Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-13


Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-13



1 Pages 1-10

▲back to top


1.1 Page 1

▲back to top


Biografski
spomini
sv. Janeza Boska
zbral
eUGENIO CERIA
bis 13 izdaja v slovenščini
editio slovenica

1.2 Page 2

▲back to top


1.3 Page 3

▲back to top


BIOGRAFSKI SPOMINI
SV. JANEZA BOSKA
ZBRAL
EUGENIO CERIA
13. zvezek
1877−1878
Ljubljana 2021

1.4 Page 4

▲back to top


Biografski spomini sv. Janeza Boska
zbral Eugenio Ceria
13. zvezek, 1877−1878
V slovenskem jeziku - Editio Slovenica
BiS 13
Naslov izvirnika
Memorie biografiche del beato Giovanni Bosco
raccolte da Eugenio Ceria
Volume 13, 1877−1878
Società editrice internazionale, Torino 1932
Prevedel:
Valter Dermota
Uredili:
Stanislav Duh, Franc Podbevšek, Andrej Baligač
Jezikovi pregled:
Karmen Furlan, Stanislav Duh
Oblikovanje in grafični stavek: Marjan Lamovšek,
Izdal:
Salezijanski inšpektorat
Ljubljana 2021
Tisk in založba:
Salve d.o.o. Ljubljana
Naklada:
50 izvodov
Spletna izdaja:
www.donbosko.si/bis
Izdaja "ad experimentum".
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
27-36:929sv. Bosko J.
272(450)"18"
LEMOYNE, Giovanni Battista
Biografski spomini sv. Janeza Boska, ki jih je zbral Janez Krstnik
Lemoyne / [prevedel Valter Dermota]. - Ljubljana : Salve, 2012-<2018>
Prevod dela: Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco
Zv. 13: 1877-1878/ zbral Eugenio Ceria. - 2021
ISBN 978-961-289-102-2 (zv. 13)
COBISS.SI-ID 261096704

1.5 Page 5

▲back to top


sv. Janez Bosko

1.6 Page 6

▲back to top


PREDGOVOR
Ko je bil kardinal Nina državni tajnik, ga je papež Leon XIII. vprašal, kaj
meni o don Bosku. Odgovoril je: »Ker me vaša svetost vprašuje, vam povem:
menim, da ni navaden človek, temveč velikan z dolgimi rokami, s katerimi mu
je uspelo stisniti k sebi ves svet.«1 Točno in dobro povedano! Zgodovini ne bo
težko pokazati, da je don Bosko prejel iz neba velikansko poslanstvo v korist
ne samo enega naroda, temveč vsega sveta. Kot dokaz za to trditev lahko nave-
demo dejstvo, da so ob njegovi razglasitvi za blaženega padle vse narodnostne
pregraje, kajti vsi narodi so ga poveličevali, kakor da bi bil njihov sin.
In zares se don Bosko kaže v Katoliški cerkvi kot predhodnik in prvoborec,
ki naj bi povsod priklical v življenje celo vrsto novih ali obnovljenih dejavnosti
za širjenje Božjega kraljestva in za pridobivanje duš. Dvoje nadvse prožnih re-
dovnih družb, ki se znata prilagoditi vsem modernim potrebam, v kakršni koli
državni obliki in v vseh podnebjih, iz katerih so zrasle nove redovne družine,
novi sistemi propagande, ki so jih marsikateri na začetku gledali z nezaupa-
njem, pozneje pa povsod posnemali, nove oblike verskega sodelovanja, navdih-
njene od starih tretjih redov, a usklajene s časi in predhodniki Katoliške akcije,
širjenje misijonske ideje, ki je proniknila v vse sloje družbe, popolnoma njegovi
pedagoški postopki, ki so počasi zmagali nad prejšnjimi zastarelimi metodami,
tiskarske šole za širjenje poljudnega verskega tiska, najrazličnejše ustanove v
prid mladine v skladu s sodobnimi potrebami, vzbujanje duhovniških pokli-
cev med že odraslimi mladostniki, nepoznane oblike bogoslužja, ki so vzbudile
ogromno navdušenje med ljudstvom, brezštevilni prejemi svetih zakramentov
in uvajanje zgodnjega prvega svetega obhajila, kar vse je potrdil papež Pij X. z
besedami, ki jih je uporabljal don Bosko, duhovniški apostolat, ki ni navezan na
politično služenje, pravoveren v odločnosti in prilagodljiv v izvajanju. To je kra-
tek povzetek pobud, ki bodisi prihajajo naravnost od don Boska, bodisi da jih je
on vneto podpiral in ima od njih korist ves svet, medtem ko jih pred sto leti ni
bilo ali jih še niso poznali ali so jih pozabili ali imeli za neizvedljive in omejene
na ozek krog. Kmalu se je tudi pokazalo, kake vrste apostol se je pripravljal sve-
tu, kajti prav letos poteka sto let, kar je don Bosko med svojimi gimnazijskimi
1
šole 1907.
št. XVIII, § 17, str. 851. Rim, Tiskarna salezijanske

1.7 Page 7

▲back to top


BiS 13 — PREDGOVOR
7
tovariši ustanovil družbo, ki jo je on poimenoval »družbo veselja« in v kateri ne
moremo zadosti občudovati tako pravil, ki jih je narekoval, kakor tudi spretnos-
ti, s katero jih je izvajal in s tem takrat sedemnajstletnik prehitel čase.
Ta trinajsti zvezek Biografskih spominov je pomemben prispevek k zgodovini
našega blaženega. Obravnava dve leti njegovega življenja, to je leto 1877 in 1878.
Obseg knjige presega pravšnjo mero, toda če bi jo razdelili, bi ostala zvezka okr-
njena, kajti dogodki teh dveh let se dobro ujemajo v isti okvir in je za tistega, ki jih
bere, prijetno, ko lahko z enim samim pogledom zaobjame njihovo povezanost.
Dva dogodka sta v središču tega obdobja; eden se tiče salezijanske družbe,
drugi pa Katoliške cerkve, se pravi prvi vrhovnega zbora naše družbe, drugi pa
izročitev ključev vrhovne oblasti iz rok Pija IX. v roke Leona XIII. Prvi dogodek
pomeni ogromen korak v razvoju don Boskove ustanove, drugi pa je po Božji
previdnosti podelil don Bosku vlogo ne samo opazovalca, temveč tudi učinkovi-
tega sooblikovalca. Ta dva osrednja dogodka so spremljali posli in tegobe, ki so
si sledili brez prenehanja in polnili ure njegovih dni. Božji služabnik je trikrat
potoval v Francijo in trikrat v Rim. Poslal je dva številna tropa salezijancev in
dve jati sester v Južno Ameriko, kjer je odprl nove ustanove. V Italiji je ustanovil
zavode v La Spezii, v Lucci, v Estah, začel zavod v Maglianu Sabinu in prev-
zel papirnico v Mathiju. Iz Morneseja je prenesel materno hišo hčera Marije
Pomočnice v Nizzo Monferrato. Položil je temeljni kamen za cerkev sv. Janeza
Evangelista v Turinu, organiziral salezijanske sotrudnike in začel izdajati Sale-
zijanski vestnik. Vendar so to najvidnejše ustanove in dejanja.
Zaradi teh poslov ali hkrati s temi posli je cela vrsta dejavnosti zaposlovala
njegovo prizadevnost, vendar tako, da nobeden ni prikrajšal drugega ali popol-
noma pritegnil njegove pozornosti. Kdor bi hotel presoditi, do kake stopnje je
prišla, rekli bi, don Boskova vsenavzočnost, naj sestavi časovni pregled vseh
njegovih dejavnosti, ki jih pripovedujemo na teh straneh. Okoli določenega da-
tuma naj razporedi vse dejavnosti, pobude in zaposlitve, ki jih je imel v rokah.
Tako bo lahko občudoval delovanje človeka na toliko področjih, ne da bi pri tem
trpela zavzetost za posamezno nalogo, ki je zahtevala zase vso pozornost, pri
vsem pa ni izgubil oblasti nad samim seboj, temveč se je ves obvladoval. V tem
popolnem samoobvladovanju in mirnosti se bo pokazala njegova nadčloveška
krepost v trenutkih, ko je njegov duh, zaposlen s tisoč zamislimi, moral obču-
titi še grenkobo žolča, ki so mu jo povzročala zlonamerna nasprotovanja tako
imenovanih dobrih. Nihče nikdar, tudi v najbolj kritičnih trenutkih ni ostal brez
občutja nebeške vonjave popolnega Božjega moža, polnega Boga. Saj drugače
tudi ni moglo biti, kajti v raznovrstni zunanji dejavnosti ga je nenehno vodil dih
notranjega nadnaravnega delovanja milosti, ki je mili izliv Gospodovega duha.2
2 Mdr 12,1.

1.8 Page 8

▲back to top


8
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Potem ko sem izdal že dva zvezka obsežnih
in sem
dodobra razložil način dela, ne bom še naprej izgubljal besed o tem predmetu.
Spodbude starejših sobratov, ki so bili priče dogodkov, ki jih opisujem, pritr-
jevanja magistrov novincev, ki imajo vsak dan opravka z življenjem blaženega
ustanovitelja, soglasje naših znanstvenikov, ki iz različnih razlogov segajo po
teh zapiskih in jih odlikuje visoka strokovnost, mi zagotavljajo, da je pot, po
kateri sem se odločil hoditi, prava, in mi svetujejo, da naj je ne zapuščam. Po-
stopek pa je naslednji: osrediniti v vsakem poglavju vse dogajanje okoli osre-
dnje misli, ki obvladuje čas in prostor, skrbeti za zgodovinsko verodostojnost
pripovedi in jasen razpored dogodkov in prizadevati si za jasen izraz. Pri vsem
pa vključevati v pripoved dragocene relikvije našega blaženega, bodisi, da jih je
on sam zapisal, potem ko jih je izrekel, ali so jih zapisali tisti, ki so ga slišali na
lastna ušesa. Don Boskov način govorjenja in pisanja nosi pečat govorice sve-
tnikov, ki sicer ni okrašena z leposlovnimi lepotičji, je pa prepoln drugih veliko
dragocenejših lastnosti, kot so čista prosojnost plemenitega duha in tista du-
hovna mehkoba, ki ji pravimo duhovno pomaziljenje. Salezijanski bralci čutijo
v tej govorici utrip očetovskega srca. Zato bi bilo dvakrat nepravično, če bi jih v
tem razočarali.
Nedvomno ne bo nikoli dovolj velika skrbnost, da bi prikazali don Boska v
njegovi popolni podobi. Njemu se od strani zgodovine ni treba bati. Nasprotno,
kolikor bolj bomo poznali njegovo čudovito življenje, toliko bolj bomo razumeli,
zakaj je vladajoči papež Pij XI., ki je imel srečo, da je mogel nekaj dni na začetku
svojega duhovništva v družinski zaupljivosti bivati skupaj z njim in facie Eccle-
siae [pred obrazom Cerkve], izrazil svoje zadovoljstvo. Z višine svojega pape-
škega prestola, s katerega objema celoten pogled na poslanstvo, ki ga je Božji
služabnik udejanjil v svetu, ima veliko zadoščenje, da je po kratkem osebnem
stiku pod skromnim videzom odkril človeka previdnosti, ki ga je Bog poslal na-
šemu času.
Ta zvezek
naj bi bil eden izmed darov, ki naj bi jih
poklonili don Rinaldiju za njegov duhovniški jubilej, zlasti zato, ker sem nje-
mu na ljubo prevzel to breme pisanja. Toda človek načrtuje, Bog pa izvaja. Ko
posvečam to delo njegovemu spominu, izrekam iskren pozdrav tistemu, naj bo
že kdorkoli, ki bo vstopil v vrsto don Boskovih naslednikov.

1.9 Page 9

▲back to top


1. poglavje
PRVI MESEC LETA 1877 V RIMU
Dominik Savio je zadnjega decembra 1876 v sanjah don Bosku dejal: »Oh,
če bi vedel, kaj vse boš moral še prestati!« Leto 1877, katerega zgodovino zače-
njamo pripovedovati, je bilo za Božjega služabnika polno težav in muk in mu je
na že samo po sebi težavno pot nasulo veliko bodečega trnja, začenši z zadevo
konceptincev, ki je bila tudi vzrok njegovega potovanja v Rim. Tukaj bomo po-
vedali samo najpomembnejše, drugo pa v posebnem poglavju, posvečenem tej
temi.
Blaženi je odpotoval v Rim na novega leta dan zvečer. Spremljali so ga taj-
nik don Joahim Berto, duhovnik, ki naj bi prevzel vodstvo konceptincev, don
Jožef Scappini, in Florencij Bono, aspirant pomočnik, doma iz Bielle, ki naj bi
šel v Albano.
Don Scappini je bil prefekt v Lanzu, ko je blaženi njegovemu ravnatelju pi-
sal naslednje pismo:
-
-
-

1.10 Page 10

▲back to top


10
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Ko je don Scappini odhajal iz tistega zavoda, je bilo mogoče videti učinke
vzgojne metode, ki jo je
[z besedo in dejanjem] učil don Bosko.
Fantje so jokali in prišlo je do ganljivih prizorov. Pri tem pa je bil don Scappini
vse prej kot predstojnik širokih rokavov. Še več, ker je bil že po naravi zelo res-
nega značaja, je moral zaradi službe prevzemati neprijetne naloge. Kljub vsemu
je bilo ob tej priložnosti videti, kako zelo so ga gojenci imeli radi. Predstojnika,
ki zna zahtevati izpolnjevanje dolžnosti in izvajati strogo disciplino z ljubeznijo
in dobrohotnostjo, njegovi podložni vedno ljubijo.
Po srečnem potovanju so ob pol dveh popoldne naslednjega dne prispeli v
Rim. Gospod Aleksander Sigismondi jih je kakor po navadi popeljal v svojo hišo.
Po kosilu je don Bosko v spremstvu gospoda Aleksandra odšel v palačo Caffa-
relli k msgr. Fioraniju, komendatorju Santo Spirito, tajnik in don Scappini pa
sta šla stanovat v bolnišnico. Don Bosko se je nastanil pri gospodu Aleksandru.
Don Berto nam z naštevanjem obiskov in brez vseh nadrobnosti pušča vsaj vtis,
kako je Božji služabnik dobro izrabil svoj čas tisti mesec življenja v Rimu. Goto-
vo bi tudi radi zvedeli, kaj je storil in kaj je povedal na tolikerih obiskih pri pre-
latih, prijateljih in na srečanji z uglednimi osebami klera in laikov. Ker pa nam
ni dana bogato obložena pojedina, se moramo zadovoljiti vsaj z drobtinicami.
Po prvem vljudnostnem obisku je blaženi večkrat govoril z msgr. Fiorani-
jem, ki je imel vedno ob strani svojega avditorja. Pogovor se je sukal predvsem
o načinu, kako bi konceptince vključili v salezijansko družbo ali vsaj uskladili
konstitucije enih s konstitucijami drugih. Zatem je monsinjor dal zapisati skle-
pe, ki naj bi služili za osnovo, in listino poslal don Bosku, da bi »v miru premis-
lil« in ugotovil, ali ustrezajo njegovim zamislim, in bi dodal svoja opažanja. Iz
tega lahko vidimo, da osnove, ki so jih postavili preteklega novembra, niso nič
več veljale. Don Bosko mu je vrnil listino s svojimi opombami v nedeljo 7. janu-
arja. Trinajstega januarja sta se ponovno sestala in – kakor piše tajnik – »samo
na videz ohranila zamisel svetega očeta«. Zatem je blaženi monsinjorju komen-
datorju poslal naslednje pismo:

2 Pages 11-20

▲back to top


2.1 Page 11

▲back to top


BiS 13 — 1. poglavje
11
Sedaj je prišlo do tako velikih razhajanj in nasprotovanj v hotenjih, da mi ne preos-
tane drugega kot ponudba zgolj verskih uslug, če bi ta predlog naletel na papeževo
odobritev.
Don Scappini vam bo osebno povedal, kar bo potrebno.
Za dva dni moram oditi v Albano in Ariccio in se bom vrnil prihodnji četrtek.
Vedno pripravljen na uslugo vas pozdravlja
duh. Janez Bosko
Rim, 15. januar 1877
Pij IX. je zvedel o poteku razgovorov od don Boska samega in je v avdienci
monsinjorju Fioraniju izrazil željo, da bi videl tisto pismo. Prelat mu ga je izro-
čil. Sveti oče ga je prebral in vzkliknil: »Ubogi don Bosko! Veliko je že, da je vo-
ljan sprejeti duhovno vodstvo konceptincev. Storil je, kar je mogel. Toda recite
mu, da mu bom naklonil lep dar.« S temi besedami je papež hotel povedati, da
don Bosko ne želi prevzeti vodstva konceptincev, je pa pripravljen storiti usluge
samo zato, ker se čuti obvezanega.
Po ponovnem sestanku so konceptince zbrali v navzočnosti msgr. Fioranija
in hišnika ali župana, kakor so ga oni imenovali. Don Bosko je razložil odredbe
svetega očeta, kakor mu jih je sporočil po monsinjorju; se pravi, daj bi monsinjor
prevzel skrb za materialno in don Bosko za duhovno plat. Vendar je značilno, da
je dal papež še istega popoldneva poklicati msgr. Fioranija, mu izročil obljublje-
ni dar za don Boska – vsoto dvajset tisoč lir – in mu naročil, da naj don Bosko
prevzame tako duhovno kakor materialno vodstvo konceptincev. Monsinjor je
odvrnil: »Storili bomo vse, da se bosta uskladili obe strani.« Papež mu je dejal:
»Recite don Bosku, da dar nima nikakršne zveze s konceptinci, in upam, da bom
mogel storiti še veliko več za njegovo družbo.« Tako je mogel blaženi po svoji
volji razpolagati z darom. Don Rui je poslal listek brez podpisa in brez datuma:
»Prejel položnico za dvajset tisoč frankov za Jožefa Rossija. Poskrbi, da boste
denar čim prej porabili, največji delež pa naj dobi Rossi, če mu je to potrebno. O
Božji previdnosti ne delamo zapisnikov.« Rossi je bil oskrbnik v oratoriju. Pripo-
ročilo, da naj denar čim prej izdajo, in vprašanje, ali ga Rossi potrebuje, so don
Boskove šale. Preveč dobro mu je bilo znano, kakšni dolgovi so težili hišo.
Msgr. Fiorani je don Boska pisno obvestil o potrebi, da bi osebno obiskal
laiškega predstavnika Santo Spirito in pripisal: »Če boste pred srečanjem prišli
k meni, bi vam dal nekaj nasvetov.«1 Don Bosko je takoj obiskal predstavnika,
ki ga je ljubeznivo sprejel, vendar nam ni znano, ali je prej šel po navodila. Tri
tedne pozneje se vrnil k istemu gospodu, ki ga je nadvse ljubeznivo sprejel in se
ponudil, da bi ga povedel k svojemu nasledniku v upravi bolnišnice. Novi pover-
jenik je bil knez Paolo Borghese, ki je takoj, ko je zagledal Božjega služabnika,
vzkliknil: »Don Bosko me pozna od malih nog. Jaz sem mu ministriral pri sveti
1 Dodatek, št. 1.

2.2 Page 12

▲back to top


12
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
maši.« V spremstvu don Scappinija se je vrnil h knezu, preden so se konceptinci
zbrali za volitve vrhovnega sveta. Na kneza sta čakala od 11. do 12. ure, vendar
ga ni bilo. Nato se je odpravil k msgr. Fioraniju in začeli so volitve kapitlja z
imenovanjem vrhovnega predstojnika, ekonoma, nadzornika bolniških sob in
magistra novincev.
Preidimo sedaj k poročilu o papeških avdiencah. Potem ko je don Bosko za-
man pričakoval povabilo za obisk v Vatikanu, je na svojo roko šel tja 9. januarja
dopoldne. Ko ga je msgr. Macchi, mojster papeške kamere, zagledal v papeški
predsobi, mu je dejal, da ni prijavljen za avdienco. »Pa vendar,« mu je don Bosko
odgovoril, »moram govoriti s svetim očetom. Drugi prihajajo sem zaradi lastnih
interesov, jaz pa prihajam zaradi papeževih.« Ko je bil pred papežem, mu je ta
dejal: »Toda zakaj čakate toliko časa, da pridete na razgovor?«
»Ker je treba prestati toliko muk, preden more človek priti v vašo bližino.«
Tedaj je papež pogledal mojstra papeške kamere, kakor bi ga hotel vpraša-
ti, zakaj to. Toda don Bosko je hitro nadaljeval: »Sveti oče, vsako odlašanje je za
našo zadevo usodno.«
»To je zadosti,« je dejal papež in se zadržal z njim na samem. Don Bosko
je imel drugo zasebno avdienco 11. januarja ob pol šestih popoldne. Trajala
je približno pol ure. Deset dni pozneje je proti večeru imel tretjo zasebno av-
dienco, tokrat v čisto posebnih okoliščinah. Don Bosko je čakal kakih petnajst
minut, da je papež odpustil kardinale, ki so bili pri njem, legel v posteljo zaradi
močnega prehlada in dal skrivaj poklicati Božjega služabnika; sprejel ga je leže
v postelji in mu dejal: »Don Bosko me je predčasno dobil v postelji.« Takoj sta
se začela pogovarjati o konceptincih. Med drugim je blaženi dejal papežu, da
prevzema samo duhovno vodstvo.
»Ne, prevzemite vse,« je odvrnil sveti oče.
»Z msgr. Fioranijenm sva se tako domenila.«
»Nikakor ne,« je odvrnil Pij IX., »msgr. Fiorani ni papež.«
Božji služabnik je odhajal od tam osupel kakor le redko ob kaki nesreči. Ves
zamišljen in tih je šel po stopnicah. Tajnik, ki je stopal ob njem, si ni upal odpreti
ust. Šla sta sedet v predsobo kardinala Simeonija, po smrti njegove eminen-
ce kardinala Antonellija, novega državnega tajnika. Tam je dobri oče uprl oči v
svojega spremljevalca in ves iz sebe od ganjenosti dejal: »Sveti oče je v postelji
in njegova postelja je tako nizka in bedna kakor naših fantov. Na tleh ni nobene
preproge, kamor bi lahko položil bose noge. Tlak je iz žgane opeke, ki pa je tako
obrabljena in razpadla, da moraš biti prav previden, da se ne spotakneš. Zato
me je papež, ko sem se mu bližal, vedoč, da slabo vidim, opozoril: »Stopite pre-
vidno, po tejle strani, kajti tam je nevarno, da se spotaknete.« O tej tako nena-
vadni avdienci je don Bosko z zelo značilnimi besedami poročal naslednji dan
don Rui: »Dobro si zapomni. Sveti oče je bil v postelji, ker se je slabo počutil.

2.3 Page 13

▲back to top


BiS 13 — 1. poglavje
13
Odpovedal je vse avdience, samo poveljnik nagajivcev je smel vstopiti in ostati
pri njem skoraj tri četrt ure.«
V prvi avdienci je papež začel z dovtipom, ki nam kaže njegov odnos in
don Boskovo stališče do neke salebrosa quaestio [zasoljene zadeve]. Dostikrat
je njegova bistrovidnost Piju IX. navdihovala določene domislice, polne ironije
in globokega pomena. Papež je rekel don Bosku:
»Ali že veste, da imamo enajst Božjih zapovedi?« Don Bosko se je začudil,
papež pa je nadaljeval:
»Kdor trdi, da so Rosminijeva dela prepovedana, smrtno greši. Toda to za-
poved so skovali brez moje vednosti. In kaj pravite vi?«
»Menim,« je odvrnil don Bosko, »da ne bo veljala, dokler je vaša svetost ne
bo potrdila.«
»Pa vendar,« je nadaljeval papež, »so to naredili brez mene v Turinu.«
S to domislico je hotel papež namigniti na opozorilo v turinskem škofijskem
koledarju. Sveta kongregacija za indeks je 26. junija 1876 v pismu, naslovlje-
nem na nadškofa v Milanu, kjer se je ponovno razvnela razprava za in proti filo-
zofu iz Rovereta, ponovila ukaz, »da naj ohranijo popoln molk o delih pisatelja
Antona Rosminija in da ni dovoljeno izrekati nikakršnih kazni verskega značaja
glede vere in zdrave moralnosti del in osebe Rosminija, smejo pa svobodno raz-
pravljati v mejah filozofskega razglabljanja o načinu, kako naj razlagajo različne
tudi verske resnice.« Tako dobesedno pravi imenovani dokument. Sklicujoč se
na ta odlok, je bilo v koledarju zapisano: »Zato proti papeškemu odloku, ki ga
je izdala Kongregacija za indeks, težko grešijo tisti, ki trdijo, da so dela Antona
Rosminija, o katerih govori Dimittantur Pija IX. z dne 3. julija 1854, nevarna.«
V potrditev povedanega navajajo avtoriteto msgr. Ferrèja, škofa v Casaleju, ki v
pismu 26. aprila 1876 ad Praepositum N. N. [Predstojniku N. N.] piše: »Preteklo
je že dvajset let, odkar sem v semenišču ukazal poučevati rosminijanske teorije,
in sem ugotovil najsrečnejše uspehe tako v znanju kakor tudi v pobožnosti.«
Tukaj se vprašajmo: kaj je don Bosko zares menil o teorijah velikega Rover-
čana? Don Bosko, kateremu ni ušlo nič, kar se je zares tikalo koristi Cerkve, je to
veliko vprašanje gledal bolj s praktičnega kot spekulativnega stališča. O njem in
škofu iz Casaleja je nastala cela zbirka anekdot, ki odlično kažejo njegovo globo-
ko prepričanje v tej zadevi. Ta prelat, zares učen in pobožen mož, je naravnost
oboževal Rosminija in njegovo filozofijo. Naj ne bo nespodobno, če rečemo, da je
bil nor nanj. Don Bosko je cenil v Rosminiju svetost duhovnika, še zdaleč pa tega
občudovanja ni delil z njegovo filozofijo. Škof, ki je imel don Boska nadvse rad,
je večkrat skušal z njim začeti razgovor in ga potegniti na svojo stran ali vsaj iz
njegovih ust izsiliti kako naklonjeno sodbo za filozofsko šolo, ki mu je bila tako
zelo pri srcu. Don Bosko pa se mu je v želji, da bi se izognil nevarnosti, da bi mu
ugovarjal, vedno izmuznil in spretno zasukal pogovor na kaj drugega. Enkrat

2.4 Page 14

▲back to top


14
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
samkrat, ko je bil postavljen ob zid, se je rešil napada z besedami: »Glejte monsi-
njor, jaz nisem filozof in zato nisem sposoben, da bi mogel vzdržati v tovrstnem
pogovoru. Toda stvar, ki je zame gotova, je ta, da je mogoče a priori dokazati
Božje bivanje, kakor hočejo to rosminijanci, nemogoče. Zato vrojena ideja o biti
odpade sama po sebi.« Navadno pa se je izmaknil s kakim izgovorom.
Tako je na primer nekoč, ko ga je monsinjor obsipaval s svojimi filozofskimi
razlogi proti tistim, ki so trdili, da Rosmini ni učenec svetega Tomaža Akvinca,
izrabil prihod don Francesie in mu smehljaje se dejal: »Odlično, prišel si ob pra-
vem času. Poslušaj, kaj pravi msgr. Ferrè. Jaz ničesar ne razumem. To so stvari,
ki me silijo v spanec. Mogoče boš ti razumel kaj več.« Ob drugi priložnosti ga je
škof povabil na kosilo v svojo palačo v Casaleju. Pri mizi so sedeli tudi vsi kano-
niki in don Bonetti ter don Bertello. Komaj so sedli, že je bilo slišati slavospeve
rosminijanskim naukom. Don Bosko je molčal, kanoniki so odobravali, nekdo je
izzival don Bertella, ki je modro molčal, čeprav se je razumel na filozofijo, saj jo
je poučeval. Sam monsinjor se je obrnil k njemu, ta pa se je, kakor je bilo v njego-
vem značaju, odločno izrekel za antirosminijanca. Razgovor se je silno razvnel.
Dobri škof je bil ves zavzet z razgovorom, da je pozabil jesti. Da bi končali prav-
do, so prosili don Boska, naj on pove svoje mnenje. »Da, da, povejte, don Bosko,«
je zahteval tudi škof. Don Bosko je končno prekinil svoj molk: »Glejte, monsi-
njor, jaz se ne poglabljam v razloge ne ene ne druge strani. Če mi dovolite, bom
povedal samo nekaj. Bi bil škof vesel, če bi zvedel, da njegovi kleriki zastopajo
njemu nasprotno mnenje? Jaz gledam na vso duhovščino na svetu kot na veliko
semenišče, ki mu je glava papež. Bi bil papež zadovoljen, če bi ti duhovniki, ali
del teh duhovnikov zastopali načela, ki jih on ne sprejema? Sicer pa naj omenim,
da moramo papeža tudi kot zasebnega učitelja visoko spoštovati in da je zelo
primerno, da se uskladimo z njegovim načinom mišljenja. Tako se dobri otroci
obnašajo do svojega očeta.« Navzoči so se čudili, škof ni rekel besedice in pravda
se je končala. Zvečer je rektor semenišča don Bosku čestital za njegov odgovor,
ki ga je on sam tolikokrat želel izraziti, vendar mu je za to manjkal potreben
pogum. Je pa v veliko čast msgr. Ferrèju, da kljub razlikam v prepričanju njegovo
spoštovanje in ljubezen do don Boska nista izgubila niti trohice, niti nista zmanj-
šala njegove pripravljenosti, da bi mu ob vsaki priložnosti priskočil na pomoč.
Če je don Bosko kdaj govoril o rosminijanizmu, je storil to edino zaradi uni-
čujočih posledic, ki so prihajale iz razboritih polemik med duhovščino. Nikdar
pa ni izrekel besedice, ki bi jo mogli razumeti kot očitek Rosminijevi osebi. Tis-
to, kar je on občudoval v Rosminiju, ni bil njegov filozofski sistem, za katerega
se je imel za nepristojnega, temveč njegova svetost in duhovniški lik. Kako zelo
ga je cenil, naj povedo naslednje besede: »Opat Rosmini se je izkazal globoke-
ga misleca, ko je kot filozof pisal svoja dela, vendar se je izkazal za globokega
katoliškega filozofa, ko se je podvrgel sodbi cerkvene avtoritete. Pokazal je, da

2.5 Page 15

▲back to top


BiS 13 — 1. poglavje
15
je dosleden samemu sebi in da je spoštovanje do sedeža svetega Petra v njem
dejstvo in ne samo govorjenje.2 Rosmini je z globokim znanjem združil odloč-
nost in ponižnost dobrega katoličana.3 Ne spominjam se, da bi kdaj videl kakega
duhovnika, ki bi s takim prepričanjem in pobožnostjo daroval sveto mašo kot
Rosmini. Videlo se je, da je imel živo vero, iz katere je vrela njegova krščanska
ljubezen, milina, njegova skromnost in zunanje dostojanstvo.4
Drugo vprašanje bi postavili mi, vendar so ga že drugi postavili naravnost
don Bosku. Nekega dne ga je tajnik zaupno vprašal, zakaj se je don Bosko toliko
trudil, da je Pij IX. imenoval kanonika Gastaldija najprej za škofa v Saluzzu in
potem za nadškofa v Turinu, čeprav je vedel, da je pripadnik rosminijanske šole
in da je tudi izstopil iz rosminijanske družbe. Don Bosko naj bi po tem, kar je
zapustil napisano njegov tajnik, takole odgovoril: »Glej, kanonik Gastaldi mi je
večkrat zagotovil, da je zapustil rosminijansko družbo zato, ker nekateri njeni
člani niso bili zadosti pokorni in zvesti papežu. Prav tako mi je zagotovil, da je
opustil nekatere liberalne ideje, ki jih je zagovarjal, preden je postal rosminija-
nec. Poleg tega sem bil prepričan, da nam bo ostal vedno naklonjen. Toda kaj
hočeš? Kakor hitro je potem postal turinski nadškof, je spremenil registre. Pos-
tal je zagovornik rosminijanizma, zasebno in javno je zagovarjal njegove privr-
žence in nasprotoval nam, ker don Bosko ni hotel z njim zagovarjati njegovih
idej. In don Bosko, daleč od želje, da bi se s kom pravdal, je raje trpel, kot da bi
se sprl z njim, in obdržal svoje pasivno stališče.« Isto vprašanje so še tolikokrat
postavljali tudi drugi. Leta 1878 so ga benediktinci pri svetem Pavlu povabili
na kosilo za god njihovega patriarha sv. Benedikta. Ko so pri kavi govorili o
turinskem nadškofu, je tiho poslušal, dokler ga ni nenadoma vprašal kardinal
Bartolini, ali ni bil prav on tisti, ki ga je predlagal za ta sedež: »Da, eminenca. Na
žalost sem bil prav jaz in sedaj se pokorim.«
Prve dni svojega bivanja v Rimu je don Bosko obiskal prosvetnega ministra.
Za obisk je imel pomemben razlog. Prejšnja leta so opravljali izpite tisti, ki niso
doktorirali, a bi radi poučevali v nižjih in višjih razredih gimnazije. Te odredbe
pa niso bili veseli redni profesorji, ker ti ljudje niso redno obiskovali univerze;
drugim spet ni bilo prav, da so te olajšave izkoriščali zlasti učitelji v zasebnih, se
2 Don Boskovo pismo rosminijancu don Jožefu Fradeliziju 5. decembra 184. Takrat blaženi še ni
osebno poznal opata Rosminija. Pismo je pisal štiri mesece potem, ko so dali na indeks dve znani
Rosminijevi knjižici.
3 Bosco, Storia d'Italia, IV. obdobje, 47. Pater G. B. Pagani v monografiji Il Rosmini e gli uomini del
suo tempo [Rosmini in ljudje njegovega časa], str. 257, št. 1, piše: »Iz zanesljivega vira vemo, da
sta dva redovnika šla k don Bosku in ga skušala pregovoriti, da naj bi iz svoje Zgodovine Italije
odstranil tiste besede. Častitljivi je odgovoril, da tega ne more storiti, ker so čista resnica.«
4 Besede, ki jih je don Bosko izrekel zadnja leta svojega življenja gospodu Vincenciju Tassu, du-
hovniku Misijona, in pozneje škofu v Aosti. Pismo msgr. Tassa patru Bernardinu Balzariju, vrhov-
nem« predstojniku rosminijancev 2. februarja 1909.

2.6 Page 16

▲back to top


16
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
pravi katoliških šolah, in zato je bila težnja, da bi take izpite za vedno odpravili.
Don Bosko pa je poskrbel, da so večkrat zasebniki, ravnatelji zavodov, profe-
sorji in zlasti še njegovi kleriki iz vse Italije, ki pa niso izdali svojega poklica,
pošiljali na ministrstvo veliko število pisem, v katerih so prosili za obnovitev
teh izpitov. Vsak je prosil v svojem imenu in navedel svoje razloge. Blaženemu
je dvakrat uspelo v njegovem prizadevanju, kajti ob prošnjah tolikerih, ki so
prosili za isto uslugo, se je ministrstvu zdelo primerno, da jim ustreže. Sedaj
je Božji služabnik spet želel priti do lepega števila novih profesorjev. Minister
Coppino ga je nadvse ljubeznivo sprejel. Don Bosko mu je pokazal, kako se ve-
liko mladih nadarjenih fantov zaradi pomanjkanja sredstev ni moglo vpisati na
univerzo in kako ne samo v zasebnih, temveč tudi v državnih šolah primanjkuje
profesorjev, ki bi mogli ustrezno in zakonito opravljati vzvišeni učiteljski poklic
v srednjih šolah. Coppino je pohvalil don Boskove zamisli in mu naročil, naj jih
predloži pisno, in sicer v posebni prošnji. Don Bosko si ni dal reči dvakrat in je
takoj napisal vlogo, ki pa jo je datiral iz Turina.
-
-

2.7 Page 17

▲back to top


BiS 13 — 1. poglavje
17
Prošnjo so blagohotno sprejeli. Obljub je bilo na pretek in blaženi je bil
prepričan, da je zadel v črno. Toda veliko je bilo njegovo razočaranje, ko so 10.
maja objavili odlok s tako težkimi pogoji, da je od njegovih trideset kandidatov
bilo le malo takih, ki bi lahko izrabili dovoljenje. Zahtevali so trideset let sta-
rosti, šest let poučevanja ali pa petindvajset let starosti in kako spričevalo za
poučevanje v ljudski ali tehniški šoli. Ministrska okrožnica z dne 31. julija je
šolskim oblastem, ki naj bi nadzorovale izvajanje odloka, nalagala strog nad-
zor. Kljub vsem videzom je minister Coppino vedno nasprotoval don Bosku in
oratoriju.
V jutru 16. januarja je blaženi oče napravil izlet v Albano, kjer so ga njegovi
sinovi pričakovali z odprtimi rokami. Nastanil se je v karmeličanskem samo-
stanu, kjer so stanovali sobratje iz Albana, katerim so se pridružili sobratje iz
Ariccie. Po svoji navadi je vljudno pozdravil cerkvene in civilne oblasti, se pravi
generalnega vikarja v Albanu, dekana in župana v Ariccii. Večer je prebil s svo-
jimi sinovi in jih, kakor poroča don Frančišek Varvello, ki je bil navzoč, zabaval
z najbolj zabavnimi razgovori, kakor če bi popolnoma pozabil na vse tegobe.
Tretji dan je za celotno skupnost pripravil vajo za srečno smrt. Zatem je poz-
dravil albanskega župana, obiskal hišo, kjer naj bi bil bodoči zavod, in se vrnil
v večno mesto.
Tu je nadaljeval obiske pri članih svetih kongregacij. Kongregaciji za škofe
in redovnike je prvič predložil triletno poročilo o stanju družbe v smislu apo-
stolske konstitucije Romani Pontifices: sobratov z večnimi zaobljubami je bilo
163, s triletnimi 78, novincev 120, aspirantov 79, duhovnikov 89. Vrhovni svet
je bil sestavljen takole:
rektor: duhovnik Janez Bosko,
prefekt: duhovnik Mihael Rua,
duhovni voditelj: duhovnik Janez Cagliero,
ekonom: duhovnik Karel Ghivarello,
šolski svetnik: duhovnik Celestin Durando.
svetovalec: Anton Sala.
Na mesto odsotnega don Janeza Cagliera kot duhovnega voditelja ali ge-
neralnega kateheta je blaženi odločil poklicati don Bonettija, vendar ga še ni
mogel razrešiti službe ravnatelja v zavodu Borgo San Martino. Don Ghivarello
je nadomestil glavnega ekonoma don Bodratta, ki je odšel v Ameriko. Don Du-
rando, ki je bil samo svetovalec, je prevzel splošno vodstvo salezijanskih šol in
svojemu naslovu dodal »šolski«. Član sveta je postal tudi don Sala, ki je z naslo-
vom svetovalca zasedel mesto don Lazzera, ta pa je postal podravnatelj orato-
rija. Magister novincev don Barberis je bil samo član hišnega sveta oratorija. O
zavodih bomo poročali na drugem mestu.
Iz oratorija je don Bosko prejel pisma novincev in rokodelcev, ki so izražala

2.8 Page 18

▲back to top


18
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
vdanost Kristusovemu namestniku. Papež je rad poslušal branje teh izrazov si-
novske vdanosti. Dobil je ocene fantov vseh razredov, ki so ob koncu trimesečja
prejeli deset iz vedenja.
Proti koncu januarja je prišel v Rim turinski nadškof z rektorjem semenišča.
Nastanila sta se pri rosminijancih. O tem moramo spregovoriti zaradi govoric, ki
so jih potem pobrali časopisi. Objavljali so to, kar je bilo že znano, in tudi to, kar
še ni bilo znano, pa so si samo domišljali, in v te govorice vpletali tudi don Boska.5
V enem so si bili vsi edini, v prepričanju, da je msgr. Gastaldi prišel v Rim zato,
da bi se odpovedal turinski nadškofiji. Prav tako so bili soglasni v navajanju bolj
ali manj utemeljenih razlogov za ta korak. Razloga naj bi bila predvsem dva:
monsinjor je v sporu z Vatikanom, ker je prepovedal svojim duhovnikom zav-
račati življenje in nauk opata Rosminija, monsinjor je v sporu z don Boskom, ki
nekaznovan spodkopava upravo nadškofije. Že znani
je objavil kari-
katuro, na kateri je don Bosko v opremi gladiatorja s pestjo podrl na tla nadško-
fa, ki leži pred njegovimi nogami. O vseh teh časnikarskih čenčah je odvetnik
Menghini, ki je takrat branil msgr. Gastaldija v težki zadevi kanonskega prava,
po don Boskovem odhodu iz Rima zapisal: »Kar tukaj časopisi trdijo o odpovedi
nadškofa, nima nikakršne osnove. Menim, da je kak list moje obrambe prišel
v roke kakega časnikarja, ki je izrabil priložnost, da je zaslužil kak sold. Tukaj
omenim stran 37, kjer beremo:
Sicer pa sem prepričan, da nadškof sam od sebe ne bo
nikoli dal odpovedi.«6
Takrat v oratoriju niso brali časopisov, mogoče kak predstojnik in še to da-
leč od vseh. Kljub temu se je le nekaj zvedelo o tem
[razposajen ples],
nekaj tudi iz tega, ker so katoliški in neopredeljeni časopisi branili don Boska.
Zato ga je nekega dne nekdo v razgovoru prosil, da bi jim povedal kaj o vsem
tem. Toda don Bosko je spremenil pogovor. Ob drugi priložnosti so ga vprašali
na drugačen način. Nekaj duhovnikov in klerikov je v njegovi navzočnosti raz-
pravljalo o svetovnem slovesu, ki ga razglašajo časopisi vseh barv o njegovem
imenu, in ga v šali vprašalo, ali se zato ne čuti počaščenega in ošabnega. »Ošab-
nost?!« je odvrnil don Bosko. »Bojim se, da me bo Gospod kaznoval za druge
stvari, za to pa gotovo ne. Jasno vidim, da je v mojih dejanjih zelo malo mojega.
Če ne bi Gospod hotel tega in ne bi skrbel za sredstva, bi bilo takoj vsega konec.
Moj delež je zlasti sedaj tako neznaten, da se čudim, kako gre naprej voz družbe
in še toliko drugi reči, ki smo se jih lotili.«
Preden bomo pospremili blaženega na poti nazaj v Turin, bomo skladu z
5 Tako npr. turinska
31. januarja in 4. februarja 1877. Rimska
gi izdaji 30. januarja 1877 in še nekaj drugih.
6 Pismo msgr. Menghinija don Bertu, 4. februar 1877.
v dru-

2.9 Page 19

▲back to top


BiS 13 — 1. poglavje
19
našo navado podali bralcem v časovnem zaporedju s kako uvodno opombo šop
pisem, ki jih je blaženi tistega januarja pisal raznim osebam. Gotovo niso vsa, so
pa tista, ki smo jih lahko zbrali.
1. PISMO DON JANEZU BONETTIJU
Blaženi don Bosko je skušal vedno, ko je za dalj časa zapustil oratorij, najti
način, kako bi fante opozoril nase in jih spodbujal k dobremu. Tokrat je v svo-
jih pismih v oratorij in zavode sporočal o papeževem blagoslovu in v njegovem
imenu prosil vse za eno sveto obhajilo. Potem je prosil še eno sveto obhajilo
zase, da bi stvari, ki jih je moral urediti v Rimu, tekle po njegovi želji. Apostolski
vikariat v Malabarju, o katerem se tu govori, je ostal samo pobožna želja kardi-
nala Franchija. Smrt Pija IX. je spremenila položaj, tako da se na to ni več mislilo.
Dragi moj don Bonetti!
Pošiljam ti pisma za klerika Zema in Laurerija. Pričakujem sadove iz poročil, ki mi
jih dajeta.
Povej Vincencu,7 da naj lepo pozdravi svojo mater in da ji sveti oče pošilja poseben
blagoslov.
Drug poseben blagoslov je namenjen našim fantom in še posebno članom družbe
ministrantov, družbe sv. Alojzija in presvetega Zakramenta.
Priporoči vsem svetost, upanje in junaško voljo, da bi šli v Indijo, kjer smo sprejeli
apostolski vikariat s kakimi 3 milijoni dušami.
Vsem se priporočam za eno sveto obhajilo po mojem namenu, ker imam veliko zelo
težkih nalog. Za vse bom molil na grobu sv. Petra. Bog naj vas vse blagoslovi. Amen.
Gospod Aleksander in gospa Matilda te pozdravljata. Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, 9. januar 1877, Via Sistina 104
2. PISMO GOSPODU ANDREJU BOASSIJU
Zdi se, da je ta gospod skrivni agent vlade in verjetno tudi spreobrnjeni
prostozidar. Pogosto je prihajal na obisk k don Bosku in kazal veliko spošto-
vanje in zaupljivost. Božji služabnik je bil do njega zelo ljubezniv, da bi ga, kot
je bila njegova navada, pridobil za Boga. Ponovna poročila o verskem položaju
Rio de Janeira, ki so mu jih pošiljali misijonarji, so spodbujala, da bi storil kaj
tudi za Brazilijo, kjer je vladal cesar don Pedro II., odstavljen po revoluciji 15.
novembra 1889 in umrl v izgnanstvu dve leti pozneje.
Predragi gospod Boassi!
Najprej se vam zahvaljujem za lep spomin, ki ga hranite o meni in o našem malem
svetu v Valdoccu.
7 Vincenc Provera, brat don Frančiška, je bil oskrbnik v zavodu v Borgu San Martino. Klerik Tomaž
Laureri je bil inšpektor domov v Liguriji in namestnik prokuratorja.

2.10 Page 20

▲back to top


20
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Na praznik treh kraljev so v oratoriju pripravili prvo gledališko predstavo.
Odslej naj bi se predstave vrstile vsako nedeljo. Že nekaj let pa blaženi ni bil več
zadovoljen, bodisi zaradi stvari, ki so jih igrali, bodisi zaradi načina, kako so jih
predstavljali.
Veličastne predstave, razkošne obleke, pomanjkanje moralne vsebine,
spremembe urnika, večerja igralcev po predstavi, premalo odločnosti v nad-
zorovanju, vse to je povzročilo mnoge nerednosti. Že leta 1876 je don Bosko
poklical k sebi pomočnika Doglianija, kapelnika in pevovodjo, ter Baraleja, vod-
jo knjigarne, oba stara 28 let, dobrega duha in zelo sposobna; povabil ju je na
sprehod po Turinu. Takole jima je govoril: »Gledališče sedaj nima več tistega
namena, za katerega si želim, da bi ga imelo. Odločil sem se, da bom vama izro-
čil vodstvo. Želim, da se igrajo preproste in moralno neoporečne igre. Predvsem
pa želim, da se mi pred predstavo o vsem poroča.« Oba pomočnika sta storila,
kar sta mogla, da bi ustregla don Boskovim željam. Vendar sta imela velike te-
žave z navadami, ki so se ustalile v zavodu. Don Bosko je celo prekinil priprave
za vaje igre z naslovom
[Pariški revčki], čeprav so že razdelili
vloge. V pismu zahteva, da se uvedejo stare navade.
-
in Domino
Valete e gaudete omnes in Domino
-

3 Pages 21-30

▲back to top


3.1 Page 21

▲back to top


BiS 13 — 1. poglavje
21
4. ISTEMU
Pismo je brez datuma, vendar je pisano po prvi zasebni avdienci. Namig na
oratorij v Chieriju potrebuje takojšnje pojasnilo, ker bo treba o njem še marsi-
kaj povedati. Prvi, ki so mislili na don Boska v zvezi z ustanovitvijo prazničnega
oratorija v tem mestu, so bili Confratelli Apostolici [Apostolski bratje], kakor so
poimenovali združenje svetnih in redovnih duhovnikov, ki so se skupno trudili
za zveličanje duš. Iz zapisnika seje dne 18. avgusta 1875 je razvidno, da je tretja
točka dnevnega reda obravnavala: »Predlaga se ustanovitev prazničnega ora-
torija za otroke s pomočjo velečastitega don Boska, ki ga bosta za to naprosila
kanonika velečastiti don Calosso in velečastiti don Menzio.« Pričakujoč, da bo
don Bosko poslal svoje salezijance, je duhovnik don Sona s pomočjo jezuita pa-
tra Alojzija Testa odprl neke vrste oratorij leta 1876 v San Bernardinu Bernar-
dinu in 1877 v San Micheleju. Medtem so pospešeno pripravljali vse potrebno
za prihod don Boskovih sinov. V ta namen so seveda morali začeti dogovarjanje
na škofijskem uradu v Turinu. Prav to pa je tudi povod za »dolgo pismo«, o ka-
terem govori don Bosko.
Tudi poseben blagoslov za bolnega don Vespignanija zahteva posebno raz-
lago. Kot novomašnik je vstopil v oratorij 6. novembra 1876. Ob naslednjem bo-
žiču ga je don Bosko pripustil k večnim zaobljubam. Doma v družini je avgusta
pljuval kri. V oratoriju ga je za Tri kralje 1877 napadel kašelj z močnimi boleči-
nami v prsih in ramenih. Ko so ga poslali v Alassio, da bi si opomogel v milem
podnebju, se mu je stanje poslabšalo, vrnila se je jetika in moral je leči. Ker mu
je morski zrak po mnenju zdravnika škodil, se je vrnil v Turin. Ko je prispel do
Braja, se mu je ulila kri in bil je čisto na koncu. Napadi so se ponavljali vse do
svečnice, ko ga je obiskal Božji služabnik, ki se je vrnil iz Rima.
»Kako ti kaj gre? Se počutiš bolje?«
»Kje neki! Prosil sem, da bi me poslali v Ameriko. Šel sem in se tudi že vrnil.
Sedaj se pripravljam za potovanje v večnost.«
»No, no, šel boš.«
Ko je to izgovoril, ga je blagoslovil. Od tega dne se je don Vespignaniju sta-
nje izboljševalo in polagoma je popolnoma ozdravel. Še istega leta je šel v Ame-
riko, kjer je neutrudno delal do leta 1922, in je sedaj, ko to pišemo, v Turinu
vrhovni svetovalec za obrtne šole v vrhovnem kapitlju.
Predragi don Rua!
1. Sporoči gospodu A. Cridi, da smo vložili prošnjo, naj moli; jaz bom molil. Upajmo.
2. Kar pripravite predstavo za debeli četrtek,8 toda kratke stvari, za smeh, in ne čez
peto uro popoldne.
3. Kar se tiče gospodične Pozzi, je prav, da počakamo na oporoko. Če je določila kaj
8 Bilo je 8. februarja.

3.2 Page 22

▲back to top


22
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Osemnajstega januarja 1877 so v oratoriju opravili vajo za srečno smrt in
ob tej priložnosti darovali sveto obhajilo za don Boska. Naslednjo nedeljo so
darovali sveto obhajilo za papeža. Kronika pravi: »Obakrat so navdušeno in v
velikem številu prejeli sveto obhajilo.«
expressis verbis
-
-
Brez datuma. Pismo je napisano v tednu pred obiskom v Albanu, se pravi
pred nedeljo 14. januarja, ker je šel tja v torek 16. januarja.
Cattolico provve-
duto
9 iz Lett. Catt.
L'Unità Cattolica
11
9 Mora biti
[Poučeni kristjan], ki ga je pod naslovom
ličan v svetu] ponatisnilo
.
10
je 28. januarja 1877 objavila dopis iz Rima o konceptincih.
11 Se razume, da iz Turina.
[Kato-

3.3 Page 23

▲back to top


BiS 13 — 1. poglavje
23
5. Povej don Guidaziu, naj ne omahuje12 in naj resno skrbi za svoje zdravje, da bo
lahko po počitku veliko delal.
6. Don Scappini in don Berto spita in jesta v Santa Spiritu, jaz sem pri gospodu Sigi-
smondiju in se trudim, da bi uskladil težavno zadevo konceptincev s salezijanci.
7. Prihodnji teden bom, če bo Bogu po volji, odšel v Albano. Ko se bom vračal v Turin,
se bom ustavil v Maglianu in v Firencah.
8. Povej našim dragim sobratom in ljubim gojencem, da imam v rokah veliko zelo
pomembnih nalog in da zato potrebujem podporo njihovih molitev. Prosi jih, da naj
darujejo eno sveto obhajilo po mojem namenu, in jaz bom na grobu sv. Petra posebej
molil zanje.
9. Poročaj mi o zdravstvenem stanju našega dragega Tosellija.
10. Povej Giuliu,13 da naj dobro pomete naše stopnišče in pobere kose papirja, ki so
tam raztreseni.
11. Prav tako lepo pozdravi dobro babico Terezo in vse naše sestre v J. K.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za vdanega prijatelja.
duh. Janez Bosko
(Brez datuma)
7. DON JANEZU CAGLIERU
Rokopisu tega pisma je priložen list brez datuma, ki ponavlja že povedane
stvari, ki pa je obogaten z naslednjim pripisom: »V tem trenutku prihajam od
svetega očeta, ki velikodušno pošilja svoj blagoslov vsem salezijancem v Ame-
riki, in dodaja: Priporoči vsem, da naj pazijo na izpolnjevanju naših pravil, spe-
ciatim [zlasti] moralnosti, ki je v tistih krajih nenehno izpostavljena posebnim
nevarnostim.«
Dragi moj don Cagliero!
Ob tej uri si že gotovo sprejel naše drago sobrate, za katere upam, da so srečno po-
tovali, čeprav še nisem prejel nikakršnih poročil o tem. Odložil sem vse drugo in ti
pišem o posebnih zadevah.
Sveti oče nam je ponudil dvoje in jaz sem njegove predloge sprejel. Poglejmo sedaj,
kaj je mogoče storiti.
Apostolske vikariate za Patagonijo, Carmen, Santa Cruz ali Puntarenas ali en sam
vikariat, ki bi zajel vse tri. Lahko bi začeli z zavodom in semeniščem v Carmen, ki ga
imenujejo tudi Patagonskega ali Concepzione. Medtem ko bi se utrdila ta postojanka,
bi bilo treba misliti na druga dva kraja. In sredstva?
Propaganda nam bo priskočila na pomoč, Širjenje vere prav tako, sveti oče še poseb-
no. Potem bomo poprijeli mi.
In osebje? To mora biti moka samo iz naše vreče. Med drugim mi je prišlo na misel, da
bi postavili na čelo tega dejanja msgr. Ceccarellija, ti govori z njim. Res je, da bi moral
12 To je piemontizem, ki v nekaterih pokrajinah severne Italije ne zveni najlepše, pomeni pa »ne biti
mož beseda«, »delati neumnosti«.
13 Giulio Degiuli, pometač.

3.4 Page 24

▲back to top


24
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
Deus nos benedicat et in sua pace custodiat et ad vitam perducat aeternam [Bog
-
-
14 Beri Mangalore.
15 Glej MB XII, str. 264 [BiS XII, str. 170].
16 Msgr. Cesare Roncetti je iz zdravstvenih razlogov odpotoval iz Brazilije 1. julija 1878. Pri izpolnje-
vanju svojih nalog si je pridobil splošno občudovanje in naklonjenost.

3.5 Page 25

▲back to top


BiS 13 — 1. poglavje
25
8. PISMO JOŽEFU BUZZETTIJU
Zakaj ga imenuje Romualdo, nismo mogli ugotoviti. Verjetno gre za eno iz-
med don Boskovih šal, ki se nanaša na kak izraz v pismu ali na kako osebno okoli-
ščino. To je Buzzetti, katerega navezanost na don Boska je don Lemoyne opisal na
dveh straneh v V. zvezku Biografskih spominov (str. 524–525 [BiS V, 315–317]).
Dragi moj Romualdo!
Tvoje pismo mi je bilo v veliko veselje, in ker v njem ni nič tajnega, sem ga dal preb-
rati raznim prelatom, ki so bili vsi zelo zadovoljni.
Nadaljuj! Pogum! Bog je s teboj. Pozdravi vse svoje pridne muzikante in jim povej, da
želim slišati ob moji vrnitvi lep koncert in da jim bom povrnil s kozarcem tistega tam.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj Buzzetti. Daruj ali bolje darujte eno sveto obhajilo
zame. Prihodnji teden, če bo tako Božja volja, se bova videla.
Imej me vedno v J. K. za vdanega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 20. januar 1877
9. PISMO MONSINJORJU LORENZU GASTALDIJU
Odgovarja na pismo, v katerem mu je nadškof govoril o oratoriju v Chieriju.
7. januarja 1877 je advokat Menghini takole poročal svojemu klientu o pravdi,
ki jo je njegova ekscelenca imela pri Sveti kongregaciji za koncil: »Zdi se mi, da
je iz političnih razlogov primerno, da pokažete kako znamenje spoštovanja do
don Boska, ki je vsemogočen pri kardinalu Berardiju, enem izmed sodnikov pri
Sveti kongregaciji za koncil. Zato vas prosim, da v smislu velike usluge izročite
priloženo pismo don Bosku.«17 V pismu monsinjorja manjka datum. Toda kardi-
nal iz Canosse zagotavlja, da je bilo imenovano srečanje 14. januarja.
Velečastita ekscelenca!
V veliko zadovoljstvo sem prejel pismo vaše velečastite ekscelence, s pravim veseljem
pa se je napolnilo moje srce, ko sem zvedel o zdravju, ki so ga molitve tolikerih izpro-
sile od Boga.
Ko bom šel v avdienco pri kardinalu Berardiju, mu bom izročil pozdrave vaše eksce-
lence. Prepričan sem, da jih bo z veseljem sprejel. Sedaj je bolan. Storil bom vse, kar
je v moji moči, da ustanovimo v Chieriju oratorij za deklice in drugega za dečke. V
veliko spodbudo mi je odobritev cerkvene oblasti in njena pomoč.
Medtem ko vam pišem, me je obiskal msgr. Canossa, škof v Veroni, in me je najprej
povprašal po zdravju vaše ekscelence. Bil je zadovoljen ob dobrih takih novicah. Na-
ročil mi je, naj vas lepo pozdravim.
Prišel je v Rim s prošnjo, da bi ga oprostili nadškofovstva v Bologni, kamor ga je pos-
17 Izvirnik Menghinijevega pisma ima teolog Franchetti v Turinu. Besedilo smo podčrtali mi. Izvir-
nik don Boskovega pisma msgr. Gastaldiju je pri dedičih grofa Karla Cipolla, nekdanjega profesor-
ja zgodovine na kraljévi univerzi v Turinu.

3.6 Page 26

▲back to top


26
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Pisma, ki jih je don Bosko pošiljal v oratorij, so skoraj vsa javno brali zvečer
po molitvah. Blaženi je imel navado, da je po imenu pozdravljal gojence in so-
brate. Don Bologna, prefekt zunanjih gojencev, je bil užaljen, ker njega ni nikdar
imenoval. Ko je don Bosko zvedel za to, mu je poslal naslednjo šaljivo pesmico,
v kateri namiguje na učenje mnogih jezikov, ki se jih je lotil delavni salezijanec,
ki je želel iti v misijone. Zato ga je v pismu don Caglieru imenoval generalnega
vikarja v Indiji.
19
18 Pij IX. ga je 1877 povzdignil v kardinala, vendar mu je dovolil, da je ostal v Veroni, kjer je umrl leta
1900.
19 To je: pošlji mi pismo.

3.7 Page 27

▲back to top


BiS 13 — 1. poglavje
27
11. PISMO DON JULIJU BARBERISU
Po smrti don Chiale so don Barberisu naložili, da je skrbel za tisk pisem
sobratom v Ameriki.
Predragi don Barberis!
Pošiljam ti pismo misijonarjev. Pomisli, ali ne bi bilo primerno, da bi izpustili nekaj
citatov, angleška, irska imena itn.
Poročal bom novincem o njihovem pismu.20 Papež je že dva dni v postelji. Mu je že
malo bolje. Sprejel me je ležeč v postelji in se z menoj pogovarjal skoraj eno uro. Želel
si je moje družbe. Povej novincem, da sem zanje pripravil resne naloge, ki jih bodo
lahko vse izpolnili s svetostjo in modrostjo. sanità, santità, sapienza.
Pozdravi Peretta21 in mu povej, da mislim na njegovo pismo.
Pošlji mi citissime [najhitreje] dekret o odobritvi Ustanove Marije Pomočnice.
Bog naj nas blagoslovi. Molite veliko in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 23. januar 1877
12. PISMO DON JANEZU BRANDI
Don Janez Branda je bil katehet rokodelcev. Dne 22. januarja je blaženi pi-
sal don Rui pismo, iz katerega smo že zgoraj navedli dva odstavka: »Pojdi in
povej rokodelcem, mojim dragim prijateljem, da sem svetemu očetu prebral
pismo, ki mi ga je poslal o rokodelcih. Bil je zelo vesel. Večkrat je ponovil: Bog
naj blagoslovi te dobre fante. V veliko tolažbo so mi. Molil bom zanje. Naj bodo
še naprej dobri in naj molijo zame, ki se bližam zatonu.«
Predragi don Branda!
Novice, ki si mi jih poslal, so me napolnile z velikim veseljem. Sveti oče je poslušal
branje tvojega pisma, bil je zadovoljen in pošilja vsem obrtnikom poseben blagoslov.
Povej Ariettiju, da je še čas tudi zanj.
Božje usmiljenje je veliko, vendar ne sme odlašati. Upam, da me bo potolažil z dobrim
sv. Frančiškom.
Povej vsem, da se jih spominjam pri sveti maši, da se jim zahvaljujem za molitve, ki
so jih darovali zame in so že v veliki meri uslišane. Naj nadaljujejo tako in bodo za-
dovoljni tudi tukaj na zemlji.
Pozdravi jih v mojem imenu in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 25. januar 1877
20 Pismo, ki naj bi ga predložil papežu.
21 Klerik Karel Peretto je bil član prve skupine salezijancev, ki so 1883 šli v Brazilijo. Bil je inšpektor
in je umrl v Ouro Pretu 1923.

3.8 Page 28

▲back to top


28
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Bilo je 29. januarja, ko je blaženi don Bosko opravil mašo v čast sv. Fran-
čišku Saleškemu v domači kapeli gospoda Aleksandra in se poslovil od svojih
velikodušnih gostiteljev, zapustil Rim in se odpravil na pot v Magliano. Tu ga
je na železniški postaji Borghetto pričakoval pomožni škof kardinala Bilia. Po
kratki poti so mu prišli naproti kleriki iz semenišča, fantje iz konvikta in zunanji
gojenci s svojimi učitelji. Vsi so don Bosku poljubili roko. Božji služabnik jih je
očetovsko pozdravil, vstopil v škofovo kočijo in se odpeljal proti mestu. Kratko
se je javil na škofijskem sedežu župan, s spremstvom zastopnikov občine, da
mu je izrazil dobrodošlico. Dopoldne 30. januarja je vrnil obisk županu, ki je bil
neki gospod Orsoli [medvedar], zares malo medvedje razpoložen do duhovni-
kov, ki si ga je don Bosko s svojo ljubeznivostjo in dobroto takoj pridobil. Bil je
navzoč pri majhni slovesnosti, ki so jo pripravili semeniščniki in mu prebrali
nekaj pesmi. Nato je blaženi povzel besedo in v klasični deželi zapustil klasičen
spomin, ki ga je pustil Agesilao, ko je obiskal tamkajšnjo šolo: ne stori nikdar
ničesar, česar bi se v prihodnosti lahko sramoval, temveč samo tisto, kar ti bo
lahko koristilo. Tretji dan so kleriki in fantje opravili vajo za srečno smrt. Zvečer
je iz Viterba, kjer je bila njegova vojaška enota, prišel podporočnik Graziano, o
katerem smo že govorili.22 Vodil je majhno akademijo, na kateri so ob spremlja-
vi kitare peli
[Sirota] in
[Dimnikar]. Prvega februarja
je pozdravil sobrate in prijatelje v Maglianu in odšel v Firence. Tu se je do veče-
ra 3. februarja ustavil v hiši pobožne in dobrodelne markize Uguccioni, ki je bila
še vsa potrta zaradi moževe smrti. Zjutraj 4. februarja je bil v Turinu, kjer so ga
v oratoriju sprejeli z največjim navdušenjem.
Dva dni po vrnitvi v Turin se je Božji služabnik vrnil v Rim v sanjah. Bile
so preroške sanje, ki jih je zasebno pripovedoval ravnateljem, ki so prišli na
letno konferenco. Podali bomo zapis, ki sta ga sestavila don Barberis in don Le-
moyne. Povedati moramo, da je njegova eminenca kardinal Monaco la Valletta,
po smrti kardinala Patrizija vikar njegove svetosti, prosil don Boska, da bi prišli
salezijanci in vodili bolnišnico Consolazione, ki je nedaleč od Fora Romano. Ni
bilo osebja, toda ker je kardinal vikar prvič prosil don Boska in njegovo družbo
za uslugo, je ta želel na vsak način ustreči njegovi želji. Ko je zvečer 7. februarja
šel spat s to mislijo, se mu je sanjalo, da je v Rimu.
Zdelo se mi je, da sem znova v Rimu. Takoj sem se odpravil v Vatikan, ne
da bi mislil na kosilo niti zaprosil za avdienco ali kaj drugega. Medtem ko sem
čakal v eni izmed soban, je prišel Pij IX. in po domače sedel v velik naslanjač ali
blazinjak blizu mene. Jaz sem ves začuden skušal vstati in ga primerno pozdra-
viti. Vendar mi ni dal, temveč je izrazil željo, da bi sedel tam blizu njega. Začela
sva približno naslednji razgovor.
22 Prim. MB XI, str. 114 [BiS XI, str. 71 72].

3.9 Page 29

▲back to top


BiS 13 — 1. poglavje
29
Sveti oče: »Ni še dolgo tega, kar smo se videli.«
Don Bosko: »Zares, preteklo je le malo dni.«
Sveti oče: »Odslej se bova videla bolj pogosto, ker morava govoriti o mnogih stvareh.
Za zdaj mi povejte, kaj ste storili po svojem odhodu iz Rima?«
Don Bosko: »Bilo je le malo časa. Uredili smo nekaj zadev, ki smo jih prekinili zara-
di moje odsotnosti, in nato razmišljali, kaj naj naredimo s konceptinci. Toda prišla
je prošnja kardinala vikarja, da bi prevzeli vodstvo bolnišnice Consolazione. To je
prva prošnja tega kardinala in zato mu bomo skušali ustreči. Smo pa v stiski zaradi
osebja.«
Sveti oče: »Koliko duhovnikov ste že poslali konceptincem?« Medtem sva se začela
sprehajati po sobi in ves čas me je držal za roko.
Don Bosko: »Za zdaj smo poslali samo enega in razmišljamo, koga bi še poslali. Pa
smo v zadregi, ker nimamo nikogar.«
Sveti oče: »Preden boste storili kaj drugega, skušajte urediti zadevo s Santo Spirito.«
Zatem je sveti oče stoje, s povzdignjeno glavo in bleščečim obrazom obstal in me
gledal.
Don Bosko: »Ko bi mogli naši fantje videti vaš obraz! Menim, da bi bili vsi iz sebe od
tolažbe. Tako zelo vas imajo radi.«
Sveti oče: »To ne bi bilo nemogoče. Kdo ve, ali se jim ta želja ne bo izpolnila?
Takrat se je zazdelo, da mu je postalo slabo. Naslanjal se je in tipal sem in tja, stopil
k blazinjaku in se zleknil nanj. Menil sem, da je utrujen in se hoče odpočiti, zato sem
mu skušal potisniti vzglavnik pod glavo. Toda on ni hotel. Stegnil je še noge in dejal:
»Potrebovali bi belo rjuho, da bi me pokrili od glave do nog.«
Ves presenečen sem ga opazoval. Nisem vedel, kaj naj rečem niti kaj naj naredim.
Ničesar nisem razumel od vsega tega, kar se je dogajalo.
Tedaj je sveti oče vstal in dejal: »Pojdiva!«
Prišla sva v neko sobano, kjer je bilo zbranih veliko cerkvenih dostojanstvenikov, in
ne da bi se drugi zmenili za to, se je sveti oče napotil proti zaprtim vratom. Skočil sem
k vratom in jih odprl, da je lahko odšel. Ko je to videl eden izmed prelatov, je začel
kimati z glavo in govoriti: »To ni stvar, ki naj bi jo naredil don Bosko. Za to imamo
druge ljudi.«
Opravičil sem se, kakor sem vedel in znal, in dejal, da si ne prisvajam nikakršne pra-
vice in da sem vrata odprl pač zato, ker ni bilo nikogar drugega in da se papežu ne
bi bilo treba truditi in se ne bi spotaknil. Sveti oče, ki je vse to slišal, se je obrnil in
rekel: »Dajte mu, naj to stori. Jaz sem tisti, ki to želim.« Potem je izginil skozi vrata
in ga nisem več videl.
Nenadoma sem bil čisto sam in nisem vedel, kje sem. Ko sem gledal sem in tja, da bi
se znašel, sem zagledal Buzzettija. Pogled nanj me je zelo razveselil. Hotel sem mu
nekaj povedati, kar se je on približal meni in dejal: »Poglejte, kako zbite in raztrgane
čevlje imate.«
Don Bosko: »Saj vem. Kaj hočeš? Ti čevlji so prehodili že veliko sveta. Še vedno so
tisti, s katerimi sem šel v Lanzo in potem dvakrat v Rim.
Bil sem v njih v Franciji in sedaj sem spet tukaj. Seveda morajo biti že zbiti.«

3.10 Page 30

▲back to top


30
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
Božjemu služabniku se ni zdelo potrebno, da bi te sanje zadržal zase, je pa
ravnateljem prepovedal, da bi o njih govorili s komerkoli, kajti menil je, da jih v
tistem trenutku ni bilo jemati zares. Toda točno eno leto pozneje je bilo jasno,
da so bile to izredne sanje, kajti prav na začetku noči s 6. na 7. februar je veliki
papež Pij IX. po kratki bolezni vrnil svojo lepo dušo Gospodu.

4 Pages 31-40

▲back to top


4.1 Page 31

▲back to top


2. poglavje
KONCEPTINCI
Po prvem obdobju, polnem lepih obetov,1 se je zadeva konceptincev ved-
no bolj zapletala. Nekateri so menili, da je prava sramota za rimsko duhovščino,
da so se za vodstvo in ureditev neke rimske ustanove obrnili na tujega duhovni-
ka, kakor da v Rimu ne bi bilo ne duhovnikov ne redovnih družin, ki bi bile spo-
sobne opraviti to nalogo. Podobne pritožbe so izrazili celo papežu, in to večkrat
in uradno.
K zunanjim težavam se je pridružilo še notranje nasprotovanje. Uprava
ustanove je bila tako zanič, da je civilna oblast hotela konceptincem vzeti bol-
nišnico Santo Spirito. Sam knez Borghese, laiški zastopnik, je dejal: »Pravijo mi,
da don Bosko dela čudeže. Jaz tega ne verjamem, toda če bi uredil to koncep-
tinsko zmešnjavo, bi bil največji čudež.« Povsod je vladal največji nered. Nekaj
bratov še ni bilo pri obhajilu, veliko jih ni prejemalo zakramentov. Kljub temu
da so nosili redovno obleko, je izginila sleherna misel redovniškega življenja.
Poleg tega pa se je na don Boskov račun razneslo toliko glasov, da so se ga vsi
močno bali.
Meseca januarja jih je večkrat obiskal, daroval pri njih sveto mašo, ostal pri
njih na kosilu, govoril z vsemi, se za vse zanimal in videti je bilo, da se bo z Božjo
pomočjo vse lepo urejalo. Večina se jih je takoj želela spovedati in pristopiti k
svetemu obhajilu. Toda ostalo je še veliko drugega. Treba je bilo dati čas času in
iti naprej počasi in previdno. Sveti oče se je ob prvih novicah nadvse razveselil
in od radosti skoraj ni zdržal v lastni koži.
Toda predstava o sramoti je nekaterim še vedno rojila po glavi. Odpos-
lanstvo, ki mu je načeloval neki visok prelat, je prišlo k papežu in predlagalo,
da naj zaupa vodstvo jezuitom. Sveti oče je, četudi zelo razočaran, dobrohotno
dejal, da če bi jezuiti zjutraj prišli v Santo Spirito, bi popoldne množica raz-
1 Prim. MB XII, str. 494 502 [BiS XII, str. 315 322]

4.2 Page 32

▲back to top


32
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
grajačev napadla bolnišnico in zahtevala, naj patri odidejo. Dodal je še, da so
salezijanci za zdaj dobro opravili svoje delo in zato ni nikakršne potrebe, da
bi klicali koga drugega. »Pojdite,« je rekel tistemu prelatu, »in osebno povejte
don Bosku, da sem zadovoljen z njim. Recite mu, naj prevzame vodstvo in čim
prej pošlje svoje sinove. Želim celo, da bi vsak salezijanec od vodstva bolnišnice
prejel svojo štipendijo in da se mu daje vsa oskrba.« Neki zaupni osebi je sveti
oče dejal: »Iščejo vse mogoče načine, da bi me osmešili. Ubogi don Bosko! Veli-
kodušen je in stori vse, kar more.«
In papež se ni ustavil pri tem. Da bi preprečil prazne marnje, vmešavanja
in motnje vseh vrst v don Boskovo delo, je odločil, da je ravnatelj končetincev
podrejen neposredno papežu in da mu vsak mesec o vsem točno poroča v redni
avdienci. Don Bosko se je te odločitve zelo razveselil tudi zato, ker mu je bila
tako dana priložnost, da je lahko razpravljal o drugih zadevah družbe.
V vsej tej zadevi je bil
[nepričakovan poseg] msgr. Fiora-
ni, poverjenik v Santo Spirito. On pa je vsak dan bolj, ne glede na motive, ki so
ga vodili, kazal svoje osebne poglede, ki so se slabo skladali s papeževimi na-
meni. Glavna razlika je bila v tem, da je on imel za potrebno, da bi morala biti
dva voditelja z naslovom apostolskega vizitatorja: don Bosko za duhovno plat,
materialno pa bi vodil monsinjor. Toda kako bi mogla taka razdeljena družina
živeti? Don Bosko je bil prepričan, da bi bila na tak način izvedena reforma
samo kaplja v vodo. O tem je želel resno govoriti s papežem. Ker pa ni mogel k
njemu v avdienco, se je moral vdati in končati dogovor s pomočjo istega msgr.
Fioranija. Ko sta se odločila končati dogovore, je ta izsilil svoje mnenje, češ tako
želi papež in zato je treba ločiti obe oblasti. Ko je don Bosko to slišal, je utihnil
in sprejel poskus.
Rekli smo poskus, ker je štel tako rešitev samo za začasen poskus, ki ni-
kakor ni mogel doseči namena, ki ga je postavil papež. To je povedal tudi don
Barberisu, ki je zbral njegove besede v kroniki z dne 1. maja: »Ko so v Rimu
prvič govorili o konceptincih, sem takoj rekel, da če hočemo, da nam bo uspelo
v tej nameri, moramo konceptince združiti s salezijanci, tako da bi oni bili bol-
ničarska veja. Ko je papež odobril to zamisel, sem napisal osnutek, ki ga je tudi
odobril. Toda takoj so se pojavile spletke, zmešnjave in je bilo treba spremeniti
osnovo. Vendar so bile te spremembe samo trenutne prilagoditve; moj prvotni
načrt, ki ga je odobril papež, pa je še vedno v veljavi.«
Poskus je bil potrjen z odlokom, ki ga je v papeževem imenu izdala Sveta
kongregacija za škofe in redovnike dne 6. februarja 1877. Odlok vsebuje sedem
členov: 1. Don Bosko je dosmrtni apostolski vizitator v duhovnih zadevah; nje-
govi nasledniki pa ne več dosmrtno, temveč
[dokler je potrebno] Sve-
tega sedeža. 2. Msgr. Fiorani je apostolski vizitator za časne zadeve in tako tudi
njegovi nasledniki
[začasno]. 3. Odpravi se jurisdikcija vrhovnega

4.3 Page 33

▲back to top


BiS 13 — 2. poglavje
33
predstojnika konceptincev. 4. Oba vizitatorja imata pravico, da namesto sebe
postavita svoja namestnika, enega salezijanca in enega duhovnika škofijskega
ali redovnega klera. 5. Vizitator in spiritualibus [v duhovnih zadevah] je dolžan
določiti enega duhovnika za vodstvo profesov in enega za vodstvo novincev, ker
v tem ostajajo konceptinske konstitucije nespremenjene. 6. Vizitator in tempo-
ralibus [v časnih zadevah] ima pravico v soglasju z vizitatorjem in spiritualibus
pripuščati postulante k redovni preobleki, novince k zaobljubam, kakor tudi
odpuščati tiste novince, ki niso primerni za ustanovo. Prav tako ima pravico v
soglasju s svojim kolegom določati članom službe. 7. Na vsaka tri leta morata
oba vizitatorja poročati o stanju Sveti kongregaciji za škofe in redovnike.2
Tako nastali položaj je blaženi v zgoraj omenjenem razgovoru takole opre-
delil: »Za zdaj je določeno, da naj don Bosko ureja vse, kar se tiče koristi duš
in napredka družbe. Msgr. Fiorani je bil zakladnik. Imeli so tudi župana, tako
so ga imenovali, ali vrhovnega nadzornika, ki se je bogatil za njihovimi hrbti;
opravljal je vse nakupe na veliko in jih prodajal na drobno. Imeli bi še glavnega
direktorja, ki bi ga izvolili iz svoje srede. S toliko predstojniki ne bi vedeli več,
komu naj bi se pokoravali, in ne vidim, kako bi mogla družba pod takim vod-
stvom delovati. Za zdaj bi bilo treba konceptince počasi spremeniti v salezijan-
ce, tako da bi živeli po naših pravilih, pri izvajanju pa bi jim kot priročnik služila
njihova pravila. Ti bi pa radi, podpihovani od nekaterih kapucinov in županov,
ki živijo na njihov račun, in podprti od tisoč glasov, ohranili svojo samostojnost.
Tudi msgr. Fiorani, ki je vedno znova pisal, kako bi v kratkih besedah mogli
urediti zadevo, in je videl mojo odločnost, je začel stvari zavlačevati. Vendar se
zadeva še ne bi končala in kdove kako dolgo bi se še vlekli pogovori, če jaz ne bi
odločno postavil roka za odhod. In bom odšel, če se bodo stvari uredile ali ne.
Za zdaj ni nič novega. Toda mi moramo iti za našim ciljem tako, da priporočamo
pokorščino predstojnikom, ne da bi rekli, kdo je to.«
Priokus govoric, ki so krožile o ustanovi, so na začetku poletja čutili tudi v
Turinu. Neki brat konceptinec po imenu Peter je vznemirjal skupnost s svojim
slabim obnašanjem. Ker je tako vedenje spadalo pod njegovo področje, ga je dal
poklicati v Turin, kjer bi mu dal potrebna navodila. Ne da bi vedel pravi razlog,
je brat prišel v Turin. Ko pa je v tam zvedel za pravi razlog, je pobesnel in se
nemudoma vrnil v Rim.
Vrnimo se sedaj nekaj mesecev nazaj. Meseca februarja se je razvnela med
konceptinci polemika o njihovem ustanovitelju, ki je med brati podžigala ogenj
nesoglasja med tistimi, ki so bili za novo vodstvo, ki je sledilo kapucinom, in
tistimi, ki so bili proti. Takoj se je v L'Unità Cattolica 28. januarja 1877 pojavil
dopis pod naslovom Don Bosko in konceptinci, kjer je bilo mogoče brati: »Že
2 Dodatek, št. 2.

4.4 Page 34

▲back to top


34
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
nekaj tednov pri nas veliko govorijo o don Bosku in konceptincih. Zdi se mi
prav, da napišem nekaj vrstic in s tem popravim netočne in škodljive govorice,
ki se širijo med ljudmi. Konceptinci so bratje bolničarji Marije Brezmadežne,
katerih namen je skrbeti za bolnike in jim pomagati tudi v najbolj odbijajočih
uslugah. Ustanovil jih je neki Ciprijan Pezzini iz Cremone leta 1854 v čast Ma-
rijinega brezmadežnega spočetja. Od vsega začetka jih je negoval, utrjeval in
vodil kapucinski pater Giovanni Battista Taggiasco iz Genove. Njihova materna
hiša je bila vedno bolnišnica Santo Spirito v Rimu. Ker v redu ni duhovnikov,
saj so izključeni vsi klasični in literarni študiji, je bilo duhovno vodstvo pra-
viloma zaupano velečastitim očetom kapucinom. Toda zaradi izrednih časov,
v katerih živimo, in zaradi neštetih prošenj, da bi v razne bolnišnice privedli
konceptince, niso mogli ustanoviti rednega noviciata in s tem tudi ne rednega
življenja po redovnih pravilih. Ker sedanji položaj ne dopušča več, da bi kapu-
cini dajali potrebno pomoč, je konceptinska družba začela razpadati. Sveti oče,
ki je vedno z dobrohotnim očesom gledal ta red zlasti zaradi velikih zaslug, ki
so si jih pridobili z bolniki na smrtni postelji, se je sam postavil za njihovega
zaščitnika. V ta namen je poklical don Boska in mu razložil svoj načrt o ureditvi
teh sinov Marije Brezmadežne. Povedal mu je tudi, da je on, sveti oče, na trgu
Mastai dal zgraditi hišo, kjer naj bi bil konceptinski noviciat. Don Bosko je rade
volje sprejel ponudbo svetega očeta in z naslovom apostolskega vizitatorja ad
dobil vsa pooblastila, da s pomočjo nekaterih salezijanskih duhovnikov
ustanovijo zamišljeni noviciat in skupno življenje. Tako bo ta ustanova lahko
dosegala nikdar zadosti hvaljen cilj, ki je v tem, da moralno in telesno pomaga
trpečemu človeštvu, zlasti še v zadnjih trenutkih življenja.«
Pater Valentino iz San Rema, kapucin, ki je bil že vodja konceptincev, je bral
ta članek in se močno razjezil. Imel ga je »za popolnoma zlaganega, razen tam,
kjer pravi, da sveti oče izredno skrbi za to ustanovo«. Zato je iz Anagnija poslal
uredniku turinskega časopisa odločen protest z besedilom popravka, »lastno-
ročno napisanega od patra Janeza Krstnika Taggiasca«, njegovega sobrata, ki
živi v Rimu pri Sette Sale in »je resnični ustanovitelj konceptincev«. S tem je
hotel odgovoriti »lažnivemu članku« in »popraviti zasenčeno čast kapucinske-
ga reda in vsemu svetu pokazati svetlo resnico«, ki je znana vsem, ki so v Rimu
imeli »stik z Nadbolnišnico Santo Spirito«. Toda iz vljudnosti do don Boska, ki
je pripravil prejšnji dopis, ki ga je zbral med starejšimi konceptinci,3
Cattolica ni hotela natisniti poročila patra Valentina in ga je potem objavil v
nekem frančiškanskem glasilu.4 Po njegovem mnenju naj bi bili konceptinci
ustanovljeni 1857. Ustanovil naj bi jih pater Taggiasco s sodelovanjem nekate-
3 Tako trdi don Berto v lastnoročno napisani opombi, ki jo hranimo v našem arhivu. Prav tako trdi,
da je bil navzoč pri sestavljanju poročila.
4 Glej
28. februar 1877.

4.5 Page 35

▲back to top


BiS 13 — 2. poglavje
35
rih njegovih sobratov z namenom, da bi pri strežbi bolnikov svetne strežnike
nadomestil z redovniki. V potrditev te izjave je navajal izjavo brata konceptinca
Krispina iz Rima, čigar pričevanje pa don Boskov tajnik iz razlogov, ki jih tukaj
ne bomo navajali, zavrača.
V našem arhivu pa hranimo še drugo, lastnoročno pisano izjavo prvega
konceptinskega pisca letopisov, ki je oblekel habit 1858 in začel pisati anale
1860. Ta pod datumom 23. novembra 1876 izjavlja in trdi »kot čisto resnico,
ki jo je pripravljeni potrditi tudi s prisego«, da je pripovedoval zgodovino za-
četkov »po navdihu in pod vplivom« patrov kapucinov, ki so bili takrat voditelji
bratov bolničarjev, ne da bi vedel za predhodne stike patra Janeza Krstnika in
mladega Ciprijana Pezzinija iz Cremone, ki ga je pozneje spoznal za prvega in
resničnega ustanovitelja. Nato nadaljuje: »Zato po eni strani potrjujem vse, kar
se je zgodilo po mojem vstopu v ustanovo, po drugi strani pa izjavljam kot ne-
resnično ali vsaj dvomljivo vse, kar se je dogajalo prej.« Don Bosko je bil zato
dobro obveščen.
Ta pravda ni imela posledic verjetno tudi zato, ker don Bosko, zvest svoji
metodi, da daš vrabcem čivkati po svoje, ni niti sam niti po drugih hotel poseči
vmes.
Na začetku marca je msgr. Fiorani, oprt na odlok z dne 6. februarja, ki mu
je dajal pravico imenovati osebje v soglasju z don Boskom, poklical za pred-
stojnika ustanove brata Alojzija Marijo Montija iz Milana. To je bil konceptinec
dobrega duha in član redovne družine vse od začetka. Njegovo prvo dejanje
je bilo, da se je zahvalil don Bosku »za vse, kar je storil za ustanovo in zato
njim ubogim konceptincem«. Nadalje je izrazil svoje hvaležno čustvo s temile
ljubeznivimi besedami: »Nimamo zadosti sposobnosti, da bi primerno izrazili
hvaležnost vašemu očetovstvu za vse, kar dela za nas z namenom, da bi izbolj-
šal naš položaj. Mi vam ne moremo z ničimer poplačati, prejeli pa boste večno
plačilo od Boga in od naše brezmadežne Matere. Do sedaj nisem imel priložnos-
ti, da bi vas spoznal, vendar spoznavam očeta iz del njegovega sina«.5 S tem je
mislil ravnatelja don Scappinija.
Prva dva meseca sta bila za novega predstojnika polna težav. Nered je bil
že tolikšen, da ga niso mogli skrivati pred javnostjo, ki se je pohujševala. Moral
je odpustiti osem bratov in kakih dvajset uslužbencev. Ko je tako izruval najbolj
strupeno ljuljko, je začel uživati nekoliko miru. Priznati mu je treba, da ni dvig-
nil v teh rečeh niti slamice, ne da bi se prej posvetoval z duhovnim vodjem don
Scappinijem. Nekateri bratje, ki so si skušali pomagati z vplivnimi osebnostmi
zunaj ustanove, so pod krinko gorečnosti ustvarjali vedno nove zaplete. Msgr.
Fiorani se je dal voditi za nos nekemu uslužbencu, ki mu je preveč zaupal, in še
5 Dodatek, št. 3.

4.6 Page 36

▲back to top


36
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
komu drugemu, ki je imel sicer dober namen, pa premalo zdrave pameti, mu je
kazal kresnice za laterne in povzročal neizmerne neprijetnosti ubogemu don
Scappiniju, ta pa je moral, čeprav sam v hudi stiski, podpirati brata Montija, ki
je nič manj preizkušan samo v njem dobival oporo. »Moram biti hvaležen,« je
zagotavljal don Bosku,6 »vašemu očetovstvu za dobro, ki ga prejemamo od vas
jaz in moji sobratje v osebi don Jožefa, našega odličnega ravnatelja in resnične-
ga posnemovalca svojega očeta.«
Nočemo, da bi pozabili izrek našega blaženega; zdi se nam, da ga moramo
omeniti, čeprav je bil povedan ob drugi priložnosti. Izrekel ga je pomočniku Ba-
raleju, katerega zvesto služenje je dobri oče zelo cenil. Ta je nekega dne vprašal
don Boska, ali ne bi zaradi hudih trenutnih zapletov in bodočih težav opustil
papirnice, ki jo je kupil v Mathiju. Toda Božji služabnik mu je zaprl usta in od-
ločno izjavil: »Če se don Bosko kdaj česa loti, ni človeka, ki bi ga lahko ustavil
na pol poti.« Ali zadeva s konceptinci ni dokaz takega stališča? Proti svoji volji
se je spustil v ta poskus, mogoče tudi zato, ker je imel zadevo za brezizhodno.
Toda prevzel jo je, in ko se je obvezal, je tako izražal svoje stališče, ne da bi se
umikal ali upočasnjeval zaradi težav, ki so prihajale od slabo zastavljenega na-
čina dela in ne da bi hkrati opustil svoje zamisli, za katero je menil, da je bila
najbolj pripravna za rešitev naloge in je bila bliže papeževi želji. Zato se v manj
kot osmih mesecih že tretjič trudil, silil možgane in – povejmo naravnost – šel
trpet v Rim, da bi uresničil dobro, ki ga je želel Pij IX. Vendar je tudi v tem ravnal
nadvse previdno.
V Rimu so za prve dni v juniju pripravljali velike slovesnosti v čast Piju IX.
ob njegovem škofovskem jubileju. Don Bosko je hotel, da bi bila navzoča sale-
zijanska družba. Odločil je, da naj v ta namen gresta v Rim don Lazzero in don
Barberis, in ne da bi dal vedeti, da bo pred njima šel tudi on sam, je hotel, da
bi naredila eno potovanje in opravila dvoje nalog. Iz ekonomskih razlogov je
prosil msgr. Fioranija, da bi dal njegovima odposlancema stanovanje v hiši kon-
ceptincev. Toda bolj kot finančno korist je imel v glavi željo, da bi imela prilož-
nost govoriti z don Scappinijem in na svoje oči videti, kako gredo tam stvari. Ko
je monsinjorju povedal, da je eden izmed njih ravnatelj materne hiše in drugi
magister novincev, mu je tudi ponudil, da bi lahko uporabil njuno pomoč, če bi
se mu zdelo primerno. Še več, če konceptinci še niso opravili duhovnih vaj, ali
jim jih ne bi mogla pridigati ta dva duhovnika? Monsinjor je govoril z don Scap-
pinijem in ta zadnji predlog se jima je zdel odličen. Don Scappini je odgovoril
blaženemu, da izbira zares ne bi mogla biti boljša in da ju vsi nepotrpežljivo
pričakujejo. Iz Turina sta odpotovala 28. maja. Po končanih jubilejnih slovesno-
stih sta pridigala duhovne vaje. »Duhovne vaje,« je pisal eden izmed njiju,7 »so
6 Dodatek, št. 4.
7 Pismo don Lazzera iz Rima don Rui, Rim, 13. junij 1877.

4.7 Page 37

▲back to top


BiS 13 — 2. poglavje
37
dobro uspele nad najinim in vseh drugih pričakovanjem. Danes, to je na zadnji
dan in ob sklepu duhovnih vaj, smo vsi skupaj bili na kosilu pri Santo Spirito.
Bil je pravi družinski praznik. Konceptinci nas imajo nadvse radi in bi storili za
nas kakršno koli žrtev. Toda gorje, če bi se dotaknili njihove samostojnosti! Zato
bo njihov odnos do nas tudi v prihodnje v status quo [stanje, kakor je sedaj].«
Ko je to pismo odšlo iz Rima, je bil don Bosko že devet dni v večnem mestu.
Spremljal je nadškofa iz Buenos Airesa, ki je prišel v Evropo na čelu argentin-
skih romarjev. Toda kakor hitro je bil tam, se je zdelo, da ga zanimajo samo
konceptinci. Med drugim je sestavil dolgo poročilo svetemu očetu in v njem
predstavil velike neprijetnosti, ki so prihajale iz uredbe, ki so jo dali ustanovi;
vztrajal je, da se je treba vrniti k prvotni zamisli. Listino je dal prebrati don
Scappiniju in drugima dvema, dolgo so o vsem razpravljali, popravljali in izbolj-
ševali, dokler se jim ni zdelo dokončno oblikovano. Papež je bil zelo zaposlen
z jubilejem. Veliko škofov je čakalo na avdienco. Don Bosko je vedel, da se je
pritoževal, zakaj mu ne pride poročat o konceptincih. »Toda kako naj pridem
k njemu?« je pisal don Rui.8 Dne 10. junija se je udeležil javne avdience. Ko je
papež v svojem obhodu prišel do njega, ga je prosil za nekajminutni razgovor.
»Rade volje vas bom sprejel,« je odvrnil Pij IX. »Potrpite malo, da preide ta na-
val romarjev, da bom našel trenutek časa.« Božji služabnik je prosil tudi pisno
za zasebno avdienco, vendar ni prejel odgovora. Ko je videl položaj in ker ni
mogel več odlašati svojega odhoda iz Rima, niti mu ni bilo mogoče ponižno iz-
ročiti svojega poročila papežu, je to izročil kardinalu vikarju, da bi mu ga on ob
primernem času izročil. Nato je brez odlašanja odšel domov.
Poročilo je obsegalo dvoje najpomembnejših vprašanj: najprej naštevanje
napak v zavodu konceptincev in potem predlog ukrepov, kako bi jih lahko v
prihodnje odpravili. Don Bosko je obžaloval zlasti petero stvari: 1. Pomanjka-
nje rednega noviciata. 2. Prepričanje bratov, da bi si mogli sami vladati, čeprav
niso imeli za to potrebne izobrazbe niti izkušnje o tem, kaj je vodstvo redovne
družbe. 3. Množica predstojnikov, ki ukazujejo vsak po svoje, ne da bi se prej
sporazumeli med seboj, in se tako med seboj ovirajo. 4. Odsotnost zaobljub in
nepripravljenost, da bi jih naredili. Od tod prepiri in medsebojno žuganje, ne-
pokorščina predstojnikom in odhodi iz družbe. 5. Glede redovnih zaobljub se
ne ve, kateremu predstojniku bi jih izrekli in po katerih pravilih bi jih naredili.
Bilo je tudi petero ukrepov, če bi hoteli doseči trajno izboljšanje: 1. Ustanoviti
noviciat, ki bi moral biti daleč od Santo Spirito. 2. Narediti obljube na osnovi sa-
lezijanskih konstitucij. 3. Ne sprejemati bolnišnic, kjer bi bratje prihajali skupaj
z osebami drugega spola, razen če bi bila stanovanja strogo ločena. 4. Izključiti
možnost, da bi sprejemali v službo laiške bolničarje. 5. Popolna enotnost v uka-
8 Pismo iz Rima, 8. junij 1877.

4.8 Page 38

▲back to top


38
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
zovanju. Blaženi je končal svoje poročilo tako, da je njegovi svetosti ponudil vse
usluge salezijancev.9
Sveti oče je pretehtal ves pomen listine. Ker pa je želel, da bi konceptinci
uresničili namen svoje ustanove, in ker ni mogel sam vzeti v roke cele zadeve,
jo je v ta namen izročil kardinalu Randiju in 20. junija po kardinalu državnem
tajniku Simeoniju10 o tem obvestil don Boska. Ko je kardinal Randi prebral don
Boskovo poročilo, se je ustavil zlasti pri tistih točkah, kjer se je don Bosko čutil
negotovega glede izpolnitve svoje naloge. Ko je poročilo primerjal z odlokom z
dne 6. februarja, je ugotovil, da zares ni bilo jasno, kakšna pooblastila ima du-
hovni vizitator, in je zato prišlo do nepredvidenih zapletov. Zato se mu je zdelo
primerno, da bi bolj natančna določila izločila vse dvome in bi tako zaprli vrata
morebitnim nesporazumom. Govoril je tudi z vizitatorjem za ekonomske zade-
ve. Ta mu je razložil svoje stališče in zatrdil, da osebno ni nikdar postavil niti ne
namerava v prihodnje postaviti ovir pri opravljanju nalog duhovnega vizitator-
ja. Ko je to opravil, se je obrnil k don Bosku in ga prosil, da bi mu povedal svoje
»upoštevanja vredno mnenje« o tej zadevi in mu podal še nadaljnje pripombe,
ki bi se mu zdele umestne.
Celo pismo ne bi moglo biti napisano v izrazih, ki bi bolje pokazali don Bo-
skovo čast. Toda blaženi ni mogel odgovoriti z zaželeno naglico, ker je spremljal
nadškofa iz Buenos Airesa po Liguriji in Franciji. Zato pismo njegove eminen-
ce, ki je videl, kako zelo je bila pri srcu papežu zadeva koncepticev, da naj don
Bosko čim prej odgovori in poda svoje končne opombe. Poleg tega je ravnatelj
don Scappini zbolel za vročico, kar je bil zelo pogost primer s tujci v Rimu, dok-
ler niso regulirali bregov Tibere. Odšel je za nekaj tednov v Piemont, da si je
popravil zdravje. Zato je kardinal prosil don Boska, da naj pošlje koga, ki bi ga
nadomestil.11 Božji služabnik mu je takoj, ko mu je bilo mogoče, odgovoril in
ponovno poudaril misel, ki jo je že omenil ob pogovorih za začetek pogajanj, za
katera je bil vedno pripravljen, da jih nadaljuje.
-
9 Dodatek, št. 5.
10 Dodatek, št. 6.
11 Dodatek, št. 7 (A in B).

4.9 Page 39

▲back to top


BiS 13 — 2. poglavje
39
novembra istega leta. Po enem mesecu in pol razmišljanja v smislu imenovanega
reskripta sem lahko njegovi svetosti predložil osnove, na katerih bi mogli izvesti za-
želeno ureditev. Svetemu očetu je bilo vse prav in msgr. Fiorani mi je sporočil, da je
vse v redu in da ni treba drugega kot kratek razgovor, da bi se potem lotil dela, obe-
nem pa bi pripeljal s seboj vsaj enega duhovnika, ki bi prevzel vodstvo konceptincev.
Tedaj pa mi je začel govoriti o spremembah in o tem, da bi pustili stvari tako, kakor
so bile. Želel sem govoriti s svetim očetom, ki je potrdil, kar je bilo rečeno v reskriptu.
Zatem nisem več imel priložnosti, da bi govoril naravnost s svetim očetom, in sem
bil vedno obvezan na pogovor z msgr. Fioranijem, ki je še naprej vztrajal v prepri-
čanju, da je treba duhovne stvari prepustiti podpisanemu, medtem ko bi imenovani
monsinjor skrbel za časne zadeve. Meni se je zdelo nemogoče, da bi mogli dve glavi
iste družine sestavljati enotno vladavino, ki bi bila vsem pogodu. Ko pa so mi rekli,
da je to volja svetega očeta, sem umolknil in sprejel poskus, pri katerem sem od vsega
začetka predvideval težave, kakor sem to obrazložil v spomenici, ki sem jo predložil
njegovi svetosti, za katero menim, da je prišla vam v roke. Rad bi povedal, da sem
spomenico napisal zato, ker nisem mogel govoriti s svetim očetom, in ne zato, da bi
naredil kaj po svoje.
Ko sedaj razmišljam o položaju konceptincev kot apostolski vizitator, ne bi mogel
predlagati drugega kot tisto, kar sem povedal v imenovani spomenici. Če torej ho-
čemo stalno, dokončno in gotovo urediti stvari, moramo storiti to, takšno je moje
mnenje, kar je od vsega začetka v svoji modrosti predlagal sveti oče. Če bi skušali
stvari urediti drugače, potem naj bi izročili nekdanje vodstvo konceptincev njego-
vi ekscelenci komendatorju bolnišnice Santo Spirito, medtem ko bi salezijanci kot
kaplani skrbeli samo za duhovno plat s katekizmi, pridiganjem, spovedovanjem in
maševanjem. V tem primeru salezijanci ne bi imeli nikakršne niti materialne niti
moralne odgovornosti; živeli bi ločeno od konceptincev in bi hodili k njim samo za
opravljanje imenovanih duhovnih uslug. Ta zadnji predlog bi bil izvedljiv, ker salezi-
janci nameravajo odpreti majhno zavetišče za sobrate, ki se mudijo v Rimu ali zaradi
drugih obveznosti bivajo v Rimu, in bi tako lahko dajali bivališče tudi duhovnikom,
ki bi oskrbovali konceptince.
Ko sem tako odkritosrčno predstavil svoj način ocenjevanja te zadeve, vas prosim, da
mi sporočite svoje mnenje. Če bi sveti oče želel drugače, ne bom imel niti najmanjše-
ga pomisleka in vsi salezijanci se bodo soglasno priključili častitim hotenjem našega
dobrotnika Pija IX.
Imel sem priložnost govoriti z don Scappinijem, ki je zaradi vročice bil nekaj dni bo-
lan. Zdi se, da se mu je stanje izboljšalo in v nekaj dneh, če bom videl, da on ne more
iti, bom poslal drugega duhovnika za duhovno oskrbo konceptincev.
Najponižnejši in navdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 7. avgust 1877
Vsekakor svetemu očetu niso mogli predlagati spremembe dekreta z dne
6. februarja v smislu, ki ga je predlagal don Bosko, ki je hotel, da bi tako lažje
dosegli izpolnitev papeževih želj. Zato je kardinal Randi naprosil blaženega, da
bi ponovno prišel v Rim ali pa podelil vsa potrebna pooblastila salezijancu, ki

4.10 Page 40

▲back to top


40
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
bi prevzel vodstvo konceptincev. Navzočnost tega salezijanca je bila nujno pot-
rebna, ker so brez njega konceptinci zanemarjali verske vaje in je bilo treba z
ustreznimi nagovori pripraviti tiste, ki bi bili tega vredni,12 na izpoved zaobljub
na praznik Marije Brezmadežne. Takojšen in jasen odgovor blaženega je poda-
jal na nedvoumen način njegovo dokončno mnenje.
-
-
-
-
-
-
Toda niti msgr. Fiorani niti kardinal Randi nista bila istega mnenja; oba sta
nasprotovala vmešavanju salezijancev v vodstvo konceptincev. Don Scappini,
ki si je že opomogel, je bil že hotel odpotovati, ko ga je brat Monti v imenu
msgr. Fioranija obvestil, da naj ne hodi na pot, ker bi bila njegova vrnitev ver-
12 Dodatek, št. 7 (C).

5 Pages 41-50

▲back to top


5.1 Page 41

▲back to top


BiS 13 — 2. poglavje
41
jetno brez koristi. Ob tej novici je bil Božji služabnik, kakor da bi padel z obla-
kov. Takoj je prosil kardinala, naj razložil uganko.13 Zvedel je, da so reformo
konceptincev začasno zaupali rimskim duhovnikom pod vodstvom kardinala
vikarja. Kardinal Randi je grajal prenaglo sporočilo na tako neprimeren način
in še preden so bile stvari dokončno odločene.14 Vendar stvari niso spremenili
in don Bosko je za vse goreče prizadevanje v zadevi konceptincev dobil tako
nehvaležno plačilo. Vzroki vsega tega bodo bolj jasni, ko bomo zvedeli za priza-
devanje don Boskovih nasprotnikov. Za sedaj je najboljši sklep pismo blaženega
kardinalu Alojziju Biliu; ta je don Bosku rekel o tej zadevi prvo besedo in njemu
je don Bosko naslovil sklepno besedo.
Velečastita eminenca!
Vaša velespoštovana eminenca, ki je tako kot jaz od vsega začetka imela velik delež
pri zadevi bratov bolničarjev, imenovanih konceptinci, bo gotovo lahko ocenila stva-
ri, ki vam jih bom na kratko predstavil.
Dobrota svetega očeta me je po vas milostno poklicala k sebi in z najprisrčnejši-
mi izrazi sporočila: želim, da se zavzamete za konceptince, ki imajo zelo vzvišeno
poslanstvo in lahko bolnikom pomagajo, da lepo umrejo. Vendar vaša naloga ni, da
reformirate in popravite, temveč da ustvarite ali bolje rečeno vključite konstitucije
konceptincev v salezijanske. Čeprav sem poznal pomembnost in občutljivost naloge,
sem se vendar čutil visoko počaščenega, da sem mogel ubogati plemenite želje sve-
tega očeta; njegovo svetost sem samo prosil, naj mi da pisno svojo zamisel, da bi jo
lahko preudaril in bolje izpolnil. O tem govori reskript z dne 17. novembra 1876 pod
številko 1.
Na podlagi tega reskripta sem se lotil dela in v enem mesecu izdelal splošni osnu-
tek, v katerem sem ohranil naslove, habit in namen konceptincev, kolikor niso bili v
nasprotju s salezijanskimi konstitucijami. Sveti oče je bil zadovoljen in msgr. Fiorani
mi je sporočil, da je vse v redu, da je potreben še kratek razgovor in naj pripeljem
s seboj enega duhovnika. Ko sem bil v Rimu, so se začele težave. Zdelo se mi je, da
sveti oče vztraja pri svoji zamisli, msgr. Fiorani pa je menil, da ne bi bilo pametno
uvajati globljih sprememb in da je bilo mogoče opraviti samo moralno obnovo zlas-
ti še, potem ko je njegova svetost podarila konceptincem velikansko vsoto 200.000
lir; zato don Bosku pripada vloga apostolskega vizitatorja, ki naj bi ga predstavljal
duhovnik Scappini. Nisem mogel razumeti tega. Govoril sem s svetim očetom, ki je
ponovil svoje tako zapisane kakor izrečene besede. Monsinjor pa je ponavljal, da je
treba spremeniti reskript njegove svetosti. Privolil sem v to spremembo, ker se mi je
zdelo, da je to volja svetega očeta, in don Scappini je postal vodja v in spiritualibus
[duhovnih zadevah], medtem ko si je vso oblast v časnih zadevah in pri imenovanju
osebja pridržal msgr. Fiorani.
Ko sem še nadalje razmišljal o konceptinskih pravilih in zlasti o načinu, kako naj bi
13 Blaženi je pisal pismo 19. septembra. Nimamo besedila.
14 Dodatek, št. 7 (D).

5.2 Page 42

▲back to top


42
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
Za natančnejše poznanje zgodovine te zadeve bi morali poznati tudi »tisto,
kar ni primerno zapisati.« Vsak ozaveščen bralec si lahko sam predstavlja, da
je bilo pri vsem veliko nespodobnega in nepoštenega zakulisja, česar se je don
Bosko zavedal, a je kljub temu vse do konca vztrajal v poštenosti, krščanski
ljubezni in odpovedi lastni koristi.
Po smrti Pija IX. Sveti sedež ni prepustil konceptincev samim sebi, temveč
je določil, da naj imajo v svojih vrstah določeno število duhovnikov za duhovno
vodstvo bratov. Dal jim je tudi več drugih koristnih odredb, tako da so si opo-
mogli, spet zacveteli in si pridobivajo brezštevilne zasluge za civilno družbo.

5.3 Page 43

▲back to top


3. poglavje
LETNE KONFERENCE SVETEGA FRANČIŠKA
Praznik sv. Frančiška Saleškega so v oratoriju prenesli na 4. februar, tako
da bi don Bosku omogočili njegovo navzočnost. Prišel je prav tistega jutra ob
pol devetih. Sprejeli so ga z godbo, ploskanjem, vzkliki »živio« in navdušenimi
izrazi veselja in zadovoljstva. Sredi trume fantov, ki so ga obdajali, so si ravna-
telji, ki so se zbrali za praznik sv. Frančiška za običajne konference, delali pot do
njega. Dobri oče se ni počutil nikdar bolje kot sredi tako različnih množic svojih
sinov v oratoriju, ki so tekmovali med seboj, kdo mu bo izrekel toplejšo dobro-
došlico. Tisti popoldan so v gledališču pripravili lepo prireditev njemu v čast.
Predstavniki vseh skupin so brali svoje nagovore, s katerimi so izražali splošno
zadovoljstvo zaradi njegove vrnitve. Nato so zaigrali igro Poklic sv. Alojzija, ki je
vsem zelo ugajala tudi zaradi dobre izvedbe.
Petega februarja zvečer so začeli konference. Prvi je predsedoval don Rua.
Razpravljali so o osebju, ekonomski upravi in o novih ustanovah, vse, o čemer
tukaj ne bomo poročali. Ustavili se bomo pri treh temah, ki so splošno in zgodo-
vinsko pomembne za družbo.
Širjenje salezijanskega dela in množitev poslov sta don Bosku vedno bolj
onemogočala, da bi za vse skrbel on sam, zlasti še za osebno vodstvo članov
družbe. Zato so se začeli bati, da bo posebno med mladimi kleriki uplahnil duh
pobožnosti. Brez dvoma so se pod don Boskovim vplivom leto za letom obliko-
vale trume klerikov, katerih rod bi želeli, da bi se vedno nadaljeval: razsodni,
delavni, goreči v pobožnih vajah in obenem pripravljeni prijeti za vsako delo,
če so le vedeli, da je kaj po želji predstojnikov; živeli so življenje, ki je bilo meša-
nica zbranosti in delavnosti, kar danes lahko označimo kot odsvit don Boskove
duhovnosti. Na take vzore, ki so se odlikovali med svojimi tovariši, so s spoštlji-
vim občudovanjem gledali tisti, ki se niso dvignili nad splošno raven regular-
nosti, a jih je njihov zgled spodbujal k dobremu. Duša te vzgoje in tega življenja
je bilo to, čemur pravimo duh pobožnosti, se pravi pogosto prejemanje svetih

5.4 Page 44

▲back to top


44
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
zakramentov, ljubezen do molitve, navdušenje za bogoslužje, radost ob Božji
besedi in veselje do dobrega branja. Kapitularji in ravnatelji so bili torej odlo-
čeni, da bodo gojili tega duha v svojih skupnostih in zlasti med mladimi člani,
ter pri tem skrbno pazili, da bi odkrili in odpravili vse, kar bi ga moglo ohladiti.
Druga tema se je tikala Marijinih sinov. O tej ustanovi v dvanajstem zvezku
nismo več razpravljali, ker smo v prejšnjem zvezku šli čez leto 1875 in smo po-
vedali tudi stvari, ki so se zgodile v naslednjem letu. Po vsem, kar smo povedali,
se je previdnostna ustanova osredinila v zavodu v Sampierdareni in dosegala
popolnost. Sorazmerno s tem, kako se je širila novica, so od vseh strani priha-
jale prošnje tudi še potem, ko se je šolsko leto že začelo. Da se potek šole ne
bi preveč zapletel, je ravnatelj don Albera želel, da bi sprejem prekinili vse do
začetka naslednjega šolskega leta. Ker pa je vedel, da don Bosko pripisuje tej
zvrsti dela velik pomen, ni hotel nasprotovati njegovim zamislim. In don Bosko-
va misel glede tega je bila popolnoma drugačna. Želel je, da bi sprejeli vse, ki so
imeli za to izpolnjene pogoje, ne da bi gledali na čas, kdaj so vstopili v zavod; in
ker je bilo pričakovanje od tega dela preveliko, ni hotel odlašati s sprejemom.
Ko so zbrani to slišali, so za zapoznele dodali poseben člen, v katerem je bilo
rečeno, da lahko vstopijo v zavod, če so pripravljeni opravljati ročna dela, dok-
ler se ne bi s pripravljalnim poukom nabralo toliko učencev, da bi lahko odprli
razred, ki bi potem nadaljeval redni pouk.
Končno je don Rua zbranim sporočil don Boskovo željo, ki naj bi postala za
vse ukaz. Božji služabnik je želel, da bi na začetku vsakega šolskega leta pripra-
vili uvodno tridnevnico s pridigami, da bi tako razpoložil fante za dober zače-
tek. Na tak način bi jim dali priložnost, da bi si uredili misli, ki so jih počitnice
mogoče zmedle, in bi s tem pravočasno poskrbeli za potrebe njihovih duš. Tako
so sklenili in tako se je v neprecenljivo korist discipline, moralnosti in učenja
delalo vse od 1877 do danes.
Seje naslednjega dne se je udeležil tudi blaženi. Potem ko so odobrili sklepe
prejšnjega dne, je zbranim poročal o zadnjem razvoju družbe in dal v pretres
vrsto predlogov in načrtov ter pri tem podal merila, po katerih naj bi ocenjevali
v smislu njegovega duha. Zaupno je mogel kakor v družini svobodno govoriti o
zadevi konceptincev, predložil je prave možnosti te ustanove in poročal o pote-
ku razgovorov do svojega odhoda iz Rima.
Don Bosko je vedno nasprotoval prevzemanju stavb drugih redov in spre-
minjanju teh v svoje zavode, ker mu niso bile po volji govorice, da redovniki
izganjajo druge redovnike. Če je kdaj šlo za to, da bi rešili kat kak samostan iz
rok posvetnih ljudi, je vedno zahteval, da je prejšnji lastnik uredil vse potrebno
z Rimom in dobil vsa potrebna dovoljenja. Tokrat pa je dejal: »Sedaj mi je v
Rimu papež sam ne samo dal dovoljenje, temveč mi je celo priporočil, naj bi
kupil stavbe, ki so bile nekoč last redovnikov, in jih spremenil v naše hiše, da bi

5.5 Page 45

▲back to top


BiS 13 — 3. poglavje
45
tako vrnil Cerkvi tisto, kar so ji odvzeli, ter tako obranil ta poslopja, ki so bila
namenjena Božji slavi, za prvoten namen in bi jih ne pustili v posvetnih rokah.
Od sedaj naprej vedimo, da v Rimu ne bomo naleteli na nasprotovanje, če kaka
stvar lahko služi našemu namenu.«
Iz Albana in Magliana so prihajale roteče prošnje, da bi v obeh krajih odprli
zavod-konvikt. Kardinal Berardi mu je že tretjič ponudil zavod v Ceccanu, ki so
ga piaristi hoteli zapustiti, ker je ostalo samo še deset konviktovcev. Prav tako
so mu predlagali, da bi prevzel zavod v Asconi. Ko je vse to predstavil, je dejal:
»Ne zdi se, da je res. Sprejemamo postojanke, ki so neizmerno zapletene. Pa
vendar nam ni bilo še treba storiti koraka nazaj. Gremo naprej in vsak načrt
nam uspe bolje, kot smo pričakovali, medtem ko kar naprej gledamo, kako se
morajo drugi umikati s položajev, na katerih so bili. Sam Gospod je tisti, ki nam
pomaga, da napredujemo z vetrom v jadrih. Če ne bi videli povsod in v vsem
Božje roke, bi si zaslužili, da bi nas imeli za slepe.«
Potem je prišlo na vrsto pomembno vprašanje. Zavodu v Valsaliceju se je
iztekala petletna pogodba. V teh letih so upali na dvig števila konviktovcev, a
jih je bilo vedno manj, kot so pričakovali. Ali naj nadaljujejo delo ali naj odpo-
vedo dogovore s šolskimi brati, katerim je bilo treba plačevati najemnino? Quid
agendum [kaj storiti] je don Bosko vprašal svoje sodelavce in nadaljeval: »Jaz
bi si tako goreče želel, da bi ta zavod nadaljeval in napredoval z namenom, da
bi gojili cerkvene poklice in bi videli, ali je tudi iz te družbene plasti mogoče
dobiti osebe, ki bi se posvetile Gospodu. Kak dober sad je dozorel, vendar se ne
moremo prepričati, da nas Gospod blagoslavlja tako, kakor nas blagoslavlja v
drugih zavodih. Ko je šlo za to, da bi prevzeli vodstvo, smo bili vsi proti. Sprejeli
smo izrecno iz pokorščine nadškofu. Kar se tiče naše družbe, se zdi, da nam je
v tem pomagal sv. Frančišek Asiški. Poznate zgodbo, ki jo pripovedujejo. Hudiči
so se strašno jezili in znašali nad novo družino sv. Frančiška. Predlagali so več
načinov, kako bi uničili ta beraški red. Tedaj je nastopil hudiček, bolj bister kot
vsi drugi in trdil, da je najboljše sredstvo za uničenje kake redovne družbe in
uvajanje posvetnega duha vstop bogatih in plemičev. Če hočemo s temi gospodi
ustrezno ravnati, moramo uporabljati vse mogoče ozire, ustrezati v vseh mogo-
čih posebnostih, odstopati od pravil, kar se potem razširi po celem redu in skup-
nost se pomehkuži. Hudičev zbor je odobril predlog in vsi so glasovali zanj. Jaz
vam pravim, da nas je do sedaj sv. Frančišek uspešno branil. Bilo je nekaj plemi-
čev, ki so prosili za sprejem ali že poskusili naše življenje, vendar se do sedaj se
še nobeden ni odločil, da bi ostal pri nas. In za to se Gospodu iz srca zahvalimo.«
Vsekakor don Bosko o zavodu Valsalice še ni rekel zadnje besede, ker ura za to
še ni prišla. Priporočil pa je, da naj o tem razmišljajo in molijo za razsvetljenje.
Blaženi tega priporočila ni izrekel samo pro forma [zaradi lepšega]. Zato
je deset dni pozneje zahteval, naj o usodi zavoda Valsalice razpravlja vrhovni

5.6 Page 46

▲back to top


46
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
kapitelj v navzočnosti ravnatelja don Dalmazza. Septembra je potekla pogodba.
Menja o tem, ali naj ostanejo ali se umaknejo, so bila deljena.
Tisti, ki so bili proti, so navajali, da smo zavod sprejeli zato, ker je tako hotel
nadškof. In ta razlog še obstaja. Morali bi šteti za veliko ugodnost, da lahko goji-
mo poklice tudi med gospodo. Če bi se umaknili, bi to bilo v veliko nečast salezi-
jancem. Nasprotniki pa so trdili, da narava zavoda ne ustreza namenom družbe,
da je malo gojencev in da glede poklicev nismo dosegli ničesar in vsako leto
se ustvarja
[primanjkljaj] šest tisoč lir v škodo oratorija. Ali ima sploh
smisel, da reveži podpirajo bogatine? Ko so potem tehtali razloge za in proti, je
prevladalo pozitivno mnenje. Priporočili so samo nekaj ekonomskih ukrepov,
da bi odstranili izgube. Nikakor pa niso sprejeli predloga o napol konviktu po
zgledu drugih zavodov, ki so z omnibusom privažali in odvažali gojence na nji-
hove domove, ker so se bali posledic.
Vrnimo se k jutranji konferenci 6. februarja. Preden so jo sklenili, je don
Bosko vneto ponovil željo, ki jo je izrazil že dvakrat, da bi vsak ravnatelj se-
stavil monografijo o svojem zavodu in bi tej nalogi posvetil vso potrebno skrb.
Končno je posvetovanje sklenil z besedami: »Sveti oče mi je dejal, da moramo,
če hočemo, da bo naša ustanova vedno napredovala, med našimi fanti skrbeti
za tri stvari:
1) za duha molitve,
2) za moralnost in
3) za varčevanje.
Vsak naj poskrbi, da bo med svojimi sobrati in gojenci gojil te tri naloge. O
tem govorimo pri konferencah, pridigah in zasebnih pogovorih. Rad bi, da bi
v kateri izmed naslednjih konferenc razpravljali o praktičnem načinu, kako bi
mogli zadostiti temu nasvetu svetega očeta.«
Popoldne so se vsi profesi, novinci in aspiranti zbrali v cerkvi sv. Frančiška
Saleškega k splošni konferenci. Vseh poslušalcev je bilo dvesto enajst. Izčrpno
poročilo vseh ravnateljev, kot je bilo to običajno do tedaj, je na osnovi podatkov,
ki so mu jih dali ravnatelji, podal don Rua in potem še don Bosko. Blaženi je
sestanek odprl z naslednjimi besedami: »Današnja konferenca je malo izredna,
se pravi drugačna od konferenc, ki se opravljajo med letom. Gre za enako kon-
ferenco, kot smo jo opravljali za praznik sv. Frančiška Saleškega, vendar spre-
menjena zaradi množice vprašanj, o katerih bomo razpravljali. Če bi govorili
o vsaki posebej, bi trajalo predolgo. Don Rua bo na kratko poročal o zavodih
v Piemontu, Liguriji in v Franciji, se pravi o Evropi. Jaz bom poročal o Ameriki
kakor tudi o Laciju, od koder sem pravkar prišel. Zato vam bom na željo vseh in
za ohranjevanje duha, ki naj bi preveval vse hiše, pokazal, kako zelo nam Gos-
pod pomaga in nas brani. On bo tudi gotovo vodil to konferenco v korist naše
družbe, v spodbudo vseh in za zveličanje duš.«

5.7 Page 47

▲back to top


BiS 13 — 3. poglavje
47
Čeprav navadno navajamo dobesedno samo don Boskove govore, se nam
tokrat zdi koristno, da izjemoma podamo poročilo don Rue, ki je na srečo prišlo
do nas tako, kakor ga je povzel navzoč poslušalec. Poročilo je podano skrbno,
kakor je to značilno za prvega don Boskovega naslednika, bilo pa je gotovo prip-
ravljeno pod neposrednim vodstvom Božjega služabnika.
Don Rua je takole govoril:
Pri podajanju tega poročila se bom držal časovnega zaporedja, se pravi, da bom
govoril o hišah po vrsti, kakor so nastajale, začenši pri tistih, ki so bile ustanovljene
prve. Povedal bom to, kar so mi sporočili ravnatelji in kar sem sam zvedel.
Začel bom s prvim zavodom, to je z Borgom San Martino.
Zavod uspeva zelo dobro, tako kar se tiče fantov, kakor tudi kar se tiče salezijancev.
Na začetka so se bali, da bo število gojencev padlo zaradi riževih polj. Zgodilo pa
se je prav nasprotno: število je naraščalo in sedaj jih je okoli 200, ne da bi prišteva-
li osebje. Res je, da moramo zelo paziti, da preprečimo vročinska obolenja, vendar
hvala Bogu za zdaj še nobeden ni zbolel. Rečem vam lahko, da ob mojem obisku v
zavodu ni bilo nikogar v bolniški sobi in ravnatelj mi je zagotovil, da že en mesec
ni bil nihče bolan. V časnih stvareh gre stvar naprej, niso bogati, vendar shajajo, za
kar se imajo zahvaliti deloma tudi redovnicam, ki so letos prevzele skrb za perilo in
kuhinjo. Imajo svoje izdatke, vendar zadostuje za hrano in obleko. Kar se tiče mo-
ralnega življenja, tam ni treba ponavljati prerokovih besed: Multiplicasti gentem
et non multiplicasti laetitiam [Pomnožil si število ljudi, nisi pa pomnožil radosti];
kajti s tem, ko je naraslo število fantov, se je pomnožila tudi pobožnost. Lepo delujejo
družbe presvetega Zakramenta, Marijinega brezmadežnega spočetja, družbe mini-
strantov in sv. Alojzija. Tako duhovniki kakor kleriki so dosegli zadovoljive uspehe.
Letos je po izpitih veliko fantov obleklo talar: en del jih je odšel v semenišče, večina
pa se je ustavila pri nas in so sedaj tukaj v oratoriju. Letos so tamkajšnji sobratje po-
novno odprli praznični oratorij za zunanje fante. Del jih obiskuje cerkvico v zavodu,
drugi pa hodijo v župnijsko cerkev, kjer opravljajo svoje pobožnosti, so pri sveti maši,
katekizmu, pridigah, blagoslovu in verskem pouku in pošteni zabavi. Kar naši kleriki
delajo za dečke, naše sestre delajo tudi za deklice.
Od Borga San Martino preidimo k drugorojenemu zavodu, ki je v Lanzu. Tudi tu-
kaj se je število fantov pomnožilo. Kljub obširnim stavbam je letos skoraj vse polno.
Kako velika je Božja previdnost! Ta zavod je čudovito zrasel in napredoval tudi v
moralnosti. V Lanzu je bilo prostora še za več gojencev. Lansko leto avgusta so odprli
železnico. Na slovesnost je prišlo nekaj ministrov, poslancev in senatorjev. Ker ob-
činska uprava v Lanzu ni imela drugega primernega prostora, so prosili ravnatelja
zavoda, ki pripada občini, da bi naš predstojnik dovolil, da bi dali na voljo stebrišče
in vrtove za goste, ki so zastopali kralja. Ministri so prišli, zavod jih je slovesno spre-
jel, ogledali so si vse prostore in se zadržali eno uro in pol. Zaradi tega obiska so se
dvignile govorice in bali smo se, da nam bo zaradi sodb ljudi, ki stvari ne ocenjujejo
pravilno, to v škodo. Prineslo pa nam je nasprotno veliko dobrega. Ko se je razvedelo,
da so zavod obiskali ministri, se je dvignil sloves, vsi so menili, da mora to biti zelo

5.8 Page 48

▲back to top


48
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-

5.9 Page 49

▲back to top


BiS 13 — 3. poglavje
49
Toda Božja previdnost je to hotela in naš predstojnik ni gledal na težave. Kupili so
neko hišo in se iz Marassija, kjer smo bili samo najemniki, preselili na novo postojan-
ko. Toda bila je prostorska stiska, bilo je veliko prošenj za sprejem in tudi zunanjih
gojencev je bilo vedno več. Treba je bilo zidati. Don Bosko je šel in si stvar ogledal in
v dveh letih je kakor po čudežu zraslo veliko poslopje za notranje kakor tudi zunanje
gojence. V kratkem času je naraslo število fantov in sedaj jih je od 260 do 300, tako
da skoraj dosegajo število fantov v Oratoriju. Ta porast je treba pripisati tudi Usta-
novi Marije Pomočnice. Fantov, med katerimi so nekateri že odrasli in se učijo latin-
ščino, je 80, z namenom, da bi Cerkvi in družbi dajali nove delavce. Veliko prošenj je
tako za sprejem v šolo kakor tudi za v družbo. Letos je zavetišče dalo že tudi nekaj
klerikov, nekaj jih je šlo v škofijsko semenišče, drugi pa so tukaj med nami. Letos
so začeli tudi oratorij za zunanje fante. Dvorišče je zadosti obširno, velik hodnik so
predelali v kapelo za katekizem. Za blagoslov hodijo fantje v javno cerkev. Pri vsem
skrbijo, da bi jim omogočili prejem zakramentov. Naj še povem, da so letos postavili
tiskarno, drugo v naši družbi. Iz nje je izšlo že več dobrih knjig in upamo, da bo v
veliko korist za širjenje dobrega tiska v tamkajšnji pokrajini, kar bo gotovo velik
blagoslov za vse prebivalstvo.
Naj povem še nekaj besed o Valsaliceju. V letu 1876–1877 je bilo nekaj več gojencev,
vendar število le počasi raste, pač sorazmerno z vrsto gojencev. Kar se tiče učenja
in pobožnosti, imamo zadosti razlogov, da se veselimo. Nekaj teh fantov je sprejelo
duhovniško obleko in so sedaj v semenišču. Omembe vreden je uspeh licejske mature
na koncu šolskega leta. V Turinu so izpiti pri maturi zelo strogi, vendar so trije go-
jenci iz Valsaliceja, ki so opravljali izpite, jih ne samo opravili, temveč bili odlikovani,
medtem ko je bilo med drugimi učenci veliko manj uspeha.
Sedaj pojdimo iz Italije v Francijo, kjer imamo zavod v Nici. Znano vam je, da je
don Bosko po odhodu misijonarjev v Ameriko šel v Francijo. Že več let je razmišljal,
da bi tam ustanovili kak zavod. Vzeli smo v najem neko hišo, poslali tja duhovnika
za ravnatelja, enega klerika, da je poučeval v šoli, in enega zunanjega moškega za
kuharja. Začeli so s prazničnim oratorijem, odprli zavetišče za revne dečke, in ko
jih je bilo štirinajst, ni bilo več prostora za druge. Tako so vlekli naprej do avgusta
oziroma septembra 1875, ko so s pomočjo velikega števila dobrotnikov kupili hišo
blizu vojaškega vadbišča z mnogimi sobanami, vrtovi in dvorišči. Busillis [težava] je
bila v tem, ker je stvar stala »malenkost« – 100.000 lir. Kako naj jo kupimo, ko smo
pa vedno v denarnih težavah, ko gremo vedno naprej kot lokomotiva, ki pravi puf,
puf? Predstojnika ta težava ni odvrnila od namere. Zaupal je v Božjo previdnost, ki je
priskočila na pomoč, in tako smo kupili hišo. Sedaj stvar napreduje in v hiši je že pet-
deset fantov, štirideset rokodelcev in deset dijakov. Tudi od tu je prišlo nekaj sadov in
dva sta prosila, da bi bila sprejeta kot aspiranta. To sta prva Francoza! Upajmo, da
bo Gospod blagoslovil naše napore in bomo mogli narediti veliko dobrega. Zavetišče
se imenuje Patronat svetega Petra. Lahko bi vam povedal nekaj zelo zanimivih do-
godkov, pa jih moram zaradi pomanjkanja časa opustiti. Uvedli so dnevne in večerne
šole in dva oratorija. To je prava sreča za to mesto, ki velja kot zatočišče brezdomcev,
ki so prišli v mesto za delom in z željo po zaslužku, ljudje, ki kaj malo skrbijo za svojo

5.10 Page 50

▲back to top


50
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-

6 Pages 51-60

▲back to top


6.1 Page 51

▲back to top


BiS 13 — 3. poglavje
51
V Trinità so letos poslali enega duhovnika za ravnatelja, dva klerika za učitelja in
enega laika. Imajo praznični oratorij in čez teden dnevne in večerne šole. Veliko deč-
kov, ki so hodili v krajevno šolo, je prišlo k nam in smo zato morali prevzeti tudi višje
razrede osnovne šole. Čez dan imajo šolo za otroke, proti večeru pa za odrasle. Ko so
jih povabili k zakramentom, so se odzvali in so spodbuda za ves kraj. Gojenci so vsi
zunanji, oratorij lepo dela in šole so, kot je treba. Lahko bi vam govoril še o drugih
zavodih srednje Italije, a bo to storil naš dobri predstojnik.
Sedaj pa o hčerah Marije Pomočnice v Morneseju. Ta hiša se čudovito razvija. Pred
dvema ali tremi leti je bilo samo trideset redovnic, novink in aspirantk, danes jih je
od 160 do 180. Takrat so imele hišo samo v Morneseju, danes jih imajo sedem ali
osem: v Turinu, Luju, Bielli, Lanzu, Borgu San Martino, v Sestri Levanteju, Alassiu,
Bordigheri itn. Te sestre so pomagale odpraviti veliko težav, ki jih v zavodih povzro-
čata kuhinja in pralnica, hkrati pa delajo veliko dobrega med dekleti. V Morneseju
jih zbirajo in učijo katekizem. Vzgajališče za notranje gojenke je kljub neprijetnostim
zaradi oddaljenosti od železnice zelo zasedeno. V kraju imajo šole tudi salezijanci.
Letos so glede tega naleteli na težave, ker so nekateri nasprotovali salezijanskemu
učitelju. Toda ves kraj se je dvignil v obrambo in župnik je moral odstopiti od svojih
zahtev in poslati prošnjo don Bosku, da je ohranil v občinski šoli duhovnika salezijan-
ca in sestre. Don Bosko je ustregel njihovi prošnji. Moral bi vam še veliko povedati o
krepostnem življenju sester, o zatajevanju, ki ga opravljajo, vendar sedaj ni čas za to;
spominjajo nas na stare puščavnike v Tebaidi in drugih puščavah.
Sedaj preidimo k nam. Ostane nam samo še pogovor o naši materni hiši. Oratorij
napreduje iz dobrega v boljše. Tega ne pravim v našo čast, temveč zato, da izpričamo
hvaležnost Bogu. Letos so med dijaki krepko gojili Družbo sv. Alojzija, presvetega
Zakramenta, Brezmadežnega spočetja. Pri tem moramo omeniti tudi način, kako se
obhajajo prazniki. Družba ministrantov je zelo številna in dostojanstveno opravlja
svojo službo, kar je vsem v veliko spodbudo. Veliko ljudi od drugod prihaja k nam
prav zato, da vidijo te male ministrante, in vsi so navdušeni nad njihovim vedenjem.
Tudi fantom je to bila spodbuda za duhovniški poklic.
Letos jih je veliko vstopilo v salezijansko družbo, čeprav peti razred gimnazije ni bil
tako številen. Bilo je veliko poklicev, katerim so se pridružili tudi Marijini sinovi. Vseh
skupaj je kakih osemdeset.
Rokodelci so letos doživeli dve veliki izgubi: don Chialo, njihovega vodjo, in glavnega
asistenta klerika Piacentina. Končala sta svoje življenje, niso se pa končali sadovi
njunega dela. Rokodelci nadaljujejo gorečnost, ki sta jim jo dala ta dva predstojnika,
in upamo, da bodo novi katehisti in novi asistenti iz dobrega prešli v boljše. Med
njimi cvete Družba sv. Jožefa in Brezmadežne in poleg tega še druga združenja med
aspiranti.
Novincev je lepo število in letos je njihovo življenje veliko bolje urejeno. Že prej so
bili ločeni od drugih v učilnici, spalnici in na dvorišču, sedaj so ločeni tudi v obednici.
Vseh je 140, ne da bi prištevali dva v Nici in nekaj tistih, ki so odšli v Ameriko. Don
Barberis mi je rekel, da pogosto prejemajo svete zakramente in je zelo zadovoljen z
njimi, čeprav bi mogli želeti še več.

6.2 Page 52

▲back to top


52
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Kakor hitro je don Rua končal svoje izvajanje, je vstal don Bosko in takole
govoril:
-
-
Pio
-
-

6.3 Page 53

▲back to top


BiS 13 — 3. poglavje
53
V Buenos Airesu naj bi prevzeli vodstvo župnije v kraju, imenovanem Bocca del diavolo
(Hudičev gobec), ker se tam zbira vse, kar je najslabšega in najhujšega na svetu, in je
tam tudi središče prostozidarstva. Kdor bo moral iti tja, bo naletel na velike težave.
Sedaj gre za to, da začnemo misijon v Patagoniji, kjer, kakor veste, živijo divjaki. Ne-
kaj teh smo že sprejeli v naše zavode. Ko se bo don Cagliero vrnil, bo pripeljal s seboj
tudi kakega Patagonca, da bomo videli, kakšna je videti njegova nrav. Prevzeti bomo
morali tudi apostolski vikariat. Patagonci niso daleč od Concepcióna, pravijo, da so
zelo nasilni in za šalo jedo meso kristjanov. Kdo bodo tisti junaki, ki se bodo izposta-
vili tej nevarnosti, da bi jih divjaki požrli? Bomo videli. Veliko jih je že prosilo, da bi
jim dali priložnost, da bi se med prvimi izpostavili nevarnostim v tistih krajih, da bi
ponesli sveto vero tamkajšnjim prebivalcem. Jaz zelo cenim njihovo dobro voljo in
njihov pogum; toda moja želja je, da, moja dolžnost je, da ravnamo zelo previdno in
ne postavljamo v nevarnost življenja nikogar. Skoraj prepričan sem, da nihče izmed
naših ne bo žrtev takega nasilja. Če bi pa kljub previdnosti in potrpežljivosti kdo pos-
tal žrtev mučeništva, bomo sprejeli Božjo voljo in se zahvalili Bogu za to. Kdo izmed
nas bi se skušal izmakniti mučeništvu? Upam pa, da nas bo Bog varoval in bomo
mogli narediti kaj dobrega tudi v Patagoniji, ne da bi morali plačati davek divjakom
s tem, da bi nas ubili in pojedli.
Moram še povedati, da dobivamo z vseh koncev in krajev novega sveta polno pro-
šenj, da bi odprli nove postojanke. V Santiagu, glavnem mestu Čila, nam ponujajo
upravo nekega zavetišča. Prav tako nas prosijo, da bi prevzeli vodstvo semenišča v
Concepciónu, v zadnjem mestu na poti v Patagonijo. Občinska uprava podpira pro-
šnjo in zagotavlja, da nam bo pomagala. Pričakujejo nas tudi v Paragvaju, Braziliji
in drugje, da bi odprli zavode, semenišča, zavetišča. V Ameriki so take razmere, da
si kaj boljšega ne moremo želeti. Moramo počakati, da bomo imeli več moči in več
sredstev. Don Ceccarelli mi je pisal pismo, v katerem pravi: »Salezijanska družba je
zares blagoslovljena od Boga, ker je v samo štirih mesecih v Ameriki doseglo to, česar
drugi redovi niso dosegli v štirih stoletjih.« To je izjava, ki vam je nisem hotel pove-
dati, vendar sem vam jo povedal, da boste imeli spodbudo za še bolj zavzeto delo za
napredek. Bodimo pogumni, ker Gospod blagoslavlja naše napore, zahteva pa od nas
sodelovanje, kakor pravi sv. Pavel.
In sedaj pojdimo v Italijo. Te dni sem bil v Rimu. Govorili so mi, da je mladina v tistih
krajih drugačna od naše, da se ni mogoče približati otrokom, da ne bi bilo mogoče
ustanoviti oratorijev ali vsaj ne takih, kot jih imamo v Turinu. Mogoče se je zgodil ču-
dež, toda v Ariccii smo odprli osnovno šolo na željo krajevnih oblasti in svetega očeta.
Prej so jo vodili protestantje. Naše dnevne šole so se takoj napolnile. Protestanti so v
obupu odprli zasebne šole in učencem dajali vse zastonj: papir, peresa, knjige, zvez-
ke. Kljub temu je v njihove šole hodilo vedno manj otrok. Ko sem prišel tja, so v moje
veliko zadoščenje še tisti redki zapustili svoje učitelje zmote in jih pustili same. Če bo
šlo tako naprej, bodo protestanti v kratkem popolnoma uničeni. V šolo pa ne hodijo
samo podnevi otroci, temveč zvečer tudi odrasli. Odprli bomo praznični oratorij. Pro-
testanti pa naj naredijo, kar hočejo.
V Albanu moramo imeti šolo v občinski gimnaziji ali v malem semenišču. Vsi so tako

6.4 Page 54

▲back to top


54
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
1
-
-
-
1 Rektor semenišča je bil kanonik Frančišek Rebuadi, duhovni voditelj pa kanonik Anton Pagani.
Spodbujena od don Boskovega in don Giacomuzzijevega obnašanja sta prosila za sprejem v družbo.

6.5 Page 55

▲back to top


BiS 13 — 3. poglavje
55
Druga pobuda, ki naj bi jo uresničili, je ustanova salezijanskih sotrudnikov. Komaj
se je začelo in že imamo lepo število članov. Namen sotrudnikov je ne samo medse-
bojna duhovna pomoč, temveč tudi materialna, kar bo veliko prispevalo k razvoju.
Ne bo minilo veliko časa, ko bodo cele pokrajine in cela mesta duhovno povezana s
salezijanci. V materialnem pogledu smo tako uredili, da ne bodo odvisni od nikogar
drugega kot samo od svetega očeta, vendar tako, da ne bomo prišli navzkriž s škofi
in civilno oblastjo. Župan v Maglianu, bogat vitez, najbogatejši človek v tistih krajih,
je tudi hotel postati salezijanski sotrudnik in je izjavil, da gre za Božje delo. Kar je
storil župan, je hotelo storiti tudi veliko drugih. Vendar moramo biti zelo previdni in
iti zelo počasi v vsem, kar se tiče diplome salezijanskega sotrudnika.
V ta namen je bilo sklenjeno, da bo izhajal Bollettino [Vestnik], ki naj bi postal časo-
pis družbe, ker je veliko stvari, o katerih je treba obveščati sotrudnike. Vestnik naj bi
izhajal periodično in naj bi služil za povezavo med sotrudniki in salezijanskimi sob-
rati. Upam, da se bodo cele pokrajine, cela mesta razlikovala od salezijancev samo
po svojih bivališčih, če bomo delali po Božji volji. Če je danes sto sotrudnikov, jih bo v
kratkem tisoč in na tisoče, in če nas bo kmalu tisoč, ne bo dolgo, ko nas bo že milijon.
Sprejemali in vpisovali bomo predvsem najprimernejše. Menim, da je to Božja volja.
Potrudimo se, da bodo ljudje spoznali to delo, ki ga hoče Bog. O ustanovi Marije Po-
močnice za zapoznele poklice smo že govorili. Rad bi, da bi vse to, kar sem povedal,
slišali vsi salezijanci in tudi naši gojenci. Ker pa niso vsi tukaj navzoči, se priporočam
ravnateljem, da bi jim sporočili vse, kar sem vam povedal, v kaki konferenci ali kako
drugače, na kratko ali tudi obširneje o naši družbi, naših zadevah, misijonih in o
sotrudnikih. Povejte in razglasite, da smo mi salezijanci ubogi ljudje, toda orodje v
Božjih rokah, in stvari, ki se jih mi lotevamo, podpira in vodi Bog. Če vsega tega ne bi
videli z lastnimi očmi, bi se nam zdele pravljice in ne dejstva. Bog po nas izvaja svoje
namene, da doseže svoje načrte. Blagoslovil nas bo.
In kaj naj sedaj storimo mi? Samo eno.
Sveti oče mi je takrat, ko me je zaradi bolezni sprejel v postelji, izrazil naslednje želje
in mi med drugim dejal: »Pojdite, sporočite svojim sinovom in jim nenehno ponav-
ljajte, da sploh ni dvoma, da Božja roka vodi vašo družbo. Na vas pa je velikanska
odgovornost, da boste odgovorili na to milost. Toda jaz vam v Božjem imenu pravim,
da če boste odgovarjali na to Božjo pomoč z vašim dobrim zgledom, če boste gojili
duha pobožnosti, če boste gojili duha moralnosti in zlasti še čistosti, če bo ta duh
vladal v vas, boste imeli sodelavce, pomočnike, goreče služabnike, boste videli, kako
se bodo postoterili cerkveni poklici, tako za vas kot za vašo družbo in druge redov-
ne družbe, pa tudi za škofije, ki jim ne bo manjkalo dobrih pastirjev, ki bodo storili
veliko dobrega. Mislim, da vam bom odkril skrivnost. Prepričan sem, da je to družbo
danes priklicala v življenje Božja previdnost, da bi pokazala Božjo moč. Prepričan
sem, da je Bog vse do sedaj hotel imeti skrito veliko skrivnost, ki je niso poznala ne
stoletja ne redovne družbe v preteklosti. Vaša družba je prva te vrste v Cerkvi, ki se
je pojavila v tem času in je obenem redovna družba in svetno združenje, ima oblju-
bo uboštva in obenem poseduje časne dobrine, njeni člani pa so redovniki in svetni
ljudje, menihi in svobodni državljani. Gospod nam je to sporočil v naših časih in to

6.6 Page 56

▲back to top


56
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Ta skupna konferenca pa ni pomenila konca posameznih konferenc, kakor
je bilo to v prejšnjih letih. Delo se je nadaljevalo in bile so še štiri.
Sedmega februarja je prvi konferenci predsedoval don Rua. Glavna vsebina
je bila določitev časa in pridigarjev za duhovne vaje za fante raznih zavodov, ker
se je prav duhovnim vajam pripisoval izreden pomen za dober potek življenja
v posameznih zavodih. Predsednik je potem predložil navodila, da bi duhovne
vaje prinesle zaželene sadove. Na drugi konferenci je bil navzoč don Bosko, ki
je po razpravi o predlogu, da bi poslali salezijance za duhovno vodstvo bolni-
šnice Consolazione, pripovedoval sanje o smrti Pija IX., o katerih smo poročali
v prvem poglavju tega zvezka.
Osmega februarja se je don Bosko udeležil samo sklepa popoldanske kon-
ference. Večino časa so dopoldne in popoldne uporabili za branje pravilnika
za zavode, ki so ga želeli kmalu natisniti. Besedilo, ki so ga sestavili 1876, so
ponovno predelali, dodali opombe in vnesli popravke. Posebno pozornost so

6.7 Page 57

▲back to top


BiS 13 — 3. poglavje
57
namenili formulaciji predpisov, da ne bi omejili svobode in ravnateljeve avto-
ritete. To ne pomeni, da bi bila ravnateljeva avtoriteta brez mej, temveč so ob
dejstvu, da bo pravilnik prišel v roke tudi klerikom in fantom ter drugim podre-
jenim, želeli zaščititi ravnateljev ugled pred podrejenimi. Zbor je menil, da so
iz besedila pravil in tajnih nasvetov ravnateljem le-ti jasno poznali meje njiho-
ve oblasti. Ena izmed teh omejitev, ki so jo priporočali zborovalci, naj bi bila
v spoštovanju določila vrhovnega kapitlja o pristojnosti urada osebja; samo v
nujnem primeru se zamenjajo zaposlitve, vendar je treba o tem takoj obvestiti
vrhovnega šolskega svetovalca. Zadnji del zadnje konference so na željo don
Boska, ki jo je izrekel v jutranji konferenci 6. februarja, uporabili za razmišlja-
nje o sredstvih, s katerimi bi mogli ohranjati visoko raven moralnosti v salezi-
janskih domovih tako med gojenci kakor med salezijanci. Po razpravi so se vsi
zedinili glede osmih točk:
1. Kazati fantom dobrohotno naklonjenost, da si pridobimo njihovo zaupanje.
2. Biti pripravljen na žrtve, če je treba asistirati in nadzorovati.
3. Točno zaznamovati prostor, ki ga ima vsak gojenec v spalnici, razredu, obe-
dnici in v učilnici.
4. Ponoči z namenom pregleda narediti obisk spalnic.
5. Odrediti, da bodo fantje na sprehodu hodili po trije, da se ne bodo ustavljali
in da se nikomur ne dovoli zapustiti vrsto.
6. Priporočati fantom, da bodo v smislu olike držali v učilnici roke na klopeh.
7. Skušati odmore razgibati z igrami, ki fantom najbolj ugajajo.
8. Ne zadrževati predolgo v učilnici manjših ali tistih, ki so le malo zaposleni.
Že so hoteli skleniti zbor, ko je vstopil don Bosko, ki je, potem ko je slišal,
o čem so razpravljali, tudi hotel dati svojo besedo k tej zadevi o moralnosti,
kakor po navadi zelo praktično besedo. K osmim točkam je dodal še deveto:
velika zmernost pri jedi mesa in pitju vina. Nemoralnost, ki je obvladovala ne-
katere kraje, je don Bosko namreč pripisoval čezmernemu uživanju mesa in
vina. Kdor jé postne jedi, je veliko bolj obvarovan pred določenimi duhovnimi
težavami. Da si pridobimo duhovno svobodo, se vzdržujmo težko prebavljivih
jedi in močno soljenih vrst mesa, ker dražijo naše čute. Ko Cerkev priporoča po-
koro, najprej prepove uživanje mesa. »Glejte,« je nadaljeval, »to, kar je do sedaj
držalo pokonci naše hiše, je bilo prepričanje, ki ga vsi imajo o naši moralnosti,
vzvišenost nad vsako obtožbo. Bo veljalo za vedno? Je glas o tem resničen? Po-
zor! Do sedaj je bil Bog tisti, ki nas je ščitil. Vzroki za nevarnost so tako notra-
nji kakor zunanji. Pogosta spoved in obhajilo in reden nadzor tistih, ki morajo
asistirati, so mogočna preventivna sredstva. Lahko pride do neredov, vendar je
te mogoče vedno popraviti. Asistenca mora biti vzajemna. Nihče naj ne misli,

6.8 Page 58

▲back to top


58
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
da je izvzet, ko gre za žalitev Boga. Sredstva, ki nas varujejo pred padci, so beg
pred brezdeljem in posebnimi prijateljstvi. Četudi je kdo predstojnik, četudi je
kdo podkovan v kreposti, to ni pomembno; ni starosti in ni pretekle svetosti,
ki bi kaj pomenila pred tem sovražnikom. Še več, kolikor starejši je kdo, tem
večje prekanjene hudobije je zmožen. Že prostor, ki ga kdo zavzema ob drugem,
je lahko nevaren. Začenja se z darilci, podobicami, križci. Zatem pridejo lepi
nasveti in potem … in potem naprej. Nikdar ne vodimo fantov v sobo. Fantje
so dobri opazovalci. Nekateri so pokvarjeni, brali so slabe knjige, nič tega, kar
delajo predstojniki, ne uide njihovemu pogledu in gorje, če je mogoče koga česa
obdolžiti! Z eno besedo:
[imejmo radi vse
enako ali nobenega]. Tudi delo je močna obramba. Nekdo mi je rekel: 'Ne obre-
menjujte svojih duhovnikov s toliko dela!' Toda, duhovnik umre ali od dela ali
od pregrehe.« Končal je z njemu lastnim priporočilom, da bi vneto gojili poklice,
in v ta namen svetoval tri sredstva: govoriti veliko o poklicu, razpravljati veliko
o misijonih, prebirati pisma misijonarjev.
Tu bi morali končati to poglavje, vendar moramo še nekaj dodati. Po več
kot enomesečni odsotnosti je don Bosko čutil potrebo, da je povedal posebno
besedo tako fantom kakor novincem. Zaseden s konferencami za ravnatelje, z
odpravo najnujnejših zadev in z odgovori na prejeta pisma še ni našel časa za
to. Zdi se nam, da je prav, da tukaj podamo dva nagovora, ki ju je ločeno imel za
gojence in za novince; in tako sklenemo krog navodil za vodstvo družbe in ma-
terne hiše v tem delu šolskega leta, ki naj bi vlil stalen in odločen ritem življenja
in naj bi trajal do septembra.
H gojencem, tako dijakov kakor rokodelcev, je šel po večernih molitvah 11.
februarja. Naj povemo, da je prejšnji dan Gospod poklical k sebi iz oratorija
prvega »od šestih in dveh«, ki jih je napovedal Dominik Savio. Pisal se je Štefan
Mazzoglio, bil je doma iz Luja in je obiskoval četrti gimnazijski razred. Vse od
vstopa v oratorij do smrti so ga imeli za pobožnega, ukaželjnega in vzornega.
Don Bosko je takole govoril:

6.9 Page 59

▲back to top


BiS 13 — 3. poglavje
59
tretjo hišo in naredili načrte za uspešno prihodnost. Zatem sem se vrnil v Rim, kjer
smo prevzeli četrto hišo, zadeva o konceptincih je zaključena in pogoje so sprejeli …
Sveti oče nam je zelo naklonjen. Podelil nam je posebne blagoslove in nam dal lepo
darilo, da ne govorim o darovih, ki jih še pripravlja.
In sedaj preidimo na drugo: povedal vam bom, kako smo izgubili našega Mazzoglia.
Včeraj ob štirih zjutraj je izdihnil zadnji zdihljaj in danes zjutraj smo ga pokopali. Bil
je dober fant in bil je dobro pripravljen. Tudi njegovi tovariši pravijo, da je prejšnjo
nedeljo prejel sveto obhajilo. V ponedeljek je legel v posteljo in ni več vstal. Ker se je
bolezen pokazala v vsem razmahu, so takoj poklicali don Cappellettija, ki je bil takoj
pri bolniku. Toda fant ni bil več sposoben za spoved in je izdihnil.
Povejte mi, dragi fantje, kako bi bilo z Mazzogliem, če bi čakal, da bi opravil svojo
splošno spoved recimo za veliko noč. Verjetno ni kaj dosti dvomiti. Sreča zanj, da
je bil pripravljen, kakor vsi upamo. Ta dogodek vam bodi v opozorilo, da nas lahko
smrt zadene, kadar jo najmanj pričakujemo. Če bi se nam pripetilo kaj takega, bi
bili pripravljeni. Nekateri izmed vas pravijo: 'Lahko bi se zgodilo, da bi kateri izmed
nas kmalu umrl. Skoraj pregovor je že postal, da naši fantje umirajo v dvoje. Če ta
ni dočakal posta, drugi ne bo dočakal velike noči.' Rečem vam: naj bodo to le prazne
govorice, toda mi bodimo vedno dobro pripravljeni. Ne odlašajmo s splošno spovedjo
in uredimo stvari svoje vesti, kajti zadene nas lahko nepripravljene, nenadoma in bi
se lahko slabo končalo. Pravočasno opravimo dobro spoved, potem pa naj pride smrt
k meni ali k vam, vsi smo dobro pripravljeni. Smrt je za tistega, ki je dobro priprav-
ljen, spodbuda, veselje, prehod, ki vodi k popolni sreči. Nasprotno pa je za koga, ki mu
greh leži na duši, velikansko strašilo, ki se lahko spremeni v muko in obup.
Izmed toliko ljudi, ki so živeli od začetka sveta do danes, niti eden ni ušel smrti. In
če na svetu ni bolj gotove stvari, kot je smrt, tudi ni druge bolj negotove, kot je ura,
kraj in način naše smrti. Nekateri umrejo v otroški dobi, drugi v najlepših letih ali
v starosti. Kdo ve, kdaj bomo umrli mi? Kdo ve, kje bomo umrli? Ali v oratoriju ali
na sprehodu, v postelji od bolezni ali tako, da nas bo zalila kri? Nihče tega ne ve. S
to gotovostjo in s temi negotovostmi moramo biti pripravljeni. Tako bom skušal jaz
biti vedno pripravljen in prav tako morate biti pripravljeni tudi vi. Pregovor pravi:
'Kdor ima čas, naj ne čaka na čas.' Gospod nas je opozoril, da bo smrt prišla kot tat,
ko bomo najmanj pričakovali. Prosite Gospoda zame, da bom mogel biti vedno prip-
ravljen in da me smrt ne bo zadela nenadoma. Tudi jaz vas bom priporočil Gospodu
pri sveti maši in ga bom prosil, da nobeden mojih fantov ne bi umrl nepripravljen.
Pojutrišnjem bo kakor vsako leto vaja za srečno smrt in potem bo prior sv. Alojzija
podaril vsakemu kos salame, da si boste okrepili moči. Že jutri zvečer se začnite prip-
ravljati, da boste dobro opravili to vajo. Kdor se želi spovedati, naj to začne opravljati
jutri zjutraj. Sedaj v pustnem času bo to naše pravo veselje, se pravi čista vest, goto-
vost v zadevah naše duše, da bo Gospod ob času prihoda, ko nas bo hotel vzeti s seboj,
vse našel pripravljene.«
Novinci so slišali don Boskovo besedo v trenutku, ko so to najmanj priča-
kovali. V nedeljo 18. februarja je prišel prvič k njim na kosilo v obednico, ki so
jo začeli uporabljati pred dvema mesecema. Deklamirali so mu nekaj pesmi.

6.10 Page 60

▲back to top


60
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Potem je ob koncu kosila pod stebriščem zaigrala godba. »Dragi don Bosko!« je
vzkliknil don Barberis v svoji kroniki. »Z obraza si mu lahko bral zadovoljstvo,
ki ga je čutil v svojem srcu.« Bilo je petinsedemdeset klerikov. Ob pogledu na
tako številen trop mu je misel na toliko upov privabila na ustnice besede, ki jih
je večkrat ponovil: »Zadovoljen sem. Zelo sem zadovoljen. Treba je, da pridem
sem še drugič. Kdaj pa kdaj bom poslal sem na kosilo tuje duhovnike.« Na koncu
kosila je takole govoril:
-
-
-
2
-
2 Govori o polletnih izpitih, ki so jih opravljali zadnja dva tedna v postu.

7 Pages 61-70

▲back to top


7.1 Page 61

▲back to top


BiS 13 — 3. poglavje
61
striji. Bomo videli, kaj bomo ukrenili, toda vi morate storiti vse, da boste lepo rasli.
Povsod imajo o nas zelo dobro mnenje in so prepričani, da smo vsi svetniki in da de-
lamo čudeže. Jaz vas imam za zelo dobre in sem prepričan, da ste tukaj pri mizi celo
sposobni delati čudeže. Sicer pa mislimi, da se ne boste užalili, če vam povem, da še
niste tako daleč. Moramo pa se potruditi, da bomo vredni take ocene in da ne bomo
varali ljudi.
Povsod so vsi navdušeni za salezijance. Glejte, kamorkoli gre kdo izmed nas, so vsi
radovedni, da vidijo vzorec, ki ga pošilja don Bosko. Bil sem v Albanu, Maglianu in
drugje in povsod so ljudje želeli videti kakega salezijanca, in ko je prišel mednje, so
takoj rekli: to je pravi svetnik! Celo tisti, ki smo jih iz oratorija poslali zaradi slabega
vedenja in težkih prestopkov, so, ko so prišli v svoj domači kraj in so ljudje zvedeli,
od kod prihajajo, takoj dobili zaposlitev v vzgojnih zavodih ali profesure in so jim vsi
zaupali, čeprav so bili morda zavrnjeni zaradi nenadarjenosti. Zadosti je, da rečejo
'prihajam iz oratorija', in že jih nihče več ne vprašuje o potrdilu o lepem vedenju. Naj
imajo vsi ti čim lepše uspehe in se vedejo lepše kot v preteklosti. To sem vam povedal
samo zato, da vidite, kako zelo nas ljudje cenijo. Toda povejte mi, kaj bi se zgodilo, če
ne bi ustrezali tej visoki oceni? Zato moramo storiti vse, da ne bomo razočarali tega
splošnega pričakovanja, se pridno učiti, opravljati svoje dolžnosti pri delu in v cerkvi
ter biti neoporečnega vedenja. Vse drugo bo storil Gospod.
Don Cagliero nam iz Amerike piše, da so misijonarji zadnje odprave srečno prišli
na svoje novo mesto in so že vsi pridno na delu. Vsem tistim, ki bodo prišli za njimi,
priporoča, naj bi delali čast salezijanskemu imenu. V Ameriki je zadosti, da ne odsto-
pimo od dobrega imena, ki ga imamo, pa bo vse dobro. Storimo vse, da bomo postali
taki, za kakršne nas imajo, ker žal nismo vsi svetniki.
Zanima me, ali ste se kaj učili za izpite. S tem seveda še ni rečeno, da bodo tisti, ki so
se veliko trudili, dobili tudi najboljše ocene, kajti treba je upoštevati tudi nadarjenost
in prejšnje učenje. Toda če si je kdo iz lepega vedenja z Božjo pomočjo zaslužil deset,
bo tudi s tem, da se je trudil, dobil zadostno oceno. Sicer pa upam, da bodo izpiti lepo
potekali.
Še tole vam priporočam: bežite pred negodovanjem, se pravi, kažite se vedno zado-
voljni s stvarmi, ki vam jih dajejo. To zelo pripomore k veselju, kajti če ima kdo raz-
loge za slabo voljo in tega ne pove drugim, bo slaba volja prešla in ne bo nič hudega.
Če pa to pove drugim, se zavejo tudi oni, čeprav prej niso mislili na to, in postanejo
nezadovoljni. Ne govorim tukaj o slabih pogovorih, o katerih pravi sv. Pavel, da naj
se nec nominentur in vobis [niti ne omenjajo med vami]. Kaj takega mi niti ne pride
na misel in zato se med nami o tem ne govori. Tukaj mislim na zavračanje tega, kar
so odločili predstojniki, in na to, kar se dogaja v hiši. Komaj včeraj sem dobil pismo
nekega salezijanca: 'Zadosti je, da zvem, da so predstojniki kaj ukazali, in že mi ugaja
in niti ne vprašujem zakaj.' Rad bi, da bi vsak od vas mogel tako reči.
Godrnjanje vodi k strahu pred ljudmi. Dostikrat bi med tovariši storili kaj dobrega,
pa že mislimo na to, kaj bodo rekli drugi in ali bodo slabo razlagali. Iz bojazni pred
tisto besedo neodobravanja ali dejanjem, ki kaže nestrinjanje, ne naredimo dobrega
dela, ki smo si ga zamislili. To je velikansko zlo, ki ga povzroča godrnjanje.

7.2 Page 62

▲back to top


62
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Če pomislimo, da je bilo v hiši poleg novincev še veliko klerikov z zaoblju-
bami, se ne bomo čudili, da je kdo izrazil skrb zaradi toliko črnih oblek, zbranih
na istem kraju. Ali obiskovalci ne bi dobili slabega vtisa? In ali hudobni ne bi
imeli povoda za strupene opazke? Prav zato, da ne bi koga bodli v oči, so v ora-
toriju fante postopoma in brez velikih slovesnosti preoblačili v talar. To pa po-
meni, da je bilo vedno bolj čutiti potrebo po posebnem domu za same novince.
»Treba bi bilo,« je dejal don Bosko, »da bi vedno bil med novinci, da bi oblikoval
njihovega duha in pogosto govoril z njihovim magistrom. Toda … toda tukaj v
Turinu jih je zares preveč.« Ob kaki potrebi se don Bosko ni zadovoljil, da jo je
le omenil in o njej akademsko govoril. Njegova misel je takoj iskala način, kako
bi jo rešil. Tako se je zgodilo, da so v letu 1879–1880 poslali novince v lepo hišo
v ne preveč oddaljenem San Benignu Canavese.
Iz prejšnjih razgovorov in iz drugih virov vemo, da je Božji služabnik javno
in zasebno, posamično ali z marsikaterimi, doma in zunaj doma rad govoril o
napredku družbe in napovedoval njeno prihodnost. Pri vsem tem je imel v mis-
lih cilj, da bi svoje sinove navduševal za velika dela s tem, da jim je vlival prepri-
čanje, da so salezijanci poklicani za velike reči in da naj vsak izmed njih pripravi
svojega duha za izpolnitev tega načrta z deležem, ki mu pripada.

7.3 Page 63

▲back to top


4. poglavje
POTOVANJE V FRANCIJO
Ko je veliki prijatelj blaženega don Boska don Giacomelli videl, kako ču-
dovito se širi salezijanska družba, ga je vprašal, ali bo šel tudi v Francijo. Dobil
je malo negotov odgovor: »Francozi delajo po svoje.« Istemu don Giacomelliju
je blaženi večkrat ponovil neko drugo misel, ki lahko pojasni prejšnjo: »Ljudje
delajo stvari in ne ljudi stvari.« Don Bosko je torej šel tja, kamor ga je vodil
Božji prst in kamor ga je vlekla Božja roka. Previdnostni dogodki in notranja
razsvetljenja so mu nakazovali pot, po kateri ga je vodila Božja previdnost. Tako
je bilo v zadevi misijonov, Marijinih sinov, sotrudnikov in tako je bilo tudi sedaj
s Francijo. Tisto malo, kar smo že videli pri ustanovi v Nici, bo postalo veliko
bolj jasno po poročilu v
, ki jih bomo podali o ustanovah v Franciji.
Odprtje Zavetišča sv. Petra v Nici v novem poslopju in potreba, da bi se po-
govoril o novi ustanovi v Marseillu, sta bila glavna razloga, da se je proti koncu
februarja 1877 odpravil v Francijo. Rekli smo glavna razloga, kajti v njegovem
potovalnem načrtu so bili tudi Toulouse, Bordeaux in druga mesta. Gotovo je
tudi, da je 19. februarja govoril o štiriindvajsetih prošnjah, ki so prihajale iz
raznih krajev Francije. Vendar za to nimamo dokumentov, kakor samo za hišo
v Cannesu.
To potovanje mu je preprečilo, da bi bil v oratoriju za zelo pomembno pri-
ložnost. Tiste dni sta turinski prefekt in kraljévi šolski nadzornik obiskovala vse
šolske ustanove v mestu in bi zato obiskala tudi oratorij. Ni bilo bolj priprav-
nega človeka, ki bi zavod ob tej priložnosti bolje predstavljal kot don Bosko.
Zato je pred odhodom predstojnikom dal zelo nadrobna navodila. »Jaz sem jih
že povabil,« pravi kronika,1 »da bi obiskali oratorij. Nadzornika sta odgovori-
la, da bosta najprej obiskala državne ustanove, med zasebnimi pa bo verjetno
oratorij dobil prednost. Skušajte ju sprejeti kar najbolj prijazno. Pri vratih ju
1 Don Barberisova kronika, 19. februar 1877.

7.4 Page 64

▲back to top


64
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
sprejmite z godbo, potem pa ju odvedite na prostor, kjer naj se zapoje, deklami-
ra, pozdravlja na čim lepši način. Jasno prikažite, da število rokodelcev prekaša
število dijakov. Najprej ju povedite v pekarno, potem v obednice, kuhinjo, po-
tem v vse delavnice in nazadnje v najlepše urejene spalnice. V tiskarni uredite,
da bodo vsi stroji v teku. Učilnica brez fantov ne daje lepega pogleda. Če pa so
v njej fantje, se bojim, da bi se zdelo, da jih je preveč. Kdor ju bo spremljal, naj
poudari, da je to hiša dobrodelnosti, in če bi kateri rekel, da manjka to in da ni
onega, je treba reči, da je to vse zelo drago in da smo mi revni. Ko bosta potem
odhajala, naj ju spet pozdravi godba in vsak naj dobi en izvod
[Zgodovine Italije] kot primer dela tiskarne in knjigarne ter kot izraz naklonje-
nosti in spoštovanja.« Don Bosko je bil lahko prepričan, da njegove besede niso
bile govorjene v veter. Tu je bil namreč don Rua, za katerega noben don Boskov
zlog ni bil zaman.
Odpotoval je 21. februarja. Med prvim delom svojega potovanja se je za
kratek čas ustavil v Sampierdareni, Varazzeju, Vallecrosii in Ventimiglii.2
Potem smo izgubili sled, dokler se ni 28. v spremstvu ravnatelja don
Ronchaila iz Nice napotil v Marseille.3 Na osnovi našega arhiva in skopih za-
piskov župnije sv. Jožefa v tem mestu je mogoče podati poročilo o prvem delu
dogovorov za ustanovitev salezijanskega doma v Provansi.4
Prvi, ki je dal spoznati don Boska v Marseillu, je bil odvetnik Ernest Michel5
na konferenci, ki jo je imel o njegovih ustanovah v prid uboge in zapuščene mla-
dine.6 Eden izmed poslušalcev, opat Klemen Guiol, župnik pri sv. Jožefu, ga je
pozorno poslušal in začutil potrebo, da bi stopil v stik z Božjim služabnikom in
ga poklical na pomoč pri delu za italijansko mladino, ki se je potikala po mar-
sejskih ulicah popolnoma prepuščena sama sebi in brez vsakršne krščanske
vzgoje. Ker ni osebno poznal odvetnika, se je obrnil na nekega posrednika. Imel
je dobrega prijatelja v kanoniku Timon-Davidu, ustanovitelju in predstojniku
mladinske ustanove, imenovane
-
[Mladinska ustanova presvetega Srca], in zaupnik dobrodelnega gospoda
2 O tem poroča pismo ravnatelju don Cibrariu, edina napoved prihoda, in smo ga lahko našli med
njegovim obiskom domov.
V četrtek ob 12. uri bom v Bordigheri, če bo Bog tako hotel, v Torrionu
pri monsinjorju itn. Povabi kanonika Vialeja, naj pride z nami na kosilo, in se bomo pogovorili.
Pripravi vse, kar naj storimo in rečemo. Amen. Imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja. Duh.
Janez Bosko.
V koledarju 1877 je bil naslednji četrtek 22. v mesecu.
3 Sporočilo don Borgherisu z dne 28. februarja pravi: »V tem trenutku odhajam v Marseille, od
koder bom pisal don Rui.«
4 Zelo smo hvaležni našemu sobratu don Frideriku Rivièru, ki nam je poslal fotokopije marsejskih
dokumentov.
5 Prim. MB XI, str. 422 [BiS XI, str. 265].
6
1896, str. 6.

7.5 Page 65

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
65
Michela. Oba duhovnika sta se v trenutku razumela. Kanonik je na željo opata
Guiola 21. maja pisal odvetniku, da bi prosil don Boska in mu priporočil mar-
sejsko mladino. Ker je bil odvetnik prepričan, da bo don Bosko kmalu prišel v
Nico, je sklenil, da bo o zadevi osebno govoril z njim. Meseca julija je don Bosko
obiskoval hiše v Liguriji in vse je kazalo, da bo pohitel čez mejo v Nico. Vendar
mu to ni bilo mogoče. Ko so don Ronchaila obvestili o tem, ga je kmalu dohitel
in mu izročil pismo marsejskega kanonika. Nato je odvetniku v Nici prinesel
naslednji don Boskov odgovor za imenovanega kanonika.
Gospod opat!
Gospod odvetnik E. Michel iz Nice, moj dobri prijatelj, mi je večkrat govoril o velikem
številu italijanskih fantov, ki prihajajo v Marseille bodisi s svojimi družinami ali zato,
da bi tam našli delo. Tako v svetnih kakor verskih stvareh so neizobraženi, ne znajo
francosko in njihova moralnost je izpostavljena velikim nevarnostim. S tem je hotel
povedati, da bi mogoče kdo od naših tem fantom lahko storil kaj dobrega. To je tudi
glavni razlog za moj predlog. Vam, gospod opat, bom odkrito povedal, da če morem
v čem koristiti ali bolje rečeno položiti moje zrnce na tehtnico tolikerih dobrodelnih
ustanov, ki delujejo v Marseillu, bom to storil z največjim veseljem,
1) če bi imel predhodno odobritev nadškofa,7 kateremu želim biti podrejen ne samo
v cerkvenih zadevah, temveč tudi v vsem, kar bi mi on svetoval;
2) če vaša uglednost meni, da je to delo potrebno za pomoč delavski mladini in v
njeno moralno podporo;
3) naše delo živi od Božje previdnosti in se zadovoljimo z malim. Ne pričakujemo ni-
kakršnih letnih dohodkov. Meni zadošča, da imam prostor, kjer lahko ob prazničnih
dneh zbiram uboge fante in dam streho tistim, ki so brez vsega. Pokazalo se je, da še
nikdar nobena obstoječa dobrodelna ustanova ni prišla s salezijanci navzkriž.
Po vsem tem vas prosim, da bi v mojem imenu govorili z njegovo ekscelenco nad-
škofom v Marseillu in dobili od njega načelno privolitev. Če bi potem vi imeli kako
posebno naročilo zame, vas prosim, da bi mi to sporočili.
Prihodnjo jesen bom v Nici in mi bo lahko priti v Marseille, kjer se bomo lahko o vsem
pogovorili in razložili nadrobnosti.
Če bi vi ali kdo od vaših prišel v naše kraje, sem vam v vsem na uslugo.
Milost N. G. J. K. naj bo vedno z nami in bodite tako dobri in molite zame, ki sem vaš
v Gospodu najponižnejši (brez podpisa); (brez datuma).
Odvetnik Michel je nemudoma poslal kanoniku Timon-Davidu don Boskovo
pismo s svojim prevodom v francoščino.8 Ko je o tem poročal opatu Guiolu, je
uporabil naslednje spodbudne izraze: »Izražam goreče želje za dober izid dogo-
varjanja z don Boskom, tudi če bi morali mi trpeti, dummodo Christus annuntie-
tur, in hoc gaudeo [samo da se oznanja Kristus; tega se veselim].« Tisti »mi« se
nanaša nanj in na njegove redovnike. V Marseillu je bila ustanova Oeuvre de la
7 V Marseillu ni nadškofa, temveč škof.
8 Dodatek, št. 8.

7.6 Page 66

▲back to top


66
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
[Ustanova Božje previdnosti ali otroci Zvezde]
šolskih bratov, namesto katerih so skušali dobiti Brate presvetega Srca iz Puyja,
ki jih je ustanovil kanonik Timon-David. Ta je bil pripravljen odstopiti prostor
salezijancem, če bi don Bosko sprejel ponudbo.
Don Bosko niti v jeseni 1876 ni mogel iti v Francijo. Šel je šele februarja
1877, kot smo povedali, in prišel do Marseilla. Tukaj bi rad dobil vsaj
[pedenj zemlje] za svoje misijonarje, ki bi prihajali sem z namenom, da bi se
vkrcali na ladje. To bi bil tudi dodaten razlog za prevzem kake ustanove v prid
revne mladine. Škof msgr. Place ni bil navdušen za še eno redovno družino v
mestu, kjer že toliko redovnih družin skrbi za duhovno in materialno dobro
prebivalstva.9 Toda ko je Božji služabnik imel priložnost mirno govoriti z njim,
si je zlahka pridobil njegovo naklonjenost in pripravljenost za pomoč. Ko je sli-
šal o ponižni prošnji za
, je menil, da je to premalo in da je v Marse-
illu potrebna hiša, ki bi bila za Francijo to, kar je hiša v Turinu za Italijo. Storil
je še več; omenil mu je opata Guiola kot škofijskega duhovnika, ki bi mu pri
delu mogel največ pomagati ne samo zaradi svojih velikih kreposti in izjemnega
ugleda pri vernikih, temveč tudi zaradi položaja, ki ga je imel kot župnik naj-
bogatejše župnije v Marseillu. Ker se ni zadovoljil z ustnim priporočilom, mu
je dal osebno vizitko za kurata. Pri vsem je poseg Božje previdnosti toliko bolj
učinkovit, ker je bilo znano, da zaradi administrativnih razlogov odnosi med
župnikom pri sv. Jožefu in škofom niso bili najboljši. Nam se ni treba ozirati na
to okoliščino, ko bomo skušali razložiti neki rek blaženega. Pripovedujejo, da je
v neki družbi, kjer so govorili o prvem čudežu, ki ga je storil v Marseillu in ki naj
bi se zgodil januarja 1879, v čast župniku pri sv. Jožefu popravil govornika: »Ne,
prvi čudež v Marseillu je bil to, da je msgr. Place dovolil opatu Guiolu, da ga je
podprl pri njegovem delu.«
Ko je don Bosko šel k opatu, so morali poklicati prevajalca, ker se je eden
le s težavo izražal po francosko, drugi pa ni razumel niti trohice italijansko. A
stvar, o kateri sta razpravljala, je bila nadvse pomembna. In ti dve duši sta se že
popolnoma razumeli. Kaj sta pravzaprav tiste dni sklenila, nam ni čisto jasno.
Gotovo pa so vezi, ki jih je don Bosko na tem prvem obisku v Marseillu navezal
z opatom Guiolom, odločno vplivale na celoten potek razvoja njegove ustanove
v tem mestu.
Potem ko je blaženi don Bosko zapustil Marseille, sta se župnik in kano-
nik posvetovala in odločila, da bi salezijancem zaupali ustanovo Etoile. Na za-
četku meseca maja je Božji služabnik prejel pisma v tem smislu. Ogledal si je
9 Dejansko prvo srečanje ni bilo kaj obetavno. V nekem časopisu, o katerem bomo v kratkem govo-
rili, beremo: »5. marec. Don Bosko je obiskal monsinjorja, da bi dobil dovoljenje za nastanitev v
Marseillu. Škof, ki je hotel odpotovati v Lyon, ga je poslušal samo z enim ušesom in še to raztre-
seno. Treba bo začeti znova.«

7.7 Page 67

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
67
ustanovo, vendar je moral pripomniti, da ne ustreza njegovim zamislim, ker so
sprejemali dečke s sedmimi in jih odpuščali s štirinajstimi leti, medtem ko je
on v svoje obrtne šole sprejemal dečke pri dvanajstih letih in jih imel pri sebi,
dokler se niso izučili obrti. Ugotovil je tudi, da ne bi imel svobodnih rok, ker je
bila ustanova odvisna od tujega upravnega odbora. Dne 11. maja je o tem takole
poročal vrhovnemu svetu: »V Marseillu sem obiskal neko sirotišnico. Stavba je
odlična, sredstva za vzdrževanje prav tako. Otroci v zavodu imajo malo nad-
zora, nimajo notranjih delavnic in hodijo v uk v mesto. Kdor vstopi dober v to
zavetišče, se kmalu pokvari. Ravnatelj, ki se mi zdi, da ima najboljše namene,
me je vpraševal za nasvet in jaz sem mu kot prvi nujen ukrep svetoval notranje
delavnice. Potem sem mu opisal, kako delamo mi v našem oratoriju. Včeraj sem
prejel dopis, v katerem mi ta ravnatelj predlaga, da naj don Bosko s svojimi
prevzame vodstvo te hiše, ki je last Bratov presvetega Srca.«10 Odgovoril je, da
zaradi pomanjkanja osebja ne more prevzeti zavoda.
Takrat je don Bosko stanoval pri šolskih bratih. Ali bi bilo mogoče, da bi
bil med toliko fanti in se ne zanimal zanje? Ko je nekega dne šel čez dvorišče,
je naletel na enega izmed njih in mu dal znamenje, naj se približa; rekel mu je
besedo, kot je imel navado. Ne vemo, kaj mu je povedal, toda fant je bil tako
prevzet, da je tovarišem, ko se je vrnil mednje, dejal: »Videl sem svetnika.«
To je bila električna iskra; v kratkem so ga hoteli vsi videti in z njim govoriti.
Kljub temu da se je izražal v svoji bolj spretni kot tekoči francoščini, si je tako
pridobil njihova srca, da so kar tekmovali, da bi se pri njem spovedali. Fantom
iz ene spalnice so dovolil, da so se šli spovedat. Ko so se nekateri spovedali,
se je razširil glas, da jim je povedal tudi grehe, ki so jih hoteli zatajiti. Novi-
ca je spravila na noge ves zavod. Od vseh strani so prihajale želje po splošni
10 V zapisniku seje, ki jo je svet imel 7. marca 1877, beremo: »Gospod predsednik poroča o razgo-
voru, ki ga je imel skupaj s podpredsednikom in blagajnikom z opatom Boskom, ustanoviteljem
patronata v Turinu, Nici in v raznih drugih italijanskih mestih, kjer je imel odlične uspehe. Oče
Bosko se je prepričal in v tem ga potrjuje dolga izkušnja, da ni mogoče doseči dobrih uspehov,
če pošljemo vajence v uk v delavnice, kjer so v stalnem stiku z delavci, ki se norčujejo iz njih. Na-
sprotno pa je dosegel odlične uspehe z delavnicami, ki jih je on sam ustanovil. V tem primeru jih
je le malo ostalo brez zaželenega učinka. Ko je obiskal našo ustanovo, je menil, da bi mogli brez
velikih stroškov postaviti podobno delavnico. Pripravljen je pomagati v vsem, kar more, ko se
bomo odločili za vpeljavo delavnic v našo ustanovo.«
Zahvaljujemo se našemu sobratu don Rivièru, da nam je poslal to sporočilo. Od njega imamo tudi
naslednje sporočilo iz neobjavljenega dnevnika Oeuvre de la Jeunesse: »4. marec 1877. Nedelja
Oculi [Oči]. Velečastiti oče don Bosko, ta tako zaslužen človek za cerkvene poklice, ki se zdi, da
poganjajo, kamor stopi njegova noga, je prišel obiskat našega očeta. Zelo si je želel, da bi v ustanovi
uvedel delavnice in hišo cerkvenih poklicev, vendar s pogojem, da mu izročimo vodstvo – v škodo
naše avtonomije, kar je bilo nemogoče sprejeti. Nikakor pa ne moremo iti mimo tega mogočnega
človeka dejanj, saj je v 34 letih ustvaril 6.000 duhovnikov. Božja previdnost je podprla tega človeka,
mogočnega v delih, in mu naklonila vsa sredstva, da je mogel udejanjiti ta načrt. Težko si je razloži-
ti, kako so mogli doseči duhovništvo surovi in neotesani dečki z zanemarjeno osnovno izobrazbo.
Mogoče italijanske okoliščine bolje vplivajo na tak uspeh kot naša izprijena Francija. Kakorkoli že,
ko samo od zunaj gledamo salezijansko delo, moramo biti začudeni od takih uspehov.«

7.8 Page 68

▲back to top


68
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
spovedi. Predstojniki so menili, da ne bi bilo primerno, da bi se šle spovedat
tudi druge spalnice. Da ne bi povzročil neprijetnosti, je dal, da so to storili, pa
čeprav s težkim srcem.
Ali bi bilo mogoče, da don Bosko v katoliškem zavodu ne bi govoril o pokli-
cu? Tamkajšnji predstojniki so bili prepričani, da med njihovimi gojenci ni niko-
gar, ki bi imel duhovniški poklic. »Nihče noče postati duhovnik!« so zagotavljali v
najboljši veri. Pa je bilo zadosti samo majhno znamenje dobrote in svetosti Bož-
jega služabnika, da se je v marsikaterem konviktovcu vzbudila želja, da bi postal
duhovnik in salezijanec. Dejstvo je, da so prenekateri izmed njih hoteli iti z njim
v Turin, in ko je prišel domov, je našel kup pisem, v katerih so ti fantje izražali
željo, da bi prišli v Turin in postali salezijanci. Bili so pripravljeni na kakršnokoli
žrtev, samo da bi bili sprejeti. Nekateri, zlasti iz bogatih družin, so zagotavljali,
da so pripravljeni plačati katerikoli znesek, in eden je v svoji preproščini celo pi-
sal, da je pripravljen dati vse svoje bogastvo, kakor hitro bi postal lastnik. Eden
je celo ušel iz zavoda, prišel v oratorij in se ni hotel več vrniti.
Ogledal si je tudi vzgojno delo v zavodu. Predstojniki so ga vpraševali, kako
mu povsod, kamorkoli gre, uspe pritegniti nase fante in kako je to, da se ne more-
jo upirati njegovemu pogledu in da jih takoj prevzame neka skrita sila. Na kratko
jim je razložil svoj sistem ljubeznivosti, s katerim vodijo in poboljšujejo otroke
v salezijanskih zavodih. Pokazal je tudi, kakšne učinke ima nasprotni sistem, v
katerem so predstojniki daleč od fantov, le redko prihajajo mednje in s strogo-
stjo in celo čemernostjo tako ohranjajo svojo avtoriteto.11 Tisti čas še ni napisal
zlatih pravil svojega preventivnega sistema, vendar je o njem že razmišljal in je
nasvete, ki jih je dajal tukaj, nameraval zapisati, kakor bomo kmalu videli.
Tudi zunaj se je razvedelo, da je v Marseillu. Konviktovci šolskih bratov so o
tem navdušeno pripovedovali svojim staršem in s tem gotovo veliko pripomogli
k širjenju novice, četudi niso bili glavni poročevalci. Tako se je zgodilo, da je
neki ladjar, bogat in veren, šel k župniku stolne cerkve in mu dejal: »V Marseillu
imamo svetnika in niti ne vemo za to.« Ko so ga šli obiskat, so bili vsi prevzeti in
tako gospod Bergasse kakor msgr. Payan sta postala njegova velika prijatelja in
dobrotnika. Zlasti ime prvega še danes blagoslavljajo salezijanci v Oratoriju sv.
Leona. Tudi časopisi niso ostali tiho. Tako so se začeli nešteti obiski.
Vendar ni mogel sprejeti vseh, ki so prosili za avdienco, ker ga je izkašljeva-
nje krvi prisililo, da je počival, šel zgodaj spat in bolj pozno vstajal. Verjetno se
je zato odpovedal misli, da bi obiskal še druga mesta. Od kopice prošenj za od-
prtje zavodov jih je bilo samo iz Marseilla devet. Ker ga je zadrževala bolezen, je
prosil škofa, da bi on izbral in odločil. Monsinjor je rade volje privolil, obljubil,
da bo skušal izgladiti morebitne težave, in dejal, da bo prišel osebno v Turin z
11 Kronika don Barberisa, 6. april 1877.

7.9 Page 69

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
69
odgovorom, ker je silno želel videti oratorij. Veter in pogosto menjavanje tem-
perature sta blaženemu ob obisku na Rivieri vedno povzročala težave.
Don Bosko je ostal v Marseillu kak teden. To sklepamo iz pisma don Rui
brez navedbe kraja in dne, vendar gotovo napisano ob tej priložnosti, kot lah-
ko sklepamo iz vsebine.12 V pismu don Rui je more solito [kot po navadi] med
poročili, navodili, dovoljenji, nalogami navedel dvanajst najrazličnejših naročil,
od katerih se tri nanašajo na njegovo bivanje v Marseillu. Eno je zanimivo, ker
se nanaša na tamkajšnjega škofa: »Marsejski škof, ki je bil odsoten, je prišel
včeraj in danes bova šla z don Ronchailom k njemu na kosilo. Kaže se zelo nak-
lonjenega našim zadevam. »Iščem zemljišče in bom začel kopati tam, kjer bo
najbolj primerno.« V drugi točki govori o zavodu, kjer stanuje: »Včeraj je bila
podelitev nagrad13 gojencem tega zavoda; ki šteje šeststo konviktovcev. Prire-
ditev lahko služi za zgled tudi nam. Najrazličnejše deklamacije, petje, glasba,
kakšen koncert! Zadovoljili so brezštevilno občinstvo, ki se je zbralo v veliki
dvorani pod cerkvijo.« Tretja točka omenja izlet v kraj, kjer je bilo zdravilišče za
pljučne bolnike: »Jutri zjutraj bomo odpotovali v Cannes, kjer bomo ostali šest
ur in obiskali nekatere bolnike in s podporo Mac-Mahonovega prijatelja sesta-
vili spomenico vladi.« Maršal Mavricij Mac-Mahon je bil predsednik francoske
republike od 1873 do 1879. V spomenici je prosil francosko vlado za dovoljenje
za odprtje neodvisne srednje šole ob obrtni šoli.14 Nato nadaljuje: »Proti večeru
bom, če bo Božja volja, že v Nici.«
12 Ko govori o vrnitvi, navaja: Prihodnji ponedeljek bom šel v Ventimiglio, Alassio, Noli, Varazze, San
Pierdareno, Turin itn. Od pojutrišnjega naprej do novega sporočila pošiljajte pisma v Alassio.«
V Ventimiglio bo šel iz Nice, toda kateri je tisti »prihodnji ponedeljek«? V Marseille je prišel 28.
februarja, pisal je med ponedeljkoma 5. marca in 12. marca, na dan odprtja Patronage St Pierre
[Patronata sv. Petra]. Nameraval je iz Nice odpotovati na večer slovesnosti, vendar je moral oditi
13. marca. (Prim. don Ruovo pismo, Nica, 8. marec 1877.)
13 Šolski bratje delijo nagrade na koncu vsakega meseca. Zelo verjetno je, da je bila prireditev v
nedeljo, tako bi bilo pismo napisano v ponedeljek 5. marca. Verjetno je šlo za polletne nagrade.
14 Velečastiti don Cartier, edina oseba, od katere lahko zvemo novice iz tistih začetkov, nam je pisal
(11. februar 1831): »Zdi se, da je spomenica, o kateri piše to pismo Božjega služabnika, odprtje
neodvisne srednje šole. Po postavitvi ustanove v vili Gautier, danes Patronat sv. Petra, si je don
Bosko prizadeval, da bi hkrati z delavnicami odprl tudi srednjo šolo za duhovne poklice. Ta šola
naj bi odprla svoja vrata verjetno v šolskem letu 1877–1878, kajti jaz sem bil v Nici septembra
1878, kjer je bilo že nekaj učencev latinščine, med drugimi tudi don Louis Ricardi, ki je umrl v
Parizu 1930. Brez dvoma je moral don Bosko vložiti spomenico za odprtje Patronata sv. Petra,
ki je bil od začetka v vili Gautier. Tam je bila tudi obrtna in srednja šola, kot je bilo to že 1875,
ko se je delo začelo na ulici Victor. Tridesetega decembra 1875 je prefekt potrdil prejem njegove
prošnje.« Dodatek, št. 9.
Kdo bi mogel biti prijatelj Mac-Mahona, o katerem govori don Bosko v pismu? Don Cartier meni,
da vsebuje domneva, če že ne gotovost, vsaj podatek, ki ni brez pomena za to ustanovo: »Od
gospe Pruvoteve, ki je napisala več knjig pod imenom svojega očeta Viktorja Faveta, vemo, da
je njen oče, tisti čas inšpektor Akademije v Nici, poslal don Bosku prošnjo za odprtje ustanov za
obrtno in srednjo šolo, ki jo je on sam sestavil, in don Bosku ni bilo treba storiti drugega kot samo
podpisati.«

7.10 Page 70

▲back to top


70
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Čeprav preobložen z delom, ne pozablja svojih daljnih sinov. Ne pozablja bol-
nikov: »Pogum in pozdravi v mojem imenu don Vespignanija, don Tonellija in
Giovanettija in jim povej, da se jih vsak dan spominjam pri sveti maši in da naj
molijo zame.« Ubogi klerik Giovanetti je umrl 6. marca, prvi od dveh, ki jih je na-
povedal Dominik Savio. Ni pozabil fantov iz oratorija: »Povej našim fantom, da se
mi zdi že pol stoletja, odkar jih nisem videl. Tako rad bi jih obiskal, ker jim imam
toliko povedati in sporočiti, da naj molijo za enega svojih tovarišev, ki noče več z
njimi obhajati velike noči.« Ta tovariš je bil Janez Briatore iz Deversija di Garessio
iz okraja Mondovì, učenec prvega razreda gimnazije, ki je umrl 28. marca kot dru-
gi, o katerih so govorile sanje. Veliko noč so 1877 obhajali 1. aprila. Spominja se
tudi hčera Marije Pomočnice: »Ko je treba poslati sestre v novo ustanovo, naj ne
bodo vse iz materne hiše, temveč je treba, kakor delajo salezijanci v Turinu, po-
iskati kako sestro v že odprtih hišah. Biti mora sposobna za to, nadomestite jo s
kako novo in jo pošljite za predstojnico na novo postojanko. O tem bomo govorili,
ko se bom vrnil v Turin.« Omenil je celo, da neki klerik v Albanu potrebuje klavir:
»Princu Chigiju sem pisal za klavir za Trioneja in upam, da bom uslišan.«
V drugem obdobju marsejskih dogodkov bomo videli, da opat Guiol ni držal
križem rok. Znamenje resnosti njegovih namenov je bila tudi neučakanost, da
bi videl delovanje don Boskove ustanove. Prvega maja mu je sporočil neustavlji-
vo misel, da bi potoval v Turin in se za nekaj dni ustavil v oratoriju. Z obratno
pošto mu je po don Rui odgovoril, naj pride, in to kmalu.
-
-
-
Obisk je bil zelo nagel. Bližale so se binkošti in zato se ni mogel ustaviti
niti na prazniku Marije Pomočnice. Ko se je vrnil v svojo župnijo, je pisal don
Bosku pismo, v katerem se mu je zahvalil za vso izkazano pozornost. Don Bosko
je malo počakal z odgovorom, ker je bil preveč zaposlen in ker je moral poleg
vsega še gostiti nadškofa iz Buenos Airesa, ki ga je spremljal tudi v Rim. Iz Rima
mu je 13. junija takole odgovoril:

8 Pages 71-80

▲back to top


8.1 Page 71

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
71
Predragi v Jezusu Kristusu!
Za nekaj dni sem v Rimu in vam odgovarjam na ljubeznivo pismo, ki ste mi ga v svoji
dobroti poslali zadnje dni maja.
Namesto da bi se mi zahvaljevali, mora vaša uglednost oprostiti zaradi premajhne
pozornosti, ki so vam jo v času kratkega obiska izkazali. Na žalost ste videli priprave
na praznik, praznika samega pa niste doživeli. Kako zelo bi bil zadovoljen, če bi tiste
dni tudi vi mogli biti z nami.
Pisal sem italijanskemu konzulu Strambiu,15 ki se bo, upam, navdušil za naš načrt, ki
je ves človekoljuben in verskega značaja.
S svetim očetom sem govoril o našem načrtu ter ga v celoti podpira in blagoslavlja.
Blagoslavlja pa tudi vse tiste, ki se trudijo, da bi ga uresničili. Vprašal je tudi po novi-
cah o škofu v Marseillu, ki ga zelo spoštuje. Pravi, da je v Marseillu zelo veliko tujcev,
ki jim je težko pokazati pot v nebesa. Treba je veliko truda, veliko potrpežljivosti.
Toda Bog nam ne bo odrekel svoje pomoči pri tem.
Nadškof in romarji iz Buenos Airesa so prišli z majhno zamudo. V Genovi so prenoče-
vali v naši hiši v Sampierdareni. Od tu sem jih spremljal v Rim, ob vrnitvi pa se bodo
ustavili v Turinu.
V Rimu je brezštevilna množica, sveti oče je zdrav, razstava je edinstvena prireditev
na svetu.
Ko boste imeli priložnost, pozdravite, prosim, msgr. Placeja, svojega škofa, in mu spo-
ročite, da mu sveti oče pošilja poseben blagoslov.
Dragi gospod kurat, Bog naj vas blagoslovi, molite zame in za naše delovanje in me
imejte v Gospodu za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, Via Sistina, 13. junij 1877
Iz tega pisma lahko razberemo, da ima ustanova v Marseillu med množico
opravkov posebno pomembno mesto. Vsako delo, ki se ga je don Bosko lotil, se
zdi, da je na vrhu njegovega zanimanja.
V Nici je odbor uglednih meščanov dostojno pripravljal slovesnost odprtja.
Sestavljali so ga grof De Béthune, grof Michaud de Beauretour, grof De la Ferté-
-Meun, odvetnik Ernest Michel, baron Héraud, gospodje Karel Gignaux in Av-
gust Faraut, ki so že veliko storili za dobrodelne namene. Nekdanja vila Gautier,
ki so jo kupili in preuredili z denarjem dobrodelnosti, je dajala prostor za veliko
število notranjih gojencev, ki so bili potrebni kruha, pouka obrti in krščanske
vzgoje. Ti gospodje so objavili okrožnico, v kateri so vabili cvet meščanstva k
slovesnosti odprtja 12. marca. Treba je bilo pokazati, da so bile skupne želje
zares uresničene. Prav tisto jutro se je pripetil dogodek, ki ga lahko imamo za
simboličnega. V Patronatu sv. Petra se je predstavil neki deček, ki je iskal pomoč
in podporo.
15 Komendator Hanibal Strambio, italijanski konzul v Marseillu, je don Boskov sošolec. Prim. Le-
moyne, MB I, str. 349, 354, 454 [BiS I, str. 230, 233, 295].

8.2 Page 72

▲back to top


72
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
»Kdo pa si?« so ga vprašali.
»Sem ubog otrok brez staršev.«
»Imaš še očeta?«
»Ne. Umrl je, še preden sem ga spoznal.«
»In tvoja mati?«
»Moja mati živi v revščini. Ker mi ne more dati kruha, me je poslala prosit.«
»Od česa živiš?«
»Igram na gosli.«
»Kje pa igraš?«
»V gostilnah in kavarnah. Toda če bi se mogel izobraziti v glasbi, upam, da
bi lahko igral v gledališčih in si tako služil kruh.«
»Koliko si star?«
»Petnajst dopolnjenih let.«
»Znaš pisati in brati?«
»Bolj slabo.«
»Si bil že pri prvem svetem obhajilu?«
»Ne še.«
Ko so ga še malo povprašali o verskih stvareh, so ugotovili, da mu manjka
najosnovnejše iz katekizma in da je obenem v veliki nevarnosti, da bo slabo
končal. Brez nadaljnjega so ga sprejeli.
Popoldne so bile kapelica in bližnje sobe polne ljudi. Na dvorišču in v dre-
voredih so plapolale vseh vrst zastave. Na slovesnost so povabili tudi civilno
oblast, ki je prišla z velikim veseljem in znamenji odobravanja. Župana viteza
Raynauda, ki so ga zadržale nepredvidene dolžnosti, je zastopal vitez Toselli,
prisednik. Msgr. Peter Sola z duhovščino škofovske kapele je ob pol treh začel
cerkvene obrede. Petje so mojstrsko izvedli gojenci zavetišča. Po večernicah je
povzel besedo don Bosko.
Najprej je podal zgodovino patronata, ki jo v glavnih obrisih že poznamo.
Povedal je, da so polovico vsote, ki bi jo moral plačati on, plačali sveti oče papež
in druge dobrodelne osebe. Izrazil je upanje, da bodo počasi izplačali še pre-
ostalih petdeset tisoč frankov. Opisal je namen zavoda in to, kar se že dela za
mladino. Živo je prikazal veliko bedo dečkov, ki jih je zato treba sprejemati, jih
poučevati o veri, jim najti zaposlitev pri zunanjih mojstrih, notranje gojence pa
zaposliti v delavnicah in jim pomagati, da bi se izučili kako obrt, s katero bi si
lahko služili kruh. Potem je nadaljeval:
-

8.3 Page 73

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
73
število prošenj za sprejem, popravila, širitev stavb in celo te kapele, v kateri smo,
kličejo po veliko večji stavbi, ki bi bolje služila opravljanju svete maše, spovedovanju,
katekizmu za otroke ter pridiganju za odrasle in za vse tiste, ki živijo tukaj v bližini.
Vse to je potrebno, če hočemo, da bo zavod dosegel svoj namen, ki je dobro človeštva
in rešitev duš. Kako naj poskrbimo za vse potrebno, za toliko potreb? Kje bomo do-
bili denar, da bomo mogli dajati kruh notranjim gojencem, jih obleči, jim priskrbeti
učitelje, asistente in mojstre? Kako naj nadaljujemo že začeta dela in tista, ki se jih
bomo še lotili?
Vse to je res. Dodal bom pa še, da smo za izvedbo dosedanjih del morali narediti
veliko dolgov in tudi ta hiša je samo napol plačana, kar pomeni, da moramo plačati
več kot petdeset tisoč frankov. Kljub vsemu temu se ne smemo ustrašiti. Ista Božja
previdnost, ki kot dobra mati bedi nad vsem, ki skrbi za ptice neba, ribe morja, živali
na zemlji in lilije na polju, bo poskrbela tudi za nas, ki smo pred Stvarnikom veliko
več vredni kot materialne stvari. Še več: ali tisti Bog, ki vam je v vaših srcih navdihnil
velikodušno zamisel, da bi začeli, ustanovili in vzdrževali to ustanovo, ne bo še naprej
dajal milost in pogum, da boste zanjo še naprej skrbeli? Še več, ali bo tisti Bog, ki je
storil, da so se iz niča ustanovili zavodi, kjer je zbranih več kot štirinajst tisoč otrok,
ne da bi vnaprej zanje imeli na voljo samo en centezim, dopustil, da bi ostale brez po-
moči ustanove, ki naj bi omilile usodo najbolj prizadetih slojev družbe, ohranile pred
pogubo tiste duše, zaradi katerih je bilo ustvarjeno nebo in zemlja in vse, kar je pod
nebom, tiste duše, za katere je naš Božji Odrešenik prelil zadnjo kapljo svoje krvi?
Ne, brez dvoma nam ne bo nikdar manjkala pomoč iz neba.
Ne žalimo na tak način Božje dobrote, ne kalimo s tem naše ali vaše vere, tolikokrat
preizkušene dobrodelnosti. Prepričan sem, da ista krščanska ljubezen, ki vas je na-
gnila, da ste v preteklosti že toliko žrtvovali, ne bo dopustila, da bi propadla ustano-
va, ki se je tako srečno začela.
To upanje bo poleg dobrote vaših src imelo še drugo osnovo, ki jo vi vsi iščete in je v
velikem plačilu, ki ga Bog obljublja tistim, ki delajo dobro.
Bog je neskončno bogat in brezmejno dober. Zaradi svojega bogastva nam lahko da
bogato plačilo za vsako dobro delo. Kot dober bogat oče plačuje v preobilici vsako
dobro, ki smo ga storili zanj. Ne boste dali kozarca hladne vode, pravi evangelij, mo-
jim najmanjšim, se pravi potrebnim, ne da bi za to dobili plačilo.
Miloščina, pravi Bog v Tobijevi knjigi, rešuje smrti, očiščuje dušo grehov, najde usmi-
ljenje pred Božjim obličjem. Eleemosyna est, quae a morte liberat, purgat peccata,
facit invenire misericordiam et vitam aeternam.
Med velikimi plačili je tudi to, da Božji Odrešenik šteje za njemu storjeno vse, kar
smo storili nesrečnežem. Če bi videli Božjega Zveličarja, kako kot berač hodi po naših
trgih, trka na vrata naših hiš, bi bil kak kristjan, ki mu ne bi dal zadnjega novčiča iz
svoje denarnice? V osebi najbolj bednih in zapuščenih je predstavljen naš Odrešenik.
Vse, kar boste storili, tako pravi on, enemu izmed teh najbolj zavržnih, ste storili
meni samemu. Torej niso več revni otroci tisti, ki prosijo usmiljenja, temveč Jezus v
osebi teh svojih revežev.
Kaj naj povemo o izrednem plačilu, ki ga Bog hrani za najpomembnejši in odločilni

8.4 Page 74

▲back to top


74
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
aeternam possidebitis
Centuplum accipietis et vitam
Takoj ko je don Bosko končal svoj nagovor, je nekaj izmed poslušalcev
spodbudilo nabirko, ki je bila nad vse pričakovanje obilna. Omejenost prostora
je dovolila, da so vstopili samo običajni dobrotniki, tako da za miloščino niti
niso prosili. Kljub vsemu so zbrali tisoč petsto frankov.
Msgr. škof je na slovesen način podelil blagoslov z najsvetejšim zakramen-

8.5 Page 75

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
75
tom, nakar so vsi povabljeni šli na dvorišče, kjer je nekaj dečkov zaigralo dvogo-
vor v čast msgr. Soli, godba je zaigrala več skladb in zapeli so tudi priložnostno
himno. Zatem so vsi navzoči šli pogledat dvorane, šolske razrede in delavnice.
V majhni sobi so bili razstavljeni dobitki loterije v korist dečkov patronata. Ker
so rekli, da bo izkupiček loterije porabljen za nakup kruha sirotam, so srečke
kmalu razprodali.
Don Bosko je v svojem nagovoru omenil dečka goslača, ki so ga sprejeli
tisto jutro. Vsi navzoči so ga želeli videti. Ko so bili zbrani na vrtu, je fant prišel
s svojim godalom in pokazal svoje sposobnosti. Presenečen nad njegovim na-
ravnim vedenjem in ob pogledu na cunje, v katere je bil oblečen, je eden izmed
navzočih odločil, da bi mu Žensko združenje, ki se je zbiralo v cerkvi v Nici,
podarilo novo obleko. Drugo jutro je ubogi fant, ki je prišel po obleko, razveselil
zbrane z majhnim koncertom in se zahvalil dobrodelnim gospem, ki so delale
za take ubožce. V zavodu je ostal več kot eno leto, se pridno učil in bil goreč tudi
v pobožnosti.
Naslednjega dne se je blaženemu predstavil neki drug sedemnajstleten
fant, ki ni bil še nikdar pri spovedi in obhajilu. Tudi on je bil sirota in poleg
tega še tujec brez vsega in je že daleč zabredel v hudobijo. Takoj ga je sprejel v
zavetišče.
Posebne vrste je bil primer 14. aprila. Neke starše je prisilila revščina, da so
poslali svojega sina v zavetišče k protestantom. Fant je, zgrožen zaradi strahot, ki
so jih pripovedovali proti katoličanom, zbežal od tam. Ko so ga spet ujeli, so ga
poslali nazaj v zavod. Še enkrat se mu je posrečilo uiti in imel je srečo, da je naletel
na ravnatelja patronata, ki je, ko je slišal vso zgodbo, fantu odprl vrata zavetišča.
Don Boskov govor se je zdel tako pomemben, da so ga želeli objaviti, da bi
tako v Franciji bolje spoznali delo patronata. Misel mu je ugajala in je – kakor
običajno – govor še razširil. Po vrnitvi je dal v oratorijski tiskarni natisniti knji-
žico z naslovom Inaugurazione del Patronato di S. Pietro in Nizza Mare [Odprtje
patronata sv. Petra v Morski Nici]. V njej je na kratko opisal potek praznika,
podal delno preoblikovan govor in še nekaj člankov o preventivnem sistemu, ki
so bili delno predelani dodani k Pravilniku za domove.16 Ko je pozneje govoril o
tem delcu, je povedal, da ga je stalo več dni dela in da ga je obdelal in predelal
kar trikrat. »Pritoževal sem se nad samim seboj,« je dodal, »da mi ti moji spisi
niso ugajali. Nekoč sem vse zaporedoma zapisal in se nisem več vračal nazaj.
Sedaj pa pišem, popravljam, ponovno pišem in prepisujem in se vračam nazaj
tudi štiri do petkrat in še nisem zadovoljen.« Bil je prepričan, da delce v Franciji
ne bo imelo posebnega odmeva.17
16 Dodatek, št. 10. Tam v oglatih oklepajih podajamo opombe in pripise, ki jih je uvedel pozneje, in
tiskamo kurzivno, ki jih je pozneje opustil.
17 Kronika don Barberisa, 22. april 1877.

8.6 Page 76

▲back to top


76
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Toda v Franciji in vsepovsod po svetu je to skromno delce tedaj in v vseh ča-
sih naredilo veliko dobrega, čeprav ga je don Bosko namenil kot navadno mašilo,
kakor da on sam ne bi poznal pomembnosti spisa. Sodobna pedagogika veliko
teoretizira, stori pa kaj malo na vzgojnem področju. Njena majhna učinkovitost
prihaja od dejstva, ker svoje osnove izvaja iz načel naravne filozofije in je polna
pozitivističnih in racionalističnih izhodišč. Don Bosko je brez vsakršnega hotenja
po znanstvenem uveljavljanju, brez domišljavosti, da je odkril skrivnost vzgojne
umetnosti, iz evangelija in nauka Cerkve skušal skladno povezati pravila naravne
filozofije z nadnaravnimi sredstvi milosti in tako priklical v življenje metodo, ki
na področju pedagogike prinaša veliko sadov. Svoje obilno delo je stisnil na malo
strani svojega spisa. Pomislimo samo na težko vprašanje avtoritete ter nagrad
in kazni. Veliki predstavnik tedanje naturalistične smeri slavni Raffaelo Lambru-
schini je o tem vprašanju govoril v dveh tretjinah svoje knjige
[O
vzgoji]; povedal je toliko lepih stvari, a žal pomešanih s teoretskimi zmotami. Za-
radi imenovane pomanjkljivosti je ostal tisoč milj daleč od don Boskovih uspehov,
ki je s pametjo in vero v nekaj potezah praktično razrešil to zapleteno vprašanje.
Zasluženo in dostojno priznanje pedagoškega pomena, ki daje preventivni
metodi tolik pomen, je tudi v gesti italijanskega prosvetnega ministrstva, ki je v
svoja učiteljišča vneslo študij preventivnega sistema. O tem je nekdanji minis-
ter Fedele, kraljevski senator in profesor zgodovine na univerzi v Rimu, ob neki
slovesni priložnosti rekel naslednje: »Don Boskovega dela ni mogoče razložiti
brez nadnarave. To delo je zunanji cvet njegovih notranjih kreposti. Bil je proti
materializmu, ki uničuje mladino, in je zaustavil drsenje italijanskega ljudstva
po strmem pobočju, ki vodi v pogubo. Ko sem predložil študij pedagoškega don
Boskovega nauka, so se nekateri idealistični filozofi posmehovali. Toda čas mi
je dal prav.«18
Tukaj lahko o don Boskovem vzgojnem sistemu povemo še starejše priče-
vanje, ki je prišlo v javnost leta 1878. V Perugi je grof Karel Conestabile della
Staffa dal natisniti svoj spis,19 v katerem je pokazal, kako je on videl pri Božjem
služabniku uresničeno pedagoško metodo, še preden jo je skušal pisno izraziti.
Ko je grof nekega dne obiskal don Boska, ga je dobil pri pisalni mizi, kako je
gledal neki seznam imen. »Glejte, tukaj nekaj mojih porednežev, katerih vede-
nje ni v redu.« Obiskovalcu je prišlo naravno na misel vprašanje, kakšno ka-
zen jim bo namenil. »Nikakršne kazni,« je odvrnil, »storil pa bom naslednje.
Tega (in je pokazal eno izmed imen), ki je najbolj poreden med vsemi, čeprav
je dobrega srca, bom skušal srečati na dvorišču in ga bom vprašal po njegovem
zdravju. Odgovoril bo, da je vse v redu. Pa ga bom ponovno vprašal: 'Pa si zares
18 Bollettino Salesiano, julij 1931, str. 203.
19
[Cerkvene in socialne ustanove v Italiji], Spomini grofa Karla
Contestabilla. Prevod iz. francoščine, Padova, Tipografia del Seminario, 1878. Str. 27–29.

8.7 Page 77

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
77
zadovoljen?' Najprej bo presenečen, nato bo povesil glavo in bo zardel. Jaz bom
ljubeznivo vztrajal: 'Imaš kaj, kar ni prav. Če je telo zdravo, pa duša mogoče ni
zadovoljna. Se že dolgo nisi spovedal?' Malo pozneje bo fant v spovednici in
skoraj prepričan sem, da se mi ne bo treba nikoli več pritoževati zaradi njega.«
Grof je tiho poslušal, prevzet od miline njegovega govora. Pozneje je pripomnil:
»Odkril sem skrivnost velikih del, ki jih je ta veliki duhovnik znal uresničiti. Ko
sem pozneje ob pogledu na toliko zlo, ki muči našo družbo, čutil, da se moje
duše polašča žalost, mi je prišel v spomin glas tega duhovnika in mi vlil pogum
za prihodnost družbe, ki ji Bog pošilja take reformatorje.«
Iz kronike hčera Marije Pomočnice vemo, da je ob vrnitvi iz Francije prišel
v Vallecrosio in pogledal celo hišo sester, od spalnice do kuhinje in shrambe.
Pohvalil je njihovo varčnost in uboštvo. Vendar je hotel, da ne bi pretiravale in
si pokvarile zdravja. Ljudje iz okolice so jim pogosto darovali hrano. Prav tiste
dni jim je nekdo prinesel velikansko čisto belo cvetačo. Bila je kakor ogromen
bel cvet. Pokazale so jo Božjemu služabniku, ta jo je pogledal, se za trenutek
zamislil in nato smehljaje se dejal ravnateljici:
»Bi mi hoteli narediti majhno uslugo?«
»Seveda, častiti oče!«
»Vzemite to mojo vizitko in pošljite z njo to cvetačo grofici Corsi v Turin.
Tako bo grofica vedela, da se je don Bosko spominja.«
Ravnateljica je ubogala. Don Bosko se je tistikrat pogajal za nakup hiše v
Nizzi Monferrato, kamor naj bi se preselile sestre iz Morneseja. Grofica se je za
to zadevo zanimala in bila pripravljena pomagati.
Nekaj pisem s poti ali takoj po vrnitvi bo dopolnilo našo pripoved o tem poto-
vanju. Dne 17. marca je don Bosko v Alassiu. To zvemo iz pisma, ki je bilo od tam
poslano duhovniku iz Casaleja don Dominiku Osselli, ki ima največ zaslug za usta-
novitev vzgajališča, ki ga vodijo hčere Marije Pomočnice v Casaleju Moferrato.
Predragi don Ossella!
Pozorno sem prebral tvoje pismo, v katerem mi razodevaš željo, da bi pomagal du-
šam, ki so v smrtni nevarnosti. Odlična zamisel, toda sredstvo, ki ga hočeš uporabiti,
je zelo težko in trnovo za vsakega duhovnika. Razloge ti bom povedal, ko bom po
veliki noči, če bo tako Bogu po volji, naredil izlet v Borgo San Martino.
Jaz bi ti priporočil neko drugo dobro delo, ki bo lažje in s katerim boš imel zago-
tovljen uspeh: zavzemi se za duhovne poklice. Potrudi se, da boš pridne dečke poslal
tja, kjer bi se lahko šolali in gojili svoj poklic.
Ko naletiš na dobre starejše fante lepega obnašanja, jih navduši za šolanje, jih pou-
čuj, če je treba, ali pa jih pošlji v ustanove ad hoc.
Druge stvari ti bom povedal osebno. Medtem moli zame. Bog naj te blagoslovi in imej
me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Alassio, 17. 3. 1877

8.8 Page 78

▲back to top


78
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Iz Alassia se je odpravil v Noli, kjer si je ogledal hišo. Tam so želeli, da bi odprl
šole in konvikt. Stavba je bila last očeta pokojnega salezijanskega klerika Antona
Vallege.20 Ponudbo je sprejel pod tremi pogoji: 1. da bi zaupali salezijancem občin-
ske šole; 2, da bi učiteljem nakazali skupno štipendijo tri tisoč petsto lir; 3. da ne
bi bilo nikakršnih izdatkov. Toda gospod Vallega je v prvi polovici meseca aprila
prišel v Turin s tako drugačnimi in težkimi predlogi, da je stvar obtičala v težavah.
Prej omenjena kronika govori tudi o don Boskovem obisku sester v Alassiu.
Ko jih je vprašal, ali imajo veliko dela, in ko je slišal, da ga imajo čez glavo, je de-
jal: »Prav. Kadar obiskujem hiše in slišim, da je veliko dela, sem miren.« Nato je
šel obiskat tri sestre, ki so bile bolne. Obrnil se je k drugim, ki so ga spremljale,
in jih vprašal: »O kateri kreposti naj vam govorim?« One pa, ker so imele vedno
toliko dela in niso vedele, kako naj izpolnjujejo pravilo, ki pravi, »da naj bodo
stalno v Božji pričujočnosti«, so enoglasno odgovorile: »Govorite nam o tem,
kako naj stalno živimo v Božji pričujočnosti.« In on: »To bi bilo zares lepo, če bi
bile hčere Marije Pomočnice stalno v Božji pričujočnosti. Pa naredimo takole:
obnovimo namen, da bi vse delali v večjo Božjo slavo vsakokrat, ko menjamo
delo.« Nato je stvar še malo pojasnil in nazadnje dejal: »Vidite, da končno ni
tako težko pridobiti si navado, da smo stalno združeni z Bogom.«
Dne 23. marca je bil v Sampierdareni. Ob odhodu je pisal don Ronchailu:
-
-
-
eksposé
-
pro viribus
20 Prim. MB XII, str. 433 [BiS XII, str. 275].

8.9 Page 79

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
79
4. Pri pouku katekizma bi lahko pomagali nekateri gospodje laiki, med njimi tudi
gospod Audoli.
5. Uredi, da bo don Guelfi ali kdo drug prevzel skrb za zakristijo, tako da ne bo treba
tebi skrbeti za red, snago, perilo, mašno obleko, oltarje itn.
Z eno besedo: uresniči bistvo ravnatelja, ki je v tem, da razdeljuje delo in potem
nadzoruje, da je tudi opravljeno.
Poročaj mi o teologu Giovanu. Žal mi je, da ga nisem več videl oziroma se on ni dal
več videti, ker bi moral z njim govoriti o več zadevah. Upam, da se ni užalil zaradi
česarkoli. Reci mu, da sem ob odhodu z obžalovanjem dejal: ainsi soit-il [tako bodi].
Z exposéjem ti bom poslal tudi druge stvari, o katerih smo govorili. Pozdravi nomi-
natim [po imenih] vse člane naše družine in vse naše dobrotnike, kakor se ti bo ponu-
dila priložnost. Sporoči mi novice o grofici Celebrini, o gospodu markizu Spagnuolu
in o njegovih posinovljencih.
Povej vsem, da za vse molim in spodbujam druge, da bi molili pri oltarju Marije Po-
močnice v Turinu.
Moli zame, ki ti ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
23. 3. 1877
P. S.: Uščipni don Perrota in mu reci, naj bo dobre volje.
»Zvezek« imenuje to, čemur Nemci pravijo »bloki« ali »blokci« in so neke
vrste snopiči, narejeni iz listov, ki jih je mogoče iztrgati. To so bile srečke za
loterijo v Nici. Naslov »generalni vikar v Monaku«, ki ga je don Bosko dal kano-
niku Vialeju,21 potrebuje razlago tudi zato, da s tem prikažemo nepoznano stran
našega Božjega služabnika.
Kneževina Monako je bila takrat v cerkvenem pogledu podrejena škofu v
Ventimiglii. Leta 1876 je Pij IX. hotel knezu Karlu III. izkazati pozornost in je
njegovo državico izvzel iz jurisdikcije škofa v Ventimiglii in jo povzdignil v opa-
tijo nullius [nikogar] svetega Nikolaja in Benedikta.
Knez pa je želel, da bi jo povzdignil v škofijo in imenoval za škofa njegovega
kaplana Theureta. Papežu predstavljeni gospod ni ugajal. Po Kongregaciji za
izredne cerkvene zadeve je odločil, da naj opatijo upravlja msgr. Lovrenc Biale,
škof iz Ventimiglie, z možnostjo, da imenuje generalnega vikarja, ki je bil kano-
nik iz Ventimiglie Karel Emilij Viale. Odredba je bila samo začasna. Še istega leta
je škof Biale prosil don Boska, da bi mu imenoval duhovnika, ki bi mogel vredno
prevzeti to službo. Božji služabnik je omenil teologa Soro, nekdanjega župnika
pri Crocetti v Turinu, in potom kanonika penitenciarija v Tortoni. Toda knez je
želel škofa, ki bi znal na dvoru živeti kot plemič in bil lepe zunanjosti. Karl III.
je kanonika Soro izločil, ker ni bil niti lep niti se ni znal vesti dvorjansko. Tako
je msgr. Biale razložil stvari don Cerrutiju, ravnatelju v Alassiu. Leon XIII. je
zadevo končal tako, da je imenoval za apostolskega administratorja msgr. The-
21 Prim. MB XI, str. 416 [BiS XI, str. 370].

8.10 Page 80

▲back to top


80
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
ureta in ga istočasno naredil za naslovnega škofa v Ermopoliju. Leta 1887 ga je
postavil za škofa v Monaku.
Vrnimo se k dolgemu pismu, ki ga je don Bosko poslal don Ronchailu.
je poročilo o prazniku v Nici z vsemi dodatki in opombami, ki jih že poz-
namo. »Afriški aspirant« je eden izmed alžirskih fantov, ki jih je msgr. Lavigerie
poslal v oratorij, don Bosko pa v Nico.22
Imamo še pismo z dne 24. marca don Rui iz Sampierdarene. Naj navedemo
nekatere izmed dvanajstih točk: prva se tiče zdravja škofa v Albi: »Žalostna no-
vica o msgr. Gallettiju. Molite posebno zanj. Jaz bom pisal od tukaj. Upajmo in
prosimo Božjo dobroto.« Tretja razpravlja o cerkvi San Secondo. O tem bomo
kmalu obširno poročali. V sedmi točki izraža svoje nezadovoljstvo zaradi spre-
hajališča, ki so ga gradili pred njegovo sobo in je tam še danes.23 Začeli so ga
graditi nenadoma, v času njegove odsotnosti, da bi mu pripravili malo manj ne-
ustrezno stanovanje. V pismu je zapisano: »Reci don Ghivarellu, da nočem dru-
gega kot končano hišo, in ko bom prišel v Turin, nočem nikakršnih zidarskih
razgrajanj. Kakšni otroci! Obljubili so mi, da bo vse končano v nekaj dneh in
za majhne stroške, potem pa itn.« Tudi na bolnike se je spomnil: »Pozdravi
naša draga sobrata don Vespignianija in don Tonellija in jima povej, da sem
zelo zadovoljen, da se jima zdravje zboljšuje. Prosil bom Gospoda, da jima po-
deli Samsonovo moč, ker tako zelo potrebujemo dobrih delavcev.« Še posebno
pomembna je peta točka: »Da naredimo stvari tako, kakor je treba, bom poslal
od tu nadškofu posebno sporočilo.« Stolni kapitelj in mestna duhovščina sta iz
tihega nasprotovanja proti časnikarskim neobzirnostim, o katerih smo poročali
zgoraj, pripravila javno demonstracijo kot izraz spoštovanja msgr. Gastaldija,
ko se je vrnil iz Rima. Ko je don Bosko prejel sporočilo o tem od don Rue, se je
hotel pridružiti drugim in dodati svoj pritrdilni glas. To je vzrok za »sporočilo«,
ki mu ga ni poslal iz Sampierdarene, temveč iz Turina, in se je glasilo:
22 Prim. MB XI, str. 423 [BiS XI, str. 266].
23 Prim. MB XII, str. 375 [BiS XII, str. 239‒240].
24 V pismu v soboto 24. je pisal don Rui: »Sporočil ti bom, ali bom prišel v torek ali v sredo. Tukaj je
veliko dela.« Don Barberis piše v svoji kroniki, da se je vrnil na veliko sredo, 28. V zapiskih don
Lazzera beremo: »26. marec. Prišel je don Bosko.« Prvi stavek se nanaša na stvari, ki naj bi se ne
dogajale na dan, ko piše.

9 Pages 81-90

▲back to top


9.1 Page 81

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
81
Sprejmite te prisrčne misli bodisi zato, da zavrnemo pisanje nekaterih časopisov, ki
govorijo o stvareh, ki nimajo nikakršne osnove, in da vam zagotovim, da vam bodo
salezijanci v vsem, kar jim je mogoče, vedno na voljo. V njihovem imenu imam visoko
čast, da se smem imenovati vaše ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. marec 1877
Monsinjorjevo sporočilo »se toplo zahvaljujem velečastitemu don Bosku za
pismo z dne 28. tekočega meseca«. Malo pozneje si je blaženi zaslužil nadškofo-
vo zahvalo v veliko bolj pomembni stvari, kjer ni šlo samo za preprosto primer-
nost. V Bertulli, majhnem kraju pri vratih Turina, so bili prebivalci v resnem
sporu z župnikom v Badii, ki je upravljal osrednjo cerkev tistega področja. Ker
cerkev v Bertulli ni imela svojega duhovnika, si je ta prisvajal nekatere pravice,
ki mu jih prebivalci niso hoteli priznati. Tako je župnik hotel, da bi v Badii kršče-
vali otroke, opravljali poroke in hodili tja k maši. Monsinjor se je postavil na
župnikovo stran. Tedaj je razburjeno prebivalstvo sklenilo poklicati valdeškega
pastorja in hotelo prestopiti v protestantsko vero. Ko je don Bosko zvedel za to,
se je o stvari poučil, se predstavil nadškofu in mu pokazal, da imajo na osnovi
starih pravic prav Bertulližani. Msgr. Gastaldi je poslušal don Boska, postavil
stvari na svoje mesto in ni več branil župnika. Ljudstvo je z zadovoljstvom spre-
jelo novega rektorja in opustilo misel, da bi postalo protestantsko. Še leta 1902,
ko je bertulližanski rektor o tem dogodku pripovedoval don Francesii, so tisti
ljudje govorili: »Da smo še katoličani, se imamo zahvaliti don Bosku.«
Dne 28. marca je don Bosko med pismi dobil prošnjo za vstop v Družbo.
Takoj je odgovoril:
Predragi gospod!
Pravkar sem se vrnil z dolgega potovanja, na katerem sem obiskoval naše domove
na Rivieri. Takoj odgovarjam na vaš cenjeni dopis. Ne morem si predstavljati drago-
cenejše ponudbe kot željo, da pridete okrepit salezijanske vrste, katerim se danes kot
nikoli obeta obilna žetev. Pridite skupaj z vašim prijateljem duhovnikom. Pogovorili
se bomo z očetovsko zavzetostjo in vse uredili na najboljši način. Te dni oziroma ta
teden ne bom zdoma. Na svidenje. Bog naj nas vse blagoslovi in molite za revčka, ki
vam je iz vsega srca v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. 3. 1877
Iz Turina je blaženi ponovno pisal don Ronchailu pismo, v katerem so ose-
be in zadeve v Nici obdane s sijem dejavne krščanske ljubezni, v katero je Božji
služabnik odeval vse svoje osebne in družbene odnose.
Predragi don Ronchail!
1. Pošiljam ti exposé de quo [poročilo o]. Bil sem zelo zaposlen in sem se zakasnil z
vrnitvijo v Turin. Čutim se malo slabotnega. Zato sem tudi manj priden. Sedaj po-

9.2 Page 82

▲back to top


82
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Caesari, quae sunt Dei Deo
-
Date quae sunt Caesaris
-
-
Pod številko šest je govor o katoliškem krožku delavcev, ki so ga ustanovile
dobrodelne osebe v Nici po navdihu nekega mornariškega oficirja. Don Bosko
je že pred časom kupil vilo Gautier, ko je zvedel, da ta krožek išče prostor za
svojo dejavnost. »Če ne boste našli kaj boljšega,« je dejal tistim gospodom, »pri-
dite in poglejte mojo hišo in si tam poiščite prostor, ki vam bo najbolje koristil,
in začnite svoje delo.« Ugotovili so, da bi prostor ob reki in ob bližnjem vrtu
začasno lahko uporabili, in so ga vprašali za ceno najemnine. »Ne gre za naje-
mnino,« je odvrnil blaženi. »Delajte dobro in to je dovolj.«
Tako je 19. marca, na praznik sv. Jožefa, msgr. Sola z daritvijo svete maše
in s kosilom za prve člane odprl od don Boska ponujeni prostor za katoliški
delavski krožek.
25 V opombi so dodali poročilo o umrlem in pismo don Ronchaila don Bosku, v katerem opisuje
njegovo smrt.

9.3 Page 83

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
83
Jasno je bilo, da dvoje tako različnih dejavnosti ni bilo mogoče uskladiti,
zato je vodstvo krožka šest mesecev pozne preneslo svoj sedež v vilo Pauliani.
Ljudje, ki so bili udeleženi pri stvari, so mu bili vedno iz srca hvaležni za veliko-
dušnost, s katero je omogočil začetek njihove ustanove.
Ko se je vrnil, je imel glas malo oslabljen in je le s težavo vodil razgovor. Vse
to je bilo posledica zdelanih pljučnih bronhijev. Šele 10. aprila je po večernih
molitvah lahko govoril celotni skupnosti.
»Že dolgo je, kar se nismo videli. Toda pregovor pravi: kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje
srce. Tako sem tudi jaz, medtem ko sem bil v Nici in Marseillu, veliko mislil na svoje
drage fante v oratoriju. Res je, da je tudi tam veliko naših fantov, toda medtem ko
sem govoril z njimi, sem si predstavljal, da je kateri izmed vas tukaj iz oratorija. Ko
sem pogledal kakega drugega, se mi je zdelo, da je eden izmed vas. Ko sem jim potem
govoril, so vsi po francosko odgovarjali oui, oui in tedaj sem se zavedel, da nisem v
oratoriju.
Spoštovanje, ki ga imajo tam do vas, ne bi moglo biti večje. Če bi eden izmed naših
rokodelcev, pa četudi bi bil samo začetnik, prišel tja, bi mu ponudili obilno plačo. To
dobro ime je prišlo tako daleč, da so mi nekateri predlagali, da bi poslal v Nico nekaj
naših dijakov iz oratorija in oni bi plačali vse stroške za šolanje in potovanje, samo
da bi – kakor pravijo tam – posvetili tiste kraje in naredili svetnike tudi iz fantov
patronata v Nici in v drugih mestih. Prepričani so, da ste sami sveti Alojziji. Toda če
bi prišli sem, presneto, bi se vaša svetost razblinila v dim! Vpraševali so me: so zares
vsi podobni sv. Alojziju? Jaz sem odgovarjal: »Gotovo jih je med njimi tudi nekaj takih,
vendar pa zares slabih ni.« Vztrajali so pri svojih vprašanjih, toda jaz, ki sem se bal,
da mi boste kako zaigrali, sem skušal rešiti kozo in zelje. Rekel sem jim, da mi je zelo
ljubo, da vas imam vse skupaj, tako da so eni v spodbudo drugim; da se imamo jaz in
naši fantje v oratoriju zelo radi in se ne moremo ločiti eni od drugih, razen če je nujno
potrebno, ko končajo peti razred gimnazije, in da se tudi takrat ločujemo z veliko
bolečino v srcu. Tako sem jih pustil v njihovem svetem prepričanju in v občudovanju
medsebojne navezanosti don Boska in njegovih fantov.
Sedaj pa preidimo od šale na nekaj bolj trdnega. Povem vam, da je tam v Nici silno
navdušenje za našo Družbo. Samo v Marseillu nam ponujajo devet hiš in v celi Fran-
ciji kar trideset, ne da bi šteli toliko drugih, ki nam jih ponujajo z vsega sveta. Radi bi
imeli hiše, kot je ta tukaj v oratoriju. Prepričani so, da je zadosti, da kdo vstopi v našo
hišo, pa je že svet, in da so v naših domovih sami sveti Alojziji. Za zdaj nam je nemo-
goče, da bi ustregli vsem tem prošnjam, vendar bomo storili, kar bo v naših močeh.
Da bi mogel zadostiti tolikerim prošnjam, bi moral doseči, da bi vi vsi postali du-
hovniki, salezijanski duhovniki in bi znali vsi francosko kakor Biellčani,26 da bi vas
poslal tja ustanavljat hiše. Tega vsega obenem ne moremo storiti, vendar pa upamo,
da bo to nekoč mogoče. Vi storite, kar morete, da boste postali dobri duhovniki, da
26 Na osnovi bolj ali manj posrečene burke se je v Piemontu izoblikoval rek »znati francosko po
biellsko«, da se ponorčujejo iz tistih, ki se delajo, kot da bi znali francosko, čeprav dejansko ne
znajo.

9.4 Page 84

▲back to top


84
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Tri dni po tem nagovoru je Božji služabnik pisal pismo don Ronchailu. V
njem je govoril o dečkih, ki jih je priporočil odvetnik Michel, da bi jih sprejel
v zavod v Nici. To je bilo petero fantov iz Damaska: Kabil, Nais, Lofti, Homsi in
Klat. Bili so sprejeti.
L'Unità Cattolica
Ni manjkalo ljudi, ki so ponovno spodbujali don Boska, da bi se po časopis-
ju in občasnih poročilih obrnil na javnost. Rekli bomo, da se je tudi v tem kazala
njegova krepost. Blaženemu nikakor ni bilo neznano, kar so pisali o njem eni,
kar so kritizirali na njem drugi, in kako je zato izgubil ugled pri visoko postav-
ljenih osebah.
V takih primerih so mu očitke povedali v obraz. Svoje ravnanje pa je takole

9.5 Page 85

▲back to top


BiS 13 — 4. poglavje
85
opisal: »Živimo v času, ko je treba delati. Svet se je zmaterializiral in zato je tre-
ba pokazati dobro, ki se dela. Če kdo dela tudi čudeže, pa je zaprt v svojo celico,
se svet za to ne zmeni in ne verjame več. Svet mora to videti in otipati.« Ko je
govoril o tem, da je treba dobra dela pokazati javnosti, je imel navado reči: »To
je edino sredstvo, da jih damo spoznati. Sedanji svet hoče videti dela, hoče vi-
deti, kako duhovniki delajo, poučujejo in vzgajajo revno in zapuščeno mladino
v dobrodelnih ustanovah, zavetiščih, šolah, obrti. To je edini način, da rešimo
ubogo mladino, jo poučujemo o veri in s tem skušamo pokristjaniti družbo.«27
S tem potovanjem v Francijo je povezan dogodek, ki nam da misliti. Javno
so o njem govorili v Nici leta 1908, ko so praznovali odlok o junaških krepostih
in s tem o naslovu našega častitljivega don Boska.28 O tem je don Albera govoril
mnogim, ki so se zbrali na svečanosti. Gospa Beaulieu, ki je poznala svetega ar-
škega župnika, je menila, da si je ob njem naredila jasno podobo tega, kar mora
biti kak svetnik. Ko je don Bosko prišel v Nico, ga je gospa, ki je slišala pripove-
dovati o prihodu svetnika, katerega ime je poznala po obči slavi, hotela osebno
spoznati. Ko je za to zvedela ena njenih znank, jo je peljala v hišo svojih znancev,
ko so bili ravno pri kosilu, pri mizi. Don Bosko je sedel na čelu mize, gospa s svo-
jo znanko pa je sedela na koncu mize. Božji služabnik je v tistem trenutku držal
v roki kozarec in nazdravljal gostitelju. Gospa se je skoraj pohujšala. »Je to kak
svetnik?« si je mislila, razočarana zaradi svojega pričakovanja. Ko se je kosilo
končalo, se je predstavila don Bosku. Ni mogla najti najbolj izbranih besed, da
bi izrazila svoje občudovanje. Don Bosko pa ji je dejal: »Bodisi da jeste ali pijete,
vse delajte v večjo Božjo slavo.« Dobra gospa je razumela in nič več ni bilo treba,
da je spremenila svojo sodbo. Takoj je postala salezijanska sotrudnica in to je
bila že tri leta, ko je don Albera pripovedoval ta dogodek, ki ga je ona pripove-
dovala že toliko drugim.
27 Prim. Bollettino Salesiano, junij 1895.
28 Do tedaj so dajali naslov 'častitljiv' Božjemu služabniku, potem ko so v Rimu uradno začeli proces
za beatifikacijo. Sedaj se daje po razglasitvi junaških kreposti.

9.6 Page 86

▲back to top


5. poglavje
ŠKOFOVSKI JUBILEJ PIJA IX. IN OBISK NADŠKOFA
IZ BUENOS AIRESA PRI DON BOSKU
Kolikor bolj je šlo zemeljsko življenje Pija IX. h koncu, toliko bolj je med
verniki rasla ljubezen do njegove vzvišene osebe. To se je pokazalo ob njego-
vem škofovskem jubileju 1877. Lahko rečemo, da je kljub silni jezi kozmopo-
litskih sektašev in politikov ves katoliški svet po svojih predstavnikih to leto
romal v Rim. Zlasti v mesecu juniju so se brezštevilne trume vernikov zgrinjale
pred nogami veličastnega starčka. Darovi, ki so jih z vseh delov sveta poslali pa-
pežu, so sestavljali veličastno razstavo in so dosegali vrednost dveh milijonov.
Petrov novčič, ki so ga zbrali ob tej priložnosti, je znašal sedemnajst milijonov
in pol. Vse do sedaj noben papež ni bil deležen tolike ljubezni in spoštovanja.
Ta svetovni plebiscit vdanosti Kristusovemu namestniku je z veseljem na-
polnil srce don Boska, ki je vedno tako zelo spoštoval svetega očeta in mu bil tako
globoko hvaležen. Zato se je odločil, da bo poslal v Rim predstavnike salezijanske
družbe pod vodstvom ravnatelja oratorija in magistra novincev, ki bodo nesli s
seboj
. »Kaj praviš ti,« je nekega dne v navzočnosti več drugih duhovnikov
dobrovoljno vprašal don Rua in pokazal z roko na don Lazzera in don Barberisa,
»če bi poslal ta dva ratatùi.«1 Don Rua je prikimal in drugi so zaploskali.
Takoj so začeli pripravljati
, ki je bil dobro narejen. Bil je lepo umetni-
ško vezan in na naslovni strani nosil napis v zlatu:
1 Piemontski samostalnik, ki pomeni »človeček«. Kronika don Barberisa z dne 4. aprila 1877. Don
Bosko je svoje odrasle sodelavce pogosto imenoval tako, kot jih je v šali klical, ko so bili še otroci.

9.7 Page 87

▲back to top


BiS 13 — 5. poglavje
87
Na celi prvi strani je bila podana splošna statistika salezijanske družbe.
Nato so se vrstile razne hiše. Najprej materna hiša z naslednjim napisom: »Ma-
terna hiša je v Turinu pod naslovom Oratorij sv. Frančiška Saleškega, kjer pre-
bivajo naslednji salezijanci.« Nato so bili navedeni člani vrhovnega kapitlja in
seznam sobratov, ki so bivali v oratoriju. Celotna grafična predstavitev je bila
umetniško izdelana. Značilnost vsebine je bila v tem, da so bila za vsak dom
navedena različna področja in posebnosti delovanja, vsaka posebej, z imenoma
predpostavljenimi sobrati in vsemi člani skupine fantov, vernikov in sodelavcev.
»Tega sem se naučil v Rimu pri Svetih kongregacijah,« je dejal don Bosko. »Ko
sem jim govoril o Turinu in sem navajal novince, rokodelce, dijake praznični
oratorij in vse prikazal kot eno samo hišo, mi je bilo rečeno, da naj predstavim
vsako področje posebej. Tako so oratorij predstavili na naslednji način:
1. Hiša za dijake. Predstojniki in število gojencev.
2. Hiša za rokodelce. Kakor zgoraj.
3. Noviciat. Osebje in število novincev.
4. Oddelek odraslih dijakov itn.
5. Cerkev Marije Pomočnice.
6. Oratorij sv. Frančiška Saleškega s pripadajočimi šolami.
7. Oratorij sv. Alojzija s pripadajočimi šolami.
8. Praznični oratorij sv. Jožefa s pripadajočimi šolami.
9. Delavnica sv. Jožefa; kjer se zbira stotine deklet pod vodstvom Sester sv.
Jožefa. Njihov kaplan je don Anton Sala.
10. Ustanova sv. Petra, kjer je zbranih kakih sto deklet, ki so bile odpuščene iz
ječ. Njihov kaplan je teolog Jožef Bertello.
11. Zavod Dobrega pastirja, kjer je zbranih kakih 500 deklic. Njihov kaplan je
duhovnik Jožef Bologna.
12. Zavod sv. Karla in pridružene šole za dekleta. Duhovni voditelj duhovnik
Frančišek Paglia, kaplan duhovnik Karel Cipriano.
13. Praznični oratorij v Chieriju za dekleta, ki jih asistirajo nekatere salezijan-
ske sotrudnice. Voditelj duhovnik Mihael Rua.
Sledila sta Valsalice in Lanzo. Nato so šli po škofijah in po isti razvrstitvi de-
javnosti. Na koncu so prišle »ustanove v Ameriki« in za temi »Družba Marije Po-
močnice« z naslednjim pojasnilom: »Kot nadaljevanje salezijanske družbe ima-
mo ustanovo Hčera Marije Pomočnice, ki je odvisna od prve. Njihov namen je, da
delajo za revne deklice to, kar salezijanci za dečke. Materna hiša je v Morneseju v
škofiji Acqui. Vrhovni svet je takole sestavljen.« Po Morneseju so navedene usta-
nove v Borgu San Martino, Luju, Alassiu, Turinu, Bordigheri, Bielli, Lanzu, vse po

9.8 Page 88

▲back to top


88
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
časovnem zaporedju ustanovitve. Za vsako ustanovo ime ravnateljice in število
sester, področje delovanja, kakovost in število deklet. Tako npr. za hišo Ange-
la Merici v Turinu: »Ravnateljica sestra Elisa Roncallo z 20 sestrami. Nekatere
poučujejo dekleta, druge delajo v pralnici revnih dečkov v oratoriju, spet druge
študirajo, da se pripravijo na izpit za učiteljice. Imajo praznični oratorij, prihaja
veliko število deklet.« Zanimiva je opomba za hišo v Bordigheri: »Ravnateljica je
sestra Rozalija Pestarino s tremi sestrami. Posvečajo se prazničnemu zbiranju,
med tednom imajo trikrat na dan šolo za ogrožena dekleta. Treba je pomisliti,
da hišo obdajajo protestantje. Sestre poleg redne šole še inštruirajo nemalo od-
raslih deklet, da jih obvarujejo pred krivoverskimi učiteljicami.«
Zapis o stanju družbe v Ameriki je sestavil don Cagliero, ki mu je don Bosko
nujno pisal: »Pošlji mi stanje naše družbe v Južni Ameriki, rad bi ga predstavil
svetemu očetu za njegov škofovski jubilej, za katerega sta vsa Evropa in Ameri-
ka v gibanju.«2 Don Cagliero je priložil posebno pismo sobratov Južne Amerike
za papeža.
Don Bosko je bil prepričan, da tako pripravljen
ne bi bil neopažen in
ga ne bi zalučali v kak kot, temveč bi ga ohranili kot dokument stanja družbe v
letu 1877. Oba odposlanca, ki naj bi ga odnesla v Rim, sta odpotovala iz Turina
28. maja.
Sprejemi romarjev so se v Rimu začeli 30. aprila. Opravili so dve glavni slo-
vesnosti, namenjeni
: prvo 21. maja v baziliki sv. Petra za petdesetle-
tnico imenovanja msgr. Mastaija za nadškofa v Spoletu in drugo 3. junija v San
Pietru in Vincoli, kjer je pred petdesetimi leti prejel škofovsko posvečenje. Za
obe slovesnosti so fantje v oratoriju pripravili posebne slovesnosti in darovali
sveta obhajila. Dne 21. maja so dečki prazničnega oratorija zbrali 70,35 lir za
Petrov novčič.3 V cerkvi Marije Pomočnice so za naslednji dan povabili vernike
z naslednjim oglasom: »Molimo za svetega očeta Pija IX. Dne 25. maja ob 7. uri
se bo darovala sveta maša s skupnim obhajilom. Vašo uglednost vabimo, da se
je z drugimi uglednimi osebami udeležite in da darujete žrtve za zdravje svete-
ga očeta.« Previdnost je svetovala te vrste povabilo, ne da bi navajali poseben
vzrok slovesnosti, kajti na žalost so tudi v Turinu sektaši glasno razsajali in
motili prireditve v čast Piju IX.
Rimskega slavja so se udeležili tudi mnogi francoski romarji, od katerih se
jih je na poti iz Rima tristo udeležilo praznika Marije Pomočnice v oratoriju. V
svetišče so vstopili proti pol deveti uri zvečer; sprejela jih je godba na pihala
in pesem
[V Rim, verniki], ki jo je za priložnost vatikanskega
cerkvenega zbora zložil don Cagliero. Peli so jo združeni zbori ob spremljavi
godbe na pihala. Blaženi don Bosko je francoske romarje pozdravil s kratim na-
2 Don Boskovo pismo don Caglieru, Turin, 31. marec 1877.
3
13. maj 1877.

9.9 Page 89

▲back to top


BiS 13 — 5. poglavje
89
govorom v francoščini.4 Njegove besede so v spomin na prijeten obisk natisnili
na izbran papir, z izbranimi črkami in jih razdelili med romarje. Govorili so tudi
oni, zlasti vodja opat Piccard je bil zelo zgovoren. Zatem so člani Katoliške mla-
dine v prostorih oratorija postregli z majhnim prigrizkom, nakar so se odpravili
na postajo. Fante so se naučili klicati Vive les pèlerins français [naj živijo franco-
ski romarji], pozdrav, ki je potem večkrat zadonel in delal zelo lep vtis.
Zadnji dan maja je don Bosko dobil brzojavno sporočilo iz Gibraltarja, da
se bo nadškof iz Buenos Airesa 1. junija izkrcal v Genovi.5 Msgr. Leone Federico
Aneyros je prihajal na čelu argentinskega odposlanstva, da bi v imenu te cveto-
če republike izrazil svetemu očetu voščila in najboljše želje. Blaženi, ki je bil ob-
veščen o njegovem potovanju, mu je v Rimu našel primerno stanovanje. Sedaj
ga je novica o njegovem bližnjem prihodu zelo razveselila. Govoril je z vsemi o
tem in izražal svoje zadovoljstvo. Dne 1. junija je odpotoval v Sampierdareno.
Ne vemo, kako so se izkrcali, znani sta nam samo dve okoliščini: da je bila nje-
gova ekscelenca gost genovskega nadškofa in da sta se z don Boskom srečala 3.
junija zjutraj.6 Pozdravila sta se v javni cerkvi San Gaetano. Nadškof je prišel, ko
je don Bosko končal sveto mašo. Ravnatelj don Albera je hotel iti v zakristijo, da
bi ga obvestil, toda msgr. Aneyros ga je ustavil: »Ne moti svetnika, ki je po maši
s svojim Bogom.« Počakal je, da je don Bosko iz zakristije prišel v cerkev. In se-
daj, kako prisrčen prizor! Spoštovanje uglednega prelata in hvaležnost Božjega
služabnika sta se izrazila v prisrčnem objemu. Potem sta se s solzami v očeh
molče nekaj trenutkov gledala in se znova vrgla drug drugemu v objem. Priče
srečanja so rekle, da niso še nikdar videli don Boska tako odkrito čustvenega,
saj se je vedno obvladoval.
Malo pred odhodom se je don Bosko spomnil na grofa Caysa, ki je pred
dnevi vstopil v oratorij, da bi začel noviciat.
Predragi gospod grof!
Danes ob 18.30 moram odpotovati v Rim. Rossi vam bo poročal o argentinskih ro-
marjih. To je veličasten prizor. Govorite z don Baralejem o tem, kar je treba narediti
za Katoliško branje. Upam, da ste si že dali zmeriti talar, tako da bomo mogli ob
moji vrnitvi pripraviti slovesnost, med katero boste postali popolna Gospodova last.
Dragemu odvetniku Fortisu7 povejte, da naj bo fortis in bello [močan v boju] in da
na velike žrtve čakajo velika plačila.
Bog naj nas vse blagoslovi in molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 3. junij 1877
4 Dodatek, št. 11.
5 Don Boskovo pismo msgr. Gastaldiju, Turin, 31. maj 1877.
6 Pismo don Jožefa Rossija don Rui, Sampierdarena, 3. junij 1877.
7 Ta gospod je prišel z namenom, da bi postal salezijanec, toda nekaj pozneje je postal jezuit.

9.10 Page 90

▲back to top


90
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Blaženi je odpotoval v Rim malo po poldne. Kakor je videti, msgr. Aneyros
ni šel z njim, temveč pozneje v spremstvu nadškofa Magnasca. Zdi se pa, da so z
don Boskom potovali Argentinci, ki so stanovali v zavodu v Sampierdareni, med
njimi je bil tudi msgr. Ceccarelli.8
Don Bosko je imel v Rimu veliko opravkov. Najpomembnejša zadeva so bili
konceptinci. Kakor po navadi se je nastanil v hiši gospoda Sigismondija. Bilo je
soparno vroče in njegova soba, ki je bila prav pod streho, je bila kakor peč, kar
ga je sililo, da je imel odprto okno in vrata. Ker se je močno potil (nosil je zimski
talar), bi mogel biti prepih smrtonosen, vendar je povzročil samo vročino z iz-
puščaji. »To niso stvari, ki bi don Boska pobile,« je pisal očividec don Barberis.9
Nadaljeval je svoje delo, kakor da ne bi bilo nič. Koristne novice lahko povzame-
mo iz pisem don Rui. Tukaj podajamo prvo pismo.
-
-
-
Bocca
-
-
8 To lahko povzamemo iz pisma don Rossija.
9 Kronika z dne 28. junija 1877, ko omenja stvari iz Rima.
10 Gre za klerika Bodratta, ki je kazal znamenja duševnih motenj.

10 Pages 91-100

▲back to top


10.1 Page 91

▲back to top


BiS 13 — 5. poglavje
91
10. Prisrčno pozdravi naše drage fante, klerike, duhovnike, dijake in rokodelce in jim
povej, naj opravijo sveto obhajilo po mojem namenu.
Ko se vrnem, bom povedal zakaj.
11. Pozdravi don Vespignanija in mu reci, da bom prosil poseben blagoslov zanj, ko
bom šel na avdienco k svetemu očetu.
Bog naj nas vse blagoslovi. Imej me v J. K. za vdanega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 8. 6. 1877
P. S.: Povej don Bertu, da še nisem prejel ničesar od stvari, za katere sem ga prosil.
Mogoče ni dobil mojega pisma.
Vzemi na znanje, da bo letos voditelj praznovanja praznika sv. Alojzija gos-
pod Jožef Casalegno, Casalegnev oče.
Redno je blaženi, ko je prišel v Rim, vedno imel prost dostop do papeža.
Tokrat Pij IX. bodisi zaradi starosti kakor zaradi bolezni ni zasebno sprejemal
škofov, ki so številni prišli na jubilej, temveč samo po narodnostnih skupinah.
Don Bosku so zapirali pristop tudi drugi vzroki, ki so omenjeni v zgodovini kon-
ceptincev. Don Barberis v svoji kroniki zatrjuje, da je imel avdienco »dva dni
pred svojim odhodom« iz Rima. Don Bosko pa v pismu kardinalu Biliu, ko povze-
ma dogajanje s konceptinci, pravi drugače: »Ko sem prišel v Rim, sem storil vse
mogoče, da bi prišel vsaj za trenutek k svetemu očetu. Napisal sem prošnjo. Sveti
oče mi je v javni avdienci izrazil željo, da bi z menoj govoril. Pa ni bilo mogoče.«
V pismu opatu Guiolu 13. junija je Božji služabnik poročal, da je papež pohvalil
delo v Marseillu in se lepo izrazil o tamkajšnjem škofu. To bi kazalo na zasebni
razgovor. To pa se je lahko zgodilo tudi v javni avdienci, ko je don Bosko prosil
poseben blagoslov za dober uspeh dela, ali pa tudi z zasebno avdienco nadškofa
iz Buenos Airesa, katerega je prosil, da bi omenil papežu njegovo zadevo. Gotovo
pa je, da v kratkem odlomku pisma, v katerem poroča o papeževem razpolože-
nju, ni niti besedice, iz katere bi mogli sklepati, da je z njim osebno govoril. Tako
je Božji služabnik v tisti javni avdienci zadnjikrat videl Pija IX. živega.
To avdienco so pripravili 10. junija za katoliške časnikarje in njihove pred-
stavnike. Don Bosko se je je udeležil kot urednik Letture Cattoliche [Katoliškega
branja]. Papež do don Boska ni mogel biti bolj ljubezniv. Ko je prišel do njega, se
je ustavil, ga poslušal in bil tako dober, da se je spomnil prošnje, ki mu jo je v nje-
govem imenu izrekel kardinal Oreglia.11 »Potrebujete tudi opremo za vaše cerkve
v misijonih, ali ne?«
»Svetost,« je odvrnil don Bosko, »to bi zares potrebovali, ker je veliko naših
cerkva brez vsega.«
11 Kardinal Oreglia je 10. maja pisal don Bosku: »Vašo prošnjo smo načelno sprejeli, vendar ji bomo
ugodili, ko bo razstava zaprta, sedaj je pa še niso niti odprli. Da bo stvar uspela, bi bilo po mojem
mnenju dobro, če bi napisali pismo, v katerem se mi zahvaljujete za to sporočilo ali izražate svojo
hvaležnost papežu za dobro voljo, ki jo je pokazal do vas, in navedete potrebe, ki jih imate, in
popolno zaupanje v velikodušnost njegove svetosti.«

10.2 Page 92

▲back to top


92
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
»Prav. Pogovorita se s kardinalom Oreglio. Naročil mu bom, naj vam da
izbrati med predmeti na razstavi.«
Don Bosko se je dogovoril s kardinalom in mu je predložil seznam predme-
tov, ki jih je potreboval za posamezne cerkve, kapele, oratorije, oltarje. Sesta-
vljanje seznama mu je vzelo veliko časa.
Don Bosko si je v Rimu prizadeval še za dve drugi stvari: da bi dobil lastno
stanovanje in da bi mogel odpreti zavetišče za revne otroke. Pri gospodu Sigi-
smondiju se je čutil vedno malo utesnjenega, ker je imel na voljo samo sobo
s posteljo, medtem ko bi potreboval tajnika, ki bi bil pri roki in mu skrbel za
peresa, papir, ovojnice, črnilo in podobno. V tem pogledu je imel veliko srečo.
Plemenite Oblate v Tor de'Specchi so imele že dolgo neke vrste dolg, ki bi ga
rade poplačale, tako da bi v poslopju nasproti njihove hiše opremile pet sob, ki
so bile njihova last, in jih dale na voljo salezijancem vsakič, ko bi prišli v Rim.
Don Bosko si je sobe ogledal in rade volje sprejel ponudbo tudi zato, da bi utišal
glasove, ki so se slišali, češ da bi salezijanci hoteli vzeti v posest dom konceptin-
cev, da bi tako imeli stanovanje ob obisku v Rimu.
Bolj težko je bilo najti prostor, kjer bi odprli zavetišče. Ko si je ogledal več
hiš, se je začel dogovarjati za eno izmed njih, ki je stala v novem delu Rima. Ko
je zadevo omenil kardinalu državnemu tajniku, ga ta ni le spodbudil, temveč
mu skoraj zagotovil, da mu bo sveti oče velikodušno priskočil na pomoč tudi z
denarjem. Malo pozneje mu je kardinal vikar omenil, da bi bila v delu novega
Rima potrebna cerkev, ker v tistem zelo obljudenem področju ni bilo niti kake
kapelice, medtem ko so prav tam protestanti zgradili veliko cerkev. Prosil ga
je, da bi tam zgradil cerkev. Že pred tremi leti je njegov predhodnik dal izdelati
tako študijo, pa niso mogli najti niti prostora niti sredstev. Ko je don Bosko slišal
to prošnjo, ni niti za trenutek odlašal. Po odhodu od kardinala je stopil h grofu
Berardiju in ga vprašal, ali je še na prodaj zemljišče, o katerem sta že nekoč go-
vorila. Dobil je pritrdilen odgovor. Toda za tisto zemljišče se je zanimal še nekdo
drug. Don Bosko se je nemudoma odpravil k temu človeku in se z njim dogovoril
za nakup zemljišča in za ceno na osnovi dohodka. Lastnik je privolil in pogodili
so se za dvesto tisoč lir. Tako so začeli in končali dogovor v enem dnevu. Ostali
so zakonski postopki, ki vzamejo vedno nekaj časa. Toda on je moral zapustiti
Rim in sedaj se je začelo zavlačevati in zapletati, tako da spet niso nič naredili.
Zanimivo je, kaj je Božji služabnik ob vseh teh poslih pisal don Rui.
-

10.3 Page 93

▲back to top


BiS 13 — 5. poglavje
93
3. Povej don Bertu, da sem prejel listine in pisma in da je vse v redu. Gospa Matilda
pogosto povprašuje po njem in mu vrača pozdrave.
4. Skrbi za zadevo don Dallere. Upam, da bom kakega pripravil.
5. Pogodba za prodajo palače Cambiano je v redu. Če ne veš, kam z denarjem, ki ga
boš dobil iz prodaje, sta Rossi in don Albera pripravljena za vse dobro.
6. Bilo bi nekaj čudovitega, če bi ob obisku Argentincev mogli pripraviti dramo o
Patagoniji.
7. Kako napreduje tiskanje sklepov kapitlja?
8. Povej don Ortelliju, da mi bo v veliko veselje, če se bo ustavil pri nas, dokler se ne
vrnem.
9. Msgr. Lacerda, škof v Riu de Janeiru, je tukaj v Rimu. Govorila sva. Želi priti v Turin
in ne bo zapustil oratorija, dokler ne dobi vsaj pet salezijancev, za katere ima že pla-
čane vozovnice. Glej, kako ljubezniv gospod!
10. Sklenjeno je bilo, da bo don Cagliero šel na ogled do konca Patagonije, do Santa
Cruza. Zato je za nekaj mesecev odložil svojo vrnitev v Evropo.
11. Danes me je ogovoril kardinal nadškof iz Malinesa, ki me je v imenu svetega očeta
prosil, da bi odprl hišo v njegovi škofiji. Enako tudi kardinal Simeoni za Palestrino.
Prav tako za Kanado itn. Zato novincem priporočam, naj se potrudijo, kajti vsak dan
je več prošenj. Ne vem, kako bomo zmogli vse to.
Spodbudi don Vespignaniju in ga lepo pozdravi. Reci grofu Caysu in odvetniku Forti-
su, da je žetev obilna in brez mej, zato itn. Don Cappelletti naj se s svojimi pripravi na
odhod. Pozdravi Cottinija, Pallazzo, Baraleja.
Bog naj nas vse blagoslovi in pozdravi vse v J. K.! Amen.
Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Rim, 12. 6. 1877
V istem slogu je napisano pismo ravnatelju v Varazzeju en dan pozneje.
Predragi don Francesia!
Če bi bilo tvoje pismo bolj jasno, bi ga poslal dekanu v Noliju. Ker se mi to ne zdi pri-
merno, je bolje, da mu ti naravnost pišeš in mu poveš o govoricah, nasprotno mnenje
škofa itn. Tako lahko mi ostanemo na našem mestu.
Po končanih petih letih v Varazzeju, kam misliš iti?
Če imaš kako stvar za svetega očeta, jo hitro pošlji v Tor de'Specchi.
Nadškof iz Buenos Airesa msgr. Ceccarelli in škof Lacerda iz Ria de Janeira bosta
prišla v Turin in se za nekaj dni ustavila v oratoriju.
Mogoče te bosta ali bolje te bomo obiskali. Obvestili te bomo in povabili, da boš ob tej
priložnosti prišel pripovedovat zgodbo o Pipetti.
Ne morem še določiti dneva odhoda, ker še nisem dobil termina za avdienco pri sve-
tem očetu.
Pozdravi Aleksandra Mancinija, Taliceja, Cinzana in don Turchija, mojega starega
ortopeda. Bog naj vas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 13. 6. 1877

10.4 Page 94

▲back to top


94
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
V teh pismih je nekaj stvari, ki jih bomo pozneje pojasnili, in nekaj drugih,
ki jih ni treba ali jih ni mogoče razložiti. Objavljamo jih v celoti, ker se nam zdi,
da so dragoceni dokumenti za tistega, ki bo kdaj želel študirati don Boskovo
psihologijo. In sedaj še tretje pismo don Rui, ki ga je pisal štiri dni po drugem
pismu.
stniku, in sicer quoad fieri potest
ad lares
Salezijanskem ve-
-
-
-
Končno mu je pisal še četrto in zadnje pismo, preden je zapustil Rim.
Grof Cays in odvetnik Fortis, o katerih je večkrat govor, sta vstopila v orato-
rij, da bi postala salezijanca.

10.5 Page 95

▲back to top


BiS 13 — 5. poglavje
95
5. Stopi k našemu nadškofu in ga obvesti, da ga bodo vsi ti gospodje prišli pozdravit.
Prosi ga, da dá dovoljenje za maševanje duhovnikom, ki ju spremljajo, in škofom do-
voljenje za opravljanje obredov. Sporočil ti bom, kam mi odgovori.
6. S hrano se zlahka zadovoljijo, samo da je dobra. Niso zahtevni. Verjetno je, da bodo
naredili izlet na Supergo. V tem primeru moramo obvestiti opata Stellardija.
7. Danes je javna avdienca za salezijance. Bom videl, ali se bomo dogovorili za za-
sebno avdienco.
8. Bodi dobre volje, bodi priden, srčno pozdravi naše drage salezijance, aspirante ali
tiste, ki bi mogli biti aspiranti v prihodnje. Povej vsem, da naj se potrudijo, da bodo
naredili Gospodu veliko veselja, tudi v kuhinji.
Imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 20. junij 1877
P. S.: V tvoje vodilo: ne govori o revščini pred grofom Caysom in odvetnikom Fortisom.
To bi pomenilo, da ju prosimo za podporo, quod non expedit [se ne spodobi].
V oratoriju so se radostno pripravljali na prihod nadškofa iz Buenos Airesa.
Don Rua je po navodilih blaženega v pismu 20. junija prosil msgr. Gastaldija,
da bi prelatu in njegovim duhovnikom dovolil maševati v turinski nadškofiji in
imeti slovesni pontifikal na dan svetega Petra in Pavla. Monsinjor je dal široka
pooblastila, vse je bil pripravljeno in časopisi so se o vsem razpisali, ko je 24.
junija iz škofijske pisarne v imenu njegove ekscelence bilo sporočeno, da bo na
praznik svetega Petra in Pavla v stolnici škofovska maša in nadškofov nagovor
in zato ni primerno, da bi, medtem ko nadškof pridiga v svoji stolnici, kak drug
škof pontificiral in pridigal v kaki drugi mestni cerkvi. Zato ordinarij preklicuje
odobritev, ki jo je dal po pomoti. Dovoljuje pa, da sme dati blagoslov z Najsve-
tejšim, da le ne bo podeljen pred šesto uro popoldne. Prav tako dovoljuje ško-
fovsko mašo v cerkvi Marije Pomočnice s pogojem, da se upošteva škofovski
ceremonial v tisti točki, ki predpisuje, da škof, ki pontificira zunaj svoje škofije,
nima za spremstvo dveh diakonov in subdiakonov, temveč samo enega diakona
in enega subdiakona.
Tistega 24. junija bi morali slaviti don Boskov god, toda on je bil še vedno
na potovanju z nadškofom Aneyrosom, msgr. Ceccarellijem in petimi duhovniki.
Dne 22. junija so odpotovali iz Rima, kjer jih je odlično gostil kardinal Antonucci,
23. junija so bili v Loretu in se vrnili še istega dne v Ancono. Iz Ancone je blaženi
pisal don Rui.
Predragi don Rua!
Sem v Anconi s kardinalom Antonuccijem. Sv. Janeza bomo obhajali na jadranski
obali nasproti Lastova.
Jutri bomo, če bo Božja volja, odpotovali v Milan, kjer bomo ostali v torek in sredo do
štirih popoldne, ko se bomo odpravili v Turin. Tam bomo nekako do osmih. V tvojo

10.6 Page 96

▲back to top


96
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
quod differtur non aufertur
Štiriindvajseti junij je bil v nedeljo. Don Bosko je proti deseti uri maševal v
cerkvi del Gesù, ki so jo upravljali misijonarji Predragocene krvi. Ministriral mu
je neki deček, ki vse življenje ni pozabil tega srečanja.
V zakristijo je videl priti »duhovnička«, majhnega, skromnega videza in
obnašanja, ki ga ni nihče poznal. Toda v tistem rjavem obrazu je zaznal nekaj
privlačnega, kar je vzbudilo mešanico radovednosti in spoštovanja. Ko je maše-
val, pa je opazil nekaj posebnega, kar je navajalo k zbranosti in gorečnosti. Po
končani maši in po zahvali mu je duhovnik položil roko na glavo, mu dal deset
centov, hotel je vedeti, kdo je in kaj dela, in mu povedal nekaj ljubeznivih besed.
Oseminštirideset let pozneje je ta fant, ki se je imenoval Evgenij Marconi in je
bil učenec zavoda Dobrega pastirja, zapisal: »Oh, milina tistega glasu! Ljube-
znivost in naklonjenost, dojeti v tistih besedah. Bil sem ves iz sebe in ganjen.«
Ko se je vrnil v zavod, je med predstojniki in tovariši opazil nenavaden
vrvež. Rekli so mu, da je v Anconi don Bosko in bo tisto popoldne prišel na
obisk v zavod. Treba se je pripraviti, da ga bodo spodobno sprejeli. Proti tretji
uri, ko so bili vsi strumno zbrani v veliki dvorani, je vstopil »duhovniček« od
zjutraj v spremstvu ravnatelja monsinjorja Birarellija. To se pravi, da je mini-
striral don Bosku. Blaženi je šel mimo vrst, se ustavljal in vpraševal, rekel tu in
tam kako besedo in dajal v dar knjižico Večne resnice. Ko je prišel do Marconi-
ja, je stopil korak nazaj, mu pogledal v obraz, da bi ga bolje videl, in vzkliknil:
»Oh, midva pa sva se že videla! Lepo, lepo!« Potem se je obrnil k ravnatelju in
nadaljeval: »Monsinjor, priporočam vam tega dečka. On vam bo čez nekaj časa v
veliko pomoč.« Ko je zvedel, da je fant ravnateljev nečak, je dodal: »Toliko bolje.
Vaš zavod bo sedaj začel živeti in vstopati v morje viharjev in nevarnosti. Mladi
krmarji so lahko veliko koristnejši od starih, če le hočejo in so dobro izurjeni.«
Fant je rastel, postal duhovnik, bil zares za zavod pravi spreten krmar, kakor je
napovedal don Bosko, vedno ob strani raznih ravnateljev. Boril se je moško pro-
ti vsem viharjem, dokler ni zdravega in rešenega zavoda pripeljal v pristan.12
12
iz Ancone, 12. februar 1925.

10.7 Page 97

▲back to top


BiS 13 — 5. poglavje
97
Po kratkem postanku v Milanu, kjer so bili gostje velikega prijatelja odve-
tnika Comaschija, so naši potniki prišli v oratorij zvečer 26. junija. Zmagosla-
ven vstop! Vsi fantje so bili razporejeni v dveh dolgih vrstah od vratarnice do
stebrišča in delali špalir. Od vhoda do soban so gostom v pozdrav plapolale be-
lo-sinje argentinske zastave, ki so se menjavale z italijanskimi in papeškimi.
Različni okraski so viseli na stenah in na kraju, ki loči dvorišče rokodelcev od
dvorišča dijakov, so postavili slavolok, ves okrašen z razsvetljenimi balončki.
Godbeniki so mirno čakali pred glavnimi vrati. Ob visokem in dolgem pisku je
nastala popolna tišina. Na vratih se je pojavila veličastna podoba nadškofa v
spremstvu don Boska na desni in generalnega vikarja na levi. Zadaj so prihaja-
li duhovniki. Godba je takoj zaigrala argentinsko državno himno in tisoč živio
vzklikov je napolnilo večerno tišino. Ko se je sprevod začel premikati, so fantje
pokleknili, se pokrižali in čakali na blagoslov. Gostje so korakali med njihovimi
vrstami. Nenadoma sej je vse spremenilo v veličastno ploskanje in vzklikanje,
nakar je don Bosko dal znamenje in nastala je tišina, v kateri so se zaslišale
besede: »Prišel je nadškof iz Buenos Airesa.« Besede je izgovoril tako nežno in
jih spremljal s tako značilno kretnjo, da so vsi razumeli, kakor če bi rekel: »To
je naš oče, naš dobrotnik, ki smo ga tako zelo želeli videti.« Taka predstavitev
je prelata tako omehčala, da se je obrnil in objel don Boska, mu položil roke na
ramena in na glavo, izgovoril nekaj besed, ki jih zaradi obnovljenega ploskanja
ni bilo mogoče razumeti. Večer se je končal sredi petja in godbe v fantastični
beneški noči.
Na kosilu naslednjega dne se je pripetil dogodek, ki je razveselil vse goste.
V trenutku napitnice je vstopil v dvorano nekdanji gojenec Gastini, znan po svo-
jih izvirnih domislicah. Bil je oblečen kot trubadur. Pozdravil je navzoče, dekla-
miral in pel je svoje verze v čast msgr. Aneyrosu in don Bosku tako ljubeznivo
in prijetno, da ga je eden argentinskih duhovnikov, kanonik Garcia Zùñiga, velik
veseljak, poklical k sebi in mu daroval en funt (liro) sterling. Gastini se je zah-
valil in darovalcu poljubil roko, stekel naravnost k don Bosku in mu z viteško
gesto položil v roko kovanec, kakor če bi bil namenjen njemu. Kanonik je ob
tako vljudnostnem dejanju poklical k sebi in mu rekel: »Če bi hotel dati dar don
Bosku, bi mu ga sam izročil. Toda jaz sem ga dal tebi. Sedaj vzemi tega in naj bo
zate. Vzemi ga.« Gastini je poskočil in tudi ta kovanec položil v roko don Bosku.
Ko pa je slišal kanonika, kako je med splošnim smehom klical »tvoj je, tvoj je«,
je spremenil ton in resno nadaljeval: »Mi vsi smo don Boskovi. Tukaj ni našega,
tukaj je vse njegovo.« »Tako je prav,« so vzkliknili gostje. »Toda jaz ti ne bom
dal še tretjega,« se je pošalil kanonik, ko je ugotovil, da ni pripravljen niti enega
vzeti zase.13
13 Duh. G. Vespignani, Un anno alla scuola del B. Don Bosco, str. 90.

10.8 Page 98

▲back to top


98
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Največja slovesnost pa je bila, lahko bi rekli, slovesnost treh godov. Don
Boskovo godovno slavje so prenesli na dan sv. Petra. Kakor po navadi se je pra-
znovanje začelo na predvečer praznika, z branjem čestitk, godbo in petjem.
Tudi tokrat niso hoteli opustiti že uvedenega izročila. Sedaj pa se je na ta dan
praznoval tudi sveti Leon, god in rojstni dan nadškofa Aneyrosa, in bila je tudi
vigilija praznika sv. Petra, godovnega dneva msgr. Ceccarellija. Bolj posrečenega
sovpadanja si niso mogli izmisliti.
Dvorišča ni bilo moč prepoznati. Domiselni sobratje so ga s pomočjo več-
jih fantov spremenili v obširno gledališko dvorano. Zgoraj na odru, ki je bil na-
rejen iz desk, pokritih s preprogami, je bil postavljen veličasten baldahin, ki je
delal senco pozlačenim naslanjačem. Najbolj veličasten na sredi je bil za msgr.
nadškofa, stranska dva pa za don Boska in msgr. Ceccarellija. Vse naokoli je bilo
tisoče zastav, tapet, cvetlic, lampijonov. Pred tem prestolom so po dvorišču stali
plinski svetilniki, razporejeni v ogromnem krogu z raznobarvnimi stekli, ki so
proti večeru začeli razpošiljati svojo mirno in živo svetlobo. Na okenskih policah
so stali transparenti, za katerimi so gorele luči in osvetljevale napise, ki so peli
slavo don Bosku in gostoma. Toda pozornost navzočih je pritegovala velikanska
blesteča zvezda z dvema metroma premera in dvajsetimi žarki, na katerih je bilo
zapisano ime hiše in leto ustanovitve. Sredi je bilo don Boskovo ime in O. S. F. S.
(Oratorij sv. Frančiška Saleškega), vse razsvetljeno od zadaj z mnogimi lučmi, ki
so delale čudovit vtis. Občinstvo, sestavljeno iz sotrudnikov in kakih tisoč fantov,
tako notranjih kakor zunanjih, je zasedlo prazen prostor na dvorišču. Ob straneh
sta bila odra za godbo obrtnikov na pihala in dijake pevce.
Proti deveti uri so slavljenci stopili na oder. Tam je don Bosko ponudil sred-
nji naslanjač msgr. Aneyrosu. Prišlo je do ljubeznivega prerivanja, ker sta oba
hotela prepustiti častno mesto drugemu. Ljubeznivo tekmovanje, ki so ga gle-
dalci najprej opazovali z začudenjem, je kmalu povzročil burno ploskanje in si-
len ropot z vseh strani prizorišča. Zmagala je ponižnost obeh in našli so odlično
rešitev. Naslanjač so pustili prazen in vsem predlagali, naj si mislijo, da na njem
sedi njegova svetost papež Pij IX. na dan, ko Cerkev slavi praznik poglavarja
apostolov.
Izvedli so dve himni z ustreznimi prekinitvami. Eno, ki jo je zložil čudoviti
De Vecchi in so jo izvedli rokodelci, in drugo, ki jo je zložil Dogliani in zapeli
dijaki. Besedilo za obe je napisal don Francesia. Prebrali so govor v italijanščini,
francoščini, španščini, angleščini, poljščini, latinščini, grščini in piemontščini,
tako v vezani kakor nevezani besedi. Ni manjkalo Gastinija, velikega oratorij-
skega humorista, ki je s svojimi domislicami in smešnicami vzdrževal splošno
veselje. Seveda se je veliko govorilo o Patagoniji in Pampah ter misijonih. Imena
don Boska, msgr. Aneyrosa in Ceccarellija so zvenela v vseh jezikih in v vseh
tonih.

10.9 Page 99

▲back to top


BiS 13 — 5. poglavje
99
Ko so končali deklamacije in petje, je don Bosko prosil nadškofa za dovolje-
nje in sklenil predstavo z naslednjimi besedami:
»Ura je že pozna in ne moremo več nadaljevati, toda nadškof iz Buenos Airesa msgr.
Aneyros in drugi ugledni gospodje, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo, za kar se
jim iz srca zahvaljujem, naj bodo tako dobri in bodo pri branju in prireditvah, ki jih
bomo nadaljevali še jutri. Zahvaljujem se vsem, ki so sestavljali glasbo, deklamirali
pesmi, imeli nagovor in kakorkoli že sodelovali pri pripravi te predstave. Menil sem
že, da se bom lepo izmazal in bi se uresničil pregovor: končali smo praznik in pote-
gnili za nos svetnika in se ne bo več mislilo na svetega Janeza. Vidim pa, da ste se
zarotili, da ga boste proslavili, če že ne takrat, vsaj sedaj.
Rečem vam, da mi take stvari zelo ugajajo. Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki so bili
tako dobri, da so ta večer preživeli z nami, in tistim, ki so od daleč poslali darove ali
pisma.
Vem tudi, da ste v času moj odsotnosti veliko molili zame in vaše molitve niso ostale
brez uspeha. Vendar za sedaj še ne moremo vedeti, kakšne sadove so prinesle, ker
zadeva, za katero sem vas prosil, da molite, še ni končana. Zahvaljujem se vam za vse,
kar ste storili, in vas prosim, da bi molitve še nadaljevali.
Tudi msgr. Aneyros vas prosi za uslugo, da bi vsi, ki boste jutri prejeli sveto obhajilo,
ga darovali po njegovem namenu. Ves jutrišnji dan bo veliko veselja. Ob devetih do-
poldne bo maša z glasbo, popoldne prav taka večernice z glasbo in msgr. Ceccarelli
bo imel za vas ljubezniv nagovor.
Tudi vse, kar se tiče kuhinje, bo po vaših željah. Naj vam samo povem, da imamo
verjetno najboljšega kuharja v celem Turinu. In ko boste videli, kako bodo prihajale
tiste steklenice iz kleti, vam bo to povečalo tek. Zgodilo se bo, da bodo proti večeru
godbeniki namesto festina [hiti] prepevali festona [kakšen praznik]!«
Skupno mašo je 29. junija daroval msgr. Aneyros. Delil je tudi obhajilo, toda
ko je bil na polovici, ni mogel več obvladati utrujenosti in je prosil, da bi ga kdo
nadomestil. Ob desetih je maševal msgr. Ceccarelli in popoldne je vodil večer-
nice in imel pridigo, v kateri je pokazal svoje govorniške sposobnosti. Nadškof
iz Buenos Airesa ni mogel dati blagoslova z Najsvetejšim, ker ura še ni bila šest.
Proti pol sedmi uri so nadaljevali akademijo v čast don Bosku, ki so jo začeli
prejšnji večer. Prišlo je veliko število gostov. Prišli so tudi ravnatelji zavodov ali
njihovi predstavniki. Po končanih pesmih, deklamacijah, petju, godbi in nago-
vorih je don Bosko med silnim ploskanjem vstal in pred brezštevilnim občin-
stvom povedal svoj pobožni nagovor:
»Ta dan je eden najlepših v mojem življenju. To je eden izmed najslavnejših dni na-
šega oratorija. Ko vidim toliko fantov okoli sebe in mi vsi izražajo svojo ljubezen in
hvaležnost, sem zares presunjen do globine srca. Kako lepa je ljubezen, ki je pove-
zana s krščansko dobroto. In zakaj zbiramo sredstva, da bi toliko fantov napotili v
nebesa? In zakaj dobre osebe žrtvujejo del svojega imetja in ga uporabijo za pomoč
tem fantom?

10.10 Page 100

▲back to top


100
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
Zapisano je in očividci nam zagotavljajo, da je blaženi proti koncu govo-
ril tako čudovito in poduhovljeno, kakor ga sicer niso nikdar slišali. Za njim
je govoril nadškof. Čeprav je govori po špansko, sta dostojanstvo govora in
prisrčnost besed vse do solz ganila. V parlamentu svoje dežele si je kot impro-
viziran govornik pridobil veliko slavo. Po končanem govoru mu je don Bosko
poljubil prstan, monsinjor pa don Bosku roko, potem pa sta se prisrčno objela
sredi burnega in dolgega ploskanja. Nato je blaženi prosil msgr. Ceccarellija, naj
nadškofov govor pove po italijansko, kar je tudi mojstrsko opravil.14
Za konec je Božja previdnost poskrbela za presenečenje. Pri prireditvi je
bila tudi mladenka Jožefina Longhi, ki je bila pred enim mesecem še nema in
hroma in je po molitvi zdravamarije k Mariji Pomočnici z don Boskom dobila
dar govora in hoje. Bila je v družbi staršev, ki so prišli pisno potrdit resničnost
dogodka. Po nasvetu don Rue so vsi trije stopili na oder, da bi poljubili prstan
nadškofu in roko don Bosku. Tedaj je prelat želel iz njenih ust slišati pripoved
o čudežu. Pomagal je msgr. Ceccarelli s prevajanjem. Deklica je z živahnostjo
14 Govor msgr. Aneyrosa, preveden v italijanščino, je podan v dodatku nagovora msgr. Ceccarellija
pri slovesni razdelitvi nagrad dijakom oratorija in objavljen v tisku Salezijanske tiskarne leta
1877. Podajamo ga v Dodatku, št. 12.

11 Pages 101-110

▲back to top


11.1 Page 101

▲back to top


BiS 13 — 5. poglavje
101
svojih dvanajstih let pripovedovala, kako se je zgodilo. Nadškof jo je blagoslovil
in ji podaril svetinjico. Malo pozneje, medtem ko sta oče in mati podpisovala
poročilo, ki ga je sestavil grof Cays, je don Bosko povabil deklico, naj se podpiše
tudi ona. Oče jo je opravičil, češ da ne zna pisati. »Je to mogoče?« je vzkliknil
don Bosko. »Da taka deklica ne bi hodila v šolo in se ne bi naučila niti napisati
svojega imena?« Sicer pa je res, da je Longhi pred ohromelostjo znala pisati, pa
potem ni mogla več. Ko je blaženi to slišal, je dejal: »Če je znala prej, bo znala
tudi sedaj. Mati Božja Marija stvari ne dela napol.« Potisnil ji je v roko pero in
deklica se je takoj podpisala.
Ne moremo opisati navdušenja, ki se je tiste dni polastilo fantov. Plemenito
in dostojanstveno obnašanje ameriškega nadškofa je vse pridobilo. Kadarkoli
je šel čez dvorišče ali se je vzpenjal po stopnicah, ga je pozdravilo navdušeno
ploskanje. Toda neprijeten dogodek je povzročil njegov prezgodnji odhod. Ko je
27. junija odšel v nadškofijski dvorec, da bi obiskal msgr. Gastaldija, tega ni bilo
mogoče najti. Ko se je naslednjega dopoldneva zopet odpravil tja, so mu rekli,
da ga ni v mestu, temveč je v nadškofijskem poletnem bivališču v Pianezzi. Od
tam mu je dal vedeti, da naj se ne trudi več, ker bo 29. junija prišel v Turin samo
za pontifikalno mašo in se bo potem nemudoma vrnil v svojo vilo. Pozneje je
poslal svojega tajnika in povabil nadškofa samega na kosilo, vendar ne vemo
za kateri dan. Tajnik je prišel v oratorij, stopil k prvemu dečku, ki ga je srečal,
mu naročil, naj izroči sporočilo don Bosku, in odšel. Fant je bil ves presenečen,
toda kljub temu se je napotil k don Bosku in ves negotov stopil v predsobo. Ko
pa je videl, da je bilo tam polno gospodov, se je zdrznil. Ko je baron Bianco di
Barbanía videl dečkovo zadrego, ga je vprašal, kaj želi, in ko je slišal čudno spo-
ročilo, je on sam sporočil poslanico in msgr. Aneyros je bil tako užaljen, da ni
samo zavrnil povabila, temveč se je odločil, da bo čim prej zapustil Turin. Kljub
vsemu se je opravičil pri nadškofu in kot razlog navedel skorajšnji odhod. In res
je 30. junija zgodaj zjutraj s spremstvom odpotoval v Sampierdareno. Tam so
ga v zavodu slovesno sprejeli. Potem se je odpravil v Varazze, zatem na obisk
k škofu v Savono in nato v Alassio, kjer je počakal na don Boska. Ko je bilo še
upanje, da bi ga pregovorili, da ne bi predčasno odpotoval, je don Bosko pisal
don Caglieru dolgo pismo, za katero ne moremo najti pripravnejšega mesta kot
tukaj, kakor se bodo mogli bralci sami prepričati.
Dragi moj don Cagliero!
Moral bi ti napisati celo knjigo, pa bom stvari samo nakazal. V Sampierdareni sem z
argentinskimi romarji sprejel msgr. Aneyrosa in jih pospremil v Rim. Kot po navadi
sem bival pri gospodu Sigismondiju, monsinjor pa v Latinsko-ameriškem kolegiju pri
San Andrei na Kvirinalu. Skupaj s svojimi romarji je mogel videti svetega očeta. Bil je
sprejet tudi v zasebno avdienco in je bil zelo zadovoljen. Msgr. Ceccarelli, oblečen v
uniformo komornika, je blestel tudi brez monsinjorja svojega škofa.

11.2 Page 102

▲back to top


102
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
sicut melius in Domino placuerit
pensatis pensandis
fiat
-
-
Don Bosko je želel še nekaj dni zadržati msgr. Aneyrosa, ker je oratorij 1. ju-
lija obhajal praznik sv. Alojzija in v natisnjenih povabilih je bilo napovedano, da
bo on slovesno pontificiral v cerkvi Marije Pomočnice. Na srečo je bil naključni
gost v oratoriju msgr. Formica, škof iz Cunea, ki je rade volje sprejel povabilo za
mašo in večernice s procesijo.
15 Msgr. Brid, generalni vikar msgr. Aneyrosa.

11.3 Page 103

▲back to top


BiS 13 — 5. poglavje
103
Program praznovanja naj bi sklenili 3. julija s predstavitvijo drame z naslo-
vom Una speranza ossia Il passato e l'avvenire della Patagonia [Upanje ali Pre-
teklost in prihodnost Patagonije], ki jo je napisal don Lemoyne. Don Bosko mu
ni samo navdihnil zamisel, temveč ga je ves čas spremljal s svojim nasvetom.
Med svojim potovanjem v Francijo je imel s seboj rokopis prve zamisli, ki ga je
prebral s solzami v očeh. Pozneje je iz Nice pisal don Lemoynu in povedal svoje
mnenje, da ima to dramatično predstavitev za pravo umetnino, obenem pa mu
je svetoval, naj obrne pozornost na tri stvari: 1. poenostaviti dogajanje in odr-
sko opremo; 2. bolje povezati dejanje, zlasti s povezavo tretjega in četrtega, ki
se mu zdi, da malo zaostaja; 3. združiti četrto in peto dejanje, da ne bi zmanjšal
končnega učinka.
Obljubil je, da bo dramo potem prebral, in sklenil z besedami: »To je nekaj
novega; gotovo bo zelo ugajalo.« To se je zares zgodilo. Na dvorišču rokodel-
cev so pripravili velikanski oder in ga zakrili z ogromno zaveso. Poleg fantov si
je dramo ogledalo več kot tisoč petsto gostov. Toda glavni gost je bil odsoten.
Nadomeščal in predstavljal ga je msgr. Ceccarelli, ki je ostal v Italiji do odhoda
misijonarjev, ki ga je pripravljal don Bosko. Novost teme in odlični zapleti so
vzbudili veliko navdušenje. Drama pa je imela še dobre duhovne učinke, bodi-
si zato, ker je vzbujala toplo in dobrohotno naklonjenost do misijonov, bodisi
zato, ker je vcepljala in spodbujala med fanti in kleriki misijonarske poklice. O
prizorih iz drame so veliko razpravljali tako znotraj kakor tudi zunaj hiše.
Dne 4. julija je don Bosko z msgr. Ceccarellijem zapustil oratorij in se odpra-
vil v Borgo San Martino, od koder je potem šel v Alassio, kjer se je ponovno
pridružil msgr. Aneyrosu in njegovim. Borgo San Martino je zapustil 6. julija in
pisal don Rui: »Zdi se, da je letos tukaj lepa zbirka salezijancev, ki jih bo treba
očistiti na duhovnih vajah v Lanzu.« Še istega dne je iz Sampierdarene poslal
svojemu tajniku celo vrsto naročil, ki odsevajo okoliščine tistega trenutka:
Predragi don Berto!
Ker računam na hitrost tvojih nog, ti zaupam nekaj naročil.
1. En ali dva zabojčka steklenic za nadškofa iz Buenos Airesa: bordojec, malaga,
barbera, grignolino, nebiolo, muškat iz Strevija, vsega skupaj 15 do 20 steklenic. Za
večjo plemenitost vina dodaj malo zemlje, ki daje vtis starosti. Zaboja naj bosta prip-
ravljena in na moj namig poslana v Genovo.
2. Kakor hitro bo natisnjena Ustanova Marije Pomočnice, mi takoj pošljite nekaj iz-
vodov.
3. Preveri, ali so bile dispenze za naše argentinske klerike poslane na ustrezno mesto.
4. Pomagaj don Rui pri izbiri vseh, ki bi cogente necessitate [pod pritiskom nuje]
mogli biti predlagani za prihodnje posvečenje, ki jih bomo, tako upam, opravili pri-
hodnjega septembra v Casaleju.
5. Pregrinjalo, ki so ga sestre Marije Pomočnice pripravile za don Boska,16 denite v
16 Ob njegovem godu.

11.4 Page 104

▲back to top


104
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
(Italijanske knjižnice, Katoliškega branja)
-
Capitolo Generale
Proti osmi uri zvečer je prišel v Alassio. Nadškof ga je šel pozdravit na po-
stajo, ga pred vsemi navzočimi objel in ga spremljal vse do zavoda. Tisti večer so
predstojniki in gojenci zavoda pripravili za počastitev msgr. Aneyrosa in Argen-
tincev akademijo z glasbenimi in deklamacijskimi točkami. Tudi msgr. Ceccarel-
li je po italijansko povedal, kar je nadškof povedal po špansko.18 Don Bosko se je
čutil tako utrujenega, da se je umaknil v svojo sobo na kratek počitek.
Blaženi je bil še negotov, ali naj msgr. Aneyrosa spremlja v Nico in Marseil-
le, od koder bi odpotovali v Ameriko, obenem pa mu je bilo težko, da bi se moral
posloviti in ga pustiti samega do vkrcanja.19 Zato se ni oddaljil od njega, vse
dokler se monsinjor in njegovi duhovniki dne 17. julija niso vkrcali na
;
tja na ladjo mu je poslal zadnji pozdrav. Američani so bili polni zadovoljstva;
misel na domovino jih je polnila z veseljem in šteli so dneve do trenutka, ko jo
bodo spet videli. Božji služabnik je poslušal in molčal. Potem je s svojo običajno
mirnostjo priporočal, da naj se jim ne mudi tako zelo, temveč naj se oborožijo s
svojo potrpežljivostjo. V Buenos Aires bodo prišli vsi zdravi in zadovoljni, toda
na ta dan … Povedel je datum, ki je znašal dvanajst dni več, kot je predvideno za
navadno potovanje iz Marseilla v Buenos Aires. »To je nemogoče,« so vsi enog-
lasno vzkliknili in se prestrašili. »Naše potovanje ne more trajati tako dolgo!«
Toda don Bosko je imel prav. Ladja se je borila z viharjem do Cap Verdeja in
zaradi poškodb morala iskati zavetje v pristanišču otoka San Vincenzo. Tam
je čakala na prihod kake ladje, na katero bi pretovorili prtljago in potnike.20 V
17 Bili so predlogi, ki naj bi jih obravnavali na prihodnjem kapitlju družbe.
18 Nagovor podajamo v Dodatku, št. 13.
19 V pismu iz Alassia dne 7. julija piše don Rui: »Verjetno bom šel v Nico in prav tako verjetno tudi v
Marseille; sicer vse to malo moti, vendar nočem zapustiti nadškofa, dokler se ne vkrca.«
20
je 7. avgusta 1877 v tretjem stolpcu na četrti strani pod naslovom
-
poročala: »San Vincenzo, 3. avgusta (zakasnitev). Popotniki
Generalne francoske

11.5 Page 105

▲back to top


BiS 13 — 5. poglavje
105
Buenos Aires so prispeli v osmini vnebovzetja 24. avgusta, kot je napovedal don
Bosko. Msgr. Aneyros je pisal Božjemu služabniku 4. septembra: »Nisem imel
niti trenutka časa in bi rad na dolgo pisal vaši uglednosti. Dnevi, ki sem jih pre-
bil pri vas, so nepozabni. Dal sem vse objaviti in se čutim dolžnega vaši ugled-
nosti, salezijancem in gojencem.«21 Tudi tajnik msgr. Espinosa, bodoči nadškof,
je izrazil don Bosku svoje zadovoljstvo.22
V Marseillu je don Bosko močno zbolel. Opat Guiol je skrbel zanj na vse
mogoče načine. Toda mudilo se mu je nazaj v Italijo. Od tam je pisal don Rui:
»Utrujen sem, da non plus ultra [ni mogoče bolj]. Ostanem v Marseillu, medtem
ko gredo drugi v Lurd. V nedeljo jih bom pospremil na ladjo in se takoj vrnil v
Turin, kjer me bodo, upam, komarji pustili pri miru.« Toda predvideval je, da ga
upniki ne bodo pustili pri miru in je zato nadaljeval: »Moram se zares potruditi,
da pridem do denarja. Od vseh strani me terjajo in ne vem, kje naj dobim člove-
ka, ki bi mi ga dal.« Šest točk pisma se tiče denarnih zadev, da bi imel določeno
vsoto, in ena številka pove, kako naj izplača nekega upnika.
Iz Marseilla do Turina ga je griža prisilila, da se je osemnajstkrat ustavil. Ko
je prišel 22. julija v Sampierdareno, se je hotel, kljub temu da zaradi utrujenost
ni mogel pisati, zahvaliti svojemu ljubeznivemu bolničarju v Marseillu. Nare-
koval je don Alberi pismo, v katerem je rečeno: »Prispel sem v Sampierdareno
malo boljšega zdravja. Zahvaljujem se vam za vso pozornost, ki ste mi jo izka-
zali, in vas prosim, da bi pozdravili monsinjorja škofa. Priporočam se dobroti
vaših molitev.« Toda preden se je ustavil v Sampierdareni, se je oglasil v Alassiu
in Varazzeju, kakor je razvidno iz naslednjega pisma:
Predragi don Rua!
Sem malo pobit v Alsssiu. Upam, da bom šel jutri v Varazze k slavnemu don Francesii.
Pisal bom gospodu Ceriani. Verjetno se bom 25. zjutraj odpravil v Turin. Bom še pisal.
Pisal sem negativno za Magliano in pozitivno za La Spezio. Kar mi moraš poslati,
pošiljaj do 24. v Sampierdareno. Reci don Bertu, da naj mi piše, ali je moje grozdje že
začelo dozorevati, da ga zaupam njegovi skrbi.23
Bog naj nas blagoslovi. Prisrčen pozdrav vsem. Povej našim fantom, da naj opravijo
eno sveto obhajilo za moje zdravje. To mi bo v veliko tolažbo. Molil bom zanje.
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
P. S.: Msgr. Alimonda je postal škof v Albengi. Odlična izbira za nas.
družbe, ki so pripluli zaradi okvare vijaka, bodo nadaljevali potovanje na angleškem parniku
Mondego. Vsi so zdravi.
21 Dodatek, št. 14: »Javni luči« je izročil svoje spomine na dni, ki jih je prebil v Oratoriju. O tem je
poročal v svojem pastirskem pismu, ki obravnava njegovo potovanje v Rim.
22 Dodatek, št. 15.
23 O tem grozdju glej MB XII, str. 375 [BiS XII, str. 281].

11.6 Page 106

▲back to top


106
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
V Alassiu je don Bosko imel srečanje, pri katerem se je pokazala njegova
previdnost. Na liceju v Genovi so profesor filozofije duhovnik Sciorati in neka-
teri drugi njegovi kolegi imeli zelo slabo mnenje o zavodu v Alassiu. Zato so fan-
te, ki so hodili opravljat maturo, ocenjevali zelo strogo, če ne zlobno. Ravnatelj
don Cerruti, ki je želel odpraviti predsodke, je šel v Genovo in povabil Scioratija
v Alassio, da bi izprašal licejce. Ta je privolil. Bil je liberalen duhovnik in kaj
malo zglednega vedenja. Prišel je v civilu. Ko je prišel v Alassio, je zvedel, da je
tam don Bosko. Bil je presenečen in je imel za potrebno, da se je opravičil pri
don Cerrutiju. »Saj razumete. Prišel sem v civilni obleki. Udobneje za potovanje.
Da te ne nadlegujejo …« Tako je prišel k don Bosku. Don Bosko, ki je tolikokrat
grajal, če kak duhovnik ni hodil v duhovniški obleki, ni nič rekel. Bil je nadvse
prijazen z njim in mu izkazal vsa mogoča znamenja spoštovanja, tako da je bil
Sciorati ves iz sebe in nadvse navdušen in ni nikdar več pozabil tega prvega sre-
čanja. Naslednje leto in še pozneje je prihajal na obisk, pa vedno v duhovniški
obleki. Don Cerruti je ugotavljal, da je vsakokrat bolj prijazen in da je redno
vsak dan pobožno daroval sveto mašo. Svoje dni je končal na zares duhovniški
način. Kako opozorilo bi ga gotovo razjarilo in zagrenilo, don Boskovo modro
ravnanje pa je povzročilo ugodno spremembo.
V oratoriju blaženi skorajda ni mogel teč spovedovati fantov. Še roko za
dajanje odveze je komaj dvignil. Telesna utrujenost pa ga ni ovirala, da ne bi
sprejemal v avdienco in da popoldne ne bi dolge ure presedel pri pisalni mizi,
in še toliko manj, da ne bi delal z glavo. Prav tedaj je razmišljal, kako bi začel
izdajati
.

11.7 Page 107

▲back to top


6. poglavje
V TREH SALEZIJANSKIH SKUPNOSTIH V AMERIKI
Tri salezijanske skupnosti, ki so bile pravnomočno ustanovljene v ar-
gentinski in urugvajski republiki, so sestavljale »ameriško inšpektorijo«, ki jo
je v tistih oddaljenih pokrajinah dostojno vodil don Cagliero in vredno zastopal
don Boska. Blaženi oče mu je pogosto pisal in le redko je minil kak 1. ali 15. v
mesecu, ne da bi kaj sporočil. Sporočal mu je novice, da je bil na tekočem o vseh
zadevah, mu dajal navodila, ga vpraševal za mnenje in sodbe in ga z eno besedo
imel za svojega zaupnika. Tako mu je 13. februarja po svoji vrnitvi iz Rima izra-
zil svoje vtise in načrte, ki mu jih je o salezijancih sporočil papež Pij IX.
1
ad hoc
-
Della Consolazione
-
2
-
1 Za devet tisoč lir. Morala bi priti že mesec prej.
2 Gre za slavno zemljišče, o katerem smo poročali v MB XII, str. 264 [BiS XII, str. 171].

11.8 Page 108

▲back to top


108
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
si fieri potest
rôgna, rôgna!3
-
Drugo pismo je iz sredine maja. Blaženi je odločno mislil na to, da bi pro-
drli do divjakov v Patagoniji. Posebna okoliščina je tokrat bila naklonjena tej
zamisli. Argentinska vlada je širila svoje meje proti Andom in je zato postavila
črto utrdb, v katerih je bilo nastanjenih pet tisoč vojakov, ki naj bi držali v šahu
prvotne prebivalce. Te vojaške postojanke so postale središča, okoli katerih so
se naselili priseljenci in iz katerih so se razvila naselja in mesta. Tisti čas pa so
bile zunaj vsake civilizacije. Zato je vlada od vsega začetka želela v kraju, ime-
novanem Carhuè, ustanoviti naselbino, ki bi se po ministru za vojaške zadeve,
ki si je celo zadevo zamislil, imenovala Alsina. V ta namen je prosila za župnika,
učitelja in uradnika, ki bi učili prebivalce najpotrebnejših stvari. Salezijancem
se ni zdelo nič bolj primerno, da bi se približali Indijancem, kot da pristopijo k
celotnemu načrtu.4 Blaženi omenja v prvem delu pisma te okoliščine.
3 V piemontskem narečju ta beseda pomeni nerodno zadevo ali nerodno osebo. Je nekaj podobne-
ga kot aiassìn (MB XII, str. 531 [BiS XII, str. 336,
]) – razbojnik, morilec. Ô je treba izgovoriti
kot u.
4 Pismo don Fagnana don Bosku, San Nicolás, 2. marec 1877.

11.9 Page 109

▲back to top


BiS 13 — 6. poglavje
109
Predragi moj don Cagliero!
To, kar mi pišeš o Patagoniji, se popolnoma ujema z mojimi zamislimi. Približevati
se počasi, korak za korakom, bližati se tako, da odpiramo hiše v mestih in naseljih,
kolikor moč blizu divjakov. Drugo bo naredil Gospod.
Rabagliatiju bodo spregledali starost, vendar ne bo mogel izkoristiti vse do 1. junija,
zato naj sprejme vse redove in se pripravi za duhovniško posvečenje prvo nedeljo
julija.
Vem, da se je govorilo preveč o nas, toda kaj hočemo? Vedno sem skušal zamolča-
ti stvari v našo pohvalo in izboljšati vse, kar se je nanašalo na druge. Če mi lahko
pošlješ poročilo o misijonarjih v Južni Ameriki, mi ga, prosim, pošlji. Skušal bom vse
popraviti in urediti.
Srečal sem se z odvetnikom Ferrerom, ki je bil pri nas en dan gost in nam je izročil
veliko pisem, seveda z veliko zamudo.
Prejel bo odpustnice, ki jih lahko, če je treba, izdaš tudi ti ali don Bodratto.
Začel sem se dogovarjati za potovanje po morju s francoskimi družbami. Predsednik
Družbe morskih prevozov gospod Bergassi v Marseillu nam je obljubil ugodne po-
puste. Vlada v Parizu nam bo mogoče dala nekaj vozovnic popolnoma zastonj. Kakor
hitro bomo končali dogovore, ti bom sporočil.
Zaradi množice novih ustanov in s tem manj osebja na hišo bomo ob tvojem prihodu
prekinili dogovor za Cejlon, Mangalor, Avstralijo itn. Ne bom pa pozabil na desetine
dobrih delavcev za Dolores, če mi boš ti povedal, da je to potrebno.
Pozdravi vse v N. G. J. K. V naslednjem pismu se bom dotaknil nekaterih točk, ki jih
boš moral po vrnitvi razrešiti.
Bog naj vas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. 5. 1877
Najmlajša od treh ustanov zavod Pij v Villi Colón v Montevideu je imela tri
duhovnike, dva klerika in štiri sobrate pomočnike. Ravnatelj don Lasagna je
skrbel za tesno povezavo s svojim kolegom v San Nicolásu, ki je vodil zavod iste
vrste. Obe ustanovi sta imeli enako vrsto gojencev premožnih estancieros [far-
marjev, živinorejcev], ki so želeli postati svobodni trgovci. Zato sta si medse-
bojno pomagala, se pogosto srečevala in dogovarjala o izbiri šolskih učbenikov
kakor tudi pri uporabi vzgojnih sredstev, ki so v navadi v salezijanskih zavodih.
Ravnatelj zavoda Pij se je znašel pred težavo, ki je oni v San Nicolásu ni poznal.
Ker je bil ta zavod zunaj mesta, so le poredko dobivali obiske in je bilo gojence
zato lahko držati celo leto v zavodu, medtem ko je kolegij v Villi Colón, neda-
leč od glavnega mesta, dobival pogoste obiske staršev, ki so želeli svoje sinove
imeti doma vsak mesec in celo vsako nedeljo. Težava je bila precejšnja, a don
Lasagna jo je rešil na zelo preprost način.
Med družbami, ki jih je don Bosko uvedel za lepo življenje fantov, je gotovo
prva Družba presvetega Zakramenta, ki jo je don Lasagna znal spretno izrabi-
ti za svoje cilje. Ustanovil jo je med starejšimi fanti, ki dajejo ton zavodskemu

11.10 Page 110

▲back to top


110
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
življenju, jih navdušil za pogosto prejemanje svetih zakramentov, jih navezal na
hišo in po njih vplival na starše, da so opustili tiste nevarne zahteve. Dosegel je
več, kot si je želel. Ko so starši videli, da njihovi sinovi ne želijo odhajati iz za-
voda, jih je to napolnilo s takim občudovanjem, da so matere in očetje do neba
dvigali ureditev v zavodu.
Toda odlični ravnatelj se ni ustavil pri tem. Člane družbe je navdušil, da so
pomagali pri duhovnih delih usmiljenja in poučevali verouk otroke iz bližnje
okolice, kar jim je sijajno uspevalo. Njegovi mladi katehisti so med počitnicami,
ali potem ko so zapustili zavod, v svojih domovih ustvarili resnične praznič-
ne oratorije in so ob praznikih navdušeno poučevali krščanski nauk. Ta lepa
pobuda je pritegnila naklonjenost plemenitih in bogatih družin, ki so z darovi
in nagradami otrokom podpirali prizadevanje teh fantov. Fantje so dobili po-
snemovalce v svojih sestrah, ki so opravljale isti apostolat za deklice. Takšni
oratoriji po domovih so bili začetek oratorijev po župnijah mest, kjer so nekda-
nji gojenci po navdihu don Lasagne nadaljevali katehizacijo. Don Lasagna je s
pomočjo nekdanjega gojenca doktorja Lenguasa te oratorije organiziral v skup-
no ustanovo s kratkim pravilnikom z imenom
[Praznični oratoriji Montevidea, ki
jih vodijo nekdanji gojenci zavoda Pija].
Eden izmed članov Družbe presvetega Zakramenta je pisal don Bosku pis-
mo, ki ga hranimo v našem arhivu in ki priča o duhu, ki je od tistih prvih za-
četkov vladal v tem zavodu. Fant, navajen na vse udobnosti življenja v družini,
saj so bili njegovi starši milijonarji, se je tako prilagodil skromnemu življenju
v zavodu, da se čudovito počuti in se zahvaljuje Bogu, da ga je pripeljal med
tiste zidove.5 Ko je končal gimnazijo, se ni več hotel ločiti od svojih vzgojiteljev,
vstopil je v pred kratkim ustanovljen noviciat in postal odličen don Boskov sin.
Govorimo o don Mariu Migoneju, duhovniku, nadvse navezanem na družbo in
polnem gorečnosti za zveličanje duš.
Zavod Pija četudi zelo velik, ni mogel sprejeti vseh prosilcev, ki bi želeli
vstopiti. Zato se je ravnatelj takoj lotil gradnje. Toda takoj že pri odprtju (šole
se na južni polobli začenjajo marca) so ugotovili, da je dela veliko, delavcev pa
malo. Sicer so si pa prijatelji veliko bolj belili glavo kot salezijanci. Ker ti še niso
poznali delovnih sposobnosti don Boskovih sinov, niso mogli verjeti, da bi mog-
li na ta način uspevati, in so se bali tako za zdravje sobratov kakor tudi za dobro
ime zavoda, ki je začel tako čudovito delovati. Zato so nujno prosili don Cagli-
era, da naj pošlje okrepitev.6 Ta je prišla, vendar šele naslednje leto. Medtem
pa so prijatelji, ki so bili v skrbeh za salezijance, lahko občudovali neutrudno
delavnost, ki jo je don Bosko vcepil svojim sinovom.
5 Dodatek, št. 16.
6 Dodatek, št. 17 (A in B).

12 Pages 111-120

▲back to top


12.1 Page 111

▲back to top


BiS 13 — 6. poglavje
111
Skupnost v San Nicolásu s svojimi štirimi duhovniki, tremi kleriki in šesti-
mi sobrati pomočniki je poleg konvikta skrbela še za občinske šole, praznični
oratorij in za kaplansko mesto v bolnišnici. Ko je bila stavba končana, je ponos-
no kraljevala z viška vzpetine s svojimi stebrišči in dvorišči v širokem okviru
vitkih smrek, odprta proti lepemu vrtu ter skrbno obdelanemu sadovnjaku in
zelenjavnemu vrtu. Popotniki, ki so pluli po reki Paranà, so občudovali zavod
na temnem ozadju gozdov in belino poslopja in dobivali vtis vedrosti in miru.
Toda gradnje so pustile za seboj običajne posledice bâtir c'est pâtir [graditi
pomeni trpeti]: »Naše stvari napredujejo zelo dobro,« je pisal ravnatelj. Toda zna-
šel sem se sredi toliko dolgov, da ne vem, na katero stran bi se obrnil. Benitez stori,
kar more, in Gospod ga podpira z zdravjem; pomagal bo, da jih bomo izplačali.«7
Gospod Benitez je bil vedno dober prijatelj salezijancev, vedno prepoln
občudovanja do don Boska in je vse veselo napredovanje družbe štel za svoje
osebne uspehe. Ko je zvedel, da nameravajo odpreti kolegij v Villi Colón, se je
častiti osemdesetletnik razveselil z njim, mu pisal pismo v latinščini o svojih
mladih letih in se veselil uspehov, ki jih je na lastne oči videl v svoji domovini.
Po don Ceccarelliju je poslal še drugo pismo v španščini, napisano s srcem na
dlani in zares ne vemo, kaj bi bolj občudovali, ali sinovsko vdanost don Bosku
ali bratovsko naklonjenost do salezijancev ali ponižno vdanost sotrudnika, ko
pravi: »Ta sotrudnik je kaj malo vreden kljub vsem odlikovanjem, s katerimi
me je ovenčal sveti oče.« Želel si je, da bi imel v prihodnje priložnost, da bi bil
še bolj koristen kot v preteklosti. Don Bosko mu je šele 14. maja odgovoril na
latinsko pismo, in to v jeziku Lacija, in medtem ko se je z globoko hvaležnostjo
spominjal blagodati, ki jih je prejel, mu zaupno prikazuje stisko, v kateri je don
Bodratto v Buenos Airesu, in ga priporoča njegovi krščanski ljubezni.8 O tem
priporočilu je Božji služabnik obvestil don Bodratta, da bi se znal pravilno rav-
nati in da bi ga spodbudil v njegovem prizadevanju.
Predragi moj don Bodratto!
Prav je, da ti poročam o pismu, ki sem ga pisal gospodu Benitezu. Opozoril sem ga na
tvoj položaj, se mu zahvalil za vse, kar je storil za nas, in ga prosil, da bi ljubeznivo
pogledal na duhovnike pri cerkvi Misericordia, ki živijo edino od darov vernikov. To
tebi v vednost in da se boš znal ravnati, če bi kdo govoril o tej zadevi.
Pišeš mi, da imate veliko dela. Rad bi vam pomagal. V tolažbo naj ti povem, da smo
mi tukaj tako preobloženi z delom, da ne vem, kje naj bi začeli. Že nekaj mesecev
sedem ob dveh popoldne k pisalni mizi in vstanem ob pol devetih, da grem k večerji.
Vsekakor pa ne pozabi, da je prvi pogoj za vse trdno zdravje in zato delajte samo
toliko, kolikor vam dopuščajo moči. Dobili boste pomoč z delavci, ki vam jih bomo
poslali od tu, in od tistih, ki si jih boste pridobili tam.
7 Pismo don Fagnana don Bosku, San Nicolás, 2. marec 1877.
8 Dodatek, št. 18 (A, B, C).

12.2 Page 112

▲back to top


112
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Lepo je videti, kako naklonjeni sotrudnik korak za korakom sledi salezi-
jancem pri njihovih delih. Tako si dá z globokim zadovoljstvom od don Cagliera
poročati o skorajšnji novi koloniji za Italijane v Entre Riosu (Medrečje). Toda
v San Nicolásu še ni zvedel, da je že stvar končana. Don Cagliero je s klerikom
Rabagliatijem v tisti pokrajini obiskal močno italijansko kolonijo v Villi Liber-
tad, kakih tristo milj od Buenos Airesa. Od 12. do 26. sta se nenehno trudila,
pri čemer ju je celih deset dni nadlegoval še dež.9 Zanj je bil pomemben obisk
enega tamkajšnjih kačikov (poglavarjev), ki jim je vlada dala naslov polkovnika;
prišel mu je priporočit štiri krste. Vrnil mu je obisk in za to pol dneva jezdil na
konju; neprijetnost, ki si jo je rade volje naložil, samo da je mogel priti v tesnejši
stik z Indijanci. Zbrani sadovi, veliko manjši od potrebe, so ga prisilili k vzkliku:
»Potrebujemo misijonarje, misijonarje, misijonarje! Ker se sicer duše izgubljajo
kakor živina na polju.«
Skupnost v Buenos Airesu ni imela nič manj dela kot drugi dve. Obrtne
šole so začele delovati meseca aprila, kakor smo že poročali, toda uradno so
jih odprli komaj septembra. Hiša je bila kaka dva kilometra oddaljena od Mater
Misericordiae. Ker je bila samo začasna, ni imela uradnega naziva, čeprav so
jo zaradi sodelovanja članov Konference sv. Vincencija imenovali Zavetišče sv.
Vincencija Pavelskega. Da bi mogli zgraditi namensko stavbo na bolj priprav-
nem prostoru, kjer bi salezijanci mogli živeti v skupnosti, so si prizadevali, da
bi kupili od gospoda Gazzola zemljišče ob cerkvi, kakor smo to povedali še na
drugem mestu in kakor ponovno beremo v pismih Božjega služabnika don Cag-
lieru. Na začetku istega meseca je nadškof kanonično zaupal salezijanski družbi
v osebi don Bodratta župnijo v Boci del Riachuelo.10 Novo delovno področje, ki
bi terjalo sveže sile delavoljnih evangeljskih delavcev.
Toda že tako maloštevilna skupinica tamkajšnjih delavcev se je še zmanj-
šala s smrtjo enega izmed njih. Dne 13. septembra je skupnost v Buenos Airesu
nenadoma izgubila enega najbolj delavnih članov, don Janeza Krstnika Baccina,
ki je prišel v Argentino s prvo odpravo misijonarjev. Pod njegovo skromno zu-
9 O tem poroča prva številka Bollettino Salesiano avgusta 1877 v dveh pismih don Cagliera.
10 Prim. MB XII, str. 266 [BiS XII, str. 173].

12.3 Page 113

▲back to top


BiS 13 — 6. poglavje
113
nanjostjo se je skrivalo veliko srce apostola. Poučeval je fante verouk v dnevnih
in večernih šolah, spovedoval vsak dan po cele ure, pridigal v italijanščini in
španščini, obiskoval bolnike. Vse to je pomenilo tako obilico dela, da bi lahko
zaposlili več ljudi in ne samo enega. Toda nikdar se ni utrudil in je tožil zato,
ker ni zmogel vsega. Prosil je v Turin za pomoč. Pomoč je prišla v drugi odpravi.
Toda namesto da bi mu breme olajšali, so mu ga še povečali, ker so v Buenos
Airesu odprli še nove salezijanske postojanke. Zato je malo po prihodu novih
sobratov pisal v Turin: »Gospod očitno blagoslavlja naše delo. Prej sem imel ve-
liko dela, sedaj ga imam zelo veliko, ker če smo do sedaj imeli trije dela za šest,
ga imamo sedaj štirje za deset.«
Navdušenje za apostolsko delo, ki ga je čutil ta sveti apostol, se je kaza-
lo zlasti v pismih don Bosku: »Tukaj sem,« je pisal 19. marca 1876, »obdan z
množico fantov, od katerih jih je veliko starih že več kot dvajset let, in namesto
da bi se pripravljali na birmo, se morajo pripravljati na prejem prvega svetega
obhajila. Večina jih je Italijanov. Njihovi starši prihajajo iz krajev, oddaljenih
več kot deset milj, z namenom, da bi slišali pridigo, se spovedali in prejeli sveto
obhajilo, pri nas pa puščajo svoje otroke, da jih poučimo o veri. Pomislite, dobri
oče: približno v osmih dneh jih moram pripraviti na sveto spoved in na prvo
obhajilo. Kako naj bi si upal prizanašati samemu sebi? Tudi taki za duhovniški
poklic so med njimi, samo treba bi jih bilo gojiti. Že več jih je prosilo, da bi vsto-
pili v salezijansko družbo kot pomočniki.«
In 3. aprila: »S kakšnim veseljem sem prebral pismo, ki sta mi ga blagovolili
poslati! Pišete mi, da naj zelo skrbim za svoje zdravje. Hvala Bogu, od prihoda sem
sem bil vedno zdrav. Toda če nam kmalu ne pošljete pomoči, bomo vsi podlegli.
Bodite tako dobri in nam pošljite tudi knjige. Če bi vedeli, kako nam koristita Pre-
skrbljeni mladenič in Življenje Dominika Savia! Ne vprašujte o novicah iz Buenos
Airesa, ker ne vem, kako je tam. Postal sem pravi puščavnik, saj grem iz hiše samo
na obisk k bolnikom.« Don Barberisu je 18. maja pisal: »Moram si s silo priboriti
trenutek, da lahko kaj pojem. Ne vem, kako teče čas, vem samo to, da vstajam zgo-
daj zjutraj in grem spat pozno zvečer. Dostikrat nimam niti časa, da bi ugotovil, ali
je dopoldan ali popoldan, jutro ali večer. Kljub temu sem zdrav kot dren.«
Naj navedemo še kak odstavek iz pisma 20. aprila 1877, ki je tudi zadnje
pismo don Bosku: »Lahko rečem, da vsi Italijani, tudi s podeželja, oddaljenega
po petdeset in sto milj, prihajajo sem in se kakor reke stekajo v morje. Bog nam
daje veliko zadoščenja. Ko smo prišli, smo jim povedali, da smo prišli zato, da
jim storimo dobro. Razumeli so in nam dajo opraviti. Deo gratias. Jaz sem zelo
vesel, da sem prišel v Ameriko, živim v miru, delam, kolikor zmorem, vendar
sem zelo neveden. Tukaj so potrebni ljudje, ki so veliko bolj izkušeni kot jaz.
Samo eno željo na svetu imam: da bi videl svojega dragega očeta don Boska. Mi
bo mogoče to doživeti na tem svetu? Molite zame, da bom vsaj po smrti, potem

12.4 Page 114

▲back to top


114
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
ko se bomo združili v nebesih, mogel vso večnost stati blizu vas.«
Pričevanje drugih sobratov v celoti potrjuje njegovo popolno sinovsko pre-
danost, kot jo je izrazil očetu svoje duše. Eno prIhaja od gospoda Gazzola, ki ga
je videl in potem poročal predstojnikom v Turin, kako je goreči duhovnik pre-
živel drugo nedeljo v februarju 1877; februar je tam spodaj najbolj vroč mesec
v letu, z najdaljšimi dnevi.11 Eno uro pred sončnim vzhodom don Baccino sede
v spovednico. Italijani in Argentinci se v trumah spovedujejo pri njem, zato za-
pusti spovednico samo zato, da gre maševat. Po maši gre spet v spovednico in
spoveduje, dokler je še kdo za spoved. Takrat salezijanci še niso imeli kuhinje v
hiši in so jim kosilo prinašali iz bližnje gostilne. Don Baccino gre jest, ko sporo-
čijo, da je pravkar prišla neka družina od daleč, da bi opravila svoje pobožnosti,
in prosi, da bi se spovedala in prejela sveto obhajilo. Ko sliši, da so ti reveži po-
tovali šest ur s konjem in štiri z vlakom in da se jim mudi nazaj, pusti kosilo in
gre k njim. Potem v naglici poje mrzlo kosilo, ker je že čas za večernice in pridi-
go. Govor traja dobro uro in nato podeli blagoslov. Zatem se razporedi procesija
ljudi, ki bi radi prejeli blagoslov, sklenili zakon, dali krstiti otroke, dobili nasvete
za življenje. Sedaj mu sporočijo, da ga dva težko bolna nujno pričakujeta: pusti
vse in ju obišče. Ob desetih zvečer lahko končno nekaj povečerja in si odpočije.
Toda večerna pridiga je obrodila sadove: ob štirih zjutraj se ljudje že gnetejo
okoli njegove spovednice. Poročevalec pravi, da je to slika, ki se ponavlja skoraj
vse nedelje in mnoge dni med tednom. Zlasti če gre za bolnike, najpogosteje
kličejo don Baccina. Sedaj ga je treba videti, ko se vrača od bolnikov. Trume
dečkov ga čakajo na dvoriščih in cestah in on se pogovarja z njimi, jih vprašuje,
katehizira, blagoslavlja in jih vabi v oratorij. »Kako dober duhovnik!« vzklikajo
mnogi. »Bog naj nam ga ohrani!« Don Jožef Vespignani, ki je prišel nekaj mese-
cev po smrti don Baccina na njegovo mesto, je bil ves presenečen zaradi ljubez-
ni, ki jo je tamkajšnja mladina kazala do pokojnega.
Cerkvena oblast je pisala o njem don Bosku in hvalila njegovo gorečnost,
toda tisti, ki je lahko najbolje ocenil njegovo delo, je bil predstojnik don Cagli-
ero. Naj navedemo nekaj izrazov iz njegovih pisem don Bosku: »Deluje neizre-
čeno dobro. Skrbi za to cerkev nadvse zavzeto. Zares je pravi
za
Italijane v Buenos Airesu. Don Baccino ugaja s svojimi preprostimi pridigami,
čeprav včasih tudi glasen. Nikdar ne reče 'zadosti je'. Don Baccina sem dobil pri
dobrem zdravju (9. avgust 1876), vendar zelo utrujenega. Ne morem razumeti,
kako zmore vse to. Don Baccino dela za štiri in mu vse lepo uspeva.«
Od kod don Bosku tako dober in zvest Gospodov služabnik? Ko je bil star
triindvajset let, se ga je polastila nejasna želja po popolnejšem življenju. Slišal je
govoriti, da v don Boskovem oratoriju v Turinu sprejemajo tudi starejše fante,
11 Bollettino Salesiano, oktober 1877.

12.5 Page 115

▲back to top


BiS 13 — 6. poglavje
115
ki bi želeli postati duhovniki. Neki notranji glas mu je govoril, da je to pravo
mesto zanj. Bal se je le, da bi mu revščina zaprla vrata. Vendar ni bilo tako.
Zapustil je poljsko delo, rekel zbogom domači Giusvalli in vstopil v oratorij. Ob
prvih težavah se je ustrašil, da jih ne bo zmogel, ker je bilo že tako dolgo, kar
je hodil v šolo. Toda vztrajnost ga je v okolju, ki ga je oblikoval don Bosko, tako
podpirala, da se je v dveh letih naučil toliko latinščine, kolikor je bilo potrebno,
da je mogel začeti študirati filozofijo. Med prvimi tremi leti študija teologije je
poučeval v Lanzu v višjih razredih osnovne šole: jasno podajanje in lahkotna
komunikativnost sta mu veliko pomagali pri pouku. Po smrti so mnogi blagos-
lavljali njegov spomin, ker jih je prav on v Lanzu napotil na pot duhovništva.
Ko se je bližalo duhovniško posvečenje, je odšel v Varazze, kjer je bil lažje pri-
puščen k svetim redovom. Prva poročila iz Amerike so ga tako navdušila, da je
prosil za misijone. Blaženi don Bosko, ki je poznal njegov značaj, ga je uslišal še
v letu duhovniškega posvečenja in ga uvrstil med deset prvih izbrancev. Kdor
ga na fotografiji gleda, stoječega med don Boskom in gospodom Gazzolom, vidi
na njegovem obrazu odločnost in dobroto, ki je iz ponižnega kmečkega sina
naredila vrednega Gospodovega služabnika.
Na žalost je njegova duhovniška služba trajala le malo časa, vendar je ostal
neizbrisen spomin na zgled njegovih duhovniških kreposti. V nedeljo 10. junija
1877 je še vodil veličastno telovsko procesijo, ki ga je silno utrudila. Proti eni
popoldne je obiskal nekega bolnika in začutil nujno potrebo, da bi se odpočil.
Spal je v revni celici pod zvonikom, brez luči in zraka. Tu ga je napadel tako
silen črevesni krč, da mu je zdravniška pomoč pomagala samo še toliko, da je
prejel zadnja tolažila svete vere, nato je izdihnil. Don Cagliero, ki je sporočil
don Bosku žalostno novico, je zapisal najboljši nagrobni napis: »Bil je velik duh,
ponižen. Lastnosti, zaradi katerih ga je ljubil ves Buenos Aires.«
Ko ni bilo več tega velikega delavca, je tudi veliki animator bil na tem, da
zapusti brate in se vrne k očetu. Dne 31. marca mu je don Bosko pisal: »Se boš
lahko udeležil generalnega kapitlja, ki naj bi se začel prihodnjega septembra?
Obravnavali bomo zelo pomembne stvari, zato pomisli, presodi in mi odgovori,
si fieri potest [če je mogoče].« Neverjetno se zdi, kako si je mogel don Cagliero v
dveh letih pridobiti tako zaupanje in naklonjenost pri sobratih in pri vseh vrstah
ljudi. Ko je don Bosko to sporočil tja dol in napol omenil to možnost, mu je dragi
don Baccino odgovoril: »Imate nas za sinove in potem ravnate z nami na tak
način? Če bi bili že odrasli, toda mi smo še otroci! Gospod hrani svoje otroke z
mlekom in slaščicami. Preizkušnje pa hrani za odrasle, da si lahko pridobivajo
zasluženje. Ali ne veste, da smo še otroci in jaz sem prvi med njimi? Če nam
odvzamete glavo, kaj bomo storili? Verumtamen, non mea voluntas, sed tua fiat
[Toda ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi].« V mnogih pismih, ki so se nam
ohranila, je čutiti veliko žalost prijateljev in znancev, ko je odbila ura odhoda.

12.6 Page 116

▲back to top


116
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Toda občutje vseh se dobro izraža v klenih besedah msgr. Vera: »(Don Cag-
liero) si je znal pridobiti voljo Američanov.«12 Ni človeka, ki v svojih pismih ne
bi izražal želje po njegovi gotovi in skorajšnji vrnitvi.13
Njegov prihod v oratorij je sovpadal s predhodnim obiskom msgr. Petra La-
cerde, nadvse gorečega škofa v Rio de Janeiru, o katerem smo govorili že dvakrat
v prejšnjem zvezku.14 Don Albera15 je pisal: »Ne poznam drugega prelata, ki bi
tako temeljito poznal don Boska, ga ljubil in bil nanj tako navezan.« Don Barberis
ga je šel pozdravit na železniško postajo in mu v don Boskovem imenu izrekel
dobrodošlico. Godba na pihala ga je pozdravila pri vratih, kjer ga je pričakoval
don Bosko. Po njegovem odhodu so ostali v spominu trije dogodki. Prvi je bil raz-
govor z več fanti, o čemer smo poročali v pravkar navedenem zapisu. Prav tako
je naredila vtis pesem, ki jo je v njegovo čast spesnil don Lemoyne. Monsinjor
je hotel za vsako ceno imeti v svoji škofiji don Boskove sinove. Na osnovi imen,
ki sta jih izrekla monsinjor in don Bosko, je pesnik govoril o čudežnem evan-
geljskem ribolovu, ko je Petru zaradi množice rib, ki jih je ujel, grozila nevarnost,
da se čoln potopi. Poklical je na pomoč Janeza in njegove tovariše v čolnu, da bi
obranili tako količino rib. Tako je msgr. Lacerda zaradi tolikega obilnega pasto-
ralnega uspeha prosil don Janeza Boska, da bi mu priskočil na pomoč pri toliko
mladih dušah. Vse se je družilo v neizmerni želji, da bi v glavnem mestu Brazilije
ali v njegovi bližini čim prej odprli salezijanski zavod za revno mladino. Upanje,
ki se mu je s pomočjo don Lasagne izpolnilo l. 1882. Tretji dogodek je drugač-
ne narave: graja nadškofijske kurije v Turinu don Rui po škofovem odhodu. V
oratoriju so bili trdno prepričani, da je msgr. Gastaldi, ko so ga osebno prosili,
dal msgr. Lacerdi široko pooblastilo, da je smel pontificirati v cerkvi Marije Po-
močnice. To še toliko bolj, ker ga je v svoji ljubeznivosti povabil v Eremo16 ali
počitniški dom semenišča, kjer so ga kleriki počastili z lepo akademijo. Takoj po
njegovem odhodu je don Rua prejel pismo, v katerem so bili izraženi »težki očit-
ki«, ker so msgr. Lacerdo pripravili, da je pontificiral v cerkvi Marije Pomočnice z
zagotovilom, da ima dovoljenje od nadškofa. Res je, da je nadškof »dal dovoljenje
temu škofu in nadškofu iz Buenos Airesa za Turin, kjer bi prebil nekaj dni proti
koncu junija in na začetku julija in bi opravil škofovsko bogoslužje za praznik sv.
Alojzija. To je bilo vse. Drugih pooblastil ni dal.« Zato monsinjor v tako pomemb-
ni točki »zahteva največjo natančnost in upoštevanje dejstev«.
12 Dodatek, št. 19.
13 Pismo don Bosku, Montevideo, 3. avgust 1877.
14 MB XII, str. 341 in 539 [BiS XII, str. 318 in 342].
15 Duhovnik Pavel Albera,
, str. 162. San Benigno Canavese, 1900.
16 To je bil stari kamaldolski samostan na turinskih gričih. Staro poslopje, ki ga je v velikem delu
zgradil častiti p. Aleksander Ceva, ustanovitelj samostana, je po odpravi redov prešel v laiške
roke. Kupil pa ga je msgr. Gastaldi, da je tam med počitnicami nastanil svoje klerike. Letovišče so
odprli leta 1877.

12.7 Page 117

▲back to top


BiS 13 — 6. poglavje
117
Msgr. Lacerda je odnesel v svojem srcu don Boskovo napoved. V svoji apo-
stolski službi je moral prestati že veliko težav in vedel je, da se mu druge še
pripravljajo. Svoje skrbi je zaupal blaženemu. Božji služabnik mu je zagotovil,
da v času življenja ne bo občutil slave tega sveta, temveč po smrti. Tako se je
tudi zgodilo. Njegovega pogreba so se udeležili predstavniki države s predse-
dnikom na čelu, ki je bil navzoč po svojem predstavniku. Natisnili so na tisoče
podob in časopisi vseh barv so peli slavo umrlemu. Msgr. Silva, škof v Goasu, ki
je marca 1891 prišel v oratorij, je potrdil napoved, ki mu jo je zaupal pokojni
prelat, in opisal posmrtno zmagoslavje, ki mu je bil priča nekaj mesecev prej.
Na začetku septembra je bil don Cagliero ob don Boskovi strani. Počastili so
ga v oratoriju in zunaj oratorija. Nadvse je razveselil dobrega očeta s pripovedo-
vanjem o velikih stvareh, ki jih njegovi sinovi delajo v Ameriki, in o še večjih, ki si
jih tamkajšnji prijatelji še želijo in pričakujejo. Navdihnjen od teh poročil, je na-
pisal celo vrsto pisem, ki osvetljujejo misijonsko dejavnost ali bolje rečeno nje-
govo apostolsko prizadevanje. Prvih šest je poslal v Ameriko: prvi dve z drugo
poštno pošiljko v septembru in preostala štiri s prvo poštno pošiljko v oktobru.
1. GOSPE HELENI JACKSON
Ta ugledna dobrotnica je bila sestra gospoda Janeza Jacksona, po katerem se
še danes imenuje poljedelska šola v Mangu v Urugvaju. Družina Jackson, ena iz-
med najbolj premožnih v Montevideu, je vedno velikodušno podpirala salezijan-
ce. Gospa Helena je tudi pomagala poravnavati stroške za špansko izdajo Giovane
Provveduto [Preskrbljenega mladeniča] in drugih del blaženega. Po njeni zaslugi
so hčere Marije Pomočnice mogle odpreti svojo hišo v bližini kolegija Pija.
Velezaslužna gospa Jackson!
Božja previdnost, ki ima v rokah srca svojih služabnikov, jih ob pravem času nagiba,
da opravljajo dela v skladu z njegovimi čudovitimi načrti, ne da bi pri tem gledala na
zasluge tistih, ki opravljajo dobra dela. In prav to je naš primer. Moji sinovi salezijan-
ci so brez vseh sredstev v zaupanju v Božjo dobroto odpotovali v Južno Ameriko, da
bi tam rešili kako dušo.
Vaša uglednost je bila tista izbrana duša, ki je začela in podpirala Gospodovo delo v
Villi Colón.
Dr. don Cagliero in dr. Lasagna sta mi že večkrat poročala o vaši verski zavzetosti,
o vaši vdanosti svetemu očetu papežu in o vaši veliki naklonjenosti do kolegija Pija.
Pomoč, ki ste nam jo dajali pri postavitvi tega kolegija, nenehna podpora pri preva-
janju Giovane Provveduto [Preskrbljenega mladeniča], ki je v tisku, prevod Chiave
del Paradiso [Nebeškega ključa], hiša hčera Marije Pomočnice so dela, ki bodo vedno
budila hvaležen spomin na vas in bodo razlog, da se bodo vsak dan dvigale molitve
k Bogu, dokler bo obstajala salezijanska družba. Vpisali smo vas v knjigo zaslužnih
dobrotnikov naše družbe in vsak dan se bodo opravljale posebne molitve, več kot 15
tisoč gojencev, da bo Bog podelil vašemu bratu don Janezu tiste milosti, ki si jih naj-

12.8 Page 118

▲back to top


118
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
To je že znani tajnik msgr. Vera
[pripraven za vse] pri ustano-
vitvi kolegija v Villi Colón. Blaženi s pravim navdušenjem srca odgovarja na
pismo z dne 6. avgusta, v katerem je don Yeregui hvalil delo salezijancev v kole-
giju Pija in močno obžaluje odhod don Cagliera. »Dr. Cagliero,« tako piše, »si je
pridobil simpatije vseh, velikih in malih. Vaši uglednosti je znano, da taka obča
simpatija veliko pomeni za uresničevanje dobrih del.« Zato je v imenu mnogih
zaželel, da bi se čim prej vrnil s številnim spremstvom.
-
-

12.9 Page 119

▲back to top


BiS 13 — 6. poglavje
119
Bog naj vas blagoslovi, dragi don Rafael. Prosim ga, da bi vas kot tako velikoduš-
nega dobrotnika še dolga leta ohranil pri življenju in podelil vam, vašim bratom in
sestram obilo sreče in zadovoljstva. Obenem se ponižno priporočam vašim molitvam
in imam čast, da se morem podpisati kot vaše uglednosti ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 13. september 1877
3. MSGR. HIACINTU VERI
Božji služabnik odgovarja na pismo, ki mu ga je prinesel don Cagliero. Apo-
stolski vikar v Montevideu se mu je ponovno zahvalil za velik dar s tem, ko je
poslal svoje sinove vsem Urugvajcem, »vsem, ki pripadamo republiki Urugvaj«,
obenem pa želel, da bi bil don Cagliero odsoten samo za kratek čas.
Velečastita ekscelenca!
Večkrat so mi dr. Lasagna in drugi naši sobratje pisali o vaši skrbi za začetek in
napredek hiše v Villi Colón. Sedaj mi je pa don Cagliero osebno prikazal stvari in
spoznavam, da je navzočnost v Villi Colón najprej Božji, potem pa tudi vaš dar.
Izražam vam najglobljo hvaležnost in vsi bomo prosili, da nam Bog še dolga leta
ohrani tako uglednega dobrotnika.
Don Cagliero se ne more vrniti z odpravo 14. novembra, zato ima vsa pooblastila
duhovnik Bodratto, župnik v Bocci v Buenos Airesu. Ker pa želim, da bi bili moji si-
novi vam vdani, vam izročam vso oblast, ki jo imam, tako v duhovnih kakor v časnih
zadevah za čas, ki ga bodo prebili v Urugvaju.
Novembra bo v Montevideo prišlo šest sester in osem salezijancev, drugi bodo šli v
Buenos Aires in v San Nicolás.
Veliko uslugo mi boste storili, če me boste obvestili o vsakršnem neredu med mojimi
salezijanci. Takoj bom ukrenil vse potrebno, da ga bomo odpravili. Smo še na začet-
ku in zato potrebujemo pomoč vseh. Vi nam dajete zaščito in mi bomo roke, ki bodo
pridno delale pod vašim vodstvom in vam pomagale pri vašem prizadevanju za večjo
Božjo slavo. Priporočam se vam v molitev, medtem ko imam čast, da se imenujem
vaše ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. september 1877
4. DOKTORJU EDVARDU CARRANZI
Tudi dr. Carranza, glavni predsednik Vincencijevih konferenc v Buenos Ai-
resu, je po don Caglieru pisal don Bosku. Njegovo pismo se začenja takole: »Bog
je izkazal uslugo našemu ljudstvu s tem, da mu je poslal očete Družbe sv. Fran-
čiška Saleškega.« Nato sledijo slavospevi don Caglieru, ki ga zelo cenijo zaradi
»velike izkušnje in izrednih sposobnosti« in zato ni mogoče dvomiti, da jim ga
bo don Bosko spet poslal, da bo mogel nadaljevati tako srečno začeto delo.

12.10 Page 120

▲back to top


120
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
-
-
-

13 Pages 121-130

▲back to top


13.1 Page 121

▲back to top


BiS 13 — 6. poglavje
121
čilo v nebesih. Na koncu se priporočam ljubezni vaših svetih molitev in se z največjo
hvaležnostjo izrekam za prijatelja najdražjega vašega gospostva.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. september 1877
P. S.: Grof Cays, ustanovitelj naših konferenc in predsednik visokega sveta v Turinu, je
postal salezijanec in čez mesece bo, če Bog tako hoče, duhovnik.
5. GOSPODU HENRIKU FYNNU
Po razpustitvi lastniške družbe v Villi Colón, kakor smo povedali v prejšnjem
zvezku, je glavni član Henrik Fynn ohranil cerkev Santa Rosa in poslopje zavo-
da. Premožni gospod se je sporazumel z apostolskim vikarjem in prepustil vso
to posest don Bosku, ki mu je lahko upravičeno pripisoval glavno zaslugo za
ustanovitev te salezijanske ustanove.
Velezaslužni gospod D. Enrique Fynn!
Pravično je, da tukaj v Evropi eden vaših obdarovancev dviga roke kvišku in kliče
Božji blagoslov na vas, naš velezaslužni dobrotnik. Z občudovanjem beremo o daro-
vih, ki so jih prejeli San Clemente, San Pudente, Santa Prassede in mnogi drugi z na-
menom, da bi podprli Cerkev in ustanovili zavode v korist Cerkvi in državi. Nadvse se
veselim, ko vidim, da so se taka velikodušna dejanja obnovila v kolegiju Pija. Prepri-
čan sem, da bo to dejanje vaše velikodušnosti pomagalo pri verski in moralni vzgoji
dečkov, ki bodo, potem ko bodo vstopili v družbo, pravi zgledi lepega življenja. Vi ste
že lahko zadovoljni, ker je vse to zapisano v knjigi življenja v nebesih, medtem ko so
salezijanci srečni, da lahko zapišejo vaše ime v zgodovino svoje družbe. Dokler bo
obstajala ta družba, se bodo opravljale molitve za vas in za vašega dragega sinčka
in prišel bo čas, ko boste vi že večno počivali, salezijanci pa bodo nadaljevali svoje
molitve za vaše večno zveličanje. Prosim vas, da bi izročili te moje želje in izraze
hvaležnosti gospodu Lezici, gospodu Lanùsu,17 vašima tovarišema v dobrodelnosti v
korist naše začetne ustanove.
Don Cagliero bo pred vrnitvijo v Montevideo moral iti odpret nov misijon. Prihod-
njega novembra pa bo odšlo šest sester in osem salezijancev v Montevideo, da bodo
dopolnili osebje kolegija Pija.
Naj vam tukaj povem, da sem bil pred nekaj meseci v Rimu in sem prosil svetega
očeta, da bi dovolil poimenovati kolegij v Villa Colón po njem. Z veseljem je sprejel za-
misel in blagoslovil namen. Ker pa je njegova svetost poznala veličastnost poslopja,
me je vprašala, kako bom mogel to kupiti.
Ko je potem zvedel, da je to dar vaše uglednosti, se je zanimal za vašo družino in mi
naročil, naj vam sporočim njegov naslednji posebni blagoslov: »Bog naj blagoslovi
te velikodušne darovalce, povrne naj jim stotero v tem življenju in jim da večno pla-
čilo v drugem. Naj stori, da bo krščanska ljubezen očeta prešla na njegovega sinčka
Enriqua, da bo tako postal bogat pravega bogastva, ki je sveti Božji strah.«
17 Gospoda Ambrož Placido in Anacarsio Lanùs sta bila sodelavca gospoda Flynna.

13.2 Page 122

▲back to top


122
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
V pismu 12. avgusta, ki so ga podpisali predsednik Bratovščine Mater Mise-
ricordiae gospod Romolo Finocchio in člani sveta, je izrečeno splošno žalovanje
zaradi nenadnega odhoda don Cagliera. »Njegov odhod nas je vse zelo razža-
lostil, pa ne samo to bratovščino, temveč vse sinove skupnosti, ki so ga slišali
pridigati v njihovem jeziku takoj prvi mesec po svojem prihodu. Bil je neutru-
den v svoji službi in je točno izpolnjeval načrt, ki si ga je zadal, ko je prišel med
nas. Njegovi napori niso bili zaman, kajti ta italijanska cerkev še ni bila nikdar
tako obiskana kakor od časa, ko je on skupaj s svojimi tovariši prevzel vodstvo
in so kot sinovi pokorščine vsi izpolnjevali svojo dolžnost. Zato se vam iz vsega
srca zahvaljujemo, da ste nam dali spoznati velečastitega očeta Cagliera, čigar
navzočnost bi imela za to cerkev izreden časni in večni pomen. Naša želja bi
bila, da bi se čim prej vrnil in nadaljeval tako dobro začeto delo. Bili bi vam zelo
hvaležni za to. Od vas je odvisno, ali boste hoteli ali ne, zato vas prosimo, da ne
bi razočarali našega pričakovanja. Tukaj bi lahko naredil veliko dobrega, ker
pozna razmere in ljudje poznajo njega, ga zelo cenijo in med sobrati je čutiti
žalost in potrtost, ker ga ni tukaj, kakor če bi se jim pripetila velika nesreča. To
se tudi razume, saj jim je smrt pred kratkim iztrgala velečastilega očeta Bacci-
na, za katerim vsi žalujejo, in sedaj so izgubili še don Cagliera, ki ga imajo vsi
tako zelo radi. In imajo prav. Če bi vi vse to videli z lastnimi očmi, gotovo ne bi
pomišljali, da bi ga poslali sem nazaj.«
-
-
-

13.3 Page 123

▲back to top


BiS 13 — 6. poglavje
123
izpolnjevanje svete duhovniške službe in jim omogočili, da so jih ljudje spoznali, jim
dali priložnost, da so odprli domove za najbolj revne ljudske sloje, ogrožene mlado-
stnike, ki bi, če jim nihče ne bi pomagal, postali bič za družbo in pripravniki za ječe.
To dobro dolgujemo vam, velikodušni sobratje. Bodite ponosni pred Bogom in pred
ljudmi. V tem trenutku se don Cagliero ne more vrniti k vam, čeprav si to iz vsega srca
želi. On je predvideni mož, ki naj bi šel ustanovit misijon na otok Ceylon in potem v
Santo Domingo. Potem se bo, če bo tako hotel Bog, rad vrnil k vam, ki ste njegovi prvi
prijatelji v Ameriki.
Medtem pa bo 14. novembra prišla druga odprava 24 salezijancev, ki bodo prisko-
čili na pomoč tistim, ki že delujejo v zavodih in hišah, in nadomestili dragega don
Baccina, ki ga je Bog poklical, da prejme plačilo za svoje napore in težave. Namesto
don Cagliera boste dobili druge delovne moči, med drugimi don Jakoba Costamagno,
ki je dobro znan po svoji glasbeni dejavnosti, petju in pridiganju. Tam bo tudi don
Milanesio, ki se med nami z oratoriji trudi za zapuščeno mladino.
Šli bodo, da bodo do zadnjega diha svojega življenja delali v večjo Božjo slavo in za
zveličanje duš. In vi, dragi sobratje, nadaljujte vašo podporo in naklonjenost. Potrpi-
te z njihovimi napakami, dajajte jim dobre nasvete in podporo, in ko jim boste dajali
kruh, mislite, da ga dajete ponižnemu piscu, ki ga vi imenujete oče in se mu podpisu-
jete za vdane sinove.«
Izraze spoštovanja in hvaležnosti, ki sem jih izrekel vam, prosim, prenesite vašim
tovarišem in vsem tistim, ki na kakršenkoli način storijo kaj dobrega salezijancem.
Pogum torej, dragi sinovi, še naprej ljubite vero v njenih služabnikih, še naprej živite
to vašo sveto katoliško vero, ki nas more osrečiti na tem svetu in nas edina more
osrečiti v večnosti.
Če mi hočete zares narediti veselje, mi še pišite in molite zame, ki se v globokem spo-
štovanju in resnični hvaležnosti imenujem v Gospodu najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 30. september 1877
7. PREDSEDNIKU PROPAGANDA FIDE
Z istim datumom kot v prejšnjih štirih pismih se je Božji služabnik obrnil
še drugič na Splošno predsedstvo Propaganda fide s prošnjo, da bi dobil kako
podporo za svoje misijone.
Veleugledni gospod predsednik!
Goreča želja, da bi pospeševal delo misijonov v Južni Ameriki, me sili, da se s ponižno
prošnjo obračam na Propagando fide, katere zaslužni predsednik ste vi. V razdobju
treh let je bilo odprtih pet cerkva za Božjo službo, en kolegij v bližini glavnega mes-
ta Urugvaja, zavod v San Nicolásu de los Arroyos in sirotišnica za otroke v Buenos
Airesu.
Cerkve so dobro obiskane, zavodi dobesedno nabito polni gojencev.
Moralnost zelo gojimo in že se kažejo prvi poklici. V ta namen smo ustanovili novici-
at ali bolje rečeno semenišče za študij filozofije in teologije ter jezikov, da bi se tako

13.4 Page 124

▲back to top


124
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
Propaganda fide
S tem osebnim pripisom je blaženi poslal podrobno poročilo, ki naj bi ga
predložili Svetu. Odgovor je prišel takoj. Bil je zelo ljubezniv, vendar negativen
z običajno utemeljitvijo: Sveti sedež še ni kanonično ustanovil misijona.19
18 Se pravi nekateri Argentinci ali živeči v Argentini, ki so delali s salezijanci ali so se pripravljali, da
bi vstopili v družbo.
19 Dodatek, št. 20 (A, B).

13.5 Page 125

▲back to top


7. poglavje
NOVA HIŠA ZA HČERE MARIJE POMOČNICE
Ko je blaženi don Bosko prvič pokazal zanimanje za stavbe, v katere je
pozneje prenesel materno hišo hčera Marije Pomočnice, ni mislil na sestre. Pre-
den bomo stvar razložili, naj podamo nekaj zgodovinskih izhodišč.
Nedaleč od stavbe, kjer se začenja področje Nizze, stojita cerkev in sa-
mostan, katerih začetki se izgubljajo v temini časov. Cerkev, ki je bila sezida-
na najprej, je posvečena Mariji Materi milosti in je kmalu postala priljubljeno
svetišče. O samostanu se ve samo to, da so v njem najprej bivali manjši bratje
stroge observance, za njimi pa manjši informirani bratje, kakor so se imenovale
pred reformami družine frančiškanskega reda, ki jih je uvedel Leon XIII., in da
so ga po končani francoski okupaciji prevzeli manjši bratje kapucini. Ti dobri
redovniki, ki so do 1855 mirno živeli, blagrovani od tamkajšnjega ljudstva, so
morali zaradi piemontskega razlastitvenega zakona z dne 29. maja 1855, ki je
odpravil redovnike, zapustiti samostan, ki je nato prešel v roke države. Ko so
stavbo izpraznili in zaprli svetišče, je za 24 tisoč lir vse kupila občinska uprava
v Nizzi; vsota, ki v primerjavi z vrednostjo posesti ni bila velika. Toda bil je stran
vržen denar, ker niso mogli doseči uspehov, ki so jih pričakovali.
Zadevo so vlekli naprej vse do leta 1869, ko je občinska uprava sklenila, da
se znebi neprijetnega bremena. Stopili so v stik z združenjem profesorjev, ki naj
bi prišli tja in odprli zasebni zavod-konvikt in vselili gimnazijo. Zdelo se je, da
je bilo že vse dogovorjeno in sklenjeno, toda zamujalo je uradno dovoljenje, čas
se je iztekel in vse se je končalo brez uspeha.
Dne 3. marca 1870 se je župan gospod Filip Fabiani na ne vemo katerem
vlaku srečal z don Boskom in začel govoriti o zadevi v upanju, da bi on odprl
svoj zavod. Mogoče mu je don Bosko povedal kaj spodbudnega, ker je župan,
opirajoč se na ta pogovor, 29. aprila takole pisal blaženemu: »Ko razmišljam,
kolikšna moč je v vas, velečastiti gospod, in mislim, kako bi temu zapuščene-
mu kraju priskrbel koristen pouk, kot je gimnazija, ki odpira tudi pot k duhov-

13.6 Page 126

▲back to top


126
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
ništvu, katerega število se vedno bolj manjša, si upam prositi vašo velečastito
uglednost, da bi se zanimali za zadevo in mi v čim krajšem času dali predlog v
zgoraj omenjenem smislu.«
Občina pa po izjavi predstavnika ni bila v stanju, da bi »dala denar« za pre-
ureditev prostorov, bila bi pa pripravljena za majhen denar odstopiti poslopje,
če bi se don Bosko obvezal, da bo ustanovil zasebni zavod-konvikt z gimnazijo.
Ne poznamo odgovora, vendar lahko trdimo, da Božji služabnik ni mogel v krat-
kem času prevzeti take obveznosti. Naj samo povemo, da je bilo leta 1870 komaj
sedemindvajset sobratov duhovnikov, klerikov in pomočnikov z večnimi zaob-
ljubami, ki so delali v turinskem oratoriju, v Mirabellu in Cherascu. Poleg tega
je moral jeseni odpreti še velik zavod v Alassiu. Vsekakor pa je bilo koristno, da
so pritegnili pozornost na te sedaj posvetne, nekoč pa sakralne stavbe.
Toda onečaščenje svetega prostora je doseglo razsežnosti, ki bi si jih le
redkokdo lahko predstavljal. Občinska uprava ni videla drugega izhoda, kot da
je vse prepustila Družbi ljubezni za povračilo dolga, ki ga že dolgo niso mogli
poravnati, vendar s pogojem, da bi v dveh letih uredili bolnišnico, bodisi v tej
stavbi ali kje v bližini. Ko je Družba ljubezni privolila v ponudbo, pa se je ogla-
sila Enološka družba iz Savigliana. Dali so ji prednost in predelava se je takoj
začela: saviljanska družba je cerkev spremenila v veliko klet. To spreminjanje
prostora, ki je bil stoletja namenjen za Božjo službo in molitev, je prebivalce
zelo razžalostila, zlasti zaradi načina, kako so to izvedli: v stranske kapelice in
oltarje so postavili ogromne sode in jih – kot višek brezboštva – poimenovali po
velikih menihih, kakor je to navada pri redovnikih. Tako daleč je zašla hudobija
odpadlega fratra in njegovih tovarišev v enološki družbi. Toda če so menili, da
bodo s tako bogokletnimi odredbami koristili svojim poslom, so se krepko zmo-
tili in so napačno zastavili svoje račune. Po petih letih so morali prodati vino,
sode in vso opremo. Končno so proti koncu leta 1876 dali naprodaj še poslopje,
pritikline in vinograde, ki so jih zasadili v okolici.
Večina prebivalcev Nizze, ki so se od malega od svojih staršev naučili hoditi
k temu Marijinemu svetišču, je v strahu pričakovala, kako se bo zadeva končala.
Nihče se ni pojavil. Zaradi razpoloženja tistega časa bi bilo nesmiselno upati,
da bi ta stara poslopja lahko še kdaj služila nekdanjemu namenu, vendar so
želeli, da bi jih lahko uporabili za splošno korist in dobrodelne namene. Tedaj je
nekega pomladnega dne 1877 nepričakovano prišel don Bosko, da bi si ogledal
tiste stare zidove. Grofje Balbo, ki so imeli v bližini Nizze kmetije in letovišča,
in nekaj uglednih družin Nizze so se trudili, da bi ga pripravili, da bi prišel na
obisk. Storili so vse mogoče, da bi popravili tako bogoskrunstvo. Blaženi, ki je
iskal novo zatočišče za sestre iz Morneseja, je kaj hitro postal pozoren na zgo-
dovinsko zapuščino očetov kapucinov. Ugotovil je, da je trdnost poslopja edino,
kar je ostalo neprizadeto, in da bi stavba, čeprav za veliko denarja, lahko bila

13.7 Page 127

▲back to top


BiS 13 — 7. poglavje
127
spremenjena v vzgojni zavod. Ugodna lega, zdrav zrak, bližina mesta, ustrezne
prometne zveze z bližnjimi in oddaljenejšimi kraji so ustrezali potrebam tako
različne in številne skupnosti. Ko pa je vstopil v cerkev, je vzkliknil ves zgrožen
»za božjo voljo!« in stopil nazaj. Pred njim je bila razdejana jama razbojnikov.
Vsi oltarji so bili razbiti, tlak uničen, stene črne od dima, oboki preraščeni z
gnilobo, ki je nastala zaradi vlažnega izparevanja. Gnus razdejanja se je polastil
svetega kraja. Samo ena stvar je ostajala: trdnost poslopja. Da, brez odlašanja
je bilo treba vrniti bogoslužju ta prostor in samostan ponovno narediti za kraj
molitve. Za don Boska je bilo odločiti in odločeno izvesti eno in isto. Od tega
trenutka dalje ni imel pred očmi drugega kot čim prej pognati v tek in dokončati
to nalogo.
Najpomembnejši stvari sta bili pogodba z Enološkim združenjem in dovo-
ljenje iz Rima. Prva je bila nujnega, druga pa pragmatičnega značaja. Kupop-
rodajna pogodba za trideset tisoč lir je bila podpisana 30. aprila.1 Druge for-
malnosti so uredili naslednje dni. Tako je blaženi lahko pisal v Valenzo gospe
Frančiški Pastore, salezijanski sotrudnici: »Nakup smo dokončno sklenili vče-
raj.« Božji služabnik se je tega veselil. V odstavkih, ki uvajajo omenjeni navedek
in obravnavajo sprejem nekega fanta v oratorij, pravi: »Veliko pomembnejše
pa je to, o čemer bi vas rad obvestil. Dom v Morneseju, ki ima veliko ugodnosti,
je nedostopen za obiske. Zato smo kupili neko hišo v Nizzi Monferrato, kamor
boste vi lahko po želji z veliko lahkoto zahajali. Nekdanji samostan in svetišče
matere Božje Marije so spremenili v grozljivo skladišče alkohola. Tam, kjer so
nekoč prepevali hvalo Mariji, so se slišali ogabni spevi Bakhu in se razlegale naj-
hujše kletvice itn. Po dolgih in težkih pogajanjih je sedaj hiša naša.« Za notarsko
potrdilo se don Bosku ni mudilo. Nikakor ni hotel, da bi mu upniki nastavili nož
na grlo, čeprav ni hotel zavlačevati plačila. Grofici Corsi je 2. maja takole pisal:
»Pogodba za nakup samostana in cerkve je podpisana. Po obilnem besedičenju
smo se dogovorili za 30 tisoč frankov, kolikor so ponujali tudi drugi. Vzel sem
si tri mesece časa za pogodbo pred notarjem in v tem času moramo zbrati po-
treben denar. Če bi bilo mogoče, bi bilo najbolje, če bi takoj plačali. Storite, kar
morete, in pogovorite se še z drugimi. To je prava čast za Nizzo in za našo vero,
da je cerkev, ki so jo spremenili v vinsko klet in beznico, vrnjena bogoslužju.
Upam, da vas bom lahko kmalu obiskal in se bova natančneje pogovorila.«
Kako je »spretno« ravnal v tovrstnih zadevah, nam kažejo tri pisma, ki jih
je poslal kanoniku Edvardu Martiniju v Alassio. Ta je kot mlad duhovnik odšel v
Ameriko in petnajst let deloval v župnijski pastorali v Azulu, nedaleč od Buenos
Airesa. Ko se je z dobršnim imetjem vrnil domov, si je lahko privoščil udobnosti
in se mu ni bilo treba bati starosti. V svojem zadnjem srečanju z don Boskom
1 Dodatek, št. 21.

13.8 Page 128

▲back to top


128
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
ga je blaženi vprašal, kaj dela. »Počivam,« se je glasil odgovor. »Kako?« ga je
povprašal don Bosko. »Duhovniki počivajo v nebesih.« Te preproste besede so
kanonika zadele v srce. Od takrat je vzljubil Božjega služabnika, ki se je trudil,
da bi mu pomagal sveto skleniti zemeljske dni. Prostodušnost, s katero mu don
Bosko piše in ga vabi, da bi pomagal pri nakupu hiše v Nizzi, kaže, da je kanonik,
ne da bi čakal do zadnje ure, skušal še za življenja narediti čim več dobrega.
»Poletna hiša«, o kateri govori don Bosko v prvem pismu, je vila, ki je po-
zneje postala last zavoda v Alassiu in od koder je poletel v nebesa knez Czar-
toryski
Kakšen je bil tisti »zares krščanski pust«, ki sta ga tam
skupaj obhajala, ni mogoče točno vedeti. Mogoče je bil 29. februarja 1876, ko se
je blaženi vrnil v Nizzo Marittimo in obiskal nekaj hiš v Liguriji. O zadevi Nizza
Monferrata je don Bosko z njim razpravljal s posredovanjem don Cerrutija. Iz
drugega pisma razberemo, da so bili člani Enološkega združenja tudi prote-
stanti. Toda pripis »in slabše« se zagotovo nanaša na nesrečnega fratra, ki je
zapustil samostan.
-
-
-
-

13.9 Page 129

▲back to top


BiS 13 — 7. poglavje
129
Ne pozabite na drugi del mojega zadnjega pisma.
Pisal sem don Ceruttiju, ki me v vsem zastopa.
Bog naj vas blagoslovi. Molite tudi zame, ki vam bom v vsem, kar morem v J. K., vedno
na voljo.
Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
P. S.: Dne 15. tekočega meseca se začenja devetdnevnica v čast Mariji Pomočnici. Ali
boste prišli, da z nami prebijete kak dan ali praznik dne 24. maja?
Predragi gospod kanonik!
Najina pisma so se križala in jaz sprejemam, kar vi predlagate. Glede menice bi pri-
pomnil, da do sedaj obstaja samo v upanju in obljubi. Obvezujem se, da bom porav-
nal dobiček, ki bi prišel od kakega plačila.
Sicer pa, če je v tem pogledu kaka težava, lahko zadevo razčisti don Cerutti, ki ima
vsa pooblastila.
Naredimo torej tako: vi boste prišli na praznik Marije Pomočnice in ob zvokih godbe
na pihala bomo izpeljali nakup novega poslopja in to bo spomin na presveto Devico
leta 1877.
Zelo se priporočam dobroti vaših molitev in v misli na radost ob ponovnem snidenju
imam čast, da vas pozdravim v J. K.
Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Turin, 18. maja 1877
Kanonik je izročil don Ceruttiju 25 tisoč lir v vrednostnih papirjih Posojil-
nice v Genovi in ta jih je takoj prinesel don Bosku. Za to velikodušno dejanje se
je odločil, ko je zvedel, da tudi hčere Marije Pomočnice pomagajo v misijonih
v Ameriki. Ob smrti leta 1884 je želel, da bi njegovo imetje šlo v korist misijo-
nov Ameriki, kjer je on zaslužil svoje imetje, in postavil don Boska za edinega
dediča.
Istočasno so pri Sveti kongregaciji za škofe in redovnike tekli postopki za
pridobitev potrebnih pooblastil. Don Bosko je predložil svetemu očetu točno
poročilo o vsem, kar se je dogajalo s samostanom kapucinov. Dne 14. septembra
je Sveta kongregacija na osnovi priporočila krajevnega škofa in po privolitvi
Generalne prokurature kapucinov izdala odlok, s katerim je pooblastila monsi-
njorja škofa, da podeli don Bosku zaželeno pooblastilo z njegovo predhodno
izjavo, da bi ob morebitni vrnitvi prejšnjih lastnikov vrnil kapucinskemu redu
samostan in cerkev, seveda s pogojem, da bi povrnili stroške, ki jih je imel. To
izjavo je bilo treba shraniti v škofijskem arhivu v Acquiju, kar je don Bosko se-
veda tudi storil.
Tudi v tem je blaženi pokazal izredno pozornost. Čeprav je imel veliko ra-
zlogov, da je z gotovostjo računal na odobritev iz Rima, se ni oziral na pritiske
zainteresiranih, temveč je izjavil, da notarske pogodbe ne bo podpisal, dokler
ne bo imel v roki odloka Svete kongregacije. V tem smislu je odgovoril gospe

13.10 Page 130

▲back to top


130
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Lansetti, ki je zastopala svojega moža gospoda Štefana Lansettija, glavnega del-
ničarja Enološke družbe.
Toda tu gre še za kaj več. Don Bosko je zagotovo vedel, da je odlok v Rimu
že pripravljen, vendar ga ne odpošljejo zaradi vzrokov, ki z zadevo nimajo nič
opraviti. Vendar je dal jasno vedeti, da ne bo storil ničesar, dokler ne bo imel
potrdila. Zato je v ponovnem pisanju gospe takole odgovoril:
-
-
Končno je toliko zaželena listina le prišla.2 O vsem je obvestil grofico Corsi
v pismu, v katerem ji sporoča prihod nekega salezijanca, ki je potreboval poči-
tek, namesto nekega drugega, ki je prebil pri njej nekaj časa.
2 Dodatek, št. 22 (A‒D).

14 Pages 131-140

▲back to top


14.1 Page 131

▲back to top


BiS 13 — 7. poglavje
131
nekaj dni temeljitega počitka, zato ga priporočam vaši materinski skrbi in izredni
naklonjenosti grofa Cesara, da s svojo dobroto prežene njegovo boječnost, ga prisili
na daljše sprehode in razvedri s svojimi prijetnimi pripovedmi.
Z današnjo pošto sem prejel dovoljenje za nakup kapucinske cerkve in samostana.
Kot poseben pogoj postavljam, da bom rade volje ustregel, če bodo kapucini želeli
ponovno prevzeti vodstvo cerkve in samostana.
Sedaj iščemo denar. Povejte mi, komu naj pišem. Prosim vas, vzbudite vi dobrodel-
nost duhovnikov in prebivalcev Nizze. Saj je njim v čast, da se bo vrnilo bogoslužju
tako strašno onečaščeno Božje svetišče. Don Bisio naj za zdaj opusti vse drugo in se
posveti izključno zbiranju denarja. Imam že sedem tisoč frankov, potrebujemo pa jih
trideset tisoč. Teh triindvajset tisoč, ki še manjkajo, bo treba na kak način najti, sicer
se bomo osramotili.
Tudi grofica babica mora prispevati kako žrtev v čast matere Božje Marije.
Don Francesia, don Rua in približno dvesto drugih vaših sinov vas pozdravlja in vam
zagotavlja svoje molitve; vsi se vam priporočajo v molitev.
Bog naj blagoslovi in ohrani vas in vašo družino v zdravju, svetosti in milosti, ko se v
hvaležnosti izpovedujem za vaše ljubeznive uglednosti ubogega sina.
duh. Janez Bosko
Lanzo, 26. september 1877
P. S.: Grof Cays je že teden dni preoblečen v klerika. Je pravi serafin Božje ljubezni. Če
nam ga bo Bog ohranil, bo postal iz njega dober salezijanec. Pravi, da ni bil še nikdar
tako zdrav in zadovoljen kakor sedaj, ko je prišel k meni, da živi kot frančiškan.
Pogodbo so podpisali 12. oktobra 1877 v Saviglianu v uradu notarja Ksa-
verija Negra. Don Boska je pred zakonom zastopal don Rua. Takoj je plačal pet-
najst tisoč lir. Don Bosko se je obvezal, da bo preostalih petnajst tisoč lir s šes-
todstotnimi letnimi obrestmi plačal v mesecu aprilu 1879.
S podpisom pogodbe je don Bosko postal lastnik malodane golih zidov, ka-
kor če bi tesarji postavili sleme, medtem ko bi morali svojo nalogo opraviti še
zidarji, kleparji, mizarji in drugi obrtniki. Potem ko je plačal vsoto za prevzem
lastnine, je bilo treba misliti na toliko in toliko izdatkov, da bi cerkev zares lahko
postala Božji hram in bi se prebivališče redovnic lahko spremenilo v dekliško
vzgajališče in sestrski noviciat. Ko je nastopilo lepo vreme in dopustilo obno-
vitvena dela, so se z vsem naporom lotili naloge. V ta namen je Božji služabnik
prosil za pomoč na vse strani in razposlal naslednjo okrožnico.
Velezaslužni gospod!
V bližini našega mesta Nizze Monferrato že več stoletij stoji samostan s cerkvijo z
naslovom Matere Božje milosti. Vsi prebivalci Nizze se spominjajo, kako je bil ta sveti
kraj bivališče menihov, ki so s svojim strogim življenjem in gorečimi molitvami klicali
Božji blagoslov na krščansko ljudstvo. Javni pobožnosti odprta cerkev in redno opra-
vljanje bogoslužja sta bila zatočišče pobožnega življenja, kjer so mnogi našli tolažbo
v težavah življenja in nekateri celo vrnitev na pravo pot. Ko pa so zaradi političnih

14.2 Page 132

▲back to top


132
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
-
-
-
Čeprav so dela hitro in uspešno napredovala, je vendar bilo treba poleg de-
narja še dovolj časa. Avgust se je nagibal h koncu in dela so bila še vedno v teku.
Naslednje pismo grofu Cesarju Balbu je skušalo pomiriti sveto zaskrbljenost
grofice Corsi, njegove tašče.

14.3 Page 133

▲back to top


BiS 13 — 7. poglavje
133
in zato ponovno v Turin, kamor sem se medtem spet vrnil. Končno se je znašlo na
moji pisalni mizi, vse popisano z naslovi in opečateno s poštnimi znaki. Odgovarjam:
Rade volje se bom pogovoril z mladim Simonom, in če mi bo mogoče, vas bom v nede-
ljo med 3. in 8. uro popoldne obiskal.
Prihodnji teden bom verjetno moral za kak dan oditi, vendar bom proti koncu tedna
spet doma.
Ne moremo še točno določiti dneva, ko bomo odprli hišo v Nizzi, ker stanovanje za
redovnice in ravnatelja oziroma kaplana še ni narejeno. Pravilnik za vzgajališče je
v pripravi in bo kmalu na voljo.3 Kakor hitro bomo določili dan, boste vi prvi o tem
obveščeni. Upam, da vas bom lahko obiskal v vašem dvorcu. Toda čas preprečuje na-
črte vsem poštenjakom, koliko bolj potem še ubogemu poveljniku porednežev.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami, z našo dobro mamo, z
grofico Marijo, z vso družino. Bog naj vas vse blagoslovi! Molite zame, ki ostajam
vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. avgust 1878
P. S.: Priporočam vam don Bertella, za katerega se zdaj, ko je zunaj kletke, bojim, da
nam bo kako zaigral.4 Pazite nanj in ga pozdravite v mojem imenu.
Don Bosko se je na vse načine trudil, da bi pripravil novo bivališče za ma-
terno hišo sester, saj je v Morneseju vladala prava stiska in zato je bilo treba čim
prej oditi od tam. Na konferencah za praznik sv. Frančiška je bil govor o težavah
glede potovanja in dostopa k hiši, saj je bil kraj preveč oddaljen od železniške
postaje in ni bilo omnibusa za prevoz potnikov. Pozimi pa, ko so ceste postale
neprehodne, je bilo treba iz nuje narediti dejanje kreposti in prenesti majhne
težave. Tudi župnik v Rosignanu je povabil don Boska, da bi tja prenesel svoje
bivališče. Toda kraj je bil preveč odročen in za obnovo stavbe bi morali plačati
preveliko vsoto. Tudi na konferencah za praznik sv. Frančiška so govorili o tem.
Tedaj je don Bosko povedal, da grofica Corsi želi v Nizzi kupiti hišo, ki bi služila
temu namenu. Tako je rekla, ker še ni prišel čas, da bi javno povedal, koliko je
grofica že storila za nakup hiše. Potem je don Bosko tiho nadaljeval začeto delo.
K že omenjenim razlogom za odhod iz Morneseja je bilo treba dodati še dva
druga. V Morneseju se sestre niso dobro počutile. Verjetno je bil tega kriv os-
ter zrak, ki ob preobilnem delu in nezadostni hrani ni ustrezal mladim ljudem.
Poleg tega je zaradi vedno večjega števila postulantk hiša postajala pretesna. A
Mornežanom odhod sester ni bil po volji. Nikakor niso mogli pozabiti, da je don
Bosko namesto zavoda za dečke pripeljal dekleta. Jeza je bila utišana, nikakor
pa ni ugasnila in je od časa do časa silovito izbruhnila. To se je zgodilo za pusta
leta 1877, ko so pod njihovimi okni celo noč razgrajali in grobo žalili sestre.
3 Natisnjen.
4 Kdor pozna strogost tega moža, ve, koliko šale tiči za tem izrazom.

14.4 Page 134

▲back to top


134
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Celo leto v Morneseju ni prišlo na dan nič o don Boskovih načrtih ne v za-
vodu kakor tudi zunaj njega. Šele prve dni februarja 1878 je blaženi hotel, da bi
mati Mazzarello s kako sestro prišla v Nizzo, da bi si ogledali novo bivališče in
dali ustrezna navodila. Želel je, da bi bila pri ogledu navzoča tudi glavni ekonom
Sala in don Bonetti. Mati si je izbrala za spremljevalko sestro Henriko Sorbone,
asistentko gojenk, kakor da bi slutila, za kakšno vlogo je Božja previdnost dolo-
čila mlado sestro v vodstvu generalne hiše. Don Bosko jo je določil za generalno
vikarko, katere službo je potem opravljala skoraj pol stoletja in bila živa priča
družinskega izročila. Z vrhovnim svetom je šla iz Nizze v Valdocco. Poklic mate-
re Henrike ni nepomemben dogodek v življenju našega blaženega. Ko je v mla-
dih letih izgubila mater, je prevzela skrb za svoje mlajše brate in sestre. Tedaj
je nekega dne maja 1873 prišel v vas idealni salezijanski vratar, njen sovaščan
Marcel Rossi. Pripovedoval je čudovite stvari o don Bosku, zlasti še o njegovi
svetosti. Pobožno dekle ga je poslušalo z naraščajočim zanimanjem in samo pri
sebi zavidalo položaj zgovornemu pripovedovalcu: »Kakšna sreča srečati se z
živim svetnikom!« Nazadnje ji je Rossi dejal: »Don Bosko bo v kratkem v Borgu
San Martino. Pridi tja in jaz ti ga bom predstavil.« Te besede so vzbudile v njej
potrebo, da bi z lastnimi očmi videla živega svetnika.
Izsilila je od očeta dovoljenje in se z dvema pomočnikovima sestrama od-
pravila na pot. V veselem pričakovanju, da bo videla živega svetnika, je hitrih
nog prehodila štiri ure dolgo pot od Rosignana do Borga. Ko so proti sedmi uri
prispele na cilj, so šle najprej v župnijsko cerkev in tam prejele sveto obhajilo,
nato so se odpravile v zavod, kjer so naletele na Rossija, ki jih je veselo pozdra-
vil. Tam so čakale z nekaj ženicami, ki so krpale perilo, dokler niso navdušeni
vzkliki in vesele melodije godbe na pihala naznanili, da je prišel don Bosko.
Tedaj so tri dekleta popeljali na hodnik, po katerem je moral iti don Bosko, in
videle so, kako je navdušena množica preplavila dvorišče. Po dolgem čakanju je
prestopil prag in šel naprej s počasnim korakom v spremstvu prijateljev in svo-
jih sinov. Henrika ga je premerila od pet do glave. Bila je prepričana, da bo vide-
la ne vem kaj, potem pa je zagledala pred seboj duhovnika kakor toliko drugih.
Čar bi skoraj splahnel, če ji Božji služabnik ne bi dal poljubiti roke, se ustavil, jo
za trenutek pogledal, dvignil kazalec proti njej in dejal: »Vi boste šli v Mornese.«
»Mornese? Kaj je Mornese?«
»To je zelo lep kraj. Boste videli. Za sedaj pojdimo k mizi in potem se bova
pogovorila.«
Dekle je obstala na mestu, zamišljena. Po jedi jo je don Bosko dal poklicati,
in ko jo je zagledal, je vzkliknil: »Odlično! Kako se pišete?«
»Henrika Sorbone iz Rosignana Monferrato.«
»Kako je z vašim zdravjem?«
»Dobro.«

14.5 Page 135

▲back to top


BiS 13 — 7. poglavje
135
»Koliko ste stari?«
»Osemnajst polnih let.«
»Bi se radi šolali?«
»Seveda. Moja mati je hotela, da bi postala učiteljica. Toda ona je umrla in
jaz moram skrbeti za svoje brate in sestre.«
»Koliko jih imate?«
»Štiri sestre in dva brata.«
»Niste nikdar mislili na možnost, da bi postali redovnica?«
»Moja mati bi bila zelo vesela, če bi se kak njen otrok posvetil Gospodu.«
»Prav, prav. Bomo videli.«
»Toda naš župnik mi je dejal, da bo on poskrbel zame, če bom pridna in
bom skrbela za brate in sestre. Ne bi se rada obetala drugam.«
»Bodite brez skrbi. Z župnikom se bom pomenil jaz.«
»In moji bratje in sestre in moj oče?«
»Seveda! Božja previdnost bo poskrbela tudi zanje. Glejte: v Morneseju je
zavod hčera Marije Pomočnice. Tam se boste lahko šolali.«
»Kdo so te hčere Marije Pomočnice? So nune?«
»Daj, to so redovnice.«
»Toda meni so všeč sestre, ki so oblečene kakor na podobicah.«
To je povedala zato, ker je vedela, da so v Borgu redovnice, a je menila, da
so to ženice, ki so krpale perilo. »Da, da,« ji je zagotovil don Bosko. »Sestre v
Morneseju so oblečene tako, kakor pravite vi. Boste videli. Tam se boste šolali,
živeli pri sestrah in boste naredili veliko dobrega.« Povedal ji je še marsikaj
drugega, kar se je uresničilo pozneje, česar pa takrat ni mogla razumeti. Zatem
je potegnil iz žepa zmečkan list papirja, nekaj napisal nanj in ji ga izročil, rekoč:
»Prav. Za zdaj se vrnite v Rosignano, izročite ta list župniku in nato čim prej v
Mornese. Toda preden boste vstopili v tisto sveto hišo, pustite pred vrati svojo
voljo.« Dekle je spravilo listek in se napotilo proti vratom. Hodila je počasi in
bila globoko zamišljena. Pri vratih se je obrnila, da bi pozdravila don Boska, ki
ji je sledil z očetovskim pogledom in ji glasno zaklical: »Zapustimo ta izdajalski
svet!« Te zadnje besede, zlasti način, kako so bile izgovorjene, so jo močno pre-
sunile. Vtis je bil, kakor da bi don Bosko videl ob njej divjo žival, ki jo je hotela
raztrgati. »Ta svet mora biti zares nekaj strašnega,« je menila sama pri sebi na
poti domov.
Ni bila lahka naloga prepričati župnika in pridobiti očeta. Toda boj je tra-
jal malo časa, ker je Henrika Sorbone že 6. junija, prvi petek v mesecu, priš-
la v Mornese. Šolala se je, kakor ji je napovedal don Bosko, postala redovnica,
naredila izpit za učiteljico in postala generalna vikarka. Ko smo pred kratkim
obhajali 50. letnico njene službe, nam je mati Henrika pripovedovala toliko na-
drobnosti, ki pa smo jih mi opustili. Samo enega ne bomo zamolčali: da je njen

14.6 Page 136

▲back to top


136
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
oče prispeval težko žrtev, ko je na krščanski način privolil v njen poklic. Toda
Bog je njemu in njegovim otrokom poplačal na veliko bogatejši način, kot bi
bilo to mogoče, če bi njegova prvorojenka ostala doma. Iz tega vidimo, kako je
Gospod navdihnil Božjega služabnika in blagoslovil tiste, ki so sodelovali pri
uresničenju njegovih načrtov.
Vrhovna predstojnica naj bi obiskala ne le hišo, ki naj bi jo odprli, temveč
vse že ustanovljene hiše. Menila je, da to ni potrebno zlasti tam, kjer je bil za
ravnatelja kak salezijanec. Toda don Bosko je mislil drugače. Dal ji je vedeti, da
želi, da obišče tudi te domove in se v njih ustavi za nekaj dni. Izkušnja naj bi
jo prepričala, da dobro uspevajo zlasti tiste hiše, ki jih predstojnik s popotnim
kovčkom pogosto obiskuje, kakor če bi bil zastopnik kake trgovske hiše. Ona,
vrhovna predstojnica, naj se na lastne oči prepriča, kako živijo njene hčerke,
ali kaj potrebujejo, ali delajo, kar Bog od njih pričakuje, ne da bi izgubljale čas,
pa tudi ne na škodo pobožnih vaj in skrbi za lastno zdravje; ali je hišni red pri-
lagojen splošnemu urniku in še toliko drugih stvari. Tudi ravnatelji, ki bi radi
povedali svoje mnenje, dali kak nasvet, bi imeli več priložnosti za to. Pogovor
prinaša vedno dobre učinke za dušo in telo. Zato naj se odpravi na pot, nese don
Boskove pozdrave sestram in vsem zagotovi, da jih iz srca blagoslavlja. Mati
Mazzarello se je natanko držala teh nasvetov. Ko je potem jeseni bila na drugem
tečaju duhovnih vaj, je blaženemu očetu poročala o vsem, kar je pomembnega
ugotovila.
Ta zvesta vdanost in globoko spoštovanje do ustanovitelja se kaže na tisoč
načinov v različnih okoliščinah. Tudi pristojne osebe so menile, da je bila obleka
hčera Marije Pomočnice preveč turobna in da je v tako črnino treba vnesti malo
beline. V Morneseju so o tem razmišljale in tudi izdelale ustrezen vzorec. Toda
mati je hotela predvsem vedeti, kaj je o stvari meni don Bosko. Zato se je po
njenem naročilu sestra Katarina Daghero vdala in sprejela vlogo manekenke in
se v novi opravi predstavila don Bosku. On se je ob tej novosti najprej zasmejal,
jo nato nekaj časa gledal, potem malo pomolčal in končno dejal: » No, prav. Ni
slabo. Preizkusite. Saj boste obleko morale ve nositi. Poskusite.« Dan, ko so v
Morneseju zvedele, da naj bi hčere Marije Pomočnice prestopile meje svoje do-
movine in šle v Francijo in celo v Ameriko, je bil nekaj izrednega. Vendar je pre-
vidnost svetovala, da bi še počakale, kajti dobrim sestram je manjkalo še veliko
znanja in izkušenj. Toda mati je dejala: »Če don Bosko pravi tako, je to znamenje,
da je mati Božja Marija govorila z njim, in mati Božja Marija dobro ve, s kakšnimi
hčerkami razpolaga za dela svojega sina.« V Turinu je nekaj sester, ki so bile v
Cuneu na izpitu za učiteljice in niso mogle prehvaliti ljubeznivosti dominikank,
pri katerih so stanovale. Mati je, potem ko je dejala »Naučimo se tudi me, da
bomo tako prijazne«, dodala: »Toda nikdar ne pozabimo, da če so tako ljubezni-
ve do nas, je to zaradi don Boska, ker smo njegove hčerke.« Ko je poročala don

14.7 Page 137

▲back to top


BiS 13 — 7. poglavje
137
Bosku o hiši v Bielli, je izrazila dvom, ali naj še ostanejo, ker sestre niso rade
tam. Dobila je odgovor: »V don Boskovih domovih nihče ni k ničemur prisiljen.
Če sestram tam ni ljubo, jih je treba zamenjati. Toda hiša naj se ne zapre.« Mati o
tem ni več govorila. Leta 1878 je obiskala dom v Alassiu in ugotovila, da je urnik
preobremenjen, sestre so morale zelo zgodaj vstajati in hoditi pozno počivat. O
tem je spoštljivo in odkrito govorila s pristojnim predstojnikom. »Ali don Bosko
pozna ta dnevni red? Če don Bosko to ve, prav. Če ne, ga spremenite.«
Posledica tolikšnega spoštovanja do don Boska je bila, da je ona z veliko
dobroto sprejemala njegove sinove. Ko je ugotovila, da so v malo pozneje usta-
novljenem Salezijanskem vestniku5 objavljeni tudi učni načrti dveh novih žen-
skih vzgojnih skupnosti v Nizzi Monferrato in v Chieriju, je vzkliknila: »Don
Bosko in salezijanci nas imajo za člane svoje družine. Vse, kar delamo in živi-
mo, nima uspeha brez don Boska in njegovih sinov. Gorje, gorje nam, če bi nam
ošabnost stopila v glavo in bi si domišljale, da zmoremo kaj brez njih! Postale
bi mladika, odrezana od trte, in nič drugega.« Isto misel je ponovila sestri Elisi
Roncallo, ki se je topila od veselja, ko ji je poročala o svojem prazničnem orato-
riju v Valdoccu. »Da, da,« je dejala: »vse to je razveseljivo in nadvse dragoceno.
Toda zapomnimo si dobro: za Bogom dolgujemo vse don Bosku in njegovim
uspešnim in svetim sinovom, ki nam jih on daje za naše vodstvo in podporo. Za
božjo voljo, nikdar se ne nehajmo zahvaljevati materi Božji Mariji, ki nas ni le
sprejela za svoje hčerke, temveč nas je tudi izročila svetniku, kot je don Bosko.«
Nekega dne ji je ravnateljica v Turinu poročala o razgovoru z don Ruo, ki je
vodil tamkajšnjo skupnost. »Gospod ravnatelj,« ga je vprašala, »ali smemo še
naprej za zajtrk jesti sadje? Toliko nam ga prinašajo, da imamo v obilici.«
»Kako je rečeno v pravilih?« je vprašal don Rua.
»Da lahko jemo mleko in kavo ali sadje.«
»Ali ne pravijo ali in ne in?«
»Sadje pa gnije.«
»Bolje, da gnije sadje, kot da ne bi izpolnjevali pravil. In ali s sadjem, ki pre-
ostaja, ni mogoče komu pomagati ali razveseliti kake deklice?«
Ko je mati to slišala, je sklenila: »Taki so svetniki. Gorje vam v Turinu, če ne
izrabite tudi za nas sreče, ki jo imate, da živite v Valdoccu.«
Materina čustva, ki jih je izražala na toliko načinov, so navdihovala tudi njene
hčerke. Njen vdani odnos do don Boska skušamo ohraniti v spominu na sicer
redkih in kratkih obiskih, ki jim jih je posvetil. Enega izmed takih obiskov je op-
ravil pri sestrah v Valdoccu po svoji vrnitvi iz Rima in Francije leta 1878. Nikdar
ni bil tako dolgo odsoten. Zato so se sestre obiska zelo veselile in so svoje zado-
voljstvo pokazale, kakor so vedele in znale. V želji, da bi ga kmalu imele v svoji
5 Bollettino Salesiano, september 1878.

14.8 Page 138

▲back to top


138
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
sredi, so praznično okrasile svojo skromno govorilnico. Ko je blaženi zvedel za
to, je sporočil: »Ne, nikakor ne! Jaz ne hodim tja, kjer so zavese, zavesice in zofe.«
Tedaj so sestre spet pospravile vse okrasje. Ko je potem blaženi prišel na obisk,
ni prav nič omenil tega pripetljaja in je takoj vprašal, ali imajo veliko deklet. Na
pritrdilen odgovor je dodal: »Zares nekaj čudovitega! Mi smo ustvarjeni prav za
to veliko delo. Toda pozor! Če hočemo storiti dobro dekletom, moramo biti vedno
veseli. Moramo jih imeti radi in vse visoko ceniti, četudi si ena ali druga tega ne
zasluži. Prihajajo tudi vsak dan, popoldne in zvečer, ko prihajajo iz tovarn?« Ko
so potrdile tudi to, je menil, da je zato toliko grehov manj, toliko manj javnega
pohujšanja na cestah, toliko lepih misli za večer in prihodnji dan, in to ne samo
za sama dekleta, temveč tudi za njihove družine, ker dekleta po navadi rade volje
pripovedujejo vse, kar je novega. Ko so ga vprašali, kako naj dajo mladini spozna-
ti in vzljubiti Marijo Pomočnico, je Božji služabnik odvrnil: »Tako, da ji prijetno
govorimo o njej, pa ne le mladini, ki nam jo pošilja Božja previdnost, temveč tudi
drugim zunanjim osebam. Napišimo kako besedo o njej v pismih našim staršem
in znancem, svetujmo tistim, ki potrebujejo posebne milosti, naj se obrnejo na-
njo, in pripovedujemo o uslišanih prošnjah; delimo svetinjice in podobice, na ka-
terih je ona; pogosto izgovarjajmo vzdihljaj
[Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas]; radi prepevajmo njene pesmi
na odmorih in v cerkvi, zlasti v njenem mesecu; svetujmo, da dajo pri krstu de-
klicam ime Avksilija; čim bolj slovesno obhajajmo njen praznik ne samo v cerkvi,
temveč tudi na akademijah in procesijah; poklanjamo družinam in župnijam po-
dobo Marije Pomočnice; dajmo različnim ustanovam njeno ime.«
Sestre, ki so delale v Valdoccu, so med devetdnevnico v čast Brezmadež-
ni prejele od Marije Pomočnice po don Bosku posebno milost, tako da so se
navdušile za svojo nebeško mater in poglobile spoštovanje do očeta svojih duš.
Novinka Jožefa Quarello je svoj noviciat namesto v Morneseju opravljala v Val-
doccu in tako pomagala materi Katarini Daghero v šoli. Ko je odšla v Morne-
se, da bi tam prebila nekaj dni, je tako težko zbolela, da je zdravnik Albertotti
obupal nad njo. Dobra novinka se je vdana v Božjo voljo pripravljala na smrt,
goreče pa je prosila, da bi jo popeljali k don Bosku, da bi dobila njegov blagoslov
in se tako bolje pripravila na skorajšnji konec. Ne brez velikih težav so ustregli
njeni prošnji. Ko je prišla v don Boskovo predsobo, ni mogla odpreti ust, da bi
povedala svojo prošnjo, ko ji je Božji služabnik že dejal: »Bi radi šli v nebesa?
Upam, da bom šel tudi jaz, če mi bo Božje usmiljenje naklonilo to milost. Toda
vi morate še veliko narediti.« Ko je počasi, s poudarkom izgovarjal te besede,
je dvignil roko in blagoslovil bolnico. Revica si je sama pri sebi mislila: »Tokrat
se pa bridko moti!« Bila je prepričana, da tako govori, ker ne pozna njenega
resničnega stanja. Toda zmotila se je, kajti takoj se je začela počutiti bolje in še
v času devetdnevnice je lahko spet nadaljevala pouk v šoli.

14.9 Page 139

▲back to top


BiS 13 — 7. poglavje
139
Spominjajo se tudi don Boskovega obiska leta 1878 pri sestrah v Lanzu.
Prehodil je vse sobane in vsaki sestri, ki jo je srečal, rekel spodbudno besedi-
co. Obedničarki: »Zelo lepo. Vendar se morate zavedati, da morate dajati dober
zgled vsem sestram, ki jih srečujete.« Kuharicam: »Marta in Marija. Ste Marte,
pa morate biti tudi Marije. In jedi, ki jih pripravljate, morajo biti jedi za nebesa.
Ni treba veliko. Zadosti je, da jih posvetite z dobrim namenom, z dejanji zdru-
ženja z Gospodom in materjo Božjo Marijo in tako, da naredite najboljše, kar
premorete.« Ravnateljici, ki ji je bilo nerodno pred tujimi ljudmi, ko so ob dolo-
čenih priložnostih in zlasti ob prazničnih dneh prihajali v kuhinjo, šivalnico ali
garderobo za fante, je dal vedeti, da se naj ničesar ne boji, pač pa naj raje izrabi
lepo priložnost, da jim stori kaj dobrega, vsaj z lepim zgledom.
O dveh drugih obiskih smo poročali v prejšnjem poglavju.6 Ko je mati Ma-
zzarello slišala poročila o takih obiskih, je vedno sklenila z besedami: »Kjerkoli
naš dobri oče je ali kamorkoli gre, dela vedno dobro.«
Če so hčere Marije Pomočnice pripisovale tak pomen besedam, ki jih je don
Bosko izgovarjal priložnostno in tako rekoč mimogrede, si lahko predstavlja-
mo, kakšen vtis so naredili nanje govori pri duhovnih vajah. To se je leta 1878
zgodilo dvakrat. Prvič pri duhovnih vajah v Morneseju meseca avgusta. Velike
novosti v zvezi z bodočimi selitvami so mu verjetno svetovale ta obisk, ki ga
je z značilnimi besedami napovedal ravnatelju don Lemoynu. Ta je prevzel to
službo, potem ko je don Costamagna odšel v Ameriko.
Vedno ljubi moj, dragi don Lemoyne!
Zelo si želim priti k tebi, te obiskati. Če bo Bog dopustil, bom v Morneseju 16. avgusta
in bom ostal pri vas cel teden. Tako bova imela zadosti časa, da se bova o vsem pogo-
vorila in preštevala denarje, ki ste jih nabrali ti in redovnice pa tudi drugi.
Veliko srčnih pozdravov don Campiju, Mussu in vsem drugim našim duhovnim sorod-
nikom. Gratia D. N. J. C. sit semper vobiscum. Amen.
Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Turin, 6. 8. 1878
Za sklep duhovnih vaj je blaženi, potem ko je sprejel zaobljube nekaterih
sester, imel tako imenovani nagovor »spominov« in je poveličeval čednost po-
korščine. Vsem je ostala v spominu naslednja primerjava:
»Če mreži razparate šive, se raztrese vsa vsebina. Tako redovnica, ki nima
šivov pokorščine, nima nobene kreposti in preneha biti redovnica.«
Ko so stopili iz cerkve in se je ponižno približala mati Mazzarello, ji je rekel:
»Zelo bi mi ugajalo, če bi na tem hodniku visela dva napisa: Zatajevanje je bese-
da popolnosti in Vsaka minuta časa je zaklad. Don Bosko še ni odpotoval, ko sta
oba napisa že visela na hodniku.
6 Zgoraj, str. 76–77.

14.10 Page 140

▲back to top


140
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Kratek nagovor »za spomin« je imel tudi sestram na duhovnih vajah v Tu-
rinu. Poudaril je pomen redovniške pokorščine in v ta namen uporabil primer-
javo z robcem. »Kakor robec dá, da ga uporabljamo, kadarkoli hočemo in za ka-
terokoli potrebo, in se dá prati, likati in pregibati, ne da bi kaj povedal, tako tudi
mi ohranimo čednost pokorščine. Bi radi visoko prišli v svetosti in v nebesih?
Želimo biti vedno veseli? Bi radi bili gotovi o naši vztrajnosti v poklicu? Bodimo
pokorni. Bodimo zvesti tudi v najmanjših stvareh.«
Tega leta je don Bosko za praznik Brezmadežne podelil sestram lepo da-
rilo: razdelil jim je besedila pravil, ki jih je v škofiji Acqui pred dvema letoma
potrdil tamkajšnji škof. Pred dvema pravkar omenjenima napisoma je visel na
hodniku in stopnicah napis, ki ga je dal izdelati don Costamagna: »Redovnica
mora biti podoba pravil.« Ko so sedaj imele v rokah tudi knjigo pravil, jim je bilo
to v veliko pomoč pri uresničevanju tega cilja. Na začetku knjižice so bili podani
nekateri očetovski nasveti, ki jih v veselje bralcem tukaj podajamo.
-
-
-

15 Pages 141-150

▲back to top


15.1 Page 141

▲back to top


BiS 13 — 7. poglavje
141
poglavarja, za škofe in krajevne pastirje. Molite prav tako za salezijansko družbo,
katere članice ste postale z zaobljubami, in pri tem ne pozabite name, ki vam želim
vse najboljše.
Devica Pomočnica naj nas varuje in brani v življenju in smrti. S svojim mogočnim
sredništvom naj nam izprosi od svojega Božjega Sina predragoceno milost, da se
bomo nekoč vsi znašli blaženi pod njenim plaščem.
duh. Janez Bosko
Turin, praznik Brezmadežnega spočetja 1878
Rekli bi, da so ta pravila, podana v šestnajstih poglavjih, v bistvenih točkah
povzeta po pravilih salezijancev, katerih vrhovni predstojnik je tudi neposre-
den predstojnik Družbe hčera Marije Pomočnice. Da bomo bolje razumeli duha,
ki jih preveva, bomo bralcem predstavili najznačilnejše vidike, ki pravzaprav
nimajo podobnega poudarka v salezijanskih konstitucijah.
V devetem poglavju so posebej predstavljene kreposti, ki naj bi si jih pris-
vojile novinke in jih izpolnjevale sestre z zaobljubami: »1. Potrpežljiva in go-
reča ljubezen ne samo do otrok, temveč tudi do mladih, neporočenih deklet. 2.
Preprostost in skromnost, duh zunanjega in notranjega zatajevanja, strogo iz-
polnjevanje uboštva. 3. Pokorščina volje in sodbe, pripravljenost brez ugovorov
sprejemati opomine in navodila v službah, ki so vsaki zaupane. 4. Duh molitve,
s katerim sestre opravljajo pobožne vaje, živijo v Božji navzočnosti in so popol-
noma predane sladki Božji previdnosti.«
Glede zakramentov je pomembna druga točka enajstega poglavja: »Redno
vsakih osem dni bodo opravljale zakrament spovedi. Pri spovedovanju svojih
napak naj opustijo nepotrebne okoliščine, naj bodo kratke in naj preprosto in
ponižno priznajo svoje grehe, kakor če bi se obtoževale samemu Jezusu Kristu-
su. Biti morajo polne zaupanja v svojega spovednika in ga morajo spoštovati,
kakor to gre tistemu, ki naj bi bil od Boga postavljen za očeta, učitelja in vodnika
njihovih duš. Vendar naj med seboj nikdar ne govorijo o stvareh iz spovedi in
toliko manj o spovedniku.«
V uvodu k enajstemu poglavju o čednosti čistosti beremo naslednje lepe
besede: »Čednost čistosti mora v visoki meri obstajati v življenju hčera Marije
Pomočnice. Najprej zato, ker je naloga, da poučujejo in vodijo bližnjega na pot
odrešenja podobna nalogi svetih angelov. Zato je potrebno, da živijo s čistim
srcem in v angelskem stanju, kajti device so imenovane angeli na zemlji, nato pa
še zato, ker njihov poklic, če ga hočejo resno živeti, zahteva popolno notranjo in
zunanjo ločitev od vsega, kar ni Bog.«
Zadnji naslov podaja trideset splošnih pravil, od katerih jih je nekaj značil-
nih za hčere Marije Pomočnice. »9. Vsaka naj se ima za najmanjšo med vsemi.
Zato se nobena ne bo izmikala dejanjem ponižnosti in se odtegovala izpolnje-
vanju najbolj nizkih del v hiši, v katerih jo bo predstojnica urila v mejah njenih

15.2 Page 142

▲back to top


142
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
sposobnosti in v modrosti, ki jo bo imela za primerno v Gospodu. 10. Hčere
Marije Pomočnice bodo vedno vesele s svojimi sosestrami, se bodo smejale, ša-
lile itn., vendar vedno tako, kakor to delajo angeli v medsebojnem občevanju. V
navzočnosti oseb drugega spola pa bodo zadržane in spoštljive. Ko bodo hodile
po cesti, bodo skrajno skromne in dostojne in ne bodo nikdar gledale ne oseb,
ki jih srečujejo, niti predmetov, ki jih vidijo, četudi bodo odzdravljale s poklo-
nom glave tistim, ki jih bodo pozdravljali, in pozdravljale cerkvene osebe, če
bodo šle mimo njih. 11. Doma in zunaj hiše bodo ponižne v govorjenju, nikdar
ne bodo vztrajale pri svojem, izogibale se bodo vsake ostre besede, očitanj, ne-
čimrnosti samohvale in hvale dobrega, ki ga je Gospod blagovolil uresničiti z
njihovim sodelovanjem v želji, da bi vsa svoja zasebna in javna dejanja opravlja-
le iz ljubezni do Boga. Nikdar ne bodo govorile o svojem izvoru in bogastvu, ki
so ga mogoče imele v svetu. Nikdar ne bodo dvignile glasu, najsi bodo govorile
o čemerkoli, pa četudi bi bil čas odmora. V navzočnosti drugega spola bodo go-
vorile resno in zadržano, kajti če so sogovorniki po stanu višji, kot so cerkvene
osebe, potem to zahteva vljudnost. Če so laiki, zahteva to dostojanstvo in dober
zgled. 12. Vsa njihova zavzetost se bo kazala v vedenju celotne osebe, kot se
to spodobi za posnemovalke Jezusa Kristusa križanega in služabnice revnih.
V cerkvi bodo skrajno dostojanstvene, pokončne drže telesa, poklekale bodo
do tal, ko bodo šle mimo oltarja, v katerem se hrani presveti Zakrament. 21.
Vsaka bo skrbela za svoje zdravje, zato bo sestra, ki se ne bo počutila zdravo,
brez pretiravanja bolezni in brez prikrivanja obvestila predstojnico, da bo ona
poskrbela za vse potrebno. V času bolezni bo ubogala bolničarko ali zdravnika,
da bo skrbel za telo, kakor se mu bo zdelo najbolj prav v Gospodu. Potrudila se
bo, da bo pokazala vdanost v Božjo voljo in potrpljenje z veselim prenašanjem
pomanjkanja zaradi uboštva. Ostala bo mirnega duha v zaupanju v Gospoda,
ki je naš ljubezniv oče tako takrat, ko nas hrani zdrave, kot kadar nas obiskuje
z boleznijo. Da bomo duhovno krepili bolnice, ki morajo ležati v postelji, jim
bomo vsaj vsak teden priskrbeli sveto obhajilo, če bo to v skladu z možnostmi
kraja in stanja bolnice. 22. Sestre bodo skrbele, da jih bo vedno tesno povezo-
vala krščanska ljubezen, kajti bilo bi zelo obžalovanja vredno, če bi tiste, ki so
se zavezale, da bodo posnemale Jezusa Kristusa, omalovaževale tisto zapoved,
ki jo je tako zelo priporočal vsem, da jo je imenoval svojo zapoved. Zato je poleg
medsebojnega prenašanja in nepristranske ljubezni predpisano, da če bi kaka
sestra bila neljubezniva in se pregrešila proti krščanski ljubezni, takoj ob prvi
priložnosti, ko bi se pomirila in spoznala svojo napako, prosila za odpuščanje,
vsekakor pa, preden bi šla k počitku. 23. Za večjo popolnost krščanske ljubezni
bo vsaka dajala prednost udobnosti sosester pred svojo. Vsak trenutek pa si
bodo med seboj pomagale, si izkazovale naklonjenost in sveto prijateljstvo in
ne bodo nikdar dale, da bi jih premagala čustva zavisti do drugih. 24. Želijo naj

15.3 Page 143

▲back to top


BiS 13 — 7. poglavje
143
in naj si prizadevajo, da bodo bližnjemu storile vse dobro, ki jim je mogoče,
pri čemer bodo skušale pomagati in služiti našemu Gospodu Jezusu Kristusu v
osebi svojih revežev, zlasti z asistiranjem, služenjem, tolaženjem bolnih in ža-
lostnih sosester in s tem, da bodo skrbele za duhovno dobro deklic v kraju, kjer
prebivajo. 27. Vse naj se zavzeto trudijo za opravljanje pobožnih vaj, kajti iz teh
prihaja tista notranja gorečnost, ki nas nagiba, da se v vsem združimo z Jezu-
som Kristusom, našim Božjim vzorom in ženinom vdanih duš.«
Ime Mornese bo ostalo neizbrisno v letopisih družbe, kajti iz Morneseja so
prišle prve hčere Marije Pomočnice, ki so prestopile mejo, preplule ocean ter
svojim sosestram pokazale pot v Francijo in Južno Ameriko. V Nico so prišle v
septembru 1877 in v Saint-Cyr v Provansi oktobra 1878. Blaženi je generalni
materi pisal, da naj se tiste sestre, ki bi bile pripravljene delovati v zunanjih
misijonih in s salezijanci sodelovati za rešitev duš, zlasti deklet, naredijo pisno
prijavo. Potem bi izbirali. Veliko se jih je priglasilo, a izbranih je bilo šest.7 Te
so skupaj s salezijanci tretje odprave odpotovale v Rim, prejele blagoslov svete-
ga očeta, se vkrcale na ladjo in bile navzoče pri odprtju hiše v Villi Colón. Druga
skupina desetih sester je odplula iz Genove 30. decembra 1878 pod vodstvom
sestre Magdalene Martini, ki je kot prva sestra imela naslov inšpektorice. Dve
od teh zadnjih sta se ustavili v Villi Colón. Druge so nadaljevale pot do Buenos
Airesa in se naselile v Almagru.
Preden je prišlo do selitve iz Morneseja v Nizzo, je nekaj sester odšlo v Chi-
eri, kjer so odprle novo hišo. V tem mestu sta zakonca Bertinetti, ki nista imela
potomstva, v oporoki zapustila don Bosku svojo hišo, da bi jo uporabil v do-
brodelne namene. Poleg tega, da je bilo poslopje veliko, je imelo še zgodovinski
pomen, kajti v preteklosti je bilo eno s palačo Tana, od koder je izhajala mati
Alojzija Gonzage. Don Bosko je bil večkrat v tej stavbi in je tam naredil svoj izpit
za duhovniško preobleko. Božji služabnik je poslal tja sestre Marije Pomočnice
z namenom, da bi odprle praznični oratorij za dekleta. Tako se je uresničila na-
poved blaženega Cottolenga, da bo tista hiša postala nekoč prebivališče sester.
Končno so začele odhajati iz Morneseja; ne vse obenem, temveč postopo-
ma. Prve, samo pet jih je bilo, so prišle v Nizzo 16. septembra 1878 in krajevna
duhovščina in don Bosku naklonjene družine so jih z veseljem sprejeli. Medtem
ko so pripravljale stanovanje svojim sosestram, so skušale začeti praznični ora-
torij. Slovesnost se opravile brez velikega zunanjega blišča zaradi razlogov, ki
jih je don Bosko nakazal grofici Mariji Balbo, hčerki grofice Corsi.
7 Zapišimo v čast tem pionirkam njihova imena: 1. sestra Angela Vallese iz Luja, ravnateljica; 2.
sestra Ivana Borgna iz Buenos Airesa; 3. sestra Angela Cassulo iz Castelletta d'Orta; 4. sestra
Angela De Negri iz Morneseja; 5. sestra Terezija Gedda iz Pecca (Turin); 6. sestra Terezija
Mazzarello Baroni iz Morneseja.

15.4 Page 144

▲back to top


144
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
spatuzzo
-
-
-
-
Štiri dni po blagoslovitvi je prispelo celo gnezdo morneških gojenk, tistih,
ki so plačevale mesečnino, in tistih, ki so prejemale poseben pouk. V Morneseju
so ostale samo še tiste, ki so jim pravili »domače hčerkice«. V majhnih skupi-
nah so prihajale potem še sestre in aspirantke. V Morneseju jih je ostalo le še
malo, dokler don Bosko ni ukazal tudi generalni materi, da zapusti Mornese in
se končno naseli v Nizzi v materni hiši. Don Cerutti je v nekem govoru povedal,
da so sestre s tem, ko so vstopile v hišo v Nizzi, obnovile staro slavo stoletne
ustanove, obnovile na nov način, v zelo moderni obliki, ki pa je bila v skladu z
izročili slavne preteklosti.9
8 Italijanizirana piemontska beseda
čanja in blišča.
pomeni zunanjščina, ki bode v oči zaradi izdatkov, kri-
9
Nizza Monfer., Tip. Croce, 1904, str. 14.

15.5 Page 145

▲back to top


8. poglavje
GROF CAYS
Tudi mi ga bomo imenovali tako, kakor so ga imenovali njegovi sodobniki
z don Boskom vred in kakor ga tudi še danes imenujejo starejši sobratje. V tako
mladostnem in demokratičnem svetu oratorija se je stari plemič v krščanski
preproščini prilagajal zavodskemu in je bil odsev don Boska in njegove usta-
nove.
Karel Albert Gays, grof v Giletti in Caselletteju, je prihajal iz starodavne
plemiške družine iz Nizze. Potem ko je končal svoje prvo šolanje v jezuitskem
zavodu Carmine v Turinu, je na univerzi doktoriral iz prava. Leta 1837 se je
oženil, toda osem let pozneje je ovdovel. Ostal mu je en sin. Sedaj je postal oče
revežev. S posebno skrbjo se je zavzel za zapuščeno mladino in poučeval kr-
ščanski nauk v oratorijih sv. Frančiška Saleškega, sv. Alojzija Gonzage in Angela
varuha. Bil je eden izmed mnogih Turinčanov, ki jih je pridobil don Bosko, da
so pod njegovim vodstvom delovali za moralni in materialni napredek otrok
preprostega ljudstva. Kakor njegovi predniki je tudi on bil kraljev ljubljenec in
prijatelj celega kraljevskega dvora, ki je med veliko kolero 1854 tri mesece živel
na njegovem gradu v Caselletteju, ki stoji na zdravem področju ob vznožju Alp.
V času šeste legislature od 1857 do 1860 je bil tudi poslanec v subalpinskem
parlamentu.
V parlamentu se je zavzemal za obrambo zdravih načel in pravic Cerkve. Ko
pa je ugotovil, da začenja politika zavzemati preveč nasprotna stališča do nje-
govega katoliškega prepričanja, se je umaknil v zasebno življenje in se posvetil
izključno dobrodelnosti in verskemu življenju. Začel je obiskovati bolnike po
bolnišnicah, podpirati zapuščene, poučevati krščanski nauk otroke, ustanavlja-
ti Konference sv. Vincencija Pavelskega, pospeševati dober tisk, biti vedno prvi
tam, kjer je mogoče storiti kaj dobrega in preprečiti slabo. To so bila področja
njegovega delovanja, dokler je grof Cays živel v krogu svoje družine. Vse to pa ni
preprečilo, da ga ne bi nadlegovala policija. Kakor don Bosko in druge ugledne

15.6 Page 146

▲back to top


146
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
osebnosti je moral leta 1862 prenesti surovo hišno preiskavo, ki je pokazala,
da sveti človek ni storil ničesar, kar ne bi bilo v skladu s krščansko ljubeznijo. Z
druge strani pa je čutil dolžnost, da je branil čast svojega rodu. Zato je napisal
spomenico, iz katere veje čista plemenitost in odkritosrčnost njegovega znača-
ja.1
Mladostna želja, da bi se odtegnil svetu in vstopil v redovni stan, se je ved-
no bolj oglašala po letu 1877. Menimo, da don Bosko v nekem pisanju z dne 4.
aprila tega leta govori o njem, ko pravi: »Za poznano osebo sem veliko molil in
vedno bolj sem prepričan, da bi lahko storila veliko v duhovniškem stanu. Kaj
pravite vi, ki ga poznate bolje kot jaz?« Neodločene želje in hrepenenje grofa
Caysa so se končno ustavile pri salezijanski družbi. Govoril je z don Boskom,
v katerega je neizmerno zaupal. Dvogovor med njim in Božjim služabnikom
je objavljen v njegovi osmrtnici2 in ga moremo imeti za pristnega, ker je vse
napisano v soglasju z don Boskom, ki je sporočal sobratom o življenju drugih
sobratov, vse dobro pretehtal in napisal svoje pripombe.
Don Bosko mu je, potem ko ga je poslušal, rekel: »Vse prav, gospod grof.
Toda ali veste, kaj pomeni postati redovnik? Ste pomislili, da to pomeni zapu-
stiti bogastvo, posvetne časti, ugodje in zadovoljstvo tega sveta?«
»Že dolgo premišljujem o vsem tem,« je odvrnil grof, »in dobro mi je znano
vse, kar prinaša s seboj ta korak. Vem pa tudi iz lastne izkušnje, da bogastvo,
časti, ugodje tega sveta ne morejo zadostiti mojega srca in da mi v trenutku
smrti ne morejo nič koristiti.«
»Toda vaša blagost je iz svojega doma navajena na marsikatero ugodje,
medtem ko v kaki redovni hiši, kjer sicer ničesar ne manjka, to vam povem prav
odkritosrčno, bi vam manjkalo veliko vsega tega, kar vam je sedaj na voljo glede
hrane, obleke, postelje in tako naprej.«
»Dobro vem. Vem pa tudi, da veliko ljudi živi brez vsega tega in upam, da
bom z Božjo pomočjo zmogel tudi jaz.«
»Toda v svoji hiši ukazujete kot gospodar. Tukaj v redovni skupnosti boste
morali ubogati kot ponižni služabnik. Ste to dobro premislili?«
»Da, razmišljal sem o tem in sem prepričan, da me bo v trenutku smrti veli-
ko bolj tolažilo tisto, v čemer sem ubogal, kot pa, kar sem ukazoval.«
»Oprostite mi, gospod grof, da dodam še eno pripombo. Vi ste že precej v
letih in bojim se, da bi vas to oviralo pri izpolnjevanju pravil naše družbe.«
»Imate prav,« je grof odgovoril po kratkem premisleku in malo v zadregi.
»Nisem več mlad in zelo mi je žal, da bom posvetil Bogu samo preostanek živ-
ljenja. Vendar pa me tolaži dejstvo, da še nisem onemogel starček in da sem pri
1
Carlo Cays di Giletta e Casellette, Torino, Speriani, 1862.
Memorie del Conte
2
Sampierdarena, Tipografia Salesiana, str. 11–12.

15.7 Page 147

▲back to top


BiS 13 — 8. poglavje
147
svojih štiriinsedemdesetih leti čil in zdrav. Zato trdno upam, da se bom zlahka
prilagodil skupnemu življenju. Vsekakor se mi zdi, da ni nespametno, če posku-
sim.«
Ko ga je don Bosko videl tako trdno odločenega in ker je poznal njegove
kreposti, bi ga lahko nemudoma sprejel med svoje. Vendar se ni hotel prenag-
liti. Zato mu je priporočil, da bi opravil pravkar začeto devetdnevnico v čast
Mariji Pomočnici in kratke duhovne vaje, da bi dobil razsvetljenje od zgoraj.
Don Bosko načelno ni izključeval iz svoje družbe niti odraslih niti plemičev.
Toda v tistih prvih časih mu je bila predvsem pri srcu notranja povezanost čla-
nov. Nikakor pa ni zavračal možnosti, da bi v prihodnje vstopali v družbo tudi
odrasli in plemiči. O tem hranimo dragocen razgovor med Božjim služabnikom
in don Barberisom, ki ga povzemamo iz njegove kronike z dne 1. maja 1876.
Vse druge kongregacije, je dejal don Bosko, so imele na začetku pomoč izobra-
ženih in modrih ljudi, ki so kot člani ustanove pomagali ustanovitelju in se mu
pridružili. Med nami ni tako, kajti vsi so don Boskovi gojenci. To je bilo zame
naporno delo, ki ga opravljam že kakih trideset let, vendar s to prednostjo, da
je vse vzgojil don Bosko in zato delajo po isti metodi in sistemu. Tisti, ki so že
kot zreli možje vstopali v take redove, da bi pomagali redovnim ustanoviteljem,
se niso mogli več znebiti starega Adama in so zato vnašali različne sestavine, ki
so potem bile v škodo redu. K nam še ni prišel noben plemič ali velik bogataš
ali velik učenjak. Vse, kar znajo in česar so se naučili, so se naučili pri nas. Tega
ne more razumeti, kdor ni razmišljal, kaj so redovne družbe ali redovi. Kdor pa
resno razmišlja o vzrokih rasti ali propada raznih redov in o izvoru različnih
razhajanj, ki so se pojavila v toliko redovih, vidi, da je vse to prišlo zaradi po-
manjkanja enotnosti in povezanosti od vsega začetka obstoja reda.
Za grofa Caysa se zdi, da je bil odločilen neki dogodek, ki ga je Božja previ-
dnost dopustila in tako pokazala svoje namene. Grof je končal svoje kratke du-
hovne vaje, končala se je tudi devetdnevnica v čast Mariji Pomočnici. Na pred-
večer njenega praznika naj bi grof razodel don Bosku svoje razpoloženje. Ostalo
je še nekaj dvomov. Tisto jutro je bila don Boskova predsoba polna ljudi. Tudi
grof Cays je že precej dolgo čakal, da bi prišel na vrsto. Tedaj je vstopila neka tu-
rinska gospa in deloma nosila in deloma vlekla za seboj svojo enajstletno hčer-
ko Jožefino Longhi. Deklica je zaradi strahu pred pretnjami izgubila dar govora,
zvijali so jo močni krči in desna roka ji je popolnoma omrtvela. Njeni starši
so iskali zdravniško pomoč in storili vse mogoče, da bi jo ozdravili, opravljali
so pobožnosti in molitve, vendar se ji stanje ni izboljšalo. Že en mesec deklica
ni spregovorila niti besedice, opazili pa so tudi znake duševne zmedenosti. Ko
je potem mati slišala o čudežnih dogodkih, ki so se po don Boskovi priprošnji
vrstili pri Mariji Pomočnici, je privedla svojo hčerko, da bi jo Božji služabnik
blagoslovil. Ko je po eni uri čakanja uboga gospa videla hčerkin spačeni in potni

15.8 Page 148

▲back to top


148
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
obraz, jo je prijela za roko, trdno odločena, da jo bo odvedla. Tajnik don Berto
jo je vprašal, zakaj že odhaja. Odvrnila je, da je že pozno in da deklica silno trpi,
da ne more več zdržati, saj bi morala zaradi velikega števila navzočih še dolgo
čakati. Tedaj so navzoči vstali, si ogledali deklico in videli, kako trpi. Enoglasno
so se odločili, da ji bodo dali prednost, vendar so se prej prepričali, da gre za
resno težavo. Vsi so lahko ugotovili, da je bilo dekličino stanje neznosno. Najod-
ločnejši med vsemi je bil grof Cays. Ko jo je z očmi spremljal skozi vrata k don
Bosku, je sam pri sebi dajal: »Če bo ta deklica prišla ven zdrava, bom imel to za
potrdilo, da Božja mati Marija hoče, da postanem salezijanec, in se bom otresel
vsakega dvoma in bojazni.«
Medtem ko je bil zaposlen s temi mislimi, se je v sosednji sobi dogajalo
nekaj pomembnega. Mati je položila hčerko na ležalnik in don Bosku pripove-
dovala žalostno zgodbo. Svoje poročilo je sklenila s trditvijo, da sedaj upa samo
še na Božje usmiljenje in priprošnjo presvete Device. Zato ga je prosila, da bi
deklico blagoslovil. Božji služabnik je mater, ki je pokleknila, spodbudil, naj ima
zaupanje v mater Božjo Marijo, in blagoslovil bolnico. Nato je povabil deklico,
naj se pokriža. Hotela je ubogati, vendar tako, da bi se pokrižala z levo roko.
»Ne z levo, temveč z desno,« je dejal don Bosko.
»Saj ne more,« je odvrnila mati.
»Pustite, pustite, naj poskusi. No, daj, z desno.« In deklica je z lahkoto na-
redila križ z desnico.
»Odlično,« je vzkliknil don Bosko, »vse si lepo naredila. Toda besed nisi
izgovorila. Naredi križ še enkrat in ponavljaj za menoj: V imenu Očeta in Sina in
Svetega Duha. Amen.«
Deklica, ki je bila nema že več kot en mesec, je spregovorila, izrekla molitev
in potem vsa iz sebe od veselja vzkliknila: »Mamica, mati Božja Marija me je
ozdravila!« Mati je vzkliknila od veselja in se razjokala.
Treba je bilo še preveriti, ali more stati sama na nogah in ali lahko hodi brez
opore. Začela se je sprehajati po sobi gor in dol, odločno in samozavestno. Tedaj
srečnica ni mogla več zadrževati svojega veselja. Odprla je vrata, se pojavila
pred navzočimi in z besedami zrelega človeka pripovedovala, kaj se je zgodilo.
Kakšno ganjenje pri vseh in kakšno presenečenje! Mati in hčerka sta odšli v
cerkev in se zahvalili Mariji Pomočnici.
Ko je grof Cays videl, kaj se je zgodilo, ni potreboval nič več drugega. Stopil
je k don Bosku v sobo, mu povedal postavljen in izpolnjen pogoj in dodal: »Če
me don Bosko sprejme, sem salezijanec.«
»Kar pridite k nam,« je odvrnil don Bosko, »sprejeli vas bomo.«
»Kdaj naj pridem?«
»Kadarkoli.«
»Prišel bi takoj jutri, na praznik Marije Pomočnice, na štirideseto obletnico

15.9 Page 149

▲back to top


BiS 13 — 8. poglavje
149
mojega zakona.« Toda ker moram urediti še nekaj stvari, bom prišel, če ne pride
kaj vmes, 26. maja.«
»Odlično, 26. maja je praznik sv. Filipa Nerija. Ta tako globoko pobožen sve-
tnik do Matere Božje vam bo, upam, izprosil sveto stanovitnost.«
Grof Cays je naredil, kot je rekel. Resnici na ljubo moramo povedati, da je
moral naslednjih štiriindvajset ur in zlasti še naslednjo noč prestati silen boj.
Sprememba življenja se mu je zazdela tako težka, da je menil, da ne bo mogel
dolgo vzdržati. Ali ne bi bilo bolje, če bi se pošteno takoj od začetka umaknil,
da mu tega ne bi bilo treba storiti pozneje, ob začudenju ljudi in potem ko bi
povzročil zavodu nevšečnosti? Še dobro, da ni imel skrivnosti pred don Boskom.
Obiskal ga je naslednji dan in mu razodel svoje stanje. Božji služabnik je takoj
videl, da gre za skušnjavo. Kolikor bolj se je prej zoperstavljal njegovemu vsto-
pu, toliko bolj se je sedaj trudil, da bi ga prepričal o umestnosti njegove odlo-
čitve. Grof je na don Boskove razloge o načelih in znamenjih poklica odgovoril:
»Imate prav. Jaz nisem pomislil na to. Dal sem se motiti brez pravega razloga.«
»Naredimo torej tako,« je sklenil don Bosko. »Ne smete toliko gledati na težave
kakor veliko bolj na Božjo pomoč, ki vam gotovo ne bo manjkala. Poskusite kak
teden. Medtem bova oba molila. Če Gospod ne želi, da bi vstopili v ta stan, sem
prepričan, da vam bo dal to na kak način vedeti.«
Ko se je otresel teh dvomov, je pomislil: »Toda Bog ve, ali je tisto ozdravlje-
nje trajno? Kdo ve, ali ni bilo samo nekaj trenutnega?« Tedaj pa je nekega jutra,
ko je šel iz zakristije v cerkev, zagledal deklico s starši, ki so prinašali dar. Hodila
je, imela zdravo barvo, skratka, bila je popolnoma zdrava. To srečanje je bilo
preroško. Od tega dne njegova odločitev ni trpela več udarcev in skušnjav.
Prirojena plemenitost čustev, skladna odločnost močnega in izkušene-
ga značaja, razsvetljena vera in toliko let preizkušenega verskega življenja so
naredili iz grofa Caysa salezijanca trdnega prepričanja. Takoj je opustil nava-
do, da je spal, kakor se mu je zljubilo, in se prilagodil skupnemu urniku. Za
bivališče je imel skromno podstrešno sobico tam zgoraj v drugem nadstropju
z majhnim podstrešnim okencem in pod odtokom deževnice. Bila je ena izmed
revnih sobic revnih ljudi, kjer danes v oratoriju prebivajo familijanti (služab-
niki, hlapci). Pozimi ni bilo nikakršnega ogrevanja, zato se je grof pokrival z
zelenim vojaškim plaščem, ki ga je imel sicer položenega na posteljo. Sedel je
za skupno mizo in pozabil na domače obilje, zadovoljen z revno hrano, ki so
jo tako preprosto prinašali na mizo. Predstojnikom ni ušlo, kako je določene
jedi le s težavo užival, in so mu zato ponudili kaj posebnega, toda on ni hotel
nikakršnih izjem. A to še ni vse. Ker so imeli novinci svojo posebno obednico,
je čez nekaj dni zapustil don Boskovo druščino, ki mu je bila tako draga, in se
pridružil svojim tovarišem novincem, kakor je bilo določeno. Njegovi znanci,
ki so vedeli, kakih pozornosti bi potreboval zaradi rahlega zdravja, niso mogli

15.10 Page 150

▲back to top


150
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
razumeti, kako je lahko vztrajal. Baron Karel Bianco di Barbania je govoril, da je
to zanj pravi čudež. Vse njegovo življenje je bilo, kakor piše don Vespignani,3
osredinjeno na študij, molitev in ljubeznive razgovore s sobrati, ne da bi kdaj
omenil svojo rodbino in svetne stvari.
Dne 18. septembra 1877 je iz don Boskovih rok prejel duhovniško obleko,
medtem ko je že pred tremi meseci začel študij teologije.4 Po don Ruovem na-
ročilu ga je poučeval don Vespignani, ki je pred kratkim vstopil v družbo in je bil
dobro podkovan v cerkvenih vedah. Grof je bil dobro poučen o verskih stvareh,
ker je veliko študiral apologetiko, da je lahko dostojno branil vero v piemont-
skem parlamentu, ki je bil poln divjih nasprotnikov. Tekoče je tudi pisal latinsko
prozo. Tega leta pa je ob don Boskovem godu slavljencu daroval dragocen križ,
ki je bil nekoč last don Cafassa, in ob tej priložnosti napisal tudi nekaj latinskih
verzov. Teologijo je študiral s takim navdušenjem, da je znal pri izpitih odgovar-
jati v latinskem jeziku. Njegova natančnost pri študiju je kar naprej spravljala
v zadrego njegovega učitelja, ki je spoznaval, kako zelo je razgledan v Svetem
pismu. Zato se nihče ni čudil, da ga je don Rua, potem ko ga je temeljito izprašal,
predložil don Bosku za prejem svetih redov, ki jih je prejel malo po svojih več-
nih zaobljubah še pred koncem leta 1877.
Blaženi je odločil, da ga bo pripustil k zaobljubam na praznik Brezmadežne
in mu tako do skrajnosti skrajšal čas noviciata ter ga predstavil za tonzuro in
prve nižje redove za božič. Ker je Pij IX. poznal don Boskovo preudarnost, mu
je za notranje vladanje podelil zelo obširna pooblastila, ki jih je uporabljal, ne
da bi o tem kdaj govoril niti se ni skliceval nanje, ko je prišlo do nesporazumov.
Predstojniki so vedeli za to. Seveda so po smrti Pija IX. prenehala vsa ta izredna
pooblastila.
Kakor je nadškof zahteval od oratorija, je don Rua štirideset dni pred po-
svečenjem vložil prošnjo za grofa in še dva druga klerika. Vrhovni prefekt je 14.
novembra prosil msgr. Gastaldija, da bi vse imenovane blagovolil posvetiti v
soboto božičnih kvater, 22. decembra. Sporočil je tudi, da bo grof naredil zaob-
ljube 8. istega meseca. Njegova ekscelenca ni odgovoril don Rui, temveč grofu:
»Sprejel bom tega dne tonzuro in druge nižje redove, s pogojem, da si vi
ustvarite pri tem škofijskem uradu cerkveno premoženje; ker ne morem imeti
za
zgoraj omenjene zaobljube, ki so bile narejene prej, kot je določeno
v salezijanskih pravilih, razen če imate papeževo
ali vsaj pismo svete
kongregacije za škofe in redovnike, ki mi ga pošljite, da preverim. »Sprejel vas
bom za tonzuro in za nižje redove na omenjeni dan s pogojem, da v nadškofijski
pisarni zadostite cerkvenemu premoženju; nikakor ne morem imeti za veljavne
3
str. 87.
4 19. septembra je don Bosko pisal teologu Margottiju: »Včeraj je bil tukaj v Lanzu preoblečen v
klerika grof Cays. Upam, da bo postal zgleden salezijanec. Vsak teden preštudira en cel traktat.«

16 Pages 151-160

▲back to top


16.1 Page 151

▲back to top


BiS 13 — 8. poglavje
151
zaobljube, ki se opravijo predčasno in ne, kakor zahtevajo salezijanska pravila,
razen če imate vi dovoljenje papeža ali vsaj kako pismo Kongregacije za škofe
in redovnike, ki naj se mi predloži, da ga bom preveril.« Ker vašo uglednost
poznam že od leta 1829 in vem, da imate izpolnjene vse pogoje, ne zahtevam
od vas odpustnic, kot je to predpisano v odloku Svetega sedeža z dne 25. janu-
arja 1848; menim, da sem jih zahteval in dobil. Kar se tiče svetega reda, pa po
vesti ne morem ravnati drugače, kakor sem odločil zgoraj.«5 Ko so ugodili tej
zahtevi, je ordinarij 23. novembra sporočil, da ga bo pripustil k redovom skupaj
z drugima dvema salezijanskima klerikoma. Toda 24. je sporočil, da teh dveh
zadnjih ne more pripustiti. Kljub temu sta se 6. decembra predstavila v nadško-
fijski pisarni in prosila, da bi opravila izpite. Monsinjor pa, ki je menil, da je bil
don Bosko pobudnik nekega anonimnega pisma, o katerem bomo še poročali,
je zavrnil prošnjo. Še istega dne se je predstavil grof, ki mu je bilo sporočeno,
da je pripuščen k redovom, druga dva pa ne. Grofa je to močno prizadelo in je
začuden izjavljal, da je salezijanec kakor druga dva in da to hoče ostati vse do
konca življenja. Ker mu ustne izjave niso bile dovolj, je v soglasju z don Boskom
napisal naslednje pismo:
Prezvišena ekscelenca!
Med tremi salezijanci, ki smo ponižno prosili vašo prevzvišeno ekscelenco, da bi bili
pripuščeni k svetim redovom, jaz k nižjim, druga dva pa k subdiakonatu, sem samo
jaz imel srečo, da sem bil uslišan.
Zato izražam vaši prevzvišeni ekscelenci najglobljo hvaležnost. Obenem pa čutim,
da moram izpolniti neko drugo dolžnost, ki mi je sicer zelo zoprna, vendar se mi zdi,
da jo moram povedati. Vem, da nimam pravice raziskovati, zakaj se je vaša prevzvi-
šena ekscelenca odločila za drugačen način obravnavanja. Seveda nisem mogel iti
mimo dejstva, da je med menoj in njima velika razlika, ker sta onadva že dokončno
sprejeta v salezijansko družbo in sta kot taka vložila svojo prošnjo, jaz pa še nisem.
Čutim pa dolžnost, da sporočim vaši prevzvišeni ekscelenci, da bom jutri, na dan
Brezmadežnega spočetja, imel srečo narediti salezijanske zaobljube. Zato bom v tre-
nutku ordinacije salezijanec ne samo po srčni želji, temveč tudi dejansko. Ko bom
tako postavljen v enak položaj z drugima dvema, se bom predstavil k ordinacijam
kljub razlogom, ki jih prevzvišena ekscelenca mogoče ima, ko niste dovolili prejema
ordinacij drugih dveh salezijancev ob tej priložnosti.
Moja srčna želja bi bila, da ne bi zavlačeval dopolnitve svojih odločitev, vendar mo-
ram poudariti, da ta moja želja ni bila nikdar ločena od želje, da bi postal član sale-
zijanske družbe, ki sem se ji posvetil.
Če to moje slovesno dejanje vzbuja sum, da to ni bila vedno moja srčna želja, sem
pripravljen, četudi nerad, odpovedati se prihodnjim ordinacijam in prepustiti Gos-
podu in presveti Mariji Pomočnici dopolnitev te odločitve.
Kot član te svete družbe ne morem svoje usode ločiti od usode svojih dveh sobratov,
5 Pismo 14. novembra 1877.

16.2 Page 152

▲back to top


152
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
V Turinu so že povsod govorili o tem pripetljaju. Dobro premišljen grofov
odgovor je bil zaradi dostojanstva pisca vreden resnega preudarka. Zato je nad-
škof iz bojazni, da bi njegova odločitev dala povod za govorice o pristranskosti,
dal takoj sporočiti, da so vsi trije pripravniki pripuščeni k izpitu, ki so ga dobro
opravili in so prejeli posvečenje iz rok msgr. Gastaldija.
Na dan Brezmadežne proti šesti uri popoldne so vsi sobratje in novinci ora-
torija z aspiranti, dijaki in rokodelci v cerkvi sv. Frančiška Saleškega bili navzoči
pri zaobljubah grofa Caysa. Najprej so izpovedali triletne zaobljube kleriki Ga-
lavotti, Bielli in Calligaris ter pomočnik Lisa. Grof je leta 1852 pomagal don Bo-
sku pri gradnji te cerkve in je bil predsednik za praznik sv. Alojzija. To je dobri
oče vzel za izhodišče, da bi pokazal čudovite poti Božje previdnosti. Govoril je
takole:
-
-
-

16.3 Page 153

▲back to top


BiS 13 — 8. poglavje
153
njegova volja. Srečni tisti, ki jih je Bog izbral, najsi bodo mladi ali stari, revni ali bo-
gati, da izpolnijo njegovo voljo v svojo večjo čast in duhovno korist. Srečni tisti, ki to
voljo spoznajo, jo takoj sprejmejo in se lotijo dela. Večno bodo srečni.
Sedaj moram preiti k zadevi, ki se tiče vseh salezijancev, mojih sinov, ki ste zbrani
tukaj. To je prva priložnost, da vam v tem šolskem letu govorim vsem skupaj, in ver-
jetno je letos ne bom imel več. Gre za besedo, ki me je ganila, ko sem poslušal obrazec
zaobljub. Katekizem pravi: Ustvarjen sem zato, da spoznavam Gospoda, ga ljubim in
služim Gospodu v tem življenju, da ga bom potem mogel uživati vso večnost v nebeški
domovini. Koliko vzvišenih dejstev je zajetih v teh besedah. Tu je snov za razmišljanje
tako učenih kakor neučenih, bogatih in revnih, srečnih in nesrečnih, vseh, ki so na
tej zemlji. Vsi smo poklicani, da spoznavamo Boga, ga ljubimo in mu služimo. Toda
veliko je ovir, ki nam to preprečujejo. To je bogastvo, strasti, hudič. Zato je zares malo
tistih, ki na svetu živijo krščansko in sveto. In kljub temu nam Bog pravi, da je njego-
va volja, da bi postali vsi sveti. Haec est voluntas Dei sanctificatio vestra [Božja volja
je, da se posvetite]. On nam daje vsa sredstva za zveličanje in nato pravi: Sedaj je na
vas, da uporabite ta sredstva.
In katero je tisto sredstvo, ki najbolj zmanjšuje te ovire, da se borimo za devetdeset,
sedemdeset ali celo deset, namesto da bi se borili za sto? Tako sredstvo je in nam ga
svetuje Jezus Kristus: Pojdi, prodaj, kar imaš, in hodi za menoj. Vstopi v redovni stan.
To z zaobljubami pokorščine, čistosti m uboštva na en mah odstrani vse sovražnike.
Kakšna razlika je med mirom in tišino tistih, ki se v redovnem stanu posvetijo Bogu,
in tistimi, ki živijo v svetu! V njihovi duši se bojujeta dve misli, dvoje čustev se bori za
prevlado v njihovem srcu. Menijo, da se lahko zveličajo tako, da uživajo revne reči
tega sveta, medtem ko je gotovo, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema, ne stati
blizu obeh. Ko ljubimo enega, moramo nujno sovražiti drugega; ko služimo enemu,
moramo zavračati drugega. Hudič nas vabi z vsemi mogočimi vabami. Fruamur bo-
nis, coronemus nos rosis, antequam marcescant [Uživajmo dobro, venčajmo se s
cvetlicami, preden ovenejo]. Jezus Kristus pa ukazuje: Diliges Dominum Deum tuum
ex toto corde tuo, ex tota mente tua, ex tota anima tua, ex totis viribus tuis [Ljubi
Gospoda svojega Boga z vsem srcem, iz vse duše in z vsemi svojimi močmi]. Vse v
celoti, kar smo, kakor smo, kolikor smo, nas hoče zase. Toda nihče ne more obenem
služiti Bogu in uživati udobje tega sveta, se pravi služiti hudiču. Kako zelo je človek
navezan na bogastvo tega sveta! Pa vendar je zapisano: Non potestis Deo servire
et mammonae [Ne morete služiti Boga in mamonu]. Tisti, ki so v svetu, so med tema
dvema silama. Na eni strani Bog, ki bi mu morali služiti, na drugi pa nečimrnost in
poželenje, h katerima nas nagiba naša pokvarjena narava, čeprav bi morali pod smr-
tno kaznijo vse to zavračati. Ali naj se predamo hudiču in svetu? In že nas grize vest,
izgubili smo notranji mir. Ali naj se zoperstavimo? Brez nadaljnjega in se odločno bo-
rimo! Od tod velike bitke, ki jih moramo prestati v življenju z vseh strani proti divjim
strastem, zaradi napadov slavohlepja, ošabnosti, zavisti, zaradi požrešnosti, zaradi
blišča bogastva, ki so trnje, kakor pravi Božji učitelj. Mučijo nas nenehne skrbi, da si
jih pridobimo, da jih ohranimo, da jih uživamo, nenehna raztresenost, zaskrbljenost.
Potem je tu še prevelika navezanost, tudi v škodo duše, ko pozabljamo na Boga ali

16.4 Page 154

▲back to top


154
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Si vis perfectus esse,
vade, vende quae habes et da pauperibus et veni, sequere me
-
-
-
-
-
-
-

16.5 Page 155

▲back to top


BiS 13 — 8. poglavje
155
šli k sveti maši ali obiskali cerkev, vendar za to nimajo nikdar časa niti priložnosti.
Tako se dogaja tudi z vsem drugim, kar se tiče pobožnih vaj. Gotovo, da svet ni kraj,
kjer bi lahko opravljali pobožne vaje. Še več, rekel bom, da je svet kraj, kjer je le s
težavo mogoče izpolnjevati Božje zapovedi in kjer je skoraj nemogoče izpolnjevati
evangeljske svete. Nekaj velikega je že, če komu uspe živeti v Božji milosti in ne pade
v mreže, ki mu jih nastavljata hudič in meso.
Dober kristjan, ki želi nepoškodovan priti skozi vse te nevarnosti, je nekako prisiljen,
da stopi v redovni stan, ki je kakor utrdba, kateri se njegovi sovražniki ne morejo
približati. Toda Bog te posebne milosti ne izkazuje vsem in srečni tisti, ki si jih je Bog
izbral! Mi spadamo med te, kajti dejstvo, da nas je zbral na tem kraju, je jasno zna-
menje, da želi, da mu tukaj služimo. Zagotavljam vam, da boste v redovnem stanu z
izpolnjevanjem pravil izbili sovražniku iz rok orožje, hodili zanesljivo pot, ki vodi v
nebesa, in da boste prejeli stokratno na tem svetu in po Odrešenikovi obljubi večno
življenje po smrti.
Če bi tisti, ki živijo v svetu, lahko spoznali mir in veselje, ki se okušata v redovnem
življenju, bi vsi brez izjeme zapustili svoje zaposlitve, zadovoljstva, svoje bogastvo in
se zatekli v samostane, da bi našli zadovoljstvo, ki ga zaman iščejo drugje. In mi, ki
smo to izkusili in smo se zbrali tukaj, moramo to znati tudi izrabiti. To je velika mi-
lost, ki nam jo je podaril Bog s tem, da nas je poklical v redovni stan. V rokah nosimo
velik zaklad. To vam pravim zato, da se ne bi kdo motil. Vse vas je Bog poklical, zato
morate odgovoriti na njegov klic. Bodite prepričani in jaz vam zagotavljam, da boste
našli zadovoljstvo v redovnem stanu.
Mogoče bo kdo pripomnil: Nam don Bosko zares lahko zagotovi, da smo poklicani v
ta stan? Ne bom tukaj na dolgo razlagal znamenj Božjega klica, lahko pa vam odgo-
vorim, da je že samo dejstvo, da nas je zbral tukaj pri sebi, znamenje njegove Božje
volje. Ponavljam: izpolnjujte pravila in se boste sami prepričali.
Vendar tudi vi, ki ste že vstopili v red, ne smete misliti, da je že vse storjeno in ste s
srcem lahko navezani na ta svet. Tudi za vas velja, da tisti, ki bi hotel služiti dvema
gospodarjema, ne bi našel miru v redovnem življenju. Nor bi bil tisti, ki bi naredil
zaobljube prepričan, da je tukaj vse samo zadovoljstvo. Nor bi bil, ki bi bil v številu
tistih, o katerih govori sv. Bernard: Pauperes esse volunt, eo tamen pacto, ut nihil
eis desit! [Revni bi radi bili, toda s pogojem, da jim ničesar ne bi manjkalo.] Treba se
je strezniti, to bi bila velika zmota. V redovnem življenju ni samo vrtnic, prav naspro-
tno, je trnje. Toda ali naj se mi kronamo z vrtnicami, medtem ko so Jezusa kronali s
trnjem? Ponižnost, pokorščina, zatajevanje in delo prinašajo s seboj trnje. In kdo ne
ve, kako ozka je pot, ki vodi v nebesa?
Rad bi vsakemu posebej povedal tole: Vendar se ne daj varati in ne misli, da je re-
dovno življenje zares sestavljeno samo iz žrtev. Najprej trnje, potem vrtnice. Res je,
da redovno življenje zahteva nenehno delo in duha odpovedi, ponižno zatajevanje
samega sebe. Toda prav te preizkušnje so vir neizmernega veselja, ker se zavedamo,
da služimo tako dobremu in pravičnemu gospodarju. Res je, da je naše plačilo v ne-
besih, kakor pravi sv. Pavel. Toda tudi tukaj na zemlji imamo že stoterno od tega, kar
žrtvujemo za Gospoda. Vse moramo darovati njemu, vsaka naša odpoved mora biti

16.6 Page 156

▲back to top


156
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Fidelis Deus!
Preuranjene zaobljube grofa so prihodnje leto prinesle veliko nevšečnos-
ti, ki jih bomo na kratko orisali. Nadškof je, namesto da bi se pogovoril z don
Boskom, kar bi bilo najbolj preprosto, sporočil v Rim, kako je don Bosko pri-
pustil novinca k večnim zaobljubam, preden je končal noviciat. Iz Rima je novi
prefekt Kongregacije za škofe in redovnike kardinal Ferrieri zahteval od don
Boska pojasnila. Božji služabnik je navedel vse kanonične razloge, ki so v celoti
podpirali njegove odločitve, in pri tem uporabil avtoriteto nekega visoko cenje-
nega učitelja kanonskega prava:
dovoljenosti
pritrdilno
veljavnosti kakor
-
De jure regularium
-
-
-
-

16.7 Page 157

▲back to top


BiS 13 — 8. poglavje
157
V potrditev povedanega naj omenimo, da so v novejšem času začasne zaobljube, ki
naj bi jih naredili pred slovesnimi, tako pomemben pogoj, da so slovesne zaobljube
neveljavne, če nismo prej naredili začasnih, nikjer pa ni rečeno, da so neveljavne za-
časne zaobljube, če niso bile storjene po preteku enega leta noviciata. To pomeni, da
Sveti sedež ne zahteva izpolnitve enakih pogojev za oboje zaobljube.
To je tudi prav, kajti slovesne zaobljube so nujno potrebne in jih ni mogoče popraviti,
če smo jih izrekli nepreudarno, ne da bi prej naredili potrebne preizkušnje z začasni-
mi zaobljubami. Zato zakonov, ki veljajo za slovesne zaobljube, ni mogoče preprosto
prenesti na začasne zaobljube.
Končno tudi v moči salezijanskih zaobljub ni mogoče trditi, da je taka oprostitev ne-
veljavna, če ne preteče polno leto noviciata, ker ni nikjer rečeno, da take oprostitve
ne bi mogel dati vrhovni predstojnik.
Ko smo tako razčistili vprašanje veljavnosti razveljavitve, moramo govoriti še o do-
pustnosti.
Nedvomno bi bila taka oprostitev nedovoljena, če ne bi šlo za pomembne razloge
tako za novinca kakor za redovno skupnost, kot pravi Bouix v navedenem mestu.
Tu pa gre za izreden primer, se pravi za osebo, ki se izredno odlikuje v pobožnosti,
sposobnostih, znanju, dolgem delavnem življenju v Božji službi, za učenega doktorja
in utroque jure [v obeh pravih], dobro poučenega v moralni in dogmatski teologiji,
izvoljenega poslanca sardskega parlamenta, v katerem je dokazal svoje odlično zna-
nje in krščanski pogum skupaj s svojim tovarišem grofom Solarom della Margherita,
odličnim voditeljem Družbe sv. Vincencija Pavelskega, slavnim po rodu in premože-
nju, nosilcem svetih redov, ki je še pred začetkom noviciata več mesecev živel redovno
življenje v skupnosti materne hiše salezijancev, kjer se je pri svojih 74 letih podvrgel
velikim odpovedim. Tako ni bilo dvoma niti o odličnih sposobnostih pripravnika niti
o zrelem premisleku za odločitev niti o resnosti njegovega sklepa in o zanesljivosti
dobrega, ki bi ga storil za Družbo in Cerkev. Še več, namen spregleda je bil nagrada
za človeka izredne kreposti in svetih namenov in želja, da bi ga postavili v položaj, v
katerem bi lahko čim prej pomagal pri toliko delih, za katere je poklicana nastajajo-
ča družba v našem času.
Kot potrdilo povedanega naj bo avtoriteta turinskega nadškofa msgr. Gastaldija, ki
je v pismu, naslovljenem na novinca, menil, da mu lahko izkaže svoje spoštovanje
tako, da ne zahteva od njega priporočilnega pisma za pripustitev k tonzuri in nižjim
redovom.
Prepričan, da sem se opravičil zmote in krivde, kakor je moja dolžnost v moči po-
korščine cerkvenim zakonom in tistim predpisom, ki bi jih Sveta kongregacija hotela
postaviti za vodilo mojega vedenja v vodstvu salezijanske družbe, se izrekam za naj-
vdanejšega in najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. junij 1878
Ta razlaga ni naletela na naklonjen sprejem. Kardinal mu je odgovoril, da se

16.8 Page 158

▲back to top


158
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
je treba držati predpisov salezijanskih konstitucij o zaobljubah.6 Pismo njego-
ve eminence je don Bosku izročil 7. julija odvetnik don Konstantin Leonori, ki
ga je nekaj časa zastopal pri rimskih kongregacijah.7
Toda don Bosko v omenjenem pismu ni vsega povedal. Ko so novembra
1877 nastopili prvi dvomi o veljavnosti skorajšnjih grofovih redovnih zaobljub,
se je posvetoval z enim izmed kurijskih kardinalov, verjetno, ne da bi mogli to
zagotovo trditi, s kardinalom Berardijem, njegovim zvestim svetovalcem v tež-
kih okoliščinah, in celo prosil, da bi se o tem pogovoril s papežem. Sveti oče ni
imel nobene pripombe glede don Boskove odločitve. Česa drugega od svetega
očeta tudi ni bilo pričakovati, saj smo več kot enkrat povedali, da je
Pij IX. dal ustno veliko dovoljenj, ker je bil prepričan o njego-
vi modrosti pri uporabi le-teh. Don Bosko je to vladarsko velikodušnost zelo
modro uporabljal in še bolj previdno o tem govoril. Zato je prosil za uzakonitev
brez kakih posebnih formalnosti, potem ko je ponižno pojasnil razloge za svoje
ravnanje. Zato je takole odgovoril:
-
-
-
-
6 Pismo z dne 25. junija 1878.
7 Ne vemo, kdaj in kako se je Božji služabnik odpovedal uslugam odvetnika Menghinija in se obrnil
za pomoč na odvetnika Leonorija. Šlo je gotovo za kako občutljivo zadevo. Kakor smo videli, je
odvetnik Menghini zastopal tudi zadeve msgr. Gastaldija, zaradi česar se je znašel v težkem po-
ložaju, ko je moral zastopati interese ene in druge stranke. V don Boskovih pismih ni nikdar več
omenjen.

16.9 Page 159

▲back to top


BiS 13 — 8. poglavje
159
Ker je od zaobljub grofa Caysa preteklo že precej časa, bom z njim obnovil obrazec
zaobljub in izpolnil vse drugo, kakor mi bo ukazala vaša eminenca.
Imam visoko čast, da se lahko imenujem vaše eminence vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. julij 1878
Gotovo bi bilo za don Boska bolje, če bi imel v roki papeški odlok, ki bi ga
lahko predložil za vsak primer. Vendar se mu ni zdelo nujno, da bi za to prosil,
ker je grof položil v nadškofijski pisarni predpisano vsoto, ker je že prejel vse
svete redove in ker je bil tisoče milj daleč od misli, da bi kdo o tem poročal v
Rim. To je bilo še toliko težje, ker je sedaj umrl njegov mogočni zaščitnik Pij IX.
Prefekt Svete kongregacije je 29. julija odgovoril, da naj prosi za preprosto
uzakonitev noviciata in redovnih zaobljub in naj grof pisno potrdi, da to vse želi.
Če bi o tem takoj govorili z grofom, bi to lahko v njegovi duši povzročilo
neprijeten občutek, kot da bi predstojniki ukrepali z glavo v vreči in v nepoz-
nanju cerkvenih zakonov. Vse to bi mu vzelo nujno vedrost, ki jo je potreboval
za pripravo na svete redove, ki so se naglo bližali. Treba je vedeti, da je bil eden
izmed razlogov za naglo sprejetje zaobljub želja, da bi ga rešili notranjih dvo-
mov in tesnobe, ki so potem tudi dejansko prenehali. Zato je don Bosko stvar
zavlačeval, in to toliko bolj, ker kardinal ni postavil nikakršnega roka. Potem
je prišlo poletje, v katerem se delo v rimskih kongregacijah upočasni. Tako je
imel grof priložnost, da je v miru daroval svojo prvo sveto mašo in je z don Ruo
šel na potovanje v Pariz, kjer sta uredila pomembne posle za družbo, o čemer
bomo poročali pozneje. Po vrnitvi je bil že v stanju, da je brez kakih posledic
lahko sprejel nepričakovano sporočilo. Ko je slišal, kaj pričakujejo od njega, in
ko je dojel naravo zadeve, je 4. decembra 1878 naslovil na svetega očeta nasled-
nje pismo: »Karel Cays, salezijanski duhovnik iz Turina, ponižno sporoča vaši
svetosti, da mu je bilo sporočeno, da so njegove redovne zaobljube nepravilne,
ker niso bile narejene po predpisih konstitucij salezijanske družbe. Zato po-
nižno prosi za dobrohotno uzakonitev in izjavlja, da ima odločno voljo ostati
v salezijanski družbi in ponoviti svoje večne zaobljube.« Dne 12. decembra je
odvetnik Leonori poslal odlok,8 v katerem se grofu ukazuje, da mora pod vod-
stvom magistra novincev prebiti en cel mesec v hiši noviciata in potem obnoviti
zaobljube v smislu konstitucij. Dobri redovnik je v vsej preproščini spet šel v
obednico novincev in se jim za en mesec v vsem pridružil. Končno je zasebno
v roke don Bosku obnovil svoje večne zaobljube. Tako je bila stvar končana in
nihče več ni o tem govoril.
Vse to grofa Caysa ni oviralo, da ne bi prejel vseh redov pod naslovom cer-
kvenega imetja. Subdiakonat mu je 15. aprila 1878 podelil msgr. Salvai, škof v
8 V pismu, ki je spremljalo odlok, je odvetnik pripisal: »Jutri bom šel k njegovi eminenci Oregliu in
mu bom vse povedal.« Besede pomenijo, da je tudi kardinal mislil enako kot don Bosko.

16.10 Page 160

▲back to top


160
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Alessandrii, diakonat in prezbiterat pa 15. junija in 20. septembra nadškof. Nje-
gova ekscelenca nadškof mu je želel podeliti zadnje posvečenje v stolni cerkvi
v navzočnosti mnogih plemenitih gospodov in gospa, sorodnikov, znancev in
prijateljev in številnega ljudstva. Novomašnik bi lahko slovesno opravil svojo
prvo mašo v Turinu, vendar bi pri tem trpela njegova pobožnost. Zato se je od-
povedal vsaki zunanji slovesnosti, odšel s sinom v Sampierdareno in pel tam v
zavodu sv. Vincencija svojo prvo mašo. Ves poln gorečnosti je naredil eno tistih
napak, ki ostanejo dolgo v spominu. Ko je prišel do končnega blagoslova, ga
je namesto po tiho zapel na ves glas
[po načinu škofov]. V
Sampierdareni je bil tudi don Bosko, ki je tam vodil duhovne vaje. Asistiral je
novomašniku pri njegovi prvi daritvi, in ko se je ta po maši zahvaljeval, je pisal
Turinčanu odvetniku Fortisu, ki je tudi želel posnemati zgled grofa Caysa in
postati salezijanec. Božji služabnik ga je poznal od malih nog, ker je bil velik
prijatelj njegovega očeta. Imenuje ga profesorja, ker mu je don Bosko naročil,
da bi klerikom v oratoriju predaval filozofijo.
9
Lanzo,
9 Alfonzov mlajši brat.
10 Profesor se je po duhovnih vajah vrnil domov. Nato je šel v Valsalice, kjer je poučeval ali vsaj pred
oblastmi pričal s svojim akademskim naslovom.
Tam je ostal kot aspirant pomočnik eno leto, kakor je razvidno iz Kataloga 1879. Zaradi slabot-
nega zdravja se je moral vrniti domov. Vstopil je k jezuitom in postal duhovnik. Nanj bomo še
večkrat naleteli. Naslednjega oktobra mu je don Bosko takole pisal: »Dragi moj Alfonz! Ušel si
mi z duhovnih vaj, upam pa, da mi ne boš ušel iz Valsaličeja. Po odredbi šolske oblasti in zaradi
pomanjkanja diplomiranega učnega osebja smo te vpisali med profesorje leposlovja in filozofije
na liceju. Delal boš pa tisto, kar si ti bo zdelo najbolj primerno glede na tvoje zdravje. Šola se je že
začela, učenci so radovedni in komaj čakajo, da te vidijo in slišijo. Zato pridi čim prej. Sta očka in
mamica zdrava? Se Riccardo še spominja don Boska? Pozdravi jih in jim povej, da se jih vsako jut-
ro
pri sveti maši. Bog naj vas vse blagoslovi, moli zame, ki sem tvoj v J. K. najvdanejši
prijatelj. duh. Janez Bosko. Turin, 18. oktober 1878.«

17 Pages 161-170

▲back to top


17.1 Page 161

▲back to top


BiS 13 — 8. poglavje
161
Ko je don Karel postal duhovnik, je vsak dan prosil Božjo mater Marijo tri
milosti za konec svojega življenja: da bi umrl pri don Bosku in v njegovi navzoč-
nosti, da bi blagoslovila vse člane družine, da bi ohranili vero svojih očetov, in
da ne bi hudo trpel pred smrtjo, ker je zelo nepotrpežljiv.
Pobožen, ponižen, pokoren, zatajevan, dober do vseh je vseh pet let spod-
bujal s svojim lepim zgledom. Gospod ga je poklical k sebi 4. oktobra 1884.
Umrl je v oratoriju. Ob njegovi smrtni postelji je stal don Rua, kateremu ga je
don Bosko izročil tiste zadnje dni, ker je moral iti v San Benigno na sklep du-
hovnih vaj. Krepostni grof je velikodušno prispeval svojo žrtev Bogu zaradi
odsotnosti svojega sina. Pa tudi pri asistenci umirajočih je ta sin imel vredno
zastopstvo. Po splošnem mnenju je imel don Rua posebno nebeško milost za
pomoč umirajočim.
Vse do zadnjega trenutka so bila dejanja in besede umirajočega vzvišeno
izpolnjevanje teologalnih kreposti in nenehna priča ljubezni do redovniškega
življenja. V pogostih pogovorih z don Ruo je tožil, da ni mogel vedno točno iz-
polnjevati pravil, kot na primer tistega, da bi zjutraj vstajal ob isti uri kot skup-
nost. Zahvaljeval se je Gospodu, da je upošteval njegove krhke moči in mu ni
dal veliko trpeti. Zadnji večer je s srcem, polnim veselja, blagoslovil sina svoje
snahe. Umrl je prve ure dneva, ki je bil posvečen spominu sv. Frančiška Asiške-
ga, kakor je sam napovedal. Ko je don Rua videl, kako sladke smrti je umrl, je v
nagovoru v javnosti izrekel rek, da je radost umreti brez bolečin vredna življe-
nja brez radosti.

17.2 Page 162

▲back to top


9. poglavje
PRVI GENERALNI KAPITELJ
Ko se je iztekalo tretje leto po dokončni odobritvi salezijanskih pravil, je
bilo treba pripraviti prvi generalni kapitelj, kajti do leta 1904 je Cerkev predpi-
sovala, da morajo redovi in redovne družbe sklicati generalni kapitelj na vsaka
tri leta. Don Bosko je na to resno mislil, vendar je o tem prvič govoril 21. aprila
1877. »Ker je to prvi kapitelj,« je dejal nekaterim predstojnikom, »želim, da
ga opravimo zelo slovesno. Zapisnike bomo namreč poslali v Rim. To bo dalo
nov ugled družbi. To bo velik korak naprej. Zares je lepo gledati, kako iz leta v
leto pomembno napredujemo.« Don Bosko je razmišljal o celi vrsti vprašanj, ki
naj bi jih zbor obravnaval in o njih odločal. »Želim,« je dejal, »da bo ta kapitelj
odločilen v zgodovini naše družbe. Tako bo po moji smrti vse urejeno in dolo-
čeno.« Na tem mestu kronist pripominja: »Naravnost čudovito je, kako se zdi,
da se don Bosko ne meni za tisoč stvari. Ne govori o njih, temveč vse natančno
opazuje, razmišlja, da je za trenutek, ko je treba spregovoriti, vse pripravljeno.«
Njegova osrednja skrb takrat je veljala notranji utrditvi družbe, tako da ne
bi bilo negotovosti za tistega, ki bo moral priti za njim. Ta kapitelj se mu je zdel
zadnje veliko delo, ki bi ga moral dokončati pred smrtjo. Zato je pustil ob strani
zadeve, ki se niso tikale družbe, in se osredinil na domača vprašanja. »Sedaj
gre za to,« je dejal, »da vse spravimo v red. Do sedaj je bilo rečeno: stvari lepo
napredujejo. Toda daleč smo še od resničnega reda. Lahko je reči: skupno živ-
ljenje. Toda koliko nam manjka, da ga uresničimo! Naša pravila so zelo kratka.
Toda v mnogih primerih bi potrebovali cela poglavja, da bi razložili samo eno
besedo in pokazali, kako jo je treba udejanjiti. Če bi bil takrat, ko sem pisal
pravila, še bolj izkušen, bi jih napisal še krajše in jih spravil na eno petino seda-
njega obsega. Kajti v Rimu za potrditev razmišljajo o izrazih in ne gledajo toliko
na celoto. Rimskim kongregacijam predstavljamo organsko celoto, nam pa pre-
puščajo njihovo izvedbo. In na tem kapitlju bomo razpravljali zlasti o praksi ali
izvajanju pravil. Za zdaj mnogih predpisov še ne izpolnjujemo in zdi se, kakor

17.3 Page 163

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
163
da jih ne bi bilo v pravilih. Zato jih bomo jasno prikazali in našli način, kako naj
jih izpolnjujemo.«
Ko je sestavil razpored predlogov, jih je dal natisniti in jih meseca julija raz-
poslal ravnateljem, ki naj bi jih dali na vpogled sobratom, ki jih je povabil, da bi
vprašanja preštudirali in izrazili svoje opombe. Odgovore bi uredili in razvrstili
po vsebini, jih predložili v študij komisijam, ki naj bi razpravljale o raznih te-
mah. Tem predlogom je don Bosko napisal naslednji predgovor.
Naše konstitucije v 3. členu šestega poglavja določajo, da moramo na vsaka tri leta
imeti generalni kapitelj, ki ima pravico, da razpravlja in predlaga vse, kar bi moglo
biti v večjo korist članom posebej in družbi na splošno. Ker so tri leta od dokončne
odobritve že pretekla, je naša dolžnost, da pripravimo ta kapitelj. Udeležiti se ga
morajo ravnatelji in prefekti vseh naših domov, razen če bi oddaljenost ali kak drug
razlog onemogočil udeležbo. Ker gre za prvi generalni kapitelj naše družbe, si vsi
člani želijo, da bi ga čim učinkoviteje opravili in s tem pripomogli k skupnemu dob-
remu. Kapitelj bomo priredili v Lanzu pred duhovnimi vajami ali po njih. Namenjen
bo pravilniku naših konstitucij.
Zato morajo ravnatelji, ekonomi in prefekti s sveti posameznih domov predhodno
poznati stvari, o katerih se bo razpravljalo, da bodo mogli pripraviti tiste dodatke in
opombe, ki se jim bodo zdeli primerni. Posamezni ravnatelji bodo sporočili članom
sveta svoje hiše in dali priložnost za študij predložene snovi.
Prefekte so povabili kot svetovalce, da bi kapitlju tako dali še poseben blišč.
S praktičnega vidika pa se je pokazalo, da v odsotnosti ravnateljev prefekti niso
mogli zapustiti hiše. Zato je don Bosko odločil, da se bodo o vprašanju njihove
pristojnosti dogovorili ob drugi priložnosti, morda ob duhovnih vajah. O članih
vrhovnega kapitlja bomo govorili na drugem mestu.
Seznamu vprašanj, ki naj bi jih obravnavali, je sledil pravilnik generalnega
kapitlja, ki je z nekaj popravki služil kot vodilo za naslednje kapitlje. Seznam
vprašanj je za nas izredno pomemben, ker ga je sestavil don Bosko sam po
večdnevnem razmišljanju. Zato bo prav, da osvetlimo tiste točke, ki nam bodo
pomagale, da bolje spoznamo duha ustanovitelja o osnovnih vprašanjih redov-
nega življenja, zlasti še, ker je danes težko najti kakšen izvod. Od 21 paragrafov
bomo podali naslove in najpomembnejšo vsebino.
1. Skupno življenje. Postavi več vprašanj in izvede naslednje vidike: »Skup-
no življenje je vez, ki drži skupaj redovne ustanove ter jih ohranja v gorečnosti
in izpolnjevanju pravil. Brez skupnega življenja je vse narobe.«
2. Zdravje in navodila. Tudi tukaj izhaja iz splošnih norm, ki jih moramo
poznati: »Skrbno moramo bedeti nad svojim in naših sobratov zdravjem.
Zdravje je velik Božji dar, s katerim lahko storimo veliko dobrega sebi in dru-
gim. Skrbeti je treba, da je zdravje v dobrem stanju v času sprejema v družbo
in tisti, ki v ta namen dajo svoj glas ali poročilo, naj to natančno opravijo. Na

17.4 Page 164

▲back to top


164
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
splošno ne sprejemamo pripravnikov, ki se niso sposobni prilagoditi skupnemu
življenju in opravljati del, ki so lastna naši družbi. Ko pa je kdo dokončno spre-
jet, storimo vse za njegovo zdravje; potreben je primeren počitek, ne pretežko
delo. Nikakor pa naj nihče ne jé zunaj določenega časa. Po večerji naj ne bo
nikakršne zaposlitve in po skupni molitvi naj se vsak odpravi k počitku. Vsak
član naj prizadevno opravlja svojo službo, pri čemer pa je treba imeti pred očmi
zdravje, znanje, sposobnosti in nagnjenja posameznikov, kar vse bo pomagalo
ohranjati zdravje.«
Govori o leposlovnem in teološkem študiju klerikov in o pripravi
na pridiganje. Nič posebnega.
Daje nekaj uvodnih navodil: »Treba je skrbeti, da gojenci
ne bodo brez dela, vendar naj nobeden ne študira več, kot zmore. Učitelj naj ne
sili k učenju tistih, ki so slabo nadarjeni. Učencem je treba pri učenju poma-
gati.« Na koncu priporoča štiri stvari za uspešno učenje: točno določen urnik,
disciplinirano delo, ob svojem času ne predolgi sprehodi in kratke počitnice in
še te z učenjem zanimivih stvari.
Kot vodilno pravilo naj velja, da »naj bodo šolske knjige, na-
pisane in popravljene od naših sobratov ali oseb, ki so znane po svojem krščan-
skem življenju«. Želi, da nadzorujemo knjige za nagrajevanje: »Bolje je podariti
manj zaželeno, pa dobro knjigo, kot zaželeno, zanimivo, a polno pogubnih načel.«
Izhodišče: »Moralnost je osnova
in zagotovilo življenja redovnih ustanov. Ni zadosti, da se kaže na zunaj, biti
mora vnaprej zagotovljena, se pravi, da izvira iz časa pred vstopom v redovno
skupnost.« Zato postavi naslednje pogoje za sprejem aspirantov in pripustitev
novincev: »Preden sprejmemo koga za aspiranta, se iz dobrih virov prepričaj-
mo o njegovem prejšnjem moralnem življenju. Bodimo popustljivi glede znanja
in materialnih sredstev, bodimo pa zelo strogi glede moralnih sposobnosti. Nik-
dar ne sprejemajmo ljudi, ki so bili izključeni iz kakega zavoda, semenišča ali
vzgojne ustanove zaradi nemoralnosti. Novinci, ki v letu preizkušnje postavijo
v dvom to pomembno lastnost, naj ne bodo pripuščeni k zaobljubam. Veliko bo-
lje je, da posnemamo redove, ki takoj odpošljejo prosilca, kakor hitro ugotovijo,
da moralnost ni zadosti trdna.« Za sobrate z zaobljubami je treba poudarjati iz-
polnjevanje pravil, pokorščino, pobožne vaje in nepotrebnost odhajanja iz hiše.
Poudarja zgled salezijancev: »Moralnost gojen-
cev napreduje sorazmerno s tem, kako močno se kaže pri salezijancih. Dečki
sprejemajo tisto, kar se jim daje. Salezijanci pa ne bodo mogli nikdar dati dru-
gim tistega, česar sami nimajo. Dobro si zapomnite te besede in ravnatelji naj
o tem govorijo na konferencah.« In še: »Zametek moralnosti pri gojencih sta
točnost urnika in točno izpolnjevanje lastne naloge.« Zato gojimo »vodovode
milosti in blagoslova, ki tečejo v duše gojencev«. To so družba ministrantov,

17.5 Page 165

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
165
druge družbe, zakramenti, tridnevnice, devetdnevnice, duhovne vaje, slovesni
obredi v cerkvi. Koristna je tudi »zabava«. Dajajmo prednost tistim, »ki zahte-
vajo osebno spretnost«, zavračati pa moramo take, ki slonijo »na podajanju rok,
poljubih, božanju« in podobnem.
8. Obleka in perilo. Nikakršnih posebnih navodil. Duh ustanovitelja pa se
kaže v naslednji spodbudi: »Izpolnjevanje teh navodil zahteva veliko ljubezen.
Zato naj predstojniki pazijo, da bodo vsi spodobno oblečeni in da nikomur ne
bo nič manjkalo zlasti v zimskem času proti mrazu.«
9. Varčevanje pri zalogah (Ekonomija pri nakupovanju). Pomembna sta ta
dva odstavka: »Naše življenjsko vzdrževanje se opira na Božjo previdnost, ki
nas do sedaj še nikdar ni zapustila in upamo, da nas tudi v prihodnje ne bo. Mi
pa se moramo nadvse truditi, da varčujemo pri vsem, kar ni nujno potrebno, da
zmanjšamo izdatke in preudarno kupujemo in prodajamo.
10. Varčevanje (Ekonomija) pri razsvetljavi. Priporočila so splošno znana.
11. Varčevanje (Ekonomija) v kuhinji in pri kurivu. Sredi mnogih praktičnih
napotkov izstopa naslednji: »Prefekt naj vsak dan redno obišče kuhinjo, da ugo-
tovi, ali kaj manjka, in prepreči, da bi hodile v kuhinjo osebe, ki nimajo tam kaj
iskati.«
12. Varčevanje (Ekonomija) na potovanjih. Splošna navodila. Povezuje jih s
priporočili o pisnih stikih.
13. Varčevanje (Ekonomija) pri zidavi in popravilih. Don Bosko pravi:
»Poštene ljudi bode v oči eleganca, prefinjenost stavb in opreme in obilje pri
mizi tistih, ki prosijo vbogajme.«
14. Spoštovanje do predstojnikov. Predvsem pomembno opozorilo: »Vsi, ki
izvajajo kako oblast, naj pomislijo, da če hočejo uživati spoštovanje in dose-
či, da jih bodo drugi ubogali, morajo to najprej oni sami izpolnjevati do svojih
predstojnikov.« Sicer pa nič novega razen v tem, da priporoča, da naj vsak sale-
zijanec vsako leto nekajkrat piše vrhovnemu predstojniku »o svojem zdravju, o
težavah, s katerimi se srečuje v svoji službi, in o drugih stvareh, ki se moralno
ali materialno tičejo njegove osebe.« Poročila in odgovore »sme brati samo tisti,
ki so mu namenjeni, ali tisti, ki jim jih on hoče sam pokazati.«
15. Inšpektorati ali province. Tri osnovna navodila za pravilnik, ki ga je treba
pripraviti na prihodnjem kapitlju za inšpektorje: pisna mesečna poročila rav-
nateljev, oddaja denarja in njegova uporaba, redni in izredni obiski. Don Bosko
pripisuje izvajanju »avtoritete« inšpektorja dvoje nalog: »priporočati izpolnje-
vanje pravil« in »preprečevati stvari, ki bi povzročale zlorabe«.
16. Gostoljubje, povabila in kosila. »Prijazno vedenje, vljudnost do vseh.«
Gostoljubje pri mizi »zlasti v postnih dneh« naj se postreže »spoštljivo«, vendar
»samo tistim, ki niso zahtevni«. V nadaljevanju odstavka so podane že poznane
stvari.

17.6 Page 166

▲back to top


166
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Tu misli na »pobožne vaje, ki niso predpisane v pravi-
lih«, in daje naslednje praktično navodilo: »Vsak ravnatelj naj ohranja navade
materne hiše, se jih spominja in jih uvede v hišo, ki mu je zaupana.«
Vse je povedano v pravilniku.
Najpomembnejše: »V smislu naših konstitucij ne sme brez
dovoljenja predstojnika nihče hraniti pri sebi denarja ne v majhni ne v veli-
ki količini. Ker živimo od darov, ki jih prejemamo vsak dan, ne moremo dajati
nikakršne miloščine.« Praktično navodilo: »Toda zaradi našega položaja pred
družbo in zaradi časov, v katerih živimo, lahko vsak ravnatelj duhovnikom svoje
hiše dovoli nekaj denarja, da v primerih velike potrebe ali česa drugega lahko
dajo vbogajme, se pravi zato, da preprečijo pohujšanje in govorice.«
Pomembno svarilo: »Miloščine ne delimo niti pred spovedjo niti po njej ali
v zakristiji, kajti tako početje bi lahko vzbudilo nerede pa tudi razlage, ki jih je
treba
[za vsako ceno preprečiti].«
Najpomembnejša misel tega odstavka je priporočilo, da naj
pošljejo domov novinca, ki po letu noviciata iz resnih razlogov ni bil pripuščen
k zaobljubam. Za tako strogost don Bosko navaja naslednje razloge: »Česar ni
mogel storiti v letu preizkušnje, bo težko naredil pozneje, in četudi bi to storil,
bi bilo sad trenutnega napora, na katerega ni mogoče trajno računati. Če ostane
še v družbi, seje nezadovoljstvo in nergaštvo.«
Don Bosko vztrajno nasprotuje obiskom na domu ali pri so-
rodnikih ter prijateljih ali tudi v hišah gojencev. Tudi tukaj ponavlja znano pri-
poročilo: »Izkušnja je pokazala, da so taki obiski v svetu vedno škodljivi, in če
je kdaj kdo menil, da je imel od tega kako gmotno korist, ni mogoče reči za
nikogar, da mu je to duhovno koristilo.«
Kmalu potem ko je bila razposlana snov, ki naj bi jo obravnavali na kapitlju,
je prišlo tudi že povabilo k udeležbi: začetek naj bi bil 5. septembra popoldne.
Ravnatelji so se na določeni dan zbrali v Turinu, od koder so odšli v Lanzo, kjer
je potekal kapitelj. Ko so se tu proti sončnemu zahodu zbrali, je don Bosko zapel
Veni Creator [Pridi, stvarnik Sveti Duh]. Po končani himni so prebrali 3., 4. in 5.
člen šestega poglavja Pravil. Nato je don Bosko takole spregovoril:
-
-
-

17.7 Page 167

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
167
namena kot večjo Božjo slavo in zveličanje duš, ki jih je Jezus Kristus odrešil s svojo
dragoceno krvjo. Zato smo lahko prepričani, da je Gospod sredi med nami in da bo
on vodil stvari, da bodo v večjo Božjo slavo.
V tem trenutku izročimo kapitelj posebnemu varstvu presvete Device Marije. Ona je
pomoč kristjanov in nič ji ni bolj pri srcu kot pomagati tistim, ki želijo služiti njene-
mu Božjemu Sinu in ki so se zbrali prav zato, da bi mogli storiti dobro čim večjemu
številu ljudi. Marija je luč slepih, prosimo jo, da bi nam razsvetlila našo ubogo pa-
met v času teh zborovanj. Sv. Frančišek Saleški, naš nebeški zavetnik, bo predsedoval
našim zborovanjem in nam bo od Boga izprosil milost, da bomo odločali v skladu z
njegovim duhom.
Stvar, ki jo posebno priporočam in ki jo je treba vzeti zelo resno, je popolna tajnost o
vsem, kar se govori na teh konferencah, vse dokler niso odločene in jih ne bomo javno
razglasili. Tedaj jih bomo natisnili in poslali v potrditev Svetemu sedežu, nezmotlji-
vemu učitelju v teh stvareh, in zatem jih bomo dali v javnost.
Zelo želim, da bi delali počasi in dobro. Ker smo zato tukaj, pustimo ob strani vse
druge misli in se osredinimo na našo nalogo. Če ne bo dovolj nekaj dni, jih bomo upo-
rabili več, in sicer toliko, kolikor bo potrebno. Toda potem mora biti stvar končana.
Sedaj prosimo za zaščito presvete Device Marije s pesmijo Zdrava, morska zvezda,
nakar bomo prejeli blagoslov z Najsvetejšim in potem odšli v dvorano kapitlja, kjer
bodo potekala naša zborovanja.
Po prejemu svetega blagoslova so takoj začeli pripravljalna dela v kapitelj-
ski sobani, ki je bila ravnateljeva pisarna. Navedli bomo imena kapitularjev in
njihovih svetovalcev v zaporedju in z naslovi, kot so zapisani v zapisnikih. V
nekaterih turinskih krogih so krožile novice in prepričanje, da so salezijanci
kup nevednežev, ki znajo delati hrup in nič drugega. To razlaga don Boskovo
skrb, da je točno navedel vse znanstvene naslove navzočih, to toliko bolj, ker je
na razprave vabil tudi zunanje osebe. Uradni seznam je tak:
1. Duhovnik don JANEZ BOSKO, ustanovitelj in vrhovni predstojnik družbe, pisec
mnogih knjig, zlasti za mladino.
2. Duhovnik MIHAEL RUA, prefekt družbe, profesor retorike.
3. Duhovnik JANEZ CAGLIERO, katehet kongregacije, doktor teologije, slovit maestro
in skladatelj glasbenih del in inšpektor v Južni Ameriki.
4. Duhovnik CARLO CHIVARELLO, ekonom družbe, učitelj in iznajditelj več naprav za
fiziko in mehaniko.
5. Duhovnik CELESTINO DURANDO, šolski svetnik družbe, profesor in pisatelj več
knjig.
6. Duhovnik GIUSEPPE LAZZERO, svetnik vrhovnega kapitlja, ravnatelj hiše Oratorija
sv. Frančiška Saleškega.
7. Duhovnik ANTONIO SALA, svetnik vrhovnega kapitlja in ekonom hiše v Turinu.
8. Duhovnik GIOVANNI BONETTI, ravnatelj zavoda Borgo San Martino, gimnazijski
profesor in pisatelj več leposlovnih del.

17.8 Page 168

▲back to top


168
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
9. Duhovnik GIOVANNI FRANCESIA, ravnatelj zavoda v Varazzeju, doktor humani-
stičnih ved, komentator Danteja.
10. Duhovnik FRANCESCO CERRUTI, ravnatelj zavoda v Alassiu, doktor humanističnih
ved in pisec več šolskih učbenikov.
11. Duhovnik GIOVANNI LEMOYNE, ravnatelj zavoda v Lanzu Torinese, licenciat v te-
ologiji, pisec več knjig za ljudstvo in mladino.
12. Duhovnik PAOLO ALBERA, ravnatelj zavetišča sv. Vincencija Pavelskega v Sanpier-
dareni, gimnazijski profesor.
13. Duhovnik FRANCESCO DALMAZZO, ravnatelj zavoda v Valsaliceju, doktor humani-
stičnih ved.
14. Duhovnik GIUSEPPE RONCHAIL, ravnatelj zavetišča St. Pierre v Nici, profesor
francoščine in gimnazijski profesor.
15. Duhovnik GIACOMO COSTAMAGNA, ravnatelj hčera Marije Pomočnice v Mornese-
ju, maestro in skladatelj raznih glasbenih del.
16. Duhovnik NICOLAO CIBRARIO, ravnatelj šole Marija Pomočnica v Torrione Valero-
sia (Ventimiglia).
17. Duhovnik LUIGI GUANELLA, šolski ravnatelj in vodja oratorija v Mondiju.
18. Duhovnik GIUSEPPE SCAPPINI, duhovni vodja konceptincev v Rimu.
19. Duhovnik GIUSEPPE MONATTERI, ravnatelj gimnazije v Albanu Laziale, gimnazij-
ski profesor.
20. Duhovnik GIUSEPPE DAGHERO, profesor v semenišču Magliano Sabino, doktor
humanističnih ved.
21. Duhovnik DOMENICO BELMONTE, profesor fizike in naravoslovja na liceju v
Alassiu.
22. Duhovnik GIULIO BARBERIS. ravnatelj noviciata, doktor teologije in pisec več
knjig.
23. Duhovnik GIOACINTO BERTO, don Boskov tajnik in arhivar družbe.
Na raznih zborovanjih, zlasti z gospodarsko vsebino, so bili še duhovnik Giuseppe
Leveratto, prefekt v zavodu v Borgu San Martino, duhovnik Antonio Pagani, du-
hovni voditelj semenišča v Maglianu Sabino, gospod Giuseppe Rossi, glavni oskr-
bnik naših zavodov, in grof opat Cerlo Cays di Giletta e Casellette, doktor obojega
prava, nekdanji vrhovni predstojnik Konferenc sv. Vincencija Pavelskega v provin-
ci Turin, nekdanji poslanec v subalpinskem parlamentu, in nekaj drugih.
Nekaj ravnateljev je pripeljalo s seboj sobrata iz svoje hiše – ne kot delega-
ta, temveč kot svetovalca. Ko so razpravljali o ekonomskih vprašanih, so pokli-
cali iz Turina pomočnika Giuseppeja Rossija, oskrbnika v oratoriju. Zborovanja
so bila dveh vrst: delna, ki so jih imele različne komisije, in skupna, ki so se jih
udeleževali vsi člani kapitlja. Na teh zadnjih sta bila na don Boskovo željo nav-
zoča dva ugledna jezuita: pater Secondo Franco, ugleden učitelj v asketiki, in
pater Giovanni Battista Rostagno, nekdanji profesor kanoničnega prava na uni-
verzi v Leuvnu. Oba sta vedno kazala veliko spoštovanje do don Boska. Z njima
se je sveti ustanovitelj prejšnje večere posvetoval z namenom, da bi razjasnil

17.9 Page 169

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
169
negotovosti in jih rešil v skladu s svetimi kanoni in navadami redovnih družb.
Splošnih konferenc je bilo šestindvajset in vsem je predsedoval don Bosko.
Člani generalnega kapitlja so sedeli v krogu okoli predsedniške mize brez ka-
kega določenega reda v razvrstitvi prostorov. Vsak zbor se je začel in končal z
običajnimi molitvami.
Potem ko so na prvem zboru prebrali pravilnik generalnega kapitlja, so iz-
volili regulatorja, ki je bil don Rua, in dva tajnika, don Barberis in don Berta.
Regulatorjeva naloga je bila voditi zbor po pravilniku in pravočasno opozarjati
posamezne komisije, da bi pripravile svoja poročila, poskrbeti za vse potrebno
in biti središče, h kateremu so se po potrebi vsi lahko zatekli. Od dveh tajnikov
je eden moral zapisovati zborovanja, drugi pa odločitve, ki so jih izglasovali.
Ko so to storili, so sestavili komisije, ki naj bi razpravljale o snovi, ki naj bi
jo predložili splošnim zborovanjem in po možnosti že nakazale bodoče odločit-
ve. Vsaki komisiji je načeloval predsednik. Vsaka komisija si je izbrala svojega
poročevalca, ki naj bi v splošnem zboru podal ugotovitve komisije in predloge
za odobritev. Ta poročila so morala biti bodisi zaradi večje natančnosti bodisi
zaradi hitrejšega poslovanja pa tudi zato, da so imeli tajniki lažje delo, podana
pisno. Na tem zborovanju so določili pet komisij. Pozneje so dodali še tri druge
za posebna vprašanja, ki jih od začetka niso dali na spored. Teh osem komisij so
sestavljali naslednji člani, vsak s svojo nalogo:
I. KOMISIJA. Sprejem v družbo in noviciat. Teološki študij in pridiganje. Don France-
sia, don Lazzero, don Costamagna, don Barberis. Predsednik don Francesia.
II. KOMISIJA. Šolanje gojencev. Tisk in podobno. Don Durando, don Cerruti, don Mo-
nateri, don Daghero. Predsednik don Durando.
III. KOMISIJA. Skupno življenje. Don Rua, don Ghivarello, don Albera, don Cibrario.
Predsednik don Rua.
IV. KOMISIJA. Moralnost in tozadevne stvari. Don Cagliero, don Lemoyne, don
Ronchail, don Dalmazzo. Predsednik don Cagliero.
V. KOMISIJA. Gospodarstvo. Don Bonetti, don Belmonte, don Sala, grof Cays in don
Leveratto. Predsednik don Bonetti.
VI. KOMISIJA. Inšpektor in inšpektorialne naloge. Don Cagliero, don Rua, don Albera.
VII. KOMISIJA. Hčere Marije Pomočnice. Don Costamagna, don Bonetti, don Cerruti,
don Albera.
VIII. KOMISIJA. Odločitve iz prejšnjih let kot predlogi generalnemu kapitlju, ki naj
jih odobri.
Za ta uvodna opravila so porabili ves čas pred začetkom generalne konfe-
rence. Ko so končali te predhodne naloge, je don Bosko prosil patra Franca, da
bi naslovil na zbor svojo besedo. Ta je prikazal potrebo, da si morajo salezijanci

17.10 Page 170

▲back to top


170
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
izoblikovali samozavest.1 Končno je imel don Bosko naslednji sklepni nagovor:
-
a la buona
-
-
-
-
-
Pri občnih zborih so prihajale pobude iz poročil posameznih komisij, ki so
jih predložili poročevalci. Ko so o teh predlogih glasovali, so jih razdelili v člene,
ti naj bi potem sestavljali gradivo, ki naj bi ga odobril Rim. Taki zapisniki so bili
dvoje vrst: prvi zgolj disciplinski, ki naj bi sestavljali priročnik družbe, in drugi
teoretični ali vodilni, ki naj bi jih dodali že potrjenim pravilom. Za prve bi za-
dostoval preprost [videl], za druge pa bi bila potrebna posebna potrditev,
ker sicer ne bi imele obvezujoče moči. Večina členov je bila objavljena leta 1878
in se jih lahko dobi. Zato ne bomo z njimi obremenjevali tega zvezka. Razprave,
ki jih posnemamo iz zapisnikov, pa danes niso toliko pomembne, da bi jim na-
menjali veliko strani. Menimo pa, da bo koristno in všečno našim bralcem, če
bomo iz tistih starih papirjev izbrali živo don Boskovo besedo, ki so jo v veliki
meri ohranili dobesedno. Kjer bi naleteli na stvari posebnega pomena, bomo to
osvetlili.
1 V zapisnikih ni nič rečeno o tem. To nam jo povedal don Vespignani, ki pa je to slišal od don Albera.

18 Pages 171-180

▲back to top


18.1 Page 171

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
171
POMOČNIKI IN ROKODELCI PRI ŠTUDIJU. PRIDIGANJE
2. konferenca. Kdor je bil sprejet v družbo redno kot pomočnik, naj ne bo
pripuščen k duhovništvu. V tem pogledu so drugi redovi neizprosni. Če bi pa
bile potrebne izjeme, naj jih dovoli edinole vrhovni predstojnik. O obrtnikih, ki
bi radi vstopili v naše zavode, da bi postali duhovniki, odločajo krajevni ravna-
telji. »Sicer pa,« je menil don Bosko, »danes, ko tako zelo primanjkuje duhovni-
kov, ne bi smeli delati tovrstnih težav.« Don Bosko je v obeh primerih imel dob-
re izkušnje. Iz rokodelca je na primer postal duhovnik sveti človek don Lago.
Vsako leto je bilo več duhovnikov, ki so prihajali iz vrst obrtnikov. Imenovali so
don Tamiettija, don Pavia, don Janeza Rinaldija, don Cassinisa, don Beauvoirja,
don Davica.
Glede pridiganja je don Bosko pripomnil: »Če je mogoče, si pridige napiši-
mo. Tako bodo učinkovitejše za poslušalce in koristnejše za pridigarja, ker ga
bo to delo prisililo, da se bo bolje pripravil. Če nas čas priganja, se naslonimo na
kakega priznanega avtorja.«
DISCIPLINA IN RED. SESTAVINE GENERALNEGA KAPITLJA
3. konferenca. Na tej konferenci je govor po naključju nanesel na zgodovino
pravil. Zato moramo o tem govoriti. Kdo je pravzaprav imel pravico sodelovati
na kapitlju? Pravila za izvolitev novega vrhovnega predstojnika so predvide-
vala, da naj bo generalni kapitelj sestavljen iz ravnateljev in enega sobrata iz
vsake hiše, ki so ga izvolili v ta namen drugi sobratje.
Ko je potem govor o triletnem kapitlju, ni rečeno, kako naj bo sestavljen. Da
bi odpravil to pomanjkljivost, je don Bosko v italijanski izdaji pravil v 3. členu
šestega poglavja dodal naslednjo pripombo: »Generalni kapitelj je sestavljen
iz članov vrhovnega sveta in ravnateljev posameznih hiš.« Ta preprost pripis
prav nič ne spreminja izvolitve vrhovnega predstojnika. Prvi generalni kapitelj
je odobril pripis in dodal še inšpektorje.
Ta konferenca je obravnavala šolanje gojencev. Razpravljali so tudi o disci-
plini, o čemer je blaženi takole govoril:
»V preteklosti sta zlasti dve stvari ovirali redno delovanje hiše.
1. Pomanjkanje osebja je grmadilo na ramena ravnatelja toliko obveznosti, da ni
mogel biti vsem kos. Sčasoma se je ta pomanjkljivost začela manjšati, vendar stvari
tudi sedaj še niso popolnoma urejene. Osnova mora biti naslednje: ravnatelj naj bo
ravnatelj, se pravi, da naj stori, da bodo delali drugi; on nadzoruje, ukazuje, vendar
naj nikdar sam ne posega v tok stvari. Če nima na voljo zelo spretnih ljudi, naj dela z
manj spretnimi, vendar naj iz želje po večjem učinku ne opravlja stvari sam. Skrbeti
mora, da vsak na svojem mestu izpolnjuje svojo dolžnost, on sam pa naj se nikdar ne
vmešava v kako posebno opravilo. Če bo ravnal tako, mu bo ostalo zadosti časa, da
bo naredil tisto, česar ne morem nikdar zadosti zabičevati. Ravnatelj naj če le mo-
goče vsak dan obišče vso hišo, se seznani s potekom vsega in ve, kaj se dogaja v hiši.

18.2 Page 172

▲back to top


172
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
-
Dobršen del te konference je bil posvečen salezijanskim
sotrudnikom, o katerih smo se obširno razpisali v četrtem poglavju enajste-
ga zvezka, in
, ki naj bi postal glasilo salezijanskih so-
trudnikov. Predstavimo si na kratko zgodovino tega časopisa, ki je moral tako
kmalu postati tako ljudski.
Že dve leti je tiskarna oratorija izdajala mesečno poročilo, ki je obveščalo
o salezijanskih publikacijah zlasti za mladino in duhovnike. In je nosilo naslov
[Katoliški ljubitelj knjige]. Do danes nam ni uspelo najti niti
enega primerka. Zdi se pa, da ni imel samo knjižne vsebine. Tako nam je znano,
da je v drugi številki avgusta 1875 objavil pravilnik za Marijine sinove, ki ga je
prav takrat sestavil don Bosko.2 Časnik je nadaljeval tako do leta 1877, ko se je
2 Prim. MB XI, str. 36 [BiS XI, str. 33].

18.3 Page 173

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
173
popolnoma spremenil. Osem velikih strani v dveh stolpcih je vsebovalo prete-
žno salezijanska poročila. V dodatku je bil seznam knjig. Časopis je dobil dvo-
jen naslov: Bibliofilo Cattolico o Bollettino Salesiano mensuale [Katoliški ljubitelj
knjige ali Mesečni salezijanski vestnik]. Prvi zvezek nove izdaje, ki je nadaljeval
prejšnje oštevilčenje, se je predstavil kot peti zvezek tretjega leta. Kraj izdajanja
ni bil več oratorij, temveč Sampierdarena. Don Bosko se je moral zateči k tej
rešitvi, ker mu nadškofijski urad v Genovi ni delal takih težav za imprimatur
kot turinski. Dvojni naslov je ostal samo do decembrske številke. Prva številka
leta 1878 je že nosila en sam naslov: Bollettino Salesiano [Salezijanski vestnik].
Naročnina je znašala tri lire, četudi plačilo ni bilo obvezno. Prve številke je uredil
don Bosko sam bodisi zato, da mu je dal zaželeno usmeritev, bodisi zato, ker ni
imel nikogar, ki bi mu izročil uredništvo. Vendar pa je že imel v mislih, da bi v ta
namen poklical v Oratorij don Bonettija, ravnatelja zavoda v Borgu San Martino.
Lepo se sliši, kako je blaženi oče govoril o novem časopisu. Desetega avgu-
sta 1877, ko je izšla prva številka, je povedal don Barberisu: »Namen Vestnika
je dati spoznati, kolikor je le mogoče, naše stvari in jih prikazati v njihovem
pravem pomenu. To nam bo pomagalo, da bomo dobili podporo, ker si bomo
pridobili naklonjenost ljudstva do naših ustanov. Če znaš dobro sukati pero, je
mogoče nakazovati načine, kako podpirati naše ustanove. Ta časopis bo pos-
tal glavni nosilec našega dela; če bo propadel ta, bo propadlo tudi vse drugo.
Poskrbimo, da bo imel čim več bralcev, širimo ga z vsemi sredstvi in zastonj.
Vedimo, da njegova korist ni v treh letnih lirah, zato naročnine ne zahtevajmo;
en dobrotnik bo s svojim darom plačal za vse druge.«
Don Bosko je na prvih dveh straneh predstavil Vestnik sotrudnikom. V pra-
vilniku za sotrudnike je obljubil mesečno poročilo, v katerem jih bo obveščal,
kaj se je storilo in kakšni so načrti in ali so bili cilji doseženi. Tako je bilo mogo-
čo združeno delati in si obenem prizadevati za en cilj, to je Božja slava in korist
družbe. Program je imel tri dele: 1. Predstavitev predlogov članov in njihovih
voditeljev za posebno korist članov s praktičnimi navodili za sotrudnike. 2. Po-
ročilo o koristnih dogodkih, ki bi mogli biti članom za zgled; to so spodbudni
pripetljaji ali poročila ter pisma misijonarjev, zlasti salezijanskih. 3. Sporočila,
naznanila, knjige, načela, ki naj bi jih razglašali.
Zatem je don Bosko opisal lik salezijanskega sotrudnika. »Salezijanski so-
trudniki so osebe, ki se želijo posvetiti dobrodelnosti ne na splošno, temveč v
duhu Družbe sv. Frančiška Saleškega.« Zato zbirajo zapuščene in ogrožene ot-
roke z namenom, da bi jih poučili o krščanski veri, jih zaposlili na praznične dni,
jih dali v uk pri poštenih mojstrih, jih vodili in jim pomagali ter tako naredili iz
njih dobre kristjane in poštene državljane. Vestnik bi v ta namen dajal ustrezna
navodila. Don Bosko je poudarjal praktični vidik ustanove. »Tu ne gre za kako
bratovščino, versko društvo, literarni ali znanstveni krožek niti ne za kak časo-

18.4 Page 174

▲back to top


174
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
pis, temveč za preprosto združenje dobrotnikov človeštva, pripravljenih ne na
obljube, temveč na dejanja, odpovedi in žrtve za svojega bližnjega.« Svoj poziv
je sklenil z odločnimi besedami: »Zunaj vsake politike se bomo izogibali če-
sar koli, kar bi moglo škoditi osebam, ki imajo odgovornost v civilni družbi in
Cerkvi. Naš cilj je nespremenljiv in vedno isti: dovolite nam, da bomo skrbeli za
ubogo in zapuščeno mladino, trudili se bomo na vso moč, da jim naredimo čim
več dobrega in s tem pomagamo izboljšati moralno stanje družbe.«
Ni manjkalo strupenih ljudi, ki so
imenovali veliki boben
za zbiranje denarja. Kakor po navadi je don Bosko pustil take govorice in šel svo-
jo pot. Rekel je samo, da bo s časom njegov zgled dobil veliko posnemovalcev in
celo tisti, ki so grajali njegovo početje, bodo začeli izdajati svoje
. V tem
je bil zares prerok. Naj bo že kakorkoli, dejstvo je, da je med don Boskovimi pu-
blikacijami prav
dal največ sadov bodisi s tem da je navdu-
šil srca za misijone, bodisi da je vzbudil velikodušne duhovniške in misijonske
poklice. Tudi v tem je don Bosko šel pred časom, ko so nova gibanja stopala na
mesto preživelih. Kar so nekoč skušali ohraniti skrito, so morali sedaj povedati
javno, pa na je bilo dobro ali slabo. Don Bosko je ocenil, da je najboljše sredstvo,
ki pomaga k povečevanju dobrega, tista želja po obveščenosti, o kateri je zaslutil,
da bo postala prava obsedenost in hkrati prenašalec tolikega zla.
Generalni kapitelj ni odobril predloga, da bi za sotrudnike uvedli mesečno
konferenco, čeprav je bila ta v pravilniku predvidena. Razlog, ki so ga imeli za
umestnega, je bil, da ni bilo v don Boskovem duhu sprejemati obveznosti, ki
bi nam mogle biti v breme. Veliko ljudi je želelo postati salezijanski sotrudnik
in delati dobro, niso pa želeli, da bi to šlo v javnost in da bi hodili na sestanke.
Kdor ne bi več želel biti član združenja in se ne udeleževati sestankov, bi vzbu-
dil pozornost in bi moral opravičevati svojo odločitev s tem, da bi grajal kako
odločitev salezijancev. Vestnik, sredstvo naravne povezanosti, pa odpravlja take
neprijetnosti. Če kdo ne bi bil več vreden, da bi bil član salezijanskih sotrudni-
kov, bi mu več ne pošiljali Vestnika in stvar bi bila s tem urejena.
Nekateri so ugovarjali: »Vestnik pošiljamo zastonj, čeprav nas stane denar in
povzroča nevšečnosti.« O izdatkih je bilo rečeno, da se do sedaj odlično porav-
navajo,
[in to s presežkom]. Ker ni rečeno, koliko stane, mnogi
pošljejo več, kot je treba. Drugi ne pošiljajo naročnine, dajo pa obilno miloščino
ob drugih priložnostih. Kar se tiče dela, je bilo rečeno, da je oratorij središče veli-
kega gibanja in ima veliko naročnikov. Gotovo je veliko dela, toda ko se bo uprava
uredila, bo steklo vse veliko lažje. Treba je zaposliti sposobnega človeka, ki se bo
ukvarjal samo s tem. To je menil don Bosko, ki je takole nadaljeval:

18.5 Page 175

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
175
Frančiškanski tretjeredniki delajo tako. Vsak frančiškanski samostan lahko sprejme,
kogar hoče, in na tak način število ostaja visoko, vendar enotnega središča, ki bi vo-
dilo celotno ustanovo, ni. Moj velik napor v korist sotrudnikov in v čemer se mi zdi, da
mi je uspelo, potem ko sem o tem razmišljal več let, je v tem, da sem ohranil skupno
vodstvo in da voditelj ustanove lahko sporoča članom svoje zamisli. Za zdaj si še ne
moremo predstavljati, kako zelo se bo ustanova razširila in kako velik moralni vpliv
bo imela, ko bo začela delovati. Ko bo sotrudnikov več tisoč – in prepričan sem, da
bomo v kratkem imeli čez tisoč sotrudnikov – bomo dosegali nepričakovane uspehe.
Ko je sveti oče videl to povezanost z voditeljem, je začuden izjavil: To je pravo kato-
liško prostozidarstvo!
Poleg tega je naš namen širiti dobra načela in delati dobro v družinah, ki prejemajo
Vestnik. Na tak način lahko obilno dosežemo ta naš cilj. Recimo, da danes povabimo
vse, da bi otroke poučevali krščanski nauk, in pokažemo, kako zelo koristno je to in
kako se lahko dela; da bomo jutri priporočili naše zavode; da bomo v drugi številki
govorili o vaji za srečno smrt, ki naj se opravlja enkrat mesečno, s poudarkom na ko-
rist in kako se opravlja; v drugi številki pa spet vabili na duhovne vaje vsaj enkrat na
leto; potem spet se poudarja širjenje katoliškega branja in podobno. Lahko si misli-
mo, kakšen vpliv bodo imeli ti predlogi, izraženi na lep način in od prijateljev! Potem
vzemimo primer, da bi se naša družba kako leto znašla v veliki denarni stiski. O tem
bi pisali v Vestniku. Menim, da bi nam rade volje priskočili na pomoč in bi dobili več,
kot bi bilo nujno potrebno, kajti veliko je družin, ki bi bile pripravljene na tako žrtev.
Zato je nujno potrebno, da ravnatelji dobro poznajo te sotrudnike in jih ustrezno
navdušujejo. Če nas vprašajo o namenu, odgovarjajmo, da delamo vse za večjo du-
hovno in telesno korist uboge mladine, in sicer zlasti za revne in zapuščene. Povedati
moramo tudi to, da se je sveti oče vpisal za prvega salezijanskega sotrudnika. Na tak
način ničesar ne pretiravamo, mnogi pa se čutijo pritegnjene in prosijo, da bi postali
salezijanski sotrudniki.«
Don Bosko je povabil vse navzoče, da bi skupaj iskali praktičen način, kako
bi pomnožili članstvo sotrudnikov. Med drugim je ugajala misel, da bi iz vrst na-
ročnikov Katoliškega branja izbrali tiste, ki veljajo za dobre kristjane in poštene
državljane, in jim poslali posebno diplomo. Ko so vprašali don Boska, ali se re-
dovniki in vzgojne ustanove lahko vpišejo med sotrudnike, je odgovoril:
»Da, tako eni kakor drugi. Vendar jih pošljimo samo ravnatelju zavoda ali drugemu
predstojniku in jih vpišimo k ustanovam. Na tak način je vključen cel zavod. Treba pa
jih je opozoriti, da je celotno telo v delih in da naj zato vsi člani naredijo kako moral-
no ali materialno delo v korist družbe.«
Ker ta naša družba ne nalaga nikakršnih obveznosti, je mogoče, da se včlanijo tudi
redovi in redovne družbe. Prav isto lahko storijo frančiškanski in dominikanski tret-
jeredniki. Naš način, kako naj delamo dobro, se pravi večja Božja slava in zveličanje
duš, je popolnoma različen od njihovega. Oni uporabljajo popolnoma asketski način,
veliko molijo, opravljajo brevir, medtem ko smo mi vsi v gibanju, delovanju, dobro-
delnosti za bližnjega. Ko eni opravljajo svoj apostolat s pobožnimi vajami, mi pa z

18.6 Page 176

▲back to top


176
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Dan po tej konferenci je bil praznik Marijinega rojstva. Več kapitularjev je
ob tej priložnosti želelo, da bi šli v Turin, tam spovedovali in opravili dušno
pastirstvo. Toda don Bosko je pripomnil, da v tem trenutku ni nič pomembnej-
šega kot dober uspeh kapitlja, ki mu naj posvetijo vso svojo pozornost, razen če
bi šlo za kako izjemno potrebo. »Želim,« je nadaljeval, »da gredo stvari naprej
sicer hitro, vendar ne prenagljeno. Ne hitimo, kajti te stvari so življenjsko po-
membne za našo družbo in od njih bo v veliki meri odvisna naša prihodnost. Ne
mislim na njen obstoj ali razpust, temveč da bo trdna osnova za nadaljnji razvoj.
Prepričan sem, da je zveličanje toliko duš odvisno od tega, kar bomo sklenili v
teh dneh.« Tako so odločili, da je šel v Turin samo don Durando, ki ga je klicala
resnična potreba.
To konferenco so imeli na praznik Marijinega rojstva popol-
dne po bogoslužnem opravilu. Razpravljali so o aspirantih, novincih in sobratih
s triletnimi zaobljubami. O aspirantih je don Bosko povedal:
-
-

18.7 Page 177

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
177
mu je prosto dano. Če pa hoče ostati, naj zaprosi za sprejem v noviciat. To pomeni
biti aspirant.
Nikakor ni potrebno, da bi aspirant poznal vsa pravila. Zadosti je, da se seznani z
duhom družbe. Ko pride kdo, ki je sicer od zunaj, pa ga poznamo in on bolj ali manj
pozna našo družbo, je to že aspirant in ga moremo takoj pripustiti v noviciat. Fantov,
ki so v zavodu, ni treba pošiljati v aspirantat, to bi bilo odveč. Ti s tem, da obiskujejo
naše zavode, že poznajo duha naše družbe in jih mi zadosti poznamo. Tu je že vse
opravljeno. Toda za odrasle, ki jih ne poznamo, je ta čas aspirantata nujno potreben.
To je nekaj, kar imamo v primerjavi z drugimi redovnimi družbami, da že poznamo
ljudi, ki jih je treba pripustiti k skupnemu življenju. Če pride k nam kak že starejši, je
prav, da mu damo na začetku veliko dela. Tako si bo lažje pridobil duha družbe ali si
bo če ne drugo zaslužil kruh, ki ga bo pojedel.«
Glede pripustitve pomočnikov k zaobljubam blaženi nikakor ni bil za to, da
bi mlade pomočnike sprejemali z odraslimi, ker taka različnost skriva velike ne-
varnosti. Zdelo se mu je, da cerkveni duh zahteva, da odrasle ločimo od mladih.
Zaupanje določenih nalog v hiši, kot so npr. kuhinja in obednica, mladim fantom
se mu je zdelo zelo nevarno. »Zame,« je menil, »se mi zdi, da bi rajši sam prip-
ravljal obednico, kakor da bi za obedničarja postavil fanta, ki še ni zadosti zrel.«
SKUPNO ŽIVLJENJE: DARILA IN KNJIGE
6. konferenca. Razgovor o skupnem življenju se je sukal okoli člena pravil,
ki pravi, da je treba predstojniku izročiti vsak dar, ki bi ga prejel kak sobrat. Don
Bosko je, potem ko je pokazal na primernost te navade, da se tako dela v vseh
redovnih družbah, povedal dva ljubezniva primera.
»Nekoč sem bil priča, kako je neka redovnica prejela v dar uro. Vzela jo je iz rok da-
rovalca, jo nekaj časa gledala in vzkliknila: Kako je lepa, kako je lepa! Najprisrčnejša
hvala! Potem se je obrnila k materi predstojnici in ji jo izročila. Darovalcu je bilo
malo nerodno in je rekel: Toda prinesel sem jo izrecno zanjo. Ona pa je odgovorila:
Mati ve, kaj bo storila z njo. Če jo bom potrebovala, mi jo bo dala. Za zdaj je ne pot-
rebujem.«
»Nekemu očetu dominikancu, že precej priletnemu in zelo resnemu možu so prinesli
lepo vsoto denarja, da bi jo razdal za miloščino. Najlepša hvala. Govoril bom s prio-
rjem in lahko ste prepričani, da ga bomo uporabili na najboljši način. Tedaj je prišel
mimo prior in on mu je takoj izročil denar in povedal, da ga je prinesel tisti gospod,
da bi ga razdelili v miloščini. Denar je za vas, je dejal darovalec. Seveda, je odvrnil
pater, toda ali ne veste, da je vse, kar imajo sinovi, last očeta?«
Ko so potem govorili o osebnih knjigah in knjigah v knjižnici ter o prese-
litvah, ko gre kdo iz ene hiše v drugo, je blaženi menil takole: »Menim, da bi
naša družba naredila velik korak naprej, če pri selitvi iz ene hiše v drugo ne
bi bilo treba pripravljati kovčkov, temveč bi vsak lahko v trenutku odpotoval z
majhnim svežnjem pod pazduho.«

18.8 Page 178

▲back to top


178
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Razpravljali so o novincih. Jasno so povedali, da ni namen
salezijanskega življenja preoblikovati svetno življenje in ga spreminjati v mo-
litev, premišljevanje, pokoro, izpolnjevanje Božjih zapovedi in vajo v krščanski
popolnosti. Salezijanska družba potrebuje ljudi že potrjenega krščanskega živ-
ljenja, ki so pripravljeni svoje sposobnosti in delo v dejanjih krščanske ljubezni
posvetiti v korist svojim bližnjim. »Naš noviciat,« to so besede poročevalca-re-
latorja don Cagliera, »ni take narave, da bi mogel spremeniti pokvarjene nava-
de, temveč ustanova, kjer se lahko vsak prepriča o načinu življenja, ki se ga hoče
okleniti; in se izkusi v stvareh, ki jih bo moral delati v preostalem svojem življe-
nju. Ta cilj našega noviciata in naše družbe naj ima vsak vedno jasno v zavesti.
Če tega ne upoštevamo, lahko doživimo hude posledice.«
Da bi vsi enako svetovali ljudem glede vstopa v našo družbo, je blaženi don
Bosko navedel naslednji primer. »Neki fant je prosil za sprejem v družbo in
je takole opisal svoj položaj: 'V tem letu sem ob različnih priložnostih padel
dva- ali trikrat v moralnem pogledu.' Ali: 'Padel sem enkrat. Potem dalj časa
nič. Potem sem zaporedoma padel tri- ali štirikrat. Potem nič več.' Kako naj mu
svetujemo? Mu lahko svetujemo, da vstopi v družbo? Izhodiščno vprašanje, je
rekel don Bosko, je, da ugotovimo, ali je padel zato, ker je imel priložnosti. Če je
tako, potem je treba videti, ali je glede poklica trden in ne omahujoč in ali ima
odločno voljo. Če ima močno voljo, se mu lahko dovoli nadaljevanje. Če ne bi
odgovorili tako, bi se izpostavili nevarnosti, da bi se redovne hiše in semenišča
izpraznili, ker nihče več ne bi vstopil. Če v opisanih primerih fant ni močne vo-
lje in trden v svojih sklepih, ga je treba zavrniti.« Na robu zapisnika je neznana
roka, za katero pa lahko skoraj z gotovostjo rečemo, da je don Caglierova, zapi-
sala: »Tu je govor o spodrsljaju
[s samim
seboj; gorje, če bi bilo drugače]!
Zatem so govorili o skrupuloznih, ki so po navadi v veliko nadlego v redov-
nih družbah. Treba je točno razlikovali med eno in drugo vrsto teh ljudi. Saj je
zares malo takih, ki bi se posvetili božji službi, ne da bi imeli različne težave:
Gospod jim dopušča, da si vedno bolj očiščujejo duše. Te je treba spodbujati, jim
pomagati in jim svetovati z veliko ljubeznijo. Kmalu se bodo popravili in bodo v
veliko čast družbi. Drugi pa so zmešane glave, ki nikdar ne znajo stvari zgrabiti
na pravem koncu. To stanje je treba vzeti kot prvo stopnjo norosti, kar tudi je.
Treba je točno razlikovati ene od drugih, kajti prej ali slej bodo povzročili velike
neprijetnosti.
Vprašali so se, katera knjiga za premišljevanje bi bila najprimernejša za
začetnike. Nekateri so predlagali Da Ponteja, ki so ga na splošno uporabljali
tako zaradi bogastva misli kakor zaradi tega, ker ga je bilo mogoče znova upo-
rabiti, potem ko smo ga že končali. Za začetnike pa so kapitularji imeli za pri-

18.9 Page 179

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
179
merno Pripravo na smrt sv. Alfonza in Šolo trpečega Jezusa nekega redovnika
pasijonista. Zapisnik pravi: »O Da Ponteju so vsi odlično govorili. Zlasti je treba
priporočiti uvod, ki bi ga bilo treba vedno znova prebirati in se ga naučiti na pa-
met, ker je zlata vreden. Kdor bo storil, kar je tam povedano, bo dobro opravljal
premišljevanje.«
SLABO OPRAVLJENE SPOVEDI. NAPOL KLAVZURA. NAVAL LJUDI OB PRAZNIKIH.
ASISTENCA V SPALNICAH
10. konferenca. Znova so obravnavali vprašanje moralnosti pri fantih. Ko je
stekel pogovor, je don Bosko nadaljeval:
»Do sedaj je bilo veliko rečenega o moralnosti in so bila nakazana sredstva, kako
naj jo dosežemo pri fantih. Vendar se nismo dotaknili glavnega vprašanja. Glavno
sredstvo za moralnost pri fantih sta gotovo pogosta spoved in obhajilo, vendar mo-
rata biti dobro opravljena. Na prejšnji konferenci je bilo rečeno, naj damo fantom
priložnost, da se spovedujejo pri spovednikih, ki jih ne poznajo, vendar naj bi bili
člani družbe. S tako širokimi možnostmi in s spovedniki, ki se razumejo na te stvari,
je že veliko storjenega, vendar še ne vse. Vsaj devet fantov od desetih kaže zelo ža-
lostno stanje vesti. S tem, da imajo veliko izbire, jim še ne pomagamo. Treba je vedeti,
da če je kak fant nesrečen, da pusti svojo vest neurejeno, lahko preidejo leta in leta,
slovesnost za slovesnostjo ali duhovne vaje za vajami za srečno smrt, pa se nič ne
spremeni. Treba je zares priznati, da milost urejene vesti prihaja naravnost od Boga,
ki mogoče brez kakega posebnega posega spet uravna duševno stanje.
Hvala Bogu, lahko rečemo, da se z Božjo pomočjo v naših zavodih uredi veliko vesti.
Ne mine praznik in ne vaja za srečno smrt, ne da bi Gospod kakemu izmed naših
gojencev izkazal tako posebno milost. Ob duhovnih vaj pa se to dogaja na veliko.
Vendar tega ne moremo trditi za vse. Na žalost lahko vprašamo katerega izmed teh:
'Ali nisi opravil duhovnih vaj?' 'Sem.' 'In kako to, da nisi uredil te stvari?' 'Ne vem.
Nisem uredil …' In s tem je vsega konec. Kljub vsemu temu pa menim, da je treba dati
čim več priložnosti, kajti vedno bo kdo, ki bo zaradi tega pustil v sebi delovati Božjo
milost, in že sama možnost dobrega uspeha zasluži, da se za to potrudimo. Vsekakor
pa moramo to imeti za zelo pomembno.«
Ker se je pogovor po naključju povrnil k moralnosti članov družbe, je don
Bosko hotel povedati neko misel.
»Že dolgo razmišljam o tem, vendar sem do sedaj samo nakazoval, čeprav se mi zdi,
da moramo o tem vsi razmišljati. Morali bi priti tako daleč, da bi, kolikor je mogoče,
za salezijance določili, da bi spali v enem delu stavbe, kamor ne bi imeli dostopa tuji
ljudje niti domači moški ne fantje. Imeti bi morali neke vrste klavzuro, ki je nihče ne
bi smel prekoračiti. Tako naj bi ob stopnicah, ki vodijo k celicam duhovnikov, profe-
sorjev in na splošno predstojnikov, ne smel spati nihče drug, niti ne bi po tistih sto-
pnicah bilo dostopa k spalnicam fantov. Predvsem pa naj v tistem delu hiše ne spijo
ženske, četudi bi bila to ravnateljeva mati ali tiste dobre ženske, ki v naših zavodih
skrbijo za perilo in opravljajo druga podobna dela. Razlog je zelo preprost: velikok-

18.10 Page 180

▲back to top


180
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
V oratoriju so za praznik Marije Pomočnice in hišnega zavetnika prirejali sejme,
ki so se jih udeleževali tudi ljudje od zunaj. Tako je prišla množica ljudi, ki bi lah-
ko postala tudi nevarna. Po razpravi je don Bosko postavil stvari na svoje mesto,
rekoč:
-
-
-
Koristno bo, če povemo, kaj so ugotovili o asistenci v spalnicah.
Od začetka je bilo asistentom dovoljeno, da so imeli majhne celice v kotu
spalnice. Narejene so bile iz palic, na katerih so visele zavese. Asistent je imel
tam še mizico s kako knjigo. Končno je don Bosko zahteval, da je treba celice
odstraniti in odnesti mizice. Asistent je imel samo posteljo z zavesami, in to ne v
kotu, temveč sredi spalnice. Sedaj je obnovil priporočila, ker mu je bilo to silno
pri srcu: proč celice in proč mizice. Odločnost glede tega se je pokazala zlasti,
kako se je postavil v bran oporekanju nekaterih ravnateljev.
»Naši učitelji,« je dejal eden izmed njih, »morajo asistirati v spalnici in pot-
rebujejo mizico, da odložijo knjige in naloge. Potrebujejo pa tudi celico, kjer
lahko kdaj tudi študirajo.«
»Niti v takih primerih naj se to ne dovoli,« je odvrnil don Bosko.
»Kaj naj potem storijo učitelji?«

19 Pages 181-190

▲back to top


19.1 Page 181

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
181
»Naj dobijo kje drugje ustrezen prostor; na primer zaklenjeno pisalno mizo
v skupni učilnici ali v razredu. Nikdar pa v spalnici. Nikdar!«
»A drugje ni prostora in sob. S tolikim številom fantov, ki želijo biti sprejeti
v zavod, je povsod nadvse tesno.«
»Prav. Pa sprejmite manj fantov. Toda v spalnicah naj ne bo ne mizic ne
celic. Zadosti je postelja z zavesami za čas, ko gremo spat in vstajamo. Potem je
treba zavese potegniti skupaj.«
Zatem je don Bosko razširil razgovor in se dotaknil nekaj sredstev, s kateri-
mi je mogoče ohraniti moralnost v zavodih.
»To so previdnostni ukrepi, s katerimi je mogoče že veliko doseči. Vendar ne bomo
nikdar niti s tem in niti z drugimi sredstvi dosegli popolne moralnosti v vseh. Ne bi
smeli biti Adamovi sinovi. Storimo, kar moremo, storimo še malo več in nato veliko
molimo, da bomo z molitvijo dosegli, česar nismo mogli doseči z našimi napori. Za-
vedajmo se, da je dvoje sredstev, s katerima je mogoče odstraniti vsako nemoralnost
na začetku in doseči skoraj popolno dovršenost pri naših gojencih: 1. Pogosto preje-
manje svetih zakramentov. To je najpomembnejše. Če bi zakramente zares urejeno
prejemali, bi lahko izkoreninili vsak nered. 2. Tiste gojence, ki bi na tem področju
dajali pohujšanje, je treba poslati domov. Tu ni pomoči. Če se je slaba navada ukore-
ninila, more stvar popraviti samo čudež. Krivec se bo spovedoval, se bo zares kesal
in bo prosil odpuščanja zasebno in javno. Pa ne bo minilo dosti časa in bomo spet na
začetku. S takimi je treba ravnati neizprosno. Lahko se bodo kesali storjenih grehov,
toda za prihodnost jim ne moremo zaupati.«
STARŠI ZAMUDNIKI (KI ZAMUJAJO S PLAČILOM)
11. konferenca. Ekonomija je bila predmet razpravljanja na štirih konferen-
cah. Na tej prvi se je govorilo o izterjevalcu neplačanih mesečnin. Zdi se, da je
bilo veliko takih, ki so se zadovoljili s tem, da so sina spravili v zavod in obljubili,
da bodo zanj plačevali. Sodniško izterjevanje je bilo zgubljanje časa in povezano
z mnogimi nevšečnostmi brez pravega učinka. Ker se je razprava zavlekla, jo
je don Bosko prekinil: »Z zamudniki je treba biti brezsrčen. Ne vidim drugega
izhoda, kot da fante pošljem njihovim družinam, in če so te sposobne plačati,
naj to čim prej storijo, če pa tega ne morejo, naj imajo otroke doma. Samo ena
izjema je: če bi fant pokazal cerkveni poklic. V tem primeru lahko malo potrpi-
mo, in če ne morejo plačati, jih pošljemo v kako dobrodelno ustanovo v Sampi-
erdareni ali v Turinu. Tukaj bo Božja previdnost kakor za druge poskrbela tudi
zanje. Toda zavodi naj imajo določeno mesečnino, od katere se ne odstopa.«
POMOČ REVEŽEM
13. konferenca. Ali naj ob vratih zavodov delimo revežem kruh in mineštro?
Javnih delitev hrane ni, zasebno pa lahko delimo družinam, ki jih je označil žu-
pnik. Po tej odločitvi je don Bosko podal nekaj modrih navodil za delitev miloš-
čine, ki so dokaz njegove razsvetljene krščanske ljubezni.

19.2 Page 182

▲back to top


182
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
Don Bosko je vedno ostro karal sobrate, ki so v hišah kaj
novega naredili in opravljali pomembna popravila brez dovoljenja predstojni-
ka. »Ta točka,« tako je poudaril, »je nadvse pomembna, kajti ne samo v novih
gradnjah, temveč tudi v popravilih, povsod, kjer so zraven zidarji, izdatki silno
naraščajo. Človeka boli srce, ko vidi, da se varčuje do zadnje pare pri drugih
stvareh in večkrat manjka tudi najpotrebnejše, a za dela, ki niso nujno potreb-
na, se z lahkotnim srcem izdaja tudi stotine frankov. Zato naj bo jasno, da je
pred vsakim takim izdatkom najprej potrebno predstojnikovo dovoljenje: za
zdaj od vrhovnega predstojnika in pozneje od inšpektorja.« Nekaterim se je
zdelo, da je don Bosko s to zahtevo šel predaleč.

19.3 Page 183

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
183
se bo našel kak prefekt, asistent ali učitelj, ki se mu bo zdelo kaj nujno potrebno
spremeniti. Šel bo k ravnatelju, ki bo tudi videl potrebo in ne bi rad bil vzrok nezado-
voljstva. Če pa bodo videli, da so stvari popolnoma neodvisne od ravnatelja, ne bodo
še naprej silili.
Sicer pa, kakor vem iz lastne izkušnje, je pri tem treba imeti cilje precej više
postavljene in moramo hoteti dvoje, da bomo dosegli vsaj eno.
V nekaterih redovih na koncu leta ali ob obisku predstojnika sestavijo seznam tudi
najmanjših popravil in prosijo za dovoljenje. Dostikrat predstojnik ne bo nič rekel,
čeprav ima vso pravico povedati svoje mnenje. Sicer pa sama misel, da bo treba ob-
račun poslati predstojniku, večkrat vzame voljo po izboljšavah.«
Pozneje so razpravljali o monografijah in kronikah, o čemer so govorili že
na zboru ravnateljev. Vprašanje je zraslo nekako samo po sebi in don Bosko je
vse tako jasno prikazal, da so vsi videli, za kako pomembno zadevo gre.
»Pri nas se veliko dela, v rokah imamo celo vrsto poslov. Vendar si vsega, kar smo
naredili, ne zapomnimo. Do sedaj je izredna raznovrstnost opravil, ki si sledijo drugo
za drugim, ne da bi nam puščala prosti čas, onemogočala, da bi zapisali, kaj smo na-
redili. S tem ne mislim, da bomo od sedaj naprej manj zaposleni, temveč lahko veliko
stvari prepustimo drugim. Veliko dela je že razdeljenega med več oseb, medtem ko
ga je prej moral opravljati en sam človek. Poleg tega se v preteklosti nismo zavedali
pomena stvari, ki smo jih opravljali, in tako sedaj dostikrat naletimo na zmedo, ki
je ne bi bilo, če bi bilo kje kaj zapisano. Vedeti moramo tudi, da moramo sedaj, ko
je družba dokončno potrjena, dati našim zanamcem poročilo o tem, kar se dela. Ko
bodo videli, da smo mi ravnali tako namesto drugače in da je stvar uspela, bo to njim
kažipot, po katerem naj bi hodili. Meni se za zdaj to zdi veliko bolj pomembno kot kaj
drugega. Zato se mi zdi potrebno, da se vsak ravnatelj z dobro voljo pripravi na to, da
bo našel potreben čas za pisanje monografije svojega zavoda in da bo to nadaljeval
naslednji ravnatelj pro tempore [za čas svojega službovanja].
Monografija naj se začenja s poročilom o odločitvi v Turinu, da naj se odpre ta hiša
ali ta zavod. Navede naj se dogovarjanje, razlogi za in proti, podpore in nasprotova-
nje, mesec in leto ustanovitve, imena vladajočega papeža, kralja, škofa. Nato naj po
časovnem zaporedju sledi pripoved o tem, kaj se je naredilo v posameznih letih, poro-
čilo o dogodkih, pripetljajih in biografski podatki o tistih, ki si to zaslužijo. Bolj kot za
vse drugo pa naj se poskrbi, da bodo podani avtentični dokumenti z navedbo kraja,
kjer se hranijo. Vsak dokument naj bo predstavljen v dveh izvodih, eden naj ostane
v arhivu hiše, drugega pa je treba poslati v generalni arhiv. Ko bodo vse posamezne
monografije prišle v Turin, bomo pomislili na naslednje opravilo, da bomo posneli iz
vsakega, kar je pomembno, in bomo tako podali kratko zgodovino družbe.
Mi sami se bomo nekaj let čudili, kako smo s tako skromnimi sredstvi in v tako krat-
kem času toliko naredili in se učili drug od drugega, kako naj delamo, da bomo imeli
uspeh. Naj še povem, da se bo vsak naučil sam od sebe, kajti nikakor ne bomo pozab-
ljali pravičnih stvari, ki smo jih uresničili, ki so sicer preproste, pa zelo učinkovite in
zato vredne, da jih poznamo. Da bo pa poučitev temeljitejša, in ker gre za naše za-

19.4 Page 184

▲back to top


184
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
scriptor historiae domus
-
-
et quidem
-
redigit litteras annuas
-
ex professo [stro-
-

19.5 Page 185

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
185
kako se je delalo in živelo v letih njihovega življenja. V prihodnje bodo nastale težave,
toda mi imamo v teh življenjepisih ključ, da jih bomo pravilno premagovali ali se jih
varovali. Jaz imam danes težave zaradi stvari, ki so se zgodile pred leti. Mnogi ne bi
našli izhoda, jaz pa grem mirno naprej, ker mi ne ostane drugega, kot da se spomnim
dobrih ali slabih uspehov s takratnimi sredstvi.«
POPOLDANSKI POČITEK. INŠPEKTORIJE IN INŠPEKTORJI.
VRHOVNI PREDSTOJNIK IN VRHOVNI SVET
16. konferenca. Na dveh naslednjih konferencah so razpravljali o dobrih in
slabih navadah. Kot indiferentno navado, ki pa je za don Boska vedno slaba in
kočljiva, je počitek v postelji po kosilu. V zelo vročih deželah je to obča nava-
da. Nekatere redovne družbe določajo za sobrate take vrste počitek. Vzgojitelji,
tudi dobri krščanski vzgojitelji, ga dovoljujejo svojim gojencem.
»Toda po moje,« je dejal don Bosko, »je ta navada izredno nevarna in menim, da je
ob njej zelo težko ohraniti moralnost. Rekel bi celo nemogoče. Če bi ravnatelji vedeli,
kako izrednega pomembno je to dejstvo, bi raje zaprli svoj zavod kot dopustili, da bi
se ta navada vpeljala v njihovo hišo.
Ali je s tem našim sobratom in gojencem prepovedano, da bi po kosilu malo počivali?
Dejstvo je, da se človeka zlasti poleti po kosilu loti zaspanost in da se mora zelo tru-
diti, da ga ne premaga. Se mora premagati? Ne.
Če se zgodi, da koga med delom ali učenjem napade zaspanost, naj malo zaspi sede
na stolu in z glavo naslonjeno na roke. Nihče pa naj ne hodi spat v posteljo. Prepričan
sem, da je prav to daemonium meridianum [opoldanski hudič], pred katerim nas
opozarjajo, da naj se ga branimo, ker je tako nevaren našim dušam.
Za fante pa naj se nadaljuje običaj, ki je v kraju, kjer živijo. V krajih, kjer je velika
vročina, naj se po kratkem odmoru zberejo v učilnici ali v razredu, kjer lahko vsak po
mili volji počiva ali dela kaj drugega. Treba pa jih je nadzorovati, da je mir in da tisti,
ki hočejo spati, lahko počivajo. Kdor čuti potrebo, da zatisne oči, to lahko stori, tisti
pa, ki ne morejo spati, naj počnejo kaj drugega in tako ni nikakršne nevarnosti več.
Kar zavračamo, je počitek v postelji po kosilu.
Vsekakor pa je treba povedati, da je ta navada v vročih krajih splošno raz-
širjena in da le redki ne gredo počivat. Poskusimo biti med tistimi, ki tega ne
delajo. Videli bomo, da bomo zelo zadovoljni, če se bomo odpovedali tej navadi.
Če bomo storili tako, bomo lahko več delali, bomo bolj cenjeni in nekateri bodo
celo posnemali naš zgled.«
Ko so končali razpravo o navadah, so preostali čas razmišljali o novosti, to
je razdelitvi družbe v province. Izdelali so pravilnik za inšpektorja, ki ga lahko
beremo v posebni knjižici. Tukaj bomo omenili samo dve stvari, ker to spada k
zgodovini, o katerih pa tam ni govora.
Najprej poimenovanje. Kapitelj je zavrnil izraz provinca in naslov provin-
cial, ker nista v skladu s sodobno miselnostjo. Družba bi pod tem imenom ime-

19.6 Page 186

▲back to top


186
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
la pred svetom videz meniškega reda in bila s tem zoprna, saj so nasprotniki
Cerkve v duše vsadili toliko sovraštva proti starim in častitljivim cerkvenim
ustanovam. Ali ne bi to pomenilo oddaljiti se od starega lepega izročila? Ali ni
že sam sv. Ignacij opustil del dotedanjega samostanskega izrazja? Med drugim
je naslov gvardijana nadomestil z očetom rektorjem. Tako se je tudi nam zdelo
primerno, da smo se znebili nekaterih postranskih zunanjosti, ki bi mogle dra-
žiti sodobnike in nas narediti nepriljubljene pri ljudeh, ki jim hočemo poma-
gati. Zato naj se predstojnik, katerega dolžnost je nadzorovati določeno število
hiš, imenuje inšpektor, prostor njegove pravnomočnosti pa inšpektorija. Ta dva
izraza dobro prikazujeta nalogo, ki naj jo opravljata, obenem pa ju sodobniki
dobro sprejemajo, ker ju uporabljajo tudi v državni upravi in šolstvu.
Potem inšpektorjeva starost. Ali je za tiste, ki naj bi bili izbrani za to služ-
bo, treba določiti najnižjo starost? Don Bosko je pri sestavljanju pravil opustil
vidik starosti pri vseh službah. Tako v prvotnem besedilu, ki ga je poslal v Rim
v odobritev, ne govori nikdar o starosti za določeno službo. Toda Rim je za po-
membnejše službe zahteval 35 let. A družba, ki je komaj zagledala luč sveta, še
ni imela članov, ki bi dosegli starost možatosti. Zato je bilo treba takoj prositi
za oprostitev od predpisa pravil. V konstitucija tudi ni bilo mogoče govoriti o
njihovi starosti, ker jih v času odobritve pravil še ni bilo. Zato generalni kapitelj
ni nič ukrenil in je čakal, kaj bo storila Kongregacija za škofe in redovnike, ko bi
jim predložili v odobritev določitve generalnega kapitlja.
Po don Boskovi zamisli, ki jo je izrazil na 17. konferenci, je salezijanski in-
špektor »oče, katerega naloga je pomagati sinovom, da bi dobro opravljali svoje
obveznosti, in zato svetuje, podpira, uči, kako je treba ravnati v zamotanih oko-
liščinah.«
Razprava o inšpektorju je pokazala vprašanje pristojnosti, ki jih je treba
priznati vrhovnemu predstojniku.
Na tem področju je don Bosko skušal tako določiti meje, da bi celo delova-
nje družbe bilo odvisno od vrhovnega predstojnika. Nekdo je imel pomisleke.
Dokler bi šlo za don Boska, so bili vsi za pooblastilo brez vseh omejitev, toda
misliti je bilo treba tudi na tiste, ki bodo prišli za njim. »Prav zato,« jim je segel
v besedo don Bosko, »sem zelo previden in skušam, da ne bi zmanjševal avtori-
tete vrhovnega predstojnika. Če bi šlo zame, se mi to ne bi zdelo potrebno, ker
mi v malem in velikem pustite, da delam, kakor mislim. Sicer pa zato, ker imam
jaz v rokah vse vajeti, tudi ne bi bilo drugače mogoče. Toda misliti moram na
tiste, ki bodo prišli za menoj.«
Ta konferenca je imela videz seje vrhovnega sveta, ker je
razpravljala o čisto konkretnih zadevah. Tako so govorili tudi o tistih, ki so po-
zabili na svoj poklic in šli po svoji poti. Don Bosko je priporočil, naj bi bili do

19.7 Page 187

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
187
njih skrajno spoštljivi. »Stvar je malo težka,« je dejal, »ker imajo pogosto, da
ne rečem vedno, znatne napake. Vendar jih skušajmo prezreti in biti do njih
kolikor mogoče dobrohotni. Tako bodo tudi oni ohranili spoštovanje do družbe
in bomo lahko prepričani, da bomo čez nekaj časa v tistem nekdanjem sobra-
tu imeli prijatelja, pomoč, človeka, ki bo če ne drugo vsaj dobro govoril o nas.
Bodimo prepričani, da to potrebujemo; vedno naredi velikansko škodo tisti, ki
nepravično in po svoji krivdi govori slabo o naši družbi. Raje se pregrešimo s
preobilico pohvale, ki si je ni zaslužil, namesto da bi mu dali čutiti ostro grajo in
zasluženo zavračanje, zaradi katerih je bil odpuščen.«
NEPRIMERNA ZUNANJOST
22. konferenca. Namesto da bi zapisnike brali na začetku zasedanja, so jih
brali na koncu. Na začetku te konference pa so naredili izjemo, o kateri se mi
zdi potrebno spregovoriti. Postavili so vprašanje, ali ne bi bilo primerno, da bi
v zavodih vsak večer imeli blagoslov z Najsvetejšim. Tako delajo že dolga leta v
oratoriju, tako tudi v Lanzu. Ali ne bi bilo zato koristno, da bi tako ravnali tudi
drugje? Saj je za to potrebno le malo časa.
Dobra, odlična misel, brez dvoma. V kolegijih tega niso želeli, razen v času
devetdnevnic in v Marijinem mesecu, kakor je bilo to v navadi v oratoriju, pre-
den je bila cerkev Marije Pomočnice. Razloga za to sta bila dva. Prvi je bil, da
naj bi fantov ne preobremenjevali s pobožnimi vajami. Veliko jih je prihajalo iz
družin, v katerih se je o veri le malo govorilo in pobožnih vaj sploh niso poz-
nali. Saj je bilo vsak dan veliko pobožnih vaj, kot npr. jutranje in večerne molit-
ve, rožni venec, maša in še kratke molitve, ki so jih molili čez dan, in to je bilo
zadosti. Če bi kdo hotel storiti kaj več, ga lahko k temu spodbujamo, zlasti še
za obisk Najsvetejšemu in materi Božji Mariji. Toda kaj več naj se ne dodaja.
Drugi razlog je bil, da bi to preveč bodlo v oči hudobne jezike. Vsi, tako zaseb-
niki kakor javnost, so opazovali, kaj delajo salezijanci. V časih, ko so skušali
uničiti vse, kar je imelo videz verskega življenja, in so povsod iskali razloge, da
bi uničili cerkvene ustanove, in so v ta namen izdelovali nove šolske programe
ali jih spreminjali po mili volji, da redovniki, navajeni na svoje stare metode,
ne bi mogli več ustrezati zahtevam modernega pouka, bi jih nasprotniki vere,
ko bi videli pri salezijancih toliko pobožnih vaj, takoj vzeli na piko in jim začeli
delati težave. »Opravka imamo,« je dejal don Bosko, »s posvetnim duhom, ki je
strašen in zelo prebrisan sovražnik. Nikakor ne smemo bosti v oči. V trenutku,
ko bi se hoteli, kakor pravimo, z izdrtim mečem bojevati proti temu sovražniku,
bi nam takoj nasprotovali in nas onemogočili pri našem delu. Vedno se držimo
zakonov. Popuščajmo, dokler le moremo. Prilagodimo se modernim zahtevam,
tudi navadam in običajem različnih krajev, če le ni proti naši vesti. Namesto
da bi se spuščali v boj z oblastjo, raje potrpimo s krivico, četudi imamo prav.
Držimo se pravilnikov, ukazov, odredb in programov. Na tak način nas bodo

19.8 Page 188

▲back to top


188
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
imeli radi in nam dali delati (kar je zelo pomembno), obenem pa se ne bomo
pregrešili proti vesti.
Ta misel, da bi preprečili slabe vtise pri zunanjih ljudeh z nepotrebnimi
verskimi znamenji, je že drugič prišla na površje v tem kapitlju.
Ko je na 8. konferenci eden izmed članov kapitlja predložil, da bi v spalni-
cah pred Marijino podobo kakor v cerkvah brlela lučka in bi tisti, ki bi se zbudil,
z mislijo pohitel k blaženi Devici, so bili skoraj vsi za to. Toda don Bosko je
ugovarjal: »Če bi kak hudobnež prišel na ogled v naš zavod in bi videl v vsaki
spalnici oltarček, bi nas lahko obdolžil vraževerja. Zato moramo v teh časih in
glede na okoliščine, v katerih živimo, biti zelo previdni. Moramo si prizadevati,
da bomo globoko in čim bolj trdno zapisali vero v srce. In to s čim manj kaza-
nja navzven. Četudi v nujnih stvareh, ki jih je treba storiti, ne bomo nikogar
vprašali za svet, pa v nepotrebnih opuščajmo zunanja znamenja, ki bi lahko
nakazovala, kdo smo.«
Na petnajsti konferenci so govorili še o dobrih navadah, ki naj jih ohranja-
mo in širimo. Rekli so, naj ne uvajamo navad, ki bi se hudobnim lahko zdele
kot vraže. Pri tem je treba imeti pred očmi predvsem krajevne običaje. Kaj naj
povemo o znamenju križa, ki ga nekateri delajo na dvorišču zjutraj, preden zač-
nejo jesti svoj hlebec? Blaženi je takole odgovoril: »To je brez dvoma odlična
navada. Toda kaj bi rekli hudobneži, če bi v njihovi hiši ali kjerkoli v njihovi
navzočnosti videli, da se križamo? Če nas vidijo, da se križamo pred kosilom,
nič ne rečejo. Vedo, da to ukazuje katekizem, da to vsak ve, in se ne čudijo. Vsak
izmed nas naj to napravi. Toda v krajih, kjer to ni navada, ne bi bilo umestno, da
bi jo uvajali. Zlasti naj tega ne zabičujemo fantom naših zavodov. Žal je med nji-
mi veliko takih, ki imajo popolnoma brezverske starše. Če vidijo, da molijo pred
kosilom in po njem, bodo mogoče prenesli. Če bi se pa kdo križal pred zajtrkom,
bi lahko prišlo do prerekanja in dostikrat ne bi več poslali fanta v zavod, ker jih
tam, tako bi rekli, učijo pobožnjaštva.«
Pri branju ukazovalnih ali upravnih členov, ki so jih zapi-
sniki dodajali poročilom, naletimo na enega, ki je govoril, da naj ga »prepustijo
sodbi vrhovnega sveta«. Don Bosko je hotel spremeniti izraz in ga nadomesti-
ti z »vrhovnemu predstojniku«. Razlaga: »Ko rečemo vrhovni predstojnik, je
že vse povedano, ker pravila pravijo, da naj se v pomembnih vprašanjih skliče
vrhovni svet. Če povemo to drugače, je videz, kakor da bi hoteli narediti sami,
brez vrhovnega predstojnika, medtem ko je on tisti, ki odloča, kaj naj se stori
v družbi. V vseh pomembnih vprašanjih naj odloča vrhovni predstojnik. On bo,
kakor bo pač treba, poiskal prefekta, ekonoma ali tistega, ki se ga stvar tiče. Če
pa je stvar posebno pomembna, bo sklical vrhovni svet.«

19.9 Page 189

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
189
Ob branju istega besedila, ki se je dotaknilo tudi širjenja dobrega tiska, je
blaženi povzel besedo in dal nekaj nasvetov.
»Nikdar ne kritizirajmo knjig drugih in ne govorimo slabo o njih. To nam dela samo
težave. Vzeli bomo knjige, ki nam ugajajo. Če nas kdo vpraša za mnenje, ga bomo
povedali, toda kritizirajo naj drugi.
Na to moramo še posebno paziti, ko gre za združenja na podeželju, se pravi za bra-
tovščine, kjer delajo bolj po domače. Nikdar ne recimo ničesar slabega niti se iz tega
ne norčujmo, temveč jim svetujmo, pomagajmo in podprimo te svete ustanove. Tako
si bomo z Božjim blagoslovom pridobili tudi blagoslov ljudi.
Tudi če bi kdo kritiziral nas, se zavarujmo z dragocenim rekom: Delaj dobro in do-
pusti drugim, da govorijo. Če se začnemo prerekati, izgubimo, četudi smo v razgovo-
ru zmagali mi. Včasih se kdo hoče z nami prerekati, da bi potem imel razlog ali vsaj
pretvezo, da bi nam mogel škodovati.
Ko že toliko govorimo o kritiziranju stvari drugih ljudi, moramo biti pozorni glede
tistih, ki bi, ker jim kaj ne ugaja, kritizirali nas. Zelo mi je pri srcu, da bi ravnatelji
govorili o tem načelu, da priporočajo in vztrajajo, in bi tako izginil iz naših sobratov
duh kritike.
Vsi ravnatelji naj se potrudijo, da bodo v svojih hišah širili Katoliško branje in pri-
dobivali naročnike klasikov. Nekoč so bili vsi fantje nanje naročeni. Sedaj je število
zelo upadlo. Vsi naj si prizadevajo, da bodo med letom govorili o njih, jih širili, jih
hvalili, da se jih bo čim več naročilo. To je dobro branje, ki naj se širi v zavodu. Ko
gredo fantje domov, jih spoznajo tudi drugi in se naročijo nanje. Na tak način je mo-
goče narediti s tem branjem veliko dobrega. Bodite prepričani, da je stvar veliko bolj
pomembna, kot se zdi na prvi pogled. Mi, ki se sicer toliko trudimo, da bi pridobili
naročnike, tako opuščamo eno izmed zelo učinkovitih sredstev.
Drugi vir dobrega, ki prihaja iz katoliškega branja, je zlasti Salezijanski vestnik. Z
njim si pridobivamo duha edinosti in nas vse tesno povezuje med seboj. Na začetkih
smo šele, malo nas je in do sedaj je bil oratorij središče vsega našega dela, tako da
se vsi poznamo. Predstojniki posameznih domov so videli, kako se dela tukaj, in se
zato trudijo, da bi ohranili istega duha in iste navade. Toda s širjenjem bo ta edinost
popustila, vmešali se bodo drugi dejavniki in zmanjšali našo medsebojno poveza-
nost. Treba je storiti vse, kar je mogoče, da se bomo povezali v istem duhu, zato pa je
potrebno, da beremo v naših hišah naše knjige, uporabljamo iste učbenike. In za to
ni boljšega sredstva, kot sta Salezijanski vestnik in Katoliško branje. Širimo ju in ju
berimo tudi mi.«
NAZIV SALEZIJANEC. DAJTE CESARJU, KAR JE CESARJEVEGA
24. konferenca. Naziv salezijanec za naše člane in ustanove,3 ki se je dosti-
krat ponavljal pri branju zapisnikov, je dal don Bosku povod, da se je dotaknil
teme, ki je bila takrat že posebno občutljiva.
3 Prim. MB XI, str. 436 [BiS XI, str. 274].

19.10 Page 190

▲back to top


190
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Sa-
lezijanski vestnik
Vestnik,
-
-
-
-
etiam discolis

20 Pages 191-200

▲back to top


20.1 Page 191

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
191
nam bodo naložili krivične davke, jih bomo plačali, če ne bodo več dopuščali skupne
lastnine, se bomo zatekli k zasebni, če bodo zahtevali izpite, jih bomo opravili, če
bodo zahtevali diplome in spričevala, jim jih bomo predložili in tako naprej.
Toda to je povezano z izdatki in povzroča celo vrsto zmešnjav. Nobeden izmed vas
tega bolje ne vidi kot jaz. Za večino težav vam sploh ne povem, da vas ne prestrašim.
Delam in garam cele dneve, da rešim težave in predvidim nasprotovanje. Treba je biti
potrpežljiv, prenašati težave in ne napolnjevati zraka s tožbami in stokanjem, garati,
da več ni mogoče, potem bomo napredovali.
To so stvari, ki jih hočemo drugo za drugo dati spoznati po Salezijanskem vestniku.
Po teh načelih in z Božjo milostjo, ne da bi stvari imenovali po njihovem imenu, bomo
zmagali in to bo vir neizmernih dobrin tako za Cerkev kakor za državo.«
Toda don Bosko je vedel, da ima vsak način govorjenja in delovanja svoje
izjeme. Zato je kljub nasprotovanju, da bi po časopisih odgovarjal na napade, v
določenih primerih imel za nujno, da je ravnal tako. Nekaj takega se je pripetilo
prejšnji mesec. Zloglasna Gazzetta del Popolo je objavila dopis iz Giavena, ki s
strupenimi besedami pripoveduje o aretaciji nekega klerika krajevnega zavoda
zaradi dejanj, o katerih se ne govori, in je ironično omenil, da gre za nekega
nekdanjega gojenca don Boskovega zavoda. Kakor hitro je don Bosko dobil vse
potrebne podatke, je napisal naslednje pismo, ki je zgled umerjenosti:
Velespoštovani gospod urednik časopisa Gazzetta del Popolo!
V svojem časopisu ste 7. tekočega meseca objavili poročilo iz Giavena, v katerem pri-
pisujete mojemu nekdanjemu gojencu dejanja, s katerimi se ukvarja sodišče v Susi.
Prosim vas, da popravite poročilo in objavite, da oseba, ki ji pripisujete tista dejanja,
ni bila nikdar gojenec kateregakoli mojega zavoda niti kot dijak niti kot rokodelec.
Upam, da boste to storili iz čiste vljudnosti in ljubezni do resnice, ne da bi se morali
zateči na sodišče.
Z dolžnim spoštovanjem imam čast, da se imam za vašega služabnika.
duh. Janez Bosko, predstojnik
Turin, 13. avgust 1877
Gazzetta je 19. avgusta, pod dnevno rubriko Črna greznica, kjer je bilo obja-
vljeno poročilo, objavila don Boskovo pismo, ne da bi dodala besedico razlage.
ZAKLJUČNI ODLOK. DUHOVNE VAJE SOBRATOV
25. konferenca. Na šestnajsti konferenci je don Bosko predložil generalne-
mu kapitlju željo, da bi pred koncem izdali odlok, v katerem bi pooblastili pred-
stojnika, da dokončno izdela in uredi člene, ki naj bi jih poslali v Rim, in mu dali
dovoljenje, da bi po lastni presoji izbral izraze in način izražanja. V določitvah
so bile spremembe, za katere včasih ni bilo zadosti jasnih razlogov. Poleg tega
je bilo veliko stvari, ki so si jih lahko povedali člani družbe zasebno, nikakor pa
jih ni bilo mogoče razglašati javno. Ker te naloge ne bi mogli opraviti vsi skupaj,
je bilo nujno, da so za to nalogo pooblastili predstojnika. Sedaj so jasno vide-

20.2 Page 192

▲back to top


192
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
li, kako prav je imel don Bosko. Petindvajseto konferenco so imeli 5. oktobra,
na dan, ko naj bi sklenili generalni kapitelj. Po enem mesecu dela so spoznali,
koliko nalog je še ostalo nekončanih. Toda ravnatelji so se morali vrniti v svoje
zavode zaradi bližnjega začetka šolskega leta. Don Bosko je za 7. oktober, za
rožnovensko nedeljo, bil že drugje zavzet. Dejal je: »Stvari, ki smo jih do sedaj
obravnavali, so nekako nakazane, a nedovršene. Potrebno bo še veliko dela in
truda, da bomo opilili člene in jih uredili, da ne bo ponavljanja, niti možnosti, da
bi si dva člena nasprotovala. Treba je tudi ločiti pravila od disciplinskih določb
in določiti stvari, ki jih ne bomo objavljali. Vsekakor pa je treba danes sestaviti
odlok, s katerim sklepamo kapitelj. Na zadnjem zboru, ki ga bomo imeli danes
popoldne, bomo dokument prebrali in podpisali.« Nihče ni nasprotoval zaradi
prekinitve branja zapisnikov. Za odlok pa je don Bosko dal navodila in osnovo.
Izdelala naj bi ga don Durando in don Francesia.
Preostali čas zbora so posvetili razmišljanju o duhovnih vajah sobratov za
naslednja leta. Naš blaženi oče je tem duhovnim vajam pripisoval izreden po-
men. Do leta 1877 je zavod v Lanzu, ob vznožju Alp, dajal vsem sobratom prijetno
gostoljubje. Toda porast družbe je zahteval, da so začeli pripravljati duhovne vaje
tudi v drugih krajih. Določeno je bilo, da naj domovi v Ameriki, srednji Italiji in Li-
guriji organizirajo duhovne vaje v svoji pokrajini. Dvoje duhovne vaje naj bi imeli
v Piemontu in dvoje za sestre hčere Marije Pomočnice. Toda kje in kdaj?
Ko so kot prvega vprašali don Cagliera, je nekako omahoval in rekel, da
ni primernega kraja. Don Bosko je odvrnil: »Božja previdnost bo poskrbela za
prostor. V vsakem primeru prosite nadškofa v Buenos Airesu, da vam dovoli
imeti duhovne vaje v semenišču, ko bodo bogoslovci na počitnicah. Buenos Ai-
res je edinstven in osrednji kraj. Seveda bodo težave za tiste, ki so v Montevideu
in v San Nicolásu. Potrpljenje! Videli smo, da je družba začela rasti, potem ko
smo začeli dobro opravljati duhovne vaje za sobrate.«
Za srednjo Italijo so določili semenišče v Maglianu, kjer naj bi don Rua za-
stopal don Boska. Za Ligurijo so ostali neodločeni med Sampierdareno, Alassi-
em in La Spezio, ki naj bi dobila salezijansko hišo. Dve leti pozneje bi pripravili
duhovne vaje tudi v Franciji. Na dva tečaja duhovnih vaj v Lanzu bi prišli vsi
ravnatelji, sobratje iz Piemonta in drugi, ki se jih ne bi mogli udeležiti drugje.
Enoglasno so se zavzeli, da naj duhovne vaje pridigajo salezijanci. Izkušnja
je pokazala, da tuji pridigarji, še tako učeni in sveti, niso dajali toliko sadov kot
naši. Zato je don Bosko navzoče povabil, da naj se pripravijo za pridiganje. Nato
je dodal: »Če dobite koga, ki ima posebne sposobnosti za vodstvo duhovnih
vaj in za pridiganje, ali je posebno nadarjen za kako stvar, naj to pove in mi mu
bomo skušali dati priložnost, da se bo v tisti stvari izpopolnil. To je eden izmed
načinov, kako dosegamo dobre uspehe brez velikih naporov.«

20.3 Page 193

▲back to top


BiS 13 — 9. poglavje
193
SKLEP
26. konferenca. Generalni kapitelj, ki se je začel zvečer 5. septembra, se je
končal zvečer 5. oktobra. Tako je točno po enem mescu namesto začetnega Pri-
di, Stvarnik zadonel slavospev Tebe Boga hvalimo.
Najprej so pregledali osnutek odloka. Omembe vredna je samo ena pri-
pomba. Sestavljavca sta napisala, da ima vrhovni kapitelj popolno oblast pri
določanju, dodajanju in tako naprej. Don Bosko je želel, da bi namesto »vrhov-
nega kapitlja« postavila »vrhovnega predstojnika«; za to je navedel tri razloge:
1. Rimski običaj, da v dopisovanju z redovnimi družbami naslavlja svoja sporo-
čila vrhovnemu predstojniku. 2. Ko rečeš vrhovni predstojnik, je s tem mišljen
vrhovni kapitelj. 3. Razlog, ki smo ga navedli že zgoraj.
Za nekaj časa so se ponovno ustavili in govorili o pridiganju. Na drugi konferen-
ci je bilo sklenjeno, da naj kak sobrat napiše kratko razpravo o cerkvenem govorni-
štvu, da bi tako imeli učbenik v bogoslovnih šolah. To so naložili don Bonettiju.
Don Bosko je dejal: »Toda ta razprava o govorništvu naj se ne tiče samo navodil za
pridiganje, temveč naj obravnava tudi vzgojo fantov. Naš preventivni sistem je treba
udejanjiti tudi v tem priročniku. Ljubezen naj priteguje fante, da bodo delali dobro,
in sicer ob nenehnem nadzoru in vodstvu, ne pa sistematično kaznovati prestopke,
potem ko so bili že storjeni. Navadno ta drugi način povzroči dosmrtno sovraštvo
gojenca do vzgojitelja.
Pridiganje naj bo preprosto. Napove se naslov, o katerem bomo govorili, iz opredeli-
tve naredimo razdelitev in potem razložimo vsak del posebej. Ne grmadimo naved-
kov in dogodkov, ne da bi jih točno opisali in tako prepričali. Navedek ali zgled je
treba točno opisati in ga potem razložiti. Namesto mnogih zgledov vzemimo enega
in ga dobro opišimo z vsemi nadrobnostmi, ki se nam zdijo pomembne. Omejena
sposobnost otrok, ki ne more uskladiti množice dogodkov, tak opis do nadrobnosti
ohrani in se ga spominja še dolga leta.«
Medtem so prinesli v dvorano stojalo z odlokom in ga prebrali. Potem ko so
ga potrdili s placet [potrjujem], so odlok podpisali.4
S tem dejanjem so sklenili generalni kapitelj, na katerem se je urejeno in
krepko delalo. Pater Franco je kapitularjem čestital in dejal, da so opravili delo,
za katero bi drugod potrebovali cele mesece. Toda s kanonično odobritvijo od-
ločitev ni bilo tako preprosto; trajalo je celo leto, pa zadeva še vedno ni bila
končana. Ker pa je don Bosko hotel dati zadoščenje za opravljeno delo, je dal
natisniti in razdeliti poglavja Skupno življenje, Moralnost, Ekonomija in Inšpek-
torije. Drugo bi natisnili pozneje. Bila je prikupna knjižica kakih sto strani, ki je
imela na začetku ljubeznivo pismo blaženega očeta svojim »nadvse ljubljenim
sinovom v Jezusu Kristusu«.5
4 Dodatek, št. 23.
5 Dodatek, št. 24.

20.4 Page 194

▲back to top


194
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Ko je knjižica izšla, so na Kongregaciji za škofe in redovnike obravnava-
li don Boskovo prošnjo, da bi odobrili generalni kapitelj. Kapitelj bi se moral
zbrati tri leta po potrditvi pravil, 4. aprila 1874, tako da se je kapitelj zakasnil za
pet mesecev. Odgovor je sporočil odvetnik Leonori v pismu dne 24. novembra
1578 skupaj z odgovorom grofu Caysu. Kongregacija je odobrila kapitelj in tako
dala možnost za sklic novih kapitljev med šolskimi počitnicami.
Blaženi je velikokrat ponovil, da bodo določila kapitlja poslali v Rim. Po več
kot enem letu obdelave v Rimu je odločil, da več ne bo poslal ničesar. Po svoji
navadi je menil, da je bolje preizkusiti stvari v praksi, če ta potrdi v dejanju, kar
je bilo napisano na papirju. Tako je prišel drugi kapitelj, na katerem so najprej
preverili učinkovitost sklepov s prejšnjega kapitlja in potem dodali še nove.
Tako eni kakor drugi so zagledali luč sveta leta 1882.
Pater Sekund Franco je ob pripravah na kapitelj dejal, da je glavni namen
zbora oblikovati redovno zavest v sobratih. Kar smo povedali v tem poglavju, je
več kot dovolj, da vidimo, kakšna pot je bila narejena v tem smislu.

20.5 Page 195

▲back to top


10. poglavje
TRETJA ODPRAVA MISIJONARJEV V JUŽNO AMERIKO
Prvo naznanilo odhoda tretje odprave misijonarjev je dala
-
ttolica 13. septembra 1878 v članku z naslovom Nova odprava salezijancev v
Ameriko. Po veličastnem slavospevu Gospodu za dobro, ki je bilo že opravljeno,
in po opisu obširnega področja apostolata, ki se odpira pred don Boskovimi
sinovi, potem ko je pokazal potrebo po evangeljskih delavcih za tiste oddaljene
kraje, je povedal, da don Bosko pripravlja tretjo odpravo kakih štiridesetih sa-
lezijancev in hčera Marije Pomočnice. Del teh naj bi odplul prihodnji november,
drugi pa nekaj pozneje. Nato se je obrnil na vse ljudi dobrega srca s pozivom,
da bi odprli svoje denarnice in pomagali Božjemu služabniku pri velikanskih
izdatkih. Potem je nadaljeval: »Znano je, da mnogi ne gledajo s prijaznim oče-
som na misijone, češ da je pri nas premalo duhovnikov.« Po nekaj podobnih
razmišljanjih o tej zadevi je članek takole sklenil svoje poročilo: »Neka ugledna
oseba, dobro razgledana v sodobni zgodovini, je zatrdila, da vsak misijonar, ki
ga pošljemo v tujino, prinaša obilen sad za desetero bratov, ki vstopajo v duhov-
niški stan in izpolnijo mesto tistega, ki jih je v junaškem navdušenju zapustil in
šel oznanjevat evangelij nevernikom.«1
1 Pisec članka je bil profesor na državni gimnaziji v Turinu Vincenzo Lafranchi. Zdi se nam koristno
in primerno, da prepišemo pričevanje msgr. Bessona, škofa v Nimesu. V odprtem pismu z dne
28. avgusta 1878 opatu Bougaudu, generalnemu vikarju v Orleansu, je pisal: »Prva leta svojega
škofovanja v Besançonu (kardinal Mathieu) ni zlahka dovoljeval svojim duhovnikom vstopa v
redovne družbe z namenom, da bi šli v zunanje misijone. Zdelo se mu je, da ropa samega sebe
in da je njegova dolžnost, da poskrbi predvsem za škofijski kler. Toda čez nekaj let je spremenil
mnenje in škofija je dobila popolnoma novo podobo. Kolikor več dovoljenj je dal za odhod v mi-
sijone, toliko več fantov se je javilo za škofijsko semenišče. Zgodilo se je, da je iz kraja, od koder
je šel kdo v misijone, prišlo v semenišče troje ali četvero fantov. Velik razcvet škofije v Besançonu
se je začel tisto leto, ko so se njeni sinovi odločili, da v daljnih misijonih evangelizirajo ljudstva,
živeča v smrtni senci. Neko poročilo iz leta 1851 našteva 45 misijonarjev, koledar 1878 pa že 70.
Ni nam znano natančno število redovniških poklicev iz te lepe škofije. Mogoče jih je kakih 200
med dominikanci, kapucini, jezuiti, oblati, maristi, Marijinimi brati, redovnimi misijonarji vseh
vrst, ki se posvečajo vzgoji mladine. Kljub temu ogromnemu številu Božjih služabnikov, ki služijo

20.6 Page 196

▲back to top


196
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Citirano besedilo je previdno namigovalo na učinke, ki jih je med duhovniki
v nadškofiji povzročila dolga okrožnica turinskega nadškofa župnikom njegove
škofije dne 4. avgusta 1878. V njej nadškof izraža očitno zaskrbljenost zaradi
manjšanja števila duhovnikov in spodbuja gorečnost svetih pastirjev, da bi go-
jili v pobožnosti dečke, ki kažejo naklonjenost za duhovniški poklic, in jih poši-
ljali v semenišča v Braju in Giavenu. Med toliko spodbudnimi in lepimi rečmi je
bilo med vrsticami mogoče brati precej odkrito zavračanje tistih, ki so se trudi-
li, da bi pripravili fante za delo v zunanjih misijonih, in namig, da redovni stan
ni popolnejši od svetnega. Kdorkoli je bral to okrožnico in poznal salezijansko
družbo, je takoj vedel, da je naperjena proti njej.2
Točka, kjer se je najbolj jasno kazalo, da nadškof meri na don Boska, je bila
v trditvi, da »so vsi duhovniki brez izjeme od Jezusa Kristusa poklicani k popol-
nosti«. Dodal je: »Kakor vsi vidijo, je neizmerno veliko število vernikov izroče-
no v skrb tako imenovanega svetnega klera. Nikakor ne moremo misliti, da je
Božji Odrešenik duše, ki jih je odkupil s svojo dragoceno krvjo, izročil v skrb
tiste vrste duhovnikom, ki bi bila, kakor bi kdo domneval, manj popolna, manj
častivredna in manj bogata s svetostjo.« Sam kanonik Zappata, turinski gene-
ralni vikar, je v nekem »mnenju o neki okrožnici msgr. Gastaldija« zapisal:3 »Že-
lel bi, da bi opustili ali vsaj omilili namigovanje na don Boska, ker se bojim, da
bi to sicer lahko imelo hude posledice za vašo prevzvišeno ekscelenco. Dobro
veste, koliko zaščitnikov in pomočnikov ima don Bosko v Rimu. Kako ga, kakor
pravijo, zlasti papež visoko ceni. Lahko bi se zgodilo, da bi zaradi nesporazuma
ali napačnega tolmačenja prišlo iz Rima kako opozorilo in neprijetnost za vašo
ekscelenco.«
Po teh izjavah je ta katoliški časopis moral dobiti opozorilo. Tako je monsi-
njor, potem ko je zvedel za stvar, poslal teologu Margottiju, uredniku časopisa,
pismo, v katerem je lastnoročno pripisal: »Velezaslužnega teologa Margottija
lepo prosimo, da naj niti posredno ne pospešuje sedanjega pomanjkanja du-
hovnikov v Piemontu in turinski nadškofiji, kakor bi to bilo mogoče razbrati
iz časopisa
št. 213 leta 1877. Zato naj se ta časopis nikdar ne
postavlja po robu nadškofovi avtoriteti. Če se zmanjša tudi samo za en mili-
meter, se zmanjšuje tudi avtoriteta papeža. Naj gredo v misijone vsi, ki jih tja
kliče Gospod, toda ne skušajmo vlivati tega poklica v tiste, ki ga nimajo. Poklic
za delo v misijonih je nekaj čisto posebnega.« Urednik
velik
don Boskov prijatelj, je opozorilo takoj poslal naprej s pripisom: »Velečastiti
v tujini, ima toliko duhovnih poklicev, da zalaga še druge škofije v Franciji. Dejstvo je, da kolikor
bolj je kdo velikodušen do Gospoda, toliko bolj je Gospod velikodušen1 do njega.«
2
ki ga je napisal
duhovnik Janez Bosko. Sampierdarena, Tiskarna San Vincenzo de'Paoli, 1881.
3 Izvirnik je pri teologu Franchettiju v Turinu.

20.7 Page 197

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
197
in predragi don Bosko! Preberite to pisanje ter pro bono pacis [za mir v hiši] in
da ne bi žalili nadškofa in papeža, prosim, da mi ne pošljete v natis nobenega
članka več brez odobritve njegove ekscelence nadškofa. Vaš najvdanejši teolog
Margotti.« Don Bosko, ki je v Lanzu predsedoval generalnemu kapitlju, mu je 9.
septembra odgovoril z naslednjimi besedami: »Midva, dragi teolog, bova mora-
la iti v nebesa skupaj. Kajti kjer je eden, tam je tudi drugi.«4
Navdušenje za misijone je ostajalo živo zlasti med mlajšimi sobrati z bra-
njem pisem, ki so na začetku leta prihajala iz Amerike in opisovala žrtve ma-
loštevilnega osebja, ki mu je bilo naloženo ogromno delo. Ti dopisi, ki so jih
brali pri mizi, so mnoge navduševali, da bi pohiteli na pomoč. Nekateri so se
že v mesecu aprilu začeli učiti španščino. To toliko bolj, ker se je zdelo, da je
don Bosko odločen takoj po prazniku Marije Pomočnice poslati v Ameriko ok-
repitve. Potem pa je naročil don Barberisu, da naj vsem, ki bi radi šli v misijone,
priporoči, naj najprej goreče opravijo Marijin mesec in se resno pripravijo na
izpite. Izrazil je tudi željo, da naj bi se tokrat misijonarji bolje naučili jezika.
Upal je celo, da jih bo mogel poučevati sam don Cagliero, da bi tako takoj, ko bi
prišli tja, mogli začeti delo.
Ko so tako prestavili odhod odprave na mesec november, je don Bosko
izbral bodoče misijonarje dva meseca pred začetkom kapitlja: štirje duhovni-
ki, osem klerikov in šest pomočnikov. Vsi so bili neznansko radovedni, kdo so
izbrani, in bili pozorni na njegove besede, da bi mogoče odkrili skrivnost. Vse
pa je prišlo na dan na zelo preprost način. Nekega dne je don Rua povabil don
Vespignanija, da naj bi z don Boskom popil skodelico kave. Ta si ni dal tega
dvakrat reči: že je bil v obednici, poljubil don Bosku roko in sedel na njegovo
desno.
Medtem ko so nalivali dehtečo pijačo, se je don Bosko šalil z navzočimi.
Ko so potem srkali vsak svoj odmerek, je don Rua potegnil iz žepa kos papirja,
na katerem so bila napisana sporočila, ki jih je dajal na odmoru po kosilu, se s
skrivnostnim pogledom zazrl v don Boska in dejal: »Gospod don Bosko, ali do-
volite, da preberem imena tistih, ki bodo sestavljali novo odpravo misijonarjev?
Ko je dobil privolitev, je počasi bral: »Don Costamagna, Vespignani …« in tako
naprej. Kot blisk so se ta imena razširila po vseh koncih oratorija in dala povod
za najrazličnejše razlage.
4 V svojem pismu je don Bosko takoj mirno prešel na poročilo o grofu Caysu in opisal njegovo kle-
riško preobleko (prim. str. 131). Nič manj mirno ni v pripisu poročal: »Msgr. Lacerda, škof v Riu
de Janeiru, mi je ob odhodu naročil, naj vas lepo pozdravim in vas prosim, da bi objavili priložene
novice, iz katerih je mogoče videti, da je v tistem ogromnem cesarstvu še nekaj vere. Don Fran-
cesia je pismo prevedel iz portugalščine in ga uredil. Vi boste naredili, kar vam je drago.« Članek
ni bil objavljen. V besedah »midva, dragi teolog, bova morala iti skupaj v nebesa« nekateri vidijo
slutnjo njune smrti, saj sta v nekaj mesecih oba umrla. Don Margotti je umrl odličnega zdravja 6.
maja 1887 v 63. letu starosti.

20.8 Page 198

▲back to top


198
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Don Vespignani, ki ni pričakoval takega presenečenja, je bil ves iz sebe. Kot
pravkar posvečen duhovnik, ki je prišel v oratorij na predvečer odhoda druge
misijonske odprave, je takoj zaprosil, da bi smel iti tudi on. Čeprav se je kljub
ohrabrujočim don Boskovim besedam5 bal, da zaradi slabotnega zdravja ne
bi bil sposoben za tako potovanje. Tedaj ga je don Rua, ki je videl njegovo raz-
burjenost, ljubeznivo vprašal, ali bi imel kako težavo. Ko je odgovoril, da nima
nič proti, je don Bosko rekel: »Vi ne boste šli, dokler zdravnik ne potrdi, da ste
zdravi, da vam to potovanje ne more škoditi.« Zares je prosil zdravnika za nas-
vet in dobil pritrdilen odgovor.
Zunanjim osebam so se ti duhovniki in kleriki zdeli premladi. O tem se je
šušljalo že prej, sedaj pa je bilo povedano na glas. Toda od teh štirih duhovni-
kov je eden postal škof, to je bil don Costamagna, vodja odprave; eden je postal
inšpektor za Argentino in pozneje vrhovni svetovalec, to je bil don Vespignani;
junaški misijonar Patagonije je postal don Milanesio. Vsi so bili izmed najmlaj-
ših duhovnikov. Od tistih klerikov sta bila spretna organizatorja inšpektorij don
Gamba in don Rota, eden v Urugvaju in Paragvaju in drugi v Braziliji. Tretji, don
Paseri je postal goreč govornik in spovednik. Četrti je tekmoval z don Milanesi-
jem v Chos Malalu na ozemlju Neuquén, to je bil don Panáro. Peti se je odlikoval
kot priznan pedagog, ki je odlično vodil veliki zavod v San Nicolásu in s šolo
dosegel nepričakovane uspehe med kaznjenci. To je don Galbusera.
Na račun pomočnikov, ki so vsi imeli videz dobrih laikov, ni imel nihče nič
pripomniti. Omenili bomo dva, Masso in Graziana, ki ju naši bralci dobro poz-
najo.6 Prvi je celih petdeset let učil dečke čevljarske obrti ter z vztrajnostjo in
dobrohotnostjo dal deželi strokovnjake te vrste. Prav on je imel srečo, da je izu-
čil obrti prvega Indijanca iz centralnih Pamp, sina kačika, ki ga je msgr. Aneyros
poslal v zavod Pija IX. Ta izrazito značilen patagonski tip se je toliko naučil v šoli
mojstra čevljarja, da je sam postal čevljarski mojster v obrtni šoli v Viedmi. Ko
smo Graziana leta 1875 srečali v Rimu kot odličnega vojaškega oficirja, je odlo-
žil častniške epolete, naredil zaobljube v don Boskove roke in kot vodja pisarne
ponesel v Ameriko svoje izredne sposobnosti ter pomagal pri organizaciji prve
salezijanske obrtne šole.
Po vsem tem bo kar lahko razumeti pripombo don Vespignanija, ki je pol
stoletja pozneje vse skupaj na kratko povzel in takole pisal: »V tretji odpra-
vi so iz oratorija odšli ljudje, ki naj bi salezijancem nakazali poti v vse smeri
Južne Amerike. Začeli so v Argentini, od koder so nato odšli v Čile in Bolivijo.
Iz Urugvaja so se razširili v Paragvaj in Brazilijo, od tam pa naprej v misijone
Matto Grossa, Amazonke in Rio Negra. Prvi dve ustanovi v La Plati sta bili iz-
5 Prim. zgoraj, str. 21.
6 Prim. MB XI, str. 114 in 285 [BiS XI, str. 72 in 217].

20.9 Page 199

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
199
hodišče za Ekvador, Kolumbijo in druge bližnje republike.«7 To je zgodovina
gorčičnega zrna, ki se v zgodovini Cerkve nenehno ponavlja.
Pod neposrednim vodstvom don Cagliera in pokroviteljstvom don Barbe-
risa so se izbranci vadili v španskem jeziku in izpopolnjevali svoje duhovno
poslanstvo.
Sredi avgusta so se zbrali v Lanzu za duhovne vaje skupaj z drugimi sobrati.
Kar nam o teh duhovnih vajah piše don Vespignani, sodi v don Boskov življenje-
pis:8 »Don Bosko, ki je vodil duhovne vaje, je skoraj vse odmore prihajal k nam
in mi smo mu bili iz srca vdani. Pozorno smo ga poslušali, sprejemali njegove
nasvete, priporočila, ga o vsem mogočem vpraševali in skušali predvideti, kaj
nas čaka. Želeli smo si globoko vtisniti v dušo njegov duhovni lik in se napojiti
z njegovim duhom. Niti pomislili nismo, da ga ne bomo več videli in slišali, kajti
za nas don Bosko ni mogel nikdar umreti. Preden smo se ločili od njega, smo ču-
tili potrebo, da bi si nabrali čim več nasvetov in spodbud.« V pridigi spominov
je don Bosko pripovedoval neke sanje.9
»Prišel sem, da vam namesto običajnega pridiganja povem dve besedi. Pred
kratkim smo prejeli iz Amerike ugodne novice, ki jih boste slišali v obednici ali
kje drugje. Tukaj pa vam bom namesto pridige pripovedoval kratko dogodivšči-
no. Imenujte jo, kakor hočete: pravljica, sanje, basen, pripoved, pripišite ji velik,
srednji ali nikakršen pomen. Mislite si, kar hočete, vendar bo dogodivščina, ki
vam jo bom povedal, tudi vam kaj povedala.
Zdelo se mi je, da hodim po cesti Porta Susa in pred vojašnico, ko sem zag-
ledal neko žensko, ki se mi je zdela prodajalka kostanjev, ker je nad ognjem
vrtela neke vrste valj, v katerem naj bi bili kostanji. Ko sem zagledal tak nov na-
čin peke kostanjev, sem se približal, da bi od blizu videl tisti valj in kako se vrti.
Vprašal sem žensko, kaj peče v tisti čudni napravi. Odvrnila je: »Pripravljam
slaščice za salezijance.«
7 N. m., str. 104.
8 N. m., str. 112.
9 Sanje je ponovno pripovedoval med generalnim kapitljem zvečer 28. septembra v obednici po
večerji. Navzočih je bilo nekaj predstojnikov, med njimi tudi don Lemoyne in don Barberis, ki sta
pripoved takoj zapisala. V don Barberisovem zapisku beremo, da je don Bosko vprašal žensko:
»Kdo ste vi, ki ste tako čedno oblečeni in primemo urejeni?« Ona pa je odvrnila: »Ni treba, da
bi vedeli, kdo sem. Zapomni si, kar si slišal, in ne meni se za usta, iz katerih je povedano priš-
lo.« Mogoče je bolj primerno, da poročamo tako, kakor nam je povedal don Vespignani (n. m.,
str. 115–117.) Toda on je pripovedoval po spominu, potem ko je preteklo veliko časa. Vendar se
nam zdi, da je potrebno, da poudarimo neko nadrobnost. Po njegovi pripovedi naj bi don Picco
vzkliknil: »Odpad v oratoriju! Preganjanje oratorija!« Tukaj pripovedovalec opozarja: »Mi, ki smo
poslušali, smo bili priče odpadov in preganjanja, do katerih je prišlo tisti čas v oratoriju, in prvi,
ki je pokusil slaščice, je bil naš oče don Bosko. Ugotovil je, da so bile to slaščice matere Božje Ma-
rije. Don Vespignani je osebo, ki sta jo don Lemoyne in don Barberis imenovala ženska, imenoval
»neka gospa«. Dal je vedeti, da je bila to Božja mati Marija. Kar pravi o preganjanju, je res, kakor
bomo videli v naslednjem poglavju.

20.10 Page 200

▲back to top


200
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
'Kako?' sem vprašal, 'slaščice za salezijance?'
'Da,' mi je odvrnila. Odprla je valj in mi pokazala vsebino. V valju sem zag-
ledal različne vrste slaščic. Bile so ločene v prtih. Nekatere so bile bele, druge
rdeče in tretje črne. Prelite so bile s sladkorjem, da se je zdelo kakor rahel dež
ali zgodnja rosa. Na tej skorji pa je bilo nekaj rdečih madežev.
Vprašal sem žensko: 'Lahko jem te slaščice?'
'Da,' je odvrnila in mi jih ponudila.
Jaz pa: 'Toda kaj naj pomeni, da so nekatere od teh slaščic rdeče, druge bele
in nekatere črne?'
In ženska: 'Bele stanejo malo truda, vendar se lahko kmalu pokvarijo, rdeče
veljajo veliko truda, črne pa življenje. Kdor okuša te, ne pozna težav in ne smrti.'
'In kaj pomeni ta sladkorna skorja?'
'Je znamenje sladkosti svetnika, ki ste si ga vzeli za vzornika. Tista rosa
pomeni, da se bo treba potiti, veliko potiti, če bomo hoteli ohraniti sladkost.
Včasih bo treba preliti tudi kri, če jo bomo hoteli ohraniti.'
Ves začuden sem ji hotel postaviti še druga vprašanja, toda ona mi ni več
odgovorila. Nadaljeval sem svojo pot ves zatopljen v razmišljanje o njenih od-
govorih. Po nekaj korakih sem srečal don Picca in nekaj drugih naših duhovni-
kov, ki so bili vsi zmedeni in od strahu so jim lasje stali pokonci. Vprašal sem jih,
kaj se jim je pripetilo.
Don Picco: 'Če bi vedeli … če bi vedeli!'
Hotel sem vedeti, zato sem ponovno vprašal, on pa je odgovoril: 'Če bi vi
vedeli! Ste videli tisto žensko, ki je pekla slaščice?'
'Da. In?'
'Rekla mi je,' je nadaljeval ves zbegan, 'naj vam priporočim, da storite vse, da
bodo vaši sinovi delali delali. Rekla je: naleteli bodo na veliko trnja, pa tudi na veli-
ko vrtnic. Recite jim, da je življenje kratko in žetev obilna. Življenje je seveda krat-
ko, če ga primerjamo z Bogom, kajti pred njim je človek samo trenutek in nič več.'
'Toda, ali ne delamo zadosti?' sem vprašal.
'Da. Se dela in naj se še dela.' Ko je to izgovoril, nisem videl več niti njega
niti koga drugega. Še bolj presenečen kot prej sem nadaljeval svojo pot proti
oratoriju, in ko sem prišel tja, sem se zbudil.
To je dogodivščina, ki sem jo hotel povedati. Imejte jo za zagovor, zgled,
domišljijo, tu ni pomembno. Toda morali bi si zapomniti tisto, kar je ta ženska
rekla don Piccu in drugim: da naj izpolnjujemo krotkost sv. Frančiška Saleškega
in vedno veliko delamo!«
Tukaj je don Bosko obširno razložil, kaj je povedala tista ženska, in iz teh
besed povzel spodbudo, da bi izpolnjevali vse, kar nam je bilo priporočeno. Go-
voril je tudi o obilnem delu, ki ga je treba narediti, in o potrebi, da delamo, ter
takole sklenil: »Skrbimo, da bomo ljubeznivi z vsemi, molimo drug za drugega,

21 Pages 201-210

▲back to top


21.1 Page 201

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
201
da ne bo prišlo do padcev proti moralnosti, in naredimo sklep, da si bomo ved-
no med seboj pomagali. Čast enega naj bo čast vseh, obramba enega obramba
vseh. Vsi se zavzemimo za čast in obrambo družbe v osebi vsakega posamezne-
ga člana, kajti čast in nečast ne padeta samo na enega sobrata, temveč na vse
in celo družbo. Zato si vsi goreče prizadevajmo, da te naše dobre matere ne bo
nikdar sram. Potrudimo se vsi, da jo bomo častili in branili.« Še je govoril v tem
smislu in potem sklenil: »Pogum, dragi sinovi! Naleteli bomo na veliko trnja,
vendar se spominjajmo, da bo tudi veliko vrtnic. Ne dajmo se v težavah in ne-
varnostih pobiti od žalosti. Prosimo Boga, da bo dal obljubljeno pomoč tistim,
ki se trudijo zanj. Združimo se in storimo tisto, kar pravi Sveto pismo o prvih
kristjanih: cor unum et anima una [bili so enega srca in ene duše].«
Misijonarjem je bilo bolj kot drugim potrebno, da so bili enega srca in ene
duše. In don Bosko je skrbel za to. Sedmega oktobra je bil praznik Rožnovenske
matere Božje. Kakor hitro so sklenili generalni kapitelj, ni hotel don Bosko pre-
kiniti slovesnega obhajanja tega praznika v Becchih. Poslal je tja don Milanesia
s skupino aspirantov, da je pridigal devetdnevnico. Potem je na predvečer pra-
znika poslal še druge misijonarje. Ti so se z vlakom peljali do Chierija in obi-
skali semenišče, v katerem je don Bosko opravil svoj bogoslovni študij. Nato so
nadaljevali pot peš in se od časa do časa ustavili ter pihali in godli svojevrstne
fantazije s pihali in na strunska glasbila, bolj ali manj usklajeno. Don Bosko je
prišel za njimi pozneje. Slovesnost je bila zelo pobožna in vesela. Ob vrnitvi so
šli skozi Mondonio, kjer so obiskali grob in hišo Dominika Savia. Ta izlet je bil za
don Boska sredstvo, s katerim je pobratil srca tistih, ki se sploh niso poznali ali le
malo, pa so bili poklicani, da tako daleč od svojega očeta opravijo skupne naloge.
Manjkal pa je vodja odprave. Don Costamagna je v hiši v Morneseju prip-
ravljal šest hčera Marije Pomočnice, ki so bile določene kot prve zastopnice dol-
ge vrste sester, ki naj bi šle v obe Ameriki. Učil jih je španskega jezika, ki se ga
je on sam že dodobra naučil. Stal jim je ob strani v težavah s starši, jim pomagal
pri pripravi vsega potrebnega za potovanje. Zlasti pa je z duhovnimi sredstvi
skušal pripraviti njihove duše. Ostal je tam, dokler ni prišel novi ravnatelj don
Lemoyne. Končno je zadnji dan, 28. oktobra 1878, imel zbrani skupnosti zadnjo
konferenco z naslovom Svet pod nogami. V srcu Jezusa in v mislih večnost. Prizo-
ri pri odhodu so pokazali, kako zelo so ga gojenke in sestre imele rade.
Med gojenkami sta bili dve sestri don Vespignanija. Nepričakovani obisk
njihovega očeta je don Jožefa izvlekel iz velike težave. Saj svojim ni še nič pi-
sal o potovanju v Ameriko. Njegov oče je to zvedel od morneškega ravnatelja.
Seveda je takoj odpotoval v Turin, kjer je bil don Bosko. Z don Boskom sta se
srečala že meseca februarja, ko se je blaženi vrnil iz Rima in je sin težko bolan
ležal v postelji, kot smo povedali. Čeprav je bil zaradi sinove bolezni ves iz sebe,
se ni mogel odtegniti don Boskovemu čaru in dobroti, ki ju je blaženi izžareval

21.2 Page 202

▲back to top


202
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
na vse, ki so se mu približali. Zato je ob tem srečanju občutil dosti manj težav,
da se je pomiril. Še več. Ljubeznivo vedenje Božjega služabnika ga je tako zelo
prevzelo, da je ob slovesu vzel veliko zlato verižico in mu jo položil v roke z
besedami: »Vzemite ta mali dar za Marijo Pomočnico.« Še več, prenesel je celo
žrtev, da ni imel za slovo sina na svojem domu, in pri tem prevzel nalogo, da je
potolažil tudi materino srce.
Treba je poročati še o finančnih vprašanjih, ki so vsa bila na don Bosko-
vih ramah. Da bi se kakor ob prvih dveh odpravah tudi sedaj obrnil s posebno
okrožnico na vernike, nam ni znano. Sedaj je imel na voljo Vestnik, ki je lahko
to nadomestil, zlasti ker ga je bralo veliko ljudi, če so plačali naročnino ali ne. V
oktobrski številki je bil objavljen celoten članek iz
V novem-
brski številki je bil vroč klic za pomoč vsem dobrotnikom. Blaženi je hodil tudi
osebno k njim in jih prosil za pomoč. »Hodim okoli in iščem
[sredstva]
za misijonarje,« je pisal tiste dni nekemu ravnatelju.10 »Prosim Boga, da bi
nam prišel na pomoč.« Istočasno je torej pisal pisma in prosil, prosil ponižno in
vztrajno. Četudi ni nič dobil, se mu je vendar zdelo, da ni zapravljal časa, ker je
tako priklical pozornost na svojo ustanovo.
Upal je, da bo od zunanjega ministra dobil vsaj običajnih tisoč lir. V tem
upanju mu je poslal pismo, ki ga je izročil zaslužnemu gospodu komendatorju
Malvanu.
-
-
-
-
Dobil pa ni niti običajne vsote. Divjala je turško-ruska vojna, ki je ustvar-
jala na vzhodu izredne potrebe in zanjo so bila porabljena vsa sredstva, ki so
bila ministrstvu na razpolago. Prejel pa je od ministra in direktorja za zunanjo
politiko izredno prijazna pisma.11 Odgovori najvišjih oblasti so bili zanj vedno
posredni dokazi, ki jih je znal dobro izrabiti.
Toliko in nič več ni dosegel v Franciji. Francoskemu zunanjemu ministru je
naslovil naslednje pismo.
10 Pismo za don Ronchaila v Castiglione di Saluzzo, 26. oktober 1877.
11 Dodatek, št. 25 (A, B).

21.3 Page 203

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
203
Njegovi ekscelenci zunanjemu ministru, Pariz!
Družba, imenovana sv. Frančiška Saleškega, je že odprla razne zavode v Italiji, Fran-
ciji in Južni Ameriki z namenom, da bi zbirala revne in zapuščene fante in jim omogo-
čila šolanje in uvajanje v razne obrti ter jih usposabljala, da bi si sami služili vsakda-
nji kruh. Da bi mogli nadaljevati začeto delo, moramo nujno poslati štirideset novih
misijonarjev v republiko Argentino.
Ponižni prosilec, predstojnik te ustanove, ki živi iz javne dobrodelnosti, prosi tudi
vašo ekscelenco, da bi mu priskočili na pomoč s plačilom prekooceanskih voženj, ki
jih francoska vlada velikodušno odobri tistim, ki posvečajo svoje življenje koristim
zunanjih misijonov. Ti misijonarji prebivajo v zavetišču, imenovanem Patronage de
S. Pierre v mestu Nizza Maritima.
Dovoljujem si omeniti, da bi bila usluga še večja, če bi se nanašala na morski prevoz
v Marseillu ali tudi kje drugje, izbira je vaša.
Zagotavljam vaši ekscelenci, da prosim Boga, da bi vas obsipal s svojimi darovi in
osrečil Francijo, medtem ko imam čast, da se v globoki hvaležnosti imenujem vaše
ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko, predstojnik
Toda zakonski dogovor s prevoznimi družbami je točno določal, da so te
usluge namenjene samo redovnikom francoske narodnosti.12
Z enakim uspehom je mesec prej prosil za pomoč Osrednji svet Propagan-
da fide, kot smo o tem že poročali na drugem mestu.13 Pri tem se je obrnil na
kardinala prefekta Propagande. Kardinalu Randiju je poslal naslednje pismo.
Velečastita eminenca!
Salezijanski misijon v Južni Ameriki, ki se je pred dvema letoma začel pod vašim po-
kroviteljstvom, je blagoslovil Gospod in sedaj šteje že pet bogoslužju odprtih cerkva
in zavod ali malo semenišče v Villi Colón v Urugvaju, v San Nicolásu de los Arroyos in
zavetišče za zapuščene dečke v Buenos Airesu. V teh ustanovah je zbranih že več kot
sto fantov in nekateri med njimi kažejo nagnjenje za duhovniški poklic in prosijo, da
bi smeli postati misijonarji, da bi šli med Indijance. V naseljih blizu divjakov so stiki s
prvotnimi prebivalci in sedaj gre za to, da bi odprli tri nove zavode: enega v Rio Colo-
radu blizu Pamp, drugega v Carmen na Rio Negru med Pampami in Patagonijo in tret-
jega v Santa Cruzu na skrajni južni točki Patagonije ob Magellanovem prelivu. Da bi
mogli ohraniti že začete ustanove, nadomestili umrle salezijance in odprli tri imenova-
ne zavode, moram poslati nič manj kot 40 misijonarjev, ki so že pripravljeni na odhod.
Pod težo izdatkov za prejšnji dve odpravi in zaradi stroškov za sedanjo prihajam k
vaši eminenci s ponižno prošnjo, da bi mi pomagali tokrat priskrbeti misijonarjem
potrebno opremo, nakupiti španske knjige in poravnati stroške potovanja in podob-
no. Gre za zelo veliko odpravo, ki pa je potrebna, in upam, da bomo kmalu imeli
staroselce, ki bodo evangelizirali druge staroselce.
12 Dodatek, št. 26.
13 Glej zgoraj, str. 123.

21.4 Page 204

▲back to top


204
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Istemu kardinalu je ponovno pisal daljše pismo s prošnjo, da bi mu izdali
papeško potrdilo, ki je bilo pogoj, da bi mu mogla Ustanova za širjenje vere po-
deliti podporo za misijon v Patagoniji.
-
-
-
-
-
-
-
-

21.5 Page 205

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
205
Vse to pomeni ogromne izdatke. Sedaj pripravljamo odpravo 40 misijonarjev, ki naj
bi se pridružili tamkajšnjim sobratom, kjer je obilna apostolska žetev. Upamo, da
dobrota vernikov ne bo odpovedala.
Tudi Propaganda fide je pripravljena priskočiti nam na pomoč, vendar pa želi, kakor
je naravno, da te misijone odobri Sveti sedež, kakor je tudi povedano v pismu predse-
dnika Osrednjega sveta v Lyonu, ki ga prilagam.
Zato z edino željo, da bi pospeševal večjo Božjo slavo in sodeloval s skromnimi močmi
naše družbe pri širjenju kraljestva Jezusa Kristusa, ponižno prosim vašo eminenco,
da bi potrdili ta dva misijona, ki sta zaupana teologu Janezu Caglieru. On je ustanovil
naše hiše v Ameriki, usposobil pet cerkva za bogoslužje in obiskal razne kraje, da bi
izbral najboljšega. Na tak način bi začela delovati dva misijona, ki bi blagoslovljena
od Gospoda pod zaščito Svetega sedeža opravljala evangeljsko poslanstvo v deželi
Pampancev in Patagoncev. Medtem ko prepuščam vse modrim in previdnim rokam
vaše eminence, vas prosim, da bi mi pomagali s svojim nasvetom, da bi premagali
obstoječe težave.
V globoki hvaležnosti in v največjem spoštovanju imam čast, da se imenujem vaše
vzvišene eminence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Kardinal je redno prejel obe pismi. Ko pa ju je poslal naprej na tajništvo
za izredne cerkvene zadeve, od katerega je bila odvisna Južna Amerika, je bil
prepričan, da bodo od tam odgovorili don Bosku, in zato na don Boskovo pismo
ni odgovoril. Ko je potem dobil še drugo pismo, mu je sporočil, naj se obrne
na zgornji naslov »za vse, kar bi moglo biti odločilno v tej zadevi«.14 Ko je don
Bosko prejel to zapoznelo sporočilo, so se misijonarji že bližali ameriški celini.
Tako se je don Bosko, kljub temu da je moral v Turinu trpeti veliko nasprotova-
nja in se kar naprej braniti pred nenehnimi napadi, posvetil sestavi Načrta apo-
stolske prefekture ali apostolskega vikariata za Patagonijo in ga poslal istemu
prefektu Propagande, o čemer bomo še poročali.
Šlo je za celo vrsto zavrnitev. Toda najgrenkejša mu je tokrat prišla od pa-
peža, katerega je po kardinalu Biliu prosil za kako podporo za novo odpravo.
Sedaj pa naj si tisti, ki zmore, predstavlja, kaj je don Bosko občutil, ko je bral
naslednje pismo.
Dragi in velečastiti don Bosko!
Ob vrnitvi s pastoralnega obiska v moji škofiji me je čakalo vaše cenjeno pismo z dne
27. oktobra tekočega leta. Na prvem obisku sem svetemu očetu govoril o novi odpra-
vi 40 salezijanskih misijonarjev v Ameriko in o nujni potrebi po kaki podpori, zlasti
za plačilo potovanja. Naj vam povem, da se mi je zdelo, da sveti oče ni bil tako dobro
razpoložen kot prejšnje leto. Razloga za to sta, če stvar dobro razumem, predvsem
dva: zadeva konceptincev in dejstvo, da se lotevate preveč stvari obenem.
14 Pismo z dne 5. decembra 1877.

21.6 Page 206

▲back to top


206
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
quavis data occasione
-
-
kardinal
Zadeva s konceptinci, ki je don Bosku povzročila toliko preglavic, se je kon-
čala tako, kakor nam je znano. Propadla je, vendar ne po don Boskovi krivdi.
Bistri bralci so se zavedeli, za kaj gre, papež pa ni niti slutil o skritih spletkah.
To, da se loteva preveč stvari hkrati, je res. Toda če stvar pogledamo od daleč,
don Boskova podjetnost zares vzbuja začudenje, vendar je treba pomisliti, da
ni storil ničesar brez posvetov in potrebne previdnosti. Poleg tega pa mu v tem
obdobju ni spodletel noben načrt, če izvzamemo zadevo konceptincev, ki ni
propadla zaradi njega. Papež je žal dobil »manj ugoden vtis«. Nadaljevanje naše
pripovedi bo vrglo luč na vplive, ki so se takrat spletali v škodo Božjega služab-
nika. Tu se bomo omejili samo na en dogodek. V drugi polovici leta 1877 je Pij
IX. pisal don Bosku tri pisma, na katera je Božji služabnik takoj odgovoril. Toda
odgovori niso nikdar prišli do papeža, ker so jih prestregle osebe, ki so prebiva-
le v Vatikanu. Papež se je don Boskovemu molku najprej čudil, potem je menil,
da mu preobilica dela onemogoča, da bi zadostil svojim glavnim obveznostim,
in končno se je potožil: »Kaj sem storil don Bosku, ki mi niti več ne odgovarja?
Ali nisem storil zanj vsega, kar je bilo v moji moči?« Tudi kardinalu Biliu je izra-
zil svoje nezadovoljstvo: »Kaj sem vendar storil hudega don Bosku, da mi več ne
odgovarja?« Kardinal ni našel besed, da bi opravičil Božjega služabnika, čeprav
bi to nadvse rad storil. Ko je potem prišel v Rim don Cagliero z misijonarji, mu je
jasno govoril o vsem tem, kar je v pismu don Bosku samo nakazal. Don Cagliero,
ki je vedel, da je don Bosko odgovoril na vsa tri pisma, je bil nadvse presenečen.
Kardinal je menil, da je imel v roki dokaze, da bi razpršil papeževe dvome. Ko ga
je papež slišal, je dvignil oči k nebu in vzkliknil: »Potrpljenje!« Toda kardinalu
Biliu se je zdelo, da papež ni bil popolnoma prepričan. Bog je dovolil, da so an-
gelskega papeža doleteli križi, ki navadno zadevajo svetnike, da jih popolnoma
očistijo in jih odtrgajo od zemlje.15
Vendar don Bosko ni dobival odpovedi od vseh strani. Tako je lepega dne
15 Da bo mogoče stvari bolje razumeti, naj povemo, da je msgr. Manacorda, škof v Fossanu, neke
noči med deseto in enajsto uro šel k papežu, da bi mu tajno poročal neko zadevo. Papež mu je
rekel: »Govorite tiho. Tukaj imajo celo zidovi ušesa.« To je večkrat pripovedoval salezijancem, s
katerimi se je zelo dobro razumel.

21.7 Page 207

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
207
proti koncu oktobra dobil sporočilo od predstavnika Francoske pomorske
družbe v Genovi, da ima po naročilu družbe iz Buenos Airesa na parniku rezer-
viranih deset kabin drugega razreda.16
Ker je ena skupina misijonarjev morala odpluti iz Lizbone, je Božji služab-
nik dvakrat pisal nekemu duhovniku v tistem mestu, ne da bi dobil odgovor.
Nazadnje se je s pismom v latinskem jeziku obrnil naravnost na patriarha in ga
prosil, da bi njegovim sinovom našel primerno prenočišče v semenišču ali kje
drugje.17 Toda tudi ta korak je ostal brez odgovora, kajti ob odhodu don Bosko
o tem ni nikomur nič rekel in potnikom niti na misel ni prišlo, da bi se oglasili
pri visokem prelatu.
Za svečan poslovilni obred so izbrali 7. november. Ves tisti dan je don Bosko
imel okoli sebe svoje drage sinove, ki so tako brez težave zasebno ali javno go-
vorili z njim. Sedaj niso več odhajali v neznano. Don Cagliero, ki je pred vrnitvi-
jo v Evropo vsakemu določil prostor, jih je pripravil na življenje, ki jih je čakalo.
Potem je bil tu še msgr. Ceccarelli, ki ga je prosil, da bi se ustavil v Turinu, da bi
bodoče misijonarje učil španščino in spremljal eno skupino. Vendar ločitev od
tako ljubljenega človeka na tako velike razdalje ni bila lahka.
Še bolj so trepetale dobre hčere Marije Pomočnice. Toda misel, da bo z
njimi kot angelus in via [angel na poti] don Costamagna, jih je močno tolažila.
Šestega novembra zvečer je don Lemoyne določil, da naj v kapelici v Morne-
seju priredijo poslovilno slovesnost kakor v Turinu. Udeležili so se je starši in
prijatelji misijonark. Potem ko so odpeli večernice, jih je pozdravil in spodbudil,
jim podelil blagoslov z Najsvetejšim in zmolil z njimi molitve za itinerarium
[potovanje]. Nato se je sredi splošne ganjenosti dvignila mati Mazzarello in na
čelu šestih sester šla proti vratom, medtem ko so jih druge bolj s srcem kot z
besedami ljubeznivo pozdravljale. Dve izmed njih, ki naj bi z materjo odšle v
Rim, sta odpotovali v Sampierdareno, kjer naj bi počakali na salezijance. Druge
štiri se prišle 13. novembra, ko sta se njihovi tovarišici že vrnili iz Rima.
S prižnice cerkve Marije Pomočnice je 7. novembra blaženi don Bosko ta-
kole govoril množici vernikov:
»Na začetku tega mojega govora se moram pred vsemi drugimi stvarmi zahvaliti
Bogu in Mariji za velike dobrote, ki sta nam jih izkazala.
Večina izmed vas se spominja, da je pred dvema letoma prav tukaj nekaj junaških
salezijancev jemalo slovo od svojih bratov z namenom, da bi se odpravili v neznane
kraje, brez sredstev, ne da bi vedeli, kaj bodo tam našli. Zato smo bili vsi v velikih
skrbeh. Toda ko so prišli v Buenos Aires, v San Nicolás, so našli pomoč, so naleteli na
podporo. Stvari so dobro uspevale in bila je potrebna druga odprava. Tedaj smo ne v
zaupanju v svoje moči, temveč v pomoč presvete Device Marije poslali v daljne ame-
16 Pismo gospoda Gazzola don Bosku, Savona, 21. oktober 1877.
17 Dodatek, št. 27.

21.8 Page 208

▲back to top


208
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Ite
-
aturae
Ite in mundum universum, praedicate evangelium omni cre-
In
omnem terram exivit sonus eorum et in fines orbis terrae verba eorum
-
-
-
-

21.9 Page 209

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
209
To je še en nov korak.
Še nekaj moram omeniti. Tudi protestanti pošiljajo ali gredo v tako imenovane mi-
sijone. Toda kakšna razlika je med našimi in njihovimi misijoni, med protestantskim
in katoliškim misijonarjem. Nimam časa, da bi jo na dolgo opisoval. Naj samo povem
ali vprašam, kdo jih pošilja v misijone. Angleška kraljica, cesarji, kralji, knezi. Od
koga pa katoliški misijonarji dobivajo naročilo za misijon? Od Jezusa Kristusa, ki ga
predstavlja njegov namestnik papež. Ali jih mogoče angleška kraljica, ruski car ali
pruski cesar pošiljajo v imenu Jezusa Kristusa? Nikakor ne, saj niso duhovniki in ne
prihajajo po nepretrgani vrsti apostolov Jezusa Kristusa. Pošiljajo jih ljudje, imajo
človeško poslanstvo, ki navadno nima drugega cilja kot politiko in boj proti Katoliški
cerkvi. Ne pošilja jih Jezus Kristus. Protestantski misijonarji se najprej pozanimajo
za plačo, ali je zadosti velika: 'Koliko mi boste dali? Če mi daste toliko, bom šel, prav,
sicer ne grem. Je vse preskrbljeno, stanovanje, hrana in obleka?' Potem hočejo vedeti,
ali imajo zadosti sredstev za vzdrževanje otrok, žene. Na pot vlečejo s seboj ogromno
stvari, ker hočejo udobno živeti. Ali katoliški misijonarji tudi delajo tako? Poslovijo
se od svojih staršev in sobratov in gredo na pot z edinim bogastvom Božje pomoči
in ničesar drugega. Gredo tja, kamor jih kliče pokorščina, kjer najbolj potrebujejo
njihovo pomoč, ne da bi pri tem mislili, kako in kje bi dobili sredstva za preživljanje.
Protestanti gredo samo tja, kjer imajo vse udobnosti za življenje, in če jih še ni, si jih
dobijo. Skušajo si pridobiti čim več koristi in se branijo, da bi se izpostavljali nevarnos-
ti. Če pa jih nuja ali ponos k temu prisilita, se dobro oborožijo. Naši pa ne gledajo na
neugodnosti in žrtve, gredo tja, kamor jih pošiljajo, ne da bi se menili za pomanjkanje
in nevarnosti. Če morajo prenašati lakoto in žejo, znajo prenašati te tegobe s čudovito
potrpežljivostjo. 'Bog me pošilja oznanjevat njegov evangelij in jaz ga bom oznanjal
tudi za ceno svojega življenja. Na vse drugo se ne oziram.' Gredo, da pridobivajo duše
za Jezusa Kristusa, protestanti pa zato, da bi obogateli in zaslužili denar, da bi poskr-
beli za lepo življenje svojih žena in otrok in svoje ime proslavili pred svetom. Medtem
ko so protestantski misijoni stvar dobička, so katoliški misijoni plemenita služba, ko-
ristna človeški družbi, potrebna za večno življenje; nebeška, Božja služba.
Kdo posnema v svojem življenju Jezusa Kristusa, Božjega učitelja, v ljubezni do duš s
prizadevanjem, da bi jih rešil? Protestantski ali katoliški misijonar?
Sedaj mi dovolite, da nagovorim svoje sinove, ki odhajajo. Kaj naj povem tem dragim
sobratom, ki se poslavljajo od nas, da bi pogumno šli na delo za Gospoda? Dal vam
bom iste nasvete in ista navodila, kot sem jih dal onim, ki so odšli pred vami. Natisnili
so jih in vi boste imeli priložnost, da jih boste brali in o njih razmišljali. Drugo, kar bi
vam rad zelo priporočil, so pravila naše družbe. Vzemite to knjigo in se jo naučite na
pamet, imejte jo vedno s seboj in naj postane pravilnik vašega ravnanja.
Šli boste v Rim. Predstavite se svetemu očetu, kakor če bi bil Jezus Kristus sam. Potem
boste šli v Ameriko. Ko boste tam, se zahvalite vsem, ki so vam storili kaj dobrega.
Recite jim, da se tu v tej cerkvi zanje moli, recite jim, da naj še naprej podpirajo s
svojo dobrodelnostjo to delo in da bo dobro, ki ga boste storili, tudi njihovo, ker ste
storili z njihovo pomočjo.
Vedite, da imate tam spodaj goreče vernike, ki vas pričakujejo in si vas želijo, tam

21.10 Page 210

▲back to top


210
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
mam tuam praedestinasti
Animam salvasti, ani-
Na čelu z don Caglierom je krdelce odšlo na pot v Rim. Malo po poldnevu
9. novembra so salezijanci in sestre imeli sladko zadovoljstvo, da so videli in
slišali papeža, velikega Pija IX. Pričakovali so ga v Raffaellovi galeriji, kamor je
prišel v spremstvu kardinalov Bilia, Pacca in Ledohovskega. Don Cagliero, ki so
ga povabili, da bi predstavil navzoče, je dejal: »To, sveti oče, je tretja odprava sa-
lezijancev, ki gredo, da se pridružijo svojim sobratom v ameriških misijonih. Tu
so tudi hčere Marije Pomočnice, ki gredo v republiko Urugvaj, da bi tam usta-
novile prvo hišo za zapuščene deklice. Prišli smo vas prosit za vaš blagoslov, ki
naj nam ne bi bil samo v spodbudo, temveč tudi v pomoč.«
Sveti oče je odvrnil: »Da, dragi sinovi, vse vas iz srca blagoslavljam!«
Potem si je ogledal dolgo vrsto in vprašal »Kje dobi don Bosko vse te ljudi?«
»Svetost, Božja previdnost mu jih pošilja.«
»Da, da, Božja previdnosti, ona zmore vse. Vedno zaupajmo vanjo.«
Don Cagliero je podaril njegovi svetosti rokopisno poročilo o stanju sa-
lezijanskih misijonov v Ameriki, potem knjižico, ki so jo natisnili ob odprtju
patronata sv. Petra v Nizzi Maritimi, in en izvod Ustanove sinov Marije Pomoč-
nice za zapoznele poklice. Tukaj je papež pokazal posebno zanimanje. »Ah,«
je vzkliknil, »poklici za duhovniški stan! Odlično, odlično!« Nato je dal vsem
poljubiti roko. Zatem je stopil prednje in kljub njegovim 85 letom z mogočnim
in odločnim glasom povedal naslednji nagovor: »Dragi sinovi, sedaj je vrsta na
meni, da vam dam kak spomin, ki naj vam bo v spodbudo za prihodnost. Pove-
dal vam bom misel, ki mi je prišla danes zjutraj pri sveti maši. V uvodnem spe-

22 Pages 211-220

▲back to top


22.1 Page 211

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
211
vu, ki smo ga danes brali na praznik glavne rimske cerkve, sem bral naslednje
besede, ki so name naredile velik vtis: Terribilis est locus iste [Strašen je ta kraj].
Kako, sem vprašal samega sebe, cerkev, kamor prihajamo, da izpovemo naše
bridkosti, dvigamo našega duha k Bogu, ga prosimo v naših stiskah za pomoč,
naj bo strašen kraj? Odgovoril sem sam sebi: Da, cerkev je strašna, toda samo
za nekatere. Vedeti morate, dragi sinovi, da so ljudje, ki so otroci Cerkve, pa so
zelo zelo hudobni. Ti ne delajo drugega, kot žalijo to Cerkev, da joče, in vstopijo
v ta sveti kraj zato, da bi večali težave in množili žalost te uboge matere. Do
teh je Cerkev strašna, do teh je Cerkev jezno razpoložena in pripravljena, da
jih kaznuje, čemur smo vsak dan priče. Po drugi strani pa Cerkev ni strašna,
temveč dobrohotna in mila za vse, ki jo ljubijo, ki izpolnjujejo njene zapovedi in
so ji vdani. Zato je vaša naloga, dragi sinovi, da storite, da ta Cerkev ne bo več
strašna. Vi, ki se boste napolnili s svetim navdušenjem, boste storili, da bosta
izginila s sveta greh in hudobija. Skratka, s tem da se boste posvečevali v vaši
družbi, boste posvečevali ljudstva, ki živijo v tistih oddaljenih deželah. Tedaj
boste videli, kako se bo ta Cerkev veselila in se pokazala dobro mater, ki bo vse
blagoslavljala.« Če povzamemo njegovo misel, ki smo jo podali samo v izvlečku
in jo je L'Unità Cattolica objavila 16. novembra, je sklenil: »Ljubite, dragi sinovi,
Cerkev, branite njeno čast, storite, da jo bodo ljudstva vzljubila. To je spomin,
ki vam ga zapušča v tem trenutku namestnik Jezusa Kristusa.« Nato je dal svoj
sveti blagoslov.
Potem je misijonarjem dovolil, da so se mu približali in poljubili sveti pr-
stan. Ko je prišel na vrsto don Vespignani, je don Cagliero dejal: »Ta mladi du-
hovnik še nima dovoljenja za spovedovanje. Prosim vašo svetost, da mu daste
pooblastilo, da lahko spoveduje, dokler ne bomo prišli v Buenos Aires.« Papež
je takole odgovoril: »Spovedujte, spovedujte! Dajem vam vsa pooblastila. Ko
boste v Buenos Airesu, se predstavite tamkajšnjemu nadškofu in on vam bo po-
delil vsa kanonična pooblastila.« Don Vespignani je potem zapisal: »Odšli smo
iz avdience z dušami, polnimi neizrekljivih čustev, in smo se zahvaljevali Bogu.
Zdelo se nam je, da prihajamo z gore Tabor, da smo videli Gospoda in da smo
govorili z njim kakor Mojzes in Elija.«18
Naslednje dni je eden izmed njih, klerik Pane, zbolel. Med ogledom kata-
komb sv. Kalista ga je napadla vročina. Prva, ki se je tega zavedela, je bila mati
Mazzarello, ki je vzela svoj šal in klerika spoštljivo pa odločno prosila, naj se
pokrije. Revček se je malo branil, ker pa je mati vztrajala in ga je začelo tresti po
celem telesu, je šal sprejel. Ostal je pri usmiljenih bratih, dokler se mu zdravje
ni izboljšalo in je bil sposoben za potovanje. Šel je v Sampierdareno, toda njego-
vi tovariši so že odpotovali. Moral je potrpeti in počakati na naslednjo odpravo.
18 N. m., str. 133.

22.2 Page 212

▲back to top


212
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Don Bosko jih je 13. novembra pričakoval v Genovi. Žalosten zaradi nepri-
jetnosti, ki se je zgodila kleriku, je dejal: »Pazite, da ne boste med potjo koga
izgubili!« Oni pa so ga obstopili in mu navdušeno pripovedovali o papeževi av-
dienci. Niso se mogli nagovoriti o rimskih vtisih. Dobri oče jih je dobrohotno
poslušal in skušal iz vsega potegniti primerne nauke ter kazal, kako se z njimi
veseli.
V Sampierdareni don Vespignani ni mogel dočakati trenutka, da bi bil sam
z don Boskom. Dovoljenje za spovedovanje, ki mu je kar tako padlo z neba, ga
je presenetilo. Pa ne, da ne bi bil za to pripravljen. Doma je točno opravil ves
študij moralke in v oratoriju poslušal dvotedenske konference teologa Askanija
Savia. Vendar se je bal podeljevanja zakramenta. Morali so uporabiti ta izredni
postopek, ker bi v Turinu bilo popolnoma nesmiselno prositi za dovoljenje za
spovedovanje.
V spovedi je želel razčistiti svoje težave, ki so bile trojne vrste: prva o du-
hovnem vodstvu, druga o načinu, kako bi rešil fante slabih navad, in tretja, kako
naj ravna v stvareh
[šesta Božja zapoved] z odraslimi osebami. Don
Bosko ga je mirno poslušal in pokazal, da jemlje resno njegove dvome, potem
pa mu jih je drugega za drugim razrešil. Za duhovno vodstvo mu je priklical v
spomin:
[Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo na-
vrženo]. Skušajmo v dušah zakoreniniti kraljestvo Božje pravičnosti, tako da jih
vodimo po poti milosti, se pravi z izpolnjevanjem vseh krščanskih kreposti in z
molitvijo. To je dvoje glavnih nalog. Drugo, da bi reševali posamične primere in
dajali ustrezne nasvete glede na stan spovedanca, pa nam bo navrženo, bo priš-
lo samo od sebe. Kar se tiče spovedovanja fantov o tem delikatnem vprašanju,
mu je svetoval pogosto prejemanje zakramentov, spomin na večne resnice in
nenehno ponavljanje 'čujte in molite'. Poleg tega pa še pobožnost do Jezusovega
in Marijinega srca in Marije Pomočnice. Za tiste, ki so prejeli zakrament zakona,
je opozoril na tri točke iz Rimskega katekizma:
[korist vere],
[korist otrok] in
[korist zakramenta] s priporočilom,
da naj živijo kot dobri kristjani.
Tudi sestre se niso mogle ločiti od svoje generalne matere. Don Bosko je
mislil tudi nanje. Zvečer 13. novembra je prišel don Cagliero z lepo sliko Marije
Pomočnice na platnu. »Ukradel sem jo v zakristiji v Valdoccu,« se je smeje se
šalil, »ukradel sem jo za vas.« Slika je imela svojo zgodovino. Slikar je v resni
nevarnosti, da bi izgubil vid, prišel k don Bosku. Don Bosko ga je blagoslovil in
slikar je popolnoma ozdravel, naslikal podobo in jo podaril don Bosku. »To je
torej čudežna slika,« je sklenil svoj nagovor don Cagliero. »Don Bosko jo je bla-
goslovil in vam jo pošilja, da jo boste nesle s seboj.«
Odpotovali naj bi iz treh pristanišč ob treh različnih datumih. Prva, največja

22.3 Page 213

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
213
skupina naj bi se vkrcala 14. novembra v Genovi, druga v Lizboni 29. novem-
bra in dva sobrata vsak zase v Le Havru med prvo in drugo skupino. Večina se
je pod vodstvom don Costamagne vkrcala na Savoio. Sestre so šle z njim. Don
Bosko je že tretjič stopil na krov te ladje, kjer se je še tretjič ponovil prizor
zadnjega pozdrava in zadnjega blagoslova. Don Albera piše:19 »Večkrat sem se
znašel v njegovi družbi, ko se je na ladji poslavljal od svojih misijonarjev, in prav
v tistih dragocenih trenutkih sem dobil najboljše potrdilo njegove žive vere in
velike gorečnosti. Enemu je dejal: 'Upam, da boš rešil veliko duš.' Drugemu je
šepnil na uho: 'Moral boš veliko trpeti, toda zavedaj se, da bodo nebesa tvoje
plačilo.' Tistim, ki naj bi prevzeli skrb za župnije, je priporočal, naj se zavzamejo
zlasti za otroke, reveže in bolnike.« Nato so salezijanci in sestre pokleknili in
med jokom prejeli blagoslov.
Ganjenost je prevzela tudi njegovo srce. Da bi ga raztresli, sta mu don Cag-
liero in don Albera pokazala čoln, ki ga je čakal spodaj. Spustil se je dol. Prised-
li sta tudi mati Mazzarello in še neka druga sestra. V drugi skupini je bil don
Vespignani, toda don Bosko ga je poklical k sebi na ladjo. Previdnostni pripetljaj
je v don Bosku preprečil preveliko ganjenost, ki jo je čutil ob slovesu staršev, ki
so se stegovali proti parniku, da bi slišali zadnji zbogom. Potegnil je veter in mu
odnesel z glave pokrivalo. Ena izmed sester ga je prestregla in vsega mokrega
rešila, medtem ko mu je neki ljubezniv sotrudnik posadil na glavo svoj cilinder.
Don Bosko je dal, da so se šalili, in z zgovornim nasmeškom nosil pokrivalo, ki
mu je dajalo v resnici čisto smešen videz. Kar nenadoma je z nedopovedljivo
milino in vedrostjo izpod krajca pokrivala pogledal don Vespignanija, ki je sedel
nasproti njemu in mu dejal: »Vi gotovo mislite na mamico. Prav. Od sedaj bom
nanjo mislil jaz.« »Ne, gospod don Bosko,« je odvrnil Vespignani, ki ga je ta než-
na pozornost presenetila, »ta misel me ne muči preveč. Moja mati se kmalu vda,
kadar gre za Božjo voljo.« Don Bosko ni bil nikoli človek besed, temveč dejanj.
Po dvaindvajsetih letih, ko se je sin don Jožef vrnil iz Amerike, mu je mati dala
brati pisemce, v katerem je bilo zapisano dobesedno: »Gospa Vespignani, don
Jožef odhaja in na njegovo mesto pri vas stopa don Janez. Je prav? On odhaja
v Ameriko, da reši duše in zagotovi rešitev svoje duše in duš svojih dragih. Je
v Lizboni, morje je mirno in Marija Pomočnica ga je odela v svoj plašč. Zato se
radujte v Gospodu in me imejte za vašega prijatelja v Jezusu Kristusu. Duhovnik
Janez Bosko.«20
Savoia je pristala v Marseillu. Naši popotniki so izkoristili postanek, stopili
na kopno in pozdravili župnika Guiola, ki jih je sprejel z odprtimi rokami in ob
pogledu na tako lepo število salezijancev vzkliknil: »Kdaj bo tudi sem prišel šte-
19 Don Paolo Albera, Okrožnice salezijancem,. str. 78. Turin, SEI.
20 Don Vespignani (n. m., str. 199) je prepisal to pismo z nekega drugega, ki pa ni imelo datuma. To,
ki je navedeno v knjigi, je gotovo napačno, vsaj glede kraja.

22.4 Page 214

▲back to top


214
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
vilen trop salezijancev in se tukaj naselil? Marseille je bliže kot Amerika. Rad bi,
da bi prišli že letos.« Prevzeti od tolike naklonjenosti so misijonarji pisali don
Bosku z ljubeznivo hvaležnostjo.21 Božji služabnik ni pozabil teh ljubeznivosti
velezaslužnega opata.
Manjša skupina misijonarjev je zapustila Sampierdareno dva dni pozneje.
Vodil jih je msgr. Ceccarelli, ki je z dovoljenjem svojega ordinarija podaljšal svo-
jo odsotnost iz Argentine. Nismo še povedali, kako je prišel v Ameriko. Rodil
se je v Mantovi, študiral je v Rimu. Po opravljenem doktoratu iz teologije in ka-
nonskega prava je med vatikanskim koncilom umrl msgr. Escalada, predhodnik
msgr. Aneyrosa. Mladi duhovnik se je ponudil, da bi spremljal truplo v Buenos
Aires. Za to dragoceno uslugo mu je buenosaireški škofijski urad ponudil eno
izmed najboljših župnij v škofiji San Nicolás de los Arroyos. Drugo je znano.
Ko je on po prihodu iz rojstnega mesta prišel v Sampierdareno, je bil blaže-
ni že v Turinu, zanj pa je pustil pismo, pisano v latinskem jeziku, kakor je imel
včasih navado, da je pisal iz hudomušnosti in v znamenje zaupanja, zlasti če je
komu hotel dati kak dober nasvet. To je verjetno razlog, zakaj mu je monsinjor
odgovoril po latinsko. Pismo je dokaz naklonjenosti in spoštovanja, ki si ju je
don Bosko znal pridobiti pri tistih, ki so z njim dolgo imeli stike in bili do njega
posebno zaupljivi. Kolikor bolj so don Boska poznali, toliko rajši so ga imeli in
ga spoštovali. Nič ne kaže na to, da bi s prostodušnostjo svetnikov prihranil
dobremu sotrudniku očetovski nasvet v korist njegove duše. To lahko beremo
med vrsticami. To je bila neke vrste duhovna miloščina, s katero je Božji služab-
nik vračal prejete usluge.22
Skupina z msgr. Ceccarellijem bi se morala vkrcati na parnik Miño, last an-
gleške kraljeve pošte, ki bi moral pristati v Lizboni. Zato se menili, da bi bilo
najbolje iti z vlakom do Marseilla in potem z ladjo v Lizbono. Tukaj ne bomo
pripovedovali o dogodivščinah, ki so jih preživeli. Po dobrem tednu potovanja
so bili na cilju.
Da bi potešili radovednost bralcev, ki želijo poznati vse, kar ima neposred-
no opraviti z našim blaženim očetom, bomo navedli petero pisem, ki jih je od-
poslal iz Sampierdarene. Prva tri so nam dali misijonarji.
Don Fagnano je vodil zavod v San Nicolásu in tamkajšnje ustanove. Don
Boska vodi misel nekega pisma, v katerem je don Fagnano 2. marca podal nekaj
načrtov za pohod v Patagonijo. V istem pismu je govoril o denarni pomoči: »Za
to polletje ne bom mogel pomagati, v drugem pa bom sodeloval pri vzgoji naših
sirot.«
21 Bollettino salesiano, januar 1878.
22 Dodatek, št. 28.

22.5 Page 215

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
215
Dragi moj don Fagnano!
Prejel sem tvoja pisma. Toda zakaj nisi tudi ti prišel na duhovne vaje v Lanzo? Si se
bal, da ne bi bilo prostora? Upam, da boš opravil malo daljše prihodnje leto. Razmi-
šljal sem o vsem, kar si mi pisal ob raznih priložnostih. Ko bo prostor pripravljen,
bodo sestre odšle na pot.
Ta nova odprava nas je utrudila tako telesno kakor denarno. Upam, da boš tudi ti
preskrbljen, in če boš koga potreboval, ti ga bomo poslali. Vse, za kar si prosil, je
priskrbljeno in ti bodo izročili novi sobratje. Če moreš, mi pošlji denar. Vedi, da sveti
oče še vedno misli na Patagonijo in ti boš izbran, da boš poskusil delo, če se bo don
Cagliero z zamudo vrnil v Ameriko. Skušal bom kaj napisati po zasnovi, ki si mi jo dal
za vsakega posameznega. Vedno in povsod spominjaj salezijance na rek, ki sem vam
ga dal in smo si ga prisvojili: Labor et temperantia [delo in zmernost]. To dvojno
orožje nam bo pomagalo premagati vse in vsakogar.
Novice boš zvedel od sobratov, ko bodo prišli.
Povem ti samo, da če boš prišel v Evropo, boš našel salezijanske hiše v Marseillu,
Toulonu, Navarru, Cannesu, Nici, Ventimiglii, Spezii, Lucci, Maglianu Sabinu, Albanu,
Ariccii itn.
Vsem izroči moje najvdanejše pozdrave. Vsak dan se vas vseh spominjam pri sveti
maši. Tudi vi molite zame.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami, z našimi dragimi fanti
in naj nas trdno drži na poti v nebesa. Amen.
Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 14. november 1877
2. DON DOMINIKU TOMATISU
Don Tomatisa je tiste prve dni prevzelo veliko malodušje. Blaženi oče upo-
rablja izraze, ki bi mu mogli vrniti pogum in zaupanje. To sinovsko zaupanje
je bilo mogočen vzvod v don Boskovih rokah in z njim je navajal h gorečnosti
svoje sinove.
Predragi don Tomatis!
Tudi tebi bo gotovo draga kaka vrstica, ki ti jo piše resničen prijatelj tvoje duše. Naše
novice ti bodo v obilici prinesli sobratje, ki bodo prišli z msgr. Ceccarellijem, ki smo
mu vse pokazali in ki ve za vse. Dobro srce in plemenita duša! Ti moraš biti – in to ti
tudi ukazujem – zgled delavnosti, zatajevanja, ponižnosti in pokorščine vsem priš-
lekom. Ali boš to storil? Rad bi, da bi mi pisal kako dolgo pismo, ki bi bilo kakor ob-
vestilo pri duhovnih vajah, in mi odkritosrčno opisal svoje kreposti, čudeže, pretekle,
sedanje in prihodnje.
Dragi don Tomatis, imej rad don Boska, kakor tudi on ima rad tebe. Vsak dan te pri-
poročam Gospodu pri sv. maši, ti pa prosi zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši
prijatelj.
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 14. november 1877

22.6 Page 216

▲back to top


216
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Ta goreči salezijanski duhovnik je dolgo let uspešno opravljal sveti apos-
tolat v župniji sv. Janeza evangelista v Bocci, kjer so mu pomagali tudi škofijski
duhovniki.
Don Bosko je bil pri don Vallauriju, velikodušnem turinskem duhovniku,
kakor doma. K njemu je hodil včasih popoldne, da se je umaknil mnogim obi-
skom ali nadlegovanjem drugačne sorte ali pa je odpravil nujno dopisovanje ali
kako neodložljivo opravilo.
Neredko se je ob vrnitvi s potovanja najavil tam za kosilo. To je delal zato,
ker se je vračat v oratorij ob neprimerni uri ali se mu je mudilo, da je opravil
kako nujno zadevo v mestu ali ob pisalni mizi.
Sporočilo kardinala Bilia, češ da je papež nezadovoljen zaradi »zadeve kon-
ceptincev«, in tozadevna poročila, ki mu jih je prenesel don Cagliero, so don
Bosku pokazala potrebo po dokumentiranem poročilu o vsem, kar se je zgodilo.

22.7 Page 217

▲back to top


BiS 13 — 10. poglavje
217
»Znani breve« se zdi, da se nanaša na isto zadevo in je v resnici dekret z dne 6.
februarja.23
Predragi don Berto!
Našel sem »Znani breve« med svojimi papirji in sem ga dal prepisati. Sedaj je treba:
1. Narediti prepis odloka, s katerim je sveti oče don Bosku naročil, da naj konceptin-
ske zadeve uskladi s salezijanskimi.
2. Pismo, ki ga je kardinal Randi pisal don Bosku, in moj odgovor. Vedeti moraš, da je
eno pismo tega kardinala tukaj pri meni.
3. Pismo brata Alojzija, v katerem don Scappiniju svetuje, naj počaka in naj se ne
vrača v Rim.
4. Spomenico, ki smo jo prenesli kardinalu vikarju, da bi jo izročil svetemu očetu. Zdi
se, da je pisava don Scappinijeva.
Imej me rad v našem Gospodu Jezusu Kristusu in štej me za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 15. 11. 1877
P. S.: Prva skupina misijonarjev je odpotovala. Jutri bom, če bo taka Božja volja, v
Turinu.
V Lizboni je msgr. Ceccarelli osebno poznal apostolskega nuncija msgr. San-
guignija. Misijonarji so ga obiskali in on jih je ljubeznivo sprejel ter zadržal pri
sebi njihovega vodjo. Niso vedeli, da je v mestu velik don Boskov prijatelj in
prijatelj salezijancev msgr. Peter Lacerda, škof iz Rio de Janeira, ki je bil pred
dvema mesecema gost pri don Bosku. Bil je v mestu že dva tedna in bi mogo-
če še prišli pravočasno, da bi ga obiskali. To srečanje bi jim bilo v zelo veliko
korist v času čakanja, ker je goreči dušni pastir govoril z velikim navdušenjem
o don Bosku in njegovih ustanovah v najboljših mestnih okoljih in družbenih
plasteh.24 Ker pa niso znali jezika in ker jih nihče ni nikomur priporočil, so v
portugalskem glavnem mestu ostali neopaženi. Z odhodom teh zadnjih so vsi
misijonarji pluli proti deželi svojega apostolata.
23 Prim. Dodatek, št. 2.
24 Dodatek, št. 29. Med zapiski don Lazzera z dne 11. julija 1873 beremo: »Oratorij je obiskal neki
portugalski gospod. Izrazil je gorečo željo, da bi don Bosko ustanovil kako hišo v njegovi deželi.«

22.8 Page 218

▲back to top


11. poglavje
NADLOGE ROJEVAJO POTRPEŽLJIVOST
Februarja 1877 je msgr. Gastaldi dobil v Rimu vtis, da bi bilo primerno,
če bi razpršil domneve, da nasprotuje don Bosku in salezijancem. Ko se je vrnil
v Turin, je vsem kardinalom in mnogim drugim razposlal tiskovino z naslovom:
V uvodu je zapisano: »Sov-
ražnik duš, ki vedno skuša dušam storiti hudo, uničevati dobro, ali če je mogo-
če, preprečevati, ga uničiti ali vsaj deloma pokvariti, si že nekaj časa prizadeva,
da bi nakazal in razširil mnenje, da nadškof v Turinu ni naklonjen novi Družbi
sv. Frančiška Saleškega (imenovani zato salezijanski), ki jo je ustanovil velečas-
titi don Janez Bosko. To mnenje je vsekakor proizvod duha laži, ki jo vsi ljudje,
ki imajo malo krščanske modrosti, lahko odkrijejo, ki pa kljub temu v mislih
premalo ozaveščenih ljudi vzbuja negotovosti in dvome. Zato je prav, da te ne-
gotovosti in dvome razpršimo.« Sledi predstavitev desetih dogodkov med 1848
do 1876, v katerih turinski nadškof kaže, kako nenehno izkazuje salezijanski
družbi in njenemu ustanovitelju »take dokaze naklonjenosti, da razprši vsak
dvom in negotovost v nasprotnem smislu«. Na lastnoročno napisanem listu,
ki ga hranimo v arhivu, je rečeno: »Zato je jasno, da če mora turinski nadškof
od časa do časa ostro opominjati don Boska in njegovo družbo, tega ne dela iz
pomanjkanja naklonjenosti do don Boska in njegove družbe, temveč iz edine-
ga razloga izpolnjevanja svoje dolžnosti.« Posameznim kardinalom Koncilske
kongregacije je poslal po dva izvoda, od katerih je eden nosil podpis »kanonik
Chiuso, tajnik turinskega nadškofa, 28. februarja 1877«. Čeprav ni bilo vse toč-
no, vendar ni vsebovalo nič graje vrednega za družbo, a don Bosko ni odgovoril
in stvar ni imela kakih vidnih posledic.
Toda avgusta je prišlo do spora, zaradi katerega je bilo prelito ogromno čr-
nila. Stvar, ki je bila sicer nepomembna, pa ji je monsinjor pripisal nadvse velik
pomen zaradi načel, iz katerih je izhajal, in zaradi objave, ki je je bila deležna.

22.9 Page 219

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
219
Predstavimo stvar, kakor se je razvijala, in dajmo govoriti samo dokumentom,
ki jih bomo med seboj povezali, tako da bo stvar urejena in jasna.
Duhovnik po imenu don Perenchio iz škofije Ivrea je prišel 17. avgusta v
oratorij in izrazil željo, da bi postal salezijanec. Predstojnik je vzel njegove po-
datke in ga pripustil k prvi preizkušnji. Ta je zadovoljen z ustreženo prošnjo
prosil, da bi smel dva dni počakati in bi potem začel življenje redovnika kot
aspirant. Ker so vedeli, da je bilo njegovo vedenje vedno zgledno, so mu dovolili,
da je maševal. Tedaj je 22. avgusta don Jožef Lazzero, podravnatelj oratorija,
prejel od škofijskega tajnika kanonika Chiaverottija ukaz, naj sporoči škofijski
pisarni, ali je don Perenchio v oratoriju, ali mašuje in koliko časa je že v sa-
lezijanski družbi. Don Lazzero je odgovoril: »Da. Don Perenchio je pri nas že
nekaj dni. Zaprosil je za vstop v salezijansko družbo, vendar še ni bil sprejet.
Medtem se don Bosko dogovarja z njegovim škofom.« Naslednjega dne je isti
tajnik po naročilu monsinjorja prosil, naj odgovori tudi na dve drugi vprašanji.
Don Lazzero je takoj ubogal in dne 24. avgusta pisal: »Don Perenchio je pri nas
12 dni. Mašuje na osnovi potrdila svojega župnika. Ta je prišel z njim in potrdil,
da ni nič proti njemu. Pri nas je začasno, dokler se ne dogovorimo z njegovim
škofom.«
Naj odpremo kratek oklepaj. O tem bo monsinjor pisal kardinalu Ferrieri-
ju:1 »Kakšen dogovor bi mogel don Bosko imeti s sedanjim škofom v Ivrei msgr.
Morenom, ki se je javno izrekel proti don Bosku, in kako bi on mogel dobiti
njegovo privolitev, da bi eden njegovih duhovnikov vstopil v salezijansko druž-
bo, ne morem vedeti.« Dogovor se je sukal glede listin o duhovništvu. Najprej
so pisno zaprosili, in ker ni bilo odgovora, so poslali nekoga, ki je imel izrecno
nalogo, da dobi odgovor. Da bomo bolje poznali položaj don Perenchia, naj po-
vemo: 1. Jasno je bilo, da ni bil podvržen cerkveni kazni. 2. Ni bilo potrebno
dovoljenje škofa za odhod iz škofije, ker je hotel postati redovnik. 3. Ker je bil v
dobi prve preizkušnje za redovni stan, je bil že član salezijanske družbe z vsemi
pravicami in ugodnostmi, ki mu jih je ta položaj dajal. 4. Ordinariji ne morejo
odreči odpustnic, če kak njihov podrejeni želi postati redovnik. Če mu jih ne
izdajo, se obrnejo na Sveti sedež.
Povzemimo našo pripoved. Istega dne, 24. avgusta, je don Rua ali kdo drug
namesto njega dobil ukaz: Don Perenchio ne sme maševati, ker nima potrebne-
ga dovoljenja. Bil je sprejet kot novinec družbe, toda s tem še nima pravice ma-
ševati, saj je vstopil na nepravilen način, brez odpustnic svojega škofa. Dodano
je bilo še: »Niti on niti kdo drug ne sme brez dovoljenja ordinarija maševati v
cerkvah, ki niso izključna last reda.«
Kako je prišla novica o duhovniku, ki ni bil iz turinske škofije, na turinski
1 Pismo kardinalu Ferrieriju, Turin, 19. september 1877.

22.10 Page 220

▲back to top


220
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
škofijski urad? Takrat se je govorilo, da je škofijski urad v Ivrei takoj po odhodu
don Perenchia poslal v Turin odlok o suspenzu
[maševanje] s tole ute-
meljitvijo:
[za katerega se ve, da je naredil
težke pregreške]. Odloku je bilo priloženo pismo s prošnjo za dovoljenje, da bi
mu zaukazali po sodnem slugi turinske kurije. Škofu v Ivrei so sporočili, da bo
odlok izpolnjen, vendar brez sluge. Tedaj so odločili, da naj odlok sporočijo po
sodnem slugi civilnega sodišča. Kje, kdaj in kdo naj bi izpolnil ta ukaz, salezi-
janci niso nikdar izvedeli. Tudi don Perenchio je na vprašanje, ali ga je mogoče
dobil on, odgovoril da ne. Kljub vsemu temu je don Lazzero v soglasju z don Ruo
ukazal don Perenchiu, naj ne mašuje več, in da stvar ne bi vzbujala pozornosti,
so ga poslali v Sampierdareno.
Predstojnike je prizadel zadnji odstavek pisma, v katerem govori o nesreč-
nem vprašanju odpustnic. Rečeno je bilo: »(Msgr. nadškof) mi je ukazal, naj še
dodam, da gre tukaj za izredno delikatno in pomembno vprašanje, v katerem
salezijanska družba ne izpolnjuje cerkvenih zakonov. Zato bo msgr. nadškof
prisiljen uporabiti svojo avtoriteto in se pritožiti pri Svetem sedežu.« Toda po-
zornost predstojnikov se je osredinila na zadnje besede predhodnega odstav-
ka: »Niti on niti kak drug redovnik ne sme maševati v cerkvi, ki ne pripada
izključno redu, brez dovoljenja ordinarija.« »Toda mi hodimo maševat ven,«
so rekli. »Do sedaj nismo nikdar prosili za take vrste dovoljenja. V tem smislu
obstaja opozorilo koledarja; vendar smo ga razumeli kot splošno potrditev pra-
vice ordinarija. Sedaj pa se stvari spremenijo: tukaj so redovniki z zaobljubami
izenačeni z aspiranti, ki prihajajo iz druge škofije. Kakor nadškof zahteva od teh
izrecno dovoljenje, tako se zdi, da isto zahteva tudi od nas vseh. Gre za dolžnost,
ki jo nalaga izrecno nam salezijancem. Zato je treba, da stvar uredimo.« Posle-
dica take razlage je bilo naročilo, ki ga je don Bosko dal don Lazzeru, ki je kano-
niku Chiaverottiju takole odgovoril:
-
-

23 Pages 221-230

▲back to top


23.1 Page 221

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
221
Medtem ko spoštljivo prosim za to dvojno pojasnilo, zagotavljam njegovi ekscelenci
ob spoštovanju njegove avtoritete, da je imenovani don Perenchio nehal maševati
danes zjutraj. On sam vam bo predložil razloge, ki bi jih po njegovem mnenju morali
upoštevati, preden so bile izdane take odredbe. Trdi, da je vse sporočil svojemu škofu
tako po za to naprošeni osebi kakor s pismi in da mu do sedaj ni nihče nič odgovoril.
Imam čast, da se imenujem vaše uglednosti vdanega služabnika.
duh. Jožef Lazzero
Turin, 25. avgust 1877
Druga posledica navedene razlage je bilo prepričanje, da noben duhovnik
oratorija ne sme več iti maševat v cerkve in zavode v mestu, dokler ne bi dobili
ustreznega dovoljenja. Ista navodila so poslali v zavoda v Lanzu in Valsalice, ker
sta spadala v turinsko nadškofijo. Niso smeli izgubljati časa: ukaz je prišel prav
v soboto. Bilo je treba prositi nadškofa za dovoljenje za naslednji dan. Pismo
don Lazzera je prišlo v škofijsko pisarno prve ure popoldneva, ko so že hoteli
zapreti urad in nadškofa ni bilo v Turinu. Res je, da bi lahko pomagal tudi gene-
ralni vikar. Ko so ga prosili za posredovanje, je rekel, da se on ne vmešava v tako
zadevo.2 Don Lazzero je počakal do jutra naslednje nedelje v upanju, da bo do-
bil kak odgovor. Ko se ni nič zgodilo, se je odločil, da bo rektorjem cerkva poslal
naslednje sporočilo: »Zaradi strogih določil njegove ekscelence msgr. nadškofa
nam je prepovedano maševati zunaj cerkva Družbe. Če želite kakega našega
duhovnika, vam ga bomo poslali s pisnim dovoljenjem cerkvene oblasti.« Tako
so v nekaterih mestih ostali brez maše, drugje pa so bile, ker je bilo še zadosti
časa, da so si priskrbeli potrebno dovoljenje. Vsak si lahko predstavlja zmedo,
ki je nastala, in govorice, ki so se širile po zakristijah.
Vsakomur, ki je iz Turina, Valsaliceja in Lanza prosil za dovoljenje, je nad-
škof rekel, da on nikdar ni prepovedal salezijanskim duhovnikom maševati v
javnih in zasebnih cerkvah nadškofije in da je ukaz, ki mu ga pripisujejo, izmi-
šljen. Istočasno pa je, ne da bi prej opozoril ali navedel vzrok, suspendiral don
Lazzera za 18 dni od spovedovanja vernikov v celi nadškofiji.
Z istim datumom je pisal pismo kardinalu Ferrieriju in v njem don Boska
obtožil treh stvari: zakaj ni prosil ne njega ne škofa v Ivrei ne drugih škofov
za odpustnice njihovih škofijskih duhovnikov, da bi vstopili v Družbo; zakaj je
razgreval domišljijo fantov in vplival nanje, da bi jih pritegnil nase; in primer
don Perenchia. Pismo je končal takole: »Če bomo dali, da bodo šle stvari tako
naprej, bodo don Boskove hiše postale odlagališče vseh kaznovanih duhovni-
kov moje škofije. Don Bosko z eno roko zida, z drugo pa razdira, po eni strani
stori veliko dobrega, po drugi pa odpira pot hudobiji; zelo zmanjšuje ugled tu-
rinskega nadškofa in povzroča razkol med duhovščino. Jaz sem za don Boska
storil toliko kot noben drug, razen svetega očeta. Toda prisiljen sem prositi za
2 Prim. tudi pismo predstojnika šolskih bratov ravnatelju v Valsalice, 2. september 1877.

23.2 Page 222

▲back to top


222
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
zaščito pri Svetem sedežu proti temu duhovniku, ki ima polno glavo in napol-
njuje tudi glave svojih z duhom avtonomije in neodvisnosti.«
Dne 31. avgusta je znova pisal kardinalu Ferrieriju glede maš in trdil, da
so salezijanci s tem dejanjem hoteli »vzbuditi sovraštvo do svojega škofa pri
vernikih in povzročiti nerede in neprijetnosti«. O tem drugem pismu je kardinal
Oreglia obvestil don Boska takole: »Opozarjam vas, da je nadškof pisal stra-
hotno pismo proti vam, ker ste preteklo nedeljo pustili brez maše več cerkva v
Turinu. Pohitite in pošljite svojo vlogo z vsemi dokumenti.«3 Don Bosko je 14.
septembra poslal kardinalu Oreglii naslednjo spomenico z vsemi potrebnimi
dokumenti in prosil njegovo eminenco, naj vse to izroči kardinalu Ferrieriju.
-
-
-
-
-
-
-
3 Vso korespondenco, ki jo tukaj navajamo ali naj bi navedli, kakor tudi pisma nadškofa kardinalu
Ferreriju, imamo v izvirniku v našem arhivu. Ne vemo, kako so prišla tja.

23.3 Page 223

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
223
sebnem listu dodajam nekatere pomisleke, od katerih tukaj navajam nekatere:
1. Sme msgr. Gastaldi presojati o pripustitvi don Perenchia v noviciat? In če to more,
ali ni najprej obvezan vprašati predstojnika za razloge?
2. Ali bi bila dopustna kazen ravnatelja don Lazzera zato, ker je navedel opombe
proti taki razsodbi?
3. Je mogoče ukazati salezijancem, da ne smejo maševati v drugi kot samo svoji
cerkvi?
4. Ali ni zadosti, da predstavijo v škofijski pisarni odpustnice, ki jih je izdal predstoj-
nik?
5. Je dopustno, da msgr. Gastaldi zahteva od salezijancev, ko se predstavijo za izpit
za spovedovanje in svete redove, da poleg predstojnikovih odpustnic predložijo tudi
odpustnice, na osnovi katerih so bili sprejeti v Družbo?
Salezijanci bodo dobre volje sprejeli vsakršen nasvet ali navodilo, ki ga bo vaša emi-
nenca hotela dati, in si štejejo v svojo čast, da vam zvesto in brez odlašanja sledijo.
Dovolite mi, da se vam smem pokloniti in poljubiti sveti purpur, medtem ko se izre-
kam za najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. september 1877
Na »posebnem listu« je navedenih nekaj opomb o pravni utemeljenosti
pretnje predstojniku oratorija, da ne bi smel v svoji cerkvi dovoliti maševati
duhovniku, ki je bil sprejet kot aspirant, in predstojniku samemu in po njem
tudi salezijanskim duhovnikom, da bi smeli maševati samo v cerkvi, ki pripada
Družbi, in ne zunaj brez dovoljenja ordinarija. To je mnenje, ki ga je napisal mo-
dis et formis [glede na načine in oblike] jezuit oče Rostagno, znani kanonist. Gle-
de odpustnic je don Bosko menil, da bi na dnu lista svojega konzultorja pripisal:
»V avdienci pri svetem očetu Piju IX. je le-ta na prošnjo podpisanega 3. maja
1876 vivae vocis oraculo dovolil, da fante, ki so bili zaradi šolanja ali zaradi dru-
gih razlogov vzgojeni v zavodih salezijanske družbe in se ob svojem času želijo
vpisati v salezijansko družbo z namenom, da bi postali njeni člani, sprejmemo
brez odpustnic, kot jih predpisuje odlok Kongregacije za škofe in redovnike z
dne 25. februarja 1848. V avdienci 10. novembra 1876 je bilo prav tako vivae
vocis oraculo to dovoljenje razširjeno na vse, ki bi želeli vstopiti v salezijansko
družbo. O tem dobrohotnem dejanju ali o tem velikodušnem daru njegove sve-
tosti smo obvestili Sveto kongregacijo za škofe in redovnike dne 16. decembra
1876 v pismu, naslovljenem na njegovo eminenco gospoda kardinala prefekta,
in v pismu meseca januarja tekočega leta 1876 njegovi ekscelenci msgr. tajniku,
ki je listino spravil med dokumente salezijanske družbe.« Duh. Janez Bosko.
Dne 19. septembra je msgr. Gastaldi tretjič predložil kardinalu prefektu
Svete kongregacije za škofe in redovnike svojo pritožbo proti don Boskovi druž-
bi zaradi dogodkov dne 26. avgusta v želji, da bi mogel sedaj prikazati »stvari
v pravi luči«. Pritožba obsega dvanajst strani protokolnega formata, napisanih

23.4 Page 224

▲back to top


224
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
v tesnih vrsticah z jasno pisavo. V tej razlagi pojasnjuje pomen besed, ki jih
je uporabljal škofijski tajnik, ko je navajal ordinarijevo dovoljenje redovnikom,
da smejo maševati v svojih cerkvah: »Jasno je, da niti on niti noben redovnik
z zaobljubami itn., kar pomeni, da bi mu, četudi bi bil don Perenchio novinec
po vseh pravilih ali bi že naredil zaobljube, nadškof lahko prepovedal darovati
mašo v škofijski cerkvi, kakor lahko prepove kateremu koli redovniku.
S tem pa ni bila izrečena prepoved vsem don Boskovim duhovnikom, da
bi maševali v cerkvah škofije brez novega dovoljenja,4 niti ni govora o pisnem
dovoljenju. S temi besedami se ne odvzema dovoljenje, ki je bilo dano salezi-
janskim duhovnikom v več letih
[z
vednostjo in neoporekanjem nadškofa].« V pripisu k nekemu dokumentu, ki ga
bomo kmalu predstavili, je neka ugledna oseba izrazila mnenje, da je nadško-
fovo pismo za nekatere bilo »jasno«, za druge »dvomljivo« in za tretje »temno«.
Salezijanci niso rekli, da monsinjor prepoveduje salezijancem maševati brez
pisnega dovoljenja zunaj hiše, temveč so oni zahtevali pisno dovoljenje od rek-
torjev cerkva in vzgojnih zavodov. To je modra previdnost, kakor se to zlahka
razume. Msgr. Gastaldi opisuje končno pohujšanje, ki je nastalo zaradi nepred-
videnega izpada maš po krivdi salezijancev, in zahteva zadoščenje.
Kakšno bi moralo biti to zadoščenje, je njegova ekscelenca že nakazala v
čisto posebnih okoliščinah. Don Chiaverotti je zaradi nadškofovega negodo-
vanja prišel 5. septembra v oratorij in prosil, da bi mu izročili njegovo pismo,
vzrok toliko nevšečnosti. Zatrjeval je, da je pismo napisal po monsinjorjevem
nareku. Don Lazzero je še isti dan poslal izvirnik v škofijsko pisarno, ker je tako
veleval nadškof. Toda kanonik Zappata je, malo preden je prejel dokument, kot
generalni vikar pisal:
-
-
Prav istega večera se je v Lanzu začel prvi generalni kapitelj salezijanske
družbe. Od tam je dva dni pozneje don Rua sporočil nadškofu tole don Boskovo
4 »Novo« glede takega privoljenja, v moči katerega so že maševali zunaj svojih cerkva, četudi v
Koledarju tistega leta pod odlokom št. 13 stoji zapisano: (latinsko besedilo v MB XIII).

23.5 Page 225

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
225
izjavo: »7. september 1877. Podpisani duhovnik Janez Bosko, vrhovni predstoj-
nik Družbe sv. Frančiška Saleškega, čuti dolžnost, da sporoči vaši ekscelenci,
da je bil med aspirante te družbe sprejet duhovnik Janez Perenchio iz škofije
Ivrea. Po predpisih Svetega sedeža smo takoj naprosili za odpustnice njegovega
škofa, ki se mu pa ni zdelo primerno, da bi jih izdal. To sporočam vaši ekscelen-
ci v smislu odloka z dne 25. januarja 1848 Regulari disciplinae in imam visoko
čast, da se smem pokloniti in izjaviti itn.« To je don Bosko napisal, da je ustre-
gel monsinjorju, kolikor je zahteval pokoravanje cerkvenim predpisom v »tako
občutljivi in pomembni stvari« odpustnic, kar sta spremljali tudi dve pretnji.
Njegova ekscelenca je naročila teologu Frančišku Maffeiju, nadškofijske-
mu protajniku, da je potrdil prejem don Ruovega pisma, in je pred odgovorom
monsinjorju hotel vedeti, ali so don Lazzero in drugi predstojniki obžalovali in
so pripravljeni prositi odpuščanja zaradi »hude motnje«, povzročene 26. avgu-
sta. To naj potrdijo v pismu, ki naj ga podpišejo don Lazzero, don Rua in don
Bosko, ker bo sicer ukrenil vse, kar se mu bo zdelo primerno za ohranitev spo-
štovanja in dostojanstva njegove avtoritete.
Salezijanci, prepričani, da so se pokoravali ukazu nadškofa, se niso čutili
krive in niso videli razloga, da bi pisno prosili za odpuščanje. Zato so, names-
to da bi izdajali nove dokumente in videli, ali bo zadeva šla pred Sveti sedež,
skušali dobiti svoje listine in tudi pismo don Chiaverottija. V ta namen je don
Lazzero prosil generalnega vikarja, naj mu pismo vrne. Msgr. Zappata mu je
odgovoril, da je pismo pri nadškofu in da naj zato prosi njega. Podravnatelj ora-
torija se je podvizal in mu pisal še drugič.
Velespoštovani monsinjor!
Prejel sem vaše pismo z dne 10. tekočega meseca in se vam zahvaljujem za tako hiter
odgovor. V svoje veliko začudenje in obžalovanje se moram zopet zateči k vaši dobro-
ti, da mi pomaga izkopati se iz velike težave.
Njegova ekscelenca naš msgr. nadškof se je pritožil v Rim zaradi pisma, o katerem je
govor; iz Rima zahtevajo tisto pismo, da se prepričajo o stvari. Kako naj jim ga poš-
ljem, ko ga nimam? Če se obrnem na njegovo ekscelenco, me bo zavrnil, da od mene
ni ničesar prejel. Zato more samo vaša uglednost rešiti težavo s tem, da ga prosi, da
nam vrne pismo, da ga vsaj prepišemo in tako dobimo avtentičen prepis, ki ga bo
podpisala škofijska pisarna. Meni je končno vseeno. Lahko pa tudi pošljete tako potr-
jen prepis v oratorij. Če niti eno niti drugo ni mogoče, mi, prosim, narekujte odgovor,
ki naj ga pošljem v Rim. Očetovska dobrota, ki ste jo vedno izkazovali meni in mojim
sobratom, mi zagotavlja, da se tudi tokrat nisem zaman obrnil na vas.
Medtem ko vas prosim, da mi oprostite, ker vas nadlegujem, se vam že vnaprej zahvalju-
jem za uslugo in vam želim, da bi vam Bog naklonil sto let življenja v našo skupno korist.
V globokem spoštovanju se izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Jožef Lazzero
Turin, 17. september 1877

23.6 Page 226

▲back to top


226
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Kanonik Zappata mu je odgovoril 19. septembra in mu med drugim spo-
ročil: »Včeraj po tretji uri popoldne sem prejel pismo vaše uglednosti z dne
17. tekočega meseca, v katerem me znova prosite, da bi z mojo pomočjo dobili
nama obema poznano pismo. Preden sem odšel iz pisarne, sem stopil k njegovi
ekscelenci in mu ponovil prošnjo. Odgovoril mi je, da bo pismo vrnil in ga poslal
v škofijsko pisarno. Danes po tretji uri sem ga prejel in že ga pošiljam vaši ugle-
dnosti.« Toda pismo ni prišlo samo, temveč skupaj z nadškofijskim odlokom, ki
je don Lazzera suspendiral od spovedovanja za nedoločen čas.
Istega dne prihajajo tudi »hude obtožbe« zaradi pontifikala msgr. Lacer-
de.5 Pred tremi dnevi so suspendirali duhovnika don Cezarja Cappellettija iz
Bologne, o čemer je monsinjor 19. septembra poslal dolgo pismo Sveti kongre-
gaciji za škofe in redovnike. V njem beremo: »Nujno potrebno je, da v kraju, kot
je Turin, kamor danes prihaja toliko duhovnikov iz drugih škofij, in še v hišo,
kot je don Boskova, kamor z lahkoto pride toliko zunajškofijskih duhovnikov
in toliko ljudi, nadškof pozorno nadzoruje, ker je don Bosko zelo pogosto zdo-
ma in njegovi podrejeni nimajo zadosti odprtih oči. Pred nekaj meseci je bil
tukaj neki duhovnik iz Bologne. Na prošnjo don Boskovih duhovnikov sem mu
dal dovoljenje za spovedovanje v cerkvi Marije Pomočnice, to je v don Boskovi
cerkvi. Pred nekaj dnevi je bil ta duhovnik obtožen prigovarjanja k nečistosti,
kar sem sporočil Svetemu oficiju.« Don Bosko je takoj po tistem suspenzu pisal
v Bologno za nadaljnja poročila o tem duhovniku, ne da bi omenil razlog za to.
Odgovoril je 19. septembra tamkajšnji nadškofijski kancler Ahil Manara, bodoči
kardinal, in ponovil, kar je povedal že na začetku, da je Cappelletti zelo lahko-
miseln in ga je zato treba držati v ponižnosti in z odločno roko; da je omejenih
sposobnosti, vendar se rad pokaže pred drugimi, sicer pa zelo goreč in delaven.
Kar se tiče njegove moralnosti, ga nič ne obremenjuje. Zato ga je ponovno pri-
poročil njegovi dobroti. Don Lemoyne je izjavil, da je dvomljivo, ali gre za res-
nično ovadbo. V vsakem primeru bi bila edina prava pot, da bi najprej obvestil
predstojnika, ne pa tekel s stvarjo takoj na Kongregacijo pri Svetem sedežu.
Duhovnik se je vrnil v svojo škofijo.
Tukaj je mesto za pismo teologa Roberta Murialda, strica Božjega služabni-
ka teologa Leonarda msgr. Gastaldiju, s katerim sta bila sošolca.
-
tro,
5 Prim. str. 116.
6 Don Lazzero je povabil predstojnico, naj prosi škofijo za dovoljenje, da bi smel kak salezijanski
duhovnik maševati v zavodski kapeli.

23.7 Page 227

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
227
Prepričan sem, da bi bili vsi ti duhovniki nadvse veseli, če bi mogli dobiti nazaj prvot-
no naklonjenost svojega cerkvenega predstojnika in ga kot prijatelja in očeta spre-
jeti v svojem oratoriju, kakor se je to dogajalo v prejšnjih časih. Nekega dne sem na
cesti srečal dobrega don Ruo, ki ga poznam že od mladih let. Ker mi je veliko do tega,
da bi bili njegovi in njegovih tovarišev odnosi do msgr. nadškofa čim boljši, sem mu
o tem omenil besedico. Vendar so ga ta trenja tako zelo potrla, da se je na javni cesti
skoraj razjokal. Bilo mi ga je žal in sem nehal govoriti o tem. Sedaj don Bosko in člani
njegove družbe opravljajo duhovne vaje v Lanzu, zato se mi zdi, da je trenutek več
kot pripraven, da bi dosegli sporazum in pozabili na pretekla nasprotovanja.
Če meniš, da bi storil kak korak, kakšen in na kak način in v kakih izrazih, mi, prosim,
sporoči. Bilo bi mi v veliko zadoščenje, če bi posredoval v sporazumu med msgr. nad-
škofom ter don Boskom in njegovo družbo in pokopal pretekle nesporazume. Če bi
nam to uspelo, bi se razveselili vsi dobri in sam sveti oče bi se radoval, ko bi slišal, da
so izginili nesporazumi med turinskim nadškofom ter don Boskom in njegovo druž-
bo. O tem sem trdno prepričan. Ali s tem ne bi odstranili iz škofovega srca dolgega in
bolečega trna? Mogoče bi kak razgovor med vama v navzočnosti kakega uglednega
predstavnika Cerkve, ko bi razložila in predstavila različne povode, dvome in sume
ter razloge svojega delovanja, razpršil vsa dosedanja nesoglasja. Po tem medseboj-
nem razgovoru, v katerem bi vsak mogel zagovarjati pravice, za katere je prepričan,
da jih ima, in po medsebojnem zadoščenju za vse, kar ni bilo prav, bi se spravila. O
tem sem prepričan.
Tako naj bi se zgodilo, ampak kmalu. Če je mogoče takoj.
K povedanemu ne bom ničesar dodajal. Prosim te samo oproščenja, če sem pozabil
na tvoj visoki in moj nizki položaj in sem si dovolil pisati o tem. Če meniš, da bi mogel
kaj storiti, mi kar ukaži. Jaz sem ti na voljo. Sicer pa upoštevaj vsaj mojo dobro voljo.
V duhu ti poljubljam sveti prstan in te prosim za tvoj sveti blagoslov zame in za ubogi
zavod San Pietro ter se izpovedujem za njegove ekscelence msgr. nadškofa najvda-
nejšega služabnika in prijatelja.
teolog Robert Murialdo
Turin, 18. september 1877
Sočasno se je v jezuitskem domu v Chieriju oblikovala druga pobuda za
posredovanje v tej zadevi. Čeprav je načrt ostal samo na ravni pobožne želje,
se nam zdi potrebno, da pobudo prikažemo zlasti zato, ker je bila povod za iz-
menjavo idej z nekim uglednim patrom filipincem. Služilo bo tudi za oddih ob
prijetnem branju.
Proti koncu septembra je oče Alojzij Testa iz Jezusove družbe takole pisal
don Bosku:
Velečastiti gospod!
Pisec sem odkritosrčen in pristen prijatelj vaše družbe, čeprav osebno ne poznam
njenega ustanovitelja. Sem eden izmed patrov uboge Jezusove družbe in nekaj let
profesor v semenišču v Susi.
Ker sem v prijateljskih odnosih s turinskim nadškofom in poznam patra Carpigna-

23.8 Page 228

▲back to top


228
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
sub gravi

23.9 Page 229

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
229
za to zadevo (kot za drugi dve) juxta mentem S. Sedis [v smislu Svetega sedeža].«
Po teh tako odločnih besedah je p. Carpignani spremenil barvo in na vsej njegovi
osebi se je pokazala zadrega in žalost. Nato mi je s tihim glasom dejal: »Velečastiti
pater, vidim, da v tej zadevi isto misliva. Veliko vprašanje je način, kako bi jo izvedli.
Dobro veste, da imamo opravka z dvema svetnikoma, ki pa sta nepopustljiva v svojih
idejah.« (Jaz sem ga prekinil: trdovratna, bi se reklo, kakor vsi Piemontčani).
Nasmehnil se je in nadaljeval: »Narediva takole: prosimo obilo Gospoda, da bi on po-
segel vmes s svojo roko. Čudovito: oba sta prepričana, da delata to, kar Bog od njiju
pričakuje, in zdi se, da imata oba malo prav, malo pa tudi narobe. Kaj naj storimo v
tem primeru?«
Povedal sem svoje mnenje počasi in zelo resno: »Za zdaj vi ne boste povedali mojega
imena nadškofu, pozneje mu ga boste lahko, če se vam bo zdelo primerno. Vedite
torej, da iz informacij, ki jih imam iz Rima, ljudje tam ne morejo več prenašati tega
nadškofovega ravnanja in so tako siti vsega, da se resno bojim, da bo Pij IX. naredil
z nadškofom to, kar je storil z drugimi in sedaj s škofom iz Nizze, čeprav ima toliko
zaščitnikov in je zadosti spreten (ker ni poznal zadeve, sem mu jo pripovedoval). Zato
naj se uredijo vse te pomembne zadeve na pravšen način, kakor želi papež. Sicer pa
bo prihodnje leto že kdo, ki bo mislil na to.«
P. Carpignano je še nekaj povedal, potem sva se – oba zelo resna – razšla.
Od takrat nadškof ni več odgovarjal na moja pisma. Njegovi prijatelji so z menoj
govorili v strahu. Vem pa, da je spremenil nekatere svoje odločitve in se boji, da bi
kdo pisal v Rim: bodisi jaz bodisi vi, gospod don Bosko. To, kar sem vam povedal o p.
Carpignaniju, naj vam zadostuje.
Naj vam povem, da bi se jaz na vašem mestu ne odpovedal uporabi privilegijev, dok-
ler bo živel turinski nadškof. Nasprotno, skušal bi jih izbojevati za vsako ceno. Tako
smo delali vedno, vse od sv. Ignacija do primera pariškega nadškofa Darboisa, ki je
moral popustiti. Iz istega razloga ne bi pustil vnemar odloka škofa v Ivrei, ki prepo-
veduje vašim duhovnikom, da bi maševali v njegovi škofiji. Še več, začel bi kanonični
proces (pater Rostagno bi bil človek za to) zaradi tistega vašega duhovnika novinca,
ki so ga suspendirali (potem ko je odšel iz Ivree) – v škofiji, ki ni njegova. Če je kriv,
naj bo. Če pa je nedolžen, bi ga najprej branil na prvi stopnji na turinski kuriji, od
koder je suspenz prišel, in potem v rimski kuriji. Tako so ravnali sveti ustanovitelji.
Dobro zadan udarec preprečuje nadaljnje napade.
Dovolite mi, da vam ponižno poljubim roko. Vdani služabnik v Kristusu
p. Luigi Testa SJ
San Antonio Chieri, na dan sv. Mihaela nadangela, 1877
Med kapitljem v Lanzu se nihče ni zavedel suspenza od spovedovanja don
Lazzera. Ko pa se je iz Lanza vrnil v oratorij in spet prevzel svoje dolžnosti, se
je zavedel, v kako nerodnem položaju je. Zato je pisal generalnemu vikarju, da
bi mu monsinjor dal dovoljenje ad audiendas fidelium confessiones [za spovedo-
vanje] ali mu vsaj povedal, zakaj tako strog ukrep. Glede posredovanja je msgr.
Zappata menil, da on v tej stvari ne more primerno vplivati na monsinjorja:

23.10 Page 230

▲back to top


230
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
»Potrebno je,« tako je pisal 4. oktobra, »da pokažete željo in vložite spoštljivo
prošnjo.« Kar se tiče vzroka takega ukrepa, mu je odgovoril: »Slišal sem o ne-
kem pismu, ga je Chiaverotti poslal don Rui ali don Bosku ali nekomu drugemu,
a zakaj so vas suspendirali, mi ni znano. To sami veste. Glede vsebine in pomena
pač pišite sami naravnost msgr. nadškofu, prosite ga za uslugo, tudi za ceno po-
nižne prošnje za odpuščanje (razen če v dobri veri menite, da niste nič krivi).«
Za zdaj niti don Lazzero niti kdo drug ni naredil ničesar, ker se nobeden ni čutil
krivega.
Nadškofova pisma kardinalu Ferrieriju so imela za posledico naslednje
uradno sporočilo don Bosku:
-
-
Blaženi je brez omahovanja povzel zadnje dogodke v pismu, ki ga je poslal
kardinalu.
-
-
-

24 Pages 231-240

▲back to top


24.1 Page 231

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
231
Na začetku tega leta 1877 je turinski nadškof v Liturgičnem koledarju odločil: Re-
gulares omnes monemus (se non posse sine licentia Nostra) ne una quidem vice
celebrare Missam in ulla ecclesia vel oratorio etsi Privato nostrae dioecesis: ex
decreto XII [Vse redovnike opozarjamo, da razen z našim dovoljenjem ne smejo ma-
ševati v nobeni cerkvi ali oratoriju naše škofije: iz XII. odloka].
Tej strogi prepovedi smo se takoj uklonili. V škofijski pisarni smo tako dobili dovo-
ljenje in nadaljevali maševanje v krajih, kjer smo zastonj opravljali službo tako ob
prazničnih dneh kakor ponekod tudi med tednom. Toda sredi avgusta je nadškof s
pismom salezijancem ponovil isto prepoved. Vprašali smo za razlog in kot odgovor je
prišel suspenz duhovnika Lazzera, ravnatelja te hiše. Napisal je pismo, v katerem je
vpraševal po razlogih za tako prepoved. Tedaj smo se znašli v potrebi, da smo zavode
in cerkve, kjer so maševali naši duhovniki, prosili, naj si izposlujejo dovoljenje. Neka-
teri so dovoljenje takoj dobili in tam smo nadaljevali našo službo kakor prej, drugim
pa dovoljenja ni uspelo dobiti, ker je nadškof odšel na počitnice, generalni vikar pa
je rekel, da se ne vmešava v to zadevo. To je vzrok, zakaj so nekatere cerkve ostale
brez maše. Kljub nadškofovi trditvi, da je taka prepoved izmišljena, še vedno drži. Več
naših duhovnikov je želelo maševati zunaj zavoda, a jim ni bilo dovoljeno. Še preteklo
nedeljo (praznik Rožnovenske Matere Božje) naš duhovnik, ki je zaradi družinskih
zadev moral domov, ni mogel zadostiti goreči želji svojih staršev, da bi maševal v do-
mači cerkvi; moral se je vrniti v Turin, da je maševal v eni izmed cerkva naše Družbe.
Župnik ni navedel nobenega drugega razloga razen tega, da je to nadškofov ukaz.
Kaj naj bi v tem primeru storil?
Drugo je zadeva odpustnic novinca. Prepričan sem, da je treba za odpustnice prositi
škofa škofije, iz katere novinec prihaja, in ne škofa, kamor novinec prihaja. Prav tako
menim, da se ordinarij ne more vmešavati v notranje zadeve družbe, ne da bi omalo-
važeval Sveti sedež, ki je odločil, da je redovna družba v notranjih zadevah neodvisna
od škofa. Duhovnik, o katerem je govor, spada v škofijo Ivrea. Zato smo njega prosili
za odpustnice, kjer je njegov ordinarij. Ker ta ni hotel izdati listin, sem se držal pred-
pisov te svete in ugledne Kongregacije z dne 25. januarja 1848.
Prevzvišena eminenca, jaz sem na čelu pravkar rojene Družbe, ki kljub toliko oviram
izredno napreduje. Do sedaj nisem napravil nobenega koraka, ne da bi se posvetoval
s svetim očetom in svetimi kongregacijami, in to bom delal tudi v prihodnje. Prosim
vas, da bi bili do mene dobri, mi pomagali, me ščitili in mi svetovali. Zagotavljam
vam, da vas bomo jaz in vsi salezijanci zvesto poslušali. Pobožni in goreči duhovnik
Lazzero mora v pohujšanje vseh gledati, kako njegovo spovednico oblegajo verniki,
ki bi se radi spovedali pri njem, pa ne more opravljati te svete dolžnosti, ker je še
vedno suspendiran, pa nihče ne ve zakaj.
Prosim vas, da bi mi oprostili zaupljivost in prostodušnost, s katerima sem vam pisal.
V globoki hvaležnosti in z visokim spoštovanjem Vaš najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. oktober 1877
Tiste dni je bil narejen še nov korak za poravnavo spora. Teolog Tresso, vi-
kar v Lanzu, je takoj zvedel za primer maš. Zvedel je od ravnatelja tamkajšnjega

24.2 Page 232

▲back to top


232
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
zavoda, ker se je prepoved tikala tudi njega. V času dolgega trajanja vrhovnega
kapitlja je od predstojnikov v Lanzu natančno zvedel o celotni zadevi. Bil je
vdan nekdanji gojenec. Preden je odšel, ga je don Bosko prosil, da bi skušal
stvar urediti. Nadškofa naj bi prepričal, da salezijanci nimajo druge želje, kot da
bi storili dobro škofiji, se pokoravali in mu ne pripravljali težav. Don Tresso se
je z najboljšo voljo lotil naloge. Dne 11. oktobra je smel v avdienco, ki je trajala
eno uro in pol. Bolj kot dvogovor je bil to samogovor, v katerem je nadškof dal
duška svoji užaljenosti in je svojemu sogovorniku zatrl vsako besedo v ustih
ter mu vzel pogum, da bi stopil k don Bosku in mu poročal o izidu svojega pos-
lanstva.7
Petnajsti oktober je dan velike novosti. Monsinjor je v Mariettijevi tiskarni
dal natisniti anonimno delce, ki je bilo preprosta predelava dolgega pisma z dne
19. septembra. Na prvi strani je pisalo: »Tiskovina pridržana samo njihovim
eminencam kardinalom in nekaterim nadškofom in škofom.« Naslov se je glasil
.
Nato je sledilo pojasnilo: »Ustanovljena od duhovnika turinske nadškofije v Tu-
rinu v hiši, imenovani Oratorij sv. Frančiška Saleškega, Via Cottolengo 32, ki ima
v lasti in upravlja tamkajšnjo cerkev Marije Pomočnice.« Spis se začenja takole:
»Iz te hiše so avgusta 1877 prišle velike motnje za nadškofa v Turinu, s kateri-
mi bi rad seznanil njihove eminence kardinale in nekatere nadškofe in škofe.«
Takoj zatem podaja zgodbo o don Perenchiu in nato še maše. Sklep dvojne pri-
povedi kaže, da vzrok pritožb turinskega nadškofa glede salezijancev ni neiz-
polnjevanje cerkvenih zakonov. Knjižica se končuje takole: »Turinski nadškof je
v pismu dne 9. septembra 1877 pisal don Rui kot krajevnemu predstojniku, da
dokler don Bosko, don Rua ali don Lazzero ne bodo izjavili, da obžalujejo zmo-
7 Takoj po avdienci je poročal profesorju Anfossiju, ki je čakal zunaj, vse takoj zapisal in poslal don
Bosku (pismo 12. oktobra 1877). Če opustimo vse drugo, moramo zaradi zgodovinske točnosti
omeniti eno točko. Monsinjor je dejal: »Hvali se, da me je on naredil za škofa. Pisal mi je celo
pismo, v katerem mi to očita. Poslal sem ga v Rim, da tam vidijo lepega svetnika, v katerega imajo
toliko zaupanja.« To je pismo, ki smo ga objavili v XI. zvezku na str. 380 [BiS XI, str. 239]. Božji
služabnik pravi: »nadloge in skrbi«, »da bi mogli premagati velike težave«, ki so se postavile na
pot tako za Saluzzo kakor za Turin. Vendar je vse storil zato, da pokaže, kako visoko ga je cenil
in kako se zdi neverjetno, da se sedaj po toliko uslugah tako obrača proti njemu. Toliko glede
ošabnosti. Naj še povemo nekaj o dogodku samem. Iz dokumentov je jasno videti, da je don Bosko
učinkovito sodeloval pri eksekvaturju in pri podelitvi državne škofovske plače. O imenovanju v
Turinu je bilo rečeno, da je bila to odločitev Pija IX. To potrjuje pričevanje kanonika Virginija Mar-
cheseja, župnika v Cardéju v škofiji Saluzzo, ki je bil eden izmed stenografov na 1. vatikanskem
cerkvenem zboru. To pričevanje je objavila tudi
(leto 1915, IV. zv., str. 627). Msgr.
Marchese je v poslovilni avdienci imel priložnost, da je Pij IX. zvedel, da je izpod oblasti msgr.
Gastaldija v Saluzzu. Naročil mu je, naj svojemu škofu sporoči, da sveti oče ne bo nikdar pozabil
njegove usluge koncilu in Cerkvi, vendar s tem še ni rečeno, da 1. ni prišlo do »velikih težav« in
2. da so te odpravili po posredovanju in prizadevanju don Boska. Sicer pa o tem monsinjor sploh
ne dvomi in tega don Bosko tudi ne bi omenil v svojem pismu, če ne bi šlo za popolnoma gotovo
resnico. Poleg tega pa stvar ni bila znana samo njima (temveč mnogim v Rimu in drugje). (Prim.
MB XI, str. 112–113 [BiS XI, str. 71] in zgoraj, str. 21).

24.3 Page 233

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
233
to, ki so jo naredili 26. avgusta, in prosijo odpuščanja, se bo čutil nadškof uža-
ljenega zaradi tega neprijetnega dogodka in dolžnega, da stori, kar je potrebno
za ohranitev svojega dostojanstva in avtoritete. Do sedaj ni bilo nobenega odgo-
vora in prav zato obveščamo vse o teh stvareh. Saj bi morala vendar preprosta
krščanska ponižnost, brez katere ni nikakršnega redovnega življenja in v kateri
je bistvo redovnega življenja katerekoli redovne skupnosti in kateregakoli čla-
na redovne družbe, zadostovati, da bi priznali, da je bil dogodek 26. avgusta in
vse, kar se je dogajalo pred njim, velika napaka, če že ne volje pa pameti in do-
mišljije. Ker je pri tem težko trpela nadškofijska cerkvena avtoriteta, je stroga
dolžnost, da se popravi žalitev, se prizna pogrešek in se prosi za odpuščanje.«
Sedaj je Rim postal razsodišče za obe strani. To jasno razberemo iz odstav-
kov pisma, ki ga je kardinal Oreglia 15. oktobra pisal don Bosku: »Ne morem si
razložiti pisma, ki vam je poslal imenovani kardinal (Ferrieri), zlasti sedaj, ko so
vsa tajništva zaprta. To pa ne pomeni, da ne bi vložili priziva na svetega očeta,
kakor sem vam včeraj brzojavil.
V njem morate zahtevati, da bi ta celotna zadeva bila obravnavana pred
vso Kongregacijo. Brez tega ne vidim, kako bi se mogli rešiti iz te zadrege.« Don
Bosko je po navodilu kardinala Oreglie vzel svojo spomenico z dne 14. sep-
tembra kardinalu Ferrierju,8 spremenil naslov in ovitek, vnesel nekaj spre-
memb in dodatkov in vse poslal svetemu očetu.
Za nas je pomemben pripis pod Posledice po drugem odstavku: »Ko so pre-
birali nadškofovo pismo, so nekateri trdili, da so pismo napačno razumeli. Toda
v pismu ni drugega kot prepoved. Ko se je vitez Occelletti predstavil škofu, da
bi dobil potrebno dovoljenje, ga je dobil osebno in na izrecen način.9 Zakaj naj
bi podeljeval tako dovoljenje, če ni bilo prepovedi? To potrjuje tudi župnik pri
svetem Petru in Pavlu. Prosil je, da bi eden naših duhovnikov smel še naprej
maševati v njegovi cerkvi. Generalni vikar je odgovoril, da če je ta duhovnik
salezijanec, si umiva roke, če pa ni član salezijanske družbe, lahko mašuje brez
vsakega zadržka. Ko so nekateri naši duhovniki šli na obisk domov, so jih starši
prosili, da bi maševali, a jim je župnik prepovedal, češ da je to ukaz predstojni-
kov. V nedeljo sv. rožnega venca je eden izmed naših novomašnikov, profesor
Giovanni Cinzano, šel za kak dan domov. Ko je vstopil v cerkev, da bi maševal,
mu njegov župnik (v Pecetto Torinese) ni dovolili, ker je pred dvema tednoma
dobil izrecno prepoved iz nadškofije.10
8 Prim. zgoraj, str. 222.
9 Vitez Occelletti je dobil listek z naslednjo vsebino: »Turin, 25. avgust 1877. Velečastiti gospod don
Berto ima dovoljenje, da mašuje, pridiga in spoveduje v oratoriju gospoda komendatorja Occelletti-
ja in da lahko z našim dovoljenjem mašuje v kateri koli cerkvi ali javnem oratoriju te nadškofije.
+ Lovrenc, nadškof.«
10 Drugi popravki manjšega pomena so naslednji. Na koncu 5. odstavka namesto »za čas dvajsetih
dni« je don Bosko napisal: »Za čas osemnajstih dni in potem brez prekinitve«. Pod posledice je

24.4 Page 234

▲back to top


234
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Ko se vračamo k anonimni knjižici, naj povemo, da imamo en izvod, v ka-
terem so na robu napisane opombe neke ugledne osebe iz Svete kongregacij za
škofe in redovnike.11 Na prvi strani zgoraj je s svinčnikom zapisano: »Bolje bi
bilo
[med teboj in njim samim in
potem povej Cerkvi]. Da kdo samega sebe predstavlja javnosti, ni primerno.«
Na koncu je z modrim črnilom napisano: »Otročarije, ki smrdijo po babjih čen-
čah in besednih igrah.«
Treba je pojasniti dolg molk, zaradi katerega toži knjižica.
Po dopisovanju don Lazzera s kanonikom Zappatom je bil prvi stik pred-
stojnikov s škofijo o tej zadevi don Ruovo pismo z dne 4. novembra. Don Rua
je moral pisati iz treh razlogov. Dne 2. novembra je podtajnik teolog Maffei po
nadškofovem naročilu vprašal don Ruo, ali je msgr. Ceccarelli imel potrebno
pooblastilo za opravljanje duhovniške službe v nadškofiji, in zahteva, da jih
predloži škofijski pisarni. »Monsinjorju bi bilo zelo hudo,« pripominja pisec,
»da bi ta duhovnik ob vrnitvi v Ameriko lahko rekel, da se v turinski škofiji ne
izpolnjujejo cerkveni predpisi.« Poleg tega je bilo don Jožefu Pavii, ravnatelju
prazničnega oratorija, ki je bil že pooblaščen za spovedovanje v predmestni
škofiji Albano Laziale, ker pred praznikom vseh svetnikov ni mogel priti na iz-
pit, in je prosil za dovoljenje, da bi mogel spovedovati svoje fante v tem času, ko
so se hoteli vsi spovedati, odgovorjeno, da ne sme spovedovati, dokler njegovi
predstojniki ne bodo prosili za odpuščanje. Končno so naložili don Porraniju, ki
je imel že dovoljenje za spovedovanje, da naj ponovno opravi izpit za spovedo-
vanje. To je rade volje storil in dobil oceno
[več kot sposoben]. Ko pa
je prosil za pisno dovoljenje, je dobil isti odgovor kot zgoraj. Tedaj je don Rua,
generalni prefekt Družbe, pisal teologu Maffeiju.
-
prvi odstavek spremenjen takole: »Da bi preprečili zgledovanje in pohujšanje, smo takoj poslali
sporočilo vsem cerkvam, kjer smo maševali, da bi si oskrbeli zahtevano dovoljenje, in duhovnik
Perenchio ni več maševal v cerkvi Družbe, kakor tudi salezijanci niso več maševali v zunanjih
cerkvah.« V 2. odstavku je »mogel« nadomestil s »hotel«. V odstavku, ki sledi temu popravku, je
takole spremenjeno: »Potem ko sem predstavil te dogodke, ponižni prosilec, ne da bi kogar koli
obtoževal, prosim, da bi mu svetovali, kaj naj napravi, da ne bi storil kaj proti odredbam Svetega
sedeža pri odobritvi redovnih družb in da se ne bi ponovili podobni škodljivi dogodki.«
11 Pisava opomb je ista, v kateri je napisano dolgo poročilo dne 12. marca 1878 o privilegijih, pri-
haja iz iste kongregacije in nosi podpis kardinala Ferrierija. Slog je okorno kurialen. Naš izvod
ima ob tisku 32 s peresom pisane pripombe, ki sovpadajo z don Boskovimi pripombami, ki jih je
poslal Sveti kongregaciji s temle uvodom: »Gre za dogodke, ki močno težijo nastajajočo Družbo.
Ti dogodki, če bi bili resnični, bi jo naredili nevredno obstoja. Zato ima predstojnik zaradi obve-
znosti do svojih podložnikov in do Svetega sedeža dolžnost, da opraviči dogodke in jih predstavi
tisti avtoriteti, ki mora stvari urediti.«

24.5 Page 235

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
235
Lahko mu tudi sporočiš, da se je naša žalost še povečala, ko smo prejeli opomin od
velespoštovane Kongregacije za škofe in redovnike.
Želel sem že prej pisati njegovi ekscelenci o tem, toda ko sem zvedel, da je vsa zadeva
šla na imenovano Kongregacijo, se mi je iz strahu, da bi povedal kaj, kar bi moglo
stvari poslabšati tako za eno kakor za drugo stran, zdelo neprimerno. Ko pa sem
zvedel, da njegova ekscelenca v svoji razsvetljeni modrosti želi, da kljub temu pišem
o tej stvari, da je to celo pogoj za podelitev začasnega dovoljenja za spovedovanje
našemu duhovniku don Jožefu Pavii kakor tudi dovoljenje za spovedovanje našemu
duhovniku don Aleksandru Porraniju, (ki je na izpitu v tej nadškofiji preteklega av-
gusta dobil peridoneus), sem se odločil, da ustrežem njegovi želji.
Kar se tiče tvojega pisma izpred dveh dni glede msgr. Ceccarellija, ti lahko zagoto-
vim, da je imel vsa potrebna pooblastila za opravljanje duhovniške službe v tej nad-
škofiji. Kar se tiče njegovih dovoljenj, se mi zdi, da jih je predložil v škofijski pisarni.
Ker pa je za nekaj časa šel v rodni kraj, tega ne morem z gotovostjo trditi.
Bodi tako dober in namesto nas poljubi sveti prstan njegovi ekscelenci in sprejmi
vnaprejšnjo zahvalo in prisrčne pozdrave od svojega najvdanejšega v J. in M.
duh. Mihaela Rue.
Turin, 4. november 1877
Toda zakaj so tako dolgo zavlačevali z odgovorom nadškofu. Zakaj so po-
tem po tolikem odlašanju stvar končali tako hitro? To bralca preseneča. Začu-
denje bo ponehalo potem, ko se bodo seznanili z odstavkom, ki ga je don Rua
pisal don Bosku, ki je bil takrat v Rimu:12 »Sedaj bom povedal vaši uglednosti
neko stvar, če se je ne spominjate več. Monsinjor nas v zadnjem delcu obtožuje,
ker je dal vedeti meni, da naj napišem opravilno pismo v zadevi maš in mu na
to nismo odgovorili. Vedite, da smo takrat, ko je prišlo to sporočilo, bili zbrani
v Lanzu. Dobro veste, kako zelo smo bili zaposleni in ni bilo časa, da bi pisali
pisma, zlasti še, če so bila tako zelo pomembna kot ta odgovor. Po drugi strani
pa bi raje šel osebno, ker sem vedel, kakšen učinek je imelo pismo don Lazzera.
Prve dni po vrnitvi iz Lanza sem šel na nadškofijo, in ker nisem mogel govoriti
z nadškofom, sem govoril s tajnikom C. Chiusom. Izrazil sem mu obžalovanje
zaradi neprijetnosti v tej zadevi, vendar sem pripomnil, da smo se ravnali po
tem, kar sta nam svetovala previdnost in krščanska ljubezen. Malo pozneje mi
je tajnik dal vedeti, da pričakuje pismo. Jaz sem pismo napisal v smislu svoje
besedne izjave.«
V pismu 4. novembra so bila ustna pojasnila. Nadškof pa je odgovoril, da to
ni zadosti, ker je prepozno in ker ne ustreza danim zahtevam. Do zakasnitve je
prišlo zaradi nemožnosti odgovora med zasedanjem vrhovnega kapitlja in ker
so zahtevali priznanje krivde, ki je ni bilo.
Sedaj je prišlo do novega zapleta. Don Angela Rocco iz Rivare Torinese je
12 Turin, 6. januar 1878.

24.6 Page 236

▲back to top


236
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
župnik povabil, da bi na praznik sv. Janeza Krstnika v domačem kraju maševal
in pridigal. Prosili so za dovoljenje. Monsinjorjev tajnik je odgovoril, da želijo
vedeti naslednje štiri podatke:13 1. Kje je končal teološki študij. 2. S čigavim
dovoljenjem je vstopil v salezijansko družbo. 3. Kdaj je naredil redovne zaoblju-
be. 4. Zakaj se ni dal posvetiti njemu. Nadškofovo željo je proti volji don Rocce
izpolnil dekan. Tedaj je kanonik Chiuso odgovoril, da kljub vsemu nadškof don
Rocci ne dovoljuje, da bi maševal v Rivari, in dodal, da monsinjor ravna tako
zato, da bi ga kaznoval za odhod iz semenišča
[proti njegovi volji].
Ko je don Rocca videl grdo potezo, se je na prazniku, ki ga je vodil njegov oče,
pojavil samo za kratek čas. Ko pa se je septembra moral odpraviti domov zaradi
družinskih zadev in je hotel maševati, je uporabil lep izgovor. V hiši so imeli za-
sebno kapelico, ki so jo z delom hiše prepustili salezijanski družbi in je bila zato
zunaj škofijske pristojnosti. V tej kapeli je razen v nedeljo maševal cel teden. Za
to je zvedel tudi monsinjor, ki je dal pisati don Rui:
-
-
teolog
Don Rua je odgovoril, da je don Rocca zapustil semenišče z dovoljenjem
predstojnikov zaradi slabotnega zdravja, in potem ko je sam prosil za od-
pustnice, stopil v salezijansko družbo. Ker jih ni prejel, smo se v smislu od-
loka 25. januarja 1848 o položaju redovnikov obrnili na sveto Kongregacijo
za škofe in redovnike. Nadškof je takole odgovoril.
-
13 Don Boskovo pismo don Bertu, Spezia, 29. november 1877.

24.7 Page 237

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
237
za odpustnice. 4. Če bi za don Rocca prosili za odpustnice monsinjorja in bi potem
šli h Kongregaciji za škofe in redovnike, bi odgovor gotovo dobil, kakor je to stalna
navada, da nadškofu sporoči vse prošnje in vpraša po razlogu za zavrnitev, kar se
pri don Rocci ni zgodilo. Zato monsinjor ne more verjeti, da bi don Rocca prosil za
odpustnice. Monsinjorju je zelo žal, da salezijanci sedaj na en sedaj na drug način
povzročajo nered in so vzrok za pritožbe.
S potrebnim spoštovanjem vaše spoštovane uglednosti najponižnejši služabnik
teolog Frančišek Maffei, nadšk. protajnik
Turin, 13. november 1877
Na don Boska so pritiskali od vseh strani. Dne 14. novembra je kardinal
Ferrieri v pismu zahteval, naj predloži dovoljenja in privilegije, ki mu jih je po-
delil papež:
Velečastiti gospod!
Zaradi pritožb msgr. nadškofa v Turinu, ki jih je naslovil na njegovo svetost našega
gospoda proti vaši uglednosti in vaši ustanovi in ki jih je njegova svetost izročila v
pretres Kongregaciji za škofe in redovnike, je potrebno, da točno navedete vsa dovo-
ljenja in privilegije, ki ste jih prejeli od svetega sedeža, da bo to poznanje služilo za
točno preveritev, ki jo bodo velečastiti očetje opravili o tej zadevi. To sem vam moral
sporočiti. Bog naj vas čuva. Vam na voljo
L. kardinal Ferrieri, prefekt
A. nadškof iz Mire, tajnik
Rim, 14. november 1877
Dne 15. novembra je monsinjor sporočil don Bosku, da je »abnormalno«,
da je on v njegovi nadškofiji objavil odpustke, podeljene sotrudnikom, in da
je zato primoran, da o tem obvesti vse duhovnike. Svoje težave je že sporočil
kardinalu Asquiniju, tajniku Kongregacije za breve. Ko je po dolgem času prejel
odgovor, ki ga je spodbudil k novim pripombam, ni zadostil njegovim vpraša-
njem. Ko se je naveličal čakati, je izrazil don Bosku živo željo, da teh odpustkov
ne bi objavil v njegovi škofiji, dokler ne bi bile rešene vse težave in bi bilo vse
razjasnjeno. »Tega ne dela zato, ker mu kot msgr. nadškofu ne bi bilo prijetno
videti sveto delovanje, ki ga izkazuje salezijanska družba s pomočjo posebnih
milosti, temveč zgolj zato, ker je njegova stroga dolžnost, da skrbi, da v sale-
zijanski družbi delajo vse po cerkvenih predpisih. Kar se tiče namena, da bi
opozoril na neveljavnost imenovanih odpustkov, tega ne bo storil, kakor mu je
to svetovala neka modra oseba. Nikakor pa se ni odpovedal možnosti, da bi raz-
veljavil breve, dokler ni dobil sporočila, da je Združenje salezijanskih sotrudni-
kov kanonično ustanovil nadškof v Genovi za njegovo nadškofijo in da je sedež
v zavetišču sv. Vincencija v Sampierdareni. Vendar je prepovedal, da bi breve
o ustanovitvi objavili v turinski škofiji. O tem smo govorili v četrtem poglavju
enajstega zvezka.

24.8 Page 238

▲back to top


238
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Istočasno so v Rimu zmagali tisti, ki so zahtevali odstranitev salezijancev
iz vodstva konceptincev. V Turinu se je začelo nasprotovanje duhovniškemu
posvečenju grofa Caysa. Ne pozabimo tudi, da so 14. novembra odpotovali mi-
sijonarji, ki niso, kakor prejšnji dve odpravi, dobili blagoslova msgr. nadškofa.
Ko se je don Bosko po odhodu misijonarjev vrnil iz Sampierdarene, se je moral
lotiti zahteve kardinala Ferrierija, ki jo je zaradi odsotnosti dobil v roke z zamu-
do. Odpravil se je v zavod Borgo San Martino in od tam pisal tajniku don Bertu:
-
-
Medtem ko mu je tudi ta zadeva dala veliko misliti, se je moral pripraviti
tudi na uveljavitev svojih pravic pri rimskih kongregacijah.
V ta namen je naročil don Bertu, naj zbere glavne dokumente, kakor bomo
pokazali v naši kronološki predstavitvi dejstev. Prvi dokument je bila naslednja
izjava, ki jo je podal don Perenchio in ki je bila
[prvi madež
zla]:
Istega dne je župnik iz Pecetta don Bosku pisno sporočil svoj primer z don
Cinzanom, kateremu je prepovedal, da bi maševal v njegovi župnijski cerkvi.
Hudobni jeziki so to vzeli za pretvezo in govorili, da se je tudi njihov župnik
postavil med don Boskove nasprotnike.
14 Se pravi patru Rostagnu SJ.

24.9 Page 239

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
239
Velespoštovani don Bosko!
Ne samo, da ne nasprotujem don Bosku, temveč ga celo občudujem in spoštujem, in
ne le da ne kljubujem njegovi Družbi, temveč jo imam za posebno delo Božje previd-
nosti, primerne za naš čas. Teh svojih ocen ne nosim samo v srcu, temveč jih povem
vsem, ki prihajajo k meni in so zato priče mojega prepričanja. Čeprav nisem imel
sreče, da bi kot gojenec kakega vašega zavoda mogel biti deležen posebne naklonje-
nosti, vi dobro veste, kolikokrat sem izrazil željo, da bi postal eden izmed vaših sinov,
in kolikokrat sem vas prosil, da bi me imeli za takega, čeprav si tega nisem zaslužil.
Zato zaradi suma, ki ste ga včeraj izrazili v svojem pismu na moj račun, izjavljam, da
je napačen in za vse, ki me poznajo, neutemeljen in celo hudoben. Zato vas prosim,
da temu ne verjamete. Rekli bodo: zakaj potem ni dal dovoljenja duhovniku Cinzanu,
da bi daroval sveto maso na praznik Rožnovenske Matere Božje? Kdor ima dobro
srce in pamet v glavi, ne bo težko razumel zakaj in vaša uglednost me gotovo ne bo
obsodila, ko bo vse zvedela. Nikakor nisem menil, da je opozorilo XII našega msgr.
nadškofa v Liturgičnem koledarju tega leta tako strogo, da ga ne bi široko razlagal
v korist mojega župljana in mu dovolil, da bi smel vsaj enkrat maševati. Zato bi mu
jaz samo enkrat vsekakor dovolil, tudi če bi si s tem nakopal karanje in bi zdrsnil še
nižje v naklonjenosti monsinjorja (pri katerem so se nekateri hudobneži zavzeli v
istem smislu kot sedaj pri vas). Toda prepoved je bila jasna. Ko sem pretekle jesenske
počitnice spovedoval pri San Eremu, je monsinjor, ki je že poznal Cinzana, vprašal
za novice. Odgovoril sem, da nisem natančno poučen, vendar iz tega, kar se govori,
domnevam, da bo prihodnje leto posvečen v duhovnika. Tedaj mi je monsinjor dejal:
»In bo prišel v Pecetto maševat?« Na to sem odgovoril: »O tem mi še nihče ni govoril,
vendar menim, da bo prej ali slej prišel.« Tedaj je monsinjor sklenil pogovor: »Imejte
pred očmi opozorilo iz koledarja, izpolnite ga in poskrbite, da se bo izpolnjevalo.« Ali
naj bi potem še mogel dovoliti don Cinzanu, da bi maševal? In če mu nisem dovolil,
ali sem zato kriv? Menim da ne in upam, da bo vaša uglednost imela sočutje z menoj
in bo utišala hudobne jezike, ki me skušajo očrniti pred vami. Upam, da boste v svoji
veliki previdnosti upoštevali to moje pismo in mi ne bo v nikakršno škodo. Prosim
vas, da mi spet naklonite svojo dobrohotnost in se me spominjate v svojih molitvah
ter me imate za vašega vdanega služabnika.
D. Perlo, župnik v Pecetto Torinese
Pecetto Torinese, 22. november 1877
Istega dne je Božji služabnik nadškofu odgovoril o dveh zadevah: o od-
pustkih in don Roccu. Osnutek mu je sestavil oče Rostagno.
Velečastita ekscelenca!
V odgovor na vaše cenjeno pismo 9. tekočega meseca sem vam dolžan povedati, da
glede maše, ki jo je daroval salezijanski duhovnik 16. septembra tekočega leta v za-
sebnem oratoriju v Rivari, ne razpolagam z nikakršnim privilegijem. Duhovnik, ki
je to storil, ni dobil dovoljenja od župnika, da bi maševal v župnijski cerkvi, in je z
razlogi, ki so se mu zdeli zadostni, menil, da v oratoriju, ki je last salezijanske družbe,
brez nadaljnjega lahko mašuje. Če bi čas dopuščal in bi me vprašal za mnenje, bi mu

24.10 Page 240

▲back to top


240
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
-
15 Ta »kakor se je že zgodilo« je treba povezati s »preden storite ta korak«. Smisel ni točno razviden,
toda če bi hoteli govoriti jasno, bi morali povedati »kakor ste že storili«. Monsinjor je ta korak na-
redil, ne da bi se posvetoval z modrimi osebnostmi, in tako so nanj padle kritike nasprotnikov. Tu
don Bosko imenuje »pomembno« pismo neko opombo o Antonu Rosminiju, ki je bilo objavljeno
v
na straneh XVI–XVII. O tem smo govorili v prvem poglavju tega
zvezka. Njegova ekscelenca mu je odgovoril 23. novembra: »Navedba mojega koledarja kaže, da
se motite, kar bi morali že sprevideti. Jaz se ne bojim kritik, temveč samo zmot. Z Božjo pomočjo
sem napisal in objavil, kar je bilo treba; kar sem napisal v koledarju, je resnica in jaz sem jo bil
dolžan povedati.«

25 Pages 241-250

▲back to top


25.1 Page 241

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
241
po navodilih Svete kongregacije za redovno disciplino z dne 25. januarja 1848 (Col-
lectanea, str. 891).
Medtem ko vam spoštljivo poljubljam roke, se izrekam vaše ekscelence
najvdanejšega služabnika duh. Janez Bosko.
Turin, 22. november 1877
Dne 23. novembra je monsinjor odgovoril don Bosku: »Najboljše, kar bi vi
lahko storili, bi bilo, da bi se predstavili svojemu nadškofu z ničimer drugim
kot z duhom ponižnosti in krščanske ljubezni. Tedaj bi v korist vaše uglednosti
in vaše Družbe ter turinske nadškofije mogli zravnati veliko ovir za mir. Seda-
nji nadškof je izdatno sodeloval pri ustanavljanju salezijanske družbe in želi
še naprej pomagati pri njenem razvoju in širjenju, samo da pri tem ohranimo
nedotaknjene pravice nadškofa, ki je s prisego zagotovil, da jih bo branil ne v
škodo, temveč v korist turinske nadškofije.« Nato se je dotaknil še dvoje dru-
gih nerešenih vprašanj: duhovniškega posvečenja dveh tovarišev grofa Caysa in
gradnje cerkve sv. Janeza Evangelista. O tej zadnji pravdi bomo govorili pozneje.
Istega dne je don Bosko prejel pismo župnika v Favrii, ki mu poroča o podob-
nem primeru kot župnik v Pecettu.
Velečastiti gospod!
Odgovarjam na vaše cenjeno pismo, ki sem ga prejel danes zjutraj. Govorice o du-
hovnikih navadno prihajajo iz nepoznanja dejstev ali iz nepoznanja okoliščin. Na
žalost tudi duhovnik Paglia ni poznal št. XII Decreta et monita [Odločbe in opomini]
iz letošnjega koledarja.
Ko je prebral prepoved iz odločbe, jo je nanesel nase in si dejal: »Nimam dovoljenja in
zato ne morem maševati.« In na mojo žalost ni maševal. Potem je prišel v Favrio drug
salezijanski duhovnik, don Vota. Imel je dovoljenje in je večkrat maševal. Kakor je
razvidno iz povedanega, jaz nisem ničesar prepovedal. Duhovnik Paglia ni maševal
zato, ker je poznal odlok, in jeziki so govorili iz nevednosti. Toda če bi moje prošnje
kaj zalegle, bi vas rad prosil, da bi storili tako, da se taki primeri ne bi več ponavljali
niti tukaj niti kje drugje. Imejte me v vsem spoštovanju za najvdanejšega služabnika.
Mihael Bonino, župnik in dekan
Favria, 23. november 1877
Dodajmo še pismo teologa Arpina, župnika pri Svetih apostolih Petru in
Pavlu, čeprav je malo poznejšega datuma, da tako uskladimo dokumente.
Velečastiti don Bosko!
Dne 25. preteklega avgusta, v soboto, mi je pismo don Lazzera sporočilo, da prihod-
njo nedeljo (26.) zaradi strogih odredb njegove ekscelence msgr. nadškofa, salezi-
janski duhovnik ne bo mogel maševati za moje župljane v Oratoriju san Giuseppe.
Ker nisem mogel dobiti drugega duhovnika, sem se zatekel h generalnemu vikarju
in ga prosil za izjemo od te odredbe, ki je jaz nisem poznal. Monsinjor vikar mi je
odgovoril, da se on ne vmešava v te reči. Njegove ekscelence ni bilo v mestu, toda na

25.2 Page 242

▲back to top


242
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Novo olje na ogenj je potem prilil ponatis don Boskove knjige z naslovom
O tem smo govorili že ob drugi priložnosti.16 Tu bomo le do-
dali, česar tam nismo povedali. Vprašanje se je ponovno pojavilo po nekaj letih
maja 1877 zaradi enega zvezka
ki ga je napisal don Lemoyne,
izšel pa je v Sampierdareni. Dne 18. maja je monsinjor v
objavil članek pod naslovom Iz nadškofijske pisarne: »Peti zvezek
, ki je izšel preteklega meseca maja pod naslovom Karmelski oblaček, je
bil namesto v Turinu, kakor je to navada že 25 let, natisnjen v Sampierdareni.
Na strani 113 je zapisano: Z dovoljenjem cerkvene oblasti. Bralce opominjamo,
da tam navedena cerkvena oblast ni cerkvena oblast v Turinu.« Kaj je vzrok
kritike te knjige, je mogoče razbrati iz tistega dela članka, ki zaradi uvidevnosti
dobrohotne osebe ni bil objavljen: »Te knjige niso predložili v pregled.« Zato so
v škofijski pisarni sklenili, da mora dovoljenje za izdajo knjige podpisati msgr.
nadškof ali generalni vikar ali kak provikar ali drug za to določen predstavnik
Cerkve. Temu je dodano, da Tridentinski koncil na 25. zasedanju v dekretu o
zatekanju k priprošnji svetnikov ukazuje, da se ne smejo predpostavljati novi
čudeži, razen če jih je odobril škof. Iz te modre odredbe Tridentinskega cer-
kvenega zbora je razvidno, da pripovedi o nadnaravnih dogodkih, ki jih škof
ni priznal in odobril, nimajo osnove za verovanje.« Ta izpuščeni del je potem
izšel v Monita et Decreta v škofijskem koledarju za leto 1878 v XVIII. naslovu s
pretnjo, splošno pro forma, da bodo zakrili slike in zaprli cerkve, kjer naj bi se
zgodili čudeži, ki jih ni prej odobrila škofovska avtoriteta.
Po tem članku je monsinjor 19. maja ponovil: »Imam za svojo veliko
dolžnost, da preverjam pripovedi o nadnaravnih dogodkih, ki naj bi se zgodili
v moji škofiji po priprošnji presvete Device Marije, ki jo častimo kot Pomočnico
kristjanov v cerkvi vaše uglednosti v Turinu.«
Don Bosko mu je odgovoril:
-
16 MB XI, str. 449–455 [BiS XI, str. 282–285].
17 Urednik tega časopisa je bil oče Vasco, jezuit.

25.3 Page 243

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
243
v svojem pismu in se tiče nekaterih dogodkov, ki se mi zdijo primerni za redno pre-
veritev ali bolje rečeno osebe, ki so s tem povezane, bodo lahko same odgovorile na
vprašanja, ki jim bodo zastavljena.
Prosim vas, da sprejmete moje globoko spoštovanje. Najponižnejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 31. maja 1877
Do te preveritve ni nikdar prišlo, ker je zadeva začela potekati na nepredvi-
den način, ko so jo prenesli v Rim, kakor smo že poročali.18
Naj mimogrede omenimo, kar smo povedali že na drugem mestu: da tri-
dentinska prepoved se tiče samo čudežev, ki jih pripisujejo še nerazglašenim
za blažene in svetnikom, ki so umrli v sluhu svetosti. Prav tako ne drži sklep,
ki ga povzema po tridentinskem dekretu, da čudežem, ki jih cerkvena oblast
ni potrdila, ni treba verjeti. Tukaj zamenjuje pričevanje čudežnega dogodka z
zasebnim prepričanjem. Prvo mora biti izvedeno po določenih predpisih in čis-
to določenih zakonih, drugo pa se zadovoljuje z navadnimi znamenji, ki vodijo
človeško sodbo. Ne da bi ugovarjali natisnjenim trditvam, vsebovanim pod nihil
obstat (v org. Nulla osta) [nič ne brani] škofijske kurije v Genovi in ne da bi ho-
teli zmanjšati verjetnost trditvam, bi bilo zadosti, če bi rekli, da niso avtentične:
trditev, o kateri nihče ne bi dvomil. Znano je, da kdor da v tisk take vrste knjigo
z odobritvijo ordinariata, nima namena, da s tem potrdi zgodovinsko resnič-
nost pripovedovanih dogodkov, temveč samo, da knjiga sme iziti. Zato morajo
pisatelji, ki pripovedujejo o čudežnih dogodkih, izpovedati, kakšno stopnjo ver-
jetnosti pripisujejo povedanemu dogodku.
Medtem je 24. novembra izšla nova izdaja imenovane knjige. Nadškof je v
odgovoru na neko don Ruovo pismo o tej zadevi zatrdil, da se je salezijanska
tiskarna »težko pregrešila proti škofijski kuriji v Turinu in proti cerkvenim za-
konom, ker je ponovno natisnila knjižico Marija Pomočnica, ki je ni odobrila
kurija, temveč samo cerkveni revizor P. Saraceno in je bila izdana proti monsi-
njorjevi volji«, in da je izdaja 1877 imela dodatke, čeprav je bilo rečeno, da niso
spremenili niti vejice, in zato je ne bi smeli ponatisniti brez ponovnega pregle-
da. Točno smo primerjali obe izdaji in ugotovili, da sta popolnoma enaki.
Dne 25. novembra sta iz ordinariata prišli v oratorij dve pismi. Eno je bilo
naslovljeno na don Ruo in se je tikalo prošnje za odpuščanje.
Velečastiti gospod!
Njegova ekscelenca mi naroča, naj opozorim vašo uglednost, da vas je v pismu 9.
septembra, ki sem ga jaz napisal, prosil, da naj salezijanci po pismu, ki naj ga podpiše
don Bosko, don Rua ali vsaj don Lazzero, izjavijo, da jim je žal zaradi velike motnje,
ki so jo povzročili 26. preteklega avgusta, in da prosijo za odpuščanje. Tej zahtevi
18 Prim. MB XI, str. 452 [BiS XI, str. 251].

25.4 Page 244

▲back to top


244
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Drugo monsinjorjevo pismo don Bosku je bilo silno tehtno ne le zaradi
odvratne sence, ki jo je metalo na moralno podobo blaženega, temveč zato, ker
mu je hotelo zavezati in zapreti usta, da se ne bi mogel niti več braniti.
-
-
-
-
Po tej prošnji je zavladala tišina vse do 1. decembra, ko je blaženi že zgodaj
zjutraj prejel naslednje sporočilo:
-

25.5 Page 245

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
245
v tistem trenutku izgubili pravico do zakramentalnega odpuščanja grehov in spove-
dovanja v tej škofiji. Pravica preneha ipso facto, ne da bi bilo treba to razglašati, in
jo razglašam kot že končano, če ste storili kaj takega.
Z vsem dolžnim spoštovanjem vaše uglednosti najvdanejši
+ Lovrenc, nadškof
Turin, 1. december 1877
To je bil pravi Damoklejev meč, ki je nenehno visel nad don Boskovo glavo.
Dne 25. marca 1878 je takole tožil kardinalu Oreglii: »Ta stroga odredba še tra-
ja. On pa tiska, izdaja knjižice in pastoralna pisma proti nam. Mi ne odgovarja-
mo bodisi zato, ker je to naše načelo, bodisi zato, ker ste nam vi tako svetovali.«
Vse te tegobe ga niso ovirale, da ne bi zbiral dokumentov v obrambo svoje
Družbe pri Sveti rimski kongregaciji. K prejšnjim bomo dodali še prepoved don
Rocci, da bi maševal v svojem rojstnem kraju. Prvo poročilo prihaja od nekoga,
ki je slišal pripovedovati o dogodku. Drugo je pismo don Bertu, ki ga je napisal
rektor Kraljéve bazilike svetega Mavricija in Lazarja v Turinu. To deloma po-
trjuje, deloma pa dopolnjuje prvo poročilo. Tretje je odlok turinske škofijske
pisarne, ki govori o odpustnicah. Vsa tri poročila lepo osvetljujejo ta dogodek,
tako da si more vsak ustvariti svojo sodbo.
Predragi don Berto!
Tu je moj hitri odgovor. Upravnik v Rivari don Tarizzo je prosil nadškofa, da bi do-
volil don Rocci, salezijanskemu duhovniku iz Rivare, da bi maševal in pridigal v do-
mačem kraju. Prosil je zato, ker so vsi sorodniki don Rocce izrazili živo željo, da bi
družina sodelovala pri slovesnosti. Ko je nadškof slišal, da je don Rocca salezijanski
duhovnik, mu ni dovolil in je vztrajal pri svoji odločitvi. Don Tarizzo ni takoj sporočil
don Rocci, da mu nadškof ne dovoljuje maševati in pridigati na praznik, zato je nekaj
dni pred slovesnostjo prišel domov v Rivaro. Ker se je Tarizzo bal, da bo prišlo do
pohujšanja, ko bi zvedeli za nadškofovo prepoved, se je obrnil na duhovnika don Zu-
cchija, rektorja Magistralne bazilike, in ga prosil, da bi šel k nadškofu in mu razložil,
do kakega pohujšanja bi moglo priti, če bi bil on prisiljen uresničiti prepoved, kajti
don Rocca ima odlične starše in ga povsod poznajo kot zglednega duhovnika. Vitez
Zucchi je stopil h kanoniku Chiusu, nadškofovemu tajniku, in mu prikazal nerede, ki
bi nastali v Rivari, in pohujšanje, ki bi ga vsi doživeli. Poleg tega bi spravili v nemogoč
položaj župnika. Končal je s pripombo, da ljudje v Rivari nikakor ne bi mogli razu-
meti prepovedi, saj so pravočasno prosili nadškofijo za dovoljenje. Videti je bilo, da je
kanonik Chiuso bil prepričan, da je treba dovoljenje izdati. Šel je v sobo k nadškofu.
Po dvajsetih minutah se je vrnil in sporočil odgovor: »Don Rocca naj v Rivari ne op-
ravi nikakršnih obredov.« Kanonik Chiuso je še dodal, da nadškof ne popusti, če gre
za don Boskove duhovnike.
To mi je pripovedoval sam duhovnik Zucchi, rektor Magistralne bazilike. Recite don
Bosku, da lahko to izjavo vedno uporabi, ker sem jo pripravljen ponovno izpovedati.
Priporočite me vročim molitvam dragega don Boska in ga iz srca pozdravite. Upam,

25.6 Page 246

▲back to top


246
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-

25.7 Page 247

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
247
Po teh zagotovilih je bil njegova ekscelenca monsinjor prepričan, da je mladi Roc-
ca končnoveljavno zapustil salezijanske hiše, nato pa je na svoje veliko začudenje
zvedel, da je duhovnik, ki ga je ne vem kdo posvetil, ki si domišlja, da ima privilegij
zasebnega oratorija in celo prenosnega oltarja, da bi kot škof mogel maševati v svoji
hiši v Rivari.
Monsinjor si ne more kaj, da ne bi ponovno ponovil svojega obžalovanja zaradi take-
ga načina ravnanja, ki je popolnoma abnormalno.
Z največjim spoštovanjem se izpovedujem za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Teolog Frančišek Maffei, nadškofijski podtajnik
Do 9. novembra so v škofijski pisarni vedeli, da je don Rocca izstopil iz tu-
rinskega semenišča, »ne da bi kdo vedel za to«.19 Dne 4. decembra pa ista ško-
fijska pisarna piše, da je bil don Rocca izključen. Tu je protislovje popolnoma
jasno in smemo domnevati, da je bila druga informacija napačna. Prav tako se
zdi, da prošnja za odpustnice ni prišla v roke monsinjorja, temveč so jo zadržali
ljudje, ki so ga obdajali.20
Tudi župnik iz Rivare je pisal, toda njegovo pismo se je izgubilo. Dne 26.
decembra pa je takole pisal don Bosku:
»… Ko sem nadvse gorečega duhovnika Rocca prosil, da bi prevzel govor na čast sv.
Janezu, zavetniku naše župnije, je rade volje sprejel. Vendar v tistem trenutku nisem
imel v mislih, kaj piše v našem koledarju. Ko me je nato opozoril neki moj kolega, sem
takoj pisal v nadškofijsko pisarno za potrebno dovoljenje, ki ga pa nisem dobil. Ime-
novani duhovnik je ponovno prišel v Rivaro, ostal nekaj dni pri svojih starših, in ker
je vedel za odlok v koledarju, me ni niti prosil, da bi smel maševati. Tako je to bilo.«
Končajmo to zadevo z zadnjo opombo. Oltar zasebnega oratorija v družini
Rocca je bil starodaven, primeren, vse v skladu s predpisi. Četudi je bil opre-
mljen z vsem potrebnim, ga nihče ni uporabljal. Don Rocca ga je ponovno spra-
vil v red, ko je tam maševal, kar se že dolga leta ni zgodilo.21
Zadeva, ki je bila še tako zadosti zamotana, se je še bolj zapletla. Prve dni
19 Pismo podtajnika teologa Maffeija don Rui, Turin, 9. november 1877. Nanaša se na trditev don
Rocce, ko je dejal, da je odšel iz semenišča ipso invito, se pravi proti volji nadškofa.
20 Ko smo velečastitega don Rocca vprašali o odpustnicah, je pisal: »Predragi D. C.! Dobro se še
spominjam, kako mi je blaženi don Bosko, potem ko sem se odločil ostati v Družbi, naročil, naj
prosim msgr. Gastaldija za potrebne odpustnice. Ker nisem dobil odgovora, sem osebno govoril
(bili so zadnji dnevi oktobra 1873) z rektorjem semenišča don Soldatijem, ki mi je obljubil, da
bo govoril z nadškofom. Ko sem se naslednji dan vrnil po odgovor, mi je dobesedno rekel: Msgr.
nadškof vam ne bo nikdar dal odpustnic, ker vi ne bi smeli zapustiti semenišča.« Lep in moder
odgovor! Pomisliti je treba, da sem izstopil iz semenišča zaradi bolezni in z dovoljenjem pred-
stojnikov. Zato je bilo potrebno, da je don Bosko listine dobil iz Rima. Pozneje sem imel še več
sitnosti, ker sem maševal v družinski kapeli doma. To pa zaradi nesporazuma in ne zato, da bi mu
kljuboval. Dve leti pozneje mi je ne brez velikih težav izdal celebret, ki ga je napisal lastnoročno.
Če želite še kaj več, mi pišite. Iz srca vas pozdravljam. Memento mei. Najvdanejši sobrat M. Rocca.
Cuorgnè, 4. marec 1831.« (Napačna letnica, op pr.)
21 Pismo don Rocce don Bertu, Spezia, 29. december 1877.

25.8 Page 248

▲back to top


248
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
decembra je v tiskarni Camilla e Bartolero izšlo
Podnaslov
je nakazoval namen, to je
poučitev bralcev o anonimnem spisu, objavljenem meseca februarja. Tudi ta je
bil anonimen. Naslovljen pa je bil anonimnemu župniku. Namesto podpisa je
bilo napisano: Neki nekdanji gojenec oratorija, ki si šteje v čast, da se imenuje
salezijanski sotrudnik. Spis se začenja takole: »Preteklo zimo sem hotel pove-
dati nekaj stvari o knjižici, ki jo je njegova ekscelenca msgr. Lovrenc Gastaldi
napisal o salezijanski družbi. Vendar sem jo dobil v roke šele sedaj, ko mi jo je
njegova velespoštovana ekscelenca poklonila v dar. Iz vsega srca se mu zah-
valjujem, še zlasti, ker sem sedaj prepričan, da je pristna, saj sem jo dobil iz
njegovih rok. Ob prebiranju mi je bilo tesno pri srcu; saj sem eden najstarejših
bivših gojencev salezijanskega oratorija in zato lahko pravilno sodim stvari, ki
so tam napisane, in vam dam pojasnila, za katera me prosite.« Ne more se reči,
da so dogodki, ki jih navaja, napačni, toda trpkost in nespoštovanje oblike kva-
rita vsebino. Pismo so razposlali župnikom in osebam, ki se zanimajo za don
Boskove ustanove. Tudi nekateri salezijanski predstojniki so dobili. Vsi salezi-
janci pa so pismo zavračali, zlasti zadnje odstavke. Monsinjor je bil silno užaljen
in je dal pisati don Bosku, da je v knjižici »cela vrsta laži in netočnosti o sveti
osebi njegove ekscelence turinskega nadškofa«, in zato vabi don Boska oziroma
v njegovi odsotnosti don Rua, da pred 15. decembrom zavrne in obsodi ta spis.
»Po 15. decembru,« tako je končeval podtajnik, »bo monsinjor, če izjava ne bo
prišla na nadškofijo, ukrenil vse potrebno za čast svoje avtoritete.«
Pismo je nosilo datum 5. december. Dne 6. decembra je don Bosko, ki je s
pomočjo svojega zvestega tajnika končal zbiranje in urejevanje seznama mi-
losti, ki mu jih je naklonil Sveti sedež, po naročilu kardinala Ferrierija poslal
seznam v Rim in ga takole predstavil:
-
-

25.9 Page 249

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
249
Potem ko je slovesno obhajal praznik Brezmadežne, ki mu je dala veliko
dela zlasti v spovednici, je don Bosko zelo zadržano pisal nadškofu o anoni-
mnem pismu.
Velečastita ekscelenca!
Predvčerajšnjim je po pošti tudi22 eden izmed naših prejel tiskan list in mi ga takoj
izročil. Nosil je precej zastarel datum.23 Nanaša se na Družbo sv. Frančiška Saleške-
ga. Ne morete si misliti, kako zelo me je prizadelo. Toda jaz sem se vedno zoperstav-
ljal obrambi po javnih sredstvih obveščanja.
Vaši velespoštovani ekscelenci lahko zagotovim naslednje:
1. Nisem vedel in ne vem, kdo si je spis zamislil in ga napisal.
2. Ne osebno ne po drugih ne po mojih podrejenih nisem imel nič pri natisu, rokopisu,
litografiji in pisanju.
3. Zelo mi je žal in zavračam nespodoben način, ko govori o vaši ekscelenci. Kakor
sem že pisal vaši ekscelenci, jaz ne bom nikdar uporabljal teh nizkih udarcev, zlasti
ne sedaj, ko je vaša ekscelenca vse prenesla na svetega očeta, najvišjega sodnika in
presojevalca v cerkvenih sporih, ki se mu že vnaprej popolnoma podrejam.
Prosim vašo ekscelenco, da bi vzeli v pretres, da tisti, ki se je podpisal Salezijanski
sotrudnik, ni ista oseba, ki je objavila to pismo, temveč tisti župnik, ki mu je poslal
prvo in drugo tiskovino.24
Priporočam se, da ne bi dali tiskat še kakih drugih stvari o tej zadevi, in to iz edinega
razloga, da ne bi mnogi moji nasprotniki in nasprotniki vaše ekscelence imeli pretve-
ze za še bolj nesramne spise. Lahko ste prepričani, da v salezijancih ne boste imeli
nikdar nasprotnikov, temveč uboge ljudi, ki se trudijo, da bi storili čim več dobrega
za to škofijo, čeprav jih dostikrat ovirajo in jim onemogočajo delo.
Vedno bom zadovoljen, da se morem imenovati vaše prevzvišene ekscelence najvda-
nejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 9. december 1877
Blaženi je obljubil novincem, da bo prišel k njim na kosilo, ko bi vsi bili
preoblečeni v talar. Zadnji so talar prejeli na predvečer Brezmadežne. Vendar
na ta praznik ni mogel iti, ker je imel pri mizi veliko povabljenih. Šel je naslednji
dan, potem ko je odposlal nadškofu svoje privatno pismo. Dne 10. decembra je
prejel odgovor: monsinjor ni bil zadovoljen.
Velečastiti gospod!
Njegova ekscelenca msgr. nadškof mi naroča, naj sporočim vaši uglednosti, da je pre-
jel vaše pismo z dne 9. decembra in da je vaša dolžnost, da v Unità Cattolica ali v Em-
22 Ta »tudi« se nanaša na stavek »eden izmed naših«, ki pride takoj za njim.
23 Anonimna knjižica nadškofa.
24 To se zdi, da lahko sklepamo iz naslednjega pripisa: »Hotel sem končati to pismo, ko sem prejel še
drugo knjižico z naslovom Turinski nadškof in Družba sv. Frančiška Saleškega itn. Iz srca se vam
zahvaljujem. Odgovor vam bom sporočil čim prej.«

25.10 Page 250

▲back to top


250
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Oba dneva, 10. in 11. decembra, je bil don Bosko zadržan zaradi zasedanja
vrhovnega kapitlja. Treba je bilo končati dela vrhovnega kapitlja zaradi odloka,
ki ga že poznamo, preden bi čas zameglil spomin. Treba je bilo prebrati vse
zapisnike, preveriti vse člene, urediti celotno vsebino. Dne 12. decembra je na
zadnje pismo škofijske pisarne takole odgovoril nadškofu:
-
-
Nadškof ni več odgovoril. Toda na večer 12. decembra je kanonik Chiave-
rotti dal poklicati v nadškofijsko pisarno klerika Ameria in Bonoro, jima predlo-
žil pismo tako imenovanega salezijanskega sotrudnika in hotel, da bi podpisala
pripis, ki ga je z lastno roko napisal monsinjor: »Zavračam vse, kar je napisano
v tem pismu.« Ali – ali: ali podpišeta ali pa se odpovesta prejemu svetih redov.
Oba klerika, ki ne le da nista brala pisma in tudi ne slišala govoriti o njem, sta
bila vsa iz sebe in prosila, da jima dajo pismo, da ga prebereta. Presenečena
zaradi vsebine sta izjavila, da ne vesta popolnoma nič o tej zadevi in da, preden
kaj izjavita, morata govoriti s svojim predstojnikom. Storila bosta, kar jima bo
on rekel. S to zavrnitvijo sta postavila v nevarnost prejem svetih redov. Toda
med govorjenjem in dejanjem se je s strani ordinarija pojavil motiv modrosti.25
Mogoče bodo nekateri bralci menili, da sta oba klerika hlinila svoje nepoz-
nanje in da se zdi nemogoče, da salezijanci v oratoriju ne bi vedeli, kaj se dogaja
25 Prim. zgoraj, str. 220.

26 Pages 251-260

▲back to top


26.1 Page 251

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
251
okoli njih. Moramo reči, da je bilo tako: tam notri so kaj malo vedeli za to, kar
se je dogajalo v zakulisju. Tako je don Vespignani, ki je imel veliko opravka s
predstojniki hiše, z večino sobratov tako v uradih kakor pri mizi in med odmori,
le nekaj slutil. Ko so vprašali o zadevi don Perenchia, o mašah in suspenzu don
Lazzera, nam je v naše veliko za čudenje zagotovil, da sliši o teh stvareh govoriti
prvikrat. To je bilo posledica don Boskove izredne zadržanosti in popolnega
obvladovanja samega sebe.26
Don Bosko se je odločil, da bo odpotoval v Rim 15. decembra. Želel je do-
seči sporazum z nadškofom. Toda nepredviden dogodek ga je prisilil, da je svoj
odhod preložil. Tistega dne je po kosilu videl, da sta vstopila v obednico teolog
Margotti in grof Castagnetto, nekdanji minister in državni senator. Priletni ple-
mič je želel govoriti z don Boskom. Ko mu je nekdo po pomoti dejal, da je don
Bosko šel na kosilo k župniku v Crocetto, je dejal: »Potrpljenje! Bom pa šel tja,
da bom govoril z njim.« Toda on je prihajal naravnost od nadškofa, ki je želel, da
bi don Bosko prišel k njemu in bi prijateljsko končali spor. Teolog se je veselil,
ker je resno verjel v skorajšnjo spravo. Toda don Bosko, oster opazovalec, je iz
grofovih besed takoj zaslutil, da je monsinjor začenjal ta potek z namenom, da
bi stvari čim bolj zavlekel. Vseeno pa ni delal težav in je takoj privolil v povabilo;
odložil je odhod v Rim in šel dvakrat na obisk k nadškofu. Vendar se je zavedal,
da mora biti zelo previden. Monsinjor je želel spoznati don Boskove misli in
namene in predvideti, s kakšnim namenom želi obravnavati stvari v Rimu.
Med svojim obiskom 15. decembra se je grof Castagnetto ponudil za pos-
rednika v vsaki zadevi. Izobražen, praktičen v svetnih zadevah in dober kato-
ličan je najprej želel slišati, kaj se je zgodilo med obema. Potem je ob danem
trenutku prepustil don Bosku, da je nadaljeval s popolnim pooblastilom in izpo-
sloval, da mu je don Bosko izročil pisni protest proti anonimnemu spisu. Božji
služabnik je postavil samo dva pogoja: da bi monsinjor gledal na salezijansko
družbo kakor na druge redovne družine v škofiji in da bi v znamenje pomirjenja
prišel maševat v oratorij ali opravit kako drugo bogoslužno opravilo. Ne da bi
sami kaj dodali, bomo bralcem predložili dva dokumenta, ki povesta vse. Prvi je
pismo grofu, ki ga je napisal na predvečer svojega potovanja v Rim:
Velezaslužni gospod grof!
Vse do jutrišnjega dne sem odložil svoj odhod v Rim v pričakovanju učinkov vašega
dobrohotnega prizadevanja pri njegovi ekscelenci, našem spoštovanem nadškofu.
Brez dvoma ste videli, kako zelo si želim, da bi prišlo do kakega dogovora. Sedaj na
veliko žalost ugotavljam, da je bilo vaše modro prizadevanje brez koristi. Potrplje-
nje! Tudi v teh stvareh moramo videti Božje odločitve. Kot človeka na čelu redovne
26 Med tistimi, ki so prejeli pismo, je bil tudi don Giacomelli. Takoj ga je prinesel don Bosku in ga
zavrnil. Tudi don Bosko ga je zavrnil in nekomu, ki je hotel braniti vsebino, ukazal, naj molči.
(Positio super virt. Suram., št. V., paragraf 496).

26.2 Page 252

▲back to top


252
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Ugledni turinski patricij ni imel več priložnosti, da bi se z don Boskom po-
govoril o uspehu svojega posredovanja. Toda don Bosko, ki je potreboval pisno
poročilo, ga je prosil, naj mu ga izroči, in dobil naslednji odgovor:
-
L'Unità
-

26.3 Page 253

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
253
v eni izmed prihodnjih nedelj odpravil v oratorij, tam maševal in podelil blagoslov.
Odgovoril mi je, da še ni čas za to in da je določitev časa in načina njegova naloga, da
pa je za zdaj še toliko stvari, ki jih je treba urediti.
Njegova ekscelenca je nato dodala, da bo on sam napisal članek in mi ga poslal.
Na večer dneva, ko sva imela ta razgovor, sem pričakoval članek in dopis msgr. nad-
škofa, ki mu je bil priložen don Boskov osnutek z vizitko s hvaležnimi pokloni.27 Ra-
zumel sem, da naj se več ne vtikam v to zadevo. Sedaj pa na prošnjo mojega nečaka
in prijatelja grofa Caysa pišem poročilo don Bosku, ki ga prisrčno pozdravljam in se
priporočam v njegove molitve, zlasti še za svojo ženo, ki je težko zbolela.
Spoštljivo in v globokem občudovanju najvdanejši služabnik
grof Di Castagnetto
Turin, 23. december 1877
»Don Boskov članek«, o katerem govori grof, je naslednja izjava, ki naj bi jo
v soglasju z njegovo ekscelenco objavili katoliški časopisi, ki pa je, potem ko so
propadli pogovori, bil objavljen v Salezijanskem vestniku.
IZJAVA
Pred nekaj dnevi se je pojavil anonimni spis brez datuma in brez kraja natisa s pod-
pisom Salezijanski sotrudnik, ki pod pretvezo, da odgovarja na dva predhodna spisa
velečastitega nadškofa v Turinu, razpravlja o zadevah, ki se tičejo turinskega ordi-
narija in Družbe sv. Frančiška Saleškega. Ker sem nasprotnik vsake javne razprave o
spornih točkah, bi ohranil zase celo zadevo, če se ne bi bal, da bi moj molk odobraval
neprimerne besede in zamerljivo izražanje spisa na račun osebe velespoštovanega
nadškofa naše škofije, ki ga kot osebo in svojega cerkvenega predstojnika globoko
cenim. Na drugem mestu hočem javnosti povedati, da so imenovani spis natisnili
brez moje vednosti, da jaz popolnoma nič ne vem o piscu in zato zavračam vsakršno
odgovornost, tako svojo kot svojih podrejenih, bodisi za natis bodisi za širjenje.
To svojo izjavo izrabljam tudi zato, da povem svojemu anonimnemu zagovorniku, ki
ga ne poznam, da obžalujem nezaželeno obrambo in da zavračam javno razpravo o
dogodkih, ki ne sodijo v javnost, in kakršnokoli nadaljnjo objavo v tem smislu.
Oh, da bi ta moja izjava mogla izničiti učinek tega nesramnega tiska in dala spoznati
globoko spoštovanje, ki sem ga vedno imel in je moj trden sklep, da ga bom z Gos-
podovo pomočjo še naprej gojil in izražal vse do zadnjega trenutka mojega življenja
svojemu cerkvenemu predstojniku v naši škofiji, našemu častivrednemu nadškofu.
O tej izjavi je opat Bardessono pisal blaženemu:28 »Na vse poštene ljudi,
ki jih preveva Božji duh, je naredila odličen vtis izjava o anonimnem pismu ne-
kega sotrudnika, ki ste jo objavili v zadnjem Salezijanskem vestniku. V tej izjavi
so vsi pošteni ljudje zaznali Božjega duha, ki vas preveva in ki se je nenehno in
povsod kazal v vseh vaših delih. Mirnost, previdnost, zmernost, dostojanstvo,
27 Vizitka se glasi: »Lovrenc Gastaldi, turinski nadškof, pošilja njegovi ekscelenci grofu Castagnettu,
državnemu ministru, izraze svojega spoštovanja in najboljše želje.«
28 Pismo don Bosku, Turin, 20. januar 1878.

26.4 Page 254

▲back to top


254
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
varčnost z besedami vaše uglednosti delajo globok vtis na resne duše in so v od-
ločnem nasprotju z razrvanostjo, nemirom in sramotenjem anonimnega pisca.«
Dne 18. decembra je don Bosko odpotoval v Rim. V večno mesto, kamor ga
je Božja previdnost vodila, da ni bil samo gledalec, temveč tudi soustvarjalec
velikih dogodkov, mu bomo sledili pozneje. Ne moremo pa skleniti tega poglav-
ja, ne da bi pripovedovali o zadnjih dogodkih v Turinu, ki so zaokrožili ta spor.
Na monsinjorjevo zahtevo so se kanoniki metropolitanske cerkve zbrali na
dveh sejah. Na prvi, 17. decembra, so bili navzoči samo aktivni kanoniki., ki so
še opravljali svojo službo. Predlagali so podpis protestnega pisma proti ano-
nimnemu spisu in ga poslati nadškofu. Hoteli so prikazati in dokazati, da je to
anonimno pismo izdal don Bosko. Toda dvignili so se odločni zagovorniki, med
temi kanonika Ortalda in Peinetti, ki sta branila don Boska pred tako obtož-
bo. Zato so smer, ki je bila že nakazana, spremenili in izbrisali obtožbo. Ko so
glasovali, ali naj tako oblikovan protest pošljejo nadškofu, so zagovorniki tega
zmagali z enim glasom večine. Podpisala sta samo generalni vikar Zappata, ki
je seji predsedoval, in kanonik Pelletta kot kapitularni tajnik. Kanoniki so hoteli
opraviti zasebno dejanje, zato je bilo njihovo začudenje toliko večje, ko so videli
protest, objavljen v
20.29
Ta objava je bila iskra, ki je zanetila požar. Anonimni natis, ki so ga do tedaj
poznali le redki, so sedaj vsi hoteli dobiti v roke, brali so ga in pisali komentarje
v časopise. Na splošno je prevladovalo mnenje, da ga je napisal neki salezija-
nec.30 Nekaj fantov, ki so bili v Oratoriju, je zahtevalo, da bi branili don Boska,
in bili so pripravljeni, da se podpišejo. Vendar so jih odvrnili od tega. Veliko
župnikov je bilo pripravljenih prositi svetega očeta za posredovanje, če bi prišlo
do kake javne graje. Kanonik Chiuso je grajal časopis
, ker ni
objavila kapitularnega protesta; teolog Margotti je poslal opata Scolarija, da je
odgovoril: 1. da ni objavil nobenega protesta, ker bi bilo pohujšanje še večje; 2.
ker sveti oče bere ali hoče da mu berejo vsak dan časopis
in
ga pri njegovi starosti ni hotel žalostiti s takimi pripovedmi. Kanonik Soldati je
dal podpisati klerikom semenišča in nekaterim duhovnikom Consolate poziv, ki
naj bi ga objavili. Vendar se je zbal, ker bi verjetno ostal sam.31 Teologa Tressa,
župnika v Lanzu, so poklicali
in ga obdolžili, da je on tisti
vikar, na katerega je bilo naslovljeno anonimno pismo. Toda on je udarec spre-
tno odbil. Ko so ga povabili, da bi duhovnikom svoje vikarije dal podpisati poziv,
se je uprl. Zadeva je na vseh straneh močno kipela.
Vrnimo se h kroniki sej za izdelavo smernic. Dne 17. decembra so se kano-
niki znova zbrali. Predlagali so, da naj bi podpisali prošnjo papežu, da bi poka-
29 Don Ruovo pismo don Bosku, Turin, januar 1878.
30 Dodatek, št. 30.
31 Pismo don Anfossija don Bertu, december I877.

26.5 Page 255

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
255
zal na don Boska in salezijansko družbo. Velika večina tega ni hotela niti slišati.
Prišlo je do dolgotrajne razprave. Končno so se odločili, da bodo papežu pos-
lali voščilno pismo s prošnjo, da bi rekel besedo sprave med nadškofom in don
Boskom. Tako so tudi storili.
Pismo so nehali podpisovati 22. decembra, na dan, ko naj bi ga poslali v
Rim. Podpisali so ga tudi častni kanoniki. Ni pa vsebovalo nič sovražnega proti
don Bosku in salezijancem. Sedaj so pismo izročili kanoniku Zappati in nato
kanoniku Chiusu, tako da je nastal dvom, ali naj pismo odpošljejo.32 Gotovo je,
da je pismo izginilo in ga niso našli, četudi so ga povsod iskali.
Tudi mestni župniki so se po zgledu metropolitanskega kapitlja zbrali 21.
decembra na posvet. Od 22 jih je prišlo komaj 14. Po razpravi za in proti so
glasovali o primernosti ali neprimernosti izjave. Sedem jih je bilo za in sedem
proti. Že pripravljena izjava je ostala v predsednikovi mapi.33 »Glasovanje žu-
pnikov,« je pisal teolog Bertagna,34 »je bilo kakor strel iz topa, ki je pometel z
vsemi spletkami, ki naj bi uničile učinke pisma vikarju.« V obrambi don Boska
se je odlikoval zlasti teolog Reviglio, župnik pri San Agostinu. Ko je don Bosko
zvedel za to, se mu je očetovsko zahvalil.
Predragi don Reviglio!
Od raznih strani so mi poročali o zboru turinskih župnikov dne 20. decembra [sic].
Ti si govoril v korist svojega papana. Tudi za nadškofa je koristno, da se je stvar tako
končala, kajti vsebino izjave je nadškof predhodno poslal svetemu očetu in Kongre-
gaciji za škofe in redovnike. In causa vertente [obrnjena zadeva] javnega mnenja
turinskih župnikov bi močno vplivala na stvari, o katerih je bilo treba presojati. To je
mnenje visoke osebnosti, ki so ji poročali o zboru kapitularjev in zboru župnikov. Bilo
bi mi zelo ustreženo, če bi mi kdo sporočil, kaj je bilo povedanega o zmotah tistega li-
sta. Če mi boš malo opisal, o čem se je na zboru govorilo, mi boš naredil veliko uslugo.
Sveti oče je včeraj vstal iz postelje. V Rimu je bil to za vse velik dogodek. Bog naj nam
še ohrani ta dragoceni zaklad.
Srečne praznike in moli zame, ki ti ostajam vedno najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, božič 1877
P. S.: Povedati je treba, da so tisti slavni natis potrdile štiri knjižice M(onsignorja)
N(adškofa),35 in če se nekdo ne bi uprl, bi poslal še petega proti Sveti kongregacije
za breve. Bo potem čudno, če bo kdo kaj objavil proti?
Teolog, ki ga je don Boskova ljubeznivost zelo ganila, mu je natančno poro-
čal o zasedanju.
32 Navedeno pismo don Rue.
33 Pismo don Bonettija don Bosku, Turin, 22. december 1877.
34 Don Bertovo pismo, 2. januar 1878.
35 Pod »štirimi knjižicami« menimo štiri natise, ki jih je njegova ekscelenca poslala v Rim in o kate-
rih bo don Bosko v kratkem povedal, da so bili v prid njegovi Družbi.

26.6 Page 256

▲back to top


256
36 Navedeno pismo.
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
-
-
-
-
-

26.7 Page 257

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
257
meni znano, je odločitev župnikov bila pogodu vsem dobrim ljudem. Sedaj ni treba
več zavračati tega, kar so povedali kanoniki, ker je bilo tudi med njimi veliko takih,
ki so bili za to, da naj se nič ne odloča. Vsi pa so obžalovali stvari, ki so jih zasebno
pisali monsinjorju. In vedno je bil govor o načinu in ne o vsebini. Neki kanonik je
celo rekel nekemu župniku: »Monsinjor meni, da s temi prizivi podpira svojo stvar,
dejansko pa ji škodi.« Gotovo je, da župnikov ne bodo več sklicevali, toda če bi jih, bi
bilo to zmagoslavje za don Boska. Ob tej priložnosti smo imeli na dlani dejstvo, da
Turin neizmerno ceni dobro, ki ga vaša uglednost opravlja družbi in Cerkvi. Molitve
dobrih začenjajo kazati svoje sadove. Žal mi je, da se ne morem zadrževati ob vseh
nadrobnostih. Prosim za blagoslov svetega očeta, če mi ga morete izprositi, in za
vašega, za katerega vam bom hvaležen celo življenje.
Najponižnejši sin Feliks Reviglio, župnik
Turin, 29. december 1878
Njegova ekscelenca je sklical novi zbor župnikov 2. januarja v nadškofijski
palači. Teolog Bertagna je takole pisal:37 Danes je bil tukaj ob 3.30 popoldne
zbor pri njegovi ekscelenci. Bil je zelo miren in govorilo se je samo o katekizmu.
Na koncu je bilo rečeno, da naj bi bili vsi trdno strnjeni in se med seboj razume-
li. Toliko bolje! Vendar se zdi, da je bil cilj zbora zadnja točka za namenom, da bi
pripravili duhove za novo glasovanje.38 Toda na vidiku so bili tako pomembni
javni dogodki, ki so za nekaj časa preglasili zasebne zadeve.
Don Rua, ki je ostal sam za varuha v Turinu, je bil v nenehnem pisnem stiku
z blaženim očetom. Na neko božično pismo o položaju v zavodu je don Bosko
takole odgovoril:
Predragi don Rua!
To je preizkušnja, ki jo Gospod pošilja naši Družbi. On nam bo pomagal, da se bomo
potegnili iz težav, kakor že ob mnogih drugih priložnostih. Prepustite stvari meni.
Tišina, molk, molitev in točno izpolnjevanje naših pravil.
Če ni več časa, da bi poznani listič39 dodali v Vestnik, potem to naredite kot dodatek.
Vendar je prav, da se to stori. V dvomih se posvetujte s patrom Rostagnom, ki je naš
prijatelj. Menim, da bi bilo prav, če bi don Cagliero obiskal kanonika Nasija in kano-
nika Pelletto in jima povedal, da naj se ne obvezujeta preveč, ker bi se lahko znašla
v težavah, če bi bila poklicana, da dokažeta, kar je bilo pisano v Rim: »Anonimni spis
je treba pripisati don Bosku.«40 Pomisliti je treba, da je nadškof štirikrat poskusil
odgovoriti in vedno z natisom. Vse štiri je poslal v Rim. Toda zakaj ne poskrbijo, da
bi povedali, kaj je napak,41 in to tudi razglasili? Ti nenehni spisi in tiski, ko nas nihče
37 Navedeno pismo.
38 Pismo don Reviglia don Bosku, Turin, 2. januar 1878.
39 To je Izjava, ki je izšla na str. 12 v januarski številki Vestnika 1878. Ni pa v vseh izvodih. Verjetno so jo
objavili samo v izvodih, ki so bili namenjeni Turinu in turinski nadškofiji, da ne bi širili pohujšanja.
40 Te besede smo dali med narekovaje, ker so namenjene don Boskovim tožnikom.
41 V anonimnem pismu.

26.8 Page 258

▲back to top


258
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Preden so te velike skrbi zasenčile manjše, oziroma kakor da bi bilo na vi-
gilijo, je neko don Boskovo dejanje tako rekoč sklenilo krog zadev, ki so si
sledile v času tako dolgega spora. Medtem ko se je on na poti v Rim ustavil
v Spezii, da bi obiskal zavod, ki so ga odprli na željo Pija IX., je prišlo na
njegov naslov v oratorij naslednje sporočilo.
-
Pismo so poslali za njim v Rim. To mu je dalo priložnost, da je v posebnem
poročilu kardinalu Ferrieriju točno po vrsti prikazal cel spor. V njem je mogoče
videti začetek, nadaljevanje in posledice cele zadeve.
42 Don Rua, ki je v vsem ubogal don Boska, je to storil v pismu 6. januarja 1878, kot smo navedli na
str. 386.
43 To je bil familijant, pometač.
44 Urejen seznam milosti in privilegijev, ki jih je salezijanska družba prejela od Svetega sedeža.

26.9 Page 259

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
259
bi preprečil vsako objavo spisov o sporu med salezijansko družbo in msgr. nadškofom
v Turinu.
Lahko vam zagotovim, spoštovana eminenca, da niti sedaj niti v preteklosti nisem jaz
niti kateri koli mojih podrejenih objavil česarkoli, kar bi se lahko razlagalo v škodo
našega spoštovanega nadškofa ordinarija.
Natančno se bom držal modrega nasveta, posebno sedaj, ko je bil spor predstavljen
vrhovnemu sodišču Svetega sedeža, kateremu se morajo podvreči vsi katoličani ka-
terega koli stanu; še več: biti morajo veseli kakršnekoli razsodbe, ki prihaja od tega
nezmotljivega sodišča.
Oh, da bi Bog hotel, da bi se tega držal imenovani naš nadškof! Stvari ne bi bile tako
zamotane, kakor so na žalost sedaj.
Že mesece grozi salezijancem pravi dež pisem s pretnjami cerkvenih kazni, se zav-
rača prejem svetih redov ter odvzema pravica pridiganja in spovedovanja, in to celo
rektorju materne hiše in samemu predstojniku Družbe. Pisal sem, prosil ugledne
osebnosti, da bi posredovale in skušale omiliti tako strogo ravnanje, zlasti še, ko je
on sam vso zadevo prenesel na Sveti sedež. Vse je bilo zaman. Da bi si potem zagoto-
vil, da tudi jaz ne bi uporabil istega obrambnega orožja, mi je pisal dvoje grozilnih
pisem, od katerih eno pravi: »Če boste vi …«45
Ko je tako salezijance potisnil v položaj, da nikakor ne morejo povedati svojih razlo-
gov, mi ni ostalo drugega, kot da sem se obrnil na mater, učiteljico resnice. Zato sem
ne brez velikih težav in škode za družbo v Evropi in zunanjih misijonov prišel v Rim,
da bi dobil navodila in pravico.
Po mojem odhodu je msgr. Gastaldi še naprej pošiljal mnogim uglednim osebam tako
rokopisna kot tiskana pisma. Dne 18. decembra 1877 je dal sklicati metropolitanske
kanonike, da bi obsodili spis, ki ga brez vsake utemeljitve pripisuje salezijancem.
Kanoniki spisa niso obsodili, temveč samo izrazili nezadovoljstvo zaradi načina,
kako spis govori o nadškofu. To izjavo je dal v natis časopisu Unità Cattolica, ki pa ga
je zavrnila. Objavil ga je 20. decembra Emporio Popolare.
Nato je sklical še turinske župnike z namenom, da bi obsodili salezijansko družbo
zaradi anonimnega spisa. Župniki pa so izjavili, da je stvar vzel v roke Sveti sedež in
zato oni v tej zadevi nimajo kaj odločati.
Dne 22. decembra je nadškof znova sklical kanonike, da bi zaradi imenovanega spisa
obsodili salezijansko družbo. Toda ti so znova izrekli svoje nestrinjanje in so, kakor
pričajo nekateri, ki so bili navzoči, samo prosili svetega očeta, da bi s svojo avtoriteto
končal ta spor.
Nezadovoljen z vsem tem je monsinjor s posebno okrožnico znova 2. januarja v svojo
palačo sklical vse turinske župnike. Potem ko jim je močno priporočil pouk katekiz-
ma, je prešel k priporočilu enotnosti župnikov s svojim nadpastirjem, jih spomnil
uslug, ki jim jih je storil, in jih prosil za podporo v veliki zadevi, ki jim jo bo v kratkem
predstavil. Vsi so razumeli, za kaj gre. Pišejo mi, da je namignil na skorajšnje povabi-
lo, da bi se vsi združili v škodo salezijancev.
45 Glej zgoraj, str. 244, nadškofovo pismo z dne 1. decembra 1877.

26.10 Page 260

▲back to top


260
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
46 To je grof Cays, ki je zato, da je bil posvečen za duhovnika, moral vplačati cerkveno premoženje v
škofijski pisarni.

27 Pages 261-270

▲back to top


27.1 Page 261

▲back to top


BiS 13 — 11. poglavje
261
koli razloga redovna družba, ki jo je potrdil Sveti sedež in ki naj bi jo on varoval in
ščitil.
Samo vaša eminenca lahko prepreči vse te neprijetnosti in ukrepa, da se vse pravilno
uredi.
Upam, da mi bo vaša eminenca v svoji dokazani dobroti naklonila priložnost za kako
kratko avdienco, da pojasnim stvari, ki sem jih zgoraj samo nakazal. Medtem se v
globoki hvaležnosti ter spoštljivem in prisrčnem poklonu imenujem vaše velečastite
eminence najponižnejši in najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Rim, 7. januar 1878
Pri tem sta bila še dva druga učinka in posledici, o katerih don Bosko ni
mogel govoriti. Ker so v Turinu dobro poznali razliko v don Boskovem značaju
in značaju msgr. Gastaldija, se je skrivaj veliko govorilo v čast in pohvalo prvega
in v veliko škodo cerkvene avtoritete drugega. Nenehne nove obtožbe proti don
Boskovi družbi za najmanjšo stvar, ki jo je monsinjor imel za manj častno, so v
kardinalih vzbujale slab vtis, zlasti, če niso bili dobro poučeni. Nenehno prika-
zovanje Božjega služabnika kot trdoglavega in celo zlobnega človeka je vplivalo
tudi na duha Pija IX. in delno ohladilo njegov odnos do don Boska. To toliko bolj,
ker so nekateri prelati držali z msgr. Gastaldijem.47 Res je, da so kardinali, škofje
in ugledne osebe skušale papeža prepričati o nasprotnem. Toda v samem pape-
ževem dvoru je tičalo nasprotovanje, katerega žalostne posledice bomo kmalu
videli. Videli bomo pa tudi, kako se je don Bosko vedno ravnal kot pravi Božji
služabnik, z veliko potrpežljivostjo, krotkostjo in milino, poln Svetega Duha, brez
hlinjene ljubezni, z resnico v besedi, a z Božjim orožjem pravice v desni in levi.48
47 Odvetnik Menghini je 6. novembra pisal nadškofu: »Sam kardinal prefekt (Ferrieri) mi je dejal
naslednje besede: »Zdi se mi, da sveti oče ni dobro obveščen in mu gre preveč na roko.«
Izvirnik tega pisma je pri teologu Franchettiju v Turinu.
48 Sv. Pavel, Kor 6,4–7.

27.2 Page 262

▲back to top


12. poglavje
IZREKI IN DEJANJA BLAŽENEGA DON BOSKA
OD MARCA DO NOVEMBRA 1877
Po brazdah je ostalo toliko klasov, da bi mogli narediti iz njih lep snop.
Dobili ga bomo tako, da bomo združili v eno samo povesmo več prgišč.
DRUŽINSKI POGOVORI
Don Boskov pogovor po trditvah vseh, ki so živeli z njim ali pod njim, ni bil
nikdar samo kramljanje. Zlasti njegovi sinovi so našli pri njem vedno kaj, česar
so se mogli naučiti, ali spodbudo za dobro. Zato so si jih dobro zapomnili ali
jih celo zapisali. Najbolj goreč zapisovalec teh zasebnih pogovorov je bil don
Barberis, iz čigar zvezkov smo povzeli že marsikaj in mislimo še črpati, čeprav
morda malo manj. Njegovi zapiski po 1876 postanejo vse redkejši ter v 1878 in
1879 kažejo presledke celih mesecev, dokler končno popolnoma ne prenehajo.
Dne 2. aprila je v družbi nekaterih starejših sobratov v pogovoru o življenju
po zavodih na splošno in o nekaterih posebej izrekel misli, ki lahko razsvetlijo
tistega, ki naj bi nujno popravil nerede. »Ko v zavodih ugotovimo nerede,« je
dejal, »ne smemo nikdar obupati, češ da jih ne bomo mogli odpraviti, če le v
Družbi med predstojniki vladata svetost in delavoljnost. Ko že ugotovimo, da bi
bilo najbolje, če bi nekatere klerike odpustili, jih lahko kot zadnji preizkus poš-
ljemo za tri dni na duhovne vaje. Bolje je, da za polovico skrčimo število fantov
v zavodu, kot da bi dopustili, da bi stvari šle slabo. Da, rajši odpošljimo polovico
fantov, da bodo naši zavodi le na varnem. Če v kakem zavodu odkrijemo moralno
pokvarjenost, ne smemo o tem veliko govoriti. Če odkrijemo kakega kolovodjo,
ga izključimo, čez nekaj časa naslednjega in tako drugega za drugim. Ko ni več
nikogar, ki bi sejal ljuljko, in ko zavlada strah zaradi teh odločnih in nepričako-
vanih posegov brez obilo govorjenja, se v hiši spet vzpostavi morala. Ko potem
iz skupnosti odstranimo še godrnjanje in pristranskosti, se začne popoln mir.«

27.3 Page 263

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
263
Naslednjega dne je don Barberis med sprehajanjem po kosilu začel govoriti
o nekom v hiši, ki je dal, da ga je premagala požrešnost. »Vsakič, ko se govori
o tej zadevi,« piše v svoji kroniki, »se don Bosko zamisli.« Don Bosko je dejal:
»Bodite pozorni, pazite dobro. Ko se kdo da premagati tej razvadi, ni sklepa in
odločitve, ki bi držala. Poboljšanje je zelo težko. In s požrešnostjo pridejo še
druge slabosti.« Potem je navedel nekaj primerov, ki so se zgodili v semenišču
in konviktu don Cafassu in teologu Guali s takimi, ki so se dali obvladati vinu:
»Tudi če bi delali čudeže, nikar ne verjemite, da so že zmagali. Čez čas bodo
zopet padli.«
Božji služabnik se je bal vsake zlorabe v tem pogledu. Za praznik Marije
Pomočnice so poleg sejma knjig pripravili tudi točilnico za gojence. Notranji so
plačevali s tako imenovanimi markami1 in gojenci drugih zavodov z denar-
jem. V oratoriju so bili tudi kleriki novinci in dijaki. Leta 1877 jim je vrhovni
svet prepovedal hoditi v bife in naj se javno objavi, da bodo slišali tudi gojenci.
Nekdo je rekel don Bosku, da bi zato, da bi preprečili negodovanje, dali kleri-
kom pijačo zunaj rednih obrokov. Blaženi je odgovoril ne, kot je rekel ne, ko so
ga vprašali, ali ne bi bilo primerno dati sobratom nekaj denarja, da bi si mogli
kaj kupiti na sejmu. »To, kar nujno potrebujejo, tako in tako dobijo ob vsakem
času. Določena dovoljenja postanejo s časom pravica, ki ima lahko neprijetne
posledice.«
V razgovoru 3. aprila so se pogovarjali o godrnjačih. »Glejte,« je dejal, »to
je spet druge vrste kuga – godrnjanje. Ko se priplazi v redovne hiše, vse uniči.
Skoraj ni več upanja na izboljšanje. Edini način je, da vse odločno presekamo.
Odsekamo okuženo vejo. Tudi mi moramo začeti počasi posnemati stare redo-
ve: kdor je kakor koli scrüsì [izprijen], ga je treba odstraniti in ne več čakati, da
se popravi.«
Ko so se potem nameravali pogovoriti o duhovnih vajah, ki naj bi jih tis-
te dni don Barberis pridigal plemenitim konviktovcem v Valsaliceju, je blaženi
povedal misel, ki mu je bila tako zelo draga. V času duhovnih vaj je treba nujno
govoriti o poklicu, in to na primer na naslednji način: »Ko Bog ustvari človeka,
hoče od njega nekaj posebnega. Postavi ga na začetek poti, ki je vsa pokrita z
milostmi. Ko pride do določene točke življenja, se je treba odločiti: napotiti se
po določeni poti. Ta pot je lahko dvojna: svetna pot ali pot cerkvenega poklica.
Ta gre v dve smeri: ena za nevezane duhovnike in druga za redovnike, ki za-
pustijo svet, da se obvarujejo nevarnosti.« Nato se nadaljuje v smislu preproste
spodbude. Priporočati je treba, in to zelo, da ne bi šli na slepo, temveč da bi dob-
ro premislili, molili, ker je to izrednega pomena za celo življenje. Nato se doda:
»Je kdo, ki čuti posebno nagnjenje za duhovniški poklic in redovno življenje? Ta
1 Prim. MB XI, str. 241 [BiS XI, str. 148].

27.4 Page 264

▲back to top


264
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
naj privoli in se v teh svetih duhovnih vajah resno posvetuje. Je mogoče kdo sta-
rejši, ki nikdar ni razmišljal o teh dveh stanovih? Prav, ta ni poklican in naj gre
po dosedanji poti. Menim, da lahko na tak način govorimo o poklicu, kjer koli se
opravljajo duhovne vaje in kateremu koli sloju fantje pripadajo, meščanskemu
ali kmečkemu. Te točke v duhovnih vajah fantom ne smemo nikdar opustiti.«
Kakor je znano, so bile h gojitvi cerkvenih in redovnih poklicev usmerjene
družbe. Medtem ko so te imele za neposredni cilj krščansko oblikovanje članov
in apostolat dobrega zgleda, so gojili v srcu željo po popolnejšem življenju daleč
od pokvarjenega sveta. Med duhovnimi vajami v Borgu San Martinu je blaženi
pisal ravnatelju don Bonettiju:
2
Vse spise, ki so prihajali iz Oratorija in so se nanašali na osebe ali stvari
hiše, je don Bosko hotel preveriti z lastnimi očmi. »Ti spisi,« je ponavljal, »naj
nas ne hvalijo preveč. Treba pa je tudi, da medtem ko hvalimo Družbo, nikdar
ne grajamo drugih, čeprav bi bilo to, kar bi povedali, čista resnica in bi bilo mo-
goče celo primerno, če bi o njih govorili.« Ko je don Barberis zapisal to opombo,
se je imel za srečnega, ker mu je don Bosko s tem, ko mu je pogosto zaupal v
izdelavo razne spise, vse z lastno roko popravil, preden so šli v tisk. Še več, bil
je zelo radodaren z nasveti za pisanje: »Najprej zbiraš misli, potem jih urediš
in vse uskladiš. Treba pa si je najprej zamisliti celotno razpravo, jo urediti in
vključiti posamezne misli.« Potem mu je omenil nekatere jezikovne napake in
nadaljeval: »Vedno samo kratke stavke. Namesto enega samega dolgega stavka
naredi iz njega dva ali tri krajše, če je le mogoče. Glagol na koncu stavka je treba
prepustiti pisateljem. Mi, ki se trudimo za popolno poljudnost, bomo ta okras
prepustili drugim. Pogosto se dogaja, da kdo na različne načine in z različnimi
besedami ponavlja isto misel: to je način, ki ga uporabljajo pisateljčki. Ko boš
povedal eno misel, preidi takoj k drugi.«
Svoj pogled je rad obračal v prihodnost. Videl je postopen razvoj Oratorija,
a ni hotel, da bi se izgubile sledi tega, kar je bil Oratorij v svojih začetkih. Ko so
27. decembra govorili o okoliščinah, v katerih je Oratorij deloval v prvih časih,
2 Prvi je bil podravnatelj v Oratoriju, drugi ravnatelj v Lanzu in tretji katehet prav tako v Lanzu.
Don Bonetti je bil poznan kot goreč propagator dobrih pobud. Zato se je blaženi obrnil nanj, da je
sporočil svojo misel tudi drugim.

27.5 Page 265

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
265
je dejal: »Treba je ohraniti načrt prvotnega Oratorija. Primerno bi bilo celo, da
bi sedaj, ko je narejen osnutek, tega razmnožili in fotografirali. Zanamcem bo
ljubo, ko bodo videli tisto preprosto hišico, kjer je bila zibelka Oratorija in Druž-
be.«
Med nekdanjimi gojenci je bilo nekaj slikarjev, tako na primer neki Bel-
lisio,3 ki je točno označil vse podrobnosti in zapustil nekaj izvodov. Kdor bo
obširno pisal o zgodovini Družbe, jo bo lahko okrasil s slikami, ki bodo predsta-
vljale različne stopnje rasti. To bo po eni strani veselilo bralce, po drugi strani
pa povečalo natančnost pripovedi in zaupanje v pripovedovalca. Zelo bi mu bilo
ljubo, če bi fotografirali ali naslikali fante v cerkvi, da bi videli, kako so se vedli,
se pravi, da bi videli, kako so bili razporejeni in koliko jih je bilo. »Zlasti bi mi
bilo všeč, če bi videl v njihovi slovesni opremi stražarje, ki so nadzorovali don
Boska, da bi slišali, ali govori o vojni in o uporu proti zakonom. Bila bi zares
prelepa podoba, ki bi kazala nekaj stotin fantov, ki me sede pozorno poslušajo,
ob strani pa stoji šest mestnih stražarjev v uniformi, po dva na treh mestih in
s sklenjenimi rokami poslušajo pridigo. Odlično so mi pomagali pri asistenci
fantov, čeprav so prišli zato, da nadzorujejo mene. Zanimivo bi bilo te stražarje
prikazati, kako so si skrivaj z dlanjo ali z robcem brisali solze ali si zakrivali
obraz, da nihče ne bi videl, kako so bili ganjeni. Lahko bi jih tudi prikazali, kako
so kleče med fanti okoli moje spovednice čakali, da bi prišli na vrsto za spoved.
Kajti pridige, ki sem jih imel, so bile bolj zanje kot za fante. Govoril sem o pos-
lednjih rečeh: o grehu, smrti, poslednji sodbi, peklu. Stražarje so potem pokli-
cali k njihovim predpostavljenim, ki so jih spraševali, ali je don Bosko pridigal
o vstaji. Brez dvoma, šel je tako daleč, da je tudi v meni vzbudil vstajo in odpor
proti meni samemu, tako da sem tudi jaz šel k velikonočni spovedi, ki je nisem
opravil že ne vem koliko let. Govoril je o smrti, kakor če bi bili že mrtvi ali kakor
če bi morali čez pol ure umreti. In potem pekel!
Nikdar še nisem slišal podobnega opisa. A don Bosko je dejal, da opis ni nič
v primerjavi s tem, kar pekel je, in da je le bleda senca resničnosti.« In prizori
med don Boskom in markizom Cavourjem, imenovanim »lesena noga«, očetom
Gustava in Camilla. Potem občinsko računovodstvo, ki se je zbralo pri nadškofu,
da bi presodili, ali so oratoriji stvari, ki jih lahko dovolijo, ali ne. Ko je to govoril,
je podoživljal najbolj značilne prizore iz tistih junaških časov. Če nimamo še po-
dobe, pa so v njegovih besedah sestavine, ki jih bo uporabil slikar, ki bo prišel.
V zapisu. 1. maja je don Barberis zbral nekaj dragocenih zaupnosti, ki mu
jih je povedal blaženi, ko sta se sprehajala v knjižnici, ki je bila povezana z nje-
govo sobo in kamor se je odpravljal, če si je moral malo oddahniti ali se razgiba-
3 Prim. Lemoyne, MB II, str. 536 [BiS II, str. 335]; MB IV, str. 479–480 [BiS IV, str. 298–300]; MB VII,
str. 78 [BiS VII, str. 60]. Don Girardi je s svojo knjigo Don Boskov Oratorij odlično izpolnil to don
Boskovo željo.

27.6 Page 266

▲back to top


266
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
ti. Koliko stvari lahko preberemo med vrsticami! »Dejansko vidim,« mu je dejal,
»da zares ne morem več na vse misliti. Potrebno je, da je vrhovni svet popolno-
ma osvobojen stvari, ki se tičejo hiše. Še več, vsak njegov član naj ima tajnika. Če
bi imel pet ali šest duhovnikov, ki ne bi opravljali nič drugega kot samo majhne
naloge, ki bi jim jih dajal, bi imeli več kot dovolj dela. Do sedaj sem imel navado,
da sem vsak dan spovedoval, sedaj pa vidim, da ne more več iti tako naprej.
Vsekakor je to nadvse pomembna zadeva. Do sedaj sem bil na svojem mestu
in ga še držim. Toda sedaj ne morem več. Moral bom maševali v svoji sobi, da
bom tako imel nekaj časa za razmislek o naših stvareh. Med spovedovanjem in
sprejemanjem v avdienco mi dopoldne ne ostane niti trenutek prostega časa.
Toda sedaj, ko se je razvedelo, da je tudi popoldne mogoče priti do don Boska,
prihajajo ljudje tudi po kosilu in tako moram pustiti vnemar stvari naše Družbe
in sploh ne več zapuščati hiše. Tedaj pa odpoveduje zdravje in zmanjka kruha,
ker dobrotniki ne pošiljajo več darov. Če jih don Bosko obiskuje, so velikodušni
in radi dajo. Sicer ne dajo nič.«
V prvi polovici avgusta je v pogovoru z istim sogovornikom spet omenjal
neodložljive obveznosti. Dejal je: »V teh okoliščinah bi lahko še nekaj časa na-
daljeval, vendar ne dolgo. Sedaj delam zadnje obupne napore!« Don Barberis
pripominja: »Zgaran je od dela in pobit od bolezni, in potem ko je cel dopoldan
sprejemal obiske, je ob dveh že za pisalno mizo, od koder ne vstane vse do pol
osmih za večerjo. Da more odpraviti vse naloge, ki mu jih dan za dnem prinaša
Družba, ne hodi več iz hiše. Odločen je dati Družbi usmeritev in pred nekaj dne-
vi je dejal: 'Ostajam doma za pisalno mizo in odpravljam pisma.' Včasih se sam
čudim, kako sem mogel v enem dnevu toliko opraviti. Poleg tega pa puščam vse
drugo ob strani, samo da se lahko posvetim Družbi. Bojim se, da bom nekega
dne umrl in ne bi rad puščal svojih sinov v težavah.«
Dne 30. junija je, medtem ko se je po kosilu sprehajal po obednici, govoril
o duhovnem vodstvu in o spovedi. Rekel je don Barberisu, da naj v njegovem
imenu odgovori nekemu župniku, ki ga je vprašal, kako naj bi duhovno vodil
neko skrupulozno in uporno spovedanko, ki bi rada zamenjala spovednika. A
da ne bi zabredla v še večje težave, ji župnik tega ni dovolil. Don Bosko je o tem
mislil takole: Če bi se ženska hotela še naprej pri njem spovedovati, mora zah-
tevati, da bo ubogala. Ker moramo spovedancem vedno dati na voljo, da gredo k
spovedi k drugemu spovedniku, je treba to omogočiti tudi takim. Včasih je celo
dobro, da jim spremembo sami svetujemo. Če se potem vrnejo, jih sprejmemo,
vendar odločno zahtevamo pokorščino. Če potem hočejo spet drugega spoved-
nika, jim brez nadaljnjega dovolimo.
Zvečer po večerji so govorili o mnogih stvareh. Bili so navzoči msgr. Cecca-
relli in nekateri duhovniki Oratorija. Nekdo je izgovoril besedo
[blažena],
ki je v žargonu naziv za ženske, ki so navezane na določene pobožne vaje, ven-

27.7 Page 267

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
267
dar pa v tem pretiravajo in so vsiljive. Don Bosko je to slišal. Ker je bil prepričan,
da take ženske storijo veliko dobrega, ni hotel, da bi o njih slabo govorili. Zato je
ponovil tisto, kar je slišal od don Cafassa: »Vsekakor so blažene religiozna opo-
ra kraja in župnije. Če ne skrbimo zanje ali če z njimi grdo ravnamo, je to vzrok,
da se zmanjša prejem zakramentov. Dostikrat dvignemo pobožnost v kaki sre-
di prav s pomočjo teh žensk. Da so malo težke, je vzrok nevednost in prevelik
strah. Na splošno pa so to nedolžne duše, ki leta in leta ne naredijo smrtnega
in tudi ne malega greha. Če vidijo, da jim nasprotujemo, si ne upajo več pribli-
žati se, govorijo s prijateljicami, hodijo okoli s tem nezadovoljstvom in ohlajajo
pobožno razpoloženje. Spominjam se, da je župnik v Castelnuovu na začetku
svojega pastirovanja preganjal te blažene ženske in jim očital, da izgubljajo čas
in da bi tisto, kar hočejo, lahko povedale z manj besedami. Vse to je povedal tudi
s prižnice. Prišlo je tako daleč, da se nihče več ni spovedoval pri njem. Župljani
so se oddaljevali od njega in se hodili spovedovat h kaplanu. Nekega dne se mi
je o vsem tem potožil. Jaz sem samo ponovil priporočilo don Cafassa, ga povabil,
da ne bi več tako govoril, temveč jih vabil, da bi se prišle spovedovat in da bi jih
vedno rade volje spovedoval. Zlasti pa je treba s temi ženskami lepo ravnati v
spovednici, biti zelo potrpežljiv in ljubezniv in jim priporočiti, da bi tudi druge
navajale k spovedi. Župnik je storil tako in v kratkem se je ves kraj spovedoval
pri njem in število obhajil je raslo.«
O spovedi fantov je dejal naslednje: »Pogosto pridejo k spovedi dečki, ki
nič ne povejo, in tudi če jih vprašaš, ne odgovarjajo. Take je najbolje sprejeti
pred seboj in ne za mrežo. Tako jih bomo lažje pripravili, da bodo govorili. Zelo
je primerno, da jim obrnemo glavo, tako da ne morejo gledati okoli. Potem so
pripravljeni vse povedati. Toda na začetku je treba biti z njimi zelo potrpežljiv
in jim postavljati najrazličnejša vprašanja, da bodo sploh odprli usta. Naletel
sem na fante, za katere bi mislil, da jim ne bo mogoče spraviti besede iz ust, in
uspelo je samo s posebnim postopkom. Vprašal sem jih: 'Si bil danes že pri zaj-
trku?' 'Da.' 'Ti je teknilo?' 'Da.' 'Koliko bratov in sester vas je v hiši?' Ko so začeli
odgovarjati, so odgovarjali tudi, ko sem jih spraševal druge stvari.«
PRAZNIKI
Praznik vseh praznikov je bil in je še vedno 24. maj. Za devetdnevnico in
praznik so razdelili Invito Sacro [Sveto povabilo], natisnjeno na tanek sinji pa-
pir, pravo umetnino tiskarske stroke. Na njem je bil natisnjen spored pobožnih
vaj in glasbeni program: slovesna štiriglasna maša Rossinija, večernice s Saepe
dum Christi ali bitko pri Lepantu in Tantum ergo don Cagliera. Na koncu je bila
opomba: »Darovi, ki jih bodo člani (nadbratovščine) in druge pobožne osebe
darovale letos, so namenjeni za izboljšavo tlaka, popravilo kora in za pozlatitev

27.8 Page 268

▲back to top


268
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
kipa Marije Pomočnice.« Kip matere Božje Marije na kupoli je izgubil pozlatitev
in črn štrlel v nebo. Zato je bilo treba poskrbeti, da bi dragoceni kip spet blestel
v svojem zlatem blišču.
Kot pripravo na prihodnji praznik je blaženi imel fantom dva nagovora za
lahko noč, prvi dan devetdnevnice in prvi dan tridnevnice. Dne 13. maja po ve-
černih molitvah je takole govoril:
-
-
-
-

27.9 Page 269

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
269
Če je ta mati tako velikodušna in radodarna, da nam podeli milosti za naše telo, ki
naj služi duhu, za to ubogo telo, ki ga bodo kaj kmalu pokopali v zemljo, da bo stroh-
nelo in se spremenilo v prah, kaj bo potem storila šele za naše duše, ki se pripravljajo,
da bodo uživale in se veselile z Gospodom celo večnost? Koliko milosti ima priprav-
ljenih in samo čaka, da bi jo kdo za kaj prosil. Vedite, dragi sinovi, da ima presveta
Devica na voljo vse milosti, ki so potrebne za našo dušo, za naše telo, za naše starše,
sorodnike, prijatelje. Da nam jih izroči, čaka samo, da jo prosimo. Če jih torej ona
hrani za nas pripravljene, če je pripravljena, da nam jih izroči, če jo prosimo, jo bomo
z veliko gorečnostjo prosili zlasti še v tej devetdnevnici.
Matere so potem ob določenem času pripravljene dajati darilca svojim otrokom in
jim zlahka naklonijo vse, za kar jih prosijo. To se dogaja ob rojstnih in godovnih dneh,
ob obletnici prvega svetega obhajila, birme ali kakega posebnega dogodka. Te dob-
re matere najdejo toliko priložnosti, da pripravijo posebne darove svojim otrokom.
Vendar hočejo, da jih za to prosimo in so žalostne, če mine katera teh priložnosti in
jih nismo ničesar prosili.
In če tako delajo zemeljske matere, ali ne bo potem isto z našo nebeško Materjo?
Verjemite mi, veliko bolj je dobra, neskončno bolj ljubezniva in veliko bolj mogočna,
kot so matere tega sveta; lahko nam podari kar koli in je tudi zadovoljna, da nam
more vse podariti.
Če se ji torej iz vsega srca priporočimo, nam bo pripravljena pomagati, saj smo na
poseben način njeni otroci.
Izrabimo torej to lepo priložnost njenega meseca, te devetdnevnice, tega njenega
praznika, da se priporočimo Mariji Pomočnici. Koliko dragocenih milosti ima prip-
ravljenih, da ustreže našim željam! Duhovne in telesne milosti, milosti za zdravje, pri
učenju, za naše starše in za njihove zadeve, za naša polja. Ona naj vas vodi k cilju, h
kateremu teži vsako naše dejanje in napor. Vsak izmed vas naj naredi dobre sklepe in
jih skuša uresničiti. Gospod in mati Božja Marija nam bosta pomagala, da se bomo
rešili iz vsake nevarnosti za greh. Lahko noč!«
Ponovno je stopil na prižnico zvečer 20. maja. Kakor je bila navada, je pris-
topil eden izmed fantov, mu poljubil roko in mu izročil v kos papirja zavit izgub-
ljen predmet. Blaženi je to izkoristil za izhodišče, da si je pridobil poslušalstvo
in jih pripravil na tisto, kar jim je hotel povedati.
»Tukaj je bankovec, se pravi zlati cekin za pet centov (smeh). Vidite, koliko slovničnih
napak (smeh). Ker je prepovedano imeti denar, tudi nihče ne bo prišel ponj (kovanec
je vtaknil v žep), zato bomo z njim poravnali dolgove Oratorija (smeh), da boste
mogli biti vsi veseli pri Mariji Pomočnici.
Obhajamo binkoštni praznik in smo v devetdnevnici praznika Marije Pomočnice. Se-
daj prihaja veliko ljudi prosit milosti in se zahvaljevat za prejete dobrote. Od daleč
dobivamo pisma, v katerih nam poročajo o čudežih, ki jih pripisujejo dobroti naše
dobre Matere. Vse to nam kaže hvaležnost tistih, ki so prejeli milosti.
Toda največje so tiste milosti, ki jih nihče ne pozna. Koliko in koliko ljudi je lahko
uredilo stvari svoje duše po priprošnji presvete Device Marije! In da ne hodimo da-

27.10 Page 270

▲back to top


270
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Si caeli quaeris ianuas, Mariae nomen invoca
-
-
Maria Auxilium Christianorum, ora pro nobis
-
-

28 Pages 271-280

▲back to top


28.1 Page 271

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
271
s srčno željo, da bi bili uslišani. Rad bi, da bi vsi naredili to izkušnjo in da priporočite
tudi vašim sorodnikom in prijateljem, da storijo isto.
Če bodo za ta praznik Marije Pomočnice prišli na obisk, jim povejte, in če ne bodo
prišli, jim pišite pismo ali kaj posebnega naročite. Povejte jim: 'Don Bosko vam zago-
tavlja, da če želite doseči kako duhovno milost, prosite Božjo mater Marijo z vzdihlja-
jem Marija Pomoč kristjanov, prosi za nas in boste uslišani.' Seveda je treba opraviti
vzdihljaj s pogoji, kakršni se zahtevajo za molitev. Če ne boste uslišani, boste naredili
don Bosku veselje, če mu boste to sporočili.
Če bom zvedel, da je kdo izmed vas pravilno molil, pa ni bil uslišan, bom takoj pisal
pismo sv. Bernardu, da se je zmotil, ko je rekel: 'Spomni se, o premila Devica, da še ni
bilo nikdar slišati, da bi kdo tebe prosil in ne bi bil uslišan.' Toda bodite prepričani,
da mi ne bo treba pisati pisma sv. Bernardu. Če bi pa moral, bi sveti cerkveni učenik
takoj našel kako napako v molitvi. Vi se smejete zaradi tega pisma svetemu Bernar-
du. Ali ne vemo, da je v nebesih?«
»Težava je v pošti,« je bilo slišati don Rua. »Ne vedo, kako bi izročili to pismo.«
»Nedvomno,« je odvrnil don Bosko, »bi morali za to, da bi prišli do bivališča sv. Ber-
narda uporabiti velik poštni voz, ki bi hitro vozil in bog si ga vedi koliko časa. Tudi
telegraf ne bi bil zadosti, čeprav električni tok preteče v trenutku neizmerne razda-
lje. V tem primeru bi nam zmanjkalo žice. Toda mi imamoma za pisanje svetnikom
veliko priročnejše sredstvo, kot so vozovi na paro ali brzojav. Ne mislite, da svetniki
ne prejmejo naših pisem; takoj, tudi če bi pismonoša zamujal. Tako se sedaj, ko vam
govorim, dvigam v nebo, grem gor nad zvezde, prehitim ogromne razdalje in pridem
pred prestol sv. Bernarda, ki je eden največjih svetnikov v nebesih. Naredite torej po-
skus, kakor sem vam rekel, in če ne boste uslišani, ne bo težko poslati pisma svetemu
Bernardu.
Pustimo šalo. Hočem vam povedati, da do konca devetdnevnice, ki jo opravljamo, si
vtisnete v srce tele besede: Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas. Ponavljajte jih v
vsaki nevarnosti, v vsaki potrebi in vedno in prosite Marijo Pomočnico tudi za mi-
lost, da bi jo lahko klicali na pomoč. Zagotavljam vam, da bo hudič bankrotiral. Ali
veste, kaj pomeni, da hudič bankrotira? Pomeni, da ne bo imel več nikakršne moči
nad vami in da mu ne bo uspelo, da bi vas zapeljal v kak greh. Moral se bo umakniti.
Jaz vas bom pri sveti daritvi in vseh pobožnih vajah priporočil Gospodu, da vam bo
pomagal, vas blagoslavljal, vas ščitil in vam podelil svoje milosti po preblaženi Devici
Mariji. Lahko noč!«
V tridnevnici so nekega dne izginila mnoga srebrna srca, ki so okoli slike
bila pripeta na stene, ki so tako ostale gole in brez vsakega okrasja. Toda na
predpraznik smo zvedeli zakaj. Ko so fantje vstopili v cerkev, so zagledali veliko
ikono, obdano s širokim pasom iz rdečega žameta, na katerem so se bleščala
srca, ki so Devici Mariji oznanjala zahvalo mnogih vernikov za prejete milos-
ti. Čiščenje srebrnih src je dalo don Bosku povod za nagovor, katerega naslov
poznamo, besedila pa nimamo. »To je tisto,« je povedal, »kar moramo storiti za
praznik Marije Pomočnice: očistiti naša srca z dobrimi spovedmi in jih darovati,

28.2 Page 272

▲back to top


272
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
da, pripeti preblaženi Devici, da bi bila vedno blizu Jezusu, kar bi dosegli s po-
gostimi in gorečimi obhajili.«4
Kot uvod v mnoge milosti, ki naj bi jih podelila presveta Devica na svoj pra-
znik, je bilo čudežno ozdravljenje, pri katerem je bil navzoč grof Cays in ki je od-
ločilo njegov poklic. Mati je privedla hčerko v zakristijo, kjer je don Vespignani
sedel za mizo in zapisoval prejete milosti in delil svetinjice. Prosila ga je, da bi
lahko govorila z don Boskom, ki naj bi blagoslovil hčerko. Prevzet od sočutja ji
je dejal, naj položi hčerko na sedež, na katerem je don Bosko sedel, ko je spo-
vedoval. Ko je prišel čas za avdience, ju je pospremil k njemu. Kar se je potem
zgodilo, smo že povedali.
Veliki dan, ki ga je s svojimi zgovornimi pridigami pripravil oče Dominik
Pampirio iz dominikanskega reda in bodoči nadškof v Vercelliju, je videl do-
kaze pobožnosti, ki se odigravajo samo v največjih svetiščih. Opravili so sede-
minsedemdeset maš in razdelili pet tisoč obhajil. Z nadškofovim dovoljenjem je
pontificiral msgr. Dominik Agostini, škof iz Chiogge, ki je na predvečer praznika
dobil obvestilo, da je bil imenovan za patriarha v Benetkah.
Češčenje Marije Pomočnice se je vedno bolj širilo. To so dokazovala roma-
nja tudi iz zelo oddaljenih krajev in to potrjuje tudi don Boskova prošnja pape-
žu za dovoljenje, da bi nadbratovščina v Turinu smela vključevati tudi druge
istoimenske bratovščine zunaj meja, določenih leta 1870. V prošnji je bilo reče-
no: »Duhovnik Janez Bosko je aprila 1870 prejel od vaše svetosti dovoljenje, da
ustanovi nadbratovščino ali pobožno združenje častilcev Marije Pomočnice v
cerkvi Marije Pomočnice v Turinu, in dovoljenje, da priključi tudi druge bratov-
ščine istega imena v škofiji Turin. Sedaj so prišle iz mnogih krajev prošnje, za
katere se zdi, da so v večjo Božjo slavo in v korist duš, zato ponižno prosim vašo
svetost za dovoljenje, da nadbratovščino razširimo tudi na druge škofije.« Dne
2. marca 1877 je poseben breve Pija IX. dobrohotno trajno razširil dovoljenje
na vse škofije v Piemontu.5
Za praznik Marije Pomočnice je prišel z velikim številom romarjev v Val-
docco velik salezijanski sotrudnik, zares odličen duhovnik po svetosti svojega
življenja, po gorečnosti za zveličanje duš in po pobožnosti do don Boskove Ma-
done – Matere Božje. To je bil don Pavel Taroni, duhovni voditelj semenišča v
Faenzi. Navzočnost njegovega nekdanjega učenca don Vespignanija v Oratoriju
ga je spodbudila k že tako dolgo načrtovanemu potovanju. Tudi don Bosko ga je
želel spoznati. Proti večeru 16. maja je bil na pragu Oratorija, ko se je pripeljala
kočija, iz katere je stopil neki duhovnik. Don Taroni se je ustavil, da bi ga spošt-
ljivo pozdravil, in ga je vprašal: »Prihajate v Oratorij?«
»Da. Tudi vi? Poznate mogoče koga v Oratoriju?«
4 Vespignani,
str. 76.
5 Dodatek, št. 31.

28.3 Page 273

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
273
»Poznam nekega Vespignanija. Ga poznate tudi vi?«
»Da. Sedaj ga bomo videli.«
Skupaj sta vstopila ravno v trenutku, ko je skupnost po blagoslovu priha-
jala iz cerkve. Ko je don Vespignani zagledal svojega ravnatelja, je takoj stekel
proti njemu, neznancu poljubil roko in ga pozdravil: »Dober večer, gospod don
Bosko!« Potem se je takoj obrnil don Taroniju. In ta je ves iz sebe: »Kako ste rek-
li? Don Bosko? Toda kje je don Bosko?« ga je vprašal don Taroni. Ko mu je don
Vespignani pokazal zraven stoječega, je padel na kolena, dvignil roke kvišku in
vzkliknil: »Oh! Gospod don Bosko! In jaz vas nisem prepoznal!«
Don Bosko ga je dvignil, ga objel, in ko je slišal njegovo ime, dejal: »Razu-
mem, razumem! Ah to je ta veliki don Boskov sovražnik! Don Vespignani, pope-
ljite ga v sobo, da bo odložil prtljago, kajti ravnatelj se mora odpočiti. Pri večerji
ga posadite na moj prostor za boscheggiare [boskovanje]. Jutri pa bomo sklenili
mir.« Nato se je ljubeznivo poslovil. Med potjo je don Taroni dejal: »Sedaj razu-
mem, zakaj je don Bosko toliko naredil. Ali ne vidite, kako mirno govori in kako
mirno hodi? Vse kaže, da je svetnik!«
V oratoriju je ostal deset dni, vse natančno opazoval in zapisoval; 18. maja
se je najprej v don Boskovi sobi spovedal, nakar je ves žareč dejal don Vespigna-
niju: »Prepustil sem se njegovim rokam, da naredi iz mene, kar hoče. On pa mi
je odločno rekel, naj se vrnem v semenišče in tam gojim cerkvene poklice, češ
da je to moj poklic. Postal naj bi salezijanski sotrudnik in širil Katoliško branje.
Katoliško branje je postalo njegova strast.
Z geslom Nikdar nazadovati, vedno samo napredovati po številu, je dvignil
število naročnikov nad štiristo. Pozneje je imel navado govoriti: »Don Bosko
me ni hotel, toda jaz se maščujem tako, da mu pošiljam svoje sinove.« In jih je
veliko poslal.
V svojo beležnico je za 23. maj zapisal: »Dne 23. maja sem ostal v njegovi
sobi vse do polnoči. Razodel sem mu milosti, za katere sem nameraval prositi
mater Božjo Marijo, med drugimi trdnost in pogum. Odgovoril mi je: Dodajte:
Fac ut ardeat cor meum in amando Christum Deum [daj, da bo gorelo moje srce v
ljubezni do Kristusa Boga]. Preden sem zapustil njegovo sobo, sem ga prosil za
blagoslov, ki mi ga je tudi dal.« Za 25. maj piše: »V petek 25. maja sem se znova
spovedal pri don Bosku v zakristiji, kjer je okoli desetih še vedno spovedoval.
Prosil sem ga za blagoslov za moje semeniščnike in on mi je po svetniško dejal:
'Da. Prosimo, da bi vsi postali sveti in naj kateri postane salezijanec, če je tako
Božja volja.'«
V svoji beležnici je don Taroni zapisal tudi besede Božjega služabnika: »Da-
nes zjutraj mi je don Bosko dejal, da bi snel klobuk tudi pred hudičem, če bi mu
ta dal, da bi mogel rešiti kako dušo.« Podobno misel, ki se zdi na prvi pogled
malo drzna, je izrekel papež Pij XI. 24. maja 1929 v nekem nagovoru v kolegiju

28.4 Page 274

▲back to top


274
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
v Mondragoneju:6 »Ko bi šlo za rešitev kake duše ali za to, da bi preprečili še
večjo škodo, bi si upal pogajati se tudi s hudičem.«
Ko se je vrnil v Faenzo, je svojo dušo, polno doživetij, zlil v verze. Imel je vse
do zadnjega tako krepko pesniško žilico, da je brez težave pisal preproste, a lju-
beznive pesmice. Nato je počasi zbral svoje spomine v zvezku, v katerega je na
prvo stran napisal Ojdipovo geslo: »Prijateljstvo velikega človeka je dar bogov.«
Po prazniku Marije Pomočnice je prišel don Boskov praznik, o katerem smo
že govorili, in za njim praznik sv. Alojzija, ki so ga prenesli na prvo nedeljo v ju-
liju. Pontifikalno mašo je opravil msgr. Formica, škof v Cuneu. Na predvečer so
kakor običajno slovesno razdelili nagrade rokodelcem. Don Bosko je prireditev
končal z besedami: »Msgr. Formica, škof iz Cunea, je zelo zadovoljen z vašimi
izrazi ljubeznivosti in mi naroča, da naj se vam za vse lepo zahvalim. Ko sedaj
preidemo k obravnavanju našega praznika, menim, da ima tudi don Bosko pra-
vico do darila. Darilo je prejel predsednik,7 dobili so ga drugi gospodje in tudi
jaz bi si ga zaslužil. Pa bo kdo dejal: 'Vi ste že prejeli svoj dar v hvaležnosti vaših
fantov!' Vsekakor. To je že nekaj lepega. Toda jaz bi rad še drugo darilo, in sicer
darilo lepega vedenja. Toda tega darila ne moremo pričakovati iz rok ljudi, ker
ti ne sodijo pravilno, ker se ozirajo samo na zunanjost. Oh, kakšno zadovoljstvo
čuti človek, če veliko in dobro dela ne iz nizkega nagiba ali iz želje po zasluž-
ku, temveč zato, da opravlja svojo dolžnost. Kakšno zadovoljstvo čuti človek, ki
pomaga pri dobrodelnih dejanjih krščanske ljubezni! To je korist, ki prihaja k
človeku iz njegovega napora na tej žalostni zemlji. Toda mi ne iščemo našega
cilja tukaj na zemlji. Ta je veliko imenitnejši; pričakujemo ga v blaženi domovini
sredi neminljivih užitkov v nebesih.«
O tej podelitvi nagrad je govor v Spominih grofa Contestabila, ki pravi:
»Pred nekaj meseci sem bil pri razdelitvi nagrad v Oratoriju.8 Za don Boska
in za njegove sinove je bil to pravi praznik. Neki piemontski dobrotnik je veli-
kodušno podprl to slavje in Bog je povrnil temu plemenitemu človeku z ugod-
jem, da je mogel biti navzoč pri pravi mladostni sreči, ki je delila velikodušne
blagoslove v imenu svojega dobrotnika. Toda ko se je dvignil don Bosko, da bi
povzel besedo, je nastala popolna tišina; to ni bil govornik, temveč oče, prijatelj,
ki je govoril, in njegove besede so šle naravnost v srca tistih poslušalcev. Vzkliki
ljubezni in sinovske hvaležnosti so pozdravili duhovnika, ko je nehal govoriti.
Don Bosko pa se je smehljaje se obrnil k meni in mi dejal: 'Zelo mi ugajajo kriki
teh fantov! Kajne, da imajo dobra pljuča?' Nisem mogel ugovarjati in sem mu
čestital.«
6
1. junij 1929, str. 466–467.
7 Predsednik praznika je bil vitez geometer Jožef Casalegno (prim. Lemoyne,
-
ni str. 224.) Profesor Lafranchi je imel uvodni govor.
8
str. 30.

28.5 Page 275

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
275
O še enem prazniku tega leta, o slovesnosti Brezmadežne, nimamo drugega
kot en don Boskov nagovor fantom: spodbudo, da bi opravili lepo devetdnevni-
co. Bilo je 29. novembra.
»Glejte, prišel je don Bosko, da vas pozdravi in vam pove nekaj besed. Prinašam vam
lepo novico, da bomo jutri začeli devetdnevnico v čast blaženi Devici Mariji, brez
madeža spočeti, do katere so naši fantje vedno gojili veliko pobožnost. Ko je bil v ora-
toriju še Dominik Savio, jo je opravljal posebno goreče. V zavodu imamo še Družbo
Brezmadežne, ki jo je ustanovil Dominik Savio, ko je živel v Oratoriju, in katere člani
so bili najboljši fantje. Z nekaj tovariši je sestavil pravilnik, ki ga hranimo še danes.
Objavljen je tudi v njegovi knjigi in se ga še danes držijo tisti, ki so vpisani v to družbo.
Mnogi izmed njih se odlikujejo po izrednih krepostih.
Kak nasvet naj vam dam, da boste dobro opravili to devetdnevnico?
Dva: točnost in snaga. To sta dve besedi, ki se lepo med seboj rimata (it. esattezza e
pulitezza). Točnost v izpolnjevanju vseh hišnih pravil, in to brez pretiravanja. Toč-
nost v učilnici, točnost na odmoru, v obednici, v spalnici. Točnost pri vstajanju, toč-
nost v cerkvi in tako naprej. Vsak naj se trudi, da bo točno izpolnjeval svoje dolžnosti
celo leto in zlasti še v tej devetdnevnici.
Snaga. S to besedo ne mislim, da si morate očistiti čevlje in obleko, temveč mislim na
čistost duše. Prav je, da smo čisti, kakor se to spodobi, toda še bolj je pomembna čistost
naše duše. Če kdo še ni opravil splošne spovedi, jo lahko opravi ob tej priložnosti. Mo-
goče se bo kdo spomnil, da se ni kesal in izpolnil trdnega sklepa v prejšnjih spovedih ali
da si ni zadosti izprašal vesti ali je bila spoved nezadostna iz kakega drugega razloga,
kot na primer zaradi pomanjkanja ponižnosti, odkritosrčnosti, celovitosti. Izrabite to
devetdnevnico in vse uredite. Če bi kdo čutil glas v srcu in ugotovil, da se je vedno spove-
doval istih grehov, istih laži, iste izgube časa, istih prekrškov pravil, tako da bi se znašel
z vrsto grehov in spovedi, spovedi in grehov, naj to pove spovedniku, pregleda celo svoje
življenje s splošno spovedjo, ali samo v tistih točkah, ki se mu zdijo potrebne.
Mogoče bo kdo drug čutil nemir v srcu in bo dejal: 'Bojim se, da sem opravil slabo
spoved in z menoj ni vse v redu; pozabil sem tisti greh, toda pozabil sem ga nalašč.'
Mogoče se je šel spovedat še večkrat, pa nikdar ni zbral toliko poguma, da bi povedal
in popravil slabo opravljeno spoved. Tudi ta, če je tukaj, naj gre k svojemu voditelju, mu
razodene svojo težavo ter se mu popolnoma zaupa. Ta bo kot dober prijatelj njegove
duše razmislil o njegovem stanju, šel nazaj od spovedi do spovedi vse do zadnje dobro
opravljene. Tako bo spravil v red svojo dušo, da bo mogla živeti v miru in zadovoljstvu.
Kdo drug bo dejal: 'Že nekaj časa sem nemiren. Mučijo me dvomi in strahovi.' Tudi ta
naj se zaupa svojemu duhovnemu očetu, in če se mu zdi, naj tudi on opravi splošno
spoved, kakor ga bo spovednik spraševal. Saj je ta praznik pravi čas za to.
Velika napaka je, če se nekateri takole izpovedujejo: 'To in to sem storil trikrat ali
štirikrat' in točno vedo, da je bilo štirikrat. To delajo zato, da bi zmanjšali krivdo.
Drugi pa pravijo: 'Storil sem to dva ali trikrat,' četudi točno vedo, da je bilo petkrat.
To so pomanjkljive spovedi. Predstavite si, da dolgujete komu pet frankov, pa bi mu
vrnili samo tri ali štiri ali tri in pol. Upnik ne bi bil zadovoljen in bi takoj rekel: 'Govori
jasno. Dolg znaša štiri franke in daj štiri.'

28.6 Page 276

▲back to top


276
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
-
-
DUHOVNE VAJE
Ko se je bližal čas duhovnih vaj, jih je blaženi najavil in zvečer 12. aprila
1877 razvil naslednje misli, ki smo jih prejeli v povzetku.
Dijaki so duhovne vaje začeli 15. aprila. Don Francesia je pridigal inštrukci-
je in don Dalmazzo premišljevanja. V nagovoru za »lahko noč« je Božji služab-
nik takole govoril:
-

28.7 Page 277

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
277
bom celo, da zlasti dijaki izpolnjujejo pričakovanje svojih predstojnikov in so pravi
kristjani. Pravim pravi: nekateri so kristjani zato, ker so prejeli sveti krst, vendar niso
sodelovali z milostjo kot pravi Božji otroci; drugi so kristjani zato, ker izpolnjujejo
zapovedi Jezusa Kristusa in so fantje, kot morajo biti. Tem zadnjim pravzaprav ne
bi bilo treba opraviti duhovnih vaj, vendar jim tudi ne bodo škodile. Prizadevati si
morajo, da bodo napredovali po poti, po kateri so začeli hoditi, in da se bodo bojevali
proti sovražniku svojih duš, ki se na vso moč trudi, da bi jih speljal na slabo pot.
Toda med toliko dobrimi je tudi nekaj takih, za katere je bilo določeno, da bi jih poslali
domov na počitnice. Te dni sem dobil seznam vseh teh ljudi. Prebral sem ga, razmislil
o razlogih in videl, da so upravičeni. Pripadajo pa nižjim, višjim in najvišjim razredom.
Pa sem odlašal en dan in potem še drugi in nisem opravil te neprijetne zadeve in tako
so prišle duhovne vaje. Potem sem mislil, da če ti ne bodo sedaj tukaj v Oratoriju opra-
vili duhovnih vaj, jih ne bodo nikoli več v življenju in tako ne bi nikdar več resno mislili
na svojo dušo. Zato sem tisti seznam vzel in ga položil k nogam Križanega in matere
Božje Marije in jih priporočil njemu. Naj on stori po svoji sveti volji. Če bo ganil njihova
srca, bo to zelo posrečeno. Ti so tukaj in me poslušajo. Ne bom jih imenoval, niti jih ne
bom klical k sebi, saj vsak sam lahko presodi, ali spada v to skupino.
Razlogi za moje nezadovoljstvo so: slabo vedenje, grdo govorjenje, slabe knjige in
širjenje slabega branja. Danes zvečer sem moral skuriti cel kup takih knjig, ki bi na-
redile veliko slabega, če bi prišle v roke fantov. Nočem, da bi se zaradi nekaterih
strupenih rastlin morala pokvariti cela setev.
Tisti, ki so delali take stvari in me sedaj slišijo, naj vedo, da govorim njim. Duhov-
ne vaje so namenjene predvsem njim: naj se odločijo, da jih bodo izkoristili v svoje
dobro, da bodo spremenili svoje obnašanje, toda naj ne prisilijo predstojnikov, da bi
prekinili šolsko leto. Tu mislim na vse predstojnike, kajti s tem, ko sprejmejo kakega
fanta v zavod, mu želijo storiti čim več dobrega in želijo, da bi ostal v zavodu, vse
dokler ne konča svojega šolanja. Zato samo če jih k temu prisilijo, odpustijo fanta iz
oratorija. Teh, ki bi morali biti odpuščeni, ni veliko, vsega petnajst ali šestnajst, prava
malenkost pri drugih sedem- ali osemsto. Sedaj bomo videli, ali bodo šli vase, ali se
bodo kesali in se poboljšali, ali jih bomo morali poslati stran.
Nekateri, malo jih je, celo zelo malo, kar naprej godrnjajo in širijo nezadovoljstvo,
češ: 'Ne dajo nam brati knjigo, ki bi jo radi brali. Takoj se pojavi kdo, ki nam to one-
mogoči. Oči predstojnikov so vedno in povsod nad nami!' Neumneži! Vaši asistenti bi
bili kruti, če ne bi delali tako; to je njihova naloga, to je v vaš prid. Če bi asistenti skr-
beli za svoje osebne koristi, bi imeli veliko drugih opravkov, bilo bi jim lahko prijetno,
če asistenca ne bila njihova izrecna dolžnost. To delajo samo v vašo korist. Asistenti
bodo morali dajati odgovor Bogu, če bodo zanemarjali svojo dolžnost in če bi fantje
po njihovi krivdi storili greh. To naj vedo tisti, ki se jih to tiče.
Potem so tu še drugi, ki morajo v teh duhovnih vajah misliti na svoj poklic, to so zlasti
dijaki četrtega in petega razreda in oni iz drugega posebnega razreda.9 Razmisliti
morajo, ali se bodo odločili za svetni poklic ali za cerkveni. Ti naj se posvetujejo s
9 Marijini sinovi.

28.8 Page 278

▲back to top


278
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Te
Deum
Kronika don Barberisa nam podaja naslednje podrobnosti: »Pridigarji, ki jih
je Gospod blagoslovil, so ob ustreznem svežem in oblačnem vremenu naredili
veliko dobrega. Fantje so tako sodelovali, da od njih ne bi mogli kaj več pričako-
vati. Vsaj dvajset se jih je odločilo za Družbo in veliko drugih za duhovni poklic.«
Don Bosko je nekaj dni pozneje pred vsemi fanti zavoda zopet načel vprašanje
poklica. Poudaril je nekaj vidikov, ki jih je imel navado poudarjati pri izbiri tem:
-
-
-
probitas morum
-

28.9 Page 279

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
279
Še o nečem drugem sem dobil več vprašanj: kakšna je razlika med salezijanskim in
škofijskim duhovnikom v semeniščih?
Odgovarjam, da ni nobene razlike, kajti oboji so posvečene osebe in oboji so preskr-
bljeni z vsem za življenje.
Veliko je takih, ki so postali salezijanci, pa jim ne bi svetoval, da bi postali svetni
duhovniki, ker bi se izpostavili velikim nevarnostim. To so tisti, ki so v svojo škodo
občutili počitnice in izkusili, kako zelo nevarno je zanje življenje v svetu. Vprašujejo
me za svet in jaz jim odgovarjam: 'Kako je s teboj tukaj v zavodu? Si miren?'
'V zavodu je vse v redu,' mi odgovarjajo, 'tu ne naletim na nobeno nevarnost. S svojo
vestjo sem vedno na jasnem. Toda počitnice so zame pogubne.'
Kako bo torej tisti, ki so mu počitnice vzrok padcev, pokončen v svetu, tudi v času
semeniških počitnic? Kaj lahko se bo znašel v hudičevih preizkušnjah. V Družbi pa bo
lahko dober duhovnik in bo rešil svojo dušo.
Navadno se misli, da mora biti tisti, ki hoče postati redovnik, bolj svet, kar pa ni res.
Seveda je bolje, če je kdo svet, toda zanj to ni toliko pomembno kakor za tistega, ki je
v svetu. Gospod mu bo dal svojo pomoč v skladu z njegovo dobro voljo. Zato bo lahko
postal salezijanec, dominikanec, avguštinec, frančiškan ali kaj drugega, ne bi pa bil
dober za škofijskega duhovnika. Kdor je v kaki redovni hiši, bo ob padcu takoj dobil
koga, ki mu bo pomagal vstati. Pogosto prejemanje zakramentov spovedi in obhajila,
premišljevanje, obiski Najsvetejšega, duhovno branje, nasveti predstojnikov, pogoste
konference za sobrate ga bodo držali pokonci in mu pomagali vstati po vsakem pad-
cu. Te možnosti gotovo nima duhovnik, ki živi v svetu.
Tudi obrtniki in ne samo gospodiči dijaki morajo misliti na svoj poklic. Če bi za kate-
rega zvedel, da bi rad postal salezijanec, bi se močno zavzel zanj in bom zelo vesel, če
bi mogel ta dragoceni zaklad ohraniti za oratorij.
Mi vsi bomo prosili Gospoda, da bi vsak izmed vas mogel iz duhovnih vaj doseči čim
obilnejše sadove in da bi stal ob strani tistim, ki so se že odločili za duhovniški poklic,
tako da bi mi vsi mogli v kreposti prebiti dneve našega potovanja tukaj na zemlji in
bi se po sveti smrti nekega dne znašli zbrani v nebesih. Lahko noč.«
Obrtniki so imeli svoje duhovne vaje od 27. maja. Vendar nam zapiski na
poročajo o čem, kar bi se tikalo don Boska. Nekaj stvari pa lahko podamo o dru-
gem tečaju duhovnih vaj za aspirante v Lanzu, ki so se jih udeležili tudi novinci
in sobratje. To so misli našega blaženega očeta v dveh nagovorih za »lahko noč«
in v eni pridigi.
22. september. Kdor hoče vstopiti v Družbo, mora imeti rad delo.
»Čas beži kakor sence. Komaj smo začeli duhovne vaje, pa smo že sredi njih. Jutri
bomo na polovici. Vsak dan razmišljamo o novih stvareh. Danes zjutraj smo začeli
spovedovanje. Niso prišli vsi na vrsto, toda zvrstili se bodo danes in jutri. Jutri bodo
tisti, ki hočejo vstopiti kot novinci v Družbo, in tisti, ki želijo narediti obljube, napisali
prošnje in jih oddali. O tem bomo imeli čas govoriti jutri. Tisti, ki hočejo vstopiti kot
novinci, naj gredo k don Barberisu. On je pristojen za te stvari in bo znal uporabiti
tudi glavnik, zelo oster glavnik, da bo počesal tiste, ki so tega potrebni. Želim, da se

28.10 Page 280

▲back to top


280
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
23. september. Kdor želi narediti obljube, naj nima drugotnih ciljev.
-
-
26. september. Besede po zaobljubah. Redovnikovo zadovoljstvo v življenju
in smrti.
-

29 Pages 281-290

▲back to top


29.1 Page 281

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
281
vse potrebno. Zapustili smo nekaj bratov in pridobili veliko drugih in boljših, ki nam
pomagajo in ki nas bodo tolažili na smrtni postelji. Če pri nas kdo zboli, se takoj op-
ravljajo zanj zjutraj in zvečer molitve, drugi opravljajo zanj obiske v cerkvi. Če pride
smrtna ura, se skoraj vsi zberejo pred Najsvetejšim in priporočajo njegovo dušo. V
svetu pa bolnik vidi okoli sebe samo trumo sorodnikov in prijateljev, ki komaj čakajo,
da bi odnesli njegovo premoženje. Zbrale so se priče in notar in ubogi duhovnik mora
čakati v kotu, kot če ga ne bi bilo. In ko skuša stopiti k postelji umirajočega, stopi
pred njega bratranec in mu reče: 'Spoštovani oče, bodite tako dobri in me priporoči-
te, naj tudi meni zapusti kaj, ne vsega samo tistemu.' In kaj bo sredi vseh teh svetnih
skrbi z dušo umirajočega?
V družbi pa ni nikakršnih težav s časnimi stvarmi. Če kdo zboli, so drugi, ki delajo
zanj in ga vzdržujejo. Če je zdrav, dela. Dela tisto, kar so drugi storili zanj. Če pride
smrtna ura, ni nikakršne ovire za njegove revne reči tega sveta, ker je že vse zapustil,
in umre obdan s svojimi brati, ki molijo zanj. Ti se ga tudi po smrti spominjajo in se
ga bodo spominjali, dokler bo obstajala družba.
Ko pa umre kdo od svetnih, se takoj drugi polastijo njegovega imetja in eden toži,
da je dobil malo, drugi kritizira oporoko. V njegovo hišo stopi novi gospodar in reče:
'Tu je živela dobra duša. Requiescat in pace – Naj v miru počiva in zdravje nam. In
kje je tista njegova lepa ura? Kam je obesil tisto lepo novo obleko? Ne bi rad, da bi se
izgubila!' Tako se zanimajo za njegove reči, nanj pa nihče več ne misli. Še več, preden
je umrl, so se bali, da bi ozdravel, in so bili zadovoljni, da bi šel v nebesa. Ne želijo
drugega, kot da čim prej zapusti ta svet, da se oni polastijo njegovega imetja.
Mi smo revni, pa vendar nam ni treba trpeti zaradi uboštva. Zapustili smo svoj dom
in dobili toliko drugih. Naš dom je v Turinu, toda ko smo sedaj tukaj v Lanzu, je to
naša hiša. Če bomo šli v Borgo San Martino, bomo doma tam in v Varazzeju nam
ni treba nikogar prositi gostoljubja, ker je zavod naša last. Prav tako smo doma v
Alassiu, Nizzi in celo v daljni Ameriki nas čakajo bivališča, katerih lastniki smo. Niti
kak bogatin niti kak knez nima toliko stvari. Toda če moramo tudi prenašati kako
neprijetnost, moramo to znati prenašati potrpežljivo in ne kakor tisti, qui pauperes
esse volunt et socios paupertatis nolunt [radi bi bili ubogi, pa se branijo spremlje-
valcev uboštva], kot toliko drugih, ki bi radi, da bi jih imenovali uboge s pogojem,
da jim nič ne bi manjkalo in bi imeli vse, kar bi se jim zahotelo. Do sedaj nam hvala
Bogu ni še nič manjkalo. Toda če bi se to zgodilo, bi morali biti pripravljeni prenašali
neprijetnosti uboštva.
In sedaj vam pravim: ali vam je kdaj kaj manjkalo v Družbi? Gospod nam daje celo
preveč in moramo biti zelo previdni, da ne bomo navezali svojega srca na ta mate-
rialna sredstva. Toda rekli boste: 'Mi smo že zapustili svet in nočemo nič več vedeti
o svetnih stvareh!' Prav. Tudi jaz želim, da ne bi navezovali svojega srca na to. Toda
to sem vam hotel povedati, da bi videli, da Gospod tudi na tem svetu lepo ravna s
svojimi služabniki. Kar se potem tiče duhovnih dobrin, ki smo jih deležni v družbi,
kdo bi mogel vse te našteti? Deloma so o njih govorili med duhovnimi vajami, in če bi
jaz sedaj hotel govoriti o tem, ne bi bilo konca mojega govora. Naj povem samo eno.
Ljudje v svetu pravijo: Veh soli, quia cum ceciderit non habet sublevantem se [Gorje

29.2 Page 282

▲back to top


282
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
bonum et quam iucundum habitare fratres in unum!
O quam
POČITNICE IN PO POČITNICAH
Zunanji vihar, o katerem smo poročali v prejšnjem poglavju, je prisilil don
Boska, da se je pripravil na obrambo v Rimu in se obvezal, da si je veliko dopi-
soval in pripravil utemeljeno predstavitev dogodkov.
Toda vse to delo ga ni oviralo, da ne bi modro vodil svojih fantov na poti živ-
ljenja. Bližale so se počitnice. Zvečer 21. avgusta je stopil na prižnico, in potem
ko je nekaj časa počakal, da so se rokodelci zvrstili ob dijakih, je po uvodu, ki je
vzbudil zanimanje in potišal šum, čudovito lepo govoril o Božji navzočnosti in
jo prikazal kot uspešno sredstvo, da bi brez greha preživeli počitnice.
-
-
-
-

29.3 Page 283

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
283
jutri zjutraj raznesel glas:
'Nocoj je eden izmed naših umrl.'
'Kdo?'
'Don Bosko.'
'Oh, ubožček! Včeraj je bil še vesel, govoril nam je, sedaj pa je že v večnosti.'
To, kar bi se moglo zgoditi meni, se lahko zgodi vsakemu izmed vas. Mnogi so umrli,
medtem ko so jedli, se učili, se sprehajali, se veselili. Tako je na primer pred dvema
ali tremi dnevi v Lanzu duhovnik don Oggero končal svojo pridigo in se zadovoljen
sprehajal po vrtu s svojim župnikom, ki mu je čestital, ker je zadovoljil poslušalce, ker
se je dobro odrezal, ko ga je v trenutku zmanjkalo. Ozrl se je okoli sebe in videl, da leži
stegnjen na tleh. Pokliče ga in ga prime za roko: 'Kaj ti je, Oggero, Oggero!' Takrat
se je zavedel, da ga ni več. Ni se nam treba bati za tega duhovnika, ki je bil nekoč v
oratoriju, ker je bil svet mož. Toda vidite, kako lahko umreš. Neki drug duhovnik, ki
je lansko leto bil nekaj časa v oratoriju in potem v Lanzu, je umrl v San Nicolásu v
naročju don Cagliera v cerkvi, kjer je bil on upravitelj. Navedel sem vam dva primera,
lahko pa bi naštel toliko drugih, ki so nenadoma umrli na najrazličnejše načine. Zato
se moramo truditi, da bomo vedno brez greha, v Božji pričujočnosti, kajti Bog nas
lahko v trenutku kaznuje in uniči.
Ko pravim, da skrbimo, da ne bomo žalili Boga, hočem tudi reči, da če se kdo zaveda
kakega greha, naj se takoj spravi z Bogom. Vi veste, kako je treba to narediti, kajti
Gospod vidi vsako naše dejanje, in ne samo zato, da bi nas kaznoval. On je pravičen,
zato kaznuje hudo in plačuje dobro. Je tudi usmiljen, a ne popustljiv. Ne! On je sama
dobrota, ljubezen in to ga nagiba, da nam želi storiti predvsem dobro in ne kaznovati,
in kolikor bolj se ga mora bati tisti, ki je v grehu, toliko bolj vesel in zadovoljen je tisti, ki
je v Božji milosti. Vsak naj se vpraša: 'Sem sedaj v stanju, da nimam ničesar, s čimer bi
žalil Gospoda?' Če lahko pritrdiš, potem bodi miren, bodi srečen, tekaj, skakaj, jej, smej
se, radostno spi in lepo sanjaj, ker bo vse prav, ker se ti ni treba bati Gospodove sodbe.
Toda če tega ne moreš reči, potem glej, da se boš čim prej spravil v Božjo milost, da se ti
ne bo treba bati smrti, najsi pride v katerem koli trenutku. Lahko noč!«
Dne 1. avgusta se je začela mala matura. Predstavniki Oratorija so se izka-
zali. Dva izmed njih sta si zaslužila posebno pohvalo. Iz nagovora za lahko noč
24. avgusta se vidi, da so bili nekateri še tam. Za druge naj bi se izpiti začeli 27.
avgusta in bi trajali cel teden. Don Bosko je želel, da bi se aspiranti odpovedali
vrnitvi v družino. Tako je po 24. avgustu govoril še 31. istega meseca. Koliko
lepih stvari je povedal v teh nagovorih.
24. avgust. Vprašati za svet za poklic. V počitnicah koristno izrabljati čas.
»Danes zvečer imam srečo, da vam lahko govorim in vam želim lahko noč. Nekateri
četrtošolci in Marijini sinovi bi radi še z menoj govorili o poklicu in so mi pisali o tem
in še o čem drugem. Za zdaj jim še nisem mogel ustreči. Določili smo čas za pogovor,
pa ga je potem vedno zmanjkalo. Zatorej naj tisti, ki želijo z menoj govoriti, pridejo
k meni v nedeljo po blagoslovu. Tako bomo vse uredili. Menim, upam, da bodo četr-
tošolci zadosti izobraženi, učeni in pogumni, da si bodo upali narediti veliki skok:

29.4 Page 284

▲back to top


284
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-

29.5 Page 285

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
285
31. avgust. Etimologija besede vacanza-počitnice. Pomagajte pri hišnih op-
ravilih doma. Ne hodite po kosilu počivat v posteljo.
»Imam veselo sporočilo za vas vse: v ponedeljek se začenjajo počitnice. Ste zadovoljni
s to novico? Vidim, da to mnogim ugaja in jaz se veselim z vami. Reči pa moram, da
vas bo veliko prosilo, da bi preživeli počitnice tukaj v Oratoriju, z menoj. To mi je v
veliko uteho, vendar bi rad, do bi to storili prostovoljno in da ne bi spravljali v obup
učiteljev in mojstrov. Tudi ti bodo imeli čas za svoj odmor, sprehode, preživeli pa
bodo počitnice brez večjih nevarnosti in lepo zbrano.
Tistim, ki bodo šli domov, in tistim, ki bodo ostali tukaj, priporočam, naj se izogibajo
brezdelju. Vem, da nekaterim ne bo kaj dosti dišalo, da bodo šli na počitnice delat.
Vendar pa glagol vaco (za vacanza), vacas, vacare ne pomeni počitka ali brezdelja,
kakor bi si lahko kdo mislil, temveč pomeni posvetiti se kaki stvari, delati kaj določ-
nega. Tako pomeni vacare studio učiti se, vacare agriculturae opravljati poljedelska
dela, vacare deprecationibus opravljati pobožne vaje.
Želim, da bi vedno kaj delali in da ne bi izgubili niti minute, kajti če ste na počitnicah
in niste zaposleni, bo zato delal toliko bolj hudič. Rekli boste: 'Ali moramo zares več
čas delati, ne da bi si oddahnili niti trenutek?' Rad bi, da bi se razumeli. Bežati pred
brezdeljem pomeni, da nismo brez dela, vendar s tem še ni rečeno, da kar nepretrgo-
ma delamo, da smo zaposleni z ročnim delom, študijem, molitvijo.
Vsekakor pa nenehno delo ni nekaj napačnega, še več, vsem vam ga zelo priporočam.
Spominjam se, da ko sem hodil domov na počitnice, sem vzel usnje, ga krojil in delal
čevlje, ki sem jih potem dajal v dar. Kupoval sem sukno, ga prav tako krojil in delal
hlače, spodnje hlače in jih potem uporabljal sam ali sem jih dal drugim. Ali sem delal
mizarska dela in izdeloval klopi, mize, mizice in drugo. Pri nas doma imamo še sedaj
mize in stole, ki sem jih jaz napravil. Dostikrat sem šel kosit travo. Ko sem počival,
sem bral Vergila. Drugikrat sem obračal seno, in to z grabljami ali vilami v desnici
in Vergilom v levici. Res ne vem, katere obrti se nisem lotil. Povem vam pa lahko, da
nisem nikdar izgubil trenutka časa. Tega vam ne pripovedujem zato, da bi me posne-
mali, temveč zato, da vam pokažem, kako je mogoče izrabiti čas.
In ali ni v družini mogoče delati tistih uslug, ki kažejo na pozornost in dobro srce
mladega fantiča? Vsak naj pometa sobe, pomaga v kuhinji, pripravi mizo, streže, po-
maga očetu, pomaga materi, in če bi bilo treba, pomaga na vrtu ali v vinogradu.
Prav tako lahko pomagate sušiti seno, skrbeti za kurivo, pomivati steklenice in sode
in tako naprej. Vendar nikoli ne ostanite brez dela.
Če se kdo postavi tja in nič ne dela ali stoji z rokami v bokih, ga hudič, ki vse točno
opazuje, takoj nagovori in reče: 'Ta je moj.' Stalno ga zasleduje, mu prišepetava in
sedaj s pomočjo tovarišev, drugič pa s slabimi mislimi stori, da mu pade v kremplje.
Ali moramo potem zares kar naprej delati in se nič razvedriti? Imamo različne vrste
dela in celo razvedrilo je lahko zaposlitev. Če ima kdo vinograd, naj kar gre zobat
grozdje, vendar mu svetujem, da naj izbere samo zrelo. Če so še breskve, fige, hruške,
jabolka, jih kar jejte, če so seveda dobre. Priporočam vam, da bi se veliko igrali, ba-
linali, žogali. Vsak bo imel v svoji družini tudi posebne igre, kot so karte, dama, šah
in še cela vrsta drugih. Zlasti pa vam priporočam, da veliko hodite na izlete, in to na

29.6 Page 286

▲back to top


286
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
Ut sobrii sint
-
daemonium meridianum
-
-
-
-

29.7 Page 287

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
287
Drugega septembra so razdelili nagrade dijakom. Msgr. Ceccarelli je preb-
ral nagovor, ki so ga natisnili v oratorijski tiskarni. Ker je tistega dne iz Amerike
prišel don Cagliero, ga je govornik kot predstavnik splošnega zadovoljstva nav-
dušeno pozdravil. Don Bosko na akademiji ni govoril, temveč je imel nagovor
naslednji dan zjutraj v cerkvi. Bile so besede očeta, ki trepeta za svoje sinove, ki
odhajajo od njega.
»Ko mora kak oče zapustiti svoje otroke ali jih on pošilja v daljni kraj, da bi izpolnili
kako naročilo, se kljub temu da ve, da so njegovi sinovi pokorni in sposobni opraviti
naročilo, vendar boji, da se jim ne bi zgodila kaka nesreča. Ko odidejo, je poln skrbi,
da ne bi padli v kak jarek, da jim ne bi spodrsnilo in bi padli v strašen prepad sredi
gora, da jih ne bi raztrgal volk v gozdu, da jih ne bi napadel morilec z nožem ali da
ne bi podlegli ostremu podnebju ali kaki nesreči.
In kako dolgo se vsega tega boji? Kdaj se bo umiril? Dokler se ne bodo vrnili pod oče-
tovo streho in jih bo mogel zdrave objeti.
Verjemite mi: ta oče, ki se boji, sicer nevreden oče, iz vsega srca, sem jaz. Otroci, ki naj
bi šli daleč po svetu, ste vi vsi, ki greste na počitnice. Končali ste svoje napore in greste
na zaslužen počitek. Toda zame je to šolsko leto še eno več, za katero bomo morali
dati odgovor Bogu; eno leto več zaslug in kazni. In kdo ve, ali si Bog ni katerega iz-
med vas izbral in ga ne bo pustil iti na počitnice, temveč ga bo namesto tega vprašal,
kako je prebil preteklo šolsko leto.
Toda vi vsi imate v žilah vročo kri in vsi kričite: 'Počitnice, počitnice!' Pri tem mislite
samo na to in na nič drugega in nočete o ničemer drugem niti slišati.
Naj bo. Sedaj torej odhajate na počitnice brez slabih namenov, temveč z najboljši-
mi sklepi. Toda jaz se bojim, da vam bo kak sovražnik iztrgal vaše dobre sklepe in
povzročil smrt vaše duše. Koliko nevarnostim greste naproti! Vse, kar sem do sedaj
imenoval volkovi, tatovi, prepadi, so prispodobe za duhovne nevarnosti, na katere
boste naleteli. In ta misel mi budi bolečino v srcu in me sili, da vas opozorim, da se
varujte. Če ne boste trdni v dobrem in odločni, ko boste doma, ko vas nihče več ne bo
varoval, temveč boste svobodno hodili med nevarnostmi, boste začeli počasi popu-
ščati in boste padli. Fant iz Oratorija bo šel v cerkev, in ker bo videl, da se drugi pred
njim ne pokrižajo z blagoslovljeno vodo, se tudi on ne bo več pokrižal, ker se bo bal,
da se bodo norčevali iz njega. Ker bo videl, da drugi ne poklekajo ali poklekajo slabo,
se tudi on iz golega sramu pred ljudmi ne pokloni Jezusu v zakramentu ali pa bo pok-
leknil tako površno, da bo prej onečaščenje kot počastitev. Morda boste kdaj imeli
priložnost, da bi ministrirali pri sveti maši. 'Jaz bi lahko ministriral, toda kaj bodo
rekli moji tovariši? Rekli bodo, da sem dober samo zato, da delam napoto v zakristi-
ji.' In dá, da ministrira kdo drug. On pa se zavleče v kak kot v cerkvi, da ga nihče ne
vidi, in se zadovolji s tem, da je samo navzoč pri sveti maši. Povem vam, da če se kdo
skrije v kak kot cerkve, jutri ne bo šel več k maši. Potem bodo prišli tovariši: 'Oh, dragi
prijatelj, kako dolgo se že nismo videli. Pojdi, pridi z nami na steklenico gazirane.'
In gredo, pijejo in začnejo grdo govoriti. Fant gre domov, ves zmeden od vsega, kar
je slišal, in popusti malo v spoštovanju staršev, potem začne razsipati z denarjem,

29.8 Page 288

▲back to top


288
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
-
-

29.9 Page 289

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
289
kaj v Oratoriju; ne spominjam se, da bi kdaj kateri rekel, da je imel od počitnic kako
duhovno korist. Vsa leta sem moral ugotavljati toliko padcev. Zato se bojim in se bom
vedno bal, dokler vas ne bom videl spet lepo zbranih tukaj okoli mene. Čas vrnitve
v Oratorij je od 15. do 20. oktobra. Večina jih je navadno v zavodu že 18. oktobra.
Priporočam vam, da bi bili točni, da ne bo zmanjkalo prostora in da ne bo treba koga
pošiljati domov, kakor se je to zgodilo prejšnja leta. Jasno pa je, da bodo tisti, ki bodo
prišli prvi, tudi najbolje postreženi.
Toda Bog ve, ali se boste vsi vrnili. Bojim se, da bo Gospod poklical k sebi katerega iz-
med vas prav v času počitnic. Upajmo, da se to ne bo zgodilo, vendar pa bodimo prip-
ravljeni. Glejte! Pred kratkim je eden vaših tovarišev veselo odhajal domov in upal,
da bo prišel z vami na duhovne vaje v Lanzu. Pa je nekaj dni pozneje že odšel s tega
sveta na drugi svet. Imel je zelo dobro voljo, pa ni mogel uresničiti svojih načrtov.
Sedaj vas pozdravljam in vam kličem: na svidenje prihodnje leto! Gotovo se ne bomo
spet vsi zbrali. Nekateri bodo zamenjali obrt, drugi bodo ostali doma za pomoč star-
šem, ali bodo vstopili v kako drugo šolo. Naj bo že kakorkoli; naj se vrnete v Oratorij
ali ne, preživite vesele ali žalostne počitnice, vam iz srca priporočam, da ne bi grešili.
Če se boste branili greha kot strupene kače, boste sveto preživeli počitnice ter se
veseli in zdravi pripravili na naslednje leto učenja in pobožnih vaj, dokler po dolgem
času ne boste dosegli zaželenega plačila.
Želim vam srečne počitnice in srečno vrnitev!«
Fantje naj bi se vrnili v Oratorij med 15. in 20. oktobrom. Toda že 7. oktobra
je bilo precej fantov v zavodu, ker so eni delali, drugi pa ponavljali za izpite. Don
Bosko jih je zvečer šel pozdravit. Njegove besede so bile namenjene tudi kleri-
kom, ki so bili navadno s fanti.
»Pozdravljam vas iz vsega srca, in to toliko bolj, ker vas vidim prvič po počitnicah.
Niso sicer še vsi tu, vendar pa vas je že precejšnje število, in če bi tukaj bila priprav-
ljena miza, bi bili sposobni, da bi se tudi mi sami pri jedi dobro odrezali.
Večina izmed vas je tukaj zaradi vstopa v gimnazijo ali zato, da stopite v višji razred,
ali zato, da ozdravite kako rano, ki ste jo dobili na izpitih. Zato se morate vsi učiti.
Med vami je tudi nekaj takih, ki morajo na začetku leta ponoviti izpite iz snovi, ki so
se je že učili lansko leto, ali pa iz predmetov, iz katerih še niso opravljali izpita. Tudi
ti se morajo pridno učiti. Med te brez razlike spadajo tudi kleriki.
In drugi, ki nimajo določene naloge, bodo še vedno na počitnicah? Če ne bi bilo niti
v knjigarni niti v knjižnici več knjig za branje, bi vam rekel 'kar odpočijte si'. Toda
dokler so knjige, vam ponavljam 'berite'. Med temi so tudi tisti, ki bodo šli v filozofijo.
Tem bi svetoval, da naj bi prebrali traktat, ki ga bodo letos študirali. Lahko bi tudi
brali in se naučili na pamet kako Vergilijevo ali Ovidijevo knjigo ali kak Dantejev
spev ali pa bi ponovili snov, ki so se je učili pri latinščini.
Svetoval bi vam, da bi prebrali Zgodovino Italije, in tistemu, ki jo je že petkrat preb-
ral, bi svetoval: beri jo znova. Veste zakaj? V teh naših časih so vse zgodovine pona-
rejene; sovražniki Cerkve izrabijo zgodovino, da jo sramotijo in jo blatijo, tako da
dejanja prenapihnejo ali jih ponaredijo. V tej knjigi pa so dejanja predstavljena v

29.10 Page 290

▲back to top


290
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Šestnajstega oktobra se je ponovno oglasil v oratoriju msgr. Lacerda z dve-
ma duhovnikoma, ki sta ga spremljala. Devetnajstega oktobra so odpotovali za
Francijo in potem v Lizbono, kjer smo ga srečali. Kaj več o tem drugem obisku
nam ni znano. Zvečer 28. oktobra je blaženi dijakom naznanil novost. Na kon-
ferencah v Lanzu je bilo sklenjeno, da naj fantje po vrnitvi s počitnic opravijo
tridnevnico z večernim nagovorom. V ta namen so v oratoriju izbrali tri dni
pred praznikom vseh svetih.
-
mala corrige, bene facta serva [kar

30 Pages 291-300

▲back to top


30.1 Page 291

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
291
Kaj ste dobrega prinesli? Nekomu je župnik, ko je bil doma, dal tale spomin: 'Vsak
trenutek časa je zaklad in vsak trenutek, ki ga boš dobro uporabil, bo zate zaklad.'
Neki drug fant, rokodelec mi je pripovedoval, da mu je oče rekel: 'Glej, da se boš dob-
ro izučil svoje obrti. Če boš potem bogat ali reven, to ne bo odvisno od tebe. Toda s
svojo obrtjo si boš dobil bivališče, ki ga boš imel vedno s seboj, in tudi za življenje boš
imel zadosti.' Podobno je neka mati rekla sinu, ki je odhajal od doma: 'Goji pobožnost
do Marije.' Zelo me veseli, da mi poveste te lepe stvari, ki ste jih slišali na počitnicah.
Veseli me, vendar tudi želim, da bi to znali dobro izkoristiti. Če pa boste ugotovili, da
ste s počitnic prinesli kaj slabega, na primer kako slabo navado, kako nagnjenje h
godrnjanju, nepokorščini, potem corrige.
Poskrbimo, da si bomo ponovno pridobili Božjo milost, če bi jo po naključju izgubili.
Tako bomo vedno zadovoljni s seboj. Koliko se jih zjutraj dvigne veselih iz postelje,
zvečer pa gredo k večerji z don Pautassom, ravnateljem pokopališča. Bodimo prip-
ravljeni, da se nam ne bo ničesar bati, če bi se tudi nam kaj takega pripetilo.
Ob prazniku vseh svetnikov imamo lepo priložnost, da pregledamo svojo vest, in da
bi se mogli dobro pripraviti, smo poskrbeli, da bomo opravili tridnevnico s kratko ve-
černo pridigo. Skušajte pozorno poslušati, kar vam bodo povedali v njej. V teh dneh,
ki jih Cerkev posveča dušam umrlih, vam posebno priporočam, da priporočajte duše.
Tisti, ki lahko prejemajo sveto obhajilo, naj ga prejmejo v ta namen. Vsi pa molite,
veliko molite in odpustke, ki jih boste prejeli, namenite dušam v vicah, kajti to je
najboljši način, da jim pomagate. Izkažite jim to ljubezen, zlasti dušam vaših sorod-
nikov; bližnje in daljne sorodnike imate vsi. In te molitve in vse dobro, ki ga boste
storili za duše v vicah, ostanejo pravzaprav vam kakor hrana, ki jo roka daje v usta,
ki jo okuša, v resnici pa hrani roko, ki jo je dala ustom, hrani človeka, ki jo zaužije.
Prosim, da lepo preživite te dneve, da si točno izprašate vest in vse dobro, ki ga boste
storili, namenite dušam v vicah. Tako bomo v trenutku, ko bomo poklicani v večnost,
našli veliko naših dobrih del, ki nas bodo obvarovala pred plameni vic in odprla vrata
v nebesa. Lahko noč.«
Med tridnevnico so si fantje uredili vest, tako da so se ponovno resno začeli
učiti. Hiša je bila polna gojencev. Število sprejetih je močno presegalo zmoglji-
vosti. Ker niso več vedeli, kam bi poslali tiste, ki so še vedno prihajali, so poslali
misijonarje v Lanzo in tako pridobili nekaj prostora. Poleg fantov je bilo v za-
vodu tudi veliko odraslih laikov in duhovnikov, »cela vojska«, kakor se izraža
kronika, ki so bili sprejeti kot aspiranti in so povečevali gnečo ter sami pri tem
trpeli. Ko so potem ti odvetniki, profesorji, ljudskošolski učitelji, vojaški stareši-
ne ali mornariški oficirji, uradniki železnic, preprosti duhovniki in kanoniki vi-
deli od blizu, kakšne žrtve jih čakajo v takem življenju, so se skoraj vsi umaknili.
Razdelili so si delo. Prihod don Bonettija v Oratorij in navzočnost don Cag-
liera sta predstojnikom dajala upanje, da bodo razbremenjeni prevelike teže
dela. Toda nenehno širjenje Družbe je množilo delo iz dneva v dan in preobre-
menitev je ostajala.

30.2 Page 292

▲back to top


292
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Zadnja formalnost pred dokončnim uvajanjem v šolsko leto je bilo branje
pravilnika. Opravili so ga v učilnici v dveh zaporednih večerih 5. in 6. novembra
v navzočnosti vseh predstojnikov. Pravilnik, ki je pravkar prišel iz tiskarne, je
stal don Boska dolge ure razmišljanja med počitnicami. Veljal je tudi za druge
salezijanske zavode. Don Bosko je hotel, da je pravilnik pregledal don Rua in
da bi don Barberis preveril disciplinske člene v skladu z načeli, o katerih so
se tolikokrat pogovarjali. Nato se je don Bosko ponovno zavzel, pretehtal vsak
izraz in vnašal popravke. Končno pa mu je don Vespignani v don Ruovi pisarni
dal dokončno obliko. Natisnili so ga takoj in ga v mesecu novembru razposla-
li v vse hiše. Leta 1899 so pravilnik brez vsakih sprememb ponovno izdali. V
izdajah 1906 in 1920 so stare člene dopolnili z odloki vrhovnih kapitljev. Pri
teh dodatkih so ohranjali prvotno besedilo, ki je z majhnimi izjemami ostalo
nedotaknjeno in ga je mogoče razpoznati po značilnosti don Boskovega sloga.
»Kljub klenosti izraza,« piše don Vespignani,10 »je vsak člen poln pobožnosti in
krščanske ljubezni.«
POVABILA NA KOSILO
Don Lemoyne je veliko poročal o povabilih na kosila, ki jih je blaženi preje-
mal in tudi sprejemal. V času, ki ga opisujemo, nam je o tem malo znanega. Gre
samo za dve ali tri stvari, ki jih ne bomo opustili.
Don Bosko je bil zelo domač v premožni in dobrodelni družini Ruggieri v
Turinu. Dan, ko so mogli imeti pri svoji mizi don Boska, je bil za vse člane pravi
praznik. Ko so starši umrli, so prenehala povabila in tudi njegovi obiski. Toda
sin odvetnik Jožef je želel, da bi nadaljevali nekdanje odnose. Zato ga je maja
1877 prosil, naj bi mu izkazal veselje in čast in bil kak dan njegov gost kot v
časih njegovih staršev. Obnovil je povabilo, ko ga je s svojo ženo srečal v mestu.
Don Bosko je povabilo sprejel in si ohranil možnost, da sam izbere dan. Pozneje
mu je odvetnik, ki mu je moral pisati za sprejem nekega fanta po imenu Clary,
ki je postal pozneje duhovnik, pisal in ga vprašal, kdaj bo imel čast sprejeti ga v
svoji hiši. Blaženi mu je odgovoril:
Quod differtur non aufertur
-
10
str. 47.

30.3 Page 293

▲back to top


BiS 13 — 12. poglavje
293
Don Boskova navzočnost v hišah, kamor je zahajal, je vedno prinašala
obilne sadove krščanske ljubezni in spodbude. Nekega dne je šel na kosilo k
markizi Durando. Bilo je povabljenih tudi več gospa, ki so želele govoriti z don
Boskom. Bile so razkošno pa bolj svobodno oblečene, s skoraj golimi rokami.
Ko je Božji služabnik stopil v sobano in se malo razgledal okoli, je dejal: »Menil
sem, da more duhovnik stopiti v to hišo brez pridržka. Moram povedati, da sem
razočaran. Se uporabi toliko blaga za krila, da ne ostane nič za rokave?« Ko je to
povedal, je hotel oditi. Gospe so zardele in si s šali in drugimi tkaninami pokrile
roke, kakor je želel don Bosko. Blaženi je ostal in prekinil zadrego z eno izmed
njegovih duhovitosti, kar je bilo tako značilno zanj.
Ravnatelji bližnjih zavodov so storili vse, da bi ga imeli ob praznikih in slo-
vesnostih pri sebi. Povabljenci pa so bili srečni, ko so zvedeli, da bodo v don
Boskovi družbi in deležni njegovega pogovora. V Valsaliceju so 1878 obhajali
neki praznik, ki se ga je udeležilo veliko uglednih in učenih gospodov. Pogovor
je nanesel na matematiko. Razpravljali so o novem načinu oštevilčenja, ki ga je
predložil neki znan profesor. Don Bosko je sicer molčal, da pa je sledil razgo-
voru, je pokazal, ko je spregovoril o nesmislu teorije, o kateri so govorili. Svoje
mnenje je povedal tako jasno in prepričljivo, da so mu vsi zaploskali in nekdo
ga je celo vprašal, ali je tudi matematik. Blaženi je odgovoril: »Vedno sem imel
veliko nagnjenje za to znanost. Vedno sem odnesel prvo nagrado v tej stroki, ko
sem še hodil v šolo.«11
NAPOVEDI
Bog je pogosto razsvetljeval duha Božjega služabnika o osebah, ki bi mo-
rale prevzeti njegovo duhovno dediščino. To je uredila Božja previdnost, da bi
mogel pripraviti naslednike, ki bi bili kos svojemu poslanstvu. Kakor za prvega
je Božji služabnik tudi za drugega svojega naslednika, ki naj bi vodil njegovo
družbo, dobil nebeško razsvetljenje. To vsaj je prepričanje, do katerega smo
prišli, ko smo razmišljali o nekaterih dogodkih leta 1877.
Don Bosko je vedno, če je le mogel, šel na praznik sv. Karla v zavod v Borgo
San Martino. Da bi mogel biti navzoč, so dostikrat praznik tudi prenesli na drug
dan. Tako so leta 1877 obhajali praznik sv. Karla 22. novembra. Pri mizi, ki jo je
s svojo navzočnostjo počastil msgr. Ferrè, škof v Casaleju, je sedel med povab-
ljenimi nedaleč od don Boska dvajsetletni fant Filip Rinaldi, takrat še navaden
laik. Pogovor je nanesel na don Albera in težave, ki so mu jih delali duhovniki
njegovega kraja in nadškof Riccardi, da bi po končani gimnaziji zapustil don
Boska. Škof, ki je pozorno poslušal don Boskovo pripoved, je vprašal, ali je don
Albera uspešno premagal tiste težave. »Gotovo,« je odvrnil blaženi, »on je moj
11 O dogodku nam je pripovedoval don Caimo, ki je bil očividec.

30.4 Page 294

▲back to top


294
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
drugi …« Ko je to izgovoril, si je zakril čelo z roko kakor takrat, ko se ena misel
vrine v drugo in se moramo ustaviti, da jo povemo. Nobeden izmed navzočih
ni pripisal besedi in gesti posebnega pomena. Toda naš fant, ki je dobro poznal
salezijanske zadeve, je razmišljal sam pri sebi: »Don Albera ni kot drugi vstopil
v Družbo, niti ni drugi po dostojanstvu, saj ni niti član vrhovnega sveta in prav
tako ni bil kot drugi imenovan za ravnatelja. Ali ne bo zato postal njegov drugi
naslednik?« Svoje razmišljanje je ohranil sam zase in čakal, da bodo njegovo
domnevo potrdila dejstva.
Od tistega dne jo preteklo triintrideset let. Don Rinaldi je bil generalni pre-
fekt. Dne 27. februarja 1910 je don Rua nevarno zbolel. Ko je don Rinaldi to vi-
del, je skrivaj zapisal svojo napoved v pismo, ga zapečatil in napisal »Odpreti po
smrti našega dragega don Rue. F. Rinaldi.« Nato je izročil pismo don Lemoynu,
tajniku vrhovnega kapitlja, ne da bi kaj omenil vsebino. Ko je don Rua umrl in
so pravkar izvolili njegovega naslednika, je don Rinaldi stopil k svoji mizi, odprl
pred vsemi pismo in ga prebral. Zbranim se je zdelo, da slišijo očetov glas, ki je
prišel spodbujat izvoljenega in pozdravit volivce.
Iz leta 1877 moramo omeniti še druge kratkoročne napovedi.
To so običajne smrti fantov v Oratoriju. Ko je don Bosko napovedal število
tistih, ki naj bi med letom odšli v večnost, ni podal okoliščin časa smrti niti
njihovega poklica. O tem je pozneje dvakrat govoril. Prvič je bilo v pustnem
času. Nekega dne po večernih molitvah je dejal: »Obhajajmo veselo pusta, toda
pozor! Eden izmed vas, ki me poslušate, ne bo dočakal konca.« Dejansko je 10.
februarja, na vigilijo pustne nedelje, umrl fant Štefan Mazzoglio, učenec četrte
gimnazije, doma iz Monferrata. Bil je bolan samo nekaj dni in nihče si ne bi
mogel misliti, da bo tako kmalu zapustil ta svet. V postnem času je napovedal
drugo smrt. Potem ko je v nagovoru za lahko noč omenil umrlega tovariša in ga
priporočil v molitev, je nadaljeval: »Če eden izmed nas ni končal pustnega časa,
nekdo drug ne bo končal posta niti ne bo obhajal velike noči.« Vse se je zgodilo
natančno tako. Na veliko sredo so fantje Oratorija slovesno obhajali svojo veli-
ko noč. Na veliki torek se je v bolniški sobi med mašo, ko je duhovnik že zaužil
presveto kri, približal eden izmed bolnikov k oltarju, da bi prejel obhajilo. Ker
duhovnika niso obvestili o obhajilu, ni posvetil hostije. Zato je fanta potolažil in
ga prosil, naj potrpi, češ da bo lahko pristopil k obhajilu prihodnje jutro. Toda
drugega jutra ta fant ni več videl. Nenaden napad ga je spravil na konec življe-
nja in komaj so mu še mogli podeliti zakrament maziljenja bolnikov. Bilo je 28.
marca. To je bil Janez Briatore iz Deversija di Garessio (Cuneo). Bil je učenec
prve gimnazije.12
12 Sam Vespignani ( str. 60), ki je bil duhovnik celebrant v ambulanti, se je spomnil teh dveh
napovedi, ki jih je sam slišal; register iz leta 1877 nam je potrdil datume in imena, ki potrjujejo
njihovo pričevanje.

30.5 Page 295

▲back to top


13. poglavje
NEKAJ ZADEV V LANZU, ALBANU, MENDRISIU,
MILANU IN ORATORIJU LETA 1877
O ustanovitvi teh zavodov bomo govorili na drugem mestu. Tukaj bomo
obravnavali samo različne dogovore teh dveh let za odprtje zavodov, ki so bili
že odprti, in tistih, ki naj bi jih odprli.
Občinska uprava v Lanzu je na seji 11. aprila 1875 odločila, da bo don Bosku
odpovedala pogodbo, po kateri je od l. 1864 uporabljal nekdanji samostan za
ljudsko šolo v mestu.1 V smislu pogodbe je bilo treba odpovedati pet let prej. V
petih letih, začenši s šolskim letom 1875–76, je don Bosko moral izprazniti tiste
prostore. Razlog za to odločitev je bil, tako se je govorilo, da je občina potrebo-
vala denar za železnico in je zato hotela prodati to poslopje. Ko je teolog Alojzij
Botto iz Lanza, sošolec blaženega, izvedel za to, ga je takoj obvestil in opozoril,
da je sedaj priložnost, da postane popoln lastnik stavbe. Toliko bolj, ker je cena
nakupa nihala med štirideset in trideset tisoči lir. Teolog sam se je ponudil, da
bi posredoval.2 Don Bosko mu je odgovoril:
3
1 Zapisnik te seje in prepis objave odpovedi nosi datum 3. maj.
2 Pismo don Bosku, Lanzo, 5. februar 1877.
3 V svojem pismu je teolog sporočal don Bosku: »Evgenij Cottino je deček enajstih let, zelo reven in
je v nevarnosti, da bo slabo končal. Bila bi tvoja dolžnost, da bi ga spravil na pravo pot, zlasti še
zato, ker je zelo nadarjen. Priporočam ti ga iz vsega srca.«

30.6 Page 296

▲back to top


296
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Dne 20. aprila je iz državnega sveta prišlo mnenje, ki ga je privzelo prosvet-
no ministrstvo in v moči katerega bi bilo treba imeti za nične vse dogovore med
občinami in zasebniki ali moralnimi osebami za vodstvo in upravo občinskih
šol, ker so te naloge izključno domena občin. To je bila zvita poteza, s katero naj
bi izrinili iz osnovnega šolstva vse redovne šole. Pokrajinski šolski svet je na
seji 17. decembra 1877 izjavil, da sicer ne nasprotuje, da bi tekoče šolsko leto
moško osnovno šolo v Lanzu še vodili že imenovani učitelji, vendar obveščajo
duhovnika Janeza Boska, da bo vzdrževanje te šole prenehalo s tem šolskim
letom. Don Bosko, oprt na ugledne rimske odvetnike, ker je bil ta čas v Rimu, je
trdil, da državni svet ne more uničiti že po zakonih sklenjenih pogodb. Hotel je
najprej uveljaviti svoje razloge, zato je iz Rima takole pisal o tej zadevi don Rui:
-
Toda kmalu si je premislil in ni hotel nobenih izjem. To tem bolj, ker mu
4 To je don Boskov odvetnik v Turinu.

30.7 Page 297

▲back to top


BiS 13 — 13. poglavje
297
je uspelo, da je stvari tako uredil, da je ostal tam še eno leto po pokrajinskem
odloku. Ko se je iztekel tisti čas, se je odpovedal svoji pravici, opustil tudi nakup
šole, in ko se je 1879 umaknil iz starega samostana, je preselil ljudsko šolo v
sosednjo stavbo, ki jo je postavil za konvikt in zasebno gimnazijo.
Don Bosko je želel, da bi za novo šolsko leto 1877–78 bilo bolje poskrbljeno
za njegove sinove v Albanu Lazialeju. Njihovo stanovanje, iz različnih vzrokov
zelo neustrezno, je bilo preveč oddaljeno od šole in v hladnih letnih časih hoja
sem in tja štirikrat na dan ni bila nič prijetnega. Poleg tega pa tudi štipendij ni
zadostoval za življenje, zlasti še zato, ker je bilo treba povečati število sobratov
čez dogovorjeno. Da bi stvari pripravili, jih je hkrati priporočil generalnemu
vikarju in županu. Prvi naj bi s svojim vplivom pregovoril odgovorne, drugi pa s
svojo oblastjo vse izpolnil. Don Bosko še zdaleč ni imel položaja za dokončnega.
Zanj je bilo vse samo prehodno, dokler ne bi v Albanu odprl lastnega zavoda. K
temu so ga silili razni uradniki Gornje Italije, ki so s prenosom glavnega mesta
v Rim radi zaupali svoje otroke njegovim sinovom salezijancem. Treba pa je
povedati, da jih vsi prebivalci Albana niso gledali s prijaznim očesom, nekateri
zaradi sektaških razlogov, drugi pa zaradi političnih.5 Tedaj so, tako se zdi,
skušali prehiteti don Boska tako, da bi odprli zavod druge barve. Na to je don
Bosko skušal opozoriti zlasti generalnega vikarja.
Velečastiti gospod generalni vikar!
Na začetku tega šolskega leta sem zaupal in priporočil dobroti vaše velespoštovane
uglednosti svoje učitelje, ki so prevzeli vodstvo šol v Ariccii in v Albanu. Sedaj vas pro-
sim, da bi mi povedali, ali so zadostili skupnemu pričakovanju in je treba kaj dodati
ali spremeniti, da bi šlo vse v večjo Božjo slavo.
Da bi lahko stvari še bolj utrdili, bi morali dobiti stanovanje, ki bi bilo bliže šolam in
kjer bi duhovnikov in laikov ne motili drugi ljudje in bi lahko bili neodvisni zlasti pri
opravljanju pobožnih vaj. To mi je vaša uglednost obljubila za prihodnje leto. Prepri-
čan sem, da če boste vi rekli županu samo besedico, bo stvar urejena.
Menim, da vam je znano, da nekateri nameravajo v Albanu odpreti zavod, če ne že le-
tos pa vsaj prihodnje leto. Menim, da bi vi storili veliko dobro delo celi škofiji Albano,
če bi ta udarec prestregli in bi se domenili z županom, da bi novi zavod povezali s se-
danjim malim semeniščem, vendar vedno pod vodstvom škofijskega ordinarija. Če bi
rekli, da tak zavod-konvikt že obstaja, potem drugi ne bi skušali ustanoviti svojega.
Pomislite. O tem županu nisem nič pisal. Sem mu pa pisal, naj bi uredil plače učiteljev
in primernejše stanovanje, ki bi bilo za naše učitelje bolj zdravo in udobnejše.
Zahvaljujem se vam za naklonjenost, ki ste jo izkazali meni in mojim učiteljem. Pri-
poročam se v vaše molitve in imam čast, da se imenujem vaše velespoštovane ugled-
nosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
12. avgust 1877
5 Prim. MB XII, str. 552 [BiS XII, str. 350].

30.8 Page 298

▲back to top


298
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Don Bosko je županu tako odločno predložil svoje želje, da predpostavlja-
mo, da je bil odpor na drugi strani neupravičen.
-
-
-
Toda stvari so ostale
[kakor je] do leta 1879, ko so se salezijanci
glede na nove neugodne okoliščine odločili, da razpnejo jadra in gredo delat
drugam, kjer bodo lahko delali v boljših razmerah in z večjim uspehom.
Leta 1877 so potekali dolgi in težavni delovni razgovori za vodstvo kan-
tonskega zavoda v Mendrisiu v kantonu Ticino. Trajali so kakih šest mesecev.
Mladina je nujno potrebovala zdravo vzgojo, kajti to ljudstvo, ki so ga najprej
tiranizirali prostozidarji, so sedaj mučili radikalci. Mazzini je imel v Mendrisiu
svojo hišo. Kljub vsem tem nasprotnim silam je konservativna stranka ostala
toliko močna, da je 1877 na volitvah zmagala in prišla na oblast. Zato je tudi
kantonalna vlada podpirala predloge za preoblikovanje zavoda v Mendrisiu.
Predloge so pošiljali po gospodu Croceju, čigar sin je bil gojenec v Oratori-
ju. Z njim je deloval krajevni poslanec, vendar je zvezo med predstojniki in sa-
lezijanci z namenom, da bi prišli salezijanci, vodil Croce. Don Rua je po kratkem

30.9 Page 299

▲back to top


BiS 13 — 13. poglavje
299
dopisovanju 30. aprila šel na sam kraj, da bi se prepričal o položaju. O vsem je 3.
maja poročal vrhovnemu svetu. Medtem ko je on poročal, je prišel škof iz Suse,
ki naj bi ga sprejel don Bosko. Med njegovo odsotnostjo so člani kapitlja brali
pravilnik zavoda, katerega laični ravnatelj je že podal vladi svoj odstop. Srečali
so se z velikimi težavami. Da ne bi dražili radikalcev, bi moralo biti osebje la-
ično, morali bi imeti profesorja nemščine, šolski načrt je bil preveč različen od
našega, pogosto menjavanje strank je obljubljalo malo stalnosti. Člani kapitlja
se niso mogli odločiti za pritrdilni odgovor na to prvo švicarsko ponudbo.
Tedaj je nenadoma vstopil don Bosko. Ne da bi kaj slišal o prejšnjem razgo-
voru, je že pri vratih začel govoriti: »Škof iz Suse je za sprejem zavoda v Mendri-
siu, ker bi tako mogli pomagati Švici, da se spet dvigne. Brez dvoma se bomo
odpravili v zelo zamotan labirint, vendar je to pravi korak za našo družbo. Po-
leg tega bomo tam dobili tudi poklice. Laično osebje bomo našli brez težav. In
končno bi v tako nujnem primeru lahko poslali tja naše klerike v civilu, dok-
ler ne prejmejo duhovniškega posvečenja. Civilna obleka ne preprečuje, da ne
bi mogli študirati teologije in opravljati pobožnih vaj, kakor zahtevajo pravila.
Treba je pisati tistemu gospodu Croceju, da preveri, ali bi se med dosedanji-
mi profesorji našel kak dober katoličan, ki bi bil pripravljen sodelovati z nami.
Tega bi bilo treba za nekaj tednov povabiti v Oratorij, da bi nas seznanil z njiho-
vimi načrti. Ko bo vse dogovorjeno, bomo pisali dosedanjemu ravnatelju in mu
zagotovili, da mu nočemo nič žalega ali mu nasprotovati; da bomo prišli, če nas
bodo poklicali, ker vemo, da je on dokončno odstopil. Naj nam takoj pošljejo
šolske programe. Kot podporo za učno osebje je bila vlada najprej pripravljena
dati deset tisoč lir, sedaj pa samo šest tisoč. Mi bomo zahtevali osem tisoč, da
bomo lahko plačali prve izdatke. Potem pa bomo videli, za koliko bomo lahko
znižali podporo. Pogodba velja pet let in odpovedni rok je tudi pet let. Vendar je
treba presoditi sedanje politično stanje in videti, koliko let bo obstala sedanja
kantonalna vlada. Vladi naj se pošlje prepis pogodbe zavoda v Alassiu.«
Odločili so se za nadaljevanje dogovarjanja. Zadeva se je že bližala srečne-
mu koncu, ko se je pojavila težava: predstavnik zavoda ne bi smel biti zaradi
taktičnih razlogov don Bosko, temveč kdo drug, ki bi mu don Bosko zaupal, bo-
disi Švicar bodisi Italijan. Don Bosko tudi v tem ni videl nepremagljive težave.
Stopil je v stik s tremi zunanjimi duhovniki, da bi se dogovorili, kateri bi prev-
zel to nalogo. Toda proti enemu se je uprl škof v Comu, pod katerega je spadal
tisti del kantona Ticino, drugi se je umaknil iz osebnih razlogov, tretji pa je bil
župnik v Mendrisiu, ki ga je don Bosko predlagal kot prvega v pogodbi, ki jo je
7. avgusta poslal iz Turina.6 Toda tudi ta se je v zadnjem trenutku umaknil.
Stvari so se zapletle in vlada je sama imenovala predstavnika v osebi profe-
6 Dodatek, št. 32.

30.10 Page 300

▲back to top


300
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
sorja Cattanea, laika. Na pismo, v katerem so predlagali njegovo potrditev, je
don Bosko napisal: »
[ni sprejemljivo]: laični predstavnik bi nam
dejansko vzel vso avtonomijo.« To naj bi bilo navodilo za don Rua, ki naj bi
pripravil odgovor. »Dejansko« je napisal zato, ker bi bili prej omenjeni pred-
stavniki to samo pravno, don Bosko pa bi imel popolnoma svobodne roke. Zato
je don Rua sogovorniku v Švici takole odgovoril: »V mojem zadnjem pismu sem
prosil vašo uglednost, da bi zadržali vsako odločitev glede kantonalnega zavoda
v Mendrisiu, ker sem upal, da bomo uskladili naše želje z vašimi napotki in za
predstavnika zavoda postavili kakega duhovnika iz kantona Ticino. Ker pa med
duhovniki nismo našli nikogar, ki bi bil pripravljen prevzeti tako mesto, spo-
ročam zaupno vaši uglednosti, da lahko stvari uredite, kakor se vam bo v vaši
razsvetljeni uvidevnosti zdelo najbolj primerno. Najbolje bi bilo, če bi poslali
sporočilo gospodu profesorju Petru Guidaziu skupaj s pogodbo. Sicer pa lahko
ukrenete po vaši zamisli, ker se bomo mi obrnili drugam in odjadrali proti dru-
gim krajem, saj prosijo za našo pomoč v raznih mestih Italije in v drugih drža-
vah.« Toda švicarski prijatelji dogovora niso imeli za končanega, temveč samo
za prekinjenega.7 Dejansko se je nadaljeval nekaj let pozneje.
Z Milanom je že dalj časa potekalo dogovarjanje glede prevzema in vodstva
nekega zavoda, ki ga je odprl don Janez Usuelli, župnik v Incoronati, in ga tudi
sam vodil. Ker se sedaj ni več čutil zadosti močnega, da bi še naprej sam vodil
zavod, je prosil za pomoč don Boska, ki je na njegovo siljenje, da bi se končno
odločil, odgovoril:
-
-
7 Pismo profesorja Cattanea don Bosku iz Locarna dne 7. septembra 1877 je zadnji dokument o tej
težki zadevi, ki ga hranimo v našem arhivu. Glej Dodatek, št. 33.

31 Pages 301-310

▲back to top


31.1 Page 301

▲back to top


BiS 13 — 13. poglavje
301
učiteljema, ki bi vam pomagali pri delu v župniji, hkrati pa skrbeli za zavod, ki bi
napovedal odprtje v avgustu 1878.
5. Ko smo tako na splošno določili stvari, se moramo dogovoriti še o podrobnostih,
kjer se bomo gotovo zedinili.
6. Zahvaljen Bog, ki vam je navdihnil srečno zamisel, da ste se obrnili na ponižno
salezijansko družbo. On naj nam pomaga izravnati kakršno koli težavo, ki bi nam
prišla nasproti, in bi tako v delu viribus unitis [z združenimi močmi] delali za večjo
Božjo slavo in v korist duš.
7. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami in z našimi zadevami.
Molite za vse salezijance v Evropi in Ameriki, mi pa bomo molili za vas. Srečnega se
čutim, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. november 1877
Zdi se, da se don Usuelliju ni zdelo primerno, da bi on sam predstavil načrt
nadškofu v odobritev. Zato je don Bosko decembra pisal msgr. Alojziju Calabia-
ni, ki je kot škof v Casaleju dovolil odprtje zavoda v Mirabellu:
Velečastita ekscelenca!
Že dve leti se dogovarjam s pobožnim don Janezom Usuellijem, župnikom v Incoro-
nati, župniji v Milanu. Prosi me za zadostno število profesorjev in asistentov tega
oratorija, da bi prevzeli vodstvo njegovega zavoda, ki ga zaradi starosti in zaradi
opravkov ne more več upravljati.
Prišla sva do načelnega soglasja. Toda preden bi se dokončno dogovoril z imenova-
nim gospodom župnikom, sporočam vaši spoštovani ekscelenci in vas prosim, da bi
mi povedali, ali soglašate, da bi don Usuelli kot župnik in jaz kot predstojnik salezi-
janske družbe prišla do dokončnega dogovora. Kajti jaz ne bi nikdar poslal kakega
svojega duhovnika ali učitelja v kako škofijo brez popolne odobritve ordinarija, ki se
mu podrejam sedaj in vedno, kakor nam to predpisujejo naša pravila. Na tak način
bi bila vaša ekscelenca, ki ste bili ustanovitelj naše prve hiše zunaj Turina, tudi usta-
novitelj prve hiše v Lombardiji – Benečiji.
Če mi boste v vednost napisali dve vrstici, bi mi resnično ustregli.
Če bi vas po naključju pot pripeljala v Turin, bi bilo naši hiši v veliko veselje in zado-
voljstvo, če bi nas počastili s svojim obiskom. Prepričan sem, da bi vam bilo zelo ljubo
videti napredek, ki smo ga dosegli v teh zadnjih letih.
Medtem ko vas prosim za vaš sveti blagoslov, se čutim počaščenega, da se lahko v
globoki hvaležnosti imenujem vaše spoštovane ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Nadškof je rade volje privolil. »Kar se tiče mene,« je pisal 22. decembra don
Bosku, »dajem popolno soglasje, če morete prevzeti izključno vodstvo tistega
konvikta, za katerega tukaj pravijo, da je skoraj mrtev, in bi ga mogli spet oži-
viti.« Don Bosko je iz Rima nakazal don Rui vsebino odgovora: »Zahvala. Stvar
načelno sprejeta. Si bom ogledal jaz, ko se bom vračal v Turin, ali poslal poob-

31.2 Page 302

▲back to top


302
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
laščenca.« Usodo tega zavoda so poskusili spremeniti že jezuiti, ki so poslali tja
odličnega rektorja. Vendar niso nič dosegli, ker je don Usuelli, ki se ni spoznal
na skupnost in je bil preobremenjen z delom v župniji, hotel pomagati, pa je
delal samo zmedo. Zato je nadškof don Boska v pismu opozoril in mu sporočil:
»Neki pregovor pravi: Jasni dogovori, dolgo prijateljstvo. Tako mora vaša ug-
lednost narediti z don Usuellijem, če si hoče zagotoviti dober uspeh v zavodu,
ki vam ga ponujajo.« Toda jasni dogovori niso bili mogoči. Zato je blaženi po
svoji vrnitvi iz Rima še enkrat razpravljal o zadevi na svetu svojega kapitlja in
se s težkim srcem odpovedal možnosti, da bi šel v Milan, kakor je bilo
[v željah].
Tudi glede Oratorija je don Bosko 1877 imel v rokah več zadev, ki so se
tikale šol, delavnic in načrta za novo stavbo.
Neki ukaz kraljévega šolskega inšpektorja je povzročil resno bojazen, da bo
šolska oblast z zahtevo, da morajo vsi učitelji imeti potrebne diplome, spravila
v zadrego oratorijsko gimnazijo. V Družbi je bilo že veliko sobratov z doktorski-
mi naslovi in diplomami, toda teh je bilo dovolj komaj za javne gimnazije. Kaj
je don Bosko storil in kaj so storili v Oratoriju, da bi se izognili tej nevarnosti,
je povedano v pismu, ki ga je don Bosko naslovil na komendatorja Barberisa,
nekdanjega njegovega šolskega tovariša in sedaj glavnega šolskega inšpektorja
v Rimu:
-
-
-
Učinek je moral biti dober, ker so se šole lahko nadaljevale na običajen na-
čin. Ko je potem bil blaženi januarja 1878 v Rimu, je skušal na en mah rešiti to

31.3 Page 303

▲back to top


BiS 13 — 13. poglavje
303
za vse večne čase. Z utemeljenim dopisom je vložil prošnjo na prosvetno mini-
strstvo, da učiteljem Oratorija ne bilo treba imeti akademskih naslovov.
Ekscelenca!
Menim, da je vaši ekscelenci znano, da v Turinu že 25 let delujejo tako imenovani
moški oratoriji. To so ustanove, kjer se ob prazničnih dneh zbirajo ogroženi dečki, ki
prihajajo v Turin iz vseh delov države in katerim se omogoča poštena zabava in mož-
nost opravljanja verskih dolžnosti. Imamo štiri tovrstne oratorije, kjer se zbira več
tisoč mladih, ki se jim daje osnovnošolska izobrazba in priložnost, da se pri mojstrih
izučijo kake obrti. Toda v množici teh fantov je veliko takih, pri katerih bi bila zaman
vsa skrb in ves trud, če jih ne bi sprejeli v kak dom, jih oskrbeli z vsem potrebnim in
jih usmerili v kako obrt, s katero bi si ob svojem času mogli pošteno služiti vsakdanji
kruh. Tako se je začel Oratorij sv. Frančiška Saleškega, kjer je danes zbranih več kot
osemsto fantov. Vsi obiskujejo večerno osnovno šolo in druge podobne ustanove. Čez
dan so nekateri zaposleni v čevljarski, krojaški, mizarski, kovaški, knjigoveški panogi
kot stavci, tiskarji in podobno. Tisti pa, ki jim je Božja previdnost naklonila potreb-
no sposobnost za šolanje, obiskujejo srednjo šolo. Ti se zaposlijo v tiskarstvu bodisi
doma bodisi v mestnih tiskarnah. Veliko jih je že doseglo diplomo za poučevanje na
gimnaziji. Drugi vstopajo v druge poklice in se v kratkem času usposobijo, da lahko
skrbijo sami zase.
Te srednje šole so v preteklosti vedno imeli za dela gorečnosti in krščanske ljubezni,
zato jih je prosvetni minister večkrat javno priporočil, jih spodbujal in mu je med
drugim bilo drago, da je predstavnik tega ministrstva sodeloval z vsemi sredstvi, ki
so mu bila na voljo za njihov čim večji razvoj.8 Učitelj je bil sprva ravnatelj, ki mu je
pomagalo nekaj zunanjih oseb. Vsi pa so delali brezplačno.
Zato so šolski nadzorniki več kot dvajset let šli šoli v vsem na roke in dopustili, da so
poučevali tiste predmete, ki so se za to vrsto učencev zdeli najprimernejši, ne da bi
gledali na to, ali so učitelji imeli diplome ali ne. Zadnja leta jo je šolski inšpektor, ki
šteje šolo za javno gimnazijo, sicer previdno skušal podvreči vsem zakonom in pred-
pisom državnih šol. Med drugim zahteva, da morajo vsi učitelji predložiti diplome ali
enakovredna spričevala. Ker pa si takih učiteljev, razen z velikimi izdatki, ne moremo
dovoliti, je velika nevarnost, da bi take šole morale prenehati delovati, kar bi bilo v
veliko škodo teh otrok preprostega ljudstva, čeprav imajo fantje najboljšo voljo za
učenje ter so zelo nadarjeni in sposobni, da si odprejo pot v pošteno življenje.
Po tej predstavitvi prosim vašo ekscelenco za naslednje usluge:
1. V smislu 251. člena Zakona o šolstvu dati možnost za srednjo izobrazbo brez ob-
veznosti državnega nadzora.
2. Dati osebam, ki zastonj poučujejo uboge otroke v osnovnih in tehniških šolah po
356. členu pravico, da to delajo brez dokazila o svoji usposobljenosti.
3. V moči obljube, ki ste jo pred kratkim dali v poslanski zbornici, da ste pripravljeni
dati vse olajšave za svobodno šolo, vas duhovnik Janez Bosko, ravnatelj Oratorija sv.
Frančiška Saleškega, ki mu pomagajo dobrodelne osebe, prosi, da bi mu v moči na-
8 Pismo z dne 29. aprila 1857. Podpis G. Lanza.

31.4 Page 304

▲back to top


304
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Obenem je moral iskati tudi podporo drugih ministrov. Tako je isto prošnjo
predložil obrambnemu ministru, le da je spremenil uvod: »Prosim vašo eksce-
lenco, da bi ravnatelja tega zavoda imeli za očeta sprejetih gojencev, saj jih v
resnici oskrbuje z vsem potrebnim za moralno in materialno življenje, ker je
pouk popolnoma zastonj v prid ubogih fantov, ki si sami ne morejo pomagati.
Bil bi zares velik blagoslov, če bi lahko omogočili tem fantom srednjo izobrazbo,
pač sorazmerno z njihovimi sposobnostmi in potrebami.« Potem je predložil
drugo prošnjo.
Dokler je bil prosvetni minister Coppino, ni nič motilo miru v Oratoriju.
Ko pa je ta padel in mu je sledil De Sanctis, so se stvari popolnoma spremenile,
kakor bomo videli.
Don Bosko se ni prav nič manj zanimal tudi za rokodelce. To se je kazalo
predvsem v tem, da je hotel izboljšati delavnice in laboratorije. Vsi stroji razen v
tiskarni, kjer je poganjal potraten parni stroj, so bili na ročni pogon, za katerega
je bil potreben dosti večji napor, učinek pa ni bil nič manjši, kot če bi uporabili
vodno silo. Zato je nameraval prositi občinsko upravo za dovoljenje, da bi za
pogonsko silo uporabil Cerondo. Ceronda je bil podzemni kanal, ki je prihajal iz
reke Dora in se čez sedanji Corso Regina Margherita izlival v Pad. Ta voda je da-
jala pogonsko silo raznim industrijskim podjetjem. Turbina je delovala prav na
mestu, kjer stoji danes Mednarodna založniška družba (SEI), in se nadaljevala
proti koncu Piazza Maria Ausiliatrice v pravkar omenjeni smeri. Don Bosko je
meseca novembra vložil prošnjo za trideset konjskih sil in naročil inženirju La
Spezii, naj izdela načrt, ki bi na osnovi izmer in potreb najbolj ustrezal Orato-
riju. Zdi se, da je gojil utemeljeno upanje, da mu bo uspelo, kajti v drugem delu
prošnje beremo: »Prosim vas, da bi upoštevali gradbena dela, ki so že v teku,
dobrodelni značaj te ustanove, število delavcev, ki jih zaposluje, in da smo bili
mi prvi, ki smo se obrnili na vas. Zato vas prosimo, da bi nam dodelili obljub-
ljenih 30 konjskih sil ali tisto najvišjo odmero sile, ki bi bila mogoča.« Župan ni

31.5 Page 305

▲back to top


BiS 13 — 13. poglavje
305
hotel dodeliti več kot eno tretjino in pri tem ni zaleglo vse dokazovanje, da je
to premalo.
Uspešnejše je bilo dogovarjanje blaženega z občinsko upravo v dveh drugih
zadevah. Zazidalni načrt Valdocca je predvideval, da bi nadaljevanje Via Fiando
moralo presekati na polovico oratorijski vrt. Začrtana pot, da pojasnimo polo-
žaj, bi se ločila od Via Cigna in prišla vzporedno s starim poslopjem v sredino
dvorišča rokodelcev na višini poti, ki vodi k spomeniku Dominika Savia, to je
tam, kjer stojijo prva drevesca ob vhodu z dvorišča dijakov.9 Božji služabnik,
ki je gledal daleč naprej, je skušal rešiti toliko zemljišča, da bi zadostovalo za
prihodnje potrebe ustanove, in je bil zelo v skrbeh. Zato je županu predložil
svoje pripombe v pismu z dne 21. novembra, v katerem mu zagotavlja, da ne
namerava delati težav občinski upravi v njenem prizadevanju za splošno bla-
ginjo, in dodaja: »Podpisani se omejuje na pripombo, da podaljšanje Via del
Fiando seka na polovico vrt, ki je sestavni del Ustanove, in tako povzroča veliko
neprijetnost, namreč da bi bil dostop mogoč samo čez javno cesto.« Njegove
opombe so naletele na ugoden sprejem, kajti nadaljnje spremembe se niso več
tikale tistega podaljška.
Občinska uprava je srečno dokončala še neko drugo zadevo, podobno prej-
šnji. V prvotnem načrtu je bila tudi nova ulica, ki naj bi se poimenovala po Kar-
lu Botti in naj bi čez Via Cottolengo tekla vzporedno s cerkvijo proti zahodu.
Speljana bi bila po don Boskovi posesti tam, kjer je danes dvorišče rokodel-
cev, čez dvorišče prazničnega oratorija in bi sekala krilo velikih obednic pred
pralnico.10 Spomenica, ki jo je sestavil inženir Spezia in jo je 17. julija podpisal
don Bosko, je prikazala pomen tega dela za nadaljnji razvoj salezijanskega dela.
Tudi ta nova cesta je izginila iz prvotnega načrta. Tako je mogla materna hiša
salezijancev zaradi predvidevanja in odločnega nastopa blaženega ustanovite-
lja ostati to, kar je.
9 Primerjaj predlogo VIII. in XII. v Giraudi, L'Oratorio di don Bosco.
10 Prim. n. m. tlorisa VII. in XII.

31.6 Page 306

▲back to top


14. poglavje
ZATON ENEGA PAPEŽEVANJA IN VZPON DRUGEGA
Naklonjene in pomembne osebnosti so povabile don Boska v Rim, kjer naj
bi jasno prikazal položaj. Tudi on sam ni videl drugega izhoda, kot da se osebno
brani proti obtožbam, ki bi kdo ve kako dolgo bremenile salezijansko družbo
in onemogočale naraven razvoj prav v tistem najpomembnejšem trenutku, ko
se je začela notranje organizirati. Toda v vsem tem mi danes vidimo roko Božje
previdnosti, ki nevidno vodi človeško ravnanje.
To potovanje, ki je že zaradi svojega vzroka bilo tako neprijetno in odločno
nasprotno don Boskovemu značaju, so spremljala neugodna predvidevanja in
napovedovanja, ali kakor jih že imenujemo. Ob svojem odhodu je namreč jasno
povedal, da bo moral Oratorij prestati zelo težke preizkušnje. Don Vacchina, ki
je bil takrat učitelj v prvem razredu gimnazije, nam je zagotovil, da nikdar ne bo
pozabil, kako je don Bosko pred svojim potovanjem v Rim v nagovoru za lahko
noč rekel: »Letos bosta s sveta izginili dve veliki osebnosti, o katerih bo govoril
cel svet. Pa tudi Oratorij bo obiskala smrt, in to večkrat.«
V Rim je prišel 22. decembra, potem ko se je za dva dni ustavil v La Spezii.
Tokrat se je nastanil v Tor de'Specchi skupaj s svojim tajnikom. Od tedaj naprej
so on in salezijanci imeli nasproti slavnega samostana stanovanje, o katerem
moramo navesti nekaj zgodovinskih podatkov.
Velezaslužni materi Magdaleni Galeffi, ki je v svoji želji za versko poučitev ne
samo gospa, ki so sestavljale skupnost, ki ji je ona bila predstojnica, temveč tudi
toliko drugih oseb, in v želji, da bi storila kaj dobrega za Oratorij, je don Bosko
pošiljal razne knjige, ki jih je potem skušala skrbno spraviti med ljudi: asketske
knjige, pobožne priročnike, molitvenike, moralne in spodbudne pripovedi, sve-
tinjice, podobice, križe in podobno. Od 1870 so ji pošiljali velike zaboje vsega
tega skupaj s seznami tiskovin s cenami, seveda vedno s predpostavko, da bo na-
slovljenec poravnal stroške. V kratkem času je prodaja zacvetela in naročila so se
vedno bolj množila. Denar, ki ga je predstojnica dobila od prodaje, je od časa do
časa pošiljala v Turin ali ga je izročala don Bosku ali osebam, ki jih je določil don

31.7 Page 307

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
307
Bosko. Končno je leta 1874 prosila blaženega za natančnejši obračun o izplača-
nem denarju. Tedaj pa se je pokazalo, da ji je ostal še velik dolg, ki si ga nikakor ni
mogla razložiti. Bila je prepričana, da vsote denarja, ki jih je izročala, zadostujejo
za poravnavo vseh stroškov. Toda v resnici je bilo čisto drugače. Vzrok za tak po-
ložaj je bilo dejstvo, da je predstojnica vse računovodstvo in opravljanje finanč-
nih poslov zaupala drugim ljudem, ki pa pri ravnanju z denarjem niso bili preveč
tankovestni. Mati Galeffi, ki ni nikogar sumila, je dobro delo nadaljevala do svoje
smrti in skušala iz drugih virov poravnati primanjkljaje.
Ko je 1876 umrla, je nova predstojnica markiza Canonici v pogovoru z
don Boskom ugotovila, da ima 20.133,32 lir dolga za blago, ki je bilo odposla-
no in sprejeto. Čeprav plemenita gospa ni videla razloga, zakaj bi si dom v Tor
de'Specchi moral naložiti to breme, ki ji ga je zapustila umrla predhodnica, je
vendar iz spoštovanja do njenega spomina in iz spoštovanja do don Boska iz-
razila voljo, da bi zadevo uredila. Tedaj je blaženi, ki mu je bilo veliko do tega,
da bi imel v Rimu generalnega prokuratorja za družbo in zatočišče, kamor bi se
lahko odpravil sam in drugi salezijanci med svojim bivanjem v Rimu, predlagal
samostanu v Tor de'Specchi, da bi mu dali na razpolago nekaj sob. Mati Canoni-
ci je z dovoljenjem gospa oblatinj rade volje privolila in mu odstopila celo drugo
nadstropje hiše, ki je bila last samostana in je stala nasproti njega s hišno števil-
ko 37.1 To razpolaganje naj ne bi trajalo več kot trideset let in prostorov, bodisi
celega nadstropja ali posameznih sob, ne bi smeli dajati v podnajem. Don Bosko
se je s tem zadovoljil in imel račun za urejen, pa najsi bi stanovanje uporabljal
trideset let ali manj ali pa sploh ne. Listino so podpisali meseca marca.2 Bralci
naj si ne mislijo, da so bile to razkošne sobane: majhna vrata so skozi ozek in
nizek hodnik vodila k peterim majhnim in nizkim sobicam, kjer so se ljudje po-
leti dušili od vročine in pozimi drgetali od mraza.
Ko se je nastanil v revni sobici, je don Bosko prvi teden hodil od kardinala
do kardinala, da bi spoznal razpoloženje glede svojih turinskih zadev in da bi
zvedel, kaj mu pravzaprav očitajo. Zelo zaupno so mu povedali, da je prišlo veli-
ko pisem, od teh nekaj pomembnih, od katerih so bila tri naslovljena na papeža.
V enem je bilo rečeno, da don Bosko sili fante, da naj se ustavijo v njegovi Druž-
bi, ne da bi ugotovil, ali imajo poklic, in da jih je spravil celo v položaj, da niso
mogli izbirati drugega poklica. V drugem blaženega obtožujejo, da se ne drži
svetih kanonov, da jih celo zaničuje, samo da bi povečal število svojih članov. V
tretjem je bilo rečeno, da pri salezijancih ni ne reda ne discipline in da se pri
podrejenih goji zaničevanje njihovih škofov.
Ko je zvedel za te in druge očitke, ki jih deloma že poznamo, je Božji slu-
žabnik zbral in uredil snov v svojo obrambo. Njegov tajnik je moral pisati veliko
1 V najnovejši urbanizaciji mesta so to hišo podrli.
2 Dodatek, št. 34.

31.8 Page 308

▲back to top


308
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
pisem ljudem, ki so lahko zavrnili izrečene očitke. Veliko don Boskovih prijateljev
je takoj, ko so zvedeli, zakaj je v Rimu, samodejno začelo pošiljati poročila o ses-
tankih v Turinu in o vsem, kar se jim je zdelo, da bi moglo koristiti njegovi stvari.
Za don Boska sta v Turinu delala pater Rostagno3 in don Bertagna, ki sta mu
sestavila obrambne spomenice z vsem jurističnim aparatom. Don Berto je 30.
decembra pisal don Rui o jezuitskem patru: »Prosim še, da bi rekli patru Rostag-
nu, naj takoj odpošlje, če je že kaj pripravil, dokler je še čas naklonjen. Prav bo, če
ga boste obiskali in ga prosili, da nam pošlje vse, kar ve.« Vodja konferenc v Cer-
kvenem konviktu je v pismu 2. januarja pokazal don Bertu vso zavzetost.4 »Vse
gradivo je pripravljeno in ga bomo do treh kraljev poslali priporočeno po pošti z
vsemi pripombami, ki bodo lahko osvetlile vse točke, ki bodo prišle v pretres. Ne-
kaj pripomb se bo nanašalo tudi na zadnje publikacije. Poskušali bomo, da ne bo
opuščeno nič pomembnega. Želim vam vse najboljše od mene in mojih prijateljev,
vam, ki se tako brez pridržka trudite za dobro vseh in vas vsi imajo radi.«
Don Bosko je bil tako preobložen z delom, da na začetku sploh ni prosil za
avdienco pri papežu. Don Berto je 30. decembra pisal don Rui: »Stokava pod
bremenom opravkov in dogodki se z vrtoglavo naglico vrstijo drug za drugim.«
Dne 15. januarja je ponovno pisal: »Nisva ga mogla še videti (papeža) zaradi
preštevilnih opravkov, ki sva jih imela do sedaj.« Sredi januarja je bilo že do-
menjeno za avdienco, vendar don Berto ni vedel za to, ker mu don Bosko ni
povedal. Blaženi je dobro poznal
[čas molka]. Molčal je, hotel je,
da bi molčali tudi drugi, medtem pa neutrudno delal. Dne 3. januarja je sporočil
don Rui: »Naš molk in naša molitev bosta storila to, kar je v večjo Božjo slavo.
Vsi so nam zelo naklonjeni. Dobili smo novega tajnika.« In malo pozneje: »Naše
stvari lepo napredujejo. Zmede, dolge motnje, ampak koristne. Molk, molitev,
nikakršnega strahu.« Don Francesii je 13. pisal: »Zadeve, zaradi katerih sem v
Rimu, napredujejo
[vsestransko] ugodno. Vendar se stvari zavla-
čuje. Potrpljenje!«5
3 Don Bosko je imel s seboj list tega odličnega prijatelja, v katerem so bile nakazane osrednje tarife
cele zadeve s čisto novega vidika. Zato so mu ti nasveti lahko silno pomagali v pogovoru z rimski-
mi kongregacijami. Dodatek, št. 35.
4 Po 22 letih, odkar je don G. B. Bertagna poučeval moralno teologijo v Cerkvenem konviktu, je bil
septembra 1876 nenadoma razrešen te službe. Z junaško ponižnostjo je prenašal toliko -
[obglavljenje]. Nekaj let je živel odmaknjeno v rojstnem Castelnuovu, dokler ni ne-
ozdravljivo zbolel. Msgr. Savio, škof v Astiju, ga je 1879 imenoval za svojega generalnega vikarja.
Istega leta so zaprli Cerkveni konvikt. Ker je bil don Bertagna dolga leta učitelj pri sv. Frančišku
in pozneje v Consolati, je bil učitelj vseh duhovnikov v Turinu in mnogih drugih duhovnikov iz
raznih škofij; vsi so ga imeli za nezmotljivega učitelja v umetnosti vodenja duš. Upravičeno so
ga imeli za enega največjih moralnih teologov svojega stoletja. Leta 1884 ga je kardinal posvetil
za svojega pomožnega škofa, nato je bil postavljen za rektorja škofijskega semenišča v Turinu in
vseh drugih semenišč v škofiji. Ponovno je poučeval moralno teologijo v semenišču in v Consola-
ti. Bil je generalni vikar in je opravil pastoralni obisk v škofiji. Umrl je 1905.
5 Ta novi tajnik je bil don Turchi iz Castelnuova, profesor v Rimu in zelo vdan don Bosku.

31.9 Page 309

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
309
Pismo brez datuma, napisano nekje sredi januarja don Rui, nam pove ne-
kaj razlogov za don Boskovo upanje: »Lahko tudi zaupno sporočiš (vrhovnemu
kapitlju), da naše stvari lepo napredujejo. Konzultor škofov in redovnikov je že
preštudiral vse nadškofove očitke, vendar med njimi ni niti enega, ki bi bil ute-
meljen, in si naša Družba nima kaj očitati pred njim.6 Sedaj sem predložil kup
protestnih pisem. Vsi kardinali so presenečeni in ne vedo, kaj bi odločili, vendar
pa se vsi postavljajo na našo stran in hočejo, da normalno in mirno živimo.«
Samo eden je bil malo nezaupljiv, to je bil kardinal Ferrieri, prefekt Kon-
gregacije za škofe in redovnike, zelo naklonjen msgr. Gastaldiju, s katerim sta
bila istih filozofskih nazorov. Nekaj časa prej je v pogovoru s svojimi uslužbenci
dejal, da mora biti zelo previden, ko se mu bo predstavil don Bosko, ker bi ga
lahko prijel za besedo.7 Don Bosko ga je obiskal na začetku leta. Dne 7. januarja
mu je pisal pismo, o katerem smo poročali v XI. zvezku. Tam je blaženi pisal, da
želi dodati neki podatek, ki ga je pozabil omeniti. Potem je jasno povedal svoje
razloge. To avdienco nam je malo osvetlilo neko poznejše pismo, ki ga je Božji
služabnik poslal 8. septembra 1882 iz San Benigna Canavese don Dalmazzu,
ki je bil takrat generalni prokurator v Rimu. Ko govori o kardinalu Ferrieriju,
pravi: »Že pet let je tega, kar me je blagovolil sprejeti. Od takrat kljub vsem
prošnjam in pismom nisem mogel dobiti niti avdience niti odgovora po pošti. V
tisti edini avdienci mi je ponovil očitek turinskega nadškofa, da ne prosimo za
odpustnice pri sprejemu v Družbo. Odgovoril sem mu, da vedno zahtevamo. Ko
pa je prišlo do težav, sem uporabil pooblastila Svetega sedeža, da sem lahko šel
naprej brez njih.« »Kdo vam je podelil to pooblastilo?« je odvrnil malo razdra-
žen. »Sveti oče,« sem odgovoril, »velezaslužni Pij IX. Vsa zadeva je pri Kongre-
gaciji za škofe in redovnike in jaz imam vse prepise.« »Od tega trenutka je to
pooblastilo neveljavno in varujte se, da bi ga še kdaj uporabili.« Ne vem, ali ima
kak prefekt Kongregacije pravico razveljaviti formalno podeljeno pooblastilo.
Naj bo kakorkoli, jaz sem se omejil na to, da sem mu povedal, da se bom ravnal
po njegovih ukazih, in dejansko nisem več uporabljal omenjenega privilegija.«
Dne 8. januarja se je iz Kvirinala bliskovito razširila novica, da je kralj Vik-
tor Emanuel težko bolan, in 9. januarja je bilo sporočeno, da je umrl. To tako
nepričakovano žalovanje je salezijancem odprlo oči za razumevanje don Bosko-
vega naročila proti koncu leta 1877. Od 1862 v nobeni cerkvi v Piemontu ni
bilo več slišati molitev za kralja. V molitvah na veliki petek in veliko soboto in
v drugih obredih v javnosti ni bilo več imenovano ime Viktorja Emanuela. Na
začetku je nekaj gorečnežev potožilo pri vladi, toda 24. marca 1863 je minister
Pisanelli izjavil, da to opuščanje ni kršitev nobenega zakona. Tudi v Oratoriju
6 Pater Tosa iz dominikanskega reda.
7 Pismo kanonika Menghinija msgr. Gastaldiju iz Rima 29. decembra 1877. Izvirnik hrani teolog
Franchetti v Turinu.

31.10 Page 310

▲back to top


310
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
so delali tako. Don Bosko pa je pred odhodom v Rim, ne da bi kdo vedel zakaj,
ukazal, naj pri blagoslovu ponovno prosijo
[Molimo za naše-
ga kralja]. Don Lazzero je z majhne prižnice pri nagovoru za lahko noč učil,
da naj odgovorijo z
[Gospod, reši našega kralja Viktorja Emanuela]. V tem dejanju, ki si ga nihče ni
mogel razložiti, je bila slutnja potrebe po duhovni podpori kraljevi duši, ki je šla
naproti srečanju z Bogom.
Ob tej priložnosti je do nas prišla samo ena don Boskova izjava, v kateri je
izrazil svoja čustva, in sicer pismo, ki ga je 12. januarja pisal grofu Caysu: »Ži-
vim sredi pogrebov in plesov, prave komedije.8 Vse je v pripravah za papeževo
smrt in za konklave in rečeno je, da se mora cel Kvirinal odeti v žalost. Toda Bog
je spremenil namene ljudi. Papežu se stanje izboljšuje in lahko rečemo, da je
glede na svojo starost zelo krepek. Hrani se normalno, sprejema obiske, se šali
in zdravniki pravijo, da se bo na pomlad spet lahko sprehajal po vatikanskih
dvoranah. Žalost v Kvirinalu pa koristi tistemu, ki jo je pripravil. Vendar imamo
resne razloge, da se zahvaljujemo Bogu. S prejemom svetih zakramentov si je,
tako upamo, zagotovil svoje zveličanje. Celi Evropi deje strašen zgled, kako je
neki kralj v najlepših letih, zdrav in krepek, bil v treh dneh mrtvo truplo. Tudi
Cerkev je s tem rešil velikih zadreg, v katerih bi se gotovo znašla, če bi morala
odpovedati cerkveni pogreb in molitve. Pravijo, da ima kardinal vikar v rokah
formalni preklic, ki ga je podpisal kralj. Gotovo pa je, da je v zadnjih trenutkih
prosil za papir in pero, ki mu jih pa niso dali, češ da bi mu bilo v tistih trenutkih
v veliko škodo.«9
Kar je don Bosko predvideval o žalovanju na dvoru in o bližnji smrti Pija IX.,
je bilo res. Preden je ostra pljučnica nepričakovano prekinila življenje vladarja,
so vsi trepetali za papeževo. Od septembra se je njegovo zdravje vedno bolj
slabšalo, tako da je Viktorja Emanuela skrbelo in je dal naročila za žalovanje.
Dne 31. decembra je podpisal ukaz za papežev pogreb. Toda v teku meseca je
papež vedno bolj okreval, kar je v Rimu vzbudilo veliko olajšanje. Ko so videli,
da spet sprejema v avdienco, so menili, da lahko resno upajo na izboljšanje.
Kraljev pogreb je bil priložnost za veliko prerekanja in tudi za sodne obrav-
nave proti nekaterim škofom. Zlasti govorjenje in izjave msgr. Gastaldija so ka-
toličanom dale priložnost za negodovanje, kakor nam je znano iz zasebnega do-
pisovanja turinskih duhovnikov. Toda dober tisk je o tem govoril samo enkrat,
8 Namiguje na veseloigro za zavode, ki nosi naslov
9V
(11. januar 1878) so objavili naslednje poročilo: »Kakor hitro je sveti oče
zvedel za težko kraljevo bolezen, je takoj poslal uglednega duhovnika v Kvirinal, da bi poizvedel o
stanju bolezni pa tudi za to, da bi poskrbel za njegovo dušo, ki bo poklicana pred Božji prestol in
bi bila tako deležna Božjega usmiljenja. Duhovnika niso pustili k bolniku. Od drugod pa vemo, da
je kralj prejel svete zakramente, izrazil obžalovanje in prosil papeža za oproščenje za vse, za kar
se je čutil odgovornega.«

32 Pages 311-320

▲back to top


32.1 Page 311

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
311
ko je neki liberalni časopis privlekel na dan don Boskovo ime. Časopis Nazione
iz Firenc je 2. februarja je dal vedeti svojim bralcem, da je don Bosko šel v Rim,
da bi »protestiral proti vedenju monsinjorja nadškofa v Turinu ob smrti Vik-
torija Emanuela.« Ta tendenciozna novica bi blaženemu lahko zelo škodovala.
Zato je bilo zelo preudarno, da je Osservatore Romano uradno zavrnil besede
florentinskega dnevnika in zapisal: »Izvor in širjenje takih novic nam dovoljuje,
da izjavljamo, da je vse skupaj neumna izmišljotina.«
Don Boska so v Rimu zadrževali vse pomembnejši razlogi. Poleg že pozna-
nih je imel nenehno v mislih privilegije in je s svojo neuklonljivo voljo takoj, ko
je videl, da so mu zaprli ena vrata, iskal druga odprta. O tem nam priča pismo
patru dominikancu Tosi, konzultorju škofov in redovnikov:
Predragi pater Tosa!10
Pošiljam vam odlok, s katerim so bili oblatom D. M. per communicationem [po pode-
litvi] podeljeni privilegiji redemptoristov.
Sledi apostolsko pismo Leona XII., ki hvali, potrjuje in podeljuje za stalno in nespre-
menjeno potrebna dovoljenja. Oh, če bi tudi za nas mogli doseči kaj podobnega. Vi bi
bili za vedno naš velik dobrotnik.
Zmešnjava je vsak dan večja. Nove objave v časopisih, novi suspenzi duhovnikov, ve-
liko negodovanje v Turinu.
Storite, kar morete, da boste preprečili hudo. Mi se vam bomo skušali oddolžiti z
našimi skromnimi molitvami.
Podelite mi svoj blagoslov in me imejte v globokem spoštovanju vaše uglednosti za
najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Rim, 11. januar 1878
Iz Oratorija so mu prihajale žalostne novice. Prefekt zunanjih je pisal don
Bertu: »Reci don Bosku, naj čim prej pošlje blagoslov na Oratorij, ker se zdi,
da so bolezni in smrt letos pri nas postavile svoje bivališče.«11 Blaženi je takoj
pisal don Rui:12 »Zelo sem zaskrbljen zaradi bolezni, ki jih trpite v Valdoccu. Mi
vedno slavimo Gospoda, tako v dobrem kakor hudem. Vendar se bom pri vsaki
maši spominjal [memento] Oratorija. Isto naj storijo vsi duhovniki. Fantje, tako
rokodelci kakor dijaki naj darujejo sveta obhajila in vsak večer po molitvah
zmolite eno Pozdravljena, Kraljica in očenaš Jezusu v najsvetejšem zakramen-
tu. To delajte dva tedna. Tudi svetega očeta bom prosil za poseben blagoslov.
Za zdaj še nisem govoril z njim, upam pa, da bom imel kmalu priložnost.« V
trinajstih dneh je moralo več kot sto fantov oditi domov zaradi bolezni. Dne 1.
10 Po prepisu, ki ga je don Berto naredil v Rimu oktobra 1894.
11 Pismo don Bologne, 21. januar 1878.
12 Pismo 24. januar 1878.

32.2 Page 312

▲back to top


312
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
februarja je bilo že sedem mrtvih in več v smrtnem boju.13 Dne 4. februarja je
don Rua sporočil don Bertu: »Kar se tiče fantov, imamo zares žalostne novice,
kar boš na lep način sporočil don Bosku. Po smrti Omodeija je pet fantov umrlo
na svojih domovih. Včeraj je v Lanzu po štirih dneh ležanja v postelji zaradi
težke bolezni umrl klerik Arata in spet imamo enega, ki je v smrtni nevarnosti.
Verjetno je zaradi bolezni odšla domov ena petina dijakov, mogoče še več. Vidiš,
kako zelo potrebujemo molitve. Zato moli in povej to tudi don Bosku, čeprav
ni nujno potrebno. Te stvari povemo samo zaupno. Sicer pa niti fantom ne po-
vemo vsega, da jih ne prestrašimo in staršem ne povzročamo odvečnih skrbi.«
V nekem pismu brez datuma, ki pa se zdi, da je napisano po teh informacijah,
spet naletimo na poznan refren »ogromno dela«. Don Bosko sporoča don Rui:
»Ko boš obiskoval naše drage bolne sinove, jim izroči moje pozdrave. Reci jim,
da molim zanje pri sveti maši in da jim vsem pošiljam svoj blagoslov.« Toda bilo
je čutiti majhno izboljšanje in proti sredini februarja je bolezen izginila. Zdi se,
da je šlo za epidemijo tifusa.
Dne 24. januarja don Bosko še ni mogel priti do papeža. Kakor hitro je sli-
šal, da so se spet začele avdience, je takoj zaprosil za sprejem. Vendar ni dobil
odgovora. Dobro je vedel, da so Piju IX. šteti dnevi. Zato si je zelo želel, da bi se
še enkrat srečal s svojim velikim dobrotnikom, zlasti še, ker mu je tičalo kakor
trn v srcu, da je bil on vzrok papeževega trpljenja. Še dvakrat je ponovil svo-
jo prošnjo pri papeškem hišnem upravniku, vendar brez uspeha. Večkrat se je
odpravil v Vatikan in k sv. Petru in hodil okoli, če bi mogoče po kakšnem sreč-
nem naključju zadovoljil svojo željo. Tudi Pij IX. ga je pričakoval, ker je slišal, da
je večkrat potožil: »Vem, da je don Bosko v Rimu, pa me ne pride niti pogledat.
Moram mu povedati zelo pomembne stvari. Jaz nisem tako ravnal z njim. Rav-
nal sem z njim veliko bolje!« Don Bosko je svojo žalost povedal kardinalu Oreg-
lii. Kardinal se je pozanimal in odkril, da gre za spletke. Papež je za to zvedel in
pokaral upravnika avdienc. Pa je bilo vse zaman, čeprav se je moral ta prelat, ki
je zavzemal tako pomembno mesto na papeškem dvoru, prav don Bosku zah-
valiti za to službo. O tem nam obširno pripoveduje na široko don Lemoyne.14
Tako se je zgodilo, da don Bosko ni več videl živega angelskega Pija IX.
Iz tega vidimo, kako daleč je segal vpliv in delo njegovih nasprotnikov. Za
to je dobil še druge dokaze. Nadškof v Sevilji msgr. Joahim Lluch y Garriga je bil
pri njem in ga prosil, da bi v njegovi škofiji odprl hišo. Don Bosko mu je obljubil,
če bo od svete Kongregacija za škofe in redovnike dosegel podelitev privilegijev.
»Oh, to je pa lahka zadeva!« je vzkliknil prelat.
»Ne mislite, da je tako lahko,« je odvrnil don Bosko.
»Boste videli. Takoj bom dosegel to uslugo. Boste videli.« Ko se je predsta-
13 Pismo don Bologne don Bosku, 1. februar 1878.
14 MB VIII, str. 586 [BiS VIII, str. 411].

32.3 Page 313

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
313
vil kardinalu Ferrieriju, mu je govoril kot človek, ki je prepričan o svoji stvari.
Prefekt svete Kongregacije ga je prekinil in odločno rekel »ne« in mu pokazal
hrbet. Ko je isti kardinal govoril o tem s svetim očetom, mu je njegova svetost
dejal: »Če hočete, da bo don Bosko prejel privilegije, počakajte, da jaz umrem.«
Nemožnost, da bi govoril naravnost s kardinalom prefektom, je vsak dan
bolj oteževala življenje Božjemu služabniku, ki je ne glede na končno razsod-
bo moral preprečiti celo vrsto neprijetnosti. Novi Škofijski koledar za Turin je
vseboval nove odredbe in ponavljal stare, ki so kršile upravičeno samostojnost
Družbe. Nekaj novih dejstev je obrekovalo salezijance pred škofijsko duhovšči-
no. Že šest mesecev je trajal nadvse nevšečen suspenz don Lazzera. Prav tako
so še vedno veljale škofove odredbe, ki so pretile s suspenzom tudi don Bosku.
Iz vsot teh razlogov je blaženi menil, da bo najbolje, če se s spomenico s prošnjo
in dokaznim gradivom obrne na msgr. Bianchija, nadškofa v Miri, tajnika svete
Kongregacije, ki mu je bil naklonjen.
Velečastita ekscelenca!
Na svojo veliko žalost moram sporočiti vaši ekscelenci, da turinski nadškof ne odsto-
pa od svojih odlokov, ki obremenjujejo vse redovne družine in prav posebno salezi-
jansko družbo.
Sveti sedež je temu prelatu prepovedal razglašati stvari našega nesoglasja. Msgr.
Gastaldi se je zatekel k uradnim sporočilom po Koledarju in pastoralnih pismih.
Letos je obnovil odloke iz prejšnjih let in dodal še nove. Hoče vstopiti v notranjo upra-
vo redovnih hiš in motiti dragoceni mir, s katerim so te povezane s Svetim sedežem,
ki jih je potrdil in kateremu so neposredno podrejene. Prilagam prepis teh odlokov
in navodil.
Dne 8. januarja je objavil okrožnico, v kateri pod št. 8 pravi: »Velečastiti predstojniki
redov bodo, kakor je navada, poslali naravnost v škofijsko pisarno dovoljenja svojih
spovednikov in pridigarjev, in sicer po abecednem redu. V tem se bodo izenačili s
svetnimi duhovniki in bodo izrecno povedali, ali so se njihovi podrejeni redno spo-
vedovali.«
Redovniki v Turinu so odgovorili, da se ne bodo pokoravali tej odredbi. Tako smo
se sedaj znašli pred težko izbiro, da ravnamo drugače kot drugi redovniki ali pa se
izpostavimo nevarnosti, da nadškof suspendira vse salezijanski spovednike od izpol-
njevanja te zakramentalne službe v škofiji.
Dne 12. istega meseca je bila objavljena okrožnica, ki jo morajo župniki javno preb-
rati. Tisti, ki so jo že prebrali, pravijo, da je nadaljevanje okrožnice z dne 4. avgusta
1877 in vidijo v njej dva jasna namiga škofa na salezijansko družbo: da salezijanski
predstojniki izvajajo moralni pritisk na fante, da bi postali salezijanci.
Isto obtožbo je isti nadškof brez kakršne koli utemeljitve in brez kakršnega koli do-
kaza že poslal na Sveti sedež.
V drugem namigu svari župnike, da naj svetujejo fantom vstop samo v zavode, ki
pošiljajo svoje gojence na nadaljnje šolanje v semenišče, pri tem pa niti ne omeni treh
naših zavodov, iz katerih so od 1847 do 1877 prišle tri četrtine sedanjih škofijskih

32.4 Page 314

▲back to top


314
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Smrt Pija IX. je morala kmalu odpraviti zastoj v cerkvenih zadevah. Rožna-
ti upi na njegovo ozdravljenje so se pojavili po avdienci župnikov Rima 2. fe-
bruarja in predstavnikov redov in kapitljev, ko so darovali papežu običajni dar
sveč. Papež je avdienco končal z jasnim pozivom vsem navzočim k verskemu
poučevanju otrok. Na ta Marijin praznik, ki je pomenil petinsedemdeseto oble-
tnico njegovega prvega obhajila, so verniki in zlasti otroci v Rimu in zunaj Rima
pogosto pristopali h Gospodovi mizi in navdušeno prosili za papeža. Te molitve
toliko vernikov in nedolžnih otrok so ga morale pospremiti v večnost. Dne 7. fe-
bruarja se je bolezen, ki ga je že dalj časa mučila, poslabšala. Zjutraj je sveti oče
prejel svete zakramente in ob avemariji je veliki in dolgo živeči papež zaspal v
Gospodu prav ob uri, ki jo je pred enim letom 7. februarja napovedal don Bosko.
Vse do zadnjih dni svojega življenja je dobri Pij govoril o don Bosku. Kljub
skrbem in nevšečnostim, ki so ga mučile, je Božji služabnik 29. januarja, na pra-
znik sv. Frančiška Saleškega, pripravil v Tor de'Specchi zborovanje, na katerem
je imel prvo konferenco salezijanskim sotrudnikom. Navzoč je bil tudi kardinal
Monaco Lavalletta. Nekaj dni pozneje je papež želel slišati natančno poročilo o
tem zborovanju in je pokazal svoje očetovsko veselje. Na predvečer svoje smrti
je ponovno govoril o don Bosku s kardinalom Simeonijem, državnim tajnikom.
Rekel je: »Oh, don Bosko je človek, ki je naredil veliko dobrega, je čudovit člo-
vek, jaz ga zelo spoštujem in ga imam zelo rad. Toda v misijone pošilja pre-
mlade ljudi in bojim se, da bodo končali kakor tisti …« Bojazni, ki jih je papež
izrekel v svoji veliki ljubezni, se niso uresničile. Vendar moramo reči, da papež
tega ni rekel iz svojega osebnega prepričanja, temveč po namigih neke osebe,
ki je hotela pred papežem razvrednotiti salezijanske misijone, da jih ne bi tako
zelo podpiral. Zvečer na dan smrti je don Bosko pisal te spomina vredne besede

32.5 Page 315

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
315
msgr. Rosazu, škofu v Aosti: »Danes ob 3.30 je ugasnila neprimerljiva zvezda
Cerkve Pij IX. Iz časopisov boste zvedeli nadrobnosti. Rim je ves pretresen od
njegove smrti in mislim, da tudi ves svet. Brez dvoma bo v kratkem času na
oltarju.« Prošnje za njegovo prištetje med svetnike so začele prihajati meseca
marca istega leta. Pošiljali so jih italijanski katoličani. Leta 1907 je Pij X. dovolil
začetek postopka in določil cerkveno sodišče pod predsedstvom kardinala Cre-
tonija, prefekta Kongregacije za obrede.15
Zanimivost, ki je časnikarji niso odkrili, je omenil don Berto in jo potrdil
don Bosko. Proti tri četrt na šest tistega popoldneva sta blaženi in njegov tajnik
šla iz Campidoglia, ko so volkovi, ki jih v spomin na daljno legendo o ustanovitvi
Rima gojijo na obronkih hriba, začeli tuliti in so tako glasno in tako žalostno
zavijali kakih pet minut, da so se mimoidoči ustavljali in je neki gospod dejal:
»Jokajte, jokajte, ker je naš sveti oče umrl.« »Dejansko,« je zapisal don Bosko na
rob spominov don Berta, »je umrl tisti trenutek, kot so dognali pozneje.«
Don Bosko je papeža, ki ga ni mogel več videti živega, gledal mrtvega. Čas-
tito truplo je bilo položeno na mrtvaški oder v kapeli Najsvetejšega v cerkvi
sv. Petra v nedeljo 10. februarja od 7. dopoldne do srede 13. februarja do dveh
popoldne, in to po starem običaju z nogami zunaj zaprte ograje. Zbrala se je og-
romna množica in mimohod je trajal nepretrgano štiri dni. Don Berto je dne 12.
februarja zapisal: »Šli smo k sv. Petru, da bi počastili truplo svetega očeta. Mogli
smo mu poljubiti nogo in se ga dotakniti z različnimi predmeti.« Don Bosko se
je vrnil s presunjenim srcem. Vendar se je njegova presunjenost spremenila
v nežnost, ko se je vrnil v svoje stanovanje. Dne 27. januarja, ko bi že skoraj
obupal, da bo dobil avdienco pri papežu, je na svetega očeta naslovil prošnjo za
odlikovanje nekaterih posebno velikih dobrotnikov.
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko, ponižno kleče pri nogah vaše svetosti, ima visoko čast, da
vaši vzvišenosti predstavi nekaj posebno zaslužnih državljanov, ki bi jim bilo v veliko
tolažbo in spodbudo za dobro, če bi jim vaša svetost poklonila kak časten naslov. To
so: grof Prosper Balbo, učen in goreč katoličan, ki je zastavil svoje znanje in imetje v
korist vere in vsak dan poučuje naše sirote; vitez Janez Frisetti, bogat gospod in naš
velik dobrotnik; gospod Emanuel Campanella, inženir, ki je med mnogimi drugimi
15 Msgr. Mercurelli, tajnik za breve princev, se je v svojem latinskem nagovoru De eligendo Pontifice
[O izvolitvi papeža], ki ga je prebral po maši Svetemu Duhu pred konklavom, dotaknil tudi te
točke in se obrnil na blaženo dušo papeža: Tibi dedit Deus, ut nobilis victrix iniquorum temporum
e terra discederes dedit virtuti tuae commune orbis studium, desiderium et praeconium, daturus
fortasse etiam olim, ut tua memoria caelitum honoribus consecretur [Tebi je dal Bog, da si kot ple-
menit zmagovalec hudobije časa odšel s te zemlje. Dodelil pa je tvoji kreposti tudi ljubezen, željo
in objokovanje vsega sveta. Mogoče se bo kdaj zgodilo, da bo tvoj spomin posvečen s častjo tukaj
na zemlji, ki je pridržana junakom nebes]. L'Unità Cattolica je v št. 52. (1. marec) pisala: »Splošno
prepričanje dobrih duš na svetu, v katerem vlada Božji Duh, je, da ne bo minilo dosti časa, ne da
bi se začel proces razglasitve velikega Pija IX. za blaženega.«

32.6 Page 316

▲back to top


316
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Sveti oče je dva dni pozneje milostno sprejel prošnjo v korist grofa Balba,
medtem ko si je za druga dva pridržal čas za premislek. Medtem so pripravljali
breve, ki je ostal med papirji, podpisan in pripravljen za odpošiljanje. Tistega
dne je msgr. Peter Lasagni, tajnik Svetega zbora kardinalov, poslal don Bosku
dokument, s katerim je bil grof Balbo prištet med komendatorje sv. Gregorja
Velikega. To je bil zadnji dokaz naklonjenosti, ki ga je slavni Pij IX. izkazal naše-
mu blaženemu očetu, malo preden je odšel v večnost.
Ko je s smrtjo papeža prenehala avtoriteta državnega tajnika, je vlado prev-
zel kardinal Pecci, kamerleng Svete rimske Cerkve skupaj s kardinali Di Petrom,
Asquinijem in Caterinijem. Med devetdnevnimi pripravami je bila glavna skrb
svetega kolegija kardinalov konklave. Bi se njihove eminence volivci mogli zbrati
v Rimu? Bi se volitve mogle opraviti svobodno in mirno, brez nemirov na cestah,
brez pritiskov od katere koli strani in vmešavanja tistih, ki so na oblasti? Na vlado
so pritiskali, naj se vmeša kljub zagotovitvam v zakonu, ki tako vmešavanje pre-
poveduje. Z geslom »dol z zagotovitvami« so pripravljali tudi sektaške demon-
stracije v raznih italijanskih mestih. Zaradi teh in podobnih izgredov se vlada ni
počutila popolnoma gotovo. Capitale je 13. februarja pod naslovom Ministrski
strahovi pisal: »Če naj verjamemo vidnim znamenjem, se je na ministrstvu poja-
vila velika skrb. Zbali so se, da bi med kardinali prevladalo mnenje, da bi konklave
sklicali kje drugje kot v Rimu. To možnost so trepetaje vzeli v pretres in so jo
šteli za nepopravljivo škodo.« Libertà je 13. februarja objavila članek Konklave in
parlament, kjer je bilo rečeno: »Nima smisla, da bi prikrivali resnico o sedanjem
položaju. Ta je že sam po sebi zadosti zapleten, vendar se lahko stvari še bolj za-
pletejo, če bi storili kakršnokoli neprevidnost. Danes je za vse nadvse pomembno,
da konklave opravi svojo nalogo v Rimu, ne samo v največjem redu, temveč tudi
v največjem miru, da fanatikom ne bi dali povoda za zahtevo, naj zapustijo Rim.«
V dneh tako velike negotovosti je bilo don Boskovo posredovanje nadvse
učinkovito. Napol uradno so mu zaupali nalogo, da je preveril vladne načrte in
vedenje (kardinal Pecci je imel to izbiro za dobro in ustrezno). Šel je k ministru

32.7 Page 317

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
317
čuvaju državnega pečata Paskvalu Stanislavu Manciniju, načelniku pravosodnega
in kulturnega ministrstva. Toda ta ga je sprejel skrajno naduto. Niti pogledati ni
hotel duhovnika, ki je s klobukom v roki stal pred njim. Na spoštljiva don Bosko-
va vprašanja je odgovarjal odrezavo, skoraj ironično in omalovaževalno, tako da
je Božji služabnik na koncu razgovora čutil dolžnost, da mu je z dostojanstveno
mirnostjo rekel: »Gospod, če ne drugo, spoštujte vsaj tiste, ki so me poslali.«
Toda njegova naloga je bila predvsem govoriti z ministrom za notranje za-
deve spoštovanim Crispijem. Prvo srečanje v njegovi pisarni je bilo kaj malo
obetavno. Ko je blaženi vstopil, je sedel v globokem naslonjaču, s prekrižanimi
nogami in s cigaro v ustih. Don Bosko je obstal na mestu in minister ni spreme-
nil svojega položaja.
»Kdo ste?« je čemerno vprašal.
»Jaz sem don Bosko.«
»Kaj želite od mene?«
»Prihajam vprašat, ali je vlada pripravljena zagotoviti svobodo konklava.«
»In kdo ste vi, ki prihajate s takim vprašanjem? Kakšna pooblastila imate?«
»Moram prinesti odgovor kardinalu kamerlengu.«
»Prav. Vlada bo storila svojo dolžnost.«
»In kaj razumete vi pod besedo dolžnost?«
»Toda od koga ste dobili naročilo, da me to sprašujete?«
»Ne vprašujte po tem,« je mirno odgovoril don Bosko. »Potrebujem ta-
kojšnji odgovor. Če vlada ne namerava zagotoviti popolne in absolutne svobo-
de, je potrebno, da to takoj zvem. Kardinali se hočejo brez odlašanja odločiti.
Za vsak primer je že vse pripravljeno, kajti konklave se bo brez odlašanja zbral
ali v Benetkah ali na Dunaju ali v Avignonu.16 Naj mi vaša ekscelenca dovoli, da
vam povem, da je v vašo korist, če se konklave zbere v Rimu. Gospodje naj ne
pozabijo na zakon zagotovil in da evropske velesile pozorno opazujejo, kako se
bo razvilo dejanje, ki se tiče vsega sveta.«
Crispi se je za trenutek zamislil, potem je vstal, ponudil don Bosku roko in
dejal: »Zagotovite kardinalom, da bo vlada spoštovala konklave in bo storila, da
16 Med kardinali v kuriji je prevladovalo mnenje, da je treba konklave izvesti zunaj Rima. Na prvem
srečanju kardinalov, na katerem naj bi določili kraj konklava, jih je od osemintrideset samo osem
glasovalo za Rim. Sam kardinal Pecci je prebral precej dolg govor in bil za kraj zunaj Rima. Vendar
ni predlagal, kam naj gredo. Na večer 9. februarja, na drugem srečanju, so kardinali spremenili
mnenje in jih je za Rim glasovalo dvaintrideset. Kardinal Pecci je najprej glasoval za Malto in po-
tem za Rim. (R. De Cesare, II conclave di Leone XIII., str. 157–165, Città di Castello, Lapi, 1888).
Na začetku si je Crispi prisvajal pravico, da bi na osnovi zakona o zaščiti poslal v Vatikan svoje
uradne stražarje, da bi nadzorovali konklave. Člen se glasi: »V času sede vacante [praznega se-
deža] nobena politična ali sodna oblast iz nobenega razloga ne sme omejevati ali ovirati osebne
svobode kardinalov. Vlada bo poskrbela, da zborov konklava in ekumenskih koncilov ne bo moti-
la nobena zunanja sila.« Toda v to je odločno posegel Bismarck, ki je hotel, da bi iz konklava prišel
papež s polno kanonično upravičenostjo in brez kakršnih koli nasprotovanj (La Civiltà Cattolica,
leto 34, serija XVIII, zvezek IX, 1903, quad. 1264, str. 392).

32.8 Page 318

▲back to top


318
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
ga bodo spoštovali tudi drugi in da javni red v ničemer ne bo moten.«
Ko je to izrekel, se je spet usedel in povabil don Boska, naj sede tudi on. »Vi
ste torej don Bosko?« je nadaljeval pogovor. Nato je začel po domače govoriti o
Turinu, o starem Oratoriju v Valdoccu. Oratorij je spoznal leta 1852, ko je stano-
val v dvo- ali trisobnem stanovanju na Via delle Orfane pri Consolati, kamor je
včasih hodil molit. Ko se je spomnil na te oddaljene dogodke, ga je vprašal: »Ali
se spominjate, don Bosko, da sem prihajal od časa do časa k vam k spovedi?«
»Ne spominjam se,« je odvrnil don Bosko smehljaje »Če pa želite, sem prip-
ravljen, da vas spovem tudi sedaj.«
»Zares bi bil tega potreben,« je odvrnil minister in se zasmejal zaradi bese-
de, ki mu je ušla iz ust. Pokazal je, da se spominja tistih daljnih let, ko je pogosto
govoril z don Boskom, prejemal tolažbo, in to ne samo v besedah.17 Rekel je, da
so bile takrat njegove skrbi veliko manjše kot sedaj. »Toda tedaj sem imel vero,«
je dodal. »Da, imel sem vero, danes je nimam več.«
Crispi je nato vprašal don Boska o razvoju njegove ustanove. To ga je pri-
vedlo do pogovora o vzgojnih sistemih. Obžaloval je nerede, ki se dogajajo v
ječah za mladoletne. Minister je poslušal don Boskovo mnenje in izrazil željo,
da bi bili zavodi, kamor zapirajo mladino, ki se tam, namesto da bi se popravila,
kvari, izročeni vzgojiteljem, ki so zrasli v don Boskovem Oratoriju. Prosil ga je
za program njegovega sistema, da bi ga mogel preučiti. Blaženi je jasno videl, da
minister ni zmožen take odločitve. Kljub temu mu je dal govoriti in mu obljubil,
da ga bo pisno seznanil s svojim pojmovanjem ureditve hiš za mladoletne pres-
topnike. Pogovor se ne bi mogel končati bolj prisrčno.
Don Bosko je takoj šel poročat o svojem napol uradnem poslanstvu. Minis-
trov odgovor so imeli za zadosten. Gotovo je bil Crispi odločen človek. Držal je
besedo in po zaslugi njegove odločnosti je bilo konec javnih neredov.
Po vrnitvi v Vatikan je don Bosko doživel nekaj posebnega. Nujno bi moral
govoriti s kardinalom Simeonijem, nekdanjim državnim tajnikom. Ker ni vedel,
kje bi ga lahko našel, je hodil po vatikanskih galerijah, ki so se mu zdele kot kake
delavnice. Zidarji in mizarji so v sobanah gradili celice, kot jih imajo semenišč-
niki. Delavci so povsod pridno pripravljali stanovanje za štiristo oseb, kakor to
predpisujejo sveti kanoni. Samih kardinalov je bilo enainsedemdeset. Noben
drug konklave, razen Gregorja XV., v katerega je vstopilo sedeminsedemdeset
kardinalov, ni bil tako številen. Sedaj je bilo treba v kratkem času in na majhnem
prostoru vse to pripraviti, kajti prej so konklave prirejali v Kvirinalu, kjer so v
veličastnem oddelku po rimsko imenovanem »dolgi rokav« imeli na voljo sta-
novanja za kardinale v konklavu. Dela so potekala pod vodstvom kamerlenga
svete rimske Cerkve kardinala Joahima Peccija. Don Bosko je pri vhodu v neko
17 O pogovorih Crispija z don Boskom 1852 glej Lemoyne, MB IV, str. 419 [BiS IV, str. 261].

32.9 Page 319

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
319
dvorano naletel na nekega prelata in njegov spremljevalec, ki ga je vodil, mu
je potihoma šepnil: »To je kardinal kamerleng, njegova eminenca Pecci.« Don
Bosko je pogledal kardinalu v obraz, se mu približal in sinovsko vdano dejal:
»Naj mi vaša eminenca dovoli, da vam poljubim roko.«
»In kdo ste vi, ki se bližate s tako avtoriteto?«
»Ubog duhovnik, ki bi vaši eminenci rad poljubil roko v upanju, da vam
bom mogel v nekaj dneh poljubiti tudi vašo sveto nogo.«
»Pazite, kaj delate. Prepovedujem vam, da bi molili za to, kar pravite.«
»Vi ne morete prepovedati, da ne bi prosil za tisto, kar hoče Bog.«
»Če boste molili v ta namen, vas bom kaznoval.«
»Za zdaj nimate pooblastila, da bi delili kazni. Ko ga boste imeli, bom znal
to upoštevati.«
»Toda kdo ste vi, ki mi govorite s tako avtoriteto?«
»Jaz sem don Bosko.«
»Za božjo voljo, ne govorite o tem. Sedaj je čas, da delamo in ne da se šalimo.«
S temi besedami je kardinal odšel v druge sobane, da je vodil delo.18 Kar
je don Bosko povedal, se je uresničilo. Kardinali so začeli zbor 19. februarja in
20. je bil kardinal Pecci izvoljen za papeža. Privzel si je ime Leon XIII. v spomin
na Leona XII., ki ga je izredno cenil. Kakor hitro so zvedeli za izvolitev, so se v
začudenje vseh vsi, prijatelji in sovražniki, razveselili in so mu ploskali. Celo
kancler Bismarck je dejal, da je bila to najboljša izbira. Ni minilo niti 24 ur, ko je
don Bosko pisno izrazil svojo vdanost novemu Kristusovemu namestniku.
Preblaženi oče!
Izredna izvolitev vaše svetosti za vrhovnega poglavarja vseh katoličanov je vso Cerkev
napolnila z velikim veseljem. Toliko posinovljencem se na najvdanejši in spoštljiv način
ponižno pridružujejo salezijanci ali redovniki Družbe sv. Frančiška Saleškega.To druž-
bo je nasvetoval, ustanovil in potrdil Pij IX. častitljivega spomina in potrebuje še naprej
zaščito vaše svetosti, da se bo notranje utrdila in delovala za večjo Božjo slavo.
Združeni v eno srce in eno dušo klečimo pred vami in priznavamo v vas naslednika
sv. Petra kot vrhovnega poglavarja Cerkve, namestnika Jezusa Kristusa na zemlji. Vsi
salezijanci in njim zaupani gojenci s sinovsko vdanostjo darujemo napore, prizade-
vanje, premoženje in življenje tako v Evropi kakor v zunanjih misijonih, če bi vaša
svetost to želela.
Z globokim spoštovanjem in nezmanjšano vdanostjo prosimo za vaš apostolski bla-
goslov, medtem ko imam v imenu vseh prvikrat neizmerno čast, da pokleknem k no-
gam vaše svetosti. Najvdanejši in najponižnejši sin
duh. Janez Bosko, vrhovni predstojnik salezijancev, salezijanske družbe
Rim, 21. februar 1878
18 Duhovnik Janez Bosko, Il più bel fiore del Collegio Apostolico [Najlepši cvet apostolskega zbora],
str. 57–58. Turin, Salezijanska tiskarna, 1878.

32.10 Page 320

▲back to top


320
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
V soboto 23. februarja je Leon XIII. sprejel v avdienco veliko skupino Fran-
cozov, ki so priromali na grob Pija IX. in k nogam njegovega naslednika. Zbrali
so se na zahodni strani druge lože. Da bi videli svetega očeta, ko bi se napotil
tja, se je zbralo veliko ljudi v papeških predsobanah. Med temi je bil tudi don
Bosko s svojim tajnikom. Papež je prihajal s svojim spremstvom iz stanovanja
državnega tajništva. Ko je sprevod prišel do don Boska, je msgr. Cafaldi, začasni
hišni ceremonial njegove svetosti, dejal: »Ne vem, ali vaša svetost pozna don
Boska.« In papež: »Kdo ne pozna don Boska? Vsi ga poznajo zaradi njegove iz-
redne gorečnosti.« Potem se je obrnil k don Bosku: »Slišal sem, da nameravate
tudi tukaj odpreti kako hišo.« In don Bosko: »To je odvisno od vaše svetosti.«
Nato je papež dejal: »Vsekakor, vsekakor.« Don Bosko mu je v nekaj besedah
izrazil vdanost vse salezijanske družbe in ga prosil za poseben blagoslov za vse.
Verjetno je novi papež prvič spoznal don Boskove sinove v Ariccii poleti
1877. Bilo je ob štirih popoldne, ko je v njihovo revno bivališče vstopil bled
in suh prelat, v katerem so vsi takoj spoznali kardinala Peccija, ki je po navadi
preživel počitnice v tistem kraju. Kakšna čast in kakšno veselje, obenem pa tudi
zadrega! Kardinal je zelo ljubeznivo dejal: »Dragi moji salezijanci, tako sem že-
jen! Mi lahko ponudite malo vode?« Niso imeli nobene osvežujoče pijače, toda
svežo vodo in malo sladkorja so imeli. Popil je, se zanimal za delo v hiši, se zah-
valil in šel naprej.
Kljub zelo ljubeznivim besedam, ki jih je novi papež izrekel v avdienci, je
bil prve dni tako zelo nezaupljiv do don Boska, da ga ni hotel sprejeti v zasebno
avdienco. Msgr. Manacorda, škof v Fossanu, je večkrat šel tipat razpoloženje,
toda kakor hitro je omenil don Boska, je papež spremenil pogovor in začel hva-
liti Cottolenga, za katerega je dejal, da je svetnik. Monsinjor je dejal, da se sve-
tost kaže na različne načine, pač glede na osebe in njihovo poslanstvo. V enih
prevladuje dar govora, v drugih duh znanja, v drugih junaška potrpežljivost in
zavračanje bogastva in tako dalje. Cottolengo se je odlikoval po svoji popolni
vdanosti v Božjo previdnost, don Bosko pa izčrpa najprej vsa človeška sredstva
za doseganje ciljev in se potem prepusti Božji previdnosti. Bil je potreben čas,
da so iz papeževe duše izginili predsodki, ki so mu jih prav gotovo ustvarili
drugi. Končno mu je le uspelo. Resnična krepost si prej ali slej utre pot naprej.
Bistro oko Leona XIII. je lahko zaznalo nekaj misli, ki jih je don Bosko iz-
razil v naslednjem pismu. O tem nam je pripovedoval bivši gojenec don Janez
Turchi, ki je živel v Rimu kot hišni vzgojitelj v družini grofa Mirafiori. Nekega
večera je šel k don Bosku, da bi ga pospremil na kratek sprehod, a ga je našel
vsega zaposlenega pri pisanju dolgega pisma, ki se mu je zdelo navaden zve-
zek. Blaženi mu je z zaupljivostjo, ki jo je imel do svojih nekdanjih sinov, rekel:
»Počakaj, da končam. Pisal sem papežu
[o načinu ravnanja]
v sedanjih časih.« Don Turchi ni mogel zvedeti, ali je bilo pismo namenjeno

33 Pages 321-330

▲back to top


33.1 Page 321

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
321
naravnost papežu ali kaki kardinalski komisiji. Pismo mora še obstajati. Med
prepisi don Boskovih spisov, ki jih je napravil don Berto, se zdi, da eden vsebuje
povzetek misli, ki naj bi jih don Bosko zapisal v »zvezek«, o katerem govori don
Turchi. Čeprav ne moremo reči, da je don Bosko po višjem naročilu na široko
razložil stvari kaki kardinalski komisiji, pa so zadeve, ki jih obravnava zvezek,
naslednje:
Neki ubog Božji služabnik, ki je od časa do časa pošiljal svetemu očetu Piju IX. misli,
ki mu jih je navdihnil Gospod, sedaj prav tako ponižno in dobesedno sporoča njegovi
svetosti Leonu XIII., kaj bi bilo v nemajhno korist Cerkve.19
Kaj bi bilo najbolj potrebno za Cerkev.
Glas pravi:
Hočejo razmetati kamne svetišča, podreti zid in predzid in tako sejati zmedo v mesto
in sionsko hišo. Ne bo jim uspelo, naredili pa bodo veliko zlega.
Vrhovni krmar Cerkve na zemlji mora poskrbeti in popraviti škodo, ki so jo povzročili
sovražniki.
Zlo se začenja pri pomanjkanju evangeljskih delavcev.
Med razkošjem je težko najti levite. Zato jih je treba iskati med motiko in kladivom,
ne da bi gledali na položaj in starost. Treba jih je zbrati in gojiti, dokler ne bodo
zmogli dati sadove, ki jih ljudstva pričakujejo.
Vsak napor, vsaka žrtev vtem smislu je vedno malo v primeri z zlim, ki ga na ta način
lahko preprečimo.
Sinovi samostana, ki sedaj živijo razpršeni, naj se zberejo, in če ne morejo več sestav-
ljati deset domov, naj vzpostavijo spet enega z vso redovno zvestobo.
Otroci sveta, ki jih bo pritegnila redovna popolnost, bodo prišli in dvignili število
sinov molitve in premišljevanja.
Na novo ustanovljene redovne družine so nastale zaradi klica časa. S trdno vero, s
svojimi materialnimi deli morajo zavračati ideje tistih, ki vidijo v človeku samo ma-
terijo. Ti pogosto prezirajo tiste, ki molijo, ki premišljujejo, vendar bodo prisiljeni, da
bodo verovali delom, ki jih bodo videli s svojimi očmi.
Te nove ustanove je treba podpirati, gojiti in upoštevati duha, ki ga širi Sveti Duh pri
vodstvu in vladanju Cerkve.
Zato naj se upošteva: gojiti, podpirati cerkvene poklice.
Z gojitvijo, podpiranjem in vodenjem najnovejših redovnih družb bomo dobili delav-
ce za škofije, za redovne ustanove in za zunanje misijone.
Zbrati je treba raztresene redovnike in jih vključiti v redovno življenje.
V tretjem dopisu je don Bosko prosil svetega očeta, da bi odobril obrazec, ki
ga je on sestavil za blagoslov Marije Pomočnice. Čeprav je bilo pismo napisano
v Rimu, nosi datum Turina.
19 Tukaj je prepisovalec dodal naslednjo opombo: »Ta ubogi Božji služabnik ni nihče drug kot don
Bosko, ki je tudi napisal ta spis, ki sem ga jaz prepisal in izročil kardinalu Bartoliniju, ki naj bi ga
izročil svetemu očetu kmalu po njegovi izvolitvi, ko je bil don Bosko v Rimu.«

33.2 Page 322

▲back to top


322
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Obrazec je potrdila Sveta kongregacija za obrede 18. maja,20 toda odlok je
prišel v njegove roke šele sredi decembra.21 To je obrazec, ki je sedaj v dodatku
tipične izdaje Rimskega obrednika.
Blaženi se je hotel približati novemu papežu s pismi, ker ni mogel najti poti
do osebnega stika z njegovo svetostjo. Eni so se bali, da bo papežu spet govoril
o konceptincih, drugi, da bi pridobil papeža zase v turinskih sporih, zlasti ker
je 28. februarja nenadoma prišel v Rim nadškof Gastaldi s tajnikom teologom
Maffeijem in se nastanil pri rosminijancih, kjer je stanoval tudi njegov veliki
prijatelj kardinal Hoenlohe. Tako enim kakor drugim je pomagal prejšnji hišni
komornik, ki je bil potrjen v svoji službi. Ta sicer ni imel nikakršnega razloga,
da bi nasprotoval don Bosku. Še več, leta 1867 se je Božji služabnik, premagan
od njegovih uslug, zavzel pri Piju IX., ki mu ni bil naklonjen. Šele potem, ko je
don Bosku uspelo prodreti v Vatikan, je spoznal nravi tega gospoda. Sedaj pa je
bilo treba biti potrpežljiv in prenašati posledice svoje prevelike naklonjenosti.
Tiste dni se je pripetil zelo značilen dogodek. Ta gospod je storil vse, da
se ne bi srečal z don Boskom. Nekega jutra je don Bosko šel maševat v cerkev
Tor de'Specchi. Medtem ko je bil v samostanu, je prišel tudi on. Prednica je don
Boska povabila, ne da bi omenila gosta, naj stopi gor na kavo. Don Bosko je spre-
jel povabilo. Pa tudi onega gospoda niso obvestili o don Boskovi navzočnosti.
Ko se je don Bosko znašel pred njim, je bil presenečen. Oni drugi pa je znal vse
20 Dodatek, št. 36.
21 Besede odvetnika Leonorija (Pismo don Bosku, 19. december), ki jih ni mogoče povezati s čim
drugim: »Ko sem včeraj šel k obredom …, sem našel odlok za vašo cerkev z datumom 28. maja
1878. Vzel sem ga in plačal 11 (enajst) lir, kakor je bilo predpisano.«

33.3 Page 323

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
323
lepo skriti. Z njim sta bili dve mladi Švicarki, elegantni in nesramni. Kakor hitro
je gospod zagledal don Boska, je dejal dekletoma: »Glejte, don Bosko, dva tako
lepa izdelka Božje milosti.« Don Bosko ni odgovoril. Sogovornik je nadaljeval
brez vse zadrege: »Kaj pravite o teh dveh hčerkah?«
»Jaz se ne razumem na to in ne vem, kaj naj vam odgovorim,« je dejal don
Bosko. »Menim, da to niso pogovori za duhovnika.«
»Oh! Če bi vsi duhovniki bili taki, kakor ste vi, bi stvari bolje šle naprej.«
»Ne recite, kakor jaz, temveč kakor zahteva naš gospod Jezus Kristus,« je
odvrnil don Bosko.
Predstojnica je prekinila neprijetni pogovor in rekla gospodu: »Kdaj boste
priskrbeli don Bosku avdienco pri svetem očetu?«
»Glejte,« je odgovoril ta, »sveti oče ima toliko opraviti, da nima časa, vsaj za
zdaj ne, da bi sprejel don Boska v avdienco. Toda, videli bomo, videli bomo …«
»Midve pa sva bili,« sta vzkliknili obe dekleti, »že štirikrat v avdienci pri
svetem očetu!«
Ko je Božji služabnik to slišal, si ni mogel kaj, da ne bi tema gospodičnama
rekel: »Vidve sta bili v enem mesecu štirikrat pripuščeni v avdienco pri svetem
očetu, jaz pa, ki sem tu v Rimu že več mesecev in imam toliko opraviti in sem
že tolikokrat prosil za avdienco, pa ne morem priti k svetemu očetu, da bi se
potem vrnil v Turin.«
Tisti gospod je dejal, da bo poskusil, da bo videl, in se medtem priklanjal
gospodičnama. Don Bosku se je tako početje uprlo. Vstal je in v spremstvu pred-
stojnice odšel. Predstojnici pa je rekel: »Gospa, zares nisem mislil, da mi boste
pripravili tako srečanje.«
»Oprostite, don Bosko,« je odvrnila predstojnica, »to sem storila zato, da bi
se kdaj dobila s tem gospodom in bi ga lahko prosili za avdienco.«
»Prav. Prosim vas, da poskrbite, da se z njim ne bom nikdar več srečal.«
Don Bosko je v istem mesecu februarju dal zgled krščanske prostodušnosti,
ki je napolnila z občudovanjem vse, ki so o tem slišali. Dne 1. marca je v Rimu
umrl odvetnik Frančišek Sertorio da Pieve di Teco, velik don Boskov prijatelj,
ki ga je blaženi zadnje dni spremljal vse do zadnjega diha. Stanoval je na Via
Barbieri št. 1 v tretjem nadstropju. Božjemu služabniku je posodil štirideset
tisoč lir za 5% obresti na osnovi preprostega pisnega potrdila. Nobenega dru-
gega dokumenta ni bilo, ki bi dokazoval don Boskov dolg. Pričakovali so, da bo
dobri gospod, ki ni imel neposrednih dedičev, pustil vsoto kot dar Oratoriju.
Don Bosko je večkrat načel to vprašanje in mu svetoval, naj bi se odrekel v ko-
rist Oratoriju, preden bo umrl. Toda oni je bil eden tistih neodločnih ljudi, ki se
ne znajo za nič odločiti, in zato tudi ni naredil oporoke. Ko je zbolel, je prosil
don Boska, da bi ga obiskal. Don Bosko je šel in ugotovil, da prebiva z njim v
stanovanju samo njegova služkinja, medtem ko so bili sorodniki v Liguriji. Med

33.4 Page 324

▲back to top


324
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
boleznijo se nihče od teh ni zmenil zanj. Don Bosko ga je cela dva tedna vsak
dan obiskal in je bil tako rekoč popoln gospodar v hiši. Prijatelj mu ni rekel niti
besedice o štirideset tisoč lirah, niti ga don Bosko ni hotel spomniti na obljubo
v strahu, da bi ga to razburilo. Tako da je gospod umrl, ne da bi don Bosku kaj
podaril. Po smrti je don Bosko takoj pisal don Rui, naj se pripravi, da bo plačal
štirideset tisoč lir.
Nekaj pozneje je don Rua obvestil don Cerrutija, ravnatelja v Alassiu, da
se mu bosta predstavila odvetnikova brata in sprožila zadevo za povračilo. Ta
dva sta, doma v Oneglii, takoj ko sta slišala za bratovo smrt,
[brez
oporoke] pohitela v Rim z namenom, da bi popisala zapuščino pokojnega brata.
Med drugim sta dobila tudi potrdilo o štiridesetih tisočih lir, ki jih je bil dolžan
don Bosko. Šla sta v Alassio in govorila o tem z don Cerrutijem. Eden izmed
njiju, arhitekt in človek brez vere, je bil globoko presunjen nad don Boskovo
poštenostjo. »Poštenost je danes mogoče najti samo pri duhovnikih. Ko sem
slišal, da je don Bosko ob smrti mojega brata bil tu kot popoln gospodar, sam,
brez prič in je bil dolžan štirideset tisoč lir, sem si mislil: »Kako? Lahko bi uničil
tisti kos papirja, kar bi bilo preprosto in hitro. Pa tega ni storil in je spoštoval
listino, ki mu je bila v tako breme! Don Bosko je zares poštenjak. To je bolj edin-
stven kot redek primer takega človeka.« Don Bosko je bil leta 1878 isti, ki bi
1829 lahko mirne vesti vzel denar, ki mu ga je zapustil don Calosso, pa ni hotel.
Stvari so potekale takole: Ko sta prišla v Rim oba brata, jima je blaženi
povedal, da je on njun dolžnik, in ju vprašal, ali hočeta darovati tisto vsoto za
njegove fante ali jo hočeta dobiti, kdaj in kje. Oba Sertorija sta dejala, da tis-
ti denar potrebujeta. Inženir se je dogovoril z don Cerrutijem o načinu, kako
izvesti izplačilo s čim manjšimi stroški za don Boska. Vsoto so razdelili na tri
dele, ker je bila še ena sestra. Don Cerruti je napisal obveznico v treh izvodih z
istimi dajatvami kot prej. Odločili so, da bodo dobili kapital izplačan na zahtevo.
Vendar so dediči privolili v počasno vračanje, pač po možnosti. Po večkratnih
obvestilih, da naj pridejo po kapital, so odgovorili, da naj ostane tako, kakor je,
ker je tako v najbolj varnih rokah. Na tak način je blaženi prihranil vse notarske
izdatke in odstotke, ki bi šli državi. Arhitekt od tistega časa ni nehal hvaliti don
Boska in je začel naklonjeno gledati na duhovnike.
Dva dni po odvetnikovi smrti je don Bosko bil pri veličastnem obredu pape-
ževega kronanja pri sv. Petru. Bil je dodeljen spremstvu kardinala Oreglie in je
zato lahko od blizu opazoval potek celega obreda. Toda njegova misel je vedno
hitela k toliko zaželeni avdienci pri svetem očetu; misel, ki je postala še bolj nuj-
na, ko je iz turinskih časopisov zvedel za nesrečo, ki se je zgodila mimo vsakega
predvidevanja v načrtih gradnje cerkve sv. Janeza Evangelista. Ko se je naveličal
čakanja na odgovor, ki ga ni hotelo biti, se je odločil, da se bo potožil kardinalu
Oreglii. Kardinal, ki je vedel, da bi se sveti oče rad srečal z ustanoviteljem sale-

33.5 Page 325

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
325
zijancev, je obljubil, da se bo zanimal pri za to pristojnem uradniku. Stvar pa ni
bila preprosta tudi za njegovo eminenco. Po celi vrsti umazanih ovir, o katerih
rajši ne govorimo, je končno vendarle dosegel, kar je želel. Dne 14. marca je
komorni tajnik poslal don Bosku povabilo za avdienco 16. marca ob sedmih
zvečer. Don Bosko je bil ob napovedani uri v Vatikanu. Vstopil je v avdienco pri
Leonu XIII. ob pol osmih in odšel ob pol devetih. Prišel je z običajnim spiskom
stvari, ki je obsegal osem točk:
1. San Giovanni. Ventimiglia, Spezia. Misijoni.
2. Salezijanski sotrudnik.
3. Stiki po zaščitniku kardinalu Oreglii.
4. Naš položaj pred turinskim nadškofom.
5. Naše stvari, ki bi jih morali končati.
6. Beseda za gojence, salezijanske sotrudnike in dobrotnike.
7. Zavod v Rimu. Galliera.
8. Inženir Campanella in advokat Frisetti.
Med avdienco je papežu predložil še spomenico, ki se je nanašala na 3. točko.
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko ponižno kleče pred vašimi nogami prosi v korist Družbe sv.
Frančiška Saleškega:
Z namenom, da bi salezijanci lažje prišli v stik s Svetim sedežem in se z njim čim bolj
povezali, kakor je to potrebno za vsako cerkveno ustanovo, prosi vašo svetost, da bi
imenovali njegovo eminenco kardinala Oreglio za zaščitnika te Družbe, misijonov v
Ameriki, salezijanskih sotrudnikov, Združenja Marije Pomočnice za cerkvene poklice
in nadbratovščine Marije Pomočnice, ki je bila kanonično ustanovljena pri cerkvi, ki
je v Turinu posvečena njej v čast.
duh. Janez Bosko
Avdienca, ki je bila prva pri novem papežu in zaradi dobrote, ki jo je papež
pokazal don Bosku, se je blaženemu zdela tako pomembna, da je napisal točno
poročilo, ki ga v celoti objavljamo.
Prva zasebna avdienca pri papežu Leonu XIII. je obsegala zelo pomembne točke. Sku-
šal sem jih zapisati, da se ne bodo pozabile in bodo služile kot vodilo salezijancem.
1. Govor je bil o cerkvi sv. Janeza Evangelista, o domovih v Ventimigli, La Spezii. Ta
dva zavoda je želel Pij IX., ker se trudita za mladino z namenom, da bi zajezili vpliv
protestantov, ki v teh mestih z otroškimi vrtci, moškimi in ženskimi šolami, zavetišči
in cerkvami hočejo postati gospodarji prebivalstva.
»Jaz ne morem drugače,« je dejal papež, »kot podpirati in upoštevati te ustanove.
V tem trenutku se mora vsak truditi, da zavrača zmoto, če to ni mogoče, pa vsaj
zmanjšati posledice. To je mogoče doseči s takimi dobrodelnimi ustanovami. Tako
dvigamo dva prapora. Eden nakazuje vojskujočo se Cerkev, daje svetu spoznavati
njeno navzočnost, nezmotljiv nauk proti zmoti. Če kljub naporom dobrih ni mogoče
zatreti zmote, je treba poskrbeti, da se vsaj zmanjšajo učinki s tem, da preprečimo,

33.6 Page 326

▲back to top


326
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
-

33.7 Page 327

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
327
to že v teku pri raznih kongregacijah, zlasti pri Kongregaciji za škofe in redovnike in
da zato pričakujemo odgovore.
Govoril je tudi o našem sporu s turinskim nadškofom. O tem, da pričakuje poročilo
Kongregacije in da ima načrt, kako bi stvar rešili v zadovoljstvo obeh strani.
5. Poročal sem o dveh odlikovanjih, ki naj bi ju prejela dva naša dobrotnika, vitez
Frisetti in inženir Campanella. Milost je bila že podeljena, toda smrt svetega očeta
je preprečila izročitev. Prebral je prošnjo, ki sem jo vložil, jo pridržal in mi zagotovil,
da jo bo izpolnil.22
6. Izročil sem mu dar 100 frankov gospodične Lavrencije Mazzè in 70 frankov teolo-
ga Arpina. Zahvalil se je in zagotovil, da bi se rad osebno zahvalil, vendar ne utegne.
Zanju mi je dal poseben blagoslov.
7. Ko sem se poslavljal, sem ga prosil za njegovo sporočilo vsem salezijancem, njiho-
vim gojencem, sotrudnikom, novincem in našim misijonarjem v Ameriki.
Odgovoril je na vse prošnje: »Sporočite vsem članom vaše družbe, da naj nikdar ne
pozabijo na veliko milost, ki jim jo je izkazal Bog s tem, da jih je poklical na delo, kjer
lahko storijo veliko dobrega zase in za bližnjega.
Ustanovitev te družbe, gojenci, ki prejemajo krščansko vzgojo v vaših zavodih,
cerkve, kjer se opravlja bogoslužje, misijoni, ki so že prinesli zaželene sadove, in vse
to brez materialnih sredstev, kažejo na izrecno Gospodovo pomoč. Menim, da bi mo-
rali biti tisti, ki zanikajo čudeže in bi hoteli razložiti, kako more kak ubog duhovnik
dajati kruha vsak dan 20.000 fantom, prisiljeni priznati: Digitus Dei est hic [tukaj
je na delu Božji prst]. Zato naj bodo salezijanci hvaležni temu Božjemu usmiljenju,
to hvaležnost pa naj pokažejo z natančnim izpolnjevanjem pravil. Redovna pravila
so zanesljivo sredstvo, ki nam zagotavlja krščansko popolnost. Toda popolnost pra-
vil ni isto kot popolnost redovnikov. Redovniki jo bodo dosegli, če jih bodo dejansko
izpolnjevali. Recite jim, naj razmišljajo o svojih pravilih, jih skušajo razumeti in jih
zgledno izpolnjevati. Tako bodo v svoje veliko začudenje videli rasti število redov-
nikov, rešili bodo veliko duš in dobri Bog jim bo pomagal in blagoslovil vse njihovo
prizadevanje.
Dečke, ki jih Božja previdnost zaupa vaši skrbi, spodbudite, da bodo premagovali
velikega sovražnika duš, ki je strah pred ljudmi. Naj bodo dobro poučeni o sveti veri,
naj redno spoznavajo oblast Svetega sedeža in rimskega papeža, ki je središče resni-
ce. Naj pravočasno spoznajo in vzljubijo sveto mater Cerkev, nezmotljivo učiteljico,
sidro zveličanja, v kateri morajo živeti vsi, ki se hočejo zveličati. Vem, da molijo zame,
vem, da ljubijo Sveti sedež. Zahvalite se jim in jim povejte, da jih imam rad v N. G. J.
K. in molim, da bi rasli v svetem božjem strahu in v Božji milosti, tako da bodo vedno
ponos svojih družin in slava Cerkve.
Sotrudnikom. Sotrudniki imajo pred seboj obširno področje delovanja. Živijo v svetu,
so pa deležni zasluženja tistih, ki živijo v skupnosti. V Božjih očeh ni večjega dela
kot prizadevanje za zveličanje duš. Naloga salezijanskih sotrudnikov je, da s svojim
zgledom posvečujejo člane svoje družine, jim pomagajo pri izpolnjevanju verskih
22 Oba gospoda sta bila sprejeta med viteze sv. Gregorja Velikega. Odloki so bili izročeni kardinalu
Franchiju, novemu državnemu tajniku, 27. maja. Dodatek, št. 37.

33.8 Page 328

▲back to top


328
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
23
-
-
-
-
-
-
-
Si delectat multitudo praemiorum,
non deterreat magnitudo laborum. Momentaneum est quod cruciat, aeternum est
23 To so argentinski in urugvajski državljani, mladi ali stari, ki so kot kleriki ali pomočniki hoteli
postati člani salezijanske družbe.

33.9 Page 329

▲back to top


BiS 13 — 14. poglavje
329
quod delectat [če nas razveseljuje obilje darov, naj nas ne straši obilje naporov. Tre-
nutno je, kar boli, večno pa tisto, kar razveseljuje].
Blagoslavljam vas, vašo družbo, gojence, vaše dobrotnike, sotrudnike in bolnike, ki
ste mi jih priporočili.
Blagoslov vsemogočnega Boga itn.
O mnogih drugih stvareh, ki jih je don Bosko opravil v Rimu, nimamo poro-
čil. O nekaterih, kot je bila konferenca za sotrudnike, bomo povedali pozneje. O
nekaterih bomo govorili v naslednjem poglavju, oprti na malo podatkov, ki so
nam na voljo.
Božji služabnik je dolgo nosil v sebi vtisnjen spomin na tiste tri mesece.
Februarja 1879 je nekega večera v Alassiu v pogovoru o teh dogodkih jasno po-
kazal, koliko je moral trpeti: onemogočene avdience, prestrežena pisma, tajno
in odkrito nasprotovanje z več strani, trde in ponižujoče besede. Spominjal se
je tudi sanj, v katerih je videl Vatikan razdejan in prelate, ki so jih vlačili dol po
stopnicah za kazen, ker niso poslušali nasvetov. Povedal je, da je na žalost uničil
pisma svojih nasprotnikov, pač glede na to, kako so umirali, tako da je tretjina
podatkov iz njegovega življenja uničena.24
Podravnatelj don Alojzij Rocca, ki je vse slišal, ni nikdar pozabil ognja in
zavzetosti njegove govorice. Don Cerruti, ki je tudi govoril, pa je zagotovil, da v
vsem ni bilo nobenega očitanja ali sovraštva. Tedaj je blaženi prekinil govorje-
nje, se za trenutek zamislil in dejal pred vsemi: »Preveč sem govoril.« Še istega
večera se je hotel spovedati pri don Roccu.
24 Verjetno se ni toliko izgubilo, kakor je misli on. To pa zaslugi don Berta, ki je v košarici za odpad-
ke zbiral raztrgane liste in jih z neizmerno potrpežljivostjo lepil skupaj, tako da je mogel brati in
prepisati vsebino.

33.10 Page 330

▲back to top


15. poglavje
ZADNJI DON BOSKOVI OPRAVKI V RIMU
IN NJEGOVA KNJIGA O NOVEM PAPEŽU
Kakor že večkrat so don Boska tudi 17. marca povabili na kosilo v Irski
kolegij, kjer je sedel skupaj pri isti mizi s tremi kardinali, Cullenom, nadškofom
v Dublinu; Franchijem, novim državnim tajnikom, in Fallouxjem, kurijskim kar-
dinalom. Proti koncu obeda je prišel še kardinal Manning, škof v Westminstru.
Blaženemu je naročil, naj pride k njemu prihodnji četrtek, ker bi rad z njim
govoril o pomembnih rečeh. Božji služabnik je na srečanju dolgo govoril s kar-
dinalom, ki je hotel vedeti stvari, ki so se tikale odnosov med Svetim sedežem in
kraljevino Italijo. Nam je znano samo to, da so na raznih zborovanjih kardinalov
razpravljali o tej temi in da je sveti oče naročil Manningu, naj se o vsem pogovo-
ri z don Boskom in izve, kaj on misli. V tistih začetkih Leonovega papeževanja
se je veliko govorilo o spravi med Cerkvijo in državo. Prve dni januarja je v tisku
izšla znana knjiga nekdanjega jezuitskega patra Curcija o
v kateri je pisatelj zastopal potrebo in možnost odprave veli-
kega spora. Nekaj mesecev prej je kardinal Manning objavil v Londonu knjiži-
co,1 v kateri je v tretjem poglavju prikazoval vsako možnost sprave kot nesmi-
selno. Obe knjigi sta dajali obema stranema razloge za razprave v časopisih in
sta v duhovih vzbudili napeto pričakovanje stališča, ki ga bo Leon XIII. imel do
rimskega vprašanja. Kaj je don Bosko mislil o tej stvari, je bilo zelo jasno tako za
Pija IX. kakor za nekatere najpomembnejše osebnosti italijanske vlade. Sprava
med Cerkvijo in državo v Italiji je »bila nadvse visoko v don Boskovih mislih in
čustvih«, »kakor je to moglo biti v resnično vdanemu in zvestemu služabniku.
On ni bil za kakršno koli spravo, kakor so to mnogi razglašali in si izmišljali
razloge ter mešali med seboj nezdružljive stvari. Hotel je spravo, v kateri bi se
predvsem izkazala čast Bogu in Cerkvi in obenem koristila dušam.« To je pove-
1
Fleury S. Kins et Comp, London 1877.

34 Pages 331-340

▲back to top


34.1 Page 331

▲back to top


BiS 13 — 15. poglavje
331
dal sveti oče Pij XI. v nagovoru 19. marca 1928 ob razglasitvi čudežev in zatrdil,
da je to slišal iz ust Božjega služabnika pred šestinštiridesetimi leti.
Na jožefovo je Božji služabnik, ki mu je prišla v roke pravkar objavljena
knjiga De Segurja Tous les huit jours [Vseh osem dni] in mu je zelo ugajala, hotel
iz nje narediti eno izmed knjižic za Katoliško branje. V ta namen je pisal grofu
Viancinu, da bi jo prevedel ali dal prevesti v italijanščino.
Predragi gospod markiz ali bolje gospod grof Frančišek!
Pošiljam vam knjižico, za katero se mi zdi, da bi bilo koristno, da bi jo natisnili. Bodi-
te tako dobri in jo prevedite ali dobite koga, ki bi jo prevedel.
V soboto sem imel srečo, da sem bil sprejet v posebno avdienco pri svetem očetu.
Rade volje me je sprejel in mi naročil, naj o tem poročam.
Z veliko naklonjenostjo je blagoslovil salezijance in se sam hotel vpisati med salezi-
janske sotrudnike.
Ta teden se nameravam vrniti v Turin. Koliko stvari vam bom imel povedati! Imejte
me radi v Jezusu Kristusu in mi pomagajte, kolikor morete, pri zidavi cerkve San
Giovanni.
Če boste videli viteza Clementeja,2 ga pozdravite v mojem imenu. Bog naj blagoslovi
vas in dobro gospo grofico, vašo soprogo. Bodite tako dobri in molite za tega reveža,
ki bo ostal vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, Jožefovo 1878
Pisatelj obravnava tedensko sveto obhajilo in prikazuje prednosti, zlasti
gotovost, da si tako zaslužimo nebesa. Grof je rade volje privolil in prevod je bil
končan v enem tednu. Knjižica je izšla kot 307. številka zbirke. Don Bosko torej
ni pozabil na svoje drago Katoliško branje, še več, tega leta je razposlal na vse
strani novo okrožnico za širjenje.3
Dne 21. marca, na praznik sv. Benedikta, je benediktinec don Gregorij Pal-
mieri popeljal don Boska v samostan sv. Pavla zunaj obzidja in presenetil vso
skupnost, ki je bila nadvse vesela tega obiska. Predstojnik je bil takrat opat don
Janez Frančišek Leopold Zelli. Don Bosko je bil prvič na obisku v tem samosta-
nu. Udeležil se je slovesnega kosila.4 Don Gregorij se je še leta 1915 spominjal,
kako so po kosilu, kot je navada pri benediktincih, nadaljevali pogovor v opatovi
sobi. Beseda je nanesla na msgr. Gastaldija in težave, ki jih je delal don Bosku, ko
je ta vzkliknil: »Pa vendar smo ga mi naredili za nadškofa!« Dobri benediktinec,
ki je bil tudi samostanski knjižničar, je popeljal Božjega služabnika na obisk
knjižnice. V album uglednih obiskovalcev, ki se je začenjal s podpisom Pija IX., je
don Bosko pod datumom 21. marca 1878 zapisal: Joannes Bosco sacerdos amico
2 Grof Villanova.
3 Dodatek, št. 38.
4 Glej zgoraj, str. 21.

34.2 Page 332

▲back to top


332
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
[Janez Bosko, duhovnik, svojemu prijatelju
očetu Gregoriju življenje in veselje].
Don Gregorij se je pri devetdesetih letih, ves cvetoč od zdravja in gibčnega
duha, s posebno nežnostjo in spoštovanjem spominjal svojih odnosov z don
Boskom in je ponavljal, da se je tako eno kakor drugo voščilo uresničilo v polni
meri. Bil je vedno dobrotnik salezijanskih ustanov.
Ko je don Bosko dosegel omenjeno avdienco, ni imel v Rimu več kaj opravi-
ti, zato se je v naglici poslovil in zvečer 23. marca šel z don Bertom h kardinalu
vikarju, ki je obljubil, da bo storil vse, kar bo mogel, da bi salezijanci dobili v
Rimu hišo.
Nato ga je vprašal: »Spovedujete tudi tukaj v Rimu?«
»Da, če mi vaša eminenca to dovoli.«
»Potem me pa spovejte.« In spovedal se je.
Podobne dokaze zaupanja je dobil tudi od drugih kardinalov. Nekateri se
niso samo priporočali v njegove molitve, temveč so ga celo prosili, da jih je
blagoslovil. Pri Božjem služabniku je ugajala tudi spoštljiva odkritosrčnost, s
katero se je srečeval s kardinali, ki so mu delali težave pri doseganju uslug, pot-
rebnih Družbi za njeno trdnost in delavnost. Navadno jim je rekel: »Potrebujem
vašo pomoč pri reševanju težav, ne pa da mi jih delate. Ne bi rad, da bi videli v
meni don Boska človeka, temveč korist duš, saj vendar delam za Cerkev.«
Na predvečer svojega odhoda je povzel svoje pripombe na vojno, ki so jo
v Turinu bojevali proti njemu, in jih izročil kardinalu Oreglii, ki ga je že štel za
zaščitnika Družbe, za kar je prosil svetega očeta.
-
ipso facto
-
-

34.3 Page 333

▲back to top


BiS 13 — 15. poglavje
333
stoječih dogodkih, ki so Kongregacijo za škofe in redovnike napotile, da je napisala
ostro pismo proti naši Družbi.
V takem stanju stvari (ker nisem dobil odgovorov na zaprošena navodila) sem prišel
v Rim k Sveti kongregaciji za škofe in redovnike, kjer so mi zagotovili takojšnje po-
sredovanje. Toda težki dogodki, ki so zadnji čas motili katoliški svet, in slabo zdrav-
je vaše eminence so bili vzrok, da se po štirih mesecih neuspešnih naporov vračam
domov v še slabšem položaju kot prej. Pripravljajo se namreč odgovori na nadško-
fove posege, ki bodo povzročili še nadaljnje motnje. Bilo bi pravo ponižanje za našo
Družbo, če razprava o naših privilegijih prihodnji petek ne bi bila uspešna in jih ne bi
potrdil papež. Potem ko je bila naša Družba po toliko ovirah potrjena in ko druge re-
dovne skupnosti uživajo toliko privilegijev, bi nam odvzeli še tiste milosti, ki nam jih
je naklonil Pij IX., čeprav smo s silnimi osebnimi in denarnimi žrtvami storili toliko za
Cerkev. Res je, naša Družba je od raznih rimskih kongregacij prejela usluge, a le malo
privilegijev. Vse redovne družbe in cerkvena združenja v Italiji, ki so bili dokončno
potrjena, so prejeli podelitev privilegijev.
Salezijanci do sedaj niso mogli doseči te izredne usluge, ki bi jih mogla rešiti iz vseh
obstoječih težav. Sedaj me kliče stiska mojih več kot dvajset tisoč fantov (kakor je
vaši eminenci dobro znano), ki potrebujejo duhovnega in telesnega kruha. Rad bi
se pogovoril o tem težavnem položaju in dobil od vaše eminence navodila in nasvet,
pa to ni bilo mogoče, ker še sedaj niste popolnoma zdravi in zato nisem mogel priti
do vas. Mislil sem tudi na to, da bi predložil svetemu očetu spomenico. Mogoče tudi
kardinalu Ferrieriju, ki je bil vedno naklonjen naši Družbi. Ker bi se pri tem moral
dotakniti zelo občutljivih zadev, ki bi bile lahko zelo nevarne, tega ne bom naredil
brez posveta z vašo eminenco.
Če mi boste rekli, da naj molčim in dam času, da uredi zadevo, se bom uklonil vaši
odločitvi. Vendar se bojim težkih posledic in velike izgube navdušenja in poguma pri
salezijancih. Če bo vaša eminenca v tem pismu naletela na manj primerne izraze,
vas prosim, da oprostite, ker čutim v sebi tako bolečino zaradi onemogočenja delati
za Božjo slavo, da me vsega prevzema. Bil sem v avdienci pri svetem očetu in sem se
čutil nadvse srečnega zaradi njegove angelske dobrote. Toda položaj, v katerem sem
sedaj, me sili, da vzklikam: miscens gaudia fletibus [mešaje radost s solzami].
V tako težkem položaju se priporočam dobroti vaših molitev, prosim vas, da bi bili oče
nas salezijancev, ki nimajo drugega namena kot delati za duše in za sveto Cerkev. Ti ne
bodo nehali izkazovati svoje hvaležnosti in bodo prosili Boga, da vas ohrani pri dobrem
zdravju, da boste mogli še naprej delovati v korist naše svete katoliške vere. Dovolite
mi, da vam z vsem spoštovanjem poljubim sveti purpur. Najvdanejši in najponižnejši
duh. Janez Bosko
Rim, 25. marec 1878
Ni nam znano, ali so msgr. Gastaldija pripeljali v Rim tudi spori z don
Boskom v obdobju meseca februarja. V Rimu je imel kakih trideset spornih
vprašanj s svojimi duhovniki. Zelo kritično so presojali tudi njegovo obnašanje
ob smrti kralja in papeža. Razlogov za potovanje je bilo torej več kot zadosti.
Toda kakor hitro se je vrnil na svoj sedež, je takoj pisal dominikancu patru Tosi,

34.4 Page 334

▲back to top


334
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
konzultorju Kongregacije za škofe in redovnike pismo, v katerem mu je predlo-
žil nekaj vprašanj v odnosu do don Boska in o čemer se zdi, da je razpravljal v
Rimu, vendar je pustil vse
[sodnikom]. Tako da se zdi, je bilo pismo
napisano zaradi strahu glede izida pravde. Da naj bi se monsinjor posvetoval
s patrom Toso, mu je svetoval njegov odvetnik Menghini pred tremi meseci:5
»Don Bosko je že en teden tukaj v Rimu. Sporočam vam, da so zadnje čenčarije s
svežnjem aktov izročili velečastitemu konzultorju patru Tosi, rektorju Pijevega
semenišča. Danes zjutraj mi je kardinal Ferrieri naročil, naj vam zagotovim, da
in to kot odgo-
vor na vaše zadnje pismo kardinalu prefektu. Jaz se bom potrudil, da bom patra
Toso natančno seznanil z vsem. Mogoče ne bi bilo nekoristno, če bi mu tudi vi
pisali, kajti ni nikakršna skrivnost, ne le za don Boska temveč po meni tudi za
vas, da so zadnje zadeve dali v presojo imenovanemu patru Tosi. Upam, da vam
bodo te novice koristile in da boste videli, da na vso moč skušam braniti nad-
škofijsko avtoriteto in pravice. Don Bosko si prizadeva, vendar morate vedeti,
da je sveta kongregacija naklonjena vam.« Na srečo imamo na voljo odgovor
konzultorja nadškofu.6 Ta se tako točno tiče celo vprašanja in prikazuje bistve-
ne vidike, da se nam zdi potrebno, da ga podamo našim bralcem.
-
-
-
-
5 Pismo z dne 29. decembra 1877. Izvirnik je pri teologu Franchettiju. Leta 1878 nimamo znamenj
za osebne in pisne stike don Boska z Menghinijem. Njegov odvetnik je don Konstantin Leonori.
Dobri Fratejacci je umrl 3. septembra 1877. »Na žalost nam je dobri Bog vzel našega prijatelja Fra-
tejaccija,« mu je pisal 30. oktobra 1877 kardinal Consolini kot odgovor na njegovo pismo z dne 18.
oktobra. Vidi se, da je don Bosko v tistem poslovnem pismu omenil izgubo tega velikega prijatelja,
vendar nimamo besedila. V pogrebnem nagovoru, ki ga imamo v rokopisu, je msgr. Cani dejal: »Ob
njegovi smrti so vsi žalovali, zlasti njegovi prijatelji, zapostavljeni, sirote in reveži.«
6 Izvirnik je pri teologu Franchettiju.

34.5 Page 335

▲back to top


BiS 13 — 15. poglavje
335
odgovorila, da je izvzeta iz jurisdikcije in vizitacije [obiska] ordinarija v vsem, kar se
tiče notranjega življenja in ureditve posameznih domov, razen posebnih pravic or-
dinarijev. Tako je od leta 1874 salezijanski družbi podeljeno prvo in glavno izvzetje
redov in redovnih družb, ki jih je potrdil Sveti sedež, se pravi izvzetje od vizitacije
[obiska] in jurisdikcije škofa v notranji upravi, v čemer je zato podrejena neposredno
Svetemu sedežu. Zato se ni čuditi, da Letopis katoliške hierarhije z začetka tega leta
med cerkvene družbe, ki so neposredno podrejene Svetemu sedežu kot so doktrinarci,
misijonarji, oblati, Ustanova Ljubezni itn., navaja na zadnjem mestu na strani 460
salezijansko družbo s temi besedami:
• Družba salezijanskih duhovnikov.
• Don Janez Bosko, vrhovni predstojnik.
• Don Mihael Rua, generalni prokurator.
Po vsem tem je jasno, da če vaša velespoštovana ekscelenca meni, da salezijanska
družba še ni popolnoma izvzeta od škofovske jurisdikcije, seveda ne more ne priti do
cele vrste neprijetnih nesoglasij.
Kar se tiče drugih točk, ki ste se jih dotaknili v vašem pismu, se popolnoma strinjam
z vašo ekscelenco, da se brez posebnega privilegija ne sme sprejeti v noben red ali
redovno družbo kakega novinca brez odpustnic, ki jih predpisujejo odloki Pija IX.
Ordinarijem ni dovoljeno, da ne bi izdali teh pisem tudi nevrednemu prosilcu, ki želi
vstopiti v kak red ali redovno družbo, ki je potrjena od Svetega sedeža, tudi s samo
preprostimi zaobljubami, kakor je to izjavila Kongregacija za škofe in redovnike. V
tem pogledu se Sveti sedež ravna, kakor tudi že pred dekreti jurisdikcije Benedikta
XIV. v apostolskem pismu Ex quo dilectus z dne 14. januarja 1747, ko uglednemu
kardinalu Quirini, škofu v Brescii, pokaže, da kanonični zakoni ne dovoljujejo, da bi
lahko poslal nazaj v škofijo vzornega in dobrodelnega arhidiakona njegove stolne
cerkve, ki je brez njegove vednosti in privolitve nepričakovano odšel v Bologno in
postal jezuit. V tem smislu je imenovana kongregacija tudi izjavila, da ob pomanjka-
nju teh odpustnic nedovoljeno, ne pa tudi neveljavno pripušča v noviciat in k zaob-
ljubam. In če bi se pripetilo, da bi kak škof, ne da bi navedel razloge, odrekel odpust-
nice komu, ki ima izpolnjene vse kanonične pogoje in je pošten in bi ga predstojnik
zadostno poznal, mi je bilo zagotovljeno, da je kongregacija privolila, da je sprejet v
red ali redovno družbo, v katero je želel vstopiti, kakor če bi mu pisma izdal ordinarij.
Iz tega se vidi, da je Sveti sedež vedno trdno odločen držati se splošnega načela, da če
kdor koli, klerik ali laik, duhovnik ali neduhovnik čuti Božji klic, mora imeti svobodo,
da se oklene življenja, ki ni samo popolnejše, temveč je po besedah Benedikta XIV. v
imenovanem pismu tudi bolj zanesljiva pot, to je pot samostana.
Tukaj bi bilo dobro še omeniti, da lahko redovni predstojnik kakega reda ali redovne
družbe, odobrene od Svetega sedeža, sprejme za novinca ali postulanta duhovnika, ki
bi prosil za redovno obleko, če je obče znan, pošten in ni podvržen nobeni kanonični
kazni v škofiji, dokler ne prejme od svojega ordinarija zaprošenih odpustnic.
Kar se tiče neprijetnega dogodka v nedeljo 26. avgusta preteklega leta, mi bo vaša
ekscelenca dovolila, da povem, da je tisti Monitum [opozorilo] v Škofijskem kole-
darju (ponavljam, da ne vem, s koliko umestnosti od vašega tajnika v pismu, nas-

34.6 Page 336

▲back to top


336
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Na robu izvirnika tega pisma je z roko gospoda nadškofa zapisana na-
slednja pripomba: »P. Tosa iz Rima, tudi sam frater in branilec vseh privilegijev
fratrov.« Ob strani te pripombe je tajnik kanonik Chiuso dodal s svinčnikom
besedo »frater«.
Don Bosko je odpotoval iz Rima 26. marca ob pol treh popoldne po treh
mesecih bivanja v večnem mestu. V Sampierdareni so ga pričakovali vsi pred-
stojniki vrhovnega kapitlja, da bi razpravljali o pomembnih zadevah Družbe.
Vendar ni šel takoj v Turin, ker je moral v Francijo. Preden je zapustil Rim, je ob-
novil prošnjo za papeška odlikovanja za gospoda Campanello in Frisettija, ki sta
bila tako zaslužna za sirotišnico sv. Vincencija Pavelskega, vendar odlikovanj ni
mogel prinesti s seboj, kakor je želel. Pozneje je spet vložil prošnjo in jo naslovil
na kardinala Franchija, državnega tajnika,7 ki je poskrbel za izpolnitev proš-
nje, kakor je razvidno iz odloka dne 27. maja.8
Sedaj bomo bežno pregledali dogodke v Oratoriju med don Boskovo od-
sotnostjo. Pravzaprav je don Bosko storil vse, da bi praznino njegove odsotnos-
ti čim manj čutiti. Kamorkoli je šel, je vedno mislil na vse zadeve in na vse svoje
sinove, kakor pravi kronika. Zelo pogosto je pisal don Rui in mu dajal naročila
za vse v hiši. Pisal je pisma fantom, zlasti gojencem petega gimnazijskega ra-
7 To službo je opravljal samo šest mesecev, ker je 31. julija 1878 umrl. Sledil mu je kardinal Nina.
8 Dodatek, št. 38.

34.7 Page 337

▲back to top


BiS 13 — 15. poglavje
337
zreda, ki so se ob prejemu topili od blaženosti. Pisal je skupna pisma enkrat
rokodelcem pa spet dijakom. Od časa do časa je tako ene kakor druge prosil za
molitve in obhajila v posebno pomembnih primerih. Ni minil dan, da ne bi bila
dana priložnost za omenjanje don Boska. Ko je zvedel za težko bolezen Pija IX.,
je brzojavil v Oratorij in v zavode, da naj opravljajo posebne molitve. »Za Orato-
rij je bilo sporočilo o smrti Pija IX. zelo težek udarec,« piše kronist.
Denarna stiska je bila velika in niso vedeli, kako bi si pomagali. Prihajale
so menice za izplačilo in bilo si je treba pomagati, ne da bi naredili slab vtis. Ko
razmišljamo o takratnih dogodkih, nam ni mogoče, da ne bi priznali delovanja
Božje previdnosti, zlasti v sodelovanju don Boska s čudovitim don Ruo, ki se je,
sledeč navodilom blaženega in poln njegovega duha, znal izvleči iz težav, ne da
bi se kdo v hiši sploh zavedel stiske, v kateri so bili. Potem je prišla tista epide-
mija tifusa, zaradi katere je moralo Oratorij zapustiti dvesto fantov, petnajst pa
jih je umrlo, pet v Oratoriju, deset pa doma. Don Rua se je obnašal tako, da ni
razburjal skupnosti. Don Boska so obvestili pozno, ker so upali, da se bo stvar
kmalu polegla, in niso hoteli, da bi se mu še dodatno večale skrbi. Ko je zvedel,
je naročil posebne molitve, ki niso ostale brez učinka, kajti po štirinajstih dneh,
za katere je naročil molitve, je bolezen nehala zahtevati žrtve.
Med don Boskovo odsotnostjo je Oratorij prejel dragocen obisk: prišel je
msgr. Alimonda, ki je pred kratkim postal škof v Albengi. Najprej je v spremstvu
teologa Margottija obiskal Valsalice. V Oratoriju so mu pripravili slovesen spre-
jem. Ker pa se je obisk v Valsaliceju zavlekel, je prišel, ko je bila skupnost pri
maši zadušnici za pokojnim grofom Alojzijem Giriodijem di Monasterolo. Ta
piemontski plemič je bil leta1850, ko so zaprli nadškofa Fransonija, član vrhov-
nega apelacijskega sodišča. Da mu ne bi bilo treba soditi uglednega obtoženca,
je raje odstopil in tako izgubil državno službo. Od takrat je nadaljeval službo
domovini z dobrodelnimi ustanovami. Don Bosko je bil med tistimi, ki so bili v
najvišji meri deležni njegove velikodušnosti. Msgr. Alimonda je po obisku de-
lavnic stopil v cerkev, ravno ko so gojenci peli Dies irae. Ta lepemu tako odprta
duša je bila prevzeta nad tem, kar je videla. Odšel je z znamenji vidnega ob-
čudovanja iz Oratorija, kjer naj bi pet let pozneje postal turinski nadškof kot
dober angel tolažnik, ki je bil bolj strt od težav kot od starosti.
Na prvi četrtek v postu 17. marca je Oratorij obhajal slovesno zadušnico
za Pijem IX. Veličasten mrtvaški oder se je dvigal skoraj do kupole. Slovesnost
obredov in glasbena prireditev sta bili na višini, kot ju je zahtevala veličina umr-
lega in hvaležnost salezijancev. Napisi ob mrtvaškem odru in pri vratih svetišča
so pripovedovali hvalo za objokovanim papežem. Pozneje so oratorijski pevci
šli za trideseti dan v Oneglio, kjer so se ponovno srečali z msgr. Alimondo, ki je
pontificiral in prebral pogrebni nagovor. Šli so še v Alassio in drugam. Še prej so
bili v Fossanu, Albi in Cuneu, kamor so jih povabili tamkajšnji škofje.

34.8 Page 338

▲back to top


338
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Sedaj bi morali kot običajno navesti celotno don Boskovo rimsko korespon-
denco. Toda število pisem bi bilo tukaj v napoto, zato naj bralec pogleda doda-
tek na koncu zvezka.9 V njih so omenjeni dogodki, za katere nimamo zanes-
ljivih podatkov, kakor je obisk sobratov v Albanu in Ariccii v mesecu januarju,
odhod v Magliano meseca februarja, kršitev poštne tajnosti s strani vlade in še
kaj. Sicer pa tisti, ki hoče bolj natančno poznati Božjega služabnika, ne more
mimo branja njegovih pisem.
Zadnje tedne svojega bivanja v Rimu si je don Bosko zamislil delo, ki ne bi
moglo biti bolj primerno. Odločil se je, da bo napisal knjižico, v kateri bo na po-
ljuden način poučil vernike o izvolitvi papeža in jim predstavil na novo izvolje-
nega svetega očeta. To naj bi bil tudi spomin na veliki dogodek, ki je odmeval po
celem svetu. Zamisliti si kako nalogo in jo tudi izpolniti je za don Boska eno in
isto. Zato se je takoj lotil dela. Iz kakšnih razlogov je napisal to malo monografi-
jo, ne bi mogel nihče drug bolje povedati kot on sam. V uvodu pravi: »Prihod pa-
peža na papeški prestol je najpomembnejši dogodek za vse katoličane. Z njim
škofje dobijo svojo glavo in vrhovnega voditelja, velika družina vernikov dobi
očeta, ki ga je izgubila, medtem ko katoliški svet s svojimi očmi vidi, kako se je
nadaljevala nepretrgana vrsta papežev od sv. Petra do Leona XIII. Tako da tis-
tim, ki ga vprašajo, od kod je prejel avtoriteto, ki jo ima, resnice, ki jih uči, vero,
ki jo razlaga, odgovarja, da je vse to prejel od svojega predhodnika Pija IX., ta pa
od svojega predhodnika papeža vse nazaj do poglavarja apostolov, ki ga je sam
Jezus Kristus postavil za vrhovnega poglavarja Cerkve, pastirja vseh pastirjev.
Vsi katoličani bi bili veseli, če bi lahko bili navzoči pri tako slovesnem de-
janju. Ker pa je to mogoče samo majhnemu številu, menim, da bom storil vsem
drago dejanje, če vam bom predstavil celoten potek slovesnosti. Tako bodo tisti,
ki so bili sami navzoči, mogli bolje ohraniti v spominu, kar so videli z lastnimi
očmi, drugi pa si bodo predstavljali v domišljiji, kaj vse se je zgodilo ob tej pri-
ložnosti. To bom storil toliko raje, ker sem vse videl na lastne oči.
Opisal bom vse, kar se je zgodilo pred izvolitvijo in kar je spremljalo izvoli-
tev novega papeža Leona XIII., nato bom podal življenjepisne podatke njegove
svetosti. V dodatku bom navedel nekaj ukrepov, ki jih je že izvedel, in na koncu
kratke življenjepise vseh kardinalov, ki so se udeležili konklava.10
Da ne bom nenehno ponavljal citatov, navajam avtorje, ki sem jih upora-
bil. To so: Pagi, Navaes, Giaconio, Baronio, Morcelli in drugi. Kdor bi se želel
podrobneje seznaniti s to snovjo, naj vzame v roke slovar učenega viteza dok-
torja Moronija,
in podobne časopise. Pri vsaki
9 Pisma don Rui so v Dodatku pod št. 39. Druga bodo podana v zadnjem poglavju.
10 Tudi o dveh, ki se nista udeležila konklava: zaradi bolezni Goffredo Brossais St Marc, nadškof v
Rennesu, ki je kmalu zatem umrl, in Janez Mac-Closkey, nadškof v New Yorku, zaradi oddaljeno-
sti.

34.9 Page 339

▲back to top


BiS 13 — 15. poglavje
339
stvari bom skušal opisati začetek ter nakazati različne obrede in posebnosti, ki
se bodo tikale vsakega dejanja.
Bog naj nas blagoslovi in nas ohrani zveste vrhovnemu pastirju Cerkve, ki
ga bo Jezus Kristus vodil vse do konca sveta.«
Knjigi je dal posrečen naslov: Il più bel fiore del Collegio Apostolico [Najlepši
cvet apostolskega zbora].
Razdelil jo je v tri dele. V prvem podaja zgodovinske, kanonične in liturgič-
ne razlage, ki pomagajo razumeti, kako poteka konklave. Pripoveduje o smrti
Pija IX. in opisuje pogrebne slovesnosti za njim. Nato natančno opiše izvolitev
Leona XIII. in slovesne obrede, ki so sledili. V drugem delu preprosto prikazuje
Leona XIII., začenši z njegovo mladostjo in vse do njegovega povišanja. V tret-
jem delu podaja življenjepise 63 kardinalov, čeprav jih je samo 61 volilo papeža.
Pri sestavljanju knjižice je sodeloval tudi don Bonetti, kakor je mogoče razbrati
iz naslednjega pisma.
Predragi don Bonetti!
Iz časopisov, ki ti jih pošiljam in jih objavlja L'Unità Cattolica, skušaj napisati ži-
vljenjepis novega papeža, ki naj obsega od trideset do petdeset strani Katoliškega
branja. Smrt Pija IX., konklave in vse, kar se nanaša nanj, je že pripravljeno. Vsega
skupaj naj bo za en zvezek Katoliškega branja. Poskrbi, da boš opravil dobro in hitro,
kajti čaka te že zlata kolajna. O drugem se bova ustno domenila.
Pozdravi vse naše drage sobrate. Vale!
duh. Janez Bosko
Rim, 20. marec 1878
Biografije kardinalov je povzel iz L'Unità Cattolica, ki jih je objavljala od 14.
februarja do 29. junija. Toda don Bosko jih ni kratko malo prepisal. Imamo dva-
najst številk turinskega časopisa, kjer je naredil svoje popravke in napisal svoje
pripombe, izpustil nepomembno in izločil vse, kar bi dišalo po politiki. Najsi v
življenjepisih kakor tudi v uvodih navaja značilnosti vsakega kardinala in pou-
darja zlasti duhovniške lastnosti posameznikov, kot so pobožnost, krščanska
ljubezen in gorečnost.
Po en lepo vezan izvod tega dela je poslal vsem kardinalom in več prelatom
papeževega dvora. Predvsem pa je poslal en izvod papežu in se predstavil z
naslednjim pismom:
Preblaženi oče!
Božja previdnost, oh, preblaženi oče, je tako uredila, da sem bil v Rimu, medtem ko
so se zgodili veliki dogodki: smrt Pija IX. blaženega spomina in veličasten vzpon vaše
svetosti na papeški prestol. Takrat sem zavzeto zbiral podatke, ki bi lahko zanimali
krščanskega vernika in ki bi jih objavil v korist naših dijakov in rokodelcev, pa tudi
drugih vernih ljudi, ki bi hoteli seči po njih.
En izvod te knjige predstavljam tudi vaši svetosti, saj ste vi predmet njene vsebi-

34.10 Page 340

▲back to top


340
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Kakor je navada v takih okoliščinah, je odgovor prejel v pismu s podpisom
državnega tajnika kardinala Nina. V pismu je bilo rečeno, da iz knjige veje »nov
dokaz gorečnosti, ki ga preveva za zveličanje duš, in sinovske vdanosti do Sve-
tega sedeža«. Don Bosko je iz dobrega vira izvedel, da je papež položil knjižico
na svojo pisalno mizo in tistemu, ki mu jo je prinesel, rekel: »Hočem jo preb-
rati.« Don Bosko pa je papežu poslal knjigo s čisto posebnim namenom: hotel
mu je pokazati, kako naglo delajo salezijanci, kako zelo so navezani na sedež
svetega Petra in s kakim navdušenjem hočejo vliti ljubezen in spoštovanje do
Kristusovega namestnika. Zdelo se mu je, da je dosegel svoj namen, in je bil s
tem zadovoljen.11
Spremno pismo za kardinale se je glasilo:
-
Pisma, ki so prišla iz Italije in tujine, pričajo, kako zelo prijazno so sprejeli
darilo. Naj iz teh pisem omenimo nekaj stvari. Kardinal Serafini imenuje don
Boskovo knjižico »odličen sad neutrudne gorečnosti, s katero on dela vse, kar
se nanaša na versko korist duš«. Kardinal Canossa, nadškof v Veroni, šteje knji-
go za »zelo koristno vsem, ki v dobri veri neodgovorno govorijo o stvareh, ki
se dogajajo v konklavih, kakor se pogosto dogaja
«
11 Kronika don Barberisa, 2. december 1878.

35 Pages 341-350

▲back to top


35.1 Page 341

▲back to top


BiS 13 — 15. poglavje
341
[obrekujejo, česar ne poznajo]. Kardinal Antonucci se spominja »velike naklo-
njenosti«, ki je je bil deležen pri don Bosku, ko je bil nuncij v Turinu, in dodaja:
»Vedno sem ga zelo cenil zaradi veliko dobrega, ki ga dela v moči evangeljske
gorečnosti za zveličanje duš in večjo Božjo slavo. Bog naj vas vedno bolj blagos-
lavlja! Molite zame Boga in me priporočite materi Božji Mariji, ki jo častite v va-
šem svetišču pod naslovom Auxilium Christianorum [Pomočnica kristjanov] in
ki daje toliko milosti tistim, ki se k njej zatekajo.« Kardinal Consolini je dejal, da
je »nadvse koristen prispevek za sodobno zgodovino«. Kardinal v svojem pis-
mu prilaga petdeset lir za »njegove potrebe«. Kardinal Sbarretti, ki je imel pri-
ložnost spoznati don Boska, ko je bil tajnik Kongregacije za škofe in redovnike,
obžaluje, »da kljub dobri volji ni mogel storiti več dobrega tistemu, ki ima sam
po sebi pravico do vsakega upoštevanja, zlasti še, ker je ustanovitelj družbe,
ki je v kratkem času v gorečnosti, disciplini in nauku začela tekmovati z naju-
glednejšimi ustanovami Katoliške cerkve in celotne družbe«. V drugih pismih
ni kaj več kot samo lepe zahvale. Samo v pismu kardinala Oreglie, ki se najprej
opravičuje za tako zakasnitev, sta dva stavka, ki sta morala biti dva trna za don
Boska: »Sočustvujem z vami zaradi težkega položaja, v katerem ste, vendar vam
ne morem zagotoviti, da se boste kmalu rešili teh neprijetnih okoliščin. Posta-
vili so načelo, da ne bodo nikomur več podeljevali privilegijev po komunikaciji.
Ali morete upati, da bo kardinal Ferrieri naredil izjemo prav pri vas?«12 S tem
je njegova eminenca odgovorila na željo, da bi ga podprl v prošnji za podelitev
privilegijev, ki jo je po msgr. Boccaliju, posebnem tajniku Lona XIII., predložil
papežu proti koncu oktobra.13
Knjiga, ki je konec septembra izšla pri Katoliškem branju pod številkama
309 in 310, se končuje s kratkim seznamom del Leona XIII. do konca mese-
ca avgusta. Nato don Bosko naslovi besedo »katoličanom«: »Te slovesnosti in
mnoge druge, ki jih moram zaradi kratkosti opustiti, nam v Leonu XIII. nakazu-
jejo zlato zarjo, ki napoveduje veliko zmagoslavje Katoliške cerkve. Naša naloga
je, da ga pospešimo. Kako? Z molitvijo, s pokorščino našim pastirjem, z zares
krščanskim življenjem. Odpravimo se na delo in vsak naj na svojem področju
pospešuje in znova vpeljuje v družine dobre navade, praktično življenje po veri.
Vsak naj zavrne greh tako pri sebi kakor pri svojih. Tako Gospodov dan ne bo
dolgo čakal, da vzide.«
12 Rim, 27. november 1878. Pismo msgr. Frančiška Folicardija, nadškofa v Efezu, ki mu je don Bosko
poslal knjigo, se nam zdi kot dar, ki meni, da je knjiga tak zgodovinski dokument, da ne bi smel
ostati na dnu arhiva. Pismo podajamo v Dodatku pod št. 40.
13 Pisma, ki ga je don Bosko 19. novembra pisal kardinalu, nimamo. Dne 26. oktobra je msgr. Boccali
pisal blaženemu: »Svetemu očetu sem izročil vašo prošnjo za podelitev privilegijev.«

35.2 Page 342

▲back to top


16. poglavje
PONOVNO POTOVANJE BLAŽENEGA V FRANCIJO.
NA POTI DOMOV ZBOLI
Potovanje v Francijo je bilo del poti, na katero se je odpravil don Bosko po
svojem odhodu iz Rima. Po obisku v Nici je nameraval odpotovati v Marseille,
kjer ga je kanonik Guiol že dolgo čakal, in nato v Fréjus, da bi s tamkajšnjim
škofom razpravljal o dveh ustanovitvah.
Na obisk v Nico se je pripravljal dalj časa. Predvsem je mislil na enega iz-
med tistih
[dobrodelni govori], ki Francozom tako zelo uga-
jajo. Spominjajoč se odličnih moralnih in gmotnih uspehov, ki jih je dosegel s
konferenco msgr. Mermilloda, se je obrnil na uglednega prelata, slavnega msgr.
Dupanloupa, škofa v Orléansu, ki je bil na izredno dobrem glasu ne samo v
Franciji. Poznala sta se osebno. Don Bosko ga je videl v Rimu med vatikanskim
koncilom, ne da bi z njim govoril. Toda 1. maja 1877 je bil ta gost msgr. Gastal-
dija in povabljen na skupno kosilo, ker ga je francoski gost želel spoznati. Ver-
jetno je, da sta se tam domenila za Nico, od koder bi don Bosko prejel formalno
povabilo, o katerem je govoril v pismu. Kakorkoli že, iz Rima je ponovil povabila
za čas, ko bi bil prost. Poleg tega je resno jemal v pretres razne ponudbe za nove
ustanove na francoski zemlji. Naslednje pismo je brez datuma, vendar ga po
smislu lahko postavimo v sredino leta 1878.
Charité.
sermon de
-
-

35.3 Page 343

▲back to top


BiS 13 — 16. poglavje
343
Med drugim bomo napili gospodu Audoliju.1
Omnes fratres et amicos et benefactores in Domino saluta [Vse brate in prijatelje in
dobrotnike pozdravi v Gospodu].
Napiši na naslov barona Hérauda.
Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Veliko mu je bilo do tega, da bi po don Ronchailu pridobil prijatelje iz Nice,
sedaj ko se je zdelo, da se bo salezijansko delo utrdilo v Nici. Zato mu je febru-
arja ponovno pisal.
Dragi moj don Ronchail!
Že dvakrat sem pisal msgr. Dupaloupu, pa še nisem dobil odgovora. Tega si ne morem
razložiti. Govori ponovno z gospodom baronom, potem mu znova piši ali poišči koga
drugega, in če misliš, da bi mogel jaz na kak način biti koristen, bi tudi pridigal. Toda
dogovori se s tem našim mecenom. Jaz sem na voljo ad hoc od 20. februarja do prib-
ližno 20. marca. Toda vedeti moram čim prej, da bom lahko izdelal določen program.
Zvedel sem, da so sporočili ugoden odgovor znani bratovščini.2
Od tod bom šel naprej za naše stvari v Franciji.
Za zadevo Laghetto3 sem prepotoval pol sveta; čeprav se je zdelo, da je vse v redu,
ko je neko pismo kanonika Brésa prekinilo vso nadaljnjo razpravo, ker so stvar zau-
pali drugim. Optime. Tako sem jaz razbremenjen.
3. Iz časopisov si zvedel o naši prvi konferenci sotrudnikov v Rimu, ki ji je predsedoval
kardinal vikar, ki je tudi govoril itn. itn.
Navzoč je bil tudi kardinal Barretti z mnogimi nadškofi in škofi ter prelati. To je za
nas pomemben zgodovinski dogodek.
4. Pozdravi gospoda Audolija in ga opogumi. Prav tako pozdravi vse naše sinove,
prijatelje in dobrotnike.
5. Reci odvetniku Michelu, naj me ne zapusti. Ni čas za burke.
6. Iz Rima bom odpotoval takoj po 15. tega meseca.
Bog naj nas vse blagoslovi. Amen.
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Rim, 2. februar 1878, Torre Specchi, 26
Vemo, da se je njegov odhod iz Rima zavlekel do 26. marca. Kakor hitro je
bil v Sampierdareni, je don Ronchailu poslal zadnja navodila.
Dragi moj don Ronchail,
pošiljam ti osnutek stvari, ki jih je treba natisniti in jih dati zbiralcem in zbiralkam
in njihovim znancem. Bolj težko bo prebrati, pa nimam časa, da bi prepisal na lepo.
Obudi kesanje in boš vse razumel. Gospod baron bo potem vse okrasil z nekaj okraski,
1 Že tolikokrat imenovani gospod Audoli se je pridružil salezijancem, živel z njimi skupno življenje
in pri njih tudi umrl.
2 Prim. naprej na str. 540 v opombi.
3 Prim. MB XII, str. 121 [BiS XII, str. 82].

35.4 Page 344

▲back to top


344
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
podobno tolažbo smo prejeli ob novici, da bo tudi naš predragi škof postal naš
sotrudnik in kot tak prišel na zborovanje.
-
V šolskem letu 1877–78 so v Nici odprli obrtne šole in gimnazijo. Notra-
njih gojencev je bilo okoli šestdeset. Sprejemali so pa tudi napol konviktovce in
zunanje. Bil je tudi praznični oratorij. Z oglasom, o katerem govori pismo, se je
don Bosko hotel obrniti na mestno dobrodelnost in povabiti na zbor.
-
-
4 Don Giovanni Battista Ronchail, bratranec ravnatelja je prefekt hiše.
5 Šaljivo za »vrhovni zbor«.

35.5 Page 345

▲back to top


BiS 13 — 16. poglavje
345
Ta ustanova, dragi Ničani, ki jo vi tako radodarno podpirate in vam je prirasla k srcu,
je sedaj v veliki stiski.
POSEBNE POTREBE
Poleg vsakdanjih izdatkov za kruh za nič manj kot sto petdeset zunanjih in notranjih
fantov moramo poplačati dolgove za obleko, kruh in drugo prehrano za te uboge
fante. S tem dolg znaša …… frankov.
Hiša, v kateri smo sedaj, je plačana samo napol, se pravi, da dolgujemo petinštiride-
set tisoč frankov z obrestmi. Potrebna so popravila, od katerih je odvisno, ali bomo
mogli sprejeti še več ogroženih otrok.
UKREPI
Ne moremo ukrepati drugače, kot da se obrnemo na vašo dobrodelnost, dragi Niča-
ni, in na dobrohotne gospode, ki živijo v tem mestu.
Pogovor o dobrodelnosti, ki bo dne …… ima namen pomagati iz stiske, v kateri je
patronat S. Pierre za sirote.
Obračamo se na vas, dragi sotrudniki in sotrudnice salezijanskih ustanov, vam, dob-
ri zbiralci in zbiralke, se ponižno priporočamo, da svojo gorečnost izrabite v korist
tistih, ki so najbolj potrebni podpore civilne družbe; priporočite jih tudi dobrodelnim
osebam, ki jih poznate, zbirajte darove bogatinov in zagotavljajte vsem, da taka dob-
ra dela rodijo stoteren sad na tem svetu in večno življenje v drugem.
To je prva konferenca, ki jo v Nici vodijo sotrudniki. Sveti oče pošilja vsem svoj po-
sebni blagoslov s popolnim odpustkom za vse tiste, ki se bodo zbora udeležili, da le
izpolnijo pogoje, ki jih predpisuje Cerkev za ta primer.
Z velikim veseljem vam sporočamo, da je tudi sveti oče Leon XIII. postal salezijanski
sotrudnik in nam dovoljuje, da ga tako imenujemo …
Don Bosko ni zapisal imena predavatelja, ker je še vedno pričakoval pri-
trdilen odgovor iz Orléansa. Odgovor je prišel, vendar iz Hyéresa, zdravilišča;
bil je ljubezniv, vendar negativen.6 Preden je odpotoval iz Italije, je razposlal
okrožnico, v kateri je sotrudnike prosil za dar za nakup samostana v Nizzi Mon-
ferrato, ki naj bi se spremenil v materno hišo sester.7
V Sampierdareni se je ustavil tri dni – do 30. marca. Medtem ko so se kapi-
tularji vrnili v Valdocco, se je on z don Ruo odpravil na Azurno obalo. V Nizzi je
veliko potrebnih izdatkov izpraznilo denarnice.
Ko je prišel, je dobil svoje sinove z dolgom deset tisoč frankov samo za hra-
6 Pismo se je glasilo: »Monsinjor opat in predragi prijatelj! Bil bi izredno srečen, če bi mogel storiti,
kar pričakujete od mene, toda moje žalostno zdravstveno stanje mi tega ne dovoljuje. Trenutno
sem v Hyéresu in nisem sposoben niti, da bi se vrnil v Orleans, kakor sem želel. Prosim vas, da mi
oprostite. Vse, kar bi mi bilo mogoče storiti za vašo ustanovo, razen govora, bi storil z največjim
veseljem. Verjemite v moje vdane in spoštljive odločitve v J. K. + škof v Orleansu. Hyéres, 5. aprila
1878.«
7 Glej zgoraj, str. 131.

35.6 Page 346

▲back to top


346
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
no. Tudi darovi Vincencijeve konference niso več prihajali, ker je bila blagajna
prazna. Kljub vsemu Božji služabnik ni izgovoril niti besedice nezadovoljstva,
temveč je doma spodbujal sobrate, zunaj pa priporočal ustanovo. Tolikšno za-
upanje v Božjo previdnost je imelo odličen uspeh in vzbudilo v korist zavoda
nove plamene krščanske ljubezni, ki so omogočili plačilo dolgov in nove dejav-
nosti zavetišča
.
Ena izmed stvari, ki jih je moral storiti ob prihodu v Nico, je bila spremljati
v Navarre ali v Marseille prefekta don Janeza Krstnika Ronchaila, bratranca rav-
natelja don Jožefa, in ga tam postaviti za ravnatelja.
On, ki ni še prav nič vedel o tej odločitvi predstojnikov, se je ves posvetil
pripravi na don Boskov prihod 30. marca. Skušal mu je pripraviti nadvse slo-
vesen sprejem. Ker je bil ravnatelj bolan, je moral tistega dne pridigati dvakrat.
Zvečer je storil vse mogoče, da je uspela gledališka predstava, ki naj bi sklenila
praznik. Vse se je izteklo v zadovoljstvo dobrega očeta, vendar je bil to zadnji
don Janezov napor. Naslednjega jutra se je čutil utrujen in je dalj časa počival.
V torek bi don Bosko moral odpotovati v Fréjus, kjer bi pod pokroviteljstvom
škofa podpisal pogodbo za Navarre in Saint-Cyr. Don Ronchail mu je sporočil,
da mu utrujenost ne dopušča, da bi vstal iz postelje. Blaženi je mirno odpotoval.
V Fréjusu ljudje, ki naj bi se zbrali za podpis pogodbe, niso pravočasno dobili
obvestila. Zato so zadevo preložili na prihodnji petek in don Bosko se je odpra-
vil v Marseille.
V Marseillu je po dveh predhodnih obiskih blaženega misel na ustanovitev
salezijanskega zavoda zelo napredovala, vendar še ne popolnoma tako, kakor si
je on zamislil. Določili so obliko. Kanonik Guiol, ki se je vrnil z obiska v Turinu
maja 1877, se ni zadovoljil z navadnim prazničnim oratorijem za svojo župni-
jo in je hotel ustanovo, podobno Oratoriju v Valdoccu. Msgr. Place je bil istega
mnenja. Našli so tudi način, kako bi uresničili svojo zamisel. V Marseillu je delo-
vala družba, imenovana
ki so jo sestavljali odlični katoličani, katerih
cilj je bil podpirati dobrodelne ustanove v korist ogrožene mladine. Ta bi prev-
zela pred vlado lastniško pravico in njegovo uporabo po zakonskih predpisih.
Škof, ki je nenehno spodbujal opata Guiola, naj vendar pohiti, je avgusta 1877
na svojo roko razpravljal z upravnim svetom o zadevi in to z dobrim uspehom.8
Družba je na ulici, po kateri se je imenovala, posedovala poslopje, kjer so
šolski bratje imeli osnovno šolo za otroke ubogih delavcev in konvikt za brtni-
8 Zapisniki družbe
z dne 17. avgusta 1877. Opiramo se na podatke, ki nam jih je priskrbel
don Riviére iz zapisnikov upravnega sveta
zlasti s sej 4. in 11. avgusta, 22.
septembra ter 6. in 27. novembra 1877.

35.7 Page 347

▲back to top


BiS 13 — 16. poglavje
347
ške vajence. To je bila tako imenovana Maison Beaujour. Prva misel župnika pri
sv. Jožefu je bila, da bi mogoče šolske brate nadomestili salezijanci. Ko je to po-
vedal njihovemu vizitatorju, ni naletel na odpor. O vsem je obvestil don Boska.
Dogovarjanje so prekinile kanonikove počitnice, ker je moral iti na zdravljenje.
Blaženi, ki je takrat predsedoval kapitlju v Lanzu in dobil več poročil iz Marse-
illa, je pisal kanoniku in ga vprašal, kako stvari napredujejo.9 Tri dni pozneje
mu je lastnoročno pisal in mu izrazil živo željo, da bi zvedel kaj več.10 Tedaj so
v upravnem svetu menili, da bi šolskim bratom pustili osnovno šolo, don Bo-
sku pa prepustili obrtne šole. Glasovanje se je izreklo za ta načrt. Nepredviden
dogodek pa je stvari spet postavil na izhodiščno točko. Vizitator šolskih bratov
je prestavil iz Maison Beaujour redovnika, ki so ga gojenci imeli izredno radi in
je bil zaslužen za ustanovo. Družbeni svet je skušal doseči preklic ukaza, toda
predstojnik je vztrajal pri svojem. Zatem se seveda ni več govorilo o šolskih
bratih. Cela Maison Beaujour bi morala preiti v roke don Boska, ki naj bi prišel
prve dni decembra 1877, da bi podpisali pogodbo.
Bralci dobro vedo, ali je don Bosko decembra moral iti v Marseille. Tedaj se
je empressement ali bolje rečeno nepotrpežljivost polotila tudi kanonika Guio-
la. Silil je, ker si ni mogel razložiti zamude. Iz Nice mu je postregel s pojasnilom
don Ronchail.11 Končno mu je z že znano mirnostjo pisal tudi don Bosko.
Predragi gospod župnik!
S pravim zadovoljstvom sem prejel vaše pismo, v katerem mi sporočate, da je skoraj
sklenjena odločitev za prevzem doma za ogroženo mladino. Bogu hvala in vam hva-
ležnost!
Hotel sem se čim prej odpraviti v Marseille. Toda nujni posli me kličejo prihodnji
teden v Rim. Grem, da ustrežem želji svetega očeta, ki hoče, da na njegove stroške
odpremo zavod v Spezii, ki je mesto protestantov in prostozidarjev, neke vrste drugi
Rim. Tako ne morem priti v Marseille pred koncem januarja. Če pa je stvar nujna,
lahko pooblastim don Ronchaila, ki vas bo obiskal in se dogovoril o vsem potrebnem.
V Rimu me lahko dobite v Torre de'Specchi.
Tukaj se sam moram, sicer malo pozno, zahvaliti za vašo izredno naklonjenost in
ljubezen, ki ste jo izkazali našim misijonarjem. Vsi so bili navdušeni nad vašo dobro-
9 Pismo don Ronchaila župniku Guiolu, Lanzo, 19. september 1877. »Že štirinajst dni so zbrani vsi
ravnatelji naših zavodov za generalni kapitelj. Imamo dva dni odmora in don Bosko mi je naročil,
naj vam pišem in vas vprašam za novice, ki jih nepotrpežljivo pričakuje. On ve, da ste morali na-
rediti potovanje po morju, in upa, da vam je to koristilo in da ste sedaj zdravi.«
10 To je mogoče razbrati iz zapisnikov z dne 23. septembra. Vendar pisma do sedaj nismo mogli
najti.
11 Pismo z dne 10. decembra: »Zelo mi je žal, da sem vam dal toliko časa čakati na moj odgovor in
da sem vam dal čakati brez haska. Prosil sem don Boska, da bi mi določil čas svojega potovanja v
Nico, toda njegovi posli mu tega še niso dovolili. Upam, da ne bo dolgo odlašal s svojim prihodom.
Če bo kaj izrednega, vas bom o tem obvestil.«

35.8 Page 348

▲back to top


348
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Omemba misijonarjev nas spominja na poseben pripetljaj. Poleg skupine
don Costamagne so tudi tovariši msgr. Ceccarellija izkusili v izrednih okoliš-
činah dobro srce kanonika Guiola. Ko so odpotovali Nico in so menili, da bodo
ponoči prišli v Marseille, kjer niso poznali žive duše, so se spomnili in telegra-
firali župniku pri sv. Jožefu: »Nocoj ob desetih pridejo štirje salezijanci.« Ker
pa nobeden izmed njih ni bil poznana oseba, so podpisali preprosto
-
don Bosko. Kanonik, ki je menil, da bo prišel sam don Bosko, je pripravil
slovesen sprejem. Ko se je vlak ustavil, so bili naši sobratje predmet velikega
zanimanja plemenitih gospodov, ki so jih povabili, da bi se peljali z njihovimi
gosposkimi kočijami, medtem ko je opat tekal sem in tja in klical »Don Bosco où
[Don Bosko, kje je?]. Tedaj so se naši nesrečneži zave-
deli, kakšno zmedo so sprožili. Toda stvari še ni bilo konec. Ko so jih zapeljali na
njihovo prenočišče, so se znašli v prekrasno razsvetljeni sobani s slovesno prip-
ravljeno mizo, kjer so morali odgovarjati na pozdrave plemenitih gospa, ki pa
so seveda z očmi iskale don Boska. Iz zmede so se izkopali, kakor so pač vedeli
in znali. Toda opat Guiol, ki je ali ne verjel msgr. Ceccarelliju, da se je don Bosko
moral nepredvideno zadržati v Nici, je po prvem presenečenju stvari uredil, se
poslovil od svojih prijateljev in četverici izkazoval prisrčno gostoljubje.
Medtem so potekali tedni, ne da bi vedeli, kdaj bo don Bosko končal svoje
bivanje v Rimu. Januarja 1878 je dal vedeti po don Ronchailu, da upa, da bo v
Marseillu zadnje dni meseca, in če je nujno, naj don Ronchail podpiše pogodbo,
ker bo dobil pooblastilo za celo Francijo.12 Toda v Marseillu so raje počakali na
don Boska. Tako sta minila tudi januar in februar, ne da bi okoliščine don Bosku
dopustile, da bi zapustil Rim. Iz meseca marca imamo don Boskovo pismo svo-
jemu marsejskemu prijatelju:
[sic]
12 Pismo don Ronchaila opatu Guiolu, Nica, 4. januar 1878.

35.9 Page 349

▲back to top


BiS 13 — 16. poglavje
349
Če boste imeli priložnost govoriti z monsinjorjem, mu povejte, da sem govoril s pa-
pežem o možnosti ustanovitve zavoda za uboge rokodelce v Marseillu. Bil je zelo
zadovoljen in mi je naročil, naj vam sporočim njegov posebni blagoslov in še druge
stvari, ki vam jih bom povedal osebno.
Dragi moj gospod kurat, koliko dela, koliko duš za odrešitev! Ko bomo skupaj, se
bomo o vsem pomenili.13
Iz vsega srca se priporočam dobroti vaših molitev in imejte me vedno v J. K. za najv-
danejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 14. marec 1878, Torre de'Specchi, 36
Končno je bil don Bosko 2. aprila v Marseillu. Spremljal ga je don Rua. Bil je
gost pri župniku pri sv. Jožefu. Tam se je srečal z dvema osebama, ki ju je Božja
previdnost dala njemu kot orodje dobrodelnosti. To je bila gospa Prat-Noilly in
opat Mendre. Ko je bila gospa Prat pri maši v župnijski cerkvi sv. Jožefa, je ob
oltarju opazila duhovnika, ki je naredil nanjo globok vtis s svojim obnašanjem
in zlasti še s sovjim natančnim izpolnjevanjem rubrik, s svojo stalno zbranostjo
in sijem svetosti. Navdihnil jo je, da je vzkliknila: »Ta duhovnik mora biti re-
dovnik.« Nezaustavljiva sila jo je privedla v zakristijo, da je vprašala, kdo je ta
duhovnik, ki je tako zbrano maševal. Župnik jo je zadovoljil z vsemi pojasnili.
»Bi mu me lahko predstavili?« je plašno vprašala.
»Takoj,« je odvrnil opat Guiol.
Predstavili so mu jo takoj tam in gospa je bila takoj prevzeta za don Boskovo
stvar in mu popolnoma zaupala. Koliko je od tedaj naprej storila za Oratorij sv.
Leona, ve samo Bog; naj samo povemo, da mu je bila do zadnjega vzdihljaja mati.
Tudi kanonik Mendre se je takrat na zelo preprost način spoprijateljil z
don Boskom. Do aprila 1878 ni vedel, kdo je don Bosko. Župnik Guiol, katerega
kaplan je bil, ga je nekega dne poklical k sebi in mu dejal: »Don Bosko bo začel
tukaj v Marseillu opravljati svoja dela. Bodite mu na voljo.« Tudi za don Mendra
je bil don Bosko pravi magnet. Vse od prvega srečanja se je popolnoma zavzel
za njegovo stvar. Med francoskimi salezijanci se je ohranil rek blaženega: »Opat
Mendre je ukradel don Bosku srce.« Toda še bolj upravičeno bi bilo, če bi stavek
obrnili. V štiridesetih letih ni minil dan, ne da bi kaplan in pozneje župnik pri sv.
Jožefu pokazal svojo naklonjenost don Boskovim sinovom.
Medtem ko si je pridobival nove prijatelje in si utrjeval stare, je blaženi
točno izdelal načrte s kanonikom Guiolom, ki mu je prepustil nalogo, da bi na
osnovi dogovora izdelal osnutek pogodbe z društvom Beaujour in ga takoj pos-
lal v Alassio ali v Sampierdareno.
Po nekaj dneh bivanja v Marseillu je don Bosko pisal don Lemoynu skriv-
13 Dne 14. marca je don Bosko prejel vabilo za avdienco 16. marca. Bil je prepričan, da bo prejel ta
»posebni blagoslov«, in ko bi kanonik govoril z monsinjorjem, bi bilo že vse končano.

35.10 Page 350

▲back to top


350
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
nostno pismo, o katerem sicer nimamo besedila, imamo pa lastnoročno pisano
opombo naslovnika, ki pravi: »Nekega dne sem bil v njegovi predsobi globoko
žalosten in zaskrbljen, ne vem še zaradi česa. Naslednje dni, mogoče celo nas-
lednji dan, ko nisem z nikomer govoril o svojih stiskah, sem prejel od don Boska
pisemce, polno ljubeznivih izrazov in koristnih napotkov, ki so kakor balzam
delovali na mojo dušo in vse moje tegobe. Ko se je vrnil v Oratorij, mi je dejal:
'Tisto pisemce sem ti pisal zato, ker sem te videl tako žalostnega in pobitega.' In
jaz sem bil tisti dan, ki ga je navedel don Bosko, prav na tistem kraju.« V istem
poročilu je don Lemoyne ohranil tudi pričevanje don Frančiška Ghigliotta, ki se
je spominjal, da je bil l. 1877 klerik v Oratoriju in je slišal don Boska po prazni-
ku Marije Pomočnice v nagovoru za lahko noč pod stebriščem takole govoriti:
»Zahvalimo se presveti Devici, da mi je letos bolj kot prejšnja leta podelila mi-
lost, da sem bral in videl vesti vseh kakor v ogledalu.«
Na dogovorjeni dan je bil don Bosko spet v Fréjusu, kjer se je dogovoril
za odprtje hiše v Navarru. To je bilo obširno področje 233 hektarjev v občini
Crau v departmaju Var. Iz tistih polj so naredili kmečko kolonijo, imenovano
Sirotišnica sv. Jožefa. Ustanovil jo je l. 1863 duhovnik Jakob Vincent s pomočjo
dobrodelnosti gospoda Roujouja, lastnika posestva, ki ga je podaril v dobro-
delne namene. Deset let pozneje je sirotišnico in celo posest dal opat za 99
let svetnim duhovnikom, ki so želeli obnoviti tretji red redovnikov trinitarcev,
vendar vedno z obveznostjo, da se držijo namena, ki ga je imel velikodušni da-
rovalec. Toda že po petih letih so se najemniki znašli v taki denarni zagati, da
niso mogli nikamor več in so po nasvetu škofa bili pripravljeni vse izročiti don
Bosku. Zahtevali so, da naj jim plača dvajset tisoč frankov za izboljšave, ki so jih
v času njihove uprave naredili na poslopjih in na poljih, in sedem tisoč frankov,
ki so jih vzeli na posodo pri raznih dobrotnikih; vse to še vedno pod prvotnim
pogojem darovalca. Z neizpolnjevanjem pogodbe bi celotna posest postala last
bolnišnice v Hyèresu, ki je bil nedaleč od Navarra.
Začetnik in podpornik te prepustitve je bil, kot smo že omenili, škof v Fréju-
su in Toulonu msgr. Ferdinand Terris. Toda on je bil orodje v Božjih rokah, ne
da bi se tega zavedal. Prvo njegovo pismo v zadevi poljedelske kolonije je don
Bosko prejel avgusta 1877, o čemer je treba omeniti dve stvari: najprej, da je
povabilo prišlo popolnoma nenadoma, brez vsakršne priprave in niti najmanj-
še možnosti za tak predlog, potem pa še to, da je don Bosko vedno nasprotoval
poljedelskim kolonijam, ker niso zadosti zagotavljale moralnosti gojencev. Bla-
ženi je v noči, preden je prišlo škofovo pismo, imel sanje, ki so ga rešile vseh bo-
jazni in je bil pripravljen sprejeti prošnjo. Septembra je med duhovnimi vajami
v Lanzu pripovedoval, kaj je videl. Pripoved so med drugim slišali klerik grof

36 Pages 351-360

▲back to top


36.1 Page 351

▲back to top


BiS 13 — 16. poglavje
351
Cays, don Barberis in don Lemoyne, ki je vse to zapisal.14
»Sanjal sem. Pred menoj se je raztezala dežela, ki se mi je zdela, da ne sodi v okolico
Turina. Zdi se mi, da sem stal pred kmečko hišo, ki je imela spredaj gumno. Ta hiša,
kakor tudi druge hiše v okolici, je bila brez vsega okrasja in soba, v kateri sem bil,
je imela več vrat na vse strani. Skozi nekatera se je šlo navzgor, skozi druga pa po
stopnicah navzdol. Okoli so bila stojala, založena z različnim poljedelskim orodjem.
Gledal sem sem in tja, pa nisem nikogar videl. Začel sem se sprehajati po sobah, pa so
bile vse prazne. Tedaj sem zaslišal, da nekje prepeva neki deček. Glas je prihajal od
zunaj. Bil je to deset ali dvanajst let star deček, krepak, čokat, oblačen kot rokodelec.
Glas mu je lepo zvenel. Stal je pokonci in me gledal. Zraven njega je stala čedno oble-
čena ženska, po vsem videzu kmetica. Deček je po francosko pel:
Ami respectable [spoštovani prijatelj],
Soyez notre père amiable [postanite naš dober oče].
Jaz sem se ustavil na hišnem pragu in mu rekel: 'Pridi, pridi! Kdo pa si?' Fant me je
gledal in pel isto pesem kot prej. Tedaj sem ga vprašal: 'Kaj hočeš od mene?'
Toda fant je znova in znova pel isto pesem. 'Jasno povej, kaj hočeš,' sem ponovil. 'Želiš,
da te sprejmem v hišo? Mi imaš kaj lepega povedati? Želiš kako darilce, mogoče kako
svetinjico? Ali pričakuješ od mene kako denarno pomoč?'
Deček pa je ne glede na moja vprašanja pogledal naokrog, spremenil besede in pel:
Voilà mes compagnons [To so moji tovariši],
Qui diront ce que nous voulons [ki bodo povedali, kaj želimo].
Tedaj se je pojavilo veliko število fantov, ki so prihajali bliže. Hodili so proti prostoru,
kjer sem bil, po neobdelani zemlji15 in v mogočnem zboru peli:
Notre père du Chemin [Naš oče poti],
Guidez-nous dans le Chemin [vodite nas po poti]
Guidez-nous au jardin [vodite nas na vrt],
Non au jardin des fleurs [ne na vrt cvetlic].
Mais au jardin des bonnes moeurs [temveč na vrt lepih čednosti].
»Toda kdo ste vi?« sem se začudil, ko sem stopil prednje.
Deček, ki je prej sam prepeval, je spet zapel:
Notre Patrie [Naša domovina]
C'est le pays de Marie [je Marijina dežela].
Odgovoril sem: 'Ne razumem. Kaj delate tukaj? Kaj želite od mene?'
Vsi so v zboru odgovorili:
Nous attendons l'ami [Čakamo prijatelja].
Qui nous guide au Paradis [ki bi nas povedel v nebesa].
14 V Vita [Življenje] v dveh zvezkih, zv. II., str. 190, je rečeno, da je don Bosko imel to razsvetljenje
med duhovnimi vajami, ko je zasedal generalni kapitelj v Lanzu, se pravi v septembru. Toda nje-
gov odgovor škofu v Fréjusu je z dne 3. avgusta, ko v Lanzu ni bilo duhovnih vaj in je don Bosko
zagotovo bil v Oratoriju. V Lanzu je potem septembra pripovedoval svoje sanje. O tem ni mogoče
dvomiti, ker o tem priča don Lemoyne, ki je bil navzoč. Prav tako je gotovo, da je sanjal v noči pred
prihodom škofovega pisma. Brez dvoma gre glede dneva, ko se je to zgodilo, za nesporazum.
15 Gerbidi: piemontizem, ki ga ni v italijanskem jeziku in pomeni neobdelano zemljo.

36.2 Page 352

▲back to top


352
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
[Naša domovina]
[je Marijina dežela].
Venez avec moi [Pridite z
-
-
-
-
-
-
Attention, garçons, silence. Ouvriers, Ateliers, chan-

36.3 Page 353

▲back to top


BiS 13 — 16. poglavje
353
tez tous ensemble [Pozor, fantje, tišina! Delavci, delavnice, zapojte vsi skupaj]. Za-
ploskala je in dala znamenje. Tedaj so fantje v silnem zboru zapeli: Gloria, honor,
gratiarum actio Domino Deo Sabaoth [Slava, čast, zahvala Gospodu nebesnih čet].
Vse v mogočni harmoniji. Glasovi so se vrstili od tistih najnižjih do najvišjih in se med
seboj prepletali, tako da so se basi dvigali z zemlje in se soprani izgubljali v nebesih.
Ko so odpeli ta slavospev, so vsi končali z vzklikom: Ainsi soit-il [tako bodi].
Tedaj sem se zbudil.«
Nadvse zanimiv je odgovor, ki ga je don Bosko poslal škofu; zanimiv zaradi
močnega zaupanja, ki pri njem na začetku dogovarjanja ni bilo običajno. Mogo-
če je opat Guiol poznal monsinjorjeve namene in je zato, ne da bi kaj povedal
don Bosku, skušal doseči srečanje, nakazano na začetku pisma.
Velečastita ekscelenca!
Nisem si mogel želeti bolj prijetnega pisma, kot je bilo tisto, ki ste mi ga poslali vi. Če
me na poti iz Marseilla ne bi zadržala neka bolezenska težava, bi skupaj z gospodom
opatom Guiolom imel čast, da bi vas obiskal in pozdravil osebno.
Načelno sem pripravljen sprejeti obe sirotišnici, ki mi jih predlaga vaša ekscelenca,
in ker vam popolnoma zaupam, bi izdelal nadrobnosti. Da bom mogel bolje upošte-
vati vaše želje in boste vi imeli jasnejšo predstavo o naši ustanovi, vam bom poslal
opata Josepha Ronchaila, ravnatelja Zavetišča svetega Petra v Nici. On ima vsa poo-
blastila in se bo z vami dogovoril o vsem, kar je v večjo Božjo slavo.
Ko sem prebiral vaše pismo, sem dobil zamisel, o kateri prepuščam sodbo vam.
Naš cilj je predvsem zbiranje ubogih in ogroženih otrok v nedeljskih zavetiščih in
sprejemanje najbolj zapuščenih v sirotišnice z obrtnimi delavnicami. Kolikor bolj so
mesta polna, toliko več dela je za nas. Sedaj bi vas vprašal, ali ne bi mogli poleg siro-
tišnice v Saint-Cyru ali zavetišča v Navarru ustanoviti ene tudi v Fréjusu, kjer bi imeli
1) rekreacijski vrt, oratorij in nedeljske šole za fante v mestu,
2) večerne šole za odrasle,
3) zavetišče, podobno onima v Turinu in v Nici.
Kdo ve, ali Bog ne bi navdihnil vaše ekscelence, da bi našli sredstva ad hoc, če bi bilo
to potrebno?
Vaša ekscelenca bo rekla, da imam pesniške zamisli. Res je, toda preden kaj storimo,
se moramo najprej o tem pogovoriti, in da se na koncu ne bi zmotili, vse podvreči vaši
modrosti, da pridemo do natančnega načrta za delovanje.
Jaz bom povzdignil svoje slabotne molitve k Božjemu prestolu za ohranitev drago-
cenih dni vašega življenja, in proseč blagoslov zase in za svoje dečke, izrazil svoje
globoko spoštovanje in hvaležnost vaši ekscelenci.
Ponižni služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 5. avgust 1877
Razlaga sanj mu je prišla malo pozneje iz Francije. In da razlaga ni pome-
nila nič drugega, so potrdila dejstva. Don Lemoyne, ki je obiskal hišo malo po
odprtju, je našel prvi dokaz. Ko je vstopil v ravnateljstvo, je v zgornjem nad-
stropju naletel na stojalo za poljsko orodje in vrata, skozi katera si po stopnicah

36.4 Page 354

▲back to top


354
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
šel v druge prostore. Pred hišo je bil majhen skedenj in velik zapuščen travnik,
obdan z drevesi, in malo naprej še večji skedenj, kjer je bilo stanovanje prvih
fantov, ki so jih sprejeli. Sanje so bile
[dobesedne]. Don Lemoyne,
ki se ni nadejal takega presenečenja, je takoj pisal don Bosku. Še večje prese-
nečenje pa je čakalo don Boska, ko se je odpravil tja na svoj drugi obisk. Ko je
don Bosko šel po posestvu, so mu prišli naproti fantje in eden izmed njih je
nosil šopek cvetlic. Božji služabnik je nekaj korakov pred njim od presenečenja
spremenil barvo: deček je imel točno iste poteze, kot jih je videl v sanjah. Bil je
Michelino Blain, ki je postal salezijanec in še sedaj živi v našem zavodu v Nizzi
Marittimi. Zvečer pa, ko so priredili akademijo don Bosku v čast, je, medtem ko
so pevci izvajali himno, v kateri je Blain pel solo, rekel ravnatelju don Perrotu:
»Zdi se mi, da je prav ta iz sanj.«
V don Boskovih sanjah je pogosto najti tudi preroške sestavine. Vendar
se moramo varovati prenagljenih sodb, kajti dostikrat se morajo napovedane
stvari uresničiti v daljšem časovnem obdobju. Če preroki sami dostikrat ne ra-
zumejo pomena svojih napovedi, kaj bo potem šele z njihovimi razlagalci? V
zadnjem delu naših sanj je ostala skrivnost, to je skupina tistih fantov, ki niso
imeli v rokah orodja in so se spremenili v klerike in duhovnike. Nekateri so
to razlagali tako, da bo med gojenci naselja tudi nekaj duhovnikov in klerikov.
Toda ta razlaga ni ustrezala, ker je bila preveč negotova v primerjavi s simbolič-
no podobo. Ko so potem ne glede na sanje odločili, da bodo v Navarru začeli z
Marijinimi sinovi in potem še z noviciatom, so začeli razumevati pristen pomen
sanj. Na to je najprej opozoril don Candela, svetovalec vrhovnega kapitlja jeseni
1929, ki se je v trenutku, ko so skupini dvajsetih aspirantov, ki so zrasli tam ali
prišli od drugod, nadeli talar, spomnil na trumo fantov in njihovo spremembo,
kakor je to predvidel pred petdesetimi leti don Bosko.
Vrnimo se k petku 5. aprila 1878. Takrat sta škof in don Bosko postavi-
la osnove novi ustanovi. Toda od dogovora do uresničitve je bilo veliko bolečih
trnov, katerih sadove bomo kmalu videli. Težave so se večale zaradi treh drugih
dogovorov, ki so bili v teku in so se tikali sirotišnice v Saint-Cyru, ki jo je ustanovil
opat Vincent, hiše v Cannesu, ki so ji sprva napovedovali velike razsežnosti, in
zavoda v Marseillu, kjer je tudi pomembnost mesta nalagala primeren začetek.
Msgr. Terris se je zanimal tudi za Saint-Cyr. Iz dopisovanja vidimo, kako se
je don Bosko dogovarjal z njim po don Ronchailu. Po takojšnji privolitvi Božje-
ga služabnika po sanjah je škof menil, da bi bili salezijanci pripravljeni že leta
1877–78. Zato se ga je proti jeseni polotila neučakanost in je pisal v Turin in
v Nico. Don Ronchail je med oktobrom in novembrom takole pisal don Bosku:
»Pravkar sem od škofa v Fréjusu prejel pismo, v katerem želi čimprejšnje odpr-
tje hiš. Pravi, da je pisal vaši uglednosti, pa ni dobil odgovora. Tudi jaz sem po
vrnitvi z duhovnih vaj pisal trikrat in nisem dobil odgovora.« Don Bosko je izro-

36.5 Page 355

▲back to top


BiS 13 — 16. poglavje
355
čil pismo don Rui in pripisal: »Don Ronchailu sem pisal, da naj začne z enim du-
hovnikom in sestrami v Saint-Cyru in naredi pogodbo. Potem pride Cannes in
zatem Navarre.« Pismo, ki ga je don Bosko pisal ravnatelju v Nici, je naslednje:
Predragi don Ronchail!
Množica poslov je spravila mojo dobro voljo v neučinkovitost. Sedaj pa je treba ukre-
niti potrebno za naše načrte. Vzemi don Perrota ali don G. B. Ronchaila z enim sobra-
tom pomočnikom in pojdite k škofu v Fréjusu. Ko boš tema dvema določil kako mesto,
jima reci, da naj rasteta in multam gentem [v velik narod], da bi našli sredstva ad
hoc. Potem poišči prostor za redovnice in mi sporoči, koliko bi jih potrebovali, lahko
jih takoj pošljemo, ker so pripravljene ad hoc.
Potem mi sporoči, kako bi lahko uredili Cannes in Navarre.
V tem smislu sem pisal škofu v Fréjusu. Tebi v vednost povem, da je tukaj pri nas du-
hovnik, ki ti ga bom poslal, in menim, da te bo zadovoljil tako glede dela kakor tudi
sposobnosti.
Ti pa moraš narediti čudež, da boš vse dobro pripravil.
Ali don Friers ni več med živimi?
Povej baronu Héraudu, da mi je kardinal Bilio, prefekt Kongregacije za obrede, spo-
ročil, da je vzel v obdelavo njegovo prošnjo, jo preučil in naročil enemu izmed tajni-
kov, naj poroča naprej. Odgovor bo poslal najprej škofu pro informatione, vendar to
ni nikakršna težava. Toliko kardinal Bilio.16
Ljubezniv pozdrav vsem našim dragim sinovom, bratom, prijateljem in med drugimi
gospodu Audoliju. Sporoči mu, da ga pooblaščam, da postane svet in da bi pomagal
tudi drugim, da postanejo sveti. Pogum torej!
Imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
(brez datuma)
P. S.: Bog naj blagoslovi dragega don Mellana in naj naredi sveta Bianca in Giordana,
za katera je Božja previdnost pripravila veliko dela. Koliko čudežev sta že naredila?
Osebja tokrat niso poslali. Ob don Boskovem prihodu aprilu 1878 je bil
don Janez Ronchail prefekt hiše v Nici. Božji služabnik ga je ob svojem odhodu
v Fréjus zapustil bolnega, kakor smo povedali. Potem so ga zle novice prisilile,
da se je hitro vrnil, da je stal ob bolniški postelji svojega dragega sina. Zdravje
se mu je naglo slabšalo in njegovo življenje je bilo ogroženo. Dne 7. aprila se
je zdelo, da je najhujše premagano in da ni več nevarnosti. Toda nov zaplet je
pometel z vsemi upi. Bolnik se je zavedel svojega položaja in uvidel, da ni več
nikakršne človeške pomoči. Žalostilo ga je samo to, da ne bo mogel več poma-
gati svojim sobratom, ki so ga imeli tako zelo radi. V vsem pa je bil vdan v Božjo
16 Na hrbtu vizitke s pozdravom don Bosku od »najvdanejšega služabnika barona Aimé Héraud« je
ista roka pripisala odlok, ki se zdi, da se nanaša na to, o čemer je tukaj govor (latinsko besedilo
v MB XIII, str. 540). Kardinal Martinelli je nasledil kardinala Bilia, ki je postal višji penitenciar
namesto kardinala Panebianca, ki je bil odpoklican.

36.6 Page 356

▲back to top


356
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
voljo. Zjutraj 9. aprila je prosil za spoved in prejel sveto popotnico. Tolažila ga
je misel, da bo ob njegovi smrtni postelji don Bosko. S sveto vdanostjo v Božjo
voljo mu je don Bosko nakazal trpljenje trpečega Jezusa, katerega bolečinam
je pridružil tudi svoje. Dne 11. aprila je med mašo skupnosti vrnil svojo dušo
Bogu. V nekaj mesecih, odkar je bil v Nici, si je pridobil ljubezen in naklonjenost
vseh, tako v hiši kakor zunaj. Zaradi tolike izgube je bil don Bosko izredno ža-
losten. Tega ni hotel pokazati, toda sobratje, ki so ga poznali, so razumeli globo-
ko prizadetost in jo občutili, ko se je poslavljal od njih.
Z očetovsko zavzetostjo je skrbel za ravnatelja v Nici, ki je po njegovem
odhodu še posebno čutil praznino v hiši. Zato ga je ob odhodu želel priporočiti
odličnemu baronu Héraudu.
-
Amen
Ker župnik pri sv. Jožefu ni bil obveščen o smrti, se je trudil, da bi pospešil
priprave, in se veselil, da bo imel kmalu salezijance v Marseillu. Takoj po don
Boskovem odhodu je izdelal načrt za določitev nepremičnin družbe
in
postavil za lastnika don Boska. Pogodba naj bi veljala za petdeset let in je imela
sprejemljive pogoje. Osnutek pogodbe, ki ga hranimo v arhivu, je celo določil
2. april za začetek delovanja. Neučakan, da bi zagledal pred seboj osebje, ki naj
bi nadomestilo šolske brate, je poslal osnutek pogodbe ter pisal in spet pisal,
čeprav ni dobil nikakršnega odgovora. Ker ni vedel za žalostno nesrečo, ki je za-
dela don Boska, je začel dvomiti. Končno je 22. aprila don Rua pomiril njegovo
skrb s pismom, ki odlično prikazuje duha blaženega. Vsem bralcem bo v korist,
če ga bodo prebrali.

36.7 Page 357

▲back to top


BiS 13 — 16. poglavje
357
Velečastiti in predragi gospod župnik!
Naš dragi don Bosko, ki leži bolan v postelji, mi je dal prijetno naročilo, naj odgo-
vorim na vaši pismi z dne 10. in 15. tega meseca. Najprej mi naroča (kar čutim tudi
jaz kot svojo dolžnost), da naj se vam zahvalim za bratsko dobroto, s katero ste nas
sprejeli, ko smo bili pri vas na obisku. Ne vemo, kako naj se vam zahvalimo in oddol-
žimo. Gotovo pa bo to storil Bog, ki vodi točne račune o vsem, kar smo komu dobrega
storili. Mi ga bomo iz srca prosili, da vam povrne očetovsko velikodušnost in vas na-
polni s svojim blagoslovom.
Koliko nepredvidenih stvari se je pripetilo, odkar smo odšli iz vašega mirnega kraja.
Verjetno ste izvedeli, da je bil naš prefekt v Nici težko bolan, ko smo se odpravljali iz
Marseilla. Tega dragega sobrata je Gospod poklical k sebi 11. tega meseca. Prav on je
bil tisti, na katerega smo najbolj računali za ustanovitev postojanke v vašem mestu.
Kot da to ne bi bilo zadosti, smo istega dne prejeli novico o smrti nekega drugega na-
šega sobrata v Turinu.17 Pa tudi to še ni zadosti: smrt nam je iztrgala tri naše klerike
učitelje. Zadosten razlog, da je naš dobri don Bosko zbolel. Je sicer popolnoma vdan
v Božjo voljo, vendar ga je vse močno prizadelo in zelo trpi. Kako bomo torej mogli
zadostiti našim obveznostim zlasti v Marseillu, ki nam je tako zelo pri srcu? Kljub
vsemu se je don Bosko, kakor hitro je prejel osnutek pogodbe, takoj pozanimal in vam
poslal opombe, ki se mu zdijo potrebne. Toda bolezen ga je ovirala pri delu in upam,
da mu boste to znali opravičiti. Ker so se stvari obrnile na bolje, upamo, da bo kmalu
vse predstavil kapitlju in vam odgovoril v pritrdilnem smislu, kolikor se to tiče nas.
Prosimo, da malo potrpite; kmalu boste prejeli zaželeni odgovor. Odslej boste lahko
svoja pisma pošiljali v Turin, kamor se bomo odpravili, če se nam spet kaj ne pripeti.
Prosite Gospodarja našega malega vinograda, da nam pošlje delavcev, da bomo
mogli zadostiti vsem duhovnim potrebam, ki nas čakajo. Molite za našega don Boska
in tudi za pisca tega pisma, ki se s čustvi visokega spoštovanja izpoveduje kot najv-
danejši služabnik.
duh. Mihael Rua
Sampierdarena, 22. april 1878
Don Bosko je torej v Sampierdareni zbolel. Prišel je iz Nice po kratkih po-
stankih v Ventimiglii, Vallecrosii, Alassiu in Varazzeju. Izčrpan od dolgega po-
tovanja in zaradi slabega vremena je tako oslabel, da ni mogel nadaljevati poti
v Turin. Tudi nagla smrt don Ronchaila, na katerem je slonela hiša v Nici in ki
je bil določen za pomembne naloge, ga je močno potrla. To mu je še toliko bolj
škodovalo, ker je zato, da bi spodbujal žalostne sobrate, moral biti vedno vesel
in dobre volje. Ta napor, da se je kljub notranjemu nerazpoloženju kazal vedre-
ga in dobre volje, je škodoval njegovemu zdravju. Njegova močna narava, ki so
jo obiskale tolike telesne in duševne muke, ni več vzdržala. Božji služabnik se je
s silo držal na nogah, toda na koncu je moral leči. Sobrat pomočnik Peter Enria,
ki je bil eno leto v zavodu sv. Vincencija Pavelskega, je vedel povedati, da je imel
17 Don Jožefe Lumello, ki je živel v Oratoriju, pa ni bil salezijanec. Umrl je 8. aprila.

36.8 Page 358

▲back to top


358
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
vedno pred seboj smrt don Ronchaila. Od tega pomočnika, ki je zvesto stregel
don Bosku v bolezni, imamo tri pisma Jožefu Buzzettiju, ki nam veliko bolje kot
naš opis podajajo stanje prvega dela bolezni.
-
-
-
-
-

36.9 Page 359

▲back to top


BiS 13 — 16. poglavje
359
Od 4.30 do petih je mirno spal. Zdi se, da že hoče spati. Upajmo, da bo dan boljši od
noči.
Sporočite don Boskovo stanje baronu Biancu in grofici Corsi, če ju boste po naključju
srečali.
Peter Enria
Sampierdarena, 18. in 19. april 1878 od 11h do pol dvanajstih.
Predragi Jožef!
Upal sem, da bo don Bosko prebil lep dan, pa je imel vseskozi vročino. Zdravnik pravi,
da je njegova bolezen želodčna nervoza, podkrepljena od prevelike utrujenosti. Zato
mu je predpisal lahko odvajalno sredstvo.
Najbolj me skrbi njegova nespečnost. Pravkar je tako silno zakričal, da me je vrglo
od mizice k njemu. Gotovo je kaj sanjal. Bil sem pozoren, da bi razumel, kaj pravi, pa
nisem nič razumel, ker so bile besede pridušene. Ponavljal je »stojte, stojte!« in nekaj
drugih besed, ki jih nisem mogel razumeti. Ko sem videl, da komaj diha, sem ga stre-
sel. Ko se je zbudil, me je pogledal in dejal: »Oh, si ti tukaj?« »Kaj ste hoteli povedati,
ko ste kričali, pa nisem nič razumel?«
Ni mi odgovoril. Malo je pomislil in potem zaspal. Zjutraj ga bom vprašal, o čem je
sanjal. Prepričan sem, da je sanjal o svojih dragih sinovih, zlasti še o tistih v Oratori-
ju, ki jih že štiri mesece ni videl.
Oddaljenost od Oratorija ga zelo teži in pravi: »V Turinu me čaka toliko opravkov.
Toda vdati se moramo, potrpljenje. Gospod hoče tako. Naj se zgodi njegova sveta
volja.«
Zdi se, da mu gre nocoj malo bolje, kajti po tistih krikih je zaspal in mirno spal kaki
dve uri; samo enkrat se je prebudil. Sedaj je ura štiri in še vedno spi. Oh šestih sem
ga preoblekel, ker sta bili srajca in majica prepojeni od potu. Sedaj spet mirno spi.
Don Rua je prišel iz Spezie in sedaj se mi zdi, da piše don Lazzeru.
Jaz bom ponoči in podnevi stregel don Bosku, dokler ne bo popolnoma zdrav.
To bom storil, tudi če bi me stalo življenja. Naj se še toliko žrtvujem, nikdar ne bom
mogel povrniti in poplačati njegovih žrtev in naporov za nas.
Peter Enria
Sampierdarena, 20. april 1878, ob dveh ponoči
Ne moremo si predstavljati potrtosti, ki je vladala v Oratoriju ob sporočilu
don Rue, ki se je milo izrazil, da don Bosku ni najbolje.
Ko so prišla Enrieva pisma, pa je vse napolnila globoka žalost. Fantje so
trumoma hodili v cerkev in molili. Novinci so hoteli cele noči prebedeti pred
tabernakljem, veliko jih je prosilo Boga, da bi njim poslal don Boskovo bolezen,
nekateri so celo darovali Bogu svoje življenje za don Boska. Pri mnogih je bilo
mogoče opaziti popolno spremembo vedenja, bodisi zato, da bi izprosili don
Boskovo ozdravljenje, bodisi za to, da bi don Bosku ob prihodu naredili veselje.
V zavodih so v molitvi tekmovali z Oratorijem in veliko pobožnih oseb je goreče
prosilo nebo za milost don Boskovega ozdravljenja. Nebo nikakor ni moglo biti

36.10 Page 360

▲back to top


360
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
gluho za vse te prošnje. Dne 21. aprila, na veliko noč, je nekaj po polnoči ravna-
telj Oratorija don Lazzero prejel od Enrie telegram: »Prošnje so uslišane. Očetu
gre bolje. Je z nami pri mizi. Veselite se.« To je bila druga velikonočna
, ki
je po liturgični z neizrekljivim veseljem napolnila vso hišo.
V Sampierdareni se je takoj začel direndaj obiskov. Prišlo je veliko dobro-
tnikov in dobrotnic, cerkveni in civilni dostojanstveniki, med prvimi gospod
Dufour. Prihajala so tudi odposlanstva iz bližnjih krajev in prosila blagoslov Ma-
rije Pomočnice zase in za svoje bolnike. Don Bosko je z veseljem sprejemal vse.
Prišel je tudi neki visoki gospod s svojo soprogo, ki sta mu izročila precejšnjo
vsoto za njegove fante in za misijonarje. Don Bosko ju je blagoslovil in v trenut-
ku sta bila rešena bolečin, ki so ju nadlegovale. Don Lemoyne, ki je sprejel don
Boska v Varazzeju in ga pospremil v Sampierdareno, pravi v neki lastnoročni
napisani opombi: »Videl sem ta dva gospoda vstopiti žalostna v don Boskovo
sobo, odhajala pa sta vesela kakor za veliko noč.«
Večina ni prihajala praznik rok. Treba je bilo dati hvalo Božji previdnosti.
Potem ko don Bosko že štiri mesece ni več hodil beračit, je bila stiska povsod
izredno velika. Toda ta blagodejni dež je izravnal žalostne finance. Nekega dne
je don Bosko to povedal Enrii in ta je vse zapisal. »Kako zelo nas ima rada mati
Božja Marija! Znašli smo se v veliki stiski. Nemogoče je bilo dobiti zadosti de-
narja. Toda počasi je Božja previdnost za vse poskrbela. Naj ji bo zahvala iz
vsega srca!«
V eni izmed tistih težkih noči je imel don Bosko sanje. Enria je to slutil,
kakor je mogoče razbrati iz njegovega tretjega pisma. Tudi Lemoyne je to slišal
pripovedovati don Boska in je tudi zapisal.
»V noči na veliki petek sem bedel ob don Boskovi strani vse do dveh zjutraj,
ko sem se umaknil v bližnjo sobo, ker je prišel Enria, da bi me zamenjal. Ker
sem se iz njegovih krikov zavedel, da sanja o neprijetnih stvareh, sem ga zjutraj
vprašal in dobil naslednji odgovor:
Zdelo se mi je, da sem bil pri neki družini, katere člani so sklenili, da bodo
ubili mačka. Presoja in izvedba je bila naložena msgr. Manacordi. Toda monsi-
njor je naročilo zavrnil in se opravičeval: 'Kaj imam jaz opraviti s to vašo zade-
vo? Jaz s tem nimam nič.' V hiši je vladala velika zmeda.
Stal sem, opirajoč se na palici, in opazoval, ko se je pojavil maček, ves črn
in z nasršeno dlako in tekel proti meni. Njemu za petami sta bila dva velika psa.
Ko je maček pritekel blizu k meni, sem ga poklical. Zdelo se je, da malo dvomi,
toda ko sem ga znova poklical in dvignil rob svoje obleke, je pritekel k meni in
se skril pri mojih nogah.
Psa sta se ustavila pred menoj in zlobno renčala.
'Pojdita stran,' sem rekel, 'pustita pri miru tega ubogega mačka.'
Tedaj sta psa v moje veliko začudenje odprla svoja gobca in začela po člo-

37 Pages 361-370

▲back to top


37.1 Page 361

▲back to top


BiS 13 — 16. poglavje
361
veško govoriti: 'Nikakor ne. Ubogati morava ukaz najinega gospodarja in ubiti
tega mačka.'
'S kako pravico?'
'Stopil je prostovoljno v njegovo službo. Gospodar lahko razpolaga z nje-
govim življenjem kakor s kakim sužnjem. Dobila sva naročilo, da ga ubijeva. In
ubila ga bova.'
'Gospodar lahko razpolaga z dejanji svojega sužnja, ne pa z njegovim življe-
njem. Nikdar ne bom dovolil, da bi ubili tega mačka.'
'Ne boš dovolil? Ti?' Tedaj sta se psa divje zagnala v mačka. Dvignil sem
palico in udrihal po njiju. 'Stoj,' sem zaklical, 'nazaj!'
Psa sta se zaletavala, napadala in boj se je dalj časa nadaljeval, tako da sem
bil že do kraja utrujen. Ko sta malo odjenjala, sem si ogledal mačka, ki je le-
žal pri mojih nogah, a v moje veliko začudenje sem videl, da se je spremenil
v jagenjčka. Tudi psa sta se spremenila. Najprej v dva divja medveda, potem
krvoločna tigra, potem leva, nato opici in druge strašne živali. Potem sta kot
strašna hudiča zbežala in kričala: 'Lucifer je najin gospod! Ta, ki ga ti varuješ, se
je predal njemu, zato ga morava privesti predenj in ga ubiti.'
Pogledal sem jagenjčka, pa ga ni bilo več. Na njegovem mestu je bil ubog
deček, ki je ves iz sebe od strahu milo prosil: 'Don Bosko, rešite me! Don Bosko,
rešite me!'
'Nič se ne boj. Se hočeš zares poboljšati?'
'Da, da. Toda kaj naj storim, da se rešim?'
'Ne boj se. Poklekni in vzemi v roke Marijino svetinjico. Daj, moli z menoj.'
Deček je pokleknil. Hudiči bi se radi približali. Jaz sem stal na straži z dvig-
njeno palico, ko me je Enria, ki me je videl tako razburjenega, zbudil in mi one-
mogočil, da bi videl konec tistega dogajanja.
Deček je bil eden tistih, ki sem jih dobro poznal.«
Drug telegram je sporočal, da je don Bosko na poti in da bo prišel v Turin
23. aprila proti večeru. V trenutku so dečki ponoreli od veselja. »Skačejo,« piše v
kroniki očividec, »tekajo sem in tja, kričijo in ne vedo. zakaj vse to.« Godbeniki so
hiteli na vajo in pevci so vadili neko himno. Nekateri so urejali razsvetljavo hiše.
Prepričani so bili, da so njihove molitve izprosile čudež. Vsekakor je bilo tisto
ozdravljenje nepopolno, vendar je bilo. Sam zdravnik ni pričakoval kaj takega.
Ko je don Bosko naročil Enrii, naj mu pripravi popotno vrečo za 23. april
zjutraj ob osmih, ga je s sveto preproščino hotel odvrniti, ker še ni popolnoma
ozdravel in ne bi mogel prenesti težkega potovanja.
Toda on ga je zavrnil: »Bodi miren. Čutim se zadosti močnega. Sem iz bos-
ca18 [lesa] in tistega trdega. Gospod in blažena Devica mi bosta pomagala. Zah-
18 V piemontskem narečju pomeni bosk les.

37.2 Page 362

▲back to top


362
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
valjujem se ti za tvojo ljubeznivo postrežbo. Moli zame. Jaz te ne bom nikdar
pozabil.« Vstal je zgodaj zjutraj in je maševal pri začasnem oltarju v sosednji
sobi. Na železniško postajo se je napotil med don Ruo in don Albero. Ko so bili
na polovici poti, je pripeljal na postajo vlak, Enria, ki je šel naprej, da bi ku-
pil vozne karte, je prosil postajenačelnika, naj omogoči don Bosku odhod. »Za
don Boska bom storil vse, kar je v moji moči,« je odvrnil vrli uslužbenec. Stekel
je k don Bosku in ga prosil, naj pospeši korake. Vlak je tako imel šest ali se-
dem minut zamude, ne da bi zato bilo slišali godrnjanja. Glas, da prihaja don
Bosko, je privabil veliko potnikov k oknom, da bi ga videli, in ko so ga zagledali
v spremstvu postajenačelnika in njegovih sinov, so ga gledali z občudovanjem
in spoštovanjem.
Naj povemo še naslednji dogodek. Mesec pozneje je Enria prišel v Turin.
Ko ga je don Bosko zagledal, ga je po očetovsko pozdravil in rekel: »Že več dni
skušam dobiti malo časa, da bi ti pisal, a ga ne morem najti. Kar sem ti hotel
povedati v pismu, ti bom sedaj ustno povedal. Zahvaljujem se ti za tvojo ljube-
zen do mene. Vedi, da te vsak dan pri maši priporočam Gospodu. Žal mi je, da
sem te užalil, ko sem proti tvojemu nasvetu odšel iz Sampierdarene. Toda sedaj
sem zdrav. Si zadovoljen?« Presenečeni sobrat pomočnik je nekaj zajecljal v od-
govor. Hotel mu je povedati, da mu v povračilo za njegove dobrohotne usluge
dolguje veliko več in da se čuti dolžnega, da bi storil še več. »Preden boš odšel,«
se je don Bosko obrnil k njemu, »preden boš odšel, bi te rad še videl.«

37.3 Page 363

▲back to top


17. poglavje
DON BOSKO PO VRNITVI V ORATORIJ NADALJUJE
PREKINJENA OPRAVILA
Ker so ga pomembni posli zadržali v Astiju, je blaženi prišel v Turin pozno
zvečer. Na trgu Marije Pomočnice je slišal šum in hrup, ki je prihajal iz Orato-
rija. Ko se je pojavil na dvorišču, se je zaslišal vrisk veselja, ki je daleč preglasil
godbo na pihala. Kronist je prepisal pismo nekega fanta, ki ga je pisal svojemu
tovarišu, odsotnemu zaradi bolezni, vendar ni navedel imena. Začel je takole:
»Kakšno bolj veselo novico bi ti lahko sporočil kot na primer, da se je vrnil naš
dragi oče don Bosko?« Potem je poročal o njegovi bolezni in sprejemu ter na-
daljeval: »Vsi so se zgrnili okoli njega, da bi ga videli in mu poljubili roko, vsi
asistenti so se zaman trudili, da bi odprli pot pred njim. Ker je takoj po prihodu
odšel v obednico, so ga hoteli vsi videti. Za vrati je stala truma fantov, ki so
gledali v obednico, da bi ga videli, ko so se odprla vrata. Samo en pogled je za-
dostoval, da so si oddahnili in se prepričali, da je res med njimi. Težek kamen se
jim je odvalil od srca.« Ta anonimni pisec si nikdar ne bi mislil, da bo to pisanje
prišlo v arhiv in od tod v zgodovino. Majhna listina, vendar zadosti zgovorna.
Naslednjega dne so na koncu kosila pristopili predstavniki vseh razredov
in v italijanščini ali latinščini, v prozi in poeziji prebrali kratek pozdrav in do-
brodošlico. Nato so pod stebriščem pevci ob spremljavi godbe na pihala zape-
li himno. Don Bosko je prišel iz obednice in sede sredi povabljenih gostov in
predstojnikov poslušal akademijo, ki so mu jo pripravili. Ko je glasba utihnila,
so trije rokodelci oddeklamirali kratek dialog in mu izročili maketo cerkve in
Oratorija. Dobri oče je ves prevzet pozdravljal, se smehljal in zahvaljeval.
Cele tri dni nato še ni mogel delati pri pisalni mizi niti spovedovati, kajti
čutil se je še preslabega. Vendar je poslušal poročila posameznih višjih pred-
stojnikov in dajal ustrezna navodila. Obravnaval je tudi nekaj zunanjih zadev. O

37.4 Page 364

▲back to top


364
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
tem priča dvoje pisem z dne 25. aprila.1 O prvem bomo poročali v naslednjem
poglavju, o drugem pa bomo govorili tukaj, ker je povezano s potovanjem v Rim
in obravnava izmenjavo misli z ministrom Crispijem.
ZA POBOLJŠEVALNICE
Božji služabnik je pisal pismo komendatorju Janezu Krstniku Aluffiju, teda-
njemu tajniku v notranjem ministrstvu in pozneje prefektu pokrajine, ki je bil
vedno tesno povezan z osebo in spominom na don Boska.
2 in
-
3
preventivnega načrta
-
Ne vemo, kakšne posledice je imelo to pismo glede »preventivnega načrta«.
Kaj je bil ta načrt, lahko povzamemo iz pisma ministra Zanardellija dne 23. ju-
lija. Ta je sledil Crispiju. Zdi se, da moramo ta dokument povezati z Aluffijevim
pismom. Pod datumom 23. julij imamo obnovljeno prošnjo za Aluffija v korist
doktorja Albertottija,4 o kateri govori v pismu Aluffiju. Don Bosko zaradi svo-
jih namenov ni hotel opustiti akademskega predloga spoštovanega Crispija iz
slavne avdience meseca februarja.
-
1 Datum je podan s pripombo spodaj: »Prišel sem včeraj.«
2 Crispi je vodil ministrstvo od 26. decembra 1877 do 23. marca 1878. V novem ministrstvu je bil
predsednik Cairoli, notranji minister pa Zanardelli.
3 O tem bomo govorili pozneje.
4 Dodatek, št. 41.

37.5 Page 365

▲back to top


BiS 13 — 17. poglavje
365
V želji, da bi ustregel gospodu ministru, in v korist naše mladine sem pripravil spo-
menico, ki vlade ne bi stala preveč denarja.
Potem ko sem pripravil ustrezni spis in imel konferenco o tej zadevi, je prišlo do spre-
membe na ministrstvu in tako je bilo vse odloženo. Če bi vztrajali pri tej zamisli, sem
vam z najboljšo voljo na razpolago, in če tiste listine ne bi mogli najti, bi vam postre-
gel s prepisom in vam ga izročil.
Kakorkoli boste ukrenili v svoji modrosti, vas prosim, da sprejmete vedno mojo dob-
ro voljo za zmanjšanje števila porednih otrok in večanje števila dobrih državljanov.
Imam čast, da se imenujem vaše ekscelence vdanega služabnika
duh. Janez Bosko
Turin, 23. julij 1878
Ker smo našli don Boskovo »spomenico« za ministra Crispija, ki jo je obno-
vil za Zanardellija, jo dajemo bralcem v vpogled na najbolj primernem prostoru.
Ekscelenca!
Imam čast, da vas seznanim z osnovami, na katerih je zgrajen preventivni sistem za
vzgojo ogroženih otrok na javnih cestah in v hišah ter vzgojnih zavodih.
V želji, da bi ustregel vaši ekscelenci, navajam obenem nekaj krajev v Rimu, ki bi
mogli služiti temu namenu in so odvisni od vlade.
Ti kraji bi bili:
1. Stavba in dvorišče pred župniščem San Bernardo, ki ju uporablja vojaško po-
veljstvo 20. konjeniškega regimenta, za katerega pravijo, da se bo kmalu preselilo
drugam. Na skici, ki jo prilagam, je zeleno obarvano. Ko bi vlada izročila to stavbo,
bi markiz Berardi odstopil tisti del zemljišča, ki bi lahko služilo za uresničitev tega
načrta.
2. Stavba in dvorišče zavoda San Michele v Ripi.
3. Stavba in prostor, kjer so bili nekoč frančiškani, poznana z imenom Samostan za
zunanje misijone. Stoji med Quatro fontane in Santa Maria Maggiore.
4. San Cajo z zemljiščem in hišami, nedaleč od Quatro fontane.
5. Samostan Santa Agata, kjer so bivali redovniki doktrinarci v Trastevereju.
6. San Nicola dei Cesarini, stavba in dvorišče, kjer so bivali karmeličani. Tam je tudi
trg s tem imenom.
Če bi mi vlada odstopila katerega od teh prostorov; bi jih spremenil v zavod za ogro-
ženo mladino. Menim, da bi to lahko uresničili z malenkostno obremenitvijo vladinih
financ. Na tak način bi pomagali velikemu številu ubogih otrok, ki prosijo, da bi jih
sprejeli v zavod. Tako bi tudi pomagali, da ne bi bilo treba pošiljati z velikimi izdatki
v zavetišču v Turinu in S. Pier d'Areni.
V popolnem zaupanju in globoki hvaležnosti prosim Boga, da vas ohrani zdravega,
in se imenujem vaše uglednosti ponižnega prosilca.
duh. Janez Bosko
Rim, 21. februar 1878

37.6 Page 366

▲back to top


366
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
represivnega in preventivnega
-
-
-

37.7 Page 367

▲back to top


BiS 13 — 17. poglavje
367
SODELOVANJE VLADE
Ne da bi se vlada vmešavala v upravo, ne da bi kršila zakon dobrodelnosti, lahko
sodeluje na naslednje načine:
1. Najde prostor za zabavo ob prazničnih dneh, pomaga opremiti šole in zavetišča.
2. Najde hiše za zavetišča, priskrbi vse potrebno za obrtne šole, kjer bi se oskrbovanci
mogli izučiti kake obrti.
3. Vlada bi dovolila svoboden sprejem, dajala pa bi dnevnice ali mesečnine za oskrbo
sprejetih otrok. Sprejemali bi otroke, ki bi na osnovi dokumentov bili potrebni take
oskrbe. Pri tem bi si lahko pomagali s podatki, ki jih imajo na voljo kvesture.
Dnevni prispevek bi bil omejen na tretjino tega, kar plačuje država sirotišnicam; če
vzamemo za osnovo ječe in poboljševalnice v Turinu, bi to pomenilo 80 centov na
dan.
Na tak način bi država pomagala, vendar tudi pustila prosto pot zasebni dobrodel-
nosti državljanov.
SADOVI
Glede na izkušnje tridesetih let lahko povem naslednje:
1. Veliko fantov, ki pridejo iz ječ, je mogoče usmeriti k priučitvi kake obrti in jih uspo-
sobiti, da si sami pošteno služijo kruh.
2. Veliko fantov, ki so bili v nevarnosti, da bi se pokvarili, in so začeli delati nadlego
poštenim državljanom ali so že nadlegovali javno varnost, je spet našlo pot poštene-
ga državljana.
3. Iz uradnih zapiskov lahko razberemo, da je bilo vsaj sto tisoč fantov, ki smo jim po-
magali na ta način, usposobljenih za glasbo, leposlovni študij, za obrtnike, mojstre,
učitelje, pridne delavce, uradnike in veliko jih je tudi stopilo v vojaški stan. Nemalo
med njimi, ki so bili nadarjeni, jih je lahko obiskovalo univerzo in so postali profesor-
ji, zdravniki, pravniki, inženirji, notarji, lekarnarji in podobno.
Tukaj naj poročamo tudi o pogovoru, ki ga je blaženi imel s turinskim pre-
fektom. Nimamo točnih podatkov o času tega razgovora in tudi ne o osebah, ki
so se ga udeležile. Vendar se nam zdi, da med ministrskim načrtom za mesto
Rim in Generalo v Turinu teče časovno vzporedje.
Neredi v Generali so bili tako hudi, da je bila oblast močno v skrbeh. Priš-
lo je tako daleč, da so celo streljali na fante in je bilo več žrtev. Prefekt, ki je
imel priložnost, da je govoril z don Boskom, ga je prosil, da bi bil pripravljen
prevzeti vodstvo poboljševalnice. Don Bosko je odgovoril, da z njegove strani ni
nikakršnega zadržka, da pa je prepričan, da država ne bi nikoli njemu zaupala
kake poboljševalnice.
»In zakaj ne?«
»Ker pravijo, da hoče don Bosko preveč verske dejavnosti. Toda jaz sem
prepričan, da brez vere pri mladini ni mogoče doseči nič dobrega.«
»Oh, ne govorite tako. Da mi nočemo vere? Nasprotno, mi prvi priznavamo
njeno potrebo. Zato bi bili zadovoljni, če bi vi s tem sredstvom mogli obvladati

37.8 Page 368

▲back to top


368
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
te nesrečneže. Če mi dovolite, bom pisal njegovi ekscelenci ministru za notranje
zadeve in mu predložil, naj vam zaupa vodstvo.«
»Ponavljam, da moj način vzgoje ne bo vladi po volji.« Sedaj je don Bosko
razložil svoj vzgojni sistem: pogosto prejemanje zakramentov, verski pouk,
predhodni nadzor, osvajajoča ljubezen in relativne prednosti.
Prefekt ga je pozorno poslušal in ni videl resnih ovir za svoj načrt. »Posku-
simo,« je dejal. »Pisal bom ministru in videli boste.«
»Oh, mislim, da bi vlada zelo težko privolila v to.«
»Jaz pa menim, da je zelo preprosto.«
Prefekt je takoj pisal in bilo je treba dolgo čakati na odgovor. Bil je venec
pohval za don Boska, odobravali so zamisel in so svetovali nadaljnje dogovar-
janje. Ni bilo boljše rešitve, kot vodstvo Generale zaupati don Bosku. Uspeh ni
mogel izostati. Prepričani smo lahko, da do podobnih žalostnih dogodkov ne
bo več prišlo. Takoj so poklicali Božjega služabnika in mu sporočili odgovor:
»Vidite, vidite, sem imel prav?«
»Prevelik korak,« je odvrnil don Bosko in zmajal z glavo. Vendar se je začel
dogovarjati, ker ni hotel, da bi po njegovi krivdi ugasnila lučka upanja. Toda
zahteval je popolno neodvisnost v verski vzgoji. Hotel je sam voditi zavod. Dr-
žava naj bi plačala 80 centov na dan za vsakega fanta. Odpravili naj bi sobne
stražarje. Največ, kar bi dovolil, bi bila četica vojakov pri vratih. Prefekt ni videl
v tem nič nemogočega. Toda minister je odgovoril, da hoče don Bosko iz vseh
tistih fantov narediti duhovnike, teh pa da je že tako preveč. Na tako neslaven
način se je končala ta plemenita pobuda in tako se je bolj ali manj morala kon-
čati tudi podobna pobuda v Rimu.
SPOR Z ORDINARIJEM
V kupu pisem, ki so se v zadnjih tednih nakopičila na don Boskovi pisalni
mizi, je bil zavoj, ki je prihajal iz Rima. V njem so bila tri pisma: odvetnik Leono-
ri mu je pošiljal dvoje dokumentov s podpisom kardinala Ferrierija in seznam
privilegijev, ki so bili priznani kot upravičeni.
Najprej povejmo nekaj o tem seznamu. Bralci naj si prikličejo v spomin,
da je kardinal Ferrieri 14. novembra 1877 ukazal don Bosku, naj predloži do-
kumente, s katerimi bo dokazal papeška dovoljenja. Dne 21. decembra je isti
kardinal potrdil prejem in mu sporočil, da bo Sveta kongregacija za škofe in
redovnike vse točno preverila. Sodnijsko so ločili utemeljene od neutemeljenih,
to je uradno priznanih od Rima. Tako so končno odpravili privilegij, ki ga je don
Bosko imel za tako silno pomembnega, da mu ni bilo treba prositi škofov za
odpustnice.
Toda privilegiji so samo posredno vstopali v kardinalovo sporočilo. Ta mu
je sporočal, da mu posreduje odredbo turinskega nadškofa v zadevi nesoglasij,

37.9 Page 369

▲back to top


BiS 13 — 17. poglavje
369
ki so nastala med njima, in našteva sredstva za odpravo le-teh. Prepis ukrepov
vsebuje šest »prošenj« msgr. Gastaldija in šest odgovorov Svete kongregacije, ki
odpravljajo pomembne privilegije, ki jih je don Bosku podelil Pij IX.
Z namenom, da bi odpravila nesoglasja med vašo ekscelenco in duhovnikom Jane-
zom Boskom, predstojnikom salezijanske družbe, zaradi privilegijev, ki jih on izvaja
v turinski nadškofiji, je Sveta kongregacija za škofe in redovnike štela za koristno, da
bi predložili imenovane privilegije. Iz listin, ki jih je predložil, je bilo mogoče razbrati,
da nekateri niso bili avtentični, drugi, ki jih je prejel vivae vocis oraculo, pa se tičejo
zlasti oprostitev od prošnje ordinarijem za odpustnice, ki so predpisane v odloku
Romani Pontifices z dne 25. januarja 1848 Svete kongregacije Super Statu Regula-
rium za podelitev redovne obleke postulantom. Preden se je začelo preverjanje teh
dokumentov, smo obvestili vašo ekscelenco in vi ste, da bi odstranili vsak razlog za
spor, 27. decembra 1877 poslali naslednji dopis:
1. Salezijansko družbo je treba prisiliti, da bo izvajala zahteve odloka z dne 25. ja-
nuarja 1848.
2. Naj se ne vmešava v pridiganje in podeljevanje zakramentov, razen v soglasju s
svetimi kanoni.
3. Naj brez mojega dovoljenja ne objavlja čudežev, ki naj bi se zgodili v Turinu ali v
moji nadškofiji.
4. Naj ne objavljajo odpustkov za moje škofljane, ne da bi jaz prej preveril njihovo
pristnost.
5. Naj ne dovoljuje maševati v njihovih cerkvah duhovnikom, ki niso člani njihove
Družbe.
6. Na splošno naj se prisili to Družbo, da se bo podredila oblasti nadškofa, razen v
točkah, v katerih Konstitucije, ki jih je potrdil Sveti sedež, dovoljujejo izvzetje.
Potem ste dodali: »Jaz ne želim drugega. Prosim Sveto kongregacijo, da bi opustila
vse preverjanje preteklih dogodkov, ki jih don Bosku in njegovim iz srca odpuščam,
čeprav so bile to težke motnje. Da bo le v prihodnje vse v miru in slogi.« Ko je Sveta
kongregacija vse to temeljito razmislila in o vsem obvestila svetega očeta v avdienci
dne 22. marca 1878, je njegova svetost blagovolila ukazati, da se sporoči vaši eksce-
lenci naslednje:
1. Prepričani, da je pravkar preminuli papež Pij IX. sicer duhovniku don Bosku, kakor
trdi, vivae vocis oraculo dal izvzetje od izpolnjevanja dekreta z dne 25. januarja
1848, pa gotovo ni hotel, da se ne bi izpolnjevala vsebina, ki je v korist discipline
redov, redovnih družb in drugih ustanov, ki so mu bile toliko pri srcu, kakor je on
sam pred smrtjo jasno zagotovil tej Kongregaciji. Zato ta Sveta kongregacija s tem
odlokom odreja, da mora salezijanska družba ta odlok zvesto izpolnjevati.
2. Salezijanska družba se ne sme vmešavati v pridiganje in podeljevanje svetih zak-
ramentov, razen v popolnem soglasju s svetimi kanoni in kanoničnimi predpisi.
3. Brez dovoljenja škofa, v čigar škofiji naj bi se zgodili, ne sme objavljati čudežev.
4. Ko bo šlo za odpustke, ki so bili dodeljeni salezijanski družbi, jih ne bo smel obja-
viti, ne da bi prej predložil dokazilo nadškofu, da on preveri njihovo avtentičnost.

37.10 Page 370

▲back to top


370
celebreta
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
visto
Odvetnik, ki je don Bosku poslal to pisanje, je kljub temu da ni bil zadovo-
ljen s to odločbo, don Bosku svetoval, naj slepo uboga in naj brez pomišljanja
gre k nadškofu, da bosta skupaj pregledala rimske odločitve in mu bo tudi govo-
ril o suspendiranih duhovnikih.5 Glede pokorščine don Bosko ni potreboval,
da bi mu kdo dajal nasvete. Kar se tiče obiska pri nadškofu, ne vem natančno,
kdaj je bil. Toda za 4. maj se je to moralo že zgoditi. Don Bosko je šel na škofijo
z don Lazzerom, ki je med avdienco ostal v predsobi in slišal, da je monsinjor
zelo glasno govoril. Ko je blaženi prišel iz nadškofove pisarne, je bil tako za-
mišljen, da do Consolate sploh ni spregovoril besedice (četrt ure hoje). Končno
je don Bosko smehljaje se dejal: »Kako čudovit človek! Ni mi dal, da bi odprl
usta. Ves čas je samo on govoril.« Kljub vsemu – led je bil prebit. Tako je 4. maja
monsinjor zaupno prosil don Boska, da bi prišel v nadškofijo, »ker mora nujno
govoriti z njim«. Don Bosko je šel. Naslednjega dne, 6. maja, mu je iz Erema, po-
letne hiše semenišča, njegova ekscelenca pisala pismo, ki se je začenjalo takole:
»Če ima vaša uglednost svoje redovnike za svete redove za prihodnje kvatre,
potem ne zamujajte. Pošljite seznam v mojo pisarno in navedite za vsakega ime,
priimek, škofijo, v kateri je rojen, starost, potrdilo, da je vezan z večnimi zaob-
ljubami v salezijanski družbi in katere redove je že prejel, če jih je prejel.« Nato
5 Dodatek, št. 42.

38 Pages 371-380

▲back to top


38.1 Page 371

▲back to top


BiS 13 — 17. poglavje
371
je dodal, da bo, če bo dobil zagotovilo za dober potek neke zadeve,6 ki se tiče
župnika in župnije Santi Martiri, prišel za 24. maj k Mariji Pomočnici, da se ji
zahvali za vse prejete milosti. Glede druge zadeve, katere rešitev je pričakoval
od kard. Bartolinija, je rekel, da se bo, če bodo stvari dobre kazale, pred 24. ma-
jem odpravil »v novo hišo Marije Pomočnice, da se zahvali«. Nato je nadaljeval:
»Če bo vaša uglednost z molitvami in drugimi sredstvi, ki bi jih mogoče imeli
pri roki, lahko dosegla to uslugo, upam, da bomo začeli novo obdobje miru in
lepega soglasja. Na koncu je pripisal: »Sem tukaj, da si odpočijejo moji možgani
in srce in sem ves sredi spominov na te svete Samotarje, ki so cela stoletja pos-
večevali te samotne kraje.7 Toda najpozneje prihodnji petek bom spet pri svoji
delovni mizi.« Don Bosko mu je naslednji četrtek takole odgovoril:
Velečastita ekscelenca!
Iz vsega srca se zahvaljujem vaši spoštovani ekscelenci, da ste sprejeli naše klerike za
prihodnje quattro tempora [kvatre].
Prilagam seznam. Druge listine bomo dostavili v nadškofijsko pisarno.
Iz vsega srca prosim in bom storil, da bodo prišli tudi drugi, da se znana zadeva
konča v prid cerkveni oblasti. V ta namen sem že naročil posebne molitve, ki se bodo
opravljale ves mesec maj.
Poleg tega bomo opravljali še posebne molitve za vaše zdravje, ki se mi zdi – po pra-
vici povedano – zelo načeto.
Ko sem preteklo nedeljo prišel domov, sem našel pismo kardinala Franchija, v kate-
rem me v vašem imenu vprašuje o pozivu glede cerkve sv. Janeza Evangelista v pove-
zavi s cerkvijo San Secondo, in to brez cerkvenega dovoljenja. Odgovoril sem, kakor
sem imel že priložnost odgovoriti vaši ekscelenci, da poziv velja samo za salezijanske
sotrudnike. To sem storil v Salezijanskem vestniku, ki se tiska v Genovi, in da smo to
cerkev priporočili in začeli zidati s priporočilom Pija IX. in z dovoljenjem krajevne
cerkvene oblasti, ki je vse vernike prosila za sodelovanje. Ker sem ukazal, da naj se ne
uporablja več izraz Spomenik, menim, da je odpravljena vsa težava.
V upanju, da nas boste počastili na dan Marije Pomočnice, vam zagotavljam popolno
spoštovanje in vdanost. Najvdanejši služabnik
duh. Janez Bosko
Turin, 9. maj 1878
O vprašanju, ki se ga je dotaknil kardinal Franchi, bomo pisali v osem-
najstem poglavju. Nadškof je ponovno prosil don Boska, da bi prišel k njemu
11. ali 12. maja, da bi se dogovorila za ordinacije. Blaženi ga je obiskal 12. maja,
ga obvestil tudi o birmi in mu naslovil naslednje pismo:
Velečastita ekscelenca!
Danes sem prešel vse kraje, kjer poučujejo katekizem, in razmislil o času, ko bi bili
6 V pismu govori o določeni »zadevi«, kar nakazuje, da sta se o tem menila v avdienci 5. maja.
7 Prim. MB XII, str. 175 [BiS XII, str. 115].

38.2 Page 372

▲back to top


372
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
ZDRAVSTVENE ZADEVE
Don Bosko se je moral kmalu po svoji vrnitvi v Oratorij obvarovati pred temi
udarci. Proti koncu marca so odkrili, da v mestu razsaja vnetje veznice, zelo na-
lezljiva očesna bolezen. Turinski prefekt je določil zdravniško komisijo, ki naj bi
obiskala zlasti vzgojne zavode in šole. Med prvimi so zaprli prav te, ker so ugo-
tovili, da se bolezen širi med učenci. Sledil je Kolegij za zunanje misijone, ki ga je
vodil teolog Ortalda. Končno je prišel na vrsto tudi Oratorij. Komisija je nekaj dni
vse natančno preiskovala. Med člani komisije je bilo čutiti pretirano zagnanost,
kar je predstojnike zaskrbelo in je katehetu don Veronesiju dalo osnovo, da je
zaslutil prevaro. Drugi dan pregledovanja je med drugimi spet predstavil nekaj
fantov, za katere so zdravniki rekli, da so v zelo nevarnem stanju. Ker ti gospod-
je niso nič sumili, so jih proglasili za popolnoma zdrave. Ko so potem zvedeli
za postopek, so bili vsi iz sebe. Toda stvar ni ostala brez posledic. Osebnemu
pregledu je sledil še pregled hiše. Nato so sestavili poročilo, ki so ga predložili
prefekturi. V njem so poročali, kako v Oratoriju zanemarjajo vse higienske pred-
pise, in nakazali dvoje žarišč, od koder se širi bolezen. Zahtevali so popolno osa-
mitev obolelih in postavitev novih oddelkov ali popravilo starih, kjer bi bilo bolje
poskrbljeno za zdravje. Ta druga odredba je pomenila isto kot zapreti Oratorij.
Prefekt je bil bolj uvideven: namesto da bi zahteval takojšnjo izpolnitev ukaza, je
vse prepustil don Boskovi razsodnosti in odločil, da naj prihodnji pregled ugoto-
vi, ali so bili ukazi izpolnjeni.8 Ko je don Bosko zvedel za prefektovo odredbo, je
takoj ukazal, kaj naj bi se naredilo v času njegove odsotnosti.
Odredba se je glasila:
Ukrepi za preprečitev širjenja obolenja veznice: 1. Odstranitev vseh, ki so
težko oboleli. Od teh se je že nekaj popolnoma zdravih vrnilo, kot je to mogoče
razbrati iz zdravniških potrdil. 2. Takojšnja izločitev tistih, ki so bili samo malo
prizadeti. 3. Natančno zdravljenje po zdravniških predpisih, kot je bilo naročeno
8 Dodatek, št. 43.

38.3 Page 373

▲back to top


BiS 13 — 17. poglavje
373
po prvem obisku. 4. Prebeliti stebriščne stene in stopnice, hodnike itn. 5. Prekini-
ti sprejemanje novih gojencev vse do jeseni. 6. Dodati še tri uslužbence za snago
v spalnicah, razredih, obednicah, stopnicah itn. Drugega niso zahtevali.
Pričakovali so, da se bo komisija vrnila in ugotovila, ali so ukazi izpolnjeni.
Toda 13. maja je prišel ukaz za zaprtje Oratorija, češ da so po drugem pregledu
ugotovili, da se ni popolnoma nič storilo. Tokrat je don Bosko lahko odgovoril
z večjo gotovostjo.
Velespoštovani gospod prefekt!
Z velikim presenečenjem sem prejel obvestilo o drugem higienskem pregledu našega
zavetišča.
Po tem poročilu naj bi ugotovili več nepravilnosti, poleg tega pa naj ne bi bilo upošte-
vano niti eno navodilo, ki jih je predlagala komisija na prvem obisku in zaradi česar
je bil izdan ukaz za zaprtje tega dobrodelnega zavetišča.
Spoštljivo prosim vašo uglednost, da vzame na znanje, da po prejemu vaše okrožnice
ni bilo v naši hiši nobene druge zdravstvene komisije, kajti če bi se člani komisije
vrnili, bi lahko ugotovili, da smo upoštevali vsa navodila, kakor so bila izrečena, ko-
likor nam je bilo mogoče to storiti.
Navodila, ki naj bi jih izpolnili, so (glej zgoraj). Sicer pa lahko vaši uglednosti zago-
tovim, da je bila vedno skrb našega zavoda, da bi tako materialno kakor moralno
sodeloval za skupno zdravje vseh, in obljubljam, da se bo to dogajalo tudi v prihod-
nje, četudi zavod nima nikakršnih stalnih dohodkov in sprejema zastonj zapuščene
in revne otroke.
Upam, da bom v vaši uglednosti našel dobrohotno oporo, kakor je to bilo v preteklo-
sti, medtem ko imam čast, da se izrečem vaše spoštovane uglednosti najponižnejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 14. maj 1878
Medtem ko je prefekt v zadregi odlašal z odgovorom, je blaženi zato, da bi
se zavaroval pred nepredvidenimi napadi, šel k specialistu za očesne bolezni,
da bi prevzel zdravstveni nadzor, dokler ne bi izginil najmanjši sum te bolezni.
Našel ga je v mladem zdravniku Losani, kateremu je pisal:
Velespoštovani gospod doktor Losana!
Da bi ustregel vsem zahtevam zdravniške komisije za boj proti Congiuntivite [obole-
nje veznice], potrebujem zdravnika strokovnjaka, ki bi se zavzel za naše uboge dečke.
V ta namen prosim vašo uglednost, da bi bili na voljo za to dobrodelno uslugo.
Z veseljem vas vabim, da bi prevzeli to nalogo, ker vidim v vas nekdanjega fanta
Losana, s katerim sem bil zaupen prijatelj in me nanj veže očetovska naklonjenost.
Zahvaljujem se vam že vnaprej za to uslugo in želim vam in vsej vaši družini, na ka-
tero me veže marsikaj, ves nebeški blagoslov. Imejte me v spoštovanju in hvaležnosti
vaše uglednosti za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Od doma, 22. maj 1878

38.4 Page 374

▲back to top


374
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Oratorija niso zaprli. Vendar nadlegovanja zaradi higiene niso ponehala.
Dne 12. junija je don Bosko sprejel sporočilo Pokrajinskega šolskega sveta, da
so se 10. junija postavili na strogo stališče: zdravstvena komisija naj bi obiskala
Oratorij in ugotovila število gojencev, ki jih je mogoče sprejeti brez nevarnosti
za javno in zasebno higieno, obenem pa bi ugotovila, ali še kak gojenec boleha
za vnetjem veznice. »V kratkem« je imel širok pomen, kajti šele v septembru
je Pokrajinski šolski svet uresničil odločitev iz meseca junija, kakor je prefekt
Vaini sporočil 11. septembra in sklenil s temle priporočilom: »Ne dvomim, da
bo vaša uglednost sprejela komisijo z vsem spoštovanjem, ki se spodobi za tako
pomembno nalogo v dobro družin, ki zaupajo svoje otroke zavodu, in v korist
javne higiene, in zato, da bi izpolnili priporočila, ki nam jih bo dala higienska
komisija.« Don Bosko mu je spoštljivo odgovoril:
-
-
-
Doktor Polto je imel najboljši namen. Zdravniki so ob obisku spalnic dejali,
da je premalo zraka, on pa je trdo odgovoril: »Pojdite in poglejte si podstrešne
sobice, kjer so otroci cele dneve zaprti in kjer se kuha, spi, pere. Ne morejo dvig-
niti glave, ne da bi zadeli ob strop.« Jožefu Rossiju je zaupal, da so njegovi kolegi
hoteli od njega izsiliti, da bi podpisal poročilo, ki se ne sklada z resničnostjo.
On pa, namesto da bi storil kaj podobnega, je bil pripravljen raje odpovedati
se službi. Komisija je izjavila, da zavod lahko sprejme 275 gojencev. Tako so
preprečili zaprtje zavoda. Vendar je don Bosko bil obvezan zmanjšati število
gojencev. Ko so prihajale matere in priporočale svoje sinove za sprejem, jim
je odgovarjal: »Ne smem jih sprejeti. Pojdite h gospodu prefektu in ga prosite
za dovoljenje.« Prefekt je, ko je videl tisto brezkončno procesijo mater, izgubil
potrpljenje in sporočil don Bosku: »Sprejmite toliko fantov, kolikor hočete, ven-
dar naj me ne prihaja nihče več nadlegovat zaradi te stvari.«
Lažno poročilo prefektu in druga zdravstvena inšpekcija sta potrdila sum
o podtalni zaroti proti Oratoriju, ki je hotela zapreti zavod. Dejstvo je, da si je

38.5 Page 375

▲back to top


BiS 13 — 17. poglavje
375
Šolski svet po neuspelem poskusu zaprtja zavoda začel prizadevati, da bi zaprli
gimnazijo. Ker pa je zadeva, ki se je začela leta 1878, dosegla svoj višek leta
1879, bomo o tem poročali v naslednjem zvezku.
ŠOLSKE ZADEVE
Toda ne samo iz prefekture, temveč tudi z občine je pihal don Bosku naspro-
ten veter. V drugi polovici meseca maja je občinski svet brez kakršne koli ute-
meljitve prekinil podporo 300 lir, ki so jih že trideset let prejemale večerne šole.
Don Bosko je prvi uvedel večerne šole v Turinu. Občinska oblast je bila z delom
šol tako zelo zadovoljna, da je določila to podporo za stroške za razsvetljavo. Don
Bosko se je 12. maja potožil zaradi hladnega odnosa občine do njega, medtem ko
je Oratorij vedno zelo upoštevala, saj je bil tudi velik ponos mesta. Toda vzrok ni
mogel biti drugačen kot tisti, ki je že odrekel podporo jesenskim šolam.9
In iz katerega razloga so dali zapreti zunanje osnovne šole? Don Bosko jih
je vzdrževal dolga leta, ko je 31. oktobra 1876 dobil od Pokrajinskega šolskega
odbora ukaz, da naj jih zapre, ker po mnenju te komisije prostor zanje ni pri-
meren. Prej pa je naslovil na občino prošnjo, da bi v tisti četrti ustanovili šolo,
ki bi lahko sprejela vse otroke z njihovimi družinami. Občinska uprava je »rade
volje« privolila.10 Božji služabnik, ki je dobro poznal šolske razmere v tem pre-
delu mesta, je občinski upravi sporočil svoj odgovor.
Veleugledni gospod prefekt!
Prejel sem vaše spoštovano pismo z dne 31. oktobra, v katerem mi sporočate odločitev
Pokrajinskega šolskega sveta glede notranjih šol za gojence tega zavetišča in za uboge
dečke zunanjih šol. Zelo me veseli, da je občinska uprava poskrbela za osnovne šole v
tem tako gosto naseljenem delu mesta. Toda te šole bodo le s težavo dosegle otroke iz
nižjih plasti ljudstva, ki obiskujejo naše šole. To so otroci, ki jim je zaradi porednosti
ali zato, ker so slabo oblečeni, onemogočen vstop v javne šole. To so otroci, za katere
je tvegano, da jih bo treba prej ali slej poslati v poboljševalnice. Kar se tiče prostorov,
ki so v slabem stanju, moram obvestiti V. E., da so bili le začasni, medtem ko so bili
razredni za šolo v popravilu. Sedaj je že vse urejeno. Razredi za to vrsto šol so v stavbi,
ki stoji nasproti zavodu na Vii Cottolengo. Sicer pa v delu za najnižjo stopnjo in najbolj
zapuščeno mladino naše družbe rad sprejemam navodila, ki bi mogla pomagati temu
koristnemu cilju, in bom storil vse potrebno, da se bodo tudi udejanjili.
Z najglobljim spoštovanjem imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najponižnej-
šega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. november 1878
9 Prim. MB XII, str. 358 [BiS XII, str. 288]. Za to zadevo preberite pisma, ki sta si jih izmenjala don
Bosko in občinska uprava. Dodatek, št. 44.
10 Pismo De Amicisa, št. 150, v imenu prefekta (31. oktober).

38.6 Page 376

▲back to top


376
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Ko je Pokrajinski šolski svet videl odločno stališče blaženega, da hoče na-
daljevati to ustanovo, je zahteval seznam učiteljev in točno oznako kraja, kjer so
šole, kakor tudi število učencev v posameznih razredih.11 Don Bosko je odgo-
voril zadovoljivo, tako da ni bilo več ugovorov. Toda v tistih dneh se je pojavila
nevarnost, da bi zaprli gimnazijo.
SMRT TREH VELIKIH DOBROTNIKOV
Govorili smo o velikih denarnih stiskah, v katerih je bil Oratorij zaradi don
Boskove odsotnosti. Darovi, zlasti po zaslugi Vestnika, niso manjkali, saj je znal
pridobivati dobrotnike. Toda dolgovi so vedno znašali velike vsote. Tedaj je
Božja previdnost hotela, da je dejanje nepričakovane velikodušnosti prineslo
veliko pomoč don Boskovim financam, čeprav je to bilo povezano z veliko ža-
lostjo za don Boska. Dne 27. aprila je umrl baron Kamilo Bianco di Barnabia, ki
ga je don Bosko nadvse cenil in ki mu je vračal svojo naklonjenost. Ko je umrl
dedič, ki mu je pred leti zapustil svoje imetje, je razveljavil oporoko in imenoval
za dediča vsega svojega imetja don Boska, seveda z mnogimi obveznostmi. Tako
je bilo mogoče poravnati velike dolgove. Čeprav še niso vedeli za zadnjo odlo-
čitev pokojnika, so že opravljali posebne molitve za pokoj njegove duše, ker je
bil ves čas velik prijatelj, dobrotnik in oče salezijancev. Don Bosko je poslal 28.
aprila svoje klerike, ki so ob mrtvaškem odru na stanovanju opravljali oficij za
umrle in molili rožne vence po štirje obenem.
Don Bosko, ki se je komaj držal na nogah, je z veliko težavo šel obiskat bol-
nika v njegovi zadnji uri. Baron, ki se ni več zavedal navzočnosti okoli stoječih,
se je prebudil, ko je zaslišal don Boskov glas, pokazal svoje zadovoljstvo in z
veseljem prejel njegov blagoslov. Božji služabnik je za vedno ohranil barona v
najljubšem spominu. Malo pred smrtjo je iz skrinjice vzel fotografijo in jo brez
besed izročil don Lemoynu. Don Lemoyne jo je vzel v roke, jo gledal in dejal: »To
je podoba barona Bianca.«
»Da, to je podoba mojega velikega prijatelja,« je odvrnil blaženi in solze so
mu stopile v oči.
Don Lemoyne mu je hotel fotografijo vrniti, toda on je rekel: »Ne. Imej jo ti
in jo čuvaj.« Don Lemoyne je to razumel kot željo, da bi napisal spomin na tako
uglednega dobrotnika. Gotovo je način, kako je don Bosko to izrekel, naredil
vtis na bodočega življenjepisca, ki je videl v tem dejanju nekaj skrivnostnega.
Baron Bianco je bil eden tistih plemenitih Piemontčanov, ki so se odlikovali
po svoji ljubezni do Cerkve in vdanosti do papeža. Tudi on se je, ko so prišli
novi časi, umaknil z dvora in iz javnih služb in je z vsemi sredstvi podpiral Sveti
sedež in reveže. Za nas so pomembne nekatere besede, ki jih je zapisal v oporo-
11 Pismo, kakor zgoraj, št. 156 (11. november).

38.7 Page 377

▲back to top


BiS 13 — 17. poglavje
377
ko, ki nosi datum 2. januarja 1877. Potem ko je razglasil za svojega popolnega
dediča don Boska, ki ga imenuje svojega »velikega prijatelja«, in potem ko je
izjavil, da upa, »da bo naredil njegovi svetosti papežu Piju IX. ljubo dejanje in
da od njega prosi blagoslov«, nadaljuje: »Ker ima ta veliki človek don Bosko
sovražnike, izjavljam, da on ne pozna moje odločitve, in za to zastavljam svojo
častno besedo.«
Toda hudobni jeziki so če ne v tem pa v nečem drugem našli povod za svoje
govorjenje. Slišati je bilo mogoče trditve o vrednosti dediščine, ki je doletela
don Boska. Od ust do ust so šle neizmerne vsote, milijoni in milijoni, ki so padli
z nebes, zato nima več nikakršnega razloga, da bi prosil za miloščino. Toda res-
ničnost je bila precej pod temi pretiravanji. In ker je širjenje takih govoric resno
ogrožalo dobro voljo darovalcev, je Vestnik kratko odrezal in objavil izjavo, ki je
postavila stvari na svoje mesto. Da bi Božji služabnik javno izrazil svojo hvale-
žnost, je ob tridesetem dnevu smrti 28. maja v župniji Santa Teresa pripravil
pogrebno slovesnost, na katero je povabil ugledne osebnosti.
Le malo pozneje je zadela don Boska ponovna žalost: 3. maja je izgubil še
drugega velikega prijatelja in znamenitega dobrotnika markiza Fassatija, gore-
čega kristjana in velikega občudovalca papeža. Tudi v Oratoriju so veliko molili
zanj. Za pogrebne slovesnosti na trideseti dan smrti je don Bosko povabil čim
več uglednih osebnosti z naslednjo kratko, pa pomenljivo okrožnico.
POGREBNA SLOVESNOST
Dečki Oratorija sv. Frančiška Saleškega, žalostni zaradi izgube markiza Dominika
Fassatija, bodo opravili pogrebno slovesnost v korist duše pokojnika v cerkvi Marije
Pomočnice dne 5. junija ob sedmi uri zjutraj.
Vašo uglednost spoštljivo vabimo na udeležbo. Če bi bili zadržani, bodite tako dobri
in dvignite molitev k Bogu in prošnjo za dušo toliko objokovanega dobrotnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. junij 1878
Malo pred smrtjo teh dveh turinskih patricijev je 6. aprila odšel k večnemu
počitku veliki zaščitnik blaženega don Boska kardinal Berardi.
Od poletja 1877 je imel velike težave s svojim zdravjem. Kap je končala
njegovo življenje. Bil je deset let kardinal, kar si je zaslužil z izredno službo Sve-
temu sedežu na začetku papeževanja Pija IX. Rodil se je v Ceccanu 28. decembra
1810.
Odhod teh treh starih in velezaslužnih prijateljev je globoko užalostil don
Boskovo dušo. Zaslužijo si, da jih don Boskovi sinovi ohranijo v večnem hvalež-
nem spominu.

38.8 Page 378

▲back to top


18. poglavje
CERKEV SV. JANEZA EVANGELISTA – SPOMENIK PIJU IX.
Dan, ko so položili temeljni kamen te cerkve, je brez dvoma bil za don
Boska lep dan. Na to se je pripravljal dvanajst let. Misel, da bi na Viale del Re
zgradili cerkev v čast sv. Janezu Evangelistu, je bila res spočeta leta 1869, a da bi
postal lastnik zemljišča, kjer bi postavil oratorij sv. Alojzija, je zahtevalo leta in
leta prizadevanja. Njegov namen je bil s to stavbo ovekovečiti spomin Pija IX., ki
je pri krstu prejel ime apostola, ki ga je Jezus najbolj ljubil in kateremu se je don
Bosko čutil v marsičem dolžnika. Vendar je to javno povedal šele po smrti tega
velikega papeža. Dokaz, da je bil njegov sklep izrečen še pred papeževo smrtjo,
je dejstvo, da se je leta 1877 dobil dobrotnik, ki je prevzel stroške za glavna
vrata in je univerzitetnemu profesorju Jožefu Boidiju da Castellazzo Bormida
naročil, naj bi jih okrasil s podobami, ki ponazarjajo velika dejanja Pija IX.
Arhitekt grof Edvard Arborio Mella, dober poznavalec srednjeveške sakral-
ne umetnosti, je naredil načrt za cerkev v romansko-lombardskem slogu iz leta
1200. Zgrajena naj bi bila na štirikotnem zemljišču, dolgem 60 in širokem 22
metrov. Imela bi tri ladje, od katerih bi bila srednja dvakrat tako velika kakor
stranski. Uporabna površina bi znašala 1100 kvadratnih metrov, tako da bi
mogla zlahka sprejeti 2500 ljudi. Na sredini pročelja bi se dvigal zvonik, visok
45 metrov. Ob Božji hiši je don Bosko želel imeti zavetišče za 300 notranjih
gojencev, ki bi bilo podružnica Oratorija s potrebnimi prostori za praznični ora-
torij in večerne, dnevne in nedeljske šole v korist otrokom iz okolice, te so zale-
zovali valdežani, ki so imeli svoje svetišče nedaleč stran.
Toda kje naj bi Božji služabnik dobil sredstva, da bi izpeljal ta drzni načrt?
Pričakoval jih je od Božje previdnosti in velikodušnosti vernikov. Že leta 1870
se je z okrožnico obrnil na javno dobrodelnost in izrazil upanje, da bi končali
dela v dveh letih. Toda pri tem ni računal na krivoverce, ki so živeli v okoli-
ci in so nastavili tisoč ovir, zaradi česar je bilo izgubljenega ogromno časa in
so narasli denarni stroški. Toda če je bil blaženi končno prepričan, da je kako

38.9 Page 379

▲back to top


BiS 13 — 18. poglavje
379
dejanje Bogu po volji in za zveličanje duš, mu je hudič lahko nastavljal še take
težave, a je na koncu zmagal on in hudič se je moral umakniti s polomljenimi
rogovi. Tako se je zgodilo, da je maja 1877, ko je s svojo vztrajnostjo premagal
vse ovire, mogel nadškofu predložiti načrte v odobritev. Msgr. Gastaldi je 13.
maja 1877 napisal in podpisal na načrt stavbe: »Potem ko smo preverili načrte
za cerkev sv. Janeza Evangelista, ki naj se zgradi v nadškofijskem mestu, jih rade
volje odobravamo.« To je bila zadnja formalnost. Pod vodstvom inženirja Anto-
na Spezie so dela hitro napredovala in avgusta, potem ko so izkopali temelje in
postavili osnovne zidove, so se zunanji zidovi že bližali stropu.
Na kak način se je blaženi don Bosko spravljal h gradnji poslopij, nam je
deloma sam povedal. Leta 1877 ga je neka gospa, ki je sodelovala pri gradnji
cerkve v Castagnetu di Pisa, prosila za nasvet, kako bi mogla dobiti potrebna
sredstva. Odgovoril ji je:
Velespoštovana gospa Marianna Moschetti!
Treba bi bilo videti načrte, ki naj bi jih uresničili, in ugotoviti možnosti, kako bi jih
uresničili. Povedal vam bom, kar se mi zdi primerno v Gospodu.
1. Moliti in povabiti druge k molitvi ter opravljati sveta obhajila k Bogu. To je nadvse
uspešno sredstvo, da si zaslužimo milosti.
2. Povabiti župnika, da se postavi na čelo dveh odborov, kolikor mogoče številnih:
enega moškega in drugega ženskega. Vsak član tega odbora naj se podpiše za plačilo
treh deležev na leto.
Hkrati naj vsak izmed njih išče darovalce v denarju, delu in materialu. Povabite ene-
ga, da bi poskrbel za oltar, drugi za prižnico, za svečnike, zvon, barvno okno, glavna
vrata, stranska vrata, okna itn. Vendar vsak samo za eno stvar. Če bi mogel govoriti
z župnikom, bi mu zaupno svetoval še drugo sredstvo. Vendar tega nočem napisati
na papir.1
Prosil bom Boga, da se bo vse lepo izteklo. Moje edino zanesljivo sredstvo je bilo zau-
panje v Jezusa v najsvetejšem Zakramentu in Marijo Pomočnico.
Bog naj vas blagoslovi in molite zame, ki ostajam vedno v J. K. najponižnejši služab-
nik.
duh. Janez Bosko
Turin, 11. april 1877
Ta delitev gradnje med goreče sotrudnike, da bi plačali izdatke po posame-
znih delih, je bil zelo koristen način, ki ga je stalno uporabljal z velikim uspe-
hom. Zatekel se je tudi k tisku. L'Unità Cattolica mu je 28. avgusta 1877 objavila
članek, v katerem je najprej podal poročilo o že narejenem, potem pa spodbujal
prijatelje, da bi »sodelovali z denarjem, gradbenim materialom, delovno silo,
umetniškimi predmeti in sveto opremo«. Da bi poudaril pomen svoje prošnje,
je časopis objavil resda precej star oglas turinske cerkvene oblasti v korist te
1 Zelo verjetno namiguje na oporoke.

38.10 Page 380

▲back to top


380
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
gradnje: »Z velikim zadovoljstvom,« je pisal generalni vikar Zappata dne 30. ok-
tobra 1870, »smo videli in odobravamo predstavljeni načrt gorečega duhovni-
ka don Janeza Boska, ki je tako zelo zaslužen za razne ustanove tako na cerkve-
nem kakor civilnem področju dobrodelnosti.« Potem je priporočil skorajšnjo
dokončanje gradnje in je svoje priporočilo potrdil z obrazcem, ki ga je postavil
pred svoj podpis: »Vse po naročilu in v imenu njegove ekscelence monsinjorja
nadškofa.« Nadškof pa je bil msgr. Aleksander Riccardi.
Ne vemo, zakaj je bila ta objava msgr. Gastaldiju nevšečna in je zato z veliko
zamudo 14. oktobra pisal don Rui, ki je bil priznan predstojnik Oratorija, da ga
zato, ker v škofijski pisarni ni bilo izvirnega dokumenta, a bi ga potrebovali,
prosi, da mu ga čim prej pošljejo. Toda ta je bil shranjen, kakor beremo v -
sizione ai Cardinali del Concilio [Poročilu kardinalom koncila],2 v kuriji in mu
ga zato ni bilo mogoče prinesti. Ker s tem ni bil zadovoljen, je nadaljeval svoja
nadlegovanja in hotel imeti dokument, ki ga je hranil pri sebi. Pozneje je profe-
sor don Anfossi pisal v
kako nujno potrebna sta bila cerkev in
zavetišče sv. Janeza. Vendar je urednik časopisa članek zavrnil, ker tega nadškof
ni dovolil.3 To so bili oblaki, ki so naznanjali nove viharje.
Toda do pravega spora je prišlo, medtem ko je bil don Bosko še v Rimu.
Gradnja cerkve San Seconda v Turinu ni napredovala, odkar se je don Bosko
moral umakniti, potem ko je začel dela. Tamkajšnji župnik don Leon Prato, ki je
videl, kako zelo je cerkev potrebna, je prišel z mislijo, da bi cerkev postavili kot
spomenik Piju IX. kot priznanje Turinčanov »prelepi duši Pija IX.«. V tem smislu
je
17. februarja 1878 objavila kratek članek. Ko je don Bosko
zvedel za to,4 je pisal don Rui:5 »Reci don Bonettiju, da naj pripravi za Vestnik
članek o cerkvi sv. Janeza in pove: 1. To cerkev je svetoval, blagoslovil in podprl
Pij IX. 2. Ni mogoče postaviti lepšega spomenika kot nadaljevati in končati delo,
ki ga je začel Pij IX., ki ga mi posvečamo njegovemu spominu in ki je tudi pove-
zan z njegovo zadnjo željo: 'Zavzemite se za mladino'.6 3. Dolžnost salezijan-
skih sotrudnikov je, da končajo delo, ki ga je začel njihov ustanovitelj.«7
Don Bonetti je takoj napisal članek, vendar ga je objavil šele v aprilski šte-
vilki, ker je bila marčna vsa posvečena pokojnemu papežu. Članek je nosil na-
slov: »Salezijanski sotrudniki v večen spomin Piju IX. Velikemu.« Sotrudnikom
je predlog tako zelo ugajal, da so vsak dan dokazovali svoje zadovoljstvo z daro-
vi za ta plemeniti namen. O tolikem soglasju je Vestnik poročal v majski številki.
2 Str. 34. Sampierdarena, Tisk San Vincezo de Paoli, 1881.
3 Pismo don Anfossija don Bertu, Turin, 10. februar 1878.
4 Pismo don Anfossija don Bertu, Turin, 19. februar 1878.
5 Rim, brez datuma, toda med 20. in 25. februarjem.
6 Namiguje na zadnji nagovor Pija IX., ki ga je imel na praznik očiščevanja presvete Device Marije.
7 Prim. MB XI, str. 84 [BiS XI, str. 51].

39 Pages 381-390

▲back to top


39.1 Page 381

▲back to top


BiS 13 — 18. poglavje
381
Medtem pa se je zgodilo nekaj posebnega. Dne 27. februarja je ordinarij izdal
pastirsko pismo »o spomeniku, ki ga je treba postaviti v Turinu velikemu Piju
IX.«. Kakšen spomenik je to, je lahko uganiti. L'Unità je 3. marca objavila člančič z
naslovom »Spomenik Turinčanov svetemu spominu Pija IX.« in izrazila željo, da
bi veličastna stavba na svoji kupoli nosila kip Pija IX., ki blagoslavlja »Turin, Italijo
in ves svet«. Nato je monsinjor prepovedal Vestniku, da bi še pisal o spomeniku, in
je pisal Kongregaciji za škofe in redovnike in državnemu tajništvu. S temi uradi se
začne dopisovanje, ki je zelo pomemben del življenjepisa blaženega.
Prvi, ki mu je pisal, je bil državni tajnik. Na to mesto je Leon XIII. postavil
kardinala Franchija, ki pa je ostal le nekaj mesecev, ker je 31. julija umrl. Ker se
je opiral na podatke, ki jih je prejel iz Turina, je pisal don Bosku:
Veleugledni gospod!
V aprilski številki Salezijanskega vestnika, ki ga vaša uglednost izdaja v Sampier-
dareni, je objavljeno povabilo vernikom, da bi cerkev, ki jo vi gradite v Turinu, spre-
menili v spomenik svetemu spominu Pija IX. Ker je monsinjor nadškof v Turinu pred-
hodno povabil vernike, da bi v Borgu San Secondo postavili novo cerkev v spomin
omenjenega papeža, se zdi neumestno, da bi pod dvojnim naslovom izkoriščali dob-
roto vernikov. To še toliko bolj, ker je prvo povabilo prišlo od cerkvenega predstoj-
nika, medtem ko drugo prihaja od navadnega duhovnika brez dovoljenja krajevne
cerkvene oblasti, kar bi za vernike lahko pomenilo pomanjkanje spoštovanja do nje.
Ta razmišljanja postajajo še občutljivejša, ker je znano, da niste v najboljših odnosih
z msgr. nadškofom, ki mu je to javno tekmovanje zelo neugodno.
Zato skušajte ob teh in drugih razmišljanjih, ki bi vam prišla na misel, najti način, da
bi rešili ta nesporazum in bi v stvari, ki je tako tesno povezana z nadškofovo avtori-
teto, našli rešitev, ki bi odstranila vsako nezadovoljstvo.
V tem smislu obnavljam izkaze svojega visokega spoštovanja. Vaš najvdanejši in
pripravljen za službo
Aleks. kardinal Franchi.
Rim, 2. maj 1878
Ko je don Bosko videl, da so ga obtožili stvari, v kateri je bil popolnoma ne-
dolžen, in ker je dobro poznal izvor obtožbe, je dal njegovi eminenci potrebna
pojasnila.
Prevzvišena eminenca!
Iz vsega srca se vaši prevzvišeni eminenci zahvaljujem za pismo, ki ste mi ga bla-
govolili napisati, saj mi z njim dajete priložnost, da vam lahko dam pojasnila, brez
katerih bi zadeve, o katerih pišete, obveljale za drugačne, kot so.
Bil sem obtožen, da sem se obrnil na vernike turinske nadškofije, da bi postavil spo-
menik umrlemu Piju IX. in s tem izzval tekmovanje, in to brez višjega dovoljenja.
Dovolite mi, da podam nekaj pojasnil:
1. Cerkev sv. Janeza Evangelista je spomenik, posvečen spominu Pija IX., ki smo ga
začeli graditi pred mnogimi leti. Že leta 1870 mi je njegova eminenca kardinal An-

39.2 Page 382

▲back to top


382
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Salezijanskega vestnika
vestnik
-
-
-
Salezijanski
Ni minilo dosti časa, ko je don Bosko prejel podobno opozorilo od kardina-
la prefekta Kongregacije za škofe in redovnike. Izraz »poziv krščanski ljubezni
sotrudnikov in sotrudnic« v pismu se zdi, da se nanaša na št. 4 pisma kardinalu
Ferrieriju in da je to pismo moral dobiti v roke.
-
kot spomin na Pija IX
spomenik
Minila sta samo dva dneva in blaženi je prejel še tretje opozorilo, tudi to
od kardinala Franchija, ki je sicer zelo milo ponovil svoj pogled na celo zadevo.

39.3 Page 383

▲back to top


BiS 13 — 18. poglavje
383
Presvetli gospod!
Dopis Vaše prečastite osebnosti z dne 8. tega meseca mi je prinesel pojasnila, ki ste
mi jih želeli dati, potem ko ste prejeli moje sporočilo št. 29089. Iz teh pojasnil razbe-
rem, da so zelo močni vzgibi, zaradi katerih ste se z nadvse hvalevredno gorečnostjo
pripravili graditi cerkev, posvečeno sv. Janezu Evangelistu. Iz tega torej sklepam, da
temelječ na teh vzgibih ni treba spodbujati dobrodelnosti vernikov z dodatnim na-
menom, da bo s tem postavljen spomenik blaženemu spominu Pija IX., še zlasti zato
ne, ker gospod nadškof posebno želi postaviti tak spomenik, da bi vernike novega
naselja San Seconda oskrbel s svetiščem.
V trdnem prepričanju, da boste torej iz spoštovanja do prelata odnehali kakor koli
predstavljati in priporočati dokončanje gradnje s tega vidika in da bo to vedno bolj
pomagalo k sporazumevanju, ki se mora oblikovati med Vami kot voditeljem mnogih
dobrodelnih ustanov in krajevno škofijsko oblastjo, znova potrjujem znamenja svo-
jega iskrenega spoštovanja Vaše presvetle osebnosti.
Najvdanejši in pripravljen za služenje
A. kard. Franchi
Rim, 20. maj 1878
Don Bosku je bilo veliko do tega, da potrdi, pojasni in dopolni, kar mu je
bilo rečeno v pismu kardinala Franchija; zato je, potem ko je prejel to slednje,
odgovoril prej kakor na pismo kardinala Ferrierija. Sotrudniki, na katere se je
obrnil, so bili iz genovske nadškofije, ne pa iz Turina, zato se ga ni moglo bre-
meniti z njegovim krajevnim ordinarijem.
Prevzvišena eminenza!
Prosim Vašo prevzvišeno eminenco, da mi dovoli še nekaj besed v pojasnilo in kot od-
govor na najspoštljivejše pismo, ki ste se mi ga blagovolili pisati. K temu me navajajo
tudi pisma, ki me bremenijo z isto vsebino in jih je pisal sam naš prevzvišeni nadškof
in druge svete kongregacije.
Naj se torej upošteva, da nisem jaz stopil v tekmovanje z drugimi, ampak drugi z
menoj, ki sem že pred desetimi leti javno začel graditi cerkev in zavetišče sv. Jane-
za; da se Salezijanski vestnik tiska v Genovi v predmestju S. Pier d'Arena pri za-
vetišču sv. Vincencija na stroške in odgovornost ravnatelja varovancev, ki so tam
oskrbovani. Menim, da se nadškofijska oblast nima namena raztegniti do tja, da se
Vestnik pošilja samo salezijanskim sotrudnikom ali dobrotnikom v razna mesta in
dežele, kjer imamo hiše. Njim pošiljamo poročilo o tem, kar delamo ali bolje, kako se
upravlja z njihovo dobrodelnostjo. V Turinu je vendar njihovo število zelo skrčeno
zaradi nasprotovanja cerkvenega predstojnika. Toda ker smo hoteli v vsem spošto-
vati oblast in odpraviti vsak povod, smo zagotovili nadškofu, da z izjemo lista, ki je
v tisku, govoreč o cerkvi sv. Janeza v prihodnje ne bomo omenjali, da naj bi bila spo-
menik Piju IX. To je bilo obljubljeno kljub nasprotovanju salezijanskih sotrudnikov,
ki se jim zdi nepravična prepoved o postavitvi spomenika hvaležnosti ustanovitelju
združenja. Čeprav se je nadškof pokazal veselega in popolnoma zadovoljnega s tako
privolitvijo, vendar ni nehal pisati Vaši eminenci in Kongregaciji za škofe in redov-

39.4 Page 384

▲back to top


384
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
Potem ko je še malo počakal, morda da bi videl, ali bo še kaj drugega prišlo
z državnega tajništva, je kardinalu Ferrieriju poslal odgovor, v katerem je vre-
dna premisleka še posebno četrta točka.
-
zbirati darove
-
-
-
-
-

39.5 Page 385

▲back to top


BiS 13 — 18. poglavje
385
Torej nisem jaz tekmoval z drugimi, temveč so drugi tekmovali z menoj v gradnji, ki
smo jo začeli pred več kot desetimi leti in za katero sem moral premagati nepopisne
težave od protestantov.
5. Kljub vsemu temu sem pro bono pacis zaradi nadškofovega opozorila takoj oseb-
no zagotovil, da v prihodnje razen številke Salezijanskega vestnika, ki je bila v tisku,
ne bomo več govorili o spomeniku Piju IX., ko bomo omenjali cerkev in zavetišče sv.
Janeza.
Prepričan, da sem vas s tem zadovoljil in odgovoril na vaše cenjeno pismo, sem prip-
ravljen na kakršno koli povelje ali nasvet, ki bi mi ga vaša eminenca želela izraziti.
Obenem imam veliko čast, da se imenujem vaše prevzvišene eminence
duh. Janez Bosko
Turin, 10. junij 1878
Ta izmenjava pisem, o kateri javnost ni nič vedela, Vestniku ni odvzela dolž-
nosti, da bi se opravičil pri svojih turinskih bralcih zaradi prejšnjih izjav, preden
bi stvar šla v pozabo. Pravimo turinski bralci, ker se je vprašanje omejilo prav
nanje. Zato je urednik Vestnika pisal dvojni članek, enega za bralce v Turinu
brez »spomenika« in za druge s »spomenikom«. Vestnik je v junijski številki
prinesel članek z naslovom: »Opravičilo za cerkev sv. Janeza kot spomenika Piju
IX.« V njem je pisec najprej povzel kratko zgodovino o cerkvi, ki naj bi jo posta-
vili, nakar je don Bonetti nadaljeval: »Zaradi določenih ozirov … se omejujemo
in priporočamo zidavo samo našim sotrudnikom in sotrudnicam, da s tem po-
kažemo, pri kako častivredni stvari sodelujemo, ko dvigamo spomenik našemu
velikemu dobrotniku, pospeševalcu in uglednemu prijatelju Pia Unione [salezi-
janskih sotrudnikov].8 Kljub temu so nam pravkar sporočili, da to nekomu ni
ugajalo. Toda kljub vsemu temu, tudi na našo žalost, da smo užalili kogarkoli,
moramo povedati, da bi se gradnja cerkve sv. Janeza nadaljevala istočasno z
gradnjo cerkve San Secondo tudi, če papež Pij IX. ne bi umrl. Ali je potem še
kaka škoda, da naslov spomenika damo eni namesto drugi cerkvi? Z naše strani
priporočamo našim sotrudnikom in sotrudnicam cerkev sv. Janeza, ki naj za-
namcem pripoveduje o veličini Pija IX. in našo hvaležnost do njega. Obenem
pa vabimo vernike, da bi pomagali pri gradnji cerkve San Seconda, ki bo prav
tako spomenik velikemu papežu. Prepričani smo, da bo Božja previdnost ime-
la dovolj sredstev za dograditev obeh v večjo Božjo slavo, za korist duš in v
čast svojemu zvestemu služabniku.« Da bi pokazali, da je bila misel o postavitvi
cerkve sv. Janeza Evangelista kot spomenik v spomin Pija IX. že zelo stara in da
je bilo vse storjeno v soglasju s cerkveno oblastjo, so objavili dva dokumenta iz
8 Tukaj se omenja naslednja opomba: »Naj povemo, da imamo za sotrudnike ne samo naše dob-
rotnike v Turinu, temveč v vseh mestih Italije, Francije in Amerike, kjer so naše hiše za pomoč
ogroženi mladini. Ker nimamo nikakršnih stalnih dohodkov za dela, ki nam jih je zaupala Božja
previdnost, prosimo te, da bi nam pomagali v naših stiskah in nam priskočili na pomoč iz krščan-
ske ljubezni.«

39.6 Page 386

▲back to top


386
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
leta 1870.9 Sporočilo o tem sporu je užalostilo mnoge prijatelje blaženega don
Boska, ki niso molčali in so izražali svoje obžalovanje.
Msgr. Gastaldi je imel v mislih ta članek, ko je 20. julija pisal don Bosku:
»Ponovno vroče prosim, da obvestite urednika
, da naj
pusti pri miru turinskega nadškofa in sploh vsakega škofa. Kajti dejstvo, da si
nekateri časnikarji, ki se imenujejo katoliški, prisvajajo pravico, da se imajo za
učitelje, izpraševalce, sodnike, kaznovalce škofov, katerim je bilo naročene do-
je pravo pohujšanje. Jaz se temu upiram
, ker je
to nekaj brezbožnega in razkolniškega. Opozarjam vas tudi, da ne bi objavljali
nobene
ali
glede te cerkve, ki naj bi bila
Vaša uglednost bo v svoji modrosti in dobri volji znala upo-
števati pomen tega, o čemer pišem, in zato ne bom imel nikakršnega razloga, da
bi spremenil svojo obljubo naklonjenosti salezijanski družbi.«
Medtem se je don Bosko trudil, da bi dobil podporo od povsod. Leta 1877 je
prejel od Direkcije železnic v Zgornji Italiji popust pri prevozu materiala, ven-
dar samo za določeno količino, ne več kot osemintrideset ton. Sedaj 14. decem-
bra, tik pred odhodom v Rim, je prosil, da se odpravi ta pogoj. Direktor mu je
odgovoril, da delovanja10 ni mogoče podaljševati v nedogled, da bi pa veljalo do
31. maja 1878, vendar samo za določeno količino. Dne 24. aprila je znova vložil
prošnjo za znižanje cene prevoza čez omejitev. Toda tudi tokrat je bil odgovor
odklonilen.
Don Bosko je potem poklical duhovnike in jih prosil, da bi maševali ali dali
maševati po njegovem imenu in bi njemu namenili mašni dar. V ta namen je
za praznik Marije Pomočnice in potem s potrebnimi spremembami za praznik
Marije Vnebovzete velikemu številu duhovnikov razposlal naslednjo okrožnico.
-
Samo po sebi umevno je
mesec za mescem poročal
9 Dodatek, št. 45.
10 S 1. junijem 1878 naj bi železniška uprava Zgornje Italije prešla v druge roke.

39.7 Page 387

▲back to top


BiS 13 — 18. poglavje
387
o delih. Tako je julijska številka na dveh straneh na veliko prikazala podobo
cerkve in zavetišča. To je bila tudi prva ilustracija v tem časopisu.
Treba je bilo opraviti obred slovesne položitve temeljnega kamna. Don
Bosko je mislil na to takoj, ko se je vrnil v Valdocco. Zato je pisal grofu Evgenu
De Maistre:
Predragi gospod grof Evgenij!
Včeraj sem se vrnil iz Genove in danes sem prebil skoraj ves dan zunaj postelje in
rečem lahko, da mi je bolje. Zelo sem se razveselil, ko sem zvedel, da je gospe kneginji
bolje. Deo gratias. Vsa hiša moli, da bi izprosili od Boga njeno popolno ozdravljenje.
Sedaj bi vas rad prosil za uslugo. V prvi polovici meseca maja bomo blagoslovili te-
meljni kamen cerkve sv. Janeza Evangelista, ki jo v spomin na papeža Pija IX. gradi-
mo ob svetišču protestantov na Via del Re v Turinu. Bi bili tako dobri in bi postavili
temeljni kamen in ga zalili z malto? To je usluga, za katero vas prosim iz ljubezni do
tistega papeža, zaradi katerega ste tolikokrat izpostavili svoje življenje.11 Lahko si
izberete dan, ki bi vam najbolj ugajal. Upam, da bo vaša družina zdrava, in prosim
Boga, da bi vas ohranil v blagostanju sredi nebeških darov.
Priporočam se dobroti vaših molitev in imam čast, da se izpovem za vaše predrage
uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 25. april 1878
Grof ni mogel sprejeti povabila. V ugodnem letnem času je imel navado, da
je zapustil Borgo Cornalense in se z vso družino odpravil v Francijo. Tedaj je
blaženi dvignil pogled više: povabil je genovskega kneza. Tudi ta mu je 6. junija
sporočil, da zaradi odhoda iz Turina tega ne more sprejeti. Zelo mu je bilo žal,
da ni mogel sprejeti »ljubeznive ponudbe«. Po vseh teh odpovedih je skušal don
Bosko dobiti princa Evgena di Carignano, ta pa je menil, da ne more privoliti,
ker ni nikdar privolil v tovrstne prošnje.
Princi kraljevske savojske hiše niso odpovedovali prireditev, ki so jih pri-
rejali v Oratoriju, in so se rade volje udeleževali tamkajšnjih slovesnosti. Toda
razmere v javnem življenju sedaj niso bile več take kot nekoč. Treba je bilo
natančno izbirati. Vendar so na dvoru don Boska vedno zelo spoštovali. Tako
so otroci princa Amedeja, kneza Aostskega, uporabljali pri svojem učenju don
Boskove šolske priročnike, kot so Zgodbe Svetega pisma, Cerkvena zgodovina,
Zgodovina Italije, saj so imeli za učitelja nekdanjega gojenca Oratorija don Vi-
olina. Velikokrat so ga princi vpraševali, kdo da je don Bosko. »Svetnik,« je od-
govarjal učitelj, »svetnik naših časov.« Radovedni, da bi ga videli, so prosili za
to. »Rade volje,« je odgovoril. Čeprav jih je večkrat popeljal v cerkev Marije Po-
močnice, nikdar ni stopil v Oratorij, da ne bi dal časnikarjem priložnosti, tako
11 Grof se je bojeval na strani francoskih vojakov za papeža.

39.8 Page 388

▲back to top


388
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
je menil princ Amedei, da bi se razpisali in govorili, da so bili pri don Bosku.12
Toda bilo je treba misliti tudi na obredni blagoslov, povezan s položitvijo
temeljnega kamna. Božji služabnik, ki je ostal kljub vsem sporom v stalnem
stiku z nadškofom, je šel 19. julija k njemu. Povod za to je bilo povabilo njegove
ekscelence, ki je želel »kratek pogovor«. Don Bosko je izrabil priložnost in mu
omenil ta obred. Naslednjega dne mu je nadškof pisal: »Včeraj mi je vaša ugle-
dnost govorila o blagoslovu temeljnega kamna za novo cerkev sv. Janeza v tem
mestu kot o stvari, ki se bo kmalu zgodila. Ker je moj namen, da bom jaz sam
opravil ta obred po predpisih cerkvenih in liturgičnih zakonov in ker imam tudi
druge opravke, vas prosim, da mi v čim krajšem času sporočite, kdaj naj bi se
obred opravil, da bom mogel razporediti svoje obveznosti.«
Preden je preteklo štiriindvajset ur, je, potem ko je stvar bolje premislil, pi-
sal: »Potem ko sem premislil o blagoslovitvi temeljnega kamna cerkve sv. Jane-
za Evangelista v tem mestu, sem menil, da bi bilo mogoče vaši uglednosti všeč,
da bi sami opravili ta obred. Če je tako, vas s tem pismom v celoti pooblaščam,
da to izvedete. Obred lahko opravite po Rimskem obredniku na dan in uro, ki
ju boste izbrali. Pomislite pa, da če temeljnega kamna ne bi blagoslovil turinski
nadškof in še posebno, če bi bil navzoč turinski župan ali prefekt ali kak princ,
bi na veliko odprli vrata učitelju laži, ki bi na vse strani sejal peklensko seme
ter napolnjeval glave, krčme, delavnice in omnibuse s čenčami proti resnici in
ljubezni v velikansko škodo duš. In ne jaz ne vi ne bi bila v tem primeru brez
krivde za to pohujšanje. Zato se mi zdi, da bi bilo najbolje, da bi se zgodilo vse v
soglasju s tem, kar sem vam ustno povedal in pisal včeraj zjutraj.« Don Bosko ni
nikdar mislil na to, da bi on sam opravil ta obred. Vendar so morali biti na delu
določeni prišepetovalci, ki so dali povod za ta govorček.
Ker se ni mogel sprijazniti z mislijo, da ne bi imel pri slovesnosti kakega
savojskega princa, je poslal grofa Caysa, da bi povabil župana Ferrarija, ki je
menil, da mora o tem obvestiti občinski svet »Nikomur ni neznano,« je odgo-
voril 31. julija, »s kako gorečnostjo si vaša uglednost prizadeva za vzgojo in
izobrazbo najbolj potrebnega družbenega sloja. In ne da bi govoril o uspehih, ki
jih imate v prizadevanju za izboljšanje ljudske izobrazbe, vsi priznavajo pravil-
nost idej, ki jih uresničujete. Občinska uprava, ki se mora držati v mejah svojih
nalog, odobrava zasebno pobudo in je noče ovirati, spodbuja jo, vendar tako, da
ne prestopi svojih pristojnosti. Zato se zdi, da ni primerno, da bi se župan ude-
ležil ali celo predsedoval slovesnosti, ki nima potrebe po podpori.« Ko je videl,
da ga župan niti ne ovira niti ne podpira, temveč si diplomatsko umiva roke, je
nadškofu odgovoril na njegovo pismo z dne 20. julija v zadevi Vestnika.
12 Don Violino, plemenit in odločen človek, se je branil, ko ga je Amedej povabil, da bi se s prinčevo
družino preselil v Rim, in se je raje umaknil v Mondovì. Princ ne samo, da se ni užalil, temveč mu
je še naprej pošiljal honorar. Ko se je nekaj pozneje vrnil v Turin, ga je spet poklical k sebi.

39.9 Page 389

▲back to top


BiS 13 — 18. poglavje
389
Velečastita ekscelenca!
Gospod turinski župan je po precejšnjem zavlačevanju sporočil, da se ne more udele-
žiti polaganja temeljnega kamna cerkve sv. Janeza Evangelista.
V ta namen sem prosil gospoda bankirja Jožefa Ceriano in on je privolil. Obred bi
opravili prihodnji ponedeljek dne 12. avgusta ob desetih dopoldne. To bi ustrezalo
imenovanemu gospodu, ki pa bi bil pripravljen tudi na spremembo urnika, če bi bilo
potrebno. Če sedaj menite, da bi vi opravili obred, bi to bilo v veliko zadoščenje vsem
in bi jaz ponovil že izrečeno željo. Če potem vi ne bi mogli priti ali bi menili, da naj to
opravim jaz v smislu pisma z dne 21. julija, sem tudi pripravljen. Če se boste odločili,
da pridete vi sami, potem prosim, da mi sporočite, da bom mogel pravočasno poslati
kočijo.
Uredniku Vestnika sem poslal vsebino vašega pisma, in ker sem prejel zaupno sporo-
čilo, vam to sporočilo tudi zaupno pošiljam. To ne pomeni, da ga odobravam, temveč
samo zato, da vas o njem obvestim.
Zahvaljujem se vam za naklonjenost, ki jo obljubljate naši ubogi Družbi, in jaz vam
zagotavljam, da si bomo z nam razpoložljivimi sredstvi prizadevali, da bomo vredni
tolikega zaupanja.
Jaz ne zahtevam nič drugega, kot da nas imate za enakovredne drugim redovnim
skupnostim v mestu. Usluga, za katero bi vas najprej prosil, je, da bi naši duhovniki,
zlasti ravnatelji hiš, ki so že drugje naredili izpit za spovedovanje in že več let tudi
spovedovali, ne bi bili dolžni ponavljati izpita, če bi bili premeščeni v turinsko nad-
škofijo. To je ena mojih želja. Vendar pa storite, kakor se vam zdi, ne bom nič manj
zadovoljen.
Desetega tega meseca, na dan sv. Lovrenca, vaš godovni dan, se mi bodo vsi naši deč-
ki pridružili v molitvi in svetem obhajilu za ponovno ozdravljenje in trajno zdravje
vaše ekscelence. Imam visoko čast, da se imenujem vaše uglednosti najponižnejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 6. avgust 187813
»Zaupni odgovor«, o katerem smo govorili zgoraj, je napisal don Bonetti
v Sampierdareni v imenu vseh sodelavcev Vestnika. Don Bosko ga je sporočil
naprej s pripombo, »da ga ne odobrava«. Dejansko pa je zlasti del, ki se nanaša
na Ateneo, prepojen s fino ironijo za tistega, ki je vedel, kako je ta rosminijansko
navdahnjeni časopis odražal monsinjorjeve ideje. Podajamo besedilo, ki ga v
sedanjem razgovoru štejemo za zadnjo besedo.
13 Blaženi, ki je bil navadno zelo površen v navajanju datumov, je bil v zadnjih pismih nadškofu zelo
pozoren in jih je natančno navajal. Tega ne pravimo brez razloga. V Decreta et Monita Liturgič-
nega koledarja za leto 1878 se pod naslovom VI De die scriptis apponenda [Glede dneva je treba
dodati k besedilu]: »Močno zavračamo prakso nekaterih, ki pri vstavljanju datuma v pisma in v
dokumente označujejo mesece brez besed, ampak s številkami in leto samo z zadnjima dvema
številkama, ne z vsemi; taka najnovejša uporaba odpira pot do dvoumnosti, nesporazumov, po-
narejanja in napak.«

39.10 Page 390

▲back to top


390
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Salezijanskega vestnika pusti pri
miru turinskega nadškofa in vse druge škofe in da naj ne objavlja nobene novice
ali sporočila, povabila ali spodbude glede cerkve sv. Janeza kot spomin na Pija IX.
-
Vestnika
-
štovanja
ki, kaznovalci škofov
Vestniku
Vestniku
nespo-
učitelji, preiskovalci, sodni-
Vestniku
visto
valci, sodniki in kaznovalci škofov
visto
Ateneo
svete vere
Ateneo Illustrato, za
-
učitelji, preisko-
-
pohujšanje v neizmerno škodo naše
-
visto brezbožni in krivoverski

40 Pages 391-400

▲back to top


40.1 Page 391

▲back to top


BiS 13 — 18. poglavje
391
Zadeva glede cerkve sv. Janeza se je sukala okoli besede spomenik. Monsinjor zah-
teva, da se ta cerkev ne imenuje spomenik Piju IX., temveč da naj bo v Turinu edini
spomenik temu velikemu papežu cerkev San Secondo. Od trenutka, ko smo zvedeli za
to monsinjorjevo željo, smo se vedno izogibali tej besedi v Vestniku, namenjenemu
sotrudnikom v turinski nadškofiji. Priči tega sta tiskar, ki je ob pravem času ustavljal
stroj, in črkostavec, ki je spreminjal besedilo. To bomo storili tudi v prihodnje. Menim,
da ni mogoče, da ne bi več omenjali visokega in plemenitega namena te cerkve. Sot-
rudniki, ki nam pošiljajo svoje darove, imajo pravico, da zvedo, kam gre njihov denar
in kaj je s stavbo, ki jo gradijo s svojim odpovedovanjem. Naj povemo, da mi nikdar
ne govorimo vernikom, temveč samo sotrudnikom, našim dobrotnikom, ki jih je pa v
turinski nadškofiji zelo malo.
Pisali smo vam zaupno pismo in vaša ekscelenca lahko napravi z njim, kar hoče. Ven-
dar mu zagotovite, da ga visoko cenimo in spoštujemo in da prosimo Boga, da bi ga
še dolgo ohranil v korist Cerkve in vere. Potrudili se bomo, da bomo tiskali samo tisto,
kar naš cerkveni predstojnik šteje v večjo Božjo slavo in v korist duš.
Uredništvo
Sampierdarena, 1. avgust 1878
Gradnja cerkve San Seconda nam kaže na entourage [okolje], v kakršnem je
bil nadškof. O tem priča naslednji dogodek.
Cerkev je gradilo podjetje Carlo e Giosuè Buzzetti, ki je z msgr. Gastaldijem
sklenilo pogodbo, s katero se je obvezal, da bo plačeval določene vsote vse do
konca gradnje. Monsinjor je od časa do časa plačeval delna plačila, za katera
je eden izmed Buzzettijev dajal potrdila. Iz Buzzettijevih računovodskih knjig
je do 6. novembra 1877 razvidno, da je bilo izdanih štirinajst delnih potrdil za
skupno vsoto 80.200 lir.
Dne 1. februarja 1878 je prišel Giosuè Buzzetti v škofijski dvorec, da bi
dobil delno plačilo. Nadškof ga je zelo ljubeznivo sprejel in mu začel pripove-
dovati, da bi bilo treba vse prejemke združiti v eno samo potrdilo in tako poe-
nostaviti poslovanje. Nato mu je dal tri tisoč lir, potegnil ven štirinajst potrdil,
jih seštel in izdal potrdilo za 83.200 lir. V tem potrdilu monsinjor ni omenil ali
ni hotel omeniti, čeprav ga je Buzzetti prosil, uničenja delnih potrdil. Buzzettija
je preprosto prosil, da naj podpiše združeno potrdilo.
Vsak si lahko misli, v kako nerodnem položaju se je znašel stavbenik. Pred
podpisom celokupne vsote bi rad imel v rokah delna potrdila. Po drugi strani pa
se mu je zdelo, da gre za nezaupanje in žalitev vrhovne oblasti v nadškofiji, če bi
ga prosil, da mu izroči potrdila. Medtem je monsinjor poklical tajnika Maffeija,
ki je kot priča podpisal potrdilo. In že je vstopil kanonik Chiuso, napovedal in že
pripeljal nekaj gostov s francoskimi priimki. Msgr. Gastaldi je hitro vzel podpi-
sano potrdilo, prijel Buzzettija za roko in ga povedel iz sobe skozi skrivna vrata.
Delna potrdila so ostala pri njem.

40.2 Page 392

▲back to top


392
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Giosuè Buzzetti je ves iz sebe in z glavo polno dvomov šel domov. V načinu,
kako je bil odpravljen, je videl izdajo. Povedal je bratu Karlu, kaj se je zgodilo.
Ta je bil presenečen in je rekel bratu, da je ravnal napak, ko je tako slepo zaupal.
V bojazni, da bi izgubil sadove tolikih naporov in plačilo delavcev, je prisilil Gi-
osuèja, da se je vrnil v nadškofijo, da bi dobil delna potrdila. Giosuè je šel, a ni
bil sprejet v avdienco.
Dne 9. maja 1883 je Giosuè Buzzetti iz monsinjorjevih rok zadnjikrat prejel
deset tisoč lir. Drznil se je omeniti dvojna potrdila. Toda monsinjor se je izmikal.
Buzzetti se je prepričal, da jih noče ne dati ne uničiti. Od takrat ni mogel več
priti k monsinjorju, pa naj je poskušal kar koli, ker so ga tajniki vedno pošiljali
h kanoniku Chiusu. Ta ga je zavračal sedaj pod eno in drugič spet pod drugo
pretvezo, češ da je monsinjor bolan. Zadrževal ga je in ga ni pustil k monsinjor-
ju. Obljubljal mu je, da mu bo delna potrdila on sam prinesel na delovno mesto
pri San Secondu. Pa ga nikoli ni bilo. Naj povemo, da je imel Buzzetti pred tem
dogodkom prost dostop do monsinjorja. Če je bil monsinjor zadržan, ni odšel iz
palače, ker so mu dovolili čakati, dokler monsinjor ni bil prost.
Dve leti je Giosuè hodil h kanoniku Chiusu in je dobil vedno isti odgovor.
Bojazen graditeljev je bila velika. Vendar so se tolažili z mislijo, da si take oseb-
nosti ne bi nikoli omadeževale rok z nepoštenimi dejanji. Proti letu 1881 je
Giosuè skušal posredno odkriti monsinjorjeve namene. Pisal mu je pismo, v
katerem ga je prosil, da bi naredili obračun vseh plačil, da bi ga lahko izročili
inženirju, vodji del. Hoteli so priti na jasno, koliko je bilo še dolga. Pa ni dobil
nikakršnega odgovora.
Msgr. Gastaldi je umrl leta 1883 in zapustil vse svoje imetje kanoniku Chiu-
su kot edinemu dediču. Imetje je bilo vredno več kot milijon lir. Kajti vse, kar
je kot nadškofov dobil, v darovih ali drugače, je bilo pred zakonom njegova last
kot navadnega državljana. Zato Chiuso ni bil dolžan dajati pojasnila o tem, kar
je pred zakonom bila njegova last.
Giosuè Buzzetti ni dolgo čakal. Stopil je h kanoniku, da bi dobil tista nesreč-
na potrdila. Chiuso ga je sprejel kot človeka, do katerega nima nikakršnih obve-
znosti. Ker pa se je zbal, da bi Buzzetti mogel vzrojiti, ga je na lep način spravil
iz svoje pisarne v predsobo, kjer so mogli tajniki skozi steklena vrata videti, kaj
je počel. Nato ga je spet sprejel in vprašal, kaj hoče od njega, češ da mu ni nič
dolžan. Potegnil je na dan potrdila in dejal: »Če se boste obračali name, da vam
plačam, če me boste izzivali, vam bom plačal s temile potrdili. Pojdite k župniku
pri San Secondu.«
To je bilo pravo izsiljevanje. Kanonik je hotel, da bi Buzzetti priznal za
dolžnika župnika pri San Secondu. Toda on je odgovarjal, da je pogodbo podpi-
sal z monsinjorjem in ne z drugimi in da se ne namerava za nobeno ceno odpo-
vedati svoji pravici, češ da so ga k temu silili, še ko je bil živ monsinjor.

40.3 Page 393

▲back to top


BiS 13 — 18. poglavje
393
Buzzettija je pretnja pretresla, kakor če bi vanj udarila strela. Jokal bi, če bi
mogel. V glavi se mu je vrtelo. Ni mogel govoriti, tako je bil iz sebe. Stal je pred
prevaro osemdeset tisoč lir in to s strani enega duhovnika. Revež se je zatekel
k don Bosku, da bi se mu potožil, ta pa je že vedel za vso zadevo in mu je rekel:
»Slišal sem, da si slabo govoril o Chiusu s svojimi tovariši, ki so te spraševali o
tem, kar se je zgodilo. To ni prav.« Buzzetti mu je odgovoril, da čuti tak odpor
do Chiusa, da če bi šel k maši k San Giovanniju14 in bi videl pri oltarju Chiusa, bi
šel iz cerkve. Don Bosko je odvrnil: »Duhovnik je vedno duhovnik pri oltarju …
Bodi miren … Vse se bo popravilo, ne izgubljaj poguma, kajti če te bom videl ža-
lostnega, te bom potegnil ga ušesa.« In ni izgovoril besedice, ki bi bila v nečast
Chiusu, niti ni govoril o preteklih stvareh. Buzzetti je bil poln občudovanja.
Naj na kratko povemo, kako se je vse končalo. Kanonik Chiuso je trdil, da
ne pozna nikakršne pogodbe med msgr. Gastaldijem in bratoma Bazzetti za
gradnjo cerkve San Seconda in da niti ne ve, ali brata Buzzetti sploh obstajata,
ter da jima ni nič dolžan. Brata Buzzetti sta šla pred sodišče. Imela sta v rokah
svojo računovodsko knjigo. Teolog Maffei je bil pripravljen pričati in dokazov ni
manjkalo. Vendar je morala obstajati še kaka nerazčiščena zadeva, ki bi lahko
povzročala težave.
Chiusa so poklicali na trgovsko razsodišče. Pri zaslišanju je začel brati za-
govor, ki mu ga je sestavil njegov advokat. Toda predsednik ga je prekinil in
mu postavil nekaj vprašanj, na katera naj bi odgovoril. »Obstaja pogodba med
bratoma Buzzetti in Gastaldijem? Koliko Gastaldi dolguje bratoma Buzzetti?
Poznate brata Buzzetti?« Ta predsednikova odločnost je Chiusa prisilila k odgo-
voru, toliko bolj, ker je za trgovskim razsodiščem prišlo kazensko sodišče. Tedaj
so se pobotali. Chiuso je plačal dogovorjeno vsoto in vrnil delna potrdila.
Vrnimo se k čistejšemu zraku. Tolikokrat preložena blagoslovitev temeljne-
ga kamna je bila opravljena na predpraznik Marije Vnebovzete. V povabilu na
slovesnost je Božji služabnik govoril o svojem »velikem zadoščenju«.15 Monsi-
njor nadškof je podelil obredu vso veličastno slovesnost rimskega pontifikala.
Kot predsednik praznika je bil navzoč baron Jožef Ceriana, bankir, ki je na bla-
goslovljeni vogelni kamen nanesel prvo malto.
Kakor je predpisano, so postavili vogelni kamen na podstavek v prezbite-
rij bodoče cerkve, točno ob steber blizu glavnega oltarja na evangeljski strani.
Lepo število duhovnikov, veliko uglednih gospodov in gospa, skupina sotrudni-
kov in sotrudnic so s svojo navzočnostjo povzdignili slovesnost. Preden so iz-
vedli liturgični obred, je don Bosko prebral že pripravljen zapisnik. Po branju
je naslovil na navzoče kratek nagovor, ki ga je imel tudi napisanega, da ga je
priložil k zapisniku. Povedal pa je naslednje:
14 San Giovanni je katedralna cerkev v Turinu.
15 Okrožnica 12. avgusta 1878.

40.4 Page 394

▲back to top


394
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
Po teh besedah so se na pergament napisan zapisnik podpisali nadškof,
baron Ceriana, grof Reviglio,16 inženir Spezia in don Bosko. Nato so ga vložili
v stekleno posodo in ga z drugimi predmeti, s fotografijami zaslužnih oseb, na-
črtom cerkve in zavetišča, aprilsko številko
seznamom
salezijanskih sobratov in hiš, nekaj kovanci in svetinjicami položili v temelj-
ni kamen. Stekleno posodo so vtaknili v svinčeno posodo in vse nepredušno
zaprli. Po vsem tem se je nadškof z roko dotaknil vogelnega kamna in s tem
začel liturgično molitev. Po več pesmih, blagoslovih in predpisanih molitvah je
govoril tudi monsinjor in spomnil na krščansko slavo Turina, izrekel slavospev
16 Grof Karel Reviglio della Venaria, katoličan starega kova in odličen arhitekt, je bil goreč salezijan-
ski sotrudnik. Če je don Bosku uspelo premagati vse ovire za postavitev cerkve sv. Janeza Evan-
gelista, od katerih so se nekatere zdele nepremagljive, je to zasluga tega plemenitega turinskega
patricija.

40.5 Page 395

▲back to top


BiS 13 — 18. poglavje
395
zaščitniku nove cerkve in sklenil s temile besedami radosti in voščil: »Jaz se
torej veselim zato, ker se gradi svetišče na tem kraju v čast Jezusu Kristusu tako
dragega apostola, tako vdanega Mariji, tako spoštljivega do Petrovega sedeža.
Oh, naj nas pogled na to cerkev še bolj vname v ljubezni do Jezusa v najsvetej-
šem zakramentu in do presvete Device Marije in nas naredi za še bolj papežu
vdane sinove. Kajti dokler bo Turin izkazoval te tri pobožnosti, ki so njegova
slava, ne bo v njem nikoli ugasnila katoliška vera.«17
Upravičeno lahko trdimo, da se je želja turinskega prelata v veliki meri
uresničila prav zaradi junaške srčnosti in nepremagljive vztrajnosti Božjega
služabnika.
17 V nagovoru je omenil, da bi sv. Janez v času svetega Lina, Kleta in Klemena mogel voditi Cerkev in
vsi kristjani bi bili s tem zadovoljni. Toda on se je vdano uklonil nasledniku sv. Petra, poglavarja
apostolov.

40.6 Page 396

▲back to top


19. poglavje
ORGANIZACIJA SALEZIJANSKIH SOTRUDNIKOV
Na kosu papirja brez datuma, pa zelo starem, je Božji služabnik na kratko
nakazal namen, sredstva in članstvo Zveze sotrudnikov: »Namen tega združe-
nja je zbrati nekaj ljudi, laikov in duhovnikov, ki bi delovali za stvari, ki bi jih
imeli za večjo Božjo slavo in za korist duš. Sredstva so gorečnost za Božjo slavo
in dejavna krščanska ljubezen, ki skuša z vsemi časnimi in duhovnimi sred-
stvi doseči ta cilj, ne da bi pri tem skrbeli za časne koristi in svetno slavo. Ne
bomo zanemarjali nobene veje znanosti, če le koristi temu namenu. Član tega
združenja je lahko vsak vernik, če se le odloči za ta skupni cilj in za imenova-
na sredstva.« Tisto »nekaj ljudi«, ne da bi omenil nevarnostim izpostavljeno
mladino, postavlja ta dokument v čas, ko je razmišljal o svoji zamisli, ne da bi
predvideval prihodnji razmah. Toda tu je zametek, iz katerega se je leta 1874
razvil prvi program ali pravilnik in ga je razširil leta 1875 in 1876. V dveh letih
po tem zadnjem datumu se je blaženi na vso moč trudil, da bi razširil Združenje,
za katero je njegov duh previdno predvideval razvoj po celem svetu.
Da utrdimo kako ustanovo, ni nič bolj pomembno kot enotnost duha tistih,
ki jo sestavljajo. Zato je
, ki ga je don Bosko hotel imeti kljub
nasprotnemu mnenju bližnjih in daljnih, končno izšel avgusta 1877. Njegov cilj
je bil gojiti med vsemi člani združenja enovitost mišljenja in čim večjo skla-
dnost delovanja za doseganje skupnega cilja. Od vsega začetka so ga pošiljali
vsem članom brez obvezne naročnine. Kot zelo preprosto in skoraj na zaupen
način urejevan je s časom ustvaril med člani samimi in potem med člani in sale-
zijanci občutek družine, kar je vodilo k usklajevanju vidikov.
Drugi brezpogojen vidik za zagotovitev obstoja združenja je bilo popolno
usklajevanje s cerkveno oblastjo. Da bi uvedel v škofije versko organizacijo, ki je
prekoračila meje določene škofije in je imela svoje samostojno vodstvo z name-
nom, da bi se za stalno in trdno udomačila, jo je bilo treba predstaviti ne samo
kot koristno, temveč tudi kot upravičeno. Vse je bilo treba dobro premisliti. Pij

40.7 Page 397

▲back to top


BiS 13 — 19. poglavje
397
IX. je z Breve 9. maja 1876 dovolil združenju nekaj duhovnih darov, za katere je
prosil don Bosko, mu dal kanonično veljavo za nekatere škofije, ga blagoslavljal
in ji želel bujno rast. V Turinu pa so nasprotovali papeški odobritvi, ker ni bilo
kanonične ustanovitve po škofijah. To dejanje je močno prizadelo celotno zdru-
ženje. Udarec je bil še hujši, ko je msgr. nadškof objavo papeških odpustkov v
Salezijanskem vestniku imenoval »abnormalno«. Pretil je, da bo o tem obvestil
svoje duhovnike, in se v tej zadevi dvakrat obrnil na Rim. Toda medtem je izšel
nov odlok, ki je odpravil vsak dvom vsaj glede predhodne odobritve škofije.
Msgr. Magnasco, nadškof v Genovi, je že pred tremi leti odobril Združenje sa-
lezijanskih sotrudnikov za svojo nadškofijo, vendar to dejanje ni bilo splošno
znano. Sedaj pa, ko so Salezijanski vestnik tiskali v Sampierdareni, je bil prisiljen
sprejeti javno stališče. Zato je v enem svojih odlokov 15. decembra amplissimis
verbis [zgovorno] obnovil svoje dovoljenje in združenju določil osrednji sedež
na področju svoje jurisdikcije. Podajamo ta pomembni dokument.
SALVATORE MAGNASCO
po milosti Božji in apostolskega sedeža nadškof v Genovi
večni opat San Sira prekooceanski legat itn.
Že leta 1874 mi je duhovnik Janez Bosko predložil načrt z naslovom Ustanova sale-
zijanskih sotrudnikov, ki je imela za glavni cilj krščansko izobrazbo in vzgojo zapuš-
čene mladine. Svetost cilja in spoštovanje, ki ga je pravilnik izrekal cerkveni oblasti,
sta dosegla, da smo to ustanovo odobrili in priporočili. Sedaj pa smo se zaradi velike
koristi, ki jo ta družba prinaša v naši nadškofiji, zlasti v zavetišču sv. Vincencija v
Sampierdareni, in v želji, da bi to versko vzgojo in izobrazbo še bolj razširili in ob
bogatih duhovnih darovih, ki jih je združenje prejelo od rimskega papeža, odločili,
da jo odobrimo za našo nadškofijo in jo s to izjavo hočemo potrditi ter določamo
za središče hišo, imenovano zavetišča sv. Vincencija Pavelskega v Sampierdareni, s
pogojem, da bo ostala vedno pod našo škofovsko odvisnostjo.
+ Salvatore, nadškof
p. Alojzij Rossi, tajnik
Genova, iz naše nadškofijske palače, 15. december 1877
Po objavi tega odloka je v Turinu potihnilo dotedanje razpravljanje o spor-
nem vprašanju. Papeška avdienca 16. marca 1878 je prinesla milostni poseg:
don Bosko je smel naznaniti svetu, da so salezijanski sotrudniki prejeli pape-
žev blagoslov, pohvalo in priporočilo Leona XIII. Kot je razlagal Vestnik v svoji
aprilski številki, je treba ta dogodek imeti brez kakega pretiravanja za mejnik v
zgodovini slavne ustanove.
Tretji pogoj za trdnost zveze je bila tesna povezanost s salezijansko družbo.
Nikakor ne moremo šteti v zlo glavnim don Boskovim pomočnikom, ko se od
začetka niso zdeli pripravljeni sodelovati pri oživljanju tako obširne organiza-
cije. Bilo je že toliko železa v ognju! V teh primerih don Bosko ni dajal videza,

40.8 Page 398

▲back to top


398
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
da se mu mudi, temveč je dal času čas, ne da bi se dal zbegati, vendar je deloval.
Korak za korakom so dejstva razbijala odpor, dokler v določenem trenutku, ki
ga je on želel, ni zadonela enoglasna privolitev in vsesplošno sodelovanje. Tak
način dela je za Združenje salezijanskih sotrudnikov po treh letih prinesel svoje
sadove: na generalnem kapitlju leta 1877 so se duhovi spremenili, kajti na tem
zborovanju je zakonodajna skupščina vključila zvezo sotrudnikov v salezijan-
ska pravila, sklenila se je pravna povezava med obema, sotrudniki so postali
tudi pravno del Družbe.1
Oglejmo si člene, ki so jih takrat odobrili. Prvi označi zvezo sotrudnikov
za »nadvse pomembno združenje« in »močno roko naše Družbe«. Na koncu so
»potrdili že deloma natisnjen pravilnik«. Drugi opredeljuje namen in sredstva:
»Salezijanski sotrudniki in sotrudnice niso kaj drugega kot dobri kristjani, ki s
tem, da živijo v svojih družinah, vzdržujejo sredi sveta duha Družbe sv. Franči-
ška Saleškega in jo podpirajo tako moralno kot materialno z namenom, da bi
predvsem gojili krščansko vzgojo mladine. Predstavljajo nekak tretji red in ima-
jo za cilj opravljanje del krščanske ljubezni do bližnjega, zlasti do ogrožene mla-
dine.« Tretji določa pogoje včlanjenja: »Da kdo postane salezijanski sotrudnik,
se zahteva: a) da je star 16 let in ni bil sodno kaznovan; b) da nima dolgov in je
sposoben moralno ali materialno pomagati Družbi pri delih, ki so ji lastne; c) iz-
polnjuje pravilnik združenja.« Četrti člen daje
nalogo,
ki naj jo izpolnjuje v združenju: »Za medsebojno povezavo sotrudnikov skrbi
Če kak član postane nevreden, da bi bil salezijanski sot-
rudnik, se mu preneha pošiljati
brez kakršnih koli drugih
formalnosti.« Peti in šesti člen rešujeta posebna primera: »Člani tega združenja
lahko postanejo tudi vzgojni zavodi. Za zavode je zadosti, da se v seznam čla-
nov zapiše predstojnik in ime zavoda. Vsi člani pa morajo sodelovati pri kakem
dobrem delu, kakor zahteva pravilnik, da tako prejemajo duhovne koristi. Ker
to združenje nikogar ne obvezuje v vesti, so lahko njegovi člani tudi pripadniki
drugih redovnih družin. Toliko bolj velja to za frančiškanske in dominikanske
tretjerednike.« Sedmi člen zaupa salezijancem nalogo in določa metodo prido-
bivanja novih članov: »Ravnatelji in na splošno vsi člani salezijanske družbe naj
si prizadevajo za večanje števila sotrudnikov. V ta namen naj vedno dobro govo-
rijo o tem združenju in poudarjajo, da je sveti oče njen prvi član in sotrudnik,2
da je njen namen nepolitičen in želi delati samo za napredek družbe, zlasti s
tem, da odvrača od pogube ogroženo mladino.
Zato je lahko salezijanski sotrudnik kdor koli. Vendar naj ne vabimo nikdar
ljudi, ki jih ne poznamo ali jih ne poznajo druge pobožne in poštene osebe.«
1
be], oddelek V., člen 3–10.
[Odločitve generalnega kapitlja salezijanske druž-
2 Tako je dejal Pij IX. Vendar se je to uresničevalo tudi pod Leonom XIII.

40.9 Page 399

▲back to top


BiS 13 — 19. poglavje
399
Za močnejšo povezavo združenja salezijanskih sotrudnikov z Družbo mo-
rajo sodelovati tudi moralne vezi. Moralna vez je izpolnjevanje predpisa pra-
vilnika, ki pravi: »Na koncu leta bodo članom sporočili dela, ki so se opravila v
preteklem letu, in navedli naloge, ki naj bi jih opravili v prihodnjem.« S tem je
bil dan začetek za okrožnice, ki jih vsako leto vrhovni predstojnik salezijanske
družbe naslovi na salezijanske sotrudnike. Prva taka okrožnica je izšla januarja
1879 in vsebuje poročilo o vsem, kar je bilo narejenega v preteklem letu. Ta
okrožnica je za vedno določila smer in ton vseh, ki naj bi prišle za njo. Zaradi
vsebine in posebnega značaja je tu prostor, kjer naj jo objavimo, ker je sestavni
del zgodovine salezijanskih sotrudnikov.
Moji spoštovani dobrotniki!
Čutim veliko zadovoljstvo, ko se vam predstavljajo velezaslužni sotrudniki in sot-
rudnice, da bi vam poročal o stvareh, ki so bile predmet vaših naporov in vaše kr-
ščanske ljubezni.
Najprej se vam moram zahvaliti za dobroto in gorečnost, ki ste jo pokazali s tem,
da ste se odzvali spodbudam za pobožne vaje, za denarne darove in za usluge kake
druge vrste. Menim, da boste zadovoljni, ko vam bom prikazal sadove vaše dobro-
delnosti.
S to okrožnico želim doseči dvoje: najprej prikazati uresničena dela in potem predsta-
viti dela za prihodnje leto. To bom storil zato, ker nam to predpisuje naš pravilnik v
7. členu 5. poglavja.
DELA V LETU 1878
Z vašo pomočjo smo mogli narediti veliko stvari, za katere upamo, da so v večjo Božjo
slavo, v našo korist in v korist našega bližnjega. V tem letu je bilo odprtih dvaindvaj-
set hiš3 v korist ogrožene mladine v Italiji in Franciji ter v Republiki Urugvaj in
Republiki Argentini v Južni Ameriki. Misijoni v tistih oddaljenih deželah so postali
obširno evangeljsko področje, ki obljublja bogato žetev.
Vse to nas obvezuje, da pripravimo novo odpravo salezijancev in sester Marije Po-
močnice za odprtje novih zavetišč, novih vzgojnih zavodov in za vzdrževanje že odpr-
tih. Na ta način smo zmanjšali število tistih, ki so se znašli na krivi poti, jim omogočili
pot nazaj k njihovemu človeškemu dostojanstvu, da so tako postali čast domovine
in korist družin. Tudi smo zadovoljni, da smo preprečili stotim, da, tisočim, da niso
prišli v ječe, jih napotili na pravo pot, jih usmerili h kreposti in jih usposobili, da si
morejo sami pošteno služiti svoj kruh.
Drugo delo, ki je spodbudilo splošno zanimanje, je gradnja cerkve sv. Janeza Evan-
gelista. Dela smo pripeljali do strehe in upamo, da bomo gradnjo lahko nadaljevali
prihodnjo pomlad.
Za vzdrževanje vseh teh del so potrebne velike osebne in denarne žrtve. Toda pomoč
Božje previdnosti po vas nam ni manjkala. Biti morate zadovoljni zaradi svetih na-
3 Tu so mišljene tudi hiše hčera Marije Pomočnice in pomožne hiše, ki se imenujejo tako, ker imajo
majhno število članov, kakor tudi tiste, ki smo jih odprli ob koncu leta 1877.

40.10 Page 400

▲back to top


400
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
-
Vestniku

41 Pages 401-410

▲back to top


41.1 Page 401

▲back to top


BiS 13 — 19. poglavje
401
V cerkvi Marije Pomočnice in v vseh cerkvah, v vseh salezijanskih hišah vsak dan
zjutraj in zvečer dvigamo k Bogu molitve s prošnjo, da bi vam podelil trdno zdravje
in srečno življenje, slogo in mir v vaših družinah, uspeh pri vašem delu, rodovitnost
vaših polj. Naše molitve se dvigajo k Bogu s prošnjo za Božji blagoslov, da bi, potem
ko boste preživeli srečne in zadovoljne dni tukaj na zemlji, mogli v nebesih uživati
sadove vaše krščanske ljubezni.
Posebej se vašim molitvam priporoča papež Leon XIII., naš prvi sotrudnik, vsi, ki de-
lajo za napredek svete Cerkve, in tisti sotrudniki, ki so bili med letom poklicani v
drugo življenje. Končno priporočam dobroti vaših molitev tudi svojo dušo in vam
zagotavljam, da ostajam v J. K. vaš najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Ta poročila, ki jih je leto za letom pošiljal sotrudnikom o delovanju, so pri-
dobivala veliko naklonjenost, tako do don Boska kakor tudi do njegove Družbe.
Še neka druga navada je zelo pripomogla k večanju naklonjenosti: dejstvo, da
se je opravljalo veliko molitev za pokojne sotrudnike in sotrudnice. K molit-
vi so spodbujala obširna poročila v Vestniku o življenju najbolj zaslužnih sot-
rudnikov kakor tudi poimensko navajanje vseh drugih. Prvi seznam pokojnih
sotrudnikov je bil objavljen v junijski številki 1878 z naslednjo spodbudo: »Če-
tudi v vseh salezijanskih hišah opravljamo molitve za pokojne sotrudnike in
sotrudnice, pa takoj ko dobimo sporočilo o njihovi smrti, hočemo kljub temu
objaviti ime, priimek in kraj tistih, ki jih je Božja previdnost poklicala v dru-
go življenje prve mesece tega leta, in jih priporočiti v molitve vseh sobratov
in sester po vsem svetu.« Vseh skupaj je bilo štiriinpetdeset iz vseh družbe-
nih slojev. Veliko je bilo duhovnikov različnih stopenj, prvi med njimi kardinal
Berardi. Tudi obilni duhovni darovi, ki so jih deležni salezijanski sotrudniki in
sotrudnice, zelo privlačijo pobožne osebe v združenje. Nekemu sotrudniku, ki
je hotel postati frančiškanski tretjerednik, da bi bil deležen odpustkov, ki jih oni
dobivajo, sem odgovoril: »To ni potrebno, kajti vse odpustke, ki jih imajo fran-
čiškanski tretjeredniki, imajo tudi salezijanski sotrudniki, ki jim pripadaš. Beri
našo knjižico, poskušaj pridobiti nove člane in boš imel veliko zasluženje.«4
Da bi ohranjali misel na odpustke, navaja zadnja stran Vestnika vse odpustke, ki
jih je mogoče dobiti v tistem času, poleg splošnih, ki veljajo za celo leto. Tako so
delali od avgusta 1877 do aprila 1883, se pravi do takrat, ko je don Bosko sam
vodil periodiko in dajal pobude tistim, ki so jo urejali.
Preden bomo prešli od prizadevanja za utrjevanje do širjenja sotrudnikov
v letih 1877 in 1878, naj povemo še nekaj. Blaženi je v svoji okrožnici omenil
»župnijsko katehezo« in »druga dela v korist ogrožene mladine«. Don Boskova
misel in njegov program sta bila vedno daleč od želje, da bi sotrudniki pomagali
4 Pismo Deppertu, Turin, 28. maj 1877. V novejšem času so nekatere odpustke frančiškanskega
reda ukinili, med njimi porcijunkulski odpustek. So pa dodali druge, nič manj dragocene.

41.2 Page 402

▲back to top


402
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
samo salezijanski družbi. Tako napačno prepričanje je mogoče samo, če je kdo
napačno obveščen o vsej zadevi. Toda pri don Bosku ne bo našel nobene bese-
dice, ki bi omejevala tako dejavnost sotrudnikov. Kaj je bila resnična zamisel, je
mogoče razen prve okrožnice razbrati tudi iz prve številke Vestnika. Tam pod
naslovom Prve izkušnje nekaterih sotrudnikov navaja primere njihove dejav-
nosti. Neki župnik iz bližine Turina je tožil zaradi majhnega števila otrok, ki so
prihajali k verouku. Poiskal in uporabil je celo vrsto sredstev, da bi jih pritegnil,
pa je bilo, kakor da se je trudil zaman. Potem mu je prišla odrešilna misel. V
vasi je bilo nekaj salezijanskih sotrudnikov kakor on. Zbral jih je v župnišču, jim
razložil položaj, prikazal žalostne posledice verske brezbrižnosti med mladino
in jih prosil za pomoč. Sotrudniki so poprijeli za delo; pod pretvezo, da morajo
urediti kako zadevo, so šli na obisk k svojim sorodnikom in prijateljem, govorili
mimogrede tudi o verouku in jih prepričali, da so začeli pošiljati svoje otroke k
nauku. Nekateri pogumnejši so stopili tudi v hiše in delavnice neznanih ljudi. V
kratkem času je število katehizirancev naraslo na štiristo. Tedaj pa se je začela
druga težava: kako dobiti katehete za toliko množico učencev? Težavo so rešili
oni sami, ki so se trudili za porast števila učencev. Svojemu župniku so poma-
gali bodisi z vzdrževanjem reda bodisi s poučevanjem nauka ves postni čas.
Tako je skupina sotrudnikov z nekaj dobre volje in odpovedi dosegla trajen in
obilen sad, kakor je poročal župnik. To je eden izmed zgledov salezijanskega so-
delovanja, ki jih je uradno glasilo vse od začetka pod don Boskovim skrbstvom
predstavljalo članom pobožnega združenja.
Toda notranje utrjevanje združenja ni bilo vse. Treba je bilo poskrbeti za
njegovo širjenje. Misel o tem je naletela na dober odmev. »Koliko jih je,« piše
nekdanji gojenec Oratorija, »bilo ponosnih, da so bili imenovani salezijanski
sotrudniki!«5 Tisti »imenovani« nakazuje na splošno vse nove člane. V večini
primerov on ni čakal, da bi kdo prosil za sprejem, temveč je tistim, pri katerih
je upal, da ne bo naletel na nasprotovanje, tako pri dobrih laikih kakor pri du-
hovnikih, pa četudi jih je poznal samo po imenu, kratko malo poslal listino o
imenovanju s pravilnikom. Listina se je glasila:
-
Vplivnim osebnostim je pošiljal lastnoročno napisana povabila. Kakor je
5 Pismo don Anfossija don Bosku, 12. oktober 1877.
6 MB XII, str. 675 [BiS XII, str. 429].

41.3 Page 403

▲back to top


BiS 13 — 19. poglavje
403
v svoji preproščini prosil Leona XIII., da bi mu dovolil postaviti njegovo ime
na čelo salezijanskih sotrudnikov, tako je v ponižni prošnji predložil svoja pis-
ma kardinalom in škofom, da bi tudi oni delali plemenito družbo Kristusove-
mu namestniku. Tudi ljudem iz posvetne družbe, ki so zasedali visoka mesta,
je ponudil, da bi se ponašali z naslovom salezijanskega sotrudnika. Značilno v
tem smislu je pismo, ki ga je leta 1878 poslal grofu in grofici Chambord, preten-
dentoma za francoski prestol. Stopil je z njima v stik po njunem tajniku, ki je bil
hišni prijatelj in reden gost plemenite družine De Maistre.
Sveta kraljevska veličanstva!
Katoliška načela, ki so jih Vaša kraljevska veličanstva slovesno izrekla kakor tudi iz-
redna pobožnost vašega duha so ponižnemu piscu navdahnila misel, da bi vas prosil
za dovoljenje, da bi vključil Vaša imena v Združenje salezijanskih sotrudnikov, ki ga
je ustanovil in obdaril z mnogimi duhovnimi darovi slavni Pij IX. častitega spomina
in priporočil sedanji vladajoči papež, ki se je tudi dal vpisati.
V upanju, da bodo vaša kraljevska veličanstva hotela uslišati mojo prošnjo, vam po-
šiljam tozadevno listino in pravilnik, medtem ko prosim Boga, da bi vas napolnil z
najbogatejšimi blagoslovi.
Vaših svetih kraljevskih veličanstev ponižni in vdani služabnik
duh. Janez Bosko
Zelo značilno je pisemce, s katerim je slavni zgodovinar Cesare Cantu spo-
ročil don Bosku, da je prejel poslano mu listino. »Razglašenje Gospodovo 1878.
Izbrali ste zelo bednega sotrudnika. Občudujem vašo silno vnemo in neizčrpno
krščansko ljubezen, vendar se čutim nesposoben, da bi vam sledil. Ne morem
drugega, kot da se veselim zaradi deležnosti pri vaših molitvah, ki sem jih zelo
potreben. Sprejmite to skromno darilce in me imejte za svojega najvdanejšega
C. Cantu.«
Z vedno večjim številom sotrudnikov je don Bosko čutil potrebo, da je ure-
dil svoje vrste. Skušal jih je porazdeliti med krajevne voditelje, ki bi skrbeli za
člane in bili zaupniki vrhovnega predstojnika salezijancev, kateremu so bili
podrejeni. V mestih in krajih, kjer ni bilo salezijancev, naj bi, če bi njihovo števi-
lo naraslo na deset, dobili vodjo, imenovanega dekurion [desetnik], ki je lahko
bil izjemoma tudi kak zgleden laik. Našli smo lastnoročno pisano pismo našega
blaženega iz leta 1878, v katerem imenuje za dekuriona nekega nepoznanega
župnika. Mogoče je predloga za okrožnico, za katero pa nimamo primerkov.
Velečastiti gospod!
Medtem ko se veselim, da lahko vašo uglednost in razne spoštovanja vredne posame-
znike te vaše župnije vpišem na seznam članov salezijanski sotrudnikov, vas ponižno
prosim, da bi kot dekurion prevzeli njihovo vodstvo, kakor predvideva Pravilnik (V.
poglavje).
Če bi vam pa prezaposlenost ali druge okoliščine to onemogočale, bi vas prosil, da

41.4 Page 404

▲back to top


404
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Drugo zelo uspešno sredstvo za pridobivanje novih članov sta bili dve letni
konferenci, ki jih predpisuje pravilnik: ena za praznik sv. Frančiška Saleškega in
druga za praznik Marije Pomočnice. Taka zborovanja so bila učinkovita propa-
ganda bodisi zato, ker je bil dostop svoboden, bodisi zato, ker je o tem natanko
poročalo časopisje, pa tudi zato, ker so šle iz roke v roko knjižice, ki so o tem
govorile. Do 1878 ni bilo konferenc. Tega leta pa je don Bosko dal v Rimu in
Turinu zgled, kako se to dela.
V Rimu je konferenca potekala 29. januarja 1878. Don Bosko jo je pripravil
tako, da bi bila lahko vzor vsem drugim, kjer koli bi jih pripravili.7 Najprej je
izbral prostor, ki je bil zelo priljubljen rimski aristokraciji: kapelica oblatk v
Torre de'Specchi. Nato je poskrbel za obisk lepega števila plemenitih gospodov
in gospa ter prelatov in duhovnikov. Uspelo mu je, da je predsedoval kardinal
vikar Monaco La Valletta, ki se mu je pridružil kardinal Sbarretti. K povabilu je
priložil razpored in nekaj pojasnil.
-
-
-
-
Ne bi si mogli želeti boljše udeležbe niti glede na število udeležencev kakor
tudi na kakovost navzočih. Ob treh popoldne je stopil na oder salezijanski du-
hovnik in iz knjige o Saleziju, ki jo je napisal Galizia,8 prebral poglavje
7 Pismo don Rui, Rim, 23. januar 1878.
8 Kanonik Pier Giacinto Galizia,
[Življenje sv. Frančiška Saleškega] v dveh
zvezkih, Brescia 1856. Škofovska tiskarna Zavoda Marijinih sinov. VI. knjiga. c. II, 16, str. 342.

41.5 Page 405

▲back to top


BiS 13 — 19. poglavje
405
del Santo verso i poveri [Svetnikova ljubezen do ubogih], kar so navzoči pozorno
poslušali. Nato je neka slavna pevka zapela prekrasno melodijo na besede Tu
es Petrus ob spremljavi orgel. Končno je don Bosko, na sebi je imel biret in fera-
jol [brezrokavni plašč], imel nagovor, ki je trajal tri četrt ure.9 Začel je takole:
»Prevzvišeni eminenci, plemeniti in spoštovani gospodje. Na ta lepi dan, ki je
posvečen svetemu Frančišku Saleškemu, ki ga sveta Cerkev prvič slavi kot cer-
kvenega učitelja in v Rimu poteka prva konferenca salezijanskih sotrudnikov,
mi je v veliko čast dana priložnost, da vam govorim. Sveti oče nam pošilja svoj
apostolski blagoslov in podeljuje popolni odpustek, medtem ko je kardinal vi-
kar blagovolil priti in predsedovati temu našemu zborovanju.
Izbrali smo namenoma to cerkev plemenitih oblatk svete Frančiške, ker je
bila to prva ustanova v vzvišenem mestu Rimu, ki je začela podpirati uboge
dečke v salezijanskih zavodih. Jaz sam, ki bi sicer moral biti drugje, pa sem za-
radi raznih opravkov tukaj, sem se znašel v prijetnem položaju, da sem lahko
navzoč pri tej prvi konferenci. Naj bo za vse hvaljen Gospod, naj bodo hvaljeni
njegovi sveti načrti. Da zadostim tej prvi konferenci, ne bom imel kakega aka-
demskega nagovora niti kake moralne pridige, temveč bom s preprostimi bese-
dami prikazal zgodovino salezijanskih sotrudnikov.«
Potem ko je predstavil zgodovino sotrudnikov od začetka do tistega trenut-
ka, ko je govoril, je toplo priporočil vsem navzočim, da bi pomagali salezijan-
cem reševati mladino. »Veleugledni gospodje,« je dejal, »protestanti, neverniki,
sektaši vseh vrst ne opustijo ničesar, kar bi moglo škoditi mladini, in kakor lačni
volkovi krožijo okoli Gospodove črede, da bi raztrgali Kristusove ovčke. Tisk,
fotografije, šola, otroški vrtci, zavodi, podpore, obljube, pretnje, obrekovanje
in še kaj uporabljajo, da bi pokvarili nežne duše, jih iztrgali iz naročja Cerkve,
jih privabili, jih pritegnili k sebi in jih vrgli satanu v naročje. Najbolj žalostno
pa je dejstvo, da se tudi nekateri starši, učitelji in vzgojitelji pridružujejo temu
početju. Ali bomo ob pogledu na to dogajanje ostali mrzli in brezbrižni? Naj se
to nikdar ne zgodi, preljubi prijatelji! Naj se ne zgodi, da bi bili bolj iznajdljivi,
bolj delavoljni sinovi teme kot za dobro delo pripravljeni sinovi luči. Zato naj
vsak izmed nas postane vodja, učitelj, rešitelj otrok. Hudobnim zvijačam zo-
perstavimo ljubečo iznajdljivost naše krščanske ljubezni, tisk proti tisku, šole
proti šolam, zavode proti zavodom. Skrbno varujmo otroke naših družin, župnij
in zavodov. In ker se povsod dobi neizmerno veliko ubogih dečkov in deklic, ki
so izpostavljeni velikim nevarnostim pohujšanja bodisi zaradi malomarnosti
njihovih staršev ali zaradi prevelike revščine, skušajmo po naših močeh postati
njihovi očetje in matere in jih spravimo na varno mesto, kjer ni zapeljevanja in
pohujšanja. Naj nas vodi zgled Božjega odrešenika, ki je v času svojega življe-
9 O tem je pisal L'Osservatore cattolico v Milanu (št. 27), L'Unità Cattolica (št. 30), Lo Spettatore (5.
in 6. februar) in Salezijanski vestnik (marec). V arhivu hranimo zapiske don Berta.

41.6 Page 406

▲back to top


406
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
nja na zemlji pokazal toliko zanimanja in zavzetosti za otroke. Spominjajmo se
tudi obljubljene visoke nagrade, da bo tisti, ki z zgledom, besedo in dejanjem
ponuja roko takemu otroku, dobil stotero plačilo na tem svetu in večno življenje
v nebesih.«
Don Bosko je predvideval dve oviri, ki bi mu jih lahko postavili njegovi pos-
lušalci. Prva je bila odnos salezijancev do civilne oblasti. Zlasti v Rimu, kjer so
bolj kot drugod po Italiji čutili pod novo vlado razliko v verskem pogledu, se
je zdelo, da bo salezijansko delo naletelo na nepremagljive težave. »Nikakršne
nevarnosti,« je dejal don Bosko. »Delo salezijancev in njihovih sotrudnikov je v
podpiranju lepega življenja zmanjševalo število pokvarjencev, ki se prepušče-
ni sami sebi znajdejo v nevarnosti, da bi polnili ječe. Te je treba poučevati, jih
navajati k delu, poskrbeti za sredstva, in kjer je potrebno, dati možnost za za-
vetišča, kjer bi bilo zanje poskrbljeno. Ničesar ne smemo opustiti, kar bi moglo
te mlade ljudi obvarovati pred uničenjem in iz njih narediti dobre kristjane in
poštene državljane. To je delo, ki ga vsak ceni, še več, tega si želi vsaka vlada,
vsaka politika. Seveda je treba v tako zlobnih časih uporabljati preproščino go-
loba in jo povezati s previdnostjo kače. Mi se bomo držali tega prepričanja in
bomo skušali reševati duše tako, da bomo brezpogojno zastopali dobra načela,
pri tem pa spoštovali osebe in jih ščitili.«
Druga težava se tiče obširnosti področja, za katero bi morali skrbeti Rimlja-
ni. Tu je toliko revščine, ki bi jo bilo treba odpravljati. Čemu bi razsipali svojo
dobrodelnost v delih zunaj Rima? »Rimljani,« je dejal don Bosko, »ki so se ved-
no izkazovali dobrodelne in podpirali salezijanske ustanove, se lahko tolažijo,
da so naredili veliko koristnega za Rimljane. V vsakem času je bilo lepo število
rimskih otrok poslanih v salezijanske zavode. Veliko jih je tam tudi danes in
nemalo jih prosi, da bi bili sprejeti. Seveda naj vsak sodeluje pri skrbi za mladi-
no tega mesta, saj tudi salezijanci upajo, da se bodo mogli kmalu pridružiti tej
goreči duhovščini v delu za rimsko mladino. Medtem ne smemo pozabiti, da je
Rim katoliško mesto, še več, je središče vseh katoličanov sveta. Iz Rima in s po-
močjo Rimljanov so vedno odhajale skupine misijonarjev, da bi oznanjevali in
branili vero po celem svetu. Če boste torej pomagali salezijancem, ki so v tujini,
jim boste pomagali delovati v teh deželah, boste delovali za katoliško stvar, za
vso Cerkev, ki ima svojega poglavarja v Rimu in ima svoje sinove raztresene po
celem svetu.
[Tebe po vsem
svetu oznanja Katoliška cerkev].«
Ko je don Bosko zapustil oder, je pristopil kardinal vikar in spregovoril: »Ne
morem si kaj, da ne bi pohvalil dela salezijanskih sotrudnikov, ki ob svojem viso-
kem cilju, da bi branili moralo in bili koristni civilni družbi, ne izpustijo nobene
priložnosti, da ne bi učili zdravih načel naše katoliške vere. Pogum torej! Toda
ne pozabite Rima, kjer je v tem trenutku nadvse potrebno vaše delo. Sem morate

41.7 Page 407

▲back to top


BiS 13 — 19. poglavje
407
obrniti vaše napore, sem osrediniti vaše prizadevanje, tukaj morate storiti vse,
da boste čim prej odprli salezijansko hišo in se pridružili našim duhovnikom
pri reševanje ogrožene mladine, ki jo čaka žalostna prihodnost, če je dobrotna
roka ne bi sprejela, ji priskočila na pomoč ter ji ne bi pripomogla k delu, k veri
in h kreposti.« Potem je razvil misel svetega Pavla »Vos autem, fratres, nolite de-
ficere benefacientes – Vi pa, bratje, ne omagujte v dobrodelnosti« in spodbudil
sotrudnike, da ne bi popuščali v dobrih delih. Tri ovire onemogočajo dobro delo:
naveličanost, strah in žalost. Naj jih ne premaga dolgočasje, temveč naj iz dneva
v dan napredujejo v gorečnosti. Naj se zaradi žalosti ne vdajajo malodušnosti,
čeprav ne vidijo takoj sadov dobrih del, temveč se tolažijo z mislijo, da bo dobro
seme, ki so ga posejali, gotovo vzklilo in prineslo zveličavne sadove. Naj se ne
ustrašijo nevarnosti in preganjanja, temveč naj krepko in pogumno gredo naprej
vse do smrti. Ko so potem odpeli še drugi del Panis vivus [Živi kruh], je njegova
eminenca podelil blagoslov z Najsvetejšim in zborovanje se je končalo.
Še istega večera je don Bosko pisal don Rui: »Danes smo imeli konferenco,
ki ji je predsedoval kardinal vikar, ki je na koncu imel prekrasen govor. O nad-
robnostih bom še poročal. Ta govor bo gotovo zgodovinskega pomena.« Se ra-
zume, da v zgodovini salezijanske družbe. In zakaj ne tudi v zgodovini Cerkve?
Po krstu 9. maja 1876 je bila ta konferenca, ki ji je predsedoval kardinal vikar,
potrditev Združenja salezijanskih sotrudnikov. Tistega dne je ustanova zma-
goslavno stopila na področje katoliške dejavnosti in se zavzela za obrambo v
vseh bitkah. Če je salezijanska družba v letopisih Cerkve dosegla ugledno mes-
to, je združenje salezijanskih sotrudnikov dobilo svojo potrditev in facie Eccle-
siae [v podobi Cerkve] in s tem vse razloge, da se izkaže.
Zato se ne smemo čuditi, če je hudič hotel pristaviti svoj rep. Don Turchi,
ki je bil navzoč pri konferenci, je poslal dopis turinskim časopisom. Enega tudi
v Emporio Popolare, ki ga je urejal pater Vasco, jezuit. Ko je šel k nadškofu po
dovoljenje za natis, je dobil prepoved. Po monsinjorjevem ukazu mora biti vse
najprej predstavljeno njemu. L'Unità Cattolica pa je objavila drugega. Vendar se
zdi, da se za teologa Margottija ni dobro izteklo. Tudi msgr. Ighina, tedaj kano-
nik in rektor semenišča v Mondovìju, ni objavil v Apologistu povzetka iz članka
v Unità v strahu, da ne bi užalil nadškofa, ki se je pritoževal, da je ta časopis
objavil pravilnik za salezijanske sotrudnike. Razlog za tak odpor je bilo monsi-
njorjevo prepričanje, da so taki članki naperjeni proti njemu. Sicer nam pa An-
fossi poroča, da so se članka v L'Unità Cattolica razveselili dobri in naklonjeni
don Bosku, medtem ko so bili hudobni globoko užaljeni. Razumeli so, da je bila
to odločna zaušnica njihovi malopridnosti. Don Boska pa vsi občudujejo zaradi
njegove odločnosti in ljubezni za splošno dobro.10
10 Pismo don Anfossija don Bosku, Turin, 10. februar 1878, in don Turchiju, Turin, 13. februar 1878.

41.8 Page 408

▲back to top


408
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Proti nadškofu se je tiste mesece dejansko pojavilo nekaj, kar je bilo precej
več kot neškodljivi članki. To je knjižica 86 strani, ki jo je izdala tiskarna Bruno
v Turinu z naslovom
napisal kaplan. Anonimni pisec, ki je natančno predelal
zadnji škofijski koledar, je vzel to za pretvezo, da se je norčeval iz nadškofa. To
pa je storil s hudičevsko ostrino in mu vrgel pod nos brez števila pravopisnih,
slovničnih, zgodovinskih, dogmatskih, liturgičnih napak in tudi nekaj njegovih
hudobnosti do don Boska. Tako se v dodatku npr. v seriji štiriindvajsetih »se
govori« trije nanašajo na don Boska. Deveti se glasi takole: »Govori se, da je
monsinjor prepovedal časopisu
objaviti kakršnokoli poroči-
lo, ki bi bilo v čast in podporo don Bosku. Ta katoliški časopis, ki veliko dolguje
don Bosku, ni objavil poročil in dejanj, ki bi bila v čast don Bosku in salezijanski
družbi, kardinalom in celo papežu. Temu časopisu ni bilo dovoljeno objaviti niti
dogodkov, ki bi bili v čast nadškofiji in so zgodovinskega pomena, kot na primer
odprava misijonarjev itn.«
Knjižica je v mestu dvignila ogromno prahu. Duhovniki so se zlasti zavzeli,
da bi spoznali pisca. Domnevamo, da je bil don Bosko obveščen. Če ga je kdo
kaj vprašal, je odgovarjal, da nič ne ve. Nasprotno, vsem, ki so ga vpraševali, je
izražal svoje obžalovanje. Knjižica je prišla tudi v Oratorij, kjer so jo nekateri
prebrali. Če je kdo don Boska vprašal, ali jo je že bral, je odgovoril: »Ne, nisem
je bral in je tudi ne bom.« Nekega dne je don Barberis pri mizi dobrodušno de-
jal, češ da bi bilo dobro, da bi vedeli za vsebino in da je konec koncev le treba o
stvari kaj povedati in tako končati to neprijetno zadevo. Don Vespignani, ki je
bil navzoč, poroča, da ga je Božji služabnik pokaral. Don Barberis pa je v svoji
kroniki, ki jo piše le še od časa do časa in se bliža trenutku, ko bo popolnoma
usahnila, 11. maja pisal: »Ta knjižica dela don Bosku pred duhovščino čast, don
Bosko pa se joče zaradi nje.« Veljavo ima samo drugi del navedka.
Če je bilo v Turinu tako težko govoriti o rimski konferenci, pa ni bilo ovire,
da je ne bi priredili tudi v Turinu. Še več, po Rimu ni bil noben kraj pripravnejši
kot prav Turin. Pretekli so že meseci, ko se je zdelo, da se je pokazala mavrica
miru med nadškofijo in Oratorijem. Priložnost, da bi sklicali sotrudnike, se je
ponudila za praznik Marije Pomočnice. Blaženi jih je sklical za 16. maj v cerkev,
ki je posvečena sv. Frančišku Saleškemu. Tiskano povabilo se je glasilo:
-
Auxilium Christianorum

41.9 Page 409

▲back to top


BiS 13 — 19. poglavje
409
Zato prosim vse sotrudnike in sotrudnice, da bi se udeležili konference. Medtem ko
se vsem iz srca zahvaljujem, prosim Boga, da bi vas napolnil s svojimi nebeškimi bla-
goslovi. Imam čast, da se imenujem najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. maj 1878
Vabilu je bil priložen »Spored konference« s sedmerimi obvestili, od kate-
rih sta se zadnji dve glasili: »6. Sveti oče podeljuje popolni odpustek vsem, ki se
bodo udeležili konference. 7. Nabirka bo v korist cerkve sv. Janeza Evangelista
in za pomoč salezijanskim misijonarjem v Ameriki, ki so v veliki stiski.«
Določenega dne ob treh popoldne se jih je v lepo okrašeni cerkvi zbralo
kakih dvesto petdeset. Z razliko od rimskega zbora, kjer so bili udeleženci iz
visokih družbenih slojev, so bili tisti v Turinu iz vseh stanov. Ko so iz življenja sv.
Frančiška Saleškega prebrali isti odlomek kot v Rimu in so dečki odpeli motet,
je don Bosko s prižnice ponovil zgodovino sotrudnikov, o njihovi ustanovitvi in
njihovi prvi dejavnosti. Veliko teh, ki so na začetka njemu »ubogemu duhovni-
ku«, ki je prišel brez vseh sredstev, priskočili na pomoč in žrtvovali sami sebe in
svoje imetje, je bilo navzočih. Pritrjevali so njegovi pripovedi in se veselili zara-
di napredka ustanove, pri kateri so oni učinkovito sodelovali. Za zgodovino bo
koristno, da se ta dokument ne izgubi. Bralci, ki se jim mudi, naj ga preskočijo,
mi pa bomo zapisali besede, ki jih je don Bosko govoril resnično ex abundantia
cordis [iz vsega srca].
»Ne vem, dragi sotrudniki in velezaslužne sotrudnice, ne vem, ali naj se najprej zah-
valim vam ali naj vas vse skupaj povabim, da bi se zahvalili Gospodu, da nas je zbral v
tako velikem številu in nam dal priložnost, da delamo veliko dobrega, in da nas je da-
nes pripeljal sem za prvo konferenco salezijanskih sotrudnikov tu v Turinu. Najprej
bi vam pa želel pripovedovati malo zgodovine, ki nam bo dala spoznati, kaj vse so
že naredili salezijanski sotrudniki tu v Turinu, še preden so dobili to ime in ne da bi
vedeli, kaj je njihova resnična naloga. Poslušajte!
Pred petintridesetimi leti je prostor, na katerem sedaj stoji ta cerkev, bil zbirališče
mnogih porednih fantov, ki so prihajali sem, da so se bojevali, prepirali, pretepali in
krepko preklinjali. Tukaj ob strani sta bili dve hiši, v katerih so močno žalili Gospoda:
ena je bila krčma, kjer so se zbirali najhujši pijanci in pokvarjenci iz celega mesta,
druga pa je stala na mestu, kjer je sedaj prižnica, in se je raztezala proti moji levici.
To je bila hiša nemoralnosti in grdega življenja. Leta 1846 je prišel ubogi duhovnik
in je za visoko najemnino najel dve sobi v tej drugi hiši. Tega duhovnika je spremljala
njegova mati. Njun namen je bil ugotoviti, ali bi bilo mogoče narediti kaj dobrega
ljudem v tej okolici. Vse njuno bogastvo je bila košarica z nekaj predmeti, ki jo je
mati nosila v roki. Ta duhovnik je videl, kako so se tukaj zbirali fantje in počenjali
grdobije. Približal se jim je in Gospod je hotel, da so poslušali njegovo besedo. Pot-
rebna je bila kapela za božjo službo. Od evangeljske strani tega oltarja do desne je
bila lopa, ki je služila za orodjarnico. Ta prostor smo kupili in prilagodili za kapelo.

41.10 Page 410

▲back to top


410
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
-
-
-
-
-

42 Pages 411-420

▲back to top


42.1 Page 411

▲back to top


BiS 13 — 19. poglavje
411
kanje je bilo čutiti po celem Piemontu in po vsej Italiji. Kaj naj storimo? Katoliška
vera ne gleda na kraje, mesta in osebe. Vsesplošna je in hoče, da se povsod opravljajo
dobra dela, zlasti pa tam, kjer je potreba največja. Tako je bila odprta hiša v Mi-
rabellu, potem v Lanzu in nato še druge. In danes je več teh hiš in cerkva s 25.000
notranjimi in zunanjimi gojenci, ki dobivajo v naših hišah verski pouk. Kdo je storil
vse to? Kak duhovnik? Mogoče dva, deset, petdeset? Ne. Še tako veliko število ne bi
zmoglo tega dela. To je bilo toliko in toliko sotrudnikov in sotrudnic od vseh strani,
v vseh krajih, ki so se trudili in pomagali maloštevilnim duhovnikom. Da, to so oni.
Pa ne samo oni. Treba je priznati, da, treba je priznati Božjo roko, ki je hotela, da je
iz niča zrasla ta ustanova. Da, to je Božja previdnost, ki je poslala vsa ta sredstva, s
pomočjo katerih se je rešilo toliko duš. Če ne bi bil prav Gospod tisti, ki je hotel vse to,
bi jaz imel za nemogoče, da bi bil kdo zmožen storiti kaj takega. Toda potrebe so bile
velike in velik je Gospod in za velike potrebe pošilja veliko pomoč. Te potrebe so vsak
dan bolj žgoče. Nas bo mogoče Gospod zapustil?
To, kar vam pravim, da so potrebe iz dneva v dan večje, je neovrgljiva resnica. Oh, če
bi vi vedeli, koliko prošenj z vseh strani sveta prihaja vsak dan, da bi odprli zavetišča
za ubogo in zapuščeno mladino. Nekoč je bilo treba poskrbeti za dušo in telo toliko
zapuščenih, pohujšanih in nesrečnih žrtev greha in hudobije samo v velikih mestih,
toda danes je treba za ogroženo mladino poskrbeti tudi v majhnih krajih, če hočemo
rešiti družbo. Človeku se kar meša, ko vidi samo del te revščine in nesreče.
In potem misijoni. Koliko gorečnosti je danes potrebne za to! Toda poglejte, ni več
treba, da bi misijonarji šli in izpostavljali svoje življenje. Sedaj divjaki sami prihajajo
in prosijo, da bi jih poučili. Oni sami stegujejo roke k nam in nas kličejo, da bi jih
civilizirali in jih uvedli v vero, za katero vedo, da jih lahke osreči. Prošnje za misijone
prihajajo od vseh strani: iz Indije, Kitajske, Santa Dominga, Brazilije, Republike Ar-
gentine, tako da bi v tem trenutku, če bi imel dva tisoč misijonarjev, dobro vedel, kam
bi jih poslal, in prepričan sem, da bi prinesli obilne sadove. Toda tudi v misijonih smo
naredili že veliko dobrega z oratoriji in upamo, da bomo s pomočjo sotrudnikov in
sotrudnic to dobro tisočkrat pomnožili v večjo Božjo slavo.
Imamo pa še drugo ustanovo, ki je zrasla iz teh oratorijev, za katero ne bi želel, da bi
se govorilo o njej, ki pa jo vi morate poznati.
To pa je ustanova, ki mladim in starejšim fantom pomaga doseči duhovniško čast.
Kakor vidite, število Božjih služabnikov vsak dan hudo pada. Zato smo začeli povsod
iskati fante, ki bi kazali znamenja za duhovniški poklic; zbrali smo jih, jim omogočili
šolanje in glejte: z Božjim blagoslovom je iz naših domov prišlo na stotine duhov-
nikov. Ali hočete v vsej iskrenosti in kljub tajnosti vedeti, koliko klerikov je lansko
leto sprejelo talar? Poslušajte. V vseh naših domovih, raztresenih po Italiji, Franciji,
Urugvaju in v Republiki Argentini smo dobili 500 klerikov. Od teh se jih večina vrača
v svoje škofije. Naj vam za primer povem eno: v škofiji Casale je 42 klerikov in izmed
teh jih je 34 prišlo iz naših zavodov. Nekateri postanejo redovniki, drugi gredo v mi-
sijone ali ostanejo pri nas in nam na vso moč pomagajo. Vidite, kje končujejo vaši
darovi, vaša pomoč, vaša krščanska ljubezen!
Druga tudi pomembna naloga je graditi jez proti brezboštvu in krivi veri, ki pretita

42.2 Page 412

▲back to top


412
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-

42.3 Page 413

▲back to top


BiS 13 — 19. poglavje
413
seznam salezijanskih sotrudnikov. Ko se je seznanil z namenom te zveze, je dejal: 'Ho-
čem postati ne samo salezijanski sotrudnik, temveč salezijanski delavec. Ali ni papež
dolžan podpirati dobrodelne ustanove?' Izgubili smo torej enega očeta in Gospod
nam je poslal drugega, prav nič manj naklonjenega in dobrega. V tem letu je umrlo
tudi več velezaslužnih gospodov, ki so tako radi podpirali Oratorij. Toda Gospod je
odločil, da so na njihovo mesto stopili drugi, tako da nam nikdar ni zmanjkalo naj-
potrebnejšega za življenje.
Naj vam sedaj povem, kaj naj bi bil poseben cilj salezijanskih sotrudnikov, kaj je naša
naloga. Treba je nadaljevati že začeta dela, o katerih sem vam govoril. Še več, ta
dela moramo postoteriti. V ta namen potrebujemo ljudi in sredstva. Mi dajemo na
voljo naše ljudi, Gospod nam vsak dan pošilja osebe, ki so pripravljene na kakršno
koli žrtev. Toda samo ljudje niso zadosti. Potrebujemo gmotna sredstva. Ta sredstva
je treba poiskati, velezaslužni sotrudniki, to je vaša naloga. Nalagam vam skrb, da
najdete ta sredstva, storiti morate vse, da ničesar ne bo zmanjkalo. Pomislite, kako
velika je Božja dobrota, da vam daje v roke sredstva, da morete sodelovati pri odre-
šenju duš. Iz dejstev, ki sem vam jih do sedaj predstavil, lahko spoznate, koliko ljudi
je s sodelovanjem dobrih našlo pot v nebesa.
Sedaj bi bila priložnost, da bi se vam za vse zahvalil. Toda kakšna zahvala? Ne mo-
rem se zahvaljevati. Moja zahvala bi bila premajhno povračilo za vaša dobra dela. To
bom prepustil gospodu Bogu. On se vam bo zahvalil, da. Naš Gospod je večkrat zatr-
dil, da je tisto, kar smo dobrega storili bližnjemu, storjeno njemu. Z druge strani pa
je gotovo, da prinaša še večje zasluge ne samo telesna dobrodelnost, temveč taka, ki
ima za cilj duhovno dobro. Hočem reči, da ni samo dobro, temveč ima Božjo vrednost.
Bi radi storili kaj dobrega? Vzgajajte mladino. Hočete storiti kaj svetega? Vzgajajte
mladino. Hočete storiti nadvse sveto dejanje? Vzgajajte mladino. To je med vsemi
Božjimi deli najbolj Božje. Sveti očetje enoglasno ponavljajo za svetim Dionizom: Di-
vinorum divinissimum est cooperari Deo in salutem animarum [Med Božjimi deli
je najbolj Božje sodelovanje pri zveličanju duš]. Ko sveti Auguštin razlaga to mesto,
pravi, da je gotovo znamenje predestinacije: Animam salvasti, animam tuam prae-
destinasti [S tem, ko si rešil eno dušo, si zagotovil zveličanje svoje duše]. Tako si vi
s sodelovanjem pri teh velikih delih, ki sem vam jih omenil, zagotavljate zveličanje
svoje duše. Ne bom se vam posebej zahvaljeval. Vedite, da se v cerkvi Marije Pomočni-
ce zjutraj in zvečer, lahko rečem ves dan, opravljajo posebne molitve za vas. Gospod
sam se vam zahvaljuje z besedami, ki vam jih bo izrekel pri odločilni sodbi: Euge,
serve bone et fidelis, quia in pauca fuisti fidelis, super multa te constituam. Intra
in gaudium Domini tui [Dobri in zvesti služabnik, ker si bil zvest v malem, te bom
postavil nad veliko. Pojdi v radost svojega Gospoda]. Vi se žrtvujete, toda zavedati
se morate, da je bila Jezusova žrtev še večja in da se mi ne bomo nikdar približali
veličini te žrtve za nas. Radujmo se. Tisti, ki ga posnemajo, ki storijo, kolikor more-
jo za rešenje duš, naj bodo mirni za svojo večno usodo. Animam salvasti, animam
tuam praedestinasti. To ni pretirano mnenje, ker bodo gotovo poplačani z Intra in
gaudium Domini tui [pojdi v veselje svojega Gospoda], kar vsem iz vsega srca želim
in za kar goreče prosim.«

42.4 Page 414

▲back to top


414
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Po govoru so podelili blagoslov. Poslušalci so zapustili cerkev, se zbrali na
dvorišču, obdali don Boska in z njim govorili kako uro.
Po letu 1878 so taka zborovanja prirejali dvakrat na leto povsod, kjer je
bilo jedro sotrudnikov s svojim vodjem. Vestnik v januarski in majniški izdaji ni
nikdar pozabil opozoriti na ta dogodek.
Božji služabnik don Mihael Rua, ki je videl in pomagal pri rasti te ustanove,
je v kanoničnem procesu izpovedal namene blaženega pri njeni organizaciji. Re-
kel je, da je don Bosko imel tri cilje: izraziti hvaležnost dobrotnikom za pomoč
njegovim ustanovam s tem, da jim je omogočil deležbo pri duhovnih dobrinah
salezijanske družbe; spodbujati k vztrajnosti pri podpiranju njegovih del in pri-
zadevanju za pridobivanje vedno novih dobrotnikov ter združevati sotrudnike in
sotrudnice, ki naj bi postali sodelavci župnikov in po njih škofov in s tem vrhov-
nega poglavarja Cerkve.11
Kot nam o tem pričajo dejstva, so bili trije cilji doseženi.
11
št. III., § 652–3.

42.5 Page 415

▲back to top


20. poglavje
PONUJENE, PA NE SPREJETE USTANOVE V ITALIJI
V teh dveh letih je bilo predloženih veliko ustanov v Italiji. Govorijo, da
jih je bilo sto, vendar nimamo možnosti, da bi se prepričali, koliko je ta številka
blizu resnici. Od teh ponudb so bile nekatere samo preprosta povabila. Tako je
neki kanonik iz Bobbia ponujal hišo, da bi iz nje naredili zavod; iz Brindisija je
škof omenjal hišo, iz katere bi sčasoma zrasla ustanova kakor turinski oratorij,
in želel dva duhovnika, ki bi si ogledala stavbo in pridigala duhovne vaje tam-
kajšnji duhovščini; za semenišče v Subiacu je kardinal vikar prosil učitelja za
ljudsko šolo in enega profesorja, ki bi poučeval v višji gimnaziji in liceju; župnik
iz Casorza v bližini Casale Monferrata je v imenu bogatega posestnika ponujal
za majhen denar veliko kmetijo. Iz Firenc je gospod Rastrelli, član konference
sv. Vincencija, svojemu turinskemu kolegu sporočil tajno novico, ki naj bi po
grofu Caysu prišla do don Boska; to je prvi poskus, da bi v mestu cvetja odprli
salezijansko hišo. Goreči verniki so bili pripravljeni zbrati sredstva za ustanovo,
kjer bi odprli obrtno šolo za fante, ki jih ne bi sprejeli drugod.
»Kolikor mi je znano,« je izjavil posrednik, »se to prilega željam don Boska,
zlasti še, ker ima ustrezno osebje z diplomami, kakor to zahtevajo sodobni za-
koni. Hiša sama po sebi ni majhnega pomena. Toda če bi hoteli kaj doseči, bi
morali začeti prav počasi in ponižno, kakor je to znal narediti don Bosko v zavo-
dih, ki jih je pred kratkim ustanovil, zavodih, ki jih ni malo v Italiji in med kate-
rimi sta nazadnje dva, ki ju je odprl v bližini Rima.« Za zdaj so se stvari ustavile
tukaj. Tudi pobožna želja opata Pavarina sodi sem. Goreči duhovnik, nekdanji
kraljevi kaplan in član vodstva raznih mestnih zavodov, je poslal don Bosku
obširno pismo, v katerem je v živih barvah opisal hudo nemoralo, ki vlada v
okolici igralnice v Monacu,1
končal s temle vzklikom: »Gospod
Bog, razsvetli svojega delavnega služabnika, neutrudnega don Boska, apostola
1 Pismo don Bosku, Turin, 30. marec 1877.

42.6 Page 416

▲back to top


416
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
mladine, da bi našel način, kako naj uniči ta črni brlog neprevidnih, žalostnih,
obupanih ljudi, ki se upirajo vsem našim svetim zakonom, in ga podpri s svojo
mogočno podporo, da bi na tistih ruševinah mogel zgraditi dobrodelno hišo
dela, kjer bi sirota in zapuščeni otrok našla streho, hrano, pouk in vzgojo, kjer
bi tvoje sveto ime hvalili in blagoslavljali sedaj in na veke.«
K don Bosku so se zatekali tudi iz drugih dobrih namenov. Iz bližnje občine
San Francesco al Campo sta mu župnik Parigi in učitelj Novero ponujala častno
predsedstvo odbora za obnovo župnijske cerkve in iz daljnega kraja Guamag-
gioreja pri Cagliariju sta župnik Pittau in župan Pisano Ruda prosila blaženega,
da bi pomagal ubogim prebivalcem popraviti njihovo župnijsko cerkev, ki se po-
dira. O drugih ponudbah so se začeli razgovori, ki pa so se končali brez uspeha.
Kakor so prve dokazovale spoštovanje, ki se je po celi Italiji dvigalo okoli don
Boskovega imena, tako druge dokazujejo celo vrsto dejanj in rekov, ki bogatijo
življenjepis in nudijo smernice njegovim naslednikom.
CASTELNUOVO D'ASTI
Začnimo z don Boskovim rojstnim krajem. Tamkajšnja občinska uprava je
želela, da bi njen slavni someščan odprl v svojem rojstnem kraju gimnazijo in
da bi poslal hčere Marije Pomočnice za osnovno šolo za deklice in za vodstvo
otroškega vrtca. Župnik don Rossi je najprej preveril javno mnenje in mu potem
po zaupni poti sporočil namen občinske uprave in splošne pogoje. Don Bosko,
ki je čakal na priložnost, da bi storil kaj dobrega svojemu rojstnemu kraju, je ta-
koj zaupal don Rui in Castelnuovčanu don Caglieru, naj preučita nakazani pred-
log, ki mu ga je izročil župnik v imenu občinske uprave. Oba pooblaščenca sta
to storila in v soglasju z Božjim služabnikom izdelala predlog za zavod konvikt:
1. Občinska uprava prepusti don Bosku v last hišo Pescarmona v stanju, v
kakšnem je sedaj.
2. Ponuja plačilo 10.000 lir.
3. Če v imenovani hiši don Bosko ne bi v desetih letih odprl ljudske šole in
gimnazije, bi občinski upravi vrnili proporcionalno vsoto, ki ustreza izpol-
njenim desetim letom.
4. Občinska uprava prepušča don Bosku pouk v deški in dekliški osnovni šoli
za pet tisoč lir na leto. Pouk v dekliški šoli bo vodila ena izmed sester, ki
vodijo otroški vrtec. Don Bosko bo prevzel vodstvo dekliške šole samo, če
bo vodstvo otroškega vrtca zaupano sestram Marije Pomočnice. Če občin-
ska uprava ne bi hotela izročiti šole kaki sestri Marije Pomočnice, vsota pet
tisoč lir ne bo zmanjšana za ljudskošolski pouk.
Poučevati morajo diplomirani učitelji ali učiteljice.
5. Otroci iz Castelnuova imajo pravico hoditi v šolo, ki bo odprta v hiši Pescar-
mona.

42.7 Page 417

▲back to top


BiS 13 — 20. poglavje
417
6. Občinska uprava bo odslovila sedanje učitelje v teku leta 1879. Če bodo
pa ti hoteli še naprej poučevati, kar jim zakon dovoljuje, jih bo don Bosko
zaposlil.
7. Ko bo don Bosko začel preurejati hišo Pescarmona v zavod, mu bo občinska
uprava kolikor mogoče pomagala v znamenje zahvale za ljubeznivost, ki jo
prejema od njega.
Ker bi sestre Marija Pomočnice prvič sprejele tako nalogo, je don Bosko
njim v korist in za vodilo hotel videti pogoje, ki so jih sestre sv. Ane postavljale
za sprejem podobnih ustanov.2
Toda občinska uprava je omahovala in samo kopičila težave. Končno so
znova vzeli v pretres sprejeti dogovor in ga takole preoblikovali:
Dogovor med občinsko upravo v Castelnuovu d'Asti in don Janezom
Boskom.
1. Občinska uprava bo prevzela vse stroške za prezidavo hiše Pescarmona,
namenjene za zavod-konvikt in za osnovno šolo in gimnazijo.
Občinska uprava bo kot lastnica zavoda opravila vsa popravila in plačevala
davke.
2. Občinska uprava bo dajala gospodu don Bosku podporo deset tisoč lir za
izdatke za ureditev zavoda-konvikta brez dolžnosti vračila po poteku prve-
ga obdobja pogodbe.
V tem izdatku za ureditev ni všteta oprema osnovne šole in gimnazije, kot
so klopi, mize, table, zemljevidi, slike itn.
3. Občinska uprava ponuja honorar pet tisoč lir za 4 razrede osnovne šole, ki
jo bodo vodili zakoniti učitelji.
4. Gospod don Bosko bo odprl vrata zavoda za učence osnovne šole in gimna-
zije.
5. Otroci iz Castelnuova imajo pravico obiskovati nižjo gimnazijo, in če bo
uvedena, tudi višjo.
6. Pogodba med občinsko upravo in gospodom don Boskom se obnavlja vsa-
kih deset let. Odpovedni rok je pet let, kar velja za obe strani.
Gospod don Bosko meni, da v znamenje navezanosti na svoj rojstni kraj
odpira gimnazijo brez vsakega honorarja, katerega vsota bi po zakonskih pred-
pisih znašala 10.500 lir na leto.
Nekoristno prizadevanje. Zdi se, da niso razumeli ugodnosti, ki jim jo je
ponudil don Bosko. Tisti, ki so stvari poznali, so spoznali, da bi Kastelnuovčani
hoteli od don Boska to kot dolžnost in ne uslugo kraju.
2 Dodatek, št. 46.

42.8 Page 418

▲back to top


418
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
CASTELNUOVO DI GARFAGNANA
Preidimo sedaj k drugemu Castelnuovu, ki je pa precej daleč. Škof v Massa
Carrari msgr. Tommasi je potreboval dva profesorja z diplomo za svojo višjo
in nižjo gimnazijo v svojem semenišču v Castelnuovu di Garfagnani, glavnem
mestu okraja, blizu Lucce. Škofijski duhovnik don Dominik Bonacossia je prišel
aprila 1877 v Turin in o tem govoril z don Boskom. Ta je bil pripravljen sprejeti
ponudbo z novim letom, če bi prosvetni minister razpisal izredne izpite za ha-
bilitacijo, kakor se je zdelo, da se bo zgodilo. Izpiti so bili razpisani in don Bosko
je zaprosil za izpit za kakih ducat svojih salezijancev. Toda za pripustitev so bili
postavljeni pogoji, ki jih prej niso nikdar zahtevali, tako da so prošnje skoraj
vseh naših zavrnili. Čeprav je tako ostal brez zaželenega osebja, je don Bosko
naročil don Durandu, naj sporoči njegovi ekscelenci, da bo v mejah možnosti
zadovoljil njegovo željo. Don Bosko je hotel pomagati, ker je malemu semenišča
pretilo, da ga bodo šolske oblasti zaprle, če ne bi poučevali profesorji, kakor to
zahteva zakon. Salezijanci niso imeli razpoložljivega osebja. Zdelo se je, da je
don Durando nameraval poslati dva dobra laika, ki bi izpolnila praznino.
Prav tako je decembra 1878 iz Castelnuova di Garfagnana tajnik kardinala
Oreglie priporočal nakup veličastne stavbe, ki bi jo lahko namenili za zasebno
gimnazijo. Don Bosko, ki po navadi ni na prvi pogled zavračal ponudb, je od-
govoril z dobrimi upi, čeprav ne z bližnjo uresničitvijo. »V Garfagnani bi vaši
redovniki lahko naredili toliko dobrega,« mu je pisal msgr. Zanotti, opat z mit-
ro tega kraja.3 »Vsekakor bi naleteli na zelo ugodno okolje za moralno kulturo.
Ljudje bi vas veselo pozdravili.« Zavzela se je tudi občinska uprava. Don Bosko
je poslal don Marenca, ravnatelja v Lucci, da si stvar ogleda. Don Marenco je
ugotovil, da so civilne in cerkvene oblasti pripravljene na vse, samo da bi dobili
toliko zaželeno gimnazijo. Toda dogovarjanje se je tukaj ustavilo in nismo mogli
odkriti zakaj.
SVETIŠČE MELLEA
Bolj zamotani so bili pogovori za svetišče Mellea pri Fariglianu, nedaleč od
Mondovìja. Don Bosko, ki je iskal prostor za svoje novince in klerike študente,
je menil, da bi bil ta kraj kot nalašč. Občinska uprava v Fariglianu je leta 1825 po
pravni pogodbi postala lastnica minoritskega samostana, ki je stal ob svetišču
presvete Device Marije Mellejske. Pogodba je občini naložila dvoje obveznosti
za primer nove zasedbe, podobne Napoleonovi. Prva obveza je bila nastavitev
duhovnika, ki bi maševal in upravljal cerkev. Tega duhovnika naj bi imenovala
skupaj občina in župnik
[začasno]. Ko je potem prišla italijanska
zasedba, je bil za kaplana neki redovnik manjših bratov observantnih, ki so bili
3 Pismo, Castelnuovo di Garfagnana, 24. januar 1879.

42.9 Page 419

▲back to top


BiS 13 — 20. poglavje
419
že prej tam. Toda v moči protiklerikalnega vetra so nekateri zahtevali, da je tre-
ba samostan in cerkev odvzeti. Bojazen bogoskrunstva je razburila župnika in
večji del prebivalstva. Ko se je novica o odvzemu razvedela, je bilo veliko ponu-
dnikov in neka družba iz Genove si je prizadevala postaviti tovarno bombažnih
izdelkov. Zato so mislili, da bi don Bosku ponudili v trajno uporabo samostan
z obveznostjo, da bi skrbel za javno bogoslužje. Ko so don Boska vprašali za
mnenje, ni zavrnil razgovora o tem predlogu, nasprotno, v drugi polovici aprila
1877 je šel pogledat kraj. Zelo mu je ugajal. Miren kraj z zdravim podnebjem je
zelo ustrezal njegovemu namenu, da bi tja poslal novince in študente filozofije.
Poleg tega je bil kraj osrednja točka med Piemontom in Ligurijo, s to veliko
prednostjo, da je bila železniška postaja oddaljena samo pol kilometra.
Toda že so nastopile prve težave. Pri svojem obisku je blaženi, ki je dobro
poznal naravo stavb, govoril o svojem namenu zlasti z redovnikom, ki je zasto-
pal svoj red in je o vsem presenečen poročal svojemu očetu provincialu, ki je ži-
vel v Saluzzu. Ta pa je naglo poročal don Bosku o drugi obveznosti, o kateri smo
govorili zgoraj. V moči tega pogoja bi v primeru odprave in obnovitve redov
manjši bratje observantni prišli v posest svoje lastnine. Zato se je provincial v
svoji vlogi predstavnika reda pritožil in zahteval izvedbo imenovanega pogoja.
Don Bosko je pohitel in mu takole odgovoril.
Velečastiti oče provincial!
P. Emanuele stvari ni natančno razložil. Ker sem dobil ponovno povabilo, da bi obi-
skal ta kraj, sem šel in poiskal najprej patra gvardijana in ga prosil, da bi patru
provincialu sporočil naslednje: Jaz nimam namena kupiti to hišo, temveč bi jo samo
skušal ohraniti sedanjim redovnikom. Če bi se v katerem koli trenutku vrnili, bi jim
prepustil popolno oblast in bi bili oni gospodarji. V takih razmerah ne bi prišlo do
kupno-prodajne pogodbe. Občina bi ostala lastnica, duhovniku Janezu Bosku bi le
prepustila uporabo. Dodal sem še, da bi zato, ker gre za delo v korist redovnikov,
pater Emanuel bil naš predstojnik, naš prijatelj v vsakem oziru.
Ker se je stvar tako obrnila, odstopam od nadaljnjega dogovarjanja. Žalosti me samo
to, da bo za menoj takoj prišla družba, ki želi iz cerkve in samostana narediti tovar-
no.
Vsekakor vas prosim, da me imate vedno v J. K. za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 28. april 1877
Don Boskova pojasnila niso mogla prepričati patra Janeza Petra Montija.
Vendar blaženi, ki je pred kratkim poslal svoje pogoje občini Farigliano, ni hotel
nenadoma prekiniti dogovarjanja. Vedno je puščal še čas za pojasnjevanje in za
končno odločitev. Predlagal je naslednje:
V želji, da bi koristila svojemu kraju in okoliškim naseljem, je občina Fa-
rigliano pripravljena prepustiti duhovniku Bosku in pozneje tudi njegovim

42.10 Page 420

▲back to top


420
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
naslednikom svetišče blažene Device Marije Milosti, imenovano tudi Mellea, z
naslednjimi pogoji:
1. Občina odstopa don Bosku v trajno uporabo cerkev, zraven stoječe poslo-
pje, vrt in travnik, vendar bi za vedno obdržala lastninsko pravico.
2. Nikakor pa noče prevzemati stroškov, razen tistih, ki se tičejo lastnika in se
omejujejo na davke na stavbe in zemljišče.
3. Duhovnik Janez Bosko se obvezuje, da bo skrbel za bogoslužje v svetišču, za
popravila cerkve, stavb in vzdrževanje zemljišča.
4. Ker bo duhovnik Janez Bosko stavbo uporabljal za šolo in vzgojo, bo stro-
ške za popravila, prilagoditve, razširitve, opremo in podobno nosil sam.
5. Če bi občina zahtevala stavbo za svoje potrebe (kar upamo, da ne bo) in bi
don Bosko moral zapustiti svetišče, se bo občina odkupila z dvojnim plači-
lom izdatkov, ki jih je imel pri popravilu, prilagajanju, opremi in podobnem
v času, ko je upravljal svetišče.
6. Če bi duhovnik Janez Bosko sam hotel opustiti stavbo in svetišče, ne bo
imel nikakršne pravice do povračila in bo zapustil vse v stanju, v kakršnem
bosta stavbi.
7. Če bi posegla v dogajanje višja sila, kot je vojna ali kraj drugega, bo prepus-
til vse v razsodbo župana in župniku v Fariglianu
. Ta dva naj
odločita o pravici do odškodnine.
Vse se prepušča razsvetljeni modrosti občinskih svetovalcev.
Občina ni spala. Na seji 20. maja je župan doktor Piacenza v imenu podpre-
fekture sporočil Svetu, da je »odlični, pošteni in velikodušni gospod duhovnik
Janez Bosko, ko je zvedel za veliko stavbo nekdanjega samostana Mellea, iz-
delal« človekoljubni načrt, da bi tam postavil šolsko stavbo in vzgojni dom za
korist občinstva« tega in okoliških krajev. Občinski svet se je »enoglasno in po
aklamaciji« odločil, da ustreže »uglednemu, učenemu in človekoljubnemu du-
hovniku« in njegovim naslednikom za vedno dá v uporabo samostan in vse pri-
tikline, in je v ta namen sestavil pogoje. Ti so bili enaki tistim, ki jih je postavil
don Bosko. Dodali so le še: »7. V nadomestilo za zemljiške stavbe bo duhovnik
Bosko enemu fantu iz kraja podelil brezplačno mesto v zavodu. 8. Šole bodo
lahko obiskovali kot zunanji gojenci vsi otroci kraja.« Ko je blaženi dobil v roke
tako oblikovano listino, je prečrtal sedmi člen, osmega pa takole preoblikoval:
»V zavod bodo kot zunanji gojenci sprejeti vsi prebivalci kraja, ki bodo hoteli
prihajati h katekizmu in v osnovno šolo, ko bo ta ustanovljena.« Šestemu členu
je na koncu dodal, »razen premičnin, ki bodo vedno ostale njegova last«. Kar se
tiče don Boskove prošnje v osmem členu, je občinska uprava izrazila svoje ob-
žalovanje, da zaradi denarne stiske občina »ne more dajati nikakršne podpore
za čimprejšnjo uresničitev te odlične človekoljubne odločitve«.

43 Pages 421-430

▲back to top


43.1 Page 421

▲back to top


BiS 13 — 20. poglavje
421
Najbolj zavzet zagovornik salezijanskega dela je bil dekan don Alojzij
Mellonio. Kot soupravitelj samostana in svetišča si je goreče prizadeval, da bi
odpravil nasprotovanje manjših observatnih bratov. Don Bosko je na rob pisma
12. julija za don Ruo, ki naj bi odgovoril, napisal: »Naj se piše v Rim, da smo in
vedno bomo mandatis Sanctae Sedis [pokorni ukazom Svetega sedeža].« Tedaj
je dekan ob podpori škofa msgr. Placida Pozzija poslal kongregaciji za škofe in
redovnike prošnjo, v kateri je najprej predstavil položaj, potem pa navedel, da
je don Bosko pripravljen prevzeti upravo svetišča, ki bi ostalo last občine, in
da bi se popolnoma podredil odločitvi Svetega sedeža, češ »da je to edini na-
čin, kako bi mogli rešiti samostan in svetišče, posvečeno presveti Devici Mariji,
obvarovali češčenje, spet vzpostaviti nekdanje veličastvo in obudili nekdanji
obisk cerkve«. Odgovor 11. decembra 1877 s podpisom kardinala Ferrierija je
pooblastil škofa, da pro suo arbitrio et conscientia [po svoji presoji in vesti],
potem ko je oskrbel vse potrebne in običajne izjave, odobri bivanje alumni Con-
gregationis Salesianae [gojencev salezijanske družbe], ne pa samo (dumtaxat)
odprtja zavoda za varstvo in upravljanje cerkve.
Če dobro premislimo, je bilo to zelo malo. Škof se je bal, da bi zavod mogel
ogroziti njegove apostolske šole. Ko je dekan o teh odločitvah pisal don Bo-
sku,4 je dejal: »Upam, da nas ne boste zapustili na tej poti, polni trnja in ovir,
ko gre vendar za sveto in nadvse dobro stvar.« Mogoče bi kdo menil, da bi se
izognili vsem tem težavam tako, da bi stvari prodali.5 Toda ko je don Bosko
videl, kam se stvari obračajo, se je ohladil za celo zadevo. Dekan pa ni popus-
til. Julija 1878 je izposloval drugi dekret Svete penitenciarije, katerega vsebino
lahko spoznamo iz naslednjega škofovega pisma.
Velespoštovani gospod don Bosko!
Danes mi je gospod dekan iz Farigliana predložil listino Svete penitenciarije z dne 24.
julija tekočega leta, s katero mi podeljuje pravico indulgendi [opravnomočenja] vaši
uglednosti iuxta petita [glede na prošnje], ki jih vi točno poznate.
Pri roki imam tudi druga pisma vaše uglednosti iz preteklega leta, v katerih ste mi
blagovolili razložiti svoje namene v zvezi z omenjeno prošnjo. Da bi mogel ukrepati
na osnovi listine Svete penitenciarije, bi potreboval dve stvari: 1) da bi mi blagovolili
poslati odlok, ki je bil izdan o isti zadevi preteklo leto. Bilo mi je rečeno, da je pri
vas; 2) da mi jasno poveste, kake dejavnosti bi hoteli razviti v samostanu Mellea in
kako pomoč bi mi mogli dajati pri tem velikem pomanjkanju duhovnikov, ki ga vsi
občutimo.
Moram se odpraviti v Biello na posvečenje msgr. Riccardija in upam, da bom ob
vrnitvi dobil cenjen odgovor vaše drage uglednosti.
Včeraj sem videl vaše klerike in jih blagoslovil skupaj z njihovim odličnim ravnate-
4 Pismo, Farigliano, 8. september 1877.
5 Pismo gospoda Occellija don Durandu, Farigliano, 18. januar 1878.

43.2 Page 422

▲back to top


422
gratias
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Deo
Don Bosko je moral škofu lastnoročno odgovoriti. Na izvirniku je zapisal
svoje misli. K točki 1. je zapisal: »Nimamo.« Nad prvim delom 2. je zapisal:
»Študentat in noviciat, za zdaj« in nad drugim delom: »Kar bo mogoče.« Potem
je list, opremljen s temi opombami, oddal don Rui in mu napisal: »Don Rui v
spomin.« Jasno je, da je bila zadeva zanj če ne sklenjena pa vsaj negotova. Don
Bosko v takih okoliščinah ni hotel izsiljevati dogodkov. Kako iskrico upanja so v
naslednjih letih do 1885 njegovi prijatelji v Fariglianu še imeli, vendar res samo
iskrice. Don Bosko se za to ni več zanimal.
CREMONA
Preselimo se sedaj v Cremono. Kanonik Manini, nekdanji župnik v Soresi-
ni, je na raznih točkah tega mesta postavil sedem hiš, ki jih je imenoval »Hiše
Božje previdnosti« za dečke in deklice, za ogrožena dekleta, za redovnice in za
druge. Meščani so odobravali njegova dela in ga velikodušno podpirali z darovi.
Vsaka hiša je bila samostojna. On je vse hiše vsak dan obiskoval in urejal zlasti
ekonomsko plat. Sveti duhovnik, ki je razdal v dobre namene vse svoje imetje in
drugim pripravil toliko hiš, ni imel bivališča, temveč je spal tam, kjer ga je zasa-
čila noč. Včasih je zato, da si je potešil lakoto, potrkal na vrata svojega brata. Kar
se tiče duhovnega vodstva, je imel na voljo samo enega mladega duhovnika, ki
je spovedoval, kadar je mogel. Država je njegovo delo priznala kot dobrodelno
ustanovo. Don Sala je ustanovo obiskal in potem poročal don Bosku, ki mu je
smehljaje se dejal: »Vidiš, ko v hišah omalovažujejo prejem zakramentov, stvari
ne morejo napredovati.« Dejstva so potrdila njegovo sodbo.
Ko je bil kanonik Manini še župnik v Soresini, ga je leta 1877 krajevni škof
msgr. Jeremija Bonomelli 31. avgusta priporočil blaženemu in ga prosil, da bi
mu pomagal in zagotovil obstoj ene izmed njegovih hiš, imenovane Derelitti
[Zapuščeni], s tem da bi prevzel njeno vodstvo. »Menim,« je pisal prevzvišeni
dostojanstvenik, »da mi ni treba prositi, da bi pomagali našemu župniku, kajti
neutrudna gorečnost in izredna krščanska ljubezen, s katerima je Bog obdaril
vašo uglednost, ne potrebujeta spodbude, temveč vi dajete spodbude drugim.«
Župnik je zadnji teden novembra prišel v Turin, da bi se o stvari osebno dome-
nil. Zdi se, da je bila dana možnost za sporazum. Zato je škof pisal don Bosku:6
»Naj stori Gospod, da bom imel zadoščenje videti v svoji škofiji vaše sinove in
6 Pismo, Cremona, 20. november 1878.

43.3 Page 423

▲back to top


BiS 13 — 20. poglavje
423
blagoslov, ki ga prinašajo tja, kamor pridejo. Vaša uglednost naj se zaveda, da
je moja hiša vaša hiša. Zame bo velika usluga, če vas bom mogel sprejeti.« Ven-
dar so stvari bile take, da bi lahko salezijance ob smrti njihovega predstojnika
postavili pred vrata. Dali so uporabne nasvete, kako bi postali lastniki, vendar
je bil to pogovor z gluhim in se o tem ni več govorilo. Naslednje leto se je ponu-
dila priložnost, da bi dobili v Cremoni lastno hišo. O tem nam govori naslednje
škofovo pismo.
Velečastiti in ugledni gospod!
Moja goreča želja, ki sem vam jo izrazil zadnjič, se bo, če je tako Bogu po volji in
mi boste vi pomagali, končno izpolnila. S pomočjo mnogih dobrotnikov smo v bli-
žini cerkve v enem najlepših predelov mesta kupili prostor z mnogimi možnostmi
za odmore. Tukaj bi odprli štiri razrede osnovne šole za dečke in praznični oratorij.
Vse bi prepustili vaši Družbi s pogoji, ki bi jih sestavili po skupnem dogovoru. Iz-
ročitev bi bila mogoča prihodnjega aprila, ker imajo stanovalci pravico ostati do
takrat. Vaša uglednost mi ne sme reči ne, za to vas prosim in rotim. To bi bila vaša
prva hiša v Lombardiji: Gospod vas bo blagoslovil. Dobro je, da se seznanite z vsemi
podrobnostmi, preden boste podpisali pogodbo. Zato pridite ali pošljite koga, če bi
bilo mogoče med 15. in 22. septembrom. Nosilec tega pisma vam bo mogel dati nekaj
pojasnil. Znova vas prosim, da bi me uslišali in prinesli temu mojemu ubogemu mestu
toliko dobrega.
V globokem spoštovanju vaše uglednosti najvdanejši služabnik
+ Jeremija, škof v Cremoni
Cremona, 6. 9. 1878
Dne 21. septembra mu je bilo odgovorjeno, da bo prihodnjo pomlad prišel
kdo na ogled prostorov in bi potem začeli dogovore. Videli bomo, kako se je vse
končalo.
LUGO
Pojdimo v srce Romagne, v Lugo. Tu je don Frančišek Grilli, goreč salezi-
janski sotrudnik, kot zastopnik mnogih someščanov sklical sotrudnike v mestu
in jih spodbudil, da bi pripravili vse potrebno za prihod salezijancev v njihovo
mesto. Brez težav so ustanovili odbor laikov in mu naročili, naj bi vzel stvar v
pretres. Ko so o vsem obvestili don Boska, je njegov zvesti zastopnik odgovoril,
da so razpravljali o predlogu izražene želje. V imenu salezijancev se jim lepo
zahvaljuje za zaupanje, vsi imajo najboljšo voljo, da uslišijo njihovo prošnjo, da
pa za zdaj nimajo ne osebja ne sredstev. Upajo pa, da bodo za prihodnje leto
salezijanci oskrbeli prvo, prebivalci Luga pa drugo.7 Toda ne eno, temveč štiri-
najst let je moralo preteči, preden so don Boskovi sinovi šli v Lugo.
7 Pismo 20. julija 1878.

43.4 Page 424

▲back to top


424
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
BOLOGNA
Zanimiv dogodek nas je poklical v ne preveč oddaljeno Bologno. Neki tuj
duhovnik je novembra 1877 šel mimo cerkve Marije Pomočnice, občudoval
pročelje in kupolo in vstopil za kratko molitev. Radoveden je opazoval glavni
oltar in nato vprašal, čigava je cerkev in stavbe okoli nje. Odgovorili so mu, da
je vse last don Boska, ki je tam zbral in vzgajal veliko dečkov. Duhovnik, ki je
že dalj časa želel dati nekega fanta v kako dobrodelno ustanovo, je stopil k pre-
fektu, se pozanimal in se dogovoril, takoj plačal mesečnino in fant je bil sprejet.
Ko je to pravil, je vprašal, ali bi mogel videti don Boska in z njim govoriti. Že
marsikaj je slišal o njem, vendar ni imel točnih predstav in ni vedel za njego-
ve ustanove. Popeljali so ga k don Bosku. Kakor hitro je bil pred njim, se je z
odkritosrčno odprtostjo tamkajšnjih prebivalcev takoj razgovoril. Rekel je: »Jaz
sem don Anton Fusconi. Mogoče ste prejeli mojo okrožnico, v kateri sem z odo-
britvijo njegove eminence kardinala Parocchija, mojega ordinarija, in z blagos-
lovom svetega očeta Leona XIII. nameraval odpreti v Bologni poboljševalnico
in hišo za duhovne vaje za duhovnike, ki bi jih škofje hoteli podvreči tej kazni,
ali za tiste, ki bi želeli spremeniti svoje življenje. Sedaj potujem skozi Turin in
naključje ali bolje rečeno Božja previdnost, ne da bi jaz sploh mislil na to, me je
pripeljala k tej cerkvi in me prisilila, da sem vstopil v to hišo. Prosil sem, da bi
mogel govoriti z vašo uglednostjo, za katero vem, da je razsvetljena od Boga. Kaj
pravite k temu mojemu načrtu?«
»In kdo vam je sporočil,« je don Bosko takoj odgovoril, »načrt, ki ga že več
let nosim v sebi? Že dalj časa opravljamo to delo krščanske ljubezni, in to z
dobrim uspehom; v naših hišah imamo več takih duhovnikov. Vendar pa načrt,
kot ste ga vi predložili v vaši okrožnici, ni izvedljiv. Predvsem ne boste dobili
nobenega duhovnika, ki bi bil pripravljen iti v vašo hišo, ker bi to pomenilo isto
kot reči, jaz sem uporen duhovnik. In potem, če bi jih kdaj imeli, s čim jih boste
zaposlili? Storite tako: ostanite nekaj časa tukaj z nami v Oratoriju. Oglejte si
naše stvari, skupaj bomo preštudirali zadevo, se dogovorili in preudarili vaš
načrt. Medtem se bomo lahko pogovorili še o marsičem drugem.«
Don Fusconi je poslušal don Boskove besede, kakor da bi prišlo sporočilo iz
nebes. Ostal je na kosilu. Ko je govoril z don Boskom, se je prepričal, da bi bilo
najbolje, če bi postal salezijanec. V mestu je najel za nekaj časa stanovanje. Spal
je zunaj, toda ob osmih zjutraj je bil že v Oratoriju in ostal tam do osmih zvečer
in delal. Nekega dne je čestital don Bosku, ker mu ni zmanjkalo dela. V Oratoriju
je bil don Rua, ki je znal takoj vse zaposliti po njihovih sposobnostih. Njegova
navada je namreč bila, da ni pustil v hiši nikogar niti trenutek brez dela.
Nekaj dni pozneje se je don Fusconi odpravil v Novaro, kjer je njegov prija-
telj po imenu don Paracchini pridigal adventne pridige. Z njim sta se domenila,
da bosta vse prepustila don Bosku. Toda vse to sta storila, kakor pravimo, ne da

43.5 Page 425

▲back to top


BiS 13 — 20. poglavje
425
bi vprašala gospodarja. Potem ko so se dogovorili o ustanovi, je don Paracchi-
ni pisal svojemu ordinariju kardinalu Parocchiju. Predočil je njegovi eminenci
utemeljeno bojazen, da bo država nasprotovala, nakazal težave, kako naj zapo-
sli duhovnike čez dan, in nato opisal naključno srečanje don Fusconija z don
Boskom in izmenjavo misli o uresničitvi te zamisli v zvezi s kako salezijansko
hišo. Tudi on da je istega mnenja, vendar se v vsem prepušča modrosti njegove
eminence. Kardinal, ki se je z obema duhovnikoma že pogovarjal o tej pobudi, je
v pismu dne 21. decembra odgovoril, da če si onadva ne upata postaviti načrto-
vane ustanove, prevzema on sam celotno zadevo v svoje roke. »Redovna družba
more priti v škofijo samo na poziv ordinarija, ki v tako občutljivi zadevi ne želi
prepuščati pobude nikomur drugemu, zato jo prevzema v svoje roke in po svoji
odločitvi.« Oba dobra duhovnika sta bila dobesedno pretresena in sta z isto
preprostostjo, s katero sta to pobudo začela, od nje tudi odstopila. Don Fusconi
se je vrnil v Bologno in se vedno spominjal don Boskove dobrote.
Don Bosko, ki je zvedel za konec te zadeve, medtem ko je bil v Marseillu, je
januarja 1879 don Barberisu narekoval nekaj točk kot odgovor don Fusconiju:
»1. Recite njegovi eminenci, da don Bosko ni govoril o tem, da bi odprl svoje hiše
v njegovi škofiji, temveč da je predlagal, še več, ponudil vse salezijanske hiše, če
bi mogoče želel poslati kakega duhovnika, ki je zanemaril svoje dolžnosti in bi
se rad spet vrnil na pravo pot. V naših hišah je bilo že več takih in jih je še sedaj
nekaj. 2. Če bi bila med mnogimi prošnjami za odprtje novih hiš tudi kaka iz
škofije Bologna, bi, preden bi se začeli pogovarjati, vprašali za svet krajevnega
ordinarija, kakor je to predpisano v naših konstitucijah. 3. Don Fusconi je po-
polnoma svoboden, da si izbere popolnejši stan, kakor je misijonar v zunanjih
misijonih, in upravo dela za duhovnike prepusti tistemu ali tistim, katerim bi to
izročil bolonjski ordinarij. – Pozdravljam ga v Gospodu in bom prosil Boga, da
bi ga ohranil vedno v krepkem zdravju.« Don Barberis je na osnovi tega osnutka
napisal svoje pismo in tako je bil ta dogodek končan.
CECCANO
Medtem ko se je don Bosko mudil v Rimu, so začeli razpravljati o zavodu v
Ceccanu. Sredi januarja je kardinal Berardi dal poklicati don Boska in mu sporočil,
da rektor skolopov ni mogel nadaljevati svojega dela in je zato hotel za kakršno
koli ceno dobiti kakega salezijanskega duhovnika. V šolskem letu 1878–79 bi mo-
ralo vse preiti v don Boskove roke. »Tak prevzem,« je takoj pisal don Rui, »bi bil
v našem sedanjem položaju moralno potreben. Bo to mogoče? Bi lahko vzeli don
Guidazia s kakim klerikom in pomočnikom in ga poslali vodit zavod v Ceccanu? V
tem primeru bi se don Durando moral spet postaviti pred voziček, ki ga je vlekel

43.6 Page 426

▲back to top


426
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
naprej že toliko let.8 V tem zavodu je kakih 20 notranjih in 10 zunanjih gojencev,
tehniška šola in gimnazija. Za vse imajo učitelje, vendar živijo zunaj in prihajajo
samo poučevat. Pogovorite se in o tem mi sporočite. Kardinalu sem odgovoril, da
bom pisal v Turin in da bomo storili vse, da ga zadovoljimo.«
Tisti »pogovorite se« razumemo iz prvega odstavka pisma, kjer don Bosko
pravi: »Prav bo, da skličeš kapitelj, na katerem boste razpravljali tudi o kolegiju
Berardi.« Don Rua je ubogal. Don Bosko ga je v telegramu 16. januarja vprašal,
ali je načrt Ceccano izvedljiv in če je, naj »takoj« pošljejo osebje v Rim. Don Rua
je telegrafsko odgovoril, da ni mogoče. Kardinal se je moral težkega srca vdati.
Toda za jesen bo treba vse ukreniti.
V jeseni ubogega kardinala že več mesecev ni bilo na svetu. Toda brat je ob-
novil prošnjo. Tudi pater Tassinari, rektor zavoda, se je zavzel. Njemu je bilo na-
ročeno, da naj zapusti to mesto. Vendar mu je bilo zelo težko zapustiti ustanovo,
ki je naredila toliko dobrega. Zato je v pismu don Bosku 9. avgusta živo prikazal
vso moralno in versko revščino določenih krajev okoli Rima in ga prosil, da naj
on, ki pošilja pogumne in pridne člane svoje Družbe v daljne dežele, pošlje svoje
ljudi tudi v tiste kraje, da bi prevzeli vodstvo in pouk v konviktu. Don Bosko ni
mogel ostati hladen do tako vročega poziva. Zato je naročil don Monateriju, rav-
natelju v Albanu, da naj se zavzame za to zadevo. Vendar se stvari niso obrnile
tako, kakor je želel don Bosko. Zato se je odločil, da bo odpoklical svoje in jih
poslal na druga delovna mesta. Don Monateriju je pisal:
-
Toda bilo je veliko govorjenja, pa nikakršnih jasnih sklepov. Zavod je dobil
pravico javnosti, kar ga je malo poživilo. Vodstvo je začasno prevzel eden iz-
8 Se pravi, da bo znova vodil šolske zadeve v Oratoriju.

43.7 Page 427

▲back to top


BiS 13 — 20. poglavje
427
med patrov skolopov iz toskanske province. Ko je markiz Berardi videl, da tega
lahko predstojniki vsak trenutek odpokličejo, je še enkrat poskusil pridobiti
salezijance za vodstvo in pouk. Toda don Bosko, ki si je nadvse želel svobodo v
delovanju, tega sedaj, ko so se upravnim nalogam pridružile še šolske zadeve,
sploh ni več vzel v pretres.
RIM
Kljub obilici opravkov blaženi ni nikdar pozabil na Rim, kamor je hotel pri-
ti. Obrnil se je na vlado, ne da bi kaj velikega pričakoval. Bolj je zaupal cerkveni
oblasti. Preden je marca 1878 zapustil Rim, je Leonu XIII. ponižno predložil
prošnjo, v kateri ga je prosil za dovoljenje in sredstva za odprtje zavetišča.
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko, ponižno kleče pred vašimi nogami, prosi, da bi mu
dovolili, da bi vaši svetosti predstavil težko potrebo, ki jo čutijo povsod po sve-
tu, zlasti še tukaj v Rimu. To vzvišeno mesto je v normalnih časih imelo dovolj
vzgojnih zavodov za vse vrste meščanov. Sedaj pa izredni časi, hitro naraščanje
prebivalstva, fantje, ki od daleč prihajajo iskat delo in zavetišče, zahtevajo ne-
kaj ukrepov, zlasti za najnižje sloje ljudstva. To dejstvo je posebno razvidno iz
velikega števila potepinov, ki se klatijo po trgih in cestah in končno pristajajo
v ječah. Da bi vsaj malo ublažili tako stanje, pošljejo vsako leto kakih sto takih
fantov v salezijanska zavetišča v Turinu in Genovi. Ti reveži so bolj ubogi kot
pokvarjeni, zato bi bilo v veliko korist, če bi mogli odpreti zavod z naslednjimi
dejavnostmi:
1. Ob prazničnih dneh naj bi jih v ta namen zbirali v za to pripravljenih vrto-
vih in jih zadrževali ob prijetni glasbi, s telovadbo in veselo zabavo, istoča-
sno pa bi jih poučevali katekizem in jih uvajali v pobožne vaje.
2. Začeli bi z večernimi in dnevnimi šolami za uboge, se pravi za tiste dečke,
ki so poredni in raztrgani in jih ne sprejemajo v druge šole.
3. Popolnoma revne in zapuščene bi sprejemali v ustrezno sirotišnico, kjer bi
se poleg verouka naučili tudi kake obrti in se usposobili, da bi si z delom
svojih rok služili vsakdanji kruh in se naučili živeti kot dobri kristjani.
S temi sredstvi bi poskrbeli za krščansko vzgojo nemalo dečkov, ki bi jih
napotili na pot poštenja in časti z utemeljenim upanjem, da ne bi prišli v ječe,
ki so jim bile že odprte.
Da bi dosegli ta pomembni in težki cilj in če to želi vaša svetost, je poniž-
ni predstavitelj pripravljen rade volje dati na razpolago svoje redovnike, ki se
temu posvečajo in so z Božjo pomočjo že dosegli zelo dobre uspehe. Ti bi bili
srečni, če bi mogli izpolnjevati ne samo ukaze, temveč tudi samo želje vaše sve-
tosti in bi svoje napore pridružili delu duhovnikov, ki že z uspehom gojijo to

43.8 Page 428

▲back to top


428
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
setev. Velika težava je pomanjkanje materialnih sredstev, s katerimi bi ustano-
vili in vzdrževali take ustanove. Ker pa Božja previdnost v takih primerih nik-
dar ne odpove, verjamemo, da nam bo Bog poslal potrebna sredstva ali bo po
vaši svetosti navdihnil kakega premožnega katoličana, ki bi ob pogledu na tako
veliko potrebo prišel na pomoč glavnemu mestu krščanstva in bi toliko otrok
rešil materialne in moralne stiske in jih spet vrnil v družbo dobrih kristjanov in
poštenih državljanov.
Vaša svetost naj blagovoli blagosloviti nakazan načrt ponižnega prosilca, ki
kleči pred vašimi nogami in se imenuje vaše svetosti najponižnejšega prosilca.
duh. Janez Bosko
To vlogo so verjetno poslali kardinalu vikarju, katerega naloga je bila priskr-
beti duhovno pomoč večnemu mestu. Kmalu bomo videli osnovo za to verjetnost.
Štiri mesece pozneje, 3. avgusta, je
objavila v Turinu instrukcijo
kardinala vikarja, ki je po naročilu papeža poklical župnike, da naj se zoperstavijo
poskusom krive vere v glavnem mestu katoliške vere. »V Rimu se zares trudijo,«
je menila njegova eminenca, »odkar so vzpostavili civilno upravo v večnem mestu
in odvzeli Svetemu sedežu vso svetno oblast, heretiki in sektaši, ki v veliki količini
prejemo zlato, ki prihaja iz čezmorskih dežel. Poleg več svetišč in konferenčnih
dvoran, ki so jih kakor v posmeh svetemu sedežu odprli na najbolj obljudenih
ulicah, so odprli tudi več kot deset deških in dekliških šol ter celo vrsto konviktov
in otroških vrtcev; protestanti imajo odločen namen širiti strup zmote skupaj s
kruhom in gmotno pomočjo, ki jo delijo med svoje učence in tako izrabljajo ved-
no večjo bedo, ki raste med ljudstvom.« Te tožbe so vedno bolj stiskale srce don
Bosku, ki je končno pisal kardinalu vikarju zelo spodbudno pismo.
-
-
-

43.9 Page 429

▲back to top


BiS 13 — 20. poglavje
429
Salezijanci v Albanu imajo premalo zaposlitve. Dvanajst učiteljev, vsak s svojo diplo-
mo, ima samo petintrideset učencev, notranjih in zunanjih. Vse to osebje, v celoti ali
delno, bi dal na razpolago. Lahko jih zaposlite za pouk ali za dušno pastirstvo, kakor
se vam bo zdelo bolj primerno za Božjo slavo in zveličanje duš.
Toda kje bodo živeli in kako se bodo vzdrževali? S podporo, ki bi nam jo nudila vaša
eminenca, bi lahko prebili. Iz nič smo v drugih krajih odprli hiše, kjer smo zbrali,
prehranili in vzgojili najmanj 25.000 otrok, pa ne bi bili sposobni z vašo pomočjo in
s pomočjo Božje previdnosti odpreti zavetišča v Rimu?
Dogovoril sem se z msgr. Dominikom Iacobinijem, ki pozna naše stvari. On vas bo
obiskal, da dobi vašo privolitev, in bomo začeli delo.
Nihče izmed nas ne bo storil ničesar brez vašega privolitve in vas bomo čim manj
vznemirjali.
Pišem vaši eminenci z zaupanjem sina svojemu očetu, vi pa mi vedno pomagajte s
svojimi nasveti.
Vojvodinja Di Galliera je še vedno v Parizu. Zagotovili so mi, da bo za konec meseca
prišla v Genovo. Poskrbel bom, da bodo listine takrat prišle v njene roke. Zatem bom
o vsem poročal vaši eminenci.
Medtem ko se priporočam za sveti blagoslov za vse salezijance, vas prosim, da bi
sprejeli izraze mojega spoštovanja in globoke hvaležnosti. Imam čast, da se izpo-
vedujem vaše prevzvišene eminence najvdanejšega in najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 6. avgust 1878
Njegova eminenca mu je v najkrajšem času odgovoril: »Lahko si mislite,
kako zelo me je razveselila vaša ponudba, da bi v Rimu odprli zavetišče za deč-
ke, ki bi ga vodili salezijanci, in predložitev omenjenih dvanajst delavcev za ta
ljubljeni Gospodov vinograd. Vendar se mi zdi pametneje, da počakamo na od-
govor vojvodinje Di Galliera. Rim namreč ni vzgojen, da bi vzdrževal dobro-
delne in verske ustanove z zasebno dobrodelnostjo, kakor je to pokazala neka
druga ustanova, ki se komaj drži na nogah. Ko bomo dobili odgovor imenovane
gospe, bomo govorili naprej.«9
Maria de Ferrari, vojvodinja Di Galliera, rojena v Genovi 1812 in umrla 1888
v Parizu, je stalno živela v francoskem glavnem mestu. Ker je razpolagala z ne-
izmernim bogastvom, je uporabila milijone in milijone za dobrodelne namene,
med katerimi je na prvem mestu bolnišnica v Genovi. Njej je naravnost ali po
tretji osebi kardinal vikar izročil don Boskovo prošnjo papežu in jo pospremil z
naslednjim pismom, datiranim v Rimu, podpisanim z njegovim podpisom. Pis-
mo je sestavil in ga izročil don Bosko.10
9 Pismo, 9. avgust 1878.
10 V nekem pismu don Bertu (19. september 1878) je blaženi pisal, naj mu pošlje »listine, poslane
svetemu očetu za ustanovitev hiše v Rimu, skupaj s pismom kardinala vikarja vojvodinji di Galli-
era«. Zdi se, da je kardinal sam podpisal to pismo.

43.10 Page 430

▲back to top


430
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
V Rimu so se msgr. Iacobini, tajnik za breve, in druge dobrodelne osebe
ukvarjali z ustanovitvijo zavoda za rokodelce, ki naj bi se imenoval ospicij sv.
Jožefa. Monsinjor je bil v Valcoccu verjetno meseca julija in se dogovarjal o hiši
in zemljišču, kjer naj bi ga postavili. Kupili bi ga vsak s polovico stroškov. Stavba
in zemljišče sta obsegala 20.000 kvadratnih metrov zunaj vrat Cavalleggeri. Ze-
mljišče je na eni strani mejilo na stebrišče sv. Petra, na drugi pa na ulico Sant'Uf-
ficio, se raztezalo vse do Lungare in obsegalo hribček, na katerem je stala hiša.
Veliko monsinjorjev je bilo navdušenih za to misel in so začeli zbirati potreben
denar za nakup. Po razgovoru s tajnikom za breve je blaženi lastnoročno napi-
sal osnutek členov, ki naj bi bili osnova za pogodbo med njim in za to ustanov-
ljenim odborom, ki mu je predsedoval monsinjor ob podpori zlasti plemenitega
viteza Adolfa Silenzija. Besedilo osnutka se glasi:
Msgr. lacobini in gospod vitez Silenzi, prevzeta od žalostne prihodnosti, ki
se pripravlja ubogim in zapuščenim dečkom mesta Rima, zlasti v tem, kar se
tiče vere, želita sodelovati s prizadevanjem njegove svetosti vladajočega pape-
ža Leona XIII., ki želi držati ogroženo mladino daleč od protestantskih groženj.
Odločila sta se, da bosta odprla hišo oziroma zavetišče in bi vodstvo in notranjo
upravo izročila članom salezijanske družbe kot tistim, ki se na poseben način
posvečajo ogroženi mladini.
Duhovnik Janez Bosko se v imenu dobrodelne salezijanske družbe, katere
predstojnik je, zahvaljuje upravi, da se je obrnila na njegovo ponižno Družbo, in
obljublja sodelovanje svojih podanikov z namenom, da bi Družba stalno rasla in
dosegala zaželene sadove. Da bi salezijanci mogli izpolnjevati svoje konstitucije
in svoj vzgojni sistem, skušajo v naslednjih členih, ki bi mogli biti za osnovo, a
se lahko spremenijo glede na zahteve okoliščin časa, kraja in oseb, izraziti svoje
sodelovanje.

44 Pages 431-440

▲back to top


44.1 Page 431

▲back to top


BiS 13 — 20. poglavje
431
1. Uprava ima popolno in brezpogojno pravico, da razpolaga z vsem, kar je
last zavetišča.
Nakup, prodaja, popravila katere koli vrste in vse, kar se tiče te posesti, so
izključna domena imenovanega odbora.
2. Vodstvo in notranja uprava je v celoti zaupana duhovniku don Bosku, ki bo
poskrbel za:
ravnatelja, ki bo odgovoren za vse osebje, za oskrbo, moralnost, disciplino
in odnose s cerkveno, državno in šolsko oblastjo;
ekonoma, ki bo skrbel za materialne potrebe, zlasti za hrano, obleko in po-
dobno, in da ne bo manjkalo dela v delavnicah;
vratarja, zadostno število prefektov in nadzornikov, mojstrov, učiteljev, ku-
harja in drugega osebja, ter bo odgovoren za disciplino, moralnost in oseb-
ni napredek gojencev.
3. Odbor bo po lastnem preudarku izbral 30 dečkov, ki jim bo pripadalo 80
centov na dan, ter še 20 centov za obleko, perilo in popravilo obleke. S to
vsoto, ki znaša 30 frankov na mesec, bodo ti fantje preskrbljeni s hrano,
obleko in vsemi drugimi potrebščinami.
Število gojencev pod št. 3 se lahko veča po želji omenjenega odbora in s tem
dnevni prispevek za vsakega novega gojenca.
Ravnatelj bo lahko sprejel toliko fantov, kolikor bo v stavbi prostora in ko-
likor bo to koristilo moralnosti in verskemu stanju skupnosti.
Za mojstre in za notranje osebje bo odbor v dogovoru z ravnateljem določil
posebno vsoto bodisi za vsakega posebej ali za vse skupaj.
N. B.: Osebni dohodki za take službe so pri nas v Turinu določeni takole:
Mojstri in vodje delavnic našega zavoda prejemajo 24 do 28 frankov na
teden, vendar sami skrbijo za hrano, obleko in stanovanje. Vratar, kuhar in
drugi služabniki, prefekti, nadzorniki in učitelji imajo hrano in stanovanje
v zavodu, v katerem delajo, in k temu še 25 frankov za izdatke za obleko,
pranje, obutev, popravila in podobno.
Število zaposlenega osebja se veča ali manjša glede na število gojencev.
Če je mogoče te naloge zaupati salezijancem, se bodo stroški za zunanje
precej zmanjšali.
4. Za osnovne šole, tako dnevne kakor večerne, pa tudi za obrtne šole, bodo
povabljeni učitelji z diplomami, da si tako zagotovimo mir pred šolsko
oblastjo.
5. Dečki, ki jih bo predlagal odbor, bodo sprejeti s pogoji, ki jih bo postavil
odbor, biti pa morajo zdravi in stari od deset do sedemnajst let. Odbor jih

44.2 Page 432

▲back to top


432
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
lahko tudi izključi iz zavoda, če se ne bodo ravnali po pravilih in disciplini,
ki veljajo za vse gojence.
6. Vzgojni sistem, ki se ga držijo salezijanci, je
, ker ne uporablja
kazni niti pretenj, in predpostavlja posebno povezanost med vsemi, ki op-
ravljajo kako službo v zavodu. Zato naprošamo odbor, da dá izvajati notra-
nji pravilnik, ki velja za vse hiše v Italiji, Franci ji in Ameriki.
7. Upamo, da nas bo ta ustanova preživela, vendar vseeno lahko določimo ve-
ljavo tega dogovora za deset let. Če bi se zgodilo (kar se gotovo ne bo), da bi
ena izmed strank hotela razveljaviti pogodbo, mora to sporočiti pet let prej.
8. Ker prihajajo salezijanci v Rim kot redovna družba, se morajo predhodno
dogovoriti s svetim očetom ali kardinalom vikarjem in sprejeti pogoje, ki
bodo v večjo Božjo slavo in korist duš.
9. Ta dogovor stopi v veljavo na dan, ko ga bosta podpisali obe strani in bodo
salezijanci prevzeli vsak svoje opravilo.
S sprejemom zgoraj opisanih pogojev bo mogoče rešiti vsa vprašanja,
ki se bodo pojavila pri izvajanju dogovora.
Ko se je vojvodinja Di Galliera vrnila v Genovo, ji je Božji služabnik po nje-
nem zastopniku gospodu Angelu Ferrariju izročil rimske listine. Medtem je la-
stnik stavbe gospod Pascucci pod pritiskom drugih kupcev prosil za sporazum
z don Boskom.11 Blaženi je o tem poročal vrhovnemu kapitlju 27. decembra
zvečer. »Kako naj odgovorimo?« je vprašal kapitularje. »V Rimu potrebujemo
postojanko. Zemljišče je primerno in ga lahko povečamo. Zrak je dober. Upa-
mo, da bomo mogli vse urediti z majhnimi prilagoditvami in nakupom opreme.
Poleg tega smo blizu Vatikana.« Kapitelj je glasoval pritrdilno in don Bosko je
pritrdilno odgovoril v Rim.
Proti dobremu uspehu sta se zarotili dve stvari. V tisti hiši je bila kraljéva
tiskarna, katere pogodba se je iztekla 1881. Ker pa je bil prostor premajhen, je
bil uporabnik pripravljen izseliti se 1879. Vendar dokazov o odpravi teh ovir
nimamo. Druga težava je izvirala iz odklonilnega odgovora vojvodinje, na kate-
re velikodušnosti so toliko gradili. Ta odgovor je prišel meseca februarja 1879.
Prinašalec pisma je vedel povedati, da je bila vojvodinja nadvse žalostna, ker ni
mogla ugoditi rimski prošnji, saj je prevzela celotno vzdrževanje mnogih do-
brodelnih ustanov, med njimi dveh velikih bolnišnic v Genovi.12 Dejstvo je, da
ko je don Bosko marca 1879 prišel v Rim, o nepremičninah zunaj Vrat Caval-
leggeri ni bilo govora. Iskanje pa so obrnili v drugo smer: hoteli so prilagoditi
neki samostan. Msgr. Iacobini in kardinal Oreglia sta v soglasju s svetim očetom
11 Pismo odvetnika Ignacija Bertarellija, Rim, 22. december 1878.
12 Pismo A. Ferrarisa don Bosku, Genova, 27. februar 1879. Tega gospoda so po nekaj letih obsodili,
ker je poneveril več kot deset milijonov.

44.3 Page 433

▲back to top


BiS 13 — 20. poglavje
433
močno pritiskala. Don Bosko je šel k rimskemu prefektu, da bi dobil potrebna
pooblastila. Ko je bilo vse urejeno, so rimski gospodje uvideli, da ne potrebujejo
več don Boska in da lahko nadaljujejo sami. Želeli bi pa, da bi on njim podrejen
in pod njihovim nadzorom skrbel za duhovno vodstvo. Don Bosko je zavrnil. Od
tod tudi začetek hladnih odnosov kardinala Oreglie.
Izmed mnogih del, ki se jih je don Bosko lotil, ni bilo niti enega, ki bi ga bilo
treba zaradi neprevidnosti pri prevzemu opustiti. To previdnost, ki mora biti
»zelo velika«, ko gre za odpiranje novih hiš, je vedno gojil v največji meri. O tem
priča tudi odločitev Božjega služabnika, ko je decembra 1878 poslal don Cagli-
era in don Duranda na ogled pomembnejših krajev, od koder je dobil ponudbe.
Vse naj bi natančno pregledala in potem poročala. Izbira je bila odvisna od nji-
ju, ker je tisto leto njima zaupal naloge sprejemanja novih postojank. Omenje-
ni ogled, h kateremu je spadala tudi Sicilija, se je končal februarja 1879. Toda
blaženi oče ni bil previden samo pri salezijanskem prevzemanju ustanov. Med
poletjem in jesenjo je don Cagliero spremljal don Boska v Quargnento blizu Ale-
ssandrie, ker se je hotel de visu [na lastne oči] prepričati o razmerah, v katerih
naj bi delale hčere Marije Pomočnice, ki so jih prosili za vodstvo otroškega vrt-
ca. Drugega novembra so odšle tja tri sestre, ki jih je vpeljal v dom sam njihov
generalni direktor don Cagliero. To je bil prvi javni otroški vrtec, ki so ga odprle
don Boskove hčere.
Koliko skrbi bi si lahko don Bosko prihranil, če bi v večini primerov na hit-
ro odgovarjal ali dal odgovoriti z ne tistim, ki so mu dajali predloge! Toda hitri
postopki so značilni za delomrzneže, ne za svetnike. Vodilo njegovega ravnanja
je povzeto v naslednjih vrsticah, ki jih je pisal ne vemo kateremu monsinjorju
30. avgusta 1877: »Vi veste, da delam vse, kar morem, in se okoriščam s pri-
ložnostmi. Gre za to, da sprejmem ali kupim. Začnite pogajanje in povejte mi,
kako naj ravnam. Jaz se ne bom branil nobenega napora, da bi pridobil kako
dušo za Gospoda.«

44.4 Page 434

▲back to top


21. poglavje
NOVE USTANOVE V ITALIJI
Vsaka nova ustanova ima svojo zgodovino, ki doda kaj novega v don Bo-
skovo življenjsko zgodbo. Že samo po sebi tako bogato ozadje dobiva vedno
novo bogastvo v večjo slavo Boga, ki je čudovit v svojih svetnikih, in v spodbudo
tistim, ki to berejo.
MATHI
Dve tiskarni, ki sta se vedno bolj razvijali, sta prisilili blaženega, da je začel
samostojno nakupovati papir. Poleg tega je želel podpreti dober tisk s tem, da
bi italijanskim katoliškim založnikom ponujal dober papir po nizkih cenah. Ta
potreba in ona tiha želja sta Božjega služabnika napeljali k malo tveganemu
dejanju. V občini Mathi, ki leži ob železniški progi Turin – Lanzo, je bila na pro-
daj papirnica, last vdove Clotilde Varetto. Don Bosko se je zapičil v to tovarno,
se dogovoril z lastnico in se odločil za nakup, še zlasti, ker so bili pogoji več kot
zadovoljivi. V zasebni pogodbi se je obvezal, da bo priskrbel gospe življenjsko
vzdrževalnino dvanajst tisoč lir na leto in 26. aprila 1877 je bila narejena ku-
poprodajna pogodba, v kateri je bilo rečeno, da je bilo izplačanih sto tisoč lir.
Tako preprosti pogodbi so žal kmalu morale slediti motnje v izpeljavi.
Ko so opravili vse po zakonu predpisane posle, je blaženi, zato da tovarna
ne bi stala, poiskal tehničnega vodjo, ki bi jo spravil v pogon. To je bil neki Domi-
nik Varetti,1 ki je v Genovi vodil trgovino s pletenimi jopicami. Z don Boskom
sta si že dolgo bila prijatelja. Zaupal mu je, da namerava opustiti to trgovino, ker
posli niso več tako uspevali. Želel je priti v Turin, od koder bi mogel bolje nad-
zorovati izdelavo jopic v Bosco Marengu pri Lanzu. Zato je že veliko prej, kot
mu je don Bosko dal svojo ponudbo, iskal v Turinu stanovanje za svojo družino.
Ko mu je don Bosko ponudil delo, ga je rade volje sprejel in izrazil željo,
1 V dokumentih je večkrat rečeno Varetto, toda on se stalno podpisuje Varetti.

44.5 Page 435

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
435
da bi z don Boskom ustanovil samostojno družbo. Don Bosko je privolil in ga
povabil, da bi napisal pisno ponudbo. Napisal jo je, toda v prvi člen je zapisal:
»Gospod don Bosko je v imenu družbe kupil papirnico v Mathiju.« Potem je
modroval naprej in pokazal, da se ima za solastnika. Trgovec iz Genove je delal
predolge korake: papirnico je kupil don Bosko na svoj račun in ne na račun
družbe. Zato mu je blaženi predložil drugačen osnutek pogodbe.2
DRUŽBA BOSKO-VARETTO
ZA TOVARNO PAPIRJA V MATHIJU
S to zasebno pogodbo, na katero se lahko sklicuje vsaka od obeh strani, se ustanavlja
družba za proizvodnjo papirja. Pogoji so naslednji:
1. Duhovnik Janez Bosko je v okolišu, ki se mu pravi Mathi, na svoj račun in svoje stro-
ške kupil papirnico od gospe Clotilde Varetto. Stanovanjska hiša in kmečko poslopje,
veliki in mali sadovnjak, stroji in vodna črpalka z vsemi predmeti so last družbe.
2. Nakup, kakršen koli izdatek za tovarno, stavbe in zemljišča sta skupna in se bosta
poravnavala iz dobička.
3. Sestavljen bo seznam predmetov, tako premičnin kakor nepremičnin družbe, ki se
bo obnavljal vsako leto.
4. Prav tako bo skupna poravnava letnega prispevka 12 tisoč lir gospe Clotildi Va-
retto do njene smrti.
5. Tako blagajna kakor skladišče bosta v Turinu ali kakem drugem kraju, za katere-
ga se bosta zedinila oba člana družbe.
6. Oba člana družbe, ki se bo imenovala Varetto in družabnik, imata enake pravice.
Toda nobeden ne bo mogel izdajati in sprejemati menic in zadolžnic ali sklepati dru-
gih pomembnih poslov brez soglasja drugega. Vsak član bo imel vpogled v blagajno,
glavno knjigo ter aktivni in pasivni položaj družbe.
7. Vsak član bo dobil 6 % obresti od kapitala, ki ga je prispeval v družbo. Ko se bodo
odšteli izdatki, vzdrževanje, popravila, najemnine, se bo zaslužek razdelil na oba čla-
na družbe enako.
8. Družba bo trajala tri leta in se bo podaljšala, če eden izmed članov ne bo eno leto
prej odpovedal sodelovanja.
9. Ob smrti gospe Varetto ali enega izmed članov družbe, se družba ob koncu tistega
leta ukine.
10. Gospod Varetti se obveže, da se bo nastanil v Mathiju in bo skrbel za moralo, delo
in osebje v tovarni ali drugje. Isti bo tudi skrbel za travnike in vrtove, da bodo obde-
lani. Sam pa bo lahko svobodno izkoriščal pridelke.
11. Ker oba člana družbe želita podpreti dobrodelnost, bosta tiskarnama Oratorija
sv. Frančiška Saleškega in v Sampierdareni prodajala papir po ceni brez kakršnega
koli zaslužka.
2 Na lastnoročnem osnutku je don Boskov tajnik zapisal: »Osnutek brez vrednosti.« Jasno zna-
menje, da v Oratoriju pomembnih stvari ni poznal drug kot tisti, ki je bil soudeležen. Nedvomno
znamenje čuta varovanja don Berta, ki je vestno hranil tudi čečkarije, ki so se don Bosku zdele
nekoristne.

44.6 Page 436

▲back to top


436
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Toda Varetti si je zatisnil ušesa in ni hotel nič vedeti o tem, da ni solastnik.
Tako je prišlo do razhajanj, ki jih ni bilo mogoče uskladiti.
Drugi vzrok nesoglasja je bila don Boskova zahteva, da bi za zmanjšanje
izdatkov in zato, da bi vedel, kaj se dogaja v tovarni, bilo računovodstvo v hiši v
Valdoccu, kakor tudi skladišče. Toda Varetti je z velikimi izdatki imel svoj urad
najprej na enem in potem na drugem kraju, prav tako tudi računovodstvo in
skladišče, Don Bosku mu je dal na voljo dve sobi v Oratoriju. Ko je po nekaj
mesecih slišal, da jih ne uporablja, ju je namenil za drugo. Varetti se je vsak dan
vračal v Turin, kjer je stanovala njegova družina.
V tovarni je delo teklo naprej. Gospod Varetti, ki je bil samo zaupnik, se
je obnašal kot lastnik. Listin ni podpisoval
[po naročilu], temveč
v svojem imenu kot lastnik. Prav tako je sprejemal vplačila, ne da bi dajal o
tem obračun. Ko je pošiljal papir v Oratorij, je to počel vedno za višje cene kot
običajno. Opravil je več izboljšav in oskrbel zaloge. O nekaterih je poročal don
Bosku, o drugih pa ni zinil besedice. Še dobro, da so bile vsaj večji del koristne.
Skratka, obnašal se je kot lastnik in poleti je preselil celo družino v papirnico in
dajal stanovanja tudi drugim ljudem, ne da bi o tem obvestil don Boska.
Za plačevanje surovin kot tudi za popravila in obnove je bilo treba veliko
denarja. Upati je bilo, da bi kot solastnik prevzel polovico ali vsaj dobršen del
izdatkov, toda on si je izmisli menice in
s temi. Toda menic niso hoteli
sprejemati, če ni bilo tudi podpisa don Boska ali don Rue. Porazno je bilo to, da
teh zapadlih menic Varetti nikdar ni hotel plačevati. Zato je moral don Bosko z
velikanskimi napori poravnati dolgove; v nekaj kratkih mesecih je moral plača-
ti ogromno vsoto sedemdeset tisoč lir.
To je vodilo naravnost v propad. Na koncu leta 1877 je bil don Bosko zara-
di takih neupravičenih izdatkov zelo nezadovoljen s papirnico. Sam Varetti je
rekel njemu in drugim, da bi bil srečen tisti dan, ko bi se je znebili. Ob takem
govorjenju je don Bosko, morda zares ali pa zato, da bi spoznal namene tega
človeka, ponudil papirnico stari lastnici, ki bi ji jo pomagala prodati, ona pa bi
mu povrnila stroške, ki jih je imel z izboljšavami. Ko je Varetti videl, da gre za
vračanje in prodajo, se je odločno uprl, čeprav mu je don Bosko zagotovil, da
on ne bo imel nikakršne škode. Ko je slišal, da gospa želi imeti papirnico nazaj
ali kakor koli razdreti pogodbo, je bil pripravljen na kakršno koli sodno tožbo.
Stvari so bile na tej točki, ko je don Bosko zahteval obračun celotne uprave,
da bi videl, ali naj nadaljuje ali ne. Potreboval je več kot en mesec, preden je kaj
dobil. Sredi februarja je predložil račune do konca januarja. Pregledali so jih
strokovnjaki in ugotovili marsikaj, kar je bilo treba razložiti. Spet in spet so Va-
rettija vabili na sestanek, da bi pojasnil nejasnosti, a je bilo vse zaman. Tedaj je
don Bosko hotel videti delovodnik. Bilo je že maja 1878. Po ponovnih zahtevah
je Varetti prinesel delovodnik, ki je vseboval račune do 31. januarja, tako da ni

44.7 Page 437

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
437
bilo mogoče ugotoviti dejanskega stanja niti, kdo je bil kaj dolžan niti komu so
oni bili kaj dolžni.
Don Bosko, ki je kljub vsemu vedno prijazno delal z Varettijem, ga je junija
po posredovanju prijateljev prosil, naj mu samohotno prepusti tovarno, in mu
zagotovil, da mu bo poplačano, kar priznavajo, da so mu dolžni, in za opravljeno
delo. Ni šlo: za odškodnino je zahteval predvsem velike denarne vsote. Med-
tem so stroški naraščali: nadaljevati tako v nedogled, bi bila norost. Po nasve-
tu pravnikov mu je bilo rečeno, da se mu hoče odvzeti pooblastilo; šel je torej
sam k notarju, da se temu odreče, da bi se izognil ogabnim korakom in reklami
njemu v prid. Vztrajal je v svojo škodo, ker je bilo to treba preklicati in je bil ob-
javljen preklic.3 Nato ga je, glede na to, da je nadaljeval delo in ni mislil oddati
papirnice, don Bosko pozval na gospodarsko sodišče, kjer je bil sojen z obsodbo
30. avgusta 1878, iz katere tale vsebina: »Gospodarsko sodišče Turina … izja-
vlja, pred rednim inventarjem, ki ga je opravil medtem imenovani izvedenec,
da je Varetto dolžan izročiti don Bosku tovarno papirnice Mathi z uslužbenci,
orodjem, napravami in blagom, s prepovedjo Varettu, da se na katerikoli način
vtika pri poslovanju same papirnice, in se pozove samega Varetta, da izroči ste-
čajnemu upravitelju Carlu Ceresetu iz tega mesta, ki ga imenuje pisarna, vse
knjige in računovodske knjige, ki jih je urejal Varetto, z nalogo, da se oblikuje
tudi račun glede izdatkov in imetja, in se izdaja ta ukaz kljub pozivu brez kavci-
je. Stroške je dolžan poravnati Varetto.«
Tu je skupni prijatelj posegel, da bi zaključil spor s prijateljskim spisom.
Sporazumno so zato prosili gospoda geometra Carla Dova, da izpolni inventar,
in gospoda Manfreda Panso, trgovca, in Micheleja Fumellija, v sporu za sod-
nika, z izvolitvijo tretjega, ki je bil odvetnik Armisoglio. V avtografskem spisu
don Boska se berejo za sodnike te pripombe: »V vsakem primeru je mnenje,
da ni nikakršne škode, za katero se pritožuje g. Varetto, niti najmanj povzročil
don Bosko, ki bo moral po poravnavi računov prijaviti veliko škodo, ki izhaja iz
samovoljnega vodenja papirnice. Pri določanju plače direktorju je treba pouda-
riti, da g. Varetto ni bil nikoli direktor papirnice in je opravil vse svoje priprav-
ništvo v upravi papirnice v Mathiji.«
Da res ni bil nikdar ravnatelj, se vidi iz dejstva, da odprave izdelkov ni niko-
li podpisoval on, temveč vedno le don Bosko. Našli smo obrazec za pridobivanje
kupcev, ki ga je lastnoročno podpisal don Bosko.
3 Supplemento al foglio periodico della R. Prefettura di Torino. Annunzi legali (5. julij 1878, štev. 62,
str. 719): »Z aktom, prejetim od notarja Pietra Vittoria Pavesija iz tega mesta dne 25. tekočega
meseca podpisani duhovnik Janez Bosko, pokojnega Frančiška, rojen v Castelnuovu d'Asti, biva-
joč v tem mestu, je preklical pooblastilo, ki ga je s prejšnjim aktom z dne 5. julija 1877 prejel od
samega notarja, ki zastopa g. Varetto Domenica, še živečega Giacoma, trgovca, rojenega v Cambi-
anu, bivajočega v Turinu. Turin, 26. julij 1878. Duh. J. Bosko.«

44.8 Page 438

▲back to top


438
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Po dolgih pogajanjih je sodniška sodba odredila Varettiju:
Za honorarje ..................................................................................................4.500 lir
Odškodnine....................................................................................................8.500 lir
Socialne dajatve od iztrženega ........................................................... 14.410 lir
Skupaj 27.410 lir
Na osnovi opomb, ki jih je poslal don Rua, so razsodniki to vsoto zmanjšali
na triindvajset tisoč lir. Ko se je Varetti končno pomiril, je don Bosko imenoval
novega ravnatelja, načelnika tehničnega oddelka in sporočil odjemalcem nov
položaj s tole okrožnico, ki jo imamo v izvirniku.
-
Za tehničnega vodjo so postavili gospoda Konstantina Pancaldija, s katerim
so se jasno dogovorili,4 za vodjo obrata pa salezijanskega pomočnika Andreo
Pelazzeja. S časom se je okoli papirnice izoblikovala majhna redovna skupnost,
ki jo je vodil don Anton Varaja. Tako je tovarna začela redno obratovati.
LA SPEZIA
Gorečnost, ki je plamenela v srcu Božjega služabnika, ga je leta 1877 na-
potila, da se je previdno lotil nove naloge. To, kar je danes jedro La Spezie, naj
bi postalo pravo delavsko naselje. Toda med množico novih naseljencev so se
prikradli protestanti, ki so delovali sorazmerno z denarjem, ki so ga prejemali
iz tujine. Toda na delu je bila Božja previdnost. Apostolski misijonar don Jo-
žef Persi, ki je pridigal Marijin mesec v tedanji edini župnijski cerkvi sv. Ma-
rije Vnebovzete, je spoznal, v kakšni duhovni revščini se je znašlo tamkajšnje
4 Dodatek, št. 47.

44.9 Page 439

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
439
prebivalstvo v vsem, kar se tiče krščanskega življenja. V dušnem pastirstvu je
bilo le malo duhovnikov, zlasti takih, ki bi pridigali in poučevali krščanski nauk
otroke. Večina otrok je obiskovala brezplačne protestantske šole. Prvotni prebi-
valci La Spezie so skoraj popolnoma izginili v raznovrstni naplavini Lombardov,
Piemontčanov, Ligurijcev in južnjakov, v mnogovrstnosti delavcev, podjetnikov,
trgovcev in vojakov. Don Persi se je stresel ob misli, kaj naj bi čez čas nastalo iz
te množice. Govoril je z opatom župnikom don Dominikom Bartollom, duhovni-
kom odlične pobožnosti in goreče krščanske ljubezni in velikim možem iz tistih
časov, ko so verniki v La Spezii hodili sami od sebe v njegovo cerkev. Predlagal
mu je, da bi odprli salezijanski oratorij. Toda kje naj bi dobili sredstva, ko je
prav v tistem času zaradi bančne krize manjkalo denarja? S to mislijo v glavi se
je nekaj pozneje odpravil v Rim in odprl svoje srce Piju IX., ki mu je, prevzet od
tako žalostnega stanja, odvrnil: »Oh, da. Mu bom jaz pisal, don Janezu. Prijatelja
sva si.«5
Sveti oče ni pisal naravnost don Bosku, temveč msgr. Jožefu Rosatiju, škofu
v Sarzani, kamor je spadala La Spezia, in mu obljubil prispevek petsto lir na
mesec, kakor hitro bi zvedel, da so odprli redovno hišo, ki bi bila pripravljena
delati zlasti za mladino v La Spezii. Škof je, ne da bi izgubil trenutek časa, takoj
pisal don Bosku:6 »Ustanova, kakršna je vaša, ki bi skrbela za mladino in bi
bila istočasno na voljo za pridiganje, poučevanje verouka in podeljevanje zak-
ramentov ljudstvu, je brez dvoma tisto, kar bi potrebovala La Spezia, in četudi
ne bi mogli storiti vsega, bi vsekakor storili veliko dobrega.« To je pomenilo
dati don Bosku peruti, kajti don Bosko je že dolgo gledal na La Spezio; sedaj še
veliko bolj kot prej, ker je videl, da so protestanti gradili svojo cerkev. Zato je
nakazal don Rui odgovor z naslednjo vsebino: »Sprejeto načelno. Škof naj stori
vse potrebno in sporoči.«
Škof je bil nadvse zadovoljen. V naglici je hotel najti primeren prostor, a mu
ni uspelo. Zdi se, da je don Battolla hotel dati na voljo salezijancem svoje sta-
novanje, saj bi moral kmalu iti v novo župnišče, ki si ga je gradil. Gradili so tudi
neko drugo hišo, vendar niso bili prepričani, da bo do novembra nared, poleg
tega pa je bila najemnina previsoka. Ko se je škof zaradi neučakanosti, da bi kaj
dosegel, in težav, ki bi jih moral premostiti, znašel v stiski, je ponovno pisal don
Bosku:7 »Ker ne bi rad ničesar ukrenil brez vaše privolitve, ne vidim v tem tre-
nutku drugega izhoda, kot da pridete osebno v La Spezio, da boste izbrali tisto,
kar se vam bo zdelo primernejše. Ob tej priložnosti se bomo lahko natančneje
pogovorili (saj je iz Sarzane v La Spezio dobre pol ure) in vam bom zaupal vse
5 Nuovo tempio di Nostra Signora della Neve [Novo svetišče naše ljube Gospe Snežne]. Misli in spo-
mini škofa iz Lunisarzane in Brugnata, str. 16–17, Sarzana, Tip. Civica di E. Tellarini, 1901.
6 Sarzana, 1. julij 1877.
7 Sarzana, 16. avgust 1877.

44.10 Page 440

▲back to top


440
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
svoje misli. Predragi don Bosko! Odkritosrčno vam povem, da če se vi niste prip-
ravljeni malo žrtvovati in priti sem (v La Spezio), potem se zavedam, se bo stvar
zavlačevala in ne bomo prišli do nikakršnega sklepa. Zato vas iz vsega srca pro-
sim za to uslugo. Oprostite mi, prosim, to gorečo željo, da bi vas čim prej videl
in da bi odprli v tem kraju vašo ustanovo za rešitev nevarnostim izpostavljene
mladine in tako postavili jez hudourniku verske brezbrižnosti in nevere.«
Don Bosko je poslal don Ruo, ki si je vse ogledal in potem poročal. Nato je
pisal škofu svoje opombe.8 Don Rua je obiskal tri kraje: novo župnišče, stavbo
v Via Marsala in novogradnjo ob protestantskem svetišču. Župnišče je imelo
sedemnajst soban in majhno dvorišče, stavba osem sob za 700 lir na leto, no-
vogradnja je bila brez dvorišča, vendar blizu cerkve, s šolami in stanovanjem za
2.200 lir najemnine. Don Rua je izbral župnišče ob cerkvi. Ko je poročal o svojih
vtisih, je dejal, da manjka še marsikaj in da še ni bilo nič pripravljeno. Navzoč je
bil tudi don Janez Garino, ki je vse slišal in pisno potrdil. Božji služabnik je v pi-
emontskem narečju vprašal don Rua: »Pa je kak [ponvica] za cvrtje jajc?«
Don Rua je odvrnil, da je. In Don Bosko: »Oh, potem lahko gremo in postavimo
hišo.«
Škof je izločil župnišče, ker bi moglo biti nared šele v šestih ali sedmih me-
secih, zavzemal pa se je za hišo bratov Chiappetti, tretjo stavbo, ki jo je videl
don Rua in jo imel za najprimernejšo. Lastnik je bil pripravljen opraviti vse pot-
rebne prilagoditve. Don Rua je poslal razpored prostorov.9 Tedaj je župnik v
La Spezii po naročilu škofa določil imenovano hišo10 v Via Aranci. Toda dokler
ne bi bila ta gotova, bi bilo treba najeti kako drugo stanovanje.
Ne moremo si misliti, s kakšno vnemo so se vrgli na delo. Hoteli so, da bi
bilo vse pripravljeno za 1. november.11
Don Bosko je takrat z enim očesom gledal La Spezio in z drugim Vallecro-
sio, kjer so tudi pridno gradili, da bi držali v šahu protestante. Na začetku ok-
tobra je zaprosil papeža za pomoč pri tej zadnji ustanovi, in ko je rekel, da sta
oba kraja izpostavljena nevarnosti krive vere, je povedal o La Spezii: »Dobrota
vaše svetosti je poskrbela za La Spezio. Z vso vnemo delajo, da bi usposobili
eno stavbo in pripravili vso potrebno opremo za razrede v dnevnih in večernih
šolah in odprli cerkev v bližini protestantskih šol in svetišča. Menim, da lahko
zagotovim vaši svetosti, da se bodo pred koncem meseca odpravili tja trije naši
učitelji in se posvetili delu za ogroženo mladino. Če ne bodo mogli popolnoma
izruvati zmote, pa si bodo s tamkajšnjimi duhovniki prizadevali zajeziti krivo-
versko zmoto.«
8 Pismo 27. avgusta 1877.
9 Pismo don Rui, 3. september 1877.
10 Škofovo pismo don Rui, 10. september 1877.
11 Škofovo pismo don Bosku, 4. oktober 1877.

45 Pages 441-450

▲back to top


45.1 Page 441

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
441
Vendar se don Boskovi časovni računi niso izšli, kajti 25. novembra so bila
dela še v zaostanku.12 Končno je 10. decembra don Cagliero pospremil skro-
mno krdelce pionirjev: don Angela Rocca kot ravnatelja, klerika Karla Paneja,
odgovornega za prefekturo, Jožefa Descalzija in pomočnika Dominika Clara.
Začasno so vzeli v najem stanovanje, last viteza Pontremolija na Via Fazio. Nas-
lednjega dne jih je don Cagliero predstavil monsinjorju, ki jih je objel in zasul
z ljubeznivostmi. Nato je nadaljeval pot v Lucco, da bi se dokončno domenil o
ustanovi, o kateri bomo še govorili.
Don Bosko jih je obiskal 19. decembra in zato za dva dni odložil svoje poto-
vanje v Rim; dobil jih je negotove, ker niso vedeli, česa naj se lotijo, in prestra-
šene med ljudmi, za katere so vedeli, da so nasprotni njihovemu delu, ki so ga
nameravali začeti. Tudi prostori, ki so jih imeli na voljo, jim niso ugajali, ker
so bili pretesni, zlasti šolski, bili so brez dvorišča in imeli druge neprijetnosti.
Dobri oče jih je spodbujal s spomini na prve čase Oratorija, ko so bile okoliščine
še slabše.
»In sedaj, gospod don Bosko, katerega svetega zaščitnika nam boste dali za
novo hišo?«
»Na to sem že mislil,« je odvrnil. »Puščam vas pod posebnim varstvom sv.
apostola Pavla. Preučite življenje in dela tega svetega moža in storite, da ga bos-
te posnemali. On bo vaš voditelj. Ne bojte se. V roki ima meč in bo znal prema-
gati Božje sovražnike.«
O tem so se menili, ko so se vračali z obiska v bodoči hiši in so na cesti
naleteli na kanonika Isogarda, ki je don Boska vprašal o raznih namenih, ki jih
imajo salezijanci v La Spezii. Zelo je poudaril potrebo po zavetišču za revne in
zapuščene dečke, ki jih je bilo v tistem času veliko. Blaženi se je za trenutek us-
tavil, in kakor da bi bral prihodnost, odvrnil: »Da, potrpite. Korak za korakom.
Prišli smo v La Spezio in bomo tukaj tudi ostali. Počasi se bo pokazalo, česa je
zmožna Marija Pomočnica ob sodelovanju dobrotnikov, ki jih gotovo ne manjka
v tem mestu. Imeli bomo zavod za dijake in rokodelce in lepo cerkev, ki jo bomo
posvetili presveti Devici Mariji. Hiša v La Spezii bo tekmovala z največjimi in
najbolj cvetočimi v naši Družbi.« Te besede, ki so se dobesedno uresničile, so
bile v veliko podporo ravnatelju in sobratom sredi težav, ki so jih čakale13 po
njegovem odhodu.
Gospodom Chiappettijem se ni mudilo z odstopom hiše. Pomoči ni bilo in ti
reveži so prinesli s seboj komaj malo perila in obleke.
12 Pismo don Bruschija don Rui 25. novembra 1877.
13 Pismo don Rocca v edini številki Il Beato Don Bosco [Blaženi Don Bosko], La Spezia, 17. junij
1930, in članek don Rua v drugi edinstveni številki I Salesiani alla Spezia [Salezijanci v La Speziji],
december 1902.

45.2 Page 442

▲back to top


442
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Za drugo jih je don Rua prepustil škofovi dobroti.14 Še več: neki brezbožni
časopis, glasnik sektašev, je pisal: »Krokarji so prileteli, pa upajmo da ne bodo
imeli kaj jesti.« V gledališču so predvajali igre, ki so ščuvale proti salezijancem.
Eno izmed vabil je nosilo napis: »Frater Paolo Sarpi, ki so ga ubili jezuiti, ali
škoda, ki jo povzroča verski pouk.« Protestanti so podvojili svoje napore, da bi
si zagotovili že osvojeno ozemlje in ga še razširili.
Toda naši niso čakali, da bi imeli na voljo vse ugodnosti in se šele potem
lotili dela. Čez dan so poučevali nekatere fante, zvečer pa so dečke in fante prip-
ravljali na prvo sveto obhajilo. Dne 14. februarja je bila končana kapela na Via
Aranci, kamor so se 1. marca končno preselili. Tedaj je škof začel biti plat zvo-
nova proti protestantom in je pretil z ostrimi kaznimi staršem, ki so pošiljali
svoje otroke k njim. Uspeh se je takoj pokazal. Otroci so trumoma zapuščali
protestantovske šole in prihajali k salezijancem. Pobožnost na čast Božji materi
Mariji v mesecu maju je storila drugo, saj je pritegnila male in velike.
Medtem ko se je vse tako lepo razvijalo, pa je le za malo manjkalo, da bi zaprli
šole. Za odprtje le-teh nihče ni prosil za dovoljenje kraljévega šolskega nadzor-
nika niti niso imeli diplomiranih učiteljev. Ravnatelj je menil, da so vse uredili v
Turinu, toda tam ni nihče ničesar ukrenil. Tako je sredi maja prišel v hišo šolski
inšpektor in videl tam tri do zadnjega kotička natrpane razrede. Ostro je pokaral
ravnatelja zaradi nedovoljenega odprtja in mu zagrozil, da bo dal šolo zapreti, če
v enem tedna ne bo vsega uredil. Ravnatelj je pisal, telegrafiral, odhitel v Turin. Za
to prenagljeno potovanje ga je, kot si je zapomnil za celo življenje, don Rua ostro
pokaral. Dobil je dva patenta in tako preprečil grožnje šolskega inšpektorja.
Bili so brez šolske opreme in manjkalo je najpotrebnejše. Don Bosko, ki je
vedel, kje je bilo nagrmadene veliko koristne opreme, je na ministrstvo vojne
mornarice naslovil naslednjo prošnjo:
14 Don Ruovo pismo škofu, Turin, 3. september 1877.

45.3 Page 443

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
443
klopi, postelje, zofe, lonci, šolske table, umivalniki, različne vrste perila, obleke, kar
koli, pa naj je še tako obrabljeno.
S tem bi vaša ekscelenca sodelovala pri delu, ki je v izključno korist najrevnejšega
sloja družbe, ki bo, če ne bo drugače poskrbljeno, korakal naravnost po poti, ki vodi
v državne ječe.
Bog naj vas osreči, medtem ko imam visoko čast, da se imenujem vaše ekscelence
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Rim, 16. januar 1878
Leon XIII. je še naprej pošiljal prispevek, ki ga je za vsak mesec določil nje-
gov predhodnik. Don Rocca je pred božičnimi prazniki po nasvetu don Boska15
po državnem tajniku kardinalu Nini poslal poročilo o poteku novega šolskega
leta. »Salezijancev,« je pisal, »je sedem. Gojencev, ki prihajajo v šolo, je približno
300, od katerih smo jih več kot sto iztrgali iz protestantskih šol, drugim pa smo
preprečili, da bi šli k njim. Kapela, posvečena sv. apostolu Pavlu, služi gojencem
in mnogim vernikom iz mesta. Tu opravljamo vse, kot to delajo naši sobratje v
salezijanskih domovih: katekizem, verski pouk, pridiganje, konference, pode-
ljevanje zakramentov. Potrebna bi bila večja cerkev, da bi dali možnost obiska
tudi odraslim, in obširnejše dvorišče, kjer bi se moglo zabavati večje število go-
jencev, da bi jih tako odtegnili raznim nevarnostim. To pa bi pomenilo izdatek,
ki si ga mi ne moremo privoščiti. Ustanova, ki si jo mnogi v tem mestu želijo, bi
bila zavetišče, v katero bi sprejemali uboge in zapuščene dečke, da bi jih naučili
kake obrti, s katero bi si pošteno služili kruh. V ta namen bi nam moral kdo iz
mesta ponuditi velikodušno roko. In čeprav so vsi dobro prepričani, da je to
potrebno, in nas spodbujajo k delu, pa do sedaj nismo ničesar prejeli in tudi
nimamo upanja na kako podporo. Da moremo shajati, nam od časa do časa naš
predstojnik pošlje kako pomoč.« Kardinal Nina je v svojem odgovoru menil:
»(Njegova svetost) mi naroča, naj vam v njegovem vzvišenem imenu izrazim
živo zadovoljstvo zaradi dobrih sadov, ki ste jih dosegli do sedaj, in izrazim
trdno prepričanje, da bodo dobri salezijanci prav zato imeli razlog, da bodo na-
daljevali v tej pomembni nalogi in korak za korakom pomagali nesrečni mladini
tega mesta.«16
Don Bosko je odločno hotel zavetišče in cerkev. Oktobra 1878 je od dveh
zasebnikov kupil zemljišče, nekaj pa mu ga je odstopila država. Takoj je postal
lastnik dveh zemljišč na Viale Militare s pogojem, da bo »čim prej postavil svetiš-
če v čast naši Gospe Snežni« in čez čas še »prizidal enega izmed zavodov za mo-
ralno vzgojo, čemur je posvetil celo življenje in s tem koristil mnogim mestom
15 Nasvetu je priložil obširen predlog za poročilo. O tem govori don Rocca, ki ga je uporabil, kakor o
tem priča nekaj družinskih don Boskovih izrazov.
16 Salezijanski vestnik, marec 1879, str. 4–6.

45.4 Page 444

▲back to top


444
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
v Italiji in v Franciji«. Posrednik pri tem postopku je postal vitez Jožef Bruschi,
ravnatelj kraljeve pošte in velik don Boskov prijatelj. Ta veliki sotrudnik, ki je pri
sedemdesetih letih postal salezijanec in bil posvečen v duhovnika 1895, je videl
izpolnjeno svojo željo, da bi Božjo Mater Snežno,17 ki jo prebivalci Spezie tako
zelo častijo, prenesli v novo cerkev, pri posvetitvi katere je bil navzoč 27. aprila
1901. Kakor vidimo, je preteklo veliko časa, vendar nastale težave niso prepreči-
le, da don Boskove zamisli ne bi dokončal njegov prvi naslednik. Salezijancev, ki
danes delujejo v La Spezii, je kakih trideset. Toda spomin na ponižne začetke se
je ohranil do danes, saj salezijance še danes imenujejo
[majhni duhovni-
ki], kakor jih je ljudstvo zaradi njihove mladosti imenovalo od začetka.
LUCCA
Kakor smo povedali, je don Cagliero decembra 1877 odšel iz Spezie v Lu-
cco, kamor naj bi v kratkem prišli salezijanci. Ustanova v Lucci je šla skozi raz-
lična obdobja. Tukaj bomo opisali začetke. Salezijance so z raznih strani večkrat
klicali v Lucco. Leta 1875 je msgr. Evgenij Nannini, dekan kolegialne cerkve San
Michele, z utemeljenimi razlogi in prošnjami vabil don Boska, da bi poslal svo-
je salezijance, ki naj bi prevzeli semenišče »od ljudske šole do teologije«. Leta
1876 je mladi duhovnik don Alfonz Cristofanini v imenu nekaterih bogatašev
predlagal don Bosku, da bi odprl konvikt s šolami in delavnicami. Blaženi, ki
nikdar na začetku ni rekel ne, se je dal natančno poučiti o vsej zadevi, vendar
je potem vse utihnilo. Končno so mu leta 1877 predložili načrt za delo, ki mu je
najbolj ugajalo: odprtje prazničnega oratorija. Iz dopisovanja je nadškof msgr.
Nicolaj Ghilardi spoznal, da bi don Bosko želel storiti kaj dobrega tudi v Lucci,
in je zato sporočil don Antonu Mensiniju, da je voljan razpravljati o tej zadevi.
Medtem sta se v Lucci ustavila don Barberis in don Lazzero, ki sta potovala v
Rim. Po don Boskovem naročilu sta si v Lucci vse ogledala, govorila z raznimi
ljudmi in poročala. Njegovi ekscelenci sta zagotovila, da ima blaženi najboljšo
voljo. Ta obisk je monsinjorja spodbudil, da se je 12. septembra odločil za nepo-
sreden stik z Božjim služabnikom in mu zagotovil, da ima na voljo sredstva vsaj
za začetek. Tedaj mu je don Bosko odgovoril:
17 Že od davnih časov častijo v La Spezii podobo Naše ljube Gospe Snežne, ki je bila postavljena v
cerkvici nedaleč od morja. Ko so cerkvico podrli, da so zgradili ladjedelnico, so podobo prenesli v
kapelo svete Marije v opatijski cerkvi. Pobožno ljudstvo pa je ni hotelo častiti kakor v najemniški
hiši in sredi mesta, temveč kakor nekoč v lastni hiši in pred širokim obzorjem. Želja ljudstva je
bila izpolnjena, ko so sliko prenesli v novo svetišče, ki so ga zgradili salezijanci.

45.5 Page 445

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
445
Zelo si želim, da bi uporabil naše skromne sile v korist tamkajšnjim otrokom iz Lucce,
in bom skušal čim prej pripraviti potrebno osebje.
Zaradi mnogih zavodov, ki jih odpiramo, ne morem poslati duhovnika za prihodnji
mesec november, upam pa, da bom ta mesec jaz ali eden mojih poverjenikov prišel v
Lucco, da si ogledamo prostor, ki bi bil pripraven za tako pomembno nalogo.
Vsa naša Družba se pridružuje moji hvaležnosti, da ste izbrali prav nas za uresničitev
vaših vzvišenih načrtov.
Molili bomo, da vas Bog ohrani dolga leta. Prosimo, da nam podelite svoj sveti bla-
goslov, medtem ko se izrekam za vaše vzvišene ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Don Cagliero je prišel decembra na dogovorjeni obisk. Našel je ustrezno
hišo za stanovanje salezijancev, lepo cerkev, posvečeno svetemu Križu, in ustre-
zno dvorišče za praznični oratorij. Toda osebje ni moglo priti pred 29. junijem
naslednjega leta. Za Lucco so bili določeni don Janez Marenco, klerik Karel Ba-
ratta in pomočnik Filip Cappellano. Pospremil jih je don Cagliero.
Miroljubnih don Boskovih odposlancev pa niso miroljubno sprejeli. Zdelo
se je celo, da se je ves pekel dvignil proti njim. Krik ogroženosti je dvignil Ful-
mine [Blisk], časopis najslabše vrste, ki je 30. junija prinesel telegram zadnje
ure: »Jezuiti, ki so jih izgnali iz Evrope, so se naselili v Lucci, Via della Croce
št. 1242. Odprli cerkev včeraj 29. Bo oblast dovolila tako sprijenost? Podpis:
Hudič«. To sporočilo z drugega sveta je učinkovalo. Sumljive osebe so krožile
okoli stanovanja in cerkve. Toda dan bitke naj bi bila nedelja 7. julija. Zjutraj je
začelo iz nasproti stoječe hiše leteti kamenje na dvorišče, kjer je bilo nekaj deč-
kov. Ženske iz bližnjih hiš so dvignile tak vik in krik, da je metanje kamna, ko so
prišli orožniki, že prenehalo. Proti poldnevu je inšpektor javne varnosti, kot so
ga takrat imenovali, sporočil don Caglieru in don Marencu, da pripravljajo na-
nje napad, da pa naj se ničesar ne bojijo. Samo oknom naj se ne približujejo, pa
se jim ne bo zgodilo nič hudega. Naši so vse do poznega popoldneva opravljali
svojo dušnopastirsko službo. Proti deseti uri so končevali z večerjo, ko se je
nenadoma zaslišalo tekanje množice, ki se je ustavila pred vrati na dvorišče v
Via Santa Croce, na povelje nekega glasu zavila na Via del Biscione in se ustavila
točno pod okni hiše. »Sedaj smo pa tam!« je vzkliknil don Cagliero. Tedaj so
zaslišali prvi krik. »Dol z jezuiti!« je zabobnelo iz sto grl. Mirna in boječa duša
Barattova se je tako silno prestrašila, da je trepetal vse do naslednjega dne in
to je bila tudi edina nesreča tega dne. Drugi so za oknicami poslušali peklensko
godbo, ki pa je trajala samo četrt ure. Trop pocestnikov je kričal: »Dol z jezuiti!
Dol z jezuitskimi šolami! Dol s Paolotijem! Dol z občino!« Pred kratkim so bile
namreč občinske volitve, na katerih so zmagali katoličani. To kričanje so preki-
njali vzkliki: »Naj živi Garibaldi Naj živi Trento in Trst! Naj živi rep…« Te besede
niso izgovarjali do kraja, ker bi bilo lahko nevarno. Slišati je bilo tudi kričanje:
»Ven s petrolejem! Ven!« Tedaj je stopil naprej inšpektor in na njegov žvižg so

45.6 Page 446

▲back to top


446
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
se junaki razbežali. Med demonstranti in radovedneži je moralo biti kakih štiri
tisoč oseb. V bližini je bila pripravljena četa konjenice. Pa ji ni bilo treba poseči.
Naslednjega dne se je pojavila skupina nesramnežev, ki so prepevali neko pe-
sem, v kateri se je ponavljala beseda jezuiti. Cel mesec so stražniki ob večernih
urah nadzorovali kraj, dokler obnašanje naših ni razorožilo nezaupljivcev in
izbilo iz rok vsako pretvezo sovražnikom.
V mestu so spoznali in občudovali mirnost salezijancev: Molčali so in se
niso izpostavljali. Don Cagliero, ki je povabil sotrudnike na konferenco, je opus-
til zbor, da ne bi nikogar izzival. Veliko duhovnikov in laikov je prišlo na obisk
in naše spodbujalo k vztrajnosti. In kaj še?
je 14. julija klical k umiku
s člankom: Mi nismo Paolotti. S tem motivom, ki ga je ponavljal kot pripev, je
označil svoje spremenjeno vedenje do salezijancev:18 »Mi nismo Paolotti,« je
pisal, »in gotovo ne branimo duhovnikov. Toda po demonstraciji 7. julija smo
kot prijatelji. Kot ljudje, ki imajo radi svoj kraj in ki se trudijo za njegovo dobro,
smo povzeli te novice. In novice so govorile, da ti duhovniki niso jezuiti, temveč
salezijanci, ki pripadajo neki piemontski dobrodelni družbi, ki je naklonjena
ljudstvu, in da se je neki mlad fant iz Lucce pravkar vrnil domov, potem ko se
je pri teh duhovnikih izučil obrti, ki jo v Lucci nekaj časa sem vsi poznajo. V
njihovem zavodu ni nobene politike. Zato moramo čakati na dejstva in potem
bomo presojali.«
Čisto drugače pa je pisal drug časopis v Lucci
; izhajal je iz opi-
sane demonstracije in iz poročil
z dne 11. julija in Telegrafa 14. julija
ter prisegal svojim bralcem, da so »zares nekateri menihi Družbe Jezusove priš-
li« v njihovo mesto in iščejo pribežališče, so pa vedno »enaki sami sebi« in skri-
vajo »svojo odvratnost pod imeni drugih cerkvenih ustanov«. »Mi pa ne samo,«
je nadaljeval, »da vemo iz zanesljivih virov, temveč povzemamo to iz dejstva, da
so jih poklicali znani sanfedisti19 in jih ščitijo. Ti pripadajo zares ne verskemu,
temveč političnemu redu, ki ga je obsodil celo papež in ga razpustil kot očitne-
ga sovražnika vsakega socialnega in civilnega napredka. V senci svobode, ki jo
na vseh straneh kršijo, se hočejo sedaj vrniti tako, da vabijo k sebi otroke, jim
obljubljajo miloščino in pomoč, da bi pozneje, opirajoč se na njihovo pomoč in
po njihovih družinah širili svoje ideje in iskali pripadnike reakcije.« In potem
naprej v tem slogu vse do sklepa: »Pozor torej, in tisti, ki mu je to dolžnost, naj
18 »Paolotti« – tako so tedaj zaničevalno imenovali člane konference sv. Vincencija Pavelskega in je
pomenilo odvraten in klerikalen.
19 Med partenopejsko (napoljsko) republiko in po njenem propadu (1729) so sanfediste imenovali
neapeljske vojake, ki jih je kardinal Ruffo vodil na ponovno osvajanje Neaplja. Beseda prihaja
od santa fede [sveta vera], ker se je borilo za sveto vero proti revolucionarnim načelom, ki so jih
učili republikanci. Pozneje so tako imenovali vse nasprotnike francoske revolucije, karbonarjev
in sekt, končno pa vse nasprotnike novih idej o italijanski svobodi in neodvisnosti, kolikor so te
nasprotovale Cerkvi.

45.7 Page 447

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
447
ukrepa.« V drugem članku iste številke kara oblast, da pusti »brez kazni« neke-
mu jezuitu širiti prevratne ideje, in si ta dovoljuje »najbolj nesramne opazke in
žalitve« proti obstoječim ustanovam.
Taki članki so podpihovali ogenj v Mazzinijevi družbi in podžigali prote-
stantskega ministra. Zato se ni čuditi, da so pripravili zbiranje podpisov za no-
tranjega ministra. Odposlanci obeh so hodili po mestu in lovili podpise. Uspeh
je bil zelo skromen: kakih petsto moških in žensk, resničnih in neresničnih oseb,
drhali in klatežev, kakor se je zvedelo pozneje. Prefektura je zaplenila spis. Toda
tudi dobri niso hoteli zaostajati. Na škofovo priporočilo so tudi oni zbirali pod-
pise in to so naložili časopisu Il Fedele [Zvesti], ki je v najkrajšem času zbral
kakih osem tisoč privolitev. Ne vemo, kako se je vse končalo. Toda nekega lepe-
ga dne je ravnatelj prejel pismo z ministrstva. V njem je bilo rečeno, da naj se
salezijanci, če bi v Lucci odprli šole, prilagodijo zakonom in ne dajejo povoda za
nerede. V tajnih navodilih so prihajala prefektu naročila, da naj se pozanima, ali
v pridigah otrokom budijo odpor do vlade. Tako je neke nedelje zjutraj vstopil v
cerkev preoblečen kvesturin, ko so se ravno pripravljali na svete obrede. Da ga
ne bi opazili, je med molitvami, mašo in pridigo, ki je obravnavala greh, moral
klečati med fanti. Oditi ni mogel, ker so bila vrata zaprta, da bi jih pa sam odprl,
si ni upal. Po končanem obredu je takoj izginil in se ni nikdar več pokazal.
Sedaj so salezijanci, tako mladi in tako maloštevilni, postali gospodarji po-
ložaja. »Če bi vaši salezijanci,« je pisal don Marenco don Bosku, »storili toliko
dobrega, kolikšno je spoštovanje, ki so si ga pridobili, bi delali čudeže.« Res je
oratorij plul z vetrom v jadrih in tudi verniki so prihajali k spovedi k ravnatelju.
Toda bilo je treba dobiti okrepitve. »Pomoč, dragi oče,« je prosil don Marenco,
»pomoč svojim sinovom, ki vas čakajo kakor lačni kruha. Fante je treba nadzo-
rovati, kajti toliko jih je, da jih ni mogoče več obvladati. V nevarnost bi lahko
prišla tudi moralnost. Treba je vedeti, da so dečki tukaj precej bolj živahni kot v
tistih vaših krajih. Potrebujemo vsaj še enega duhovnika, enega klerika in enega
pomočnika.« Preganjanja se niso bali. Ravnatelj je pisal: »Z vsemi temi stvarmi
v zraku se trudimo za naše stvari, za naše pobožne vaje, za naša pravila. Nič nas
ne motijo križanja hudobnih, bali bi se pa Božjih žalitev. Toda ali ni rjovenje
sovražnikov znamenje zaščite in dobrote Jezusa in Marije Pomočnice?«20
Iz radovednosti so nekateri duhovniki prihajali opazovat salezijance in so
govorili, da bi jim pomagali. Toda ko so videli tiste trume »brezsrajčnikov, brez
čevljev, umazanih in nevzgojenih«, so drug za drugim odhajali, unus post alium
abierunt. Priznali pa so, da jih je treba občudovati, in ko so izgovarjali te besede,
so v zraku naredili znamenje za delitev udarcev. Bolj vztrajen je bil že omenjeni
don Cristofanini, ki je kazal veliko dobre volje, a se je bal dečkov.21 Med tednom
20 Pismo 16. julija 1878.
21 Pismo don Marenca don Bosku, 22. julij 1878.

45.8 Page 448

▲back to top


448
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
so se pripravljali na prvo obhajilo večji fantje, ki so potrebovali dodaten pouk.
Ko je nadškof zvedel za vedno večje delovno področje, je začel iskati nov pros-
tor, ki bi bil pripravnejši za oratorij in bi imel na voljo učilnice.
Zaprošena pomoč, ki so jo pričakovali od nedelje do nedelje, je prišla proti
sredini avgusta. Ko so se stvari uredile, je ravnatelj v navzočnosti staršev prip-
ravil slovesen sprejem oratorijcev, ki jih je bilo za prvi sprejem devetdeset. Šes-
to nedeljo je šlo že vse po pravilih. Tedaj je don Marenco pisal don Bosku:22
»Najprej so nam pripovedovali, da ne bomo mogli nadaljevati delo, ker ne poz-
namo teh dečkov. Sedaj prav isti prihajajo in jih asistirajo v cerkvi med svetimi
obredi, jih poučujejo katekizem in pravijo: – Zares, salezijanci imajo drugo me-
todo. – Želeli bi, da bi bili dečki na odmoru kakor porcelanske figurice, ne da bi
tekali, kričali in se zabavali. Mi pa po vaših navodilih hočemo prav nasprotno.«
Tedaj je bilo treba odstraniti novo težavo. Župniki so se bali, da bi jim sale-
zijanci zmedli njihovo župnijsko življenje. Toda don Marenco jim je pred nad-
škofom imel konferenco, ki je vse pomirila. Tudi starejši redovniki so izražali
svoje bojazni. Nekega dne so don Marenca in njegove povabili na kosilo franči-
škani, ki so jih s svojimi novinci zelo lepo sprejeli. Toda eden starejših patrov
je bil ves žalosten in ni odprl ust. Ko so ga vprašali, ali mu tisto praznovanje ni
ugajalo, je odvrnil: »Oh, ne. Toda jaz mislim, da bodo ti mladi salezijanci, tako
polni življenja, po Božji previdnosti nas nadomestili in nas spodrinili.«
Brez dvoma je don Bosko s svojim zgledom, ki ga bodo morali posnemati vsi,
ki ne bodo želeli, da bi bili izrinjeni iz življenja, nakazoval novo pot zveličanja. Od
tu tudi njegova skrb, da bi se izognil vsaki politiki. Nadškof je želel, da bi bil don
Marenco imenovan za cerkvenega asistenta luccanskega krožka Katoliške akcije
za mladino. »Ali naj sprejmem?« je pisal don Bosku.23 Nismo dobili odgovora.
Toda don Nardi, ki je bil tedaj član te male skupnosti, pravi, da ni nikdar opazil,
da bi njegov ravnatelj opravljal tako službo, a če bi jo, bi to gotovo odkril. Zelo
verjetno je, da mu je don Bosko odsvetoval. Podobno je leto prej, ko je miril nav-
dušenje don Vespignanija24 v isti stvari, dejal: »To ni naš duh. Mi iščemo samo
možnosti, da delujemo med mladino. Zato se ne vtikajmo v politiko. Če bi se
ukvarjali s čim, kar ni delo za mladino, ne bi bilo v našem duhu.« Če hočemo prav
razumeti te besede, moramo pomisliti, da namen Katoliške akcije takrat ni bilo
samo širjenje katoliških načel v družbi z zglednim življenjem in z delom za ver-
ski napredek, temveč se je zaradi zakonodaje oblasti, ki je bila očitno v nasprotju
svobode Cerkve in pravic Svetega sedeža, katoliška mladina vrgla v politiko za
obrambo vere. To je bilo tudi razlog, da jim v tolikem boju različnih strank nihče
ni mogel prepovedati. Don Bosko pa nasprotno o politiki ni hotel nič vedeti.
22 Pismo 27. avgusta 1878.
23 Pismo 4. novembra 1878.
24 G. Vespignani,
[Eno leto v šoli blaženega don Boska], str. 26.

45.9 Page 449

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
449
Kjer koli je mogel, je rade volje sprejemal člane Katoliške akcije in sodelo-
val pri njihovih verskih prireditvah, jih spodbujal k dobremu, vendar tako, da
se nikdar ni vmešaval v njihove dejavnosti.
Ta njegov cilj za odpravljanje težav in iskanje možnost za dobra dela nam
kažejo tudi nekateri tovrstni nasveti. Turinski grof Viktor Thaon di Revel, brat
Paula kneza del Mare, je končal licej v zavodu v Valsaliceju. Po opravljeni matu-
ri je vprašal don Boska, ali naj se vpiše v Katoliško mladino, ki je takrat ravno
nastajala. Božji služabnik se je malo zamislil in mu potem dobrohotno dejal:
»Ne, ne vpisuj se. Zaradi položaja tvoje družine in tvojega namena, da bi vstopil
v diplomatsko službo, boš lahko naredil veliko dobrega, če boš sledil ta poklic.
Če bi se vpisal, bi lahko imel težave.« Ko je grof pripovedoval ta dogodek don
Rinaldiju, je vzkliknil: »Don Bosko je dobro predvidel stvari. Če ga ne bi ubogal,
gotovo ne bi mogel iti po tej življenjski poti.«
Za razumevanje načel, ki so vodila don Boska v odnosu do politične in
cerkvene oblasti, nam služi še drug dogodek. Od 11. do 12. decembra 1878
je bil v Turinu prvi pokrajinski kongres, ki ga je pripravil Leon XIII. Na njem
naj bi razpravljali o usklajevanju naporov vseh italijanskih katoličanov proti
nenehnim sektaškim vmešavanjem v cerkvene zadeve. Oratorij se kongresa
ni udeležil, poslal je samo dar 20 lir kot znamenje svoje privolitve. Zborovalci
so zasedali v nadškofijski cerkvi pod predsedstvom grofa Castagnetta in msgr.
Gastaldija. Papež je poslal na kongres kneza Salviatija in kardinal Nina mu je
dal priporočilno pismo. Ko je knez v svoji ljubeznivosti vprašal monsinjorja, ali
nima nič proti, je dejal okoli stoječim, da ga noče, njemu pa ni dal nobenega od-
govora. Tedaj se je plemeniti patricij, ki je že prišel na svoje posestvo v Miglia-
rinu pri Pisi, da bi bil bliže kraju kongresa, razočaran vrnil v Rim. Msgr. Bodoira
iz Ivree je omenil don Boskovo ime in izrazil željo, da bi odprl hišo v San Beni-
gnu Canavese, ki je v tej škofiji, pri čemer so vsi enoglasno zaklicali: »Naj živi
don Bosko!« V tem so vsi videli neke vrste zadoščenje, ker je nadškof v svojem
govoru na dolgo in široko govoril o Rosminiju, o njegovih spisih in družinah,
ni pa niti z besedico omenil Cottolenga in don Boska.25 Ko je L'Unità Cattolica
poročala o prvem zborovanju,26 je po naštevanju predstavnikov odsotnih ško-
fov med drugim tudi omenila, da je »velespoštovani ustanovitelj salezijanske
družbe don Janez Bosko« poslal svojo predhodno privolitev. To je bilo v veliko
čast don Bosku. Dobro je vedel, da so vedno vohunili za ustanovami in ljudmi,
ki so bili bojevito razpoloženi do državnega antiklerikalizma, in če bi zvedeli, da
je tudi on med bojevniki, bi se mu vse državne ustanove maščevale. Sicer pa so
cerkveni dostojanstveniki zelo spoštovali njegovo modrost in način ravnanja.
Dokaz za to so bili nenehni obiski visokih dostojanstvenikov, škofov, duhovni-
kov, časnikarjev in uglednih teologov, ki so prihajali k njemu na razgovor.
25 Tega turinskega kongresa niso zapisali med katoliške kongrese.
26 L'Unità Cattolica, št. 290, dne 12. decembra 1878.

45.10 Page 450

▲back to top


450
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
ESTE
Zavod, ki je bil ustanovljen v začetku leta 1878 in ki je bil vedno med naj-
bolj cvetočimi v Italiji, je bil Manfredini v Esteju.
Ta zavod od don Boska ni zahteval dolgih in težavnih dogovarjanj, v nekaj
mesecih je bilo vse sklenjeno. Glavna zasluga za to gre gorečemu duhovniku
don Avguštinu Perinu, župniku pri Santa Marii delle Grazie v Esteju. Zaskrbljen
zaradi šolskega laicizma, ki je mladini prinašal toliko zla, je hotel na Benečan-
skem velik zavod, kjer bi bili mladi deležni pristne krščanske vzgoje. Vedel je,
da je bil don Bosko pravi človek za to nalogo. Po začetnih dopisovanjih je prišel
junija v Turin, se pogovoril z Božjim služabnikom in se vrnil zadovoljnega srca.
V enem letu bi prišli don Boskovi sinovi v Este.
Don Perin je osredinil svojo pozornost na monumentalno palačo, imeno-
vano Ca Pesaro po beneški družini, ki jo je zgradila v 18. stoletju. Arhitekturno
lepo, veličastno po prostornosti, ugodno zaradi soban, postavljeno sredi dežele
na prelepem kraju s pogledom na verigo Evganejskih hribov in Berijskih planin,
so obdajali travniki in polja, ki bi jih lahko spremenili v dvorišča, sadovnjake in
vrtove. Ne bi si mogli želeti kaj boljšega. Bila je namenjena za počitniški dom
plemenitih gospodov, vendar lastniki že dolga leta niso več prihajali tja. Seveda
bi bilo treba precej predelati, toda ne vsega hkrati. Hiša pa je že stala.
Blaženi je hotel predvsem vedeti, kaj misli o tem škof v Padovi, zato je pos-
lal k njemu don Perina. Po vrnitvi iz Turina ga je šel obiskat, ne brez bojazni,
da bi jo morda škof hotel za svoje semenišče. Nasprotno pa je dobil popolno
privolitev z nalogo, da naj piše don Bosku, da se mu zelo zahvaljuje za toliko
dobroto, da ga želi iz vsega srca objeti, in mu pošilja sto in sto blagoslovov. To
se je zgodilo 24. junija, 25. junija pa je don Perin naredil pogodbo za hišo in 26.
prosil don Boska, naj bi si vse ogledal in dal potrebna navodila za prilagodi-
tev.27 Stvari niso samo tekle, temveč so letele. Don Bosko je poslal generalnega
ekonoma don Sala, ki je dal navodila, kako naj delajo, ker so lastniki privolili v
začetek del, čeprav pogodba še ni bila sklenjena.
Novica se je naglo razširila; vsi so jo odobravali, tudi liberalci.28 Škof je 24.
avgusta pisal don Bosku: »Zagotavljam vam, da s to ustanovo ne delate velikega
veselja samo meni, temveč tudi gorečemu dekanu v Esteju msgr. Avguštinu Zande-
rigu, ki mi je na vprašanje, kaj on meni o stvari, odgovoril: Če se bo načrt iz besede
spremenil v dejanje, kakor upam, da se bo zgodilo, se Božji previdnosti iz srca
zahvaljujem, ker ob strani hudega raste tudi dobro. Preprosto vam moram priz-
nati, da mi občinske šole, realna šola in gimnazija v Esteju grenijo življenje. Moj
pastoralni vpliv tod je neučinkovit. Pri takem stanju stvari imam imenovani načrt
za družine, ki želijo krščansko vzgojo za svoje otroke, za pravo Božjo previdnost.«
27 Pismo don Perina don Bosku, 26. junij 1878.
28 Pismo don Perina don Bosku, 3. julij 1878.

46 Pages 451-460

▲back to top


46.1 Page 451

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
451
Pogodbo so podpisali 16. septembra v pisarni notarja Nazarija v Esteju.
Podpisala sta jo don Perin »po naročilu in v imenu za korist ter z denarjem« don
Boska in grofje Gardenigo iz Benetk, kot lastniki. Cena je znašala petintrideset
tisoč lir in izdatki za pogodbo.
Notarska listina pravi »z don Boskovim denarjem«, a bomo mi bolj ustre-
zno rekli z denarjem Božje previdnosti. Naj povemo o dogodku, ki to ponazarja.
V Esteju je živel vitez Benedikt Pela, ki si je kot navadni delavec z delom, priza-
devnostjo, varčevanjem, spretnostjo in srečo pridobil večmilijonsko bogastvo.
Bil je velikodušen do revežev, vendar ne tako, kakor bi njegovo premoženje do-
voljevalo. Poleg tega pa ni imel dedičev. Dvema nečakinjama, ki sta se omožili,
je zapisal dvesto tisoč lir vsaki. Ko je don Perin dobil od don Boska obljubo za
zavod v Esteju in se je trudil za nakup Ca'Pesaro, je moral takoj dobiti potrebno
vsoto denarja. Priporočil se je eni od obeh nečakinj gospe Bettini Legnaro, da bi
mu pomagala pridobiti strica. Dobra žena si ni dala dvakrat reči in nekega jutra
je takole govorila z njim: »Glej, stric, ti veš, kako zelo te imam rada. Kako si bil
velikodušen, ko si mi dal tako bogato doto. Toda raje, kot bi pustila, da bi trpela
tvoja duša, bi ti jo bila pripravljena vrniti in biti spet revna kot prej. Ti si bil ved-
no velik poštenjak. Toda v vseh poslih, ki si jih opravil, si mogoče naredil tudi
kaj proti pravičnosti? To se kaj lahko pripeti. Jaz nikakor ne bi rada, da bi moj
stric imel kak neporavnan račun z Gospodom. Samo da bi ti mogel biti večno
srečen, sem pripravljena vrniti svojo doto, če bi to koristilo tvojemu zveličarju.«
Gospod Benedetto je poslušal, jo gledal in skušal uganiti, kaj hoče doseči s
tem pogovorom. Pa mu ni uspelo. Končno jo je naravnost vprašal: »Kaj pravza-
prav hočeš, da storim?«
»Rada bi, da bi naredil še eno dobro delo.«
»Zdi se mi, da je tega že zadosti. Ali ne podpiram bolnišnice, otroškega vrt-
ca in drugih dobrodelnih ustanov?«
»Bilo bi še nekaj drugega, kar bi moral storiti.«
»Povej mi, kaj je to, in bom storil, kar hočeš.«
»Poslušaj me. Dobro veš, kako hudo je v Esteju za mladino, ki ima tako sla-
be šole. Župnik Perin bi rad povabil don Boska, še več, odločil se je že za nakup
neke hiše. Toda on nima denarja in don Bosko je reven. Potrebno bi bilo takoj
osemnajst tisoč lir.«
»In kaj hočeš s tem povedati?«
»Da ti, ki si bogat, storiš to dobro delo.«
»Ah, samo to si hotela. Lahko bi mi takoj povedala. Tam je blagajna in tukaj
so ključi. Vzemi, odpri in odštej župniku, kolikor potrebuje.«
Gospa je šla in vzela vsoto, ki je omogočila podpis pogodbe. Ko je potem
don Sala šel v Este, mu je Pela daroval še dodatnih šest tisoč. Pozneje je bil ved-
no nadvse dober do salezijancev in je v različne stavbe vložil cel milijon.

46.2 Page 452

▲back to top


452
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Prvi ravnatelj v Esteju je bil don Janez Tamietti. Don Bosko mu je to napo-
vedal že pred osmimi leti. Leta 1870 je gospod Anton Venturini, eden izmed
resničnih salezijanskih sotrudnikov, predlagal blaženemu, da bi v Esteju odprl
zavod in bi v ta namen kupil samostan, zraven katerega je bila cerkev. Takrat
je bil ta predlog prezgoden. Toda nekega dne tistega leta je don Bosko med
sprehajanjem z don Tamiettijem pod stebriščem Oratorija kar nenadoma dejal:
»Bomo šli v Este?«
»Kar pojdimo,« je smeje se odgovoril nagovorjeni.
»Ja, boš videl, boš videl!«
Res je videl 10. oktobra 1878, ko se je v spremstvu učitelja Janeza Vote in s
petsto bankovci po dve liri v žepu odpravil v to zgodovinsko mesto. Don Perin,
ki ju je pričakoval z odprtimi rokami, ju je povedel v svojo hišo, jima postregel
z večerjo in ju popeljal v hišo gospodov Mistrello, kjer sta prenočila. Pred njima
je pred nekaj dnevi prišel don Sala. Z njim in z župnikom so se naslednjega dne
napotili v hišo bodočega zavoda. Predstavljala sta si, da bosta prišla v majhno
kraljevsko palačo. Rekli so jima: »V Ca'Pesaru ne manjka niti en žebelj.« Toda
kakšno razočaranje! Našla sta vse v pravem neredu. Povsod so bili delavci. Ni
bilo ne vrat ne oken, kjer bi morala biti. Sobane so bile prazne in še vlažne. Kje
naj bi se nastanila? Božja previdnost jima je priskočila na pomoč.
Pet minut od tod je bival gospod Jakob Grandis s svojo gospo. Bila sta brez
otrok in hiša je bila velika. Naši štirje so ga obiskali. Povabil jih je na kosilo, in
ko je v trenutku razumel stisko prišlecev, je dal oditi don Sali in don Perinu in
obdržal pri sebi don Tamiettija in učitelja Vota, ki sta ostala pri teh gostoljubnih
ljudeh do 18. novembra, ko so s prefektom don Tomažem Callianom prišli še
trije sobratje29 in šli stanovat v zavod Manfredini. Stavbo so tako poimenovali
po msgr. Frideriku grofu Manfrediniju, krajevnem škofu.
Don Bosko je dal natisniti pravilnik, ki je bil v vsem podoben pravilniku
drugih naših že obstoječih zavodov, edino mesečnina je bila za vse petindvajset
lir in je tekla naprej tudi v enem mesecu počitnic.
O prvem šolskem letu je don Tamietti v kratki kroniki zapisal: »Opisati,
kako smo preživeli prvo leto, je skoraj nemogoče. Bili smo kdaj veseli, potem
smo spet upali in bili obupani. Govorili smo o cvetoči prihodnosti, vendar smo
bili prepričani, da je bilo to zadnje leto, kajti nagrmadil se je kup težav. Vsak
dan nam je česa manjkalo. Gotovo ne bi mogli živeti niti en mesec, če nam gos-
pod Avguštin Pela, brat gospoda Benedikta, ne bi celo leto dajal na up iz svoje
trgovine vsega, kar smo potrebovali. Poleg tega je silen snežni metež povečal
zimski mraz in vlago. Peči pa ni bilo in smo se ogrevali s hitro hojo sem in tja.
Kljub temu smo se kmalu spravili v dobro voljo. Na splošno pa smo bili zado-
29 Klerik Janez Bima in sobrata pomočnika Peter Enria in Hamilkar Rossi.

46.3 Page 453

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
453
voljni, kakor verjetno pozneje nismo bili nikoli tako. Čutili smo, da je bil Bog z
nami, čutili smo njegovo navzočnost.« Kljub vsem tem stiskam je imel ravnatelj
zadoščenje, da je vrnil v Oratorij toliko bankovcev po dve liri, kolikor mu jih je
dal don Rua na dan odhoda v Este.
Don Bosko je don Tamiettiju napovedal prihodnost in vse se je do pičice
izpolnilo. Napovedal mu je, da bo delal 50 let in dosegel starost 72 let.30 Rojen
leta 1848 je 1898 preživel tifusno mrzlico, ki je globoko posegla v njegove du-
ševne sposobnosti; telesno sicer popolnoma zdrav, je prebil druge dni svojega
življenja, ne da bi se česar koli spominjal. Umrl je 18. oktobra 1920, star dva-
insedemdeset let, dva meseca manj, kot mu jo je napovedal don Bosko. Tudi
njegovemu nasledniku v vodstvu zavoda Manfredini je don Bosko napovedal,
da bo umrl zunaj svoje hiše, na potovanju zaradi poslov. Ko je 14. maja 1914 šel
v Bologno, da bi pri direkciji železnic dobil popust za potovanje dijakov svojega
zavoda k Marijinemu svetišču na Monte Berico, ga je v tramvaju zadela kap in
je 20. maja umrl pri svojih sobratih v Bologni. Ko so v Esteju zvedeli za novico
o njegovi smrti, je neka družina, pri kateri je bil na kosilu, pripovedovala o tej
stari napovedi.
MONTEFIASCONE
Spustimo se sedaj k ustanovi veliko manjšega obsega. Da je šel en sam sa-
lezijanec v Montefiascone, ni bilo kaj pomembnega. Toda poziv je prišel od zgo-
raj. Najprej ga je prosil novi škof msgr. Alojzij Rotelli, doma iz Perugie, ki ga je
imel Leon XIII. zelo rad in ga je pozneje poslal za nuncija v Pariz in končno ime-
noval za kardinala. Na papeževo željo je razmišljal, kako bi svojemu semenišču
spet vrnil nekdanjo slavo. V ta namen je potreboval diplomirane profesorje. Ko
je don Bosko videl, da z Albanom ne bo nič, je menil, da mu bo uspelo v Montefi-
asconeju. Zato je škofu odgovoril bolj pritrdilno kot nikalno. Ker končne besede
še ni dal, je sedaj v imenu Leona XIII. prošnjo poslal njegov tajnik msgr. Gabrijel
Boccali. Za začetek bi zadostoval samo en salezijanec. »Omenjeni,« tako je pisal
tajnik, »ki bi bil nujno potreben to leto, bi moral imeti diplomo za poučevanje
v 4. in 5. razredu gimnazije, čeprav ni rečeno, da bi moral poučevati v obeh
razredih, mogoče pa sploh ne.«31 S papežem ni bilo dosti pomišljati. Blaženi
je obljubil, obenem pa naredil poskus, ali prelat, ki je tako blizu svetega oče-
ta, ne bi mogel reči besedico za privilegije. Če poskusiš, ne more škodovati. V
odgovoru msgr. Bocaliju je priložil tudi prošnjo za svetega očeta. Monsinjor je
oboje izročil njegovi svetosti, prosilca pa obvestil, da je prošnja šla v pretres
30 Primerjaj mrliški list, ki ga je napisal inšpektor don Costa.
31 Pismo, Rim, 11. oktober 1878.

46.4 Page 454

▲back to top


454
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Sveti kongregaciji, ki naj bi odločala o teh stvareh.32 »Potrpljenje!« je vzkliknil
don Bosko. Vendar pa je pokazal, da pri tem ne pozablja na svoj veliki cilj, in je
spretno izrabljal vse priložnosti, če ne drugega, da je preizkusil razpoloženje
novega papeža.
Za ta misijon, imenujmo ga tako, je don Bosko izbral don Guidazia. Pri izbiri
je imel srečno roko, ker si je don Guidazio pridobil vse, s katerimi se je srečal.
Štiri mesece pozneje je škof takole pisal don Bosku:33 »Ta duhovnik je neopore-
čen, delavoljen, spodbuden, nadvse izobražen in si je poleg naklonjenosti škofa
pridobil tudi izreden ugled pri laikih in duhovnikih v tem mestu. To vam pravim
zato, da vam bo v tolažbo, ko boste slišali, kako vaš nekdanji gojenec odgovarja
vašemu očetovskemu prizadevanju.« Toda mimo teh osebnih simpatij don Gu-
idazio ni mogel nič vplivati na potek študija in vzgojo, zato se je slabo počutil.
»Jaz bi odšel še to leto 1878,« je pisal don Bosku decembra,34 »ker ne morem
prenašati nemogoče discipline, zaradi česar ni mogoče storiti niti desetine tega,
kar bi se lahko naredilo, tako da se imam za slabo uporabljenega človeka. Lah-
ko rečem, da me imajo tukaj predstojniki zelo radi, celo preveč me spoštujejo.
Toda discipline, ki velja v tem zavodu že dvesto let in ga je spravila na skrajno
nizko stopnjo, se ne smeš dotakniti.«
Don Bosko je monsinjorju izkazal še drugo uslugo s tem, da mu je poslal
nekaj profesorskih diplom salezijancev, da jih je lahko predložil šolskemu in-
špektorju, kajti le na osnovi teh je lahko obdržal odprto gimnazijo, ki je bila
prej zavod kot semenišče. Ko je videl, da so izginile vse možnosti, da bi stvar
dobil v svoje roke, je don Bosko naročil don Guidaziu, da naj da razumeti škofu
in rektorju, da ga za prihodnje leto ne bo več pustil in da ne bo poslal koga dru-
gega. Toda škof je po nasvetu papeža imel druge namene. Stavba je bila petkrat
tako velika kot Valsalice ob času našega vstopa. Bila pa je prazna in po tedanjih
odredbah je ne bi bilo nikdar mogoče napolniti. Zato je ekscelenca prosil za
potrebno osebje, da bi odprl licej. Don Guidazio se je zaman trudil, da bi ga
prepričal, da ga don Bosko ne more zadovoljiti. Celo nikalni odgovor iz Turina
ni mogel omiliti škofovih želj, ker se je naslanjal na papeževo podporo. Poleg
tega pa ni imel niti najmanjšega pojma o državnih zahtevah glede takih usta-
nov.35 V avgustu smo mogli poslanstvo don Guidazia imeti za končano: ko se
je odpravil na duhovne vaje v Turin, je dobil drugo pokorščino. Toda njegovo
bivanje v Montefiasconu je bilo koristno, ker je pomagalo ljudem odpreti oči o
resnosti in resničnosti položaja.
32 Pismo, Rim, 26. oktober 1878.
33 Pismo, 23. marec 1879.
34 Pismo za božič 1878.
35 Dodatek, št. 48 (A, B).

46.5 Page 455

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
455
MAGLIANO SABINO
Okoliščine v Magliano Sabinu so bolj pomagale don Bosku v njegovi želji,
da bi odprl zavod, ki je bil nujno potreben, saj je bila gimnazija samo v Rie-
tiju. Ko se je na poti iz Rima proti koncu januarja 1877 ustavil tam, je pisal
kardinalu Biliu, škofu v Sabini, in mu izrazil željo, da bi v semenišču ustanovil
konvikt. Kardinal, ki je bil zelo zadovoljen z dvema salezijancema zaradi nju-
nega zglednega obnašanja, s katerim sta vsem dajala zgled, in zaradi odličnega
poučevanja v šoli, ni mogel don Bosku ničesar odreči. Toda s svojo odobritvijo
je malo počakal, saj je don Bosko želel tudi privolitev župana, ker je šlo za usta-
novo, ki bi koristila vsemu Maglianu. Toda župan ni vzbujal zaupanja. Poleg
tega je spoštovani Coppin, minister za prosveto, z nedavno okrožnico postavil
v popolno odvisnost zavode, ki so dobivali kako podporo. Iz teh razlogov je nje-
gova eminenca čakal z odgovorom cele štiri mesece, ker je hotel slišati mnenje
odgovornih v semenišču. Odbor je menil, da bi don Bosko prevzel ne le vodstvo
šole v semenišču, temveč tudi upravo dohodkov. Kakor škofu so tudi don Bosku
pisali takole: »Oni (odborniki) so potem, ko so ugotovili velik napredek učen-
cev, ki hodijo šolo vaših sinov, predvideli velike koristi, ki bi jih imelo to mesto
Sabina in škofija; želja njegove eminence je tudi njihova, zato se obračajo na
vas, da bi poskrbeli in prevzeli vodstvo šole na način, ki bi bil v večjo Božjo sla-
vo, pač v smislu svoje izkušnje in modrosti.
Res je, da vam podpisani ne bi imeli poguma ponuditi tega, če ne bi poznali
plemenitega cilja, ki ste si ga postavili, da ste se na vso moč posvetili vzgoji mla-
dine.« Ko je kardinal slišal mnenje odbornikov, je velel delati naprej.36
Don Bosko, ki ga je zanimal v prvi vrsti zavod, je potreboval nekaj pojasnil
in je zato takole pisal prvemu odborniku Tondinelliju:
Velečastiti monsinjor generalni vikar!
Prejel sem pismo, ki sta mi ga poslala vaša spoštovana uglednost in Odbor škofijske-
ga semenišča v Maglianu dne 12. maja 1877. Ker so se vrste osebja za prihodnje leto
že zelo skrčile, sem moral dobro premisliti, ali bom mogel zbrati potrebne učitelje in
prevzeti vodstvo šole in upravo semenišča vaše škofije.
V istem smislu mi je pisal tudi kardinal Bilio. Ljubo mi je, da vam morem sporočiti,
da sprejemam vaš predlog v skladu z vsemi dogovori, ki jih je treba preučiti v korist
semenišča.
Prosim vas, da mi vaša uglednost pojasni nekatere stvari:
1. Kakšno je v tem trenutku aktivno in pasivno finančno stanje semenišča in koliko
denarja je na voljo za učitelje, vodstveno osebje in za uslužbence?
2. Ali je mogoče sprejemati gojence konviktovce, ki bi to hoteli, vendar s pogojem, da
se popolnoma podredijo skupni disciplini?
36 Pismo don Daghera (5. maj 1877) don Bosku, odbornikom (17. maj) in kardinalu (24. maj).

46.6 Page 456

▲back to top


456
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Pojasnila so kmalu prišla. Za gojence konviktovce ali – kakor se je izražal
kanonik – »za zunajškofijske fante« ni bilo nikakršne težave, če se bodo le prila-
godili skupni disciplini in oblekli kleriško obleko. Kar se tiče zunanjih gojencev
iz Magliana, se zdi, da bi kršili pravila semenišča. Vendar bi smeli obiskovati
šolo, če bi za to prosili njegovo eminenco škofa. Glede osebja bi se zadovoljili
prvo leto samo s profesorji za gimnazijo in z učiteljema za tretji in četrti ra-
zred osnovne šole. Za višje šole bi skrbeli učitelji semenišča in drugi iz kraja.37
Sedaj je blaženi pustil ob strani zavod-konvikt, napisal je pogodbo in jo poslal
kardinalu.38 Njegova eminenca je v marsičem spremenila nekatere točke in jo
poslala Odboru. Vendar je treba reči, da je kardinal vzel za osnovo don Boskov
predlog. Po več preoblikovanjih sta jo don Bosko in njegova eminenca dne 25.
maja končno podpisala. Vsebovala je osem členov.
1. Don Bosku, predstojniku Družbe sv. Frančiška Saleškega, se izroča študij-
sko vodstvo in uprava semenišča z naslednjimi pogoji:
2. Potem ko so bili narejeni vsi obračuni semenišča in odštete vse obremeni-
tve in davki, je ostalo za vsako leto 4.939 italijanskih lir.
Te pripadajo imenovanemu don Janezu Bosku za plačilo učiteljev 3. in 4.
razreda osnovne šole, za učitelje gimnazije, za profesorja filozofije in teo-
logije ter za drugo vodstveno osebje kakor tudi za služabnike. Ker se bodo
dohodki, zgoraj omenjeni, zaradi poravnave pasive povečali, bo ta presežek
v korist uprave. Pri izročitvi bosta obe strani naredili inventar.
3. Če bi prišlo do preklica ali prenehanja pogodbe, je treba reči vrniti v stanju,
v kakršnem so sedaj ob izročitvi. Izboljšave ali okvare gredo v korist ali
37 Pismo kanonika Tondeinellija, Magliano, 8. junij 1877.
38 Dodatek, št. 49.

46.7 Page 457

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
457
škodo imenovanega don Boska, vrhovnega predstojnika Salezijanske druž-
be.
4. Če bo treba z izrednimi deli graditi ali popravljati stavbo, bodo njegova
eminenca kardinal Bilio, škof v Sabini, odborniki in velečastiti gospod don
Bosko, vrhovni predstojnik Družbe sv. Frančiška, skupaj razmislili, kako
bodo priskrbeli potrebna sredstva.
5. Njegova eminenca kardinal škof v Sabini bo imel popolno oblast glede pou-
ka in vsega, kar se nanaša na disciplino, vero in moralnost gojencev v smis-
lu apostolskih konstitucij.
6. Na začetku vsakega šolskega leta bo duhovnik don Janez Bosko predložil
njegovi eminenci kardinalu škofu v Sabini seznam učnega, vodstvenega in
drugega osebja.
7. Študijski program, pogoje in določbe za sprejem gojencev bo vedno odobril
ordinarij.
8. Pogodba je začela veljati z začetkom šolskega leta I877–78 in bo trajala pet
let. Če bi jo katera od obeh strani želela prekiniti, mora to najaviti drugi
strani vsaj pet let prej.
Mešanica, ki so mu jo predlagali, semeniščnikov aspirantov in aspirantov
ne kandidatov za duhovništvo, ki je bila sicer v skladu s »konstitucijo semenišča
v rabi do tedaj«, ni ugajala don Bosku. Ko je dobil v roke semenišče, je mislil na
poseben zavod za fante laike in v ta namen vzel v najem del prostorne stavbe.
Na hitro so sestavili listino, vendar samo pro forma, da bi, kakor pravi zaupno
don Rua, preprečili, da bi se tega kdo polastil. Prav tako ni bilo treba plačevati
najemnine, kot je bilo rečeno v opombi, in bi hiša ostala za vedno v uporabo
salezijancem. To zadevo je uredil neki gospod Albino Donato di Saluggia, ki ga
je v ta namen poslal don Bosko. Temu je tudi naročil, naj pripravi stanovanje za
konviktovce za začetek šolskega leta, ki je bilo že pred vrati.
Ta gospod Donato je bil odličen družinski oče, ki je zelo rad imel don Boska
in bil vesel, da mu je lahko pomagal. Blaženi je imel vedno na voljo določeno
število takih laiških sodelavcev, gorečih in zanesljivih, ki so mu bili na voljo,
kadarkoli jih je prosil za kako uslugo v civilnih zadevah. Med te spadajo poleg
imenovanega še Vincenc Provera, don Ruov brat, oče don Rote, vitez Ribaldone
in grof Cays, ko še ni bil salezijanec, in drugi. Božji služabnik je bil z njimi zelo
zaupen in jih je vpeljeval v intimnost salezijanskega življenja, kar so si šteli v
visoko čast. Vabil jih je tudi na duhovne vaje s salezijanci.
Opustili bomo že znane težave, ki jih je delal prefekt v Perugi in šolski nad-
zorniki don Daghero je imel polno sitnosti, vendar si je znal odlično pomagati.
Semenišče-konvikt Brezmadežnega spočetja, kot se je imenoval, je tri leta na-
daljeval svoje delo pod prejšnjim rektorjem don Frančiškom Rebaudijem. De-

46.8 Page 458

▲back to top


458
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
jansko pa je bil velik spodbudnik celotnega dela predstojnik salezijancev don
Jožef Daghero, doktor leposlovnih ved. Da bi se znebil polne odgovornosti, je
zatrjeval don Bosku, da se ne čuti sposobnega, in prosil don Boska in don Du-
randa, da bi ga poslala za profesorja v zavod v Alassiu. Toda bil je zelo čednos-
ten mož, izredno izobražen in spreten in zato ni mogel ostati dolgo pod merni-
kom. V šolskem letu 1881–82 je bil imenovan za ravnatelja in spretno opravljal
to službo do 1889. V tem času kot v vsem življenju je kardinal Bilio dajal dokaze
izredne naklonjenosti do don Boska in njegovih sinov.39
CHIERI
Ostaja nam še opis ustanove, ki je bila 1878. odprta v Chieriju.
Tu je nekaj duhovnikov pod vodstvom patra Alojzija Testa, jezuita, vodilo
praznični oratorij v pričakovanju, da bi ga prevzel in začel voditi don Bosko.
Don Matteo Sona,
, je 9. novembra 1877 pisal imenovanemu patru: »Za
oratorij ali bolje rečeno ricreatorio [zabavišče] smo zbrali že precejšnje darove
dobrotnikov, drugi pa so nam obljubili izdatno pomoč. Upamo, da bomo s po-
močjo srca Jezusovega in don Boska prihodnje leto delovali bolj učinkovito in
uspešno.« Toda naslednje leto se je ustanova močno predrugačila: don Bosko
ni odprl deškega oratorija, temveč oratorij za deklice, imenovan Svete Terezije.
Poglejmo, na kakšen način in v kakšnih okoliščinah.40
Leta 1870 je gospod Carlo Bertinetti iz Chierija postavil don Boska za de-
diča vsega svojega imetja. Božji služabnik je želel eno od stavb spremeniti v
vzgojni zavod. Ko pa je opazil razna nasprotovanja Chierijčanov in zlasti še stol-
nega župnika kanonika Antona, je hotel prodati zemljišča in hiše. To je zbudilo
v mestu veliko nezadovoljstvo in ljudje so blaženega prosili, naj ne bi storil tega.
Don Bosko je res obdržal glavno poslopje in čakal primerno priložnost za kako
ustanovo javne koristi. Priložnost se je ponudila leta 1876. Dve gospe Bertinetti
sta se po don Boskovem nasvetu dogovorili z drugimi gospemi, da bi ob pra-
znikih popoldne zbirale dekleta na dvorišču don Boskove hiše, jim omogočale
primerno razvedrilo in jih vodile h katekizmu v župnijsko cerkev. To je bil neke
vrste dekliški praznični oratorij.
S časom pa sta dobri gospe ugotovili, da bi bil uspeh še večji, če bi mogle
poučevati tudi krščanski nauk v hiši doma. S pomočjo vplivnih oseb sta izprosili
pri župniku potrebno dovoljenje in ob prazničnih dneh je on sam ali kak drugi
duhovnik hodil poučevat katekizem zlasti večja dekleta, kot je on pravil, take,
ki jih pritegne lajna. Da bi jih še bolj spodbudil, je trdil, da je iti v oratorij isto
kot iti v župnijsko cerkev. Kljub vsemu pa je sveta ustanova le s težavo delovala.
39 Dodatek, št. 50 (A–E).
40 O dogodkih z začetkov oratorija v Chieriju poroča pater Testa v pismu don Bosku (Dodatek, št. 51).

46.9 Page 459

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
459
Don Bosko je pozorno sledil dogajanju v oratoriju v Chieriju in se je odločil,
da bo leta 1878 poslal v svojo hišo hčere Marije Pomočnice. V ta namen je pisal
nadškofu naslednjo prošnjo:
Velespoštovana ekscelenca!
Duhovnik Bosko je v želji, da bi poskrbel za moralne potrebe deklet v mestu Chieriju,
pripravil na nekdanji posesti Bertinetti stavbo in kapelo, posvečeno sv. Tereziji.
Sedaj prosi vašo ekscelenco, da bi dovolili redovnicam hčeram Marije Pomočnice, da
bi šle stanovat v ta kraj in bi se zavzele za dekleta, kakor je bilo že dovoljeno tistim,
ki imajo šolo ob cerkvi v Valdoccu.
K temu prilagam še prošnjo, da bi njegova ekscelenca pooblastila kako osebo, da bi
preverila, ali je kapela v tej hiši pripravna za bogoslužje in ali ustreza vsem predpi-
som svete Cerkve.
V globoki ponižnosti vas pozdravlja ponižni prosilec
duh. Janez Bosko.
Turin, 19. maj 1878
Nadškof je na hrbtno stran prošnje zapisal: »To prošnjo je treba napisati
na kolkovano polo, da jo bo mogoče vložiti v škofijski arhiv. Odgovor bo prišel z
odlokom.« Imenovani odlok nosi datum 29. junij 1878.41 Monsinjor je pohvalil
don Boskovo gorečnost in pobožen namen in mu podelil vsa potrebna poobla-
stila s pogojem, da se vse uredi in v popolnem soglasju s krajevnim cerkvenim
predstojnikom. Dne 20. julija je ta cerkveni predstojnik, ki ni bil nihče drug kot
kanonik Oddenino, blagoslovil kapelo svete Terezije, ki jo je don Bosko dal ure-
diti v svoji hiši, in 10. avgusta je ordinarij dal dovoljenje za blagoslov z Najsve-
tejšim »za eno leto«, če je le vse v soglasju z župnikom pri Santa Marii della
Scala. Pooblastila, omejitve, privolitve so bile popolnoma brez pomena, kajti
kakor bi moralo biti znano, je Sveti sedež s posebnim brevejem 12. septembra
1876 podelil taka pooblastila za vedno vsem cerkvam in javnim oratorijem sa-
lezijanske družbe.42 Toda don Bosko je pustil stvar pri miru.
Sestre so prišle v hišo 28. junija. Don Sala in sestra Elisa Roncallo iz vrhov-
nega kapitlja sta po don Boskovem ukazu pripravila vse potrebno. Za duhovno
vodstvo je blaženi določil don Bonettija in mu naročil, da je šel v Chieri vsa-
ko soboto popoldne. Dobri oče je hotel narediti vse po predpisih, zato je don
Bonettiju izročil lastnoročno pisano imenovanje. To je bil tudi način, kako je
izrazil jurisdikcijo, ki mu je kot predstojniku pripadala.
Dragemu sinu v J. K., duhovniku Giovanniju Bonettiju
Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Turinu
V želji, da bi čim bolj širili Božjo slavo in zveličanje duš, zlasti še, da bi moralno in
41 Dodatek, št. 52.
42 Prim. MB XII, str. 676.

46.10 Page 460

▲back to top


460
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Sestre so prizadevno delovale. Don Bonetti je bil ogenj in plamen. Priha-
jalo je veliko deklet, in to zelo redno. Ali naj bi hudič ne vtaknil svojih rogov?
Župniku se je zdelo, da so bile tiste pobožnosti prekršek proti sinodalnim od-
ločbam. Dne 3. decembra je vse ovadil don Bosku in jih imenoval »prekrški« in
»zlorabe«. Božji služabnik, ki so ga prav takrat močno bolele oči, je zamujal z
odgovorom. Zato je župnik sporočil svoje očitke nadškofu in o tem novem ko-
raku obvestil blaženega, ki je naročil don Bonettiju, naj se opraviči. Don Bonetti
je župnika opozoril na dve stvari: v Chieriju se je delalo isto kot v Turinu, kjer
cerkvena oblast ni nikdar ugovarjala, čeprav so pobožnosti v oratorijih sovpa-
dale s pobožnostmi v župnijskih cerkvah. Poleg tega pa za dekleta v Chieriju ni
mogoče dobiti druge primernejše ure.
Medtem je bil don Rua poklican v škofijsko pisarno h generalnemu vikar-
ju, da bi uradno slišal pripombe župnika iz Chierija. Po tem pogovoru je prvi
sodelavec blaženega don Boska poslal natančno pisno poročilo, kako poteka
praznični dan v ženskem oratoriju v Chieriju, in prepričevalno pokazal, da po-
poldanske pobožnosti ni bilo mogoče opraviti niti prej niti pozneje. Kanonik
Sona, ki je slutil, da gre za podtalne spletke z namenom, da bi zaprli oratorij, ki
mu je bil tako zelo pri srcu, je don Bonettiju priporočil potrpežljivost in previ-
dnost in »še veliko bolj ljubezen, previdnost in velikodušnost velečastitemu don
Bosku«, da ne bi izgubila poguma in bi prebivalcem Chierija zaradi nasprotova-
nja, ki ga je povzročil hudič, vzeli tako veliko duhovno dobroto. Don Bonettiju je
dal vsa potrebna navodila in mu svetoval, naj zaradi verjetnih bodočih pravnih
zapletov ohrani vsa pisma, ki bi prišla od obeh strani. Tudi prerok ne bi mogel
bolje zadeti v črno!
Don Bonetti, ki je 21. decembra govoril z nadškofom in se domenil z don
Boskom, je kanoniku Lioneju, dekanu v Chieriju, ponudil načrt dogovora, obe-
nem pa mu povedal, da razpolaga s papeškimi pooblastili, ki se jim ne more

47 Pages 461-470

▲back to top


47.1 Page 461

▲back to top


BiS 13 — 21. poglavje
461
odpovedati.43 Načrt je predvideval, da bi se v oratoriju opravljale pobožnosti
istočasno kot v župnijski cerkvi, vendar tako, da v oratoriju ne bi bilo večjih
deklet, medtem ko bi manjše deklice lahko bile navzoče. Ta načrt je bil zavr-
njen. Dekan in župnik sta odločila, da je treba »izgnati« iz oratorija vsa dekleta,
starejša od trinajst let. Toda ali niso zlasti večja dekleta potrebovala verskega
pouka in tega, da bi jih držali daleč od nevarnosti ob prazničnih dneh? Oba ka-
nonika sta ob tako jasnih razlogih odgovorila don Bonettiju: Če bodo ta dekleta
končala slabo, ne boste vi za to odgovorni. S tako logiko dogovor res ni bil mo-
goč. Drugo bo prišlo ob svojem času. Bralci morajo tukaj vedeti dve stvari: ka-
nonik Oddenino je bil dober duhovnik, kar se tiče vedenja, vendar zastrupljen z
janzenističnimi načeli, ki jih je dobil v svoji duhovniški formaciji, pozneje pa ga
je podpihoval teolog Tamagnone, župnik v San Giorgio Canavese, ki je bil, kakor
poroča don Notario, ki ga je dobro poznal, poročevalec v kuriji.
Na začetku šolskega leta 1878–79 je hiša v Chieriju kakor ona v Nizzi Mon-
ferrato odprla vrata gojenkam konvikta. Objavili so pravilnik in sporočili, da se
lahko prijavijo ravnateljici vzgajališča ali pa don Bosku.44 Tako je nadlegova-
njem odgovarjal s tem, da je ustanovi dal večjo učinkovitost.
43 Dodatek, št. 53 (A–E).
44 Bollettino Salesiano, september 1878.

47.2 Page 462

▲back to top


22. poglavje
NEKAJ DON BOSKOVIH ZAMISLI ZA PREMAGOVANJE
DENARNE STISKE
Če bi moral don Bosko meriti svojo dejavnost z možnostmi svojih denar-
nih sredstev, ne bi naredil niti desetine tega, kar je naredil. Leta 1878 je moral
poleg izrednih izdatkov za nove ustanove najti še posebno velike vsote, da je
uredil delovanje že obstoječih zavodov. Tako se je zgodilo z Valsalicejem. De-
cembra 1878 je blaženi s svojim sosvetom razpravljal o načinu, kako bi popravil
zelo omajano denarno stanje tega zavoda, saj so morali vsako leto plačevati pet
tisoč petsto lir najemnine. Šolski bratje so zavod prodajali za 230 tisoč lir. Don
Bosko je dal poslopje oceniti uradnim ocenjevalcem. Sicer so lastniki spustili
ceno že na 200 tisoč in potem na 180 tisoč, toda ocenjevalci so določili ceno 130
tisoč. Po dolgih pogovorih so šolski bratje sprejeli to ceno. Leta 1879 je vrhovni
svet potrdil.
Drugod so se pojavile druge potrebe, kot bomo videli. Redna dobrodelnost
je bila skoraj porabljena za vsakdanje stroške. Toda don Bosko je zaupal Božji
previdnosti, ki ni nikdar dopustila, da bi Božji služabnik ostal na cedilu. To pa
ga ni zadržalo, da si ne bi na vso moč prizadeval najti način, kako bi mogel za-
dovoljiti svoje upnike.
Njegova skrb za pridobivanje sotrudnikov je vedno bolj množila število tis-
tih, ki so ga razumeli in so bili pripravljeni odpreti svoje denarnice. Potem so
bili tu še njegovi klici na pomoč. Preden je marca odpotoval v Rim, je Leonu XIII.
v enem pismu navedel štiri prošnje.
-

47.3 Page 463

▲back to top


BiS 13 — 22. poglavje
463
2. Cerkev in zavetišče sv. Janeza Evangelista v Turinu blizu svetišča, šol, otroškega
vrtca in zavetišča protestantov. Dela so že močno napredovala in zidovi se dvigajo že
nekaj metrov visoko.
3. Prebivalstvo Vallecrosie pri Ventimiglii je v nekaj letih močno naraslo. Protestanti
so zgradili cerkev, šole in zavod in tako postali gospodarji nad vzgojo mladine in
poukom odraslih.
Da bi zajezili nevarnost zmote, ki se je naglo širila, smo s spodbudo in gmotno po-
močjo svetega očeta vzeli v najem prostor, kjer smo začeli šole za dečke in v drugi
stavbi za deklice. Za odrasle smo odprli začasno cerkev.
Štirje salezijanci in tri sestre Marije Pomočnice so se trudili in Bog je blagoslovil nji-
hov trud, tako so morali protestanti zaradi pomanjkanja učencev zapreti svojo šolo.
Sedaj smo kupili zemljišče, na katerem bi zgradili spodobno svetišče za katoliško
bogoslužje.
4. V La Spezii, mestu, v katerem vladata prostozidarstvo in krivoverstvo, kjer je šte-
vilo prebivalcev v kratkem času naraslo od pet tisoč na petindvajset tisoč duš, poleg
tega so nekaj cerkva in samostanov namenili za posvetno rabo, sledilo je žalostno po-
manjkanje duhovnikov in katoliških cerkva in je tako apostolsko delo postalo skoraj
v celoti plen sovražnikov vere. Ko je za to zvedel sveti oče, je povabil salezijance, da
bi ustanovili zavod za mladino. Novembra preteklega leta smo vzeli v najem poslo-
pje, ki služi deloma za javno cerkev, deloma pa za zavetišče in šole ter za stanovanje
štirim salezijancem. Za zunanje misijone, za Ventimiglio ter za zavetišče in cerkev
sv. Janeza Evangelista v Turinu je sveti oče delil podporo, ko je bila stiska največja in
smo se zatekli k njemu. Za La Spezio je namenil petsto frankov na mesec.
Te ustanove, ki naj bi med ljudstvom vzdrževale vero, nimajo nikakršnega stalnega
dohodka za svoje delovanje in so v nevarnosti, da ne bodo mogle več opravljati svoje
naloge oziroma bodo popolnoma izginile, zato jih priporočam ponižno vaši svetosti,
ki kot vesoljni oče podpirate katoličane v nevarnosti.
Po vsem tem klečim pred vašimi nogami in vas prosim apostolskega blagoslova za te
nove ustanove in za tiste, ki jih vodijo.
Najponižnejši in najvdanejši sin
duh. Janez Bosko
O Ameriki bomo povedali v naslednjem poglavju, o cerkvi sv. Janeza Evan-
gelista smo že poročali. Za Vallecrosio je že predstavil težave in potrebe v poro-
čilu Piju IX. leta 1877.
Toda Ventimiglia veliko bolj potrebuje pomoč Vaše svetosti kot La Spezia. V neposre-
dni bližini tega mesta se razteza čudovito lepa dolina Vallecrosia, kjer so nekaj let
pospešeno gradili in je sedaj pravo naselje. Protestanti so se prvi odpravili v to sre-
dišče, odprli šole, postavili svetišče in zavetišče in vse skupaj v kratkem času spravili
v tek. Da bi vsaj malo zajezil naval krive vere, je podpisani v soglasju z msgr. Biale-
jem dragega spomina vzel v najem neko stavbo, poslal tja tri sestre iz Družbe hčera
Marije Pomočnice za uboge deklice in tri učitelje za uboge dečke, medtem ko je eden
izmed duhovnikov opravljal božjo službo v skladišču, ki so ga spremenili v kapelo.

47.4 Page 464

▲back to top


464
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Prosil je za pomoč, obenem pa krepko delal. V Vallecrosii se je pripravljal
na gradnjo cerkve in šol, da bi si omogočil uspešen apostolat. Lea 1877 je kupil
potrebno zemljišče in začel takoj graditi.
Zaradi novih dozidav in zaradi ustanovitve tiskarske šole leta 1877 je bilo
z dolgovi obteženo tudi zavetišče v Sampierdareni. Da bi rešil položaj, se je za-
tekel k javni loteriji. »Zatekati se k javni dobrodelnosti z loterijami je postalo
nekaj tako vsakdanjega, da mi tega sredstva ne bi uporabili, če nas ne bi pri-
silila stiska, ki je drugače nismo znali rešiti. Če samo omenimo vse te potrebe,
že tudi zadosti utemeljimo razlog za loterijo. To sredstvo se nam zdi primerno
zato, ker daje priložnost tako majhni kakor veliki dobrodelnosti v kakršni koli
obliki. Na tak način nam lahko pomagajo ne samo prebivalci tega kraja, temveč
tudi premožni ljudje, ki živijo v drugih mestih in pokrajinah.« Tako je govoril v
imenu odbora, ki ga je ustanovil in kateremu sta predsedovala markiz Cattaneo
in markiz Marcel Durazzo. Njega pa je predstavljal ravnatelj zavetišča don Pavel
Albera.
Dobitki, ki jih je dal natisniti na poseben seznam,1 so dosegli zavidljivo
številko 1172. Na prvem mestu je bil kip Marije Brezmadežne iz kremena vul-
kana Vezuva, ki ga je poslal Pij IX. Prefekt v Genovi je loterijo odobril julija 1877
in objavil pravilnik, v devetih členih, ki ga je sestavil don Bosko.
1. Z največjo hvaležnostjo bomo sprejeli kakršen koli umetniški ali obrtniški
izdelek, čipke, slike, fotografije, knjige, zavese, blago kakor tudi predmete
iz zlata, srebra, brona, stekla, porcelana itn.
2. Darilo bomo ob prejemu vnesli v seznam skupaj z opisom in imenom daro-
valca, razen če bo ta želel ostali neimenovan.
3. Vsi člani odbora, pospeševalci in pospeševalke so pristojni za sprejemanje
dobitkov. Nato naj jih pošljejo na javno razstavo v Zavetišče sv. Vincenca
Pavelskega v Sampierdareni.
4. Število srečk bo sorazmerno z vrednostjo dobitkov.
1
[Loterija različnih dobitkov] itn , Sampierdarena, Tip. sal., 1878.

47.5 Page 465

▲back to top


BiS 13 — 22. poglavje
465
5. Cena srečke je 1 lira. Kdor bo vzel deset srečk, se pravi eno rdečo srečko,
bo prejel še darilce, ki ga daje na voljo dobrodelna oseba. Ta darila so poleg
dobitkov, ki so navedeni v seznamu.
6. Srečke bodo dane v obtok v blokih in se bodo odtrgovale. Vsaka srečka bo
imela številko, podpis enega izmed odbornikov in pečat prefekture.
7. Žrebanje se bo opravilo v kraju in ob času, ki ga bo določila javna oblast. Iz-
žrebanih bo toliko številk, kolikor je dobitkov. Prvi srečki, ki bo izžrebana,
bo pripadal dobitek s številko 1, drugi dobitek s številko 2 itn.
8. Izžrebane številke bodo objavljene v časopisih dvanajst dni po žrebanju.
Zatem bo objavljena razdelitev dobitkov. Dobitki, ki jih dva meseca po žre-
banju ne bodo dvignili, bodo namenjeni v korist zavetišča.
9. Dvorana z razstavljenimi dobitki je odprta v zavetišču od devetih dopoldne
do šestih popoldne.
Blaženi je tudi osebno skrbel za prodajo srečk. Znanim dobrotnikom je
poslal določeno število srečk za prodajo z naslednjo okrožnico: Ubogi dečki v
zavetišču sv. Vincencija se priporočajo za prodajo …. št. srečk in vam zagotavlja-
jo vsakdanje molitve. Druga okrožnica, ki je napovedovala dan žrebanja, je bila
nova pobuda za dobrodelnost.
Velezaslužni gospod!
V naše veliko zadovoljstvo sporočamo vaši velezaslužni uglednosti, da bo žrebanje
loterije, ki smo jo priporočili vaši krščanski ljubezni, v najkrajšem času. Srečke smo
po večini razprodali in upamo, da bomo spravili v obtok tudi tiste, ki so nam še ostale.
Ker hočemo zadostiti splošni radovednosti, vas obveščamo, da bo žrebanje loterije 2.
maja, po predpisih prefekture v Genovi. Nato vam bomo takoj poslali seznam izžre-
banih številk.
Kljub dobremu uspehu te dobrodelne pobude so potrebe tega zavetišča še vedno zelo
velike. Zato se priporočamo vaši uglednosti, da bi nas podpirala z vašo dobrodelnostjo.
Če nam bi vi ali kdor koli iz kroga vaših znancev lahko pomagal pri prodaji srečk, bi
to šteli za veliko uslugo. Prosimo vas tudi, da bi nam vrnili srečke, ki jih niste prodali
in jih ne mislite ohraniti. Srečka stane eno liro. Za deset prodanih srečk je zagotovlje-
no darilce. Prodaja bo trajala do dneva žrebanja. Kdor bi želel seznam dobitkov, naj
nam piše in mu ga bomo poslali.
Naša hvaležnost in hvaležnost naših dečkov bo brez dvoma zelo velika in vaše ime bo
označeno med dobrotniki, za katere bomo molili zjutraj in zvečer, skupno in zasebno.
Dobri Bog naj vam da dolga leta srečnega življenja in bogastvo svojih milosti.
V imenu pripravljalnega odbora imava visoko čast, da se imenujeva vaše dobrodelne
uglednosti najvdanejša služabnika.
duh. Janez Bosko, duh. Pavel Albera
Uspeh je bil odličen. Izkupiček je šel tudi za nakup orgel v novi cerkvi. Izde-
lalo jih je podjetje Bratje Lingiardi iz Pavije.

47.6 Page 466

▲back to top


466
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Leto 1878 se ni moglo končati, ne da bi don Bosko priredil še eno loterijo
v korist Oratorija. Objavil jo je v okrožnici za sotrudnike, ki smo jo podali v
devetnajstem poglavju. Saj tudi Oratorij ni mogel brez izrednih izdatkov. Tako
je don Bosko dal v maju pripeljati iz Nemčije tri tiskarske stroje zadnjega mo-
dela. Z dobičkom te loterije si je obetal tudi pomoč za gradnjo cerkve sv. Janeza
Evangelista.
To ni bila kaka velika loterija. Glavni dobitki so bile izvirne slike slikarja in
starinski predmeti iz zapuščine barona Biancha. Dne 28. novembra je zaprosil
prefekta za dovoljenje in prošnji priložil pravilnik, kakor je zahteval zakon. Do-
voljenje je prejel 2. decembra.2 Vendar se je vse skupaj zavleklo, ker je šlo za
majhno prireditev in niso imenovali odbora niti priredili razstave dobitkov in
vsega drugega. Žrebanje je bilo 30. avgusta 1879. Dobitkov je bilo 501. O tem
bomo poročali v prihodnjem zvezku.
V zvezi s to loterijo imamo zelo zanimiv don Boskov govor. Dne 2. decembra
je poročal kapitlju o dveh listinah: o pismu kardinala Nina, ki se je v papeževem
imenu zahvaljeval za knjigo
[Najlepši cvet
apostolskega zbora], in o prefektovem dovoljenju za loterijo. Prefekt je na kon-
cu svojega pisanja zagotovil, da bi na kateri koli dan in ob kateri koli uri sprejel
don Boska na obisk in da bi rad obiskal Oratorij. Don Bosko je govoril: »S tem
odgovorom sem dosegel svoj cilj. S to knjigo sem pokazal svetemu očetu, kako
pridno delamo in kako zelo smo navezani na Cerkev in na Petrov sedež in s ka-
kim zanosom se trudimo, da bi širili zvestobo in spoštovanje do Svetega sedeža.
To smo dosegli. Kar se tiče turinske prefekture, smo želeli doseči dvoje. Najprej
loterijo. Zares sem se bal, da nam je ne bodo dovolili, kajti naša ustanova ni do-
brodelne narave, temveč zasebna don Boskova posest. Zato sem poskusil igrati.
Ko sem prosil za loterijo, sem dejal, da so mi jo dovolili že večkrat in da so me,
kar je še več, oprostili poštne pristojbine in davkov. Vedel sem, da mi teh dveh
zadnjih uslug ne bodo dali. Vendar sem upal, da bom s tem, ko sem jim priklical
v spomin prejšnje usluge, dobil dovoljenje za loterijo. In dobil sem ga. Drugi
razlog, zakaj sem naredil to prošnjo, je bil, da sem potipal razpoloženje novega
prefekta do mene in do nas: ali bo nasproten, kakor so bili njegovi predhodni-
ki, kajti o tistih boleznih, ki so izbruhnile med nami, o tistih boleznih oči in o
sanitarni inšpekciji bi mogli marsikaj povedati. Toda sedaj se mi razmere zdijo
bolj ugodne, saj je pripravljen, da me sprejme kadar koli. Prosil sem ga tudi, da
bi nas obiskal, in je privolil. Prav tega potrebujemo. Če bo prišel na prijateljski
obisk, je znamenje, da bo naše delo to leto lepo teklo. Tudi v tem smo dosegli
naš cilj. To so novi razlogi, da se zahvalimo Božji previdnosti.«
2 Dodatek, št. 54 (A, B, C).

47.7 Page 467

▲back to top


23. poglavje
OBE DRUŽBI V FRANCIJI
Leto 1878 je videlo, kako se je don Boskovo delo kot v naravno okolje in
zanesljivo zemljo vraslo v francosko deželo: obstajalo je že v Nici, ustanavljalo
se je v Marseillu, klicali so ga v Pariz in širilo se je na podeželju Crau d'Hyères.1
Povsod so ga sprejemali z vedno večjim zanimanjem in naklonjenostjo. Ni mo-
goče zanikati, da je bilo spoštovanje in občudovanje za don Boska od vsega
začetka zelo veliko, da se je vedno bolj širilo in krepilo tudi po njegovi smrti,
kakor je to pokazala razglasitev za blaženega, ki smo jo doživeli pred kratkim. V
svojih zaupnih družinskih pogovorih je rad govoril o francoskih zadevah. Zdelo
se je celo, da so mu bili taki razgovori še posebno pri srcu.
NICA
V Nici je dobro seme padlo v dobro zemljo: tri leta življenja za Patronage
Saint-Pierre [Zavetišče Saint-Pierre] so bila leta nenehne rasti. Najprej so se iz
tesne predilnice preselili v obširno in prijetno vilo Gautier.
Sledila je razširitev prostorov in razvoj šol, delavnic in oratorija. Končno so
prišle še hčere Marije Pomočnice. Septembra 1877 so iz Morneseja poslali samo
tri: ravnateljico, zrelo po starosti in razsodnosti, četudi je šele pred kratim nare-
dila zaobljube, in dve sestri, ki sta bili ne dolgo tega preoblečeni. Mati Mazzarel-
lo jih je obiskala tri mesece pozneje. Ker je spoznala njihovo revščino, je pustila
svojo spremljevalko v Alassiu in prišla čisto sama. Pravijo, da je tam uporabila
vso svojo avtoriteto, da ji njene hčerke ne bi preprečile, da bi spala na svoj način,
sede na stolu, z glavo, oprto na mizo. »Ve boste morale jutri delati ves dan, jaz pa
nimam kaj početi.« Odšla je zelo zadovoljna zaradi popolnega morneškega duha,
in ker je slišala reči ravnatelja, da ne le da so nadvse zadovoljni z njimi, temveč da
1
, ki je v tej pokrajini, je samo krajevna oznaka, ki je zemljepisno zanimiva, vendar
označuje zasebno posest kot La Moglia na turinskem podeželju.

47.8 Page 468

▲back to top


468
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
se zanje pripravlja boljše stanovanje, tudi z željo, da bi jih dobil še več. S časom
je
[Zavetišče svete Anastazije], ki so ga vodile, postalo
središče blagodejnega delovanja za številno žensko mladino v Nici.
Pet pisem blaženega don Boska don Ronchailu nam bo pokazalo stalno
skrb za hišo iz Nice in razne male stvari njegovih sinov.
Prvo pismo je don Bosko napisal na domnevni dan svojega rojstva, ki so ga,
kakor je mogoče razbrati iz tega pisma, po preprostem spominskem slavju leta
1875 pozneje obhajali s primerno slovesnostjo vsako leto. To je bil tudi predve-
čer položitve temeljnega kamna za cerkev sv. Janeza Evangelista. Govori o dveh
sestrah tretjerednicah sv. Frančiška iz Toulona. Od Toulona je bil odvisen Saint-
-Cyr, kjer so hoteli don Bosku zaupati sirotišnico, ki so jo takrat upravljale neke
tretjerednice sv. Frančiška pod vodstvom opata Vincenta. V sobesedilu pisma
naletimo na moralno načelo velikega pomena in besedico na uho ravnatelju.
-
Salezijanski vestnik
Opat Anton Cauvin, nekdanji župnik v New Yorku, o katerem je govor na
začetku drugega pisma, je imel obilno imetje, s katerim je velikodušno pomagal
don Bosku. Leta 1875 mu je posodil 50 tisoč frankov za prvo odpravo misi-
jonarjev, vsota, ki mu jo je pozneje popolnoma odpustil.2 Umrl je v Nici leta
2 Don Bosko se mu zahvaljuje za neki dar oktobra: Velezaslužni gospod Anton! Prejel sem vaše lju-
beznivo pismo in se vam zahvaljujem. Brez vseh težav sem prejel zahtevano vsoto bratov Banchi-
eri Nigra in vam prilagam potrdilo. Če je treba kaj spremeniti, mi samo povejte. Še naprej nam
pomagajte s svojo zaščito in s svojo krščansko ljubeznijo in z vso iskrenostjo smem reči, da so vse
duše, ki so jih rešili naši salezijanci v Evropi ali Ameriki, na zelo poseben način v skladu z vašim
pobožnim namenom in v korist vaše duše. Bog naj vas blagoslovi in ohrani in molite tudi zame,
ki se v globoki hvaležnosti imenujem v J. K. ponižnega služabnika. duh. Janez Bosko. Turin, 15.
oktober 1878.

47.9 Page 469

▲back to top


BiS 13 — 23. poglavje
469
1902. Glede pravnega priznanja, o katerem tu govorimo, je don Bosko prosil
prefekta v Nici prejšnjega junija;3 se vidi, da je prošnja bila potrebna močnih
zagovornikov, da bi bila izpolnjena. To so bili težki časi za redovnike v Franciji.
Predragi don Ronchail!
1. Pošiljam ti pismo opata Cauvina. Preberi ga sebi v pouk. Potem ga lepo zloži in mu
ga pošlji z obljubo, da bo hiša v Nici kot vse druge goreče prosila zanj.
2. Poskusi najti koga, ki bi zate govoril gospodu prefektu, in mu zagotovi, da smo mi
popolnoma zunaj politike in se ukvarjamo z zbiranjem fantov, ki so na tem, da bi
delali težave oblasti ali pa so že v predsobi ječ. V naših hišah v Italiji je že sprejetih
veliko francoskih dečkov, in da ne bi hodili tja, odpiramo hiše v Franciji. Mogoče bi
nam mogel poslanec pomagati. Povej tudi, da je v vsaki državi materna hiša, ki ji
pravimo inšpektorija itn.
3. Obveščaj me o vsem, pozdravi gospoda barona in druge prijatelje ter vse naše
drage fante, zlasti še opata Siro Davida. Kaj počne? Reci mu, naj mi napiše kako lepo
pismo.
O drugem te bo obvestil don Rua.
Bog naj nas vse blagoslovi in ohrani sto let gospoda Audolija.
Molite vsi zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. oktober 1878
Koliko hvaležnosti je v tretjem pismu izražene bolnemu sotrudniku! Pošilja
mu relikvijo Pija IX. Relikvije tega svetega papeža so zelo iskali.
Don Taroni mu je 1. oktobra pisal iz Faenze: »Rekli so mi, da bi mogel pri
vas dobiti kako relikvijo Pija IX. To bi bil spomin na Pija IX., ki mi ga je dal don
Bosko! Dva duhovnika, ki sem ju imel najrajši in ju še sedaj ljubim. Kakšna
sreča, kakšna milost! …« L'Unità Cattolica in Salezijanski vestnik sta poročala
o čudežih, ki naj bi se zgodili po njegovi priprošnji.4 Dne 24. je zgoraj imeno-
vani časopis priobčil pismo Alojzija di Canossa, nadškofa v Veroni, o trenutnem
ozdravljenju nekega fanta od močne božjasti,5 bolezni, za katero je v mladosti
bolehal Pij IX. in od katere je bil rešen po priprošnji Marije Brezmadežne, ko je
bila to ovira, da bi bil posvečen za mašnika.
3 To vemo iz izjave župana v Nici. Župan v Nici izjavlja, da je listine v zadevi prošnje vrhovnega
predstojnika Družbe sv. Frančiška Saleškega, s katero bi radi dobili pravno odobritev hiše in dela
v Nici, poslal gospodu prefektu dne 10. julija 1878. Nica, 3. novembra 1880. Za župana: poverje-
nik Bermond. Los Salésiens de Don Bosco au Sénat [Don Boskovi salezijanci v senatu], str. 7. Nica,
Tisk Soc. industrielle (1902).
4 L'Unità Cattolica, 9. april, 25. maj, 21. avgust in 2. oktober 1878, Bollettino Salesiano, maj (iz Echo
de Fourvière), junij in september 1878, november 1880.
5 Zgodilo se je v Rovoloneju v provinci Verona. Avgusta je župan podvomil o resničnosti dogodka
in je v Areni pisal neslano pismo. V Veroni Fedele mu je bilo odgovorjeno v ustrezno podpisanem
odgovoru z naslovom Dichiarazione, kjer je bil natančen opis dogodka. Prim. tudi L'Unità Cattoli-
ca, 25. avgust 1878.

47.10 Page 470

▲back to top


470
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
-
V četrtem pismu je »polovica vojske don Ronchaila« krdelce sobratov, ki jih
je don Bosko poslal v Nico za Marseille in La Navarre. Henrik in Janez sta bila
oba Ronchaila, prvi ravnateljev brat, drugi njegov nečak. Ta je bil inšpektor v
Franciji ali bolje rečeno zaupen predstavnik blaženega. Hiše v Franciji so bile
del ligurske inšpektorije pod vodstvom don Cerrutija. »Mir«, ki naj bi ga zago-
tovili Franciji, je bil domislek za mirnost, kako je treba francoske hiše oskrbeti
z novim osebjem.
Najpomembnejši del pisma obsega don Boskovo navodilo ravnatelju, kako
naj v njegovem imenu sprejme zaobljube dveh klerikov, in mu podaja celo osnu-
tek nagovora za sklep obreda, ki je zelo pripraven in domač. S tem, da je Božji

48 Pages 471-480

▲back to top


48.1 Page 471

▲back to top


BiS 13 — 23. poglavje
471
služabnik obred opravil javno, je hotel pokazati, da ima Družba tudi francoske
člane (eden izmed obeh je prihajal iz Luçona) in da ni imel nikakršnega namena
vsega poitalijaniti ali ravnati tako, kakor se dela v Italiji. »Potrebujem francoske
duhovnike in klerike,« je pisal don Ronchailu.6 »Dôbi jih brez števila.« Pokojni
gospod Delpiano je, umirajoč, imenoval don Boska za pooblaščenega dediča.
Ker pa je pustil pravico do uporabe tudi vdovi, če bi bilo treba, je ta glavnico
uporabila za svojo družino, in tako ni ostalo nič. Posebej pa je treba imenovati
gospo Visconti, ki jo je don Bosko imenoval mamo hiše.
Predragi don Ronchail!
1. Bog naj sprejme v nebesa dušo dobrega gospoda Delpiana. Bil je dober kristjan,
poln žive vere. Molili smo in bomo molili zanj. Tudi vi storite isto. Pozdravi gospo so-
progo, reci ji, da jo jaz vsak dan pri sveti maši priporočam Bogu. Povabi jo, da prebije
kak dan z našimi sestrami v Patronage [Zavetišču]. Mogoče ji bo ugajalo.
2. Zelo me skrbi tvoje zdravje. Stori, kar moreš, in nič več. Pazi nase.
3. Pripravi Macheauja in Pirroja na zaobljube. Prejel boš uradno zastopništvo. Vse
naj se opravi v družini, vendar lahko povabimo zaupne osebe: barona Hérauda, ba-
ronico, don Giovana,7 gospodično Amburg, madame S. Michel, grofa in grofico Pier-
las, gospodično Visconti in druge podobne.8
4. Fantje naj večglasno zapojejo Ave verum in Sit nomen Domini benedictum don
Cagliera ali kaj podobnega. Potem boš zapel Veni Creator in vse drugo. Na koncu
imej nagovor o tolažbi tistega, ki se izroči Bogu, zlasti v zadnji uri. Prelep zgled tvo-
jega bratranca don G. Batta. Njegove zadnje besede so bile: »Hvalim Boga, da me je
poklical da sem postal salezijanec, hvalim Boga, da umiram v don Boskovih rokah.«
Jaz pravim to, ti pa stori, kakor veš in znaš.
5. Že zadnje dni oktobra sem pisal za spregled starosti za Bianchija in Giordana. Oba
lahko prejmeta posvečenje za božič. Če Bianchi še ne bi bil pripravljen, ima na voljo
extra tempus v vsakem času. Poglej, kaj je treba storiti.
6. Iz srca pozdravi dragega gospoda Audolija, prav tako pozdravi z moje strani vso
družino.
Sporoči mi točno starost D. Pirra, ker želim, da bi bil čim prej posvečen v duhovnika.
Opozori don Giordana.9 Ko bo treba, mu piši pismo.
6 Pismo nima datuma, vendar je gotovo iz Rima med februarjem in marcem 1878.
7 Organist v katedrali, velik don Boskov prijatelj in zaupnik don Ronchaila. Obiskal je Turin za
praznik Marije Pomočnice 1878.
8 O teh dobrotnicah nam je znano naslednje: D'Amburg je imela dva brata, od katerih je bil eden
duhovnik; vsi so bili zelo velikodušni do don Boska. Grofica De St-Michel je bila iz Burgundije,
vendar je živela od oktobra do maja v Nici. Viscontijeva, rojena Labat, je bila iz Bordeauxa in se
je v Nici omožila z nekim oficirjem sardske vojske. O njej poroča don Cartier: »Bila je ena izmed
prvih gospa, ki se je v Nici zanimala za don Boskova dela. Don Bosko jo je klical Maman de la ma-
ison. Dejansko se je tudi čutila mamo naših otrok, čeprav ni imela svojih. Bila je predana ustanovi
do zadnjih trenutkov življenja. Umrla je januarja ali februarja 1891, stara 91 ali 92 let.« Istemu
don Cartierju se zahvaljujemo za druga poročila o osebah, ki jih omenja pismo.
9 Bil je prefekt v La Navarru.

48.2 Page 472

▲back to top


472
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Amen
CANNES
Don Ronchail se je leta 1878 dogovarjal za ustanovitev nove hiše v Cannesu,
lepem mestecu nedaleč od Nice. Župnik Barbe si je zamislil mladinsko ustano-
vo, ki jo je že začel graditi in bi jo rad razvil s pomočjo salezijancev. Don Bosko
je rade volje sprejel ponudbo. Župnik, goreč človek, je razumel don Boskovo
privolitev kot obljubo, ki se bo kmalu izpolnila. Zato je za šolsko leto 1877–78
odpustil laične učitelje. Čeprav je blaženi imel stroge obveznosti do škofa iz
Fréjusa za La Navarre in Saint-Cyr, pa je iz ljubezni, da ga ne bi pustil na cedilu,
izpolnil obljubo in oktobra 1877 poslal tja don Petra Perrota ter dva v četrtem
pismu imenovana klerika in enega sobrata pomočnika, da bi se zavzeli samo za
župnijske šole.
Don Bosko ni hotel storiti koraka v neznano, ne da bi jasno videl, kam vodi.
Zato je zahteval od župnika pravilnik ustanove. Naredili so obsežen načrt. Za-
vod naj bi imel tri vrste pouka: osnovnošolskega brezplačnega za otroke, zlasti
za najbolj potrebne moralne vzgoje; za cerkveno petje in svete obrede za go-
jence, izbrane za liturgična opravila v župnijski cerkvi; obrtni pouk za fante, ki
bi bili tega sposobni in bili dovolj stari. Upravo bi vodil odbor, katerega član bi
bil ravnatelj šol pod vodstvom župnika. Oskrbo bi prevzela javna dobrodelnost.
Kaj je don Bosko sodil o tem načrtu, nam pove pismo, ki ga je on sam pisal don
Ronchailu.10 »Pravilnik šole v Cannesu je nemogoč. Treba je postaviti jasne po-
goje. Če nismo popolnoma svobodni in neodvisni, je bolje, da prekinemo vsak
pogovor in gremo naprej, se pravi v Saint-Cyr in v Marseille.«
Toda jasnih pogojev ni bilo. Župnik je omahoval in zato se ni bilo zanašati
na rožnato prihodnost.11 Salezijanci so bili v težkem položaju. Stanovali so v
stanovanju ob kapeli, posvečeni
[Naši Gospe Popot-
nici], danes v središču mesta, in so poučevali v lopi iz lesa, ki je stala ob trgu,
kjer je bilo vedno polno hrupa in kričanja, na drugi strani pa je bilo morje. Son-
ce je kar naprej neusmiljeno sijalo, tako da so tudi pozimi vsi prepoteni. Vse je
govorilo za umik. V pričakovanju boljših razmer, ki pa niso nikdar prišle, se je
tako tudi zgodilo.
LA NAVARRE
Don Ronchail je pripeljal srečno h koncu tudi dogovarjanje za prihod don
Boskovih sinov v La Navarre in v Saint-Cyr. Najprej mu je blaženi svetoval, da
10 Navedeno pismo.
11 Približno tako se je izrazil don Bosko na kapitularni seji 15. maja 1878.

48.3 Page 473

▲back to top


BiS 13 — 23. poglavje
473
bi z opatom Vincentom sklenil dve pogodbi v smislu podaritve,12 pa iz tega ni
bilo nič. Nakar je leta 1879 stopila na plan družba Beaujour. V Saint-Cyr so šli
pozneje, za La Navarre pa je bilo leta 1878 že vse pripravljeno. Za ravnatelja
je bil postavljen don Perrot, ki smo ga pravkar videli v Cannesu. Ker je bil še
zelo mlad, se je ustrašil težke naloge, ker je bil popolnoma neizkušen. Toda don
Bosko ga je spodbudil, opogumil in mu dal številne koristne nasvete z nasled-
njim pisemcem.
Dragi moj don Perrot!
Tudi jaz vem, da si še mlad fantič in bi zato moral še hoditi v šolo in se izučiti pod
vodstvom izkušenega učitelja. Pa kaj? Tudi sv. Timotej je bil kot mlad mož poklican
pridigat J. K. Čeprav še golobradec, je takoj začel oznanjevati Božje kraljestvo judom
in poganom.
Pojdi torej v Gospodovem imenu, pa ne kot predstojnik, temveč kot prijatelj, brat in
oče. Tvoje ukazovanje naj bo iz ljubezni, ki se trudi, da bi storil dobro vsem in niko-
mur zlega.
Beri, premišljuj, izpolnjuj naša pravila.
To naj velja zate in za tvoje sodelavce.
Bog naj blagoslovi tebe in vse tiste, ki bodo s teboj šli v La Navarre. Moli zame, ki bom
vedno tvoj v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. julij 1878
Don Bosku se je zdelo primerneje, da je osebje odšlo iz Nice in ne iz Turina.
Z ravnateljem je bil subdiakon don Lovrenc Giordano kot učitelj in mlad sobrat
pomočnik Marij Gay kot asistent malih poljedelcev. Da je dobil potreben denar
za pot, je don Perrot moral sprejeti opravilo tridesetih maš, pa je komaj zados-
tovalo. Hiša je imela sedemindvajset tisoč frankov dolga. Salezijanci so prišli ob
petih popoldne 5. julija 1878. Nekaj dečkov, ki so še ostali tam, jih je navdušeno
pozdravilo z znamenji pristne naklonjenosti. Dobrotniki, ki so prišli, da bi jim
izrekli dobrodošlico, so jih pozdravili kot obnovitelje in nove ustanovitelje, saj
je bila hiša tako gmotno kot moralno v razsulu. Nihče takrat še ni vedel tega, kar
vemo sedaj mi, da je bila tam na delu roka Božje previdnosti.
Ko so utihnili odmevi prazničnega sprejema in ko so šli k počitku, kakor jim
je bilo mogoče, so se zavedeli položaja in prišla je ura obupa. Stavba je razpa-
dala, obširna neobdelana polja so postala nedonosna posest, nad hišo je visel
črn oblak velikega dolga in pri vsem tem je bila denarnica prazna. Pred njimi je
bilo ogromno dela, velikanski izdatki brez neposredne koristi. Ni se čuditi, da
se jih je loteval obup. Čuditi pa se moramo, da za obupom ni prišla želja, da bi
vse zapustili in odšli. Zmagalo je zaupanje v Boga, v Marijo Pomočnico in v nje-
ga, ki je bil orodje Božjega usmiljenja. In njihovo zaupanje ni bilo prevarano, še
12 Pismo iz Castigliona di Saluzzo, 26. oktober 1877.

48.4 Page 474

▲back to top


474
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
več, takoj so občutili učinke. Preprostost in dobra volja, s katerima so se v tišini
spravili na herkulsko delo, sta naredili ugoden vtis na gospode in na gospe, na
župnike bližnjih župnij, ki so jim iz sočutja do njihovega položaja priskočili na
pomoč. Don Bosko ni bil gluh za njihove prošnje za osebje, da bi mogli začeti
delo na poljih. V kratkem času je poslal don Perrotu v pomoč šest sobratov po-
močnikov za najnujnejša dela na polju.
Toda salezijanci niso šli v La Navarre zato, da bi obdelovali polja. Prišli so tja,
da bi začeli novo obliko dela Družbe, ki pa je točno spadalo v don Boskove zamisli
ustanovitev poljedelske šole, kjer bi se učili obdelovati zemljo in bi dobili krščan-
sko vzgojo preprosti sinovi polja, ki so ostali brez staršev ali so bili zapuščeni.
Zato so takoj, ko je bilo zadosti osebja, sprejeli toliko dečkov, kolikor je bilo pros-
tora: skupaj kakih štirideset. Najčudovitejše pa je bilo to, da so s sprejemanjem
gojencev prihajala tudi sredstva za vzdrževanje in obleko. Salezijance pa je poto-
lažilo lepo vedenje gojencev, obisk škofa, prihod don Boska na začetku leta 1879
in vsesplošno zanimanje, s katerim so ocenjevali njihove žrtve. Ni pa manjkal tudi
boleč trn zaradi smrti sestre Marjete Gariglio, hčere Marije Pomočnice.
Hčere Marije Pomočnice so prišle v Navaro za salezijanci. Ko se je don Bosko
odločil, da jih bo poslal, je maja 1878 naročil don Ronchailu, da naj pospremi tja
mater Mazzarello z eno sestro, da bi videli, kje in kako bi se mogle sestre nasta-
niti. Frančiškanske tretjerednice, ki jih je poklical opat Vincent, so odšle, novih
pa ni bilo razen ene. Poleg tega je tifus kosil žrtve med sirotami. Edina sestra je
vzdrževala hišo in tako, kot je mogla najbolje, sprejela mater. Iz La Navare jo je
don Ronchail spremil v Saint-Cyr. Tam je opat Vincent šest kilometrov in blizu
morja kupil veliko stavbo, imenovano Grad, in tam namestil mešano sirotišni-
co. Ustanovitelj je še vedno prebival tam. Ker pa zaradi pomanjkanja osebja in
sredstev ni mogel več nadaljevati delo, je po škofu iz Fréjusa vse prepustil don
Bosku. Materi seveda ni ugajala skupnost dečkov in deklic in je predlagala, da
bi deklice ostale tam, dečki pa odšli v La Navarre, vse v soglasju z don Boskom.
O don Bosku pa tako ali tako vemo, kaj si je mislil o tem. O njem je pater Jožef
Franco pisal: »Velespoštovani don Bosko, velik mislec in izreden praktični pe-
dagog, je zagotovil tistemu, ki piše te vrstice, da bi se pregreha kakor iskra na
.«13 Govor je bil o mešanih otroških vrtcih in
šolah. Ko so leta 1880 prišle sestre Marije Pomočnice v Saint-Cyr, so vse uredili
po želji matere Mazzarello.14
Sestre so prišle v Navaro 5. oktobra 1878. Tudi one so si na začetku po-
magale, kakor so vedele in znale v tolikem pomanjkanju. Spale so pod streho,
s katere je padal omet in skozi katero je tudi deževalo. Veter je pihal skozi raz-
poke v stenah. Iz lukenj so prihajali netopirji in miši in so se obnašali, kakor da
13
14 Dodatek, št. 55.
1895, I. zv., str. 171.

48.5 Page 475

▲back to top


BiS 13 — 23. poglavje
475
bi bili oni gospodarji soban, stopnic in celega poslopja. Revice, ki so se komaj
reševale umazanije in so videle tiste sirote, oblečene v cunje, lačne in z nenasit-
ljivim tekom, so se na tihem jokale in si niso upale povedati salezijancem, ki so
se bodli z istimi težavami. Toda Bog je blagoslovil žrtev tako enih kakor drugih
in dal ustanovi 25 let zavidljivega napredovanja, dokler ni vsega uničil zakon o
zatrtju redovnih družin.
MARSEILLE
Med že obstoječimi hišami v Franciji in tistimi, ki bi jih še ustanovili, bi
prvo mesto pripadalo hiši v Marseillu. Čas odprtja se je bližal. Ne vemo, iz ka-
kšnih razlogov so odlašali odprtje, ko je bilo že vse pripravljeno, in kako je bilo
potrpljenje kanonika Guiola postavljeno na težko preizkušnjo. Kljub vsemu je
bil don Rua maja 1878 spet prisiljen, da je še enkrat izgovoril don Boska zaradi
zamude in mu odgovoril na dogovorjeno obveznost.
Velečastiti in predragi gospod!
Našemu dragemu don Bosku se hvala Bogu zdrave izboljšuje, vendar še ni sposoben
opravljati poslov tako hitro, kot bi to zahtevale okoliščine. Upajmo, da mu boste op-
rostili, če tudi tokrat ne more zadostiti želji vaše uglednosti za dokončni odgovor na
vaše predloge, ker ni imel časa, da bi vzel zadevo v končni pretres. Kmalu pa bo toliko
zdrav, da vam bo pisal in vse uredil.
Preidimo na drugo. Prosil bi vas za uslugo. Ko smo bili pri vas na obisku, sem nekega
vašega dobrega kaplana prosil za kratek življenjepis sedanjega papeža Leona XIII.,
ki so ga natisnili, če se ne motim, v Lyonu. Če bi nam mogli poslati še dva izvoda, bi
nam naredili veliko uslugo. Vidim, da naši dolgovi naraščajo, vendar verjemite v našo
poštenost in nam še zaupajte. Ko bomo pri vas, se bomo za vse oddolžili. Za sedaj pro-
simo Devico Pomočnico, zaščitnico Francije, da bi vam začela vračati toliko dobroto,
ki jo je vaša uglednost pokazala do nas.
Sprejmite prisrčne pozdrave od don Boska, drugih kolegov in imejte v svojih svetih
mementih navzočega tudi pisca.
Najvdanejši duh. Mihael Rua
Turin, 9. maj 1878
Vrhovni svet je zadevo obravnaval nekaj dni pozneje. Vsi člani so rade volje
odobrili novo ustanovo, hvaležni tudi kanoniku in družbi Beaujour za zaupanje,
ki so ga polagali v njihovega ljubljenega predstojnika ter v očete in salezijansko
družbo. Po temeljitem pregledu so pogodbo odobrili z nekaj dopolnitvami, ki
naj bi preprečile bodoče spore. Popolnoma so zaupali predlagateljem, gorečim
ljudem, vnetim za vse dobro in velikim prijateljem salezijancev. Vendar je bilo
treba stvari spraviti do točke, kot so rekli kapitularji, da ne bo več ne mi ne vi,
temveč naši in vaši nasledniki, če bi se pojavili možje drugačnega duha in bili
pripravljeni prepoznati dobre namere njihovih predhodnikov.

48.6 Page 476

▲back to top


476
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Don Rua je te pogoje sporočil opatu Guiolu 20. maja in svoje pismo takole
končal: »Potem ko smo se dogovorili o vsem zgoraj povedanem, vam sporočam,
da je že določen ravnatelj in osebje za novo hišo v Marseillu. Če ne bo nepredvi-
denih težav, se bo mala četica odpravila na pot 28. junija. In od česa bodo živeli?
Dragi gospod župnik, vaša dobrota nam budi upanje. Vaše besede nam zagota-
vljajo, da jih, dokler stvari ne bodo urejene, ne boste pustili samih.«
Besedilo pogodbe, ki so ga dopolnili v Marseillu in vrnili v Turin, je bilo 13.
junija dokončno potrjeno. Medtem so se na poti križale pripombe in pojasnila,
ker so hoteli preprečiti vsako morebitno presenečenje v prihodnosti. Navzoč-
nost don Ronchaila v Marseillu je olajšala dogovore.
Salezijanci so bili torej že na tem, da se odpravijo v Marseille. Don Bosko jih
je s temle pismom najavil župniku pri Svetem Jožefu.
-
-
-
Maison Beaujour
-
»Trije duhovniki«, o katerih govori pismo, so bili poleg ravnatelja še don Ale-
ksander Porani, katehet, in don Jožef Villanis, svétnik. Pomočnik je bil Alojzij Nasi,
ki se ga s spoštovanjem spominjajo vsi, ki so ga še poznali. Vendar sta novi zavod
prevzela samo prvi in zadnji. Don Bosko je držal besedo in je pošiljal pomoč, kakor
je bilo potrebno. Tako je poleg štirih omenjenih poslal še štiri klerike, med njimi
Alojzija Cartierja in več sobratov pomočnikov, od katerih še živi Viktor Borghi. Po
katalogu Družbe za leto 1879 sestavlja skupnost v Marseillu dvanajst oseb.
V svojem pismu je don Bosko takoj dal hiši ime sv. Leona. Kdaj in zakaj so jo
tako poimenovali? Imamo dve razlagi. Ena, ki se je utrdila v izročilu, pravi, da se je
to zgodilo zato, ker bi salezijanci morali priti v Marseille 28. junija, na god sv. Le-

48.7 Page 477

▲back to top


BiS 13 — 23. poglavje
477
ona II., pa niso prišli. Dejstvo pa je, da če se je govorilo o 28. juniju kot neizpolnje-
nem prihodu, je bilo to pozneje in čisto po naključju. Ime je bilo dano že dalj časa.
V zapisniku seje svéta Beaujour 11. junija je rečeno, da je don Bosko predlagal to
ime za oratorij. Po drugi razlagi pa je hiša dobila ime po sv. Leonu v čast papeža
Leona XIII. Menim, da je mogoče obe razlagi lepo uskladiti in med seboj dopolniti.
Don Bosko je želel počastiti papeža in dati oratoriju ime zaščitnika, ki bi nosil nje-
govo ime. V pogodbi začenja šteti leta ustanovitve od vigilije praznika sv. Petra, to
je dan, ko sveta Cerkev časti spomin sv. Leona II. Verjetno je previdnost svetovala,
da ne bi imenovali oratorija po imenu vladajočega papeža. Leta 1880 so salezijan-
ci v Marseillu začeli obhajati sv. Leona II. kot svojega nebeškega zavetnika.
Oba pionirja naj bi prišla v novi zavod 26. junija. Toda dopisnica, ki jo je don
Rua odposlal iz Turina v ponedeljek 25., je opozarjala: »Sporočiti vam moram,
da imenovana prijatelja zaradi težav ne bosta mogla priti prej kot v četrtek.« Pa
tudi tega dne nista mogla biti v Marseillu. Vse je bilo pripravljeno za sprejem
na večer 28. junija. Toda neka nepričakovana okoliščina je preprečila, da nista
mogla odpotovati iz Nice, kjer so praznovali slovesnost sv. Petra, nakar sta z
don Ronchailom odpotovala 1. julija.
V Marseille so prišli na slab dan in v najslabšem trenutku. Mesto je bilo
vznemirjeno za in proti svetemu spominu škofa Belzuncea, ki je bil v letih 1720
do 1722 med veliko kugo pravi Karel Boromejski svoje črede. Antiklerikalci so
hoteli odstraniti spomenik, ki je stal na trgu in je nosil njegovo ime. Dne 1. julija
so izbruhnili veliki nemiri. Naši so si morali utreti pot sredi shoda fanatikov, ki
so napolnili njihova ušesa z najbolj peklenskimi kletvicami. Niso se ustrašili,
jasno pa so spoznali, kako zelo je bilo treba odpreti oratorij in kaj vse so dobri
ljudje pričakovali od njihove gorečnosti. Oratorij so brez kakršne koli zunanje
prireditve odprli naslednji dan, na praznik Obiskanja presvete Device Marije.
To je bil srečen začetek nove don Boskove ustanove.
Don Bologna, ki je potem postal don Bologne, ni bil pojava, ki bi ga posebej
priporočala: bil je nizke rasti, niti ni bil bogvekaj zgovoren, bil pa je prepoln
duha blaženega ustanovitelja: dober, ljubezniv, vesel, previden, spreten v pri-
dobivanju src in v poslih, goreč za službo, ki so mu jo zaupali. Vse te lastnosti pa
je prevevala preprosta, a občutena pobožnost. Dobro je tudi govoril francosko.
V Oratorij je prišel kot sirota brez staršev in je tam ostal dvajset let kot študent,
klerik, duhovnik in prefekt za zunanje; bil je pristen sin Oratorija. Preden je
zletel iz svojega gnezda, je bil še na don Boskovem prazniku 24. junija. Ko je
odpotoval, mu je don Bosko v Nico poslal v slovo naslednje vrstice:
Predragi don Bologna!
Pošiljam ti tri pisma, ki jih preberi, zapri in odnesi naslovnikom.
Pojdi na delo in nomine Domini. Varčuj, kjer moreš. Če boš v stiski, kliči očka in on
ti bo pomagal.

48.8 Page 478

▲back to top


478
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Škof msgr. Place je komaj še imel čas, da je blagoslovil oratorij, ker ga je
15. julija Leon XIII. imenoval za nadškofa v Rennesu. Njegov naslednik msgr.
Alojzij Robert, ki so ga septembra premestili iz Orana, ni bil salezijancem nič
manj naklonjen, saj je ob vstopu v škofijo že videl sadove njihovega uspešnega
delovanja. Začetki dela so bili zelo skromni.
Ravnatelj, ki je bil željen dela, ni mogel sprejeti več kot osem notranjih go-
jencev, ki jih je poslal spat v kaščo. Če bi hotel delati dobro, bi moral graditi. Za
praznični oratorij ni bilo zadosti osebja. Iz don Ruovega pisma zvemo nekaj
nadrobnosti iz tistih začetnih časov.
-
-
15 Se pravi lepo in grdo.
16 Bil je na zdravljenju v Controxevillu (Vosges).

48.9 Page 479

▲back to top


BiS 13 — 23. poglavje
479
Za zdaj naj bo dovolj. Prosi Boga za nas in lepo pozdravi svoje tovariše in vse, ki se
zanimajo za nas. Don Bosko je zdrav in drugi tudi. Mogoče bo v kratkem prišel na
obisk Jožef Rossi.
Imej me za svojega najvdanejšega v J. in M.
duh. Mihael Rua
Turin, 10. julij 1878
Pismo župniku pri Sv. Jožefu, ki ga je obljubil don Rua, nas nenadoma pos-
tavi pred novo dejstvo, ki ga moramo malo pojasniti. Oratorij sv. Leona še ni bil
dodobra utečen, ko je kanonik Guiol že sanjal o francoskem noviciatu v Marse-
illu. Še bolj čudno pa je dejstvo, da se don Bosko ni nič ustrašil, temveč je celo
dejal, da je bilo to njegovo mnenje. Ker je bil župnik prepričan, da je Božja pre-
vidnost namenila salezijancem veliko prihodnost, je bilo treba predvsem dobro
govoriti francosko. Zato je imel dva predloga: v Marseillu je treba ustanoviti no-
viciat za Francijo in poslati poleg tega še veliko italijanskih duhovnikov, da bi se
temeljito naučili francosko.17 Don Rua mu je odgovoril v don Boskovem imenu.
Velečastiti gospod!
Gospod don Bosko bi si želel osebno napisati pismo, toda zaradi prevelike zapos-
lenosti je naročil meni, naj vam odgovorim na pismo z dne 11. tekočega meseca.
Najprej se vam v imenu vseh zahvaljujem za dobrohotnost, ki ste jo izkazali naši mali
koloniji in jo izrazili v svojem pismu. Želimo kakor koli zadostiti vašemu pričakova-
nju in zaupanju, ki ga imate v salezijansko družbo.
Vaša uglednost spodbuja don Boska, da bi v Marseillu ustanovili salezijanski novi-
ciat, je pa to tudi njegova želja. Vendar bi morali malo počakati, ker primanjkuje
osebja. Kakor hitro pa nam ga bo Gospod poslal zadosti, bomo v Marseillu odprli
noviciat, istočasno pa nameravamo poslati tja tudi kakega duhovnika, da se bo učil
francoščine, kar je brez dvoma potrebno, kakor pravi tudi vaša uglednost.
Poleg prvega osebja, ki smo ga že poslali, pošiljamo sedaj še enega sobrata pomočni-
ka, vendar pa, kakor sem že povedal, nam za zdaj pomanjkanje osebja ne dovoljuje,
da bi poslali duhovnike: poslali jih bomo, kakor hitro nam bo to mogoče. Že sedaj se
obračamo na dobrodelnost Francozov, da bi nam pomagali premagovati prve težave
in bi nam priskočili na pomoč pri povečevanju stavbe in vzdrževanju že obstoječe
ustanove.
Glede naše pogodbe nam ni bilo nič sporočeno. Prosimo vas, da bi se hoteli zavzeti za
to zadevo in bi tako s pomočjo obeh strani mogli izpolnjevati Božje zamisli.
Imam čast, da vas pozdravljam v svojem imenu in v imenu gospoda don Boska. Priporo-
čam se v vaše molitve. V globokem spoštovanju vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
duh. Mihael Rua
Turin, 20. julij 1878
17 Pismo 11. julija 1878: »Ker je salezijance Božja previdnost določila, da storijo veliko dobrega v
Franciji, je nujno potrebno, da se pripravijo na to vzvišeno poslanstvo. Zato se morajo najprej nau-
čiti francosko. Ali ne bi bilo mogoče, da bi izbrali Marseille za noviciat v Franciji? Ali ne bi bilo mo-
goče, da bi poslali sem mlade ljudi za noviciat in duhovnike, ki bi se izključno učili samo francosko?«

48.10 Page 480

▲back to top


480
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
S prvim namenom, da bi v Franciji ustanovili noviciat, je don Bosko mislil
tudi že na kraj. To bi bila Nica. Sedaj pa je mnenje spremenil, kakor lahko razbe-
remo iz pisma, ki ga je 31. julija poslal župniku pri Sv . Jožefu.
-
-
Zares je bilo potrebno veliko poguma za začetek noviciata prav tam, kjer
je prostozidarstvo z vso silo napadalo redovne družbe in sililo državo, da bi
jih zatrla. Preseneča nas, kako govori o noviciatu na francoski zemlji, ko mu je
mogoče poslati samo tretjino osebja za začetek take ustanove. Toda noviciat bo
v kratkem kanonično odprt, in to v doglednem času.
V zgoraj omenjenem pismu don Bosko za hišo v Marseillu prvič uporablja
izraz »zavetišče«, ki v francoščini nima ustrezne besede in zato uporablja Pa-
nekaj podobnega kot za zavod v Sampierdareni, urejen po
vzorcu Oratorija v Turinu.
Meseca septembra se je don Bologna odpravil v Turin na duhovne vaje.
Imel je priložnost, da se je dolgo pogovarjal z don Boskom o stvareh v Marse-
illu in mu poročal tudi o namenih kanonika Guiola. Blaženi je po Lanzu vodil
duhovne vaje v Sampierdareni in od tam svojemu prijatelju pisal dolgo pismo
v Marseille.

49 Pages 481-490

▲back to top


49.1 Page 481

▲back to top


BiS 13 — 23. poglavje
481
Predragi gospod župnik!
Med toliko zadevami in opravki teh dni nisem mogel dokončno urediti stvari z don
Bologno, ki bo odpotoval, ne da bi se mogla še videti. Je malo nezadovoljen, ker mu
nismo mogli dati vsega osebja, za katero je prosil. Počasi naprej!
V vednost vam povem, da bo don Bologna v kratkem dobil še dva duhovnika in enega
klerika, ki bo kmalu posvečen v duhovnika. Potem bomo poslali še druge, kakor bo
pač potreba. Lahko ste prepričani, da sem razumel vaše zamisli, ki jih bomo, kolikor
je to odvisno od mene, tudi uresničili. Ker pa smo na začetku tega šolskega leta mora-
li opremiti petnajst novih zavodov, smo v stiski z osebjem. Toda osebje bomo dobili in
vaša uglednost bo oskrbljena. Želim, da bi bili zadovoljni s salezijanci, kajti ste eden
izmed velikih salezijanskih sotrudnikov.
Jaz bom prišel v Marseille šele v pozni jeseni. Toda karkoli se bosta dogovorila z don
Bologno, bom odobril.18
Vidim, da je treba povečati sedanjo stavbo, ki postaja pretesna. Toda kje bomo vze-
li denar? Sedaj ga nimam, toda za prihodnje leto lahko računamo na dvajset tisoč
frankov za Oratorij sv. Leona.
Mogoče bo don Bologna potreboval od časa do časa kaj denarja. Če se bo to zgodilo,
mu pomagajte s kakimi tisoči frankov, če vam je mogoče. Potem mi boste sporočili in
jaz vam bom skušal v nekaj dneh povrniti, razen če boste vsoto želeli podariti.
Pri nas je bil opat Roussel, ki bi rad zagotovil obstoj svojega zavoda po svoji smrti
tako, da bi svojo ustanovo združil s salezijansko družbo. To je mogoče udejanjiti ko-
rak za korakom, zelo počasi. To vam pravim zato, ker se bo vrnil v Pariz skozi Marse-
ille; rad bi si ogledal naš Oratorij sv. Léona in govoril z vami.
Kakor vidite, govorim z vami z zaupljivostjo starega prijatelja. Storite vi isto z menoj.
Potrdite ali zavrnite, kar pravim. Jaz se bom potrudil, da bi upošteval vaše modre
nasvete in bom dal svoje opombe, kakor se mi bo zdelo v večjo Božjo slavo.
Bog naj nas vse ohrani v svoji sveti milosti. Molite zame, ki sem vedno vaš v J. K. naj-
vdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 17. september 1878
Kakor smo najbolj mogli, smo predstavili skromne začetke Oratorija sv.
Léona, kjer je bila prvi dve leti revščina zelo velika. Toda Bog tako ureja svoja
dela, da »dá enim priložnost, da zaupajo v njegovo previdnost, drugim, da si z
dobrimi deli služijo nebesa, obojim pa, da občudujejo Božjo vsemogočnost, ki
zna iz nič narediti vse.«19
PARIZ
Opat Roussel je po don Boskovem nasvetu v pismu ustanovil v mestni četrti
Auteuil v Parizu veliko sirotišnico za rokodelčke. Da bi zagotovil obstoj ustano-
18 Don Rua mu je dal najobširnejša pooblastila pri zastopanju v Franciji. Prim. Dodatek, št. 57.
19 Bollettino Salesiano, november 1878, str. 7.

49.2 Page 482

▲back to top


482
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
ve, mu je Pij IX. dve leti prej svetoval don Boska, ki se je takrat mudil v Rimu, in
sta se začela dogovarjati. Pozneje mu je blaženi pokazal vso svojo dobro voljo
in mu slovesno zagotovil: »Pokličite nas v Pariz in v enem tednu bomo pri vas.«
Brez dvoma je pariška ustanova ustrezala namenom Družbe. To je bil še motiv
več, da ni odpovedal svojega sodelovanja. Da bi natančneje spoznal don Bo-
skovo vzgojno metodo, je opat Roussel 1878 obiskal oratorij v Valdoccu in bil
tako zadovoljen, da je z dovoljenjem svojega škofa kardinala Guiberta začel 10.
oktobra pogajanja.
Predlog, ki ga je don Bosko dal vrhovnemu kapitlju, je dobil soglasje vseh
članov, ki so po tehtnem premisleku postavili dva pogoja: da ne bi bilo ni-
kakršne ovire za uvajanje preventivnega sistema in da bi dobili zagotovila za
miren obstanek salezijancev v Parizu tudi po smrti ustanovitelja. Grof Cays je
imel nalogo, da je v času dogovarjanja vodil dopisovanje v francoskem jeziku.
Opat je želel, da bi don Bosko prišel v Pariz, ker je menil, da bi se tam lažje
domenili. Don Bosko je obljubil, da bo čim prej šel on sam ali pa bo poslal svoje-
ga predstavnika don Rua v grofovem spremstvu. Velezaslužni pariški duhovnik
je oba dobro poznal. Odpotovala sta 6. novembra. O njunem potovanju nimamo
veliko podatkov. Nekaj stvari zvemo iz naslednjega pisma Božjega služabnika.
-
-
-
-
-
-

49.3 Page 483

▲back to top


BiS 13 — 23. poglavje
483
Jaz nisem dal nikakršnega zagotovila in želim, da se stvar konča in gre naprej. Na
Marseille bomo mislili pozneje.
Tamkajšnji novi škof nam hoče za vsako ceno izročiti stolno šolo. Paziti moramo, da
ena stvar ne bo na škodo drugi.
Zahvalite se, prosim, ravnatelju tega zavetišča in mu zaupajte coram Domino, da ga
sedaj in za vedno imam za pravega salezijanca, kajti njegova dejanja ga kažejo kot
takega.
Milost n. G. J. K. naj nam vedno stoji ob strani in Božji blagoslov naj vaju spremlja
vsepovsod vse dotlej, ko vaju bom mogel objeti zdrava in srečna med našimi sobrati,
ki vsi posebej molijo za vaju.
Vi pa me imejte vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. november 1878
Pismo za grofa je bilo priloženo zaupnemu pismu don Rui. Ta mu je poslal
osnutek pogodbe in želel slišati njegovo mnenje.
Moj don Rua!
Pismo grofa Caysa lahko pokažeš, kjer koli je treba. Posebno ti priporočam naslednje:
1. Osnove so v redu, lahko jih tudi spremenite, samo da se ohrani isti smisel. Namesto
da bi govorili o odvisnosti od vrhovnega kapitlja, postavite odvisnost od vrhovnega
predstojnika. Je bolj razumljivo in jasno, nam pa je vseeno.
2. Treba se je prepričati, ali stavbe niso obremenjene s hipotekami, dolgovi, ki bi
potem padli na nas.
3. Poleg tega, ali je veliko obveznih prostih mest, katerih denar je že porabljen.
4. Čeprav imata vsa pooblastila, vendar ne določajta stalnega bivališča v Parizu, vse
dokler niso pojasnjene stvari in dobimo zakonito zagotovilo, da nam ne bo treba
oditi iz Pariza. Menim, da bi bila postojanka v Parizu za nas v tem trenutku v veliko
moralno, versko in politično korist.
Konference bodo v Turinu. Če je potrebno, se lahko vrneš pozneje. Koliko hiš in koliko
stvari boš dobil, ko prideš!
Pazita na zdravje. Sobratje vaju pozdravljajo in molijo za vaju.
Imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 16. november 1878
Da bi utrdil svoje obširno ustanovo, ki ni bila priznana pred zakonom, je
opat predlagal dve obliki svetne družbe. Prva: podružbiti lastnino (cenil jo je na
več kot tri milijone). Zato je izdal določeno število delnic, od katerih bi tretjino
pridržal zase, drugo tretjino bi dal don Bosku, tretjo pa tistemu, ki bi jo hotel
kupiti: moški ali ženske, brez razlike, samo da bi bili pošteni. Stalnost ustanove
bi bila zagotovljena, odločal pa bi tisti, ki bi imel več delnic, ker bi bilo toliko gla-
sov, kolikor akcij. Zbor delničarjev, ki bi se zbral vsako leto, ne bi mogel prinaša-
ti presenečenj, ker bi večina delnic bila v rokah najbolj zavzetih in bi se vedno
vse izšlo v njihovo korist. Drugi način pa bi bil naslednji: za začetek bi se zbrali

49.4 Page 484

▲back to top


484
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
vsi delničarji in izbrali odbor osmih članov, ki bi odločali v vseh zadevah. Člane
bi določala večina, kjer bi bila opat Roussel in don Bosko popolna gospodarja.
Tak svet ne bi umrl, ker bi preostali člani izbrali njegovega naslednika. Tako v
prvem kakor drugem primeru bi se izognili težkemu davku za nasledstvo. Opat
Roussel bi se raje odločil za prvi način, kakršnega so se držali jezuiti in šolski
bratje. O položaju, v katerem bi se znašli salezijanci, je don Rua dal svoje pre-
dloge, ki jih je, kakor bomo videli, predlagal tudi opat. O vsem naj bi razpravljal
in odločil vrhovni kapitelj.
Potnika sta se vrnila v Turin 30. novembra. Don Bosko, ki je že povečerjal,
se je ustavil med njuno večerjo in govorili so do enajstih. Takoj naslednje jutro
so sklicali kapitelj. Don Bosko je smehljaje se odprl zasedanje: »Ko je Krištof
Kolumb prišel s svojega potovanja v Ameriki, so se zbrali dvorni velikaši s kra-
ljem in vsi strme poslušali poročilo o tistih krajih. Kolumb jim je pripovedoval
o vsem, kar je doživel. Poslušajmo tudi mi, kaj nam bo pripovedoval don Rua.«
Spodbujeni od tako nenavadnega uvoda, so kapitularji poslušali njegovo
poročilo. Sistem svobodne delniške družbe opata Roussela ni zbudil nasproto-
vanja. Vendar zagotovilo lastniške pravice ni bilo vse. Glavna težava je prihajala
iz nezadostne svobode delovanja ravnatelja hiše: določeni položaji bi ravnatelja
lahko spravili v nasprotje s svetom družbe, ki je bil vrhovni predstojnik ali hišni
ravnatelj. Toda don Boskova
je bila, da mora biti hiša v
Parizu enaka vsem drugim na svetu.
Kako naj bi odgovarjal za skupnost, v kateri ne bi mogel svobodno odločati?
Lahko bi se zgodilo, da družba ne bi upoštevala zahtev vrhovnega predstojnika,
in sobratje, ki bi videli slab zgled uprave, bi obšli ukaze in določila pravil. Kapitelj
je odločil, da tako dolgo, dokler se ne razjasni ta točka, ne bo o ničemer glasoval.
Z druge strani pa je civilna družba edini način, da bi se izognili davkom de-
dovanja. Opat je vzel na znanje to odločitev in dejal: »Menim, da je edini pame-
ten način, da vas imenujem za
.« Vztrajal je pri
tem na način, da je gledal na stvari kot na pariških dogovorih don Rua. Nato je
nadaljeval: »Rad bi, da bi se motil, toda zdi se mi, da poznam francoski značaj in
njegov ponos, ki sicer ni vedno na pravem mestu, toda resničen, da se čuti uža-
ljenega pri vsakem narodnostnem prepiru. Prav to pa je bila tudi glavna opazka
mojih dveh nadškofov, ko sem jima povedal, da se hočem pridružiti vam.«20 Po-
leg tega pa sta tako opat kakor kardinal, kakor je slišal don Rua, menila, da naj
bi se salezijanci ne zavzeli takoj za vodstvo, temveč bi se zadovoljili z enoletno
preizkušnjo v Auteuilu.
20 Pismo grofu Caysu, Pariz 7. decembra 1878: »Menim, da je za začetek edina pametna in uporab-
na pot, da se vi naredite za
. Menim, da dobro poznam francoski
značaj in vem, kako samoljubje na nepravem mestu, ki pa dejansko deluje, draži njegovo vedenje,
ko gre za narodnost. To sta tudi prvi pripombi, ki sta ju dala oba nadškofa, ko sem jima povedal,
da bi se združil z vami.«

49.5 Page 485

▲back to top


BiS 13 — 23. poglavje
485
Don Bosko je želel iti v Pariz, vendar z vsem dostojanstvom svoje Družbe,
zlasti ker je glas, da namerava iti v Pariz, vzbudil veliko pozornost in pričakova-
nje. Opat Roussel se še ni vrnil s svojega potovanja v Turin, ko je že slavni časni-
kar in založnik Lethellieux razglasil, da bo kmalu prepustil ves svoj laboratorij
in tiskarno don Bosku. Nakar je sveti opat Faà di Bruno spodbujal Božjega slu-
žabnika, da bi šel v Pariz.21 Toda takojšen odhod, kakor je želel opat Roussel, bi
pomenil pomanjkanje osebja tako po usposobljenosti kakor po številu. V Parizu
bi bili naši obrtni mojstri kakor ribe na suhem nasproti opatovim mojstrom, ki
so bili vsi dobro plačani. Zato je bilo nujno potrebno, da bi počakali kako leto.
Don Bosku ni nič ugajalo, da bi bili tam na preizkušnji, bodisi zaradi stvari same
na sebi, kakor zaradi nevarnosti, da bi se morali umakniti. Poleg tega pa je tudi
opat, ki je bil po mnenju vseh zelo velikodušen in je to izrazil don Rui tudi kar-
dinal nadškof, delal velike dolgove. Res je, da mu sredstev ni manjkalo, ker so
bili Francozi navdušeni nad njegovim delom in je zato imel denarja, kolikor je
hotel. Toda kaj, če bi ob svoji smrti pustil za seboj velike dolgove? Don Bosko je
zato predlagal pogodbo, ki bi od začetka do skrajnosti omejila delovanje salezi-
jancev, bi pa dovoljevala postopen razvoj vse do popolnega prevzema ustanove.
Do sredine decembra so predlog izdelali in ga poslali v Pariz. Za osnovo je
kapitelj vzel predloge, ki jih je dal don Rua ob svojem obisku v Parizu: na kratko
so izključili svobodno upravo ustanove pod civilno družbo in opustili moral-
no in materialno odgovornost. Turinski načrt je predlagal pripravnico znotraj
ustanove Auteuil z namenom, da bi pripravljala salezijance na sodelovanje in
zaporedno prevzemanje celotnega dela, da bi tako postopno nadomestili do-
sedanje osebje. Zdi se, da je to ustrezalo tudi namenom opata Roussela, ki je
hotel ustanoviti »pépiniére« gojišče za salezijanske hiše v Franciji,22 čeprav si
je s tem predstavljal pravi noviciat. Seveda je bila za to potrebna majhna salezi-
janska skupnost, ki bi skrbela za vzgojo svojih članov in bi bila osredinjena na
svojo nalogo, ne da bi skrbela za upravo in vodstvo, ki bi ju v celoti prepuščala
ustanovitelju. Kar se tiče sredstev za vzdrževanje za te »pomočnike« ustanove
»z bodočim nasledstvom«, bi se don Bosko ravnal po členih, predstavljenih v
načrtu.23 Poslal mu ga je podpisanega in ga prosil, da bi mu vrnil prepis s svo-
jim podpisom. Zatem bi on proti koncu januarja 1879 poslal opatu nekaj kleri-
kov in laikov, grof Cays pa naj bi postal njihov predstojnik.
Odgovor je zamujal. V Auteuilu pa so najbolj goreči privrženci opata Rous-
sela pritiskali, da bi salezijanci prišli čim prej in prinesli don Boskovega duha,
zlasti ker so ubogi dečki, izročeni tistim plačancem, le slabo napredovali.24
21 Dodatek, št. 58.
22 Navedeno pismo.
23 Dodatek, št. 59.
24 Pismo opata Polina grofu Caysu, Pariz, 4. januar 1879.

49.6 Page 486

▲back to top


486
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Opat Roussel je čakal en mesec, preden se je oglasil, ker je v soglasju z nadško-
fom odpotoval v Turin, da bi tam prilagodili pogodbo z don Boskom.25
Do srečanja ni prišlo v Turinu, temveč v Marseillu v drugi polovici janu-
arja 1879. Pogovor je bil zelo kratek, ker je bil Roussel pod močnim vtisom
Marseillčanov, ki so bili nadvse navdušeni za don Boska. Zato je hitro podpisal
pogodbo.26 Malo zatem je don Bosko sporočil opatu, da se grof Cays odpravlja
na pot z enim duhovnikom, dvema klerikoma in dvema pomočnikoma.27 Da je
imel resen namen ohraniti vse obveznosti, ki jih je prevzel v Marseillu, je prosil
v Rim, da bi v Parizu odprl noviciat. Na to prošnjo je Sveta kongregacija dala
dilata [odloži], ker je najprej hotela slišati poročilo o stanju Družbe.28
Kakor vidimo, je don Bosko prišel do skrajne točke mogočega. Zato je up-
ravičeno pričakoval, da bodo opustili nesrečno misel na eno leto preizkušnje.
Toda nadškof je vztrajal pri tem.29 Kako se je bilo mogoče v enem letu vživeti
v kraje, navade, značaje in okolje nasploh! Opat pa je hotel noviciat, ki ga Sveti
sedež ne bi nikoli dovolil odpreti, če ne bi veljalo za vedno. Zato so kapitularji
skušali najti bolj ljubezniv obrazec, da bi se rešili iz zagate in odpovedali po-
godbo. Sporočili naj bi v Pariz, da je Družba že dovolj dokazala, koliko je z Božjo
pomočjo sposobna narediti ne samo v Italiji, temveč tudi v Franciji v Nici in v
Marseillu, in zato nima niti za pravično niti za primerno, da bi šla v Pariz na
enoletno preizkušnjo. Ker kardinal vztraja pri preizkušnji in Rim ni pripravljen,
da bi v tako neugodnih okoliščinah dovolil ustanovitev noviciata, se salezijanci
čutijo prisiljene prekiniti dogovore. Vsekakor pa želijo ohraniti dobre odnose z
opatom Rousselom in so vedno pripravljeni iti v Pariz, vendar pa dokončno, ko
bi v Franciji dokazali zadostno mero sposobnosti.
To sporočilo je poslano iz Alassia 9. februarja 1879. Verjetno ga je napisal
don Ronchail in podpisal don Bosko, ki se je takrat mudil v tamkajšnjem za-
vodu. Odgovor, zelo žalosten in spoštljiv, je dosegel don Boska v Rimu.30 Božji
služabnik ga je poslal grofu Caysu z naslednjimi naročili: »Grof Cays naj izrazi
našo dobro voljo: mi ne odrekamo podpisa, toda kot redovna skupnost moramo
25 Pismo opata Polina grofu Caysu, Pariz, 12. januar 1879.
26 Don Boskovo pismo grofu Caysu, Marseille, 20. januar 1879.
27 Pismo opata Polina grofu Caysu, Pariz, 7. februar 1879.
28 Pismo odvetnika Leonorija don Bosku, Rim, 23. maj 1879. Dilata/sententia [odloži/odločitev] je
kurialni obrazec, s katerim odložijo rešitev kakega dvoma ali uslišanja kake prošnje.
29 Ugledni zgodovinar P. Pisani, kanonik v Nôtre Dame v Parizu, ki je poznal kardinala Guiberta,
ga takole opisuje (pismo salezijancu don Auffrayu, Asnièress, 4. avgust 1831): »Bil je človek iz
druge dobe. Njegova narava je bila odsvit njegove provansalske domovine in njegova starost je
povzročala nezaupanje do tega, čemur pravimo »novosti«. Zato ne verjamem, da bi potreboval
vpliv kakega tujega prelata, da se je obnašal z don Boskom, kakor je storil z mnogimi drugimi
Parižani ali podeželani. Bil je plah, previden, skoraj nezaupljiv in dobro se spominjam, kako se je
zoperstavil na primer ustanovitvi bolnišnice Sv. Jožefa.«
30 Dodatek, št. 60.

49.7 Page 487

▲back to top


BiS 13 — 23. poglavje
487
skrbeti za stalno bivališče in s popolno privolitvijo ordinarija itn. Dobrohotno
pismo itn.« Grof je izpolnil naročilo v slogu, kot ga je mogoče najti v najvišjih
izdelkih krščanske uglajenosti.31
Poln najboljše volje je opat Roussel skušal na vso moč delati dobro, in sicer
trajno dobro. Ni pa skrival, da je bil nad njegovimi fanti v delavnicah premajhen
nadzor. Ne moremo reči, da so bili njihovi asistenti in učitelji slabi, toda dobivali
niso nikakršnih navodil, saj se je sam le malo razumel na vodstvo in se je s tem
še manj ukvarjal, ker je bil preveč zaposlen s časopisom La France Illustrée.
»Jaz ne morem voditi fantov,« je povedal don Bosku. »Naj pridejo salezijanci. Ko
bodo zadosti izvedeni in sposobni, da bodo mogli opravljati vse sami, je moja
odločna volja, da se popolnoma umaknem in prepustim njim celo ustanovo,
sam se bom pa popolnoma posvetil svojemu časopisu.« Župnik pri Sv. Jožefu in
drugi, ki so slišali ta pogovor, so se čudili, kajti opat Roussel, ki so ga vsi imeli za
uglednega in uspešnega vzgojitelja, pa se je, kakor so oni menili, tako zelo po-
nižal. Še bolj so se čudili, da don Bosko ni sprejel ponudbe, ki bi dvignila ugled
salezijancev tudi v Italiji. Za koga drugega bi bila verjetno skušnjava premočna.
Teologa Margotti in Marengo sta ga spodbujala, naj sprejme. »Tudi če bi Družba
storila malo,« je pisal urednik časopisa L'Unità Cattolica, »bi sam odhod v Pariz
pomenil veliko slavo ne samo za salezijance, temveč za ves naš narod. To je vse
zelo res. Toda don Bosko ni dal, da bi ga premagali človeški razlogi. V njego-
vih delih so ga vodili samo višji motivi in v vseh svojih dejanjih se je ravnal po
daljnosežnih navodilih previdnosti. Medtem se je don Boskovo ime že začelo
pojavljati v francoskem tisku. Bretonski pisatelj Georges Bastard je v knjigi, v
kateri opisuje svoje potovanje v Italijo, posvetil tri strani don Boskovim usta-
novam. To so bleščeče strani, na katerih pisatelj dokazuje, da je dobro poučen o
začetkih in napredovanju Družbe, in to v takem tonu, da bralcu vzbudi globoko
naklonjenost.32
31 Dodatek, št. 61. L'Unità Cattolica je 30. marca 1879 prinesla dnevno novico: »Salezijanci v Pa-
rizu. – Z zadovoljstvom beremo v Civilisation, da je opat Roussel, ravnatelj zavetišča v Auteuilu
poklical nekaj salezijancev, da bi vodili tisto lepo ustanovo. Pariški časopis hvali apostolska dela
našega don Boska, ustanovitelja salezijanske družbe in sester Marije Pomočnice. In medtem ko
neka italijanske ustanova odpira svoje delovanje v Parizu, so Male sestre ubogih, ki so tako zelo
poznane v tej deželi, v Neaplju odprle prvi zavod svojega reda v Italiji.«
32 Georges Bastard, Cinquante jours en Italie [Petdeset dni v Italiji], Pariz, E. Dentu, 1878, X. pog-
lavje: Turin. Oratoire Saint-François de Sales [Turin, Oratorij sv. Frančiška Saleškega]. Danes knji-
ge ni lahko dobiti. Mi smo se morali obrniti na Državno knjižnico v Parizu. Podajamo odlomek v
Dodatku št. 62.

49.8 Page 488

▲back to top


24. poglavje
VERSKI IN ŠOLSKI DOGODKI V ORATORIJU LETA 1878
Od 23. aprila do 30. decembra 1878 so bili glavni verski in šolski dogodki
povezani z navzočnostjo ljubljenega očeta. Don Bosko se je vrnil s svojega dol-
gega potovanja prav na dan, ko se je začel mesec Marije Pomočnice. Devetdnev-
nico je pridigal msgr. Schiaparelli, kanonik pri
V kroniki don
Lazzera je zapisano: »Malo ga je bilo slišati in govoril je preveč vzvišeno. V naši
cerkvi je potreben močan glas in preprosto govorjenje.« Prvi dan je don Bosko
sklical prvo sejo kapitlja v letu 1878. Zborovanje je hotel začeti tako, da je misli
zbranih povzdignil k nebeški zaščitnici Družbe in je v ta namen prebral pismo,
ki mu je pravkar prišlo iz Bolsene. Neka gospa, ki jo je razjedal rak, je po treh
letih bolezni opravila devetdnevnico za zdravje k Mariji Pomočnici in po njenih
besedah je deveti dan bula izginila.
V tistih dneh je blaženi, ki je hotel pokazati, da je vedno združen z name-
stnikom Jezusa Kristusa na zemlji, pisal kardinalu Bartoliniju in ga prosil, da
bi svetemu očetu v znamenje spoštovanja poklonil dar, ki je izražen v temle
odgovoru:1 »Njegovi svetosti sem sporočil vaše naročilo o daru pobožnih vaj
in pet tisoč obhajil, ki bodo opravljena prihodnji petek na praznik
za uspeh njegovega papeževanja. Sveti oče se je pokazal nadvse za-
dovoljnega ob tem daru in kot znamenje hvaležnosti vam pošilja blagoslov, za
katerega ste prosili.«
V pismu je njegova eminenca omenila zadevo popolnoma drugačne nara-
ve. V Ivrei je bilo zaradi smrti msgr. Morena izpraznjeno škofovsko mesto. Ko
je blaženi zvedel za določene spletke, s katerimi bi zelo škodili Cerkvi v Ivrei,
ker naj bi postal škof nekdo, ki ni zastopal čistega nauka,2 je imel za dolžnost
krščanske ljubezni, da predlaga dva duhovnika, katerih imen pa ne poznamo.
1 Pismo 22. maja 1878.
2 Opomba v arhivu, ki jo je zapisal don Berto, razloži kako in zakaj. Vendar to ne sodi k naši zgodo-
vini.

49.9 Page 489

▲back to top


BiS 13 — 24. poglavje
489
Prav tako ne bi vedeli za to don Boskovo dejanje, ker je bil v tako občutljivih
zadevah skrajno previden, če ne bi kardinal Bartolini zapisal v pismu: »Njegovi
svetosti sem tudi povedal imena dveh duhovnikov, ki ju vi imate za vredne za
škofijski sedež v Ivrei. Papež mi je naročil, naj imeni teh dveh nadvse vrednih
duhovnikov sporočim kardinalu državnemu tajniku, ki je predsednik komisije
za izbiro škofov,3 da ju da na seznam.« Izbran je bil msgr. Davide grof Riccardi,
ki so ga pozneje prestavili v Novaro in od tod na nadškofijski sedež v Turin kot
naslednika kardinala Alimonda. Vedno se je kazal velikega don Boskovega pri-
jatelja kakor tudi njegovega naslednika don Rua.
Za praznik 24. maja je blaženi želel, da bi prišel pontificirat turinski nad-
škof. Ker pa ta ni mogel sprejeti povabila, ga je prosil za dovoljenje, da bi pova-
bil kakega drugega škofa.
Velečastita ekscelenca!
Ker vaša velespoštovana ekscelenca ne more priti na praznik Marije Pomočnice, vas
prosim, da bi mi dovolili povabiti kakega drugega škofa, na primer škofa iz Alessan-
drie. On bi rad prišel, ker ima med nami veliko svojih škofljanov.
Če bi za birmo mogli izbrati kak prazničen dan, bi nam bilo zelo ustreženo, ker bi
lahko prišli k birmi tudi učenci večerne šole, zunanji oratorijanci in tudi uboge dekli-
ce, ki hodijo v šolo k sestram.
Prilagam tudi prošnjo za odprtje cerkve in šole Svete Terezije v Chieriju, ki naj bi
začeli delovati konec tega meseca.
Z visokim spoštovanjem in globoko hvaležnostjo imam čast, da se imenujem vaše
prevzvišene ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. maj 1878
Potrebovali so tudi že tradicionalne predsednike praznika. To službo je po-
nudil vitezu Marku Gonelli in njegovi zaslužni soprogi.
Predragi gospod Marko!
Zaradi moje dolge odsotnosti se je zgodilo, da smo ostali brez predsednika praznika
Marije Pomočnice. Zato prosim vašo drago uglednost, da bi prevzeli to nalogo, in
vašo milostljivo soprogo, da bi bila predsednica.
Že dolgo niste sodelovali pri naših praznikih s tem naslovom in bi vas zato lepo prosil,
da bi ustregli naši prošnji.
Vi veste, da so molitve in obhajila tega dne vse po namenu predsednika.
Prosim Boga, da bi vas in vso vašo družino ohranil zdrave in v svoji milosti. Ko se
priporočam dobroti vaših molitev, imam zadoščenje, da se lahko imenujem v J. K.
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 19. maj 1878
3 To komisijo kardinalov je ustanovil Leon XIII. kmalu po svoji izvolitvi za papeža.

49.10 Page 490

▲back to top


490
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Pravilnik za sotrudnike predpisuje konferenco za praznik Marije Pomoč-
nice. Vodil jo je don Bosko na začetku devetdnevnice. To je bila prva tovrstna
konferenca v Turinu. O tem smo poročali v devetnajstem poglavju.
Don Bosko si je močno želel, da bi za 24. maj prišlo tudi veliko sotrudnikov
od drugod, saj je tak zbor imel za znamenje počastitve njegove Pomočnice. Zato
je nekaterim najvplivnejšim sotrudnikom poslal osebno povabilo. Tako je pova-
bil markizo Marijano Zambeccari, rojeno kot grofico Politi iz Bologne.4
-
V devetdnevnici se je ponesrečil poskus tatvine v svetišču. Ponoči 19. maja
se je neki malopridnež vtihotapil v cerkev in ostal tam zaprt. Nato bi v določe-
nem trenutku odprl vrata in spustil noter svoje pajdaše. Toda naj se je še tako
trudil, mu jih ni uspelo odpreti. Tako se je miš, ko je videla, da ne more ven, dala
ujeti v past.
Število častilcev Marije Pomočnice je bilo veliko že v času devetdnevnice
in še toliko večje na sam praznik. Opravljanje maš so začeli ob treh zjutraj in so
jih čez dan našteli dvainsedemdeset. Še ob pol enih so prihajali verniki in pro-
sili za sveto obhajilo. Šest spovednikov je neprekinjeno spovedovalo. Slovesne
maše in slovesnih večernic pa ni opravil škof iz Alessandrie, ki je bil v zadnjem
trenutku zadržan, temveč novi škof iz Novare Stanislav Eula.
To je bil dan zmagoslavja glasbe. Kakih dvesto pevcev, fantov in odraslih, je
izvedlo šestglasno mašo don Cagliera, imenovano Maša svete Cecilije. Antifono
po večernicah so to leto peli v treh korih, ki pa
niso bili več ločeni, temveč skupaj na novem koru, ki so ga povečali in uredili
tako, kakor ga poznamo danes. Okrasitev in množica ljudi sta dala obredom
veličasten videz, vendar vse v službi pobožnosti.
Iz Lanza so prišli vsi gojenci. V Oratoriju je bilo poskrbljeno za stanovanje
mnogih duhovnikov in gostov. »Prepustili smo,« tako piše kronist, »svoje sobe
gostom, ker jih je bilo sicer premalo.« Prvikrat so to leto videli velike romarske
skupine iz Lombardije in iz pokrajine Novara. Velika množica je sodelovala tudi
4 Prim. zgoraj, str. 318.

50 Pages 491-500

▲back to top


50.1 Page 491

▲back to top


BiS 13 — 24. poglavje
491
pri naši zadušnici za pokojne brate in sestre nadbratovščine Marije Pomočnice.
Živahno vrvenje romarjev se je nadaljevalo v pozno popoldne. Don Barberis je
v nekaj delih svoje kronike, ki se je končevala, pisal to, kar je bilo že tolikokrat
povedano:
»Za dober potek praznovanja je bilo pripravljenih več sestankov, na kate-
rih so seznanili z nevšečnostmi iz prejšnjih let in skušali popraviti, kar ni bilo
prav.« Za leto 1878 je bilo rečeno, da do tega leta slovesnost še ni videla takega
razmaha ter tolikšne možice ljudi in veličastva. Toda kolikokrat so to že pono-
vili, in če primerjamo praznik s prejšnjimi leti, se zdi vedno bolj veličasten. To
velja tudi še sedaj.
Dne 2. junija je msgr. Gastaldi, kakor je bil obljubil, birmal v cerkvi Marije
Pomočnice. Birmancev – notranjih gojencev, zunanjih deklet sester in konvik-
tovcev iz Lanza – je bilo več kot dvesto. Don Bosko je izkazal v zakristiji nad-
škofu vsa znamenja prisrčnega spoštovanja, ki si jih moremo misliti, vendar
brez zaželenega uspeha, kajti po besedah don Nardija, ki je bil v spremstvu, je
nadškof mahal z desno roko, kot bi hotel povedati, da je poklonov že zadosti.
Tisti večer so dijaki skupaj z novinci začeli opravljati duhovne vaje, ki jih
je pridigal msgr. Belasio; ponovil je pridige, ki jih je imel za rokodelce po sed-
mem maju. Ko je don Bosko po večernih molitvah šel za nagovor za lahko noč
k prižnici, ga je sprejelo navdušeno ploskanje, ki ga ni hotelo biti konca. Takole
je govoril:
»Končno vam po šestih mesecih lahko povem besedo: Vidite, koliko časa je preteklo,
odkar sem vam zadnjikrat govoril za lahko noč. Toda če me ni bilo osebno, je bila
moja misel vedno pri vas. Naj sem bil v Rimu ali na potovanju v Nico ali Sampierda-
reno, sem zjutraj pri sveti maši vedno molil za vas, da bi vam stal ob strani. Ko sem
bil potem zvečer sam v svoji sobi, je moja misel neustavljivo hitela k vam. Videl sem
vas, z vami sem govoril, veselil sem se vaše navzočnosti in vam od daleč želel lahko
noč in nisem mogel leči v posteljo, dokler nisem zmolil za vas.
Toda sedaj to ni več samo moja domišljija. Spet sem tukaj in upam, da ne bom tako
kmalu odšel. Mi smo tukaj zato, da skrbimo za vaše dobro telesno in duhovno počutje.
To, zaradi česar sem prišel, da vam govorim, so duhovne vaje, ki se bodo začele jutri,
najprej za dijake in potem takoj za rokodelce. Tako eni kakor drugi naj se potrudi-
jo, da bodo uredili svojo vest. Vse tisto, kar imamo navado priporočati za duhovne
vaje, lahko povzamemo v enem stavku: izpolnjevati tisto, kar slišite v nagovorih ali o
čemer berete. In kako naj vse to uresničimo? V vsaki pridigi, v vsakem branju boste
našli nekaj, kar je za nas: enkrat bo slabo opravljeno izpraševanje vesti, neizpolnjen
sklep, pomanjkanje obžalovanja in spovednikovi nasveti, ki smo jih pozabili itn.
V tem času skušajmo vse dobro premisliti. Pomislimo na to, kar je bilo, na to, kar je
sedaj, in na to, kar bo. Če pa si nimamo kaj očitati glede dejanj v preteklosti, pomis-
lim, ali so bile naše spovedi vedno dobro opravljene in ali smo imeli od vsega tega
korist; ali so naša obhajila ugajala Jezusu; kako smo izpolnjevali svoje dolžnosti, ali

50.2 Page 492

▲back to top


492
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
in solitudinem, et loquar ad cor eius
Ducam eam
-
-
-
hora non putatis; Filius hominis veniet
Estote parati, quia, qua
Ante orationem praepara animam tuam
-
-
-
-
Deset dni po duhovnih vajah sta sledila dva lepa praznika: svetega Aloj-
zija in don Boskov godovni dan. Ko se je po kratki odsotnosti vrnil v Oratorij,
ga je čakalo prijetno presenečenje: nadškofov listek, na katerem je pisalo: »Za

50.3 Page 493

▲back to top


BiS 13 — 24. poglavje
493
prihodnji praznik sv. Alojzija bi rade volje prišel opravit sveto mašo in delit
sveto obhajilo v cerkvi Marije Pomočnice, če bi mi bilo mogoče darovati jo zelo
zgodaj, ker imam navado pristopiti k oltarju ob šestih zjutraj. Zato mi pošljite
kočijo zadosti zgodaj, da se bom mogel pripraviti na sveto mašo. Prosim vas, da
mi odgovorite.« Don Bosko mu je takoj odgovoril:
Velečastita ekscelenca!
Pred eno uro sem se vrnil iz Nizze Monferrato in sem dobil pismo vaše ekscelence, v
katerem mi v svoji dobroti sporočate, da bi na dan sv. Alojzija prišli v cerkev Marije
Pomočnice maševat in delit sveto obhajilo.
Iz vsega srca se vam zahvaljujem.
Ura, določena v prejšnjih letih, je praznična. Slovesnost bi obhajali v nedeljo 23. teko-
čega meseca. Pravočasno bom poslal kočijo.
Če bi vam bilo to prepozno, bi sprejel mašo ob šestih in potem še drugo ob sedmih s
skupnim obhajilom.
Razmišljam o cerkvi sv. Mihaela. Toda denar?
Kanoniku Morozzu sem naročil, naj poizve za nadrobnosti in mi sporoči.5
Iz vsega srca se vam zahvaljujem in vas prosim, da bi smel hvaležno biti vaše prevzvi-
šene ekscelence najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, junij 1878
Medtem se je 17. junija začela devetdnevnica v čast presvetemu Srcu Jezu-
sovemu. To omenjamo s posebnim namenom, ker so se ob tej priložnosti novin-
ci prvič udeležili kake skupne pobožnosti v čast presvetemu Srcu Jezusovemu.
Ko so 23. junija končali slovesnost v čast sv. Alojziju, so takoj začeli prazno-
vati don Boskov god. Spored je bil bolj ali manj podoben sporedu drugih let, ki
ga že poznamo. Toda vsako leto je sinovska vdanost tako živo privrela iz src fan-
tov, da se je zdelo, da je nekaj čisto novega. Dež je prekinil večerno predstavo na
dvorišču 24. junija, zato so se odločili, da bodo nadaljevali na praznik sv. Petra.
Preden so prekinili predstavo, je imel don Bosko kratek nagovor, v katerem je
izrazil zadovoljstvo zaradi govorov v različnih jezikih, zlasti takih, v katerih so
odprli nove salezijanske zavode. Na akademiji so bili ugledni turinski gospodje
in gospe, predstavnik republike Argentine na španskem dvoru in pridigar msgr.
Belasio. Ta je raznežen od prizorov, ki jim je bil priča, v knjigi, ki naj bi kmalu
izšla, opisal, kar je doživljal ob tej priložnosti.6 Potem ko je govoril, kako tisti,
ki se borijo proti Bogu, končujejo v babilonski zmešnjavi, in povedal, da tisti, ki
5 Drugega junija je msgr. Gastaldi obvestil don Boska, da bodo cerkev sv. Mihaela in zraven stoječi
samostan, že v lasti očetov trinitarcev, prodali židom, ki bi jo spremenili v sinagogo. »Če bi vaša
uglednost,« je pisal monsinjor don Bosku, »mogla rešiti cerkev pred oskrunjenjem in onečašče-
njem, bi bilo to zaslužno delo apud Deum et homines [pred Bogom in ljudmi.]« Izdatek za nakup
je presegal tristo tisoč lir.
6 Dio ci liberi, che sapienti! [Bog naj nas obvaruje. Kaki modreci!], Letture Cattoliche [Katoliško
branje] za mesec avgust 1878, str. 110–111.

50.4 Page 494

▲back to top


494
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Boga ljubijo, živijo v binkoštih, je nadaljeval: »Čudež binkošti se nadaljuje pri
vas. Želim vam povedati, kaj sem doživel prav letos na praznik sv. Janeza v Turi-
nu. V salezijanskem Oratoriju so bili kakor apostoli zbrani okoli Marije Pomoč-
nice tisti dobri fantje in proslavljali god svojega dobrega vzgojitelja. Prišli so iz
vseh krajev, iz vseh jezikov in mu brali svoja voščila v italijanščini, francoščini,
angleščini, irščini, škotščini, nemščini, poljščini, španščini, amerikanščini z na-
rečji Indijancev, Pampasov in Patagoncev. Tedaj sem jaz v joku navdušenosti
vzkliknil: 'To je čudež binkošti!' Da, da, sem takrat zaslišal glas don Boska, tega
zadržanega človeka, ki je z rokami, vzdignjenimi proti nebu, vzklikal: 'Kako bo-
gata je žetev! Prosimo Gospodarja, naj nam pošlje toliko delavcev, da bi mogli
dati kruh večnega življenja ljudem, našim bratom, vsem tistim, ki jih naš nebeš-
ki Oče vabi na gostijo svojega Sina Jezusa Kristusa.' In jaz sem ihte ponavljal: 'O,
veliki Oče usmiljenja, pohiti in spravi vse ljudi kakor ovce v en sam ovčnjak!'«
V soboto 29. junija ob šestih popoldne so nadaljevali praznovanje. Tedaj je
don Bosko mogel izraziti svoja čustva. Govoril je:
-
-
-
-
-

50.5 Page 495

▲back to top


BiS 13 — 24. poglavje
495
Kaj naj vam še povem?
Pogum, pogum, pogum!
Kdor hoče postati misijonar, ni treba storiti drugega kot se prijaviti in odpotovati;
pa ne samo v Pampas in Patagonijo, temveč v Urugvaj in Santo Domingo, od koder
smo prav danes dobili povabilo, da bi ustanovili salezijanske hiše, ker imajo zaprte
šole, zaprto semenišče in celo zaprto stolnico. Če kdo ne bi imel zadosti poguma, da
bi šel v zunanje misijone, imamo zavode v Franciji, Rimu, v Liguriji in Piemontu; ta
bo lahko tukaj misijonaril. Vendar niso vsi poklicani, da bi vstopili v Družbo sv. Fran-
čiška Saleškega. Za te je zadosti, če ohranijo misijonskega duha, da bo vsak misijonar
med svojimi tovariši ali v svojem domačem kraju, kjer bo živel, tako da bo dajal dobre
nasvete, dober zgled in tako delal dobro svoji duši. Tako boste vsi, ki ste tukaj, misi-
jonarji, boste tisti, za katere je Jezus Kristus rekel, da naj bodo sol zemlje in luč sveta.
Vsi, ki ste tukaj, pa boste nebeški prebivalci in takrat boste videli, kako lahko je bilo
rešiti svojo dušo in biti misijonar.«
Daljni odmev don Boskovega godovnega dne je bilo zborovanje nekdanjih
gojencev okoli svojega očeta 4. avgusta. Kot običajno godovno darilo so mu
poklonili prelatski stol in dva para dalmatik, rdeče in bele.
Profesor German Candido je prebral in razdelil med poslušalce svoj tiskani
govor. Pri mizi so vsi nazdravili don Bosku in razveseljevali druščino z vsemi
mogočimi domislicami. Toda vse je prekosil nadvse smešni Gastini. Sledila je
nabirka za maše zadušnice za tovariše, ki so umrli preteklo leto. Zatem je Božji
služabnik hotel povedati svojo besedo dragim sinovom. Povzetek tega govora
nam je ohranil don Barberis na listu, ki ga je sam podpisal:
»Zame je vedno veliko veselje, ko vidim okrog sebe svoje prijatelje in sinove. Moje
veselje je še toliko večje, ker vas vidim zbrane v tako velikem številu in tako vesele.
Navada je, da se ob koncu slavnostnih obedov izrekajo napitnice. Toda napitnice, ki
se izrekajo na kosilih, ki so bolj ali manj podobna temu našemu obedu, navadno žali-
jo krščanska ušesa. Mi, tukaj zbrani v bratski ljubezni, moramo izraziti kako misel, ki
bi nas vse razveselila. Pustil bom ob strani kakršno koli misel (preveč mi jih prihaja
na misel), ki bi mogla biti nežna in ganljiva, ker se bojim, da bi se mi zgodilo kot že
večkrat, da bi moral zaradi ganjenosti prekiniti govor. Povedal bom samo eno: upam,
da se bomo še velikokrat zbrali, kakor smo se zbrali danes. Sklenil sem, da bomo
prihodnje leto zato, da bo manj vroče in več svežega zraka, mize razpostavili pod
stebriščem in jih primerno okrasili.
To, kar bi rad, da bi začeli letos, in kar me v tem trenutku najbolj zaposluje, je misel,
kako bi si medsebojno pomagali. Dandanes se hočejo vsi združiti v posojilnicah in pod-
pornih društvih. Tako društvo moramo ustanoviti tudi med nami. Za zdaj je to samo
zamisel, ki je še nisem podrobno izdelal, vendar se mi tako na splošno zdi izvedljiva.
Vi vsi – eden več, drugi manj – kaj privarčujete, da bi v bolezni ali brezposelnosti
imeli za najnujnejše potrebe. Storite tako, da to ne bo samo v vašo korist, temveč
v korist vsem fantom, ki so izšli iz Oratorija, ali tistim tovarišem, ki jih že poznate,
oziroma vsem vam, ki ste zbrani tukaj, če bi bilo treba. Vsako leto se naredi majhna

50.6 Page 496

▲back to top


496
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Za Združenje medsebojne pomoči je že bil izdelan pravilnik, ki ga je don
Bosko dal natisniti 1850, ko je ustanovil podobno Združenje mladih delavcev,
ki so hodili v praznični oratorij.7 Tako Gastiniju, vodji bivših gojencev, ni bilo
treba storiti drugega kot uresničiti stari pravilnik.
Na praznik Marijinega vnebovzetja je bila razdelitev nagrad in govor pro-
fesorja Bacchialonija s Kraljeve univerze. Slovesnost so priredili na dvorišču
rokodelcev. Navzoča je bila vsa hiša. Don Boskove besede ob koncu prireditve
so naredile na vse velik vtis. Namesto da bi nam jih prenesel dobesedno, se
kronist opravičuje z besedami: »Govor mi je ugajal predvsem zato, ker je poka-
zal, kako don Bosko ostaja vedno ljubezniv oče, ki zna potrpeti. Vsem želi, da
bi imeli uspeh v življenju, in vsem pomaga do tega. Če mu kdo v čem ugovarja,
ga pusti pri njegovem in nič ne reče, temveč stori kaj drugega oziroma obrne
zadevo in stori isto, da se zdi, da je kaj drugega. Navadno pa je težave obšel,
ne da bi jih skušal odpraviti.« »Moje življenje naj bo vedno,« je dejal kakor v
pregovoru, »v korist tistega, ki me posluša. Nič mi ni zaradi tega, kar moram
trpeti, samo da je to v vašo korist. Verjemite mi, jaz sem svoje življenje posvetil
v ta namen. Mnogovrstnost opravkov mi ne dopušča, da bi se vedno ukvarjal z
vami, toda moja dejavnost je usmerjena k temu cilju. Zato bodite pogumni. Če je
kateri med vami dijak, naj se uči, če je rokodelec, naj dela. Toda cilj naših dejanj
naj bo medsebojna pomoč, življenje v poštenju in pomoč družbi. Vi ste zares
srečni! Koliko fantov vaše starosti in stanu se trudi bolj kot vi, pa ne dobijo
besedice priznanja, nimajo zadoščenja, kakor ga imate vi, nimajo nikogar, ki bi
se zanje zanimal. Znajte biti hvaležni vsem, ki se žrtvujejo za vas. Z neutrudnim
7 Prim. Lemoyne, MB IV, str. 73–77 [BiS IV, str. 54–56].

50.7 Page 497

▲back to top


BiS 13 — 24. poglavje
497
delom in lepim vedenjem bodite veselje vaših predstojnikov.« Po teh besedah je
don Barberis pripomnil, kako je Božji služabnik v svojih nagovorih vedno branil
vsakogar in ni nikogar preziral, niti hudobnih ne, nikdar ni vzbujal nezaupanja
do časovnih razmer in ljudi, niti ni v javnosti nikdar govoril proti nepravičnim
ustanovam. Njegovo življenje je bilo spodbujati, delati, podpirati dobre ustano-
ve in ne izgubljati časa s tem, da bi žigosal slabe.
O vsem tem, kar je predmet tega poglavja, naši viri molčijo. Samo enega
skromnega imamo na voljo.
O razdelitvi nagrad 1. septembra vemo samo to, da ji je namesto don Boska
predsedoval generalni vikar iz Montevidea. Kaj več lahko rečemo o prazniku
rožnega venca v Castelnuovu, ki so ga obhajali 6. oktobra. Tudi don Bosko je šel
v Becche, kjer so ga pričakovali mladi dijaki iz oratorija. Don Bonetti je pridigal
velikemu številu častilcev svetega rožnega venca, ki so ga obhajali 6. oktobra.
Don Cagliero je ime slavnostni govor in je pridigal pri vratih majhne cerkvice
na planjavi ob pobočju hriba. Po osmih letih je spet sodelovala godba na pihala
iz Oratorija.
Na predvečer 20. septembra leta 1870 se je don Bosku namreč zdelo zelo
neprimerno, da bi se veselili, medtem ko je oče vesoljne Cerkve žaloval. S seboj
je vzel samo nekaj pevcev brez godbe na pihala in naročil don Alberi, naj pojas-
ni položaj. Taka omejitev sredi svojih sokrajanov je trajala do leta 1878.
Po končanih slovesnostih so fantje kosili v Becchih, imeli malico v Castel-
nuovu v hiši Bertagna in večerjali v Chieriju, od koder jih je vlak odpeljal v do-
mače gnezdo v Turin. Blaženi je z don Lazzerom ostal še tri dni v Chieriju. Zadr-
žale so ga začetne težave tamkajšnjega novega ženskega prazničnega oratorija.
O odhodu in vrnitvi na počitnice nimamo tega leta nikakršnih podatkov
razen sanj o slabih posledicah, ki jih imajo počitnice. Don Bosko jih je pripo-
vedoval zvečer 24. oktobra. Kakor hitro je napovedal vsebino govora, so se vsi
razveselili in dali duška svojemu zadovoljstvu.
Veselim se, ko vidim spet zbrano svojo armado bojevnikov contra diabolum [proti
hudiču]. Ta izraz, čeprav je latinski, razume tudi Cottino.8 Sedaj, ko vam govorim
prvikrat po počitnicah, bi vam imel povedati toliko stvari. Za zdaj vam bom pripove-
doval samo neke sanje. Vi veste, da sanjamo v spanju in da sanjam ne smemo verjeti.
Toda ni nič hudega, če sanjam ne verjamemo, tudi ni nič hudega, če jim verjamemo
in so lahko v pouk, kot na primer naslednje.
Ko sem bil v Lanzu na prvih duhovnih vajah, sem imel, kakor sem povedal, sanje. Zna-
šel sem se na kraju, ki ga ne bi mogel opredeliti, bil sem pa blizu nekega vrta in blizu
tega vrta je bil obširen travnik. Zagledal sem trop ovčk, ki so skakljale, tekale sem in
tja in poskakovale, kakor je to njihova navada. Tedaj so se odprla vrata na travniku
in ovčke so se šle tja past.
8 Dobričina obedničar, ki se je imel za pesnika.

50.8 Page 498

▲back to top


498
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Fons signatus
-
-
-

50.9 Page 499

▲back to top


BiS 13 — 24. poglavje
499
Ko so to videle nekatere druge ovčke, so se dale dotakniti; tudi one so ozdravele in
se vrnile na vrt. Toda zunaj jih je ostalo še veliko in zvečine najbolj ranjene. Tem se
nisem mogel približati.
»Če nočejo ozdraveti, slabše zanje! Vendar ne vem, kako naj jih spravim spet nazaj
na vrt.«
»Pusti jih,« je dejal eden izmed prijateljev, ki so bili z menoj . »Prišle bodo, prišle
bodo.«
»Bomo videli,« sem dejal. Zlato posodo sem postavil na prejšnje mesto in se vrnil na
vrt. Ta se je popolnoma spremenil in nad vhodom je pisalo Oratorij. Ko sem bil notri,
so naskrivaj prišle noter tudi ovčke, ki prej niso hotele iti, in so se skrivale tu in tam.
Vendar se tudi sedaj nisem mogel približati nobeni izmed njih. Med njimi je bilo nekaj
takih, ki niso hotele mazila in se je to spremenilo v strup zanje; namesto da bi ozdra-
vele, so se jim rane še povečale.
»Poglej, vidiš tisti prapor?« me je vprašal prijatelj.
Obrnil sem se in videl plapolati velik prapor. Na njem je bilo z velikimi črkami napi-
sano: Počitnice. »Da, vidim,« sem odgovoril.
»Vidiš, to je posledica počitnic,« mi je razlagal spremljevalec, medtem ko sem bil ves
iz sebe zaradi tistega dogajanja. »Tvoji fantje odidejo iz Oratorija na počitnice z naj-
boljšo voljo, da bi se hranili z Božjo besedo in ostali dobri. Toda pride nevihta, ki so
skušnjave, in potem dež, ki so napadi hudiča, in potem toča, ko žalostno padejo v
greh in vsega je konec. Nekateri se še ozdravijo s spovedjo, drugi pa ta zakrament
napačno uporabljajo ali pa ga sploh ne. Dobro si zapomni in ne pozabi ponavljati
svojim fantom, da so počitnice zanje prava nevihta.«
Opazoval sem te ovčke in na nekaterih odkril smrtne rane. Skušal sem jih zdraviti, ko
me je don Scappini, ki je ropotal v bližnji sobi, zbudil.
To so sanje, in čeprav so sanje, ne bo nikomur škodilo, če bo skušal odkriti
njihov pomen in jim verjel. Lahko vam tudi rečem, da sem si zapomnil imena
mnogih ovčk, in ko sem jih primerjal s fanti, sem videl, da se dejansko vedejo
tako, kakor sem jih videl v sanjah. Naj bo kakor koli, mi se moramo v tej de-
vetdnevnici odzvati Božji dobroti, ki nam hoče izkazati svoje usmiljenje, in z
dobro spovedjo ozdraviti rane naše vesti. Vsi se moramo zediniti v boju proti
hudiču in z Božjo pomočjo bomo premagali sovražnika, za kar bomo prejeli
plačilo v nebesih.
Te sanje so močno vplivale na dober začetek šolskega leta. V resnici je de-
vetdnevnica za Brezmadežno potekala tako lepo, da je don Bosko izrazil svoje
zadovoljstvo: »Fantje so sedaj na točki, ki so jo druga leta dosegli šele v mesecu
februarju.« Za Brezmadežno so bili navzoči pri slovesu četrte odprave misijo-
narjev, ki so odhajali v misijone.
V devetdnevnici za Brezmadežno je prišlo do spreobrnjenja nekega sedem-
najstletnega fanta. Njegova mati, gospa Guglielminetti, don Boskova dobrotni-
ca, ni več vedela, na katerega svetnika bi se obrnila. Pred leti je dala sina v zavod
v Lanzu, toda tamkajšnji ravnatelj ga je moral zavrniti. Leta 1878 ga je dala v

50.10 Page 500

▲back to top


500
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
konvikt v Pinerolu, od koder je zbežal, da bi šel k mornarici. Ko so ga orožniki
pripeljali domov, je v spremstvu matere prišel v Oratorij; predstavila naj bi ga
don Bosku in ga prosila za svet. Uboga žena je bila pobita od žalosti. Don Bosko
je fantu nekaj časa po tiho prigovarjal, nato pa ga je glasno vprašal: »Bi hotel
ostati tri dni v Oratoriju? Opravil bi kratke duhovne vaje, medtem pa bi se od-
ločil, kaj boš storil: ali se boš naprej šolal, se zaposlil v kaki delavnici ali ubral
kako drugo pot.«
Fant je soglašal in izročili so ga don Barberisu. Opravil je duhovne vaje, se
spovedal, večkrat prejel sveto obhajilo in se pogovarjal z drugimi novinci. Ko je
prišla mati, jo je prosil za odpuščanje in želel ostati v Oratoriju še po prazniku.
Zlahka so mu dovolili. Medtem je bral premišljevalne knjige in bil tajnik don
Barberisa. Na dan Brezmadežne se je čutil tako spremenjenega, da je dejal: »Če
bom ostal še nekaj časa v Oratoriju, se ne bom mogel upreti želji, da bi me pre-
oblekli v klerika.« Mati je bila vsa iz sebe od zadovoljstva.
Tudi božična devetdnevnica, ki jo je pridigal don Cagliero, je oživila plamen
pobožnosti, k čemur je prispevala dvojna nova maša dveh gojencev Oratorija,
don Sekunda Ameria in don Alojzija Depperta, ki sta jo med petjem in splošnim
zadovoljstvom darovala 22. decembra. Don Bosko je tisti večer po večerji na
sprehodu z don Barberisom in drugimi svojimi duhovniki, med katerimi je bil
tudi Lemoyne, začel pripovedovati o zglednosti nekaterih dečkov in zagotovil,
da je pred kratkim med spovedjo videl dva fanta, kako sta se za nekaj minut
dvignila v zrak in lebdela nad zemljo. Eden izmed njiju, je dejal, se je nekako
dvignil proti njemu in se odlepil od zemlje do nekako polovice klečalnika. Po
spovedi se je počasi spet približal zemlji, pokleknil in zmolil kesanje. Zdi se, da
se tovariši, ki so bili okoli njega, tega niso zavedeli. »Ko na dvorišču naletim na
ta dva dečka, mi je nekako nerodno. Oba sta nadvse živahna in v nenehnem gi-
banju. Sošolci ju imajo za izredno dobra, nihče si pa ne more predstavljati, kako
dobra sta zares,« je končal svoje pripovedovanje.
Za božič je don Bosko kot po navadi pel polnočno mašo. Dejal je, da je to
verjetno zadnjič. Imel je težave z očmi, vid se mu je tako zelo poslabšal, da so
se bali, da bo popolnoma oslepel. Strela, ki ga je leta 1850 zadela blizu Svete-
ga Ignacija, mu je povzročila očesno bolezen, ki se je pogosto ponavljala in ga
mučila zlasti 18649 in desno oko mu je bilo skoraj vedno malo skaljeno. Leta
1878 proti koncu jeseni, ko je moral zaradi kratkih dnevov veliko delati ob luči,
mu je vid na desnem očesu tako opešal, da decembra ni nič več videl. Pogosto ga
je obiskoval Reimon, znani strokovnjak za očesne bolezni. Ugotovil je, da tudi
levo oko peša in je v nevarnosti, da bo popolnoma oslepel. Zato mu je predpisal,
da po sončnem zahodu ne sme več ne brati ne pisati.
9 Lemoyne, MB VI, str. 513 in MB VII, str. 646 [BiS VI, str. 442 in BiS VII, str. 450].

51 Pages 501-510

▲back to top


51.1 Page 501

▲back to top


BiS 13 — 24. poglavje
501
Ko se je ta novica raznesla po hiši, so bili sobratje, novinci in gojenci močno
pretreseni. Tudi ti zadnji so se združevali v skupine za obisk Najsvetejšega in
vsak dan darovali na stotine svetih obhajil. Nekateri so se zaobljubili kot žrtve,
da don Bosku ne bi bilo treba prekiniti blagodejnega delovanja. Izmed novin-
cev so nekateri prosili Boga, da bi oslepeli, samo da bi bil don Bosko rešen take
nesreče.
Ko se je glas o tem razširil tudi v drugih zavodih, so gojenci ustanovili sku-
pine, ki so med seboj tekmovale v žrtvah, s katerimi so skušali odvrniti toliko
nesrečo.
Cel december se stanje ni poslabšalo, pa tudi ne izboljšalo. To pa don Boska
ni oviralo, da dva dni pred koncem leta ne bi odpotoval v Genovo, Marseille in
Rim, kjer ga bomo srečali v naslednjem zvezku. Pred odhodom je naročil don
Rui, naj pripravi vezilo za vse za novo leto 1879. Tema naj bi bila Sloga. Sloga
med gojenci, velika sloga med predstojniki, sloga in povezanost fantov z asi-
stenti in predstojniki. Ustvariti sredstva, ki bi mogla pospešiti to slogo: 1. Po-
gosto prejemanje svetih zakramentov. 2. Ustrežljivost predstojnikov. 3. Pokor-
nost podrejenih. Preprečevati vse, kar bi moglo ovirati tako slogo, izogibati se
vsakega spora in obrekovanja, bežati pred posebnimi prijateljstvi itn. itn. Don
Rua je sporočil še neko drugo don Boskovo naročilo: da nekaterih, ki so sedaj v
Oratoriju, ob njegovi vrnitvi ne bo več, ker bodo med njegovo odsotnostjo odšli
v večnost.

51.2 Page 502

▲back to top


25. poglavje
MISIJONI IN MISIJONARJI.
ČETRTA ODPRAVA V JUŽNO AMERIKO
Don Bosko, ki je že en teden bival v Rimu, je 31. decembra 1877 poslal
prefektu Propagande kardinalu Franchiju spomenico, v kateri je predlagal usta-
novitev prefekture in enega apostolskega vikariata v dveh oddaljenih pokraji-
nah republike Argentine. Izkušnja dveh let, ki so si jih pridobili njegovi sinovi,
in njegov praktični organizatorski čut so videli v tem veliko sredstvo za razvoj
urejenega, postopnega in koristnega delovanja. Da bi dosegel ta cilj, je za uvod
predstavil, kaj so salezijanski misijonarji naredili do takrat, njihove metode in
sredstva in kakšne sadove so dosegali. S tem je hotel prikazati pomen misijo-
na. Preprosta predstavitev, ki pa nakazuje zelo zamotane postopke in v bralcu
vzbudi prepričanje, da se je že veliko naredilo, da pa se bo naredilo še več, če
bodo za to dane možnosti:
-
1
1 Govori o Marijinih sinovih, ki so v Oratoriju bili skupina zase.

51.3 Page 503

▲back to top


BiS 13 — 25. poglavje
503
za kako novo družbo. Doseženi uspehi me spodbujajo, da prosim vašo eminenco, da
bi pomagali s svojo avtoriteto in utrdili pred dvema letoma pod vašim nadzorom
začeto delo. Prosim vas, da mi najprej dovolite predstaviti vam tri zadeve: potreb-
nost tega misijona, stanje tega misijona glede na osebje in sredstva, s katerimi se je
misijon do sedaj vzdrževal. Potem bo vaša eminenca presodila, kaj je treba storiti v
prihodnje za večjo Božjo slavo.
POTREBNOST TEGA MISIJONA
Naj najprej povem, da so pokrajine Pampa in Patagonija vse do Ognjene zemlje in rta
Horn tako obširne kot cela Evropa in da se tukaj še ni oznanjal evangelij. V raznih
obdobjih so nekateri junaški duhovniki prišli v stik z divjaki, vendar jih je to vedno
stalo življenja, ne da bi kaj dosegli. Res je, da so se odpravili na mejo z divjaki nekate-
ri misijonarji, zlasti frančiškani in lazaristi, toda premajhno število le-teh, ogromne
razdalje in še druge težave so obrodile skromne sadove. V tej vsesplošni potrebi, upo-
števaje zgodovinske izkušnje in vse, kar so drugi storili in povedali, menim, da bi bilo
dobro, če bi poskusili na nov način: ne več pošiljati misijonarje k divjakom, temveč
na mejah civiliziranega sveta postaviti cerkve, zavetišča, šole z dvojnim namenom:
– sodelovati in ohranjati vero pri tistih, ki so jo že sprejeli, in
– poučevati, sprejemati tiste Indijance, ki bi jih vera ali potreba privedla h kristja-
nom po pomoč. Po otrocih bi skušali priti v stik z njihovimi starši in tako bi divjake
evangelizirali sami divjaki.
Za izvedbo tega načrta je bilo dragoceno sodelovanje argentinskega konzula v Sa-
voni, ki ga je prosil za sodelovanje nadškof iz Buenos Airesa, in misijonarja msgr.
Ceccarellija iz Modene, ki je formalno zaprosil ponižnega prosilca za pomoč pri apo-
stolskem delu v civiliziranem svetu in med divjaki. Poročali so namreč, da se ti reveži
zbirajo v trumah in napadajo redno vojsko, ta pa jih s strojnicami in puškami kosi
kot zajce.
Po končanih pripravah je 14. novembra 1875 odšlo prvih deset salezijancev, eno leto
pozneje druga odprava, ki je štela 27 članov, in končno tretja odprava preteklega
novembra s 27 misijonarji. Petnajst jih bo šlo za svojimi tovariši prihodnjo pomlad.
DOSEŽENI USPEHI
1. Blagoslovljeni od svetega očeta, Kristusovega namestnika na zemlji, in zato očitno
blagoslovljeni od samega Boga, so salezijanski misijonarji našli obilno žetev. Msgr.
Aneyros, nadškof v Buenos Airesu, ima zelo obsežno škofijo, ki jo z več strani ob-
dajajo prebivalci Pampe in Patagonci. Veliko krajev in tudi mest dolga leta ne vidi
katoliškega duhovnika. Tamkajšnji nadškof je zato z največjo naklonjenostjo sprejel
misijonarje in jim takoj zaupal takrat zapuščeno cerkev Usmiljenja, imenovano de
los Italianos, sredi mesta.
2. Odprli so praznični oratorij, večerne šole in nato še zavetišče za zapuščene otroke,
zlasti tiste iz družin divjakov. To zavetišče skrbi za osemdeset dečkov in tamkajšnjo
cerkev.
3. Ko je postalo pretesno, so s pomočjo države odprli še drugo zavetišče z obrtnimi
šolami, kjer oskrbujejo tristo gojencev in cerkev.

51.4 Page 504

▲back to top


504
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
La Bocca
-
-
Zavod Pio
-
-
-
-
-
-
Ustanovi Marija Pomočnice
-

51.5 Page 505

▲back to top


BiS 13 — 25. poglavje
505
MATERIALNA SREDSTVA
V smislu proračuna ne razpolagamo niti s soldom zanesljivega prihodka. Toda oprti
na Božjo previdnost, smo mogli ustanoviti, spraviti v tek in oskrbeti z vso potreb-
no opremo domove in cerkve, pripraviti stotine rokodelskih mojstrov in duhovnikov
in jih opremiti z vsem potrebnim. Vse to smo naredili, medtem ko dajemo kruh in
krščansko vzgojo dvajset tisoč otrokom. V čast Bogu in ameriškim narodom lahko
rečemo, da so sprejeli salezijance z neizmerno dobroto, tako da jim ni nič manjkalo
za opravljanje njihovega svetega poslanstva in pri ustanavljanju sirotišnic, cerkva
in zavetišč. Po resnici povedano, salezijanci ne posedujejo ničesar ne v Evropi ne v
Ameriki, vendar jim pri njihovih poslih ni nikdar nič manjkalo.
Edini redni in zanesljiv dobrotnik je sveti oče, ki nam je v svoji neizčrpni ljubezni
večkrat velikodušno priskočil na pomoč. Sedaj veliko pričakujemo od vaše eminence
in kongregacije za širjenje vere, ki nam v pismih svojega predsednika zagotavlja, da
nam bo pomagala, ko jih bo kot misijone priporočila vaša eminenca.
UKREPI
Medtem ko so salezijanski misijonarji upravljali zavode, ki jim jih je Božja previdnost
izročila v oskrbo, so se pogosto sedaj eni sedaj drugi odpravljali opravljat misijone
na podeželje in v najbolj oddaljene kolonije Indijancev. Tam so katehizirali ljudi vseh
narodnosti, ki so prišli tja iz gmotnih ozirov in ki že leta in leta niso videli katoliške-
ga duhovnika in slišali njegovega glasu. S pomočjo takih misijonskih obiskov je bilo,
kakor poroča don Cagliero, vodja salezijanskih misijonarjev, mogoče zbrati veliko
podatkov o značaju, nravi, jeziku in navadah Indijancev, stopiti z njimi v stik in od
njih izvedeti za najprimernejše kraje za misijone in najmanj nevarne za življenje
misijonarjev.
Med mnogimi kraji, kjer bi mogli za stalno urediti misijonske postaje, sta Carhuè in
Santa Cruz.
Carhuè je kraj z vojaško posadko, ki so jo 1874 kot utrdbo zgradili na meji, ki jo je
postavila vlada iz Buenos Airesa. Vlada, ki je za tisoč kilometrov podaljšala mejo pro-
ti Pampi, mora z oboroženo silo odganjati divjake, ki pod pretvezo trgovanja skušajo
ubijati argentinsko prebivalstvo.
Na zahodnem delu republike Argentine je Carhuè najbližje Indijancem. Leži na 37°
južne širine in 5° zahodne dolžine od Buenos Airesa. Res je, kakor poročajo časopisi,
da je bilo 1877 veliko krvavih bojev med Pampanci in Argentinci, da pa misijonarji
niso bili prizadeti, ker so se držali zunaj vseh sporov in so jih zato na obeh straneh
dobrovoljno sprejeli, se pravi tako divjaki kakor Argentinci, ki so iz Carhuèja naredili
utrjeno postojanko, kjer poteka trgovina med divjaki in civiliziranci. Tukaj čakajo na
salezijance in nadškof iz Buenos Airesa jih pričakuje, da bi prevzeli dušno pastirstvo
med odraslimi in misijon med indijanskimi otroki, ki jih starši na barbarski način
pogosto izpostavljajo sredi polj, če jih je preveč ali če povzročajo nevšečnosti. Salezi-
janci naj bi prevzeli tudi cerkev in zavetišče, ki ju gradijo.
Santa Cruz je majhna kolonija na skrajnem koncu Patagonije, vzhodno od Magel-
lanovega preliva na 50. vzporedniku. To je kraj, kjer Patagonci menjavajo svoje pri-
delke s tujci, ki jim dajejo v zameno hrano in njim priljubljene pijače. Kolonija prido-

51.6 Page 506

▲back to top


506
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Ta dopis je dal don Bosku priložnost, da je ustno na široko razložil kardi-
nalu prefektu svoje zamisli. To pa se bodisi zaradi počasnega delovanja vati-
kanskih uradov bodisi zaradi smrti Pija IX. ni zgodilo kmalu. Božji služabnik
je govoril s kardinalom skoraj na predvečer avdience pri papežu Leonu XIII.
dne 16. marca. Na avdienci je govoril papežu tudi o tej zadevi, nakar je o vsem
obvestil njegovo eminenco. Verjetno je po pogovoru s kardinalom omejil svojo
prošnjo, tako da je v avdienci prosil samo za apostolski vikariat ali apostolsko
prefekturo.
-
-

51.7 Page 507

▲back to top


BiS 13 — 25. poglavje
507
za dijake ali zavetišče za rokodelčke, bi z lahkoto navezali stik z divjaki in bi po otro-
cih začeli govoriti s starši o veri. Zavod v San Nicolásu potrjuje to domnevo.
3. Povedal sem mu tudi, kako bi v enem letu mogel pripraviti deset duhovnikov in
deset katehistov za apostolski vikariat v Mangalorju v Indiji ali za kak drug misijon,
ki bi ga vaša eminenca imela za primernega.
Njegova svetost me je v svoji dobroti poslušala, pohvalila oba načrta in me napotila
k vaši eminenci, da bi mi vi v svoji modrosti poročali o primernosti delovanja ter o
gmotnih in moralnih sredstvih, na katere bi lahko računal v teh okoliščinah. Isto
prošnjo sem pred meseci naslovil na Sveto kongregacija za škofe in redovnike. Sedaj
ponižni prosilec ponavljam isto prošnjo, da bi mi naklonili možnost, da bi priskrbel
vse potrebno za zunanje misijone in oskrbel salezijanske hiše v Evropi, ki pričakujejo
ugodne ukrepe za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
S prepisom tega pisma so našli tudi spomenico, v kateri don Bosko omenja
različne stvari, o katerih je razpravljal s kardinalom v posebni avdienci.
1. Potrebna pooblastila za predstojnike salezijanskih domov v Ameriki, ki jih lahko
podeljujejo svojim podrejenim zlasti, ko gredo med divjake pamp in Patagonije, kjer
še ni cerkvene hierarhije.
2. Priporočilno pismo za delo pri širjenju vere v Lyonu, za pomoč pri desetih cerkvah
v Ameriki, zavodu v San Nicolásu de los Arroyos, zavodu v Buenos Airesu in pri tret-
jem v Villi Colón pri Montevideu; pomoč je potrebna tudi za zavod-semenišče, kjer
je zbranih kakih osemsto fantov, ki se šolajo, obenem pa razmišljajo o poklicu in se
pripravljajo za zunanje misijone.
3. Prošnja za denarno pomoč ali za nekatere predmete, ki jih navajam posebej.
4. Razmisliti o misijonu lazaristov pri pampancih, ki ugaša in zato ponujajo ta del
Gospodovega vinograda salezijancem.
5. Carruhuè pri pampancih, kjer bi se radi ugnezdili protestanti. Santa Cruz, kolonija
na koncu Patagonije, kamor žal namerava priti dvesto ruskih družin, kot poročajo
časopisi v republiki Argentini.
Predmeti, omenjeni posebej, so knjige, sveti paramenti, nujno potrebno
orodje za misijonarje bodisi za njihovo šolanje kakor tudi za izpolnjevanje sve-
tega poslanstva:
1. Brevirji, dnevni, misali, mali misali za pokojne, table za blagoslov z Najsvetejšim.
2. Antifonarji, večerniške knjige, graduali tako velikega kot malega formata.
3. Slovarji, slovnice, asketske in pridigarske knjige, zgodovina v španskem, portugal-
skem, angleškem, nemškem pa tu italijanskem jeziku za misijonarje in vernike, ki bi
jim lahko razdelili.
4. Oprava in paramenti za bogoslužje, kelihi, pikside, monštrance, svečniki in podob-
no.
Poročilo o misijonih so poslali tudi sobratje iz Amerike. Izročili so ga no-
vemu papežu Leonu XIII. z zagotovilom vdanosti in s podpisi vseh ravnateljev.
Drugo pismo so mu pisali za god sv. Joahima, papeževega nebeškega zavetnika.

51.8 Page 508

▲back to top


508
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Poročali so mu o prvih poskusih evangeliziranja divjakov in izrazili svoje skro-
mno mnenje, da bi bilo nadvse koristno, če bi v osrednji Patagoniji ob ustju reke
Rio Negro postavili svoje središče. Ti izrazi sinovske vdanosti in nasveti, ki so
jih spremljali, so bili brez dvoma po navodilih Božjega služabnika, da bi papež
tako od raznih strani zvedel za delo salezijancev v tistih deželah in se tako raz-
položil za naklonjenost vsej Družbi.
Na prvo poročilo je papež odgovoril s prelepim brevejem z dne 18. sep-
tembra,2 v katerem je ljubeznivo povedal: »Stvari, ki ste nam jih pisali o vašem
misijonu, so nas napolnile z veseljem. Iz vašega poročila smo lahko razpoznali, da
se goreče trudite za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš. Iz srca se zahvaljujemo
Gospodu in ga prosimo, naj vam da moč in podeli obilne sadove vašemu prizade-
vanju. Brez dvoma vam bo ta Gospodova dobrota dala novega poguma, da boste,
tesno povezani z Apostolskim sedežem, vztrajno delali v tej sveti nalogi, da bodo
v tistih krajih rasli po številu in gorečnosti otroci luči. Ker je naša največja želja
slava in širjenje Božjega kraljestva, bo tudi naša največja želja, da vam izkažemo
našo največjo naklonjenost in zato prosimo za vas iz nebes Božjo milost, da boste
vedno koristno orodje za doseganje Božje slave in zveličanja duš.«
Don Boskovo navdušenje za misijone se ni tako zelo osredinjalo na en sam
kraj, da bi lahko izgubil izpred oči druge možnosti, kjer bi tudi prosili za njegov
apostolat: njegova krščanska ljubezen bi rada objela ves svet. Apostolski dele-
gat v Santo Domingu msgr. Rok Cocchia je srčno želel, da bi prišla majhna sku-
pina salezijancev, prevzela vodstvo semenišča in poskrbela za pouk v šoli. Kako
žalostno stanje v tistem mestu in istoimenski republiki! Malo semenišče so za-
prli, ker ni bilo ustreznega vodstva in učiteljev, zaprli so tudi veliko semenišče,
ker ni bilo klerikov, zaprli so stolno cerkev, ker ni bilo nikogar, ki bi vodil svete
obrede, zaprli so univerzo, ker ni bilo profesorjev in slušateljev. Msgr. Cocchia je
prišel v Oratorij in prosil don Boska, da bi mu dal duhovnikov. Don Bosko mu je
obljubil, da bo izpolnil njegovo željo takoj, ko mu bo to mogoče, da pa za zdaj ne
more. S to obljubo je škof pohitel v Rim, opisal kardinalu Franchiju žalostno po-
dobo svoje škofije in prosil kardinala, naj bi naložil don Bosku, da bi sprejel po-
nudbo. Kardinal se je zavzel, da bi ustregel papeževemu predstavniku in zato,
ker se mu je zdelo potrebno ugoditi njegovi prošnji, čeprav je vedel, da je za
don Boska zadosti samo omeniti korist Cerkve in duš. Don Bosko je obljubil, da
bo šest salezijancev prihodnje leto šlo v Santo Domingo in tam ostalo, vendar s
pogojem, da naj se kardinal zavzame, da bodo salezijanci dobili spregled od od-
pustnic škofov
in druge privilegije. Njegova eminenca prefekt mu
je odgovoril z zahvalo. Glede drugega pa je dodal: Ker ste začeli postopek pri
Sveti kongregaciji za škofe in redovnike za papeževo odobritev, sem se moral
2 Dodatek, št. 63.

51.9 Page 509

▲back to top


BiS 13 — 25. poglavje
509
omejiti na zavzemanje pri njegovi eminenci prefektu imenovane kongregacije.3
Petnajst dni potem, ko je napisal to pismo, je kardinal Franchi umrl. Dne
21. avgusta je odvetnik Leonori sporočil don Bosku: »Njegova eminenca Oreglia
pravi, da ne sprejmite Santo Dominga, če vam [sic] ne bodo odobrili privilegijev.
Ne dajte se slepiti z obljubami, da vam jih bodo podelili pozneje, kajti če boste
kdaj tam, je stvar končana.« Blaženi je takoj zaprosil tudi kardinala Bilia, ki mu
je kot vedno obljubil, daj mu bo šel na roko, da pa zato, ker ne pripada Kongre-
gaciji za škofe in redovnike, glede privilegijev ne more storiti ničesar. Priporočil
mu je, naj se zateče h kardinalu Oreglii, ki mu verjetno ne bo odrekel. Ta mu
lahko veliko pomaga, ker ima več časa kot on ali ker je član imenovane kongre-
gacije. Poleg tega je skoraj don Boskov rojak in bi se zato moral zanj zavzeti.4
Ko se je don Bosko obrnil naravnost na kardinala Oreglio, mu je ta odvrnil, da
vetrovi niso najbolj naklonjeni.5 Tudi odvetnik Leonori, ki je don Bosku poslal
dve listini za spregled starosti dveh diakonov, ki jih je prejel po uslugi, ne da bi
šle skozi roke turinskega nadškofa, kot je to običajno, je povzel iz tega sklep in
rekel: »Zahvalimo se Bogu. Upam, da bomo s potrpežljivostjo in modrostjo do-
segli tudi podelitev privilegijev, toda za zdaj je treba molčati.«
Toda don Bosko sedaj, ko je bila vmes zadeva Santo Domingo, ni nameraval
molčati. V zaupanju v njegovo dobroto je poslal kardinalu Biliu prošnjo za sve-
tega očeta, da bi smel sprejemati vsaj aspirante neklerike brez odpustnc škofov,
tudi samo za eno leto, tudi samo za prihodnje sprejemanje.6 Videti je bilo,
da se je don Bosko zadovoljeval z malim v upanju, da bo imel od tega korist.
»Razumem vašo željo,« mu je odgovoril kardinal, »toda na žalost vam v tem
primeru ne morem pomagati. Iz zanesljivih virov in iz osebne izkušnje vem,
da želi sveti oče te in podobne prošnje reševati izključno po uradnem organu,
to je Kongregaciji za škofe in redovnike. Vem tudi, da je sveti oče ukazal sveti
kongregaciji, naj takih prošenj sploh ne sprejema. Torej, moje zavzemanje ne bi
imelo zaželenega uspeha.« Da bi omilil grenkobo, je kardinal, ker je vedel, da bo
naredil don Bosku uslugo, povedal, da je diakon Blaž Giacomuzzi iz Magliana
prosil za duhovništvo, da ga bo on sam osebno posvetil in da bo za to dobil od
svetega očeta extra tempora.7
Jasno je, da če don Bosko ni odnehal prositi za privilegije, je imel za to dob-
re razloge. Prav takrat je potreboval odpustnico za nekega klerika, ki je prišel iz
turinskega semenišča. Zato je pisal nadškofu.
3 Pismo 2. in 16. julija 1878.
4 Pismo don Bosku, 15. avgust 1878.
5 Pismo kardinala Billa don Bosku, Rim, 30. avgust 1878.
6 Pismo don Bosku, 19. avgust 1878.
7 Pismo 30. avgusta 1878.

51.10 Page 510

▲back to top


510
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
extra tempus
-
To pismo je na nadškofijo odnesel don Deppert. Nadškof ga je prebral in
ga poslal nazaj don Bosku, ne da bi kaj odgovoril. Samo zamomljal je: Ne pot-
rebujem vaših nasvetov. Te besede so se nanašale na don Boskova voščila za
prihodnjo sinodo. Niti ne moremo trditi, da bi don Bosko kaj preveč pričakoval
v zadevi odpustnic, v čemer se je popolnoma podredil nadškofu, ker je že 25.
maja poslal prejšnjo prošnjo.
Naj bo v Turinu že kakor koli, pa se don Bosko v Rimu ni vdal in je kljub
opozorilom z nasprotne strani obnovil poskus, da bi njegova prošnja prišla do
papeža. To je storil malo zatem, ko je Leonu XIII. podaril svoj spis

52 Pages 511-520

▲back to top


52.1 Page 511

▲back to top


BiS 13 — 25. poglavje
511
del Collegio Apostolico [Najlepši cvet apostolskega zbora]. To je razvidno iz ne-
katerih besed odvetnika Leonorija v pismu 16. decembra: »Vem, da ste poslali
ponovno prošnjo za privilegije. Toda v tem trenutku je to neprimerno.« Ali je
primerno ali ne, Božji služabnik ni odstopil in je naslednjih šest let koristno ali
nekoristno vztrajal, dokler niso bile uslišane njegove desetletne prošnje in je
bila poplačana njegova vztrajnost.
Ne smemo se čuditi, kako je don Bosko sprejem dela v Santo Domingu
podredil podelitvi privilegijev. To kaže, kako velik pomen je pripisoval privi-
legijem. Jasno je, da je hotel odpraviti vse ovire na poti do misijonov in novih
poklicev.
Po smrti kardinala Franchija se za Santo Domingo ni nihče več zanimal.
Oratorij je obiskal msgr. Inocenc Yeregui, generalni vikar škofije Montevideo,
predvsem zato, da bi dobil od don Boska kaj salezijancev za to glavno mesto.
Ker je dobil v odgovor samo nekaj lepih besed, se je obrnil na papeža s prošnjo,
v kateri je prikazal, kako so salezijanci blizu Montevidea odprli zavod v veliko
moralno korist premožne mladine, in nato nadaljeval: »Sedaj, preblaženi oče, bi
bila naša goreča želja, da bi ti krepostni salezijanci odprli obrtno šolo za uboge
in ogrožene dečke, ki so v nevarnosti, da se pogubijo. Da bi to dosegli, prosi-
mo vašo svetost, da bi blagovolili reči besedo patru don Bosku za uresničitev
te želje.« Sveti oče je na robu pisma blagovolil zapisati naslednje besede: »To
prošnjo izročamo velečastitemu don Janezu Bosku, predstojniku salezijancev v
Turinu, z željo, da bi bile prošnje pisca če le mogoče uslišane. Vatikan, 24. avgu-
sta 1878. Leon XIII., papež.« Vendar je bilo željo mogoče izpolniti šele po smrti
Božjega služabnika.
Končno je proti koncu leta prišel na vrsto tudi Paragvaj. Ta dežela se je tako
zaradi bojev z Brazilijo kakor z republiko Argentino pa tudi zaradi notranjih
prevratov znašla v pravem brezvladju. Pij IX. je oktobra 1876 pooblastil msgr.
Cezarja Roncettija, apostolskega nuncija pri brazilskem cesarju, da bi stopil
v stik s predsednikom Janezom Krstnikom Gillom, prvim malo bolj prijaznim
po tolikem številu hudih, in skušal popraviti žalostni položaj.8 Paragvaj je imel
samo eno škofijo, ki jo je predrzno upravljal nesrečnik, ki je ubil škofa. Pogaja-
nja so potekala zelo dobro, ko je predsednik Gill postal žrtev umora. Pri uboju
je sodeloval tudi že nesrečni zgoraj omenjeni duhovnik. Z umorom predsedni-
ka, pri katerem je bil Roncetti akreditiran, se je končalo tudi njegovo posebno
poslanstvo. Tedaj je Pij IX. naložil msgr. Di Pietru, apostolskemu delegatu v Ar-
gentini, naj bi se odpravil v Paragvaj in naredil malo reda v tamkajšnji ubogi
Cerkvi. Ta, močno navezan na Družbo, je hotel tam imeti salezijance in je v ta
namen prosil za zavzemanje Svetega sedeža. Kakor njegov predhodnik je tudi
8 Breve Pija IX. z dne 20. julija 1876 predsedniku Gillu. Njegov odgovor je datiran z Asuncion, 30.
oktober 1876.

52.2 Page 512

▲back to top


512
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Leon XIII. v skrbi za zveličanje toliko duš naročil kardinalu državnemu tajniku,
naj o tej zadevi govori z don Boskom, ki je malo pred svojim odhodom v Rim
prejel naslednje pismo.
-
-
-
-
-
Božji služabnik, za katerega je bila vsaka papeževa beseda ukaz, je odgovo-
ril, da daje papežu na voljo deset salezijancev in deset hčera Marije Pomočnice.
Zatem je pisal don Bodratu, koliko sobratov bi mogel poslati v Paragvaj, druge
bi poslal iz Turina. Don Bodrato je v soglasju s sosvetom privolil v veliko žrtev
treh duhovnikov. Msgr. Di Pietro je od salezijancev hotel takoj enega general-
nega vikarja, enega rektorja semenišča in enega župnika za Villo Rico, najpo-
membnejšo župnijo v republiki. Za veliko noč 1879 je vzel s seboj don Allaveno
zlasti za spovedovanje. Z njegovim delom je bil tako zadovoljen, da ga je hotel
imenovati za generalnega vikarja. Toda ko je videl, da se stvari zavlačujejo, tega
pa ni mogel trpeti, je papeški odposlanec prosil lazariste in ti so takoj sprejeli
ponudbo. Tako torej za sedaj salezijanci niso prekoračili paragvajskih mej.
Oglejmo si sedaj uspešno delovanje don Boskovih sinov v Argentini in v
Urugvaju. Rekli smo, da je bil zavod za rokodelce, ki so ga aprila 1877 odprli v
Tucuariju v Buenos Airesu samo začasen. Dejansko so bile prave obrtne šole od-
prte 1. septembra 1878 v predelu argentinskega glavnega mesta, imenovanem
Almagro. Tega dne je bil rešen težek problem. V tako velikem mestu so otroci bo-
gatih staršev imeli na voljo veliko cvetočih zavodov, za uboge otroke nižjih druž-
benih plasti, ki jih je kar mrgolelo po cestah in trgih, pa ni bilo kraja, kjer bi mogli
dobiti zdravo vzgojo. Država je hotela ustanoviti veličasten zavod z vodstvom, z

52.3 Page 513

▲back to top


BiS 13 — 25. poglavje
513
mojstri različnih obrti, z učitelji in delavnicami, ni pa mogla najti velikodušnih
ljudi, ki bi se nesebično posvetili tej človekoljubni ustanovi. Še več, neki Anglež,
ki je bil uradno odgovoren za začetek delovanja zavoda, je pobegnil, ko je zapra-
vil štiristo tisoč pesov. Ob tem zadnjem razočaranju so ljudje v vladi vse opustili.
Salezijanci pa so, čeprav z veliko skromnejšimi sredstvi, s pomočjo Vincencijevih
konferenc in z velikim zaupanjem v Boga začeli delo in jim je uspelo.
Bilo je predloženih veliko načrtov za obrtne šole. Preučevali so možnosti in
okoliščine in jih veliko zavrnili. Tedaj je prišel k don Bodratu odbor meščanov,
ki je pred osmimi leti zgradil lepo cerkev na čast svetemu Karlu v mestni četr-
ti Almagro, kjer so vzdrževali kaplana, zakristana in osnovnošolskega učitelja,
vendar zaželenega uspeha ni bilo. Upravniki so s skromnimi prihodki in veli-
kimi dolgovi prišli, don Bodratu ponujali cerkev in ga prosili, da bi salezijanci
prevzeli upravo. Don Bodrato, ki je pogoje za prevzem cerkve na začetku imel
za pretežke, je odlašal. Ko pa je posegel vmes nadškof in je doktor Carranza
ponudil denar za nakup dveh bližnjih zemljišč, se je odločil in sklenil pogodbo.
Salezijanci so začeli takoj opravljati svete obrede v cerkvi in graditi. Od za-
četka je prihajalo zelo malo ljudi, toda obredi velikega tedna so vzbudili pobož-
nost ljudi in od tedaj je njihovo število vse bolj naraščalo. Bili so tako zelo zado-
voljni z novimi duhovniki, da so prosili cerkveno oblast, naj bi cerkev povzdignil
v župnijo. Meseca julija je bilo prošnji ugodeno in don Bourlot je bil imenovan
za župnika. Istega meseca je don Bodrato osnovnim razredom, ki so imeli pouk
v najslabših prostorih, kamor so prav tako prišli obrtniki, dodal še tečaj latin-
ščine, iz katerega je prišlo veliko duhovniških poklicev. Avgusta je prav tam nas-
tanil še skupino novincev in pod vodstvom don Vespignanija uredil noviciat.9
Vogelni kamen za nov zavod so položili na začetku marca. Potem so šest
mesecev tako pridno delali, da je bil dobršen del stavbe že primeren za bivanje
in so ga slovesno odprli 1. septembra. Stavbo so zasedli rokodelci iz stare hiše
in so dobili kar dobro opremljene delavnice za krojače, čevljarje, knjigoveze in
mizarje. Kmalu bi morali priti tudi stroji za tiskarno. Šolo so imenovali Escuela
de Artes y Oficios Pija IX., ki je bil še vedno živo v spominu Argentincev. Praznik
odprtja je med meščani in v časopisju naletel na naklonjenost in slovesnosti so
se udeležili ugledni gostje cerkvenega in javnega življenja na čelu z nadškofom
ter ministrom za šolstvo in bogočastje; časopisje je naredilo uspešno propagan-
do za začeto delo. Don Bodrato je pred gosti podal obračun izdatkov do tistega
dne in si s tem pridobil sloves odličnega upravnika tudi dobrodelnih prispev-
kov krajanov. Ne da bi kaj dosti govorili, so v nekaj mesecih zbrali milijon pesov,
kar je toliko kot dvesto tisoč lir.
Za don Bodratom se je dvignilo še veliko govornikov, gojenci pa so med
9 Prim. MB XII, str. 269 [BiS XII, str. 175].

52.4 Page 514

▲back to top


514
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
enim in drugim govorom deklamirali pesmi, peli samospeve ali zborovske pe-
smi in izvajali glasbene točke. Nazadnje se je dvignil zgovorni msgr. Aneyros,10
ki je v govoru salezijance takole označil: »Da, velečastiti salezijanci, vi ste se
odlikovali v šoli žrtve in popolnosti, ki napolnjuje svet z vašo slavo. Zato vam
ne morem in ne smem dajati posebnih nasvetov in spodbud, temveč vam odkri-
tosrčno čestitam z občutkom resnične in zaslužene hvaležnosti in prosim veli-
kega Boga, da bi vas še naprej blagoslavljal in množil vašo družino kot Abraha-
movo. Kakor on tudi vi neustrašni in mirni dajete, da tečejo človeške zadeve,
zaščiteni od Božje dobrote, v vas, vaših gojencih in dobrotnikih vaše ustanove.«
Ta dan, tako vzvišen v svojem dogajanju, ni mogel miniti brez dokaza Božje
dobrote, ki jo je klical na don Boskove sinove nadškof Aneyros. Trdovraten kašelj
je tako mučil prsi ubogega don Vespignanija, da ni mogel govoriti in se je bilo bati
za njegovo življenje, to toliko bolj, ker je njegov organizem zaradi pred kratkim
prestane bolezni zelo oslabel. Ko je ravnatelj don Bodrato videl ta težki položaj,
mu je prišel navdih. Imeli so prelep roket Pija IX. Med svetim obredom so ga ob-
lekli don Vespignaniju in bolnik se je kot po čudežu čutil rešenega vseh bolezni.
Oktobra je bilo že 115 konviktovcev, od tega šestdeset študentov in pe-
tinpetdeset rokodelcev. Med temi zadnjimi je bil sprejet prvi Indijanec iz Pata-
gonije, ki ga je ljubeznivo katehiziral don Vespignani in je pri krstu dobil ime
Vincenzo Diaz. Privedel ga je nadškof. Ko se je naučil brati in pisati in se izučil za
čevljarja, je postal mojster čevljarstva v Patagoniji.11 Tudi v Bocci so se stvari
vedno lepše razvijale. Salezijanci so imeli lastne šole, ki so bile dobro obisko-
vane. Poleg tega jim je šolski svet dovolil, da smejo poučevati verouk v šolah
v občinah Bocca in Baracca. Daleč od Buenos Airesa, v Ramallu, kraju v sme-
ri proti San Nicolásu, je nadškof leta 1878 ustanovil novo župnijo in jo izročil
salezijancem. Ker ni bilo bivališča, se je don Tomatis vsako soboto popoldne
odpravil iz zavoda in prejahal osemnajst milj, da je mogel izpolniti vsa župnij-
ska opravila.12
Sloves salezijancev in novice o velikem dobrem, ki ga delajo, se je iz Argen-
tine in Urugvaja razširil po vseh drugih republikah Latinske Amerike in v škofih
vzbudil pravo tekmovanje, kateri jih bo prvi dobil. Toda don Bosko je skrbel
zlasti za že začete ustanove, ki so za svoj razvoj zahtevale vedno več osebja. Don
Bodrato je pisal: »Vidim, da se naše ustanove v Ameriki silno hitro razvijajo,
toda ko pomislim na osebje, ki je za to potrebno, me obliva kurja polt. Tukaj ni
zadosti samo govoričenje. Za odpiranje novih zavodov so potrebni duhovniki,
učitelji, mojstri, katehisti, a nimamo niti enega na voljo. Raztresenih po župni-
10 Njegov govor lahko berete v Bollettino Salesiano, november 1878.
11 Ustanovitev San Carlosa-Amagro je povzročila spor, ki ga še niso končali. (Dodatek, št. 64).
12 Pismo monsinjorja Espinose don Caglieru, Buenos Aires, 5. marec 1878 (objavljeno v
-
, maj 1878).

52.5 Page 515

▲back to top


BiS 13 — 25. poglavje
515
jah, zavodih in domovih nas je že več kot šestdeset, toda dela je za sto. Če bi nam
lahko poslali kakih petdeset zdravih, čilih, krepostnih, gorečih evangeljskih de-
lavcev, koliko dobrega bi lahko storili, koliko duš rešili in koliko divjakov pri-
vedli v Kristusov ovčnjak.«13 Petdeset! Kje naj jih don Bosko vzame? Vendar
polovico med salezijanci in sestrami jih je pripravljal za četrto odpravo.
Za pridobitev sredstev ni bilo več treba pošiljati okrožnic, kajti Salezijanski
vestnik je bil že tako razširjen in so ga brali s takim zanimanjem, da je zados-
toval tudi za ta namen. Glasilo salezijanskih sotrudnikov je novembra objavilo
klic in prošnjo za pomoč v denarju ali čemer koli drugem, kot suknu, platnu,
svetih predmetih. To ni bil glas vpijočega v puščavi. Don Bosko je prejemal pis-
ma. Nekdo mu je poslal sedemnajst marengov (zlatnik), ne da bi povedal svoje
ime, in pripisal: »Prihranil sem teh nekaj cekinov za potovanje v tujino, pa naj
bodo raje za potovanje salezijancev v Ameriko. Velečastiti don Bosko, prosite
Boga, da bi mogel narediti lepo potovanje v večnost.« Iz Borzonasce v provinci
Genova, okrožje Chiavari, je neki družinski oče bral v Vestniku članek in priz-
nal: »Ko sem bral, me je vsega prevzelo in me spodbudilo, da sem ukradel en
scudo moji revni delavnici in številni družini in ga daroval za tako sveto in ve-
likodušno zadevo. Zato, dragi don Bosko, sprejmite moj skromni dar. Malo je,
vendar darujem z velikodušnim srcem. Nič naj vas ne vznemirja, ko sem rekel,
da sem ta scudo ukradel svoji družini, v nekaj dneh ga bom spet zaslužil tako,
da se bom odpovedal kakemu nepotrebnemu izdatku.« Neki kanonik iz Tortone
mu je poslal štiristo lir s sporočilom: »To je majhen prispevek občudovanja in
ljubezni, ki ju je polno moje srce do sinov Salezija, ki so po vaši zaslugi postali
novi apostoli narodov.« Nekaj dni pred odhodom je enemu izmed misijonarjev
manjkal plašč, ko je iz Mazzo di Valtellina prišel po vlaku zavoj za don Boska:
neki duhovnik, ki ni imel denarja, mu je poslal svoj čisto nov zimski plašč, da
bi ga dal misijonarju. »Jaz pa bom nosil še starega, ki resnici na ljubo ni še tako
ponošen.« Naslednje don Boskovo pismo, ki ga je verjetno poslal don Jožefu14
Persiju, nam govori o precejšnjem daru.
Predragi don Giuseppe!
Vaše pismo je nekaj previdnostnega. Iskal sem posojilo, da bi lahko priskrbel prtlja-
go za naše misijonarje. Včeraj sem zaman trkal na več krajih. Potreboval sem deset
tisoč frankov. Prav na koncu neuspešnega dne sem prejel vaše pismo, v katerem mi
sporočate o daru 10.000 frankov, ki so potrebni za misijone.
13 Pismo don Bosku, B. A., 4. april 1878 (objavljeno v Salezijanskem vestniku meseca junija).
14 Zdi se, da se nanašajo na isti predmet besede, ki jih je pisal štiri dni pozneje (29. november) don
Persiju: »Omne bonum desursum, etc. [Vse dobro od zgoraj itn.], zato je vaše delo do popolnosti
opravljeno. Tako je prav vam in tako je še bolj prav Gospodu. Da bomo stvar poenostavili, prine-
site vi sami denar v Turin ali ga pošljite po kom ali pa bom jaz koga poslal ponj. Piše mi tajnik, ker
mi oči več ne služijo.« Don Persi, apostolski misijonar, je pošiljal denar don Bosku. Vse, kar je kje
dobil, je poslal v pomoč Oratoriju. Nastanil se je v zavetišču v Sampierdareni.

52.6 Page 516

▲back to top


516
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Božji služabnik niti tokrat ni pozabil na svetega očeta. Podpora, tudi
majhna, ki bi jo prejel, bi jasno pokazala, da papež odobrava njegovo delo, in
to bi mnoge spodbudilo k radodarnosti. Zato je bilo veliko njegovo veselje, ko
je lahko svojim sinovom in sotrudnikom sporočil o pismu, ki mu ga je v imenu
Leona XIII. pisal državni tajnik.
Na koncu ni manjkalo nič potrebnega tako štirinajstim salezijancem ka-
kor desetim sestram, ki so se pripravljali na pot čez ocean. Naj še povemo, da
je nabiranje denarnih sredstev, obleke, cerkvenih predmetov itn. trajalo komaj
štirinajst dni ali kaj več.
Vedno ganljiv obred odhoda salezijancev zvečer 8. decembra na praznik
Brezmadežne je tokrat predstavljal tri novosti. Don Boska je pri poslovilnem
nagovoru nadomestil don Rua. Po opravljenem slovesu misijonarji niso šli na
železniško postajo, temveč so se vrniti v Oratorij v več skupinah. Da bi prihra-
nili denar, niso šli v Rim. Nekateri so morali počakati na prejem svetih redov.
Potrebovali so
, ki jim je omogočil, da so prejeli redove v kratkih
presledkih v treh zaporednih prazničnih dneh.

52.7 Page 517

▲back to top


BiS 13 — 25. poglavje
517
Don Bosko je prosil svetega očeta za spregled, toda ker ni navedel imen, se
je stvar močno zavlekla.15
Eden od odhajajočih je bil klerik Karel Peretto. Don Bosko mu je dejal: »Ve-
liko boš delal.« Potem je vzel pomarančo in mu jo dal z besedami: »Vzemi jo.
Spomnil se boš, ko se boš znašel v deželi pomaranč.« Ko je prišel v Urugvaj,
kjer ni videl takih dreves, je sam pri sebi ponavljal: »To ni moj kraj.« Končno je
prišel v Brazilijo, kjer je videl brezmejne nasade pomaranč in rekel: »To je moje
mesto.«
Po smrti don Lasagne je vodil kot inšpektor tamkajšnje domove in deloval
v tej deželi dolga leta.
Don Bosko je med slovesnostjo bil v Oratoriju, vendar je želel govoriti na
nekem drugem zboru. Ko se je svetišče izpraznilo in so prišli malo k sebi, je skli-
cal aspirante, novince in klerike v cerkev sv. Frančiška Saleškega, kjer je sprejel
zaobljube štirinajstih sobratov. Začel je s pozivom k zahvali za vse, kar se je tis-
tega dne zgodilo. Nato je dal prebrati telegram kardinala Nine, ki ga niso mogli
prebrati s prižnice, ker je prišel, medtem ko je govoril don Rua. Telegram se je
glasil: »Velečastiti don Janez Bosko, Turin. Sveti oče, vesel zaradi tako številnih
misijonarjev za Urugvaj in republiko Argentino, pošilja iz globine srca zaproše-
ni blagoslov.« Nato je pripovedoval, kako se je Oratorij začel na praznik Marije
Brezmadežne, kako ga je Marija spremljala, ko je obiskoval ječe, in kako so na
praznik Brezmadežne v zavetišču blagoslovili prvo kapelo na čast sv. Frančišku
Saleškemu. Končno je zapustil dva spomina: nenehno izpolnjevanje pravil, tudi
takrat, ko je potrebna odpoved, in izpolnjevanje redovne pokorščine v pravem
verskem duhu. Poslušalcev je bilo okoli dvesto.
Deset sester, ki so bile določene za Buenos Aires in Montevideo, je odpo-
tovalo iz Morneseja, čeprav je bila večina skupnosti že v novi materni hiši v
Nizzi Monferrato. Na predvečer odhoda jim je ravnatelj don Lemoyne v cerkvi
izpred oltarja naslovil lepe besede za slovo in jih primerjal z desetimi devicami
v evangeliju, vendar tako, da so bile vse pametne. Nato jim je razdelil podobice
svetega Jožefa s temi tremi spomini: 1. takojšnja pokorščina Božji volji, 2. vese-
la izročitev Božji volji, 3. velikodušna brezbrižnost za vse, kar ni Božja volja. Za
voditeljico so imele sestro Magdaleno Martini, prvo inšpektorico v Ameriki in
celotni Družbi. V Turinu so se pod vodstvom don Cagliera, generalnega duhov-
nega voditelja, naučile malo špansko in potem nadaljevale učenje v Morneseju.
Ko so prišle v Sampierdareno, so prejele blagoslov od don Boska, ki je istega
dne prišel tja. Ko jih je že hotel blagosloviti, mu je ena izmed njih rekla: Oče,
blagoslovite tako, da nobena izmed nas ne bo med potjo umrla. Blaženi se je
malo zamislil, potem pa dejal: Ne, ne bo nikakršnih zapletov. Toda četudi bi
15 Pismo odvetnika Leonorija don Bosku 24. novembra in 12. decembra 1878.

52.8 Page 518

▲back to top


518
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
katera morala končati svoje življenje na poti v misijone, bi bila srečna, ker ji ne
bi bilo treba iti v vice. Vkrcale so se zvečer 2. januarja 1879 z don Ciprianom,
don Beauvoirjem in enim sobratom pomočnikom. Ko je videl, da se skupina
vedno bolj oddaljuje, je bil don Boska globoko prevzet in je napol zares, napol
za šalo dejal: Od sedaj naprej bo treba blagosloviti misijonarje petnajst dni
pred njihovim odhodom.
V letih prvih odprav je beseda Patagonija razburjala mladostne domišljije.
Posrečena igrica don Lemoyna je dražila ta čustva in jih podžigala. Koliko jih je
tedaj sanjalo o dogodivščinah sredi »sinov svobodne zemlje«! Koliko tistih, ki
so prosili za misijone, si je predstavljalo dogodivščine med indijanskimi ple-
meni. Don Costamagna, don Fagnano, don Lasagna so iz Buenos Airesa, iz San
Nicolása, iz Montevidea odhajali na misijonske pohode milje in milje daleč od
svojih središč, v kolonije, izgubljene po tisti širni zemlji, ne da bi sploh videli
kakega divjaka. Toda don Bosko je želel, da bi prišla čim prej ura odrešenja za
toliko duš, ki so tavale v temi in smrtni senci. »Za Patagonijo,« pravi msgr. Co-
stamagna,16 »je don Bosko pisal svetemu očetu Piju IX., nato predsedniku repu-
blike Argentine, nato nadškofu v Buenos Airesu, potem don Bodratu in končno
še meni. Ker me je videl omahovati v tako pomembni zadevi, mi je ponovno
pisal in me pokaral: Niti ti niti don Bodrato me ne razumeta. Bog hoče to. Mora-
mo v Patagonijo. Sveti oče hoče to. Zato se zgani. Predstavi se argentinski vladi,
govori, vztrajaj, da se nam bo odprla pot do teh misijonov.«
Da bi ustregli don Boskovi želji, je msgr. Aneyros odločil, da bodo njegov
tajnik msgr. Espinosa in dva salezijanca odpotovali v Carhuè in Patagonijo in
poskusili prvi misijon med divjaki. Don Bodrato, ki je po odhodu don Cagliera
vodil salezijance, je rade volje določil don Costamagna in don Rabagliatija za to
poslanstvo. Potem ko so 7. marca 1878 prišli v Campano na obrežju reke Para-
na, so se vkrcali na parnik Santa Rosa, ki naj bi jih prepeljal v Bahio Blanco, od
koder bi šli do Carhuèja in Patagonije. Pot je na zemljevidu kaj lahko začrtati,
toda ko stopiš nanjo, te zadene vrsta nepredvidenih pripetljajev.
Prva težava je nastopila v San Pedru nedaleč od San Nicolása, kjer je divji
vihar pretresel in bi skoraj razbil ladjo. Ko so iz Rio Paraná prešli v Rio de la Pla-
ta in pripluli v bližino otoka Martin Garzia, jih je doletela druga nesreča: ladja je
zavozila na peščeno obalo in nasedla. Potrebovali so tri dni silnih naporov, da so
mornarji spet splavili ladjo, ki je preplula Peklenski preliv med omenjenim oto-
kom in vzhodno obalo Urugvaja in končno zaplula v Atlantski ocean ter odplu-
la proti južnemu tečaju. To je bilo strašno potovanje, najslabše od najhujšega,
kar so popotniki kdaj brali o strašnih viharjih. Vse se je dogajalo pod strašnimi
udarci vetrov iz Pampasa. Najhujši vihar je trajal en dan in eno noč, ko pa je ta
16 Costamagna,
(Čile), Escuela tip. Sal. 1901.
[Zaupna pisma ravnateljem], str. 202. Santiago

52.9 Page 519

▲back to top


BiS 13 — 25. poglavje
519
ponehal, so se znašli na širokem morju kot žrtve silnih valov, brez jader, brez
krmila, brez ograje in sto milj od rta Corrientes.
Poznavalci oceana so govorili, da je bilo vse upanje na rešitev izgubljeno.
Trije duhovniki, zaprti v kabini, polni vode, so se med seboj spovedali in zaupno
molili k Mariji Pomočnici. Pričakovali so, da se bo ladja prej ali slej razbila in
bodo prepuščeni svoji usodi. Vendar jim to ni vzelo poguma in so žrtvovali svoje
življenje v korist bodočega misijona. Še več dni in noči je trajala počasna agoni-
ja. Prav peklenska je bila noč 15. marca, tako da so priporočili svoje duše Bogu.
Naslednje jutro se je prizor popolnoma spremenil: sijalo je sonce, morje je
bilo mirno, v srcih se je vzbudilo upanje. Že četrtič so iz desk naredili krmilo,
ki so ga pritrdili na krmo ladje, in je razbito Santo Roso vodilo proti Buenos
Airesu. Po treh dneh take plovbe so prišli do obrežja. Ko so stopili na trdna tla,
se oddahnili od naporov in strahu, so vsi skupaj s kapitanom in zadnjim članom
posadke ter vsi popotniki, ne izvzemši nekaterih, ki so kazali svojo nevero, šli v
cerkev in tam skupaj s svojimi družinami zapeli Te Deum.
Ko je nadškof slišal podrobnosti o strašnem viharju, je bil s svojim mislimi
takoj pri don Bosku. Napisal mu je lepo pismo:
Velečastiti prijatelj predragi, don Bosko!
To pismo vas bo dobilo prav leto dni potem, ko sva bila skupaj v Genovi, Rimu in po-
sebno še v Turinu, česar se bom vedno rade volje spominjal. Moje zelo kratko bivanje
v tamkajšnjem salezijanskem Oratoriju mi je bilo v veliko veselje in mogočno spodbu-
do in rad bi še enkrat objel predrage duhovnike in gojence. Bodite tako dobri in sto-
rite to vi v mojem imenu.
Po hudih bojaznih sem končno zopet doživel veliko zadovoljstvo, ko sem videl živega
in zdravega svojega tajnika in salezijanca, obenem pa poslušal presunljivo pripove-
dovanje o doživetjih silnega orkana, ki jim je preprečil, da bi šli v Patagonijo. Rešili
so si vsaj golo življenje.
Bodi hvaljen, naš gospod Bog, ki bo tudi iz te nesreče znal potegniti korist.
Naši misijonarji lahko rečejo s svetim Pavlom: Ter naufragium feci [Trikrat sem do-
živel brodolom], ko sem skušal reševati duše.
Kljub vsemu temu pa polni upanja še naprej delamo.
Pozdravljam ljubeznivo v Gospodu vašo uglednost in vse druge prebivalce hiše in
želim srečen 24. junij, ko bodo vaši dečki navdušeno obhajali vaš god.
Ostajam v Gospodu vaš Friderik, nadškof v Buenos Airesu.
Buenos Aires, 20. maj 1878
Don Costamagna, ki si je moral odpočiti in okrepiti, je potreboval celih šti-
riindvajset ur, preden je mogel sesti za mizo in dragemu očetu poročati o vsem,
kar je doživel. Napisal je dolgo pismo, na katero je don Bosko odgovoril kratko
in očetovsko:

52.10 Page 520

▲back to top


520
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Vsi so bili prepričani, da so rešitve bili dolžni materi Božji Mariji. Zato so
don Costamagnovo poročilo objavili v majski številki
, v kate-
rem je tudi poročilo o kakih petdesetih milostih, ki jih pripisujejo Mariji Pomoč-
nici.17 Pismo se začenja takole: »Naj živi Marija Pomočnica! Naj živi na večne
čase! Oh, dragi don Bosko, spomnite se na dogodek s prerokom Jonom, ki je
vržen v morje ostal tri dni v trebuha kita, ki ga je potem čilega in zdravega vrgel
na obrežje, pa boste imeli zgodovino svojih salezijancev. Naše dogodivščine so
nekaj
[podobnega]. Naj vedno živi Marija Pomočnica!«
Mogoče se je hudiču zdelo, da mu bo uspelo preprečiti prihod misijonarjev
v Patagonijo. Pa je bila stvar samo odložena.
17 Lemoyne,
1879. Objavljeno tudi v
[Skrinja zaveze], str. 112. Sampierdarena, Tip. Sal. Vicenzo de'Paoli,
julija 1878.

53 Pages 521-530

▲back to top


53.1 Page 521

▲back to top


26. poglavje
NEKAJ ZAUPNIH STVARI, KI JIH JE BLAŽENI IZREKEL,
NAPISAL ALI STORIL LETA 1878
V tem zadnjem poglavju bomo predstavili delno raznovrstne stvari, ki jih
nismo mogli vključiti v prejšnja poglavja. Imenujemo jih zaupne, ker so bile
izrečene v domačih pogovorih pred vso skupnostjo ali v družinskem krogu ali
napisane v pismih osebnega značaja ali pa gre za zaupne dogodke ali take, ki so
se zgodili v skrivnosti z Bogom. Začeli bomo z lepo
konferenco o čistosti
Ta zadnja konferenca je v celoti ohranjena v zapiskih don Barberisa. Don
Bosko jo je imel v cerkvi sv. Frančiška Saleškega pred vsemi sobrati, novinci in
aspiranti Oratorija na dan Gospodovega vnebohoda, potem ko jih je pet nare-
dilo zaobljube. Ta obred so takrat uvajali s kratkim branjem iz
-
. »Ob takih priložnostih,« pravi kronist, »se vidi, koliko dobrega naredijo
don Boskove besede s tem, ko vzbudijo verskega duha. Neodločeni aspiranti
se odločajo, dvomeči novinci prosijo za zaobljube, redovniki, ki so popustili v
gorečnosti, se navdušijo za gorečnejše življenje in vsi se veselijo zaradi novih
tovarišev.« Don Bosko je takole govoril:
-
»Vado parare vobis regnum

53.2 Page 522

▲back to top


522
vera sunt gaudia
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Ibi nostra fixa sint corda, ubi
-
-
-
-
-
-
-

53.3 Page 523

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
523
pokvaril. Teh je po Božji milosti malo, so pa. »Vsi so dobri,« pravijo nekateri. Toda
naučiti se moramo ne iz srca temveč iz izkušnje. Ta nam pravi, da je bil med apostoli
Judež in v najbolj svetih redovih je bila tudi žlindra. In če bi se med nami pojavil re-
cimo Judež, kakor se temu pravi? Oh, daleč, daleč od slabih tovarišev! Hodimo raje z
dobrimi, ki radi obiskujejo Najsvetejše, ki nas navajajo k dobremu. Naša ljubeznivost
naj bo enaka do vseh. Bežimo pa pred nergači, pred tistimi, ki se skušajo izmuzniti
pobožnim vajam, in pred tistimi, ki se pajdašijo samo z nekaterimi.
Če bomo pazljivi v vseh teh stvareh, bo zelo težko, da ne rečem nemogoče, da bi nam
hudič ukradel krepost čistosti. Kako bi se veselil, če bi padli v njegove roke! »Ti si sve-
tu rekel zbogom,« bi se norčeval iz nas, »si se odpovedal meni in vsem mojim mikom?
No, sedaj si pa poglej tega našega redovnika, ki se je hotel bojevati z menoj, kako je
z vsemi svojimi dobrimi sklepi padel v past, ne da bi se moral jaz kaj dosti truditi.«
2. Druga stvar, ki jo svetuje sv. Filip Neri za ohranjevanje kreposti čistosti, je poleg
bega pred slabimi tovariši beg pred brezdeljem. »Brezdelje in čistost,« je imel navado
reči, »ne gresta nikdar skupaj. Brezdelje je nečednost, ki vedno potegne s seboj druge
nečednosti.« Brezdelen je tisti, ki ne dela, ki misli na nepotrebne stvari, ki spi brez
potrebe. Ko vidiš kakega tovariša v brezdelju, se je treba takoj zbati zanj, kajti nje-
gova krepost ni varna. Imaš take, ki v učilnici izgubljajo čas, ki gledajo v zrak, v šoli
zehajo, v cerkvi in pri molitvi iščejo, kam bi se naslonili, med pridigo spijo, komaj ča-
kajo, da bi se končala šola in cerkvene pobožnosti. Dostikrat jim tudi odmor ni všeč.
Če ne delate vi, pa je zato hudič bolj delaven. Sovražnik naših duš hodi vedno okoli in
išče način, kako bi nam škodoval, in če vidi koga brez dela, izrabi ugodno priložnost, da
izpolni svoje načrte. Vaš duh je brez dela in na nič ne mislite. Že je hudič tukaj in vam
vzbudi spomin na stvari, ki ste jih videli, slišali, brali, srečali. Smo še naprej brez dela?
Tedaj te predstave napolnijo glavo, delajo, delajo in že je tukaj skušnjava, ki nas prema-
ga. Prav tako se znajde v nevarnosti, kdor čez mero počiva, zlasti podnevi. Jaz štejem za
izredno nevaren počitek po kosilu. To je tisti opoldanski hudič, o katerem govori Sveto
pismo, ki se vsiljuje tudi najboljšim dušam. To je izkusil ubogi kralj David. To je trenu-
tek, ko je duša najmanj pripravljena in je telo sito in najbolj pripravljeno za skušnjavo.
Tedaj hudič zaposli domišljijo, domišljija razum in končno še voljo in že je tukaj padec.
Zato skušajmo biti vedno dodobra zaposleni: dovoljeno ni samo branje, temveč tudi
petje, skakanje, smejanje, vse, samo da nas hudič ne dobi nezaposlene, kajti multam
malitiam docuit otiositas [brezdelje je učiteljica hudobije]. Delajmo na vso moč v
Gospodovi delavnici, pomagajmo si med seboj pri tem delu, navdušujmo se za sveto
zavzetost v božji službi, bodimo goreči za Božjo slavo, delajmo z navdušenjem za re-
šitev duš. Tako nas bo hudič našel vedno zaposlene in nam ne bo mogel škoditi. Tudi
v času odmora poskrbimo, da bomo vedno zaposleni. Če smo asistenti, nadzorujmo
fante, igrajmo se z njimi, pazimo, da se nihče ne bo oddaljil z dvorišča. Kdor ni asi-
stent, naj stori isto in poskrbi, da bo odmor resnično razvedrilo, ki odganja maloduš-
je, nepotrebne skrbi, neprimerne in nevarne misli.
»Toda, utrujen sem.« Potrpljenje, bodi utrujen. Glejmo, da telesa ne bomo preveč
obremenjevali, da ne bo zbolelo, sicer pa delajmo, delajmo veliko in ohranjajmo lepo
čednost, da, najlepšo vseh čednosti.

53.4 Page 524

▲back to top


524
sobrii estote et vigilate
quaerens quem devoret
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
fortes in fide
-
Fratres,
sobrii estote
circuit
-
corrumpitur aggravat animam
Corpus quod
-
-
-

53.5 Page 525

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
525
predstav: v spomin nam pride vse, kar smo videli, slišali ali delali čez dan. Da bomo
premagali tega nočnega hudiča, začnimo zvečer po opravljenih molitvah ohranjati
tišino. Ne sprehajajmo se več po dvorišču ali pod stebrišči. Kdor ne more takoj zaspa-
ti, naj zmoli kako molitev ali ponavlja kak vzdihljaj. Duhovniki naj zmolijo kako lepo
molitev iz opravila: »Gospod, reši nas, kadar bedimo, varuj nas, ko spimo, da bomo
počivali v Kristusu in bedeli v miru. … Obišči, prosimo, Gospod, to bivališče in odže-
ni od tod vsa zalezovanja sovražnika – Salva nos, Domine, vigilantes, custodi nos
dormientes, ut vigilemus cum Christo et requiescamus in Pace … Visita, quaesu-
mus, Domine, habitationem istam et omnes insidias inimici ab ea longe repelle.«
Molimo Miserere – Usmili se me ali De profundis – Iz globočine ali kak drug psalm
ali litanije matere Božje Marije. Tako bomo v molitvi zaspali v Gospodu. In če takoj
zaspimo, se oborožimo tako, da napravimo znamenje svetega križa.
In če se kdo zbudi ponoči? Moli, poljubi križ ali svetinjico, zlasti svetinjico Marije
Pomočnice, za katero vam priporočam, da jo nosite obešeno okoli vratu. V teh oko-
liščinah se vidi, da tisti, ki moli, zmaguje, tisti pa, ki ne moli, pada v greh. Menim, da
mora vsak reči samemu sebi: »Dokler sem molil, nisem padel, začel pa sem pešati, ko
sem opustil molitev.« Oh! Zmolimo tudi mi molitev, ki jo je molil Jožef, ki mu pravijo
čisti, ko ga je Putifarjeva žena skušala zapeljati v greh. »Kako naj storim ta greh vpri-
čo svojega Boga? Vemo, da nas Bog vidi, in kako bomo torej upali narediti greh pred
njegovim obličjem?« Jožef je dobro vedel za posledice, ki bi mu jih prinesla tista zavr-
nitev, predvideval je, da ga bodo vrgli v ječo in obsodili na smrt, ker bi ga mogočna in
hudobna ženska gotovo obrekovala. Toda misel, da je Bog navzoč, da vidi vsako naše
dejanje, mu ni dovolila, da bi šel s prave poti. Tudi mi molimo tako, obnovimo pogos-
to to misel na Božjo navzočnost in bo tudi nam prešla volja, da bi grešili. Pomislimo
tudi, da smo mi bitja, ki nosimo v sebi Božjo podobo; da je Gospod naš gospodar, ki
vidi vsako naše dejanje, vsako našo misel; da smo kristjani katoličani, odločni učenci
Jezusa Kristusa, in da so zakramenti posvetili naše telo; da smo redovniki in zato
povezani z Gospodom z dvojno vezjo; da smo njegovi služabniki in zato posvečeni v
službo, ki od nas zahteva posebno svetost. Mislimo na to, da je Bog naš sodnik, in v
skušnjavi recimo: »Kako naj razžalim Boga, ki je bil vedno tako dober z menoj in ki
me bo nekoč sodil?«
Oh! Bodimo pripravljeni, da bi se zatajevali tudi v dovoljenih rečeh, in ne žalimo
Boga. Vajo, ki jo jaz pogosto priporočam, je poljubiti svetinjico Marije Pomočnice in
vzklikniti: Maria Auxilium Christianorum, ora pro nobis [Pomoč kristjanov, prosi za
nas]. Vzdihljaj, ki je primeren za vsako okoliščino in je zelo učinkovit. Od vseh strani
poročajo o čudežnih učinkih takega zaupanja v Marijo Pomočnico. Toda če Marija
pomaga vsem, kako bo potem šele pomagala nam, ki smo njeni posebno ljubljeni ot-
roci, in nam bo zato, če jo bomo klicali na pomoč, gotovo pomagala v naših težavah.
5. Zadnje, kar vam zelo priporočam, je pogosto prejemanje svetih zakramentov. Tu-
kaj nam ni treba veliko govoriti, ker naša pravila sama določajo tako pogosto preje-
manje. Priporočam vam, da bi hodili pogosto k obhajilu in bi ga prejemali z gorečim
srcem, se pravi pobožno in zbrano. Kar se tiče spovedi, bi vam rad dal nasvet. Ali je
drevo dobro ali slabo, spoznamo iz sadežev, ki jih daje. Tako tudi iz sadov spoznamo,

53.6 Page 526

▲back to top


526
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
in qui spernit modica, paullatium decidet
Non progredi, regredi est
Auxilium Christianorum, ora pro nobis
-
-
-
tuam praedestinasti
-
Animam salvasti, animam
-

53.7 Page 527

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
527
Že večkrat smo videli, kako je don Bosko v svojih nagovorih prebivalcem
Oratorija in v govorih »za lahko noč« povzdigoval napredek Družbe in prika-
zoval navdušen sprejem in pohvale, ki jih je prejemal od mnogih strani in ug-
lednih osebnosti. Čutiti je notranje zadovoljstvo, ki se kaže v njegovih besedah,
ko govori o odprtju novih hiš in opisuje velika dela njegovih sinov zunaj Italije,
zlasti pa spodbude, ki jih je bil deležen od svetega očeta. Don Bosko ni bil člo-
vek, ki bi se kar tako navduševal, in ni odpiral ust brez razloga. Njegov glas in
zvok njegovega govorjenja je imel za cilj vedno bolj vezati ljudi na salezijansko
družbo, da bi tisti, ki so bili že salezijanci, svoj način življenja vedno bolj ljubi-
li in da bi pridobil tiste, ki so čutili nagnjenje do nje. Gotovo so taki nagovori
navduševali poslušalce in pridobivali simpatije ne samo za don Boska, temveč
tudi za njegov Oratorij, za salezijansko ime in za vse, kar so salezijanci delali na
svetu. To navdušenje se je kazalo na različne načine in ustvarjalo o Družbi blizu
in daleč ugodno ozračje za pridobivanje prijateljev in dobrotnikov.
Če je bila čistost ena najbolj priljubljenih tem v spodbudah svojim sobra-
tom, je neka druga tema dajala don Bosku priložnost za brezštevilne spodbude
pri večernih nagovorih fantom in vsem, ki bi jih lahko napotil v duhovniški in
redovniški poklic. Isto je delal v svojih spisih in duhovnih nagovorih ter spod-
budah novincem, ki jih je bilo treba zavarovati pred zalezovanjem hudobnega
duha in zapeljevanjem sveta. To je bil govor o poklicu.
poklic
Nedolgo po končanih duhovnih vajah za fante, 18. junija, je don Bosko pri
večernem nagovoru »za lahko noč« govoril o poklicu, ki mu je bil zelo prilju-
bljena tema, in povedal, da naj nobeden ne postane duhovnik zato, da bi služil
denar in pomagal svojim staršem. Prav tako je zelo jasno govoril o čistosti, ki je
nujno potrebna duhovniku.
Kaj želite, da vam povem? Rečem vam, da sem zadovoljen, da vas vidim. Samo to? Nič
drugega? To bi bilo premalo. Vsekakor vam moram nekaj pomembnega povedati.
Ob vseh teh slovesnostih, ki smo jih obhajali in jih še bomo, od praznika Marije To-
lažnice, sv. Alojzija (in sv. Janeza, se je slišalo od fantov) in svetega Janeza, svetega
Petra in Pavla ter drugih, ki se bodo razvrstile do konca leta, je nekaj, kar bi morali
razčistiti. To je vprašanje vašega poklica. Nekateri so o tem že razmišljali. Od tedna
do tedna, iz dneva v dan so razmišljali, kako bi se dokončno odločili. Zato sem si vsa-
ko leto vzel čas, da se o tem pogovorim z vami. Tudi letos želim, da bi dijaki četrtega
in petega razreda, pa tudi drugi, ki bi se želeli pogovoriti o svojem poklicu, prišli k
meni vsak praznični dan po večernicah.
Vendar je nekaj splošnih stvari mogoče povedati tudi tukaj. Ko se kdo čuti poklicanega
v duhovniški stan, je treba še pomisliti, ali naj ostane v svetu ali stopi v kak red. Tisti,
ki hoče postati duhovnik, mora imeti pravi namen, se pravi, da želi rešiti svojo dušo.

53.8 Page 528

▲back to top


528
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
non implicet se negotiis saecularibus
-
-
Don Boskovo misel o tem nam kažejo tudi nekatera dejanja, ki so se zgodila
v času, o katerem pišemo. Po duhovnih vajah v Lanzu je prišlo v Oratorij več
klerikov iz raznih semenišč z namenom, da bi postali salezijanci. Prišlo je tudi
nekaj fantov iz naših zavodov, ki so prišli prepozno in so hoteli vstopiti v našo
Družbo. Na hišnem zboru 4. novembra, ki je razpravljal o pripustitvi, je don
Cagliero izrabil priložnost in izrazil naslednjo misel: »Naša Družba ni za tiste, ki
bi prišli objokovat svoje grehe, za te so kontemplativni redovi. Mi sprejemamo
tiste, ki so pripravljeni, da se vržejo v svet in tam delajo za zveličanje duš.« Don
Bosko je to slišal, dal, da je govoril, in pritrdil.
Na istem zborovanju je don Bosko pokazal, kako zelo mu je bilo do duhov-
niških poklicev. V hiši sta bila dva semeniščnika iz Mantove, ki sta želela opravi-
ti študij filozofije. Bila sta civilno oblečena. Ker v zavodu ni bilo oddelka, kamor
bi ju mogli vključiti, so predstojniki bili negotovi, ali naj ju obdržijo ali ne. Toda
don Bosko je hotel ustreči mantovski škofiji, ki je toliko trpela. Škofa msgr. Rota
so zasledovali in je moral živeti zunaj svoje škofije. Poleg tega je imel še zaprto
semenišče, tako da ni vedel, kaj naj stori s svojimi kleriki. Če bi mu pomagal, bi
bilo v veliko pomoč Cerkvi. Zato je Božji služabnik želel, da naj se najde način,

53.9 Page 529

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
529
da bi fanta ostala v Oratoriju, čeprav bi to stalo nekaj težav. Kakor je hotel, tako
se je tudi zgodilo.
Tretje vprašanje, ki so ga obravnavali na tem zborovanju, je bilo težko vpra-
šanje, ki ga dotlej niso nikdar resno obravnavali. Nikdar ni manjkalo klerikov
dvomljivcev in zato tudi ljudi z dvomljivim vedenjem. Pa so jih kljub temu pre-
našali v zavodu. Kjer je bilo manj takih, so jih takoj zaznali, kar je tudi bilo zna-
menje budnosti. Poleg tega so bili to časi, ko je don Bosko imel več časa, da se
je mogel posvečati klerikom, jih pravočasno opozarjati in urejati glave. Toda
tokrat so predstojniki predlagali in don Bosko je privolil, da je treba take od-
pustiti, ker je bolje, da se takih čim prej znebimo in ne damo, da bi se po njihovi
krivdi širila mlahavost v obnašanju drugih. Odločitev je bila težka, toda ker je
bilo treba kaj ukreniti, so to storili.
Kolikor bolj je bil don Bosko strog v stvareh moralnosti, toliko bolj je bil
velikodušen pri denarju. Mladi Atilij Vercellini, ki je prišel v hišo iz prazničnega
oratorija, je ostal tu dve leti in pol, dokler ga oče ni vzel domov, ker ni mogel
več plačevati mesečnine. Študij je nadaljeval na gimnaziji Cavour, kjer je tudi
maturiral. Ker ni imel sredstev za nadaljnji študij, se je hotel zaposliti, vendar
zaposlitve ni našel. Don Barberis, ki ga je poznal iz prazničnega oratorija in ga
ni izgubil izpred oči, ker je slutil v njem duhovniški poklic, mu je svetoval, naj
piše don Bosku, da bi ga sprejel med klerike. Blaženi, ki je sledil nasvetu »omnia
probate, quod bonum est tenete [vse preizkusite, in kar je dobro, ohranite],« mu
je dejal: »Pridi jutri k spovedi. Potem ti bom povedal, ali imaš duhovniški pok-
lic.« Fant je šel, se spovedal in don Bosko mu je svetoval, naj obleče duhovniško
obleko. Bil je zadovoljen, toda povedal je, da njegovi starši ne morejo nič plačati
in da ne bodo mogli poravnati niti starih dolgov. Don Bosko ga je vseeno sprejel
in ga poslal po nekaj osebne opreme. Toda starši so ga odslovili praznih rok in
mu niso dali vzeti s seboj niti knjig. Don Bosko se ni zmenil za to. Don Barberis
pa je v kroniki zapisal: »Taka je življenjska zgodba dveh tretjin naših klerikov.«
To pa ni bila ovira, da so prosili za sprejem v Družbo ne samo sinovi boga-
tih, temveč tudi plemenitih družin, kakor bomo videli pozneje. Naj tu povemo,
da je razlog za poklic imel velik vpliv pri don Boskovi odločitvi za sprejem zavo-
da Valsalice, čeprav je bilo to povezano z velikimi težavami. Dne 27. decembra
je dejal članom vrhovnega kapitlja: »Prav nič ne želim, da bi vzdrževal zavod za
otroke bogatih družin. Razlog, zaradi katerega sem ga imel do sedaj, je edino ta,
ker v Italiji ni niti enega civilnega zavoda, kjer bi lahko bili starši mirni glede
moralnosti njihovih otrok; in recimo še več, kjer bi gojili poklice.« Imenoval je
lahko pet nekdanjih gojencev iz Valsaliceja, ki so bili kleriki v semenišču oziro-
ma v Oratoriju. »To so edini razlogi, zaradi katerih smo ga obdržali do sedaj, in
so edini, ki jih moramo upoštevati, če se odločamo za ali proti.«
Pod istim datumom je v zapisniku vrhovnega kapitlja podanih več imen

53.10 Page 530

▲back to top


530
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
semeniščnikov, ki so v Oratoriju čakali na odločitev, ali jih bodo sprejeli med
novince ali ne. Med kapitularji je prevladovala stroga težnja tudi zato, ker jih
niso mogli podvreči težji preizkušnji, ločene od drugih. Don Bosko je povzel
besedo in navedel dva razloga: »Seveda bi morali biti veliko bolj strogi pri spre-
jemu klerikov in duhovnikov v Družbo. Vendar moramo imeti pred očmi dvoje
dejstev. Najprej postopek, ki ga predlaga sveti Pavel: preizkusite vse in obdržite
dobre. Zato bodimo odprti pri sprejemanju. Ne sprejemajmo nikogar, dokler
nismo dobili prepričljivih poročil od tistih, ki jih lahko dajo.«
O poklicih je don Bosko 13. decembra po kosilu pripovedoval don Barberi-
su in drugim, ki so ga obdajali, naslednje sanje: Zdelo se mi je, da sem v Becchih
pred našo hišo, ko so mi prinesli prelepo košaro. Pogledal sem in videl, da so
bili notri golobi, nekateri so bili majhni in nekateri celo brez perja. Ko sem še
enkrat pogledal, sem videl, da jim je že zraslo perje in so se popolnoma spre-
menili. Trije so bili tako črni, da se je zdelo, da so krokarji. Začuden sem sam pri
sebi menil: »Tu mora biti na delu kaka čarovnija.« Ozrl sem se okoli, da bi videl,
ali je kje kak čarovnik. Medtem pa so golobi odleteli in sem jih videl samo še od
daleč v zraku. Tedaj je nekdo v bližini vzel puško, nameril in sprožil. Dva goloba
sta padla na zemljo in tretji je komaj še letel. Šel sem tja, kjer sem videl, da sta
padla, ju vzel v roke in videl, da sta mrtva. Bilo mi je hudo. Božal sem ju in pri
sebi ponavljal: »Uboge živalce.« Takrat pa sta se ne vem kako nenadoma spre-
menila v dva klerika. Ves presenečen in prepričan, da je to čarovnija, sem gledal
okoli sebe. Tedaj me je kaplan, ne vem ali iz Butigliere ali Castelnuova, prijel za
roko in dejal: »Razumeš? Od treh dva. Reci to don Barberisu. V košari so bili več
kot trije golobi, vendar se zanje nisem zanimal. Tako so se sanje končale. Vedno
sem ti hotel pripovedovati te sanje, toda ko si bil pri meni, se nisem spomnil,
ko pa si odšel, je bilo že prepozno. No, sedaj razlagam tebi in onim gospodom. –
Med drugimi je bil navzoč msgr. Scotton, don Anton Fusconi iz Bologne in
grof Cays. Razlage so bile različne, toda don Bosko je odločil: »Košara z golimi
golobi je Oratorij. Od tistih, ki postanejo kleriki v košari, se pravi v Oratoriju, od
treh ostaneta dva. Ne smemo se čuditi: upamo na vse, toda eden zaradi bolezni,
drugi zaradi smrti, pa zopet zaradi staršev ali zaradi izgubljenega poklica se
izgubijo in tako v Družbi od treh postaneta dva duhovnika.«
Eden izmed poklicev, ki so bili izgubljeni za Družbo, ki pa ga ne moremo
imeti za izgubljenega v splošnem pomenu besede, je bil
don guanella
V teh naših
smo ga že večkrat srečali. Nazadnje smo ga pustili v
Trinitá pri Mondoviju kot ravnatelja tamkajšnje salezijanske hiše. Še preden so
se iztekle njegove triletne zaobljube, je dvomil o tem, ali naj ostane v Družbi ali
ne. Vedno ga je obvladovala misel, da bi ustanovil družbo škofijskega prava, ki

54 Pages 531-540

▲back to top


54.1 Page 531

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
531
bi pomagala najbolj zapuščenim bitjem človeške družbe. Dokler misel ni dobila
jasne podobe v njegovi glavi, je bil kot nekdo, ki plava med nebom in zemljo in
išče osebo, ki bi ga lahko razsvetlila, da bi ločil resnično od zmotnega, obenem
pa si je prizadeval za sveto življenje v Božji bližini. Toda sčasoma je postajal
notranji gon vedno močnejši in on ni skrival don Bosku svojega hrepenenja.
Prav po enem takih zaupnih pogovorov z blaženim mu je le ta pisal:
Dragi moj don Alojzij!
Če se boste dali voditi mislim, ki vam vsak dan prihajajo v glavo, boste le težko pre-
poznali Božjo voljo. Non in commotione Dominus [ni Boga v nemiru].
Kdor je vezan z zaobljubami, se mora odpovedati svetnim ciljem, ki niso v smislu
zaobljub, in to vedno po presoji predstojnika. Sicer začenjamo toliko družb, kolikor
je posameznikov, in obveznost zaobljub izgine in je celo v škodo.
Zato za zdaj ne mislite, ne pišite, ne govorite o vsem tem, dokler se ne bodo iztek-
le zaobljube. V tem času govorite s križanim Jezusom in ga prosite, da bi vam dal
spoznati tisto, kar vam bo v večjo tolažbo v trenutku smrti.
To je edini način, da ne bomo zašli s svoje poti in ne izkoristili milosti, ki nam jih je
Bog naklonil in ki jih ima veliko večje, pripravljene za nas.
Dragi don Alojzij, pomagajte mi reševati duše, Evropa in Amerika kličeta evangeljske
delavce. Ne zapustite me v boju, temveč se kot močan bojevnik borite do konca in si
tako zagotovite krono zmage.
Don Defendent Monti je v Nici. Je zelo zadovoljen. Komaj čaka, da bi odšel v Patago-
nijo. Želja se mu bo izpolnila.
Bog naj vas blagoslovi, vas in vse naše sobrate. Molite zame, ki ostajam vedno v J. K.
najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. junij 1878
Ko je don Bosko dobil v Rim povabilo, da bi poslal nekaj salezijancev v San-
to Domingo, je upal, da bo dobil v don Guanelli vodjo tega težkega misijona.
Zato mu je jasno ponudil:
Predragi don Alojzij!
Prejel sem vaše pismo z voščili za sv. Janeza in še drugo, v katerem mi poročate o
sobratih v Trinità.
Zahvaljujem se vam in vsem sobratom, ki so z vami. Zadovoljen sem. Spodbudite jih,
da bodo vztrajni v svojih sklepih in (voljni), da bi pomagali don Bosku pri neizmer-
nem delu, ki mu ga pošilja Božja previdnost.
V tej zvezi vam sporočam, da nam je sveti oče ukazal, da naj letos pošljem odpravo
misijonarjev v Santo Domingo, kjer naj bi prevzeli vodstvo malega in velikega seme-
nišča, stolne cerkve in univerze. Bi bili pripravljeni, dragi gospod Alojzij, priključiti se
tej odpravi in temu novemu delu? Jezik je španski.
Menim, da je to za vas previdnostna priložnost. Jaz molim in prosim, da bi tudi vi
molili v ta namen.

54.2 Page 532

▲back to top


532
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Sveti mož je bojeval trd boj; na eni strani zadosti jasen glas predstojnika
in v prsih drugi glas, še ne zadosti jasen, ki ni dopustil odlašanja. V svojih spo-
minih je zapisal: »To pismo mi je bilo in mi je še kot oster trn v srcu. Čutil sem
dolžnost, da se zavzamem za kako ustanovo v korist svoje škofije, a prav sedaj
sem čutil, da se moram vrniti.« Kaj mu je odgovoril Božji služabnik, ne vemo,
vemo pa, da mu je ponovno takole pisal:
Zvezki, o katerih govori pismo, vsebujejo delo, ki ga bomo na kratko opisali.
Msgr. Frapolla, škof v Foggi, ki je bil do leta 1860 v semenišču v Comu, iz škofije
don Guanelle, je umrl v Rimu med vatikanskim koncilom. Zapustil je več del,
med njimi prevod psalmov s filološkimi, zgodovinskimi, hermenevtičnimi in
leposlovnimi opombami, da bi tako pripravil popoln priročnik za duhovno živ-
ljenje. Sorodniki so prosili don Guanello, da bi rokopise pregledal in predlagal
don Bosku, da bi vse natisnili v oratorijski tiskarni. Don Bosko je vse natančno
pregledal. Menil je, da zaradi plehkosti časa, ki ni pripravljen za tako težko delo,
knjiga ne bi imela finančnega uspeha. Zato si na svojo veliko žalost ni upal na
lastno odgovornost dati v tisk knjigo, ki je tako zaman čakala založnika.
Don Guanella se je torej vrnil v Como, kjer je doživel zelo težka razoča-
ranja, dokler ga škof ni 1881 postavil na čelo Male hiše Božje previdnosti, po
smrti njenega ustanovitelja. Kar je potem sredi težkega nasprotovanja mogel
storiti, mu je pridobilo zelo pomembno mesto v cerkveni zgodovini. Sklenimo
te podatke z besedami, ki jih je 1891 pisal prvemu don Boskovemu nasledniku:
»Don Alojzij Guanella zagotavlja svojo neizmerno povezanost z don Boskom.
Gotovo ob slovesu ni trpel manj, kot trpi kdo, ki se je ločil od svojih staršev, ki
sta mu v kratkem presledku umrla drug za drugim v njegovih rokah.« Kaj naj mi

54.3 Page 533

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
533
rečemo k temu? Zdi se nam, da lahko omenimo dve stvari. Božja volja je v svoji
previdnosti odločila, da naj don Guanella opravi v don Boskovi šoli prvo preiz-
kušnjo redovnega življenja in krščanskega dobrodelnega apostolata, ki mu je
bilo oboje v veliko korist. Vendar našemu blaženemu ni naklonila izrednega
razsvetljenja, iz katerega bi mogel spoznati poslanstvo, v katero je klicala svo-
jega zvestega služabnika.
Punčica njegovega očesa pa so bile za don Boska nežne rastlinice, ki so na
slabotnem steblu nosile upanje Družbe. To so bili njegovi
kleriki
Hotel je, da so bili dobre volje, zdravi, ukaželjni in dobri. S svojo preprosto
navzočnostjo in besedo jih je razveseljeval bolj kot s čimer koli drugim. Na za-
četku maja je šel na obisk v Valsalice. Prejšnji večer pa se je z don Barberisom
dogovoril za nenapovedan obisk pri novincih: »Jutri jih privedi tja dol in me
obišči.« Magister novincev je storil tako in vse se je razvilo v pravo slovesnost.
Večina jih še nikdar ni videla Valsaliceja. Predvsem pa je bil tam don Bosko, ki
jih je sprejel. Z novinci je bil tudi med devetdnevnico k Brezmadežni na kosilu.
Kakšno veselje za te fante! Prebrali so mu nekaj pesmi. Zatem je govoril on, se
veselil in razveseljeval vse okoli sebe.
Novincem je leta 1878 pripravil prave počitnice, ki so jih telesno okrepile
in jim omogočile, da so se v tihoti pripravili na zaobljube. Ni si bilo mogoče
misliti boljšega kraja. Med nepremičninami, ki jih je zapustil baron Bianco, je
bila tudi njegova čudovita vila Sant'Anna pri Caselleju. Sem je don Bosko poslal
novince. Sredi meseca maja je hotel, da je don Barberis obiskal hišo, da bi vse
pravočasno pripravil. Vesel trop se je kraja polastil 5. julija, kakor hitro so se
končali izpiti. Spremljal jih je don Barberis, ki mu je don Bosko poslal naslednje
pisne nasvete za odnose s krajevnim dekanom.
Predragi don Barberis!
Če vas iz Caselleja nihče izrecno ne vabi za dušnopastirsko pomoč, ne hodite tja.
Če bi prišlo do tega, pozdravite, spoštljivo. Če bi kdo pokazal zanimanje1 za obisk
Sant'Anne, ga ljubeznivo sprejmite in mu vljudno povejte, da ga ne morete povabiti k
mizi, ker vam manjka vse potrebno za postrežbo, saj ste tam samo začasno.
Naj vas spremljata radost in krepost!
duh. Janez Bosko
Našli smo tudi pismo, ki ga je don Bosko pisal novincu po imenu Janez Kr-
stnik Fabrici, ki je moral, komaj dvajsetleten leta 1880 darovati svoje življenje.
Iz njegovih izrazov je razbrati, da so klerika mučile težke duševne stiske.
1 Gre za dušnopastirsko pomoč v župniji, kar pomeni, za župnika.

54.4 Page 534

▲back to top


534
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Dobri oče je obljubil, da jih bo obiskal. Pričakovali so ga kot mesijo. Po ka-
kih dvajsetih dneh pričakovanja jim je sporočil, da bi z njimi obhajal praznik
svete Ane. Prišel je na predvečer. S kakšnim navdušenjem so ga sprejeli ne samo
kleriki, temveč tudi bližnji župniki in civilna oblast! Na srečo je mili dež ohla-
dil ozračje in to je bil »balzam za don Boska«, pravi kronika. Zatohla turinska
vročina ga je popolnoma dušila, tako da ponoči ni mogel spati, podnevi pa so ga
bremenili neodložljivi posli. Bali so se, da bo moral leči v posteljo. Tudi dejstvo,
da ni šel nikdar iz hiše, je slabšalo položaj. Tistim, ki so mu prigovarjali, da naj
bi si vsaj malo odpočil, je govoril, da gre za stvari, ki jih ni mogoče odlašati. Izlet
v Sant'Anno in svežina, ki jo je tam dobil, sta ga poživila. Naslednjega dne je obi-
skal vilo, kmečko poslopje in posestvo. Po kosilu je na vrtu v senci z nekaterimi
župniki, pretorjem, notarjem in drugimi popil kavo in se z njimi prijetno pogo-
varjal. Dolgo so v Caselleju govorili o ljubeznivem načinu in družinskem duhu,
s katerim je znal ravnati z vsemi, ki jih je srečaval.
Z rožnovensko nedeljo so se začele preobleke klerikov. Tako sta v nede-
ljo na praznik Marijinega materinstva oblekla duhovniško obleko don Janez
Mellano in markiz Silvester Burlamacchi di Lucca. Starši poslednjega so bili pri
svetem obredu, pri katerem je imel don Bosko priložnostni govor. Naslednjo
nedeljo, na praznik očiščevanja Device Marije, sta bila preoblečena brata Karel
in Peter, sinova grofa Radicatija, talarja je blagoslovil don Rua. V tistih letih je
bilo veliko primerov, ko so se plemeniti fantje odločili za revno življenje v Ora-
toriju in vstopili v Družbo. Nemalo izmed njih je umrlo v zgodnji mladosti in
se jih spominjajo le nekateri najstarejši sobratje. Preveval jih je globok verski
duh, vendar je bila glavna privlačnost don Boskova oseba, čigar ljubeznivost jih
je tako prevzela, da so pozabili na razne materialne nevšečnosti, ki so takrat
delale življenje v oratoriju neprijetno.
O študiju ne bomo ponavljali stvari, ki smo jih povedali že drugje, vendar je
bilo v tem letu nekaj zanimivosti, ki utegnejo zanimati bralca. Leta 1878 je don
Bosko slovesno dovolil kleriku Alojziju Piscetti, dvema duhovnikoma in enemu
subdiakonu, da so doktorirali na papeški fakulteti turinskega semenišča, kajti
pred petimi leti so ukinili teološko fakulteto na kraljevi univerzi v Turinu.2
2 Preostali trije so bili don Paglia, don Mariggi in don Febbraro (Dodatek, št. 65).

54.5 Page 535

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
535
Uspeh je bil odličen za vse in zmagoslaven za prvega pripravnika, ki je bil zaradi
obvladovanja snovi in gotovega nastopa prav v nasprotju z majhnostjo njegove
postave.
Vsi štirje so se pripravljali v Oratoriju, vendar so v semenišču še naprej
menili, da kleriki v Oratoriju ne zaslužijo nikakršne pozornosti. Don Vacchina je
šel z nekaterimi drugimi kleriki na izpit iz prvega letnika bogoslovja; vsi so jih
poznali kot don Boskove klerike. Na izpitu se je spraševalcu približal rektor in
mu dovolj glasno šepnil na uho, da se je jasno slišalo: »Don Boskovim klerikom
se ne da višja ocena kot 13 ali 14 od 20.«
»Kako vendar?« je ta odvrnil vznemirjeno.
»To je naročilo, ki je prišlo iz kurije.«
Izpraševalec je začuden in presenečen sklonil glavo. Ocenjevanje je bilo za
vse zelo nizko. Treba je povedati, da so drugi kleriki od Cottolenga in Roko-
delčkov, za katere niso vedeli, od kod so, dobili odlične ocene. Pri branju ocen
je prišlo še do konca kazni. V glavni avli so stali razporejeni na desni in levi vsi
semeniščniki, medtem ko so don Boskovi kleriki stali nasproti katedru. Pristopi
kanonik Soldati, prebere ocene in potem reče: » Don Boskovi kleriki imajo tako
slabo znanje, da me je ocene enega izmed njih sram prebrati. Toda prav ta jim
je podkuril. Bil je Matej Grochow, prvi Poljak, ji je vstopil v Družbo. Ponižan na
tak način je šel s klerikom Vacchino v škofijsko pisarno in pod pretvezo, da ni
mogel pravočasno na izpite, prosil, da mu dodelijo dva sinodalna izpraševalca.
Za to potegavščino sta si oba klerika nakopala ukor predstojnikov v Orato-
riju. Lahko pa sta si mislila: kar je storjeno, je storjeno.
Da bomo videli, kako resno so kleriki v Oratoriju študirali, naj podamo še
naslednje pričevanje. Prejšnje leto, to je zadnje leto teološke fakultete na uni-
verzi, je bil teolog Banardi član izpraševalne komisije za doktorski izpit. Don
Bosko je prijavil štiri pripravnike, med katerimi je bil tudi don Jožef Bertello. Vsi
so se tako odlično odrezali, da je omenjeni profesor vzkliknil: »Da don Boskovi
kleriki ne študirajo? Bili so najboljši izmed vseh. To bom povedal tistim, ki jim
gre!« Povedal je msgr. Gastaldiju, don Bosku in don Belmonteju.
Naj tukaj navedemo neko don Boskovo misel. Medtem ko so don Boskovi
kleriki študirali, so tudi še poučevali. Res je, da jim je to delo jemalo precej časa,
toda don Bosko je bil prepričan, da bi se brez dela manj učili, medtem ko so v
časovni stiski dobro izkoristili vsak trenutek in so bili bolj uspešni kot drugi.3
To nam je povedal don Borio. Ta je, še klerik v Borgu San Martino, nekega dne
rekel don Bosku: »Toda, don Bosko, mi imamo toliko dela, da nam ostaja zelo
malo časa za študij.« Don Bosko je hitro in odločno odgovoril: »Prav to hočem.«
Vsi so onemeli, niti ga nihče ni upal vprašati, kaj pomenijo te besede. Don Bosko
3 Don Barberisova kronika, 19. februar 1876.

54.6 Page 536

▲back to top


536
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
je hotel, da bi študirali, medtem ko delajo, ne pa, da bi študirali zato, da bi štu-
dirali.
Kako zelo si je želel, da bi bili njegovi kleriki dobri, nam izpričuje osebno
doživetje že imenovanega don Vacchina. Poučeval je v prvem razredu v Oratori-
ju. Od časa do časa je dobival od doma denar, ki ga je ob nekaterih priložnostih
in praznikih delil med najbolj uboge dečke.
Nekega dne ga je grizla vest, zato se je spovedal, da je proti predpisom spra-
vil pri sebi denar. »In si še naprej hodil k svetemu obhajilu?«
»Oh, jaz ubogi revež!« je vzkliknil klerik. »Sem mogoče naredil bogoskrun-
stvo?«
»Ne pravim tega. Bil si v dobri veri. Storil si zato, da bi pomagal fantom, in
si imel dober namen. Zadosti … Zadosti … Se vidi, da si tudi ti dober don Boskov
sin.«
Zdi se, da je s tem hotel povedati: se vidi, da delaš tudi ti tako kakor jaz. S
temi besedami si je pomiril dušo in obenem popravil pogrešek.
Leta 1878 so umrli štirje kleriki z obljubami. Prvi je bil Štefan Omodei. Bil
je eden izmed tistih, ki so januarja zboleli za tifusom. V Oratorij je prišel leta
1876, potem ko je v Sondriu končal četrto gimnazijo. Napadlo ga je strašno do-
motožje, ki pa mu je v hipu prešlo, ko se je srečal z don Boskom, ki si ga je izbral
za spovednika. »Kraja, kjer bi se mogel izpopolnjevati kakor tu,« je pisal svoji
sestri, »še nisem nikdar videl. Don Bosko je, oh, če bi ga ti videla, pravi oče
vseh!« Nekaj dni pozneje je v Lanzu umrl klerik Janez Arata iz Ligurije. Njegovo
življenje je polno dogodkov, ki kažejo njegovo nenavadno krepost.
Nekoč je don Bosko zato, da bi ga videl, šel v Sampierdareno, kjer je kon-
čeval gimnazijo. Ko je zvedel za njegovo smrt, je pisal don Rui:4 »Zelo sem
občutil izgubo naših dragih sinov, zlasti še izrednega Arata.«
Druga dva sta umrla meseca julija. Cezar Peloso iz Chiavarija je prišel iz za-
voda v Lanzu. Tam se je dolgo pogovarjal z don Boskom o poklicu in je odšel iz
njegove sobe s trdnim sklepom, da bo postal salezijanec. Vse prizadevanje star-
šev, da bi ga odvrnili od tega, ni nič zaleglo. Ko je v tretjem letu klerikata zbolel,
je po nasvetu zdravnikov šel na domači zrak. Toda tukaj se je njegovo zdravje še
poslabšalo. Ko je don Bosko slišal za to, je poslal po Barberisa, ki ga je spodbu-
dil in mu podelil sveto popotnico. Zadnji je umrl Pavel Salvo (rešen), katerega
priimek je don Bosko uporabljal, da ga je dvigal iz duševnih pobitosti, saj so ga
verski dvomi in bojazen, da se bo pogubil, mučili tudi ponoči. Njegova največja
tolažba je bila bližina očeta njegove duše. Ta je poznal njegove tegobe in ga je
našel v trumi vseh, ki so stali okoli njega, ga milo pogledal, mu položil roko na
glavo in dejal: »Glejte ga tukaj, njega, ki je vedno Salvo! Tudi če dela grehe, je on
4 Je v zbirki
mestu.
. Torino 1885. Seveda ni na pravem

54.7 Page 537

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
537
na hudičevo jezo vedno Salvo. Zato se zavedaj, da si Salvo, Salvo za katero koli
ceno in boš Salvo za celo večnost.« Nihče ni razumel resničnega pomena te šale,
toda on je bil potolažen in je pozabljal na svoje bojazni. Želel je iti v Patagonijo.
Toda zbolel je in po nasvetu zdravnika so ga poslali v domači Garessio. Od tam
je pisal don Bosku 2. avgusta 1877: »Oratorij, vi don Bosko, vsi predstojniki in
sobratje so mi živo pred očmi in jih ne morem pozabiti.« Prebil je še kak mesec
v zavodu v Varazzeju in se nato vrnil domov, kjer je na predvečer praznika Kar-
melske Matere Božje umrl.
Iz tega leta imamo še nekaj novic, ki se tičejo sobratov pomočnikov in ki jih
moramo rešiti pozabe.
sobratje pomočniki
Don Boska je obdajalo lepo število mož, ki so se odločili, da bodo ostali ved-
no pri njem, vezani z redovnimi zaobljubami, in so mu bili tako vdani, da jih je
uporabljal tudi v najzaupnejših stvareh, ne da bi se mu bilo treba bati, da bi ga
razočarali. Eden najbolj vdanih je bil splošni oskrbnik Jožef Rossi. Iz naslednje
don Boskove izjave lahko vidimo, kako ga je cenil, mu popolnoma zaupal in mu
dajal polna pooblastila, skoraj kot don Rui.
Ker se mora gospod Jožef Rossi, generalni oskrbnik naših zavodov, odpraviti v Fran-
cijo in druge dežele zaradi nakupa zalog, navezovanja stikov in prodaje izdelkov
naših delavnic, ga spoštljivo priporočamo vsem našim prijateljem, dopisovalcem in
vsem, ki bodo imeli z njim opravka. Je pošten človek, ki mu popolnoma zaupamo in
ga zato pooblaščamo, da sklene kakršno koli pogodbo, ki se mu bo zdela umestna.
Če bi na svojih potovanjih potreboval denar, pooblaščamo katero koli denarno usta-
novo, zasebno ali javno, da dvigne vsoto do višine trideset tisoč frankov.
Take vsote, bodisi delne kakor v celoti, bomo priznali, kakor če bi bile izročene nam
osebno z vsemi zagotovili tako civilnih kakor trgovskih zakonov.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. julij 1878
Rossi se je, ne vemo iz kakih razlogov, potožil zaradi slabega vedenja ne-
kega trgovca. Stvari so se zaostrile tako daleč, da je bilo treba posredovati. Don
Bosko je menil, da je treba tistemu gospodu pisati sicer vljudno, vendar od-
ločno pismo. On osebno ga je napisal in mu ga dal v prepis. Lastnoročni spis
hranimo v našem arhivu. Takole pravi:
Velecenjeni gospod!
Nekateri posli, povezani z mojo službo, me obvezujejo, da bom nekaj dni odsoten, ne
da bi potrdil prejem vašega pisma z dne 17. tekočega meseca. Moram vam povedati,
da moja vzgoja ne dopušča prostaških izrazov in bom zato ukrepal, da rešim svojo
čast in čast ustanove, ki jo predstavljam, in onemogočim prizore, ki so se dogodili v
vaši pisarni meni in drugim iz naše hiše.

54.8 Page 538

▲back to top


538
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
En dogodek nam priča o veliki dobroti, ki jo je don Bosko izkazoval svojim
pomočnikom.
Kajetan Rizzaghi je v trenutku slabe volje zapustil Družbo, vendar miru ni
našel. Domotožje ga je pogosto privedlo do vrat hiše, ki jo je zapustil in kjer
je izgubil tudi svojo življenjsko srečo. Ker se je to pogosto ponavljalo, so mu
predstojniki dovolili opraviti duhovne vaje. Pridiga o izgubljenem sinu mu je
strla srce. Takoj je stekel naravnost k don Bosku, se mu vrgel k nogam in glasno
klical, tako da so ga slišali po celem zavodu: »Oh, oče, tudi jaz nisem več vreden,
da bi se imenoval vaš sin.«
Don Bosko ga je dvignil, prijel za roko, ga potolažil, popeljal k ravnatelju in
mu dejal: »Lepo ravnaj z njim. Veš, on je moj prijatelj.«
Pri teh besedah je Rizzaghi spet planil v jok in dejal: »Sedaj sem v nebesih.
Oh, če bi mogel oprati tisti madež!« Od tistega dne ob imenu don Bosko ni mo-
gel več zadržati solz. Ko je umiral, je blagroval trenutek svoje vrnitve.
Don Bosku je prišlo na ušesa, da drug pomočnik v Buenos Airesu, Barto-
lomej Scavini, ni prepričan o svojem poklicu. Zaskrbljen za njegovo usodo, mu
je pisal naslednje pismo: »Dragi moj Scavini! Slišal sem, da imaš skušnjave, da
bi zapustil salezijansko družbo. Ne delaj tega. Ti, ki si se z zaobljubami posve-
til Bogu, si salezijanski misijonar; ti, ki si prvi odšel v Ameriko, ti veliki don
Boskov zaupnik hočeš spet iti v svet, kjer je toliko nevarnosti za pogubo? Upam,
da ne boš storil te neumnosti.
Piši mi razloge, zaradi katerih si vznemirjen, in jaz ti bom svetoval kot do-
ber oče svojemu sinu, da boš srečen na tem in onem svetu.« Scavini je spet dobil
mir in vztrajal.
V San Nicolásu v Ameriki je februarja 1868 odšel v večnost pomočnik Karel
Barberis iz druge odprave misijonarjev. Sin bogatih poljedelcev je pri 21 letih iz
želje po redovni popolnosti postal salezijanec.
Preden bomo nadaljevali, se bomo malo pomudili pri razmišljanju, kako je
don Bosko vzgajal svoje osebje. Imamo priložnost, da se s tem resno seznani-
mo, ker imamo v našem arhivu listino, ki to vprašanje temeljito obdeluje. To je
edinstven primer in nadvse koristen, ker nam daje vpogled v duha in metode
blaženega, vendar jih ne smemo posploševati, kakor da bi se don Bosko vedno v
vseh primerih ravnal tako. To dragoceno poučevanje imamo ohranjeno v spisu

54.9 Page 539

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
539
zgodovina nekega klerika.
Klerik Bernard Vacchina, gojenec Oratorija, je oblekel duhovniško obleko
jeseni 1876. Don Bosko mu je dovolil, da so ga preoblekli v domači župniji, da
je razveselil mater in župnika, ali kakor je dejal on, da bi dal dober zgled. Novi
klerik je ostal še nekaj dni doma in nato šel na duhovne vaje v Lanzo, kjer je bil
navzoč pri preobleki štiridesetih svojih tovarišev. Po duhovnih vajah so ti nekaj
časa ostali v Lanzu, Vacchina pa so poslali v Oratorij, kjer je asistiral na novo
prišle fante, ki jih je bilo kakih sto sedemdeset. Gotovo ni slabo opravil svoje
naloge, ker so mu na začetku noviciata zaupali redno asistenco v prvem višjem
gimnazijskem razredu, tako je delil svoj dan na to asistenco in življenje v novi-
ciatu. Na tak način je prebil nekaj mesecev šolskega leta 1876–77, ko mu je don
Bosko nekega dne po spovedi dejal: »Počakaj malo. Mislil sem, da bi ti izročil
pouk v prvem nižjem gimnazijskem razredu. Kaj praviš k temu?«
»Oh, don Bosko!« je vzkliknil klerik, tresoč se po vsem telesu. »Jaz sem
samo v klerika preoblečen fant. Nisem sposoben. Verjemite mi!«
»Toda snov prvega razreda obvladaš?«
»To pa to.«
»Če jo znaš, potem jo moreš tudi poučevati. Poleg tega ti bom jaz sam po-
magal in ti svetoval, na koga se moraš obrniti. V svoji sobi ti bom povedal vse
drugo.«
Siromak je ves vročičen odšel od tam. V sobi mu je don Bosko dejal: »Mo-
ram vzeti pouk kleriku P., ker preveč klofuta in je prevelik prijatelj pensuma
[kaznovanja]. Pomisli, da daje za kazen tridesetkrat prepisati molitve. Kaj naj
storijo ubogi otroci? Vsakokrat, ko se boš znašel v zadregi, pridi k meni. Vsak
mesec mi prinesi popravljeno nalogo in delaj, kakor si videl, da so delali s te-
boj.«
Pri tedenski spovedi skoraj nikdar ni manjkal nasvet, kako naj se vede z
učenci, kako naj moli za svoje gojence, kako naj jim daje lep zgled predvsem v
cerkvi, kako naj jim pripoveduje spodbudne zglede, kako naj si oblikuje jasne
ideje; da naj ne govori preveč on sam, temveč naj stori, da bodo govorili oni;
da naj se zavzema za manj nadarjene; da naj jim priporoča, da naj se približajo
predstojnikom. Spodbujal ga je, da bi se trudil za zadoščenje svojih grehov, da
bi si nabiral zasluge, pa spet, da bi se vadil v ljubezni do bližnjega ali se varoval
skušnjav. Nekoč ga je vprašal: »Imaš red v razredu?« »Ne vedno,« je odvrnil oni.
»Glej,« mu je dejal don Bosko, »če hočeš, da te bodo ubogali in spoštovali, glej,
da te bodo imeli radi. Pa ne z božanjem, zlasti ne po obrazu in rokah.«
Njegovi dnevi niso potekali vsi enako mirno. Prišle so nadloge, dnevi nego-
tovosti, utrujenost zaradi nenehnega napora, saj je moral dvajset ur na teden
poučevati, popraviti vsak dan šestdeset nalog in veliko asistirati. Ko ni mogel
več, je šel k don Bosku, ta pa mu je govoril: »Vera! Omnia possum in eo, qui me

54.10 Page 540

▲back to top


540
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
confortat [Vse zmorem v njem, ki mi daje moč].« Te preproste besede, izgovor-
jene tako, kakor jih je znal izgovoriti samo on, so imele čudežen vpliv na pobito
dušo. Včasih je zjutraj ob vstajanju, ko se je spomnil šole, skočil iz postelje, divje
udaril po mizi in zakričal: »
Vse zmorem
v njem, ki mi daje moč!« Don Cipriano, ki je spal v podstrešni sobici blizu nje-
ga, ga je prvič, ko je tako razbesnelo udaril po mizi, vprašal, ali nori. »Malo mi
manjka,« je odvrnil, vendar se je kmalu pomiril.
Najpomembnejša, ki se je je sam naučil od svojih profesorjev, je bila goreč-
nost, s katero so skušali prepojiti srca svojih učencev. Hotel jih je posnemati.
Nekega dne je povedal učencem, da bi bilo zelo lepo in don Bosku po volji, če
bi jih vsak dan nekaj prejelo sveto obhajilo. Nobeden ni odpovedal. Tedaj je
navdušeni učitelj vzel lepo polo papirja, jo okrasil z risbami, razdelil učence v
sedem skupin in ves vesel tekel k don Bosku z željo, da bi odobril zamisel in jo
podpisal. Blaženi ga je ljubeznivo pogledal, pohvalil njegovo gorečo domisel-
nost za širjenje pogostega obhajila in dejal:
»Vendar jaz tega ne bom podpisal.«
»In zakaj ne, gospod don Bosko? Saj gre vendar za tako dobro stvar.«
»Lepa, odlična, vendar ne samodejna. Glej, če bi jaz to podpisal, bi si tvoji
učenci lahko mislili, da jim jaz ukazujem prejemanje obhajila. To pa ni naš na-
čin. Tudi ti ne smeš reči besede, če fant na določen dan ne bi pristopil k svetemu
obhajilu. Delati se moraš, kakor da nisi nič opazil. Spodbujati, spodbujati in nič
več.«
Nekega dne ga je poklical na videz brez vsakega razloga. Toda Vacchina je
zvedel zakaj: notranji prefekt se je pritožil zaradi njega. Blaženi je zato hotel na-
tančno poročilo o vsem, kar dela, in ga na koncu vprašal, ali so vsi predstojniki
zadovoljni z njim.
»Ne vsi,« je odgovoril. »Prefekt me je ozmerjal, ker sem karal glasbenike. Ti
si domišljajo, da so nekaj posebnega. Rekel mi je, da mi bo vzel pouk.«
»Moramo biti potrpežljivi,« je dejal don Bosko. »Tudi glasba je namenjena
vzgoji. Toda šolo, kdo ti jo je, dragi Vacchina, zaupal?«
»Vi, gospod don Bosko.«
»Prav. Kdor ti jo je dal, ti je ne bo vzel. Daj to vedeti tistim, ki jim to gre.
Kljub vsemu sem zadovoljen s teboj. Delaj še naprej, kar moreš, Bog pa bo storil
drugo.«
Šolsko leto se je začelo 15. oktobra in končalo 9. septembra. Učitelj prvega
nižjega razreda gimnazije se je veselil dobrega uspeha svojih učencev pri izpi-
tih in je utrujen upal, da se bo malo oddahnil v domačem kraju. »Don Bosko mi
bo gotovo dovolil,« si je mislil. »Vsi drugi novinci že od julija hodijo po gorah
okoli Lanza. Gotovo mi ne bo rekel ne.« S tem upanjem mu je izrazil svojo pro-
šnjo. Toda don Bosko mu ni dovolil. »Bodi miren,« mu je rekel, »bom jaz poskr-

55 Pages 541-550

▲back to top


55.1 Page 541

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
541
bel zate.« Po nekaj dneh ga je Vacchina prosil, naj bi ga pustil v Sampierdareno.
Tam bi videl morje. Don Bosko pa: »Ti boš imel počitnice z menoj.« Imeti poči-
tnice z don Boskom? Kaj pomeni to govorjenje? Dnevi so tekli, in kadar koli je
klerik zagledal don Boska, mu je hitel poljubit roko in ga značilno gledal. Pa nič,
čisto nič. Končno se je opogumil in ga vprašal:
»Gospod don Bosko, kdaj in kam bova šla na počitnice?«
»V nebesa. Ti ni všeč? Skupaj v nebesih.«
»Toda od sedaj do tedaj je še dosti časa.«
»Kdo ti more to zagotoviti?«
Revežu je zastala sapa in ni več pisnil.
Od konca šole do duhovnih vaj v Lanzu je bilo malo časa. Vacchina je zapro-
sil za večne zaobljube. Pri spovedi mu je don Bosko rekel:
»Ubožec, storil si, kar si mogel. Zadovoljen sem s teboj. Prihodnje leto ti
bomo dali prvi višji razred gimnazije. Pogum. Ti ni žal, da si ostal pri don Bo-
sku?«
»Ne. Toda čujte. Ko mi je prefekt zapretil, da mi bo vzel pouk, in me je tudi
don Barberis nadrl, sem si rekel: »Ta je pa dobra. Cel dan se trapaš kot nor,
potem te pa še zmerjajo! Končno pa si kos kruha lahko zaslužiš kjer koli. Toda
vedite, don Bosko, tega nisem rekel iz srca, kajti moje mesto je tukaj.«
»To rad verjamem. Naredil boš zaobljube; toda katere?«
»Menim, da je najbolje, da naredim večne.«
»Jaz ti jih rade volje dam. Toda ti veš, da nisem jaz sam, da so še drugi pred-
stojniki.«
»Torej bom naredil triletne. Na vsak način je moje mesto tukaj. S tem se nič
ne spremeni.«
Naredil je večne zaobljube. Nato je eno leto poučeval višji prvi razred gi-
mnazije, v katerem nam razrednice knjige kažejo celo vrsto odličnih fantov.
Mnogi izmed njih so zelo dvignili ugled Družbe. Toda stvari niso potekale tako
mirno kakor prejšnje leto, verjetno tudi zato, ker je bilo učencev več kot sto.
Na začetku je celo prišlo do upora. Eden izmed fantov bi moral iti v prvi nižji
razred, pa ni hotel. Predstojniki niso posegli. Učitelj ga je brez uspeha prosil, naj
uboga, nato se mu je približal, prijel za roko in ga nasilno potegnil iz klopi. Toda
porednež, ki je pred kratkim prišel v Oratorij, je dvignil roko, da bi ga udaril.
Tedaj ga je Vacchina zgrabil za ovratnik in ga vrgel iz razreda, rekoč: »Ne prideš
nazaj, dokler ne boš prosil odpuščanja!« Šolski svetnik ga je poslal nazaj v ra-
zred, toda učitelj ga je postavil pred vrata.
Prefekt ga je spet poslal v razred, a učitelj ga je zavrnil.
Tudi ravnatelj ga je poslal v razred. Toda učitelj je ostal pri svojem. Tedaj ga
je don Bosko poklical k sebi in ga vprašal: »Zakaj si se uprl predstojnikom? To
ni prav. Razumeš …«

55.2 Page 542

▲back to top


542
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
»Čujte, gospod don Bosko. Ta fant se je uprl in mi pretil pred vsem razre-
dom, ki je ostal osupel. Imam več kot sto učencev, s katerimi se ni šaliti, če ho-
čem, da mi bo uspelo. Predstojniki vedo, kaj se je zgodilo, in meni se ne zdi
krivično. Zakaj niso nič storili, da bi ubogal?«
»Toda ti si se ga z roko dotaknil in tisti, ki dvigne roko, nima prav.«
»Toda, če ne bi storil tega, ne bi šel ven. Jaz ne čutim nikakršnega sovraštva
proti njemu, celo rad ga imam. Toda on mora popraviti hudobijo, ki jo je storil,
in popraviti pohujšanje, ki ga je dal. Pri tako številnem razredu in pri fantih, ki
so celo starejši od mene, se ni mogoče šaliti.«
»Toda, če se bo moral opravičiti, ga ne boš ponižal?«
»Ne, gospod don Bosko. Želim, da pride. Žal mi je za vse, kar sem storil
predstojnikom.«
»Prav. Pošlji mi fanta.«
Ko je fant slišal don Boskova priporočila, je lepo ubogal. Bil je sprejet v ra-
zred in bil od tedaj pokorno vdan svojemu učitelju.
V šolskem letu 1878–79 so Vacchini določili drugi gimnazijski razred s sto
tridesetimi učenci, ki so bili kaj malo izbrani. S tistimi, ki so končali prvi nižji
razred, jih je bilo nekaj, ki razreda niso izdelali, in iz prvega višjega so bili samo
tisti, ki niso bili sposobni, da bi preskočili drugi razred, kot so temu tedaj na
splošno rekli. Razred je bil resno težaven. Po prvih tednih učitelj ni vedel, h
kateremu svetovalcu bi se zatekel. Nekega dne je po kosilu stopil k ravnatelju in
mu razložil svoje težave.
Toda ko je videl, da ta ni vzel resno njegovih težav, je izgubil potrpljenje in
začel dvigati glas. Don Bosko je od daleč opazoval in poslušal, vendar ni vedel,
za kaj gre. Glasno, da so ga mogli vsi razumeti, je rekel: »Kdo je tisti klerik, ki se
teko petelini?« Dva dni pozneje ga je poklical k sebi in mu rekel: »Predvčerajš-
njim si se petelinil pred ravnateljem. Kaj je novega?«
»Stvar je v tem, da ne morem izhajati v šoli. Imam sto trideset učencev, ki bi
jih moral razdeliti v oddelke, ker je razlika med njimi prevelika. Jaz se ubijam,
pa ničesar ne dosežem. To je nemogoča šola, to vidite tudi vi. Gospod ravnatelj
mi pravi, da naj potrpim. Potrpežljivost visoko cenim, toda tudi z vso potrpežlji-
vostjo tega sveta mi ne bo uspelo delati čudeže. Tu je treba kaj drugega.«
»Res je. V marsičem imaš prav. Bomo poskrbeli.« Čez nekaj dni so mu
odvzeli petindvajset najbolj nesposobnih. Nekaj so jih poslali domov, nekaj pa v
prvi razred gimnazije. »In kako gre sedaj tvoja šola?«
»Bolje.«
»Koliko jih še imaš?«
»Več kot sto.«
»Prav, ostalo jih je še zadosti, da se boš lahko zabaval. Toda ravnatelj ni
zadovoljen s teboj.«

55.3 Page 543

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
543
»Jaz nisem nič kriv. Želel sem, da bi jih precej odšlo, in so odšli. Toda kdo mi
jih je poslal, čeprav niso bili uspešni pri izpitih?«
Don Bosko ga je očetovsko poslušal in ni dejal besedice. Vacchina mu je
poln ljubezni poljubil roko, potem pa se je hotel spraviti z ravnateljem.
Tukaj bi lahko kdo vprašal: »In študij? In klerikovo zdravje?«
O študiju naj povemo tole. Za filozofijo je imel svojega zasebnega profe-
sorja, odvetnika Fortisa, ki ga že poznamo. Druge predmete je študiral sam in
v ta namen hodil k sobratom, ki so obvladali snov. Kljub temu se ga je od časa
do časa loteval obup. Nekoč si je dal duška nad don Boskom, ki mu je z veli-
ko dobrohotnostjo dejal: »Biti moramo potrpežljivi. Stori, kar moreš, drugo bo
naredil Bog. On te ne bo pustil na cedilu, če delaš zanj. Kdor ni za ravnatelja,
prefekta ali kaj drugega, bo pa zakristan in zasluženje bo enako. Sicer ti bo pa
pouk odprl glavo in ti omogočil napredovanje, boš videl.« Imel je prav. Vacchina
je moral tisto leto k vojakom; dodelili so ga k bersaljerom. Vendar ni izgubljal
časa in je pozneje bil zelo uspešen.
Za svoje zdravje klerik ni bil kaj dosti v skrbeh, bodisi ker je bil krepke te-
lesne zgradbe, bodisi zaradi čisto posebnega razloga. V gimnaziji je težko zbolel
in so ga predstojniki po zdravnikovem nasvetu hoteli poslati domov na okreva-
nje. On pa je stopil k don Bosku in dejal: »Predstojniki me hočejo poslati domov,
jaz pa nočem iti.«
»Ta je pa dobra! Nočeš iti? In zakaj?«
»Ker ste pred kratkim rekli, ker bo eden izmed nas umrl. Če bom to jaz,
hočem umreti tukaj, da boste vi pri meni.«
Don Bosko je stal na pragu svoje sobe. Kakor po navadi je pogledal fanta,
dvignil oči kvišku in dejal: »Le pojdi domov. Ti še ne boš umrl, temveč boš dol-
go živel.« Tako je tudi bilo. Kljub nekaj težkim boleznim don Bernard Vacchina
obhaja v Buenos Airesu svojo duhovniško obletnico.
In sedaj bomo z nekaj potrpljenja, ki bo pa poplačano s koristnim znanjem,
prelistali zajeten
zavoj pisem.
Veliko pisem iz leta je razporejenih po tem zvezku. Nekaj jih bomo delno
pojasnjene podali v Dodatku. Tukaj bomo vzeli v pretres druge po raznih sku-
pinah: laikom, tako gospodom kakor gospem, potem cerkvenim osebam in na
koncu salezijancem, bodisi preprostim sobratom ali pa ravnateljem in misijo-
narjem. Vsako skupino bomo časovno razporedili.

55.4 Page 544

▲back to top


544
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
1. GOSPEM
To je mati nekdanjega gojenca Karla, o katerem govori pismo. Bil je stenog-
raf v poslanski zbornici in na žalost dopisnik slabih časopisov.
Tolažilno pismo, pisano ob sliki
– Glej, človek, ki so jo krasile
cvetlice, nabrane na Oljski gori. Dne 8. marca je grofici umrl mož grof Federico,
previden z vsemi tolažili svete vere. Kot minister je podpisal zakon, s katerim so
izgnali jezuite in dame presvetega Srca. Toda pozneje se je kesal in je 1855 v se-
natu zavrnil zakon ministra Rattazzija proti redovnim združenjem. Obžaloval je
tisto svoje dejanje in priznal, da je klonil pod pritiskom ulice. Po prenosu senata
v Rim ni več sodeloval na zasedanju. Zadnja leta svojega življenja je prebil v
odkritosrčnem izpolnjevanju svojih verskih dolžnosti. Bil je znamenit pravnik,
napisal je veliko knjig in bil don Boskov prijatelj.
Bila je doma v Turinu. Takrat pa je bila na deželi v Villi Sterpone, Borgo Ajé
pri Moncalieriju.
Katoliškega branja

55.5 Page 545

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
545
Prilagam spomin na Pija IX.: košček talarja, ki ga je nosil. Ta sveti papež opravlja
čudežna dela. Upam, da bo med drugimi tudi milost, za katero prosite.
Lep pridelek želim vam, gospodu vitezu in mali dedinji. Bog naj vas vse blagoslovi.
Molite za tega reveža, ki je vedno v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Dan svete Ane 1878, Villa di S. Anna pri Caselleju
Tej zaslužni gospe je Božji služabnik od časa do časa poslal kako darilce z
nekaj besedami, ki jih je napisal na vizitko lastnoročno ali jih narekoval svojemu
tajniku. Tukaj navajamo tri lastnoročne vizitke: 1. »Duhovnik Janez Bosko. To
je trda hruška, ki pa jo bomo skuhali v svetem Božjem strahu. Smešna zadeva.
Vendar jo sprejmite za vašo gospodično.« 2. »Duhovnik Janez Bosko poklanja
gospe Fava Bertolotti nekaj grozdov.« 3. Za praznik Marije Pomočnice je gospa
želela lep prostorček, kjer bi mogla biti navzoča pri svetih obredih. Don Bosko
je zapisal na vizitko: »Za gospo Annetto Fava Duhovnik Janez Bosko priporoča
najboljši rezerviran prostor.«
Naslednje tri je narekoval tajniku: 1. »Duhovnik Janez Bosko si dovoljuje
vaši velezaslužni uglednosti pokloniti nekaj grozdov, ki so dozoreli na oknu nje-
gove sobe v senci svetišča Marije Pomočnice. Sprejmite jih kot znamenje globo-
ke hvaležnosti z željami za bogate nebeške darove.« 2. «Duhovnik Janez Bosko,
ki želi pokazati svojo hvaležnost vaši velezaslužni uglednosti, si dovoljuje pok-
loniti vam nekaj grozdov z željo za obilne nebeške darove.« 3. »Duhovnik Janez
Bosko prosi vašo uglednost, da bi sprejeli nekaj češenj z vrta Marije Pomočnice
z željami za obilo nebeških darov.«
4. GOSPE JOŽEFI MARIJI ARMELONGHI
Gospa je bila doma v Lugagnanu, verjetno teta salezijanskega duhovnika,
ki je nosil isto ime. Tukaj imamo zbrana glavna pravila za vodstvo duš, ki jih
mučijo dvomi.
Velespoštovana v J. K.!
Kar se tiče vaše vesti, vedite:
1. Ne skušajte nikdar obnavljati preteklih spovedi.
2. Misli, želje in vse drugo notranje naj ne bo nikdar predmet spovedi.
3. Spovedujte se samo dejanj in pogovorov, ki jih bo spovednik imel za grešne, in nič
drugega.
4. Slepa pokorščina spovedniku. Imejte mirno vest in molite zame, ki ostajam vedno
vaš v J. K. vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
5. GROFICI CALLORI
To pobožno plemkinjo je pogosto napadala melanholija in jo zelo obreme-
njevala. Spodbujale so jo novice o don Boskovih delih. Blaženi, ki je vedel za to,
si je jemal čas in ji pisal dolga pisma kot nobeni drugi gospe.

55.6 Page 546

▲back to top


546
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
rarios in messem suam
Rogemus Dominum messis, ut mittat ope-
Marijini sinovi
enajst tisoč
-
-

55.7 Page 547

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
547
ve družine. Bog naj vsem nakloni obilo svetosti in zdravja. Molite za tega revčka, ki
je v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
P. S.: Trenutno je v naših hišah 27 tisoč gojencev.
6. MARKIZI FASSATI
Tudi tukaj govori o dvajsetih hišah, ki so jih odprli v tekočem letu. Pozneje
bomo videli, kako jih šteje.
Velezaslužna gospa markiza!
Večkrat ste nam, ne da bi vas za to prosil, prišli na pomoč. Sedaj pa sem jaz tisti, ki
prosim v Gospodovem imenu, in prepričan sem, da mi boste pomagali, če vam bo
mogoče.
Nezadržen razvoj naše Družbe in nujne potrebe vere so nas prisilili, da smo odprli
veliko število domov, ki presegajo naše moči. V enem letu smo jih odprli dvajset. To
so misijoni v Ameriki, žetev, ki je dozorela v tamkajšnjih republikah, in sami divjaki,
odprava misijonarjev in ti, ki se pripravljajo na odhod, cerkev sv. Janeza Evangelista,
da bi ustavili prodor protestantov, ki so se nastanili v enem najbolj naseljenih prede-
lov tega mesta. Vse to nas je utrudilo in obložilo z dolgovi.
Če bi nam v svoji krščanski ljubezni mogli pomagati, bi bil to primeren čas. Vem, kaj
ste že naredili za nas in kaj ste storili za druge. Zato sem vam hvaležen za vse dobrote
in vam samo nakazujem naše potrebe v zaupanju v vašo dobroto v mejah, ki vam jih
bo navdihnil Gospod.
Zadovoljni bomo z vsem, kar boste storili, pa tudi za dobrote, ki ste nam jih že izkaza-
li. Vsak dan molimo za vas in za vaše drage, ki jih je Bog že poklical k sebi, zlasti pa,
da vas ohrani pri dobrem zdravju, vam nakloni dar vztrajanja v dobrem do konca in
večno plačilo v kraljestvu slave.
Priporočam vašim molitvam svojo ubogo dušo in imam čast, da se imenujem v Jezusu
Kristusu ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. oktober 1878
P. S.: Pismo vam pošiljam v Montemagno, kjer upam, da ga boste mogli prebrati v
večjem miru.
7. GOSPE TEREZI VALLAURI
Velika dobrotnica, sestra don Pietra, ki jo bralci že poznajo. Trpela je za
težko boleznijo, ki ji je 10. marca 1879 vzela življenje. V strašnih bolečinah ji
je Bog dal junaško potrpežljivost. Polna ljubezni je previdna žena, ko je pisala
oporoko, dala na stran vsoto denarja, ki jo je lastnoročno hotela izročiti don
Bosku za salezijanske ustanove in misijone.
Velespoštovana gospa Tereza!
Ko sem imel zadnjič priložnost, da sem vas videl, sem bil zelo žalosten, kajti videl sem,

55.8 Page 548

▲back to top


548
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
-
Ponovno govori o svojih bolnih očeh. Ozdravel bo februarja 1879 v Rimu na
način, ki ga mnogi imajo za čudežnega.
2. GOSPODOM
Ena izmed mnogih prošenj, ki jih je blaženi naslovil na ministra, da bi do-
bil odlikovanja za dobrotnike svojih ustanov. Tukaj prosi ministra Frančiška
Crispija za viteško odlikovanje za doktorja Albertottija, ki je od 1872 zastonj
zdravil v Oratoriju, kar je delal potem vse do konca svojega življenja. Prošnjo so
blagohotno sprejeli in mu dodelili viteški križec. Vendar je odlok ostal neizpol-
njen zaradi padca ministrstva.

55.9 Page 549

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
549
Kakor je razvidno iz priloženih listin, je več kot dvajset let popolnoma zastonj op-
ravljal svojo službo zlasti v korist ubogih in zapuščenih bolnikov.
Leta 1854, ko je kolera napadla kraje v Brandi in Bassiju, ni čakal niti trenutek in
je kljub vsem mogočim nevšečnostim pomagal obolelim. To je razvidno iz priloženih
potrdil.
Ko so ga 1871 prosili, daj bi se zavzel za bolnike v umobolnici v Turinu, je rade volje
privolil in imel zadoščenje v zaupanju vodstva bolnišnice, kakor je razvidno iz prilo-
žene izjave.
Medtem ko je deloval v umobolnici, je istočasno dajal znanje slušateljem na univerzi
v Turinu. Poleg tega je pomagal pri dobrodelnih ustanovah.
Pred šestimi leti se je z očetovsko zavzetostjo posvetil ubogim dečkom, ki jih je kakih
devetsto v hiši sv. Frančiška Saleškega v Turinu. Vse to dela popolnoma zastonj.
Da bi mu pokazali svojo hvaležnost, prosimo vašo ekscelenco, da bi mu podelili tako
odlikovanje, ki ga imate za primerno.
duh. Janez Bosko
Rim, 2. februar 1879
10. ISTEMU
Druga prošnja iste narave je v korist podjetnika Feliksu Faji.
Ker manjka datum, ne vemo, kdo je bil minister. Iz vsebine povzemamo, da
ni bilo pred letom 1877 niti pozneje kot 1878.
Ekscelenca!
Menim, da med zaslužne meščane naše družbe lahko prištevamo viteza Feleksa iz
Astija, sedaj bivajočega v Turinu, Via Cernaia 1.
V svojem delovnem življenju javnega podjetnika je ostal vedno pošten in delaven dr-
žavljan.
Bil je vodja odtočnih kanalov na Vercelijskem in upravnik tovarne v Turinu.
Z grofom Cavourjem je sodeloval v mnogih dobrodelnih ustanovah. Zavodu roko-
delčkov je dvakrat podaril 10.000 lir. Kot ravnatelj in inšpektor Tehniških šol S. Carlo
je s svojim denarjem kupil zemljišče, na katerem stoji sedaj šolsko poslopje.
Plačal je 10.000 lir v korist ubogih dečkov Oratorija sv. Frančiška Saleškega, ki so bili
dolžni te vsote.
Dne 19. januarja 1877 je bil odlikovan s križem sv. Silvestra.
Sedaj prosimo, da bi ga kot javnega dobrotnika odlikovali z redom sv. Mavricija, kar
bo v spodbudo za pomoč drugim javnim delom, ki se jim ne odreka.
Na priporočilo Božjega služabnika je gospod Faja prejel viteški križec. Da
bi proslavil ta dogodek, je odlikovanec pripravil veliko kosilo, na katerega je po-
vabil don Boska in nekaj salezijanskih duhovnikov, doktorja Fissoreja in druge.
Med pojedino je eden izmed navzočih dejal don Bosku: »V vaši cerkvi je nekaj,
kar ni prav.«
»Kaj bi to bilo?«
»Angeli so lepši od matere Božje Marije.« S tem je hotel povedati, da se

55.10 Page 550

▲back to top


550
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
angela na dveh zvonikih bleščita od zlata, Marijin kip na kupoli pa je bil črn, ker
je zaradi slabega vremena izginila plast zlata, ki ga je pokrivala. »Imate prav,«
je odvrnil don Bosko svojemu sogovorniku, »to je neprimernost, ki jo je treba
odpraviti.« Nato je dvignil glas in dejal vsem navzočim: »Poslušajte, gospodje,
opazko, ki mi je bila pravkar izrečena. Angeli so lepši kot Marija Pomočnica.
Treba je poskrbeti za spoštljivost, ki si jo Božja mati Marija zasluži. Obračam se
na vas, da bi mi pomagali ponovno pozlatiti Marijin kip.«
»Seveda, seveda!« so vsi vzkliknili.
»Prav, zato vam doktor Fissore, ki ste profesor anatomije, nalagam, da vsa-
kemu teh gospodov naložite izdatke za tisti del kipa, ki mu ga boste določili.
Tako malo izdatka za vsakega nikomur ne bo prizadelo težav.«
Doktor Fissore je sprejel naročilo in razdelil naloge: enemu glavo, druge-
mu roko, tretjemu polovico plašča, nekomu drugi del in tako naprej, da je vsak
dobil svoj del. Že so bile določene posamezne vsote, ko je blaženi, ki je do tedaj
samo molče odobraval, prekinil tišino: »In vi, gospod doktor, si niste dodelili ni-
česar?« Vsi so se na glas zasmejali. Nato je don Bosko nadaljeval: »Vam, gospod
doktor, želodec.« Doktor je sprejel.
Kakor smo že videli, je bilo v program za 24. maj 1877 že vneseno nazna-
nilo, da bi pozlatili kip. Nekaj darov je že prišlo, vendar je še veliko manjkalo.
Toda tistega dne je bilo vse urejeno in na praznik 1878 angela na zvonikih nista
bila več lepša od Matere Božje na kupoli.
-
-
memento

56 Pages 551-560

▲back to top


56.1 Page 551

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
551
Z vami sem istega mnenja, da je treba v tej vrsti bolezni veliko bolj računati na Božjo
pomoč kot na človeško spretnost. Molimo.
Tukaj veliko molimo zjutraj in zvečer pri oltarju Marije Pomočnice.
Prilagam košček talarja Pija IX. Kdo ve, ali ne bomo med čudežna dela tega papeža
mogli prišteti tudi ozdravitev vaše hčerke?!
Bog vas blagoslovi, gospod baron, vso vašo družino in še zlasti ubogo bolno redov-
nico.
Presveta Devica Salus infirmorum [Zdravje bolnikov] naj izprosi od svojega sina Je-
zusa milost, za katero prosimo.
Molite zame, ki ostajam vaš v J. K. ponižni služabnik.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. september 1878
13. GOSPODU ANTONU MASSARI
Bil je občinski tajnik v Bianzèju (Novara), ko je leta 1891 poslal to pismo in
dvoje drugih don Rui. V mladosti je bil semeniščnik. Don Bosko mu odgovarja
v zadevi vesti.
Predragi v J. K.!
Tvoja odkritosrčnost pri pisanju dokazuje tvojo dobro voljo in me vabi, da govorim
s teboj popolnoma odkritosrčno. Bog je velik, Bog je usmiljen. Dostikrat ne mislimo
nanj, toda on misli na nas, in ko bežimo od njega, nas udari po rami in nas ustavi ter
nam pomaga, da se vrnemo k njemu. Ali ni res? Zato hvalimo v vsem Boga in slavimo
njegove svete sklepe. Če ti bo tvoja bolezen dovolila, da boš mogel nadaljevati svoj
študij, bi bil za to, da bi šel vse do duhovništva. Če ti je ljubo od sveta odmaknjeno
življenje in bi hotel priti k meni, bi te rade volje sprejel med moje sinove.
Zato boš z molitvijo, delom, zatajevanjem in pogostim prejemanjem zakramentov
spovedi in obhajila zmagal sovražnika svoje duše. Drugih stvari ne morem pisati.
Zbogom, dragi, Bog naj te blagoslovi. Moli zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prija-
telj.
duh. Janez Bosko
Turin, 26. september 1878
14. ISTEMU
»Drugih stvari ne morem pisati na papir,« je zapisal don Bosko. Ko je klerik
prebral te besede, je pisal Božjemu služabniku, da če ima kaj sporočiti, bi prišel
v Turin. Don Bosko mu je odgovoril:
Predragi v J. K.!
Po dolgi odsotnosti sem komaj sedaj prišel v Turin. Če meniš, lahko prideš, da boš z
nami opravil celo ali del devetdnevnice k vsem svetnikom.
Pogovorila se bova in sklenila, kar se nama bo zdelo bolj v skladu z Božjo voljo. Bog
naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. vedno za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 17. oktober 1878

56.2 Page 552

▲back to top


552
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Massara je poletel v Turin, vendar je moral čakati tri dni, preden je lahko
govoril z don Boskom. Ko je zaslišal njegovo ime, se je vsega spomnil. »Nadvse
ljubeznivo me je sprejel,« piše, »bil z menoj tako dober, da sem bil do solz ga-
njen od notranjega zadovoljstva. Vedno se bom spominjal, kako sem stal pred
njim, ko je po večerji še sedel za mizo, kako mi je dejal, malo po tiho, da nisem
takoj razumel. Nato je vstal in hotel, da bi na njegovo mesto sedel jaz. Lahko
si mislite, da sem se, ko sem razumel, za kaj gre, opravičil in odbil ponudbo.
Pred don Caglierom, ki se je približal, je v šali rekel, da se bom ustavil zato, da
bi nadomestil don Bonettija pri
. Sprejel sem povabilo
in on mi je dodelil najlepšo prosto sobo ter mi dal spremljevalca (nekega Ale-
ksandra Mora iz Milana), ki naj bi me ohranjal v dobri volji. Nemogoče je opisati
zadovoljstvo, ki sem ga čutil v tem svetem kraju, potem ko sem toliko časa živel
v svetu.« Slabo zdravje mu ni dovolilo živeti v skupnem življenju. Nekaj zato,
nekaj pa tudi zaradi nasvetov nekega njegovega sorodnika se je vrnil v domači
kraj. Preden je odšel, se je šel poslovit od don Boska, ki je bil do njega prav tako
prijazen kot prej. Iz vsega njegovega vedenja pa je bilo razpoznati, da ni bil za-
dovoljen s fantovim odhodom. Don Bosko mu je ponudil nekaj zares ljubeznivih
možnosti, vendar jih ta ni hotel sprejeti. »V svojo nesrečo sem se začel kesati,«
nadaljuje Massara. Ko se je nekaj mesecev pozneje vrnil v Turin z namenom, da
bi sprejel don Boskove ponudbe, mi je rekel, da me ne more več sprejeti z istimi
pogoji. »Zapustil sem ga s solzami v očeh in mu od doma pisal naslednje pismo,
v katerem sem izrazil pripravljenost, da se vrnem pod katerim koli pogojem.«
Božji služabnik mu je takoj odgovoril:
-
-
»Bolni deček Du Bourg« je bil nečak barona Du Bourga, osebni tajnik grofa
Di Chamborda, ki je spremljal don Boska v Frohsdorf leta 1883. Ricci Des Ferres
in Du Bourg sta bila v svaštvu.

56.3 Page 553

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
553
Upam, da bo sveta Devica poslušala moje prošnje, kolikor bo to v večjo Božjo slavo in
v duhovno korist cele družine.
Naj obilo pride z nebes Božji blagoslov na vas, na vašo soprogo, na vso družino Fassa-
ti in na spoštovano družino De Maistre, medtem ko se z največjim spoštovanjem ime-
nujem vaš vdani služabnik.
duh. Janez Bosko
P. S.: Komaj še pišem.
Oratorij v S. Benignu Canavese, 3. oktober 1878
17. INŽENIRJU FRANČIŠKU BOCCI
Ta gospod iz Polloneja pri Bielli je imel v svoji službi eno izmed sester Jože-
fa Sandroneja, zunanjega preddelavca salezijanske tiskarne. Med njim in njego-
vo sestro je prišlo do nesoglasja zaradi denarnih zadev. Inženir je prosil blaže-
nega, da bi zastavil svojo besedo in poravnal spor. Pismo Božjega služabnika, ki
poroča o posredovanju, je lep primer previdnosti in krščanske ljubezni.
Najuglednejši gospod geometer Bocca!
Večkrat sem govoril z Jožefom Sandronejem in njegovo ženo. Na kratko vam bom po-
ročal o vsem, kar sem storil. Jožef nikakor ne taji ničesar, kar je sestra Marija storila
zanj. Zelo ji je hvaležen in bi bil pripravljen izdati zadnjo paro, če bi se znašla v stiski.
Če pa želi, da bi njena zadeva bila pisno potrjena, je pripravljen vse podpisati. Zato
zapišite Marijine želje in mi jih pošljite. Jožef je pripravljen podpisati. Oba pa sta mi
izrecno naročila, da naj prosim sestro, da bi vsakič, ko bi prišla v Turin, prišla k njima
na hrano in stanovanje. Če ji je mogoče kako dejanje ali kaka beseda v preteklosti v
spotiko, naj, prosim, vse pozabi. Onadva jo imata vedno za sestro in gospodarico hiše.
Nato sem se zanimal za finančno stanje in zdi se, da potek poslov govori Jožefu v prid,
seveda ob veliki varčnosti. Je na začetku svojega družabnega življenja. Oprema hiše,
najemnina, nosečnost njegove žene so stvari, ki so mu vedno pred očmi. Ker pa ima
dobro tedensko plačo in tudi žena služi, sta že poravnala vse obveznosti in varčujeta
za prihodnost.
To je, dragi gospod, povzetek mojega poizvedovanja. Vse je v vaših rokah, tako da
lahko s svojo preudarnostjo in krščansko ljubeznijo vse uredite.
Zelo me pa veseli, da mi je ta zadeva pomagala priti v stik z vami, ker sem že tolikok-
rat slišal o vas dobre novice.
Naredili bi mi veliko veselje, če bi me, ko boste prišli v Turinu, obiskali.
Oprostite moji grdi pisavi in sprejmite najboljše želje od vašega vdanega ponižnega
služabnika
duh. Janeza Boska.
Turin, 28. oktober 1878
18. VITEZU FRANČIŠKU MARIJA DE SIMONE
Iz Acrija (Cosenza) je gospod De Simone poslal don Bosku dar in ga prosil
za molitev za svojega bolnega brata.

56.4 Page 554

▲back to top


554
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
3. CERKVENIM OSEBAM
Ta gospod je pripadal duhovništvu v Brescii, doma pa je bil v Ghediji. Po-
zneje je prišel in ostal pri don Bosku. Bil je prvi ravnatelj hiše v Firencah in tudi
župnik. Umrl je v Firencah leta 1913.
Messis multa, Messis multa!
-
-
Benediktinec samostana sv. Pavla zunaj obzidja v Rimu. Rojen v Piacenzi 3.
aprila 1828, brat patra Dominika, jezuita, je bil od 1877 do 1895 arhivar vati-

56.5 Page 555

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
555
kanskega arhiva. Don Boska je spoznal nekaj pred 1878. Vedno se je udeleževal
njegovih konferenc v Rimu. Večkrat je bil tudi gost v Oratoriju in enkrat v Lan-
zu. Umrl je 19. januarja 1918.
Velečastiti in predragi v J. K.!
S hvaležnostjo sprejemam dar, ki mi ga pošiljate kot salezijanski sotrudnik. Zahvaljujem
se vam za dar, posebno pa še za dragoceno pismo, v katerem odobravate začeta dela.
Bog naj blagoslavlja vašo krščansko ljubezen in jo usposobi, da bo rodila bogate sa-
dove v čast in rast benediktinskega reda, ki je toliko stoletij in iz toliko razlogov
podpora svete Cerkve.
Zapomnite si, da si bodo salezijanski domovi šteli v veliko čast, če bodo mogli vam in
vašemu redu narediti kako uslugo.
Priporočam se dobroti vaših svetih molitev, medtem ko imam veliko čast, da se ime-
nujem vaše prečastite uglednosti najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Rim, 2. februar 1878
Tor de'Specchi, 36
21. MSGR. EDVARDU ROSAZU
Izvoljeni škof iz Aoste, kjer je bil prej kanonik. Sledil je msgr. Frideriku Ma-
scarettiju, ki se je odpovedal službi zaradi bolezni. Imenovan je bil v zadnjem
konzistoriju Pija IX. 31. decembra 1877. Zapustil je sloves spretnega in kre-
postnega prelata. Zelo rad je imel don Boska.
Predragi in velečastiti monsinjor!
Pred časom sem iz Turina in potem iz vašega pisma zvedel, da je veliki papež Pij IX.
očetovsko mislil na vas in vas je imenoval za škofa v Susi. Bil sem nemalo začuden,
ker vem, kako skromno mislite o sebi in kako boste morali zavzeti položaj nuovo
verbo et opere [v besedi in dejanju]. Toda takoj sem se zahvalil Gospodu, ker sem bil
in sem prepričan, da bo Cerkev pridobila velikega škofa po Božjem srcu in da boste
storili veliko dobrega škofiji v Susi.
Zelo me veseli in z vsem srcem vam dajem na voljo vse hiše naše Družbe za kakršno
koli uslugo, ki bi jo mogli izkazati vaši spoštovani osebi in škofiji, ki vam jo je izročila
Božja previdnost.
Nočem se vam vsiljevati kot učitelj, vendar menim, da boste kmalu imeli v rokah srca
vseh:
1. Če boste posebno skrbeli za bolnike, stare ljudi in otroke.
2. Če boste zelo počasi menjavali osebje, ki ga je postavil vaš predhodnik.
3. Storite, kar morete, da si boste pridobili spoštovanje in naklonjenost nekaterih, ki
zasedajo visoka mesta v škofiji, kajti ti menijo, da so jih prezrli, vašo uglednost pa
previsoko ocenili.
4. Ko boste zavzemali stroga stališča do kogar koli izmed duhovnikov, bodite zelo
previdni, in če le mogoče govorite s prizadetimi. Sicer pa menim, da se bova mogla
marca o vsem pogovoriti osebno.

56.6 Page 556

▲back to top


556
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Dekan v Varzu Novarese. V pismu je bila priložena podobica Marije Pomoč-
nice, ki je na hrbtni strani nosila naslednje posvetilo: »Gospod Stoppani župnik.
– Marija naj bo tebi in tvojim
župljanom življenje, varstvo v nevarnostih, krepčilo v smrti, radost v nebesih.
Janez Bosko, duhovnik.«
-
Messis multa, multa, multa, operarii pauci
-
si Dominus dederit.
Kaplan v Kraljevi Vinariji, nekdanji don Boskov sošolec. Pooblastilo, ki ga je
dobil
po kardinalu Oregli, ki se je tiste dni toliko trudil, da bi
dobil zanj avdienco pri Leonu XIII.
vocis oraculo
Vivae
5 Prim. zgoraj, str. 315, op. 15.

56.7 Page 557

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
557
Istemu je pisal tudi ta lakonski listek za neko drugo pooblastilo:
»Predragi. Telegram. Nadaljuj blagoslavljanje svetinjic itn., kakor ti drago. Na svide-
nje v Turinu. Živi srečno in moli zame, ki ti ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 14. marec 1878«
24. DON GREGORJU PALMIERIJU
Don Palmieri je v vatikanskem arhivu našel več pisem sv. Frančiška Saleške-
ga apostolskemu nunciju v Turinu, pisanih v italijanskem jeziku. Prepisal jih je
in prepise poslal don Bosku, da bi jih objavil. Msgr. Rosi je delal težave zaradi ce-
lotne objave in predlagal delne izpustitve. Don Palmieri jih je potem izročil msgr.
Mermillodu. Sedaj so jih v celoti objavili pri gospodu Andreju Peratéju iz École de
France v Rimu skupaj s štirimi drugimi svetnikovimi pismi v francoskem jeziku,
tudi te je don Palmieri našel pri grofu msgr. Morandiju v Piacenzi.6 Prepis in od-
lomki se hranijo v knjižnici San Paolo med rokopisi don Palmierija.
Predragi don Gregorij Palmieri!
Z resničnim veseljem sem prejel vaša pisma. Iz vsega srca se vam zahvaljujem.
Zadeva s pismi sv. Frančiška Saleškega se je končala takole: Msgr. Rosi jih je prebral
in menil, da ne le da ne povedo nič pomembnega, temveč svetnik sam ne bi želel, da
se objavijo, ker so zasebna in namenjena zasebnikom.
Ponovno sem mu pisal in zato, ker ljudje tako radi prebirajo pisma tega svetnika, že-
lel, da bi jih objavil, vendar sem pripravljen ukloniti se njegovi previdnosti. Odgovora
še nisem dobil. Pismo msgr. Rosija je bilo polno ljubeznivosti.
Upam, da ste zdravi, zato prosim Boga, da bi vam ohranil zdravje veliko let. Prosim
vas, da bi v mojem imenu pozdravili gospoda opata in njegove sobrate, ki so bili pre-
teklo zimo tako zelo pozorni do mene.
Prosil bi vas za majhno uslugo: Povejte gospodu opatu in njegovim redovnikom, da
naj uporabijo naše domove, če bi se znašli v naših krajih. To ponujam tudi vam. Če bi
mogli priti k nam in pri nas prebiti kak teden, bi mi naredili veliko veselje. Menim, da
bi koristilo tudi vašemu zdravju.
Moj tajnik vas lepo pozdravlja in jaz prosim Gospoda, da bi vas osrečil. Priporočam se
dobroti vaših molitev, medtem ko se izpovedujem v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 2. julij 1878
S kakšnim navdušenjem je vabil don Bosko njega in njegove sobrate v Ora-
torij! Obiski redovnikov in škofijskih duhovnikov so bili zelo pogosti. Obisko-
valci niso naleteli na nikakršne udobnosti, ki jim pravimo komfort, pa je vendar
6 André Peraté, La mission de Francois de Saies dans le Chablais [Misijon Frančiška Saleškega na
Šableškem]. Neobjavljeni dokumenti iz vatikanskega arhiva. Izvlečki iz »Melanges« d'Archéologie
et d'histoire de l'École française de Rome, tome VI, Rome, Impr. Cuggioni, 1886.

56.8 Page 558

▲back to top


558
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
zelo zanimivo ugotavljati vtise, ki so jih dobili. Poleti 1877 je bil v Oratoriju
nekaj dni kurat stolnice v Vemtimigli in dva njegova prijatelja duhovnika, nakar
je kurat pisal blaženemu:7 »Ne morem vam izraziti zadovoljstva nad dobro-
to srca, ki sem jih občutil med svojim bivanjem v tem zemeljskem paradižu,
kjer je mogoče dihati tako zaželen popoln mir tesnega bratovskega sožitja, kjer
se angelska vedrina bere s čel in se vidi mila čistost v očeh tistih srečnih pre-
bivalcev.« Odvetnik don Konstantin Leonori, ki je blaženega obiskal v jeseni
1878, se mu je zahvaljeval in pisal:8 »Po resnici povedano sem odšel iz Turina
z željo, da bi se vrnil, in če bo Bog dopustil, bom to tudi storil. Ljubeznivost in
prisrčnost, s katerima ste me obdali vi in vodstvo zavoda, sta mi ostali vtisnjeni
globoko v spomin in prav zato, ker sta bili tako pristni, me bosta pripravili, da
se bom spet vrnil.« Pater Pij, dominikanec, tajnik Sveta kongregacije za indeks,
je iz istega razloga takole pisal:9 »Ponovno se iz vsega srca zahvaljujem za to-
liko ljubeznivost, ki ste mi jo izkazali v Turinu in Lanzu. Ohranjam vse v blagem
in prijetnem spominu.«
Rektor škofijskega semenišča v Veroni. V pismu je bila podobica Marije Po-
močnice z don Boskovim pripisom: »Don Frančišku, duhovniku.
– Marija naj bo tebi in tvojim pomoč v življenju,
okrepitev v nevarnostih, tolažba v smrti, radost v nebesih. Amen. Janez Bosko
duhovnik.«
-
Duhovnik v Mondovìju, nekdanji gojenec Oratorija, ki je postal filipinec.»To-
variši iz Francije, Španije in Amerike« so bili nekdanji gojenci, ki so šli v te deže-
le v upanju na boljše življenje.
7 Pismo, Ventimiglia, 28. avgust 1877.
8 Pismo don Bosku, Rim, oktober 1878.
9 Pismo don Bosku, Rim, 11. december 1878.

56.9 Page 559

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
559
Dragi moj don Garelli!
Če nočeš postati salezijanec ali misijonar, priporočam, da si izbereš župnijo, ki ti uga-
ja, izmed štirih predlaganih.
Priporočam ti, da moliš za svoje tovariše v Franciji, Španiji in Ameriki. Pričakujem
tvoj obisk v spremstvu tvoje matere. Bog naj te blagoslovi.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. avgust 1878
27. DON PAVLU TARONIJU
Don Bosko odgovarja na pismo z dne 1. oktobra, v katerem don Taroni, ki
je poslal don Bosku miloščino za maše, govori o svojem obisku pri don Brettu
v Lugu in Faenzi in o nekem svojem semeniščniku, ki bi rad postal salezijanec.
»Fant bi rad vedel dve stvari, je pisal don Taroni, kolika bi bila mesečnina, če bi
prišel tja, in v kateri razred bi ga dali, ker je star 17 let in ima, kakor je prepri-
čan, trden poklic. Je že v retoriki (bister in delavoljen fant) in bi rad vstopil v
razred, kjer so že oblečeni za klerike. Pomagajte nam tako z molitvijo kakor z
dobrim nasvetom. Blaženi je odgovoril:
Predragi v N.G.J.K.!
Na kratko. Prejel sem pismo z 10 franki. Maše bom opravil jaz pri oltarju Marije Po-
močnice. Naši dečki bodo molili in darovali sveta obhajila. Molil bom tudi za svetega
duhovnika, ki je zbolel v semenišču, kakor mi je sporočil don Bretto.10 Klerik, ki želi
postati salezijanec, bi bil prištet k našim klerikom s talarjem. Glavni pogoj je, da pri-
de. Drugo bomo uredili. In kdaj boste vi dokončno prišli k nam?
Prejmite relikvijo Pija IX. Sprejmite pozdrave svojih bratov salezijancev. Želje za
S.S.S.11 vašim semeniščnikom. Priporočite me njihovim molitvam. Naj molijo za tega
reveža, ki ostaja vedno najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 4. oktober 1878
To je bil klerik Henrik Foschini. Njegov poklic je izviral iz Branja. Nekega
dne meseca maja 1876 zaradi slabega počutja ni šel na sprehod. Ostal je doma
in začel brati igro Poklic sv. Alojzija Gonzage. Iskra je zažarela. Ko je potem bral
svetnikov življenjepis v Preskrbljenem mladeniču, je bilo vse sklenjeno. Leta
1877 se je njegov duhovni voditelj don Taroni odpravil v Turin na praznik Ma-
rije Pomočnice. Don Bosko mu je ob slovesu povedal naslednje: »Molil bom za
vaše semeniščnike, da bi postali vsi sveti; in kakršen naj postane salezijanec,
če je taka Božja volja. Malo pozneje sta na poti iz Rima šla skozi Faenzo don
Barberis in don Lazzero. Ob tej priložnosti so sklenili zvezo med tistimi kle-
10 Don Janez Spada, župnik pri San Potitu. Med duhovnimi vajami je težko zbolel, vendar je pozneje
ozdravel.
11 Sanità, Sapienza, Santità (svetost, modrost, zdravje).

56.10 Page 560

▲back to top


560
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
riki in don Boskovimi sinovi, semeniščniki so se vsi vpisali v nadbratovščino
Marije Pomočnice. Foschinijeva družina se je upirala, toda don Boskovo pismo
staršem je izprosilo privolitev. Njihov sin je vstopil v Oratorij 13. novembra kot
predhodnik lepe vrste semeniščnikov iz Faenze, ki so vstopili v salezijansko
družbo. Gospod ga je poklical k sebi v zavodu v Lucci, ko je bil komaj eno leto
duhovnik. Don Boskov stavek don Taroniju »kdaj boste prišli dokončno k nam«
je samo izraz velike naklonjenosti in spoštovanja. Vse kaj drugega mu je pove-
dal v osebnem razgovoru.12
12 Prim. zgoraj, str. 271.

57 Pages 561-570

▲back to top


57.1 Page 561

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
561
30. ŽUPNIKU V FORLÌJU
Predragi gospod!
Prejel sem vaše ljubeznivo pismo s priloženimi 18 franki. Najlepša hvala. Bog naj
vam povrne. To je mana, ki pada z nebes, da blaži naše tegobe. Bodite mirni. Ne go-
vorite, da boste zapustili župnijo. Je veliko dela? Umrl bom na polju dela sicut bonus
miles Christi – kakor dober Kristusov vojak. Nič ne zmorem? Omnia possum in eo
qui me confortat – Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. Je pot postlana s trnjem? Iz
trnja, ki se bo spremenilo v cvetlice, bodo angeli spletli venec nebeške slave. So časi
težki? Vedno so bili taki, toda Bog ni nikdar odrekel svoje pomoči. Christus heri et
hodie – Kristus včeraj in danes. Hočete nasvet? Ta se glasi: Skrbite zlasti za otroke,
za ostarele in bolnike. Tako boste postali gospodar vseh src.
Sicer pa se bova o vsem pomenila, ko boste prišli na obisk.
duh. Janez Bosko
Turin, 25. oktober 1878
4. SOBRATOM SALEZIJANCEM
31. GROFU CAYSU
Iz tega pisma smo že povzeli dobršen del besedila, ki ga tukaj ne bomo
ponovno podajali.13
Dragi moj gospod grof!
Če bi vsakokrat, ko mislim na vas, tudi prišel k vam na obisk, bi bila to nenehna mot-
nja. Pa kljub temu naj bo za vse to tole pismo.
Zahvaljujem se vam za novice o zgledni smrti grofa Biraga. Naj bo zahvaljen Gospod
in trenutek, ko je vaša uglednost bila na obisku in mu govorila o meni. Molil sem in še
bom molil za večni počitek njegove duše.
Novi kralj si bo privzel ime Umberto I. in ne Umberto IV.14 Kdo ve, zakaj? Gospod
baron Bianco to ve in to je pomembno. Če boste kaj obiskali tega dragega prijatelja,
ga lepo pozdravite in mu recite, da močno potrebujem molitev.
Za vaše ravnanje vam povem, da naše stvari lepo napredujejo, kakor si bolje ne bi
mogli želeti. Upam, da je tudi naš nadškof zelo zadovoljen. Nadrobnosti vam bom
povedal osebno. Gotovo boste prišli skupaj z grofom Alojzijem in njegovo družino;
pozdravite jih v mojem imenu.
Pozdravite tudi naše goste pri mizi, zlasti odvetnika Fossija in don Barberisa, za ka-
terega pravijo, da je bolehen. Skušajte pomagati don Bonettiju pri njegovem tisku, s
katerim ima veliko dela.
Bog naj nas vse blagoslovi in molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 12. 78
P. S.: Za vašo ordinacijo bo vse poskrbljeno o pravem času.
13 Prim. zgoraj, str. 310.
14 Umberto Biancamano (1003–1056), praded savojske hiše. Umberto II. (1092–1105), imenovan
Rinforzato [Okrepljeni]. Umberto III. (1157–1188), blaženi.

57.2 Page 562

▲back to top


562
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Da bomo razumeli malo nerazumljive besede glede barona Bianca, bomo
prepisali nekaj vrstic iz
don Lemoyna15 in dodali nekaj
z roko pisanih opomb istega pisatelja: »Baron Bianco di Barbania, kakor vsi
plemeniti Piemontčani vdan kraljevski hiši, je dejal nam, ki pišemo, leta 1875:
– Imel sem v roki pismo, ki ga je don Bosko pisal kralju. Z lastnimi očmi sem
bral:
[kralju kratko življenje] in od tistega trenutka sem bil ved-
no pozoren na vse, kar se je dogajalo. Ko so odstopili Franciji Savojo, zibelko
in slavo naše kraljevske rodovine, ko je bil Viktor Emanuel imenovan za kralja
Italije in so prekinili stara izročila, sem dejal: Napoved se je uresničila, Viktor ni
več savojski kralj. Savojski kralj je umrl. – Sicer pa upoštevajmo ves pomen don
Boskove besede. Kralj Viktor Emanuel je umrl v cvetu svojih moških let (star
57 let in 10 mesecev; bil je rojen v Turinu 14. marca 1820). Ubogi
ki je umrl od morilčeve roke, je s svojim imenom prekinil dotlej neprekinjeni
kronološki tek stare kraljevske hiše.
Don Bosko nakazuje, da je s tem, ko so imenovali Umberta I. namesto IV.,16
prekinjeno izročilo kraljevske rodovine.
Leta 1872 je v Lanzu slišal don Boskovo pridigo o redovnem uboštvu.
Opustil je lekarno, ki jo je imel v Peveragnu, in prišel v Oratorij z namenom, da
bi delal v kakem uradu ali v bolniški sobi. Don Bosko je premagal njegov odpor
in postal je duhovnik. Posvečen je bil septembra 1877, v starosti 43 let. Živel je
v skromni tihoti do 1914, skoraj vedno z don Ruo.
15 MB VI, str. 325–256 [BiS VI, str. 210].
16 Viktorja Imbrianija – ne smemo ga zamenjati s poslancem Matejem Renatom – je januarja 1879
iz Pomigliana d'Arco kraljici Margheriti posvetil odo, v kateri je rečeno:
Imenuje se prvi in ne četrti Umberto! / Naj ne zavrača očetnih dinastijskih zgledov / izročil. Naj
ne dovoli zmage hudobnim, / ki zavračajo vsako dedno pravico.
17 Verjetno je bil Lago frančiškanski tretjerednik.

57.3 Page 563

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
563
33. DON JANEZU BONETTIJU
Urejal je Salezijanski vestnik. Kot bojevitega značaja je v svojih spisih rad
polemiziral. Don Bosko namiguje zlasti na članek z naslovom: Salezijanska
družba in cerkveni poklici, ki je bil objavljen v februarski številki. Članek o Piju
IX., ki ga je don Bosku poslal v izvirniku in krtačnem odtisu, je izšel v marčni
številki, kjer lahko beremo tudi poročilo o rimski konferenci sotrudnikom.
Predragi don Bonetti!
Končaj bojevanje in piši besede miru, kakor sem ti že tolikokrat priporočal. Prebral
sem samo lepi članek o Piju IX. Poskrbi, da ne bo protislovij. Uredi snov rimske kon-
ference. Napisal si, da je iz naših hiš prišlo 600 duhovnikov, v resnici pa jih je bilo
štirikrat več. Ko je don Francesia hodil v peti razred gimnazije, jih je od 84 stopilo 80
v klerikat. Na splošno je bolje ne govoriti o teh številkah, da ne bi dražili cerkvene in
civilne občutljivosti. Nikdar ne pozabimo, da smo sub hostili potestate [pod sovra-
žno oblastjo].
Pišeš cel zvezek,18 ne da bi kaj povedal o svojem zdravju. Priporočam ti, da bodi po-
zoren, kot bi bil pozoren do don Boska.
Reci tistim, ki se jih tiče, da te dni vse stoji.19 V soboto grem v Magliano. Prihodnji
teden bom pozdravil novega papeža in potem bom obiskal naše hiše.
Nujno potrebno je, da Ghione in Ghiglione postaneta zares dobra.
Pazi na zdravje don Barberisa. Ti pa bodi priden, če hočeš biti zdrav.
Bog naj nas vse blagoslovi in moli za tvojega prijatelja v J. K.
duh. Janez Bosko
Rim, 14. februar 1878
P. S.: Zapomni si, da ne pošiljajte Salezijanskega vestnika grofici Veroniki Macchi,20
če je mogoče že v naslovniku.
34. DON JANEZU BRANDI
Bil je katehet rokodelcev v Oratoriju. O njem bomo govorili, ko bo prišla na
vrsto Španija.
Dragi moj Branda!
Čeprav imam malo časa, ne morem odlašati, da ti ne bi odgovoril na pisma, ki so
mi pripravila veliko veselja, in se ti zahvaliti za obhajila, ki ste jih darovali zame in
potrebe svete Cerkve.
Upam, da bom jutri navzoč pri kronanju svetega očeta.
V torek bom sprejet v posebni avdienci in bom daroval venec obhajil, ki so ga spletli
naši rokodelci.
Povej jim, da sem zelo zadovoljen z njihovim obnašanjem in da jim bom takoj, ko
18 Zelo dolgo pismo.
19 V Rimu so se ustavili vsi posli.
20 Mati majordoma.

57.4 Page 564

▲back to top


564
Fiat, fiat.
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Krščanska hčerka
L'Unità Cattolica
-
-
21
-
Dedit mihi frontem duriorem etc.
Krščanska hčerka, preskrbljena za izpolnjevanje svojih krščanskih dolž-
nosti –
je pri-
redba
za žensko mladino. Dne 23. marca so o knjigi
pohvalno pisali v rimskem štirinajstdnevniku
. Tudi
Cattolica 24. marca je delo pohvalila z besedami: »Duhovnik Janez Bosko je v
svoji velikanski želji, da bi moralno koristil mladini, potem ko je za fante pripra-
21 Članek je bil objavljen v aprilski številki

57.5 Page 565

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
565
vil molitvenik s pobožnimi vajami, ki je med vsemi tovrstnimi knjigami najbolj
razširjen v Italiji, hotel tudi dekletom ponuditi vodič v pobožnih vajah.«
Naslov prefekt klera se je prvič pojavil 1878 z imenom don Bonettija in je
naveden takoj za magistrom novincev in drugimi člani vrhovnega kapitlja, ven-
dar s presledkom, ki zaznamuje razliko. Ker je svetišče vedno bolj pridobivalo
pomen, preprost naslov prefekt zakristije ni več zadostoval, čeprav je še naprej
obstajal. Treba je bilo postaviti tudi osebo z avtoriteto, ki bi mogla ukazovati
tudi duhovnikom. Po izvolitvi don Bonettija za člana vrhovnega kapitlja je ta
služba prenehala.
Svetopisemski napis22 je bil verjetno kot okras postavljen ob mrtvaškem
odru pri posmrtnih slovesnostih v Turinu za Pija IX., »ki mu je ugajalo naspro-
tovati mogočnim«, pravi De Cesare,23 ki se ni bal nasprotovati nasilnežem, bi
rekli mi. Tako se je npr. do zadnjega upiral ruskemu carju zaradi zatiranja Po-
ljakov in pruskemu železnemu kanclerju zaradi preganjanja vernikov.24 Da so
politični časopisi videli v tem namig na položaj v Italiji, se ne sme nikomur zdeti
čudno.
Z avdienco pri papežu ni bilo nič. Tukaj bomo dopolnili pripoved trinajste-
ga poglavja z navedbo pisem, ki jih je don Berto pisal don Rui. V torek 5. marca
je kardinal Oreglia, ki je šel v avdienco k svetemu očetu, pripeljal s seboj don
Boska. Proti poldnevu se je ta s tajnikom pridružil skupini gospodov, ki so stali
razporejeni pred bivališčem državnega tajnika, ko je Leon XIII. stopil iz bivališ-
ča Pija IX. Ko je prišel do don Boska, je dejal: – Vi ste v Rimu?
– Ne, svetost, sem v Turinu, sedaj sem pa tukaj in bi rad z vami trenutek
zasebno govoril.
– Prav, pridite danes zvečer po Ave Mariji.
Proti šesti uri popoldne je bil don Bosko v predsobi. Toda msgr. Cataldi, ki
22 Ez, 3,8: Ecce dedi faciem tuam valentiorem faciebus eorum et frontem tuam duriorem frontibus
eorum – Glej, naredim tvoje obličje tako trdo, kakor njih obličje, in tvoje čelo tako trdo, kakor
njihovo čelo. Bog obljubi preroku pogum, da bo vrgel v obraz nesramnežem njihove grdobije.
23 N. m., str. 47.
24 Msgr. Karel Nocella je v svojem nagovoru Svetemu kolegiju pro pontifice defuncto [za umrlega
papeža] dvakrat omenil neustrašeno odločenost papeža pred sovražniki Cerkve. Proti sredini
govora je dejal: Cum autem tot nefariis ausibus Ecclesiae. et Apostolicae Sedis iura violata et con-
culcata fuere, frontem impavidam praeferens Apostolicam vocem extulit, hostibus sacerdotalis ani-
mi robore obstilit, vexatis quod potuit praesidium attulit, pro Christi hereditate tuenda sanguinem
etiam profundere paratus fuit. – Ko so bile pri toliko nesramnih početjih kršene pravice Cerkve
in Apostolskega sedeža, je dvignil neustrašeno čelo, dal slišati apostolski glas, se zoperstavil sov-
ražnikom duhovništva, zatiranim ponudil podporo in bil v obrambo Kristusove dediščine tudi
pripravljen preliti svojo kri. In malo naprej: Nemo non suspexit firmam illam fiduciam qua niteba-
tur in Deo, ex qua ea constantia et fortitudo invicta manabat, qua frangi flectique nescius restitit
semper Ecclesiae oppugnatoribus ac iniquas eorum spes labefactavit. – Nihče ni dvomil o trdnem
zaupanju, ki se je opiralo na Boga, od koder je prihajala odločna trdnost, ki jo je Cerkev vedno
kazala nepravičnim nasprotnikom in zavračala njihove krivične zahteve.

57.6 Page 566

▲back to top


566
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
je bil še papeški majordom, mu je dejal: – Njegova svetost mi je dejala, da če
pride don Bosko, mu recite, da sem nocoj zaseden. Naj pride jutri proti enajsti
uri dopoldne.
Prav v tistem času je papež sprejel v avdienco turinskega nadškofa in se z
njim zadržal od petih do pol sedmih. Malo pred monsinjorjem sta vstopila tudi
dva kardinala.
Don Bosko je šel v Vatikan 6. marca ob enajstih. Msgr. Macchi, ki je prav
tisto jutro nastopil službo pri novem papežu, se je približal don Bosku in mu v
ukazovalnem tonu dejal: – Njegova svetost mi naroča, naj vam povem, da ima
danes dopoldne toliko ljudi, da vas ne more sprejeti. Jaz vam bom sporočil na
vaše stanovanje, če vas bo sprejel danes popoldne ali jutri popoldne. Kje stanu-
jete?
– V Torre de'Specchi.
Kardinal Oreglia, ki je vedel, da bi papež rad govoril z don Boskom, je go-
voril z monsinjorjem Macchijem, ki mu je obljubil in se opravičil. Toda povabila
v avdienco ni bilo. Tedaj je kardinal, ki je moral iti v Vatikan, vzel s seboj don
Boska kot svojega tajnika. Kajti kardinali se predstavijo v Vatikanu v spremstvu
enega svojih duhovnikov. Kardinal je stopil k papežu in rekel don Bosku, da
bo sam prosil za avdienco zanj. Don Bosko je ostal v predsobi. Zaradi dolžne-
ga spoštovanja bomo opustili dvogovor, ki je stekel, ko je Macchi zagledal don
Boska. Po kardinalovem odhodu je papež odšel na skupno avdienco in ni mogel
govoriti z blaženim. Ko je njegova eminenca zvedela za dogodek, se je užalila,
pokazala papeškega majordoma in mu zažugala s posledicami, če bo še naprej
tako oviral don Boska. Končno se je 16. marca, kot smo povedali, don Bosko
mogel prvič sestati z Leonom XIII.
Grof je po smrti don Chiale urejal
in skrbel za izdajo nabo-
žnih knjig. Prav takrat je imel v rokah Fabiolo, ki jo je oratorijska tiskarna prvič
izdala leta 1878. Don Bosko mu ob tej pripovedi daje naslednja navodila:

57.7 Page 567

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
567
Gospod grof, koliko duš moramo rešiti na tem in na onem svetu, v Evropi in Ameriki!
Medtem ko nam Bog pripravlja vedno več dela, vam priporočam, da pazite na svoje
zdravje. Kar boste storili zase na tem področju, si lahko štejete, da ste storili zame.
Prosim vas, da pozdravite učitelje Morgantija, Marchisia, Vacchino in Luco ter do-
datno še odvetnika Mihaela Rossija. Če se lahko kdaj pogovorite z njim, mi bo v veliko
veselje.
Končno priporočam svojo ubogo dušo dobroti vaših molitev. Iz neba vam želim
zdravja in svetosti. Amen. Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, 14. marec 1878
37. DON JANEZU BONETTIJU
Pismo je brez datuma. Vendar iz prve vrstice zvemo, da je to 17. marec.
Predragi!
Včeraj dolga, prijetna, prisrčna avdienca pri svetem očetu. Želi postati sotrudnik. Naj
Gastini25 pripravi zadevno diplomo. Sic. Drugo bom sam napisal. Pošilja poseben
blagoslov našim fantom in pravi: »Pišite jim, da naj bodo močni v veri in naj jo živijo
ne oziraje se na ljudi.
Drugo v Vestniku.
Naše stvari dobro napredujejo, vendar korak za korakom. Če mi novi posli ne bodo
prekrižali načrtov, bom za domenjeni dan v Sampierdareni.
Sporoči gospe Lorenzini Mazzèjevi, madam Camp … Clari, Mandillo, M…,26 da sem
prosil svetega očeta zanje poseben blagoslov, da je postal salezijanec in blagoslavlja
iz vsega srca.
(brez podpisa)
Istega datuma je pismo don Janezu Krstniku Rinaldiju v Albano: »Podpisa-
ni potrjuje, da duhovnik Janez Rinaldi pripada Družbi sv. Frančiška Saleškega,
ter ga vljudno priporoča, da bi ustregli njegovi pobožnosti in bi smel darovati
sveto mašo. Rim, 17. marca, Torre de'Specchi, 36. Duhovnik Janez Bosko. Nas-
lednji dan je poslal telegram grofici Corsi: Najprisrčnejše čestitke. Sveti oče po-
šilja blagoslov vsej družini.«
38. MLADEMU PETRU RADICATIJU
Sin grofov Radicati. Šolal se je v zavodu v Alassiu in bil aspirant salezijan-
ske družbe. Jeseni je oblekel duhovniško obleko skupaj z bratom Karlom.
Dragi moj Pietro Radicati!
Z veseljem sem prebral tvoje pismo. Rade volje te sprejemam med svoje salezijan-
ce. Potrebujemo znanje in čednosti, upamo, da boš z Božjo pomočjo dosegel eno in
drugo. Ob svojem času boš tudi lahko postal misijonar. Toda o tem bomo še odločali.
25 Knjigoveški mojster.
26 Nečitljiva pisava: tukaj in malo bolj zgoraj.

57.8 Page 568

▲back to top


568
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
-
Eden prvih, ki jih je don Bosko poslal v Marseille.
Ostal pa je le malo časa, ker ga Imenik omenja za leto 1879–80 v Alassiu.
Postal je dober cerkveni govornik.
vadano in ne vadino bene
quid sit addendum, quid corrigendum, quidne tollendum, ut sis bonus
miles Christi
Srečali smo ga v Lucci. Malo izgubljen. Njegova tedanja boječnost ni dopuš-
čala predvidevanja, da bo postal tako dober salezijanec. Znal je na čudovit način
združevati visoko kulturo in pobožnost.

57.9 Page 569

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
569
41. DON JOAHIMU BERTU
Predragi don Berto!
1. Če imaš pripravljenih kaj relikvij Pija IX., mi jih nekaj pošlji
2. Poišči listine, ki smo jih poslali svetemu očetu za hišo v Rimu s pismom kardinala
vikarja
gospe kneginji Di Galiera. Pošlji mi jih, ker jih potrebujem.27
3. Če je v Turinu v Oratoriju kak novinec, posebej skrbi zanj.
4. Če don Bologna še ni odpotoval, mu reci, naj pride sem in mi prinese omenjene
listine.
5. Glej, da nobena sovražna roka ne bo pokvarila grahkov, ki poganjajo ali so se
okrepili.
Bog naj te blagoslovi in moli vedno zame, ki sem vedno tvoj v J. K. najvdanejši prija-
telj.
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 19. september 1878
42. KLERIKU ALOJZIJU CARTIERJU
Ko je že v letih postal klerik, je v Marseillu napravil svoje prve vzgojne po-
skuse v tistem svetem delovnem okolju in je potem še dolgo nadaljeval svoje
delo v Nizzi Marittimi.
Dragi moj Cartier!
Tvoje pismo me je razveselilo. Tudi meni je hudo, da te nisem mogel videti pred tvo-
jim odhodom v Francijo. Zelo me veseli, da si zadovoljen s svojim novim delovnim
mestom. Vedno te bom imel rad in bom zate molil.
Zadovoljen sem s tvojim vedenjem; nadaljuj tako in piši mi večkrat. Nikdar pa ne
pozabi, da tukaj na zemlji delamo za nebesa. Tam bodo šele prav poplačani vsi naši
napori: v nebesih, v nebesih! Izpolnjuj natančno naša pravila in pogumno nadaljuj.
Pozdravi naše sobrate: reci don Poraniju, da mi naj zaigra veselo serenado. Bog naj
vas vse blagoslovi in molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. november 1878
P. S.: Za tvojo pripustitev k zaobljubam ni nikakršne težave.
5. SALEZIJANSKIM RAVNATELJEM
43. DON JANEZU BATTISTI FRANCESII
Ravnatelj zavoda v Varazzeju. Visoke besede v uvodu so odgovor na so-
čutne besede, ki jih je don Francesia izrekel zaradi tegob, ki so takrat močno
preizkušale potrpežljivost Božjega služabnika.
27 Pismo, ki smo ga priobčili na str. 654. Grahki, ki so pognali ali so se okrepili, so novi fantje ali
tisti, ki so se vrnili s počitnic, ki so pripadali »vrtičku«, to je skupini dijakov, ki so na povabilo don
Berta v predsobi v don Boskovem imenu zalivali grahke, fižol in cvetlice, ki so jih gojili v posodah,
da so delale senco in ščitile pred neprijetnimi letnimi duhovi.

57.10 Page 570

▲back to top


570
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
undequaque
Ravnatelj zavoda v Valsaliceju. »Splošno veselje, o katerem govori na kon-
cu, je popeljalo don Boska k njegovim sinovom v Albano Laziale. Pozabil je na
svoje težave in nase in jih, kakor pravi don Varvello, ki je bil navzoč, vse zabaval
s smešnimi zgodbami, zlasti še tiste iz Cunea.
-
Podravnatelj Oratorija. Blaženi je v Rimu sredi celega kupa zadev. Vendar
točno sledi življenju v Valdoccu.

58 Pages 571-580

▲back to top


58.1 Page 571

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
571
zame, in za lep spomin, ki ga hranijo name, ki jih ljubim prisrčno v J. K. Ko bom prišel
v Turin, bom z dejanji pokazal svoje zadovoljstvo.
Med srečne dni življenja tukaj na zemlji moramo vedno mešati solze.
Pohujšanje G… zahteva zadoščenje in zato stori, kakor si nakazal. Buzzettiju kot vod-
ji delavnice lahko naročiš, da poišče nadomestilo za G…, ki naj ga odpusti.
Storite to tako, da ne boste imenovali mene, ker smo to zadevo popolnoma zaupali
Buzzettiju. Če pa bo treba, boš ti posegel v vlogi glavnega gospodarja.
Koliko stvari bi imel pripovedovati našim dragim fantom! Pozdravi jih in se jim zah-
vali za molitve, ki so jih opravili zame. Papež jim pošilja svoj blagoslov. Jaz se jih vsak
dan spominjam pri sveti maši. V kratkem bom med njimi.
Povej don Rui, da bom, če ne bo nič oviralo mojih načrtov in če bo Bog tako hotel, v
torek v Sampierdareni.
Povej Pelazzi, da sem z veseljem prebral njegovo pismo. Naj bo dober. Pozdravi Ba-
raleja, Buzzettija, Ferrarija in Ghiglioneja. Glede tega zadnjega povej samo don Rui
in ga postavi k naši mizi. V… vprašaj, ali bi mu ugajalo iti, razen če bi hotel postati
aspirant. Bilo bi mi žal, če bi ga kdaj sprejeli k naši mizi, naslednjega dne bi nas pa
zapustil. Kakor se bosta domenila z don Ruo, bo prav.
Reci don Rui, da naj odredi, da bodo gospod grof Cays, Bonora in Ameno šli na duhov-
ne vaje v Borgo San Martino. Naj obvestijo škofa v Casaleju, da bi bil tako ljubezniv
in bi na veliko soboto podelil svete redove nekaterim pripravnikom v Borgo San Mar-
tinu, ker spadajo k tisti hiši, oziroma so dejansko del tamkajšnjega osebja. To ad
evitanda [za preprečitev] sitnosti.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 24. marec 1878
46. ISTEMU
Piše iz Crabbije, občina Petenasco v pokrajini Novara ob jezeru Orta. Verje-
tno je bil na obisku pri družini Fortis, ki je navado v tem kraju bila na dopustu.
Predragi don Lazzero!
Pošiljam ti pismo, ki ga odnesi gospodu prefektu v Turinu. Daj ga v ovojnico in jo
zapečati s pečatnim voskom. Nanjo napiši naslov:
Uglednemu gospodu
komendatorju Minghelli Viniju, prefektu mesta in pokrajine Turin.
Pismo naj izroči kaka ugledna oseba in naj malo počaka, če bi gospod mogoče od-
govoril.
Treba je biti pozoren na dve pomembni stvari:
1. Ko pride v Oratorij kot aspirant kak duhovnik ali profesor, se ga ne sme pustiti brez
dela, temveč ga je treba zaposliti.
2. Treba je poskrbeti, da bodo vsaj duhovniki imeli sobo sami zase.
Upam, da bom pojutrišnjem ob 7.25 popoldne v Turinu.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Crabbia, 28. avgust 1878

58.2 Page 572

▲back to top


572
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Navadno je moral don Rua odpravljati upnike. Ker je bil sedaj v Parizu, so
se obračali na don Boska.
-
quibus
-
marsupium
-
Ravnatelj hiše v Vallecrosii. Bilo je veliko težav za nakup zemljišča, kjer naj
bi postavili cerkev in zavod.
Po obisku zavoda v Varazzeju je poslal ravnatelju celo vrsto pripomb, zlasti
glede sobratov pomočnikov v zavodu.
-
-
28 Janez Cantù, pomočnik s triletnimi zaobljubami.

58.3 Page 573

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
573
4. Vsi sobratje pomočniki, tako tisti s triletnimi kakor večnimi zaobljubami, morajo
imeti enako postrežbo, in če je mogoče, naj bodo pri mizi skupaj z duhovniki. Tako je
pri jezuitih, oblatih, frančiškanih itn.
5. Vsak mesec poseben razgovor zlasti za sobrate pomočnike.
6. Za klet naj bo samo en ključ.
7. Ravnatelj naj sam ali po drugih, ki mu bodo poročali, vsaj enkrat na teden obišče
učilnice, prefekturo, kuhinjo, dispenzo, klet.
8. Treba je poskrbeti, da bodo imeli vso možnost, da se spovedujejo z gojenci, kadar
bi želeli.
1878.
50. DON JOŽEFU LAZZERU
Med don Boskovimi lastnoročno napisanimi pismi smo dobili naslednje
štiri skupine pisem. Napisal jih je v različnih obdobjih predstojniku, ki je bil
neposredno odgovoren za življenje v Oratoriju.
A
1. Ko je mali kler, naj nihče ne odhaja po maši, temveč šele po končanih skupnih
molitvah v cerkvi.
2. Če bi iskali in našli čim preudarnejši način uporabe plina, bi mogoče lahko prihra-
nili tretjino izdatkov.
3. Naj se poišče način, kako bi odpravili že nekaj časa trajajočo navado, da zvonijo
za Agnus Dei – Jagnje Božje ali za Domine, non sum dignus – Gospod nisem vreden.
B
Don Lazzero naj pri prihodnji konferenci opozori na naslednje:
1. Treba je poskrbeti, da bo po večernih molitvah vse do zajtrka vladal popoln mir.
2. Po večernih molitvah naj gre vsak k počitku.
3. Vsak uslužbenec, prefekt, ravnatelj, učitelji, asistenti naj si oskrbijo pravilnik in naj
ga izpolnjujejo.
C
1. Poskrbeti, da se ne bo opustilo branje, temveč se samo preneslo.
2. Poskrbeti je treba, da bo od večernih molitev do maše vladala tišina.
3. Ne pustiti fantov na dvorišče v času šole, učenja, cerkvenih opravil, vstajanja.
4. Tišina na poti iz učilnice do cerkve in nasprotno.
5. Prehitro petje in molitev.
D
Don Lazzero naj poskrbi, da naj se uveljavi stari pravilnik, ki je prepovedoval imeti
pri sebi v sobi vino in druge pijače.
Glede hrane in pijače naj se upoštevajo naslednja načela: 1. Kdor navaja v opravičilo
bolezen, naj gre v bolniško sobo ali domov. 2. To velja za gojence in ne za sobrate z
zaobljubami.

58.4 Page 574

▲back to top


574
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
6. SALEZIJANSKIM MISIJONARJEM
Dolga leta je opravljal in še sedaj opravlja duhovniško službo kot kaplan v
župniji San Giovanni Evangelist v Bocci. Še vedno živi (1931).
me confortat
-
omnia possum in eo qui
-
Z dovoljenjem naslovnika objavljamo to zaupno pismo in ne omenjamo
njegovega imena.
Principiis obsta
-

58.5 Page 575

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
575
54. DON JOŽEFU VESPIGNANIJU
Prefekt v hiši Mater Misericordiae – Mati usmiljenja in potem v Almagru v
Buenos Airesu in pristojen za novince. Don Bosko je imel navado tikati svoje
gojence tudi, ko so postali škofje. Vendar je delal tudi izjeme, zlasti pri tistih, ki
so kot grof Cays vstopili v Družbo že pozneje. Te je vedno vikal. Don Vespignani,
ki ga je tudi vikal, ga je prosil, da bi ga tikal. Toda blaženi mu je odgovoril: Tikal
te bom, potem ko boš bolj priden. In je počakal do leta 1880.
Predragi don Vespignani!
Vem, da se vaša predraga uglednost dobro počuti, pač glede na vašo zaposlenost.
Vem, da delate. Vendar skušajte tukaj iti počasi. Če hočete storiti veliko, delajte malo,
se pravi ne več, kot vam dopuščajo moči.
Želel bi zvedeti natančne novice o zavodu, novincih, noviciatu, učenju itn.
Vaš brat klerik29 je zdrav, želi biti kmalu in ves salezijanec in bi vas rad obiskal.
Vzbuja veliko upov.
Pozdravite mi, in to zelo ljubeznivo, don Milanesija, ki mu bom kmalu pisal. Bog naj
blagoslovi vas, vaše sinove, sobrate. Pomagajte nam bojevati Gospodove bitke tukaj
na zemlji, da bomo potem vredni njegove krone v nebesih.
Don Nenci30 je tukaj z nami. Zdravje se mu je močno izboljšalo. Komaj čaka, da bi
šel v Patagonijo.
Bog naj nas vse blagoslovi in molite zame, ki ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 12. avgust 1878
55. DON MIHAELU FASSIU
Bil je katehet v zavodu Pija IX. v Villi Colón. Don Avguštin Mazzarello, ki ga
don Bosko omenja, je bil prefekt.
Dragi moj don Fassio!
Tvoje pismo me je razveselilo. Veselim se zaradi tvojega zdravja in zaradi tvoje dob-
re volje. Bog naj te ohrani močnega. Vsak dan molim zate. Povej mojemu dragemu
Grazianu, da ga ne pozabljam pri sveti maši in da mu bom, ko bo odhajal s svojimi
sobrati, v slovo napisal pismo.
Primi za roko don Mazzarella in oba skupaj skušajta prižgati velik plamen ljubezni,
katerega zublji bodo obdali cel zavod in vso okolico.
Ne moreš dvomiti o moji naklonjenosti, ki je: zelo velika zate in za vse sinove v Ameriki.
Kar se tiče tvoje vesti, stori tako, kakor si pisal. Po nevihti se nebo zjasni.
Bog naj te blagoslovi in moli zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Leta 1878
29 Don Ernesto je umrl v Ameriki. Bil je zelo cenjen arhitekt.
30 Duhovnik iz Luga, ki je prišel, da bi postal salezijanec. Prim. Vespignani, Eno leto v šoli blaženega
don Boska, str. 44.

58.6 Page 576

▲back to top


576
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Tokrat ravnatelj hiše Mater Misericordiae – Matere Milosti v Buenos Airesu.
Prvi inšpektor salezijancev v Ameriki, ravnatelj hiše San Carlos v Almagru.
-
inter te et illum solum

58.7 Page 577

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
577
59. DON TADEJU REMOTTIJU
Predragi don Tadej Remotti!
Ugaja mi odkritosrčnost, s katero si mi že večkrat pisal. Nadaljuj v istem smislu. Toda
zapomni si nekaj opominov, ki so zate moja oporoka.
1. Prenašaj napake drugih, tudi če je to v našo škodo.
2. Zakrivaj napake drugih, nikdar se ne norčuj, če bi to moglo užaliti sobrata.
3. Delaj, vendar delaj iz ljubezni do Jezusa. Trpi vse, samo da ne razžališ ljubezni. Al-
ter alterius onera portate et sic adimplebitis legem Christi – Nosíte bremena drug
drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo.
Bog naj te blagoslovi, dragi don Remotti. Na svidenje na zemlji, če je tako Božja volja.
Sicer pa je za nas pripravljeno nebo, ki nam ga bo naklonilo Božje usmiljenje.
Moli zame, ki sem sedaj in vedno v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 31. december 1878
V mnogih pismih, v katerih don Bosko prosi za miloščino ali se zanjo zahva-
ljuje, je obvezno zagotovilo molitev, tako njegovih kakor salezijancev in fantov.
Blaženi je v tem videl učinkovito korist za svoje dobrotnike, dejanje, s katerim
je vračal in spodbujal velikodušnost. Pri tem se je navdihoval pri najpristnejših
virih krščanstva. Kajti sveti Pavel tam, kjer spodbuja Korinčane k dobrodelnosti
za brate v stiski, navaja med motive tudi molitve, ki jih bodo opravljali obda-
rovanci za svoje dobrotnike: in ipsorum obsecratione pro vobis,31 [v njihovih
molitvah za vas].
Nekaj misli, ki jih je don Bosko izrazil v tem času, je mogoče z lahkoto pov-
zeti iz dragocenih
drobcev iz pogovorov
Don Bosko je bil vedno odločen nasprotnik polemiziranja v časopisju. Videli
smo, kako je opozarjal don Bonettija, da naj »se ne bojuje« v Vestniku. Dne 18.
maja po kosilu se je pogovarjal z njim in don Barberisom in povedal naslednje:
»Ti misliš, da si naredil ne vem kaj, ko si si dal duška. Praviš, da se je v določenih
primerih treba jezno izražati in se braniti s peresom proti napadom od zunaj.
Toda kaj si s tem dosegel? Ničesar nisi dosegel pri dobrih, ki jih prej prepriča mir-
na izjava in ne nasilno govorjenje. Prav tako ne dosežeš ničesar pri tistih, ki stvari
ne poznajo dobro. Odpreš pa vrata mnogim za hudobno razlago, ki iščejo bese-
dico, da bi se nanjo uprli, dvoumen izraz, da stvar še bolj zaobrnejo in nas še bolj
napadejo. Najbolj nas mora prepričati dejstvo, da živimo v hudobnih časih. Oblast
išče pretveze, da bi se vrgla na verske ustanove, in teh pretvez so našli toliko, da
so skoraj vse razrušili. Nas so do sedaj pustili pri miru. Toda tega ne počnejo, ker
bi nas imeli radi, temveč zato, ker si mi na vse načine prizadevamo, da jih ne dra-
31 2 Kor 9,14.

58.8 Page 578

▲back to top


578
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
žimo, da z njimi ne trčimo in skušamo tako rekoč hoditi med eno in drugo kaplji-
co nevihte, ne da bi se zmočili. To delajo tudi zato, ker nismo nikdar dvignili glasu
proti tistim, ki so nas začeli nadlegovati, in ker smo bili do skrajnosti previdni v
govorjenju in pisanju. Jaz, glej, sem imel vedno v roki vajeti stvari in sem poznal
mrežo, ki se je pletla. Vendar nisem nikdar dal, da bi natisnili eno samo vrstico, ki
bi nam mogla tudi od daleč škoditi. In tudi v prihodnje moramo tako ravnati. Z Ve-
imamo na voljo zelo široko področje. Dati moramo spoznati dela, ki se jih
lotevamo, ne da bi se spuščali v zapletene zadeve. Na tak način se bodo naše ideje
mirno širile, storili bomo veliko dobrega in vse bo lepo napredovalo. Ko pa se
začneš boriti, je stvar popolnoma drugačna; jutri bo začel s teboj polemizirati in
bo zavrnil stavek, ki si ga objavil; jutri bo časnikar, ki se je razjezil zaradi ostrega
izraza, pisal proti nam strašne obtožbe. Nato se bo oblast čutila razžaljeno zaradi
ne zadosti premišljene opazke in bo vse skupaj predložila ministrstvu. Tedaj se
bodo od vseh strani obrnile oči na nas, dvignili bodo preplah in že bomo prisiljeni
k brezdelju ali pa nas bodo začeli preganjati.
Poglej
Koliko dobrega je naredilo! Verjetno ni časopisa, ki
bi izhajal tako dolgo in ne bi imel težav ali ga ne bi vzeli na piko. Mnoge so zatrli.
Naše Letture pa je šlo vedno mirno svojo pot. Da sem to dosegel, sem se moral
dostikrat spoprijeti s pisatelji, ki so hoteli, da bi pri našem Letture izšli njihovi
spisi. Moral sem premagati velike težave s cerkveno oblastjo, ki je hotela vnesti
politične teme. Vsemu temu sem se vedno zoperstavljal in tako smo mogli mirno
delati naprej. Samo enkrat je prišlo do spora, ko je škof iz Ivree blagega spomina
hotel, da bi natisnili neko knjižico, ne vem več, kakšen naslov je imela. Vendar je
bila to stvar trenutka. Verjemi mi, če hočemo delati dobro in ga hočemo vedno
delati, prikazujemo resnico, navajamo dejstva in se ne spuščajmo v polemiko.«
Zvezek, zaradi katerega je prišlo do spora, je bil iz januarja 1854, drugega
leta
– in je imel naslov
– Katoliški katekizem revolucij. Delo je bilo anonimno in je doživelo že štiri iz-
daje. Ukaz, da naj se natisne, je don Bosko prejel od msgr. Morena, škofa v Ivrei,
ki je takrat imel odločilno besedo pri upravi časopisa. Ker je blaženi poznal
razpoloženje določenih ljudi in je predvideval, da bodo polemike razburile ve-
liko duhov, ni hotel drezati v sršenovo gnezdo. Vendar je moral popustiti pred
prelatovo avtoriteto. Kaj kmalu so dejstva potrdila njegovo predvidevanje. Pri
civilni oblasti je naletel na graje in druge težave. Da ni bilo hujših posledic, je
bilo treba pripisati njegovi modrosti.
Sedaj preskočimo od maja na november. Ta mesec nam daje zapiske treh
razgovorov. Prvi se je nanašal na četrto škofijsko sinodo, ki se je končala pred
nekaj dnevi. Pri razgovoru so bili navzoči nekateri najuglednejši duhovniki iz
zavoda. Tožil je, da monsinjor, namesto da bi svoje duhovnike spodbujal k delu,
kara s trdimi besedami, kakor da bi bili oni vzrok, da stvari v škofiji niso bile v

58.9 Page 579

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
579
najboljšem redu. Končal je: Spodbuda, beseda zaupanja, priznanje, da duhov-
niki dobro delajo, in potem prošnja, da bi delali še več, bi vlilo voljo, gorečnost,
navdušenje. Toda ne: njegov govor je bil konec koncev krepko očitanje.
Po tem opažanju je don Bosko vstal in dejal: Pokažite se teologe in mora-
liste, rešite ta moralni primer. Ti razgovori, ki smo jih imeli, so grešni? Ali lahko
rečemo, da so posledica lahkotnosti duha in nepopolnosti, ki se jih moramo
znebiti? Vsi so za trenutek utihnili, potem pa se zasmejali. Vsak je povedal svoj
razlog, zakaj se mu je ta razgovor zdel upravičen. Eden pa je molčal in končno
dejal: Nekaj ni prav. To so prazne besede. Don Bosko je povzel: Če ni bilo hu-
dobije od kogar koli, tu ni niti odpustljivega greha. Niti ne moremo reči, da so
bile prazne besede. Smo v velikih težavah, kakor ljudje, ki plovejo med čermi v
slabotni ladjici. Zelo moramo paziti, da ne bo prišlo do brodoloma. Moramo se
braniti. Zato je nujno potrebno, da vidimo nevarnosti, preveriti moramo naravo
zemljišča, premisliti, katero vrsto orožja bomo uporabili proti napadu.
Drugi razgovor meseca novembra se je nanašal na nekatere točke notranje
uprave. Po kosilu je don Bosko tistim, ki so bili okoli njega, dejal, da je treba
Oratorij tesneje povezati s posameznimi hišami. Bojim se, da se te vezi vedno
bolj rahljajo. Dokler bodo ravnatelji zavodov fantje, ki jih je vzgojil don Bosko,
bodo stvari šle lepo naprej. Toda ko sedaj postajajo ravnatelji ljudje, ki so bili le
kratek čas pri don Bosku, se bojim, da se bodo vezi med nami pretrgale. Nujno
potrebno je, da člani vrhovnega kapitlja opustijo vsa druga opravila v Oratoriju
in se ukvarjajo izključno z zavodi. Vsak kapitular mora dobiti toliko tajnikov,
kolikor jih je potrebno, da se opravi dopisovanje. Preobremenjenost in pomanj-
kanje osebja sta vzrok, da vprašanja, ki prihajajo iz zavodov, ostajajo brez od-
govora. To je vzrok ne samo mnogih neprimernost, temveč tudi vedno večje
hladnosti. Treba bo postaviti tudi vizitatorje, ki si bodo ogledali vsako posame-
zno hišo, da bodo mogli ustrezno ukrepati. Vidite: če ni osebnega dopisovanja,
pride počasi do razpok. Do sedaj smo v tem šli alla buona [kar tako] in ravnatelj,
ki bi hotel razkol, ne bi naletel na nikakršno težavo. Toda dandanes kaj takega
ni mogoče, ker imajo vsi izredno radi don Boska.
V zraku je zelo žgoče vprašanje. V naslednjem zvezku bomo videli neprije-
tnosti, ki jih povzroča šolska oblast zaradi pomanjkanja diplomiranih učiteljev.
Jezik udarja na zob, ki boli. Pogovor se je zapletel in je dolgo trajal. Drobtinice
teh pogovorov lahko povzamemo v naslednjih ugotovitvah: Do sedaj, je rekel
don Bosko, so naši zavodi delovali, lahko rečemo, brez velikih težav, rekel bi
skoraj kot med kapljicami nevihte. Dokler je šlo, smo se držali pravega reda
in smo se tako ali drugače vedno potegnili iz zadrege. Toda sedaj je vojna na-
povedana. Hočejo zapreti vse zavode, ki jih vodijo škofje in redovniki. V nas je
uperjenih vedno več hudih pogledov. Moramo se pravočasno zavarovati. Vsako
leto odpiramo nove zavode in kako bo šlo naprej brez potrebnih diplom? Do

58.10 Page 580

▲back to top


580
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
sedaj smo si pomagali z izrednimi izpiti za tiste, ki so hoteli postati gimnazijski
profesorji. Toda sedaj so pot zaprli. Na srečo imamo več sobratov, ki obiskujejo
univerzo: don Bertello, don Bordone, don Cinzano, Don Cagliero (Cesare), Don
Piccono, klerik Gallo (Besso) in nekaj drugih. Precej se jih pripravlja, da se bodo
vpisali prihodnje leto. Tako upamo, da bomo preskočili vse ovire. Brez dvoma
moramo biti pozorni in se oborožiti, da ne bomo propadli.
Komaj je spregovoril te besede, je iz La Spezie prispel don Deppert in po-
vedal, da pričakujejo don Boska, da bi odločili o razširitvi tiste hiše. Sobratje se
pritožujejo, da se don Bosko ne zanima za ta zavod, kakor da ne bi bil njegov,
da so dobrotniki v mestu obupani in si ne zanjo razložiti, zakaj don Bosko tako
malo razmišlja o tako velikih potrebah. »V La Spezii hočem iti naprej počasi in
previdno,« je odvrnil don Bosko, »in hočem potiskati naprej druge in jih prisili-
ti, da bi kaj naredili, ne pa da delam vse sam. Če bi mi tamkajšnji ravnatelj pred
osmimi meseci poslal v Rim gradivo, za katerega sem ga prosil, bi s pomočjo
svetega očeta in nekaterih kardinalov lahko zgradil večji zavod.« Nato je naka-
zal osnovo za spomenico, ki jo je poslal don Rocci, da bi na osnovi te predloge
sestavili prošnjo, ki bi jo predložili svetemu očetu.32
Tretji pogovor sta imela 27. novembra don Bosko in don Barberis. Ta se
je proti peti uri popoldne odpravil v don Boskovo sobo, nakar sta se kako uro
in pol sprehajala po hodniku. Govorila sta o navodilih za delovanje v uradih, o
poteku življenja v Oratoriju, o napredku Družbe in osebnih zaupnih stvareh.
»Dvoje tedenskih konferenc spada k tvojim obveznostim. Poskrbi, da bosta
enkrat na mesec govorila don Cagliero in don Bonetti. Tako si boš lahko ti odda-
hnil, predstojniki pa bodo imeli priložnost, da jih novinci spoznajo. To bo koristi-
lo tesnejši povezavi med starejšimi in mlajšimi brati. Toda glavni vzrok je nekaj
drugega: so stvari, ki jih je treba sto- in stokrat poudariti. Če govori vedno isti
govornik, postane to dolgočasno. Če pa pride nov govornik in govori o isti stvari z
novimi zgledi, primeri in na drugačen način, se stvari veliko globlje vtisnejo v spo-
min. Poleg tega so tu še opozorila, za katera je bolje, če jih ne daješ ti, temveč boš
to naročil njima. Zato je zelo prav, če jima ti nakažeš temo, o kateri naj govorita.«
Po vsem tem mu je dal splošno navodilo izrednega pomena: »Naša glavna
naloga je v tem, da znamo zaposliti druge. Ko dobimo koga, ki rad prevzame
določene naloge in jih dobro opravlja, nam odvzame breme dela. Če komu ne
uspe, moramo poiskati koga drugega. V starih časih Oratorija je bila don Bosko-
va glavna skrb, da je našel ljudi, ki so bili pripravljeni delati in mu pomagati.«
Nato je prešel k posameznim opozorilom. Poskrbi, da se bodo naši novinci
naučili lepo pisati pisma. Neverjetno je, kako tudi med izobraženimi duhovniki
ne manjka ljudi, ki ne zanjo pisati pisem. Toda to je zlasti za nas nekaj nadvse pot-
32 Prim. zgoraj, str. 443.

59 Pages 581-590

▲back to top


59.1 Page 581

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
581
rebnega. Kaka družina presoja po pismu, ki ga prejme, ne le posameznika, ki piše,
temveč cel zavod in celo vso Družbo. Zaradi slabo napisanih pisem kakega pre-
fekta so starši vzeli svoje otroke iz zavoda. Naredimo torej tako: reci novincem, da
naj mi v prihodnji devetdnevnici Brezmadežne pišejo pismo. Povej jim, da naj ga
napišejo po vseh pravilih lepo oblikovanega pisma. Dvema, ki bosta najlepše na-
pisala, bomo dali nagrado. Vsebina pisma je svobodna. Naj mi opišejo kak dogo-
dek iz svojega življenja, mi voščijo vesele praznike ali pišejo, o čemer koli hočejo,
vsak pa naj napiše najbolje, kakor pač more. Za boljši uspeh naj preberejo doda-
tek k pravilniku. Še več, naj ga skušajo razložiti. Tako bomo dosegli naš namen.«
Nato so obravnavali primer klerika, ki naj bi ga iz urada v Oratoriju, kjer mu
je dobro uspevalo, poslali v zavod, kjer tistemu, ki je opravljal isto službo, ni uspe-
lo. Don Bosko je menil: »Ne kvarimo nikdar enega mesta zato, da bi izboljšali dru-
go.« Nato so se dotaknili velikega dobrega, ki ga je opravljala Družba. Don Bosko
je tako govoril: »Lepo je povedal včeraj don Cagliero, ko je menil, koliko naših
fantov bi se lahko zabavalo na odmoru s svetim Alojzijem. Da. Koliko fantov je oh-
ranilo krstno nedolžnost in jo ohranja tudi v najnevarnejšem obdobju. Koliko je
takih, ki so bili že kdaj premagani od hudiča, in teh je večina, a so takoj, ko so prišli
sem, spremenili življenje. Videti je, da so vstopili v čisto drugo ozračje. Pozabili so
stare slabe navade in cela leta niso storili niti enega prostovoljnega malega greha.
To nas mora potolažiti. To me je vedno nagibalo, da bi se čim bolj širili, kajti zdi se,
da je res, da tam, kjer Družba postavi svoje šotore, prihaja v obilici Božja milost.
Srečanje z msgr. Ferréjem, škofom iz Casaleja, je dalo priložnost za podo-
ben razgovor. Ko je škof iskal vzroke, zakaj se Družba tako hitro širi in salezi-
janske ustanove tako lepo napredujejo, je pred uglednimi osebnostmi izrekel
dvoje sodb, ki jih je don Bosko imenoval verodostojne in ju je tistega dne pove-
dal don Barberisu.
»Don Bosko,« je dejal msgr. Ferré, »ima dve veliki skrivnosti, ki sta ključ
njegovega delovanja. Kot prvo tako zelo prepoji svoje fante s pobožnimi vajami,
da lahko rečem, da jih skoraj upijani. Okolje, ki jih obdaja, zrak, ki ga dihajo, je
tako nabit s pobožnostjo. Fantje, ki so pod tem vtisom, ne morejo, tudi če bi
hoteli, storiti kaj slabega. Morali bi zares plavati proti toku, če bi hoteli postati
hudobni. Če bi zanemarjali pobožne vaje, bi bili kakor ribe na suhem. To dela
fante tako vdane in jih navaja k delovanju iz prepričanja in iz zavesti dolžnosti,
tako da si kakega upora sploh ne moremo predstavljati. Stvari dobro napredu-
jejo pod pritiskom neustavljive sile. Toda kako je mogoče držati toliko klerikov
in mladih duhovnikov v tako nevarni službi v najbolj kritični dobi, ne da bi pa-
dali? V tem je druga skrivnost. Don Bosko obremenjuje vsakega s kopico nalog,
jim nalaga toliko različnih obveznosti, da nimajo niti časa misliti na kaj druge-
ga. Kdor ima komaj čas za dihanje, kako bo mislil na kaj drugega? V Borgu San
Martino sta dva klerika, ki se zdita popolnoma nesposobna, pa vendar študirata

59.2 Page 582

▲back to top


582
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
sama zase, se pripravljata na izpite, poučujeta, asistirata. Kako naj bi ne šli z
gotovostjo po poti moralnosti, če delamo na tak način?«
Po teh besedah casalskega škofa je blaženi razložil: »Zdi se mi, da sta to dve
lepi in dobri resnici. Kar se tiče pobožnih vaj, poskušamo, da fantov ne bi obte-
ževali in jih utrujali. Skušamo doseči, da so kakor zrak, ki ne duši in ne utruja,
čeprav nosimo na ramah pretežko breme. Vzrok pa je, ker nas to popolnoma
obdaja in nas presunja od zunaj in od znotraj. Da potem zelo veliko delamo …
oh, da … zlasti še letos. No, don Barberis, povej, koliko hiš smo letos odprli.
Don Barberis je sešteval in ne le vključil ustanove sester, temveč tudi naka-
zal posebnosti. V tem letu je bilo odprtih dvajset hiš. Najprej v Italiji: v La Spezii,
Lucci, Montefiasconu, Quargnentu, Luju, Chieriju, Nizzi Monferrato, Esteju. V
Franciji: v Marseillu zavetišče, Marseille Matrice, v Navarru zavetišče, šole in
sestre. V Ameriki: Colón – sestre, Montevideo – zavetišče, Montevideo – sestre
in Las Piedras, v Buenos Airesu San Carlos – cerkev, San Carlos – zavetišče, La
Bocca – sestre, Ramallo – župnija.
To se hitro reče, je dejal don Bosko, toda to je nekaj strahovitega. In to brez
naštevanja hiš, za katere se pogajamo in jih bomo kmalu odprli. In kaj naj reče-
mo o tistih drugih, za katere smo se dolgo in naporno pogajali in je potem vse
padlo v vodo? Toda milost Božja zmaguje. Kako velika milost je to za tistega, ki
vidi vse njene poti in naklepe! Učinki so opazni pri fantih in v širjenju Družbe.
Toda to so zunanji učinki. Še kaj večjega se dogaja znotraj, v dušah.
Tukaj je don Bosko v zaupljivi domačnosti do don Barberisa, katerega ne-
dolžno preproščino je zelo cenil, ubral bolj nežne strune. Oh, če bi don Bosko
mogel govoriti. Tako smo mi na vsakem koraku, ki ga naredimo, gotovi, da nam
bo uspelo. Včasih pravijo, da je don Bosko poslal na čelo kakega zavoda kakega
otroka in človeška previdnost nam pravi, da stvar ne bo mogla iti naprej s tem
človekom kot predstojnikom, za katerega vsi vedo, da je slab značaj in ima še
druge napake. Kritizirajo tudi don Boska. Toda on gre naprej s trdnim korakom,
mirno po svoji poti in do sedaj nam še ni bilo treba iti nazaj. Kdo more potem
videti skrivnostno delovanje v dušah? Včasih pride kdo k spovedi in pove svoje.
– Nimaš nič drugega
– Nič.
– Kaj pa to in to, ob tej priložnosti in tako in tako?
– Saj res! Nikdar si tega nisem upal reči.
– Pa pride drugi, in ko je naštel svoje grehe, reče: To je vse.
– Saj imaš še vendar kaj drugega.
– Nič nimam.
– Prav. Jaz ti ne morem dati odveze.
Tak pogosto molči in odide. Zamenja spovednika in še vedno molči. Potem
pride in se mi vrže pred noge in s slabo vestjo reče: 'Da, don Bosko, jaz sem

59.3 Page 583

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
583
največji božjeropnik. Nikdar se nisem dobro spovedal. Sedaj hočem spremeniti
življenje in povedati vse. Zahvaljujem se Božji milosti, ki me je rešila.' Dostikrat
so to že večji fantje, mnogi celo blizu svetih redov. To so čisto izjemne milosti.
Zato je mogoče z gotovostjo iti naprej.
In to veliko širjenje Družbe? Lahko rečemo, da so vsi proti nam in da se
moramo boriti proti vsem. Svet zakonov je čisto proti nam. Postrani nas gledajo
tudi nekateri redovi, ki so v zatonu, mi pa v taki rasti. Veter nam je nasproten v
kurijah, v družinah in v družbi. Če ne bi bil prav Bog tisti, ki hoče vse to, bi bilo
nemogoče, da bi dosegli vse, kar dosegamo. Toda to, zaradi česar moramo v tem
trenutku še posebno občudovati Božjo previdnost, ni samo to, da napredujemo,
temveč to, da imamo pred seboj jasno obzorje, da vemo, kam gremo, kajti naša
pot je jasno začrtana.«
To leto so trepetali za don Boskovo zdravje in življenje. Ko so ga slišali tako
govoriti, so spoznali, da niti on sam še ni prepričan o bližnjem koncu svojih dni.
In res je izjavil: »Če bi moral v tem trenutku umreti, bi pustil nekatere stvari v
Družbi nedorečene, da, celo malo zamotane. Res je, da ste sedaj tu že vi in bi
teklo naprej kakor v mnogih redovnih družbah. Toda stvari še niso tako daleč,
kot bi morale biti. Treba bo storiti korake, o katerih se nam sedaj niti ne sanja. To
vidi samo tisti, ki ima že toliko časa v rokah vajeti. Poleg tega je treba uresničiti
še nekaj posebnih načrtov. Tako imam na primer svoj načrt o študiju: treba bo to
počasi obelodaniti, čeprav danes še ni nič videti. Tako bi imel načrt za zgodovino
Cerkve pod čisto novim vidikom. Da ne bi pozabil, sem ga na kratko že orisal don
Bonettiju. Treba je predvsem jasno postaviti nauk apostolov in pokazati, kako
so vsi umrli zato, da so potrdili resnico tega, kar so učili, živeli in pisali, se pra-
vi življenje in nauk Jezusa Kristusa. Nato bi bilo treba pripovedovati zgodovino
prvih treh stoletij in pokazati, kako je Cerkev vedno zastopala nauk, ki so ga učili
apostoli in ga potrdili s svojo krvjo; pokazati, kako so mučenci umirali zato, da
bi potrdili resničnost vere. Potem bi prišlo tretje obdobje, v katerem bi pokazali
neprekinjeno nasledstvo papežev in kako so ti skrbeli, da se je vedno učil nauk,
ki so ga pridigali in s krvjo potrdili apostoli; to je vera, za katero so umirali mu-
čenci.« Tu nas je naš vodič zapustil in samo povedal, da je bil govor še o mnogih
drugih stvareh, da pa je zaradi pomanjkanja časa moral prekiniti svoje zapiske.
Vprašanje študija je tesno povezano s knjižnico. Don Bosko je zelo cenil ora-
torijsko knjižnico. To smo videli na konferencah za ravnatelje. Drugega decembra
se je na sprehodu pogovarjal z don Barberisom. Vzkliknil je: »Ta dvorana je precej
velika in polna knjig. Kljub temu jo je treba razširiti in narediti prostor za druge
knjige.« Kdo bi mogel verjeti? Preteklo je približno trideset let, kar je don Bosko
prišel v ta kraj. V košarici je nosil celo svojo knjižnico: brevir in nekaj pridigarskih
knjig. To je bilo vse. Sedaj se je zgodilo kakor z vsem drugim: tu je ta velika soba,
tam še večja sobana, potem majhna sobica, pa še ni zadosti; treba je širiti.

59.4 Page 584

▲back to top


584
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Don Barberis mu je dejal, da je treba v veliko sobano postaviti peč in
pregrado do stojal in tako preprečiti, da bi si izposojali knjige brez dovoljenja
knjižničarja. Sem bi namreč prihajali študirat duhovniki in profesorji. »Če je kaj
zares nujno potrebno, potem kar naredite,« je dejal don Bosko. »Toda ne govo-
rite mi o pečeh. Ko smo bili v semenišču, nismo nikdar imeli peči v nobeni sobi,
pa se nobeden ni pritoževal in je šlo vse lepo naprej. Sedaj pa je v hiši prava
vročica za ognjem in jaz se moram premagovati, ker se razmetava denar za to
reč. Ko je v dobro zaprti sobi več ljudi, zares ni treba ognja. Vedno večja želja
po udobnostih, ki so znamenje našega časa, še bolj večajo občudovanje strogih
navad naših očetov.«
izredne karizme
Izredne karizme so pravkar omenjena spoznanja vesti. Nič manj niso kariz-
me napovedi o življenju in smrti drugih ljudi, kot smo jih deloma omenjali v tem
zvezku. Brez dvoma je bil don Boskov duh obdarjen z močjo prerokovanja. Med
enim izmed zadnjih obiskov v Morneseju je šel iz obednice skupaj s klerikom in
laiškim profesorjem, ki sta prišla iz Borgo San Martina. Tedaj je položil roko na
ramo profesorja in z glavo pokazal na klerika ter z glasom, da sta ga mogla oba
razumeti, dejal: »Kaj bo iz tega klerika?« Profesor je odgovoril: »Velik govornik.«
»Ne, velik grešnik,« je dodal don Bosko. Res je potem, ko je zapustil Družbo in
postal duhovnik, postal vzrok joka Cerkve v Tortoni.33 Leta 1878 je umrla mati
don Dominika Belmonteja. Leta 1864 je ob obisku svojega sina v Oratoriju izra-
zila don Bosku bojazen, da ne bo doživela njegove prve maše. Don Bosko ji je od-
govoril: »Ne le da ga boste videli kot mašnika, temveč se boste pri njem celo spo-
vedali.« Tako se je zgodilo. Toda zbolela je in njeno življenje se je bližalo koncu.
Don Dominik, ki je bil ravnatelj v Borgu San Martino, je prihitel k njeni bolniški
postelji. Mati je prosila, da bi poklicali župnika, ki je bil njen spovednik, toda bil je
odsoten. Tedaj je mati rekla sinu: »Pa me spovej ti.« In sin jo je spovedal.
Julija 1878 je neki salezijanec v Oratoriju stopil ves zaskrbljen k don Bosku
in mu rekel, da njegova mati umira v Caramagni. Božji služabnik mu je odvrnil:
»Bodi prepričan, da tvoja mati ne bo umrla, temveč bo živela še dolgo let. Jutri
zjutraj, preden boš šel domov, pridi ob pol osmih v zakristijo in jaz ti bom dal
blagoslov zanjo.« Salezijanec je bil točen. Don Bosko mu je rekel, naj poklek-
ne, in mu dal blagoslov. Rekel mu je: »Pošiljam te k tvoji materi. Ko boš prišel
domov, boš našel svojo mater popolnoma zdravo.« Miren, pa radoveden, kako
je s tem, je odšel. Ko je prišel domov, mu je prišla mati vsa vesela naproti in ga
pozdravila. Tisto jutro točno ob pol osmih se je začutila vso oživljeno in se ji je
zdelo, da jo je neka nevidna roka potegnila iz postelje.
33 Pismo prof. Atilija Caracciola pisatelju, Genova, 3. avgust 1931.

59.5 Page 585

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
585
Toda pod naslovom o nadnaravnih darovih zasluži posebno mesto zgodba
don Garroneja zaradi cele vrste izrednih dogodkov, ki jih beremo samo v življe-
njepisih velikih svetnikov.34
Evazij Garrone je kot študent vstopil v Oratorij 4. avgusta 1878. Star je bil
osemnajst let in je doma delal kot prodajalec. Bilo je ob sedmih zvečer. Ko je pri-
šel do zakristijskih vrat, je videl vrsto fantov, ki so vstopali v cerkev. Radoveden
je šel za njimi in zagledal duhovnika, ki je spovedoval, obdan od mnogih fantov,
ki so se pripravljali na spoved. Tudi on je pokleknil, vendar je mislil več na svoj
dom kot na svoje grehe.
Ko je prišel na vrsto, je zato, ker se ni pripravil, ostal brez besed. Ni se mo-
gel spomniti niti enega greha. Tedaj mu je duhovnik rekel: Bom pa jaz govoril.
Enega za drugim mu je po časovnem redu naštel vse njegove grehe in povedal
število in okoliščine. Potem mu je dal nekaj nasvetov s takim duhovnim poma-
ziljenjem, da se je Garrone čutil vedno bolj spodbujenega in zadovoljstvo srca
mu je naraslo do take mere, da se je počutil kakor v nebesih. Na koncu mu je
spovednik rekel: Garrone, zahvali se materi Božji Mariji. Po šestih letih prošenj
te je uslišala. Vedno ji ostani vdan in ona te bo rešila mnogih nevarnosti.
Od dvanajstega leta starosti je fant gojil željo, da bi postal duhovnik. Ker
pa je videl, da zaradi uboštva družine ne more misliti na šolanje, ni nikomur
povedal svoje žive želje. Ko je pri osemnajstih letih slišal govoriti o don Bosku,
se mu je v srcu ponovno pojavila želja, stopil je k župniku in mu kot prvemu
razodel svojo željo. Župnik ga je dobrohotno poslušal in ga priporočil Oratoriju
za sprejem. Vsak si lahko predstavlja njegovo začudenje, ko je slišal od nekoga
drugega vse, kar se je zgodilo od takrat, ko se mu je pojavila želja, da bi postal
duhovnik. Nato je slišal še svoje ime, ko je komaj vstopil v zavod, in vse drugo,
kar smo povedali.
Po končani spovedi se je umaknil v kot zakristije, pokleknil ter z rokami
na hrbtu gledal v prazno in razmišljal o spovedniku, ki mu je razkril vse skriv-
nosti. Sam pri sebi je rekel: Kaj pa, če je ta duhovnik, ki me tako dobro pozna,
iz našega kraja? Toda v Grani ga nisem nikoli videl. Kako me potem more tako
natančno poznati? Razmišljal je o spovedi, razmišljal o lepih besedah, ki jih je
slišal, in se nikakor ni mogel dvigniti od tod.
Naslednjega dne je na dvorišču videl, kako so vsi fantje tekli k nekemu du-
hovniku, ki se je bližal. Stekel je tudi on. Bil je prav duhovnik iz spovednice. Ko je
bil pri njem, je slišal, kako je rekel nekemu fantu: Skuhal te bom. Nato se je obr-
nil k njemu in dejal: Tudi Garroneja bomo skuhali. Toda za božjo voljo, je tuhtal
Garrone sam pri sebi, kdo je ta duhovnik, ki me kliče po imenu, ki pozna vse moje
zadeve in me hoče skuhati. In brez pomisleka ga je vprašal: Ste vi iz mojega kraja?
34 Pripoved posnemamo iz lastnoročnega poročila don Garroneja in iz zapiskov don Lemoyna, ki jih
je napisal po njegovi osebni pripovedi.

59.6 Page 586

▲back to top


586
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Ne, je odgovoril duhovnik. Me poznaš?
Ne, nikdar vas nisem videl. Po teh besedah je vprašal enega izmed najbliž-
jih. Je to don Bosko, ravnatelj Oratorija?
Da, jaz sem don Bosko, je smehljaje se odvrnil don Bosko.
Ali mi niste vi poslali pisma za sprejem?
Tako sem govoril, je don Garrone razložil don Lemoynu, ker sem bil neote-
san fant in nisem razumel tega, kar mi je hotel povedati. Od takrat pa sem čutil
do njega globoko spoštovanje.
Kmalu zatem je spoznal fante iz družbe Vrtiček. Don Berto je sprejel tudi
njega v družbo. Nekega dne, ko ga je don Bosko videl zalivati cvetlice, mu je
rekel: Prav. Pusti to meni, napravil te bom za vrtnarja.
Toda don Bosko, jaz hočem postati duhovnik.
Seveda. Pa tudi misijonar.
Garrone, ki ni hotel postati salezijanec, je molčal, ker mu ni hotel ugovarjal.
Hitro je opravil svoje delo, da bi čim prej izginil iz lože.
Pozimi35 je bil priča čudežnega dogodka. S svojim tovarišem Franchinijem
je ministriral don Bosku pri maši v kapelici ob njegovi sobi, ko sta pri povzdi-
govanju videla mašnika v ekstazi in z nebeškim izrazom na obrazu, zdelo se je,
kakor da bi razsvetljeval celo sobo. Nato so se njegove noge počasi odmaknile
od tal in tako je plaval v zraku kakih deset minut. Ministranta nista dosegla pla-
šča, da bi mu ga dvignila. Garrone je ves iz sebe tekel klicat don Berta, ki ga pa
ni našel. Vrnil se je v trenutku, ko je don Bosko prihajal od oltarja. Toda v sobi
je bilo čutiti nekako nebeško ozračje.36
Po končani maši in po končani dolgi zahvali mu je Garrone kot po navadi
prinesel kavo in mu rekel: Toda don Bosko, kaj se je dogajalo z vami v času
povzdigovanja? Kako se je to zgodilo, da ste bili tako visoko v zraku? Don Bosko
ga je za trenutek pogledal in potem dejal: Vzemi še ti malo kave. Ko je Garrone
čutil, da don Bosko ne želi govoriti o tem, je v tišini popil svojo kavo. Trikrat je
bil navzoč pri tej levitaciji med sveto mašo.
S cveticami so fantje iz 'vrtička', kot smo že povedali zgoraj, gojili tudi fižol
v zabojih, ki so stali pod okni, da bi rastline s svojim listjem zagrnile sončne
žarke, da ne bi prišli v don Boskove sobe. Ko je fižol dozorel, so ga skuhali in on
ga je dajal jesti vrtičkarjem. Dal bom skuhati tudi vas, je imel navado reči.
Leta 1879 je zbral vse svoje fižole, kakor je on klical fante iz Vrtička, imel
35 Don Garrone piše: Leto 1879, januar. To je
[spodrsljaj spomina], ker je bilo to,
kar je opisoval, že daleč za njim. Od 30. decembra 1878 do začetka pomladi 1879 je bil don Bosko
odsoten iz Oratorija. Dogodek se je moral zgoditi decembra 1878. Misel na zimo ga je speljala na
januar.
36 Oltar čudežnega dogodka so prenesli v zavod Santa Rosa Hčera Marije Pomočnice v Moncrivel-
lo (Vercelli). Vrhovna predstojnica Alojzija Vaschetti je na željo salezijancev vrnila oltar v don
Boskove sobe, kjer je sedaj. Prim. Giraudi,
str. 132.

59.7 Page 587

▲back to top


BiS 13 — 26. poglavje
587
zanje konferenco in jim dejal: Nekateri izmed vas bodo šli domov na počitnice.
Eden bo šel domov z željo, da bi se vrnil, pa ga bodo starši pregovorili in bo šel
v semenišče. Drugi se bodo vrnili, oblekli talar in ostali pri don Bosku. Eden bo
umrl. Eden se bo vrnil za duhovne vaje, pa ne bo mogel iti v Lanzo, ker bo moral
ostati pri postelji svojega umirajočega tovariša.
Vse se je do pičice uresničilo. Garroneju, ki se je vrnil, da bi šel na duhovne
vaje, so ukazali: Pojdi k Emiliju Tavelli, ki je zelo bolan. Šel je v bolniško sobo,
kjer je bolnik živel še dan in pol.
Leta 1881 se je Garrone zadnjič spovedal pri don Bosku ob koncu šolskega
leta, ko mu je don Bosko rekel: Nekaj časa se ne bova več videla. Ti boš šel služit
vojaški rok in te bodo poslali daleč iz Turina. Spominjaj se vedno tvoje vodnice Ma-
rije Pomočnice, globoko ji zaupaj. Marija te bo tolažila in ščitila tudi v nevarnosti.
Spominjaj se vedno obljube, ki si jo naredil ob svojem prvem obisku v Oratoriju.
Garrone, ki je bil bolj nizke postave in slaboten, je razmišljal sam pri sebi:
Tokrat se don Bosko moti. Kako naj bi bil potrjen za vojaka, ko sem tako majhen
in suh? Neverjetnost je bila tako velika, da so to vsi videli in da ga je ravnatelj
don Lazzero, kateremu je s pretirano resnostjo poročal, da ga bodo potrdili,
potrepljal po rami in dejal: Pojdi no, pojdi! Kaj pa naj kralj Umberto stori s te-
boj? Dejstvo je, da je bil po treh mesecih izžreban, šel je na nabor in bil na za-
čudenje vseh potrjen za vojaško službo. Na dan Treh kraljev naslednjega leta
je ob petih popoldne odpotoval, da bi prišel pravočasno v svoj oddelek. Doma
je pustil umirajočo mater, ki je umrla dve uri pozneje. Zaradi tega je prišel pre-
pozno in so ga za tisto noč vtaknili v ječo. Ko so naslednje jutro zvedeli za vzrok
zamude, so ga spustili. Bil je dodeljen 14. pešadijskemu regimentu v Catanzaru.
Od tam so ga poslali v Cotrone, kjer je 20. maja, ne da bi vedel zakaj, prejel ukaz,
da se mora vrniti v Turin in služiti v sanitetnem oddelku v vojaški bolnišnici.
Takoj je šel obiskat don Boska, ki mu je pri spovedi dejal: Bodi ljubezniv z
bolniki in dobro izrabljaj čas. Uči se, nauči veliko, kajti s tem, česar se boš naučil
kot vojak, boš lahko naredil veliko dobrega. To je čas, ko moraš delati dobro.
Pazi pa na tisti kratki čas, ko boš v Susi.
Teh zadnjih besed ni razumel. Toda nekaj mesecev pozneje, ko je postal
pomožni desetnik, je bil dodeljen 5. regimentu alpincev v Susi, kjer bi se brez
posebne milosti Božje matere Marije uničil na duši in telesu. Ko se je vrnil v
Turin, ga je don Bosko pokaral, ker je pozabil nanjo, ki ga je ščitila. Nato je pri-
stavil: Vse, kar si doživel, bo pomagalo, da boš mogel narediti veliko dobrega
med fanti.
Ko je razmišljal o vsem, kar je doživel, je prosil, da bi ga poslali v Turin, tam
je potem ostal do konca vojaške službe in se je hodil vsako soboto spovedovat k
don Bosku. Nekega večera mu je po spovedi dejal: Bodi pozoren na tistega bol-
nika, poskrbi, da bo vse prejel. O svojih bolnikih mu Garrone ni nič pripovedo-

59.8 Page 588

▲back to top


588
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
val. Ko se je vrnil v vojašnico, se je približal nekemu protestantu, ki se je odločil,
da bo postal katoličan. Ko je videl, da je v težkem stanju, je iskal duhovnika. Ker
pa ni našel nikogar, je vzel vodo in ga sam pogojno krstil. Bolnik je bil tako poln
veselja, da se mu je vrgel okoli vratu. Deset minut pozneje je umrl.
Ko je končal vojaško službo, ni vedel, kaj naj stori: ali naj gre v semenišče ali
ostane pri don Bosku. Ostal je tri dni doma. Na dan, ko naj bi naredil v semeni-
šču sprejemni izpit, je, ne da bi vedel, kaj dela, prišel v Turin v Oratorij. Poslali
so ga k sv. Janezu Evangelistu k Marijinim sinovom. Na koncu leta se je spovedal
pri don Bosku in povedal, da je bil trikrat nepotrpežljiv z nekim bolnikom, ki je
ležal v postelji. Tri dni pozneje te ne bo več nadlegoval, mu je odvrnil blaženi.
Dejansko je tri dni pozneje umrl.
Garrone je kot klerik 1899 odpotoval v Ameriko z msgr. Caglierom. Znal je
izrabiti izkušnje, ki si jih je pridobil kot bolničar pri vojakih. Poleg tega se je še
izobrazil v medicini, tako da si je pridobil precejšnje znanje in je bil uradno po-
oblaščen za opravljanje zdravniške službe v Patagoniji. Njemu se morajo zahva-
liti za prvo lekarno v Viedmi. V petindvajsetih letih je znal umetnost zdravljenja
združiti s krščansko ljubeznijo in požrtvovalnostjo in je postal eden najuspe-
šnejših dejavnikov evangelizacije v Patagoniji.
Sloves svetosti, ki je don Boska spremljal vse njegovo zemeljsko življenje, je
slonel na trdnih temeljih in se je iz leta v leto večal, zlasti zadnjih deset let. Toda v
točki, do katere smo prišli, je imel o duhovnih rečeh potrdilo izkušenih in izobra-
ženih oseb. Na začetku leta 1879 sta don Rua in don Barberis pridigala duhovne
vaje vincentinkam Male hiše, kjer je bil predstojnik kanonik Anglesio. Častivredni
naslednik Cottolenga je že dolgo poznal in izjemno cenil don Boska.37
Ko je poslušal zadnjo don Barberisovo pridigo, je šel v zakristijo, da ga je
pozdravil in se mu zahvalil. Don Barberis je čutil potrebo, da se mu je zahvalil,
ker je priporočil skupnosti molitev za don Boskovo ozdravljenje oči. Nato je iz-
razil željo vseh salezijancev, da bi častitega Cottolenga mogli kmalu častiti na ol-
tarju. Ko je to slišal, ga je sveti mož, ki ni nikdar pogledal v obraz, pogledal v oči,
mu položil roko na ramo, ga dvakrat stisnil k sebi in rekel: Da, upajmo, upajmo.
In potem za njim don Boska. Te besede so se kmalu razširile po Oratoriju, kjer
so jih imeli za preroške, zlasti še zato, ker je kanonik Anglesio bil zelo preudaren
v govorjenju. Dogodki so potrdili željo ali prerokbo, če tako hočete. Danes don
Boskova podoba veličastno stoji na ozadju preteklosti in naproti sedanjosti. Zato
je obča in goreča želja, da bi ga Cerkev ovenčala s svetniškim sijajem.
37 Dodatek, št. 65.

59.9 Page 589

▲back to top


DODATEK – DOKUMENTI
1. PISMO MONSINJORJA FIORANIJA DON BOSKU
Pošiljam vam dopis, v katerem so na osnovi pogovora, ki sva ga imela včeraj, navede-
ne spremembe v konstitucijah konceptincev. Ko boste mirnega duha preudarili celotno
zadevo, boste mogli ugotoviti, ali se v vsem strinjate s predloženim, in boste tam, kjer
se vam bo zdelo primerno, dali svoje pripombe. Prosim vas, da ga prinesete v mojo hišo
v nedeljo ob 15.30 za predvideni sestanek, da bomo tako dokončno uredili stvari.
Medtem ko se vam priporočam v molitev, vas ponovno pozdravljam in imam čast,
da se imenujem v globokem spoštovanju najvdanejšega in najuslužnejšega služabnika.
Ponovno odpiram pismo, da vam potrdim prejem vašega pisanja. Vem za zgodbo
ubogega Gregorija F. in njegovo dejanje. Don Scappini naj prevzame vodstvo, ker ga
štejem za ustoličenega in zato lahko deluje. Vendar mora prej obiskati zastopnika. Če bi
mogli predhodno priti k meni, bi vam svetoval nekaj stvari. V vašo vednost vam povem,
da bom doma vse dopoldne.
2. ODLOK O IMENOVANJU DON BOSKA
Visitatore Spirituale dei Concettini
Extat in hac alma urbe pium Institutum Virorum, qui fratres hospitalarii sub invo-
catione Beatissimae Mariae Virginis sine labe originali conceptae, vulgo Concettini
nuncupantur, erectum usque ab anno 1857 in Archiospitali S. Spiritus in Saxia, eum
in finem, ut eius alumni christianae caritatis spiritu ducti aegrotantibus in nosocomiis
inservirent. Cum experentia compertum fuerit illud maxime fuisse aegrotantibus uti-
litati, hinc SS. D. N. pius P.P. IX, ipsum pium Institutum anno 1865 approbavit, eiusque
Constitutiones sequiori tempore, anno scilicet 1875, per modum esperimenti ad qu-
inquennium confirmativ, imo etiam pro sua paterna caritate ac munificentia, profusis
conspicuis subsidiis, haud semel adiuvavit. Numc vero ad illius disciplinam iuxtia prop-
rias constitutuines instaurandam ac observantiam promovedam et ad abusus contra
easdem constitutiones, si qui forte irrepserint, elilinandos. In id deventi consilii, ut
Apostolicam in eo visitationem institueret. Quarem eadem Sanctitas Sua in audentia
habita ad infrascripto Cardinale Propraefecto huius Sacrae Congregationis negotiis et
consultationibus Episcoprurum et Regularium prepositae die … haec sequuntur decre-
vit atque constituit.

59.10 Page 590

▲back to top


590
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
I. R.mus D. Ioannes Bosco, Superior Generalis Societatis Presbyterorum a S. Francisco
Salesio nuncupatae, erti, quoa vixerti, Visitator Apostolicus in Spiritualibus tantum, ac
eius in dicto munere successores, Visitatores aeque in Spiritualibus erunt ad nuntum S.
Sedis enunciati pii Instituti Virorum, qui fratres Hospitalarii appellantur sub invocati-
one Beatissimae marie Virginis sine labe originali conceptae.
II. R. P. D. Aloysius Fiorani Archiospitalis S. Spiritus in Saxia Praeceptor et eiusdem pii
istituti Protector eius Visitator Apostolicus erit in temporalibus, ac Praeceptores pro
tempore praedicti Archiospitalis erunt Visitatores pariter in temporalibus ad nutum
S. Sedis.
III. Suspensa interim remanebit Superioris eiusdem piae societati jurisdictio.
IV. Visitator in Spiritualibus probum et idoneum virum Ecclesiastidum ex sua Soci-
etate salesiana, et Visitator in temporalibus item probum et idoneum virum ex Clero
sive Seculari sive Regulari subdelegari poterunt, qui eorum vices gerant.
V. Propeterea Vistator in Spiritualibus alios duos ex praelaudata Societate Salesia-
na viros assumat deputandos, alterum in Professorum spirituale regimen, alterum in
Novitiorum ad norman Constitutionum eiusdem Pii Insituti Fratrum, vulgo Concettini,
quae firmae remanere debent.
VI. Insuper poterit Visitator in temporalibus, de intelligentia Visitatoris in Spiritua-
libus, officia pii instituti, prout magis in Domino expedire judicaverit, renovare ac mo-
derari pro recto Communitatos regimine, Postulantes ad habitatum, et Noviotios ad
professionem, servatis decretis S. Congregationis super statu Regularium, admittere,
ac Novitios giustizi ac rationalibus de causis e Novitiatus domo dimittere; servatis quo-
ad dimissionem professorum propriss Constitutionibus aliisque de jure servandis.
VII. Quolibet triennio de utraque visitatione apostolica, huic S. Congregationi ab eis
ad quos spectat relatio exhibenda erit. In quorum exequutionem Sanctitas Sua hoc edi
decretu et in acta huius S. Congregationis referre mandavit, contrariis quibuscumque
minme obstantibus. Itaque SS. Mus D. N. confidit ut praelaudati Visitatores pro eo quo
praestant zelo ac prudentia, allatis in munere quisquis suo obeundo consiliis et con-
cordibus animis, in id latis viribus studia sua intendant, ut praefati pii Instituti sedulo
dilignetrque Visitatoribus Apostolicis debitam obedientam praestent. Eosque qua par
est reverentia et obsequio rposequantur ac propriae santificationi et caritatis erga ae-
grotantes officiis enixius incumbant. Datum ex Secreteria S. Congregationis EE. Et RR.
3. PISMO KONCEPTINCA MONTIJA DON BOSKU
Žal mi je, da vam nisem takoj pisal, kakor bi bila moja dolžnost. Edini razlog je po-
manjkanje časa. Potem ko sem že celih devet let užival popoln mir v svoji rezidenci
v Orteju, sem dobil izrecno povabilo njegove ekscelence msgr. Fioranija, našega zaš-
čitnika, da naj pridem v Rim, ker se morava pogovoriti o zadevah naše ustanove. V
povabilu je bilo rečeno, naj prevzamem breme predstojnika te ustanove v predhodnem
dogovoru z vašim velečastitim očetovstvom. Zavrnil sem ponudbo zaradi moje nespo-
sobnosti za toliko nalogo. To še toliko bolj, ker od vsega začetka poznam težko breme,
ki ga mora nositi predstojnik te družine. Toda naš odlični zaščitnik je znal zravnati vse

60 Pages 591-600

▲back to top


60.1 Page 591

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
591
moje težave, tako da sem pokorno sklonil glavo, prepričan, da izpolnjujem Božjo voljo,
ko se podrejam ukazom predstojnikov. Zato mi moja dolžnost in dolžnost vseh mojih
sobratov ukazuje, da se vam zahvalim za tolikšno naklonjenost, ki jo vaše očetovstvo
izkazuje nam ubogim konceptincem, da bi izboljšali naš položaj. Mi vam nimamo s čim
povrniti. Dobili boste pa večno plačilo od Boga in od naše brezmadežne Matere. Do
sedaj nisem imel sreče, da bi vas spoznal, toda spoznavam očeta iz del njegovega sina.
Vendar upam, da bom kmalu imel srečo, da bom poljubil vašo sveto roko in skupaj s
svojimi brati prejel vaš očetovski blagoslov.
Za zdaj sprejmite moje najvdanejše pozdrave. Poljubljam vašo sveto desnico in pro-
sim zase in za vse svoje sobrate vaš očetovski blagoslov. Podpisujem se kot vašega ve-
lečastitega očetovstva najpokornejši sin v Kr.
brat Alojzij M.a Monti iz Milana, konceptinski bolničar
Rim, 11. marec 1877
4. PISMO ISTEGA ISTEMU
Velečastiti oče!
Upam, da mi boste oprostili, če vašemu velečastitemu očetovstvu izrazim svoje te-
gobe in obenem predstavim težave nas bratov bolničarjev, in to samo zato, da bi nam
vaše velečastito očetovstvo pomagalo, da bi znova zaživela in zacvetela ta preizkuše-
na Ustanova presvete Marije Brezmadežne. Ne morete si predstavljati težav in ovir, ki
me prizadevajo kot predstojnika te ustanove. Veliko truda nas je stalo, da smo izruvali
ljuljko: v času dveh mesecev smo morali odsloviti osem bratov in dvajset uslužbencev.
Nered je bil neznosen in pohujšanje je bilo že javno. Sedaj hvala Bogu uživamo malo
mira in v hišo se vrača red.
Sredi tolikšne zmede ni stvari, ki bi si jo moral po vesti očitati, saj ne delam iz svoje
volje, temveč ne dvignem niti slamice, ne da bi se posvetoval z našim odličnim don
Jožefom in vizitatorjem njegovo ekscelenco msgr. Fioranijem. Da, velečastiti oče, sedaj
se lahko zahvalimo Bogu, da smo se znebili okuženih članov, ki so onemogočali vzpon
našega reda. Še vedno pa so težave zaradi treh ali štirih članov, ki so povezani z ljudmi
zunaj naše družine; ti pod videzom gorečnosti ovirajo toliko zaželen razvoj reda.
Msgr. Fiorani je dobrodušen človek in zlahka verjame svojemu služabniku gospodu
Nikolaju Statutiju, ki mu predstavlja stvari, ki se mu zdijo primerne, dejansko pa so
ovira in povzročajo veliko žalost tako meni kot odličnemu don Jožefu.
Po pravici povedano: če me ne bi podpiral naš ravnatelj don Jožef, mi ne bi bilo mo-
goče vztrajati in nositi še naprej breme predstojnika te hiše in bi bil v tem trenutku
prisiljen opustiti vsak poskus nadaljevanja dela. Z Božjo pomočjo sem pripravljen dati
življenje, da bi rešil to ustanovo, toda vsakič, ko ni videti sadu za večjo Božjo slavo, bi
raje užival mir svoje duše in mislil samo na njeno korist.
Vsekakor moram biti hvaležen vašemu velečastitemu očetovstvu za vse dobro, ki ga
prejemamo od vas jaz in moji sobratje v osebi don Jožefa, našega odličnega ravnatelja
in resničnega posnemovalca svojega očeta. Obenem vas v imenu vseh dobrih bratov
prosim, da me ne pustite samega in storite vse, kar je v vaših močeh, da vnesemo red
v to ustanovo, ker boste poleg zasluženja, ki ga boste imeli pri Bogu in presveti Devici
Mariji, imeli še našo večno hvaležnost.

60.2 Page 592

▲back to top


592
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
V upanju, da vas bom mogel nekega dne osebno pozdraviti, vam poljubljam sveto
roko in vas prosim očetovskega blagoslova zase in za svoje sobrate.
Podpisujem se vašega očetovstva in v J. K. najponižnejši in najpokornejši
5. DON BOSKOVO POROČILO PIJU IX. O KONCEPTINCIH
Naslov apostolskega vizitatorja, s katerim me je vaša svetost blagovolila odlikovati v
čim večjo korist ustanove spoštovanih konceptincev, mi nalaga dolžnost, da poročam
o tem, kaj se je storilo in kaj se zdi, da je potrebno storiti v korist teh redovnikov. Z na-
menom, da bi se določilo, kaj vse je treba storiti v skladu z vašimi željami, je bilo z od-
lokom z dne 14. novembra 1876 določeno, da naj se ustanovi noviciat, kjer bi se uvedla
redovna obveznost in bi konstitucije konceptincev skušali izvajati v duhu salezijanske
družbe, razen posebnih ciljev, ki naj bi jim oni sledili. Podpisani se je počutil počaš-
čenega s to nalogo in je v ta namen začel preučevati konstitucije imenovanih koncep-
tincev, njihovega duha, redovno pripadnost, ki so jo živeli, in ugotovil, da je njihov cilj
nadvse priporočanja vreden, da pa zaradi pomanjkanja noviciata, zaobljub in skupnega
življenja ni bilo povezave in enovitosti duha, brez katerih redovne družbe le težko do-
segajo svoje cilje. Konceptinci, ki so hoteli na vsak način ohraniti svojo neodvisnost in
samoupravljanje, so oteževali tako preoblikovanje. Da ne bi dražili na začetku njihove
občutljivosti, smo mislili vaši svetosti predlagati apostolsko vizitacijo, da bi ugotoviti,
kaj bi bilo mogoče narediti za večjo Božjo slavo.
Tako je bilo z odlokom meseca februarja 1877 začasno določeno, da naj duhovnik
Janez Bosko opravi apostolsko vizitacijo v duhovnih zadevah, apostolsko vizitacijo v
materialnih pa njegova ekscelenca msgr. Alojzij Fiorani, komendator bolnišnice S. Spi-
rito, ki je dobro izveden v materialni upravi zadevnih ustanov.
Ker ni mogel stalno bivati med konceptinci, je ponižni predstavitelj z dovoljenjem
vaše svetosti in samega msgr. Fioranija pooblastil kot svojega predstavnika duhovnika
Jožefa Scappinija, člana salezijanske družbe, izvedenca v redovnih skupnostih. Z ljube-
znivostjo, odločnostjo, navzočnostjo, s poukom in katekizmom je mogel uvesti redno
premišljevanje, duhovno branje, obiske Najsvetejšega in pogosto prejemanje zakra-
mentov spovedi in obhajila. Medtem ko so spet začeli uvajati redovno življenje, je nekaj
bratov podvomilo o svojem poklicu in zapustilo skupnost. To so lahko storili, ker niso
bili vezani z redovnimi zaobljubami. Tako se je njihovo število od začetnih sedemdeset
zmanjšalo na kakih trideset. Toda niti med temi ni bilo mogoče uvesti zaželene enotne
discipline in redovnega življenja.
Za redovno nedisciplino med konceptinci je bilo veliko vzrokov. Med drugimi nas-
lednji:
1. Pomanjkanje rednega noviciata, v katerem bi bil vsak redovnik poučen o svojih
dolžnostih ter bi preizkusil svojo krepost in moralno moč in tudi telesno sposobnost

60.3 Page 593

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
593
za izpolnjevanje le-teh, še preden bi se odpravili v bolnišnice, kakor je bilo rečeno v
že imenovanem reskriptu z dne 17. novembra 1876. Tega do sedaj niso mogli urediti
zaradi preobilnega dela glede na njihovo število v bolnišnici Santo Spirito.
2. Nobeden od sedanjih bratov ni vezan z zaobljubami, niti ni znano, kdo bi jih mogel
narediti. Od tod tudi prepiri in nesoglasja, kadar je treba kaj storiti. Neredko si med
seboj celo pretijo, upirajo se predstojniku, zapuščajo zavod ali jih predstojniki sami
odslovijo.
3. Prepričani so, da so sposobni sami sebe vladati in voditi, a nimajo zadostne izo-
brazbe in niso uvedeni v vodstvo redovne skupnosti.
4. Navzočnost mnogih predstojnikov, ki dajejo različne in pogosto nasprotujoče si
ukaze, tako da eni onemogočajo izpolnjevanje tega, kar so določili drugi. To se dogaja
zlasti v bolnišnici Santo Spirito.
5. Pred kratkim so opravili duhovne vaje in učinki so zelo spodbudni. Sedemnajst bi
jih bilo pripravljenih narediti zaobljube. Toda kateremu predstojniku? Na osnovi ka-
terih pravil, ki jih do sedaj še niso izpolnjevali? Sedanji ravnatelj zelo hvali delo, ki ga
opravljajo bratje konceptinci, in priznava njihovo lepo vedenje. Ko sem ga vprašal, ka-
teri izmed njih bi bil sposoben narediti zaobljube, je dejal, da ni nobeden pripravljen,
da bi ga mirne vesti pripustil k zaobljubam. Teh sedemnajst pa bi lahko postalo dobri
konceptinci, če bi mogli prej opraviti noviciat.
Sedanji položaj
Materialno stanje konceptincev se je zelo izboljšalo zaradi velikih prispevkov vaše
svetosti in zaradi zavzetega ekonomskega upravljanja msgr. komendatorja bolnišnice
Santo Spirito Fioranija. Toda če pomislimo na silno težko delo, ki ga opravljajo vsak dan,
se zdi nujno potrebno, da se jim izboljša hrana, pijača, omogoča več počitka in zmanjša
delo, sicer njihovo zdravje ne bo moglo vzdržati. Moralno in redovno stanje se je zelo
izboljšalo. Opravljajo premišljevanje, duhovno branje, prejemajo pogosto svete zak-
ramente spovedi in obhajila in redno obiskujejo Najsvetejše. Večkrat na teden njihov
ravnatelj ali njegov namestnik poučuje konceptince katekizem ali ima zanje duhovne
nagovore. Na tak način in zlasti še z zasebnimi moralnimi opozorili je bil dosežen dolo-
čen red in moralnost. Mnogi izmed njih pa se ne morejo ukloniti tej redovni disciplini,
tako da je od tridesetih konceptincev, kolikor sedaj šteje skupnost, le 17 pripravljenih,
da bi naredili zaobljube. Pet jih je še treba odsloviti, osem pa jih je negotovih, ali naj
ostanejo ali naj gredo. O tem so si edini duhovniki voditelji, brat predstojnik koncep-
tincev in salezijanska duhovnika, ki sta pravkar končala pridiganje duhovnih vaj; to sta
bila teolog Julij Barberis, voditelj salezijanskega noviciata, in drugi don Jožef Lazzero,
ravnatelj materne hiše v Turinu.
Ukrepi
V stanju, v katerem so, je težko kaj določnega ukreniti. Treba se je odločiti za kako na-
čelo in jaz ne bi predlagal drugega kot to, kar je vaša svetost določila v častitem reskrip-
tu 17. novembra 1876. Spraviti konceptinske konstitucije v sklad s konstitucijami sale-
zijanske družbe, pri čemer bi pustili cilj ali namen ustanove Bolničarjev Brezmadežne.
V tem, se mi zdi, razlagam namene vaše svetosti.

60.4 Page 594

▲back to top


594
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
1. Ustanoviti je treba noviciat, ki bi bil popolnoma neodvisen od bolnišnice Santo Spi-
rito, tako da bil ta dom podrejen hiši, v kateri se redovniki pripravljajo na zaobljube na
Piazza Mastai. V ta namen je treba najti način, kako bi moglo sedemnajst konceptincev,
ki so pokazali dobro voljo, opraviti noviciat, kot to zahteva ravnatelj. Dokler dodobra
ne spoznajo pravil in jih tudi izpolnjujejo, ne smejo biti pripuščeni k opravljanju svoje
naloge.
2. Redovne zaobljube naj konceptinci naredijo na osnovi salezijanskih konstitucij, ki
jih je Sveti sedež odobril 4. aprila 1874. Njihov redovni priročnik naj bodo te konstitu-
cije s spremembami namena, ki je v skladu z njihovim poslanstvom.
Noviciat mora biti sestavljen iz novih postulantov in takih, ki so voljni podvreči se
načinu življenja v noviciatu. Noben novinec naj ne hodi delat v bolnišnico, dokler ni
zadosti vzgojen, poučen o svojih dolžnostih in dokler ne kaže izredne kreposti, ki se
zahteva od njega. Voditelj novincev bo odločal, kdaj je kak novinec sposoben za strežbo
v bolnišnici, kjer naj tudi preizkusi svoj poklic.
3. Naj se ne prevzemajo bolnišnice, v katerih bi bili bolničarji odvisni od oseb druge-
ga spola ali imeli delo skupaj z njimi. To je mogoče sprejeti samo, če so stanovanja in
delo onih popolnoma ločena od konceptincev.
4. Ko prevzemajo kako bolnišnico, naj se prepričajo, ali so številčno zadosti močni
za opravljanje dela brez pomoči laiških bolničarjev. Če se bo pokazala potreba po taki
pomoči, bo ravnatelj poskrbel za plačane pomočnike, ki pa morajo biti preizkušene
moralnosti in vedno odvisni samo od njega.
5. Popolna enotnost v ukazovanju, zato je absolutni predstojnik konceptincev sveti
oče, kakor je predstojnik vseh redovnih ustanov. Če bo predstojnik salezijancev v svoji
modrosti menil, da lahko v tem smislu naredi kako uslugo v korist duš, daje velikoduš-
no na voljo sebe in vso salezijansko družbo. Glede na te osnove mora biti vsak ravnatelj
konceptinske skupnosti podrejen vrhovnemu predstojniku salezijancev. V krajih, kjer
bi bilo konceptincev le malo in bi jim lahko delal usluge krajevni duhovnik, se ravnatelj
iz hiše profesov lahko obrne nanj.
To so misli, ki jih ponižni predlagatelj v razbremenitev svoje vesti predstavlja vaši
svetosti, da bi lahko natančno poznali stanje stvari, ki ste mu jo zaupali. Vaša svetost naj
popravi ali tudi prečrta vse, kar se vam zdi v večjo Božjo slavo. Kakršno koli odločitev
bo vaša svetost sprejela v zgoraj omenjenih zadevah, bodo salezijanci, ponižni služab-
niki vaše svetosti, rade volje sprejeli in prispevali svoj skromni delež, ki bo po volji vaše
svetosti in v korist salezijanske družbe.
6. PISMO KARDINALA SIMEONIJA DON BOSKU
Med dobrodelnimi ustanovami, za katere se sveti oče neizmerno trudi, je tudi bolni-
šnica Santo Spirito v Sassii za uboge bolnike, ki jo je zaupal redovnikom konceptincem;
le-ti so v duhovnih zadevah podrejeni duhovnikom salezijanske družbe, v časnih pa
monsinjorju komendatorju bolnišnice Santo Spirito.

60.5 Page 595

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
595
Ker njegova svetost želi, da bi ustanova dosegala cilj, zaradi katerega je bila priklica-
na v življenje, in ker se on sam ne more posvetiti reševanju stikov med obema avtorite-
tama, je blagohotno zaupal to nalogo gospodu kardinalu L. Randiju.
To sporočamo gospodu don Janezu Bosku v vednost, da bi ustrezno ravnal.
Giovanni kardinal Simeoni
7. ŠTIRI PISMA KARDINALA RANDIJA V ZADEVI KONCEPTINCEV
A
Veleugledni in velečastiti gospod!
Kakor je vaši veleugledni osebi znano, je sveti oče blagovolil pooblastiti mene za
usklajevanje nekaterih težav, ki so nastale pri izvajanju apostolske vizitacije, ki je bila v
duhovnem pogledu zaupana vaši spoštovani uglednosti za reformo in ureditev Ustano-
ve konceptincev v bolnišnici Santo Spirito.
Zato bi mi bilo zelo ljubo, če bi se mogel pogovoriti z vašo uglednostjo tako o vrsti
kakor tudi obsegu težav, ki so se pojavile. Ker pa vi niste v Rimu, sem se moral opreti
na podatke, ki sta mi jih dala monsinjor komendator bolnišnice Santo Spirito in gospod
don Jožef Scappini, ki ste ga vi določili za svojega predstavnika pri teh redovnikih.
Ker mi je slednji sporočil, da ste vi svoje težave sporočili njegovi eminenci kardinalu
vikarju, sem to poročilo dobil iz rok svetega očeta. V poročilu izražate popolno vdanost
njegovi svetosti in mu ponujate svoje popolno sodelovanje pri tako svetem delovanju,
z druge strani pa želite, da bi imeli vsa pooblastila v duhovnem vodstvu, ker sicer vaše
poslanstvo ne bi bilo uspešno.
Nikakor mi ni ušel pomen te pripombe in sem zato govoril s komendatorjem bolni-
šnice Santo Spirito, vizitatorjem za ekonomijo, ki mi je vse pojasnil in zatrdil, da ni in
ne bo nikdar delal težav v vsem, kar boste vi kot duhovni vizitator ukrenili ali tudi samo
želeli. Pokazal mi je dekret Svete kongregacije z dne 6. februarja, s katerim je bila do-
ločena vizitacija v časnih zadevah, z vsemi pooblastili, ki jih vi poznate, in mi zagotovil,
da se bo zvesto ravnal po njih.
Ne morem zanikati, da izrazi dekreta niso zadosti jasni v tem, kar se tiče pooblastitve
vaše uglednosti, in da je zato prišlo do nevšečnosti, ki jih sprva niso predvidevali. Zato
se mi zdi potrebno pojasnilo, ki bi odpravilo vsak dvom in bi zaprlo vrata trenjem, ki bi
sčasoma mogla nastati.
S tem, da bi ohranili načelno dva vizitatorja, od katerih bi se eden zavzemal za mo-
ralnost članov in za duhovno preobrazbo ustanove z neodvisnimi pooblastitvami, ki ne
bi vplivala na ekonomijo zavoda, se mi zdi, da bi popolnoma ustregli željam vaše ugle-
dnosti in omogočili vaše uspešno poslanstvo, za katero vas je sveti oče v svoji dobroti
naprosil.
Zato se s to pripombo obračam na vas in vas prosim, da bi mi sporočili svoja upošte-
vanja vredna zapažanja in mi podali še nadaljnje napotke za uspešno delovanje.
Ker boste gotovo poslali koga, ki bi predstavljal vašo uglednost namesto gospoda
Jožefa Scappinija za duhovno vodstvo imenovanih redovnikov, vas prosim, da bi mi po
njem poslali vsa pojasnila, da bom tako lažje izpolnil naročilo, ki mi ga je zaupal sveti
oče in se nanaša na tako sveto in koristno ustanovo, ki je tako zelo pomembna zlasti za
naš čas.

60.6 Page 596

▲back to top


596
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Prepričan, da bom dobil kmalu zaželeni odgovor, imam zadovoljstvo, da se imenujem
z vsem spoštovanjem in vdanostjo vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
B
Brez dvoma ste prejeli moj dopis z dne 18. tega meseca, ki se bliža koncu. Ker je sveti
oče milostno pokazal, da ga od vsega začetka zelo skrbi ureditev celotne zadeve, se
ponovno obračam na vas, da vam pokažem, s kako zavzetostjo pričakujem vaš odgovor
in vaše pripombe.
Kakor ste mogli razbrati iz mojega pisanja, nikakor nisem nasproten želji vaše ug-
lednosti, da bi apostolski vizitaciji dodelili večje pooblastilo, da ne bi imeli težav pri
izvajanju vašega poslanstva. Vendar se mi zdi koristno omeniti, da če je treba, lahko
spremenimo dekret z dne 6. februarja, ker je naloga, ki jo moramo izpolniti, tako zelo
pomembna.
Po vsem tem vam je jasno, kako zelo pomembno je zame, da dobim čim prej vaše
pripombe in spoznam podatke in meje, v katerih bi mogli na novo oblikovati zadevo,
potem ko ste tudi vi bili sprejeti pri svetem očetu.
Sicer pa pričakujemo duhovnika, ki ga boste poslali kot zastopnika vaše uglednosti,
da bomo mogli nadaljevati začeto delo, razen če ste že vse ukrenili za vrnitev gospoda
don Jožefa Scappinija, ki je odšel iz Rima, da bi se rešil poletne vročine.
V upanju na skorajšnji odgovor obnavljam izraze svojega globokega spoštovanja in
imam čast, imenovati se vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
C
Sprejel sem dopis vaše uglednosti z dne 7. tekočega meseca z opombami, ki jih imate
za potrebe za uspeh apostolske vizitacije konceptincev kot dopolnilo tistih, ki jih je
vaša uglednost poslala njegovi eminenci kardinalu vikarju.
Po vašem mnenju je istočasno delovanje dveh vizitatorjev, enega za duhovne in dru-
gega za časne in ekonomske stvari, ovira za redno delovanje ustanove. Sveti oče je
blagovolil izraziti svojo privolitev, da lahko odlok z dne 6. februarja spremenijo v tem
smislu, ne da bi pri tem opustili samostojen obstoj reda in nadaljevanje službe, ki jo
bratje opravljajo v bolnišnici Santo Spirito in drugih ustanovah.
Če bi se zato vaša uglednost lahko spet odpravila v Rim in sklenila dogovore o tej
zadevi, bi bilo vaše spoznanje v veliko podporo dokončni ureditvi vprašanja. Če to iz
katerega koli vzroka ne bi bilo mogoče, je potrebno, da redovnik, ki ste ga določili za
duhovno oskrbo konceptincev, dobi vsa navodila in pooblastilo.
Ne morem vam zadosti jasno povedati, kako nujno potrebna je njegova navzočnost
v bolnišnici. Ker se za brate nihče ne zanima, je vse zapuščeno in zanemarjeno in du-
hovnik, ki je za sedaj za to določen, je včasih zadržan, tako da ne more zanje maševati
niti ob nedeljah.

60.7 Page 597

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
597
Sicer bi pa bilo zaželeno, da bi 8. decembra tega leta mogli narediti preproste zaob-
ljube tisti, ki so tega vredni. Zato, vidite, je nujno potrebno, da se poskrbi primerno za
tako pomembno dejanje. Medtem ko pričakujem odgovor vaše uglednosti, ne morem
skriti svoje vznemirjenosti, da bi videl končno urejeno to zadevo in bi bila zagotovljena
duhovna oskrba in priprava imenovanih redovnikov.
Z izrazi globokega spoštovanja imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najvda-
nejšega.
L. kardinal Randi
Rim, 14. avgust 1877
D
Velečastiti gospod!
Z nekaj zamude odgovarjam na vaše pismo z dne 19. septembra 1877; nekaj zaradi
mnogih opravkov v zadnjih dneh, nekaj pa tudi zaradi premisleka o stvareh, ki mi sicer
niso nove, vendar zahtevajo nekaj raziskav.
V tem trenutku vam lahko povem samo to, da se je sveti oče v želji, da bi ohranil
samostojnost ustanove, po temeljitem premisleku odločil začasno izročiti vprašanje
reforme konceptincev nekaterim redovnikom tega glavnega mesta pod vodstvom kar-
dinala vikarja, ki je dobil tudi zadevno imenovanje.
Zato je odpravljen vsak drug ukrep vse to do tedaj, ko se bo videlo, ali je ustanova
lahko neodvisna. Po preteku te preizkušnje bo njegova svetost ustrezno ukrepala v so-
glasju z že danimi odločitvami.
S tem nikakor ne odobravam obvestila, ki ste ga prejeli od drugih, ker sem odlašal s
sporočilom, dokler stvari ne bi bile jasno določene.
Vi ste pa pravilno ravnali, ko ste v sedanjem položaju stvari zadržali v Turinu gos-
poda don Scappinija. Obžalujem, da ni prišlo do sporazuma, ki sem vam ga nakazal v
svojem zadnjem pismu. Medtem obnavljam izraze svojega globokega spoštovanja vaše
uglednosti.
Najvdanejši služabnik
L. kardinal Randi
8. PISMO ODVETNIKA MIHAELA KANONIKU TIMON-DAVIDU
Gospod opat!
Gospod opat Bosko ni mogel v tem času priti v Nico, temveč se je ravnatelj tukajšnje
hiše odpravil v Turin; govoril je z njim in mu izročil pismo, ki ste mi ga poslali 21. maja
1877. Potem ko je vse dodobra premislil, je podal priloženi odgovor. Ker je napisan v
italijanščini in ker ima gospod opat Bosko zelo slabo pisavo, sem ga prevedel v franco-
ščino. Tudi jaz nimam posebno lepe pisave in sem slab prevajalec, vendar boste kljub
temu mogli razpoznati misel ustanovitelja Družbe sv. Frančiška Saleškega in jaz upam,
da boste želeli, da bi v Marseillu postavili ognjišče za otroke preprostega ljudstva. Če
boste hoteli, se boste lahko z njim osebno dopisovali, zato sem vam na koncu pripisal
njegov naslov. Srečen sem, da vam pošiljam to pismo prav na dan, ko se v Nici končno
ustanavlja zavod; danes namreč podpisujejo kupoprodajno pogodbe o zemljišču.
Pravkar sem prebral drugo izdajo vaše knjige o Načinu dela z mladimi in vam česti-
tam za veliko uslugo, ki ste jo storili vsem vodjem dela, ko ste dali na voljo sadove vaše

60.8 Page 598

▲back to top


598
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
dolgotrajne in temeljite izkušnje.
Sprejmite, gospod opat, izraze mojega spoštovanja in občudovanja, s katerima imam
čast, da sem vaš nadvse ponižni in nadvse vdani služabnik.
9. DOVOLJENJE ZA ODPRTJE ZAVETIŠČA SV. PETRA
Prosili ste za dovoljenje, da bi v Nici ustanovili zavetišče za revne otroke, katerega cilj
bi bil dati jim versko znanje, jih namestiti pri dobrih mojstrih in izučiti obrti, od katere
bi kot ogroženi otroci mogli živeti.
Odobravam to ustanovitev in želim, da bi bila vaše prizadevanje kronano z uspehom.
Vsekakor se boste morali glede dela otrok v delavnicah prilagoditi predpisom zakona
z dne 19. maja 1874 pod členom 3 in 9 v smislu, da bodo tisti, ki bodo delali v delavni-
cah, deležni splošne izobrazbe.
Sprejmite, gospod, zagotovila mojega visokega spoštovanja.
10. PREVENTIVNI SISTEM PRI VZGOJI MLADINE1
Že večkrat so me prosili, da bi tako ustno kakor pisno povedal nekaj misli o tako ime-
novanem preventivnem sistemu, ki ga uporabljamo v naših zavodih. Zaradi pomanj-
kanja časa še nisem do sedaj mogel izpolniti te želje in sedaj [ko hočemo natisniti pra-
vilnik, ki smo ga do tega časa skoraj vedno uporabljali po izročilu, se mi zdi potrebno
podati] podajam nekaj misli [ki bodo] kakor upam, povzetek delca [ki ga pripravljam]
izrecno izdelane, če mi bo Bog dal toliko življenja, da ga bom mogel [končati] napisati,
in to edinole zato, da bom pomagal pri težki umetnosti vzgoje mladine. Zato bom pove-
dal, v čem je preventivni sistem, zakaj mu moramo dajati prednost, kakšna je njegova
praktična uporaba in prednosti, ki jih daje.
I. V čem je preventivni sistem in zakaj ima prednost
Dva sistema sta se vedno uporabljala pri vzgoji mladine: preventivni in represivni.
Represivni sistem je v tem, da damo podložnikom pravila in potem nadziramo in krši-
telje kaznujemo, če je to treba, ali jih nagradimo. V tem sistemu morajo biti vzgojite-
ljeve besede in izraz vedno strogi in preteči in je treba preprečiti vsako domačnost s
podrejenimi.
Ravnatelj, ki hoče poudariti svojo avtoriteto, se sme le redko znajti med svojimi go-
jenci in še to [samo] zato, da preti in kaznuje. Ta sistem je lahek, manj utrudljiv in upo-
1 Glej opombo na str. 75.

60.9 Page 599

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
599
raben zlasti pri vojakih in na splošno pri odraslih in zrelih osebah, ki same od sebe
vedo in se zavedajo, kaj je v skladu z zakoni in [drugimi] predpisi.
Drugačen, rekel bi nasproten pa je preventivni sistem. Njegovo bistvo je v tem, da
seznani s predpisi in pravilniki zavoda, potem pa poskrbi, da imajo gojenci stalno nad
seboj budno oko ravnatelja ali asistentov, ki kot ljubeči očetje govorijo in vodijo za vsak
primer [priložnost], dajejo nasvete in ljubeznivo popravljajo, kar je isto kot ne dati go-
jencem možnosti, da bi delali napake.
Ta sistem je ves zgrajen na pameti, veri in ljubeznivosti, ker izključuje vsako nasilno
kazen in skuša odstraniti celo lahke. Zdi se, da mu je treba dati prednost iz naslednjih
razlogov:
I. Vnaprej opomnjeni gojenec ni zagrenjen zaradi storjenih pogreškov, kakor se to
zgodi, če njegove prekrške sporočijo predstojniku. Tudi se ne jezi zaradi prejetega opo-
mina ali zagrožene kazni, ker je tu vedno predhoden ljubezniv opomin, ki ga prepričuje
in si navadno pridobi srce, tako da gojenec sam uvidi potrebo po kazni in si je celo želi.
II. Glavni razlog pa je mladostna nestalnost, ki v trenutku pozabi na disciplinska pra-
vila in kazni, ki mu pretijo. Zato otrok pogosto postane kriv in vreden kazni, na katere v
trenutku, ko je storil prekršek, sploh ni mislil in dejanja ne bi storil, če bi ga prijateljski
glas opozoril.
III. Represivni sistem bo mogoče preprečil kak nered, težko pa bo poboljšal krivce.
Opazno je, da dečki ne pozabijo prejetih kazni in ohranjajo grenkobo z željo, da bi se
otresli jarma in se maščevali. Zdi se, da jim takrat ni nič, toda kdor opazuje njihovo ob-
našanje, vidi, kako strašni so spomini na mladost in kako zlahka pozabijo na kazni, ki so
jih prejeli od svojih staršev, zelo težko pa tiste, ki so jih prejeli od vzgojiteljev. Zgodilo
se je, da so se nekateri v starosti nasilno [zverinsko] maščevali za kazni, ki so jih morali
krivično prestati v času vzgoje. Nasprotno pa preventivni sistem naredi iz gojenca pri-
jatelja, ki vidi v asistentu dobrotnika, ki ga svari [opozarja], ga želi poboljšati, ga rešiti
neprijetnosti, kazni in sramote.
IV. Preventivni sistem si pridobi [osvoji] gojenca tako močno, da more vzgojitelj tako
v času vzgoje kakor tudi po njej govoriti z govorico ljubezni. Vzgojitelj, ki si je pridobil
srce varovanca, bo mogel imeti nanj velik vpliv, ga opozarjati, mu svetovati tudi takrat,
ko bo že v službi. Zaradi vsega tega se zdi umestno, da dajemo prednost [raje uporab-
ljamo] preventivnemu kot represivnemu sistemu.
II. Uporaba preventivnega sistema
Izvajanje tega sistema je v celoti oprto na besede sv. Pavla: Charitas patiens est, beni-
gna est … Omnia suffert, omnia sperat, omnia sustinet [Ljubezen je potrpežljiva, dobro-
hotna … Vse prenaša, vse upa, vse vzdrži] (1 Kor 13,4.7). Ljubezen je dobrohotna in
potrpežljiva. Vse potrpi, upa in prenese vsako motnjo. Zato more samo kristjan učinko-
vito izvajati preventivni sistem. Pamet in vera sta sredstvi, na katerih mora vzgojitelj
nenehno graditi, mora ju učiti, vendar pa najprej sam izpolnjevati, če hoče, da ga bodo
ubogali in bo tako dosegel svoj cilj.
I. Zato se mora ravnatelj ves posvetiti svojim gojencem in si nikdar nalagati opravil,
ki bi ga oddaljevala od njegove naloge. Nasprotno mora biti vedno med svojimi podre-
jenimi [gojenci], razen če ga upravičena opravila oddaljujejo od njegovega mesta in ga

60.10 Page 600

▲back to top


600
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
bodo v tem primeru drugi ustrezno nadomestili.
II. Učitelji, mojstri, asistenti morajo biti ljudje preizkušene moralnosti: Kot kuge naj
se varujejo vsake vrste čustvene navezanosti ali posebnih prijateljstev z gojenci in naj
vedo: zabloda enega lahko spravi ob dober glas vso ustanovo. Treba je poskrbeti, da go-
jenci ne bodo nikdar sami. Kolikor je mogoče, naj jih asistenti čakajo na mestu, kamor
prihajajo, ostajajo pri njih, dokler jih drugi primerno ne nadzorujejo, in naj jih nikdar
ne prepuščajo brezdelju.
III. Gojenci naj imajo vsestranske možnosti, da skačejo, tekajo, kričijo, kakor jih je
volja. Telovadba, glasba, deklamiranje, gledališče, izleti so najučinkovitejša sredstva, da
uveljavimo disciplino, pospešujemo moralnost in zdravje. Treba je samo paziti, da snov
zabave, osebe, ki nastopajo, in pogovori niso vredni graje. »Delajte, kar koli hočete,«
je imel navado reči veliki prijatelj mladine sv. Filip Neri, »meni je zadosti, da ne delate
greha.«
IV. Pogosta spoved, pogosto obhajilo, vsakdanja maša so stebri, na katerih mora biti
zgrajeno vzgojno poslopje, če hočemo biti daleč od pretnje in šibe. Nikdar ne smemo
nadlegovati in siliti gojencev k prejemanju zakramentov, temveč [jih samo spodbuja-
ti] jim nuditi priložnost, da se jih bodo udeleževali. V duhovnih vajah, tridnevnicah,
devetdnevnicah, pridigah, katekizemskem pouku naj se prikazuje lepota, veličina in
svetost tiste vere, ki omogoča tako lahka, civilni družbi tako koristna, človeškemu srcu
tako pomirjajoča in rešitvi duš tako učinkovita sredstva, kot so prav zakramenti. Na tak
način otroke navdušimo za te pobožne vaje in se jih bodo radi udeleževali [z veseljem
in koristjo].2
V. Treba je nadvse paziti, da v zavod ne bodo prihajali slabi tovariši, knjige ali osebe.
Izbira dobrega vratarja je pravi zaklad za vsako vzgojno hišo.
VI. Vsak večer po rednih molitvah, preden gredo gojenci spat, naj ravnatelj ali kdo
drug namesto njega javno naslovi na gojence nekaj ljubeznivih besed, da kak nasvet
ali opozori na stvari, ki jih je treba storiti ali se jih izogibati. Iz dogodkov dneva tako v
zavodu kakor zunaj naj skuša dobiti navodila za življenje. Toda nagovor naj ne traja več
kot dve ali tri minute. To je ključ za moralnost, za dober potek in uspeh vzgojnega dela.
VII. Kakor kugo je treba odklanjati mnenje tistih, ki hočejo prvo obhajilo prenesti na
2 Še ne dolgo tega je neki minister angleške kraljice obiskal zavod v Turinu. Povedli so ga v obširno
sobano, kjer se je učilo kakih petsto fantov. Nemalo se je čudil, ko je videl tako množico dečkov,
ki so se učili v popolni tišini, brez asistentov. Še bolj se je začudil, ko so mu povedali, da se skozi
celo leto ni bilo pritoževati zaradi kake motnje ali besede in da ni bilo povoda za kako kazen.
»Kako je vendar mogoče doseči tako tišino in tako disciplino? Povejte mi. In vi,« je dodal, obrnjen
k svojemu tajniku, »si vse točno zapišite, kar vam bodo povedali.« »Gospod,« je odvrnil ravnatelj
zavoda, »sredstva, ki ga uporabljamo mi, vi ne morete uporabljati.« »Zakaj?« »To so skrivnosti,
znane samo katoličanom.« »Kake?« »Pogosta spoved in obhajilo in vsakdanja maša, pri kateri
smo dejavno navzoči.« »Imate prav. Nam manjkajo ta mogočna vzgojna sredstva. Ali jih ni mo-
goče nadomestiti?« »Če ne uporabljamo teh verskih sredstev, se moramo zateči h grožnjam in
palici.« »Imate prav. Imate prav. Vera ali palica. To bom povedal v Londonu.«
Izročilo pripisuje ta obisk in odgovor lordu Palmerstonu. Dne 20. decembra 1880 je don Bosko,
ko je pripovedoval ta dogodek markizu Viktorju Scatiju, takole začel: »Pred leti me je obiskal lord
Palmerston. Prišel je ob 10. uri dopoldne in ostal pri nas vse do šestih zvečer. Vse si je natančno
ogledal ter vse spraševal s tisto natančnostjo in zanimanjem, ki je lastna Angležem.« (Avtobio-
grafsko poročilo, Turin, 24. april 1891. Prim. Bollettino Salesiano, oktober 1922, str. 259).

61 Pages 601-610

▲back to top


61.1 Page 601

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
601
poznejša leta, ko se je v neizmerno škodo njegove nedolžnosti že hudič polastil deč-
kovega srca. Po navadi prvotne Cerkve so dajali otrokom ostanke od velikonočnega
obhajila. To naj nam bo za merilo, kako zelo Cerkev želi, da bi otroke čim prej pripus-
tili k prvemu svetemu obhajilu. Ko otrok zna razlikovati med kruhom in kruhom in je
zadosti poučen, naj se ne gleda na starost, temveč damo, da se nebeški vladar polasti
njegove duše in začne kraljevati v njej.
VIII. Katekizmi priporočajo pogosto obhajilo. Sv. Filip Neri ga je priporočal vsak te-
den pa tudi pogosteje. Tridentinski cerkveni zbor jasno želi, da kristjan vsakokrat, ko
gre k sveti maši, prejme tudi sveto obhajilo. Toda to obhajilo naj ne bo samo duhovno,
temveč tudi zakramentalno, tako da dobimo čim večje sadove te Božje daritve (Triden-
tinski koncil XXII, VI).
III. Koristi preventivnega sistema
Morda bo kdo rekel, da je ta sistem težaven v praksi. Menim, da je za gojence veliko
lažji, zadovoljivejši in uspešnejši. Vzgojitelju pomeni nekaj težav, ki pa izginejo, če se
vzgojitelj z gorečnostjo loti svojega dela. Vzgojitelj je človek, posvečen svojim gojen-
cem, [zato] mora biti pripravljen sprejeti vsako težavo, vsak napor, da bo dosegel svoj
cilj, to je državljansko, moralno in učno vzgojo svojih varovancev.
Poleg navedenih prednosti dodajamo še naslednje:
I. Gojenec bo ostal vedno vzgojiteljev prijatelj [poln spoštovanja do njega], vedno se
bo z veseljem spominjal dobljenega vodstva in bo svoje učitelje in predstojnika vedno
imel za očeta in brata. Kamor koli gredo ti gojenci, povsod so tolažba svoje družine,
koristni državljani in dobri kristjani.
II. Kakršna koli je nrav, značaj, moralno stanje gojenca ob času vstopa, so starši lahko
gotovi, da njihov otrok ne bo postal slabši, temveč [se] bo poboljšal. Mnogi taki, ki so
bili dolgo bič za svoje starše in so bili celo izključeni iz poboljševalnic, so vzgajani po
teh načelih spremenili svojo nrav, značaj in se spreobrnili k lepemu življenju. Sedaj za-
sedajo častna mesta v družbi, so podpora družine in čast kraja, kjer prebivajo.
III. Gojenci, ki bi vstopili v zavod s slabimi navadami, ne morejo škoditi svojim to-
varišem. Niti dobri fantje ne bodo od njih trpeli škode, ker za to ni ne časa ne kraja ne
priložnosti, saj bi asistent, ki si ga predstavljamo kot povsod navzočega, to preprečil.
Beseda o kazni
Kakšnega pravila naj se držimo pri kaznovanju? Dokler je mogoče, naj se sploh ne
kaznuje. Če bi pa potem bilo nujno, [da se] kaznuje, moramo vedeti naslednje:
I. Vzgojitelj naj skrbi, da ga bodo gojenci vzljubili, če hoče, da se ga bodo bali. V tem
primeru je odtegnitev naklonjenosti kazen, ki spodbuja k poboljšanju, daje pogum in
ne zagrenjuje.
II. Pri gojencih je kazen tisto, kar vzgojitelj ima za kazen. Pokazalo se je, da je neprija-
zen pogled na nekatere močneje deloval kot [bi ga dosegla] zaušnica. Pohvala za dobro
dejanje, karanje za slabo sta že sama po sebi nagrada ali kazen.
III. Razen v izjemnih primerih naj se nikdar ne kaznuje v javnosti, temveč zasebno,
daleč od tovarišev, in to z največjo potrpežljivostjo in previdnostjo, da bo gojenec v luči
pameti in vere spoznal svojo krivdo.

61.2 Page 602

▲back to top


602
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
[IV. Kakršno koli pretepanje, klečanje v bolečem položaju, uhljanje in druge podobne
kazni je treba za vsako ceno opustiti, ker jih prepovedujejo civilni zakoni, dražijo fante
in ponižujejo vzgojitelja.]
IV. V. Ravnatelj naj jasno razloži pravila, nagrade in kazni, ki jih določa disciplina, da se
gojenec ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel, ali je bilo kaj zaukazano ali prepovedano.
Ustanove, kjer bodo [če bodo naši domovi uvedli] uporabljali ta sistem, bodo, menim
[bomo] dosegle velike uspehe, ne da bi uporabili šibo in druge nasilne kazni. Že štiride-
set let se ukvarjam z mladino in se ne spominjam, da bi kdaj kaznoval, pa sem z Božjo
pomočjo dosegel uspehe, ne samo take, ki so bili moja dolžnost, temveč tudi take, ki
sem si jih kratko malo želel; in to celo pri tistih otrocih, [za katere] se je zdelo, da je bilo
izgubljeno sleherno upanje na uspeh.
[
11. DON BOSKOV POZDRAV FRANCOSKIM ROMARJEM
Pozdravljam vas, pogumni Francozi, in se vam iz vsega srca zahvaljujem za obisk, ki
ste ga naklonili tej skromni ustanovi.
Iz plemenitega nagiba ste zapustili vašo domovino, svoje starše, prijatelje in se na-
potili v Rim iz ljubezni do vere, katere otroci živijo po celem svetu in ki se vsi imajo za
verne sinove in hčere vrhovnega glavarja Cerkve v večnem mestu.
V Rimu ste zadostili vaši pobožnosti, obiskali ste Kristusovega namestnika in obču-
dovali to čudo Cerkve, neprimerljivega papeža Pija IX.
Prekinili ste svoje potovanje in ste hoteli izkazati čast mestu Turinu in zavodu sv.
Frančiška Saleškega.
Pozdravljam vas iz vsega srca, zlasti elito Katoliške mladine in v imenu vseh, ki prebi-
vajo v tem zavodu, se vam iz srca zahvaljujem.
Ne moremo vas tako primerno sprejeti, kakor bi želelo naše srce in si vi zaslužite.
Toda vaša dobrohotna ljubezen nam bo to odpustila.
Vrnili se boste k svojim družinam. Prosili bomo vaše angele varuhe, da vas varno
pospremijo domov. Ohranili bomo nepozaben spomin na vaš obisk, in ko boste spet pri
svojih dragih, jim boste povedali, da ste tu v Turinu srečali prijatelje, ki so vas pozdra-
vili kot svoje brate, ker smo vsi sinovi istega nebeškega Očeta in pripadniki iste vere in
vsi hrepenimo po istem plačilu v nebesih.
Pozdrav vam, velespoštovani bratje, dovolite, da vas tako imenujem. Ljubezen naših
ponižnih src in goreče molitve vas bodo vedno spremljale.
Svoje obljube boste združili v enem samem srcu in eni sami duši k tistemu, ki je da-
jalec vseh milosti, da mu bomo mogli zvesto služiti tukaj na zemlji in ga bomo mogli
nekoč vsi skupaj moliti in poveličevati v nebesih.
Oratorij sv. Frančiška Saleškega je ustanova v Turinu, v kateri je zbrano okoli
osemsto fantov iz vseh delov sveta. Tukaj se seznanjajo z obrtmi kakor tudi z osnovnim
in srednješolskim izobraževanjem, pač glede na njihove fizične in duševne sposobnosti.

61.3 Page 603

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
603
12. NAGOVOR MSGR. ANEYROSA V ORATORIJU
Gospodje, dovolite mi, da vam v tem tako slavnostnem razpoloženju povem besedo
v govorici svoje dežele. Želim vam povedati, kako velika in veličastna so čudesa, ki jih
Bog dela v vseh časih in vseh krajih in so izraz njegove neskončne ljubezni do nas. Ni
dvoma, da so težnje današnjega časa vse obrnjene k slabemu in da si neutrudno priza-
devajo, da bi uničili nežna srca mladine, to je tistih, ki jih je Božji Odrešenik poklical v
svoj božanski objem in izbrano dediščino svojega bogastva. Kljub vsemu temu pa nes-
rečneži skrivajo svoje hudobne namere pod pretvezo in blagodatjo napredka, šolanja,
vzgoje in svobode.
V ta namen na vseh koncih in krajih odpirajo šole in zavode. Toda kakšen je pouk?
Trepetamo za rod, ki se oblikuje v šolah lažne znanosti, kajti znanost brez kreposti vodi
k napuhu in pokvari tudi najbolj nadarjene, kajti brez sidra kreposti se v tem hudob-
nem svetu potopi še tako obetavno življenje.
Krepost brez izobrazbe pa v teh viharnih časih, v katerih živimo, uničujejo hudob-
neži in zato ne more doseči zastavljenih ciljev, kajti sredstvo, ki ga je Bog predvidel za
napredek v današnjem času, je pouk. Obrt in umetnost sta Božja sovražnika, ki naj bi
služila njihovim napačnim teorijam, ki težijo k materializaciji delavskih množic, ki pa
so zelo dostopne za prevaro. Toda od vsega začetka so bili poplemeniteni in posvečeni
od Boga-Človeka in jih branijo vsi papeži in junaški pobudniki katolištva, ki se bori-
jo za krepost. Za vse to mi je odločilen dokaz ta čudoviti prostor, kjer krščanska obrt
dobiva svoje domovanje in je usmerjeno k fizičnemu razvoju človekovih sposobnosti
in razvoju kreposti, ki jih potrebuje za to, da bo postal dober kristjan in koristen član
človeške družbe. Če bi mi bilo dovoljeno dati kak nasvet ali bolje rečeno izraziti željo
mojega srca, bi rekel, da naj velečastiti očetje salezijanske družbe, ki jih je Bog poklical,
da vzgajajo prihodnje rodove, nadaljujejo sistem vzgoje, ki so ga začeli, in da se s časom
in okoliščinami ne oddaljijo od njega, saj je najodličnejši med odličnimi ter ustreza po-
trebam sedanjega časa in je zdravilo za bolezni, ki jih povzroča moderna šola, ki se je po
prizadevanju enciklopedistov kot Božja kazen uvedla po celem svetu.
Gospodje, nadaljujte začeta dela in Bog vas bo blagoslovil v tem času in v večnosti.
Ko se bomo vrnili v oddaljene pokrajine Ria del Plata, bom nosil s seboj predrag spo-
min na te slovesnosti in bodite prepričani, da jih ne bom nikoli pozabil.
Velečastitemu predstojniku salezijanske družbe bi se rad goreče zahvalil in mu dal
dokaz svoje brezmejne vdanosti. Ker tega kot ubog romar ne morem storiti, se ome-
jujem na to, da priporočim njegovo delo velikodušni dobroti odličnih turinskih katoli-
čanov, ki ga morajo šteti za zares Božje delo, toliko bolj, ker je po Božji odredbi zraslo
prav med vami.
Prosim vsemogočno Božjo mater, ki jo častimo z naslovom Pomočnica kristjanov, da
bi blagoslovila to delo in mu dala rasti po celem svetu.
Velečastiti salezijanci, če ne bom mogel vsak dan prejeti poročil o napredku vaše
družbe v Evropi, storite, da jih bom dobil vsaj vsak mesec. Vi pa boste dobivali nadvse
tolažljive novice o napredku vaše družbe v San Nicolásu, Buenos Airesu, Montevideu
in v Patagoniji, ki so odprti vaši gorečnosti. Oh, da bi nam Bog podelil svojo milost in
blagoslov.

61.4 Page 604

▲back to top


604
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
13. NAGOVOR MSGR. ANEYROSA V ALASSIU
Oh fantje, hvalite Gospoda in zah-
valjujete se njegovi previdnosti, ki je tako velika in ljubezniva, da s svojimi očetovskimi
skrbmi dosega tudi uboge prebivalce nove celine. Če smo povsod na stari celini priče
hudodelstvom, ki kvarijo staro Evropo, če je na stari celini povsod čutiti pomanjkanje
spoštovanja do cerkvene oblasti, pa je mlada Amerika polna želje po svobodi in vzne-
mirjena hlepi po napredku, prav nič ne zaostaja za Evropo po novih socialnih teorijah,
ki rušijo Cerkev in državo, dušo in materijo, narod in vero, svet in Boga.
Toda vi, predragi fantje, ste v tem svetišču znanosti in kreposti varni pred vsem tem
in pojete Gospodu slavospeve:
Če je po Božjem navdihnjenju Krištof Kolumb staremu svetu odkril novi svet, je to
storil zato ali predvsem zato, ker je bil dobro poučen o njemu tako zelo dragi katoliški
veri, ki jo je ponosno priznaval in izpovedoval brez kakršnih koli ozirov na ljudi. Veliko
srečnejši kot Krištof Kolumb so salezijanci, ki so bili izbrani, da v tem stoletju sebičnos-
ti ponovijo čudeže krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega, tako da evangelizirajo
ljudstva, ki v brezmejnih pokrajinah Pampe in Patagonije še spijo spanje nevednosti.
Rešili bodo sedanje in prihodnje rodove, ko jim bodo prinašali dobrine, ki prihajajo
iz katoliške vere, in bodo nekoč zasedli mesta v nebesih, ki so pripravljena blaženim
spoznavalcem.
Dragi fantje, ponavljam vam:
za ve-
likodušnost, s katero je Bog ravnal z menoj in mojimi spremljevalci na romanju, ki smo
ga opravili v večnem mestu, kjer čudež našega stoletja častitljivi starček v Vatikanu vla-
da tisto Cerkev, v kateri smo se rodili, živimo in upamo, da bomo tudi umrli, in v kateri
lahko dosežemo večno slavo.
Hvalite Boga, ki je velik v svojih delih, ki so vsa naravnana v korist in izkazovanje
ljubezni do njegovih otrok, hvalite ga pa zlasti zato, da vas vzgajajo velečastiti očetje
salezijanci, ki jih je Bog določil za čudovito lepa in najkoristnejša dela stare in nove
celine v večjo Božjo slavo in korist duš.
14. PISMO NADŠKOFA IZ BUENOS AIRESA DON BOSKU
Nisem imel niti trenutka časa, četudi bi ga rad imel veliko, da bi obširno poročal vaši
uglednosti. Okvara strojev na parniku Poitou je močno zavlekla našo vrnitev – vse do
petka v osmini vnebovzetja naše Gospe, ki nas je očitno varovala. Bili smo sprejeti z ve-
likanskim navdušenjem, kakršno je bilo tisto v Turinu v zavodu v Via Cottolengo. Nepo-
zabne dneve sem tukaj na široko opisal in smo zanje globoko hvaležni vaši uglednosti,
vašim dobri očetom in ljubim gojencem. Zelo mi je žal, da nisem srečal očeta Cagliera,
ki ga, prosim, pozdravite v mojem imenu. Prav tako mi je zelo žal zaradi smrti enega
izmed velečastitih očetov. Strašno! Tako malo vas je, pa še te odnaša smrt. Hvaljen bodi
Bog naš Gospod. Zelo sem se razveselil, ko sem videl že prvo nadstropje obrtnih šol.
Gospod naj blagoslovi vse in tudi vaše očetovstvo!
Širine so take, da bo več kot preveč prostora za še tako veliko število misijonarjev.
Tudi če bi se misijonarji sv. Vincencija usmerili v Patagonijo, bodo salezijanci lahko
storili prav tako. Še danes bi se lahko odpravili na pot, toda nimamo sredstev za pot

61.5 Page 605

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
605
in drugo. Že danes nas tarejo težave, ko smo se nastanili v San Vincenteju. Zato iščemo
sredstva, in ko bomo zbrali vse potrebno, bom obvestil vašo uglednost. Naj nam Gos-
pod olajša delo.
Bodite tako dobri in pozdravite vse velečastite v raznih zavodih in gospode, ki so nam
tako zelo pomagali. Najlepše pozdrave tistim ljubeznivim fantom, ki so nam izkazali
toliko ljubeznivosti. Tisoč spominov za vse prijatelje.
Ostajam poln ljubezni do vseh salezijancev in v upanju, da mi bodo pisali in mi po-
vedali v vsem zaupanju, koliko …? Moja srčna ljubezen vaši uglednosti in presvetemu
Srcu Jezusovemu.
+ Federico, nadškof v Buenos Airesu
Buenos Aires, 4. september 1877
15. PISMO MSGR. ESPINOSE DON BOSKU
Velečastiti in predragi don Bosko!
Vaša pisma so mi vedno v veliko zadovoljstvo, tako sem z velikim veseljem prejel tudi
vaš dopis z dne 10. julija.
Monsinjor nadškof je prispel 24. avgusta in smo ga sprejeli nadvse slovesno in
prisrčno. Kakor ste mogli prebrati v pastoralnem pismu, ki ga je objavil takoj po svoji
vrnitvi, ne govori skoraj o ničemer drugem kot o vas in o salezijancih.
Še vedno nas boli odhod don Cagliera. Prisrčno ga pozdravite!
Vaši salezijanci so vsi pri najboljšem zdravju. V teh kvatrah bomo posvetili dva du-
hovnika. Najlepša hvala za presveto Srce in za cvetlice. Med toliko opravkov je zame
posebna tolažba zavest, da molite zame. Zahvaljujem se vam iz vsega srca in se imam
vedno za vašega v S. J.
Anton Espinosa
Buenos Aires, 5. september 1877
16. PISMO MLADEGA MIGONEJA DON BOSKU
Velečastiti oče in ugledni predstojnik salezijancev don Bosko!
Hitim, da vam čim prej odgovorim na ljubeznivo pismo vaše uglednosti, ki smo ga z
največjim veseljem prejeli. Nikdar ne bom pozabil ljubezni vaše dobrote in se zahvalju-
jem Bogu, da me je pripeljal v to varno zavetišče, ki ste ga vi blagovolili ustanoviti, da
bi naučil mlade častiti in ljubiti tistega, ki nas je ustvaril in ki nam v nebesih pripravlja
neskončno srečo, če si jo bomo zaslužili tukaj na zemlji. Ne morete si predstavljati, o
velečastiti oče, kako zelo nas je presenetilo, ko ste blagovolili za nas in za naše družine
prositi blagoslov papeža Pija IX. To je odlika, za katero se vam iz srca zahvaljujemo in je
z besedami ne moremo dopovedati.
Oh! Če bi vaša uglednost vedela, kako zelo si želim, da bi vas videl. Ni dneva, da se
vas ne bi spominjal. Zelo mogoče je, da bo kmalu prišel čas, če bo Bog tako hotel, da vas
bom obiskal. Zelo si želim, da bi mene in moje tovariše Božja previdnost vodila na vašo
stran že v tem življenju. Rad bi sodeloval z vso svojo močjo, da bi salezijanska družba,
ki jo tako zelo ljubim in cenim, vedno bolj cvetela in postajala vedno vrednejša darov, ki
jih Bog po njej pošilja človeštvu.
Vaša uglednost je bila tako dobra, da ste na dan sv. Rozalije darovali sveto mašo s

61.6 Page 606

▲back to top


606
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
prošnjo, da bi nas Bog blagoslovil. Žal je pismo, ki ste nam ga pisali, prišlo nekaj dni
pozneje in zato nismo mogli darovati svetega obhajila po vašem namenu. Bomo pa to
nadomestili ob drugi priložnosti. Jaz vam obljubljam, da se vas bom spominjal vsakič,
ko bom šel k obhajilu, in vas od danes naprej želim klicati s sladkim imenom oče.
To je torej vaš sin, ki vas ljubi iz vsega srca in želi vse najboljše tako vam kakor vsem
salezijancem, vas prosi za blagoslov in vam spoštljivo poljublja roko. Vaš najvdanejši
17. DVOJE PISEM DON A. YEREGUIJA DON CAGLIERU
A
Dragi moj prijatelj! Kakor vam je sporočil don Lasagna, smo morali prekiniti vpis v
Zavod Pija IX. v Villi Colón, ker ni mogoče v zavod primerno nastaniti več gojencev, kot
smo jih sprejeli do sedaj. Želim in prepričan sem, da bo zavod napredoval v pravi smeri,
in vas prosim za uslugo, ki se mi zdi pravšnja in pametna.
Zdi se mi, da je nujno potrebno povečati število osebja, kajti pet ljudi je zelo malo za
ustrezen pouk in vzgojo dečkov, ki so sedaj v zavodu v Colónu.
Tak napor je mogoče prenašati nekaj dni, ne pa dolgo, ker zdravje tako preobreme-
njenih ne more vzdržati, če jih ne razbremenimo bodisi v šoli ali pri vzgoji.
To ni samo moje prepričanje, temveč tudi veliko drugih razumnih oseb in staršev, ki
so poslali svoje sinove v zavod v Colónu. Dodajte k tem opravkom še skrb za celotno
delovanje zavoda, nakupe, nemalo majhnih opravil itn., kar vse zahteva veliko napora.
Če bi p. Domingo ostal v zavodu, bi se napor deloma porazdelil in še veliko bolj bi se,
če nas p. Cagliero ne bi zapustil. Toda ali ob odsotnosti teh dveh ne bi mogli dobiti koga
drugega, ki bi prišel na pomoč za obvladovanje nalog v zavodu v Colónu?
Ne mislite, da vam to pišem zato, ker bi opazil v zavodu kako manjšo pomanjkljivost.
Menim le, da stvar ne bo mogla tako dobro napredovati, kakor je to želja vseh. Sicer pa
je treba pomisliti, da javnost nikakor ne more dolgo verjeti, da bi s petimi delovnimi
močmi mogli vzdrževati tako velik zavod. Ali bo trpelo zdravje ali pa red. To je sodba, ki
sem jo marsikje slišal in ki vam jo sporočam, ker sem o tem prepričan tudi jaz.
Dragi prijatelj, oprostite mi moje nadlegovanje, vendar mi verjemite, da vam govorim
odkritosrčno kot najboljši prijatelj Zavoda Pija IX. v Villi Colón. Potrebno je, da, nujno
je, da povečate število osebja vaše Družbe. Ali ni prišel neki klerik, ki je bil namenjen v
Colón, pa se je ustavil v Buenos Airesu?
Prejšnjim razmišljanjem naj dodam še dvoje naslednjih: 1. Med gojenci v Colónu je
nekaj porednežev, ki množijo nadzorno delo vzgojiteljem. 2. Tudi zaradi občega prepri-
čanja je nujno treba povedati, da je v zavodu sedaj osem profesorjev (sem štejemo tudi
profesorja angleščine).
Preberite potrpežljivo to pismo in prosim vas, da mi pritrdilno odgovorite na vse, kar
vas prosim.
Prejmite pozdrave vseh v zavodu in mnogih drugih prijateljev.

61.7 Page 607

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
607
B
Velečastiti oče Janez Cagliero!
Dragi moj prijatelj, tukaj je revež iz prejšnjega dne.
Prejel sem vaše pismo, v katerem mi zagotavljate, da boste pomnožili osebje. Pozneje
sem govoril s p. Lasagno, ki mi je rekel, da vam je pisal za potrebno osebje. Potreba je
velika, dragi prijatelj. Povečajte osebje ne le zato, da ne bi žrtvovali očete v Colónu in
se premalo zavzemali za otroke, temveč tudi zaradi moralnega učinka, ki bi ga imelo
zvišanje števila osebja.
Glejte, dragi prijatelj, tudi med starši gojencev se širi slabo razpoloženje; vsi pravijo,
da je osebja premalo in zaradi tega sem vsem povedal: prihaja več patrov, prišel bo dr.
Cagliero in ostal tukaj. Toda bojim se, da bom ostal lažnivec, in kar je še slabše – slabo
razpoloženje se bo še povečalo. P. Lasagna mi je rekel, da bosta prišla dva, da bo pa eden
odšel. To pa ni zvišanje za dva, temveč samo za enega.
P. Lasagna se trudi, da organizira vse, vendar ni mogoče, da bi on bil povsod zraven:
da bi bil rektor, prokurator, minister, šolski vodja, profesor itn.
»Kak Jeremija je ta don Rafael!« bo rekel moj prijatelj Cagliero. Pridite pogledat in
videli boste, da ne gre samo za jadikovanje, temveč za potrebo necessitate medii [neizo-
gibne potrebe] po povišanju števila osebja. Tako bodo profesorji imeli čas za pripravo,
prefekti pa bodo dečke samo asistirali. Učne ure bodo dovolj dolge, vsebovale bodo
nujno potrebno razlago in ne bodo se omejevali samo na učenje na pamet.
Kakšen predrznež, boste rekli.
Dragi prijatelj! Pridite in lahko se boste prepričali, kako nujno je povečanje števila
osebja. Ko boste prišli, bo z vami odkritosrčno govoril dobri gospod Arocena in drugi
gospodje, ki tako kakor jaz skrbijo za uspeh zavoda, ki je bolj kot kdaj potreben, da se
gradi naprej. Zato bi vsi radi vedeli, kaj bo in s kakimi gotovimi dejavniki lahko raču-
namo.
Oprostite moji odkritosrčnosti in imejte me za svojega.
Rafael Yeregui
Montevideo, 16. 3. 1877
Dobro si zapomnite, da so v Colón uprte mnoge oči. Vsi si želijo in zahtevajo, da naj
bo to zavod prvega razreda. In vi dobro veste, da je prve vtise, če niso dobri, težko
spremeniti.
18. DOPISOVANJE MED DON BOSKOM IN GOSPODOM BENITEZOM
A) BENITEZ PIŠE DON BOSKU
Descendat gratia Domini N. I. C. tanquam suavis ros super Venerabilem Sacerdotem
Ioannem B. Bosco, Salesianonun Patrem, Ducem et decorem.
Aurora nova et iucunda refulget ab Oriente flumínis Argentini, apud villam dietam
Colon: Collegium,Pium ibi instituitur, sub benedictione Episcopi Megaricensis et Rei-
publicae Uruguaiae Praesulis patrocinio. Magno cum gaudio excipiuntur inde hospites
taurinenses.
Non minori laetitia commoventur habitatores in San Nicolás de los Arroyos et in
Convictorio Sancti Francisci Salesii supra littora amoena fluvii magni cursus, Paraná

61.8 Page 608

▲back to top


608
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
nominati ab indiis.
Ibi fratres nostri Cagliero et Tomatis audiuntur hortantes advenas sonoro et hispa-
nico sermone, auspicantes continua Divinae Providentiae praesidia et munera excelsa.
Sie etiam et nos gratulamur, quod scimus anno: progrediente, mense proximo novos
alumno sesse venturos et commodís habitiationibus collocandos.
Requiescamus omnes patres et filii huius religiosae familiae sub auspicio et protecti-
one Auxiliatricis Beatae Mariae Virginis Deiparae Immaculatae.
B) PISMO ISTEGA ISTEMU
Velečastiti Janez Krstnik Bosko, vrhovni predstojnik salezijanske družbe!
Začenjam svoje pisanje s tem običajnim vzklikom našega svetega zavetnika in ga pro-
sim za nebeške darove za vašo uglednost, za vaše ameriške sinove in za romarje, ki se
iz Buenos Airesa odpravljajo v Rim. Ker jih ne moremo osebno spremljati, bomo naše
molitve pridružili njihovim in vseh drugih romarjev z željo za veliko zdravja našemu
vzvišenemu svetemu očetu.
Imel sem veliko srečo, da sem prve tedne po veliki noči spoznal velečastitega misijo-
narja don Frančiška Bodratta, ravnatelja obrtnih šol v Buenos Airesu, in z njim govoril.
Tega istega meseca se bo odpravil z dr. Caglierom na obisk italijanskih kolonij v Medrečju,
kjer ni bilo duhovnika nekaj mesecev. Iste skrbi je deležna naša pokrajina San Nicolás,
kjer se očetje trudijo tudi v šoli, pridiganju, spovedovanju in oskrbi mnogih umirajočih.
Ta vaš sotrudnik, ki ga je ljubeznivo odlikoval sveti oče, vam malo koristi. Bomo vi-
deli, če bom mogel v prihodnje biti bolj koristen. V tem trenutku se srčno priporočam
vašim dobrotnim blagoslovom in prosim Gospoda, da bi vas ohranil še veliko let.
C) DON BOSKO PIŠE GOSPODU BENITEZU
Quotiescumque epistolas tuas accipio, semper magno animi gaudio afficior. Etenim
eloquia tua sunt undique verba amici benevolentissimi, Patris amantissimi, et perin-
signis benefactoris, qui verbo et opere filiis Sancti Francisci eorumque Congregationi
benefacere exoptas.
Perge itaque, vere amice mi; adiuva filios meos et per ipsos subsidium Catholicae
Ecclesiae offeres. At memento caritatem tuam non esse tantum in presentiarum sed in
futurum; hoc est donec humilis nostra societas filios habuerit.
Si tamen licet aliquid a te specialiter petere, confidenter dicam. Filii mei, qui Bue-
nos Aires commorantur, ob pecuniae deficientiam in augustiis versantur; propterea
Sacerdos Bodrato mihi scripsit nunc temporis pro se et pro suis non aliud habere vi-
vendi adiumentum praeter Fidelium oblationes, quae in Ecclesia Matris Misericordiae
de die in diein deferuntur. Si commode aliquid poteris, grato animo, ut hos filios meos

61.9 Page 609

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
609
adiuves, tibi commendo. Utor verbo si poteris, eo quod satis mihi patefacta sunt bene-
ficia quamplurima quae tu sive apud S.Nicolás de los Aroyos sive in urbe Buenos Aires
quotidie repandis.
Interim ob tot cumulata beneficia volens te speciali benevolentia prosequi, tibique
rem gratam peragere, statuam ab initio hujus mensis ut per singulos dies ad Beatae
Mariae adiutricis altare una Missa celebretur, nostri Alumni sanctani Communionem
cum aliis precibus pro te ad Deum fundant.
Vivito et vale, anima electa, amice fidelis: Deus te sospitem diutissime servet in annos
plurimos. Ego vero donec vixero, rogabo Deum pro te; cum autem Factor rerum ad ae-
ternam patriam me vocaverit, hoc idem facient filii mei in Europa, in Asia, in America
per saecula, uti spero. Amen.
Tamquam munus pretiosum alias epistolas, si tibi placer, expecto. Interim roga Deum
pro me, et collectis animi pugnemus viriliter ut coronemur feliciter.
Iterum vale.
Sac. Bosco Joan.
Taurini, pridie Idus maii 1877.
19. PISMO MONSINJORJA ESPINOSA DON BOSKU3
Velecenjeni don Bosko!
Ne morem vam povedati, kako zelo mi je žal zaradi odhoda don Cagliera. Prosim
Boga, da bi se stvari z Vzhodom tako zasukale, da ga vaša uglednost ne bi mogla poslati
v Azijo in bi bil obvezan, da bi se vrnil med nas.
Zelo nas je prizadela smrt don Vaccina, ki je umrl zaradi pretežkega in preobilnega
dela, česar se bojim tudi za don Bodrata, ki je še edini ostal v Buenos Airesu z obrtnimi
šolami, cerkvijo Mater Misericordiae in z župnijo v Boci; tako, da bi bilo potrebno, da bi
poslali cel bataljon salezijancev.
Vaša uglednost je lahko prepričana, da moja naklonjenost do vaših sinov ne bo nikoli
pojenjala in vam bom služil z vsemi svojimi slabotnimi močmi, kakor če bi bil tudi jaz
salezijanec.
Zahvaljujem se vam za toliko uslug, ki ste jih izkazali msgr. nadškofu in argentinskim
romarjem, in vas prosim, da bi se me spominjali pri vaših svetih daritvah in molitvah.
Vaše velečastite uglednosti prijatelj in najvdanejši služabnik
Anton Espinosa
Buenos Aires, 24. julij 1877
20. DON BOSKO IN DRUŽBA ZA ŠIRJENJE VERE
A) POROČILO OSREDNJEMU URADU DRUŽBE ZA ŠIRJENJE VERE
Salezijanski misijoni v Južni Ameriki
Namen salezijanskih misijonov je sodelovanje pri evangelizaciji Patagonije, Pampe in
drugih pokrajin v Južni Ameriki.
Da bi preprečili izgubo evangeljskih delavcev, kakor se je to žal dogajalo v preteklosti
tistim, ki so skušali zanesti evangelij v notranjost dežele, smo s privolitvijo in blagoslo-
3 Pravopisne napake so v izvirniku.

61.10 Page 610

▲back to top


610
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
vom svetega očeta Pija IX. in z odobritvijo msgr. Aneyrosa, nadškofa v Buenos Airesu,
sklenili:
1. Urediti v glavnem mestu republike Argentine središče, od koder bi vodili misijone
in vse, kar se nanje nanaša.
2. Ustanoviti zavode in vzgojne ustanove med divjaki, kjer bi skrbeli za tiste, ki so že
sprejeli vero, zbirali zapuščene otroke in po teh otrocih omogočili misijonarjem stik z
njihovimi divjimi starši in dosegli, da bi Indijanci sami postali evangelizatorji svojega
ljudstva.
Cerkve in domovi salezijancev v Južni Ameriki
1. Ko so salezijanci prišli v Buenos Aires, so prevzeli vodstvo in upravo cerkve, ime-
novane Misericordia, in tamkajšnje sirotišnice.
2. V istem glavnem mestu so odprli zavetišče za revno in ogroženo mladino, zlasti za
Indijance.
3. V Bocci, zelo obljudeni mestni četrti Buenos Airesa, kjer so se v zadnjem času na-
selili predvsem tujci (kakih 15.000 duš), so salezijanci na predlog ordinarija prevzeli
vodstvo župnije, odprli dnevne in večerne šole, praznični oratorij itn.
4. V San Nicolásu de los Arroyos je bilo ustanovljeno semenišče ali misijonski zavod.
Tukaj se krščansko vzgaja in splošno izobražuje kakih 200 fantov.
5. V istem mestu salezijanci upravljajo javno cerkev, vodijo dušno pastirstvo v bolni-
šnici, kjer je čutiti veliko potrebo po tolažilih naše svete vere.
6. V Zavodu Pija v Villi Colón pri Montevideu, kakih 150 študira in se pripravlja na
misijonsko delo evangelizacije Pampancev in Indijancev, ki živijo v severnem predelu
Urugvaja in Paragvaja.
7. V bližini mesta Montevideo so odprli cerkev Santa Rosa za odrasle.
8. Sedaj smo sklenili dogovor o odprtju doma v mestu Dolores, S. Cruz v Magellano-
vem prelivu in v Petropolisu v Braziliji.
Uspehi
Ti prvi poskusi so dali zelo dobre sadove. V več misijonih, ki so v bližini divjakov,
je bilo veliko teh ljudi pridobljenih za vero, krstili smo nekaj Indijancev in preteklega
meseca aprila je med misijonom, ki ga je imel teolog Cagliero s tovarišem v Intra Ríosu
v koloniji Libertad, več Indijancev prejelo krst in se pripravilo na prvo sveto obhajilo.
Nekateri najbolj zapuščeni so bili sprejeti v sirotišnico v Buenos Airesu.
Že več kot petdeset fantov je prosilo za sprejem v duhovniški stan in kažejo zname-
nja poklica. Šestnajst jih je postalo salezijanskih misijonarjev in želijo iti pridigat med
divjake Patagonce.
Na splošno so salezijanske cerkve dobro obiskane in gojenci veliko obetajo. Misi-
jonsko delo je prineslo veliko ohrabrujočih uspehov in upamo, da bo še naprej koristno
za zveličanje duš. Škofje, župniki in krajevne oblasti so v odličnih odnosih s salezijan-
ci; sprejeli so jih naklonjeno, podpirajo jih in ščitijo. Z vsemi redovnimi družinami in
cerkvenimi ustanovami so v najboljših medsebojnih odnosih.
Salezijanci v Južni Ameriki danes
Prva odprava salezijancev je odšla v Ameriko 14. novembra 1875 in je štela 10 čla-
nov, druga prav tako novembra 1876 pa je štela 14 članov. Tretja odprava je šla na pot

62 Pages 611-620

▲back to top


62.1 Page 611

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
611
iz Bordeauxa 2. decembra 1876 in je imela 10 članov. V treh odpravah je odpotovalo
34 misijonarjev. K temu moramo prišteti še 16 domačinov,4 tako da je sedaj v Južni
Ameriki petdeset salezijancev.
Oskrba
Za oskrbo teh misijonov je potrebno troje:
1. Materialna sredstva za vzdrževanje misijonskih zavodov v Turinu, Sampierdareni
pri Genovi, v Nizzi Mare in drugod.
2. Omogočati ustanovitev vzgojnih in misijonskih zavodov v kolonijah, ki so blizu
divjakov ali celo sredi med njimi.
3. Ustanoviti posebne misijone v Patagoniji, zlasti še v Santa Cruzu, Baya Blanci, v
Pampi in Patagoniji.
Materialna sredstva
Breme teh misijonov je nosila salezijanska družba, ki se je morala zateči k javni do-
brodelnosti in celo k velikodušnosti svetega očeta papeža. Toda družba, ki je komaj
nastala, le s težavo nadaljuje taka dela, razen če bi ji Družba za širjenje vere priskočila
na pomoč s previdnostnimi sredstvi, s katerimi razpolaga. S ponižno prošnjo se obra-
čamo na uglednega gospoda predsednika te velezaslužne ustanove s sedežem v Lyonu,
da bi podprl to prizadevanje in vzel prošnjo v dobrohoten pretres.
B) ODGOVOR SVETA
Gospod predstojnik!
Osrednji svet Družbe za širjenje vere je prejel prošnjo, ki ste jo vložili 30. septembra
1877, in jo preučil z zanimanjem, ki si ga zasluži.
Že samo ime naše ustanove pove, kako zelo nam je pri srcu ustanavljanje novih misijo-
nov, in izjavljamo, da ustanovitev misijonskih postaj v Patagoniji sodi v okvir naših nalog.
Toda preden moremo tak projekt materialno podpreti, morata biti izpolnjena dva
pogoja:
1. Redna ustanovitev misijona s strani Svetega sedeža.
2. S sporočilom o redni ustanovitvi misijona naj nam njegova eminenca kardinal
prefekt Propagande sporoči, kdo je od papeža določeni predstojnik in vodja na novo
ustanovljenega misijona, da mu bomo izročili podporo v skladu s pravili naše ustanove.
Zdelo se nam je potrebno, da vam, spoštovani gospod predstojnik, nakažemo pot, ki
jo zahtevajo naša pravila za podeljevanje pomoči. V pričakovanju njihove izpolnitve
vam izrekamo naše globoko spoštovanje.
Vaši ponižni in vdani služabniki v imenu Osrednjega sveta v Lyonu.
Tajnik Sveta O. Megnis
Predsednik R. Des Gurey
Lyon, 8. oktober 1877
21. POGODBA O NAKUPU SAMOSTANA MATERE MILOSTI V NIZZI MONFERRATO
Podpisani se strinjamo s kupoprodajno pogodbo za poslopje, ki stoji v Nizzi Monfer-
ratu in se imenuje samostan Mati milosti. Pogoji so naslednji:
4 Domačini tako kleriki kakor pomočniki salezijanske družbe.

62.2 Page 612

▲back to top


612
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
I. Prodajo vodi Vinogradniška družba v Saviglianu po svojem predstavniku gospodu
Štefanu Lanzettiju v korist duhovnika Janeza Boska za ceno trideset tisoč frankov.
II. V prodaji je zajeto obdelano polje v stanju, v kakršnem je sedaj, izvzemši vinsko
posodo, ki je še v kleti.
III. S sedanjimi prebivalci hiše se bo dogovorila Vinogradniška družba. Isto velja za
vinogradnika, ki skrbi za trte in zemljišče.
IV. Pogodba bo podpisana pred notarjem še pred iztekom treh mesecev. Kupec bo
plačal najvišji mogoč znesek, za ostanek se bodo določili roki in obresti.
22. POSTOPKI PRI SVETEM SEDEŽU ZA OMENJENI NAKUP
A) DON BOSKOVA PROŠNJA PAPEŽU
Duhovnik Janez Bosko, ki ga priganja strašna skrumba samostana in cerkve, ki sta
pripadala velečastitim očetom kapucinom v Nizzi Moferratu in kjer je sedaj vinska klet,
v soglasju z ordinarijem msgr. Sciandro, škofom v Acquiju, želi kupiti imenovane stavbe
z namenom, da bi cerkev vrnil bogoslužju, iz samostana pa naredil cerkveno ustanovo.
V ta namen prosi, da bi smel na kratko opisati zgodovino tega samostana do prisil-
nega izgona očetov kapucinov. Ko je sveti samostan prišel z odlokom o ukinitvi leta
1855 v državne roke, ga je kupila Družba ljubezni iz Nizze z namenom, da bi v njem
ustanovila dobrodelno ustanovo, vendar ga je zamenjala z občinsko upravo za neko
drugo poslopje, medtem ko je samostan, s katerim ni vedela kaj početi, odstopila Vino-
gradniški družbi, ki ga je skupaj s cerkvijo dolga leta uporabljala v posvetne namene in
za vinsko klet. Zdi se, da so nekateri posestniki to storili v odvisnosti od Svetega sedeža,
čeprav niso izpolnili dogovorjenih pogojev, ali zaradi njihove smrti, potem ko so prosili
za odpuščanje. Lastniki so postali tudi protestanti, ki so člani Vinogradniške družbe.
Ti so pripravljeni prepustiti samostan in cerkev kateremu koli kupcu. V dogovoru s
krajevnim ordinarijem prosilec ponižno prosi, da bi smel z vašim blagoslovom izpeljati
imenovani nakup. Pripravljen je sprejeti vsak pogoj, ki bi mu ga postavili za zadostitev
pravici in v večjo Božjo slavo.
V pričakovanju modrih odredb vaše svetosti prosilec kleči pred vašimi nogami in vas
prosi apostolskega blagoslova.
B) DOVOLILNI ODLOK
Ex audientia SS.mi habita ab infra D.no Secretario S. Congregationis Episcoporum et
Regularium sub die 14 septembris 1877.
Sanctitas Sua, audita relatione Episcopi Aquensis, auditoque voto P. Procuratoris
Generalis Ordinis Capuccinorum, benigne praefato Episcopo commisit, ut, veris exis-
tentibus narratis, petitam, pro suo arbitrio et conscientia indulgeat facultatem Oratori

62.3 Page 613

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
613
memoratas Aedes acquirendi ab actualibus possessoribus, ad effectum, de quo in pre-
cibus; ita tamen ut emittatur prius ab eodem Oratore declaratio in scriptis, in Curia
Episcopali accurate asservanda, se easdem Aedes cum adnexa Ecclesia Ordini Religi-
oso, ad quem antea pertinebant, fore redditurum, casu quo Religiosi in dicturn locum
redire queant; recepto tamen prius pretio pro emptione persoluto.
Contrariis quibuscumque non obstantibus.
S. Card. Ferrieri Praef.
(Loco sigilli). A. Archiep. Myrae Secret.
Romae ……
C) DON BOSKOVA IZJAVA
Z namenom, da bi vrnil bogoslužju cerkev in samostan, ki sta bila nekoč last vele-
častitih očetov kapucinov v Nizzi Monferrato in sta sedaj spremenjena v vinsko klet, je
podpisani pripravljen oboje odkupiti in prevzeti stroške za nakup, popravilo in vzdrže-
vanje le-teh. V smislu cerkvenih predpisov izjavlja, da je pripravljen oboje vrniti istim
redovnikom, če bi jih po Božji dopustitvi mogli prevzeti v uporabo. Edini pogoj je, da
kupec poravna stroške, ki so potrebni za popravilo.
duh. Janez Bosko
Turin, 24. september 1877
D) ODLOK MSGR. SCIANDRA, DELEGATA SVETEGA SEDEŽA.
Ioseph Maria Sciandra
Dei et S. Apostolicae Sedis gratia
Episcopus Aquensis
Hac in Parte
Delegatus Apostolicus.
Viso, et qua par est reverentia, excepto Rescripto S. C. Episcoporum et Regularium
sub die 14 septembris 1877, praesenti decreto adnexo, Quum Nobis constet de veritate
narratorum quae laudatum Rescriptum praecedunt, Visa item declaratione in scriptis
emissa ab oratore D.no Sacerdote Joanne Bosco Congregationis Salesianae Rectore Ge-
nerali, se redditurum Aedes, de quibus in precibus, cum adnexa Ecclesia, Ordini Religi-
oso Capuccinorum, quo casu isti in dicturn locum redire valeant, recepto tamen prius
pretio pro emptione ab Oratore persoluto, Utentes Auctoritate Nobis benigne com-
missa facultatem damus D.no Sacerdoti Joanni Bosco Aedes acquirendi juxta preces ab
ipso datas S. Sedi, ac servatis iis omnibus quae subsecuto Rescripto S. C. Episcoporum
et Regularium praescripta fuere.
Datum septembrii die 27 septembris 1877.
Joseph Maria Ep. Del. Apost.
Sac. Franciscus Berta Secretar.
23. SKLEPNI DOKUMENT PRVEGA GENERALNEGA KAPITLJA
Ad maiorem Dei gloriam et ad honorem Sancti Francisci Salesii
Ravnatelji vseh hiš salezijanske družbe s člani vrhovnega sveta so se pod predsed-
stvom vrhovnega predstojnika duhovnika Janeza Boska zbrali 5. septembra 1877 v za-

62.4 Page 614

▲back to top


614
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
vodu sv. Filipa Nerija v Lanzu Torinese na prvi generalni kapitelj. Potem ko so zaprosili
pomoč Svetega Duha, so zvečer ob 7. uri istega dne začeli delo.
Naslednje dni je bilo 26 konferenc, v katerih se je določilo veliko stvari, veliko takih,
ki so jih že izpolnjevali, pa so potrdili oziroma izjavili, da so v duhu pravil Družbe. Vse
sta natančno zapisala in javno povzela dva tajnika.
Potem ko so razpravljali in odobrili predloženo snov in tako dosegli cilj, ki si ga je
postavil ta kapitelj, so se 5. oktobra, zato ker so se ravnatelji morali odpraviti v domove,
ki so bili zaupani njihovi skrbi, in je ostalo veliko vprašanj še nedorečenih, nepojasnje-
nih in neurejenih, pred odhodom enoglasno odločili, da naj vrhovni predstojnik svo-
bodno črta, doda ali spremeni, kakor bi se mu zdelo v duhu Družbe.
Vsi predstojniki, ki so se udeležili kapitlja, so s podpisom potrdili svojo privolitev.
24. PISMO, V KATEREM DON BOSKO OSVETLJUJE BOLJ POMEMBNE
ODLOČITVE PRVEGA VRHOVNEGA KAPITLJA
Kakor hitro je po dobroti papeža Pija IX. bila naša Družba dokončno potrjena, ste se,
predragi sinovi, zahvalili Gospodovemu usmiljenju za tako velik dar. Toda v vseh se je
pokazala želja, da bi dobili razlago konstitucij. Ta razlaga naj bi bila kakor nespremen-
ljivo vodilo, praktična razlaga izpolnjevanja členov. V ta namen smo razposlali pismo,
ki naj bi prišlo k vsakemu sobratu pred italijanskim prevodom pravil. Z istim namenom
smo razposlali še več pisem in je bilo veliko konferenc, ki so bile predvsem spodbuda
za izpolnjevanje konstitucij, ne pa tudi njihova razlaga. To je bila naloga generalnega
kapitlja, ki smo ga opravili septembra 1878.
Povabili smo ravnatelje, prefekte in druge člane naših domov, ki bi mogli dati pojasni-
la in nasvete o predloženih vprašanjih. Skupaj so razpravljali in razmišljali ves mesec.
Čeprav so v tistem času veliko delali, niso mogli vsega dokončati. Zato je bilo treba
nadaljevati prizadevanje vse leto. Vendar tudi sedaj delo še ni sklenjeno. Ker gre za
pravilnik, se pravi za praktično izvedbo tega, kar pravijo posamezni členi konstitucij o
uporabi v dušnem pastirstvu in o materialni upravi naših javnih in zasebnih nalog, je
bilo treba zastaviti vse sile, da bi dobro opravili nalogo.
Za zdaj boste prejeli, kar je bilo določenega o
, ekono-
, ki so za zdaj najpomembnejši vidiki našega salezijanskega življe-
nja. Drugo vam bomo prav tako sporočili v najkrajšem času.
Da boste lažje spoznali, kaj je določil kapitelj, naj ravnatelj v vsaki hiši razloži vsak del
posebej. V ta namen bo vsaj enkrat na mesec zbral svoje sobrate in jim podal potrebna
pojasnila.
Medtem pa, predragi sinovi, bodite vztrajni v izpolnjevanju naših pravil. Odobritev
svetega očeta papeža naj ne bo prazno dejanje, tam nakazana navodila moramo tudi
izpolnjevati. Bodimo prepričani, da je zvesto izpolnjevanje tega, kar nam je bilo izroče-
no v dar, zagotovilo Božjega blagoslova za našo Družbo. Naše hiše se množijo, število
gojencev narašča in recimo, v večjo Božje slavo, tudi gorečnost salezijancev. Iz novic,

62.5 Page 615

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
615
ki jih prejemamo, moremo razbrati, da se soočajo z neizmernimi težavami v Evropi in
Ameriki in se ne bojijo ne truda ne težav in ne pomanjkanja, samo da bi pridobili duše
za Jezusa Kristusa.
Naš Gospod Jezus Kristus naj nas še zanaprej spremlja s svojo milostjo in nam daje
pogum in vztrajnost pri izpolnjevanju naših pravil. Pri tem pa naj bo naše srce zasidra-
no tam, kjer je pripravljeno plačilo vsem, ki so vdani Božjemu klicu poslušali njegovo
povabilo. Ibi nostra fixa sint corda, ubi vera sunt gaudia [Tam naj bodo zasidrana naša
srca, kjer so resnične radosti.]
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami in molite zame, ki sem v
očetovski ljubezni vaš najvdanejši duhovnik.
Janez Bosko
Turin, 1. november 1878
25. DVOJE PISEM MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE DON BOSKU
A) MINISTROVO PISMO
Spoštovanja vredni gospod!
Preden sem odgovoril na vaše cenjeno pismo z dne 24. oktobra 1877, sem natančno
preiskal možnosti našega ministrstva, koliko bi lahko tudi to leto pomagalo pri dobro-
delnih namenih več našim kolonijam v tujini. Žal sem se prepričal, da bodo skladi za-
dostovali komaj za izredne izdatke, ki so nastali zaradi vojne na vzhodu, in da se bo na
žalost zgodilo, da bodo mnogi delavci ostali brez plače.
V takih okoliščinah mi bo vaša uglednost oprostila, da bom moral svoje sodelovanje
preložiti na boljše čase proračuna in bom takrat izpolnil vaše želje. Izrabljam prilož-
nost, da vam, velečastiti gospod, izrazim svoje globoko spoštovanje.
Melegari
Rim, 24. november 1877
B) PISMO GENERALNEGA TAJNIKA
Dragi moj velečastiti gospod!
Kakor lahko povzamete iz pisma gospoda ministra, nam je tokrat popolnoma nemo-
goče pomagati v zadevi, ki ste jo začeli. Zadeve na vzhodu so izčrpale vse naše revne
možnosti. Tako težko je, da ne bomo mogli niti izplačati plač našim uradnikom. To vam
pravim zato, da boste res prepričani o dobri volji gospoda ministra, ki mu je veliko do
tega, da bi vam ustregel.
Z globokim spoštovanjem vaš najvdanejši in najponižnejši služabnik.
S. Malvano
Rim, 27. november 1877
26. PISMO FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA DON BOSKU
Ministrstvo za zunanje zadeve
Oddelek za proračun in knjigovodstvo
Gospod predstojnik!
Prejel sem pismo, s katerim ste me počastili 26. oktobra skupaj s prošnjo, da bi dobili
brezplačen prevoz za 40 misijonarjev, ki jih nameravate poslati v Urugvaj in Argentin-
sko konfederacijo.

62.6 Page 616

▲back to top


616
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Bilo bi mi zelo drago, gospod predstojnik, če bi mogel ustreči vaši želji. Toda razlaga
zakona o podeljevanju brezplačnih prekooceanskih potovanj izrecno odloča, da se more
ta usluga storiti izključno ustanovam in osebam, ki se morejo imenovati francoske.
Zelo mi je žal, vendar nimam možnosti, da bi ustregel prošnji, ki sem imel čast, da ste
jo naslovili name.
Prejmite, gospod predstojnik, zagotovila mojega spoštovanja.
27. DON BOSKOVO PISMO PATRIARHU V LIZBONI
Praestantissime Praesul,
Iam duabus vicibus ad Sacerdotem Danielem Rademaker epistolam scripsi. At, qua
de causa nescio, nullum responsum. accepi. Nunc rogo te, praestantissime praesul, ut
rem audias et, si poteris, mihi auxlium praebeas. Negotium de quo agitur, hoc est.
Quatuor missionarii Salesiani, qui ad humilem hanc Congregationem pertinent, ad
portum Ulyssiponensem Lysbonensem navilium conscendere debent, Rempublicam
platensem, petituri. Qua de re, duo charitatis officia mihi sunt necessaria, quae a te
peto. Ut nempe mihi dicas:
1° Qua mensis die hunc portum pertingit naviilium anglicum, cui titulus est Male
2° Si forte huiusmodi religiosi viri per diem aut noctem in hac tua urbe commorari de-
berent, in loco tuto hospitari possint; puta in Seminario, solventes quod solvenduni est.
Ne mireris, praestantissime praesul, si in hac prima vice, tanta confidentia ad te scri-
bo. Scio enim quod charitas tua vere benigna et patients sit. Igitur habe me excusatum,
et Dominus centuplum retribuat tibi pro oninibus, quae mihi retributurus es.
Benedictionem tuam supra me atque supra filios meos humiliter in Domino postulo.
Vale.
28. PISMO MSGR. CECCARELLIJA DON BOSKU
Nihil mihi iucundius nihilque utilius quam tuam paternain vocem audire eamque
enixe sequi, prouti addictissimo filio expedit.
Epistolam Tuam nuper accepi, Reverendissime Pater, illamque, iterum atque iterum
perlegi, quanique amore erga me flagrantem inveni! qua de re maximas Tibi gratias
reddo easque eo animo excipe, quo Tuos Filios quotidie prosequeris. Vota Tua cor Tu-
tun manifestum faciunt; consilia autem apprime milli necessaria amicitiam, bonita-
tem virtutemque Tuam ostendunt; illa quapropter, ut par est, recusare nequeo, haec
vero exsequi, Deo favente, totis viribus tractabo, ut magis atque magis animae meae
consulere possim.

62.7 Page 617

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
617
Quid de Te, Pater mi, de Tuis operibus filiisque et filiabus5 dicam? Ignorantiam fa-
teor et oblnutesco. Omnigenae, prudentiae, caritatis, humilitatis ceterarumque animi
dotum virtates nactus colluctantis daemonis caput conteris eiusque machinationes sus
deques facis, luce nova filiam Tuam exornas et ad astra pergis. Nibilo secius factus es
peripsema usque adhue;6 noli timere viriliterque age, in Deo tantum spes Tua sit et
citius victoria coronaberis.
Filii, Tui fratres mei sunt et eos ita diligo, ut pro eis ad omnia, etiam ad mortem pa-
ratus sim.
Si aliquid Tibi Familiaeque Salesianae vel utile vel gratum sit, eia, Pater, iube, ecce
ego, mitte me.
Sit Jesu Christi Cor locus desideratissimus, in quo uterque simus, moveamur et alte-
rutrum amemus. Vale, ut Dei magnum illud reparationis opus explere hic et ubique va-
leas. Benedictionem Tuam milli meisque haud deneges et semper me Tuum famulum
et finum habe. Vale.
Sancti Petri ab arena prope Ienuam, die sexta supra decimam novembris anni C.ti 1877
29. PISMO MSGR. LACERDA DON BOSKU
Predragi don Bosko!
Osmega novembra sem prišel v Lizbono in se tu ustavil. Danes bi moral odpotovati v
Rio de Janeiro, toda parnik ni priplul in zato bom pot nadaljeval jutri.
Ne vem, kako bo z mojo ubogo italijanščino, toda pisati moram, delati napake in jezi-
kovne spodrsljaje, ne da bi jih popravljal.7 Magna res agitur [Gre za zelo pomembno
stvar], kakor boste sami videli.
Postal sem apostol salezijancev v Lizboni ali pa, da govorim bolj resnično in ponižno,
prijatelj salezijancev in Portugalcev.
Govoril sem o vas, o vaših sinovih in vaših ustanovah; vsi so pokazali svoje zado-
voljstvo in so hvalili Boga, da deli svoje darove prout vult [kakor hoče]. Dal sem tudi
vedeti, da bi bilo veliko dobro delo, če bi nam poslal katerega izmed vaših.
Oh! Portugalska je bila velika katoliška dežela in iz Lizbone so izšli Ksaverij v Indijo,
Anchietta in Ignacij v Brazilijo in druge dežele Afrike in Azije. Koliko svetih in učenih
mož! Danes Portugalska trpi, tako je rekel papež, pod težo prostozidarstva. Vlada je
ali prostozidarska ali pa zaradi prostozidarjev ne more ničesar narediti. Škofje morejo
le malokaj storiti, ker se eni bojijo, drugi pa so vezani in sama dobra škofovska volja
naleti na težave. Prebivalci Lizbone in Porta so pokvarjeni, drugi pa so, kljub temu da
verujejo, zapuščeni. Duhovščina … Je nekaj dobrih duhovnikov, toda nekateri se bojijo
in si ne upajo niti hoditi v talarju, nekateri so v resničnih težavah, nekateri so pokvar-
jeni, nekateri pa so odpadli in postali protestanti. Staro plemstvo je dobro, krščansko,
odlično, prejema zakramente in živi pobožno.
To staro plemstvo, nekaj duhovnikov in veliko gospodov se neznansko trudijo in sto-
rijo veliko dobrega. Nekaj redovnih družb in posameznikov ima zavode, pridiga misijo-
5 Monsinjor je pridigal duhovne vaje hčeram Marije Pomočnice v Morneseju in v Turinu.
6 Namiguje na novo nasprotovanje.
7 Puščamo pravopisne napake, kakor so v izvirniku.

62.8 Page 618

▲back to top


618
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
ne in kljub mnogim težavam opravlja zares čudovita dela. Na Portugalskem so jezuiti,
frančiškani, benediktinci, lazaristi, usmiljenke, druge redovnice, članice tretjih redov
(sv. Dominika, sv. Frančiška Asiškega, sv. Frančiška Saleškega itn.). Obstajajo dobrodel-
na združenja. Hvala Bogu je še nekaj vere, ki daje sadove večnega življenja.
Obstajajo tudi šole, ki jih vzdržujejo nekatere plemenite gospe.
Veliko je samostanov, ki jih država prodaja. Z dovoljenjem Svetega sedeža jih kupuje-
jo nekateri katoličani.
Protestantizem se na vso moč trudi, da bi uničil staro vero. Protestanti odpirajo šole
in si na vse načine prizadevajo, da bi pripravili duhovnike k odpadu. Nekateri so zares
odpadli in odprli šole.
Gospodje in gospe so se neizmerno trudili in se trudijo, da bi ohranili vero, odpirali
šole in se zoperstavili protestantom. Toda kake težave imajo in koliko izdatkov!
Če kako šolo vodijo skupnosti, je dobro, ko pa jih vodijo laiki, gre vse po zlu.
Nekaterim gospem sem dejal: »Zakaj ne poiščete don Boskovih salezijancev?« Moral
sem jim razložiti, kdo je don Bosko, kdo so salezijanci in vse, kar sem videl v Turinu.
Vsak večer sta prihajali k meni dve plemeniti gospe. Povedali sta mi, da ima neka nju-
na sorodnica v najetih stanovanjih štiri ali pet šol s približno 500 revnimi fanti (mnogi)
in bosonogimi (nekateri), ki so čez noč na svojih domovih, čez dan pa hodijo v šolo. Ti
gospe moji veliki prijateljici (ki storita ogromno dobrega in ščitita tudi irske domini-
kanske tretjerednice) sta mi rekli, da imajo te šole velike težave z učitelji, ker niso ved-
no zanesljivi in taki, kakršni bi morali biti, čeprav so si jih izmed mnogih sami izbrali.
Tedaj sem jima rekel: »In zakaj ne prosite don Boska in njegove salezijance?« Obljubil
sem jima, da vam bom pisal, kar sedaj tudi delam.
Kar še posebno ugaja, je dejstvo, da ne le poučujete v gimnaziji, temveč učite tudi pi-
sati in brati in
obrti, glasbo. Oh, don Bosko,
so danes velika stvar, ka-
kor tudi osnovna izobrazba otrok preprostega ljudstva. To so zame izredno pomembni
vidiki. Za višjo izobrazbo imajo dobre višje šole, ki jih vodijo redovniki, toda za otroke
preprostega ljudstva morajo biti salezijanci.
Predragi don Bosko, ne morem povedati vsega, ker mi zmanjkuje čas. V tem kra-
ljestvu in v tej Lizboni je veliko dobrih ljudi, toda koliko je hudobnih!
Naj sklenem: veliko jih prihaja sem na Portugalsko in v Lizbono na izlet. Pridite tudi
vi, pa ne na izlet, temveč zato, da bi govorili, si ogledali, videli. Ali pa vsaj pošljite don
Cagliera, ki govori špansko (jezik podoben portugalskemu).
Vedeti morate, da Indija skoraj v celoti pripada Portugalski in da ima Portugalska še
danes kolonije in da so nekoč na celotni indijski obali govorili portugalsko.
Slišal sem, da bi don Cagliero moral iti v Indijo. Toda zdi se mi, da bi bilo
če bi najprej prišel na Portugalsko, se tukaj ustavil, odprl nekaj hiš in šele potem
šel v Indijo. To bi bilo veliko Božje delo. Izdatki, ki bi jih salezijanci imeli s prihodom na
Portugalsko, bi bili darovi v korist Portugalcev, duš. Kdo ve, mogoče bi salezijanci lahko
izvedli veliko revolucijo v korist Cerkve.
Viktor Emanuel ima rad salezijance in kraljica tukaj je Viktorjeva hčerka. Tudi ona
je Piemontčanka in verjetno pozna don Boska in Marijo Pomočnico. Tukaj Italijanov
ne gledajo postrani (tako mi je bilo rečeno), zato bi tudi v tem pogledu šlo vse dobro.

62.9 Page 619

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
619
Znano mi je, da so prostozidarji izgnali vse menihe in zaprli vse samostane in da so v
teh zadnjih letih izgnali vse usmiljenke. Toda sestre in fratri se vračajo. Ne da bi se o tem
govorilo ali da bi oni o tem govorili, se nastanijo in delajo ogromno dobrega.
Nič ne govorimo, pojdimo naprej: to je pravilo, po katerem se moramo ravnati. Ne
prositi države za zaščito, ne se jeziti nad hudobnimi, temveč delati dobro, počasi in v
tišini. Zadosti je, da govorijo dejstva, in dobro ima zmagoslavno prepričljivost.
Tu je nuncij svetega očeta msgr. Dominik Sanguigni, nadškof iz Tarza, nekdanji inter-
nuncij v Rio de Janeiru. Stanuje v enem delu palače grofice Sarmento, svete gospe. Hiša
je v Rua (ulica) das Quelhas (beri kueljas) št. 36.
V Lizboni je treba govoriti z grofico di Rio Maiòr (odlična gospa, kot grofica Sarmen-
to). Po teh gospeh je mogoče priti v stik z drugimi gospemi in gospodi dobre volje.
Pridite vi ali don Cagliero. Zima je tukaj zelo blaga, zato lahko kmalu pridete. Samo
morje pozimi ni tako mirno. Lizbona ni tako zelo oddaljena od Turina in bo vmesna
postaja za salezijance, ki bodo šli v Rio de Janeiro ali v Rio de la Plata.
Moja misel: menim, da salezijanci za Rio de la Plata in Rio de Janeiro ne smejo biti
prej zaposleni na Portugalskem. Treba je priti, si ogledati, se razgovarjati in potem reči
da ali ne. So težave, ki jih je mogoče rešiti samo, če jih spoznamo na kraju samem. Vse
je mogoče urediti v petih dneh ali v enem tednu.
Opozoriti vas moram, da se tu slabo godi duhovnikom, ki nosijo duhovniško obleko;
zasramujejo jih. Kljub temu hodijo v talarju lazaristi in irski dominikanci (talar ali re-
dovna obleka).
Povedal sem vse. Drugo prepuščam don Bosku in Bogu. Res Dei agitur [gre za Božjo stvar].
Ne vem, ali bo vaša uglednost mogla prebrati to tako slabo pisano pismo. Toda kaj
na storim? Nimaš časa, da bi popravljal, in popravki bi potrebovali še nove popravke in
tako in infinitum [v neskončnost].
Prosim vas za uslugo, da mi odgovorite. V Rio de Janeiru bom čakal na odgovor, ki
naj bo Bogu po volji; recite mi: Consumatum est [dopolnjeno je], se pravi; salezijanci so
prišli v Lizbono.
Zdi se mi, da sem za vsak primer storil dobro delo. Kaj pravite vi k temu?
To pismo je rezervirano, se pravi, da ga ne sme nihče tiskati.
Priporočam se vsem v Oratoriju v Turinu, Lanzu in Valsaliceju.
Eno molitev pri Bogu zame.
Najvdanejši služabnik
+ Pedro Maria De Lacerda
škof v Rio de Janeiru
Lizbona, 23. november 1877
Moji duhovniki pozdravljajo vašo uglednost in vse druge salezijance.
Pismo sem že zalepil, ko mi je prišlo nekaj na misel. Zdi se mi, da je vse, kar sem napi-
sal, velika nerodnost, ker me nihče ni pooblastil, da naj pišem vam. In zakaj sem moral
tako hitro napisati? Čemu taka naglica, ko je vse stvar prihodnosti?
Vendar nimam poguma, da bi raztrgal pismo. Zato:
1. To pismo izraža moje gledanje na stvari.
2. Hoče povedati, da mislimo na salezijance.

62.10 Page 620

▲back to top


620
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
3. Verjetno se bodo nekega dne obrnili na vas s prošnjo.
4. Želim, da bi mi pisali, kaj vi mislite o načrtu za to veliko delo. Če mi boste rekli »Ni
še čas za to«, se ne bom užalil, ker je vse izraz mojega velikega občudovanja do vas.
Molite zame.
Parnik je prispel in jaz bom danes odpotoval.
30. POROČILA ČASOPISOV PO ANONIMNEM PISMU
Iz
v Firencah (27. december, jutranja izdaja).
»V Turinu divja ostra bitka med nadškofom Gastaldijem in don Boskom.
Zbrala sta se dva zbora. Eden se je zbral okoli nadškofa in je sestavljen iz njegovih pri-
vržencev, ki jih je, povedano v oklepaju, malo in to, kar pravijo z ustnicami, da so, niso
v srcu, ker so pač prisiljeni, da se postavijo na to stran zaradi nepremagljivih zahtev
okoliščin. Drugega pa vodi drug klerikalni velikaš, sicer posredno prebrisani duhov-
nik don Bosko. Po Turinu je razširjena tajna okrožnica, polna grajanj in grobih očitkov
proti nadškofu. To okrožnico smo imeli priložnost brati in se ne moremo načuditi, kako
dva voditelja klerikalne stranke lahko izgubita pravo smer do take mere, da se spustita
v najnižje vrste obtoževanja. Končno so tako enega kot drugega poklicali v Rim pred
zbor nadškofov in škofov za potrebno razlago. Čisto lahko se zgodi, da bodo nadškofa
prisilili, da bo pustil to mesto in se preselil kam drugam.«
V
(28. december) beremo: Podpis tajne okrožnice. Po Turinu
kroži tiskana okrožnica nekoga, ki se podpisuje
. Brez tolikega klobasanja bi ta človek naredil veliko bolje,
če bi povedal, kdo da je, in se ne bi z nesramnostmi znašal nad neko tretjo osebo ter ji
povzročal veliko škodo in žalil oseb, ki jo cenijo. Okrožnica govori o nesoglasjih in raz-
ličnih vidikih nadškofa Gastaldija in don Boska. O tem ne bi govorili, če ne bi šlo za neko
tretjo osebo, ki je na tak način izpostavljena jezikom javnosti in hudobnih ljudi. Zato naj
avtor ali avtorji te okrožnice upoštevajo, da ob kakršni koli drugi priložnosti pokažejo
več vzgoje in spoštovanja. S tem, da si ne upajo izdati svojih imen, naj ne mislijo, da
nimajo odgovornosti za to, kar počnejo z drugimi osebami.8
La
je že 9. decembra objavila članek proti nadškofu z naslovom
[Strašen smrtni greh
po Gastaldijevem katekizmu]. Obravnava rosminijansko zadevo. Tridesetega decembra
je objavila še drugi članek z naslovom
di Torino [Neljubezniv dvospev med don Boskom in turinskim nadškofom]. Potem ko
je na kratko podala vsebino okrožnice, se je obširno razpisala o zboru kanonikov in
župnikov. Pravi, da je izjavo župnikov pripravil ne ve se kdo. Kljub temu se je zvedelo:
pripravil jo je vitez teolog Lanza (pismo don Anfossija don Bonettiju, med 2. in 5. janu-
arjem 1878). Ne bomo objavljali članka, ker nam to prepoveduje dostojnost.
8 »Tretja oseba« naj bi bila tista, ki jo anonimno pismo označuje Gospodična Mazzé, nečakinja
monsinjorja nadškofa in še vedno ena najuglednejših salezijanskih sotrudnic.

63 Pages 621-630

▲back to top


63.1 Page 621

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
621
31. BREVE V KORIST NADBRATOVŠČINE MARIJE POMOČNICE
PIUS PP. IX.
AD PERPETUAM REI MEMORIAM.
Expositurn Nobis est a dilecto filio Ioanne Bosco Presbytero, Piam clientium , B. Ma-
riae Adiutricis Sodalitatem, Augustae Taurinorum in Aede ad honorem Deiparae Vir-
ginis Immaculatae, sub titulo Auxilium Christianorum institutam, anno MDCCCLXX in
Archisodalitatem erectam esse, cum privilegio alia eiusdem nominis atque instituti
Sodalitia in Taurinensi Dioecesi aggregandi. Modo autem ab eodem dilecto filio suppli-
catur, ut huiusmodi privilegium ad alias quoque Dioeceses in maiorem Dei gloriam, in
augmentum pietatis erga praesentissimam Patronam Nostram. et in spirituale fideli-
tun bonum de Apostolica Indulgentia extendere velimus. Nos igitur huiusmodi votis
obsecundantes, omnesque et singulos, quibus Nostrae hae Literae favent, peculiari be-
nevolentia prosequi volentes, et a quibusvis excommunicationis et interdicti, aliisque
ecclesiasticis sententiis, censuris ac poenis, quovis modo vel quavis de causa latis, si
quas forte incurrerint, huius tantum rei gratia absolventes et absolutos fore censentes,
memoratae Archisodalitati cultorum Nostrae Dominae Auxiliatricis, in Taurinensi Ece-
lesia S. Mariae a Christianorum Auxilio constitutae, facultatem aggregandi sibi etiam in
aliis quibuslibet Pedemontanae Ditionis Universae Dioecesibus alia eiusdem nominis
atque instituti Sodalitia, dummodo sint canonice erecta, et forma Constitutionis fel.
rec. Clementis PP. VIII, Praedecessoris Nostri, coeteraeque Ordinationes Apostolicae
desuper editae accurate serventur, Apostolica Auctoritate Nostra, harum Literarum vi,
perpetuum in modum concedimus atque indulgemus. Decernentes has Literas Nostras
firmas, validas et efficaces existere ac. fore, suosque plenarios et integros effectus sor-
tiri et obtinere, et illis, ad quos spectat, in omnibus et per omnia plenissime suffragari;
sieque per quoscumque Iudices ordinarios et delegatos, etiam causarum Palatii Apos-
tolici Auditores iudicari et definiri debere; atque irritum et inane si secus super his a
quoquam quavis auctoritate scienter vel ignoranter contigerit attentari Non obstanti-
bus Constitutionibus et Ordinationibus Apostolicis, et, quatenus opus sit, supradictae
Archisodalitatis, uliisque quibusvis, etiam iuramento, confirmatione Apostolica, vel
quavis firmitate alia roboratis statutis et consuetudinibus, privilegiis quoque indultis
et Literis Apostolicis in contrarium praemissorum quomodolibet concessis, confirma-
tis et innovatis, quibus omnibus et singulis, illorum tenores praesentibus pro plene et
sufficienter expressis, ac de verbo ad verbum insertis habentes, illis alias in suo robore
permansuris, ad praemissorum effectum hac vice tantum specialiter et expresse dero-
gamus, coeterisque contraxiis quibuscumque.
Datum Romae apud S. Petrum sub
Annulo Piscatoris, die II Martii MDCCCLXXVII,
Pontificatus Nostri Anno trigesimo primo.
Pro D. Card. Asuinio
D. Iacobini Substitutus.
32. POVZETEK POGODBENIH POGOJEV ZA MENDRISIA
Popoln seznam pogojev za pogodbo med vlado kantona Ticino in duhovnikom don
Kajetanom Pollinijem, župnikom Mendrisia, z gospodom Petrom Guidazijem, doktor-

63.2 Page 622

▲back to top


622
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
jem literature, o kantonalnem zavodu v kraju Mendrisio.
1. Duhovnik Kajetan Pollini in Peter Guidazi, doktor leposlovnih ved, se obvezujeta,
da bosta poskrbela za osebje za pouk, asistenco in vodstvo kantonskega kolegija-kon-
vikta v Mendrisiu, namenjenega tako fantom iz mesta kakor tudi drugim, ki bi se hoteli
pridružiti.
2. Pouk bo potekal po kantonskem programu in v skladu z moškimi gimnazijami v
kantonu Ticino.
3. Vlada bo poskrbela za opremo in vse, kar je potrebno za uspešen pouk, in nad vsem
ohranila lastniško pravico. Za izrabo predmetov ne bo mogla zahtevati nadomestila.
Učitelji morajo biti usposobljeni in jih mora biti sedem.
4. Vlada se obvezuje, da bo plačala v prvem poletju 8.000 lir, pozneje se bo prispevek
zmanjšal. Ne prevzema pa nikakršne obveznosti za konvikt, razen davkov in popravil,
ki jih zakon nalaga lastnikom.
5. Vlada prepušča pravico do uporabe stavbe konvikta, cerkve in sadov vrta, ki je
priključen zavodu.
6. Ta pogodba velja pet let in se podaljšuje, če ena izmed strani ne bo odpovedala eno
leto prej.
7. Glede moralnosti in vzgoje se kantonska vlada ravna po modrosti vodstva zavoda.
8. Šola bo začela delovati na začetku šolskega leta 1877–1878.
9. Zunanji gojenci niso dolžni plačevati minervala, so se pa dolžni držati disciplinske-
ga pravilnika zavoda tako ob delavnikih kakor na praznične dni.
33. PISMO PROFESORJA G. CATTANEA DON BOSKU
Ko sem pred nekaj tedni obiskal vašo prelepo cerkev Marije Pomočnice, sem z ža-
lostnim srcem molil in prosil preblaženo Devico, da bi pomagala ubogi mladini mojega
rojstnega kraja. Ko sem odhajal, sem nosil v srcu trdno upanje, da bo previdnost izbra-
la vzgojitelje, ki jih izobražujete v senci svetišč Marije Pomočnice, da bi storili veliko
dobrega mojim mladim someščanom, se pravi, da bi jih vzgajali. Kar se tiče mene, bi
pomagal kot preprost pomočnik, kot črednik legije veteranov. Toda po nekaj dneh bi-
vanja v mojem gorskem kraju, kjer sem se hotel okrepiti na telesu in duši, sem prejel
telegram gospoda Pedrazzinija, načelnika Oddelka za vzgojo, ki mi je sporočal, da mi
vlada namerava izročiti vodstvo zavoda v Mendrisiu.
Ko sem se odpravil v Locarno, so mi povedali tehtne razloge, zakaj so opustili misel,
da bi v Mendrisio poklicali salezijansko skupnost. Da so bili ti razlogi utemeljeni, kažejo
neredi v Luganu in Chiassu, kjer da se je razbesnela drhal in je morala poseči federalna
policija. To me ni odvrnilo, da se ne bi zavzel za odlično domovinsko nalogo, in čeprav
vem, da sedim na vrhu vulkana, zadovoljno in mirno delam, kar je treba, prepričan, da mi
bo Bog pomagal. Odkrito vam povem, da se bom od časa do časa zatekel k vam po nasvet,
ker čutim težko breme na svojih ramenih. Prosim vas, da bi me kdaj priporočili neskončni
dobroti presvetega srca našega Odrešenika in presvetemu srcu Marije Pomočnice, da bi
me razsvetlila ter mi podelila tisto moralno in telesno moč, da bi storil čim več dobrega
svoji domovini, ki jo je uničil nemoralni radikalizem. Prilagam 50 italijanski lir, ki jih bla-
govolite uporabiti za svoje sirote, kajti vaša molitev je Gospodu prijetna.

63.3 Page 623

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
623
Predvčerajšnjim me je obiskal velečastiti don Guanella.9 Rekel mi je, da je bil velik
nesporazum kriv, da se je dober načrt za zdaj končal brez učinka. Vsekakor je prišel
sem v Turin tudi zato, da bi v imenu vlade odstranil nesporazum. Toda to, kar mi ime-
nujemo nesporazum, je verjetno dejanje Božje previdnosti, ki pogosto uporabi tudi
najbolj slabotna sredstva, da opravi čudovita dela. Naj bi opravila veliko čudovito delo,
da bi po meni ubogem, zelo ubogem človeku storila, da bi zavod v Mendrisiu mogel
vzgojiti nov rod vernih, delavnih, poštenih ljudi, ki bi bili vredni republikanskega in
katoliškega ljudstva.
Končujem in ponovno prosim, da bi priporočili mene in mojo nesrečno deželo Mariji
Pomočnici, in vam poljubljam roko ter prosim vašega blagoslova. Najvdanejši služabnik
prof. Janez Cattaneo
Locarno, 7. september 1877
P. S.: Moji spoštljivi pozdravi velečastitemu don Rui. Prosite ga, da bi zmolil zame eno
zdravamarijo.
34. DOGOVOR S TOR DE'SPECCHI
Dogovor
med duhovnikom Janezom Boskom iz salezijanske družbe in gospo markizo Alojzijo
Canonici, materjo predstojnico velečastite hiše Oblatk v Tor de'Specchi.
Naj za uvod povemo, da je bila dobrodelna gospa Magdalena Galeffi svetega spomina,
predstojnica te ustanove, polna krščanske ljubezni in gorečnosti za Božjo slavo in je
vneto širila dober tisk, podobe, svetinjice, rožne vence, križe in podobno. Te predmete
je kot v varstvo dobivala od salezijanske knjigarne v Turinu. Zgodilo se je, da je bodisi
zato, ker ni dobrodelna gospa zahtevala plačila ali ker ni bilo točnega računovodstva ali
zaradi prenizkih cen za stvari, ki so bile odposlane, obračun pokazal primanjkljaj kakih
dvajset tisoč lir.
Ker duhovnik Janez Bosko ni hotel, da bi dobrodelno delo gospe Galleffi obtežilo nje-
no skupnost, in ker je želel ohraniti prijateljske odnose z zavodom, od katerega je prejel
velike usluge, je odpustil dolg, ki je nastal pri prodaji teh predmetov. Popolnoma je
prepričan, da ta plemenita duša ni imela od prodaje nikakršne koristi in da je vse pos-
ledica pomanjkanja trgovske izkušnje.
Zato sedanja gospa predstojnica v čast spomina objokovane predstojnice Magdalene
Galeffi in čiste tankovestnosti in z namenom, da pokojnici ne bi nič manjkalo, ko bi se
predstavila pred Božjim obličjem in tako šla v večno blaženost, v želji, da bi priskočila
na pomoč salezijanski družbi in ji pokazala dejanje naklonjenosti, in zlasti še zato, da
pokaže, kako ta skupnost goji pobožnost do Marije Pomočnice, ki ji pripisuje velike
blagodati, iz teh razlogov in s soglasjem celotne skupnosti prepušča v uporabo pet sob,
ki so njena last, za čas trideset let, začenši z letom 1878.
Edini pogoj je, da te sobe uporabljajo samo salezijanci ali stvari, ki se tičejo salezijan-
ske družbe.
Duhovnik Janez Bosko ponovno potrjuje podaritev dolga in sprejema ta poklon v
9 Don Guanella, ravnatelj zavoda v Trinità, je bil na obisku pri svojih sorodnikih, kakor je mogoče
razbrati iz pisma, ki ga hranimo.

63.4 Page 624

▲back to top


624
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
večjo Božjo slavo in zagotavlja, da bodo salezijanci goreče prosili za porast ustanove
Plemenitih dam svete Frančiške Rimske.
Ne postavlja nikakršnega pogoja, temveč se priporoča, da bi s svojimi darovi kot
doslej pomagale salezijanski družbi, ki bi bila v poslopju, primernem za redovnike, ki
naj bi živeli odmaknjeno od sveta in ljudi.
Ta dogovor sta podpisali obe strani v lastnem imenu in v imenu naslednikov dne 25.
marca, 33 dni po izvolitvi papeža Leona XIII., na dan, ki je posvečen oznanjenju blažene
Device Marije, kateri naj bo slava in čast za vse čase. Amen.
35. PISMO PATRA ROSTAGNA DON BOSKU O DOVOLJENJU,
DA SME MAŠEVATI ZUNAJ ŠKOFIJE
Zdi se mi, da bi bilo treba v Rimu povedati, da je odločitev msgr. Gastaldija, da salezi-
janci v njegovi škofiji predstavijo njegovo dovoljenje za maševanje zunaj svojih škofij,
nekaj izrednega, kajti:
1. Če v letošnjem Koledarju obstaja tak odlok za vse redovnike in se praktično ne
izvaja, je narejen samo zato, da muči in ponižuje salezijansko družbo.
2. Zdi se, da je samo zaradi nje bilo odločeno, da ne smejo maševati brez imenovane-
ga dovoljenja. Salezijancem na več krajih ni bilo dovoljeno maševati, kar se ni pripetilo
nobenemu drugemu redu.
3. Pri tem odloku in v načinu, kako se izpolnjuje, ni nikakršne razlike niti za vrhov-
nega predstojnika niti za tiste, ki jih rektorji cerkva poznajo in bivajo v škofiji, celo v
samem nadškofijskem mestu, a je pretirana strogost.
4. Treba je povedati, da taka nenavadna odločitev ni predpisana v škofiji niti za zuna-
nje in tuje duhovnike, ki jim je dovoljeno, da mašujejo sedemkrat zaporedoma samo z
izkazom testimonial svojega ordinarija (Odlok XI. tega leta).
5. Tako izreden položaj je skrajno sramoten za Družbo in nedopusten, in če bi ga do-
pustili, bi nastalo začudenje zaradi takega načina ravnanja.
6. Bojimo se, da monsinjor nadškof z zahtevo takega dovoljenja postavlja protizako-
nite pogoje, ko na primer zahteva dovolilnice za sprejem v noviciat, česar ni mogoče
zahtevati iz različnih vzrokov. Poleg tega je mogoče, da te dopustnice vsebujejo podat-
ke, ki so v škodo nosilca in ki jih ni dovoljeno razglašati brez greha.
7. Tako pretiravanje se nadaljuje, saj monsinjor zahteva dopustnice tudi za pripusti-
tev k izpitu za spovedovanje.
8. Treba se je bati posledic, ki prihajajo iz zgleda msgr. Morena, škofa v Ivrei, ki meni,
da ima pravico dajati dovoljenje za maševanje in pod nobenim pogojem ne dovoljuje,
da bi kak salezijanec maševal v njegovi škofiji.
9. Zato je nujno potrebno, da mora vsak izdani odlok veljati za vse. V tem primeru se
lahko prosi dovoljenje za maševanje tako, da se predloži potrdilo lastnega predstojnika.
Z globokim spoštovanjem najvdanejši in najponižnejši

63.5 Page 625

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
625
36. OBRAZEC ZA BLAGOSLOV MARIJE POMOČNICE
Sacerdos, superpelliceo ac stola indutus, dicit:
v Adiutorium nostrum in nomine Domini;
o Qui fecit Caelum et terram.
Ave, Maria, etc.
Sub tuum praesidium confugimus, Sancta Dei Genitrix, nostras deprecationes ne
despicias in necessitatibus nostris, sed a periculis cunctis libera nos semper, Virgo glo-
riosa et benedicta.
v Maria, Auxilium Christianorum,
o Ora pro nobis.
v Domine, exaudi orationem meam,
o Et clamor meus ad te veniat.
v Dominus vobiscum,
o Et cum spiritu tuo.
oremus.
Omnipotens, sempiterne Deus, qui gloriosae Virginis Matris Mariae corpus et ani-
mam, ut dignum Filii tui habitaculum effici mereretur, Spiritu Sancto cooperante, pra-
eparasti; da, ut cuius commemoratione laetamur, eius pia intercessione ab instantibus
malis et a morte perpetua liberemur. Per eumdem Christum Dominum Nostrum.
o Amen.
Et personam benediandam aspergit aqua benedicta.
37. OKROŽNICA ZA KATOLIŠKO BRANJE
Veleugledni in velečastiti gospod!
Zaradi velike škode, ki ga povzroča med ljudstvom slab tisk, se podpisani trudi, da
bi zajezil to nevarnost z izdajanjem knjižic, ki jih tiska v Turinu in širi za nizko ceno z
naslovom Letture Cattoliche [Katoliško branje].
Da njegovi napori ne bi bili brez koristi, se priporoča vsem tistim, ki jim je pri srcu
naša sveta vera in zveličanje duš, kar je tudi napredek civilne družbe.
Zato vam priporoča Programma [načrt] imenovanega Katoliškega branja in vas prosi,
da bi ga objavili in tako povečali število naročnikov in bralcev. Da so te knjižice zares
zelo koristne za krščansko ljudstvo, se vidi iz pohval, ki jih je blagohotno izrekel papež
Pij IX. svetega spomina, kakor tudi iz pričevanja skoraj celotnega italijanskega episko-
pata.
Tudi izkušnja več kot sedemindvajsetih let je dober dokaz.
V upanju, da bo vaša uglednost blagohotno sprejela to priporočilo, se vam iz vsega
srca zahvaljujem in prosim od Gospoda vse dobro, medtem ko se z vsem spoštovanjem
in hvaležnostjo izpovedujem za vaše velecenjene uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko

63.6 Page 626

▲back to top


626
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
38. PAPEŠKI ODLIKOVANJI ZA G. CAMPANELLA IN G. FRISETTIJA
A) PROŠNJA SVETEMU OČETU
Duhovnik Janez Bosko, kleče pred nogami vaše svetosti, z največjim spoštovanjem
sporoča, da je 29. januarja vzvišenosti pokojnega papeža Pija IX. priporočil dva velika
dobrotnika naših dečkov. Prvi je inženir Emanuel Campanella iz Genove, ki je zastonj
izdelal načrte in vodil dela ter tudi sam financiral celoten zavod v Sampierdareni, kjer
je dobilo zavetišče več kot tristo ogroženih dečkov in kamor zahaja tudi veliko število
zunanjih, prav tako izpostavljenih raznim nevarnostim.
Drugi je vitez Janez Frisetti, bogat turinski gospod, velik dobrotnik naših ustanov in
podpornik Petrovega novčiča.
Medtem ko je bil postopek v teku in ju je njegova svetost nameravala odlikovati z
viteškim redom sv. Gregorja Velikega, je prišlo do velike izgube, zaradi česar je bil po-
stopek prekinjen.
Sedaj ponovno prosim, da bi vaša svetost blagovolila izpolniti to dejanje najvišje bla-
gosrčnosti, ki bo v veliko spodbudo in tolažbo tema dobrima katoličanoma, hkrati pa
tudi velika podpora našim ubogim sirotam, ki živijo v nemajhnih stiskah.
B) SPOMENICA KARDINALU FRANCHIJU
Preden sem odpotoval iz Rima, sem imel čast, da sem svetemu očetu poročal o dveh
naših dobrotnikih, ki smo ju predlagali umrlemu Piju IX. za odlikovanje. To sta vitez
Frisetti, bogat in dober katoličan iz Turina, ki se zelo zavzema za novčič sv. Petra in pod-
pira naše ustanove, in inženir Emanuel Campanella iz Genove, ki je poleg drugih darov
tudi zastonj izdelal načrt in vodil dela v zavetišču sv. Vincencija Pavelskega v Sampier-
dareni, kjer je oskrbovanih 300 sirot, več kot tisoč zunanjih fantov pa prihaja v šolo in
k svetim obredom. V bojazni, da je toliko opravkov odrinilo mojo spomenico v pozabo,
se opogumljam in vas znova prosim, da bi jo vzeli v dobrohoten pretres in jo uslišali.
C) ODGOVOR KARDINALA FRANCHIJA
Sveti oče je blagovolil vzeti v dobrohoten pretres zasluge gospodov Janeza Frisettija
in Emanuela Campanelle, ki ju je vaša uglednost predstavila kot zaslužna dobrotnika,
in ju na vaša priporočila sprejel med viteze reda sv. Gregorja Velikega. Pošiljam vam
ustrezna breva in vam naročam, da ju izročite naslovnikoma. Ko sem tako zadostil vaši
želji in prepričan, da sem vse zaupal delavnim rokam, imam čast, da vam izrečem svoje
spoštovanje.
Vedno pripravljen, da vam služi

63.7 Page 627

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
627
39. DON BOSKOVA PISMA IZ RIMA DON RUI
I.
Na to pismo je Falco10 pozabil, zato je zamudilo. Povej to našim fantom. Poizvedi,
kdaj so se zbrali stolni kanoniki in potem župniki, potem znova kanoniki in nato vsa
duhovščina.
Naš molk in naše molitve bodo opravile, kolikor je potrebno za večjo Božjo slavo. Jaz
nikakor ne bom ostal brezbrižen. Dobrohotnost do vseh. Ogromno dela. Dobil sem še
dodatnega tajnika.11
Saluto omnes et singilatim. Bog naj nam stoji vsem ob strani. Najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Rim, 3. 1878
II.
Predragi don Rua!
1) Obnovi mojo knjižico12 kakor tudi knjižico Jožefa Rossija. Če se ne spominjate
kako, bom opravil od tukaj.
2) Poročaj mi o hiši Clara in hiši Giusiana.
3) Pošlji mi krstno ime doktorja Albertottija.13 Če ga najdeš, dodaj še nekaj pisem, ki
smo jih poslali zdravniku za obolele za kolero. K temu dodaj še potrdilo ravnateljstva
umobolnice.14
4. Pozdravi Buzzettija, Ghiglioneja, Pelazza, Baraleja in njihove prijatelje. Bog naj nas
vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 13. 1878
III.
Predragi don Rua!
Zvedel sem, da zdravje don Barlerisa ni v redu.
Želim, da storite vse, kar morete, za njegovo zdravje. Menim, da bi bilo prav, če bi ga
razbremenili njegovih rednih zaposlitev: Mornese, Alassio, predvsem pa Spezia, od ko-
der bi prišel na izlet v Rim; to so primerni kraji. Govori z njim, potem mi povej in bom
odobril, kar bo v večjo Božjo slavo.
Bog naj nas vse blagoslovi.
Menim, da ga bosta don Meriggi in don Guidazio lahko nadomestila.
duh. Janez Bosko
10 Pomočnik kuhar naše hiše v Albanu. Don Bosko ga je poklical v Tor de'Specchi za kuhinjo. Pismo,
ki ga je pomočnik pozabil odposlati, je bilo najverjetneje voščilo, ki ga je napisal 27. decembra
1877 in ki smo ga objavili na koncu XI. poglavja. Don Rua je 6. januarja pisal don Bosku: »Prejel
sem vaše cenjeno pismo z dne 27. decembra. Toda ko so ga 3. januarja odposlali in je prišlo do
mene, sem že dal vezilo. Vsekakor bom vsem sporočil vaše spomine.«
11 Don Janez Turchi, nekdanji gojenec iz Oratorija, ki je takrat živel v Rimu.
12 Železniška izkaznica.
13 Janez, hišni zdravnik.
14 Želel je zanj izprositi viteško odlikovanje.

63.8 Page 628

▲back to top


628
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Pisal sem grofici Appiani za s.15 Pojutrišnjem boš dobil, če bodo kaj prinesli. Poudari
zlasti potrebo po kruhu. Premislite, katere Marijine sinove bi poslali v zunanje misijo-
ne. Pisal bom grofici Bricherasio za cerkev sv. Janeza. Isto bom storil tudi za druge. Veš,
kako urediti.
IV.
1. Prav storjeno za don Barberisa. Stori tudi za Lucco.16
2. V tvojo vednost: pošiljam veliko pisem.
3. Ali ni prišel po mojem odhodu noben nov salezijanec?
4. Pisal sem vitezu Faii, da ti izroči denar. Ti ga pojdi obiskat, kot da za to nič ne veš, in
mu reci, da sveti oče pošilja njemu in njegovi hčerki svoj blagoslov, da ste v hiši molili
in boste molili za njegovo sestro.
5. Pošlji mi nekaj natisnjenih pisem, ki jih prilagamo k diplomam salezijanskih sot-
rudnikov.
6. V Rimu je neizmerna množica ljudi. Če bo Bog hotel, bomo jutri šli v Albano.
7. V ponedeljek bo šel na pot neki Aleksander Palmieri, ki je končal gimnazijo.
17 (revnejši od Hira ali ira), pa bi rad postal salezijanec in šel v misijone.
Sprejmite ga. Če don Lucijan Rosa iz Loniga ni salezijanski sotrudnik, ga pa naredite.
V.
1. Pišem ti iz Albana, od koder ti pošiljam pozdrave vseh naših sobratov. Tako tukaj
kakor v Aricci gre vse lepo naprej.
2. Letos obhajajte sv. Frančiška na dan, ko pride praznik. Jaz se ne morem udeležiti.
Ne vabite ravnateljev. Sporočil ti bom, kdaj pridi v Sampierdareno.
3. Pošiljam ti Duhovno povabilo. Dodaj popoln odpustek, in če ti bodo delali težave,
jim pokaži odlok.
4. Pelazza18 naj nese
v pregled na škofijo in pove, da v besedilu ni
nič spremenjenega. Če bodo težave, naj se natisne pod Sampierdarena. Tako smo se
domenili v Rimu.
5. Konferenco za salezijanske sotrudnike prenesite na čas po mojem prihodu. Na dan
sv. Frančiška Saleškega bomo priredili za zgled eno v Torre de'Specchi z dovoljenjem in
udeležbo kardinala vikarja in mnogih kardinalov. Vse boš zvedel o pravem času.
6. Pazi, da ne boš več podpisal nobene menice za gospoda Varetta.19 Mislimo nase ali
15 Mogoče hoče povedati soldi [denar]. Zdi se, da je grofica priporočila nekatere večje fante.
16 Klerik Marij Lucca, pomočnik don Barberisa.
17 Rek iz Ire, berač v Itaki (glej Odisejo). Kakor pravimo »Krez« tistemu, ki je bogat, tako pravimo
»Iro« komu, ki je ubog. Resnično ime Palmierija je bilo Avgust. Priporočil ga je grof Agnelli, učitelj
imenovanih
, ki jih je ukinil Pij X. Potem ko je postal duhovnik, je izstopil
iz Družbe in se vrnil v Rim.
18 Pomočnik, vodja tiskarne.
19 Doma iz Genove, prvi uslužbenec papirnice v Mathiju, ki je zlorabil don Boskovo zaupanje.

63.9 Page 629

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
629
si vsaj skušajmo pomagati.
7. Reci grofu Caysu, da mu bom zaradi posvečenja v nekaj dneh pisal od tu.
Pisal ti bom, kakor hitro mi bo mogoče. Reci don Bonettiju, naj popravi pisma misijo-
narjev. V dodatku Unità Catt. dopolnite Vestnik.
Poročilo z otoka Flores ima prednost. Dogovori se z don Caglierom, ki naj premisli,
kaj je treba priobčiti.
(brez podpisa in brez datuma)
VI.
Predragi don Rua!
1. Sočustvujem z bolniki naše hiše v Valdoccu. Slavimo Gospoda tako v dobrih ka-
kor hudih časih. Vendar se bom posebej spominjal v mestu pri maši. Naj isto storijo
tudi naši duhovniki v Oratoriju. Fantje, tako dijaki kakor rokodelci, naj prejmejo sveto
obhajilo in po večernih molitvah naj vsi zmolijo eno Pozdravljena kraljica in očenaš
Najsvetejšemu dva tedna. Poslal bom tudi poseben blagoslov svetega očeta, s katerim
še nisem mogel govoriti, vendar upam, da bo to kmalu.
2. Pošlji seznam rimskih sotrudnikov, ki ste jim poslali diplomo po mojem odhodu iz
Turina. Bom videl, ali jim bom mogel odposlati do 29.
3. Pisal bom odvetniku Alessiu za župana v Cherascu. Daj pismo v ovojnico.
4. Določil bom dan, ko naj se kapitelj zbere v Sampierdareni za naše zadeve. Najvda-
nejši prijatelj
duh. Janez Bosko
P. S.: Pozdravi don Bonettija in ga opogumi.
Rim, 24. 1878
VII.
Predragi don Rua!
1. Če meniš, da Seznam20 tiskajo brez borrov,21 nadaljuj in mi ne pošiljaj krtačnih
odtisov.
2. Za imeni članov vrhovnega kapitlja menim, da je mogoče zapisati: duhovnik Janez
Bonetti, prefekt klera; duhovnik Julij Barberis, magister novincev.
Kako bi bil vesel, če bi se ti ali don Cagliero ali don Bonetti mogli spraviti v telegrafsko
žico in priti v Rim na pomoč.
V torek bo velika konferenca, ki ji bo predsedoval kardinal vikar, ki bo tudi javno
govoril. Bomo videli.
Bodite veseli, molite in upajte, Božja pomoč nam ne bo manjkala.
Sem v J. K. najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
VIII.
Predragi don Rua!
1. Reci Baraleju, da je duhovnikov, ki so prišli iz Oratorija, več kot 2.500 (dva tisoč
petsto), tudi iz drugih zavodov.
20 Seznam Družbe sv. Frančiška Saleškega.
21 Tiskarske napake.

63.10 Page 630

▲back to top


630
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
2. Danes smo imeli konferenco. Predsedoval ji je kardinal vikar, ki je na koncu imel
čudovito lep nagovor. O tem boš dobil natančno poročilo. Gre za epohalno zadevo.
3. Skrbi za don Bonettija in mu v mojem imenu prepovej moliti brevir, dokler mu ne
bom znova dovolil. Določi mu potrebni počitek, naj hodi na sprehod, ne da bi se utrujal.
Če se ne more ogreti, ga pošlji v sobo nadškofa iz Buenos Airesa. Tam lahko ostane celo
zimo in še potem.
4. Veseli me, da se je vrnil don Barberis, vendar pazi, da se bo varoval mraza. Naj za-
dosti spi in naj za nekaj časa pusti molitev brevirja, razen večernic in sklepnic.
5. Sporoči mi še enkrat ime doktorja Albertottija. Ne morem več najti pisma, v kate-
rem je zapisano.
6. Če je teolog Belasio še tam, mu reci, da mu bom podaril lepo sliko, če bo priden.22
IX.
Vsi kličejo, vsi hočejo imeti!23 Počasi, prosim lepo. Vzemi 1300 frankov. Potem bomo
videli.
Vsi v redu. Bog naj nakloni milost in zdravje vsem našim fantom.
Najvdanejši prijatelj
P. S.: Don Cagliero naj prebere in poskrbi, kakor more,
[to je] naj piše.
X.
[toliko dela naj ne bo brez koristi].
Don Rua naj govori z vitezom Pelazzo24 in naj stori vse, da bo naša tiskarna prva na
vrsti na svetu Valdocca.
Don Bonetti naj se z don Baralejem domeni o primernosti
.25
V rokah imamo toliko stvari, da ne bi mogli razpošiljati koledarja26 za leto 1878.
Kdo ve, ali ne bi bilo pametno, da bi dve ali tri strani natisnili v
-
,27 ki se vedno bolj širi. Zdi se, da bi
[sedaj] posvetili vso skrb
in
22 Upal je, da bo zanj dosegel imenovanje za hišnega prelata njegove svetosti. Na vizitki za don Rua
je ponovno pisal: »Don Rua naj pove, ali je teolog Belasio še v Oratoriju in kako dolgo bo ostal.
[Kajti pripravljen mu je prazničen in delavniški
dan].«
23 Razumi: denar. Spomin na
.
24 Vitez Pelazza kot don Barale, don Boskove šale, kot po navadi. Prvi je vodil tiskarno, drugi pa
knjigarno.
25 Ali naj bi ponatisnili
iz leta 1868 kot spomin na posvetitev cerkve Marije Pomočnice ob desetletni-
ci?
26 Ta koledar je
. Don Bosko se je bal, da ga ne bi mogli več izdajati v stari
obliki, ki je bila namenjena tudi propagandi knjig. Predlagali so celo, da bi ga preimenovali v
.
27 Za propagando knjig.

64 Pages 631-640

▲back to top


64.1 Page 631

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
631
tistim knjigam, ki so nam pošle. To zadevo naj preudarijo in udejanjijo don Barale, don
Bonetti in pater Jožef Romovaldo,28 ki ga srčno pozdravljam.
(brez podpisa in brez datuma)
XI.
Predragi don Rua!
To pismo ti prinaša profesor Frančišek Giovannardi Corelli. Želi postati salezijanec,
ravnajte z njim kot s salezijancem in mu bodite na uslugo v vsem, kar potrebuje.
O njem bomo govorili, ko bo čas za to, kakor tudi o vsem drugem.
V globoki povezanosti sem v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 31. januar 1878
XII.
Predragi don Rua!
1. Ne vem, ali si mi poslal rojstni list Franchinija;29 dejstvo je, da ga ne najdem.
Zato mi ga ali pošlji ali natančno povej, kdo so njegovi starši. Brez tega ne morem
prositi za spregled.
2. Barale prosi za prostor.30 Mislim, da mu je treba ugoditi. Don Cerruti ima v Alassiu
dve lepi sobi, ki jih lahko uporabi.
3. Ne vem, ali je kje še shranjen tloris zemljišča ali posesti Berardi, o katerem smo
govorili preteklo leto in bi ga sedaj potreboval, da bi znova začeli postopek. Sveti oče in
vikar hočeta, da bi imeli v Rimu zavod ali zavetišče.
4. Pripravite posmrtno slovesnost z glasbo za grofom Alojzijem Giriodijem31 in pova-
bite sorodnike in tiste, ki vam jih bo nakazal vitez Carlo Giriodi.
5. Kardinal Ferrieri je spet začel uradovati in upam, da bo sredi meseca, ko bom od-
hajal, vse urejeno, vsaj kolikor hic et nunc.
6. Ko je bil don Cagliero v Ameriki, mi je pisal dvakrat na mesec, sedaj, ko je Valdoccu,
pa nič. Uščipni ga, pa močno.
6. [sic] Don Berto mi pomaga nositi veliki križ, pa mi zato doda nekaj manjših. Tudi
to je potrebno.
7. Don Roccu sem poslal tisoč frankov,32 dva tisoč don Dagheru.
Tudi tebi bom kam poslal, če boš priden. Pisal sem grofici Bricherasio, da bi ti dala
zlasti za cerkev sv. Janeza. Isto bom predložil tudi markizu Passatiju.
8. Danes bom šel z msgr. Kirbyjem v kolegij in semenišče Ircev na praznovanje sv.
Agate.33
9. Včeraj se je sveti oče začel malo sprehajati po sobi. Velik praznik v Rimu.
28 Se pravi Jožef Buzzetti. Tudi to je šala. Mogoče ga je imenoval tako zaradi dolge brade.
29 Klerik Aleksander Franchini. Zaradi pomanjkljivosti rojstnih podatkov z namenom, da bi bil spre-
jet v Družbo.
30 Prosil je za prostor, kamor bi spravil knjige. Kar sledi, je šala, ker se mu je verjetno zdela pisarna
prerazkošna.
31 Turinski patricij, velik don Boskov dobrotnik, ki je umrl tiste dni.
32 Angel, takrat ravnatelj v Spizii.
33 Dne 5. februarja.

64.2 Page 632

▲back to top


632
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
10. Sporoči gospodu odvetniku Rossiju,34 da sem z veseljem prebral njegovo pismo
in njegov sonet, da se mu zahvaljujem in mu bom pisal, če bom mogel.
11. Poročaj mi o grofu Caysu. Reci mu, da mi je hudo, ker z njegovim zdravjem ni vse
v redu, in da molim zanj. Poskrbi, da mu ne bo nič manjkalo.
12. Barale in Jožef Rossi naj napišeta natančno dolg Galeffija35 od 1874. Potem še po-
seben dolg matere Galeffi, ki mi ga je pokazal Barale in ki je, kot se mi zdi, do leta 1875.
13. Pozdravi don Cerrutija36 in Palestrina, zakristana, z vsemi sobrati. Bog naj nas
vse blagoslovi.
Ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
XIII.
1. Javno dogajanje poznate iz časopisov. Naše stvari so deloma v zastoju. V torek bom
zvedel nekaj posebnega, od česar bo odvisen moj odhod ali bivanje v Rimu.
2. Vsi vrhovni predstojniki redov so soglasni, da naj ne izdajamo potrdila o opra-
vljenih spovedih za tiste, ki predložijo dovoljenje za spovedovanje. Ti stori isto. Samo
dovoljenje in nič več.38
3. Zdi se, da se pripravlja politična nevihta in da se zbirajo temni oblaki.
4. Zelo me je prizadela izguba naših dragih sobratov, zlasti še Arata. Prosimo Gospo-
da, da bi poslal delavce v svoj vinograd.
5. V torek ti bom spet pisal.
XIV.
1. Sem v Maglianu in urejam stvari.
2. Hotel sem odpotovati v Genovo, vendar mi vsi kardinali,39 ki imajo upanje na izvo-
34 Salezijanski aspirant.
35 Glej zgoraj, str. 306.
36 Cesare, ki so mu pravili il grosso [debeli] v primerjavi z don Frančiškom, ravnateljem v Alassiu, ki
je bil zelo suh.
37 Pomanjševalnica, ki jo je don Bosko navadno uporabljal za nekatere priimke. Treba je brati v treh
zlogih
38 Msgr. Gastaldi je 8. januarja 1878 objavil nekaj
Pod
št. 8 pravi: »Velečastiti redovni predstojniki naj pošljejo, kot je to navada, dovoljenja za spove-
dovanje za njihove spovednike in pridigarje naravnost v škofijsko pisarno, sicer po abecednem
redu. Tako bodo izenačeni s svetnimi duhovniki v vsem, kar se jih tiče, zlasti še, da so njihovi
podrejeni pogosto prejemali zakrament spovedi.« Iz pisma patra Rostagna SJ in iz dopisa patra
Fassatija barnabita iz San Dalmazza je razvidno, da so bili jezuiti in barnabiti soglasni v oceni,
da »naj s členom 8
ki se tiče dovoljenja za spovedi, ravnajo, kakor če ga ne bi bilo, in
da dovoljenju ne bodo prilagali nič drugega, ne odgovora ne razlage«, da bodo »šli naprej sic et
kot prejšnja leta.« V Turinu so tudi drugi redovniki ravnali tako.
39 Jih navaja pozneje. Imenovali so jih
.

64.3 Page 633

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
633
litev za papeža, svetujejo, da ostanem do izvolitve, ki jo vsi pričakujejo ta teden.
3. To so Bilio, Simeoni, Monaco in vsi naši prijatelji.
4. Nisem bil pri postelji svetega očeta, ker so hkrati ugotovili bolezen in smrt. Vendar
sem videl njegovo truplo in večkrat poljubil njegovo nogo.
5. Če madame Varetto želi prodati papirnico, sem za to, vendar po dogovoru in s po-
ravnavo vseh stroškov. Če moreš, govori z njo in ji povej, da za kakršno koli žrtev nočem
z njo spora.40
6. Jutri grem v Rim in ti bom od tam pisal bolj natančno.
7. V vseh hišah hočejo denar. Ubogi Krispin!
Bog naj nas vse blagoslovi v J. K. najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Magliano, 18. 2. 1878
P. S.: Pozdravi Jožefa Rossija, Dominika, Marcela, Petra itn.
XV.
Predragi don Rua!
Bi lahko pripravili kapitelj v Sampierdareni v ponedeljek in na pustni torek in bi vi-
deli, kaj je mogoče na hitro narediti v našem ekumenskem koncilu.41 Odšli bi 3. marca.
Prišel bi ti, don Cagliero, don Bonetti, don Barberis. Obvestili bi tudi don Francesia, don
Cerrutija. Jaz bom skušal biti tam 2. marca. Težava bi bila, če imate obveznosti v Turinu.
Obvesti vse in mi takoj sporoči.
Imamo papeža, za katerega pravijo, da je sorodnik Siksta V.42 Upam, da bo pravi oče,
ki bo postavil stvari na svoje mesto.
Sem mu že pisal pismo in upam, da bom mogel dobiti trenutek za avdienco, preden
bom odpotoval.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
(brez podpisa in datuma)
XVI.
Predragi don Rua!
1. Na posebno željo svetega očeta sem odložil svoj odhod. Osebno želi govoriti o naših
zadevah. Ima nas rad in želi biti naš zaščitnik. Sporoči vsem glede našega kapitlja, in
kakor hitro bom mogel določiti dan odhoda, ti bom sporočil. Verjetno bo to prvi teden
v postu.
2. Govori z don Cerrutijem in don Cibrarijem in sklenita, kar je pač mogoče.
3. Ne čudi se zaradi odhoda nekaterih sobratov.43 Pri tako velikem številu je to nekaj
40 Don Bosko je kupil papirnico za določeno vsoto. Kot zasebno obveznost je lastnici plačeval dva-
najst tisoč lir na leto. Gospa Varetti, ki je videla, da stvari zelo slabo tečejo, je v strahu, da bi ostala
brez vsega, če bi posel propadel, zahtevala, da bi papirnico prodali.
41 Napisati besedilo odločitev generalnega kapitlja.
42 L'Unità Cattolica je v članku 2. marca (sobota) objavila Odločnost Leona XIII. in pisala: »Skoraj vsi
revolucionarni časopisi pišejo o odločnosti novega papeža Leona XIII., ki ga opisujejo kot človeka
»jeklenih mišic« in ki »ne bo dal, da bi ga kdor koli vodil za nos«. Tako Rinnovamento, ki povzema
po Gazzeta del Popolo z dne 1. marec. (št. 60).
43 To lahko povežemo s sanjami o slaščicah (str. 199).

64.4 Page 634

▲back to top


634
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
naravnega. Toda to naj nam služi za vodilo pri sprejemanju k zaobljubam.
4. Danes ob dveh popoldne bo prišel nadškof. Če veš za vzrok prihoda, mi sporoči.
Govori z don Anfossijem.44
5. Reci don Bonettiju, naj za Vestnik pripravi članek o cerkvi sv. Janeza in pove: 1) da
je to delo, ki ga je priporočil, blagoslovil in podprl Pij IX.; 2) ni mogoče zgraditi boljšega
spomenika kot dokončati delo, ki ga je začel in posvetil svojemu imenu in ki je njegov
zadnji spomin: Skrbite za zapuščeno mladino; 3) dolžnost sotrudnikov je, da končajo
delo, ki ga je začel njihov ustanovitelj.
6. Reci don Bonettiju, da bomo ob mojem prihodu v Turin govorili o različnih stvareh
in da mora biti zares posvečen.
Pozdravi vse
in sporoči vsem salezijancem, fantom, dobrotnikom in
sotrudnikom blagoslov Leona XIII.
Piši mi novice o Dominiku Rossiju, o Juliju, Bonori, Fabbraru, o don Ghivarellu itn.
Najvdanejši prijatelj
XVII.
1. Zdi se primerno, da bi pri Opera san Paolo vzeli nekaj posojila, da bi potešili apetit
Jožefa Rossija.45
2. Reci don Tamiettiju, da me veseli, da se mu zdravje popravlja. Naj bo pogumen.
Lepo ga pozdravi.
3. Smo v zelo težkih trenutkih za Cerkev; to je čas, ko naj veliko molimo. Ne morem
reči več, ker mi iz enega ali drugega razloga odpirajo pisma.46
4. Msgr. Cigolini47 je postal tajni komornik. Pošljite mu čestitke. Jaz sem mu že osebno
čestital.
5. Včeraj ob treh je izdihnil g. odvetnik Sertorio, ki mu je stal ob strani brat odvetnik,
sestra, nečak nadžupnik itn. Ni zapustil oporoke in verjetno bo prepir med sorodniki.48
6. V torek bom govoril s svetim očetom. Potem bom sporočil, kdaj bom odšel iz Rima.
7. Ljubeznivo pozdravi naše duhovnike, klerike, študente ter vse mlade in stare, ki so
don Boskovi prijatelji in molijo zanj. Vošči vsem vesel pust. Poskrbi, da bodo vsi veseli.
Je don Lazzero dobre volje? Se don Riccardi zares poboljšuje? Pričakujem kak čudež.
44 Tretjega marca je don Anfossi pisal dolgo pismo don Bertu, v katerem mu je sporočil: »Prihajam
iz Oratorija, kjer me je don Rua vprašal, ali vem, zakaj je monsinjor šel v Rim. Ne, ne vem.« Potem
navaja razne domneve. Toda za nas je pomembna novica, ki se nanaša na našega velikega dobrot-
nika na Siciliji patra
, dominikanca, ki je na koncu prejšnjega stoletja spet vzpostavil
dominikansko provinco na Siciliji. Don Anfossi je pisal: »Včeraj je prišel v San Carlo postni pridi-
gar, neki Lombardi, dominikanec s Sicilije. Med potjo se je ustavil v Neaplju, Foggi, Anconi, Faenci
in povsod slišal neodobravanje nadškofovega početja in sočustovanje s
don Boskom.«
45 Kot oskrbnik pri salezijancih je potreboval denar za upnike.
46 Šlo je za to, da bi prenesli drugam bivališče svetega očeta. Vlada je budno pazila.
47 Generalni kustos
. Njegovo resnično ime je Štefan Ciccolini.
48 Glej zgoraj, str. 323.

64.5 Page 635

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
635
Bog naj nas vse blagoslovi in ohrani v svoji sveti milosti. Amen. Najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Rim, 2.3.1878
P. S.: Reci babici Terezi,49 da bom, ko bom šel k svetemu očetu, prosil zanjo poseben
blagoslov.
XVIII.
Predragi don Rua!
1. Ne morem še odpotovati, vendar urejam svoje reči. Menim pa, da bom, če bo Bog
dopustil, 25. marca v Sampierdareni. Če moreš, uredi, da bomo 26. marca lahko razp-
ravljali o naših zadevah. So kake težave?
2. Pošlji mi seznam Družbe.
3. Pošlji mi kakih sto fotografij svetega očeta.
4. Razpošlji priložena pisma.
5. Pripravi vse, ki so pripravljeni na redove.
6. Vedi, da je zdravstveno stanje don Barberisa in don Bonettija zelo slabo, zato pazi,
da se ne bosta postila in ne molila brevirja, če bosta utrujena.
7. Menim, da bi bilo prav, če bi poslali vsem našim glavnim dobrotnikom fotografijo
svetega očeta in pod mojo vizitko pripisali ¨Izdelek naših delavnic¨ in kako tvojo besedo.
8. Piši ali naroči, da naj piše don Cagliero našim Američanom, da če so v denarni sti-
ski, naj skrbno varčujejo in se omejijo samo na najnujnejše izdatke. Toda piši z največjo
ljubeznivostjo in krščansko ljubeznijo. Naj še pove, da naj počakajo na boljše čase.
9. Kaj dela don Durando? Pravijo, da naj neki Durando postane minister. Je mogoče
on? Če je, mu priporoči, da naj se dobro razume s Cairolijem.50
10. Kaj delata in kako gre don Guidaziu in don Veronesiju? Reci don Barberisu, da
naj ljubeznivo pozdravi novince. Naj mi pomagajo, da bodo rešili svoje duše. Prosite
Gospoda zame in imej me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 14. 3. 1878
P. S.: Če se ti zdi prav, preobleci Guyota v klerika.51
XIX.
Predragi don Rua!
1. V Chieriju nadaljujte kot doslej.
2. V Sampierdareno verjetno ne bom mogel priti pred 26. marcem ob petih popoldne.
Delali bomo 27., 28. in 29. marca.
3. V ponedeljek zjutraj boš prejel točno navodilo.
4. Če bo prišel don Durando, se bo kapitelj preveč izpraznil. Govori z njim in ukrepajte.
5. Sobotna avdienca ne bi mogla biti boljša. Govoril sem za vse in o vsem bomo govorili.
49 Zdi se, da je bila sorodnica kakega salezijanca. Z drugimi neomoženimi gospemi je živela pri
sestrah in delala za Oratorij.
50 Benedetto Cairoli je bil predsednik ministrskega sveta od 24. marca do 19. decembra 1878. Jakob
Durando, brat generala Janeza, ki je bil zunanji minister leta 1862, ni bil član Cairolijevega mini-
strstva.
51 Julij Guyot, novinec.

64.6 Page 636

▲back to top


636
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
40. PISMO MSGR. FOLICALDIJA DON BOSKU
Zelo sem vam hvaležen za lep dar, ki ste mi ga poslali, se pravi za vašo knjigo
[Najlepši cvet apostolskega
zbora ali izvolitev Leona XIII.], v kateri ste omenili tudi mojo skromno osebo. Zahvalju-
jem se vam tudi za diplomo salezijanskega sotrudnika, ki jo rade volje sprejemam od
dneva, posvečenega sv. Jožefu, za
, ki jih prejemam vsak mesec in
v katerih občudujem zares veličastna dela, ki jih Gospod opravlja po tej komaj rojeni
Družbi. Poskušal bom odgovoriti po svojih močeh na to naklonjenost tudi zato, da bom
deležen bogatih odpustkov, ki se podeljujejo imenovanim sotrudnikom. Prav tako bi
rad poslal bogate darove v pomoč vašim delom, kar bo zelo težko, ker imam tudi jaz v
rokah dela v večjo Božjo slavo, to je odkup ubogih črnčkov iz suženjstva v Egiptu; delo,
ki ga je začel slavni oče Olivieri. Po zakonu v Egiptu ni suženjstva, dejansko pa se je
veliko bolj razpaslo kot v preteklosti. Namesto da bi odprava suženjstva usodo ubogih
sužnjev izboljšala, jo je poslabšala: prej so sužnje prodajali na javnih trgih, kjer so bili
deležni vsaj čistega zraka, sedaj pa se vse dela skrivoma in sužnje tlačijo v umazane
kleti, kjer čakajo na kupce. V Kairu je samostan frančiškanskih tretjerednic, ki nabirajo
darove po vsej Evropi, in ko imajo dovolj denarja, kupujejo te uboge ljudi, jih poučujejo,
krstijo in skrbijo zanje. Velik del jih umre zaradi nečloveških naporov, ki jih prestanejo
na poti iz osrednje Afrike v Kairo. Nekaj jih preživi in te dobre sestre jih vzgajajo in jim
priskrbijo delo, da se lahko sami vzdržujejo.
To je naloga, ki sem se ji posvetil, kolikor morem, da namreč nabiram miloščino za
tako svet cilj, in temu cilju sem namenil vse svoje prihranke.
Priporočite me Gospodu v svojih molitvah, zlasti še pri daritvi svete maše. Povejte mi,
kje bi vam lahko pomagal. Vsako nalogo bom vestno izpolnil in bom imel za posebno
odliko, če mi boste dali priložnost za to. Imejte me v vsem v Gospodu za zvestega najv-
danejšega služabnika.
+
41. DON BOSKOVO PISMO MINISTRU ZANARDELLIJU ZA DOKTORJA ALBERTOTTIJA
Meseca februarja 1878 sem imel čast priporočiti gospodu ministru za notranje za-
deve velezaslužnega državljana doktorja in profesorja medicine gospoda Janeza Alber-
tottija. Med njegovimi zaslugami so pomembne predvsem naslednje: visoka izobrazba,
o čemer pričajo odlikovanja univerze, več napisanih knjig, delo v kraljevi umobolnici.
Že šest let daje brezplačno pomoč dečkom, zbranim v Zavetišču sv. Frančiška Saleškega.
V raznih krajih in ob različnih priložnostih je z veliko samoodpovedjo delal za bolni-
ke, ki so oboleli za kolero. Vse to dokazujejo številni dokumenti.
Ko je minister vse temeljito preučil, se je odločil, da ga bo odlikoval z viteškim
križcem. Ker pa je prišlo do zamenjave ministrov, se odlikovanje ni izvedlo.
Iz tega razloga obnavljam svojo prošnjo vaši ekscelenci, kajti s priznanjem te vrste bi
dali gospodu doktorju novega zagona za delo za reveže, ki bi videli svojega dobrotnika
nagrajenega z javnim priznanjem.

64.7 Page 637

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
637
Prosim Boga, da bi vas ohranil dolga leta v srečnem življenju, in vam zagotavljam
tudi večno hvaležnost naših dečkov. V čast mi je, da se imenujem vaše ekscelence vdani
duh. Janez Bosko
Turin, 23. julij 1878
42. PISMO ODVETNIKA LEONORIJA DON BOSKU
Velečastiti gospod!
V prilogi boste dobili pismo Kongregacije s prepisom pisma turinskega nadškofa, ki
mu ga danes pošilja.
Pismu Kongregacije ničesar ne dodajam glede spora in nadškofa, razen da te odlo-
čitve ne zadovoljujejo. Vendar jih je papež potrdil in vam zato priporočam, da jih slepo
ubogate (oprostite moji drznosti). Svetoval bi vam celo, da bi pisali njegovi eminenci
kardinalu prefektu za škofe in redovnike pismo, da ste odločitev sprejeli in da boste kot
podrejeni svete Cerkve slepo ubogali itn. Pismo pošljite meni, da ga bom izročil.
Večkrat sem že govoril z msgr. Bianchijem, ki naj bi priskrbel odgovor. Odgovoril je za
privilegije, za katere ste prosili papeža Pija IX., on pa mi je odgovoril, kakor boste mogli
brati v pismu. O tem sem že seznanil eminenco Oreglia, ki sem mu vse sporočil.
Prilagam seznam vaših privilegijev, da jih boste prepisali. Opustite pa tiste, ki so že
zapadli ali jih je črtal monsinjor tajnik. Da bi varčeval, sem uporabil ovitek privilegijev.
Točno sem prejel vaše pismo iz Nice. Menim, da bi v vašem srečanju, se pravi pri med-
sebojnem obveščanju o določitvah Svete kongregacije, vi sami govorili z nadškofom o
suspendiranih duhovnikih. To je stvar, pri kateri moramo reči: kaj bi še moral storiti,
quid ultra debui facere et non feci [česar še nisem storil]? Če bo suspenz veljal še naprej,
potem v pismu eminenci kardinalu to omenite. Jaz bi storil tako. Vi lahko sprejmete ta
moj nasvet ali tudi ne. Prilagam odlok za klerika Franchinija, kar stane 6,50 lir.
Molite zame in mi ukazujte, ker ostajam z globokim spoštovanjem vaš vdani in us-
lužni odvetnik.
Konstantin Leonori
Rim, 16. april 1878, Borgonuovo št. 166
43. TURINSKI PREFEKT O HIGIENSKIH UKREPIH
Pri pregledu, ki ga je po naročilu Pokrajinske zdravstvene službe za šole in zavode
tega mesta opravila ta zdravniška inšpekcija z namenom, da bi omejili in popolnoma
zatrli vnetje veznice, je bila na žalost ugotovljena velika malomarnost v čistoči tako
prostora kakor perila, pomanjkanje čistega zraka in svetlobe v vseh prostorih, ki imajo
umazane stene in razbiti tlak pokrit s prahom in so pretesni za toliko število gojencev.
Bolniška soba je popolnoma neustrezna tako po obsegu kakor namembnosti, poleg
tega je tam še tudi dimnik iz kuhinje za bolnike.
Popolnoma neupoštevani so vsi predpisi glede opreme razredov, razsvetljave, ogreva-
nja, manjkajo umivalniki, telovadnica in stranišča. Zato je bilo od 421 pregledanih gojen-
cev 98 prizadetih od vnetja očesne veznice, od teh 29 težko in 69 lažje, kar pomeni 29 %.
Iz tega je razvidno, da se je bolezen v dveh mesecih močno razširila, kajti pri prvem
obisku je bilo okuženih samo 10,8 %.
To velja samo za šolo, ker fantov iz delavnic nismo pregledali.

64.8 Page 638

▲back to top


638
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Zato zaradi takega stanja komisija, ki je obiskala zavod, odloča za preprečitev širjenja
bolezni:
1. Takojšnjo ločitev zdravih gojencev od bolnih; bolniki morajo imeti svoj vhod, stra-
nišča, razrede in spalnice ločene od zdravih. Za bolnike je treba urediti posebno zdrav-
niško službo.
2. Nujna je druga stavba ali predelava obstoječih prostorov za spalnice, učilnice, šol-
ske razrede in bolniško sobo, in to vse v smislu higienskih predpisov.
Splošna korist zahteva, da se ta navodila takoj in v najstrožjem pomenu upoštevajo. V
smislu sedanjih predpisov bi jaz lahko izsilil njihovo uresničitev.
Vendar se raje obračam na vašo uglednost, prepričan, da bo zaradi nevarnosti bo-
lezni in potrebe po protiukrepih storila vse za izpolnitev navedenih ukrepov in boste
poskrbeli, da jih bodo vsi točno izpolnjevali.
Zaupam v vašo zavzetost za skupno dobro, ki ste jo že tolikokrat pokazali, in upam,
da tudi ne bo odpovedala. Tako bo komisija pri prihodnjem obisku mogla ugotoviti, kaj
ste storili v tem primeru.
Prefekt
44. UKINITEV PODPORE ZA VEČERNE ŠOLE
A) DON BOSKOVO PISMO TURINSKEMU ŽUPANU
V pravkar iztečenem tednu sem šel k občinski blagajni, da bi prejel 300 frankov pri-
spevka za prvo polletje, ki ga že dolga leta prejemam v korist zavoda, imenovanega
Oratorij sv. Frančiška Saleškega, pa mi je bilo v veliko začudenje rečeno, da te vsote
ni na seznamu. Stopil sem h gospodu Cravosiu in prosil, da bi mi to pojasnil. Zelo lju-
beznivo mi je odvrnil, da on o tem nič ne ve in da mi samo župan lahko da odgovor.
Zato prosim vašo uglednost, da bi poslušali zgodovino te podpore vse od leta 1845,
ko smo začeli nedeljske večerne šole. Tedanji župan, mislim, da je bil vitez Nigra, je
bil zadovoljen, prišel je na obisk in si vse ogledal, potem pa o vsem natančno poročal
pokrajinski upravi. Komendator Dupré, vitez Cappello, imenovan Moncalvo, in vitez
Rappolo so sestavljali komisijo. Ti gospodje so bili zalo zadovoljni zaradi dejstva, da
je bila osnovna izobrazba omogočena tudi najnižjim slojem ljudstva. Njihovo poročilo
je ugajalo občinski upravi, ki je to pokazala z darom tisoč frankov podpisanemu in z
letnim prispevkom 300 frankov
. To podporo smo re-
dno dobivali do leta 1878. Vi, gospod župan, ste bili vedno na tekočem o vsem in naša
hiša vam je redno pošiljala naše programe za pouk najbolj potrebnim slojem našega
ljudstva, ki jih vzgajamo za delavoljnost in moralnost, najpotrebnejše pa sprejemamo
tudi v popolno oskrbo.
Občinska uprava je vedno izražala priznanje in spodbujala podpisanega in župani so
nas pogosto počastili s svojo navzočnostjo. Pošiljali so nam zapuščene otroke, da bi jih
sprejeli v imenovano Zavetišče sv. Frančiška Saleškega. Ob epidemiji cholera-morbus
1855 je občinska uprava poslala dvainštirideset sinov zaradi smrti njihovih staršev in
podpisani jih je rade volje sprejel, nekateri so še sedaj v naših zavodih.

64.9 Page 639

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
639
Omenjam to, da pokažem, kako je naša ustanova vedno skrbela za skupno dobro.
Danes je v Turinu na tisoče fantov, ki so s pomočjo teh večernih, dnevnih in nedeljskih
šol dobili kruh moralnosti in znanja.
Sedaj vas prosim, da bi mi še naprej pomagali s svojo podporo, ne toliko zaradi višine
vsote, temveč zato, da ne bi bilo videti, kako ustanova, ki se je rodila, rasla in se utrdila
s pomočjo javne dobrodelnosti Turinčanov, ni več deležna javnega priznanja.
Če ne želite več dajati imenovane podpore, spoštljivo prosim, da bi mi navedli razlog,
da bom lahko obrazložil svojim sodelavcem.
Opirajoč se na umestnost namena, ki je korist najbolj revnega sloja naše družbe, in
poln zaupanja v osebno poštenost in naklonjenost, prosim Boga, da vam podeli srečno
življenje, medtem ko imam visoko čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 21. maj 1878
B) PISMO TURINSKEGA ŽUPANA DON BOSKU
Odbor za proračun za leto 1878 je odločil, da Oratoriju v Valdoccu ne bo več dajal 300
lir podpore. V istem smislu se je odločil tudi Občinski odbor. Zato niti župan niti Svet ne
moreta storiti drugače.
Za to odločbo ne navajajo nikakršnega razloga proti zavodu. Nasprotno pa so dodelili
300 lir zavodu rokodelčkov.
Ne da bi se spuščal v razpravo o tem, koliko vaša ustanova pripomore k izobrazbi
najnižjih plasti ljudstva, navajam samo odločitev imenovane komisije, ki predstavlja
občinsko upravo.
Ne morem zamolčati, da kot predsednik komisije za preprečitev očesnih bolezni ugo-
tavljam, da je higiena v vašem zavodu zelo zanemarjena. Upam, da bo vaša uglednost
zaradi posebnega položaja vaše ustanove storila vse za zmanjšanje naštetih pomanj-
kljivosti, ki jih je ugotovila prefektura. Prav tako vam svetujem, da resno upoštevate
napovedane kazni.
Župan Ferraris
Turin, 22. maj 1878
45. PISMO KANONIKA KOMINA DON ANGELU SAVIU
Predragi don Savio!
V Salezijanskem vestniku, ki ste mi ga poslali, sem bral o razhajanju med monsinjor-
jem nadškofom in vašim predstojnikom don Boskom. V dno duše me boli pohujšanje,
ki ga dobivajo verniki, ne da bi se začudil.
Takoj po imenovanju monsinjorja nadškofa za prelata te nadškofije je njegov brat
profesor izjavil, da mu je zelo hudo zaradi tega, ker se to ne bo dobro končalo. To je
razglašal povsod. Jaz, ki sem v eni izmed najpomembnejših cerkva in vikarij v nadško-
fiji več kot 48 let deloval kot župnik, dekan in vikar, lahko rečem, da sem pretrpel več
od nepremišljenosti monsinjorja kot od vseh neprijetnosti z duhovniki, s katerimi sem
imel opravka. Hranim pisma, dopise, odredbe, ki si tako nasprotujejo med seboj, da bi
ujezile najbolj mirnega in miroljubnega človeka. Njegov način je trditi in zanikati, pa se

64.10 Page 640

▲back to top


640
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
zato nič ne meni, hoče tisto, ker se mu zazdi, in se pri tem prav nič ne sramuje. Ubogi
monsinjor, jaz sem ga imel vedno rad in ga imam še sedaj; treba je potrpeti z njim. Mis-
lim, da ne pozna samega sebe ali pa tega noče upoštevati. Žal mi je zaradi uboge škofije,
saj je zaradi svojih nepredvidljivosti izgubil spoštovanje svojih kanonikov, dekanov in
župnikov. To je zares prava nesreča.
Molimo vsi zanj, kakor jaz vsak dan molim, da bi Gospod popravil, kar je narobe.
Imejte me iz vsega srca za najdražjega.
46. POGOJI USTANOVE SV. ANE OD PREVIDNOSTI ZA SPREJEM ŠOLE ALI ZAVODA
1. Ravnateljstvo in občina se obvezujeta, da bosta sestram dajala opremljeno sta-
novanje: 1) štiristo lir na leto, plačanih v treh obrokih; 2) kurivo, premog in olje za
razsvetljavo; železne postelje in zavese; 3) zadostno količino perila, posteljnine, mizo
in kuhinjo.
2. Uprava bo prav tako skrbela za perilo, pohištvo in kuhinjsko posodo ter za izdatke
za prevoz potrebne osebne opreme.
3. V bolezni bo sestre oskrboval zdravnik ali kirurg z vsemi zdravili. Če bi šlo za težjo
bolezen, bo sestra prednica poskrbela, da bo bolnica prišla v oskrbo osrednje hiše.
4. Prav tako bosta ravnateljstvo in uprava našla žensko, ki bo kot služkinja opravljala
različna dela za uslugo sestram.
5. Učiteljice bo imenovala predstojnica zavoda, ki si pridržuje pravico, da bo uvedla
potrebne spremembe, ki jih bo imela za umestne.
6. Dogovor velja iz leta v leto, in če ga ena stran hoče prekiniti, mora to sporočiti štiri
mesece prej. Če take odpovedi ni, velja dogovor še za eno leto.
47. POGODBA MED SALEZIJANSKO PAPIRNICO
IN G. KONSTANTINOM PANCALDI PASINIJEM
Gospod Konstantin Pancaldi Pasini vstopa v imenovano papirnico kot tehnični vodja
in kot tak zagotavlja in se obvezuje, da bo:
1) čim natančneje izdeloval vsake vrste papirja, katerega vzorci mu bodo predloženi,
izdelal papirno maso tako, da bo mogla tekmovati z drugimi v ceni in da bo zagotovlje-
na vedno ista kakovost, ker je to naša brezpogojna potreba;
2) uvedel tiste izboljšave, ki jih bo štel za koristne zlasti z ekonomskega vidika in ki
bodo ustrezale okusu kupcev;
3) strogo nadzoroval delo v papirnici na splošno in zlasti skrbel za dobro izrabo ma-
teriala in vzdrževanje strojev;
4) skrbel, da papir ne bo imel napak, pa naj bi bil vzrok temu kemična obdelava ali
strojna izvedba;
5) zagotovil poznanje strojev za izdelavo papirja, kar je nujno potrebno, če hočemo
biti konkurenčni;
6) prevzel odgovornost za učinkovito delo delavcev in delavk (razen knjigovezov),
pri čemer mu bodo pomagali namestniki; nikakor pa ne bo mogel zviševati ali zniževati
plač, najemati ali odpuščati delavcev brez privolitve uprave;
7) skrbel, da z osebjem ne bo ravnal predomače; pridobi naj jih z zglednim krščan-

65 Pages 641-650

▲back to top


65.1 Page 641

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
641
skim obnašanjem tako znotraj kot zunaj papirnice.
8) Preizkušnja traja šest mesecev, da se preveri njegova sposobnost. Nato se bo s
pogodbo določil čas njegove veljave.
9) Papirnica mu bo plačevala 400 lir na mesec. Če bo papirnica delovala z določenim
dobičkom, bo dobil sorazmerne dodatke in potem ko bo pokazal sposobnost vodenja
in proizvodnje.
10) Nakupi, prodaja, dopisovanje so izključno pridržani upravi papirnice, ki bo v pri-
merih, ki se tičejo njega, skušal dobiti privolitev sosveta, ki mu bo pomagal pri vodstvu
poslov.
11) Če bi se pokazala nezadostna usposobljenost ali bi prišlo do moralnih pritožb, se
ga lahko odslovi s predhodno trimesečno odpovedjo. Tako mora storiti tudi sam, če bi
hotel zapustiti vodstvo papirnice, razen v izrednih primerih.
48. DVOJE PISEM DON GUIDAZIA DON BOSKU IZ MONTEFIASCONEJA
A
Predragi in preljubljeni gospod don Bosko!
Če bi sledil svoji želji in se ne oziral na svoje mnoge posle, bi vam želel pisati vsak
dan, četudi bi si s tem zaslužil naziv vsiljivca. Tako vam tudi sedaj za božične praznike
pišem zato, da vam voščim srečen praznik in se vam priporočim v molitev, da bi mi od
deteta Jezusa izprosili milost, da bi bil ves njegov, živel samo zanj, čeprav zaradi moje
majhnosti moje želje ne odgovarjajo vedno mojim dejanjem.
Obljubili ste mi, da nas boste obiskali, in mi vsi vas pričakujemo z odprtimi rokami.
Zagotavljam vam, da nam boste vsem naredili veliko veselje. Prišli bomo po vas v Orvi-
eto ali v Viterbo. Vendar naj vas opozorim na nekaj stvari, ki sem jih lahko opazil, kar
sem tukaj, in ki so me prisilile, da sem spremenil svojo prvotno sodbo. Ne bom govoril
o nesmiselni in nerazumljivi disciplini, s katero obvezujejo fante, da so ves dan zaprti
v sobe v skupinah po trije in štirje. Kar morate vedeti, je dejstvo, da monsinjor kljub
njegovi izrecni želji ne bo pustil zavoda don Bosku iz dveh razlogov. Najprej zato, ker bi
morali odpustiti vse predstojnike in služabnike, ki vsi prejemajo plačo, za katero gredo
vsi dohodki zavoda, ki znašajo 21.500 frankov brez mesečnine konviktovcev. Lahko bi
jih nadomestili s salezijanci, ki bi naredili tisto, kar se sedaj ne dela in se ne bo nikdar
delalo. Drugi razlog so zakoreninjeni predsodki o vzgoji in pouku. Sv. Hieronim, Sulpi-
cij Sever in tudi Lohomond povzročajo smeh. Hočejo Horacija in Cicerona, Cicerona in
Horacija tudi za tiste, ki ne razumejo niti Kornelija. Aritmetika, grščina, zgodovina in
zemljepis so jim bile čisto nove stvari, italijanščina je bila tako zanemarjena, da sem iz
sočutja do učencev v dveh razredih poleg grščine, zgodovine in zemljepisa poučeval
tudi italijanščino.52
52 Pismo don Durandu januarja 1879: »Tukaj se malo uči in še manj poučuje. O pouku kot v državnih
šolah ni niti sledu. Ne le, da se ne učijo grščine, zgodovine, zemljepisa, tudi italijanščine ne gojijo
in v tem pogledu se mi moji gojenci smilijo. V latinščini so veliko slabši, kot sem si mislil in je don
Bosko predpostavljal. Znajo na pamet kak verz ali izrek, toda ko sem jim narekoval nekaj stavkov
iz Machiavellija, da bi ga prevedli v latinščino, so pokazali, da znajo manj kot moji nekdanji učenci
petega razreda. Tako sem presenečen, da bom prevzel tudi ta dva predmeta, kakor hitro se bom
počutil bolje, da tako preprečimo popoln neuspeh pri maturitetnih izpitih.«

65.2 Page 642

▲back to top


642
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Kar se tiče vzgoje, naj vam zadostuje naslednje. Ko sem pred monsinjorjem povedal,
da v naših zavodih vsi predstojniki skupaj z ravnateljem prebijejo odmore z gojenci in
se z njimi pogovarjajo, šalijo in igrajo, so se vsi nemalo začudili in monsinjor je dejal, da
on ne bi nikdar dovolil česa podobnega, ker bi to popolnoma spodneslo spoštovanje do
predstojnikov. Bilo mi je žal in sem menil, da sem jim bil v spotiko. Toda jaz se v šoli ša-
lim, smejem in pogovarjam in dosegam več kot vsi drugi skupaj. Fantje me imajo radi in
me spoštujejo. To ve tudi monsinjor, ki me je že večkrat tako pohvalil, da sem kar zardel.
Kakor sem vam že povedal, ima zavod 21.500 frankov dohodkov, kar je bilo pred
1870 10.000 skudov. Konviktovci so do takrat plačevali 45 skudov na leto, danes jih
plačujejo 70. Če pa pomislimo na izredno količino in kakovost hrane, bi tudi 130 sku-
dov ne bilo preveč.
Dohodki pritekajo takole: 17.500 frankov daje država pod ne vem kakim naslovom,
1.500 frankov je občinske podpore, 500 frankov prihaja od škofa. Poleg tega zunanji go-
jenci plačujejo po 8 frankov na mesec. To sem zvedel od profesorja Amatija, kanonika
penitenciarja, duhovnega voditelja zavoda in mene.
Kljub tako visokim denarnim prispevkom je zavod v veliki denarni stiski, ker gre
večina denarja za plače predstojnikov in služabnikov, ki kljub temu da je gojencev ved-
no manj in so dohodki skromnejši, dobivajo prejšnje plače in nihče ni pripravljen na
zmanjšanje. Prav tako nihče ne stori ničesar, za kar ni plačan. Te dni sem po zgledu na-
ših zavodov predlagal, da bi za božic zapeli mašo, pa je ekonom – neki zelo bogat kano-
nik in zelo razgledan v glasbi – dejal, da bi mašo pripravil, če bi mu plačali 400 frankov
, sicer pa ne. Tako ne vedo niti, kaj je glasba, kaj je gledališče in druga razvedrila, da,
spotikali bi se, če bi samo omenil kaj podobnega.
Število konviktovcev je zelo majhno: en sam klerik v teologiji in 18 gimnazijcev. V
retoriki nobenega poklica. Predlagal sem, da gimnazijci ne bi hodili oblečeni v talar,
ustregli željam staršev in bi v zavodu gojili poklic. Oh, da nikoli ne bi dal tega predloga!
Iz vseh teh in mnogih drugih razlogov, o katerih pišem kratko, da ne bi bil predlog, se
jasno vidi, da ni mogoče rešiti tega zavoda, razen če bi se tega lotil don Bosko. Ko boste
prišli, se boste o vsem prepričali in jaz vam bom povedal še drugo.
Oprostite mi vsiljivost, molite zame in mi verjemite, da sem z dušo in telesom najv-
danejši v J. K.
B
Pišem vam po naročilu škofa. Včeraj me je poklical, da bi mi sporočil, da se pogaja z
občino za odprtje liceja. Upa, da bo dobil osem ali deset tisoč frankov podpore. Toda
najprej bi rad vedel, ali bi don Bosko mogel najti štiri diplomirane profesorje za licej.
Vsakemu bi določil plačo in stanovanje v semenišču. Po soglasni odobritvi duhovnikov
v Montefiasconeju bi po štirih letih izročil tudi vodstvo semenišča itn. Rekel je, da se je
o vsem posvetoval s svetim očetom in dobil privolitev in spodbudo.
Bil sem presenečen zaradi te novosti in vsiljivosti in sem mu spoštljivo odgovoril, da
je nemogoče, da bi don Bosko mogel v tem ustreči njegovi ekscelenci. Komaj oskrbi z
vsem potrebnim naše zavode, ki jih zadnje čase jemlje na piko država. Dokaz za to je

65.3 Page 643

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
643
dejstvo, da je poslal mene v Montefiascone kljub mojemu slabotnemu zdravju in da
je zelo težko dobiti dovoljenje za odprtje liceja, ker je ta tudi v Viterbu, ki je oddaljen
samo dve uri. To bi bilo mogoče, če bi bilo v zavodu vsaj 150 konviktovcev, medtem ko
jih je sedaj z vsemi notranjimi in zunanjimi le 40. Sklenil sem z obljubo, da bi, če bi nje-
gova ekscelenca hotela izročiti vodstvo in upravo semenišča don Bosku, bilo mogoče
sčasoma storiti kaj v tem smislu, nikakor pa ne sedaj, ko vlada ta neumna in nesmisel-
na disciplina, ko ni nikakršnega upanja za licej, temveč bi zaradi pomanjkanja dijakov
morali zapreti tudi gimnazijo. Kajti današnji mlad človek se nikakor ne more prepustiti
taki ječi in grobu.
Škof je dejal, da je njegova goreča želja, da bi vse izročil salezijancem, kar pa ni mogo-
če, ker se temu upirajo krajevni duhovniki. Spominja se revolucije, ki je nastala, ko so
pod njegovim predhodnikom poklicali jezuite. Poklicati so morali francoske vojake, ki
so imeli tu svojo postojanko. Vse se je poleglo, ko so jezuiti odšli.
Kljub vsem mojih razlogom je izjavil, da ne odstopa od svojega namena in da bo o
stvari poročal svetemu očetu. Vi naj bi mu odgovorili na to njegovo prošnjo, jaz pa pra-
vim, da mu tisočkrat odgovorite ne.
Ne računajte več z menoj, gospod don Bosko. V ničemer. V preteklosti sem storil za
Družbo vse, kar sem mogel. Sedaj nisem za drugo kot za asistenta v Lanzu ali v Valsaliceju.
Molite zame. Slabo se počutim. Ne bom povedal kaj več, da se ne bom zdel malenkos-
ten.
Imejte me v najvdanejši dobroti. Sin
don Guidazio
Montefiascone, 22. april 1879
49. PRVI DON BOSKOV PREDLOG ZA MAGLIANO SABINO
1. Občina prepušča vodstvo študija in upravo semenišča imenovanemu duhovniku
Bosku s spodaj opisanimi pogoji.
2. Po obračunu dohodkov semenišča in odštetju vseh bremen in davkov ostane čis-
tih 4.939 lir. Te se prepuščajo duhovniku Bosku, ki naj z njimi oskrbi učitelja za 3. in
4. razred osnovne šole, gimnazijske učitelje, profesorja filozofije in teologije ter vse
vodstveno osebje, učitelje in asistente. Ker se bo letni dohodek zaradi ukinitve nekate-
rih dajatev večal, se vsak večji prihodek prepušča upravi.
3. Napravljena bo inventura o aktivnem in pasivnem stanju za leto 1877–78. Če bi se
zgodilo, da bi semenišče spet prešlo v prvotne roke, kar upamo, da se ne bo zgodilo, je
treba vse ponovno oceniti in bodo izboljšave ali okvare v korist ali breme duhovnika
Boska.
4. Če bo treba opraviti morebitne prilagoditve, prezidave ali popravila, bodo njegova
eminenca kardinal Bilio, občina in duhovnik Bosko skupaj poiskali način, kako bi to
izvedli.
5. Cerkveni predstojnik ima vso oblast glede učnih predmetov in vsega, kar se nanaša
na disciplino, vero in moralnost gojencev v smislu sinodalnih odlokov in apostolskih
konstitucij. Učbenike za filozofijo in teologijo bo predlagala njegova eminenca ter pro-
fesorja filozofije in teologije bo moral odobriti ordinarij. Njemu pripada tudi sodba o
pripustitvi klerikov k svetim redovom.

65.4 Page 644

▲back to top


644
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
6. Duhovnik Bosko se v svojem imenu in v imenu svojih naslednikov v vodstvu sa-
lezijanske družbe obvezuje in njegova eminenca kardinal nadškof mu obljublja
zaščito salezijanske družbe, da bo mogel ohraniti svojo avtonomijo pred Cerkvijo in bo
ta mlada ustanova imela vso podporo za delo za večjo Božjo slavo in korist duš.
7. Študijski programi, pogoji za sprejem in vedenjske norme bodo vedno podvržene
odobritvi ordinarija.
8. Pogodba se začne izvajati s prihodnjim šolskim letom 1877–78 in bo trajala pet let.
Če jo bo katera od obeh strani želela prekiniti, bo morala to najaviti pet let prej.
50. PET PISEM KARDINALA BILIA DON BOSKU
A
Z majhno zamudo odgovarjam na vaše cenjeno pismo, ki ste mi ga pisali iz Magliana o
načrtu konvikta in semenišča. Razlog za zamudo je bila preselitev, množica novih nalog
in zlasti še neodločnost v prevzemu načrta, ker je župan delal velike težave. Menil sem,
da je bolje, da stvar dozori, da se posvetujem s predstavniki semenišča. Sedaj, ko sem
zvedel, da je samo predstavništvo semenišča pisalo vaši uglednosti in prosilo, naj pri-
volim, da prevzamete vodstvo šole in semenišča kot tudi upravo dohodkov, vam pišem
to pismo in dodajam svoje priporočilo, da bi mogli začete pogovore srečno končati, ne
da bi pri tem kršili odločbe tridentinskega koncila o škofijskih semeniščih.
Iz zgoraj navedenih razlogov nisem imel priložnosti, da bi odgovoril na pismo vele-
častitega don Oliverja Iozzija, ki mi je poslal nekaj z roko napisanih pesmi. Prosim vas,
da se mu zahvalite v mojem imenu in ga prosite odpuščanja.
O učiteljih don Dagheru in Giacomuzziju dobivam samo dobra poročila. Zelo sem za-
dovoljen z njima, tako zaradi lepega vedenja kot zaradi pouka.
Klerik Giacomuzzi čaka monsinjorja sufragana za podelitev redov. Če monsinjorja
ne bo, bom imel zadoščenje, da ga bom jaz posvetil prihodnjo jesen. Sprejmite čustva
globokega spoštovanja vaše uglednosti. Najvdanejši in najponižnejši v J. K.
B
Čeprav sem zelo zaposlen z delom v kongregacijah in z drugimi stvarmi, ki so mi jih
naložili, sem vendar poslal predstavnikom semenišča popravljen načrt, da bi pogledali,
ali imajo kaj dodati, česar še niso povedali. Vrnili so mi prepis načrta, vendar v neka-
terih točkah popolnoma spremenjenega. Zato sem menil, da vam pošljem načrt tako,
kakor sva ga izdelala vi in jaz, razen v šestem členu, kjer sem uvedel nekaj sprememb
v smislu, da ga boste mogli sprejeti. Če nimate nič pripomniti, dajte izdelati dva izvoda,
in če ni nič nasprotujočega, bova načrt dokončno podpisala.
Rektor Rebaudi je kakih 30 let goreče in dobro vodil semenišče. Če bi ga sedaj raz-
bremenili službe, bi imel, kakor je navada po tako dolgi službeni dobi, pravico do kake
pokojnine; zato prosim vašo uglednost, da bi mi predložili kak načrt, ki bi mogel biti
všeč imenovanemu rektorju, ki mi je zelo pri srcu.

65.5 Page 645

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
645
S čustvi globokega spoštovanja imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najvda-
nejši v J. K.
L. kard. Bilio, škof v Sabini
Rim, 9. julij 1877
C
Velečastiti gospod!
Prejel se dva prepisa pogodbe med semeniščem v Sabini in salezijansko družbo, ki
sta ju podpisali obe strani, ena za vašo uglednost in druga za škofijsko pisarno. Gospod
Bog naj takoj na začetku blagoslovi tako lepo delo, od katerega pričakujemo obilne
sadove za to mojo škofijo. Popolno soglasje tudi od svetega očeta in blagoslov za vse,
ki so sodelovali, ki vodijo, poučujejo in bodo prišli črpat znanje in vero. Jaz sem zares
zadovoljen kakor tudi duhovniki in škofljani.
Pogum torej in na delo in nomine Domini.
Z globokim spoštovanjem vaše uglednosti najvdanejši v J. K.
L. kard. Bilio, škof v Sabini
Rim, 24. avgust 1877
D
Dragi in velečastiti don Bosko!
Iz vsega srca se vam zahvaljujem za vaše delo v Maglianu. Če bo stvar dobro uspela,
kakor upamo, bo ime don Boska in salezijanske družbe razglašalo blagoslov v vsej Sa-
bini, kjer – razen v Rietiju – ni šol.
Danes zjutraj je prišel iz Rima zaradi nekih opravkov brat53 Albin Donato, moj nečak.
Pojutrišnjem bova oba šla v Magliano, kjer se jaz zaradi pastoralnega obiska ne bom
mogel zadrževati dalj časa.
Sveti oče je zadovoljen, da sem poklical salezijance v Magliano. Govoril sem mu tudi o
drugih ustanovah, ki ste jih omenili. Zanje pošilja apostolski blagoslov, zlasti še za tisto
v La Spezii. Priporočite me Gospodu in me imejte vedno za svojega najvdanejšega v S. J.
L. kard. Bilio, škof v Sabini
Rim, 6. oktober 1877
E
Velečastiti gospod!
Že več kot en mesec sem v Maglianu in sem imel priložnost od blizu spoznati delo-
vanje in napredek semenišča in konvikta tako v pobožnosti kakor v učenju. Zares sem
zadovoljen in se zahvaljujem vaši uglednosti, da ste poskrbeli za to korist naši škofiji
v teh tako težkih in zmedenih časih. Učitelji, tako duhovniki kakor kleriki, so goreči in
zgledni in upam, da bodo pod njihovo disciplino gojenci lepo napredovali. Dober glas
se je razširil v okolici in v Rimu in število gojencev se je povzpelo na sedemdeset in še
vedno raste. To je treba pripisati dobremu glasu tako don Boska kakor salezijanske
družbe. Naj bo Bog zahvaljen. Jaz bom skušal povsod, kjer bo mogoče, podpirati vašo
ustanovo, predvsem pa pri svetem očetu. Prihodnji četrtek, 16. tekočega meseca, bom
opravil slovesnost podelitve nagrad v cerkvi milosti in se okoli 21h vrnil v Rim.
53 Njegova eminenca je menila, da je salezijanski sobrat pomočnik (prim. 699).

65.6 Page 646

▲back to top


646
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Sprejmite ta dokaz moje hvaležnosti in me imejte ob globokim spoštovanjem vaše
uglednosti za najvdanejšega in naklonjenega služabnika.
51. ORATORIJ V CHIERIJU54
Ustanovili smo dekliški oratorij in smo se obrnili na vašo uglednost. Kakor veste, se
ga je župnik stolnice polastil
[v svoji hiši]. Vi ste izbrali tri ustanoviteljice:
Braio, Ciceri in sestro don Sone. Braia je pripeljala dve učiteljici petja, ki sta molili, tako
mi pravijo, za dober potek oratorija. Skušal sem ju odstraniti, pa mi doslej ni uspelo.
Medtem se je Ciceri umaknila. Dosegel sem (po zavzemanju drugih), da so ju ukrotili.
Z monsinjorjevo pomočjo sem tudi dosegel, da po urniku ne bi bilo oratorija v času
cerkvenih opravil, ker je to, sem dejal, prepovedal papež. Ženski oratorij (kot mi je sam
župnik potrdil) ne deluje prav, ampak umira. Upam, da ga bom ohranil vsaj nekaj časa,
o čemer bom govoril spodaj.
Ko sem se vrnil na počitnice v Chieri in ko sem se o vsem dobro informiral, sem si iz
Rima priskrbel poseben blagoslov svetega očeta, nato sem sestavil kratek pravilnik za
deški oratorij. S tem sem se predstavil nadškofu, ki je, potem ko je videl moja navodila
iz Rima, potrdil vse od besede do besede, tudi novo osebje (staro osebje, ki ga je izbral
in mi ga dal škof, ni delalo drugega kot govorilo). Ta sestoji iz
kanonika Sona,
in
don Cumina, ki ste vzgojili vi, ter Serra, kaplana in učitelja
petja.
S temi in nekaterimi svetovalci
smo začeli delo. Hotel sem, da bi spadali
pod župnijo San Giorgio, da ne bi imel sitnosti s stolnico in semeniščem. Pri p. Domi-
niku Almandu smo najeli hišo za drag denar ter povabili župnika San Giorgia in opata
Botta z nekaterimi drugimi, da so odprli oratorij za 60 fantov, kolikor jih je bilo mogoče
spraviti v hišo. Tam sem v papeževem imenu prebral program in ga razložil. Povedal
sem tudi, da imamo odobritev nadškofa in župnika za zahteve svetih kanonov. Poleg
tega smo obvestili civilno oblast, ki nam je obljubila podporo po dveh mesecih obstoja.
Igrali smo se in zapeli himno v čast presvetemu Srcu Jezusovemu, ki mu je oratorij
posvečen, in otrokom razdelili darilca. Za sedaj se stvari lepo razvijajo, vendar pretesna
hiša ne dopušča, da bi sprejeli dvesto in več fantov, ki bi radi prišli v oratorij. To število
razberemo iz listkov, ki jih delimo tistim, ki se držijo pravil.
Nekaj dni pozneje sem naletel na stolnega župnika, s katerim se pogosto pogovarjam
kakor tudi z vsemi drugimi katere koli stranke. Pritoževal se je, da sem odprl oratorij,
ne da bi se prej z njim pogovoril. Jaz sem odkrit in se ga ne bojim, zato sem mu takoj
odgovoril: »Čudim se vaši pripombi. Dobro veste, da že dve leti govorimo o tej stvari,
in veste tudi, da mi niste nikdar učinkovito pomagali. Zato sem bil prisiljen obrniti se
drugam.«
Potem me je opozoril: »Vaša uglednost ve, da ima župnik pravico in dolžnost deliti ver-
ski pouk. Kar se tiče San Giorgia, je njegova stvar, tod jaz govorim o svojih župljanih.«
54 Iz pisma, p. Testa, jezuita, don Bosku, september 1877. Dokument opisuje razpoloženje, ki je
vplivalo na opisane dogodke.

65.7 Page 647

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
647
»Oprostite,« sem mu dejal. »Mogoče vi ne veste, da sem doktoriral v Rimu iz kano-
ničnega prava in zato dobro poznam obseg in meje pravic župnikov, precej bolje kot
doktorček na univerzi v Turinu, ki v Rimu nima nikakršnega ugleda. Zato vam pravim,
da imate pravico poučevati v svoji cerkvi, to je res. Fantje iz vaše župnije pa imajo prav
tako pravico po jus romanum canonicum [po rimskem kanonskem pravu], da gredo pet
večernice in po blagoslov (ki nikakor ni obvezen) ter se zabavajo po vrtu oratorija, kot
ga priporoča Pij IX., kamor hočejo. Bi torej po vaši pravici, ki je ne umevate pravilno, ho-
teli, da bi pustili dečke na cesti sredi nevarnosti? Pomislite raje na dolžnost, ki jo imate
sub gravi [pod smrtnim grehom] tudi po moralkah manj tute [gotove], da bi se uprli
zadnjemu zakonu, ki skuša onemogočiti verski pouk: na to bi morali misliti.« Potem
sem to pridigo obrnil na smešno in rekel: »Imate še drugo strogo nalogo: da mi daste
piti, ker ste me do sedaj zadosti namučili.« Ko sem tako napil na njegovo zdravje, sem
mu podal roko in odšel in mu za večne čase vzel pogum, da bi se še spuščal z menoj v
debato.
Zaradi nekaterih besed sem se bal nasprotovanja nadškofa in teologa Boccarda. Da bi
to preprečil, sem pisal nadškofu zelo premišljeno pismo, da sem brez uspeha skušal z
njim in z drugimi začeti delo oratorija lansko leto, da sem se pa potem obrnil na papeža
in njegov blagoslov, na nadškofa in končno na župnika pri San Giorgiu in smo z novim
osebjem odprli oratorij; da tistega, ki podpira take ustanove, blagoslavlja Bog, in tiste,
ki se temu upirajo, hudo kaznuje. Nato sem mu pripovedoval o treh duhovnikih, s kate-
rimi sem imel opravka. Ni si upal več ugovarjati, vendar se je čudil zaradi moje prošnje
pri papežu. Odgovoril sem mu: »Dobro poznam deželo in veter, ki tam veje, zato sem to
naredil namerno in bom tako storil vedno.«
To vse se je že naredilo. Treba bo vzdržati, dokler vaša uglednost ne bo v Chieriju uve-
dla moškega in ženskega oratorija. Ko se bo to zgodilo, sva se jaz in velečastiti pater Pel-
lico, naš svetovalec, odločila, da bova ves moški in ženski oratorij z vsemi pritiklinam
izročila vam. Če te še niso plačane s prostovoljnimi prispevki, jih boste morali kupiti vi
in plačati 300 lir dolga. Obračajte se na podravnatelja don Cumina, dokler mu bo nad-
škof dovolil. Nikakor ne moremo računati, da bi mogli vašo hišo v Chieriju postaviti na
prijateljski način, saj je stolni župnik dejal, da sicer želi don Boskove redovnice, ne pa
njegovih salezijancev. Prav tako se bojim nasprotovanja od drugih, zlasti od nadškofa.
Menim pa, da bi bilo najbolje storiti takole: na papeža se naslovi prošnja za ustanovo
v Chieriju. V dovoljenju naj bo rečeno, da zadostuje izročitev prepisa papeškega breva
nadškofu. Od šestih patrov je treba prositi oprostitev za tri ali vsaj dva. Treba je pove-
dati, da bodo odprli šole in oratorije v smislu vaše ustanove. Tako se niti nadškof niti
župnik niti kdo drug ne bo mogel zoperstavljati. P. Rostagno bi lahko napisal breve in
prošnjo v smislu kanonskih predpisov. Vi bi pa morali iti v Rim in se tam osebno pogo-
voriti. Molite torej in storite, da bodo molili tudi drugi, da bomo viribus unitis rešili iz
razvalin to našo ubogo domovino in vero naših očetov.
Dovolite, da ponižno poljubim roko vaše uglednosti kot ustanovitelja salezijancev.
Najvdanejši služabnik v Kristusu
P. Alojzij Testa iz Družbe Jezusove

65.8 Page 648

▲back to top


648
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
52. NADŠKOFIJSKI ODLOK ZA HIŠO M. P. V CHIERIJU
Laurentius Gastaldi Dei et Apostolicae Sedis gratia Archiepiscopus Taurinensis, Doc-
tor et magnus cancellarius Collegii Theologorum. SS. D. N. Pii Papae IX Praelatus dome-
sticus et Pontificio Solio Assistens.
Dilecto nobis in Christo Reverendissimo Domino Joanni Bosco Superiori Congregati-
onis Salesianae saluten in Domino.
Quum per subannexum memoriae a te nobis exhibitum acceperimus, in districtu
parochialis Ecclesiae S. Marie de Scala Civitatis Cherii te domun, iisdem in precibus
expressam, erexisse, ubi puellarum saluti aeternae pro viribus prospicias, tuum stu-
dium ac pietatem in Domino commendantes, Tibi per praesentes, auctoritate nostra
ordinaria, concedimus legibus tum generalibus, tum Diocesanis conformia reperiantur,
a Domino Curato Ecclesiae parochialis S. Mariae de Scala praedictae Civitatis, benedi-
cendum erit.
Insuper tibi facultatem facimus aliquos ex tuis sacerdotibus depurandi, qui in hoc
Oratorio sacra munia obeant, missae scilicet celebrent, confessiones excipiant, sermo-
nes habrant, atque catechesim doceant.
Tandem sit tibi pariter faculatas destinandi aliquos ex Religiosis, quae se devove-
runt operibus pietatis et charitatis sub titulo Filiarum Mariae Auxiliatricis, ut illuc se
conferant ad curam suscipiendam praedictae domus et puellarum, quae in scholas et
Oratorium conveniunt Dum haec x animi nostri benevolentia concedimus totis viri-
bus te in Domino hortamur, ut omnia semper fiant cum plena satisfactione superioris
Ecclesiastici localis.
Mandamus decretum hoc nostrum cum precibus in Archiepiscopalis Curiae nostrae
acta referri, eorum exemplar tradi ad affectum.
L
53. SPOR ZARADI ORATORIJA V CHIERIJU
A) KANONIK ODDENINO DON BOSKU
Prve dni preteklega tedna sem pisal vaši uglednosti in vas prosil, da bi mi odgovorili
v zadevi verskih obredov, ki se že nekaj časa opravljajo v tako imenovan don Boskovem
oratoriju, ki so ga odprli v območju našega mesta. Moje pismo je spodbudil sinodalni
predpis in ne umetelnost razprave.
Ker nisem dobil pričakovanega odgovora in ker vidim, da se zlorabe nadaljujejo, sem
zaradi razbremenitve svoje vesti o tem obvestil monsinjorja nadškofa, istočasno pa ob-
veščam vas o svoji odločitvi.
Po nasvetu velečastitega monsinjorja nadškofa, kateremu sem sporočil vaše namene,
ki ste jih dali piscu, sem z navdušenjem zagovarjal odprtje omenjenega oratorija, da bi
lahko bolje katehizirali dekleta naše župnije in jim pripravili tudi malo razvedrila. Nik-
dar pa nisem mislil, da bom moral pisati tako neprijetno pismo. Ker sem upal, da bodo
stvari potekale v najlepšem skladu z nameni, ki smo si jih postavili, niti približno nisem

65.9 Page 649

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
649
sanjal, da bo prišlo do kakih neredov, zlorab, ki jih povzroča kdo?… in zakaj? Toda zmo-
til sem se v svojem pričakovanju. In sedaj čutim grenke posledice.
Pod vtisom bolečine in razočaranja, ko moram uporabljati zgoraj navedene izraze,
izkoriščam priložnost, da izrazim svoje globoko spoštovanje vaše uglednosti. Najvda-
nejši služabnik
Andrej Oddenino, kanonik-župnik
Kolegialna župnija Svete Marije v Chieriju
9. december 1878
B) ODGOVOR KANONIKU ODDENINU
Odlični gospod kanonik!
Gospod don Bosko, moj cenjeni predstojnik, ne more osebno odgovoriti na vaše
pismo, ker ga bolijo oči in mora popolnoma mirovati. Zato mi je naročil, naj vam od-
govorim jaz. Moram vas opozoriti, da pobožne vaje, ki se opravljajo v Oratoriju svete
Terezije, nikakor niso v nasprotju s sinodalnimi odredbami. V Turinu se take pobožne
vaje opravljajo v vseh oratorijih istočasno s pobožnostmi v župnijah. Zato menimo, da
se, dokler nam pristojna oblast tega ne bo prepovedala, ravnamo po pravilih in ničesar
ne zlorabljamo, kakor nam očitate. Vaša uglednost bi rada, da se take pobožnosti ne bi
opravljale ob istem času kot v stolnici; kdaj potem hočete, da bi se opravljale? Prej bi
bilo prezgodaj in dekleta bi po opravljenih pobožnih vajah odšle na cesto in blodile sem
in tja. Večje bi šle celo na ples, kakor to delajo druge, kjer ne hodijo v oratorij. Pozneje
bi bilo prepozno in v tem letnem času že ponoči. Kako bi v tem primeru mogli držati v
redu 400 deklet?
Se vam zdi, da bi bilo prav, če bi jih ponoči pošiljali domov? Vaša uglednost naj pre-
misli, da je namen oratorijev dvojen: prvi poučevati in drugi zaposlovati s pošteno za-
bavo in jih tako oddaljiti od slabih.
Če bomo delali kakor do sedaj, bomo deležni dvojnega sadu. Če ne, je velika nevar-
nost, da uničimo delo. Z vsem spoštovanjem najvdanejši služabnik
duh. Janez Bonetti
10. december 1878
C) DON RUA MSGR. GASTALDIJU
Velespoštovana ekscelenca!
Pred dnevi me je poklical generalni vikar in mi povedal nekaj opažanj o ženskem
oratoriju v Chieriju. Sedaj se mi zdi prav, da vam podam pisno sporočilo o tem.
Deklet, ki obiskujejo ta oratorij, je kakih 400. Stare so od 7 do 16 let in razdeljene v 12
skupin. Ob prazničnih dneh imajo priložnost, da se zjutraj spovedo, ob osmih se začne
sveta maša, nakar je kratka razlaga evangelija, prilagojena njihovemu razumevanju. Ob
desetih se jih kakih sto petdeset vrne v praznično šolo, kjer so vse do poldneva. Saj jih
je večina revnih in morajo takoj, ko so sposobne za to, iti delat v predilnico in tkalnico in
tako ne hodijo niti v občinske šole in so skoraj popolnoma nepismene.
Ob pol dveh popoldne se začnejo po starostnih skupinah zbirati na treh dvoriščih in
se zabavajo pod nadzorom sester in starejših bolj izobraženih deklet, ki so tudi pomo-
žne katehistinje. Ob četrt na tri se zberejo v trideset skupin na svojih dvoriščih in gredo

65.10 Page 650

▲back to top


650
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
v spremstvu katehistinj h katekizmu. Po končanem katekizmu zapojejo
ali
kako drugo pobožno pesem, nato sledi kratka in razumljiva razlaga desetih zapovedi,
nakar prejmejo blagoslov. Po blagoslovu se spet zadržijo v raznih igrah vse do noči, s
čimer jim je preprečeno, da bi šle na ples, ki jih je ob vsakem prazničnem dnevu vse
polno po mestu, kjer se zaradi brezbrižnosti staršev zbirajo fantje in dekleta od 12. leta
v žalostni zabavi.
Kolikor mi je povedal monsinjor vikar, bi nekateri v Chieriju radi, da se taka zboro-
vanja ne bi dogajala istočasno kot v stolnici. V tem primeru bi vas opozoril, da bi bilo
treba narediti eno od teh dveh stvari: ali jih ob dveh ali treh pošljemo iz oratorija in
jih izpostavimo nevarnosti, da bodo hodile po mestu sem in tja, kajti vaša ekscelenca
dobro pozna čase, v katerih živimo, in ve, kakšno svobodo dajejo starši svojim otrokom,
ali pa opraviti naše pobožne vaje proti večeru in poslati dekleta domov ponoči, ker se
pobožnosti v stolnici končujejo ob petih popoldne. Prav tako opozarjam, da opravila v
oratoriju prav nič ne motijo opravil v stolnici, ker se prva opravijo za deklice od 7. do
16. leta, ki gotovo ne gredo v stolnico ali pa jim to ne bi nič koristilo, ker jim tam delijo
kruh, ki ni za njihove zobe. Preden smo šli mi v oratorij, je šel le redko kdo v župnijo,
zato smo imeli obrede ob isti uri.
Ne smemo pozabiti na namen prazničnih oratorijev, ki je dvojen, kakor so tudi sa-
dovi dvojni: verski pouk in odstranjevanje nevarnosti, ki so za deklice prav tako velike
kakor za dečke. Ta cilj in te sadove začenja prinašati oratorij in veliko oseb v mestu,
tudi velečastiti kapiteljj gleda na to ustanovo kot na pravi Božji blagoslov. Če bi se vaša
ekscelenca hotela pozanimati pri kanoniku Cuminu ali Frančišku Calossu ali Soni, bi
videla, kaj o tej ustanovi menijo dobri Chieričani.
Ko predstavljam vaši ekscelenci te podatke in opažanja, vas prosim, da bi nam po-
magali z vašimi nasveti, ki jih bomo vedno spoštljivo sprejeli, če bi pa spoznali, da naše
delo ni všeč Bogu, ga bomo takoj opustili. Gotovo nočemo dela
[za
uničenje] temveč
[v spodbudo] in v ta namen imamo tam sestre Ma-
rije Pomočnice in pošiljamo vsako soboto duhovnika iz Turina.
Izrabljam to priložnost, da se izrečem z globokim spoštovanjem vaše ekscelence za
najponižnejšega in najvdanejšega.
D) KANONIK SONA DON BONETTIJU
Ker sem zvedel za novice o nasprotovanju oratoriju in salezijanskemu domu v Chieri-
ju in ker se bojim, da bi v tem tednu moglo priti do odločilnih in uničujočih odločitev, in
ko hkrati upam, da se bo s pomočjo in pod varstvom Marije Pomočnice in sv. Jožefa vse
razblinilo v dim, se mi je zdelo primerno, da
[pisno] izrazim svoje stališče
in vas prosim, da bi vzeli stvari v resen premislek in vse poročali vašemu uglednemu
predstojniku.
Glede tega, kar ste pisali in o čemer ste zadnje dni razpravljali in to potrdili še včeraj,
se pravi, da boste poslali v župnijo majhne deklice, sicer ni moja naloga, da bi razso-
jal niti ne navajal posledic, ki bodo temu sledile. Rad bi vas pa opozoril, da bi močno

66 Pages 651-660

▲back to top


66.1 Page 651

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
651
premislili vsako zapisano in izgovorjeno besedo kanonika župnika in kanonika dekana
kakor tudi generalnega vikarja in velespoštovanega nadškofa. Skratka: dobro preuda-
rite vse, o čemer se je govorilo in odločalo ob tej priložnosti, kakor tudi vse, kar je bilo
izrečeno na dan odprtja oratorija, in o prošnji, ki ste jo predložili velečastiti škofijski
pisarni za svete obrede. Jaz sem namreč prepričan, da vse stvari tako pri monsinjorju
nadškofu kot pri nadškofijski pisarni in od župnika samega kakor tudi od dekana Lio-
neja slonijo na netočnih in pretiranih poročilih in da je namen tega zapreti oratorij ali
kako drugače ovirati tako pobožne in potrebne pobožne krščanske vaje. In vse to se je
zgodilo v nekaj dneh tega tedna.
Zato vroče priporočam vaši ljubezni in modrosti in še veliko bolj ljubezni, modrosti,
velikodušnosti in srčnosti velečastitega don Boska, da se ne bi ustrašili in nam zaradi
nasprotovanja vzeli ta veliki blagoslov oratorija in salezijanske hiše v Chieriju.
Da, da, hudič sam vzbuja to nasprotovanje, kakor se je to zadnja leta v Chieriju že
večkrat zgodilo, ko je šlo za zveličanje duš. Zato vroče prosim vašo uglednost in po vas
vašega velespoštovanega predstojnika, da vse dobro premislite, in opiraje se na Božjo
pomoč ter na pooblastila in dovoljenja, ki ste jih prejeli od najvišje oblasti Svetega sede-
ža, preprečite, da bi hudič zmagal in onemogočil veliko dobro salezijanskega oratorija
v Chieriju. Ni moja naloga, da bi vam svetoval previdno ravnanje, menim pa, da nikakor
ne smete več razpravljati in se o tem meniti niti z župnikom Oddeninom niti z dekanom
Lionejem.
Kar se tiče monsinjorja nadškofa, menim, da če bi ga kdo dobro poučil in z vsem
seznanil, ne bi delal nikakršnih težav niti ne bi odločal proti oratoriju, ker vem, kako
zelo priporoča svojim duhovnikom te praznične oratorije za mladino. Tukaj v Chieriju
je to nujno potrebno za dekleta, saj je toliko nevarnosti in pohujšanja celo za mlajša.
Plese prirejajo v pustnem času, na praznik Matere Božje milosti in v jesenskih sejemskih
dneh in civilne oblasti ugotavljajo vsako leto ogromno nezakonskih rojstev, kar je vse
posledica pohujšanja teh hčera in večjih deklet. Svoj delež pri tem imajo tudi pohujšljivi
romani, ljubimkanje itn. itn. In potem nekateri trdijo, da se v njihovih župnijah ne pleše.
In potem hočejo uveljaviti nevmešavanje tujih duhovnikov!
Bodite prepričani, da bodo zagnali silen krik, ker je neka deklica (morala je biti zelo
majhna) na poti v oratorij preskakovala vrv, ko je šla čez trg pred stolnico. Oh, kako po-
hujšanje! Če je res, da je katera izmed teh deklic preskakovala vrv na trgu pred stolnico,
potem naj vaša uglednost ve, da so se učile tako skakati preteklo leto, ko so kaplani vo-
dili oratorij, čeprav gotovo nihče ni rekel deklicam, da bi šle skakat na trg pred stolnico.
Če bi vam kdo povedal, da kanonik župnik dela te težave, potem ko je o tem razpra-
vljal s častitim kapitljem, vedite, da to ni res, kajti o takih rečeh se na zboru kapitlja ni
nikdar govorilo. Vseeno pa ni pametno, da bi se spuščali k posameznim primerom, da
se ne bi motili ali sprejeli neprimerna in škodljiva stališča. Tako upam, da bo z Božjo po-
močjo oratorij napredoval vedno bolj in vedno lepše. Tudi velečastiti kanonik Cumino
upa tako. Vi pa mislite na svojo avtoritativno podporo.
Naj nas dete Jezus vse odreši! Ostajam vaš najvdanejši, četudi najnevrednejši
kanonik Sona.
Chieri, 17. december 1878

66.2 Page 652

▲back to top


652
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
E) DEKAN IZ CHIERIJA DON BONETTIJU
Predvsem se ponižno opravičujem, da vam ne morem več vrniti spomenice55 v
prvotnem stanju, ker se je zaradi nepredvidene nezgode odtrgal kos listine in sem si
zato moral pomagati, kakor sem vedel in znal.
Da preidem k naši zadevi: gotovo ste brali, da je v odloku zapisano
[o izpolnjevanju vsega in brez vsakega kra-
tenja pravic župnije], kar je jedro vprašanja.
Načrt, ki ga predstavljate, je pravzaprav vzrok vsega negodovanja in v to ni mogoče
privoliti, ker osebe ne bi bile izključene iz oratorija in bi tako lahko vključeval celo
vrsto oseb , ki bi bile zaposlene z nadzorom deklet. Dekletom, ki hodijo v oratorij,
se mora dati svoboda, da gredo k pobožnim vajam, kamor hočejo, se pravi: kakor prej v
hišo oratorija za razvedrilo in potem ostanejo tam za pobožne vaje.
Končno vam moram še sporočiti, da sem v svojem poročilu monsinjorju o tej zadevi
v smislu nedeljske konference, ko še nisem dobil odgovora, prisiljen vam izraziti, da ne
morem sprejeti načrta vaše uglednosti in da je zato stvar vesti, kaj je v tem trenutku
vaša dolžnost. Najvdanejši služabnik
54. MALA LOTERIJA V KORIST ORATORIJA
A) PROŠNJA ZA DOVOLJENJE
Podpisani spoštljivo poroča, da so nekateri dobrodelni meščani, ganjeni od težav, v
katerih je ta ustanova, darovali različne predmete umetniške vrednosti in veličastne
starosti v korist dečkom, ki so v zavodu; s tem naj bi jim kupili kruh, obleke in perilo za
prihodnjo zimo. Ker nam prodaja teh predmetov ne bi prinesla toliko, kolikor so resnič-
no vredni, podpisani prosi, da bi mu dovolili prirediti majhno loterijo, katere izkupiček
bi šel v korist imenovanih dečkov.
V preteklosti je kraljeva prefektura rada dovoljevala ta način javne dobrodelnosti ter
ji pomagala in jo podpirala v skladu z obstoječimi tovrstnimi zakoni.
Prilagamo:
1. En primerek srečke za prodajo.
2. Načrt in pravilnik.
3. Seznam opisanih in ocenjenih predmetov na kolkovani poli skupaj s cenami pred-
metov-dobitkov in še spis na navadnem papirju.
4. Ceno dobitkov je določil uradni ocenjevalec L … ; srečke za prodajo s tiskarskimi
in drugimi stroški so po … Število srečk za prodajo je … Tako smo prirejali loterije v
prejšnjih časih in so bile odobrene.
Ta loterija nima druge publicitete kot
, to je skromen mesečnik,
55 Gre za prepis papeškega breva z dne 12. septembra 1876.

66.3 Page 653

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
653
ki ga pošiljamo rednim dobrotnikom imenovanih revnih dečkov. Tem je tudi zaupana
prodaja srečk.
Ponižni prosilec vas prosi, da bi odobrili, kar je bilo povedano, in se v imenu ubogih
gojencev iz srca zahvaljuje in vam želi obilo nebeškega blagoslova.
duh. Janez Bosko, prosilec
Turin, 28. november 1878
B) PRAVILNIK
1. Izkupiček te male loterije je v celoti namenjen dečkom v Oratoriju sv. Frančiška Sa-
leškega. Ker je ta zavod zaradi vse številnejših prošenj za sprejem postal premajhen, se je
začelo graditi Zavetišče sv. Janeza Evangelista na Corso Vittorio Emanuele in je prav tako
namenjeno revnim dečkom. Del izkupička bo zato namenjen tudi dograditvi tega zavetišča.
2. Hvaležno bomo sprejeli slike in umetniške predmete, ki bi jih velikodušni darovalci
želeli nameniti tej pobudi.
3. Darove je treba poslati neposredno ravnatelju Oratorija sv. Frančiška Saleškega po
pošti ali s kakim drugim zanesljivim prevoznim sredstvom, pač glede na priročnost.
4. Vsaka srečka bo opremljena s pečatom prefekture in podpisom odbornika.
5. Zbrani predmeti bodo opisani in oštevilčeni v posebnem katalogu, ki ga bo pred-
hodno odobril izvedenec prefekture.
6. Število srečk bo sorazmerno z vrednostjo predmetov.
7. Ko bo končana razprodaja srečk, bo javna oblast določila dan žrebanja.
8. Izžrebane številke bodo objavljene in vsi prodajalci bodo dobili po en izvod.
9. Dobitki, ki po dveh mesecih po žrebanju ne bodo dvignjeni, bodo ostali last dobro-
delne ustanove.
N. B.: Ker je loterija majhnega obsega, ne bo razstave dobitkov. Če bi si jih kdo hotel
ogledati, jih bo lahko videl v eni izmed dvoran imenovanega zavoda sv. Frančiška Saleške-
ga, Via Cottolengo 32 pritličje.
C) DON BOSKOVA OKROŽNICA
Velezaslužni gospod!
Vljudno prosim vašo dobrodelnost, da bi nam še naprej pomagala pri mali loteriji, o
kateri je že poročal naš Vestnik. Iz pravilnika, ki ga prilagam, boste videli njen namen.
Gre za to, da oblačimo nage, dajemo zatočišče brezdomcem in nahranimo lačne ter
sodelujemo pri reševanju duš.
V zaupanju na vašo krščansko ljubezen vam pošiljam …… srečk, ki jih boste lahko
ohranili zase ali jih razdelili dobrotnikom, ki jih poznate. Če bi na začetku marca imeli
še neprodane srečke in jih ne bi želeli obdržati, nam jih brez pomisleka lahko vrnete.
Če bi pa mogli prodati še več srečk, vas prosim, da mi to sporočite, in vam jih bomo s
hvaležnim srcem poslali.
Usmiljeni Bog, ki obljublja bogato plačilo za kozarec vode, ki smo ga v njegovem ime-
nu dali bližnjemu, vam bo bogato poplačal tako zaslužno delo. Zagotavljam vam skupne
molitve dečkov, ki so predmet vaše naklonjenosti, in imam v globoki hvaležnosti čast,
da se imenujem vaše velezaslužne uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 1. januar 1879

66.4 Page 654

▲back to top


654
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
55. PRAVILNIK SIROTIŠNICE V SAINT-CYRU
1. V
v Saint-Cyru se sprejemajo sirote ali tudi deklice, ki imajo še starše, pa
so zapuščene in jih je treba z vsem oskrbeti.
2. Vadile se bodo v vseh domačih delih, ki jih mora poznati vsako lepo vzgojene dekle:
v pletenju, kuhanju, hišnih delih, pa tudi vrtnarstvu in poljedelstvu.
3. Sprejemajo se deklice z osmimi leti, in če je vedenje zadovoljivo, lahko ostanejo,
kolikor hočejo dolgo ali tudi za vedno.
4. Če deklica iz katerega koli vzroka ne bi hotela ostati v
, je treba dobiti
osebo, ki bi jo vzela k sebi.
5. Če ne morejo plačevati mesečnine, bodo ob vstopu prinesle vsaj 200 lir. Če bi se
zgodilo, da bi morala deklica oditi, se bo od tega odštelo 20 frankov za vsak mesec,
preostalo pa se ji bo izročilo.
6. S seboj naj prinesejo skromno osebno opremo, kot je navedena v priloženem listu
k sprejemnemu pismu. Prinesejo naj tudi krstni in rojstni list.
7. Da bo deklica sprejeta v
, mora biti zdrava in ne sme imeti napak in na-
vad, ki bi mogle škoditi drugim.
56. POGODBA MED DRUŠTVOM BEAUJOUR IN DON BOSKOM
Med podpisanim gospodom (hiša
) in gospodom … je bila sklenjena pogod-
ba o naslednjem:
1. Gospod … daje v najem za osemnajst let, začenši z 28. junijem 1878 do 28. junija
1886. Gospod … sprejema: nepremičnino v Marseillu, Rue Beaujour, št. 7, 9, 11 in 13,
v stanju, kakršno je sedaj, z vsemi pritiklinami brez izjeme po priloženem seznamu.
2. Najemnik lahko podaljša to pogodbo za novo obdobje osemnajstih let, tako da eno
leto pred iztekom pogodbe napove svojo odločitev.
3. Sedanji dogovor vsebuje naslednje pogoje, ki jih mora najemnik izpolniti: 1) za
dobo osemnajstih let prevzema vsa popravila prostorov in zemljišč; 2) poravnava vse
osebne in druge izdatke za čas pogodbe, tako da ne bo potreben noben poseg posoje-
valca, in plačuje davke od nepremičnine in zemljišča; 3) plača prispevke za kanalizaci-
jo, zavarovanje proti požaru, izpraznjevanje greznic in drugo.
4) Končno ta dogovor predvideva
frankov najemnine, ki jih bo gospod … pla-
čal vsako leto v dveh enakih obrokih dne enaindvajsetega … in enaindvajsetega …56
5) Gospod … daje gospodu … možnost, da kupi, če hoče, v času pogodbe hišo, ki je bila
dana v najem. Zato gospod … obljublja, da bo prodal imenovano hišo gospodu …, če mu
bo tako ugajalo. Prodajo je treba izpeljati pred notarjem, kakor hitro bi bilo to umestno.
V primeru tega nakupa oziroma prodaje je cena sto tisoč frankov po pogojih, kot bodo
navedeni v pogodbi.
57. POOBLASTILO DON RUE DON BOLOGNI
Podpisani s tem pisanjem pooblaščam velečastitega gospoda don Jožefa Bologno di
Roburent, da me nadomešča v vseh zadevah, ki imajo opravka s stavbo v Rue Beaujour
56 Opomba ob št. 4: »V posebni listini je zapisano, da teh 4.000 frankov ne bo mogel zahtevati od
pogodbenika. To je dar pogajalcev.«

66.5 Page 655

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
655
št. 9 v Marseillu, ki sem jo vzel v najem od spoštovane Družbe Beaujour. Zato ga po-
oblaščam, da kot najemnik te nepremičnine lahko opravi vsa dela po veljavnih zakonih
Republike Francije in sme skleniti kakršen koli dogovor, prepričan, da ima mojo odo-
britev. Ker odhaja v Marseille z namenom, da bi vodil uboge zapuščene dečke, da bi iz
njih naredil dobre državljane, toplo priporočam italijanskemu konzulu tega mesta in
krajevni oblasti, da bi mu v ta namen dajali vso pomoč in podporo.
duh. Mihael Rua
Turin, 25. junij 1878
58. PISMO OPATA FAÀJA DI BRUNO DON BOSKU
Velečastiti gospod!
Pišem vam iz Pariza, kjer sem zaradi raznih opravkov. Po naključju sem govoril o
vas z založnikom Lethellieuxom, enim prvih tovrstnih založnikov v Parizu; dober in
zanesljiv založnik kot Marietti. Rekel mi je, da bi don Bosku prepustil celotno delavnico
in svojo tiskarno, če bi ta prišel v Pariz.
Zato pogum, pridite! Ker sem majhen in nisem sposoben za nič, želim, da bi drugi
storili namesto mene. Videli boste, kako velike stvari boste naredili in v tisku nasledili
slavnega opata Migneja.
Molite zame in za moje potrebe, da bi jih gospod blagoslovil, saj sem zato prišel v
Pariz. Vaš najvdanejši služabnik
Faa' Di Bruno
Pariz, 8. avgust 1878, Rue de Tournon, Hótel du Sénat
59. OSNUTEK POGODBE MED DON BOSKOM IN OPATOM ROUSSELOM57
V želji, da bi utrdil svojo ustanovo Skupnosti vajencev-sirot, gospod opat Roussel
prosi opata Boska, da bi mu prišel na pomoč s svojo Družbo. Čuti se zelo srečnega, da
more sodelovati pri tako koristni ustanovi, ustanovljeni od gorečnosti opata Roussela,
in ji je naklonjen zaradi cilja, ki ga hoče doseči, to je vzgoja ubogih zapuščenih otrok iz
ljudstva. Zato sta se dogovorila o naslednjem.
1. Opat Roussel bo obdržal vodstvo ustanove, upravo in odgovornost za delovanja za
čas svojega življenja ali tako dolgo, dokler bo hotel sodelovati.
2. Dokler bo obdržal za pomočnike svoje dosedanje osebje, če se mu bo zdelo primer-
no, mu bodo v vodstvu, upravi, pri asistenci, pouku in podobnih nalogah pomagale ose-
be, ki mu jih bo poslal don Bosko. Tako bo svoje dosedanje sodelavce počasi nadomestil
s člani salezijanske družbe.
3. Dogovorjeno je, da bo opat Roussel imenoval don Boska za svojega sodelavca in na-
slednika in mu, kadar se mu bo zdelo primerno, prepustil vse svoje pravice v lastništvu,
vodstvu, upravi itn. Isto velja za njegove naslednike.
4. Vsi izdatki za življenje članov Družbe – hrana, obleka, potovanja, dopisovanje itn.
– in vsi drugi izdatki, kakor je v navadi v Družbi, gredo v breme uprave ustanove, ki bo
vse to dajala na preprosto prošnjo predstojnika salezijancev v tej hiši, ki so mu podre-
jeni člani skupnosti.
57 Francoski izvirnik je napisal grof Cays.

66.6 Page 656

▲back to top


656
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Poleg tega bo salezijanska skupnost v Auteuilu dobila letno vsoto, ki jo bosta določila
don Bosko (višino te vsote prepušča Bosko opatu Rousselu) in gospod opat Roussel, ki
naj jo prejme vrhovni predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega kot odškodnino za
stroške, ki jih ima Družba pri odprtju nove hiše.
60. PISMO OPATA ROUSSELA DON BOSKU
Po tolikem prizadevanju ene in druge strani, podpisani pogodbi in dani besedi, upam,
da ustanova v Auteuillu ne bo več naletela na težave in zavlačevanje.
Pismo, ki sem ga imel čast prejeti od vas 10. februarja, mi je dalo misliti, da sem se
motil glede nadškofa in da vi želite biti spet prosti in da prav tako vračate svobodo
meni. V tem primeru mi hočete povedati, dragi moj velečastiti oče, da ste preklicali
pogodbo in da naj jo tudi jaz uničim.
Prosim vas, dragi moj velečastiti oče, da z mojim globokim obžalovanjem sprejmete
ponovne izraze mojega globokega spoštovanja.
P. S.: Moji najvdanejši pozdravi don Rui in don Caysu. Njun spomin se ne bo tako kma-
lu izgubil v Auteuilu. Priporočam se vašim molitvam. Še enkrat vaš L. R.
61. PISMO GROFA CAYSA OPATU ROUSSELU
Velečastiti don Bosko mi je iz Rima poslal vaše pismo z dne 2. tekočega meseca in mi
naročil, naj vam odgovorim v naslednjem smislu.
Bilo bi mu zelo drago, če bi izginili različni pogledi, ki onemogočajo udejanjenje do-
govora med njim in vami. Ne gre za pomanjkanje dobre volje, on ne odreka veljavnosti
tega, kar je bilo sklenjeno. Želi le, da vam razložim, da je za prihod Družbe v Auteuil
potrebno dvoje:
1. Da mu je kot redovni družbi zagotovljeno stalno mesto, se pravi brez pogojev, kot
je ta, ki ste mu ga dali, da bi vas sprejel nadškof v Parizu samo začasno, kar pomeni, da
bi moral tam odpreti hišo za preizkušnjo.
2. Ta cerkveni sprejem mora biti storjen s popolno odobritvijo krajevnega ordinarija.
Kakor vidite, se vse suče okoli privolitve nadškofa, da bi se salezijanci naselili v Aute-
uilu, pa ne začasno kot za preizkušnjo, temveč za stalno in s popolno podporo cerkve-
nega predstojnika. Od vsega začetka našega dopisovanja je bilo razumeti, da njegova
eminenca vidi težavo v različnosti narodnosti. Prav v tej točki pa mi še posebno potre-
bujemo zaščito in podporo monsinjorja kardinala, ki kot cerkveni predstojnik škofije
lahko da to moralno moč, ki je vedno potrebna v Božjih delih. To je želja našega redov-
nega predstojnika in to so tudi želje vseh salezijancev, če bi hoteli delovati v Parizu.
Bodite, gospod opat, tako dobri in ob priložnosti izrazite njegovi eminenci našo vda-
nost in mu zagotovite našo popolno podvrženost, ki smo mu jo dolžni.
Prosim vas, da sprejmete moje žive izraze hvaležnosti kot tudi gospoda Rue za vso

66.7 Page 657

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
657
ljubeznivost, ki ste nama jo izkazali. Želimo, da bi vam mogli vse stokratno povrniti.
Ob obnovitvi svojih izrazov hvaležnosti imam čast, da se izrekam za vašega zvestega
služabnika.
C. Cays
Turin, 13. marec 1879
62. IZ BASTARDOVIH »PETDESET DNI V ITALIJI«
Poglavje X., Turin, Oratorij sv. Frančiška Saleškega
Ena najplemenitejših in lepih krščanskih poslanstev na tej zemlji je brez dvoma usta-
nova velečastitega don Boska, ustanovitelja salezijanske družbe.
Dobri opat je začel svoje delovanje leta 1841 v zakristiji cerkve sv. Frančiška Asiške-
ga s preprostim poukom katekizma ob prazničnih dneh zapuščenim otrokom. Prvi je
privedel druge in ti še nove vse do sedanjih osemsto, ki sestavljajo zavetišče. Glede na
porast števila je 1845 velečastiti Bosko izbral Valdocco, zapuščeno predmestje, in tam
začel svoj oratorij.
Glavni cilj zavetišča je bil omogočiti revnim otrokom kraj, kjer bi se namesto berače-
nja vadili v veščinah, ki bi jim omogočile pošteno življenje.
Starši so svoje otroke puščali v takem stanju zaradi nemarnosti ali pomanjkanja, iz
pokvarjenosti ali lenobe, pogosto pa tudi iz preračunljivosti, tako da so jih oni sami k
temu prisilili.
Otrok je preveč navezan na dom, treba ga je postaviti na cesto, naj se tam pokaže.58
V pomanjkanju koristnih nasvetov in brez vsake ljubezni, ko ne vidijo okoli sebe dru-
gega kot slabe zglede, umazano revščino, kupe blata, se podzavestno utrjujejo v naj-
bolj umazanih hudobijah in postajajo nesrečni lopovi, nepridipravi in sklenejo svojo
življenjsko odisejado na morišču.
Toda ta duhovnik jih ustavi, tik preden začnejo drseti navzdol v prepad, kamor so
postavljeni proti svoji volji in kamor jih nezadržno vleče skozi na stežaj odprta vrata.
Veliki korak, najpomembnejši v njihovem življenju, je že storjen.
Od sedaj naprej ne bo slabega zgleda niti uničujoče zabave niti revščine, ki jim je vze-
la zadnjo trohico spoštovanja do samega sebe.
Ženska, zgledna zakonska žena in dobra mati daje prvo pomoč.
Prvo, kar jih naučijo, je ločevanje slabega od dobrega in sposobnost ogibati se prvega.
Narava teh nežnih bitij se ponuja kot za setev pripravljena zemlja s pomočjo tako mo-
ralne kakor verske vzgoje. Osnovni pouk in rokodelstvo dopolnjujeta to osnovno nalogo.
Tako jih iztrgajo iz večne nevednosti, kateri, se zdi, so jih v najnežnejši mladosti zapi-
sali njihovi brezbrižni očetje in matere. Vcepljajo jim spoznanje točnosti, dela in reda,
usmerjajo jih v določeno obrtno delo glede na njihove naravne sposobnosti in njiho-
vo prirojeno nagnjenje. Pod to očetovsko skrbjo rastejo v najbolj velikodušnih čustvih
podvrženosti, poštenja in pravega vedenja. Dobili so jih slabotne, pokvarjene, nevedne,
lene, zanemarjene, sedaj pa postajajo telesno krepki, delavni in iznajdljivi iz navade.
Vračajo jih v družbo odraslih, poštene, koristne, sposobne, da opravljajo kakršno koli
službo in dajejo vsem samo oporo.
58 Parodija Assommoir [beznica].

66.8 Page 658

▲back to top


658
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
Ta ustanova, ki je bila na začetku osredinjena v Turinu, se je začela širiti po Italiji,
najprej v Genovi in Sampierdareni kakor tudi v drugih mestih ob obali do La Spezie, v
Rimskih državah in v Franciji v Nici, Cannesu in Saint-Cyru (Toulon).
Peruti Božje previdnosti so ga ponesle čez morje, ustalil se je v Ameriki in se udoma-
čil v republikah Argentini in Urugvaju, kjer je že pet ustanov.
To je čudovita ustanova, mimo katere nisem mogel iti brezbrižno, ne da bi v glavnih
obrisih nakazal obilico neprecenljivih uspehov dobrega za stari in novi svet.
63. BREVE LEONA XIII. ZA SALEZIJANCE V AMERIKI
Dilecti Filii, Salutem et Apostoticam Bedictionem.
Excepimus una cum narratione rerum, quae ad vestram missionem pertinent, litte-
ras vestras, quas, nuntio accepto electionis Nostrae, ad Nos dedistis, ut vestri filialis
obsequii significationes Nobis, et huic Apostolicae Cathedrae exhiberetis. Gratissimum
habuimus, dilecti Filii, hoc officium pietatis a vobis profectum, qui, evangelicae do-
ctrinae annunciandae causa in dissitas terras advecti, ad omnes pro salute animarum
suscipiendos labores vos paratos ostenditis, ac vobis omnibus sincerum testimonium
dilectionis Nostrae hisce litteris praebere gaudemus.
Ea antem, quae de Missionis vestrac operibus scripsistis, animum Nostrum non levi
consolatione affecerunt. Vidimus enim ex iis, quae narrastis, vos magno cum zelo ad
gloriam Dei promovendam ad animarum salutem curandam incumbere, et Deo ex cor-
de benedixiinus, qui vires vestras confortat, ac eos, quos memorastis, fructus vestris
laboribus propitius largitur.
Non dubitamus, dilecti Filii, quin haec Dei benignitas vobis animos addat, ut Aposto-
licae Sedi firmiter adhaerentes, in suscepto cursu alacres perseveretis, et quaerentes
quae sunt Jesu Christi fideliter curetis, ut lucis filii et merito et numero in istis regioni-
bus augeantur.
Cum Nobis maxime in votis sit Regni Christi gloria et propagatio, nihil certe erit po-
tius, quam vos benevolentia Nostra complecti, et a Deo vobis fervide adprecari omnium
gratiarum plenitudinem, rut valida instrumenta gloriae Eius et salutis animarum con-
stante esse valeatis.
Interea excipite, dilecti Filii, Apostolicam Benedictionem, quam Vobis singulis uni-
versis ex intimo corde depromptam, in auspicium superni praesidii, et in pignus pater-
nae Nostrae charitatis, peramanter in Domino impertimus.
Datuin Romae apud S. Petrum die XVIII Septembris anno MDCCCLXXVIII, Pontifica-
tus nostri anno primo.
Dilectis Filiis Presbytero Francisco Bodratto Praeposito, Aliisque Missionariis e Con-
gregatione Salesiana. Bonas auras.
64. PISMO DON BODRATTA DON BOSKU
Doktor Carranza je svet človek, vendar je odvetnik, ki je veliko bolj podkovan v vsem
kot mi, zato se ne čudite, če smo se znašli v zadregi.
ne bo nikdar last

66.9 Page 659

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
659
salezijancev, temveč vedno samo Družbe sv. Vincencija in salezijanci bodo služabniki
vincentincev. Sedaj je predsednik doktor Carranza, toda on ne bo večno živel. Kdo bo
prišel za njim? Mogoče bo boljši kot on, mogoče pa tudi slabši?
Te dni sem se ukvarjal s podpisom pogodbe s cerkvijo San Carlo, kot sem vam pisal.
Ponujali so mi pogoje, za katere sem menil, da jih je treba sprejeti. Posvetoval sem se z
več osebami in svetovale so mi, naj podpišem, češ da bi bilo to pravo veliko dejanje za
salezijansko družbo. Govoril sem z doktorjem Carranzo, ki se je na začetku kazal hla-
dnega, nato mi je dejal, naj podpišem, če menim, da mi je v korist. Nekaj dni pozneje, ko
je videl, da gre zares, se je na vso moč uprl.
Nisem mogel razumeti skrivnosti tega zasuka, vendar mi je on sam vse razložil.
Najprej se je pritoževal zaradi mojega načina ravnanja v tej pogodbi in pri tem so mu
ušle naslednje besede, ki jih je slišal tudi don Ceccarelli: »Ne vem, kako je mogel pater
Frančišek pozabiti Družbo sv. Vincencija, medtem ko je prav ta poklicala salezijance in
jim plačala vse izdatke. Družba jih je vzdrževala vse doslej, Družba jim je dala vse, kar
imajo.« Nato se je obrnil k meni in dejal: »Recimo, da bi jaz molčal. Vi bi jutri podpisali
pogodbo in bi k San Carlu prenesli našo posest in javnost bi dejala: Hiša de Artes ni več
last Družbe sv. Vincencija, temveč salezijancev; in to na osnovi javne pogodbe, česar
mi pred javnostjo ne bi mogli zakriti, če ne bi hoteli, da bi nas ožigosali. Prav, sedaj je
vse narejeno in želim, da gre naprej, toda pogodbo bo plačala Družba sv. Vincencija z
denarjem, ki ga ima v banki.«
Kdo iz tega ne vidi, da smo mi služabniki vincentincev? Menil sem, da moramo storiti
naslednje: Don Bosko želi, da se vsa sredstva za nakup prenesejo na ime kakega mla-
dega salezijanca, ki je najbolj navezan na Družbo, in tako preprečimo, da bi se država
polastila imetja, hkrati pa bi zmanjšali davek na prenos premoženja. Če hočejo narediti
pogodbo na ime don Costamagna, prav, če ne, bom čakal na don Boskov odgovor. Kaj
pravite k temu? Pišite mi.
Toda jaz vam lahko zagotovim, dragi oče, da niso bili vincentinci tisti, ki so nas vzdrže-
vali do sedaj, temveč naši napori in Božja previdnost. Oni so plačali stroje in opremo
delavnic in so dajali les za pohištvo, ki so ga naredili mizarji, Družba pa je dajala hrano,
obleko in stanovanje 30 fantom, ki jih je sprejel doktor Carranza. Porabili smo denar
in predmete, ki smo jih prinesli iz Turina, vse miloščine za svete maše, pristojbine za
pogrebe in nagrade, ki so jih dobivali salezijanci. Vincentinci in Hiša de Artes so vredni
140 tisoč pezosov, salezijanci pa so z imetjem, ki so ga prinesli iz Turina, dali 180.000
pezosov. Kljub vsemu temu so nas oni vzdrževali!? Ko bi le bilo res!
Vse te stvari me močno žalostijo, predragi oče, ne toliko zaradi mene kakor zaradi
naše Družbe, ker je tako rekoč sužnja vincentincev. Naj razložim. Kot sem vam pisal,
sem dal v Bocci postaviti leseno hišo, ki bo stala kakih 40 tisoč pezosov. Ko sem to
naredil, so vincentinci menili, da sem ta denar vzel iz prihrankov Hiše de Artes. Moral
sem pokazati račune in dokazati, da je župnija sama plačala hišo, ne da bi za to morala
prositi vincentince. Vsakič, ko sem šel po denar, so mi dali kako ljubeznivo pripombo.
Kakor vidite, na ta način ne bomo mogli nikdar svobodno delati.
Vsak dan širim krog svojih poznanstev in zaupanja. Sprejemam fante in od tistih, ki
jih priporočajo, zahtevam, da jih po svoje pomagajo vzdrževati, kot je to navada v naših

66.10 Page 660

▲back to top


660
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
zavodih. To pa vincentincem ne ugaja. Oni bi radi sami sprejemali fante in darove, in če jih
jaz sprejemam, hočejo, da dam obračun o darovih. Tako hočejo biti oni tisti, ki vse delajo.
Do sedaj sem vedno delal, kot je navada v naših zavodih. Sprejel sem od začetka fante,
ki mi jih je pošiljal doktor Carranza, nato sem jih jaz začel sprejemati na svojo roko, ne
da bi jim kaj povedal, in plačeval tako, da vincentinci niso vedeli. Toda doktor Carranza
je vedno za petami in hoče, da ga obvestim, ko koga sprejmem. Pred kratkim sem zve-
del, da je neki angleški zdravnik priporočil dva fanta in se obvezal, da bo plačeval zanju
500 pezosov na mesec Družbi sv. Vincencija. Dr. Carranza mi je to sporočil in si od za-
dovoljstva mel roke. Jaz sem mu pa povedal, da bi bilo prav, če bi Hišo de Artes poznali
za to, kar je, in da so salezijanci tisti, ki se potijo in trudijo, da vse lepo napreduje in da
bi se to moralo vedeti za ugled salezijanske družbe.
Dragi oče, jaz delam, kar morem, skušam ravnati čim bolj previdno v čast Družbi,
toda zaradi velikih obljub, ki so jih dali doktorju Carranzi, ko so stvari začenjali, moram
požreti marsikateri grenek zalogaj. Ni pozabil niti ene in ob priložnosti mi jih vrže pod
nos jasno in odločno, čeprav zelo ljubeznivo.
Jaz ne začnem nič pomembnega, ne da bi se prej posvetoval z doktorjem Espinozo in
z nadškofom ali kakim drugim duhovnikom, ki so vsi zelo modri možje. Doktor Espino-
za je ves naš z dušo in telesom. Nadškof je stal bolj na strani vincentincev, ker mu je to
bolj neslo. Toda po dveh urah razgovora, ki sva ga imela pred dvema tednoma in sem
mu jaz točno opisal svoje stališče, se je popolnoma obrnil na mojo stran. Rekel mi je:
»Oče, ne bojte se ničesar. Sedaj vidim, kako je in kaj hočete povedati. Treba je potrpeti
in pustiti, da stvari počasi in dolgo dozorevajo. Nameraval sem darovati Družbi svetega
Vincencija določeno vsoto, toda sedaj bom stvar odložil in prihranil za salezijance, ka-
kor hitro bodo podpisali pogodbo za hišo San Carlos.«
Včeraj smo bili v njegovi vili v Morónu, oddaljenem od glavnega mesta kako uro vo-
žnje z vlakom. Tu je posvetil v duhovnika Rizza in Scagliola. Skoraj cel dan je hotel biti z
nami. Razkazal nam je ves kraj, ko smo se vozili s kočijo, nato pa še obširno polje in de-
jal: »Sedaj se pogajam z nekim gospodom, ki hoče zapustiti ta kraj, ker mu je tukaj umr-
la hčerka. Sčasoma naj bi salezijanci tukaj uredili poljedelsko šolo.« Zemlja je odlična.
Tudi drugi gospodje nam ponujajo hiše in zemljišče v okolici Buenos Airesa, kjer naj
bi za zdaj uredili preprosto šolo. V teh okoliščinah potrebujem, da me vi, oče, poučite,
ali naj sprejmem ali ne. Vi veste bolje kot jaz, da se vedno bolj zapletamo, kajti Družba
raste po številu članov tako v Italiji kakor tukaj. Ko jo spoznajo, jo vzljubijo in želijo
vstopiti vanjo.
Oprostite mi zaradi dolžine tega pisma. Vsi smo zdravi. M. slabo obeta. Drugi so vsi dob-
ri. Blagoslovite nas vse, zlasti mene ubogega človečka, ki sem kakor piščanček šibkih nog.
Ves vaš najvdanejši in najpokornejši sin
65. DOVOLJENJE ZA DOKTORAT IZ TEOLOGIJE
Dilectis nobis in Christo filiis Reverendis Sacerdotibus Francisco Paglia, Siro Meriggi,
Subd. Stephano Febbraro et Aloysio Piscetta acolyto. De vestra assiduitate atque di-
ligentia in excolendis studiis probe conscii, vobis libenter permittimus ac facultatem

67 Pages 661-670

▲back to top


67.1 Page 661

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
661
damus, pericula in venerando ac Pontificio Taurinensi Athenaeo subeundi ad gradus
Doctoris in sacra Theologia consequendos.
Quapropter vos apud Reverendissimum ac Excellentissimum Archiepiscopum no-
strum, Magnum huius Taurinensis Athenaei Cancellarium, commendamus, ut pro humilis
nostrae Congregationis bono, ad supra dieta pericula subeunda vos admittere dignetur.
Sac. Joannes Bosco
Augustae Taurinorum, die XXXI Octobris MDCCCLXXVIII.
66. PISMO KANONIKA ANGLESIJA DON BOSKU
Prečastiti gospod!
Pridna deklica Felicita Bosco, za katero se je zavzela vaša predraga uglednost, lahko
pride in se postavi pod ščit Božje previdnosti med skorajšnjo osmino praznika Mari-
jinega rojstva. Nemajhne zasluge častitega strica, ki so pomagale, da je tudi nečakinja
bila prednostno sprejeta v M(alo) H(išo), lahko po priprošnji prikličejo nad obe in nad
podpisanega bogat blagoslov, ki ga Bog podeljuje svojemu zvestemu služabniku praz-
ničnih oratorijev. Najvdanejši služabnik
P. Alojzij Anglesio
Turin, 12. september 1877
67. O AVDIENCI PIJA IX. KANONIKU TANCREDIJU LETA 1869
O tej slavni avdienci je pripovedoval don Lemoyne v IX. zvezku Biografskih spominov
(pog. XI, str. 514–516 [BiS IX, str. 363–364]). Sedaj smo po dobroti profesorja Aleksandra
Favera, ki ima senatorjev dnevnik, dobili podatke, o pripravi na avdienco, in pri tem o don
Boskovem deležu.
Opustili bomo nepotrebna razglabljanja. Da bomo bolje razumeli stvari, ki sledijo, bo
prav, če preberemo don Lemoynove strani.
[Rim, 1869. Januar] 15. Šel sem k svojemu bratrancu Pierottu Mariettiju. Nisem ga
dobil niti v tiskarni niti doma v hiši. Šel je na železniško postajo. Dohitel sem ga na cesti
in mi je rekel, da je dospel don Bosko, ki bo stanoval pri njem. Prosil sem ga, da bi mi,
kakor je to storil že večkrat, pripravil avdienco pri svetem očetu. Privolil je in sam na-
pisal prošnjo msgr. Frančišku Ricciju. Dejal mi je, da bo to verjetno v četrtek,59 ker ima
navado na ta dan sprejemati tujce, če gre za pomembne zadeve.
17. Do sedaj nisem dobil nikakršnega odgovora. Bil sem na kosilu pri svojem bratran-
cu in glej čudno naključje: tu je bil tudi pater Candido, kapucin, pri katerem sem opravil
spoved čez celo življenje, ko sem se pripravljal na to dejanje v Rimu, ko je bil blizu junij
1868. Šel sem k Aracoeli na obisk k patru M. iz Rignana. Pa ga ni bilo, ker je bil imeno-
van za škofa v neki škofiji v neapeljski provinci.
Obiskal sem tudi gospoda Deshortieza, kanclerja francoskega poslaništva, ki sem ga
srečal na Vii Francia oktobra 1867. Sprejel me je zelo ljubeznivo in vljudno, bil je ganjen
zaradi spomina, ki sem ga imel nanj. Poučil me je, kako z lahkoto pridem do zasebne
avdience pri svetem očetu: grem naj k msgr. Ricciju in (če ga ne dobim) k njegovemu
tajniku in mu rečem, da moje dovoljenje poteka, da (se ne morem opreti na nobenega
59 15. je bil v petek.

67.2 Page 662

▲back to top


662
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 13. zvezek
člana naše vlade) sem prisiljen, da se predstavim sam. Rad bi poljubil noge njegovi
svetosti in prejel od njega blagoslov, preden bom odšel, zato naj mi oprosti, če prosim
njegovo dobroto, da bi priporočil njegovi ekscelenci msgr. Ricciju mojo prošnjo.
19. Nikakršnega odgovora glede avdience pri papežu. Moj bratranec mi je rekel, da
do pojutrišnjem ni avdienc in da naj se msgr. Ricciju priporočim po don Bosku, ki bo šel
danes dopoldne k njemu. Mogoče bi dobil že jutri odgovor.
[Pozneje]. Šel sem k svojemu bratrancu in pri odhodu naletel na don Boska, ki mi je
dejal, da je že pripovedoval msgr. Ricciju o meni in da naj grem jutri v njegovem imenu
k njemu. Sprejel me bo. Enkratno! Don Bosko je odpotoval iz Turina istega dne kot mi.
Prišel je na dan, ko je Pierotto prosil avdienco zame. Stanuje v njegovi hiši, je posrednik
za sprejem pri papežu, pri msgr. Ricciju, ki navadno ne sprejema nikogar.
Ko sem potem razmišljal, kaj naj bi storil, če bi msgr. Ricci hotel vedeti za namen moje
avdience in bi mi jo odpovedal, mi je prišlo na misel, da bi v tem primeru prosil don
Boska za nosilca moje prošnje. Saj ga Pij IX. ima za svetega človeka in zato gre k papežu,
kadar koli hoče; ker biva v Turinu, bi mu lahko z gotovostjo rekel, ali je izročil pismo ali
ne. Bodi zahvaljen Gospod!
20. Bil sem v Vatikanu, da bi govoril z msgr. Riccijem. Ni ga bilo in danes sploh ne bo
prišel.
Govoril sem s tajnikom, ki je, ko je slišal, da se moje dovoljenje izteka, obljubil, da
bom skoraj gotovo sprejet v petek ali soboto dopoldne.
22. Prišel sem domov in našel pismo, ki me obvešča, da me bo papež sprejel jutri
dopoldne ob enajstih.
Njegovi svetosti papežu Piju IX. Ker mi Gospod ni naklonil milosti, da bi se mogel
osebno predstaviti vaši svetosti, si dovoljujem, da vam po velečastitem don Bosku izro-
čim pisanje, za katerega mi je bilo naročeno, da vam ga izročim. Ko dvigam svojo ubogo
molitev k nebeškemu Očetu za časen napredek vaše svetosti, vam ponižno poljubljam
nogo in vas prosim za apostolski blagoslov. V globokem spoštovanju in sinovski vdano-
sti vaše svetosti
, kanonik
-
23. Bil sem pri papežu ob enih popoldne. Dejal sem mu: »Zahvaljujem se vaši svetosti,
da morem izpolniti željo, ki sem jo nosil v srcu že od prve mladosti: da vam poljubim
sveto nogo in da vam osebno izročim ta spis in vas prosim za apostolski blagoslov. Gos-
pod Towianski mi naroča, naj vam izročim te listine.«
»Ah, (je dejal) veliko se je govorilo o tem človeku. Vendar je živel v utopijah. Imel je
napačne ideje in upajmo, da mu je Gospod pomagal, da si bo premislil.«
»Svetost, jaz sem od tega človeka prejel dobrote, ki jih ni mogoče pozabiti. Imel sem
zelo žalostno mladost. Izgubil sem vero. Božja previdnost me je pripeljala k temu člo-
veku in po njegovi zaslugi sem spet veren. Sedaj je dobilo moje življenje smisel. Da sem

67.3 Page 663

▲back to top


BiS 13 — DODATEK – DOKUMENTI
663
srečen, se moram za to zahvaliti njemu.«
»Lepo je, da daje lepe nasvete. Vendar nekoč ni bilo tako.«
Odprl je pisanje in pogledal podpis. Dejal je: »Oh, piše iz Züricha!« Potem je prebral
prve stavke: »Bomo videli, kaj pravi.« Nato je odložil pisanje, se poslovil od mene z
blagoslovom in mi dal v poljub prstan. Pobožno sem ga poljubil in dejal: »Svetost, vam
smem reči, da je to najsrečnejši dan mojega življenja? Ubog grešnik sem, vendar vam
zagotavljam, da bom iz globine svojega srca vedno molil za vašo svetost.«
Papeža so te besede ganile in zahvalil se mi je rekoč: »Za Cerkev in za Kristusa.«
»Oh, da,« sem ponavljal, »za Cerkev in za Kristusa.« Nato sem odšel.
Še druge stvari bi povedal, o katerih sem prej razmišljal in mi prihajajo na misel se-
daj. Njegov videz je name naredil vtis, ki ne bo nikdar zbledel: rumen, medel, žalosten,
z nadvse žalostnim nasmehom. Videlo se je, da čuti breme svojega položaja in odgo-
vornosti poglavarja Cerkve. Samo oko je ostalo mogočno. Toda na njem ni grobosti kot
na nekaterih slikah. Je nad vse ljubezniv in čustveno mehak. Dvakrat sem se dotaknil
strune njegovega srca in dvakrat mi je odgovoril, pogledal me je nežno in se bridko
nasmehnil.
Vprašal me je, ali imam družino. Odgovoril sem mu: »Štiri otroke. Eden je šel za božič
k prvi spovedi.« Rekel je: »Blagoslavljam vas in vašo družino.«
Pred njim je izginilo vsako drugo čustvo, ostala je samo pobožna vdanost. Ubogi star-
ček! Da bi mu Gospod pomagal v njegovem težkem položaju! Imel sem občutek, da mu
ostaja le še nekaj mesecev življenja.
Ko sem prihajal k papežu in sem v predsobah videl kardinale, prelate in vse, iz česar
je sestavljen Sveti sedež, je postajal tudi papež majhen. Čuti se pa, da je tam navzoč
Božji duh, ki napolnjuje srca ali pa ne, je pa navzoč.
Papež je menil, da spis vsebuje spreobrnjenje vidca, toda našel je vse kaj drugega; našel
je zaničevanje, čemur je bil priča don Bosko. Posvetilo tega spisa je bilo pospremljeno z
določenim obredom. Da si ustvarimo predstavo o vsebini, je zadosti, če preberemo besede,
ki so v nasvetih, ki jih daje papežu: »Papež ne samo da ne daje navodil in podpore, kakor
bi moral. Medtem ko nosi iskro v dušo in visoko poslanstvo, zametuje prvo in drugo
s tem, da je najprej klonil pred nasprotnimi silami, potem pa je hote prevzel navdihe
sovražnikov krščanskega življenja in se oprl nanje in začel preganjati in odstranjevati
najboljše. Najprej je prejel milost, da bi v Božjem duhu vodil današnjo Cerkev, najprej je
razpel prapor Duha in ga potem zavrgel. Napoleon III. je zavrgel ideje svobode, ki so ga
povzdignile za cesarja, Pij IX. je storil še nekaj strašnejšega, kajti duh, ki ga je pokazal in
povzdignil, je bil veliko višji od samega zametka v njegovi duši. Čaščenje mu ugaja. Duh
sedanjega duhovništva podpira ta greh, ker zamenjuje človeka z razodetjem in z Božjim
poslanstvom. Sprejema dušo, ki se mu bliža z zaupanjem. Bog je vsemogočen, vendar
se ne smemo dati motiti. Opraviti imamo z mogočnim sovražnikom Jezusa Kristusa.«

67.4 Page 664

▲back to top


kazalo
6
1. poglavje
9
2. poglavje
31
3. poglavje
43
4. poglavje
63
5. poglavje
86
6. poglavje
107
7. poglavje
125
8. poglavje
145
9. poglavje
162
10. poglavje
195
11. poglavje
218
12. poglavje
262

67.5 Page 665

▲back to top


13. poglavje 295 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
NEKAJ ZADEV V LANZU, ALBANU, MENDRISIU, MILANU
IN ORATORIJU LETA 1877
14. poglavje 306 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ZATON ENEGA PAPEŽEVANJA IN VZPON DRUGEGA
15. poglavje 330 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ZADNJI DON BOSKOVI OPRAVKI V RIMU IN NJEGOVA KNJIGA
O NOVEM PAPEŽU
16. poglavje 342 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PONOVNO POTOVANJE BLAŽENEGA V FRANCIJO.
NA POTI DOMOV ZBOLI
17. poglavje 363 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
DON BOSKO PO VRNITVI V ORATORIJ NADALJUJE PREKINJENA OPRAVILA
18. poglavje 378 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
CERKEV SV. JANEZA EVANGELISTA ‒ SPOMENIK PIJU IX.
19. poglavje 396 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ORGANIZACIJA SALEZIJANSKIH SOTRUDNIKOV
20. poglavje 415 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
PONUJENE, PA NE SPREJETE USTANOVE V ITALIJI
21. poglavje 434 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
NOVE USTANOVE V ITALIJI
22. poglavje 462 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
NEKAJ DON BOSKOVIH ZAMISLI ZA PREMAGOVANJE DENARNE STISKE
23. poglavje 467 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
OBE DRUŽBI V FRANCIJI
24. poglavje 488 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
VERSKI IN ŠOLSKI DOGODKI V ORATORIJU LETA 1878
25. poglavje 502 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
MISIJONI IN MISIJONARJI.
ČETRTA ODPRAVA V JUŽNO AMERIKO
26. poglavje 521 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................
NEKAJ ZAUPNIH STVARI, KI JIH JE BLAŽENI IZREKEL, NAPISAL
ALI STORIL LETA 1878
DODATEK – DOKUMENTI 589 .....................................................................................................................................................................................................................................................

67.6 Page 666

▲back to top


biografski spomini
sv. janeza boska
13. zvezek