naj blagoslovi vas in vašo družino. Molite
tudi zame, ki vas poln spoštovanja pozdravljam.
Turin, 9. novembra 1864
Vdani in pokorni služabnik duh. janez bosko

53.2 Page 522

▲back to top


73.
poglavje
Priprave za jesenski izlet – Prihod fantov v Becche – Don Boskovo pismo
kanoniku Vogliottiju; spovedni izpit za don Ruffina; zadeve s kraljevim
ekonomatom; kako naj se obnašamo z don Ambrogiem; vpoklic nekega
klerika v oratorij – Praznik svetega rožnega venca; duhovna zaupljivost z
don Boskom – V Castelnuovu in Villanuovi – Sprejem v Genovi; gostoljubnost
v semenišču – Ogled mesta – Gledališke predstave – Santa Maria di Castello
in oče Cottolengo – Vila Pallavicini v Pegli – Prijateljski sprejem don Boska
pri markizu Ignaziu – Nadškofova velikodušnost – Pismo don Montebruna,
ravnatelja rokodelčkov, don Bosku
Načrt potovanja za jesenski izlet je bil že pripravljen: Castelnuovo, Ge-
nova, Mornese, Ovada, Acqui, Turin. Don Dominik Pestarino, ki se je vsega iz-
ročil v don Boskove roke, je povabil njega in vso njegovo druščino v Mornese.
Don Bosko je ponudbo sprejel in si istočasno postavil vprašanje: Zakaj ne bi šli
v Genovo, kjer imamo toliko prijateljev? Don Janez Cagliero, ki je bil gost don
Fran­čiška Montebruna, ustanovitelja Zavoda rokodelčkov, je po don Boskovem
naročilu opravil nekatere posle. Sporočil je Božjemu služabniku, da bi mons.
nadškofa Andreja Charvaza zelo razveselil njegov obisk in da bi semenišče z
zadovoljstvom sprejelo njegove gojence.
Tako je don Bosko lahko slovesno naznanil: letos bomo vi­deli morje!
Dne 25. septembra, prvi dan devetdnevnice na čast Materi Božji Rožnoven-
ski, je prva skupina odšla v Becche, kjer je don Cagliero vsak večer pridigal in
presedel dolge ure v spovednici.
Dne 1. oktobra, v soboto, je druga skupina kakih osemdesetih fant­ ov po
kratkem postanku v Chieriju, kjer jim je rektor kanonik Emanue­l Cavaglià prip-

53.3 Page 523

▲back to top


BiS 7 — 73. poglavje
523
ravil skromno okrepčilo, prišla k don Caglieru in tova­rišem, ki so jih nepotr-
pežljivo pričakovali. Don Bosko, ki je bil utrujen od toliko govorjenja s svojim
fanti, se je umaknil v sobo in urejal dopisovanje. Tistega večera je napisal pismo
kanoniku Vogliottiju in mu med drugim sporočil, da je bil don Ruffino določen
za ravnatelja v Lanzu in bi zato naredil izpit iz moralke, da bi dobil dovol­jenje
za spovedovanje. Prav tako ga je obvestil o človeku, ki bi mu mogel dati poja-
snila o knjižici, napisani proti don Ambrogiu. Verjetno je tiskar pozabil knjiži-
co predložiti v cerkveni pregled. Tudi o snovi, ki jo je knjižica obravnavala, ni
manjkalo pomislekov. Nekateri so mislil­i, da bi bilo bolje, če se za don Ambrogia
ne bi menili in bi ga pre­pustili zaničevanju pocestne drhali, kateri se je s svojim
obnašanjem pridružil. Poleg vsega pa zmote, ki jih je razglašal, niso bile nič
noveg­ a in so jih odlični cerkveni pisatelji že večkrat zavrnili. Ti gospodje so
menili, da bi lahko izdaja take knjižice povzročila težave.
Veleugledni in velespoštovani gospod!
Don Ruffino se bo predstavil gospodu generalnemu vikarju na predhodni izpit pred
končno preizkušnjo. Sicer ni vedel, da je tak izpit potreben, vendar ga bo don Ruffino rade
volje opravil, ker bo tako imel priložnost, da se seznami s previdnostnimi odločitvami
gospoda generalnega vikarja.
Glede obračuna s semeniščem soglašamo: treba ga je končati. V ta namen sem šel že
dvakrat na ekonomat, da bi dobil obračun za zadnje izplačilo. Pa so mi vedno le obljub-
ljali, nikdar pa tudi izročili. Ko bom dokončno prišel v Turin, bom skušal to stvar urediti.
Naročil sem vitezu Oregli, da vam da vsa pojasnila v zvezi z don Ambrogiem, ker je
knjižica natisnjena v času, ko sem bil v Lanzu pri sv. Ignaciju. Na vsak način se ne bojte
don Ambrogia, ta človek spravi vse v nered. Vsekakor se pritožite na kvesturi in spodbu-
jajte tudi druge, da se pritožijo. Še bolje bi bilo na notranje ministrstvo. Vendar nikdar
ne razlagajmo tega, kar dela ali kar hoče storiti cerkvena oblast. Za knjigo je odgovoren
pisatelj, in če ni tega, pa tiskarna. Cerkvena oblast naj odgovarja samo, če to zahteva višja
politična oblast. Tako spodnesemo osnovo za kakršno koli nasprotovanje. Naročil sem, da
naj namesto obrazca Po cerkvenem pregledu postavijo S cerkvenim dovoljenjem.
Bog naj vam podari zdravje in vas še 'ad multos annos' ohrani za dobro svoje Cerkve.
S spoštovanjem vas pozdravlja vdani služabnik duh. janez bosko.
Castelnuovo d'Asti, 1. oktobra 1864
P. S.: Tega leta je osem učiteljev bodisi zaradi njihove že­lje bodisi zaradi potreb oratorija
zapustilo hišo. Potreboval bi klerika Nikolaja Cibraria, ki bi drugim prepustil oskrbovalnino,
ki je je sedaj deležen. Upam, da ne bo težav za dovoljenje, za katero vas spoštljivo prosim.
Dne 2. oktobra, na nedeljo in praznik sv. rožnega venca, so spovedovali du-
hovniki iz Castelnuova s pomočjo kakega spovednika iz oratorija. Bilo je veliko
obhajil. Tudi don Bosko je spovedoval in obravnaval duhovne zadeve z neka-

53.4 Page 524

▲back to top


524
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
terimi svojimi starimi prijatelji. Naj povemo, da je bilo zau­panje, ki ga je znal
vzbuditi v ljudeh, vedno dolgotrajno. Sam don Bosko je zadnje dni svojega živ-
ljenja dejal: Ko sem se vračal v Chieri ali Castelnuovo, so tisti, ki so bili nekoč
v mojem prazničnem oratoriju ali so prišli iz oratorija v Valdoccu, prihajali k
meni na obisk in opravili pobožne vaje. Prihajali so tudi iz krajev, ki so bili štiri
ali pet milj oddaljeni. Naj še dodam, da so fantje, ki so šli na počitnice iz oratori-
ja, prihajali v tistem času k meni k spovedi, četudi so bili dvajset ali trideset milj
daleč. To bi se danes komu zdelo pretiravanje, pa vendar je bilo tako. Prihajalo
jih je pa veliko in ne samo nekateri.
Tisto nedeljo je pel sveto mašo župnik don Cinzano, kor s pev­ci in godbe-
niki pa je bil na dvorišču. Popoldne ob treh se je zbrala velika množica ljudi,
da bi slišala pridigo na gumnu, dobila blagoslov, poslušala godbo na pihala, si
ogledala ognjemet in druge zabave.
V ponedeljek 3. oktobra so se fantje zgodaj napotili na že obič­ ajno kosilo
v Castelnuovu, ki jim ga je pripravil gospod župnik. Nato se je druščina, dob-
ro založena z jestvinami, odpravila na železniško postajo Villanuovo. V Turinu
so proti poldnevu zadnji popotniki tega veseleg­ a izleta zasedli dva železniška
vagona tretjega razreda, ki ju je sen­ ator Bona dal na razpolago don Bosku za
ves čas izleta. Ko se je vlak ustavil v Villanuovi, so potniki veselo pozdravili
svoje tovariše, ki so razporejeni na peronu z godbo in don Boskom čakali, da
se pridružijo izletnikom. Družbo so popestrili Luciano, Bersano, don Lazzero,
don Francesia in Gastini, ki naj bi s petjem, deklamacijami in godbo popestrili
veselo druščino in gostiteljem poplačali gostoljubnost.
Ob pol devetih zvečer so prispeli v Genovo, kjer so jih pozdra­vili nekateri
duhovniki. V semenišču, ki je na skrajnem koncu mesta, so pri vratih pozdravili
don Boska in njegove fante rektor don De Bernardis, doktor prava, don Angel
Fulle, ekonom in dop­ isnik Katoliškega branja in razpečevalec sto izvodov, ter
slavni prof­esor retorike don Rebuffo. Postregli so jim z dobro večerjo in vsak
fant je dobil za prenočevanje celico semeniščnikov, ki so bili na po­čitnicah.
Naslednjega dne, v torek 4. oktobra, je don Bosko po sveti maši v prelepi
semeniški kapeli sam popeljal fante na ogled morja, pristanišča in svetilnika.
Spremljal ga je don Frassinetti, prior pri sv. Sabini; pozdravil ga je v župnišču
kot starega prijatelja.
Obiskali so palačo ali bolje rečeno kraljevo bivališče Andreja Dorie, ki ga je
zgradil cesar Karel V., šli mimo številnih ladij, privezanih ob pomolu, in stopili
na marmornato teraso, ki je sedaj uničena. Obiskali smo tudi več cerkva.
Po kosilu v semenišču je nekaj članov konference sv. Vincencija Pavelskega
popeljalo fante v pristanišče. Tu jih je dohitel don Bosk­ o, ki je šel pozdravit nad-

53.5 Page 525

▲back to top


BiS 7 — 73. poglavje
525
škofa. Ta ga je nadvse prisrčno sprejel. Vkrcali so se na deset ali dvanajst čolnov
in šli pogledat veliko vojaško ladjo.
Popoldne proti šesti uri so na odru velike gledališke dvorane semenišča
uprizorili gledališko predstavo, na katero je prišlo veliko gostov, zlasti duhov-
nikov z nadškofom na čelu.
Predstavili so briljantno komedijo v piemontskem narečju, katere glavni ju-
nak je gianduja, z naslovom Anton ali moralna poučitev, ki jo je napisal don Jožef
Bongiovanni. Gre za strica, ki bi rad svojega nečaka odvrnil od slabega življenja s
tem, da se dela, kakor da bi hotel zapraviti svoje premoženje in se prepustiti lah-
kotnemu življenju. Za dodatek so zapeli don Caglierovo romanco Pregnančev sin.
Dne 5. oktobra, v sredo, so bili pri maši v cerkvi Santa Maria di Castello, ki
jo upravljajo dominikanci. Povabil jih je oče župnik, brat častitljivega Cottolen-
ga. On in slavni pisatelj oče Marchese se nista mogla ločiti od don Boska, ki se je
mogel posloviti komaj ob pol enajstih. Preostali del dneva so izletniki uporabili
za obisk katedrale, njene bogate zakladnice, bolnišnice Ospedale maggiore in
tamkajšnje cerkve, kjer se časti nestrohnelo truplo svete Katarine Genovske,
in slavnega pokopališča Staglieno. Don Bosko je opravil več obiskov in se dolgo
pogovarjal z don Frančiškom Montebrunom o združitvi obeh ustanov. Ta mu je
nekaj dni pozneje pisal naslednje pismo:
Ustanova rokodelčkov; Mura di S. Chiara
pri velečastitih sestrah križanih Genova, 12. oktobra 1864
Predragi v Jezusu Kristusu!
Ponovno vas prosim, da mi pošljete en izvod Pravilnika, zlasti kar se tiče vratarja, ker
bi rad uredil naš notranji odnos do te službe. Pošiljam vam prepis tistega dela, ki se tiče
dolžnosti rek­torjevih namestnikov, o čemer sem vam govoril, ko ste bili pri men­ i. Poglejte, če
je treba kje kaj spremeniti. Storite to v vsej zau­pljivosti dobrega očeta. Potem pa zaupam v
Gospoda, da bo on poskrbel za potrebne, saj samo v njegovo čast in slavo skušam vse delati.
Ker moram v smislu pravilnika imenovati svojega naslednika, vas prosim, da mi po-
veste, ali naj v svoji tajni oporoki imenujem vas ali naj postavim koga od vaših. Prosim
vas, da bi mi v največji zaupljivosti čim prej pisali, ker bi za vsak primer rad vse stvari čim
varneje uredil.
Predvsem pa molite zame, da se bo vse izpolnilo po volji našega Gospoda Jezusa Kris-
tusa, v katerem sem vam ves vdan frančišek montebruno.
Don Bosko je naročil don Alasonattiju, da je prebral pravilnik rektorjevih
namestnikov in mu potem poročal.
Zvečer 5. oktobra so v semenišču ponovno uprizorili igro z novimi pevskimi
vložki. Bilo je veliko število povabljenih mešča­nov kakor prejšnji večer. Predstave
se je ponovno udeležil nadškof, navdušen nad spretnostjo igralcev.

53.6 Page 526

▲back to top


526
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Rektor De Bernardis in ekonom Fulle, ki sta don Bosku posvetila vso mogočo
pozornost, sta se zadržala pri njem in vsa zavzeta posl­ušala pripoved o začetkih
in izvirih oratorija in zavetišča v Valdoccu, kakor če bi šlo za njuno zadevo.
Dne 6. oktobra, v četrtek, so šli na izlet v Pegli k slavni vili Pallavicini, kamor
gredo vsi potniki, ki iz vsega sveta pridejo v Genovo. To je hrib, spremenjen v vrt.
Markiz Ignacij Pallavicini, kraljevi senator, je prišel na to zamisel v letu izrednega
pomanjkanja in začel delo, ki je stalo milijone lir; sprejel je za delavca vsakogar,
ki se je predstavil, in mu vsak dan dal zasluženo plačilo. Markiz je poznal don
Boska, se v senatu zavzel za njego­vo ustanovo in vsakokrat, ko je bil v Turinu,
poslal v oratorij svoj dar. Ko je zvedel, da je prišel v Genovo, je vse tako pripravil,
da so ga prijazno sprejeli. Vlak iz Genove je pripeljal opoldne. Gospod Jožef Cana-
le, brat uglednega kanonika v stolnici in lastnik dobro vpe­ljane kavarne, ki je bil
pobudnik tega izleta, je vodil pripravo. Kakor hitro je don Bosko stopil iz vlaka, ga
je pozdravil mladi markiz, ki ga je poslal stari oče. Sredi poti jim je prišel naproti
markiz Durazzo z velikim številom služabnikov, ki naj bi vodili fante. Malo po-
zneje je prispel sam gospod markiz Ignacij, ki je neučakan, da bi videl don Boska,
vzkliknil: 'Morali ste priti vi in vaši sinovi, da sem se odpravil iz palače. Želim
vas osebno pospremiti in obiskati te kraje.' S temi besedami se mu je postavil ob
stran in se v spremstvu vseh fantov vrnil v palačo. Najprej so s široke ploščadi ob-
čudovali morje, nato pa stopili na trg in se po poti, ki jo je prijetno hladila senca,
odpravili k templju, sezidanemu v klasičnem slogu. Tu so se za trenutek pomudili
v molitvi. Fantje so si v skupinah ogledovali čudovito vilo, kjer umetniške stvarit-
ve tekmujejo z lepotami narave.
V razdalji kakih dveh milj so razporejeni gozdički dreves in grmičevja vseh
mogočih vrst, vrtovi in grede najbolj redkih cvetlic, drevoredi visokih dreves,
senčne brajde in pod njimi orodja za vse mogoče ljudske igre, poti, ki so vodile k
vedn­ o novim odkritjem, mostovi in mostički prek potokov in prepadov. Voda je
pritekala iz skal, se zlivala na travnike in se zbirala v kotanjah, kjer je mrgolelo
rib, in polnila jezera, polna najrazličnej­ših vodnih živali. Pot je vodila v duplino,
kjer so bili velikanski stalaktiti. Na dobro izbranih mestih so se dvigali slavo­
loki, srednjeveški gradovi, obeliski, gotska kapela, ruševine utrdbe, kitajska pa-
goda, mavrske utice in druge znamenitosti.
Fantje so ob pogledu na te čudovite stvari bili vsi iz sebe. Nazadnje so se s čol-
ni prepeljali na otok sredi jezera, kjer je sta­la rotunda iz najčistejšega belega mar-
morja, kjer so stebri nosili obok, pod katerim je stal prekrasen Marijin kip. Nato
so se zopet prep­ eljali na suho in izstopili pred Tempio di Flora (Florin tempelj),
pre­krasno osmerokotno stavbo, ki je, obdana od neštetih kipov, stala v gozdičku.
V tej uti so obiskovalci navadno v spominsko knjigo zapisovali svoja imena.
Notranjost je bila obdana z zrcali, tako da se je vsak fant videl več kot stokrat in

53.7 Page 527

▲back to top


BiS 7 — 73. poglavje
527
zdelo se je, da je to prava vojska ljudi, zbrana v tako majhnem prostoru. Bilo je
zares nekaj čudovitega.
- Glejte, don Bosko, je vzkliknil markiz Ignacij, ki se niti za trenutek ni od-
maknil od njega, koliko fantov imate!
- Oh, je vzkliknil don Bosko, mojih fantov je neprimerno več. Nato je vzel v
roke pero in se podpisal z naslednjo mislijo: »Gospod Bog naj ob svojem času
temu dobrotljivemu gospodu, ki je znal narediti ta zemeljski raj, poplača z ne-
beškim rajem; z veliko dobroto nam je dal izkusiti sijajna čuda.«
Fantje so se malo porazgubili. Toda eden izmed služabnikov jih je poklical
in jim povedal, da naj gredo k drevesu z visokim deblom nedaleč od tam. Tu jih
je čakalo veliko presenečenje: mize, polne izbranih jedi, sadja in odličnega vina.
Markiz, ki jih je tam pričakoval z don Boskom, jih je povabil, naj sedejo na travo,
in jim je sam postregel z vsemi dobrotami in se veselil njihove prisrčne radosti.
Ko so to opravili in je godba na pihala zaigrala več skladb, so se vsi odpra-
vili v grajsko kapelo, kjer so pevci odpeli V zakramentu vse svetosti in prejeli
blagoslov z Najsvetejšim.
Sonce je zahajalo in treba je bilo iti na vlak. Don Bosko je želel izreči zah-
valo vodičem, vendar so se vsi razgubili, ker je markiz prepovedal, da bi tokrat
sprejemali napitnino. Don Bosko se je poslovil od tega plemenitega gospoda in
gospa markiza Durazzo, njegova hčerka, je pristopila in rekla: Najlepša hvala
vam, gospod don Bosko, za obisk. Prinesel je očku veliko tolažbo, saj ste sami
videli, kako se ni mogel odtrgati od vas. Lepo se vam vsi zahvaljujemo in vam
kličemo na skorajšnje svidenje.
Don Bosko se je s svojimi fanti vračal na železniško postajo, ko je zagledal,
kako se markiz Ignacij s pospešenimi koraki trudi za njimi.
Ko jih je dohitel, je don Bosku zaupno nekaj povedal, mu izroč­ il dragocen
dar in se ni vrnil domov, dokler se niso zaprla vrata železn­ iških vagonov in je
vlak odpeljal. V Genovo so z županovim dovoljenjem vstopili v mesto ob zvokih
godbe. Don Bosko je šel za svojimi fanti v družbi svoj­ih duhovnikov in klerikov.
Njegovo ime je bilo na ustih vseh in vsi so jih iz srca vzljubili.
Don Bosko se je zvečer šel poslovit k nadškofu in zahvalit za sprejem. Ta je
izrazil željo, da bi njega in njegove fante rad spet kmalu videl v svoji sredi. Ko se
je vrnil v semenišče, je vprašal ekonoma, ali mu je pripravil račun, ker je hotel
plačati vse izdatke, ki so jih imeli z njimi. Ta mu je izročil račun, ki pa je bil že
plačan. To je bila ljubezniva gesta njegove ekscelence nadškofa.

53.8 Page 528

▲back to top


74.
poglavje
Nadaljujejo potovanje v Serravalle: don Pestarino – V Gaviju: velikodušno
povabilo kanonika Alimonda – V Morneseju – Hčerke Brezmadežne – Dekan
Rajmund Olivieri – V Parodiju: slaven govornik – Frančišek Bodrato – Don
Bosko in don Pestarino se odločita, da bosta ustanovila zavod v Morneseju
– Don Alasonatti – Večernice: don Boskova pridiga in veseli večer – Pismo
ugledni dobrotnici: novica dneva – Casaleggio – Lerma – Nov don Boskov
učenec – Odhod iz Morneseja
V petek 17. oktobra so bili dečki ob pol petih pripravljeni z vso gleda-
liško opremo. Šli so na železniško postajo in proti osmi uri je vlak pripeljal v
Serravalle Scrivia. Pričakoval jih je don Pestarino, ki jih je popeljal na bližnji
hribček, kjer je stala cer­kev in frančiškanski samostan. Potem ko so bili pri maši
in se pokrepčali pri zajtrku, so se ob desetih napravili na pot do mesteca Gavija.
Sredi poti je don Bosko srečal kanonika Kajetana Alimonda, slavnega pridigarja
v katedrali v Genovi, ki je bil na oddihu v Gaviju. Kanoniku, ki je poznal don
Boska samo po imenu, ga je predstavil don Pestarino. Vsi skupaj so se napo-
tili v mesto. Kosilo jih je čakalo v Morneseju, toda kanonik je dejal don Bosku:
»Mornese je še daleč. Treba je pomisliti na majhno okrepčilo, sicer bi vam lahko
škodilo. Poleg tega pa so vaši fantje že prebavili zajtrk. Prepustite to meni. Nič
ne skrbite. Bom jaz poskrbel za vse.« Tako so korak za korakom počasi prišli do
prvih hiš v Gaviju. V mesto so vstopili ob zvokih godbe in se napotili h kanoni-
kovemu stanovanju. Ta jim je ob pomoči nekaterih uglednih družin in župnika
pri San Giacomu Hieronima Denegrija pripravil bogato pojedino. Po kosilu so
šli z godbo na čelu v župnijo. Takoj se je zbrala velika množica ljudi in na kano-
nikovo povabilo je don Bosko pripravil kratek nagovor. Pod­ elili so blagoslov z
Najsvetejšim in se razšli.

53.9 Page 529

▲back to top


BiS 7 — 74. poglavje
529
Ob sončnem zahodu se je don Bosko zahvalil kanoniku Alimondi za gosto-
ljubje in se s svojimi fanti poslovil od njega, saj so morali pre­hoditi še dobri dve
uri med hribi in dolinami. Don Bosko se je povzpel v sedlo belega don Pestari-
novega konja. Nekateri bolj slabotni pevčki pa so zajahali nekaj osličkov.
Toda kanonik Alimonda je še želel videti don Boska, zato se je odpravil za
njimi in dohitel don Cagliera, ki je šel z zadnjimi, se povzpel do svetišča Ma-
donna della Guardia pri Gaviju in ga skušal dohiteti. Vendar ga ni več videl. Te-
daj se je odločil, da se vrne. Don Caglieru pa je dejal: »Bom imel še kdaj srečo
videti tega človeka? Toda na tem svetu se samo gore ne morejo srečati!«
Kake pol milje od Morneseja je čakala na don Boska skupina praznično ob-
lečenih fantov. V vas pa je prišel že v nočni temi. Stopil je s konja. Naproti mu
je prišla cela vas z župnikom don Vallejem in don Dominikom Pestarinom na
čelu. Zvonovi so slovesno zvonili, možnarji so pokali in vas je bila vsa razsvetlje-
na. Ljudje so prihajali iz hiš z lučmi, svečami in baklami. Godba je igrala svoj­e
najlepše melodije. Vsi so poklekali ob don Boskovem mimohodu, ga prosili za
blagoslov in se križali. Spremili so ga do župnijske cerkve, kjer je bil blagoslov
in večerne molitve. Nato so šli k večerji in spat.
Fantje so se nastanili v kmečki hiši, kjer so na zaprtem dvorišču bila prip-
ravljena ležišča, sobane pa so bile namenjene za obednico in razvedrilo.
V soboto 8. oktobra je don Bosko takoj po avemariji daroval sveto mašo.
Vse dni je bila cerkev polna kakor ob praznikih. Fantje niso mogli k njemu, ker
so možakarji takoj, ko se je vrnil v zakristijo, prišli in se spovedovali do desetih.
Ko je končal, mu je don Pestarino predstavil skupino pridn­ ih deklic in de-
klet iz naselja, ki jih je vodila in navajala k pobožnosti Družba Marije Brezma-
dežne. O tej družbi smo poročali že na drugem mestu in povedali, da je bila
njihova ustanoviteljica učiteljica Maccagno. Bila je navzoča z nekaterimi sta-
rejšimi članicami, med njim z Marijo Mazzarello, ki jo je Gospod določil za prvo
vrhovno predstojnico hčera Marije Pomočnice. Don Pestarino je z vztrajno pri-
zadevnostjo dosegel, da je don Bosko prišel v njegov rojstni kraj, in sicer pred-
vsem zato, da bi blagoslovil družbo teh neporočenih žena. Sedaj pa ga je prosil,
da bi jih sprejel kot svojo družino. Don Bosko je privolil. Ugotovil je dobrega
duha, ki je vladal med njimi, veliko medsebojno ljubezen in veliko dobrega, ki
so ga delale med dekleti v Morneseju. Rade volje jih je blagoslovil.
Tisto jutro je don Bosko sprejel ljubeznivi obisk don Rajmunda Olivierija,
dekana v Lermi, kraja blizu Morneseja. Takoj po opravljenih jutranjih obredih
v cerkvi se je odpravil na pot z namenom, da se mu pokloni. Staro prijateljstvo

53.10 Page 530

▲back to top


530
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
je vezalo ta dva sveta moža in don Bosko je privolil v dekanovo prošnjo, delno
spremenil načrt svojega potovanja in se z vsem spremstvom napotil v Lermo.
Don Pestarino je povabil svoje znance in pripravil mizo za don Boska. Ob-
činski učitelj, štiridesetletni Frančišek Bodrato, pa je obljubil, da bo priskrbel
vse potrebno za goste iz oratorija. Med kosilom je stal za don Boskovim sede-
žem in nadzoroval postrežbo. On, ki je imel veliko opravka z mladino, je ob-
čudoval družinski in ljubezniv odnos gojencev do njihovega predstojnika in
dejstvo, da so istočasno ohranili do njega globoko spoštovanje in pokorščino
na vsak njegov mig, in to ne samo dijaki, temveč tudi obrtniki. Prav tako je ob-
čudoval don Boskovo prijaznost do gojencev in si ni mogel kaj, da ne bi priznal
velike učinkovitosti krščanske ljubezni. Obenem je prepoznal, koliko se lahko
nauči od takega načina vzgoje.
Sredi teh misli se je odločil, da bo prosil don Boska za pog­ ovor. Don Bosko
je bil takoj pripravljen. Vprašal ga je, kakšno skrivnost ima, da more obvladovati
tako veliko število fantov, ki so po naravi nagnjeni k neredu. Don Bosko mu je
odgovoril:
»Razum in vera sta dve vzmeti celotnega mojega vzgojnega sistem­ a. Vsak
vzgojitelj se mora prepričati, da imajo vsi ali skoraj vsi ti dragi dečki naravno pa-
met, da prepoznajo dobro, ki jim ga delamo, obenem pa je njihovo srce pripravlje-
no za hvaležnost. Ko nam je uspelo, da smo z Gospodovo pomočjo vcepili v njihove
duše glavne skrivnosti naše svete vere, ki je vsa v neizmerni ljubezni Boga do člo-
veka, ko se nam posreči, da njihovo srce utripa v hvaležnosti za neizmerne dobro-
te, ki so jih bili deležni, ko nam jih je končno z vzmetjo razuma uspelo prepričati,
da moramo izkazovati našo hvaležnost s tem, da izpolnjujemo njegovo voljo in op-
ravljamo naše dolžnosti, tedaj, verjemite mi, je opravljeno glavno delo vzgoje. Vera
ima v tem sistemu vlogo uzde, ki jo vložimo v gobec konju dirkaču z namenom, da
ga obvladujemo in vodimo. Razum opravlja vlogo stremen, ki pritiskajo na uzdo,
da dosežemo, kar hočemo. Prava vera, pristna vera, ki naj obvladuje dejanja mla-
dine, razum, ki pravilno navaja njena sveta vodila in zapo­vedi, to sta dve stvari, ki
povzemata vzgojni sistem, ki ga uporabljam in ki ste ga vi želeli spoznati.«
Ob koncu tega pojasnila se je Bodrato malo zamislil in nato smeje se povzel
besedo: »Velečastiti gospod, s primero modrega krot­ ilca mladih žrebet ste mi
pokazali uzdo vere in dobro uporabo razuma za vodenje človeških dejanj. To
je vse prav. Zdi se mi pa, da ste zamolčali še tretje sredstvo, ki vedno spremlja
nalogo obvladovanja konj: neločljivi bič, ki je tretje sredstvo za uspeh.«
K tej pripombi učitelja Bodrata je don Bosko dodal: »Oh, dragi moj gospod,
naj vam povem, da šiba, ki jo imate vi za nujno potrebno kot grožnjo bodočih

54 Pages 531-540

▲back to top


54.1 Page 531

▲back to top


BiS 7 — 74. poglavje
531
kazni, nikakor ni izključena. Pomislite, da vera preti z mnogimi in težkimi kazni-
mi tistim, ki ne spoštujejo Božjih zapovedi ali si upajo prezirati Božje odredbe.
To so težke in strašne grožnje, ki jih je treba pogosto omenjati. Nikdar ne bodo
ostale brez uspeha, in to toliko bolj, ker se ne omejujejo samo na zunanja dejanja,
temveč zadevajo najbolj skrite in tajne misli. Da pa moremo te resnice globlje vti-
sniti v duše, uporabljamo pristne verske vaje, pogosto prejemanje zakramentov
in vzgojiteljevo navzočnost. Brez dvoma je mogoče na ta način z Božjo pomočjo
narediti za dobre kristj­ane tudi najbolj trdovratne fante. Sicer pa kakor hitro se
mladi prepričajo, da jim želimo zares vse najboljše, je zadosti, da jih kaznujemo
s tem, da smo do njih bolj zadržani, kar kaže na naše nesoglašanje z vedenjem,
ki ne odgovarja na naše očetovsko prizade­vanje. Verjemite mi, dragi gospod, da
je ta sistem tudi veliko lažji, brez dvoma pa učinkovitejši, ker z izpolnjevanjem
vere dob­ ivamo tudi obilnejši Božji blagoslov. Da vam dam otipljiv dokaz za to, kar
pravim, se vas drznem povabiti za kak dan, da si ogledate na kraju samem, kako
ta sistem deluje v naših domovih. Dam vam na voljo, da pridete za nekaj dni k
nam, in upam, da se boste na koncu preizkušnje prepričali, da je vse, kar sem vam
povedal, v resnici veliko bolj uresničljivo in je srčika našega sistema.«
To povabilo, napol v šali napol zares, je naredilo prijeten vtis na Frančiška
Bodrata, ki je kot velik prijatelj don Pestarina sklenil v svojem srcu, da bo vsto-
pil v salezijansko družbo.
Fantje iz oratorija so po kosilu odšli v Parodi, kamor jih je povabil tamkaj-
šnji župnik in jim pripravil prijetno osvežilo.
Medtem ko so se bližali naselju, jim je prihitel naproti zakristan in jih opo-
zoril, da naj ne bodo glasni. Župnija je opravljala štirideseturno pobožnost in
vse ljudstvo je bilo zbrano v cerkvi. Tako je skupina v tišini vstopila v cerkev
prav, ko se je končevala pridiga. Duhovniki in kleriki so šli ministrirat za bla-
goslov, pevci so stopil­i na kor in ob spremljavi godbe zapeli V Zakramentu vse
svetosti. Ko so verniki zapuščali cerkev, so godbeniki igrali nekaj koračnic in
poželi veliko odobravanje.
V Parodiju se je primerilo lepo srečanje. Don Verdona iz Gavija, potujoči
slepec, odličen govornik, poznan z mnogih prižnic po vsej Ital­iji, je pridigal tri-
dnevnico štirideseturne pobožnosti. Njegova jasna beseda in goreča pobožnost
sta mu naklonili splošno priznanje. Ko je zvedel za prihod don Boskovih sinov,
je bil na moč zadovoljen. On je obiskal oratorij, ko je v Turinu pri S. Filippi imel
postne govore. V Parodi ga je pospremila njegova rodna sestra gosp­ a Hieroni-
ma, ki se je tistega dne tako zelo navezala na oratorij, da je postala velika dob-
rotnica salezijanskih ustanov.

54.2 Page 532

▲back to top


532
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Fantje so se vrnili v Mornese pozno ponoči in niso imeli priložnosti, da bi
videli don Boska, ker je bil zadržan v cerkvi s spovedovanjem.
On se ni oddaljil iz Morneseja. Tiste dni se je na dolgo pogovarjal z don
Pestarinom. Sprejel ga je za člana salezijanske družb­ e, kar si je zelo želel, ven-
dar je hotel ostati voditelj hčera Marije Brezmadežne, vse dokler bi ga Gospod
ohranil pri življenju. Obljubil mu je vso duhovno in materialno pomoč.
Don Pestarino je don Bosku izrazil zeljo, da bi v Morneseju zgradili kako
ustanovo, ki bi njegovim sovaščanom tudi po smrti doka­zovala njegovo veliko
ljubezen do rojstnega kraja. V ta namen je bil pripravljen dati vse svoje obilno
premoženje. Dogovoril se je že s krajevnimi oblastmi in don Bosko je privolil.
Odločili so se, da bodo postavili temelje veličastne stavbe za javno korist, ki naj
bi bila po želji vseh namenjena otrokom. Domačini bi ob prazničnih dneh po-
magali pri gradnji in bi oskrbeli potreben mate­rial. Don Pestarino pa bi delavce
oskrbel z malico in vinom, živino pa s senom. Don Bosko mu je obljubil, da bo
prišel na odprtje zavod­ a, ko bo končan.
V nedeljo 9. oktobra so nadvse slovesno obhajali praznik Marijinega ma-
terinstva. Don Bosko je daroval mašo s skupnim svetim obhajilom. Ministrira-
la sta mu dva v ministrante oblečena dečka iz Morneseja. Don Pestarino, ki je
sedel v spovednico prejšnji večer, je spovedoval vso noč in ob devetih zjutraj
še ni prišel ven. Don Bosko je bil priča te velike gorečnosti. Don Pestrino se je
večkrat na leto podvrgel takemu naporu, sicer pa je spovedoval vsak dan po več
ur, zjutraj in zvečer.
Ko se je don Bosko vrnil iz cerkve in je hotel popiti malo kave, je prišel don
Pestarino in mu povedal, da bi nekdo rad z njim govoril. Prosil ga je, da bi prišel ven.
Ko se je Božji služabnik pojavil pred hišo, se je razlegel sil­ovit Naj živi don Bosko!
Celo naselje se je zbralo na dvorišču don Pestarinove hiše in zasedlo tudi del bliž-
njega vinograda. Dečki so bili razporejeni v dve vrsti in za njimi njihovi starši. Vsak
je imel v rokah kak dar: eni jajca, drugi surovo maslo, pa spet izbrano grozdje, pi-
ščance, sadje, hlebce sira. Nekateri so nosili v rokah velike steklenice vina ali košare,
polne steklenic, nekateri so imeli celo polno brento vina. Don Bosko je stopil med
vrste in vsakemu poved­ al prijazno besedo. Ko se je vrnil, je stopil na stopnišče pred
hišo in se od tam zahvalil vsem za vse, kar so storili zanj, četudi ga še niso poznali.
Dodal je: »Vaša dobrosrčnost me je ganila v dno srca. Vem, da ste s tem hoteli v meni
počastiti Gospodovega služabnika, in to priča o vaši veri. Naj jo Bog vedno ohrani v
vaših srcih, kajti samo ta nas more osrečiti v tem in večnem življenju.«
Sedaj se je hotel don Bosko umakniti v hišo, toda od vseh strani je bilo sli-
šati glasove Blagoslovite nas, blagoslovite nas! Don Bosko je spet povzel besedo

54.3 Page 533

▲back to top


BiS 7 — 74. poglavje
533
in dejal: »Da, blagoslavljam vas iz vsega srca, vas, vaše družine, vaša polja, da bi
vas Bog varoval vsega hudega in bi mogli biti zares srečni. Tudi vi prosite Boga
zame in za moje sinove, da bomo nekoč vsi skupaj ena sama družina v neb­ esih.«
Tedaj so mnogi pristopili in mu želeli poljubiti roko. Proti poldnevu, ko se
je končala slovesna maša, je bilo slišati fante iz oratorija, kako so vzklikali don
Alasonattiju. Dobri prefekt, četudi zelo bolehen, je prišel iz Turina, da bi don
Bosku poročal o pomembnih zadevah. Vstopila sta za kako uro in se pogovorila.
Nato je spet hitro odpotoval.
Ob prvih udarcih zvonov za večernice je bila cerkev polna vse do najbolj skri-
tih hodnikov. Don Bosko je pridigal. Kot bi bil navdihnjen, je govoril o varstvu
Božje matere Marije in izva­janje potrdil z mnogimi zgledi, ki so naredili močen
vtis na pos­lušalce. Samo svetniki, so izjavljali ljudje, morejo tako pridigati.
Godba na pihala je stopila iz cerkve in se v spremstvu ljudstva odpravila
na glavni trg, kjer je dolgo igrala, medtem ko so spuščali v zrak leteče krog-
le in so bile vse hiše razsvetljene. Sledila je še kratka in posrečena gledališka
predstava. Ljudje so se kmalu razšli, ker so po družinah imeli navado, da so
zvečer molili rožni venec.
Don Bosko je pisal markizi Fassati in napovedal dan svoje vrnitve v Turin.
Toda prošnje prijateljev so ga prisilile, da je spre­menil načrt.
Velezaslužna gospa markiza!
Sem na izletu s svojimi fanti in me do 14. tega me­seca ne bo v Turinu. Čeprav je zače-
tek šole pri nas pozneje, se vend­ ar bojim, da bodo v Mongrèju začeli pouk prej in zato ne
bom mog­ el več videti našega dragega Emanuela. Če bi bil to razlog, da bi se vrnil v Turin
prej, bom poskusil priti pravočasno. Zadosti je, da mi poveste samo besedo in bom prišel.
Moj naslov je Semenišče v Acquiju, kamor se bom odpravil pojutri­šnjem z vso svojo
skupino. Nameraval sem odpotovati v Montemagno, vendar so me izgredi v glavnem mes-
tu za zdaj odvrnili od te name­re.
Sem v Moreneseju, škofiji Acqui, kjer sem priča take pobožnosti, krščanske ljubezni
in gorečnosti, da se zdi, da je vsa vas samostan Bogu posvečenih. Danes zjutraj je bilo
obhajilo in samo med mojo mašo sem razdelil več kot tisoč obhajil.
Sprejmite, gospa markiza, izraze mojega spoštovanja in hvaležn­ osti. Prav tako pozd-
ravljam vašega spoštovanega gospoda markiza, Azelijo, Emanuela, ki mu povejte, da ga nik-
dar ne pozabim pri svoji maši, on pa naj ne pozabi, kar sem mu priporočil v Montemagnu.
Ne vem, kje sta gospod očka in gospa mamica, če pa sta morda pri vas, vas prosim,
da ju spoštljivo pozdravite.
Bog naj vas vse obdari z zdravjem in milostjo in nas vse vodi po poti, ki pelje v nebesa.
Vaš vdani ponižni služabnik duh. janez bosko
Mornese, 9. oktobra 1864

54.4 Page 534

▲back to top


534
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
V ponedeljek 1. oktobra je don Bosko z vsemi svojimi spremljevalci šel na
izlet v Lermo, kjer ga je pričakoval dekan Rajmund Olivieri in štirje gojenci, ki
so bili tam na počitnicah. Na polovici poti je na levi strani lepa planjavica z grič-
kom, poraslim z gozdom, vrh katerega se dviga grad plemenite družine Ristori,
ki se odlikuje po dobrodelnosti in sočutju z reveži. Na hribu je še vasica s staro
majhno župnijsko cerkvijo, ki so jo post­ avili v fevdalnih časih. Na desni strani
ceste, malo više, stoji osamelo novo župnišče s stebriščem nad vhodom v smeri
pro­ti gradu. Tukaj so pričakovali don Boska stara markiza Ristori, markiza Ho-
racij in Peter, njuni sinovi in dve hčerki. Župnik, skoraj pop­ olnoma onemogel, je
sedel v naslanjaču.
Don Bosko je pristopil in jih pozdravil. Godba z vsem spremstvom se je
ustavila in zaigrala v pozdrav.
Po kratkem postanku so fantje nadaljevali svojo pot. Ko so se približali Ler-
mi, ki je zgrajena na majhnem gričku, so začeli pokati možnarji, zvoniti zvonovi
in zaslišala se je koračnica domače godbe na pihala. Fantje iz oratorija so se
postavili v vrsto in njihova godba je zaigrala v radosten odgovor. Kakor hitro
so odigrali svojo skladbo, se je zopet oglasila godba s hriba. Tako so med izme-
njavo poz­dravov z godbo don Boskovi gojenci prišli v Lermo. Božji služabnik je
pozdravil župnika, ki ga je pričakoval z veliko množico ljudi, in izrekel besede
zahvale godbenikom kraja. Vsi ljudje so bili na cesti.
Tako so zmagoslavno vstopili v naselje.
Dekan je postregel z odličnim kosilom, ki so se ga udeležili tudi godbeniki
obeh godb. Karel Gastini se je proti koncu kosila kot po navadi pojavil v svoji zna-
čilni opremi potujočega pevca ter deklamiral in prepeval v zadovoljstvo navzo-
čih. Nato so godbeniki šli igrat podoknico županu in drugim uglednim osebam v
vasi. Po opravljeni pobožnosti v cerkvi so gojenci na čelu z obema godbama odšli
do mesta, kjer se cesta začenja spuščati v dolino. Tukaj so se godbeniki iz Ler-
me ustavili. Don Bosko se jim je ponovno zahvalil in izrazil željo, da bi se nekoč
vsi srečali v nebesih, kjer bi poslušali nebeške melodije. Potem je odšel s svojimi
navzdol po pobočju hriba. Na ovinku, ko je Lerma izginila za hribom, so še zasli-
šali trobente novih prijateljev ter se dokončno poslovili z zadnjimi zvoki glasbe in
na koncu z veselim 'živeli', ki se je ponavljal vse do Mor­neseja.
Kakor ob prihodu je don Bosko tudi sedaj hodil peš. Na vsej tej dolgi poti ga
je spremljal neki tuj mlad duhovnik, ki je končno le našel trenutek, da je mogel
biti sam z njim. Njegov prijatelj dekan Olivieri mu ga je predstavil v Mornese-
ju. Don Bosko ga je pogledal z ljubeznivim pogledom, ga vprašal po imenu in
domu. Končno mu je dejal:

54.5 Page 535

▲back to top


BiS 7 — 74. poglavje
535
– Prav, pridite z menoj v Turin.
– In zakaj ne, mu je odgovoril ta duhovnik, prevzet od dobrote Božjega slu-
žabnika, in don Bosko ni nič dodal.
V Lermi je bil med gosti tudi on. Dekan ga je povabil k mizi ob don Bosku, ki
je skoraj nenehno govoril z njim o oratoriju v Turinu in o sredstvih za reševanje
mladine iz toliko nevarnosti. Duhovnik, ves prevzet od njegove pripovedi, mu
je dejal:
– Jaz bi tako rad šel z vami v Turin, če bi me sprejeli?
– In s kakšnim namenom?
– Da bi vam pomagal, kolikor bi mogel in znal.
– Ne, je dejal don Bosko, Božja dela ne potrebujejo človeške pomoči.
– Prišel bom in vi mi boste povedali, kaj naj storim.
– Pridite samo zato, da boste storili dobro svoji duši.
– Tako bom tudi storil, je odgovoril duhovnik.
Ta se je torej vračal z don Boskom v Mornese. Govoril mu je več kot eno uro
in pol o svojem preteklem življenju, kaj vse je stor­ il in mislil do tistega dne, in o
svojih načrtih za prihodnost. To je bil zares nepozaben izlet.
Naslednjega dne, v torek 11. oktobra, na dan odhoda, je don Bosko ob plos-
kanju množice s svojim spremstvom odšel v Capriato, kjer so ga že čakali. Spre-
jel je deset dečkov za Turin in za Lanzo. Na razpotju, kjer ena cesta pelje v Gavi,
druga pa v Montaldeo, se je mladi duhovnik poslovil, ker je bil namenjen v Ser-
ravalle Scrivia. Don Bosko mu je s čudovitim nasmehom dejal:
»Kdaj boste prišli v Turin?« In nato: »Ali mi dovolite, da vam rečem ti?«
»Seveda, seveda. Imejte me za svojega sina. Čez teden dni bom pri vas.«

54.6 Page 536

▲back to top


75.
poglavje
Obisk Montaldea in Castelletta d'Orba – Capriata: cerkev in gledališče
– Prihod v Ovado; don Tito Borgatta in župan – Navdušenje krajanov
za gledališče – Zgledna obhajila – Don Boskov opomin don Borgatti –
Cremolino: nepredvideno povabilo markiza Serre; ublažitev velike žalosti – V
Prascu: županova smrt; turoben postanek – Prihod v semenišče v Acquiju –
Pismo don Manacorde – Don Boskovi gojenci predstavljeni škofu – Gledališka
predstava v semenišču – Don Bosko premaga z dobroto upornost nekega
klerika – Zadušnica – Don Bosko in semeniščniki – V Streviju s škofom –
Slovesnost v stolnici – Vrnitev v Turin – Dobri sadovi izletov – Pismo papeža
Pija IX. don Bosku – Še druga pisma iz Rima; nasvetovana loterija; dispenza
od molitve brevirja; prošnje za odpustnice – don Bosko pošilja darove tistim,
ki so mu omogočili izlet; zahvala nekega dobrega gospoda
Po lepih in rodovitnih gričih so fantje iz oratorija prišli v Montaldeo, kjer
jih je ob poti pogostil ljubeznivi grof Tornielli. Iz Montaldea so prišli v Castellet-
to d’Orba, kjer so kosili. Od tu so se don Bosko v koleslju, drugi pa peš napotili
v Capriato.
To veliko naselje je raztreseno na nekaj prelepih gričkih, ob katerih pelje
pokrajinska cesta.
Lepo število fantov, gojencev zavoda v Mirabellu, sedaj na po­čitnicah, ki so ga
že poznali in so veliko pripovedovali o njem staršem in drugim, in drugih šest ali
sedem, ki jih je sprejel don Rua za novo šolsko leto, so don Boska veselo pozdravili.
Na župnikovo povabilo so šli v cerkev, kjer je bil slovesen blagoslov. Ko se je zve-
čerilo, so na obširnem dvorišču priredili gledališko predstavo, ki se je je udeležilo
vse naselje. Bongiovanni je vse navdušil s Krčmarji in nekrčmarji v piemontskem
narečju. Fantje so večerjali in prenočili pri nekem duhovniku, velikem občudovalcu

54.7 Page 537

▲back to top


BiS 7 — 75. poglavje
537
don Boska in prijatelju Janeza Bisija, sobrata pomočnika v oratoriju. Ta fant je vedel
povedati o sebi naslednje: »Ko sem bil vojak, sem prebiral don Boskove knjižice,
zlasti še Preskrbljenega mladeniča, kar je naredilo name velik vtis. Po končani vo-
jaški službi sem vprašal nekega duhovnika iz Capriate, mojega rojst­nega kraja, kdo
je don Bosko. Ta mi ga je prestavil kot svetnika in jaz sem si zaželel, da bi ga od blizu
spoznal. Obiskal sem ga leta 1864. Prevzet od njegovega ljubeznivega obnašanja in
svetih besed sem sklen­ il, de bom ostal pri njem, in sem ostal v oratoriju.«
Naslednji dan, v sredo 12. oktobra, smo šli v Ovado. Don Boska je priča-
koval zelo premožen duhovnik, ki je že veliko let poznal Božjega služabnika in
njegove ustanove. To je bil don Tito Borgatta. Za dva dni je najel cel hotel in pos-
krbel za vse, kar so fantje iz oratorija potrebovali. Fan­te in toliko duhovnikov in
klerikov, ki so jih spremljali, je ljudstvo, kljub temu da je igrala godba, sprejelo
zelo hladno, tako rekoč celo z žvižgi. Ko so fante pogostili v hotelu, je don Tito
želel imeti v svoji hiši don Boska in duhovnike.
Šli so pet k blagoslovu v prelepi župnijski cerkvi. Župan odvetnik Karel Od-
dini je z mnogimi gospodi prišel pozdravit don Boska. Ker so slišali, da so fantje
iz oratorija v raznih krajih odigrali gled­ ališke predstave, so prosili don Boska,
da bi meščanom naredil uslugo s kako igro v občinski dvorani.
Don Bosko je privolil in še istega večera so pripravili preds­ tavo. Novica se
je takoj raznesla po celem kraju. Don Tito je pop­ ustil želji župana, ki je želel
imeti don Boska kot gosta v svoji hiši.
Gledališče je bilo nabito polno gledalcev. Lože so zasedli ugledni gospodje
iz mesta – in čisto nekaj posebnega – prišla je tud­ i duhovščina. Ko se je poja-
vil na odru Bongiovanni v osebi gianduja in pozdravil navzoče z nekaj verzi v
piemontskem narečju, je bilo navdušenje tako silno, da se je bilo bati, da se bo
stavba podrla. Nato so predstavili še komedijo Antonio.
Med enim dejanjem in drugim so prepevali neapeljske pesmi in romance.
Ko so napovedali konec, se je dvignil neki gospod in zaklical: »Naj živi don
Bosko! Naj živi njegova šola!«
Navzoči so z dolgim ploskanjem pozdravili njegov klic.
Ko so se igralci vrnili na svoje stanovanje, jih je tam čakala napitnica z dob-
rim vinom, ki ga je hotelir podaril v imenu gospode iz mesta. Ljudje so bili tako
navdušeni, da so fantom, ki so šli v kavarno ali trafiko, zastonj ponudili zažele-
no. Tistega večera se je Božji služabnik proti deveti uri zvečer odpravil k svojim
fantom in z njimi opravil večerne molitve.
V četrtek 13. oktobra so fantje šli v župnijsko cerkev k sveti maši. Z župni-
kovim dovoljenjem so na glas zmolili jutranje molitve, igrale so orgle in zapeli

54.8 Page 538

▲back to top


538
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
so nekaj pesmi. V cerkvi je bilo veliko vernikov, ki so se čudili zaradi toliko ob-
hajil. Neka gospa se je približala nekemu fantu in ga vprašala:
– Kak praznik obhajate danes?
– Zakaj, gospa?
– Ker jih je toliko prejelo sveto obhajilo.
– Veste, pri nas je vsak dan tako.
Gospa je bila vsa iz sebe in je ponavljala:
– Presrečna mladina, ki raste v taki šoli.
Po zajtrku so se morali odpraviti v Acqui. Toda preden so odš­ li, je hotel don
Bosko dati don Titu, ki jih je tako velikodušno pog­ ostil, moder nasvet v krščan-
ski ljubezni. Ta duhovnik je svoje bogastvo uporabljal za pomoč revežem, vendar
je skrbel za preveč stvari, v katerih je prevladovala materialna plat. Ustanovil je
ban­ko, ki mu je prinašala velike dohodke, zgradil veliko pekarno, posta­vil veli-
častno poslopje za šolo gosposkih deklet, ki so jo vodile redovnice, od katerih je
vsaka prinesla s seboj bogato balo.
Don Pestarino in drugi prijatelji so ga opozarjali, da naj se ne žene toliko
za dobičkom banke. Ko se je don Bosko z njim prijateljs­ ko in zaupno pogovar-
jal, je omenil tudi te posle in mu dejal, da svet sovraži verne, in če jim ne more
škodovati danes, jim bo škodoval jutri. Zato je za duhovnika bolje, da se ukvarja
s svetimi rečmi in vse, kar je posvetno, prepušča svetnim ljudem. Opozoril ga
jo na besede sv. Pavla: Nihče, ki se bojuje za Boga, naj se ne meša v posvetne
posle. Svetoval mu je, naj spremeni svoj način življenja, če noče slabo končati.
Don Tito je gledal don Boska in se mu smehljal. Zdelo se mu je, da je njeg­ ovo
bogastvo neuničljivo. Toda don Boskove besede so imele preroški pomen. Neki
njegov družabnik, kateremu je slepo zaupal, ga je prevaral. Izgubil je vse in zlas-
ti še svojo duhovniško čast.
Proti deveti uri so se fantje iz oratorija ob zvoku godbe in ob navdušenih
pozdravih prebivalcev odpravili iz Ovade in se napotili prot­ i Cremolinu. Ces-
ta pelje mimo hriba, na katerem je mogočen grad markiza Serre. Na stolpu je
vihrala zastava, kakor ob slo­vesnih dneh. Ob vznožju sta se dva mlada sinova
markiza predstavila don Bosku in ga povabila v grad v imenu svojega očeta, ki
bi srčno rad govoril z njim. Čeprav niso imeli namena, da bi se tukaj ustaviti,
je don Bosko ustregel prošnji. Dobri markiz mu je prišel naproti do dvižnega
mosta, ga prijel za roko kot starega prijatelja in ga povedel v grad. Ker je zvedel,
da mora don Bosko iti tod mimo, je za vso druščino pripravil obilno pogostitev.
Fante so povabili v veliko sobano. Tam so odložili glasbila, se razporedili v kro-
gu in mar­kiz sam jim je postregel s kruhom, prigrizkom in plemenitim vinom.

54.9 Page 539

▲back to top


BiS 7 — 75. poglavje
539
Potem je prepustil skrb za goste svojemu drugorojencu, medtem ko je njegov
prvorojenec v drugi sobani povabil k mizi duhovnike in klerike. Sam se je po-
tem umaknil z don Boskom v zasebno sobo, kjer so jima postregli z déjeuner-
jem (zajtrk). Markiz je hotel popolnoma zaupno govoriti z don Boskom, ker ga
je smrt pred kratkim umrle markize zelo potrla. Potreboval je tolažbe in jo tudi
dobil iz besed Božjega služabnika. Prosil ga je, da bi ostal pri njem kot gost do
ponedeljka. Ko je slišal, da ga škof v Acquiju pričakuje še tisti večer, se je vdal.
Nato je ponovno šel med fante in pri tem držal don Boska za roko. Zdelo se
je, da se je pomladil, tako zelo je bil zadovoljen. Kakor povsod drugod so tudi
tukaj zapeli, deklamirali in igrali. Bi­la je sicer skromna, pa vendar zelo dobro
izvedena akademija. Odšli so med vzkliki Naj živi gospod markiz!
Na povabilo župnika don Jurija Bobbia, moža izredne izobrazb­ e in velike
modrosti, ki je bil že dalj časa v stiku z don Boskom in je priporočal za oratorij
svoje najboljše farane, so se napotili v Prasco.
Ob treh naj bi vstopili v vas. Tedaj jim je prišel naproti sel in jim sporočil,
da je pred kratkim umrl župan. Gospod Prospero Deguidi je bil bolan samo dva
dni in je umrl kot dober kristjan. Fantje so v tišini odšli v župnišče, kjer so jih
popeljali na vrt. Toda nič ni bilo pripravljeno za kosilo. Dobri župnik je prihitel
in se opravičil, češ da je moral biti pri postelji umir­ ajočega župana in je na vse
drugo pozabil.
Poskrbeli so za kruh. Buzzetti in Ernia sta pripravila bog­ ato polento, don
Bosko pa je odšel v cerkev. Zbranim vernikom je povedal nekaj misli o smrti in
nujnosti, da smo vedno pripravljeni. Nato je sledil blagoslov. V naglici so pove-
čerjali in tiho odš­ li že ponoči ob luninem svitu. Proti deveti uri so brez poseb-
nega hrupa prišli v Acqui. Tu so jih pozdravili nekateri prijatelji. Zato pa je bilo
toliko večje navdušenje v semenišču, kjer so jih predstojniki in kleriki, ki so se
vrnili s počitnic, pozdravili kot težko prič­ akovane goste.
Tukaj je don Boska čakalo pismo z naslednjo vsebino:
Rim, 8. oktobra 1884; Borgo S. Agata št. 23, 1. nadst.
Velečastiti gospod don Bosko!
Včeraj zvečer ob 7. uri me je sveti oče sprejel v zasebno avdienco in se zadržal z me-
noj v pogovoru kake tri četrt ure. Govo­ril mi je z veliko ljubeznivostjo o mnogih stvareh.
Deo gratias.
Prosil sem ga za blagoslov za vašo nadvse ljubljeno ugl­ednost, za duhovnike vašega
oratorija, za vse fante, ki imajo sreč­ o, da se vzgajajo v vaši krščanski šoli. V vašem imenu
sem ga prosil, da bi za dan sv. Karla na semenišče v Mirabellu razširil iste privilegije, kot

54.10 Page 540

▲back to top


540
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
jih ima Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Turinu. Sveti oče je poln dobrote in očetovsk­ e
ljubezni privolil v vsako mojo prošnjo in podelil za praznik sv. Karla semenišču v Mirabel-
lu vse privilegije, ki jih ima oratorij v Turinu na dan sv. Frančiška Saleškega. Svoj papeški
blagoslov je podelil vaši uglednosti in vsem vašim dečkom in mi naročil, naj vam pomen,
da ga razlijte čez vso vašo drago družino, za kat­ ero je z veseljem in začudenjem zvedel, da
je dosegla že število 700. Prebral je celo vaše pismo in bil zelo potolažen. Rekel je, da hrani
kot drag spomin tisto majhno škatlico, v katerem je bil dar dečkov iz oratorija.
Govoril sem mu o vaši cerkvi, ki jo gradite. Bil je zelo zadovoljen in je dejal, da bi
bilo treba narediti subskripcijo in nato prip­ raviti loterijo. Rekel sem mu, da sem o tem
že govoril z glavnimi uredniki rimskih časopisov in jim predložil to misel, vendar v tem
času pričakujem odgovor na neko svoje pismo, ki sem vam ga poslal. Tedaj je sveti oče
dejal: Prav, odlično. Pomagajte temu svetemu človeku in tudi jaz bom priskočil na pomoč
z nekaj rečmi. Vstal je in mi izročil dva predmeta, ki sicer nista kaj dragocenega, lahko
pa služita za spodbudo, da bodo tudi drugi tako ravnali in bi tako naredili dobro nabirko
za Gospodovo hišo. Nato je dodal: Če te loterije ne bi pripra­vili, potem bi vam gospod don
Bosko dovolil, da bi enega izmed teh predmetov vzeli za spomin name. Lahko pa don Bo-
sku, ki ga tako zelo cenite, darujete kaj drugega in on bi vam ju odstopil. Predmet, ki bi ga
jaz zelo rad ohranil kot spomin na njegovo svetost, je majhen zlat križec.
Na dolgo sva govorila o vaši hiši in jaz sem ga z vsem seznanil po navodilih, ki mi jih
je vaša uglednost dala, preden sem odpoto­val.
Kaj torej pravite, predragi in velečastiti gospod don Bosko? Bomo pripravili to sub-
skripcijo ali ne? Jaz mislim, da bi. Če potem izkupiček ne bo tako velik, potrpite. Nekaj
bomo že zbrali. Blagosl­ov svetega očeta, ki ga je s takim navdušenjem podelil, bo gotovo
prinesel svoj uspeh, zlasti še, ker mu je pridružen tudi dober zgled.
Bodite zato tako dobri in mi pišite, kaj menite o tej stvari. Jaz bom zastavil vse sile,
da se bo potem tudi izvedlo.
emilijan manacorda
V petek 14. oktobra je don Bosko pozdravil škofa mons. Modesta Contratta,
kapucina, in mu na njegovo izrecno željo predstavil svoje gojence, s katerimi se
je zadržal v prijetnem pogovoru. Kosilo so pripravili v semenišču, toda škof je
hotel imeti pri svoji mizi don Boska in njegove duhovnike. Zvečer so pripravili
gledališko predstavo v veliki semeniški dvorani, prišel je tudi škof. Ponovili so
program iz Ovade.
Tega dne se je zgodilo nekaj, česar sicer nihče ni opazil, daje nam pa vpog-
led v značilnost don Boskovega sistema. Nekemu kleriku, zelo nadarjenemu
za glasbo in sploh vsestransko sposobnemu, vendar pa zelo svojevoljnemu je
predlagal, da bi šel v Lanzo za vzgojitelja. Klerik še ni bil član Družbe in ponud-
be ni sprejel, ker ni mogel zapustiti oratorija. Don Bosko se ni užalil in ga je pos-
tavil na seznam izletnikov. Pri odhodu iz Becchov za Villanuovo ga je povabil, da

55 Pages 541-550

▲back to top


55.1 Page 541

▲back to top


BiS 7 — 75. poglavje
541
bi ga spremljal, toda on se je opravičil z nekim izgovorom. V Genovi, Morneseju
in v Ovadi je na vse načine poizkušal z njim govoriti, toda klerik se mu je vedno
izmuznil, ker se je bal, da mu bo ponovil neprijetni predlog. Končno se mu je
v palači, ko so vsi fantje posl­ušali škofa, približal, ga prijel za roko in mu dejal:
»Kaj mi boš odgovoril?« Klerik mu je zmeden odgovoril: »Danes zvečer ali v
Turinu vam bom dal odgovor.«
Po končani predstavi je šel v spalnico in tam videl don Boska, kako mu je
lastnoročno pripravljal posteljo, ki jo je zjutraj pustil nepostlano. Don Bosko mu
je zaželel lahko noč in se umaknil v svojo sobo, ki je bila ob spalnici. Ko je klerik to
videl, ni mogel celo noč zaspati, jokal je in komaj čakal jutra. Takrat je stopil pred
don Boskovo sobo in prisluškoval. Ko je slišal, da hodi gor in dol, je potrkal in pro-
sil za dovoljenje, da bi vstopil. S solzami v očeh je vzkliknil: »Pošljite me, kamor
hočete, jaz ne vzdržim več.« Tako je don Bosko premagal njegovo kljubovanje, si
klerika pridobil in mu omogočil, da je naredil veliko dobrega v misijonih.
V soboto 15. oktobra je bila v semeniški kapeli slovesna zadušnica za po-
kojne člane nekega cerkvenega združenja. Navzoč je bil tu­di škof. Izvedli so
pogrebno mašo, ki jo je uglasbil don Cagliero. Pred molitvami ob grobnici je
imel don Bosko presunljiv nagovor.
Po kosilu je monsinjor popeljal don Boska in fante v svojo letno hišo v Stre-
vi in vse presenetil s svojo očetovsko dobroto. Bil je vedno med njimi in jim
postregel z odlično malico.
V nedeljo 16. oktobra so v stolnici obhajali slovesen praznik čistosti Marije
Device. Fantje so sodelovali s slovesnim petjem.
Tiste vesele tri dni v Acquiji so fantje obiskali veličast­no stolnico s peteri-
mi ladjami, še več drugih cerkva, prastare vroče žveplene vrelce v bližini mesta,
ogledali so si razvaline rimskega akvedukta, toplice z blatnimi kopelmi in stari
grad markizov Monferrato. Don Bosko pa je imel druge opravke: sprejel je celo
vrsto gojencev za oratorij in za oba zavoda, obenem pa širil Katoliško branje. Vsa-
ko jutro, ko je prihajal v zakristijo, ga niso čakali za spoved samo njegovi gojen-
ci, temveč tudi semeniščniki. Marsikdo je lahko ugotovil, kako don Bosko bere v
duši. Čez dan je potem sprejemal tiste, ki so želeli z njim govoriti o poklicu.
Končno je don Bosko v nedeljo zvečer, ko se je že poslovil od dobrega škofa,
naznanil fantom, da se bodo naslednjega dne vrnili v Turin. Potem ko je na krat-
ko opisal postaje izleta in omenil dobroto gostiteljev, je sklenil z besedami: »Vse
mine, vendar ne bo minila naša hvaležnost, ker bomo vedno molili pri Bogu za
blagoslov tistih, ki so nam storili toliko dobrega.«

55.2 Page 542

▲back to top


542
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
V ponedeljek 17. oktobra po maši je godba na dvorišču semenišča pozdra-
vljala klerike v Acquiji in ob zvokih koračnic so dečki oratorija odšli na postajo.
Tukaj so v krogu izvedli še nekaj skladb za poslušalce, ki se jih je zbralo veliko
število. Nato so zasedli svoje prostore v železniških vagonih in med vzklika-
njem Živela Acqui in vihtenjem pokrival zapustili veselo druščino. V Alessandrii
so njihova dva vagona priklopili na vlak iz Genove. Postajenačelnik je pristopil
k oknu in pozdravil don Boska. Nato so odrinili naprej. V Astiju je don Bosko
izstopil, ker so ga pričakovali njegovi dobrotniki. Tu se je zadržal nekaj dni. Iz-
letniki so se popoldne vrnili v Turin.
To je bil zadnji jesenski, najslovesnejši, najdaljši izlet tistega desetletja.
Toda koristi, ki jih je prinesel, so bile neizmerne, ker je Bog deloval po don
Bosku. Koliko dečkov je sprej­el v oratorij, ki so sedaj goreči duhovniki, koliko
grešnikov je spet povedel na pravo pot, v koliko družin je prinesel mir ali jih na-
polnil z vdanostjo v Božjo voljo sredi viharjev življenja, koliko je bilo takih, ki so
bili prej nasprotniki duhovnikov, ko pa so videli njega, so začeli spoštovati Bož-
je služabnike. V kol­iko ljudeh je po njegovi besedi Bog spet zavzel svoje mesto!
Toda sedaj se je don Bosko moral odpovedati temu izrednemu poslanstvu.
Novi posli mu niso več dovoljevali, da bi za toliko časa in na tak način bil zunaj
oratorija. Zato se je odločil, da bo vsako leto za praznik Rožnovenske Matere
Božje poslal v Becche pevce in godbo in se tudi sam udeležil slavja, vendar ne
bi nada­ljevali poti naprej.
Don Bosko se je vrnil iz Astija v oratorij, kjer ga je čakalo dragoceno pismo.
papež pij ix.
Dragemu sinu - pozdrav in apostolski blagoslov.
Iz tvojega vdanega pisma z dne 25. avgusta, ki smo ga pravkar prejeli, smo zvedeli,
da te je zelo razveselil odlok, ki ga je po našem ukazu izdala Kongregacija škofov in redov-
nikov o Družbi sv. Frančiška Saleškega, ustanovljeni, da vzgaja mladino v božjem strahu
in pobožnosti. Iz istega pisma smo tudi zvedeli, da si se z vnemo lotil dela, da bi opravil
vse, kar ti jih je naročila storiti imenovana Kongregacija.
S pravim zadovoljstvom smo zvedeli, da vam Družba z Božjo pomočjo raste iz dneva
v dan, da k njej prihaja veliko mladine iz vseh slojev in okolij in da naš ljubljeni sin Emili-
jan Manacorda sto­ri vse, da bi ji koristil.
Če je bilo vedno potrebno, da smo se trudili iz namer hudobnih 1judi iztrgati toliko
nevarnostim izpostavljene mladine, je to potrebno posebno še danes, ko je naval še večji.
Mladino je treba poučiti o zapovedih naše svete vere, jo voditi k pobožnosti, poštenju in
k vsem vrstam čednosti. Zato te spodbujamo, da z Božjo pomočjo nadaljuješ tako zveli-
čavno delo in osrediniš nanj vse svoje sposobnosti, zavz­ etost in žrtve. Še naprej moli za
zmago svete Božje Cerkve in za spreobrnjenje tistih, ki so zašli na krivo pot.

55.3 Page 543

▲back to top


BiS 7 — 75. poglavje
543
Končno kot dokaz naše očetovske naklonjenosti iz vsega srca podeljujemo apostolski
blagoslov tebi, dragi sin, in vsem dečkom, ki pripadajo zgoraj imenovani Družbi sv. Fran-
čiška Saleškega.
Dano v Rimu pri sv. Petru, 13. oktobra 1864, v devetnajstem letu našega vladanja.
papež pij ix. dragemu sinu duhovniku Janezu Bosku v Turinu
Prav tako je don Bosko iz Rima dobil še druga pisma, zlasti od don Emili-
jana Manacorde, ki je zanj opravil več naročil. Prvo je bilo o nabirki darov za
gradnjo cerkve v Valdoccu, za kar mu je dobri Manacor­da svetoval loterijo, dru-
go dovolilne listine za svete redove in tretje oprostitev molitve brevirja. Papež
ga je besedno oprostil mol­itve brevirja s pogojem, da zmoli kak del celotnega
oficija. Toda don Bosko je želel imeti v roki pisno potrdilo, da bi ga lahko ob vsa-
ki priložnosti pokazal. Don Manacorda mu je ob raznih priložnostih sporočal
zaželene novice.
Dne 18. oktobra je don Manacorda izrazil željo, da bi rad natančno pozn­ al
njegovo stališče do loterije, in ga zato vprašal: »Je torej prav, da v Rimu zbira-
mo darove za gradnjo cerkve v Valdoccu? Ali naj pripravimo loterijo, ko bomo
imeli zadosti dobitkov? Potem ko je sveti oče dal svoj prispevek, se zdi, da je to
prava pat. Vaša uglednost naj premisli in nam sporoči. Kako srečen bi bil, če bi
vedel, katerega dne bodo vaši fantj­e darovali zame sveto obhajilo. To bi bil zelo
slovesen dan. Upam, da ste zadovoljni s člankom, ki sem ga priobčil v Armonii.«
Dne 27. oktobra je don Manacorda toplo priporočil don Bosku nekaj dečk-
ov in dodal: »Kar se tiče oprostitve molitve brevirja, mi je mons. Pacifici dejal,
da je treba navesti posebne razloge in ne samo spovedovanje. Menim, da bi lah-
ko navedli kot vzrok obolele oči. Kaj se vam zdi? Kar se tiče odpustnic za svete
redove, je dejal, da je to stvar, ki jo more rešiti samo Kongregacija za škofe in
redovnike, ki pa je sedaj zaradi počitnic zaprta. To bomo uredili pozneje.«
Mesec pozneje je isti don Manacorda pisal don Bosku o vprašanjih iz
prejšnjih pisem.
Predragi don Bosko!
Rim, 29. novembra 1864
Po rokah velečastitega očeta Crescentina vam pošiljam zaželeno zamenjavo za mo-
litev brevirja. Zamišljena je na naslednji način: izberit­ e si spovednika, ki bo spremenil
poslano oblast za zamenjavo v kako kratko ustno molitev. Rekli so mi, da je to kurialni
način oprostitve v podobnih okoliščinah.
Kar se tiče odpustnic, imejte za zdaj potrpljenje. Rek­li so mi, da je to trenutno neprimer-
na zahteva, ker je med členi Družbe odstavek, ki pravi, da se podrejamo škofu v kraju, kjer
prebivamo. Zator­ ej darujmo Bogu to pomanjkanje želenega in se mu zahvalimo za prejeto.
Naj vam povem svoje stališče do loterije. Ne zdi se mi primerno, da bi ob objavi loterije
navedli tudi kraj, kjer naj bi potekala, ali v Turinu ali v Rimu. Če bi nabrali veliko dobitkov, bi

55.4 Page 544

▲back to top


544
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
jo lahko priredili tudi v Rimu, toda če bi se dobrodelnost Rimljanov omejila samo na nekate­
re, ne bi bilo primerno, da bi omenili tudi predmeta, ki ju je daro­val sveti oče, ker bi bilo
premalo posnemovalcev. Tako mislim jaz. Vaša uglednost bo verjetno videla bolje.
Dovoljenje za branje prepovedanih knjig sem prejel na absoluten na­čin za duhovnike
kot za velike učenjake. Kar se tiče klerikov, pa je takole: sveti oče vam podeljuje oblast, da
dovoljujete branje svojim fan­tom vsakokrat, kadar se vam zdi primerno. Sam oče Modena
bo šel prosit svet­ ega očeta, in kakor hitro bo dobil dovoljenje, vam bom sporočil.
emilijan manacorda
Don Bosko je prejel z veseljem, tudi za pomiritev svoje vesti, spremembo
obveznosti molitve brevirja v druga dobra dela. Vendar ga je skušal moliti ce-
lega ali vsaj del, kakor so mu pač dopuščali opravki. Zato ga je imel vedno na
pisalni mizi in ga nosil s seboj na potovanjih. Ko so ga potem napadle starostne
težave in so ga začele boleti oči, je skušal prebrati vsaj del božjega opravila. Ko
proti koncu življenja ni bil več sposoben za opravljanje brevirja, se je vsak dan
dal obveščati o dnevnem opravilu in včasih prosil, da so mu prebrali berila.
Tako so nam zagotovili don Cagliero, don Rua in don Berto.
Kakor hitro se je don Bosko vrnil v Turin, se je hotel zahvalit­ i vsem, ki so v
času izleta izkazali usluge njegovim gojencem. Vsem je pisal pisma in jim daro-
val svoje spise. Seveda je bilo veliko odgovorov, vendar se nam je ohranil samo
eden,57 in sicer dopis gospoda Canaleja iz Genove, stalnega dobrotnika roko-
delčkov don Montebruna, člana Družbe sinov Brezmadežne don Frassinettija,
vpisanega v konference sv. Vincencija Pavelskega in drugih dobrodelnih usta-
nov, velikega don Boskovega prijat­ elja. On je bil v času, ko se je don Bosko s
svojimi fanti mudil v Genovi, njihov vodja in mentor.
57 Moj velespoštovani gospod don Bosko! Dovolite mi, da se vam iz srca zahvalim za darilo, ki
ste mi ga poslali. Imel ga bom za dragocen spomin na vašo osebo. Nikdar si v svoji majhnosti ne bi
mislil, da bi bil koristen za kaj takega. Na razpolago sem v vsem, česar sem zmožen, samo to si želim
od vaše dobrote. Z veseljem sem objel dva vaša predraga sinova, ki sta mi pripovedovala o vašem
izletu po Monferratskem. Bil sem vsega nadvse vesel in bilo mi je samo žal, da nisem mogel tudi sam
biti pri tem dogodku.
Iz vsega srca si želim priti v Turin in ponovno videti drage fante, da bi se ob njihovem zgledu navdu-
šil za čednost in za delo, ko čas tako hitro teče in se bliža večnost, ki ne bo imela konca. Ne pozabite
name in bodite velikodušni do mene v svojih molitvah, ki jih tako zelo potrebujem. Ko vas spoštljivo
pozdravljam, vas pro­sim, da bi izročili moje pozdrave vsem znancem. Poljubljam vam roko in se iz-
rekam vaše uglednosti ponižnega in vdanega sina v J. K. Jožef Canale, sin pokojnega Jerneja. Genova,
21. oktobra 1864

55.5 Page 545

▲back to top


76.
poglavje
Število fantov v oratoriju – Božja previdnost nikdar ne odpove – Don
Boskova merila pri sprejemu fantov – Kleriška preobleka – Izpiti klerikov
– Don Bosko priporoči nekega klerika rektorju semenišča za brezplačno
mesto – Oratorijski učitelji – Katoliško branje – Odprtje salezijanske
knjigarne – Dodatni zvezek Katoliškega branja – Letna naročnina se
začenja z mesecem januarjem – Galantuomo
V šolskem letu 1864/65 je bilo 350 dijakov. Tako razberem­ o iz poročila,
ki ga je don Bosko poslal kraljevemu šolskemu nadzorniku. Vseh gojencev pa je
bilo več kot 700.
Dečki so prihajali iz vseh koncev Italije, celo s Sicilij­e. Eni so želeli študirati,
drugi pa se izučiti kake obrti. Napol­nili so vse kotičke oratorija, kazali najboljšo
voljo in imeli najplemenitejše cilje. Predstojniki, duhovniki in kleriki, so pre­
pričevali don Boska, da si nalaga preveč skrbi in naporov. Toda on je pripomi-
njal, da je na dvorišču v oratoriju velika črpalka, iz katere pritekajo zlatniki,
zato ne bo zaradi pomanjkanja denarja nikdar nehal sprejemati revne dečke.
Ta rek je potrjeval z dejstvi. Dne 18. oktobra proti deveti uri, po večernih mo-
litvah so ga mnogi kleriki, zbrani okrog njega, prosili, da bi jim pripovedoval kaj
prijetnega. Pove­dal je, kako je preteklo zimo doživel pomoč Previdnosti. Bilo je
nekega dne, tako je dejal, ko je bila njegova mošnja popolnoma praz­na. Prav takrat
pa je prišel k njemu pek in ga prosil, da bi mu pla­čal kruh, ki ga je dostavil oratori-
ju. Za trenutek je ostal popolno­ma zmeden in nato odgovoril: 'Pridite jutri in boste
dobili den­ ar.' Ta odgovor mi je ušel, ne da bi jasno premislil, kaj sem poved­ al. Toda
takoj se me je polastilo popolno zaupanje v Božjo previdnost. Prišel je naslednji
dan pa nisem imel solda v žepu. Šel sem v cerkev in razmišljal o dolgu. Pristo-

55.6 Page 546

▲back to top


546
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
pil sem k oltarju, da bi daro­val sveto mašo. Tedaj je prišel v zakristijo fant čedne
postave in hotel z menoj govoriti. Ko je zagledal enega izmed duh­ ovnikov, mu je
izročil zavoj, ki naj bi ga dal meni, in odšel. Po končani maši so mi izročili zapeča-
teno pismo. Odprem ga in dob­ im v njem tri bankovce po tisoč lir, vsota, ki smo jo
bili dolžni peku. Vedite, da jaz nisem nikomur povedal svoje stiske in da tudi fant­ a,
ki je prinesel pismo, nisem poznal. Glejte, kako velika je Božja previdnost!
Toda z zakladi Božje previdnosti je don Bosko upravljal kot zvest služ­ abnik,
delil jih je s previdno zadržanostjo, tako da je bilo zadoščeno resnični potrebi,
obenem pa se niso čutili užaljeni tisti, ki so ga nadlegovali zaradi stiske, ki bi se
mogla komu zdeti neprimerna. Prošenj za sprejem fantov v oratorij je bilo go-
tovo desetkrat več, kot je bilo v zavetišču prostih mest. Vendar ni pustil nobene
neodgovorjene in s tem pokazal veliko spoštovanje do prosilcev, visok­ o ceno
priporočila, njegovo najboljšo pripravljenost, da bi vsem ustregel, kakor hitro
bi mu bilo mogoče.
Z isto spoštljivo vljudnostjo je odgovarjal tistim, ki niso upoštevali pogojev,
ki jih je pravilnik predpisoval za sprejem kakega fanta. Dobro je namreč vedel,
kako je nekaterim gospodom prav vseeno, ali je njihov priporočenec sprejet, in
da dostikrat podprejo kako prošnjo zato, da bi se otresli neprijetnega prosilca;
drugim pa je šlo predvsem za to, da bi pokazali, kako velik vpliv imajo in kako
upoštevajo njihovo ime. Don Bosko je s pametnimi razlogi skušal prep­ ričati pri-
poročence, da so počakali in zaupali v Božjo previdnost. Če pa je predvideval,
da bi se mogel tisti, ki se je obrnil nanj, zaradi odklonitve užaliti, je zaradi koris-
ti svojih gojencev znal narediti velike izjeme.
Ob takih priložnostih je potem prosil priporočitelja za kako uslugo, ki jo je lah-
ko naredil. Med drugimi je bilo tudi priporočilo poslanca Amilcareja Marazia, zara-
di katerega je sprejel fanta Ghoja, kajti Marazio je don Bosku obljubil, da bo pravno
ministrstvo naklonilo posebno podporo za zgradbo cerkve Marije Pomočnice.
Toda če je bila potreba kakega dečka zares velika, je don Bosko odprl vra-
ta oratorija in je to na nadvse ljubezniv način sporočil tistemu, ki je fanta pri­
poročil, z željo da bi si pridobil enega prijatelja več.58
58Veleugledni gospod! Prejel sem vaše ljubeznivo pismo, v katerem mi vaša uglednost blagovoli priporočiti
ubogega dečka Jakoba Cenua, sina Roberta.
Z velikim veseljem vam sporočam, da glede na okoliščine, ki spremljajo ta primer, in zlasti še zaradi osebe, ki ga
priporoča, sprej­emam fanta, da je le zdrav in dober. Sporočite to pristojnim osebam in ga pripeljite v oratorij. Tu
ga bomo glede na spo­sobnosti dodelili dijakom ali rokodelcem.
Zelo sem vesel tega prvega stika z vašo uglednostjo. Iz vsega srca priporočam vaši naklonjenosti dečke te hiše
(kakih osemsto) in vam ponujam svoje usluge vedno, če bo le mogoče. Imam za veliko čast, da se lahko imenu-
jem vaše uglednosti vdanega služabnika duh. Janez Bosko. Turin, 19. oktobra 1864

55.7 Page 547

▲back to top


BiS 7 — 76. poglavje
547
Toda don Boska so najbolj zaposlovali njego­vi kleriki. Kakor hitro se je tis-
tega večera vrnil domov, se je odpravil v cerkev, kjer je bila zbrana vsa skup-
nost, in po večernih molitvah blagoslovil in preoblekel nekaj fantov v klerike,
med njimi tudi Frančiška Bodrata. Ta je uredil svoje domače zadeve, kot vdovec
izr­ očil svoja dva sinova don Bosku in postal salezijanec.
Da je Božji služabnik poznal vse fante, ki so bili poklicani v cerkveno služ-
bo, potrjujejo tisti, ki so že bili opora nje­govega oratorija. Te dni so se pridno
pripravljali na izpite, ki so jih morali delati v semenišču. Njihova zagnanost je
imela odlično potrdilo. Dne 3. novembra so vsi razen treh, ki so dobili bene-
dobro, prejeli egregie, optime ali fere optime. Šestnajst jih je bilo v teologiji in
šest v filozofiji. Zdi se, da se je njihovo število glede na prejšnje leto zmanjšalo,
toda pomisliti je treba, da so iz njihovih vrst morali dobiti osebje za Lanzo in
Mirabello in da jih je bilo nekaj bolnih.
Preostalih pet je vstopilo v semenišče in teh don Bosko ni poz­ abil. Zato je
rektorju semenišča Vogliottiju takole pisal:
Veleugledni in velečastiti gospod!
Klerik Frančišek Sargiotto se po meni obrača na vašo znano dobrotljivost in prosi,
da bi mu v semenišču dodelili mesečnine prosto mesto. Poznam ga kot fanta dobre volje
in odličnega obnašanja. Zato ga priporočam. Njegov oče ni mogel in ne more nič plačati.
Jaz se omejujem na priporočilo. Vi boste potem storili, kakor boste v svoji presoji
imeli kot najboljše za Božjo slavo.
Dovolite mi, da vam želim vse najboljše iz nebes in se v hvaležn­ osti izrekam vaše
uglednosti vdanega služabnika duh. janez bosko
Turin, 22. oktobra 1864
Istočasno je poskrbel za ureditev pouka in določil učitelje, ki jih je tako-
le razporedil: don Celestin Durando razrednik petega razreda gimnazije, don
Janez Francesia razrednik četrtega razred­ a. Izprašani profesorji: klerik Peter
Barberis za tretji razred, don Viktor Alasonatti za drugi razred in klerik Janez
Tamagnone za prvi razred. Aritmetiko poučuje don Angel Savio, učitelj višjih
razredov osnovne šole. Spis teh imen je don Bosko poslal kraljevemu šolskemu
nadzorniku, ki ga je za to prosil 26. novembra s pismom pod št. 3.57. Šolska
oblast ni dala nikakršnih pripomb.
Don Bosko je v tistih dneh končeval še druge posle, med drugim Katoliško
branje, ki ga je zvečine on sam pisal.
Za mesec december so natisnili Dvoje skritih radosti ali pogosto in vsakda-
nje sveto obhajilo in popolna čistost. Napisal prior pri S. Sabini v Genovi Jožef
Frassinetti. Zadnje strani je zavz­ emalo pastoralno pismo škofa iz Mondovija, ki

55.8 Page 548

▲back to top


548
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
je svaril svoje škofljane pred zmotami in pohujšanjem, ki jih je v njegovi škofiji
dajal don Ambrogio.
Iz priloženega oglasa je mogoče razbrati, da je don Bosko to let­ o odprl knji-
garno. V njej je bilo mogoče dobiti: latinska dela profes­ orja Vallaurija v založbi
tiskarne oratorija; teološka dela naj­višjega slovesa; vse zvezke Katoliškega bra-
nja od leta 1853; knjige, ki jih je napisal don Bosko, in še druge knjige z različ-
no vsebino; sakralne in profane fotografije največjih italijanskih in inozemskih
slikarjev; profane in sakralne skladbe don Janeza Cagliera. Ta knjigarna, ki se je
razvila v podjetje velikih razsežnosti, je dajala novo področje zaposlitve določe-
nega števila fantov in je bila zače­tek trgovske šole.
Zvezek za mesec december je naznanjal pomembno novost:
pomembne novosti
Da bi ustregli ponovnim zahtevam velezaslužnih dopisnikov in naročnikov Katoli-
škega branja, je vodstvo odločilo, da se bo začelo vsakoletno izdajanje meseca januarja.
Zato se odloča:
1. S pričujočim zvezkom se končuje XII. letnik te publikacije in s prihodnjim januarjem
se bo začel XIII. letnik.
2. Naročniki bodo dobili v nadomestilo dodatni zvezek, tako da bo vsak imel dvanajst
zvezkov s 108 stranmi, kakor je bilo rečeno.
3. Vse drugo se bo nadaljevalo po dosedanjem programu.
Nadomestni zvezek je nosil naslov Kletvica: stvar, ki jo prinaš­ amo domov
iz gostilne; delo opata Izidorja Mulloisa, apostolskega mis­ ijonarja in prvega
kaplana Napoleona III. V dodatku je osem prijetn­ ih pripovedi, ki obravnavajo
odlike katoliške vere in njenega moralnega nauka.
Ko so končali tiskanje teh knjižic, so tiskarji začeli staviti Galantuomo in
njegove dogodivščine. Narodni almanah za leto 1865. Vezilo v dar italijanskim
katoličanom. V tem zvezku so prijetnim in spodbudnim člankom dodane pesmi
in pomembni odstavki, od katerih navajam­ o nekaj naslovov: Duhovništvo in
vzgoja mladine; Večna luč pred Najsvetejšim; Molite za misijonarje; Lahek na-
čin, da smo vedno zadovoljni z vsem in z vsemi in smo vedno veseli; Kdo je don
Ambrogio?; Dvogovor med brivcem in teologom.
Za vsak mesec koledarskega leta je podana stran, kjer v smislu krščanske
ljubezni vnaprej opozarjajo vernike na zmote in obrekovanje Cerkve od prote-
stantov, nevernikov in nevednežev.
Končno je Galantuomo podal še nekaj navodil za gojenje vrtov in sadov-
njakov, medtem ko je na začetku tudi to leto na šaljiv način načel vprašanje o

55.9 Page 549

▲back to top


BiS 7 — 76. poglavje
549
lastništvu Katoli­škega branja, ki ga je obravnaval že na drugem mestu, oziroma
o nekaterih opozorilih, ki jih je prejel od državne oblasti.
predgovor,
v katerem je govor o korenju, krompirju, zelju
in v katerem Galantuomo svojim bralcem zaupa marsikaj zanimivega
»Kdorkoli se zavzema za pomoč svojim bližnjim, ne bo deležen nikakršne hvaležno-
sti, le polno nevšečnosti,« je dejal neki širokoustnež naših dni in je povedal veliko, veli-
kansko, največjo resnico. Vi, dragi bralci, si mislite, da Galantuomo kot bitje, ki ne stori
nikomur nič hudega, ne govo­ri slabo o nikomer in hoče, da, celo skuša storiti vsem samo
dobro, uživa najlepše življenje in se ga vsi veselijo. Toda, dragi bralci, prosim vas, zelo zelo
se motite. Da se boste o tem prepričali, vam bom povedal, v kakšni nevarnosti se je znašlo
vezilo, ki ga je Galantuomo priprav­ljal preteklega decembra. Bilo je proti koncu meseca
in Galantuomo je čepel pri ognju z velikanskimi očali na nosu in listal po zborniku iz leta
tisoč dva in pol, ko je slišal nepotrpežljivo trkanje, kot da se komu strašno mudi in nim­ a
časa čakati. Galantuomo je hitro odložil svoj zbornik na mizo in šel odp­ irat vrata. Bil je
stari znanec, ki je prihajal iz mesta in slišal veliko go­voric o Galantuomu in njegovem
letopisu. Vedite, da je bil to zares dober človek, nadvse miroljuben in mu mirno sožitje
pomeni vse. To, kar je moj prijatelj slišal, je bilo nadvse različno: eni so hvalili, drugi so se
obregovali, tretji so oporekali, četrti pa so želeli, da bi Galantuomo čim prej mirno zaspal
v Gospodu. Strašno! Zlasti še zato, ker smo lans­ ko leto priporočili, da ga ne bi nihče stra-
šil, ker je Galantuomo zelo boj­azljiv in bi lahko od strahu umrl. Potem ko je dobri starec
povedal vse, kar je slišal o letopisu, je modro dodal: »Naj pustim ob strani vse poklone
in ti povem resnico: pojdi raje sadit zelje in plet korenje kot pisat letopise. Veliko več bi
zaslužil in živel bi bolj v miru.« To je bil, veste, strašen in brezobziren način jasnega izra-
žanja. Te besede z nekaterimi drugimi pripombami so do globine pretresle dušo našega
Galantuoma in po globokem vzdihljaju, ki se je razlegal po vsej hiši od podstrešja do kleti,
je bila odločena, in to je zares nekaj strašnega, neodložljiva smrt našega letopisa. Kot
posledica vsega tega in zlasti še zato, da bi do pičice izp­ olnil nasvet svojega prijatelja, je
Galantuomo storil vse potrebno, da bi kupil krpico zemlje, kjer bi odslej naprej gojil kore-
nje, krompir in ze­lje. Zbogom torej, letopisi, almanahi in vezila. Če kaka srečna okolišči­
na ne bi preprečila tega načrta, bi vse vesolje letos zastonj čakalo prihod Galantuoma
kot letopisa. Kvečjemu bi mogli dobiti od njega kak krompir ali kak osat, toda da bi od
Galantuoma zvedeli novice o dneh meseca, praznikih, o vzhodu in zahodu sonca itn. itn.
, več pa ne, več pa ne. Predstavite si zmešnjavo! Veliko bi jih iz pozabe namesto v nedeljo
praznovalo in počivalo v ponedeljek, drugi bi se iz nevednosti vzdržali mesa v četrtek, v
petek pa prav pogumno jedli klobase. Namesto da bi se postili od pepelnice do velike noči,
bi se zatajevali v pustnem času (sicer pa je postov več vrst) in tako naprej. Res je, da so se
take stvari dogajale tudi v prejšnjih časih, toda vzrok za to je bil prav ta, da niso imeli pri

55.10 Page 550

▲back to top


550
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
roki Galantuomovega letopisa in zato niso vedeli, kako naj bi živeli ali poznali dni in čas,
v katerem so živeli. Verjemite mi, da je še kako pomembno, da vemo za dan, v katerem
živimo. To pa brez letopisa ne bi bilo mogoče.
Svet bi se zatorej znašel v nevarnosti in bi šel po zlu, če bi Galantuomo vztrajal pri
svojem in ne bi hotel več izdajati letopisa. Kakšna polomijada bi bila to! Bog nam pomagaj!
Toda k preprečitvi take nesreče je pomagal isti starček, ki je Galantuoma prepričal, da ne bi
več izhajal. Ko je slišal o žalostnem koncu letopisa, je takoj odločil, da bo lippis et tonsoribus
(zelo jasno) razglasil velikansko nesrečo, ki grozi svetu. To je zadostovalo, da je povodenj
pisem preplavila Galantuomovo hišo. Bila so rožnata, zelena, rumena in vseh drugih barv
pisma, v katerih so Galantuoma za božjo voljo prosili, da naj še naprej izdaja velezaslužni
letopis. Pisma so bila tako polna zanosnih izrazov, da so Galantuoma premagala. Odpove-
dal se je svojemu kosu zemljišča, žrtvoval zadoščenje, ki bi ga imel od pridelovanja korenja,
se odpovedal miru zasebnega življenja in se odločil, da bo še naprej živel za javnost in za
splošno korist človeške družbe. Toda javnosti postavi svoje pogoje, da s tem bralcem pokaže,
kako zelo pomemben je tak letopis. Prvič: ker je letopis zato tukaj, da nam pomaga razli-
kovati praznične dni od delavnih, naj si vsi krepko prizadevajo, da bodo praznične dni pos-
večevali z dejanji bogočastja, delovne dni pa z izpolnjevanjem svoj­ih stanovskih dolžnosti.
Drugič: ker letopis točno določa dneve, ko se je treba vzdržati mesa, naj to vsi vzamejo zares
in ob petkih in pod­ obnih dneh ne jedo mesa. Tretjič: kjer letopis nakazuje velikonočni čas,
naj se vsi spomnijo, da bodo opravili velikonočno dolžnost in prejeli svete zakramente. Brez
teh zakramentov človek ne more ljubiti Boga in bližnjega, kakor je to zapovedano vsakemu
katoliškemu kristjanu. Četrtič: naj izpolnijo vse stvari, ki jim jih bo priporočil za njihovo več-
jo korist. Vse to Galantuomo priporoča resno, kajti četudi je on najbolj prostodušen človek
tega sveta, pa v zadevah vere ne dopušča nikakršnih šal, ker dobro ve, da se z Bogom ni šaliti
in da je norče­vanje, smešenje in zasramovanje v verskih stvareh najgrša in naj­bolj neumna
stvar, ki jo pameten človek more storiti.
Potem ko sem to razložil, bi se rad z vami pogovoril še o neki stvari, ki se mi je pri-
petila preteklo leto. To, kar bom povedal, je nadse zaupno in ne bi rad, da bi se razvedelo
med drugimi ljudmi. Vi, dragi bralci, se gotovo spominjate, da je Galantuomo zaradi čas-
tivrednega spomina na svojega starega očeta in zaradi spošt­ ovanja dobrih navad nosil
na tilniku stvar, ki ji vsi pravimo repek. Toda že pred letom dni si ga je dal odstraniti. Kaj
pač hočete! Prihajali so ljudje in pravili, da taka stvar ni več v soglasju z novimi časi, da
je proti modernim idejam, znamenje nazadnjaštva, mračnjaštva in ne vem še česa. Oh, ti
ubogi Galantuomo! Odprl je na veliko svoji očesi, da se je videlo, kot da bi bili dve polni
luni, in nos se mu je zavihal za cele pol ure. Revček! Ničesar ni razumel. Nosil je repek,
kajti s to stvarjo na tilniku je v vaseh in mestih pritegoval nase otroke, ki so šli trumoma
za njim. Ko se jih je nabra­lo dobršno število, se je ustavil, se obrnil k njim, jim dal kako
daril­ce ter jim povedal dobro besedo, kot na primer, da naj bodo v uteho svojim staršem,
tako da se bodo lepo vedli, da bi se med seboj radi imeli kakor bratje in sestre, da bi si med
seboj pomagali, da bi skuš­ ali radi imeti Boga iz vsega svojega srca, jim pripovedoval kako

56 Pages 551-560

▲back to top


56.1 Page 551

▲back to top


BiS 7 — 76. poglavje
551
spodbudno dogodivščino in jih zadovoljne poslal domov. Nikdar si ni mislil, da bi nekaj
bolj dolgih las moglo biti znamenje politične pripadnosti. »Politika?« je ponavljal sam
zase, »kaj naj bi bila ta politika? Če bi mi kot otroku o tem govorili, bi menil, da je politika
znanost o kuhanju polente. Toda jaz se s politiko nisem nik­dar ukvarjal. Jaz se na politiko
toliko razumem kot zajec na boben, in prepričan sem, da moj repek o tem več ve kot jaz. In
prav zato hoče povsod vtikati svoj nos, tudi v reči, ki mu nič niso mar. Jutri ga bom poslal
v krtovo deželo.« In držal je besedo; naslednjega dne je bil repek kljub zoperstavljanju
stare sestre končno odrezan in telegraf je ta dogodek lahko oznanil vsem štirim stranem
sveta. Ne morete si misliti, kakšen vtis je ta dogodek naredil na ljudi vseh sloj­ev, zlasti še
lasestrižnike. Galantuomo jih je moral slišati še in še. Nekega dne je šel po vasi in srečal
starega prijatelja. Ko ga je videl brez njegovega zvestega spremljevalca, mu je dejal: »Si
se tudi vpisal med framasone?« Ob tem naslovu framasona se je Galantuomo spet začudil:
»Ta je pa res dobra! Framasoni, formaggioni (sirarji) in ne vem kaj še vse! Kaj bi res moral
repek nositi do svoje smrti? Pa pra­vijo, da je svoboda za vse. Prava svoboda, če nosim re-
pek, ni prav, če ga ne nosim, je še slabše. Naj se gredo vsi skupaj solit.« In ker se je takrat
že odločil, da bo šel sadit krompir in se umaknil iz javneg­ a življenja, je to bil še dodaten
razlog, da je uresničil svojo odloč­ itev.
Dobro za vas, dragi prijatelji, da sem sredi takega dogajanja prišel v njegovo hišo in
mu pokazal, kako smešno je, če se da zasuž­ njiti govoricam takšnih nepridipravov. In ker
se on ne zanima za politiko, ki mu je deseta briga, naj mirno živi in pusti žabe regljati ter
vrabce čivkati. »Kakšna politika, kakšna politika vendar!« je ponavljal. »Čemu za božjo
voljo naj bi se jaz zanimal za politiko. Jaz verujem v Božjo previdnost. Naj se zgodi kar koli
že, Bog bo znal obrniti vse na dobro in bo vodil človeštvo k svojemu cilju.« Tako je govoril
še kake pol ure in metal jezne poglede na svoj odsekani repek, ki ga je njegova stara sestra
v znamenje spoštovanja zavila v zlat papir in ga položila v sobi na omaro. »Ti, presneti
repek, si vzrok vse te zmešnjave,« je momljala med zobmi. Bodi vesel, da si tako visoko tam
zgoraj, sicer bi ti že pokazala.« Še naprej sem prigovarjal in ga končno preprič­ al, da je
zaradi mojih besed in spodbujen od toliko pisem za to leto izdal že običajen letopis.
In vi, dragi bralci, veselo ga sprejmite in zlasti ga berite. Dajte ga brat še drugim, kajti
s tem boste pokazali, da Galantuomo s svojim izhajanjem in podajanjem svojega vezila
opravlja veliko dobro delo.

56.2 Page 552

▲back to top


77.
poglavje
Novi kronist – Don Boskov nagovor: vsak klerik naj dela, kakor če bi bil rav­
natelj; bodimo ponižni, da si pridobimo Božjo pomoč; kako naj se vedemo v
skušnjavah – Nasvet gojencem, da bi starše prosili za odpuščanje za napake,
ki so jih naredili med počitnicami doma – Gospodovi darovi njemu zvestim
– Sanje desetih hribov – Predvidevanje enega izmed fantov – Razlaga sanj:
don Boskova življenjska doba; razširjenje Družbe po njegovi smrti – Don
Bosko gre v Mirabello na praznik sv. Karla Boromejskega; ljubezen njegovih
gojencev – Don Bosko da don Bonettiju nekaj nasvetov za njegovo zdravje
– Pismo ugledni dobrotnici v Mirabellu. Don Cagleiro v Vignalu. Natis
zaželene knjige. Obisk neki ugledni dobrotnici malega semenišča; praznik
sv. Karla; 15. decembra bo v Casaleju
Ko je don Ruffino postal ravnatelj v Lanzu, ni mogel več pisat­ i kronike.
Toda zbiratelj teh življenjepisnih spominov častitljivega Božjega služabnika, ki
sicer ni vedel za delo, ki sta ga začela don Ruffino in don Bonetti, je imel srečo
in navdih, da je nadalje­val njuno delo skoraj dve leti. Zatorej smo vse, kar bomo
zapisali, videli s svojimi očmi in slišali z lastnimi ušesi ter zvesto zapisali.
Začnimo z don Boskovim nagovorom.
18. oktober 1864. - Vsak klerik mora v hiši delati, kakor če bi on bil ravnatelj; opo-
zoriti tiste, ki bi se v čem pregrešili, dajati dobre nasvete, v svojih družinskih pogovorih
priporočati fantom sveto obhajilo, ki je osnovni nosilec dobrega delovanja hiše.
Spodbujajmo se za izpolnjevanje naših stanovskih dolžnosti, vendar bodimo ponižni.
Papež je zapisal: Deo bene adiuvante (z dobro Božjo pomočjo), zato naj se ničesar ne
ustrašimo. Če je naše delo Božje de­lo, bo šlo naprej. Posameznik v hiši ni nič, je samo orod-
je v Božjih rokah, ki ne pričakuje plačila tukaj na zemlji. Četudi nas mnogi zapuščajo, ni
pomembno: Bog je tisti, ki nam pomaga.

56.3 Page 553

▲back to top


BiS 7 — 77. poglavje
553
Toda skušajmo mu biti zvesti. V skušnjavah uporabljajte sredst­vo, ki sem ga jaz v svo-
ji dolgoletni izkušnji kot mogočno orožje proti hudiču: poljubite Marijino svetinjico. Če se
znajdete na kraju, kjer ne bi bilo primerno poljubljati svetinjico, potem izrecite vzdihljaj:
Jezus, Marija, Jožef, darujem vam svoje srce in svojo dušo. Če skušnjava ne pojenja, ponov-
no poljubite svetinjico, oziroma ponovite vzdihljaj in skušnjava bo premagana.
Te opomine je naslavljal predvsem na klerike. Fantom je imel na­vado dajati
na začetku vsakega šolskega leta nasvet, ki je prinašal prv­ e tolažilne sadove
njihove vzgoje v družinah.
Tako je 19. oktobra spomnil gojence na starše, ki so bili dal­eč doma, ki jih
imajo radi, ki so storili toliko za njihovo vzgojo. Zato naj jih ubogajo, spoštujejo
in jih imajo radi, ker tako zapoveduj­e Božja zapoved. Zato je vsem priporočil,
da bi pisali domov pismo, v katerem bi izrazili svojo ljubezen, in jih prosili za
odpuščanje za prestopke in razžalitve, ki so jim jih storili.
Po teh dveh prelepih nagovorih jim je pripovedoval naslednje sanje:
V knjigi preroka Danijela 1,17 beremo o štirih plemenitih dečkih, ki jih
je Nebukadnezar dal kot sužnje privesti iz Jeruzalema v Babilonijo. Dečki so
ostali zvesti Gospodovim zapovedim, ker jim je Bog dal znanje in vednost na
vseh področjih modrosti, Danijelu pa razumevanje vseh videnj in sanj. Danijel
je prejel od Boga razsvetljenje, da je razlikoval sanje, ki so prihajale od njega, od
tistih, ki so bile sad naključja, in spoznanje, da je vedel, kaj sanje pomenijo. To
je bila tudi milost, ki jo je Bog iz istega razl­oga ali vsaj deloma iz istega razloga
podelil don Bosku v sanjah, ki smo jih že opisali. To menimo tudi o sanjah, ki jih
je imel 22. oktobra in ki jih bomo sedaj predstavili.
Don Bosko je prejšnjo noč sanjal. Istočasno je neki fant C... E… iz Casale
Monferrata imel iste sanje: zdelo se mu je, da je bil z don Boskom in z njim govo-
ril. Ko je vstal, je bil tako zelo pretresen, da je povedal sanje svojemu profesorju,
ki mu je priporočil, naj jih pove don Bosku. Fant je takoj šel in naletel na don
Boska na stopnicah.
Don Bosku se je zdelo, da je v velikanski dolini, polni tisoč in tisoč dečkov.
Sploh si ni mogel misl­iti, da jih je toliko na svetu. Med vsemi temi je točno raz­
ločeval tiste, ki so bili nekoč in ki so še sedaj v oratoriju. Drugi so verjetno bili
tisti, ki bodo še nekoč prišli. Med fanti je videl tudi duhovnike in klerike naše hiše.
Dolino je na eni strani omejeval strm breg. Medtem ko je don Bosko pre-
mišljeval, kaj naj stori s toliko fanti, mu je neki glas dejal: »Ali vidiš tisti breg?
Prav. Ti in tvoji fantje se morate povzpeti na vrh.«
Tedaj je don Bosko vsem tistim množicam fantov dal ukaz, naj se začnejo
pomikati proti nakazanemu cilju. Fantje so se zganili in se z velikim naporom

56.4 Page 554

▲back to top


554
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
začeli vzpenjati po bregu. Duhovniki naše hiše so se tudi vzpenjali in potiskali
pred seboj fante, dvigali tiste, ki so padali, in nosili na ramah tiste, ki utrujeni
nismo mogli več hoditi. Don Rua je z zavihanimi rokavi svojega talarja delal več
kot vsi drugi. Prijemal je dva po dva fanta in jih dobesedno metal navzgor po
bregu. Ko so se obdržali na nogah, so hodili veselo sem in tja. Don Cagliero in
don Francesia sta jih opogumljala z vzkliki »Pogum, naprej, naprej, pogum!«
V eni uri so tiste trume fantov prišle na vrh. Tudi don Bosko je prišel in de-
jal: »In kaj bomo storili sedaj?« In glas je dodal: »Ti bi moral prehoditi vseh de-
set hribov, ki jih vidiš pred seboj, enega za drugim.« »Toda kako bodo vztrajali
na tako dolgi poti ti moji dečki, ki so tako majhni in nežni?« »Kdor ne bo mogel
sam hoditi, ga bodo nesli.« To je bil odgovor.
In že se je na koncu hriba pojavil veličasten voz. Bil je nepopisno lep. Toda
nekaj vendarle moramo povedati. Imel je obliko trikotnika in se je premikal na
treh kolesih, ki so vozila v vse strani. Iz treh kotov so se širile deske, ki so se
družile zgoraj nad vozom in delale prijetno senčnico. Na vrhu se je vil prapor,
na katerem je bilo z velikimi črkami napisano: Nedolžnost. Okoli voza pa je pla-
polal velikanski trak, na katerem je bilo zapisano: S pomočjo najvišjega Boga,
Očeta in Sina in Svetega Duha.
Voz, ki se je ves bleščal od zlata in dragih kamnov, se je ustavil sredi fantov.
Na ukaz se je 5. dečkov povzpelo nanj. Med toliko množico je bilo samo petsto
nedolžnih.
Ko so dečke naložili na voz, je don Bosko razmišljal, po kateri poti naj bi
krenili. Kar je pred seboj zagledal široko in ugodno pot, vendar pa vso posejano
s trnjem. Tedaj se je nenadoma pojavilo šest fantov, ki so umrli v oratoriju. Bili
so oblečeni v belo in so nosili drug vel­ičasten prapor z napisom: Pokora. Ti fan-
tje so se postavili na čel­o vseh tistih, ki bi morali iti peš. Dano je bilo znamenje
za odhod. Veliko duhovnikov se je povzpelo na oje voza, ki se je začel premikati.
Šest v belo oblečenih fantov mu je sledilo. Tedaj so dečki, ki so bili na vozu, s
prelepimi glasovi zapeli Hvalite, dečki, Gospoda.
Don Bosko je bil ves prevzet od te čudovite glasbe, Tedaj se je spomnil in
se ozrl, da bi videl, ali mu vsi sledijo. To­da kako žalosten prizor! Veliko jih je
ostalo v dolini, veliko se jih je vrnilo nazaj. Don Boska se je polastila silna žalost
in sklenil je, da se vrne. Rad bi prepričal tiste fante, da bi šli naprej. On bi jim
pomagal na poti. A bilo mu je strogo prepovedano. »Toda ti revčki se bodo iz-
gubili,« je vzkliknil. Odgovor se je glasil: »To je njihova krivda; bili so povabljeni
kot drugi, pa niso hoteli priti. Tu­di oni so videli cesto, pa niso šli po njej. To naj
bo zadosti.« Don Bosko je skušal ugovarjati, prositi in rotiti. Toda vse zaman.
»Pok­ orščina velja tudi zate,« mu je bilo rečeno. In je moral iti naprej.

56.5 Page 555

▲back to top


BiS 7 — 77. poglavje
555
Ni si še opomogel od te bolečine, ko ga je zadela že druga. Veliko fantov, ki
so bili na vozu, je počasi drug za drugim padalo na tla. Od 500 jih je komaj 150
ostalo pod zastavo nedolžnosti.
Don Bosku se je zdelo, da mu bo od silne žalosti počilo srce. Upal je, da so
vse to bile samo sanje, mučil se je na vse načine, da bi se zbudil, toda na žalost
se je moral prepričati, da je bilo vse skupaj strašna resničnost. Ploskal je z ro-
kami in slišal, kako je v sobi odmevalo, vzdihoval je in slišal svoje vzdihovanje;
skušal je razbit­ i vso tisto strašno prikazen, pa mu ni uspelo.
»Oh, dragi moji fantje,« je vzkliknil, ko je pripovedoval ta del svojih sanj.
»Prepoznal in videl sem tiste, ki so bili v dolini, ki so se vrnili nazaj in ki so padli
z voza. Vse sem vas prepoznal. Toda dobro si zapomnite, jaz bom poskusil vse,
da bi vas rešil. Mnoge izmed vas sem povabil, da bi se spovedali, pa se ni ste
odzvali. Za božjo voljo, rešite svoje duše!«
Veliko tistih fantov, ki so padli z voza, se je počasi uvrstilo med tiste, ki so
korakali za drugim praporom. Toda godba z voz­ a je tako milo in prijetno igrala,
da je don Bosko počasi premagal svojo bolečino. Sedem hribov so že preho-
dili in sedaj so se bližali osmemu. Vstopili so v prekrasno deželo, kjer so se za
kratek čas ustavili in si malo odpočili. Hiše so bile tako bogate in lepe: podboji
tistih hiš so bili iz zlata, kristala, diamantov ali vsega skupaj obenem. Vsi so bili
zavzeti, prevzeti, pogled na vso to lepoto jim je budil neizmerno veselje. Na po-
ljih so rasla drevesa, na katerih si istočasno videl popje, cvetje, zelen­ o in zrelo
sadje, čudovit pogled.
Dečki so se razpršili po deželi sem in tja, eni so si ogledovali eno, drugi dru-
go, kajti vsi so bili neizmerno radovedni in bi radi uživali tisto sadje.
V tej deželi se je tisti fant iz Casaleja srečal z don Boskom in se z njim dolgo
pogovarjal. Don Bosko in fant se točno spominjata vprašanj, ki sta jih postavila,
in odgovorov, ki sta jih dobila. Čudovito in edinstveno povezovanje sanj.
Don Boska je tukaj doletelo še neko drugo čudno presenečenje. Njegovi
fantje so se kar nenadoma prikazali kot starci, brez zob, zgubanih obrazov, z
belimi lasmi, upognjeni, šepajoči, opirajoči se na palice. Don Bosko se je čudil
zaradi te spremembe, toda glas mu je dejal: »Se čudiš? Vedeti moraš, da nisi na
poti šele nekaj ur, temveč dolga in dolga leta. Le zaradi tiste čudovite glasbe se
ti je pot zdela kratka. V dokaz si poglej svoj obraz in boš videl, da imam prav.«
In podali so mu ogledalo. Takrat je videl, kako se je postaral, kako je bil obraz
poln gub in da je imel malo zob in še ti so bili pokvarjeni.
Skupina se je ponovno odpravila na pot in fantje so od časa do čas­ a prosili,
da bi se ustavili, da bi si ogledali nove stvari. Toda don Bosko jim je ponavljal:

56.6 Page 556

▲back to top


556
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
»Naprej, naprej, ničesar ne potreb­ ujemo, nismo lačni, nismo žejni, pojdimo to-
rej naprej!«
(V daljavi je za desetim hribom vstajala luč, ki je postajala vedno močnejša.
Zdelo se je, da prihaja izza nekih čudovitih vrat.) Tedaj se je spet oglasila glasba,
tako lepa, kot je mogoča samo v nebesih. To niso bili zvoki glasbil, temveč člo-
veški glasovi, tako prijetni in blaženi in don Boskova duša se je potopila v tako
radost, da se je zbudil in znašel v svoji postelji.
Don Bosko je takole razložil sanje: »Dolina je svet. Breg težave, ki jih je svet
poln. Za voz sami veste, kaj pomeni. Skupine fantov, ki so šli peš, so tisti, ki so
izgubili nedolžnost, pa so se pokesali svojih padcev.«
Don Bosko je še povedal, da deset hribov predstavlja deset Bož­jih zapovedi.
Izpolnjevanje teh zapovedi vodi v večno življenje.
Nato je povedal, da je pripravljen tistim, ki bi jim to moglo koristiti, v za-
upnem pogovoru povedati, kako je z njimi in kaj so delali v sanjah: ali ostali v
dolini ali so padli z voza.
Ko je stopil s stola, se mu je približal gojenec Anton Ferraris in mu pripo-
vedoval (mi smo bili navzoči in smo točno razumeli njegove besede), da se mu
je prejšnjo noč sanjalo, da je bil skupaj s svojo materjo, ki ga je vprašala, ali bo
za veliko noč prišel domov na počitnice. On pa ji je odgovoril, da bo pred veliko
nočjo odšel v nebesa. Nato je don Bosku na uho povedal nek­ aj zaupanih besed.
Anton Ferraris je umrl 16. marca 1865.
Jaz sem si takoj zapisal sanje še tisti večer 22. oktobra 1865 in pripisal:
»Zagotovo se mi zdi, da don Bosko s svojo razlago skuša skriti to, kar je v sanjah
najbolj presenetljivo, vsaj glede nekate­rih okoliščin. Razlaga desetih Božjih za-
povedi me ne prepriča. Osmi hrib, kjer se je don Bosko ustavil in se videl v ogle-
dalu tako zelo postaranega, pa pravzaprav pomeni konec njegovega življenja po
sedemdesetih letih. Počakajmo na dogodke.«
Ta prihodnost je za nas že pretekli čas in ta nas potrjuje v našem prepriča-
nju. Sanje so don Bosku nakazovale trajanje njegovega življenja. Te sanje mo-
remo primerjati s sanjami o kolesu, ki smo jih mogli poznati samo nekaj let
pozneje. Obrati kolesa se dogajajo po desetletjih in tako se zdi, da tudi obdobje
prehoda od enega hriba do drugega pomeni deset let. Vsak hrib izmed desetih
pomeni čas desetih let, tako da vsi skupaj pomenijo sto let, kar je najdaljša doba
člo­veškega življenja. Tako vidimo don Boska kot otroka, ko v prvem desetletju
začne svoje poslanstvo med svojimi tovariši v Becchih, s čimer se začne njegovo
potovanje. Nato prehodi sedmih hribov, se pravi sedem desetletij, in zato prispe

56.7 Page 557

▲back to top


BiS 7 — 77. poglavje
557
do starosti sedemdesetih let. Začne vzpon na osmi hrib, kjer se ustavi ter vidi
prekrasne hiše in polja, se pravi njegovo salezijansko družbo, ki je po Božji dob-
roti postala velika in uspešna. Pot do osmega hriba je še dolga, sicer se odpravi
na potovanje, vendar ne prispe do osmega hriba, ker se zbudi. Tako ni prekora-
čil osmega desetletja, ker je umrl v starosti 72 let in 5 mesecev.
Kaj pravi k temu bralec? Naj še povemo, da je don Bosko naslednjega dne
mene samega vprašal, kaj menim o sanjah. Odgovoril sem mu, da se ne tičejo
samo fantov, temveč pomenijo širjenje salezijanske družbe po vsem svetu.
– Kaj še, je odgovoril eden izmed naših sobratov, saj imamo že zavoda v Mi-
rabellu in Lanzu in kmalu bomo odprli še en zavod v Piemontu. Kaj hočeš še več?
– Nikakor ne! Sanje nam nakazujejo vse drugačno usodo, sem odgovoril jaz.
In don Bosko je odobraval moje prepričanje z lahnim nasmehom.
Po prazniku vseh svetih se je don Bosko odpravil v Mirabello na obhajanje
praznika sv. Karla Boromejskega, zavetnika malega sem­ enišča. Slovesnosti se je
udeležil tudi škof iz Casaleja, ki nikdar ni opustil takih priložnosti za svoj obisk.
Poleg tega je škof Calabiana prihajal vsako leto na izpite klerikov iz teologije in
filozofije.
To je bil eden najlepših praznikov. Don Bosko je navdušil fante s sanjami o
desetih hribih in jih pripravil na skupno obhajilo, sprejel je osebno na pogovor
vse hišno osebje in se zanimal za potrebe in težave, s katerimi so se srečevali pri
opravljanju svojih dolžno­sti.
Potrebe so zahtevale zamenjavo nekaterih učiteljev in prefekt Frančišek
Provera se je v isti službi preselil v Lanzo. V Mirabellu ga je nadomestil don
Janez Bonetti.
Ko je don Bosko vse uredil, se je pripravil na odhod. Toda sed­ aj se je pojavilo
vprašanje, kako se bo odtrgal od gojencev. Mnogi so jokali, vsak mu je hotel še kaj
zaupno povedati, tako da se je težko poslavljal in obljubil, da se bo kmalu spet vrnil.
Ko se je vrnil Turin, je takoj pisal pismo don Bonettiju. Le-ta je bil užaloš-
čen zaradi nekega nesporazuma, kakor se to pogosto dogaja v skupnostih. Tudi
zdravje mu ni več služilo, ker ga je že dalj časa mučil kašelj. Pa tudi služba pre-
fekta mu ni ustrezala.
Gospodu don Janezu Bonettiju, prefektu v M. S. v Mirabellu.
Predragi moj Bonetti!
Kakor hitro boš prejel to pismo, stopi takoj k don Rui in mu odkritosrčno reci, da naj te
razveseli. Ne govori več o brevirju, se pravi, da ti ga prepovedujem moliti. Mašuj počasi svojo
mašo, da se ne boš utrudil. Prepovedujem ti kakršno koli zatajevanje in odpovedovanje pri

56.8 Page 558

▲back to top


558
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
hrani. Gospod ti sicer nalaga delo, vendar noče, da bi ga opravlj­al, dokler nisi popolnoma
zdrav, se pravi, ko ne boš več kašljal. Stori tako in storil boš tisto, kar je Gospodu všeč.
Vse lahko nadomestiš s pobožnimi vzdihljaji, z darovanjem svojih nevšečnosti Gospo-
du in z dobrim zgledom.
Pozabil sem še nekaj: položi v svojo posteljo žimnico, lep­ o jo pregrni, kakor bi bila za
kakega poklicnega lenuha. Glej, da se boš dobro pokril, tako v postelji kakor zunaj nje. Amen.
Bog naj te blagoslovi! Tvoj v Jezusu Kristusu vdani duh. janez bosko
Turin, 1864
Tudi pismo, ki ga je pisal grofici Callori, omenja praznik sv. Karla v Mirabel-
lu. Darovom te gospe se mora malo semenišče zahvaliti za svoj obstoj. Obiskala
ga je osebno in don Bosku v pismu poročala o svojih vtisih. On ji je poročal o
stanju don Bonettija in izrazil mnenje, da bi bilo mogoče bolje, če bi ga poklicali
v oratorij. Bil je odgovoren za knjigo, ki naj bi jo po grofičini želji čim prej izdali.
Don Bosko ji je takole odgovarjal:
Velezaslužna gospa grofica!
Upam, da ste prejeli knjižice, ki ste jih v svoji dobroti želeli imeti. Če jih še niste dobili,
so gotovo že v Casaleju.
Don Cagliero ve, ne da bi ga posebej opozarjali, se pravi, da se dobro zaveda, kako
pomembno je pridiganje v Vignaleju. Zato se bo primerno pripravil in bo poln dobre volje.
Razmišljam o prefektu za Mirabello. Vendar mislim, da bi bil veliko bolj izpostavljen
nevšečnostim tu kot kje drugje, in to še tem bolj, ker sedaj, ko je šola že utečena, nima več
toliko obveznosti. Zagotovil mi je, da bo pred koncem tega meseca poslal, če ne že celotno
pa vsaj del gradiva za knjigo, ki bo nosila naslov: katerega?
Vi si želite, da bi jo čim prej objavili, jaz si želim isto. Naj vam povem, da mi je reklo
več uglednih osebnosti, ki prav tako mislijo, ne da bi vedeli, da smo stvar že začeli. Upam,
da bo knjižica prihodnjega februarja že v tisku.
Ko pišete don Bosku, nikar ne pravite: bojim se, da bom povedala preveč … predrzno
je tako govoriti itn. Vaša opozorila, vaše pripombe, vaši nasveti bodo vedno sprejeti s si-
novskim spoštovanjem in hvaležnostjo.
Don Rua je bil zelo zadovoljen z vašim obiskom, vendar mu je bilo malo nerodno, ker
je prišlo vse tako nenadoma, ko je bilo vse v največjem neredu. Praznik je izzvenel zelo
pobožno in lepo. Škof je bil zelo zadovoljen in vaše gomoljike so se odlično postavile.
V četrtek bom v Casaleju in bom ostal tam do petka zvečer. Upam, da boste še v
Vignaleju. Vsekakor se bom oglasil pri vas, da vidim, kako se imate vi in vsa vaša družina.
Bog naj blagoslovi vas, gospa grofica, in vso vašo ugledno druž­ ino, zlasti še gospoda
grofa. Molite tudi zame, ki vam ostajam v vsej hvaležnosti vdan služabnik
Turin, 13. decembra 1864
duh. janez bosko
Veleugledni gospe grofici Callori Sambuy, Vignale

56.9 Page 559

▲back to top


BiS 7 — 77. poglavje
559
Knjiga, za katero se je zanimala grofica, je bila Preskrbljeni katoličan, za ka-
tero je don Bosko že pred časom pripravil rokopis in samo čakal, da bi ga dal v
tisk. Ko ga je nekega dne grofica prišla obiskat, mu je dejala: »Vi, don Bosko, ste
za fante že napisali prek­ rasno knjigo, toda za odrasle bi bilo treba kaj več. Zdi
se mi, da bi bilo treba napisati še kako knjigo v ta namen.
Don Bosko je povabilo sprejel in odgovoril: »Imam že napisano knjigo, ki
jo želite, toda jaz ne zmorem izdatkov za tisk. Če bi mi kdo pomagal, bi bilo vse
nared.
– Kar izdajte jo. Jaz sem pripravljena.
– Toda stroški bodo precej veliki.
– Upam, da ne bo večja od mojih možnosti, upam …
– Nikakor ne.
– Prav, računajte name. Ko bo knjiga natisnjena, mi boste povedali račun.
Ta je znašal 3.000 lir.

56.10 Page 560

▲back to top


78.
poglavje
Ravnatelj don Ruffino odpre zavod v Lanzu – Njegovi sposobni sodelavci
– Prostori brez vse opreme in pripravljalna dela – Sovražnost krajevne
mladine – Začetek šole – Notranji gojenci – Težave za vzdrževanje
discipline pri zunanjih gojencih – Don Bosko v Lanzu – Duh odpovedi pri
klerikih – Don Boskovo nenehno prizadevanje, da bi ustregel potrebam
fantov – Prošnja finančnemu ministrstvu, da bi zastonj dobili odeje, ki jih
je ministrstvo poklonilo pa obdržalo na carini – Prošnja obrambnemu
ministrstvu, da bi dobili vojaške obleke; prošnji se ustreže – Don Boskov
obisk pri imenovanem ministru in njegova zahvala – Ljubezniv sprejem
in še druga pošiljka obleke – Confortijeva ljubeznivost do don Boska –
Notranje ministrstvo nadzoruje oratorij
Don Bosko je kmalu obiskal zavod v Lanzu. Malo po polovici oktobra sta
se don Dominik Ruffino kot ravnatelj in don Frančišek Provera kot prefekt od-
pravila na novo službeno mesto. Tovariši pri njunih naporih naj bi bili nekateri
sobratje, ki so pozneje ponesli slavo salezijanske družbe po vsem svetu. To so
bili kleriki Peter Guidazio, Frančišek Bodrato, Jožef Fagnano, Nikolaj Cibrario,
Jakob Costamagna, Anton Sala.
Toda občina se ni kaj dosti potrudila, da bi izvedla potrebna dela in popra-
vila prostore. Klerik Anton Sala nam takole opisuje prevzem zavoda:
»Šli smo ustanavljat zavod, ki je bil nekoč cesarski licej, z enim samim duhov-
nikom – ravnateljem Dominikom Ruffinom. Ko smo prišli v Lanzo, smo mislili, da
bo večina stvari že urejenih in da bomo samo še sprejeli gojence. Toda našli smo
samo prazen prostor, pravzaprav nekaj zidov, ki so bili na pol razvaline. Nismo ve-
deli, kje bi jedli, ker ni bilo ne mize ne stolov. Vzeli smo torej dve stojali, položili

57 Pages 561-570

▲back to top


57.1 Page 561

▲back to top


BiS 7 — 78. poglavje
561
nanju stara razbita vrata in si tako postavili mizo. Nismo še imeli kuharja, zato je
bil strež­nik Givone določen za kuhanje. Riž in kuhano meso iz istega lonca je bila
naša hrana tiste dni. Okna so bila brez stekel in nekaterim so manjkali celo okvirji.
Prvo noč smo morali odprtine zadelati z brisačami in odejami, ki smo jih z nekaj
žeblji pribili na podboje. Tako smo se skušali obraniti pred neprijetnostmi meseca
oktobra. Tudi postelj ni bilo. Kaj naj storimo? Vikar Albert jih je vzel pod streho,
kolikor jih je mogel. Drugi pa so si nastlali slamo in si pripravili zasilno ležišče, dok-
ler iz Turina niso pripeljali postelj, ki jih je pozabil pripeljati za to naročen prevo-
znik. Don Ruffino in mi kleriki smo bili vsi na nogah, da smo opasani s predpasniki
pripravili najpotrebnejše prostore. Klerik Guidazio, ki je bil pred vstopom v družbo
mizar, je popravljal okna in vrata. Nekateri smo delali na vrtu, ki je bil spremenjen
v goščavo, tako zelo se je razraslo trnje, bodičevje in akacije. Nato so iz oratorija
pripeljali kuhinjsko opremo. Eni so pometali, drugi brisali prah, tretji postavljali
pohištvo. V zavodu je bilo že nekaj fantov, ki jih je bilo treba asistirati in poučevati.
Dodati je treba, da nam je bila krajevna mladina, ki jo je verjetno kdo nahujskal,
zelo nasprotna. Obmetavali so nas s kamenjem, ob prazničnih dneh so motili naše
pobožne vaje, kričali so okoli cerkve in razbijali po vratih. Tudi nekateri notranji
gojenci, ki so bili izključeni iz drugih vzgoj­nih zavodov, so nam delali težave.''
To so bili začetki konvikta, ki je čez nekaj let, potem ko je don Bosko zgradil
nova poslopja, sprejel več kot 200 gojencev.
Kljub vsemu je bil zavod, ki so ga postavili pod nebeško zaščit­ o sv. Filipa
Nerija, toliko opremljen, da je sprejel petdeset fantov in so učitelji začeli pouk.
Notranjih gojencev je bilo zelo malo. Večina jih je prišla iz občinske šole. Don
Ruffino je takole pisal don Bosku:
Predobri oče!
Nič si ne želimo bolj, kot da bi vas čim prej imeli med nami. Vsi dečki vas čakajo z
odprtimi rokami. V hiši imamo že 28 gojencev, sprejetih pa je 37. Skoraj vsi so za ljudsko
šolo ali za prvi razred gimnazije. Dva sta za tretji, dva za drugi razred gimnazije, eden za
prvo reto­riko. Dva izmed njih prihajata iz drugih zavodov.
Za spovedovanje pride vsako soboto kaplan. Učitelj prvega razred­ a ni mogel vzdrže-
vati discipline, kajti v tem razredu je veliko otrok iz domačega kraja in so zelo svojevoljni,
tako da nismo mogli kljub vsem poskusom narediti reda. Zato smo se odločili, da bomo
vsaj za nekaj časa prepustili razred Bodratu, ki ga bo zaradi svoje izkušnje spravil v red.
Bodite tako dobri in me priporočite Gospodu, da moje prizadevanje ne bo nekoristno.
Če boste za kak dan odložili prihod, bodo, tako upam, zbrani že vsi gojenci. Imejte me
vedno za svojega vdanega sina.
duh. Dominik ruffino

57.2 Page 562

▲back to top


562
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Don Bosko se je odpravil v Lanzo, kjer so ga sprejeli in se od njega poslovili
z velikim navdušenjem salezijanci in dečki. Kakor v Mirabellu je tudi tukaj nje-
gova krščanska ljubezen prinesla mir in tolažbo dušam. Mons. Costamagna in
mons. Fagnano se spominjata predragocenih sadov njegovega obiska. Tudi don
Bosko je bil zelo zadovoljen, ko je videl duha odpovedi svojih klerikov.
Don Ruffino omenja ta don Boskov obisk v Lanzu v pismu prof­esorju don
Vincenciju Polu, učitelju v malem semenišču v Giavenu, ki je učil že takrat, ko je
bil ravnatelj še don Bosko.59
Don Bosko je nenehno mislil na svoje dečke in iskal način, kako bi mogel
priskrbeti vse potrebno za življenje. Izpustil ni niti najmanjše priložnosti, če-
tudi je bilo le malo upanja za podporo. Ničesar ni opustil, obiskov, potovanj,
ponovnih prosilnih pisem, iskanja zvez in zaščite, nevšečnosti, žrtev lastnega
samoljubja, kritik in odbitih prizadevanj. V tem ga je podpirala junaška krščan-
ska lju­bezen. Ni skrbel zase, temveč za reveže, ki jih evangelij imenuje ude Jezu-
sovega skrivnostnega telesa.
Med mnogimi dogodki, ki jih poznamo, naj navedemo naslednjega. Gospod
Guenzati iz Milana, trgovec s suknom, je s svojo ženo po zavzemanju Antona
Sale imel srečo, da je to leto spoznal Božjega služabnika in postal njegov velik
prijatelj. Gospodu Guenzatiju je neki inoz­ emski kupec vrnil pošiljko odej, ki so
ostale in obležale na carinarnici. Ker ta gospod ni hotel plačati carine, jo je da-
roval don Bosku za njegove revne dečke. Don Bosko je dar sprejel in zaprosil
finančnega ministra Sella za oprostitev carine v korist oratorija. Toda 2. avgusta
1864 mu je iz direkcije v Gabellah tajnik Beccari s pismom št. 7954 s Posebnega
protokola vrnil prošnjo in sporočil: »Višji urad z obžal­ovanjem sporoča, da za-
radi sedaj obstoječih zakonov ne more ugoditi prošnji in sodelovati pri dejanju
tako visokega človekoljubja.«
Don Boska tak odgovor sicer ni presenetil, vendar je skušal cilj doseči tako,
59 Predragi don Pol! Ko sem prejel vaše pismo, ni bilo treba dolgo čakati, da sem mogel ugoditi želji, ki ste mi
jo izrazili. Don Bosko je prišel na obisk sem v Lanzo in jaz sem govoril o siroti, ki ste jo vi pripor­ očili. On ga ni
mogel sprejeti, ker je število gojencev daleč višje od prostora, ki je na voljo v oratoriju, zato je mor­ al veliko pro-
silcev poslati v malo semenišča v Mirabello in nekaj tu­di v ta zavod, čeprav tukaj ne sprejemamo nikogar, če ne
plačuje mesečnine. K temu dodajte še brezštevilne prošnje, ki jih nenehno dobiva in katerim njegova krščanska
ljubezen nikdar ne more izreči odločnega in dokončnega ne.
Zato ste lahko prepričani, da don Boskovo odlašanje ni zato, ker ne bi hotel upoštevati vaše prošnje. Kaj sledi iz
tega? Fant je sprejet, samo čas, ko bo lahko prišel v zavod, je odložen. V božični devetdnevnici naj se fant s svojim
zavojčkom perila z vami odpravi v oratorij. Predstavite se don Bosku ali don Alasonattiju s tem mojim pismom
in bo sprejet. Vaš vdani duh. Ruffino. Lanzo, 16. oktobra 1864

57.3 Page 563

▲back to top


BiS 7 — 78. poglavje
563
da se je obrnil na glavnega direktorja v Gabellah.60 Odgovora na to drugo pro-
šnjo nimamo. Vendar je, še preden je pismo odposlal, napisal prošnjo na gene-
rala Petittija, obrambnega ministra. Bil je prepričan, da bo uslišan.
Ekscelenca!
Spoštljivo prosim vašo ekscelenco, da bi dobrohotno sprejeli prošnjo, ki jo naslavljam
na vas v korist ubogih dečkov hiše, imenovane oratorij sv. Frančiška Saleškega.
Nove velike potrebe so nas letos prizadele zaradi številnih dečkov, ki nam jih pošiljajo
državne oblasti, medtem ko se pomoč, ki smo jo dobivali od tam prejšnja leta, močno krči.
V posebni stiski, v kateri se je znašla ta hiša zaradi ve­likega števila fantov, ki smo jih
morali sprejeti, nam manjka zlasti oblek in odej, s katerimi bi se mogli obraniti pred mra-
zom, ki se nam vedno bolj bliža z zimskim časom. Zato se obračam na vas s ponižn­ o pa toplo
prošnjo, da bi mi blagovolili odstopiti kakršne koli predmete, kot so rjuhe, srajce, spodnje
hlače, telovniki, hlače, nogavice, čevlji, suknjiči, plašči in podobno, ki niso več v rabi in jih to
ministrstvo poklanja ustanovam javne dobrodelnosti, kot se je to zgodi­lo že prejšnja leta.
Najsi bodo ti predmeti še tako obrabljeni in raztrgani, jih sprej­emam hvaležno in jih
prav tako hvaležno sprejemajo obdarjeni dečki. Vse bomo skušali popraviti in tako za silo
obleči te uboge fante.
Poln zaupanja v vašo poznano dobroto vam zagotavljam globoko hvaležnost, tako
mojo kakor naših dečkov. Medtem ko prosim iz nebes vse Božje blagoslove, se z vsem spo-
štovanjem izrekam vaše uglednosti ponižnega služabnika. duh. janez bosko
Turin, 2. oktobra 1864
Minister mu ni dal dolgo čakati na odgovor.
Obrambno ministrstvo
Št. 9898 Turin, 31. oktobra 1864
Ker to ministrstvo tudi letos rade volje pomaga dečkom, ki so zbrani v zavodih javne
dobrodelnosti tega mesta, je odločilo, da naj imenovani Oratorij sv. Frančiška Saleškega
prejme iz glavnega skladišča vojaške uprave naslednje predmete:
Navadne vojaške odeje 100; volneni plašči 100; volnene hlače 80.
O tem obveščamo vašo uglednost, da boste predmete dvignili na imenovanem mestu.
Za ministra G. PARODI
60Veleugledni gospod! Duhovnik Bosko, ravnatelj zavoda Oratorija sv. Frančiška Saleš­kega, vaši ekscelenci
spoštljivo poroča, da je gospod Guenzati pod nasl­ovom podjetja Canonica marca 1862 moral sprejeti nazaj 720
odej iz voln­ e, češ da so pomanjkljivo izdelane in od vsega začetka razjedene od mol­jev. Od teh odej jih je 550 na
carinarnici v Turinu in 170 v Gen­ ovi v svobodni coni. Ta gospod, znan po svoji dobrodelnosti, bi bil prip­ ravljen
te odeje dati v uporabo gojencem tega zavoda, vendar ni pripra­vljen plačati carine.
V ta namen se prosilec obrača na vašo uglednost in vas ponižno prosi, da bi blago oprostili carinske obveznosti in
dovolili, da bi odeje prišl­e v korist tem dečkom, ki na začetku zimskega časa nimajo niti zadostne obleke niti odej.
Poleg tega, da vam bodo za izkazano uslugo globoko hvaležni, ne bodo nehali prositi Boga za nebeške blagoslove
za vse svoje dobrotn­ ike in zlasti še za vašo uglednost.
Poln zaupanja, da bom dosegel to uslugo, se izrekam vaše ekscelence ponižnega prosilca. duh. Janez Bosko.
Turin, 10. novembra 1864

57.4 Page 564

▲back to top


564
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Potem ko je don Bosko dvignil imenovane predmete, se je 3. decembra javil
ministru, da bi se mu samo zahvalil za ta dar in tudi zato, ker je nekaj klerikov
oprostil vojaške službe. Resnici na ljubo je treba reči, da je bilo obrambno mini-
strstvo don Bosku vedno ali skoraj vedno dobrohotno naklonjeno.
Don Bosko je začel z zahvalo ministru za vse, kar je storil v korist njegovih
fantov, in rekel: »Ekscelenca, prišel sem, da se vam zahvalim in da vas prosim.«
S tem mu je predstavil nov memorandum, kjer je bila predstavljena potreba po
še večji količini obleke. Minister se je nasmehnil in potem vprašal, koliko fantov
je v oratoriju.
– Okoli osemsto, je odgovoril don Bosko.
– To se pravi, da morate imeti kakih petdeset asistentov.
– Nasprotno. Veliko manj jih je, vendar jih je zadosti.
– Potem pa mora biti disciplina toliko strožja.
– Vnaprej določenih kazni za prestopke nimamo. Če pa kdaj pa kdaj kaz-
nujemo, kar se zgodi le redko, izberemo tisto vrsto kazni, ki se nam v tistem
trenutku zdi najbolj primerna.
– Ali potem krivce takoj pošljete iz zavoda?
– Nikakor ne. Če se kateri pregreši proti nravnosti, navadno sam odide, ker
uvidi, da je njegova navzočnost v popolnem nesog­lasju z značajem zavoda. Končno
pa imata čut za dolžnost in osebno čast med našimi gojenci pomembno vlogo.
Medtem je minister vzel v roke pero in hotel podpisati neko listino. Potem
je odložil pero in vprašal:
– Je kaj vaših fantov pri vojakih?
– Veliko jih je, zlasti pri vojaški godbi in med preprostimi vojaki. Imamo
veliko poročnikov in dva kapetana, ki jih predstojniki zelo ce­nijo.
Minister je še vprašal, kateri obrti in katerim znanostim se posvečajo go-
jenci oratorija. Bil je zelo zadovoljen z vsem, zlasti z gojitvijo leposlovja. Oblju-
bil je, da bo še vnaprej podpiral oratorij in da ga bo ob prvi priložnosti obiskal.
Ko se je don Bosko vrnil v oratorij, je v času večerje pripovedoval duhov-
nikom in klerikom, ki so bili zbrani okoli njega, kako je potekala avdienca pri
ministru in o njegovi obljubi, da bo podprl oratorij z dodatno pomočjo.
Zares je don Bosko nekaj dni pozneje prejel naslednji dop­ is:
obrambno ministrstvo
št. 1.679, Turin, 1. decembra 1864
To ministrstvo je, potem ko je vzelo v pretres posebne okoliščine, predstavljene v spo-
menici z dne 3. tekočega meseca, v želji, da bi čim bolj pomagalo v potrebah in stiskah, v
katerih je ustanova javne dobrodelnosti, dalo navodila glavnemu sklad­ išču vojaške upra-
ve tega mesta, da osebi, ki jo bo vaša uglednost določila, izda naslednje predmete:
Sukneni plašči 50; navadne vojaške odeje 50; suknene hlače 40.
O tem vam poročam zaradi ustreznega ravnanja.
Za ministra incisa

57.5 Page 565

▲back to top


BiS 7 — 78. poglavje
565
Tako so namen don Boskovih ustanov, njegov mirni in sproščeni način raz-
pravljanja o poslih, njegovo predstavljanje potreb, živah­nost in kričavost njego-
vih dečkov na veselih odmorih pridobivali naklonjenost pri vseh vrstah ljudi.
Krepost ljubijo vsi. Ko se je po opravkih nekaj časa prej odpravil h Confortiju,
imenovanemu Rdeči, ga je ta ne le prijazno sprejel, temveč hotel, da bi na vsak
način ostal pri njem na déjeunerju (malici).
Nikakor pa si ne smemo misliti, da bi don Bosko zaradi takih vljudnostnih
dejanj lahko mirno živel. Notranje ministrst­vo ga je strogo nadziralo. V letih
1864, 1865 in 1866 je neki tajni policist, resna oseba, redkobeseden, že v letih,
dobil nalog, da nadzoruje oratorij. Dogovoril se je z don Boskom, prihajal je v
oratorij kot prijatelj, hodil po dvorišču med fanti, bil navzoč na stopnicah, vse
opazoval in vse zapisoval. Toda nikdar ni videl ne slišal česar koli, kar bi moglo
biti protidržavno in protinarodno. Ni kazal posebne radovednosti niti ni vpra-
ševal gojencev. Don Bosko je bil o vsem opozorjen od nekega visokega uradnika
pri vladi in je dal, da je tisti gospod hodil in vohunil, kakor mu je bilo drago. Če
ga je po naključju srečal v zavodu, se je z njim pogovarjal kot s prijateljem in
ga včasih celo povabil na kosilo. Toda mož je bil pošten in ni nikdar dajal lažn­ ih
poročil.

57.6 Page 566

▲back to top


79.
poglavje
Vaja za srečno smrt – Don Bosko napove, da bo eden izmed fantov poklican
v večnost še pred koncem leta – Praznik sv. Cecilije in predstava komedije, ki
jo je na­pisal don Bosko – Katoliško branje: Hiša sreče – Don Boskovi nagovori
– Sredstva, da nam uspe pri učenju: 1. strah božji, 2. ne izgubiti niti trenutka
časa, 3. naučiti se na pamet vsako šolsko snov, 4. jesti ob določenem času, 5.
družiti se z vedoželjnimi tovariši – Devetdnevnica Brezmadežni – Uresničenje
in opis od don Boska napovedane smrti – Don Bosko pove, da smrt enega
naznanja smrt drugega – Pobožno biti pri maši in ministrirati – Še eno
sredstvo za uspeh pri učenju: 6. urejeno razvedrilo – Dobri, mlačni in slabi
dečki med devetdnevnico Brezmadežni – Obračun, ki ga bo moral don Bosko
dati Bogu – Mati Božja Marija sovraži nečistost, 7. sredstvo za uspeh pri
učenju: premagovati težave, na katere naletimo, in iskati pomoč pri Gospodu
in presveti Devici Mariji – Škof iz Acquija in don Danijel Cambone v oratoriju
Don Boskov obisk v Mirabellu in Lanzu je povzročil zamudo za vajo za
srečno smrt v Valdoccu, ki so jo navadno opravljali na začetk­ u meseca. Ko se je
15. novembra vrnil v oratorij, je naznanil, da bo vaja za srečno smrt v četrtek
17. novembra in da bo eden izmed fantov pred koncem leta šel v večnost. Zato
je spodbujal fante, naj dobro opravijo vajo za srečno smrt, da se nobenemu ne
bo treba bati smrti, če bi ga zadela.
Fantje so se odzvali njegovemu povabilu. Medtem pa je življenje v oratoriju
teklo ob sprostitvah, ki so razveseljevale njihove­ga duha.
Na praznik svete Cecilije so v oratoriju uprizorili veseloigro v dveh deja-
njih, ki jo je napisal Božji služabnik. Preprosto delc­ e, pa polno izvirnih domislic.
Tako igralci kakor gledalci so bili zadovoljni, in ker so videli, da je stvar uspela,
so se odločili, da jo bodo natisnili bodisi za branje bodisi za ponovno uprizori-

57.7 Page 567

▲back to top


BiS 7 — 79. poglavje
567
tev tudi drugje.
Don Bosko je podal zgodovinsko ozadje delca. Vsebina je kratka. Gre za hčer-
ko bogatega kmeta, ki se je proti volji svojega očeta omožila z revnim pa poštenim
fantom. Ta zapusti domači kraj in gre z ženo v Turin, kjer se posveti trgovanju in
zasluži nadpovpreč­no bogastvo. Toda doleti ga nesreča, tako da obuboža. Kmalu
zatem umre. Umre pa tudi njegova žena in dva sinova se znajdeta brez kakršne
koli podpore. Različne okoliščine pripeljejo vnučka nazaj k njegovemu staremu
očetu in prav dogodivščine med dedkom in vnukoma so jedro veseloigre.
S tem gledališkim delom jo Katoliško branje januarja 1865 začelo XIII. leto
njegovega obstoja. Knjižica pa je imela naslov Hiša sreče; gledališka predstava
izpod peresa duhovnika Janeza Boska. V dodatku je bil spis opata Mulloisa z
naslovom Dober otrok.
Velik uspeh te in drugih gledaliških predstav tako v latinskem kot italijan-
skem jeziku je bil dokaz za velik napredek v učenju po navodilih, ki jih je dajal
don Bosko. Podali bomo kronološki zap­ is nasvetov, ki jih je dobri oče več veče-
rov dajal svojim sinovom.
24. november. - Dragi sinovi, rad bi vam podal nekaj nasvetov za dober uspeh pri
učenju. Vsak večer vam bom podal enega.
Prvo sredstvo za uspešno učenje je strah božji. Začetek modrosti je strah božji. Hočete
postati zares učeni in odnesti čim več koristi iz šole? Bojte se Gospoda, glejte, da ga ne boste
žalili, kajti v hudobno dušo ne vstopa modrost niti ne prebiva v telesu, podvrženem grehu.
Člo­veška modrost prihaja od Božje modrosti. In kakšno veselje naj pričakuje od učenja tisti,
ki ima srce polno strasti? Kako menite, da bo mogel k­do brez Božje pomoči premagati teža-
ve, ki jih srečuje v šoli? Vsa modrost prihaja od Gospoda, našega Boga. En sam smrtni greh
Boga tako silno žali, da žalitve ne morejo popraviti vsi angeli in ljudje. In Bog naj pomaga
pri učenju tistim, ki ga tako strašno žalijo? Zares učeni ljudje niso nikdar žalili Boga. Pog-
lejte sv. Tomaža Akvinskega, sv. Frančiška Saleškega. Izkušnja nam kaže, da tisti, ki zares
napredujejo v znanju, živijo brez greha. Res je, da se nekateri hudobneži bahajo z velikim
znanjem. Toda mogoče so si v drugih časih s svojim zglednim življenjem in dobrimi deli
zaslužili ta veliki dar, ki so ga potem zlorabili. Toda večin­ a tudi nima prave modrosti in z
glavo, polno zmot, učijo dru­ge. Če je potem Bog nekaterim hudobnežem dovolil pridobitev
velikega znan­ ja, bo vse to pomagalo za hujšo kazen, ker so ga uporabili v škodo dru­gih.
25. november. - Drugo sredstvo za uspeh pri učenju je skrb, da ne izgubimo niti trenutka
časa. Čas, dragi moji sinovi, je zelo dragocen. Sin, izrabi čas. Čas, namenjen učenju, je treba
do zadnjega izrabiti. Ne iščimo pretvez, da bi se izognili šoli. Prav žalostno je videti fante, ki
pod pretvezo bolezni ali od predstojnikov izsiljenih dovoljenj ne opravljajo svojih dolžnosti.
V času učenja in v šoli ne berite knjig, ki nimajo s šolsko snovjo nikakršne zveze.
Brzdajte svojo domišljijo. Poglejte si tistega fanta, ki se zdi ves zatopljen v svojo knjigo. Ali

57.8 Page 568

▲back to top


568
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
mislite, da se uči? Kaj še! Njegove misli so tisoč milj oddaljene. Le poglejte! Smehlja se. Zdi
se mu, da je na odmoru, kjer igra vrtavko in uživa ob misli na zmago nad svojim tovarišem.
Oni drugi tam pa misli na kostanje ali klobaso, ki jo ima spravljeno v omari. Še drugi razmi-
šlja o nameravanem nakupu knjige ali kako bi mu uspelo v neki potegavščini ali v šali, ki jo
name­rava pripraviti svojemu tovarišu, ali kako bi se uveljavil v določeni zadevi. Ne govorim
o fantih, ki mislijo na to, kako bi žalili Boga, ker upam, da takih tukaj v oratoriju ni.
Učimo se torej pridno in ne izgubljajmo časa.
26. november. - Tretje sredstvo za dober uspeh pri učenju. Navadite se, da ne boste
prehajali od enega do drugega poglavja v kat­ erikoli znanosti, od enega slovničnega pravila
k drugemu, od ene snovi k drugi, dokler nismo jasno razumeli predhodne snovi. Zato se
naučite na pamet vse, česar ste se učili. Ciceron je po pravici dejal: Toliko znamo, kolikor
ohranimo v spominu. Učite se vsak dan, tako da si boste zapomnili, kar je bilo razloženo v
šoli, ali se naučili na pamet odstavek iz klasičnega pisatelja. Pravim vsak dan, kajti če boste
danes zanemari­li učenje, boste jutri imeli dvakrat večjo težavo, da bi se naučili. Kdor je za
en teden opustil učenje, bo moral nadomestiti napor sedmih dni. Pri tem pa moramo misliti,
da je vsak dan toliko snovi, da izpolnimo z njo ves dan. Ker se mnogi ne držijo tega pravila,
imajo v svoji gla­vi prazna mesta, se pravi veliko stvari, ki jih niso razumeli. Potem se zadnje
mesece v letu mučijo, v strahu, da bi zaostali, pa jim dostikrat ne uspe. Kdor pa se je vedno
pridno učil, ima na varnem svoj zaklad znan­ja in se prav nič ne boji izpitov.
27. november. - Četrto sredstvo dobrega načina učenja. Jesti ob določenih časih. Več lju-
di umre od požrešnosti, kot jih pobije sablja. Se hočete temeljito izobraziti? Ne živite zato, da
bi jedli, temveč jejte, da boste mogli živeti. Zjutraj in za malico skušajte ostati lahki. Nikdar
se toliko ne najejte, da bi vam počil trebuh. Če imate v kovčku kak dober prigrizek, naj vas
ne premaga ješčnost, da bi vse hkrati pojedli, tako da bi vas razneslo. Ohranite še nekaj za
naslednje dni in tako vam ne bo škodovalo. Nikar ne mislite, da vam to priporočam zaradi
svoje koristi. Zares ne. Izkušnja nam pravi, da če pri zajtrku pojemo en zalogaj manj, nam
bodo za kosilo ostali trije v dobro. Kdor gre v šolo ali v učilnico s prenapolnjenim želodcem,
mu postane glava težka, se počuti slabo, se mu nič ne ljubi, se zaman bori proti spancu, ker
zar­ adi preobloženega želodca ne more zbrati svojih misli. Če se potem sili, da bi se zbral, je
stvar še slabša. Začne ga boleti glava, nekaj dni ni za nič in pogosto si pokvari želodec.
28. november. - Peto sredstvo za uspešno učenje. Družba vedoželjnih tovarišev. To je
gotovo najbolj uspešno sredstvo za napredovanje v učenju. Ko ste na odmoru, pristopite
h kakemu kleriku in ga vprašajt­ e kako nadrobnost iz zemljepisa, ali h kakemu tovarišu,
da vam razloži kako vprašanje ali izraze iz klasičnih pisateljev, kako slovnično pravilo ali
kak zgodovinski dogodek. Če se potem pogovarjate o nalogah, spisih, učni snovi, prevodih,
boste imeli od tega veliko korist. Tudi na sprehodih se pogovarjajte o teh stvareh. Ogibaj-
te se družbe nekaterih brezdelnežev in neumnežev, ki bi vam pomagali pozabiti še tisto,
česar ste se naučili. Prazni in nekoristni pogovori koristijo samo raztresenosti duha in
praznini srca. Modrec pravi: Če hočeš postati moder, hodi z modrimi.

57.9 Page 569

▲back to top


BiS 7 — 79. poglavje
569
Dne 29. novembra se je začela devetdnevnica Mariji Brezmadežni in don
Bosko je pripravil cvetke v čast Božji Materi. Toda tega več­ era je povedal fan-
tom novico o smrti tovariša, ki jo je napovedal. Dne 26. novembra je v Lingottu,
predmestju Turina, umrl l6-letni Janez Krstnik Saracco.
Preteklega leta se je Saracco zelo lepo obnašal, prejemal je svete zakramen-
te in skušal biti vedno v don Boskovi bližini. Prišl­e so počitnice, odšel je domov,
se vrnil v oratorij, da bi nadalje­val šolanje, toda medtem se je popolnoma spre-
menil. Don Bosko ga ni več videl, da bi prejemal svete zakramente, izogibal se je
srečanja z njim, ko ga je dal poklicati po kakem tovarišu, ni hotel priti in slišati
njegova očetovska povabila. Zdravje se mu je začelo počasi slabšati, zaradi ne-
navadne slabosti je opuščal šolo, vendar nihče ni slutil kaj resnejšega.
Don Bosko je pri vaji za srečno smrt naznanil, da bo eden izmed fantov
oratorija šel v večnost. Saracco je slišal don Boskovo napo­ved. Stopil je k ene-
mu izmed tovarišev, prav takemu postopaču kot on sam, in ga vprašal, ali bo
šel k spovedi. Toda kako veliko je Božje usmiljenj­e! Ta mu je dejal, da bo šel k
spovedi. Zato se je tudi on odločil, da bo prejel svete zakramente. In tako je tudi
storil. Če bi postavil isto vprašanje kateremu drugemu in bi mu odgovoril z ne,
bi verjetno opustil priložnost, da bi poravnal račune svoje duše.
Preteklo je osem dni, in ker se ni mogel več učiti, je šel k don Bosku in ga
prosil, da bi smel iti domov.
»Vstopil je v mojo sobo,« pripoveduje don Bosko, »malo negot­ ov in zme-
den. Vprašal sem ga, kaj želi. Odgovoril mi je: 'Dovoljenje, da smem iti domov.'
Vprašal sem ga: 'Se boš vrnil v oratorij?' Odgovoril je, da tako upa. Vendar
se mi zdi, da to ni bila njegova iskrena želja. Prij­el sem ga za roko in mu rekel:
'Dragi moj Saracco, šel boš domov in Gospod naj te blagoslovi. Toda poslušaj,
preden boš odšel, se spovej, to bo dobro zate.'
Odgovoril mi je: 'Prihodnjo nedeljo se bom spovedal v domači cerkvi.'
'In zakaj se ne bi spovedal tukaj in šel domov mirne duše? Glej, tam je kle-
čalnik. Poklekni in v trenutku bo vse opravljeno.'
'Nisem pripravljen.'
'Prav, pa se pripravi. Tukaj imaš Preskrbljenega mladeniča.'
'Ne čutim se razpoloženega.'
Odgovoril sem mu: 'Glej, naredi mi uslugo in se spovej. Če se ne želiš spove-
dati pri meni, pojdi h kateremu drugemu duhovniku v hiši.'
Znova mi je odgovoril: 'V nedeljo se bom spovedal v domači žup­niji.'
Toda sonce za Saracca v nedeljo ni več vzšlo. Odšel je na dom nekega svoje-
ga sorodnika in tam počakal, da bi oče prišel ponj. Toda ko je prišel tja, je začutil

57.10 Page 570

▲back to top


570
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
hude bolečine v rebrih, pošle so mu moči in je legel v posteljo. Sorodniki so mu
pripravili malo juhe, ki jo je pojedel, vendar ni nihče mislil na kaj resnejšega,
vendar so iz previdnosti poklicali zdravnika, ki je ugotovil lahno nerazpolože-
nje in predpisal neko zdravilo. Bolezen pa se je nenadoma razšir­ ila, bolečine
izpod reber so prešle na področje grla. Tedaj se je Saracco zavedel nevarnosti,
prosil je za spo­vednika, poljubljal križ, ki so mu ga dali v roke, prosil je Boga od­
puščanja in se z vzdihi priporočal ljubljeni Božji materi Mariji. Kako silno si je
želel imeti ob strani don Boska! Kako se je kesal, da ga ni poslušal!
Duhovnik je prihitel, vendar prepozno, ker ga sorodniki niso mogli najti na
njegovem stanovanju. Saracco ni mogel več govoriti. Duhovnik mu je dal odve-
zo in mu podelil zakramente bolniškega maziljenja. Zdelo se je, da se mu je v
tistem trenutku posvetilo. V četrtek je odšel iz oratorija in v soboto je že umrl,
ne da bi se mogel spovedati. Njegov oče je prišel v ponedeljek, da bi ga odvedel
domov, tod­ a Saracco je bil že na pokopališču.
Don Bosko je končal pripoved in prosil fante, da bi vsa dobra dela prihod-
njega dne opravili v korist duše ubogega Saracca in da bi desetke rožnega venca
končevali z Gospod, daj mu večni mir in pokoj. Nato je fante opozoril na dejstvo,
da fantje iz oratorija odhajajo v večnost po dva in da smrt enega naznanja smrt
drugega. Zato naj se dobro pripravijo, ker bo eden še pred koncem leta moral
umreti. Dejal je tudi, da ta verjetno v dec­ embru ne bo več delal vaje za srečno
smrt. Končno je še posebej opozoril tiste fante, ki redko prejemajo svete zakra-
mente in živijo kar tjavendan.
Ko je bil sam z duhovniki, je vzkliknil: »Oh, če bi mogel pripra­viti Saracca
tako, kakor sem želel! Toda on je hotel oditi.« Don Bosko je dobro vedel, da bo
Saracco umrl. Ubogi Saracco, upajmo, da ga je Božja milost dosegla.
Ko je šel navzgor po stopnicah v svojo sobo, je duhovniku, ki mu je poljubil
roko, smeje se dejal: »Esto paratus« (bodi pripravljen).
Cvetko, ki jo je danes don Bosko hotel povedati fantom, je prenesel na nas-
lednji dan, 3. novembra: »Včeraj, tako je začel, smo mislili na mrtve. Danes pus-
timo mrtve in mislimo na žive. Cvetka za jutri naj bi bila: Biti pri maši in mini-
strirati posebno pobožno. Nato se je obrnil na profesorje in jih prosil, da naj bi
dali prihodnjo soboto šolsko nalogo z naslovom Način, kako naj ministriram, da
bi ministrirali s tistim spoštovanjem, kot je treba. Poudaril je, da naj se ne zado-
voljijo samo s tem, da fantje znajo na pamet molitve, temveč da bi jih izgovarjali
brez napake, se pravi, da bi jih odlično znali.
Tedaj je po imenu poklical duhovnega vodjo don Janeza Cagliera in mu na-
ročil, naj poskrbi, da bodo fante točno naučili izvajati obred svete maše.

58 Pages 571-580

▲back to top


58.1 Page 571

▲back to top


BiS 7 — 79. poglavje
571
Šolskemu vodji don Francesii je naročil, da bi skupaj z zakristanom določi-
la za vsak dan dva fanta, ki bi skrbela za ministriranje vse dotlej, dokler bi bili
duhovniki za maševanje. Službo naj bi začeli opravljati najprej učenci drugega
razreda retorike, potem prvega retorike in vse do prve gimnazije. Vsak dan bi
en klerik po vrsti pomagal duhovnikom pri oblačenju in slačenju mašne obleke
in bi tako imeli priložnost, da bi se navadili pravilno spravljati rokete in albe,
pripravljati mašno knjigo itn.
Nato je končal s priporočilom fantom, da bi se dobro naučili molitve in
obrede in bi tako spodobno služili pri sveti Božji daritvi na oltarju.
Naslednjega dne je don Bosko svetoval šesto sredstvo za dober uspeh pri
učenju.
1. december. - Ko zvečer v govorilnici zazvoni zvonec v znam­ enje, da predstojnik želi
govoriti, tedaj je prav, da umolknete. Mislite si, da vam jaz z roko zaprem usta in seveda
– tišina.
Sedaj se vrnimo k sredstvom za dober uspeh pri učenju. Šes­to sredstvo je urejeno
razvedrilo. Udeležujte se celotnega razvedrila, ker si tam nabirate novih moči, da boste
mogli bolje sodelovati pri učenju in pouku. Ne spreminjajte odmora v učilnico, kajti sicer
boste utrujeni in ne boste mogli v celoti izrabiti učenja ali šole, kadar bo prišel čas za to.
Varujte se pretiranega in neurejenega razvedrila. Nekateri v času odmora tekajo
sem in tja tako silno, da se zdi, da niso na razvedrilu, temveč iščejo način, kako bi se do
smrti utrudili. Zaleta­vajo se v tovariše in mečejo po tleh, padajo na nos in si lomijo kosti,
se pretepajo kar tako za šalo. Potem pa vsi prepoteni in utrujeni gredo v učilnico ali šolo.
Toda njihova glava je še vsa razgreta in bi si morali najprej odpočiti od pretirane igre, ne
pa vzeti knjigo v roko in se učiti ali poslušati razlago. O tistih, ki tako kričijo, da vsem para
ušesa, pa sploh ne bi govoril.
Naj še omenim tiste fante, ki v skupinah z navdušenjem govorijo o izletih, praznikih,
malicah, pojedinah, počitnicah in jim je glava polna vsega drugega razen stvari, o kateri
se razprav­lja v šoli.
O tistih, ki so med odmori govorili o grdih stvareh, naj povem samo to, da tam, kjer ni
strahu božjega, tudi znanje nima prostora.
Zato bodite tudi na odmorih urejeni. Nikakor ne pravim, da ne bi igrali zastave, šviga
švaga itn., skačite in se zabavajte, kolikor hočete, vendar ne pretiravajte. Tudi jaz se sku-
šam razvedriti; če ni ljudi, ki bi radi z menoj govorili, prihajam k vam na odmor, se šalim
in smejim, vendar si zato še zaradi razvedrila ne razbijam glave. Zato je šesto sredstvo za
uspešno učenje urejeno razvedrilo. Cvetka za jutri v čast presveti Devici Mariji se glasi:
Urejeno razvedrilo, kot se spodobi za vzgojene dečke.
V devetdnevnici Mariji Brezmadežni je don Bosko v naslednjih dveh večer-
nih govorih obravnaval še dve stvari. Obenem pa ni pozabil na sedmo sredstvo
za uspešno učenje.

58.2 Page 572

▲back to top


572
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
2. december. - Ali ste že kdaj pomislili, dragi fantje, na to, kar se zgodi s purani, ko jih
spustimo iz kurnika? Nekaj jih zleti ven, kakor da bi se jim kam silno mudilo, drugi tečejo
kot za stavo vstran, tretji sicer gredo ven, vendar se jim nikamor ne mudi, četrti pa osta­
nejo kar notri in gledajo, ali je mogoče v posodi ostalo še kaj hrane. Ne­kaj takega se, moji
dragi sinovi, dogaja v tej devetdnevnici, ki jo oprav­ljamo v čast naši presveti materi Mariji.
Nekateri, tako dijaki kakor rokodelci, so kakor poleteli na pot odrešenja in vse kaže, da se bo
nji­hov polet končal pred nebeškimi vrati. Nekateri so zapustili žalostno stanje, v katerem so
bili, vendar nekako po sili in jim ni težko za tem, kar so zapustili. Tem kličem: dragi sinovi, ne
bodite kak­ or psi, ki so se najedli in se potem vračajo k svojemu izbljuvku, kakor pravi Sveto
pismo. Ko se je pes nažrl, poišče neko zelišče, ki mu povzroči bljuvanje. To zelišče so določeni
tovariši, za katere veste, da v odnosu z njimi izgubite Božjo milost. Zato se takih tovarišev
izogibajte in se jim nikdar več ne bližajte. To zelišče so tudi določena branja, za katere veste,
kako slabe posledice zapuščajo v vas. Zato izročite tak­ e knjige vašim predstojnikom.
Nazadnje so tisti moji nesrečni sinovi, ki ne čutijo poguma, da bi se bojevali proti
svojim strastem, in se še naprej valjajo po gnusobi ničvrednosti. Oh, naj vedo, da jih ta pot
pelje naravnost v večno pogu­bljenje. Vprašali me boste, zakaj vam v devetdnevnici Mariji
Brezmadežni govorim o teh stvareh in vam dajem take cvetke. Odgovarjam vam, da zato,
ker so devetdnevnice Mariji priložnost za spravo in zveličanje za tiste, ki jih hočejo upora-
biti. Upam, da, celo prepričan sem, da osemnajst od dvajsetih mojih fantov uporabi toliko
milosti in da jih bo dobra mati Brezmadežna sprejela v nebesa. Tisti pa, ki tega nočejo, naj
vedo, da čakajo nanje peklenski plameni, če se ne bodo spreobrnili.
Ko me bo Gospod poklical pred svoj sodni stol in me vprašal za obračun o mojem
poslovanju, mi bo dejal: 'Si svojim sinovom oznanjal, da so dnevi devetdnevnic nebeški
Materi dnevi milosti in odpuščanja? Si jim povedal, da tisti, ki ne izkoristijo teh dni, pri-
zadenejo Mar­ iji hudo žalitev in da bom to kaznoval z neizprosno strogostjo?' Upam, da
bo moj odgovor zadovoljil vesoljnega sodnika. Toda če bo strog obračun z menoj zaradi
vsega, kar bi vam moral povedati, nič manj strog ne bo obračun, ki ga boste morali dati
vi, če me ne boste poslušali. Tisti, ki delajo, kar sem povedal, in imajo radi Marijo, so že
dali svoj odgovor Gospodu. Toda tisti, ki zavračajo Božjo milost in nočejo storit­ i, kar sem
jim priporočil, naj že sedaj pripravijo svoj odgovor, če si upajo, čeprav je odgovor že jasen.
Spomnite se faraona. On je bil zagrizen grešnik. Bog je poslal k njemu Mojzesa in Arona,
da bi mu sporočila svojo voljo. Toda dosegla sta prav nasprotno, da se je njegovo srce še
bolj zakrknilo, tako da ga tudi najhujše kazni niso spreobrnile. In veste, kako je faraon
končal? Božja roka ga je zadela, tako da je poginil v valovih Rdečega morja. Lahko noč.
4. december. - Dragi sinovi! Sedaj se devetdnevnica Brezmadežni bliža koncu, zato bi
želel, da bi te tri zadnje dni posvetili na poseben način Mariji. V čast te naše dobre matere
želim, da bi se izogibali vsega, kar je proti šesti Božji zapovedi, in storili vse, kar je v vaši
moči, da bi ozaljšali svojo dušo z vsem, kar je nasprotno temu grehu, s čistostjo. Nečistega
fanta Marija ne more ljubiti in je sploh nezmožen napredka. Za te tri dni sem odločil, da
po skupni maši namesto premišljevanja podelimo blagoslov z Najsvetejš­ im. Želel sem tudi,
da bi v cerkvi imeli kratek nagovor, vendar sem si premislil, da ne bi kradli časa učenju.
Kar se tiče učenja, vam bom danes podal sedmo sredstvo za uspeh pri učenju: premago-
vati težave, na katere naletimo pri učenju.

58.3 Page 573

▲back to top


BiS 7 — 79. poglavje
573
Ko naletite na težave, se ne smete ustrašiti. Kaj ste prišli delat v oratorij? Študirat.
Zato se je treba naučiti tistega, česar ne znamo. Učiti se tistega, česar še ne znamo, pa
zahteva večji ali manjši napor, pač glede na našo nadarjenost. Zato pogum! Nikakor ne
smemo ostati na pol poti. Nikakor ne ravnajo prav tisti, ki naletij­o na kako težavo in jo
preskočijo in rečejo: jaz tega ne razumem in gred­ o naprej. Toda ne! Nikakor ne smemo
iti naprej, dokler težave nismo razvozlali in premagali. In da boste to zmogli, se zatecite
k Jezusu in Mariji s kakim vzdihljajem in videli boste, da bodo težave izginil­e. Nikdar
ne pozabite tega, dragi sinovi; to je najučinkovitejše sredstvo za premagovanje težav pri
učenju, kajti samo Bog je začetek in darovalec znanja in ga deli, kadar in komur hoče.
Presveti Devici Mariji kličete v litanijah vsak dan Sedež modrosti, prosi za nas. Ona je se-
dež modrosti in znanja. Zatem se obrnite na vaše učit­ elje in asistente. Oni vam bodo rade
volje pomagali, vam razložili snov in rešili vaše težave.
Hočem povedati še več. Ne trudite se samo premagovati težave in biti vztrajni pri
delu, temveč se celo veselite, ko jih srečate, ker vam bistrijo um in vam dajo občutiti pri-
jetno zadovoljstvo, ko jih premagate.
Kakšno zaslugo imaš pri tem, če se česa z lahkoto naučiš? Poleg tega pa se tisto, česar
smo se s težavo naučili, nikdar več ne iz­briše iz spomina. Pogum torej in lahko noč.
Kronika nadaljuje: »Danes (4. decembra) je prišel v oratorij in podelil bla-
goslov z Najsvetejšim mons. Modesti, škof iz Acquija. Veliko prelatov in uglednih
osebnosti prihaja letos v oratorij z namenom, da se pogovorijo z don Boskom.«
Don Danijel Comboni, veliki misijonar Afrike, je, potem ko je bil sprejet pri
svetem očetu Piju IX. in mu predstavil svoj načrt za spreobrnjenje Afrike, na poti
v Pariz šel skozi Turin in se ustavil v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega. S svojim
opisovanjem misijonov je fante zelo navdušil in v njih vzbudil željo, da bi šli z
njim v misijone. Tudi on je dobil najb­ oljše vtise, začel je občudovati don Boskove
ustanove in je vzljubil njegove sinove. Kar je še posebno pritegnilo njegovo po-
zornost do salezijancev, je bil naslednji dogodek, ki ga je on imel za čudežnega.
V oratoriju je srečal duhovnika, ki je bil še ves prevz­ et od prvega nagovora. Ko je
videl, da je dobro razpoložen, ga je povabil, da bi šel z njim v Afriko. Redovnik mu
je brez nadaljnjega mirno odgovoril: »Glejte, oče, če mi moj predstojnik dovoli,
vzamem takoj svoj brevir in z njegovim blagoslovom odpotujem.
– Nimate nobenih drugih skrbi?
– Imam še očeta in mater in sestro. Toda če bi šel njim razla­gat, da grem v
misijone, bi mi delali tisoč težav. Najbolje bi bilo takoj odpotovati.
Dobri misijonar si je za vedno zapomnil odločno pripravljenost tega du-
hovnika in se ga je dostikrat z velikim spoštovanjem spominjal. Čestital je sale-
zijanski družbi, da ima take sinove. Ko je potem zved­ el, da je ta duhovnik odšel
v misijone v Ameriko, je večkrat ponovil: »Oh, če bi ga jaz mogel imeti s seboj,
koliko dobrega bi storil.«

58.4 Page 574

▲back to top


80.
poglavje
Don Boskovi nagovori – Sredstva za dober uspeh pri učenju: 8. Ukvarjati se
iz­ključno s stvarmi, ki se tičejo učenja – Prvo sredstvo za spoznanje lastnega
poklica je neoporečno vedenje – Pripraviti se na večnost z dobro spovedjo
– Neki duhovnik prepozna tiste, ki pridejo k obhajilu z grehom v srcu –
Praznik Brezmadežne in Syllabus – Še dvoje sredstev za prepoznanje poklica:
priporočila sorodnikov in spovednikov nasvet – Sveta popotnica sobratu
Lagoriu: znati skrbeti za lastno zdravje – Sramota in žalost fantov, ki morajo
po svoji krivdi za­pustiti oratorij; gorje tistemu, ki umre v grehu; klicati na
pomoč proti tatovom; molimo za umirajočega Lagoria – Lagorijeva smrt;
pomen molitev za umrle – Božična devetdnevnica; opozorilo tistim, ki grdo
ravnajo s kruhom; poljubiti Dete Jezusa – Glavno sredstvo za uspešno učenje;
pobožnost do presvete Device Marije; podariti srce Jezusu Kristusu
Don Bosko je še naprej osvetljeval sredstva, ki so se mu zdela najpri-
mernejša za uspeh pri učenju. Toda bližajoči se praznik Brezmadežne ga je
napotil k razlagi neke druge snovi. Obljubil je, da bo vsak dan poučeval, kako
je mogoče najbolje poznati lasten pok­lic. Istočasno pa je spodbujal vse, da so
častili presveto Devico Marijo, prejemali zakramente z mislijo na večnost in pri
tem misl­ili na neprevideno smrt nekega tovariša.
5. december - Osmo sredstvo za uspešno učenje se glasi: Zanimaj se izključno za stva-
ri, ki se tičejo tvojega učenja. Pluribus intentus minor est ad singula sensus (pozornost,
ki se obrača na veliko stvari, se ne osredini na eno). Nikdar se ne bomo veliko naučili, če
bomo brskali po mnogih knjigah. Ko so sv. Tomaža Akvinskega vprašali, kak­ o si je mogel
pridobiti tako veliko znanje, je odgovoril: »Ker sem bral samo eno knjigo.«
Zapomniti si je treba, da moramo učenje snovi, ki je ni v naših šolah, opustiti. Če bi
kdo, ki bi se hotel naučiti latinsko, se istočasn­ o učil še angleščine ali francoščine, katerega

58.5 Page 575

▲back to top


BiS 7 — 80. poglavje
575
jezika bi se potem naučil? Program latinščine je že tako obsežen, da popolnoma zaposli
povprečno nadarjenega dijaka. Nekateri veliko berejo, vendar se ne zaved­ ajo, da tolikšno
branje samo zmede misli. Mnogi izmed vas berejo pesmi, romane, povesti, nepredpisane
klasične pisatelje. Vse to je lepo in dobro, toda pri tem zanemarjajo svoje dolžnosti in si ne
pridobijo osnovn­ ih pojmov.
Toda kaj naj delamo, ko smo naredili naloge in se naučili za naslednji dan? Ko ste op-
ravili svojo dolžnost in vam preostaja še kaka ura prostega časa, potem obnovite razlage
že obdelane snovi, vrnite se k tis­tim slovničnim pravilom, ki ste jih le površno obdelali,
preberite kako stran obveznega branja, toda preberite pozorno. Nikakor ne izgubljajte
časa z branjem Guerrina Meschina, z življenjem gianduja ali Bertolda.
Ko vam dajem ta navodila, nikakor nočem prezreti koristi in pom­ ena urejenega bra-
nja. Vendar se morate pri branju držati teh dveh pravil: 1. Nikdar ne prebirajte drugih
knjig, dokler niste naredili nalog. 2. Vprašajte za svet učitelja ali koga drugega, ki se ra-
zume na te stvari, da ne boste brali nekoristnih knjig ali takih, ki so razen tega, da so
nekoristne, napisane še v slabem jeziku, ali knjig, ki so moralno slabe in s svojimi slabimi
načeli kvarijo duha in srce.
Še nekaj drugega bi vam rad povedal. Govoril sem vam o tem, kako lahko spoznate
svoj poklic. Danes vam bom povedal samo nekaj stvari, drugo pa pozneje. Mnogi izmed
vas bodo postali duhovniki, mnogi se boste odločili za življenje v svetu. Toda ne smete
misliti, da boste s tem, ko pravite Postal bom duhovnik, tudi že postali duhovniki; in vi,
ki pravite Jaz nočem postati duhovnik, boste tudi že dobri ljudje v svetu. Ne, nikakor ne.
Dostikrat Gospod kliče v duhovski stan take, ki si nikdar ne bi mislili, da bodo postali du-
hovniki. Prav tako veliko fantov, ki so se odločili, da bodo postali duhovniki ali so celo že
preoblečeni v klerike, spremeni svoje mnenje. Zato dokler imamo čas, prosimo Gospoda,
da nam pokaže pot, po kateri naj gremo. Prvo sreds­ tvo za izbiro našega poklica je nasvet,
ki ga daje sv. Peter: Bratje, potrudite se, da boste z dobrimi deli zagotovili vašo izvolitev,
to se pravi življenje, polno dobrih del in svetega strahu božjega. Vse, kar de­lamo, storimo
v večjo Božjo slavo. Tedaj nam bo Gospod povedal, kaj prič­ akuje od nas, in nam nakazal
pot, po kateri naj hodimo.
Naslednjega večera se je don Bosko povrnil k Saraccovi smrti in poudaril pot-
rebo, da smo vedno dobro pripravljeni na velik korak in da ne opuščamo svetih
zakramentov. »V soboto je izdihnil, ne da bi se mog­ el spovedati,« je povedal don
Bosko, čeprav je večkrat s prosečim glasom klical spovednika. V nedeljo so njego-
vo truplo odnesli na pokopališče. Zelo tesnobno sem vprašal, ali je ta fant opravil
vajo za srečno smrt, in rekl­i so mi, da jo je opravil. To me je potolažilo. Upajmo,
da po zadn­ ji spovedi ni imel nobenega težkega greha na duši. Če pa ga je imel, pa
upajmo, da je odkritosrčna želja, da bi se spovedal, izbrisala ta greh.
Kdor ima čas, naj ne odlaša. Dokler imamo čas, delajmo dobro. Vsak izmed
nas mora opraviti veliko potovanje. Šel bo v domovanje svoje večnosti. Zato se

58.6 Page 576

▲back to top


576
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
dobro pripravimo na to veliko potovanje. Saracco je čakal na nedeljo, pa je ni do-
čakal. Zato ob prazniku Marije Brezmadežne uredimo svoje račune, očistimo si
duše in prejmimo sveta zakramenta spovedi in obhajila. Dragi moji sinovi, ali smo
potem, ko odlašamo s spovedjo, prepričani, da bo Gospod toliko dober in bo čakal
na našo odločitev? Zato pojutrišnjem počastimo Marijo in si zagotovimo nebesa.
Te mesece se je ponovil neki poseben dogodek.
Don Bosko je pripovedoval, kako je neki duhovnik gojenca, ki je pristopil k
obhajilni mizi, preskočil in ga ni obhajal. Če je fant po­tem tega duhovnika srečal
na dvorišču in ga vprašal, zakaj ga ni obhajal, mu je ta odgovoril: »Z grehom v duši
upaš prejeti obhajilo? Ali ne čutiš, da je tvoja duša grda in vsa črna?« Tisti duhov-
nik je to videl iz barve, ki jo je imel v tistem trenutku jezik. Večkrat je opoz­ oril don
Boska, da naj poskrbi, da bodo fantje popravili svoje slabo opravljene spovedi.
In tako smo prišli do 8. decembra, ki je tega leta pomenil velik­ o zmagoslav-
je za Cerkev in je don Bosku pripravil veliko veselje. Papež je objavil okrožnico,
v kateri je obsodil glavne sodobne zmote, in to ne samo v nadnaravnih, temveč
tudi v naravnih stvareh, ki so zaradi krivoverske hudobnosti prinašale veliko
škodo na filozofskem, družbenem in političnem področju. V okrožnici je razgla-
sil leto 1865 za jubilejno leto in dodal še Syllabus ali seznam osemdesetih zmot-
nih trditev. Pij IX. je s silovito vztrajnostjo nadaljeval nezmotljivo učiteljstvo
Jezusa Kristusa. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za
resnico (Jn 18,37). Rečeno je bilo, da v moderni civilizaciji nauk Svetega sedeža
ni nikomur nič več pomenil. Toda ob sporočilu vsem Cerkvam na svetu se je
celotna družba pretresla do svojih najglobljih temeljev. Tisoči tudi liberalnih
časopisov so objavili Syllabus in okrožnico. Hudičevo pobesneli sektaši so zag-
nali silen krik in vik in na svojih sestankih obravnavali njegovo vsebino.
Francoska in italijanska vlada sta s posveti ministrov, z grozilnimi okrožni-
cami škofom, s prepovedjo ponatiskovanja in pastoralnih razlag, z diplomatskimi
depešami in s strogimi navodili policiji zaman skušali zadušiti papeževo besedo,
milijoni pravih katoličanov in njihovi škofje so pa z velikim odobravanjem vzkli-
kali: Ne z Belialom, temveč z Jezusom Kristusom in njegovim namestnikom.
Mati Božja Marija pa je medtem dobila dolžno čast od don Boskovih fantov,
ki jim je on v naslednjih dneh še govoril o pok­licih.
10. december. - Rekli smo, da je prvo sredstvo, da odkrijemo stan, v katerega nas
kliče Bog, nasvet sv. Pavla: Treba je, da dobi potrdilo od tistih, ki so zunaj. Kdo so tisti, ki
so zunaj, pa morajo o nas dobro pričevati? To so oče, mati, župnik, sovaščani, ravnatelj
za­voda, v katerem smo. Ko v našem oratoriju govorim o ravnatelju, ne mislim samo nase,
temveč vse predstojnike.

58.7 Page 577

▲back to top


BiS 7 — 80. poglavje
577
Fantje s svojim obnašanjem kaj kmalu pokažejo, kam jih kliče Gospod, in po tem ob-
našanju tisti, ki so zunaj, lahko izrečejo svojo sodbo. Ko opazuješ nekatere dečke, kako so
zbrani v cerkvi, kako so zad­ ržani v obnašanju, ljubeznivi do vseh, lahko slišiš sodbe: Ta bo
pa zares nekoč dober duhovnik. O kakem drugem pravijo: Ta bo odličen vojak. O kakem
tretjem: Iz tega bo odličen pek. Se smejete? Toda pomislite malo. Kaj pravite k temu: ali
ni prav, da nekaterim fan­tom, lenuhom v oratoriju, ki kljub temu, da imajo zadosti kru-
ha opold­ ne in zvečer, pri zajtrku večji obrok, kot se dobiva v vseh drugih zavodih, in za
malico pravo gostijo, skušajo pospraviti opoldne in zvečer po pet do šest hlebčkov. Zdi se,
kot da se bojijo, da bodo umrli od lakote. Ali se vam ne zdi, da imajo taki vsa znamenja,
da bodo post­ ali dobri peki? In veste, zakaj nabirajo take količine kruha? Naj vam povem.
Niso opravili svojega dela, niso se naučili za šolo in zato iz tega ali onega razloga nočejo
iti v šolo. Zato se delajo bolne, ne gredo k zajtrku, da pokažejo, da se slabo počutijo. Nato
pa se zatečejo v spalnico in tam pojejo kruh, ki so si ga nab­ rali prejšnji dan. Ali menite, da
tako obnašanje prispeva k dobre­mu imenu?
Skušajmo opraviti vse, zlasti najmanjše dolžnosti, čim bolj za­vzeto, če želimo, da nam
Gospod pokaže pot, po kateri naj hodimo.
Mogoče je tudi kak fant z dežele, za katerega vsi vedo, da bi rad postal duhovnik.
Toda učenje mu malo diši, v cerkev gre čim manj mogoče in še to s pomanjkljivo pobož-
nostjo, hodi z določenimi tovariši in si dovoli, da mu uidejo določene grde besede. Ljudje
govorijo o njem in o njegovem obnašanju: Iz tega pa bo zares zanič duhovnik. Potem ta
fant pride v oratorij, ker so ga pač poslali starši, in to dostikrat brez župnikovega pripo-
ročila. Toda kakšna revščina! Vzemite v roke njegov izkaz: v cerkvi povprečno, v šoli pov­
prečno, v obednici povprečno, v učilnici povprečno, v spalnici povp­ rečno itn. itn. Ali vsota
povprečnih lahko da odlično?
Oh, dragi moji! Lepo se obnašajte, da bodo vaši predstojniki mogli odkritosrčno reči
svoje mnenje o vašem poklicu. Pozorno posluš­ ajte, kar vam bom sedaj povedal, ker to ni
zapisano v knjigah ali pa je v knjigah, ki si jih vi v sedanjem položaju ne morete priskrbeti.
Zaupajte vašim predstojnikom, vprašujte jih za svet, ker nam je v veselje, da vam pomaga-
mo v vsem, kjer koli moremo. Imamo fante, ki se celo leto ne približajo predstojnikom in
še zdaleč ne mislijo na svoj poklic. Pa pridejo počitnice, vprašajo svojega župnika za svet,
ali naj postanejo duhovniki ali naj si izberejo kak drug poklic. Župnik jih vpraša: Kaj ti je
povedal don Bosko? Nič mi ni povedal, se glasi odgovor. Rad bi videl tistega, ki bi mu jaz
mogel kaj povedati, če se ti ne prikaže celo leto. In tedaj z zavezanimi očmi vstopijo v kak
stan, postanejo tudi duhovniki in se pri tem popolnoma nič ne ozirajo na to, ali jih kliče
Bog. Kaj bo iz njih, ko jim primanjkuje najosnovnejših milosti?
Nazadnje naj še povem, da so ljudje, pri katerih je treba iskati sveta. To so najprej
starši. Vendar pa niso vedno dobri svetovalci, ker v svojem svetu ne jemljejo za vodilo du-
hovnega dobrega svojega sina niti se ne ozirajo na Božjo voljo, temveč mislijo samo na
časne koristi. Če upajo, da bo sin dobil petično nadarbino, ga silijo v duhovništvo, če ne, ga
napotijo v drug poklic; in se odločno uprejo, če bi sin želel post­ ati duhovnik.

58.8 Page 578

▲back to top


578
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Toda če so starši dobri kristjani, so tudi najboljši svetovalci glede poklica. Oni vas
poznajo že dolga leta in njihova sodba ne more biti nepremišljena. Kakor koli je že, vedno
vprašajte za svet svoje starše, ki bodo na splošno vedno govorili tako, kakor je najbolj
primerno, za vaš poklic.
12. december. - Govorili smo o pričevanju tistih, ki so zunaj. Sedaj bom govoril o tistem,
ki vodi notranje zadeve naše duše, to je o spovedniku. Njemu moramo odkritosrčno razkriti
svojo vest in na osno­vi tega nam bo lahko povedal, kje nas hoče imeti Gospod. Ko smo si
izbrali spovednika, moramo stalno hoditi k njemu, kajti kako nam bo mogel izraziti svoje
mnenje o našem poklicu, če nas ne pozna dobro? Zat­ o nikar ne imejte dveh spovednikov,
enega za dneve med tednom, drugega za praznične dni, da ko imate na vesti kaj težjega ali
si vsaj mislite, da je težje, greste k drugemu. Na tak način boste povzročili, da si bo vaš redni
spovednik mislil, da ima pred seboj angelčka, čeprav je pravi hudiček, in bo njegovo mnenje
zelo različno od resnice. Tako se boste odpravili na pot, na kateri vas Gospod noče. Še slabše
pa je, kot to delajo nekateri dečki, da se vsakokrat spovedujejo pri drugem, in se zdi, ka-
kor da bi šli preizkušat spovednike, da bi videli, kakšen okus imajo. Zato vam odkritosrčno
povem, dragi sinovi, da želim, da si izberete stalnega spovednika, hodite redno k njemu k
spovedi, če hočete, da vam bo mogel povedati, kaj je Božj­a volja. Zunanjih duhovnikov v hiši
je malo. Je pa toliko notranjih, da si vsak lahko po mili volji izbere svojega.
Za rokodelce to pravilo ni tako zelo pomembno. Njihov poklic je že določen. Gre za
kladivo, žago, tiskarski stroj, iglo in druga pod­ obna orodja. Toda za dijake, ki se še niso
odločili za določen poklic, je to čisto drugače. Vendar s tem nočem reči, da tisti, ki spre-
meni spovednika, greši. Nikakor ne. Nasprotno. Če bi kdo storil smrtni greh in se ga ne bi
upal spovedati svojemu rednemu spovedniku, je veliko bolje, da gre h kakemu drugemu,
samo da ne bi naredil božjega ropa nevredne spovedi, pa četudi bi vsakokrat zamenjal
spovednika. Bolje je, da je negotov glede svojega stanu, kakor da bi delal božje rope s tem,
da bi zamolčal smrtne grehe. Vendar pa naj tudi ta ob koncu leta, preden se bo odločil za
poklic, opravi življenjsko spoved. Spovednik ga bo poslušal, mu skušal ljubeznivo pomaga-
ti in povedati, česar ga je sram, in mu tudi povedal, kaj je njegov poklic. Zato si zapomnite,
da je prvi presojevalec vašega poklica spovednik. Če bi vam vaši starši, župnik in ravnatelj
vzgojnega zavoda rekli, da postanite duhovniki, če bi tudi sami imeli določeno nagnjenje
do tega stanu, pa bi vam spovedn­ ik dejal: Sinko moj, ta stan ni zate, bi vsa druga priporo-
čila nič ne veljala. Poslušati morate spovednikov nasvet.
V svetu je veliko vrst obrti, poklicev, družbenih stopenj. Tudi v tem je prav, da se rav-
nate po nasvetu tistega, ki pozna vašo notranj­ost. Lahko vam bo povedal, da npr. poklic
učitelja, odvetnika, zdrav­nika, vojaka ni zate, pač pa tvojim sposobnostim bolj ustreza ta
in ta poklic. On vam bo tudi svetoval, kako boste lahko svoj cilj dosegli.
Seveda pa je tako, da če bi npr. radi postali odvetnik in nimate za to sredstev, vam jih
on ne bo mogel priskrbeti. Mogoče vam bo pa dal nasv­ et, kako boste mogli svoj cilj doseči.
V nagovorih naslednjih dni je don Bosko svaril pred hudobijo pohujševalcev
in obveščal o zadnjih trenutkih življenja sobrata laika, člana salezijanske družbe.
Tako se je uresničila napoved Božjega služabnika izpred nekaj tednov. Prav tako
je še govoril o molit­vi za duše v vicah, o božični devetdnevnici in o misli na smrt.

58.9 Page 579

▲back to top


BiS 7 — 80. poglavje
579
Kronika za 13. december piše: »Nocoj je zvonček opozoril, da nesejo sve-
to popotnico Janezu Lagoriu članu družbe, ki je bil zaposlen v garderobi in je
skrbel za perilo. Fantje so se zbrali v cerkvi in prosili Božjo mater Marijo za
potrebne milosti ubogega bol­nika.
Po opravljenem blagoslovu je don Bosko stopil na oltarno stopnico in ta-
kole govoril:
Dragi sinovi, danes zvečer so ponesli Jezusa v najsvetejšem zak­ ramentu na-
šemu sobratu, ki je težko bolan. Čeprav je malo upanja na oz­dravljenje in lahko
živi še nekaj časa ali pa takoj umre, prosite zanj Gospoda, da mu podeli moč, da
bo vdano prenašal trpljenje, in milost, da bo sveto umrl. Zato bomo od jutri zjut-
raj molili en očenaš in eno zdravamarijo, ki ju bomo verjetno kmalu spremenili
v Gospod, daj mu večni mir.
Dragi sinovi, pomislimo v tem trenutku na našo veliko dolžnost, ki nas ob-
vezuje, da uporabimo naše zdravje v Božjo slavo. Zdravje je velik Božji dar in
ga moramo uporabiti v Gospodovo čast. Oči morajo gledati za Boga, noge hoditi
za Boga, roke delati za Boga, srce biti za Boga, z eno besedo, vse naše telo mora
služiti Bogu, dokler imamo čas. Tako nam v trenutku, ko nam bo Bog vzel zdrav-
je in se bomo približali zadnjemu dnevu našega življenja, vest ne bo očitala, da
smo ga uporabljali slabo.«
Naslednji večer je don Bosko stopil na prižnico in s skrajno pretresljivim
glasom imel večerni govor.
14. december. - Danes zvečer vam moram, dragi sinovi, sporočiti nekaj žalostnih no-
vic. To morate vedeti. In če tega ne veste, vam bom povedal, da v glavnih devetdnevnicah,
ki jih opravljamo, nekaj fan­tov zapusti oratorij in gredo domov. Nihče jih ne pošilja stran,
oni sami se odločijo za odhod ali bolje rečeno mati Božja Marija jih poš­ ilja od tod. Ne-
kateri, ki smo jih še obdržali iz sočutja, niso vzdržal­i, skočili so čez zid in zbežali. Še bolj
žalostno pa je to, da so morali oditi, ker niso smeli več ostati med vami, ker so se pregrešili
zoper nravnost. Tega ne bodo nikdar več mogli pozabiti. Dokler bodo živeli, se bodo spo-
minjali, zakaj so morali zapustiti oratorij. Njihovo srce bo krvavelo že ob sami misli na to
in morali si bodo reči: Vsega sem si sam kriv. V domačem kraju jih bodo vpraševali: Zakaj
si zapustil oratorij? In kaj bodo mogli odgovoriti? Nič. V duši pa jim bo donel edini odgo-
vor: Zapustil sem oratorij, ker sem naredil najgrši greh. Spominjali se bodo, da so prekinili
svoje šolanje in niso mogli doseči tega, kar so želeli; da so se v trenutku raz­blinili najlepši
načrti njihovega življenja in si bodo morali sami dat­ i odgovor: Jaz sam sem si vsega kriv.
Če bo komu le uspelo kaj doseči, se bo ob spominu na greh trn vendarle zapičil v srce in jih
napolnil s sramoto. Če je spomin na te grehe tako težek, ko so še pri vseh svojih telesnih in
duševnih močeh, kaj bo šele takrat, ko jim bodo začele moči pohajati in bodo priklenjeni
na posteljo. Takrat bodo še jasneje videli grdobijo svojega prestopka. Tedaj bodo morali

58.10 Page 580

▲back to top


580
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
vzklik­niti: Jaz sam sem vzrok vseh teh mojih tegob! Vse to pred ljudmi. Kaj pa pred Bogom,
najpopolnejšo čistostjo? Oh, koliko primerov izpred ne­kaj dni bi vam lahko pripovedoval,
če bi mi bilo dovoljeno.
Kako strašne kazni čakajo nečistnike! Naj vam omenim samo en primer, ki se je nocoj
zgodil v Turinu. Neki fant je nocoj nenadoma umrl, medtem ko je grešil. Umrl je in njegova
duša, kje je? Zjutraj so ga tovariši šli klicat, tresli so ga, toda bil je mrtev. Vsi vedo, zakaj je
umrl. Ne bom vam več o tem govoril, ker so strašne in nadvse grde reči.
Dragi sinovi, pomagajte drug drugemu gojiti to lepo čednost čistosti. Obljubite si med
seboj, da ne boste storili nobenega dejanja, izgovorili nobene besede, ne obrnili pogleda,
ki bi mogel skaliti to prelepo čednost. Če vidite kakega tovariša, da je v nevarnosti, da bi
padel, mu priskočite za božjo voljo na pomoč, rešite ga določenih tovarišev, opozorite ga,
molite zanj, z eno besedo, rešite ga. Imeli boste veliko zaslugo pred Bogom in Božjo ma-
terjo Marijo. Če potem vidite, da kak tovariš skuša pohujšati druge tovariše, zakadite se
vanj, iztrgajte mu iz krempljev njegovo žrtev in krič­ ite: Volk, volk! Kaj bi storili, če bi se v
vašo čredo zakadil volk in začel klati ovce in ne bi bili sposobni, da bi branili svoje ovčice?
Klicali bi na pomoč, kričali bi, da bi vas vsi slišali: Volkovi, volk­ ovi! Tako storite tudi s temi
vašimi peklenskimi tovariši, ki uničujej­o duše vaših tovarišev. Kličite na glas, tako da vas
bodo slišali vaši tovariši, vaši predstojniki. Ti bodo vedeli, kaj je treba storiti.
Druga žalostna novica, ki vam jo moram sporočiti, je ta, da je naš brat Janez Lagorio
vsak dan bliže svoji zadnji uri. Popolnoma je vdan v Božjo voljo in si ne želi drugega, kot
da bi poletel v nebesa in se tako rešil tolikih tegob duše in telesa. Prepričani smo, da bo, ko
ga bo Gospod poklical k sebi, takoj šel v nebesa in bo srečen za vse večne čase.
To je človek zgledne kreposti. Prihodnje večere vam bom kaj več povedal o njem. Vsi
pa prosimo, da bi njegov prehod v večnost bil čim lepši. Danes bodite še posebno zbrani v
učilnici, spalnicah in na stopnicah. Preden boste legli spat, zmolite Pozdravljena, Kraljica,
da mu bo pomagala pri tem tako pomembnem dejanju. Jutri pa po en očenaš in zdrava-
marijo in verjetno že Gospod, daj mu večni mir. Lahko noč.
15. december. - Danes zjutraj je naš brat Janez Lagorio odšel v večnost. Pred dvema
letoma je prišel v našo hišo z boleznijo, ki ga je pripeljala v smrt. Vse do včerajšnjega dne je
bil prepričan, da bo ozdravel, toda proti večeru se je zavedel, da je smrt pred durmi. S slabot-
nim glasom mi je ponovil, kar mi je že tolikokrat povedal: Recite fantom, da naj molijo zame,
da mi bo dano kmalu gledati obraz našega Gospoda. Povejte jim, da bom jaz tam zgoraj
vedno prosil presveto Devico Marijo, da bo prosila pri Bogu za vse milosti, ki jih potrebujejo.
Obljubil sem mu, da vam bom povedal vse, kar mi je naročil. Prosil sem ga, da bi od nas vseh
pozdravil presveto Devico Marijo. Ona naj bi storila, da bi jo nekoč vsi skupaj mogli hvaliti
in častiti v nebesih. Zagotovil mi je, da bo to gotovo storil. Molimo torej zanj, da bi bil kmalu
rešen vsega trpljenja v vicah, če bi moral zadostiti še za kak greh. Gospod je rekel, da nam bo
odmerjeno z isto mero, s katero sedaj mi merimo drugim, in da bomo deležni tiste milosti,
s katero pomagamo drugim. Sv. Avguštin je zagotovil, da z molitvijo za duše v vicah z ene
strani lajšamo njihovo trpljenje, z druge strani pa krajšamo čas trpljenja, ki bi ga morali mi
odslužiti za naše grehe v vicah. Če molimo za verne duše v vicah sedaj, bodo tudi po Božjem
nav­dihnjenju drugi molili za nas. Če smo dolžni moliti na splošno za vse duše v vicah, koliko

59 Pages 581-590

▲back to top


59.1 Page 581

▲back to top


BiS 7 — 80. poglavje
581
bolj, da molimo za koga, ki je hodil z nami po istem dvorišču, molil z nami v isti cerkvi, jedel
isti kruh kot mi, z eno besedo, bil je naš brat. Jutri zjutraj bo maša zadušnica, opravili bomo
pogrebne obrede in zmolili rožni venec z Gospod, daj mu večni mir in pokoj. Vse dobro, ki ga
bomo jutri opravili v naši hiši, naj služi duši pokojnega Lagoria. Vsa sveta obhajila darujmo
v ta namen, in kdor ne more prejeti Jezusa zakramentalno, naj ga prejme vsaj v duhu. Gos-
pod bo sprejel tudi to v korist dušam v vicah. Ker dežuje, ni primerno, da bi vsi šli na pogreb.
Gospod prefekt bo določil fante, ki naj spremljajo pokojnika na zadnji poti.
16. december. - Danes se začenja božična devetdnevnica. Vi dob­ro veste, kako velik
pomen pripisujem tem devetdnevnicam.
Še na nekaj bi vas rad opozoril. Tukaj v naši hiši se zelo potratno ravna s kruhom.
Najdete ga pod posteljami, na stopnicah, na dvoriščih, v šolskih razredih, kamor koli pog-
ledaš. Jaz predobro poznam ceno tega kruha, ki nam je potreben za življenje, ker ga mo-
ram za vse poskrbeti. Kruh je dar Božje previdnosti in zato je treba storiti vse, da ga ne
bomo zapravljali. Zato vsakokrat, ko bost­ e dobili kruh, ki ga zaradi tega, ker je trd, ali
zaradi katerega koli drugega razloga ne boste več jedli, ga prinesite meni in ga ne mečite
proč. Jaz bom potem naredil z njim, kar se mi bo zdelo najbolj primerno.
In končno vam bom dal še cvetko, če tako želite. Ko boste jutri zakramentalno ali
duhovno prejeli sveto obhajilo, poljubite Dete Jezusa, ki bo prišel v vaše srce.
18. december. - Ko še naprej govorimo o sredstvih za uspešno učenje, vam bom da-
nes povedal najpomembnejše: Zatecite se vedno pod Marijino priprošnjo. Marija je sedež
modrosti. Zato se, preden se začnete učiti ali pisati naloge, vedno zatecite k Mariji in jo
prosite z vzklikom Sedež modrosti, prosi za nas.
Nocoj vam moram povedati žalostno novico. Mizar, ki se je nekaj časa učil svoje obrti
pri nas in je nato odprl lastno delavnico, je danes zjutraj razdelil delo svojim delavcem
in opoldne umrl zadet od kapi. Vem, da ni najbolj priporočljiva stvar, da vam poročam
o smrti v tako lepi devetdnevnici, kot je božična, toda kaj hočete. Ko govorimo o življe-
nju, nam takoj pride na misel smrt. Pa četudi ne mislimo nanjo, ona vseeno pride. Papež
Inocenc III. je bil nadvse svet mož, vendar se je neizmerno bal smrti in ni hotel slišati,
da bi govorili o njej. Če je v vatikanski palači bila pridiga, je prepovedal, da bi govornik
razpravljal o tej tem­ i; če so brali kako knjigo, je ukazal, da so opustili poglavja, kjer je
bil govor o smrti; če je on sam bral kako knjigo, je pre­skočil poglavja o smrti. Ko je umrl,
mu je znameniti kipar naredil veličasten nagrobni spomenik in na sarkofagu upodobil
njegov odnos do smrti. Papež umira. Smrt leži pod post­ eljo, kaže svojo lobanjo in steguje
okostenelo roko proti umirajočemu, da bi ga prijela. Papež naglo sede, prestrašen od tega
mrzkega prizora, vendar ne more ubežati.
Veliko ljudi na svetu noče slišati govorjenja o smrti. Dragi sinovi, ni vam treba misliti
na smrt, toda če hočete ali nočete, smrt bo gotovo prišla.
Končujem s cvetko. Jutri bomo prosili dobrega Jezusa, da bi prišel k nam in nas malo
okradel. In veste, kaj naj nam odnese? Naj pride in odnese srce vsakega izmed nas, tudi
moje. Kajti bila bi velika nesreča, če bi bilo vaše srce polno Božje ljubezni, moje pa mrzlo
kot marmor.

59.2 Page 582

▲back to top


81.
poglavje
Pisma zahvale don Bosku za božična voščila – Don Bosko v Vercelliju:
pohvala, ki mu jo izreče mons. De Gaudenzi – Don Boskovi nagovori
gojencem; fantje, ki kradejo tovarišem; iz Vercellija v Turin; njegov odgovor
častniku o zakramentu spovedi in drugih vprašanjih – Posvečevanje
zadnjih dni v letu; nesrečna smrt nekoga, ki je istočasno želel služiti svetu
in Bogu – Don Bosko razlaga nekatere izraze, ki jih pogosto uporablja
– Don Boskova pisma nekemu rimskemu monsinjorju in don Bonettiju –
Vezila salezijancem in gojencem – Sreča za tistega, ki se sreča s svetim
Gospodovim služabnikom – Članek florentinskega časopisa Archivio
Ecclesiastico v počastitev don Boskovega dela
V teh dneh je don Bosko prejemal veliko pisem kot odgovor na božič-
na in novoletna voščila. Tudi predstavniki najvišjega plemstv­ a so mu izražali
hvaležnost, spoštovanje in zaupanje. Med temi naj omenimo markiza Ignacija
Pallavicinija61 in grofico Aleksandrino di Camburzano, ki je v dopisu dne 26.
decembra 1864 don Bosku sporočila, da ga bo obiskal eden izmed njenih bra-
61 Veleugledni in velespoštovani gospod! Čutim se počaščenega zaradi dragocenega pisma vaše vi-
soko spoštovane uglednosti, s katerim me prištevate med osebe, za katere bo 1.000 dečk­ ov, ki so
zaupani vaši očetovski skrbi, darovalo sveto obhajilo v božični noči po mojem namenu. To je brez
dvoma velik dar, ki ga visoko cenim, in znamenje vaše velike dobrote do mene. Ne zavedam se na-
mreč nobene zasluge, ki bi mogla biti vredna tolike usluge. Prav tako sem vam hvaležen za vse mo-
litve, ki ste jih poslali v nebo za vse člane moje družine, in zlasti še za zanimanje za mojega vnučka
Durazza, ki naj ga Gospod ohrani vedno zase, kar si iz srca želim. Dovolite mi torej, da se vam za vse
to najtopleje zahvalim, in želim, da sprejmete zagotovilo moje hvaležnosti za dejanje, ki ste mi ga iz-
kazali. Vaši velečastiti uglednosti in vašim dečkom želim vse najboljše od Boga najvišjega darovalca
vsega dobrega, obenem pa se izrekam iz vsega srca za vdanega vaši visokorodnosti. Vdani in ponižni
služabnik I. Pallavicini. Genova, 22. decembra l864.

59.3 Page 583

▲back to top


BiS 7 — 81. poglavje
583
trancev, ki si goreče želi, da bi ga spoznal.62
On se je po božiču za dva dni odpravil iz Turina v Vercelli. Zdi se, da se je
ob tej priložnosti za kako uro ustavil v Casaleju, kamor zar­ adi smrti Lagoria ni
mogel iti 15. decembra.
V Vercelliju se je kakor večkrat v letu dolgo pogovarjal s stolnim dekanom
kanonikom teologom Petrom Degaudenzijem, ki je bil leta 1874 posvečen za
škofa v Vigevanu. O pomembnosti teh pogovorov nam priča pismo dekana Pe-
tra Poltronierija, duhovnega voditelja semenišča v Vigevanu, ki ga je ob don
Boskovi smrti 1888 pisal don Rui. Opisuje slovesne pogrebne svečanosti v se-
menišču, ki so jih opravili po naročilu in ob navzočnosti mons. Degaudenzija za
dušo pokojnega Božjega služabnika.
»Po opravilu in slovesni škofovski maši ter blagoslovu groba njegova eksce-
lenca, kot so vsi pričakovali, ni hotel skleniti žalnega opravila, ne da bi priklical
s kratkimi pa presunljivimi besedami svojim semeniščnikom in svojemu kle-
ru čudoviti lik tega turinskega duhovnika, s katerim je bil tesno povezan in v
osebnih odnosih. V značilnih rekih in dogodkih je prikazal don Boska kot zgled
izpolnjevanja duhovniških dolžnosti, globoke ponižnosti in apostolske goreč-
nosti za zveličanje duš.
»Daj mi duše, drugo vzemi so besede,« tako je končal svoj govor ugledni
prelat, »so izkaznica, življenjski rek, ki so mu prinesle nesmrtno slavo. Daj mi
duše, drugo vzemi mi je ponavljal, ko je bil pri meni v Vercelliju in sva si pripove-
dovala vsak svoje nevšečn­ osti. To so stvari, dragi moj dekan, ki jih mi duhovniki
moramo poved­ ati Bogu.
Prisvojite si, predragi, ta veliki rek, sprejmite ga, kot ga je on sprejel, kot
bogato dediščino od ženevskega škofa in ženevski škof od velikega sv. Janeza
62 »Ta mladi grof,« je pisala, »in njegova žena grofica sta zarad­ i pobožnosti in zglednega življenja
v spodbudo vsem. Imata vse, kar more po oceni sveta človeka osrečiti: medsebojno razumevanje,
imet­je, zdravje, mladost. Vendar nimata dediča svojega imena. Mladi grof je zaradi tega in zaradi
drugih neznanih vzrokov silno potrt in ga nič ne more razvedriti, kar zopet vzbuja bojazen vse
družine in prijateljev. Zato si vas upam prositi, da bi zanj molili in ga lju­beznivo sprejeli, kar bi mu
gotovo zelo pomagalo. Pravi Božji prijatelji imajo besede, ki morejo potolažiti še tako potrta srca.
Njihov glas z lahkoto najde pot do srca in prav zato sem polna upanja za dobro, ki ga boste storili
našemu mlademu sorodniku.
Povabite ga, da bi vas v času njegovega bivanja v Turinu kdaj obiskal. Tam bo naletel na veliko
posvetnih prijateljev. Ti menijo, da plesi, gledališče in zabave mladega človeka raztresajo in mu ko-
ristijo. Jaz menim, da bo za to čisto dušo kak trenutek, ki ga bo prebil pri vas in pri vaših sodelavcih,
veliko srečnejši kot vse drugo.
Zdravje gospoda grofa Camburzana je vedno podvrženo preizkušnjam. Ne more več zapustiti hiše.
Kljub temu tako zadržanemu živ­ljenju čuti močan glavobol in druge tegobe. Zelo ga priporočam va­
šim molitvam in vašim mašam. Prepričana sem, da bi kaj kmalu ozdravel, če bi vi zanj prosili Boga.

59.4 Page 584

▲back to top


584
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Krizostoma. Tako boste nadaljevali vrsto svetih duhovnikov, ki znajo čednost
storiti priljubljeno in bu­diti spoštovanje do duhovništva tudi v sovražnikih kr-
ščanskega imena.«
Ko se je don Bosko vrnil iz Vercellija, je nadaljeval svoje nagovore fantom.
27. december. – Zelo mi je hudo, da vam moram nocoj povedati nekaj, kar je prav malo
v čast nekaterim fantom. Že nekaj časa ugotavljamo, da izginjajo sedaj enemu, sedaj druge-
mu knjige, denar, sadje, kravate, zvezki itn. itn. Tudi lansko leto smo imeli v hiši tiče, pa smo
jih odkrili. Nekatere smo v trenutku odpustili, drugi so mo­rali iti, ker so jih tovariši začeli
izzivati in imenovati tatove. Za­torej naj tisti, ki počenjajo take stvari, spremenijo obnašanje,
kajti sicer bodo tudi oni, kakor hitro jih bomo odkrili, plačali za svoje početje. Zato vsem kle-
rikom in fantom naročam, naj bodo pozorni, da jih čim prej odkrijemo. Ali hočete, da vam
nakažem smernice, da jih boste mogli odkriti? To so tisti, ki so požrešni in kar naprej jedo,
zlasti pa še oni, ki so tako nesramni, da pred drugimi v petek in soboto jedo klobase, to so tis-
ti, ki namesto da bi šli v šolo, hodijo po oratoriju; to so tisti, ki se z vsako najmanjšo pretvezo
umaknejo v spalnico. Tu morate sumiti, kajti to ni predrzen, temveč previden in utemeljen
sum. Mogoče bo kateri izmed teh kršilcev pravil nedolžen, toda videz kaže na krivdo. Take
tatvine me žalostijo zato, ker žalijo Boga. Z druge strani pa se spet veselim, ker tako občutijo
na lastni koži, kaj pom­ eni ne oddati denarja prefektu, čeprav smo to že neštetokrat ponovili.
Hočejo biti še naprej trdovratni? Tu imajo zasluženo kazen.
Tem tatičem pravim, da so tisti, ki so se pogubili zaradi tatvine, začeli izmikati
majhne stvari, toda potem ko so se tega navadili, so začeli z večjimi. Danes eno knjigo,
drugič denar, nekaj zvezkov danes, kako znamko jutri in tako naprej – eno za drugim,
počasi in vztrajno in že je bilo zadosti za smrtni greh.
Če se je nakopičilo toliko stvari, da zadošča za smrtni greh, je treba vse, tudi če se ne
zavedamo smrtnega greha, povrniti.
Naj še povem, da so tatiči tudi tisti, ki v shrambi skrivaj jemljejo kruh, ker jim ni
zadosti, da ga imajo na vol­jo pri kosilu in večerji; tisti, ki lomijo stole, okna, zlasti če to
delajo iz hudobije. Dolžni so povrniti oratoriju škodo, ki so jo s tak­ im početjem povzročili.
Teh nekaj tatičev že poznam, zlasti tiste, ki kradejo svojim tovarišem. Svetujem jim,
da opustijo to početje in vrnejo, kar so ukradli. Če hočejo, da jim bom pomagal, naj pridejo
k meni in mi zaupno povejo in jaz jim obljubljam, da bom vse uredil, ne da bi se zvedelo,
pa tudi kaznovani ne bodo. Toda če ne mislijo spremen­ iti vedenja in jih bodo odkrili drugi,
se ne bom pomišljal jih javno ožigosati za tatove.
In sedaj pustimo te slabosti, ki so dobrim kaj malo všeč. Že­lim vam povedati nekaj,
kar vas bo razveselilo. Govoriti vam hočem o dogodku, ki se mi je primeril danes, ko sem se
iz Vercellija vračal v Turin. V vagonu, v katerega sem stopil, je bil neki gospod, ki je govoril
o spovedi. Ko me je zagledal, se je obrnil k meni in me nago­voril: Za bόga, gospod! Recite
vi kaj o tej stvari.
Sedel sem na prosti sedež in ga vprašal: 'Vprašanje vam, gospod! Bi mi lahko pove-
dali, kdo je ustanovil spoved?'
– Seveda! To vsi vedo, Tridentinski cerkveni zbor.

59.5 Page 585

▲back to top


BiS 7 — 81. poglavje
585
– In bi mi lahko povedali, v katerem času je potekal ta zbor?
– V dobi sv. Bernarda, je odgovoril.
– In kdaj je sv. Bernard živel?
– V času sv. Avguština.
Ob tej obilici zgodovinske izobrazbe se je ves vagon gromko zakrohotal. Tedaj sem
jaz povzel besedo:
– Glejte! Tridentinski cerkveni zbor je potekal pred 300 leti, sv. Bernard je umrl pred
600 leti, in kar je živel sv. Avguštin, je preteklo 1400 let. Ta zakrament pa je pred približno
1850 leti ustanovil Jezus Kristus.
Moj sogovornik je umolknil in potem dejal:
– Odkritosrčno poved­ ano, jaz se zelo nerad spovedujem.
– Prav. Če hočete, vam bom svetoval primerno sredstvo.
– Ugajate mi. Vi ste prvi duhovnik, ki me želi poučiti, kako se mi ni treba spovedovati.
In katero je to sredstvo?
– Ne delati grehov.
– Jaz zares ne delam grehov.
– Čestitam vam! Vendar bi vas rad opozoril, da ste med prvimi besedami, ki ste jih
izrekli, imenovali po nevrednem Božje ime.
– Imate prav. Na to nisem pomislil.
– Če mi dovolite, bi vas vprašal, ali imate mogoče kaj na vesti.
– Govorite! Dovolim vam.
– Tukaj javno ne, ker bi vas sicer osramotil in bi užalil nežna ušesa navzočih.
– Govorite brez skrbi! Nič vam ne bom zameril.
– Javno ne bom ničesar vprašal. Lahko vam povem po tihem na uho.
– Prav, prav!
Tedaj sem potihoma povedal, kar mu je šlo, in on je glasno odgovoril. Imate prav.
Toda vedeti morate, da sem Palermčan.
– Čestitam! Toda ali je Palermo kaj posebnega in drugačen kot druga mesta? Ali v
Palermu nimate Gospoda Boga?
Umolknil je. Toda čez nekaj časa je nadaljeval: Poklicali so me v Turin, da tukaj pou-
čim vojaščino knjigovodstva, ker piemontski vojaki tega ne znajo.
Ta preskok na vojaško stran se mi je zdel neprimeren. Tedaj sem rekel sam pri sebi:
ali zares misliš, da so Piemontčani tako neu­ mni, da bi potrebovali tebe za učitelja? Nato
sem jasno vprašal:
– Gospod, kaj razumete vi pod knjigovodstvom? Algebro, aritm­ etiko, glavno knjigo,
nadomestno knjigo?
Odgovoril je: – Pod knjigovodstvom razumem jaz knjigovodstvo. Dodal je še nekaj
drugih besed, se zmedel in govoril tjavendan. Vsi so se začeli smejati.
– Glejte, sem mu z resnim glasom povedal, knjigovodstvo pomeni glavno knjigo,
dvojni popis – dal sem mu kratko lekcijo o osnovnih pojmih te veščine.
Potniki so se med seboj spogledali in govorili: – Ta duhovnik pozna celo vojaško knji-
govodstvo. Obrnjeni k meni so me vprašali: – Zdi se, da ste bili vojak.

59.6 Page 586

▲back to top


586
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
– Ne samo, da sem bil vojak, vojak sem tudi še sedaj.
Pogledali so me še bolj začudeno in dodali: – Saj ste vendar obl­ečeni v duhovnika. Ali
niste mogoče preoblečen vojak?
– Nikakor ne. To, kar imam na sebi, je moja uniforma. Poleg tega pa nisem navaden
vojak, temveč imam visok čin, sem general armade. Vsi se razumeli moj dovtip in se zas-
mejali. Ponovno sem se obrnil k svojemu sogovorniku in mu dejal: – Glejte, dragi gospod,
preden začnete govoriti o kaki stvari, pomislite, ali ni mogoče med navzočimi kdo, ki bi
vas lahko osramotil. Utihnil sem za hip in nato nadaljeval: – Moram vam priznati| dragi
gospod, da se malo razumem na vojaško knjigovodstvo, toda začutil sem se globoko uža-
ljenega, ko ste izjavili, da mi Piemontčani nimamo pojma o vojaškem knjigovodstvu. Če
jaz, ki te snovi nisem študiral, vem o tej stvari več kot vi, pomislite, koliko več bodo potem
ved­ eli tisti Piemontčani, ki so to stvar študirali.
Ta moj ubogi računovodja ni nič več odgovoril, neki gospod pa se je obrnil k meni in
mi dejal: – Vse od Milana nas ta človek nadleguje z grdim govorjenjem. Vaš prihod, dragi
gospod, je pravi blagoslov. Bila je potrebna prav vaša uglednost, da mu je zaprla usta.
Moj nasprotnik je bil vojaški starešina, oblečen v civil. Prosil me je odpuščanja in mi
obljubil, da me bo prišel obiskat v oratorij.
Dragi sinovi, povzemite zase iz tega dogodka kratek nauk. Če naletite na koga, ki go-
vori proti veri, mu na splošno ne ugovarjajte, razen če ste v stvari dobro podkovani. Če vas
pa vprašajo za mnenje, se ne zmedite, temveč jih ljubeznivo in mirno vprašujte, kakor da
bi se hoteli dati poučiti. Navadno so taki obrekovalci in sovražniki veliki nevedneži in jih
boste z nekaj vprašanji zmedli. Tako boste proti njim obrnili prav tisto orožje, s katerim
so vas hoteli napasti.
28. december. – Še tri dni in prišel bo konec leta. Leto 1864 bo prešlo in se ne bo nik-
dar več vrnilo. Če tega leta že nismo začeli najbolje, ga vsaj dobro končajmo. Posvetimo te
dni Gospodu in skušajmo zadostiti za pregrehe, ki smo jih storili. To ne pomeni, da bomo
opustili svoje vsakdanje dolžnosti ter jih nadomestili z molitvam­ i in opravili v cerkvi, tem-
več tako, da boste z večjo zavzetostjo opra­vili običajne pobožne vaje.
Danes zvečer vam bom v pouk, kako naj živimo v božjem strahu, pripovedoval dogo-
dek, ki se mi je pripetil pred nekaj tedni. Iz tega boste videli, da ne moremo služiti istoča-
sno Bogu in hudiču in kako Bog sovraži tiste, ki hočejo obenem zadovoljiti svet in služiti
Gospodu. Tukaj v Turinu je bil neki gospod, ki je hotel živeti na tak način. Ob prazničnih
dneh je prihajal k maši in poslušal moje pridige. Ko je bil z menoj, je spoštljivo govoril
o veri, ko pa je bil z drugimi ljudmi, se je norčeval iz papeža, duhovnikov in vere. Ko je
nekega dne neki nje­gov znanec slišal iz njegovih ust take reči, mu je dejal: – Vi, gospod,
govorite slabo o Cerkvi in duhovnikih. Pazite, da vam nekoč ne bo zmanjk­ ala prva in boste
ostali brez drugih. – Možakar se je zakrohotal na to pripombo, ki je na žalost postala zanj
prerokba.
Nekega večera je ta gospod v neki družbi spet pokazal svoje govorniške sposobnosti.
Govoril je proti papežu, časni obl­asti Cerkve, proti duhovnikom itn. itn., kar je nenadoma
začutil silno žejo. Prosil je za pijačo in takoj so mu prinesli steklenico vode. Izpil je koza-
rec, toda žeja je postala še hujša. Popil je še drugi kozarec in nato vso steklenico, toda

59.7 Page 587

▲back to top


BiS 7 — 81. poglavje
587
žeja ni izginila. Tedaj se poslovi od druš­ čine, stopi v kočijo in se odpelje domov v svojo
palačo. Tukaj takoj pokličejo zdravnika, ki mu predpiše osvežilno pijačo. Popije prineseno
in leže v posteljo. Ko so ga služabniki videli tako razburjenega, so ga vprašali, ali želi, da
bi kdo bedel ob njem. Odgovoril je, da ne. Pojdite počivat, ker ste gotovo utrujeni od dela.
Služabniki so se umaknili, vendar so določili, da bo za vsak primer eden ostal v predsobi.
Slu­žabnik je proti drugi uri ponoči slišal ropot, kot da bi telo padlo na tla. Vstopil je v sobo.
Strašen prizor: gospodar je v sami srajci sedel na tleh, iz ust mu je visel ves počrnel jezik
in ga z na veliko odprtimi očmi strme gledal. Služabnik je pristopil in ga vprašal, ali želi,
da ga položi v posteljo. Gospodar ni odgovoril in je z roko pokazal, da ne more govoriti.
Služabnik ga je dvignil, mu pomagal v posteljo in dal poklicati duhovnika. Toda bolnik ni
mogel več govoriti, kaj­ti jezik mu je tako otekel, da je silil iz ust in končno povzročil smrt
z zadušitvijo. Se je mogoče pokesal? Upajmo, da se je. Toda kako strašne so Božje sodbe!
Naučite se iz tega dogodka, govorite vedno dobro o papežu, duh­ ovnikih in naši sveti
veri. Gorje pa tistemu, ki slabo govori! Gospod sam je dejal: Ne dotikajte se mojih mazi-
ljencev in mojih prerokov ne zaničujte. Če nočete govoriti, molčite, če pa se odločite, da
boste go­vorili, potem govorite vedno samo dobro. Kajti Gospod kaznuje vedno tiste, ki
slabo govorijo, in večina izmed njih jih konča, kakor nam priča iz­kušnja s slabo smrtjo.
29. december. – Še dva dni in leto bo končano. Skušajmo posvetiti ta dva dneva, ki ju
ne bomo nikdar več videli.,
Veliko fantov in nekateri profesorji me vprašujejo, kaj pomenijo stvar­ i, ki vam jih
tako pogosto zabičujem in ponavljam: Pogum, sinko moj! Danes vam hočem ustreči. Ka-
dar komu rečem besedo pogum, ne da bi jo ponovil, pomeni, da hodi okoli njega hudič in
ga skuša pogubiti. Ko komu rečem pogum in dvignem ta prst, pomeni, da ga je hudič že
premagal in se zato mora osvoboditi njegove sužnosti. Glejte, dragi sinovi, včasih povem
to besedo za šalo, toda navadno mislim resno, ker vem, kaj go­vorim, kajti če bi vi videli
to, kar vidim jaz, in tisto, kar sem že videl o marsikaterem izmed vas, bi od strahu kričali.
Zato se bom odslej močno pazil, da vam ne bom za šalo govoril pogum. Toda vi morate biti
pozorni. Vsakokrat, ko me boste slišali, da bom rekel pogum, dragi sinko, pogum, vedite,
da se hudič suče okoli vas in vaših duš. Tedaj bo­dite pozorni in se bojujte proti njemu.
Tistim, ki bežijo pred menoj in se zdi, da se ne bojijo, pravim: Dragi sinovi, zakaj beži-
te pred menoj? Ne bom vam rekel samo štirikrat pogum, temveč petnajstkrat, kajti toliko
bi bilo potrebno, da bi se rešili iz stanja, v katerem ste.
Še nekaj drugega imam navado reči kakemu fantu. Ko komu povem: Sinko moj, ali
hočeš, da spregovoriva o tvoji duši? Ta moja beseda pomeni, da je v vaši duši kaka zme-
šnjava, kaka slabo opravljena spoved ali se pripravlja kaka zmešnjava. Dobro si to za-
pomnite.
Dragi moji fantje, prosim vas, da poslušate moje besede, izkoristite izredna sredstva,
ki vam jih Gospod daje na voljo. To vam zato pravim, ker vas imam rad in ker je to, kar
pravim, resnica.
Za 29. in 30. december nimamo o don Bosku na voljo drugega kot dvoje
pisem: eno za nekega monsinjorja pri kongregaciji za škofe in red­ ovnike v Rimu
in drugo za don Bonettija v Mirabellu.

59.8 Page 588

▲back to top


588
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Velečastiti monsinjor!
Moj dobri prijatelj duhovnik, ki je bil že v ječi zaradi bogoljubne stvari, gre v Rim.
Potreboval bi nekaj koristnih nasve­tov, da bi dobro izrabil čas za ogled čudovitih stvari
v Rimu.
Upam, da vam je gospod don Mentasti izročil 25 frankov, ki jih je vaša uglednost
vplačala za obrazce in listine teh ubogih klerikov. To je tretja pošiljka. Želel sem si zasluži-
ti ugled s svojo točnostjo, pa mi ni uspelo. Menim, da je vaša spoštovana uglednost sovraž-
nica denarja in da zato noče iti v svojo hišo, za katero menim, da je polna nebeškega zlata
in kreposti. V vsakem primeru se vam zahvaljujem in vam želim vse najboljše iz nebes. Če
bi potem bilo treba kaj poravnati v tej ali kaki drugi zadevi, ima duhovnik Piola, nosilec
tega pisma, naročilo, da poravna vse potrebno.
Grof in grofica Bosco sta se močno razveselila vaših krščanskih voščil in sta mi naro-
čila, naj se vam zahvalim in želim stokrat toliko dobrega za vašo cenjeno osebo.
Priporočam vašim dobrohotnim molitvam sebe in vse svoje dečke z željo, da bi vam
nebo podelilo še veliko let srečnega življenja. Ko imam visoko čast, da vas pozdravljam,
izrekam svoje spoštovanje vaši uglednosti najvdanejši služabnik duh. janez bosko.
Turin, 29. decembra l864
Gospodu don Janezu Bonettiju, prefektu malega semenišča v Mirabellu.
Dragi moj Bonetti!
Pošiljam ti nekaj listov kanonika Ghemoneja. Z veseljem sem prejel tvoje pismo. Po-
gum! Tvoj napor naj bo usmerjen v ohranja­nje enotnega hotenja med predstojniki, da
bodo vsi hoteli eno samo stvar: rešiti veliko duš in med njimi najprej svojo.
Bog naj te blagoslovi. Imej me vedno za vsega tebi vdanega v Jezusu Kristusu duh.
janez bosko.
Turin, predzadnji dan leta 1864
Nasvet, ki ga je don Bosko dal don Bonettiju, je bilo vezilo vsem njegovim
salezijancem: rešiti veliko duš in med njimi najprej svojo. Za gojence pa je, po-
tem ko se je spomnil vseh tovarišev, ki so umrli v teku leta, med njimi tudi član
salezijanske družbe komaj 16-letni Lovrenc Marenco, ponovil in razložil 32.
poglavje, 6. vrstico Izaijeve izjave o Sionu: »On je varnost tvojih časov, bogastvo
odrešenja, modrosti in spoznanja, strah Gospodov je njegov zaklad.«
Tako se je končalo leto 1864.
Kdor koli je imel srečo poznati kakega Božjega služabnika, je vedno občutil
globoko veselje in notranja nuja ga je nezadržno silila, da je preučeval njegovo
življenje in delo. Tako raziskovanje je eno največjih duhovnih užitkov za dušo,
ki lahko na ta način obrne pogled od žalostnega prizora zmot, hudodelstev in
nesramnosti sveta in se veseli v prijetnem razglabljanju in razmišljanju o kre-
posti, ki je tukaj na zemlji odsvit večnih dobrin. To veselje je doletelo mene to

59.9 Page 589

▲back to top


BiS 7 — 81. poglavje
589
leto in sem ga užival celih 24 let, ko sem mogel živeti ob don Boskovi strani. Od
vsega začetka sem bil prepričan, da bo njegova slava ži­vela v zgodovini Cerkve,
Italije in vsega sveta. Jaz sem njegovo življenje temeljito preučil, pa moram po-
vedati, da nisem spoznal niti tisočinke njegovih čudovitih kreposti. Kakor Kri-
štof Kolumb, ki je od enega otoka do drugega odkrival čudo za čudom in s tem
spoznal eno točko ameriške celine.
Časopis Archivio dell'Ecclesiastico (Cerkveni arhiv) je v 2. zvezku 1. letnika
leta 1864 v Firencah pod člankom I Monellini (Poredneži), kjer govori o tem,
kar so v raznih italijanskih mest­ ih storili za zapuščeno revno mladino, takole
pisal (na strani 309) o don Bosku:
Končno ima Turin svojega don Janeza Boska, čigar delo v korist porednežev zasluži,
da ga na kratko opišemo.
Don Bosko je pravi duhovnik, ki nima solda v žepu, ki pa je bog­ at tiste vere, ki dela
čudeže, tistega upanja, ki razpolaga z zakladi Božje previdnosti, in tiste krščanske lju-
bezni, ki je ponižna in potrpežljiva in se ne trudi zaman, temveč dosega vedno svoj cilj.
Že v rani mladosti ga je ganila revščina pobalinov in se je odločil, da jih bo skušal rešiti.
Kakor hitro je postal duhovnik, se je lotil dela. Po naravi izredno bister, je kmalu spoznal,
da za to, da jim storiš dobro, ni zadosti, da jih imaš rad, temveč je treba storiti vse, da te
vzljubijo. To pa je mogoče samo, če se jim popolnoma posvetiš. Zato se je začel mešati v
njihovo druščino, pa ne s strogim pogledom in nagubanim čelom, temveč s smehljajem
na obrazu. Udeleževal se je njihovih otroških zabav, naredil se je učenca njihovih želj z
namenom, da bi postal njihov učitelj. Ko si je med njimi pridobil nekaj prijateljev, je začel
z njimi skupaj živeti v nekem skladišču, ki ga je vzel v najem in jim je služilo za spalnico,
šolo, oratorij in za vse drugo. Toda ni trajalo dolgo, ko je don Bosko zato, ker si je vsak dan
pridobival nove prijatelje, moral skladišču dodati še novo hišo in nato nove hiše, tako da
je bila vsaka večja od prejšnje. Ko se je končno naveličal tega nenehnega preseljevanja in
neprekinjenega prerekanja s sosedi, ki niso mogli prenašati kričanja otrok pri igri, je na
enem koncu Turina – v Valdoccu kupil zemljišče, kjer je zgradil zavetišče za svoje dečke
in mu dal naslov oratorij sv. Frančiška Saleškega. Ko se je hiša napolnila z otroki, je takoj
naredil načrt za novo krilo poslopja, ki se je kakor po čudežu dvignilo iz tal. Ker sedaj ni
bilo več prostora v stari cerkvi, ki jo je zgradil on sam, je sklenil postaviti veličastno sve­
tišče na čast Mariji Pomočnici kristjanov. V to hišo je sprejel vse pomoč­ i potrebne dečke
in ne da bi dobil od njih samo en sold, jih oskrbel s hrano, obleko in popolno izobrazbo,
pač glede na sposobnosti vsakega posam­ eznega. Nikakor ne smemo misliti, da jih sili, da
se morajo vsi odl­očiti za kak rokodelski poklic. Nasprotno, daje jim popolno prostost, da
stopijo v gimnazijo, bodisi da postanejo duhovniki ali kaj drugega, kakor če bi prihajali
iz kake premožne družine. Sedaj je teh njegovih oskrbovancev kakih osemsto, kakih tristo
se jih uči kake obrti, drugi pa hodijo v gimnazijo z namenom, da se izobrazijo v glasbi, ri-
sanju, znanosti pa tudi za službo oltarju. Te zadnje don Bosko, potem ko je spoznal njihov

59.10 Page 590

▲back to top


590
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
poklic, preobleče v klerike in jih pomeša med njihove tovariše, dokler ne stop­ ijo v kako
škofijsko semenišče za višji teološki študij. Teh klerikov je približno sedemdeset. Pa to še
ni vse. Vsak večer sprejema don Bosko v istem poslopju drugih osemsto revnih dečkov, ki
živijo pri svojih starših in hodijo tja, da se naučijo vsega, česar se učijo notranji gojenci. Za
praznične dneve sta odprti še dve drugi zbirališči, ki jima podobno pravijo oratorij, kjer se
zbira mladina za razvedrilo in opravljanje verskih dolžnosti. Tudi ti fantje, ki jim poma-
gajo don Boskove ustanove, so že zaposleni v raznih službah. Če seštejemo vse udeležence
ob prazničnih dneh, pridemo do številke tri tisoč.
Tisti, ki prebira to poročilo, bo mogoče menil, da gre za sanje, ali pa bo mislil, če
že ne verjel v to, kar pripovedujemo, da mora biti Oratorij sv. Frančiška Saleškega, ki je
poln nadvse živahnih fantov, zastražen s čuvaji s sabljo in palicami v rokah ali pa prava
babilonija zmešnjav. Toda prav nasprotno je res. Don Bosko ima silno moč ljubezni in jo
zna izkoristiti in usmeriti v srca ljudi. Kakor hitro kak fant spozna don Boska, čuti v sebi
nujo, da ga ima rad. Don Bosko pa z druge strani zna izrabiti to naklonjenost, da fanta
samodejno pripelje k temu, kar je njegova dolžnost. Iz tega izhaja dejstvo, da don Boskove
modre in previdne ukaze vsi izpolnjujejo z naj­večjo natančnostjo in pripravljenostjo, tako
da ni treba posegati po kak­ ih prisilnih sredstvih. To je nekaj čudovitega pa tudi nadvse
resnič­nega in kaže veliko učinkovitost krščanske ljubezni in katoliške vere. V zgodovini
Cerkve beremo, kako je sv. Anton zbiral trume dva ali tri ti­soč menihov v tebanski pušča-
vi. Danes vidimo, da don Bosko dela prav ist­ o sredi Turina. Prav isti Gospodov duh, ki je
povezoval srca tisočev menihov, da so se ravnali pa njegovih nasvetih, danes druži tisoče
fantov in jih usposablja, da se ravnajo po don Boskovih navodilih. Ko vstopiš v Oratorij
sv. Frančiška Saleškega, se začudiš ob pogledu na toliko deč­kov, ki se gibljejo in mešajo
na vse strani, ne da bi zadevali drug ob drugega. Toda kmalu spoznamo, da je tukaj nav-
zoč Gospodov duh, ki dela, da se ta velikanski človeški stroj v redu giblje. Veselje in zado-
voljstvo, ki seva z obrazov teh fantov, kaže čistost okolja, v katerem plavajo njihova srca.
Njihovo vljudno in olikano obnašanje, ki lahko tekmuje z najbolj olikanimi načini vedenja
plemenito vzgojenih dečkov, kaže, v kako plemenitem ozračju se tukaj dogaja vzgoja. Po-
zornost in želja, da bi slišali don Boska, čigar spodbujanja se nikdar ne naveličajo, kažeta,
v kateri smeri se razvija njihova pamet. Prepričanje o don Boskovi svetosti pa dečke vodi
k neizmernemu zaupanju in preprečuje vsak­ ršno odtujenost in nezaupanje. Ko vidiš vse
to, razumeš, kje tiči skrivnost tega vzgojnega zavoda. Ti dečki imajo don Boska tako zelo
radi, da si ne upajo žaliti Boga zato, da ne bi žalili svojega dobrotn­ ika. Na ta način brez
ječe, brez šibe, brez kakršne koli kazni poteka življenje v tej družini mirno in brez vseh
pretre­sov. Don Bosko je dosegel srečen položaj, da mu ni treba kaznovati nobenega nje-
govega dečka, ker si nihče ne zasluži kazni. Če pa že nanese kaj takega, potem don Bosko
s svojo dobroto, ljubeznivostjo, s svoj­im prodornim pogledom in s tem, da mu ne da polju-
biti roke, vzbudi v porednežu najglobljo žalost in spreobrnjenje. Don Bosko je v nekat­ erih
redkih primerih raztegnil tako držo na tri dni. In na koncu je fant zbolel od same žalosti,
ker je razžalil don Boska.

60 Pages 591-600

▲back to top


60.1 Page 591

▲back to top


BiS 7 — 81. poglavje
591
Če bo kdo po vsem tem še hvalil velike zasluge civilizacije, ki je na Angleškem po prote-
stantskih načelih dosegla višek, mu predlagamo, naj obišče zavetišča, ki jih ni ustanovila
za poredneže angleška vlada, temveč na zasebno pobudo krščanska ljubezen lanzarinov,
Montebruna in don Boska, ki učinkovito posnemajo delo našega Filipa Francija.
O da bi Gospod obudil tudi v naših Firencah novega Francija, ki bi bil podoben zgoraj
naštetim zglednikom in bi podal roko toliko porednežem in porednicam, ki polnijo naše
trge in ulice. Na delu je že veliko dobrohotnih duš in sester usmiljenk, sester sv. Doroteje,
sester presvetega Križa, ki se trudijo za rešitev deklic in deklet, vendar jih je premalo, da
bi mogle rešiti vse. Večina se jih še vedno potika po ulicah in čakajo na dobrotljivo dušo,
ki bi se zanje zavzela. Tudi dečki začenjajo dobivati v Firencah svoje dobrotnike. Tako
je Združenje duhovnikov sv. Lovrenca odprlo zanje večerne šole in Združenje sv. Franči-
ška Saleškega je pobudnik novih tovrstnih dejanj. Tu deluje tudi Konferenca sv. Vincencija
Pavelskega, ki ponuja svojo ljubeznivo roko v pomoč. Toda vse to je daleč premalo. Po­
trebujemo novega Francija, novega don Boska. Upajmo, da ga bo Gospod obudil, mogoče
med tistimi, ki se s toliko prizadevnostjo trudijo v korist porednežev.

60.2 Page 592

▲back to top


Dodatki
1. dodatek
dnevne in večerne osnovne šole
1. poglavje
Razredi in pogoji za sprejem
1. Šola v oratoriju obsega celoten program osnovn­ e šole, večerne šole pa trajajo od za-
četka novembra do velike noči in jeseni.
Uči se po programu državnih osnovnih šol.
2. Šolo lahko obiskujejo vsi, razen tistih, ki še niso izpol­nili 6. leta starosti ali bolehajo
za kako nalezljivo boleznijo v smisl­u Pravilnika nedeljskega oratorija (drugi del, I.
pogl., člen 4).
3. Ob sprejemu morajo gojenci navesti svoje ime, priimek, očetovo ime, kraj rojstva,
dan rojstva, stanovanje, ali so bili že pri prvem obhajilu in ali so bili že birmani.
Vsi učenci so dolžni biti pri pobožnih vajah prazničneg­ a oratorija.
4. Šola je brezplačna. Učenci si morajo sami priskrbeti knjige, zvezke in vse šolske
potrebščine. Kdor zaradi skrajne revščine ne bi mogel sam poskrbeti za vse potreb-
no, bo lahko zaprosil ravnatelja, ki bo pomagal, če je potreba res tako velika in se
učenec pridno obnaša.
5. Čeprav je šola odprta vsem, bodo ob prostorski stiski dobili prednost revnejši in bolj
zapuščeni in tisti, ki so že obiskovali praznični oratorij.
splošna navodila
1. Vsi gojenci morajo spoštovati svoje predstojnike in učit­ elje. Tisti, ki ne bi mogel več
obiskovati šole, naj o tem obvesti ravnatelja ali svojega učitelja.
2. Na začetku leta bo vsak dobil knjižico, v katero se bo zapisovala udeležba pri cerkve-
nih obredih v prazničnem oratoriju. Vsak naj poskrbi, da bo dobil pečat vsako ne-
deljo dopoldne in popoldne. V ponedeljek naj knjižico prinese v oratorij, da lahko
ravnatelj preveri obisk.
3. Starši naj poskrbijo, da bodo otroci imeli čisto telo in obleko. Od časa do časa naj
pridejo na pogovor, da dob­ ijo potrebna pojasnila o otrokovem vedenju.
4. Vsem učencem je strogo prepovedano: a) izpolnjevati naročila notr­ anjih gojencev,
b) prinašati časopise, spise, knjige in tisk kakršnek­ oli vrste, ne da bi te stvari prej
pregledal ravnatelj oratorija.
5. Strogo je prepovedano metati kamenje, se pretepati ter ob prihodu in odhodu iz šole
kričati.

60.3 Page 593

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
593
2. poglavje
Vratar
1. Vratar mora biti v vratarnici in vljudno spre­jemati dečke in kogar koli, ki pride.
2. Ko pride kak nov gojenec, ga naj ljubeznivo sprejme, mu ob­razloži življenje v oratori-
ju in ga pošlje k ravnatelju ali njegovemu na­mestniku, da ga vpiše v seznam učencev
in ga da v ustrezen razred.
3. Tujim osebam je vstop v zavod strogo prepovedan. Vse ose­be se morajo predstaviti
vratarju hiše ali zavetišča.
4. Ko prihajajo v zavod starši, da bi poizvedeli o obnašanju svojih otrok, naj se jih, če so
ženske, napoti na konec dvorišča.
5. Vratar mora preprečiti stik med osebami znotraj in zunaj zavoda ter kupovanje in
prodajanje kakršnih koli predmetov.
6. Potem ko so dečki vstopili v zavod, ne smejo oditi, razen z dovoljenjem predstojnika
ali vsaj svojega učitelja.
7. Notranjim gojencem je prepovedano odhajati skozi vrata za zunanje.
8. Vratar mora paziti, da nihče ne bo prinašal na dvorišče knjig, časopisov in tiska kakršne
koli vrste, ne da bi ga prej dal v pregled predstojniku. Ponovno naj opozarja, da je na
dvorišču in v drugih prostorih oratorija prepovedano kajenje in žvečenje tobaka.
3. poglavje
Večerna trgovska in glasbena šola
1. Trgovska in glasbena šola sta brezplačni. Kdor ju hoče obis­kovati, je dolžan prihajati
k pobožnim vajam prazničnega oratorija. Učenci morajo dopolniti 9. leto starosti.
Kdor hoče vstopiti v glasbe­no šolo, mora znati brati italijansko in latinsko.
2. Ob sprejemu je treba navesti ime, priimek, očetovo ime, kraj in čas rojstva, poklic, ali
so bili že pri prvem obhajilu in ali so pre­jeli zakrament sv. birme.
3. Od vsakega učenca glasbene šole se zahteva izrecna obljuba, da ne bo pel in igral
v javnih gledališčih ali drugih krajih, kjer bi lahko zasramovali vero ali se vedli v
nasprotju s krščansko moralo.
4. Na začetku pouka se bo molila molitev Začni, Gospod, naša dejanja z zdravamarijo.
Na koncu pa Zahvalimo te, vsemogočni Bog z zdravamarijo in vzklikom Marija Pomoč
kristjanov itn., nato se bo vsak odpravil domov.
5. Če bo kdo moral izostati iz šole, bo o tem obvestil ravna­telja ali učitelja.
6. Na koncu leta bo javna razdelitev nagrad tistim, ki so se od­likovali z moralnim vede-
njem in z uspehom v šoli.
4. poglavje
Učitelji
1. Učitelj naj bo točno v razredu, da prepreči nerede pred poukom in po njem.
2. Dobro naj se pripravi na razlago šolske snovi. To bo zelo pomagalo jasnosti razlage in
bo v veliko korist učitelju samemu.

60.4 Page 594

▲back to top


594
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
3. Nikakršnih pristranskosti, nikakršnih sovražnosti! Če je treba, naj pokara in opomi-
nja, vendar pa naj tudi rad odpušča.
4. Najbolj zaostali v razredu naj bodo predmet njegove pozornosti. Vedno naj spodbuja
in nikdar ne ponižuje.
5. Sprašuje naj pogosto vse brez razlike in naj do svojih gojencev kaže veliko dobr­ oto in
spoštovanje.
6. Če je treba kaznovati, naj se kaznuje v razredu. Nikdar naj se nikogar ne pošlje iz ra-
zreda. V vsakem primeru je strogo prepovedano daj­ati klofute, udarce in grdo ravnati
z gojenci. Če se zgodijo težki prekrški, naj pokliče ravnatelja ali pa popelje krivca k
njemu.
7. Če je treba glede kakega gojenca resno ukrepati, naj se prej dogovori z ravnateljem.
8. Učitelj naj priporoča čistočo zvezkov, lepoto in točnost pisave, snažnost pri knjigah in
posameznih straneh. Vse je treba po­kazati učitelju.
9. Vsaj enkrat na mesec naj da pisati šolsko nalogo, jo po­pravi in popravljeno izroči
ravnatelju.
10. Naj točno vodi razrednico, da jo bo mogel predložiti v pogled vsakomur, ki bi to zah-
teval ali če bi prišla na obisk kaka ugledna oseba.
11. Bedi naj nad branjem slabih knjig, priporoča in imenuje naj pisatelje, ki jih je mogoče
brati in imeti pri sebi brez nevar­nosti za vero in nravnost.
12. Iz knjig klasičnih in religioznih pisateljev bo znal vzeti vodila, kadar bo nanesla pri-
ložnost, ne da bi skušal pretiravati.
13. Učiteljem so prepovedani obiski staršem gojencev.
14. Če pridejo starši vprašat o uspehu njihovega otroka, naj jim ljubeznivo ustreže. Ven-
dar naj to stori na dvorišču ali v govorilnici in nikdar v razredu.
2. DODATEK
statistika oratorijske gimnazije
Šolski nadzornik v Turinu je po navodilih ministrstva za prosveto poslal don Bosku obra-
zec s štirimi vprašalniki za statistiko leta 1861/62 za gimnazijo v Valdoccu, v katerih je
bilo navedeno veliko vprašanj, na katera je bilo treba odgovoriti natančno in pisno.
Don Bosko sam je lastnoročno odgovoril in mi navajamo njegove opombe, ker so po-
membne za zgodovino. Ne navajamo vprašanj, ker jih je mogoče razbrati iz odgovorov.
Predhodna vprašanja. Don Bosko začenja s popravkom naslova svoje ustanove Zavetišče
oziroma gimnazija, ki ji pravijo Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu.
Na prvo vprašanje 'Kdaj in kdo je ustanovil gimnazijo' odgovarja: Katekizem se je začel
leta 1841. Večerne in nedeljske šole leta 1845. Zavetišče leta 1846. Nato nadaljuje: Stavba,
v kateri je gimnazija, je last duhovnika Janeza Boska. Gimnazija ni niti državn­ a niti držav-
no priznana, temveč začasno potrjena od kraljevskega šolskega nadzornika z odlokom iz
leta 1862. V zavetišču imajo gojenci stanovanje, obleko in hrano. Gimnazija nima višjih
razredov ali liceja. Ne uporabljajo se posebne šolske knjige poleg tistih, ki jih predpisuje

60.5 Page 595

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
595
državni program. Od 1. januarja se šola dopoldne začne ob 8,30 in traja do 11,30, po-
poldne pa od 2,00 do 4,30. Od 1. junija dopoldne in popoldne po pol ure manj. Kot učila
služijo zemljepisne karte in sintetične predstavitve snovi. Ne moremo določati vrednosti
nagrad, ker so to darovi dobrotnikov. Nimamo določenega roka za sprejemne izpite. Ko
se prijavijo dečki, ki se zaradi nadarjenosti in nravnega vedenja priporočajo za študij,
opravljajo izpite, nakar jih po uspešnih izpitih pripustimo v 1. razred. Učenci ne plačujejo
mesečnine in so izvzeti od šolnine. Izpite opravljajo v času, kot jih določajo državne šo­le.
Učno osebje. Matej Picco, duhovnik, star 52 let, profesor lit­ erature in retorike. Janez Fran-
cesia, duhovnik, star 25 let, vodja šole, učitelj grškega, latinskega in italijanskega jezika
in študent leposlovja. Frančišek Cerutti, klerik, star 20 let, razrednik, učitelj grškega, la-
tinskega in italijanskega jezika, študent leposlov­ja. Celestin Durando, klerik, star 22 let,
razrednik, učitelj gr­škega, latinskega in italijanskega jezika, slušatelj leposlovja. Viktor
Alasonatti, duhovnik, star 51 let, učitelj latinske gramatike, poučuje italijanščino in latin-
ščino. Janez Anfossi, klerik, star 22 let, razrednik, poučuje latinščino in italijanščino, štu-
dira leposlovje. Angel Savio, duhovnik, star 27 let, učitelj 4. razreda osnovne šole, učitelj
aritmetike. Samo Picco, Alasonatti in Savio imajo univerzitetno izobrazbo. Ti zaslužni uči-
telji ne samo da pou­ čujejo brezplačno, temveč se z vso močjo trudijo za umski napredek
in moralno vedenje svojih učencev tako v osebnem kot materialnem smislu.
Stanje učencev v gimnaziji. 1. razred: 98 konviktovcev, 3 zunanji, 83 jih je izdelalo razred,
10 jih je padlo pri izpitih, 93 se jih je prijavilo za izpit, 11 jih je bilo odličnih, 2 sta pro-
stovoljno odstopila, 2 izključena, eden opustil šolo zaradi bolezni. Na teden 27 učnih ur.
2. razred: 65 konviktovcev, 3 zunanji; pri izpitih jih je 56 izdelalo, padla sta dva; 58 se jih
je prijavilo za izpit, 7 nag­ rajenih, 6 jih je prostovoljno odstopilo, 4 so opustili šolo zaradi
bolezni. 3. razred: 83 konviktovcev, 4 zunanji; izpit je naredilo 71, padla sta 2; za izpit se
jih je prijavilo 73, nagrajenih je bilo 9, 6 jih je prostovoljno odstopilo, 1 odpuščen, 6 jih je
izstopilo zaradi bolezni. 4. razred: 36 konviktovcev, 2 zunanja, izpit naredilo 29, padla 2;
31 se jih je prijavilo za izpit, 5 nagrajenih, 3 so prostovoljno ods­ topili, 4 so opustili šolo
zaradi bolezni. 5. razred: 37 konviktovcev, 2 zunanja, razred izdelalo 26, za izpit se je pri-
javilo 26, 3 nag­ rajeni, 7 prostovoljno odstopilo, 2 izključena, 4 opustili šolo zaradi bolezni.
Skupaj: 318 konviktovcev, 14 zunanjih, 265 jih je izdelalo razred, padlo jih je 16, za izpite
se jih je prijavilo 281, nagrajenih 37; šolo jih je prostovoljno opustilo 24, 5 je bilo izključe-
nih, 19 jih je odstopilo zaradi bolezni.
Opombe. 1. Med vsemi sicer revnimi dečki sta tudi sinova iz prem­ ožnih družin, in sicer
otroka viteza Turlettija in viteza Antoniellija, dobrotnika našega zavoda.
2. Število gojencev se med letom zelo spreminja, ker se nekateri začnejo učiti tiskarstva,
drugi pa si dobijo kak drug na­čin vzdrževanja.
3. Pet se jih je prijavilo k izpitu na gimnaziji Del Carmine.
Kar se tiče gospodarskega položaja, gimnazija nima posesti, ki bi jo darovali zasebniki, ne
dobiva nikakršne podpor­ e od države, pokrajine, občine ali privatnih združenj, niti nima
prihodkov od šols­ kih taks.
Don Bosko je svoje poročilo sklenil z naslednjimi besedami: Re­vščina dečkov, ki jih hiša
sprejema, in izredna materialna sredstva, s kat­ erimi se vzdržuje, so vzrok, zakaj na neka-
tera vprašanja ne morem dati odgovora, in prosim, da mi to dobrotno oprostite.

60.6 Page 596

▲back to top


596
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
3. DODATEK
pritrdilne izjave škofov don boskovemu povabilu za širjenje
katoliškega branja
Velespoštovani gospod vodja!
Z veseljem sem prejel pismo, ki mi ga je vaša uglednost naslovil­a 2. januarja tekočega leta,
v katerem priporočate širjenje Katoliškeg­ a branja, s katerim se vaše vodstvo z veliko versko
vnemo skuša zoperstaviti prevratnemu tisku, ki zavrača načela in vodila krščanske vere.
Ugledni časopis L'Armonia je že večkrat s pohvalnimi besedam­ i naštel prednosti Ka-
toliškega branja in ga priporočil v branje.
Prav tako v svoji revn­ i škofiji nisem zanemaril ustanavljanja združenj za širjenje Bra-
nja, čeprav z bolj skromnim uspehom, ker tuk­ aj ljudje berejo Armonio in Osservatore Roma-
no in manj knjižice, četudi bi to bilo veliko bolj koristno, zlasti za mladino in družine.
K temu je treba dodati še dejstvo, da sem zaradi težav svojega škofovskega sedeža bil
odsoten iz škofije in inter angustias (sredi stisk) nisem mogel vplivati na potek dogodkov,
kot bi želel. Kljub vsem težavam pa si bom spet prizadeval, da oživim že ustanovljena
združenja za širjenje Katoliškega branja.
Poln hvaležnosti za izraze ljubeznive vdanosti, s katerimi ste me počastili v svojem
pisanju, si bom prizadeval v vdanosti svojega duha imeti pred očmi želje vaše uglednosti
in vseh tistih, ki se trudijo za širjenje tolike dobrine.
S čustvi globokega spoštovanja vas pozdravlja škofov vikar v Poggiu Mirteto.
Rim, 29. januarja 1863
Velespoštovani gospod!
Na žalost je res, da se v teh naših težkih časih vedno bolj čuti potreba po širjenju dob-
rega tiska, s katerim skušamo preprečiti uničujoč vpliv toliko nesramnih in krivoverskih
knjig, ki jih vsepovsod mrgoli in skušajo povzročiti moralno in duhovno uničenje ljudstev.
Zato si ne morem kaj, da ne bi z veseljem podprl naporov Katoliškega branja, in bom izra-
bil vsako priložnost, da ga čim bolj razširim na svojem delovnem področju.
Prilagam 7,20 lir s prošnjo, da bi mi poslali 4 izvode napo­vedanih zvezkov Katoliške-
ga branja.
Ko se vam vnaprej zahvaljujem za uslugo, izrabljam priložnost, da izrazim svoje glo-
boko spoštovanje.
+ frančišek maria škof pri S. Miniatu S. Miniato, 29. januarja 1863
Velespoštovani gospod!
Ker si zelo želim, da bi pomagal pri prizadevanju vseh, ki se trudijo, da bi občasno
širili dober tisk, mi je še posebno drago, da se odzovem na povabilo vaše spoštovane ugle-
dnosti, in vas prosim, da me na osnovi priložene položnice za 22,50 lir vpišete med svoje
naročnike za eno leto za deset izvodov cenjenega Katoliškega branja. Medtem ko se vam
iz srca zahvaljuje, vas pozdravlja v srcu vdani
Imola, 3. januarja 1863 + g. kardinal baluffi.

60.7 Page 597

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
597
Velespoštovani gospod!
Na žalost je Gospod Bog v svoji nedoumljivi previdnosti spust­ il z verige pošast, ki jo
je opisal videc s Patmosa. Ta med vsem­ i mogočimi pretkanimi in prefinjenimi sredstvi, da
bi povzročil čim več žrtev, izrablja protiverski in nemoralni tisk, ki dobesedno brez ovire
kroži med ljudmi. Prav zato je vsega priznanja vredna sveta misel, da bi čim bolj širili
proti temu naperjeno sredstvo dobrega tiska. Ta, hvala Bogu, prihaja iz Bologne in zlasti
še iz Modene pa tudi iz drugih krajev. Ker pa visoko cenim vaše prizadev­ anje in vaše vidne
uspehe, bom skušal po svojih močeh širiti tudi Katoliško branje.
Sprejmite izraze moj dobre volje.
Iz vsega srca vdani + a. b. kardinal antonucci, nadškof
Ancona, 5. februarja 1863
Zelo spoštovani gospod!
Nikdar ne bomo zadosti hvalili gorečnosti in navdušenja, s kat­ erima si učeni gospod-
je z vsem srcem prizadevajo, da bi širili in iz­dajali dober tisk in tako zajezili poplavo kot
kuga nevarnih knjig, ki jih nudijo za majhen denar ali celo vsiljujejo zastonj. Zato se bom z
vsem srcem trudil za širjenje spisov, ki jih izdaja velezaslužna družba Katoliškega branja
in katerih veliko število z ze­lo koristno vsebino že imam.
Teh velezaslužnih družb je v Italiji in v tujini že toliko, da je težko najti nove naroč-
nike in ljubitelje, čeprav je želeti, da bi jih bilo čim več in bi tako ti spisi prišli v roke vsa­
komur.
V vsakem primeru vas prosim, da mi pošljete nekaj sporočil, iz katerih bom mogel
spoznati značilnosti vaše izdaje in obveznosti, ki so s tem povezane. Nato se bom potrudil,
da se bo tudi moja škofija okoristila s toliko dobrino.
+ d. kardinal lucciardi, škof
Sinigaglia, 5. februarja 1863
Velečastiti gospod!
Priložena položnica za 6,00 lir velja za naročnino 5 izvodov Katoliškega branja, za-
čenši s 1. januarjem. En izvod pošljite velezaslužnemu monsinjorju škofu Pier Paolu Tru-
cchiju, ki ste mu poslal­i svoj cenjeni dopis preteklega 2. januarja in ki mi je naročil, naj
vas vljudno pozdravim.
Veselim se, da mi je bila dana ta priložnost, da stopim z vami v stik, ker občudujem
vašo zavzetost za širjenje dobrega tiska, zlasti še za prelepo Zgodovino Italije, ki je tako
koristna naši mladini in ka­tero sem pred časom kupil za naše semeniščnike.
Če vam morem s čim biti na uslugo, ne zavračajte mojega sodelo­vanja, medtem ko
se izrekam itn.
cheremone cremonesi, rektor
Semenišče v Forliju, 11. februarja 1863

60.8 Page 598

▲back to top


598
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Velečastiti gospod!
Že tri leta si prizadevam, da bi zajezil val brezbožnega in nemoralnega tiska. V ta namen
sem spodbudil nekaj duhovnikov našega mest­ a, da bi tudi v naši škofiji ustanovili Družbo za
širjenje dobrega tisk­ a. Člani tega združenja storijo, kar morejo, kljub tolikemu nasprotovanju,
ki so ga deležni tisti, ki delajo za večjo Božjo slavo v korist bližn­ jemu. Kadarkoli imam prilož-
nost, priporočam z živo besedo zlasti župnikom to Družbo dobrega tiska v Pisi. Toda do sedaj
še nisem objavil nobeneg­ a priporočila za kako čisto določeno ustanovo dobrega tiska. Zato
vidite, da ne morem priporočiti vaše založbe iz Turina. Vsekakor pa jo bom dal spoznati du-
hovnikom in zlasti še vodstvu Družbe dobrega tiska v Pisi, ki se trudi za širjenje dobrega tiska
kjerkoli že. Znan­ o mi je, da so že naročili v velikem številu Vesele dogodivščine starega vojaka
Napoleona I. Kakor so storili s tem spisom, bom prip­ oročil, da storijo še z drugimi, ki bi bili ko-
ristni za vernike naše škofije. Tako, upam, bomo dosegli tudi cilje družbe, ki mi jo priporo­čate.
Priporočite me Bogu in blaženi Devici Brezmadežni.
+ Kardinal corsi, nadškof v Pisi; Pisa, 11. februarja 1864
Velečastiti gospod!
Da bi mogel ustreči svetemu cilju, ki ga je vaša spoštovana uglednost nakazala v
Združenju Katoliškega branja z dne 2. pretekl­ega meseca, prilagam položnico za ceno
dveh izvodov naročnine za šest mesecev. Z vsem srcem se bom zavzel, da bom dobil čim
več naročnikov za Branje, in upam, da bo Gospod Bog blagoslovil moje prizadevanje. Z vso
gorečnostjo svoje duše bom prosil za vas, kakor tudi jaz vas prosim, da bi molili zame, ki
se z globokim spoštovanjem itn. itn.
kanonik frančišek innocenzi, kapitularni vikar
Osimo, 1. februarja 1863
Veleugledni gospod!
Izpolnjujem obljubo svojega zadnjega pisma in pošiljam vaši uglednosti nakaznico
za 50,00 lir kot vnaprejšnje naročilo za 25 izvodov vašega Katoliškega branja. Vsoto je
nakazal in izplačal monsinjor škof, moj veleugledni predstojnik.
Izrabljam priložnost, da se zahvalim vaši uglednosti za 25 izvodov življenja blažene
Katarine De Mattei. Imam čast, da se izrekam itn.
hanibal rigucci, škofov tajnik
Gubbio, 27. februarja 1863

60.9 Page 599

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
599
4. DODATEK
pravilnik malega konvikta sv. karla v mirabellu
1. poglavje
Namen zavoda
Namen tega zavoda je moralna, leposlovna in državljanska vzgoja mladine, ki se želi pos-
vetiti študiju. Moralna vzgoja je v skladu z naukom in načeli naše svete katoliške vere.
Leposlovna in učna vzgoja obsega ljudsko šolo in gimnazijo. Pouk se opravlja v skladu z
državnimi programi ljudske izobrazbe.
Pogoji za sprejem
1. Vsak gojenec mora ob sprejemu predložiti rojstni in krstni list, potrdilo o cepljenju
proti noricam, šolsko spričevalo in potr­dilo svojega župnika o lepem vedenju.
2. Star naj bo najmanj osem in največ štirinajst let. Prosilec ne sme biti izključen iz ka-
kega drugega vzgojnega zavoda. Ravnatelj bo z največjo pozornostjo preučil primere,
ki bi odstopali od tega pravila. Z drugimi pogoji za sprejem se je mogoče seznaniti v
pro­gramu zavoda, ki je tiskan posebej.
2. poglavje
Ravnatelj
Ravnatelj je glava zavoda. On sprejema in odpušča gojence, je odgovoren za izpolnjevanje
dolžnosti ter za nravnost vseh uslužbencev in gojencev v zavodu.
Samo ravnatelj ima oblast, da določa delo, ki naj ga vsak opravlja. Brez njegovega izrecne-
ga dovoljenja ne sme nihče vnašati sprememb v urnik in disciplino.
3. poglavje
Prefekt
1. Prefekt ali ekonom je odgovoren za celotno materialno upravo zavoda, nadomešča
ravnatelja v njegovi odsotnosti v upravi in v vsem, za kar dobi izrecno pooblastilo.
2. Sklepa pogodbe, zapisuje dohodke in izdatke, skrbi za vse, kar je potrebno za hrano,
obleko in gorivo, vendar vedno v mejah, ki jih postavlja ravnatelj.
3. Po predpisih naše hišne uprave skrbi za glavno knjigo, v kateri so zapisana imena,
priimki in pogoji, pod katerimi so sprej­eti gojenci.
4. Poskrbel bo tudi, da bodo na novo prispeli gojenci preds­ tavljeni katehetu, ki jih bo
poučil o pravilih zavoda.
5. Če bo kak gojenec zapustil zavod, bo zapisal dan in vzrok odhoda.
6. Prefekt naj skrbi za točno izpolnjevanje discipline v vsem za­vodu, zlasti še med sode-
lavci, to je tistimi, ki so jim zaupana mate­rialna dela v zavodu.
7. Naj nikoli in nikjer ne opusti dajati navodila, nasvete in ukore, ko je to potrebno in se
ponudi priložnost za to.

60.10 Page 600

▲back to top


600
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
8. Poskrbi naj za vse potrebno. Vendar naj se izogiba nepotrebn­ ih in odvečnih izdatkov.
Pri popravilih, nakupu obleke, perila, pri nepotrebnih potovanjih je mogoče veliko
prihraniti. Isto velja za upo­rabo luči, hrane, kuriva in podobnega.
9. Poskrbi naj, da bo imel na voljo ocene od šolskega vodje ali kateheta, da bo mogel
opozoriti tiste, ki so opozorila potrebni.
10. Zvečer naj ob določeni uri zbere sodelavce, jih vodi in je navzoč pri njihovi molitvi ter
jim na koncu pove kako krščansko misel.
11. Prefekt bo izpolnjeval ravnateljeve ukaze glede uprave. Če bo treba kaj spremeniti, se
bo z njim o vsem dogovoril.
4. poglavje
Katehet
1. Katehet naj budno pazi na gojence in skrbi za njihove duh­ ovne potrebe. Kolikor je
mogoče, naj bo duhovnik, zglednega vedenja in neoporečnega življenja pred očmi
vseh gojencev zavoda.
2. Vsakemu na novo prišlemu gojencu naj odkaže prostor v cerkvi, obednici, spalnici.
Nato naj ga pospremi k šolskemu vodji, da mu določi razred, ki naj ga obiskuje. Tako
šolski vodja kakor katehet naj poskrbita, da noben gojenec ne bo prepuščen sam sebi
in bi ostal zunaj določenega razreda.
3. Poučil bo gojence o pravilniku zavoda ter na lep in ljub­ ezniv način skušal dognati
stopnjo verskega znanja in poskrbel za ustrezen pouk.
4. Poskrbel bo, da se bodo vsi gojenci naučili vsaj malega škofijskega katekizma. V ta
namen bo vsak teden imel vsaj eno uro verouka. Imel bo seznam tistih, ki so že pre-
jeli prvo sveto obhajilo. Poizvedel bo, ali so bili že pri birmi, ali potrebujejo poseben
verski pouk in ali znajo jutranje in večerne molitve.
5. Pozorno naj bedi nad njihovimi napakami, da jih bo mogel o pravem času opozoriti
in bo ob koncu meseca mogel vsakemu gojen­cu dati ustrezno oceno iz vedenja.
6.Naj poskrbi, da bodo prihajali vsi točno k molitvi in drugim pobožnim vajam, da jih
bodo pobožno opravljali in da bodo molili jasno, glasno in razločno.
7.Vsak teden naj določi branje nove zaveze klerikom, ga kratko razloži in poskrbi, da se ga
bodo naučili na pamet, razen če bo ravnatelj imel za primerno, da sam opravi to nalogo.
Uvajal bo vse v svete obrede.
8. Naj skrbi za mašno opremo, sveče, vino, čistočo zakristije in cerkve. Naj se domeni z
ravnateljem o vsem, kar se tiče petja, pridiganja in katekizemskega pouka. Ob praznič-
nih dneh bo razložil sveti evangelij ali imel v soglasju z ravnateljem kratek nagovor.
9. Naj poskrbi, da se bodo vsi gojenci naučili ministrirati in pri tem jasno in razločno
izgovarjati besede ter izvajati gibe, kakor je to potrebno.
10. Poskrbi naj, da bodo načelniki spalnic prizadevni v svojih nalogah in se primerno
vedli ter da tako v prazničnih kakor delovnih dneh ne bo nihče izostajal od svetih
obredov. Pri tem naj mu pomagajo desetniki.
11. Katehet naj skrbi za bolniško sobo in naj bolnike oskrbuje z vsem potrebnim v teles-
nem in duhovnem pogledu. Vendar naj bo zelo pre­viden pri določanju zdravil in naj
jih ne naroča brez pogovora z zdravnikom.

61 Pages 601-610

▲back to top


61.1 Page 601

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
601
12. Goreče naj pospešuje Družbo sv. Alojzija, presv. Zakramenta, Brezmadežne in družbo
ministrantov.
5. poglavje
Razdeljevalec
1. Naloga razdeljevalca je preskrba z vsem, kar potrebujejo dijaki: knjige, zvezki in pi-
sarniške potrebščine. V ta namen naj ima seznam vseh gojencev, ki jim zavod izkazu-
je tovrstne usluge, ter zapiše kakovost in vrednost predmeta, ime in priimek fanta, ki
ga dobi, in vsak mesec sešteje celoten izdatek.
2. Svoje posle naj vodi tako, da bi lahko vsaj vsak mesec ­dal prefektu celoten obračun.
3. Vsak teden bo pregledal osebno higieno gojencev in poskrbel, da ne bodo imeli pre-
dolgih las, ker so taki lasje leglo mrčesa.
4. Tistim, ki jih hiša oskrbuje s perilom, bo vsako soboto izročil eno srajco in brisačo ter
vsak mesec dve rjuhi, nogavice in žepne robce po potrebi.
5. Ob nedeljah bo zbral umazano perilo in poskrbel, da se ne bo noben kos izgubil v
spalnicah in zasebnih sobah.
6. Naj poskrbi, da bosta perilo in obleka zaznamovana z razvidnim znamenjem, da ne
bo kakih zamenjav.
7. Prav tako bo od gojencev sprejemal raztrgane čevlje in obleko, in če bo ugotovil, da
kdo potrebuje novo obleko ali obuvalo, bo o tem ob­vestil prefekta.
8. Razdeljevalec je v vsem odvisen od prefekta, ki lahko sprem­ eni naloge časa in kraja,
kakor se mu bo zdelo v večjo Božjo slavo.
6. poglavje
Šolski vodja
1. Šolski vodja ureja vse potrebno za šolo tako glede gojencev kakor učiteljev in je vsem
na voljo.
2. Ko je sprejet v zavod kak gojenec, bo poskrbel, da bo prišel v tisti razred, v katerega
sodi, in mu določil prostor v učilnici in razredu.
3. Na šolskega vodjo se bodo obrnili učenci v težavah z učnimi predmeti, v sporih med
dijaki in ob pritožbah učiteljev.
4. Poskrbi naj, da bodo gojenci snažno oblečeni, ko gredo na sprehod, in da se nobeden
ne izmakne iz vrste. Naj šteje za težek prestopek, če se kdo oddalji od vrste, da bi
kupoval knjige, jestvine in pijačo.
5. V soglasju z ravnateljem zavoda bo dal popraviti klopi, mize, stole, pisalnike ter re-
šetke v učilnici in razredih. Če bo potr­ ebno, bo o teh delih obvestil prefekta, da bo
stvar čim hitreje opravljena.
6. V dogovoru z ravnateljem zavoda bo razporedil učitelje, nam­ estnike, mojstre doda-
tnih tečajev, asistente, desetnike in poddesetnike za učilnico ter voditelje v spalnicah
in na sprehodih. Naj se pog­ osto pogovarja s svojim osebjem, da se seznami z discipli-
no in moralnostjo dečkov, pa tudi, da jim svetuje v posameznih primerih. Naj pogosto
opozarja učitelje, da naj opravljajo svoje dolžnosti iz nadnaravn­ ih razlogov. Zato naj,
medtem ko poučujejo leposlovje, ne pozabijo na tisto, kar se tiče zveličanja duše.

61.2 Page 602

▲back to top


602
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
7. Vse, kar se tiče časa polletnih in končnih izpitov, spremembe urnika, počitnic, op-
rostitve od pouka, ponav­ljanja in repetitorjev, če so komu potrebni, sodi v področje
šolskega vodje, vendar vedno s predhodnim dogovorom z ravnateljem zavoda.
5. DODATEK
program malega škofijskega semenišča sv. karla boromejskega v
mirabellu
Pogoji za sprejem
1. Vsak gojenec mora ob sprejemu predložiti rojstni in krstni list, potrdilo o cepljenju
proti kozam, šolsko spričevalo, potrdilo o lepem vedenju, kjer so navedeni podatki o
obiskovanju župnijskih po­božnih vaj.
2. Gojenec mora izpolniti osmo leto starosti in končati prvi razred osnovne šole.
3. Pouk obsega 2. in 3. razred osnovne šole in pet let gimnazije razen filozofije.
Tako glede predmetov kakor tudi glede obdelane snovi se bo pouk ravnal po pro-
gramu ministrstva za prosveto. Storjeno bo vse, da bodo gojenci prejeli, kar se tiče
njihove moralne, zdravstven­ e in učne vzgoje.
4. Na voljo sta dve vrsti oskrbe. Prva, nižja, 24 frankov na mesec, nudi kruh za zajtrk in
malico, kruh, mineštro in eno prikuho opoldne ter kruh in mineštro za večerjo.
Višja mesečnina, 32 frankov, nudi kruh kakor zgoraj, vino, min­ eštro in dve prikuhi za
kosilo ter mineštro s prikuho za večerjo.
5. Za posteljo, slamnjačo, striženje, črnilo, razsvetljavo in gretje pozimi je treba vnaprej
plačati 2. frankov na leto.
6. Mesečnina se plačuje vnaprej po trimesečjih.
Kdor prebije v zavodu samo nekaj dni, plača polovico mesečnine, kdor pa ostane več
kot pol meseca, plača celo mesečnino.
Tistemu, ki ostane zunaj malega semenišča manj kot petnajst dni, se ne bo zmanjšala
mesečnina.
Prav tako je treba založiti določeno vsoto za majhne izdatke. Fantje ne smejo hraniti
denarja pri sebi, temveč ga izročiti prefektu, ki ga bo vrnil na zahtevo.
7. Za izdatke za pranje, popravilo obleke in obutve skrbijo starši.
Tisti, ki bi se radi znebili teh skrbi, lahko to prepustijo zavodu, ki bo skrbel za vse
potrebno.
8. V plačilo redne mesečnine je vključen tudi pouk. Vsem je dana priložnost, da se ude-
ležujejo pouka gregorijanskega petja, pevskih vaj in prvih vaj deklamiranja, če ima
učitelj to za potrebno.
Oprema
1. Zavod ne pozna uniforme. Vendar se priporoča ena črna obleka za sprehode, praznič-
ne dni in za izhode.
2. Vsak mora biti oskrbljen z obleko in posteljnino, razen postelje in slamnjače.
3.Navadna osebna oprema obsega 4 rjuhe, 6 srajc, 2 par­ a spodnjih hlač, 2 para čevljev, 4
pare nogavic, 6 prtičev, osem brisač; kozarec, umivalnik, glavnik, krtačo za obleko, kr-
tačo za čevlje, dvoje oblek v dobrem stanju, eno za vsak dan, drugo za izho­de iz zavoda.

61.3 Page 603

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
603
Potrebna navodila
1.Začetek šolskega leta in izpitov za posamezne razrede se ravna po državnih šolah.
2.Vsak bo prinesel svoje osebne predmete, ki bodo ob sprejemu v zavod zaznamovani
s šte­vilko.
3. Prošnje za sprejem je treba nasloviti na mons. Alojzija di Calabiana, škofa v Casaleju,
kraljevega senatorja, ali na ravnateljstvo malega semenišča sv. Karla Boromejskega v
Mirabellu.
V Mirabello se z vlakom pride skozi Alessandrio in Casale ter se izstopi na postaji
Giarole, od koder krajevni omnibus v dvajsetih minutah prepel­je osebe in prtljago v
Mirabello.
Dodatek za šolsko leto 1864/65
Jesenske počitnice bodo prvih 15 dni avgusta in 15 dni pred začetkom novega šolske-
ga leta.
6. DODATEK
priporočila prometnega ministrstva in glavne direkcije
železnic
ministrstvo javnih del
glavno tajništvo
Oddelek 2 - št. 132 Turin, 2. februarja 1864
Ko so preteklega decembra obnavljali stavbo generalnega vodstva kraljevih muzejev
v Turinu, se je nenadoma podrl zidarski oder in je pri tem umrl Anton Grattarola, oče
osmih otrok, zvečine v nežni starosti, od katerih je eden še dojenček.
Vdova Grattarola, ki je popolnoma brez sredstev, se obrača na vašo uglednost kot
ustanovitelja zavetišča, da bi sprejeli njenega sina, 12-letnega Jakoba Grattarola, in ga
tako rešili pomanjkanja njegovih bratov in sester ter ga vzgajali za krepost in delavnost,
da bo mogel biti nekoč v korist samemu sebi in svoji materi.
Zaradi čisto posebnih okoliščin družine Grattarola bi podp­ isani zelo želel, da bi spre-
jeli prošnjo in ji ugodili, kar bi bilo vsem v veliko olajšanje.
Zato si dovolim, da vam ta primer posebno priporočim, in vas prosim, da bi razmislili
o možnosti, da bi sprejeli mladega Jakoba Grattarola v svoj zavod. Da bi bil fant bolj goto-
vo sprejet, vam sporočam, da bi bilo ministrstvo pripravljeno darovati zavodu enk­ ratno
vsoto 20 lir.
V roke don Bosku.
Za ministra bolla

61.4 Page 604

▲back to top


604
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
ministrstvo javnih del, generalno tajništvo
Oddelek 2 - št. 338 Turin, 3. marca 1864
Medtem ko se podpisani zahvaljuje vaši uglednosti zaradi ugodno rešene prošnje za
sprejem mladega Jakoba Grattarola v vaš zavod, kakor je bilo sporočeno v pismu z dne
29. februarja, sporočam, da je pred­videno v odloku z dne 2. imenovanega meseca, da vaša
uglednost prejme enkraten dar tega ministrstva 200 lir.
Imenovana vsota vam bo na voljo v osmih ali desetih dneh v Glavni blagajni, za kate-
ro bo v prihodnjih dneh izdan ustrezen ukaz za izplačilo.
V roke don Bosku.
Za ministra bolla
Jakob Grattarola, sin pokojnega Antona, je bil rojen 1853 v Garignanu in je vstopil v
oratorij 27. marca 1864.
Glavni direktor železnic senator Jernej Bona je 18. marca 1864 sporočil don Bosku,
da mu bo poslal dva brata – siroti Ernesta in Kamila Canfarija iz Turina.
Mladi Frančišek Bettancini iz Genove je bil sprejet v zavod na osnovi opečatenega
dopisa z dne 25. julija 1864, ki ga je za general­nega direktorja podpisal načelnik oddelka.
V dopisu je rečeno, da bo zato, ker fant nima niti obleke niti perila, glavna direkcija žele-
znic plačala oratoriju sto lir v smislu dogovora z don Boskom. Odlok za to je že podpisan.
Senator Bona je don Bosku priporočil in on je sprejel mladeg­ a Pozza, ki se je predsta-
vil z listom, podpisanim od direkcije 3. avgusta 1864.
Prav tako je ministrstvo javnih del v oddelku železnic prip­ oročilo fante Viktorja Pola,
sina Janeza, rojenega 1853 v Turinu, rokodelca, ki je vstopil v oratorij 4. avgusta 1864;
Tobija Chiesa, sin­ a Janeza de Sale, rojenega 1849, ki je vstopil v oratorij 24. oktob­ra 1864;
Antona Ciencia, sina Antona iz Caprile Biella, rojenega 1853, ki je vstopil v oratorij no-
vembra 1864.
Z datumom 19. novembra 1864 je napisan naslednji list:
Glede na to, da je gospod don Bosko sprejel v zavod siroti Henrika in Frančiška Gra-
megna, je gospod minister 14. tekočega meseca podpisal ukaz za enkratno izplačilo 250
lir kot prispevek železnic za plačilo izdatkov.
Za glavnega direktorja soldi

61.5 Page 605

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
605
7. DODATEK
pravila salezijanske družbe
I.
Družba sv. Frančiška Saleškega
Posebna skrb služabnikov naše svete katoliške vere je bila, da so se vedno goreče trudili
za duhovni napredek mladine, kajti od dobre ali slabe vzgoje je odvisna dobra ali slaba
prihodnost družbe. Sam Božji Odrešenik nam je dal jasen dokaz za to resnico, ko je med
izpolnjevanjem svojega Božjega poslanstva na zemlji še posebej klical k sebi otroke z be-
sedami: Pustite otroke priti k meni. Škofje in zlasti še rimski papeži so po sledeh svojega
večnega duh­ ovnika Božjega Odrešenika, katerega namestniki so na zemlji, v vsakem času
z besedo in spisi pospeševali vzgojo otrok. Sedaj vladajoči papež Pij IX., ki naj ga Bog še
dolgo ohrani v čast svoje Cerkve, je materialno in moralno neutrudno podpiral nevarnosti
izpostav­ljeno mladino in ustanove, ki so se zavzemale zanjo. V naših časih se potreba
po skrbi za mladino še posebno čuti. Nezavzetost mnogih staršev, zloraba tiska, napori
sektašev in krivovercev, da bi pomno­žili število svojih pripadnikov, nakazujejo potrebo,
da se združimo v boju za Gospodovo stvar pod praporom Kristusovega namestnika, da se
ohrani vera in nravno življenje zlasti med tisto vrsto mladine, ki je zaradi uboštva veliko
bolj izpostavljena nevarnosti večnega pogubljenja. In prav to je tudi cilj družbe ali kongre-
gacije sv. Fran­čiška Saleškega.
II.
Začetek Družbe
Že od leta 1841 se je duhovnik Janez Bosko družil z drugimi duh­ ovniki in zbiral v posebnih
prostorih najbolj zapuščene fante iz mesta Turina z namenom, da jim je omogočil pošteno
zabavo in istočasno kruh Božje besede. Vse se je dogajalo v dogovoru s cer­kveno oblastjo.
Ker je Gospod blagoslovil te skromne začetke, je število fantov zelo naraslo in zato je leta
1844 mons. Fransoni, naš spoštovani nadškof srečnega spomina, dal dovoljenje, da smo
spremenili v cerkev neko stavbo63 in opravljali v njej bogoslužna opravila prazničnih dni ter
vsak dan poučevali fante, ki jih je prihajalo vedno več. Na tem mest­ u je nadškof večkrat pode-
ljeval sveto birmo. Leta 1846 je dal dovol­jenje, da vsi tisti, ki prihajajo k verouku, lahko tudi
tukaj prejmejo prvo sveto obhajilo in opravijo velikonočno dolžnost, da se lahko opravljajo
pete maše, tridnevnice in devetdnevnice, če bi to imeli za primerno. Vse to se je dogajalo do
leta 1847 v oratoriju sv. Fran­čiška Saleškega. Ker je cerkveni prostor postal daleč premajhen,
se je – vedno z dovoljenjem cerkvene oblasti – odprl nov oratorij na drugem koncu mesta v
platanskem drevoredu ob Porta Nuovi, imenovan po sv. Alojziju Gonzagi. Njegov namen je bil
enak namenu prejšnjega. Ker so s časom tudi ti prostori postali pretesni, so leta 1849 odprli
še tretji oratorij v Vanchigli, drugi mestni četrti tega mesta, z naslovom sv. Angela varuha.
63Dve sobi, namenjeni za stanovanje duhovnikov voditeljev Ustanove presvete Device Marije v
Zavetišču. Leta 1846 se je Oratorij preselil v mestni predel, imenovan Valdocco, kjer je še sedaj.

61.6 Page 606

▲back to top


606
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Ko so časi postajali vedno težji za vero, je cerkveni predstojn­ ik v svoji veliki dobroti motu
proprio odobril pravilnik teh oratorijev, za voditelja postavil duhovnika Boska in mu po-
delil vse pravice, ki bi bile v ta namen koristne in potrebne.
Veliko škofov je uvedlo v svoje škofije podobne oratorije z istim pravilnikom. Toda poja-
vila se je nova velika potreba pri vodstvu oratorijev. Veliko že starejših fantov ni moglo
dobiti zadostne vers­ ke izobrazbe s samim prazničnim katekizmom in je bilo zato treba
odpreti dnevne in večerne šole za katekizem, ki so bile odprte ves teden. Toda med njimi
je bilo veliko tako revnih in zapuščenih, da za to, da bi jih obvarovali pred nevarnostmi, jih
poučevali o veri in jih usmerjali v delo, ni bilo drugega načina kot zbirati jih na primernih
krajih in jim tam dajati, kar jim je potrebno za življenje. Vse to se dogaja že šestnajst let v
Turinu v hiši, ki stoji ob Oratoriju sv. Fran­čiška Saleškega. Sedaj jih je okoli 700.
Leta 1863 je bil z imenom Malo semenišče sv. Karla Boromejskega odprt še drug tak za-
vod v Mirabellu na Monferratskem, kjer se približno sto fantov vzgaja po istem pravilniku.
Gospodova žetev je zaradi vedno večjega števila fantov v prazničn­ ih oratorijih, zaradi
dnevnih in večernih šol ter zaradi vedno večjega števila v zavetišče sprejetih dečkov pos-
tala zelo obilna. Zato se je za ohranjevanje enotnega duha in discipline že od leta 1844
zbralo več duhovnikov v neke vrste družbo ali kongregacijo z namenom, da bi si pomagali
med seboj z zgledom in učenjem.
Niso delali nikakršnih obljub, temveč so preprosto obljubili, da se bodo zavzemali za po-
učevanje fantov in izpolnjevanje drugih dušnopastirskih nalog v večjo Božjo slavo in v
duhovno korist fantov. Za predstojnika so imeli duhovnika Janeza Boska. Čeprav se niso
vezali z obljubami, so vendar bolj ali manj upoštevali pravila, ki jih tukaj navajamo.
III.
Namen Družbe
1.Namen te Družbe je krščanska popolnost njenih članov, vsake vrste krščanska ljube-
zen v duhovno in telesno korist najbolj zapuščenih in ubogih fantov pa tudi vzgoja
duhovniškega naraščaja. Sestavljena je iz duhovnikov, klerikov in laikov.
2. Jezus Kristus je začel delati in učiti. Tako se bodo skuš­ ali člani izpopolnjevati v kr-
ščanskem življenju z izpolnjevanjem not­ranjih in zunanjih kreposti in s pridobiva-
njem znanja, nato se bodo pos­vetili delu za bližnjega.
3. Prvo dejanje krščanske ljubezni bo zbiranje najbolj zapuščenih dečkov in poučevanje
le-teh v sveti katoliški veri, zlasti v prazničnih dneh, kakor se to izvaja v tem mestu
Turinu v oratorijih sv. Frančiška Saleškega, sv. Alojzija Gonzage in sv. Angela varuha.
4. Vendar se dobijo tudi taki fantje, ki so tako zapuščeni, da bi bil zaman vsak trud, če
jih ne bi sprejeli v kako zavetišče. V ta namen se bodo, kolikor bo mogoče, odpirala
zavetišča, kjer se bo s sredstvi, ki jih bo dajala Božja previdnost, poskrbelo za hrano,
oble­ko in stanovanje. Ko bodo tako poučeni o resnicah svete vere, se bodo uvajali v
kako obrt, kakor se to sedaj dogaja v hiši, ki stoji ob Oratoriju sv. Frančiška Saleškega
v tem mestu.64
5. Ker pa so posebnim težavam izpostavljeni dečki, ki bi se radi posvetili duhovniškemu
64Duhovnik don Frančišek Montebruno, član te Družbe, je leta 1855 odprl v Genovi dom, imeno-
van Ustanova rokodelčkov. V zavodu je kakih sto fantov, kakih sto pa jih prihaja ob prazničnih dneh.

61.7 Page 607

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
607
stanu, se bo ta Družba z vsemi sredstvi trudila, da bo vzgajala v pobožnosti in poklicu
tiste, ki kažejo posebno sposobnost za učenje in odlične nastavke za krepost. Za študij
bodo posebej izbran­ i najbolj ubogi, ki zaradi pomanjkanja sredstev ne bi mogli opraviti
študija kje drugje, če le kažejo upravičeno upanje za duhovniški stan. V zavodu v Valdo-
ccu je kakih 355, v Mirabellu pa čez 100, ki s tem namenom hodijo v gimnazijo.
6. Potreba po ohranjanju katoliške vere se vedno bolj očitno kaže tudi med širokimi
plastmi odraslih, zlasti še na podežel­ju. Zato se bodo člani Družbe posvečali duhov-
nim vajam, širili dober tisk in uporabljali vsa sredstva, ki jih narekuje krščanska
ljube­zen, da bodo z besedo in spisi zajezili poplavo brezbožnosti in krivoverstva, ki
skušata na toliko načinov pogubiti neuke in neizobražene. To se sedaj dela s pridi-
ganjem, občasnimi duhovnimi vajami, tridnevnicami, devetdnevnicami, z izdajanjem
Katoliškega branja in s tiskarno, ki je bila pred dvema letoma ustanovljena v Valdoc-
cu prav za tiskanje dobrih knjig.
7. Kot posebno vodilo, ki ga je treba na vsak način izpolnjevati, velja, da se bodo člani te
Družbe odločno držali zunaj politike in vsakega političnega delovanja. Zato se bodo
tako v besedi kakor spisih, knjigah in tisku vzdržali vsega, kar se lahko tudi samo
posredno tiče politike.
IV.
Oblika Družbe
1. Vsi člani živijo skupno življenje, združeni edino z vezjo bratske ljubezni in preprostih
zaobljub, ki jih družijo tako, da so eno srce in ena duša, da služijo Bogu v čednosti
pokorščine, uboštva in čistosti in s točnim izpolnjevanjem krščanskih dolžnosti.
2. S tem, da kdo vstopi v Družbo, ne izgubi državljanskih pravic niti po zaobljubah, zato
ohranja lastnino in možnost dedovanja in prejemanja darov. Toda za ves čas, ki ga
preživi v Družbi, ne more upravljati svojega imetja, razen v mejah, ki jih določi vrhov-
ni pred­stojnik.
3. Sadovi premičnin in nepremičnin, ki jih je prinesel v Družbo, ostanejo za ves čas
bivanja v Družbi v korist Družbe. Vsekakor lahko svobodno razpolaga z dobrinami
zunaj Družbe, vendar vedno s predstojnikovo privolitvijo.
Kleriki in duhovniki ohranjajo po obljubah cerkvene dobrine in preproste nadarbine,
vendar jih ne morejo upravljati in z njimi raz­polagati.
5. Upravljanje nadarbin in dobrin, ki jih je kdo prinesel v Družbo, sodi v pristojnost
vrhovnega predstojnika, ki bo ali sam ali po drugih prejemal letne dohodke vse dot-
lej, dokler bo član ostal v Družbi.
6. Istemu predstojniku bo vsak duhovnik tudi izročil mašno milo­ščino. Drugi pa, kleriki
in laiki, mu bodo izročili ves denar, ki ga bodo pod kakršnim koli naslovom dobili, da
bo za skupno uporabo.
7. Družba bo vsakemu oskrbela potrebno hrano, obleko in vse druge potrebščine, bodi-
si v zdravju kakor v času bolezni. Predstojnik lahko da na voljo kakemu članu denar
ali tiste predmete, za katere meni, da jih bo mogel uporabiti za večjo Božjo slavo.
8. Če kdo umre brez oporoke, ga bo nasledil tisti, ki ima za to pravico.
9. Obljube vežejo člana, dokler živi v Družbi. Če kdo iz pametnega razloga ali zaradi

61.8 Page 608

▲back to top


608
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
pametne predstojnikove sodbe zapusti Družbo, ga lahko odveže od zaobljub vrhovni
predstojnik materne hiše.
10. Vsak naj vztraja v svojem poklicu do smrti. Spominja naj se resn­ ih besed Božjega
Odrešenika: Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje
kraljestvo.
11. Pri vsem tem pa tisti, ki bi izstopil iz Družbe, ne bo mogel zahtevati ničesar za čas
svojega bivanja, čeprav je opravljal katero koli službo in čeprav je Družbi prinesel še
take zaslužke. Bo pa lahko vzel s seboj tiste nepremičnine in premičnine, ki si jih je
pridržal, ko je vstopil v Družbo. Nima pa nikakršne pravice, da bi zahteval od pred-
stojnika obračun o dobičku za čas, ki ga je prebil v Družbi, razen če je bilo z vrhovnim
predstojnikom drugače dogovorjeno.
V.
Zaobljuba pokorščine
1. Prerok David je prosil Boga, naj ga razsvetli, da bi izpolnjeval njegovo voljo. Božji
Odrešenik nam zagotavlja, da ni prišel izpolnjevat svoje volje, temveč voljo svojega
nebeškega Očeta. Prav zato, da bi si zagotovili, da bomo v vsem izpolnjevali Božjo
voljo, opravljamo zaobljubo pokorščine.
2. Ta zaobljuba nas obvezuje, da se ukvarjamo samo s tistimi stvarmi, ki jih predstojnik
šteje za večjo Božjo slavo in korist lastne duše in duše bližnjega v smislu pravil Družbe.
3. Izpolnjevanje zaobljube ne veže v moči greha, razen v stvareh, ki so nasprotne Bož-
jim zapovedim in zapovedim svete matere Cerkve ali ukazom predstojnikov, ki so
izraženi z obrazcem: ukazujem ti v moči svete pokorščine.
4. Pokorščina nam zagotavlja, da izpolnjujemo Božjo voljo. Vsak naj se pokorava svoje-
mu predstojniku, ga v vsem ima za dobrega očeta in se mu podreja popolnoma, brez
odlašanja, z veselim srcem in poniž­no kot tistemu, ki v tistem dejanju predstavlja
voljo Boga samega.
5. Nihče naj v ihti ničesar ne zahteva in ne zavrača. Kdor bi spoznal, da mu je kaka stvar
škodljiva ali potrebna, naj to spoštljivo pove predstojniku, ki se bo potrudil, da bo
ustregel njegovi potrebi.
6. Vsak naj ima največje zaupanje v predstojnika in naj nima pred njim nikakršnih
skrivnosti. Vsakokrat, ko bo menil, da je to v večjo Božjo slavo in v dobro lastne duše,
naj mu odkrije svojo vest.
7. Vsak naj uboga brez slehernega upiranja, ne v dejanju, ne v besedi in ne v srcu. Ko-
likor bolj je komu kaka stvar zoprna in jo naredi, toliko več zasluženja bo imel pred
Bogom.
VI.
Zaobljuba uboštva
1. Izpolnjevanje zaobljube uboštva v naši Družbi je predvsem v nenavezanosti na ze-
meljske dobrine, kar se kaže v skupnem življenju glede hrane in obleke, in da si ne
hranimo ničesar za lastno upora­bo brez posebnega predstojnikovega dovoljenja.

61.9 Page 609

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
609
2. K izpolnjevanju te zaobljube spada ohranjanje sobe v najv­ ečji preprostosti in v priza-
devanju, da okrasimo s krepostjo svoje srce in ne da krasimo svojo sobo.
3. Nihče naj ne hrani brez predstojnikovega dovoljenja denar v Družbi ali zunaj nje.
4. Ko gre za potovanje ali če predstojnik koga pošlje odpirat kako dobrodelno hišo ali
opravljat pastoralno nalogo, kar je povezano z izd­ atki, bo predstojnik ukrepal pri-
merno zahtevam časa, kraja in oseb.
5. Dajati posojilo, sprejemati ali oddajati predmete lastne sobe ali hiše, sklepati pogod-
be katere koli vrste ne samo z zunanjimi, tem­več tudi znotraj Družbe je prepovedano,
razen s predstojnikovim dovoljenjem.
VII.
Zaobljuba čistosti
1. Kdor ima opravka z zapuščeno mladino, se mora truditi, da si pridobi vse kreposti.
Toda angelska čednost, čednost, ki je bolj kot vse druge draga Božjemu Sinu, čednost
čistosti je treba imeti in goji­ti v posebni meri.
2. Kdor nima utemeljenega upanja, da bo mogel z Božjo pomočjo ohraniti čednost čis-
tosti v dejanjih, besedah in mislih, naj ne dela obl­jub v tej Družbi, ker je na vsakem
koraku izpostavljen nevarnosti.
3. Besede in tudi nepomembne poglede tisti, ki so bili že žrtve človeških slabosti, slabo
razlagajo. Zato je treba biti do kraja zadržan v pogovoru tudi o nepomembnih stva-
reh z mladimi katere koli starosti in položaja.
4. Treba se je izogibati pogovorov z osebami drugega spola, pa tudi s samimi gojenci
vsakokrat, ko bi mogla biti v nevarnosti ta čednost.
5. Nihče naj ne odhaja na obisk k znancem ali prijateljem brez izrecnega dovoljenja
predstojnika, ki mu bo vsakokrat določil spremljevalca, če bo to mogoče.
6. Učinkovita sredstva za ohranjanje te čednosti so pogosta spoved in obhajilo, točno iz-
polnjevanje spovednikovih nasvetov, beg pred brezdeljem, premagovanje vseh telesnih
čutov, pogosti obiski Najsvetejšega, pogosti vzdihljaji k presveti Devici Mar­ iji, svetemu
Jožefu, sv. Frančišku Saleškemu in sv. Alojziju Gonzagi, ki so glavni zaščitniki te Družbe.
VIII.
Duhovno vodstvo Družbe
1. Za rimskim papežem bodo člani priznali za svojega predstojn­ ika škofa škofije, v ka-
teri je hiša.
2. Vsak član naj se žrtvuje s tem, da mu z vsemi sreds­ tvi pomaga z namenom, da bi po-
speševal napredek vere, zlasti z vzgojo ubogih dečkov.
3. Kar se tiče podeljevanja svetih zakramentov, pridiganja in vsega v zvezi z javnim
opravljanjem pastoralne službe, bodo člani priznavali za svojega predstojnika škofa
škofije, v kateri je hiša, ki ji pripadajo, kolikor je v skladu s pravili Družbe.
4. Kar se tiče duhovniškega posvečenja, bo člane posvetil škof, v katerega škofiji je hiša,
ki so v njej pripravniki, kakor je to navada pri drugih redovih, katerih hiše so poveza-
ne, se pravi v smislu privilegijev redovnih družb.

61.10 Page 610

▲back to top


610
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
IX.
Notranje vodstvo družbe
1. V notranjem vodstvu je Družba odvisna od materne hiše, ki jo vodi svet, sestavljen iz
rektorja, prefekta, ekonoma, duhovnega vodje ali kateheta in treh svetovalcev.
2. Rektorju pripada sprejemanje ali odklanjanje prosilcev za vstop v Družbo, on določa
vsakemu njegove dolžnosti v časnih in duhovn­ ih stvareh. Ne more pa sklepati po-
godb o nepremičninah brez soglasja sveta.
3. Nihče razen rektorja in članov sveta ne sme brez predstojnikovega dovoljenja poši-
ljati in sprejemati pisma.
4. Rektorjeva služba je dosmrtna. Če bi pa, quod Deus avertat (kar naj Bog prepreči),
težko zanemarjal svoje dolžnosti, naj prefekt in duhovni vodja zbereta svet in rav-
natelje posameznih hiš z nam­ enom, da resno posvarijo rektorja. Če ta opomin ne bi
zalegel, naj svet predloži primer cerkvenemu predstojniku materne hiše, ki lahko
rektorja tudi odstavi.
5. Tako zbran svet izbere novega rektorja, vendar mora ta vedno biti član Družbe z več-
nimi zaobljubami.
6. Rektor naj enkrat na leto zbere svet in ravnatelje posamezn­ ih domov, da spozna in
poskrbi za potrebe Družbe. Storijo naj se tisti koraki, ki se bodo glede na čas, kraj in
osebe zdeli najbolj primerni.
7. Tako zbran svet bo lahko dodal k sedanjemu pravilniku tis­te člene, ki jih bo imel za
najbolj primerne za Družbo, vendar vedno v duhu že potrjenih pravil in nikdar v
nasprotju z njimi.
8. Rektor si bo izmed članov Družbe izbral svojega namestnika in zapisal njegovo ime
na list, ki bo ostal v zapečatenem pismu, to pa bo ostalo tajno in pod ključem. Na
ovojnici naj bo zapisano 'rektorjev namestnik'.
9. Namestnik bo nadomeščal rektorja po njegovi smrti, dokl­er ne bo izvoljen njegov
naslednik. Vendar v dobi svojega začasnega nadomeščanja ne bo mogel uvesti disci-
plinskih in upravnih novosti.
10. Namestnik naj o smrti rektorja takoj obvesti vse člane hiš, da se bo vsak pospešeno
potrudil za molitev za njegovo dušo. Nato naj povabi vse ravnatelje hiš k izvolitvi
novega rektorja.
X.
Volitev vrhovnega predstojnika
1. Da je kdo izvoljen za rektorja, se zahteva, da je živel vsaj osem let v Družbi, da je
star trideset let in se je vedno zgledno vedel pred vsemi člani Družbe. Če bi kateri
član imel vse zahtevane lastnos­ti v izredno visoki meri, se lahko starost zniža na
šestindvajset let.
2. Rektor ne bo končnoveljavno izvoljen, dokler se ne predstavi cerkvenemu predstoj-
niku, kjer je materna hiša, in mu obljubi pokorščino v stvareh, ki se tičejo zunanjega
izpolnjevanja svete cerkvene službe.
3. Volitve naslednika umrlega rektorja potekajo tako­le: Ne pred desetimi dnevi in ne
pozneje kot po tridesetih dneh po rektorjevi smrti naj se zberejo prefekt, ekonom,

62 Pages 611-620

▲back to top


62.1 Page 611

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
611
duhovni vodja, trije svetovalci, vikar in ravnatelji posameznih hiš, ki se lahko udele-
žijo volitev. Potem ko so odmolili Iz globočine za pokojnega rektorja in po prošnji za
pomoč Svetega Duha s Pridi, Stvarnik Sveti Duh bodo izvedli volitve. Tisti, ki bo dobil
dve tretjini oddanih glasov, bo nov rektor.
4. Po opravljenih volitvah bo namestnik obvestil vse posamezne hiše tako, da bo novica
o izvolitvi prišla do vseh članov Družbe. S tem dejanjem preneha vsa oblast rektorje-
vega namestnika.
5. Če bi rektor umrl, ne da bi prej imenoval namestnika, naj svet materne hiše izvoli
člana, ki bo skrbel za Družbo, dokler vodstva ne bo prevzel nov rektor.
XI.
Predstojniki
1. Naloge drugih predstojnikov bo glede na potrebe določil rektor.
2. Duhovni vodja naj se med drugim posveti novincem in poskrbi, da bodo spoznali in
izpolnjevali duha ljubezni in gorečnosti, ki mora prevevati tiste, ki se hočejo popol-
noma posvetiti zveličanju duš.
3. Naloga duhovnega vodje je tudi, da spoštljivo opozori rektorja, če bi ugotovil, da v
čem močno krši pravila Družbe.
4. Posebna naloga duhovnega vodje pa je skrbno bedenje nad moralnim obnašanjem
članov Družbe.
5. Prefekta in duhovnega vodjo izbere rektor, ekonoma in tri svetovalce pa z večino
glasov člani Družbe.
6. Prefekt nadomešča rektorja v njegovi odsotnosti pri upravljan­ ju hiše in v vsem, za
kar ga bo rektor pooblastil.
7. Naj skrbi za zapisovanje dohodkov in izdatkov, zapiše vsake vrste zapuščino, dar v
korist hiše in namen darovalca. Vsi dohodki in pridobitve iz premičnin in nepremič-
nin so pod nadzorom in odgovornostjo prefekta.
8. Prefekt je odgovoren za vse izdatke in k njemu morajo prihaj­ati dohodki. Podrejen je
rektorju in njemu daje poročilo, kadar koli se to od njega pričakuje.
9. Ekonom skrbi za celoten potek materialnih potreb hiše.
10. Svetovalci se udeležujejo vseh zborovanj, na katerih se razpravlja o sprejemanju ali
odpuščanju kakega člana hiše in kjer gre za sklepanje pogodb o nakupu ali prodaji
imetja. Na splošno pa so poklicani, da povejo svoje mnenje o stvareh, ki se posebej
tičejo Družbe. Če ni dosežena večina glasov pri glasovanju, mora rektor prekiniti raz-
pravo o tistem predmetu.
11. Vsak predstojnik ostane v službi tri leta in je lahko znova izvoljen.
XII.
Posamezne hiše
1. Če bi po dobroti Božje previdnosti odprli nov dom zunaj materne hiše, se bo vrhovni
predstojnik najprej domenil s krajevnim škofom o vsem, kar se tiče duhovnih in čas-
nih potreb nove ustanove. V vsem, kar se tiče pastoralne službe, bo podrejen škofu, v
mejah možnosti, ki jih dopuščajo pravila.

62.2 Page 612

▲back to top


612
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
2. Če pa bi nova ustanova bila malo semenišče ali semenišče za starejše klerike, po-
tem bi poleg odvisnosti od pastoralne službe cerkveni predstojnik določal učno snov,
učbenike, hišno disciplino in upravljanje materialnih dobrin v soglasju z vrhovnim
predstojnikom.
3. Za vsako novo ustanovo morata biti določena vsaj dva, od katerih mora eden biti
duhovnik. Predstojnik bo dobil ime ravnatelja. Njegova oblast se omejuje na hišo, ki
mu je bila zaupana.
4. Vsak dom bo posedoval podarjene ali prinesene dobrine Družbe za tisto ustanovo in
z njimi upravljal, vendar vedno v mejah, ki jih določi vrhovni predstojnik.
5. Vrhovni predstojnik bo vsaj enkrat na leto obiskal vsako hišo z namenom, da ugotovi,
ali se izpolnjujejo obveznosti Družbe in ali uprava doma zares služi svojemu namenu,
to je večji Božji slavi in zveličanju duš.
6. Ravnatelj mora imeti urejene račune, da lahko vsak trenu­tek da obračun Bogu in
vrhovnemu predstojniku v odločitvah, v katerih mora gledati Božjo voljo.
7. Vrhovni predstojnik določi ravnatelja na novo odprtega zavoda. Zatem se ustanovi
hišni svet sorazmerno s številom sobratov, ki tam prebivajo.
8. Ta svet sestavljajo vrhovni predstojnik, ravnatelj novega zavoda in svet materne hiše.
9. Najprej izberejo duhovnega vodjo, potem ekonoma ali prefekta, nato svetovalce, ka-
terih število je odvisno od števila sobratov, ki živijo v hiši.
10. Duhovni vodja bo skrbel za duhovne potrebe vse hiše in imel nalogo opozoriti ravna-
telja, če bi bilo potrebno.
11. Če bi okoliščine časa in kraja zahtevale spremembe v oblikovanju tega sveta ali v
določanju služb njenih članov, ima vrhovni predstojnik vso pravico, da jih izvede v
predhodnem soglasju s svet­ om materne hiše.
12. Ravnatelj ne more kupovati in prodajati nepremičnin brez dovoljenja vrhovnega
predstojnika. Popolno oblast ima samo v upravlja­nju; v stvareh večjega pomena pa
se mu svetuje, da si pridobi privolitev svojega sveta.
XIII.
Sprejem novih članov
1. Ko kdo zaprosi za sprejem v Družbo, bo duhovni vodja zbral potrebne poizvedbe in
jih predložil rektorju.
2. Rektor bo prosilca predstavil za sprejem glede na to, ali se mu zdi ali ne v večjo Božjo
slavo. Kakor hitro pa je predstavljen svetu in je prejel večino glasov, je sprejet v Družbo.
3. Preizkušnja za pripustitev k zaobljubam traja eno leto, vendar zaobljub ne more na-
rediti, dokler ni izpolnil šestnajst let.
4. Zaobljube se obnavljajo dvakrat po tri leta. Po šestih letih je vsakemu na voljo, da jih
nadaljuje tri leta ali naredi večne zaobljube, se pravi, da se za vse življenje obveže, da
jih bo izpolnjeval. Vendar nihče ni pripuščen k večnim zaobljubam pred izpolnjenim
štiriindvajs­ etim letom.
5. Da je kdo sprejet v Družbo, mora poleg moralnih lastnosti, ki jih zahtevajo pravila,
potrditi neoporečnost svojega prejšnjega življenja in predložiti: 1. rojstni in krstni
list, 2. samski list in potrdilo o lepem vedenju od škofa svoje škofije, 3. potrdilo, da
nima dolgov; 4. potrdilo, da ni bil nikdar v sodnem postopku, 5. potrdilo, da nima

62.3 Page 613

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
613
nobene telesne in moralne hibe, ki bi ga onesposabljala za cerkveno službo, 6. dovo-
ljenje staršev, preden naredi zaobljube.
6. Zdravstveno stanje mora biti zadovoljivo do take mere, da vsaj v letu preizkušnje
lahko izpolnjuje vsa pravila Družbe brez izjeme.
7. Vsak član, ki je namenjen študiju, mora ob prihodu prinesti s seboj: a) osebno opre-
mo, kot jo predpiše ravnatelj, b) 5. frank­ ov ob vstopu za izdatke za hrano in obleko v
letu preizkušnje, c) 3. frankov na koncu preizkušnje pred zaobljubami.
8. Bratje pomočniki naj prinesejo samo osebno opremo in 3. frankov ob vstopu brez
vseh drugih obveznosti.
9. Rektor lahko oprosti od pogojev pod 7. in 8., če gre za izreden primer uboštva.
10.Vsem se toplo priporočata dve stvari: 1. Varovati se je treb­ a pred prevzemanjem
kakršnih koli navad, tudi v nepomembnih stvareh. 2. Z vso močjo se izogibati izje-
mam in stremuštvu. Najlepša obleka vsakega redovnika je svetost življenja, povezana
z zglednim obnaš­ anjem v vseh njegovih delih.
11.Če je treba, naj bo vsak pripravljen trpeti vročino, mraz, žejo, lakoto, pomanjkanje in
preziranje vsake vrste, če je le v večj­o Božjo slavo, zveličanje duše bližnjega in lastne
duše.
XIV.
Pobožne vaje
1. Dejavno življenje, h kateremu je usmerjena naša Družba, one­mogoča članom, da bi
mogli opravljati veliko pobožnih vaj v skupn­ osti. To pa naj nadomestijo z medse-
bojnim dobrim zgledom in s popolnim izpolnjevanjem splošnih dolžnosti dobrega
kristjana.
2. Vsak član bo vsak teden prejel zakrament spovedi pri spovedn­ iku, ki ga bo določil
rektor. Duhovniki naj vsak dan darujejo sveto mašo, in če to ni mogoče, naj so vsaj pri
njej navzoči. Kleriki in pomočniki bodo vsak dan pri sveti maši in si bodo prizadevali
prejeti sveto obhajilo vsaj enkrat na teden.
3. Urejenost osebe, jasno, razločno in pobožno izgovarjanje besed pri bogoslužnih op-
ravilih, skromnost v govorjenju, gledanju in hoji doma in zunaj doma naj bodo zna-
čilnosti vseh članov naše Družbe.
4. Vsak dan naj vsak opravi vsaj eno uro ustne ali premišljevalne molitve, razen če je
kdo zadržan zaradi opravljanja dušnopastirske službe. V tem primeru bo to nadome-
stil s pogostimi vzdihljaji in tako, da bo z večjo ljubeznijo prinašal pred Boga dela, ki
mu onemogočajo, da bi opravil običajne pobožne vaje.
5. Pomočniki vsak dan zmolijo rožni venec in opravijo nekaj duhovnega branja.
6. V petek vsakega tedna se bodo vsi postili v čast trpljen­ja našega Gospoda Jezusa Kris-
tusa.
7. Vsak mesec bo en dan duhovne zbranosti, se pravi, da bo ta dan vsak opravil vajo za
srečno smrt in tako uredil svoje duhovne zadeve, kakor da bi moral zapustiti svet in
vstopiti v večnost.
8. Vsako leto bo vsak član opravil duhovne vaje, ki jih bo kro­nal z letno spovedjo. Vsak bo
pred vstopom v Družbo opravil nekaj dni duhovnih vaj in opravil življenjsko spoved.

62.4 Page 614

▲back to top


614
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
9. Rektor more oprostiti od teh pobožnih vaj za določen čas ali določene posameznike,
kar se mu bo zdelo bolje v Gospodu.
10. Ko bi Božja previdnost poklicala v večnost kakega sobrata, duhovnika ali laika, bodo
vsi člani Družbe darovali eno sveto mašo za pokoj njegove duše. Neduhovniki pa
bodo vsaj enkrat pre­jeli sveto obhajilo v ta namen.
11. Isto pobožno dejanje bodo opravili ob smrti očeta ali matere vsakega člana Družbe,
vendar samo v domu, kjer prebiva sobrat, ki je izgubil starše.
12. Ko umre rektor, bo deležen dvojnih prošenj, in to iz dveh razlogov: 1. kot izraz hvale-
žnosti za skrbi in trud, ki jih je imel pri vodstvu Družbe, 2. da ga rešimo trpljenja vic,
ki ga mo­ra prestajati zaradi pomanjkljivosti drugih.
XV.
Obleka
1. Obleka članov naše Družbe se ravna po navadah krajev, v katerih sobratje prebivajo.
2. Duhovniki bodo na splošno nosili talar, razen če bi poto­vanje ali drugi razlogi sveto-
vali drugače.
3. Pomočniki naj, kolikor je mogoče, nosijo črno obleko. Površ­ nik naj sega vsaj do pod-
kolenja.
XVI.
Zunanji
1. Kdorkoli, tudi če živi v svetu, lahko doma in v krogu svoj­e družine pripada naši Družbi.
2. Le-ta ne dela nikakršnih zaobljub, temveč se trudi, da bi izpolnjeval tiste dele pravil,
ki so v skladu z njegovo starostjo, stanom in okoliščinami, kot so poučevanje katekiz-
ma revnih otrok, širjenje dobrega tiska, trud za opravljanje tridnevnic, devetdnevnic,
du­hovnih vaj in del krščanske ljubezni, ki so namenjeni zlasti du­hovnemu blagru
mladine in preprostega ljudstva.
3. Za udeležbo pri duhovnih dobrinah Družbe naj zunanji član obljubi rektorju, da si bo
prizadeval za tiste naloge, ki jih on šteje za večjo Božjo slavo.
4. Ta obljuba pa ne obvezuje niti pod malim grehom.
5. Vsak član Družbe, ki bi iz katerega koli pametnega razloga izstopil iz nje, je še vedno
zunanji član in je udeležen delov­nih dobrin Družbe, če le izpolnjuje tisti del pravilni-
ka, ki je pred­pisan za zunanje.
XVII.
Obljube in obrazec zaobljub
Preden sobrat naredi zaobljube, mora opraviti duhovne vaje, v kater­ ih razmišlja o pokli-
cu, in se da poučiti o snovi zaobljub, ki jih na­merava narediti, potem ko je jasno spoznal,
da je to v skladu z Božjo voljo. Po končanih duhovnih vajah se bo zbral svet, in če je mo-
goče, tu­di vsi sobratje hiše.
Rektor, oblečen v roket in štolo, povabi vsakega, naj pok­ lekne, nakar bodo vsi prosili za
razsvetljenje Svetega Duha in iz­menoma molili himno Pridi, Stvarnik Sveti Duh itn.
Pošlji svojega Duha itn.

62.5 Page 615

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
615
Lavretanske litanije z odgovori Prosi za nas itn. z molit­vijo Podeli, prosimo, Gospod itn.
Očenaš, zdravamarijo in slavaočetu v čast sv. Frančišku Saleškemu.
Prosi za nas, sv. Frančišek Saleški.
Da postanemo vredni itn.
Molimo: O Bog, ki si za zveličanje duš itn.
Nato sobrat, ali če jih je več, drug za drugim posamično pokl­ekne med dvema sobratoma
pred rektorja ter z jasnim in razločnim glasom izgovori naslednji obrazec zaobljub:
Zavedajoč se krhkosti in nestalnosti lastne volje, z željo, da bi v prihodnje opravljal tista
dela, ki bi mogla biti v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš, se jaz N. N. postavljam v
pričujočnost vsemogočnega večnega Boga, in čeprav nevreden njegovega obličja, vendar
v zaupanju v tvojo neskončno dobroto in usmiljenje, z edino željo, da bi te ljubil in ti slu-
žil, v navzočnosti preblažene brezmadežne Device Marije, sv. Frančiška Saleškega in vseh
svetnikov v nebesih izpovedujem zaobljubo čistosti, uboštva in pokorščine po pravilih
Družbe sv. Frančiška Saleškega vam, svojemu predstojniku, za dobo treh let oziroma za
vse življenje.
Zato vas ponižno prosim, da bi mi takoj ukazali tist­ e stvari, ki se vam zdijo v večjo Božjo
slavo in večjo korist duš. Ti pa, Bog dobrote, v svoji neskončni dobrohotnosti po krvi Jezu-
sa Kristusa sprejmi to daritev v zahvalo za vse darove, ki si mi jih iz­kazal, in za odpuščanje
mojih grehov. Ti si mi navdihnil misel, da bi naredil te zaobljube, podeli mi milost, da jih
bom tudi izpolnil.
Sveta Marija brezmadežna Devica, sv. Frančišek Saleški, vsi svetniki in svetnice Božji, pro-
site zame, da bom v ljubezni do svoj­ega Boga vedno njemu služil in prejel večno plačilo v
nebesih.
Vsi odgovorijo: Amen.
Nato bo novi član Družbe zapisal svoje ime v knjigo, kjer bo podpisal naslednji obrazec:
Podpisani sem prebral in razumel pravila Družbe sv. Frančiška Saleškega in obljub-
ljam, da jih bom izpolnjeval v smislu obrazca zaobljub, ki sem ga pravkar prebral.
Turin, dne ... meseca ... leta …
N. N.
Nato se izmenično zmoli Tebe Boga hvalimo. Na koncu bo rek­tor, če se mu bo zdelo
primerno, imel kratek moralni nagovor, nakar se bo vse končalo s psalmom Hvalite Gos-
poda, vsa ljudstva itn.
8. DODATEK
priporočila, da bi sveti sedež odobril družbo svetega
frančiška saleškega
škof iz acquija
Potem ko sem podpisani prebral pravila ustanove Družbe z naslovom sv. Frančiška Sa-
leškega, si ne morem kaj, da ne bi poln veselja priporočil duha in cilja te Družbe in predvidel
velike koristi, ki bi jo imela Cerkev in civilna družba, če bi jih potrdila pristojna oblast.

62.6 Page 616

▲back to top


616
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Zato se pridružujem odličnemu škofu iz Cunea in prosim Sveti sedež, da dobrohotno
sprejme ponižne prošnje gorečega ustanovitelja te Družbe in potrdi že imenovana Pravila
s tistimi popravki in dodatki, ki bi jih modrost vaše svetosti štela za umestne.
+ Fr. MODEST, škof v Acquiju
Acqui, 18. decembra 1863
škof iz suse
V spodbudo pastirjev in Božjih služabnikov ter vseh dobrih ljudi, ki se žalostijo zaradi
velike škode, ki jih v teh žalostnih časih občuti Cerkev zaradi širjenja slabih knjig, proti-
verskih časopis­ ov, obrekovanja brezbožnežev in javnega pohujšanja, je Gospod vzbudil
velečastitega duhovnika Janeza Boska, ki že več let opravlja odlično nalogo zlasti s tem,
da se zavzema za ubogo neizkušeno mladino, ki jo posebno zalezujejo sektaši in vsi tisti,
ki so slepo orodje v njihovih rokah.
On je ustanovil družbo ali kongregacijo pobožnih duhovn­ ikov z namenom, da bi pou-
čeval nevedne otroke o katoliški veri, da bi jih umaknil s poti greha, jih spodbudil k pobož-
nosti, jih ohranil na poti krščanske kreposti, jih vzgajal in jih končno usmeril v kako pošteno
zaposlitev ali obrt in bi tiste, ki bi jih Bog poklical, uvrstil med vojsko Cerkve tako, da bi jim,
če so brez sredstev, s pomočjo javne dobrodelnosti priskrbel vse potrebno za življenje. To
Družbo je Bog blagoslovil, tako da je po njegovem blagoslovu poleg Oratorija sv. Frančiška
Saleškega nastal še Oratorij sv. Alojzija in svetega Angela varuha tukaj v Turinu, potem še
poseben zavod v Genovi in sedaj še v Mirabellu, škofiji Casale, z istim ciljem. V teh ustanovah
deluje že šestdeset duhovnikov in klerikov, ki po navodilih imenovanega don Boska vzgajajo
otroke, zbrane v zgoraj imenovani glavni hiši, kjer jih je šeststo šestdeset, sto v Genovi, sto v
Mirabellu. S tistimi fanti, ki prejemajo krščanski pouk ob prazn­ ičnih dneh in imajo možnost
za pošteno zabavo v imenovanih treh oratorijih v Turinu, močno presegajo število dva tisoč.
Pregledali in preučili smo pravilnik Družbe imenovanega gosp­ oda duhovnika. Zdi se
nam, da ga preveva resnična želja in lahek nač­ in, ki vodi k vzvišenemu cilju, ki si ga je pos-
tavil. V teh naših krajih vsi občudujemo in z zadovoljstvom ugotavljamo velike koristi, ki jih
prejema naša mladina. Zlasti so zadovoljni tisti, ki jim je pri srcu blagor Cerkve. Ti želijo, in
to želimo tudi mi, da bi ta ustanova dobila stalno obliko. To toliko bolj, ker je veliko fantov
iz naše škofije, dijakov in rokodelcev, dobilo in veliko jih še dobiva ustrezno vzgojo v veliko
korist sebi in družbi. Ker se nam zdi, da gre za resnično korist Cerkve pa tudi za korist ci-
vilne družbe, z vdano spoštljivostjo priporočamo to ustanovo Svetemu sedežu, da bi potrdil
pravilo, ki ga imenovani duhovnik pred­laga vaši svetosti v luči Božjega Duha, ki vas vodi.
+ g. anton, škof v Susi; duh. chiaperotti, tajnik
Susa, 18. januarja 1864
škof iz mondovija
Fr. Janez Tomaž Ghilardi iz pridigarskega reda,po milosti Božji in svetega Apostolskega
sedeža škof v Mondoviju in grof, hišni prelat njegove svetosti in asistent Svetega sedeža, dosmr-
tno pooblaščeni opat S. Dalmazza

62.7 Page 617

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
617
Ime duhovnika don Janeza Boska je visoko spoštovano in občudovano ne samo v Pie-
montu, temveč po vsej Ita­liji, zlasti zaradi njegovega prizadevanja, da bi v svetosti vzga­
jal in poučeval mladino vseh slojev. V ta namen je pred mnogimi leti ustanovil oratorije
sv. Frančiška Saleškega, sv. Alojzija Gonzage in sv. Angela varuha. V prvem, ki je nekaka
materna hiša drugih, daje zavetje kakim osemsto fantom iz vseh škofij Italije, ki jim on
glede na njihove sposobnosti in nagnjenja daje deloma priložnost, da se izučijo kake obrti
oziroma se šolajo, če čutijo v sebi Božji klic za duhovnika. Dve podobni ustanovi je odprl v
Ge­novi in v Mirabellu, casalski škofiji.
Da bi mogel skrbeti za toliko gojencev kakor tudi za tisoče drugih, ki jih zbira v ime-
novanih oratorijih z namenom, da bi jih obvaroval nevarnosti in njihova srca vzgajal v
lepih verskih nače­lih, je modro ustanovil družbo pobožnih in gorečih duhovnikov, ki z
njim delijo napore in težave za dober uspeh tako težkega in odgovor­nega dela.
Brez dvoma bo ta družba, ki šteje že sedaj kakih sedemdeset članov, navdušenih in
polnih duha svojega ustanovitelja, kmalu v ve­liko pomoč Cerkvi in družbi, zlasti v teh ča-
sih, ko je ena kot druga tako divje napadena v svojih najplemenitejših ciljih, ki obstajajo v
mladih, katere skušajo na vse načine ugonobiti in pokvariti.
O tem smo se prepričali tako iz osebnega poznanja imenovane ustanove, ki smo jo
obiskali v njenih šol­ah in delavnicah, kakor tudi iz branja pravilnika, ki ga je velezaslužni
ustanovitelj, ki ga posebej spoštujemo in občud­ ujemo, predložil Svetemu sedežu v odo-
britev. Priporočamo, da bi potrdili pravila s tistimi popravki, ki bi se zdeli svetemu očetu
najprimernejši.
+ fr. jan. tommaso, škof; c. jožef martini, škofijski tajnik
Mondovi, 1. februarja 1864
monsinjor škof iz Casaleja
Škof iz Casaleja Monferato se z ene strani veseli, da lahko sporoči, da so po zaslugi
uglednega in pobožnega duhovnika don Janeza Boska pravkar odprli zavod za pouk in
vzgojo mladih fantov, ki bi želeli postati duhovniki. Skupaj z mnogimi piemontskimi škofi
prosi, da bi za ohranitev in pomnožitev toliko ustanov podprli ustanovitev redovne druž-
be, ki ji je, kakor se vidi iz priloženih pravil, edini cilj večja Božja slava in zveličanje duš.
V teh za verske ustanove tako usodnih časih je previdnostno delo odpiranje usta-
nov, iz katerih izhajajo učeni in dobri duhovniki, ki bodo sposobni vzgajati mladino in se
posvečati pridigarski službi.
Kako zelo bo potolažena duša nesmrtnega Pija IX., od katerega spoštovane sodbe se
pričakuje fiat (zgodi se).
Ponižni služabnik + alojzij, škof v Casaleju
(pečat) Casale, 11. februarja 1864

62.8 Page 618

▲back to top


618
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
9. DODATEK
kratko poročilo o družbi sv. fran­čiška saleškega
cerkveni predstojnik turinske škofije
Vse od 1841, ko se je s preprostim prazničnim katekizmom v cerkvi sv. Frančiška Asiškega
začelo delo oratorijev, je bilo vse narejeno s privolitvijo in pod vodstvom mons. Alojzija
Fransonija, turinskega nadškofa. Ko sem po treh letih prevzel vodstvo zavetišča, so se ob
prazničnih dneh tam začeli zbirati dečki.
Da bi dobili stalno bivališče in bi se stvari čim bolj us­talile, je cerkveni predstojnik z od-
lokom 6. decembra 1844 dal poo­ blastilo za blagoslovitev poslopja za cerkveno rabo z
dovoljenjem opravljanja svete maše, podeljevanja blagoslova z Najsvetejšim, opravljanja
tridnevnic, devetdnevnic itn.
Ko potem ta cerkev ni mogla več zadovoljevati potreb, je z novim odlokom z dne 1. aprila
1846 prenesel oratorij v obširnejši prostor v Valdoccu, kjer je bila zgrajena cerkev in hiša,
v kateri je sedaj.
Ko je obstoječi oratorij postal premajhen, je cerkveni predstojn­ ik z odlokom 18. decembra
1847 dovolil odpreti v enem izmed predmes­ tij tega glavnega mesta nov oratorij, posvečen
sv. Alojziju Gonzagi. Ob prazničnih dneh se tukaj opravljajo vse pobožnosti in obredi, kot
je to navada v župnijskih cerkvah. Med tednom prihaja v te prostore veliko število ubogih
dečkov v osnovno šolo.
Dve leti pozneje je bilo izdano dovoljenje še za tretji oratorij v Vanchigli z imenom sv.
Angela varuha.
Ne bom navajal posameznih odlokov, s katerimi so bila podelj­ena posamična pooblastila,
predlagam samo pripis dopisa, s katerim je cerkveni predstojnik na splošno odobril vse,
kar opravljajo duhovniki in kleriki v oratorijih, in me z odlokom z dne 31. marca 1852
postavil za voditelja omen­ jenih ustanov.
Cerkveni predstojnik je podpiral in odobraval te ustanove bodisi s svojo oblastjo kakor
tudi z materialnimi sredstvi, obenem pa je ponovno toplo priporočal, da bi poskrbel za
primer smrti voditelja. Več­krat je izrazil željo, da bi se ustanovila družba, ki bi imela na-
men in sposobnost vzgajati revne dečke, ohranjati duha in tiste običajne stvar­ i, ki se jih
je mogoče naučiti samo z izkušnjo. Toda srečni časi so se končali: nadškof je moral za-
pustiti nadškofijo in oditi v izgnans­ tvo. Vendar mi ni nehal priporočati oratorije in mi
svetoval, naj bi poskrbel za prihodnost oratorijev po moji smrti. Po njegovem nasvetu sem
se 1858 odpravil v Rim, da bi v zvezi s tem spoznal mnenje vrhovnega poglavarja Cerkve.
Ko je potem zvedel, da sem po nasvetu vedno slavno vladajočega Pija IX. sestavil zaželeni
pravilnik, je bil zelo zadovoljen, ga sam prebral, ga nato s priporočilnim dopisom poslal
generalnemu vikarju v Turin in ga prosil, da bi ga dobro preučil in predložil za kanonično
odobritev. Medtem ko se je vse to dogajalo, je Božja previdnosti spoštovanega prelata
poklicala iz zemeljskega pregnanstva v nebeško blaženost.
Sedanji cerkveni predstojnik kot generalni kapitularni vikar meni, da stvar presega meje
njegove avtoritete, da bi dokončno odobril pravilnik, in se zato omejuje na priporočilo v
korist Družbe pri Svet­ em sedežu. To priporočilo je dodano temu dopisu.

62.9 Page 619

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
619
kaj vse je vladajoči papež pij ix. storil v korist te družbe
Lahko trdimo, da je vsako leto vladanja tega velikega in slavnega papeža bilo zaznamova-
no z naklonjenostjo in dobroto do ustanove oratorijev. Dovoljenje za opravljanje treh maš
z obhajilom na božični večer, delni in popolni odpustki ob razn­ ih slovesnostih in pobožnih
vajah ter dar raznih predmetov so bila znamenja papeževe naklonjenosti. Bilo bi predolgo
naštevati vse odloke, s katerimi so bili podeljeni ti darovi.
Naj samo omenim, da mi je sveti oče leta 1858, ko sem bil v Rimu z namenom, da bi ga
vprašal za vodilo in nasvet o ustano­vitvi Družbe sv. Frančiška Saleškega, potem ko je z
očetovsko dobroh­ otnostjo poslušal moje poročilo o delovanju oratorijev, z željo, da bi se
ohranili, dejal: »Dragi opat Bosko, vi ste človek kakor drugi in boste morali nekoč umreti.
Ali ste že poskrbeli za preživetje svojih oratorijev?« Ko je potem spoznal, da je bil namen
mojega prihoda v Rim prav to, mi je naročil, naj molim in se potem čez nekaj dni spet
vrnem k njemu. Tako sem tudi storil in v posebni avdienci mi je predstavil načrt nove
družbe. Med drugim je dejal: »Ta družba ali kongregacija mora zadovoljiti vse redovne
potrebe oratorijev, zato mora imeti zaobljube, da ohranja vez edinosti in značilnega duha
ustanove. Zaobljube morajo biti preproste, da jih je mogoče z lahkoto razvezati, da ner-
ganje katerega izmed članov ne moti enovitosti ustanove. Ta družba mora biti taka, da
je pred Cerkvijo prava redovna družba, istočasno pa morajo člani imeti vse pravice pred
državnimi zakoni, se pravi, da vsak član pred državo uživa vso zaščito zakona kot vsi drugi
državljani. Nato mi je navedel nekaj redovnih družb, ki so bile urejene na podoben način.
Po teh smernicah njegove svetosti sem še v Rimu izdelal načrt pravilnika, ki ga je njegova
eminenca kardinal Gaude (dragega in srečnega spomina) prebral in dopolnil z opombami.
Sveti oče je predlagal, da bi ta pravilnik takoj predložili za to ustanovljeni komisiji, toda jaz
sem prosil, da bi najprej nekaj časa preizkušali v praksi in ga potem spet predložili njegovi
svetosti. Tako smo tudi storili. Sedaj je preteklo že šest let, kar se po tem pravilniku ravna-
jo v Družbi sv. Frančiška Saleškega. Ta pravilnik vsebuje način življenja in prikazuje duha,
po katerem dela­jo in živijo že dvajset let tisti, ki se trudijo v oratorijih. Vse to sem skušal
povzeti v obliki pravilnika na osnovi načel, ki mi jih je podala njegova svetost papež.
Bojim se, da sem se pri pisanju teh poglavij gotovo oddaljil od zasnove, ki mi je bila naka-
zana, zato prepuščam vse v roke njegove svetosti ali tistega, ki ga bo on določil, da prebe-
re, popravi in doda, kar se bo zdelo v večjo Božjo slavo in zveličanje duš.
Isti sveti oče je v svoji milostni naklonjenosti, ki je jaz ne bom nikdar zadosti cenil, spod-
bujal k delu za oratorije v več dopisih. Prilagam samo tri, ki so še posebno povezani s
prošnjo, ki jo tukaj predlagam.
Če bi k dobrohotnim darovom, ki sem jih že prejel, smel dodati še eno prošnjo, bi to bila
naslednja: Če bi me smrt presenetila, bi zapustil to ustanovo v nemajhnih težavah, če ne
bi bila zakonito ustanovljena, in to tako glede duhovne in materialne upra­ve kakor tudi
zaradi zakonitega dedovanja že obstoječih ustanov. Zato obenem s tem, ko dajem popolno
svobodo, da se doda, črta ali spremeni, kar more služiti v večjo Božjo slavo, ponižno pro-
sim, da bi Sveti se­dež pri toliko nujnih poslih, ki jih mora opraviti, čim prej vzel v obrav-
navo predloženo zadevo.

62.10 Page 620

▲back to top


620
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
10. DODATEK
nekaj priporočilnih pisem notranjega ministra
V letih 1862, 1863, 1864 don Janezu Bosku v korist fantov, ki so bili pozneje sprejeti v
oratorij. Fantje, ki jih je priporočil minister RICASOLI.
nontranje ministrstvo Odd. 2 - Pododd. 1 št. 2295-585 Turin, 28. januarja 1862
V odgovor na cenjeno pismo z dne 22. januarja podpisani sporoča velečastitemu du-
hovniku Bosku, da je za sprejem dečka Jožefa Mantina v ustanovo sv. Frančiška Saleškega,
ki jo on vodi, to ministrstvo z odlokom današnjega dne določilo plačilo 15. lir v korist
istega ravnatelja duhovnika Boska. Naročilo je bilo izdano blagajni tega mesta.
Generalni direktor salino
notranje ministrstvo Odd. 2 - Pododd. 1 Št. 2963-777 Turin, 31. januarja 1862
Janez Fissore, mladoletni sin pokojnega Jakoba Fissoreja, načelnika vratarjev tega
ministrstva, je pred kratkim izgubil še svojo mater, ki je bila edina opora družine.
Ker zaradi telesne slabosti ni bil sprejet v vojaško šolo v Racconigiju, je njegova se-
stra Uršula Fissore, vdova Mina (stanujoča v Via Dora Grossa št. 23, 2. nadstropje), prosila
to ministrstvo, da bi na osnovi letnega prispevka njenega brata sprejeli v ustanovo sv.
Frančiška Saleškega v tem mestu.
Ministrstvo, ki ga je usoda uboge sirote močno pretresla, je tudi zaradi zaslug njego-
vega pokojnega očeta za javne službe imenovanega dečka toplo priporočilo že preizku-
šeni dobroti velečastitega ravnatelja duhovnika Janeza Boska in ga prosilo, da bi sprejel
siroto v od njega vodeno ustanovo, o čemer naj bi izdal ustrezno potrdilo za nadaljnje
ravnanje vseh prizadetih.
Generalni direktor SALINO
Fantje, ki jih je priporočil njegova ekscelenca minister Rattazzi.
nontranje ministrstvo Odd. 2 - Pododd. 1 Št. 6914-1943 Turin, 8. marca 1862
Janez Boeris iz Turina je zaprosil to ministrstvo, da bi njegovega 12-letnega sina
Jožefa sprejeli v Zavetišče sv. Frančiška Saleškega v tem mestu. Svojo prošnjo uteme­ljuje
z dejstvom, da ne more sam skrbeti za vzgojo svojih štirih otr­ ok v nežni starosti zaradi
pomanjkanja sredstev, saj dobiva samo 6. lir na mesec od Gazzetta Militare (Vojaški ve-
stnik). Žena, ki je kot šivilja sovzdrževala družin­ o, je pred kratkim umrla. Podpisani se
je ob nesrečnem položaju tega človeka in ob ugodnih poročilih o njegovem vedenju zav-
zel, da mu po svojih močeh pomaga. Zato se obrača na znano dobrodelnost velečastitega
duhovni­ka don Boska, da imenovanega dečka sprejme v zavod, ki ga vodi. Min­ istrstvo je
pripravljeno prispevati že običajnih 15. lir ob spre­jemu v zavod, za kar bo gospod ravna-
telj dobil posebno potrdilo. Za ministra salinas

63 Pages 621-630

▲back to top


63.1 Page 621

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
621
notranje ministrstvo; Uprava Odd. 5 - Pododd. 3 Št. 543 Turin, 12. maja 1862
Podpisani toplo priporoča človekoljubni krščanski ljubezni velečastitega don Boska,
ravnatelja Zavetišča sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu, tukaj priloženo prošnjo Alojzije
Gola za sprejem njenega 12-letnega sina Hadrijana.
Ker prosilka zasluži posebno pozornost, bo ministrstvo, kakor hitro bo deček sprejet
v zavetišče, izplačalo enkratno vsoto 150 lir.
Za ministra capriolo
kraljevina italija, notranje ministrstvo, Generalni direktor
Odd. 2 - Pododd. 2 Št. 1604 Turin, 15. junija 1862
Dominik Fano, strežnik v kavarni Fiorio v tem mestu, prosi za oskrbo svojega prib-
ližno 16-letnega brata Teodorja, ki je siroto po materi sedaj zapustil še oče in je tako
prepuščen sam sebi in nima nikakršnih sredstev za življenje.
Skoraj očetovska skrb, ki smo ji le redko priča, s kater­ o se je prosilec zavzel za svoje-
ga brata, ki mu on sam s svojimi sreds­ tvi ne more pomagati, in drugi podatki, ki smo jih
dobili, nas silijo k sočustvovanju in uvajajo podpisanega, da priporoči že poznani človeko-
ljubnosti vaše uglednosti sprejem Teodorja Fana v vašo ustanovo v Valdoccu.
Ko bo fant vstopil v zavod, bo ministrstvo določilo izplačil­o že običajne vsote 150 lir
v korist vaše ustanove. Za ministra capriolo
kraljevina italija, notranje ministrstvo, Generalni direktor
Odd. 5 - Pododd. 2 Št. 2112 Turin, 3. junija 1862
Župan v S. Michelu d'Asti toplo priporoča temu ministrst­vu sprejem 9-letne sirote
Mihaela Garassina iz iste občine, ki sedaj, ko je njegov brat stopil v vojaško službo, nima
nikogar, ki bi skrbel zanj, in si mora zato z beračenjem pomagati skozi življenje.
Nežna starost ubogega dečka, ki mu onemogoča, da bi si sam služil vsakdanji kruh,
popolno pomanjkanje tovrstnih ustanov v pok­ rajini, kjer bi ga lahko prehranili, navaja
podpisanega, da ponovno prosi že poznano dobroto vaše uglednosti, da tega deč­ka sprej-
mete v svoj zavod. Občinska uprava je pripravljena ob vstopu v zavod izplačati že običaj-
no vsoto 150 lir v korist vaše usta­nove.
Prilagam Garassinov krstni list.
Za ministra capriolo
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 5 - Pododd. 2 Št. 2489 Turin, 8. julija 1862
Concetta Galante iz Neaplja, stanujoča v Turinu, prihaja s priloženim dopisom na
to ministrstvo s prošnjo, da bi dosegla sprejem svojega 8-letnega sina Gesualda Risolija
v zavod.
Da bi omogočil sprejem v zavod, se mora podpisani znova obrnit­ i na človekoljubje
vaše uglednosti v korist tega nesrečnega dečka s pripombo, da je ministrstvo pripravljeno
vaši ustanovi, ko bo Risoli sprejet, izplačati že običajno vsoto 150 lir.
Za ministra CAPRIOLO

63.2 Page 622

▲back to top


622
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Fantje, ki jih je priporočil njegova ekscelenca minister peruzzi.
kraljevina italija, notranje ministrstvo, Generalni direktor
Odd. 5 - Pododd. 2 Št. 9617 Turin, 5. januarja 1863
Podpisani je v smislu pisnega dogovora z dne 3. decemb­ ra naše Direkcije po turinski
prefekturi obvestil Concetto Galante, mater Gesualda Risolija, o ugodni rešitvi njene proš-
nje in jo vabi, da se z dečkom predstavi za nadaljnje poslovanje.
Za primere Bagiolla ter Vincenca in Karla Bartolini nismo mogl­i najti v naših spisih
podatkov, ker ni bila navedena niti številka protokola niti predlagatelj. Zato čakamo na
nadaljnja obvestila za izvedbo vplačila.
Priloženo prošnjo dečka Janeza Prine iz Cavoretta toplo priporočamo. Prepričani
smo, da bo lepo vedenje in nesrečna usoda tega dečka nagnila vaše vodstvo, da ga sprej-
me ob izplačilu že običajne vsote, če bo sprejet.
Za ministra s. spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 5 - Pododd. 2 Št. 1.899 Turin, 8. februarja 1863
S priloženo prošnjo se je uboga sirota Janez Krstnik Martina iz Campiglioneja obrnil
na to ministrstvo, da bi bil sprejet v vašo ustanovo.
Podpisani, ki pozna skrajno ubožno stanje prosilca, toplo priporoča krščanski lju-
bezni vaše uglednosti, da ga sprejmete v svoj zavod, in pri tem sporoča, da je ministrstvo
pripravljeno dati enkratno podporo 150 lir za sprejem Martina.
Za ministra s. spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Pododd. 2 Št. 5783-291 Turin, 2. marca 1863
Župan tega mesta je vložil prošnjo, da bi sprejeli v kako dobrodelno ustanovo 11-le-
tnega Jožefa Durazza, ki mu je pravkar umrla mati, oče pa ne more primerno skrbeti zanj,
ker je že prile­ten in komaj vzdržuje sebe in družino.
Podpisani računa na človekoljubnost gospoda ravnatelja te ustanove in prosi, da bi
dečka sprejeli v svoj zavod, ter pričakuje odgovor na izrečeno prošnjo.
Za ministra s. spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo Turin, 16. aprila 1863
Odd. 6 - Pododd. 2
Don Janez Musso, učitelj v mestu Turinu, se je obrnil na to ministrstvo za brezplačni
sprejem njegovega približno 14 let starega učenca Jožefa Copperija, sirote po očet­ u in
materi, ki ga je do sedaj vzdrževal in vzgajal zakristan Sester sirot.
Podpisani, ki pozna težaven položaj, v katerem je ubogi Copperi, zaupa, da bo vaša
uglednost znova pokazala svojo krščansko ljubezen in sprejela imenovanega v svojo usta-

63.3 Page 623

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
623
novo. Istočasno sporoč­ a, da je pripravljen ob sprejemu plačati enkratno vsoto 1. lir. Pro-
sim vas, da bi mi odgovorili na pismo.
Za ministra s. spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Pododd. 2 Št. 23673-1416 Turin, 27 aprila 1863
Štefan Siccardi, star 13 let, sirota po očetu in bivajoč v našem mestu, je zaprosil naše
ministrstvo za sprejem v kako dobrodelno ustanovo, kot je Oratorij sv. Frančiška Saleške-
ga. Iz poizvedovanja sem spoznal, da je prosilec zaradi svoje nesreče vreden pomoči, in
vam ga priporočam za sprejem. Prilagam njegovo prošnjo s potrdili in vam dajem prilož-
nost, da naredite ponovno dejanje človekoljubnosti do ubogega Siccardija s tem, da ga
sprejmete v svoje zavetišče.
Za ministra spaventa
prefektura turinske pokrajine, Odd. 5 - Št. zapisn. 7929, št. 519
Odgovor na dopis z dne 24. aprila 1863 Turin, 26. maja 1863
Podpisani sem sporočil vsebino dopisa gospoda duhovnika Janeza Boska, ravnatelja
Zavoda sv. Frančiška Saleškega v tem mest­ u, Sebastijanu De Luigi v Alessandrii, očetu
mladega Karla Francesca, ali bi bil pripravljen plačati mesečni prispevek 24 lir za svojega
sina za sprejem v zavod, oziroma bi v primeru dokazane revščine namest­ o njega omenje-
no vsoto prispeval kak sorodnik ali dobrotnik.
Iz odgovora gospoda prefekta v Alessandrii dne 15. tekočega meseca razumem, da
imenovani Sebastijan de Luigi ne zmore plačati niti najmanjšega prispevka za mesečnino
ali dati kakršen koli dar. Prav tako ne pozna nobene dobrodelne osebe, ki bi bila priprav-
ljena pomagati.
Ker sem z odgovorom prejel tudi listine in potrdilo o nezmožnosti plačevanja, izdano
od občinske uprave v Alessandrii, ponovno prosim imenovanega duhovnika Boska, da v
zadevi prosilca de Luigija uredi, kakor se mu bo zdelo najbolj prav.
Prefekt radicati
Opomba: Dečka so sprejeli na ministrovo priporočilo.
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Pododd. 2 Št. 495999-3139 Turin, 18. junija 1863
Matej Gennero, kmetovalec iz Carignana, je vzel leta 1851 v rejo dečka Herkula Bal-
lia, ki so ga dve leti starega zavrgli njegovi starši. Ker je medtem narasla njegova lastna
družina in ker mu primanjkuje sredstev, ne more več imeti pri sebi imenovanega za-
puščenčka Ballia, zato se je obrnil na župana v Carignanu s prošn­ jo, da bi imenovanega
dečka sprejeli v kako dobrodelno ustanovo.
V želji, da nesrečni Ballio, ko bo moral zapustiti družino, ki ga je celih deset let brezplač-
no vzdrževala, ne bi bil v breme družbi, je občinski svet določil, da da veleuglednemu teologu
Bosku 1. lir, če bo hotel z novim dobrodelnim dejanjem sprejeti tega fanta v svoj zavod.

63.4 Page 624

▲back to top


624
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
V zaupanju v vaše dobrodelno razpoloženje prosim vašo ugledn­ ost, da bi dobrohotno
sprejeli željo imenovanega občinskega sveta in tako preprečili nevarnost, v kateri bi se
mogel znajti Ballio zaradi svoje mladosti.
Prosim vas za odgovor.
Za ministra spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Podod. 2 Št. 48922-3.69 Turin, 21. junija 1863
Dominik Negro, cenilec tega mesta, sporoča, da je umrla njegova hčerka, poroče-
na z Dominikom Chiapperom, starim 61 let, in je bil zato primoran vzeti k sebi otroke
svoje hčerke, saj jih njihov oče ne zmore vzdrževati. Zaradi nezadostnih sred­stev prosi,
da bi prvorojenca imenovane hčerke 12-letnega Janeza sprejeli v Oratorij sv. Frančiška
Saleškega.
Izredno težek položaj prosilca zasluži posebno pozornost. Zato priporočam vaši ug-
lednosti, da ugodite njegovi prošnji.
Za ministra s. spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Pododd. 2 Št. 78496-5.35 Turin, 4. septembra 1863
Gospa Ana Miaredora, vdova po pokojnem slaščičarju Jožefu Malabaila iz Turina, se je
znašla brez sredstev in prosi na osnovi dokazanega uboštva, da bi njenega sina Karla He-
nrika sprejeli brezplačno v kak dobrodelni zavod, kjer bi se lahko primerno vzgajal in učil.
Skrajno reven položaj imenovane gospe zares zasluži uvidevnost. Zato prosim vašo
uglednost, da sprejmete imenovanega dečka v vaš zavod, in izjavljam, da sem za storjeno
uslugo pripravljen v korist ustanove podariti enkratno vsoto 150 lir.
Zelo bom hvaležen za odgovor na pričujočo prošnjo.
Za ministra s. spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 4 - Pododd. 2 Št. 5395 Turin, 16. septembra 1863
V dopisu z dne 23. avgusta tekočega leta je vaša uglednost por­ očala, da ste na osnovi
priporočila tega ministrstva sprejeli v svoj zavod štiri revne dečke in prosite, da bi vam
naklonili kako podporo.
Imam nalogo, da vam v imeni ministrstva sporočim, da v primeru fanta Angela Chi-
appara ne bo zavlačevalo z imenovano podporo, glede drugih treh pa meni, da nima za
to nikakršne dolžnosti.
Kar se tiče Janeza Onorata, nimamo pri roki nikakršnega naročila, da ga sprejmete
v svoj zavod.
Vsekakor boste mogli glede tega zadnjega navesti podrobnejše podatke z navedbo,
kdo ga je priporočil in iz katerega vzroka ste ga sprejeli.

63.5 Page 625

▲back to top


BiS 7 — Dodatki
625
Ob tej priložnosti sporočamo vaši uglednosti, da želimo natančnejš­ e podatke za ob-
veznosti ministrstva, ki jih to ministrstvo to leto ni izrecno priporočilo.
Za ministra s. spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Pododd. 2 Št. 32246 - 5788 Turin, 18. septembra 1863
Odvetnik Bernard Romero, bivajoč v tem mestu, mi je poslal dopis s priloženimi listi-
nami s prošnjo, da bi za Alojza Bossolasca, okraj Alba, sina vdove Marije Giuliano, dobil
prosto mesto v zavodu vašega vodstva.
Ker je iz priloženih listin razviden težek položaj Marije Giuliano, ki ima številno dru-
žino in živi v veliki revščini, pridružujem tudi svojo prošnjo, da vaša uglednost v smislu
svoje dobrodelne dejavnosti sprejme vaš zavod imenovanega Alojza Bossolasca.
Prilagam prošnjo z vsemi spremljajočimi listinami.
Za ministra s. spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Pododd. 2 Št. 94411-5912 Turin, 22. septembra 1863
Mati Aleksandra Pivette, rojena v Dalmaciji, bivajoča v Milanu, sporoča temu mi-
nistrstvu, da zaradi velike denarne stiske ne more vaši uglednosti povrniti stroškov za
vzdrževanje njenega sina in da tudi izdatkov za prejšnja leta v ist­ em vašem zavodu ne
more poravnati.
Po poizvedbi o položaju imenovane vdove, ki ima še enega otr­ oka, četudi ne bi mogel
v celoti, sem pripravljen delno poravnati stroške v korist vaše hiše, ko bom mogel to storiti.
Ne pozabite me ob priložnosti spomniti na dano obljubo z navedbo številke tega dopisa.
Za ministra s. spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Pododd. 2 Št. 8.795-5172 Turin, 8. oktobra 1863
Od preteklega avgusta je Janez Krstnik Benna iz Bielle prosil to ministrstvo in v ta
namen predložil potrebne listine od gospoda župana za brezplačni sprejem njegovega
13-letnega sina v Zavod sv. Frančiška Saleškega v tem mestu.
Po gospodu prefektu pokrajine Novara je ministrstvo spor­ očilo županu v Bielli in
prosilcu, da ministrstvo ne more odločati v imenovanem zavodu o ničemer, lahko samo
podpre imenovano prošnjo, če bi dobrodelne ustanove v Bielli ali občina prevzele obve-
znost plačevanja letne mesečnine v korist te ustanove ali vsaj z enkratnim omembe vred-
nim darom podprle zavod.
Ko je bil prosilec Benna poučen o ministrski odločbi, je vlo­žil ponovno prošnjo, v ka-
teri je omenil, da občina Biella in njene dobrodelne ustanove ne zmorejo prispevati me-
sečnine vaši ustanovi, da pa so nekateri zasebniki pripravljeni zbrati podporo 15. lir in
skromno osebno opremo za sprejem v vaš zavod.
Prosim vašo uglednost, da mi sporoči svojo odločitev glede sprejema imenovanega
fanta, da bom lahko dal potrebna navodila.
Za ministra s. spaventa

63.6 Page 626

▲back to top


626
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Pododd. 2 Št. 6522 Turin, 13. oktobra 1863
Magdalena Basso, vdova po pokojnem Jerneju Grasseru, zaradi svoje revščine ne
more vzdrževati svoje družine in je zato prosila to ministrstvo, da bi dosegla brezplačen
sprejem svojega sina Jožefa v zavod, ki ga vodi vaša uglednost.
Pošiljam vam prošnjo in priporočilno pismo župana iz Saluzza ter potrdilo o revnem
položaju prosilke s prošnjo, da s prispevkom 15. lir od občine ali dobrodelnih ustanov v
Saluzzu sprejmete dečka Grassera v svoj zavod.
Za ministra s. spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Pododd. 2 Št. 7149 Turin, 5. novembra 1863
Ker ne morem zavrniti priporočil, ki mi jih je predložila neka ugledna oseba, vam
pošiljam prošnjo Lovrenca Ferrera, da bi ga sprejeli v vašo dobrodelno ustanovo.
Prosim vašo uglednost, da mi sporoči svojo odločitev gled­ e omenjene prošnje.
Za ministra salino
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Podd. 2 Št. 6191 Turin, 3. julija 1864
Marjana Ferrari nam je dala vedeti, da je bil njen sin dobrohotno sprejet v ustanovo,
ki ste jo vi ustanovili in jo vodite, in da nima sredstev, da bi poskrbela za osebno opremo
svoj­ega otroka.
Ko sem poizvedel o položaju imenovane gospe, sem se odločil, da pomagam vaši ug-
lednosti s 100 lirami enkratne podpore za nakup potrebne opreme za dečka.
Ukaz za izplačilo bo dan, ko nas obvestite o vstopu mladega Ferrarija v vašo ustanovo.
Za ministra S. Spaventa
kraljevina italija, notranje ministrstvo
Odd. 6 - Pododd. 2 Št. 82.6 Turin, 21. oktobra 1864
Zahvaljujem se vam za ljubeznivo privolitev v prošnjo za sprejem sirote Jakoba Cen-
cia iz Rovetta di Cherasco v zavod sv. Frančiška Saleškega.
Fantu smo že sporočili o ugodni rešitvi njegove prošnje.
Kakor hitro bo Cencia sprejet v zavod, vas prosim, da mi sporočite, da bom določil
plačilo podpore, ki sem jo obljubil v dopisu z dne 15. tekočega meseca pod številko 8.13.
Za ministra c. Aveta

63.7 Page 627

▲back to top


Kazalo
1. poglavje
7
1862 – Don Bosko ozdravi – Marijino vezilo dečkom oratorija
– Seznam, ki more razložiti presenetljivo dejstvo – Opeharjena
radovednost – Izročitev vezil in njihov učinek – Vsebina nekaterih
vezil – Dvoje pričevanj
2. poglavje
14
Don Boskov način duhovnega vodstva preprostih ljudi – Priključene
konference Ustanovi sv. Vincencija Pavelskega v prazničnih oratorijih
– Obračun konference v Oratoriju Angela varuha v Vanchigli o njenem
delovanju v letu 1861; nagrade članom; prejemanje sv. obhajila;
uničenje slabih knjig; jutranje in večerne molitve; dar neke matere v
zahvalo za lepo vedenje njenega sina
3. poglavje
17
Sprejemi – Po smrti don Cafassa se je močno povečalo število ljudi, ki so
prihajali k don Bosku – Upoštevanje njegovih nasvetov – Don Boskova
sobica – Način, kako sprejema obiskovalce in se z njimi pogovarja
– Prijetnost v pogovoru – Dobrohotna odkritosrčnost z duhovniki
– Njegova previdnost v obravnavanju različnih nalog – Pravilnost
njegovih odločitev, ki so dostikrat nasprotne človeškim uvidom – Kako
naj se vedemo do klepetavih in neizobraženih ljudi, s tistimi, ki prosijo
podporo, z nasprotniki, z ljudmi, ki potrebujejo tolažbo, z izzivalnimi
in ošabneži – Ne more prenašati ljudi, ki kolnejo – Njegova ljubeznivost
pri slovesu obiskovalcev – Občudovanje ljudi, ki obiskujejo don Boska
4. poglavje
26
Don Boskove muke pri sprejemanju obiskov – Njegov odgovor
tistim, ki so mu svetovali, naj ne sprej­ema neljubih gostov – Svojim
sodelavcem je priporočal veliko spoštovanje do obiskovalcev – Velika
skrb, da ne bi, če le mogoče, poslal od sebe nikogar nezadovoljnega
– Duh odpovedi in previdnost – Praktičen pouk o ljubeznivosti –
Don Bosko je pripravljen vedno in kjer koli govoriti z vsemi – Kako
si je pridobil naklonjenost vseh ljudi – Odprava pošte – Don Boskov
odgovor na sramotilna pisma

63.8 Page 628

▲back to top


628
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
5. poglavje
31
Neprimerni pogovori in skrivnostni plamen v spalnici – Klepeti in
strah – Don Bosko da razlago dogodka in spodbuja fante, naj ne
prezirajo Marijinega opozorila. – Vezilo, plamen, pregled vesti –
Kako Marija vidi vse, kar hoče, in se navadno tako prikazuje na tem
svetu – Marijina pesem v nekem njegovem videnju – Med gojenci se
kažejo dobri sadovi tistega plamena – Razlog, zaradi katerega se je
don Bosko tako neutrudno posvečal spovedovanju
6. poglavje
37
Odgovor Pija IX. na don Boskovo pismo – Papeški odlok za odpustke
– Dodatno poglavje za pravilnik prazničnega oratorija – Sprejem
v salezijansko družbo: govor o pokorščini – Don Bosko razlaga
klerikom vrstico iz evangelija sv. Janeza: zadovoljstvo, ki ga čuti,
kdor dela za duše – Don Bosko odvrne don Allievija od ustanovitve
redovne družbe – Beseda gojencem: način kako lepo preživeti pustni
čas – Sredstva za posvečenje: napoved težkih duhovnih bojev – Don
Bosko noče, da bi fantje med odmorom posedali in bili sami zase –
Don Bosko od daleč odkrije skrite igralce za denar; bitka s snežnimi
kepami in don Boskovo odpuščanje
7. poglavje
43
Bogato Božje plačilo don Bosku za uspešno krščansko poučevanje
učeče se mladine – Penzionat ob oratoriju – Osnovna šola za zunanje
v Valdoccu in njen pravilnik – Ustanovitev katoliških šol pri Porta
Nuovi: Don Bosko v Ivrei za izbiro ljudskošolskih učiteljev; sprejem
pri škofu in duhovščini – Tiskarna v oratoriju sv. Frančiška Saleškega
– Mnenje kardinala Pieja o slabem tisku – Don Bosko se trudi, da
bi dobil od oblasti dovoljenje za tiskarno – Katoliško branje: pismo
naročnikom – Don Bosko v imenu tiskarjev naznani dobrotnikom
novo delavnico – Usoda tiskarne v Valdoccu
8. poglavje
51
Valdežani se pred don Boskom odpovejo krivi veri – Don Boskov
razgovor s krivoverci: zunanje bogočastje – Novim spreobrnjencem
obljubi pomoč – Otrokom najbolj revnih najde delovna mesta –
Hudičevsko zalezovanje nadleguje don Boska – Don Bosko gre v
Ivreo, da se oddahne od zalezovanja – Hudi duh proti don Bosku in
njegovim gojencem – Sad molitev – Spomin na trpljenje tistih dni
9. poglavje
60
Don Boska znova slikajo – Njegovo hrepenenje po bodočem življenju
– Nevšečnosti njegovih bolezni – Nemir njegovih sodelavcev – Don
Boskovo nenehno zatajevanje: opis neke večerje – Tisoči fantov, s
katerimi don Bosko želi biti v nebesih – Bolečine zaradi mlačnosti

63.9 Page 629

▲back to top


BiS 7 — Kazalo
629
nekaterih v božji službi – Don Boskove pohvalne besede čistosti
– Njegovo obnašanje in njegove besede, da bi vžgal v srcih fantov
ljubezen do te čednosti: nasveti za njeno ohranitev – Previdnost,
ki jo je svetoval duhovnikom in klerikom – Don Bosko razlaga 34.
vrstico 4. poglavja evangelija sv. Janeza – Milost, ki naj zanjo prosimo
svetnico, katere življenje opisujemo – Don Bosko ministrira pri sv.
maši: opomin tistim, ki prehitro mašujejo – Dar kardinala Corsija –
Spor med Avstrijo in Prusijo – Molitve fantov za mir v Evropi – Don
Boskovo predvidevanje
10. poglavje
68
Loterija 1862; Opombe in dokumenti – Zakaj je don Bosko vztrajno
prosil dobrodelno pomoč – Njegova prepričevalna beseda dosega,
kar potrebuje – Njegovi pozivi budijo v mnogih krajih javno
dobrodelnost – Nova loterija: krožna loterija – Privolitev dobrotnikov
– Preiskovanje palače grofa Caysa – Natisnjeno povabilo za loterijo
in razlogi zanjo; pravilnik – Don Bosko prosi kraljeve prince, da
prevzamejo pokroviteljstvo – Princi ne morejo sprejeti, sprejme pa
turinski župan – Imena članov loterijske komisije
11. poglavje
75
Loterija 1862; Opombe in dokumenti – Dejavnosti okoli loterije –
Don Boskova šaljiva razlaga pohvale nekega klerika – Don Bosko
pokara nekoga, ki razlaga njegovo čudežno dejanje – Ponižnost iz
navade – Ocenjevanje predmetov za loterijo – Don Bosko naslovi
prošnjo na turinskega župana za odobritev loterije – Odprtje loterije
– Ministrstvo odobri don Bosku brezplačno vozovnico na železnici –
Don Bosko v Vercelliju – Od Boskovi pogovori v vlaku na poti v Turin
– Sopotniki izkazujejo don Bosku spoštovanje – Zadnje priprave za
loterijo: organizatorji in organizatorke – Finančni minister ustavi
loterijo – Don Boskova okrožnica dobrotnikom o ministrski odredbi
– Smrt mons. Fransonija
12. poglavje
82
Nujno plačilo zapadlega dolga – Kraljev dar klerikom oratorija –
Nova stavba ob Vrtnarici – Don Bosko je prepričan o pomoči Božje
previdnosti – Zakaj se pri gradnji niso držali načrta; Bog ne ob­ljublja
pomoči nepotrebnim izdatkom – Izredna miloščina – Druga dela
– Kovaška delavnica – Razporeditev vseh delavnic: nov pravilnik –
Odpravljen nered – Pomen izbire dobrih mojstrov – Nesrečen konec
nekega delavca – Odličen kovaški mojster
13. poglavje
88
Don Boskova krščanska ljubezen pri obisku bolnikov v mestu: uteha,
ki jim jo nudi; pomirja vest – Kako pripravlja bolnike na smrt – Gospe,

63.10 Page 630

▲back to top


630
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
ki ji tik pred smrtjo z blagoslovom vrne zdravje, napove, da bo imela
vice na tem svetu – Napoved smrti: sanje, prikazen; neki fant poklican
v večnost; krsta – Ob smrti nekega fanta izjavi, da to ni tisti iz sanj, in
z začetnimi črkami napove, kdo bo umrl
14. poglavje
93
Velika noč: don Boskova utrujenost – Don Bosko se spominja spovedi
fantov iz prvih časov oratorija – Njegov stud zaradi preklinjanja
– Odbor za zbiranje spominov na don Boska nadaljuje svoje delo –
Nenadna smrt fanta, o katerem je don Bosko sanjal – Razni dogodki
pred smrtjo in med njo – Razodeta skrivnost – Popolna uresničitev
sanj – Don Janez Cagliero je poznal skrivnost – Don Bosko razveseljuje
dečke s prijetnimi pripovedmi – Psa Sivca je včasih videl samo don
Bosko – Don Boskova pridiga na belo nedeljo
15. poglavje
99
Slabo razpoloženje proti don Bosku v Giavenu – Diplomatski pogovor –
Don Bosko se umakne iz vodstva malega semenišča – Nekatere njegove
klerike so predstojniki semenišča prego­vorili, da so ostali, drugi so se
vrnili v oratorij – Zahrbtno prizadevanje, da bi več članov Družbe
pripravili za izstop in bi zapustili don Boska – Don Bosko izkazuje
dobrote tistim, ki mu delajo hudo – Don Bosko in nadškofijska pisarna
– Kdor dela tako, naj čaka – Vlada vrne turinski škofiji nadškofijsko
semenišče in dohodke – Obžalovanja vredna pozaba in njene posledice
– Nazadovanje semenišča v Giavenu – Mons. Gastaldi si da razložiti don
Boskova navodila za poživitev semenišča, jih odobri in predpiše rektorju,
ki ga on postavi – Don Jožef Aniceto – Odlično in neprekinjeno delovanje
malega semenišča – Don Bosko se veseli uspeha, ki ga je začel on
16. poglavje
105
Don Bosku ponujajo zavod v Doglianiju – Kako dobi don Bosko osebje
za vodstvo novega zavoda – Ne odpirati ustanov brez škofijskega
dovoljenja – Don Bosko razmišlja – Don Bosko gre v Dogliani; pridiga
dominikankam in se dogo­vori z občino za odprtje zavoda – Don Bosko
se odpravi v Mondovi in na osnovi opomb mons. Ghilardija odpove
pogodbo – Don Boskovo spoštovanje škofov – Don Bosko se odloči, da bo
tiskal Katoliško branje v oratorijski tiskarni – Zasluge ivrejskega škofa
za Združenje – Njegov predstavnik v Turinu pri osrednji upravi – Don
Bosko hoče narediti salezijansko družbo za dedinjo Branja – V oratoriju
začnejo tiskati Katoliško branje – Pismo, napisano v imenu ivrejskega
škofa, ki don Bosku zanika pravico do Katoliškega branja – Don Boskov
odgovor v obrambo njegove pravice – Prvi štirje zvezki Katoliškega
branja natisnjeni v oratoriju – Papeževanje sv. Feliksa I. in sv. Evstahijana,
papežev in mučencev – Vesela pripoved starega Napoleonovega vojaka –
Uprava ostaja v rokah škofovega predstavnika

64 Pages 631-640

▲back to top


64.1 Page 631

▲back to top


BiS 7 — Kazalo
631
17. poglavje
112
Don Bosko prežene z vrta gosenice – Vročice ozdravljen klerik –
Odkrita in zadovoljena skrita želja – Don Boskovi nagovori fantom:
priporoča tri stvari; napove bližnjo smrt; spodbuja fante in člane
Družbe, naj ljubijo in branijo papeža – Don Bosko pripravlja svoje
salezijance na redovne zaobljube – Že v otroških letih je sklenil postati
redovnik – Prve izrecne zaobljube v Družbi sv. Frančiška Saleškega –
Spodbuda in veliko don Boskovo veselje – Napovedana in uresničena
smrt nekega zglednega gojenca – Drugi preroški listek – Spoletska
Madona – Ljudje prihajajo od daleč, da bi se spovedali pri don Bosku
– Don Bosko spodbuja fante, da bi lepo končali Marijin mesec in da bi
molili za tovariše, ki so še daleč od Boga – Pridiga o čistosti
18. poglavje
120
Sanje: bodoči dogodki v Cerkvi; dva stebra sredi morja, papeževa
napadena ladja in silovita zmaga – Razlaga sanj – Težave, na katere
naletijo zvesti zbiralci don Boskovih besed – Nerazrešeno vprašanje
sanj – Pater Passaglia in poskus upora klera proti papežu – Don Bosko,
pater Passaglia in Nikomed Bianchi – Preklic odpadlega duhovnika
19. poglavje
127
Don Boskova potovanja so apostolska potovanja – Molitve vzdržujejo
mir v Rimu – Japonski mučenci so razglašeni za svetnike – Duhovniško
posvečenje don Cagliera in don Francesia; veselje fantov; znameniti
govor – Družinski pogovori fantov z don Boskom: dvom o uresničitvi
neke napovedi; je mogoče svobodno izbrati duhovniški poklic;
Marijino vezilo, čudežna luč v spalnici in njene posledice; Božje
usmiljenje do tistega, ki pride v oratorij; dobro se širi zunaj hiše;
spreobrnjenje prot­ estantov; kolikor bolj se oratorij skriva, toliko bolj
napreduje – Vrnitev v katoliško Cerkev
20. poglavje
132
Latinska komedija – Svet Salezijanske družbe in sprejem novih članov
– Don Boskov god, najbolj dobrodošle čestitke; don Bosko pripravi
bolehnega fanta, da piše domov ljubeznivo pismo kot odgovor na
voščila – Don Boskovi večerni govori; učinkovito opozorilo nekemu
preklinjevalcu; zasmehljivec, ki se norčuje iz svoje sestre, ki hodi
k spovedi, kaznovan z Božjo dobrotljivostjo – Praznik sv. Alojzija;
pobožnost do Marije, ki nagradi tiste, ki imajo njej na čast prižgano
lučko – Opozorila duhovnikom: pripraviti fante na težave, ki jih čakajo
v določeni starosti; kako ravnati s tistimi, ki padajo v greh, in s tistimi,
ki dajejo pohujšanje; pokor­ a kot zdravilo; prosimo Boga za milost, da
bi z duhovniško službo reševali duše; božjeropne spovedi – Don Bosko
razodene papežu svoje predvidevanje – Garibaldi in Aspromonte

64.2 Page 632

▲back to top


632
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
21. poglavje
140
Loterija 1862; Opombe in dokumenti – Spet loterija – Spodbude:
L'Armonia; pisma škofa d'Iglesiasa in kardinalov Vannicellija in Marinija
– Papeževi darovi – Don Boskova okrožnica, ki obrazloži rdeče listke
loterije – Prošnja prefektu, da bi odprl razstavo dobitkov in pomnožil
število srečk – Odobritveni odlok in sporočilo dobrotnikom – Zvezek
s seznamom dobitkov – Odprtje razstave – Županov obisk in njegov
odgovor na pozdrav nekega gojenca – Vabilo dobrotnikom, da obiščejo
razstavo – Župan priporoči z okrožnico srečke loterije županom na
podeželju in nekaterim prefektom kraljestva; turinska prefektura
odpošilja in sprejema – Županova pisma s šopki srečk za ministra javnih
del, no­tranjega ministra, prosvetnega ministra, ministra vojne mornarice,
finančnega ministra; odgovori – Don Boskovo pismo princema savojske
kraljeve hiše in odgovori: princ Tomaž, genovski knez; princ Carignana;
kneginja Pia – Kralj Viktor Emanuel prevzame tisoč srečk
22. poglavje
153
Don Bosko napove pogreb ob koncu julija – Sanje: rdeči konj –
Revolucija: preprečiti njeno opustošenje tako, da vcepimo ljudstvu
ljubezen do papeža – Kako naj presodimo, ali je kaka knjiga dobra ali
slaba – Ne more pisati o don Bosku, kdor ni preučil njegove vdan­ osti
papežu – Don Boskova previdnost pri ocenjevanju cerkvene politike
23. poglavje
157
Don Boskova vesela mirnost v trpljenju – Don Bosko gre k sv. Ignaciju
nad Lanzem – Napove na nerazložljiv način smrt fanta Casalegna iz
Chierija – S tistih planinskih višin vidi tri fante, ki se gredo kopat – Don
Boskovo pismo fantom oratorija: pripoveduje o svojem potovanju k
sv. Ignaciju, razodene, kaj se dogaja v oratoriju – Še eno pismo –
Skrivnostne pripombe k imenom, ki jih ni navedel v pismu – Njegova
vrnitev v Turin – Fantom razloži, kar je videl in pisal iz Lanza: udarci
po hrbtu tistim, ki so se šli kopat – Dokaz teh udarcev od nevidne roke
– Don Bosko pripoveduje v pridigi o spreobrnjenju neke umirajoče
zapeljanke – Lepa in pretresljiva smrt nekega dečka, ki ga je pokvaril
njegov tovariš – Don Boskov nagovor ob koncu šolskega leta: biti
dober zgled v družini – Način življenja v počitnicah
24. poglavje
165
Don Bosko in godovni dnevi gojencev – Napoved bolezni – Don Boska
druži z gojenci samo ljubezen do Boga – Don Bosko pripoveduje
o smrti javne grešnice, ki se je spreobrnila: priporoča gojencem
zatajevanje čutov in molitev – Smrt, ki se bo zgodila po treh lunah;
don Bosko zagotovi na smrt bolnemu, da ne bo umrl – Sanje: kača in
rožni venec – Razlaga sanj – Don Bosko razlaga in priporoča sveti
rožni venec – Sinovi nadaljujejo očetovo izročilo

64.3 Page 633

▲back to top


BiS 7 — Kazalo
633
25. poglavje
170
Don Bosko razodene drugi del sanj – Kačje meso, zastrupitev, če ga
kdo je; protisredstvo, ki more oživiti – Zgodovinska resnica – Naše
razmišljanje o drugem delu sanj – Cvetke za praznik Marijinega
rojstva: ne grešiti, dajati dobre nasvete, otresti se slabih navad, imeti
zaupanje v predstojnike; življenjska spoved za tiste, ki je še niso
opravili; ljubimo Jezusa, da nas bo ljubila Marija; lepo obnašanje v
cerkvi; pokorščina – Don Boska povabijo, da pridiga in blagoslovi
podobo presv. Marijinega Srca v Montemagnu; želi si pismenih
poročil in svetuje predhodne korake – V Montemagnu pridigata
kanonik Galletti in don Bosko – Don Bosko hvali kanonikovo
svetost in goreče pridiganje – Javno bogokletno dejanje v Turinu
– Don Boskov družinski govor; na oltar bodo povzdignjeni dečki iz
oratorija; najlažji način, da postanemo sveti; njegova skrb za dušno
dobro fantov – Tretja izdaja Zgodovine Italije in La Civiltà Cattolica
26. poglavje
179
loterija 1862 – opombe in dokumenti; Tretji datum loterije – Prošnja
turinskemu prefektu za drugo podaljšanje žrebanja in za pomnožitev
srečk – Ugodna privolitev finančnega ministrstva in prefekture –
L'Armonia: Obisk razstave dobitkov – Ustanova sv. Pavla in turinska
občinska uprava ne moreta sprejeti srečk – Prispevek škofa iz
Guastalle – Ljubeznivo don Boskovo pismu nekemu gospodu, ki so mu
že drug­ ič pošle srečke za razpečavanje – Velikodušnost nadškofa v
Firencah – Loterijo priporočijo predstavnikom tujih dvorov pri itali­
janskem kralju
27. poglavje
186
loterija 1862 – dokumenti in opombe; Pripravljalni odbor določi
dan žrebanja loterije in županu predstavi skromno željo – Županov
odgovor – Okrožnica in članek v Armonii, ki naznanja žrebanje –
Zapisnik opravljenega žrebanja – Okrožnica s številkami dobitnikov –
Armonia sporoča čas, v katerem je treba dvigniti dobitke – Neprijetno
presenečenje: dvojna srečka podeljuje dvema dobitnikoma isto prvo
nagrado – Pripravljalni odbor se zbere, da reši nastali položaj – Don
Bosko plača iz lastnega žepa enemu izmed dobitnikov pet tisoč lir –
Razdelitev preostalih dobitkov: srečka kneginje Melzi Sardi iz Rima
– Don Bosko ne sprejme predloga, da bi vlada priznala oratorij za
pobožno dobrodelno ustanovo
28. poglavje
193
Jesenski izlet – Neuspešen poskus prihoda v Vigevano – Strog in
očetovski nauk nekemu nesramnežu – Don Bosko tolaži tiste, ki se
niso mogli udeležiti izleta – V Becchih: pomembna don Caglierova

64.4 Page 634

▲back to top


634
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
pridiga – Skrivnosten glas: pazljivo oko – Castelnuovo – Deževni
dan in zavetje v Piei – Villa S. Secondo: Družba sv. Alojzija Calliano;
nepredvideno velikodušno gostoljubje; gojenec na počitnicah –
Montemagno: Alojzij Lasagna – Vignale: don Boskova pridiga v
čast presv. Srcu Marijinemu; uresničena napoved skorajšnje smrti;
velika dobrotnica salezijanskih ustanov – Casorso: duhovnik brez
duhovniške obleke – Brezplačen prevoz v dveh železniških vozovih –
Camagna – Castelletto – Alessandria: obisk cerkva, utrdbe in bojišča
Marengo – V Turinu
29. poglavje
205
Preverjanje trupla častitega don Cafassa – Don Bosko je od Boga
poslan za mladino – Katoliško branje: Spomini mladim; nesreče
delomrzneža – Vesele zgodbe starega Napoleonovega vojščaka –
Don Dominik Pestarino pride v oratorij in se popolnoma posveti don
Boskovim ustanovam – Kdo je bil don Pestarino – Don Bosko predvidi
ustanovo hčera Marije Pomočnice – Don Bosko predloži notranjemu
ministru načrt za zavetišče za uboge dečke, mlajše od dvanajst
let – Cilji, ki jih je imel s tem načrtom – Obrambni minister podari
oratoriju vojaško obleko
30. poglavje
213
Oratorij se spet napolni – Nekaj znamenitih sprejemov gojencev –
Veliko jih je, toda Gospod jih bo vzdrževal – Don Bosko jih preizkuša
in izbira: ponovi, da bo eden izmed njih škof – Alojzij Lasagna – Fant,
ki ne sodi v oratorij – Začne se šola; učitelji brez državnih izpitov
– Preteklo leto je šolska oblast zamižala na eno oko – Don Bosko
pripravlja klerike za državne diplome – Piše provikarju, da bi njegove
klerike za to leto oprostil izpitov iz teologije – Priskrbi cerkvene
nadarbine bodočim duhovnikom – Don Janezu Caglieru je zaupano
pridiganje v nedeljo popoldne – Raba narečja na prižnici – Don Bosko
pridiga v okolici Albe: najprej zelo skopa, potem pa zelo gostoljubna
postrežba – Stara grofica – Galantuomo ne prerokuje več
31. poglavje
223
Nove nevšečnosti – Nasprotnikovi vojni načrti, da bi zaprli gimnazijo
v oratoriju – Vitez Gatti načelnik hudobnežev: hudobna ljubeznivost –
Don Boskova neuslišana prošnja ministrstvu, da bi pripustili učitelje
oratorija k izpitu usposobljenosti – Odklonjen sprejem pri ministru za
prosveto – Udarci in življenje v oratoriju – Ponižne in spodbudne don
Boskove smernice – Poslanec Selmi kot nov šolski nadzornik: prošnje
in odklonitve – Don Bosko na obisku pri Selmiju – Dialog; življenjepis
Dominika Savia; Zgodovina Italije; parmski knez – Prošnja, uradni
obisk, potrditev učiteljev

64.5 Page 635

▲back to top


BiS 7 — Kazalo
635
32. poglavje
233
Iz posvečenega trpljenja rastejo velike reči – Katoliško branje:
Zgodovinski podatki iz življenja bl. Katarine de Mattei iz Racconigija
– Pohvalna ocena L'Armonie – Devetdnevnica v čast Brezmadežni; don
Boskove cvetke za vsak dan – Strašne noči nekega fanta, ki se ni hotel
spreobrniti – Zaradi šolskih vprašanj don Bosko ne more iti v Cumiano
– Don Bosko odkrije nekaterim svojim zaupnim fantom navdih za
zida­vo cerkve v čast Mariji Pomočnici – Praznik Brezmadežne –
Pogovor v domači hiši: prihodnje leto bomo odprli zavod v Mirabellu;
v sanjah vidi napis na hiši v Valdoccu; ostro nasprotovanje v prvih
časih oratorija – Don Boskova konferenca salezijancem; sanje; vzpon
na strmo goro; na vrhu so bile pripravljene bogato obložene mize;
njegovi prvi sodelavci se zaradi utrujenosti uprejo in nočejo na goro;
prvi pridejo na vrh fantje, ki jih je on vzgojil – Sveti redovi
33. poglavje
240
Zadnji obiski don Boskovega brata v oratoriju: njegova dobrota in
pobožnost – Jožef zboli in umre v Becchih; don Bosko je ob njegovi
smrtni postelji – Bratova družina – Oratorij dobi dovoljenje, da sme
hraniti in deliti sv. olje – Predvidevanje in posledice neuresničenega
poklica – Don Boskove sanje, medtem ko se uresniči napoved smrti
nekega gojenca – Nove občinske odredbe za pokopavanje – Božič:
don Bosko bere v duši nekega gojenca – Še druga napoved smrti:
uresničena v čudnih okoliščinah – Rožni grm, ki cvete pozimi ob
oknu, kjer je bival don Bosko
34. poglavje
251
1863 – Število članov Salezijanske družbe – Prošnje za podporo
pravosodnemu ministrstvu, princema kraljev­e hiše, vladarju,
kraljevemu miloščinarju – Don Boskovo vezilo gojencem – Sanje: don
Boskova mati, Marijin kipec, slon v oratoriju, v cerkvi, na dvorišču,
kjer ubija fante; Marijin plašč, zašči­ta ogroženim in ranjenim;
sodelavci pošasti in branilci gojencev; pošast in njeni pomagači
izginejo v vrtincu; napisi na Marijinem plašču; prapor neke procesije;
besede presvete Device fantom – Ugodni sadovi vezila: fantje potrdijo,
da niso sanje, temveč videnje – Don Bosko razkrije skrivnost pisma –
Bivši gojenec potrdi uresničenje napovedi, ki mu jo je don Bosko dal o
sanjah – Zapisniki svéta: sprejem novincev in triletne zaobljube
35. poglavje
259
Širjenje dobrega tiska – Tretji ponatis Svetopisemskih zgodb – Papežev
nagovor in usmeritev episkopata ob razglasitvi japonskih mučencev za
svetnike – Ponatis Zgodovine Italije: L'Armonia – Katoliško branje za
mesec marec: poslanica naročnikom – Pozornost, ki naj bi jo izkazovali
prelatom naročnikom tega Branja – Don Boskova pisma mnogim
ordinarijem italijanskih škofij s prošnjo, da bi priporočili vpis, in odgovori

64.6 Page 636

▲back to top


636
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
36. poglavje
263
Don Bosko začne govoriti o novi cerkev v Valdoccu in o njenem
naslovu – Nakazuje kraj, kjer bo stala, in govori o obisku vernikov
– Mati Božja Marija bo poskrbela za potrebna sredstva – Mesto iz
sanj ni v don Boskovi lasti – Cerkev mislijo sezidati drugje, vendar ne
morejo kupiti zemljišča – Izjalovljeni poskusi, da bi kupili kraj sanj
– Cvetke za devetdnevnico sv. Frančiška Saleškega – Don Boskovi
zasebni pogovori; brezbrižnost do pohvale in graje; delo bo uspelo,
če ima za cilj Božjo slavo; ostaneta mu samo dve leti življenja;
življenje mu lahko podaljša pomoč salezijancev in molitve gojencev
– Vsej skupnosti oznani zmago nad hudičem – Prošnje grofu Cibrariu
in mavricijanskemu redu, pravosodnemu ministru, ministru za
bogoslužje in turinskemu županu za podporo pri zidavi cerkve –
Okrožnice z istim ciljem vernikom v Italiji – Nekateri se bojijo, da don
Bosku ne bo uspelo, drugi so prepri­čani, da zanj ni nič nemogoče –
Don Bosko prevzame v posest kraj sanj – Priče o zaupanju vernikov v
don Boskove molitve in mogočno priprošnjo preblažene Device Marije
37. poglavje
271
Don Bosko piše v Rim, da bi mu poslali Maronijev Cerkveni slovar –
Oratorijska knjižnica – Zahvala za poslanega Maronija – Prijateljevo
pismo – Katoliško branje: Papeževanje sv. Kaja, papeža in mučenca
– Don Boskova sodba o Chantrelovi poljudni zgodovini papežev
– Njegova navodila za šolsko uporabo svetopisemskih zgodb,
prevedenih iz tujih jezikov
38. poglavje
278
Okrožnice šolskega nadzornika – Don Bosko odgovori s seznamom
učiteljev in statistiko dijakov – Obisk viteza Gattija, ki ne dopušča
učiteljev brez diplome – Gatti proti šolskemu nadzorniku, ki je za
eno leto odobril učitelje – Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima –
Ministrstvo in Višji svet javne izobrazbe ne dasta don Bosku in njegovim
dovoljenja za izpit na univerzi – Don Bosko razloži ministru Amariju
svoje razloge in ponovi svojo prošnjo – Ministrstvo znova odbije prošnjo
– Zavračanje z napačno vljudnostjo in znamenjem spoštovanja
39. poglavje
284
Don Bosko napove, da bosta dva gojenca poklicana v večnost, še
preden bodo opravili naslednjo vajo za srečno smrt – Don Boskove
besede: sprejemajmo fante, ki jih drugi zanemarja­jo; potreba po
priročniku za spovedovanje dečkov; konferenca o redovniškem
uboštvu; ne nadlegujmo kuharjev s poznim prihajanjem k mizi;
neki gojenec v stiski, ker je zapustil oratorij – Don Bosko zbit od
utrujenosti spove starega delavca – Na don Boskovo prošnjo odgovori

64.7 Page 637

▲back to top


BiS 7 — Kazalo
637
z lastnoročnim pismom – Kleriki iz oratorija strežejo med velikim
tednom v katedrali in drugih cerkvah – Klerik Leggero ozdravi od
božjasti po don Boskovem blagoslovu – Don Boskove modre besede,
ki odpravijo nesporazum v skupnosti – V Mirabellu gradijo zavod
– Don Bosko v Astiju – Don Boskovo pismo kapitularnemu vikarju,
ki mu priporoča klerike in fante iz Astija za sprejem v oratorij, ki
postane tako zanje malo semenišče
40. poglavje
290
Veliki teden – Don Bosko omedli v zakristiji – Odgovor tistemu, ki mu
svetuje počitek – Opozarja, da en človek velja samo za enega človeka –
Krepost nekaterih fantov – Bog usliši prošnje tistih, ki za don Boskovo
olajšanje prevz­ emajo njegove bolečine – Pričevanje o tem – Don Bosko
vodi sestanek Družbe Brezmadežne in spodbuj­a fante, ki so se vrnili s
počitnic – Pismo kardinala Marinija potrjuje papeževo naklonjenost do
don Boska – Kanonik Gastaldi in kleriki v oratoriju; njegovo Katoliško
branje; zavrača don Boskove nasprotnike – Don Bosko ne pričakuje
plačila sveta – Don Bosko podpira sveto delovanje, ki se ga ne tiče – V
pismu prosi podporo markiza Fassatija – Duhovne vaje v oratoriju: don
Boskovi nasveti fantom; urnik – Mati Božja Marija pomiri nemirno vest
– Don Bosko napoveduje prihodnost nekaterih fantov – Večerni govor:
razlaga ognjene krogle, ki prihajajo iz oratorija; nekdo je slabo opravil
duhovne vaje; on je jasno poznal stanje vesti vseh fantov – Pričevanja
– Spomini fantu, ki je šel k prvemu obhajilu – Molitve za dva umrla
gojenca – Kapitelj sprejme nove sobrate
41. poglavje
299
Don Bosko da zgraditi poslopje za šolo – Napisi v stebrišču nove
stavbe – Nadaljevanje nasprotovanja, da bi učitelji oratorija mogli
delati izpite na univerzi; sedaj zahtevajo od njih gimnazijsko maturo
– Izpit iz filozofije v semenišču je enakovreden maturi – Prošnja
učiteljev oratorija rektorju univerze – Potrdilo o izpitu iz filozofije
– Don Boskova izjava in priporočilo rektorju univerze – Zavrnjena
prošnja – Ricotti in don Bosko – Posrednik – Dovoljenje za sprejemne
izpite na univerzi
42. poglavje
304
Don Boskova ustrežljivost do tistih znancev, ki so potovali v tuje kraje
– Njegova velikodušnost, včasih opeharjena, vedno pa potrpežljiva
do njegovih dolžnikov, da bi držali svoje obljube – Katoliško branje
– Don Bosko nadaljuje izdajanje življenjepisov papežev – Člane
vlade obdaruje s svojo Zgodovino Italije – Odgovor don Bosku na
pisma, v katerih prosi za podporo, glavnega tajnika pravosodnega
ministrstva, grofa Cibraria, prvega tajnika njegove uglednosti

64.8 Page 638

▲back to top


638
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
velikega mojstra mavricijanskega reda, poslanca Spaventa v imenu
notranjega ministra – Don Bosko prosi, pa ne doseže naslova barona
za nekega gospod­ a, ki bi bil pripravljen podpreti oratorij – Kralj
nameni dobršno vsoto za svetišče v Valdoccu – Težave Cerkve v Italiji
43. poglavje
311
Inšpekcija, ki jo je vitez Gatti sprožil v oratoriju – Obisk šol – Dante,
gvelfi in gibelini in časna papeževa oblast – Lepe besede, pa grda
dejanja – Don Bosko obišče prosvetnega ministra – Tožnika soočijo
z don Boskom: osramočenje – Ministrovi nasveti – Zagotovljen mir
44. poglavje
319
Don Bosko, zgled trdnega značaja – Zatrtje zavoda San Primitivo
– Časopisi pišejo proti šolskim redovnim družbam – Sledi pisem, ki
jih je don Bosko poslal ministru za notr­ anje zadeve in prosvetnemu
ministru v opravičilo – Sladko iz grenkega – Don Boskov ugled pri
fantih zaradi študija – Don Bosko sodeluje pri izdelavi poštne karte
Italije – Praznik sv. Janeza – Uspešni izpiti klerikov v semenišču –
Odlično uspeli izpiti oratorijskih učiteljev za sprejem na univerzo
45. poglavje
325
Cerkev Marije Pomočnice; Bog jo hoče imeti – Inženir Spezia pripravi
načrt – Prijetno presenečenje za don Boska – Denar bo prišel sam
od sebe – Občinska uprava spodbuja don Boska – Nekateri bi radi
spremenili naslov cerkve – Gradbeni odbor odobri načrte; don Boskove
duhovite pripombe – Prastara pobožnost Turinčanov do Marije
Pomočnice – Graditelj cerkve in začetni izdatki – Don Bosko ukaže
začetek del, kajti Božja previdnost bo storila svoje – Izkopavanje za
temelje – Marijin delež pri izplačilu prvih petnajstih delavcev
46. poglavje
330
Sanje: Vsak gojenec je potegnil listek iz ponujenega ovitka; don
Bosko razkriva, kaj je napisano na listkih – Potreba, da bi podaljšali
učiteljem dovoljenje za poučevanje – Don Boskov pogovor s Selmijem;
opombe in opažanja; politika; Katoliško branje – Don Boskovo pismo
Selmiju – Negotovost – Upanje in tegobe – Pij IX. tarna, ker mu don
Bosko ne piše – Don Bosko mu v pismu napoveduje prihodnost Rima
– Papeževo pismo don Bosku
47. poglavje
336
Spomin na sanje o kolesu in žitnem polju – Don Bosko se odloči za
pot na Oropo, kjer bi izbral osebje za Mirabello; v oratoriju vsi
napovedujejo, da bo don Rua ravnatelj – Težave zaradi pomanjkanja
državnih diplom – Minister določi izreden izpitni rok za profesorje za
prve tri gimnazijske razrede – Don Bosko spodbuja več svojih, da bi

64.9 Page 639

▲back to top


BiS 7 — Kazalo
639
šli na izpit – Neutruden in naporen študij – Pomembne don Boskove
besede za neutrudno delo v slavo Božjo – Don Boskova pisma dvema
klerikoma od sv. Ignacija – Običajni udarci dvema fantoma, ki sta se
šla kopat v Doro, in nevidna zaušnica; veliko pričevanj – Don Bosko
se vrne iz Lanza – Pismo z nasveti gospodu, ki ga je spoznal pri sv.
Ignaciju
48. poglavje
341
Konec šolskega leta – Pogled nazaj – Kavarna pri Consolati:
nevljudnost in krščanska ljubezen; en gojenec več v oratoriju; tri leta
z don Boskom; hvaležnost; vztrajnost v dobrem – Franček Besucco:
njegovi prvi razgovori z don Boskom; hvaležnost dobrotnikom;
preprostost; nekaj njegovih kreposti – Don Bosko ne dovoli izletov na
predvečere praznikov
49. poglavje
347
Don Bosko se odpravi v svetišče v Oropo – Njegovo pismo dijakom
oratorija; velik obisk vernikov v tem svetišču; njegova molitev za fante
– Don Bosko v Astiju: pridiga, spoveduje, potolaži nekega bolnika
– Don Bosko v Montemagnu – Sprejme dva fanta na priporočilo
prefekture in ministrstva za javna dela – Prva prošnja železniški
direkciji za znižanje tarife za prevoz materiala za novo cerkev.
50. poglavje
350
Don Boskovi nagovori fantom; razlogi, zakaj naj zaupamo
predstojnikom; oratorij daje priložnost, da delamo dobro; ne govoriti
slabo o oratoriju in ne ga sramotiti s slabim vedenjem; vsak ima
dušo, ki jo mora rešiti; nasvet, prijatelj, dobra misel – Don Boskova
očetovska skrb za gojence: kako je nekemu gojenc­ u sporočil smrt
njegovega očeta – Različni nasveti učiteljem in asistentom – Kako
sprejeti za dobro tudi kak napačen nasvet preds­ tojnikov – Škoda
zaradi neizpolnjevanja pravil – Tri don Boskova pisma kanoniku
Vogliottiju o preobleki klerikov, o službi pri obredih v stolnici, o
pomoči nekemu duhovniku v stiski in nekemu kleriku – Don Bosko
pošilja asistente v druge vzgojne zavode
51. poglavje
358
Izredni izpiti na univerzi za profesorje prvih treh razredov gimnazije
– Ricotti ne dovoli delati izpite klerikom in duhovnikom iz oratorija –
Njegovo previdnostno potovanje na deželo – Nadomestni predsednik
šteje za zadostno spričevala iz semenišča – Pet profesorskih diplom
za oratorij – Trije težki, pa izvrstni izpiti za vstop na univerzo – Don
Bosko zelo ceni študij – Njegovi gojenci in odlične mature: priznanja
izpraševalcev – Nesreče in smrt komendatorja Gattija

64.10 Page 640

▲back to top


640
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
52. poglavje
362
Malo semenišče v Mirabellu – Don Bosko sestavi prvi pravilnik
za svoje zavode; kako ga moramo ceniti – Duh tega pravilnika –
Program in njegova razširitev – Izbira osebja in nasveti, ki jih je dal
don Bosko – Zvezek izkušenj – Malo semenišče postavljeno v red –
Don Boskovi pisni nasveti don Rui – Katoliško branje – Galantuomo:
malo skrivnosten predgovor – Don Ambrogio – Oratorij napadajo s
kamenjem
53. poglavje
370
Don Boskovo pismo nekemu plemiškemu fantu, ki gre študirat – Don
Bosko s svojimi gojenci na prazniku sv. rožnega venca v Becchih – Don
Bosko se opravičuje pri nekem uglednem dobrotniku – Jesenski izlet:
dva vagona zastonj od uprave železnic – Asti in Tortona – Gostoljubje
v semenišču – Pri škofu – Obisk cerkva in razvalin utrdbe – Gledališke
predstave – Dan v patricijski hiši – V Broniju in Torre Garofoliju – V
Villalverniji: srečanje z neko dobrotnico – VMirabellu – Vrnitev v Turin
– Marija plača štirinajstdnevni zaslužek graditeljem nove cerkve –
Don Boskove napovedi se točno izpolnijo – Žalostno slovo klerikov, ki
gredo v Mirabello – Vse osebje je na mestu v malem semenišču – Šola:
težki začetki; čudovita gorečnost ; bogata bera cerkvenih poklicev –
Sinovi posnemajo očeta – Don Boskovo pismo don Rui
54. poglavje
378
Novi prostori za delavnice v oratoriju; novo osebje; družbe – Tiskarna
in lepa knjižica – Škofija dobi nazaj metropolitansko semenišče
– Šolski nadzornik zahteva od oratorija statistiko – Don Bosko
mu sporoči imena učiteljev – Šolski nadzornik zahteva listine in
spričevala – Dovoljenja za leto 1863/64 – Junaštvo don Alasonattija
– Don Boskova ravnodušnost – Obrambno ministrstvo daruje obleko
– Nadškof iz Cagliarija in teolog Margotti – Don Bosku se sanja, da
spremlja krsto k pogrebu – Priporoča molitve za gojenca, ki je kmalu
potem moral umreti – Vaja za srečno smrt in mons. Losana – Sanje:
kača v vodnjaku; razmišljanja
55. poglavje
386
Novi dokazi, da don Bosko bere skrivnosti vesti – Zaupanje fantov v
njegovo duhovno vodstvo – Čudovit red v oratoriju: skupna učilnica;
dva znamenita obiska – Volitve za svèt skupnosti v Mirabellu –
Imenovanje dveh novih članov za svèt v oratoriju namesto dveh, ki
sta odšla v Mirabello – Sprejem novih članov in zaobljube
56. poglavje
391
Vzroki za zakasnitev odobritve pravil družbe – Don Bosko prosi
kapitularnega vikarja v Turinu in nekatere škofe za priporočilno

65 Pages 641-650

▲back to top


65.1 Page 641

▲back to top


BiS 7 — Kazalo
641
pismo za sveto Kongregacijo škofov in redovnikov – Priporočilno
pismo škofa iz Cunea – Nekaj cvetk iz devetdnevnice Brezmadežni
– Umre neki fant, za katerega don Bosko pravi, da ni bil napovedan
– Dvoje pisem provikarju: pošlje priporočilno pismo škofa iz Cunea,
poroča o semenišču, se pritožuje, ker so mu vzeli enega klerika,
prosi za oprostitev od službe v stolnici, pošilja svoje klerike v šolo
v semenišče – Don Bosko predstavi zboru piemontskih škofov
promemorio o protestantskem delovanju – Don Boskovo pismo don
Rui: naroča mu, naj se zahvali šolskemu nadzorniku za ponudbo
odlične službe, ki pa je naj ne sprejme, mu da nasvet, mu obljubi
spomin v molitvi, mu napove, da bo kmalu sporočil, kar je videl v snu
o Mirabellu – Turinska občina ne more pomagati pri gradnji cerkve
57. poglavje
399
Don Bosko gre v Mirabello: veličasten sprejem; ponovi v Turinu
napovedano smrt nekega fanta; vaja za srečno smrt – Don Bosko
pove fantom v oratoriju, da naj se tisti, ki mora umreti, dobro pripravi
– Nagovori: želja, da bi delali dobro; etimologija besede »pagano« –
Prošnja neki dobrotnici za pomoč – Prošnja notranjemu ministrstvu,
da bi plačalo nekatere mesečnine – Kaj vse se bo zgodilo, preden bodo
dvakrat obhajali praznik Brezmadežne – Ne uči se stvari, katerih se
boš v starosti kesal – Umrli – Don Bosko naznani skorajšnjo smrt in
omeni smrt še nekoga drugega – Obljubi vezilo; priporoča ponižnost
– Don Boskovo pismo dečkom v Mirabellu: zahvaljuje se jim za
sinovski sprejem; ponovno jih v duhu obiskuje; nakaže stvari, ki ga
razveseljujejo, in tiste, ki ga žalostijo; da nekaj napotk­ ov; obljubi
molitve; oznani že napovedano smrt in doda, da bi še nekdo drug rad
šel v nebesa – Čestitke notranjemu ministru v imenu fantov, ki jih je ta
priporočil – Pismo s čestitkami nekemu prijatelju – Don Bosko gleda
vedno v prihodnost – Zadnji don Boskov nagovor fantom v letu 1863:
predvidevanje za prihodnost; stvari, za katere prosi, jih obljublja,
svetuje za novo leto; krogla, ki jo držita pokonci dva stebra; vezilo
fantom, dečkom, duhovnikom, klerikom; tokrat ne daje posameznih
vezil – Don Bosku dano vezilo
58. poglavje
409
1864 – Število članov salezijanske družbe – Prvi dan novega leta –
Navdušenje dečkov za učenje – katoliško branje: l'unità cattolica – Don
Boskovo pismo kanoniku Vogliottiju, da bi od kapitularnega vikarja
dobil prip­ oročilo za salezijansko družbo – Sprejem novih članov –
Zavidanja vredna smrt Frančka Besucca – Splošna konferenca: orel
in vol – Besuccov pogreb – Don Bosko zasebno napove, da bodo v
prihodnjih treh me­secih umrli trije fantje

65.2 Page 642

▲back to top


642
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
59. poglavje
416
Don Bosko kljub bolezni dela naprej – Don Boskovi večerni govori:
eden izmed fantov bo šel v nebesa, še preden se bo končal pust; lenuh, ki
zavida usodo govedi na paši; hude posledice majhnih napak; zapoved
med­sebojne ljubezni; posnemajmo čebele, da si pridobimo zasluge –
Don Boskovo srce – Ne dovoli si izjeme pri hrani in priznava potrebe
drugih – Don Bosko zboli zaradi neprebavljive hrane – Kraljevi šolski
nadzornik in nove težave za zavod v Mirabellu – Don Rua prosi don
Boska za nasvet; odgovor po don Ruffinu – Ponovno don Boskovo
pismo don Rui: upa, da bo prišel v Mirabello pred sredino posta
60. poglavje
422
Smrt markize Barolo – Njena dobrodelnost do don Boska na začetkih
oratorija – Don Boskova hvaležnost in naklonjenost markizinim
ustanovam – Don Boskovo pismo kanoniku Vogliottiju, v katerem
ga prosi za prodajo koščka zemlje, ki ga potrebuje za svojo cerkev,
in ponovno prosi za priporočilo kapitularnega vikarja – Papežev
blagoslov – Don Bosko išče sredstva za gradnjo cerkve Marije
Pomočnice – Kraljev dar iz mavricijske zakladnice – Razlog, zakaj
turinska občina ne more priskočiti na pomoč – Velikodušni predlog
kanonika Gastaldija – Prošnja državnim železnicam za brezplačni
prevoz kamenja – Don Bosko je zaupal bolničarju imeni dveh
rokodelcev, ki naj bi umrla pred veliko nočjo – Eden izmed fantov
umre pred pustom, kakor je bilo napovedano – Dnevni urnik prve
dni februarja – Nagovor: način, kako naj posvetimo pust; dva fanta
hočeta iti v nebesa pred veliko nočjo – Odlični izpiti klerikov v
semenišču – Gledališka igra: Sveti Evstahij – Seznam osebnosti, ki jih
je treba povabiti na predstavo – Pust – Katekizem in krščanski nauk
v postnem času
61. poglavje
430
Don Bosko si v Rimu prizadeva za potrditev salezijanske družbe – Da
prepisati Pravila – Dobi priporočilna pisma od petih škofov – Piše
kanoniku Vogliottiju in mu izroči priporočilno pismo kapitularnega
vikarja – Srečanje svéta v oratoriju in sprejem novih članov – Don
Bosko pošlje papežu pismo, Pravila, priporočilna pisma in nekaj
listin o salezijanski družbi – Kardinal Antonelli prejme zavoj z don
Boskovim pismom – Kardinalov odgovor – Listine, ki jih je don Bosko
poslal v Rim, izročijo papežu, on pa kongregaciji za škofe in redovnike
– Poročilo konzultorja kongregaciji o pravilih salezijanske družbe
62. poglavje
437
Pismo predstojnika končetinskih bolničarjev don Bosku – Družba
škofijskih duhovnikov sv. Pavla v Rimu, don Bosko, Družba presv. Srca

65.3 Page 643

▲back to top


BiS 7 — Kazalo
643
Jezusovega – Vprašanje lastništva Katoliškega branja – Don Bosko
prenese vodstvo v oratorij: njegovi razlogi – Zvezek za mesec marec
in prvo sporočilo preureditve – Članek v Unità Cattolica – Okrožnica
naročnikom – Zvezek za mesec april: Papeževanje sv. Marcelina in sv.
Marcela, papežev in mučencev – Razširitev programa – Don Boskova
pisma v tej zadevi – Dar kapitularnega vikarja
63. poglavje
443
Don Boskov nagovor: kako naj posvetimo mesec sv. Jožefa – Don Bosko
naznani tri smrti pred veliko nočjo – Prva uresničitev – Sprejem novih
članov in nagovor – Polletni izpiti – Oratorij priključen Apostolatu
molitve v Puyu v Franciji – Praznik sv. Frančiška Saleškega – Druga
in tretja uresničitev – Ponovni sprejem novih članov – Velikonočne
počitnice: sporočila gojencem – Don Bosko deli Marijine podobice –
Predvidena obolenja – Don Bosko da dovoljenje dvema fantoma, da
gresta v nebesa: njuna sveta smrt – Nekemu gojencu napove dolgo
življenje med salezijanci – Jezus Kristus pokaže, kako zelo so mu všeč
obhajila fantov
64. poglavje
450
Don Bosko spodbuja svoje duhovnike k delu – Trdi, da ne bo nikdar
sprejel zavodov za sinove premožnih družin – Duhovne vaje v
oratoriju; način, kako naj jih dobro opravijo; urnik – Don Boskova
krščanska ljubezen pri spovedovanju – Pripravi nekega fanta, da uredi
svojo vest – Skrivnosti duše, ki jih je razkril v teh dneh – Dvoje sanj:
krokarji, ki kljuvajo dečke, in zdravilno mazilo – Znova začnejo kopati
temelje cerkve – Don Bosko objavi v Gazzetti Ufficiale (Uradni list) in
v Unità Cattolica povabilo javni dobrodelnosti – Položi prvi temeljni
kamen – Nagla presoja njegovega dejanja – Opombe kanonika
Gastaldija k načrtu cerkve – Don Boskova okrožnica vernikom za
darove: nabiralne pole, gorečnost župnikov – Poziv gospem – Prvi
darovi – Dar Pija IX. – Podpora Generalnega ekonomata – Katoliško
branje – sodobni prijetni dogodki, zbrani iz javnih spomenikov
65. poglavje
460
Vsakdanje, večerne, nedeljske osnovne šole in pevske vaje v oratoriju
– Mesec maj – Don Bosko javno govori in vprašuje, ali vsi fantje v tem
mesecu častijo Marijo – Splošen nagovor članom Družbe nakazuje
Božje poslanstvo, ki je bilo zaupano don Bosku – Pove, kateri fantje
ne zaslužijo, da bi bili v oratoriju – Don Bosko sprejme v oratorij
dečka, ki ga je priporočil grof Cibrario – Latinska komedija – Don
Bosko pripoveduje o dečku, ki ga je mati Božja Marija ozdravila v
Spoletu – Duhovniška posvečenja – Pričevanje o uslišani prošnji,
ki jo je Marija Pomočnica podelila po don Boskovem blagoslovu –

65.4 Page 644

▲back to top


644
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Don Boskov nagovor: Neki fant je vzrok smrti njegove matere; neki
gojenec pripravlja podobno smrt svojemu očetu
66. poglavje
467
Praznični dnevni red v oratoriju – Don Bosko nikogar ne kara, če
prej ni dobro premislil o primeru – Don Bosko ozdravi od očesne
bolezni po priprošnji Besucca – Sklep neke pridige: v trenutku smrti
ni nihče zadovoljen s hudim, ki ga je storil – Devetdnevnica v čast
Mariji Tolažnici – Nagrobni napis za neko dobrotnico – Don Boskov
nagovor: vzrok mlačnosti fantov v pobožnih vajah na čast presveti
Devici Mariji – Don Bosko naznani vajo za srečno smrt, ki naj bi
bila za nekoga zadnja – Priporoča tri misli – Nekaj fantov je slabo
opravilo vajo za srečno smrt; kdor ni v Božji milosti, naj se spove;
dobri naj bodo vztrajni; nobeden naj ne kritizira svojih tovarišev
zaradi pobožnih vaj – Stroge besede dvema gojencema – Razlaga,
zakaj nekateri malo cenijo spoved – Razloži, kako pogosto naj kak
fant prejme sveto obhajilo – Opomini: za praznik Marije Tolažnice,
za končne izpite – Don Bosko priporoča, da bi vedno dobro prejemali
sveto obhajilo; da naj prosijo, da bi imeli vedno srce odtrgano od
zemeljskih stvari – Prikliče v spomin dolžnost medsebojne ljubezni:
ne prezirajmo nikogar, bodimo vljudni z vsemi, razen s tistimi,
ki grdo govorijo – Priporočila za praznik sv. Janeza – Don Bosko
pokaže na primeru minljivost zemeljske slave – Uči način, kako naj
premagujemo svoje strasti
67. poglavje
476
Katoliško branje: Pastirček iz Alp ali življenje dečka Frančka Besucca
– Don Bosko se obrne na mlade – Zakrament spovedi in stalni
spovednik – Don Boskova velikodušnost v širjenju dobrega tiska –
Šolski nadzornik in telovadba v oratoriju – Don Bosko prosi vojaško
skladišče za telovadno orodje – Prosvetno ministrstvo zahteva, da
mu izročijo poročilo o zasebn­ ih šolah, šolah moralnih teles, redovnih
družb in malih semenišč – Odredbe, okrožnice, zakoni v škodo
redovnih družb, semenišč in klerikov, ki niso več oproščeni vojaške
službe
68. poglavje
481
Don Bosko se pogaja z občino Lanzo za odprtje zavoda – Župnik Albert
– Don Bosko gre v Lanzo in podpiše sprejem – Svet in sprejem novih
članov – Don Boskov nagovor: kako velike zasluge si pridobi redovnik,
ki uboga – Nagovor fantom: upoštevati prepovedi predstojnikov –
Prošnja šolskemu nadzorniku za naslove nalog – Uresničena napoved
– Don Bosko pomiri nekega umirajočega – Zgodovinski opis gradu
v Lanzu – Don Bosko izbere novega ravnatelja in ga povede k sv.

65.5 Page 645

▲back to top


BiS 7 — Kazalo
645
Ignaciju – Nove stavbe ob svetišču – V vodstvu cerkvenega konvikta
sledi kanoniku Gallettiju teolog Golzio – Don Bosko opiše fantom
zgodbe s potovanja v Lanzo – Odlok pokrajinske uprave, ki odobrava
pogodbe med don Boskom in občinsko upravo v Lanzu – Zadnji
ukrepi za zavod – Razdelitev nagrad v oratoriju in sklep šolskega leta
69. poglavje
491
Odlok o pohvali Svete kongregacije za škofe in redovnike salezijanske
družbe – Trinajst pripomb k pravilom družbe – Don Boskovo zahvalno
pismo za odlok kardinalu Quagli – Don Boskov memorial k trinajstim
pripombam Svete kongregacije – Prevod pravil v latinščino
70. poglavje
499
Razna pisma don Bosku: prepričanje, da pozna stanje duše; spomin na
obisk pri don Bosku; njegovi odnosi do ne­kega plemenitega gospoda;
pisma, iz katerih je mogoče v njem prepoznati Božjega izbranca;
don Boskov nagovor pri pre­obleki neke redovnice – Zavzetost za
sestre redovnice, ki so skrbele za hčere – Pisma don Bosku fantom
na počitnicah – Don Bosko vidi nevarnost, v kateri je neki fant, in ga
opozarja – Don Boskov nagovor novim gojencem: Pitagora zahteva
od svoj­ih učencev poročilo o njihovem moralnem stanju; pomen pre­
povedi polaganja rok na drugega – Katoliško branje – Don Bosko
v Montemagnu: pridiga tridnevnico v čast Mariji Vnebovzeti –
Prebivalstvu, ki ga je prizadela suša, obljubi dež, če se bodo spravili
z Bogom – Presveta Devica podeli milost – Smrt sobrata klerika –
Razmišljanje o pogosti smrti dobrih fantov
71. poglavje
508
Ugledni duhovniki izražajo don Bosku svoje spoštovanje – Don
Ambrogio pred oratorijem – Knjižica proti spletkarskemu odpadniku
– Dobro, ki ga bodo mogli delati salezijanski zavodi – Izpiti na
univerzi in prejete diplome – Spodbuda nekemu učitelju – Kraljevi
šolski nadzornik odobri odprtje zavoda v Lanzu – Don Boskovo
prizadevanje za vzdrževanje ustanov v tako težkih časih – Dogovor
med Napoleonom in italijansko vlado; prenos glavnega mesta v
Firence – Demonstracije in nemiri v Turinu – Don Bosko priporoča
molitev – Prelivanje krvi na trgu San Carlo – Turin, provincialno
mesto – Kako je Pij IX. sprejel francoskega poslanika, ki mu je pre­
dložil dogovor
72. poglavje
516
Pobožnost do Božje matere Marije – Poročilo o prejeti milosti –
Odkup semeniškega zemljišča za cerkev – Dvoje don Boskovih prošenj
turinskemu županu: za izravnavo Vie Cottolengo in za novo napeljavo
vodovoda – Okrožnica dobrotnikom cerkve – Prošnje princema

65.6 Page 646

▲back to top


646
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
Tomažu Duca, knezu genovskemu, in Evgeniju di Savoia – V Rim
poslana pisma – Odgovor in ponudba nekega redovnika za cerkev –
Pismo nekega prijatelja iz Rima, ki govori o svojem prizadevanju v
korist salezijanske družbe in nove cerkve – Don Boskova naklonjenost
dobrotnikom cerkve in njegova spodbudna pisma
73. poglavje
522
Priprave za jesenski izlet – Prihod fantov v Becche – Don Boskovo
pismo kanoniku Vogliottiju; spovedni izpit za don Ruffina; zadeve s
kraljevim ekonomatom; kako naj se obnašamo z don Ambrogiem;
vpoklic nekega klerika v oratorij – Praznik svetega rožnega venca;
duhovna zaupljivost z don Boskom – V Castelnuovu in Villanuovi
– Sprejem v Genovi; gostoljubnost v semenišču – Ogled mesta –
Gledališke predstave – Santa Maria di Castello in oče Cottolengo –
Vila Pallavicini v Pegli – Prijateljski sprejem don Boska pri markizu
Ignaziu – Nadškofova velikodušnost – Pismo don Montebruna,
ravnatelja rokodelčkov, don Bosku
74. poglavje
528
Nadaljujejo potovanje v Serravalle: don Pestarino – V Gaviju: velikodušno
povabilo kanonika Alimonda – V Morneseju – Hčerke Brezmadežne
– Dekan Rajmund Olivieri – V Parodiju: slaven govornik – Frančišek
Bodrato – Don Bosko in don Pestarino se odločita, da bosta ustanovila
zavod v Morneseju – Don Alasonatti – Večernice: don Boskova pridiga
in veseli večer – Pismo ugledni dobrotnici: novica dneva – Casaleggio –
Lerma – Nov don Boskov učenec – Odhod iz Morneseja
75. poglavje
536
Obisk Montaldea in Castelletta d'Orba – Capriata: cerkev in gledališče
– Prihod v Ovado; don Tito Borgatta in župan – Navdušenje krajanov
za gledališče – Zgledna obhajila – Don Boskov opomin don Borgatti
– Cremolino: nepredvideno povabilo markiza Serre; ublažitev velike
žalosti – V Prascu: županova smrt; turoben postanek – Prihod v
semenišče v Acquiju – Pismo don Manacorde – Don Boskovi gojenci
predstavljeni škofu – Gledališka predstava v semenišču – Don Bosko
premaga z dobroto upornost nekega klerika – Zadušnica – Don Bosko
in semeniščniki – V Streviju s škofom – Slovesnost v stolnici – Vrnitev
v Turin – Dobri sadovi izletov – Pismo papeža Pija IX. don Bosku –
Še druga pisma iz Rima; nasvetovana loterija; dispenza od molitve
brevirja; prošnje za odpustnice – don Bosko pošilja darove tistim, ki
so mu omogočili izlet; zahvala nekega dobrega gospoda
76. poglavje
545
Število fantov v oratoriju – Božja previdnost nikdar ne odpove – Don
Boskova merila pri sprejemu fantov – Kleriška preobleka – Izpiti

65.7 Page 647

▲back to top


BiS 7 — Kazalo
647
klerikov – Don Bosko priporoči nekega klerika rektorju semenišča za
brezplačno mesto – Oratorijski učitelji – Katoliško branje – Odprtje
salezijanske knjigarne – Dodatni zvezek Katoliškega branja – Letna
naročnina se začenja z mesecem januarjem – Galantuomo
77. poglavje
552
Novi kronist – Don Boskov nagovor: vsak klerik naj dela, kakor če
bi bil ravn­ atelj; bodimo ponižni, da si pridobimo Božjo pomoč;
kako naj se vedemo v skušnjavah – Nasvet gojencem, da bi starše
prosili za odpuščanje za napake, ki so jih naredili med počitnicami
doma – Gospodovi darovi njemu zvestim – Sanje desetih hribov –
Predvidevanje enega izmed fantov – Razlaga sanj: don Boskova
življenjska doba; razširjenje Družbe po njegovi smrti – Don Bosko
gre v Mirabello na praznik sv. Karla Boromejskega; ljubezen njegovih
gojencev – Don Bosko da don Bonettiju nekaj nasvetov za njegovo
zdravje – Pismo ugledni dobrotnici v Mirabellu. Don Cagleiro v
Vignalu. Natis zaželene knjige. Obisk neki ugledni dobrotnici malega
semenišča; praznik sv. Karla; 15. decembra bo v Casaleju
78. poglavje
560
Ravnatelj don Ruffino odpre zavod v Lanzu – Njegovi sposobni
sodelavci – Prostori brez vse opreme in pripravljalna dela –
Sovražnost krajevne mladine – Začetek šole – Notranji gojenci
– Težave za vzdrževanje discipline pri zunanjih gojencih – Don
Bosko v Lanzu – Duh odpovedi pri klerikih – Don Boskovo nenehno
prizadevanje, da bi ustregel potrebam fantov – Prošnja finančnemu
ministrstvu, da bi zastonj dobili odeje, ki jih je ministrstvo poklonilo
pa obdržalo na carini – Prošnja obrambnemu ministrstvu, da bi
dobili vojaške obleke; prošnji se ustreže – Don Boskov obisk pri
imenovanem ministru in njegova zahvala – Ljubezniv sprejem in
še druga pošiljka obleke – Confortijeva ljubeznivost do don Boska –
Notranje ministrstvo nadzoruje oratorij
79. poglavje
566
Vaja za srečno smrt – Don Bosko napove, da bo eden izmed fantov
poklican v večnost še pred koncem leta – Praznik sv. Cecilije in
predstava komedije, ki jo je nap­ isal don Bosko – Katoliško branje:
Hiša sreče – Don Boskovi nagovori – Sredstva, da nam uspe pri
učenju: 1. strah božji, 2. ne izgubiti niti trenutka časa, 3. naučiti se
na pamet vsako šolsko snov, 4. jesti ob določenem času, 5. družiti se
z vedoželjnimi tovariši – Devetdnevnica Brezmadežni – Uresničenje
in opis od don Boska napovedane smrti – Don Bosko pove, da smrt
enega naznanja smrt drugega – Pobožno biti pri maši in ministrirati
– Še eno sredstvo za uspeh pri učenju: 6. urejeno razvedrilo – Dobri,

65.8 Page 648

▲back to top


648
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 7. zvezek
mlačni in slabi dečki med devetdnevnico Brezmadežni – Obračun,
ki ga bo moral don Bosko dati Bogu – Mati Božja Marija sovraži
nečistost, 7. sredstvo za uspeh pri učenju: premagovati težave, na
katere naletimo, in iskati pomoč pri Gospodu in presveti Devici Mariji
– Škof iz Acquija in don Danijel Cambone v oratoriju
80. poglavje
574
Don Boskovi nagovori – Sredstva za dober uspeh pri učenju: 8.
Ukvarjati se iz­ključno s stvarmi, ki se tičejo učenja – Prvo sredstvo za
spoznanje lastnega poklica je neoporečno vedenje – Pripraviti se na
večnost z dobro spovedjo – Neki duhovnik prepozna tiste, ki pridejo
k obhajilu z grehom v srcu – Praznik Brezmadežne in Syllabus – Še
dvoje sredstev za prepoznanje poklica: priporočila sorodnikov in
spovednikov nasvet – Sveta popotnica sobratu Lagoriu: znati skrbeti
za lastno zdravje – Sramota in žalost fantov, ki morajo po svoji krivdi
zap­ ustiti oratorij; gorje tistemu, ki umre v grehu; klicati na pomoč
proti tatovom; molimo za umirajočega Lagoria – Lagorijeva smrt;
pomen molitev za umrle – Božična devetdnevnica; opozorilo tistim,
ki grdo ravnajo s kruhom; poljubiti Dete Jezusa – Glavno sredstvo za
uspešno učenje; pobožnost do presvete Device Marije; podariti srce
Jezusu Kristusu
81. poglavje
582
Pisma zahvale don Bosku za božična voščila – Don Bosko v Vercelliju:
pohvala, ki mu jo izreče mons. De Gaudenzi – Don Boskovi nagovori
gojencem; fantje, ki kradejo tovarišem; iz Vercellija v Turin; njegov
odgovor častniku o zakramentu spovedi in drugih vprašanjih –
Posvečevanje zadnjih dni v letu; nesrečna smrt nekoga, ki je istočasno
želel služiti svetu in Bogu – Don Bosko razlaga nekatere izraze, ki
jih pogosto uporablja – Don Boskova pisma nekemu rimskemu
monsinjorju in don Bonettiju – Vezila salezijancem in gojencem
– Sreča za tistega, ki se sreča s svetim Gospodovim služabnikom –
Članek florentinskega časopisa Archivio Ecclesiastico v počastitev
don Boskovega dela
Dodatki
592
Kazalo
627

65.9 Page 649

▲back to top


65.10 Page 650

▲back to top