|
||
|
|
|
Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-11 |
|
|
1 Pages 1-10 |
▲back to top |
|
|
1.1 Page 1 |
▲back to top |
Biografski
spomini
sv. Janeza Boska
zbral
eUGENIO CERIA
bis 11 izdaja v slovenščini
editio slovenica
|
|
1.2 Page 2 |
▲back to top |
|
|
1.3 Page 3 |
▲back to top |
BIOGRAFSKI SPOMINI
SV. JANEZA BOSKA
ZBRAL
EUGENIO CERIA
11. zvezek
Ljubljana 2018
|
|
1.4 Page 4 |
▲back to top |
Biografski spomini sv. Janeza Boska
zbral Eugenio Ceria
11. zvezek
V slovenskem jeziku - Editio Slovenica
BiS 11
Naslov izvirnika
Memorie biografiche del venerabile don Giovanni Bosco
raccolte da Eugenio Ceria
Volume 11
Società editrice internazionale, 1930
Prevedel:
Valter Dermota
Uredil:
Stanislav Duh
Lektorirala:
Karmen Furlan, Stanislav Duh
Oblikovanje in grafični stavek: Marjan Lamovšek
Izdal:
Salezijanski inšpektorat
Ljubljana 2018
Tisk in založba:
Salve d.o.o. Ljubljana
Naklada:
50 izvodov
Spletna izdaja:
www.donbosko.si/bis
Izdaja "ad experimentum".
Za tekstnokritično sklicevanje je merilo besedilo v izvirniku.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
27-36:929Bosco G.
272(450)"18"
LEMOYNE, Giovanni Battista, 1839-1916
Biografski spomini sv. Janeza Boska, ki jih je zbral Janez Krstnik Le-
moyne / [prevedel Valter Dermota]. - Ljubljana : Salve, 2012-<2018>
Dostopno tudi na: http://www.donbosko.si/bis/3. - Prevod dela:
Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco. - Od 2. zv. dalje: Biografski
spomini sv. Janeza Boska / zbral Janez Krstnik Lemoyne
Zv. 11 / zbral Eugenio Ceria. - 2018
ISBN 978-961-211-951-5 (zv. 11)
1. Amadei, Angelo
261096704
|
|
1.5 Page 5 |
▲back to top |
sv. Janez Bosko
duhovnik
|
|
1.6 Page 6 |
▲back to top |
SALEZIJANSKIM BRALCEM
Dvoje presenečenj bo ta novi zvezek Biografskih spominov blaženega don
Boska vzbudil v dušah naših bralcev: ne bodo si mogli razložiti, kako da izide
enajsti zvezek pred desetim in kako je po tolikem čakanju v primerjavi s svojimi
brati tako skromen. Naj takoj povem, da je deseti zvezek na poti in ne bo dolgo
zamujal. Sicer pa je enajsti zvezek tako samostojno zaokrožena celota, da ga
lahko beremo ne oziraje se na prejšnjega. Kar se tiče obsega, naj povem tole. Če
bi hotel pripoved raztegniti čez leto 1875, bi se nabralo toliko snovi, da bi obseg
narasel čez mero in bi dobili neverjetno debel zvezek. Zato sem si dejal: »Zakaj
naj se zaradi obsega odpovemo ugodnosti? In zakaj ne bi namesto zvezka na-
pisali knjige?« Zato naj bralci malo potrpijo in berejo do konca in šele potem
presojajo, ne pa takoj 'in limite' (delno).
Po tem obveznem predgovoru naj opišem merila, ki so me vodila pri tem
napornem delu, napornem zato, ker čutim odgovornost pred sedanjimi bralci
in pred prihodnostjo.
Kajti sedaj veliko bolj čutim težo odgovornosti kot takrat, ko me je poklical
naš velečastiti vrhovni predstojnik don Filip RinaIdi in mi naročil, da naj se
posvetim pisanju Spominov, in sem nalogo, ki so mi jo zaupali, gledal od daleč.
Najprej sem se znebil želje, da bi uokviril življenje blaženega v njegov čas.
O tem času namreč še ne moremo reči, da je dokončno sklenjen, ker so še vedno
v teku dogodki, pri katerih je on sodeloval. Da ocenimo njegovo delo in vpliv v
vsem obsegu, da vidimo njegovo veličastno podobo na ustreznem ozadju, mora
opazovalec stopiti nazaj in v prihodnost, dokler se vidni kot ne zapre. Dovolite
mi, da navedem besede nekega uglednega zgodovinarja, ki govori bolj ali manj
o našem namenu: »Zgodovinarji, ki iz oddaljenosti presojajo določeno obdob-
je, ga predstavljajo v najbolj splošnih posebnostih. Prikazujejo samo odločilne
poteze in žrtvujejo vse drugo; prikazujejo podobe, ki s svojo natančnostjo in
preprostostjo prevzamejo duha.«
Držal se bom časovnega zaporedja, kakor je storil že don Lemoyne, ki je
svojemu delu dal naslov Biografski spomini, kot bi nam hotel s tem povedati,
da njegova pripoved predstavlja korak za korakom, ne samo leto za letom, tem-
več dan za dnem dogodke iz don Boskovega življenja. Nikakor si ni prizadeval,
da bi podajal strnjene zgodovinske povzetke. Od njega se bom oddaljil samo v
eni stvari: namesto da bi mešal različne vrste dogodkov in kakor z uro v roki
določal njihovo mesto, bom dal večji poudarek metodološkemu vidiku, družil
v enem poglavju dogodke iste vrste in jim dal enoten naslov. Z drugimi bese-
dami: začrtal si bom določen obseg, to bo lahko eno leto ali tudi več, kakor bo
|
|
1.7 Page 7 |
▲back to top |
BiS 11 — 1Salezijanskim bralcem
7
pač zahtevala narava dogodkov. Znotraj tega obdobja bom obdelal dogodke, ki
pripadajo določenemu času in sestavljajo sklenjeno enoto.
To seveda ne pomeni, da bom v tem zvezku, v katerem sem se osredinil
na leto 1875, začel pripoved s 1. januarjem 1875 in jo končal 1. januarja 1876,
kakor če bi se dogodki končali prav na ta dan. Takih nasilnih posegov 'non ho-
mines, non di, non concessere columnae' (niti ljudje niti bogovi niti stebri ne
dopuščajo).
Zato si nisem prepovedal kakega koraka naprej, če mi je to svetovala zdrava
pamet.
Tudi sem si zadal obveznost, da bom upošteval vse don Boskove besede in
jih navajal, kakor so nam bile sporočene, v najjasnejši obliki. Vrhovni predstoj-
nik je z namenom, da dá vsaki salezijanski inšpektoriji lep dar, v prosojni po-
sodici podaril malo don Boskovih možganov. Njegove izgovorjene in zapisane
besede so čudovite ohranjevalke njegovih misli in zamisli, ki so jih izdelali ti
možgani. Od dveh vrst relikvij ne bi mogli presoditi, katere so častivrednejš33e.
Končno ne bom izgubil izpred oči, komu in čemu so namenjene te strani.
Veljajo salezijancem in vemo, da v družini spregovorimo o toliko stvareh, ki so
tujim ljudem nepomembne in je celo bolje, da jih ne slišijo. Brali jih bodo ljudje,
ki večinoma pričakujejo predstavitev don Boskovega življenja, pri čemer se ni
treba zelo truditi in za to ni potrebna posebna priprava. Navadno želimo zvede-
ti, kaj je rekel in kaj je storil blaženi ustanovitelj, z namenom, da bi si prisvojili
njegovega duha. Zato sem se potrudil, da sem povedal stvari dostojanstveno in
resnično, vendar brez prevelike skrbi za zunanjo obliko in strogost metode ter
z željo, da bi me vsi prav razumeli.
Da ne bi motil branja, sem vključil v Dodatek dokumente, ki sicer niso nuj-
no potrebni, pa branje osvetljujejo. Tam so tudi zbrana pisma Božjega služabni-
ka, ki sicer ne spadajo v strogo pripoved, pa bi jih bralci radi poznali. Ta del bo
zadovoljil tiste, ki želijo pronikniti globlje.
Zdi se mi, da bi se neprimerno lotil naloženega mi dela, če ne bi najprej zapel
hvalnice spominu don Janeza Krstnika Lemoyna in don Joahima Berta, katerima
dolgujem skoraj vse dokumentarno gradivo, ki se je rešilo v našem arhivu. Kot
strastna raziskovalca in vestna zbiralca očetovih spominov sta storila vse, da bi
dobila, kar je bilo kakorkoli povezano z osebo in delovanjem blaženega don Boska.
Ta predgovor sem napisal prav na spodaj navedeni dan, kajti na vigilijo tega
dne sem končal petindvajseto poglavje. Nepredvidena okoliščina je tudi v meni
vzbudila presenečenje. Naj bo to sovpadanje veselo voščilo, kakor je gotovo
zame razlog globokega veselja, da lahko prispevam 'pro modulo meo' (na svoj
način) k počastitvi dragega blaženega na njegov prvi liturgični praznik.
Turin, 26. aprila 1930
duh. Evgenij Ceria
|
|
1.8 Page 8 |
▲back to top |
1.
poglavje
NOVO LETO
Splošni seznam Družbe sv. Frančiška Saleškega za leto 1875 navaja ime-
na 64 članov z večnimi zaobljubami, 177 s triletnimi zaobljubami, 84 novin-
cev in 32 aspirantov, skupaj 287, od katerih je bilo 50 duhovnikov. To osebje je
porazdeljeno po osmih ustanovah: oratorij in zavod Valsalice v Turinu, zavodi
Borgo San Martino, Lanzo, Varazze in Alassio, zavetišče v Sampierdareni, Dom
Marije Pomočnice in občinske šole v Morneseju. Med aspiranti priklicuje pozor-
nost Božji služabnik don Alojzij Guanella. Število novincev se je močno dvignilo:
ponosna rast drevesa, katerega življenjska sila se iz leta v leto kaže v večji rodo-
vitnosti.
Ker smo že omenili don Guanello in se bo njegovo ime ponavljalo prihodnja
tri leta naše pripovedi, je prav, da ga predstavim našim bralcem. Moral je tri leta
moledovati in prositi škofa v Comu, da mu je končno dal dovoljenje za vstop v
salezijansko družbo. Izrecno prošnjo za sprejem je naslovil na blaženega don
Boska. Don Bosko mu je odgovoril:
Predragi don Alojzij!
Vaše mesto je pripravljeno. Lahko pridete, kadarkoli hočete. Ko boste prišli v Turin,
bomo določili kraj in hišo, ki vam bo bolj ustrezala. Pišem vam kot odgovor na vaše
besede: »Če ne pridem k vam in ne bom sprejet v vašo družbo, sem odločen, da grem
kam drugam.« Poskrbite, da ne boste pustili za seboj neurejenih stvari, zaradi kate-
rih bi se morali vračati.
Zbogom, dragi don Alojzij, srečno pot in Bog naj nas vse blagoslovi. Imejte me v J. K.
za najvdanejšega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 12. 12. 1874
N. B.: V četrtek bom v Turinu.
Prišel je, ko so predstojniki prihajali s posveta, na katerem se sprejeli misi-
jone v Ameriki. Ko se je znašel pred don Boskom, mu je ta dejal:
|
|
1.9 Page 9 |
▲back to top |
BiS 11 — 1. poglavje
9
»Gremo v Ameriko.«
»Tudi jaz bi rad šel,« je odvrnil don Guanella, »kjer bi v škofiji ustanovil
družino hčera (reči je hotel redovnic) in v kaki drugi sinov, kot smo se že dome-
nili z nekaterimi mojimi sobrati.«
»Tukaj imamo vse,« je odvrnil don Bosko, »imamo duhovnike, imamo sestre
in vi boste za vedno naš.«
»Molčal sem,« je zapisal don Guanella v svojih spominih. »In vsa tri leta, ki
sem jih prebil v družbi, je vladal v moji duši razkol. Toda želja po lastni družbi
je v meni zmagala.
Ko sem bil z don Boskom, se mi je zdelo, da sem v nebesih. Z Božjo pomočjo
in z don Boskovimi molitvami sem se znebil napak, ki bi jih sicer verjetno nesel
s seboj v grob. Zlasti se mi zdi, da sem veliko pridobil v duhu zatajevanja in sem
se v tem pogledu močno popravil.«
Tokrat je »seznam« prinašal novost: življenjske podatke sobratov, ki so
umrli v preteklem letu. To so bili duhovniki Frančišek Provera, Jožef Cagliero,
Dominik Pestarino in klerik Alojzij Ghione. Don Bosko je za uvod napisal pismo,
ki je vsebovalo štiri osmrtnice, in sinovom povedal svojo očetovsko besedo.
Sobratom salezijancem!
Leto 1874 je bilo za nas zelo pomembno. Njegova svetost sedaj vladajoči papež Pij IX.
je, potem ko nam je naklonil veliko duhovnih darov, 3. aprila dokončno potrdil našo
družbo. Medtem ko je ta slavni dogodek napolnil naša srca z nepopisnim veseljem, je
cela vrsta dogodkov razžalostila našo dušo. Dne 13. istega meseca je Bog poklical k
sebi duhovnika Provero, potem don Pestarina, za njima še klerika Ghioneja in nato
še don Jožefa Cagliera, vse v štirih mesecih.
S temi našimi štirimi sobrati smo izgubili štiri evangeljske delavce, vse sobrate z več-
nimi zaobljubami, ki so bili nadvse navezani na salezijansko družbo, zvesti izpolnje-
valci naših konstitucij in goreči delavci za večjo Božjo slavo.
Zato se ni čuditi, da je te izgube naša družba težko občutila. Toda Bog, ki je neskončna
dobrota in pozna stvari, ki so nam v korist, jih je imel za vredne samega sebe. O njih
se lahko reče, da so kratko živeli in izpolnili velike naloge, več kot če bi živeli dolgo:
'Brevi vivens tempore, explevit tempora multa.' Utemeljeno upamo, da so ti sobratje
sicer nehali delati tukaj na zemlji, so pa postali naši priprošnjiki v nebesih.
Zdi se zelo umestno, da vam podam kratko poročilo o življenju vsakega izmed njih. Kar
bomo storili zanje, upamo, da bomo lahko z Božjo pomočjo storili tudi za druge, ki so
bili že poklicani v večno življenje, in tudi za tiste, ki bodo v prihodnje umrli v naši družbi.
To bomo storili iz treh posebnih razlogov:
1. Ker tako delajo tudi drugi redovi in druga cerkvena združenja.
2. Da bi nam tisti, ki so živeli med nami in zvesto izpolnjevali pravila, bili v spodbudo;
da bi tudi mi po njihovem zgledu bežali pred hudim in delali dobro.
3. Da bi s tem, ko ohranjamo spomin na njihova imena in dela, pogosto dvigali naše
misli k Bogu in prosili za večni počitek njihovim dušam, če še ne bi bili sprejeti v Božje
usmiljenje.
|
|
1.10 Page 10 |
▲back to top |
10
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
4. Nikakor ne služimo Gospodu zato, da bi ohranil spomin na naša dela pri ljudeh,
temveč zato, da bi, kakor pravi Gospod, bila naša imena zapisana v knjigi življenja.
Vsekakor pa moramo poudariti, da, kakor so lahko naša slaba dejanja v pohujšanje
drugim, so tudi naša dobra dela lahko spodbuda k dobremu. Ko bomo prebirali po-
ročila o življenju teh naših dobrih sobratov, ne bomo nehali dvigati naših molitev
zanje in za vse sobrate, ki so bili od začetka naše družbe poklicani v drugo življenje.
V tem letu (1875) moramo pokazati našo neizmerno hvaležnost s tem, da bomo ne-
nehno dvigali naše prošnje k Božjemu veličastvu za potrebe Cerkve in zlasti še za
ohranitev predragocenih dni svetega očeta, našega velikega dobrotnika, od katerega
smo prejeli toliko duhovnih in časnih dobrot. Naši družbi je podelil dokončno potrdi-
tev v konstitucijah z namenom, da bi jih natančno izpolnjevali. Podelil nam je obilo
darov; glejmo, da jih bomo izrabili v večjo Božjo slavo in v korist duš.
Bog naj vas vse blagoslovi, dragi moji sinovi, molite za vašega v Jezusu Kristusu vda-
nega duh. Janeza Boska.
Po zaslugi zbiralne vneme don Lemoyna je prišla k nam še druga don
Boskova očetovska beseda, ki je izražena v pismu zavodu v Lanzu za novo leto.
V dolgem pismu odgovarja na priložnostna voščila, toda iz njega dihata po eni
strani očetovska dobrota, po drugi pa gorečnost duhovnika, ki sta v službi dra-
gih gojencev.
Svojim dragim sinovom ravnatelju, učiteljem, asistentom, prefektu, katehetu, gojen-
cem in drugim v zavodu v Lanzu
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami. Amen.
Do sedaj, dragi moji sinovi, nisem imel priložnosti, da bi potešil neko željo svojega
srca: da bi vas obiskal. Nepretrgana in zamotana vrsta opravkov in občasne lahne
motnje v mojem zdravju, so mi to preprečile.
Povedal bi vam rad nekaj, kar boste komaj verjeli: večkrat na dan mislim na vas in
vsako jutro pri sveti maši vse posebej priporočim Gospodu. Po drugi strani pa se tudi
vi potrudite in dajte nezmotljiva znamenja, da se spominjate mene. Oh, s kakim vese-
ljem sem prebiral vaša voščila, s kako radostjo sem prebiral ime in priimek vsakega
gojenca vsakega razreda od prvega do zadnjega v zavodu. Zdelo se mi je, kakor da bi
bil sredi med vami in v srcu sem večkrat ponovil: naj živijo moji sinovi v Lanzu.
Zato se vsem iz vsega srca zahvaljujem za krščanske in sinovske želje, ki ste mi jih
izrekli, in prosim, da bi Bog stokratno poplačal vas, vaše starše in vse vaše prijatelje.
In ko vam posebej želim nekaj povedati, bom omenil zdravje, učenje, moralnost.
Zdravje. Zdravje je dragocen Božji dar. Skrbite za svoje zdravje. Varujte se nezmer-
nosti, prevelikega potenja, odvečne utrujenosti, naglih prehodov iz toplega na mrzlo.
To so najpogostejši vzroki obolenj.
Učenje. V zavodu ste zato, da si pridobite zaklad spoznanj, ki vam bodo pomagala
obvladovati življenje in si služiti vsakdanji kruh. Naj bo že kakršen koli stan, poklic
in bodoči položaj, boste morali, če bi vam pošla podpora od doma, poskrbeti za to,
da boste sami sposobni skrbeti za svoje življenje. Naj se o vas nikoli ne reče, da živite
od potu drugih ljudi.
|
|
2 Pages 11-20 |
▲back to top |
|
|
2.1 Page 11 |
▲back to top |
BiS 11 — 1. poglavje
11
Moralnost. Vez, ki druži zdravje in učenje, osnova, na kateri je to zgrajeno, je moral-
nost. Verjemite mi, dragi sinovi, povedati vam želim veliko resnico: če boste ohranili
lepo moralno vedenje, boste napredovali v učenju in zdravju, vaši predstojniki vas
bodo imeli radi, vaši tovariši, starši, prijatelji in domači vas bodo upoštevali, in če
hočete, vam povem še nekaj: celo hudobni vas bodo cenili in imeli radi. Vsi bodo tek-
movali, da bi vas imeli ob sebi, vas hvalili in vas imeli za srečne. Toda pokažite mi
nekatere ljudi, ki niso moralno zanesljivi. Kaka žalost! To so lenuhi, ki jih bodo vsi
imeli za osle, grdo bodo govorili in imeli jih bodo za pohujšljivce, pred katerimi je
treba bežati. Če so v zavodu, se jih vsi izogibajo in pojejo Te Deum, ko odidejo domov.
In kaj je z njimi doma? Splošen prezir. Družina in domači kraj jih zavračata, nihče
jim noče pomagati, vsi se jih izogibajo. In kaj je z njihovo dušo? Če živijo, so nesrečni,
ob smrti pa zato, ker so sejali samo hudo, ne morejo zbrati drugega kot zle sadove.
Pogum torej, dragi moji sinovi; storite vse, da si boste pridobivali znanje, ostali zdra-
vi in tako imeli velike zaklade: zdravje, znanje in moralnost.
Še nekaj. Od daleč slišim glas, ki kliče: »Oh, sinovi, gojenci v Lanzu, pridite nas rešit!«
To so glasovi duš, ki čakajo na rešilno roko, ki bi jih potegnila od roba prepada in
jim pomagala pri njihovem odrešenju. To vam pravim zato, ker je veliko izmed vas
poklicanih za sveto službo in delo za duše. Pogum, veliko duš vas čaka. Spominjajte se
besed sv. Avguština: 'Animam salvasti, animam tuam praedestinasti' (ko si rešil dušo,
si svoji duši zagotovil zveličanje).
Končno, dragi sinovi, vam priporočam vašega ravnatelja. Vem, da njegovo zdravje ni
najboljše. Molite zanj, poslušajte ga, lepo se obnašajte, radi ga imejte, brezmejno mu
zaupajte. Vse to bo njemu v veliko spodbudo, vam pa v neizmerno korist.
Medtem ko vam zagotavljam, da se vas vsak dan spominjam pri sveti maši, se tudi
sam priporočam vašim molitvam, da se mi ne bo zgodila nesreča, da bi pridigal dru-
gim, sam bi pa pogubil svojo dušo. 'Ne cum aliis praedicaverim ego reprobus efficiar.'
Bog naj vas vse blagoslovi in imejte me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, vigilija razglašenja 1875
N. B.: Gospoda ravnatelja prosim, naj razloži, če bi vam kaj bilo manj razumljivo.
Prav tako sta očetovski dve pismi, ki ju lahko uvrstimo sem, napisani dve-
ma sobratoma in sta se rešili splošne pogube. On odgovarja, kadar lahko, ven-
dar odgovori na vsako pismo. Če je hotel prebrati vsa pisma, zlasti ob podobnih
priložnostih, je moral imeti še in še časa. Pomislimo, da mu je leta 1875 pošta
za novo leto dostavila 204 pisma.
Prvo je naslovljeno na don Ronchaila, prefekta zavoda v Alassiu. Je prepol-
no zaupanja, ki prihaja prav od srca.
Predragi moj don Ronchail!
Zelo me veseli, da sedaj, ko si izrekel večne zaobljube, tvoje srce uživa večji mir. To je
znamenje, da te Bog blagoslavlja in da se v tem, kar delaš, uresničujejo Božji načrti.
Torej 'si Deus pro nobis, quis contra nos?' (če je Bog za nas, kdo je proti nam). Povej
kleriku Vallegi, da sem prejel njegovo pismo in da se mu zahvaljujem; naredil bom,
|
|
2.2 Page 12 |
▲back to top |
12
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
za kar me prosi, in se bom z njim osebno pogovoril.
Zahvaljujem se ravnatelju za njegove besede in za poslana darila; razdelil sem jih
mnogim in to nam jo v veliko korist. Opogumi ga, oba pa si prizadevajta za zdravje.
Če so težave, mi piši, da jih bomo s skupnimi močmi premagali.
Prejel sem tudi 400 frankov od kapucinov v smislu, kakor mi pišeš.
Če moreš, obišči profesorja Agnesija in njegovo gospo sestro, povprašaj za novice in
mi potem piši.
Bog naj te blagoslovi ter moli in moli tudi za svojega vedno v J. K. najvdanejšega
prijatelja. Duh. Janez Bosko
Turin, 15-75
V drugem pismu dobri oče kleriku Herminiju Boriu, učitelju v Borgu San
Martino, daje nekaj zveličavnih nasvetov, začinjenih z ljubkostjo in ljubeznivostjo.
Dragi moj Borio!
Tvoje pismo me je zelo razveselilo. Kaže mi, da je tvoje srce vedno odprto don Bosku.
Nadaljuj tako in boš vedno 'gaudium meum, corona mea' (moja radost in moj venec).
Želiš si kak nasvet. Tukaj jih imaš:
1. Nikdar nikogar ne karaj v navzočnosti drugih. 2. Ko opominjaš ali daješ nasvete,
poskrbi, da bo opominjani odšel od tebe zadovoljen. 3. Zahvali se tistemu, ki te opo-
minja, in rade volje sprejemaj opomine. 4. Naj sveti tvoja luč pred očmi ljudi, da bodo
videli tvoja dobra dela in hvalili našega Očeta, ki je v nebesih.
Rad me imej v Gospodu in prosi Boga zame in Bog naj te blagoslovi in te naredi sve-
tega. Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Turin, 28-75
V naslednjem pismu se zahvaljuje gospe Aneti Fava, turinski dobrotnici, za
vezilo, ki mu ga je poslala za novo leto.
Velespoštovana gospa!
Malo pozno sicer, vendar izpolnjujem svojo dolžnost in se vam iz vsega srca zahva-
ljujem. Prejel sem vaše lepo poročilo, vaše krščansko vezilo in 500 frankov, ki smo jih
porabili za naše fante, ki so še vedno zvečine oblečeni v letno obleko. Zato imam še
tehtnejši razlog, da se vam zahvalim in kličem nad vas in vašega uglednega soproga
vse nebeške blagoslove.
Sporočilo, ki mi ga je poslal profesor odvetnik Menghini o blagoslovu svetega očeta,
se glasi: »V avdienci, ki sem jo imel 8. oktobra (1874), sem prosil za poseben blagos-
lov za bolnico, ki ste mi jo omenili. Sveti oče je odgovoril: 'Rade volje pošiljam pose-
ben blagoslov gospe Ani Fava, Turinčanki, in vas prosim, da ji to sporočite v mojem
imenu; za vas bom tudi molil.'«
Sicer bomo še naprej opravljali naše skupne in zasebne molitve, da bo Bog vam in
vašemu soprogu podelil stalno zdravje in dolga leta srečnega življenja, medtem ko
se z najglobljo hvaležnostjo izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 9-75
duh. Janez Bosko
|
|
2.3 Page 13 |
▲back to top |
BiS 11 — 1. poglavje
13
Blaženi don Bosko, ki je čutil globoko hvaležnost do vseh, ki so mu storili
kaj dobrega, ni pozabil nikogar za božič in za novo leto. Kakor nam zatrjujejo
očividci, je pisal brezštevilna pisma, glede na njihov položaj. Na taka pisma sta
prve dni januarja odgovorila kardinala Patrizi in Antonelli in mons. Vitelleschi.
Kardinal Patrizi, vikar njegove svetosti papeža za mesto Rim, se je prisrčno
zahvalil za izražene želje in poudaril svoje zadovoljstvo zaradi napredka sale-
zijanske družbe na splošno zadovoljnost škofov in dodal: »Če potem kdo izmed
teh ne gleda s prijaznim očesom na družbo in dela težave pri izpolnjevanju sve-
te službe, se vam ne zdeti čudno, da, to je celo znamenje, da je ustanova po volji
Bogu, ki dopušča težave, da pokaže, da on razpolaga z vsem za večje dobro vaše
družbe. Zato se v težavah veselite in krepite svoj pogum.«
Z nič manj ljubeznivimi izrazi se zahvaljuje kardinal Antonelli, državni taj-
nik, in pravi, da »je ves ganjen zaradi toliko skrbi za njegovo osebo«.
Še veliko bolj izrazit kot kardinal Patrizi je mons. Vitelleschi, nadškof v Se-
levkiji ter tajnik Kongregacije za škofe in redovnike, glede nevšečnosti, ki mu
jih povzroča krajevni škof. V tem smislu prelat piše: »Iz vaših pisem povzemam,
kako zelo ji (salezijanski družbi) nasprotujejo v kraju, kjer je njena materna
hiša. Toda tam, kjer se dela dobro, Bog v svojih nedoumljivih sklepih dopušča,
da je to znamenje nasprotovanja. Vi me lahko poučite in povejte, da se zato ne
smemo čuditi. Po tajni poti vam sporočam, da je Kongregacija pripravila pis-
mo za tega nadškofa, v katerem mu odgovarja na vprašanja, ki jih je postavil v
zvezi s salezijansko družbo. Vi boste dobili zaupno pismo s prepisom za vaše
nadaljnje ravnanje. Ob njegovem prihodu v Rim, ki mi ga naznanjate, mu bo
rečeno, da naj odstopi od sistematičnega nasprotovanja.« O vprašanju zahtev
bomo govorili pozneje.
Poleg tako pomembnih poročil ni moglo manjkati poročilo kardinala Be-
rardija, ki ga je z don Boskom vezalo tesno prijateljstvo. V pismu z dne 9. ja-
nuarja, o katerem bomo pozneje ponovno govorili, pravi: »Hvaležen za srčna
voščila, ki ste mi jih poslali ob sedanjih praznikih, se vam iz srca zahvaljujem in
vam v oddolžitev obljubljam, da bom molil za vas, da bi Bog podelil vam in vaši
zaslužni družbi obilo blagoslova. Kot dopolnilo k tej svoji strogi dolžnosti vam
sporočam, da mi je neizmerno žal, ko sem zvedel, da vam znani prelat ne neha
delati težav.« Kardinal se ni omejil samo na besede, temveč je posegel vmes,
kakor bomo kmalu videli.
Blaženi don Bosko se ni ustrašil težav, ki so se mu kopičile na začetku nove-
ga leta, temveč je mirno nadaljeval svojo pot, poln zaupanja v Boga in opirajoč
se na tiste nasvete, ki so mu jih dajali nadvse previdni prijatelji.
|
|
2.4 Page 14 |
▲back to top |
2.
poglavje
LETNE KONFERENCE SV. FRANČIŠKA
Proti koncu meseca januarja 1875 je sklical zbor vseh najpomembnej-
ših sinov k skupnemu očetu. Po pravilu, ki so ga pozneje zaradi nemožnosti iz-
polnjevanja odpravili, so se vsi ravnatelji za tridnevnico praznika sv. Frančiška
Saleškega zbirali na poseben zbor v oratoriju, kjer je vsak poročal o delovanju
njegove hiše, in razpravljali o skupnih zadevah, reševali težave in se med se-
boj obveščali; vse to pa v največji preprostosti in medsebojnem zaupanju in s
popolno svobodo, da so lahko govorili z blaženim očetom, s čimer se je močno
okrepil družinski duh ustanovitelja, ki ga je on med svojimi tako želel ohraniti.
Ob tej priložnosti so prirejali konference, ki so bile dvojne vrste: zasebne,
ki so se jih udeleževali člani vrhovnega sveta, vsi ravnatelji in magister novin-
cev, in skupne, ki so se jih udeleževali tudi drugi sobratje. Don Bosko je želel,
da so se teh udeležili tudi gojenci višjih razredov, bodisi zato da bi se čutili bolj
navezani na življenje v hiši, bodisi zato, da bi slišali o napredku družbe in nje-
nem rastočem ugledu. S tem, da so bili tako pripuščeni k notranjemu dogajanju
salezijanskega življenja, se je v njih razvijala klica redovnega življenja.
Tega leta so priredili šest konferenc: troje zasebnih in troje javnih. Na srečo
so se ohranili zapisniki, iz katerih bomo vzeli tisto, kar bi lahko bilo zanimivo
za Spomine.
Člani vrhovnega sveta so bili: don Rua, don Cagliero, don Savio, don Durando,
don Ghivarello in don Lazzero, ravnatelji pa: don Bonetti, don Lemoyne, don Fran-
cesia, don Cerruti, don Albera, don Dalmazzo, don Costamagna in magister novin-
cev don Barberis. Zasebne konference je vodil don Rua, druge tri pa don Bosko.
Prvi trije zbori, ki jim je predsedoval don Rua, so razpravljali o redni upravi,
kar danes ni več pomembno, ali o sicer pomembnih zadevah, vendar so v zapi-
|
|
2.5 Page 15 |
▲back to top |
BiS 11 — 2. poglavje
15
snikih tako površno predstavljene, da bomo o njih govorili pozneje.
Na četrti javni konferenci, pri kateri je bil navzoč tudi don Bosko, je tajnik
duhovito napisal tale uvod: »27. januar 1875, vigilija sv. Frančiška Saleškega, bo
vedno slaven v zgodovini naše družbe zaradi vrste ugodnih stvari, ki so bile spo-
ročene ob tej priložnosti. Bodi slava Bogu in čast sv. Frančišku Saleškemu!« Da
bomo razumeli te besede, moramo imeti v mislih, da so bili to prvi začetki in ko-
maj eno leto po dokončni potrditvi naših konstitucij in zato v dobi, ko se morajo
člani šele oblikovati v duhu pravil. Zato so se vsakega dogodka, ki je bil v korist
družbe, nadvse veselili, še več, prekipevali so od navdušenja. Don Bosko pa je kot
dober poznavalec človeškega srca znal iz vsega potegniti korist za vzbujanje ob-
čutka za skupnost, ki naj bi še bolj podkrepil medsebojno povezanost.
Ko so odprli zasedanje, se je pojavilo še vprašanje privilegijev, ki je v bližnji
prihodnosti delalo Božjemu služabniku toliko preglavic. Da pa bomo pravilno
razumeli don Boskovo govorico, je treba omeniti nekaj drugega. Pisatelj teh vr-
stic je od mnogih slišal, kako je don Bosko o teh stvareh govoril zelo preprosto,
naravno, tako da se je zdelo celo naivno, kakor da bi razpravljal o najbolj vsak-
danjih stvareh. Toda vsi so poslušali s pobožnim spoštovanjem in je naredilo
nanje velik vtis.
Vzemimo torej v roke zapisnik: »Začelo se je govoriti o podelitvi privilegijev,
ki so jih nameravali v Rimu prositi za našo družbo. Don Bosko je začel razlagati,
kako veliko privilegijev imajo redovniki; nekateri toliko, da je z njimi napolnje-
na precej debela knjiga. Vendar jih skrbno čuvajo, in čeprav je on prosil različne
redovnike, da bi mu jih pokazali, mu to ni uspelo. Končno je le dobil privilegije
oblatov in še nekaterih drugih. Na te bi se opiral, ko bi prosil za privilegije za našo
družbo. Vendar pa jih sedaj le počasi podeljujejo in še teh ne več 'per communi-
cationem', se pravi v sklopu, tako da privilegije enega reda prenesejo na drug red.
Vendar bi on rad točno preštudiral to zadevo in upa, da mu bo uspelo.«
Nato je don Bosko prebral pismo, ki ga je s čekom za 1.000 lir prav tisto jut-
ro prejel od kardinala Antonellija. Ček mu je njegova svetost poslala za gradnjo
zavoda v Sampierdareni. Zapisnik pravi: »Rečeno je bilo, da je dar zelo veliko-
dušen in izjemen. Kajti ko gre za take ustanove, pri katerih sodeluje tudi papež,
pošlje največ petsto lir. Don Bosko je pripomnil, da je prosil svetega očeta za to
podporo, da pa je obenem zagotovil tistemu, ki je za to odgovoren, da bo denar
vrnil kot novčič sv. Petra. Da pa je kljub temu znamenje izredne pozornosti in
spoštovanja s strani svetega očeta.«
Navzoči so bili ob tem sporočilu ganjeni in so predložili dvoje: najprej naj
pismo dajo v okvir in ga javno izobesijo, potem pa naj vsebino pisma objavijo
v L'Unità Cattolica. Don Bosko je privolil, vendar je prepovedal, da bi omenili
njegovo ime, kajti to bi bilo zadosti, da bi spustili hudiča v hudobno časopisje.
Saj so se nekateri časopisi od časa do časa obregnili tudi obenj.
|
|
2.6 Page 16 |
▲back to top |
16
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Še dve drugi novici je don Bosko sporočil zboru: uradne listine iz Buenos Ai-
resa, v katerih sprejemajo njegove predloge, in kraljévi odlok za razlastitev kosa
zemljišča za gradnjo cerkve sv. Janeza Evangelista. O tem bomo govorili pozneje.
Tudi omemba dveh zadev, ene malo nerodne in druge brez zapletov, bi bralca
zaradi neizčrpnosti le malo zadovoljila, zato bomo o tem obširneje poročali po-
zneje. Tudi o majhnem vprašanju cerkvenega prava ne bomo razpravljali sedaj.
Pete konference so se udeležili tudi novinci in aspiranti. Ker jih je bilo navzo-
čih kakih sto šestdeset, so morali zbor prenesti v cerkev sv. Frančiška Saleškega.
Kakor po navadi je vsak ravnatelj poročal o svojem zavodu, o njegovem finanč-
nem, higienskem, stavbnem, intelektualnem, moralnem in verskem položaju.
Kot prvi je nastopil don Bonetti, ravnatelj zavoda v Borgu San Martino. Hiša
je bila tako polna, da ne bi mogli najti prostora niti za enega gojenca, če bi ga ho-
teli sprejeti. V sosedni stavbi, ki so jo postavili izrecno za hčere Marije Pomoč-
nice, je stanovalo dvanajst sester, ki so skrbele za garderobo in popravljanje
perila v veliko korist vseh. Obstajala je nevarnost, da bi okoliška polja zasejali z
rižem. Toda nevarnost za zdravje se pojavi šele potem, ko spustijo vodo za že-
tev, se pravi avgusta in septembra, to pa je čas, ko so gojenci na počitnicah. Vsi
so bili zdravi, moralno in versko življenje je lepo potekalo, kar je bilo mogoče
sklepati iz pogostega prejemanja zakramentov. Fantje so bili veselo razpolo-
ženi. Dober potek stvari je pripisoval izboljšavi osebja glede na prejšnja leta.
Končal je s prošnjo za molitve za vse.
Za njim je povzel besedo don Lemoyne, ravnatelj v Lanzu. Število konviktov-
cev je že preseglo število iz prejšnjega leta in prihajali so še vedno novi. Menil je,
da jih bo čez dvesto. Posebne omembe vredni so bili ministranti, večinoma več-
ji fantje. Zdravstveno stanje v zavodu je bilo vzrok začudenja za vse. Nobenega
prehlada niti kašlja. To odlično stanje je treba pripisati prefektu don Scappiniju.
Zelo dobro se je izkazala popolna ločitev višjih in nižjih razredov. Tak napredek je
bilo treba pripisati številnejšemu in modrejšemu osebju, ki ga je poslal don Bosko.
Don Francesia, ravnatelj v Varazzeju, je tožil zaradi prostorske stiske, saj
so morali zaradi pomanjkanja prostora zavrniti osemdeset prošenj. Med fanti
se kaže velika navezanost na zavod in na predstojnike. Odmori so tako živahni
in razgibani, da se ne da opisati. Nikjer ne vidiš nikogar, ki bi samotaril ali se
držal zunaj igre. Prav tako ni skupine, v kateri ne bi bilo kakega klerika. Izrazil
je svoje veliko zadovoljstvo z osebjem.
Don Cerruti, ravnatelj v Alassiu, je povedal, da je v liceju petdeset učencev
in da se vsi lepo vedejo. Veliko si jih želi doseči cerkveni poklic. Zavod jih ne
more sprejeti več in so morali zavrniti veliko prošenj. Zato gradijo poslopje, ki
bo lahko sprejelo veliko več gojencev. Obenem pa načrtujejo še drugo stavbo, ki
bi zadostila vsem zahtevam. Sprejela pa bi tudi hčere Marije Pomočnice, kar bi
bilo vsem v veliko korist.
|
|
2.7 Page 17 |
▲back to top |
BiS 11 — 2. poglavje
17
Don Albera, ravnatelj v Sampierdareni, je pokazal zadovoljstvo zaradi do-
končanja stavbe, ki bo omogočila dvakrat toliko gojencev, kot jih imajo sedaj.
Povedal je, da je njegova svetost sveti oče poslal že dva tisoč lir. V zavodu je bilo
kakih sedemdeset gojencev, dijakov in rokodelcev, vsi zelo lepega vedenja, tako
da si ni mogoče želeti več. Prejem svetih zakramentov je izreden. Sobratje dela-
jo veliko tudi z zunanjimi. Ti obiskujejo šole in zlasti praznični oratorij v veliko
zadovoljstvo vseh. Mesto je z zavodom zelo zadovoljno.
O valsališkem zavodu za otroke plemenitih družin je ugodno poročal rav-
natelj don Dalmazzo. Najprej se je število gojencev glede na prejšnje leto skoraj
podvojilo. Dober uspeh pri izpitih, prepričanje, da se resno in veliko študira,
in potovanje najboljših učencev v Rim, kjer so prejeli blagoslov svetega očeta,
so veliko pripomogli k takemu uspehu. Starši se bojijo samo tega, da bi salezi-
janci iz njihovih sinov naredili duhovnike. To je rak rana v gosposkih družinah,
hkrati pa je v veliko čast salezijancem, ker kaže, da vzgajajo zares krščansko.
Zdravstveno stanje je odlično. Učenje napreduje s polnimi jadri, saj so med pro-
fesorji v liceju štirje univerzitetni profesorji: Allievo, Lanfranchi, Bacchialoni
in za matematiko Roda. Disciplina, versko življenje in moralnost so, odkar so
zavod prevzeli salezijanci, vsako leto boljši.
Don Costamagna je poročal o hčerah Marije Pomočnice, ki jim je bil rav-
natelj v Morneseju. Pohvalil je zlasti njihovo gorečnost in željo po popolnosti.
Gojenke želijo postati redovnice in so tako navezane na zavod, da nočejo niti iti
domov. Tožil je, da je gojenk malo, pač zato, ker zavod še ni poznan in zaradi po-
manjkanja prometne povezave; saj ni niti železnice in ne omnibusa, ki bi redno
prevažal potnike. Število sester in aspirantk pa hitro raste in jih je že nekaj čez
osemdeset. Gospod don Bosko se ukvarja z načrtom, kako bi privabil čim več
gojenk. Zdravstveno stanje je odlično.
V svojem poročilu o oratoriju je don Rua povedal, da je med dijaki veliko
pobožnosti in dobre volje in pri rokodelcih navdušenje za opravljanje molitev.
Tudi med zunanjimi gojenci se dela veliko dobrega. To leto so uvedli novost, da
večerne šole niso samo ob večerih med tednom, temveč tudi ob nedeljah. Glede
članov družbe je omenil, da, odkar je premišljevanje obvezno, prihajajo točno,
čeprav imajo pomembne opravke. Premišljevanje se opravlja ločeno za sobrate
in novince. Da bi ga lahko opravljali, so začeli vstajati pol ure prej, ker sicer
čez dan ne bi našli primernega časa. Novinci imajo učilnico, šolo in konference
samo zase. Poročal je še o zelo cvetoči družbi ministrantov, o družbah, h kate-
rim pripadajo zlasti starejši in se odlikujejo po lepem vedenju. Končal je z bese-
dami: »Zahvalimo se Gospodu. Oremus ad invicem« (molimo drug za drugega).
Zadnjim izjavam don Rue o premišljevanju in novincih naj se nihče ne čudi,
kakor da do tedaj ne bi opravljali premišljevanja in bi bilo kaj narobe. Pred po-
trditvijo pravil je don Bosko tako rekoč osebno vodil vsakega posameznika.
|
|
2.8 Page 18 |
▲back to top |
18
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Skupne pobožne vaje so opravljali samo, če je on imel to za primerno. Ko pa so
bile konstitucije potrjene, je bilo treba začeti izpolnjevati vse predpise. Vendar
so tudi tukaj uvajali pobožne vaje postopoma. Kajti nemalo jih je bilo zelo nave-
zanih na don Boska in pripravljenih, da bi se zanj vrgli tudi v ogenj, vendar niso
imeli jasne predstave o redovnem življenju. Če bi nenadoma naredili prehod
od neke vrste svobode k observanci, bi jih s tem, da bi jih navedli k vsiljenim
odločitvam, odvrnili. Don Bosko ni nikdar popolnoma opustil svoje stare takti-
ke, ki mu je prinesla toliko uspehov v pripravljalni dobi, ko je bilo treba uvajati
redovna načela, ne da bi to omenjal, da ne bi vzbujal nezaupanja ali sumov tako
znotraj kakor zunaj oratorija, kajti časi so bili zelo sovražni do redovnikov in
do redov. Taktika pa je obstajala v tem, da je svoje navezal na hišo, na delo med
mladino, tako da so se čutili kakor v družini. Drugo bi prišlo samo od sebe.
Pozna ura je don Bosku onemogočila, da bi povedal sklepno besedo in po-
dal svoj pogled na družbo. Je pa zato pred istim poslušalstvom govoril nasled-
njega dne. Zapisnik takole posnema nagovor:
»Gospodje ravnatelji so včeraj zvečer povedali toliko čudovitih stvari, da smo bili vsi
presenečeni. Tudi jaz sem hotel govoriti o družbi, da bi vam pokazal, kje smo. Ker pa
tega nisem mogel, bom to storil danes. Najprej vam moram sporočiti poseben dar,
ki nam ga je naklonil sveti oče papež. Veste, da v Sampierdareni gradijo stavbo, da
bodo povečali zmogljivosti zavoda. Ko je sveti oče zvedel za to in zlasti še ko je slišal,
da za to ni denarja, temveč se gradi s prostovoljnimi prispevki, je poslal 2.000 lir za
nadaljnjo gradnjo zavetišča. Moramo mu biti zelo hvaležni, ker tako očetovsko skrbi
za nas. Moramo se pokazati vedno bolj vredne tolikšnega očeta in oznanjati, kolikor
nam je mogoče, njegovo veličino in odlike.
Obiskal sem vse naše domove in reči vam moram, da sem zelo zadovoljen. Predvsem
sem vse domove našel polne fantov, zdravih in dobrih, kakor so nam poročali posa-
mezni ravnatelji. Toda posebno močen vtis je naredil name način, kako delajo naši
sobratje. Dela je ogromno in vsi delajo navdušeno, tako da isti sobrat poučuje v šoli,
asistira v obednici, spalnici, vodi fante na sprehod in nima na voljo niti ene same ure
za lastne zadeve. Tako zelo so zaposleni, da ko sem prosil razne sobrate, da bi mi
prepisali na lepo nekaj strani rokopisa, ni nobeden imel toliko prostega časa. Toda še
bolj kot delo samo mi je ugajal način dela. Zares moram reči, da si ne bi mogel želeti
več, zdi se, da je dosežen ideal, ki sem si ga ustvaril o družbi. Kajti poleg tega, da se
veliko dela, je tu tudi duh pokorščine in neodvisnosti od lastne volje. Nihče se ne boji
prositi za pomoč kakega profesorja ali duhovnika, če je potrebna pomoč v kuhinji ali
pri pometanju. Bogu bodi hvala! Skušajmo ohraniti tega duha in glejmo, ali je kak
način, da bi ga še povečali.
Sedaj, ko se družba organizira, moramo biti pripravljeni prenašati tiste stvari, ki bi
lahko bile neugodne zaradi premalo prostora ali zaradi reči, ki še niso take, kakor
bi morale biti. Menim, da ni več daleč, ko bo vsak profesor, vsak duhovnik imel svojo
udobno sobico, ki bo veliko prijetnejša od sedanje. Isto velja za prostore za novince.
|
|
2.9 Page 19 |
▲back to top |
BiS 11 — 2. poglavje
19
Imeli bomo velike, zračne in prijetne skupne spalnice. Toda za sedaj se zadovoljimo
s tem, kar imamo.
Še drugo, kar si močno želim, je uvedba krščanskih klasikov v naše šole namesto po-
ganskih. Ne moremo narediti vsega hkrati, toda začnimo z malim, ki nam je mogoče.
Jaz bi bil zadovoljen, če bi bili naši duhovniki sposobni pisati latinsko tako kakor Hie-
ronim, Avguštin, Ambrož, Leon, Suplicij Sever. Kajti kateri izmed učencev je sposoben
videti lepoto, ki jo vsebuje Cicero, Tit Livij? Poleg tega pa, če bi uporabljali prve, na
bi v glave naših učencev prišlo toliko čudnih idej, nepotrebnih in nevarnih, ki so jih
polni poganski klasiki.
Iz tega razloga smo začeli izdajati izbrana dela sv. Hieronima in upam, da bomo lah-
ko kmalu izdali tudi Suplicija Severa in nato še druge. Mogoče bomo s tem premagali
veliko hudobijo našega časa.«
Don Bosko je usmeril pozornost navzočih na misijone v Ameriki. Zapisnik
nadaljuje:
»Te dni smo prejeli iz Amerike pisma, v katerih nas prosijo, da bi šli evangelizirat tiste
oddaljene kraje. Postavili smo pogoje in so jih sprejeli. Sedaj se bomo morali odločiti,
kaj bomo storili, 'quid agendum'. Na nas čakata dva kraja. Mesto Buenos Aires in mesto
San Nicolás de los Arroyos, ki je dan potovanja od glavnega mesta. Nekoč smo že govo-
rili tudi o misijonih v Ameriki, Aziji, Afriki in Oceaniji. Zdi se mi pa, da nam ta v Buenos
Airesu najbolj ustreza, bodisi zaradi posebnih ugodnih razmer bodisi zaradi španske-
ga jezika, ki je veliko lažji kot angleščina, ki jo uporabljajo v večini drugih dežel.«
Zapisnik nas tukaj pušča na cedilu z dvema itn. itn. Lahko si predstavljamo,
kako pozorno so tedanji poslušalci sledili tem zadnjim poročilom o začetkih druž-
be, zlasti še, ker je blaženi o tem predmetu prvič govoril javno. Iz Valdocca v Bue-
nos Aires, to je bila stvar, ki je ljudi napolnjevala z nedopovedljivim navdušenjem.
|
|
2.10 Page 20 |
▲back to top |
3.
poglavje
USTANOVA MARIJE POMOČNICE
Leto 1875 je videlo začetke nove ustanove, ki se ji je blaženi don Bosko
posvetil iz svojega duhovniškega apostolskega navdušenja in iz nadnaravnih
razsvetljenj.
Znano je, kako so bili časi cerkvenim poklicem nenaklonjeni. Politične zablo-
de, laične šole, nesramen tisk, zaničevanje Cerkve in njenih služabnikov, pomanj-
kanje med duhovniki so bili vzroki, ki so prispevali k vedno večjemu upadanju
števila duhovniških poklicev. Da bi popravil ta žalostni položaj, ni Božji služabnik
varčeval z žrtvami. Ker je doumel smer, v katero so se razvijali dogodki, je uvidel,
da je treba nove levite iskati med tistimi, ki so delali z motiko in kladivom. Pa tudi
to še ni bilo dovolj, kajti mladi ljudje so vedno samo mladi ljudje in tudi pri najpo-
zornejši skrbi se jih veliko, ki so stopili na pot duhovništva, izgubi. Don Bosko je
ugotovil, da med njimi komaj manjše število doseže cilj.
Kaj naj torej storimo? Stiska je bila velika; če bi šlo tako naprej, bi pomanj-
kanje duhovnikov spravilo Gospodov vinograd v obupen položaj. Don Bosko se
je že kot dijak ljubeznivo trudil, da je nekemu dobremu človeku kljub visoki sta-
rosti pomagal, da je postal duhovnik; in zaradi te izjemne pomoči so ga sprejeli
v semenišče, kjer je končal študij in prejel svete redove. Za zakasnele poklice
se je don Bosko zanimal tudi pozneje, zlasti še v oratoriju, kjer je dovolil, da so
v skupne razrede prihajali tudi že odrasli, ki so želeli postati duhovniki. Ugoto-
vil je, da imajo taki ljudje trdno voljo, močno zavzetost, globoko pobožnost in
pripravljenost, da bi pomagali svojim mlajšim tovarišem. Ko se je v molitvi pri-
poročal Gospodu za potrebno razsvetljenje, kako bi lahko povečal število Božjih
služabnikov v Cerkvi, mu je prišlo na misel, da bi zbiral odrasle fante, imel zanje
posebno ureditev in jih ustrezno pripravil za službo oltarju.
Razmišljal je o tem svetem delu, ko se mu je na začetku leta 1875 ponudila
priložnost, da je stvar temeljito pretehtal. O tem je govoril pred člani vrhovnega
|
|
3 Pages 21-30 |
▲back to top |
|
|
3.1 Page 21 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
21
kapitlja; govor je bil takoj zapisan in ga objavljamo 'ad litteram' (dobesedno).
Takole je govoril:
»Neke sobote sem spovedoval v zakristiji. Bil sem raztresen. Razmišljal sem o majh-
nem številu duhovnikov in o načinu, kako bi ga povečal. Pred menoj je bila množica
dečkov, ki se je prišla spovedat, dobrih in nedolžnih in sem si dejal: »Kdo ve, koliko
izmed teh bo prišlo do cilja in kako dolgo bo vse to trajalo? Potreba Cerkve pa je
zares velika.«
Ko sem bil zaradi teh misli zelo raztresen in sem še naprej spovedoval, se mi je zdelo,
da sem za pisalno mizo v svoji sobi in imam v roki seznam vseh, ki so v hiši. Rekel
sem si: 'Kako je to? Sem tukaj v zakristiji in spovedujem in sem obenem v svoji sobi
za pisalno mizo. Ali sanjam? Ne. To je vendar seznam fantov, to je pisalna miza, kjer
navadno delam.' Medtem sem zaslišal glas v sebi, ki mi je dejal: 'Ali hočeš zvedeti za
način, kako bi povečal število svojih dobrih duhovnikov? Preglej seznam in iz njega
boš razbral, kaj ti je storiti.'
Pregledoval sem seznam in si dejal: 'To je seznam fantov letošnjega in prejšnjih let in
nič drugega.' Bil sem zelo zamišljen, prebiral sem imena, razmišljal, listal sem in tja,
da bi kaj našel, pa nič.
Tedaj sem si dejal: 'Ali sanjam ali sem buden? Pa sem le tukaj za mizo in glas, ki sem ga
slišal, je resničen.' Dvignil sem se, da bi videl, kdo mi je govoril. Fantje, ki so čakali na
spoved in so videli, da sem tako hitro vstal in bil ves iz sebe, so mislili, da mi je postalo
slabo. Podprli so me. Rekel sem jim, da ni nič hudega, in sem še naprej spovedoval.
Ko sem končal spovedovanje in sem se vrnil v svojo sobo, je bil tam zares seznam
imen vseh v hiši, sicer pa nič drugega. Pregledal sem ga, vendar nisem mogel ra-
zumeti, kako bi lahko iz njega zvedel, kako naj čim prej pridem do duhovnikov, do
mnogih duhovnikov. Vzel sem v roke druge sezname, da bi videl, ali bi bilo mogoče iz
njih kaj razbrati. Pa ni bilo nič. Prosil sem don Ghivarella še za druge sezname. Nič.
Ko sem potem še naprej razmišljal o seznamih in jih pregledoval, sem ugotovil, da je
fantov, ki so v naših zavodih začeli študij za duhovniško službo, samo 15 od 100, se
pravi niti dva od desetih nista oblekla duhovniške obleke. Iz družinskih razlogov so
odstopili, zapustili licejski študij in v retoriki spremenili mnenje. Nasprotno pa jih je
od 10 tistih, ki so prišli že odrasli, kar osem obleklo duhovniško obleko in v krajšem
času z manjšimi izdatki doseglo svoj cilj.
Zato sem si dejal: 'Za te sem gotov, da bodo prišli prej do cilja. To je torej moj cilj. Mo-
ram se jim primerno posvetiti, nalašč zanje odpreti zavode in poiskati način, kako bi
jih najbolj uspešno vzgajali. Sadovi bodo pokazali, ali so sanje ali resnica.'«
Od tega trenutka je zamisel, da bi odprl posebne zavode za odrasle fante,
ki se čutijo poklicani v duhovniško službo in bi imeli priložnost za pospešen
način šolanja, dobila obliko in se spremenila v trden sklep. Sanje, ki jih je imel
15. marca v Rimu, se zdi, da so pomagale razjasniti pot, ki naj bi jo ubral. Pripo-
vedoval je o njih v hiši Sigismondijevih pri mizi v navzočnosti svojega spremlje-
valca tajnika don Berta, ki nam je zapustil naslednje poročilo:
|
|
3.2 Page 22 |
▲back to top |
22
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
»Preteklo noč sem le malo spal. Imel sem sanje, ki so me vznemirile:
Zdelo se mi je, da sem v sadovnjaku ob drevesu, ki je nosilo izredno lepo sadje. Sadeži
so bili treh vrst: fige, breskve in hruške. Kar se je nenadoma dvignil silen vihar in je
začela padati toča, pomešana s kamenjem. Padala je na moja ramena. Hotel sem
poiskati zavetje, toda prikazal se je nekdo in mi ukazal: 'Hitro! Pobiraj!' Poiskal sem
košaro. Toda bila je premajhna in glas me je pokaral: 'Vzemi večjo košaro.' Zamenjal
sem jo. Toda kakor hitro sem pobral dva ali tri sadeže, je bila košara že polna. Te-
daj me je glas spet pokaral in mi ukazal, naj vzamem še večjo košaro. Rekel je, naj
hitro nabiram, sicer bo toča vse uničila. Začel sem naglo nabirati, toda kako sem se
začudil, ko sem pobral nekaj izredno velikih in lepih fig: bile so na eni strani gnile.
Neznanec mi je zaklical: 'Hitro, hitro pobiraj!' Vrgel sem se na delo, izbiral zdrave
sadeže in naredil v košari tri predele: na eni strani fige, na drugi breskve in v sredini
hruške. Te fige, breskve in hruške so bile tako obilne in tako lepe, da se jih nisem
mogel nagledati (bile so debelejše kot krepka moška pest). Neznanec je dejal: 'Fige
so za škofe, hruške so zate in breskve za Ameriko.' Nato je začel ploskati in govoriti:
'Pogum, prav, prav, odlično, prav!' in je izginil.
Zbudil sem se. Sanje pa so mi ostale tako globoko vtisnjene v spomin, da si jih več ne
morem znebiti.«
Ne vemo, ali je don Bosko te sanje takoj povezal z vprašanjem, ki ga je tako
zelo zaposlovalo. Toda s časom se je vedno bolj kazala medsebojna povezava.
Zlasti na začetku je bilo treba točno izbirati, da gnili sadeži ne bi okužili še dru-
gih. Velika košara je pomenila zadosti velik prostor, ki bi služil svojemu name-
nu. Fige za škofe so bili fantje za njihova semenišča, breskve za Ameriko so
bili salezijanski misijonarji, hruške sredi med obema pa sobratje za osrednje
vodstvo družbe. In toča in kamenje, ki sta mu padala po hrbtu? To so bile velike
težave, ki sta mu jih postavila dva ordinarija, od katerih hranimo tudi pisma, ki
sta jih pisala v Rim, da ne bi potrdili njegove ustanove.
Zamisli so dali ime ustanova in ne zavod ali vzgajališče Marije Pomočnice.
To so storili zato, ker so predvidevali, da bo večina fantov prišla iz revnih dru-
žin, morali jim bodo priskrbeti sredstva za vzdrževanje in bi člani ustanove v
smislu združenja s svojimi darovi vzdrževali fante pri njihovem šolanju.
Med bivanjem v Rimu, o katerem bomo govorili v naslednjem poglavju, je
blaženi Piju IX. razložil svoje namene s to ustanovo. »O tem sva se dolgo pogo-
varjala,« je dejal 14. aprila pri zborovanju vrhovnega kapitlja in ravnateljev, ko
jim je predstavil pravilnik, ki so ga pravkar natisnili v oratoriju. Papežu je zami-
sel tako zelo ugajala, da je bil pripravljen spregovoriti o njej v javnosti. Prosil ga
je, naj bi jo predstavil nekaterim škofom, tako da bi se v papeškem brevu lahko
opiral na njihovo prošnjo. Sveti oče je hotel tudi vedeti, kako se mu je pojavila
ta misel. Don Bosko mu je vse razložil in govoril tudi o zgoraj omenjenih sanjah.
Nato je papež priporočil, naj sanje pripoveduje tudi članom vrhovnega sveta,
kar je don Bosko storil ob zgoraj omenjeni priložnosti.
|
|
3.3 Page 23 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
23
Preden je don Bosko prebral kapitularjem pravilnik, ga je poslal na vpogled
raznim škofom in podal potrebna pojasnila. Na naslovni strani je stal napis:
Ustanova Marije Pomočnice za duhovniške poklice. Sledil je navedek iz Sve-
tega pisma o obilici žetve in majhnem številu delavcev (Lk 10,2). Vsebina je
bila po kratkem predgovoru razdeljena na štiri dele: Sprejem (od 16 do 30 let),
Sredstva za vzdrževanje (dobrodelnost vernikov), Opomba (razlog za tako po-
imenovanje in zagotovilo, da zaradi nje nobena ustanova ne bo imela škode),
Duhovne koristi.
Pravilnik ni bil namenjen javnosti, zato ni bilo treba iskati dovoljenja za
tisk pri turinski škofijski pisarni. Po drugi strani pa je don Bosko, zlasti zato, da
bi pridobil mnenja, poslal pravilnik samo nekaterim prijateljsko razpoloženim
škofom, se pravi vsem, razen dvema. Pravilnik je potem izšel v drugi številki
Bibliofila, časopisa, ki je izhajal pred Salezijanskim vestnikom, pa so ga zato, da
bi preprečili nasprotovanje cerkvenega pregleda, tiskali zunaj turinske škofije.
Med 12. in 18. aprilom je don Bosko doživel veselje, da je prejel priporočilo
sedmih škofov: iz Albenge, Vigevana, Acquija, Alessandrie, Tortone, Casaleja in
Genove. Od teh so štirje poslali priporočilo njemu, trije pa naravnost v Rim. Da
ne bi izgubljal časa, je pisal kardinalu Berardiju:
Veleugledna eminenca!
Ob prazniku sv. Jožefa nisem imel priložnosti, da bi vaši eminenci izrekel hvaležnost,
kar sem srčno želel kot izraz za toliko dobrega, ki ste nam ga izkazali.
Jutri, na svetnikov praznik vas prosim, da bi sprejeli cerkveno opravilo, ki ga bomo
opravili po vašem namenu. Darovali bomo sveto mašo pri oltarju Marije Pomočnice
in naši dečki bodo opravili sveto obhajilo po vašem namenu. To je malo, vendar upa-
mo, da bo Bog dodal obilo svoje nebeške milosti.
Na poseben način se bomo spominjali gospe tašče in vaše gospe matere.
Prilagam priporočilna pisma škofov iz Casaleja, Alessandrie, Vigevana in Albenge.
Škof iz Acquija je priporočilo poslal naravnost vaši eminenci.
Te dni boste prejeli še dvoje drugih priporočil. Malo smo se zakasnili, ker je bilo treba
vse natisniti, da bo lažje berljivo.
Ker gre za dva različna načrta, prosim vašo eminenco, da bi odpustke in blagoslove
svetega očeta porazdelil glede na značaj obeh načrtov.
Upam, da vam bom lahko v teku enega tedna spet pisal in vam tako dal priložnost,
da boste izpolnjevali krščansko ljubezen.
Naj vas Božja dobrota še dolga leta ohrani pri življenju in vam nakloni srečna leta.
Ko vas spoštljivo prosim za vaš blagoslov, imam čast, da se imenujem vaše eminence
najvdanejšega in najponižnejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 18. aprila 1873
V pričakovanju še več priporočilnih pisem škofov, da bi tako ustanova do-
bila večjo verodostojnost in bi ji dal čim močnejši zagon, je don Bosko po kardi-
nalu Berardija in mons. Vitteleschiju prosil za poseben blagoslov svetega očeta.
|
|
3.4 Page 24 |
▲back to top |
24
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Nadškof iz Selevkije se je takole izrazil: »Dva sva šla prosit za vas poseben bla-
goslov, ki ste ga želeli od svetega očeta, kardinal Berardi in jaz. Toda jaz se bil
prvi in zato imate prvi blagoslov po mojem zavzemanju. S srcem, polnim dobrih
želj, vam ga pošiljam, da bi Bog blagoslovil vsa dela vaše družbe.«
Oba ugledna posrednika sta se strinjala v istem priporočilu. Prvi je menil:
»Lotite se z vso vnemo izpolnitve svoje zamisli, vendar storite to nadvse pre-
vidno in spretno, da ne bo prišlo do ponovnih neprijetnosti z že znanim prela-
tom.« Drugi pa mu je brez dlake na jeziku pisal: »Po mojem mnenju pa in zlasti
še zaradi zavzetosti za vašo ustanovo sprejmite moj nasvet v delu za cerkvene
poklice, če ne bilo bolje, da jo udejanjite zunaj turinske škofije. Vsi predhodni
zapleti bi vam lahko povzročili nove težave, ovire in nasprotovanje. Gotovo me
razumete. Premislite torej 'coram Domino quid magis expediat' (pred Gospo-
dom, kaj je bolje). Ta moj nasvet imejte za moje zasebno mnenje in nič več.«
Dejstva niso dala čakati na uresničenje predvidevanja. Potem ko je don
Bosko imel blagoslov svetega očeta in priporočila 12 škofov, je menil, da ima
pravico, da stvar javno objavi. V ta namen je ponovno predelal vsebino že zna-
nega osnutka, ga razširil, točneje opredelil, sporočil papežev blagoslov in obja-
vil ustanovi podeljene odpustke. Nato se je obrnil na škofijskega cenzorja za
'nihil obstat' s prošnjo, da bi o zadevi obvestili tudi ordinarija. Na odgovor je
bilo treba čakati osem dni, in to na kakšen odgovor: V tako pomembni zadevi
bi se morali obrniti osebno na monsinjorja. Zato naj opusti objavo, ker njegova
ekscelenca meni, da se je za to treba posvetovati s škofi obeh provinc, Turina in
Vercellija, in mogoče tudi Genove.
Ker ga nadškof ni hotel sprejeti v avdienco, se je don Bosko pisno obrnil na
monsinjorja in pokazal, da Ustanova Marije Pomočnice ni kaj novega, temveč
nadaljevanje tega, kar se je v oratoriju delalo že veliko let, in bi sedaj potrebo-
val samo še potrdilo pravilnika, kar pa ne potrebuje drugega kot dovoljenje za
natis. V škofovem odgovoru bodo ponovili že omenjeni razlog, kakor je mogoče
razbrati iz naslednjega pisma:
Predragi T. Chiuso!
Prosim te, sporoči njegovi ekscelenci nadškofu, da za zdaj še nimam odloka ne potr-
dila o odpustkih za Ustanove Marije Pomočnice. Sveti oče jih je že podelil, vendar želi,
da jih ne objavim, preden bo ustanova objavljena, obvestijo pa naj se samo tisti, ki se
bodo ustanove udeležili. Tako je sporočil po mons. Vitteleschiju. Preden bom karkoli
natisnil, vam bom dal v pogled, da vnesemo popravke in izboljšave, ki jih boste sveto-
vali. Zelo mi boš ustregel, če mu boš izročil moje ponižne pozdrave. Zahvaljujem se ti
za tvoje usluge in se poslavljam od tebe najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Turin, 29. 7. 1875
Medtem ko je trajalo to dopisovanje, je ordinarij razposlal okrožnico vsem
škofom cerkvenih provinc Turina, Vercellija in Genove. Hotel jih je pridobiti,
|
|
3.5 Page 25 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
25
da bi podpisali protestno izjavo proti Ustanovi Marije Pomočnice in jo posla-
li svetemu očetu. V okrožnici je bilo rečeno, da bo ustanova škodovala malim
semeniščem in duhovščini posameznih škofij, saj prosi za podporo in darove
vernike, ki zato ne bodo podpirali malih semenišč, in najboljši fantje bodo tako
izgubljeni za škofijska semenišča, ker bodo šli k don Bosku. Načrt bi odobrili
samo, če don Bosko obljubi, da ne bo sprejemal fantov pod 18. letom starosti in
s pogojem, da jih bo vzgajal v duhu, ki ga bo narekoval škof, in da sme ordinarij
skupaj z dvema najstarejšima škofoma v provinci obiskovati novi zavod in pos-
krbeti, da le-ta ne bo škodoval semeniščem.
Prav je imel škof iz Suse, ki mu je odgovoril, da je strah pred škodo za seme-
nišča izključen v 5. členu, kjer je rečeno, da so gojenci svobodni, da se po konča-
nem šolanju vrnejo v svoje škofije. Kar se tiče namena, da bi ustanovo podvrgel
ordinarijevi jurisdikciji, je pisal: »Oprostite mi, ekscelenca, da vam izrazim svoje
dvome. Ne verjamem, da bi don Bosko v sedanjih izrednih okoliščinah, v katerih
je, bil pripravljen nam škofom odstopiti od svojih privilegijev, ki jih je z izvze-
tjem od škofove oblasti prejel od Svetega sedeža. Čeprav bi bil naklonjen kateri
od vaših sprememb v smislu izvzetja, pa tega ne bo storil, ker hoče obdržati svojo
neodvisnost. V tem primeru bi ravnali v nasprotju z vašimi odredbami, kar bi bilo
v škodo vaše ekscelence. S tem pa ni rečeno, da bi prišlo do nevarnosti, ki jih vi
navajate. Mogoče pa bi se don Bosko odrekel svojemu načrtu, a v tem primeru bi
bilo to v veliko škodo Cerkve, saj bi ostala brez pomoči, ki bi jo sicer prejela od
ustanove. Uresničenje teh koristi pa nam mora biti predvsem pri srcu.
Ordinarij pa se ni omejil samo na razpošiljanje svoje okrožnice, temveč je
pisal dolgo pismo kardinalu Bizzarriju, prefektu kongregacije za škofe in redov-
nike, ki ga tukaj v celoti objavljamo.
Velespoštovana eminenca!
Gospod don Janez Bosko, ustanovitelj in predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega
v Turinu, je včeraj poslal v pregled tiskovino, ki vsebuje načrt zavoda njegove družbe
za vse fante, ki kažejo nagnjenje za duhovniški poklic, da bi jih s študijem filozofije in
teologije pripravili za duhovniško službo, jih potem dali redovniškim družbam, pos-
lali v misijone ali jih vrnili v njihove škofije, da bodo pridruženi škofijskim duhovni-
kom. Poleg splošnega povabila, namenjenega vsem fantom vseh škofij, se obrača tudi
na vernike katerekoli škofije in prosi, da bi priskočili na pomoč z denarnimi sredstvi.
Zavod bi se imenoval Ustanova Marije Pomočnice in ga je blagoslovil in – tako je
rečeno – podprl sveti oče. Toda ta ustanova bi deloma ali v celoti povzročila pro-
pad malih škofijskih semenišč, ker bi bili škofje močno prikrajšani za darove svojim
škofijskim semeniščem, ker bi se ti stekali v don Boskovo ustanovo. Poleg tega pa bi
pritegnil veliko število fantov iz škofij, ki bi zaradi denarnih prednosti zapustili malo
škofijsko semenišče in odšli v zgoraj imenovano ustanovo. Razen tega bi don Bosko
pritegnil k sebi najboljše fan-te, manj sposobne pa bi pustil škofiji.
|
|
3.6 Page 26 |
▲back to top |
26
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Zato sem prepričan, da bodo škofje iz turinske pokrajine, Vercellija in Genove takoj
dvignili glas zaradi poskusa uničenja njihovih najbolj življenjskih koristi. Kar se tiče
moje škofije, moram reči, da bi ta ustanova uničevalno vplivala na malo semenišče,
ki ga mislim v dveh mesecih odpreti v Giavenu, v mestu pod mojo jurisdikcijo. Zato
sem primoran z vsemi sredstvi preprečiti ta kozmopolitski zavod, ki ga don Bosko
hoče odpreti v Turinu.
Brez dvoma je nekaj svetega in prekoristnega pripravljati mlade fante za duhovniški
poklic in zunanje misijone, iz tega vidika jo je blagoslovil in odobril sveti oče. Toda v
Piemontu so se vsi škofje resno lotili dela in hočejo ustanoviti svoja mala semenišča.
Upajmo, da se bo to res zgodilo, če spet ne bo kak vihar tega preprečil.
Poleg tega v Turinu že nekaj let deluje Apostolska šola, ki jo je ustanovil in jo vodi
kanonik Ortalda, direktor ustanove propaganda fide, ki se z ogromnimi izdatki trudi
obdržati jo pri življenju. V zavodu je kakih sto fantov.
V Turinu je še zavod, del slavne ustanove kanonika Jožefa Cottolenga, kjer je zbranih
kakih 60 fantov iz raznih škofij in dobivajo zastonj versko, moralno in leposlovno
vzgojo. Vzgajajo odlične duhovnike.
Zato je don Boskova zamisel podobnega zavoda po eni strani nepotrebna, po drugi
pa celo škodljiva.
Tako ne moremo dati privolitve za tako ustanovo. In ker se zdi, da sv. oče don Bosko-
vih ustanov še ni izvzel iz jurisdikcije škofa, odločno zavračam odprtje take ustanove.
Ker pa bi rad, da ne bi nasprotnemu časopisju nudili priložnosti za slabo pisanje o
duhovnikih, vroče prosim vaše eminence, da po kongregaciji za škofe in redovnike
prepoveste don Bosku, da bi še naprej delal za tak zavod, dokler se škofje iz cerkvenih
provinc Turina, Vercellija in Genove ne dogovorijo o nadaljnjem postopku. Gre za
nadvse pomembno zadevo, ki bi lahko imela resne posledice, če je takoj ne zaustavi-
mo. Zato v skrbi za svojo škofijo kakor tudi za škofije mojih sufraganov prosim vašo
eminenco, da ukažete don Bosku, da zaustavi načrtovano ustanovo.
Medtem ko poljubljam rob svetega purpurja, se imam za vaše prevzvišene eminence
najponižnejšega in najvdanejšega služabnika + Lovrenc, nadškof v Turinu
Turin, 25. julija 1875
Dne 7. avgusta se je v dolgem pismu obrnil na istega kardinala ordinarij epo-
redijski in dokazoval enako katastrofalno trditev: »Ustanovitev Zavoda Marije
Pomočnice za duhovniške poklice (sic) za pripravnike iz katerega koli dela Italije
bi bila v veliko škodo jurisdikcije ordinarijev in velika ovira za mala in velika se-
menišča in prizadevanju za odkup od vojaškega nabora in bi povzročila zatrtje
mnogih škofij.« Pismo je končal takole: »Z največjo željo se obračam na vašo vzvi-
šeno eminenco in prosim, da bi resno razmislili o uničujočih posledicah, ki jih je
predstavil sedanji turinski nadškof, in odredili, da naj se ne dovoli Ustanova Ma-
rije Pomočnice (ki je niti ne imenujejo presveta). S tem bi preprečili začudenje in
nesoglasje tako med duhovniki kakor tudi med laiki, če bi za to zvedeli.«
Ker se je bližalo novo šolsko leto, je poskrbel, da so natisnili pravilnik nove
ustanove in jo dali pravočasno v obtok. Zato je blaženi pošiljal vodjo tiskarne na
|
|
3.7 Page 27 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
27
škofijo, da bi dobil zaželeno odobritev. Te prošnje ne le da niso imele nikakršne-
ga uspeha, temveč so v don Bosku vzbudile dvom o možnosti, da bi dobil »od
Svetega sedeža ali od njegovih uradov ukaz ali povabilo, da naj se dogovori s
turinskim nadškofom«.
Božji služabnik je odgovoril z obratno pošto:
Predragi gospod T. Chiuso!
Prosim te, da sporočiš njegovi ekscelenci velečastitemu nadškofu, da nisem prejel od
Svetega sedeža ali katerega njegovih uradov nikakršnega ukaza ali spodbude, da
naj se dogovorim o zadevi Ustanove Marije Pomočnice. Če bi mi tudi samo namignili
v tem smislu, bi to brez odlašanja storil, kakor sem to vedno skušal storiti. Razlog je
zelo preprost. Ker je delo usmerjeno v korist celotne Cerkve, se mi ne zdi primerno,
da se veže na ordinarija, ki bi mu mogoče odvzel kakega pripravnika, verjetno pa
sploh nobenega.
Če meniš, lahko sporočiš njegovi ekscelenci, da zato, da ne bi povzročal še novih
nesporazumov, in v želji, da bi jih vsaj zmanjšal, nameravam imenovani načrt izvesti
v drugi škofiji. Z največjim spoštovanjem imam čast, da se imenujem najvdanejšega
v J. K. duh. Janez Bosko
Turin, 8. avgusta 1875
Iz skrivnostnih zgoraj navedenih besed je bilo mogoče razbrati, da se za
kulisami dogaja nekaj, za kar še ne vemo. Zato je pisal kardinalu Antonelliju,
državnemu tajniku.
Velespoštovana eminenca!
Zelo drago bi mi bilo, če mi ne bi bilo treba omenjati zadeve, ki bi še dodatno obre-
menjevala vaše pomembne opravke. Ker pa sem prepričan, da je to bilo že sporočeno
svetemu očetu, se mi zdi umestno, da na kratko osvetlim to presneto zadevo.
Mogoče se vaša ekscelenca vsaj v obrisih spominja načrta, ki ga predlagam na pri-
loženem listu, da bi omilili žalostne posledice vojaškega nabora klerikov. O tem sem
govoril tudi s svetim očetom, ki mi je naročil, naj mu vse pisno predložim. To sem
tudi storil. Njegova svetost je naročila kardinalu Berardiju, da naj o stvari poroča, in
poročilo je svetemu očetu ugajalo. Blagoslovil je namen in me spodbudil, da bi načrt
čim prej udejanjil.
Ko sem prišel v Turin, sem načrt pokazal dvanajstim škofom, ki so ga vsi podprli in
priporočili. Preden sem ga dal v tisk, sem vse predložil cerkvenemu pregledniku s
prošnjo, da bi o tem obvestil nadškofa. Ta je z odgovorom čakal teden dni in menil,
da je treba o stvari s tako daljnosežnimi posledicami vprašati za mnenje škofov iz
provinc Turin, Vercelli in Genova. Ker nisem mogel doseči avdience pri nadškofu, sem
mu po tajniku sporočil, da ne gre za nič novega, temveč za preprosto razširitev in
utemeljitev stvari, ki v naši hiši poteka že dolga leta. Pri tem ne gre za koristi nobene
posamične škofije, temveč za korist vse Cerkve. Ker je bila zadeva blagoslovljena in
odobrena od svetega očeta, tukaj ne gre za nič drugega, kot samo za odobritev in
dovoljenje za natis. Toda zaman. Dal mi je že znani odgovor.
|
|
3.8 Page 28 |
▲back to top |
28
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
V okrožnici, ki jo je poslal imenovanim cerkvenim provincam, je navajal razloge, s ka-
terimi je hotel prepričati škofe, da bi podpisali nasprotovanje temu načrtu in ga poslali
svetemu očetu. Razlogov je več. Don Bosko določa mesečnino na 24 frankov, sprejemal
pa bo gojence tudi za nižjo ceno in celo zastonj; dalje pravi, da bo sprejemal fante od
16. do 30. leta starosti, potem pa bo v veliko škodo semenišč sprejemal tudi mlajše. Ker
se ta ustanova vzdržuje s podporo vernikov, bi to odtegnil škofijskim semeniščem.
Menim, da k temu ni treba nikakršne razlage.
Ta načrt zaobjema vse škofije, in če sprejemamo gojence zastonj, je to v korist škofij.
Vem, da je nekaj škofov odgovorilo, da nima smisla ugovarjati, če je kako stvar pri-
poročil papež, temveč pritrditi, podpreti in udejanjati. Drugi škofje so odgovorili, da
je vsak škof v svoji škofiji svoboden in da je najbolje, če skuša izpolnjevati priporočila
svetega očeta, ne pa da bi se jim upiral. Dodaja še, da bi, če bi on dovolil to ustanovo,
bi ta morala biti popolnoma odvisna od njega. Na to je eden izmed škofov odgovoril:
Postavljati pogoje škofom drugih škofij pomeni vdor v jurisdikcijo druge škofije.
Sedaj so stvari take: Imam papir, ljudi, tisk, vse čaka na delo, pa je cerkvena oblast
vse ustavila. Ne vidim konca, v avdienco me noče sprejeti. Vsako zavlačevanje pa
povzroča škodo. Poleg tega pa so stroški in delo izgubljeni.
Ob takem stanju sem hotel končati vse težave in začeti ustanovo v škofiji kakega
škofa, ki ustanovo priporoča in cele prosi, da bi začel pri njem, ter daje svojo materi-
alno in moralno podporo. Vsekakor bi to povečalo denarne izdatke in število osebja,
ampak živeli bi v miru.
Toda preden bi spremenil načrt, ki ga je blagoslovil sveti oče, prosim vašo vzvišeno
eminenco, da bi preudarili stvari in sedanji položaj, in če se vam zdi primerno, govo-
rili s svetim očetom in mi potem v nekaj vrsticah sporočili svojo odločitev.
Rekli so mi, da vaša prevzvišena eminenca ni pri najboljšem zdravju. Mi bomo še
naprej opravljali skupne in posamične molitve, da bi Bog v korist svoje Cerkve in
zlasti še salezijanske družbe naklonil močno zdravje tako zaslužnemu dobrotniku.
V najgloblji hvaležnosti si štejem v čast, da smem poljubiti sveti purpur in se imeno-
vati vaše eminence najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 8. avgusta 1875
Ordinarijev odgovor 8. avgusta je še povečeval vrsto nasprotovanj. Zdi se,
da je dogovarjanje med don Boskom in škofijsko pisarno še podžigalo ogenj,
tako da je don Bosko v danem trenutku na rob pisma zapisal: »Gorje, če naredi
še korak!« »Gorje« pomeni »oh, mi ubogi reveži«. To je gorje, ki se ga je don
Bosko bal. »Korak« pa je nov poskus, da bi dobil nadškofovo privolitev.
Ko je ugotovil, da je vprašanje nadškofove odobritve zašlo v slepo ulico, se
je don Bosko dogovoril za natis z mons. Manacordo, škofom iz Fossana. Tedaj
pa je izrecna prepoved onemogočila širjenje kakršnega koli »poziva ali povabila
ali načrta« v turinski škofiji, dokler ne bi papež v moči svoje oblasti razveljavil
|
|
3.9 Page 29 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
29
katerekoli odredbe kanonskega prava in bi imenovanemu don Janezu Bosku dal
popolno neodvisnost od škofa«. Obenem je ukazal časopisu Unità Cattolica, da
ne sme objaviti nobenega poročila o ustanovi.
Prvi poskus je hotel don Bosko narediti na prostoru ob levem kotu cerkve.
Da bi pa za vedno končal vse spore in zavlačevanje, se je dogovoril z nadškofom
v Genovi, da bi začel ustanovo v Zavetišču sv. Vincencija Pavelskega v Sampi-
erdareni. Ko je o tem pisal mons. Vitelleschiju, je vzkliknil: »Oh, da bi vendar
sledil vašemu nasvetu glede Ustanove Marije Pomočnice in jo začel v kaki drugi
škofiji. To bi bil začetek.«
Vzvišeni mir Božjega služabnika se kljub tej neprijetni zadevi ni popolno-
ma nič skalil. To je toliko bolj značilno, ker to ni bila edina težava, temveč se je
prepletala z drugimi še večjimi, vse skupaj pa sredi verige poslov, od katerih je
bil eden pomembnejši od drugega. O tem notranjem miru nam priča njegovo
dopisovanje. Naj navedemo njegov odgovor na grozilno pismo z dne 11. avgu-
sta, o katerem smo govorili malo prej.
Vedno najdražji gospod teolog!
Kakor sem ti že pisal v pismu z dne 8. tekočega meseca, sem se v želji, da ne bi povzro-
čal sitnosti, temveč jih v odnosu do našega cerkvenega predstojnika zmanjševal, od-
ločil ustanovo za starejše fante za duhovniški poklic prenesti v kak drug primeren
kraj. To je tudi nasvet, ki mi ga je dala neka visoko postavljena oseba, ki spoštuje
našega nadškofa, hkrati pa je naklonjena naši ubogi družbi.
Ti govoriš o dveh pogojih, ki sta sama v sebi dobra, vendar bi popolnoma uničila
samostojnost ustanove, ker ne bi bila več splošna, temveč samo škofijska. Sicer pa
nameravam vso zadevo prepustiti papežu, ki bi, kakor je to že storil, zaupal načrt ko-
misiji, ki bi stvar preštudirala, in bi se potem odločil, ali naj nakloni odpustke ali ne.
Stvar bi se gotovo zelo zavlekla. Poleg tega pa sem že dobil pisma nekaterih škofov,
ki prepovedujejo namestitev ustanove v njihovi škofiji, če bi ta bila postavljena pod
vodstvo in upravo krajevnega škofa.
Zelo mi je žal, vendar mojega načrta niso razumeli. Če ne bi bil prisiljen govoriti in
pisati po posegu nekoga tretjega, bi se stvari gotovo drugače iztekle. Če bi si kdo želel
škofijsko ustanovo, bi ordinarij imel svobodo, da bi jo predložil, sprejel in spremenil
po svoji volji. Toda tukaj gre za splošno ustanovo, katere cilj je sprejemati fante vsake
vrste. Iz ene škofije bosta dva ali trije, iz druge pa nobeden. Lahko se zgodi, da jih
iz naše škofije več let ne bo nič. Ustanova, ki ima namen dati nove člane redovnim
družbam, misijonom in tudi škofom, pa jim pri tem ne dela nikakršnih težav in ne
povzroča nikakršnih sitnosti.
Pišeš mi, da ne bi dobil dovoljenja za natis in širjenje načrta niti prošnje za pomoč
prebivalstva. Do sedaj se v naših krajih kaj takega še ni zgodilo. Bil sem prepričan,
da je take stvari mogoče tiskati samo s cerkvenim dovoljenjem in da so take nabirke
mogoče, ker v nobenem primeru ne stopajo na področje jurisdikcije. Tako sem delal
celih 35 let. Vendar ne bom ničesar objavil v škofiji, in če ne bom dobil potrebnega
dovoljenja, ki so mi ga odrekli, bom šel prosit drugam. Zelo me žalosti, da ob vsem
|
|
3.10 Page 30 |
▲back to top |
30
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
tem, kar se govori o meni, nikdar ne omenjajo naporov, tako preteklih kakor seda-
njih, da bi pridobil čim več fantov za turinsko semenišče, kako se salezijanci trudijo s
pridiganjem in katehezo v korist škofijam, ne da bi ordinarij moral prevzeti kakršno-
koli breme. In sedaj, ko bi kot dopolnilo pričakoval posebno naklonjenost, naletim na
nasprotovanje, ki ga noben škof, ki mu je bila predstavljena ustanova, ni niti nakazal.
Imej potrpljenje in beri to pismo, kakor hočeš; vedi pa, da s to ustanovo nisem imel
drugega namena, kot da bi storil kaj dobrega našemu monsinjorju nadškofu s po-
močjo naše družbe, o kateri je nadškof večkrat rekel in napisal, da nosi v sebi zna-
menje Božjega prsta in da je eno izmed tistih del, ki bi jih morali podpreti vsi, ki to
morejo. Imej me vedno v dobrem spominu. Ponižni služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 14. 8. 1875
Enako mirno in vdano razpoloženje nam kaže spomenica, ki jo je 24. avgu-
sta naslovil na mons. Vitelleschija. Tajnik kongregacije za škofe in redovnike mu
je sporočil, da mora svetemu očetu poročati »o ugovorih turinskega nadškofa in
ivrejskega škofa proti načrtu novega zavoda«, in pripomnil, da bo »kongregacija
… morala dati odgovor«. Besede, ki pomenijo zahtevo po razlagi. Don Bosko mu
jih je poslal iz Morneseja.
Velečastita ekscelenca!
Zelo mi je neprijetno, da hočejo dati Ustanovi Marije Pomočnice pomen in smisel, ki
ga nihče ni imel v mislih.
Naj vam podam kratek zgodovinski razplet. Nekega dne sem pred svetim očetom
tožil, v kako težkem položaju se je znašla duhovščina zaradi vojaške obveznosti. Po-
govor je potem nanesel na vzgojo starejših fantov, o katerih smo imeli že določeno
izkušnjo. Sveti oče je bil tako dober, da me je spodbudil. Sestavil sem načrt, mu ga
predstavil in on ga je blagoslovil.
Nisva govorila o odprtju kakega posebnega zavoda, da bi tako skupino gojencev lah-
ko sprejeli v naše zavode. Sicer sem pa to v malem že tako in tako delal. Sedaj sem
mislil storiti isto v večjem obsegu. Da se nadškof ne bi pritoževal, smo načrt dali v
odobritev škofijski pisarni. Nadškof je teden dni odlašal z odgovorom. V tem času
je pisal v Rim in poslal okrožnico škofom v cerkvenih provincah Vercelli, Genova in
Turin in jih povabil, da bi podpisali protestno izjavo proti takemu načrtu in jo poslali
Svetemu sedežu.
Kolikor mi je znano, je večina škofov odgovorila takole: »Ko je kaka stvar dobila bla-
goslov svetega očeta, ne gre več za to, da bi jo odobravali ali zavračali, temveč da bi
jo takoj udejanjili. Nato je napisal še eno in potem še eno in postavil naslednje pogo-
je: »Gojenci morajo biti stari od 20 do 30 let in odvisni od turinskega nadškofa.« To
je bilo mnogim škofom zoprno in pisali so mi, da takih pogojev ne sprejmejo, ker bi v
tem primeru turinski ordinarij hotel gospodovati nad drugimi škofi.
Večkrat sem pisal nadškofu, pa sem dobil samo odgovore njegovega tajnika, ki niso
nič pomagali. Skušal sem govoriti z nadškofom, a sem po urah in urah čakanja dobil
odgovor, da naj se pomenim z njegovim tajnikom, češ da me on ne more sprejeti v av-
|
|
4 Pages 31-40 |
▲back to top |
|
|
4.1 Page 31 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
31
dienco. Nato sem naročil tajniku, naj pove svojemu predstojniku, da ne nameravam
vzpostaviti kaj novega, temveč dati samo večji razmah temu, kar sem že delal; da ne
gre za kako škofijsko, temveč splošno cerkveno ustanovo in lahko se pripeti, da med
gojenci ne bo niti enega iz njegove škofije; da mi ne gre za to, da bi postali vsi duhov-
niki, temveč dobri krščanski laiki, ki bi jih poučil leposlovnih ved, ko bi se pa odločali
za svoj dokončni poklic, bi izbrali tisto, kar bi hoteli: se vrnili v svojo škofijo, šli v
misijone ali vstopili v kak red. Vse to sem mu pisno obrazložil. V želji, da bi zmanjšal
težave svojega cerkvenega predstojnika, bi prenesel sedež nove ustanove v kako dru-
go škofijo, kjer bi bila zaželena. Tako bi odvzel z njegovih ramen vso odgovornost.
Tajnik mi je odgovoril, da nadškof prepoveduje tiskanje programa v svoji škofiji, ka-
kor tudi širjenje natisnjenega programa kje drugje in vse zbiranje sredstev itn. itn.
Odgovoril sem mu, da se bom držal vseh teh ukazov.
Sedaj pa sem se odločil, da bom začel Ustanovo Marije Pomočnice v hiši v Sampier-
dareni v škofiji Genova, kjer je nadškof zelo naklonjen zamisli.
Tudi drugi škofje me prosijo, da bi v njihovih škofijah odprl podobne zavode, kar
upam, da bom lahko storil v prihodnjih letih.
Menim, da sedaj turinski nadškof nima več razloga za nasprotovanje; če želi, naj
on sam začne to delo, se poveže s škofom v Ivrei in naj storita to, kar ne želita, da bi
delali drugi.
Tako se bodo pomnožili napori in delovne roke, kar bo prineslo obilo uspeha.
Če ima vaša ekscelenca kak nasvet, ga bom sprejel kot dejanje resnične krščanske
ljubezni. Čeprav je to delo zamisel Božje previdnosti, ga morajo vendar skrajno pre-
vidno in preudarno izvesti osebe, kot je vaša ekscelenca.
To pismo vam pišem iz Hiše Marije Pomočnice, kjer 150 gospa opravlja duhovne vaje
pod vodstvom redovnic, ki skrbijo za red in materialne potrebe. Te redovnice so hčere
Marije Pomočnice, o katerih smo že večkrat govorili, in se naglo širijo. Imajo šolo v
domačem kraju, vzgajališče za dekleta in dve hiši v drugih škofijah. Mornese je v ško-
fiji Acqui in krajevni škof mons. Sciandra je pravi oče in nas vodi v vsakem pogledu.
Bodite tako dobri in mi oprostite ponovno nadlegovanje, ki vam ga povzročam, in
mi dovolite, da se v globoki hvaležnosti izrečem za vaše ekscelence najvdanejšega
služabnika. Duh. Janez Bosko
24. avgusta 1875
P. S.: Da ne bi nikogar vznemirjali, smo načrt za Ustanovo Marije Pomočnice, ki smo
ga začeli tiskati v naši tiskarni v Turinu, dali natisniti v Fossanu z odobritvijo tam-
kajšnjega nadškofa, dobrohotnega mons. Manacorde.
Ordinarij pa se še ni umiril. Dne 25. avgusta je v uradnem pismu kardinalu
Bizzarriju, potem ko je končal obvezno poročilo, dodal še opombe o razburlji-
vi temi in ponovno predstavil zgodovino Ustanove pod svojim vidikom. Toda
medtem ko je on pričakoval iz Rima odločen poseg, je kardinal Antonelli don
Bosku poslal naslednje tolažilne vrstice:
|
|
4.2 Page 32 |
▲back to top |
32
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Velečastiti gospod don Bosko!
S potrebno pozornostjo sem vzel na znanje, kar ste mi v svojem pismu 8. avgusta po-
ročali o težavah, ki jih imate v vašem mestu z Ustanovo Marije Pomočnice za cerkve-
ne poklice. V tej zvezi se nam je zdela zelo ustrezna misel, ki ste jo izrazili, da bi usta-
novo začeli v kaki drugi škofiji, kjer ne bi manjkala privolitev in pomoč ordinarija.
Ko vam dajem ta odgovor na vaš dopis, vam želim, da bi pobuda, ki jo začenjate,
imela čim lepši uspeh. Vaše uglednosti zvesti služabnik G. C. Antonelli
Rim, 4. septembra 1875
Božji služabnik, prijatelj miru je delal pri sončni luči. Zato je brez najmanj-
še sence slabe volje, čeprav ni bil dolžan, ordinariju sporočil svojo odločitev, da
Marijine sinove preseli v drugo mesto. O tem nam govori naslednje pismo:
Velečastita ekscelenca!
Z namenom, da ne bi povzročal vaši velečastiti ekscelenci težav in neprijetnosti, sem
začel Ustanovo Marije Pomočnice v neki drugi škofiji.
Sedaj bi želel razširiti nekaj pravilnikov tudi v turinski nadškofiji. Vendar tega ne
bom storil, če mi za to ne daste dovoljenja.
Zato prosim vašo ekscelenco, da bi mi naredili to uslugo, razen če mislite, da ni v
večjo Božjo slavo.
V najglobljem spoštovanju imam čast, da se imenujem vaše ekscelence najvdanejše-
ga služabnika. duh. Janez Bosko
Turin, 29. 9. 1875
Ne le v svojem dopisovanju, temveč tudi v pogovorih o tej neprijetni zadevi
je don Bosko ohranjal popoln mir, razsodnost in krščansko ljubezen. Dne 14. av-
gusta je poročal vrhovnemu kapitlju o nastalem položaju in ni povedal besedice
več, kot je bilo nujno potrebno, in še to v njegovem znanem dobrohotnem slogu.
Proti koncu februarja 1876 je dejal don Barberisu: »Sedaj smo začeli Ustanovo
Marije Pomočnice. Zdi se, da smo v tem prvem letu naleteli na nekaj ovir, in stvari
ne gredo naprej, kakor bi želeli, se pravi, da je število fantov omejeno. Toda videl
boš, da bo s časom naraslo in bo ostala edini vir poklicev za škofije in misijone.
Kajti lahko je govoriti: 'V težkih časih živimo, vendar upamo, da bo kmalu bolje,
prišli bodo boljši časi in z njimi tudi več poklicev.' Te boljše čase si lahko želimo,
toda čakati nanje? Ne. Če je res, da so učinki sorazmerni z vzroki, in če uresničimo
vzroke, morajo priti učinki. Stvari, ki jih sedaj gledamo, imajo tako mogočne in
pogubne korenine, da bodo učinki silno grenki in dolgi, da jim človeška pamet ne
vidi konca. Samo pred štiridesetimi ali tridesetimi leti je bilo več katoliških držav
in ena je lahko računala na pomoč druge, sedaj pa ni ničesar več, prav ničesar.
Kljub vsemu temu ne izgubljamo poguma, žetev je velika in naš kamenček za iz-
gradnjo mogočnega spomenika zmage moramo prispevati tudi mi.«
Bolj razgledani škofje so videli svetost in korist ustanove. Škof v Albengi
jo je imenoval »stvar, vredno vse pohvale« in je zato pobudnika spodbujal, da
|
|
4.3 Page 33 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
33
naj čim prej udejanjijo svojo zamisel. Škof iz Vigevana je videl v njej »uresniče-
ni duh gospoda don Boska«, v katerem je on vedno videl »Božjega moža«. Po
mnenju škofa iz Acquija je ta Ustanova zadovoljevala »občutno potrebo«, kar je
potrjeval z naslednjim dogodkom, ki se je odigral:
»Prav včeraj se mi je predstavil eden izmed župnikov in mi pripovedoval o
nekem štiriindvajsetletnem fantu, že oproščenem vojaščine, zelo pobožnem in
bistre pameti, ki bi rad postal duhovnik, pa zaradi neznanja latinskega jezika
in zaradi starosti ne more v semenišču obiskovati redne latinske šole, poleg
tega pa tudi nima sredstev, da bi si plačal šolanje. Brez dvoma bi temu fantu in
mnogim drugim, ki so v podobnih okoliščinah, prišla zelo prav ustanova, ki si jo
je zamislil don Bosko.« Škof iz Alessandrie »rade volje priporoča načrt in prosi
Boga, da bi s svojo milostjo pomagal k uresničitvi«. Škof Iz Tortone je sicer
»imel za nadvse koristno že zgodaj zbirati mlade dečke v zavetišču semenišča
in jih za večjo gotovost pripravljati na duhovniški poklic«, a je vendar imel za
»neovrglijvo«, da bi z Ustanovo Marije Pomočnice pridobili »znatno število v
našem času zelo potrebnih mladih moških za duhovnike«. Po mnenju škofa iz
Casaleja je »Božji mož don Bosko« sestavil odličen načrt za ustanovo, »ki naj
bi obrodila odlične sadove«. Nadškof iz Genove je pričakoval »veliko korist za
Cerkev«, ki ji tako zelo primanjkuje duhovnikov.
Tema Marijinih sinov, kakor so imenovali fante z zakasnelim poklicem, je
bila don Bosku nadvse draga in se je spet in spet vračal k njej. Ko se je 6. febru-
arja 1876 pogovarjal z več salezijanci in je obžaloval tiranijo vojaškega nabora,
ki uničuje duhovnike poklice, in o tem, kako je on iskal način, da bi zbiral starej-
še fante, ki so že opravili vojaško službo ali so je bili oproščeni, je rekel: »Tudi v
tem bo veliko škofov, ko bodo videli dobre uspehe s temi odraslimi, posnemalo
naš zgled in odprlo podobne hiše z istim ciljem. Deo gratias. Mi smo dali po-
budo in smo zelo veseli, da nas drugi posnemajo in da se dobro širijo sredstva,
ki služijo temu namenu. Jaz veliko pričakujem od teh dobrih Marijinih sinov.
Menim, da so edina pomoč Cerkvi v teh časih.«
»Zares je čudovito, kako se začenjajo stvari,« je vzkliknil eden izmed navzo-
čih. »Don Bosko nikdar ne odstopi od začetega dela.«
»Mi nikdar ne odstopamo od začetega, ker vedno poskrbimo za gotovost.
Najprej se prepričamo, da je vse po Božji volji, in potem gremo na delo. Ko si
zagotovimo Božjo voljo, nadaljujemo. Mogoče se bo na poti pojavilo tisoč ovir, a
to ni pomembno. Bog tako hoče in mi se ne zbojimo nobene ovire.«
»Prav v tem je težava,« je pripomnil don Chiala, »da ugotovimo, kaj je Božja
volja. Če ti ni razodeto od zgoraj, kdo more biti gotov, da je kaj Božja volja?«
»Vendar pa mi,« je nadaljeval don Bosko ne glede na ta razmišljanja, »tudi v
zaupanju v Božjo previdnost ne gremo slepo naprej. Zakaj naprej? Preden se česa
lotimo, pretehtamo vse možnosti. Ko potem izpolnimo del nalog, pravim: 'Usta-
|
|
4.4 Page 34 |
▲back to top |
34
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
vimo se za trenutek. Je mogoče nadaljevati? Je utemeljeno upanje? Ali nam to,
kar imamo, daje zadostno upanje?' Potem počasi nadaljujemo. Ko smo kako stvar
začeli, ne ostajamo križem rok. Pojdi sem, pojdi tja, išči, piši pisma, liste, vabila,
pripravi loterijo, nabirko, razgibaj ves svet. Vse to sem vedno predvidel, preden
sem se česa lotil. Kako bi sicer šli naprej? Jaz brezmejno zaupam v Božjo previ-
dnost, vendar pa tudi Božja previdnost hoče, da jo podpirajo človeški napori.«
Ustanova Marije Pomočnice, ki je bila na začetku tarča tolikega nasprotova-
nja, sodi med tista don Boskova dela, ki so mu zagotavljala uspeh in »dajala izred-
no zaupanje«. To je povedal on sam 26. septembra 1875, ko je načeloval jesen-
skim konferencam za vodstveno osebje družbe. »Ti odrasli fantje zdrave pameti
bodo takoj, ko bodo postali duhovniki, dali obilne sadove, še več sadove dajejo; še
preden postanejo duhovniki, saj opravljajo zelo delikatne naloge v hiši: asistirajo,
nadzorujejo, so učitelji v ljudski šoli. Tudi mnogi vojaki se zanimajo in sprejeli
smo celo nekega brigadirja. Vsak dan prejemamo pisma škofov, ki se pohvalno
izražajo o Ustanovi; prošnje župnikov in mladih moških, ki prosijo za sprejem.«
Na začetku novega šolskega leta je tako rekoč »uradni« skupini dal zaveti-
šče v zavodu v Sampierdareni, čeprav je prav tako precejšnja skupina bila tudi
v oratoriju. Tako eni kakor drugi so obiskovali gimnazijo z dečki. V oratoriju so
novi prišli v skupino, ki so jo prevevale iste želje in je bila tam že dalj časa. Tukaj
je don Bosko leta 1876 uvedel novost. Iz drugega in tretjega razreda je izbral
najsposobnejše in oblikoval poseben razred s posebnim programom na osnovi
latinščine in italijanščine z namenom, da bi pospešil šolanje in jih pripravil za
kleriško preobleko prihodnjega novembra. Temu posebnemu razredu so dali
ime 'scuola di fuoco' (ognjevita šola) zaradi gorečnosti in vneme, ki so ju imeli
pri učenju. To šolo je napovedal v nagovoru za lahko noč 8. februarja.
»Nocoj bi vam rad, dragi fantje, povedal stvar, o kateri sem že zasebno govoril z ne-
katerimi posamezniki, vendar še ni splošno znana. Upam, da bo dala veliko dobrih
sadov. Sedaj bi jo rad povedal vsem.
Torej, rad bi z mrežo zajel veliko rib; vrgel bom svojo mrežo in potegnil k sebi vse, ki
se bodo dali ujeti. Glejte, iz Amerike me kar naprej prosijo za misijonarje; cele pokra-
jine so brez misijonarjev. Tam ljudje še ječijo v senci smrti, v temi mnogoboštva in vsa
ta revščina se nadaljuje, ker tja ni prišel še noben misijonar, ki bi jim oznanjal vero.
Toda tudi v naših krajih se vedno bolj čuti pomanjkanje duhovnikov. Vsi govorijo: 'Ali
ni nikogar več, ki bi hotel postati duhovnik?'
To pomanjkanje duhovnikov v naših krajih in pomanjkanje misijonarjev me je na-
vedlo k misli, da bi ustanovili poseben razred za tiste, ki bi hoteli čim prej končati
gimnazijo in potem filozofijo. Postavili bomo 'ognjevito šolo', v kateri se bomo učili
samo nujno potrebne stvari, ne da bi se izgubljali v postranskostih, in tako končali
šolo veliko hitreje.
V ta razred lahko vstopijo, če želijo, učenci četrtega in tretjega in mogoče tudi dru-
gega razreda, vendar morajo imeti vsaj sedemnajst let. Če je kdo še mlad, star morda
|
|
4.5 Page 35 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
35
samo osem let, ni treba, da bi hitel s svojim šolanjem; ta se lahko redno šola v za to
določenem času. Upam, da bomo lahko v tej šoli, opremljeni z ognjevitim navduše-
njem, z dobrimi učitelji in z velikansko dobro voljo opravili preobleko že za vse svete.
Prvi pogoj za to šolo je neizmerno dobra volja. Če komu zmanjkuje volje že sedaj, ko
je učenje umirjeno, kaj bo potem šele takrat, ko bo načrt do skrajnosti obremenjen.
Zato morajo biti vaši profesorji prepričani, da imate nadvse veliko voljo za šolo. Ne
čudite se in ne vprašujte, kako bomo lahko to nalogo opravili tako hitro? Prepričan
sem, da v razmerah, ki vam jih bom sedaj navedel, s pomočjo dobrih profesorjev, z
vašo dobro voljo in vašo veliko in bogato nadarjenostjo stvar mora uspeti (kričanje,
splošno veselo pritrjevanje in navdušenje ob pohvali).
In sedaj, poleg potrebne starosti in dobre volje, o katerih sem vam govoril, še drugi
pogoji. Vsak se mora odločiti, da bo ostal tukaj ali šel v misijone. Pravim, da ostane
tukaj v oratoriju ali vsaj ne pripada turinski škofiji, ker zahtevajo za vstop v seme-
nišče opravljen peti razred gimnazije. Nekdo, ki je zelo napredoval v učenju in je bil
vedno med prvimi, pa ni končal petega razreda, to je Gilio, je moral iti v Giaveno in
tam opraviti svoje šolanje. Šele potem so ga preoblekli. Menim, da v drugih škofijah
ne zahtevajo podobnih stvari, in če ga mi imamo za sposobnega, ga brez nadaljnjega
preoblečejo. Vendar vam v tem ne morem ničesar zagotoviti. Tukaj v Turinu zahte-
vajo še znanje celega velikega katekizma in pri nas se tega ne bi mogli učiti, ker se
nam mudi. Treba se je odpovedati zunanjim izpitom ali vsaj dobro premisliti, preden
bi jih kdo opravljal, kajti za te izpite je treba pripraviti vso snov, ki jo predvidevajo
učni načrti. Mi pa, ki hočemo čim prej napredovati, vzamemo glavno snov, kot sta
latinščina in italijanščina, in puščamo ob strani druge predmete, ki onemogočajo, da
bi kdo lahko dobro napredoval v glavnem. Kdor bi torej hotel opraviti malo maturo
ob koncu gimnazije, ne more stopiti v ta razred.
Treba se je odpovedati rednim počitnicam. Imeli bodo nekaj dni razvedrila, šli bodo
na duhovne vaje v Lanzo, ko boste pustili ob stran knjige in se posvetili pobožnim va-
jam, vendar nič več, ker se vsem nadvse mudi. Začeli bomo meseca marca in imeli do
novembra osem mesecev časa za šolo. Zapomnite si pa tudi naslednje: če bi kdo hotel
iti drugam, na primer v semenišče, in začeti redni študij filozofije, bi mu manjkalo
leposlovje in bi bil v tem pogledu prikrajšan. Pri nas pa je v obeh letih filozofije redna
šola italijanske in latinske literature. Čeprav pri vsem tem sedaj hitimo, bomo imeli
v filozofiji priložnost, da to nadomestimo. To so lansko leto pokazali nekateri, ki so
bili v italijanščini in latinščini malo zadaj, vendar so lahko v šoli uspešno sodelovali.
Kakor vidite, predragi, smo prisiljeni, da ravnamo tako. Od vseh strani nas kličejo,
povsod nas pričakujejo. Zlasti še Amerika veliko bolj kot drugi pričakuje našo pomoč,
da bi kot Ksaverij neustrašeno oznanjevali sveto vero. Res je, prisiljeni smo, toda iz
nuje moramo znati narediti krepost.
Pogum, dragi moji sinovi. Skušajmo ostati v Gospodovi službi. Vsak naj stori, kar pač
lahko v svojem položaju za pospeševanje Božje slave, in bodite prepričani, da vas bo
Gospod gotovo blagoslovil. Lahko noč!«
Dogodek iz prvih dni zasluži, da ga omenimo.
Don Bosko je naročil šolskemu vodji, kakor se je takrat imenoval sedanji
|
|
4.6 Page 36 |
▲back to top |
36
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
šolski svetnik, da bi v 'ognjeviti šoli' dal prevajati Kornelija. Ko je možakar ugo-
tovil, da so učenci, ki so prihajali iz tretjega razreda, tega avtorja prevajali, ga je
nadomestil s Cezarjem, ne da bi don Bosku kaj povedal. Sedaj se je zgodilo to,
kar je bilo mogoče predvideti: tisti, ki so prišli iz drugega razreda; so se znašli
v stiski, ker so bili kar tako postavljeni pred Komentarje, tako da so nekateri
želeli nazaj v prejšnje razrede.
Ko je don Bosko zvedel za zadevo, je vodjo pred drugimi sobrati precej
ostro posvaril in mu rekel: »Če bi me ubogal, ne bi prišlo do tega zapleta, in
če bi za uporabo tega avtorja razpoložili duhove fantov, kakor sem svetoval, bi
stvar gotovo bolje uspela.« Njegova zamisel je bila, da bi zato, da prehod ne bi
preplašil manj pripravljenih, predstavil Kornelija s temile besedami: »Do sedaj
ste prevajali Epitomeja in ste predelali že več poglavij. Sedaj bo prav, da naredi-
te korak naprej in vzamete Kornelija, kot se dela v gimnaziji. Z vami bodo tudi
učenci višjih razredov. Vendar boste vsi skupaj imeli istega avtorja.«
Vodja je hotel pojasnjevati, češ da so nekateri že imeli Kornelija. Don Bosko
mu je segel v besedo, rekoč: »Saj ne gre za to. Pomembno je, da smo se tako
domenili, in pokorščina je velevala tako.«
Zaradi nelagodnega občutka, ki je nastal zaradi tega dogodka, je nekdo iz-
med navzočih skušal spremeniti pogovor. Toda eden je izjavil, da so bili tisti tri-
je, ki so se iz 'ognjevite šole' hoteli vrniti v prejšnji razred, bili zelo dobri učenci.
»Na tiste tri fante,« je vzkliknil don Bosko, »jaz več ne računam. Ne upam si
jim dati več nobenega nasveta, nobenega navodila. Umaknili so se od prvotne
odločitve.« Toda don Boskov pogled je šel precej daleč čez ta primer in je hotel
nakazati odgovornost šolskega vodje, če že ne popolne, pa vsej dobršen del.
To je nauk, ki nas spominja na svetega zavetnika salezijancev sv. Frančiška
Saleškega. Dejanje, ki samo v sebi ni bilo niti odpustljivi greh, temveč preprosta
nepopolnost, je veljalo sv. Frančiško Šantalsko strog ukor njenega duhovnega
voditelja, tako da kraj, kjer ga je izrekel, še danes kažejo s svetim spoštovanjem.
Potrpežljivi sv. Frančišek Saleški je meril svoje zahteve duhovnega vodstva po
stanju vsake posamezne duše, ki jo je vodil po poti popolnosti, zato se je pri tis-
tih, ki so bili poklicani k najvišji popolnosti, držal evangeljskega vodila 'Komur
je veliko dano, se bo od njega veliko zahtevalo'. Tako don Boskova govorica, ki
se je v tistem trenutku zdela zelo stroga, ni bila v nasprotju z mislijo na svetost.
Od starejših, ki bi morali biti že bolj popolni, je tudi on zahteval večjo zvestobo
v izpolnjevanju njegovih zamisli.
Vendar moramo priznati, da tudi v oratoriju niso bili glede Marijinih sinov
istega mnenja z don Boskom. Mnogi so kaj malo pričakovali od sedaj že otopelih
možganov, ki so bili poleg tega še do včeraj preprosti poljski delavci. Znano je,
|
|
4.7 Page 37 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
37
da novosti prinašajo nezaupanje. Po drugi strani pa don Bosko ni imel navade,
da bi svoje načrte odkrival vsem in tudi ne vsega hkrati, temveč glede na okoliš-
čine in ko je upal, do ga bodo razumeli. Zato so nekateri iz navade, da so se stri-
njali z njegovimi odločitvami, storili vse, kar jim je svetoval; bili so prepričani,
da je to najbolje. Drugi pa so po svoji dlakocepski navadi ostajali na površini in
so vedno ugovarjali. Kdo bi lahko v našem primeru predvidel, koliko in kakšne
Abrahamove otroke je don Bosko znal priklicati iz kamenja? To se je pokazalo
zlasti v misijonih, kakšni ljudje so izšli iz 'ognjevite šole'.
Toda don Bosko je kot vedno dal, da je stvar tekla, in je molčal. Vendar je
uporabil vsako priložnost, da si je v hiši pridobil prijatelje prav za to šolo in sku-
šal vzbuditi simpatije in pomoč. Da je potem celotno delo spremenil v enovito
in povezano telo, je uporabil sveto dušo don Guanelle, ki je rade volje sprejel ne-
lahko nalogo. Malo pozneje, ko se je odpravljal v Rim in je svetemu očetu želel
predstaviti vse mnogovrstne pobude oratorija, je hotel, da bi bili omenjeni tudi
Marijini sinovi. Zato je njihovemu ravnatelju dal nalog, da naj to dejavnost na
kratko predstavi. Don Guanella je sestavil kratko listino in bralcem bo gotovo
ljubo, da jo bodo lahko prebrali v celoti.
Preblaženi oče!
Božja previdnost, ki s svojo roko vodi usodo narodov, me je poklicala, da sem postal
redovnik v salezijanski družbi, medtem ko sem v svoji prvotni službi v Savognu op-
ravljal dejavnost župnika.
Tukaj uživam zadovoljstvo duha in se za vse zahvaljujem Gospodu. Čas mi hitro po-
teka v opravkih, ki so mi jih zaupali predstojniki. Ob prazničnih dneh vodim Oratorij
sv. Alojzija, ki ga obiskuje kakih šeststo fantov tega mesta. Toda moja glavna naloga
in moja največja skrb med tednom so sinovi Ustanove Marije Pomočnice, ki ste jo vi,
najvišja blaženost, blagoslovili in podprli.
Teh Marijinih sinov je blizu sto in štirideset od teh jih bo prihodnjega novembra ob-
leklo duhovniški talar, kajti kar se tiče dobrote, so neprekosljivi, in kar se tiče pri-
dnosti, občudovanja vredni.
V tem so tudi najbolj skromni neprekosljivi. Mnogi zmorejo v desetih mesecih opravi-
ti šolo, ki sicer traja pet let, nekateri pa bodo za to uporabili dve leti. Vsi so navdušeni
za osebo našega neprekosljivega don Boska, občudovalci velikega papeža Brezma-
dežne in neučakani, da bi šli na delo za duše.
Blagoslovite jih vse, o preblaženi oče, da se bodo, kakor si želimo, v prihodnjih letih
pomnožili in postali učinkoviti delavci v Gospodovem vinogradu.
Blagoslovite me, Kristusov namestnik. V rokah imam dvoje del: Vodič za katoliško ljudstvo
ali Krščanski nauk v štiridesetih nagovorih v zgledih in primerih. Blagoslovite me v tem
in zlasti še v vsem, kar bo Gospod zahteval vsak dan od mene vse do konca življenja.
Blagoslovite tudi škofijo Como, da bi kmalu dobila kak zavod salezijanske družbe.
Ostane mi še ena prošnja, da bi vaša svetost naklonila meni in moji dragi materi,
bratom, sorodnikom in drugim znancem popolni odpustek v zadnji uri, ko bo Gospod
|
|
4.8 Page 38 |
▲back to top |
38
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
poklical k sebi mene in vse druge do tretjega kolena. Gospod naj stori, da se bodo
kmalu prikazali dnevi miru in radosti za Vašo vzvišeno svetost.
Prosili bomo, da bodo vsi ljudje v velikem papežu Brezmadežne in vatikanskega cer-
kvenega zbora prepoznali angela varuha vseh narodov.
Klečim pred vašo blaženostjo in se izpovedujem za najvdanejšega in najbolj ljubeče-
ga sina. Duh. Alojzij Guanella
1. aprila 1876
Božji služabnik je to pisanje osebno izročil papežu, ki ga je prebral, dal svo-
je opazke in potrdil s svojim podpisom z datumom (16. april 1876) in z nasled-
njim blagoslovom: Benedicat vos Deus et dirigat vos in viis suis (blagoslovi vas
Bog in vas vodi po svojih potih).
Naš dobri oče je bil tako vesel, da je kljub mnogim opravkom našel čas, da
je pisal don Guanelli:
Predragi don Alojzij!
V svoji zadnji avdienci (15) je sveti oče v svoji veliki ljubezni hotel do zadnje vrstice
prebrati pismo, ki so mu ga poslali Marijini sinovi. Nato se je zanimal za njihovo šte-
vilo, študij in upe, ki jih lahko gojimo, ter o njihovem zdravju. Skušal sem mu ustreči v
vseh nadrobnostih. Zlasti so ga zanimale njihove želje glede misijonov. »Zahvaljujem
se Bogu,« je dejal, »da se je začelo to delo. Recite tistim dobrim fantom, da jih imam
zelo rad in da računam nanje pri delu za duše. Učenje, moralnost in prezir sveta
morajo biti njihove odlike. Vse iz srca blagoslavljam.« Ko je to izgovoril, je vzel v roke
pero in zapisal nekaj besed v pozdrav. Podelil jim je veliko odpustkov, ki vam jih bom
navedel pri svojem prihodu.
Za sedaj, dragi moj don Alojzij, pogumno delajte. Božje milosti nam ne bo manjkalo.
Umirjenost, potrpežljivost in pogum! Drugo bom povedal ustno.
Pozdravite mi iz srca vse Marijine sinove in sporočite tudi don Alberi posebne blagos-
love svetega očeta za sinove. Imejte me radi v J. K. Najvdanejši prijatelj
Rim, velika noč 1876
duh. Janez Bosko
P. S.: Priporočam se za molitev in obhajilo po mojem namenu. Recite isto don Barbe-
risu in novincem.
Z namenom, da bi navdušil dobrodelne osebe za sodelovanje, je don Bosko
obenem prosil svetega očeta za posebne odpustke. Iz Rima je dobil zelo ugoden
breve, ki bi moral za vse čase utišati vse nasprotovanje.
Vendar ni bilo tako. Članek v L'Unità Cattolica je v trenutku spet vzdignil
celo zadevo, sedaj pod pravnim vidikom. Po kratki predstavitvi Ustanove Ma-
rije Pomočnice je pisalo: »Prvi poskus tega leta je zelo dobro uspel. Za kraj te
ustanove so izbrali Zavetišče sv. Vincencija Pavelskega v Sampierdareni, kjer se
je zbralo samo omejeno število fantov, ker še niso dogradili stavbe v ta namen.
Zato so nekateri opravili svojo šolo tudi v drugih salezijanskih hišah. Uspeh
tega leta je naslednji:
|
|
4.9 Page 39 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
39
Skupno število gojencev: 100
Končajo gimnazijo: 35
Želijo postati redovniki: 8
Želijo oditi v zunanje misijone: 6
Želijo vstopiti med duhovnike lastne škofije: 21
Ko je poročal o papeževem zadovoljstvu in o duhovnih darovih, ki jih je nak-
lonil ustanovi, je podal italijanski prevod breva. Članek so poslali tudi Cittadinu
(meščanu) v Genovi in z majhnimi spremembami verjetno še drugim časopisom.
»Tako seznanjanje javnosti s to ustanovo je nujno, ker jo premalo razumejo,« je
rekel don Bosko. »Menim, da bo od sedaj največji vir duhovnih poklicev za škofe,
ki jih niso vzeli vojaškemu naboru. Potrebno je tudi, da se s tem seznanijo sale-
zijanski sotrudniki. Za zdaj je to malo pomembno. Upam pa, da bo po tej ustano-
vi velik del italijanskega ljudstva postal salezijanski in se nam bo odprla pot do
mnogih stvari.« Darovi za Ustanovo Matije Pomočnice so bili ena oblika salezi-
janskega sodelovanja, ki bi se pa s časom močno razširilo. Omembe vredno je dej-
stvo, da don Bosko v družinskem razgovoru z don Berberisom o teh časopisnih
objavah ni niti najmanj omenil viharja, ki se je razvnel ob teh novicah.
Dva dni po članku v L'Unità Cattolica je don Bosko iz Lanza, kjer je imel du-
hovne vaje za sobrate, poslal še drugega in uredniku časopisa teologu Margotti-
ju pisal:
Predragi gospod teolog!
Pošiljam vam drugi članek o Ustanovi Marije Pomočnice, ki ga je pregledal don Du-
rando. Priporočam vam Caglierovo pismo, da bi ga lahko objavil v Katoliškem bra-
nju. Sveti oče hoče, da prevzamemo šole v Albanu, in nam priporoča še druge. Oh, če
bi imel tisoč učiteljev! Bog naj vas ohrani in imejte me za vaše uglednosti najvdanej-
šega v J. K. duh. Janez Bosko
Lanzo, 19. 9. 1876
Na to pismo je Margotti odgovoril z naslednjim dopisom;
Velečastiti in predragi don Bosko!
Pravkar sem prejel vaše pismo z drugim člankom. Toda včeraj sem dobil hud ukor, ki
vam ga pošiljam. Nikdar si ne bi mislil, da mi bo don Bosko poslal stvari, ki naj ne bi
zagledale luči sveta. Krivi ste vsega vi. Do sedaj gospodu kanoniku še nisem odgovoril
in verjetno tudi ne bom.
Vrnite mi pismo in mi povejte 'in Domino' (v Gospodu) svoje mnenje, vendar o tem ne
govorita z nikomer. Moramo žrtvovati samoljubje, kadar gre za tiste, ki jih je Sveti
Duh postavil za vodstvo Cerkve. Mudi se mi, toda kljub vsemu lep pozdrav in izraze
spoštovanja od Vašega najvdanejšega T. Margottija.
Mirabello, 20. septembra 1876. Dovolite mi, da vam prepovem prepis tega pisma.
Kaka krščanska ljubezen in kaka previdnost z obeh strani! S strani don
Boska s svojimi in časnikarja z don Boskom. »Nikdar si ne bi mislil« in »vsega
|
|
4.10 Page 40 |
▲back to top |
40
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ste krivi vi«, kar ni obtoževanje, temveč ironija, ki je je bil veliki časnikar poln.
Odlično sta se razumela med seboj. Bila bi prava okrnitev zgodovine in prikraj-
šanje bralcev, če ne bi objavili tudi »ukora«.
Velespoštovani in velečastiti gospod!
Monsinjor nadškof mi je naročil, naj sporočim vaši uglednosti o neprijetnem pre-
senečenju, ki ga je doživel, ko je v L'Unità Cattolica dne 18. tega meseca v št. 216
bral članek Ustanova Marije Pomočnice, objavljen brez njegove vednosti. V njem je
omenjen papeški breve, o katerem turinski nadškof še nič ne ve, kar pa bi bilo nujno
potrebno. Govor je o kanonično ustanovljenem združenju vernikov, medtem ko turin-
ski nadškof ne ve nič o kanonični ustanovitvi. Razglašajo se odpustki, ki jih nadškof
prav tako ne pozna, in to proti predpisom Tridentinskega cerkvenega zbora. Z eno
besedo, prezira se hierarhični red v Cerkvi, kršijo se privilegiji in naloge nadškofo-
vske avtoritete, ki jih določa cerkveno pravo. Ta pisarna je že opozorila gospoda don
Boska, ko je v svoji tiskarni natisnil brez dovoljenja nadškofijske pisarne imenovani
oglas, o čemer smo obvestili vašo uglednost, da ne bi kaj podobnega oglašali v vašem
časopisu. Toda niti opozorila niti ukazi niso nič zalegli. To ni prvič, temveč že tretjič
ali četrtič, ko L'Unità Cattolica zlorablja zaupanje, ki ji jo izkazuje sedanji nadškof, in
objavlja stvari, ki so vse prej kot spoštljive in zahtevajo spoštovanje od časnikarjev,
ki naj bi se imenovali katoliški.
Ni zadosti, da delamo dobro, dobro je treba delati dobro. 'Bonum ex integra causa,
malum ex quocumque defectu' (dobro iz celotnega vzroka, slabo iz katere koli po-
manjkljivosti; dejanje je dobro, če je dobro v vsakem pogledu, slabo pa zaradi ene
same pomanjkljivosti).
Mons. nadškof upa, da mu L'Unità Cattolica ne bo dala nikdar več povoda za pritožbe
in zato ne bo objavila načrta, ki ga obljublja na koncu članka, dokler vam monsinjor
ne zagotovi, da je prejel informacije, ki mu jih gospod don Bosko mora dati v tej za-
devi. Monsinjor mi naroča, naj vam izročim njegove pozdrave, in se veseli ob branju
članka vašega časopisa z naslovom Trnjeva krona.
Z globokim spoštovanjem se izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 17. septembra 1876
T. kanonik Chiuso, tajnik
Taka užaljenost, zahteve in ugovori ordinarija do vsega, kar je bilo povezano
z don Boskom, izvirajo iz dejstva, da ni hotel priznati upravičenega izvzetja, o če-
mer spoštljivo govori škof iz Suse, kot smo pokazali zgoraj. V resnici je bila usta-
nova v turinski nadškofiji samo dejansko navzoča, medtem ko je breve govoril o
»kanonični ustanovitvi« in dodal običajni obrazec »kakor nam je bilo sporočeno«.
Toda sprva turinski ordinarij ni govoril o ustanovi, temveč o »zavodu« in o »koz-
mopolitskem zavodu«. Sicer pa je verjetno kot podlaga za priznanje Rima veljalo
priporočilo nadškofa iz Genove, ki je dovolil ustanovitev ustanove v Sampierda-
reni. Don Albera se je po don Boskovem naročilu obrnil na mons. Magnasca, ki
je ustanovo odobril in dal imprimatur za natis načrta, ki so ga natisnili v tiskarni
zavetišča. Tako duhovni darovi niso tekli v prazno zaradi goljufive podlage.
|
|
5 Pages 41-50 |
▲back to top |
|
|
5.1 Page 41 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
41
Monsinjorjevo nerazpoloženje do Ustanove Marije Pomočnice se je še ve-
čalo zaradi prepričanja, da dá don Bosko teči vodo samo na svoj mlin. Tako je v
neki pridigi v cerkvi Svetega Duha v Turinu priporočil Ustanovo za uboge kleri-
ke in dodal: »Res je, da v nekem delu tega mesta vzgojijo veliko klerikov, vendar
jih pošiljajo daleč od tu in zato niso nam v nikakršno korist.« Namigovanje je
bilo več kot očitno, tako da so poslušalci jasno vedeli, za kaj gre. Kajti v Turinu
so pošiljali misijonarje v zunanje misijone samo iz Valdocca.
V L'Unità Cattolica je izšlo pismo don Cagliera iz Amerike, za katero je dal
priporočilo don Bosko. Vendar o Ustanovi Marije pomočnice ni bilo govora. Don
Bosko ni bil dolžan narediti nikakršnega koraka v škofijski pisarni, ker razen
zaupnega sporočila teologa Margottija ni dobil nobenega obvestila. Kljub temu
je naslovil ordinariju naslednje spoštljivo pismo:
Velečastita ekscelenca!
Gospod teolog Margotti mi je sporočil, da ne namerava natisniti nobenega sporočila
o Ustanovi Marije Pomočnice, dokler vam ne podam potrebnih podatkov. Rade volje
ustrežem vaši želji in sem pripravljen za kakršnokoli pojasnilo.
Kakor veste, bi to ustanovo morali začeti tukaj v Turinu. Da bi se pa izognili dolo-
čenim težavam, smo jo prenesli v drugo škofijo, v Sampierdareno v škofiji Genova.
Tamkajšnji nadškof je podprl in večkrat priporočil ustanovo, ki jo je blagoslovil in
priporočil sveti oče.
Nadškof sam je prišel blagoslovit temeljni kamen stavbe, ki je že skoraj končana.
Ko so zadevo predstavili svetemu očetu, je naložil posebni komisiji, da je vse preučila,
in nato na osnovi priporočilnih pisem več škofov izdal breve in z odpustki tretjeredni-
kov sv. Frančiška Asiškega obdaril tiste, ki jo bodo podprli.
Ko sem teologu Margottiju sporočil o poteku zadeve, sem imel v mislih splošno, ne
krajevno obvestilo o ustanovi, katere sedež je v Genovi, ker je L'Unità Cattolica napol
uraden časopis Cerkve. Kar se tiče dovoljenja za natis, sem to prepustil običajnemu
delu pri tem časopisu.
Jaz sam od lanskega leta nisem dal natisniti in objaviti ničesar in tega tudi ne bom
storil, dokler vaša ekscelenca ne bo odobrila osnutka, ki sem vam ga predložil v odo-
britev za natis julija lani.
Besedilo breva ste lahko prebrali v imenovanem časopisu. Če želite, imam verodosto-
jen prepis in vam ga bom takoj poslal.
Ponižno vas prosim, da dovolite, da L'Unità Cattolica objavi drugi članek. Sicer sem
pripravljen izpolniti vse vaše ukaze.
Z najglobljim spoštovanjem imam čast, se imenujem vaše velečastite ekscelence po-
nižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
Lanzo, 5. oktobra 1876
Novo nasprotovanje ga je tako malo prizadelo, da je 13. oktobra pisal don
Caglieru: »V Nizzi Maritimi smo kupili čudovito lepo stavbo, kjer bomo lahko
namestili 100 rokodelcev in enako število Marijinih sinov.«
|
|
5.2 Page 42 |
▲back to top |
42
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Kot da ne bi bilo že zadosti bojev zunaj, je dogodek znotraj hiše napolnil
z žalostjo don Boskovo dušo, medtem ko je spremljal v Rim misijonarje druge
odprave. Čeprav se je dogodek pripetil konec leta 1876, ga podajamo tukaj, da
se nam ne bo treba več vračati k tej stvari.
Dobro nam je znano, kako zelo pri srcu je bila don Bosku 'ognjevita šola'. Rad
jo je imel zaradi njenega namena, zaradi uspešnega šolanja in zaradi odličnega
delovanja celotnega zavoda. Ko so te že odrasle fante ločili od otrok, so jih lahko
temeljiteje vzgajali za poklic. Ker je pouk trajal celo poletje, so bili obvarovani tudi
nevarnosti počitnic. Don Bosko jih je za oddih peljal na duhovne vaje s salezijanci
v Lanzu. Tako so imeli lepo priložnost, da so se tesneje povezali z Gospodom.
Kar se tiče učenja, je bila že velika prednost, da so lahko uvedli program učenja,
ki je bil prilagojen njihovim sposobnostim, in jih niso izpostavljali običajnim po-
niževanjem v redni šoli, kjer bi trpeli zaradi manjvrednosti pred svojimi mlajši-
mi sošolci. S tem so ustregli tudi želji bolj priletnih, da ne bi izgubljali časa in bi
prišli čim prej do konca. V hiši pa so tudi potrebovali ljudi, ki so jim lahko zaupali
mnoge naloge, ki sicer niso zahtevale veliko časa, a so jih lahko opravljale samo
zaupne osebe. V ta namen so bili najboljši že zreli ljudje, z najboljšimi nameni, ki
niso bili vezani na svoj urnik, kakor velja to za dečke. To so nekateri razlogi, zakaj
je don Bosko imel tako rad to šolo in je zanjo vse žrtvoval.
Vemo pa tudi, da ta šola ni bila vsem všeč. Učitelji so se pritoževali, da so
učenci raztreseni, da se zanimajo samo za zunajšolske zadeve, da se premalo
učijo in ne prihajajo v šolo točno. Ni bilo več don Guanelle, ki je tako očetovsko
skrbel zanje, ker je šel za ravnatelja v zavod Trinità v Mondoviu. Poleg tega je
zavetišče v Sampierdareni postajalo vedno bolj uradni sedež Marijinih sinov.
Ko so pripravljali novo šolsko leto 1876/1877, so v don Boskovi odsotnosti iz-
vedli udarec, ki ga je olajšala še popustljivost podravnatelja don Lazzera, ki je
za mir v hiši dal stvarem prosto pot: 'ognjevito šolo' so razpustili in učence
razposlali deloma v Sampierdareno, deloma pa v redno šolo.
Ko je don Bosko v Rimu zvedel za to, ni čakal do svoje vrnitve, da je izrazil
obžalovanje. On je ustanovil to šolo, on jo je z don Durandom in z nekaterimi
drugimi predstojniki skušal izpopolniti, dostikrat je na različne načine dal ve-
deti, kako zelo mu je bila pri srcu. Zato ga je ta odločitev močno prizadela. »Res
je, da je šola v Sampierdareni, toda en razred bi morali iz več razlogov obdržati
v Turinu.« Eden izmed glavnih razlogov je bilo don Boskovo prepričanje, da bi
iz teh odraslih fantov lahko naredili odlične misijonarje in bi jih zato on sam
vzgajal, kar mu je v nekaterih primerih odlično uspelo. Sedaj je pričakoval še
večje uspehe, saj je stvar zastavil bolj na široko. To so stvari, ki jih sedaj lahko
povemo, o katerih pa don Bosko ni hotel javno govoriti. Dejstvo je, da je 'ognje-
vita šola' naslednje leto spet začela delovati v oratoriju.
|
|
5.3 Page 43 |
▲back to top |
BiS 11 — 3. poglavje
43
Bila bi zares velika škoda, če je ne bi podpirali. Tista leta so prihajali v ora-
torij moški, ki bi jih po don Boskovih besedah lahko imeli za svetnike in ki so
bili dobro poučeni o veri. Prišli so z željo, da bi postali duhovniki, in so prosili
don Boska, da bi jim pomagal pri uresničitvi te njihove želje. »V treh ali štirih
letih bi lahko postali odlični misijonarji,« je nekega večera dejal skupini du-
hovnikov v zasebnem pogovoru. Prav po tem pogovoru je na poti v svojo sobo
naletel na dva taka laika.
»Glej ga,« je pokazal na enega izmed obeh po priimku Lago, »glejte odlične-
ga misijonarja. S to brado bi naredil vtis celo na perzijskega šaha. Ali hočeš, da
te pošljemo v Oceanijo?«
»Meni je vseeno. V vaših rokah sem. Pripravljen sem odpotovati tudi no-
cojšnjo noč,« je odvrnil Lago.
»Prav, videli bomo. Toda ne v tej obleki, preobleči te moramo v duhovnika.
Pogum, toda … Dajmo, da Gospod stori, kar je njemu všeč.«
Nato je podobno povedal še drugemu in oba sta zadovoljna šla k počitku.
Lago, po poklicu lekarnar, je zapustil vse svoje imetje salezijanskim usta-
novam. Res je postal duhovnik. Bil je zelo dejaven v dušnem pastirstvu, zlasti
spovedovanju. Bil je neprekosljiv don Ruov tajnik vse do smrti.
Cela plejada gorečih misijonarjev, katerih slava odmeva v zgodovini misijo-
nov družbe, je izšla in še vedno prihaja iz vrst Marijinih sinov. »Marijini sinovi,«
piše ugledni zgodovinar P. Grisar, »so za salezijanske misijone nenadomestljivi
delavci, ker so navadno krepki, utrjeni za napore in navajeni na odpovedi in so
zato, da so lahko sledili svojemu poklicu, morali prestati težke boje.
|
|
5.4 Page 44 |
▲back to top |
4.
poglavje
SALEZIJANSKI SOTRUDNIKI
Dokončni lik sotrudnika se v don Boskovem duhu ni pojavil v enem samem
trenutku. Od prvega zametka v letu 1841, ko je čutil potrebo, da bi si poiskal
podporo za svoje praznične oratorije pri dobrodelnih laikih in duhovnikih, je
dosegel zadnje izboljšave v letih 1874, '75 in '76. Šele tukaj se je podoba salezi-
janskega sotrudnika izoblikovala do zadnje poteze. Koristno bo, če primerjamo
med seboj tri listine, ki se dopolnjujejo in pojasnjujejo.
Najprej naslov. Prvotno se je glasil Krščanska povezava, nato Združenje za
dobra dela in končno Salezijanski sotrudniki. Eno je povezava, drugo je združe-
nje. Prvotno je bila misel, da bi v snop povezali vse sile dobrega in jih zmagos-
lavno zoperstavili nasilju zlobe. Prvotno se je zdelo, da bo zadostovala ohlapna
povezava oseb, ki s skupno voljo hočejo doseči isti cilj. Temu je sledilo združe-
nje, kot ga vidimo pri udih telesa, ki sestavljajo en sam organizem. Med prvo in
drugo obliko se je vrinil nov dejavnik, stalna povezava v salezijanski družbi, ki
je, potem ko je prejela svojo pravno bit v Cerkvi, tesno povezala med seboj svoje
sodelavce. To je omogočilo, da so dobili ime salezijanski sotrudniki, kot če bi šlo
za pravo in resnično organizacijo, podobno kakemu tretjemu redu. In Cerkev jih
je imela za take, ko so sotrudniki dobili svojo kanonično odobritev.
Od golega naslova preidimo k namenu. V prvem poimenovanju je bil na-
men le nejasno nakazan. V drugem združenju za dobra dela je cilj že zožen,
vendar še vedno nejasen. V salezijanskih sotrudnikih je povezan s »praktičnim
načinom, kako naj pomagamo sodobni družbi k moralnemu življenju«. Takrat
previdnost, zlasti kar se tiče verskih združenj, ni bila nikdar zadostna. Lahko bi
tako na eni kakor na drugi strani prišlo do krepkih nesporazumov. Zato imamo
pred seboj malo čudne naslove, ki pa morajo odstraniti vsako dvoumje in ne
razburjati duhov.
Kakšen je bil potem tisti »praktični način«, o katerem govorijo vsi trije na-
slovi s to razliko, da prvi sotrudnikom določa kot poseben namen »delovanje v
|
|
5.5 Page 45 |
▲back to top |
BiS 11 — 4. poglavje
45
korist nevarnostim izpostavljene mladine«, v drugih dveh pa z bolj širokim ra-
zumevanjem določa »izpolnjevanje krščanske ljubezni do bližnjega in zlasti še
do nevarnosti izpostavljene mladine«. Razume se, da so člani v pravem odnosu
do samih sebe dali na prvo mesto lasten duhovni napredek.
Uporabljali so sredstva, ki se stalno v vseh treh oblikah izražajo v štirih
načinih: gojiti setev salezijanske družbe z gojitvijo pobožnosti med ljudstvom,
s pospeševanjem cerkvenih poklicev, s širjenjem dobrega tiska in s skrbjo za
nevarnostim izpostavljeno mladino. V vseh točkah, kjer se je ta program tikal
cerkvenih ustanov, je bila v ospredju odvisnost od papeža, škofov in župnikov.
Salezijanci in sotrudniki bi se morali imeti za brate in sestre in se zanašati
na pomoč vedno, ko bi šlo za večjo Božjo slavo in za korist duš. Letne dolžnosti
daru ene lire iz prve oblike povezave v drugih dveh ni več. Darovi so potrebni
za dosedanje cilje, vendar jih ni treba točno predpisovati.
Pustimo ob strani predpise o notranji ureditvi, ki so ostali skoraj nespre-
menjeni. Gre za ureditev po župnijah in škofijah, kot se je pozneje pokazalo pri
katoliški akciji.
Uradno glasilo sotrudnikov, ki ga prvotni pravilnik še ne omenja, se ponov-
no napoveduje v drugih dveh. Začelo pa je izhajati avgusta 1877.
V vseh teh programih ni besedice o ženskah. Ali don Bosko ni mislil nanje?
Je mogoče menil, da bo lahko shajal brez sodelovanja? Nikakor ne. Nekega dne,
ko se je zaupno pogovarjal z don Barberisom, je menil, da sedaj, ko je uredil šolo
za Marijine sinove, misli na drugo nič manj pomembno zadevo, na Salezijansko
združenje. In je nadaljeval: »Že dve leti razmišljam o tem. Sedaj bom napisal
pravila, ki jih bomo objavili pred koncem leta. Potrebovali bomo dve leti, da se
bo ustanova utrdila. Medtem pa sem si zamislil še drug načrt, ki bo dozorel v
dveh letih, in ko bom zagotovil obstoj salezijanskih sotrudnikov, ga bom objavil;
gre za to, da bi ustanovili neke vrste salezijanski tretji red za ženske, vendar ne
bo priključen nam, temveč hčeram Marije Pomočnice.« Ko se je potem odpravil
v Rim in predložil Piju IX. načrt salezijanskih sotrudnikov, ga je papež, ko je vi-
del, da ni govora o sotrudnicah, odločno zavrnil 'expressis verbis' (z izrecnimi
besedami). »Ženske so vedno imele odločilno mesto v dobrih delih,« je dejal,
»tako v sami Cerkvi kakor v spreobrnjenju ljudstev. So dobrodelno razpolože-
ne, podjetne, vztrajne v dobrem in so k temu po naravi veliko bolj nagnjene
kot moški. Če bi jih izključili, bi sami sebe oropali ene največjih pomoči.« Božji
služabnik, za katerega je bila vsaka papeževa želja ukaz, je opustil svojo misel in
takoj, ko je zagotovil obstoj sotrudnikov, začel razmišljati o sotrudnicah.
Preden bomo nadaljevali pripoved, bomo navedli dvoje poznejših don Bosko-
vih izpovedi, da bomo obenem s pravilnikom razumeli tudi duha združenja. V
javnem nagovoru 1. julija 1880 v Borgu San Martino je ob razlagi treh pregovo-
rov povedal naslednje: »Nekoč je bilo zadosti, da smo se združili v molitvi, danes
|
|
5.6 Page 46 |
▲back to top |
46
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
pa, ko je toliko sredstev pohujšanja zlasti v škodo mladine obeh spolov, je nujno
potrebno, da se združimo v skupno prizadevanje za delo.« Šest let pozneje je
duhovnikom, bivšim gojencem oratorija, ki so prišli na obhajanje njegovega godu,
takole govoril: »Ustanova Salezijanskih sotrudnikov se bo razširila po celem sve-
tu, prišel bo čas, ko bo ime salezijanskega sotrudnika pomenilo isto kot kristjan.
Sotrudniki bodo tisti, ki se bodo trudili za širjenje katoliškega duha. Kolikor bolj
bodo napadali Sveti sedež, toliko bolj ga bodo salezijanski sotrudniki branili; ko-
likor bolj bo raslo brezboštvo, toliko više bodo salezijanski sotrudniki dvignili
plamenico njihove dejavne vere.« Papež Pij IX. je eno leto pred svojo smrtjo dejal
neki zaupni osebi: »Salezijanski sotrudniki so pripravljeni storiti veliko dobrega
Cerkvi in civilni družbi. Njihovo delo bo sčasoma tako cenjeno, da se bodo ne le
cele družine, temveč cela mesta in dežele vpisale v njihove vrste.«
Ali mogoče Katoliška akcija, ki je po opredelitvi Pija XI. sodelovanje laikov
s cerkveno hierarhijo, ne vsebuje osnovne misli, ki je vodila don Boska pri usta-
novitvi salezijanskih sotrudnikov?
Don Bosko v svojih dejanjih ni nikdar izgubil izpred oči najvišjega cilja, da
bi duše obogatil z Božjo milostjo. Dokler število sotrudnikov še ni naraslo, je
štel za svojo dolžnost, da je z vsakim ravnal, kakor je zaslužil, opravljal zanje za-
sebne in skupne molitve in prosil zanje blagoslov in odpustke od svetega očeta.
Ko pa so se ustanove pomnožile, mu je to postalo nemogoče, zato je ustanovil
združenje in poskrbel, da je bilo deležno obilnih duhovnih darov, in se jim tako
oddolžil za njihov trud in žrtve.
Papež Pij IX. je prvič pohvalil 'vivae vocis oraculo' (z živo besedo) salezijan-
sko združenje v avdienci 22. februarja 1875. Opogumljen od papeževe dobrote,
je don Bosko skupaj s pravilnikom za Ustanovo Marije Pomočnice poslal ško-
fom tudi pravilnik združenja in jih prosil za priporočilo. Škof iz Tortone je med
drugim takole pisal don Bosku: »Salezijansko združenje vsekakor lahko štejete
za tretji red vaše velezaslužne družbe, ki jo je dokončno potrdil Sveti sedež.
Zdi se, da je kot nalašč za današnji čas, bodisi zaradi zastavljenega cilja bodisi
zaradi načina delovanja, kakor ga je pogosto priporočal sveti oče papež.« V
pismu, ki smo ga že predstavili, je don Bosko prosil za posredovanje kardinala
Berardija, da je svetemu očetu izročil priporočilna pisma škofov.
Za zdaj še ni mogel prositi za dokončno potrditev, ker je navada, da se to
zgodi šele po pohvalnem odloku. Zato je naslovil na svetega očeta ponižno pro-
šnjo: 1. da bi bil vrhovni predstojnik pooblaščen, da bi odpustke, ki so jih delež-
ni notranji redovniki, podeljeval tudi zunanjim; 2. da bi ravnatelji posameznih
domov imeli pooblastilo za podeljevanje omenjenih darov.
V brevu dovoljenja dne 30. julija 1875 je don Bosko v svoje veliko veselje
bral, da so dobrotniki salezijanske družbe enakovredni tretjerednikom. To je bil
velik korak naprej.
|
|
5.7 Page 47 |
▲back to top |
BiS 11 — 4. poglavje
47
Toda don Bosko se ni ustavil sredi poti. Želel si je dokončne odobritve Svete-
ga sedeža, zato je maja 1876 predložil svetemu očetu naslednjo ponižno prošnjo:
Preblaženi oče!
Od dne, ko je vaša svetost milostno končnoveljavno odobrila Družbo sv. Frančiška
Saleškega, se je očitno pomnožilo število članov in se zelo razširilo področje evan-
geljskega delovanja, ki jim je bilo odkazano. Z vedno večjo potrebo družbe je raslo
tudi število gorečih laikov in duhovnikov, ki so velikodušno sodelovali in prosili za
neke vrste pravilnik, ki bi zagotavljal enotnost v delovanju in ohranjal tista zdrava
načela, ki jih je mogoče dobiti samo v naši sveti katoliški Cerkvi. Pravilnik je dobil
naslov Salezijanski sotrudniki. Pod tem imenom bi združili vse tiste, ki živijo v svetu
in so pripravljeni sodelovati pri obdelovanju njive, ki se ji pravi salezijanska.
Vaša svetost je blagovolila preučiti ta načrt, ga blagoslovila in priporočila. Veliko
škofov ga je rade volje sprejelo v svoje škofije in sedaj s svojimi priporočilnimi pismi
prosijo vašo svetost, da bi velikodušno odprli zaklad svetih odpustkov. Na tak način
bi lahko vsakdo uvidel, da je ustanova oratorijev, ki ste jo vi blagoslovili in priporoči-
li, velika podpora naši sveti veri, kateri so sotrudníki posvetili svoje življenje.
Zato vsi prosijo vašo svetost, da bi salezijanskim redovnikom in njihovim sotrudni-
kom podelili:
1. Popoln odpustek v trenutku smrti, če le darujejo svoje življenje Bogu s tem, da
sprejmejo tisti način smrti, ki bo njemu všeč.
2. Odpustke in duhovne darove tretjerednikov sv. Frančiška Asiškega.
3. Odpustke, ki so povezani s cerkvami in prazniki sv. Frančiška Asiškega in s cerkva-
mi salezijanske družbe.
Poln zaupanja, da bo vaša svetost blagovolila podeliti naštete blagodati, ponižno
prosim za poseben apostolski blagoslov za dobrotnike družbe in v sinovski vdanosti
poklekam pred vašo blaženost. Ponižni sin in vdani prosilec duh. Janez Bosko
Turin, marca 1876
Odgovor je bil breve dne 9. maja 1876, s katerim je njegova svetost Pij
IX. »z namenom, da bi ta družba vedno bolj napredovala«, podelila zaprošene
odpustke, ne več samo po vrhovnem predstojniku, temveč naravnost »Druž-
bi ali Združenju salezijanskih sotrudnikov«. S tem dejanjem se njegova svetost
odkrito prišteva k tej družbi.
Sedaj je bilo treba dati spoznati združenje, papežev blagoslov in duhovne
darove. V ta namen je blaženi sestavil knjižico, ki jo je v nepopolni opremi – za-
kaj bomo videli pozneje – dostavil ordinariju.
Velečastita ekscelenca!
Danes dopoldne je bil končan natis knjižice Salezijanski sotrudniki. To je neke vrste
tretji red, s katerim sveti oče podeljuje posebne blagodati našim dobrotnikom. Po
blagoslovu svetega očeta prosim vašo ekscelenco, da kot nadškof glavne hiše, če vam
je tako prav, podelite svoj blagoslov in vas za svetim očetom vpišemo v seznam tret-
jerednikov in pospeševalcev.
|
|
5.8 Page 48 |
▲back to top |
48
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
To delam iz dveh dolžnosti, in če boste privolili, bom oboje imel za izraz posebne
naklonjenosti. V vsakem primeru pa vam pošiljam ta spis kot znamenje mojega glo-
bokega spoštovanja in popolne vdanosti vaši ekscelenci.
Dovolite mi, da se vam v globoki vdanosti poklonim. Najvdanejši služabnik
Turin, 11. julija 1876
duh. Janez Bosko
Tukaj se ponovno obnavlja celotna zadeva, ki jo poznamo že iz prejšnjega
poglavja. Tokrat jo je ordinarij sam načel. V prvem sporočilu izraža monsinjor
svoje nezadovoljstvo, da je knjiga Salezijanski sotrudniki izšla brez cerkvenega
dovoljenja, da je v njej objavil odpustke in da je to družba, katere kanonični
obstoj cerkveni oblasti v Turinu ni znan. Monsinjor bi zato rad vedel, kako je
prišlo do tega prestopka škofijskih predpisov in predpisov Tridentinskega cer-
kvenega zbora. Ostro ga tudi graja zaradi uporabe godbe na pihala v cerkvi, kar
je proti sinodalnim in kanoničnim predpisom.
Don Bosko, ki je obiskoval zavode po Liguriji in se je vrnil v Turin šele 29.
julija, je odgovoril 1. avgusta.
Veleugledni gospod kanonik Chiuso!
Ko sem se vrnil z obiska po domovih v Liguriji, sem dobil vaše pismo z dne 16. julija
in vam, čeprav z zamudo, takoj odgovarjam.
Knjige Salezijanski sotrudniki nismo objavili. Prvi izvod smo poslali njegovi ekscelen-
ci nadškofu. Izvod še ni dokončno izdelan; npr. stran 38 je nenatisnjena, kajti tukaj
sem želel natisniti blagoslov našega nadškofa, če bi ga blagovolil podeliti. To sem
storil po nasvetu nekega visokega gospoda, ki je menil, da bi bila posebna čast, da bi
njegovo ime prišlo takoj za imenom svetega očeta.
Ustanova Salezijanskih sotrudnikov nima škofijskega značaja, temveč se nanaša na
celotno katoliško Cerkev in je odvisna od škofov in župnikov, ki so popolni gospodarji
na svojem področju. Tako ustanova ne more razpravljati z vsakim ordinarijem. Vse-
kakor bi bil pripravljen o tem razpravljati (sic) z našim nadškofom, če ne bi bil tega
prisiljen početi po neki tretji osebi, po kateri je težko razložiti pravi smisel stvari. Lep
primer za to je Ustanova Marije Pomočnice: že eno leto so stvari v teku, že eno leto je
stava v tiskarni pripravljena, pa do sedaj še ni bilo končnega odgovora.
Dokler sem lahko svoje srce odprl njegovi ekscelenci, nisem storil ničesar brez nje-
govega učenega, pametnega in preudarnega mnenja. Toda žal sem moral nehati, ko
nisem mogel več svobodno govoriti ali pa se ni več verjelo.
Kar se tiče godbe na pihala, ne poznam nobene sinodalne prepovedi. Pravila Cerkve
se mi ne zdijo nasprotna, ker v Rimu najslovesnejše prireditve potekajo ob sprem-
ljavi godbe – vsaj tistih, pri katerih sem bil navzoč. Vsekakor pa zaradi izrecne želje
njegove ekscelence nadškofa na prazniku Marije Pomočnice 1875 godba na pihala
ni več sodelovala pri obredih v cerkvi. Nazadnje je godba spremljala procesijo v čast
sv. Alojziju, vendar zunaj cerkve.
Če bi stvari razumeli v pravem smislu, koliko nesporazumov bi lahko preprečili in
koliko manj neprijetnosti bi bilo, ker so nenamerne. Imej me vedno rad v J. K. Ubogi
pisec in služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 1. avgusta 1876
|
|
5.9 Page 49 |
▲back to top |
BiS 11 — 4. poglavje
49
Tajnik njegove ekscelence je potrdil prejem pisma in obljubil, da bo vsebino
posredoval nadškofu takoj, ko se bo vrnil z daljše odsotnosti. Izrazil je upanje,
da bo monsinjor razumel postopek in bo zadovoljen. Medtem ko je bil blaženi v
Liguriji in je videl, da odgovor zamuja, je uporabil svojo pravico in dal natisniti
pravila neki tiskarni v Albengi z dovoljenjem tamkajšnje škofijske pisarne z dne
26. julija in s podpisom kanonika Folcherija, generalnega vikarja. Knjižico so
takoj prevedli v francoščino.
Zdi se, da je vprašanje priročnika Salezijanski sotrudniki zaspalo. Toda ko
je don Bosko hotel objaviti zadnji breve, se je vprašanje zaostrilo kot še nikdar.
O tem nam priča naslednje pismo.
Velečastiti gospod predstojnik salezijancev!
Mons. nadškof mi je naročil, naj vam odgovorim na pismo z dne 5. tega meseca (ok-
tobra) in vam sporočim, da ne more dovoliti natisa knjižice, o kateri govori pismo, ne
da bi prekršil svojo dolžnost nauka kanonskih predpisov.
Najprej je treba papeško listino o odpustkih predložiti krajevnemu ordinariju, da
ta preveri verodostojnost in nato doda svoj 'visto' (videno). Zato bi papeški breve, o
katerem govori vaša uglednost, moral biti predložen nadškofijski pisarni v izvirniku.
Potem pa je treba reči, da je papeški breve v prid Združenja salezijanskih sotrudni-
kov, ki je že kanonično ustanovljeno: 'Cum,' pravi rimski papež, 'sicut relatum est
nobis, pia quaedam sodalitas canonice instituta sit (ker je, kakor nam je sporočeno,
kanonično že ustanovljena neka družba). To združenje pa ni moglo biti kanonično
ustanovljeno brez papeža ali od škofa v njegovi škofiji ali od koga drugega po po-
sebnih pravicah, ki jih je prejel od papeža. V prvem primeru je treba tako kanonično
ustanovitev predložiti turinski škofijski pisarni; v drugem primeru naj se škofijski
pisarni predloži listina iste škofijske pisarne, ki je ustanovila to združenje, in poob-
lastilo, ki jo je papež dal škofijski pisarni za to dejanje; v tretjem primeru naj tista
oseba, ki ni škof, predloži škofijski pisarni pooblastilo, da ustanovi tako združenje.
Dokler ne bo zadoščeno tem pogojem, mons. nadškof ne bo mogel ustreči vaši prošnji
za njegov blagoslov. Z vsem spoštovanjem se izrekam vaše uglednosti najvdanejši in
najponižnejši služabnik. kanonik Chiuso, tajnik
Turin, 11, oktobra 1876
Don Bosko je tiste dni mislil na vse kaj drugega. Nova odprava misijonarjev
se je pripravljala na pot. Naslednje pisemce nam kaže, kake skrbi so prevevale
njegove misli.
Predragi vitez!
Z več strani sem prejel poročila, ki določajo odhod naših misijonarjev za prve dni
novembra. To me močno zaposluje in moram, ne da bi vas lahko sprejel, odpotovali
jutri, da bom lahko za vse poskrbel, vse pripravil in ukrenil. Toda preden bodo misijo-
narji odšli, se bova gotovo videla in bom izpolnil vaše želje. Bog naj nakloni vse dobro
vam in vaši družini. Prosite zame, ki sem v J. K. najponižnejši služabnik.
Chieri, 9. oktobra 1876
duh. Janez Bosko
Visoko spoštovanemu gospodu vitezu Marku Gonelli – Chieri
|
|
5.10 Page 50 |
▲back to top |
50
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Pa ne samo to. Kakor bomo videli, je moral pospremiti misijonarje v Rim,
kjer so ga čakale izredno pomembne zadeve. Iz večnega mesta je v oratorij pi-
sal nekaj vrstic, ki posebno osvetlijo dogajanje, ki smo ga pravkar predstavili,
saj so edini dokument, ki v tem odločilnem obdobju osvetljuje razpravo o sot-
rudnikih. Rokopisu manjka naslovnik, datum in podpis. Ne vemo, ali je to zaradi
naglice ali zaradi previdnosti, v vsakem primeru je bil del celega zavoja pisem.
Vsebina je take narave, da ni mogel biti namenjen drugemu kot 'alter egu' (dru-
gemu jazu), to je don Rui. Na istem listu so izražene sodbe v latinskem jeziku,
zelo zaupno o osebah in dogajanju v oratoriju. Da list prihaja iz Rima, je mogoče
razbrati iz vsebine. Da se nanaša na razpravo v teku, tudi ni dvoma, to se vidi iz
načina izražanja. Pisava je odločna, preostane nam, da sklepamo.
Listina se glasi: »Dajmo, da odgovor nadškofijski pisarni (nadškofijske pi-
sarne) dozori; pošlji koga, da poprosi za breve, da se ne bo izgubil; ko bom
prišel v Turin, bom storil, če je treba kaj storiti, vsekakor pa zahtevajte breve.
Knjižice o salezijanskih sotrudnikih ne bomo tiskali v Turinu in zato ni treba
nič skrbeti, toda naj nam vrnejo breve. Če bodo potem zahtevali, da se jim pove,
kdo in kje je ustanovil salezijanske sotrudnike, se jim odgovori, da je neka vi-
soko postavljena oseba v Rimu izjavila, da če kaka kongregacija v Rimu izda
kak breve ali kak dekret, nima navade, da bi dajala pojasnila, zakaj je to storila.
Krajevne oblasti naj preverijo samo avtentičnost, razlogi, zakaj je bil izdan, pa
ne sodijo sem.«
Breve z dne 9. maja smo sporočili nadškofijski pisarni v izvirniku, kakor so
zahtevali in kar je don Bosko rade volje ustregel. Potem je treba dati, da odgovor
»dozoreva«, ne zavrniti, temveč samo prenesti na primernejši čas. Izraz »tisto o
salezijanskih sotrudnikih« se zdi, da nakazuje neko prejšnjo listino. Pa ni tako,
kajti zaključna ponovitev »dajte nam breve«, ki se nanaša na prvi odstavek,
je eno in isto »s sotrudniki«. Tu gre za razlikovanje, toda v don Boskovi misli
je to pojem in se tiče papeških dokumentov, ki naj bi jih objavljali kjer koli. V
resnici hoče reči: »Tisti gospodje naj se ne vznemirjajo, naj samo vrnejo breve
o sotrudnikih. V Turinu bomo dali natisniti druge papeške dokumente, listine
o sotrudnikih pa ne.« Brez dvoma bi lahko govorili bolj jasno, toda v časovni
stiski so tudi don Bosku ušle nadrobnosti, ki so lastne zasebnim pismom. Kdo
pa je ta visoko postavljena oseba? Kardinal Berardi? Kardinal Antonelli? Mons.
Vitteleschi? Ni pomembno ime. Odgovor, ki naj bi ga dali, če bi ga zahtevali, bi
se skušal izmikati in bi don Bosku, ko bi se vrnil v Turin, omogočil, da bi storil,
kar bi bilo najbolj primerno.
Pozornemu bralcu ne uide nenavaden obrat »kdo in kje je ustanovil salezi-
janske sotrudnike«. To je spontana sprememba, ne pa naključno ali zavestno slo-
govno dejanje. V tistem trenutku je don Bosko mislil na dozorevanje, ki je, kot se
to večkrat zgodi, vplivalo na izražanje. Dozorevajoč odgovor nas sili k temu.
|
|
6 Pages 51-60 |
▲back to top |
|
|
6.1 Page 51 |
▲back to top |
BiS 11 — 4. poglavje
51
O tem odgovoru imamo natančen lastnoročni zapis, poln popravkov, na
sedmih listih navadnega pisemskega papirja. Don Bosko želi dokazati, da ima
'canonice instituta' breve dobro osnovo in zato 'sicut relatum est nobis' ne skri-
va nikakršne zvijače. Najpreprosteje bi bilo, če bi se že vnaprej dogovoril s ško-
fijsko pisarno. Toda s kakšnim upanjem na uspeh? Spomnimo se na »Gorje, če
se naredi en sam korak!« Zato je don Bosko preskočil oviro in se obrnil narav-
nost na Rim. Dobro, ki ga je moral delati, mu ni puščalo časa za prerekanje 'de
lana caprina' (o kozji dlaki).
Da bomo bolje razumeli nabitost don Boskove dejavnosti in njegovo takti-
ko v delovanju, bomo podali razgovor, ki ga je don Bosko imel z don Barberisom
31. maja tega leta in ga je ta zapisal v svoji že večkrat omenjeni kroniki. Govorila
sta o duhu, ki naj preveva salezijansko družbo. Vsebuje tri glavne značilnosti:
veliko dejavnost, nikdar neposrednega boja s sovražniki, in če se ne more delati
na enem kraju, iti drugam. Nato je nadaljeval: »Mi se nikdar ne ustavimo. Vedno
je ena stvar za petami drugi. Sedaj se zdi, da bi bilo bolje, če bi se bolj ustalili in
se ne širili. Vidim pa, da če bi se ustavili, bi družba začela propadati. Niti en dan
odmora. Ne končamo ene velike zadeve, ko nas sili že druga.
Ni se še vkrcala odprava za Ameriko, ko sem že hitel v Nico, da odpremo
nov zavod. Dogovarjali smo se še v Nici, ko se je pojavilo vprašanje Bordighere.
To še ni bilo končano, ko smo že morali misliti na odprtje hiše sester Hčera Ma-
rije Pomočnice. Medtem sem moral iti v Rim. Tu pa spet ena stvar tesno sledi
za petami drugi. Nismo še končali načrta za Marijine sinove, ko že razpravljamo
s svetim očetom o salezijanskih sotrudnikih. Nismo imeli časa, da bi sklenili
to, pa je že tu vprašanje Patagonije. Toda Patagoniji za petami je že veličasten
načrt, ki nam ga ponuja kardinal Franchi in sveti oče za vikariat v Indiji in po-
tem še in še. Uboga don Boskova glava je težka od toliko stvari in zelo trpi. In
kljub temu naprej, naprej! Salezijanska družba se mora utrditi in vidim, da se
utrjuje, hkrati, vendar tako, da se ne ustavljamo.«
Vrnimo se k našemu dokumentu. Zdi se nam, da je tako zelo pomemben, da
ga ne bomo podali v Dodatku, pa četudi je precej dolg. Zdi se nam potrebno, da
ga preberemo tukaj v vsej njegovi obsežnosti, v sklopu celotne pripovedi. Don
Bosko piše v svojem mirnem in jasnem slogu:
SALEZIJANSKI SOTRUDNIKI
Zgodovina salezijanskih sotrudnikov se začenja leta 1841, ko smo začeli zbirati v Tu-
rinu revne in zapuščene dečke. Zbirali smo jih v za to določenih zbirališčih in cerkvah,
zaposlili smo jih s prijetno in primerno zabavo, poučevali smo jih, uvajali jih v zak-
ramente spovedi, obhajila in birme. Pri mnogovrstnih opravilih so sodelovali mnogi
gospodje, ki so s svojim delom in svojo dobrodelnostjo vzdrževali ustanovo prazničnih
oratorijev. Imenovali smo jih z naslovi njihovih služb v družbi, na splošno pa smo jih
imenovali dobrotniki, podporniki ali tudi sotrudniki Družbe sv. Frančiška Saleškega.
|
|
6.2 Page 52 |
▲back to top |
52
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Predstojnik teh oratorijev je bil duhovnik Bosko, ki je pod neposrednim vodstvom
nadškofa izpolnjeval svoje poslanstvo in v ta namen dobival vsa potrebna pooblasti-
la, tako v besedi kakor pisno. Kakor hitro so se pojavile težave, jih je ordinarij reševal
s pomočjo duhovnika Boska.
Mons. nadškof Fransoni je dal dovoljenje za podeljevanje zakramenta spovedi in ob-
hajila, za izpolnjevanje velikonočne zapovedi, za pripravo otrok na prvo sveto ob-
hajilo, pridiganje, opravljanje tridnevnic, devetdnevnic, duhovnih vaj, podeljevanje
blagoslova z Najsvetejšim in opravljanje slovesne maše.
Tako imenovani podporniki ali sodelavci so bili združeni v pravem združenju pod
naslovom sv. Frančiška Saleškega in so začeli tudi od Svetega sedeža dobivati duhov-
ne darove, kot kaže reskript z dne 18. aprila 1845 pro Domino Card. A. del Drago L.
Averardija, substituta.
Ta reskript je predstojniku podeljeval nekaj pooblastil, med drugimi podelitev apostol-
skega blagoslova in popolnega odpustka petdesetim podpornikom po izbiri ravnatelja.
Z datumom 11. aprila 1847 je mons. Fransoni potrdil Družbo sv. Alojzija, ki jo je usta-
novila salezijanska družba, in ji podelil svoje in Svetega sedeža odpustke.
Leta 1850 je duhovnik Bosko poročal Svetemu sedežu, da je bila v Turinu pravno
ustanovljena družba pod naslovom in varstvom sv. Frančiška Saleškega in je zanjo
prosil čim večje duhovne darove.
Ti darovi so bili podeljeni z reskriptom 28. septembra 1850 s podpisom Dominicus
Fioramonti, njegove svetosti tajnika za latinski jezik.
Družba salezijanskih podpornikov, ki je bila tako ustanovljena pred krajevno Cerkvijo
in pred Svetim sedežem, se je ob množici revnih dečkov, ki jih je oskrbovala, znašla v
potrebi, da je odprla še nove šole in praznične oratorije tudi v drugih delih mesta. Da
bi se ohranila enotnost duha, discipline in vodstva, je cerkveni predstojnik z dekretom
ali pooblastilom z dne 31. marca 1852 ustanovil Ustanovo oratorijev in postavil za vo-
ditelja duhovnika Boska z vsemi pooblastili, ki so bila potrebna ali samo priporočljiva.
Po tej izjavi se je družba salezijanskih podpornikov imela za kanonično ustanovljeno
in vse odnose s Svetim sedežem je opravljal njen predstojnik.
V letih 1852-1858 je družba prejela več duhovnih darov in dobrin. Bila je razdeljena
v dve skupini ali bolje rečeno v dve družini. Tisti, ki so bili popolnoma svobodni, so
se zbrali k skupnemu življenju in začeli prebivati v hiši, ki je bila vedno materna hiša
družbe, in papež je svetoval, naj se imenuje Družba sv. Frančiška Saleškega, kakor
se imenuje še sedaj. Drugi so še naprej živeli v svetu pri svojih družinah, vendar so
še naprej sodelovali pri delu za praznične oratorije in so vse do sedaj ohranili naziv
Združenje ali Družba sv. Frančiška Saleškega, podporniki ali sotrudniki, vendar od-
visni od članov in z njimi povezani v delu za ubogo mladino.
Leta 1864 je Sveti sedež priporočil družbo salezijancev in postavil predstojnika. V
odobritvi se en del tiče zunanjih, ki so ostali vedno podporniki in dobrotniki in na-
zadnje salezijanski sotrudniki.
Leta 1874 je dokončno odobril konstitucije, vedno z imenom salezijanska družba.
Vedno pa je nekdanje podpornike ali sotrudnike imel za del nekdanje družbe, za nji-
hove sodelavce pri vodstvu šol, pri cerkvenih opravilih, prazničnih zabavah in stva-
|
|
6.3 Page 53 |
▲back to top |
BiS 11 — 4. poglavje
53
reh, ki jih je delala v svetu. Dne 30. julija 1875 je Sveta kongregacija za cerkvene
odloke pooblastila predstojnika salezijanske družbe, da sme podeljevati 'indulgen-
tias et gratias spirituales societatis ipsi a S. Sede concessas' svojim nekdanjim pod-
pornikom, 'insignibus benefactoribus communicandi perinde ac si tertiarii essent iis
exceptis, quae ad vitam communem pertinent (odpustke in duhovne darove družbe,
ki jih je prejela od Svetega sedeža, odličnim dobrotnikom, kakor če bi bili tretjeredni-
ki, izvzemši tiste, ki sodijo k skupnemu življenju).
Ti dobrotniki so isti podporniki in sodelavci, katerim je v starih salezijanskih konsti-
tucijah namenjeno posebno poglavje za zunanje.
Ko so potem po naklonjenosti Svetega sedeža bili salezijanskim sotrudnikom pode-
ljeni novi in obilnejši darovi in se je to nanašalo na 'pia Christifidelium Sodalitas,
canonice instituta, cuius praesertim pauperum ac derelictorum puerorum curam
suscipere sibi proponunt (pobožno združenje krščanskih vernikov, ki je kanonično
ustanovljeno in se zavzema zlasti za uboge in zapuščene dečke), je rečeno:
1. To so nekdanji podporniki, ki so bili pred desetimi leti potrjeni kot sodelavci orato-
rijev. Leta 1852 so bili združeni s posebnim odlokom in so še naprej živeli in delovali
v svetu, medtem ko so se nekateri leta 1858 združili v skupno življenje.
2. Ti so bili vedno pridruženi salezijanski družbi kot dobrotniki, ki so se po svojih pra-
vilih obvezali, da bodo z gorečnostjo in krščansko ljubeznijo moralno in materialno
pomagali družabnikom.
Po pozornem branju te spomenice bo lažje razumeti nekatere besede proš-
nje, s katero je don Bosko prosil odpustke za salezijanske sotrudnike in ki je vse-
bina prvega dela breva, ki se mu oporeka. Paziti je treba, kako don Bosko svetemu
očetu združenja ne predstavlja kot kaj novega, temveč izrecno omenja, da se je po
potrditvi družbe razširilo področje delovanja in je s tem zraslo tudi število tistih,
ki so ponudili svoje sodelovanje. Če hoče kaj rasti, mora najprej biti. Mogoče bo
kdo rekel, da s tem, ko predstavljamo nov pravilnik, tudi znova začenjamo. Ni-
kakor ne. Don Bosko nam opisuje nastanek pravilnika in pravi, da so sodelavci
sami tako rasli in zato enoglasno prosijo neke vrste pravilnik, ki jim bo omogočil
ohraniti enotnost in stalnost. Druga težava bi lahko prišla iz izraza načrt, ki je v
drugem odstavku. Toda tukaj je načrt za osnutek pravilnika, ki naj bi ga preložili
za odobritev, in ne načrt za kako novo družbo. Nekaj vrstic pozneje je to predmet
odpustkov, ki jih prosi za družbo, ki že dolgo obstaja. To je Delo oratorijev, ki ga
je odobril mons. Fransoni, ga ponovno blagoslovil in priporočil Rim in je obstajal
vse do trenutka, ko je bila vložena prošnja. Zato ne gre za razdor enovitosti med
rimsko prošnjo in turinskim odgovorom, kakor da bi bila ta posmrtna iznajdba za
popravilo napak, temveč gre za odnos med besedilom in njegovo razlago.
Ali se je spor še nadaljeval, ne moremo reči, ker nimamo za to dokazov.
Dejstvo pa je, da se je ustanova nadaljevala brez vseh zapletov v vseh delih
sveta, očitno blagoslovljena od Boga in sprejeta od vseh ljudi. Danes že precej
natančno vemo, kaj so in kaj hočejo salezijanski sotrudniki. Vendar še vedno
|
|
6.4 Page 54 |
▲back to top |
54
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
obstaja zmota, da so pobožno telo, ki stoji ob salezijanski družbi in nanjo na-
vezuje svoje izključno delovanje. To pa ni don Boskova zamisel. Nekega dne
leta 1876 je don Bosko v Sampierdareni srečal don Angela Rigolija, župnika v
Sommi Lombardo, in mu napol v šali napol zares salezijanske sotrudnike tako-
le opredelil: »To bo katoliško prostozidarstvo za njeno posvečenje in širjenje
vsakovrstnega dobrega v družinah in družbi.« Brez dvoma je don Bosko meril
visoko in daleč. Prav gotovo zanj v celoti velja pohvala velikega duhovnika Si-
mona: Za časa njegovega življenja je zrasla hiša (Božja) in v njegovih dneh so
obnovili tempelj.
|
|
6.5 Page 55 |
▲back to top |
5.
poglavje
POSREDOVANJE NADŠKOFA IZ VERCELLIJA
Zgodovinar se pogosto znajde v zelo kočljivih položajih. Včasih izpoved
celotne resnice ni, tako se zdi, v soglasju z verskim spoštovanjem, ki naj bi ga
izkazovali višji avtoriteti, kar bi lahko pomenilo odmakniti del zavese nad res-
nico za dobro ime koga, ki ima pravico do tega. Ko je tako stisnjen med kladivo
in nakovalo, mora pisec zelo paziti. Voditi ga mora resničnost dogodkov, gledati
jih mora 'sine ira et studio' (brez jeze in gorečnosti) in dati, da dogodki sami
pričajo o sebi. Biti mora do skrajnosti nepristranski.
Namesto da bi nakazoval razjasnitev, je nesporazum z nadškofijsko pisarno
v Turinu pretil, da se bo še bolj zapletel. Da se bomo bolj znašli v zapletih doga-
janja, moramo skušati razumeti vprašanja, o katerih je govoril mons. Vitteleschi
v svojem že navedenem pismu.
Dne 23. septembra 1874 je turinski ordinarij predložil Svetemu sedežu na-
slednja vprašanja:
1. So konstitucije družbe, ki jo je ustanovil don Bosko, dokončno potrjene?
2. Sodi ta družba v skupino redov? Je torej podrejena neposredno Svetemu
sedežu in izvzeta iz jurisdikcije škofov?
3. Ali je škofu vzeta pravica do obiskovanja cerkev in hiš te družbe?
4. Je rektorju dovoljeno, da sprejema, preoblači v duhovniško obleko in
sprejema zaobljube, zaposluje učitelje, asistente itn., klerike škofije, ne da bi
predhodno dobil privolitev ali tudi odklonilno stališče škofa?
5. Mu je dovoljeno, da s škofovo odobritvijo ali brez nje sprejema v svojo
družbo klerike, ki jim je škof odvzel pravico nositi duhovniško obleko?
Kongregacija za škofe in redovnike ni izgubljala časa z odgovorom. Ko pa
je odgovor izdelala, je morala odložiti odposlanje zaradi pomislekov kardinala
|
|
6.6 Page 56 |
▲back to top |
56
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
prefekta. Izraz je skoval kardinal Berardi. Da si bomo lahko ustvarili podobo
dlakocepstva, ki jo je ta prelat kazal v izpolnjevanju svoje službe, naj povemo,
da je don Bosko, ko je na začetku maja poslal v večno mesto don Bonettija in
don Lemoyna, lastnoročno na-pisal nasvete, kako naj se obnašata pred kardina-
lom Bizzarrijem: »Zelo pobožen, silno škrupulozen, ne sprejema daril in zaradi
bojazni simonije celo noče, da bi kdo zanj molil.«
Odgovor bi torej ostal med listinami urada, ki za zdaj še ne more biti odpos-
lan, če kardinal Berardi, ki ga don Bosko imenuje »velikega prijatelja hiše«, ne
bi »podvojil svojega prizadevanja pri tistih, na katere se je obrnil na začetku«,
da bi listino končno poslali turinskemu ordinariju. Odposlali so jo 13. februarja.
Osrednja vsebina pa je:
Odlok, ki je sledil avdienci njegove svetosti 3. aprila 1874, je dokončno potrdil kon-
stitucije salezijanske družbe. To vam gotovo ni neznano, ker sem prepričan, da vam
je vrhovni predstojnik salezijanske družbe to sporočil. Iz vsebine odloka, ki ga prila-
gam, boste zlahka ugotovili, kar velja tudi za drugi dokument, ki sta ga prejeli, s ka-
terimi pogoji je bila opravljana potrditev, kar je v obeh listinah izrecno rečeno: 'Salva
Ordinariorum iurisdictione ad praescriptum Sacrorum Canonum et Apostolicarum
Constitutionum.' Ta pogoj pomeni za vsako ustanovo preprostih zaobljub in zato tudi
za salezijansko, da so take ustanove po privilegiju Svetega sedeža izvzete iz jurisdik-
cije ordinarija v stvareh, ki so vsebovane v konstitucijah, ki jih je odobril Sveti sedež.
Kar se tiče svobodnega vstopa svetnih klerikov v ustanove preprostih zaobljub, kjer
se ne sme ovirati vstop v popolnejši stan, ta kongregacija izjavlja, da tudi tukaj ve-
lja Konstitucija papeža Benedikta XIV. 'Ex quo dilectus', v kateri je jasno nakazano,
kako se je treba ravnati v takih težkih položajih, ki bi omogočili nasprotno odločitev.
Zato je naravna posledica pravkar navedenega dekreta Benedikta XIV., da je Sveta
kongregacija v 'Super statu Regularium - Romani Pontifices z dne 25. januarja 1848
določila, da ordinariji ne smejo nikdar ovirati vstopa v katerikoli red, četudi samo
s preprostimi zaobljubami. Ker ne dvomimo, da se boste držali vseh in posameznih
navedenih pravil, prosim Boga, da naj vam pomaga.
Zaradi obljube, ki jo je dal don Bosku, je kardinal Berardi tri dni pozneje
poslal, seveda »v največji tajnosti in samo za njegovo poučenje, prepis tega do-
kumenta v upanju, da so končno našli sredstvo, da bi ga rešili križa, ki ga je trl«.
Toda preden bomo še naprej pripovedovali, moramo povedati, da je odgo-
vor iz Rima pustil stvari tako, kakor so bile, in se od začetka do konca leta ni
nič spremenilo. Tako je ordinarij januarja odrekel dvema salezijancema pra-
vico pridiganja. To sta bila don Milanesio, bodoči misijonar v Patagoniji, ki je
vodil šolo za zunanje v prazničnem oratoriju v Valdoccu, in don Peter Guidazio,
bodoči ravnatelj prvega salezijanskega zavoda v Randazzu na Siciliji, ki je bil
diplomirani profesor četrtega razreda gimnazije v oratoriju. Prav tako je de-
cembra zavrnil isto pravico don Janezu Brandi, prefektu v Valsaliceju, in don
Angelu Bordoneju, doktorju in profesorju istega zavoda. Zakaj je to storil, se ni
|
|
6.7 Page 57 |
▲back to top |
BiS 11 — 5. poglavje
57
moglo nikdar zvedeti, ker ni bilo o tem nikakršnega poročila. Prav tako so se
nadaljevale zavrnitve klerikov iz oratorija za svete redove in odpustna pisma
za vse, ki bi želeli vstopiti v salezijansko družbo; kar naprej se je branil, da bi
opravljal cerkvene obrede pri salezijancih. Saj tudi ni bilo mogoče, da bi se kaj
spremenilo, ker je ordinarij 24. januarja odgovoril, da njihove eminence niso
razumele njegovih vprašanj, v katerih je hotel povedati, da je don Bosko spreje-
mal v svoje zavode duhovnike iz njegove škofije, da bi poučevali, spovedovali in
ostali v družbi, ne da bi za to prosili njega za dovoljenje.
Zgodovinar, ki hoče biti vesten, preden kaj izjavi, čuti dolžnost, da opozo-
ri bralce, naj se vzdržijo neutemeljenih sodb. Kdor bi iz odnosov med mons.
Gastaldijem in blaženim don Boskom na lahko presojal turinskega nadškofa,
bi bil daleč od resnice. Mons. Gastaldi ni bil le to (kar bi kdo iz odnosa do don
Boska površno presojal – opom. prevajalca). Zapustil je za seboj še vedno živ
spomin energičnega in zavzetega vodenja turinske nadškofije. Razen tega se še
danes koristno in prijetno berejo nekatera njegova pastirska pisma, vsebinsko
bogata in pisana v privlačnem slogu. Imel je veliko občudovalcev pa tudi resnih
nasprotnikov med samim klerom. Temu pa se ne bodo čudili tisti, ki imajo ži-
vljenjsko izkušnjo; le kdor nič ne dela, ne greši, in dodajmo: na tem svetu nihče
nikoli ni zadovoljil vseh. V primeru don Boska je treba vedeti, da so osebe, ki so
živele z monsinjorjem, povzročale škodo oratoriju z vsakdanjim opravljanjem.
Nadvse pa je jasno dejstvo, da se nadškof, ves zavzet za svojo čredo,
Njegovo notranje razpoloženje je prišlo nehote do izraza pri obisku zave-
tišča v Sampierdareni. Šel si je ogledat tudi najbolj skrite prostore. Zdelo se je,
kakor da bi ga obvladoval strah, da so v don Boskovih zavodih uporabljali vsa
sredstva, ne glede na predpise in zakone, samo da bi uspevali. Podobno je leta
1880 v novem zavodu v sosednji vasi njegove škofije v San Benignu Canavese,
ki spada pod škofijo Ivrea, stopil nenadoma v kapelo, šel naravnost h glavnemu
oltarju in potipal prte, da bi ugotovil, ali je kamen z grbom svetih relikvij na
mestu. Toda vrnimo se v Sampierdareno.
Ko je nad obokom stare cerkve videl fresko, ki je predstavljala prvotnega
zaščitnika sv. Janeza Evangelista, je izbruhnil in s prezirljivim glasom dejal: »Ste
tamle dali naslikati don Boska?« Napačna razlaga je bila zadosti, da je opraviči-
la prezirljiv izraz. Toda take razlage, ki jih spremljajo užaljeni izrazi, prihajajo
brez dvoma iz globoko zakoreninjenih predsodkov, ki onemogočajo vedre in
nepristranske sodbe.
nikoli ni prepričal, da bi bilo koristno in pravično dajati prednost ustano-
vi, ki se je širila na vse strani in je dajala videz, da je nadškofiji jemala veliko
dobrega, kar da bi bilo veliko bolj razumno, če bi se to uporabilo v nadškofiji.
Kakorkoli že, Božja previdnost je dopustila, da je toliko težav bilo za don Boska
|
|
6.8 Page 58 |
▲back to top |
58
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
nešteto priložnosti za junaško stopnjo njegovih kreposti. Znano je namreč, da
so znameniti ustanovitelji vsi bolj ali manj živeli v preizkušnjah zaradi nerazu-
mevanja v podobnih okoliščinah.
Iz narave vprašanj in iz dobrohotnega zavzemanja kardinala Berardija je Pij
IX. razumel, da bi bilo primerno posredovati in najti kako rešitev, da se stvari ne
bi še poslabšale. Zato je naročil kardinalu, naj se zavzame pri mons. Fissoreju,
nadškofu v Vercelliju, »da bi končno prenehalo obžalovanja vredno nasproto-
vanje« med don Boskom in njegovim ordinarijem »zaradi salezijanske družbe«.
Kardinal je »takoj ubogal papeža in pisal« nadškofu v Vercelliju pismo in prepis
»rezervirano« poslal don Bosku: »Nato bom,« je pisal, »čakal na rezultat, in ko
ga bom imel, bom videl 'quid agendum' (kaj storiti).«
Izrazi omenjenega pisanja mons. Fissoreju so bili za obe strani dosto-
janstveni. Med nadškofom v Turinu in don Boskom so se pojavile nekatere raz-
like, ki jih vercellijski nadškof verjetno ni poznal in so se tikale salezijanske
družbe. Taka nesoglasja so vedno neprijetna in lahko imajo obžalovanja vredne
posledice. Da bi to razrešili, je njegova eminenca govorila s svetim očetom, ta pa
mu je blagohotno nasvetoval, naj prosi nadškofa v Vercelliju, da bi posredoval
med obema velezaslužnima cerkvenima možema, in pričakuje, da bi se po nje-
govi modrosti in spretnosti končalo to obžalovanja vredno stanje.
Mons. Fissore se je najprej obrnil na don Boska (verjetno je obenem storil
isto s turinskim ordinarijem), da bi bil tako dober in bi mu nakazal razhajanja
med njim in velečastitim mons. nadškofom v zadevi salezijanske družbe, ven-
dar za zdaj tega ni zahteval. Prosil ga je le, da bi ga informiral kolikor mogoče
natančno in podrobno.
Don Bosko ni ugovarjal ne posredovanju ne posredniku. Na četrti januarski
konferenci je glavne predstavnike družbe previdno obvestil, da je celo zadovo-
ljen, da bi posredoval mons. Fissore, ker je dober prijatelj z nadškofom in bodo
lahko končno zvedeli za vzroke nasprotovanja naši družbi.
Z obratno pošto je odgovoril z naslednjim pismom:
Velečastita ekscelenca!
Vaša velečastita ekscelenca me vprašuje o vzrokih nasprotovanja med našo ubogo
salezijansko družbo in našim mons. nadškofom. Prav o tem sem večkrat skušal govo-
riti z njim samim. Povedal vam bom vse, kar vem. Razlogov pa ne poznam.
Nadškof trdi: Don Bosko sprejema v svojo družbo klerike, ki jih je on izključil iz seme-
nišča. Do sedaj (12. januarja 1875) ni nobenega takega klerika kake naše skupnosti.
Don Bosko daje tiskat nadškofova pisma, ne da bi ga o tem obvestil. Kaj takega mi
niti v sanjah ni prišlo na misel. Don Bosko pridiga duhovne vaje brez dovoljenja.
Take duhovne vaje sem pridigal že 30 let z dovoljenjem vseh prejšnjih škofov, kar je
odobril tudi sam mons. Gastaldi. Kakor hitro se je nadškof temu uprl, ali bolje, kakor
hitro je monsinjor pisal, da ne odobrava duhovnih vaj učiteljem in profesorjem, smo
|
|
6.9 Page 59 |
▲back to top |
BiS 11 — 5. poglavje
59
takoj opustili misel in duhovnih vaj nismo več prirejali. Monsinjor pa 'undequaque'
(povsod) ponavlja te pritožbe in ničesar drugega. Težava je v tem, da don Bosku ne
verjame ničesar, kar pove ali piše, in čeprav smo mu že večkrat pokazali, kako je s
stvarmi, ponavlja vedno isto.
V Rimu se je pritoževal zaradi drugih stvari. Pohujšanja, ki jih dajejo salezijanci, so
tako težka, da se bojim, da so zapadli cerkvenim kaznim. Vendar ne pove razlogov niti
ne navede primerov. V nekem drugem pismu kara našo družbo: Veliko število članov,
ki je zapustilo to družbo, daje povod za grajo več škofov in tudi domačega. Tu navaja
primer don Pignola, nekega duhovnika iz Saluzza, primer o sedmerih drugih, ki so bili
v zavodu za gluhoneme in so se neprimerno vedli. Večkrat sem imel priložnost, da sem
mu osebno povedal in potem še pisal, da ti ljudje niso bili nikdar člani naše družbe.
Toda on je prepričan o nasprotnem in zato govori in piše, kakor sem povedal zgoraj.
Večkrat sem ga v osebnem pogovoru in pisno prosil, da bi mi povedal, kaj želi od
mene, ker sem pripravljen, da mu ustrežem v vsem, kar je mogoče. Odgovoril je, da
želi izprašati naše klerike iz teologije, preden jih bo sprejel za svete redove. Ustregli
smo mu. Zahteval je, da se mu štirideset dni pred prejemom redov predstavijo, da jih
bo izprašal o njihovem študiju, domačem kraju, poklicu in o razlogih, zakaj so vstopi-
li v salezijansko družbo. Ustregli smo mu, čeprav mi je to povzročilo veliko preglavic.
Zahteval je, da mu pisno zagotovim, da ne bom sprejel v našo družbo nobenega kle-
rika, ki ga je on izključil iz semenišča. Takoj smo mu ugodili.
Kljub vsemu temu že tri leta ni hotel nobenemu naših klerikov podeliti svetih re-
dov, razen enemu, ki je bil, potem ko je moral prestati veliko težkih preizkušenj, sep-
tembra 1974 pripuščen k tonzuri in nižjim rodovom. Zavrnil je prošnjo, da bi izdal
odpustna pisma za nekatere klerike, ki so želeli vstopiti v našo družbo. Ni dal dovo-
ljenja za izpit iz moralke nekemu našemu duhovniku, ki je končal pet let teološkega
študija in tri leta v Cerkvenem konviktu. Kot razlog je navedel, da še nima večnih
zaobljub. Toda cerkveni zakoni obvezujejo vse redovnike, da pred večnimi naredijo
triletne zaobljube. Neki duhovnik, župnik iz škofije Como, je bil sprejet v našo druž-
bo. Ko je nadškof zvedel za to, je takoj pisal tamkajšnjemu škofu: »Sporočite don
Guanelli (tako se piše), da v tej naši nadškofiji ne bo nikdar dobil niti 'maneat' (naj
ostane) niti dovoljenja za pridiganje.« Na božični večer je prišlo do težke odločitve,
ki je, kolikor je meni znano, če že ne prva v Cerkvi, vsaj prva v turinski nadškofiji. Na
predbožični dan je prišel odlok, s katerim so bile preklicane vse predpravice in poo-
blastila, ki so jih njegovi predniki in on sam naklonili tej družbi in njenim cerkvam.
Izvzel je samo dovoljenje za pripravo na birmo in obhajilo za naše gojence. Tako je
odpravil blagoslov z Najsvetejšim, štirideseturno pobožnost, tridnevnice, devetdnev-
nice, zadnjo popotnico, podeljevanje zakramenta bolnikom in pogrebne obrede za
pokojne znotraj naše hiše. In to 30 let potem, ko smo vse to opravljali. Ker pa imamo
posebno jurisdikcijo od Svetega sedeža, nismo ničesar spremenili in smo tako prepre-
čili govorice in pohujšanja.
Domnevamo, da gre za pomembne razloge, ki pa jih do sedaj nihče ni mogel zvedeti.
Če bi jih lahko zvedeli vi, bi mi bilo v veliko zadovoljstvo in bi jih takoj odstranil, koli-
kor mi je to mogoče v mejah mojih sposobnosti in naših pravil.
|
|
6.10 Page 60 |
▲back to top |
60
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Če bi smel izreči svoje mnenje, bi rekel, da je hudič predvidel veliko dobrega, ki bi
ga mons. Gastaldi lahko storil naši družbi, in je zato na skrivaj zasejal ljuljko in jo
tudi vzgojil, da je zrasla. Neizmerne neprijetnosti, govorice na vseh koncih in krajih,
zmanjšanje števila duhovnikov in spovednikov med nami, velikanske neprijetnosti
tudi za samega monsinjorja, ki je bil trideset let moj največji zaupnik in prijatelj.
Vse, kar sem povedal, potrjujejo pisma, ki vam jih lahko predložim, če se vam zdi
potrebno.
Oprostite mi zaradi tega dolgega pisma, preberite ga, kakor morete. Zaradi vsebine
nisem mogel uporabiti tajnika. Podelite mi svoj blagoslov in mi ukazujte v vsem, kar
menite, da je prav in potrebno. Sprejmite pozdrave od vašega ubogega najvdanejše-
ga in najponižnejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 16. januarja 1875
Zdi se nam utemeljeno misliti, da je to pismo imelo kot prilogo naslednjo
spomenico, ki pa nima niti datuma niti podpisa. Z drugimi lastnoročnimi ro-
kopisi Božjega služabnika ga je kardinal Richelmy poslal Sveti kongregaciji za
obrede dne 10. septembra 1903.
SPOMENICA
Zdi se mi primerno, da priložim spomenico o vzrokih neprijetnosti, ki jih imam z
mons. nadškofom. Menim, da je vzrok vsega nekdo, ki mu sporoča neosnovane novi-
ce. Naj navedem nekaj primerov.
1. Monsinjor je prepričan, da sta bila don Chiapale in don Pignolo člana naše družbe.
Niti prvi niti drugi nista bila nikdar člana salezijanske družbe.
2. Veliko jih je odšlo v zavod za gluhoneme kot učitelji in asistenti, a si niso pridobili
časti, še več, naredili so marsikaj neprimernega. O tem ne sodimo. Reči pa moramo,
da nobeden izmed teh ni bil član salezijanske družbe.
3. Veliko članov, ki so zapustili to družbo, je bilo vzrok velikih neprijetnosti v škofijah,
kamor so odšli. Lahko vam zagotovim, da do 1874 ni nihče zapustil naše družbe. En
sam član z zaobljubami, vitez Oreglia, sedaj pater Friderik Oreglia, se je kot laiški
član naše družbe dobro odločil, da je izstopil, odšel k jezuitom in tam opravil svoj
študij.
4. Hoteli so prepričati monsinjorja, da sem jaz dal tiskati njegova osebna pisma. Na
kaj takega nisem nikdar niti pomislil.
5. Za duhovne vaje sem napisal preprosto povabilo mons. nadškofu, pa so to predsta-
vili kot okrožnico vsem župnikom. Niti jaz niti kdo izmed naših ni poslal nobenemu
župniku podobnih povabil.
6. Skušal sem prepričati mons. nadškofa, da teh duhovnih vaj, ki naj bi bile od 7. do
13. septembra preteklega leta, ne bo. In že je nekdo sporočil svojemu cerkvenemu
predstojniku, da sem začel navidezne duhovne vaje v Lanzu.
7. Vikar v Lanzu mu je pisno zagotovil, da tam ni drugih ljudi, ki bi opravljali du-
hovne vaje, kot samo člani naše družbe. Toda takoj je nekdo nadškofu poročal čisto
drugače in s tem povzročil hude nevšečnosti za tiste, ki so opravljali duhovne vaje in
za obe strani.
|
|
7 Pages 61-70 |
▲back to top |
|
|
7.1 Page 61 |
▲back to top |
BiS 11 — 5. poglavje
61
Lahko bi navedel še celo vrsto drugih dogodkov. Kdor sedaj skuša narediti obračun o
vsem tem, kaj bo ugotovil?
Zelo mi je hudo, da moram, medtem ko se borim na toliko področjih, prenašati še te
nevšečnosti.
Če mi boste v svoji dobroti hoteli kaj sporočili, storite to, prosim, prihodnji teden.
Danes grem iskat denar, ker sem čisto suh. Čez osem dni bom spet nazaj.
Nihče ne more zahtevati, da se v hiši ne bi razvedelo o tako napetem ozra-
čju. To toliko bolj, ker je moral don Bosko zaradi nujne stvari poročati vrhov-
nemu svetu in ravnateljem na sestanku za praznik sv. Frančiška vsaj o tem, v
kakem pravnem položaju je družba pred krajevnimi cerkvenimi oblastmi. Ti
predstojniki niso bili dolžni držati svete tajnosti svojega poklica, kakor se temu
pravi. Zato se razume, da so včasih tudi v don Boskovi navzočnosti začeli govo-
riti o tem žgočem vprašanju. Ko so nekega dne govorili o težavah, ki prihajajo
od tiste strani in zavirajo razvoj družbe, je s svojo običajno mirnostjo rekel:
»Sreča za nas, da gremo gotovo naprej 'in nomine Domini' (v Gospodovem ime-
nu). Prepričani smo, da Bog tako hoče. Zato vse težave, ki jih srečujemo, priha-
jajo od tega, ker stvari niso jasno povedane ali jih kdo pravilno ne razume, in
tako nastanejo nesporazumi.«
Dne 4. februarja je mons. Fissore prišel v Turin, kjer je najprej ločeno go-
voril z don Boskom in ordinarijem in nato v škofijski palači bil navzoč pri izme-
njavi misli med obema. Nato je odpotoval v Vercelli v upanju, da je dosegel kaj
koristnega.
Ker je preteklo že več kot mesec dni, odkar je don Bosko prejel pismo kar-
dinala Berardija, ki se potem ni več oglasil, in potem ko je imel več razgovorov,
o katerih smo poročali, je menil, da je prišel čas, da prekine molk. Zato je vse
lepo napisal in poslal dobremu kardinalu naslednje poročilo, čudovito v svoji
preproščini in treznosti, pa vendar tudi zadosti odločno. Na vrhu dopisa je pos-
tavil izjavo, ki je nakazovala vsebino in prehitela mnenje, da govori 'pro domo
sua' (za svoj dom, zase), in takoj prešel k osrednji točki, ki je bila za ordinarija
osrednji problem.
IZJAVA, DA NE BO SPREJEL VEČ NOBENEGA KLERIKA IZ SEMENIŠČA
Prevzvišena eminenca!
Da ne bi vaši eminenci po nepotrebnem množil neprijetnosti, sem odlašal s poroči-
lom o naši zadevi. Sedaj se vam zahvaljujem za vašo izredno naklonjenost in vam po-
ročam o tem, kar je bilo storjeno. Vercellijski nadškof mi je pisal, naj mu takoj poro-
čam o nesoglasjih med našo družbo in našim nadškofom. To sem takoj storil. Zatem
je prišel on osebno in si dal natančno razložiti vsako stvar. Obiskal je nadškofa in mu
povedal, da naj mu odkrije vse razloge, zakaj se zoperstavlja naši nastajajoči družbi.
Nato mi je poročal, kakor sledi: 'Spodbudil sem ga, da je veliko govoril, vprašal sem
|
|
7.2 Page 62 |
▲back to top |
62
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ga o vseh vprašanjih, on pa je kar naprej zatrjeval, da nima nič proti vam. Edina
stvar, ki jo je obžaloval, je bilo dejstvo, da don Bosko sprejema turinske klerike brez
njegovega dovoljenja.' 'Izrazil je željo, da bi govoril z menoj. Šel sem pretekli četrtek.
Po eni uri in pol čakanja me je sprejel. Govorilo se je na splošno o nekaj stvareh, ko
pa sva se dotaknila naših vprašanj, ni bilo mogoče več govoriti in jaz sem odšel 're
infecta' (nenarejeno), ko je prišel vercellijski nadškof in me povabil, da bi nadaljeval
razgovor v njegovi navzočnosti.' Vsak je lahko svobodno povedal svoje mnenje.
Don Bosko: Ne želim si nič drugega kot izvedeti stvari, ki ne ugajajo našemu mons.
nadškofu, ker bi jih rad preprečil.
Mons. Gastaldi: Jaz nimam nič proti tej družbi, je pa pohujšanje, ki ga ne morem pre-
našati, ker sprejema klerike iz semenišča, in to je vzrok za velik nered.
Don Bosko: Do sedaj nimamo nobenega klerika iz turinskega semenišča, ki bi bil član
naše družbe.
Mons. Gastaldi: Seveda so. Kdor trdi nasprotno, ne govori resnice in zanika dejstva.
Don Bosko: Prosim vas, monsinjor, da mi verjamete. Do sedaj (4. februarja 1874) ni
niti enega vašega klerika, ki bi bil član naše družbe.
Mons. Gastaldi (tu se je razjezil, nato je dejal, da jaz hočem biti škof namesto njega,
in dodal): Če jih niste sprejeli v družbo, ste jih sprejeli v svojo hišo in to je motnja.
Don Bosko: Odgovoril sem, da v njegovi škofiji ni nobenega njegovega klerika ne kot
člana družbe ne kot asistenta. Nekaj smo jih sprejeli v Alassio v škofiji Albenga. Spre-
jeli smo jih tja zato, da bi preprečili sramotenje in grožnje, ki so jih starši in sorodniki
tistih gojencev pripravljali proti nadškofu. Bili so sprejeti kot asistenti, čeprav bi radi
postali člani družbe.
Mons. Gastaldi: Tega ne morem dopustiti, ne morem.
Don Bosko: Kakor sem že imel čast, da sem vam pisal, se zdi, da predpisi Cerkve, ki
hočejo braniti svobodo redovnih poklicev, dajejo klerikom svobodo, da vstopajo v
redovne družbe.
Mons. Gastaldi: Da, da … toda ... Ti nimajo redovniškega poklica, grdo so se obnašali.
Don Bosko: Zato vam ne sme biti preveč hudo, če taki ljudje zapuščajo semenišče.
Predstojniki bodo potem že vedeli, kam jih poslati kot asistente itn.
Mons. Gastaldi: Ne morem popustiti, hočem izrecno zagotovilo, da ne boste v vašo
družbo in v vaše hiše sprejeli nikdar nobenega klerika, ki je bil izključen iz mojega
semenišča. Pa ne samo v moji škofiji, temveč kjerkoli so.
Don Bosko: Do sedaj se kaj takega še ni zgodilo, zato se mi ne zdi potrebno, da bi da-
jali tako zagotovilo, saj bi prizadelo tudi naše hiše, ki spadajo pod jurisdikcijo drugih
škofov. Če bi pa ustregel želji vaše ekscelence, vam izrecno zagotavljam, da kot do
sedaj ne bom brez vašega dovoljenja sprejel nobenega klerika, ki bi bil izključen iz
vašega semenišča. Vendar vse v mejah predpisov svetih kanonov v korist stanu višje
popolnosti, kot je to redovno življenje.
Vse je bilo v redu, samo zadnje ne, češ da omogoča, da vsak lahko dela, kar hoče. Pro-
sil sem ga, da bi povedal, zakaj je pisal pisma proti nam. Zanikal je, da je pisal pisma
s tako vsebino, čeprav sem imel nekaj takih pisem v svoji listnici.
|
|
7.3 Page 63 |
▲back to top |
BiS 11 — 5. poglavje
63
Vprašal sem ga tudi, zakaj ni pripustil nekaterih naših duhovnikov k izpitu za spoved.
Mons. Gastaldi: Ker imajo samo triletne zaobljube.
Don Bosko: Toda naše družba je bila potrjena v tem smislu.
Mons. Gastaldi: To je napak, to mi ne ugaja in vaša družba tudi še ni bila dokončno
potrjena. Sicer pa naj ta pride in naredi izpit.
Don Bosko: Zakaj nasprotujete, da bi duhovniki iz drugih škofij prihajali v našo družbo?
Mons. Gastaldi: Preden sprejmem kakega duhovnika v svojo škofijo, hočem vedeti,
kdo je.
Don Bosko: Saj prihaja v redovno družbo.
Mons. Gastaldi: Ki je v moji škofiji.
Don Bosko: Kaj potem hočete?
Mons. Gastaldi: Da prosi za dovoljenje, da lahko mašuje.
Don Bosko: Vem, da sveti kanoni ne zahtevajo tega. Vem, da to ne velja za druge
redovne družbe. Vendar pa bom, da vam ustrežem, vsakič, ko bo prišel kak duhovnik
iz druge škofije v našo družbo, prosil vašo ekscelenco za dovoljenje, da lahko mašuje
v tej škofiji.
Tukaj je bilo izrečeno marsikaj, česar ne želimo zaupati papirju. Zadnji sklep pa se je
glasil: 1. Samo zato, da ustrežem našemu nadškofu, bomo klerike iz njegove škofije
sprejemali v civilni obleki in ne v talarju. Za duhovnike iz drugih škofij bomo prosili
za dovoljenje za maševanje. Do sedaj še ni bilo nobenega. 2. Nadškof je obljubil, da bo
sprejel izpite za ordinacije kakor tudi za spovedovanje vernikov.
Razšli smo se v slogi, vendar vsi trije zagrenjeni zaradi vsega, kar je prišlo na dan.
Osebno vam bom povedal drugo, še pred koncem meseca, ko bom, kakor upam, prišel
v Rim. Tudi naš nadškof se je odpravljal na pot, vendar so mi sedaj povedali, da se
je odpovedal temu izletu. Mons. Fissore bo podal svoje poročilo, ki ga boste prejeli.
Zagotavljam vam, da izbira osebe za to zadevo ni mogla biti boljša. Je eden izmed
najboljših prijateljev našega nadškofa, se v vsem ujema z njim in je verjetno edini, ki
nas preteklo leto ni priporočil svetemu očetu. Je pa zelo tankovesten. Prepričan sem,
da ne bo spremenil ničesar od vsega, kar se je zgodilo med nami.
Do šestnajstega sem v Turinu, nato bom odpotoval v Rim. Vsi salezijanci so vam
nadvse hvaležni in prosijo Boga, da bi vam bogato povrnil vse dobro, ki ste jim ga
storili. Medtem se jaz v globoki hvaležnosti izrekam vaše eminence najvdanejšega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 7. februarja 1875
Po don Boskovem kratkem zasebnem sporočilu je kardinal prejel uradno
poročilo pomirjevalca, ki pa ne meče nikakršne luči ne na naš položaj ne na
njegove vzroke. Ko ga je don Bosko bral v Rimu, je 15. aprila pred zbranim
vodstvenim osebjem izjavil, da ni »ne ptič ne miš« in da je drugačno od tega, kar
mu je mons. Fissore dejal, preden ga je napisal, da ne vsebuje nič konkretnega,
da je zelo abstraktno in da je to abstraktno prej njemu v škodo, čeprav se vidi,
da si je sestavljavec prizadeval, da bi ostal na trdnih tleh in pravičen.
|
|
7.4 Page 64 |
▲back to top |
64
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Don Bosko je pri istem srečanju povedal, da poročilo ni prišlo v roke svete-
mu očetu, razen ko je bilo še opremljeno z opombami. On je bil v Rimu 18. fe-
bruarja. Takrat mu ga je moral kardinal Berardi, preden ga je predložil papežu,
pokazati kot v drugih podobnih primerih, da je dodal potrebna pojasnila. Ko
sta tako pojasnila dogodke, sta dodala obrobne opombe, kot jih imamo sedaj. V
teh opombah se čuti pristen don Boskov slog. Vendar tudi te za nas ne vsebuje-
jo nič novega in nam tega dokumenta ni treba objaviti. Kdor bi pa hotel listino
prebrati, jo najde na koncu tega zvezka.
Mons. Fissore je povzel svoje poročilo in ga vljudno poslal don Bosku, ki ga
je prejel v Rimu. Bil je začuden, kako je tudi on poudaril nekatere ordinarijeve
zahteve. Zato je te vtise takoj sporočil kardinalu Berardiju.
Velecenjena eminenca!
Iz pisma, ki ga je pisal vasi eminenci in meni, se jasno vidi, da turinski nadškof noče,
da bi katerikoli njegov klerik vstopil v redovno družbo brez njegovega dovoljenja in
predhodnega preverjanja poklica.
To se mi zdi popolnoma v nasprotju s predpisi Svetega sedeža in pismom, ki mu ga je
poslala Sveta kongregacija za škofe in redovnike. Zahteva, da naj ti kleriki niti v kaki
drugi škofiji ne dobijo zatočišča, pa se mi zdi nasprotna predpisom svetih kanonov in
celo nasprotna krščanski ljubezni.
Zelo sem pretresen zaradi težke bolezni vaše tašče. V ta namen sem pisal v Turin,
da naj opravljajo posebne pobožnosti pri oltarju Marije Pomočnice, da bi jo Bog še
dolgo ohranil v korist svoje Cerkve in naše uboge družbe.
Blagovolite mi dati svoj sveti blagoslov in me imejte v globoki hvaležnosti za vaše
eminence najvdanejšega in najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Rim, 28. 2. 1875
Mons. Fissore, ki je sprva z optimizmom gledal na svoje posredovanje, se
je kmalu streznil. Na začetku marca, ne vemo zakaj, je imel slab občutek zaradi
razlik, ki niso bile razčiščene in so se sukale okoli vprašanja, ki so ga sicer načeli
v Turinu, vendar so nanj kmalu pozabili. Šlo je za vprašanje duhovnikov iz dru-
gih škofij, ki so prišli v Turin, da bi postali salezijanci, in so prosili za dovoljenje
za maševanje. Četudi ni bilo nobene obveznosti, je don Bosko zaradi ljubega
miru obljubil, da bo vedno prosil za to dovoljenje. Vendar se v tem kakor tudi
v nekaterih drugih stvareh ni hotel pisno obvezovati, da tako ne bi prišle v ne-
varnost pravice izvzetja. Ko je vercellijski nadškof zaslutil, ne vemo kako, da je
njegovo pomirjevalno poslanstvo v nevarnosti, je skušal stvar rešiti s pisnim
posredovanjem. Ker pa je vedel, da je don Bosko odločen nasprotnik vsakega
pisnega izjavljanja, ki bi moglo škoditi njegovi družbi, ga je s pismom povabil,
ko je bil še v Rimu, da bi stvar premislil in ukrenil potrebno. Ni nam znano, ali
je don Bosko spremenil svoje stališče.
|
|
7.5 Page 65 |
▲back to top |
BiS 11 — 5. poglavje
65
Tudi v neki drugi zadevi ni spremenil svojega ravnanja: v navajanju konkret-
nih dejstev namesto splošnih obtožb. Za to se je zavzemal v opombi, ki jo je imel s
seboj v neki papeški avdienci in ki jo je potem poslal turinskemu nadškofu. Spis je
naslovil »spomenica gotovosti«. V spisu pravi: »Turinskega nadškofa smo ustno
in pisno prosili, da bi označil osebo ali dejstvo glede salezijanskih redovnikov, za-
radi katerih bi se lahko pritoževal. Vendar na to ni nikdar odgovoril. V nekem dru-
gem pismu navaja na račun dogodkov in oseb krivdo salezijancev. Toda ti ljudje,
kleriki ali duhovniki niso bili nikdar člani salezijanske družbe.« Tako 12. marca
1875. »Obtožbe« so bile zelo nedoločne, niti ne vemo, komu je bilo pisanje name-
njeno. Prav tako ne vemo nič o nekem »drugem pismu«, ki ga tukaj omenja. Jasno
je, da je ordinarij pisal v Rim pismo za pismom proti don Bosku in njegovi družbi.
Jasno je, da so v Rimu zahtevali čisto določna dejstva. Zdi se, da je zaradi teh
zahtev ordinarij naročil kanoniku Marengu, da naj pisno potrdi, ali je res, kar
pravi: 1. da mu je on naročil, da mu ne bi več povzročal velike žalosti s tem, da
bi sprejemal klerike, ki jih je on izključil iz svojega semenišča; 2. da je on, kano-
nik, izpolnil to naročilo; 3. da je dobil od don Boska odgovor, da ne more ustreči
njegovi želji, ker mu sveti kanoni dajejo pravico, da sme sprejemati take klerike.
Teolog Marengo je to izjavil in izjavo podpisal, vendar tako, da je stvari gle-
de 3. točke jasno opredelil in je zatrdil, »da je velečastiti gospod don Bosko
odgovoril, da je pripravljen storiti vse mogoče, da zadovolji željam njegove
ekscelence, da pa ne more dati besede in se obvezati, da ne bo sprejel nobenega
klerika, ki je bil odslovljen iz nadškofijskega semenišča, ker, tako je dodal, bi
bilo to proti pravnim odločbam, ki ščitijo njegovo družbo, in zato se temu ne
more odreči, ne da bi škodoval svoji ustanovi in da on nima pravice, da bi storil
kaj takega. Vendar pa v danem primeru tega klerika ne bi obdržal v Turinu«. Da
se ne bomo zmotili, si oglejmo datume. Povabilo, da bi dal to izjavo, je bilo dano
29. marca 1875. Toda dejstvo podpisa sega do aprila ali maja 1873, kot to trdi
sam ordinarij v pismu kanoniku.
Kaj bi bilo še treba, da bi videli, da je poslanstvo vercellijskega nadškofa
propadlo? In vendar se s tem še ni vse končalo. Dne 18. aprila je prišel nov ukaz:
škofijski pisarni je treba predložiti »seznam vseh duhovnikov, ki prebivajo v sa-
lezijanskih domovih znotraj turinske škofije«, in opredeliti za vsakega, ali ima
»večne ali samo triletne zaobljube, ali je zares vpisan v seznam novincev, ali je
aspirant, ali samo preprost prebivalec ali domačin. Če je aspirant ali samo pre-
bivalec in je zunaj turinske škofije, ali ima 'exeat' (naj odide) in 'maneat' (naj
ostane) s še neiztečenim datumom.« Za potrdilo dovoljenj za spovedovanje naj
se pove, »ali je naredil večne zaobljube in kje je dobil prvič dovoljenje za spove-
dovanje, se pravi, ali je opravil potreben izpit«.
|
|
7.6 Page 66 |
▲back to top |
66
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Čeprav je bilo to vmešavanje v notranje zadeve družbe in čeprav je don
Bosko dobro vedel, kaj mu je storiti, je kljub temu zaradi gotovosti vprašal za
nasvet kardinala Berardija in tajnika Kongregacije za škofe in redovnike. Prvi,
bolehen, mu je po nekom drugem sporočil: »Zelo mi je žal zaradi novega spo-
ra, o katerem mi sporočate v svojem ljubeznivem pismu. Toda tudi v tem je
potrebna potrpežljivost. Natančno gledano, nadškof ne bi imel pravice zahte-
vati posamičnih podatkov, vendar pa bi 'pro bono pacis' (za mir) bilo pametno
ustreči njegovi zahtevi, zlasti kar se tiče spovednikov, ker je to njegova pravica.«
Nadškof Vitteleschi je podobno mislil in sve-toval, da bi dali zahtevane podatke,
vendar pa, če le mogoče brez vsakega podpisa, s pripombo, da gre za podatke,
ki se lahko spremenijo, ker jih don Bosko kot vrhovni predstojnik lahko spre-
meni. Don Bosko je takoj ustregel ordinarijevim zahtevam.
Pa tudi glede podeljevanja svetih redov ni ostalo pri dogovorjenem. Ordinarij
je obljubil, da bo sprejemal salezijanske klerike, toda v resnici o tem ni hotel nič
vedeti. Opravičilo njegovega ravnanja ni moglo biti drugo kot vprašanje, ki ga je
24. maja postavil Sveti kongregaciji, da ni prejel sporočila, da bi Sveti sedež do-
končno potrdil salezijansko družbo, niti da je njen vrhovni predstojnik imel za de-
set let pra-vico izdajati odpustna pisma. Pred tako odločno ordinarijevo trditvijo
moramo opozoriti na dvojno pozabo: avtentičen odlok je škofu izročil don Bosko
osebno, poleg tega pa je tudi Sveta kongregacija nadškofa posebej obvestila.
V pismu so bile izražene običajne pritožbe, češ da salezijanska družba
sprejema laike in duhovnike, ki bi se radi otresli nadškofove oblasti. To pa je
bila domneva, ki ni imela nobene osnove, kajti vreči na cesto kogar koli že, se je
slabo skladalo z don Boskovo krščansko ljubeznijo. Prav tako komu, ki je imel
za to potrebne sposobnosti in nagnjenja, ni bilo mogoče vzeti možnosti, da bi
se vezal če že ne z večnimi pa vsaj triletnimi zaobljubami po konstitucijah, ki jih
je odobril Sveti sedež.
Toda kako naj pride do sporazuma? Tega leta so slovesno obhajali posve-
titev cerkve Marije Pomočnice. Don Bosko je prosil nadškofa, da bi sodeloval
in podelil birmo notranjim gojencem oratorija, kar se ni zgodilo že tri leta. Še
posebno je vztrajal pri prošnji, ker je bilo med dečki nekaj pravkar spreobrnje-
nih Angležev, ki naj bi se vrnili domov in je bilo verjetno, da ne bodo več prejeli
zakramenta birme. Odgovor je bil v celi črti odklonilen in je prepovedoval, da bi
namesto njega povabili kakega drugega škofa. Lahko si mislimo, da taka odpo-
ved ni mogla ostati brez posledic ne samo znotraj oratorija, temveč tudi zunaj.
Don Bosko je nekoč v pogovoru z don Lemoynom v Trofarellu dejal, da se
mu je spor z mons. Gastaldijem zdel nemogoč, čeprav so mu zelo modre osebe
s prisego zagotavljale tako možnost, kajti odnosi med njima so bili preveč tesni,
|
|
7.7 Page 67 |
▲back to top |
BiS 11 — 5. poglavje
67
da bi se to lahko zgodilo. Poleg teh osebnih razlogov je štel nadškofovo čast za
svojo. Ker je dobro poznal njegovo naglo naravo, ga je v več primerih zadržal, ga
opozoril in s prošnjo prepričeval.
Nekega dne, ko sta bila še v dobrih odnosih, je don Bosko vstopil v njegovo
pisarno, medtem ko je on pisal.
»Oh, don Bosko,« mu je rekel monsinjor, »v rokah imam zelo pomembno
zadevo.«
»Menim, da je vse, kar dela nadškof, zelo pomembno,« je odvrnil don Bosko.
»Toda tukaj gre za nekaj izrednega. Gre za odlok, ki se tiče nekega kanonika.«
»Potem gre gotovo za kako napredovanje.«
»Napredovanje? Gre za prepoved bogoslužne službe.«
»Prosim vas, da bi prej dobro premislili zadevo in točno preudarili, ali so
stvari take, kakor so vam jih sporočili.«
»Stvar je nadvse pomembna in poročila so točna.«
»Bi lahko vedel, kdo je ta kanonik?«
»Don Calosso.«
»Iz Chierija?«
»Točno, iz Chierija.«
»Monsinjor, pomislite, da je ta kanonik mož neoporečnega imena. Ves Chi-
eri ga pozna in vsi ga imajo radi. To bi bilo pravo pohujšanje in cerkvena oblast
bi veliko izgubila.«
»Kljub vsemu temu je treba to storiti,« je nadškof vzkliknil.
In tako je tudi storil. Šlo je za neko kapelo. Kanonik je bil že star in otročji.
Ko ga je zadela kazen, je ubogi človek, ki sploh ni pričakoval česa podobnega,
bil ves iz sebe. Takoj je šel k don Bosku, saj je bil njegov duhovni voditelj v času,
ko je bil v semenišču v Chieriju, in ga prosil, da bi ga sprejel v katero njegovo
hišo in ga tako rešil zmede, v katero ga je spravila nepričakovana revščina. Don
Bosko ga je poslal v Alassio. 'Inde irae' (od tod jeza).
Smemo pa domnevati, da vse skupaj ne bi šlo tako daleč, če osebe okoli
nadškofa ne bi vedno znova razpihovale ognja in spodbujale škofove zagnanosti
s tem, da so mu predstavljale stvari z napačnega vidika in opisovale dogajanje
v fantastičnih barvah. Vsekakor v oratoriju tudi ni šlo vse kakor namazano in
ljudje, ki so pozorno opazovali delovanje vzgojnih ustanov za izbrano mladino
ali sploh takih, ki so delovale v strogi disciplini, so lahko našli pomanjkljivosti
pri vzgoji v oratoriju, kjer je bilo vse kaj drugega kot izbrana mladina! Kdor bi
hotel razumeti oratorij, bi moral tam živeti. Gotovo pa je, da so se starejši sale-
zijanci, ki nikakor niso bili pootročeni, vračali v mislih v oratorij kot v nebesa
njihovih rosnih let. Toda zgodovina spora je še dolga. Snov za tehtno presojo se
šele zbira in bo iz dneva v dan obilnejša.
|
|
7.8 Page 68 |
▲back to top |
68
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Vsakdo pa, ki nas pozorno spremlja, je opazil mirnost, ki jo je don Bosko
jasno razodeval pri vsakem neprijetnem trčenju. Don Rua, ki je veliko več kot
drugi prebil v njegovi družbi, ga ni slišal nikdar izreči besedice nasprotovanja
ali upora. Še več, o teh zadevah je govoril samo, če je bilo nujno potrebno. Vedno
je pustil druge, ki se jih stvar ni tikala, v popolni nevednosti, da ne bi gojili manj
spoštljivih čustev do najvišje avtoritete v nadškofiji. Če pa je govoril, je govoril
o tem kakor o preizkušnji, s katero ga preizkuša Gospod.
V določenih okoliščinah je stvar vzel celo s smešno ljubeznivega vidika. Ko
je nekega dne slišal nekega salezijanca, kako je bruhal ogenj in strele proti svo-
jemu ordinariju in trdil, da bi se bilo treba odločiti za trda in odločna stališča,
ga je don Bosko prekinil in z besedami, ki so jih spremljale kretnje, in dejal: »In
kaj bi ti rad storil? Kaj bi storil? Jaz sem storil vse, kar sem mogel. Prav, sedaj
naredimo tako. Vzela bova vsak svojo palico in jo skrila pod plašč. Šla bova v
škofijsko palačo, prosila ga bova, naj malo potrpi, nato ga krepko premlatila in
se potem mirno vrnila domov.« Veliko jih je bilo navzočih, poslušali so razgovor
in se nato iz srca krohotali. Na tak način je svetnik blažil nasprotovanje v dušah.
|
|
7.9 Page 69 |
▲back to top |
6.
poglavje
POTOVANJA V RIM
Opravki duhovne narave so klicali don Boska proti sredi februarja 1875
v Rim: načrti o Ustanovi Marije Pomočnice in Salezijanskih sotrudnikov, misijo-
ni v Ameriki, ki jih je že sprejel, in drugi, ki mu jih je predlagal Sveti sedež, po-
delitev privilegijev za salezijansko družbo in pooblastilo za izdajanje odpustnih
pisem za škofe. O prvih dveh ustanovah smo že obširno poročali, o drugih dveh
bomo govorili v naslednjih dveh poglavjih. V tem poglavju bomo spremljali don
Boska na njegovi poti v Rim, na njegovem postanku v večnem mestu in na nje-
govi poti nazaj v Turin.
Vira za črpanje podatkov tega potovanja sta predvsem dva: dnevnik don
Boskovega spremljevalca, ki prej vzbuja željo po radovednosti, namesto da bi
jo pogasil, toliko imen in datumov omenja, in dva nagovora, ki ju je imel don
Bosko in sta nam dostopna v zapisnikih konferenc. Tudi ta dva nagovora trenu-
tno sicer zadostita, nikakor pa ne odpravita želje po še natančnejšem poznanju.
Uporabili pa bomo tudi nekatere druge, obrobne in ne neposredne vire.
Zakaj nam tajnik, ki sicer tako nadrobno opisuje dvorano papeških avdienc
in samo papeževo osebo, ki tako pozorno zbira novice glede don Boska, sicer
daje tako revne podatke o stvareh veliko večjega pomena? Menimo, da je vzrok
tega velika don Boskova previdnost, ko gre za zelo pomembne stvari, in zato
govori glede njih samo nujno potrebno in še takrat samo tako, da se dotakne
določenih nadrobnosti, ki naj postavijo v senco njegovo osebo.
Dne 14. februarja je odpotoval iz Turina v Sampierdareno. Bila je prva ne-
delja v postu. Ker je predvideval, da bo moral to leto za izvedbo načrtov Božje
previdnosti veliko potovati, je že v začetku januarja poskrbel za brezplačno vo-
|
|
7.10 Page 70 |
▲back to top |
70
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
zovnico za Severne železnice in za pooblastilo, da lahko od primera do primera
prosi na potovanju za tak vozni listek tudi na drugih železnicah. Direkcija že-
leznic mu je odpustila tudi 40 lir, ki jih sicer morajo vsi uporabniki plačati na
začetku leta. Prejšnje leto mu je ta taksa v enem trimesečju znesla več izdatka,
kot če bi si vsakič kupil vozni listek.
Med potjo se je zavedal, da je sredi toliko skrbi pozabil v Turinu nekaj stva-
ri. Ko je prišel v Genovo, je pisal svojemu osebnemu tajniku in spremljevalcu na
potovanju don Joahimu Bertu, ki naj bi prišel za njim in bi v zavetišče v Sampi-
erdareno pripeljal fanta Mantellija.
Predragi don Berto!
Pozabil sem na nekaj stvari in ti mi boš pomagal.
1. Prinesi železniški vozni red in tiste francoske knjižice, ki govorijo o apostolskih
šolah.
2. V torek pojdi k teologu Chiusu ali k teologu Audagnottu in povej: don Bosko je v
Genovi in od tod bo, ne da bi se vračal v Turin, odpotoval v Rim. Če ima njegova eksce-
lenca mons. nadškof kaka naročila, ki bi jih lahko opravil, mi boš ti prinesel kakršno
koli pošiljko.
Če bo pogovor nanesel, lahko navedeš razloge, zakaj grem v Rim: misijoni v Argentini
in še drugi v Avstraliji, o čemer moram razpravljati s Propagando fide. Drugi razlog
sta dve pismi in brzojavka neke velezaslužne osebe, ki je hudo bolna.
Vzemi s seboj tisti dve pismi ter predlog iz Buenos Airesa in iz San Nicolása.
Vale in Domino et valedic (pozdravljen). Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
P. S.: Reci don Rui, naj mi vsakokrat sporoči imena tistih, ki so bili nagrajeni s šolskim
kosilom itn.
V Franciji so imenovali apostolske šole ustanove patra De Foreste za gojitev
cerkvenih poklicev med revnimi sloji. Bolna in zaslužna oseba je verjetno mati
Galeffi, predstojnica v Tor de' Specchi. Občudujmo don Boskov prebrisani in
spoštljivi način, da ne bi kdo imel njegovega potovanja v Rim za skrivnostnega,
kar bi izrabili za sumničenja in iskanje praznih motivov. Prav tako je značilno,
da je don Bosko, čeprav zaposlen z mislimi izrednega pomena, mislil tudi na
zelo vsakdanje in nepomembne reči. Hotel je, da bi mu njegov namestnik poši-
ljal imena fantov v oratoriju, ki so se med tednom odlikovali po prizadevnosti
in lepem vedenju in so bili zato nagrajeni v nedeljo s tem, da so imeli kosilo pri
očetni mizi s predstojniki.
Don Boskov tajnik don Berto je prišel v Sampierdareno dva dni pozneje in
nato sta oba 17. februarja opolnoči odpotovala v Rim.
V Rim sta prišla ob treh popoldne naslednjega dne, 18. februarja. Na postaji
ju je pričakoval s kočijo služabnik iz Tor de' Specchi, ki ju je zapeljal na Via Sisti-
no 104 k apostolskemu špediterju Aleksandru Sigismondiju, kjer sta stanovala
tudi že ob prejšnjem obisku. Tukaj sta imela priložnost, da sta v hiši darovala
|
|
8 Pages 71-80 |
▲back to top |
|
|
8.1 Page 71 |
▲back to top |
BiS 11 — 6. poglavje
71
sveto mašo. Sigismondi je v svetem spoštovanju ohranil mašno obleko in kelih,
ki ju je uporabljal don Bosko, dokler ju po smrti pobožnega gospodarja družina
ni zapustila salezijancem v Rimu.
Dež je tisti večer preprečil don Bosku, da bi zapustil hišo, tako je imel pri-
ložnost, da je v miru naredil svoj načrt. Tukaj ne bomo ponavljali stvari, ki jih
bralci že poznajo iz prejšnjih zvezkov. Povedali bomo, kako in zakaj so bile rim-
ske družine tako tesno povezane z don Boskom.
Dopoldne 19. februarja je poslal svojega tajnika pozdravit mons. Vitte-
leschija, s katerim se je moral pogovoriti o mnogih stvareh. Ta mu je sporočil,
da bi njegova svakinja, zelo pobožna gospa, želela videti Božjega služabnika.
Dolgo se je zadržal z don Bertom, ga vpraševal o zadevah družbe in mu povedal
novico: prav istega dne je od turinskega ordinarija prišlo pismo, v katerem se
je spet spravil na klerike in se pritoževal, da don Bosko sprejema v svoj zavod
njegove duhovnike, ne da bi njega prosil za dovoljenje. Don Berto je zagotovil
nadškofu, da v njegovi hiši ni nobenega takega duhovnika niti klerika. Dogovo-
rili so se, da bo don Bosko šel na Vitteleschijev dom od treh do štirih popoldne.
Don Bosko je bil točen. Vsa plemenita družina ga je nadvse ljubeznivo spre-
jela in ga povabila v nedeljo 21. februarja na kosilo. Ni bilo mogoče govoriti o
resnih stvareh, ker je moral monsinjor kmalu oditi v avdienco k svetemu očetu.
Dogovorila sta se za pogovor naslednjega popoldneva.
Od tam se je napotil na Foro Traiano, kjer je potolažil odvetnika Bertorelli-
ja, ki ga je smrt edinega sina silno prizadela.
Tajnik poroča, da sta po opravljenem delu krščanske ljubezni šla k brivcu
in se nato odpravila h kardinalu Berardiju, s katerim sta sama razpravljala kaki
dve uri. Kardinal je bil tako ljubeznivo vljuden, da ga je pospremil po stopnicah
do vrat. Med potjo je don Bosko dejal don Bertu: »Kardinal Berardi mi je de-
jal, da mu je sveti oče povedal tele besede: 'Ali veste, kdo nam je naklonil tega
telebana nadškofa v Turinu?' 'Ne, svetost.' 'To je bil don Bosko, veste. In sedaj
mu vrača vse, kar je storil zanj!'« To ni bilo edinkrat, ko je don Bosko sebi v
sramoto omenil povzdignjenje mons. Gastaldija s škofovskega sedeža v Saluzzu
na metropolitanski sedež v Turinu. Zares je podpiral to imenovanje, prepričan,
da bo zaradi njunega starega prijateljstva v veliko pomoč njegovim ustanovam.
Potem pa je ves skrušen priznal, da tako zaupanje ni bilo Bogu po volji.
Od istega kardinala je zvedel še nekaj drugega. Turinski ordinarij je pisal
dvoje pisem na njegov račun in na račun salezijancev, eno njemu in drugo, dol-
go šestnajst strani, papežu. Kakor hitro je papež prebral nanj naslovljeno pis-
mo, ga je izročil kardinalu Berardiju in mu naročil, naj o tem obvesti don Boska.
Na že omenjenih aprilskih konferencah je don Bosko dal prebrati obe pismi
predstojnikom. K temu je tajnik zapisal v zapisnik: »V tem spisu se je jasno čutil
|
|
8.2 Page 72 |
▲back to top |
72
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
piščev vznemirjen duh, in kar je še bolj žalostno, so bile navedene laži na naš
račun.«
Don Bosko je 20. in 21. februar izkoristil za obiske. Popoldne 21. februarja
se je odzval Vitteleschijevemu povabilu.
Prva njegova misel ob prihodu v Rim je bila dobiti zasebno avdienco pri
svetem očetu. Prošnja, ki jo je izročil mons. Ricciju, dvornemu ceremoniarju,
dopoldne 19. februarja, je bila uslišana dne 22. ob enajstih dopoldne.
Don Bosko je po svoji navadi imel spisek prošenj, sestavljen v spominskem
zaporedju. Bilo je dvanajst točk, od katerih lahko danes razumemo prvo: »Izraz
spoštovanja vseh salezijancev in gojencev« in zadnjo: »blagoslov, odpustki za
salezijance, gojence in njihove družine«. Potem ko je izrazil papežu čustva vseh
svojih, je želel, da bi lahko v vseh vzbudil še večjo sinovsko ljubezen do Kristu-
sovega namestnika na zemlji.
Avdienca je trajala uro in četrt. Ko sta odhajala, je don Bosko na stopni-
cah rekel don Bertu: »Papež nam je podaril dvoje: vse duhovne darove re-
dovne družbe po izbiri in odpusta pisma 'ad quemcumque Episcopum'. Prvo
pomeni podelitev privilegijev in drugo dovoljenje za izdajanje odpustnih pi-
sem vrhovnega predstojnika salezijancev za kateregakoli škofa.« Don Boskovo
zadovoljstvo ni moglo prihajati od drugod kot od papeževega dobrohotnega
sprejema točke ena: zadeva odpustnih pisem in pooblastil. Dobro mu je bilo
znano, po kakih zamotanih poteh bi moral do tega dovoljenja. Vendar si ni mo-
gel predstavljati, kako daleč je bil še dan uresničitve.
V isti avdienci je vprašal papeža, ali naj si tudi on, kakor druge redovne
družbe poišče kardinala zaščitnika. Papež mu je odgovoril: »Dokler bom živ jaz,
bom vedno zaščitnik vas in vaše družbe.«
Ko se je po obisku pri papežu vrnil na svoje stanovanje, je bil deležen zelo
ljubega obiska. Prejšnji dan je neki podporočnik tehničnega oddelka, ki je služil
pri kraljevi gardi, srečal na cesti don Boska, se mu približal, mu vesel poljubil
roko in ga navdušeno pozdravil. Don Bosko mu je dejal:
»Predragi moj Benvenuto, si še vedno don Boskov prijatelj?«
»To si lahko mislite. Nikdar nisem pozabil in nikdar ne bom svojega dob-
rotnika.«
»Pa ne veš, da prijatelji ne morejo živeti daleč drug od drugega, temveč so
si vedno blizu? Ti pa si tako daleč od mene. Obišči me torej.«
Ta čudoviti častnik je bil Benvenuto Graziano, doma iz Bielle, bivši gojenec
oratorija. Globoko prizadet od don Boskovih besed, vso noč ni zatisnil očesa.
Zato je drugo jutro prišel k njemu in mu rekel, da je pripravljen biti z njim in
iti kamorkoli bi ga poslal, če ga sprejme. Don Bosko ga je dobrohotno poslušal
in mu odgovoril, da lahko pride v oratorij, kadarkoli ga je volja in kadar mu bo
mogoče. Tam bi se dogovorila.
|
|
8.3 Page 73 |
▲back to top |
BiS 11 — 6. poglavje
73
Prišel je v svoji elegantni uniformi, da bi lahko vsi videli odličnega Gospo-
dovega vojaka v svojih vrstah.
Graziano je držal besedo. Ponovno ga bomo srečali v naslednjem zvezku.
Toda don Boska niso zaposlovale samo zadeve, zaradi katerih je prišel v
Rim, temveč cela vrsta nepredvidenih reči. Papež mu je zaupal tajno poslanstvo
pri državnem pravosodnem ministru Viglianiju. Dne 28. februarja je šel k
pravosodnemu ministru, vendar ga ta ni mogel takoj sprejeti, zato se je vrnil
naslednji dan. Za kaj je šlo, si ne moremo niti zdaleč misliti. Takoj nato se je
odpravil v Državno tajništvo in po don Bertu poslal ministru pisma. To je don
Bertu povedal zvečer 28. februarja s temile besedami: »Jutri ob enih moram
biti pri ministru Viglianiju. Sporočiti mu moram papeževo naročilo.« Verjetno
je šlo, kakor že v prejšnjih primerih, za oskrbo škofij s škofi v Italiji. Takoj po
njegovem odhodu so imenovali škofe, ki so si v kratkih presledkih sledili to in
naslednje leto.
Sedaj bomo povedali nekaj o drugi avdienci. Imel jo je 12. marca ob pol
dvanajstih. Vstopil je k papežu s svojim listkom prošenj. Med drugim je bilo
zapisano: »Bodite nam še naprej oče, kakor ste bili do sedaj, pri podeljevanju
privilegijev in odpustnih pisem.« Sledi da, ki kaže na dobrohotno razpoloženje
papeža do vseh vprašanj, ki so zaposlovala don Boska.
Avdienca je trajala približno tri četrt ure, ko je don Bosko v trenutku slove-
sa doživel globoko veselje.
»Sveti oče,« je dejal, preden je odpotoval iz Rima in se odpravil k svojim si-
novom, »rad bi, da bi mi povedali kako besedo, ki bi jo povedal svojim sinovom
in bi bila primerna za vse in taka, kot smo je vsi najbolj potrebni. Tudi jaz imam
od njih besedo za vašo svetost, vendar bi rad najprej slišal, kaj nam boste v svoji
dobroti povedali.«
Sveti oče je ves ljubezniv dejal: »Da, zares imam zanje besedo, spomin, ki bi
lahko storil dobro vsem. Rad bi, da bi jo vtisnili v srca tako vaših sobratov kakor
sinov. Priporočite jim, da naj obljubijo zvestobo in navezanost na Kristusa in
njegovega namestnika na tej zemlji.«
Tedaj je don Bosko pokazal svetemu očetu svoj seznam zapiskov, izmed
katerih se je zadnji glasil: »Obljubljamo zvestobo in pokorščino vaši svetosti kot
namestniku Jezusa Kristusa.«
Veselo presenečen zaradi tolikšnega sovpadanja čustev in besed je papež
vzkliknil: »Moramo priznati, da gre za resničen navdih našega Gospoda Jezusa
Kristusa tako pri vas, ki ste to zapisali, kakor pri meni, ki sem to povedal. Zna-
menje, da moramo te besede vzeti zelo zares.«
»Gotovo, svetost! Gospod je navdihnil vas, da ste nam dali tako zveličaven
spomin. Jaz sem vrgel na papir v naglici ti dve besedi, ne da bi se popolnoma
zavedal njunega pomena. Bodite prepričani, svetost, da v Turinu ne bom samo
|
|
8.4 Page 74 |
▲back to top |
74
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
sporočil vaše želje svojim sinovom, temveč bom poskrbel, da jim jih bodo moč-
no zabičevali, razlagali in razširjali v pridigah in priporočilih.«
Kar je obljubil, je tudi izpolnil. V aprilskih konferencah je vsem ravnateljem
ob vrnitvi na njihove domove priporočil, da bi pripovedovali o tem dogodku
in potem ob vsaki priložnosti priporočali ter v pridigah in nagovorih razlagali
pomen teh besed, kot na primer pridigo o sreči, ki jo ima tisti, ki je navezan na
Jezusa Kristusa; o sreči v večnem življenju, sreči ob smrtni uri; potem o nesreči
tistih, ki niso z Jezusom Kristusom, se pravi, da ne živijo v katoliški veri ali živijo
v smrtnem grehu; zatem kako ni mogoče biti navezan na Jezusa Kristusa, ne da
bi bili hkrati navezani na njegovega namestnika, in razlago, da je papež name-
stnik Jezusa Kristusa.
Po avdienci je tudi tajniku pripadla čast, da so ga predstavili papežu. Ko se
je ob njegovi veliki ljubeznivosti opogumil, je prosil za več osebnih milosti, ki
so mu bile podeljene.
Don Bosko se je mudil v Rimu celih petindvajset dni. Med obiski prelatom
vseh stopenj, med eno in drugo zadevo je našel čas, da je obiskal več moških in
ženskih redovnih skupnosti: redemptoriste, redovnice v Bocci della Verità in
zlasti še plemenite gospe v Tor de' Specchi, kamor je šel kar osemkrat. Ugledne
družine in osebnosti so ga vabile na kosila, kjer se je srečeval z znamenitimi
osebnostmi. Ni moglo manjkati povabilo njegovega prisrčnega prijatelja mons.
Fratejaccija, ki se je toliko trudil za don Boska.
Ta čudoviti tipični Rimljan, odkritosrčen in ljubezniv, je v svojih pismih
brez dlake na jeziku hrumel proti vsem don Boskovim nasprotnikom. Neke ne-
delje je proti četrti uri popoldne, medtem ko se je vračal iz cerkve sv. Evstahija,
srečal na Piazzi Minerva don Boska. Poklical ga je k sebi in mu dejal: »Pridite z
menoj.« Povabil ga je na skodelico kave v bližnji gostilnici Minerva. Sedla sta in
monsinjor je začel prazniti svojo vrečo. Pripovedoval mu je o spletkah njegovih
sovražnikov v Rimu, da bi bil na tekočem v vsem, kar se govori in dela v njego-
vo škodo. Govoril je in govoril, don Bosko pa je poslušal in poslušal. Končno je
Božji služabnik sklenil pogovor in dejal: »Glejte, monsinjor, don Bosko je bolj
ali manj v istih okoliščinah kot slavni kondotjer Giovanni delle Bande Nere (Gi-
ovanni Črnih band). Dobro mora pogledati najprej na desno in potem na levo,
da ugotovi, kaj mu je storiti, potem pa mora reči svojim, kakor je kapitan dejal
svojim vojakom: Ne hodite naprej, temveč pridite za menoj.«
Običajno dobro razpoloženje ga ni nikdar zapustilo. Ko je njegov tajnik vi-
del, kako vdano in stanovitno hodi po rimskih križevih poteh, dostikrat brez
uspeha k raznim osebnostim, da bi dosegel kako uslugo v korist koga drugega
ali Cerkve, ga je videl, kako je s težavo prišel do četrtega nadstropja, da bi do-
bil kako miloščino, si ni mogel kaj, da ne bi rekel: »Oh, ubogi don Bosko! Če bi
vedeli in videli v oratoriju, koliko se vi trudite in potite, da zberete potrebna
|
|
8.5 Page 75 |
▲back to top |
BiS 11 — 6. poglavje
75
sredstva za kaj, kar bo v korist vaših sinov!« On pa je odgovoril: »Vse to delam
zato, da rešim to svojo revno dušo. Na vse to moramo biti pripravljeni, če hoče-
mo doseči ta cilj. Glej, ne čutim več nobene druge želje, kot da bi v teh kratkih
letih življenja, ki mi še ostanejo, uredil zadeve naše družbe. Drugo zame nima
nikakršne privlačnosti.«
Na predvečer odhoda, 15. marca, je don Bosko začutil, da njegov prihod v
Rim ni bil brez uspeha. Vse velike naloge, zaradi katerih je šel na to pot, so se
lepo iztekle, kakor smo o nekaterih že poročali, o drugih pa bomo povedali na
drugem mestu. Za končni uspeh je treba samo še potrpežljivo čakati in spretno
voditi posle.
Nikakor pa ni odhajal praznih rok. Poleg posamičnih uslug za razne dobrot-
nike je nosil s seboj še dva breva in tri odloke, druga dva pa je puščal v izdelavi.
V prvem brevu se vsem vernikom, ki obiščejo cerkev Marije Pomočnice, po-
deljuje popolni odpustek na dan po lastni izbiri in običajnih pogojih. Ta odpu-
stek je bil zelo primeren za romarje, ki so v vedno večjem številu prihajali tudi
iz oddaljenih krajev. Drugi breve je poleg zgoraj omenjenih dveh odpustkov na-
klanjal še naslednje darove:
1. privilegiran oltar v vseh cerkvah družbe;
2. popolni odpustek za sobrate, pri kateremkoli oltarju bi se zanje darovala
sveta maša;
3. popolni odpustek trikrat na teden za katerega koli umrlega in pri kate-
remkoli oltarju bi salezijanski sobratje darovali sveto mašo;
4. dovoljenje za blagoslavljanje križev s popolnim odpustkom ob misijonih
in duhovnih vajah;
5. odpuščanje 200 dni pokore vsakokrat, ko se kdo udeleži pridige;
6. dovoljenje pridigarjem in spovednikom, da smejo blagoslavljati svetinji-
ce, rožne vence in križe;
7. dovoljenje za blagoslavljanje križevih potov v krajih, kjer ni frančiškanov.
Za vse člane družbe je dobil dovoljenje, da smejo med duhovnimi vajami in
v času misijona darovati sveto mašo eno uro pred zarjo; dovoljenje, da v naših
cerkvah darujejo vsak teden po dve maši za umrle, četudi niso obletne, da le ni
tistega dne praznik prve ali druge vrste ne vigilija privilegiranih dni; dovoljenje
za ravnatelja hiše, da sme blagoslavljati mašne obleke v svoji hiši. V kratkem bi
dobil za ravnatelje dovoljenje, da spreminjajo obveznost molitve brevirja svojih
podložnih v kako drugo molitev ali dobro delo, če je za to zadosten razlog, in
dovoljenje, da ravnatelji pošljejo kateregakoli svojega duhovnika maševat v za-
sebne hiše, če je tam oltar in vsa druga dovoljenja škofa, to pa je isto kot pravica
do zasebnega oratorija pri oltarjih, kjer salezijanci mašujejo. Vsa ta dovoljenja
danes ne pomenijo kaj dosti, v tistih časih pa so bila zelo pomembna, ker so
pomagala v salezijancih utrjevati občutek lastne osebnosti in skupnosti.
|
|
8.6 Page 76 |
▲back to top |
76
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
V svoji globoki veri in pristni pobožnosti se je veselil še treh drugih dra-
gocenih papeževih darov: tristo dni odpustka vsakič, ko naj bi opravili kako
dobro delo, kot so pridiganje, študij, dnevna ali večerna šola, pouk v leposlovju
ali glasbi, pred in po znamenju svetega križa; tristo dni odpustka vsakokrat, ko
bi poučevali ali asistirali; tristo dni odpustka, ko bi se 'corde saltem contrito'
(vsaj skesanega srca) udeleževali jutranjih pobožnost, tudi če ne bi pristopili k
svetemu obhajilu.
Predvsem pa je don Bosko ugotovil, da salezijansko družbo v Rimu zelo
cenijo. O tem je govoril na aprilskih konferencah. »Zelo nas ceni in nam gre na
roko ne samo sveti oče, temveč dobrohotno gledajo na to družbo. Upoštevajo jo
tako dobri kakor hudobni, tako cerkvene kakor državne oblasti in z malo izje-
mami nam vsi gredo na roko. Izrecno sem poudaril, da nas tudi hudobni gledajo
s prijaznim očesom, kajti prav tisti, ki na vse grlo kričijo, da je treba zatreti vse
redove, nas hvalijo.«
Preden bomo spremljali don Boska nazaj v Turin, je prav, da bralcem ponu-
dimo pisma iz časa njegovega bivanja v Rimu, ki so se nam ohranila.
1. Don Revigliu
Pismo je namenjeno teologu don Feliksu Revigliu, prvemu don Boskovemu
gojencu, ki je bil posvečen v duhovnika in ki je tiste dni prevzemal župnijo Sant
Agostin v Turinu. V prvih petih don Lemoynovih zvezkih je večkrat omenjeno
njegovo ime.
Za gospoda don Reviglia!
Ni mi mogoče, da bi bil v Turinu 4. postno nedeljo. Prevzemi župnijo in jaz te bom
spremljal s svojo molitvijo. Lahko naznaniš svojim župljanom poseben apostolski
blagoslov, ki ga sveti oče 'vivae vocis oraculo et expressis verbis' (ustno) podeljuje
tebi, duhovščini in vsem vernikom, ki ti jih je izročila Božja previdnost.
Moli za svojega v Jezusu Kristusu najvdanejšega prijatelja.
Rim, 28. 2. 1875
duh. Janez Bosko
2. Grofici Callori
Grofica Callori di Vignale je vedno velikodušno podpirala don Boska. Štel
jo je za svojo mater, tako da jo je dostikrat v sinovskem zaupanju vprašal za
nasvet. »Gospod Emanuel« je bil grofičin drugorojenec. Od časa do časa ga je
svetnik s spodbudnimi pismi navajal k študiju in krepostnemu življenju. Star je
bil 22 let.
Draga moja mama!
Prihajam od svetega očeta in tokrat sem imel priložnost, da sem lahko govoril s pa-
pežem o vas in vaši družini. Sveti oče je blagovolil govoriti o vas, o vašem gospodu
soprogu, o hiši Medolago in mi naročil, naj vam vsem izročim njegov apostolski bla-
goslov.
|
|
8.7 Page 77 |
▲back to top |
BiS 11 — 6. poglavje
77
Prosil sem poseben blagoslov za gospoda Emanuela. Prav tako sem mu ga priporočil
v molitev. Čakajmo na dobre sadove.
Tibera je danes zjutraj prestopila bregove. Videli bomo, kako daleč si bo privoščila
sprehod v mesto.
Za sveti teden upam, da bom že v Turinu in vam bom vse osebno povedal.
Sveti oče je zdrav, dobre volje in nadvse delaven, kakor če bi bilo vse v najlepšem redu.
To je pravo čudo, ki mu ni para. Z mojim zdravjem je kar v redu. Bog naj vam podeli
obilo zdravja in svetosti. Molite zame, ki ostajam vedno v J. K. ponižni služabnik.
Rim, 2. 3. 1875, Via Sistina
duh. Janez Bosko
P. S.: Don Berto želi, da vas lepo pozdravim. Dar, ki vam ga pošilja sveti oče, je pri
meni in ga boste dobili v Turinu.
3. Gospe Evroziji Monti
To je bila odlična dobrotnica oratorija, ki je pred kratkim ovdovela. »Pol-
kovnik« je bil njen mož. Prav tako je pred kratkim izgubila še zadnjega brata, te-
ologa Golzia, nekdanjega sodelavca don Guala in blaženega don Jožefa Cafassa
v Konviktu in don Boskovega spovednika po Cafassovi smrti. Sledil je kanoniku
Gallettiju, ki je postal škof v Albi, v vodstvu Konvikta.
Velespoštovana gospa Evrozija!
V Rimu večkrat mislim na vas in na osamelost, ki vas obdaja. Poleg vsakdanje molitve
pri sveti maši, da bi vas Gospod ohranil še mnoga leta, sem menil, da bi za vas prosil
poseben blagoslov svetega očeta. Rade volje je poslušal moje poročilo o vas, obžalo-
val smrt gospoda polkovnika in nazadnje še vašega zadnjega brata ter sklenil: Pišite
ji v mojem imenu in ji povejte, da nas vse čaka lepša domovina, kjer bomo imeli srečo,
da se bomo sešli z našimi pokojnimi. Sporočite ji, da ji naklanjam svoj blagoslov s
popolnim odpustkom, ki ga lahko prejme po želji. Naj goreče moli za sedanje potrebe
svete Cerkve. Hotel sem vam vse to natančno opisati, ker vem, da vas bo potolažilo.
Veliko sem o vas govoril z mons. Fratejaccijem, ki je bil tudi težko bolan. Zelo mu je
bilo hudo zaradi smrti vašega brata in polkovnika.
Upam, da bom v Turinu pred začetkom velikega tedna in vas bom lahko osebno poz-
dravil. Molim, da bi vas Bog obdaril s svojimi nebeškimi darovi, in se priporočam
dobroti vaših molitev. Imam čast, da se imenujem s sinovsko hvaležnostjo vaše ugle-
dnosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Rim, 2. marca 1875
4. Don Mihaelu Rui
Don Rua pri vodstvu oratorija ni niti ganil s prstom, ne da bi prej vprašal za
svet don Boska, ki mu ni bilo odveč, da se je iz večnega mesta zanimal tudi za
najmanjše stvari v oratoriju, kot na primer »za zid za hišo«, se pravi za zid, ki
naj bi nadomestil živo mejo okoli vrta, kjer sedaj nove stavbe mejijo na obrtne
šole zraven Pinardijeve kapelice, ki jo je don Bosko štel za svoj dom in ki je
sedaj osrednja stavba oratorija; potem za »motor za črpanje vode«, ki ga verje-
tno niso nikdar postavili; nato za »stavbo ob trgu«, se pravi večno prerekanje o
|
|
8.8 Page 78 |
▲back to top |
78
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
stavbi med sedanjo Via Cottolengo in Società Internazionale Editrice pred staro
hišo Moretta, ki pa, ne vemo zakaj, ni nikdar bila postavljena; potem za »od-
delek hiše Catellino« na zemljišču iste hiše Moretta, ki je bilo prvotno dvorišče
prvega oratorija hčera Marije Pomočnice. Končno se je očetovsko 'nominatim'
(poimensko) zanimal za svoje pomočnike in duhovnike.
Predragi don Rua!
Zapadli sneg povzroča v Turinu verjetno velik mraz. Zato bova do ponedeljka podalj-
šala najino bivanje v Rimu, saj morava še urediti nekaj stvari. Če so pisma, na katera
je treba nujno odgovoriti, jih pošljite na običajni naslov.
O zidu za hišo se moramo pogovoriti. Vitezu Spezii priporočam, naj z običajno dobro-
hotnostjo začne dela za motor za črpanje vode ob strani trga. In oddelek za hišo
Catellino? So nam poslali denar 'ad hoc' (za to)?
Pozdravi vse v Gospodu, zlasti še Audisia in Cottinija. Zahvali se prvemu za poslano
pismo. Imej me rad v J. K. Še naprej molite zame, ki ostajam vedno vaš najvdanejši
prijatelj. duh. Janez Bosko
Rim, 8. 3. 1875
P. S.: Kako je z don Chialom? Je don Bologna zrasel? Reci don Guanelli, da prinašam
kakšno stvar tudi zanj.
5. Don Dalmazzu
V prvi polovici oktobra prejšnjega leta je don Frančišek Dalmazzo, ravnatelj
zavoda v Valsaliceju, po naročilu blaženega popeljal v Rim skupino plemenitih
konviktovcev. Mons. Vitelleschi je med njihovim bivanjem v večnem mestu pi-
sal blaženemu: »Videl sem in spoznal z velikim veseljem ravnatelja v Valsaliceju
z nekaterimi fanti, ki so bili z njim. Bila je dobra misel, da ste jih za nagrado pos-
lali v Rim in jih popeljali k nogam svetega očeta.« Kakor je mogoče razbrati iz
prvega dela pisma, je blaženi še nadalje izrabljal »dobro misel« v korist fantov.
Predragi don Dalmazzo!
Čas se noče ustaviti in ti ga, medtem ko beži, darujem nekaj.
Izročil sem (svetemu očetu) pismo in vsebovano darilo. Prebral ga je od začetka do
konca in bil zelo zadovoljen, omenil je obisk prejšnje jeseni in govoril o njem zelo
nadrobno. Med drugim je dejal: »Tisti fantje so se tako tukaj v Vatikanu kakor tudi v
mestu vedli zelo olikano. Veliko mi jih je o tem poročalo in vsi so bili soglasno prepri-
čani, da so deležni odkrite, pa krščanske vzgoje.« Prebral je imena podpisanih. Ko
je prišel do De Vecchija, je v šali dejal: »Ta spada k mojim.« Nato je pismo odložil in
rekel: »Posebej jim bom odgovoril. Vendar se jim začnite zahvaljevati v mojem ime-
nu, sporočite vsem moj apostolski blagoslov s posebnim popolnim odpustkom, ki ga
lahko prejmejo na poljuben dan, ko bodo prejeli sveto obhajilo.«
Tedaj sem ga prosil, da bi iste darove raztegnil tudi na njihove starše. »Da,« je od-
vrnil, »na njihove družine in sorodnike, vse do vključno tretjega kolena.« To velja za
Valsalice. Zelo sem bil vesel tvojih voščil in voščil tvojih dragih gojencev v Valsaliceju
in se vam vsem zahvaljujem za molitve, ki ste jih opravili zame. Zagotavljam vam, da
|
|
8.9 Page 79 |
▲back to top |
BiS 11 — 6. poglavje
79
se vas vsak dan spominjam pri sveti maši in prosim za vse običajne tri S, za katere
bodo naši bistri gojenci takoj vedeli, da pomenijo sanitá, sapienza, santitá (zdravje,
modrost, svetost).
Kmalu bom zapustil Rim, vendar imam spotoma še veliko opraviti, tako da bom pri-
šel v Turin v začetku velikega tedna.
Razmislil bom, kar mi poročaš o vitezu Bacchialoniju. Kar se tiče teologa Rode, ki nima
zakonsko predpisanega izpita iz matematike, bi mogoče skušali shajati brez njega;
sprejmimo njegovo ponudbo ali bolje rečeno pretnjo in ga pustimo svobodnega.
O zadevah naše družbe bomo govorili v Turinu. Vse pa poteka v največje zadovoljstvo.
Dragi moj Dalmazzo, 'messis multa, messis multa' (velika žetev, velika žetev). Reci
svojim gojencem, naj postanejo vsi uspešni in sveti misijonarji, vendar taki, da bo
eden veljal za sto. Tedaj bomo začeli izpolnjevati nekaj nujnih zadev, ki nas čakajo.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno s teboj, s tvojo materjo, z vami
vsemi Valsaličani in zlasti še z menoj, ki se priporočam v vaše molitve in se imam v J.
K. za najvdanejšega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Rim, 8. 3. 1875
6. Don Rui
Don Bosko je pripisoval tedenskim ocenam iz vedenja tak pomen, da je tudi
med odsotnostjo iz Turina hotel biti o vsem obveščen. To je imelo za posledico,
da so gojenci prav to jemali zelo resno. Izrazi 'optime, fere optime, bene, medie'
so ustrezali številkam 10, 9, 8, 7.
Predragi don Rua!
Če bo Božja volja, bova v ponedeljek odpotovala iz Rima. Po dnevu postanka v Orvie-
tu bova šla v Firence, kamor lahko pošiljaš pisma do preklica. – Upam, da bom lahko
z vami obhajal sveto pasho in se udeležil lavaba (umivanja nog).
Povej dijakom in drugim, ki se jih tiče, da mi je bilo v izredno veselje 'optime' v vede-
nju. Danes ob 11. uri grem v avdienco k svetemu očetu in med drugim mu bom pove-
dal tudi to novico in ga prosil za poseben blagoslov, ki naj gre 'da capo' (od glave) od
zglednega klerika Cinzana vse do konca. To veselje bo dopolnjeno, če se bo izpolnilo
tudi prihodnji teden.
Pozdravi don Chiala in mu reci, da sem prejel njegova pisma in da bom sledil njego-
vim priporočilom.
Žal mi je, da nimam časa, da bi pisal don Barberisu ter njegovim in mojim gojencem.
Če ne bo mogoče prej, mu bom pisal vsaj v Turinu (sic).
Povej Mazzettiju, da sem prejel njegovo pismo in pismo njegovih gojencev. Zahvali se
jim in sporoči tudi njim blagoslov in odpustke svetega očeta.
V nedeljo je god svete Matilde in bi bilo primerno voščilo v naslednjem smislu:
»Matilda Sigismondi – Sistina 104, Rim.
Srečen god. Prosimo Boga za vaše stalno zdravje in srečno življenje.
RUA.«
Isto storite za praznik sv. Jožefa, za godovni dan kardinala Berardija, seveda 'muta-
tis mutandis' (s potrebno spremembo).
|
|
8.10 Page 80 |
▲back to top |
80
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Še naprej molite zame. Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega
prijatelja. Duh. Janez Bosko
Rim, 12. 3. 1875
7. Don J. Kr. Francesii
Tisti čas je don Francesia vodil zavod v Varazzeju. Njegov spomin živi med
drugim v tistih »Dveh mesecih z don Boskom v Rimu« (Turin, Tip. Sal., 1905),
v katerih pripoveduje zanimivosti s potovanja leta 1867. Oseba, ki ji don Bosko
v pismu izraža toliko hvaležnost, je gospa Suzana Saettone, ena najzaslužnejših
dobrotnic.
Predragi don Francesia!
Preden bom odpotoval iz Rima, ti želim sporočiti, kaj vse sem storil zate in za tvoje
in moje sinove.
Sveti oče je z zadovoljstvom poslušal poročilo o naših gojencih in podeljuje vsem svoj
apostolski blagoslov in popolni odpustek na dan, ko bodo po izbiri prejeli sveto obha-
jilo. Ta apostolski blagoslov in popolni odpustek je sveti oče raztegnil na vse gojence
in zavodsko osebje (V. Riverenza), na zunanje gojence, na g. župnika in njegovo dru-
žino in na družine vseh drugih. Tako je dobesedno rekel.
Zato primerno pouči svoje gojence in jim naroči, naj to sporočijo tudi svojim staršem.
Mons. Fratejacci te prisrčno pozdravlja, kakor tudi drugi, katerih imen se sedaj ne
spominjam. Če boš srečal gospo Suzano, ji povej, da sem veliko govoril o njej svetemu
očetu in da ji pošilja poseben blagoslov. Drugo ti bom osebno povedal v Varazzeju ali
Albissoli.
Pozdravi jo v mojem imenu in ji povej, da molim zanjo, želim pa, da bi tudi ona molila
zame. Zdi se mi primerno, da bi dopoldne na praznik sv. Jožefa poslal približno tako
brzojavko:
»Eminenca kardinal Jožef Berardi – Rim. Predstojniki in gojenci zavoda v Varazzeju
molijo, da bi vam Bog podelil zdravje in srečno življenje.«
Ti pa, Francesia, pridno delaj, opravljaj delo evangelista, posvečuj in odrešuj sebe in
svoje in priporoči, da bi vsi molili zame. Amen. Najvdanejši v J. K.
Rim, 12. 3. 1875
duh. Janez Bosko
P. S.: Za don Tomatisa: zdi se, da karlisti napredujejo. V ponedeljek bova, če je tako
Bogu po volji, odpotovala in upava, da bova za veliko noč v oratoriju.
Prva pripomba potrebuje malo razlage. Od 1872 do 1876 je bila v Španiji
državljanska vojna med karlisti in alfonzisti. Ker je bil don Carlos, vodja čistega
katolicizma, nasproten don Alfonsu, ki je bil liberalnih idej, je imel med dob-
rimi povsod veliko privržencev, ki so strastno sledili vojnemu dogajanju. Tudi
v oratoriju je bilo nekaj takih, ki so se navduševali za njegovo stvar, tako da je
prihajalo do vročih razprav in so njegovi porazi povzročali veliko potrtost. Don
Guidazio, velikodušen človek, je bil ob vsakem porazu ves obupan in je cele
noči premolil v cerkvi. Znano je bilo, da je don Carlos, ko je bil v Rimu, večkrat
obiskal don Boska in da ga je na svoji poti na vojno obiskal v Turinu in govoril
|
|
9 Pages 81-90 |
▲back to top |
|
|
9.1 Page 81 |
▲back to top |
BiS 11 — 6. poglavje
81
z njim. Prav tiste dni, ko je don Bosko bil v Rimu, bi moral odpotovati v Madrid
apostolski nuncij mons. Simeoni, čeprav so v severni Španiji še divjali boji. Pri-
padniki don Carlosa so videli v nuncijevem poslanstvu smrtni udarec za karlis-
te. Don Bosko je z mons. Simeonijem večkrat govoril o teh stvareh in ga vprašal,
kaj bo delal v Madridu. Prelat mu je odgovoril, da bo nesel s seboj dvojno pove-
rilno pismo svetega očeta: eno naslovljeno na don Alfonsa in drugo prazno, da
bi lahko napisal imena in stvari, če ne bi bil na prestolu več don Alfonso, temveč
karlisti ali republikanci. Dne 2. junija 1875 je don Bosko rekel don Dalmazzu in
nekaterim drugim, ko so se pogovarjali po večerji: »Jaz sem vedno javno držal
z don Carlosom. Toda ko sem videl, da v Rimu ne mislijo tako, kakor sem mislil
jaz, sem postal zelo previden.«
8. Don Janezu Bonettiju
Don Bonetti je bil ravnatelj v Borgu San Martino. Mladi sobrat Para je bil za
vratarja in je obenem študiral latinščino, da bi postal duhovnik.
Predragi don Bonetti!
Želim ti, preden bom odpotoval iz Rima, pisati in ti narediti veselje. Prejel sem tvoja
pisma; močno me je razžalostilo tisto, v katerem mi sporočaš smrt našega sobrata
Pare. Bil je dober fant in jaz sem nanj računal za zveličanje duš, toda Bog je določil
drugače. Sedaj nam preostane samo molitev zanj in priporočilo tvojim gojencem in
mojim predragim sinovom, da bi postali drugi Pari v ponižnosti, pobožnosti in zlasti
še v čednosti pokorščine.
Sporoči vsem, da sem v petek imel priložnost, da sem govoril s svetim očetom o za-
vodu v San Martinu. Všeč mu je bilo, da mi je postavil mnoga vprašanja, med njimi
tudi o tem, ali je med fanti kaj takih, ki jih je mogoče primerjati z Dominikom Saviem.
Odgovoril sem mu, da je nekaj takih, za katere se zdi, da jih je mogoče postaviti nje-
mu ob bok, vendar jih je veliko število na poti, da bi ga prekosili.
Zasmejal se je in potem dodal: »Bog naj blagoslovi ravnatelja, druge predstojnike in
vse konviktovce. Sporočite jim, da jim naklanjam poseben odpustek na dan, ko bodo
pristopili k svetemu obhajilu.«
Ob slovesu mi je dejal:
»Zbogom, dragi don Bosko, pa ne bodite nikdar bosco = les za kurjavo.«
»Potrudil se bom, da ne bom.«
Pozdravi prisrčno vse in jim reci, da bom po veliki noči, če bo Bog tako hotel, prišel na
obisk. Zate pa imam nekaj posebnega, kar ti bom povedal v Turinu.
Jutri odpotujem v Turin in se bom med potjo večkrat ustavil. Molite posebej zame in
imejte me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
Rim, 15. 3. 1875
duh. Janez Bosko
N. B.: Vse duhovne darove kakor tudi moje pozdrave izročite hčeram Marije Pomoč-
nice, o čemer bom še pisal.
Vsi pa, salezijanci, naši gojenci in hčere Marije Pomočnice, naj o tem obvestijo svoje
družine. Tako želi Pij IX.
|
|
9.2 Page 82 |
▲back to top |
82
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
9. Don Janezu Krstniku Lemoynu
Tudi ravnatelju zavoda v Lanzu ter njegovim sobratom in gojencem je don
Bosko pred svojim odhodom iz Rima hotel izkazati znamenje svoje ljubezni.
Predragi don Lemoyne!
Lahko ti pišem le malo, pa vendar vsaj nekaj, preden odpotujem iz Rima. Povej du-
hovnikom, učiteljem in klerikom, da imam zanje posebne darove, ki jim jih bom iz-
ročil osebno.
Vsem pa, skupaj z gojenci in drugimi prebivalci v Lanzu poseben blagoslov svetega
očeta in popolni odpustek za vse družine na dan, ko bodo prejeli zakrament spovedi
in obhajila. Drugo vam bom povedal osebno po veliki noči. Jutri bom z vmesnimi
postajami odpotoval v Turin.
Prisrčen pozdrav vsem mojim salezijancem in gojencem zavoda. Molite zame, ki os-
tajam v J. K. najvdanejši prijatelj. Duh. Janez Bosko
Rim, 15. 3. 1875
10. Odvetniku Nikolaju Galvagnu
Pismo je naslovljeno na Marene v okraju Saluzzo, domačem kraju naslov-
ljenca. Odvetnik Galvagno, ki je umrl 13. novembra 1889, je bil dolga leta tesno
povezan z don Boskom, ga vsakič, ko je prišel v Turin, obiskal in velikodušno
podpiral.
Predragi gospod odvetnik!
V posebni avdienci pri svetem očetu sem imel priložnost, da sem govoril o vaši ug-
lednosti, češ da se vsakokrat, ko je z mojimi financami pri koncu, zatečem k vam.
Sveti oče me je pozorno poslušal in dejal: »Kaj lahko podarim temu tako dobremu
gospodu?«
Odgovoril sem: »Menim, da bi bilo njemu in vsej njegovi družini nadvse ljubo, če bi
poslali kak poseben blagoslov zanj, za njegovo soprogo, za celo družino, zlasti še za
nežno potomstvo, da bi mogli vsi rasti v svetosti in svetem božjem strahu.«
»Da, gospod, to podarjam iz vsega srca.«
»Smem prositi še za nekaj izrednega? Da bi družina Galvagno z vsemi sorodniki do
vključno tretjega kolena lahko prejela popolni odpustek vsakokrat, ko bi s pravim
raz-položenjem prejeli zakrament spovedi in obhajila in molili za vašo svetost.«
»Rem difficilem postulasti (za težko stvar si prosil). Vendar pa, da ne prekoračim
svoje oblasti, podarjam ta dar s pogojem, da bi ga čim pogosteje uporabljali. Oboje
sporočite v mojem imenu.«
Zahvalil sem se mu in sedaj izpolnjujem njegovo naročilo. Prosil sem ga, da bi isto
podaril tudi sorodnikom, ki bi znali ceniti ta dar.
V upanju, da vas bom lahko pozdravil v Turinu, kamor bom prišel za veliko noč, se
priporočam dobroti vaših molitev in se hvaležno izpovedujem za vaše drage ugled-
nosti najvdanejšega služabnika.
Rim, 15. marca 1875
duh. Janez Bosko
|
|
9.3 Page 83 |
▲back to top |
BiS 11 — 6. poglavje
83
Don Bosko je odpotoval iz Rima zjutraj 16. marca in prenočil v Orvietu kot
gost tamkajšnjega škofa mons. Brigantija. Na poti se je zdelo, da je bil ves pre-
poln veselja. Gotovo je imel povedati kaj prijetnega. Don Berto ga je prosil, da
bi mu odkril razlog.
»Danes ponoči sem imel sanje. Zdelo se mi je, da sem na prostranem polju,
vsem v zlatu zaradi dozorele žetve. To je bila čudovita pšenica s prelepim klas-
jem. Na polju se je paslo veliko ovc.«
»Mi ne boste povedali še kaj več?«
»Ko sem opazoval tisto klasje, se mi je zdelo, da je zrelo.«
Od večera 17. do 20. marca se je mudil v Firencah. Ko je obiskal družino
Parlatore, je našel tam zelo bolnega očeta. Blaženi je znal s svojimi besedami
vliti v duše mir in upanje, in ko je odhajal, je obljubil, da bo zanje molil. Gospa
mu je, potem ko se je opravičila, ker je pisala šele 10. decembra, povedala, da
so njegove molitve izprosile popolno ozdravitev moža, ki se sedaj počuti bolje
kot pred boleznijo.
Iz Firenc je šel v Bologno, kjer ga je ljubeznivo sprejela družina Lazarini.
Gospoda Lazarini, trgovca z delikatesami, je don Guanella spremljal v orato-
rij, kjer je zbolel. Don Bosko mu je dejal: »Poslal vam bom svojega zdravnika.«
Dejansko mu je poslal svojega hišnega zdravnika. Gospod Lazarini, ki se je rad
spominjal te svetnikove ljubeznivosti, je zelo podpiral oratorij. Ko je don Gua-
nella pripovedoval o tem dogodku v nekem poročilu, je dejal: »Tako je sveti nož
znal ravnati z ljudmi in obračati dogodke, kakor je želel.«
Obiskal je tudi markizo Zambeccari. Dne 21. marca je bil v Modeni pri grofu
Tarabiniju in se od tod 22. odpravil v Milan k odvetniku Comaschiju, svojemu
velikemu prijatelju in občudovalcu. Tu je bila množica obiskovalcev, med njimi
družina kneza Scottija, ki ga je prevažal v svoji kočiji.
Na veliko sredo 24. marca se je na splošno veselje vrnil v oratorij.
Don Bosku je v večnem mestu dalo največ dela vprašanje privilegijev, o če-
mer bomo nadrobno poročali. Da bi mogel bolj učinkovito skleniti to zadevo,
bi moral še dalje ostati v Rimu. Več ljudi mu je to priporočalo. Toda on se je iz-
govoril z razlogom, ki mu ni bilo mogoče ugovarjati: njegovi fantje »so bili brez
hlebčkov«. Tedaj so mu rekli, da če že res ne more drugače, naj pusti v Rimu
koga, ki bo še naprej skrbel za to zadevo. Za zdaj sta mu to obljubila kardinal
Berardi in mons. Fratejacci. Zagotovil jima je, da bi se, če bi bilo nujno potrebno,
takoj vrnil v Rim, da bi stvar vsaj pojasnil, če že ne sklenil.
Stvar sta delno olajšala don Lemoyne in don Bonetti, ki sta bila v Rimu
sredi maja. Don Bosko je želel, da bi njegovi od časa do časa odpotovali v Rim,
in to iz več razlogov: da je s potovanjem v Rim nagradil svoje najprizadevnejše
sodelavce, da je širil obzorje in vedno bolj utrjeval v veri in pobožnosti svoje
najuspešnejše sodelavce in da je v družbi širil in poglabljal rimskega duha, ki
|
|
9.4 Page 84 |
▲back to top |
84
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
se kaže v navezanosti na papeža in na Cerkev. Če je potem navzočnost odličnih
salezijancev v Rimu imela za posledico, da so razkrinkali lažne glasove, ki so
hoteli oratorij predstaviti kot neke vrste raj za goske, je bila tudi to prednost,
ki je don Bosko nikakor ni hotel pustiti v nemar. Vsekakor sta v našem primeru
don Lemoyne in don Bonetti s svojimi izrednimi darovi in razgledanostjo duha
bila zmožna pravega vedenja v svetu in sta bila v čast njima samima in družbi,
ki sta jo predstavljala.
Glavni razlog za to potovanje je bila naloga, da sta v don Boskovem imenu
in v imenu salezijanske družbe izrazila najboljše želje svetemu očetu za njego-
vo 83-letnico, ki jo je obhajal 13. maja. Boj brez meja proti papežu v Italiji in
drugje po svetu je pretresel italijanske katoličane, med katerimi se je razširilo
gibanje, da bi ob tej posebni priložnosti izkazali sinovsko vdanost namestniku
Jezusa Kristusa na zemlji. Navdušenje dobrih je doseglo višek. Tudi don Bosko
je hotel biti navzoč v Rimu v osebah svojih dveh izredno zaslužnih sinov. O tem
nam govori naslednje pismo.
Predragi don Bonetti!
Se čutiš voljnega, da bi z don Lemoynom 13. tega meseca predstavljal v Rimu našo
družbo? Odgovori mi čim prej. Če ni zadržkov, bom poskrbel za vajin odhod, poto-
vanje in bivanje. Bog naj te blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
Turin, 1. maja 1875
duh. Janez Bosko
Oba predstavnika sta nosila s seboj veliko don Boskovih lastnoročnih pi-
sem z uradno in prijateljsko vsebino za kardinale, monsinjorje in za papeža.
Poskrbel je, da so v knjigoveznici lepo zvezali dela obeh poslancev z namenom,
da bi jih poklonila svetemu očetu, kardinalom in nekaterim prijateljem. Dal
jima je na pot dobro priporočilo.
Oba rimska romarja sta se morala spoprijeti z zanju popolnoma novim
svetom, čisto drugačnim od tistega, na katerega sta bila vajena. Papeški Rim
naredi velik vtis tudi na visoke cerkvene dostojanstvenike, ki so sicer navajeni
na marsikaj, kaj naj potem rečemo o dveh skromnih duhovnikih, ki sta kot don
Bosko živela vedno v zelo revnih okoliščinah in oddaljena od velikega sveta;
don Bonetti je bil sicer iz aristokratske družine, pa vendar zunaj posvetnega
blišča. Zato ju je don Bosko zelo natančno poučil o pravilih obnašanja, ki so jima
povedala, kako naj se vedeta pri posameznih obiskih in v svojih odnosih, začen-
ši s papežem pa vse dol do družine Sigismondi, kjer naj bi stanovala.
Preteklo je pol stoletja in ne bomo neobzirni, če objavimo skupek izvirnih
dokumentov, ki nam kažejo, kako globoko je don Bosko poznal ljudi, kako je
znal z njimi pravilno ravnati, in duha vere, ki je bil za vso udvorljivostjo in izrazi
spoštovanja. Mi bomo s kako opombo na dnu strani pojasnili samo nekatere
nejasne točke.
|
|
9.5 Page 85 |
▲back to top |
BiS 11 — 6. poglavje
85
Sveti oče
1. Izročitev knjig.
2. Ponižni pozdravi, neomajna navezanost salezijancev, njihovih dobrotnikov, laikov
in duhovnikov s kakimi 7600 fanti.
3. Zahvala za vse dobrote, ki jih je izkazal naši družbi, in prošnja, da bi nam bil še
naprej oče. Vsi smo pripravljeni delati zanj, moliti zanj in umreti za vero, katere pog-
lavar je.
4. Blagoslov za vse, zlasti še za naše ustanove, in popolni odpustek za naše gojence in
njihove starše na dan, ko bodo opravljali svoje pobožnosti.
Kardinal Antonelli
5. Pozdrave za don Avguština, njegovega tajnika.
6. Izročitev knjig.
7. Zahvala, hvaležnost, pozdrav. Prošnja, da bi nas še naprej ščitil v zadevi N. N.
8. Zagotoviti mu naše zasebne molitve in sveta obhajila.
Kardinal Berardi
Via del Gesù, v njegovi palači
Je velik dobrotnik hiše. Govorite veliko o tem, kaj delamo, o domovih, o fantih, o don
Bosku, o posebnih molitvah, ki jih opravljamo zanj.
1. Izročitev knjig.
2. Vpraševanje po novicah o njegovi materi, tašči, za katero se je toliko molilo.
3. Novice o salezijanski družbi in o ustanovi Marije Pomočnice.
4. Prositi za dovoljenje, da bi ga prišla pozdravit pred odhodom iz Rima. Tri franke
napitnine služinčadi.
Mons. Vitteleschi
Nadškof v Selevkiji, tajnik Kongregacije za škofe in redovnike, v čigar rokah so vse
naše zadeve. Via San Nicolò de' Cesarini, Mali trg, lastna hiša.
1. Izročitev knjig.
2. Zahvala itn.
3. V mojem imenu prositi novice o markizu Angelu, o markizu Giuliu, njegovih bratih,
markizi Klotildi, svaku in družini.
4. Stvari naše družbe, če so kake težave, če je treba kaj storiti. Posebna pooblastila, ki
jih je prejel, če že vse teče, če je treba kje kaj narediti.
5. Če bo začel govoriti, omeniti N. N.
6. Isto o salezijanskih sotrudnikih in o Ustanovi Marije Pomočnice.
Kardinal Patrizi, vikar itn.
(Ob S. Alojziju de' Francesi)
Je eden iz Kongregacije preteklega in letošnjega leta za naše zadeve. Je zelo pobožen
in zelo dobrohoten, ima pa veliko dela.
1. Izročitev. 2. Zahvala. 3. Zagotovilo molitev v vseh naših zavodih. 4. Don Bosko
nama je naročil, naj povprašava o novicah o njegovih nečakih in markizi Genovefi.
5. Priporočiti naše zadeve njegovi tolikokrat dokazani dobrohotnosti.
|
|
9.6 Page 86 |
▲back to top |
86
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Kardinal Bizzarri (Piazzetta della Chiesa nuova)
Prefekt Kongregacije za škofe in redovnike, član komisije za naše zadeve. Zelo po-
božen, nadvse natančen, ne sprejema darov, noče niti, da bi molili zanj, ker se boji
simonije.
1. Ne izročiti knjig, temveč vprašati po njegovem zdravju. Mi smo mu zelo hvaležni.
Priporočiti mu našo družbo.
2. Če govori, ga dobrovoljno poslušajta, če postane nepotrpežljiv, pozdrav in odhod.
Kardinal Anton De Luca
Piazza Barberini, glavna palača, I. nadstropje. Eden iz komisije. Dobrohoten, pobo-
žen, velikodušen, učen, zvit, z njim je mogoče govoriti.
3. Izročitev, zahvala, priporočila.
4. Hvaležnost in molitve.
Kardinal Martinelli
Eden iz komisije, avguštinec, zelo pobožen, dobrohoten itn.
Izročiti, zagotoviti molitve, zahvala, priporočila itn.
Mons. Ricci
Glavni komornik njegove svetosti papeža, ki pripušča v avdienco. Pobožen, bil je več
dni v oratoriju. Pozdraviti, izročiti, prositi ga, da bi hotel priti v naše kraje.
Pozdraviti posebej - njegovega tajnika mons. Baldinija.
Kardinal Consolini
Ponižen, nezahteven, dobrohotno naklonjen hiši. Izročiti, pokloniti se in se priporo-
čiti njegovim molitvam.
Mons. Fratejacci
Avditor kardinala vikarja, kanonik župnik itn. Stanuje nasproti Fontanoneju ob Pon-
te Sisto.
Zastopa don Boska v sedanjih razgovorih, velik prijatelj, veliko govori. Izročiti,
pozdraviti, povabiti ga, da bi kak mesec preživel z nami itn.
Odvetnik prof. Menghini
Je prisednik škofov in redovnikov, ima vse v svojih rokah. Bil je pri nas lansko leto,
zelo naklonjen naši družbi. Povabiti ga, pri odhodu pa dati en skud napitnine. Če
povabi na kosilo, sprejeti, vendar iti k slaščičarju in mu prinesti en gatto.
Aleksander in Matilda Sigismondi
Stanovala bosta v njuni hiši v Via Sistina 104, lastna hiša. Oba sta zelo pobožna. Ved-
no sta nam bila izredno naklonjena in nista hotela niti stotina za plačilo. Prepričana
sta, da so vsi salezijanci sveti. Dobro premislita.
Žena Matilda veliko govori, je teologinja, veliko vprašuje, hodi vsak dan k obhajilu.
Imata zasebni oratorij in bosta lahko po volji maševala.
Tukaj lahko pripovedujete velike dogodke iz oratorija in vaju bodo vedno z veseljem
poslušali. Vprašati o novicah o nečaku Lojzeku in sestri Adelajdi Fantoni.
Splošno
Na obiskih pri visokih osebnostih rade volje odgovarjajte na njihova vprašanja. Ved-
|
|
9.7 Page 87 |
▲back to top |
BiS 11 — 6. poglavje
87
no hvalite Rimljane in rimske posebnosti, zlasti visoke cerkvene dostojanstvenike,
vendar ne v navzočnosti mons. Fratejaccija.
Kar se tiče etikete in praktičnih stvari, se držita navodil komendatorja Fontanelle.
Praebete vos ipsos exemplum bonorum operum (bodite sami zgled dobrih del).
Varujta se potenja. Če se vama kam mudi, vzemita kočijo.
Kjerkoli naletita na naše ljudi, jim povejta, da jih pozdravljam in da molimo zanje.r
Obiščita tudi mater Galeffi, predstojnico v Torre de' Specchi, in ji pripovedujta novice
itn. Tam je za upravnika in blagajnika gospod Aleksander.
,
Na ovojnici pisma, kjer so bili zapisani ti nasveti, je bilo zapisano: »Mons. Fratejacci
in odvetnik Menghini sta prisrčno povabljena, da prideta za nekaj časa v naše kraje.
Prav tako obiščita in pozdravita gospoda Štefana Colonno na Via S. Chiara 49-3.
Obširnost njunega programa ni bila v skladu z njunim časom. Da bi lahko
opravila svoje pobožnosti, da bi si ogledala Rim, zlasti pa, da bi obiskala vse
osebnosti, je bilo za dvanajst dni, ki so ju ločili od praznika Marije Pomočnice,
prava malenkost. Vendar jima je poleg navade, da si nista grela rok, zelo poma-
gala tudi velika naklonjenost, ki sta jo povsod čutila, kar se v Rimu le redkokdaj
zgodi. Bila sta kar očarana nad prisrčnim prizadevanjem, s katerim so visoki
prelati vpraševali o don Bosku in njegovi družbi.
Romarja sta nam malo povedala od vsega, kar sta poročala don Bosku. Ven-
dar sta nam pustila za spomin nekaj pogovorov s kardinalom vikarjem in o av-
diencah pri papežu.
Kardinal Patrizi ju je izredno ljubeznivo sprejel. Govoril je tudi o turinskih
težavah in sklenil: »Don Bosko ga je hotel imeti, zato naj ga sedaj ima, je rekel Pil
IX. Sicer sem pa vesel zaradi vsega, kar se dogaja. Težave, ki jih ima vaša družba,
so znamenje, da je to Božje delo, bilo bi mi neljubo, če bi stvari tekle drugače.
Toda vse bo prešlo.« To je povedal z velikim spoštovanjem in občudovanjem.
Dne 14. maja, na 83. obletnico rojstva Pija IX., sta imela vstopnico za sploš-
no avdienco, ki je bila zanju malo različna od zasebne. Čutila sta veličastnost
trenutka, kakor da se dogaja nekaj velikega. Pojava Pija IX. ju je navdušila. »Pij
IX.,« piše don Lemoyne, »je bil resnična podoba dobrote Jezusa Kristusa.«
V danem trenutku ju je mons. Ricci, papeški komornik, predstavil z beseda-
mi: »Dva don Boskova duhovnika, svetost.«
»Papež naju je pogledal s pogledom – piše don Lemoyne –, ki ga ne mo-
rem opisati, in stopil naravnost k nama. Dvignil je oči proti nebu, nagnil glavo
navzgor, razprostrl roke in z zvonkim glasom sredi splošne tišine vzkliknil, da
so vsi slišali: 'Oh, čudovita družina! Raste, raste? Koliko vas je?'
'Preblaženi oče,' sem odgovoril s tresočim se glasom, 'štiristo nas je in osem
tisoč naših fantov.'
Kristusov namestnik je nato položil roke na najini glavi in nama jih dal po-
tem poljubiti. Vsi navzoči so videli, da je imel ves čas oči dvignjene proti nebu.
|
|
9.8 Page 88 |
▲back to top |
88
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Nato je stopil naprej, ne da bi se še kje ustavil, in ni bilo več slišati njegovega
glasu.«
Mons. Ricci jima je priskrbel tudi privatno avdienco, čeprav sta dejala,
da nimata nobenega posebnega sporočila za papeža. Ko sta vstopila, je papež
vzkliknil: 'Oh, moja sinova!' Stal je ob svoji pisalni mizi. 'Kako je z don Boskom?
Je zdrav?'
Oba sva pokleknila. Don Lemoyne mu je izročil don Boskovo pismo in dvoje
zapečatenih ovojnic.
'Je to Petrov novčič vaših fantov? In vi ste don Bonetti, ravnatelj zavoda v
Borgu San Martino, in vi don Lemoyne, ravnatelj zavoda v Lanzu?'
'Da, preblaženi oče. Izročava vam najponižnejše pozdrave našega spošto-
vanja in pokorščine v don Boskovem imenu in v imenu vse salezijanske družbe
in vseh gojencev naših zavodov. Hkrati vas prosimo za vaš apostolski blagoslov.'
'Da, rade volje. Blagoslavljam vse gojence in vse vzgojitelje.'
'Vštevši naše gojence,' je pristavil don Bonetti.
'Ali vaši gojenci niso med gojenci?' je ljubeznivo pripomnil papež.
'Toda rad bi, da bi jim lahko rekel, da jih je sveti oče posebej omenil.'
'Da, da. Iz vsega srca jih rade volje še posebno blagoslavljam.'
'In sedaj bi po don Boskovem nasvetu prosila vašo svetost še za posebno
uslugo,' je dejal don Lemoyne.
'To je?'
'Popolni odpustek za vse, ki so v naših hišah.'
'Toda ali ni to jubilejno leto?'
'Da, preblaženi oče, toda gre za spomin na naš obisk in na vašo dobroto,
spomin na obisk pri namestniku Jezusa Kristusa.'
'Prav, podeljujem ga. Za enkrat, samo za enkrat.' Pri tem je dvignil palec
desne roke.«
Tudi papežu sta izročila sadove svojega literarnega prizadevanja. Rade vo-
lje jih je sprejel in ju spodbudil k nadaljnjemu delu.
Tako se je končala avdienca. Bila sta izbrana med stotino drugih romarjev,
ki so želeli biti sprejeti v zasebno avdienco. Če bi čakala na vrsto, bi morala os-
tati v Rimu še vsaj dva tedna. Tako sta videla, kakšno spoštovanje imajo v Rimu
do don Boska.
Dne 24. maja, na praznik Marije Pomočnice, je don Lemoyne pel slovesno
mašo v svetišču v Valdoccu.
|
|
9.9 Page 89 |
▲back to top |
7.
poglavje
DOKONČEN PREVZEM MISIJONOV V AMERIKI
Pij IX. je na začetku svojega duhovniškega delovanja obiskal Argentino,
zato je vedel, kako obilna žetev je tam čakala na misijonarje. Pozorno je pos-
lušal don Boska, ki mu je govoril o misijonih v tistih krajih, in se z njim o tem
dolgo pogovarjal. Ko je don Bosko šel v Rim tudi za to, da bi kot vedno dobil od
Kristusovega namestnika nasvet, odobritev in razsvetljenje, se je takoj, ko je
dobil papežev blagoslov in njegovo spodbudo, z vso odločnostjo in vsemi moč-
mi odpravil na delo za uresničitev začetih načrtov.
Po pripravah, o katerih je govor v desetem zvezku, je prišlo do konkretnih
odločitev. Na dan pred praznikom sv. Frančiška Saleškega je prišel iz Amerike
odgovor, s katerim so sprejemali vse don Boskove pogoje, obenem pa so prosili
za pospešen prihod salezijancev. Pisma so poslali argentinskemu konzulu Gaz-
zolu, ta pa je uradno sporočil naprej.
Don Bosko je želel, da bi to naznanili čim bolj slovesno. Zato je za praznični
dan odločil, da naj se v učilnici zberejo vsi gojenci oratorija in vsi predstojniki,
za katere pa naj pripravijo velik oder. Na odru so bili okoli don Boska razvršče-
ni člani vrhovnega sveta in ravnatelji domov, ki so se tiste dni zbrali za splošne
konference. Le malo jih je vedelo za pravi vzrok te slovesnosti, zato so bili vsi
nadvse radovedni. Na don Boskov znak je vstal argentinski konzul, oblečen v naj-
slovesnejšo uniformo in sredi svečane tišine glasno in jasno prebral argentinsko
pismo. Nato je vstal don Bosko, povzel besedo in dejal, da kolikor je odvisno od
njega, sprejema ponudbo in pogoje, vendar z edinim pridržkom, da v predlog v
polni meri privoli sveti oče. Šel bo osebno v Rim, da bo iz njegovih ust slišal, ali mu
je zamisel všeč. Argentinsko ponudbo bi zavrnil samo, če se papež ne bi strinjal.
|
|
9.10 Page 90 |
▲back to top |
90
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Vtis je bil nepopisen. Fantje in sobratje so bili prepolni navdušenja. Neka-
teri predstojniki so nasprotovali tako slovesni pripravi in skoraj niso hoteli za-
sesti svojega prostora na odru, ker so bili prepričani, da pomanjkanje sredstev
in osebja ne bi omogočilo izvedbe načrta. Toda splošno navdušenje je končno
prevzelo tudi njih. To je bil pravi električni tok, ki je deloval tako znotraj kakor
zunaj oratorija. Nato je sledilo navodilo hišam, v katerem je don Bosko sobrate
prepričal, da vse skupaj ni bila samo slovesna uprizoritev. Razposlal je nasle-
dnjo okrožnico.
Članom salezijanske družbe!
Zdi se, da je med mnogimi predlogi za zunanje misijone najprimernejši predlog za
misijone v Republiki Argentini. V tej deželi imamo poleg civiliziranega sveta neiz-
merne površine, kjer prebivajo divja ljudstva, med katerimi bi lahko salezijanci s svo-
jo gorečnostjo z Božjo pomočjo opravljali svoj apostolat.
Za zdaj bomo odprli zavetišče v Buenos Airesu, glavnem mestu te obširne republike,
in zavod z javno cerkvijo v San Nicolásu de los Arroyos, ki ni daleč od glavnega mesta.
Ko sedaj pripravljamo osebje, ki naj bi naredilo prvo preizkušnjo, želim, da bi šli tisti,
ki sami hočejo, in ne tisti, ki bi jih pošiljali iz pokorščine. Tisti, ki bi želeli iti v zunanje
misijone, morajo upoštevati:
1. Vložiti morajo prošnjo in izjaviti, da želijo iti v misijone kot člani naše družbe.
2. Zatem se bo zbral vrhovni svet, ki bo najprej prosil za razsvetljenje Svetega Duha
in potem ugotovil zdravstveno stanje, znanje, telesno zmogljivost in duševno uspo-
sobljenost za prenašanje težav. Izbrani bodo samo tisti, za katere se bo ugotovilo, da
jim bo izbira koristila za lastno posvečenje in v večjo Božjo slavo.
3. Po opravljeni izbiri se bodo zbrali v določeni hiši, kjer se bodo učili jezika in se
privajali na navade in običaje kraja, kamor bodo šli.
4. Če ne bo prišlo vmes kaj zelo pomembnega, bo odprava odšla na pot prihodnjega
oktobra.
Zahvaljujemo se iz vsega srca Božji dobroti, ki vsak dan pošilja obilo milosti naši po-
nižni družbi. Poskrbimo, da je bomo vredni z natančnim izpolnjevanjem naših kon-
stitucij, zlasti glede zaobljub, s katerimi smo se posvetili Bogu.
Ne nehajmo dvigati ponižne molitve k Božjemu prestolu, da bomo lahko izpolnjevali
čednosti potrpežljivosti in krotkosti. Tako bodi.
Imejte me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
Turin, 5. februarja 1875
duh. Janez Bosko
P. S.: Gospod ravnatelj naj prebere in razloži to pismo salezijancem, ki so v hiši.
Don Ceccarelli, župnik v San Nicolásu de los Arroyos, je don Bosku poročal o
celi vrsti odlik nekega častitljivega starčka v župniji, po imenu Jožef Frančišek Be-
nitez, ki je komaj čakal, da bi prišli salezijanci v njegovo domovino. Tri dni, pre-
den je odposlal okrožnico domovom, mu je don Bosko poslal naslednje pismo:
Ekscelenca!
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami. Veliko oseb iz republike
|
|
10 Pages 91-100 |
▲back to top |
|
|
10.1 Page 91 |
▲back to top |
BiS 11 — 7. poglavje
91
Argentine in zlasti še gospod komendator Janez Krstnik Gazzolo, mi je pripovedovalo
o veliki dobrodelnosti in tesni povezanosti vaše ekscelence s Svetim sedežem in o vaši
prizadevnosti za vse, kar je verskega.
Bog bodi v vsem zahvaljen in naj ohrani vašo ekscelenco še dolgo let v srečnem živ-
ljenju v korist naše svete matere Cerkve.
Prav tako mi je moj stari prijatelj gospod doktor Ceccarelli pripovedoval o posebni
skrbi in zavzetosti, ki jo kažete za salezijance, ki naj bi prišli v San Nicolás. Ljubezni-
va poteza Božje previdnosti! Vi nosite ime sv. Frančiška in vi boste vzeli v očetovsko
pokroviteljstvo Družbo sv. Frančiška Saleškega. Iz vsega srca se vam zahvaljujem in
že sedaj vam povem, da boste deležni vseh svetih maš in molitev, ki jih salezijanski
redovniki opravljajo zasebno in skupno. Vsako jutro se vas bom posebej spomnil pri
sveti maši, da vas Bog še dolga leta ohrani pri trdnem zdravju.
Ker je naša družba šele na začetku in odpira veliko zavodov in ustanov, se vam poniž-
no priporočam za pomoč v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Bog naj nas vse blagoslovi in nam nakloni milost, da bomo lahko hodili po pravi poti
dobrega in se bomo nekoč vsi združili pri nebeškem Očetu v domovini blaženih. Tako
bodi.
Priporočam se vam v molitev in se izrekam za vaše ekscelence najvdanejšega služab-
nika. Duh. Janez Bosko
Turin, 2. februarja 1875
Don Bosko je dobro poznal papeževa čustva, ki nikakor niso bila nasprotna
apostolatu, ki ga je začel opravljati. Njegova modrost pa je svetovala, da ne bi
hodil v Rim z novimi predlogi, temveč naj pripravi nekaj oprijemljivega, kar bi
zagotovilo končni uspeh. Zato ni prosil papeža za blagoslov in je to storil šele
potem, ko je od daleč pripravil temelje v Ameriki in razpoložil salezijance za so-
delovanje družbe. Tako bi papeška spodbuda 'currentem incitavit' (spodbujala
tistega, ki že dela).
V Rimu in iz Rima je takoj uredil dve stvari. Predvsem se je pogovarjal s
kardinalom Franchijem, prefektom Propagande, in mons. Simeonijem, tajni-
kom Kongregacije de propaganda fide, in je oba kot bi mignil pridobil za svoj
načrt. Ko je odhajal iz Rima, so že pripravljali dva dokumenta: enega za ordina-
rija v kraju misijona s sporočilom, da prihajajo v njegovo škofijo z dovoljenjem
Svetega sedeža in z vsemi privilegiji in pooblastili, ki se podeljujejo v podobnih
primerih; in drugega za vrhovnega predstojnika salezijancev, ki je dobil vsa po-
oblastila, ki se dajejo v podobnih primerih. Don Bosko je na aprilskih konfe-
rencah rekel: »Privilegijev je zelo veliko. Ko gre za misijone, se ne gleda preveč
malenkostno.«
Iz Rima je pisal še v Ameriko in prosil za nadaljnje podatke, da bi salezi-
janci imeli popolno svobodo delovanja in da ne bi prišlo takoj do težav, ko bi
bili nared kleriki za prejem svetih redov. Odgovor je bil pritrdilen. Nato je dal
svojo končno privolitev in sporočil, da je od svetega očeta prejel potrdilo in
|
|
10.2 Page 92 |
▲back to top |
92
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
da je zato zadeva sklenjena. Toda hudi protiklerikalni dogodki so marca 1875
pretresli Argentino. Skupina nasilnežev je po prireditvi v gledališču Variedades
med vzklikanjem Abajo los Jesuitas (dol z jezuiti) zažgala njihov zavod Salva-
dor, ustanovo prvega razreda. Bali so se, da se sektaški bes ne bo ustavil. Zato je
don Bosko ponovno pisal in vprašal, ali bi ti dogodki onemogočili ali zaustavili
odhod misijonarjev. Vendar se kaj takega ni zgodilo.
Takšen je bil položaj, ko je don Bosko zvečer 12. maja 1875 stopil na malo
prižnico za »lahko noč« pod stebriščem in začel govoriti: »Danes zvečer, dragi
fantje, pustimo ob strani vse drugo. Govoril vam bom o stvari, na katero že to-
liko časa nestrpno čakate. Govoril vam bom o Buenos Airesu in o San Nicolá-
su.« »Oh, končno!« se je slišalo od vseh strani. Nato je sledila globoka tišina in
nestrpno pričakovanje. Don Bosko je nadaljeval:
»Mnogi so me vpraševali, ali ne bomo šli v Ameriko, in jaz vam sporočam, da je danes
prišel dokončen odgovor. Kdor hoče na pot, naj se postavi v vrsto. Pravkar prispelo
pismo mi pravi, da je Alcalde v San Nicolásu, to je funkcija, ki ustreza našemu župa-
nu, prejel moje pismo s privolitvijo, pokleknil na tla, dvignil oči k nebu in se zahvalil
Bogu za eno največjih darov, ki jih je prejel v korist svojega mesta. Nato je sam stopil
k drugim krajevnim dostojanstvenikom in jim sporočil veselo novico. Takoj mi je pi-
sal, da se strinja z vsemi pogoji, ki sem jih postavil, in da izroča v našo last zavod z
vso zemljo, kjer se lahko pase osem tisoč ovc, s sadovnjakom, dvorišči itn. itn. Vidite,
kako velika je v tej deželi možnost za vsakršno dejavnost. Potrebujejo pridigarje, ker
je treba upravljati javne cerkve; potrebujejo profesorje za šole; potrebujejo učitelje
glasbe in godbenike, kajti tam imajo glasbo nadvse radi; potrebujejo pastirje, ki bodo
gonili ovce na pašo, jih molzli, strigli, delali sir; potrebujejo ljudi, ki bodo opravljali
hišna dela. Najbolj potrebno, dragi sinovi, pa je naslednje. Nedaleč od San Nicolása
se začenjajo naselja domorodcev. Ti so dobre narave in nekateri že kažejo voljo, da
bi sprejeli krščanstvo, če bi jim ga le kdo prišel oznanjat. Ker pa tega misijonarja ni,
živijo še vedno v mnogoboštvu. Opogumimo se mi in pripravimo se, da bomo šli delat
dobro v tiste kraje.
Kmalu bodo izbrani člani odprave, ki bodo pridno študirali španski jezik, ki ga govo-
rijo v republiki Argentini. Ni se nam treba bati oddaljenosti, kajti dandanes je mogo-
če priti kamor koli s parniki in telegraf manjša razdalje.
Kakor vidimo iz teh besed, je bil don Boskov cilj evangelizacija nevernikov,
samo da je on želel iti po poti, ki je do tedaj niso uporabljali. Drugi misijonarji so
hoteli iti naravnost med domorodce in ti so jih pobili. On pa je nameraval usta-
noviti zavetišča, hiše in domove v bližini njihovih bivališč, da bi tam sprejemali
sinove pragozda, spoznali njihov jezik, navade in običaje Indijancev in bi tako
počasi, korak za korakom navezali socialne in verske odnose z njimi. Buenos
Aires bi bil izhodiščna postaja, San Nicolás pa najbolj izpostavljeno mesto.
Pri srcu pa mu je bil tudi položaj Italijanov, ki jih je veliko in vedno več
razpršeno živelo v tej brezmejni državi. Prišli so iz Evrope v želji po sreči, a so
|
|
10.3 Page 93 |
▲back to top |
BiS 11 — 7. poglavje
93
bili brez šol za svoje otroke in daleč od vse cerkvene dejavnosti. Nekaj po lastni
krivdi, nekaj pa zaradi pomanjkanja duhovnikov, ki bi jih lahko oskrbovali, so
bili izpostavljeni nevarnosti, da bodo postali velikanska množica ljudi brez vere
in brez zakona.
Don Boskove besede o misijonih so vnesle med fante in salezijance zve-
ličavno vrenje. Začelo se je množiti število duhovniških poklicev, povečalo se
je število prošenj za sprejem v družbo in mnogih članov se je polastilo novo
apostolsko navdušenje. Dvoje pisem don Ceccarelliju bolj zgovorno kot karko-
li drugega priča o don Boskovi očetovski skrbi, da bi pripravil vse potrebno,
da njegovi sinovi ne bi prišli med tujce, ko bi se izkrcali v tistih daljnih krajih,
temveč med prijatelje. V prvem pismu jih nekako predstavi in se zelo previdno
dotakne tudi stroškov potovanja. Ta zadnja poteza ni ostala brez posledic, kajti
občinska uprava v San Nicolásu je plačala potovanje za pet misijonarjev.
Velečastiti in predragi gospod!
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami. Potem ko sem temeljito
premislil vsebino vašega pisma in ko sem prejel listine, ki mi jih je poslal odlični Usta-
novni odbor, sem se odločil, da čim prej pošljem moje sinove v republiko Argentino.
Sedaj vas prosim, da sporočite Ustanovnemu odboru naslednje:
1. Iz vsega srca se članom odbora zahvaljujem za ljubeznive besede, ki so mi jih spo-
ročili, in upam, da bodo salezijanci s svojo dobro voljo zadostili njihovemu pričako-
vanju tako glede vodstva zavoda v San Nicolásu kakor tudi glede večernih šol, ki pri
nas rojevajo tako dobre sadove.
2. V skladu s predpisi naših konstitucij bomo delno spremenili sestavo osebja glede
na izražene želje. Prišlo bo pet duhovnikov, ki so vsi diplomirani učitelji v naši deželi.
Z njimi bo prišel učitelj glasbe za igranje in poučevanje petja, klavirja, orgel in dru-
gih glasbil tako v cerkvi, če je treba, kakor tudi v zavodu in večernih šolah.
Dva salezijanska pomočnika bosta skrbela za cerkev in za opremo zavoda. Želel bi,
da bi bilo vse osebje zavoda iz salezijanske družbe, da smo tako lahko mirni glede
njihovega obnašanja. Toda ko se bo vse začelo, mi boste pisali in bomo priskrbeli vse
potrebno.
3. Duhovnik doktor Janez Cagliero, inšpektor in podpredstojnik družbe, bo vodil sa-
lezijance z vsemi pooblastili za sklepanje pogodb z državnimi organi in cerkvenimi
predstojniki. Ko bodo salezijanci prevzeli vsak svoj položaj, bo postavil za ravnatelja
profesorja Janeza Bonettija, ki je bil ravnatelj zavoda z več kot sto gojenci in je znan
pisatelj več knjig. Zatem se bo don Cagliero vrnil v Evropo, da bo od tukaj na voljo v
vsem, kar bo potrebno za dobro delovanje zavoda in drugih hiš, ki nam jih bo Božja
previdnost hotela zaupati.
4. Ker je to prvo potovanje salezijancev v tako oddaljene kraje, želim, da bi jih spremljal
komendator Janez Gazzolo, argentinski konzul v Savoni. To je človek, ki mu popolnoma
zaupamo, izveden v pomorskih stvareh, poznavalec mnogih dežel in oseb, kjer naj bi
naši sobratje dobili stalno bivališče. Potnikov bo torej deset in jaz bi se priporočil ug-
ledni občinski upravi za vozne listke, od katerih bi bili trije drugega razreda. Če bi pa to
|
|
10.4 Page 94 |
▲back to top |
94
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
bilo v preveliko breme, se zavezujem, da bom jaz poskrbel za vse potrebno. Pripravljen
sem na to žrtev in še veliko drugih, ker želim, da bi stvari potekale dobro, zlasti glede
moralnosti in da ne bo nič manjkalo, ko bomo začeli delo v San Nicolásu.
5. Salezijanci bi odpotovali od tukaj sredi prihodnjega meseca novembra, kakor hitro
bo to mogoče natančno določiti.
6. Kar se tiče imen, ki bi jih bilo treba prijaviti za vozne liste, bi za zdaj povedal samo
za vodjo doktorja Janeza Cagliera ali komendatorja Janeza Gazzola. Onadva bi po-
tem dopolnila seznam. Na tak način bi preprečili težavo, če kateri izmed predvidenih
ne bi mogel iti na pot ob določenem času.
7. Obvestite o vsem monsinjorja nadškofa, da bo dodal, kar je še treba. Vam pa, dragi
in spoštovani gospod duhovnik Najvišjega, se iz vsega srca zahvaljujem za vso po-
moč, ki ste nam jo izkazali pri tem svetem delu. Upam, da bo iz vsega prišlo nekaj
Božje slave in koristi za mladino v San Nicolásu. Brez dvoma boste vi imeli glavno
zaslugo. Prepričan sem, da bo vaša uglednost našla v salezijancih dobre brate, ki
bodo po vaših modrih nasvetih izpolnili pričakovanje civilnih oblasti in cerkvenega
vodstva, kakor se je to zgodilo pri nas, kjer so javne zadeve v zelo kočljivih razmerah.
Popolnoma svobodno mi izrazite kakršnokoli željo in jaz se bom potrudil, da vam
bom čim prej odgovoril. Kmalu vam bom poslal natančen seznam stvari, ki jih prip-
ravljamo za odhod.
Na koncu priporočam v vaše molitve samega sebe, vse naše gojence in salezijance in
imam čast, da se v globokem spoštovanju imenujem ponižnega služabnika in prijatelja.
Turin, 28. julija 1875
duh. Janez Bosko
V drugem pismu se spušča v najmanjše podrobnosti glede vsega, kar bodo
potrebovali njegovi sinovi, ko se bodo znašli v čisto novem kraju, vse to je naštel
v pismu in pri tem ni pozabil niti na notni papir. Zelo si je želel, da bi salezijan-
ski družbi uspelo v vsem in da bi si pridobila potreben ugled. Ko tako skrbi za
stvari vsakdanjega življenja, mu izpod peresa uide vzgojni biser, ko pri pošilj-
ki raznih pravilnikov salezijanskih zavodov pove: »Toda resnični pravilnik je v
drži tistega, ki poučuje.«
Predragi gospod doktor Ceccarelli!
Takoj ko sem prejel vaše pismo, sem v soglasju s komendatorjem gospodom Gazzo-
lom pripravil odgovor vam in občinski upravi v San Nicolásu. Odprava bo šla na pot
najpozneje 15. novembra, vendar upamo, da še prej. Medtem ko pripravljamo naše
kovčke, moram prositi še celo vrsto stvari:
1. Ali bo za opremo cerkve, za svete obleke in opremo oltarjev poskrbljeno tam ali
moramo vse to prinesti s seboj?
2. Isto velja za opremo hiše, kuhinje, sob; za srajce, rjuhe, robce, prtiče, brisače itn.
3. Isto se tiče knjig, kot so misali, antifonarji, obrazci za blagoslove, maše za umrle,
brevirji, katekizmi, šolske knjige, kot slovnice, slovarji in podobno.
4. Ali bodo naši po prihodu v San Nicolás šli v zavod ali v župnišče? Bomo mi morali
najti služabnike ali je v tem pogledu že kaj določenega?
|
|
10.5 Page 95 |
▲back to top |
BiS 11 — 7. poglavje
95
5. Spadajo k zavodskim šolam tudi šole v mestu, ali so ločene in kdo jih vodi?
6. Je treba glasbila prinesti s seboj ali so ta že v zavodu. Je na voljo notni papir in šole
za orgle, klavir, gregorijansko petje?
7. Pošiljam vam program ali urnik nekaterih naših večernih šol v Varazzeju in Turi-
nu. Toda pravi pravilnik je v drži tistega, ki poučuje.
8. Se bodo morali naši duhovniki pridružiti pridiganju, katekizmu, spovedovanju ver-
nikov, kot je to navada pri vas?
9. Je potrebno, da o tem pišem nadškofu v Buenos Airesu in kako?
10. Ker pri nas tiskajo molitvenik za mladino v španskem jeziku, kot sem vam že
pisal, in ker bi se rad prilagodil navadam v nadškofiji, bi vas prosil, da bi mi čim prej
poslali vaš mali katekizem za otroke, iz katerega bi povzel vsakdanje molitve: molim
te, o moj Bog, očenaš, zdravamarija, veroizpoved, pozdravljena Kraljica, angel Božji,
deset Božjih zapovedi, dejanja vere in podobno. Tako se bodo naši redovniki prilago-
dili vsemu, kar je v navadi v nadškofiji.
Za ta čas se morate obdati s potrpežljivostjo, me poučevati in mi pomagati. Želim
vam, da bi bili uspešni, da nihče ne bi mogel reči: Vse skupaj je revščina. Ker gre za
čast nastajajoče redovne družbe, ne bom opustil ničesar niti glede osebja niti izdat-
kov, kar bi lahko pripomoglo k uspehu naše dejavnosti. Končno vas prosim, da bi mi
dajali vse tiste nasvete, ki jih štejete za potrebne, in v mojem imenu spoštljivo pozdra-
vite Ustanovni odbor, ki je bil tako dober, da mi je dobrotljivo pisal.
Bog naj vas obdari s svojimi blagoslovi. Molite zame, ki imam v resnični hvaležnosti
čast, da se imenujem vaše uglednosti ponižnega služabnika.
Turin, 12. avgusta 1875
duh. Janez Bosko
Ko se je don Bosko lotil kakega dela, ki ga je imel za Božjo voljo, je delal,
kakor pravi pregovor: pomagaj si in Bog ti bo pomagal. Ali bolje, ravnal se je po
vodilu sv. Ignacija: »Ko delaš, delaj, kot da bi vse bilo odvisno od tebe, na koncu
dela pa se zahvali Bogu, kakor da ti pri vsem ne bi imel nikakršnega opravka.«
Tako se je lotil dela in trkal na vsa vrata. Pri opremljanju odprave ni pozabil na
kardinala prefekta Propagande. Nanj se je obrnil za pridobitev duhovnih darov
pa tudi za materialno podporo.
Prevzvišena eminenca!
Zatekam se k vaši eminenci s prošnjo, da bi mi hoteli biti oče in zaščitnik v zadevi,
ki vam jo imam čast predstaviti. Z blagoslovom svetega očeta in dogovorom z nad-
škofom v Buenos Airesu ter z občinsko upravo v San Nicolásu de los Arroyos je sale-
zijanska družba sklenila dogovor, po katerem bi v glavnem mestu Argentine odprla
zavetišče in v San Nicolásu vzgojni zavod, zlasti v korist misijonov. V obeh mestih bi
prevzela tudi javno cerkev in dušno pastirstvo za vernike. Prva odprava je določena
za zadnje dni meseca oktobra. Sestavljalo bi jo deset članov. Isto število naj bi bilo v
drugi odpravi, ki naj bi odpotovala malo pozneje. Ker je to prvič, da odpiramo domo-
ve v zunanjih misijonih, se obračam na vašo eminenco in vas prosim:
1. Da bi naklonili salezijanski družbi (ki je bila dokončno potrjena 3. aprila 1874) vse
tiste darove, duhovne prednosti in privilegije, ki jih Sveti sedež naklanja redovnikom,
|
|
10.6 Page 96 |
▲back to top |
96
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ki gredo v zunanje misijone bodisi kot posamezniki ali kot redovne hiše, kot je to pri
salezijancih.
2. Četudi ima ta družba kar zadosti osebja, je šele na začetku in zato nima gmot-
nih sredstev. Zato vas prosimo, da bi v težkem položaju priskočila vaša eminenca na
pomoč z denarjem, knjigami, zlasti španskimi, za uporabo v cerkvi in šoli, s svetimi
posodami, paramenti in podobnim, kakor pač vaša že poznana dobrohotnost sodi za
primerno.
Občinska uprava v San Nicolásu daje zavod in cerkev ter potne stroške za pet čla-
nov odprave. Drugi izdatki za osebno opremo, učenje jezika, prevoz opreme in prve
stroške gredo na račun salezijancev. Dobrohotnost in posebna naklonjenost v drugih
podobnih okoliščinah mi vlivajo upanje, da mi boste tudi tokrat oče in zaščitnik.
Salezijanci si bodo z apostolsko gorečnostjo prizadevali odgovoriti na prejete dobro-
te in se z neizbrisno hvaležnostjo spominjali tistega, ki jim je učinkovito pomagal, da
so se lahko odpravili v republiko Argentino izpolnjevat evangeljsko službo, od koder,
tako upajo, se bodo sčasoma lahko odpravili tudi v druge dele Amerike.
Vsi pa polni zaupanja v Boga prosijo, da bi vam bilo dano dolgo srečno življenje v
korist Cerkve in družbe, medtem ko v imenu vseh poljubljam sveti purpur in se imam
z najglobljim spoštovanjem za najvdanejšega in najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Pismo je bilo napisano 31. avgusta, kakor lahko razberemo iz odgovora, ki
je prišel 14. septembra. Odgovor se je glasil, da naj se obrne na kardinala dr-
žavnega tajnika, ker je republika Argentina podrejena Kongregaciji za izredne
cerkvene zadeve.
Iz dokumentov, ki jih imamo na voljo, nam ni znano, ali se je don Bosko obr-
nil na to kongregacijo. Verjetno se ni zgodilo nič. Ta domneva se opira na okoli-
ščino, da je prav v tistih dneh zadeva privilegijev in odpustnih pisem doživljala
zelo delikatno obdobje, kakor bomo še videli. Zato se mu ni zdelo primerno, da
bi prišel na dan s podobno prošnjo.
Skrbi, ki so se pojavljale v Rimu, so bile povezane s težavami, ki so prihajale
iz Turina, tako da je bil obenem zaposlen z enimi kot drugimi. Toda z nadčlo-
veško mirnostjo je šel naprej v svojem namenu, da bi začel misijone v Ameriki.
Pri tem ni izgubil niti svojega običajnega dobrega razpoloženja, kakor lahko to
razberemo iz pisma, ki ga je v tistih dneh pisal svojemu velikemu prijatelju in
dobrotniku don Mihelangelu Chiatellinu.
Predragi gospod don Chiatellino!
Ker v času počitnic ne boste imeli toliko opravkov in boste mogoče celo šli na izlete,
vam v imenu Marije Pomočnice zaupam podjetje naših misijonarjev, ki bodo proti
koncu meseca oktobra pod vodstvom don Cagliera odšli v novi svet.
Prilagam vam seznam osebne opreme, ki je vsakemu nujno potrebna in ki naj bi
jo priskrbeli dobri katoličani, medtem ko gredo oni darovat svoje življenje za divja
ljudstva v Patagoniji. Napravite takole: pojdite na pot, in kolikor je predmetov, toliko
|
|
10.7 Page 97 |
▲back to top |
BiS 11 — 7. poglavje
97
naj bo tudi velikodušnih darovalcev, ki jih bodo plačali. Če boste storili to, bom pripo-
ročil papežu, da vas imenuje za monsinjorja ali še za kaj več.
Videli bomo: 'caritas omnia vincit' (ljubezen vse premaga).
Dobro si zapomnite: stvar je nujna in jaz nimam še niti malo, niti enega samega
solda 'ad hoc'. Menim, da boste lahko z uspehom povabili don Chiatellina iz Ville Stel-
lone, mons. Appendina, teologa župnika Fascia, njegovega brata kaplana, gospoda
Assoma, bivšega upravnika gospodov Villa, gospoda lekarnarja Garabella, gospoda
Alloattija, gospoda Marcellina in druge.
V Carignanu madame Calosso, teologa Langera, madame vdovo Aghemo, župnika
don Febbrara in njegovega pomočnika v Borgu, don Mihelangela Chiatellina, župni-
ka don Robatta v Santeni in druge, ki vam jih bo Bog priklical v spomin kot dobrodel-
ne osebe, polne dobre volje. Če boste dodali še gospo kneginjo, upam, da bo tudi ona
kaj pomagala. Bog naj nas blagoslovi. Trpite in storite vse iz ljubezni do Boga, med-
tem ko sem vaš v J. K. najvdanejši prijatelj. duh. Janez Bosko
Turin, 25. 9. 1875
Osebna oprema za deset ljudi in vse potrebno za duhovniško službo, štu-
dij in šolo je stala ogromne vsote, ki jih oratorij nikakor ni zmogel zbrati. Bilo
je treba poskrbeti za nogavice, čevlje, srajce, plašče, plaščke, suknje, talarje,
posteljnino, opremo za cerkev, paramente, kelihe, misale, antifonarje, pikside,
španske in francoske knjige, teološke knjige in asketske priročnike. Don Bosko,
ki je bil vedno zelo stvaren, je sestavil natančne sezname vseh teh predmetov,
navedel število in ceno. Vse je dal natisniti in razposlati na vse strani.
Tedaj je bilo v Turinu mogoče videti čudovito tekmo v ljubezni. Zavod hčera
vojakov, Zavetišče, magdalenke, Sirote sv. Ane, sv. Jožefa, sv. Petra, Zavod zvestih
Jezusovih tovarišic, Zavod Dobrega pastirja, Zavod Cascina in mnoge zasebne
družine so delale dan in noč, da bi pripravili potrebno opremo. Obenem so pri-
hajali v oratorij paketi nogavic, srajc, štol, dalmatik, pluvialov, prtov, prtičev. V
zavodu so delale vse delavnice, da bi izdelali obleko, zaboje, orodje.
Ne bi povedali vsega, če bi zamolčali neko podrobnost. Sredi vse te prip-
ravljalne mrzlice je bilo še vedno nekaj takih, ki so dvomili, da bo odprava zares
odšla. Ti so na vse skupaj gledali zviška, tako so videli, da je don Cagliero, ki naj
bi vodil odpravo, bil profesor moralne teologije, učil petje v oratoriju in bil du-
hovni voditelj hčera Marije Pomočnice. Drugi so mislili na prefekte po domovih,
profesorje, zaposlene pri nadvse pomembnih nalogah. Kdo jih bo nadomestil?
Tako je pomočnik Belmonte, ki je skrbel za goste, ki jih je bilo v oratoriju vsak
dan veliko število, še do zadnjega opravljal svojo službo, in če ga ne bi opozorili,
bi vzel s seboj v Ameriko vse ključe. Gorje, če bi don Bosko bil tako omejenih
pogledov! Ko je pred Bogom naredil svoj načrt, še zdaleč ni bil prepričan, da ga
bo lahko izpolnil brez težav. Če se mu je postavila na pot kaka ovira, se nikakor
ni dal zmesti, temveč je takoj razmislil, kako jo bo premagal, ker je imel za svoje
vodilo nasvet svete Terezije: Nič naj te ne vznemirja.
|
|
10.8 Page 98 |
▲back to top |
8.
poglavje
APRILSKE KONFERENCE LETA 1875
Don Bosko se je pri rasti svoje družbe ravnal po zgledu mističnega vi-
nogradnika, o katerem v vulgati govori prerok Izaija. Prerok pravi, da je svoj
vinograd obdal z ograjo, ga očistil kamenja in sredi zgradil stolp. Don Bosko
je počasi spreminjal valdoški travnik v izbran vinograd, ki ga je ščitil moder
pravilnik. Med fanti si je izbiral tiste, ki so se mu zdeli najprimernejši za ures-
ničitev njegovih načrtov, jih vzgajal in jih tako rekoč oblikoval po svoji podobi,
po svojem idealu, ki ga je nosil v sebi, jih povezal med seboj z močnimi vezmi
skupnega duhovnega zanimanja in jih sklenil okoli sebe v trdni navezanosti,
dokler jih ni, ne da bi se tega zavedali, združil v dobro delujoče telo, krepko
organizirano in sposobno, da se bo razvijalo in doseglo velikanske razsežnosti.
Cerkvena zgodovina ne pozna nobenega drugega redovnega ustanovitelja, ki bi
si 'per vicos et plateas' (po vaseh in trgih) nabral poredneže in iz njih naredil
temeljne kamne svojih redovnih ustanov; drugi so vzeli že odrasle ljudi, jih pos-
tavili pod disciplino in začeli takoj svoje previdnostno delo.
Treba je še pomisliti, da so v času don Boskovega delovanja tekli izredno tež-
ki in redovnim družinam nasprotni tokovi, da o njih ni mogoče reči nič dobrega,
kaj šele, da bi dopuščali ustanavljanje novih redov. Don Bosko je moral ravnati
izredno previdno. Sicer pa kdo je mogel kaj zanesljivega napovedati o teh fantih,
ki so jedli don Boskov kruh? Reči moramo še več: don Bosko je moral biti pozoren
nanje, ko jih je namenil za svoje sodelavce, saj je bilo toliko in tako težkih pred-
sodkov med ljudmi. Če bi jim prekmalu omenil redovno življenje in zaobljube, bi
kmalu ostal sam. Sam kardinal Cagliero, ki je bil izredno živahne narave vse do
konca življenja, je ponavljal, da bi, če bi mu prezgodaj govorili o redovnih zaob-
ljubah in o družbi, dejal: »Rad sem pri don Bosku, da mu pomagam, toda da bi
postal redovnik, tega nikdar, nikdar!« Zato jih je vodil za roko z velikodušno od-
|
|
10.9 Page 99 |
▲back to top |
BiS 11 — 8. poglavje
99
pustljivostjo in postopno pripravo in jih potisnil na visoko morje, še preden so se
zavedeli, da so se vkrcali na ladjo. To je tudi glavni razlog, zakaj so ugledni ljudje s
pohujšanjem gledali na don Boskovo početje ter zahtevali in uporabljali merila, o
katerih danes vemo, da bí bila popolnoma neustrezna in škodljiva. To pa zato, ker
so gledali oratorij od zunaj in ga ocenjevali z vidika preteklosti.
Odlični ravnatelji zavodov, ki bodo sedaj obdajali don Boska, so prav tisti
bolj ali manj poredni neugnanci, ki so bili še pred desetimi leti polni nemira in
so s svojo živahnostjo težko preizkušali potrpežljivost vseh, pa so se po dobro-
hotnem ravnanju, z učenjem, daleč od pogubnih zgledov, prepojeni z radostno
in spontano pobožnostjo in v nežni pa močni don Boskovi ljubezni v življenju
in smrti navezali nanj.
Eno izmed sredstev, ki jih je don Bosko uporabljal, da bi jim namenil svoja
občutja in tako utrdil družbo, ki je bila komaj potrjena, so bili pogosti skupni
pogovori. Na takih zborovanjih se je brez kake vzvišenosti, bolj oče kot pred-
stojnik trudil širiti svoje misli in načrte, jih skušal vedno bolj navezati na svoje
ustanove in tako vsemu svojemu delu dajal oporo. Kajti poleg tega, kar je bilo,
da tako rečemo, na dnevnem redu in glavni predmet zborovanja, je imel še pri-
ložnost, da je govoril z vsakim zasebno, da je od blizu spoznaval razpoloženje
vsakega posameznika, jih spodbujal, jim svetoval. Po takih pogovorih so nekako
na novo zadihali in se z navdušenjem vrgli v vsakdanje opravke.
Okoliščina, ki jo je don Bosko izkoristil, je bila njegova vrnitev iz Rima. Bil
si je na jasnem glede vtisa, ki ga bo nanje naredil opis življenjskih nalog družbe
in dejstvo, da jim bo on sam posredoval papeževe besede.
V dneh 14.,15. in 16. aprila je bilo šest konferenc, pet zasebnih in ena javna.
Udeležili so se jih don Rua, don Cagliero, don Durando, don Lazzero, don Ghi-
varello, don Bonetti, don Lemoyne, don Francesia, don Cerruti, don Albera, don
Dalmazzo in don Barberis, ki je tudi podpisal zapisnik, ker je bil tajnik. Manjkala
sta don Savio in don Costamagna, ki sta bila zadržana zaradi duhovniške službe.
Na prvem srečanju je don Bosko najprej z nadvse spoštljivimi izrazi sporo-
čil poseben papežev blagoslov predstojnikom družbe in nato razložil razloge za
svoje potovanje v Rim. Navzočim je predstavil stanje družbe in njeno podobo
tako s sončnimi kakor senčnimi stranmi. V Rimu je kljub nasprotnim glasovom,
ki so prihajali iz Turina, naletel na največje simpatije v višjih in najvišjih krogih.
V ta namen je vzel iz arhiva in prebral nekaj rezerviranih dokumentov, da so
lahko vsi videli, v kakšnih vodah so pluli in kako zelo previdno je treba uprav-
ljati in voditi posamezne domove. Iz zapisnika tega srečanja smo že povzeli no-
vice, ki smo jih podali v prejšnjih poglavjih in kar bomo še povedali v devetem
poglavju. Zato lahko sedaj nadaljujemo.
Drugi konferenci je predsedoval don Rua. Branje zapisnika januarske kon-
ference je sprožilo razpravo, ki se nam danes zdi smešna, vendar polna otroške
|
|
10.10 Page 100 |
▲back to top |
100
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
dobrote. Isto bi bilo treba reči o naslednji zadevi. Treba je predstaviti stvari v
pravi luči. Don Bosko ni bil človek, ki bi predstavljal do konca izdelane načrte,
temveč je sejal seme v ugodna tla in pozorno sledil klitju pod zemljo in rasti zu-
naj vse do popolnega razraščanja. Njegovo največje delo - družba je zraslo kot
gorčično zrno iz evangelija, ni se razraščalo skokovito, temveč počasi, počasi iz
majhnih začetkov in postopoma. V dobi, ki jo opisujemo, je krepila deblo, ki je
nežno začelo poganjati veje ob pozornem spremljanju gojitelja. Kdo ne sledi z
veseljem in ne občuduje, kako se rastlina vedno bolj razvija?
Ugotovili so, da družba potrebuje tajnika vrhovnega kapitlja, ki bi vse točno
zapisoval in tako preprečil, da bi odločitve šle v pozabo. Neke vrste tajnik je si-
cer bil že dalj časa don Ghivarello. Vendar je imel preveč opravkov in se zato ni
mogel posvečati tej nalogi, poleg tega pa ga tudi nihče ni upošteval. Zato so pos-
tavili vprašanje, ali naj se don Ghivarello odpove drugim poslom in se posveti
samo tajništvu ali naj izberejo drugega samo za to določenega sobrata. Don Ghi-
varello se je uprl prvi možnosti, in ker niso mogli zmanjšati njegove zaposlitve
in zaradi slabega spomina so menili, da bi za to službo postavili kakega drugega
sobrata. Vendar si niso upali se odločiti, ker je, tako so dejali, don Bosko izbral
don Ghivarella in zato mora don Ghivarello tudi ostati. Zato so odločili, da naj o
stvari odloči don Bosko.
Po tem uvodu so prebrali seznam duhovnih darov, ki jih že poznamo. Nato
so prešli na dnevni red, ki ga je pripravil don Bosko, razdeljen na tri dele: 1. ne
spreminjati osebja, 2. gledališče naj ne moti dnevnega reda, 3. ne delati dodatnih
stroškov. O prvih dveh točkah so bila mnenja tako različna, da niso vedeli, kako bi
jih zbližali. Zato so začeli dvomiti, da navzoči ne razumejo prav njihove vsebine.
Po nadaljnji razpravi so se odločili, da prepustijo zadevo v presojo don Bosku.
Ostala je še tretja točka. Toda kaj pomeni »dodaten izdatek«? Nove stavbe?
Nikakor, ker je bilo že uzakonjeno, da brez dovoljenja vrhovnega kapitlja noben
ravnatelj ne sme graditi. Torej dodatne prezidave že obstoječih stavb. Vsi ravnate-
lji so bili pripravljeni opustiti taka dela, kar se je že v večini primerov upoštevalo.
Za sklep so obravnavali dovoljenje za nakup letne obleke. V Piemontu so
duhovniki poleti nosili zelo ekonomični ferraiolino (brezrokavni plašč). Ali bi
bilo pametno, da bi uvedli nov način oblačenja z lahnim letnim plaščem? Re-
dovniki, škofijski duhovniki in škofje so ga že nosili. Poleg tega je tak plašč omo-
gočil uporabo že obnošenih in brezbarvnih talarjev, »kakor je to pri večini naših
v uporabi«, je pripomnil zapisnikar. Niso si upali se odločiti in so že tretjič po-
čakali na don Boska.
Tretje konference se je udeležil tudi don Bosko. V prvem delu so razprav-
ljali o posredovanju vercellijskega nadškofa in o odlokih, pravicah in odpustkih,
kar že poznamo. Preostali čas so uporabili za osvetlitev vprašanj, ki sta ostali
neodgovorjeni.
|
|
11 Pages 101-110 |
▲back to top |
|
|
11.1 Page 101 |
▲back to top |
BiS 11 — 8. poglavje
101
Prvo vprašanje don Bosku se je glasilo, kaj pomeni »ne spreminjati ose-
bja«. Če naj bi to pomenilo, da naj se ne premešča iz hiše v hišo kogarkoli brez
tehtnega razloga, se kaj takega ni nikdar zgodilo; če potem to pomeni, da naj se
ne spreminjajo naloge posameznih sobratov v hiši brez privolitve vrhovnega
kapitlja, se zdi, da bi to lahko povzročilo zmedo, ker se pogosto dogaja, da je
treba asistenta prestaviti z enega kraja na drugega, od poučevanja v enem ra-
zredu v drugega.
Don Bosko je odgovoril: »Gre prej za preventivno kot za represivno odred-
bo. Na splošno je treba stvari ohraniti tako, kakor so. Glejte, o tej stvari sem se
posvetoval s patrom Francom, da pri jezuitih ni sprememb, če se prej o tem
ne zedinijo vrhovni predstojniki. To je stvar, ki prinaša dvoje velikih koristi:
odstrani vsako sovraštvo do krajevnega predstojnika in pomaga, da je podre-
jeni bolj pripravljen in zadovoljen. Verjemite mi, da bi jaz želel uvesti ta običaj
v vse naše zavode. Res je, da je nekaj težav, toda če bi ravnatelji pred vsako
spremembo pisali predstojnikom, bi ukaz prišel iz Turina in bi to pripomoglo
k dobremu delovanju hiše. Isto velja za odklonitve. Če vsakič, namesto da bi
odklonili dovoljenje, rekli: »Prav. Pisal bom vrhovnemu kapitlju, da vidim, kako
naj ukrenemo, in potem ti bom povedal,« bi se izognili neprijetnosti, ki prihaja
sobratu iz odpovedi, in bi si kdo lahko mislil, da je ravnatelj iz muhavosti rekel
ne. Pri premestitvah je to še bolj jasno. Mogoče bi želeli, da bi kdo iz vaše hiše
šel drugam. Če to storite vi iz lastne avtoritete, bo sobrat imel vtis, da se ga ho-
čete znebiti, ker ne želite, da ostane na mestu, kjer je bil do sedaj. Če pa pišete
vrhovnemu kapitlju in on določi novo delovno mesto, preprečimo veliko nepri-
jetnosti. V tem primeru bi bilo več zaupanja in manj nezadovoljstva.«
Zatem je pogovor nanesel na nerednosti, ki se dogajajo v dopisovanju. Don
Bosko je dal nekaj navodil in dvoje vodil: »Želim, da ima vsak popolno svobodo,
da piše vrhovnemu predstojniku.« Pri tem je omenil, da nekateri redovi kaz-
nujejo predstojnika z ekskomunikacijo, če ovira dopisovanje z vrhovnim pred-
stojnikom ali če onemogoča branje pisem, ki prihajajo od tam. Izrazil je celo
željo, da bi sobrate spodbujali, da bi vrhovnemu predstojniku pogosto pisali.
Za druge primere pa veljajo drugačna pravila. Sobratje izročajo in prejemajo
svoja pisma odprta. Nikakor pa naj pisem ne bi izročali po kom drugem, temveč
naj ravnatelj osebno izroči pisma naslovljencu. To pa ne pomeni kake splošne
obveznosti, da mora predstojnik vse pregledati. Ostane pa kot pribito, da ravna-
telj to sme storiti in da naj v večini primerov to tudi stori. Ko smo to razjasnili,
odpadejo razlogi za nezadovoljstvo.
Don Dalmazzo, ki je načel vprašanje pisem, je govoril tudi o neprimernosti
odhoda iz zavoda: »K meni pridejo in mi pravijo: moram iti tja in tja in ne povejo
razloga, zakaj gredo in kam, in delajo kar jim je ljubo.« Rečeno je bilo, da naj se
omejijo izhodi, kajti nevarnost je velika. Če gre kdo iz hiše, naj dobi spremstvo,
|
|
11.2 Page 102 |
▲back to top |
102
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
kakor zahtevajo pravila, in vsakokrat naj bo določen drug spremljevalec. Temu
pa so ugovarjali: »Kje naj v večini primerov dobimo spremljevalca za izhod, ko
imamo tako malo osebja?« »Toliko bolje,« je posegel vmes don Bosko, »ker je
težko dobiti spremljevalca, se bodo izhodi dovoljevali samo v zares nujnih pri-
merih. Ker ne moremo najti spremljevalca, bo odgovor: Za zdaj ni mogoče iti.«
Nekdo je pripomnil, da je videl v Rimu patra Perroneja in patra Curcija, kako sta
hodila po mestu v družbi precej neotesanih sobratov laikov. Na tak način je bilo
seveda lažje najti spremljevalca. Vendar so tako glede dopisovanja kakor glede
izhodov menili, da je treba stvari še premisliti, da bi tako obvarovali ravnatelje
pred očitkom pristranskosti. »V kratkem,« je dejal don Bosko, »bom poslal v vse
domove okrožnico in dal ravnateljem navodila glede teh dveh členov pravilni-
ka. Tako bodo vsi hkrati zvedeli za določbe in krajevnih ravnateljev ne bodo
kritizirali, češ da so ravnali samovoljno. Treba bi bilo spremeniti in uresničiti še
druge stvari, vendar se bo to zgodilo, ko bomo imeli več osebja. Tukaj imamo na
primer računovodstvo. Na srečo ste vi vsi odlični poštenjaki (to je dejal z nas-
mehom) in namesto da bi nosili iz družbe, prinašate v družbo vse, kar imate.
Toda koliko tisoč lir bi lahko odnesli, ne da bi se kdo zavedal, ko manjka vsak
pregled?! Sčasoma bomo morali v računovodstvo uvesti strog nadzor in tako
preprečiti zlorabe.«
Ostalo je še vprašanje gledališča. Kaj je nameraval don Bosko povedati z
besedami, da naj gledališče ne moti dnevnega reda v hiši? Da naj se dan po
gledališki predstavi vstajanje ne prenese na poznejšo uro? Kako naj storimo, da
se hišni red sploh ne bo spremenil zaradi gledališča? Vsekakor je treba večerjo
postaviti prej in počitek pozneje. »Jaz pa menim, da večerje ne bi prestavljali na
zgodnejši čas, temveč bi večerjali po gledališki predstavi. Tako bi preprečili, da
bi igralci potem sami imeli večerjo po predstavi.«
Rečeno je bilo, da so nekoč že tako delali, pa so to opustili zaradi mnogih
nevšečnosti. Z druge strani pa so bili vsi ravnatelji istega mnenja, da bi zaradi
večerje po gledališki predstavi prišlo več neprijetnosti. V dosedanji praksi so
takoj po predstavi v dvorani zmolili večerne molitve in šli spat in tako je bilo
vsega konec. Če bi večerjali po gledališki predstavi, bi morali imeti še odmor
in težave bi bile tu. Prav tako se zdi neprimerno, da bi med predstavo morali
kuharji in strežniki pripravljati večerjo. »Toda na vsak način je treba preprečiti
posebno večerjo igralcev. Vedno pride do neredov. Zadosti bi bilo, da bi vam po-
vedal, kaj se je zgodilo po zadnji predstavi, in bi bili vsi z menoj istega mnenja.
Bolje bi bilo, da bi imeli predstavo v četrtek pri belem dnevu.«
Pa tudi tako se zdi, da ni bilo konec neredov. Ali naj rokodelci prekinejo
delo in gredo v gledališče? In potem, kako naj se ugledne osebnosti iz kraja
udeležijo gledališke predstave v četrtek. »Tedaj svetujem,« je povzel besedo
|
|
11.3 Page 103 |
▲back to top |
BiS 11 — 8. poglavje
103
don Bosko, »da se na dan gledališke predstave večerja po francosko. Déjeuné
(zajtrk) ob enajstih in kosilo ob petih popoldne, tudi igralci. Po kosilu eno uro
odmora in ob 18.30 gledališče. Dve uri in pol predstave je zadosti in ob devetih
je vse končano, ne da bi morali igralci večerjati. Takoj po predstavi se zmolijo
večerne molitve in potem spat. In ker so gledališke predstave zlasti ob velikih
praznikih, je mogoče do pete ure popoldne končati vse pobožnosti cerkvi.«
Na vsak način je hotel, da bi ostalo za zdaj še vse neodločeno. Ker je bil na-
vajen delati praktične sklepe po opravljeni izkušnji in šele potem pisati pravila,
je priporočil, da bi začeli preizkušati novi red v kakem zavodu. Tako bi videli,
katere nevšečnosti in koliko neredov bi bilo mogoče preprečiti. Če bi vse šlo,
kot je treba, bi potem ta razpored uvedli v vse hiše.
Četrto konferenco je vodil don Rua. Posebno dovoljenje za pridobitev uspo-
sobljenosti za poučevanje v tehniških šolah in gimnazijah je veljalo še eno leto.
Vsi, ki so se v kakem zavodu imeli za sposobne, naj bi opravili ustrezne izpite.
Ravnatelji naj bi spodbujali svoje sobrate. Don Durando je zabičeval, naj se dobro
pripravijo, da ne bodo hišam delali sramote. Vsi pripravniki naj bi imeli nekaj
mesecev pred izpiti priložnost, da bi se zbrali v oratoriju in tam dobili potreben
pouk. Za višjo in nižjo gimnazijo naj bi ne delali izpitov v Turinu, ker je tamkajšnja
komisija nerazpoložena do oratorija, in če vidijo duhovnika, ga brez pomisleka
zavrnejo. Zato bi šli v Benetke, Bologno ali drugam. Ko bi videli, koliko jih name-
rava opravljati izpite, bi izbrali kraj priprave. Prošnje naj bi poslali don Durandu,
ki bi potem uredil vse nadaljnje. S koncem maja se izteče rok za prijavo.
V zvezi z izpiti za doseganje diplome ljudskošolskega učitelja so se že več
let ponavljale iste neprimernosti. Neka ministrska okrožnica je zahtevala, da se
morajo vsi pripravniki vpisati na učiteljišče, vendar je dovoljevala opravljanje
izpitov tudi brez takega vpisa, če je pripravnik lahko dokazal, da ima eno leto
izkušenj v poučevanju. Neka druga okrožnica ministrstva pa takim izkušnjam
ni pripisovala nikakršne vrednosti in naj bi jih ne upoštevali. Res pa je, da je
don Rua menil, da se ne bi nihče prijavil na izpit. Čisto drugače pa je sodil don
Cerruti, ki je bil mnenja, da je spričevala treba dobiti, vendar z veliko manjšim
hrupom kot prejšnja leta. Kdorkoli se čuti pripravljenega, naj se prijavi na izpit.
Tako so tudi odločili. Najprej so take izpite opravljali v Novari, toda sedaj ni
bilo več mogoče iti tja, ker je bila šola priznana samo od države, medtem ko so
zadnji predpisi ministrstva zahtevali, da je treba opravljati izpite na državnih
kraljévih šolah. Tako so se odločili za kraljévo učiteljišče v Pinerolu.
Ko so izčrpali to vprašanje, so nekateri ravnatelji predlagali, da bi odpravili
neko nepravilnost. Sobratje, ki so prehodno bivali v hiši, so zapuščali domove,
ne da bi o tem obvestili hišnega ravnatelja, hodili so celo na pojedine k dru-
|
|
11.4 Page 104 |
▲back to top |
104
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
žinam. Za to ni bilo treba novih določb. Zadosti bi bilo, če bi se držali že na
prejšnjih sestankih sprejetega sklepa, ki pravi, da naj se vsak sobrat, takoj ko
pride v drugo hišo, podredi vodstvu tamkajšnjega ravnatelja in naj ne zapušča
hiše ali stori česarkoli proti pravilom brez dovoljenja.
Želja po redu je svetovala novo odredbo o neupravičenih potovanjih. Vedno
večje število sobratov je prinašalo s seboj vedno več potovanj in zato vedno več
bivanja v drugih hišah. So ti sobratje imeli vedno nujno potrebno dovoljenje za
take postanke? Ali ni mogoče kdo brez potrebe podaljšal svojega bivanja? In kaj
naj bi krajevni ravnatelj lahko povedal o namenu potovanja, ki ga ni poznal, ka-
kor tudi ne načrta celotnega potovanja? Zato naj vsak ravnatelj sobratu, ki mora
iti na pot, izroči predstavitveno pismo z navedbo namena, časa in kraja potova-
nja, skratka vsega, kar naj bi ravnatelj gostitelj moral vedeti. Tako pismo naj bi
bilo zapečateno s pečatom zavoda, od koder sobrat prihaja. Tako bi vratarji lah-
ko takoj zaprli vrata tistim, ki bi se izdajali za salezijance, pa ne bi bili člani naše
družbe. Ravnatelj pa naj bi takoj uničil pismo, da ga mogoče ne bi kdo zlorabil.
Ista zavzetost za red naj bi uredila primere sobratov, ki bi šli na obisk v
domači kraj in bi si dovoljevali potovanja, ki niso predvidena v dovoljenju. Ali
ni nekdo v zadnjih počitnicah potoval vse do Velikega sv. Bernarda? Kakega po-
sebnega sklepa niso sprejeli, pač pa so opozorili sobrate po zavodih, da naj ne
počnejo takih stvari; če je bilo rečeno, da bo kdo šel v določen kraj, naj ne hodi
drugam. Kdor je bil doma pri starših, naj, če bo odšel na kako izredno potova-
nje, to sporoči predstojnikom.
Peta konferenca je bila javna. Vsi sobratje oratorija, novinci in aspiranti,
skupaj 150, so se zbrali v cerkvi sv. Frančiška Saleškega, da bi slišali don Boska.
Njegove besede so zapisali v zapisnik. Začel je z omembo papeškega blagoslo-
va, nato je pripovedoval o sovpadanju nasveta Pija IX. in opomb, ki jih je don
Bosko napisal o zvestobi in pokorščini ter vdanosti Kristusovemu namestniku
na zemlji. Nato je razglasil splošne odpustke, ki jih je prinesel iz Rima; vse, o
čemer smo že poročali v šestem poglavju. Nato je nadaljeval:
»Naj povem, da te naše družbe ne spoštuje visoko samo sveti oče, temveč jo na sploš-
no vsi zelo cenijo. Tako dobri kakor hudobni jo upoštevajo, pa naj bodo to cerkvene
ali državne oblasti, in razen maloštevilnih izjem nam skušajo vsi pomagati. Izrecno
je poudaril, da nam pomagajo celo hudobni, to je tisti, ki zahtevajo odpravo redov,
pa potem hvalijo nas.
Naj vam povem dogodek, ki se mi je pripetil prav danes. Pozdravil me je neki pomem-
ben človek, ki je imel v rokah dva časopisa najslabše vrste. Jaz ga nisem poznal, rekel
pa je, da je eden izmed prvih fantov oratorija in da je ohranil najboljše spomine na
hišo in name. Ko sem ga vprašal, kako je to, da ima tista dva zloglasna časopisa, sem
se zavedel, da je on sam pisal vanju in zastopal popolnoma nasprotna stališča, kot se
|
|
11.5 Page 105 |
▲back to top |
BiS 11 — 8. poglavje
105
jih je naučil v zavodu. Vprašal sem ga, ali je že opravil velikonočno dolžnost, pa sem
zvedel, da že več let ne hodi v cerkev. Nato sem ga vprašal, kako lahko pri življenju,
ki ga živi, in spisih, ki jih širi, trdi, da ima dobro mnenje o nas. Odgovoril mi je, da če
toliko piše proti duhovnikom, fratrom in prelatom, je to zato, ker nepravilnosti zares
obstajajo in da jo to prava sramota. Da pa dobro pozna nas, da nas tudi njegovi tova-
riši (istega kova kot on) spoštujejo, ker delamo dobro, ker se ne spuščamo v politiko
in se ne prepuščamo brezdelju.
'Kako je mogoče, da dobro govorite o nas, ko se mi pa zdi, da ste pred nekaj dnevi v
vašem časopisu priobčili nesramen članek proti nekemu duhovniku?'
'Iz sadov se pozna drevo, gospod don Bosko. O teh ljudeh sem tako pisal, ker sem
videl njihove sadove. Toda ko vidimo sadove vas in vaših sodelavcev, lahko povemo
in pišemo samo dobro.'
In že je začel slavnostni govor nam na čast, ko sem ga ponovno povprašal po veli-
konočni dolžnosti in mu rekel, da bi bilo dobro, če bi skušal kdaj ugotoviti tudi svoje
napake in ne samo drugih, ker ga ni nihče postavil za sodnika. Razšla sva se ne brez
lepih upov. To vam pripovedujem zato, da boste vedeli, da znajo tudi hudobni ceniti,
ko se ne dela za osebne koristi in se dela veliko. Nas imajo za take. Poskrbimo, da ne
bomo drugačni od predstave, ki so si jo ustvarili o nas. Imejmo se radi med seboj.
Ko bom sedaj bolj podrobno govoril o naši družbi, naj vas opozorim na nekaj stvari.
Ko hoče kdo ustanoviti novo redovno družbo, mora prehoditi tri stopnje. Najprej sve-
ti oče papež določi predstojnika. Tako je predhodno družba potrjena in predstojnik
dobi pravico, da išče nove člane, ki potem lahko delajo zaobljube. To je prva odobri-
tev, prva stopnja, ki se je za nas začela l. 1841. To je bilo leto, ko je don Bosko začel
oratorije in iskal sodelavce, pri čemer mu je pomagal turinski nadškof, ne da bi pri
tem imel kak čisto določen cilj. Toda ta prva stopnja se ni mogla popolnoma uvelja-
viti, dokler don Bosko l. 1858 ni šel v Rim in s papežem govoril o ustanovitvi družbe.
Popoln razvoj in višek te prve stopnje pa je bilo leto 1864, ko je sveti oče družbo po-
hvalil in dal dovoljenje za opravljanje časnih in večnih zaobljub.
Druga stopnja se je začela, ko sta sveti oče in rimska kongregacija dokončno pose-
bej odobrila družbo kot dobro in usmerjeno k pravemu cilju. Vendar še niso odobrili
vseh pravil, ki bi se še lahko spremenila in bolje prilagodila življenjskim razmeram. To
odobritev smo prejeli 19. februarja 1869. Takrat smo tudi dobili dovoljenje, da smemo
za deset let izdajati odpustna pisma za duhovniške pripravnike za kateregakoli škofa.
Končno, potem ko se je dopolnila ta stopnja, je kongregacija kardinalov presodila vse
posamezne člene pravil in jih spoznala za ustrezne, da bi, če bi jih vestno izpolnjevali,
bili dobro izhodišče za pot popolnosti. Od sedaj v pravilih ni mogoče ničesar več spre-
minjati brez generalnega kapitlja in Svetega sedeža. To je zadnja in dokončna odobri-
tev, ki se dá kaki družbi. Za nas se je to slovesno dejanje zgodilo 5. aprila 1874.
Ko smo tako dosegli odobritev družbe in konstitucij, nam manjkajo še privilegiji, ki
so potrebni, da lahko družba obstaja, napreduje in dela dobro bližnjemu. In jaz sem
bil letos v Rimu prav s tem namenom. Dobili smo že veliko privilegijev, kot sem vam
prej povedal, veliko jih je pri svetem očetu, in čeprav jih še nimamo, jih bomo kmalu
|
|
11.6 Page 106 |
▲back to top |
106
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
prejeli. Drugi so v pripravi. Poleg tega so v teku tudi priprave, da bomo prejeli privi-
legije kot drugi redovi.
Ko naj vam sedaj govorim o notranjem življenju naše družbe, vam moram reči, da
stvari zelo lepo potekajo, bodisi zato, ker iz dneva v dan raste število članov in pre-
jemamo vedno nove prošnje, ali zato, ker se lepo oblikuje duh vseh članov družbe.
Zato se moramo vsi navdušiti predvsem za dve stvari. Najprej skušajmo delati čim
več, da bomo storili čim več dobrega. Naj potem drugi govorijo, kar hočejo. Verjemi-
te mi, nikdar ni mogoče zadovoljiti vseh, to je nemogoče. Zato delajmo prizadevno,
storimo vse, kar moremo, naredimo vse. Z druge strani pa dajmo, da ljudje govorijo
o nas, kar hočejo. Mi pa skušajmo vedno dobro govoriti o vseh.
Drugo, kar bi vam rad priporočil, je, da bi odpravili negodovanje. Ima kdo kaj po-
vedati? Naj to pove predstojnikom. Skušali bomo odpraviti vzroke slabega razpolo-
ženja, vendar naj se nikdar nihče zaradi ničesar ne pritožuje. Zlasti pa si med seboj
pomagajmo in se podpirajmo, pa naj bodo to notranji ali zunanji. To bo občutno
koristilo napredku družbe.
Prav tako vam toplo priporočam skrb za lastno zdravje. Želim, da bi, če se
kdo ne bi počutil dobro, imel na voljo vso mogočo skrb in vse, kar bi mu lahko
bilo v korist. Zlasti ravnateljem toplo priporočam, da bolnikom ne bi nič manj-
kalo. Poskrbijo naj, da nihče ne bo preobremenjen z delom. Raje vidim, da opus-
timo kako delo, samo da ne preobremenjujemo katerega sobrata. Pogum! Kdor
lahko stori več, naj stori več, in to z dobro voljo. Kdor zmore manj, naj ga drugi
prav tako upoštevajo, kljub njegovemu pomanjkljivemu zdravstvenemu stanju.
Kaj naj vam še povem? (Tukaj je začel govoriti veliko tiše. Že prej je govoril zelo tiho,
sedaj pa se je zdelo, da zaradi utrujenosti ne zmore več. Skoraj bi začel jokati in pos-
tajal je vedno bolj ganjen.) Ne preostaja mi nič drugega, kot da vas prosim, da bi me
prenašali, kakor ste to delali do sedaj, in da bi me priporočali Gospodu. Prenašajmo
drug drugega. To naj bo spomin, ki vam ga zapuščam za vse življenje.
Še nekaj in nato končam. Združimo se vsi v volji, da bi dobro opravljali pobožne vaje
naše družbe in zlasti še vaje za srečno smrt zadnji dan vsakega meseca. Kolikor je mo-
goče, naj se na tisti dan opustijo vsa zunanja dela in vsak naj se posveti izključno samo
zadevam svoje duše. Jaz pričakujem zelo veliko od te pobožne vaje, če jo le dobro op-
ravljamo. Če kdo točno uredi zadeve svoje duše, je zanj vseeno, kdaj pride smrt, in se
nima česa bati, tudi neprevidene smrti ne. Ne samo da bi na ta dan opravili spoved in
prejeli sveto obhajilo s posebno pobožnostjo, temveč uredimo tudi vse, kar se tiče naše-
ga študija, in zlasti še gmotne zadeve, da bomo lahko rekli, če bi nas presenetila smrt:
na nič drugega mi ni treba misliti kot samo na to, da bi umrl v Gospodovem poljubu.«
Za zadnji zbor so zbrani odšli v don Boskovo sobo. Potem ko so kot po na-
vadi prosili za razsvetljenje Svetega Duha, je don Rua v imenu vseh prosil, da bi
don Bosko podal poročilo o dogovarjanju za Ameriko. Don Bosko je rade volje
poročal o vsem, kar so v Rimu sklenili z Argentinci. Vse to smo že povedali v
sedmem poglavju.
|
|
11.7 Page 107 |
▲back to top |
BiS 11 — 8. poglavje
107
Po Ameriki še Italija. Tukaj so prosili za prevzem zavodov v raznih kra-
jih. Tako v Bassanu, vendar bi stalo preveč denarja za preureditev ponujenega
poslopja; potem v Cremoni, kamor nas je škof sam vabil in izdatki ne bi bili
preveliki. Podobno je bilo v Cremi. Toda zdelo se je bolj primerno iti v Como,
ki je ponujal posebne prednosti. V Milanu nam ne bi nič manjkalo, vendar je
mons. Calabiana predvideval nevarnost, da bi zaradi prihoda salezijancev bilo
preveč hrušča in bi že obstoječi zavodi trpeli škodo. Isto je veljalo za Rho. Tu je
bilo že vse pripravljeno, ko se je pojavil isti strah. Sicer pa je don Bosko v teh
zadevah imel svoje prepričanje. V celi Lombardiji so šolske oblasti nasproto-
vale duhovnikom in on, ki ni hotel težav v prihodnosti, je želel ostati v dobrih
odnosih z oblastjo. Če so se torej šolski nadzorniki izrazili proti njemu, se je
odrekel Lombardiji. »Sedaj nimamo potrebe,« je dejal, »da bi se širili, temveč
se moramo okrepiti znotraj. Če torej ni posebnih razlogov za prevzem zavodov,
se bomo obrnili drugam.« Na žalost so za šolske nadzornike tista leta poslali v
Lombardijo »najslabše Piemontčane«, kakor je trdil don Durando, ki salezijan-
cem verjetno ne bi delali prevelikih težav, nikdar pa jih ne bi podprli. »Prav,«
je dejal don Bosko, »če oni ne bodo pripravljeni, da bi bili do nas vsestransko
velikodušni, kolikor jim dovoljuje zakon, ne bom ničesar sprejemal.«
Tedaj je don Rua pripomnil, da bi bilo prav, če bi šli ven, kajti v starih
sardskih državah je že veliko zavodov. Don Bosko je takoj odvrnil, da je v Cecca-
nu kardinal Berardi želel odpreti salezijanski zavod, vendar do tistega trenutka
še ni bilo nič dogovorjenega. Zato se zdi, da je opustil to misel, zlasti ker je želel
dobro usmeriti Ustanovo Marije Pomočnice. Predvsem pa je bilo treba pripra-
viti osebje za Ameriko.
Od zunaj navznoter. Več sobratov je bilo pripravljenih sprejeti svete redove,
pa so imeli samo triletne zaobljube. Ker so bili v stanju, da bi si sami priskrbeli
cerkveno premoženje, bi bilo pametno, da bi jih posvetili s tem naslovom, na-
mesto da bi čakali, da bi prejeli redove z naslovom skupne mize. Toda ali bi bilo
dovoljeno, da bi jih pripustili k večnim zaobljubam, še preden bi potekle triletne?
Po razpravi so prišli do naslednjega sklepa. Najprej: če si je mogoče prido-
biti premoženje, naj se pridobi, ker bi bil to dohodek za hišo, ki je bila v denarni
stiski, in ker bi ordiniranec bil vesel, če bi za vsak primer mogel računati na
določen dohodek.
To toliko bolj, ker bi starši, ki imajo dovolj sredstev, radi izkazali darežlji-
vost svojim otrokom. To je veljalo za sobrate z večnimi zaobljubami. Sobratov s
triletnimi zaobljubami pa ne bi z lahkoto pripuščali k redovom na osnovi pre-
moženja, kajti za mladega duhovnika bi bila prevelika skušnjava, če bi imel na
voljo svoj prihodek od maše in svoje premoženje; v takem primeru bi lahko
zadostoval kakršen koli nesporazum s predstojnikom. Končno naj bi ne gojili
upanja, da je mogoče biti posvečen s preprostimi triletnimi zaobljubami, samo
|
|
11.8 Page 108 |
▲back to top |
108
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
da bi si priskrbel premoženje. To bi bilo v veliko škodo družbe, ker bi jih lahko
nemalo vstopilo, da bi bili posvečeni, potem bi pa odšli. Taki ljudje bi bili med
nami pravi bič, brez poklica in ordinarija, ki so jih njihovi škofje že odslovili.
Zatem vprašanje večnih zaobljub pred iztekom triletnih. Don Bosko je de-
jal: »Imamo razloge, da pripustimo k večnim zaobljubam tudi po samo konča-
nem noviciatu. Dovoljenje za triletne zaobljube pred večnimi je dvojni privile-
gij: privilegij v korist člana, ki ima na voljo več časa, da spozna družbo in preveri
svoj poklic, in privilegij za družbo, ker ima priložnost, da bolje spozna člana,
preden ga za vedno sprejme med svoje. Ker so ta dva privilegija podelili v korist
obeh, lahko, če se mu oba odpovesta, naredi večne zaobljube. Zato je dovoljeno
narediti takoj večne zaobljube, čeprav predhodno ni naredil triletnih.
Don Bosko bi imel pravico sklicevati se na dovoljenja, ki mu jih je dal Pij IX.
'vivae vocis oraculo' (ustno). Daljnovidni papež mu je dal izredna pooblastila,
da bi lahko v vsakem primeru naglo ukrepal. Podobno je bil do don Boska ve-
likodušen pozneje tudi Leon XIII., dokler niso prišli končni privilegiji in so bila
vsa ta pooblastila nepotrebna in jih je poseben breve tudi odpravil. Vendar je
previdnost zahtevala, da se je o takih posebnih pooblastilih govorilo čim manj.
Pustimo za trenutek ob strani nekatere malenkosti. Zadnja don Boskova
beseda ravnateljem je bila, da naj v njegovem imenu pozdravijo vse člane druž-
be, jim sporočijo, kako ljubeznivo ga je sprejel papež v avdienco, jim pripovedu-
jejo, koliko koristnih stvari je dosegel v Rimu, in razglasijo papežev blagoslov
vsakemu posameznemu članu skupnosti. Zlasti naj bi veliko govorili o dobrih
novicah o družbi tako doma kakor zunaj doma, kajti zlasti v oddaljenejših za-
vodih so zelo želeli imeti novice iz oratorija in družbe. Končno je sklenil zbo-
rovanja z besedami: »Posebno pozdravite duhovnike in člane družbe, povejte
jim, kako zelo jih cenim, kajti povem vam, to daje izredno dobre sadove; tudi
duhovnikom je zelo mar, če vedo, da jih predstojniki cenijo in se jih spominjajo.
Pokažite tudi vi, da veliko mislite nanje in jih zelo cenite. To bo pomagalo, da se
bo vez z vašimi sobrati okrepila in boste tako eno samo srce in ena sama duša.«
|
|
11.9 Page 109 |
▲back to top |
9.
poglavje
PRIVILEGIJI IN ODPUSTNA PISMA
Prvo obdobje razgovorov. Prvič se je javno govorilo o privilegijih na ja-
nuarskih konferencah, ko je don Bosko povedal svoj namen, da bo prosil zanje
v Rim, čeprav se je zavedal težav, ki so povezane s podelitvijo. Na aprilskih kon-
ferencah je na splošno pojasnil, za kaj gre in kaj je bilo že storjeno v tej zadevi.
O izvoru in naravi privilegijev ter prvih korakih za njihovo pridobitev bomo
podali kratko pojasnilo, pri čemer se bomo držali zapisnika prve seje.
Od vsega začetka, od časov, ko se je po prizadevanju sv. Benedikta začelo
na zahodu širiti meništvo, so papeži redovnim družinam, da bi lažje uspevale
in delale dobro na zunaj, podeljevali privilegije in izkazovali milosti. S časom in
s pojavom novih redov so navadno 'ad instar' (podobno, na način) ali po prev-
zemanju, asimilaciji, kot so temu pozneje rekli, podeljevali iste privilegije, ki so
jih prejeli prvi, in dodajali nove, ki so jih, se je zdelo, zahtevali novi časi in spre-
menjene razmere. Število privilegijev je polagoma tako naraslo, da so odredbe
papežev in rimske kurije pogosto bile mrtva črka, ker so redovniki v vsem imeli
nasprotne privilegije.
Proti koncu 15. stoletja niso več ustanavljali redov, temveč so želeli dobi-
ti redovnike, katerih namen ne bi bil samo prepevanje slave Bogu in skrb za
lastno posvečenje v samostanih s klavzuro in koralno službo, temveč bi smeli iti
v javnost in opravljati dušnopastirsko službo, ne da bi bili večji del dneva vezani
na klavzuro in kor. Začeli so ustanavljati redovne družbe in prvi so bili teatinci.
Za njimi so prišli jezuiti, somaski, piaristi in toliko drugih redovnih družb, ki so
se razlikovale v stvareh, ki smo jih navedli, in v preprostih zaobljubah.
Med slovesnimi in preprostimi zaobljubami sta naslednji dve razliki: slo-
vesne zaobljube se opravljajo Cerkvi, preproste pa predstojnikom družbe; slo-
vesne lahko razveže samo Cerkev, in to v zelo redkih primerih, preproste pa
predstojnik, in to brez velikih formalnosti.
|
|
11.10 Page 110 |
▲back to top |
110
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Ko so redovom privilegiji zrasli previsoko, je Rim odločil, da jih ne bodo več
podeljevali redovnim družbam. Toda Cerkev je sčasoma ugotavljala, da so novi
redovniki prihajali v položaje, ko niso mogli več naprej in ne skrbeti za več-
jo Božjo slavo. Tako so spet začeli podeljevati nekatere privilegije in potem še
nekatere. Ko so potem ugotovili, da nove redovne družbe delajo v Cerkvi prav
toliko dobrega kot stari redovi in je bilo njihovo delovanje zlasti zunaj njihovih
domov, so sklenili, da potrebujejo še več privilegijev, in so jim jih zato podelili
prav toliko kot starim redovom. Ko so pa začeli podeljevati še nove privilegije,
se jih je nabralo brez števila.
Tako se je dogajalo vse do začetka papeževanja Pija IX., ko so že obstoječe
privilegije podeljevali novim redovnim družbam. Zadnji so bili rosminijanci.
Pij IX. je obnovil prepoved podeljevanja privilegijev v sklopih. Določili so, da
mora ustanovitelj prositi za tiste privilegije, ki so mu potrebni za izpolnjevanje
poslanstva. Don Bosko je torej februarja 1875 šel v Rim zato, da bi mu podelili
privilegije v sklopu, kakor je bilo to nekoč, in poleg tega še odpustna pisma 'ad
quemcumque Episcopum' (za kateregakoli škofa).
To je bil tudi predmet, o katerem je na dolgo razpravljal s tajnikom Sve-
te kongregacije za škofe in redovnike mons. Vitteleschijem takoj po prihodu v
Rim. Nihče mu v tej stvari ni mogel bolje svetovati kot prav on. Nadškof iz Se-
levkije ga je vprašal, kakšne privilegije potrebuje. »Veliko,« je odvrnil, »tako za
notranji potek redovnega življenja kot za odnos s škofi.« Potem mu je predložil
seznam kakih osemdesetih privilegijev.
Nato je potipal okoliščine, ali je kaka možnost, da bi dobil privilegije 'per
assimilationem' (po izenačenju) v sklopu, kot jih imajo že drugi redovi. Prelat
mu je odgovoril:
»Sveti oče ima vso pravico. On lahko razveljavi zakon, ki ga je sam postavil.
Govorite z njim.«
»Monsinjor,« mu je dejal don Bosko in pokazal debelo knjigo, »jaz bom
predložil svetemu očetu ta zvezek, ki vsebuje privilegije redemptoristov, in ga
prosil, da nam jih podeli v sklopu.«
»Za božjo voljo,« je odvrnil monsinjor, »ne kažite svetemu očetu te knjige,
ker bi se prestrašil toliko koncesij in vam jih ne bi podelil. Odvzel bi jih še dru-
gim.«
Don Bosko je uvidel, da je treba ravnati zelo previdno. Ko je bil pri papežu,
je napeljal pogovor na privilegije in pokazal, da jih nujno potrebuje, in sicer
take, kot jih imajo drugi redovi. Papež mu je odgovoril:
»Prav. Napišite prošnjo.«
»Toda sveti oče, tu je posebna težava. Pred približno tridesetimi leti je bilo
sklenjeno, da se ne podeljujejo več v sklopu ali izenačenju.«
»Storite, kakor so storili drugi, ki smo jih potrdili.«
|
|
12 Pages 111-120 |
▲back to top |
|
|
12.1 Page 111 |
▲back to top |
BiS 11 — 9. poglavje
111
»Težava je v tem, da je ubogi don Bosko prvi v tej stiski. Na tak način so
zadnjikrat podelili privilegije pod vašim predhodnikom Gregorjem XVI. Družbi
ljubezni 50. dec. 1838.«
»In potem?«
»Vaša svetost ima vso oblast. Kdo ve ali ne bi naredili kake izjeme?«
»Seveda jo bom naredil. Vložite prošnjo na Kongregacijo kardinalov. Oni
bodo vse pretresli, se pogovorili in mi potem poročali. Bomo videli, kaj je mo-
goče storiti. Jaz sem pripravljen narediti še to izjemo.«
Don Bosko se je zahvalil papežu za tako izredno dejanje dobrohotnosti.
Toda zanj je bila to težka naloga, saj je moral začeti vse skupaj znova. V nekaj
dneh bi moral opraviti delo, ki v normalnih razmerah zahteva mesece in mese-
ce truda. Bil je celo brez latinskega slovarja, da bi preveril kak izraz. Kljub temu
se je z dobro voljo lotil dela. Preštudiral je zgodovino privilegijev, zbral je citate
iz bul, zbral imena papežev, trenja kanonistov in tako zbral šop privilegijev, za
katere je bilo treba določiti, kdaj in kdo jih je izdal. Moral je opraviti težko nalo-
go iz kanonskega prava, ki jo je pozneje imenoval »obupno delo«.
Sad takega prizadevnega dela sta bili dve prošnji v latinskem jeziku in ena
spomenica, ki ji je pozneje tudi dal obliko prošnje, naslovljene na kardinale,
kakor bomo še povedali. Prvi dve prošnji sta se nanašali na odpustna pisma za
kateregakoli škofa in tretja za podelitev privilegijev, kakor so jih prejeli že drugi
redovi. Prvi prošnji je bila dodana še druga v istem smislu za mons. Vitteleschi-
ja. Prošnja za izdajanje odpustnih pisem je bila vložena posebej, ker to ne more
biti nikdar del privilegijev v sklopu, zlasti ko gre za preproste redovne družbe,
temveč se podeljuje v neposredni koncesiji in ne v moči podelitve privilegijev.
Vse tri dokumente objavljamo na koncu knjige.
Posledica obeh prošenj je bila takojšen sklic posebne kardinalske komisije
'pro voto'. Na sporočilu tajnika Kongregacije za škofe in redovnike don Bosku
je bilo zapisano: V avdienci presvetega očeta dne 26. februarja 1875 je ta na
osnovi prošnje imenoval eminence Patrizija, De Luco, Bizzarrija in Martinelli-
ja, da izrazijo svojo sodbo. Tajnik nadškof v Selevkiji Vitteleschi. To so bili isti
kardinali kot prejšnje leto za potrditev konstitucij. Tem je don Bosko naslovil
omenjeno spomenico, ki jo bomo natančneje razčlenili, ker so v njej podani ob-
širnejši razlogi kot v prošnji papežu, kjer je potreba zahtevala, da so bili samo
omenjeni.
Spomenica ima dva dela. V prvem delu je govor o privilegijih, v drugem pa o
popolnih odpustnih pismih. Opustimo kanonske nadrobnosti in se omejimo na
don Boska, kar se tiče njegove skrbi glede njega in njegovih ustanov.
V splošnem uvodu prikazuje pomen plemenitega papeškega dejanja, da po-
deljuje redovnim družbam tako znamenite usluge. »Privilegiji in milosti, ki se
podeljujejo redovom in redovnim družbam, so kakor vrvice, s katerimi so te
|
|
12.2 Page 112 |
▲back to top |
112
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ustanove privezane na Sveti sedež. Ker jih samo on podeljuje, omejuje ali celo
odteguje po svoji presoji glede na primernost in okoliščine, prihaja iz tega ne-
nehna hvaležnost do tako velikodušnega dobrotnika.«
Ko potem govori o izenačenju privilegijev kake redovne družbe, izrazi svo-
jo izbiro in navede razloge. »Prosil bi, da bi izbrali predvsem zbirko privilegijev
redemptoristov ali lazaristov, katerih konstitucije in namen so skoraj isti (sic)
kot salezijanski. Iz brevov, ki jih navajamo, so razvidni razlogi, ki so napotili
papeže, da so podelili redemptoristom te privilegije. Posebni razlogi, zakaj tudi
za salezijansko družbo prosimo iste privilegije, so:
1. Ker nima materialnih sredstev, potrebuje veliko odpustkov in duhovnih
darov, da lahko uresničuje svoje cilje.
2. Ta družba se je začela in se utrjuje v zelo viharnih časih, ki so hoteli uni-
čiti vse cerkvene ustanove. Kljub temu je rasla in se razvijala ter odprla veliko
ustanov v raznih škofijah in v misijonih. V teh težkih časih, v tako različnih deže-
lah, v tako velikih razdaljah imajo člani salezijanske družbe potrebo po skupnem
vodstvu z jasnimi privilegiji, ki so jih poznali in na splošno izvajali drugi redovi.
3. Žalostni časi povzročajo nezadovoljstvo državnih voditeljev, ko vidijo, da
se prepogosto zatekamo k Svetemu sedežu. Ko je državna oblast zvedela, da je
Sveti sedež podelil nekaj uslug, je docela protipravno in s pretnjo težkih kazni
hotela takoj dobiti v roke odloke in predpise, da bi jih podvrgla kraljévemu eksek-
vatorju. Treba se je bilo ukloniti. Toda niti eksekvaturja niti listin ni več vrnila.
4. Ponižni prosilec želi prejeti te usluge, da bi lahko v letih življenja, ki mu
po Božji volji še preostajajo, uredil, zedinil in izenačil vodstvo, pri čemer bi pri-
vilegije uporabljali skrajno previdno in v določenih mejah, in to samo, ko bi se
jasno pokazala večja Božja slava in večja korist za duše.
Kanonisti so glede privilegijev delali naslednje težave: 1. privilegiji so lahko
vzrok težav; 2. privilegiji lahko povzročijo spore z ordinariji; 3. nekatere usta-
nove si lahko pridobijo privilegije, ki jim ne pripadajo.
Ad 1. Če bi bile te usluge nekaj novega, bi to lahko sprožilo vprašanja. Tu pa
gre za privilegije, ki se podeljujejo že več kot tristo let, ki so jih stalno nadzoro-
vali, jih razlagali in podeljevali v smislu Svetega sedeža, zato so prej povezava
edinosti in enovitosti ter tako izključujejo kakršno koli prerekanje.
Ad 2. Ne more priti do spora z ordinariji, ker škofje in župniki že dobro poz-
najo privilegije, ki jih imajo od Cerkve potrjene ustanove, in bi v naših krajih bu-
dilo začudenje, če bi ena redovna družba imela drugačne posebne pravice kot
druga. Ker morajo biti privilegiji v čast papeževi najvišji cerkveni oblasti, kaže-
jo, da je papež ustanovo dokončno potrdil in jo zato obdaril z vsemi privilegiji.
Neki ugleden ordinarij nikakor ne more verjeti, da je naša družba dokonč-
no potrjena, ker ne vidi, da bi bili deležni privilegijev Družbe Služabnikov bol-
nikov, lazaristov ali Marijinih oblatov.
|
|
12.3 Page 113 |
▲back to top |
BiS 11 — 9. poglavje
113
Ad 3. Prav tako ni mogoče reči, da se s takim podeljevanjem novim redov-
nim družbam naklanjajo neopravičeni darovi. Saj je vedno rečeno: 'Dummondo
Institutis eorum conveniant ac regulari observantiae non sint contraria' (če le
njihovim ustanovam ustrezajo in niso nasprotne redovni observanci). Dodati
je še treba, da lahko take usluge podeljuje samo Sveti sedež, zato jih lahko tudi
svobodno spreminja in odpravlja, kakor hitro ugotovi, da je to v korist tistim, ki
so jim bile podeljene.
Za neomejena odpustna pisma je bil razlog veliko nujnejši, če se samo po-
kaže »na različnost škofij, v katerih deluje salezijanska družba: zavetišča, za-
vodi za misijone za Argentino in drugi (sic), ki jih nameravamo odpreti za Av-
stralijo in v Hongkongu, kar zahteva pogoste posvetitve klerikov 'extra tempus'
(zunaj za to določenega časa). K temu je treba dodati »odstranitev velike ovire
ordinarija, v čigar škofiji je več zavodov in zavetišč in že tri leta zavrača posve-
titev salezijanskih klerikov.«
Don Bosko končuje s prošnjo in izjavo. »Vse, kar sem do sedaj povedal o po-
deljevanju privilegijev in o dovoljenju za izdajanje odpustnih pisem, sem storil
zato, da podam nekaj razlogov za milost, za katero prosim vaše eminence kardi-
nale. Vendar puščam ob strani vse svoje razloge in prosim vaše eminence, da v
svoji modrosti in vednosti odločite, kaj je v večjo Božjo slavo in v korist družbe,
ki nastaja in ima potrebo po moralni in materialni podpori, nasvetu in vodstvu.
Že vnaprej izražam zadovoljstvo z vsako vašo odločitvijo in vsi salezijanci
vam bodo hvaležni in bodo z neba klicali na vaše eminence Božji blagoslov, da
vas Bog še dolgo ohrani v čast svoje Cerkve in korist salezijanske družbe, ki vas
bo vedno imela za svoje dobrohotne očete in ugledne dobrotnike.«
Preden je don Bosko zapustil Rim, je šel na obisk h kardinalom, ki so ses-
tavljali komisijo. Videz je bil, da so vsi naklonjeni salezijanski družbi, vsi so ime-
li spodbudne besede, in ker je sveti oče želel pritrdilni odgovor, naj ne bi bilo
ovir. Saj je s sprejemom prošenj papež že pokazal svojo naklonjenost uslišanju.
V Rimu je don Bosko pustil svojega zastopnika v osebi odvetnika don Kar-
la Menghinija, znanega pisarja v Kongregaciji za škofe in redovnike, ki mu je
pomagal mons. Fratejacci, ki je užival velik ugled in bi lahko ugodno vplival na
kardinale v komisiji.
Nekaj dni po prihodu iz Rima je v Turinu prejel od kardinalske komisije do-
pis, v katerem so postavili dvoje vprašanj: 1. Ali je salezijanska družba po dokonč-
ni odobritvi konstitucij 3. aprila 1874 naredila kak napredek? 2. Na kake težave je
družba naletela, da se je čutila prisiljena prositi za podelitev privilegijev v bloku?
Don Bosko je odgovoril na kratko 12. aprila in najprej navedel napredek od
3. aprila 1874 do 3. aprila 1875, potem pa še težave, ki jih je imel in je zaradi
njih prosil za posamezne privilegije.
|
|
12.4 Page 114 |
▲back to top |
114
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Prvo pojasnilo
To leto smo uporabili za utrjevanje določil zlasti tistih členov konstitucij, ki so bili
uvedeni pred dokončno potrditvijo. Noviciat je bil preurejen in točno upravljan v
smislu navodil, ki so jih svetovali njihove eminence kardinali. Število redovnikov se
je povečalo in število novincev je daleč čez sto; vsi obetajo dober uspeh. Posamezne
hiše so močno povečale svojo žetev in zato je bilo treba dobiti nove delavce. Poleg že
navedenih smo lansko leto dobili še naslednje nove ustanove:
1. Upravo javnih šol v Morneseju v škofiji Acqui.
2. Upravo javnih šol v Borgu San Martino v škofiji Casale.
3. Novo hišo hčera Marije Pomočnice, ki so v soglasju s krajevnim ordinarijem prevze-
le skrb za perilo in obleko v malem semenišču v že imenovanem Borgu San Martino.
4. Zavetišče in javno cerkev v Buenos Airesu v republiki Argentini.
5. Zavod in javno cerkev za misijone v San Nicolásu, večjem mestu nedaleč od obmo-
čja, kjer še živijo divja ljudstva. Dvajset salezijancev se z učenjem jezika in tamkaj-
šnjih navad pripravlja na odhod prihodnjega meseca oktobra.
6. Cerkev v čast sv. Janezu Evangelistu s pripadajočim zavetiščem za revne dečke,
prostori za javne šole in zabavni vrt za praznične dni. To je v Turinu, ob svetišču
protestantov, na področju, kjer živi približno trideset tisoč prebivalcev, pa ni cerkve
za katoliško bogoslužje.
V vseh zavodih družbe narašča število gojencev in varovancev in povsod se gradijo in
širijo stavbe, da bi lahko sprejeli čim večje število dečkov, ki prosijo za sprejem.
Z župniki in škofi se odlično razumemo, tako da jih lahko vse imenujemo naše dobro-
tne zaščitnike v vsem, kar dovoljuje njihova avtoriteta. Izvzeti moramo samo enega
ordinarija, s katerim pa, upamo, bomo lahko živeli v miru, kakor hitro se bodo odpra-
vili vzroki nesoglasja. Nekatere je tudi zanimalo, ali njeni člani pogosto zapuščajo
salezijansko družbo in povzročajo nevšečnosti v njihovih škofijah. Lahko zagotovim,
da jih je do sedaj zapustilo družbo zelo malo v času preizkušnje, med njimi pa ni niti
enega, ki bi bil že dokončno sprejet v družbo. Zato ni mogoče govoriti o tem, da bi
kateri od naših v kateri škofiji povzročal nevšečnosti.
Zgodilo pa se je, da nekateri fantje, ki so bili sprejeti in poučeni v naših domovih in so
vstopili v škofijska semenišča, niso bili dovolj uspešni. Toda mi ne moremo biti odgo-
vorni niti za uspehe niti za neuspehe naših gojencev, ko zapustijo naše vzgojne zavo-
de in se vračajo v svoje družine ali gredo v kak drug zavod ali v semenišče. Vse drugo
je v poročilu iz lanskega leta, ki sem ga podal za dokončno potrditev konstitucij.
Drugo pojasnilo
Odkar je njegova svetost lansko leto milostno potrdila naše konstitucije, mi je bilo
svetovano, da naj ne prosim podelitve, temveč samo odobritev določenih privilegijev,
pooblastil in duhovnih milosti, ki so potrebne, da kaka cerkvena ustanova lahko ohra-
ni svojo avtonomijo in dosega cilje, ki so usmerjeni k večji Božji slavi. Naletel sem na
naslednje težave: 1. Ker ni mogoče predvideti vseh primerov, je treba čakati na dolo-
čen dogodek in po potrebi prositi predstojnika za ustrezno dovoljenje. To je mogoče
za kako posamezno hišo, ne pa za družbo, ki ima osemnajst zavodov v raznih škofijah.
2. Ker ne poznamo kongregacij, na katere naj naslovimo prošnje, izgubimo veliko
časa, preden dobimo potreben odgovor.
|
|
12.5 Page 115 |
▲back to top |
BiS 11 — 9. poglavje
115
Lansko leto sem vložil prošnje za nekatere stvari, ki so se mi zdele potrebne. Toda po
enoletnem dopisovanju sem moral sam osebno iti v Rim, si poiskati v posle uvedeno
osebo in rešiti posamezne primere.
3. Z veliko težavo dosežemo stvari, za katere prosimo. Sveto penitenciarijo sem prosil
za pooblastilo, ki ga imajo vse redovne družbe, a so mi vse ovrgli. Nekatere kon-
gregacije so mi odobrile nekaj pooblastil, zavrgle pa so najpomembnejša, kakor sta
dovoljenji, da hranimo pri sebi prepovedane knjige in da dajemo papeško odvezo v
smrtni uri članom naše družbe. V drugih kongregacijah so spreminjali prošnje, tako
da jim ni bilo ugodeno. Tako smo prosili dovoljenje, da bi darovali sveto mašo eno
uro pred zoro ali eno uro po poldnevu. Dovolili so nam, pa samo za čas misijonov,
medtem ko se taka potreba lahko pojavi tudi ob drugem času.
4. Poleg zgoraj omenjenih nevšečnosti je še vprašanje taks, poštnine, agencij in ura-
dov. Tako na primer en sam breve stane tisoč frankov. Res je, da je dobrohotnost pre-
fekta Kongregacije zmanjšala dolg na 120 frankov; to je sicer majhna vsota, a težko
breme za družbo, ki nima nikakršnih prihodkov in se vzdržuje samo s pomočjo Božje
previdnosti in mora skrbeti za več kot sedem tisoč dečkov in štiristo članov družbe,
ki mora imeti odprtih za Božjo službo osemnajst cerkev in poskrbeti za vse potrebno.
Po vsem tem obnavljam prošnjo za podelitev privilegijev, kot jih imajo druge redovne
družbe. Z njihovo pomočjo bi lahko oskrbeli domove z vsem potrebnim in cerkve z
nujno opremo.
Turin, 12. aprila 1875
duh. Janez Bosko
Pretilo je, da se bodo stvari zavlekle in zavlekle so se veliko bolj, kot si je
don Bosko lahko mislil. Tako je od štirih kardinalov manjkal sedaj eden, sedaj
drugi, tako je kardinal Bizzarri bil iz Rima celo drugo polovico maja in nekaj
časa v juniju in kardinal De Luca tri tedne meseca julija. Včasih so zadeve kon-
gregacij, ki so jim pripadali, zadrževale katerega izmed njih. Zatem je prišlo
poletje, ko po besedah odvetnika Menghinija »predlaganje določenih izrednih
vprašanj vzbuja začudenje med velezaslužnimi sodniki«. Kakor koli že, teden za
tednom je potekal in tako so prišli do konca septembra.
Toda don Bosku se je mudilo z duhovniškim posvečenjem enajst sobratov z
večnimi zaobljubami, za katere bi bilo nemogoče upati, da bi jih posvetili v Turi-
nu. Zato se je 16. julija obrnil »na neizčrpno usmiljenje in milostljivost« svetega
očeta, da bi podelil pooblastilo za te salezijance, da bi jih posvetil katerikoli
katoliški škof zunaj rednega časa. Za štiri je prosil tudi za spregled starosti.
V potrditev svoje prošnje je papežu predložil tri razloge: »S tem pooblasti-
lom bi vaša svetost zelo podprla salezijansko družbo, ki naj bi prihodnjo jesen
odprla en misijon in en zavod v republiki Argentini, kamor naj bi poslala veliko
število svojih članov, ki naj bi bili zvečine duhovniki. Tako bi dobili tudi več
Božjih služabnikov, ki bi jih poslali v javne in zasebne cerkve in oratorije, kakor
pač dobivamo prošnje. To bi bilo tudi v veliko pomoč salezijanski družbi, ki se ji
nenehno množi žetev in s tem potreba po evangeljskih delavcih.«
Papež je prepustil zadevo kongregaciji za škofe in redovnike, katere tajnik je
s pismom 2. avgusta sporočil don Bosku, da je papež »delno« ustregel njegovim
|
|
12.6 Page 116 |
▲back to top |
116
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
željam. Nato je Sigismondiju izročil odlok, iz katerega bi lahko razbral »namen in
obseg privolitve«. Don Bosko je ves hvaležen pisal zahvalno pismo njegovi eksce-
lenci: »Prejel sem vaše pismo in se vam iz srca zahvaljujem za dobroto, ki nam jo
izkazujete. Zelo sem vam hvaležen. Potrudil se bom, da izpolnim pogoje, ki so naka-
zani v pismu. Želel bi si samo, da me ne bi postavili pod nadzor našega nadškofa.«
Toda odlok mu je povzročil grenko razočaranje. Njegovi prošnji so ustregli
v najmanjši meri. V moči že odobrenega pooblastila, da izdaja odpustna pisma,
lahko to uporabi za pet članov. In to še ni bilo vse: v odloku ni bilo govora o pos-
vetitvi zunaj določenega časa. Pa tudi to še ni vse: v drugem pismu, ki je prišlo
kmalu za prvim, je mons. Vitteleschi pisal, da to ne velja za spregled starosti.
Don Bosko se je znašel v velikanskih težavah. Skušal je zadevo rešiti tako,
da je vrnil mons. Vitteleschiju pismo, prepričan, da bo odločitev mogoče spre-
meniti. Brez uspeha. Tajnik kongregacije je odgovoril, da je bilo to vse, kar je
bilo z mnogim trudom mogoče doseči. Zato mu je vse skupaj vrnil in pripomnil,
da don Bosko verjetno ni doumel pomembnosti zadeve. Potem je nadaljeval:
»Namesto da bi vam podelil to pooblastilo (sic), je sveti oče hotel, da bi pisal tu-
rinskemu nadškofu, da bi sprejel vaša odpustna pisma. Dovolil sem si omeniti,
da bi to bilo isto kot narediti luknjo v vodo. Tedaj je njegova svetost privolila,
da bi peterim po vaši izbiri dal dovoljenje, da jih lahko posvetijo njihovi izvorni
škofje, ker je bilo iz podatkov razvidno, da so vsi razen dveh iz drugih škofij in
ne iz turinske. Če nisem dosegel zunaj časa, je bilo zato, ker niste tega izrecno
prosili. Če ni hotel dati spregleda starosti, je bilo zato, ker ste izmed enajstih
lahko izbrali tiste, ki tega ne bi potrebovali. Zato velja odlok, ki vam ga vračam
(sic); drugače ni mogoče narediti.
Če boste med tistimi, za katere prosite spregled starosti, izbrali one, ki jih
nameravate dati posvetiti, mi sporočite, da bom lahko vložil tovrstno prošnjo,
kar bo mogoče tudi narediti zunaj časa. Za druge pa izdajte odpustna pisma za
turinskega nadškofa.« Prav tiste dni pa je papež dobil v roke pritožbo turinske-
ga in ivrejskega ordinarija zaradi Ustanove Marije Pomočnice. V Rimu pa, kakor
bomo videli na koncu tega poglavja, niso hoteli, da bi se nasprotje v Turinu še
poglobilo, pri čemer bi izgubilo škofovsko dostojanstvo.
Kaj naj bi storil don Bosko? Imeti potrpljenje in se zadovoljiti s tistim ma-
lim, kar so mu pustili? Tako je tudi storil. Napisal je dvoje prošenj, v katerih je
prosil spregled starosti za tri in za petero izbranih apostolski indult za zunaj
časa. Za eno in drugo je dobil 27. avgusta sporočilo 'Sanctitas sua benigne annu-
it' (njegova svetost je dobrohotno privolila).
Istega meseca je kardinalska komisija imela pripravljalno sejo, na kateri so
v obliki prošnje prebrali don Boskov dopis. Zgodovina podeljevanja privilegi-
jev 'per communicationem' je vzbudila splošno začudenje. Dopis je bral mons.
|
|
12.7 Page 117 |
▲back to top |
BiS 11 — 9. poglavje
117
Bianchi, ki ni bil prav nič naklonjen salezijancem, sicer pa poštenjak in nep-
ristranski. Kardinali, ki so bili prepričani, da je spis bil delo odvetnika Menghi-
nija, so branje prekinjali z znamenji živahnega odobravanja. Mons. Bianchi je
neustrašeno bral naprej. Ko je končal, so vsi enoglasno hvalili. On pa je vprašal:
»Je eminencam ugajal ta spis?«
»Odlično,« se je glasil odgovor.
»Kdo, mislite, ga je sestavil?«
»Odvetnik Menghini! Tu se vidi njegova bistrina.«
»Prav, gospodje. Ta spis je sestavil don Bosko.«
Vsi so zastrmeli nad poznanjem kanonskega prava. Menili so, da je spis se-
stavil Menghini, napisal pa naj bi ga Bianchi. Ko je zadnji potrdil svojo izjavo, so
osramočeni utihnili zaradi prevelikega odobravanja, ki so se ga skoraj sramova-
li, saj naj bi s tem nekako vnaprej odločili sodbo.
Za razpravo, ki je ni hotelo biti od nikoder, naj bi poskrbel mons. Vitteleschi,
ki je zadevo od vsega začetka zaupal piscu Menghiniju, ki naj bi pripravil pre-
dlogo. Pisce imenujejo osebe, ki pripravljajo gradivo, o katerem naj bi rimske
kongregacije izrazile svoje mnenje in svoj posvetovalni glas. Pišejo jih za to nas-
tavljeni uradniki na osnovi predlogov, ki jih dobivajo od prefektov kongregacij
in od tajnikov, jih dajo natisniti in jih razdelijo med člane komisije. Toda dobri
advokat ni bil samo goli zbiratelj gradiva, temveč se je ves zavzel za don Bosko-
vo zadevo, saj ga je zelo cenil. Zato je stvar globoko preštudiral, zbral ogromno
gradiva in vse lepo predstavil. Tudi don Bosko je bil z delom zadovoljen. Podali
bomo kratek pregled, da si bodo tisti, ki so že slišali, kar smo povedali, ali bodo
še imeli priložnost slišati, lahko ustvarili jasno podobo o tej zamotani zadevi.
Predloga se začenja z naslednjo ugotovitvijo: »Zares je nekaj čudovitega, da
si Sveti sedež sredi silnega viharja, ki hoče uničiti cerkvene redove, prizadeva
priklicati v življenje družbe in redove, ki skušajo izgubljene sile nadomestiti
kot pomožne čete z novimi močmi in priti tja, kamor tudi oni ne bi mogli priti.«
Sledi zgodovinski prikaz salezijanske družbe, kjer mojstrsko predstavlja ovire,
ki jih je postavil na pot turinski ordinarij zlasti v tem, kar se tiče kanonične-
ga izvzetja in pripustitve k svetim redovom. Ko je tako pripravil ozračje, se je
obrnil na vprašanje: »Ustanovitelj je zaradi teh ovir in tudi zato, da bi njegova
ustanova bila deležna vseh privilegijev, ki so bili podeljeni mnogim družbam, ki
gotovo ni manj zaslužna po izrednih dejanjih v korist vere in civilne družbe v
dolgih štiriintridesetih letih, na začetku tega leta predložil dvoje prošenj.« Gre
za dvoje prošenj za dokončno pravico izdajanja odpustnih pisem in za podeli-
tev privilegijev. Ko je bilo poročilo prebrano, se je začela živahna razprava.
Razprava je bila javna in stvarna. V prvem delu, ki obravnava odpustna pisma,
se po predstavitvi raznih teorij in zgodovine tega privilegija postavi vprašanje, »ali
je primerno, da se privoli v prošnjo duhovnika Janeza Boska, ustanovitelja zaslu-
|
|
12.8 Page 118 |
▲back to top |
118
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
žne ustanove«. Zdi se, da se ne bi smelo zlahka dovoliti. Razlogi so trije: 1. ker se
ta milost le redkokdaj podeljuje; 2. ker so nekateri redovi, kakor je nakazal poro-
čevalec, brez tega privilegija, četudi imajo že stoletno izročilo, bi bilo mogoče pre-
nagljeno, če bi ga podelili družbi, ki je komaj nastala in ima tako in tako reskript, ki
ji daje pravico za izdajanje odpustnih pisem za deset let za krajevnega škofa; 3. ker
je Sveta kongregacija v tej zadevi zelo zadržana in ga le redko podeljuje.
Temu se ugovarja takole: »Podelitev tega redkega privilegija bi lahko podprla
hiter in čudovit razvoj salezijanske družbe, ki se je porodila v teh težkih časih v ko-
rist vere in človeštva. Naklanjati izredne privilegije in nagrajevati posebne zasluge
je stvar papeža, ki ima za to vsa kraljevska pooblastila.« Posvet naj pokaže, da se je
tako ravnalo tudi v prejšnjih časih. Tukaj je treba pohvaliti spretnost sestavljavca
tega poročila, ki navaja Tomassinija, »ki pripisuje podelitev posebnih izvzetij pre-
tiranim zahtevam, svojeglavostim in še hujšim grdobijam, zaradi katerih so nasta-
le nemogoče razmere«. Nato nadaljuje: »Zato ni odveč razlog, ki ga navaja duhov-
nik Bosko, o odvečni strogosti turinskega nadškofa pri ordiniranju salezijancev.«
V drugem delu, ki govori o podeljevanju privilegijev, nakaže dvojni način
podelitve: eden je 'absoluta, plena et perfecta' (brezpogojen, poln in popoln),
drugi pa 'imperfecta et relativa' (nepopoln in odvisen) in pripominja: »Da iz-
ključi vsako razlago, ki bi v dvomu lahko zavračala redno jurisdikcijo krajev-
nega škofa, don Bosko zelo goreče prosi podelitev privilegijev, ki so jih prejeli
drugi redovi, kjer izrecno navaja Red presvetega Odrešenika.« Potem navede
nekaj primerov podeljevanja privilegijev v neopredeljeni dobi in nadaljuje:
»Don Bosko, spodbujen od teh primerov, ki ne segajo daleč nazaj v preteklost,
navaja v lastnoročno napi-sanih zgodovinskih podatkih razne razloge.« Pri na-
vajanju štirih razlogov, ki jih dobro poznamo, sestavljavec zgovorno pove: »Če
kak čolniček potrebuje malo vesel, ne moremo istega trditi za veliko ladjo, ki
potrebuje številno posadko in mogočno gonilno silo ter veliko drugih pomočni-
kov, da lahko hitro plove po svoji poti, to so pa prav privilegiji glede na družbo,
ki je bila pravkar dokončno odobrena.«
Po teh »za« so prišli proti. Zdi se, da se tej podelitvi upirajo trije razlogi: 1.
Podelitve privilegijev ni bilo že dalj časa. Če torej svetemu očetu predlagamo
naše mnenje, potem bi to moralo biti v skladu s prakso, saj gre za disciplinske
reči. 2. Med pravili papeške pisarne, ki jih je odobril Pij VI., sta dve, ki zahteva-
ta, da je treba take privilegije podeljevati 'specifice et nominatim' (izjemoma
in poimensko), in to toliko bolj, ko gre za družbo s preprostimi zaobljubami,
ki nima privilegija reda. Imajo toliko, kolikor se jim je izrecno podelilo. Samo
redovi uživajo bolj široko izvzetost od škofove jurisdikcije, čeprav so v moči
konstitucije 'Inscrutabili' Gregorja XV. v sedmih členih tudi oni podvrženi redni
škofovi jurisdikciji. 3. Redovom in redovnim družbam je bilo podeljenih veliko
privilegijev v moči komunikacije. Sedaj pa naravna pamet dá misliti, ali ta in ta
|
|
12.9 Page 119 |
▲back to top |
BiS 11 — 9. poglavje
119
izjemna pravica, ali ta in ta milost ustreza don Boskovi ustanovi, ki, čeprav zelo
pohvaljena, kaže znake družbe 'sui generis' (svoje vrste) in bi zato bilo bolje, če
bi ostala pod jurisdikcijo krajevnega ordinarija. Zato se zdi, da je bolje vnaprej
preprečiti težave in predvideti hudo, preden se uresniči.
Ko je poročevalec odgovarjal, je pustil ob strani splošna načela in menil, da
bi bilo bolje razpravljati o razlogih, ki bi jih predložili papežu v presojo. On je
najvišji in neodvisen razdeljevalec takih milosti in privilegijev. Zato je naloga
njihovih eminenc, da izrečejo svoje mnenje na osnovi okoliščin, kraja, časa in
ljudi, pri čemer naj bi upoštevali zlasti ustanovitev pred kratkim časom, čeprav
je ta ustanova kljub maloštevilnim letom obstoja uresničila to, česar drugim
tudi v dolgem obdobju ni uspelo.
Tukaj so navedli dvoje razlag iz prejšnjega aprila. Posvet se opravlja v ko-
rist prosilca. Ne bomo se ponavljali. Ker pa je poročevalec navedel nove podat-
ke o napredku družbe, ki kažejo postopen razvoj, nočemo prikrajšati bralcev.
1. Veliko salezijancev se je uveljavilo z leposlovnimi in zgodovinskimi deli ter s šolski-
mi knjigami, ki so bile natisnjene in so v rabi v javnih ustanovah. Med zgodovinskimi
deli je požel veliko pohvale Evangelist iz Wittenberga in protestantska reforma v
Nemčiji izpod peresa duhovnika G. B. Lemoyna, ravnatelja salezijanskega zavoda v
Lanzu, kakor tudi Življenjepis Krištofa Kolumba istega avtorja. Kakih dvajset članov
je umrlo v duhu posebne svetosti in o vseh so napisali življenjepise.
2. Za cerkveno uporabo so sestavili, razmnoževali in natisnili veliko glasbenih del in
s tem olajšali učenje igranja na orgle in petja.
3. Družba ima svojo tiskarno in knjigoveznico, kjer nenehno delujejo štirje stroji, ki
jih žene parna lokomotiva in zaposluje 130 ljudi. Naravnost čudovit je razvoj Katoli-
škega branja, ki izhaja že 23 let in ga je blagoslovil in priporočil sveti oče v posebnem
pismu, ki ga je v njegovem imenu sestavil kardinal vikar. Zato se ni čuditi, da je ena
izmed knjig z naslovom Preskrbljeni mladenič bila v nekaj letih natisnjena in razpro-
dana v milijon izvodih.
4. Družba ima v gradnji več poslopij: a) Velika razširitev zavoda v Alassiu, kjer bo
mogoče dvigniti število gojencev od 200 na 400. b) V Sampierdareni se širi sedanja
stavba, tako da bo mogoče sprejeti trikratno število gojencev. c) Prihodnjega okto-
bra bodo odprli tri hiše za redovnice hčere Marije Pomočnice v Alassiu, Lanzu in Val-
doccu, kjer že 30 let deluje javna hiša. To hišo so za velike denarje pravkar kupili in
se bodo tja naselile hčere Marije Pomočnice, ki se bodo zavzele za moralno in versko
vzgojo tamkajšnjih deklic. č) Končno še Ustanova Marije Pomočnice, ki zbira fante,
stare od 16 do 30 let in jim daje priložnost za študij cerkvenih znanosti. Število teh
bo prihodnje leto presegalo sto.
Učen in previden prikaz se je končal takole: »Ta razmišljanja, povezana z
vsem, kar smo že povedali na preteklem posvetovanju v razpravi o potrditvi
konstitucij, dajejo veleuglednim eminencam osnovo, iz katere boste lahko z
znano zrelostjo in pametjo odgovorili na naslednje:
|
|
12.10 Page 120 |
▲back to top |
120
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
DVOMI
I. Ali je mogoče in kako naj se to zgodi, da bi odobrili odpustnih pisem za
kateregakoli katoliškega škofa zunaj časa v korist salezijanske družbe?
II. Ali in kateri privilegiji naj se podelijo v korist iste družbe?
Živa don Boskova želja je bila, da bi se zadeva privilegijev končala pred
koncem jesenskih počitnic, ker se je bližal čas odhoda misijonarjev v Ameriko.
Vendar pa tudi zavlačevanje ni bilo brez koristi, ker sta odvetnik Menghini in
mons. Fratejacci, ki je bil tudi »zelo zavzet« za stvar, lahko skupaj bolje izobliko-
vala posvet, morda prav zato, da je z dopisovanjem obeh prijateljev don Bosko
lahko natančneje spoznal miselnost razsodnikov.
Kardinal Patrizi, papežev vikar, je bil vedno naklonjen don Bosku in je rad
predsedoval tej posebni konferenci. Bil je navdušen, vendar je trdil, da se ukla-
nja mnenju svojih kolegov. Kardinal Luca, odločen človek, ni mogel trpeti pred-
sodkov kot kak drug član sveta. Njegova navzočnost je bila za don Boska nadvse
koristna. Kardinal Martinelli se je v pismu z dne 9. julija don Bosku zahvalil za
obisk don Lemoyna in don Bonettija, ki sta mu izročila nekatera svoja dela. Don
Bosku je še posebej pisal: »Ob tej priložnosti se spominjam tudi dolžnosti, da se
vam zahvalim za knjižico z naslovom Marija Pomočnica, ki ste mi jo poslali. Iz
čudovitega načina, kako je zrasla ta cerkev, se zares lahko reče 'Maria aedifica-
vit sibi domum' (Marija si je zgradila hišo).
Vendar ti trije kardinali niso bili najvplivnejši. Glavni vpliv je prihajal od
kardinala Bizzarrija, na katerega je vplival mons. Vitteleschi. Prefekt Kongre-
gacije za škofe in redovnike je v svojih spisih o kanonskem pravu poudarjal: 'in
praesens difficillime conceditur' (v sedanjem času se z največjo težavo pode-
ljuje). Ni mogel reči 'nullimode' (nikakor), ker je bila milost odvisna od najvišje
papeževe volje, vendar se je njegova težnja jasno kazala. Sestavljavec Menghini,
ki se je nujno moral posvetovati z njim, je navajal težave, ki jih je izvedeni odve-
tnik skušal omiliti, kakor je to razvidno iz spisa, vendar vedno zelo milo in pre-
udarno. Ta celo trdi, da je pisal poročilo »pod pritiskom kardinala prefekta, ki
bi hotel, da bi on izpolnil, česar v vesti in pravičnosti nikakor ni mogel storiti«.
Lahko si predstavljamo težave, ki jih je ubogi Menghini moral prestati zaradi
znanih kardinalovih pomislekov.
Moramo še pripomniti, da sta prefekt in tajnik avgusta jasno dala vedeti, da
je podelitev v celoti nemogoča. Pozneje se je kardinal nagibal k odločitvi, da bi
podelili določeno število privilegijev, nikakor pa ne vseh. Bil pa je odločno proti
popolnim odpustnim pismom.
Pod vtisom pogovora z mons. Vitteleschijem je odvetnik še istega meseca
predlagal don Bosku »kot sin svojemu očetu«, da bi po poti spoštljivosti pro-
sil za podelitev »vsaj nekaterih glavnih privilegijev, recimo odpustnih pisem
'etiam ad Episcopum originis' (tudi za krajevnega škofa), izvzetje od obiska in
|
|
13 Pages 121-130 |
▲back to top |
|
|
13.1 Page 121 |
▲back to top |
BiS 11 — 9. poglavje
121
druge posebne privilegije in duhovne milosti«, ki bi jih hotel nakazati. Vendar
je vse prepustil njegovi modrosti in uvidevnosti. Tukaj bi bilo dobro, če bi lahko
vedeli, kaj mu je don Bosko odgovoril. Ker o tem ni dokumentov, se nam zdi
dovoljeno, da zgradimo odgovor na Menghinijevem odgovoru: »Tudi jaz sem
mnenja, da moramo priti do trdnega, odločnega, ne pomanjkljivega stališča, kot
berači prosijo za majhne usluge, ki koristijo bolj tistim, ki delijo, kot tistim, ki
prosijo. Velikih del ne smemo izvajati napol, kajti na žalost je res, kar pravi 'be-
nefacta male collata maleficia existima' (slabo podeljene usluge imej za hudo-
bijo). Pišite in storite vse potrebno kot dober general. Vedite, da nasprotovanja
žal so.«
Don Bosko je bil prepričan, da mons. Vitteleschi ni nasproten. Ni pa vedel,
da mu je tajnik Kongregacije za škofe in redovnike ob naročilu, da naj napiše
poročilo, dejal: »Ta don Boskova prošnja je nekaj čudnega. Napišite preprost
listič, da bo nekaj.« To se pravi, podajte neko površno poročilo, toliko da se
prošnja spravi v tek.
Bližal se je čas razprave. Don Bosko je v skrbi glede na način, kako se je
stvar razvijala, sledil Menghinijevemu nasvetu: zavzel se je naravnost pri komi-
siji in priporočil svojo zadevo. Zato je posameznim kardinalom in mons. Vitte-
leschiju poslal naslednje pismo:
Velespoštovana eminenca! Če bi po naključju v teh dneh bil v Rimu, bi skušal opraviti
zahtevno dolžnost, ki jo čutim v svoji vesti: šel bi pozdravit vašo eminenco in vam pri-
poročil salezijansko družbo, za katero ste naprošeni, da izrečete nadvse pomembno
sodbo, to je za podelitev privilegijev, ki so jih deležni redovi, ki jih je potrdila Cerkev.
Dovolite mi, da izkoristim to pismo.
Vaša eminenca se je pokazala dobrega očeta in velikodušnega dobrotnika v času
potrditve naše družbe. Sedaj blagovolite še nadalje izkazovati svojo naklonjenost,
da bi ta preprosta družba lahko dosegla znamenito uslugo podelitve privilegijev. Ta
dodelitev bi prinesla dve veliki koristi:
1. Salezijanska družba bi s tem bila postavljena pred cerkvenimi dostojanstveniki na
isto raven z drugimi družbami.
2. Prihodnjega oktobra bi se morali salezijanci odpraviti v republiko Argentino in
tam odpreti zavod za misijone. Na željo tamkajšnjega ordinarija naj bi prevzeli tudi
šole in javno cerkev v San Nicolásu de los Arroyos. Nadvse zaželeno bi bilo, da bi naši
redovniki bili deležni privilegijev in drugih duhovnih darov, ki so jih deležni drugi
redovniki, ki delujejo na tistem obširnem področju.
Na ta način bi tudi »odstranili razlog nasprotovanja ordinarija turinskega mesta, ki se
ne da prepričati, da je salezijanska družba dokončno potrjena, ker nima dokaza, da je
obdarjena s privilegiji drugih redovnih družb. Vendar prepuščam vse vzvišeni in razsvet-
ljeni modrosti vaše eminence, ki ji tako zaradi izkazane dobrote kakor tudi zaradi tistih,
ki jih boste še izkazali salezijanski družbi, izražam najglobljo hvaležnost. Vsi salezijanci
bomo dvignili k Bogu prošnjo, da vas še veliko let ohrani v svoji neizmerni dobroti.
|
|
13.2 Page 122 |
▲back to top |
122
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Medtem ko se v vseh salezijanskih hišah opravljajo molitve in posti, da bi Bog nav-
dihnil vašim eminencam tisto, kar je v večjo Božjo slavo, čutim zadovoljstvo, da lahko
pokleknem in vam z največjim spoštovanjem poljubim sveti purpur.
Vaše velespoštovane eminence najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 11. septembra 1875
Razpravo, določeno za 9. september, so morali prenesti na 16. september.
Kar govorijo in pravijo na takih zborovanjih, ne more biti predmet zgodovine,
ker je vse obdano z obveznim molkom. Lahko se marsikaj pove, vendar takim
govoricam ni mogoče popolnoma zaupati. Vsekakor pa se ne spodobi zgodovi-
narju, da bi izrabljal tako nečiste vire.
Prav tistega 16. septembra je mons. Vitteleschi končeval službo tajnika
Kongregacije za škofe in redovnike, ker je bil povzdignjen k svetemu purpurju.
Svojo službo je končeval s poročilom o don Boskovi zadevi. Pravzaprav je že
pred dvema dnevoma izročil vse zadeve svojemu namestniku, vendar je hotel
ohraniti zase poročilo o don Bosku. Zato se je udeležil seje kardinalske komisije.
Seja, ki so jo začeli ob devetih, se je končala ob dvanajstih. Kaj so odločili?
Uradno se ni zvedelo nič. Sklepe naj bi sporočili v prihodnji avdienci papežu,
ki naj bi tudi rekel zadnjo besedo. Ker pa je bil naslednjega dne konzistorij, na
katerem naj bi nastopili novi kardinali, se je zdelo, da avdienca ni bila mogoča.
Zato bi morali na dokončno sodbo počakati do prihodnjega tedna in v tem pri-
meru poročila ne bi podal več kardinal Vitteleschi, temveč njegov namestnik.
»Če bi bil tukaj kardinal Berardi!« je v nekem pismu vzkliknil mons. Fratejacci,
ki si je od njega obetal učinkovit poseg pri papežu. Vendar je kardinal Berardi
bil zunaj Rima. »Toda kljub temu,« je dodal dobri monsinjor, »je tukaj naša dob-
ra mati Pomočnica, ki bo, kakor že v drugih okoliščinah, prepričala svetega oče-
ta, da bo storil tisto, kar bo v večjo Božjo slavo in za rast nove ustanove, ki jo vsi
cenijo in imajo radi.« Nato je nadaljeval svojo pripravljenost in zapisal: »Karkoli
lahko storim za vas, to že veste, sem vedno pripravljen storiti. Ukazujte in vse
bomo storili radostnega srca in z največjim veseljem.«
Pa je prišlo nepredvideno in nepričakovano. Novi kardinal, ki mu po konzi-
storiju ne bi bilo treba več skrbeti za to, si je zadal nalogo, da je, kot pravi mons.
Fratejacci, »po izredni poti«, kar pomeni »na nenavaden način«, poročal papežu
o sklepih komisije. Naslednjega jutra je odvetniku Menghiniju, ki ga je vprašal
o sklepu kongregacije, odgovoril: »Gotovo, ko bo don Bosko zvedel o temi, ne
bo zelo zadovoljen.«
In sedaj končno izid. Na prvi dvom o izdaji odpustnih pisem se je odgovor
glasil: 'Negative et ad mentem' (negativno in v smislu). Smisel pa je bil, da bi
monsinjorju nadškofu v Turinu sporočili prošnjo vrhovnega predstojnika sale-
zijanske družbe, ki prosi za pravico izstavljati odpustna pisma za kateregakoli
škofa in zunaj časa, in zanikanje takih privilegijev s strani Kongregacije, in to
|
|
13.3 Page 123 |
▲back to top |
BiS 11 — 9. poglavje
123
toliko bolj, ker je že imel to dovoljenje z dne 3. avgusta 1874. Pri tem je spodbu-
jala nadškofa, da naj to upošteva in zato ni treba, da bi stvari drugače urejali, saj
je imel v rokah potrebno dovoljenje. Na drugi dvom o podelitvi privilegijev se
je odgovor glasil: 'Communicationem, prout petitur, non expedire' (podelitev,
kakor se prosi, ne pride v poštev). Vendar so pripomnili, da naj prosi svetega
očeta, da bi razglasil domove salezijanske družbe, ki imajo vsaj šest članov, za
izvzete iz škofove jurisdikcije v vsem, kar se tiče notranje discipline in uprave,
razen jurisdikcije ordinarija, ki se tiče cerkva, podeljevanja zakramentov in pa-
storalne službe.
Ko je dobri Menghini prebral, da je treba odlok hkrati poslati tudi turin-
skemu ordinariju, ni mogel verjeti lastnim očem. Sicer pa je v pismu don Bosku
menil: »Nočem načenjati vprašanj. Vi v svoji modrosti veste 'quid agendum'«
(kaj je treba storiti). Dobro je vedel, da je v vsej tej zadevi don Boska treba
spodbujati z mislijo, da mu je sveti oče naklonjen. Ko je bil v avdienci pri pape-
žu, da se mu je zahvalil za imenovanje za kanonika v kolegiju Sant' Eustachio, je
izrecno govoril o don Bosku in povedal, da ga je papež pozorno poslušal. O tem
je takoj obvestil don Boska.
Po pravici je don Bosko po svoji navadi silno trpel zaradi grenkega razoča-
ranja, vendar v popolnem dušnem miru. Toda vdanost še ne pomeni strinjanje
s porazom.
Ko zgodovinar skuša najti vzrok dogodka, nima drugega izhoda, kot da se
vrne na začetek. Misel, da bi tako ugledni ljudje v tako silno pomembni zadevi
delali iz strasti ali iz kakršnihkoli neprimernih razlogov, bi pomenila obdolžiti
jih nedokazane krivice. Če vzamemo za izhodišče miselnost uslužbencev pape-
ške pisarne, ki jih služba veže s prakso in so po navadi nenaklonjeni novotari-
jam, je možnost razdora med turinskim ordinarijem in Svetim sedežem morala
vplivati na sodnike in posredno delala skrbi tudi svetemu očetu. Odločen odpor
Turina je dajal razlog za strah, da bi nasprotovanje med don Boskom in nadško-
fom lahko povzročilo spor z Rimom, in to prav v trenutku, ko je bila sloga ce-
lotnega episkopata s papežem Cerkvi nujno potrebna. Tukaj je jedro vprašanja.
Preteklo je komaj mesec dni od vseh teh dogodkov in od povišanja mons.
Vitteleschija v kardinala, ko je ta nenadoma umrl. Močna tifusna mrzlica mu
je vzela življenje v nekaj dneh. »Dogodek, ki ga moramo dobro premisliti,« je
vzkliknil mons. Fratejacci. V svoji živahni domišljiji je v tem videl celo Božji prst.
Blaženi je aprila 1876 dobil plemenito kardinalovo družino še vso v žalosti
zaradi nepričakovane in – kakor smo rekli – skrivnostne smrti. Dne 11. aprila je
kardinal Martinelli rekel, da so težave prihajale od mons. Vitteleschija. Vendar
smo lahko gotovi, da ta ni ravnal tako sovražno iz nasprotovanja don Bosku.
Glavni vzrok neuspeha je treba iskati daleč zunaj Rima.
|
|
13.4 Page 124 |
▲back to top |
10.
poglavje
ŽIVLJENJE V ORATORIJU LETA 1875
Življenje v oratoriju leta 1875 nam daje snov, s katero bomo zaposlili
naše bralce v dveh ne ravno kratkih poglavjih. Poskusili bomo preprečiti nevar-
nost, da bi ponavljali vedno iste stvari. Da ne bomo nosili drv v gozd, se bomo
omejili samo na najznačilnejše dogodke zunaj običajnega poteka življenja, obe-
nem pa bomo zbrali nove don Boskove izjave in dejanja, ki so povezana s to
temo. Da bomo dali poročilu določen red, bomo iz predpostavke, da je oratorij
predvsem velika družina, najprej govorili o očetu, potem o hiši, nato o sinovih
in nazadnje o nekaterih držah in odnosih, ki zaslužijo našo pozornost.
1. PATERFAMILIAS
Oratorij, stalno bivališče don Boska in materne hiša pravkar porojene druž-
be, je moral biti ne samo okolje, ki je delalo čast očetu v ocenjevanju sveta, tem-
več je moral dajati tudi zgled salezijanskega življenja, po katerem bi se lahko z
gotovostjo ozirali drugi domovi salezijanske družbe. Zato je don Bosko hotel,
da je bil potek življenja v hiši odvisen od njegovega ukaza in svéta. To pa ne
pomeni, da je vezal roke podložnim predstojnikom, ki so nosili 'pondus diei
et aestus' (težo dneva in vročine). Nasprotno, puščal jim je veliko svobodo v
delovanju v mejah pravil, ki jih je postavil, in navodil, ki jih je dajal. Ta njegov
neposredni poseg v veliko morje dogajanja v oratoriju je bil nujen še z nekega
drugega vidika, to je velike mladosti duhovnikov oratorija. Zato se je družinsko
življenje razvijalo okoli njegove osebe.
Da je to čista resnica in ne samo plod naše domišljije, nam kažejo dogodki
iz tega leta.
Najbolj se je to videlo v sestavi hišnega sveta in njegovem delovanju. Don
Bosko je bil ravnatelj, vendar ne sam, temveč v spremstvu podravnatelja, ki je
|
|
13.5 Page 125 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
125
bil don Rua. Vendar ne smemo misliti, da je bil don Bosko ravnatelj 'ad hono-
rem' (častni) in bi njegov namestnik nosil naslov podravnatelja, dejansko pa bi
bil ravnatelj on. Zapisniki sej nam kažejo don Ruo, ki predseduje, don Ruo, ki
predlaga, in don Ruo, ki skupaj z drugimi odloča. Jasno pa se vidi, da je njegova
glavna skrb, da bi predstavljal don Boskovo zamisel.
Samo po sebi je umevno, da tak kapitelj ni odstopil niti za pičico od načina
ravnanja, ki ga je don Bosko postavil za vodilo svojega delovanja in ki se izraža
v eni sami besedi: prevenire=prehiteti, vnaprej opozoriti. Tako na primer do
zadnjih potankosti tudi en mesec prej preudarijo vse mogoče okoliščine kake
naloge, da bi odkrili različne položaje in preprečili neprijetnosti. V ta namen
so prebirali tudi prejšnje ukrepe s pripombo 'post eventum' (potem ko se je
zgodilo). Don Bosko je navajal, da so zbirali in zapisovali izkušnje, da bi jim
koristile v podobnih primerih. Iz tega časa pripovedujejo zelo poučen primer.
Okoli leta 1875 so začeli dovoljevati, da so ljudje na praznik Marije Pomočnice
ostajali v cerkvi pozno v noč in so se smeli sprehajati po tamkajšnjih prostorih,
kar je dajalo priložnost za nerede. Tako so se nekateri iz hiše izmaknili nadzoru
predstojnikov, se skrili v podzemeljske prostore in prirejali pojedine. Zaradi
takih pojavov so nekateri predstojniki zahtevali, da bi odpravili tako bedenje, ki
je bilo v skladu s pobožnostjo vernikov, zlasti tistih, ki so prišli od daleč. Ko je
nasprotovanje prišlo don Bosku do ušes, je najprej dal, da je vsak povedal svoje,
potem pa je odločil: »Zgodilo se je to in to. Toda kdo je kriv? Vi, ki niste zadosti
pazili. Sedaj ne preprečujmo česa dobrega zato, da bi preprečili hudo. Raje se
odločimo, da bomo prihodnje leto pravočasno mislili na to in bomo storili vse
potrebno, da se take nerednosti ne bodo več ponavljale.«
O vsakdanjih dogodkih v oratoriju je don Bosko osebno razpravljal po ve-
čerji. Po delovnem dnevu je s skupnostjo skromno povečerjal, potem pa pol ure
po večerji do večernih molitev poslušal, klical in dajal naročila.
Kratek zapis nam ga opisuje med tem opravilom. Zvečer 8. julija je, potem
ko so vsi zapustili obednico, poklical don Chiala, kateheta rokodelcev, in se z
njim dogovoril o natisu nekaj zvezkov Katoliškega branja. Takoj za njim je pri-
šel don Lazzero, hišni prefekt, in se pogovarjal o ukrepih za red pri rokodelcih.
Nista še končala pogovora, ko je prišel don Barberis, magister novincev, in mu
poročal o enoglasnem sklepu hišnega sveta, da bi pripravili prijetne počitnice,
da ne bi kdo želel iti domov. Zato se je prišel posvetovat o kraju, času, trajanju
in načinu. Don Bosko je sklenil: »Prav, v tisti hiši je samo kakih petnajst ljudi.
Sicer pa je pripravna. Pripravite vse potrebno.« In že je bil tukaj don Durando,
glavni šolski vodja, in dejal:
»Profesor Rocchia bi rad natisnil in nam prepustil avtorske pravice za tisto
svojo knjigo, o kateri se mi zdi, da vam je pisal.«
»Je kaka šolska knjiga?«
|
|
13.6 Page 126 |
▲back to top |
126
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
»To je zbirka latinskih rekov. Zdi se, da ni nič nerodnega.«
»Pa bo šla?«
»Tudi piaristi bi jo uvedli v svoje šole in bi sodelovali pri širjenju.«
»Govori z Baralejem (vodja knjigarne) in se domenita. Menim pa, da bi knji-
go natisnili na avtorjev račun.«
Nato je prišel don Guanella, ki mu je predložil svoj načrt knjige o širjenju
vere za Katoliško branje. Za njim se je ob don Boska postavil don Milanesio,
vodja prazničnega oratorija in zunanje šole, in mu, medtem ko je odhajal in se
napotil k stopnicam, govoril o novi večerni šoli, mu razlagal, kako bi se načrt
izvedel, in ga prosil za odobritev. S takimi nenehnimi navodili, jasnimi in odloč-
nimi, so se najprej oblikovali ljudje za prihodnost, obenem pa so se usklajevale
dejavnosti oratorija, da je vse potekalo brez motenj.
Ko je bil navzoč v oratoriju, je vse to delal z živo besedo, ko pa je bil od-
soten, pa z dopisovanjem. Tri don Boskova pisma, ki jih je v kratkih presledkih
pisal iz Sampierdarene, Alassia in Nice, nam pričajo o skrbi, s katero je sprem-
ljal dogajanje v oratoriju. Prej kot pisma so to bili seznami naročil, navodil in
podatkov svojemu »predragemu don Rui«, svojemu namestniku. Tičejo se več
kot trideset različnih nalog: prehod gojencev iz oratorija v druge salezijanske
zavode; fant, ki zapušča šolanje in gre za čevljarja; potrdilo za kakega starša,
preobleka klerikov, nakup ali prodaja nepremičnin, navadni bančni posli, ku-
poprodajne pogodbe, pripustitev v noviciat. Don Rua bi rad namenil neko hišo
za zunanje šole, toda njemu se je zdelo, da je stavba preveč oddaljena: »Če pa
vaša uglednost,« je dodal v šali, »želi tako, pa naredite.« Bila so še sporočila čla-
nom družbe o osebnih zadevah, izražena tako, da so jih razumeli samo tisti, ki
so se jih tikala, ali v nalogah njihove službe, ognjevita šola, sveti redovi in spre-
gledi, obveznosti pogodb, neodobravanje postavljanja zidu v spalnici. Piše: »Če
imaš na voljo 500 frankov za odvetnika Comaschija, mu jih daj. Sicer pa mu piši,
naj počaka kak teden, če mu ni v preveliko nadlego. V vsakem primeru pa mi
piši, da stvar uredimo.« Vznemirja ga don Ruov molk v zadevi, ki zahteva takoj-
šen odgovor, »ali je nadškof privolil v ordinacijo Albana in Perrota«. Končno mu
naroča, da naj gre v nedeljo po Brezmadežni v Mornese in »uredi, kar je treba
urediti«. In res, pravi don Lazzero v majhnem zapisku, je don Rua 11. decembra
pridigal v Morneseju.
Razlago naj si naredijo bralci sami. Hoteli smo samo pokazati, kako je v ora-
toriju vse izhajalo od don Boska in kako je v don Bosku vse pristajalo, bodisi re-
dne kakor izredne uprave. Odgovorili bomo samo na mogoč ugovor. Don Bosko
je v letu 1875 dostikrat zapustil Turin. Se je v času njegove odsotnosti uresničil
pregovor »Ko mačke ni, miši plešejo«? Don Barberisova mala kronika nam daje
odgovor dne 7. junija, ko je bil don Bosko spet zdoma. Tam piše: »Oratorij je
tako organiziran, da se skoraj nihče ne zaveda, da ga ni v Turinu.«
|
|
13.7 Page 127 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
127
Nekdo je zapisal, da je don Bosko bolj kot kak nauk zapustil za seboj duha,
ki naj bi vladal v prihodnosti med njegovimi sinovi. Prav tega duha je hotel
ustvariti v oratoriju. Točno je hotel začrtati vsebino, ki je ne bi smeli spremeniti
zunanji vplivi, ki bi lahko spremenili pristno bistvo zamisli. Vse je osredinjal v
sebi, ne tako, da bi vse sam delal, vendar tako, da ni dopustil ničesar, kar bi bilo
storjeno mimo njega. Trdno vodstvo, nujno vodstvo, vendar vedno očetovsko,
katerega učinke je opisal mons. De Gaudenzi, škof iz Vigevana: »Kdor obišče
Oratorij sv. Frančiška Saleškega v Turinu in ustanove, ki jih je postavil in jih vodi
gospod don Bosko s pomočjo svojih duhovnikov, takoj čuti nekaj pobožnega, če-
sar ne občutimo v drugih ustanovah. Videz je, da se v don Boskovih ustanovah
diha pravi dobri duh Jezusa Kristusa.«
2. HIŠA IN GOSPODINJSTVO
V zavodih so pridno gradili. Don Bosko je nakazoval načrte, jih natančno
preučeval, in dokler jih dokončno ni odobril, se nihče ni lotil dela. To velja toliko
bolj za oratorij. Videli smo že, kako se je iz Rima zanimal za skromen ogradni
zid. Tukaj se nam zdi primemo, da poročamo o dogodku, ki se je pripetil po-
zneje. Leta 1876 je don Rua v don Boskovi odsotnosti naročil odpreti okno ob
zvoniku cerkve sv. Frančiška, ki so ga pred časom zazidali. Ko se je don Bosko
vrnil, je opazil novost in podravnatelju trdo dejal: »Da, da, sedaj, ko ukazuje don
Bosko, delate, kakor se vam zdi. Nekega dne, ko boste vi ukazovali, bodo drugi
delali, kakor bodo hoteli.« Ubogi don Rua, ki je bil odgovoren za vodstvo, je bil
uničen, postal je majhen, zelo majhen, izgovoril ponižne besede opravičila in
mu pokazal vso svojo vdanost. Vendar don Bosko ni spremenil niti besedice.
Lep zgled, kako so svetniki znali uveljaviti svojo voljo.
Leto 1875 ni bilo kakih posebnih gradbenih del v oratoriju. Zaokrožili so
meje zemljišča s tem, da so kupili hišo gospoda Antona Catellina, ki je stala na
tem kosu zemlje, ki jo je on kupil od duhovnika Moretta in od semenišča. Kdor
hoče vedeti kaj natančnejšega, naj prebere don Lemoynova poročila o hiši Mo-
retta v prejšnjih zvezkih.
Vse zidave tega leta so bile opravljene v bližini vratarnice. Čisto nova je
samo stavba, ki se ob vratarnici širi proti Vii Cottolengo. Ta stavba je sklenila
prvo notranje dvorišče oratorija, namenjeno rokodelcem, in je dolga leta dajala
prostore knjigovezom v prvem nadstropju, medtem ko je bilo pritličje name-
njeno knjigarni in skladišču, ki so ga imenovali oskrbovalno skladišče.
Tudi prezidave niso bile kaj posebnega. Vhod v preddverje v podzemlju
Marije Pomočnice; velika vhodna vrata namesto zasilnega vhoda na levi strani
tistega, ki gleda proti vratarnici; notranja vrata z marmorno tablo, na kateri je
tistim, ki gredo skozi vratarnico, v-latinskem in italijanskem jeziku napisano v
|
|
13.8 Page 128 |
▲back to top |
128
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
opomin evangeljsko vodilo, da naj tisto, kar je odveč, dajo revežem. Končno še
vdolbinica za zvonec, ki je s svojim srebrnim glasom več kot pol stoletja dajal
znamenje za potek hišnega urnika vsem prebivalcem oratorija.
Daleč od vratarnice zasluži omembo samo eno delo, to je stebrišče, ki teče
ob apsidi cerkve Marije Pomočnice, zavije v pravem kotu proti hiši in omogoča,
da se v pokritem prostoru lahko gre v cerkev. Okrogli stebri, ki nosijo obokan
hodnik, so izklesani iz granita, ki daje večen odpor vsem udarcem fantov.
Za vse finančne potrebe te velike ustanove je moral poskrbeti don Bosko.
Stalnih dohodkov ni bilo. Vse mesečnine fantov so znesle približno dvajset
centov na dan na glavo. Za eno četrtino fantov je zavod moral skrbeti tudi za
osebne izdatke. Vendar dečki niso bili edini prebivalci oratorija. Poleg višjega
in nižjega osebja so bili tudi Marijini sinovi, navadno zelo revni, in kleriki, ki
niso plačevali nič ali le malo. Od delavnic sta bili donosni samo knjigoveznica in
mizarska delavnica. Toda njuni dohodki niso mogli biti dovolj za izdatke dru-
gih. Knjigarna je nekaj prinašala, vendar je don Bosko hotel, da bi bile cene čim
nižje. Zavodi so don Bosku precej pomagali, a niso mogli zadostiti tako visokim
številkam, ker so imeli zelo nizke mesečnine. Tako je don Bosko v pismu, ki ga
bomo kmalu navedli, poročal don Rui, ki je pričakoval nekaj manj iz Alassia: »V
Alassiu, Varazzeju in Sampierdareni kažejo finance na 0.«
Kritični trenutki so bili trije: ob sobotah, vsaka dva tedna in ob polletjih.
Vsako soboto je bilo treba plačati zunanjim delavcem delavnic. Ker je bilo de-
narja premalo ali ga sploh ni bilo, je don Bosko šel na kosilo kot prijeten gost h
kakemu dobrotniku in je prinesel potrebno vsoto. Zelo neredno je bilo, ko so bili
v hiši zidarji in je delovodja prišel po dvotedensko plačo. Ob takih priložnostih
je šel celo beračit in je trkal od vrat do vrat, dokler ni zbral potrebnega denarja.
Za take nevšečnosti ni nikogar obvezoval. Ob koncu polletij je bilo treba plačati
račune dobaviteljem, kar je skrbi še povečalo. Vendar se v svoji ravnodušnosti
ni dal motiti. Izkušnja dolgih let ga je naučila potrpežljivosti in prepričan je bil,
da mu v trenutku stiske pomoč ne bo izostala. Biti brez sredstev in zato toliko
bolj zaupati v Božjo previdnost je bilo zanj eno in isto.
Koliko in kako velike stiske so vladale v oratoriju, je vedel tisti, ki je moral na-
domeščati očeta v njegovi odsotnosti. Dokler je bil doma, so dobrotniki iskali nje-
ga ali pa je on iskal dobrotnike, toda ko njega ni bilo, se je don Rua znašel v stiski.
Omenili smo kosila pri dobrotnikih. Preden bomo nadaljevali pripoved,
skušajmo to razložiti, ker je ravno priložnost. Na kosila je hodil zato, da je zbiral
miloščino. Za tem razlogom je skrival še drugega, ki ga je ljubosumno ohra-
njal zase: hotel je tistim družinam storiti dobro. Čeprav ni kazal, da je na po-
sebnem poslanstvu, pa je s svojim zglednim vedenjem, s svojo zmernostjo in
skromnostjo, s svojimi lepimi besedami in spodbudnimi pogovori znal na lep
način, ne da bi se tega zavedali, dvigniti duhove. Trdno prepričan, da je skopost
|
|
13.9 Page 129 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
129
rakasta rana, ki grize bogatine in je s pridigami ni mogoče izkoreniniti, jih je
pripravil do tega, da so mu dajali miloščino, in to zato, kakor je imel navado reči,
da jim je pripravil veliko uslugo, ne da bi se oni tega zavedali. Ob pravem času
in na pravem mestu je znal odkrito nakazati dolžnost, da je treba dati revežem
vse, kar nam je odveč.
Za denar je prosil tudi v pismih. Ljubki sta pismi, ki ju je pisal dobri grofici
Callori, eno za prošnjo in drugo v zahvalo.
Draga moja mama!
Prihodnji torek zvečer, upam, bom v Vignalu, kjer bom prebil celo sredo v svetem
miru vse do četrtka. In kaj vendar hočem? Ta ubogi sinko se je znašel na suhem in
potrebuje cvenka: ne govorim o denarju, kar pomeni, da se zadovoljujem tudi z ma-
lim. Poznam vaše dobro srce in vem, da če ne morete, ne silim.
Bog naj vas naredi srečno v času in večnosti. Amen.
Molite za ubogega, pa v Jezusu Kristusu najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
3. 10. 1875
Draga moja mama!
Izpolnjujem dolžnost zahvale tako za vašo gostoljubnost kot za dobroto, ljubeznivost
in darove, ki ste jih dali temu ubogemu beraču. Grofica Bricherasio tekmuje z vami v
kreposti in mi je dala 5. in tako smo končali stvar z granitom. Vendar ni konec moje
hvaležnosti, niti ne bo konca blagoslova iz nebes, ki ga bomo z molitvijo klicali vsak
dan na vas in na vašo družino.
Grofica Corsi, grof in grofica Balbo so se zelo razveselili vaših pozdravov in mi naro-
čili, naj jih vrnem v njihovem imenu tako za vas kakor za grofa Kazimirja, grofično
Viktorijo in grofiča Friderika. Ali gospodično Marijo še vedno bolijo zobje? Če me bo
Bog uslišal, bo ozdravela, molil sem zanjo.
Jutri odpotujem v Cunico. V ponedeljek (17.), upam, bom v Turinu, da se popolnoma
posvetim misijonom v Argentini.
Bog naj vas blagoslovi, gospa grofica, in vam nakloni vdanost v njegovo sveto voljo
na zemlji, da si boste zagotovili mesto v nebesih.
Molite za tega ubogega reveža, ki ostaja v Jezusu Kristusu najvdanejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 11. 10. 1875
Tudi v letu 1875 je pomnožil že običajne prošnje javnim ustanovam za pod-
poro in popuste v različnih oblikah. Pisma, ki jih je pisal v ta namen, so pogosto
odličen zgled vljudnosti in preprostosti v obliki in čustvih, ki jih izražajo. Nas-
lednje, naslovljeno na turinskega župana, je polno vljudnosti in miline.
Veleugledni gospod!
Podpisani že vrsto let omogoča pouk v več razredih ljudske šole ubogi mladini mesta
Turina. To so dnevne in večerne pa tudi jesenske šole. Število učencev dosega tisoč
in vedno bolj narašča. V teh okoliščinah je treba razrede opremiti s klopmi, ker so
|
|
13.10 Page 130 |
▲back to top |
130
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
nekatere dotrajane, hkrati pa z odprtjem novih razredov potrebujemo dodatne. Ker
sem v veliki denarni stiski, vas prosim, da bi mi v vaši znani naklonjenosti dodelili že
rabljene klopi iz občinskih šol, ki jih hrani v skladiščih velecenjena občinska uprava.
V upanju, da bo moja prošnja uslišana, se že vnaprej zahvaljujem vaši uglednosti in
prosim nebo, da bi vam vse bogato poplačalo. Imam čast, da se vam zahvaljujem in
vas vdano pozdravljam. Ponižni služabnik duh. Janez Bosko.
Turin, 1875
Značilna je tudi naslednja prošnja, ki jo je naslovil na predsednika Pokra-
jinskega sveta.
Veleugledni gospod predsednik!
V veliki stiski, v kateri so dečki v domu, imenovanem Salezijanski oratorij, se opo-
gumljam in se obračam na vašo uglednost z željo, da bi dobil kako podporo.
Gojencev v oratoriju je kakih 850, od katerih jih kakih štiristo pripada Turinski pok-
rajini. Če teh fantov ne bi sprejeli v zavod, bi se znašli v veliki nevarnosti, da bi zašli
na slabo pot in bili v veliko nejevoljo javni državni službi in drugim državljanom. Naj
še omenim, da je veliko število teh fantov poslala državna in pokrajinska uprava.
Ko polagam vse svoje zaupanje v vašo znano dobrohotnost in prosim za posredova-
nje pri Pokrajinski upravi, imam čast, da se smem v globoki ponižnosti imenovati
vaše uglednosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 8. januarja 1875
Tudi nepopoln izraz in slog sta naredila dober vtis zaradi odkritosrčne
preproščine, ki je ugajala.
Opustili bomo druge dokumente, kot npr. za Direkcijo železnic, za Velikega
mojstra Malteškega reda ali za razna ministrstva, in se ustavili pri treh primerih
v povezavi s financami, ki so mu povzročili težke in dolgotrajne skrbi.
Odvetnik Alojzij Succi, lastnik parne slaščičarne v Turinu, znan zaradi svo-
jega krščanskega življenja in dobrodelnosti, je prosil don Boska, da bi mu pod-
pisal menico, da bi mogel v banki dvigniti 40.000 lir. Ker je vedel, da je bogat,
in ker je prejel od njega že veliko darov, se je vdal in podpisal. Tri dni pozneje
je Succi umrl, menica je zapadla in don Bosko je obvestil dediče. »Bili smo pri
večerji,« je pričal kardinal Cagliero na procesu, »ko je vstopil don Rua in rekel
don Bosku, da dediči nič ne vedo niti nočejo nič vedeti o menicah. Sedel sem
ob don Bosku. Jedel je mineštro in med eno in drugo žlico so mu padale kaplje
znoja v krožnik (vedeti moramo, da je bilo meseca januarja in obednica ni bila
ogrevana), vendar ni pokazal razburjenja niti ni prekinil svoje skromne večer-
je.« Ni veljal noben razlog in bilo je treba plačati. Šele čez deset let so dobili
nazaj vsoto, za katero je jamčil njegov podpis.
Drugo dobro delo ga je prav tako veliko stalo, če že ne v denarju pa vsaj v
sitnostih. Neki Jožef Rua iz Turina je iznašel napravo, s katero je bilo mogoče
postaviti monštranco na oltar, obenem pa odstraniti in potem spet postaviti
|
|
14 Pages 131-140 |
▲back to top |
|
|
14.1 Page 131 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
131
križ. Tako je bila odstranjena nerodnost in nevarnost lestvice. Zdelo se je, da je
bila to ustrezna naprava za izpostavljanje Najsvetejšega in župniki in škofje so
jo z veseljem sprejeli. Tudi don Bosko jo je uporabljal v svojih cerkvah. Potrdilo
iz Rima bi iznajditelju pripravilo vir dohodkov. Da bi mu pomagal, je don Bosko
poslal načrte Sveti kongregaciji za obrede in zadevo priporočil. Toda Kongre-
gacija naprave ni odobrila niti ni hotela vrniti načrtov, ker ni bila taka navada.
Končno so naredili izjemo, da so ga obvarovali težav. Ko je (Jožef) Rua videl,
da je njegova zamisel propadla in da z izdelovanjem te naprave ne bo mogel
zaslužiti, je za neuspeh obdolžil don Boska in zahteval od njega, da mora plačati
škodo. Na srečo je bilo sodišče drugačnega mnenja.
Tudi tretja neprijetnost je prihajala iz dobrodelnosti. Bralce vabimo, da bi
se spomnili na zbirco svoje vrste, ki si jo je don Bosko zamislil v zimi 1872/73.
Zaradi splošnega pomanjkanja je bila to huda zima. Da bi odpravil težave, je don
Bosko razposlal neko okrožnico v zaprtih ovojnicah s prošnjo, da bi dobrotniki
vzeli deset srečk kot dar. Kot dobitek je postavil kopijo znane Raffaelove slike,
imenovane Madonna di Foligno. Javna oblast je menila, da je to prekršek zako-
na o loterijah, in so ga postavili pred sodišče. Nič ni pomagalo njegovo zatrjeva-
nje, da z loterijo »ni hotel vzbuditi želje po dobičku, temveč se je obrnil na javno
dobrodelnost z obljubo lepega spominskega daru kot znamenje hvaležnosti«.
Sodni proces se je dolgo vlekel in se končal leta 1875 z razsodbo Apelacijskega
sodišča, ki je izreklo »duhovniku vitezu don Janezu Bosku« težko denarno ka-
zen zaradi kršitve zakona o javnih loterijah. Toda v utemeljitvi obsodbe, ki ga je
tako močno zadela, je bilo rečeno, da »namen, ki si ga je postavil vitez duhovnik
don Bosko, ni mogel biti vzvišenejši, saj je bil cilj, ki ga je želel doseči z loterijo,
vreden vse pohvale, vendar ga dobra vera ni mogla rešiti kazni, ker je dejanje
bilo »vredno graje«. Toda zdi se nam nerazumljivo, kar sledi: »Ker bi lahko pre-
koračil namen, ki ga je s tem imel ...« Kar pomeni, da se je motivacija opirala na
golo možnost. Pustimo sodnike, da razpravljajo o tej zadevi.
Zato je sodna oblast, tako se je zdelo, jasno pokazala, kako je, prisiljena od
neizprosnega zakona, da kaznuje, v vesti čutila kazen kot zoprno glede na no-
tranjo hvalevrednost obsojenega dejanja. To razmišljanje je don Boska napoti-
lo, da je tvegal še zadnji korak: obrnil se je kralja Viktorja Emanuela in ga prosil
za oprostitev kazni ne zaradi njega samega, temveč zara dečkov, ki jim je moral
priskrbeti vse potrebno in ki bi nosili žalostne posledice obsodbe. Prošnjo kra-
lju je vložil advokat Vincenc Demaria.
Vladar je velikodušno privolil in podelil pomilostitev. Odlok o pomilostitvi
je prišel don Bosku prav v najprimernejšem trenutku, na dan odhoda misijo-
narjev v Ameriko.
Če se dvignemo nad vse dogajanje, lahko rečemo, da se na področju kr-
ščanske ljubezni uresničuje pregovor: »Kdor dobro dela, se mu dobro vrača.«
|
|
14.2 Page 132 |
▲back to top |
132
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Dobrohotnim ljudem, ki nič nimajo in se razdajajo za druge, vsi verjamejo. Zdaj
velja zaupanje in vera več kot vse drugo in je prav to najboljše priporočilo. To
je don Boskova zgodba. Podjetnik Karel Buzzetti je prav takrat gradil cerkev
Brezmadežne v Turinu. Odbor, ki je zbiral potrebno vsoto, sestavljen iz pleme-
nitih meščanov, mu je bil dolžan trideset tisoč lir. Podjetnik ni hotel nadaljevati
gradnje, dokler mu ne bi izplačali dolga ali dali primerne garancije. Ti so ga
hoteli pridobiti in so mu rekli, da je primerno za don Boska tvegati vsako vso-
to. »Za don Boska že,« je odvrnil, »kajti njegovo ime je že zadostno zagotovilo.
Prepričan sem, da mu bo Božja previdnost poslala sredstva, da bo zadostil svo-
jim obveznostim. Po toliko letih, ko delam zanj, o tem niti najmanj ne dvomim.
O drugih pa ne morem biti enako prepričan. Tako je. Cerkev Marije Pomočnice
so mi izplačali do zadnjega centa.«
3. SINOVI
V piemontskem narečju lahko namesto mladenič rečemo tudi sin. Takih si-
nov je don Bosko v svojem oratoriju imel sedemsto do osemsto. Ni jim bilo naj-
bolj udobno, toda streho nad glavo so imeli. Polovica jih je bilo dijakov in druga
polovica rokodelcev. Marijini sinovi v svojih razredih so bili skupina zase. O njih
tukaj nimamo več kaj dodati.
Mogoče se bo zdelo čudno, da do 1875 ni bilo natisnjenega pravilnika za
sprejem. Vendar je tako: živeli so patriarhalno. Osnutek, ki se je ohranil, je obo-
gaten z dvema don Boskovima opombama. Med listinami, ki so jih zahtevali za
sprejem dijakov, manjka potrdilo župnika o lepem vedenju. Don Bosko je kot
5. člen pripisal na osnutek: »Šolsko in župnikovo potrdilo o lepem vedenju. To
zadnje potrdilo je brezpogojno potrebno.«
Leto 1875 zaznamuje lep napredek v obratovanju delavnic, tako da so po-
stajale vedno bolj obrtne šole. Šola za rokodelce, ki se je končala s šolskim le-
tom dijakov, se je nadaljevala tudi potem. To šolo, ki je bila prej omejena na
zadnje tri ure zvečer, so potem uvedli tudi zjutraj po maši in so se je rokodelci
kakor danes sami udeleževali takoj po vstajanju.
Poleg didaktičnih učnih postopkov so izboljšali tudi disciplino. Tako so jih
popolnoma ločili od zunanjih in tistim, ki so bili pred kratkim izključeni, prepo-
vedali, da bi se vračali v zavod. Ker so nekateri od teh igrali pri godbi na pihala,
jih je kapelnik vabil k sodelovanju. Sedaj mu je bilo to prepovedano. Do sedaj
so rokodelci lahko imeli v spalnici kovčke, kar je skrivalo veliko nevarnosti.
Zato so namesto kovčkov uvedli odprte skrinjice. Z dvorišča in okoli dvorišča so
odstranili vse skrivalnice, kakor tudi ob cerkvi in ob novi stavbi ob Vii Cottolen-
go in pod stopnicami. Končno so imenovali za rokodelce posebnega kateheta, ki
je skrbel izključno zanje in so ga imenovali vodjo rokodelcev.
|
|
14.3 Page 133 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
133
Pomembno je don Boskovo nasprotovanje, da bi rokodelci spreminjali
obrt. Bil je prepričan, da jim to zelo škodi. Zato je 30. maja odgovornega opozo-
ril, da naj tega več ne dovoljuje. »Treba je doseči, da tisti, ki je prišel zato, da bi
opravljal določeno delo, to tudi dela. Koliko sprememb je bilo že storjenih! Pa
so se skoraj vse slabo končale.«
Glede dijakov bomo, da ne bi ponavljali že povedanega, omenili samo nekaj
posebnosti iz leta 1875 v zvezi s šolo in študijem v oratoriju in pri tem vnesli
tudi nekaj don Boskovih pedagoških zamisli.
Pomembnejši dogodek, ki ga želimo omeniti, je začasen in drzen dodatek
k notranjim šolam, ki si ga je don Bosko izmislil v svoji neizčrpni gorečnosti v
korist mladine. Nekega dne so protestanti nedaleč od Marije Pomočnice odpr-
li šolo za otroke iz bližnje okolice. Široko razmetavanje denarja je omamljalo
uboge ljudi. To je bil izziv in don Bosko se je odzval. Kaj posebnega ni mogel
nuditi; kako darilce ob nedeljah tistim, ki so prihajali v praznični oratorij, in
nič več. Notranji gojenci so goreče molili in opravljali obhajila z namenom, da
bi iztrgati duše malih iz hudobnih rok. Zato je tudi on dal odpreti podobno šolo
za zunanje in vodstvo zaupal don Milanesiu. Ta se je novi nalogi posvetil z vso
močjo pravega misijonarja, kot je to storil pozneje v Patagoniji. Učinek je bil, da
so se protestantske šole počasi izpraznile ter aprila in maja 1875 popolnoma
izumrle. Vsi dečki so prišli v don Boskovo šolo in nosilci krive vere so zaprli
svojo štacuno in z dolgim nosom odšli tja, od koder so prišli.
Po končani nevarnosti don Bosko svojih novih sinov ni pusti na cedilu, tem-
več je storil še več. Za novo šolsko leto 1875/76 so to zunanjo šolo prenesli v
primernejše poslopje v hišo Catellino, ki jo je pred kratkim kupil z namenom, da
bi tja preselil Marijine sinove, pa je sedaj služila še bolj previdnostnemu namenu.
Don Bosko tudi notranje gimnazije ni zapiral pred zunanjimi dijaki. Ved-
no bolj naraščajoče prebivalstvo Valdocca je zahtevalo srednjo šolo, ki ne bi
bila preveč oddaljena od kraja. Don Bosko je za nekaj let pomagal tako, da je
dopuščal mešanje. Vendar mu ni bilo zadosti, da bi samo hodili v šolo. Meseca
januarja je odločil, da se morajo s svojimi sošolci udeleževati tudi pobožnih vaj
v cerkvi Marije Pomočnice, in v tem ni dopuščal »nobene izjeme«.
Pozorno je sledil šolam in hotel vedeti, kaj učenci pravijo o njihovih učite-
ljih. Tako je iz vsega, kar je slišal in ugotovil, svojim nekega dne rekel, kar je don
Barberis na kratko povzel v svoji mali kroniki: »Navadno se profesorji veselijo
bistrih učencev, ki lepo napredujejo v učenju, in se zanimajo samo zanje. Ko
najboljši v razredu razumejo, so popolnoma zadovoljni in delajo tako do konca
leta. Nad manj nadarjenimi in zaostalimi pa se jezijo in jih prepuščajo samim
sebi, ne da bi se zanimali zanje.
Jaz pa mislim popolnoma drugače. Menim, da je dolžnost vsakega profe-
sorja, da se zavzame zlasti za najbolj zaostale v razredu, jih pogosto sprašuje,
|
|
14.4 Page 134 |
▲back to top |
134
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
če je treba, ponovi razlago, dokler ne razumejo, in prilagodi naloge njihovim
sposobnostim. Če učitelj ne dela tako, poučuje nekatere, ne pa vseh.
Da zaposlimo bolj nadarjene učence, jim dajemo posebne naloge in jih na-
grajujemo z oceno iz pridnosti. Da ne bomo zanemarjali manj nadarjenih, se
znebimo nepotrebne snovi in tisto, kar je nujno potrebno, prilagodimo njim.
Prav tako želim, da je razlaga povezana z učbenikom in da skušamo dob-
ro razložiti izraze. Spuščati se v vzvišeno razmišljanje se mi zdi mlatiti prazno
slamo.
Želim, da bi učence veliko spraševali, in če je mogoče, ne izpustite niti enega
dne, ne da bi vse vprašali. Iz tega prihaja neizmerno veliko koristi. Slišim pa, da
nekateri profesorji vstopajo v razred, vprašajo dva ali tri in potem začnejo razla-
gati. Take metode niso niti za univerzo. Spraševati, spraševati veliko, spraševati
zelo veliko, kolikor več govorijo učenci, toliko več uspeha lahko pričakujemo.
Nikakor ne kritizirajte učbenikov. Kaj malo je potrebno, da jih učenci zač-
nejo omalovaževati. Ko potem izgubijo spoštovanje do učbenika, se več ne učijo.
Če kaj manjka, lahko dodaste z narekom. Toda kritizirati učbenik, tega nikdar!«
Se je v oratoriju učilo ali se ni učilo? Staro prepričanje je bilo, da se je. Toda
avgusta 1875 je turinski ordinarij po izpitih za kleriško preobleko pisal v Rim:
»Iz don Boskove šole je prišlo devet fantov. Štiri so odslovili zaradi neprimernega
vedenja, pet pa je bilo pripuščenih, čeprav imajo zelo slabo znanje in nobeden ni
dobil vseh glasov.« Se pravi, da ni dobil zadostne ocene v vseh predmetih.
Zdi se, da monsinjor ni bil dobro poučen. Najprej moramo povedati, da so
tisti »fantje« bili stari od 16 do 21 let, kakor je to razvidno iz podatkov. Poleg tega
je iz semeniških zapiskov razvidno, da se je tistega avgusta iz oratorija prijavilo
sedem pripravnikov, od katerih so trije izdelali, dva sta imela popravni izpit leta
1876 in dva sta padla. Dva od pripuščenih sta končala 5. razred gimnazije, eden
pa je imel celo maturo. Drugih pet je bilo iz četrtega razreda. Resnici na ljubo
nam oratorijski zapisniki navajajo še enega iz četrtega razreda, vendar v drugih
seznamih naj bi bil to učenec petega razreda v zasebni šoli profesorja Ferrera. To
pomeni, da je zasebno med počitnicami končal gimnazijo. Bil je pripuščen.
O tem zadnjem moramo dodati še nekaj nadrobnosti. Bil je Chieričan, ro-
jen v Turinu, izredno nadarjen in pobožen in je želel postati duhovnik. Njegova
mati ga je hotela obvarovati pred nevarnostmi javne šole in ga je zato poslala
v oratorij kot zunanjega učenca. Don Bosko ga je imel zelo rad. Po prvih štirih
razredih ga je v jeseni 1875 preoblekel v klerika. V semenišču pa je ostal samo
eno leto, ker se je čutil poklicanega k popolnejšemu življenju. To je bil pater
Jožef Chiaudano, predhodnik patra Rose v uredništvu Civiltà Cattolica.
Če je šlo za pomanjkljivo vedenje, je to veljalo samo za dva, ki sta padla. Ven-
dar to ni verjetno, ker sta imela vse svoje listine v redu. Sicer pa je zadosti, da
primerjamo ocene izpita za kleriško preobleko in ocene v oratoriju, da vidimo,
|
|
14.5 Page 135 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
135
da je šlo za pomanjkanje nadarjenosti. To je bilo torej vzrok neuspeha in ne slabo
vedenje. Glede drugih pa je treba reči, da od učencev četrtega razreda ne moremo
pričakovati odličnih ocen pri izpitu za peti razred.
Da se je pa v oratoriju zares učilo, nam pričajo redovalnice kraljéve gim-
nazije Monviso, danes Massimo d' Azeglio. Iz teh razberemo: leta 1875 se je iz
oratorija prijavilo na izpit petnajst dijakov za gimnazijsko maturo, od katerih
jih je štirinajst opravilo izpit. Nismo sicer točno preverili primerjave z drugimi
dijaki, vendar lahko primerjamo vse privatiste. Bilo jih je 87, od katerih jih je
59 izdelalo. Med zadnjimi so učenci iz oratorija imeli naslednji uspeh: 2,3 (dva),
4,5 (trije), 7 (dva), 9 (dva), 11, 14 in 17. Prvi privatist, ki je imel boljše ocene od
rednih učencev, je bil Anton Ronco iz salezijanskega zavoda v Alassiu.
Ogledali smo si tudi uspehe dveh naslednjih let. Leta 1876 se je predstavilo
17 učencev, od katerih jih je 16 izdelalo. Leta 1877 jih je bilo 32, od katerih jih
je 30 izdelalo, nekateri celo z odliko in posebno pohvalo.
4. DISCIPLINA IN POBOŽNOST
V don Boskovi hiši sta si ti dve roki prijateljsko izrekali dobrodošlico. Stari
dobri pomočnik Enria je leta 1875 videl in slišal nekaj gospodov, ki so začudeni,
videč toliko fantov, ki so v veliki učilnici v popolni tišini opravljali svoje šolske
dolžnosti, vprašali don Boska, ki jih je spremljal pri obisku hiše:
»Da držite disciplino, imate gotovo celo število asistentov.«
»Poglejte,« je odgovoril don Bosko, »samo eden je.«
»Toda potem imate verjetno zelo stroge ukrepe.«
»Oh, nikakor, nikakršnega nasilja.«
»Kako pa potem?«
»Glejte, to, kar dela te fante dobre in ukaželjne, ni strah pred kaznimi, tem-
več strah Božji in pogosto prejemanje zakramentov. To so dejstva, ki delajo pri
mladini čudeže.«
Začudenje gospodov je bilo nekaj zelo naravnega. Mnogim se je zdelo ne-
razumljivo, kako je mogoče, da v oratoriju ni prihajalo do neredov, kakor se je
to dogajalo v drugih zavodih, kjer pogosto niso mogli brzdati gojencev. Toda
zunanji ljudje niso poznali skrivnosti oratorija. Nekega junijskega dne 1875 jih
je don Bosko naštel sedem:
1. Fantje so bili revni, tako da jih je bila večina v zavodu zastonj ali za zelo
nizko mesečnino. Dobro so vedeli, da so slabe poslali stran in da potem niso
imeli kam položiti glave. Zato so zelo pazili, da niso naredili kake napake.
2. Fantje so pogosto prejemali zakramente. Tako so se navadili delati po
vesti in ne iz strahu pred kaznimi.
3. Vse osebje je pripadalo salezijanski družbi (predstojniki, učitelji, asisten-
ti, kuharji), zato ni bilo mešanja z »zunanjimi ljudmi«.
|
|
14.6 Page 136 |
▲back to top |
136
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
4. Na voljo je bilo veliko poljudnih konferenc; radi so se jih udeleževali zlas-
ti boljši gojenci, ki so brez prisile našli pri tem ustrezno pašo za svoje potrebe.
5. Predstojniki so bili z gojenci zelo zaupljivi in so bili vedno med njimi,
vendar tako, da zaupljivost ni bila pretirana.
6. Mogočno sredstvo prepričevanja so bile besede zvečer po večernih mo-
litvah. Tam so se sekale korenine neredov, še preden so nastali.
7. Veselje, petje, glasba in popolna svoboda v razvedrilu.
Vendar pa optimizem don Boska ni slepil niti mu ni dal, da ne bi videl re-
sničnosti, ki ga je obdajala. Ni mu ušla niti ena podrobnost. Dobro je poznal
težave, do katerih prihaja v tako razvejeni hiši, ki bi se v trenutku lahko spre-
menila v Babilon. Točno je zaznaval napake, ki so se pojavile od časa do časa.
Toda če je v skrajnih primerih uporabil tudi skrajna sredstva, je obenem znal
predvidevati in prehitevati.
Preventivno, preprosto in učinkovito sredstvo, ki se vsakemu, ki lista po za-
piskih mesečnin, takoj pokaže. Zelo malo je na novo sprejetih fantov, pri katerih
bi bilo zapisano »vse zastonj«. Pod številko, ki gre od 5 lir na mesec do 24, je
skoraj vedno pripisano: »Za prvo trimesečje. Potem ...« »Potem« je drugo trime-
sečje vedno v sorazmerju z možnostmi staršev ali dobrotnikov, nato šele »po-
polnoma zastonj« ali »samo izdatki« ali kaj podobnega. Ta sistem je prinašal
odlične sadove. Na novo sprejeti so zelo pazili, da so opravljali svoje dolžnosti
v upanju na uslugo. Starši oziroma dobrotniki namesto njih so si odtegovali
od ust, da so lahko zbrali dogovorjeno vsoto, in so pritiskali na fanta, da si je
zaslužil zaželeno uslugo. Medtem so se v treh mesecih na novo sprejeti gojenci
navadili na učenje, red in pobožnost, kar jim pozneje bilo v veliko korist.
Toda še večja spodbuda za fante je bila don Boskova izredna dobrota. Kdor
koli v hiši je naletel nanj, je slišal od njega ljubeznivo in spodbudno besedo. To
je vnašalo v okolje vedrino in željo, da bi mu ugajali. Oglejmo si nekatera sreča-
nja, ki so se zgodila tega leta.
Nekega dne se je ob odhodu obrnil k vratarju in mu rekel: »Prebral sem
tvoje pismo in ga bom upošteval. Bodi prepričan, da don Bosko veliko misli
nate, in če ve za kaj, kar bi ti lahko koristilo, bo storil zate.« Ko se je nekoč vra-
čal iz mesta, je v vratarnici mlademu Deppertu položil roko na glavo in dejal:
»Želim, da bi kmalu odložil to ob-leko in oblekel talar. Položil si zaupanje v don
Boska in don Bosko te ne bo nikdar pozabil. Veliko misli nate in te želi osrečiti
na tem in onem svetu.« Deppert je zares postal odličen salezijanski duhovnik.
Kleriku Triveru, ki je vložil prošnjo za misijone, je svečano rekel: »Glejte
tukaj našega junaka! Iz tebe bomo naredili majhnega Frančiška Ksaverija. Zelo
veliko mi pomeniš, veliko pričakujem od tebe. Ostaniva si torej prijatelja. Kaj-
ne? Pusti drugo. Samo pomagaj mi, potem boš videl.« Klerik je sveto umrl leta
1879 v San Benignu.
|
|
14.7 Page 137 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
137
Skupini fantov, zbranih na dvorišču, ki so, ko je šel čez dvorišče, pristopili k
njemu, da bi mu poljubili roko in nehali jesti hlebček, je dejal: »Le zajtrkujte, ni-
kar ne pozabite tega. Igrajte se, tekajte, zabavajte se, jaz sem zadovoljen. Glejte
samo, da si ne boste kaj hudega storili in da boste pridni.«
Pogosto je obiskoval bolnike in se zadrževal ob njihovi postelji. Sedel je k
njim in se pogovarjal o šoli, o domačem kraju, o starših, o župniku. Don Vacchina,
ki je danes misijonar v Ameriki in je bil takrat gojenec v oratoriju, nam piše, da je
bil 1875 bolan in da se je don Bosko dolgo z njim pogovarjal, kakor da ne bi imel
nobenega dela. Govoril je o oltarju, ki bi ga postavil v bolniško sobo, da bi vsako
jutro darovali sveto mašo. Z njim se je menil o najbolj pripravnem mestu.
Isti Vacchina je zapustil bolniško sobo ter hodil sem in tja ves bled in slabo-
ten, ko je na dvorišču srečal don Boska. Ta ga je vprašal, kako mu gre, in rekel:
»Giblji se, sprehajaj se, vendar ne tukaj, temveč zunaj na svežem zraku.« Prav v
tistem trenutku je prišel mimo klerik Giordano, bodoči ravnatelj hiše v Loretu,
in don Bosko mu je dejal: »Obvesti prefekta in hodi s tem fantom dva tedna na
sprehod v okolico Turina.«
Avreola dobrote, ki mu je sijala s čela, je bila neustavljiva privlačnost za
fante. Zadosti je bilo, da se je pojavil na dvorišču, pa je že prvi pritekel in mu
poljubil roko in se zadrževal ob njem; govoril je, se smejal in šalil z njim, gledal
sem in tja in prisluhnil, ko je videl koga, ki mu je hotel kaj zaupati. Skratka:
fantje so ga imeli radi in so mu to svojo ljubezen hoteli vedno izkazovati. »Don
Bosko je bil za nas vse,« pravi don Nai. Lepo je te odnose opisal argentinski škof
mons. Alberti, ki je v slavnostnem govoru ob razglasitvi don Boska za blaženega
dejal, da je v sebi družil samo toliko pedagoga, kolikor je bilo potrebno, prav nič
orožnika, in vsega očeta.
Nadnaravno preventivno sredstvo je končno bila pobožnost. Nikakršne
moralne prisile za prejemanje zakramentov. Rekli bi lahko celo, da se predstoj-
niki na to niso ozirali. Kronika iz leta 1875 pravi: »Približno kakih petdeset jih
prejema vsak dan sveto obhajilo, kakih dvesto ob nedeljah ali enkrat na teden,
tristo in več vsak teden. Malo je takih, ki bi hodili k obhajilu samo enkrat na
mesec. Ti so tisti, ki ostanejo v oratoriju le malo časa, in če sami ne odidejo, jih
odpustijo.« Vse to je bilo novo in nenavadno v vzgojnih zavodih.
Leto 1875 je bilo značilno zaradi dobrega delovanja družb, ki so bile ža-
rišča pobožnosti in dejavniki reda. Bilo jih je šest. Najštevilnejša je bila Družba
sv. Alojzija, obsegala je skoraj polovico fantov. Sestajali so se enkrat na mesec.
Družba presvetega Zakramenta je bila zelo goreča in je štela 100 članov izmed
najboljših, od katerih je bila večina iz petega gimnazijskega razreda. Družbi mi-
nistrantov so pripadali najboljši iz prejšnje družbe, ki so bili tudi med najboljši-
mi učenci v vsakem razredu. Bilo jih je kakih sedemdeset. Za glavne praznike so
prirejali posebna zborovanja. K Družbi Brezmadežne so spadali najboljši med
|
|
14.8 Page 138 |
▲back to top |
138
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
najboljšimi, bilo jih je malo, pa vsi zreli fantje. Ti niso nikomur pripovedovali,
kaj so delali na srečanjih. Poleg zglednega vedenja in posebne pobožnosti do
presvete Device Marije so imeli nalogo, da so se zavzemali in jemali pod svojo
zaščito najbolj poredne fante oratorija. Vsak član je dobil kakega varovanca, da
je hodil z njim, se z njim igral in ga spodbujal k dobremu. Vsak četrtek je vsak
na sestanku poročal o svojem varovancu. Zatem je vodja družbe dajal navodila
za dober potek življenja v zavodu. Peta je bila Vincencijeva konferenca, name-
njena odraslim, ki so opravljali domača dela, in je imela za cilj pouk katekizma
v prazničnem oratoriju. Bilo je kakih trideset članov in so se zbirali ob nedeljah
zvečer. Rokodelci so imeli Družbo sv. Jožefa, ki je bila izrecno zanje.
Še beseda posebej o družbi ministrantov in druga o posebnih učinkih teh.
Ministranti Marije Pomočnice so odlično poznali ceremonije in jih izvajali
s spodbudno natančnostjo in resnostjo kakor don Bosko, ki je na ta način častil
Boga, globoko vtisnil v vse idejo bogoslužja in gojil v dečkih duhovniški poklic.
Don Rua je v zapisnikih, ki jih je sestavljal, nakazoval to don Boskovo zamisel
in je na koncu zapisnika seje z dne 21. marca napisal tele prelepe besede: »Lju-
bezen, prisrčno prizadevanje, da bi oskrbeli vse, kar je potrebno za bogoslužje,
resnost, dostojanstvenost in pristna pobožnost med svetimi obredi so dišeče
kadilo, ki se dviga pred Božji prestol in spodbuja pobožnost vernikov.«
Iz vseh teh navad družb sta izhajali dve prednosti velikega pomena, ne da
bi se gojenci tega zavedali. Prva je bila stik gojencev s predstojniki. Ker je bila
tudi navada, da je kdo lahko prešel iz družbe nižje stopnje v drugo družbo višje
stopnje, ne da bi s tem prenehal biti član prejšnje, je prišlo še do dodatnega
učinka: napredovanje v mnogih krepostih. Na tak način je don Bosko neopazno
privedel do praga Družbe najobetavnejše fante, ki s tem, da so vstopili v novi-
ciat, niso nenadoma padli v nov svet, temveč so prišli pripravljeni z delom v
družbah, ki so v svojih pravilnikih odražale duha Družbe, tako da želja po večji
popolnosti ni nikogar presenečala.
5. OČETOV PRAZNIK
V življenju oratorija je bil don Boskov godovni dan eden osrednjih dogod-
kov. Na ta praznik so se dolgo pripravljali, ga nestrpno pričakovali, ga veselo
obhajali in želi obilne sadove. Osrednja misel je bila izraz sinovske ljubezni.
Dne 7. junija je don Bosko obiskal zavode v Sampierdareni, Varazzeju
in Alassiu. Don Rua je na večer 21. junija napovedal don Boskovo vrnitev za
naslednji dan in omenil simbolični duhovni šopek, ki naj bi mu ga izročili na
dan pred praznikom. Priporočil pa je tudi vsem skupno sveto obhajilo na sam
praznični dan, kar bi bil najlepši šopek, ki bi mu ga lahko podarili.
Dobri oče je prispel, medtem ko so fantje v vrsti šli v obednico. Ko so ga
zagledali pri vratarnici, so stekli k njemu in kričali na ves glas Naj živi don
|
|
14.9 Page 139 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
139
Bosko. Po večernih molitvah je stopil na majhno prižnico »za lahko noč« in ta-
kole govoril:
»Spet sem med vami, dragi moji sinovi. Odšel sem, ne da bi vas prosil za dovoljenje,
ne da bi vas pozdravil. Prihodnjič ne bom odšel, ne da bi vam prej povedal. Te dni sem
obiskal zavode v Alassiu, Varazzeju, Sampierdareni in Borgu S. Martino. Stvari pov-
sod lepo napredujejo. Povsod je polno fantov približno vaše starosti, ki se obnašajo
kakor vi in so pridni kakor vi. Želeli so vedeti novice o vas in jaz sem jim jih povedal.
Seveda samo dobre. Ob tej priložnosti nisem seveda povedal samo, kako stvari so,
temveč tudi, kako bi si jaz želel, da bi bile. Bili so zadovoljni in se sedaj trudijo, da bi
se tudi oni tako obnašali.
Toda v tem trenutku me vznemirja neka misel. Reči vam moram, da sem z večino
izmed vas zelo zadovoljen, vendar pa ne z vsemi. Neka majhna skupina se je zares
grdo obnašala. Že sem začel pisati pismo don Rui, da naj strogo ukrepa, pa nisem
imel časa, da bi pismo končal, in ga nisem odposlal. Sedaj bom skušal ugotoviti, ali
so se spravili v red, ker bom sicer prisiljen poslati jih domov, kar sem moral storiti že
z drugimi. Preidimo na drugo. Vsi skupaj in složno počastimo praznike sv. Janeza, sv.
Alojzija in sv. Petra in vsi bomo zadovoljni.«
Vse od vigilije je vladalo v oratoriju veselo razpoloženje. Dež jih je prisilil,
da so zapustili dvorišče, na katerem je bilo že vse pripravljeno za akademijo.
Preselili so se v veliko učilnico. Na mestu katedra je stal prestol za don Boska.
Ob strani so bili razpostavljeni stoli za povabljence in predstojnike. Na poseb-
nem odru na desni so bili pevci, na levi strani dijaki in nasproti rokodelci.
Don Bosko je spovedoval veliko ur in nato proti deseti vstopil v dvorano,
kjer so ga med splošnim ploskanjem sprejeli s himno don Lemoyna, ki so jo
takoj izvedli po notah don Cagliera. Tudi prejšnje leto je don Lemoyne prebral
svojo pesem, ki pa jo je nekdo izmed bralcev kritiziral. O tem nam poroča don
Rua v svojih rokopisnih zapisih oratorijskih sej z dne 21. junija 1874 z opombo:
»Izvedel jo je zelo dobro, vendar se je nadškofu zdela pretirana.« Če se je zob
kritike zastavil tam, se je pesnik lahko topil od zadovoljstva.
Za himno so se vrstile deklamacije in nagovori in na koncu predstavitev
darov. To so bili predmeti za cerkveno rabo. Kupili so jih z denarjem gojencev,
ki so zbrali 200 lir, 113 so jih nabrali rokodelci in 87 dijaki. Predstava je trajala
dobro uro. Na koncu je govoril don Bosko. Izrazil je veliko zadovoljstvo in se
vsem zahvalil. Nato je nadaljeval:
»Večina jih je deklamirala pesmi in pesniki smejo pretiravati. Stvari, ki so jih pove-
dali, se ne tičejo mene. Vendar pa kažejo na vaše dobro srce in zaradi tega jih spreje-
mam. Večina govornikov je končala svoje izvajanje z besedami: 'Ker vam nimam kaj
drugega darovati, vam darujem svoje srce in obljubljam, da bom v prihodnje skušal
zadovoljiti don Boska s svojim vedenjem.' Da, to je tisto, kar si najbolj želim. Ne pro-
sim vas drugega kot to, da mi daste, da bom gospodar vaših src, da jih bomo okrasili
s krepostmi in jih predstavili svetemu Janezu, ki naj jih potem daruje Bogu. Jaz sem
|
|
14.10 Page 140 |
▲back to top |
140
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
– in to sem vam že tolikokrat povedal – svoje življenje posvetil vam. In to, kar trdim
o samem sebi, lahko povem za vse predstojnike, ki mi pomagajo reševati vaše duše.
Razume se, da tudi to, kar pravite o meni (da se mučim, da se žrtvujem, da trpim),
hočete povedati ne samo o meni, temveč o vseh, ki se z menoj trudijo za vaše dobro.
Zagotovim vam lahko, da sem za vas vedno storil vse, kar je bilo v mojih močeh. Ne
morem vam zagotoviti, da bom storil še več, lahko pa vam zagotovim, da se bom še
naprej trudil za mladino, vse dokler me bo Gospod hotel ohraniti pri življenju.«
Štiriindvajseti junij je bil lep veder dan: veličastno skupno sveto obhajilo
in veliko veselje fantov, ko so prišli iz cerkve. Don Bosko, ki je spovedoval celo
jutro, je maševal nekako ob 10. uri. Ko se je odpravil v obednico k skromnemu
zajtrku in se je zavodska skupnost začela zbirati za slovesno mašo, je prikora-
kala v zavod zunanja godba na pihala, za njo pa je prišla velika množica moških,
med katerimi je bilo veliko nekdanjih gojencev, in vsi so prinašali svoje darove.
Godbo na pihala so sestavljali nekdanji gojenci. Don Bosko sam jih je spod-
bujal, da bi jo sestavili in tako dali Turinu upoštevanja vredno krščansko godbo.
Zanjo je sestavil tudi pravilnik: v godbo se sprejemajo samo gojenci iz oratorija,
ne pa taki, ki so bili izključeni od tam; prejemati morajo svete zakramente, ne
igrati v gledališčih, sodelovati rade volje pri cerkvenih slovesnostih in si med
seboj pomagati. Don Boskova zamisel se je v nekaj mesecih uresničila: tride-
set članov izmed najboljših nekdanjih gojencev oratorija je sestavljalo društvo
godbenikov.
Samo po sebi umevno povabilo k sodelovanju pri praznovanju je prišlo od
Gastinija. S svojimi skromnimi darovi so kupili monštranco z žarki, visoko kak
meter. Don Bosko se jim je iz srca zahvalil in jih povabil na kosilo. Ni manjkalo
veselih prizorov in duhovitih nagovorov, zlasti Gastinijevih. Darovali so mu še
veliko drugih predmetov. Najbolj pa so ga razveselila pisma, ki so bila polna
hvaležnosti in plemenitih čustev.
Prav tako so bili slovesni in pobožni obredi v cerkvi. Proti večeru je don
Bosko podelil blagoslov z Najsvetejšim. To je vse močno razveselilo, ker je to
storil samo dva- ali trikrat na leto, kakor tudi ni opravljal pete maše razen za
polnočnico. Slovesnih večernic pa ni vodil že od leta 1850.
Proti večeru se je nebo pooblačilo in začelo je deževati, tako da so morali
tudi drugo prireditev opraviti v učilnici. Prva akademija je imela družinski zna-
čaj, na dan praznika pa so prišli mnogi povabljenci. Plemeniti konviktovci iz
Valsaliceja so po odpeti himni poklonili don Bosku čudovito lep lestenec. Prišli
so tudi dečki iz prazničnega oratorija, kakih 200 jih je bilo, izrazili svoja voščila
in mu podarili šopek cvetja. Don Bosko se je vsem toplo zahvalil in nato izrazil
zadovoljstvo svojega srca:
»Včeraj in danes ste mi povedali toliko lepih stvari. O da bi mogel raztegniti delo in
skrbi za tisoče in tisoče drugih zapuščenih fantov in jim storiti dobro kakor vam! Mis-
|
|
15 Pages 141-150 |
▲back to top |
|
|
15.1 Page 141 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
141
lim, da mora misel na toliko zapuščenih fantov, ki nimajo ne očeta ne matere, ne pri-
jateljev ne svetovalcev, ki so brez najnujnejšega za moralno in materialno življenje,
za katere se nihče ne zanima, vzbuditi v vas hvaležnost do Božje previdnosti in željo,
da bi koristno izrabili darove, ki jih prejemate od nje. Prosim vas, oddolžite se. Če bi
vedeli, kolikim nevarnostim so izpostavljeni tisti, ki so v svetu, in koliko se jih da pre-
varati od samih videzov sreče. Vendar pomislite: samo eno je potrebno, da rešiš svojo
dušo. Kako pomembna je ta misel! Mnogi izmed vas so mi želeli dolga leta življenja.
Ne, dragi moji, želeti si dolgo življenje je zmota. Smo v rokah Božje previdnosti. Kar
je pomembno, je, pa naj nam da Bog dolgo ali kratko življenje, da življenje, ki nam ga
daje, dobro uporabimo, se pravi, da ga uporabimo v njegovo čast in slavo. Drugo pa
bolj ali manj prepuščajmo Bogu in naj on razpolaga, kakor mu je bolj všeč.«
Svoj nagovor je sklenil z jasno izgovorjenimi besedami: »Z odmaknjenostjo
od sveta, z zatajevanjem in z gorečnostjo za večjo Božjo slavo si je sv. Janez Kr-
stnik pripravil veliko slavo v nebesih.«
Tudi naslednjega dne je bil še majhen dodatek k prazniku. Popoldne 25. junija
je prišlo 150 dečkov iz Oratorija sv. Alojzija. Vodila sta jih njihov učitelj pomočnik
Macagno in don Abrate, ki je tam imel majhno zasebno gimnazijo. Oratorijancem
je pridružil več svojih gojencev, ki jih je pripravljal na kleriško preobleko. Prišli
so z namenom, da bi don Bosku izrekli svoje čestitke. Don Bosko jih je sprejel v
knjižnici. Skupino je pozdravil don Guanella, ravnatelj tamkajšnjega prazničnega
oratorija. Dobri oče je povedal naslednje ljubeznive misli:
»Zahvaljujem se vam za te lepe šopke cvetlic, ki ste mi jih prinesli, in za lepe besede,
ki ste jih izrekli v pesmih in govorih. Zelo sem zadovoljen z vsem, kar ste naredili. To
je seveda vse dobrota tistih, ki vas vodijo, kajti njim in ne meni morate izraziti svojo
hvaležnost in priznanje, ki ste ju izrekli meni. Oni skrbijo za vas, jaz za vas ne storim
ničesar. Zahvalite se don Guanelli, don Abrateju in gospodu učitelju Macagnu.
Lahko vam priporočim naslednje. Hodite radi ob nedeljah v oratorij, tako dopoldne
kakor popoldne. Privedite s seboj tudi svoje tovariše. Res je, da je stavba, ki sedaj
služi oratoriju, prej skladišče kot kapela. Upam pa, da bomo kmalu dobili pripraven
prostor, veliko večji, bolj udoben in z več možnosti za boljšo zabavo. Veseli me, da se
igrate, zabavate, da ste veseli. To je način, da boste postali sveti kot sv. Alojzij, če se
boste le potrudili, da ne boste grešili. Če imate kako posebno potrebo, se obrnite na
don Alojzija. Pogovorila se bova z njim in jaz bom rade volje sprejel v to hišo tiste, ki
hodijo v oratorij in se lepo vedejo, ne pa seveda kogarkoli. Sedaj mi pa povejte, kdaj,
pri kateri starosti je treba začeti biti priden?«
»Od malega,« je odgovoril neki glas. In nekdo drug: »Od najnežnejše mladosti.«
»Prav, moji dragi,« je nadaljeval don Bosko, »vse od najnežnejše mladosti. Kaj bi bilo s
sv. Alojzijem, če bi čakal na pozno starost, da bi postal dober? Zmanjkalo bi mu časa.
Če bi na primer rekel: 'Ko bom star 25 let, se bom skušal spraviti na pravo pot,' bi umrl,
ne da bi mogel uresničiti svoj načrt. Zato postanite takoj dobri in pridni. Za sv. Alojzija
lahko rečemo, da se je že pri štirih letih popolnoma posvetil Gospodu. Vi vsi ste že stari
več kot štiri leta. Pogum torej! Bodite veseli, ubogajte in Gospod vas bo blagoslovil.
|
|
15.2 Page 142 |
▲back to top |
142
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Med drugim vam priporočam, da bi se vpisali v Družbo sv. Alojzija, se zanjo navdušili
in izpolnjevali njena pravila.
Upam, da vas bom še večkrat videl ali pa boste prišli v k meni na obisk. Vedno bom
vesel, če boste prišli. Kdaj bom pa tudi jaz prišel k vam? Izbrati si moramo kak pra-
znik, ko boste vsi prejeli spoved in obhajilo, seveda potem, ko boste že opravili prvo
sveto obhajilo. Jaz pa bom poskrbel, da tistega jutra ne bo manjkal hlebček in lep kos
salame za priboljšek.
Bodite zato veseli. Ne pozabite moliti zame in bodite vedno hvaležni vašim dobrot-
nikom.«
Ko so ga prosili, da bi jih blagoslovil, jim je izpolnil željo. Potem so srečni in
zadovoljni v spremstvu svojih učiteljev odšli na svoje domove.
V tistih dneh je prejel šeststo pisem svojih gojencev. Niso izražala samo
dobrih želj in čestitk, temveč so vsebovala tudi vprašanja glede poklica, različne
osebne želje, dvome, ki bi jih radi rešili, in podobno. Zato je moral pisma preb-
rati, da je lahko odgovarjal vsakemu po njegovih željah.
6. NAGOVORI ZA »LAHKO NOČ«
Nagovori za »lahko noč« nam prikazujejo življenje v oratoriju, kakor so videli
vzgojno dogajanje v času, ko so bili izrečeni. Iz redkih nagovorov, ki smo jih lahko
dobili, se nam kažejo nekateri vidiki takratnega življenja, ki jih niti kronika ne bi
mogla zapisati. Glede domačih praznikov pa zvemo celo vrsto nadrobnosti, za
katere ne vemo, kje bi jih lahko najbolje vstavili v našo pripoved. Podali jih bomo
v časovnem zaporedju, in če bo treba, tudi razložili s kratkimi opombami.
18. april. Varstvo sv. Jožefa. Način, kako naj častimo svetnike.
»Danes, dragi moji sinovi, smo obhajali praznik varstva sv. Jožefa in izraziti vam
moram svoje veselje: zadovoljen sem z vami. Zadovoljen zato, ker so mnogi izmed vas
ne samo pridni, temveč zelo zavzeti za izpolnjevanje dolžnosti, tako v cerkvi kakor
zunaj nje, v obednici, spalnici, učilnici in v šoli. Tem izrekam vse priznanje, ker mi
zares povzročajo veselje.
Ker sem že izrekel pohvalo dobrim, moram opraviti tudi drugo dolžnost: povedati
tistim, ki sicer niso hudobni, niso pa – kakor pravimo – ne topli ne mrzli (ki pa se
bodo s prihajajočim toplim letnim časom ogreli v gorečnosti), to so tisti, ki vedo, da
je iti v cerkev in moliti dobra stvar, da je lepo in dobro pridno študirati in delati; to
dobro vedo in tudi povedo, toda zanje je vedeti eno in nekaj popolnoma drugega sto-
riti. Tako so pred hudo oviro za delovanje in temu pravimo brezbrižnost.
V zvezi s tem se mi je pred dnevi pripetil smešen dogodek. Eden izmed teh je prišel
pretekli teden v zakristijo, da bi se spovedal. Toda čudna zadeva! Prišel je, da bi se
spovedal, potem pa je drugemu za drugim odstopal svoje mesto, tistim, ki so prišli, da
bi se zares spovedali in se rešili svojih grehov. Končno je le prišel na vrsto tudi on, ker je
bilo še zelo malo takih, ki naj bi se spovedali. Mislili boste, da je pristopil in se spovedal.
Kaj še! Ta naš fant je povabil tovariša, ki je bil zraven njega, da bi šel. Oni pa je odvrnil:
|
|
15.3 Page 143 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
143
'Pojdi ti.'
'Ti pojdi,' mu je on po tiho odgovoril.
'Ne, pojdi ti,' mu je rekel oni.
'Stopi ti na moje mesto,' je spet odvrnil.
Pri teh besedah se je umaknil in dal prednost drugim. Tedaj se je zaslišal ropot koša-
re s hlebčki, ki je udarila ob tla. In glej, že ni bilo več našega spokorjenca.
Glejte, kakšna volja za spoved je to. Naj povem tako mimogrede, da je vse to, kar sem
povedal, zares prava otročarija. Da se vrnemo k našemu predmetu, hočem povedati,
da taki dobro vedo, da je lepo biti dober, vendar se nikdar ne potrudijo, da bi postali
dobri. Veste zakaj? Ker nekateri menijo, da je za to, da so dobri, dovolj, da poznajo
te stvari. Tako menijo na primer, da je za to, da so pobožni do sv. Jožefa, zadosti, da
poznajo njegovo življenje in nekaj dogodkov iz njegovega življenjepisa. Tukaj pa tiči
zmota. Ne, nikakor ne. To ni tako. Treba je malo več. Če hočemo biti dobri, moramo
vedeti, kaj je dobro, in tako tudi delati. Tako je na primer lepo, če vemo, da se mora-
mo v cerkvi lepo obnašati in moliti, toda treba je tudi dejansko moliti. Dobro je, da
vemo, da je dobro iti k spovedi, toda treba se je tudi zares spovedati in tako poskrbeti
za svojo dušo. Prav tako niso zadosti pobožna čustva in molitev tjavendan, temveč
so potrebni dobri sklepi in spreobrnjenje. Tako se častijo svetniki. Verjemite mi, ta
zmota je zelo razširjena in je zelo velika zmota.
Končujem. Hočete biti resnični častilci sv. Jožefa? Storite, da boste posnemali njegove
kreposti, in na koncu življenja boste zadovoljni. Lahko noč.«
Naslednja dva nagovora obravnavata duhovne vaje za dijake. Don Costama-
gna je pridigal inštrukcije in don Dalmazzo premišljevanja. Don Bosko je oba
imel za »domačina iz hiše«, čeprav je eden bil voditelj sester v Morneseju, drugi
pa ravnatelj v Valsaliceju. Salezijanci so se, kljub temu da so živeli v drugih hi-
šah, vedno čutili tesno povezani kakor v družini z oratorijem, ker je tam bival
don Bosko in jih je don Bosko sam izbral.
23. april. O načinu, kako dobro opraviti duhovne vaje. Misel na poklic.
Danes zvečer se moramo, dragi sinovi, pogovoriti o pomembni stvari.
»Hočete biti don Boskovi prijatelji?«
Vsi: »Da, da.«
»Prav. In kot dobri don Boskovi prijatelji ste pripravljeni storiti vse, kar vam bo po-
vedal?«
Vsi: »Da, da.«
»Prav. In če bi vam on povedal, da bi dobro opravili te duhovne vaje, bi jih opravili
dobro?«
Vsi: »Da, da.«
Prav. Menim, da bomo s to vašo dobro voljo naredili velike stvari. Duhovne vaje so,
dragi moji, nadvse pomembno delo in neizmerno koristne. Res je, da ste že vsi kre-
postni in sveti, vendar zato ne smete misliti, da duhovne vaje niso tudi za dobre, kajti
tu gre za vedno novo spodbudo, za izredno pomoč, ki oživlja duha, ki se je že polenil.
Vsem je potreben pregled vesti, pomoč v slabosti. Apostol izrecno pravi: Kdor je svet,
|
|
15.4 Page 144 |
▲back to top |
144
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
naj se še bolj posveti, in kdor je pravičen, naj svojo pravičnost še dopolni; kdor je do-
ber in kreposten, naj v dobroti in kreposti še napreduje, kdor je svet, naj hrepeni po
še večji svetosti in naj postane svetnik.
Imam navado, da v tem času vsem fantom priporočim razmislek o poklicu, zlasti še
tistim, ki končujejo gimnazijo. To je stvar, dragi fantje, ki vas mora nadvse zanimati,
kajti od ugotovitve, v kateri poklic nas je Bog hotel poklicati, je lahko odvisna naša
zemeljska in večna sreča. Za to je vsakemu potrebna dobra splošna spoved, čez celo
življenje, če je kdo še ni naredil, ali od zadnje splošne spovedi do danes. Kdor hoče
opraviti splošno spoved pri pridigarjih duhovnih vaj, lahko to brez nadaljnjega stori.
Ker pa gre za tako silno pomembno zadevo, vam jaz skupaj z mnogimi svetniki sve-
tujem, da bi to spoved opravili pri vašem rednem spovedniku. Ta, ki pozna vse vaše
dosedanje življenje in je obdarovan s posebnim razsvetljenjem od Gospoda, lahko
veliko lažje presodi, kaj je po Božji volji. Ko vam pa priporočam spoved pri vašem
rednem spovedniku, vas tudi opozarjam, da bi bilo zelo napak, če bi iz sramu pred
njim zamolčali kak greh. V tem primeru bi vsem svetoval, da bi vsakič spremenili
spovednika, samo da ne bi zamolčali kakega smrtnega greha.
Zatorej, dragi moji sinovi, ob tej lepi priložnosti duhovnih vaj resno razmislite o vašem
poklicu, kar bi še posebno priporočil vsem, ki so že v višjih razredih. To je najprimernej-
ši čas, ko Gospod podeljuje svoje razsvetljenje in milost. Dragi moji! Te stvari vam go-
reče priporočam zato, ker dobro vem, da čeprav se o tem toliko govori, kakšen raztre-
senec tudi med duhovnimi vajami dela vse drugo in potem, ko pride čas, da se je treba
odločiti, ne ve, kaj bi storil, gre k spovedniku in ga sprašuje o svojem poklicu. Tedaj mu
spovednik odgovori: »Oh, ubožec, ali nisi tega naredil že pri duhovnih vajah?«
»Pozabil sem,« odgovarja. Kaj naj spovednik svetuje takim raztresencem? In tedaj se
ponavlja zmeda in negotovost. Fant se bo moral za kaj odločiti, vendar ne bo nikdar
gotov in bo poln dvomov. Torej, dragi sinovi, če hočete zares biti don Boskovi prijate-
lji, skušajte izpolniti vse, kar sem vam priporočil v korist vaše duše. Lahko noč.
25. april. Pohvala dobrim, ki lepo opravljajo duhovne vaje. Opozorilo manj dobrim,
da imajo v duhovnih vajah sredstvo, da jih opravijo dobro in s tem preprečijo, da se
jih ne odslovi iz zavoda.
Zelo me veseli, ko vidim, da je že na začetku duhovnih vaj tako resna tišina. To je brez
dvoma eden glavnih dejavnikov, če hočemo dobro opraviti duhovne vaje, obenem pa
je tudi znamenje dobre volje, da bi bili krepostni. Saj ste že taki in zato se mi zdijo te
duhovne vaje delno nepotrebne. Če že ne za vse, pa vsaj za precejšnje število izmed
vas. Kajti zares vam moram priznati, da je med vami veliko takih, ki mi delajo veselje
in sem z njimi zadovoljen: povsod zavzeti, pri učenju, pri molitvi in pri izpolnjevanju
kake druge dolžnosti.
Pravim mnogi med vami, kajti če sem po eni strani potolažen in spodbujen zaradi
lepega vedenja nekaterih, pa me po drugi strani žalostijo tisti, ki se nočejo učiti, ki
nočejo moliti in se nočejo podrejati pravilom. Število teh ni ravno majhno, kakih tri-
deset. O teh smo se resno pogovarjali in smo skoraj sklenili, da bi jih poslali domov.
Toda priložnost teh duhovnih vaj je vse skupaj odložila v upanju, da bodo ti dnevi
storili svoje in jih spreobrnili k lepšemu, krepostnejšemu življenju. Zato naj tisti, ki bi
|
|
15.5 Page 145 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
145
se lahko znašli v številu takih, dobro premislijo, kaj naj storijo: ali spremenijo svoje
življenje ali gredo domov. Zato jim resno priporočam, da naj izrabijo te dni in se
spreobrnejo.
Dobri pa naj vztrajajo na tej poti in naj napredujejo z velikimi koraki na poti popol-
nosti. Tako enim kakor drugim ne manjka moči, da bi dosegli svoj namen. Imamo dva
govornika iz naše domače hiše, ki sta tudi rasla med nami ter dobro poznata oratorij
in potrebe fantov, s katerimi sta bila vedno v stiku; dva pridigarja, ki vas imata zelo
rada in se trudita na vso moč za vašo korist. Zato v tem pogledu nimamo nikakršnih
želj. Od vas je odvisno, ali boste iz njunega prizadevanja znali dobiti tiste sadove, ki
si jih vaši predstojniki tako srčno želijo. Podvojite svojo dobro voljo in Gospod vam bo
gotovo naklonil vse, kar vam je potrebno. Lahko noč.
Kakor je bil don Cafasso redni spovednik v Cerkvenem konviktu, tako je
bil tudi don Bosko redni spovednik v oratoriju, in kakor don Bosko v oratoriju
tako so bili ravnatelji v svojih zavodih redni spovedniki svojih podrejenih. To je
trajalo do leta 1900. Nekega večera med duhovnimi vajami je don Costamagna
napeljal pogovor na to vprašanje. Don Bosko je glede spovedovanja fantov med
duhovnimi vajami povedal tole: »Dajte, da bo don Bosko naredil izjemo in bo
fante spovedoval tudi med duhovnimi vajami, čeprav na splošno ni primerno,
da bi ravnatelji spovedovali med duhovnimi vajami. Pravim na splošno, ker se
lahko zgodi, da kak odkritosrčen fant želi opraviti svojo spoved pri ravnatelju,
ker ga pozna in pri njem kmalu konča, medtem ko bi moral drugemu spoved-
niku marsikaj pojasnjevati. Menim takole: opozorite, da pridigarji spovedujejo,
da se vsak lahko pri njih spove, da je v času duhovnih vaj dovoljeno in celo pri-
poročljivo spremeniti spovednika. Če se kateri hoče spovedati pri ravnatelju,
naj ga pokliče ali gre k njemu v sobo ali v kak drug bolj primeren prostor. Lahko
se jim tudi pove, da naj drugi ne hodijo k njemu, razen če imajo ta namen.«
Fantje so se tako radi spovedovali pri don Bosku, da je zadnji večer duhovnih
vaj vstal iz spovednice zelo pozno in tako utrujen, da se skoraj ni mogel več gibati.
Proti svoji navadi je prosil preostale, naj pridejo k spovedi naslednje jutro.
Pri večerji je navzoče pri mizi razveselil s pripovedjo o rabioli (vrsta sira),
ki so jo dali pokusiti navzočim:
Pred nekaj dnevi se je v oratorij vrnil gojenec, ki je bil doma na zdravlje-
nju. Šel je pozdravit don Boska in povedal, da njegovi starši ne morejo plačati
niti zaostalih dolgov niti tekoče mesečnine. »Edino, kar bi lahko malo poplačalo
dolgove, je teh šest rabiol.« To je povedal zelo ljubeznivo in preprosto, kakor je
pripomnil don Bosko. Fant je bil prvi v razredu in sploh zelo priden.
»Kaj več torej tvoji starši ne bi mogli dati?« je vprašal don Bosko.
»Nič, prav nič. Jaz bi vam pa lahko ponudil le svojo spoved čez vse življenje.«
Don Bosko se je zasmejal, ker je menil, da se deček šali. Toda naslednjega
dne je fant zares ves zbran prišel k spovedi. Don Bosko je medtem zvedel, da
majhen košček tistega sira iz Birance stane 50 centezim.
|
|
15.6 Page 146 |
▲back to top |
146
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Zatem je pripovedoval o vztrajnosti mnogih fantov, ki so cele ure negibno
klečali na golih tleh in čakali, da bi prišli na vrsto. Mnogi so pustili naprej druge,
čeprav so že dolgo čakali. »Da storiš kaj takega, je že potrebna dobršna mera
kreposti,« je sklenil don Bosko.
Sledi dvoje zaporednih večernih nagovorov za »lahko noč« iz prve polovice
Marijinega meseca. Med seboj se dopolnjujeta. V drugem je don Bosko uporabil
metodo dvogovora, k čemur se je zatekal, kadar je hotel oskubiti gosko, ne da
bi vpila. Vsak dan je bilo več aspirantov za duhovniški poklic, ki so prihajali iz
zelo revnih družin. Če ne bi bili zelo pozorni, bi marsikdo postal duhovnik iz
človeških namenov in ne iz želje, da bi reševal duše. Don Bosko je bil seveda
prepričan, da je za Cerkev bolje, če ima enega duhovnika manj in s tem tudi eno
pohujšanje manj. Bilo je treba uveljaviti salezijansko družbo. Stvar je bila zelo
kočljiva. Prav zato je uporabil pri drugem nagovoru dvogovor, vendar ne nep-
ripravljen, temveč ga je prej pripravil na štiri oči.
10. maj. Nesebičnost pri duhovniškem poklicu. Gotovost slabotnih v redovnih druž-
bah. Marijin mesec je in k temu še devetdnevnica k Svetemu Duhu. Rad bi, da bi vsi z
velikim navdušenjem opravljali ta mesec in to devetdnevnico ter da bi pri vsem imeli
poseben namen, se pravi, da bi prosili Svetega Duha, da bi vas Gospod razsvetlil in
vam pokazal, kaj hoče od vas. Razmišljajte resno o svojem poklicu, zlasti tisti iz zad-
njih letnikov. Pomisliti morate, da ste v tem pogledu na najpomembnejšem razpotju
vašega življenja. Rad bi, da bi se tisti, ki se morate odločiti, odločili v tej devetdnevnici
ali v tisti v čast Mariji Pomočnici, ki bo sledila takoj za to. Vendar naj nihče ne vstopa
v duhovniški poklic, če ga v to ne kliče Bog, in nobeden naj ne sili v kak drug poklic,
če ga Gospod kliče v službo svoje Cerkve.
Tukaj bi vas rad opozoril na veliko zmoto staršev in otrok, zmoto, o kateri ste mogoče
že slišali govoriti kako ugledno osebo: »Postani duhovnik in imel boš zagotovljeno
ugledno mesto v družbi in boš lahko pomagal svojim staršem.« Dragi fantje! Da ne bi
kdo izmed vas postal duhovnik zato, da bi pomagal svojim staršem! Če mislite na to,
potem uberite kako drugo pot, kjer boste lahko dosegli isto. Kdor postane duhovnik,
si mora prizadevati za reševanje duš.
Rad bi vam v zvezi s tem pojasnil še drug ugovor, ki so mi ga postavili nekateri žu-
pniki in druge pomembne osebe. Pravijo: »Kako to, da don Bosko svetuje nekaterim
svojim gojencem, da naj postanejo duhovniki, vendar samo v kaki redovni družbi?
Če ti fantje želijo postati svetni duhovniki, potem jim odsvetuje duhovniški stan.«
Razlog za to je naslednji. Veliko je takih, ki se, če živijo odmaknjeni od sveta, vadijo v
kreposti, pridno izpolnjujejo svoje verske in redovne dolžnosti in lepo napredujejo v
krščanskem življenju, kakor hitro pa so zunaj v svetu, se ne zmorejo izogibati nevar-
nosti in slabo končajo. Ko vidim fanta, ki tako dolgo, dokler je v oratoriju ali kakem
drugem zavodu, zgledno živi, ko pa gre na počitnice, pade v mnoge grehe in se vede
tako, kakor preden je prišel v zavod; ko se potem vrne v oratorij, spet vidim, da resno
opravlja svoje verske in stanovske dolžnosti, in potem ko se vrne domov, ponovi isto
nesrečno pot z vsemi padci, potem temu fantu dam resen opomin in nasvet: »Če mis-
|
|
15.7 Page 147 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
147
liš poslati v svetu duhovnik, župnik, kaplan, potem nikakor ne postani duhovnik, kajti
to bi bila poguba zate in za veliko duš. Če pa čutiš nagnjenje, da bi iz pravih vzrokov
postal duhovnik, potem ti svetujem, da vstopiš v kak red ali kako redovno družbo.«
To mi je pripravilo že veliko sitnosti, kajti nekateri pravijo: »Don Bosko je svetoval
temu ali onemu duhovniški poklic, potem pa so ga vrgli iz semenišča. Drugemu je
svetoval, da bi postal duhovnik, sedaj se pa tako slabo vede.« Toda ti kritiki ne vedo,
da sem jaz tem fantom zagotovil, da bodo postali dobri kleriki in dobri duhovniki, če
bodo živeli od sveta odmaknjeno življenje. Tako sem jim povedal, pa se niso ravnali
po mojih nasvetih.
Verjemite mi, dragi sinovi, če boste upoštevali vse te nasvete, če ne boste sledili kakim
človeškim razlogom pri izbiri poklica in boste šli v poklic, v katerega ste poklicani,
vam zagotovim, da vam bo z Božjo pomočjo lepo uspelo. Tako boste gotovi o svojem
poklicu in o svoji poti k zveličanju.
Priporočite se zato Svetemu Duhu in blaženi Devici Mariji, da vas razsvetlita in vam
bosta pomagala.
11. maj. Ponovno brez človeških razlogov pri izbiri duhovniškega poklica. Pojasni tri
težave. Don Barberis (potem ko je don Bosko povedal nekaj besed za uvod): »Prosim
za besedo.« Don Bosko: »Da slišimo, kaj hočeš povedati.«
Don Barberis: »Vsak delavec je vreden svojega plačila. Zato je pravično, da duhovnik,
ki dela, tudi zasluži.«
Don Bosko: »Res je, kar praviš, zato ne mislim reči, da se tisti, ki je ves dan delal v
dušnem pastirstvu, mora še postiti. Kdor dela, mora tudi jesti in dobiti tisto, kar je
potrebno za življenje. Sveti Pavel je izrecno zatrdil: Kdor služi oltarju, naj od oltarja
tudi živi. Toda poleg hrane so za duhovnika plačilo samo duše in nič drugega. Po-
kazalo se je, da tisti, ki išče zemeljske koristi, reši le malo duš in ne misli na njihovo
večno zveličanje. Toda pokaži mi duhovnika, ki ne misli na denar ali na to, da bi oskr-
bel svojo družino, pa boš videl, koliko ljudi je že spreobrnil. Prav zato sv. Pavel noče,
da bi se duhovnik vmešaval v posvetne zadeve. Niti na nakup, prodajo in nalaganje
denarja v banko naj ne misli. Nič od vsega tega.«
Don Barberis: »Dovolite mi, gospod don Bosko, da povem še nekaj. Res je, da mora
duhovnik misliti predvsem na zveličanje duš. Toda med Božjimi zapovedmi je tudi
tista, ki pravi Spoštuj očeta in mater. Beseda spoštovati pomeni pomagati, priskočiti
na pomoč. Če morajo vsi pomagati svojim staršem, koliko bolj potem še duhovnik.«
Don Bosko: »Popolnoma se strinjam, da je treba spoštovati in priskočiti na pomoč
očetu in materi, ko sta v stiski. Toda če imaš pri izbiri poklica ta namen, potem opusti
duhovniški poklic, pa se izuči kako obrt, začni trgovati ali ustanovi kako podjetje,
vendar ne postani duhovnik. Kakor hitro postaneš duhovnik, so tvoji starši in tvoji
sorodniki vsi, ki imajo dušo, ki jo morajo rešiti, in ti moraš misliti na to in na nič
drugega. Božji Odrešenik nam je hotel dati jasen zgled, ko so mu, medtem ko si je
prizadeval za rešenje množic, dejali: – Tvoja mati je zunaj in želi govoriti s teboj. On
pa je odgovoril: – Kdo je moja mati? Resnično vam povem, da vsi, ki poslušajo Božjo
besedo in jo izpolnjujejo, so moja mati, moj oče in moji bratje. In predobri Jezus je šel
še naprej. Rekel je celo: – Kdor ne sovraži svojega očeta, svoje matere, svojih bratov
|
|
15.8 Page 148 |
▲back to top |
148
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
in sester, ne more biti moj učenec. Zato si dobro zapomnite, da svetost duhovniškega
stanu zahteva popolno odtrganost od svetnih stvari. Cerkveni učitelji so vsi enoglas-
no prepričani, da so imetja duhovnikov last revežev.
Don Barberis: »Menim, da ni kaj oporekati. Tudi jaz mislim tako kot vi. Hotel sem
pa jasen in odkrit odgovor za tiste, ki so me o tem vpraševali. Dovolite mi, da povem
še opombo, ki sem jo slišal prav danes. Je nekaj zelo uglednih ljudi, zelo učenih in
zglednih duhovnikov, ki v teh stvareh niso tako zelo strogi in ki so celo rekli: – Postani
duhovnik, potem boš lahko storil to in to, zaslužil, kupoval, prodajal, nabral denar.«
Don Bosko: »Vem, da se dobijo tudi taki ljudje in žal jih ni malo. Drugi pa ne le govo-
rijo, temveč tudi tako delajo. Ne bom raziskoval njihovega početja. Mogoče delajo to
v dobri veri, mogoče jim je bil razodet kak drug evangelij, drugačen od evangelija,
ki ga poznam jaz. Dejstvo je, da je Gospod tako govoril, kakor sem povedal, tako sv.
Pavel, tako svetniki, ki so razlagali njegova pisma.« (Nato je še dodal nekaj misli in
želel vsem lahko noč. Opomba pisca.)
Sledita dva večerna govora v devetdnevnici Mariji Pomočnici. V prvem ome-
nja sanje, ki jih bomo podali v naslednjem poglavju. Šaljiva omemba »novčičev«
namiguje na pripoved, ki bo še bolj šaljiva v prihodnjih pripovedih. Za praznike
so gojenci smeli s svojimi prihranki na notranjem sejmu kupiti s posebnimi boni
in za vsoto, ki jo je določil prefekt, predmete, ki so bili tam na voljo. Mize so bile
polne okrepčil in zlasti knjig po zelo znižani ceni.
18. maj. Prosimo Marijo za zdravje in čistost.
Devetdnevnica k prazniku Marije Pomočnice se je že začela. Zato morate pripraviti
novčiče za praznik in srce, da bo prejelo veliko milosti od presvete Device Marije. Med
milostmi, za katere naj v tej devetdnevnici posebno prosite, sta zlasti dve: najprej mi-
lost zdravja, da bi lahko nadaljevali svoje šolanje, se dobro pripravili na izpite, ki se
hočeš nočeš bližajo, in za tiste, ki bodo šli na izpite ven. Ostajata samo še dva meseca.
Zato je treba misliti na to.
Toda najpomembnejša milost, za katero bi želel, da bi vsi prosili, je milost, ki je za-
četek vseh drugih milosti: prosite, prosite vsi, prav vsi za milost, da bi mogli ohraniti
prelepo čednost sramežljivosti. To je krepost, ki materi Božji Mariji najbolj ugaja. Če
imate to, imate vse, če te ni, ni ničesar. O tej kreposti zares lahko rečemo, da je vir
vseh drugih kreposti: vse drugo mi je prišlo z njo. Naj zadostuje, da vam povem, da
tisti, ki jo ima, leti pod Marijinim plaščem; kdor je ranjen, se pravi, da jo je izgubil, pa
si jo je ponovno pridobil in jo skuša ohraniti, teče; kdor je zadosti ne varuje, komaj
hodi; in tisti, ki je nima, se s težavo vleče naprej.
Prosite torej za to milost in trudite se, da bi jo prejeli. Tisti, ki niso izgubili prelepe
čednosti sramežljivosti, hodijo za Jagnjetom, kamorkoli gre, in pojejo pesem, ki je
nihče drug ne more peti in se je naučiti. Ker pa je to zelo krhka krepost, moramo
prositi presveto Devico z gorečo in vztrajno molitvijo, da nam jo ohrani, in se izo-
gibajmo vseh priložnosti, da bi jo izgubili. To so nekateri manj dobri tovariši, grde
besede, ki jih slišimo ali iščemo v slovarjih. Za božjo voljo bežite pred nevarnostmi
in uporabljajte vsa sredstva, ki vam pomagajo, da ohranite ta neprecenljivi zaklad:
|
|
15.9 Page 149 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
149
pogosta dobra obhajila, goreča pobožnost do presvete Device, obiski v cerkvi in po-
dobno. Upam, da boste to storili in boste zelo zadovoljni, kajti vse, kar lahko povemo
o sreči, ki nas čaka, ni nič v primerjavi s tem, kar zares bo.
20. maj. Razlaga evangeljske besede »Kdor ne sovraži svojega očeta, ni mene vreden«.
Odločeno je bilo, da bomo kakor že v prejšnjih letih ob prazniku Marije Pomočnice
uporabljali denar, ki je bil kovan v narodni banki Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
Tukaj ne bo veljal denar, izdan v bankah drugih držav. Ta ukrep je bil določen kakor
že ob drugih priložnostih za to, da, kakor veste, preprečimo nerede, ki bi v naspro-
tnem primeru lahko nastali.
Don BARBERIS: (prosi za besedo in jo dobi): »Rad bi, če mi gospod don Bosko dovoli,
postavil še nekaj vprašanj o stvareh, ki smo jih zadnjič povedali o poklicu.«
Don BOSKO: »Kar povej.«
Don BARBERIS: »Zdi se mi, da zadnjič niste razložili tistih evangeljskih besed, ki pra-
vijo: Če kdo ne sovraži svojega očeta in svoje matere, ni mene vreden. O tem me jih je
veliko vpraševalo in jaz sem jim odgovoril, da teh besed ne smemo vzeti v njihovem
dobesednem pomenu, temveč v primeru, ko se volja staršev zoperstavlja Božji volji, ki
smo jo jasno spoznali; na primer, ko bi kak pogan hotel postati kristjan in bi se starši
zoperstavljali, ali če bi imel kdo jasen poklic za duhovnika in bi starši nasprotovali.
V takih primerih ne bi smeli poslušati staršev, temveč Božjo voljo. To se pravi, da bi
morali na neki način sovražiti starše, jih ne ubogati in slediti Božjemu klicu.«
Don BOSKO: »To je prav in res. Dodal bi še to, da je v takih primerih treba preslišati
glas mesa in krvi, in to ne samo tokrat, temveč vsakič, ko to zahteva večja Božja
slava. Vendar ni don Bosko tisti, ki to trdi, kakor je nekdo izmed vas to zmotno dejal.
Podobne stvari so trdili tudi nekateri stari, češ, »don Bosko je rekel to. Zakaj pripove-
duje to fantom?« Poslušajte me. Nisem jaz, ki trdim to, temveč je naš Božji Odrešenik
to povedal. Da pa jaz o tem govorim, je to zato, ker se mi to zdi zelo pomembno in
potrebno. Zato bi vam rad razložil Gospodove besede. Oglejte si okoliščine, v katerih
so bile izgovorjene. Stal je sredi ljudstva in pridigal. Pristopila je njegova mati z ne-
katerimi njegovimi bratranci in sorodniki, ki jim v hebrejskem jeziku pravijo bratje.
Radi bi z njim govorili. Tisti, ki so bili v Odrešenikovi bližini, so mu to željo sporočili:
– Tvoja mati in bratje so zunaj in te iščejo. Jezus jim je odgovoril: – Kdo je moja mati?
Kdo so moji bratje? Moja mati in moji bratje so tisti, ki poslušajo Božjo besedo (Lk
14,26). In na drugem mestu: – Kdor pride k meni in ne sovraži svojega očeta in svoje
matere, ni mene vreden (Mt 10,35). Prišel sem, da ločim očeta od sina, mater od hče-
re. Človekovi sovražniki so njegovi domači.
Ali iz vsega tega ne sledi, da vse, kar zahteva večjo Božjo slavo, zahteva tako ločitev.
Torej ni don Bosko tisti, ki to pravi, temveč Bog, ki to zahteva.
Ne smete pozabiti, da Bog bogato plačuje naše žrtve, da bi lahko sledili njegovi sveti
volji. Sicer pa se v našem primeru, to si dobro zapomnite, ko kdo vstopi v redovni
stan, zdi, da mu ni prav nič mar njegovih staršev. Toda vedno bo lahko dal kak nas-
vet, ki je zlata vreden. Bolj svobodno lahko zanje moli in prav molitev je začetek vsa-
ke zemeljske in večne sreče. Kolikokrat so starši obdarjeni z dobrotami, ki so prišle
zaradi molitev njihovih otrok, pa se tega ne zavedajo. Koliko uspešnih poslov, koliko
|
|
15.10 Page 150 |
▲back to top |
150
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
dobljenih pravd, koliko pomirjenih prepirov, ki so jih izprosile molitve otrok. Ali niso
takšni načini pomoči, ki jih dajemo staršem, pomoči, ki so več vredne kot vsote de-
narja, ki bi jim jih lahko dajali? In potem, ali mislite da Gospod, ki nagrajuje kozarec
vode, ki smo ga komu ponudili v njegovem imenu, ne bo poplačal žrtve staršev, ki
toliko stanejo? (Konec govora po rokopisu.)
Vse do konca praznika Marije Pomočnice nimamo drugih nagovorov. Na
praznik so razdelili ljudstvu veliko svetih obhajil. Izredno veliko je bilo verni-
kov, ki so želeli od don Boska prejeti blagoslov Marije Pomočnice. Po slovesni
maši je množico ljudi, ki so bili zbrani okoli njega, blagoslovil in odpravil.
Ko je prišel v svojo sobo, ga je tam čakala skupina uglednih gospa iz Milana,
ki so prišle na praznik. V vsej preproščini je potegnil iz svojih žepov več kot pet-
deset denarnih darov in dragocenih predmetov, ki so mu jih darovali tisto jutro.
Pripovedoval je tudi o nekem dogodku, ki ima v sebi nekaj nenavadnega.
Pred štirimi dnevi se je iztekalo življenje grofu Vialardiju. Obiskal ga je in ugo-
tovil, da mu je treba podeliti poslednje maziljenje. Tedaj ga je spodbudil, da bi
se zaupal Mariji Pomočnici, ki bi ga ozdravila tako, da bi na njen praznik prišel
k obhajilu v cerkev Marije Pomočnice. V družini ni nihče verjel, da bi bilo kaj ta-
kega mogoče. Toda zjutraj na praznik je grof prišel, prejel sveto obhajilo in don
Bosko je pokazal dar, ki mu ga je izročil v čast Mariji Pomočnici.
V prezbiteriju cerkve Marije Pomočnice so občudovali veliko preprogo,
delo in dar plemenitih florentinskih gospa, ki so v notranji rob vpletle napis:
Mariae Auxiliatrici in suam suorumque tutelam Matronae Florentinae anno
MDCCCLXXV (Mariji Pomočnici v svojo in svojih varstvo – florentinske matrone
leta 1875). Darovalkam v čast je don Bosko napisal pismo, polno hvaležnosti.
Ne vemo razloga za posebno obliko tega spisa, niti zakaj je tako zamudil.
V večjo Božjo slavo in v čast brezmadežne Device Marije Pomočnice kristjanov in v
večen spomin pobožne vdanosti florentinskih matron izjavljam naslednje:
Izbrana družba plemenitih florentinskih gospa je v ljubezni in vdanosti do vzvišene ne-
beške Kraljice najprej velikodušno sodelovala pri izgradnji svetišča, posvečenega Mariji
Pomočnici v Turinu, potem pa hotela dodati javno in trajno znamenje svojega češčenja
te nebeške dobrotnice in izdelala to prelepo preprogo, kakor pravi napis na njej.
Ko so delo 15. maja 1875 končale, so preprogo poslale v Turin. Z najglobljim spošto-
vanjem in hvaležnostjo sprejemam ta dragoceni dar in darovalkam obljubljam, da jim
bo za vedno ohranjena lastnina, jaz pa sem zadovoljen, da jo bom lahko uporabljal v
okras Gospodovega svetišča in v čast nje, ki jo Cerkev razglaša za Pomoč kristjanov.
Poleg nepozabne hvaležnosti sem takoj ukrenil vse potrebno, da so imenovane gospe,
ki so z darovi in delom svojih rok sodelovale pri tem dokazu gorečnosti in ljubezni, vne-
sene v spis odličnih dobrotnic in se jih bomo vsak dan spominjali v zasebnih in javnih
jutranjih in večernih molitvah, ki jih dvigamo k Bogu ob oltarju, posvečenem Mariji
Pomočnici v tem svetišču, in prosili nebeški blagoslov nanje in na njihove družine.
Izjavljam, da bodo te obveznosti veljale zame in po meni za vse moje dediče za vse
|
|
16 Pages 151-160 |
▲back to top |
|
|
16.1 Page 151 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
151
večne čase, medtem ko se s hvaležno roko podpisujem hvaležni in najvdanejši služab-
nik duh. Janez Bosko.
Turin, 1. oktobra 1875
Med vso devetdnevnico je prihajalo nešteto pisem, ki so poročala o izre-
dnih dogodkih. Za praznik so prišli romarji in Genove, Savone, Ovade, Chioggie,
Bologne, Firenc, Rima. Med pridigo so poslušalci zasedli oltarje, stopnice, spo-
vednice. Na dvoriščih, na trgu in bližnjih cestah se je gnetlo ljudi. Niso poročali
o nobenem neredu.
Nenehni obiski so don Boska močno utrudili. Bilo je veliko ljudi, ki niso
hoteli oditi iz Turina, ne da bi jih sprejel. Njegovi sinovi pa so ga videli vedno
mirnega in ljubeznivega kakor navadne dni.
27. maj. Don Boskove besede na praznik presvetega Rešnjega telesa.
»Danes je eden največjih praznikov, ki jih obhaja Cerkev, telovo. Rad bi, da bi vsak iz-
med vas dal Gospodu kak dar za veliko dobroto, ki nam jo je izkazal, ko je dal samega
sebe v hrano naši duši. Rad bi, da bi obljubili dve stvari:
1. Prejemajte pogosto in vredno sveto obhajilo.
2. Skušajte okrasiti vaše srce z lepimi krepostmi, tako da odstranite vse slabe navade,
da bo Jezus rade volje prišel k vam in bival pri vas.«
Nato je ti dve točki razložil z ognjevitim navdušenjem.
28. maj. Opravljajte lepo šest nedelj v čast sv. Alojzija. Prosite svetnika za čednost
sramežljivosti. Posebno povabilo hudobnim.
»Pojutrišnjem bomo, dragi fantje, začeli opravljati šest nedelj v čast sv. Alojziju. Vsak,
kdor se spove, prejme sveto obhajilo in moli po namenu svetega očeta, prejme po-
polni odpustek. Da bo vse potekalo v najlepšem redu v čast sv. Alojziju, bomo kakor
prejšnja leta brali iz Preskrbljenega mladeniča, kar je tam v ta namen zapisano. Ven-
dar želim povedati, da tistega branja in tistih pobožnih vaj ni treba tako opravljati,
kakor je tam zapisano. Kdor bi imel kaj lepšega in boljšega, naj uporabi tisto. Tako
lahko zmoli sedem Marijinih radosti, Marijino opravilo, sedem spokornih psalmov.
Tudi na tak način lahko dobijo popolne odpustke. Molitve v knjigi so namenjene
samo enotnosti, ko se opravljajo javno. Če ne bo kakega razloga, ki bi dal povod za
spremembo, bomo praznik obhajali 27. junija.
Potrudimo se, da bomo zares dobro opravili teh šestero nedelj. Ker je sv. Alojzij pose-
ben zaščitnik čednosti sramežljivosti, posvetimo to čednost posebej njemu, tako da
jo bomo skušali ohraniti nedotaknjeno. Fred kratkim smo obhajali praznik Marije
Pomočnice in smo v tem pogledu naredili veliko dobrih sklepov, zato se potrudimo,
da bomo Gospodu darovali nedotaknjeno našo lilijo.
Medtem ko je večina izmed vas navdušenih za dobro, naj ne bi bilo tiste skupine,
čeprav majhne, ki na žalost dela zlo, ki je še vedno brezbrižna in kar naprej grdo
govori. Nekaj jih je čisto na tehtnici. Prenašamo jih zato, da bodo končali šolsko leto
in da jih ne bi pošiljali domov v sramoto njihovih družin in jih brez vsega postavili
na cesto. Toda vedeti morate, da moja vest tega ne more prenašati v nedogled. Če
|
|
16.2 Page 152 |
▲back to top |
152
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
bomo zvedeli, da se grdo govori in dela stvari proti čednosti sramežljivosti, ne bomo
tega več prenašali. Prisiljen bom, da jih odstranim iz oratorija, da ne bodo okužili še
drugih. Naj posnemajo zgled večine in se tudi oni že začnejo lepo obnašati. Dajte to
tolažbo srcu ubogega don Boska, da ne bo prisiljen proti svoji volji katerega izmed
vas izključiti iz zavoda. Izkažite to dobroto tudi sv. Alojziju in tako boste zadovoljni
tudi vi sami; zadovoljni v življenju, zadovoljni v smrti, ker boste poklicani k blaženos-
ti, ki ga uživa sv. Alojzij kot plačilo za svoje kreposti.«
Zvečer 30. maja so se začele duhovne vaje za rokodelce. Don Bosko je imel
zanje poseben nagovor po večernih molitvah.
30. maj. Don Bosko spodbuja rokodelce, da bi dobro opravili duhovne vaje. O izhodih
brez dovoljenja. Na kaj naj mislimo med duhovnimi vajami. Stvari, ki jih je treba
urediti. »Veseli me, da sem lahko z vami na samem. Veseli me iz več razlogov. Najprej
zato, ker vedno rad vidim svoje drage sinove, in potem zato, ker vidim vas, dragi ro-
kodelci, in zlasti še sedaj, ko začenjate duhovne vaje.
Vem, da ste zadovoljni in jih večina izmed vas želi opraviti dobro, in to mi je še v po-
sebno veselje. To je zares lepa priložnost, da postanemo sveti. Glejmo, da je ne bomo
izgubili. Vendar se čutim dolžnega, da povem, da so med vami tudi taki, ki duhovnih
vaj ne bi hoteli opravljati. Reveži! Ne vedo, kako velika milost je to, da imajo prilož-
nost opraviti duhovne vaje. Ti naj bodo pozorni, kajti nevarnost je, da postavimo
koga pred vrata, še preden se bodo duhovne vaje končale. Od drugih pa pričakujemo,
da se bodo temeljito spremenili, sicer jih bo treba odpustiti pozneje.
Nekateri hočejo za vsako ceno sejati ljuljko in ni mogoče, da bi jih odvrnili od grdih
pogovorov, ki so pravo hudičevo delo. Prav tako mi je hudo, da so nekateri šli iz zavo-
da brez dovoljenja. V drugih krajih bi takim ne dovolili več, da bi se vrnili za spanje
ponoči, čeprav bi si to zaslužili. Vendar za zdaj ne želim iti tako daleč. Ti naj vedo, da
so naredili zelo grdo in slabo dejanje.
Naj vam napovem tri točke, ki jih je treba v teh dneh temeljito preudariti: Premisliti
je treba o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Kar se tiče preteklosti, jih bo nekaj
med vami, ki morajo poravnati nekatere račune svoje vesti. Ne opuščajte priložnosti,
storite to sedaj. Za sedanjost moramo narediti trdne sklepe in se postaviti v stanje
Božje milosti. Za prihodnost moramo določiti potrebna sredstva, da bomo dosegli to,
kar smo si postavili za cilj.
Rekel sem, da moramo dobro premisliti o naši preteklosti. Razmislite malo o opra-
vljenih spovedih, kajti verjemite mi: 1. Lahko ste pozabili na stvari, ki smo jih pustili
vnemar in sedaj več ne mislimo nanje. 2. So stvari, za katere še nismo mislili, da so
greh, pa vendar žalijo Boga. Treba se jih je spomniti, se kesati in spovedati. Tako
so na primer stvari, ki jih kdo kot otrok ni imel za nasprotne sramežljivosti in jih je
storil. Nekateri kradejo po malem, drugo za drugim, in pravijo: – To ni smrtni greh.
Tako kdo ukrade malo kave, drugi razbije okno, tretji kaj pokvari in reče: – Nihče me
ni videl. In ne prijavi storjenega. Toda Bog te je videl. Povzročil si škodo. Kdo drug
kvari material ali skrivaj dela zase. Lahko bi naštevali še naprej. Če lahko kaj ukra-
dejo v kuhinji ali na vrtu, pravijo: – To so malenkosti. Res je, da se kapljica v kozarcu
|
|
16.3 Page 153 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
153
ne vidi, toda kapljica h kapljici, kozarec se napolni, in če to delamo v škodo vedno iste
osebe, se greh veča; zato se je nujno pokesati in spovedati. Drugo, za kar nekateri
mislijo, da se ni treba spovedati, je pohujšanje, ki so ga dali. Tisti, ki je dal pohujšanje,
se mora zavedati, da pri spovedi ni zadosti, da pove: – Storil sem to in to. Treba je
tudi povedati, da smo dali pohujšanje. Na žalost je tudi veliko takih, ki so pri spovedi
grehe hote zamolčali. Tu ne gre drugače kot narediti splošno pranje in vse urediti.
V teku duhovnih vaj bomo imeli priložnost za vse te pomembne opravke. Uredimo
dobro vse te zadeve in vsak izmed nas bo zadovoljen, kajti gotovo je eno: da bodo za
marsikoga izmed nas to zadnje duhovne vaje. Za to trditev ni treba, da je kdo prerok.
Vsa leta se je tako dogajalo. Vedno je kateri umrl in ni imel več priložnosti, da bi
opravil duhovne vaje. Sicer pa tudi tisti, ki bodo ostali pri življenju, ne bodo nikdar
nezadovoljni, če bodo dobro opravili duhovne vaje. Mir vesti je tisto, kar človeku v
življenju prinaša največ zadoščenja. Kdor ima mir vesti, ima vse, kdor ga pa nima,
kakšno srečo naj potem uživa na zemlji?
Izrabite vsi, dragi moji, to priložnost in storite dobro vašim dušam.
Kdor je že dober, naj skrbi, da bo postal še boljši. Kdor ima že kaj kreposti, naj se
potrudi, da bo svojo dušo okrasil še z novimi. Kdor mora spremeniti življenje, naj
bo pogumen in se s trdnim sklepom loti dela, vztraja v dobrem in bo zadovoljen v
trenutku svoje smrti.«
Medtem ko je don Bosko odkrival skrivnosti svojih fantov, je don Barberis,
ki je bil med gojenci, našel zunaj dva izmed starejših: »Res nisva mislila, da
bi don Bosko lahko vedel, da sva šla ven. Kdo ve, kako je lahko to zvedel? Oh,
midva uboga reveža!« Tako neprijetno presenečenje je pogosto doletelo krivce.
Menili so, da tega ni mogel vedeti niti zrak, don Bosko pa je vedel za to.
Tudi zadnji dan duhovnih vaj je don Bosko večerjal zelo pozno zaradi spo-
vedovanja. Eden izmed pridigarjev, don Dalmazzo, ki je tudi dolgo spovedoval,
je vzkliknil: »Danes je bil pa zares poln dan!«
Don Bosko je odgovoril: »Vesel sem, da zlasti med duhovnimi vajami mnogi
fantje izkažejo svoje zaupanje pridigarjem in gredo radi k njim. Da, prav je, da
jih gre veliko. Jaz sem jih spovedal, kolikor sem jih mogel. Veliko jih je prišlo
k meni včeraj zjutraj, včeraj zvečer, danes zjutraj in danes zvečer. Precej jih je
odšlo, ker niso čakali, da bi prišli na vrsto. Ne bi si mogli želeti več. Zdi se, da so
te duhovne vaje obrodile veliko dobrega.«
Četrtega junija je bil prvi petek po osmini Rešnjega telesa. Don Bosko je
prejšnji večer naznanil praznik presvetega Srca Jezusovega.
3. junij. Kaj pomeni češčenje Srca Jezusovega. »Jutri, dragi moji sinovi, Cerkev obhaja
praznik presvetega Srca Jezusovega. Tudi mi se moramo potruditi, da ga bomo spo-
dobno počastili. Res je, da bomo zunanjo slovesnost obhajali prihodnjo nedeljo, toda
jutri bomo začeli obhajati praznik v našem srcu, molili bomo posebno zavzeto in go-
reče prejeli sveto obhajilo. V nedeljo bo potem glasba in druge slovesnosti zunanjega
praznovanja, ki delajo krščanske praznike tako lepe.
|
|
16.4 Page 154 |
▲back to top |
154
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Nekateri izmed vas bi radi vedeli, v čem je ta praznik in zakaj časti prav presveto
Jezusovo srce. Naj vam povem, da je ta praznik poseben spomin na ljubezen, ki jo je
imel Jezus Kristus do nas. To je neizmerna, neskončna ljubezen, ki jo je Jezus dokazal
v svojem učlovečenju in rojstvu, v svojem življenju in pridiganju in zlasti še v svojem
trpljenju in smrti. Ker pa je sedež ljubezni srce, častimo presveto Srce kot predmet, v
katerem je gorela ta neizmerna ljubezen. To češčenje presvetega Jezusovega srca, se
pravi ljubezni, ki nam jo je izkazal Jezus Kristus, je za vse čase in vedno. Vendar v ta
namen ni bilo vedno kakega posebnega praznika. Kako se je Jezus prikazal blaženi
Marjeti Alacoque in kako ji je on pokazal izredne prednosti, ki jih bodo deležni ljudje,
ki bodo na poseben način častili njegovo preljubeznivo srce, in kako je prišlo do usta-
novitve tega praznika, boste slišali v nedeljo popoldne.
Za sedaj se opogumimo in vsak naj stori, kar more, da bomo odgovorili na toliko
ljubezen, ki nam jo je izkazal Jezus Kristus.«
Dne 16. junija sta sovpadla dva nadse pomembna dogodka: obhajali so tris-
toletnico prikazovanja Srca Jezusovega sveti Marjeti Alacoque in papež Pij IX.
je praznoval 25-letnico svojega papeževanja. Zato so izrabili ta dan, da so op-
ravili vajo za srečno smrt, čeprav so pred kratkim končali duhovne vaje. Fantje
so prejeli sveto obhajilo, nato pa je dodaten odmor povzdignil praznik. Proti
večeru se je ves oratorij pridružil vesoljni Cerkvi v posvetitvi presvetemu Srcu
Jezusovemu. Najprej je don Rua s prižnice razložil pomen tega dogodka, nato
pa je prebral besedilo obljube, ki so jo vsi fantje na glas ponavljali za njim. Pred
Tebe Boga hvalimo so se Bogu zahvalili, da jim je naklonil takšnega papeža. Od-
sotni pa sta bili skupini pevcev, ki so šli na prav tako slovesnost v San Benigno
Canavese in k sv. Frančišku Asiškemu v Turinu. V tej zadnji cerkvi so se oratorij-
ski pevci udeležili tudi tridnevnice, ki jo je opravljal Krožek turinske katoliške
mladine, ki je bil v vseh papeških slovesnostih na čelu prireditev.
6. junij. Spodbuda k bratovski ljubezni. »Danes smo opravili drugo nedeljo v čast sv.
Alojziju. Zelo si želim, da bi se vsi navdušili za češčenje tega svetnika in mu posvetili
cel mesec junij s tem, da bi ga posnemali v pobožnosti, s katero bi molili, opravljali
obiske Najsvetejšega in prejemali sveto obhajilo. Rad bi, da bi ga posnemali še v neki
drugi čednosti: da bi se vsak potrudil in izpolnjeval bratsko ljubezen, da bi iz ljubez-
ni do njega opustili slabo govorjenje o drugih in odpravili vsa nasprotja. Kdaj nam
kdo stopi na nogo ali se zaleti v nas brez vsakega namena, pa ima prizadeti takoj
pripravljeno ostro besedo ali je pripravljen vrniti brco ali udarec. Ne, pomislimo na
nasvet, ki nam ga je dal Božji Odrešenik: Novo zapoved vam dam, da se ljubite med
seboj, kakor sem jaz vas ljubil. V tem bodo spoznali, da ste moji učenci, če se boste
ljubili med seboj. To je velika zapoved, to je nova zapoved Gospodova. To ne pomeni,
da bi Sveto pismo prej drugače učilo, temveč so drugače ravnali in Hebrejci so uvedli
tudi kot nauk, da bi delali dobro ne samo tistim, ki nam delajo dobro, temveč tudi
tistim, ki nam delajo hudo. Tistim, ki so nam storili hudo, bi lahko povrnili, vendar s
pogojem, da ne bi bilo hujše kot tisto, ki smo ga prejeli.
Poskrbimo, da ne bomo ravnali tako nespametno, sprejmimo to novo zapoved in
|
|
16.5 Page 155 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
155
imejte se radi med seboj. Če kdo lahko naredi uslugo komu drugemu, naj jo z vese-
ljem, če pa ne more, naj potrpi, vendar naj se drugi pokaže prav tako zadovoljnega.
Kako velika korist bi bila za vse, če bi izpolnjevali ta nasvet v čast sv. Alojziju. Da bi
bili vsi njegovi častilci v življenju in posnemovalci v ravnanju in s tem imeli v trenut-
ku naše smrti dokazilo, da bomo udeleženi pri blaženosti, ki jo on uživa v nebesih.«
7. junij. Želi bomo to, kar smo sejali. Ko boste jutri šli na sprehod, boste videli, da
žanjejo pšenico. Kmetje jo žanjejo, vežejo v snope in zlagajo v križe. To me spominja
na Sveto pismo, v katerem beremo: Kar človek seje, to bo tudi žel. Povejte mi, če se ti
kmetovalci, ki sedaj radostno žanjejo svojo pšenico in se veselijo, ne bi trudili in ob
svojem času, sejali in gojili ter zalivali, ali bi sedaj lahko v veselju želi? Nikakor ne,
ker je za žetev treba najprej sejati. Tako je tudi z vami, dragi fantje: če boste sedaj
sejali, boste potem imeli zadoščenje, da boste ob svojem času želi. Toda tisti, ki se
ogiblje napora pri setvi, bo ob času žetve umrl od gladu.
Bodite pozorni še na to drugo besedilo Svetega Duha: Kar bo človek sejal, to bo tudi
žel. Žetev pobere tisto, kar smo sejali. Kdor seje pšenico, bo žel pšenico; kdor koruzo,
koruzo; če sejemo oves, bomo želi oves; če ječmen, ječmen; če ljuljko, bomo želi ljulj-
ko. Če hočete žeti dobro, koristno, sejte dobro in koristno. Zapomnite si pa, četudi
sejanje zahteva trud, pa ni nič v primerjavi z radostjo, ki jo čutimo pri žetvi. Kmeto-
valec je v tem za nas prekrasen zgled.
Še nekaj. Da bo setev lepo vzklila in rasla ter prinesla sad, je treba sejati ob pravem
času: pšenico v jeseni, koruzo na pomlad in tako naprej. Če ne sejemo o pravem času,
ne bo pridelka. Kdaj mora sejati človek, da bo lahko žel? Naj mi to pove tisti!« (Pokli-
cal je enega izmed najbolj porednih dečkov v hiši.)
»V pomladi svojega življenja, se pravi v mladosti.«
»In tisti, ki v mladosti ne seje?«
»Ne bo mogel žeti v starosti.«
»In kaj je treba sejati?«
»Dobra dela.«
»In tisti, ki seje ljuljko?«
»Bo v starosti pobiral trnje.«
»Prav, prav! Dobro si zapomni, kar si rekel, in dobro si zapomnite vsi, ki ste to slišali.
Tega potrebuješ ti in tega so potrebni vsi.«
Sveto pismo o isti misli pravi: Kdor seje veter, bo žel vihar, nevihto. Veter je simbol
strasti. Kdor se da sedaj obvladovati majhnim strastem, ki so kakor seme, in če jih
ne odstranimo, zrastejo velike in bodo, to vam lahko zagotovim, povzročile vihar in
nevihto v vašem srcu. Ne dopustite, za božjo voljo, da bi kaka strast pognala koreni-
ne v vašem srcu, kajti v starosti boste v nenehni nevihti. Vedite, da velike strasti, ki
obvladujejo ljudi in storijo toliko zlega, niso bile vedno tako velike in silne. Nekoč so
bile majhne, pa so počasi zrasle. Če kak mladenič ne premaguje svojih strasti in pravi
'to so malenkosti', trepetam, ker vem: Res je, da sedaj še niso velike, to je rastlinica, ki
je komaj prikukala iz zemlje, toda dajte ji rasti, pa boste videli, ljubek levič bo postal
divji lev, iz ljubkega medvedka bo zrasel strašen medved in majhen tiger, ki ga sedaj
vsi božamo, bo postal najbolj krvoločna zver.
Kar sem vam povedal, velja za vse strasti. Toda to, kar vam posebno priporočam,
|
|
16.6 Page 156 |
▲back to top |
156
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
je, da izruvate iz vašega srca vse, kar je proti čednosti sramežljivosti, naj bo še tako
neznatno. Kar se tiče te lepe čednosti, ni nikdar zadosti pozornosti in nasprotna ne-
čednost je tako slabo seme, da mu ne smemo za nobeno ceno dati kliti. Naj bo vedno
sv. Alojzij vaš zgled in vzor! Ne dajte, da bi se vas polastila kaka slaba misel: zadrža-
nost v pogledih, vedenju, besedah, v vsem.
Zlasti priporočam tistim, ki se morajo odločati o svojem poklicu, da stvari dobro raz-
mislijo. To je najpomembnejši trenutek njihovega življenja. Nobeden naj se ne odloča
lahkomiselno: vsak naj se posvetuje s kom, ki mu zares lahko da dober nasvet. Vsako
leto je nekaj tistih, ki lahkomiselno storijo ta korak, potem pa jočejo in obžalujejo
storjeno. Vendar je dostikrat že prepozno. Vse to dobro premislite in izkušnja drugih
naj vam bo v opomin. Lahko noč!
9. julij. Spodbuda k izpolnjevanju molka, kot zahteva pravilo.
Na obiskih, ki sem jih pravkar opravil v naših zavodih, sem ugotovil, da točno izpol-
njujejo pravilo, o katerem sem že večkrat pisal, vendar ponekod še ne. Počakal bom
še malo, opazoval in potem dal verjetno že tisoče opozorilo v tem smislu. Bomo videli,
ali bo mogoče s tem končno kaj doseči. Odločno želim, da se pot iz cerkve v učilnico in
iz učilnice v cerkev opravi v tišini. Isto velja za zvečer po molitvah. In tega molka ne
smemo prekiniti vse do naslednjega dne po maši.
Ko sem videl, da to pravilo izpolnjujejo po vseh naših zavodih razen tukaj v oratoriju,
sem menil, da so v drugih zavodih pač boljši fantje in se naši tukaj dajo drugim pre-
magati. Ko sem zadnjič o tem govoril, je učinek trajal le nekaj dni, potem pa sem spet
videl, da se trgajo vrste, ko greste iz cerkve, da eden skače tu, drugi tam, da govorite
na glas, in to celo po večernih molitvah. Nočem pretiti s kaznimi, temveč prepuščam
vesti vsakega izmed vas, da se držite tega nasveta. Sedaj bom videl. Vedite, da če
boste ubogali, boste don Bosku naredili veliko veselje. Vendar ne delajte samo zaradi
tega, temveč zato, da boste ustregli Gospodu in materi Božji Mariji.
S koliko majhnimi priložnostmi si lahko pridobimo zasluženje za nebesa. Če se bomo
vedli kot pametni ljudje, si bomo nabrali veliko zasluženj. Bodite prepričani, da če
zahtevamo določena pravila, je samo za vaše večje dobro. Ne da bi se zavedali, boste
z izpolnjevanjem teh nasvetov, ki vas končno zelo malo stanejo, napredovali v kre-
posti in si pridobili veliko zaslug.
28. julij. Blagor človeku, ki se od mladosti pokorava Bogu.
Ob obisku nekega razreda sem obljubil nagrado tistemu učencu, ki bi mi pisno odgo-
voril na vprašanje, kaj dela človeka najbolj srečnega na tem svetu. Eden je pisal, da
je to bogastvo, drugi nadarjenost, krepost, vera, upanje, ljubezen, vendar nobeden ni
zadel pravega odgovora. Nato sem jim dal tale primer: »Kaj dela srečnega mladega
žrebička? Da se čim prej navadi tistega dela, ki ga bo moral opravljati vse življenje.
Sedaj prenesite primer na človeka.« Tedaj se je eden izmed fantov spomnil, da je
v neki nabožni knjigi bral tole misel: Beatus homo, cum portaverit iugum ab ado-
lescentia sua, kar pomeni blagor človeku, ki se je že v mladosti naučil izpolnjevati
|
|
16.7 Page 157 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
157
Božje zapovedi. Ta fant je ta stavek napisal na svoj listek in mi ga izročil. Prebral sem
ga pred celim razredom in dejal: »Glejte, da boste sedaj, ko ste še mladi, izpolnjevati
Božje zapovedi, in boste srečni v tem in onem življenju.« Isto pravim tudi vam. Storite
to in videli boste, kako prijetno je služiti Gospodu. Lahko noč.
V nagovoru 1. avgusta je imel v mislih predvsem učence petega razreda gi-
mnazije, od katerih jih je štirinajst končalo razred in opravilo izpite na kraljévi
gimnaziji Monviso. Nekaj nagovorov za »lahko noč« so samo povzeli tisti, ki so
jih poslušali.
1. avgust. Zadržanost in prejemanje zakramentov med počitnicami.
Fantje te gimnazije, ki danes končujejo svoje izpite, so popolnoma svobodni, da se
oklenejo tistega poklica, ki jim najbolj ugaja. Nekateri bodo izbrali duhovniški poklic
in šli v semenišče ali ostali tukaj. Dobro bi bilo, da bi vsak, preden bo odšel na počitni-
ce, povedal predstojnikom, kaj namerava storiti prihodnje leto. Tako bodo, če bodo
hoteli ostati tukaj in bodo opravili v Lanzu duhovne vaje, po vrnitvi takoj sprejeti. Za
tiste pa, ki bi hoteli iti v semenišče, bi jaz pisal njihovemu škofu in bodo, ko bodo prišli
tja, že našli obveščene predstojnike, ne da bi jih na dolgo spraševali o njihovem pok-
licu. In kaj naj vsak stori med počitnicami, da ne bi bilo v škodo njegovemu poklicu in
bi se pravilno vedel? Glejte, ko sem jaz bil klerik v semenišču v Chieriju in je prišel pri-
digat duhovne vaje teolog Borel, sem se opogumil in sem ga šel vprašat to stvar. In on
je, ne da bi trenutek pomišljal, odgovoril: »Bodi zadržan, prejemaj svete zakramente,
zlasti obhajilo.« Isti nasvet dajem vam. Če hočete ostati dobri in ne zadušiti svojega
poklica: zadržanost in prejemanje svetih zakramentov med počitnicami.
3. avgust. Fantom napove praznik svetega Dominika.
Jutri bomo obhajali praznik svetega Dominika. Tega svetnika je preblažena Devi-
ca Marija naučila moliti rožni venec in on je bil prvi, ki ga je molil. V pozdravljena
Kraljica pa je dodal besede: Dignare me laudare te, Virgo sacrata; da mihi virtutem
contra hostes tuos (dovoli mi, da te hvalim, presveta Devica; daj mi moč proti svojim
sovražnikom). Ne bom se ustavljal pri opisovanju njegovega življenja niti naštevanju
dobrin, ki jih je prejel od Božje matere Marije. Hočem vam samo priporočiti, da bi
vsak dan pobožno molili rožni venec in ga nikdar ne opustili. Zlasti ko ga molite
skupno, naj bo vedno v čast blaženi Devici in svetemu Dominiku, da boste prejeli
odpustke, ki so povezani s to molitvijo, kakor tudi zato, da boste prejeli od presvete
Device Marije tiste milosti, ki jih najbolj potrebujete.
Misel na smrt je vsebina treh nagovorov za lahko noč, ki jih bomo sedaj
podali. Ko so gimnazijci naredili malo maturo, so takoj odšli domov in se vrnili
v oratorij za Marijino rojstvo, ko je bila razdelitev nagrad. Odhod domov in čas
nista mogla zmanjšati v enih gorečnosti in v drugih navdušenja za disciplino.
Mogoče je to razlog za ponoven spomin na poslednje stvari.
|
|
16.8 Page 158 |
▲back to top |
158
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
8. avgust. Način, kako lahko koristno opravimo devetdnevnico na čast Mariji Vne-
bovzeti. Smo v devetdnevnici k Mariji Vnebovzeti. Ob tej priložnosti ne opravljamo
nobene skupne zunanje pobožnosti, vendar pa priporočam, da bi vsak opravljal kako
posebno pobožno vajo, zlasti še prejel sveto obhajilo. Prav tako bi lahko zatajevali
oči, jezik in tudi okus. Vsi pa opravljamo to devetdnevnico z namenom, da bi nam
izprosila srečno smrt, kakor jo je imela ona, ki pravzaprav ni umrla, temveč mirno
zaspala. Vsem vam želim podobno smrt.
9. avgust. Vztrajnost v dobrem, da bomo mirni v trenutku smrti.
Neka gospa se priporoča v molitev za vse prebivalce hiše. Opravili bomo tridnevnico
zanjo. Želeti bi bilo, da bi v nedeljo dobri fantje v oratoriju darovali zanjo tudi sveto
obhajilo.
Danes sem obiskal neko zelo bogato gospo, ki pa je zelo bolna. Služabniki, sorodniki,
prijatelji, vsi so bili na nogah. Niso govorili o drugem kot o zdravnikih, zdravilih in
posvetih, čeprav je bila uboga revica čisto blizu trenutka, ko se bo morala predstaviti
Božjemu sodnemu prestolu. Spovedala se je, vendar se ni mogla sprijazniti z mislijo
na smrt in s tem, da bo morala zapustiti toliko bogastvo. O, nečimrnost stvari! Sam
pri sebi sem razmišljal: Moji fantje so veliko srečnejši kot vsi bogataši in mogočneži
tega sveta, ker sprejemajo rade volje smrt in celo želijo, da bi se ločili od telesa, da bi
šli uživat Gospoda. To smo videli pri tistih, ki so umirali tukaj pri nas v hiši, medtem
ko se bogataši, četudi niso hudobni, ne morejo otresti strahu pred bližnjo smrtjo. In
tisti, ki so danes pobožni, jutri pa se upijanjajo, ki se ob sobotah postijo, v petek pa
jedo meso in tako naprej, malo za Boga in malo za hudiča, ne morejo biti blagoslov-
ljeni od Boga in se v miru pripraviti na zadnjo uro.
Toda mi živimo vedno v strahu božjem in na koncu življenja bomo brez trepeta pog-
ledali smrti v oči.
10. avgust. Očitki vesti hudobnih in prazni sklepi v smrtni uri. Nekdo iz naših zavodov
se je napotil domov, ker so ga klicali k bolniški postelji njegovega očeta. Ko je prišel
domov, je bil oče že mrtev. Mi vedno molimo za tiste, ki se nam priporočajo v molitev.
Toliko bolj moramo moliti za tega umrlega, ki je oče enega naših duhovnikov, ki stori
veliko dobrega dušam.
Sedaj bom nadaljeval govor o tem, kar sem vam pripovedoval včeraj zvečer. Zdi se
mi, da je tema nadvse pomembna, kajti umre se samo enkrat, in če umremo slabo, je
vse izgubljeno.
Veliko žalost povzroča umirajočim misel, da so toliko uživali v življenju in da so slabo
izkoristili svoje zdravje, ki jim ga je Bog daroval, in da jim je dal roke zato, da bi delali
dobro in ne da bi kradli in še drugače grešili. Bog jim je dal jezik in za kaj so ga upo-
rabljali? Za godrnjanje, mogoče celo za preklinjanje Boga in za grde pogovore. Bog
jim je dal oči in uporabljali se jih, da so brali slabe knjige, gledali nečedne stvari. Bog
jim je izročil bogastvo in kaj so naredili z njim? Da so bili ošabni v življenju, da so se
prepuščali življenju po svojih strasteh, da bi zatirali slabotne in bili trdi do revežev.
Oh, kako strašni so taki spomini.
Vendar se ne bom zadrževal pri tem, ker mogoče ne velja za vas. Glejte torej, kako tisti,
|
|
16.9 Page 159 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
159
ki so uživali v tem življenju, trpijo ob smrtni uri in tudi v težkih boleznih. Tedaj tožijo:
»Oh, če bi storil to, če bi storil ono!« Če pa ozdravijo, se vrnejo k življenju kot prej. Nes-
rečneži! V trenutku smrti velja tisto, kar smo storili, in ne tisto, kar bi radi storili.
Mi ne bomo čakali, da bi se v tistih zadnjih trenutkih posvetili Bogu, temveč bomo
stopili v njegovo službo takoj. Danes je nedelja, praznik Marije Vnebovzete, vsak naj
v svojem srcu reče: »Če bi moral umreti v tem trenutku, bi umrl zadovoljen s trdnim
prepričanjem, da bom prišel v nebesa.
6. NEKE SANJE
Leta 1876 je don Jožef Vespignani, ki je bil še novinec v oratoriju, bil toliko
drzen, da je vprašal don Boska o njegovih sanjah. Vprašal ga je sinovsko zauplji-
vo, kaj naj si mislimo o njih. Don Bosko mu je dal splošen, a zadosten odgovor,
rekoč, da on v tedanjih okoliščinah brez sredstev, brez osebja ne bi mogel delo-
vati v korist mladine, če mu Marija Pomočnica ne bi prišla na pomoč s poseb-
nimi razsvetljenji in z veliko ne samo gmotno, temveč tudi duhovno pomočjo.
Zato moramo imeti njegove sanje za posebna razsvetljenja in Marijino pomoč
don Bosku. V življenju oratorija igrajo sanje tako pomembno vlogo, da jih zgo-
dovinar mora upoštevati. Lahko rečemo, da so del družinske uprave. Ohranjal
se je spomin na pretekle sanje in vsi so napeto pričakovali prihodnje. Napoved
novih sanj je razburjala velike in male in pripoved o njih so hlastno poslušali.
Na dobre sadove ni bilo treba dolgo čakati.
V nagovoru za lahko noč 30. aprila je don Bosko najprej spodbujal pričujo-
če, da bi dobro opravili mesec maj, in jim v ta namen svetoval, naj bodo čim bolj
prizadevni v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti in izberejo naj si kako
posebno pobožno vajo v čast Mariji. Na koncu jim je povedal, da jim mora pri-
povedovati o novih sanjah, a ker je ura že pozna, jih bo pripovedoval prihodnjo
nedeljo, 2. maja.
Fantje niso več vzdržali. Napetost je povzročila še dvodnevna zakasnitev,
ker je bil don Bosko zadržan. Končno je lahko bilo vsestranski radovednosti
zadoščeno zvečer 4. maja. Po večernih molitvah je don Bosko stopil na običajno
malo prižnico in takole govoril:
Sedaj bom izpolnil dano obljubo. Vi vsi veste, da sanjamo v spanju. Ko se je približal
čas duhovnih vaj, sem razmišljal, kako naj bi jih moji fantje najbolje opravili in kaj
naj bi jim svetoval, da bi imeli od njih čim večjo korist. S temi mislimi sem šel spat v
nedeljo 25. aprila, na predvečer duhovnih vaj. Kakor hitro sem legel, sem takoj zas-
pal. Takrat se mi je zazdelo, da sem v obširni dolini, ki so jo na obeh straneh obdajali
visoki hribi. V daljavi so se tla dvigala in od tam je prihajal jasen sij, na drugi strani
pa je bilo obzorje temno.
Ko sem opazoval planjavo, sem videl, da prihajata k meni Buzzetti in Gastini, ki sta
mi rekla: »Zajahajte konja, don Bosko! Hitro, hitro!«
|
|
16.10 Page 160 |
▲back to top |
160
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
In jaz: »Se hočeta norčevati iz mene? Ali ne vesta, da že dolgo nisem jezdil?« Fanta
sta vztrajala pri svojem, jaz pa sem se branil in ponavljal: »Ne bom jezdil. To sem
storil enkrat in sem grdo padel.« Toda Buzzetti in Gastini sta še bolj silila vame in
pravila: »Zajezdite konja, hitro! Nimamo časa, da bi ga izgubljali.«
»In ko bom na konju, kam potem?«
»Boste že videli. Hitro zajezdite!«
»Toda kje je ta konj? Nikjer ga ne vidim.«
»Tamle je,« je vzkliknil Gastini in mi pokazal v smeri doline. Pogledal sem tja in zares
zagledal čilega in lepega konja. Imel je visoke, močne noge, košato grivo in blesteče
svetlo kožo.
»Prav; ker že hočeta, da zajezdim konja, ga bom zajezdil. Toda če bom padel ...«
»Nikar se ne bojte. Tukaj sva midva, pripravljena za vsak primer.«
»Če si bom zlomil tilnik,« sem dejal Buzettiju, »me boš ti uredil.«
Buzzetti se je zasmejal. »Ni več časa za smeh,« je pripomnil Gastini. Stopili smo h ko-
nju. Spravil sem se nanj z veliko težavo in onadva sta mi pomagala. Končno sem sedel
v sedlu. Kako visok se mi je tedaj zazdel ta konj. Zdelo se mi je, da jezdim na visokem
hribu, s katerega obvladujem vso dolino vse do zadnjih daljav.
Tedaj se je konj začel premikati in spet novo presenečenje. Zazdelo se mi je, da sem v
svoji sobi, in vprašal sem se: »Kje pa sem?« In že sem videl, kako so prihajali k meni
duhovniki, kleriki in drugi ljudje, vsi prestrašeni in zasopljeni.
Ko smo prehodili dobršen del poti, se konj ustavil. Tedaj sem videl, kako prihajajo k
meni vsi duhovniki iz oratorija, mnogi kleriki, ki so obstopili mojega konja. Med nji-
mi so bili don Rua, don Cagliero, don Bologna. Občudovali so konja, na katerem sem
sedel. Nihče ni govoril. Jaz sem jih žalostno gledal, ker sem bil vznemirjen kakor še
nikoli. Poklical sem don Bologno: »Ti, ki si pri vratarnici, mi veš povedati kaj novega
iz hiše? Kajti v vseh vidim silno razburjenje.«
On pa je dejal: »Ne vem, kje sem ... ne vem, kaj naj storim. Ves sem zmeden. Prihajajo
ljudje, govorijo, hodijo ven in noter. V vratarnici je prava zmešnjava in jaz ne vem,
kaj naj storim.«
»Ali bi se moralo danes zgoditi kaj izrednega?«
Tedaj mi je nekdo prinesel trobento in mi rekel, naj jo pridržim, ker jo bom potrebo-
val. Vprašal sem:
»Toda kje smo?«
»Zatrobite na trobento.«
Zatrobil sem in iz trobente je prišel glas: »Smo v deželi preizkušnje.«
Tedaj se je s hriba spustila množica fantov, kakih sto tisoč in še več. Nihče ni govoril.
Vsak je imel v roki vile in so se valili v dolino. Med njimi se videl vse naše fante iz ora-
torija in drugih zavodov in veliko takih, ki jih sploh nisem poznal. Tedaj se je na drugi
strani doline zatemnilo nebo, da je bilo kot ponoči. Pridrvela je ogromna množica
živali, ki so bile videti kot tigri in levi. Te divje živali, močne in mišičaste, krepkih nog
in dolgih vratov, so imele bolj majhne glave. Gobec je bil nekaj strašnega, oči krvavo
rdeče in skoraj zunaj očesnih votlin. Zagnale so se proti fantom, ki so se takoj, ko so
jih zagledali, postavili v bran. V rokah so imeli vile z dvema rogljema in jih vihteli
|
|
17 Pages 161-170 |
▲back to top |
|
|
17.1 Page 161 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
161
zdaj gor, zdaj dol, kakor je bilo potrebno za obrambo.
Pošasti, ki jim ni uspelo v prvem napadu, so začele gristi železne konice, si lomile
zobe in izginjale. Nekateri fantje so imeli vile s samo enim rogljem, ti so bili ranjeni;
drugi so imeli zlomljen držaj, tretji razjedenega od črvov in nekateri predrzneži so
se vrgli proti tistim pošastim kar brez orožja in izgubili življenje. Nemalo jih je bilo
takih. Veliko pa jih je imelo že nov držaj in vile z dvema rogljema.
Okrog mojega konja je bila že od vsega začetka množica kač, toda konj jih je z brcami
odganjal in jim trl glave. Nato se je dvignil in se dvigal vedno više.
Vprašal sem nekoga, kaj pomenijo tiste vile in tiste konice. Dali so mi ene izmed tistih
vil in na eni konici sem videl napisano spoved in na drugi obhajilo.
»In kaj pomenita tisti dve konici?«
»Zatrobi spet s trobento.«
Zatrobil sem in zaslišalo se je: »Dobro opravljena spoved in obhajilo.«
Ponovno sem zatrobil in slišalo se je: »Zlomljen držaj – slabo opravljena obhajila in
spovedi. Od črvov razjeden držaj: pomanjkljive spovedi.«
Po tem prvem napadu sem se s konjem sprehodil po polju in videl veliko ranjenih in
mrtvih.
Nekateri izmed njih so se zadušili in imeli napihnjene vratove, drugi so imeli strašno iz-
nakažen obraz, nekateri so umrli od lakote, čeprav so imeli ob sebi sladkarije. Zadušeni
so bili tisti, ki so že od malih nog imeli navado, da so delali grehe, ki se jih niso nikdar
spovedali; tisti z iznakaženim obrazom so bili požrešneži, mrtvi od gladu pa tisti, ki
hodijo k spovedi, a nikdar ne izpolnijo storjenih sklepov in spovednikovih nasvetov.
Ob tistih, ki so nosili od črvov razjeden držaj, je bilo napisanih več besed. Eni so imeli
ošabnost, drugi jeza, tretji nesramežljivost itn. Naj še povem, da so fantje, ki so hodili
prvi, prišli na trato vrtnic in bili vsi veseli, toda po nekaj korakih so začeli kričati,
padali mrtvi ali so bili ranjeni, kajti pod vrtnicami je bilo trnje. Drugi pa so le hodili
po tistih vrtnicah, se med seboj spodbujali in zmagovali.
Toda spet je nebo otemnelo in pridrvelo je še več tistih divjih živali. Vse to v treh ali
štirih sekundah. Tudi moj konj se je znašel sredi teh pošasti. Živali je bilo vedno več in
tudi jaz sem se začel bati, ker se mi je zdelo, da mi že segajo do nog. Tedaj sem dobil
v roke vile in se začel braniti in napadati. Pošasti so v strahu zbežale. Vse so izginile,
ker so bile v prvem napadu premagane.
Zatrobil sem in po dolini se je slišalo: »Zmaga, zmaga!«
»Kako zmaga? Kako da smo zmagali, ko pa imamo toliko ranjenih in mrtvih?«
Ko sem potem spet zatrobil, se je zaslišalo: »Čas za premagance.« Tedaj se je črno
nebo osvetlilo in zvedrilo. Prikazala se je mavrica nepopisno lepih barv. Bila je tako
velika, da se je na enem koncu opirala na Supergo, na drugem pa na Moncenisio.
Naj še povem, da so zmagovalci nosili na glavah krone iz tako bleščečih biserov, da
jih je bilo čudo gledati. Njihovi obrazi so žareli v neizrekljivi lepoti. V daljavi na eni
strani doline ob mavrici sem zagledal orkester. Igrali so in prepevali v čudovitem
veselju in soglasju. Prelepa gospa, kraljevsko oblečena, se je prikazala ob robu doline
in klicala: »Sinovi moji, pridite in skrijte se pod moj plašč!« Tedaj se je razgrnil prelep
plašč in vsi dečki so stekli podenj, nekateri so kar prileteli. Na čelu so imeli zapisano:
|
|
17.2 Page 162 |
▲back to top |
162
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
nedolžnost. Tudi jaz sem začel teči in v tistem teku, ki ni trajal niti pol sekunde, sem
dejal sam sebi: »Tega mora biti konec, kajti če bo trajalo še dalj, bomo vsi pomrli.« Ob
teh besedah sem se zbudil.
Iz razloga, ki ga bom povedal, se je vrnil k temu 6. maja, na praznik Gos-
podovega vnebohoda. Ko je naročil, da naj se zberejo rokodelci in dijaki, jim je
takole govoril:
Zadnjikrat nisem mogel vsega povedati zaradi neke tuje osebe. Te stvari naj ostanejo
med nami in jih ne pišite niti svojim staršem niti svojim prijateljem. Jaz vam povem
vse, tudi svoje grehe. Se pravi: tista dežela preizkušnje je ta svet. Napol temen prostor
je kraj pogubljenja, obe vrsti hribov so Božje in cerkvene zapovedi, kače so hudiči, po-
šasti so skušnjave, konj, se mi zdi, je Heliodorov konj in pomeni zaupanje v Boga, tisti,
ki so korakali po vrtnicah in so obležali mrtvi, so ljudje, ki se prepuščajo ugodju tega
sveta, ki prinašajo smrt duši. Tisti, ki so z nogami teptali vrtnice, so ljudje, ki prezi-
rajo užitke tega sveta in jih premagujejo. Tisti, ki so prileteli pod plašč, so nedolžni.
Tisti, ki bi želeli vedeti, kakšno orožje so imeli v rokah oni, ki so padli, bili ranjeni
ali so zmagali, naj pridejo k meni in jaz jim bom povedal. Čeprav nisem poznal vseh
tistih fantov, pa dobro poznam vse, ki so v oratoriju. In tudi tiste, ki bodo še prišli, bi
gotovo prepoznal, ker sem si dobro zapomnil njihove obraze.
Tajnik don Berto, ki je napisal poročilo, pravi, da se mnogih stvari ne spo-
minja več, da pa je don Bosko vse razložil in obširneje opisal. Zjutraj 7. maja ga
je v njegovi sobi vprašal:
»Kako si morete zapomniti vse fante, ki ste jih videli v sanjah, in opisati
stanje, v katerem je kdo bil, tako v dobrem kakor v slabem?«
»Oh! Z Otis Botis Pia Tutis.« Eden izmed odgovorov, ki jih je dajal, da se je
izognil nerodnim vprašanjem.
Tudi don Barberis je načel pogovor o tem in don Bosko mu je resno odgo-
voril: »To je precej več kot samo sanje!« Prekinil je pogovor in prešel na drugo.
Don Berto je svoje poročilo sklenil s temile besedami: »Tudi jaz, ki poročam o
teh stvareh, sem hotel imeti svoj delež. Dobil sem odgovor, in to tako natančen, da
sem se razjokal in dejal: 'Če bi prišel angel iz nebes, ne bi mogel bolje pogoditi.'«
Še ob neki drugi priložnosti so sanje postale predmet nagovora za lahko
noč. To je bilo junija. Navzoči so slišali naslednji pogovor med don Barberisom
in don Boskom.
DON BARBERIS: Gospod don Bosko, mi dovolite, da vam nocoj postavim nekaj vpra-
šanj? Ker je bilo pretekle večere navzočih nekaj zunanjih, si vam jih nisem upal
postaviti. Rad bi nekaj razlag o zadnjih sanjah.
DON BOSKO. Kar vprašaj. Res je, da je preteklo že precej časa od tiste pripovedi. Pa
nič zato.
DON BARBERIS. Proti koncu sanj ste povedali, da jih je nekaj poletelo pod Marijin
plašč, drugi so hodili in tretji so se z muko vlekli naprej, ker so hodili po blatu, neka-
|
|
17.3 Page 163 |
▲back to top |
BiS 11 — 10. poglavje
163
teri so v njem obtičali in sploh niso prišli do plašča. Rekli ste nam že, da so bili tisti,
ki so leteli, nedolžni. Lahko je razumeti, kdo so tisti, ki so hiteli, toda kaj je s tistimi,
ki so se pogreznili v blato?
DON BOSKO: Kateri so se pogreznili v blato in niso prišli pod Marijin plašč, so tisti, ki
so navezani na dobrine te zemlje. Ker imajo srce polno samoljubja, ne mislijo na dru-
go kot samo nase. Sami se hočejo pogrezniti v blato in so nesposobni poleteti kvišku.
Slišijo glas Device Marije, ki jih kliče, radi bi se odzvali, naredijo kak korak, toda
blato jih privlači. To se vedno dogaja. Gospod pravi: »Kjer je tvoj zaklad, tam je tudi
tvoje srce.« Tisti, ki se ne menijo za zaklade milosti, navezujejo svoje srce na stvari
tega sveta in mislijo samo na to, kako bi uživali, kako bi postali bogati, uspevali v
svojih poslih in si pridobili čim večji sloves. Nič pa na nebesa.
DON BARBERIS: Še nekaj drugega je, gospod don Bosko, česar niste javno povedali,
pa ste zaupali nekomu v zasebnem pogovoru. Rad bi, da bi nam razložili. Eden iz-
med poslušalcev vas je vprašal o svojem stanju in je hotel vedeti, ali je tekel ali šel
počasi, ali je prišel pod Marijin plašč, ali je imel svoje orožje zlomljeno, ali razjedeno
od črvov. Odgovorili ste, da niste mogli dobro videti, ker vam je oblak med vami in
fantom zakril pogled.
DON BOSKO: Ti si teolog in moraš to vedeti. Glej, res je bilo nekaj fantov, čeprav ne
veliko, ki jih nisem mogel natančno videti. Pogledal sem in prepoznal fanta, več pa
nisem mogel videti. To so tisti, dragi moji sinovi, ki se zapirajo pred predstojniki, jim
ne odkrijejo svojega srca, niso odkritosrčni. Če zagledajo kakega predstojnika, se mu
izmaknejo, samo da se ne bi srečali z njim. Eden izmed teh me je prišel vprašat, kako
sem ga videl. Toda kaj naj mu odgovorim? Lahko bi mu rekel: »Ti nimaš zaupanja
v predstojnike, ti jim ne odpreš svojega srca.« Da, vendar, dobro si to zapomnite, to
je stvar, ki vam lahko zelo koristi. Odprite se vašim predstojnikom, zaupajte jim in
bodite z njimi odkritosrčni.
DON BARBERIS: Še nekaj bi rad vprašal, vendar se bojim, ker ne bi rad, da bi mi oči-
tali preveliko radovednost.
DON BOSKO: In kdo ne ve, da si radoveden? (Vsesplošen smeh) Vendar pomisli, da je
ena vrsta radovednosti tudi dobra. Ko kak deček vprašuje to in ono, da bi se poučil,
je prav. Imaš pa take, ki so kakor kaki faruji. Nikdar nič ne vprašajo. To je za take
slabo znamenje.
DON BARBERIS: Oh, potem jaz že ne spadam v to vrsto. Vprašanje, ki sem vam ga že
dolgo tega hotel postaviti, je naslednje: Ste v teh slavnih sanjah videli samo pretekle
stvari ali tudi prihodnje, kaj bo vsak fant naredil in kaj bo z njim?
DON BOSKO: Glej, nisem videl samo preteklih stvari, temveč tudi prihodnost, ki je
pred vsakim fantom. Pred vsakim fantom se je odpiralo več poti, tudi ozke in trnjeve,
nekatere so bile celo pokrite z ostrimi žeblji. Toda te poti so bile tudi pokrite z Božji-
mi milostmi. Končevale so se v čudovitem vrtu, kjer je bilo polno neizmerne radosti.
DON BARBERIS: To pomeni, da lahko vsakemu poveste pot, po kateri naj hodi, kar je
isto kot, kateri je pravi poklic za vsakega, kje bomo končali in kam bomo prišli.
DON BOSKO: Kar se tiče poti, po kateri bo vsak hodil in kako bo končal, ni primerno
govoriti. Reči komu: »Ti boš šel po poti pogube,« gotovo ni nekaj, kar bi lahko komu
|
|
17.4 Page 164 |
▲back to top |
164
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
koristilo, napolni ga samo s strahom. Lahko pa rečem: »Če se ta in ta odpravi na to
pot, ga bo zagotovo pripeljala v nebesa, se pravi pot, po kateri je poklican hoditi. In
kdor ne gre po tej poti, ta ni na pravi poti.« Nekatere poti so ozke, polne kamenja,
trnjeve. Toda pogum, dragi sinovi, s trnjem je tudi Božja milost in na koncu poti nas
čaka toliko dobrega, zaradi česar bomo kmalu pozabili na vse vbodljaje.
Rad bi pa, da si zapomnite, da so to samo sanje in jim nihče ni dolžan verjeti. Naj
povem, da so vsi tisti, ki so me vprašali za razlago, moj nasvet vzeli z dobre strani.
To je tisto, kar pravi sveti Pavel: Preizkusite duhove in obdržite tisto, kar je dobro. Še
neka druga stvar je, za katero ne bi rad, da bi jo pozabili: da bi se v molitvah spomi-
njali ubogega don Boska, da se mu ne bi zgodilo, kakor pravi sv. Pavel: Da ne bi bil,
medtem ko drugim pridigam, sam zavržen. Jaz skušam opozoriti vas, mislim na vas
in vam svetujem, vendar se bojim, da sem kakor koklja. Koklja išče zrnje, grebe z no-
gami ter išče črve in drugo hrano za svoje piščančke, a če ni zadosti hrane zanjo, tudi
sama pogine od gladu. Molite zato zame, da se mi ne bo zgodilo kaj takega, temveč
bom mogel okrasiti svojo dušo z mnogimi krepostmi, da bom ugajal Bogu in da ga
bomo mogli nekoč vsi skupaj uživati in slaviti v nebesih. Lahko noč.
|
|
17.5 Page 165 |
▲back to top |
11.
poglavje
ŠE O ŽIVLJENJU V ORATORIJU LETA 1875
Obrtniki in dijaki nista bili edini skupini, ki sta sestavljali družino ora-
torija. V njem je pod očetovskim vodstvom živelo še lepo število novincev in
sobratov z zaobljubami. Način, kako je znal don Bosko povezovati vse te raz-
lične sestavne dele v enovito življenje oratorija, bo predmet našega poglavja o
življenju v njem. Vendar bi bila slika nepopolna, če ne bi najprej kaj povedali o
aspirantih, ki so bili med sinovi oratorija v večini.
1. ASPIRANTI
Po mnenju turinskega ordinarija se je don Bosko hvalil, da je pošiljal škofiji
kandidate za duhovniški poklic, medtem ko je v resnici dobival veliko število
dečkov iz vseh škofij in jih potem »s kuhalnico« ločil ter si pridržal najboljše,
manj sposobne pa je poslal nazaj v škofije, od koder so prišli. Kako se je potem
to lahko ujemalo z očitkom o nesposobnosti salezijancev, bi lahko vedel samo
Bog. Dejstvo je, da je don Bosko v oratoriju imel izredne priložnosti in jim ni
dal, da bi se mu izmuznile.
Na vigilijo Marijinega brezmadežnega spočetja je don Bosko po večerji v
pol ure zaupnega pogovora z nekaterimi salezijanci izrazil svoje prepričanje, ki
tistim, ki gledajo nazaj, prikliče spomin na stare salezijance in pokaže, zakaj je
iz oratorija prišlo toliko članov salezijanske družbe. Rekel je: »Od petsto gojen-
cev, ki so sedaj v oratoriju, jih je štiristo ali celo štiristo petdeset pripravljenih,
da bi oblekli duhovniško obleko, pri čemer pa je njihovo vedenje tako, da bi si to
zares zaslužili. Res je, da se bo v času šolanja in zlasti zaradi počitnic to število
zmanjšalo, vendar bo ostalo vedno visoko in medtem bodo prišli še drugi. Ko
potem fantje vidijo, kako se tukaj dela dobro, in ker jim ugaja naš način življe-
|
|
17.6 Page 166 |
▲back to top |
166
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
nja, bodo tudi sami želeli ostati v hiši.« In ker se je duh oratorija po ravnateljih,
ki jih je oblikoval don Bosko, širil tudi v druge domove, je lahko zatrdil: »Ko sem
zadnje čase obiskal naše zavode, sem ugotovil odločno težnjo po cerkvenem in
redovnem življenju. Veliko fantov mi je izrecno govorilo o tem, čeprav so imeli
še v kosteh svoj dom in počitnice in čeprav jih jaz nisem prav nič vpraševal o
tem, ker za to sedaj čas ni najbolj primeren.«
Pravi čas pa je bil med počitnicami meseca aprila in maja. Od takrat pa do
konca šolskega leta je bilo treba svetovati, voditi, spodbujati, pomagati. V tem
času se fantje odločajo in sami od sebe iščejo sveta, ne da bi jih bilo treba k temu
spodbujati.
Kako zelo so se v oratoriju v tem pogledu spremenile stvari. Ko je družba
štela komaj nekaj desetin članov, ko se je duh družbe šele oblikoval in se je dela-
lo vse v tajnosti, je don Bosko o poklicu, rekli bi, govoril le po tiho, da ne bi koga
prestrašil. Ko je katerega povabil, je zelo pazil, da ne bi kdo mislil na redovno
družbo. Če bi govoril jasno, »bi vsi zbežali«, je nekoč rekel don Julij Barberis,
eden izmed na don Boska najbolj navezanih sinov. Aspirante je spodbujal z be-
sedami: »Imaš rad don Boska? Bi bil pripravljen opraviti klerikat v oratoriju?
Bi ti bilo drago, da bi pomagal don Bosku in delal z njim? Oh, koliko dela je. Če
bi bilo še toliko klerikov in duhovnikov tukaj v hiši, bi bilo za vse zadosti dela.«
Starejši so navadno čisto naravno in prostovoljno odgovorili na ta povabila.
Don Bosko je imel od Boga dano sposobnost, da je znal z veliko ljubeznivostjo
gojiti to čustvo brez kakršnega koli sledu tega, čemur danes pravijo »moralno
nasilje«. Ko je prišel don Barberisov dan, je brez nadaljnjega stopil k don Bosku
in mu preprosto rekel:
»Moji starši mi iščejo prostor v semenišču. Kaj naj jim odgovorim?«
»Piši jim, da po zaslugi don Boska želiš ostati pri njem, da boš videl, ali boš
lahko kot klerik v pomoč hiši z asistenco, poučevanjem in drugim.«
»Jaz tistega leta,« piše don Barberis, »nisem razumel kaj več, niti nisem ve-
del kaj več in si nisem želel ničesar drugega.«
Toda leta 1875 je že razumel. In to zelo veliko. Nevarnost strahu je mogoče
še obstajala, vendar samo za nekatere. Od julija do septembra je don Bosko
kolikor mogoče malo zapuščal oratorij, ker so se učenci petega razreda gimna-
zije pripravljali, da bi odšli na počitnice. Večinoma so čakali, da so se za poklic
odločali zadnji mesec, in don Boskova navzočnost v Turinu je bila za mnoge pri
tem odločilna za vse njihovo življenje.
Bralci bi gotovo radi videli don Boska na delu. Prav, zgodba enega je lahko
zgodba stoterih. Don Vacchina, ki smo ga srečali malo prej, je leta 1875 hodil v
peto gimnazijo. Med neko med zadnjimi vajami za srečno smrt je razmišljal o
svoji odločitvi, vendar ni vedel, kaj naj stori. Drugič mu je don Bosko navadno
rekel: »Uči se, moli, pozneje bomo odločali.« Toda dnevi so tekli in tisti »po-
|
|
17.7 Page 167 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
167
zneje« ni hotel priti. Tistega jutra je Vacchina med mnogimi, ki so se prerivali
okoli don Boska, da bi se spovedali, prvi prišel na vrsto. Dobro se je pripravil
na spoved. Toda don Bosko ga je pustil, da je čakal do konca. Ko so vsi odšli, ga
je blagoslovil in ga potem, ker je bil na levi strani, povabil na desno in sprejel
njegovo spoved. Ko se je obtožil grehov, je prebil led in vprašal za tako zaželeno
odločitev. Don Bosko mu je svetoval, naj postane duhovnik, vendar ne v svetu.
»Tedaj sem pripravljen, če ni ovir, ostati z vami v hiši.«
»Jaz sem,« je odvrnil don Bosko, »z odločitvijo zelo zadovoljen. Glej, vedno
sem te imel rad, vedno sem bil tvoj prijatelj, čeprav ti tega nisem pokazal. Uči
se, moli in dajaj dober zgled.«
»Povedal mi je še veliko drugih stvari,« piše don Vacchina, »in to s toliko
dobrote, da sem se razjokal, opravil obhajilo ob devetih in pozabil na kruh in
tako želeno salamo.« Dobro je znano, da je don Bosko, potem ko je poskrbel za
dušo, poskrbel tudi za telo, zlasti ob vaji za srečno smrt. V dneh milosti je moral
biti človek v celoti zadovoljen.
Čeprav je don Bosko nujno moral povečati število članov, ni odpiral vrat
aspirantom tako, da bi lahko prišli kot 'oves et boves' (ovce in govedo). Na seji
vrhovnega sveta 7. novembra so obravnavali devet prošenj za sprejem v druž-
bo, vendar so pripustili samo osem prosilcev. Za devetega so se odločili, čeprav
je bil že zunanji študent filozofije v oratoriju, da ga je treba podvreči bolj resnim
preizkušnjam, da bi ugotovili, kakega duha je. Rekli so, naj za zdaj, kakor so
temu takrat rekli, prekine študij fi-lozofije, ne da bi vedel, da je to 'ad tempus'
(začasno), in so ga določili za hišna dela.
Don Bosko je dobroto družil s previdnostjo in nikogar ni sprejel v družbo,
dokler ga ni osebno dobro poznal. Leto 1875 je pokazalo, da pri pripuščanju
aspirantov v družbo ravna vedno previdneje, zlasti če so aspiranti hoteli biti
preoblečeni. »Teh,« je rekel na neki konferenci kapitularjem raznih domov med
jesenskimi duhovnimi vajami, ne smemo sprejemati, če niso dokazali preizku-
šene moralnosti in zaupanja do predstojnikov in se niso dali spoznati. Pri laikih
lahko v tej drugi stvari malo popustimo, pri klerikih pa ne. Kar se tiče prve
točke, ni zadosti dobra volja, niso zadosti samo trenutni sklepi. Ti so zadosti za
odvezo, niso pa zagotovilo, da v prihodnje ne bodo več padli.«
Prvim predstojnikom, ki so pozorno sledili don Boskovemu prizadevanju za
vedno večji red, se je 1875 pojavil dvom, ali bi bilo potrebno, da bi ordinarije
prosili za priporočilna pisma v smislu odloka Svetega sedeža iz leta 1848, pre-
den bi pripustili klerike v noviciat. Do tedaj se na to niso ozirali iz dveh razlogov.
Predvsem so mladi aspiranti bili v zavodu že od otroških let in škofje niso niti
vedeli zanje niti za njihovo vedenje in bi mogli dobiti poročilo o njihovem vedenju
samo pri salezijancih, ki so jih imeli pred očmi šest, osem in celo deset let. Poleg
tega je don Bosko ta primer predstavil Piju IX. in dobil 'vivae vocis oraculo' pri-
|
|
17.8 Page 168 |
▲back to top |
168
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
trdilno mnenje. In nič ni kazalo, da bi bilo treba opustiti ta način ravnanja, kajti
v Turinu in v Ivrei, od koder je prihajalo veliko aspirantov, sta bili dve trdi kosti
za glodanje. Poleg tega je v tistih okoliščinah obstajal resen strah, da bi kongre-
gacija za škofe in redovnike ne upoštevala ustnega dovoljenja, ki ga je dal papež.
Ali ne bi bilo bolje, če bi prosili Sveti sedež za kako potrdilo in medtem ne prosili
za priporočilna pisma takrat, ko bi prihajale prošnje od fantov, ki so bili vzgojeni
v salezijanskih domovih. Don Bosko se je odločil za stališče 'quieta non movere'
(ne dotikaj se tega, kar mirno stoji). V kratkem je nameraval iti v Rim in tam vse
urediti. Medtem pa bi uporabljali izvzetje kot do sedaj.
Ukaz, ki se mu je bilo treba takoj pokoravati, pa se je tikal imenovanja splo-
šnih in pokrajinskih izpraševalcev ali eksaminatorjev. Tudi tukaj so naredili, kar
se je dalo. Pij IX., ki je poznal težave, v katerih je bila družba v tistih začetkih, je
verjetno v tem pogledu dal don Bosku ustrezna pooblastila. Stvar so rešili takole:
člani vrhovnega kapitlja bi prevzeli vlogo splošnih, člani hišnih kapitljev pa vlogo
pokrajinskih izpraševalcev za bodoče poklice. V oratoriju bi bili člani pokrajin-
skih izpraševalcev samo člani hišnega kapitlja, ki niso pripadali vrhovnemu sve-
tu. Tako preveritev poklica so najprej preizkusili med duhovnimi vajami v Lanzu
od 9. do 16. septembra, ko je don Bosko sklical vse člane hišnih kapitljev, ki naj bi
pregledali prošnje postulantov, ki bi radi vstopili v noviciat in naredili zaobljube.
K večnim zaobljubam so jih pripustili osemnajst. »V družbi,« pravi kronika, »se je
zgodilo prvič, da je spreje-la na enem posvetu toliko prosilcev.«
Meseca novembra je bilo preoblečenih 48 novincev; število, ki ga do tedaj
še niso dosegli. Don Bosko jih je za prihodnje leto pričakoval še več, ker jih je
že več iz petega in četrtega gimnazijskega razreda zaprosilo za sprejem. Naj-
bolj pa ga je veselila ugotovitev, da so se kleriki vedno bolj utrjevali v duhu.
Prejšnja leta je bilo treba večjemu številu odvzeti duhovniško obleko, drugi pa
so po kratkem bivanju v oratoriju šli naprej v semenišče. Med temi najnovejši-
mi pripravniki pa se je zdelo, da takih ni več ali da jih je zelo malo. Ni si mogoče
predstavljati, kako zelo je bil zadovoljen magister novincev. Ni stvari, ki bi nam
mogla bolj jasno pokazati razpoloženje tistih dni, kot da podamo dobesedno
pisanje te preproste duše. Ko se je v družbi drugih 7. decembra pogovarjal z
don Boskom, je vzkliknil: »Pred štirimi leti smo se vsi čudili, ko smo rekli: 'Letos
imamo osemnajst novih klerikov. Osemnajst, zares lepo število. Tukaj v orato-
riju jih ni bilo nikdar toliko.' Naslednje leto je število zraslo, leto pozneje spet.
Lansko leto smo imeli vsi za nekaj izrednega, ker je število naraslo na 30 in vsi
smo glasno govorili: 'Česa takega v oratoriju še nismo videli.' Sedaj jih je 48 in
utemeljeno upamo, da bo prihodnje leto število klerikov še večje.« Eden izmed
navzočih, znanstvenik na matematičnem in temu sorodnem področju, je vzklik-
nil s svetopisemskih vzklikom: »A Domino factum est istud et est mirabile in
oculis nostris« (Gospod je to naredil in je čudovito v naših očeh).
|
|
17.9 Page 169 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
169
2. NOVINCI
Tega leta je noviciat močno napredoval v smislu normalnosti. Bralec, ki ni
uveden v tedanje razmere, se ob tej uvodni trditvi zamisli. Toda kljub temu je
družba danes to, kar je, ker se je takrat zadovoljila s tem, kar je takrat lahko bila.
Don Bosko je moral biti zelo potrpežljiv, da je ustvaril ustrezne razmere. Bili so
časi, ko bi beseda novinci dražila odrasle in prestrašila male. Šele leta 1874 si jo
je don Bosko drznil prvič uporabiti. Leta 1875 pa so izraz uporabljali že novinci
sami in so se s tem imenom klicali med seboj.
Izredno pomembno je, da dobro preučimo to obdobje naše zgodovine. To je
sorazmerno lahko delo, ker se dá vse povzeti z don Boskovimi besedami. Pog-
lejmo, kako opisuje ali razlaga ugodne okoliščine prejšnjih let.
»Oh, koliko zunanjih neredov se je dogajalo v tistih letih, zlasti še prepiri
med kleriki zaradi literarnih in teoloških vprašanj, vse ob nepravem času in
na nepravi način; nenehne težke motnje v učenju, ko ni bilo fantov. Veliko jih
je zjutraj poležavalo v postelji, nekateri niso šli v šolo, ne da bi kaj povedali
predstojnikom, niso hodili k duhovnemu branju, veliko jih ni opravljalo premiš-
ljevanja niti pobožnih vaj razen skupaj s fanti. Oh, koliko stvari se je sčasoma
spremenilo na boljše, se utrdilo in uredilo!
Toda jaz sem videl vse tiste nerede in sem dal, da so stvari šle naprej, kakor
je bilo mogoče. Če bi na mah hoteli odpraviti vse nerede, bi morali zapreti ora-
torij in odsloviti vse fante, saj se kleriki ne bi podredili resnemu pravilniku in
bi vsi odšli. Videl sem, da so ti mnogi kleriki, tudi raztreseni, pridno delali, bili
dobrega srca, moralno trdni, in ko je prešel tisti mladostni nemirni čas, so mi
zelo pomagali. Reči moram, da je sedaj veliko članov družbe, ki največ delajo,
takih, ki kažejo najboljšega cerkvenega duha, medtem ko bi takrat gotovo odšli
iz hiše in se ne bi dali podrediti kakim strogim merilom.
Treba pa je povedati, da so bili tisto drugačni časi. Takrat družbe ni bilo
mogoče ustanoviti po utečenih pravilih. Bil sem sam, čez dan sem moral pou-
čevati v šoli, potem sem imel večerno šolo, moral sem pisati knjige, pridigati,
asistirati, voditi, hoditi beračit denar. In če bi zato, da bi vse teklo čim popolneje,
hotel ostati samo s krogom tesnih sodelavcev, ne bi dosegel ničesar in danes bi
oratorij štel kakih petdeset ali kvečjemu sto gojencev.«
V poteku normalizacije je bila osnova redovniške stavbe pobožnost in v po-
božnosti sta nadvse pomembni dve vaji: letne duhovne vaje in premišljevanje.
Od leta 1875 so novinci imeli svoje duhovne vaje ločeno od sobratov z zaoblju-
bami, tako da je bilo pridiganje prikrojeno njihovim potrebam. Vsako jutro so
prve pol ure po vstajanju sami opravljali premišljevanje z ustreznimi knjigami.
Prav tako so imeli popoldne svoje duhovno branje. Duh pobožnosti prenikne
|
|
17.10 Page 170 |
▲back to top |
170
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
v novince toliko bolj, kolikor bolj so ločeni od drugih prebivalcev hiše. Zato so
ostali sami tudi v spalnici in na dvorišču. Za odmore jim je bilo dodeljeno dvori-
šče ob cerkvi Marije Pomočnice na zahodni strani. Pri sveti maši so bili v apsidi,
ločeni od drugih vernikov.
Novinci niso opustili učenja. V smislu takratnega poimenovanja so vstopa-
li v filozofijo, kar pomeni, da so začeli obravnavati licejsko ali višjegimnazijsko
vsebino brez filozofije. Leta 1875 pri tem pouku niso več bili zunanji učenci. Na-
raslo število učencev je pokazalo različnost sposobnosti. Zato so začeli misliti na
možnost, ki so jo udejanjili pozneje: da bi novince razdelili v dve skupini, prvo za
licej in tako pripravili bodoče profesorje, in drugo za filozofijo z nekaj dodatnimi
predmeti, kakor je bila navada v semeniščih. Pri vsem tem je magister novincev
priporočal razbremenitev leposlovnih predmetov, da bi se lahko bolj posvetili du-
hovnim razlagam. Tudi v tem se je don Bosko ravnal po izrednih privolitvah Pija
IX., še več, v moči teh dovoljenj se je imel za upravičenega, da je uporabljal no-
vince za asistenco in poučevanje. Don Barberis, ki se je navzel ustanoviteljevega
duha, je zavzeto skrbel za novince in se pogosto pogovarjal z don Boskom, ki ga je
vedno dobrohotno poslušal in mu bil na voljo s svojimi nasveti.
Po katerih načelih je don Bosko pripuščal novince k zaobljubam? Razume
se, da najprej po izpolnjevanju pravil. Toda način, kako je to zahteval, je bil od
primera do primera različen. Uporabili bomo redka poročila, ki so prišla do nas.
Zvečer 10. decembra je don Bosko sklical v svojo sobo člane vrhovnega
kapitlja. Povabil je tudi magistra novincev. Razpravljali naj bi o pripustitvi k
triletnim in večnim zaobljubam. Kronika nam posebej omenja, da so odklonili
prošnjo nekoga, ki je bil vdan pijači, in don Bosko je priporočil izredno strogost
v tem pogledu. »Nobeden naj ne govori, da jih nismo opozorili in da so priznali,
da so storili napak in odločno obljubili, da se ne bodo nikdar več dali premagati
želji po alkoholu. To obžalovanje zadostuje za zakramentalno odvezo, vendar
nam ne da nikakršne gotovosti za prihodnost. Njihov nikdar več je treba razu-
meti kot, dokler se mi ne bo ponudila priložnost.«
To trditev je pojasnil s primerom. Eden izmed njegovih šolskih tovarišev je
imel nesrečno navado, da je rad pil. Ko so ga opozorili, je obljubljal vse mogoče
in nemogoče. Nekoč je rekel don Bosku: »Bodi prepričan, don Bosko, da se ga ne
bom nikdar več nacedil. Odločil sem se, da bom do konca vztrajal, tudi če bi to
pomenilo mojo smrt. Še več, ta trenutek sem sklenil, da nikdar več v življenju ne
bom pil vina.« Toda bilo je vse drugače. Naslednje jutro je don Bosko bil pri maši
v koru in pri obhajilu pri izpiranju keliha slišal, kako je rekel ministrantu: »Daj,
daj! Saj ne gre iz tvojega, pobalin.« Ker se je don Bosku zdelo, da ima revež dob-
ro voljo, mu je omenil neprimernost tega dejanja. Spet je obljubil, toda po nekaj
dneh je don Bosko videl, kako so ga na vozičku peljali domov, pijanega kot čep.
|
|
18 Pages 171-180 |
▲back to top |
|
|
18.1 Page 171 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
171
Zatem je don Bosko postavil vprašanje in ga rešil, kot ga je lahko rešil samo
on. »Če je kdo v takem stanju, kaj bo z njegovo moralnostjo? Rad bi, da bi na-
redili majhno preizkušnjo: dajte danes vsem fantom samo en kozarec dobrega
vina in jutri naredite izpraševanje vesti. Videli boste, kaj se bo zgodilo. Fantom
se niti ne sanja o vzroku in ne vedo nič o vsem tem. Toda veliko je slabih misli,
veliko skušnjav in lahko vam rečem tudi veliko padcev bo žalostna posledica.«
Sedaj je don Rua opomnil, da so nekateri sobratje med šolskim letom sicer
zelo dobro skrivali v sobi steklenice vina. Don Bosko je odgovoril: »Kaj takega
se ne bi smelo zgoditi. Toda ... za zdaj se jim lahko odpusti, ker ne poznajo ne-
varnosti. Mogoče tudi ne bi bilo najbolj pametno, če bi hoteli to odločno odpra-
viti. Toda o tem je treba zelo resno razmisliti.«
Pojdimo malo nazaj. V prvem tednu julija je don Barberis spremljal don
Boska zunaj hiše in izrabil priložnost, da mu je govoril o nekaterih, za katere
je menil, da niso sposobni biti dobri salezijanci. Eden izmed njih je govoril, da
bo odšel domov. »Poskrbi, da bo čim prej odšel,« je don Bosko takoj odgovo-
ril. »Reci mu, da sem jaz rekel, da lahko odide, kadarkoli hoče. Puščam mu vso
svobodo. Toda dokler ostane med nami, naj si z žabico zaklene ustnice in naj
ne govori več o tem s tovariši, ker bom sicer prisiljen strogo ukrepati. Kadar
jezuiti zvedo, da kdo noče več živeti v njihovem redu, ga ne pustijo v hiši niti en
dan in ne dovolijo, da bi govoril s komer koli v hiši. In imajo prav. Če reče, da
hoče stran, potem ga drugi vprašajo zakaj. Toda resničnega vzroka, da se noče
zatajevati, da noče delati dobro in da nima nobene kreposti, ne pove nikoli. Na-
vaja celo vrsto izgovorov: ker mi ne ugaja to, ker bi rad ono, ker me ta in ta ne
mara in podobno. Ko se tako od enega do drugega prenaša to pritoževanje, se
povzroča veliko zlo, ker mnogi izgubijo navdušenje ter se širi nezadovoljstvo in
godrnjanje.
Treba pa je povedati še nekaj. V domači hiši tistega novinca je vladalo silno
pohujšanje, tako da po vesti ne bi mogel živeti skupaj s starši. Vem za to, toda kaj
naj storimo mi? Zelo mi je žal. Nikakor ni prav, da je med drugimi in seje nezado-
voljstvo. Poleg tega pa mi je pred dnevi pisal, da bi rad ostal v družbi, vendar želi,
da bi mu dovolili to in mu oskrbeli drugo. Z eno besedo, postavlja pogoje, da bi
ostal pri nas. Taki ljudje se imajo za potrebne, in če privolimo v eno željo, imajo
takoj drugo zahtevo. Tistemu, ki postavi pogoje, je treba reči: če hočeš ostati pri
nas, se moraš ravnati tako kot vsi drugi in bo v redu. Sicer pa kadarkoli hočeš
poskusiti drugje ali oditi domov, si vedno popolnoma svoboden. Tako se ta človek
zave, da nam ni prav nič do tega, da je pri nas in da delamo vse izključno za Boga.
Naj se čim prej odloči, spravi v red svoje srce in se odpove vsem zahtevam. Bil je
še drug primer. Neki novinec, ki sicer ni nameraval ostati v družbi, bi bil priprav-
ljen ostati, da bi končal šolanje in bi obenem poučeval in asistiral fante. »Nikakor
ne, nikakor ne,« je ponovil don Bosko. »Biti skupaj z drugimi, delati se, kakor da
|
|
18.2 Page 172 |
▲back to top |
172
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
je član družbe, pa dejansko ni, to nikakor ne gre. Toda tu je še nekaj hujšega. V
pismu, o katerem sem ti govoril, se znaša proti don Rui, kar pomeni, da sploh ne
zna ubogati in gre samo za tem, kar mu svetujejo njegove muhe, pravega duha
podvrženosti pa se zdi, da nima. Poskrbi, da se stvar pospeši, da si poišče kako
mesto, ker se mi zdi, da iz tega ne bo nič dobrega.«
Ta klerik bi rad šel v semenišče. Don Barberis je menil, da bi ga lahko v tej
nameri spodbujal in bi mu napisal ugodno priporočilno pismo, zlati ker mu je
don Bosko svetoval, naj sprejme duhovniško obleko. »Jaz sem mu svetoval, naj
se da preobleči, ker je lansko leto izrazil željo, da bi vstopil v družbo. Če bi živel
pri nas, daleč od nevarnosti sveta, po pravilih, ki so kot nalašč narejena zanj,
sredi toliko lepih zgledov, bi lahko storil veliko dobrega sebi in drugim. Nikakor
pa mu ne svetujem, da bi postal svetni duhovnik. Tudi on sam mi je že govoril o
tem, toda jaz sem mu odločno odsvetoval, da bi postal svetni duhovnik. Nikakor
nima zadostnih kreposti za ta poklic. Med nami bi se tudi s povprečno krepostjo
lahko uveljavil in bi lahko postal dober duhovnik. Zunaj sredi tolikega pohujša-
nja bi se pa, namesto da bi se utrdil v kreposti, vsak dan bolj slabšal.«
Ko sta končala ta primer, sta prešla k drugemu novincu, ki je želel ostati
v družbi, vendar se ni zdelo primerno, da bi ga še dalj imeli med nami. Na zu-
naj se je zdel dober in mogoče je zares bil dober. Toda bil je vase zaprt, ni se
dal spoznati predstojnikom in jim ni kazal nikakršnega zaupanja. Don Bosko je
samo iz teh razlogov menil, da ni za našo družbo.
Neki tretji novinec se je prestavil naravnost don Bosku in mu dejal: »Vsto-
pil sem v družbo, ne da bi poznal njenega duha. Nisem vedel, da je to redovna
družba. Sedaj, ko sem iz konferenc spoznal, kaj je njen namen, nimam namena
nadaljevati. Poleg tega pa je umrl eden mojih staršev in zato ni nikogar, ki bi
skrbel za mojega brata. Šel bi domov in potem vstopil v semenišče.«
»Ti, dragi moj, mu je odgovoril don Bosko, si popolnoma svoboden, da sto-
riš, kakor želiš. Od tega trenutka ti puščam popolno prostost, da greš, kamor
hočeš. Toda trditev, da si vstopil v družbo, za katero nisi vedel, ni poštena. Med
duhovnimi vajami v Lanzu si slišal brati pravila, pri konferencah so ti jih raz-
lagali in nisi zares nič razumel? Poleg tega pa je to udarec v obraz don Bosku,
ker s tem hočeš povedati, da sprejema kogarkoli z zaprtimi očmi, proti vsem
predpisom, preden bi mu povedal, za kaj gre.«
Klerik ni vedel, kaj bi odgovoril. Toda ker se je odločil, da bo šel, je nekaj dni
pozneje zares odšel.
Ob drugi priložnosti je naš blaženi dal magistru novincev dvoje praktič-
nih navodil za uspešno vzgojo njegovih sinov. Eden izmed njih se ni lepo vedel,
vendar se je zdelo, da je pobožen in je prejemal sveto obhajilo bolj pogosto, kot
predvidevajo pravila. Svetnik je dejal don Barberisu: »Samo pogosto prejema-
|
|
18.3 Page 173 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
173
nje zakramentov ni znamenje, da je kdo dober. Dobijo se taki, ki sicer ne delajo
božjih ropov, vendar so mlačni in to jim ne dopušča, da bi razumeli, kaj je sveti
zakrament. Kdor ne pristopa k obhajilu s srcem, praznim svetnih čustev, in se
ne vrže velikodušno v Jezusovo naročje, ne prinaša sadov, ki bi jih teološko gle-
dano obhajilo moralo prinašati.«
Neki drug novinec delno iz nasprotovanja, delno pa zaradi odpora ni imel
rad leposlovja in je želel, da bi ga v šoi oprostili tega predmeta. Don Barberis
mu je odgovoril z odločnim ne. Toda trdovratnež je vztrajal pri svojem. Ko je
magister novincev o tem poročal don Bosku, je povedal, da je zelo nadarjen,
trdnega značaja in sposoben za veliko krepost in bi bil, ko bi se unesel, sposo-
ben storiti veliko dobrega. Za to je vprašal, ali bi bilo pametno, da bi zatisnili
eno oko in bi stvari lepo mirno uredili.
»Ne,« je odgovoril blaženi. »Bodi ljubezniv, nič se ne vznemirjaj, daj mu
razumeti, da zate stvar ni kaj dosti pomembna in da vse pripisuješ mladostni
lahkomiselnosti. Odločno pa zahtevaj, da naredi tisto, kar mu je bilo naročeno.
V tem ne popuščajmo, sicer bodo, potem ko bodo že redovniki z zaobljubami,
hoteli, da bi ravnali z njimi v rokavicah in jim dopuščali njihove muhe, ali pa
bomo prisiljeni jih odsloviti.«
Na voljo imamo pogovor blaženega o načinu, kako naj presojamo novince,
in bo gotovo vsem drago, da ga preberejo 'in extenso' (v celoti). Pogovor je imel
17. februarja 1876 z don Barberisom. Ta ga ni ohranil zase, temveč ga je hotel
nameniti tudi nam in ga je zapisal v svoji mali kroniki. Don Bosko je takole go-
voril: »O nekaterih novincih imamo dobra poročila, vendar so nestalni v svoji
volji. Lepo se vedejo cele mesece, potem pa se spremenijo. V teh mesecih so vsi
v ognju in navdušenju, in kdor jih ne pozna v globino, gradi nanje velike upe.
Potem začnejo popuščati, navdušenje mine in pokaže se, da je bilo vse plamen,
ki zagori kot slama. Končno si premislijo in izstopijo iz družbe. Drugi pa se zelo
previdno vpišejo v družbo, napredujejo, ne da bi se dalo kaj ugotoviti, vendar pa
gredo naprej in ne naredijo niti koraka nazaj. Take imajo tisti, ki jih malo poz-
najo, za mlačne v dobrem ali vsaj za zelo povprečne. Kdor pa jih dobro pozna,
in to dolgo, lahko goji glede njih najboljše upe. Res dolgo traja, preden naredijo
korak naprej, ko ga pa naredijo, ne stopijo več nazaj. Le počasi se za kaj odločijo,
toda ko se odločijo, ga ni, ki bi jih odvrnil od tega, in lahko smo gotovi, da bodo
nenehno napredovali v kreposti. Zato zelo upoštevajmo dejstvo, da je kak fant
vztrajen v dobrem, čeprav se na zunaj ne kaže preveč gorečega in vnetega.«
Potem mu je don Barberis omenil, kako se sedaj nekateri novinci lepo ob-
našajo, medtem ko prejšnja leta, ko so bili še gojenci, niso dajali nikakršne-
ga znamenja navdušenja in je bilo treba premagati veliko težav, preden smo
|
|
18.4 Page 174 |
▲back to top |
174
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
jih sprejeli v noviciat. Don Bosko je odvrnil: »Pri teh je treba misliti na eno
stvar. Verjetno so dejansko ubogi in bi zunaj družbe težko živeli. Pri nas jim nič
ne manjka, zanje je celo naša miza zelo dobra. Ko potem tukaj ne naletijo na
nasprotovanje in z njimi vsi lepo ravnajo, medtem ko zunaj ne bi vedeli, kam bi
položili glavo, se dobro počutijo in so radi v družbi. Počasi se utrdijo v kreposti
in prevzamejo naš način življenja iz pravega verskega razloga. Tudi to sredstvo
moramo uporabljati. Koliko jih danes uspešno deluje v zavodu, medtem ko nek-
daj niso imeli kam iti, da bi pošteno živeli! Nadvse pomembno je, da s takimi
lepo ravnamo, se pravi, da jim nič ne manjka, kar je potrebno za življenje, kajti v
tem nestalnem življenjskem obdobju je dostikrat zadosti kak malenkosten raz-
log za nezadovoljstvo in tako odidejo. Verjetno bi bili potem sami nezadovoljni
zaradi koraka, ki bi ga storili, vendar bi bilo že prepozno. Če bi bili starejši, bi
rekel: Če se užalijo za kake malenkosti, naj kar gredo, to niso ljudje, ki bi s ča-
som mogli družbi kaj koristiti. Ko pa gre za mlade fante, ne smemo tako misliti.
Imamo zelo dobre fante, ki pa preslepljeni od kake majhne strasti, od staršev,
prijateljev, koristi, razgrete domišljije delajo nepremišljene odločitve. Če kljub
temu ostanejo v družbi, čez nekaj časa, ko preidejo take muhe, storijo veliko
dobrega sebi in drugim.«
Don Barberis je poročal, da je prefekt pisal staršem nekaterih novincev,
da naj poravnajo zaostale dolgove, ne mesečnine, ker so bili v zavodu zastonj,
temveč osebne izdatke, in jim zagrozil, da bodo v nasprotnem primeru klerika
poslali domov. Rekel je, da je prišel novinčev stric – duhovnik in rekel, da ne
bodo plačali, če bo klerik ostal v družbi. Hotel ga je odpeljati s seboj. Blaženi je
naročil, da naj prefekt nikdar ne piše takih odločnih pisem staršem novincev,
kajti nekateri namenoma ne plačajo dolgov, ker bi hoteli dobiti svoje sinove
domov. Ko je potem slišal, da je tisti klerik odločno vztrajal, da hoče ostati v
družbi, mu je sporočil, naj bo miren, kajti pomanjkanje gmotnih sredstev še ni
bilo nikdar vzrok, da bi koga odpustili.
Zelo mu je bilo pri srcu zdravje novincev. Ko je don Barberis kak mesec po-
zneje govoril don Bosku o nekaterih bolnikih, mu je ta odgovoril: »Treba bo po
veliki noči vsak četrtek poslati fante že zgodaj zjutraj v vilo Monti pod Supergo,
na tretjini vzpona. Je sredi gozdov in lastnica nam jo prepušča v uporabo. Lah-
ko bi tam prebili cel dan in se vrnili proti večeru. Menim, da bi to poleg zdravja
prineslo še druge koristi, kot je večanje zadovoljstva, odvrnitev misli od drugih
stvari in bolj in bolj bi se navezali na družbo.«
Nekaj dni pozneje je don Barberis vprašal don Boska, ali naj pusti domov
novinca, ki je imel težko bolnega starega očeta. Božji služabnik mu je takole
razložil svojo misel: »Mislim, da je primerno. Ko je bolezen pri sorodnikih tako
|
|
18.5 Page 175 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
175
velika, da starši kličejo svoje otroke, je prav, da dovolimo obisk. Če bi potem
umrli in jih ne bi pustili na obisk očeta, starega očeta ali brata, bi to bila od naše
strani prava krutost. Potem bi ti sobratje imeli celo življenje žalost v srcu, ker
niso mogli obiskati svojih dragih, preden so umrli.«
Tedaj mu je don Barberis postavil naslednje vprašanje: Med novinci je bil
eden zelo mlačen v pobožnosti, len in neposlušen. Kaj naj storim? »Pokliči ga k
sebi na samem,« mu je svetoval svetnik, »govori mu jasno, reci mu, da naj odvr-
že tisto lenobo in se v vsem drži pravil, če hoče biti sprejet v družbo. Če ne, naj
se odloči in prostovoljno gre nazaj k svojim staršem, kajti če bo še naprej tak, je
zelo verjetno, da bo v svojo sramoto izključen iz oratorija.«
Don Bosku je bilo težko odpuščati fante, ki so izrazili željo, da bi vstopili v
družbo. Vendar si ni delal utvar. Če je videl, da je kateri kazal malo upanja na us-
peh ali ni bil trden v moralnosti, je bil neizprosen. Glede novincev je delal take
račune: na osemdeset novincev se jih v letu preizkušnje izgubi deset in drugih
deset v času triletnih zaobljub. Ostane pa šestdeset zares dobrih. Pred letom
1876 jih je odpadalo več, toda z večjim redom se je tudi ta številka zmanjšala.
Manjkala sta komaj dva meseca do konca noviciata, ko je 8. septembra po-
letel v nebesa angelski novinec po imenu Defendente Barberis. Priporočil ga
je župnik iz Cassinelle v škofiji Acqui in pisal don Bosku: »Verjetno ni v našem
kraju drugega fanta iste starosti, ki bi ga prekašal v kreposti.« V oratoriju se je
izkazal pri učenju, pobožnih vajah, želel je postati duhovnik, da bi delal za duše.
Kot aspiranta so ga postavili za vratarja v zunanjem oratoriju. Vse zaupane mu
službe je vestno in točno izpolnjeval. Kot klerik novinec je navdušeno poučeval
katekizem v prazničnem oratoriju in prejemal sveto obhajilo skoraj vsak dan s
tako pobožnostjo, da je spodbujal vse svoje tovariše. Bil je točen v izpolnjevanju
pokorščine, natančen v svojih dolžnostih, skromen in zatajevan pri jedi in pija-
či. Radovedno je poslušal pripovedi o starem oratoriju ter težavah in naporih,
ki jih je imel don Bosko pri ustanovitvi. Ugajala mu je misel na lastno dejavno
prihodnost v korist bližnjega v salezijanski družbi. Toda žal so bili njegovi dnevi
šteti. Izkazovali so mu vso skrb. Bil je občudovanja vreden v potrpežljivosti in
je skušal zmanjšati nevšečnosti, ki jih je povzročil oratoriju. Ker mu je zdravnik
svetoval domači zrak, se je vrnil domov k staršem, ki so ga veselo pričakovali.
Odšel je v večnost tako, da je dajal lep zgled vdanosti v Božjo voljo. Spomin na
njegove lepe zglede je navdušil tovariše v noviciatu.
3. PROFESI – SOBRATJE Z ZAOBLJUBAMI
Profesi ali sobratje z zaobljubami so bili sobratje pomočniki, kleriki štu-
dentje filozofije in teologije in duhovniki.
|
|
18.6 Page 176 |
▲back to top |
176
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
V oratoriju je število sobratov pomočnikov od začetka leta 1875, ko jih je
bilo triindvajset, po počitnicah naraslo na sedemindvajset. Zelo bi nam bilo po
volji, če bi lahko vedeli, kako je o stvari mislil don Bosko, toda leto 1875 kaže v
tem pogledu pravo pomanjkanje novic. Storili bomo, kakor se dela ob pomanj-
kanju: uporabili bomo tisto, kar imamo pri roki, in skušali kaj povzeti.
Maestro Dogliani je pri petinpetdesetih letih pred kratkim izpovedal tri-
letne zaobljube. Don Bosko, ki v ravnanju s svojimi sinovi ni delal razlike med
talarjem in civilno obleko, si ga je nekega dne vzel za spremljevalca, ko je šel v
Casale. Ker je videl, da manjka samo še malo do odhoda vlaka, mu je rekel:
»Teci, Dogliani, in nama kupi na postaji vozne listke.«
»Prvi ali drugi razred?«
»Tretji, vedno tretji.«
Ko sta oba vstopila v vagon tretjega razreda, so ju železniški uslužbenci, ki so
prepoznali don Boska, prisilili, da sta prestopila v prvi razred. Ko sta sedla, je don
Bosko smeje se rekel Doglianiju: »Vidiš? Če bi vzela vozne listke za drugi razred,
bi naju pustili v drugem razredu. Vzela sva tretjega in sva se znašla v prvem.«
Dogliani je še ob drugi priložnosti potoval z don Boskom in spominja se,
da je imel nesrečo, da mu je izgubil kovček. Ko ga je don Bosko videl vsega po-
bitega in je razumel zakaj, mu je rekel: »Nič naj te ne vznemirja! Žal mi je samo
zaradi nekaterih pisem. Ni še končal stavka, ko je pritekel nekdo in vzkliknil:
»Tukaj je neki kovček.« Dogliani si je oddahnil.
Ubogi maestro Dogliani! Izkusil je don Boskovo ljubezen do sobratov po-
močnikov tudi v drugačnih okoliščinah. Dobri oče je, potem ko je dolgo spo-
vedoval, prišel k večerji v obednico, ko so drugi že odšli. Ko je sedel k mizi, je
Dogliani, ki je en večer poučeval glasbo, drugi večer pa stregel v obednici, na-
ročil večerjo zanj. Kuhar je poslal krožnik razkuhanega in hladnega riža. Mladi
sobrat pomočnik se je razjezil in dejal: »Saj je vendar za don Boska!« Iz kuhinje
pa se je zaslišalo: »Ali je don Bosko kaj več kot drugi?« En dan v kuhinji razloži,
vendar ne opraviči takega govorjenja. Sicer pa je bil slavni Gaia kljub svojemu
robatemu značaju dober človek. Dogliani je ves žalosten postavil tisto reč pred
don Boska in se umaknil. Toda klerik Cassinis, bodoči misijonar, ni molčal in je
neprimerne besede poročal don Bosku. Blaženi ni namrščil čela, ni mignil z me-
zincem niti ni užaljen molčal, temveč je mirno rekel: »Gaia ima prav. Ali ni res?«
Ta drugi dogodek pa je bilo treba pripisati obedničarju, ki je bil raztresen
zaradi glasbe. Nekega dne, ko so bili pri mizi gostje, je don Bosko videl, da je
namizni prt umazan. Malo užaljen je pokaral Doglianija, kajti to kaže na po-
manjkanje spoštovanja do gostov. Doglianija je močno prizadelo. Proti večeru je
napisal don Bosku pismo, v katerem je med drugim rekel, da je bilo to prvič, ko
je videl don Boska jeznega. Don Bosko se je ponižal in prebral pismo pred člani
|
|
18.7 Page 177 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
177
kapitlja. Potem pa je zato, da bi potolažil sobrata, ko ga je srečal, prijel za roko
in mu zaupno rekel: »Ali je don Bosko kaj več kot drugi?«
Tako je don Bosko vedno ravnal s svojimi sobrati pomočniki. V takem nači-
nu ravnanja je njegova velika skrivnost, da je oblikoval za kleno versko življenje
ljudi, ki se na zunaj niso prav nič razlikovali od zunanjih, živeli v istih razme-
rah in bili iste starosti. Don Jožef Vespigniani, ki jih prej nikoli ni srečal, je bil
globoko presenečen, ko jih je 1875 videl v Alassiu v cerkvi, kako so pobožno
skupaj z gojenci opravljali pobožne vaje. Ravnatelj don Cerruti mu je dejal: »Ti
naši pomočniki nas večkrat presenetijo in osramotijo s svojo pobožnostjo in
krepostnim življenjem, tako da moramo mi duhovniki pred takimi vzvišenimi
zgledi pogosto zardeti.«
Zaupljivost, s katero je don Bosko ravnal z njimi, jih je polagoma naredila
tako voljne, da je lahko storil z njimi, kar je hotel. Toda zaupanje si je treba znati
pridobiti. Leta 1877 je sobrat pomočnik Bernard Musso prosil in dosegel, da
so ga poslali v Ameriko, kjer je bil 50 let čevljarski mojster. Hranil je pri sebi
lastnoročno pisano don Boskovo pismo, ki je vredno zaklada. Božji služabnik
mu ga je pisal iz Rima, ko je bil še navaden vajenec. Gotovo je res, da bi fant
lahko bil dober sobrat pomočnik.
Dragi moj Bernard Musso!
Nujno potrebno je, da mi v tem trenutku ti in tvoji tovariši pomagate s svojimi mo-
litvami. Zberi torej tiste, ki so pripravljeni, da bi mi pomagali, in jih popelji vsak dan
pred Jezusa v najsvetejšem zakramentu in prosite po mojem namenu. Ko se bom vrnil
v Turin, mi boš predstavil vse, ki ste molili zame, in vsem bom izročil lepo darilce.
Tvoj najvdanejši prijatelj
duhovnik Janez Bosko
Leta 1875 sta odšla v večnost dva sobrata pomočnika, Anton Lanteri in Ja-
kob Para, eden pomočnik, drugi pa samo 'de facto' (dejansko), ki oba zaslužita,
da se ju spominjamo, ker nam jasno kažeta, kakšno versko vzgojo so takrat pre-
jemali fantje in salezijanci v senci oratorija.
Lanteri je umrl avgusta v Realdu di Briga Marittima. Bil je pastir. Bil je nave-
zan na cerkev, prejemal svete zakramente, gojil pobožnost do matere Božje Ma-
rije in rad imel nabožno branje. Nekega dne mu je pri iskanju izgubljene ovce
zdrsnilo in je padel v globok prepad. Imel je komaj toliko časa, da je vzkliknil:
»Jezus in Marija, pomagajta mi!« Zdelo se mu je, da je šinil blisk, in že se je zna-
šel na dnu prepada brez vsake najmanjše poškodbe. Skočil je na noge in z očmi
premeril strašno strmino, po kateri je zdrsnil, dvignil roke kvišku in vzkliknil:
»Jezus, Marija, od sedaj hočem vama posvetiti življenje, ki mi je še ostalo.« Po-
zimi je moral zapustiti svojo drago samoto in se odpraviti v kraje, kjer so grdo
govorili in sramotili vero. Odločil se je, da bo vstopil v kako redovno družbo. V
oratorij je prišel septembra 187l. Rad bi se šolal, vendar je bil preveč slabotne-
|
|
18.8 Page 178 |
▲back to top |
178
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ga zdravja. Ponudili so mu hišna opravila. Sprejel jih je. Ko je po dveh mesecih
pokazal zanesljivo vedenje, so ga poslali v zavod v Marassi, ki se je pozneje pre-
selil v Sampierdareno. Tukaj so mu zaupali skrb za cerkev. Pobožno vedenje,
mir srca, ki mu je sijal iz oči, zavzetost za red in snago v cerkvi, ljubeznivost in
lepo ravnanje s tujimi osebami so mu pridobili splošno občudovanje. Opravil je
noviciat in naredil triletne zaobljube. Čas za molitev ni bil zanj nikdar zadosti
dolg. Po enem letu je tako oslabel, da so se začeli bati za njegovo življenje. Me-
nili so, da bi mu zrak v Piemontu lahko vrnil zdravje. Poslali so ga nazaj v ora-
torij, kjer je delal kot zakristan v cerkvi Marije Pomočnice. Toda bolezen, ki se
je poleti nekako potuhnila, je pozimi spet planila na dan. Zdravniki so svetovali
domači zrak. On pa je mislil samo na to, kako bi lepo umrl. Ko je prišel domov,
je skušal čim natančneje izpolnjevati redovna pravila in pobožne vaje. Vse do
zadnjega diha je bil miren in veder. Rodil se je leta 1841.
Para je bil mlajši, saj se je rodil v Sampeireju leta 1850. V domačem kraju,
kjer je obiskoval osnovno šolo, se je boril proti prepevanju prostaških pesmi
po cestah in vaseh. Njegovo protisredstvo je bilo, da je z dovoljenjem svojega
učitelja enako misleče sošolce učil peti cerkvene pesmi. Delal je na polju, rad
je molil in pogosto prejemal sveto obhajilo. Denarna stiska v domači hiši mu
ni dovoljevala, da bi se šolal za duhovnika. Ko je bil star dvajset let, je ob smrti
matere (očeta je izgubil že prej) po svojem župniku prosil za sprejem v oratorij.
Don Bosko, ki je v njem odkril zlato dušo, ga je poslal med dijake. Leta 1873 ga
je sprejel med novince in – glej veliko izjemo – dovolil, da je naredil zaobljube,
čeprav še ni končal latinske šole. Ko so v San Martinu odprli šolo, so potrebovali
dobrega vratarja. Poslali so Paro. Zelo mu je bilo hudo, da se je moral ločiti od
don Boska, vendar je ubogal. Tam je pod vodstvom posebnega učitelja naredil
četrti razred gimnazije. Bil je slabotnega zdravja, vajen neudobja in je molčal
ter sredi zime vstajal ob petih. Dne 22. februarja je kakor po navadi šel na pošto
po pisma in uradniku dejal:
»Čez dva dni bo kdo drug prišel po pisma.« »Zakaj?«
»Ker mene ne bo več.«
Še tistega večera je legel. Bolezen je napredovala. Dne 25. februarja je zau-
pal sobratu, da je imel sanje in da bo zagotovo zapustil ta svet. Ko se je spovedal
in prejel sveto obhajilo, je prosil ravnatelja, da naj se don Bosku, ko mu bo spo-
ročil njegovo smrt, zahvali za vse dobrote, ki mu jih je izkazal, zlasti še, ker mu
je dovolil pred vsemi drugimi tovariši, da je naredil zaobljube predčasno. Nato
je dodal: »Mislim, da je don Bosko vedel, da bom moral kmalu umreti, sicer mi
ne bi naredil tako izjemne dobrote.« Dve uri pozneje je izdihnil, medtem ko je
poln ljubezni poljubljal sveti križ.
Ko bomo sedaj govorili o klerikih, bomo pokazali, kako se je blaženi oče
trudil za njihovo versko, umsko in cerkveno vzgojo in formacijo.
|
|
18.9 Page 179 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
179
Uvajanje reda pri klerikih je šlo vštric z urejenostjo življenja novincev. Med
aprilskimi konferencami je don Albera javno izrekel prošnjo, da bi vsi čim prej
dobili v roke knjigo konstitucij v italijanskem jeziku. Don Bosko ne bi zamujal
toliko časa, če ne bi moral vsak prosti trenutek pisati tiste uvodne besede, kate-
rih namen je, da čim bolj pojasnijo duha, v katerem so pravila napisana. Končno
so bila 15. avgusta 1875 izročena tiskarni. Medtem se je trudil, da bi vlil tega
duha v srca svojih klerikov, in pri tem uporabil vsa sredstva, ki mu jih je nare-
kovalo njegovo iznajdljivo srce.
Predstojnikom, ki so po svoji službi bili bliže njemu, ni ušlo posebno zani-
manje za klerike, ki so bili bolj svobodnjaški in se niso ozirali kaj dosti na pravi-
la. S temi je ravnal tako previdno, da je don Barberis pisal, da fant, čeprav ga je
don Bosko popolnoma prevzel, niti ni občutil, zakaj se don Bosko tako zelo in s
toliko dobroto zanima zanj.
Okoliščine so zahtevale, da je prav te fante moral poslati v zavode, toda on
jih je spremljal s svojo očetovsko skrbjo. O tem nam priča ljubeznivo pisemce, ki
ga je poslal kleriku Naiju, ki je pred kratkim odšel v Borgo San Martino.
Najprej pa se moramo seznaniti s predhodnimi dogodki. Ko je bil v četrti
gimnaziji, je don Bosko vprašal Naija:
»Hočeš narediti z don Boskom pogodbo?«
»Kakšno?«
»Prihodnji teden ti bom povedal.«
Ko je prišel njegov spovedni dan, je fant po spovedi vprašal don Boska:
»Kakšno pogodbo hočete skleniti z menoj?«
»Bi ti ugajalo, da bi ostal vedno z don Boskom?«
»Zelo.«
»Prav. Pojdi k don Rui in mu povej, da te pošilja don Bosko.«
Don Rua mu je v odgovor ljubeznivo povedal, da naj pride prihodnji četrtek
ob tej in tej uri v cerkev sv. Frančiška Saleškega. Nai je bil točen. Tam je našel
skupino izbranih fantov, ki jim je don Rua govoril o tem, da bi ostali pri don Bo-
sku. Potem se je zgodilo, da mu je don Bosko v naslednji spovedi takole govoril:
»V tem trenutku vidim pred seboj vso tvojo prihodnost.« In odgrnil je pred njim
zaveso. Danes, ko je don Nai star petinsedemdeset let, lahko s prisego potrdi, da
se je vse, kar mu je don Bosko povedal, točno izpolnilo.
Pred kratkim preoblečeni klerik se je na dan, ko naj bi naredil zaobljube,
znašel v duhovni stiski, ki je prej nikoli ni občutil. Svojo stisko je zaupal dobre-
mu očetu in ta mu je odgovoril:
Predragi Nai!
Grilli (murni = skušnjave) skačejo nad zemljo in rinejo v luknje. Zaobljube, ki jih ho-
češ narediti, letijo gor k Božjemu prestolu in tako prvi ne morejo prav nič motiti dru-
|
|
18.10 Page 180 |
▲back to top |
180
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
gih. Zato se ničesar ne boj in pojdi naprej. Če bo prišlo kaj novega, se bova v kratkem
pogovorila. Bog naj te blagoslovi, 'age viriliter, ut coronaberis feliciter' (drži so mo-
ško in prejel boš krono sreče). Moli za svojega vedno v J. K. najvdanejšega prijatelja.
Turin, praznik Marijinega vnebovzetja 1875
duh. Janez Bosko
Zelo prijetno je, če don Boska presenetimo v življenju oratorija med nje-
govimi kleriki. V poročilu, ki ga je neki klerik takoj po dogodku zapisal, se nam
kaže kakor na fotografski pološči, kdo je don Bosko.
Po večerji se je na dvorišču zbrala gruča klerikov, ki so se pogovarjali. Pris-
topil je don Bosko z nekaterimi drugimi. Oni iz gruče so se razpostavili okoli
njega in mu poljubili roko. Ustavil se je, povedal nekaj ljubeznivih besed, se
malo pošalil in dejal:
»Vi kleriki ste moja krona.«
»Da le ne bi bili trnjeva,« je rekel eden izmed njih.
On pa je pokazal na don Barberisa, ki je bil navzoč, in dejal: »Če bi že kdaj
bilo tako, pa glejte ob moji strani 'gloria patris filius sapiens'« (očetu je v slavo
pameten sin).
Potem je še povedal nekaj duhovitih šal in nadaljeval: »Preteklo noč sem
imel sanje. Zdelo se mi je, da nesem popotnico nekemu bolniku. Ker sem že-
lel vedeti, kdo je bolnik, sem vprašal spremljevalca, vendar mi ta ni odgovoril.
Vprašal sem ga, ali umira. Pa spet nič. Sam pri sebi sem dejal: presneto, pa le
hočem zvedeti! Rečeno, storjeno. Odpravil sem se na pot in šel za popotnico.
Ko smo prišli do hiše, so duhovniki vstopili in jaz za njimi. Hotel sem vstopiti v
sobo, pa mi ni uspelo. Večkrat sem se skušal približati umirajočemu, pa ni šlo.
Nemogoče! 'Ah, to so vendar sanje,' sem si dejal. Tedaj sem se zbudil in si rekel:
'Zares, bile so sanje.'«
Ko smo potem začeli govoriti o drugih stvareh, je don Bosko izrazil zado-
voljstvo, da v oratoriju ni bolnikov. Tedaj ga je eden izmed klerikov vprašal, ali
je res, da se iz zdravja zob vidi dolgoživost. Odvrnil je, da na splošno povedano
to lahko drži. Vendar je pomembno dejstvo, da človekova smrt ni zapisana v
večnih knjigah za določen čas; da nam je v tem primeru nič ne bo preprečilo. Da
pa v vsakem primeru za dolgo življenje koristi lepo moralno življenje, ljubezen
do kreposti, zmernost in veliko drugih stvari, ki so koristne našemu telesu. Pri
tem je omenil, da je pred kratkim umrl neki krepek fant, od katerega so toliko
pričakovali, pri življenju pa je ostal njegov brat, ki je vedno bolehal. Razjeda ga
jetika in komaj še živi. »Vidite, da zdravje in krepkost nič ne pomenita, če je v
knjigah večnosti zapisano, da ta in ta mora umreti.«
Sedaj se je pogovor spet prekinil, ker je prišel duhovnik Alojzij Rocca in je
pozvonil zvonec. »Poljubili smo mu roko in odšli,« je zapisal poročevalec. Ta
pisec je klerik Cezar Peloso, ki je dal priložnost za malo mračna razmišljanja.
|
|
19 Pages 181-190 |
▲back to top |
|
|
19.1 Page 181 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
181
Zanimivo je, da je misel, da bi zapisal ta pogovor, prišla prav njemu, ki je malo
pozneje moral umreti.
Za dobro izobrazbo je Božji služabnik dajal velik pomen študiju filozofije. Bil
je na tekočem z vsem, kar so v tem pogledu delali učenci in učitelji. Tem zadnjim
je priporočal: »Profesorji naj bodo zelo potrpežljivi, naj se skušajo čim bolj sklo-
niti, da bodo prišli na raven učencev. Nikakor naj se ne predajajo nenehnim in
vzvišenim razmišljanjem. Nobenih razmišljanj, temveč jasna razlaga učbenika!«
Glavni profesor filozofije je moral biti s svojimi učenci prav malo zadovo-
ljen. Bil je resen, bolj strog človek, bistrega duha, odločnega nastopa in mu vsa
zadeva ni preveč ugajala. Verjetno je, da je nekega dne pisno izročil don Bosku
svoje pomisleke in potem dobil predragocen odgovor svetega vzgojitelja:
Predragi Bertello!
Skušal bom storiti, kar je v mojih močeh, da bi vzbudil zanimanje za študij pri tvojih
učencih. Vendar moraš tudi ti sodelovati.
1. Imej jih za svoje brate: ljubeznivost, sočutje, spoštovanje so ključ do njihovega srca.
2. Naloži jim za učenje samo tisto, česar so zmožni, in nič več. Razloži tako, da bodo
razumeli besedilo priročnika in nič več.
3. Pogosto jih sprašuj, povabi jih, da bodo prosto govorili, brali, govorili in spet brali.
4. Vedno samo spodbujaj in dajaj pogum, nikdar ne ponižuj. Hvali, če le moreš, nikdar
ne preziraj, razen če je to znamenje nezadovoljstva ali za kazen.
Skušaj to udejanjiti in potem mi poročaj. Jaz bom molil zate in za tvoje in imej me v
J. K. za najvdanejšega prijatelja. Duhovnik Janez Bosko
Turin, 9. 4. 1875
Blaženi je moral pravočasno poskrbeti za diplomirane profesorje, zato je
pošiljal svoje klerike na malo in veliko maturo. Nekega dne je o tej tako po-
membni stvari izrazil svoje mnenje in povedal, kako naj bo to: »Odločiti se mo-
ramo, kateri kleriki naj v korist družbe delajo zunanje izpite in kateri ne. Pri
tem ne smemo gledati na posameznika in ali se mu ljubi ali ne delati izpite. Niti
nas naj ne zanima, ali ti izpiti koristijo ali ne koristijo kleriku. Treba je gledati
samo na korist ali škodo, ki bi jo imela zaradi tega družba. Nikakor nočem, da bi
v tem pretiravali, kakor delajo to drugod, vendar imejmo vedno, kadar se za kaj
odločamo, pred očmi korist družbe in ne posameznika. Drugo, na kar moramo
gledati, je, da izbiramo samo tiste, ki imajo za to sposobnost, dajejo upanje,
da bodo uspeli, in da so mladi. Drugim, manj nadarjenim in starejšim, skušaj-
mo študij posplošiti, ne obremenjujmo jih s stranskimi predmeti, tako da bodo
mogli čim prej priti do duhovništva. Saj potrebujemo veliko takih, ki bi skrbeli
za prefekturo, asistenco in hišo.«
Da bi klerike uvedel v cerkvenega duha, je poskrbel, da so teologijo pou-
čevali najsposobnejši duhovniki v Turinu. Med njimi se je odlikoval kanonik
Marengo, ki je rade volje prihajal v oratorij poučevat bogoslovce. Njegov viso-
|
|
19.2 Page 182 |
▲back to top |
182
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ki zgled duhovniškega življenja in praktični nasveti za opravljanje duhovniške
službe so opravili drugo.
Don Jožef Vespignani je bil priča naslednjega prizora. Nekega dne po kosilu
se je pred vrati obednice, tam, kjer so zadnje čase popravili Pinardijevo kapelo,
po domače pogovarjal z don Boskom, ko se je svetniku približal don Barberis in
mu izročil seznam klerikov, ki naj bi prejeli svete redove. Don Bosko jih je pre-
letel in se začudil; manjkalo jih je nekaj, ki so bili v zadnjih letih bogoslovnega
študija in so se odlikovali po lepem vedenju. Don Barberis je spoštljivo pripo-
mnil: »Res je, tudi ti so pripravljeni. Toda sedaj poučujejo v šoli, in če bi prejeli
subdiakonat, bi z molitvijo brevirja izgubili preveč časa, ko pa morajo …«
Don Bosko mu ni dal končati stavka, temveč mu je zavzeto dejal: »Kaj ven-
dar praviš, da bi z molitvijo brevirja izgubljali čas? Kaj še, s tem pridobijo čas.
Ko kleriki molijo sveto opravilo, molijo s celo Cerkvijo, se poučujejo z navdih-
njeno besedo Sv. pisma, s spisi cerkvenih očetov, z življenjem in zgledi svetni-
kov; molijo s psalmi in himnami Božjega ljudstva in z liturgičnimi spevi. Brevir
bo tem klerikom prinesel več spoznanj kot toliko učiteljev in jih bo uvajal v
umetnost, kako naj svoje učence učijo znanje o Bogu in duši. Zato je treba na-
šim klerikom jasno razložiti, kako pomemben je subdiakonat in kako odlično
sredstvo posvečenja in duhovnega poučenja je brevir. Videl boš, da jim bo v
vseh pogledih koristilo.« Nato se je obrnil k don Vespignaniju, ki je duhovno
spodbujen poslušal tako spontan in navdušen zagovor brevirja, in je sklenil po-
govor z vprašanjem: »Ali ni res, da je to največji zaklad za vsakega klerika, ko je
'in sacris' (posvečen)?«
Nad glavami je kakor Damoklejev meč visela možnost vpoklica v vojaško
službo in je pretila izničiti še tako lepe upe. Italijanski škofje so tarnali. Don
Bosko je imel vsako leto kakih deset klerikov izpostavljenih tej nevarnosti. Da
bi jih iztrgal nevarnostim vojašnice, ni opustil nobenega sredstva: svetoval je
izgovore, obiskoval je vplivne osebe, zbiral darove za odkup. Naslednji listek, ki
ga je poslal neki turinski gospe po imenu Terezija Vallauri, dobrotnici oratorija,
kaže, da gre za to zadevo.
Velezaslužna gospa Terezija!
Vračam vam dežnik s tisoč zahvalami. Predstojnik mojega klerika je kapitan Chiaves,
dober kristjan, ki stanuje na Via San Domenico.
Zahvaljujem se vam za dobrodelnost, ki jo naklanjate tako meni kakor tej naši pora-
jajoči se družbi, ki ima prav zato, ker je nova, potrebo, da bi ji vsi pomagali.
Bog naj vas blagoslovi in molite zame, ki sem v J. K. vaš ponižni služabnik.
Dom, 3. 7. 1875
duhovnik Janez Bosko
Stvari so se slabšale iz dneva v dan. Dne 18. aprila 1875 je poslanska zbor-
nica odobrila zakon, s katerim so ukinili vso imuniteto v korist klerikov. Drugi
člen zakona se je glasil: »Od julija I876 se končuje vsaka možnost, da bi preha-
|
|
19.3 Page 183 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
183
jali iz prve v druge kategorije z izplačilom določene vsote.« Potrdil ga je tudi
senat in 7. junija ga je podpisal kralj. Na srečo po don Boskovi zaslugi do leta
1875 ni niti en klerik iz oratorija služil vojaškega roka.
Mesec julij je prinesel za klerike veselo novost: počitnice zunaj oratorija.
Dobrodelna gospa Evrozija Monti je na pobočju Superge imela prijetno vilo in
jo dala don Bosku na voljo v ta namen. Ker je bilo v hiši prostora samo za pet-
najst oseb, je don Bosko poskrbel, da so si na vsaka dva tedna sledile skupine po
štirinajst klerikov. Dal je tudi zelo modre nasvete, ki jih je za izvajanje namenil
don Barberisu. To so:
1. Poskrbite, da čim bolj zadovoljite oskrbnike, in jih vprašajte, katere predmete smete
uporabljati in katerih ne. Vprašajte jih, kje lahko hodite in kje ne. Povedati jim takoj na
začetku, da naj si morebitne okvare zapomnijo in nam povejo, in bomo plačali, kakor
bo treba. Don Bosko je pripomnil: »Če bodo oskrbniki nezadovoljni, bodo gospodarici
poslali črno sliko o nas, in čeprav ta ne gleda na malenkosti, bi nam to lahko škodilo.«
2. Pojdite pozdravit župnika in mu izročite tudi lepe pozdrave od don Boska. Skušajte
navezati dobre stike z vitezom Arnaldijem in don Tomatisom, ki imata svoje poletne
hiše blizu vile gospe Monti. Izročite jima moje pozdrave in jima recite, da se ju don
Bosko spominja v molitvah.
3. Pripravite zahvalno pismo za gospo Monti, ki je sedaj v Bielli. Recite ji, da se imate
lepo na njen račun, in čeprav ji ne moremo povrniti vsega dobrega, molite zanjo
in darujete po njenem namenu sveta obhajila. Recite ji, da za popolno srečo njenih
gostov manjka samo še navzočnost mame Evrozije. Zagotovite ji, da molite zlasti za
večni mir njenega moža polkovnika, ki je umrl pred meseci.
4. Ne pozabite na kako zaposlitev. Želel bi, da bi imeli nekaj šole, v kateri bi tisti, ki
so bolj zaostali v latinščini, malo napredovali. Vendar preproste, lahke stvari, brez
dolgih razlag, samo z nekaj slovničnimi opombami. Naj vadijo pravilno branje. Ne
morete si misliti, kako težko je v javnosti brati smiselno in jasno, da lahko vsi ra-
zumejo. Mnogi ne znajo izgovarjati dvojnih soglasnikov, drugi pa jih izgovarjajo,
kakor da bi bil u. Druga stvar, ki je tudi izredno pomembna, je pisanje pisem. Imaš
izobražene ljudi, ki so študirali, so duhovniki, odvetniki, zdravniki, če pa morajo na-
pisati preprosto pismo, so vsi iz sebe. Delajo pravopisne in slovnične napake, motijo
se pri pravih stanovskih naslovih, ne vedo, kam naj postavijo datum in kam podpis.
Za priučevanje vseh teh stvari se mi zdijo počitnice najbolj primerne. So stvari, ki ne
utrujajo, pa so neizmerno koristne. Tistim, ki so v teku leta lepo napredovali v učenju,
bi lahko dali kako lekcijo iz francoščine.
Tisti, ki so bolj slabi v latinščini, morajo pač potrpeti. Navadno so to taki, ki jim šola
nič ne diši ali pa so prepričani, da vedo toliko kot drugi in se ne držijo pravil, za ka-
tera pravijo, da so malenkostna, in hočejo vzvišenejše stvari. Končno pa se ne naučijo
niti enega niti drugega.
Lansko leto neki učitelj, ki smo ga postavili prav za to, enkrat iz enega, drugič iz dru-
gega razloga ni mogel priti v šolo in poučevati. Opravičeval se je z najrazličnejšimi
izgovori. Toda glavni razlog je bil pomanjkanje volje. Vsekakor pa se mi zdi prav, da
|
|
19.4 Page 184 |
▲back to top |
184
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
omogočimo zadostno izobrazbo tistim, ki jo potrebujejo.
5. Postaviti urnik. Pobožne vaje: ob 6. uri maša in premišljevanje. Ob 10. uri šola in
nato kratko duhovno branje. Od pol štirih do petih popoldne prosto učenje. Ob petih
obisk Najsvetejšega v vili Arnaldi, kjer ga hranijo v hišni kapeli. Prositi za dovoljenje.
Preostali del dneva prosto in vsak popoldan sprehod do pol osmih. Ko se vrnejo do-
mov, takoj večerja, ob devetih večerne molitve in počitek.
Ker še ni bil zadovoljen s temi navodili, je želel govoriti vsem klerikom sku-
paj. Zato jih je 6. julija potem – prejšnji dan so končali izpite – vse zbral za
konferenco. Ko je govoril o počitnicah, je vpletel celo vrsto stvari, ki bi v kleri-
kih večale navezanost na družbo in jih zavarovale pred nevarnostmi poletnega
lenarjenja.
»V splošno zadovoljstvo smo končali izpite iz teologije in filozofije. Sedaj začenjamo
počitnice. Vem, da jih je veliko med vami utrujenih in da potrebujete počitnice; zato
sem poskrbel, da jih boste v splošno zadovoljstvo mogli srečno preživeti. Nekateri
imajo še posebne opravke in zato počitnic še ne morejo takoj začeti. Za te jih bomo
pripravili malo pozneje, drugi pa jih začnete že jutri. Zelo vam priporočam, da naj
bodo počitnice čas odmora. Obenem pa naj bodo izrabljene, da ne bi, medtem ko telo
počiva, trpele vaše duše. V ta namen smo sestavili urnik tako za tiste, ki bodo ostali
tukaj, kakor tudi za tiste, ki bodo šli v vilo Monti, tako da boste imeli veliko razvedrila
pa tudi zaposlitve.
Moramo misliti tudi na osebje za Ameriko. Stvar smo dokončno prevzeli in sedaj se
je treba začeti učiti španščine. Potem je treba izbrati osebje, kajti odhod bo, kakor
smo določili, meseca oktobra ali najpozneje na začetku novembra. Prejeli smo pisma
od tam in v njih nam sporočajo živo željo, da pridemo, da nas željno pričakujejo in
da nas zelo potrebujejo. Zavod je že nared in nam ga bodo izročili takoj, ko pride-
mo. Upravljali bomo tudi javno cerkev in vse šole bodo prepustili nam. Treba je tudi
poskrbeti za ponavljanje italijanščine, francoščine in angleščine. Prebivalci so dobri
po naravi, navezani na verske običaje, vendar slabo poučeni, ker nimajo duhovnikov.
San Nicolás, to je mesto, kamor bomo šli, šteje nekako 50 tisoč prebivalcev, vsi so
katoličani in razpolagajo samo s tremi duhovniki. To ni nič za tako mesto, kot je pri
nas Alessandria, za podeljevanje zakramentov, pogrebe, sveto po-potnico, maševa-
nje, spovedovanje, pridiganje, krščanski nauk. Morate tudi vedeti, da se nedaleč od
San Nicolása začenjajo naselja domorodcev, to je divjakov, ki jih je prav tam veliko.
Ti imajo dober odnos do krščanstva in želijo biti poučeni. Vendar ni nikogar, ki bi se
lahko zanimal zanje, in tako živijo in umirajo zunaj katoliške vere, ne da bi spoznali
pravega Boga. Te neposredne nujnosti so nas prisilile, da smo za zdaj sprejeli zavod
v San Nicolásu in pozneje še misijone, da se bomo lahko posvetili divjakom in jih
pokristjanili.
Kakor že veste, nas je v teh zadnjih dneh obiskal kardinal Berardi. To je, dragi sinovi,
znamenje velike dobrote s strani njegove eminence. Izrecno je prišel iz Genove v Tu-
rin, da bi obiskal oratorij. Morali bi videti naklonjenost, ki nam jo je izkazal, in zado-
voljstvo, ko je videl naše fante, in potem čudovit način, kako je govoril z njimi; zares
|
|
19.5 Page 185 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
185
stvari, ki človeka raznežijo. Prav tako me je prevzela dobrota, ki nam jo izkazuje sveti
oče. Kajti kardinal nam je med drugim dejal: 'Sveti oče mi je izrecno naročil, naj vas
pozdravim in tako vam kakor vašim gojencem podelim njegov sveti blagoslov.' Nato
je dejal še posebej to in ono. Kakor da bi bili kaj posebnega, za kar naj se papež na
poseben način zanima.
Da se spet vrnemo k našim počitnicam, vas moram opozoriti na veliko nevarnost, ki
se je morate izogibati. Koliko fantov sem že videl, da so med počitnicami izgubili svoj
poklic! To je največja izguba, največji poraz, ki ga sploh lahko doživite. To se zgodi
še posebno takrat, ko gremo domov k našim staršem. Začne se govoriti o potrebah
in koristih. Zatem pridejo sorodniki, ki govorijo o nakupu in prodaji, o trgovini in
sejmih. Kaj more ubogi klerik sredi takih razgovorov slišati koristnega? Da ne go-
vorimo o drugih pogovorih, ki so celo slabi in jih ni mogoče preprečiti: o sporih med
brati, ki se jih je treba skoraj nujno udeležiti; potem že starejši oče, ki ne zna drugega
kot pripovedovati o žalostnih rečeh v svoji družini in zahteva, da se mu pomaga in
da je prav zato poklican sin duhovnik, in podobne stvari. Sveti Bernard se je čutil
dolžnega, da ni nikdar več šel domov. Takole je dejal: 'Samo enkrat sem bil doma,
pa celo pot nazaj nisem delal drugega, kot se jokal zaradi potreb mojega očeta in
kako naj bi mu jaz pomagal, dokler me Gospod končno ni rešil te skušnjave.' Če se je
tako dogajalo svetemu Bernardu, koliko drugih je potem morala uničiti misel in želja
pomagati staršem.
Stvar, ki bi jo ob tej priložnosti rad razjasnil, se tiče dvomljivega poklica. Ne bom
govoril o znamenjih poklica, koliko ga kdo ima ali ne, rad bi samo odgovoril na vpra-
šanje: 'Rad bi postal redovnik, toda kdo mi zagotovi, da imam poklic? Ustavil se bom
tukaj, toda kdo ve, ali me Gospod hoče prav tukaj ali kje drugje?'
1. Že to, da ste želeli vstopiti v družbo, je znamenje, ki vam ga daje Gospod. Zato tega
znamenja ne smete zavreči, razen če je drugo bolj jasno v primeri s tem. To pa mora
potrditi duhovni voditelj.
2. Ker je ta želja zrasla v vas po Gospodovi volji, je ne smete zavreči, razen z izrecnim
drugim nasprotnim znamenjem.
Pa bo kdo dejal: 'Kdo ve, ali me Gospod ne kliče v bolj trdo in zahtevno življenje?' V
večini primerov, lahko rečemo v vseh primerih, je to prevara. Če ti je Gospod navdih-
nil željo, da bi vstopil v kako družbo, je želja, da bi šel drugam, nasprotovanje Božji
odločitvi. Hudič te vabi, da bi zapustil kraj, ker si zdaj, z željo po ostrejšem življenju,
in ko boš tam, ti bo rekel: 'Toda kdo ve, če bom to zmogel?' Ali: 'Vidim, da mi zdravje
peša, kdo ve, ali Gospod zahteva kaj takega od mene?' Hudič je vodja zdrah in nereda
in nas bo vedno spremljal, kamor koli gremo, in nas nadlegoval s svojimi skušnja-
vami. In potem in potem ... Odšel boš od tukaj zaradi strožjega življenja. Toda kdo ti
zagotavlja, da se boš tega strožjega življenja res oklenil? Nekdo je zapustil naše živ-
ljenje, češ da je preveč lahko in on si želi kaj strožjega in popolnejšega. Odšel je. Toda
čez nekaj dni je pustil vse in dejal, da bo strogo živel v svetu. Kmalu se mu je želja
ohladila in je opustil pobožne vaje. Pred kratkim sem ga srečal in vprašal o njegovih
poslih. Takoj sem ga vprašal tudi o njegovi duši. On pa mi je takoj odgovoril: 'Oh, don
Bosko, ne govorite mi o tem!'
|
|
19.6 Page 186 |
▲back to top |
186
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
'In zakaj ne?'
'Ker se jaz za te stvari več ne zanimam; odprle so se mi oči.'
'Kako vendar to?'
'Zadosti časa sem bil navezan na blodnje, ki nimajo osnove.'
'Pa tudi k spovedi ne hodiš več?'
'H kakšni spovedi?'
'In rešenje tvoje duše, za kar si se nekoč tako navduševal, da si menil, da strogost na-
šega življenja ni dovolj velika, in si hotel nekaj bolj strogega? Če boš hodil po tej poti,
ne boš prišel v nebesa in se ti pekel na veliko odpira.'
'Zadosti. Ne govorite mi več o tem. Jaz tem bajkam ne verjamem več.'
Dragi moji! Lahko sem govoril še in še. Ni bilo načina, da bi mu rekel besedo, ki bi mu
šla do srca. Če ga Gospod s posebnim dejanjem milosti ne reši, je pogubljen.
Drugi bodo rekli: 'Radi bi postali ... toda.' Kaj toda? 'Toda predstojnik me sovraži ...
ne kaže, da je zadovoljen z menoj ... jaz nisem sposoben, da bi delal za družbo. Nisem
zadosti kreposten. Predstojniki me nimajo radi.' Kaj si vendar ti mislijo? Kaj vendar
mislite, da bi vas tisti, ki so žrtvovali svoje življenje za vaše dobro, tisti, ki jih je Gospod
postavil nad vas, da bi tisti, ki bi bili pripravljeni dati svojo kri za vaše odrešenje, če bi
bilo treba, sovražili? Verjemite mi, kaj takega je danes med nami nemogoče. Dalje! Ali
ste vstopili v družbo zato, da bi vam šlo dobro in da bi vas vsi božali? Vedeti morate,
da ste dolžni, če je treba, za Gospoda prenašati tudi prezir in zapostavljanje. Ali res ni
dovoljeno, da ti kak predstojnik na zunaj pokaže malo upoštevanja z namenom, da
preizkusi tvojo občutljivost ali da ti da priložnost, da preizkusiš svojo moč? Verjemite
mi, to je stara hudičeva past, ki vedno prikazuje take stvari, dejansko pa ni nič.
Ne pokaže, da je zadovoljen s teboj? In ti ne razmisliš, ali je to po tvoji krivdi, ker ne
storiš vsega, kar moreš in moraš, ali če delaš, kar največ zmoreš? V prvem primeru
se moraš ti popraviti, vzrok je pri tebi. Kako lahko zahtevaš, da bi bil predstojnik
zadovoljen s teboj, ko pa si tega ne zaslužiš? V drugem primeru pa misli, da ne delaš
zato, da bi ugajal ljudem, temveč da bi ugajal Bogu. Končno pa, verjemite mi, ima
tudi tukaj glavni delež domišljija. Če predstojnik ni takoj pripravljen za pohvalo in če
ne boža, se takoj reče, da ni zadovoljen z menoj. Z otroki se dela tako, z odraslimi pa
to ni potrebno in tudi ne pametno, kajti ti morajo biti zadovoljni s splošnimi izrazi
zadovoljstva.
'Jaz nisem sposoben, da bi delal v korist družbe, nisem sposoben, da bi si zaslužil
hrano, nisem sposoben asistirati, poučevati še manj, za delo pa sploh nimam moči.'
Ali veste, kdo je breme družbi? To so tisti, ki so sicer sposobni, pa ne znajo ubogati.
Predstojnik si mora prizadevati, da najde čim milejše izraze, da mu pove svojo voljo,
ker sicer ve, da ga ne bo ubogal ali ga bo ubogal slabe volje. To so tisti, ki nimajo radi
uboštva in tožijo zaradi hrane, pijače in sobe. To so tisti, ki ne izpolnjujejo vsega do
zadnje pičice, kar se tiče čistosti, brez katere lahko že samo eden uniči celo družbo.
Če ste krepostni in storite vse, kar zmorete, ne boste nikdar v breme družbi. Končno
pa, če bi predstojniki ugotovili vašo nesposobnost, vas niti ne bi sprejeli. Če vas spre-
jemajo, je znamenje, da vas imajo za sposobne. To sodbo pa morajo izreči oni in ne vi.
'Predstojnik me je imel za bolj krepostnega, jaz pa ugotavljam, da nimam kreposti,
ki so potrebne za redovniški stan.' Če nimaš zadostne čednosti, da bi živel v redovni-
|
|
19.7 Page 187 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
187
škem stanu, kjer si oddaljen od nevarnosti, kjer imaš toliko podpore, kjer te podpira
molitev in s tem Božja milost, ali boš potem mogel živeti in se zveličati tam, kjer je
toliko nevarnosti krajev in tovarišije, kjer se ne boš mogel skoraj nikdar posvetiti mo-
litvi, ker boš popolnoma zaposlen s tem, kako si boš poskrbel vsakdanji kruh? Končno
pa je vprašanje kreposti stvar tvojega duhovnega voditelja. Ti se trudi, da boš storil,
kar je v tvoji moči, potem pa se ničesar ne boj. Če tvoja krepost zares ne bo zadostna,
ti bodo že povedali, te ne sprejeli ali odposlali. Če ti predstojniki nič ne rečejo, lahko
greš naprej brez strahu.
Mogoče bo kdo rekel, da je izstopiti iz družbe isto kot pogubiti se za večno. Vendar je
tudi v svetu mogoče živeti kot dober kristjan. In poznam ljudi, ki so izstopili iz družbe
in sedaj lepše in dostojneje živijo, kot so živeli v družbi.
Odgovarjam: Res je, da je tudi zunaj družbe mogoče živeti kot dober kristjan. Prav tako
se lahko zveliča, kdor je izstopil iz družbe. Toda če boste hoteli verjeti, vam bom pove-
dal, da je to res, če gledamo od daleč, zunaj resničnosti, če se ne oziramo na resničnost.
Moje mnenje pa je, da se more zveličati le malo tistih, ki so bili v družbi, pa so jo zapus-
tili. Kajti če so vstopili v družbo in bili sprejeti, je to znamenje, da so imeli poklic, potem
pa so ga po lastni krivdi izgubili in se bodo le s težavo spravili spet na pravo pot. Potem
pa tudi zato, da če kdo zapusti mesto, za katero ve, da je pravo, in uvidi, da naj se tam
ustali, kaže, da ga pri tem ne vodi ljubezen do Boga, temveč lastni interesi.
In sedaj skušajmo iz vsega tega potegniti kaj praktičnega. Če naj svetujem tistim, ki
dvomijo o svojem poklicu, bi jim rekel naslednje: nikar se ne odločajte, ne da bi se
prej temeljito posvetovali, sicer boste zapadli v nezrele sklepe. In koga naj vprašate
za svet? Menim, da vam nihče ne more bolje svetovati kot voditelj vaše duše. Pri tem
si pa zapomnite tole: mnogi vprašujejo za svet; če je potem svet v skladu z odločitvi-
jo, ki so jo storili, ga sprejmejo, če pa ne, mu ne sledijo. Ko je Gospod postavil pred-
stojnike, jim je dal tudi potrebno razsvetljenje in avtoriteto. Podrejenim pa pravi:
»Poslušajte jih, saj bodo oni dajali odgovor za vaše duše.« Voditeljevo besedo je treba
poslušati kot Božji glas in tisti, ki se ji upira, se upira samemu Bogu.
Vsi pa poslušajmo nasvet svetega Pavla: Ostanite v poklicu, v katerega ste bili pok-
licani; kajti tisti, ki kakor zastava v vetru sedaj niha v eno, potem pa v drugo stran,
in sedaj hoče to, potem pa spet kaj drugega, hoče biti enkrat tu, potem pa spet kje
drugje, ta se ne bo znašel nikjer in bo povsod propadel. Zato se v odnosu do vaših
predstojnikov ravnajte po besedah: Kdor vas posluša, mene posluša, Boga posluša.
Ne storite ničesar brez nasveta predstojnika ali proti njegovemu mnenju.
Če boste tako ravnali, boste vedno srečni, boste prepričani, da hodite po pravi poti, in
ne boste pred sodnim stolom odgovarjali zaradi poklica, ki mu niste sledili.«
V teh klerikih so bili zakoreninjeni don Boskovi upi. Toda če stvari gledamo
od daleč, vidimo, da so vse prinesle sanje. Zadnji dan civilnega leta je kakor
strela udarila v oratorij novica. To je bil seznam opozoril, kjer poleg trdote vse-
bine ni manjkala, kakor se v podobnih listinah dogaja, trdota izraza.
Salezijanska družba ima pravico sprejemati vse, ki za to zaprosijo, vendar morajo
prej predložiti priporočilno pismo svojega ordinarija (Instit., X). Če jih ordinarij noče
izdati in družba meni, da iz nepravičnega razloga, se lahko vloži priziv na Sveti se-
|
|
19.8 Page 188 |
▲back to top |
188
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
dež, vendar pri tem ne sme nihče biti razsodnik v svoji zadevi.
Družba nima pravice imeti zavod, kjer bi fantje nosili talar brez dovoljenja škofa, na
ozemlju katerega stoji zavod.
Tudi v zavodu samem nima predstojnik pravice obleči talar fantu, ki bi ga nosil zunaj
zavoda brez dovoljenja škofa, kateremu fant pripada. Zato je bilo dejstvo, da je pred
kratkim don Bosko brez nadškofovega dovoljenja preoblekel nekega fanta iz Vinova
iz turinske nadškofije, nekaj nenormalnega samo v sebi in je bilo v določenih okoliš-
činah odločno proti odvisnosti, ki se mora izkazovati krajevnemu škofu.
Razdalja med cerkveno nadškofovsko oblastjo v Turinu in družbo se je začela in na-
daljevala zato, ker je družba sprejemala in preoblačila take, ki jih je nadškofijsko
semenišče odpustilo, in to ne samo brez dovoljenja, temveč proti izrecni prepovedi
cerkvene oblasti. To pa je bil upor proti hierarhičnemu redu in proti disciplini nad-
škofijskega semenišča. S tem pa so tudi zadeli v srce nadškofa v eni najbolj ranljivih
točk njegove oblasti.
Razdor traja še sedaj, ker tako v pismih kakor v razgovoru ni pravega spoštovanja do
nadškofove avtoritete, kot se je zgodilo predvčerajšnjim zvečer (29. decembra 1875),
nato pa se je skušalo popraviti to neuglajenost z dvomljivim ali pogojnim če, s čimer
lahko prosimo za kakršno koli odpuščanje, tudi če kdo nima nobene napake.
Družba naj ostaja v strogih mejah kanonskih predpisov, do pičice natančno naj izpol-
njuje svoje konstitucije, ne pozabi naj na dolžno spoštovanje do nadškofa, naj ne dela
in ne poskuša ničesar proti njegovi jurisdikciji, kot se je na žalost že večkrat zgodilo.
Prav tako naj se proti njemu in proti škofiji ne pregreši v pravičnosti. Do njega in
do kogarkoli naj se v vseh okoliščinah daje zgled ponižnosti, ki je prva krepost vseh
redovnih družb. Tako se bodo stvari uredile v smislu pravil krščanske pravičnosti.
Don Bosko je brez odlašanja pripravil odgovor, vendar ga je oblikoval v
osebi don Rue. Tako misel kakor izraz nosita milino ljubezni, ki je potrpežljiva,
dobra, se ne povzdiguje in ne dela nepravilnosti.
Velečastita ekscelenca!
Čutim se dolžnega, da se vam zahvalim za izražene mi opombe z dne 31. decembra
1875, ki potrjujejo našo domnevo, da je pomanjkanje razumevanja edini vzrok ne-
zadovoljstva vaše ekscelence s salezijansko družbo. Trdno sem prepričan, da mora-
jo zaradi značaja stvari in našega dobrega razpoloženja te dobro steči. Kot prefekt
družbe sem bil vedno na tekočem o vsem in vam zato, če mi dovolite, izrazim svoj
način gledanja, o katerem pa bo seveda razsodila vaša razsvetljena modrost.
»Salezijanska družba,« pravite vi, »ne sme sprejeti nikogar, če ne predloži priporočil-
nega pisma svojega ordinarija.«
To za nas ni nikakršna težava, ker po naših pravilih (9. pog.) na novega leta dan
beremo v navzočnosti vseh salezijancev odlok Romani pontifices, ki ga je 25. janu-
arja 1848 izdala Sveta kongregacija za škofe in redovnike in v katerem so podana
navodila, kako se je treba v tej stvari ravnati. Poleg tega pozorno sledimo mnogim
odgovorom, ki jih je Sveta kongregacija dala v tem pogledu.
|
|
19.9 Page 189 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
189
»Salezijanska družba nima pravice do zavodov, kjer bi gojenci nosili talar brez do-
voljenja ordinarija.«
Menim, da nismo nikdar ugovarjali tej pravici, ne v tej ne v kaki drugi škofiji, ker
takih zavodov, kjer bi bili gojenci oblečeni v talar, sploh nimamo.
»Pred kratkim ste preoblekli v klerika nekega fanta iz Vinova brez dovoljenja ordina-
rija, kar je težek prekršek odvisnosti, ki jo ima družba do krajevnega škofa.«
Če je v tem prišlo do kakega prekrška, je to vse moja krivda, vendar mi tega Gospod Bog
ne bo štel v greh, ker se je zgodilo zaradi nepozornosti. Tega fanta sem sprejel po pri-
poročilu nekega uglednega duhovnika. Če je bil preoblečen, je bil zaradi prošnje, da bi
bil sprejet v družbo. Pri tem sem uporabil pravico, da lahko izvedem obred preobleke.
Vi sami ste izjavili, da nimate nič proti, da prihajajo k nam fantje kot laiki in potem
pri nas vstopijo v noviciat. Zdi se mi na mestu, da vas opozorim, da je družba z odlo-
kom o odobritvi (1. marca 1869) dobila pravico izdajati odpustna pisma tistim fan-
tom, ki so prišli k nam pred štirinajstim letom in bi potem prosili za sprejem v našo
družbo. Ko so potem bila pravila (3. aprila 1874) dokončno potrjena, je to pooblas-
tilo bilo razširjeno tudi na starejše fante. Če je bila že podeljena pravica za izdajanje
odpustnih pisem za tiste, ki so bili ves čas v naši hiši, ni potrebno potem še dodatno
dovoljenje za sprejem v družbo. Tako je večkrat odgovoril mons. Vitteleschi, srečnega
spomina, ko je govoril s tistim, ki je za to pooblaščen.
»Salezijanska družba sprejema brez dovoljenja ordinarija fante, ki so bili odpuščeni
iz škofijskega semenišča.«
Vaši ekscelenci je bolje znano kot meni, da krajevni ordinarij ne more preprečiti
svojim duhovnikom in klerikom, da bi vstopili v kako redovno družbo, in da je pred
kratkim (13. januarja 1875) Sveta kongregacija za škofe in redovnike dala podobno
izjavo, kar menim, da je bilo sporočeno tudi vaši ekscelenci.
Toda v teh tako težkih časih nismo gledali toliko na pravo kakor veliko bolj na korist
duš. Kakor hitro ste vi pokazali, da vam to ne ugaja, nismo sprejeli nikogar več. Vaša
ekscelenca je ob neki priložnosti imenovala dva: klerika Mundino in Macono, ki sta bila
za kratek čas sprejeta v eno izmed naših oddaljenih hiš. V nekaj tednih sta oba odšla.
»V pismih in pogovorih se greši proti spoštovanju do nadškofa itn.«
Ekscelenca, ne samo jaz, temveč vsi salezijanci želijo poznati pisma in besede, ki bi
jih lahko imeli za neprimerne za nadškofovo čast. To bi radi vedeli zato, da bi jih
zavrnili, se popravili in zadostili za storjeno krivdo.
Imamo dobre odnose do več kot štirideset škofov in vsi ravnajo z nami očetovsko kot
pravi dobrotniki. Zagotovimo vam lahko, da se z nobenim drugim ne trudimo toliko,
da bi bili čim spoštljivejši v izražanju, da ne bi dali povoda za kako žalitev. Zares bi
rad poznal nadrobnosti takih trditev, in to iz edinega razloga, da bi se lahko v pri-
hodnje izognil vsakemu napačnemu izrazu.
»Družba naj ostaja v strogih mejah kanonskih predpisov itn.«
Ponovno vas prosim, spoštovani gospod monsinjor, da mi dovolite ponižno prošnjo.
Naša družba je v svojih začetkih in rodila se je v zelo burnih časih. Zato potrebuje
|
|
19.10 Page 190 |
▲back to top |
190
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
pomoč vseh in v vsem v tisti širokosrčnosti, ki je v skladu z avtoriteto ordinarijev.
Zato ne prosimo za strogost kanonskih predpisov, temveč za čim večjo ljubezen in
dobrohotnost pri njihovih izvajanjih. V tem smislu je 200 salezijanskih redovnikov
vedno delalo in dela še sedaj v turinski nadškofiji ne iz strahu pred zakoni, ki jih
k temu silijo, ali iz materialnih koristi, temveč zato, ker Cerkev potrebuje delavcev
na evangeljskem področju. Kljub vsemu temu sem pooblaščen od vseh svojih sobra-
tov salezijancev, da vam zagotovim, da bomo poslušali kakršno koli opozorilo vaše
ekscelence o kršitvah kakega kanonskega predpisa.
Prosim vas še, da bi mi dovolili povedati vam nekatere stvari, ki so globoko prizadele
in ponižale uboge salezijance.
Najprej je tu odlok z dne 17. novembra 1874, s katerim je vaša ekscelenca ukinila
privilegije in pooblastila, ki so jih vaši predniki in vi sami v 35 letih naklonili salezi-
janski družbi. To je dejstvo, kakršnih je le malo v zgodovini Cerkve. Potem ste podelili
našemu predstojniku omejeno pooblastilo za odvezovanje od pridržanih grehov, ki
mu je bila podeljena, ne da bi on sploh zanjo prosil.
Na prošnjo, da bi prišli počastit sedmo obletnico posvečenja cerkve Marije Pomoč-
nice in podelili birmo našim fantom, ki so se na ta zakrament resno pripravljali, ste
odgovorili odklonilno in niste dovolili, da bi kak drug škof opravil to nalogo.
Na začetku tega leta ste odklonili pooblastitev za pridiganje dvema našima duhov-
nikoma, od katerih je eden ravnatelj šole za zunanje gojence v prazničnem oratoriju
sv. Frančiška Saleškega.
Tako težke odločitve vsekakor predpostavljajo težke razloge, ki nam niso bili nikdar
sporočeni. Kljub vsemu temu naš predstojnik, ki ga te odločitve najbolj prizadevajo,
ni nikdar povedal ali pisal ali storil kar koli neprimernega za čast svojega cerkvenega
predstojnika. Prav nasprotno, zagotovim vam lahko, da je on, ko so mu predložili neko
protestno listino proti vaši ekscelenci, ki so jo potem poslali v Rim, to odločno odklonil.
Zvedel je, da je eden izmed dopisnikov nekega zloglasnega časopisa pripravil vrsto
sramotilnih člankov proti vaši ekscelenci. Da bi preprečil objavo, je sprejel v svoj za-
vod sina tega nesrečneža in mu plačal veliko vsoto denarja, da člankov ni objavil.
Šele pred kratkim, oktobra 1875, so nekateri, ki so slišali za nasprotja med don
Boskom in nadškofom, ponudili veliko vsoto denarja za natis nesramnega življenje-
pisa vaše ekscelence v oratorijski tiskarni. Don Bosko je prosil za rokopis in ga preg-
ledal. Obsegal je več kot tisoč strani. Ko je spis prebral, ga je raztrgal na koščke in vse
vrgel v ogenj. To dejanje je imelo težke posledice, ki jih don Bosko še sedaj čuti. Toda
on je vedno zadovoljen, ko lahko z žrtvami kakršnekoli narave ščiti čast in ugled
svojega nadškofa, ki ga je on vedno imel rad in cenil.
Zavedam se, da sem preobširen, toda vi mi boste oprostili ta izliv mojega srca, da vas
prepričam, da salezijanci niso nikdar zaostajali v spoštovanju in občudovanju vaše
ekscelence, niti takrat, ko ste bili kanonik v tem mestu, ko ste bili škof v Saluzzu in ko
vas je Božja previdnost postavila za nadškofa v Turinu.
Zame je vedno velika čast, ko imam priložnost, da se izpovem v globoki hvaležnosti
vaše velespoštovane ekscelence najvdanejšega služabnika
don Mihael Rua
|
|
20 Pages 191-200 |
▲back to top |
|
|
20.1 Page 191 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
191
Med listinami Plja IX. v Rimu je izvirnik zgoraj navedenih opomb s petimi
pripombami na robu, ki jih je lastnoročno napisal naš blaženi.
1. Na koncu prvega odstavka: »Večkrat je ponovil, da je njegova naloga, da
sprejme izpit za poklic, ko bi kdo hotel vstopiti v družbo.«
2. Na koncu drugega: »V naših zavodih ni nobenega takega.«
3. Na koncu prvega stavka tretjega odstavka: »Ne preoblačimo drugih ra-
zen samo tiste, ki hočejo postati člani salezijanske družbe.«
4. Na koncu četrtega odstavka: »Sveta kongregacija za škofe in redovnike je
že odgovorila, da ne more preprečevati. Pri vsem tem pa v naši družbi nimamo
nikogar, ki bi bil odpuščen iz semenišča.«
5. Po »pogovoru« v prvem odstavku petega stavka: »Čudno, da ni navedel
nikdar besed in pisem te vrste.«
In končno: »N. B. Te pripombe je napisal don Bosko 16. januarja 1876.«
O pogovoru 29. decembra bomo govorili v 22. poglavju in opravičilo bi bilo
pismo don Rue, ki ga tam navajamo.
Preostaja nam še beseda o duhovnikih profesih. Če pogledamo v seznam,
ugotovimo, da duhovnikov ni bilo dosti. Če potem pogledamo na delo, ki so ga
opravljali, začudeni obstanemo. Tako razumemo tožbo don Cagliera, ki je obža-
loval tako majhno število. Bili smo priče pogovora med živahnim bodočim kar-
dinalom in nespremenljivo mirnostjo Božjega služabnika. Pogovor je potekal
kot po navadi po večerji. Začel je don Cagliero z opombo, da pri tolikem delu
manjka veliko duhovnikov. Don Bosko je odgovoril;
»Potolaži se. Če bo šlo vse po sreči, bomo v treh mesecih dobili enajst novih
duhovnikov.«
»Prav, prav! To je celo preveč za samo enkrat. Toda jaz nisem več novinec v
družbi. Vsako leto dobimo nove duhovnike in vsako leto je potreba večja. Pos-
vetijo enega duhovnika, delo pa naraste za dva. Če posvetijo dva, pa vi pošljete
tri v druge zavode. Sedaj bo posvečenih enajst duhovnikov, toda odprli bomo
zavod v Ameriki in zavetišče za začetek Ustanove Marije Pomočnice. In od tistih
enajst bodo štirje, šest ali celo osem zamudilo posvečenje in stvar bo še bolj
zapletena.«
»Ne, nikakor ne. Razen če nam iz Rima ne bi podelili 'extra tempus', kakor
sem prosil. Vendar tega ni pričakovati, saj so nam do sedaj dali vse, za kar smo
prosili. Kakor hitro bodo prišli 'extra tempus', bomo podelili prvo nedeljo nižje
redove, drugo nedeljo subdiakonat, tretjo nedeljo diakonat in četrto duhovni-
ško posvečenje.«
»Ti bodo stopili na mesto drugih. Toda tudi te bodo morali zamenjati drugi.«
»Oh, dokler bo oratorij, se bojim, da bo vedno tako. Ena naloga je za petami
druge, druga za petami tretje. Če kdo ne bo imel v rokah dvoje opravil, jih bo
imel troje. In tako bomo držali veselo.«
»Zadosti, zadosti! Naj skrbi tisti, ki mora skrbeti! Jaz grem v Ameriko in
videli bomo, ali se bodo tam stvari spremenile.«
|
|
20.2 Page 192 |
▲back to top |
192
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Navzoči so bili še trije drugi duhovniki, ki se pa niso pohujševali, ker je
bil don Cagliero tako zelo domač z don Boskom. Šel je v Ameriko, pa ne kot
ubežnik. Enajst novomašnikov že poznamo. Kljub vsem nevšečnostim nam se-
znam iz leta 1876 daje osem duhovnikov, dva diakona in enega subdiakona.
Dokler nam bo Bog dal življenje in bomo lahko naprej pisali te Biografske
spomine, bomo skušali zbrati vse, da se ne bo izgubilo nič od tega, kar je don
Bosko svetoval svojim duhovnikom za opravljanje njihove službe. Kak zaklad bi
lahko zbrali, če čas ne bi bil tak skopuh! Skušajmo zbrati vsaj drobtinice.
Med redkimi profesi, ki so vstopili v družbo kot duhovniki, blešči zlasti don
Guanella. Njemu, ravnatelju Oratorija sv. Alojzija, je don Bosko nekega dne dal
naslednje praktične smernice za pridiganje. »Če želiš ugajati in uspešno pridi-
gati otrokom, moraš uporabljati veliko zgledov, primer, prispodob. Toda najpo-
membneje je, da podobe natančno izdelaš vse do najmanjših nadrobnosti. Te-
daj se mladi navdušijo, postanejo radovedni in komaj čakajo, da bi videli, kako
se zgodba konča.«
Druga smernica za pridiganje dečkom je bila don Costamagni leta 1875.
Preberimo jo, kakor jo je on kot škof sam zapisal.
»Ker sem bil določen za pridigarja v naših zavodih v Turinu, Varazzeju in
drugod, me je poklical in mi rekel: 'Pridigaj veliko o grdobiji, slabih pogovorih,
da naj se jih izogibljejo.' Don Bosko pripoveduje, da je prebral obilo knjig, slišal
veliko pridig, a vsega tega se zelo malo spominja. Toda grda beseda, ki jo je sli-
šal od nekega slabega tovariša, ko je bil star sedem let, mu ne gre iz spomina,
in da si hudič vzame hudobno šalo, mu jo ponavlja v ušesih, četudi je star že
sedemdeset let.«
Istega leta, ko je bil ob odhodu misijonarjev v Sampierdareni, je govoril
don Alberi o duhovnem vodstvu fantov. Vračala sta se v kočiji v zavod, potem ko
sta bila na kosilu pri gospodu Angelu Borgu v Staglienu. Ko sta bila s tem rav-
nateljem sama, se je malo zamislil in potem dejal: »Kako težko je storiti dobro
dušam. Sedaj, ko sem star šestdeset let, se zavedam težav, ki jih srečujem pri
spovedovanju dečkov, čeprav je don Bosko prejel veliko razsvetljenj.«
Blaženi don Bosko, ki je na delo pošiljal osebje, opremljeno veliko bolj z
dobro voljo kakor z ustrezno pripravo, prepričan, da naj bi služba v njih vzbudi-
la in razvila usposobljenost, je nato v stvareh duhovniške službe ravnal nadvse
previdno in bil zahteven veliko bolj, kot bi si kdo mogel misliti. Nekega dne je
dejal don Dalmazzu, enemu izmed svojih ravnateljev:
»Slišim, da ta in ta veliko pridiga.«
»Da, don Bosko,« je odvrnil don Dalmazzo.
»In pridiga dobro?«
»Dosega čudovite uspehe.«
»Toda je njegovo pridiganje tako, da prinaša sadove za zveličanje duš?«
»Ne bi mogel točno opredeliti. Toda veliko ljudi ga prihaja poslušat in so
navdušeni zanj.«
|
|
20.3 Page 193 |
▲back to top |
BiS 11 — 11. poglavje
193
»Vprašujem, ali njegovo pridiganje povzroča spreobrnjenja?«
»Tega ne bi mogel reči. Spreten je v retoriki, ima bujno domišljijo, mogoče
je malo izumetničen ...«
»Prav, prepovej mu, da nekaj let ne bo več pridigal.«
Od časa do časa je ob določenih priložnostih in krajih izkazoval nežnosti, ki
so prevzemale srca. Tako je don Lemoynu, ravnatelju v Lanzu, nekoč tega leta
odprl škatlo in dejal:
»Vzemi, vzemi si denar.«
»Saj ga ne potrebujem.«
»Vzemi zato, da ne boš odvisen od prefekta, ko ga boš potreboval, in da boš
svoboden in v določenih primerih brez nadzora.«
Don Barberisu, ki ga je nekega večera spremljal v sobo, je očetovsko zau-
pljivo dejal:
»Boš vedno ostal velik don Boskov prijatelj?«
»Oh, seveda. Vsaj upam, da bom.«
»Baculus senectutis meae« (opora-palica moje starosti).
»Če vam lahko v čem pomagam, bom to rade volje storil.«
»Boš nadaljeval delo, ki sem ga zasnoval? Jaz nakazujem, vi boste izvajali.«
»Če le ne bomo pokvarili tega, kar don Bosko dela.«
»Oh, nikakor! Glej, jaz sedaj pišem osnutek družbe in prepuščam vam, ki
boste prišli za menoj, da prepišete na lepo. Ali se ne zavedaš, da se je veliko
stvari, odkar si vstopil v oratorij, izboljšalo tako v materialnem pogledu kakor
v redu in rednosti?«
»Kaj je v velikem svetu« naš oratorij tukaj v Valdoccu?« mu je dejal ob drugi
priložnosti in s temi besedami bomo sklenili ti dve dolgi poglavji. »Kaj je ora-
torij? Atom. In kljub temu nam da toliko dela in povzroča toliko skrbi in iz tega
kotička pošiljamo ljudi sem in tja. Oh, moč človeškega duha! Oh, mogočnost
Božje dobrote!«
Oh, neizmerna svetost tega Božjega človeka, bomo zaklicali. Don Karel Ghi-
varello, tisti čas član vrhovnega sveta, človek redkih besed, izveden v meha-
niki in hladen uresničevalec ne samo neživih strojev, temveč tudi živih ljudi,
poseben tip človeka, ki jih je izoblikoval don Bosko, si je vbil v glavo, da bo na-
tančno opazoval blaženega očeta v njegovih vsakdanjih in navadnih dejanjih, v
njegovih besedah, govorih, pogovorih, če bi mogoče zasledil kaj neprimernega.
Cel mesec je vohunil za njegovimi dejanji in govorjenjem. Toda ko je po smrti
Božjega služabnika zaupal don Naiju svoje ravnanje, je povedal, da ni zasledil
nič, popolnoma nič, kar bi bila samo senca kake napake. Iz tolikih kreposti je
majhnost oratorija dobivala tisto moč in zdravo plodovitost, ki si zamišlja ve-
lika dela, hrani in spodbuja težke napore in dviga srca k plemenitejšim ciljem.
|
|
20.4 Page 194 |
▲back to top |
12.
poglavje
SPREJEMI, GOSTOLJUBJE, OBISKOVALCI
Čeprav naslov poglavja tega ne pove, smo še vedno pri življenju v ora-
toriju. Ljudje, ki so želeli biti sprejeti pri don Bosku, gostje in obiskovalci, so
prinašali od zunaj novosti v ustaljeni ritem življenja. Četudi je bil vzrok tega
prihajanja in odhajanja don Bosko, je vendar novica o dogajanju prišla tudi na
površje. Poglejmo, kaj je bilo v tem pogledu novega v letu 1875.
Kdor želi, lahko v tretjem poglavju sedmega zvezka Biografskih spominov
prebere junaške kreposti, ki jih je don Bosko dosegel v zadnjih letih svojega
življenja zaradi težkega napora, ki so mu ga povzročali sprejemi. Kronika z dne
26. maja 1875 nam podaja daljni odmev razgovora, v katerem so obravnavali to
snov. Don Bosko je sedel pri mizi, obdan od mnogih gostov. Ni se počutil dobro.
Napori, ki jih je moral prenesti ob prazniku Marije Pomočnice, so se mu še ved-
no brali na obrazu. Verjetno je, da ni bil kakor po navadi duhovit in udaren in se
je zato želel opravičiti pred navzočimi.
Povedal pa naj bi naslednje misli: »Najbolj me utrujajo nenehni sprejemi.
Vsi hočejo govoriti z menoj dolgo, zelo dolgo in ubogi don Bosko ne zmore več.
Včasih me kateri prosi, da bi imel zanj vsaj pol ure časa.
Kak drug pa meni: »Ustavil se bom v Turinu toliko časa, da se bom mogel z
vami svobodno pogovoriti.«
Jaz mu pravim: »Toda sedaj to ni mogoče. Glejte, koliko ljudi čaka.«
Spet kdo drug reče: »Ni pomembno. Ostal bom, čakal, bomo že ujeli trohico
časa.« Končno lahko reče kdo, kar hoče, in stori, kar mu drago, toda en človek
zmore vendar samo za enega človeka.
Lovili so ga povsod, kjer so upali, da se bo prikazal. Ta vrsta brezobzirnosti,
kjer se kdo ne drži več nobenih pravil primernosti, je pripeljala do nezgode dne
|
|
20.5 Page 195 |
▲back to top |
BiS 11 — 12. poglavje
195
1. junija. Don Bosko je pozno nehal spovedovati rokodelce in je šel k večerji. Po
dvorišču sta hodili dve gospe iz Bologne, voditeljici neke bolnišnice. Prišli sta v
Turin na praznik Marije Pomočnice, da bi govorili z don Boskom. Ko sta slišali,
da je v obednici, sta se napotili naravnost tja.
»Ob tej uri sta vidve tukaj?« je vzkliknil don Bosko, ko ju je zagledal.
»Opogumili sva se, vstopili sva, da bi za trenutek govorili z vami.«
»Mar ne vesta, da je pri nas ob tej uri klavzura?«
»Zares tega nisva vedeli. Če vam ni po volji, se bova umaknili,« je dodala druga.
»Sicer pa je naju pustil noter don Rua,« je dejala prva.
»Zadosti! Jaz vaju ne odganjam, toda pomislita na kazen 'incurrenda' (ki sta
ji zapadli) zaradi prekršitve klavzure.«
Navzočih je bilo še drugih desetero oseb, tako da sta bili gospe zelo os-
ramočeni. Ne mislimo, da ju je don Bosko zares nameraval kaznovati s kano-
ničnimi postopki, čeprav kronist opominja: »Njegove besede niso zvenele trdo,
vendar jih ni spremljal običajni nasmešek. Nikdar niso ženske do tedaj stopile
za večerjo ali po njej v ta prostor. Kdor pozna don Boskovo izredno zadržanost,
ve, da se stvar ni mogla drugače končati.«
Pomudimo se še v tem mesecu juniju. Kdor je v tem mesecu živel v ora-
toriju, je lahko ugotovil, da je bil gostoljubna hiša. Don Bosko ni bil sposoben
nikomur zapreti vrat. Obe gospe iz Bologne sta prišli v Turin v spremstvu gos-
poda Lanzarinija, ki je meseca marca gostoljubno sprejel pod svojo streho don
Boska, ko se je vračal iz Rima, in se je zadržal v oratoriju cel mesec. Obenem se
je mudilo v zavodu več gospodov različnih narodnosti in vere: neki pred krat-
kim v krščanstvo spreobrnjeni Jud, še ne petindvajset let star Anglež, ki bi se v
oratoriju rad učil latinščine, da bi postal duhovnik; klerik z Malte, mlad fant iz
Švedske, protestant, ki se je pripravljal na prejem krsta, neki Francoz, ki dolga
leta ni skrbel za svoje verske dolžnosti, pa se je srečal z don Boskom, se pri
njem spovedal in je hotel za vedno ostati v oratoriju. Nekaj dni so bili v zavodu
tudi trije tuji duhovniki: Sicilijanec, kanonik iz Alassia, ki je prišel obiskat ne-
kega svojega bolnega sorodnika, in neki župnik, ki se je za nekaj dni ustavil v
oratoriju. Prav tako je prenočilo deset duhovnikov, ki so šli v Paray le Monial.
Za dvajset dni se je tu ustavil neki duhovnik iz Modene, ki je dosegel doktorat iz
teologije. Nihče se ni čudil temu prihajanju in odhajanju, kajti oratorij je postal
pravo pristanišče.
Z duhovnikom iz Modene je imel don Bosko pri mizi razgovor, ki so ga pov-
zeli pisatelji in časnikarji. Ko so govorili o prostozidarjih, je don Bosko dejal:
»Cavour, ki je bil tukaj v Piemontu eden izmed vodij prostozidarjev, je imel don
Boska za svojega intimnega prijatelja. Jasno mi je povedal, in to večkrat, da me
ne bo sprejel na pogovor v uradu, če ne bom prišel k njemu na kosilo, in da bom
vsakokrat, ko bi kaj potreboval, imel prost sedež pri njegovi mizi, da bi mogla
|
|
20.6 Page 196 |
▲back to top |
196
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
bolj svobodno govoriti. Ko sem se nekoč v neki zelo nujni zadevi odpravil v
njegov urad, me ni sprejel, temveč mi je naročil, naj ostanem, da bo bom z njim
kosil. Tedaj mi je ustregel v vsem, za kar sem ga prosil.« Prejšnje leto ga je mini-
ster Vigliani tako ljubeznivo sprejemal, da se je zdelo, kot da bi si bila tovariša.
Prav tako je ravnal z njim tudi Rattazzi.
Včasih mu je njegova dobrota in pripravljenost sprejemati goste pripravila
tudi kake neprijetnosti. Neki don Teodor Boverio iz škofije Casale se je ne vemo
koliko časa zadrževal v oratoriju. Ni se pregrešil proti škofijskim predpisom in
je z dovoljenjem škofijske pisarne redno maševal. Ko mu je dovoljenje poteklo,
je poslal celebret na škofijo, da bi mu na osnovi sinodalnih odločb podaljšali
dovoljenje, vendar se ni potrudil, da bi dovoljenje tudi dvignil. In že je prišel
odločen ukaz ordinarija z opominom za preteklo in pretnjo za prihodnje, če
se tako don Bosko kot tudi zunajdiocesanski duhovnik ne bosta v treh dneh
podvrgla pravilu. Don Bosko je duhovnika takoj poiskal in pisal na škofijo nas-
lednje spoštljivo pismo:
Veleugledna ekscelenca!
Potem ko sem zbral potrebne podatke o duhovniku Teodorju Boveriu, vam sporočam:
Duhovnik Teodor Boverio je prišel za kratek čas prebivat v našo hišo in je daroval
sveto mašo v cerkvi Marije Pomočnice. Zaradi rahlega zdravja se je odpravil v Geno-
vo na zdravljenje in je še vedno v bolnišnici v Sampierdareni.
Toliko v vednost vaši prevzvišeni ekscelenci, ki vas poln globokega spoštovanja
pozdravlja ponižni služabnik duh. Janez Bosko.
Turin, 13. avgusta 1875
V oratorij je prihajalo tudi veliko zelo uglednih osebnosti, ki so želele
spoznati don Boska in od blizu opazovati delovanje njegove ustanove. Prav
tako se hrani spomin na obisk misijonarjev in škofov v tem letu. Meseca maja
je obiskal oratorij neki misijonar iz Azije, čigar imena nam kronika ni ohranila.
Rečeno pa je, da je navdušil veliko fantov, da bi šli v misijone, češ da je v njegovi
pokrajini, ki šteje osem milijonov prebivalcev, poleg škofa samo še osem du-
hovnikov: eden za en milijon duš. Meseca oktobra je prišel nadškof iz Kalkute,
ki je dolgo govoril z don Boskom in podelil blagoslov z Najsvetejšim. Novembra
je prišel na obisk škof iz Acerenze, ki si je ogledal šole in delavnice in bil prese-
nečen nad vsem, kar je videl. Meseca julija je bil v oratoriju poleg škofa iz Suse,
ki je bil don Bosku vedno dobrohotno naklonjen, še mons. Parocchi, škof iz Pa-
vie, in se lepo zahvalil za gostoljubje. O tem zadnjem obisku, ki je pozneje igral
pomembno vlogo pri apostolskem procesu, se moramo za trenutek pomuditi.
Nekdanji fiskalni odvetnik nadškofijske turinske pisarne kanonik Colomi-
atti, ki je z zbiranjem stvari pripravil don Boskov proces, je leta 1900 izjavil,
da mu je kardinal vikar Parocchi povedal naslednje: »Spominjam se, da sem se
še kot škof v Pavii odpravil k njemu (don Bosku), da bi ga obiskal. Tedaj me je
|
|
20.7 Page 197 |
▲back to top |
BiS 11 — 12. poglavje
197
vprašal, ali sem prišel k njemu po nasvet. To me je razdražilo, ker sem bil sicer
mlajši od njega, vendar pa škof, se pravi, da sem imel polnost duhovništva in
bi torej jaz moral njemu postaviti to vprašanje in ne on meni.« Kdorkoli pozna,
kakšno stopnjo ponižnosti je dosegel don Bosko, in zlasti še njegovo izvedenost
v ravnanju z ljudmi, se mora bridko nasmejati, ko sliši tako velikansko neum-
nost. Mogoči sta dve stvari: da je kanonik napačno razumel kardinalove besede
ali pa je škof zamešal stvari in ni vedel, o kom je govoril. Da je vodja stare škofij-
ske pisarne v vsem, kar se je tikalo don Boska, videl vse v barvi svojih očal in da
je skušal drugim dopovedati, da je belo črno, je zadostno dokazal don Cossu in
drugi. Tukaj ne bomo presojali namenov, toda dejstva se sama razkrivajo, pra-
vijo v nekaterih deželah. Sicer pa so to stvari, ko kdo za vsako ceno brani svoje
stališče. O tem je govoril že rimski pesnik, ki je opozarjal nekatere odvetnike:
Causa patrocinio non bona peior erit.
Če pa ne bi bilo tako, nam je žal škofa, vendar moramo reči, da mu je vtis
povzročil napačno razlago don Boskovih besed. Don Bosko je z visoko stoječimi
osebami, ki so bile z njim domače, bil vedno zelo spoštljiv. Sicer je bil preproste-
ga in dobrodušnega obnašanja, vendar vedno odkritosrčen in zunaj vsake nare-
jenosti. Če ga je obiskal kak prelat, ki ga je on štel za svojega dobrega prijatelja,
ga je po svoji navadi ljubeznivo sprejel, se z njim pošalil, vendar pozorno pazil,
da ne bi na kakršen koli način žalil dostojanstva svojega sogovornika. Misel, da
bi si don Bosko predrznil dajati nasvete kakemu škofu, bi pomenila, da ne poz-
na začetkov abecede njegove psihologije.
Peti julij je v kroniki obiskov nakazan kot 'albo signanda lapillo' (zaznamo-
van z belim pisalom). Ta dan je znamenit tudi zato, ker je don Bosko sam določil
dramatičen način, kako naj bi vse potekalo.
Med kosilom se je v obednici gojencev pojavil eden izmed predstojnikov,
dal bralcu znamenje, naj prekine branje, in s skrivnostnim glasom izjavil: »Ob
določenem znamenju naj se vsi napotijo v spalnico, kjer se bodo temeljito umili,
se lepo počesali, si očistili čevlje in oblekli najlepšo obleko, ker jih bo obiskala
izredno pomembna osebnost. Naj se pokažejo vzgojene, držijo pokrivalo v ro-
kah in bodo ob primernem času in kraju tiho. Godbeniki naj gredo ob dveh na
vaje, da bodo zaigrali priložnostno himno.
Lahko si mislimo, do kake stopnje se je dvignila radovednost. Kakor hitro
so prišli iz obednice, so navalili na duhovnike in klerike in jih obsipavali z vpra-
šanji. Toda duhovniki in kleriki niso vedeli nič več kot fantje. Sedaj so skušali
uganiti. »Bo princ Amadej …? Ali princ Umberto …? Ne, to bo don Carlos, ki je
bil pri papežu in potuje skozi Turin ... Ali general Lizzaraga, ki ga je don Carlos
poslal v Rim in se sedaj vrača v Španijo.« Neki klerik je slišal, da je eden izmed
članov vrhovnega kapitlja izrekel besedo »kardinal«. »Ah,« je vzkliknil, »to bo
kak monsinjor, ki prinaša don Bosku kardinalski klobuk.« Medtem so godbeni-
|
|
20.8 Page 198 |
▲back to top |
198
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ki dobili note, na katerih je bilo namesto Naj živi don Bosko! zapisano Naj živi
Jožef, Jožef naj živi! To je bil nov zgodovinski podatek, ki so ga dobili v roke.
Kmalu se je pridružil še tretji: obiskovalec prihaja iz Rima. Sedaj so iskali, kateri
izmed kardinalov bi se imenoval Jožef.
Skrivnostna osebnost naj bi prišla ob štirih popoldne. In četrta ura se je bli-
žala. Sprejem naj bi se razvil po naslednjem razporedu: vsi gojenci naj bodo v šoli
in v delavnicah. Pri vratarnici naj čaka godba na pihala. Don Bosko je pripravljen
na sprejem pod stebriščem pred obednico. Obisk delavnic. Medtem bi prišli di-
jaki in se zbrali pod stebriščem, kjer bi izvedli himno in druge skladbe. Vendar je
moral don Bosko zaradi okoliščin razpored delno spremeniti. Skrivnost je ostala
neodkrita. Edina novost je bila, da gre za velikega dobrotnika oratorija.
In glej, nekako ob tri četrt na štiri so se pred vratarnico pojavili drug za
drugim štirje gospodje. Eden izmed njih, visoke postave in že v letih, pa krep-
kega koraka, je bil videti glavna osebnost. Bil je oblečen v temnorjavo obleko in
je nosil na glavi cilinder. Godbeniki še niso bili na mestu. Don Sala pa, ki je bil
v vratarnici, je hitro sporočil don Bosku. Gospoda z njegovim spremstvom so
takoj popeljali v njegovo sobo.
Za kratek čas so vsi šli skozi knjižnico, na ogled učilnice in kake spalnice,
si ogledali vrt za hišo in prišli pod stebrišče, kjer je godba zaigrala v pozdrav.
Zatem so obiskali delavnice.
Preden je ugledni gost prišel, je don Don Bosko vsem tistim, ki so bili v Rimu
in so ga poznali, naročil, da naj bodo tiho in ne dajo kakega posebnega znamenja
spoštovanja. Toda neznani je bil v nevarnosti, da bi ga odkrili. V knjigarni je don
Berto nekemu znancu ponudil note don Caglierove maše, ki je bila posvečena
kardinalu Berardiju. K temu je nekdo iz spremstva pripomnil: »Glejte, posvečena
je vam.« Dva knjigotržca sta to slišala in takoj povedala drugim. V tiskarni sta dva
rimska fantiča, ko sta zagledala gosta, vzkliknila: »Oh, kardinal Berardi!«
Ob njegovem prihodu na hodnik so bili dijaki razvrščeni v dve vrsti in med
splošnim ploskanjem so zapeli himno. Kardinal je sedel z drugimi tremi. Petje
in pozdravi so trajali kake pol ure. Med odmori je don Bosko gostu dajal poja-
snila o fantih in svetoval najboljši razpored za obisk Turina.
Proti koncu prireditve se je gost dvignil in odkril, ljubeznivo pozdravil fan-
te in se napotil proti vratarnici. Spoštovanje in izrazi ljubezni, ki jih je izkazoval
don Bosku, so vse napolnili z začudenjem in odobravanjem. Hotel ga je imeti na
svoji desnici in nekaj njegovih poskusov, da bi zamenjal prostor, je pripeljalo
k temule pogovoru: »V tem ukazujem jaz,« je dejal, »ostanite na moji desnici.«
Pred vrati je prvi vstopil v kočijo, in ko je videl, da don Bosko skuša vstopiti
skozi druga vrata in sesti na levo stran, ga je prijel in prisilil, da je vstopil skozi
ista vrata in sedel na njegovo desnico. Don Bosko je želel ostati z odkrito glavo,
vendar se je moral pokriti.
|
|
20.9 Page 199 |
▲back to top |
BiS 11 — 12. poglavje
199
Fantje so navdušeno ploskali in od vseh strani obdali kočijo. Videli so don
Cagliera in don Berta, kako sta mu na skrivaj poljubila roko, medtem ko je
blagoslavljal. Tedaj je sum postal skoraj gotovost. Pravzaprav lahko opustimo
»skoraj« in puščamo samo gotovost. ,
Kočija se je počasi oddaljevala in vozila po mestu po dolgi poti, ki si jo je
zamislil don Bosko, tako da je njegova eminenca lahko videla vse znamenitosti
mesta.
Cilj je bil Valsalice. Kardinalu je nadvse ugajal kraj, stavba in sprejem fan-
tov. Don Bosku je dejal: »To je gosposki zavod, dobro vzdrževan in primeren
za konviktovce.« V Valdoccu je opazil snago in urejenost, vendar nikakršnega
razkošja in ne bogastva. Tudi v Valsaliceju je bilo v slogu stanu gojencev. Če bi
bil zavod manj gosposki, bi jim družine ne zaupale svojih otrok. Če bi bilo tam
kaj več, ne bi bila dobrodelna ustanova. Vse prav primerno.
Iz Valsaliceja se je vrnil v Turin po železnem mostu čez Pad, pokazali so
mu, kje naj bi stala nova cerkev sv. Janeza Evangelista, in don Bosko mu je pri-
povedoval vse zapletene zadeve ob nakupu zemljišča. Proti osmi uri zvečer je
kardinal vstopil v hotel d'Europe, don Bosko pa se je vrnil v oratorij, kjer ga je
čakalo nekaj duhovnikov, ki so bili radovedni, kako je prebil tisto popoldne. Don
Bosko jim je ustregel pri večerji.
Kardinal, tega ni vedel nihče drug, se je mudil v Turinu že od prejšnjega
dne. Don Bosko ga je obiskal in ga povedel na pokopališče. Ko je svojim duhov-
nikom opisoval ta obisk, je rekel:
»Ko sva si ogledala veliko spomenikov, občudovala veliko kipov, snago, dre-
vorede cipres, sem ga skušal malo razvedriti in sem mu pripovedoval zgodbo
madame Griffa, ki jo vi že poznate.«
»Ne, nikakor je ne poznamo,« so vzkliknili duhovniki.
»Ne pred veliko leti je madame Griffa hudo zbolela. Njen mož, slavni dvorni
zdravnik, jo je tolažil in jo skušal pripraviti na veliki odhod. Toda ona še ne bi
rada umrla. Ko jo je mož vprašal, kaj jo ob misli na smrt najbolj vznemirja, je
odvrnila: 'Smrti se prav nič ne bojim, to tudi Gospod Bog dobro ve. Skrbi me
dejstvo, da me bodo izpostavili tam na pokopališču vsem vremenskim nevšeč-
nostim, kjer me nič ne bo varovalo pred soncem, dežjem in snegom. Da bi mi
dali na grob vsaj kak dežnik! Pa mi niti ter usluge ne bodo izkazali.'
Če je to njena edina skrb, ji je mož zagotovil, da ji bo dal postaviti na grob
velik železen dežnik, ki jo bo branil vseh vremenskih nevšečnosti. 'Če je tako,
potem sem zadovoljna,' odvrne žena. Umrla je in jaz sem povedel njegovo emi-
nenco k slavnemu dežniku, ki še vedno stoji tam na svojem mestu.«
Don Bosko je to pripovedoval svojim duhovnikom, don Rua pa je imel fan-
tom naslednji večerni govor: »Vi, dragi fantje, si želite, da bi zvedeli, kdo je bil
|
|
20.10 Page 200 |
▲back to top |
200
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
gospod, ki nas je danes obiskal. Eni menijo, da je bil papež, drugi, da je bil kar-
dinal Berardi, tretji, da je bil don Carlos. Kdo ve. Skušal vam bom povedati v
nekaj besedah. To je gospod, ki ima zelo rad don Boska in oratorij, vendar hoče
ostati neznan, se pravi, da noče, da bi se to razvedelo. Mogoče bo prišel čas, ko
boste zvedeli, kdo je.« Ta nagovor je dal povod za nova ugibanja. Vendar jih je
bila večina prepričana, da je bil kardinal Berardi.
Njegova eminenca se je zadržal v Turinu še en dan. Prišel je zato, da bi go-
voril z don Boskom, ostal je v največji tajnosti, ni hotel sprejeti nikogar, saj tudi
nadškofa ni obiskal. Izmenjal je nekaj besed z odločnim katoliškim časnikarjem
teologom Margottijem, urednikom L'Unità Cattolica. Vsako jutro je tri dni za-
poredoma maševal v katedrali. Veličasten videz in zadržanost v obnašanju ob
prošnji za dovoljenje, da bi smel maševati, sta zaprla usta vsem, ki so menili, da
hoče kake formalnosti, tako da so mu brez nadaljnjega ponudili talar.
Od treh spremljevalcev sta bila dva njegova nečaka, od katerih je mlajši in
najbolj živahen tisti, ki je leta 1869 ozdravel, potem ko mu je don Bosko podelil
svoj blagoslov.
Blaženi ga je vse dopoldne spremljal in ga popeljal v kraljévo orožarno, bo-
tanični vrt, kraljéve vrtove z divjimi živalmi, kraljévo palačo s kapelo Turinske-
ga prta in univerzitetno knjižnico. Tukaj je slavni profesor orientalistike pro-
fesor Gorresio, don Boskov velik prijatelj, pokazal gostu vse najdragocenejše
miniature in kodekse.
Za kosilo se je vrnil domov, popoldne pa ga je šel don Bosko spet obiskat
in se poslovit od njega. Kardinal je bil zadovoljen z obiskom Turina in zlasti še
z don Boskovo ustrežljivostjo. »Sedaj bom poročal svetemu očetu. Ko bom v
Rimu, bom vedel iz čistih virov govoriti o vas.«
V nagovoru za lahko noč je don Bosko takole govoril fantom:
»Sedaj, ko je osebnost, ki je bila tako dobra, da nas je včeraj obiskala, odšla, ni več raz-
loga, da vam ne bi povedal, kdo je to bil. Nekateri izmed vas že vedo, da je bil njegova
eminenca kardinal Berardi, velezaslužna osebnost za oratorij, ki je v Rimu veliko storil
za nas. Naročil mi je, naj vas pozdravim in se vam zahvalim za sprejem, ki ste mu ga
pripravili, in vam zagotovim, da je bil z vsemi nadvse zadovoljen. Rad bi vam govoril
pred odhodom. Toda če bi vam govoril, bi moral povedati, kdo je. Ker pa tega ni hotel,
mi je naročil, naj vas pozdravim. Rekel mi je, da bo v Rimu o vas veliko govoril s svetim
očetom. Takoj mu bo pisal, ker še ne bo takoj šel v Rim, in mu sporočil, kako lepo ste ga
sprejeli. Ko pa se bo vrnil, se bo zavzel za nas pri svetem očetu. Rekel mi je tudi, da če bi
kdo kaj želel od njega, se lahko z vsem zaupanjem obrnemo nanj, bodisi glede vsakega
gojenca posamično kakor tudi glede naše družbe. On bi se rad posebej zavzel, da bi bile
prošnje uslišane. Glejte, kakšna zavzetost tako visoke osebnosti: v Turin je prišel samo
zato, da bi obiskal don Boska in oratorij, o katerem je slišal toliko govoriti, ni se dal
spoznati nikomur niti ni hotel drugega spremstva kot samo don Boska.
|
|
21 Pages 201-210 |
▲back to top |
|
|
21.1 Page 201 |
▲back to top |
BiS 11 — 12. poglavje
201
Ko je odhajal, mi je naročil, naj se vam zahvalim za molitve, ki ste jih opravili zanj
in za splošne potrebe Cerkve zlasti v teh dneh. On nas ne bo nikdar pozabil in nas bo
priporočal Gospodu, da bomo nekoč mogli slaviti snidenje v nebesih. Lahko noč!«
Ko je dva dni pozneje govoril za lahko noč samim rokodelcem, je znova go-
voril o kardinalovem obisku; na videz zato, da bi jim povedal kaj prav njim name-
njenega, v resnici pa zato, da jim je globlje v spomin vtisnil zelo zveličavno misel:
»Ni treba več, da bi vam govoril, kdo je bila osebnost, ki nas je predvčerajšnjim obi-
skala. Veste, da je bil to njegova eminenca kardinal Berardi. Izrazil je zadovoljstvo
zaradi godbe, petja in obiska v delavnicah in mi je naročil, da naj vas vse pozdravim
in se vam zahvalim. Glejte, kakšna naklonjenost, da je prišel iz Genove v Turin, da bi
obiskal don Boska in oratorij. Povedel sem ga na ogled glavnih zanimivosti Turina
in je bil zelo zadovoljen. Med drugim sva obiskala tudi pokopališče, kjer je občudoval
red, spomenike in nagrobne kipe. Koliko spominov nam budi pokopališče! Tam so
zbrani bogati in revni, stari in mladi, učeni in neuki. Tam je kraj in dom za vse. Smrt
je nekaj neizogibnega. Vsi se bomo morali podvreči zamahu s koso te nesrečnice.
Vi, dragi fantje, seveda ne mislite na to. Vendar bi morala biti ta misel med nami
domača. Pogosto mislite na odločilni trenutek smrti, kajti tisti, ki želi, da bi srečno
preživel tisti zadnji trenutek na tem svetu, mora lepo živeti. Latinski pregovor, ki ga
tudi vi dobro razumete, pravi: Qualis vita, finis ita (kakršno življenje, takšen konec).
Če bi nas smrt, preden bo prišla, vsaj obvestila o svojem obisku. Kaj še! Navadno pride
nenadoma in nepredvidena. In če nismo pripravljeni, da bi lepo umrli, kaj bo z nami?
Koliko jih sedaj počiva na pokopališču, ki bi si želeli, da bi se mogli spreobrniti, da bi
se poboljšali. Ali veste, kaj smrt navaja, da se zaganja proti nam? Na to nam odgo-
varja Sveto pismo. Ko vidite konja, ko koraka lagodno po poti, pa se jezdecu mudi,
kaj stori? Konja spodbudi z ostrogami, tako da začne teči, kot če bi ga veter nosil.
Ostroga, ki smrt spodbudi, da nas obišče, je greh. 'Stimulus autem mortis peccatum'
(želo smrti je greh). Hočete, da bi smrt prišla kmalu?«
Med enim in drugim nagovorom za lahko noč se je don Bosko dotaknil po-
mena tega obiska pri konferenci klerikom o počitnicah, o čemer smo že poroča-
li. Vsi razlogi kažejo, da je šlo za zelo pomembne stvari, čeprav sedaj manjkajo
dokazi za tako trditev.
Obisk, ki ga je Božji služabnik prejel na dan Marijinega vnebovzetja, lahko
upravičeno imenujemo zgodovinski. Med devetdnevnico je duhovnikom iz Ca-
saleja Monferrato duhovne vaje z mons. Andrejem Scottonom pridigal kanonik
Jožef Sarto. Tamkajšnji škof mons. Ferré je navdušil oba pridigarja, da sta šla
v Turin na obisk k don Bosku. V oratorij sta prišla na praznik dopoldne. Don
Bosko ju je povabil na kosilo. Prav na ta dan so prvič malo slovesneje obhajali
rojstni dan našega blaženega očeta. On sam je bil vedno trdno prepričan, da se
je rodil 15. avgusta. Šele po njegovi smrti so popravili napako v rojstnem listu.
Ko so zapustili obednico in končali skromno kosilce, se je kanonik na lep način
poslovil od Božjega služabnika in je, da povemo čisto po domače, potegnil za
|
|
21.2 Page 202 |
▲back to top |
202
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
seboj svojega tovariša in sta šla v mesto, kjer sta se v nekem hotelu dodobra
okrepčala. Tudi še kot papež se je spominjal, kako zelo skromna se mu je zdela
don Boskova miza.
Prav tako se je Pij X. spominjal ubogljivosti, kako so fantje v oratoriju takoj
preskočili od govorjenja k dejanjem. »Hočeš videti, kako ubogajo moji fantje?«
mu je dejal blaženi. Poklical je enega od dečkov in mu dal steklenico. Nato mu je
rekel: »Sedaj pa razkleni roke.« V trenutku je odprl roko in steklenica je padla
na tla. Kanonik se je zasmejal in zasmejali so se tudi okoli stoječi. Deček pa je
gledal don Boska in samo čakal, kaj mu bo sedaj ukazal.
|
|
21.3 Page 203 |
▲back to top |
13.
poglavje
SEM IN TJA PO ZAVODIH
Sem in tja po zavodih se bomo napotili v spremstvu don Boska ali tudi brez
njega. Podali bomo vrsto novic, ki bodo verjetno obogatile tudi življenjepis.
Don Bosko je bil z zavodi v stalni zvezi. Obveščali so ga o vsaki malenkosti,
vse je vodil in tako ohranil enotnost vodstva. Poleg tega pa je vsaj dvakrat na
leto obiskal vse ustanove. Vsi so ga nestrpno pričakovali. Spovedoval je fante,
ki so navdušeno hiteli k njemu in mu odkrivali stanje svoje duše. Z vsakim sa-
lezijancem se je osebno pogovoril. Vsak večer je imel nagovor za lahko noč. Za
sobrate je imel posebne konference. Ko je odhajal, je puščal za seboj dih vedrine
in miru.
Leto 1875 je pretilo, da se bo v Liguriji vnel boj proti salezijanskim zavo-
dom. Tamkajšnjega ravnatelja don Francesio je obvestil poslanec Boselli, ki mu
je pisal: »Nevihta se sedaj zbira nad Varazzejem, vendar se bo razširila tudi na
Alassio.« Zdi se, da tudi Sampierdareni niso nameravali prizanesti. Toda človek
obrača, Bog pa obrne.
Prvi opomin je prišel iz kraljéve prefekture v Genovi. Prefekt Colucci je pre-
prečil odobritev tehniške šole, kakršna je delovala v Varazzeju. Prav tako ni več
priznal učiteljev, ki jih je šolska oblast že pet let potrjevala kot usposobljene.
Ravnatelj je takoj obvestil poslanca, ki mu je obljubil, da mu bo pomagal.
Poleg prizadevanja tega oddaljenega poslanca je bilo koristno delo nekega
bližnjega uglednega gospoda. Colucci, ki je bil odločen, da ne bo popustil, je
štel med svoje zaupne prijatelje odvetnika Maurizia, ponos genovskega sodne-
ga telesa, prijatelja Garibaldija in velikega don Boskovega zaupnika. Prefekt ga
je zelo potreboval, zlasti na začetku svojega delovanja v Genovi. Spretnejšega
svetovalca ne bi mogel najti v vsej Genovi. Poleg tega pa mu je prijateljstvo s
|
|
21.4 Page 204 |
▲back to top |
204
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
tako uglednim liberalcem dvigalo ugled pri vladi. Ko je ta zvedel za njegov na-
men, mu je takoj jasno in brez pridržkov povedal: »Gospod prefekt, skušajte si
iz don Boska napraviti prijatelja, če hočete uspeti v svoji karieri, sicer vas bo on
uničil.« Te besede je markiz Ivrea takoj sporočil don Francesii.
Toda prefekt se ni oziral na ta opomin. Proti navadi svojih predhodnikov
je začel osebno nadzorovati občinske uprave in si za pot zaračunal po trideset
lir. Tako je tudi v Varazze prišlo uradno sporočilo o inšpekciji občine in zavoda.
Bilo je prav na praznik Rojstva sv. Janeza Krstnika; tako se don Francesia ni
mogel udeležiti srečanja v Turinu za don Boskov god in so morali nanj počakati.
Prispel je ob štirih popoldne, se predstavil županu, pogledal upravne knjige
občinskega vodstva, in ko je videl, da so bile vpisane maše, izdatki za cerkvene
slovesnosti in za sveče v čast svetih nebeških zavetnikov, je sarkastično pripo-
mnil: »V nebesih poznamo druge svetnike, katerim v čast je treba izdajati naš
denar.« Župan, bogat gospod, mu je mrzlo odgovoril: Naše praznike plačujemo
z našim denarjem.«
Tisti večer se je Colucci vrnil v Genovo odločen, da bo čez dva dni šel v Va-
razze, kjer bo obiskal zavod in šole. Takrat naj bi tudi podpisal ukaz za preme-
stitev župana. Toda mesto Varazze ga ni več videlo.
Kakor hitro se je vrnil v svoj urad, mu je na glavo padla opeka, to je ministr-
ski odlok, da se mora preseliti v Catanio. Ko so ga pozneje odstavili od te službe
in je postal senator, ga je senat izključil iz svoje srede, kar je bil verjetno prvi
primer take izključitve. Vendar moramo pravici na ljubo priznati, da je v Catanii
prilil veliko vode v svoje protiklerikalno vino, tako da je zelo podpiral odprtje
prvega salezijanskega zavoda v Randazzu na Siciliji.
Toda po njegovem odhodu iz Genove je na prefekturi vladal prikrit odpor
proti don Boskovim ustanovam, ki pa je prenehal po posredovanju Garibaldija.
Ko je ta prišel v Genovo, se je zavedel, da obstaja nasprotovanje don Bosku.
General je hotel vedeti za vzroke, nato pa je vzkliknil: »Pustite vendar pri miru
don Boska. To je duhovnik, ki dela dobro.« Da je don Bosko imel takega branil-
ca, je med vladnimi krogi vzbudilo veliko začudenje. To novico nam je sporočil
nekdo, ki je bil takrat ob generalovi strani.
In ker smo ravno v Liguriji, povejmo, da je Garibaldi tiste počitnice prebil
na obali pri Alassiu v Vili Gotica. Tam je zaupno govoril z nekim dečkom, ki
mu ga je predstavila dona Francesca. Ta ženska je bila temu dečku dojilja in
varuška. Ko ga je videla, ga je prepoznala in ga poklicala k sebi. Garibaldi ga je
prijazno sprejel in dejal:
»Ti torej hočeš v don Boskov zavod?«
»Da, gospod.«
»Hočeš postati duhovnik?«
»Ne vem še, kaj bi hotel postati.«
|
|
21.5 Page 205 |
▲back to top |
BiS 11 — 13. poglavje
205
»Govorijo v zavodu grdo o meni?«
»Jaz nisem nikoli nikogar slišal govoriti slabo o vas.«
»Pojdi k svojim tovarišem, pridno se uči in poslušaj svoje predstojnike.«
Garibaldijeva naklonjenost do don Boska se zdi, da ni bila kaj kratkotrajne-
ga. Leta 1880 je šel v Milan, kjer so ga zmagoslavno sprejeli.
Ko ga je nekdo vprašal, ali bi prišel tudi v Turin, je odgovoril:
»V Turin ne grem.«
»Zakaj ne?«
»Ker je tam don Bosko.«
Ob neki drugi priložnosti je izjavil: »Ta je zares pravi duhovnik, resničen
Gospodov duhovnik, ki ljubi človeštvo. Ta dela dobro za mladino, edini v Italiji.«
Rečeno po pravici je bilo to malo preveč. Te besede so ranile veliko duhovnikov,
ki so se v Italiji trudili za mladino. Vsekakor pa smemo reči, da je neutrudni
sovražnik duhovnikov znal reči o njih tudi dobro besedo, vsaj o enem, ki je bil
brez dvoma pravi Božji duhovnik.
Ob nekem obisku v Varazzeju prve dni junija je don Bosko ujel en poklic.
Dogodek je na dolgo in široko opisan v zgodbi, ki jo bomo na kratko povzeli, kar
bralcem gotovo ne bo v škodo. Fant po imenu Frančišek Ghigliotto je kot zunanji
gojenec hodil v peti razred gimnazije. Ko je leta 1869 bral življenje svetnikov, je
tudi on prosil Boga, da bi mu dal srečati kakega svetnika, ki bi ga lahko posnemal.
Šest let pozneje je Bog uslišal njegovo prošnjo. Ko je don Bosko prišel v Varazze,
je profesor petega razreda don Tomatis povabil svoje učence, da če kateri želi go-
voriti z njim in ga prositi za nasvet, lahko to stori. Več jih je zapustilo razred, med
njimi tudi Ghigliotto. Vendar si ni upal iti k njemu, ker ga še ni poznal. Ko je to
videl eden izmed tovarišev, ga je potisnil v sobo in zaprl za njim vrata. Ghigliotto
se je ves presenečen znašel pred don Boskom in ni odprl ust.
»No, prav. In kaj želiš ti?« ga je vprašal don Bosko.
»Toda, hodim v peti razred. Prišel sem, da bi vas prosil za nasvet.«
»Prav, ti se izroči meni, jaz pa te bom izročil Gospodu.«
Ghigliotto se je pri teh besedah zmedel. Tedaj ga je don Bosko povabil, da
je sedel k njemu na zofo, vzel v roko beležnico in ga vprašal: »Povej mi svoje
ime.« Ghigliotto se je še bolj prestrašil in prebledel. Kakšna skrivnost se skriva
za vsem?
Don Bosko se je nasmehnil in nadaljeval: »Ne boj se. Povej mi, kako se pi-
šeš.« Povedal mu je. Don Bosko si je ime zapisal in potem dodal: »Glej, čez dva
meseca mi piši pismo in pridi v Turin, kjer boš teden dni ostal pri nas v orato-
riju. Če ti bo všeč, boš ostal pri nas, če ne, se boš vrnil domov. Sicer pa naredi,
kakor hočeš. Če mi boš pisal, prav; če mi ne boš pisal, pa je vse končano.«
V dveh mesecih, ki sta še ostala do gimnazijske mature, je fant vedno mislil
na pismo, ki naj bi ga pisal don Bosku. Potem mu je končno pisal. Nato je prosil
starše, da so ga pustili v Turin. Šel je in se ni več vrnil. Po nekaj mesecih se je oče
|
|
21.6 Page 206 |
▲back to top |
206
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
naveličal dopisovanja in je zapretil, da ga bo po pokrajinskem prefektu pokraji-
ne prisilil, da ga bodo karabinjerji pripeljali domov.
Fant je bil že preoblečen v talar. Oče o vsem tem ni nič vedel. Toda materi
je pred odhodom vse povedal. Dobra žena se je malo obotavljala in rekla: »Saj
poznaš očeta. Glej, da ga ne boš v čem razdražil. Nikomur nič ne povej. Glej, da
boš storil samo Božjo voljo.«
Ghigliotto je prejel grozilno pismo in ga pokazal don Bosku. Razodel mu je
svoje bojazni in ga vprašal, kaj naj stori. In don Bosko: »Sedaj ti bom povedal,
kako moraš odgovoriti: 'Predragi starši. Komur gre dobro, ne spreminja biva-
lišča. Meni je tukaj dobro. Moji predstojniki me imajo radi. Lahko študiram. Do-
volite mi, da ostanem.' In potem dodaj še vse drugo, kar hočeš. Fant je tako tudi
storil in šest mesecev ni dobil nobenega glasu in je bil miren.
Na koncu šolskega leta so ga poklicali domov, ker je umrl stari oče. Spet so
se vzbudili stari strahovi. Don Bosko mu je dejal: »Glej, bodi miren. Povej, da
don Bosko nima namena škodovati nobeni družini, temveč vsem storiti samo
dobro. In če te bo družina doma potrebovala, te bom poslal domov.«
Klerik je odšel domov, se pogovoril o težavah in uvidel, da ga za zdaj ne
potrebujejo in prihodnost prepuščajo Bogu. Ko so starši slišali don Boskovo
mnenje, so se vdali. Vaškemu župniku, ki ga je skušal pregovoriti, da bi vstopil
v semenišče, je odgovoril: »Rajši postanem trgovec kot zunanji duhovnik. Ne
čutim nikakršnega nagnjenja.« Ko je uboga mati umirala, je vzkliknila: »Storite,
kar hočete, glede pogreba in maš. Zadovoljna sem, da imam sina duhovnika, ki
bo zame molil.«
Don Ghigliottu nikoli ni šlo iz glave prepričanje, da je don Bosko v zadevi
njegovega poklica imel posebno Božje razsvetljenje.
Takoj potem ko so se misijonarji vkrcali za odhod v Ameriko, je imel don
Bosko v zavodu v Varazzeju še tri take zadeve. Imamo tri pisma, ki jih je napisal
istega dne in prikazujejo raznovrstnost don Boskovega duha, ker se v enem
pismu kaže poslovneža, v drugem vljudnega človeka in v tretjem globoko hva-
ležnega kristjana.
O prvem pismu lahko rečemo: kolikor vrstic, toliko različnih poslov. In nato
nenehno delo. »Marijanci« so Marijini sinovi, ki so ostali v oratoriju. »Naše po-
močnice« so sestre. Katera dela bi jih spravila naprej, se bo pokazalo.
Predragi don Rua!
Odkar sem zdoma, nisem prejel nobenega pisma. Moral bi jih dobiti v roke, zlasti če
so prišla iz Rima. Tebi v vednost pravim, da bom jutri, 19. novembra, šel v Albengo,
prenočil bom v Alassiu. Naslednje jutro, 20. novembra, bom nadaljeval pot v Nizzo,
kamor mi lahko šest dni pošiljaš pisma. Šestindvajsetega novembra bom v Ventimig-
|
|
21.7 Page 207 |
▲back to top |
BiS 11 — 13. poglavje
207
li. Od 27. do 29. bom spet v Alassiu, potem v Sampierdareni ali kje drugje, kar ti bom
še sporočil.
Prilagam seznam klerikov, ki se mi zdijo primerni za prejem redov. Treba je misliti na
»marijance« in poiskati način, da bi jih oprostili vsake druge obveznosti in jim omo-
gočili samo študij. Pospeši prizadevanje za naše pomočnice. Ali ordinacije v Turinu
trpijo zaradi nasprotovanja? Je posojilo v Chieriju že poravnano? Vprašaj don Ci-
brarija, ali bi bil pripravljen iti sam v Bordighero, da bi odprl hišo, kjer potrebujemo
duhovnika sic. Sprejem Marijinih sinov je določen za 9. december v Sampierdareni.
Prav bo, da pošljemo tja tiste, ki v Turinu nimajo kakega posebnega dela. Bog naj nas
vse blagoslovi 'et valedic' (pozdravljen). Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Varazze, 18. 11. '75
Drugo pismo je bilo namenjeno grofu Evgeniju De Maistre v Borgo Cana-
lense. O misijonarjih in o Nizzi bomo kmalu obširneje poročali.
Predragi gospod grof Evgenij!
Letos mi ni bilo mogoče z vami obhajati praznik sv. Evgenija, vendar v svojih skro-
mnih molitvah nisem pozabil niti vas niti vse vaše družine, kar vsak dan delamo v
naših skupnih jutranjih in večernih molitvah.
Zadeve naših misijonarjev so mi 'undequaque' (povsod) zadale skrbi. Poleg vsega,
kar ste brali v časopisih, vam povem, da sem jih pospremil na krov ladje Savoia, kjer
sem jih videl, da so dobro oskrbljeni tako glede spanja kakor prehrane. Na voljo so
dobili oltar in dober klavir. Don Cagliero je zaigral in vsi so povzeli za njim Hvalite
Marijo, vsi verni jeziki.
To je vzbudilo veliko pozornost in vsi so zahtevali, naj zapojejo še druge kitice. Na
ladji je bilo kakih sedemsto ljudi. Vsi so se zbrali ob njih v največji tišini in z največjo
spoštljivostjo. Tedaj se je don Cagliero obrnil z govorom na potnike in jim povedal,
da so s pesmijo posvetili njihovo pot in njihov namen v Ameriki. Ker je ugotovil, da je
med mnogimi Američani bilo tudi precej Francozov, je potem, ko je pridigal v špan-
ščini, pripovedoval lep zgled v njihovem jeziku. Ko je končal, so vprašali, ali bi lahko
opravili spoved. Dogovorili so se za čas.
Predragi gospod Evgenij, vidim, da našo sveto vero, če jo oznanjamo jasno in odkri-
tosrčno, spoštujejo tudi neverni.
Naši misijonarji so odpotovali v nedeljo ob dveh popoldne. V ponedeljek so mi pisali
iz Marseilla, da so imeli lepo potovanje in da nobenemu ni bilo slabo. Včeraj so odplu-
li iz Barcelone in upajmo, da bodo praznik Brezmadežne obhajali v Buenos Airesu.
Sedaj se mudim na Rivieri, kjer bomo s tremi duhovniki odprli novo postojanko in še
eno drugo med protestanti, ki delajo veliko škodo v Bordiglieri.
Prihodnjo pomlad bomo poslali še drugo odpravo na pomoč prvi. V njej bo enajst
misijonarjev. Oktobra 1876 bo šlo na pot trideset naših sester, za katere prosi argen-
tinska vlada. Rad bi pisal tudi gospe kneginji, ker pa je ne bi rad mučil s svojo grdo
pisavo, prosim vas, da ji sporočite naše novice, kot tudi gospodu don Chiatellinu.
Ponižne pozdrave vsem! Bog naj nas ohrani v svoji sveti milosti in imejte me v J. K. za
ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
Varazze, 18. 11. 1875
|
|
21.8 Page 208 |
▲back to top |
208
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Tretje pismo je bilo naslovljeno na don Chiatellina, učitelja v Borgu Cana-
lense. Treba ga je povezati s pismom iz prejšnjega junija, v katerem ga je don
Bosko na šaljiv način spodbujal, da bi poiskal pomoč za misijonarje.
Predragi don Chiatellino!
Obiskoval sem zavode v Liguriji in nimam nikakršnih novic iz Borga. Bodite tako
prijazni in mi sporočite, ali je gospa kneginja v Borgu ali je že odšla v toplice, kakor
je to imela navado storiti prejšnja leta. Želel bi priti k vam na izlet. In vi, gospod don
Chiatellino, zakaj ste nas zapustili na tak način? Rekli boste: »Da bi pripravil mošnjo
napoleondorjev in jo Izročil don Bosku.« Prav, pridite, nam bodo zelo prav prišli.
Bog naj nas vse blagoslovi in molite za tega reveža, ki ostaja vedno v J. K. najvdanejši
prijatelj. Duh. Janez Bosko
Turin, 30. 6. 1875
Dobri duhovnik ni brez odziva prejel povabila. Don Bosko mu je iz Varazze-
ja takole odgovoril:
Predragi don Chiatellino!
Prejel sem darove, ki ste jih poslali za naše misijonarje. Prosil sem gospoda grofa, da
bi vam kakor tudi gospe kneginji sporočil novice. Vse lepo napreduje, novice so za
zdaj več kot spodbudne.
Prosim vas, da se zahvalite vsem, ki so nam šli na roke, in jim zagotovite, da se bodo
misijonarji in vse naše ustanove zavzele, da bodo prosili vsak dan nebeški blagoslov
na vse dobrotnike. – Amen. Najvdanejši v J. K. duhovnik Janez Bosko
Varazze, 18. 11. 1875
Zavod v Sampierdareni je bil v velikih denarnih težavah, ki jih ni bilo mogo-
če premagati drugače kot z javno dobrodelnostjo. Don Bosko, ki mu je bilo zelo
pri srcu, da bi se ta dobrodelna ustanova čim bolj uveljavila, je na vse strani raz-
poslal prošnje za pomoč. Tako je generalnemu direktorju železnic pisal nasled-
nje pismo, ki se oddaljuje od vsakega formalizma, ki je lasten takim prošnjam,
in je sad čiste dobrote in lahko rečemo s srcem na dlani:
Velespoštovani generalni direktor!
V želji, da bi sprejeli čim večje število dečkov, ki prosijo za sprejem v zavod sv. Vincen-
cija, ki je bil pred tremi leti pod vodstvom duhovnika Pavla Albere odprt v Sampier-
dareni, smo se lotili dozidave z namenom, da bi mogli sprejeti približno dvesto petde-
set gojencev. Dela napredujejo in sedaj bi morali prepeljati približno sedemdeset ton
obdelanega kamna z železniške postaje v Gozzanu v Sampierdareno. Za ta prevoz
se ponižno obračam na vašo spoštovano uglednost, da bi nam odobrila tisti popust,
ki ga v svoji uvidevnosti imate za primernega v korist ustanove, ki se vzdržuje od
zasebne dobrodelnosti.
Ne bom navajal nikakršnih zaslug, omenjam samo, da bo tamkajšnja cerkev pomeni-
la veliko udobje za osebje in družine pri vas zaposlenih, ker je zelo blizu.
Prav tako je v korist njihovim otrokom, ki hodijo v šolo in so nekateri sprejeti v zavod.
|
|
21.9 Page 209 |
▲back to top |
BiS 11 — 13. poglavje
209
Mogoče bo spodbudila naklonjenost ugotovitev, da so železniški vagoni, ki se vračajo
v Genovo, dostikrat popolnoma prazni.
Ti dečki bodo skupaj s prosilcem vsak dan prosili Boga, da podeli vam, gospod gene-
ralni direktor, in vsem, ki upravljajo železnice v Italiji, obilen nebeški blagoslov.
V hvaležnosti se izpovedujem za vaše spoštovane uglednosti najvdanejšega služab-
nika. Duh. Janez Bosko
Turin, 22. aprila 1875
Nismo našli nikakršnega potrdila, ki bi nam sporočilo o uspehu te prošnje.
Lahko pa povemo, da za prošnjo ni bil gluh papež. Med don Boskovimi pismi
smo našli tudi naslednji dopis.
Preblaženi oče!
Pretekla so že tri leta, odkar smo, preblaženi oče, v Sampierdareni v škofiji Geno-
va sporazumno s tamkajšnjim nadškofom kupili cerkev in priključeno stavbo, da bi
oboje odtegnili posvetni rabi. Odprli smo zavetišče za uboge in zapuščene dečke in
zadostno število salezijanskih duhovnikov je prevzelo skrb za cerkev in dušno pas-
tirstvo.
V kratkem času je prišlo v zavetišče 80 dečkov, medtem ko jih še veliko večje prosi
za sprejem, pa jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo sprejeti. Z namenom, da
bi zadostili tej potrebi, sem kupil bližnje zemljišče in začel zidati stavbo, ki bo lahko
sprejela več kot dvesto gojencev.
Vse to delo je zaupano Božji previdnosti in s to mislijo se obračam tudi na vašo sve-
tost in vas prosim:
1. Da bi blagovolili podeliti svoj apostolski blagoslov vsem tistim, ki bi s svojimi daro-
vi priskočili na pomoč za dovršitev stavbe, ki je vsa namenjena duhovni in materialni
koristi najrevnejšega sloja družbe. 2. Da bi prispevali tisti dar, ki vam ga vaše oče-
tovsko srce narekuje in vaše denarno stanje omogoča.
Vem, da je vaša svetost v prav takih stiskah, vendar vas prosim, da bi malo pomislili
na te uboge otroke ...
Sveti oče je po kardinalu Antonelliju pohvalil »z zadovoljstvom lepo in sve-
to pobudo« in »prosil Gospoda, da bi jo blagoslovil«. Tudi sam je hotel prispeva-
ti dva tisoč lir. Papežev zgled, o katerem je poročala L'Unità Cattolica, je nagnil
mnoge, da so storili isto. Tako je iz Milana poslal svoj dar knez Tomaž Scotti. Za-
vetišče, ki nosi ime velikega svetnika dobrodelnosti, dolguje svoj obstoj in mož-
nost delovanja javni dobrodelnosti in še sedaj nadaljuje svoje slavno izročilo.
Temeljni kamen nove stavbe je 14. februarja 1875 položil mons. Magnasco,
genovski nadškof, velik prijatelj in dobrotnik don Boska in njegovih sinov. Bla-
goslov je bil zelo svečan in v navzočnosti mnogih vernikov. V zapisnik, ki so ga
položili v temeljni kamen, je blaženi želel zapisati naslednjo misel: »Utemeljeno
upamo, da bo to delo Bog blagoslovil in ga pripeljal do konca, saj ga je blagoslo-
vil namestnik Jezusa Kristusa na zemlji.« V resnici nista pretekli niti dve leti, ko
so stavbo dokončali in so lahko sprejeli dvesto gojencev ter so poleg delavnic
|
|
21.10 Page 210 |
▲back to top |
210
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
za mizarje, krojače in čevljarje odprli še knjigoveznico, kovačnico in tiskarno.
Toda s tem rast še ni bila končana, temveč so leto za letom širili in izpopolnje-
vali celotno ustanovo, ne da bi se brez odziva obrnili na javno dobrodelnost.
Iz ustanov v Liguriji se vrnimo spet v materno hišo v Turinu. V piemontskih
zavodih se ni zgodilo kaj posebno omembe vrednega. Vse se končuje z dogod-
kom v Valsaliceju in majhni zadevi v Lanzu.
V Valsaliceju so z običajno slovesnostjo obhajali praznik zavetnika mladine.
Med konviktovci je bilo precej gojencev, ki naj bi prejeli zakrament svete birme.
Kako čudovito priložnost je dajal praznik sv. Alojzija za tako pomemben obred!
Predstojniki so prosili ordinarija, da bi jih počastil s svojo navzočnostjo vsaj za
zakrament birme. Ker pa ni mogel priti, nekaj tudi zato, ker je bil zunaj Turina,
so ponovno prosili, da bi dal dovoljenje kakemu drugemu škofu, da bi opravil
sveti obred, in so mu v ta namen predlagali škofa iz Suse. Škof iz Suse je prišel,
imel škofovsko mašo in podelil birmo. Ustregel je vsem in zadovoljno odšel.
Toda v Valsaliceju nihče ni vedel, da je hudič spet imel kremplje vmes in
don Bosku pripravil veliko nevšečnost.
Razume se, da so predstojniki v zavodu, preden so turinskemu ordinariju
predlagali za sveto opravilo škofa iz Suse, tega prosili za privolitev. Ko so dobili
pritrdilni odgovor, so se obrnili na mons. nadškofa. Toda ta stvari ni tako razumel.
Zato je tam, kjer bi bilo zadosti samo nekaj vrstic, pisal škofu v Susi dolgo pismo
in mu v dveh dolgih in natančno preštudiranih odstavkih uradnega sporočila o
don Bosku poslal naslednje opozorilo: »Nikakor ne morem molčati o neprevid-
nosti in pomanjkanju spoštovanja, ki so ga pokazali predstojniki tega zavoda, da
so se obrnili najprej na vašo ekscelenco, da bi opravili sveti obred, ne da bi imeli
za to mojo pritrditev, kakor to predpisujejo kanoni Cerkve in jo zahteva izrecno
moja sinoda iz leta 1873. Žal se vam moram, ekscelenca, potožiti zaradi pomanj-
kanja spoštovanja s strani redovne družbe, začenši pri njenem ustanovitelju in
voditelju, in če bo vaša ekscelenca ob obisku tam mogla z molitvami k Bogu, Ma-
riji in svetnikom pa tudi s kako besedo izprositi večje spoštovanje do avtoritete
in dostojanstva nadškofa v Turinu s strani don Boska in njegove družbe, boste
naredili veliko uslugo tej nadškofiji«. Kako je na žalost res, da se duhu s slabimi
predsodki tudi najpreprostejše stvari zapletejo v nepredvidljive zmote, ki potem
vodijo k sumničenju, ki je tisoče in tisoče milj daleč od resnice!
Don Bosku so bili pri srcu vsi njegovi zavodi, toda do zavoda v Lanzu se zdi,
da je imel še posebno ljubezen. To bomo slišali iz njegovih ust. Naj omenimo,
kako zelo se je trudil, da bi na začetku svojega dela vzpostavil in utrdil regu-
larnost in enotnost življenja zunaj in znotraj oratorija. Uradni obisk don Rue v
Lanzu je bil povod za naslednjo listino in ne moremo se upreti, da je ne bi ob-
javili. Ob tej priložnosti je tudi sprejel izpite klerikov iz teologije. Večerna šola,
o kateri govori 6. točka, je posnemanje večerne šole v oratoriju. O tem bomo
govorili še v naslednjem zvezku.
|
|
22 Pages 211-220 |
▲back to top |
|
|
22.1 Page 211 |
▲back to top |
BiS 11 — 13. poglavje
211
Predragi ravnatelj!
Sporočam vam vtise, ki sem jih dobil ob priložnosti svojega obisku v vašem zavodu.
Zagotavljam vam, da sem odšel zadovoljen tako z izpiti klerikov kakor tudi z njiho-
vim vedenjem in z vedenjem gojencev. Naj vas Gospod še naprej blagoslavlja in vam
pomaga, da boste napredovali v dobrem. Opazil pa sem nekaj stvari, ki jih bo treba
izboljšati.
1. Na oltarjih sem videl nekaj premalo spodobnih prtov.
2. Zvedel sem, da med tednom nimate maše za zunanje gojence. Vendar bi bilo to zelo
primerno, kakor se to dela tukaj v oratoriju, v Varazzeju, Alassiu itn.
3. Skoraj popolnoma ste opustili šolo za ceremonije za klerike, za ministrante, za fan-
te. Treba je zahtevati, da tisti, ki je za to določen, to tudi naredi. In če za to določeni
sobrat ne more storiti vsega, naj si dobi pomočnika.
4. Prav tako se v gimnaziji premalo poučuje katekizem, čeprav je to najnepo-
membnejši predmet.
5. Tudi gregorijanskega petja se ne učijo, čeprav ga naš dobri oče don Bosko tako
zelo priporoča.
6. Večerne šole niso po don Boskovi zamisli, saj želi, da se jih vsi udeležujejo. Če naj se
opravijo pred večerjo, kot je bilo določeno na jesenskih konferencah, bi bilo prav, da
bi premaknili večerjo za pol osmih ali tri četrt na osmo ali četrt na devet. Ta večerna
šola bi omogočala, da bi se naučili molitev tudi tisti, ki jih še ne znajo, se naučili mi-
nistrirati, kar še vsem ne gre, se pripravljali na prvo sveto obhajilo itn.
7. Ugotovil sem, da bi bilo prav ustrezno razporediti različne družbe sv. Alojzija, pres-
vetega Zakramenta, ministrantov itn.
8. Pomočnike bi bilo treba pogosteje obiskovati in jim za večerni govor pripraviti
njim prilagojene nasvete.
Treba je bolj pogosto imeti za klerike pouk, zlasti iz filozofije, če je le mogoče.
9. Bilo bi verjetno zelo dobro, če bi se kleriki vsaj enkrat pod vodstvom kakega duhov-
nika zbrali bodisi za premišljevanje ali za duhovno branje.
10. S prečniki za zavese na stojalih, ki so že postavljena, je treba celice klerikov
zmanjšati na samo 0,60 m poleg postelje.
11. Branje pri mizi je preveč zanemarjeno. Sobrate je treba navaditi na izrabo časa,
tudi tistega, ki ga imamo na voljo med jedjo.
12. V posameznih razredih ni mesečnega preverjanja znanja in v nekaterih manjkajo
celo dekurije. Vsak mesec je treba zbrati delne mesečne ocene in jih izročiti ravnate-
lju ali prefektu.
13. Želeti bi bilo pri gojencih večjo zavzetost za šolski napredek.
14. Manjkajo prave razrednice, ki jih bom priskrbel. Dragi g. ravnatelj, veliko teh
stvari je odvisno od tvojih podrejenih. Vendar je prav, da si na tekočem v vsem tem
in da spodbujaš druge. Ti si glava, prefekt je roka. Oba sta oči in ušesa, da vse vidita
in slišita.
Gospod naj vas vse velikodušno blagoslovi skupaj z vašim najvdanejšim don Ruo,
vrhovnim prefektom Družbe sv. Frančiška Saleškega.
10. 3. 1875
|
|
22.2 Page 212 |
▲back to top |
212
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Poslušajmo sedaj don Boska, kako govori o zavodu v Lanzu. Govoril je v
nagovoru za lahko noč fantom v oratoriju 22. decembra 1875.
Prihajam, dragi moji sinovi, z obiska mojemu dragemu zavodu v Lanzu. Tam je veliko
fantov, ki so mi skupaj z njihovim ravnateljem don Lemoynom in drugimi predstoj-
niki naročili, da naj vam voščim srečne božične praznike skupaj z mnogimi drugimi
darovi in milostmi. Jaz pa sem v vašem imenu zaželel vsem njim najlepše želje od
Turinčanov. Odločili smo se, da bodo, ko bo zgrajena proga od Ciriéja do Lanza, kar
se bo kmalu zgodilo, naredili celodnevni izlet k nam s posebnim vlakom. Tudi mi jim
bomo vrnili tak obisk. Odšli bomo iz Turina zgodaj zjutraj, tam preživeli ves dan in
se pozno zvečer vrnili v naš dragi oratorij. Tako jim bomo vrnili njihov obisk. Tam v
Lanzu ni tak mraz, kakor si to nekateri predstavljajo. Res je, da so dnevi, ko ta gospo-
dič gospoduje zelo ostro. Je pa spet prednost v tem, da če je jasno nebo, sonce sije ves
dan, medtem ko ga tukaj zaradi megle niti ne moremo videti.
V Lanzu sem se dva dni pogovarjal s fanti. So zelo pridni. Sedaj sem pa tukaj, popol-
noma posvečen vašim duhovnim potrebam in pripravljen, da ustrežem vašim željam
v teh zadnjih dneh devetdnevnice, da boste potem v sveti božični noči mogli opraviti
lepo skupno sveto obhajilo.
Kakor so vam že povedali, smo prejeli pisma naših misijonarjev z Zelenortskih oto-
kov. Ker so zelo dolga in jih ne bi mogli brati javno, ker so zelo nečitljivo pisana, smo
se odločili, da jih bomo natisnili. Tako jih boste lahko v miru prebrali in jih poslali
domov, če boste hoteli.
Končujem s priporočilom, da se dobro pripravite na prihod našega Gospoda s tem, da
pri sveti spovedi odkrijete vse vaše skrivnosti in se jih očistite. Mislite samo na to, da
boste lahko opravili lepo sveto obhajilo. Lahko noč.
Če bi po zgledu drugih redovnih skupnosti v vseh zavodih pisali domačo
kroniko, koliko lepih in spodbudnih reči bi lahko poročali v tem poglavju. Sedaj
pa je vse tako kratko, polno nedorečenosti in zato ne poteši radovednosti.
|
|
22.3 Page 213 |
▲back to top |
14.
poglavje
JESENSKE KONFERENCE
Prvi koraki kanonično odobrene družbe s potrjenimi pravili, s hierarhi-
jo, ki se je začela urejati, nas močno zanimajo kot pomembna usmeritev salezi-
janskega izročila. Kar se je takrat dogajalo pred don Boskovimi očmi in ne brez
njegove izrecne odobritve, je danes za njegove naslednike osnova za primerja-
vo duha, s katerim se črka konstitucij izvaja v praksi. To je tudi glavni razlog za
to, da ne bomo opustili ničesar, kar vemo o tistih oddaljenih časih.
Pokazali smo že, kako se je don Bosko v času splošnih srečanj držal za ku-
lisami in naročil don Rui, da jim je predsedoval in dal, da so svobodno razprav-
ljali o zadevah družbe, zase pa je pridržal, kakor je pač kazalo, da je odločitve
potrdil ali jih zavrnil. To je zelo dober način, kako uvesti ljudi v način vladanja in
vodenja. Tako je ravnal tudi pri jesenskih konferencah, o čemer bomo poročali
v tem poglavju. To je že tretja vrsta konferenc v enem letu. Upamo, da bralcem
ne bo neljubo, da se bomo ponovno vrnili k njim. Pri tem bomo uporabili neke
vrste zapisnik, ki nam ga je zapustil kronist.
Srečanje je bilo od 18. do 26. septembra v Lanzu med drugim tečajem du-
hovnih vaj. Ravnatelje in člane vrhovnega sveta so poklicali že tri dni pred za-
četkom duhovnih vaj, da bi tako imeli priložnost odpraviti vse zadeve, ki so
najbolj raztresale duhove. Udeležence že dobro poznamo, tako da ni potrebno,
da bi ponavljali njihova imena. Na dan so imeli dve zborovanji, eno dopoldne,
drugo popoldne. Zbo-rovanj niso opustili niti v času duhovnih vaj, ki so jih zače-
li 20. septembra zvečer, samo da so jih skrajšali in so trajale od enajstih do pol-
dneva in od pol petih do pol šestih popoldne. Kronist nam je zaupal naslednje:
»Po štirih pridigah in drugih pobožnih vajah in z dvema konferencama na dan
so bili na koncu vsi zbiti, vendar zadovoljni, ker so delali 'in nomine Domini' (v
Gospodovem imenu).
|
|
22.4 Page 214 |
▲back to top |
214
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Delo je potekalo pod vodstvom don Rue. Začeli so z imenovanji za več po-
membnih nalog.
Treba je bilo določiti ravnatelja za Ameriko. Zdelo se je, da bi bil don Bonetti
najprimernejši. Toda don Bosko se je močno oziral na čustva družinskih članov
in je vedel, da bi don Bonettijevi starši, ki so bili že močno v letih, zelo trpeli za-
radi odhoda njihovega sina. Zato so predlagali don Fagnana ali don Ronchaila.
Končno odločitev so prepustili don Bosku.
Generalni ekonom don Angel Savio, ki je bil nujno potreben pri gradnji za-
voda v Alassiu, ki bi predvidoma trajala zelo dolgo, ni mogel več opravljati svoje
službe v Turinu. Zato se je zdelo potrebno, da bi ga nadomestili. Izmed treh
sobratov, don Chiala, don Bodrata in don Fagnana, ki so se zdeli najbolj usposo-
bljeni, so se odločili za drugega in so ga predložili don Bosku.
Don Rua je bil poleg vrhovnega prefekta še podravnatelj oratorija in ti dve
službi sta se med seboj izključevali. Vedno bolj se je čutila potreba, da bi se
zavzel za splošne potrebe družbe. Tedaj so izbirali med don Chialom in don
Lazzerom. Zdelo se jim je, da je don Lazzero bolj usposobljen, da vzame v roke
vajeti oratorija, in so to predložili don Bosku.
Don Cagliero naj bi, kakor bomo videli, spremljal misijonarje v Ameriko.
On pa je vrhovni katehet družbe. Kdo naj bi prevzel njegovo mesto? Po mnenju
navzočih bi bil za to službo najpripravnejši don Bonetti. Vendar so odločili, da
naj don Bosko stvar premisli in odloči.
Končno je prišel na vrsto malo nov predlog. Zavodov je bilo vedno več, so
ugotovili ti goreči don Boskovi sinovi, vendar bi moral ostati in biti povsod isti
značaj. Sprememba usmeritve navadno nastane z načinom študija, ki mora biti
po eni strani v skladu z državnim programom, po drugi pa ne sme škoditi ra-
zvoju duhovniškega poklica. Od tod je vzklila misel neke vrste »šolskega in-
špektorja«, ki naj bi nadzoroval potek šole v zavodih, za kar bi bilo potrebno,
da bi jih obiskal nekajkrat na leto. Čeprav je bil takrat don Bosko vse, pa ideja o
obiskovanju zavodov članov vrhovnega sveta ni bila kaj čisto novega. Saj smo že
srečali vrhovnega prefekta na inšpekciji v Lanzu. V tem dejanju vidimo zdravo
zrelost sinov, ki skušajo sami od sebe deliti z očetom skrb za vodstvo družbe.
Naj bo že kakorkoli, predlog je navzočim ugajal, zlasti ker je bil v oratoriju don
Guidazio pripravljen, da vskoči namesto don Duranda pri vodstvu šol, če bi ta
moral prevzeti kako drugo dolžnost. To razmišljanje je napovedovalo posebna
pooblastila, ki bi jih potem zaupali enemu izmed svetovalcev vrhovnega sveta,
ki naj bi prevzel skrb za šole vse družbe in tudi, kakor je bila to navada v tistem
času, naslov vrhovnega šolskega svetovalca. To je dalo povod za preimenovanje
nekaterih naslovov, ki so jih do takrat uporabljali. V hiši bi nosil naslov direk-
torja samo predstojnik hiše in ne več kdo drug, kot npr. duhovni direktor, ki so
ga sedaj imenovali katehet, ne več direktor šol, temveč šolski inšpektor. O vsem
tem naj bi končno odločal don Bosko.
|
|
22.5 Page 215 |
▲back to top |
BiS 11 — 14. poglavje
215
Ko so izčrpali vprašanja, ki so se tikala najvišjih služb, so začeli obravnavati
prefekte posameznih zavodov in nato še učno osebje. V oratoriju so začeli šolo
teologije in filozofije ter gimnazijo. Teologijo sta v šolskem letu 1875/1876 po-
učevala zunanja teologa Molinari in Askanij Savio ter še naša don Barberis in
don Bertello, filozofijo pa don Monateri, don Cipriano, don Barberis, don Paglia
in don Guanella. Zdi se, da učiteljev ni manjkalo. Ko so določili osebje za orato-
rij, so oskrbeli še Borgo San Martino, Lanzo, Alassio in Varazze.
Blaženi se ni udeleževal zborovanj vse do konca drugega zborovanja 10.
septembra, ki je trajalo od pol treh do šestih zvečer. Ko se je seznanil s spre-
jetimi odločitvami, se je zelo razveselil. Kar se tiče imenovanj, je odobril don
Lazzera za podravnatelja oratorija in don Bodrata za vrhovnega ekonoma. Gle-
de zadnjega naj povemo, da je bilo njegovo imenovanje izključno stvar vrhov-
nega predstojnika, ker je šlo samo za nadomeščanje do redne izvolitve.
Don Rua, zvest don Boskov razlagalec in pogosto njegov glasnik, je sam
vodil dopoldansko zborovanje 23. septembra in razpravljal o predlogih, pripo-
ročilih in opombah, ki so se zvečine tikale najpomembnejših stvari. Govoril je
o dveh vrstah vprašanj, o katerih je blaženi že večkrat izrazil svoje mnenje, in
nato še o peterih vidikih redovniškega življenja.
Najprej je blaženi oče tako na konferencah med šolskim letom kakor na
koncu prejšnjih duhovnih vaj močno priporočal opravljanje vaje za srečno smrt
vsak mesec in natančno po pravilih. Opravljanje te dolžnosti je bilo torej po-
manjkljivo. Treba je bilo kaj popraviti. Ali ne bi bilo koristno, če bi postavili za
vse obvezujoče navodilo? Pojavilo se je dvoje vprašanj: o dnevu in trajanju te
vaje. Nemogoče je bilo, da bi se je vsi udeležili zadnji dan v mesecu, in nemogo-
če je bilo, da bi se popolnoma odrekli obveznostim. Navzoči so se zedinili, da bi
preizkusili nasvet, ki ga je dal don Rua: vsak sobrat bi si 'ad libitum' (po lastni
volji) izbral en dan v mesecu in to sporočil predstojniku, ki bi mu določil men-
torja, on sam pa bi obvestil na predvečer druge sobrate. Na ta dan bi se sobrat
odtegnil dnevnim opravilom. Kdo bi na primer moral poučevati v šoli. Naj bi
imel samo šolo, ne bi pa dodatno študiral, popravljal nalog in bi tako v prostem
času opravil predpisane pobožne vaje. Novinci pa bi se vsak prvi dan v mesecu
popolnoma posvetili tej pobožni vaji.
Zatem se je blaženi oče večkrat čez leto pokazal nezadovoljnega, ker so v
nekaterih zavodih naredili velike izdatke brez njegovega soglasja. Glede tega je
eden izmed navzočih opozoril na primer, ki bi se lahko zgodil, če bi don Bosko
privolil pa bi potem prišlo do nesporazuma, se pravi, da bi don Bosko dovolil
nekaj, kar bi potem prosilec razumel popolnoma drugače in se lotil dela prepri-
čan, da tako želi don Bosko. Seveda ni bilo treba kaj dosti, da bi preprečili tak
nesporazum: preden bi kdo naredil velike izdatke, naj prosi za pisno privolitev
vrhovnega sveta. In če bi ob koncu opravljenega dela prišlo do ugovorov? Imeli
|
|
22.6 Page 216 |
▲back to top |
216
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
bi črno na belem, da se ni storilo ne več ne manj, kot je bilo dogovorjeno. Toda
katere izdatke je bilo treba imeti za izredne? Vse izdatke, ki niso nujno potrebni
za hrano, obleko in šolo, zlasti še vsa zidarska dela, odpiranje in zazidavanje
vrat, postavljanje in podiranje sten brez don Boskovega dovoljenja. Od tedaj
naprej naj bi pisali don Rui, ki bo skrbno odgovarjal. Ko bi ravnatelj dobil sploš-
no privolitev, bi o zadevi razpravljal s svojim hišnim svetom. Don Bosko je na
primer dovolil odprtje novega šolskega razreda; o nakupu klopi, table in druge
opreme pa naj bi se ravnatelj zmenil s svojim hišnim svetom.
Ko so tako izčrpali prvi del vprašanj, je don Rua prešel na drugo področje
in predložil petero priporočil, ki jih povzemamo takole:
1. Potrebna je večja pokorščina pravilom in predstojnikom. V tem naj bi
sobratje poskrbeli, da bi bili zgled drugim. Vsi neredi, je dejal filipinski pater
Bruno, se ne začenjajo pri začetnikih, temveč pri že vpeljanih.
2. Člani naj bi dajali dober zgled tako, da bi ob glasu zvonca takoj pustili
svoj opravek, da bi jih potem podrejeni lahko posnemali.
3. Zjutraj naj bi se takoj ob danem znamenju dvignili iz postelje, tako da ne
bi mogli nikdar reči, da je kdo iz nemarnosti pustil posteljo nepostlano.
4. Zvečer po molitvah naj ne bo več govorjenja in vse naokrog klepetanja,
temveč naj se vsak takoj napoti v svojo celico. To naj stori vsak sam zase in po-
skrbi, da bodo tako storili tudi drugi, tako kleriki kakor duhovniki.
5. Končno naj vsak ima za pomembno, da uboga don Boska, ne da bi kazal
nezadovoljstvo. Kljub velikemu spoštovanju do don Boska se je pogosto dogaja-
lo, da se kdo ni pokoraval njegovim željam. »Iz tega je prišlo,« je zatrdil don Rua,
»do velikih nevšečnosti.« »Ne pravim, da ne bi smeli izraziti svojih pripomb
in težav,« je nadaljeval, »to lahko storite, če pa potem niso dobre, ne bodite
trdoglavi; storili bomo, kakor želi, in to, kakor pravi pravilo 'laeto vultu' (z ve-
selim obrazom), da pokažemo, da ga z veseljem ubogamo.«
Na popoldanskem zborovanju so razpravljali o pripustitvi k zaobljubam.
Predsedoval je blaženi don Bosko. V smislu navodila, ki ga je večkrat omenil, je
bil zelo širok v pripustitvi k večnim zaobljubam.
»Zame,« tako je dejal, »ni razlike med triletnimi in večnimi zaobljubami,
ker lahko odvežem tudi od večnih, če kdo ni za družbo.«
Eden izmed navzočih je pripomnil, da je to sicer res, vendar ni primerno, da
bi tako javno razglašali to predstojnikovo pravico, ker bi lahko nastale zlorabe
večnih zaobljub.
»Oh,« je odgovoril blaženi, »ni nevarnosti, da bi zaradi tega prišlo do tovrstnih
zlorab. Nasprotno, zdi se mi dobro, da se to razglasi, da se nihče ne bo dal odvrniti
zaradi večnosti zaobljub, ker bi lahko nastale nepremagljive težave in bi se lah-
ko kdo vznemirjal. Poleg tega pa je za odvezo od zaobljub potreben zelo tehten
razlog. Če bi šlo za lastne muhe, ne bi prišlo nikdar tako daleč. Toda če tak razlog
obstaja, potem ni slabo, da je vsakemu znano, da je mogoča odveza od zaobljub.«
|
|
22.7 Page 217 |
▲back to top |
BiS 11 — 14. poglavje
217
V teh besedah imamo ključ za razrešitev težav, ki prihajajo iz neke dru-
ge izjave blaženega. Pomočnika Graziana, ki smo ga kot oficirja in nekdanjega
gojenca srečali že v Rimu, so na dan zaobljub napadli dvomi in bojazen za pri-
hodnost. Bil je čisto iz sebe in ni vedel, kaj naj naredi. Blaženi je odstranil vse
težave z besedami: »Zaobljube lahko delamo, lahko jih pa tudi razvežemo.« To
je don Vespignaniju povedal pomočnik sam.
Šestnajst jih je bilo pripuščenih k večnim in osemnajst k triletnim zaob-
ljubam. Zatem je don Bosko govoril o obvestilu, h kateremu je ravnatelj dolžan
povabiti svoje sobrate. Zadevo je močno poudaril, rekoč: »To je glavni ključ za
dober potek dela v hiši. Navadno v takih obvestilih sobratje odprejo svoje srce
in povejo vse, kar jih teži, če je kak nered ali kaj podobnega. Prav tako je to učin-
kovito sredstvo za opozorila, tudi resna, če je treba, ne da bi nastala zamera.
Poleg tega pa je opozarjanje na storjene napake, takoj potem ko so bile storjene,
zelo nevarno. Sobrat je še ves v ognju in ne bo sprejel opozorila in zdelo se mu
bo, da smo to storili iz strasti. Če pa to storimo umirjeno, kakor je navada pri
obvestilu, vidijo prizadeti svojo krivdo, vidijo predstojnikovo dolžnost, da jih
opozori na storjeno napako in jih spodbudi, da bi se popravili.«
Po zapisniku te razprave pisec omenja majhen neprijeten dogodek. Klerik
Avguštin Anzini, ki je bil pripuščen k zaobljubam, jih ni hotel narediti. Potem pa
si je premislil in prosil blaženega, da bi jih lahko izpovedal. Don Bosko ga je pos-
lal k don Rui. Ta ga je poslal k posameznim članom vrhovnega sveta, ki se niso
mogli več zbrati, in k magistru novincev, da bi ga spet pripustili. Ko so ugotovili
dobro voljo, ki jo je pokazal, so ga pripustili k triletnim zaobljubam. Toda ubogi
klerik, ki je bolehal za jetiko, se je moral leta 1879 vrniti zaradi zdravljenja do-
mov v kanton Ticino. Postal je odličen duhovnik in uspešen župnik, čeprav je bil
vedno slabotnega zdravja. Za ceno velikih žrtev je hotel poplačati izdatke, ki jih
je don Bosko imel z njim v sedmih letih. Pridobil je 450 naročnikov za Katoliško
branje. Umrl je leta 1921.
Tudi dvema sejama 24. septembra je predsedoval blaženi don Bosko. Pov-
zemamo trinajst točk dopoldanske razprave.
1. V oratorijski knjižnici manjkajo knjige, ki so si jih izposodili sobratje po
zavodih in jih niso vrnili. Kdor jih ima, naj jih vrne takoj, ko jih več ne potrebuje.
Nihče naj bi jih ne jemal s seboj brez don Boskove privolitve ali brez dovoljenja
knjižničarja. Naj ob tej priložnosti povemo, da si je don Bosko od vsega začetka
v svoji predsobi uredil knjižnico, ki jo je izpopolnjeval z novimi knjigami, ki jih
je prejemal v dar, jih podedoval ali kupil. V knjižnici je bilo malo prostora, a ni
mogel dodeliti večjega. Za knjižničarja je imel kakega duhovnika, ki je skrbel za
red pri knjigah in snago v prostoru. Nadzoroval pa je knjižnico tudi osebno, da
ni prišlo do neredov in da ne bi odnašali knjig.
2. V vsako hišo naj bi poslali po dva izvoda knjig, ki bi se natisnile v orato-
rijski tiskarni: en izvod za knjižnico in enega za uporabo sobratom. Vsaka hiša
bi poravnala ceno knjig.
|
|
22.8 Page 218 |
▲back to top |
218
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
3. Če bi kak sobrat bodisi zaradi zdravja ali kakega drugega razloga ostal
nekaj dni ali več tednov v kakem drugem zavodu, naj ravnatelj ob njegovem
odhodu obvesti don Ruo ali njegovega ravnatelja.
4. Krajevni ravnatelji nimajo pooblastila, da bi puščali svoje podrejene na
počitnice. Za to je treba prositi dovoljenje vrhovni svet. S to odredbo so se rav-
natelji osvobodili nevšečnosti, ki bi nastale v primeru zavrnitve dovoljenja ali
zaradi zavisti. Če bi pa odločitev prišla od vrhovnega sveta in ne bi vedeli, komu
naj pripišejo negativen odgovor, bi se vsi lažje vdali in pomirili.
5. Ni prav, da gredo novomašniki opravljat svoje prve maše v domači kraj,
ker je to povod za nezbranost, ki mladega duhovnika odvrača od prave pobož-
nosti v trenutku, ko bi morale biti prav svete maše najbolj goreče. Če bi bilo
primerno, bi lahko šli pozneje.
6. Naj se ne sprejemajo povabila za pomoč pri bogoslužju ali za maševanje
zunaj hiše, če duhovniki in kleriki niso za to dobro pripravljeni, ker le tako lah-
ko delajo čast hiši in družbi.
7. Vsak ravnatelj naj sam skrbi ali to naroči katehetu, da bodo duhovniki
lepo maševali. Opravljanje obredov naj bo točno in maše naj ne bodo ne prek-
ratke ne predolge.
8. V ta namen naj bi poskrbeli, kakor je to navada v mnogih redovnih sku-
pnostih, da duhovniki drug drugemu ministrirajo, zlasti pri duhovnih vajah.
Med duhovnimi vajami naj bi vsak duhovnik znova prebral rubrike.
9. V vsakem zavodu naj bi vsak teden imeli pouk o obredih.
10. Ravnatelji naj bi se vneto zavzeli za poučevanje teologije in ga nikdar
ne opuščali. Poskrbijo naj, da bodo sobratje, ki so določeni za njihov zavod, po
duhovnih vajah čim prej na svojem mestu. Povabijo naj jih, da se pripravijo na
izpite, ki bodo za vse svete.
11. Enotnost v študiju teologije. Po odločbi vrhovnega sveta naj se v vsaki
hiši obdelajo isti traktati in naj se nikdar ne menja njihova razporeditev. Tako
kleriki, ki morajo zamenjati zavod, nimajo težav.
12. Pogosto se je dogajalo, da so bili posvečeni za duhovnike taki, ki še niso
končali študija teologije. Ravnatelji naj poskrbijo, da ne bodo oproščeni izpitov.
Zato naj imajo zadosti časa za študij, in ko bodo pripravljeni za izpit, naj se jim
omogoči, da ga opravijo. V večini primerov je prav, da bi tudi oni hodili v redno
teološko šolo in bi opravljali izpite skupaj z drugimi.
13. Ker so ugotovili, da je nadvse primerno, da vsi duhovniki med duhovnimi
vajami mašujejo v zavodu, so odločili, da bodo postavili dva nova lesena oltarja.
Popoldne so razpravo nadaljevali pod vodstvom blaženega don Boska. Don
Rua je prebral sklepe, ki so jih naredili za osebje. Kronist je zapisal naslednjo
pripombo: »Don Bosko je bil čudovit v svoji uvidevnosti in je takoj videl, kje bi
mogle nastati kake nevšečnosti. Zato je v svoji ponižnosti predlagal potrebne
|
|
22.9 Page 219 |
▲back to top |
BiS 11 — 14. poglavje
219
spremembe.« Proti mnenju kapitlja je želel, da bi bil ravnatelj v Ameriki don
Fagnano in ne don Ronchail, ki naj bi dobil drugo službo.
Sprejeli so tri didaktične odločitve, eno za oratorij in dve za Valsalice. V ora-
toriju naj bi tisti, ki so zaradi starosti skrajšali čas študija gimnazije, dobili za utr-
jevanje filozofije prevod v italijanščini z dodatkom pojasnil za strokovne izraze.
Za zavod v Valsaliceju pa so odločili: 1. Bodisi zaradi velikanskih izdatkov
bodisi zaradi premajhne zavzetosti za napredek učencev bodisi zaradi mo-
ralnih nevarnosti, ki so prihajale iz različnih idej, duha in interesov, naj se ne
najemajo zunanji profesorji. 2. Poenostavi naj se licej, tako da se združita dva
razreda v enega, da je tako treba manj profesorjev. Prvo leto naj bi vsi študirali
srednjeveško zgodovino in logiko, drugo pa novejšo zgodovino in etiko.
Končno je blaženi izrazil željo, da bi kleriki imeli svojega voditelja ne samo
v oratoriju, temveč v vseh zavodih. To je bilo zelo potrebno. To nalogo naj bi v
posameznih hišah prevzel katehet. Vsi ravnatelji pa naj to odločitev sporočijo
svojim klerikom.
Dopoldan 25. septembra so uporabili za obred redovnih zaobljub, kar so
opravili z največjo slovesnostjo. Zvečer so na konferenci, ki ji je načeloval bla-
ženi, sprejeli novince. Nekatera njegova merila zaslužijo našo pozornost. Če naj
predstojnik sprejme v noviciat kakega aspiranta, je za to potrebno, da predstoj-
nik dobro pozna fanta in da je fant pokazal veliko zaupanje do predstojnika. Biti
mora moralno neoporečen. Nekaj neodločenih, ki so svojo odločitev povezovali
z željami staršev, je blaženi odklonil, čeprav so kazali znake poklica in bi ver-
jetno tudi uspeli. Od nekaterih, ki so se zdeli prelahkomiselni in neprimerni za
družbo, zlasti če so bili revni, je zahteval, da so plačali pristojbine, ki jih zahte-
vajo za sprejem v noviciat drugi redovi. Nato je dodal: »Naj dajo, kar zmorejo.
Če kdo ne zmore nič, kakor se to navadno dogaja, naj ne da nič in se naj od njega
nič ne zahteva. Toda iz zavzetosti, kako skušajo od staršev dobiti potreben de-
nar, se da sklepati, kakšni so njihovi nameni.«
Prišel je zadnji dan. Na dopoldanskem zboru je don Rua po don Boskovem
ukazu prebral pismo odvetnika Michela, ki je vabil salezijance v Nizzo Maritti-
mo, kjer bi delali kakor v Turinu. Po odhodu misijonarjev bi šel sam tja, da bi
uredili kako stvar. Nato je govoril o prazničnih oratorijih. Rekel je, da je nadvse
pomembno, da se ob vsakem našem zavodu odpre praznični oratorij. Do te-
daj sta ga imela samo oratorij v Turinu in Sampierdareni. »Nimamo osebja,« je
ugovarjal nekdo. »Prav tako ni prostora,« je menil nekdo drug. Don Bosko pa je
pribil: »Samo na tak način je mogoče zares storiti dobro kakemu kraju. Če ne
moremo vabiti otrok za razvedrilo, pa zahtevajmo vsaj od zunanjih fantov, ki
obiskujejo naše šole, da bodo prihajali ob nedeljah in zapovedanih praznikih k
maši. Prav tako poskrbimo, da bodo prejeli vsaj enkrat na mesec zakramenta
spovedi in obhajila.«
|
|
22.10 Page 220 |
▲back to top |
220
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Grof Gazelli di Rossana je ponudil za praznični oratorij neko svojo kape-
lo, posvečeno sv. Frančišku Saleškemu. Blaženi mu je odgovoril, da naj poizve
pri nadškofu, ali bodo salezijanci lahko nadaljevali oratorij, potem ko bi morali
zapustiti Valsalice. Vendar niso nič ukrenili. Zasedanje so končali z željo, da bi
se člani vrhovnega sveta lahko čim prej znebili obveznosti vodstva oratorija in
da bi ravnatelji posameznih domov prepustili manj pomembne naloge svojim
podrejenim in zase pridržali samo najvišje vodstvo in skrb za duhovno rast svo-
jih sobratov. »Delo kar naprej narašča, in če ne bomo pozorni, bomo omagali
pod težo tolikerih skrbi.« Vsi so privolili v njegove predloge.
Popoldne je blaženi razgrnil obširen načrt svojih zamisli. Predstavljajmo si,
da smo tam in ga poslušamo. Govoril je približno takole:
1. Natisniti je treba liste, ki jim v redovnih ustavah pravijo listi pokorščine.
Sobratje naj jih predložijo ravnatelju hiše, za katero so ga določili predstojniki.
Pred izročitvijo lista pokorščine ravnatelju naj član ne govori z drugimi o tej
zadevi. Kakor hitro stopi v hišo, naj se takoj postavi pod vodstvo ravnatelja in
naj mu bo v vsem podrejen.
2. Po končanih jesenskih konferencah bodo natisnjena imena in službe, za
katere bodo člani določeni v posameznih domovih. Za to leto tega morda še ne
bo mogoče narediti, vendar naj velja za prihodnje leto in naprej. Natisne naj se
tudi pismo, ki ga bo prejel vsak, ki je določen za kako službo.
3. V vseh zavodih naj se zbira star papir. Listi, ki so popisani samo na eni
strani, naj se uporabijo za poskusne odtise v naših tiskarnah. Popolnoma ne-
popisani listi naj se zvežejo v zvezke in uporabijo za pisanje spominov in za
potrdila. Debel papir naj se uporablja za pošiljanje paketov. Na obeh straneh
popisani listi naj se zberejo in prodajo papirnicam. Tako bomo veliko prihranili.
Lahko tudi tisoče lir.
4. V vseh zavodih naj spoštujejo zlasti sobrate z večnimi zaobljubami, najsi
so to kleriki ali pomočniki. Bodimo z njimi zelo domači. Njim naj se, pa četudi
so manj spretni kot osebe, ki ne pripadajo nam, zaupajo najobčutljivejše naloge
družbe. Naj se jim tudi pove, da se njim zaupajo take naloge namesto drugim
zato, ker so sobratje z večnimi zaobljubami, se pravi najbolj ljubljeni in zaupa-
nja vredni sobratje.
5. Vsaka hiša naj sama z največjo skrbjo pripravlja osebje, ki ga potrebuje.
Nekaj let gotovo še ne bomo mogli razpolagati z osebjem, ki bi bilo popolnoma
usposobljeno za naloge, ki nas čakajo. Zato si morajo ravnatelji sami prizadeva-
ti, da si ga pripravijo, pozorni na to, v čem se osebje zmoti, naj ga opozarjajo in
spodbujajo, čeprav bi za to delo morali porabiti veliko časa. Tako bomo dobili
osebje, ki si ga želimo in potrebujemo.
6. Isto velja za pomočnike in druge, ki jih pošiljamo iz Turina. Vsi naj bodo
prepričani, da iz oratorija pošiljamo le najboljše, s čimer razpolagamo. Dosti-
|
|
23 Pages 221-230 |
▲back to top |
|
|
23.1 Page 221 |
▲back to top |
BiS 11 — 14. poglavje
221
krat pa nimamo ljudi, ki bi mogli služiti določenemu namenu. Zato si moramo
sami izuriti ljudi, ki bodo opravljali take naloge. To naj bi bila posebna naloga
prefektov: naj od časa do časa zberejo te ljudi in jim dajo potrebne nasvete. Pri
tem naj ne pozabijo na svete zakramente. Tako jih bomo počasi usposobili, da
bodo mogli opravljati zaupane jim naloge.
7. Poskrbimo, da ne bomo odpošiljali ljudi zaradi kakih malenkosti. Če za-
res ne služijo temu, za kar so bili poklicani, jih pošljimo v Turin s spremnim
pismom. Če so bile napake zares zelo velike, jih pa pošljimo naravnost nazaj
domov. Če jih pošljemo v Turin, pomnožimo težave oratoriju, namesto da bi jih
hiša sama prenašala. Toda tudi v teh primerih naj se sporoči v oratorij vzrok,
zakaj so bili odpuščeni, tako da bo predstojnik, če bi se isti človek spet predsta-
vil, vedel za vso zadevo.
8. Pomagajmo si med seboj, kolikor moremo. Naj bo med predstojniki hiše
čim večje soglasje. Gorje, če bi podrejeni lahko rekli: »Predstojniki se ne razu-
mejo med seboj. Eden hoče to, drugi drugo. Eden se trudi za eno, pa ga drugi pri
tem ovira.« Vedno se pred drugimi branimo med seboj. Jasno povejmo, da ho-
čemo vsi isto stvar, tudi če se je kak podrejeni zavedel nesoglasja. Podpirajmo
se tudi tako, da drug drugega hvalimo, in pokažimo, da se med seboj globoko
spoštujemo. Vsak zavod naj odločno podpira drugega. Ko govorimo o drugih
naših hišah, jih hvalimo čez vse druge ter jih imejmo za najbolj urejene in uspo-
sobljene. Vsak posamezen zavod naj na vso moč brani ugled materne hiše tako
pred zunanjimi osebami kakor pred tistimi, ki bivajo v njej, s pokoravanjem
odločitvam, ki prihajajo od tam.
9. Največjega pomena za naše hiše je skrb, da bi dosegli, podpirali, vzdrže-
vali in zagotavljali moralnost. Dokler bodo naše hiše pred očmi javnosti na tako
dobrem glasu, bodo k nam vreli fantje, ki jih bomo kot odlični vzgojitelji usposa-
bljali za življenje; tako bodo naši zavodi cveteli in rasli. V trenutku, ko bi zmanj-
kalo tega, bi bilo vsega konec. Vendar ne skrbimo za moralnost samo zato, da bi
si pridobili zaupanje družin. Mi se trudimo za veliko vzvišenejše cilje. Toda tudi
to zaupanje nam je nujno potrebno in se zato na vso moč trudimo zanj. Pravila,
da dosežemo in ohranimo to moralnost zlasti med člani družbe, so naslednja:
10. Pripravimo po dve konferenci na mesec; na eni naj se berejo in razložijo
pravila, na drugi pa obravnava kaka moralna tema. Teh konferenc nikdar ne
opuščajmo. Če je ravnatelj kdaj ne bi mogel imeti, naj se nadomesti z duhovnim
branjem. Vendar naj se to malo vedno stori.
11. Izpolnjujmo zvesto pravila družbe. S tem bomo gotovo dosegli naš cilj.
12. Ključ moralnosti in reda v hiši, sredstvo, ki ga ima ravnatelj na voljo v
vsakem primeru, je mesečno obvestilo. Ne opustimo ga nikdar z nobenim iz-
govorom in opravimo ga mirno in dostojanstveno. Vsak ravnatelj naj vpraša o
naslednjih točkah: 'Je v tvoji službi kaj takega, kar bi moglo ovirati tvoj poklic?
|
|
23.2 Page 222 |
▲back to top |
222
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Ti je znano, če je v hiši kak nered ali kaj takega, kar bi lahko bilo pohujšanje?'
Dostikrat sobratje odkrijejo stvari, na katere mi ne bi nikdar pomislili, ali oni
mislijo, da jih mi že poznamo ali pa sploh niso pomembne. Prav danes zjutraj
mi je neki sobrat, ki sem ga vprašal, povedal nekaj, kar mi je odprlo oči o neki
zelo pomembni stvari, ki jo bomo odstranili in s tem preprečili nerede in pohuj-
šanja, ki se že dalj časa pojavljajo v hiši, a nismo mogli ugotoviti vzroka.
Ko pri obvestilih zvemo za kaj slabega ali za nerede v hiši, ki jih povzroča
kak sobrat, si stvar dobro zapomnimo. Ko pride na vrsto tisti sobrat, skušajmo
s previdnimi vprašanji dognati resnico; če je treba, postavimo tudi neposredna
vprašanja, kakor pač najbolje kaže. Na tak način preprečimo tudi težke nerede,
ne da bi se kdo tega zavedal, in opozorimo ljudi na določene napake, za katere
mogoče niti sami ne vedo, da bi povzročile nerede in pohujšanje.
Pri obvestilih pa je treba paziti, da se ne dotikamo stvari, ki se tičejo vesti.
To je čisto drugo področje. Obvestilo se nanaša samo na zunanje dogajanje, kaj-
ti če se dotaknemo vesti, se stvar zaplete, ker se pomešata obvestilo in spoved.
13. S takimi obvestili in s podobnimi sredstvi bomo veliko prispevali k mo-
ralnosti. Preprečili pa bomo tudi malice, ki jih prirejajo skupaj kleriki in gojenci
pa tudi kleriki in učitelji. To je treba na vsak način prepovedati in onemogočiti.
Pri fantih to vzbuja željo po kraji in jih spravlja v skušnjave, jih navaja k temu,
da pišejo domov za sladkarije in da se skrivajo po skrivnih krajih. Klerikom in
učiteljem pa daje priložnost, da fante vabijo v sobe. Vse to pa je zelo nevarno.
14. Noben duhovnik ali profesor naj ne izkorišča fantov, da bi mu prinašali
vodo, čistili čevlje in podobno. Vsak naj take stvari sam opravi, kajti opažam,
da se v hiši nekateri nagibajo k udobnostim. Toda kakor hitro se zlorabijo ta
navodila, lahko pride do obžalovanja vrednih posledic in se izgubi pravi duh
naše družbe.
15. Prav tako bo zelo koristno za moralnost, če bodo spalnice vedno za-
klenjene. Hodimo tja samo zvečer, ko gremo spat in če je res potrebno, pa še to
samo na hitro v času zajtrka.
16. Zlasti pa koristi moralnosti, če se potrudimo, da odpravimo vsa poseb-
na prijateljstva. Poslušajmo nasvet svetega Hieronima: Aut nullos aut omnes
pariter dilige (imej enako rad vse ali nikogar).
17. Preprečimo, da bi se kakorkoli dotikali drugega in se ne vodimo pod
pazduho. To je dostikrat zelo nevarno, četudi navadno ni nič posebnega. Toda
v kleriku, fantu ali tistem, ki to vidi, lahko vzbudi slabe misli, predstave, domi-
šljijo ali še kaj več.
18. Menim, da je prav, da v hiši nihče razen ravnatelja ni naročen na kak
časopis. Ravnatelji pa naj se naročajo samo na dobre časopise. Pa tudi ti naj ne
bodo naslovljeni na zavod, na ravnatelja ali ravnateljstvo, ker bi iz tega mogli
razbrati, da smo naročniki. Časopis naj prihaja na katerokoli ime, na primer na
|
|
23.3 Page 223 |
▲back to top |
BiS 11 — 14. poglavje
223
vratarja, kuharja ali podobno. Kolikor je mogoče, naj se nikdar ne govori o poli-
tiki in ne prebirajmo časopisov pred fanti.
19. Povedati moramo, da je bila pokorščina do sedaj bolj osebnega kot ver-
skega značaja. To veliko nerednost moramo odpraviti. Ne bodimo pokorni zara-
di tistega, ki nam ukazuje, temveč iz višjih razlogov. Bog je tisti, ki nam ukazuje.
Po kom potem ukazuje, je postranskega pomena.
Začnimo najprej sami izpolnjevati to pokorščino iz vere in potem jo skušaj-
mo priporočati tudi drugim. Dokler ne bomo prišli do te točke, ne bomo dosti
napredovali. Ne izpolnjujmo ukazov zato, ker nam ugajajo ali ker nam ugaja
oseba, ki zapoveduje, ali zaradi načina, kako nam kdo ukazuje, temveč jih iz-
polnjujmo z veseljem zato, ker so nam bili dani. To načelo je treba zabičevati na
konferencah, v pridigah, pri spovedi in na vse druge mogoče načine.
20. Cilj našega prizadevanja za to leto in v prihodnje je enotno vodstvo
družbe in zato razbremenitev vrhovnega sveta vseh skrbi za oratorij. Dokler
sem še jaz, bi sicer lahko šlo tako naprej, ker vas vse dobro poznam in vam
popolnoma zaupam in vi, kakor vidim, imate popolno zaupanje vame. Toda se-
daj moramo začeti postavljati stvari v tak red, kakor če mene ne bi bilo, in dati
navodila za tiste, ki bodo prišli za nami. Zato skrbite, da bodo o vseh stvareh
obveščeni člani vrhovnega sveta, in ne vnašajte niti najmanjše izboljšave v ra-
čunovodstvo, ne da bi prej dobili pritrdilno besedo iz Turina.
Končajmo te konference in se skušajmo iz vsega srca zahvalili Gospodu in
Mariji Pomočnici za vse dobro, ki ga občudujemo v naši družbi. Ljudje si ne
morejo razložiti, da druge redovne družbe propadajo, naša pa čudovito raste.
Drugi zavodi nimajo gojencev, pri nas pa ni nikdar prostora za vse prosilce. En
sobrat še ni sposoben, da bi naredil A, pa mora storiti že B, takoj se najde pros-
tor, kamor naj ga postavimo, in se dobro znajde v njem.
Zdi se mi, da vidim nove, ki vstopajo v družbo, vsi polni moči in dobre vo-
lje, in kako potiskajo naprej druge in ti spet druge. Tisti, ki so na višji stopnji,
najdejo vedno nove zamisli in nove obveznosti. Želijo si dobiti namestnika, ki bi
stopil na njihovo mesto, da bi se sami lotili pomembnejšega dela.
Da, zahvalimo se Gospodu, ker vidimo, kako družba raste, in kar je še po-
sebno pomembno, da raste v sobratih, ki so vedno bolj pripravljeni in si pri-
dobivajo redovnega duha, so vedno bolj usposobljeni, pa najsi bodo kleriki ali
pomočniki. To je dokaz, da nas vodi Božja roka.
Res je, da smo se neizmerno trudili. Sedaj vidimo, kako klijejo semena, ki
smo jih posejali, in da so žrtve bogato poplačane. Zlasti Ustanova Marije Pomoč-
nice mi budi posebno upanje. Ti odrasli fantje, ki imajo veliko zdrave pameti,
bodo, kakor hitro bodo postali duhovniki, prinašali obilo sadov. Reči moramo,
da jih prinašajo, še preden so postali duhovniki, ker opravljajo zelo občutljive
službe v družbi, asistirajo, nadzorujejo, poučujejo v osnovni šoli. Dobili smo že
|
|
23.4 Page 224 |
▲back to top |
224
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
veliko prošenj vojakov. Sprejeli smo celo enega brigadirja. Vsak dan prejemam
pisma škofov, ki ponujajo svoje ustanove v našo upravo, in župnikov, ki nam
priporočajo za sprejem fante iz njihove župnije.
Zato se vedno zahvaljujmo Gospodu in skušajmo mi, ki smo postavljeni na
čelo naših domov, doseči da družba ne bo zaradi nas trpela škode.
|
|
23.5 Page 225 |
▲back to top |
15.
poglavje
HČERE MARIJE POMOČNICE
Skromna hiša v Morneseju, gojišče Ustanove hčera Marije Pomočnice, ki
je začela živeti, je zbirala v svojem zavetju veliko število izbranih duš, katerih
življenje je potekalo v uboštvu, pobožnosti in delu. Mati Mazzarello je s svojim
zgledom uspešno navduševala postulantke, novinke in sestre z zaobljubami k
izpolnjevanju redovniških kreposti in je pri tem imela za zakon vsak najmanj-
ši namig, ki ji je prihajal od blaženega ustanovitelja. Duhovno vodstvo je bilo
v hiši v dobrih rokah. Dobro dokumentirana kronika, ki jo imamo pred seboj
in ki pripada osrednjemu arhivu ustanove, takole opisuje duhovnega voditelja:
»Don Costamagna ne opusti nobene priložnosti. Kot delaven in poln življenja
čuti potrebo, da bi več storil. Prišel je iz moškega zavoda za vodstvo k redovni-
cam, ki so polne dobre volje, vendar neizkušene v mnogih stvareh, in se z vso
najboljšo voljo lotil dela: pobožnih vaj, šole, higiene, lepega vedenja.«
Tu je vladalo uboštvo v najvišji meri in v vseh najbolj bolečih oblikah. Člo-
veka spodbudi in prevzame, ko bere, na kakšne žrtve so bile sestre pripravlje-
ne, da bi izpolnjevale to čednost. Blaženi pa je menil, da je treba tako navduše-
nje krotiti. Zato je pisal materi, ali ne bi bilo zaradi zdravja sester primerno bolj
skrbeti za hrano, začenši pri suhem zajtrku, ki bi končno popolnoma onespo-
sobil mlade želodce. Mati, vedno pripravljena, da bi izpolnila želje blaženega,
obenem pa vsa v strahu, da bi odprla vrata uničujočim zlorabam, zaradi katerih
bi ugasnilo duhovno prizadevanje, se je zatekla k majhni zvijači. Blaženemu je
pisala pismo, v katerem mu je zagotavljala svojo popolno pokorščino, obenem
pa izražala svoj strah. Potem je stopila k vsaki sestri in ji postavila tole vpra-
šanje: »Si zadovoljna z zajtrkom? Ti povzroča nevšečnosti? Se ti ne zdi, da bi
morale dobiti česa več, na primer malo mleka?« Od prve do zadnje so sestre
v tistem družinskem duhu izjavile, da želijo še naprej 'status quo' (položaj ka-
|
|
23.6 Page 226 |
▲back to top |
226
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
kor je) glede zajtrka, in so to izjavo potrdile s podpisom na listu, ki jim ga je
mati ponudila. Pismo in list s podpisi so poslale blaženemu. On je odgovoril, da
mu dobra volja sester izredno ugaja, vendar želi, da bi dobile za zajtrk kavo in
mleko. »Če don Bosko tako hoče,« je vzkliknila v svoji preprostosti mati, »smo
pripravljene pojesti tudi piščanca.«
V pobožnih vajah niso ničesar spreminjale brez privolitve blaženega. Za-
dostovala je samo besedica, pa so sprejele ali opustile kako pobožno vajo.
Sestre so se zavzemale za opravljanje pobožnosti sedmerih žalosti in radosti
Device Marije ob določenih urah dneva, don Bosko pa je želel, da bi te pobožne
vaje sovpadale z dnevnimi urami Božjega opravila, da bi se tako hčere Marije
Pomočnice pridružile molitvi Cerkve.
Spoštovanje, ki so ga čutile do blaženega ustanovitelja, jih je navajalo, da so
njegove sinove imele za svoje brate. Leta 1875 so sprejele sestro don Tamietti-
ja. Kronika dogodek takole razlaga: »Lepo je, ko prihajajo v Mornese sorodnice
don Boskovih sinov. Ali ni to znamenje, da mati Božja Marija ima obe ustanovi
za eno samo in da nebo ljubi obe veji?«
Tega leta so dokončno določili kroj obleke. Dobra mati je dala sestram pri-
ložnost, da so preizkusile različne možnosti. Na začetku so nosile na glavi veliko
črno avbo. Njihov glavni ravnatelj don Cagliero se je smehljal, ko jih je videl
tako napravljene, in je rekel: »Bomo videli, ali se bo to prijelo.« Zatem je pokri-
valo postalo belo, vendar pokrito s črnim pajčolanom. »To je že malo bolje,«
je vzkliknil don Cagliero. Nato so poskusile obleko rjave barve. Treba je bilo
počakati, da bi videli, kaj bo s to obleko naredilo sonce in fizično delo. Postala je
cunja brez vsake barve, tako da je don Cagliero sprostil svojo šaljivost in rekel
don Bosku: »Oh, don Bosko, če bi te sestre bile na znotraj tako grde, kakor so
grde na zunaj, potem gorje nam! Večina redovnic v Turinu je oblečenih v črno.«
»Lahko bi poskusili tudi to,« je dejal don Bosko. Tako je pri naslednji preobleki
dvanajst postulantk pristopilo v beli obleki, vrnile pa so se v črni. Pri tej spre-
membi je vse v kapeli zašumelo od presenečenja in odobravanja.
Mati si ne bi nikdar upala uvesti kake novosti, ne da bi se posvetovala z usta-
noviteljem. Zato mu je o vsem poročala. Odgovor se je glasil: »Upam, da bom pri-
šel za duhovne vaje k vam. Tedaj bomo odločili. Za zdaj bo prišel don Rua, ker
skoraj ne pozna nobene sestre, pa je vrhovni prefekt. Tako bo presodil tudi on.«
Don Rua je prišel in sestre so ga nadvse spoštljivo sprejele. Kot vrhovni
prefekt se je zanimal za gmotno stran ustanove in je zato natančno, list za lis-
tom, pregledal celotno gospodarsko stanje. Ko je s svojim risjim očesom vse
pregledal, jim je dal ustrezne napotke. Ko so ga prosile, da bi jim bil na voljo v
duhovniških uslugah, je rade volje tudi spovedoval in pridigal.
Med njegovim bivanjem je prišel iz Sampierdarene v Mornese don Albera.
Spremljal ga je don Guanella, ki je iz Sondria poslal lepo skupino postulantk.
|
|
23.7 Page 227 |
▲back to top |
BiS 11 — 15. poglavje
227
Bil je mesec junij in »oba pobožna duhovnika«, kakor ju imenuje naša kro-
nika, sta se menjavala pri pridiganju o presvetem Srcu Jezusovem, pri podelje-
vanju blagoslova in v nagovorih po večernih molitvah.
Dne 21. avgusta so se končno začele duhovne vaje. Pridigala sta don Cagli-
ero in neki karmeličanski pater. Te duhovne vaje pomenijo v zgodovini te usta-
nove velik napredek v popolni regularnosti redovniškega življenja, kakor bomo
pokazali.
Blaženi je bil navzoč zadnje dni. Spovedoval je, pridigal in nato sporočil
pomembno novico. »Z roko napisana pravila tega še ne zahtevajo, vendar je
namen Cerkve, da naj sestre po enem, dveh ali treh letih preizkušnje naredijo
Bogu večne zaobljube. In ker je letos poteklo triletje prvih z zaobljubami, bomo
na koncu duhovnih vaj poleg preobleke in triletnih zaobljub navzoči tudi pri
večnih zaobljubah tistih, ki bodo to želele in jih bodo predstojnice imele za to
pripravljene. Druge pa bodo lahko obnovile triletne zaobljube, čeprav nekatere
...« Prekinitev je bila zelo zgovorna. Dobro je vedel, kaj se dogaja v hiši: kakor
povsod tudi tukaj ni manjkalo kake svojeglave.
Sestre s triletnimi zaobljubami so ga šle prosit, da bi lahko naredile večne
zaobljube. Toda on je, potem ko je povedal svoje mnenje, dodal brez izjeme:
»Treba se je pogovoriti z vašo materjo predstojnico.« Don Bosko se pri svojem
vrhovnem vodstvu ni vmešaval v notranjo upravo ustanove in ni hotel nadome-
ščati rednih predstojnic.
Dne 28. avgusta so slovesno preoblekli petnajst postulantk. Obred je vodil
don Bosko, navzoč pa je bil oče karmeličan, don Cagliero in don Costamagna.
Tudi tokrat je bila obleka črna.
Ena izmed preoblečenih, Magdalena Martini, ki jo je blaženi poznal že od
prej, je prejela od dobrega očeta dragoceno spodbudo v naslednjem pismu, ki
ga je Magdalena hranila vse življenje kot dragoceno relikvijo:
Predraga hčerka v Jezusu Kristusu!
Vaš prihod v Mornese je dal svetu tako klofuto, da je poslal sovražnika naših duš, da
bi nas vznemirjal. Toda vi poslušajte Božji glas, ki vas kliče, da se zveličate po lahki in
ravni poti, in zavračajte kakršen koli drug nasvet. Še več. Veselite se teh nevšečnosti
in motenj, kajti križ je tista pot, ki vodi k Bogu. Če pa bi bili takoj srečni in zadovoljni,
bi se bilo treba bati prevare hudobnega sovražnika. Zato si dobro zapomnite:
1. Do slave se pride samo z velikimi napori.
2. Nismo sami, z nami je Jezus. Sveti Pavel pravi, da smo z Božjo pomočjo vsemogočni.
3. Kdor zapusti dom, starše in prijatelje in gre za Božjim Učiteljem, ima zagotovljen
zaklad v nebesih, ki mu ga nihče ne more vzeti.
4. Veliko plačilo, ki nas čaka v nebesih, nas mora spodbuditi, da bomo prenesli
kakršno koli žrtev tukaj na zemlji.
Opogumite se, Jezus je z vami. Ko vas bodo bodli trni, jih pridružite tistim v Jezusovi
kroni.
|
|
23.8 Page 228 |
▲back to top |
228
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Spominjam se vas pri sveti maši. Vi pa molite zame, ki sem vedno v Jezusu Kristusu
vaš najponižnejši služabnik. Duh. Janez Bosko
Preobleki so sledile triletne zaobljube štirinajstih sester in večne zaobljube
osmih. Naše Memorie cronologiche (kronološki spomini) pravijo: »Mati Mazza-
rello je srečna. Ona se je že pred mnogimi leti popolnoma izročila Bogu z večni-
mi zaobljubami. Če jih pa izraziš tako javno pred skupnostjo, se zdi, da se vozel
bolj zategne, vez postane svetejša, popolnejša in izročitev sebe Bogu večja.«
Po končanih obredih je blaženi sklenil svečanost in duhovne vaje s svojim
nagovorom. Govoril je o velikem daru miru. Rekel je, da če kdo hoče biti v miru z
Bogom in z bližnjim, mora najprej biti v miru s samim seboj. Da bomo to doseg-
li, ne smemo čakati na določen dan ali določen trenutek, ko smo bolj vznemir-
jeni ali čutimo večjo potrebo, da bi prosili za svet, opozorili, odkrili kako skrb,
temveč naj predstojnice svojim podrejenim, te pa predstojnicam in sestram
med seboj povejo takoj, ko se ponudi priložnost, mirno, vedro in spoštljivo, kar
je treba povedati.
Duhovnih vaj so se udeležile tudi sestre iz Borga San Martino. Ena izmed
njih je povedala lepo zgodbico o don Bosku. Ko je bil blaženi tam za praznik sv.
Alojzija, je daroval sveto mašo pri sestrah, in preden je odšel, jih je pozdravil. Tis-
ta uboga hčerka je čutila veliko potrebo, da bi govorila z njim, pa ni imela nikoli
priložnosti. Ko je stala pred njim, ji je don Bosko iz pogleda bral notranjo stisko,
in ne da bi kaj rekel, jo je očetovsko pogledal in jo ozdravil. »Don Bosko je s samim
pogledom razpršil vse oblake,« je dejala sestra, »in v srce se je naselil mir.«
Preden je blaženi zapustil Mornese, je zbral vso skupnost in dejal, da se mu
dozdeva, da je prišel čas, ko se je treba strogo držati klavzure. »Do sedaj smo
zares lahkotno jemali vse, kar se tiče klavzure, ker ste bile bolj družina kakor
oblikovana skupnost in je bilo treba misliti na zidarje itn. Toda sedaj je prišel
čas, da se tudi v tem držimo pravil. Ob vsej tej mladosti, ki jo imate v hiši, in s
tisto, ki bo še prišla, morajo biti zunanja vrata vedno zaprta in ena sestra mora
biti določena, da nosi ključe, odpira in zapira vrata in sprejema osebe, ki pridejo
na pogovor.
V samostane s klavzuro naj ne vstopi nihče razen iz velike potrebe in z do-
voljenjem. Ko gre spovednik h kaki bolnici, naj stopa pred njim sestra z zvon-
cem in pozvanja, in tudi ko se bolnica spoveduje, naj od časa do časa pozvoni,
da opozori, da je navzoča. Med vami tega ni treba delati, ker niste sestre s samo-
stansko klavzuro in morate biti v nenehnem stiku z mladino in dostikrat tudi z
zunanjimi. Prav pa je, da, kot pravijo pravila, v sobe sester ne vstopa nihče brez
velike potrebe in vedno v spremstvu kake sestre.
Nobena naj sama iz nobenega razloga ne odhaja iz hiše in nobena naj ne
ostaja zunaj zvečer, ko se znoči. Ko odzvoni avemarija, naj se zvečer nikogar več
ne sprejema v hišo.
|
|
23.9 Page 229 |
▲back to top |
BiS 11 — 15. poglavje
229
Tiste, ki ste v Borgu San Martino, veste, da je za to, da se kaj pošlje iz kuhi-
nje v obednico predstojnikov in dečkov ali tudi iz garderobe raznašalcem pe-
rila, na voljo kolo, tako da more sestra ustreči vsemu potrebnemu, pa ne vidi
nikogar in tudi nje nihče ne vidi.
Tukaj v Morneseju za postrežbo duhovnikom kolesa še ni, vendar ga bo
verjetno treba postaviti. Vsekakor pa morate biti pozorne in se držati tudi kla-
vzure, kar pomeni ločitev, zaprtje.
Vaša pravila pravijo, da sestre ne bodo obiskovale hiš gospodov župnikov
niti drugih duhovnikov niti jim ne bodo na voljo za službo. Ve še niste v tem
položaju, toda če bi prišlo do tega, se držite pravil, kajti pravila so Božji glas.«
Na novo uvedene črne obleke ni zavračal. Ker pa ekonomski razlogi niso
dovoljevali, da bi takoj vse sestre dobile novo obleko, je rekel: »Da, sešijte črne
obleke in jih počasi, kakor bodo pač dopuščale finance, dajte vsem sestram.
Sestre, ki imajo stik z zunanjimi, lahko še nosijo rjave obleke, dokler bodo
zdržale. Vsekakor je treba skrbeti za enakost v obleki, vendar moramo pri tem
računati z gospodom uboštvom. Počasi boste vse enake barve. Tako je prav.«
Blaženi je z don Caglierom in don Costamagno odpotoval v Ovado. Tam se
je zbralo devet škofov za obletnico sv. Pavla od Križa. Obiskal je škofe in škofje
so obiskali njega. Priložnost, da bi govoril s toliko škofi o potrebah svojih usta-
nov, je bila edini razlog, zakaj se je udeležil teh slovesnosti. V enem izmed pi-
sem, ki jih je v času svoje odsotnosti imel navado pisati don Rui z ukazi, naročili,
informacijami in navodili, je med drugim pisal: »Da bom lahko govoril s škofi,
s katerimi imam tekoče zadeve, grem v Ovado.« Pismo nima datuma, vendar je
bilo gotovo napisano v Morneseju v tem času. Vzel je s seboj tudi ravnatelja iz
Morneseja, da bi mu pomagal pregledati pravila sester in bi jih nato predložil
v potrditev škofu v Acquiju. Od 29. do 31. avgusta sta bila gosta pri don Titu
Borgatti.
Ko je dobri oče opravil svoje dolžnosti v cerkvi, se je umaknil v hišo, kjer
mu je don Costamagna člen za členom bral pravila, on pa jih je popravljal, do-
polnjeval, dodajal, dal spet znova brati in ponovno popravljal, dokler ni čutil,
da izražajo to, kar je hotel povedati. Tako je pravila skoraj popolnoma na novo
oblikoval.
Po vsem tem naporu so pravila zaslužila, da jih je škof potrdil januarja
1876. Ko jih je don Costamagna razlagal sestram, jim je povedal besede blaže-
nega: »Lahko vam zagotovim, da bo vaša ustanova imela veliko prihodnost, če
boste ostale preproste, uboge in spokorne.«
Nepričakovan odhod don Cagliera v Ameriko je zelo prizadel sestre, zlasti
ker je novica o tem prišla v Mornese, ko je njihov vrhovni ravnatelj že odplul iz
Genove, kajti stiska s časom je bila tako velika, da se ni mogel od njih poslovi-
ti. Kronika pravi: »Med vsemi najbolj čuti njegov odhod mati, kajti ona je bolj
|
|
23.10 Page 230 |
▲back to top |
230
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
kot vse druge čutila njegovo moralno podporo, sedaj pa sloni celotno breme na
njej. Toda blaženi je poskrbel tudi za to; 10. novembra jih je obiskal don Rua,
ki je sprejel vse sestre in se z vsem seznanil. Takoj so začutile, da nadomešča
vrhovnega ravnatelja, ki je bil tako daleč od njih.
Don Rua je prispel ob pravem trenutku. Ustanovitelj jim je poslal v Mornese
gospo, ki bi jo v naših listinah imenovali »velečastita gospodična 63 let«. Dobri
oče ji ni preprečil, da bi poskusila, nekaj tudi zato, da bi ustregel njenemu bratu
profesorju na kraljévi univerzi in prijatelju. Toda pri tej starosti se ni mogla več
ukloniti. Še hujše je bilo to, da je bila zelo ozkih pogledov. Predstojnice so čez
mero potrpele. Končno je mati vsa zaskrbljena šla k don Bosku na posvet. Vrni-
la se je z njegovimi besedami: »Tiste, ki jih pošiljam v Mornese, pošiljam zato,
da bi ubogale in ne da bi ukazovale.« Toda ona se ni hotela pokoravati, zato jo je
don Rua pripeljal nazaj v Turin.
Preden se bomo oddaljili od dragega gnezda v Morneseju, bomo navedli
odlomek iz pisma, ki ga je napisal don Costamagna in smo ga našli med drugimi
papirji. Salezijanski škof pravi takole: »Ko sem bil v Morneseju in sem vodil tis-
to hišo, kjer se je začelo delo hčera Marije Pomočnice, je prišel don Bosko obi-
skat sestre. Ko je videl, da so se vse zbrale okoli njega, da bi mu poljubile roko,
je začel zmajevati z glavo v znamenje, da tega ne odobrava. Potem se je obrnil
k meni, ki sem bil tudi zraven, in rekel na glas, da so lahko vsi slišali: 'Sedaj po-
ljubljate roko don Bosku. Pozneje boste hotele storiti isto z vsemi drugimi, kar
bi lahko imelo neprijetne posledice.'«
Videli bomo, kako so se ozka obzorja Morneseja iz leta v leto širila v neiz-
merne daljave. Toda na kateremkoli obrežju in pod katerimkoli nebom se bodo
znašle hčere Marije Pomočnice, povsod jih bo spremljal duh, ki je po zaslugi
blaženega don Boska in zaradi junaških kreposti matere Mazzarello zaživel
tam, kjer je bila zibelka te ustanove.
Za hčere Marije Pomočnice je blaženi pripravljal prostor ob oratoriju. Od
januarja do julija se je zavzemal zanj. Treba je bilo izriniti satana. Krik skrbi je
okrožnica, ki jo je poslal sotrudnikom:
»Nasproti Oratorija sv. Frančiška Saleškega moramo že 25 let prenašati navzočnost
nemoralne hiše s toliko motnjami in nevarnostmi tako za zunanje kakor za notranje
gojence, kot si lahko vsak sam predstavlja. To je tudi oviralo, da nismo mogli začeti
del pred cerkvijo Marije Pomočnice.
Božja previdnost je končno uredila tako, da je lastnik hiše zaradi neuspelega poslo-
vanja prisiljen hišo prodati.
Da bi preprečili, da bi kdo drug kupil stavbo v isti izprijeni namen, smo uporabili
tretjo osebo in se dogovorili, da bo podpisani plačal 55 tisoč frankov.
Hišo je treba zaradi slabega stanja in še slabšega položaja podreti do tal. Zemljišče
pa bi bilo zelo primerno za ureditev Trga Marije Pomočnice.
Material bi lahko uporabili za gradnjo poslopij, ki bi jih kmalu začeli graditi v bližini.
|
|
24 Pages 231-240 |
▲back to top |
|
|
24.1 Page 231 |
▲back to top |
BiS 11 — 15. poglavje
231
Za zdaj bi morali zbrati zgoraj omenjeno vsoto. V tem položaju se obračamo na tiste,
ki bi lahko s svojim premoženjem preprečili onečaščenje Božjega imena in pospeše-
vali rešenje duš. Duhovnik Janez Bosko
Turin, 20. januarja 1875
Pod istim datumom hranimo šop pisem, s katerimi je spremljal svojo vojno
napoved, ki jo je pošiljal vplivnim in premožnim osebam. Plemeniti gospe An-
gelini Dupraz iz Turina je pisal:
Velezaslužna gospa!
V izredno težkih položajih sem se vedno obrnil na vas in nikdar nisem ostal praznih
rok. Sedaj gre za zelo drzno zadevo, ko naj bi do temeljev porušili satanovo hišo,
kakor morete razbrati iz priloženega pisma. Za zdaj še nimam niti solda. Upam, da
bo vaš dar prvi prispevek. Če morete priskočiti na pomoč, boste gotovo prejeli plačilo
od Gospoda, ko se mu boste predstavili, in vam bo rekel: 'Rešila si duše drugih, s tem
si rešila svojo dušo.'
Kakorkoli boste že pomagali, ne bom nehal za vas moliti in priporočati vas in vašega
odličnega soproga gospoda komendatorja, da vaju Bog ohrani dolga leta in vaju
naredi srečna na tem in onem svetu. Priporočam se vam v molitev in se izrekam v
globoki hvaležnosti za najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko Iz hiše, 20. 1875
Šele 21. julija je lahko zapel zahvalno pesem. Radostni dogodek je tako spo-
ročil grofici Callori z izrazi, ki so podobni zmagoslavnim klicem:
Draga moja mama!
Don Milanesio mi je sporočil vaše novice, ki sem jih z veseljem vzel na znanje, ker na-
povedujejo izboljšanje zdravja. Za to že dolgo prosimo pri oltarju Marije Pomočnice
in bomo nadaljevali, dokler mi ne boste sporočili: vrnilo se je moje nekdanje zdravje.
Fiat, fiat (naj se zgodi).
Danes smo dokončno podpisali pogodbo za slavno hišo. Satan se je na vso moč upiral.
Pripovedoval vam bom o vseh strašnih in čudnih zasukih te zadeve. Tukaj naj vam
samo povem, da smo s potrpežljivostjo, vztrajnostjo in žrtvami dosegli svoj cilj in
satanu zlomili en rog.
Moja draga mama! Bog naj vas blagoslavlja in vam da gledati sadove vaše krščan-
ske ljubezni, in medtem ko vam izrekam svojo najglobljo hvaležnost, iz vsega srca
prosim Marijo, da bi vam pripravila obilno plačilo sedaj na zemlji in zlasti v srečni
večnosti. Amen. Najponižnejši sinček in najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Turin, sveta Marija Magdalena, 21. julija 1875
Toda zaprtje hiše nesramnega slovesa je bil samo prvi korak. Sedaj je bilo
treba odpreti drugo hišo, hišo blagoslova. Zato se je obrnil na škofijsko oblast
za potrebna pooblastila.
Velečastita ekscelenca!
Duhovnik Janez Bosko sporoča vaši prevzvišeni ekscelenci, da uboga dekleta iz
mestne četrti Valdocco nimajo možnosti, da bi hodila v šolo niti da bi hodila v cer-
kev, in so zato izpostavljena velikim moralnim nevarnostim. Da bi zadostili, kolikor
|
|
24.2 Page 232 |
▲back to top |
232
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
je mogoče, tej nujni potrebi, je poskrbljeno za prostor, ki bi bil primeren za ženski
oratorij in bi se dekleta ob prazničnih dneh lahko zbirala za cerkvene obrede, med
tednom pa hodila v šolo, zlasti še h krščanskemu nauku.
Za to namenjeni prostor je približno sto metrov oddaljen od cerkve, ki je posvečena
Mariji Pomočnici, v pritličju, na ravnem zemljišču, z javnim vhodom in povezan s
poslopjem, ki je namenjeno za bivanje nekaj redovnic, ki bi se rade volje zavzemale
za omenjena dekleta.
Zato prosim vašo velespoštovano ekscelenco, da bi pooblastila koga, ki ga v vaši mod-
rosti imate za usposobljenega, da bi si ogledal imenovani oratorij in bi ga, če bi bilo
vse v skladu s cerkvenimi predpisi, blagoslovil in bi lahko začeli obhajati svete obrede.
Z najglobljo hvaležnostjo vas pozdravlja ponižni prosilec
duhovnik Janez Bosko.
Na odgovor je bilo treba čakati do 31. oktobra. Prepis dopisa, ki smo ga na-
vedli zgoraj, je brez datuma. Toda teden dni po odgovoru, 7. novembra, je blaženi
v poročilu vrhovnemu kapitlju dejal, da je »prošnjo vložil že pred dolgim časom«.
Naj bo že kakorkoli, v pričakovanju je obnovil prošnjo in priložil tudi pravila iz
Morneseja. Tukaj se moramo tudi mi zadovoljiti z dopisom brez datuma.
Duhovnik Janez Bosko se je v živi želji, da bi zadovoljil potrebam in sti-
skam, v katerih so uboga dekleta v mestni četrti Valdocco, namenil postaviti do-
brodelno šolo in njeno vodstvo zaupati redovnicam, imenovanim hčere Marije
Pomočnice, katerih materna hiša je v Morneseju v škofiji Acqui.
V ta namen prosi za privolitev vaše vzvišene ekscelence, vam pošilja en izvod njihovih
pravil z ustreznimi listinami in s prošnjo, da bi pooblastili duhovnika Mihaela Rua za
rednega spovednika, duhovnika Janeza Bodrata pa za primere, ko bi bil on odsoten
ali ne bi mogel opravljati te naloge.
V pričakovanju, da bo prošnja uslišana, se izpovedujem za ponižnega prosilca.
duh. Janez Bosko
V odgovoru je ordinarij priložil pisanje, v katerem predlaga blaženemu šest
pogojev, ki naj jih podpiše, s pripombo: »Če jih imate za primerne, jih podpišite
in pošljite na nadškofijo.«
Eden izmed pogojev je bil zelo neprijeten. Sestre, ki bi prebivale ob cerkvi
Marije Pomočnice, ne bi smele imeti v hiši kapelice. K spovedi in svetim obre-
dom naj bi hodile v cerkev. Toda kako naj bi sestre v javni cerkvi, ki je bila ved-
no polna ljudi in je že služila fantom, ustrezno opravljale svoje pobožne vaje?
Zato je don Bosko odgovoril in prikazal to nerodno okoliščino. Ordinarij mu je
odgovoril, da ne vidi nobene težave, da bi dovolil kapelico, če bodo le odprle
praznični oratorij. Prav to pa je hotel Božji služabnik. Tako sta bila popolnoma
istega mnenja.
Kakor hitro je don Bosko dosegel zaželeno dovoljenje, je takoj začel prip-
ravljati sestram kupljeni prostor. Tam blizu so bile šole za zunanje in za Ma-
|
|
24.3 Page 233 |
▲back to top |
BiS 11 — 15. poglavje
233
rijine sinove, kakor smo že omenili na drugem mestu. Vendar ni bilo težav za
ločitev. »Strašen prostor,« je don Bosko priznal pred zbranim vrhovnim svetom,
»vendar gre noter veliko ljudi.« Obenem pa se je tudi že potolažil: »Medtem pa
bo Gospod poskrbel za boljše prostore.« Če in kako je Gospod zares poskrbel, bi
danes mogli videti tudi slepi.
Če je blaženi potreboval sorazmerno veliko časa, da je postal lastnik tistega
zemljišča in hiše, pa je zato don Rua potreboval dosti manj časa, da je postavil
hišo v red. O tem bomo govorili, če bo taka Božja volja, v zvezi z ustanovami, ki
so bile zamišljene leta 1875, udejanjene pa leta 1876.
|
|
24.4 Page 234 |
▲back to top |
16.
poglavje
ODHOD MISIJONARJEV
Nekega dne meseca marca je blaženi bil zamišljen in tih in je don Caglieru,
ki mu je stal ob strani, dejal: »Rad bi poslal katerega naših starejših duhovnikov,
da bi spremljal naše misijonarje in ostal tam kake tri mesece, dokler se ne bi
uredili. Pustiti jih kar tako brez opore in svetovalca, ki bi mu zaupali, se mi zdi
malo trdo. Ta misel mi ne da miru.«
Don Cagliero je odgovoril: »Če don Bosko ne bo našel nikogar, ki bi mu lah-
ko zaupal to nalogo, sem pripravljen iti jaz, če mislite, da sem sposoben.«
»Prav,« je dejal Božji služabnik.
Meseci so tekli, ne da bi blaženi še kdaj omenil to zadevo. Ko pa se je bližal
dan odhoda, je nenadoma rekel don Caglieru:
Si še vedno istega mnenja, kar se tiče potovanja v Ameriko? Si mogoče v šali
rekel, da si pripravljen iti?«
»Dobro veste, da se z don Boskom nikdar ne šalim,« je odvrnil Cagliero.
»Prav, pripravi se. Čas je že.«
Don Cagliero se je takoj lotil dela in uredil vse potrebno, tako da je bil v
nekaj dneh mrzličnega dela pripravljen.
Tedaj je postalo blaženemu jasno, da je treba don Calgiera povzdigniti v
škofovsko dostojanstvo.
Don Cagliero je z najvišjimi ocenami dosegel doktorski naslov na kraljé-
vi univerzi v Turinu, nato poučeval v oratoriju moralko, vodil več redovnih
skupnosti v mestu, bil učitelj glasbe pri fantih in vodil zelo občutljive službe v
oratoriju. Nihče ni mogel niti misliti, da bi mogel tudi za kratek čas opustiti te
dejavnosti. Če bi šel na pot don Bonetti, ne bi bilo treba nikogar drugega, ki bi
spremljal odpravo, toda med odhajajočimi je manjkal človek, ki bi don Bosku
odvzel vse skrbi.
|
|
24.5 Page 235 |
▲back to top |
BiS 11 — 16. poglavje
235
Po don Caglieru je bil za vodstvo zavoda v San Nicolásu de los Arroyos do-
ločen don Jožef Fagnano. Rodil se je 1844 v Rocchetti Tanaro. Bil je v najlep-
ših letih, pogumen in širokosrčen človek, profesor v višjih razredih gimnazije,
najprej prefekt v Lanzu in potem v Varazzeju. Preprosta don Boskova želja je
zadostovala, da je pustil vse in premagal vse težave.
Don Valentin Cassinis iz Varenga na Monferratskem je bil učitelj v osnovni
šoli. Z velikimi napori je prepričal mater, da je privolila v njegov odhod. Zelo so
ga pogrešali rokodelci, ki jih je vodil. Ob sami misli, da naj zapusti oratorij, kjer
je preživel trinajst let, se je razjokal. Kljub vsemu temu je blaženemu zaupal, da
odhaja zadovoljen, ker je bil prepričan, da izpolnjuje Božjo voljo, ki se je kazala
v želji njegovega predstojnika.
Drugi trije duhovniki so bili don Dominik Tomatis, profesor književnosti v
gimnaziji, doma iz Trinitàja pri Mondoviju; don Janez Krstnik Baccìno iz Gius-
valle iz bližine Savone, ljudskošolski učitelj; in don Jakob Allavena, rojen v Ven-
timigli, prav tako ljudskošolski učitelj.
K skupini so spadali še štirje pomočniki, ki so jih poimenovali za katehiste
v smislu, kot se izražajo misijonarji. To so bili Bartolomej Scavini, mizarski moj-
ster, kuhar in čevljarski mojster Vincenc Gioia, učitelj petja in godbe Bartolomej
Molinari in Štefan Belmonte, glasbenik in hišni upravitelj.
Med letnimi počitnicami je blaženi zbral te svoje drage sinove v zavodu v
Varazzeju, kjer naj bi se pod vodstvom komendatorja Gazzola učili španskega
jezika. Ker so morali med seboj vedno govoriti samo špansko, so se v kratkem
naučili tekoče se izražati v tem jeziku.
Med njimi je bil še eden, don Cassinis, ki do septembra še ni bil posvečen v
duhovnika. Če bi ga hoteli dati posvetiti v Turinu, bi bilo to nekoristno izgublja-
nje časa. Zato je Božji služabnik prosil mons. De Gaudenzija, škofa v Vigevanu, s
katerim ga je vezalo staro prijateljstvo, da bi z don Cassinisom posvetil še štiri
diakone: Herminija Boria, Jožefa Leveratta, Karla Farina in Antona Riccardija.
Monsinjor je privolil pod enim pogojem: da bi don Bosko bil navzoč pri svetem
obredu. Božji služabnik je obljubil.
Bodoči posvečenci so se zbrali v Vigevanu v vili semenišča v Cavi Manara
in tam opravili duhovne vaje. Posvetitev naj bi se opravila v župniji Sannazzaro
dei Burgundi na dan Rožnovenske matere Božje. Škof je za ta dan napovedal
svoj pastoralni obisk. Med župljani je namreč vladalo nezadovoljstvo z župni-
kom, zato je škof želel, da bi bil navzoč don Bosko.
V ta namen se je na predvečer iz Vigevana v spremstvu treh kanonikov
odpravil mons. De Gaudenzi. Istega večera so prišli ordinandi. Z vlakom ob osmih
je iz Turina prispel tudi don Bosko in dobil na postaji svoje sinove in nekaj duhov-
nikov domačinov. Don Borio ve povedati, da je ljudstvo, ki ni poznalo don Boska, z
začudenjem gledalo, kako so ga njegovi navdušeno in z ljubeznijo sprejeli.
|
|
24.6 Page 236 |
▲back to top |
236
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
V počasnem koraku so ga spremljali na ne kratki poti do župnišča, kjer ga
je prvi na hišnem pragu pozdravil župnikov oče in mu velikodušno ponudil vse
svoje usluge. Blaženi mu je smehljaje se dejal:
»Vse to je v redu. Toda tistega, kar zares potrebujem, mi ne daste.«
»Vsekakor, don Bosko, samo recite in boste postreženi.«
»Ne, ne. Kar jaz potrebujem, mi ne boste dali. Jaz potrebujem ... potrebujem
... denar.«
Dobri človek je kar okamnel in ni spregovoril besedice. Ko so škofa obvesti-
li, da je prišel don Bosko, je zapustil cerkev, kjer je spovedoval. Ko sta se na žu-
pnijskem dvorišču srečala, sta se nadvse prisrčno objela. Nato mu je monsinjor
v šali dejal: »Če si hočeš zaslužiti večerjo, pridi z menoj spovedovat.«
»Rade volje,« je dejal don Bosko. Popeljali so ga k spovednici, edini, ki je še
ostala prazna pa tudi najbolj neprimerna. Dolgo časa je spovedoval, vse dokler
niso prišli ponj in ga povedli k večerji.
Naslednje jutro so spovedovali tudi med svetimi obredi, razen v trenutku,
ko so šli novoposvečenim položit roke na glavo. Pozneje, medtem ko je škof v
cerkvi birmal, je v župnišču blagoslavljal bolnike in šel tudi na domove. Popol-
dne po procesiji je imel nagovor številnemu občinstvu. Da bi ga škof in kanoniki
mogli bolje slišati, so si dali postaviti sedeže pred obhajilno mizo, čisto pod
prižnico. Pridiga je trajala eno uro in tri četrt. Pa kljub temu, zdi se neverjetno,
a je le res, so nekateri iz kraja menili, da je bila pridiga prekratka. Vendar je na
začetku imel težave, da je s svojim srebrnim glasom utišal množico, ki se je v
velikem številu zbrala v svetišču.
Naslednjega jutra je v bližnjem kraju Mezzana Bigli obiskal pobožno dru-
žino gospoda Villa, upravnika v podjetju Confalonieri. Leta 1906 je salezijanec
don Abbondio Anzini, ki je tam pridigal postne pridige, našel še živ spomin na
Božjega služabnika.
Takoj po vrnitvi ordinandov v Turin so se začele sklepne priprave za odhod
misijonarjev. Čeprav je bil čas tesno odmerjen, je blaženi hotel, da bi misijonar-
ji dobili blagoslov svetega očeta v Rimu, kamor so v spremstvu komendatorja
Gazzola odpotovali 29. oktobra.
V Rimu jih je 31. oktobra sprejel kardinal Antonelli, ki je bil nadvse lju-
bezniv in jih je prisrčno nagovoril. Na praznik vseh svetih so imeli srečo, da jih
je papež sprejel v posebni avdienci. Najprej je sprejel komendatorja Gazzola in
don Cagliera, ki mu je izrekel globoko hvaležnost vseh salezijancev za vse dob-
rote, ki jih je izkazal mladi salezijanski družbi, in mu zagotovil vdanost, ki jo vsi
člani družbe gojijo do njegove vzvišene osebe. Papež je poslušal z očetovskim
zadovoljstvom in ustregel željam, ki jih je izrazil don Cagliero, ter se s hitrim
korakom napotil v dvorano, kjer ga je pričakovala skupina salezijancev, ki jih
želel videti.
|
|
24.7 Page 237 |
▲back to top |
BiS 11 — 16. poglavje
237
Ko je vstopil v dvorano, je z neizrekljivo ljubeznivostjo dejal: »Tukaj je ta
ubogi starček in kje so moji mali misijonarji? Vi ste torej don Boskovi sinovi in
greste pridigat evangelij v daljne dežele. Dobro. In kam boste šli?«
»V republiko Argentino.«
»Tam vas čaka obširno področje, kjer boste lahko storili veliko dobrega.
Upam, da vas bodo lepo sprejeli, ker je državna oblast dobra. Vi ste posode, pol-
ne dobre setve. To ste gotovo, ker so vas predstojniki izbrali za to poslanstvo.
Med tiste prebivalce in povsod boste širili svoje kreposti in boste storili veliko
dobrega. Želim, da bi se večalo vaše število, kajti potreba med tistimi divjimi
ljudstvi je velika in žetev obilna.
Nato se je ustavil pred vsakim in ga ljubeznivo nagovoril. Ko se je približal
pomočnikom, ki so bili civilno oblečeni, je vsakega vprašal o njegovi obrti, dal
vsakemu poljubiti roko in na koncu vse blagoslovil. Ti dobri pomočniki so bili
kakor naelektreni, pripravljeni iti na konec sveta in dati življenje za vero.
Preden so odšli, je kardinal Antonelli izročil don Caglieru lastnoročno napi-
sano priporočilo, v katerem je novi misijon izročal očetovskemu varstvu mons.
Friderika Aneyrosa, nadškofa v Buenos Airesu. Posamezni duhovniki so prejeli
posebne privilegije in pooblastila, da lahko spovedujejo in mašujejo kjerkoli,
tudi na ladji. Dobrohotni kardinal Franchi, prefekt Kongregacije De propagan-
da, je s posebnim odlokom vse duhovnike odprave imenoval za apostolske mi-
sijonarje. Tudi njegova svetost je don Bosku poslala odlok, ki ga podajamo v
prevodu. Te listine je blaženi prejel v drugi polovici novembra, vendar jih po-
dajamo tukaj, ker so bile pripravljene v tem času.
PAPEŽ PIJ IX.
Dragi sin, pozdrav in apostolski blagoslov!
Zadnje dni oktobra smo z veseljem prejeli tvoje pismo in smo z očetovsko dobrohot-
nostjo objeli misijonarje, ki si nam jih priporočil in nam jih je predstavil ljubljeni
sin Janez Krstnik Gazzolo. Njihova navzočnost in njihove besede so povečale v nas
zaupanje, ki smo ga že imeli, da bo njihovo prizadevanje v daljnih deželah uspešno
in zveličavno. Zato smo pohvalili njihovo gorečnost in jih v želji po Božjem varstvu
blagoslovili. Prav tako nam je bilo v veliko tolažbo obvestilo o napredku Ustanove
Marije Pomočnice, ki bo, tako upamo, z Božjo pomočjo obrodila lepe sadove. Zago-
tavljamo ti naša čustva očetovske naklonjenosti in v upanju na obilno Božjo pomoč
podeljujemo tebi in vsej tvoji družbi apostolski blagoslov.
Dano v Rimu pri Svetem Petru, dne 17. novembra 1875, v tridesetem letu našega
papeževanja.
Papež PIJ IX. Dragemu sinu duhovniku Janezu Bosku – Turin.
Misijonarji so se vrnili 4. novembra pozno ponoči. Preden so odpotovali v
Rim, je blaženi, medtem ko je mislil na papeža, mislil tudi na nadškofa. Prosil ga
je, da bi misijonarjem pred odhodom podelil slovesni blagoslov. Nadškof mu je
|
|
24.8 Page 238 |
▲back to top |
238
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
na predvečer praznika vseh svetih pisal: »Kar se tiče vaših redovnikov, ki jih vaša
uglednost pošilja v republiko Argentino, bo njegova velečastita ekscelenca prip-
ravljena, da jih na najslovesnejši način blagoslovi, če se bodo na koncu pontifikal-
ne maše po papeževem blagoslovu predstavili v stolnici. Tako ravnamo z gojenci
Apostolske šole kanonika Ortalde, ko se kateri izmed njih odpravlja v misijone.«
Blaženi je odgovoril, da misijonarji ne morejo iti v stolnico, ker so šli v Rim k
svetemu očetu papežu. Ordinarij mu je ponovno dal vedeti: »Njegova velečastita
ekscelenca mi naroča, naj vam sporočim, da če vaši fantje, ki odhajajo v republiko
Argentino, želijo poleg papeževega blagoslova prejeti še blagoslov monsinjorja
nadškofa, naj se 7. ali 8. tekočega meseca ob 9h dopoldne predstavijo v nadškofiji.
Naslednje dni bo njegova velečastita ekscelenca odsotna iz Turina.« Blaženi je bil
prisiljen odgovoriti: »Prosim te, da se zahvališ njegovi ekscelenci v mojem imenu
in imenu naših misijonarjev za dobroto, ki nam jo izkazuje.
Žal mi je samo, da so nekateri še zdoma, ker morajo dobiti dokumente, in se
bodo vrnili komaj v sredo.« Sedem jih je pa, ki so v oratoriju, naslednjega dne
rade volje šlo z don Caglierom poljubit roko velečastitemu nadškofu in prejet
pred svojim odhodom njegov blagoslov. Na koncu tega pisma je blaženi želel
teologu, da bi mu Bog podelil »vse dobro«, in ga prosil, da bi molil »za ubogega
don Boska«.
Želel je, da bi bil obred ob odhodu čim slovesnejši. Ker je to bilo nekaj no-
vega v Turinu in ker je o tem pisal tisk, so pričakovali veliko udeležbo vernikov.
»Želel bi,« tako je rekel na seji vrhovnega sveta 7. novembra, »povabiti kakega
prelata. Toda to bi verjetno močno razburilo našega nadškofa. Zato bomo nap-
rosili župnika, ki je tu uradna oseba, poleg tega pa ga vabimo kot našega prija-
telja in zlasti prijatelja don Cagliera, ki odpotuje.«
V tem trenutku se lahko v mislih pozornega bralca pojavljajo razni dvomi.
Najprej je beseda »verjetno bo preveč razburilo našega nadškofa« zelo težka
tako glede nadškofa in še težja glede don Boska. Mogoče pa njegovih besed niso
točno povzeli? Zapisal jih je don Barberis, ki je zaradi svoje mile narave in zara-
di globokega spoštovanja do don Boska izraze raje prej omiljeval kakor pa pou-
darjal. Kateri globok psihološki razlog mu je zato narekoval tako težko besedo?
Nato pismo, v katerem nadškofijski tajnik zatrjuje, da je njegova ekscelenca
nadškof »rade volje pripravljen«, da bi misijonarje blagoslovil v stolnici, prav
nič ne omenja predhodnega don Boskovega pisma o tej zadevi. To sporočilo je
vneseno kot tuje telo v dopis o sestrah, ki smo ga že navedli. Gre torej za pred-
hodno ustno sporočilo. In zakaj potem ni ustno odgovoril? Zatem: Ko je don
Bosko hotel na kak slovesnejši obred povabiti nadškofa, tega ni storil s pismom,
temveč je poslal na nadškofijo katerega izmed članov vrhovnega sveta, da ga
je osebno povabil. Kako je potem mogoče, da don Bosko ob tako pomembnem
dogodku ne bi osebno povabil nadškofa? In zakaj to?
|
|
24.9 Page 239 |
▲back to top |
BiS 11 — 16. poglavje
239
Ko govorimo o tej zapleteni zadevi, ki je polna neznank in negotovosti, si
tudi mi nismo bili na jasnem, ko smo dobili lastnoročno pisan dokument, ki je
po našem prepričanju izrednega pomena:
Velečastita ekscelenca!
Včeraj je vaša ekscelenca menila, da mi pove vse, kar se vam je zdelo potrebno, ne da
bi mi pustili niti besedico opravičila ali pojasnila o vsem, kar ste mi očitali. Žal mi je
veliko bolj za vašo spoštovano ekscelenco kot zame. Imel sem na duši stvari, ki bi, če
bi vam jih lahko povedal, močno zmanjšale ali celo popolnoma odstranile nevšečnos-
ti, ki obstajajo v najinih odnosih.
Z vsem spoštovanjem do vašega nadškofovskega dostojanstva, ki ga vaša ekscelenca
nosi, vam lahko povem, da če ste postali škof v Saluzzu in zatem nadškof v Turinu,
če smo odstranili toliko ovir in težav, ki so delovale proti temu, se pravi proti vaši
velečastiti ekscelenci, je to zasluga ubogega don Boska, ki se mu sedaj niti ne dovoli,
da bi mogel govoriti, in ga pošiljate stran, kakor sami dobro veste.
Želel sem govoriti, da, zdelo se mi je celo potrebno, da bi govoril po svoji dolžnosti.
Sedaj se čutim popolnoma sproščenega.
Oprostite mi zaradi neprijetnosti, ki sem vam jih povzročil, in bodite prepričani, da
vas vedno zelo spoštujem in ostajam vaše velečastite ekscelence najvdanejši služabnik.
Duhovnik Janez Bosko
Turin, 28. oktobra 1875
Treba si je dobro zapomniti datum 28. oktobra, vigilijo odhoda misijonar-
jev v Rim. Kar pomeni, da je blaženi prejšnji dan bil pri nadškofu. Ne bi bilo smi-
selno misliti, da v pogovoru ne bi omenila tudi ali zlasti veličastnega dogodka,
ki se je pripravljal in je že potekal z odhodom misijonarjev v Rim. Toda vse se
je žalostno končalo. Ko don Bosko govori o jezi, misli na prizor z nadškofom, o
katerem pa je molčal in katerega tudi njemu ne omenja. Toda ali ni molčal tudi
v Predstavitvi, ki jo je 1881 moral predložiti Sveti kongregaciji za koncil? Tam
posebej izjavlja, da bo molče prešel »nekaj dogodkov in rekov, ki se tičejo samo
njega osebno«. Jasno je, da je nadškof, potem ko je prišel spet k sebi, imel slabo
vest in je skušal storjeno popraviti. Zato se je spomnil, da dolguje odgovor glede
sester. Dal je napisati odgovor za sestre, obenem pa tudi za misijonarje, četudi
zelo redkobesedno.
Poleg tega pa je blaženi imel pomembne stvari, ki jih je moral sporočiti
ordinariju. Katere? Preberite zadnji odstavek pisma z dne 31. decembra, ki smo
ga objavili na strani 305: »samo v preteklem oktobru«. Zdi se, da tukaj tiči od-
govor na to vprašanje.
Ali je mogel blaženi don Bosko pred tako pomembnim praznikom opustiti
misel na svoje fante in ne izrabiti priložnosti, da bi jim poskrbel kako duhovno
korist? Slovesnost je bila določena za četrtek 11. novembra. Zvečer 9. novem-
bra je ob omembi odhoda misijonarjev napovedal tudi dan in za četrtek vajo za
srečno smrt. Pri tem jim je dal eno izmed svojih spodbud, ki jih je znal pripravi-
ti, ko je govoril o pomenu rešenja duše.
|
|
24.10 Page 240 |
▲back to top |
240
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Končno je prišel 11. november, dan, posvečen velikemu ljudskemu svetni-
ku sv. Martinu iz Toursa. Danes smo v oratoriju navajeni na prihode in odhode,
ne da bi nas to posebno presenečalo. Toda leta 1875 smo bili na začetkih slavne
zgodovine. Odprava misijonarjev v daljno Ameriko je bila v očeh tedanjega pre-
bivalstva Valdocca pred petdesetimi leti nekaj neverjetnega.
Na odhajajoče so gledali kot na velikodušne atlete, ki so se odpravljali na
boj s skrivnostjo. Ko so jih videli hoditi po hiši v njihovi nenavadni opremi, so
se jim želeli vsi približati in izmenjati z njimi besedico. Zlasti don Cagliero, ki so
ga fantje ljubili kot svojega očeta, je bil predmet nežnih izrazov ljubezni. Vaja za
srečno smrt je vse združila v skupnem svetem obhajilu, ki gotovo ni moglo biti
bolj goreče.
Ob desetih je slovesno zvonjenje zvonov vabilo misijonarje, gojence in gos-
te k prikupnemu obredu, h krstu mladega valdežana po imenu Ciovanelli, stare-
ga osemnajst let, ki je pred kratkim vstopil v oratorij, se tistega dne odpovedal
zmotam Petra Valda in stopil v zavetje katoliške Cerkve. Don Cagliero je sprejel
njegovo odpoved in mu pogojno podelil sveti krst. Tako se je ob oltarju cerkve
Marije Pomočnice začel misijon, ki naj bi se nadaljeval na drugi strani Atlantika.
Proti četrti uri popoldne je naval na cerkev napovedoval udeležbo, kakršne
svetišče še ni videlo. Večernice so peli v preprostem gregorijanskem koralu in
petje se je zlivalo z orglami v veličasten slavospev, ki se je dvigal pod oboke
stropa. Toda predtem je bilo v oratoriju slišati še druge vrste glasbo. Ob štirih
so začeli pritrkavati. Kar nenadoma se je po hiši razlegel silen hrušč, okna in
vrata so se stresla, dvignil se je tako silen veter, da se je zdelo, da bo odneslo
cel oratorij. Mogoče je bilo to naključno, toda podoben veter in hrušč se je dvig-
nil tudi v trenutku, ko so blagoslovili vogelni kamen cerkve Marije Pomočnice.
Pojavil se je tudi na dan posvetitve cerkve Marije Pomočnice in na dan, ko se je
don Bosko po težki bolezni vrnil iz Varazzeja. Podoben vihar se je dvignil deset
dni pred odhodom misijonarjev, ko je don Cagliero imel svoj poslovilni govor,
ter deset let pozneje v trenutku, ko je don Bosko prejel odlok o privilegijih. Ne-
kateri so omenjali še druge priložnosti, toda to se je zgodilo vedno, ko je šlo za
kaj zelo pomembnega. Nismo mogli do konca razjasniti zadeve, vendar se nam
dozdeva, da ni šlo samo za naravne vzroke.
Ko so začeli peti magnifikat, so začeli misijonarji po dva in dva vstopati v
prezbiterij in zavzeli zanje pripravljene prostore. Duhovniki so bili oblečeni po
špansko, z ladjastimi klobuki v roki, pomočnika pa v črnem in s cilindrom. Nav-
zoči duhovniki iz oratorija in vsi ravnatelji salezijanskih domov so bili oblečeni
v koretlje.
Navzočnost vseh ravnateljev v Turinu za to priložnost ni ostala brez pri-
pomb zaradi izdatkov. Toda ob misli, da je to prva odprava misijonarjev ne
samo iz Turina, temveč iz vsega Piemonta, je prevladalo prepričanje, da je treba
|
|
25 Pages 241-250 |
▲back to top |
|
|
25.1 Page 241 |
▲back to top |
BiS 11 — 16. poglavje
241
dati dogodku čim večji poudarek. Toliko bolj, ker bi ravnatelji gojencem pripo-
vedovali vse nadrobnosti odprave, kar bi lahko vzbudilo nove poklice.
Po odpetih večernicah je stopil na prižnico naš blaženi oče. Ob njegovem
nastopu je v tistem morju ljudstva zavladala popolna tišina. Vse je prevzelo sve-
to navdušenje in vsi so pozorno poslušali. Vsakič, ko je omenjal misijonarje, je
bil tako prevzet, da bi mu beseda skoraj ostala v grlu. Z možatim naporom je
obvladoval solze, toda ljudstvo je jokalo. Eden izmed zelo nadarjenih fantov je
zbral osnovne misli govora in jih takole uredil:
Naš Božji Odrešenik je tukaj na zemlji, preden se je vrnil k nebeškemu Očetu, zbral
svoje apostole in jim dejal: »Pojdite po vsem svetu ... učite vsa ljudstva ... pridigajte
evangelij vsemu stvarstvu.«
S temi besedami je naš Odrešenik dal ne le nasvet temveč ukaz svojim apostolom, da
bi ponesli luč evangelija na vse strani sveta. Ta ukaz ali naročilo je dal tudi poslan-
cem ali misijonarjem, vsem, ki bodo tudi v našem času oznanjali ali širili resnice svete
vere. Pojdite.
Ko je odšel v nebesa, so učenci zvesto izpolnili Učiteljevo naročilo. Sveti Peter in Pavel
sta se odpravila v mnoge dežele, mesta in kraljestva sveta. Sveti Andrej je šel v Perzijo,
sveti Jernej v Indijo, sveti Jakob v Španijo in vsi so oznanjali evangelij Jezusa Kristusa,
tako da je sveti Pavel lahko pisal Rimljanom: 'Vaša vera se oznanjuje po vsem svetu.'
Toda ali ne bi bilo bolje, če bi se apostoli ustavili v Jeruzalemu in spreobrnili najprej
to mesto in Palestino, zlasti še zato, da bi se mogli zbirati in razpravljati o skupni
veri in o najustreznejšem načinu oznanjevanja, da ne bi bilo v tistih krajih nikogar,
ki ne bi veroval v Jezusa Kristusa? Ne, niso storili tako. Božji Odrešenik jim je naro-
čil: pojdite po vsem svetu. Zato so apostoli, ker niso mogli iti po vsem svetu, poiskali
sodelavce, ki so šli oznanjat sveto vero. Sveti Peter je poslal sv. Apolinarija v Raveno,
sv. Barnaba v Milan, sv. Lina in druge v Francijo in tako so storili drugi apostoli pri
vladanju Cerkve.
Papeži kot nasledniki sv. Petra so storili isto. In vsi, ki so odhajali iz Rima ali v misijo-
ne, so šli z naročilom svetega očeta.
Vse to se je dogajalo po ureditvi Boga Odrešenika, ki je ustvaril, kakor je bilo nujno
potrebno, trdno, nezmotljivo središče, na katerega bi se morali vsi ozirati, od ka-
terega bi bili vsi odvisni in kateremu bi se morali podrediti v vsem, kar se je tikalo
pridiganja Božje besede.
Ko sedaj mi v našem malem krogu skušamo izpolniti Gospodovo zapoved in Jezusovo
naročilo, je med različnimi misijoni na Kitajskem, v Indiji, Avstraliji in sami Ameri-
ki naša mlada družba izbrala Južno Ameriko, republiko Argentino. Da bi se ravnali
po ustaljenem običaju, ukazu Jezusa Kristusa, smo takoj na začetku, ko smo začeli
govoriti o misijonu, vprašali poglavarja Cerkve in vse naredili v soglasju z njegovo
svetostjo. Naši misijonarji so, preden bodo odpotovali v svojo misijonsko pokrajino,
stopili k namestniku Jezusa Kristusa in prejeli njegov apostolski blagoslov in nato
bodo odšli na pot kot poslanci Božjega Odrešenika.
|
|
25.2 Page 242 |
▲back to top |
242
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Na tak način začenjamo veliko delo, ne zato ker mislimo, da bomo v kratkem času
spreobrnili ves svet. Nikakor ne. Toda kdo ve ali ta odhod ni kakor seme, iz katerega
naj zraste veliko drevo? Kdo ve ali ni to kakor proseno ali gorčično zrno, iz katerega
se bo razvilo delo, ki bo obrodilo veliko plemenitega sadu. Kdo ve ali ta odhod ni
vzbudil v srcih mnogih željo, da bi se posvetili Bogu v misijonih, ki se nam bodo prid-
ružili in pomnožili naše vrste. Jaz trdno upam v to. Videl sem veliko število tistih, ki
so izrazili željo, da bi jih izbrali.
Da vam prikažem veliko potrebo po duhovnikih v republiki Argentini, vam bom preb-
ral samo nekaj odstavkov iz pisma, ki mi ga je poslal neki prijatelj iz tiste dežele.
»Če bi v teh krajih imeli vsaj tako možnost kot v najbolj zapuščenem kraju v Italiji
in Franciji, kako zelo bi bili srečni in bi se radi vdali povabilu, ki bi jih spodbujalo k
spreobrnjenju. V mnogih krajih sploh nimajo svete maše.« Pripoveduje mi o nekem
njegovem prijatelju, ki je hotel v nedeljo iti k sveti maši in je zato odpotoval v četrtek,
da bi prišel pravočasno. Potoval je na konju, s kočijo in z vsemi mogočimi drugimi
prevoznimi sredstvi, pa je prispel komaj v nedeljo dopoldne, da je bil pri sveti maši.
Maloštevilnim duhovnikom ne uspe vsem umirajočim podeliti zakramentov, tako
zaradi velikega števila vernikov, ki jim namenjajo svojo dušnopastirsko skrb, kakor
zaradi neizmernih daljav, ki jih ločijo od njihovih vernikov.
Zlasti vam priporočam (to je povedal obrnjen k misijonarjem) obupen položaj ita-
lijanskih družin, ki so v velikem številu in živijo raztresene po tistih mestih in po-
deželju. Starši, njihovi otroci in znanci, ki so slabo poučeni o navadah tamkajšnjih
domačinov in ne znajo jezika, daleč od šol in cerkva, ne hodijo v cerkev, če pa hodijo,
ničesar ne razumejo. Zato mi pišejo, da boste našli veliko število otrok in tudi odra-
slih, ki živijo v popolni nevednosti, ne znajo ne pisati ne brati in so o verskih stvareh
popolnoma nepoučeni. Pojdite in poiščite te naše brate, ki jih je nesreča in revščina
zanesla v daljne dežele, in dajte jim spoznati, kako veliko je Božje usmiljenje, ki vas
pošilja k njim zato, da jim pomagate in storite dobro njihovim dušam. Pokažite jim
pot, ki vodi k zemeljski in večni sreči.
V pokrajinah, ki obdajajo civiliziran svet, so neizmerna področja, kjer živijo trume
divjakov, med katere še ni prišla vera v Jezusa Kristusa, ne civilizacija, ne trgovina,
kamor še ni stopila noga Evropejca. Te dežele so Pampe, Patagonija in nekaj otokov,
ki sestavljajo celino, ki je verjetno večja kot vsa Evropa.
Vsa ta neizmerna področja ne poznajo krščanstva, so daleč od vsake civilizacije, tr-
govskih stikov, vere. Zato prosimo gospodarja vinograda, naj pošlje delavce v svojo
trgatev, pošlje mnoge, veliko takih, ki bodo popolnoma po njegovem srcu, da se bo v
teh deželah oznanjal Jezus Kristus.
Na tem mestu bi rad vsem, ki me poslušate, povedal, da bi molili za naše misijonarje.
Upam, da boste to storili. Mi tukaj ne bomo pozabili niti en dan, ne da bi jih priporo-
čili Mariji Pomočnici, in zdi se mi, da Marija, ki sedaj blagoslavlja to odpravo, ne bo
mogla, da ne bi blagoslavljala celotnega misijona.
Moral bi se zahvaliti vsem dobrotnikom, ki so s svojimi žrtvami omogočili ta misijon.
|
|
25.3 Page 243 |
▲back to top |
BiS 11 — 16. poglavje
243
Kaj naj vam rečem? Obrnili se bomo k Jezusu Kristusu, ki ga bomo sedaj izpostavili v
najsvetejšem zakramentu in ga prosili, naj obilno povrne vsem, ki podpirajo to hišo,
salezijansko družbo in ta misijon.
Moral bi omeniti uglednega gospoda, ki je začel, spremljal in pripeljal do konca to
sveto delo. Toda o njem moram molčati, ker je tukaj navzoč, zato bom o njem govoril
na drugem mestu in ob drugi priložnosti.
In sedaj bom naslovil besedo spodbude vam, dragi sinovi, ki ste na tem, da odpotujete.
Najprej vam priporočam, da ne bi v svojih zasebnih in skupnih molitvah nikdar po-
zabili vaših dobrotnikov v Evropi in da bi prve duše, ki jih boste pridobili za Jezusa
Kristusa, darovali nebeškemu Očetu v zahvalo za dobrotnike tega misijona. Vsakemu
izmed vas sem že osebno povedal, kar mi je srce narekovalo in kar sem imel za po-
sebno pomembno za vsakega izmed vas. Vsem pa sem zapustil nekaj pisanih vrstic,
ki naj bodo kakor oporoka vam, ki greste v tiste daljne kraje in mi ne bo več dano, da
bi vas videl na tem svetu.
Toda zmanjkuje mi glasu in solze dušijo besedo. Povem vam samo to, da če je v tem
trenutku moja duša žalostna zaradi vašega odhoda, pa se moje srce raduje ob na-
predku naše družbe, ko vidim, kako v naši majhnosti tudi mi dodajamo kamenček
izgradnji veličastne zgradbe svete Cerkve. Da, pojdite polni poguma, toda zapomnite
si, da je samo ena Cerkev, ki se razteza po Evropi, po Ameriki in po celem svetu in
sprejema v svoje naročje pripadnike vseh ljudstev, ki se hočejo zateči pod njeno ma-
terinsko varstvo.
Kristus je odrešenik duš, ki so tukaj in ki so tam. Isti je evangelij, ki ga pridigamo
tukaj in ki ga pridigajo tam, tako da bomo čeprav ločeni tesno združeni v duhu delali
v večjo slavo istega Boga in Odrešenika, našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Toda kamor koli boste prišli in kjerkoli boste prebivali, dragi moji sinovi, se zave-
dajte, da ste katoliški duhovniki, da ste salezijanci. Kot katoličani ste šli v Rim, da
ste prejeli blagoslov, še več, naročilo in misijon od samega papeža. S tem dejanjem
ste izrekli prisego, priznanje vere, da boste sporočili vsem, da vas pošilja namestnik
Jezusa Kristusa izpolnjevat isto nalogo, kot so jo prejeli apostoli.
Zato morate te zakramente, isti evangelij, ki ga je pridigal Odrešenik, ki so ga oz-
nanjali apostoli, nasledniki svetega Petra do današnjega dne, iste zakramente, isto
vero ljubosumno ljubiti, izpovedovati in pridigati tudi divjakom, h katerim odhajate,
in prav tako med civilnimi prebivalci. Bog naj vas varuje, da bi izrekli samo eno be-
sedo ali izpolnili samo eno dejanje, ki bi jih lahko imeli kot nasprotne nezmotljive-
mu, najvišjemu sedežu svetega Petra, ki je sedež Jezusa Kristusa, kateremu moramo
posvečevati vse, kar delamo, in od katerega smo odvisni v vsem, česar se lotevamo.
Kot salezijanci se morate zavedati, da imate tukaj v Italiji, pa četudi boste v najbolj od-
daljenem kraju te zemlje, očeta, ki vas ljubi v Gospodu, in družbo, ki misli na vas v vsaki
okoliščini, vam v vsem pomaga in vas sprejema vse kot svoje brate. Pojdite torej. Na-
leteli boste na ovire vsake vrste, na pomanjkanje, na nevarnosti. Toda ne ustrašite se.
Bog je z vami, on vam bo podelil milost, tako da boste mogli reči s svetim Pavlom: »Vse
zmorem v njem, ki me podpira.« Šli boste, pa ne boste sami. Mi vsi vas bomo spremljali.
Nemalo tovarišev bo prišlo za vami in posnemalo vaš zgled ter vas dohitelo na polju
|
|
25.4 Page 244 |
▲back to top |
244
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
truda in težav. In tisti, ki ne bodo mogli iti z vami, da bi vas spremljali na evangeljski
poti, vas bodo spremljali z molitvijo in bodo z vami delili utehe, težave in vse, kar boste
morali prenašati, da bi bilo vaše delo za duše čim bolj uspešno. Pojdite torej, Jezusov
namestnik na zemlji in naš nadškof sta vas blagoslovila. Tudi jaz iz vsega srca kličem
nebeški blagoslov na vas, na vaše potovanje, nad vaše dejanje in vaše napore.
Zbogom! Mogoče se ne bomo več videli tukaj na zemlji. Za nekaj časa bomo ločeni te-
lesno, toda nekega dne bomo združeni za vedno. Mi, ki bomo delali za Gospoda, bomo
slišali besede: »Pridi, dobri in zvesti služabnik, vstopi v radost svojega Gospoda.«
Ko je blaženi stopil s prižnice, je župnik iz Borgodora podelil blagoslov z
Najsvetejšim. Neki očividec je pisal: »Veličastno je bil okrašen oltar, stotine
luči so osvetljevale podobo Marije Pomočnice, ki je kraljevala s svoje podobe in
slavnostnemu poteku podarjala milino svoje navzočnosti.« Po petju pesmi Naj
bo hvaljeno Gospodovo ime, ki jo je zložil don Cagliero, je zbor srebrnih glasov
izvedel 'tantum ergo'.
Po blagoslovu so pevci zapeli Pridi, Stvarnik Sveti Duh in don Bosko je šel k
oltarju, kjer je zmolil prelepe molitve, ki jih Cerkev polaga na ustnice svojih slu-
žabnikov, ki odhajajo na potovanje, zlasti če so to apostolska potovanja. Blaženi
je sredi največje tišine vseh navzočih končal svoje molitve z očetovskim blagos-
lovom novih misijonarjev. Sedaj je prišel najbolj vznesen del vsega obreda, ki je
v težko preizkušnjo mladih apostolov v vseh kotih cerkve vzbudil jok in ihtenje.
Medtem ko je deški zbor s kora ponavljal Sit nomen Domini benedictum ex hoc
nunc et usque in saeculum (naj bo hvaljeno Gospodovo ime zdaj in na veke),
so v prezbiteriju don Bosko in navzoči duhovniki poslednjič objeli odhajajoče.
Ganjenost je dosegla višek, ko je deset misijonarjev šlo mimo balustrade skozi
cerkev med množico fantov in vernikov. Bila je silna gneča, ker so jim vsi hoteli
poljubiti roke in obleko. Blaženi je prispel med zadnjimi na prag cerkve, od ko-
der je za trenutek opazoval veličasten prizor. Trg je bil nabito poln ljudi in vrsta
kočij je čakala na misijonarje. Svetloba luči, ki so razsvetljevale noč, in žarki
svetlobe, ki so lili iz cerkve pod jasno zvezdnato nebo, so dajali vsemu čaroben
videz. Don Lemoyne ni mogel zadržati obilice čustev, ki jih je nosil v prsih. »Oh,
don Bosko,« je vzkliknil, »se torej začenja uresničevati 'Od tu moja slava'?« »Res
je,« je odgovoril don Bosko globoko ganjen.
Kakor je pač Bog hotel, so misijonarji v don Boskovem spremstvu in z ar-
gentinskim konzulom zasedli mesta v kočijah in se najprej počasi in potem v
teku odpeljali proti železniški postaji. Toda še hitrejši so bili gojenci iz Valsali-
ceja, ki so pritekli, zasedli čakalnico in se še enkrat poslovili. Kmalu nato je vlak
odpeljal proti Genovi.
Blaženi oče je v svojem nagovoru obljubil, da bo pustil misijonarjem nekaj
posebnih spominov, kot nekako oporoko tistim sinovom, ki jih mogoče ne bo
nikdar več videl. Napisal jih je s svinčnikom v svojo beležnico med nekim svo-
|
|
25.5 Page 245 |
▲back to top |
BiS 11 — 16. poglavje
245
jim potovanjem na vlaku. Dal jih je prepisati v več izvodih in jih izročil vsakemu
posebej, ko se je poslavljal od njih ob oltarju Marije Pomočnice. Naj bo teh dvaj-
setero spominov sklep tega poglavja:
1. Iščite duše, ne denarja, ne časti, ne dostojanstva.
2. Bodite nadvse ljubeznivi z vsemi. Toda varujte se zaupnih pogovorov z osebami
drugega spola ali sumljivega vedenja.
3. Ne hodite na obiske, razen zaradi krščanske ljubezni in potrebe.
4. Nikdar ne sprejemajte povabila na pojedine, razen v izjemnih primerih. V takih
primerih skrbite, da boste vedno v dvoje.
5. Skrbite zlasti za bolnike, otroke, starejše in reveže. Tako si boste pridobili Božji
blagoslov in naklonjenost ljudi.
6. Bodite spoštljivi do vseh oblasti, cerkvenih, državnih, občinskih in župnijskih.
7. Če srečate na cesti ugledno osebo, jo spoštljivo pozdravite.
8. Enako ravnajte s cerkvenimi in redovnimi osebami.
9. Bežite pred brezdeljem in pričkanjem. Velika zmernost v jedi, pijači in počitku.
10. Imejte radi, spoštujte in cenite druge redovne družbe in govorite vedno dobro o
njih. To je sredstvo, zaradi katerega vas bodo vsi spoštovali in boste neizmerno ko-
ristili salezijanski družbi.
11. Skrbite za svoje zdravje. Delajte, vendar samo toliko, kolikor zmorejo vaše moči.
12. Glejte, da svet spozna, da ste ubogi v obleki, hrani in stanovanju, pa boste bogati
pred Bogom in postali gospodarji človeških src.
13. Ljubite se med seboj, svetujte si, opominjajte se, nikakor pa ne gojite v vaših srcih
zavisti, užaljenosti; dobro enega naj bo dobro vseh; težave in bridkosti enega naj
bodo bridkosti in težave vseh in vsak naj se potrudi, da jih bo odpravil ali vsaj omilil.
14. Izpolnjujte pravila in nikdar ne opustite mesečne vaje za srečno smrt.
15. Vsak dan priporočite Bogu dela tistega dne, zlasti še spovedovanje, pouk v šoli,
verouk in pridiganje.
16. Nenehno priporočajte pobožnost do Marije Pomočnice in do Jezusa v najsvetej-
šem zakramentu.
17. Dečkom priporočajte pogosto sveto spoved in sveto obhajilo.
18. Za gojitev duhovniških poklicev priporočajte: 1) ljubezen do čistosti; 2) strah
pred nasprotno nečednostjo; 3) beg pred hudobnimi; 4) pogosto sveto obhajilo; 5)
imejte jih radi, bodite z njimi ljubeznivi in posebno dobrohotni.
19. Če morate razsojati v prepirih, poslušajte najprej obe strani.
20. V težavah in trpljenju nikdar ne pozabite, da vas v nebesih čaka veliko plačilo.
Amen.
|
|
25.6 Page 246 |
▲back to top |
17.
poglavje
PRED IN PO VKRCANJU NA LADJO
Utrujenost dneva, tako polnega vrvenja in globokih čustev, je v temini
železniškega vagona prevzela srčna občutja misijonarjev, ki so verjetno zad-
njikrat okušali bližino svojega dragega očeta. Proti polnoči so prispeli v Sam-
pierdareno, kjer jih je pričakoval don Albera, ravnatelj Zavetišča sv. Vincenci-
ja Pavelskega. Potrebovali so dva dneva, da so znosili na ladjo vso prtljago in
odpravili neskončno dolge preglede potnih listov. Te dni je bilo mogoče vide-
ti izredno ljubezen in navezanost, ki so ju ti mladi apostoli gojili do svojega
predstojnika in očeta. Ni naredil koraka, da ne bi šli za njim, kot da bi jih nanj
navezovala neka skrivnostna sila, ki jim ni dopuščala, da bi se ločili od njega.
Obsipavali so ga z vprašanji, ga prosili za nasvete in mu znova in znova odkrivali
svoje duševne potrebe. Lahko so pa tudi videli, kako nežno ljubezen je čutil do
vsakega izmed teh sinov, ki so vsi zrasli, študirali in se vzgajali v oratoriju. Z ne-
izrečeno mirnostjo je skušal vse zadovoljiti in jim dajati zaklade svojih izkušenj
in nadnaravnih razsvetljenj.
Zjutraj 14. novembra, bila je nedelja, so se po maši, med katero so opravili
svoje običajne pobožne vaje, odpravili v pristanišče. Ko je don Bosko zapustil
čoln in se po stopnicah povzpel na gornji krov ladje, je pristopil kapitan Gui-
dard, mu podal roko, ga povedel v prostore, ki so bili namenjeni misijonarjem,
in mu potem razkazal vso ladjo. Ladja je bila last francoske družbe za pomorsko
plovbo iz Marseilla in je nosila ime Savoie.
Ko so vstopili v dvorano prvega razreda, je pomočnik Molinari sedel za kla-
vir in zaigral Častite Marijo, vsi drugi pa so pobožno zapeli. V dvorani je bilo
že veliko potnikov in pesem je privabila še druge. Tedaj je don Cagliero izrabil
trenutek in za-čel svoje apostolsko pridiganje z nagovorom, v katerem je ome-
nil, da se tistega dne v Genovi slavi praznik Božje matere Marije in se mu zato
zdi umestno, da začenjajo svoje dolgo potovanje pod varstvom nje, ki je morska
|
|
25.7 Page 247 |
▲back to top |
BiS 11 — 17. poglavje
247
zvezda in zanesljiva voditeljica v pristan. Dodal je še, da bodo med potovanjem
vsi imeli priložnost vsak dan biti pri sveti maši, se spovedati in prejeti sveto
obhajilo. Ne samo, da so njegove besede spoštljivo poslušali, imele so neposre-
den učinek, kajti nekateri so se želeli takoj spovedati in so v ta namen postavili
spovednico s tančico in zaveso.
Do tukaj misijonarjem ni bilo nič hudega, saj jih je spodbujala don Boskova
navzočnost. Toda vedno bolj se je bližal žalosten trenutek slovesa. Ob 11. uri se
je oglasil zvonec in dal znamenje, da morajo vsi, ki ne potujejo, z ladje. Blaženi
je dolgo govoril s kapitanom in mu priporočil svoje varovance. Kapitan, zelo
izobražen in razgledan človek, je obljubil, da jim bodo nadvse skrbno stregli in
da bodo uživali vse spoštovanje posadke. Končno jih je blaženi zbral okoli sebe,
jim dal še zadnje očetovske nasvete in jih blagoslovil.
Pomočnik Enria, ki je bil že nekaj mesecev v Sampierdareni in je bil nav-
zoč pri slovesu, nam je takole opisal slovo: Misijonarji se niso mogli ločiti od
svojega don Boska. Čeprav je bil globoko ganjen, jih je spodbujal in jim klical v
spomin namen tega potovanja: Božjo slavo, rešitev duš in spreobrnjenje toliko
poganov in nevernih. »Oh, vi srečni, ki boste prvi zasejali seme svetega evan-
gelija v tistih deželah. Koliko plemenitih sadov bo to prineslo Cerkvi in naši
družbi. Neutrudno boste delali in vaši napori bodo pomagali k zmagi naše ka-
toliške apostolske rimske Cerkve, za kar boste prejeli bogato plačilo v nebesih.
Bog vam po mojem posredovanju zagotavlja neizmerno bogato žetev, bodite
prepričani. Ne ozirajte se na pomanjkanje, na prezir in napore.« Misijonarji ka-
kor tudi vsi drugi v dvorani so pokleknili. Don Bosko jih je z odločnim glasom
blagoslovil in vsakega objel, začenši pri don Caglieru. Nato je zapustil ladjo. Ob
njem so stali don Albera, don Lemoyne, brat don Cagliera in drugi. Ko smo bili
v čolnu, so don Boskove in naše oči gledale misijonarje, ki so stali na krovu in
še zadnjikrat pozdravljali. Don Bosko je bil ves rdeč v obraz od napora, da bi
obvladal svojo ganjenost.
Potniki so sedli za mize k zajtrku. Tedaj so jim v prijetno presenečenje naz-
nanili, da so misijonarji dobili obisk fantov iz zavoda v Sampierdareni, ki so jih
želeli še enkrat pozdraviti. V svoji ljubeznivi pozornosti jih je poslal don Bosko.
Komaj so mogli še izmenjati nekaj besed, in že so morali oditi, tako da so misi-
jonarji spet ostali sami. Ob dveh se je parnik začel odmikati.
Ob treh so bili že v Marseillu, kjer so smeli za šest ur izstopiti. Dne 7. no-
vembra so se zasidrali v Barceloni in 18. so pripluli v Gibraltar. Don Fagnano
in gospod Gazzolo, ki naj bi bil vodja misijonarjev v Ameriki, sta izstopila in
šla nakupit hostije in sveče. Obiskala sta tudi škofa, ki je izrazil živo željo, da bi
dobil don Boskove sinove za vzgojo mladine.
Sedaj pa jih prepustimo, da se odpravijo na širni ocean v spremstvu z gore-
čo molitvijo vseh fantov v oratoriju.
|
|
25.8 Page 248 |
▲back to top |
248
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Od sodobnikov smo slišali, kako zelo je v oratoriju ta odhod misijonarjev
dvignil duha molitve. Gojenci so se razred za razredom razporedili, da so op-
ravljali sveta obhajila, dokler niso zvedeli, da so misijonarji srečno prispeli na
cilj. Neki fant se je celo trikrat tedensko postil, da bi izprosil od Boga milost, da
bi po končanem šolanju lahko odšel v misijone. Ko so predstojniki zvedeli za ta
izredni napor, so mu ga prepovedali.
Povedati moramo, da je don Cagliero nosil s seboj dokaz osebne don Bosko-
ve skrbi v vrsti nasvetov in naročil, ki jih je napisal na predvečer vkrcanja na
ladjo. Sporočilo se glasi takole:
Don Caglieru
1. Skrbi za zdravje in moralnost vseh in da bo vsak imel dovolj počitka.
2. Sporoči doktorju Ceccarelliju, da sem prejel 200 frankov in ga prosim, da naj mi
pošlje argentinski katekizem, se pravi izvod, ki ga potrebujem za natis Preskrbljene-
ga mladeniča v španščini.
3. Tomatis naj prevede mojo aritmetiko v španščino in mi jo pošlje, da jo bomo tukaj
v Turinu natisnili. Naj pogleda, ali imajo dobre zgodbe Svetega pisma, sicer jih bomo
pripravili tukaj.
4. Ne pozabite podariti doktorju Espinosi en izvod Katoličana ali kako drugo knjigo.
5. Ko bodo Allavena in tovariši v Marseillu, mi pošljite primerno sporočilo. Vsi so
zdravi in zadovoljni, sicer opustite vsi.
6. Kadarkoli imate na ladji priložnost, da pišete, poročajte vse, kar morete, ti pa ved-
no priloži zaupno poročilce o vsem, kar se dogaja.
7. Bodite skrajno obzirni do gospoda Frančiška Beniteza in mu recite, da je tudi on
kakor mi frančiškan, tj. ima ime našega zavetnika.
8. Nobeden naj ne razglaša, kaj zna in kaj dela. Vsak naj z dejanji dokaže, kaj zmore,
ne da bi se razkazoval.
9. Če bi se zgodilo, da bi lahko poslali kaj denarja, ga pošljite na don Ruov naslov na
način, ki ga bo priporočil komendator Gazzolo.
10. V svojih pismih vedno omenite molitve, hvaležnost vsem, ki so nam storili kaj
dobrega in ki podpirajo oratorij. Ne bojte se, da bi kdaj pretiravali.
11. Med potjo ali ko boste prišli na cilj, piši kako pismo glavnim dobrotnikom, kot
so markiz in markiza Passati, mama Corsi in družina, grofica Callori, grofica Teresa
Bricherasio, Via La Grange 20 itn. itn. To bo zelo koristilo vam in nam.
12. Če potrebuješ osebje, bodisi redovnice ali salezijance, to takoj sporoči. Povej tudi
svojo oceno, kdo bi prišel v poštev.
Storite, kar morete, Bog bo dopolnil tisto, česar mi ne moremo storiti. Zaupajte vse
stvari Jezusu v najsvetejšem zakramentu in Mariji Pomočnici in videli boste, kaj so
čudeži.
Jaz vas spremljam z molitvijo in se vas bom vsako jutro spominjal pri sveti maši. Bog
naj vas blagoslovi, kamorkoli boste šli. Molite zame in za vašo mater družbo. Amen.
Duhovnik Janez Bosko
Sampierdarena, 13. 11. 1875
|
|
25.9 Page 249 |
▲back to top |
BiS 11 — 17. poglavje
249
Prav tako je blaženi izročil don Caglieru priporočilno pismo za nadškofa v
Buenos Airesu in pripisal imena, sposobnosti in naloge vsakega posameznika.
Priložil je tudi seznam izdatkov, ki naj bi ga izročil Pripravljalnemu odboru v
San Nicolásu de los Arroyos, in dodal naslednjo pripombo: »Za to vsoto ne pri-
čakujemo povračila imenovanega Odbora. Prosimo vas samo, da bi nam na kak
način priskočili na pomoč. To bo predstojniku salezijanske družbe učinkovito
sredstvo za seznanjenje javnosti ob tej priložnosti in za pripravo drugih salezi-
jancev, ki naj bi prišli na pomoč svojim tovarišem.«
Duh blaženega ni bil nikdar tako zelo zaposlen s kako stvarjo, da bi pri tem
pozabil na druge tekoče zadeve. Tako se je takoj dan po vkrcanju že ukvarjal z
novo ustanovo, o kateri bomo v kratkem govorili. V tem smislu je pisal don Rui:
Predragi don Rua!
Prav bo, če napišeš kleriku Perretu v Lanzo, da naj poveže culo in pride, da me bo
spremljal v Nizzo, kjer naju pričakujejo 20. tega meseca. Vse je pripravljeno. Naj se
odpravi naravnost v Alassio, kjer ga bom srečal.
Do sedaj mi don Bonetti ni nič povedal o San Carlu, zato nadaljujem pot po Rivieri.
Do 20. piši in pošiljaj pisma v Alassio, pozneje pa v Nizzo.
Včeraj sem spremljal na ladjo naše Argentince. Hrana, stanovanje, vse kot za prince.
Vsi so bili dobre volje in so ob 2. uri popoldne odpluli proti Marseillu, od koder nam
bodo poslali svoje novice. Molimo. Bog bo storil, česar mi ne zmoremo. Amen.
Najvdanejši v J. K. duhovnik Janez Bosko
15. 11. 1875
Malo pozneje je že prejel iz Marseilla prve novice od svojih. Vse je takoj
poslal naprej v Turin.
Predragi don Rua!
Razveseljive novice o naših misijonarjih. Don Cagliero nam je iz Marseilla poslal nas-
lednje sporočilo: »Vsi smo tu in pri najboljšem zdravju, potovanje nadvse prijetno.«
Z besedami »vsi smo« namiguje na Gioio in Allaveno, ki sta šla tja obiskat svoje sobra-
te. Sporoči to drugim sobratom. Zahvalimo se Gospodu in nadaljujmo svoje molitve.
Jutri grem v Varazze. Nisem šel v Borgo San Martino, ker so praznik sv. Karla names-
to v četrtek obhajali pretekli ponedeljek, se pravi včeraj. In jaz nisem nič vedel o tem.
Vale in Domino et valedic (pozdravljen).
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Dne 17. novembra je odpotoval v Varazze, od koder je pisal nadvse zanimi-
vo pismo grofici Callori.
Draga moja dobra in ljuba mama!
Spremljal sem naše misijonarje do Genove, vse na ladjo, ki naj jih odpelje v Ameriko.
Bili so dobre volje, ganjeni in vdani v Božjo voljo in predani Božji previdnosti, ki jih
kliče na delo v svojo žetev.
Ko sem ravno hotel oditi, je don Cagliero v imenu svojih tovarišev povzel besedo in
|
|
25.10 Page 250 |
▲back to top |
250
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
dejal: »Prosim, zahvalite se v mojem imenu grofici Callori za veliko dobro delo, ki
nam ga je storila. Kamorkoli bomo šli, bomo povsod molili zanjo in za njeno druži-
no; duše, za katere upamo, da jih bomo rešili, ji bodo gotovo nekoč odprle nebesa.
Upajmo, da nam bo še naprej ostala naklonjena, ko nam bo don Bosko poslal nove
evangeljske delavce v pomoč.«
Zatem je bilo nekaj solz in ob dveh popoldne so zapustili Genovo in se odpravili na
drugo celino.
Ko so prišli v Marseille, mi je don Cagliero poslal naslednje sporočilo: »Vsi smo prišli
in vsi pri najboljšem zdravju. Potovanje nadvse prijetno.«
Kakor hitro bom dobil nadaljnje novice, vam jih bom sporočil tja, kjer boste. Zahva-
limo se vsi skupaj, vi pa molite za tega ubožčka, ki ostaja v J. K. ponižni služabnik.
Varazze, 17. 11. 1875
Duhovnik Janez Bosko
V Varazzeju ga je čakalo grdo presenečenje: izbruh miliarije, ki ga je prav
ob istem času in v prav istem zavodu napadla pred tremi leti. Pravzaprav po
prvem napadu ni nikdar popolnoma popustila. Na vsaka dva meseca ali tudi
še pogosteje, ko je imel največ dela in se je pripravljalo slabo vreme, so se mu
pojavili izpuščaji z vročino in močnim glavobolom, nespečnost in neustavljivo
zehanje. Vsakokrat mu je vročina povzročila, da se mu je po celem telesu olupila
koža. Toda le redki so to vedeli, ker je prenašal bolezen ob delu in je vstajal kot
po navadi. Izbruhi so včasih bili siloviti.
Ravnatelj don Francesia je o njegovem stanju takoj sporočil v oratorij. Po-
ročilo so javno prebrali fantom, ki so ob novici o bolezni svojega dobrega očeta
močno sočustvovali in so takoj začeli opravljati posebne molitve. Bali so se, da
bi bila bolezen veliko hujša, kot je dejansko bila, in bi se zato njegova vrnitev
zakasnila.
Toda kakor bomo videli, je bil 20. novembra v Nizzi Marittimi in od tam
je odpotoval v Ventimiglio. Prve dni decembra je bil ponovno v Varazzeju, od
koder je poslal tri pisma, ki so se nam ohranila. Eno je bilo naslovljeno na don
Reffa degli Artiganelli, ki je imel velik delež pri urejanju L'Unità Cattolica. Poslal
mu je breve svetega očeta s prošnjo, da bi ga objavil v časopisu.
Predragi don Reffo!
Pošiljam ti pismo svetega očeta, da ga prebereš in preveriš, ali bi ga objavil v L'Unità
Cattolica. Prevod je pripravil don Francesia, uvod pa sem napisal jaz. Lahko ju spre-
meniš, kakor veš, da bo bolje.
Obnavljam čestitke za članek, ki si ga napisal ob odhodu misijonarjev.
Iz Rima, Firenc, Benetk in mnogih drugih krajev sem prejel pisma od zelo uglednih
oseb, ki so članek pohvalile in so ob njem nemalo jokale in si brisale solze. Odličen in
prav nič hvalisav gospod pravi: Menim, da je 'non plus ultra' (več kot to ni mogoče)
med članki L'Unità Cattolica.
To tebi v veselje in naj bo Gospod vedno hvaljen in češčen. To pisanje pošiljam tebi,
ker ne vem, ali je teolog Margotti v Turinu. Če je v Turinu, ga lepo pozdravi v mojem
|
|
26 Pages 251-260 |
▲back to top |
|
|
26.1 Page 251 |
▲back to top |
BiS 11 — 17. poglavje
251
imenu. Bog naj te obdari s svojimi darovi in moli za tega revčka, ki ostaja v J. K. naj-
vdanejši duh. Janez Bosko.
Varazze, 2. 12. 1875
Latinsko besedilo breva z italijanskim prevodom je podano v naslednjem
poglavju. Objavljen je bil v št. 285 (7. decembra) z naslednjim don Boskovim
uvodom:
Salezijanski misijonarji so pred svojim odhodom v republiko Argentino, kot smo že
poročali v našem časopisu, šli v Rim in se poklonili vrhovnemu poglavarju Cerkve z
namenom, da bi prejeli njegov blagoslov in si zagotovili, da se njihovo misijonsko
poslanstvo opira na temeljni kamen, ki je Jezus Kristus, središče vsega dobrega in se-
dež vse resnice. Duhovnik Janez Bosko, njihov predstojnik, jim je izročil priporočilna
pisma, v katerih je tudi omenil srečen začetek Ustanove Marije Pomočnice, katere
namen je vzgajanje v duhovniškem poklicu tistih, ki so že bolj v letih. To ustanovo je
sveti oče že priporočil in blagoslovil. Medtem ko so junaški sinovi svete Cerkve na poti
čez Atlantik, je sveti oče v svoji velikodušnosti odgovoril na pismo duhovnika Boska z
brevom, ki bo gotovo dragocen dokument za novi misijon in za nastajajočo Ustanovo
Marije Pomočnice.
Drugo pismo je iz Varazzeja poslal ravnatelju zavoda v Borgu San Martino
in mu napisal slovesen in hkrati šaljiv uvod.
Predragi don Bonetti!
Zelo sem hrepenel, da bi mogel, preden bi šel v Turin, narediti izlet vse do Borga San
Martino, toda sedaj me neka nujna zadeva kliče, da moram biti tam že jutri. Verjetno
bom prišel v času božične devetdnevnice, vendar bom prej sporočil.
Bog naj nakloni vse najboljše tebi, tvojim sinovom in vsem sobratom. Pozdravi vse in
moli zame, ki ti ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
Sampierdarena, 5. 12. 1875
duhovnik Janez Bosko
Tretje pismo, ki ga zaradi izrednega pomena navajamo nazadnje, je bilo
napisano pred prejšnjim. Kakor vidimo, don Bosko ni bil nikdar zadovoljen s
storjenim.
Predragi moj don Cagliero!
Pišem tebi in ti boš obvestil vse druge salezijance. Dobili smo vaša poročila vse do Gi-
braltarja in se zahvaljujemo Bogu za srečno potovanje. V vseh naših zavodih goreče
molijo, da bi vsi srečno prišli do bojnega polja.
Takoj po vašem odhodu, to je 29. novembra, sem prejel pisma iz Rima: eno za nad-
škofa v Buenos Airesu, vaš dekret, papeževo pismo in pismo kardinala Antonellija. S
temi bom poslal še druga pisma.
V kratkem času so naše zadeve zelo napredovale. Dne 21. novembra smo v Nizzi od-
prli patronatski vrtec z zavetiščem za uboge dečke. Ravnatelj je don Ronchail, učitelj
Perret, glasbenik Rabagliati, kuhar Cappellano. Tja smo premestili Alžirce.
Po vrnitvi sem se lotil zadeve proti protestantom v Bordigheri. Dom, ki naj bi skrbel za
|
|
26.2 Page 252 |
▲back to top |
252
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
dečke in dušno pastirstvo, je izročen don Cibrariju z nekaterimi zunanjimi pomočniki.
Hčere Marije Pomočnice bodo skrbele za kuhinjo in za deklice. Za zdaj smo najemniki,
toda kupili smo bližnje zemljišče ob cerkvi, šoli, vrtcu in protestantsko sirotišnico. Tu-
kaj bomo, če bo tako Bogu po volji, začeli graditi cerkev s pripadajočo stavbo.
Dne 9. decembra bomo odprli tisti del zavoda v Sampierdareni, ki je določen za Ma-
rijine sinove, ki so bili do sedaj raztreseni po raznih hišah.
Dne 12. decembra bo don Rua z gospodom Mino šel v Mornese, kjer bodo opravili
obred preobleke in naredili zaobljube. Njihovo število vedno bolj narašča. Na začet-
ku januarja bo nekaj sobratov šlo v Alassio v nov zavod.
Ko pišete, povejte tudi najmanjše nadrobnosti, ki se vas tičejo, kajti vsi so radovedni
in bi radi čim več zvedeli o vas.
Vsi naši domovi so polni, vsi bi radi poslali pozdrave misijonarjem, še več, radi bi
jih šli obiskat. Te misli vam bodo gotovo všeč in te želje bomo skušali uresničiti kdaj
pozneje.
Priporočaj vsem, da naj čim bolj skrbijo za svoje zdravje, in piši mi, ali ni kdo na poti
trpel nevšečnosti.
Ko boste brali naše novice, skušaj prebrati tudi spomine, ki sem vam jih zapisal ob
odhodu. Bog naj vas vse blagoslovi in molite zame, ki ostajam vedno v J. K. najvdanej-
ši prijatelj. Duhovnik Janez Bosko.
4. decembra 1875
P. S.: Razume se, da vsakokrat, ko pišem, mislimo pozdraviti gospode doktorja Cecca-
rellija, Beniteza, Espinoso itn.
Preden boste kot misijonarji uporabili privilegije, glejte, da jih boste sporočili vaše-
mu nadškofu.
Preden je odšel iz Ligurije, je prišlo iz Lyona sporočilo, ki ni bilo v skladu z
njegovim pričakovanjem. Prosil je namreč tamkajšnjo Propagando za vero, da
bi dobil kako podporo. Toda vodstvo te ustanove mu ni moglo pomagati, ker
se je po pravilih pomoč dajala samo misijonom zunaj katoliških držav, in to
po neposrednih predstojnikih misijonov. Zato bi bilo potrebno, da bi Pampe in
Patagonija bili že samostojni misijonski provinci s svojim cerkvenim predstoj-
nikom, vikarjem ali apostolskim prefektom in zato ne bi bili povezani z nadško-
fijo, katere del sta bili.
Vendar je odhajal v Turin zadovoljen, ker je uredil finančni položaj obeh
zavodov, ki sta zaradi novih stavb ječala pod dolgovi, in s prepričanjem, da se
mu bo isto posrečilo tudi v oratoriju. Zato je pisal don Rui: »Storil sem vse, da
smo uredili finačni položaj v Alassiu in Sampierdareni. Ko bom prišel v Turin,
bomo uredili še našega.« Vsekakor mu je pomagala Božja previdnost.
Za nekaj dni se je še ustavil v Sampierdareni in Genovi in 6. decembra ne-
kako ob štirih popoldne je prišel v oratorij, od koder je bil odsoten petindvajset
dni. Fantje, kleriki in predstojniki so ga nestrpno pričakovali. Kronika pravi:
»Vedno je lepo, če je don Bosko z nami. Toda če je zdoma več kot dva tedna, je
njegova vrnitev nadvse vesel dogodek.« Pouk v razredih se je bližal koncu, ko se
|
|
26.3 Page 253 |
▲back to top |
BiS 11 — 17. poglavje
253
je raznesel glas, da se je vrnil in je v svoji sobi. Kronika nadaljuje: »Ko so fantje
ugotovili, da je bila bolezen lahke narave, se jih je polastilo tako veselje, da se je
zdelo, da so ob pamet.«
Ko je pozvonilo za večerjo, je blaženi stopil v obednico, ko so že začeli brati.
Don Rua je takoj dal prekiniti molk in od vseh strani se je zaslišalo ploskanje.
Kronika nam njegov prihod takole opisuje: »Počasi, zelo počasi je smehljaje se
šel po obednici, pogledal enega, pobožal drugega, tretjemu pa povedal besedo.
V tistih kratkih trenutkih je odgovoril na toliko pisem, v katerih so ga prosili za
svet. Zdi se, da je v svojem srcu vedno mislil na to, kar so mu pisali, in na tiste, ki
so mu pisali, ter vse napolnil z veseljem.« Tako je na primer, ko je šel mimo don
Barberisa, za trenutek postal, ga pogledal s pogledom, ki ga ni mogoče opisati,
in dejal: »Veliko sem premišljeval o tvojem načrtu šolanja in o načinu, kako naj
bi ga uresničili.« To je bilo zadosti, da se je znebil vseh turobnih misli, ki so ga
nadlegovale že nekaj dni.
Po večerji je poslušal, kar so mu pripovedovali, in povedal svoje mnenje o
zadevah, ki jih niso do konca razrešili. Nato je vsej skupnosti povedal, da jim
ima veliko povedati o potovanju. Ob devetih so se dijaki, rokodelci, novinci, po-
močniki, z eno besedo vsi zbrali in ga pričakovali. Kakor hitro je vstopil, se je
od vseh strani razlegalo Naj živi don Bosko in vsi so navdušeno ploskali. Mir
je nastal šele, ko je blaženi stopil na prižnico in z roko dal znamenje, da bi rad
govoril. Povedal pa je naslednje:
Že dolgo časa, dragi fantje, se nismo videli. Iz Turina sem odšel 11. preteklega mese-
ca, da sem spremljal misijonarje v Genovo. Ko so oni odpotovali, sem šel v Nizzo, da bi
uredil nekaj stvari, o katerih vam ne bom sedaj pripovedoval. Nocoj vam bom govoril
o nadrobnostih, ki se tičejo odhoda misijonarjev.
Dne 11. novembra ob pol osmih zvečer, v četrtek, smo se odpeljali z vlakom in prišli
v Sampierdareno nekaj čez polnoč. Imeli smo lepo potovanje. Govorili smo o marsi-
čem, potem pa je zavladal mir in mnogi so zaspali. Le od časa do časa se je slišalo
pritajeno hlipanje nekoga, ki je jokal. V Sampierdareni smo prenočevali v zavetišču
sv. Vincencija Pavelskega, kjer nas je čakal ravnatelj don Albera. Naslednja dva dne-
va smo uporabili za odpravo poslov pred odhodom. Nekateri so morali urediti potne
liste, drugi nakupiti nekaj potrebnih reči, pisati pisma, dati naročila in pozdrave za
ljudi na tem svetu, preden so se odpravili na drugega (splošen smeh).
Tukaj v Sampierdareni se je videlo, kako zelo so bili navezani na don Boska. Niti za
trenutek se nisem mogel oddaljiti od njih. Če sem šel v cerkev, so tudi oni prišli tja
molit; če sem šel k zajtrku, so tudi oni prišli za menoj v obednico; če sem šel v sobo,
so prišli za menoj v sobo. Nisem storil koraka, da ne bi šli za menoj. Moram pa tudi
reči, da se nisem mogel ločiti od njih, in če oni ne bi šli za menoj, bi jih jaz šel iskat.
Sto in stokrat so me vpraševali vse mogoče stvari in jaz sem jim sto in stokrat odgo-
varjal. Zdelo se je, da se ne bomo mogli ločiti. Veliko sem že zanje napisal kot spomine
njihovega očeta in pravila za takrat, ko bi bili daleč od mene. Toda tukaj smo našli
|
|
26.4 Page 254 |
▲back to top |
254
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
vedno kaj novega, kar smo hoteli pojasniti in o čemer smo se morali pogovoriti. Če bi
vse napisal, mi ne bi zadoščalo nekaj celih dni. Vsem sem dajal nasvete, ki so rezultat
mnogih izkušenj. Tako smo v pričakovanju preživeli 12. in 13. november.
Končno je prišla nedelja (14. november), za katero je bil napovedan odhod. V nekaj
kočijah smo se odpeljali v pristanišče. Parnik je bil že zasidran zunaj na morju. Ta
parnik je last Francoske morske plovbe iz Marseilla.
Stopili smo v čoln, ki nas je popeljal do tja. Prehod skozi pristanišče in prihod na
parnik je trajal pol ure. Ko smo bili ob ladijskem boku, smo se po stopnicah povzpeli
na krov. Vedeti je treba, da ladja sega visoko nad vodo in je treba prehoditi veliko
stopnic, preden prideš do vrha. Kapitan gospod Guidard nam je prihitel naproti, pris-
topil k meni, mi ponudil roko in ostal ves čas pri meni, da mi ne bi spodrsnilo.
Sedaj pa si predstavljajte to ladjo, ki je ena največjih. Jaz sem videl že veliko ladij,
vendar nobena ni bila tako velika kot ta. Bila je dolga vsaj štirikrat toliko kot ta
govorilnica, prej več kot manj (105 metrov) in sorazmerno temu široka (11 m). Na
njej je prostora, ne vštevši stroje, za 1.000 ljudi z vso udobnostjo in veliko prostega
prostora. Kapitan nam je osebno razkazal vse, kar je pod in nad krovom ladje.
Tukaj vam moram povedati, da potujejo različne vrste ljudje. Potniki so razporejeni
v tri razrede, pač glede na to, koliko kdo plača. Toda jaz sem kapitanu dokazal, da je
petero razredov. Poslušajte. V prvem razredu so gospodje, ti imajo vse udobnosti v
stanovanju, pri mizi in povsod, kakor če bi vstopili v gosposki hotel. V drugem razre-
du so sicer manj bogati, a kljub temu kar dobro plačajo in z njimi zelo lepo ravnajo.
V tretjem razredu, ki je najbolj številen, so taki, ki lahko le malo plačajo. Za te ni
prikuhe in jedo stoje, naslonjeni na steno ladje, spijo pa vsi skupaj v veliki sobani v
posteljah, ki so razporejene kakor police v knjižnici.
»To so trije razredi potnikov, drugih ni,« mi je dejal kapitan.
»K tem trem je treba dodati še dva.«
»Poglejte, gospod kapitan, te piščance, kokoši, peteline, zajce, golobe, krave, vole in
celo ta dva prašička. Ali niso tudi to potniki, ki imajo usta in jedo kakor mi? To je po
mojem izračunu četrti razred.«
»Glej, glej! Naučil sem se nečesa novega,« je smeje se odvrnil kapitan. »Pa je res, če-
tudi jaz na to nisem mislil. Toda petega razreda ne vidim nikjer.«
»Glejte, pokažem vam. Ni treba več kot malo slovničnega napora, ki ga imajo učitelji v
drugem in tretjem razredu s svojimi učenci, se pravi, da je treba samo spremeniti gla-
gol iz tvorne v trpno obliko. Nekako takole: ali gospod kapitan, ne vidite, da potujejo
z nami tudi prikuhe, pečenke, krofi, zelenjava. Še več, ali bi mogli drugi brez njih sploh
potovati? Ne, zato jih je treba upoštevati. To pa je peti razred. Če ne bi malo pretiraval,
bi navedel še šesti razred, to so kovčki, zaboji in veliki tovori, ki jih nosi ladja s seboj.«
Vsi navzoči so se zasmejali in kapitan me je povedel na ogled sob, kjer naj bi poto-
vali naši misijonarji. Po udobnih stopnicah, pokritih s preprogo iz žameta živo rdeče
barve, smo stopili dol v globino ladje. Bal sem se, da bom s svojimi umazanimi čevlji
onesnažil preprogo, toda kapitan mi je dal znamenje, češ, če se bo umazalo, bomo
pač počistili. Prišli smo v veliko sobano, ne bom pretiraval, če rečem, da je bila velika
kakor polovica te govorilnice.
|
|
26.5 Page 255 |
▲back to top |
BiS 11 — 17. poglavje
255
Tu so bili naslanjači iz žameta, ležalniki, preproge, omare, zrcala in vse udobnosti, ki
si jih morete zamisliti. Vse okoli te dvorane so razporejene spalnice, se pravi majhne
sobice, ki jim pravijo kabine. V kabinah je druga nad drugo obešenih veliko postelj,
tako da eden leži v spodnjem nadstropju, drugi v drugem in tako naprej. Nekatere
kabine imajo tri, druge dve in nekatere samo eno ležišče, kot na primer don Cagliero,
ki je sam v svoji kabini.
Sobana je bila polna gospodov popotnikov in mornarjev, ki so prenašali prtljago.
Ko je Molinari zagledal klavir, je najprej zaigral neko koračnico in potem še Častite
Marijo, človeški jeziki, ki so jo potem zapeli vsi skupaj. Pesem je privabila veliko ljudi.
Tedaj je stopil naprej don Cagliero in izrabil priložnost, da je imel kratek nagovor ter
tako začel svoje misijonsko poslanstvo. Rekel je: »Ker danes v Genovi slavijo praznik
Marijinega varstva, je zelo umestno, da mi, ki začenjamo tako dolgo potovanje, pro-
simo za pomoč njo, ki je morska zvezda in zanesljiva voditeljica v varno pristanišče,
kakor pravi sveti Bernard.« Končal je s toplo spodbudo, da bodo potniki imeli med
potovanjem priložnost biti pri sveti maši, se spovedati in prejemati sveto obhajilo. In
glejte čudo! Med tisto množico, bilo je kakih 700, niti eden ni imel kake pripombe ali
ugovora. Tudi pozneje, tako mi je pisal don Cagliero, ni bilo nikakršnega oporekanja.
Še več, nekaj jih je takoj vprašalo, kje bi se mogli spovedati, in ker ni bilo spovednic,
so pripravili stol z zaveso in pajčolanom.
Medtem ko smo si ogledovali še to in ono, se je bližal čas odhoda in jaz sem se moral
ločiti od svojih sinov. Niso me pustili niti trenutek, vsi so bili ves čas okoli mene in
sedaj je eden začel jokati tukaj in drugi tam. Moram reči, da čeprav bi hotel biti trden
kot skala, nisem mogel preprečiti, da mi ne bi prišle solze v oči. Zares pa moram
občudovati pogum vseh drugih. Res je, da so vsi vprek jokali, vendar je ta jok jasno
razodeval: solz sicer ne moremo krotiti, toda odhajamo veseli, ker odhajamo v Gos-
podovem imenu reševat duše v krajih, kjer manjkajo evangeljski delavci.
In že smo zaslišali znamenje, ki je klicalo vse, ki ne potujejo, naj zapustijo ladjo. In
sedaj je prišlo do žalostnega prizora. Vsi so pokleknili ob meni in me prosili za bla-
goslov. Tudi kapitan in nekaj gospodov, ki so bili navzoči, so pokleknili. Podelil sem
jim blagoslov in se odpeljal s čolnom, ki je čakal, da me popelje na kopno. Nosil sem s
seboj srca svojih sinov in čutil, kako me spremljajo njihovi pogledi in pozdravi, dokler
niso izginili izpred mojih oči.
Iz Genove so odpluli v nedeljo 14. novembra ob dveh popoldne. Prejel sem že več
pisem iz Marseilla, Barcelone, Cadiza, kjer se je ladja ustavila, da je sprejela nove
potnike in dopolnila zaloge. Fantje iz Varazzeja in Alassia, ki so vedeli, kdaj bodo
odpluli, so z daljnogledi opazovali ladjo in na njej razločili nekaj misijonarjev. Ko
sem nekaj dni pozneje obiskal te zavode, sem našel še vse vesele, ker so mogli videti
ladjo, ki jo vozila naše junaške atlete, ki so zapustili domovino, starše in vse drugo z
namenom, da bi pomagali drugim v tistih daljnih deželah spoznati in vzljubiti vero
v Jezusa Kristusa.
Sedaj pa poslušajte, kako so potovali iz Genove do Gibraltarja, ki je zadnje mesto,
kjer se ustavljajo ladje, ki plujejo iz Evrope čez veliki širni Atlantski ocean. Nobeden
ni resno zbolel, bilo je le nekaj majhnih neprijetnosti, ki jih čutijo skoraj vsi, ko so
prvič na morju. Vse gre kot po maslu, kot se temu pravi. Jedo francosko. Nekako ob
|
|
26.6 Page 256 |
▲back to top |
256
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
enajstih imajo zajtrk, ko poleg salame, surovega masla, mortadele in zelenjave, kar
vse je predjed, dobijo mineštro s štirimi prikuhami. Nato še sir, sadje in sladkarije po
volji. Vidite, da s takim zajtrkom ne trpijo gladu do kosila, ki je nekako ob pol šestih
popoldne s predjedjo in osmerimi prikuhami in vsemi vrstami sadja in sladkarijami.
Vendar se don Fagnano toži, da kljub taki postrežbi in tolikerim prikuham ne more
potešiti teka, ker ga silno muči morska bolezen in vse tisto, kar ji sledi. Na ladji so že
začeli svoj misijon. Vsak dan imajo mašo, pri kateri je navzočih veliko potnikov. Ob
nedeljah je pridiga v italijanščini za večino in v španščini za druge. Trikrat na teden
imajo krščanski nauk za dečke in deklice.
V Marseillu so vsi obiskali slavno Madono della Guardia in tisti, ki še niso maševali na
ladji, so darovali sveto mašo na tem svetem kraju.
Zjutraj 19. novembra so prišli v Gibraltar, zadnje mesto v Evropi, kjer se je ladja usta-
vila in od koder smo prejeli zadnje novice o naših prijateljih.
Zatem so se ustavili na San Vincenzu, enem izmed Zelenortskih otokov, da so se oskr-
beli s premogom. V tem trenutku, ko vam govorim, so že prestopili ekvator in so na
južni polobli in menim, da so se že ali pa se bodo kmalu izkrcali v Riu de Janeiru, ki je
že v Ameriki in glavno mesto Brazilije. Od tu je samo še ena postaja v Montevideu in
potem toliko zaželeni Buenos Aires. Potovanje do Montevidea traja en teden, tako da
bodo prišli v to mesto 7. decembra in bodo tukaj praznovali Brezmadežno. Menim,
da bodo jutri ali pojutrišnjem prišla pisma z Zelenortskih otokov in malo pozneje
tudi telegram, ki bo naznanil konec potovanja.
To je vse, dragi fantje, kar sem vam hotel povedati o potovanju naših misijonarjev.
Drugič vam bom pripovedoval o stvareh, ki sem jih opravil v času, ko sem bil odsoten
iz Turina. Za zdaj se vsi potrudimo, da bomo lepo obhajali praznik Brezmadežne,
nadaljujmo molitve za naše misijonarje in prosimo Gospoda, da bi poslal številne
delavce v svoj vinograd. Gotovo jih je med vami veliko, ki čutijo v svojem srcu željo, da
bi tudi šli v misijone. Lahko vam zagotovim, da če bi bili tudi vsi med temi, bi bilo dela
za vse in jaz bi vam vsem priskrbel pomembno vlogo, ki bi jo izpolnili. Od vseh strani
dobivam povabila, ki me prosijo, da bi jim poslal misijonarjev, da morajo opustiti
veliko obetavnih del zaradi pomanjkanja le-teh. Za zdaj pa se skušajte pripravljati z
molitvijo, tako da boste zares dobri in pridni in da boste drug za drugega misijonarji
z dobrim zgledom. Kajti tudi s prizadevnim učenjem in izpolnjevanjem vaših dolž-
nosti v šoli vam bo z Božjo pomočjo uspelo v vaši želji, da bi bili ljubljeni od Boga in
od ljudi. Lahko noč.
Kronika nam poroča, da so te besede vžgale ogenj v srcih fantov, ki so ko-
maj čakali, da bi tudi oni takoj odšli v misijone. Tega navdušenja za misijone
pa ni bilo čutiti samo med fanti, temveč pri vseh prebivalcih oratorija. »Tudi
jaz,« pravi don Askanij Savio, »sem želel, čeprav nisem bil član družbe, da bi
bil v številu misijonarjev prve odprave. In če nisem šel, je bilo to zaradi odpora
nadškofa Gastaldija.
Blaženi je dobro poznal posebne težave, ki so nanje naleteli duhovniki, ki
so želeli vstopiti v družbo in iti v misijone. »Ubogi škofje,« je ponavljal, »so v
stiski, ker tako zelo potrebujejo duhovnike. Nekateri ne vedo, kaj bi storili, da
|
|
26.7 Page 257 |
▲back to top |
BiS 11 — 17. poglavje
257
bi imeli zadostno število kaplanov. Če jih kdo prosi, da bi šel v zunanje misijone,
je skoraj gotovo, da ne bodo odgovorili z veseljem dà, kot je bilo nekoč, da so
pohvalili dobro voljo prosilca, ga navduševali in mu pomagali pri uresničitvi
sklepa. Po navadi odgovarjajo, da so misijonarji potrebni v domači škofiji.«
Toda vedno večje število prošenj za vstop v družbo je bilo ena izmed posle-
dic odprave misijonarjev. Prej se je družba razvijala počasi in v senci. Zunaj Pie-
monta so o njej vedeli zelo malo ali nič. Sedaj pred odhodom in zlasti po odhodu
prvih misijonarjev pa so tako v Italiji kakor v tujini govorili o salezijancih in don
Bosku in se je novica o salezijanski družbi razširila po celem svetu, vzbudila
pozornost mnogih ljudi in pritegnila veliko novih članov.
Tako se je zgodilo, da so tudi v oddaljenih krajih gledali na oratorij kot na
vzgajališče misijonarjev. Blaženi je dobil predloge za ustanovitev zavodov iz
Kalifornije, črne Afrike, Hongkonga, Indije. Toda najbolj proseč glas je priha-
jal iz Sydneya. Tamkajšnji škof v tem avstralskem mestu mons. Quin je prišel
dvakrat v oratorij, da bi z blaženim razpravljal o prihodu njegovih sinov v to
mesto. Vendar je Božji služabnik, ki sicer ni dvomil o Božji previdnosti, ravnal
zelo previdno, vse dodobra pretehtal in menil, da za to še ni pravi čas. Ni imel
ljudi. Poleg tega pa bi bila priprava za Sydney veliko bolj zamotana kot za Bu-
enos Aires. Najprej težava z jezikom: če bi hoteli toliko znati angleško, da bi
pridigali in poučeval v šoli, bi bilo treba veliko več časa kot za španščino. Po-
tem težave v verskem pogledu: tu bi prišli v stik s protestanti, katerih ministri
so divji sovražniki katoličanov, dvignili bi vik in krik in brez temeljite teološke
priprave ne bi šlo. Težave s strani domačinov: ti niso bili tako blagi kakor Indi-
janci v Ameriki, temveč kruti. Težave s podnebjem, ki je veliko ostrejše kot v La
Plati. Predvideval je, da če je pravkaršnja odprava naredila tak vtis, bi sčasoma
pomenilo koga poslati v Ameriko, kot če bi ga poslali v kako evropsko hišo,
medtem ko bi odprava v Sydney povzročila velik strah. Zato se je odločil, da bo
začetek misijonov v Avstraliji preložil za kaka tri leta. Toda Avstralija je videla
salezijance šele leta 1923.
Če bi sledil svoji gorečnosti, bi s svojimi rokami objel ves svet. Toda družbo
je bilo treba tudi utrditi. Res je sicer, da za našega ustanovitelja utrditi ni pome-
nilo isto kot opustiti vsako novo pobudo in da ne bi poznali dodobra razmišlja-
nja v tej zadevi, če ne bi navedli besed, ki jih je izrekel pred vrhovnim svetom
10. decembra 1875: »Kar se tiče družbe, vidim, da četudi je potrebno, da po-
udarjamo utrjevanje tega, kar že imamo, je obilno delo in veliko prizadevanje
sredstvo, da stvari napredujejo bolje. Mogoče se bo utrjevanje malo upočasnilo,
bo pa obenem bolj krepko. To vidimo celo z zaprtimi očmi. Dokler je to veliko
gibanje, dokler je toliko dela, plovemo z razprtimi jadri in v članih družbe je
opaziti veliko navdušenje za delovanje.« Zato je pogosto, ko so mu predlagali
pomembna dejanja, ki pa so bila povezana z velikimi težavami, odgovarjal:
|
|
26.8 Page 258 |
▲back to top |
258
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
»Toda, manjka nam samo ena stvar.«
»Katera?«
»Čas. Življenje je prekratko, zato moramo hitro storiti tisto malo, kar more-
mo, preden nas bo presenetila smrt.«
Prav zato si je kljub pomanjkanju osebja zamišljal vedno nova velika de-
janja. Don Berto ga je dostikrat videl, kako je pozorno preučeval zemljevide in
razmišljal, kako bi svet pridobil za evangelij. Slišali so ga tudi vzklikniti: »Kako
čudovit bo tisti dan, ko bodo salezijanski misijonarji, ki bodo pluli po Kongu
navzgor od kraja do kraja, prišli v stik s sobrati, ki bodo prišli dol po Nilu, jim
stisnili roke ter hvalili Gospoda!«
Don Frančišek Dalmazzo je pričal, da ga je dostikrat slišal, kako je vzkliknil:
»Ko bodo naši misijonarji šli evangelizirat razne predele Amerike, Avstralije,
Indije, Egipta in še drugam, bo to izredno lep in srečen dan. Vidim jih, kako
napredujejo v Afriki, Aziji in kako vstopajo na Kitajsko. Prav v Pekingu bomo
imeli našo hišo.«
Vedno navdušen za širjenje vere, je želel papežu predlagati, da bi v litanijah
vseh svetnikov dodal vzklik: Ut bonos et dignos operarios in messem tuam mi-
ttere digneris, Te rogamus audi nos (da bi blagovolil poslati dobre in uspešne
delavce na svojo žetev, prosimo te, usliši nas). Vendar si tega ni upal storiti.
Danes se je to uresničilo na drugačen način.
|
|
26.9 Page 259 |
▲back to top |
18.
poglavje
NA TEJ IN NA ONI STRANI FRANCOSKE MEJE
Leta 1875 so prihajale druga za drugo prošnje za nove ustanove. Poleg
že naštetih je Božji služabnik prejel še ponudbe iz Cogoleta pri Savoni, Druenta
v turinski pokrajini, Trinitàja pri Mondoviju in Milana za zavod Usuelli, iz Suse,
Lucce, Milana, Marseilla. Kanonik Belloni mu je ponudil prvo ustanovo v Sveti
deželi. Četudi je upošteval vse te ponudbe, se je omejil na ponudbo škofa iz
Ventimiglie za zavod v Vallecrosii in odvetnika Michela iz Nice v Franciji. O eni
in drugi ustanovi je na dolgo govoril v nagovoru za lahko noč na dan Brezma-
dežne, potem ko je izpolnil obljubo, da bo pripovedoval o drugem delu svojega
zadnjega potovanja.
Včeraj zvečer sem vam pripovedoval o prvem delu svojega potovanja, s katerega sem
se vrnil istega dne. Sedaj vam bom povedal še drugi del. Po odhodu misijonarjev sem
se moral odpraviti v Nico, ne v Nizzo tukaj v Piemontu, ki ji pravimo Nizza Monfer-
rato, Nizza della Paglia, ki je v provinci Alessadria, temveč v Nizzo Marittimo, ki
je bila nekoč del Italije, sedaj pa spada pod Francijo. V tem mestu so me nestrpno
pričakovali, ker naj bi odprl hišo, neke vrste oratorij ali zavod, za zdaj samo nekaj
malega. Že lani sem bil v tem mestu, in ker sem ugotovil, da si nas zelo želijo tako škof
kakor drugi gospodje, sem se odločil, da bomo odprli hišo. Sedaj sem šel tja, da bi se
dokončno dogovorili in uresničili naš načrt.
S seboj sem vzel don Jožefa Ronchaila, ki je bil lansko leto prefekt v Alassiu, sedaj
pa je ravnatelj. Šel je tudi kuhar, nekaj klerikov in tistih osem Afričanov ali Alžircev,
ki so bili lansko leto tukaj. Naš načrt za Nico je bil naslednji. Začeli bi s prazničnim
oratorijem za dečke in odrasle, škof nam je dal na voljo del svojega vrta, kjer naj bi se
otroci igrali. Pozneje pa naj bi odprli dnevno in večerno osnovno šolo. Medtem bi pa
videli, kako bi Božja previdnost vse uredila. To, s čimer smo začeli, ni bog ve kaj veli-
kega, vendar upam, da bo stvar rasla in se razvila v veliko ustanovo, ki bo naredila
veliko dobrega. V nedeljo 28. novembra smo ustanovo slovesno odprli. Slovesno zato,
|
|
26.10 Page 260 |
▲back to top |
260
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ker smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Naj povem, da se je slovesnosti udeležilo
veliko plemenitih gospodov in gospa iz Nice skupaj s škofom. Vsi so naklonjeni tej us-
tanovi. Ko sem bil tam, sem obiskal župana, ki je, kljub temu da je protestant, pazite
dobro na besede, kljub temu da je protestant, z veseljem odobraval to ustanovo in bil
ves navdušen nad namenom, ko je slišal o tem, kar se dela v raznih krajih Italije. Kar
naprej je ponavljal: To je stvar, ki manjka Franciji. Takoj je pisal, in jaz sem videl pis-
mo, v Pariz predsedniku republike in nakazal potrebo, da bi podobne ustanove uvedli
tudi v tem glavnem mestu. Naj vam povem, da stvar ni prav nič čudna, ker imamo že
kakšno ponudbo v tem smislu.
Takoj so francoski časopisi začeli poročati o tej mali hiši v Nici, in ko sem bil še v
tem mestu, sem prejel ugodno ponudbo iz Marseilla, kjer so se odločili, da bodo tudi
odprli tak dom. Odgovoril sem, da ponudba ni proti mojim načrtom, naj stvar dozori
in da bom zelo verjetno pred koncem zime šel v Francijo, da si stvar ogledam in se o
vsem dogovorimo.
Ko sem zapustil Nico, sem odpotoval v Ventimiglio, kjer so me nestrpno pričakovali.
Tu so me škof in mestni dostojanstveniki nadvse slovesno sprejeli. Toda kaj je don
Bosko delal v Ventimigli? Povedal vam bom čisto na kratko: da bi se dogovorili o od-
prtju nove hiše. Že lansko leto smo govorili o tem, toda komaj letos smo se dokončno
dogovorili. Med Ventimiglio in naseljem, imenovanim Bordighera, nedaleč od tod,
se razteza planjava, dolga več kot tri milje. Na tem kraju pred 30 leti ni bilo nobe-
ne hiše. Toda prišli so novi naseljenci, si zgradili hiše in se tu naselili. Tu ni nobene
cerkve in nobene šole. Protestanti, ki jih je veliko v tistih krajih, so se čutili gospodar-
je okolice, postavili so svojo cerkev, zgradili neke vrste konvikt z brezplačnimi šolami
in staršem celo plačujejo, če pošiljajo k njim svoje otroke. Ker ni druge možnosti za
šolanje, večina staršev zato, da otroci ne bi ostali brez izobrazbe, pošilja svoje otroke,
tako dečke kakor deklice, v šolo k protestantom. Ko je škof videl, kako se stvari sučejo,
in ker nima duhovnikov in denarja, da bi zgradil cerkev in ustanovil novo župnijo,
se je obrnil na don Boska. Že lansko leto sem na dolgo govoril s škofom o tej zadevi,
vendar si nisem ogledal kraja niti se nisva s škofom dokončno domenila.
Tokrat me je škof popeljal na sam kraj. Najeli smo neko hišo, ki bo služila za prvo
silo, medtem pa bomo skušali kupiti zemljišče za cerkev in župnišče. Zanimivo pa je
to, da smo mogli dobiti zemljišče za naše namene prav ob protestantski cerkvi in nji-
hovi šoli. Ker je treba poskrbeti tudi za dekliško šolo, bomo dobili še prostor za naše
sestre. Tako bi na eni strani cerkve stanoval ravnatelj s kleriki in šolskim osebjem, na
drugi pa redovnice z dekliško šolo.
Upam, da bomo to hišo odprli v času devetdnevnice in v osmini in bomo 1876 že
začeli šolo. Za zdaj ne bi sprejemali fantov v zavod, temveč bi odprli samo šolo za
zunanje ali kvečjemu napol konvikt, da bi omogočili tudi bolj oddaljenim, da ne bi
hodili dvakrat na dan sem in tja. Ko bi potem zgradili cerkev in hišo, o kateri sem
vam govoril, bi lahko sprejeli tudi konviktovce.
Ali veste, zakaj vam tako natančno pripovedujem te stvari? Iz dveh razlogov. Najprej
zato, ker, kakor sami veste, vas med šolskim letom pogosto prosim, da bi molili, in to
veliko molili za toliko milosti, ki so nam potrebne. Ko vas prosim za molitve, v večini
|
|
27 Pages 261-270 |
▲back to top |
|
|
27.1 Page 261 |
▲back to top |
BiS 11 — 18. poglavje
261
primerov ne morem povedati razloga zakaj, ker gre za stvari, ki so odvisne od mno-
gih okoliščin, toda tokrat vidite, da sem imel v mislih stvari, ki se sedaj uresničujejo,
in da imam tudi sedaj še veliko drugih zadev, o katerih vam ne morem govoriti. Mo-
lite torej goreče, ker gre za zelo pomembne stvari.
Drugi razlog pa je naslednji: Veselim se, da veste in ste seznanjeni s stvarmi, ki jih
delamo. Nočem vam prikrivati velikih potreb Cerkve niti obširnih polj za delo v večjo
Božjo slavo. Reči vam moram, da ta obširna polja potrebujejo veliko delavcev, da je
žetev izredno bogata in da je nujno potrebno, da se čim bolj namnožimo. Glede na
velike potrebe družbe se čutim spodbujenega, da vas opogumim, da bi se vsi čim bolj
trudili, da bi rasli v kreposti in svetosti. Oh, če bi vas mogel v tem trenutku videti vse
kot duhovnike, bi imel že pripravljeno mesto za vsakega in vsak izmed vas bi imel
svoje določeno delo. Da, potreboval bi prav toliko ravnateljev za hiše, kolikor vas je
tukaj, in videli bi, koliko dobrega bi lahko naredili. Res je, da je vsak izmed vas že tak
majhen ravnateljček in se znate prav obnašati v svojih stvareh in dolžnostih. Prav,
nadaljujte tako. Kdor pa mogoče še ne bi bil tak, naj sklene pred Gospodom, da se bo
potrudil po svojih močeh.
Mi bomo spremenili red, ki se ga je držal don Bosko, in bomo najprej poro-
čali o Bordigheri in potem o Nici.
Bordighera ni pravo ime. Od sedaj naprej bomo govorili o Vallecrosii, kajti
salezijanske ustanove delujejo v tej občini. Valle Crosia je bila obširna planjava,
ki se je raztezala med Bordighero in Ventimiglio. Prijeten kraj, milo podnebje in
ugodne zveze tako z italijanskimi kakor s tujimi železnicami so vabili tako Itali-
jane kot tujce, da so tukaj zgradili vile in palače, dokler z vedno novimi poslopji
ni v kratkem nastalo celo naselje.
Toda v tem kraju nihče ni mislil na to, da bi postavil kako cerkev ali šolo, kar
so takoj uvideli protestanti. Neki nesrečen nekdanji duhovnik je poklical valde-
žane, ki se niso dali dolgo prositi in so z denarjem Londonske biblične družbe
zgradili veličastno svetišče in obširno palačo. Odprli so svetišče za bogoslužje,
otroški vrtec, šolo za dečke in deklice in na koncu še zavetišče za zapuščene
otroke. Na tak način so postali gospodarji kraja.
Dobri škof mons. Lorvrenc Biale ni spal. Budni pastir je videl protestantski
vdor in si ni dal miru, zlasti še, ko je videl, kako protestanti širijo svoj vpliv
vsepovsod. Zbiral je katoliške učitelje, prosil za pomoč in se obrnil celo na Rim.
Papež nam je v posebnem brevu čestital za njegovo prizadevanje, da je kljub
pomanjkanju škofijskih sredstev naredil načrt, da bi v Vallecrosii protestant-
skim šolam zoperstavil katoliške, saj so protestanti zavajali katoliške otroke.
Dal je prvi dokaz naklonjenosti, saj je denarno podprl odličnega prelata.
Toda kako naj ubogi italijanski škof tekmuje z inozemskim zlatom? Povabil
je v Ventimiglio ravnatelja iz Alassia don Cerrutija in mu jokaje dejal: »Recite
don Bosku, naj me ne zapusti. Star sem že čez devetdeset, imam malo duhovni-
kov, v semenišču samo kakih deset klerikov in tukaj pred mojo hišo, tukaj pred
|
|
27.2 Page 262 |
▲back to top |
262
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
mojimi očmi trgajo vaIdežani mojo čredo. Pritrgoval sem si od ust, pa ni zados-
ti, nič nisem dosegel. Nujno potrebujem, da mi pride don Bosko na pomoč, in
to čim prej.«
Ganjen do solz je don Cerruti nemudoma odpotoval v Turin k don Bosku.
Rekli so mu, da je v Cuneu. Hitel je v Cuneo, toda blaženi je bil že v Beinetteju,
gost pobožnega in dobrotnega duhovnika don Vallaurija. Odhitel je v Beinette,
kjer je dobil don Boska v cerkvi, ko je z družino molil rožni venec. Nenaden
prihod don Cerrutija je vznemiril don Boska, ki je pomislil, da se je zgodila kaka
nesreča. Ko se je pomiril in si dal razložiti zadevo, se je zbral in nato odgovoril:
»Vrni se v Ventimiglio in sporoči monsinjorju škofu, da smo mu od tega trenut-
ka v vsem na voljo.«
Don Cerruti je odpotoval drugo jutro in prinesel škofu tolažilno sporoči-
lo. Velečastiti pastir je dvignil roke k nebu in s solzami v očeh dejal: »Gospod,
zahvaljujem se ti. Sedaj bom v miru umrl.« Zares je umrl malo zatem, vendar je
videl, da so bile stvari že lepo utečene.
Ko je blaženi prišel v Ventimiglio, se s častitljivim starčkom nista imela
o čem meniti. Valdežani so bili don Boskovi stari znanci in monsinjor je don
Boskovim besedam popolnoma zaupal. Imel je, rekli bi, slepo zaupanje v tega
človeka Božje previdnosti, bil je edini, ki bi mu v tej stiski ob vdoru krive vere
mogel zares pomagati. Kar se tiče materialnih sredstev, je bil prepričan, da bla-
ženi nima ničesar, vendar je tudi vedel, da mu bo Božja previdnost odprla svoje
zakladnice.
To so torej osnove dogovora. Salezijanci bi se zavzeli za dečke in deklice.
Njegova ekscelenca bi tako za učitelje kakor učiteljice dajala letno 700 lir, kar bi
bilo za vedno zapisano v oporoki. Prav tako bi plačeval najemnino za začasno
šolo. Poskrbel bi za vso opremo, razen za osebno.
Dobri škof je vprašal blaženega, ali hoče, da bo šolska oprema vsa čisto nova.
Blaženi je odgovoril: »Da stol vzdrži tistega, ki sedi na njem, in se ne podre; da
imajo mize noge; da se na klopeh lahko piše, nič drugega ne zahtevam.« Monsi-
njor je bil nadvse zadovoljen zaradi don Boskove uvidevnosti.
Daroval je zemljišče, na katerem bi salezijanci za svoj denar zgradili cerkev
in hišo. Obljubil je, da bo v posebni okrožnici povabil vernike, da bi pomagali
z darovi. Zagotovil je, da bo tudi po njegovi smrti po nekem njegovem župni-
ku dobil še nadaljnjo pomoč. Pri dogovorih je bil navzoč kanonik Emilij Viale,
njegov generalni vikar in izvajalec oporoke, zelo naklonjen salezijancem, ki je
smehljaje se zagotovil blaženemu: »Jaz dobro poznam monsinjorjeve želje.«
Dne 8. decembra so izdali pastirsko pismo in ga prebrali v vseh cerkvah
škofije. Pozneje so ga izdali kot okrožnico, ki jo je podpisal škof, jo poslali zaseb-
nikom in jo objavili v časopisih. Besedilo je ostalo nespremenjeno. Monsinjor je
poslal nekaj izvodov tudi v Rim, da bi v visokih cerkvenih krogih spoznali novo
|
|
27.3 Page 263 |
▲back to top |
BiS 11 — 18. poglavje
263
don Boskovo delo. Blaženi je poslal osnutek, ki ga je generalni vikar imel za
prekratkega in ga je razširil. »Ohranil sem,« je pisal Božjemu služabniku, »vaše
misli in celo vaše besede, vendar sem vse malo razširil. Tukaj na splošno ni bilo
nikomur neprijetno. Če boste našli kako napako, mi oprostite in pomislite, da
sem žal tisoč milj daleč od don Boskovega duha.
Don Bosku so svetovali, da bi dečki plačevali majhno minervalno pristoj-
bino za obisk šole in bi tako starši prispevali svoj delež. Toda on je odgovoril,
da je njegov namen, da naj bodo šole popolnoma zastonj. Svetovali so mu, da bi
odprl polkonvikt za tiste, ki so morali hoditi dvakrat v šolo. Rekel je, da v tem ni
težave, vendar bi bilo treba poiskati praktično rešitev.
Najeli so neko hišo, dokler ne bi dobili kaj primernejšega, in začeli delo.
Skladišče v pritličju so počistili in priredili za kapelo. V dveh sobah v pritličju na
desni strani bi odprli dva razreda za dečke in na levi strani prav tako za deklice,
kjer bi poučevale sestre. Predelavo prostorov je vodil don Savio iz Alassia. Ko je
bilo vse skupaj narejeno, je prišel pogledat in dal še zadnja navodila. V božični
devetdnevnici je bilo vse nekako pripravljeno.
Sedaj je bilo treba misliti na osebje. Don Bosko je določil duhovnika in ne-
kaj klerikov, iz Morneseja pa bi po dogovoru s predstojnico prišlo nekaj sester.
Sestre in salezijanci bi odprli osnovno šolo, večerno šolo in praznični oratorij.
Duhovnik ne bi poučeval, pač pa bi vse vodil, pridigal sestram in v oratoriju ter
spovedoval mlade in stare. Toda s temi sosedi bi bilo treba imeti duhovnika, ki
bi bil temeljito podkovan v teologiji, obenem pa zelo previden in umirjen. Don
Bosko se je obrnil na don Nikolaja Cibraria, ravnatelja cerkve Marije Pomočni-
ce, kakor so tedaj imenovali to službo, spovednika in zelo učenega moža.
Leto se je iztekalo, že je bil tukaj prvi mesec leta 1876 in don Bosko še ni
določil osebja niti ni napovedal začetka šole. Tedaj je škof predlagal, da bi začeli
delo na praznik Marijinega očiščevanja 2. februarja. Don Bosko je hitro ukrenil,
za 10. februar določil dan odhoda ter dal don Cibrariu potrebne napotke in kle-
rika po imenu Cezar Cerruti, novinca, ki naj bi poučeval v šoli. V tistih blaženih
časih so se v drugi obliki ponavljali prizori iz Fiorettov. Pripovedujmo stvari v
sveti preproščini, kakor so se dogajale.
V sredo 29. januarja je don Bosko po kosilu dejal na don Rui, don Cibrariu
in don Barberisu: »Treba je stvar hitro urediti. Škof iz Ventimiglie mi piše, da je
čas, da gremo. Sestre in don Cibrario naj se pripravijo. Odhod je 10. februarja.
Ti, don Cibrario, boš dobil klerika Cerrutija.«
Ta klerik, velik in postaven, je bil že v letih. Zelo si je želel, da bi lahko štu-
diral in postal čim prej duhovnik. Bil pa je tudi zelo poslušen.
Don Bosko je dejal magistru novincev don Barberisu: »Pokliči klerika Cer-
rutija in mu reci: 'Prosil si don Boska, da bi ti zaradi starosti skrajšal študij, da bi
mogel čim prej biti v korist družbi, v kateri želiš veliko delati. Don Bosko je po-
|
|
27.4 Page 264 |
▲back to top |
264
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
mislil, kako bi ti pri tem pomagal. Ker pa pozna tvoje sposobnosti in spretnost
v opravkih, ti hoče dati priložnost, da se uveljaviš.' Ko mu boš to povedal, ga
pošlji k don Cibrariu, da mu razloži položaj. Mogoče se bom jaz osebno udeležil
odprtja te hiše. Torej, don Cibrario, bomo šli?«
»Saj niti na vem, kaj bom moral delati.«
»Glej, tudi jaz ne vem, kaj boš moral delati. Toda ne boj se, dela ti ne bo
manjkalo. Za zdaj boš čez teden imel malo dela: sestre bodo poučevale deklice,
za šolo za dečke je določen Cerruti, ti boš pa vse vodil. Tvoje glavno delo bo v
soboto in nedeljo. V soboto boš spovedoval sestre, dečke in deklice. V nedeljo
boš spovedoval vse, ki se bodo hoteli spovedati, potem boš maševal in razložil
evangelij. Popoldne boš imel krščanski nauk za odrasle, potem, če ti bo želodec
dovolil, pridigo in blagoslov z Najsvetejšim. Večernice za zdaj lahko opustimo,
ker v Liguriji niso v navadi. Toda ti jih boš počasi uvedel in to je dobro. Škof je že
hotel ustanoviti novo župnijo, vendar bi to stvar zelo zapletlo, zato smo to misel
za zdaj opustili. Takoj bi si morali omisliti rojstne in mrliške knjige in druge
zadeve. Ko bo zgrajena velika cerkev, česar se moramo takoj lotiti, bomo mislili
tudi na župnijo. Tako bo mreža zavodov na Rivieri dopolnjena.«
Don Barberis je omenil, da v San Remu, v veliko večjem mestu, kot je Ven-
timiglia, hitro napreduje protestantizem in slabo življenje. To je strateška točka
za uspešen apostolat. Kajti prav v San Remo prihaja veliko tujcev protestantov,
da tam prebijejo zimo.
Don Barberis mu je odgovoril: »V tem primeru moramo posnemati Haniba-
la, ki je prenesel vojno v Italijo zato, da bi rešil Kartagino, in Scipiona, ki je zato,
da bi rešil Rim, napadel Kartagino. San Remu se bomo morali počasi približe-
vati, dati videz, da hočemo priti v Bordighero, dejansko pa hočemo v San Remo.
Bordighera bo zaustavila protestante, da ne bodo šli naprej. V San Remu bo tre-
ba pozneje, če bo Bog tako hotel, ustvariti naše središče in se na vso moč truditi,
da bomo delali dobro. Kar se tiče knjig, ki bi ti lahko koristile,« se je obrnil k don
Cibrariu, »je po mojem prepričanju potreben Protestantizem in vodilo vere, ki
ga je napisal Perrone, in Valdežani istega avtorja.«
Odhod je bil določen za ob pol dveh popoldne 9. februarja 1876. Potnika
nista bila samo dva, temveč trije, ker se je pridružil še en civilist. Blaženi je
ob slovesu dejal don Cibrariu: »Zagotavljam ti, da te ne bom za vedno pustil v
Bordigheri. Sedaj pojdi in ustanovi tisto hišo. Medtem bo zgrajena cerkev, ti boš
postal župnik in uvedel novo župnijo. Potem 'maiora te expectant' (te čakajo
večje stvari).
Klerik Cerruti se je izkazal »s svojo potrjeno krepostjo, neizmerno potrpež-
ljivostjo in močnim praktičnim čutom«. Tiste dni je pisal Božjemu služabniku:
»Star sem že in mi je hudo, da nisem za drugo kot za to, da grejem klopi v šoli.
Nisem sposoben, da bi naredil kaj posebnega. Samo v breme sem vam. Upam,
|
|
27.5 Page 265 |
▲back to top |
BiS 11 — 18. poglavje
265
da bo prišel čas, ko vam bom lahko izkazal svojo hvaležnost in bom mogel z
vami delati za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.«
Oni drugi je bil Martin, odličen človek, star nekaj več kot dvajset let. Ko so
ga vprašali, ali rad odhaja v Bordighero, je odgovoril: »Kaj naj pomeni zadovo-
ljen ali nezadovoljen? Če me pošiljajo, sem zadovoljen, da grem, če me ne poš-
ljejo, sem zadovoljen, da ostanem tukaj.«
Na novo prispeli niso izgubljali časa, da bi si ogledovali področje svojega
delovanja. Takoj po svojem prihodu so naslednjo nedeljo blagoslovili kapelo in
začeli verouk. Zvečer je bilo 29 dečkov in deklic. Ta praznični oratorij je pome-
nil konec protestantov, ker so zahajali tja mali in veliki. Tudi šole so bile takoj
polne. Valdežani so jih takole opisali v eni svojih knjižic: »Bralec naj si predsta-
vi bajto, kak centimeter pod višino ceste, vlažno, neprezračeno, brez zadostne
razsvetljave, in bo imel podobo prostora, ki ga je don Bosko namenil za šolo v
Pianiju di Vallecrosia.« S tem so hoteli škodovati salezijancem, dejansko pa so
spodbudili javno dobrodelnost, da so ljudje pomagali šole čim bolj izboljšati.
Tako so se ljudje na povabilo, da bi opravili velikonočno dolžnost, lepo odzvali
in protestantska cerkev in šole so ostale prazne. Kraj, ki so ga hoteli narediti za
središče krive vere v Liguriji, je bil rešen.
Blagoslov, ki ga je temu kraju podelil Pij VII., je moral obroditi sadove. Skozi
ta kraj je šel, ko se je 11. februarja 1814 vračal in Fontainebleauja v Savono.
Neki G. B. Apronio, ki ga je poznal don Cerruti, je pričal, kako je bil osebno nav-
zoč, ko je ljudstvo v Vallecrosii sprejelo papeža in ga prosilo za blagoslov prav
na mestu, kjer danes stoji salezijanski zavod, posvečen Mariji Pomočnici.
Leto 1875 je bilo, kakor je to bilo 25 let pozneje rečeno don Rui, leto, ko je
Bog dal Franciji don Boska. Neki drug častitljiv starček, pastir duš tam na za-
hodni meji, mons. Peter Sola, škof v Nizzi Marittimi, je tisto leto zaskrbljen hodil
po ulicah mesta in iskal prostor, kjer bi lahko odprl otroški vrtec in zavetišče
za ogroženo mladino. Nizza je imela veliko dobrodelnih ustanov, vendar brez
zavetišč za sirote in otroke brez nadzora. V določenih primerih niso vedeli, kam
naj bi poslali dečka, ki se je kot sirota klatil po ulicah in trgih.
Člani Vincencijeve konference, goreči in delavni možje, so se zavzeli in skle-
nili izpolniti to vrzel. Dva izmed njih, odvetnik Michel in baron Héraud, sta stvar
predložila svojim kolegom in dobila odobritev. Obrnila sta se na blaženega don
Boska, obiskala oratorij in se načelno dogovorila brez vseh težav.
Mons. Sola, ki se je prav tako zavzel za pobudo, je blagoslovil njihovo name-
ro, jim učinkovito stal ob strani in jim pomagal na vse mogoče načine. Tudi neki
bogat Žid po imenu Lates, ki ga je Božji služabnik očaral s svojim vedenjem in
besedami, je položil velikodušno roko na denarnico in obilno pomagal.
Odvetnik Michel, ki ga bomo še večkrat srečali v don Boskovem spremstvu
po Franciji, zasluži, da se ga posebej spomnimo. Bil je človek visoke izobrazbe,
|
|
27.6 Page 266 |
▲back to top |
266
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
kristjan starega trdnega kova, velik don Boskov prijatelj in eden prvih velikih
dobrotnikov v Franciji. Ker je študiral pravo na univerzi v Turinu, je imel prilož-
nost, da je spoznal in občudoval don Boskovo delo. Dvoje pisem z datumom 9.
oktobra in 12. novembra 1875 priča, da ni opustil ničesar, kar bi moglo poma-
gati, da bi prišli salezijanci v Nico. Gotovo je v veliki meri pripomogel, da je don
Bosko 21. novembra odprl prvo hišo v Franciji.
Najprej je moral najti hišo, kjer bi ustanovo odprli. Da bi v ta namen takoj
kupili kako hišo, je bilo nemogoče. Odbor gospodov je vzel v najem prostore
neke predilnice in priskrbel najnujnejšo opremo. Škof je za razvedrilo otrok dal
na voljo tristo kvadratnih metrov svojega vrta. Dne 9. novembra sta prišla 'sine
baculo et sine pera' (brez po-potne palice in brez denarnice) dva duhovnika, en
klerik in pomočnik. Nikdar nobena hiša ni bila bolj skromno odprta. Don Rua se
je veselil tistih slavnih časov uboštva in omenil zlasti dvoje okoliščin. Na nekem
obisku so morali zato, da bi vsi sedeli, sesti na postelje, s katerih so odstranili
žimnice. Ko je potem eden izmed navzočih moral iti nekaj iskat, so drugi ostali
v temi, ker so imeli samo eno svetilko. Don Rua je pripomnil: »Prav te hiše je
potem Bog še prav posebno blagoslavljal.«
Treba je bilo uporabiti vse domislice, da ne bi ranil francoskega narodnega
ponosa, zlasti še, ker se je ena izmed mestnih strank imenovana stranka sepa-
ratistov, vihtela zastavo ločitve Nice od Francije za združitev z Italijo. Za rav-
natelja je postavil don Jožefa Ronchaila, z lepim francoskim imenom, rojenega
v Usseauxu pri Pinerolu, nedaleč od francoske meje. Dobro je govoril franco-
sko, česar se je naučil kot otrok. Vstopil je v družbo in se navzel don Bosko-
vega duha. Blaženi ga je po višjem navdihu pritegnil k sebi. Nekega dne, ko je
bil blaženi v Usseauxu, sta ga prišla obiskat dva semeniščnika in skoraj po sili
pripeljala s seboj svojega tovariša Ronchaila. Blaženi je nadvse milo pogledal
Ronchaila, ga prijel za roko in rekel navzočim: »To je kos, ki ga je treba spraviti
v kletko.« Nepričakovane besede so naredile vtis na klerika in so bile seme nje-
govega poklica.
Od sobratov, ki so spremljali ravnatelja, sta bila dva usposobljena za pouk v
ljudski šoli in sta dobro govorila francosko. Blaženi je poslal tja še nekaj fantov iz
Nice, ki so bili v oratoriju, in skupino Alžircev, ki jih je poslal mons. Lavigerie. Tako
je blaženi zaprl vrata vsaki možnosti kakega separatizma. Njega samega smo sli-
šali, kako slovesno so sprejele salezijance tako civilne kakor politične oblasti.
Blaženi je šel v Nico po odhodu misijonarjev, 20. novembra. Od tam je pisal
don Rui, naj pošlje še kakega klerika za glasbo, Evazija Rabagliatija, bodočega
apostola Kolumbije, in z njim Alžirce.
Predragi don Rua!
Tukaj smo stvari spravili v tek in lahko začnemo delati. Reci Rabagliatiju, naj pride
kadarkoli. S seboj pa naj privede tiste Alžirce, ki so začeli gimnazijo, in posebno še
|
|
27.7 Page 267 |
▲back to top |
BiS 11 — 18. poglavje
267
njihovo afriško obleko, ki jo tukaj lahko nosijo. Drugi naj bodo pridni in bodo prišli,
kakor hitro se bom vrnil v Turin. Rabagliati naj ne nosi s seboj drugega kot nekaj not
in svojo osebno opremo. Tukaj imajo pianino in harmonij, ki ga čakata. Če moreš, naj
bodo na mestu že v nedeljo (28.), ker bo ta dan prva maša za Patronage de St. Pierre,
Rue Victor 21. Sicer bi se pa lahko ustavili v Alassiu, kjer bom od petka do ponedeljka
(26.–29.). Poskrbi, da ne bodo imeli s seboj kovčkov, temveč samo potovalne vreče,
če bi pa morali imeti kovčke, pa naj bodo na meji v Venitmigli navzoči pri pregledu
prtljage. Veliko naklonjenosti, veliko dobrohotnosti za nas in novi oratorij, ki je vsem
enak turinskemu. Molimo, da nas bo Bog blagoslovil pri tem novem dejanju. Pojut-
rišnjem bom v Nizzi (sic, Ventimigli) in bomo videli, kaj naj naredimo v Bordigheri.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K.
(brez datuma in brez podpisa).
Tri tedne pozneje je lahko povedal vrhovnemu svetu: »V Nici se je zbudilo
pravo navdušenje.« K naklonjenosti in zaupanju je nemalo prispevala njegova
nesebičnost. Predlagali so, da bi za plače učiteljev namenili 800 frankov. Toda
blaženi je zavrnil, češ da je preveč in da zadostuje polovica. Dogovorili so se
za 450 frankov. Ko so v mestu zvedeli, da je odklonil polovico honorarja, so ga
množično hvalili. Škof je Božjemu služabniku dejal: »Sedaj razumem, zakaj don
Boska povsod iščejo. Na tak način si pridobiva 'tout le monde' (ves svet).« Don
Bosko je rekel, da sicer zelo potrebuje denar in da zato ne bi mogel kaj prispe-
vati za opremo. Ker pa gre samo za vzdrževanje, je to za salezijance zadosti, saj
so navajeni na revno življenje.
Tedaj škof ni več molčal in je povedal, da se je pogovarjal z raznimi redov-
nimi družinami, podobnimi, kot je oratorij. Toda ti so takoj prišli z zahtevami
po rednih dohodkih in veliko višjih honorarjih, kot so jih zahtevali salezijanci.
Navzoči gospodje iz Nice so mu dejali: »Bojimo se, da bodo ti vaši učitelji umrli
od lakote.«
»Bodite prepričani,« je odgovoril, »da od lakote ne bodo umrli, kajti dobro
vem, v kakšnih rokah sem jih pustil. Sicer pa je prav, da če se bodo znašli v sti-
ski, pridejo trkat na vaša vrata in bodo prosili vbogajme. Prepričan sem, da vi,
gospodje, ne boste brezčutni in jim ne boste dali umreti od gladu.«
Ganjeni zaradi tolike obzirnosti, da bi se ne polastil odvečnega, in zaveda-
joč se resničnih potreb, so Ničani poklonili že določeno vsoto, ne kot plačilo
dolga, temveč kot miloščino.
V nedeljo 21. novembra je blaženi uradno odprl dom, naslednjo nedeljo
pa še praznični oratorij, imenovan po svetem Petru na čast škofu, ki je nosil
njegovo ime. Monsinjor je daroval sveto mašo ob navzočnosti mnogih uglednih
gostov. Krajevni katoliški časopis La Semaine de Nice je 27. novembra kot uvod
v oznanilo obreda zapisal: »Imamo srečo, da je v našem mestu od začetka tedna
velečastiti don Bosko iz Turina, apostol zapuščene mladine, Božji mož, ponižen
in čudovit v svojih delih. Prišel je v Nico z namenom, da bi s tremi svojimi so-
|
|
27.8 Page 268 |
▲back to top |
268
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
delavci položil temelj ustanovi, ki bi – kakor zna samo on – delovala s pomočjo
Božje previdnosti in brez vsake druge pomoči.« Kako je Božja previdnost po-
magala in kako je Bog podpiral don Boska, bomo videli v naslednjih pripovedih
našega poročila. Patronage St. Pierre je krepko rasel v Božjem blagoslovu, ki
mu ga je poslal na začetku Kristusov namestnik na zemlji s pesniškimi in pre-
roškimi besedami. Don Bosko je naročil don Caglieru, da naj obvesti svetega
očeta, da bo kmalu odprl to ustanovo, in ga prosi, da bi jo blagoslovil. Ko je Pij
IX. pohvalil to delo, je dejal: »Bog naj jo blagoslovi in naj postane tisto gorčično
zrno, ki se bo razraslo v veliko drevo, da se bodo mogli vanjo zateči golobi in bo
daleč stran skobec.«
Drevo, ki je v Nici pognalo globoke korenine, se je razraslo in pognalo veje
po vsej Franciji in ga ni moglo uničiti niti nasilje zadnjih viharjev. Pred prvim
don Boskovim svetim naslednikom je ob petindvajsetletnici ustanovitve ura-
dni govornik zatrdil: »Primerjajmo ponižni Betlehem pred petindvajsetimi leti
z današnjim udobnim zavodom, ki je poln gojencev in učiteljev in zlasti še du-
hovnikov, ki bodo jutri prinesli praznične pozdrave iz vseh francoskih hiš, in
mi bomo prisiljeni, da bomo z občutjem globoke hvaležnosti izrekli hvalo in
zahvalo delovanju vsemogočnega Boga.«
Potem je dodal: »Gospod Bog je pri tem uporabil zvestega služabnika. Don
Bosko je pozorno sledil razvoju ustanove, vodil predstojnike s svojimi nasveti
in pogosto tudi z blagostjo svoje navzočnosti.«
Videli bomo, kako je blaženi s svojo navzočnostjo hrabril svoje sinove v
Nici. Toda preden bomo nadaljevali, moramo bralcem postreči s spiskom nas-
vetov in spodbud in pri tem izraziti obžalovanje, da se je veliko tega izgubilo
ali je še vedno skrito. Žal imamo iz te prve dobe na voljo samo dvoje pisem, ki
ju bomo objavili. Eno je bilo napisano nekaj dni po vrnitvi don Boska v Turin.
Njegova navada je bila, da je sinovom, ki so zrasli ob njegovi strani, dal občutiti
svojo navzočnost. Zato ni skoparil z dopisovanjem.
Predragi don Ronchail!
Časopisi so se obširno razpisali o našem domu v Nici in mi si moramo na vso moč
prizadevati, da bo vse čim bolje uspelo.
Od časa do časa mi točno poročaj o stanju in željah enih in drugih. Pozdravi princa
Sanguwskega in gospo princeso, njegovo mater, ter jima zagotovi, da mi tukaj op-
ravljamo za oba posebne molitve.
Lepe pozdrave gospodu Michelu, od katerega pričakujem dolgo pismo, baronu Héra-
udu, grofu in grofici De la Ferté in drugim, s katerimi boš imel priložnost govoriti o
naših zadevah.
Če boš imel kaj odvečnih maš, mi jih pošlji in mi jih bomo skušali opraviti v korist zave-
tišča St. Pierre. Ne hrani pri sebi denarja, razen kolikor nujno potrebuješ. Pošlji ga sem
v oratorij, naslovljenega na don Ruo. Rabili ga bomo za pošiljke, ki jih moramo prip-
raviti. Prav tako stori, če bi se pokazala kaka nujna potreba. Takoj ti bomo pomagali.
|
|
27.9 Page 269 |
▲back to top |
BiS 11 — 18. poglavje
269
Vedno si zapiši ime, priimek in kraj bivališča oseb, ki dajejo miloščino. Zahvali se jim
in ostani z njimi v stiku, zlasti če so bolni.
Menim, da je mons. Sola videl Meščana iz Genove, če ne, mi sporoči, da mu pošljem
številke, ki govorijo o njem. Kdaj pa kdaj ga obišči. Izroči priložene liste naslovljen-
cem, zlasti še kaplanu. Poslal ti bom odpustno pismo za škofa v Nici. Če kaj potrebu-
ješ, mi piši.
Vsi te pozdravljajo in se veselijo uspeha hiše v Nici, Ventimigli in Republiki Argentini.
Imej me rad, moli zame, ki sem vedno tvoj v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. 12. 1875
Drugo pismo nima ne podpisa ne datuma. Vendar ga je gotovo napisal don
Bosko. Hranimo izvirnik. Gotovo ga je pisal približno ob istem času kot prejšnje,
kakor je to mogoče razbrati iz vsebine.
Predragi don Ronchail!
1. Prav bo, če se boš zanimal za tiste, ki bi bili dobri za družbo, in če jih bo mogoče
pridobiti, z dobroto skrbi zanje.
2. Pogosto govori s kleriki, sobrati, in če je mogoče, jih vzemi s seboj za spremstvo pri
opravilih. Povabi jih, naj ti povedo, ali imajo težave v časnih in duhovnih stvareh. Pri
tem bodi zelo zaupljiv z njimi.
3. Tistega ubogega Alžirca, ki noče prejemati zakramente, pospremi kam drugam ali
pa pokliči kakega zunanjega spovednika, da bo spovedoval v hiši. So težave, ki jih je
treba premagovati s potrpežljivostjo. Vedi pa, da če kak Alžirec ni za nas, ga lahko
brez nadaljnjega pošljemo domov.
4. Za pridiganje in za svete maše pokliči na pomoč kakega duhovnika, npr. don Gior-
dana, teologa Giovana in druge.
V kratkem ti bom poslal v pomoč kakega duhovnika ali vsaj kakega klerika.
5. Skrbi za svoje zdravje in zdravje drugih.
6. Škof je za Laghetto predložil nas ali piariste (skolope), vendar ne sprejme ne enih
ne drugih. Pa molči.
7. Niti pater Benigno niti drugi mi niso tega omenili.
8. Dva kanonika, ki so ju poslali v Rim, bosta mogoče naredila malo ali nič. Potrudil
sem se, da sem škofa predstavil v pravi luči pred Svetim sedežem. On to ve in je za-
dovoljen.
9. Je gospod C.te La Ferté storil kaj pri francoskih železnicah? Zelo bi mi prišlo prav.
V dopisovanju sobratov z don Boskom vlada ista »odprtost srca« kot v po-
govorih. Za blaženega je bilo življenje v družini vedno visok ideal. V družini
otroci z odprtim srcem govorijo s svojim očetom, oče pa se ne odteguje, temveč
neguje to zaupljivost, zato so mu njegovi zaupali in ga brez strahu povpraševali
o vsem.
|
|
27.10 Page 270 |
▲back to top |
19.
poglavje
APOSTOLAT TISKA
Med sklepi, ki jih je blaženi don Bosko izpolnjeval z največjo dosledno-
stjo, je bila njegova odločitev za dober tisk in za boj proti slabemu tisku. Zdi se
nam potreben celoten pogled na to področje njegovega delovanja, ko se njegova
družba tako čudovito hitro širi in skuša tudi z dobrim tiskom razširiti svojo
učinkovito ustvarjalnost.
Najprej šolski priročniki. Ne samo, da je pospeševal izdajo, očiščeno vse-
ga, kar žali sramežljivost pri italijanskih in predkrščanskih latinskih pisateljih,
temveč je dodal še zbirko latinskih krščanskih pisateljev in začel s svetim Hiero-
nimom. V ta namen je naročil don Tamiettiju, da naj pripravi in opremi z opom-
bami De viris illustribus (o znamenitih možeh) učitelja iz Stridona, ki vsebuje
življenjepise svetega Pavla, prvega puščavnika, puščavnika svetega Hilariona
in meniha Malha, in nekaj izborov pisem. Kakšne misli so napotile blaženega
k temu novemu knjižnemu dejanju, je čez nekaj let povedal z zbirko izbranega
latinskega besedila don Tamiettija, ki je doživela lep uspeh.
Trenutek je bil več kot posrečen. Po veliki bitki mons. Parisisa v Franciji
okoli leta 1846 glede pouka klasikov je papež z okrožnico Inter multos z dne
23. marca 1853 končal razpravo tako, da je priporočil francoskim škofom, naj
povežejo študij grških in latinskih očetov s študijem starih poganskih klasikov.
Toda razprava se je spet razvnela z Ver rongeur mons. Gaumeja. Papež je z bre-
vom 22. aprila 1874 zopet ponovil že znana stališča in skušal zagnanega pole-
mika pomiriti. Ker to ni bilo zadosti, se je Pij IX. vrnil k zadevi 1. aprila v brevu
mons. Bartolomeju D'Avanzu, škofu v Calviju in Teanu in poznejšemu kardinalu.
Učeni italijanski prelat je na začetku šolskega leta s svojim problemom seznanil
profesorje svojega semenišča v Calviju in jih spodbudil, naj se pri reševanju
|
|
28 Pages 271-280 |
▲back to top |
|
|
28.1 Page 271 |
▲back to top |
BiS 11 — 19. poglavje
271
tega vprašanja držijo papeževih navodil. Papež je povzel škofova razglabljanja
in izjavil, da krščanski latinski jezik ni pokvaril, temveč čudovito preobrazil sta-
ri poganski jezik. Od vedno je bila v Cerkvi navada, da so poučevali tako stari
klasični kakor novi krščanski latinski jezik. Škofovi razlogi so ponovno podprli
že znana stališča in učitelje latinščine spodbudili, da bi se pridno in koristno
držali te preizkušene metode. To da je papeževa želja.
Blaženi je čutil v tem podporo svojemu prepričanju in je zato sklenil čim
prej udejanjiti svoj načrt. O tem nam priča pismo, ki ga je 26. aprila naslovil na
urednika nove zbirke in spodbudil, da bi čim prej pripravil za natis prvi zvezek
sv. Hieronima.
Predragi don Tamietti!
Morali bi te ozmerjati, pokarati in spodbuditi, da bi že končal tisto blaženo delo, ki
je samo v napoto v tiskarni in na katero vsi že tako dolgo čakamo.
Domeni se torej s svojim ravnateljem in pridi kako sredo, 'si fieri potest' (če je mogo-
če) zjutraj in se boš vrnil v petek; če je tvoja ugledna oseba nenadomestljiva, boš iz
Turina odšel zvečer ob 19.20h.
Upam, da boš tukaj imel na voljo knjige, ljudi in denar, da boš spravil ta veliki stroj v
tek in tako končal zelo veliko delo.
Imej me rad v J. K. in verjemi najvdanejšemu prijatelju duh. Janezu Bosku.
Turin, 26. 4. 1875
Knjiga je izšla na začetku šolskega leta 1875/76 in vzbudila pozornost.
Božji služabnik, ki ni puščal stvari na pol, je to pozorno spremljal, da bi videl,
kako se bodo stvari razvijale, in je mons. Almeriku Guerra di Lucca, ki je naročil
dva izvoda sv. Hieronima, takole pisal:
Predragi gospod kanonik!
Po pošti vam bomo poslali dva izvoda sv. Hieronima, ki ste ju naročili.
S svojimi opombami ste mi zelo ustregli in jih bom upošteval pri nadaljnjih natisih.
Prosil bi vas, da bi mi sporočili katerokoli tudi najmanjšo opombo, pa tudi če se vam
zdi, da bi bilo treba kaj opustiti ali spremeniti. Velika izkušnja, povezana z vašim ne-
nehnim študijem, vidi veliko več kot mlad avtor, ki še ni vsemu dorasel. Kakršen koli
nasvet, opomba in še bolje kakršnokoli Vaše delo, ki bi moglo priti v poštev za objavo,
nam bo v veliko pomoč.
Bog naj vas obdari s svojimi darovi in molite za tega ubožca, ki ostaja v J. K. najvda-
nejši služabnik. Duh. Janez Bosko
Turin, 10. 12. 1875
Tudi tokrat je don Bosko ravnal kakor vedno. Se je razpravljalo o kaki stva-
ri? Ne da bi dosti govoril, je preštudiral vprašanje, in ko je odkril dobro in prak-
tično stran, šel na delo, medtem ko so drugi brezplodno razpravljali.
Po priročnikih za leposlovje se je obrnil k zgodovini. Tukaj se moramo žal
zadovoljiti z dobrimi željami, ker ni našel ljudi, ki bi bili sposobni uresničiti
|
|
28.2 Page 272 |
▲back to top |
272
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
njegove zamisli. Že dolgo se je zavedal, kako velika škoda se dela Cerkvi zaradi
ponarejanja cerkvene zgodovine. O tem je dolgo razmišljal in pripravljal Zgo-
dovino katoliške Cerkve za uporabo v semeniščih, ki bi bila prepojena z rimsko
miselnostjo. V letih od 1849 do 1870 je sestavil priročnik v štirih zvezkih. Če-
tudi je bilo delo zelo pomembno, ni hitel s tiskanjem, ker ga je hotel izboljšati.
Toda zgodila se je nesreča, da je enega za drugim izgubil vse zvezke rokopisa,
ki jih je nosil s seboj na potovanjih in jih med potjo popravljal. Proti koncu leta
1875 je naročil don Bonettiju, naj bi knjigo sestavil on, vendar je ostalo samo
pri dobri volji.
Sledila je Zgodovina Italije, ki so jo profesorji po šolah uporabljali kot mo-
gočno orožje v boju proti Cerkvi. Don Bosko je prepričal profesorja Antona Ter-
rena, da je napisal tak priročnik za liceje. Ta je 1876 začel izdajati Povzetek
zgodovine Italije v dveh zvezkih: Rimsko zgodovino ter Zgodovino srednjega
veka in moderne dobe. Knjiga je bila namenjena gimnazijam, učiteljiščem in
tehniškim šolam. Pozneje je delo predelal po navodilih, ki mu jih je dal don
Bosko, in 1879 izdal obširnejšo Zgodovino Italije, razdeljeno v dva dala: Srednji
vek in Moderna doba. Civiltà Cattolica je zapisala: »To je eden najboljših priroč-
nikov, lepo urejen in dobro napisan.« O duhu prejšnje izdaje je dejala: »Kar se
tiče vere, zdrave morale in pravic Cerkve, ni ničesar, kar bi bilo v nasprotju z
dobrimi načeli.« Saj tudi ni moglo biti drugače, ker so knjigo tiskali v salezijan-
ski tiskarni, kjer je blaženi pozorno bedel nad vsem, kar se tiska in piše.
Treba je bilo poskrbeti tudi za ljudsko izobrazbo, ki se je vse bolj širila.
Tudi na tem področju je poplava slabih knjig in časopisov trgala zgodovino na
koščke in širila sovraštvo do Cerkve. Blaženi si je zamislil občo zgodovino v
toliko zvezkih, kolikor je narodov, napisano v preprostem jeziku na način, kot je
napisal Zgodovino Italije. Zvezki bi si sledili takole: Zgodovina starega Vzhoda,
Zgodovina Grčije, Zgodovina rimskega cesarstva, Zgodovina Italije, Zgodovina
Francije, Zgodovina Anglije, Zgodovina Španije, Zgodovina Nemčije in tako nap-
rej. Prva dva zvezka je zaupal don Barberisu, ki se je takoj z dobro voljo lotil
dela. Blaženi je s peresom v roki potrpežljivo popravljal, dodajal in črtal, kakor
mu je pisatelj izročal rokopis. Izšla sta samo dva zvezka.
Z vedno večjo ljudsko izobrazbo se je večala tudi želja po branju. Knjige
z zgodovinsko vsebino, čeprav dobro napisane, niso bile kruh za kakršneko-
li zobe. Za mlade ljudi in preprosto ljudstvo so bile potrebne zabavne knjige.
Blaženi je mislil tudi na to. Izogibal se je romanov in želel, da bi se opirali na
zgodovino. Od tu uspešno in sijajno pisanje don Lemoyna. Don Bosko mu je na-
ročil, naj napiše življenje Krištofa Kolumba, Fernanda Corteza, Fernanda Pizar-
ra, Bartolomeja Las Casasa in življenjepise drugih zavojevalcev in civilizatorjev.
Prav tako mu je tudi on dal zamisel za življenjepis Lutra, Kalvina in drugih vo-
diteljev nevere in krivih ver. V svojem času so te knjige zajele ljudske množice
|
|
28.3 Page 273 |
▲back to top |
BiS 11 — 19. poglavje
273
in naredile veliko dobrega. In kdo ve, kaj bo še naprej? Bodo mogli obuditi od
mrtvih nekdanje spomine? 'Habent sua fata libelli' (knjige imajo svojo usodo).
Vrnimo se v šolo, kjer je bilo treba očistiti novo vrsto knjig in jih narediti
neškodljive za mladino. To so slovarji. Izkušnja je poučila don Boska, da določene
besede in nekateri primeri, ki jih po naključju opazijo pogledi mladih ljudi, ranijo
njihove duše in jih zavedejo v greh. Odkar je imel na voljo svojo tiskarno, je menil,
da je prišla ura, da reši šole te nadloge. Don Durandu je naročil, naj pripravi dva
slovarja latinskega jezika: enega majhnega v enem zvezku in drugega velikega
v dveh zvezkih; don Pechenino grškega in don Cerruti italijanskega. Zamislil si
je tudi zemljepisni slovar, ki naj bi ga sestavil don Barberis, in zgodovinskega, ki
ga je zaupal nekemu strokovnemu sodelavcu. Vendar teh niso dokončali. Prejšnji
trije pa so doživljali ponatise drugega za drugim in za zdaj lahko mirno trdimo,
da so v svojem času dobro opravili nalogo. Don Cerruti se je mučil do leta 1879.
Don Durando in don Pechenino, ki sta že dolgo zbirala gradivo, sta kmalu podari-
la šolam sadove svojega truda, kajti dva velika zvezka latinskega slovarja in grški
slovar sta bila že 1876 v rabi po gimnazijah in licejih. Knjige so žele pohvalo vseh,
ki jim je bilo do krščanske vzgoje mladine. Don Cerruti je z mnogimi tehničnimi
izrazi prehitel vse italijanske leksikografe in zavrgel vse predsodke jezikovnih
puristov. O moralnem vidiku, ki je bil don Bosku najbolj pri srcu, je Civiltà Catto-
lica menila, da gre pri vsem za pravo »duhovno mano«.
Ne smemo pozabiti na veliko don Durandovo zaslugo. Ko je don Bosko leta
1870 začel spodbujati don Duranda, da bi izločil iz slovarjev nespodobne izraze
in odstranil neprimerne zglede, še ni bilo vse storjeno. Znanstvena plat latinskih
slovarjev je bila zelo zanemarjena. Najbolj razširjen slovar, ki je nosil še etike-
to Kraljéve tiskarne, je bil tako zelo prepoln nesmislov, da je subalpinska vlada
ponujala Vallauriju trinajst tisoč lir, če bi se lotil popravljanja. Toda Vallauri je
verjetno zato, ker je bila vsota premajhna, naročilo odklonil. Nato je začel delo
profesor Bacchialoni, toda že po kakih sto straneh se je naveličal. Sedaj se je lotil
naloge profesor Mirone, ki je s svojo vztrajnostjo delo sicer opravil, vendar je bilo
vse skupaj zelo pomanjkljivo. Pozneje je Vallauri vzel Mironejev rokopis, napisal
visoko doneč predgovor, se podpisal kot avtor, dodal malo ali nič in že smo dobili
slavna latinska slovarja Tomaža Vallaurija, ki sta bila natisnjena v različnih črko-
pisih na gladkem papirju in zvezana v pergament. Doživela sta zdaleč preveliko
slavo, ki nikakor ni bila v sorazmerju s trudom, ki ga je namišljeni sestavljavec
vložil v delo. O nespodobnostih, ki sta jih oba zvezka prepolna, ne bomo nič go-
vorili. Don Durando je skušal v svojih slovarjih doseči čim višjo znanstveno ute-
meljitev in besedišče obogatiti z dodatkom strogo krščanskih izrazov. Že poznana
kronika nam poroča, kako je don Durando končano delo predložil don Bosku:
»Medtem ko so se zaradi omenjenih reči zahvaljevali Bogu, je vstopil v obednico
don Durando z drugim končanim zvezkom latinskega slovarja. Vsi smo se razve-
|
|
28.4 Page 274 |
▲back to top |
274
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
selili. Don Bosku je bil zvezek, ki mu ga je pokazal don Durando, nadvse všeč in
mu je dejal: 'Sedaj si malo odpočij, potem boš knjigo o pravem času nesel v Rim
in jo poklonil papežu.' Obenem pa ga je spodbudil, da bi se lotil knjige, ki naj bi
postala Novi Mandosio za nižjo gimnazijo.
Tukaj se za trenutek ustavimo in se vprašajmo: »Kako vendar? So se pisa-
telji okoli don Boska pojavljali kakor gobe po dežju?« Odgovor je zelo preprost.
Kakor je Božji služabnik vzgajal ravnatelje, prefekte, pridigarje, spovednike,
asistente in vse druge, ki so v hišah imeli kake posebne službe, tako je vzgajal
tudi pisatelje. Poznal je 'intus et in cute' (od znotraj in pod kožo) svoje sinove.
Ko je ugotavljal sposobnosti in veselje posameznikov za kako stvar, jim je pred-
lagal, da bi se lotili tega in onega dela, in jim skušal na lep način vcepiti svoje za-
misli in svojega duha. Svetoval jim je knjige, ki naj bi jih preštudirali, popravljal
njihove prvence, se z njimi pogovarjal tudi o zelo nadrobnih vprašanjih jezika
in sloga, dajal pisne in ustne nasvete in jih vabil, da so z njim sodelovali pri izda-
janju njegovih del. Tako je na primer dal v pregled neki svoj rokopis:
Dragi don Bonetti!
Rad bi, da bi s svojim sokoljim pogledom in s svojo bistro pametjo pregledal te spise,
preden bodo šli v tiskarno.
Prepuščam jih tvoji odgovornosti. Glej, da čistilni brus ne bo pogladil samo lesa, tem-
več ga tudi očistil in pobral nesnago. Razumeš?
Bog naj nas vse blagoslovi in bodi vedno vesel!
Moli za svojega ubogega, pa vedno v J. K. najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 15. 1875
Tako je v svojih duhovnikih budil zavest, da morejo koristno uporabljati
pero in voljo za tiskanje. Ni pa želel, da bi v svoje knjige poleg imena postavi-
li tudi salezijanec. Junija 1876 je na naslovni strani posmrtnega govora mons.
Vallegi, župniku v Alassiu, videl: »don Cerruti, duhovnik salezijanske družbe«.
Isto stvar je opazil tudi pri don Bonettiju, don Francesii, don Lemoynu. Ustrašil
se je, da bi besede »iz salezijanske družbe« bile malo izzivalne in bi marsikomu
ne ugajale. Zato je rekel don Rui: »Bolje bo, da tega ne delamo več. Lahko napi-
šemo duhovnik, to že, kot na primer ravnatelj tega in tega zavoda. Toda beseda
salezijanec bi lahko koga dražila in bi rekli: 'Sedaj, ko vsem redovnim družbam
slabo kaže, dvigajo glave in se hočejo kazati.' Dopustimo, da nas tako imenujejo
drugi. Toliko drugih reči je, ki jih je treba pokazati in podčrtavati. Govorimo o
teh, ker lahko vzbujajo poklice, privlačijo srca k družbi, jim storijo dobro. To
kar na veliko tiskajmo in širimo med ljudstvom. Če pa nimajo neposrednega
namena, da bi storile kaj dobrega, pa jih raje opustimo.
Od šolskih priročnikov preidimo k življenjepisom svetnikov. Tukaj se je
don Bosko znašel pred zelo žalostnim dejstvom. Želel je, da bi v njegovih zavo-
|
|
28.5 Page 275 |
▲back to top |
BiS 11 — 19. poglavje
275
dih brali življenje svetnikov. Da bi dal fantom primerno branje, je želel sestaviti
zbirko kratkih življenjepisov skozi celo leto. Ko je potem vzel v roke, kar je bilo
na tem področju na razpolago, je ugotovil, da so bili življenjepisi pisani z naj-
boljšo voljo, vendar vsebovali dejanja in izraze, ki bi vzbujali v fantih grde misli
in jih učili hudobije. Ugotovil je tudi, da so ti življenjepisi zelo poudarjali spo-
korna dela in izredna dejanja, namesto da bi opisali, kako je ta ali oni svetnik
častil najsvetejši Zakrament in sveto Božjo mater Marijo, kako si je prizadeval
za premagovanje napak in kako se je trudil za krepost. Zato je razmišljal o novi
zbirki in prosil več sodelavcev, da bi v njegovem duhu napisali življenjepise
svetnikov. V ta namen je prosil grofa Viancina in mu dajal mnoge in natančne
napotke. Viancino je sestavil življenja svetnikov za prve dni januarja, potem pa
je izgubil pogum in opustil delo. Don Bosko je nato prosil doktorja Gribaudija,
hišnega zdravnika oratorija. Ta je lepo napredoval in prišel do srede februarja,
potem pa se tudi on ni več čutil sposobnega, da bi nadaljeval. Blaženi se je po-
govarjal z drugimi in izgubil veliko časa s tem, da jim je razložil svojo zamisel, a
so ga tudi pustili na cedilu. On sam pa zamisli ni opustil.
Ker je bilo čutiti potrebo po spoznavanju življenja in dela sv. Frančiška Sa-
leškega in ker so bili obstoječi življenjepisi neustrezni za fante in nove čase,
je blaženi januarja 1876 predlagal glavnim predstavnikom salezijanske druž-
be, da bi napisali dva življenjepisa: enega za preprosto ljudstvo in mladino, v
eni sami knjigi, ne preobsežnega, ki bi ga lahko razširili po zavodih in dali v
uporabo v zakristijah; drugega pa v dveh zvezkih, po najboljših virih, dobro
utemeljenega, za izobražence. Njegov namen je bil prikazati celoten nauk sv.
Frančiška Saleškega, zlasti v razlagi katoliške Cerkve nasproti protestantom. Ko
bi izšel življenjepis, bi izdali še njegova dela v sodobni in priročni obliki. Najprej
je hotel izdati Filotejo v prikupni obliki ter s popravki in izboljšavami, da bi jo
mogli »dati v roke mladini v vzgojnih zavodih«. V izdaji vseh del je seveda želel
predstaviti vse, kakor je v izvirniku.
Izdaja zbranega dela sv. Frančiška Saleškega v italijanščini je bila veličastna
zamisel. Toda podjetnost in veličastnost se je pokazala še v nekem drugem na-
črtu. Z začudenjem nas napolni novica, da je hotel ponovno natisniti hollan-
diste. Zdi se nam primerno, da o tem poročamo tukaj, ko govorimo o življenju
svetnikov ali o hagiografiji. O tem je spet in spet govoril. Toda 7. januarja 1876
je o tem obširno razpravljal in predložil načrt celotnega dela. Večji del bralcev
nam bo hvaležen, če podamo pogovor, kakor nam ga je zapisal kronist.
Govorili so o Migneju, o njegovi patrologiji in o hollandistih. Blaženi je
večkrat ponovil: »Natis teh del je stvar, ki mi zelo ugaja.« Potem je nadaljeval:
»Zelo si želim, da bi ponovno natisnili hollandiste, in sem to željo že večkrat iz-
razil. Pa vidim, da se mi za hrbtom smejijo, kot če bi šlo za kako velikansko delo,
ki ga bo zmogla izvesti samo močna knjigotrška družba s pomočjo radodarnosti
|
|
28.6 Page 276 |
▲back to top |
276
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
kakega kralja. Prav. Toda jaz bi se z dvanajst tisoč lirami začetne glavnice lotil
dela in sem prepričan, da bi pri tem dobro zaslužil. Ne pravim, da ni razloga, da
bi se smejali zaradi možnosti uresničenja tega načrt, a sem tako obremenjen z
drugimi posli, da bi bilo pravo izdajstvo, če bi se sedaj lotil še tega. Vsekakor pa
trdim, da bi se stvar izplačala. Šel bi v Rim, kjer bi dobil papežev blagoslov in
breve, ki bi me pooblaščal in spodbujal, da bi začel to delo. Poslal bi povabila
vsem škofom celotne krščanske družine, stopili bi v stik z vsemi knjigotržci v
Italiji in z najpomembnejšimi v Evropi, poslal bi zastopnike, ki bi osebno pred-
ložili naše načrte, ustanovili bi združenje in obljubili, da bo tisti, ki se bo prid-
ružil na samem začetku, dobil vse zvezke za polovično ceno. Z izkupičkom za
prvi zvezek bi lahko plačali natis drugega. Za članstvo v združenju ne bi bil
pogoj plačati vnaprej celotno zbirko, temveč zvezek za zvezkom glede na nje-
gov obseg. Vsako leto bi izšel en zvezek. Menim, da bi se s temi previdnostnimi
ukrepi v neizmerno korist cele Italije in Evrope dalo natisniti največje delo, kar
jih obstaja. Sedaj stane celotno delo dva tisoč ali vsaj tisoč petsto lir, jaz pa bi ga
ponudil za šeststo lir, pri čemer bi sam imel polovico čistega dobička. Ko delam
te račune in razmišljam o teh načrtih, sem v svojem svetu. Seveda pa bi se mora-
li pri tem dogovoriti s smrtjo, da ne bi prišla delat zmede, dokler delo ne bi bilo
končano. Gre namreč za sedemdeset zvezkov, po eden na leto.«
Po svoji naravi praktičen človek med priročniki za študij teologije in filo-
zofije, tudi med tistimi, ki so jih najbolj cenili, za šolo svojih klerikov ni na-
šel nobenega, ki bi bil primeren za začetnike in ta čas. Po njegovem mnenju bi
morali biti učbeniki kratki, natančni v izražanju in razumljivo pisani. Morali bi
natančno obdelati najbolj živa in nujna vprašanja sodobnosti, nakazali ali celo
izpustili pa bi sicer sama po sebi pomembna vprašanja, o katerih pa le redko
govorimo ali sploh ne. Te misli je izrazil don Bertellu, ki bi bil primeren človek
za to. Ta je sicer obljubil, naredil pa nič.
Ker je bil prepričan, da je glasba učinkovito vzgojno sredstvo in je bil vnet
zanjo, je vendar ugotovil, da le malo glasbenih del druži vero s prijetnostjo.
Zato je spodbujal don Cagliera, da bi komponiral tako sakralne kakor posvetne
skladbe, vendar z obema nakazanima značilnostma. Don Caglieru se je to ču-
dovito posrečilo. Po njegovi zaslugi je oratorij tekmoval z glavnimi založnicami
glasbenih del v Italiji.
Za apostolat dobrega tiska sta bili po don Boskovem prepričanju potrebni
dve stvari: nizka cena in velika naklada. Dokler ni imel lastne tiskarne, ni mogel
odločati o ceni. Začel je z zelo skromno tiskarnico, jo razširil v veliko tiskarno
in nazadnje postavil ob bok tudi največjim v Turinu. Leta 1875 je imela orato-
rijska tiskarna že deset strojev, črkovalnico, stavnico in kopirnico. Istočasno je
začel s skromno knjigoveznico, ki pa je rasla in postala prva v Turinu. Zdelo se
je, kakor da bi se don Bosko s prstom dotaknil neba, ko je postal sam svoj gos-
|
|
28.7 Page 277 |
▲back to top |
BiS 11 — 19. poglavje
277
pod in je lahko po mili volji širil tisk po tako nizkih cenah, da so si branje lahko
privoščili tudi najrevnejši.
Don Bosko je dolga leta govoril: »Najprej ena tiskarna, potem ena večja in
nato veliko tiskarn.« Živel je tako dolgo, da je mogel s svojimi smrtnimi očmi
videti ne samo eno veliki tiskarno, temveč množico tiskarn in ob njih knjigo-
veznice in knjigarne, ki so spravljale tisk med ljudi. Vse to je neverjetno naglo
naraščalo in – kar je še pomembnejše – se ni več ustavilo.
Nič še nismo povedali o Katoliškem branju, ker hočemo o njem govoriti
posebej, kot se spodobi za tiskarsko zvrst, ki je bila don Bosku najbolj pri srcu.
Česa vsega ni don Bosko storil v Italiji, da bi širil na vse štiri vetrove Katoliško
branje! In če nam je dovoljeno, da presodimo uspeh, moramo reči, da je ustre-
zalo resničnim potrebam in bilo urejevano in upravljano uspehu primerno.
Leta 1875 je pomenilo 25 let obstoja. Naročnikov je bilo več deset tisoč. Ko se je
bližal čas za obnovitev, je razposlal naslednjo okrožnico.
Našim velecenjenim poverjenikom in bralcem!
Z veseljem vam naznanjamo, velezaslužni poverjeniki in bralci, da bosta Katoliško
branje in Zbirka italijanskih klasikov, ki smo ju tolikokrat priporočali vaši vnemi,
redno izhajala tudi v letu 1876. Zagotovimo vam lahko, da se bomo še posebno pot-
rudili, da bodo papir, tisk in razpošiljanje in še zlasti izbor obravnavane snovi čim
bolj koristni, zabavni, zanimivi in moralni.
Nujno pa potrebujemo vaše sodelovanje za širjenje tega tiska, pri čemer se lahko
držite načrta, ki vam ga bo narekovala vaša izkušena modrost.
Veliko škofov, nadškofov in celo sveti oče je blagoslovilo in priporočilo širjenje teh knji-
žic, kar veliko pove o njihovi primernosti. Katoliško branje je namenjeno obrambi in
širjenju vere, Zbirka italijanskih klasikov pa učeči se mladini in je zato nadvse koristna.
Vsak naj pomisli na pogubne posledice, ki prihajajo iz slabega branja, in na priza-
devanje, ki ga nekateri ljudje vlagajo v to, in nato reče svojemu srcu: »Če hudobni
toliko storijo, da širijo hudobijo, ali potem dobri niso prav tako in še bolj dolžni, da so
trudijo za dobro naše svete vere in javne morale?«
Neki visoko postavljen gospod je dejal: »Vse, kar izdamo za širjenje dobrega tiska,
lahko štejemo za dar, ki smo ga dali revežu.«
V upanju na vaše sodelovanje prosimo Boga, da bi vas obdaril s svojimi nebeškimi
blagoslovi, vam podaril dolga leta srečnega življenja in obilno nebeško plačilo. Med-
tem ko vam vse to iz srca želim, se imam za vašega v imenu vodstva in sodelavcev
najvdanejšega služabnika. duh. Janez Bosko
Naročnina ni mogla biti nižja 2,25 lir na leto za dvanajst zvezkov s približno
108 stranmi, poleg tega še vezilo in zbornik za tekoče leto, slavni Galantuomo
kot prvi katoliški zbornik v Evropi. Don Bosko ga je začel izdajati kot protiutež
valdeškemu.
Zbornik za leto 1875 je imel 96 strani, od tega 20 strani koledarja. Ne sme-
mo misliti, da je bila to zmes smešnic in nepovezanih pripovedi; vse je poveza-
|
|
28.8 Page 278 |
▲back to top |
278
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
no v osrednji zamisli in služi čisto določenemu namenu. Od začetka do konca
je mogoče občutiti pristnega don Boskovega duha in izredno posrečeno pero.
Zato ga bomo malo razčlenili.
Zbornik si je postavil za cilj zbrati »nekaj dogodkov, ki bi spominjali na do-
movinsko in katoliško slavo«, katerih obletnico naj bi v tem letu obhajali. Napo-
veduje dvogovor med Galantuomom in nekim naročnikom, ki je poln težkih in
krepkih resnic. Poučni del se začenja z razlago o spovedi z dobro znano Pellico-
vo navedbo. Temu sledi še drug pogovor, prav tako o učinkovitosti tega zakra-
menta, z naslovom Tudi tatovi spoštujejo dobre duhovnike. Ta dobri duhovnik
je sv. Pavel od Križa, katerega obletnico praznujemo v tem letu.
Prvih šest obletnic: Stoletnica smrti sv. Pavla od Križa s kratkim življenjepi-
som na treh straneh, podanim v prijetnem duhovnem pomaziljenju; stoletnica
izvolitve papeža Pija VI. s spodbudno omembo konca konklava, z odprtjem svetih
jubilejnih vrat in z navedbo papeževih posebnih kreposti. Druga stoletnica prve
posvetitve presvetemu Srcu Jezusovemu, ki jo je opravil blaženi Klavdij de la Co-
lombiére, z obširno predstavitvijo začetka in značilnosti tega češčenja, vzeto iz
lastnega življenjepisa svete Marije Marjete Alacoque – dvanajst strani prijetnega
branja. Tretja stoletnica prenosa relikvij svetih mučencev Salvatorja, Adventorja
in Oktavija z dogodki, povezanimi s temi svetimi ostanki, z opisom slikovitega
praznovanja, povezanim s slavo savojske kraljeve hiše, zlasti z »našim knezom
Emanuelom Filibertom«, za katerega pravi Galantuomo, da se odlikuje po goreč-
nosti, »da bi pospeševal ugled naše svete vere«, ker ta knez dobro ve, da je katoli-
ška vera osnova blagostanja držav in podložnikov, kajti podložniki ne morejo biti
zvesti svojemu vladarju, če niso najprej zvesti Bogu. Četrta stoletnica »italijan-
skega dečka, ki so ga do smrti mučili Judje«, z dramatično pripovedjo o ubogem
telescu malega Simona iz Trenta, »italijanskega mesta«, kot pravi Galantuomo,
in ne »mesta italijanske Tirolske«, kot pravi Rohrbaker, po katerem je povzeta
celotna pripoved; četrta stoletnica rojstva blaženega Nikolaja Albergatija z zgo-
dovino njegovega redovnega poklica, s prikupno pripovedjo o junaških dejanjih
za obrambo papeževe svetne posesti v Bologni in drugih deželah.
Za vsem tem pride posebna obletnica: sedemsto let od rojstva in šeststo
let od smrti sv. Raimunda Penjafortskega. V poglavju o tem španskem svetniku
najprej omenja don Carlosa, čigar zadeva je mnoge navduševala in skrbela, ka-
kor smo že videli, vendar vse zunaj politike: »Sedaj, ko veliko število poštenjakov
obrača oči proti Španiji, kjer naj bi vzšla zvezda, ki naj bi razpršila severne megle
(ker se megle gostijo tako močno, da nekateri izjavljajo: Stara evropska družba
propada in nova ognjišča civilizacije se odpirajo – Bismark), naj mi bo dovoljeno,
meni, ki sem prav tako poštenjak, da obrnem svoje oči proti Španiji in pokažem
na zvezdo, ki je vzšla 1175 Penjafortu in svetila celih sto let.« Ko ga je predstavil
kot predavatelja na univerzi v Bologni, ga Galantuomo pokaže še kot človeka, »ki
|
|
28.9 Page 279 |
▲back to top |
BiS 11 — 19. poglavje
279
je poučeval zato, da bi se ljudje naučili«. Končno sklene pripoved z ugotovitvijo,
»da so to zvezde, ki jih moramo pričakovati, in zvezde, ki jih Španija potrebuje«.
Ne manjkata dve stoletnici s smešnim naslovom »Koliko je stala ena kra-
ljica leta 1475«, ki opisuje dogodek, ki se je pripetil v Angliji pod vladavino
Plantagentov Anjoujev, ki so opustili »krčansko politiko srednjega veka, da bi
sledili duhu politike moderne dobe«. Sledi zgodba »o knezu, ki je utonil v sodu
malvazije«, prav tako iz angleške zgodovine.
Vrnimo se k svetim obletnicam. Tisoč dvesto let od smrti sv. Armanda, škofa v
Maastrichtu, ki je, »kakor to delajo tudi škofje dandanes,« pravi Poštenjak, »ostro
karal kralja Dagoberta zaradi njegovega grešnega življenja in bil zato izgnan iz
rodne dežele«. Tisoč sto let od smrti sv. Romualda, škofa in zavetnika Malinesa,
tisoč let svetega Adona, nadškofa v Vienni v Delfinatu, kot poroča Martirologij. Še
drugih tisoč let o »Kako so takrat mislili cesarji«. Gre za štiri člene, ki jih je Karel
Plešasti predložil v potrditev cerkvenemu zboru v Pavii, v katerih priznava avto-
riteto in pravice rimske Cerkve, papeža, škofov in duhovništva.
Ko potem govori o štirinajstih stoletjih sv. Senatorja, škofa v Milanu, naš
Galantuomo vedno bolj kaže svojo domovinsko ljubezen, o kateri je govoril v
predgovoru. Njegova misel se glasi: »Italijanskemu katoličanu, ki ljubi slavo
svoje domovine, ni za Rimom ljubšega mesta, kot je Milan.« Tukaj zapoje slavo-
speve verskim zaslugam lombardskega glavnega mesta.
Dogodek, ki je bil posledica ljubosumnosti dveh francoskih kraljev, pa se
je zgodil pred tisoč tristo leti; ker sta ju k temu ščuvali njuni ženi, imamo pre-
govor »Kako težko je naleteti na svakinje, ki bi se imele rade«. Sledi »praktično
poljedelstvo nekega škofa iz leta 475«. Sodobni poljedelci bi z veseljem preb-
rali staro spodbudo Galantuoma: »Treba je obžalovati vedenje nekaterih, ki, ne
vem iz katerega razloga, zaničujejo predragoceno dejavnost poljedelstva in jih
neznansko osrečuje, če morejo iz svojih sinov narediti občinske učitelje ali jih
pridobiti vsaj za kako drugo delo.« Škof, ki se je predal poljedelstvu, je sv. Evtro-
pij iz Orangea. Čeprav je bil plemenitega rodu, je hotel pomagati svojim revnim
škofljanom. Galantuomo pa pripominja, da »zaradi tega ni prav nič zanemarjal
duhovne skrbi za svoje ljudstvo«. Končno je tu še 1500-letnica izvolitve sv. Sa-
vina za škofa v Piacenzi. Tudi o tem je Galantuomo hotel povedati svoje mnenje.
Ko pripoveduje o čudežu, ki ga je svetnik naredil v moči svoje vere, vzklikne: »O,
če bi mi danes imeli vsaj malo tako goreče vere!«
Po vsem tem pa prava ruska solata, ki ni prav nič neprimerna resnosti
našega Galantuoma: zgodbice, zanimivosti, reki, zgodovinski podatki, kakšen
praktičen nasvet; olje, s katerim vse zaliva, pa je vedno čisto oljčno olje, z najfi-
nejšo soljo, brez vseh primesi.
Po končanem branju je naravno, da knjigo shranimo in ohranimo, da jo ob
priložnosti spet vzamemo v roke in jo beremo. To je pravi biser!
|
|
28.10 Page 280 |
▲back to top |
280
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Letnik obsega osem zvezkov – štiri dvojne zvezke, vsega skupaj 1536 stra-
ni, povprečno 128 strani na mesec, kar je veliko več od dogovorjenega.
Dva zvezka nosita na naslovni strani don Boskovo ime. Najprej si bomo
ogledali drugih šest, ki jih sicer ni podpisal on, jih je pa izbral in odobril in so
izšli z njegovo odgovornostjo. Tudi ti vsebujejo njegovo zamisel, misel o vsebini
in načinu pisanja, ki je najbolj v skladu z duhom Katoliškega branja. Zato jih
moramo vzeti v pretres.
Prvi zvezek nosi izviren naslov Goffredo s podnaslovom Moralna pripoved
za ljudstvo. To je zelo ganljivo in vzgojno pisana knjiga. Neki kmečki fant si pri-
zadeva za spreobrnjenje svojega očeta in dveh bratov, ki že dolga leta pozab-
ljajo na Boga in na njegove zakone. Ker je pisatelj Toskanec, so na dnu strani
razloženi izrazi, ki jih zlasti podalpski bralci ne bi razumeli.
Drugi zvezek nosi naslov Posvečevanje praznikov v zgledih izpod peresa
kanonika Kajetana Costamagne, profesorja teologije v semenišču v Saluzzu. To
je zbirka sto triinsedemdesetih zgledov, ki prikazujejo kazni, s katerimi je Bog
kaznoval tiste, ki so s težaškimi deli onečaščali praznične dni. Blaženi je zatem
izdal Pravilnik za obhajanje praznikov pod varstvom sv. Jožefa s središčem v
cerkvi Santa Teresa v Turinu. Knjiga podaja organizacijo združenja, dolžnosti
članov in odpustke, ki jih je papež Pij IX. podelil 14. maja 1861. Dodan je še
program za pridružitev naročnikov Katoliškega branja.
Več kot en milijon vernikov z mnogimi kardinali in škofi je prosilo njego-
vo svetost papeža, da bi slovesno posvetil svet presvetemu Srcu Jezusovemu.
Prošnja je bila uslišana. Dne 22. aprila 1875 je Sveta kongregacija za obrede
odobrila posvetitev in papež je podelil popolni odpustek, ki ga je mogoče naklo-
niti tudi dušam v vicah vsem, ki bi skesanega srca opravili spoved in prejeli sve-
to obhajilo, zmolili posvetilni obrazec 16. junija, obiskali kako cerkev in molili
po namenu svetega očeta. Poročali smo že o slovesni posvetitvi v cerkvi Marije
Pomočnice. Blaženi je priporočil don Bonettiju, da bi za to priložnost napisal
knjižico o presvetem Srcu Jezusovem. Don Bonetti je privolil in prispeval Kato-
liškemu branju za mesec junij četrti zvezek z naslovom Srce Jezusovo v drugi
stoletnici po svojem razodetju. Najprej navaja razloge za češčenje presvetega
Srca, potem začetke, težave in ovire pri širjenju te pobožnosti. Dodan je še pro-
gram za naročnike Katoliškega branja in Knjižnice za mlade.
Šesti zvezek je napisal p. Karel Filip da Porino in nosi naslov Blagoslovljena
voda. Knjižica je nadaljevanje Znamenja svetega križa, ki ga je objavil aprila
1872. Po kratki razlagi zakramentalov opiše obred blagoslovitve vode in opisu-
je čudežne učinke, ki jih prinaša uporaba blagoslovljene vode, ter zavrne očitke
protestantov, da je katoliška Cerkev prevzela poganske obrede.
Sedmi zvezek vsebuje dvoje del: Resničnost krščanske vere izpod peresa
barona Manuela di San Giovanni in Misli laika o krščanstvu, ki jih je napisal Se-
|
|
29 Pages 281-290 |
▲back to top |
|
|
29.1 Page 281 |
▲back to top |
BiS 11 — 19. poglavje
281
bastijan Vallebona. To je dvogovor med župnikom in njegovim župljanom. Obe
knjižici zavračata ugovore protestantov.
V osmem zvezku je don Lemoynov Fernando Cortez in opisuje odkritje
Mehike. Med drzne dogodivščine pogumnega bojevnika vpleta opise navad,
spomenikov in verskih obredov v Mehiki in velike napore katoliških misijonar-
jev, da bi krotili napadalen značaj osvajalca, ki naj bi prizanašal premaganemu
ljudstvu. Pripoved, sestavljena na osnovi dobrih španskih pisateljev, je zelo ko-
ristno in prijetno branje.
Tretji in četrti zvezek je napisal naš blaženi. Tretji nosi naslov Jubilej leta
1875. Začetki in pobožne vaje pri obisku cerkve. Knjiga je bila nekaj čisto no-
vega. Božji služabnik je 1865 za neki drug izreden jubilej, ki je trajal cel mesec,
napisal knjižico in z novo okrožnico nadomestil staro. Iz štirih razgovorov jih je
nastalo šest, ker je pisatelj predelal prvotna dva in iz njiju naredil štiri nove. Za
obisk treh cerkva je sedaj predlagal tri premišljevanja, in sicer: premišljevanje
o večnem zveličanju, premišljevanje o smrti, premišljevanje o vesoljni sodbi. Tu
predstavlja dvoje skupin po troje premišljevanj in v drugi skupini podaja zgoraj
omenjena premišljevanja, v prvi pa o spovedi, obhajilu in miloščini. Končno pa
je tam, kjer se je prvi končeval z venčkom v čast Marijinega brezmadežnega spo-
četja in s Pellicovo pesmijo »Srce Marijino, ki ga angeli«, sedaj v drugi končuje z
zgledi milosti matere Božje Marije. Naj še omenimo, da je jubilej leta 1854 imel
za cilj izprositi razsvetljenje za papeža, da bi čim prej razglasil versko resnico o
brezmadežnem spočetju Device Marije v večjo Božjo slavo. Jubilej 1865 pa je bil
razglašen ob desetletnici dogmatske razglasitve.
Preidimo sedaj k jubileju svetega leta. Blaženi je uporabil vsebino druge knji-
žice, tako da je vložil okrožnico leta 1875 namesto tiste iz leta 1864 in dodal še
pastoralno pismo mons. Lovrenca Gastaldija, ki je razlagal pogoje jubileja. Ker je
bilo treba obiskati štiri cerkve, je izbral štiri premišljevanja: o spovedi, obhajilu,
miloščini in misel na zveličanje. Temu je za uvod napisal kratko razlago o namenu
Cerkve ob razglasitvi jubileja, o podeljenih milostih in o pogojih za pridobitev
popolnega odpustka. Priročnik so razdelili fantom z namenom, da bi ga uporab-
ljali pri obisku cerkve in v spomin na jubilej. Blaženi je prosil penitenciarijo, da bi
namesto obiskov cerkva dovolila premišljevanja, ker procesije zaradi prepovedi
niso bile mogoče. Sveto sodišče indulta ni nameravalo odobriti; da bi pa omogo-
čilo pridobitev jubileja, je dovolilo, da bi procesije potekale po najboljših danih
možnostih, tudi brez križa ali drugega verskega znamenja in v porazdeljenih sku-
pinah. Fantje salezijanskih zavodov so odhajali po skupinah, kakor če bi šli na
sprehod, in obiskovali cerkve, ki so jih ordinariji določili za jubilej. Tu so se zbirali
in opravljali predpisane molitve, kakor je bilo zapovedano v papeški okrožnici.
Najbolj izvirni del predstavljajo razgovori, ki nosijo naslove: 1. O jubileju
na splošno. 2. O jubileju pri Judih. 3. Jubilej pri kristjanih. 4. Prvo oznanilo ju-
|
|
29.2 Page 282 |
▲back to top |
282
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
bileja ali sveto leto. 5. O odpustkih. 6. Pridobitev odpustkov. Sogovornika sta
neki župnik, ki predstavlja živo vero in dobrodušnost blaženega, in neki njegov
župljan, ki se je pravkar spreobrnil iz protestantizma in želi biti poučen o do-
gmatskih osnovah jubileja. V kratki besedi bralcu in z majhnimi spremembami
v vseh treh izdajah pravi don Bosko: »Zavedajoč se, da sem zbral pri najstarej-
ših in najuglednejših pisateljih najbolj zanesljiv nauk, sem trdno sklenil, da ne
bom zapisal ničesar, kar ni popolnoma zanesljivo. To naj bo namenjeno zavra-
čanju trditev tistih, ki pravijo, da katoliško Cerkev vodi nekaj slabo izobraženih,
kakor če bi jubileji in sveti odpustki obstajali komaj zadnje čase.« V posameznih
dvogovorih natančno navaja avtorje, iz katerih je zajemal pri sestavi knjižice.
Drugo svoje delo je Božji služabnik naslovil Marija Pomočnica s pripovedjo
o nekaterih milostih ob sedmi obletnici posvetitve njene cerkve v Turinu. Knji-
žica ima dva dela. V prvem delu pripoveduje o začetku pobožnosti do Marije
Pomočnice, o zidavi cerkve, o cerkvi sami in o slovesnosti ob posvetitvi. V dru-
gem delu navaja dokazilne listine, o sto tridesetih milostih naše dobre nebeške
Matere in pri tem zaradi pomanjkanja časa in prostora opušča veliko drugih.
Končuje pa s podatki o nadbratovščini Marije Pomočnice, ki je ustanovljena pri
istoimenski cerkvi.
Dve leti pozneje je izšla druga izdaja te knjige. Maja istega leta (1877) je
Katoliško branje objavilo zbirko milosti z naslovom Oblaček iz Karmela, ki so
bile natisnjene v Sampierdareni s cerkvenim pooblastilom škofijskega urada v
Genovi. Ko je turinski ordinarij dobil v roke novo knjižico in pregledal še tisto iz
leta 1875, je Božjemu služabniku pisal odločno pismo: »V teh knjižicah so opi-
sani dogodki prikazani kot nadnaravni. Zgodili naj bi se v moji škofiji in nadškof
mora upoštevati predpis Tridentinskega koncila ses. 25., poglavje O češčenju
svetnikov. Zato prosim 'quidem ufficialmente' (in sicer uradno) vašo uglednost,
da mi poveste, ali taki dogodki prenesejo resno raziskavo moje kurije. Blaženi
mu je takole odgovoril:
Velespoštovana ekscelenca!
V knjižici z naslovom Marija Pomočnica, ki je pred leti izšla v salezijanski tiskarni
v Turinu, in v Knjižici Oblaček iz Karmela sem pripovedoval o dogodkih, ki so mi jih
pripovedovali. Bil sem prepričan, da so dobro utemeljeni, in sem menil, da bi njihovo
poznanje moglo biti v splošno korist. Za knjižico, ki je izšla v Sampierdareni, sem
se popolnoma prepustil cerkveni cenzuri tamkajšnje škofijske pisarne. Knjižico, ki
je izšla v Turinu, sem prav tako predložil cerkvenemu pregledu in je nismo objavili,
dokler nismo dobili dovoljenja nadškofijskega urada.
Naj povem, da sem se pri sestavljanju knjižice strogo držal pripovedi, ki so jo podpisale
priče, in se strogo izogibal izraza nadnaravno. Pri tem sem upošteval tista pravila, ki
jih uporablja vsak previden pisec. Menim, da sem se zvesto držal navodil papeža Urba-
na VIII., in sem to tudi izjavil na začetku vsake knjižice. Prepričan sem, da sem ravnal
kot pri življenjepisih svetnikov, ki s pripovedovanjem dogodkov skušajo v bralcih vzbu-
|
|
29.3 Page 283 |
▲back to top |
BiS 11 — 19. poglavje
283
diti češčenje in zaupanje v nebeške zavetnike, pri čemer mi je popolnoma neznano, da
bi kdo to zavračal ali grajal. V opravičilo naj povem, da nisem nikomur dal povoda, da
bi kdo lahko mislil, da so te knjige potrdili v nadškofijski pisarni v Turinu, in še dosti
manj, da bi jih kanonično pregledale in potrdile katerekoli cerkvene oblasti.
Menim, da sem se zadosti opravičil, vendar izjavljam, da sem pripravljen preklicati
vse, karkoli bi mogoče storil zunaj moje dolžnosti in proti pravicam vaše prevzvišene
ekscelence.
Izrabljam priložnost, da prosim, da bi vaša ekscelenca v svoji gorečnosti poskrbela,
da bi knjižice, ki jih pošiljamo v pregled velečastitim revizorjem, bile čim prej pregle-
dane, da bi jih natisnili in ne bi prišlo do nepotrebnih zastojev v tiskarni.
V najglobljem spoštovanju vam poljubljam roko in se izpovedujem vaše velespošto-
vane ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 18. maja 1877
Nadškof se ni zadovoljil s temi pojasnili in je zato ponovno pisal. »Kot
nadškof imam dolžnost, da preiščem dogodke, o katerih se pripoveduje, da so
se zgodili v moji nadškofiji na nadnaraven način po Božji vsemogočnosti, da
ugotovim, ali so resnični in se jih zato šteje za čudeže. Štejem za svojo strogo
dolžnost, da preverim nadnaravne dogodke, ki naj bi se zgodili v moji škofiji
po priprošnji preblažene Device Marije, ki jo z naslovom Pomočnica kristjanov
častimo v njej posvečeni cerkvi v Turinu.« Zato zahteva, da naj predloži dokaze
za take trditve.
Slabost nadškofovega stališča je bila v samovoljnem razlaganju tridentin-
skega dekreta. Tu ne govori o kakršnihkoli čudežih, temveč samo o tistih, ki se
pripisujejo Božjim služabnikom z namenom, da bi pomagali k njihovi razglasi-
tvi za blažene in svetnike.
Tako ta odlok razlaga Benedikt XIV. Tega odloka torej ni bilo mogoče pove-
zati s čudeži in blagodatmi, o katerih pripovedujejo tri knjižice in se pripisujejo
priprošnji presvete device Marije, o kanonizaciji katere zares ne moremo dvomiti.
O tej zadevi bomo poročali na drugem mestu. Tu bomo povedali samo to,
kar se nanaša na knjižico, o kateri govorimo.
Božji služabnik je bil prisiljen, da je pripravil obrambo 'modis et formis'
(po vseh predpisih), ki jo je 1878 poslal Sveti kongregaciji za obrede, da bi tako
rešil svojo ustanovo pred verjetnim ordinarijevim posegom, kakor je to vedel
že iz izkušenj prejšnjih let. Slutnja ga ni varala. Ko je potem leta 1879 v Sam-
pierdareni izšel zvezek Katoliškega branja izpod peresa don Lemoyna s štiri-
inpetdesetimi uslišanji prošenj, je monsinjor dal tri knjižice zapakirati in jih
poslal kardinalu Bartoliniju, prefektu Svete kongregacije za obrede, in napisal
pismo, ki se je začenjalo takole: »Pošiljam vaši eminenci knjige, v katerih so
opisi čudovitih dogodkov, ki so se pripetili v Turinu v cerkvi Marije Pomočnice
kristjanov ali drugje po priprošnji Marije, ki jo kličejo s tem naslovom. O tem
|
|
29.4 Page 284 |
▲back to top |
284
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
sem že pisal svetemu očetu in nato še vaši eminenci, ki mi je odgovorila v lju-
beznivem pismu in potrdila prejem knjig, ki da si jih bo primerno ogledala.«
Knjižico, o kateri sedaj govorimo, ki so jo natisnili v Turinu in potem še
večkrat ponatisnili, je odobrila cerkev. Kako je mogoče to razložiti? To pove
monsinjor kardinalu: »Prva od teh knjig ima na koncu besede Z dovoljenjem
cerkvene oblasti. To dovoljenje obstaja v tem, da je pater Saraceno iz družbe
filipincev, ki je knjigo prebral, izjavil, da ne najde ničesar, kar bi moglo ovirati
njeno objavo. Vendar niti nadškof niti generalni vikar niti katerikoli uslužbenec
škofijske pisarne ni dal s svojim podpisom dovoljenja za natis.« Patra Sarace-
na je za sinodalnega revizorja postavil sam nadškof. Še več, pater Saraceno je
prejel knjigo v revizijo od škofijske pisarne. Don Berto priča, da je na lastne oči
videl izvirno pismo teologa Maffeija, napisano v nadškofovem imenu, imenova-
nemu patru Saracenu. Izdaji iz 1875 in leta 1877 se razlikujeta le v malenkos-
tih. Podobni sta si kot dve kapljici vode.
Kardinal je oddal snopič mons. Salvatiju. Na ovoj je lastnoročno napisal:
»Julija 1880. Ugledni gospod promotor, preglejte priložene knjižice in videli
boste, da ima turinski nadškof prav. D. kardinal Bertolini, prefekt.«
Ne vemo, kako je blaženi zvedel za to obtožbo. Vsekakor je dal sestaviti
patru Rostagnu iz Jezusove družbe spomenico, ki jo je poslal istemu kardinalu s
prepisom spomenice iz leta 1878. Snopiču je priložil naslednje pismo.
Velecenjena eminenca!
Žal mi je, da je tako neosnovana zadeva Svetemu sedežu povzročila že toliko skrbi in
so zadnje čase prišli nadlegovat tudi vašo eminenco, ki je že tako preobložena s skrb-
mi za vesoljno Cerkev. Skušal sem zbrati potrebna pojasnila, ki so spremljala začetek
in potek neprijetne zadeve, ki se mi zdi popolnoma brez osnove.
Vsekakor sem do sedaj skrbel in upam, da bo tudi v prihodnje tako, da bi bil ponižen
sin svete Cerkve, pokoren in pripravljen na vsak ukaz, nasvet ali navodilo, ki bi prišlo
od vaše eminence ali od druge avtoritete Svetega sedeža.
Bog naj vašo eminenco ohrani pri dobrem zdravju. Molitve salezijancev in njihovih
gojencev se nenehno dvigajo v nebo v ta namen.
Z najglobljim spoštovanjem prosim za vaš sveti blagoslov, medtem ko imam čast, da
se smem imenovati vaše velespoštovane eminence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
17. avgusta 1880, Iz našega doma v Nizzi Monferratu
Prav tako je pisal tudi mons. Salvatiju, promotorju vere, vendar pisma ni-
mamo, čeprav o vsebini lahko sklepamo iz ljubeznivega odgovora. Kardinal je
v trenutku slabe volje (pomislimo na pasje dni) napisal na ovojnico naslednje
vrstice: »23. avgusta 1880. Gospod asesor naj se zave, da je don Bosko s toliko
dejanji ponižnosti, tako se mi dozdeva, po svojem konzultorju hotel dati Sveti
kongregaciji za obrede lekcijo, in mu je zato treba po tožilcu ostro odgovoriti. D.
|
|
29.5 Page 285 |
▲back to top |
BiS 11 — 19. poglavje
285
kardinal Bartolini, prefekt.« Ponižnost je izražena v don Boskovem pismu. Lek-
cija naj bi bila v posvetu ali spomenici patra Rostagna. Toda lekcijo so dali, če so
jo že dali, preprosto škofijskemu uradu v navzočnosti rimske kongregacije, ki
je delovala kot sodnik. Kakorkoli že, zadeva je šla v arhiv, o njej so razpravljali
med apostolskimi procesi in jo končno pokopali. Ponovno so govorili o njej pol
stoletja pozneje, da so pokazali, kako morajo Božji prijatelji iti na tem svetu 'per
multas tribulationes' (skozi mnoge težave), da se pokaže svetu, da jih je Bog po
njih spoznal za 'dignos se' (vredne sebe).
Božji služabnik se je dve leti prej, preden je prišlo do te neprijetne zadeve,
ves zadovoljen veselil zaradi dobrega, ki ga je ta knjiga rodila. Don Barberis
v svoji majhni kroniki za dan 5. junija 1875 piše: »Don Bosko je po večerji v
obednici govoril o lanski številki Katoliškega branja, v kateri je opisana vrsta
milosti, ki jih je podarila mati Božja Marija Pomočnica. Po izidu tega zvezka in
zlasti še v devetdnevnici se je zgodilo toliko drugih čudovitih stvari, da bi lahko
z njimi napolnili nov zvezek z naslovom Novi čudoviti dogodki Marije Pomočni-
ce, in če bi k temu dodali še nekaj molitvenih obrazcev, bi lahko rekli Priročnik
častilcev Marije Pomočnice. O knjižici mi je veliko škofov pisalo pisma visokega
odobravanja in jo navdušeno hvalilo. Poslal sem po en izvod vsem škofom v
Italiji. To je namenjeno pridobivanju naročnikov Katoliškega branja.
Pri Katoliškem branju smo se hoteli podrobno ustaviti pri letniku 1875 in
pri njegovem zborniku. Zdi se nam, da lahko poudarimo štiri značilnosti posa-
meznih zvezkov: ljudski slog, poučnost, spodbudnost in pripravnost. V tem je
bila velika življenjskost skromnega Katoliškega branja, ki je bilo tako pri srcu
apostolski don Boskovi duši. To bo, upamo, kvas za njegovo ponovno oživitev.
|
|
29.6 Page 286 |
▲back to top |
20.
poglavje
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Vrnimo se v oratorij in poglejmo don Boska na začetku novega šolskega
leta sredi njegovih dragih sinov. Kdor ga gleda med njimi, ne da bi vedel za vse,
kar pripovedujemo, bi mislil, da nima drugega dela, kot da pazi na svoje fante.
Iz tega obdobja nam je ohranjenih le malo nagovorov za lahko noč, vendar za-
dosti, da vidimo, kako je navajal fante na njihovo življenjsko pot.
Rokodelci so ostali brez svoje godbe na pihala. Nedisciplina med godbeniki
je predstojnike prisilila, da so odločno ukrepali. Hišni svet je sredi oktobra na
dveh sejah razpravljal o osnutku pravilnika, ki so ga predstavili don Bosku in ga
je on odobril. Določili so, da naj bodo člani godbe tudi nekateri sobratje.
Tudi dijaki so se znašli pred majhno novostjo. Tisti, ki so se vračali v orato-
rij, ali tisti, ki so prišli na novo, so ob vstopu prejeli listek, s katerim so smeli v
učilnico, obednico in spalnico. Te uredbe niso nikdar več opustili.
Začetek je bil določen za sredino oktobra. Vendar se ve, da je pri tem pot-
rebno nekaj potrpljenja, kakor je to razvidno iz besed blaženega. Po večdnevni
odsotnosti se je vrnil, ko je v glavnem bilo že vse na mestu. Zbrane je očetovsko
pozdravil zvečer 20. oktobra.
Kakor se je dalo predvideti, se je njegov nagovor končal s povabilom za
dobro spoved.
»Tako se, dragi fantje, spet vidimo. Vi prihajate od daleč in tudi jaz se vračam. Veseli
me, da se vas je v teh dveh dneh že toliko zbralo. V kratkem se bodo vrnili še tisti, ki
so se ustrašili današnjega obilnega dežja ali pa niso mogli priti iz kakega drugega
razloga. Takoj bomo začeli redno delo, kot bo potekalo skozi celo šolsko leto.
Lahko vam zagotovim, da sem srečen in me veseli, kakor je srečen in se veseli oče, ki
vidi, da se je njegova družina pomnožila. Prišli ste s polj in iz vinogradov in z dolgega
potovanja. Gotovo ste se zaprašili in tudi umazali, mogoče je kateri celo padel v lužo
|
|
29.7 Page 287 |
▲back to top |
BiS 11 — 20. poglavje
287
in se popolnoma umazal. Takoj je treba vzeti v roko krtačo in se očediti, da boste vi-
deti lepši. Gotovo dobro razumete, o kakih krtačah in čistilih vam govorim: se pravi,
da ste se verjetno med počitnicami omadeževali z grehi in nepopolnostmi. Nekateri
so samo malo zaprašeni in zanje ni treba kaj velikega. So pač napake, ki se jih med
počitnicami vsak naleze bolj kot v rednem delovnem času. So pa nekateri krepko
umazani. Ti morajo poskrbeti, da se hudobija ne bo polastila njihovega srca in da se
bodo z dobro voljo vsega znebili. Rana se hitreje zaceli, dokler je še sveža. Uporabimo
ustrezno sredstvo, to je spoved, in postavimo vse na pravo mesto.
Sedaj ko delo še ni popolnoma utečeno, naj vsak skrbi za red. Če komu kaj manjka,
naj malo potrpi. S časom bomo za vse poskrbeli. Lahko noč!«
Ponovno je govoril 22. oktobra. Čeprav z drugimi besedami je vendar po-
novil govor o pomenu spovedi. Zelo si je želel, da bi vsi prebivalci hiše živeli v
posvečujoči milosti Božji in tako klicali Božji blagoslov nad hišo.
»A Jove principium (začne se z Jupitrom). Dobro si zapomnite, dragi sinovi, da so že
pogani poznali to načelo, da je treba svoja dela začeti s pomočjo iz nebes. Začenjamo
šolsko leto in prizadevati si moramo, da se bo dobro začelo. Star pregovor pravi:
Dimidium facti, qui bene coepit, habet (polovico dela je opravil, kdor je dobro začel).
Potem pa nadaljuje: Ne začne se dobro, če ni začetka v nebesih. Če je torej res, in to je
nadvse resnično, da tisti, ki dobro začenja, že polovico dela opravi, lahko vidite, kako
pomembno je dobro začeti. Če pa želimo dobro začeti, mora vsak poskrbeti, da se bo
postavil v sveto Božjo milost, če tega še ni storil. Potem naj iz srca prosi Gospoda,
da bi mogel dobro nadaljevati, in obljubi, da bo koristno izrabljal čas in nikdar žalil
Boga. Nasprotno, vse, kar bo storil, naj stori v večjo Božjo slavo in za zveličanje svoje
in svojega bližnjega duše.«
V nagovoru za lahko noč 26. oktobra je živo pokazal, v kako veliko nevar-
nost se spušča tisti, ki se ne bi takoj odločil, da bo dobro začel. Ravnal je zelo
preudarno. Toda usoda upornežev je bila zapečatena. Z ostro, a očetovsko pre-
tnjo, ki jo ohranja v svoji kroniki don Barberis, je rečeno: »Eno izmed pravil
našega zavoda zahteva, da naj nikakor ne prizanašamo hudobnim fantom, ki
bi bili pohujšanje svojim tovarišem. Eno samo grdo govorjenje ali nemoralno
dejanje zadostuje, da koga odstranimo iz zavoda. Vendar tega ni mogoče storiti,
dokler se ne pogovorimo z don Boskom. Zato naj fant, ki mu preti kazen, sam
gre takoj k don Bosku in ga prosi za odpuščanje.«
V isto smer kaže tudi misel, ki jo je don Barberis zapisal 26. januarja 1876:
»S fanti, ki so se pregrešili v moralnosti, je treba nadvse strogo ravnati. Grdo
govorjenje ali sicer ne težka nemoralna dejanja, morda celo iz mladostne pre-
šernosti, so zadosti, da odslovimo iz hiše tiste, ki so se v tem pregrešili. Malo
kvasa pokvari celo testo.« To sicer ne pomeni, da bomo takoj vsakega izključili.
Don Bosko pravi za take primere, da če ni neposredne nevarnosti, naj se počaka
do počitnic in se jih takrat pusti doma.
|
|
29.8 Page 288 |
▲back to top |
288
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
K dobremu vedenju v zavodu so pomagale tudi ocene iz obnašanja in kon-
ference, ki so jih oratorijski predstojniki imeli vsako nedeljo od pol sedmih do
pol osmih zvečer. Vse to je bilo gonilno kolo, ki je ohranjalo pravi red. Na teh
konferencah, ki so jih imeli krajevni predstojniki in jim je predsedoval don Rua,
so opravljali neke vrste pregled pridnosti in doslednosti in je vsak predstojnik
dobil vpogled v svoje področje. Tako so se preprečevali neredi in popravljale
storjene napake, predstojniki pa so se dogovarjali med seboj za enotno rav-
nanje in način dela. Tako so bili vsi obveščeni o vsem, kar se je dogajalo, in
pod vodstvom bolj izkušenih je bila to prava šola modrosti, zlasti v primerih,
ko je bilo treba odločati o dvomljivih stvareh. V najpomembnejših zadevah pa
so končno odločitev prepuščali don Bosku. To je mogoče povzeti iz zapisnikov,
ki so sicer zelo preprosti, vendar pa zelo dragoceni za poznanje let, o katerih
pišemo.
Vaše število se je povečalo. Današnji začetek je potekal v redu. Pravijo, da vnaprej
opozorjen človek naredi stokrat več. Vendar vas moram opozoriti na nekaj stvari.
Najprej morate vedeti, da bomo od samega začetka skozi celo leto ocenjevali učenje,
delo v šoli, obnašanje v spalnici, obednici in drugo. Kdor se ne bo lepo obnašal, bo
dobil slabo oceno in bo to v njegovo sramoto razglašeno javno pred vsemi. Kdor ne bo
imenovan, je znamenje, da je z njim vse v redu. Tisti, ki bodo prejemali slabe ocene,
naj vedo, da bomo z njimi še malo potrpeli, vendar ne dolgo. Sicer mi je zelo hudo,
vendar moramo vsako leto koga postaviti pred vrata in mu reči: 'Glej, ti ne sodiš več v
oratorij, moraš oditi.' Z nekaterimi bomo potrpeli malo več in jim dali priložnost, da
se popravijo, toda vi veste, da pregovor pravi: 'Vrč hodi po vodo tako dolgo, dokler se
ne razbije.' To pomeni, da se stvari seštevajo in potem je kdaj vsega zadosti. Mogoče
bomo koga prenašali celo leto, ko se bodo zla dejanja nabirala, toda med počitnica-
mi bo dobil sporočilo, da naj svoje počitnice še podaljša, ker v oratoriju zanj ni več
prostora. Žal smo tako morali storiti tudi letos in lahko vidite, da nekaterih ni tukaj.
Sedaj smo vas pravočasno opozorili in upajmo, da se nobenemu ne bo zgodilo kaj
podobnega.
Poleg tega ne smete pozabiti, da ocene, ki jih dobivate teden za tednom, ohranjajo
svojo veljavo tudi leta pozneje. Reči vam moram, da se pogosto zgodi, kar se mi je
zgodilo pred nekaj dnevi. Predstavi se mi nekdo, ki ga ne poznam, mogoče celo z lepo
brado, in me nagovori: 'Me ne poznate več? Sem ta in ta in sem bil toliko časa v ora-
toriju. Potreboval bi potrdilo o lepem vedenju.' Kaj naj storim? Ni treba drugega kot
odpreti zapisnike izpred 10, 15 ali 20 let. Seštejemo ocene in damo spričevalo. Kdo bi
se sicer mogel vsega spominjati.
Vidite torej da cene ohranjamo in bodo še vrsto let pričale za vas ali proti vam. Ven-
dar ne bi rad, da bi hoteli dobiti dobre ocene samo zato, da bi se izognili sramoti, ali
zato, da vas ne bi kaznovali ali poslali domov. So še drugi, višji nagibi, zaradi katerih
si morate prizadevati, da boste pridni. Naučite se opravljati dobra dela zato, ker to
ugaja Gospodu, ki vas bo za to bogato nagradil, in se izogibati slabih, ker vas bo sicer
kaznoval, saj mu slaba dejanja ne ugajajo. Ali veste, kaj se bo zgodilo, če se boste
|
|
29.9 Page 289 |
▲back to top |
BiS 11 — 20. poglavje
289
ravnali po tem nasvetu? Imeli boste lepe uspehe, zadovoljni boste, radi vas bodo imeli
tukaj na zemlji in, kar je še pomembnejše, pripravili si boste bogato plačilo gori v
nebesih, kar vam vsem skupaj iz srca želim. Lahko noč!
Za devetdnevnico ob prazniku vseh svetih je 27. oktobra zelo spodbuden
nagovor. Spomnil se je Savia, Magoneja, Besucca in povedal veliko več, kot nam
je ohranjeno. Zlasti o Dominiku Saviu ni mogel govoriti, ne da bi se raznežil.
Don Trione pripoveduje, da ga je nekega dne srečal, ko je popravljal krtačne
odtise ponatisa Dominikovega življenjepisa. Rekel je: »Vsakokrat, ko to delam,
moram plačati davek s solzami.«
»Smo v devetdnevnici vseh svetih. Želim si, da bi se močno potrudili in vse opravljali
čim bolj zavzeto. Veste zakaj? Med letom pride dan, ko obhajate praznik vašega ne-
beškega zavetnika, katerega ime nosite, na praznik vseh svetih pa obhajamo god vsi,
ker imajo takrat god vsi naši nebeški zavetniki. Zato se morate dobro pripraviti na ta
praznik. Koliko mladih fantov je že v nebesih in so se posvetili, čeprav so bili iz mesa
in kosti kakor vi! Še več, koliko je v nebesih fantov, ki so živeli v isti hiši, v kateri živite
vi, se sprehajali pod temi stebrišči, opravljali svoje molitve v tej cerkvi, se držali istih
pravil in imeli iste predstojnike kot vi. Postali so sveti in so v nebesih, kjer so, upamo,
tudi Dominik Savio, Magone, Besucco in veliko drugih. Sedaj si moramo reči: 'Si isti
et illi, cur non ego?' (če so tisti in oni, zakaj potem ne bi bil jaz). Če so postali dobri
oni, ki so živeli v istih okoliščinah kot mi, zakaj potem ne bi mogli tega tudi mi? Spod-
budimo se, dragi sinovi, spodbudimo se, da bomo šli po poti zveličanja, in če bomo
morali kaj trpeti zaradi vročine ali mraza, zaradi bolezni ali česa drugega, se učiti
ali premagovati naš značaj, storite to z velikim pogumom, storite to rade volje, kajti
povračilo majhnega trpljenja tukaj na zemlji nam pripravlja veliko slavo v nebesih.«
V nagovoru za lahko noč 28. oktobra je še več misli kot v prejšnjem. Božji
služabnik je skušal pomagati svojim fantom, da bi dobro opravili izpraševanje
vesti in navdušeno obhajali praznik vseh svetih.
»Smo že sredi devetdnevnice kot priprave na praznik vseh svetih. Veliki praznik se
bliža s hitrimi koraki. Oh, če bi vsi moji dragi sinovi resno mislili na to, da bi postali
sveti! Rad bi, da bi vsak izmed vas naredil nekaj. Da bi vsak premislil: 'Kaj bi bilo tisto,
kar bi predvsem potreboval, da bi postal svet?' Da bi spoznal napako, ki ga najbolj
oddaljuje od cilja, ali katera krepost bi mu najbolj pomagala, da bi dosegel svoj na-
men in bi potem odločno rekel sam sebi: 'Na ta lepi praznik bom poklonil Gospodu ta
dar.' Skušajte izkoreniniti iz vašega srca kako napako in vsaditi na njeno mesto kako
krepost. Zagotavljam vam, da bi bil Gospod izredno zadovoljen z vami.
Vendar pa morate predvsem temeljito premisliti, ali v vaši vesti ni mogoče česa, kar
bi bilo nujno odstraniti. Kajti če bi začeli krasiti kako zelo lepo opremljeno sobo z na-
jizbranejšimi okraski, pa bi bila sredi sobe greznica ali druga umazana in smrdeča
stvar, bi se vam vsi smejali in dejali: 'Najprej odstrani tisto umazanijo in potem začni
krasiti sobo.' Tako je tudi z vašo dušo: če bi imel kdo smrtni greh v svoji duši in bi se
trudil odstraniti kake majhne napake, bi ravnal napak. Če hočemo ravnati pametno,
|
|
29.10 Page 290 |
▲back to top |
290
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
je treba naprej odstraniti greh in šele potem začeti krasiti svojo dušo s krepostmi.
Gospod je dejal nekemu mladeniču, ki je hotel rešiti svojo dušo: 'Če hočeš vstopiti v
življenje, izpolnjuj zapovedi.' Najprej je rekel 'če hočeš', kar pomeni, da če se hočeš
zveličati, moraš najprej hoteti, vendar ne hoteti, kakor to delajo lenuhi, ki hočejo in
nočejo, 'vult non vult piger' (lenuh hoče in noče), temveč trdno hoteti in si postaviti
trdne sklepe. In kaj je treba storiti? 'Serva mandata.' Vi, ki se učite latinščino, veste,
da je 'serva' velelnik glagola 'servo, servas, servavi' (izpolnjujem, izpolnjuješ, sem
izpolnjeval). S tem hoče povedati: izpolnjuj zapovedi svetega Božjega zakona. In če
bi lahko vprašali vse tiste, ki so v nebesih, kaj so storili, da so prišli na tisti srečni kraj,
bi vsi odgovorili: 'Izpolnjevali smo zapovedi.' Če bi pa mogli odpreti pekel in vprašati
tiste, ki tam trpijo, zakaj so prišli tja, bi odgovorili: 'Ker nismo izpolnjevali zapovedi.'
In sedaj vam pravim: Se hočete zveličati? Seveda, vsekakor! Saj vendar med vami ni
takega norca, ki bi rekel: 'Nočem se zveličati.' Torej, izpolnjuj zapovedi. In če jih ne?
Dragi moji, ni druge možnosti: pogubil se boš.
'Toda to je naporno,' boste rekli.
Vsi tisti, ki so v nebesih, so premagali te napore. Sedaj so tam gori in pravijo: 'Kako
majhen je bil moj napor v primerjavi s srečo, ki jo bom užival celo večnost!' Pogub-
ljeni pa pravi jo: 'Hoteli smo se izogniti majhnemu naporu, sedaj pa strašno trpimo
in bomo trpeli vso večnost.'
In kdo so tisti, ki ne izpolnjujejo zapovedi? Ne izpolnjuje jih tisti, ki se na primer v
cerkvi ne vede lepo, ne moli, klepeta z drugimi. Ne izpolnjuje jih tisti, ki ne prenaša
napak svojih tovarišev in se vedno s kom prepira. Ne izpolnjuje jih tisti, ki prejema
zakramente malomarno, brez pobožnosti in še huje, ki se ne kesa svojih grehov. Ne
izpolnjuje jih tisti, ki preklinja, kdor ne posvečuje praznikov, ki se ne pokorava in
tako naprej. Zato premislite drugo za drugo vse Božje zapovedi in skušajte ugotoviti,
v čem ste se pregrešili, spovejte se, storite trden sklep, da v prihodnje ne boste več
grešili. Tako bomo izpolnili to, kar nam pravi Božji Odrešenik: Če hočeš vstopiti v živ-
ljenje, izpolnjuj zapovedi. In če vam bo izpolnjevanje zapovedi postalo težko, recite:
'Trenutno je to, kar teži, in večno, kar budi veselje; z malo trpljenja si lahko prislužim
večno veselje.' Pogum, dragi sinovi, lotite se dela in videli boste, kako vam bo Gospod
pomagal in storil tisto, česar sami ne zmorete doseči. Lahko noč.«
Petega novembra je govoril o svetem Karlu, katerega praznik so v oratoriju
prenesli na naslednjo nedeljo. Govoril je o svetniku na tak način, da so ga mladi
poslušalci mogli razumeti. Poudaril je zlasti obhajilo. Vendar pa moramo opo-
zoriti, kako obzirno ga je priporočal.
»Jutri je praznik svetega Karla. Mnogi izmed vas nosijo njegovo ime. Zlasti ti in tudi
vsi drugi naj se potrudijo, da bodo častili tega svetnika. Da bo slovesnost čim večja,
bomo imeli peto mašo. Svetemu Karlu je pomagala posebno ena stvar, da je postal
tako velik svetnik. Ali veste katera? To, da se je že od malih nog posvečeval Gospodu.
O njem pripovedujejo, da je kot majhen deček poznal samo dve poti: eno, ki je vodila
od doma v cerkev, in drugo, ki je vodila od doma v šolo. Velika odmaknjenost od sveta
in ljubezen do učenja in pobožnosti sta mu pomagali, da je postal kmalu zelo učen in
|
|
30 Pages 291-300 |
▲back to top |
|
|
30.1 Page 291 |
▲back to top |
BiS 11 — 20. poglavje
291
svet. Vsi so poznali njegove zasluge in ni imel še 23 let, ko je postal nadškof v Milanu
in kardinal svete rimske Cerkve. Iz njegovega življenja pripovedujejo zelo lep dogo-
dek. Na obisku po svoji škofiji je srečal tudi sv. Alojzija, ki je imel takrat 12 let. Ko je
videl v njem tako pobožnost in gorečnost in zvedel, da ga še niso pripustili k prvemu
svetemu obhajilu, mu ga je podelil on sam, tako da prebivalci Castiglioneja niso ve-
deli, katerega bi imeli za večjega svetnika, tistega, ki je prejel prvo sveto obhajilo, ali
tistega, ki je 12-letnemu Alojziju podelil prvo sveto obhajilo.
Res je, da svetega Alojzija kot zavetnika mladine na poseben način častimo, vendar
moramo častiti tudi svetega Karla, bodisi zato, ker je bil že v svoji mladosti ozaljšan
s toliko krepostmi, bodisi zato, ker je bil izredno zavzet za vzgojo mladih, saj je žu-
pnikom naročil, da so imeli zanje poseben krščanski nauk, odpiral zanje zavode in
mala semenišča in se z vsemi sredstvi trudil za njihov telesni in duševni napredek.
Prosimo svetega Karla, da bi nam naklonil vsaj malo svojega prezira svetnih dobrin
in bogastva, ko je samo v enem dnevu razdelil kot miloščino tisoč lir in ob drugi
priložnosti razdal vso svojo dediščino. Naj nam sv. Karel podari tisto ljubezen do
bližnjega, po kateri se je on tako zelo odlikoval, kajti vedeti morate, da je v času kuge,
ki je razsajala v Milanu, bil ves čas med obolelimi in jim pomagal v njihovih telesnih
in zlasti duhovnih potrebah. Odprl je svojo škofovsko palačo, sprejel okužence in iz
ljubezni do bližnjega bi skoraj on sam bil žrtev svoje gorečnosti. Tisti, ki morejo, naj
prejmejo v čast sv. Karlu zakramentalno obhajilo, drugi pa naj obudijo duhovno ob-
hajilo in druge molitve, da si izprosijo njegovo varstvo in pomoč.«
Za dober začetek novega šolskega leta je manjkala samo še dobro opravlje-
na vaja za srečno smrt. To pobožno vajo so v tem novem šolskem letu določili
za zelo znamenit dan, to je na 11. november, na dan odhoda misijonarjev. Na
predvečer je Božji služabnik napovedal dnevni red za naslednji dan, usmeril
vse misli svojih fantov v vajo za srečno smrt in jih osredinil na cilj, ki so si ga
postavili misijonarji za svoje potovanje:
»V Ameriki vsi nestrpno čakajo naše misijonarje. Upamo, da bodo naredili veliko
dobrega. Edini cilj potovanja je reševanje duš in nič drugega kot reševanje duš. Prav
danes sem prejel pismo od župana v San Nicolásu, mestu, kamor bodo šli naši misi-
jonarji. V njem mi zagotavlja vso pomoč in podporo, tudi gmotno, in pravi, kako vsi
prebivalci pričakujejo, koliko dobrega bodo tam storili naši misijonarji. Za vas pa je
ob tej priložnosti najpomembnejše to, da dobro opravite vajo za srečno smrt, katere
bistvo je v tem, da se dobro spoveste in goreče prejmete sveto obhajilo, kakor če bi
bila zadnja v vašem življenju. Dobro si zapomnite eno: ko se človek nauči dobro op-
ravljati kako delo, ga bo vedno dobro opravil, ne da bi se tega zavedal. Nasprotno pa,
če kdo ni navajen dobro opravljati kakega dela, tudi z naporom ne bo mogel narediti
kaj prida. Tako tisti, ki se vadi, da bi lepo umrl, opravi spoved, kakor da bi bil na smr-
tni postelji, in prejme obhajilo, kakor da bi bilo zadnje v njegovem življenju, bo na
smrtni postelji brez dvoma vse najbolje opravil in srečno umrl. Kajti to mu je prešlo
v navado, na vesti ne bo imel ničesar, kar bi ga moglo vznemirjati, in se bo vpraševal
|
|
30.2 Page 292 |
▲back to top |
292
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
samo o nesreči, ki jo je imel v zadnjem mesecu, v zadnjih tednih, in nič več. Umrl bo
zadovoljen, prepričan, da bo šel takoj v nebesa.
Toda kaka težava, kak strah za tistega, ki ni navajen lepo umreti! Stal sem ob smrtni
postelji veliko bolnikov in umirajočih. Rečem vam, da je nekaj strašnega videti člo-
veka v takem stanju z nemirno vestjo. Dostikrat bi rad govoril in se spovedal, pa ne
more. Včasih nima sreče, da bi v tem trenutku imel ob svoji postelji duhovnika. Ob
drugih priložnostih se sorodniki in prijatelji nočejo ločiti od njegove smrtne postelje,
da bi naredili prostor duhovniku, ki bi bil sicer pri roki, pa umirajočega nadlegujejo
z oporoko in vprašanji, komu bo zapustil svoje imetje. Tako ubogi bolnik v mukah
zaradi grizenja vesti dostikrat umre ne toliko od bolezni kakor zaradi nevšečnosti
in bridkosti.
Vi imate na voljo zadosti časa. Dobro se pripravite, uredite svojo vest in vse svoje ma-
terialne zadeve. Toda za božjo voljo glejte, da ne boste imeli zmešnjav v svoji vesti. Če
imate kake dvome o preteklih spovedih in če vas vest že več let teži, uredite to stvar
ob tej priložnosti. Storite tako, da bi tudi, če bi morali v četrtek zvečer oditi na drugi
svet, lahko brez obotavljanja rekli: 'Tukaj sem, Gospod! Pripravljen sem, pokliči me,
kajti uredil sem že vse časne in duhovne zadeve. Glej, prihajam.'«
Božji služabnik je razposlal glavnim dobrotnikom in znancem vabilo za slo-
vesnost in priložil dnevni red. Hotel je, da so na prvo mesto postavili: »Ob 7.30
vaja za srečno smrt.« Fantje so jo opravili z velikim navdušenjem. Zapluli so z
razprostrtimi jadri.
|
|
30.3 Page 293 |
▲back to top |
21.
poglavje
KORAK BLIŽE DO PRIVILEGIJEV
Vprašanje privilegijev je bilo za blaženega življenjskega pomena kot
'conditio sine qua non' za popolno dejavnost pravne osebe, že priznane njegovi
družbi. Če bi kdaj dosegel to, bi bilo konec vseh sitnosti, ki so bile povezane
s podeljevanjem svetih redov njegovim klerikom. Zato po neuspelem prvem
poskusu ni izgubil poguma, temveč si je zamislil načrt, kako bi ponovno sprožil
vprašanje, saj je vedel, da na tem svetu 'nadležnež pogosto premaga skopuha'.
Potem ko je Sveta kongregacija za škofe in redovnike izrekla svojo sodbo, je
možnost za ponovno obravnavo bila vsebovana v izrazu, ki je spremljal odlok. V
njem je bilo rečeno 'communicationem, prout petitur, non convenire (podelitev,
kakor je zaprošena, ni primerna). Ta 'kakor je zaprošena' nakazuje, da bi bilo
mogoče upati na ponoven pretres, če bi spremenili prošnjo.
Da bi pa zadevo ohranili v prvotni obliki in bi prošnjo izrazili na nov način,
bi se morale spremeniti okoliščine, sicer bi bilo nesmiselno pričakovati, da bi
se spremenil sklep, izrečen v tej sodbi. Morala bi se pojaviti nova dejstva, ki bi
spremenila zadevo in povzročila preklic sodbe. S strani misijonarjev ali s kate-
rekoli druge strani bi se lahko pojavile nove potrebe, ki bi zaslužile preveritev
odločbe.
Za ponovno prošnjo je bilo treba čakati, iskati primerno priložnost, pustiti
ob strani neučakanost, ki bi mogla vnaprej pokvariti tako občutljivo zadevo. Po-
leg tega je bil kardinal prefekt, ki je bil proti podelitvi privilegijev, telesno zelo
bolan in je bilo zato treba z njim kolikor mogoče previdno ravnati. Če bi sedaj
prišli na dan z novimi razlogi v zadevi, v kateri je že izrekel svojo sodbo, bi mu
povzročili nove skrbi in s tem še otežili bolezen, ki ga je mučila, ter tako tvegali
odklonilen odgovor. Novi tajnik Kongregacije, ki je prišel za Vitelleschijem, še
|
|
30.4 Page 294 |
▲back to top |
294
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ni bil uveden v stvar in je bil, kakor so govorili, v zadregi. K vsemu temu se je
pridružila še okoliščina, ki je Božji služabnik ni poznal in ki mu jo je sporočil
kardinal Berardi. Kardinal prefekt, kardinal Patrizi in še kdo drug, tako je pisal
kardinal Berardi, »so, ne vemo zakaj, prepričani«, da don Bosko zahteva preveč
in je zato njegove prošnje treba podvreči daljšemu razpravljanju in globljemu
pretresu kot običajno.
Tako je bil Božji služabnik obveščen in je zato spremenil svoje ravnanje.
Kljub temu da je bil do skrajnosti zaposlen z zadnjimi odpravami misijonarjev,
ni hotel čakati in je na začetku novembra spremenil prošnjo. Potegoval se je
samo za določeno število ugodnosti, trinajst, med katerimi so bile najbolj nuj-
ne, tiste, ki so se nanašale na iz-dajanje dovoljenj za svete redove. Nov razlog, ki
je govoril v prid prošnji, ki je bila pred kratkim zavrnjena, je bilo dejstvo, da so
se odpravljali na pot misijonarji za prekomorske misijone. Ker smo imeli srečo,
da smo prošnjo dobili v roke, jo bomo v celoti objavili.
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko poln hvaležnosti do vaše svetosti, ki je v velikodušni dobroti
hotela dokončno odobriti salezijansko družbo, ponižno pokleka pred vaše noge in
vas, preblaženi oče, prosi za nove blagodati v korist salezijancev, ki morajo čim prej
odpotovati v zunanje misijone.
Najnujnejše stvari pa so naslednje:
1. Salezijanski duhovniki, ki so si pridobili pravico spovedovati v eni škofiji, naj bi
smeli spovedovati člane salezijanske družbe tudi zunaj te škofije. Zlasti na potova-
njih bi smeli brez razlike spovedovati tudi potnike, pri čemer bi spoštovali predpise
Svetega sedeža.
2. V vseh cerkvah družbe smejo darovati sveto mašo, deliti sveto obhajilo, izpostav-
ljati sveto Evharistijo, poučevati katekizem otroke in pridigati.
3. Odpirati oratorije v mestnih in primestnih hišah družbe, zlasti v bolniških sobah
darovati sveto mašo in deliti sveto obhajilo.
4. Uporabljati prenosni oltar v času dolgih potovanj v zunanjih misijonih.
5. Vrhovni predstojnik sme v dneh, ki jih sveta Cerkev določa za ordinacije 'extra
tempus', svojim članom dovoliti pripustitev k nižjim in višjim redovom in duhov-
ništvu.
6. Spremeniti molitev kanoničnih ur v druge pobožne vaje ali dela krščanske lju-
bezni, ko bi bili člani bolni ali zaradi utrujenosti ne bi mogli brez velike težave
opraviti te dolžnosti.
7. Dajati dovoljenje za branje in posedovanje prepovedanih knjig tistim članom
družbe, ki bi to potrebovali, in ob smrti podeljevati popolni odpustek.
8. Blagoslavljati škapulirje, rožne vence, svetinjice in križe svete Brigite in sv. Domi-
nika. Te pravice so bile predstojniku že podeljene 'ad tempus'.
Posebni odpustki
9. Salezijanci lahko prejmejo popolni odpustek na dan, ko začenjajo noviciat, ob iz-
|
|
30.5 Page 295 |
▲back to top |
BiS 11 — 21. poglavje
295
povedovanju in obnavljanju zaobljub, na koncu duhovnih vaj in 'in articulo mortis'
(ob smrtni uri), na dan, ko odhajajo v zunanje misijone, in na dan v mesecu, ki je
določen za vajo za srečno smrt, kakor predpisujejo salezijanske konstitucije.
10. Odpustek 300 dni vsakokrat, ko bi izrekli 'Marija Pomoč kristjanov, prosi za
nas', kar je bilo že podeljeno 'vivae vocis oraculo' dne 12. februarja 1869.
Splošni odpustki
11. V vsaki cerkvi salezijanske družbe lahko vsi verniki, potem ko so opravili sveto
spoved, prejeli sveto obhajilo in obiskali cerkev, prejmejo popolni odpustek na dan
zavetnika cerkve. Prav tako je mogoče prejeti tak odpustek na dan sv. Frančiška
Saleškega v vseh cerkvah družbe.
12. Na vse praznike N. G. J. K., na praznike preblažene Device Marije, svetih apos-
tolov, sv. Jožefa, na njegov patrocinij, na dan sv. Ane, sv. Joahima, sv. Frančiška Ksa-
verja, sv. Alojzija Gonzage, na dan sv. angela varuha, na dan vseh svetih, na vernih
duš dan, na dan po prazniku sv. Frančiška Saleškega, ko opravljamo spomin vseh
umrlih salezijancev in vseh pokojnih dobrotnikov salezijanske družbe.
13. Da bi na vse te dni v opisanih okoliščinah člani salezijanske družbe mogli dobiti
vse navedene odpustke, četudi ne bi mogli obiskati imenovanih cerkva, če le prej-
mejo zakrament pokore in obhajila.
Veliko teh odpustkov je bilo že podeljenih glavni cerkvi družbe. Sedaj prosim vašo
svetost, da bi z dejanjem najvišje milosrčnosti to odobrili in potrdili, razširili ter po-
delili na način, ki ga v vsej ponižnosti prosim.
Uporabil je uradne in poluradne poti. Uradno se je obrnil na mons. Sbar-
rettija, tajnika Svete kongregacije za škofe in redovnike, poluradno pa še pred
njim na kardinala Berardija, da bi pripravil duhove in se uspešno zavzel pri
svetem očetu.
Mons. Sbarretti, ki se je trudil, da bi razbral nečitljivo don Boskovo pisavo,
je poklical odvetnika Menghinija, ki je tako zvedel za celo zadevo in z njo sezna-
nil neločljivega mons. Fratejaccija, svojega kolega v koru kapitlja sv. Evstahija.
»Če bi vi včasih slišali tako lepe dvoglasne arije!« – glede velikega govorjenja o
don Boskovih zadevah. Oba sta se strinjala v tem, da je bila don Boskova poteza
neučakana, koristila bi pa kot »dejanje priziva že izrečeni sodbi in dokaz nestri-
njanja z odločbo«.
Žal pa je bil kardinal Berardi zunaj Rima in »don Boskovo drago pismo mu
je dospelo z enotedensko zamudo, ko na veliko njegovo žalost« se ni mogel pra-
vočasno zavzeti za don Boska, kajti misijonarji, zaradi katerih je bila vložena
prošnja, so že odpotovali. Kljub temu je don Boskove prošnje ponižno predložil
svetemu očetu in ta se je spomnil, da je don Bosku podelil nekaj privilegijev po
Kongregaciji za škofe in redovnike. In ker ni hotel priti v nasprotje z že pode-
ljenimi darovi, ki se jih ni več dobro spominjal, je naročil, naj pošlje prošnjo na
imenovano Kongregacijo. »Karkoli že bo,« je sklenil kardinal, »bomo vsaj videli,
kako se bo stvar končala. Kakor hitro bom kaj zvedel, vam bom takoj sporočil.«
|
|
30.6 Page 296 |
▲back to top |
296
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Dobronamerni kardinal je zastavil ves svoj vpliv, da bi tajništvo Svete kon-
gregacije za škofe in redovnike dobrohotno sprejelo prošnjo. Toda do 17. de-
cembra se mu to še ni posrečilo iz naslednjih razlogov: 1. Zaradi trajne bolezni
eminence prefekta kongregacije kardinala Bizzarrija. 2. Zaradi zamenjave taj-
nika imenovane kongregacije. 3. Zaradi pisma, ki ga je na račun njegove družbe
napisal mons. nadškof in je naredilo velik vtis na mons. tajnika, ki ni bil na teko-
čem o vsem, kar se je do tedaj dogajalo. Takoj ko sem zvedel za to, sem govoril
s tajnikom in dal vsa potrebna pojasnila v upanju, da se bo kmalu kaj storilo
za to. Kakor hitro bom zvedel, vam bom o vsem poročal. Vsekakor se je treba
oborožiti s sveto potrpežljivostjo in ne pozabiti, da skuša hudobec preprečiti
vsako dobro delo. Toda Bog je mogočnejši od hudobca in zato upamo, da bomo
z njegovo pomočjo končno dosegli zaželeno zmago.«
Mons. Fratejacci nam brez slepomišenja razodeva novice o tretji oviri, ki
jih je dobil iz zanesljivih virov: »Tisti prelat nadškof, ki ga vi dobro poznate,
kar naprej – dan za dnem – piše na Kongregacijo za škofe in redovnike poročila
proti salezijancem. To je prava obsedenost in je velika nevarnost, da se mu bo
zmešalo. Te dni je mons. Sbarretti, ki se je že zavedel, da gre za manijo prega-
njanja, v imenu Kongregacije za škofe in redovnike v poročilu o spovedovanju
salezijancev dotičnemu prelatu, ki govori, pa nič ne pove in je pravi 'ibis redibis
non' (šel boš, vrnil pa da ali ne), pisal, da je vse skupaj igranje na violino in nič
drugega. Toliko v vednost. Naj vam bo v tolažbo, da s takim početjem, namesto
da bi izzval duhove proti vaši uglednosti, kar bi nadškof rad dosegel, vedno
jasneje kaže na manijo preganjanja, česar bi vas vsi končno radi rešili, in to za
vedno«.
Blaženi zanesljivo ni maral tega sramotenja. Dobri monsinjor se v tem pis-
mu pritožuje, da don Bosko triindvajset dni ne odgovori na neko njegovo zago-
tovilo, čeprav naj bi medtem že drugič spodbudil neki odgovor, ne brez hudih
graj v obeh pismih na račun visokostoječih oseb. To je napravil iz ljubezni do
don Boska; toda v štirih mesecih mu je don Bosko pisal samo nekajkrat; samo
glede vnosa, ki bi ga bilo treba napraviti v Letopis cerkvene hierarhije, in o za-
devah Arcadie; in poslal mu je fotografijo misijonarjev. Tako je ostalo brez od-
meva dvoje navedenih pisem, ki smo jih objavili med dokumenti. Tisti, ki poz-
najo don Boska, lahko uganejo, iz katerih razlogov je bil njegov molk zlato.
Drugo don Boskovo prošnjo je papež izročil v ponovno obravnavo komisiji
štirih kardinalov, ki so že prvič razpravljali o zadevi. Blaženi je bolj kot kaj dru-
gega potreboval pravico za izdajanje dovolilnic za podeljevanje svetih redov,
ker mu je to povzročalo ogromne stroške in veliko po nepotrebnem izgubljene-
ga časa. Ta člen, ki je bil med vsemi najpomembnejši, so takoj izločili iz drugih
in ga posebej obravnavali. Toda na žalost se stvar niti za korak ni premaknila
naprej. Kardinal Berardi je 28. decembra pisal blaženemu: »Na žalost vam mo-
ram sporočiti, da eminence, ki naj bi razpravljale o vaši zadnji prošnji v zadevi
|
|
30.7 Page 297 |
▲back to top |
BiS 11 — 21. poglavje
297
odpustnih pisem, niso privolile v vašo željo, ker so menile, da tako že imate
poseben indult za deset let, ki ste ga prejeli 3. aprila 1874. Treba je potrpeti,
in ko boste ponovno prišli v Rim, bomo o tem nadrobneje razpravljali.« Gre za
iste razloge, kot so jih odklonilno navedli že meseca oktobra. Obstajala je velika
bojazen, da bi storili kaj v škodo škofovski jurisdikciji.
Prav tako so izločili še nekatere druge člene, o katerih bi se lahko izrekla
Kongregacija za obrede. Sedmi člen pa se je tikal Kongregacije za indeks.
Stvari so prišle tako daleč, da je novica, da don Bosko prosi privilegije v
Rimu, razburila turinskega ordinarija, ki je pod trenutnim vtisom okoliščin in
verjetno tudi na podpihovanje nekaterih ljudi, ki so želeli ribariti v kalnem, svo-
je strahove in bojazni izrazil kardinalu Bizzarriju.
Velečastita eminenca!
Gospod don Janez Bosko, ustanovitelj in predstojnik salezijanske družbe, je spet za-
prosil Sveto kongregacijo za škofe in redovnike, da bi mu naklonila privilegije, ki niso
v skladu s pravicami in avtoriteto škofa, in to kljub temu da mu taki privilegiji v zad-
njem letu niso bili podeljeni, pač zato, da ne bi prišlo do motenj v jurisdikciji škofov.
Upam, da bo Sveta kongregacija, preden bo podelila gospodu don Bosku pravice, za
katere prosi v škodo škofovske avtoritete, tako dobra, da me bo seznanila z njegovimi
prošnjami, da bi, če bi me katera izmed njih motila, lahko povedal svoje mnenje. To
toliko bolj, ker se bojim, da je v potrditev umestnosti svojih prošenj izrazil svetemu
očetu pomisleke proti mojemu načinu upravljanja nadškofije.
Jaz sem vedno bil in vedno bom branilec cerkvenih redov. Prepričan sem tudi, da potre-
bujejo nekaj privilegijev in izjem. Toda če so potrebne izjeme, kadar gre za premeščanje
njihovega osebja, in če so potrebni privilegiji v določenih deželah, kjer vladajo neurejene
razmere, kot na primer v zunanjih misijonih, pa je moje mnenje, potrjeno z dolgimi
študijami in praktičnimi izkušnjami raznih dežel, da odvzem pravic škofom zmanjšuje
njihov ugled, ki naj bi bil danes bolj kot kdaj prej nujno potreben podpore moči in ugle-
da Apostolskega sedeža, ki sedaj nima več na voljo civilne moči. Duh samostojnosti, in
skoraj bi rekel vzvišenosti , ki ga gospod don Bosko izraža že nekaj let proti turinskemu
nadškofu, ki se prenaša na njegove učence in o katerem je Kongregacija za škofe in
redovnike videla dokazilo v pismu, ki ga je don Bosko naslovil name 29. aprila 1875
in ki sem ga poslal Sveti kongregaciji 17. oktobra istega leta, zaradi česar mi je Sveta
kongregacija milostno odgovorila 30. novembra 1875, da so res obžalovanja vredna
dejstva, ki jih razlagam v pismu; ko bi bil okrepljen z novimi privilegiji, nasprotnimi
moji jurisdikciji, bi mi zagotovo povzročal še večje nevšečnosti in stiske, ki me v tej veliki
nadškofiji obdajajo vse dni. Če si je gospod don Bosko pridobil in si še pridobiva zasluge
za Cerkev, menim, da sem tudi jaz storil in delam veliko za Cerkev, in zato ne vidim ni-
kakršnega razloga, da bi se mu morali podeljevati privilegiji, ki pomenijo zame kazen.
Nadškofovska avtoriteta ordinarija v Turinu, ki je izgubila ugled in javno državno
podporo, ki so ji odvzeli štiri petine dohodkov, ki so jo sramotili in jo še naprej sramo-
tijo v vseh turinskih časopisih, in to zato, ker je nadškof odločen zagovornik Svetega
sedeža in zahteva izpolnjevanje Božjih in cerkvenih zapovedi, ne sme trpeti še na-
|
|
30.8 Page 298 |
▲back to top |
298
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
daljnjega zmanjševanja ugleda s strani don Boska. Ta s svojimi okrožnicami, beseda-
mi in dejanji kaže upor proti nadškofu, tako da je eden najslabših turinskih časopisov
izrazil zadovoljstvo, da je don Bosko edini duhovnik v Turinu, ki je sposoben kljubo-
vati nadškofu. Če bodo salezijanski družbi podeljeni novi privilegiji na škodo moje
jurisdikcije, naj se počaka vsaj na mojo smrt, ki ni več daleč. Lahko pa me umaknete
s tega položaja, kjer zaradi naraščajočih težav tako ne bom mogel več dolgo ostati.
Vašo eminenco prosim, da sporočite to moje pismo Sveti kongregaciji, v katere mod-
rost in pravičnost polagam vse svoje upanje.
Poljubljam vaš sveti purpur in se imenujem vaše prevzvišene eminence najvdanejše-
ga služabnika.
Turin, 24. marca 1876
+ Lovrenc, nadškof v Turinu
To pismo naj dobi na vpogled gospod odvetnik poročevalec in ga pripravi za avdien-
co pri svetem očetu. E. Sbarretti, tajnik
V pojasnilo tega pisma nimamo nič ustreznejšega kot nekaj besed, ki jih je
blaženi 27. januarja 1876 izrekel članom vrhovnega sveta in jih je zapisal don
Barberis: »Turinski nadškof je v Rimu vse spravil na noge proti nam. Išče vse
'ugodne in neugodne' priložnosti, utemeljene ali neutemeljene glede nas v našo
škodo. Jaz nisem nikdar hotel odgovarjati v naše opravičilo, razen če so me iz
Rima prosili za pojasnila. V opravičilo so bila samo nekatera pisma, ki sem jih
zaupno poslal nadškofu in ga prosil, da bi nas nehal preganjati. On pa jih je,
prepričan, da bodo ta pisma pričala proti meni, poslal v Rim meni v obtožbo.
Nasprotno pa so me prav ta pisma opravičila. Ko sem bil v Rimu, sem govoril
o naših zadevah, pojasnjeval. Toda opravičeval (za nadškofove obtožbe) se v
Rimu nisem nikdar niti ustno niti pisno.«
Kar se tiče njegove smrti ali odpovedi, preden bi bili podeljeni privilegiji, je
blaženi 1881 izjavil: »Lahko bi postavili naslednjo dilemo: če je podelitev pri-
vilegijev salezijanski družbi nekaj dobrega, zakaj jih potem ne bi takoj podelili,
če pa je nekaj slabega, zakaj potem pravi, da naj se to zgodi po njegovi odpovedi
ali smrti?«
Povzemovalec, o katerem govori tajnikova opomba, je menil, da bi bilo
umestno poslušati nadškofa, in sicer toliko bolj, ker je on v svojem pismu do-
pustil umestnost nekaterih privilegijev, čeprav bi prevelika velikodušnost
mogla povzročiti nove zaplete. Zato naj bi ustregli nadškofu, ki je sicer malo
naklonjen mladi salezijanski družbi, a je vendar razložil svoje razloge, da je v
nevarnosti njegova škofovska jurisdikcija.
Toda ordinarij ni bil zadovoljen samo s tem, da je napisal pismo 20. marca.
Dne 21. marca je že Sveti kongregaciji poslal 'postulatum' (zahtevo), v katerem
je ponovil, da mu ni znano, ali je salezijanska družba dokončno potrjena, in
obžaloval, da kaže težnjo, da bi se vtikala v disciplino škofijske duhovščine. V
dokaz za to je navedel dejstvo, da družba sprejema ljudi, ki jih je nadškof od-
pustil zato, ker so nesposobni za duhovniško službo, kar pa povzroča prezir
|
|
30.9 Page 299 |
▲back to top |
BiS 11 — 21. poglavje
299
nadškofove avtoritete s strani semeniščnikov. Naj torej Sveta kongregacija že
končno odločno uredi to zadevo.
Vprašanje semeniščnikov, ki jih je nadškof odpustil in jih je don Bosko
sprejel, se je nanašalo na en sam primer, ki ga je don Rua jasno razložil njegovi
ekscelenci: »Ko sem se včeraj zvečer vračal domov, sem razmišljal, kdo bi mogel
biti tisti gojenec, za katerega vaša ekscelenca trdi, da ga je sprejel don Bosko.
Zares sem ugotovil, da sem po zadnjih jesenskih počitnicah sprejel nekega go-
jenca iz Vinova. Vendar pa moram povedati, da s sprejetjem tega gojenca don
Bosko ni imel nič opraviti. Sprejel ga je pisec tega pisma, ki je fanta videl in ni
vedel, kaj se je prej dogajalo z njim, in ker ga je priporočila oseba, vredna vsega
zaupanja, ga je sprejel in mu omogočil nadaljevanje učenja za poklic, za katere-
ga je trdil, da ga želi opravljati. Niti najmanj ni slutil, da bi to moglo žaliti vašo
ekscelenco, ki ji želimo biti v vsem na uslugo.«
Ker je želel dobiti odgovor tako na to kakor na druga pisma, je don Rua 2.
aprila vprašal povzemovalca Menghinija: »Rad bi dobil odgovor, da bi vedel,
kako naj se ravnam, ker bi o zadevi rad pisal svetemu očetu. Jutri se bo don
Bosko zaradi te zadeve napotil v Rim.« Don Bosko pa je šel v Rim iz drugih
razlogov, o katerih bomo še govorili. Kakor koli že, tajnik Svete kongregacije
je dal dne 10. aprila nalog, da se iz don Boskove prošnje Kongregaciji za škofe
in redovnike izpišejo tisti odstavki, v katerih prosi za izvzetje in privilegije, in
pošljejo turinskemu nadškofu, da bo lahko dal svoje pripombe. O tej neprijetni
zadevi ne vemo nič drugega, kot da 5. maja nadškof še ni prejel sporočila, tako
da je tega dne povzemovalcu poslal pravo jeremijado, ki jo je koristno prebrati,
da se bolje spozna njegova misel in njegovo razpoloženje. Blaženi je, kar se tiče
njega, izkoristil priložnost, ki ga je klicala v Rim, da je opravil svoje zadeve.
Preden bomo sklenili to poglavje, si bomo pri mons. Fratejacciju izposodili
besede spodbude, ki jih je pisal Božjemu služabniku in za katere smo hvaležni
njegovemu zapisu. »Bridkosti, ki jih mora prenašati vaša uglednost, ne bodo
trajale dolgo. 'Dabit Deus his quoque finem' (tudi temu bo Bog naredil konec).
Sicer pa so bile potrebne, kakor moremo to ugotoviti pri vseh delih velikih
Božjih služabnikov, da bi don Boskova dela, ki bi pod težo tolikega človeškega
zavračanja morala zamreti že na samem začetku življenja, dobila zamah in pri-
nesla bogate sadove Cerkvi in domovini. V tem se pokaže, da niso delo človeš-
kih rok, temveč Božja zamisel; niso sad te zemlje, temveč nebes, in za to naj bo
zahvaljen Bog, 'cui soli honor et gloria' (kateremu edinemu naj bo čast in slava).
Nasprotovanje, sovražnosti brez razloga, o katerih govori psalmist 'odio habue-
runt me gratis' (sovražili so me brez vzroka), so nič manj kot pristna znamenja
vseh resničnih in Bogu ljubih del. Naj se sovražniki vaše uglednosti bojijo, in to
zelo. Ni se vam treba bati ničesar, prav zares ničesar. To, kar daje danes videz
ruševin in poraza, bo kmalu prinašalo sadove življenja in slave.«
|
|
30.10 Page 300 |
▲back to top |
22.
poglavje
DON BOSKU ODVZAMEJO DOVOLJENJE ZA
SPOVEDOVANJE
Blaženi ni nehal delati dobro v korist in obrambo mons. Gastaldija. Me-
seca oktobra so prišli k njemu nekateri zlobneži, ki so slišali, češ da se upira
nadškofu, in mu predložili nesramen življenjepis o prelatu, da bi ga za dobro
plačilo natisnil v svoji tiskarni. Božji služabnik, ki se je delal, kot da jih ne poz-
na, jih je prosil, naj mu izročijo več kot tisoč strani obsegajoč rokopis, da ga bo
prebral. Seveda ga je vrgel v ogenj. To dejanje pa je priklicalo nanj jezo tistih
gospodov. Zahtevali so od njega, da jim poravna škodo, in ga več let razjarjeni
nadlegovali. Toda on je bil vesel, da je preprečil tako pohujšanje in da je branil
čast svojega nadškofa.
Malo zatem je izvedel, da ima neki časnikar pripravljeno serijo nesramnih
člankov na račun nadškofa, ki naj bi jih objavil neki ničvredni časopisi. Takoj je
našel način, da se je polastil tistih člankov in tako preprečil njihovo objavo. Us-
pelo mu je, vendar je moral za to plačati visoko vsoto denarja in sprejeti v zavod
zastonj sina tistega nesrečneža. Toda tako eno kakor drugo je storil rade volje
zaradi tako plemenitega cilja.
Ta in podobna dejanja so bila ordinariju dobro znana. Prav zato pa zgodo-
vinarja žalosti, ko mora pripovedovati, kako so don Bosku odvzeli oblast spove-
dovanja. Kot zvesti resnici ne bomo zapisali ničesar, kar ne bi bilo potrjeno od
zanesljivih dokumentov in prič.
Nadškof Gastaldi je marca 1875 podpisal dovoljenja za spovedovanje za
don Boska in za druge duhovnike oratorija. Don Cagliero je šel junija v škofijsko
pisarno, da bi jih dvignil. Tu so mu pa rekli, da so jih poslali v oratorij. »Kako,« je
dejal sam pri sebi, »prišel sem v nadškofijsko pisarno, dovoljenja so podpisana,
lahko bi mi jih osebno izročili in jih ne pošiljali na svoje stroške. Poleg tega pa je
bila vedno navada, da smo prišli ponje. Tukaj nekaj ne bo v redu.«
|
|
31 Pages 301-310 |
▲back to top |
|
|
31.1 Page 301 |
▲back to top |
BiS 11 — 22. poglavje
301
Proti koncu oktobra se je Božji služabnik nekega dne zadrževal sredi svojih
duhovnikov in klerikov, ko je pristopil neki služabnik škofijske pisarne z zavit-
kom v roki in dejal: »Veseli me, da sem vas takoj dobil, ker vam moram izročiti
to pošiljko.« Don Cagliero, ki je vse pozorno opazoval, se je takoj znašel in spoz-
nal, da so bile dovolilnice za spovedovanje. Zato je stegnil roko, da jih vzame::
»Ne,« je dejal, »to je zame.« Škofijski sluga je vse izročil njemu. On je ohranil
zase, kar je bilo namenjeno njemu, drugo pa je poslal don Rui. Ves radoveden
je šel takoj v sobo, odprl prvo ovojnico, ki je bila don Boskova. Pogledal je in
prebral 'ad sex menses' (za šest mesecev). Zatem je pogledal druge, ki so se vse
glasile na 'ad annum' (za eno leto). To se pravi, da je don Bosku dovoljenje za
spovedovanje izteklo septembra. V vročekrvnem don Caglieru je vse zatrepeta-
lo, toda premagal se je in ni nikomur ničesar povedal razen don Rui, kateremu
je stvar priporočil, da naj jo uredi, ne da bi don Bosko kaj vedel za to. Potem je
odpotoval v Ameriko.
Don Rua je tedaj poslal v škofijsko pisarno don Cibraria, da je govoril s ka-
nonikom Zappatom, generalnim vikarjem. Ko je ta slišal za novost, je razburjen
vzkliknil: »Toda to vendar ne more biti. Ne, ne, to ne more biti. Kaj takega lahko
storijo samo pijanci. Recite, recite don Bosku, da naj kar naprej spoveduje. Jaz
mu dajem dovoljenje.« To je rekel zato, ker tiste dni, kakor smo že povedali,
zaradi odhoda misijonarjev nadškofa ni bilo v Turinu.
Ves zagrenjen zaradi tega odvratnega dejanja, je don Rua o vsem molčal,
dokler se don Bosko po odhodu misijonarjev ne bi vrnil iz Ligurije v Turin, ko
ne bi mogel več prikrivati resnice. Poleg tega pa so se bližali božični prazniki,
ko bi moral blaženi veliko spovedovati in bi bilo hudo pohujšanje, če ne bi več
spovedoval in ne bi nihče vedel za vzrok takega početja. Vendar je don Rua še
vedno molčal.
Medtem poziv generalnega vikarja v škofijsko pisarno k nadškofu. Šel je
don Rua, ki je takoj ugotovil, da monsinjor noče slišati nobene razlage.
»Zakaj ste prišli vi in ne don Bosko?«
»Ker don Bosko ne ve nič o vsej zadevi,« je odgovoril don Rua.
»Saj sem vendar izrecno poslal uslužbenca,« je ves v ihti dejal nadškof, »da
izroči listino v roke don Bosku in nikomur drugemu.«
»Tisti uslužbenec, ki gotovo ni vedel, za kaj gre,« je odvrnil don Rua, »ni
imel časa čakati in je izročil dovolilnice tajniku, ta pa jih je z drugimi zaupnimi
pismi izročil meni. Poleg je bilo še polno drugih navadnih pisem.«
Monsinjor ni hotel podpisati dovolilnice za blaženega.
Toda treba je bilo stvar rešiti in zato z njo seznaniti don Boska. Na božični
večer se je don Rua izročil v Božje roke in povedal don Bosku, da se je njegovo
dovoljenje za spovedovanje izteklo že pred dobršnim časom.
Don Bosko je počakal do konca praznikov. Nato je pisal monsinjorju eno
tistih pisem, ki so jih sposobni napisati samo resnični svetniki in katerega
lastnoročno besedilo je v naših rokah.
|
|
31.2 Page 302 |
▲back to top |
302
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Velečastita ekscelenca!
Komaj na božični večer mi je don Rua izročil moje spovedniško dovoljenje, ki se je
izteklo septembra. Ker sem bil v zakristiji, ki je bila polna notranjih in zunanjih go-
jencev, ki so čakali na spoved, sem izkoristil posebno pooblastilo svetega očeta, ki mi
je dovoljevalo spovedovati v izrednih okoliščinah in kjerkoli. Danes pa nisem več spo-
vedoval in jutri se bom umaknil iz Turina, da se bom tako rešil vsake odgovornosti
zaradi vprašanj o resničnosti tega dogodka.
Sedaj vas ponižno prosim, da bi mi obnovili dovoljenje za spovedovanje, da tako pre-
prečimo pohujšanje in govorice. Ker taka odločitev predpostavlja težek razlog, vas
kot ubog duhovnik in predstojnik redovne družbe, ki jo je odobril Sveti sedež, prosim,
da mi poveste, kaj vas je nagnilo k temu koraku, da se bom lahko v prihodnje popravil
in ravnal v skladu z vašo voljo. Če tega razloga ne želite povedati meni, ampak Rimu,
vas prosim, da to storite, da se rešim iz položaja, ki je bridek za vsakogar, zlasti še za
predstojnika redovne družbe, ki naj vodi toliko domov.
Kakršenkoli bo odgovor, vas prosim, da ga pošljite sem v oratorij, od koder mi ga
bodo poslali na kraj mojega bivališča.
Štejem si v čast, da se v globokem spoštovanju izrečem za vaše ekscelence najvdanej-
šega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 26. decembra 1875
Dne 27. decembra je odpotoval v Borgo San Martino. Zelo verjetno je, da je
naslednjo noč prebil v molitvi, kajti klerik Nai, ki naj bi zjutraj pospravil sobo,
je našel posteljo popolnoma nedotaknjeno. Toda niti don Nai niti kdo drug ni
zvedel za žalostno skrivnost. Še več, don Nai je za stvar zvedel šele nekaj let po-
zneje. Povedal je, da don Bosko tiste dni ni pokazal nikakršne vznemirjenosti,
temveč je kot po navadi sprejemal sobrate in se z njimi pogovarjal, kakor da
ne bi imel nobene druge skrbi. On sam ga je videl šaljivega in mirnega kakor
vedno, ko je govoril z njim. Če bi se don Bosko kakorkoli spremenil, bi njegovi
sinovi to gotovo opazili, ker so natančno poznali njegove navade.
Ravnatelj pa je prav gotovo vedel za vso zadevo. Govorili smo z don Bonetti-
jem tudi v drugih podobnih kritičnih trenutkih in poznamo njegovo živahno zag-
nanost in odkritosrčno ravnanje, zato nismo bili čisto nič presenečeni, ko smo
med njegovimi listinami našli dokumente, ki jih bomo navedli. Prvo pismo je bilo
namenjeno kardinalu Antonelliju, državnemu tajniku, drugo pa svetemu očetu.
Eminenca!
Že tolikokrat preizkušena dobrota vaše eminence me navaja, da se spet zatekam k
vaši očetovski dobroti za majhno uslugo.
Prosim vas, da bi bili tako dobri in izročili priloženo pismo svetemu očetu, ki bi mu
rad izrazil svojo bolečino in ga prosil za podporo.
V upanju na to uslugo se vam iz srca zahvaljujem in vam, medtem ko vam želim
srečen konec iztekajočega se leta, izrekam svojo sinovsko vdanost in globoko spošto-
vanje vaše eminence.Najvdanejši in najponižnejši služabnik
|
|
31.3 Page 303 |
▲back to top |
BiS 11 — 22. poglavje
303
duhovnik Janez Bonetti, ravnatelj malega semenišča sv. Karla v Borgu San Martino
Borgo San Martino, 28. decembra 1875
Presveti oče!
Najprej vas, presveti oče, prosim za odpuščanje, če vašim bridkostim, ki jih imate
tako že dovolj, dodam še novo, ker upam, da bom kot eden vaših sinov kot pri očetu
vse očetov dobil razumevanje za očeta salezijanske družbe, ki jo on vodi.
Vaši svetosti je dobro znano, da je moj odlični predstojnik don Janez Bosko že več let
zaporedoma izpostavljen preganjanju turinskega nadškofa mons. Lovrenca Gastal-
dija. Dobro mi je znano in zato se vam zahvaljujem, da ste hoteli narediti konec temu
nevzdržnemu stanju in ste k temu pritegnili zelo ugledne osebnosti. Toda žal uspeh
ni v sorazmerju s pričakovanjem in napori. Nasprotno, zdi se, da se jeza imenovane-
ga prelata vsak dan stopnjuje in je zadnji čas prišlo do nedopovedljive odločitve, da
je temu nadvse zaslužnemu duhovniku prepovedal spovedovati v turinski nadškofi-
ji. Vaša svetost pozna dobro kreposti mojega predstojnika in ve, da on ni sposoben
pregreška, ki bi zaslužil tako kazen, ki se nalaga samo duhovnikom, ki so naredili
najbolj pohujšljive prestopke.
Ubogi don Bosko vdano trpi, toda njegovo telesno zdravje je v nevarnosti in njegovi
dragi sinovi morajo gledati, kako se njegovo zdravje iz dneva v dan slabša. Nekateri
se celo bojijo najhujšega.
Presveti oče, vi ste eden najbolj krotkih obenem pa tudi najbolj odločnih papežev.
Prosimo vas! Ker do sedaj dobrota ni nič zalegla, uporabite v svoji modrosti in pra-
vičnosti tista sredstva, ki bodo končala toliko zlo. Za to milost vas prosim na praznik
nedolžnih otrok in na rojstni dan sv. Frančiška Saleškega, nebeškega zavetnika naše
družbe.
Mogoče sem vam s tem svojim pismom vsiljiv, presveti oče, toda naše salezijanske
konstitucije nam dovoljujejo, da brez privolitve svojega predstojnika pišemo svetemu
očetu. Zato upam, da mi boste odpustili dejanje, ki je posledica neizmerne bolečine
mojega srca zaradi trpljenja mojega očeta don Boska, kateremu dolgujem za Bogom
vse, kar sem in kar imam. Če imam srečo, da sem v razredčenih četah vaših borcev,
je to njegova zasluga, ko me je pred 20 leti dvignil iz prahu, me sprejel v svoj zavod,
mi omogočil šolanje in me uvedel v duhovniški poklic. Njemu se moram zahvaliti,
da sem že deset let na čelu 200 fantov, ki jih Božja previdnost pošilja v ta zavod, da
se poučijo o Božji znanosti, da bodo nekoč goreči duhovniki ali vsaj dobri kristjani.
Njemu dolgujem vse, kar sem in kar zmorem.
Presveti oče, moje zaupanje, ki ga imam do vas, je tako veliko, da se veselim, da boste
izpolnili želje mojega srca in pokazali svojo vzvišeno naklonjenost do salezijanske
družbe, ki si šteje v čast, da ste vi njen oče in zaščitnik.
Izrabljam to priložnost, da zaželim vaši svetosti srečen konec tega in blagoslovljen
začetek novega leta z vsemi tistimi milostmi, ki si jih vaše srce želi. Naj pride za vas
čim prej dan zmagoslavja, ki je dan miru in mirnega življenja Cerkve, ki ste ji nepre-
kosljiv vodja in oče.
Kleče pred vašimi nogami se v globoki spoštljivosti izrekam vašega očetovstva najpo-
nižnejšega in najvdanejšega sina.
|
|
31.4 Page 304 |
▲back to top |
304
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
duh. Janez Bonetti, ravnatelj Malega semenišča v Borgu San Martino
Borgo San Martino, 28. decembra 1875
Kardinal, ki je že tolikokrat pokazal visoko spoštovanje do don Boska, je
takoj odgovoril.
Velečastitemu gospodu don Janezu Bonettiju, ravnatelju Malega semenišča v Borgu
San Martino!
Brez zakasnitve sem izročil v roke njegove svetosti ovojnico, ki ste mi jo blagovolili
poslati 28. decembra.
Ko vam to sporočam, se vam zahvaljujem za najboljše želje za novo leto in vam tudi
jaz želim vse najboljše.
Vaše uglednosti vdani služabnik G. C. Antonelli
Rim, 3. januarja 1876
Blaženi v tej svoji zadregi ni mogel ne misliti na svojega velikodušnega zaš-
čitnika kardinala Berardija. Zato mu je takoj, ko je zvedel za nesrečno novico, to
sporočil in ga prosil, da bi mu za vsak primer v Rimu izprosil splošno dovoljenje
za spovedovanje. Velikodušno dovoljenje, ki mu ga je dal sveti oče, je zadosto-
valo za mir njegove vesti, za zunanjo uporabo pa ni bilo dovolj. Kardinal mu je
v odgovor takole pisal:
»Vaše nadvse ljubeznivo pismo z dne 25. preteklega meseca, ki sem ga pre-
jel včeraj zvečer ob pozni uri, me je napolnilo z neizmernim začudenjem in glo-
boko žalostjo zaradi nezmožnosti, da bi pomirili tega ordinarija. Težko bo mir-
no iti naprej. V tej zadevi sem bil včeraj pri svetem očetu in sem se hotel vrniti
spet danes zjutraj. Vendar tega nisem storil, ker bi se njegova svetost le stežka
odločila za karkoli, dokler ne bi zvedela vseh podrobnosti, zaradi katerih je or-
dinarij tako strogo ukrepal. Kljub vsemu temu bom v prihodnji avdienci v so-
boto z njim na akademski način govoril, in če bo treba, vas bom o tem obvestil.
Bodite vedrega srca in se ne dajte užalostiti zaradi takih obžalovanja vrednih
dogodkov, ker se jasno vidi, da vas Gospod hoče preizkusiti, in je vendar gotovo,
da 'crescit in adversis virtus' (krepost raste v težavah).
V našo zadovoljnost moramo dodati, da povzročitelj prepovedi ni bil nedo-
stopen za globoko ponižnost blaženega. Ko se je brez dvoma zavedel napake, ki
jo je naredil, mu je ukazal takole pisati:
Velečastiti gospod!
Njegova ekscelenca naš velečastiti nadškof mi je naročil, naj pišem vaši uglednosti,
da je prejel vaše pismo in da vam sporoča, da imate še naprej dovoljenje za spovedo-
vanje. Dovoljenja ne bi nikdar odvzel, če bi ob določenem času naredili, kar se v takih
primerih po navadi naredi.
Z vsem spoštovanjem vas pozdravlja vaše uglednosti najvdanejši služabnik kanonik
Chiuso, tajnik.
Turin, 27. decembra 1875
|
|
31.5 Page 305 |
▲back to top |
BiS 11 — 22. poglavje
305
Dva dni pozneje je sporočil don Rui, da naj »gre čim prej v nadškofijo in
prinese s seboj dovoljenje gospoda don Boska za spovedovanje«, seveda z na-
menom, da bi ga popravil.
Tukaj se moramo vprašati, kaj je monsinjor hotel povedati z besedami »če
bi ob določenem času naredili, kar se v takih primerih po navadi naredi«. Kaj
so »taki primeri«? Primeri vlaganja prošnje za dovoljenje za spovedovanje ali
privolitev v krivdo? Je hotel pokarati don Boska in njemu naprtiti vzrok svojega
napačnega početja, ker ni takoj šel po dovoljenje ali ker ni priznal krivde kake-
ga, ne vemo katerega dejanja? Skrivnosti! So pa tudi zvijače, ki jih nekateri upo-
rabljajo, ko kdo poskuša, kakor se temu pravi, umik na boljši položaj. 'V vojni se
je treba obnašati kakor v vojni.'
Popoldne 29. decembra je don Rua šel k njegovi ekscelenci, ki mu je nas-
lednjega dne dal pojasnila, ki jih v pogovoru ni imel na voljo, in pri tem izrazil
nekatera svoja čustva. »Zelo mi je žal zaradi razdora, ki, kakor se zdi, loči vašo
ekscelenco od te družbe in zlasti še od njenega ustanovitelja. Prepričan sem, da
bi veliko razlogov, ki navajajo vašo ekscelenco, da si je ustvarila s slabo mnenje
o nas, češ da vas ne ubogamo in žalimo, izginilo, če bi bila vaša ekscelenca z
vsem natančno seznanjena. Oprostite mi, če bi mi pri pisanju ušla kaka manj
primerna in manj spoštljiva beseda. Res je, da čutim globoko žalost, ko slišim
malo spoštljivo govoriti o mojem predstojniku, in kolikor je v moji skromni
moči, ga tudi branim, ko se zavem, ali se mi zdi, da stvari niso zadosti razjas-
njene. Že toliko let sem ob njegovi strani in vsi vidijo, koliko dobrega je naredil
in kako Gospod blagoslavlja vse njegovo delo. Vidim tudi, da stvari, ki jih je on
začel, pa so se vsem zdele tako nemogoče, uspešno vodi do cilja. Jaz sam pa zase
ne morem drugače kot sklepati, da mu je prav Gospod podelil stanovsko milost,
se pravi, da če mu je Bog zaupal izvedbo določenih previdnostih del, mu je dajal
tudi pomoč, da jih je končal, kakor se je to dogajalo pri drugih svetih ustanovi-
teljih, ki so se prav tako znašli v nasprotju s še tako vplivnimi osebnostmi. To
pravim zato, ker sem si včeraj upal ga tudi vneto zagovarjati. Sicer pa prosim, da
mi oprostite, če sem govoril malo manj spoštljivo, in upam, da mi v svoji dobroti
tega ne boste šteli v zlo.« To je govorica svetnika, ki ob spoštovanju pravičnosti
in ljubezni brani drugega svetnika v stvareh izredno občutljive narave. Sedaj pa
primerjajte to pošteno govorjenje s sodbo, ki jo je ordinarij izrekel v odstavku,
ki smo ga objavili na strani 302.
Za zdaj je bil odlok preklican in don Bosko je čutil dolžnost, da je o tem
takoj obvestil kardinala Berardija. Ta mu je poslal omejeno dovoljenje za spove-
dovanje, kajti za rezervirane primere Rim ne daje pooblastil, in mu odgovoril:
Velespoštovani gospod don Janez!
Šele včeraj zvečer sem prejel drugo vaše ljubeznivo pismo z dne 29. decembra, ki mi
je prineslo veselo novico o preklicu znane odločbe. Ta novica me je napolnila z vese-
|
|
31.6 Page 306 |
▲back to top |
306
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ljem in sem takoj prekinil vse že storjene korake. Če želite kaj drugega, mi, prosim,
takoj sporočite in bom stvari uredil kolikor mogoče hitro. V tem primeru bi potrebo-
val čim natančnejše podatke.
Sicer pa moramo biti skrajno previdni in zadržani. Če mi bo potem dano veselje, da se
srečava, vam bom povedal vse, kar mislim o tej zadevi. Nikakor se mi ne zdi zadosti
pametno, da zaupamo pošti, ki marsikdaj ni točna in ne dopušča, da bi vam sporočil
vse, kar mislim. V tem smislu priporočam ponovno sebe in vse svoje vašim molitvam in
se z globokim spoštovanjem izjavljam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
G. C. Berardi
Rim, 3. januarja 1876
Za Božjega služabnika je bila zadeva končana, tako da v že omenjeni
Predstavitvi Sveti kongregaciji za koncil tega sploh ni več omenjal. Vse skupaj je
štel za popolnoma osebno zadevo.
»Smešen pripetljaj,« je označil vso zadevo s svojim slikovitim slogom
mons. Fratejacci, ki je zvedel za to od kardinala Berardija. Da malo dvignemo
duha bralcev, preberimo nagovor dobrega kanonika. »Da,« je pisal, »zaradi tega
suspenza se morate smejati. Tukaj v Rimu je kardinal vikar suspendiral za ne-
kaj časa tudi apostola Rima sv. Filipa Nerija. Ta je sprejel pretnjo s pokrivalom v
roki in dejal: 'Tako je prav. Sedaj bo ljudstvo videlo, iz kakšnega testa sem. Vsi so
me spoštovali, ker me niso poznali, sedaj se bodo vsi zavedeli, iz kakega sukna
je krojen ta pater Filip.' To prikazovanje osebnosti v črno-beli tehniki pomaga,
da lahko bolje spoznamo kreposti ljudi. So sence, ki da bolj poudarijo obrise in
oblike, ki jih spreten čopič nanaša na platno.«
Novica o tem primeru se je razvedela tudi v cerkvenih krogih v Piemontu.
Tako je 30. januarja prišel k blaženemu monsinjor škof iz Suse, da se je z vsem
seznanil in ga potolažil, da ni samo on podvržen takemu nasilnemu postopanju.
Počasi se je novica razvedela tudi v višjih krogih salezijanske družbe. Tako
so ravnatelji, ki so se zbrali za praznik sv. Frančiška Saleškega na letni posvet
zunaj konference, vprašali o zadevi don Boska. Odgovoril jim je med drugim
takole: »Kaj naj storimo? V Rimu se bojijo, da se ne bi zaletel in zaropotal v pre-
pad. Rim ga noče siliti k novim napačnim korakom in tudi jaz nočem tega. Tega
nihče noče. Veliko bolje je, da trpimo, sklonimo glave in molčimo.«
Prav, tudi v tem imamo dokaz, da je don Boska poslala Božja previdnost
z namenom, da bi opravil izredno poslanstvo. Sv. Janez od Križa piše: »Pog-
lavarjem redovnih družin daje Bog bogastvo in veličino milosti sorazmerno s
previdnostnimi načrti duhovnega potomstva, ki je poklicano, da podeduje nji-
hov nauk in duha.« Don Boskovo duhovno potomstvo si je moralo v teku časa
pridobiti za Boga veliko duš. Zato ga je Bog obogatil z zakladi svoje milosti in
mu dal rasti s pomočjo velikega trpljenja, ki ga je pripeljalo do viška svetosti in
prislužilo njegovi družbi tolikšno razširitev in razcvet njegovega duha.
|
|
31.7 Page 307 |
▲back to top |
23.
poglavje
NEKATERI ČASOPISI
Čeprav nekateri časopisi, že zdavnaj mrtvi in pokopani, ne zaslužijo niti
Herostratove slave, pa zaradi njihovih podlih sramotenj sicer ne zatemnjujejo
ugleda Božjega služabnika, temveč njegovo slavo še bolj širijo, in menimo, da bo
prav, da jih pokličemo na 'redde rationem' (na odgovor), jih pribijemo na zid in
jih označimo za obrekovalce.
Naj omenimo najprej Pulce (bolha), beden časopis, za katerega zares ne
vemo, kako je mogel nekaznovano izhajati, ko pa je onečaščal najbolj častivred-
ne in ugledne ljudi v mestu. Številka 5 dne 17. januarja 1875 je 'non plus ultra'
(kaj več ni mogoče) nasilnosti in nesramnosti. Gre za psovke, ki lahko pridejo
samo iz najbolj umazanih ust najbolj strupene branjevke.
Članek nosi naslov Valdoški jastreb. Pisec je zbral pri treh naravoslovnih pi-
sateljih najbolj značilne lastnosti te najbolj znane ptice roparice z namenom, da
bi podal telesne in duhovne značilnosti blaženega don Boska in ga prikazal kot
rojenega hudodelca. Življenjepis je prava božjeropna karikatura. Namen članka
je podan v zadnjih vrsticah: »Sodišča se bodo kaj kmalu namesto z don Bosko-
vimi čudeži ukvarjala z eno izmed njegovih tatvin: staremu slaboumnemu gro-
fu Belletruttiju je ugrabil dediščino pol milijona in je medtem eden njegovih ži-
večih sinov ostal brez nje.« Strup takega pisanja je moral imeti svoje uničujoče
učinke, kakor je mogoče ugotoviti iz enega izmed dokumentov našega arhiva;
še leta 1918 je neka nežna vest čutila dolžnost, da je na nekem visokem mestu
ponovila svojo obtožbo sicer z bolj milimi izrazi, vendar pa z istimi turobnimi
čustvi. Razlog več, da zgodovina postavi stvari na svoje mesto.
Grof general Filip Belletrutti di San Biagio je umrl 17. septembra 1873 in
kot glavnega dediča in izpolnitelja oporoke postavil don Boska, »z namenom«,
|
|
31.8 Page 308 |
▲back to top |
308
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
tako pravi lastnoročno pisana oporoka, »da ga podpre v njegovem dobrodel-
nem prizadevanju v korist uboge in zapuščene mladine«.
Ko so razglasili oporoko, so njegov nezakonski sin Jožef Filip Proton in dva
vnuka kot krvni sorodniki ugovarjali in prikazali Božjega služabnika kot pre-
brisanca z namenom, da bi ga razglasili za neupravičenega do dediščine, »ker
je oporoka naslovljena na voditelja ustanove, ki ne more dedovati«. Sodišče v
Turinu je izreklo 17. aprila 1874 svojo razsodbo. Don Bosko se je obrnil na višje
sodišče. Oba vnuka, ki sta se tudi razšla z nezakonskim sinom, sta se hotela z
don Boskom prijateljsko dogovoriti. Ta dva gospoda nista imela nič večje pravi-
ce do dediščine kot nezakonski sin. Ker pa je oporoka poleg drugih volil v korist
omenjenih dveh in Protona navajala še celo vrsto cerkva in redovnih hiš, se je
don Bosku zdelo bolj primerno, da bi se dogovoril.
Ko je Proton to zvedel, je začel don Boska javno žaliti. Treba je povedati,
da je že 29. septembra 1862 v sodnem postopku priznal, da nima pravice do
grofovega imena in naslova, kar je počel do tedaj, in mu ne pripada nič drugega
kot samo nujno potrebna preživnina.
Tedaj je ta nesrečnež 10. oktobra 1874 na Corsu San Maurizio v Turinu na-
letel na Božjega služabnika in ga začel tako obkladati s ploho žaljivk in bučnih
groženj, da je prihitelo nekaj vojakov na konjih, ki so prav takrat šli mimo, in so
don Boska zaščitili. Don Bosko je ostal miren in šel po svoji poti domov.
Tukaj nam je ljubo, da lahko navedemo odločno in avtoritativno besedo
mons. Gastaldija. V Strambinu, kjer je živel eden izmed vnukov, se je razvedelo
o oporekanju Belletruttijevi dediščini in župnik don Oglietti je o tem poročal
nadškofu. Ta mu je odgovoril: »Osebe, ki ste jih omenili v vašem zadnjem pis-
mu, ki se borijo proti dediču, ki je določen v oporoki viteza Belletruttija, nimajo
v nobenem pogledu prav, kršijo komutativno pravico in bodo dajale odgovor
za denar, ki ga porabljajo in odtegujejo od dediščine. Poznam vse »za in proti«
te zadeve in ponavljam, da so v zmoti. S tem ne pravim, da morate tem ljudem
zavrniti zakramentalno odvezo, ker se opirajo na mnenje kakega duhovnika, ki
ga imajo za gorečega in previdnega v dobri veri. Toda njihov duhovni voditelj
ali njihov župnik jih sme in mora opomniti v spovednici in tudi zunaj, da delajo
krivico.«
Blaženi je menil, da je bolje, če se dogovorijo, ker je »tveganje zelo veliko«,
kakor pravi tozadevna izjava. Dogovor so podpisali 10. januarja 1875 in on je
prevzel vse izdatke.
Toda zadeva s Protonom še ni bila končana. Priznal je svojo krivdo in Božji
služabnik mu je pomagal, kolikor je mogel. Don Rua mu je našel zaposlitev v
baziliki Presvetega Srca Jezusovega na Montmartru v Parizu z dohodki, ki so
mu zadostovali za življenje. V arhivu hranimo pismo, ki ga je Proton pisal don
Rui 26. maja 1890, kjer ga imenuje svojega dragega očeta in dobrotnika. »Zame,
|
|
31.9 Page 309 |
▲back to top |
BiS 11 — 23. poglavje
309
ki sem bil oropan materinske in očetovske ljubezni, je prava sreča, da sem našel
v tebi pravega očeta in mogočnega zaščitnika. Naj ti bo tisočkratna zahvala.«
Še neki drug časopis je tega leta napadel don Boska. To je La Nuova Torino.
Na naslovni strani je nosil naslov Industrijski časopis, znotraj pa je bil prežet
s protiklerikalnim sovraštvom. V 65. številki z dne 6. marca je protestiral proti
gradnji cerkve svetega Janeza Evangelista. Izrazi in slog so vredni vsebine.
Don Bosko in protestanti
Velečastiti don Bosko, ki ima čast, da enkrat na mesec govori z Gospodom Bogom in
da nadleguje bližnjega z vedno novimi beračenji, se je odločil, da bo posejal po Tu-
rinu cerkve, o katerih sanja. Vsak trenutek se pod njegovo zaščito pojavi kaka nova.
Potrpeli bi, če bi bila kak umetniški spomenik in če bi jo zgradil s svojim denarjem in
ne z denarjem drugih ljudi. Dogaja pa se prav nasprotno. Nezadovoljen s tem, da je
v Turinu protestantska cerkev, si je ponižni Božji služabnik, ki ima v gradnji že več
cerkva, vbil v glavo, da zgradi eno prav nasproti protestantskega templja, in tako
spletkaril tu in tam, da mu je uspelo doseči odlok o razlastitvi zemljišča, ki je last
nekega katoličana, v javno korist.
Ali ni drugega prostora za cerkve? Je pametno, da postavimo dvoje različnih cerkva
eno nasproti drugi? Je bilo v zadevah, o katerih poročamo, storjeno vse po pravici?
Je mogoče, da v letu milosti 1875 v Turinu, kjer črna sekta še zelo prevladuje, intri-
gantski duhovnik doseže odlok o razlastitvi v javno korist proti nekemu protestantu?
'Vituperari ab iniquis laudari est' (biti grajan od krivičnih pomeni čast).
Podajmo na kratko tudi zgodovino tega spornega vprašanja, ne da bi ponavljali
stvari, ki jih je že obravnaval deseti zvezek.
Ko so hoteli začeti zidavo, so ugotovili, da k že kupljenemu zemljišču ne
spada košček zemlje, kar je onemogočalo, da bi cerkev stala simetrično na Vi-
ale del Re, današnji Corso Vittorio Emanuele II. Ta košček zemljišča je bil last
nekega protestanta. Pogodba je bila že skoraj sklenjena, ko so valdeški ministri
zvedeli za to in so lastniku obljubili visoko nagrado, če bi onemogočil izvedbo
pogodbe. Ko se je ta z don Boskom pojavil pred notarjem, ni hotel podpisati in
je zahteval nič manj kot 135 tisoč lir za samo 135 m2 zemljišča. Cilj take preti-
rane cene je bil razdreti pogodbo, kakor so to hoteli valdežani.
Toda blaženi se ni dal ustrašiti. Zaprosil je vlado, da bi to cerkveno stavbo
razglasila za zadevo javne koristi. Ministrstvo je vprašalo prefekturo, prefektu-
ra pa občino, ki je dala negativno mnenje, češ da je za bogoslužje zadosti val-
deški tempelj. Sedaj je don Bosko predložil zadevo državnemu svetu. Toda tudi
tukaj ni pihal ugoden veter. Minister za javna dela Silvij Spaventa je turinski
prefekturi zagotovil, da ne bo nikoli dal pritrdilnega mnenja. Markiz Della Ve-
naria se je močno trudil, da bi pridobil svetovalce na svojo stran. Na dan, ko naj
bi se o vsem odločilo, so vsi pričakovali odklonitev. Toda po čudnem naključju
se je glasovanje izšlo v don Boskovo korist. Tako so cerkev sv. Janeza Evange-
|
|
31.10 Page 310 |
▲back to top |
310
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
lista razglasili za zadevo javne koristi. Posledica te odločitve je bila razlastitev
razvpitega koščka zemljišča. Izdali so odlok. Toda pretekli sta dve leti, preden
so ga dali v podpis kralju. V ta namen se je moral zavzeti sam don Bosko.
Ko je meseca februarja 1875 šel v Rim, je s pomočjo ministra Viglianija dal
poiskati odlok, ki ga je kralj končno podpisal. Toda zapletov z odlokom s tem
še ni bilo konca. Odkar so ga poslali v Turin, so pretekli že trije meseci in don
Bosko še ni ničesar dobil, čeprav mu je neki prijatelj zagotovil, da so odlok od-
poslali. Ko je toliko časa zaman čakal, je stopil k prefektu province in prosil, da
mu ga izročijo. Prefekt mu je odgovoril, da odlok še ni prispel.
»Iz zanesljivega vira vem, da so odlok odposlali,« je odvrnil don Bosko.
»Kdo vam je to povedal?«
»Oprostite, če vam tega ne povem. Toda preverite in videli boste, da je od-
lok pri vas.«
Prefekt je poklical tajnika. Ta je zanikal, da bi odlok prišel na prefekturo.
Toda don Bosko je vztrajal in pokazal, da je popolnoma prepričan. Ko je bil se-
daj tajnik pritisnjen ob zid, je rekel, da bo šel pogledat. Delal se je, kakor da išče,
pa ni iskal. Končno se je le vrnil in dejal: »Tukaj je, zares je že prišel. Pa je bil
založen in ga nisem videl.«
Končno je odlok prišel na dan in zainteresirani so lahko izrazili svoje pomi-
sleke. Prišlo je do novih sitnosti zaradi kamenja, ki so ga klesali na razlaščenem
zemljišču. Za prevoz tega kamenja je lastnik spet zahteval ogromno vsoto. Mo-
rali so poklicati izvedence, ki so ugotovili pravično vsoto, ki je bila dvaindvajset
tisoč petsto lir.
Da končamo to zgodbo, naj povemo, kako so se stvari končale. Blaženi je
potem hotel od istega lastnika kupiti še ostanek zemljišča, da bi tako dopolnil
kvadrat tistega otoka, kjer je stala protestantova hiša. Na tak način bi lahko raz-
širil zavetišče in nastanil tam Marijine sinove. Lastnik je privolil, vendar s tem
niso bili zadovoljni člani njegove družine in valdežani, ki so naščuvali lastnika,
da je dvignil ceno. Don Bosko bi bil pripravljen prispevati kakršnokoli žrtev, če
ne bi bila vmes hudobija ljudi. Ko naj bi se podpisniki zbrali v notarjevi pisarni
za podpis, prvič ni bilo lastnika, drugič pa so ga šli poklicat, in ko je prišel, je
ceno tako dvignil, da je inženir Vigna, ki je zastopal don Boska, pobesnel, raztr-
gal osnutek pogodbe in zakričal: »To se pravi norčevati se iz ljudi!« Toda med-
tem je bila cerkev kljub nasprotovanju valdežanov že v gradnji.
Za blaženega se je zanimal tudi skrajno liberalni Opinione (mnenje), časo-
pis stranke, ki je bila v vladi. Začel je izhajati leta 1859 v Firencah in se, potem
ko so naredili predor v Porta Pia, preselil v Rim in je najbolj vplival na oblikova-
nje javnega mnenja takratne dobe. O don Bosku ni govoril iz hudobije, vendar
tako, da je bilo zanj malo nerodno. Tako je pisal o odnosih med don Boskom
in turinskim nadškofom, in to ne v korist temu zadnjemu. V številki 271, v to-
|
|
32 Pages 311-320 |
▲back to top |
|
|
32.1 Page 311 |
▲back to top |
BiS 11 — 23. poglavje
311
rek 5. oktobra, je objavil dopis iz Turina z naslovom Klerikalni nesporazumi. O
blaženem je trdil pohvalne in resnične stvari: »V mnogih škofijah Piemonta in
Ligurije pobožni in neutrudni duhovnik ustanavlja šole, zavode, zavetišča. Nje-
gova slava je že prekoračila Atlantik in prošnje za njegove ustanove prihajajo iz
Južne Amerike. Dejstvo je, da so don Boska prosili, da bi ustanovil dva zavoda
za katoliško vzgojo in zanju našel učitelje in programe. Don Bosko je sprejel
ponudbo in je sedaj, ko to pišem, na tem, da se načrt uresniči.«
V smislu eklektičnega ali bolje zmešanega agnosticizma, ki je lasten liberal-
cem, »pobožnost in prizadevnost turinskega duhovnika in veličastni dosežki,
ki jih je že uresničil,« spominjajo na podobnega vodjo nemških pietistov, ki ga
silno hvali, da bi pokazal, kako »katoliški turinski duhovnik 19. stoletja noče
biti nič manj« od protestanta Frankeja v 17. stoletju in »mu to v določenem po-
menu celo uspeva«. »Brez lastnih sredstev, brez državne pomoči je ta turinski
duhovnik z golo pomočjo zasebnih darov zgradil cerkve, odprl šole, ustanovil
zavetišča, semenišča in zavode. Samo cerkev, zavetišče in šole v Valdoccu so
stali več kot milijon. Rekli so mi, da je gojencev, ki obiskujejo don Boskove šole,
že kakih osem tisoč. Mogoče je število malo pretirano, vsekakor pa je res, da je
zelo veliko. Pri tem pa don Bosko še ni povedal zadnje besede.«
Dopisnik ne skriva, da ima opravka z enim izmed liberalnih duhovnikov,
maloštevilnih seveda, ki so jih liberalci nosili na rokah in jih uporabljali za svoj
sovražni in podtalni boj proti papežu. »Vendar je odveč povedati, da pobožni
duhovnik v boju proti revščini in neznanju skuša podpreti napredek katoliške
vere.« Za dokaz navaja njegovo zadnje dejanje, »ustanovitev posebnega seme-
nišča za vzgojo posebnih služabnikov katoliške Cerkve«, pri čemer misli na
Ustanovo Marije Pomočnice.
Časopis gleda na vse z liberalnim očesom in se veseli, da se kak član kle-
ra prilagaja novi zakonodaji, ki krši pravice Cerkve, čeprav je imel blaženi don
Bosko pri tem čisto drugačne cilje in je iz hudega skušal izvleči kaj dobrega, na-
mesto da bi se izgubljal v nekoristnih prerekanjih in bojih z neizmerno močnej-
šim sovražnikom in tako vedno bolj slabšal položaj Cerkve v Italiji. »Obdarovan
z zdravo človeško pametjo, daleč od praznih sanj, don Bosko meni, da je zakon o
vojaški obveznosti prehodni oblaček, ki ga bo lahen klerikalni vetrič zlahka od-
pihal. Zato se je njegovo semenišče tako uredilo, da se je izognilo temu zakonu,
ki so ga postavili proti katoliškim duhovnikom. V ta namen je ustanovil zavod, v
katerem bi se lahko pripravljali na duhovniški poklic tisti, ki bi že izpolnili svojo
vojaško obveznost. Rimska kurija je močno pohvalila don Boskov načrt in mu je
izdala ustrezni breve.«
Na koncu je dopisnik speljal vodo na svoj mlin in povabil liberalce, »naj
ne spregledajo napredka teh (klerikalcev), ki ga dosegajo v najpomembnejšem
delu družbenega življenja, pri vzgoji mladine, v vztrajnosti, ki jo kažejo, in z
|
|
32.2 Page 312 |
▲back to top |
312
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
izrednimi sredstvi, s katerimi razpolagajo«. Besede »naj ne spregledajo« v ča-
sopisu, ki opozarjajo vladajočo stranko, je evfemizem, ki ga ni treba razlagati,
da bi vedeli, kaj hoče povedati. Kar sledi, bi dajalo videz, da ne gre za slabo raz-
lago. Vendar se v tem skriva zdrav čut pisca, ne pa tudi duh, ki vodi to stranko v
odnosih med državo in Cerkvijo. »Liberalna stranka zavrača in mora zavračati
dobršen del tega, kar se uči v don Boskovih šolah in zavodih. Vendar pa sta
človekoljubje in delavoljnost tega duhovnika vredna občudovanja in liberalci bi
storili prav, če bi ga posnemali v prizadevanju za civilizacijo, znanost in razum.«
Če bi se vse končalo tukaj, bi lahko zamižali na eno oko, toda nesreča je v
tem, da turinski dopisnik, medtem ko hvali don Boska, meče hude očitke na ra-
čun nadškofa v Turinu, ki ga prikazuje kot despotskega tirana, ki »v svoji škofiji
izvaja najhujše zatiranje. Vsi duhovniki se morajo ukloniti njegovim ukazom in
njegovi volji. Samo en duhovnik se je izmaknil njegovemu zakonu. To je vele-
častiti don Bosko. To je trn, ki globoko muči srce mons. Gastaldija in mu ne da
mirnega trenutka.«
Ko potem načenja stare in novejše zadeve, prikazuje ordinarija kot člove-
ka, ki noče niti slišati o »izvzetju izpod njegove avtoritete in škofovske juris-
dikcije,« ne o Ustanovi Marije Pomočnice za zakasnele poklice, z druge strani
pa prikazuje don Boska kot »malega škofa na svojem področju« z avtoriteto in
ugledom, »ki nista omejena na turinske zidove« in sta »precej velika tudi pri
papežu in pri velikem številu kardinalov in drugih prelatov« in išče »kraje in
prelate, najbolj primerne za uresničevanje njegove zamisli«.
Kako zelo je Božji služabnik obžaloval ta nesrečni nesporazum, ki je začel
postajati vsebina člankov v časopisih takega kova. Ordinarijevi sovražniki, ki
so pobirali novice v škofijski pisarni, so jih skrivaj dajali v roke časnikarjem,
kot bomo to še bolj jasno videli v naslednjih letih. Monsinjor je namigoval na
nesrečno trditev v imenovanem članku, ko je pisal kardinalu Bizzarriju, češ da
je »don Bosko edini duhovnik, ki se izmika njegovemu zakonu«. Menimo, da bi
storili don Bosku krivico, če bi dvomili, da je bil prav on tisti, ki mu je bilo zaradi
takega pisanja najbolj žal, saj je bila to neresnica, obenem pa je žalilo njegova
najgloblja čustva.
Ni še pretekel en teden, ko se je oglasil humoristični turinski časopis Il Fi-
schietto (piščalka), ki je imel navado, da se je požvižgal na vse in iz vsega dal
slišati svoj prostaški žvižg pod naslovom Dnevni dogodki. Ti vsebujejo burke,
nesramnosti pa tudi obtožbe, ki sodijo pod kazenski zakonik, kot na primer
Izsiljevanje oporok na smrtni postelji. Kdo ve koliko ljudi je prebralo neolikane
nesramnosti v četrtek 14. oktobra? Znano nam je, kako zelo je v velikih mes-
tih razširjeno branje humorističnih časopisov in kako zelo vpliva na mišljenje
zlasti nižjih ljudskih slojev. Zato nam je toliko huje, ko vidimo, kako so čisto don
Boskovo ime vlačili po umazanem blatu.
|
|
32.3 Page 313 |
▲back to top |
BiS 11 — 23. poglavje
313
Toda v cerkvi s svetniki, v krčmi s požeruhi.
Časnikarska umazanija, ki se je od časa do časa zlila na don Boska in na
njegove ustanove, pa ni nikdar premagala Božjega služabnika. Dal je, da so psi
lajali v luno, vendar je bilo vse skupaj žalostno početje. Tistim, ki bi hoteli odgo-
varjati, je ponavljal: »Pusti to, potrpljenje. Tudi to bo prešlo. Ljudje se zaganjajo
v don Boska, ki želi vsem samo dobro. Bomo mogoče zato dali, da se bodo izgu-
bljale duše? Ne da bi vedeli, se upirajo Božjemu delu. Bog bo znal onemogočiti
in razbliniti njihove načrte.«
|
|
32.4 Page 314 |
▲back to top |
24.
poglavje
NEKAJ IZREDNIH DOGODKOV
Dogodki nadnaravnega značaja so kar naprej polnili don Boskovo živ-
ljenje. Vendar pa jih je v letu 1875 malo takih, ki bi jih zapisali in jih izročili
poznejšim časom. Navedli bomo te maloštevilne, ki so nam dostopni. Vendar
lahko upravičeno menimo, da je še veliko več tistih, ki so žal šli v pozabo. Kar
bomo povedali, se tiče naše naravne vere, ki sloni na verodostojnosti tistih, ki
pripovedujejo.
Dne 27. marca je v oratoriju umrl deček Salvatore Pagani iz San Giorgia
Lomellino, učenec don Veronesija v prvem razredu gimnazije. Božji služabnik
je naznanil, da do prihodnje vaje za srečno smrt eden izmed navzočih ne bo več
med živimi. Bil je zadnji pustni dan. Snežilo je. Ko so fantje odhajali iz cerkve,
je tudi Pagani vzel svoj kos kruha in salamo, ker je to bil tako imenovani dan
imenovane vaje. Nekaj ur pozneje mu je postalo slabo. Brzojavili so očetu in ta
je prišel proti večeru. Toda sin je bil že mrtev. Don Bernard Vacchina je bil priča
tako napovedi kakor njeni izpolnitvi.
Ko je blaženi odpotoval iz Turina v Genovo, da je spremljal misijonarje, je
z njim stopil na vlak tudi gospod Cerrato iz Astija, ki je prišel posebej za sveča-
nost slovesa. Bil je to svet mož, že zelo v letih in velik dobrotnik oratorija. Prežet
z Božjo ljubeznijo je doma ustanovil Malo hišo po zgledu Cottolengove, ko je
bila ta še v svojih začetkih. Potreboval bi sestre, ki bi skrbele za red in snago.
Dva dni prej je v Piacenzi govoril s sestrami sv. Ane, ki so mu dajale lepe upe,
vendar se niso o ničemer dokončno domenili. V Turinu se je z don Boskovim
priporočilom predstavil patru Anglesiu, predstojniku Male hiše Božje previd-
nosti, da bi mu ta dal nekaj svojih redovnic. Pater ga je odpravil z lepimi bese-
dami in nič več. Sedaj je že sedel v vlaku, da bi se vrnil v Asti, in lokomotiva je
|
|
32.5 Page 315 |
▲back to top |
BiS 11 — 24. poglavje
315
dajala znamenje za odhod, ko mu je Božji služabnik dejal: »Izstopite, izstopite!
Poskusite znova s patrom Anglesiem. Končajte to zadevo.« Cerrato je ubogal,
izstopil, in komaj je položil noge na tla, je vlak odpeljal. Ni še zapustil železniške
postaje, kar je naletel na nekega gospoda, ki ga je iskal in mu izročil listek pa-
tra Anglesia, na katerem je bilo zapisano: »Pridite, verjetno bova takoj uredila
stvar, o kateri sva govorila.« Še istega večera je šel v Cottolengo, čeprav je bila
že ura devet. V trenutku sta se domenila. Kdorkoli bi bil na njegovem mestu, bi
don Boskovim besedam pripisal razsvetljenje od zgoraj. Zlasti še on.
K odpravi je spadal tudi don Valentin Cassinis. Na dan odhoda se je zelo sla-
bo počutil in je čepel v svojem kotu v oratoriju. Blaženi je pristopil in ga vprašal
po vzroku.
»Žalosten sem, ker moram zapustiti don Boska in ga ne bom nikdar več
videl.«
Don Bosko ga je potolažil: »Dragi Cassinis, bodi miren, gotovo se bova še
videla. To ti zagotavljam.«
»To mi pravite zato, da bi mi dali poguma. Vi gotovo ne boste prišli v Ame-
riko in jaz se ne bom vrnil v Evropo.«
»Bodi prepričan. Preden boš umrl, se bova še videla. To ti zagotavlja don
Bosko, to ti zagotavlja don Bosko.«
Pogovor je slišal tudi don Rua.
Don Cassinis je potolažen odpotoval. Bil je sedem let v Južni Ameriki, dok-
ler ga septembra 1887 mons. Cagliero ni vzel s seboj v Italijo kot spremljevalca,
ne da bi on prosil za to, in se je tej odločitvi celo čudil.
Ko sta prišla v Turin in je prešlo prvo navdušenje, je blaženi dan po pra-
zniku Marije Brezmadežne rekel don Cassinisu, ki se ni več spominjal nekdanje
obljube: »Ali ti nisem rekel, da se bova pred smrtjo še videla?« Don Cassinis se
je spomnil, mu poljubil roko in se od ganjenosti razjokal.
Njegov preroški duh se je izkazal še ob neki drugi posebni priložnosti.
Konstanca Cardetti, dekle petnajstih let, je imela v hiši osebo, ki je kar naprej
ogrožala njeno čednost; to je bil njen očim. Z Božjo pomočjo je zmogla vedno
zavrniti vse napade. Vendar ni mogla oditi iz kraja nevarnosti. Ko je povedala
svojo stisko spovedniku, ji je ta naročil, naj vse pove svoji materi, ki je mirno
poslušala hčerkino poročilo in leta 1875 brez premišljanja prišla v Turin po
nasvet k don Bosku.
Božji služabnik ji je dal svetinjico Marije Pomočnice in ji dejal:
»Izročite to svetinjico svoji hčerki. Naj si jo obesi okoli vratu. Za dve leti in
več ji mati Božja Marija ne bo naklonila milosti, da bi se mogla ločiti od te osebe,
vendar jo bo podpirala, da se ji ne bo nič hudega pripetilo.«
Dobra mati je potolažena zaradi don Boskovih besed šla domov, izročila
svetinjico hčerki in povedala, kar ji je rekel don Bosko.
|
|
32.6 Page 316 |
▲back to top |
316
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Zares je celi dve leti kljub nenehnemu zasledovanju in kljub veliki nevar-
nosti dekle ostalo nedotaknjeno in se je včasih rešilo kakor po čudežu. Po dveh
letih in osmih dneh jo je ista oseba, ki je imela pravico, da ji je ukazovala in ji ni
nikdar dovolila, da bi šla od doma, ukazala, da naj gre za stalno delat v dvanajst
milj oddaljeni kraj.
Dekle se je zahvalilo Božji materi Mariji, ni si dalo dvakrat reči. Takoj se
je odpravila na svoje novo delovno mesto in je ni bilo nikdar več domov. Malo
pozneje je vstopila v samostan jožefink v Cuneu, kjer je živela še leta 1903 in je
bila pripravljena vedno s prisego potrditi, kar smo povedali.
Kakor vedno je Božji služabnik bral v dušah skrite misli. Naslednja dva do-
godka, o katerih bomo poročali, sta se zgodila leta 1875.
Duhovnika don Maurilia Mandilla, rektorja v Bertolli, majhnem kraju ne-
daleč od Turina, je poslal pater Carpignano, filipinec, k don Bosku po nasvet v
zaupni zadevi. Duhovnik, ki je obiskal filipinski samostan, je šel proti oratoriju.
Na poti je srečal don Boska, ki ga še nikdar ni videl. Don Bosko je stopil k njemu
in ga, ne da bi mu dal govoriti, poklical po imenu in mu dejal: »Vi prihajate od
patra Carpignana v tej in tej zadevi. Vrnite se in recite patru Carpignanu tako in
tako.« Ko je to izgovoril, ga je pozdravil in ga pustil čisto iz sebe, ker don Bosku
ni mogel nihče na svetu povedati stvari, za katero ga je prišel vprašat.
Od istega rektorja iz Bertolle smo zvedeli tudi za naslednji dogodek. Pred-
stojnica hčera ljubezni v Turinu je težko bolna ležala v postelji, zdi se, da z od-
prto rano na nogi. Dve njeni sestri redovnici sta šli v cerkev Marije Pomočnice,
da bi jo priporočili Božji materi Mariji, ko sta na trgu pred cerkvijo naleteli na
blaženega. Ta se jima je približal in povedal, zakaj sta prišli, ter dodal, da bo
predstojnica ozdravela in še dolgo živela. Zares je živela še leta 1902.
Neki krepek starček iz Borga San Martino, po imenu Peter Cornelio, se je
do zadnjega živo spominjal nekega dogodka, ki ga je vedno znova pripovedoval
in svojo pripoved vedno končal z obveznim sklepom: »In to je res, kakor je res,
da sem bil krščen.« Dogodek se je pripetil leta 1875. Nekega dne je šel don
Bosko v spremstvu tamkajšnjega župnika po vaški cesti. Iz hiš je prišlo veliko
radovednežev, ki bi ga radi videli. Približal se je neki ženski, ki ga je prosila, da
bi jo blagoslovil. Zaradi možganske kapi je že dve leti imela hrome noge. Dala
se je prinesti v upanju, da jo bo Božji služabnik ozdravil. Ko je don Bosko slišal
njeno zgodbo, se mu je zasmilila, blagoslovil jo je in dejal: »V nedeljo boste šli
k maši.« Dejansko je prihodnjo nedeljo lahko hodila, šla v cerkev in popolnoma
ozdravela.
Posebno milost, o kateri se je razvedelo leta 1875, bomo tudi navedli tu.
Deček Evgenij Ricci baron Ferres se je igral s svojim bratom Karlom in z nekim
bratrancem. Ko je skušal preskočiti jarek, mu je spodrsnilo, padel je in si zlomil
nogo. Don Bosko, ki je pridnega dečka imel zelo rad in tudi deček njega, ga je
|
|
32.7 Page 317 |
▲back to top |
BiS 11 — 24. poglavje
317
šel obiskat. Bolnik mu je izkazoval vse mogoče znamenje veselja. Po besedah
neimenovanega jezuita, ki je pripovedoval dogodek, mu je don Bosko smeje se
dejal:
»Dragi moj, kako zelo bi bil vesel, če bi si zlomil obe nogi!«
»Kaj vendar pravite, don Bosko?«
»Seveda,« je nadaljeval mirno ta Božji mož, »kajti v tem primeru bi mogel
bolj ceniti mogočnost Božje matere Marije, ki te bo ozdravila. Pogum, zaupaj v
Marijo! Konec meseca boš že lahko hodil.«
Tako se je tudi zgodilo, ker je konec meseca moral potovati v samostan sve-
te Genovefe v Pariz.
Baron Karel, njegov brat, je dopolnil jezuitovo pripoved in povedal, da so
zdravniki po padcu menili, da bo treba nogo odrezati. O dogodku so obvestili
don Boska, ki je prišel šele štiri ali pet dni pozneje. Ob njegovem blagoslovu se
je bolnik čutil čudovito okrepčanega, tako da se je takoj ali skoraj takoj po bla-
goslovu lahko dvignil iz postelje.
Gospod je dajal Božjemu služabniku 'gratiae gratis datae', da bi mu poma-
gale večati Božjo slavo in rešitev duš. Prav tako so vsem razodevale izredno
svetost. Kljub vsemu temu pa je njegov svetniški sloves prihajal predvsem iz
njegovih kreposti, ki so jih lahko ugotavljali na vsakem koraku.
|
|
32.8 Page 318 |
▲back to top |
25.
poglavje
KONEC LETA
Zadnji mesec leta, katerega začetek je bil poln veselja zaradi srečnega
prihoda misijonarjev v Ameriko in toliko koristnih stvari znotraj in zunaj hiše
in potem žalosten zaradi prepovedi spovedovanja don Bosku, nas ponovno vodi
k oratoriju, da v intimnosti domačega miru sklenemo pripoved o toliko doga-
janjih, ki so nas pogosto oddaljevala od materne hiše. Sicer nam ostaja samo še
nekaj stvari, o katerih naj bi pripovedovali. Namesto tega pa nam bo govoril na
dolgo naš blaženi oče sam s tisto toplo besedo, ki kljub polstoletni oddaljenosti
zveni še vedno tako ljubo in prisrčno.
Noviciat, ki se je nekako odcepil od preostale hiše in postal odvisen od svo-
jih neposrednih predstojnikov, se ni več udeleževal vseh skupnih pobožnih vaj
in več ni mogel biti navzoč pri vseh nagovorih Božjega služabnika. Bil pa je
deležen posebnih inštrukcij, ki jih je on imel izrecno zanje z namenom, da bi v
njih gojil salezijanskega duha. Don Bosko je novincem prvič imel konferenco,
na kateri jim je govoril o dragocenosti poklica, dne 13. decembra. Pokazal jim
je, kako naj se ravnajo v dvomih, in jim podal nekaj nasvetov, kako naj ohranijo
svoj poklic. Rokopis don Julija Barberisa nam jo je ohranil v naslednji obliki:
To je prvič, da imam priložnost govoriti vam. Zelo me veseli, da se lahko od časa do
časa pomenim z vami, da ste zbrani vsi novinci oratorija in da ste samo vi. Zato bom
skušal povedati nekaj stvari, ki se nanašajo izključno na vas.
Kaj vam bom povedal? Izbral bom nekaj misli, ki se mi zdijo posebno primerne za vas,
in se ne bom izgubljal v posameznostih niti ne bom skušal imeti kake pridige.
Misli povzemam iz evangelija današnjega jutra. Ko sem danes zjutraj bral pri sveti
maši evangelij, sem se ustavil zlasti pri tehle besedah: Božje kraljestvo je podobno
trgovcu, ki išče dragocene bisere, in ko najde posebno dragocenega, gre in proda vse,
kar ima, in kupi tisto polje.
|
|
32.9 Page 319 |
▲back to top |
BiS 11 — 25. poglavje
319
Kaj je ta dragoceni biser? Ta dragoceni biser lahko pomeni marsikaj. Na splošno lah-
ko velja za vse kreposti. In kateri najdražji biser je mogoče kupiti? Mnogi menijo, da
je ta dragoceni biser vera, kajti kdor ga dobi, si pridobi Božje kraljestvo. Za vas je ta
dragoceni biser izobrazba, ki ste jo prejeli in jo prejemate, tako humanistična kakor
verska. Nimajo vsi sreče, da bi si pridobili to znanje, ki je tako koristno za življenje.
Toda ko govorim mladim, jim ne morem govoriti o dragocenejšem biseru, kot je nji-
hov poklic. Da, duhovniški poklic, redovniški poklic je tisti dragoceni biser, ki mu ni
primerjave. Toda pazite: ko pravimo, da hodimo okoli in iščemo dragocene bisere,
ne pomeni, da bi izbrali enega, druge pa pustili. Pravim pa, da je ta tako dragocen,
da ga moramo iskati z vso skrbjo, kajti če imamo tega, bomo z njim imeli tudi veliko
drugih. Ta ni nikdar sam, temveč potegne za seboj druge kreposti, tako da moremo
reči o njem, kar pravi Sveto pismo: Z njim mi je prišlo vse dobro.
Fant, ki se odloča za svoj poklic, je pred svetom, ki mu ponuja tisoč laskavih stvari.
Koliko stvari se mlademu fantu predstavi v teh letih! Rad bi užival življenje, želel pos-
tati slaven, imeti uspeh v poklicu in zaslužiti veliko denarja. Hudič mu še predstavlja
enoličnost redovnega življenja, omalovaževanje, zatajevanje, nenehno pokorščino.
Kako naj presodimo vse te ponudbe in se odločimo za poklic?
Storiti moramo, kakor je sv. Ignacij poučil sv. Frančiška Ksaverija, ko sta oba bila
študenta na univerzi v Parizu. Ko sta se spoznala in je sv. Ignacij videl, kako je njegov
tovariš navezan na čast, slavo in častihlepje, mu je ponavljal: »Kaj pomaga to vse za
večnost?«
»Oh, študiral bom, napravil doktorat, postal bom profesor in kdo ve, ali ne bom nekoč
postal tudi profesor na Sorboni.«
»Prav. In po smrti boš storil še kaj od vsega tega? Kaj ti bo ostalo? Življenje je kakor
dih, traja le kratek čas. Večnost se nikdar ne konča. Zakaj bi se potem toliko trudili,
da bi se pokazali za nekaj dni na tej zemlji in ne mislili, da bi si pripravili lepo mesto
v tistem kraju, kjer bomo ostali celo večnost?«
Nekaj podobnega se je pripetilo sv. Filipu Neriju. Ko je naletel na fanta, ki mu je bilo
ime Frančišek Zazzera, ga je vpraševal in potem ... in potem ... Da, ta svet je kakor
prizor v gledališču, ki v trenutku izgine.
Ko se odločamo za poklic, se moramo postaviti v trenutek smrti. Od tu se vidi, kaj je
resnica in kaj je samo prazna slava.
Treba je upoštevati naše resnične koristi in ne tega, kar je prehodno in minljivo, temveč
to, kar zares nekaj velja in je večno. Kako srečen je fant, kako zares srečen je fant, če
takrat, ko razmišlja o svojem poklicu, naleti na osebo, ki mu lahko svetuje, kaj Gospod
od njega pričakuje, ki mu pomaga razmišljati o poklicu z vidika smrti, ki mu pove, da je
morebitna zmota zanj večna poguba, ki mu pokaže na pomen besed 'in potem'.
Do sedaj sem predpostavljal, da fant, ki dela svoje načrte o sreči, bogastvu, slavi,
blagostanju, te dobrine zares doseže. Toda rekel sem vam, da četudi bi jih dosegel, bi
bil to pravi nič. Toda ali se potem zares uresniči tisto, kar smo si predstavljali? Nas
doleti zares sreča, zadovoljstvo? Jaz imam v tem veliko izkušenj in vam povem, da se
to zgodi zelo redko. »Prav,« bo kdo dejal, »po tistem zadnjem izpitu bom doktor, bom
profesor in bom zaslužil, zaslužil, da bo kaj.« Toda, toda! Imaš zadosti sredstev, da
|
|
32.10 Page 320 |
▲back to top |
320
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
boš prišel do doktorata? Pa če bi tudi dosegel doktorat, imaš že zagotovljeno tisto
ugledno mesto? Tu je brez števila načrtov, toda le malo se jih uresniči, in medtem ko
se nam vse smehlja, pride tisoč težav, ki vse izničijo.
Naj vam pripovedujem enega izmed teh primerov. Ni od nekdaj, temveč se je zgodil
prav danes. Nekemu fantu, ki je bil pred leti tukaj v oratoriju, je bil red v breme in je
delal tisoč načrtov. Prepričan, da se bodo nekoč uresničili, je odšel od tod. Danes je
prišel k meni in me prosil pomoči, kajti revščina, v katero je zapadel, ga je prisilila
v nečastna dejanja in moral je pobegniti, da ne bi padel v roke policiji. Jokal je za
preteklimi časi in ponavljal: »Dokler je kdo tukaj notri varen, misli, kaj vse bo dobil
zunaj. Toda zunaj ni drugega kot prevara, zalezovanje, beda. Odšel sem od tukaj v
upanju, da si bom izboljšal položaj. Menil sem, da bom s tem, ko jih bom rožnato
obarval, svoje načrte tudi dosegel, jih udejanjil, da bom postal bogat, slaven in mogo-
čen. Toda eno je delati lepe načrte, nekaj čisto drugega pa je jih uresničiti. Jaz nisem
naletel na drugega kot na zaničevanje in uničenje tako telesa kakor duše.«
Prav tukaj pa je vzrok težav: In če bi tisto dobrino dosegel? Kako bom srečen za ved-
no! Živel bom srečno življenje.
Ste že videli otroke, kako so stopili v vodi milo in potem delali mehurčke? Otrok vidi,
kako se mehurčki dvigajo proti nebu, ves zadovoljen ploska z rokami, ker meni, da bo
ujel biser, pa ima v roki samo kapljo sluzaste vode. Pa vendar je bil tako lep! Da, celo
zelo lep, zlasti če nanj posije sončni žarek, ko leti med soncem in tistim, ki ga opazuje.
Tako lepe so naše sanje ali načrti, toda tudi če bi jih uresničili, bi bili še vedno samo
lepljiva voda, ki bi umazala našo roko, nič več.
Tolikokrat ste že slišali izrek sv. Jakoba apostola »Ves svet tiči v zlu.« Nikar ne mislite,
da je beseda 'ves' pretirana. Najprej je v evangeliju in potem ... in potem ... O, koliko
življenjske izkušnje tiči v njej.
Tisti pa, ki zapusti svet, najde dragoceni biser, to je redovni poklic. Oh da, kar prodaj
vse, kar imaš, in kupi ta dragoceni biser, ki je vreden še tako visoke cene. Mogoče bo
tukaj kdo rekel: »Jaz sem na dobri poti, miren sem.« »Prav,« mu odgovarjam, »vedi,
da v redovnem življenju ne samo, da boš našel mir, rešil boš svojo dušo in toliko du-
hovnih dobrin. Našel boš tudi časne dobrine, ki jih v svetu ne bi zlahka našel. Tukaj
pa jih imaš.«
Dovolite mi, da vam povem še nekaj: tudi tukaj na zemlji naj tisti, ki želi, da mu ne
bi nič manjkalo, ki si želi časti in slave, postane redovnik, vendar dober redovnik.
Povedal vam bom kak primer iz našega življenja, tako da vam bo blizu, o osebi, ki je
ni med nami. Vzemimo na primer don Cagliera. Če ne bi vstopil v družbo, bi verje-
tno postal dober duhovnik, goreč dušni pastir, odličen učitelj klavirja. Toda on se je
odpovedal vsej svetni slavi, stopil k nam in glejte, slava, ki je pred njo bežal, je prišla
za njim; velika čast in slava, tako da danes pišejo o njem časopisi ne samo v Italiji,
temveč tudi v Španiji, Franciji, Nemčiji, Angliji. Označujejo ga kot odličnega mojstra
na klavirju, dobrega skladatelja, odličnega pridigarja, profesorja teologije. Če ne bi
vstopil v družbo, ne bi imel ničesar od vsega tega.
Vzemimo Gioio in Belmonteja. Prvi bi ostal ubogi čevljarček, drugi pa neugleden hla-
pec. Posvetila sta se Gospodu in ničkoliko časti in priznanja prejela v Rimu od pape-
|
|
33 Pages 321-330 |
▲back to top |
|
|
33.1 Page 321 |
▲back to top |
BiS 11 — 25. poglavje
321
ža, kardinalov, monsinjorjev. In potem ta odhod v Ameriko. Koliko pohval v časopisih
in od dobrih ljudi!
Mi smo reveži sveta. Če zbolim, imam na voljo domove, letovišča, gradove v vseh kra-
jih, kjer je najboljši zrak, s strežniki, ki skrbijo za nas in so nam vdani in zvesti; stvari,
ki jih nimajo niti kralji.
Ali sedaj mogoče mislite, da bi vstopili v red zato, da bi postali slavni, bogati in da bi
udobno živeli? Vse kaj drugega! To sem vam povedal in želim, da si dobro zapomnite
bodisi zato, da bi vedno bolj cenili in ljubili Gospodovo dobroto, ki nam daje tudi
stokratno že na tem svetu, če le delamo zanj, pa tudi zato, ker smo sredi sveta in ljudi,
ki drugih razlogov ne razumejo in gledajo samo na gmotno korist.
Toda zakaj naj postanemo redovniki?
Sv. Avguštin je rekel kristjanom: »Pazite na tistega, ki vas kliče.« Poslušajte ta glas, ki
vas kliče, zapisan je v Svetem pismu: »Ostanite v poklicu, v katerega ste bili poklicani.«
Tu je pomembno predvsem to, da Gospod ne pravi »Spoznaj ali poskusi spoznati svoj
poklic«. Ne, nikakor ne, saj poklica ni težko spoznati, če le ne zapremo ušes za Gos-
podov glas, ki nam govori. Če si bomo pridobili kreposti ali znanje, ki je potrebno, da
sledimo temu poklicu, smo lahko gotovi, da ga bomo zlahka spoznali. Še več, vse od
našega rojstva Bog uredi tako, da ga lahko spoznamo.
Zdi se mi, da gre za veliko zmoto, ko pravijo, da je poklic težko spoznati. Gospod nas
postavi v take okoliščine, da nam je treba samo iti naprej in slediti klicu. Težko pa je
spoznati poklic, če nočemo slediti, če zavračamo prve navdihe. Tukaj se vse zaplete.
Najprej lahko kdo ne sledi svojemu poklicu in potem ne ve: zdi se mu, pa se mu spet
ne zdi. Če pa sledimo prvemu namigu milosti, se stvari popolnoma spremenijo.
Če je kdo negotov, ali naj postane redovnik ali ne, vam odkrito rečem, da je imel
poklic, pa mu ni takoj sledil in je sedaj ves zmeden, negotov. Recite mu, naj moli, naj
se posvetuje. Toda dokler ne bo dal brce vsemu posvetnemu in se popolnoma vrgel
Bogu v naročje, bo vedno nemiren. Takemu je treba pomagati, da vstopi v red, da se
odloči, in s tem bo konec vseh negotovosti. Zakaj to? Ker se je končno vdal in sledil
glasu, ki ga je klical.
Zdi se mi popolnoma naravno, da nam apostol svetuje: »Ostanite v poklicu, v katere-
ga ste bili poklicani.« Kajti če vam je Gospod navdihnil to misel in vas je pripeljal do
sem, se pravi, da vam je podelil milost, da vas je obšla ta misel, je jasno znamenje, da
vas kliče sem.
Mogoče bo kdo ponovno vprašal: »Sem lahko zares prepričan, da sem poklican v
družbo?« Ali ni prav zato v vsakem redu noviciat, da lahko novinec v enem letu pre-
veri, ali je poklican od Gospoda, in imajo predstojniki čas, da ugotovijo stanje nje-
govega poklica in mu lahko rečejo: »Vstopi, ugotovili smo, da imaš poklic« ali pa
»odstopi, ker smo se prepričali, da nimaš poklica.«
Odgovarjam na prvi dvom »imam zares poklic«. Kdo še dvomi o tem? Seveda ga imaš.
To lahko povem vsem na splošno in vsakemu posebej. Prepričan sem, da ste vi vsi pok-
licani, da služite Gospodu v Družbi sv. Frančiška Saleškega. Kdor temu klicu ne sledi,
spravlja v veliko nevarnost svoje večno zveličanje. Zakaj vendar? Iz dveh razlogov:
1. Če bi jaz ali vaši predstojniki glede tega dvomili, vas ne bi sprejeli. Vsak dan pri-
|
|
33.2 Page 322 |
▲back to top |
322
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
hajajo in prosijo za sprejem. Predstojniki se zanimajo, ali izpolnjuje pogoje, in če
vidijo, da jih kdo ne izpolnjuje, ga ne sprejmejo. Če so vas sprejeli, je to znamenje, da
so vaši predstojniki, ki so od Boga postavljeni, da vas vodijo, ki imajo dolžnost, da da-
jejo obračun o vaših dušah, ugotovili, da je to Božja volja. Pa bo kdo rekel: »Mogoče
pa predstojnik dela zaradi svoje koristi?« Ali mislite, da je predstojnik pripravljen
zapraviti svojo dušo in prevarati vašo, da bi imel enega več v družbi? Kajti kdor ni
poklican, bo povzročal samo skrbi in nevšečnosti. Tudi vi uvidevate, da je ta domneva
malo verjetna.
2. Če vas Gospod ne bi klical v ta poklic, vam ne bi dal razsvetljenja za to željo niti
volje, da bi se ga oklenili; ne bi vas postavil v okoliščine, da bi jo mogli uresničiti, ne
bi vam dal izkusiti veselja in miru, ki ste ju občutili, ko ste bili sprejeti. Nikar ne mis-
lite, da so to malenkostni razlogi. To so razlogi bistvenega pomena. Bog je gospodar
vsega našega in tudi vseh naših misli.
Je torej popolnoma gotovo, da smo vsi poklicani v ta stan? Da, popolnoma gotovo je.
Kdor bi o tem dvomil, bi dvomil tudi o tem, kar je Gospod storil in imel za pravo. Bo-
dite torej vsi gotovi in mirni, da ste v pravem poklicu, in če boste izpolnjevali pravila
družbe, se pred vami odpira pot, ki vodi naravnost v nebesa.
Naj odgovorim še na drugi dvom: »Ali ni noviciat za to, da bi spoznal vsak svoj pok-
lic?« Ne, noviciat ni za to, da bi spoznali svoj poklic. Prepričan sem, da če koga vodi
pravi duh in mu svetuje duhovni voditelj in če ne vara predstojnikov družbe glede
svojega stanja, temveč jim odkrito odpre svoje srce, ima, če vstopi v noviciat, poklic.
Vendar ni dovolj, da ima kdo poklic za kako redovno družbo, imeti mora tudi zadosti
moči, da mu sledi. Mogoče je kdo imel poklic, pa mu ni takoj sledil, temveč se je vdal
grešnemu življenju, dal se je premagati slabim težnjam in se tako izročil svojim stras-
tem, ki ga sedaj obvladujejo, da skoraj ni več gospodar nad samim seboj. Noviciat je
zato, da vsak preizkusi svoje moči, da ugotovi, ali ga slabost, ki jo je povzročilo dej-
stvo, da ni sledil svojemu poklicu, ne dela nesposobnega za sveto življenje. Noviciat
je za to, da predstojnik vidi, ali ima fant zares zadosti moči, kreposti in odločne volje,
da bi uresničil svoj poklic.
Noviciat je zato, da se vsak uvede v izpolnjevanje pravil, da bo pozneje mogel hitro in
točno izpolnjevati dela, ki mu bodo zaupana. Noviciat je za to, da se vsak utrdi v kre-
posti, potem ko si je z redovno zaobljubo pridobil krstno nedolžnost in ima zadosti
moči, da je ne bo spet izgubil.
Sedaj pa si predstavljajmo, kar se pogosto dogaja v vseh redovih, da kdo, ki je bil
dolgo časa zadovoljen in srečen, postane nezadovoljen, se pritožuje, nenadoma mu je
preveč vroče, potem spet preveč mrzlo, hrana ni več po njegovem okusu, pokorščina
ga žuli, vse mu je v breme. Ali je to znamenje, da ta človek ni imel poklica?
Najprej si morate dobro zapomniti, da tisti, ki želi služiti Gospodu, ne bo hodil vedno
po vrtnicah, temveč bo naletel na ostro kamenje, trnje in ovire. Gospod nam ni nikdar
zagotovil, da bo tisti, ki bo šel za njim, hodil po vrtnicah. Nasprotno, ko nas je povabil,
da bi hodili za njim, nam je rekel: »Kdor hoče hoditi za menoj, naj se odpove sam sebi
in nosi svoj križ.« Gospod nas vabi, da se odpovemo sami sebi in vzamemo na ramena
svoj križ. To pomeni, da smo mi, ki smo se odločili hoditi za njim, tudi pripravljeni
|
|
33.3 Page 323 |
▲back to top |
BiS 11 — 25. poglavje
323
prenašati muke iz ljubezni do njega. In če moramo prenašati vročino in mraz, če
hrana ni po našem okusu ali se pojavi kaka druga tegoba, moramo biti zadovoljni, da
lahko vsaj malo trpimo za njega, ki je za nas trpel in umrl. Pa tudi Jezus Kristus sam,
naš Božji učenik, nam je jasno povedal, da nam ne bo manjkalo tegob in težav: »Kdor
se hoče veseliti s Kristusom, mora biti najprej z njim križan.«
Zato moramo trpeti, veliko trpeti, da, biti moramo celo pripravljeni, da bomo z Je-
zusom Kristusom križani. Križ je njegov prapor in njegova zastava. Kdor v tem noče
hoditi za njim, ni vreden, da je njegov učenec. Pa bo kdo rekel: »Ta mraz v teh krajih,
v tem letnem času, ta hrana, tako revna in neužitna, ta služba, ki so mi jo naložili!
Potem to nenehno garanje cele dni! Drugi imajo dosti manj dela kot jaz. In če je še
kako dodatno delo, ga gotovo naložijo meni. Vse to postaja neznosno.«
O, revček! Prav zares sočustvujem s teboj. Toda kaj bo s teboj, če ti malo mraza ali
malo vročine povzroča take težave? Kako boš učenec Jezusa Kristusa, če se tožiš in
upiraš, ker hrana ni po tvojem okusu, in če je delo, ki so ti ga zaupali, zate pretežko?
Pogosto premišljujmo o Jezusu Kristusu križanem. Pomislimo, kake muke je pretrpel
za nas. Pokorščina nam ne bo več težka, ko bomo videli, da je bil on pokoren do smrti.
Ne bo nam v breme uboštvo, ko bomo videli, kako je Jezus umrl ubog na križu in ni
imel ničesar, s čimer bi se pokril.
Kljub vsemu temu pa se dogaja, da nam hudi duh postavi ob stran koga, ki se zdi, da
je tu prav zato, da bi nas mučil. Začne nam prigovarjati: »Dobro bi lahko delal tudi
v svetu.« Potem mu začne prikazovati, kako težko je redovno življenje in kako sladko
in brez skrbi se živi zunaj. Tako mu počasi navdihne ideje o svobodi, nezaupanju in
končno še dvome o poklicu. »Ti res nisi poklican za to življenje; če bi bil poklican, bi
bil veliko bolj miren in zadovoljen. Če bi te Gospod zares poklical, ne bi imel toliko
težav in bi od Boga prejemal več milosti.« Hudič si toliko prizadeva, tudi s pomočjo
svojih sodelavcev, da tisti dejansko izgubi poklic, Božjo milost in mogoče celo dušo.
Drugič se hudič prikaže kot angel luči: »Mogoče bi kontemplativno življenje bilo bolj
po volji Gospodu. Tukaj ni spokornih vaj. Jaz imam toliko slabih nagnjenj, da če se ne
bom bolj pokoril, gorje meni!« Tudi to je skušnjava, zato ostanite v poklicu, v katere-
ga ste bili poklicani.
Kaj naj torej storimo v teh dvomih? Vedite, da če bi vas hudi duh privedel tako daleč,
bi dosegel pri vas že veliko, in če ne boste uporabljali sredstev, ki vam jih svetujem,
ste v veliki nevarnosti, da boste podlegli. Ne bom storil drugega kot povedal to, kar
trdi sv. Alfonz, ki se pri tem drži drugih učiteljev svete Cerkve.
Prvi veliki nasvet: molk. Nikomur ne pripovedujte o tem vašem dvomu in tej skušnja-
vi, ali bolje rečeno zmagi, ki jo je hudič dosegel pri vas. Za božjo voljo, nikar ne tar-
najte tovarišem! Pravkar sem vam povedal, da je poklic dragocen biser. Če boste torej
o svojih težavah govorili z drugimi, bo tako govorjenje povzročilo velikansko škodo,
česar si gotovo nobeden izmed vas ne želi. In veste, zakaj tako močno podarjam tako
tajnost? Ker nas papež sv. Gregor Veliki opominja z besedami: »Tisti, ki javno nosi
svoj zaklad, se izpostavlja nevarnosti, da ga bodo okradli.«
Ker je poklic tako velik zaklad, ga s tem, ko ga razkazujemo, izgubimo. Zato tajnost
o poklicu, tajnost o dvomih o poklicu.
|
|
33.4 Page 324 |
▲back to top |
324
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Drugi velik nasvet: ko ste vznemirjeni, se nikdar ne odločajte. Dobro si zapomnite
besede preroka Izaije: 'Non in commotione Dominus' (v razburjenju ni Boga). Boga
gotovo ni v odločitvah, ki smo jih sprejeli v razburjenju.
Temveč molite, veliko molite. Mislimo na ničevost stvari tega sveta, na to, kako s smrtjo
vse premine in da nas odločitve vodijo daleč prek groba. Zato jih moramo jemati z
vidika smrti: ali bi bil v tistem trenutku zadovoljen, če bi zapustil družbo? Da nisem
bil sposoben prenašati neprijetnosti tiste službe, tiste pokorščine, tistega zatajevanja?
Prejemajte svete zakramente. Treba se je odločati z Jezusom v srcu. Da, govorimo z
Jezusom, njemu lahko povemo vse, kar nas teži, ali bolje, njega prosimo za pomoč in
vztrajnost. V nobenem primeru pa ne govorimo s tovariši; govoriti o tem je po mojem
mnenju isto kot zagrešiti uboj. Uničuješ svojo dušo in ubijaš dušo svojega tovariša.
Kaj naj torej storimo? Ne govorimo o tem z nikomer. Ne odločajmo se, ko smo vzne-
mirjeni, ne sem ne tja; medtem pa se nam polni želodec, če ne izbruhamo, kar nosimo
v sebi. In ali ni splošno pravilo, da se moramo pogovoriti z drugimi, če nas kaj teži?
Če mi govorite na tak način, potem poslušajte moj tretji nasvet. Ko pravim, da ne
govorite o tem z drugimi, hočem reči, da ne govorite o tem z vašimi tovariši, s takimi,
ki vam ne morejo ali nočejo pravilno svetovati. Pa imate poln želodec? Potem storite
naslednje: pridite k svojim predstojnikom, ki bodo dajali odgovor za vaše duše.
Vas tare kak dvom? Novinci imajo svojega voditelja. Njemu zaupajte svoje težave,
njemu odprite svoje srce. Potem imate mene, povejte mi vse, kar vas tare. V meni
boste našli vedno ljubečega očeta, zvestega svetovalca.
»Kaj pa če bi šel h kakemu zunanjemu svetovalcu? Kaj, če bi vprašal za svet svojega
župnika, kakega sorodnika duhovnika, kanonika ali podobno?«
Glejte, če bi vam svetoval kaj podobnega, bi naredil velikansko napako. Ne. Nikdar
se ne posvetujte z osebami zunaj družbe. Najprej ti niso osebe, ki jih je Bog postavil,
da bi vam svetovali. Za to so izključno predstojniki. Ponavljam: predstojniki, ki, naj
poudarim, bodo dajali odgovor za vaše duše. Poleg tega pa kljub temu da so zelo
teološko izobraženi, niso sposobni, da bi vam svetovali, ker ne poznajo niti vaše duše
niti ne razumejo, kaj je naša družba, ker jih vodijo časni razlogi, koristi in sorodstvo.
Držite se torej tega pomembnega nasveta: Če se vzbudijo v vas dvomi, pridite k meni
in kot splošno pravilo naj velja, da greste k predstojniku. On ima za nasvet potrebno
razsvetljenje in se ne boste zmotili.
Kar pa želim, da bi upoštevali, ko prihajate vprašat za svet v takih dvomih, je nasled-
nje: ne povejte samo dvoma ali skušnjave, temveč tudi vzrok dvoma, razlog skušnja-
ve. Ni zadosti, da rečete »začel sem dvomiti o poklicu«, temveč »dvomim, ker menim,
da bi drugje mogel storiti več dobrega, ali ker bi si drugje lažje rešil dušo ali ker bi v
svetu lažje živel«.
Mogoče bodo ti razlogi tudi utemeljeni. Vendar pa ti, ki meniš, da boš v svetu lahko
bolje živel, pridi k meni in mi povej, kako si kaj živel v svetu, preden si prišel k nam.
»Oh, seveda! Toda to je bilo tedaj. Sedaj pa …« Sedaj pa? In meniš, da v svetu ni več
nevarnosti, kot so bile nekoč? Ali meniš, da si postal toliko močnejši proti skušnjavam
hudega duha ti, ki nisi sposoben prenašati težav redovnega življenja?
Priznaj rajši drugi razlog, ki je resničen: oditi hočeš, ker te redovno življenje teži, ker
|
|
33.5 Page 325 |
▲back to top |
BiS 11 — 25. poglavje
325
ne moreš prenašati pokorščine, ker ti je uboštvo v nadlego; z eno besedo, ker bi rad
odšel in te veseli svoboda. Recimo tako in dvom bo takoj odpravljen. To se pravi, da ne
dvomiš o poklicu, temveč si ga izgubil, ker si ga izdal, čeprav si ga imel.
Kdo drug bo rekel: »Edini razlog, iz katerega prihaja moj dvom, je skoraj gotovost, da
me Gospod noče imeti tukaj, da so moji starši v veliki stiski in sem zelo navezan nanje.
Vidim, da bi jim lahko pomagal, če bi bil v svetu, kajti tako bi v manjšem pomanjka-
nju preživeli tiste dni, ki jim jih bo Gospod še naklonil. Poleg tega pa mi tudi oni sami
svetujejo, da bi prišel k njim.«
Tukaj mi ne preostaja drugo kot nasvet sv. Tomaža, ki jasno pravi: »Kar se tiče pokli-
ca, starši niso prijatelji, temveč sovražniki.«
Ljubeznivi naklonjenosti do staršev si se že odpovedal, ko si prosil za vstop v družbo,
ko si si izbral za svojo dediščino Boga, ki je tvoje najvišje dobro, tvoje vse. Bog pa
je poleg vsega tvoj prvi sorodnik, prej kot tvoj oče in mati. Bog je tisti, ki je ustvaril
tebe, tvojega očeta, tvojo mater in vse, kar je, zato je gospodar vsega. In če te on kliče,
nimata mati in oče kaj govoriti.
Jaz bi vam ne svetoval, da bi zbežali od doma, kakor beremo v življenjepisih mnogih
svetnikov, ko jim je Gospod celo s čudežem pomagal pri tem dejanju. Tega jaz ne sve-
tujem. Toda če si že tukaj in bi tvoji starši želeli, da bi se vrnil v svet, ti odkritosrčno
povem, da nisi dolžan, da jih ubogaš, še več, dolžan si, da jih ne ubogaš. Boga je treba
bolj poslušati kot ljudi.
»Toda,« bo kdo menil, »kdo bo potem skrbel zanje? Saj so v stiski.« Nanje bo mislil naš
Oče, ki je v nebesih, skrbel bo zanje tisti, ki oblači in hrani ptice pod nebom. Mislil bo na-
nje tisti, ki ne da, da bi ovenela lilija na polju ali trava na pašniku, če ni on tako odločil.
»Lahko bi jim poiskal kakega dobrotnika in jih malo razveselil. Delal bi bolj priza-
devno v dušnem pastirstvu in poskrbel, da bi bili preskrbljeni.« Si vstopil v družbo, da
bi zaslužil? Hočeš, da imamo v družbi ljudi, ki bi služili denar? Če bi mi kdo svetoval
kaj takega, bi mu rekel: »Stran od mene, satan! Ti si se prodal Gospodu in je tvoja
dolžnost, da pridobivaš duše za Boga. Rešitev duš, to je naš edini zaslužek.«
Oh, koliko poklicev se je že izgubilo zaradi te neredne ljubezni to staršev! Dostikrat se
poklic izgubi na počitnicah, in to v tistih domovih, kjer se zdi, da ni niti sence nevar-
nosti. In to samo zaradi ljubezni, ki nam jo izkazujejo starši, ko menimo, da jim bomo
v pomoč, če ostanemo pri njih ali če postanemo duhovniki zunaj redovne družbe.
Toda na tak način posvečeni duhovniki so prej mešetarji in trgovci našega Gospoda
Jezusa Kristusa kot pa njegovi duhovniki.
Sedaj preidimo k naslednji točki, k stvarem, ki poleg že omenjenih povzročajo izgubo
poklica. Čisto na kratko.
Ker moram hoditi veliko po svetu in obiskujem samostane in redovne hiše in ker
prihaja k meni po nasvet veliko redovnikov, spoznavam razloge, zaradi katerih jih
veliko zapušča redovno življenje. To so: požrešnost, pomanjkanje ljubezni do dela in
nezadovoljstvo kot posledica negodovanja.
1. Za božjo voljo vas prosim, ne predajajte se požrešnosti. Bodite vedno zadovoljni s
tem, kar vam nudijo pri mizi, ne želite si več. Bog nas varuj takih, ki takoj pograbijo,
ko se jim ponudi kak zalogaj, ali so sposobni napraviti tisoč milj, samo da ga dose-
|
|
33.6 Page 326 |
▲back to top |
326
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
žejo, ali takih, ki nadvse zadovoljno praznijo kozarce in pospravljajo steklenico za
steklenico. Kake misli me obhajajo, ko mislim pri tem na nauke duhovnih pisateljev,
ki pravijo, da vino in čistost me gresta skupaj in podobno.
2. Navdušenje za delo. Pa bo kdo rekel: »Toda nekatera opravila so težka in dolgo-
časna.« Prav tukaj je mesto, kjer se moramo posebno izkazati. Prav taka nenehna
zaposlitev nam ohranja naš poklic.
3. Sv. Frančišek Saleški pravi, da ima vsako dejanje sto obrazov, od katerih je deve-
tindevetdeset slabih. Vendar moramo videti samo ta edini dober obraz in ne smemo
nikdar godrnjati.
Poskušajte, dragi sinovi, udejanjiti te misli, ki so mi prišle v dušo, ko sem razmišljal
o evangeliju današnje svete maše. Če boste storili to, boste imeli zadovoljnost in mir
srca. Veliko dobrega boste naredili sami sebi in dušam svojih bližnjih. In ker se zdi,
da nas Gospod hoče na poseben način blagosloviti, storimo vse, da bomo vredni te-ga
blagoslova, zlasti s tem, da bomo okrasili svoje srce s čednostjo delavoljnosti v vedno
večjo Božjo slavo.
O, da bi lahko kdaj rekli, da je povsod tam, kjer je kak sin sv. Frančiška, tudi luč, ki
sveti vsem, ki so okoli njega, je toplota, ki ogreva z Božjo ljubeznijo vse, ki so z njim,
in je pričujoča tista Božja modrost, ki naj nas vse ohranja in spodbuja k dobremu.
Berite stvari, ki sem vam jih navedel v uvodu k pravilom, kjer je v povzetku povedano
vse, kar sem vam tukaj nakazal. Vaš duhovni voditelj naj vam jih natanko in bolj
obširno razloži v konferencah.
Če ima kateri izmed vas kako težavo, naj pride in se bova pogovorila. Če je še kak
tovariš, ki bi se rad pogovoril o tem, kar smo povedali, mu lepo svetujte, kakor smo
povedali.
Če boste tako delali, boste blagoslovljeni danes, blagoslovljeni vso večnost. Blagos-
lovljeni boste vi, blagoslovljena bo vsa družba. Blagoslovljeni tisti, ki so že, in blagos-
lovljene hiše, ki se bodo odprle tistim, ki pridejo za nami.
Ko se je bližal božič, je blaženi prejel od velezaslužnega kardinala Berar-
dija poleg prisrčnih voščil tudi sporočilo, ki je vsaj malo olajšalo breme težav,
ki jih je moral prestajati zaradi dogodkov, ki smo jih opisali v enaindvajsetem
poglavju. »Drago mi je,« je pisal kardinal, »da je bilo v veliko veselje meni in
svetemu očetu sporočilo o ustanovah, ki ste jih odprli v korist naše svete vere
v Nizzi in Bordigheri. Sveti oče blagoslavlja vas in nove ustanove in upa, da bo
Bog v svojem velikem usmiljenju dajal obilne sadove.«
Božični praznik, ki ga je pripravljala ganljiva devetdnevnica, je v oratoriju
budil skrivnostno veselje, ki je doseglo svoj višek pri polnočnici. Cerkev je bila
čudovito okrašena in razsvetljena. Božji služabnik je daroval sveto mašo ob asi-
stenci don Bologne in don Cipriana. Njuni imeni sta ohranjeni v kroniki, ker so
duhovniki ob takih priložnostih zelo želeli sodelovati kot diakoni in subdiakoni,
za kar jih je izbral don Bosko in s čimer so si zaslužili, da so prišli v zgodovino.
Blaženi je podelil sveto obhajilo ministrantom in klerikom, medtem ko sta
dva duhovnika obhajala fante in vernike tako, da je vsak obhajal na eni strani
|
|
33.7 Page 327 |
▲back to top |
BiS 11 — 25. poglavje
327
obhajilne mize. Medtem so pevci v dveh zborih, eden na koru in drugi v apsidi,
izmenično peli božične pesmi. V zapisniku vrhovnega sveta je za dan 26. de-
cembra zapisano »množica ljudi« pri sveti maši, tako da je bilo treba poiskati
način, kako bi mogli vsi priti v cerkev.
Po končanih obredih so fantje pojedli običajne vampe in šli potem spat. Vam-
pi so danes v oratoriju samo še spomin. Alfred Panzini jih v svojem Dizionario
moderno (sodoben slovar) opredeljuje kot »težko, kmetavzarsko in slabo pre-
bavljivo jed«, dodaja pa, »da jih Milančani, tako ubogi kakor bogati, plemiči in
preprosto ljudstvo, elegantne dame in kmečke žene zelo cenijo«. Nato še doda-
ja, da ta jed »ostaja izročilo tega mesta, čeprav se vse drugo spreminja«. Tudi v
Turinu so bili dobrodošli in blaženi jih je kot dober poznavalec ljudskega okusa
znal ponuditi v službi svojih ciljev na pravem mestu in ob pravem času in skušal
uskladiti zadovoljstvo svojih fantov s svojimi gospodarskimi zmožnostmi.
Ob tej priložnosti se je pripetil dogodek, ki v tistih, ki so ga videli in slišali,
vedno budi dobro razpoloženje. Diakon se je pri petju 'ite Missa est' tako dolgo
zadrževal pri 'ite', da se je izgubil. Subdiakon, neki Piemontčan mu je jezno re-
kel, da naj že konča. Okoli stoječi so bili najprej presenečeni, potem pa so se za-
čeli smejati. Božji služabnik je vdan in miren od časa do časa milo prosil izgub-
ljenega pevca: »Zadosti je, don Bologna, zadosti je!« Toda ta se ni dal motiti in je
nadaljeval svoje početje. Lahko si mislimo, koliko šal in razlag je bila stvar nas-
lednjega dne deležna. Ko so v don Boskovi navzočnosti govorili o tem dogodku,
je dal, da so se izživeli, potem pa je povedal zgodbo, ki se je pripetila njemu.
Nekoč je moral opraviti peto mašo, pa je pozabil intonacijo. Zato je zapel kar
neki ton in dodal nekaj lastnih stvaritev. Nato je čakal, kaj bo rekel župnik. Ta
ga je pa pohvalil in mu zagotovil, da on ne bi stvari tako srečno izpeljal. Moralni
nauk pripovedi je bil jasen: postavi se v kožo drugega in boš znal sočustvovati.
Zadnji dan leta je don Bosko po večernih molitvah dal vezilo vsej skupnosti
v veliki govorilnici, ki je v pritličju v prizidku in vodi k don Boskovim sobam.
Fantje so ga sprejeli z velikim veseljem, ploskanjem in vzkliki živio. Ker niso
mogli nehati, je dal znamenje z roko in dejal: »Če hočete slišati, kaj vam bom
povedal, morate utihniti.« Takoj je nastala popolna tišina in je začel:
Zbrali smo se, da se poslovimo od leta 1875, ki se ne bo več vrnilo. Prišlo bo še toliko
in toliko let, toda leta 1875 ne bo nikdar več. Izginilo bo v večnost in od njega ne bo
ostalo drugega kot samo bled spomin. Toda če že ne bo več v našem dosegu, pa bo
težilo naša ramena in bo pomenilo eno leto manj življenja. Zadnjikrat je, da vas to
leto don Bosko pozdravlja in vam govori, in mogoče je, da vam bo na tem mestu ob
koncu prihodnjega leta govoril kdo drug namesto mene. In vi boste rekli: »Kam pa je
šel don Bosko?« »Don Bosko,« se bo reklo, »don Bosko je že v večnosti in mi ga več ne
bomo videli na tem svetu.«
Toda poskusimo malo priklicati v spomin to, kar se je zgodilo v preteklem letu. Obrni-
mo se nazaj in poglejmo na to naše življenje, ki beži, in na smrt, ki se nam približuje s
|
|
33.8 Page 328 |
▲back to top |
328
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
hitrimi koraki in s koso v roki. In kaj vidimo? Vidimo brez števila milosti in blagodati,
ki smo jih prejeli od Gospoda in presvete Device Marije. Vidimo dobra dela, ki smo jih
naredili, in kreposti, v katerih smo se odlikovali. Vidimo toliko lepih stvari, toda žal
nekaj tudi slabih, se pravi naše grehe, naše napake, nepokorščino, žalitve, s katerimi
smo žalili Jezusa in Marijo. Pa to ni vse, kar vidimo. Vidimo še veliko prijateljev, veliko
bratov, ki so bili lansko leto še z nami na tem istem kraju, kjer smo sedaj mi, in jih
ni več. Ni jih več, odšli so v večnost. Res jih je več umrlo v tem preteklem letu 1875.
Mladi Bartolomej Collo, Peter Cotta, stari pek, Jakob Para, Lanteri, klerik Defendente
Barberis (ne Julij, ki je med nami), Pagani, Perini, Falletti, nekaj profesov, več dijakov
in nekaj pomočnikov. Kakorkoli že, umrli so in mi ne vemo nič več o njih, samo Bog
ve, kje so sedaj. Vendar upamo vse najboljše, ker so vsi prejeli svete zakramente, se
pravi, da so se spovedali in prejeli sveto obhajilo, in iz poročil, ki jih imamo o tistih, ki
so umrli tukaj, so vsi umrli kot dobri kristjani in se sedaj veselijo pri Gospodu. In za
prihodnje leto? Kdo ve, ali ne bomo šteli med mrtve katerega izmed nas, ki smo sedaj
tukaj? Gotovo je, da prihodnje leto ne bomo več vsi živi. Ne bom povedal kdo, toda več
kot enega gotovo ne bo več med nami. Če to trdim, ni treba, da sem že prerok. Videli
bomo, da se je vsako leto zgodilo, da je več naših tovarišev odšlo v večnost. Toda o
tem odloča samo Bog. Mi ne moremo biti gotovi, da bomo živeli te štiri ure, ki nas še
ločijo od novega leta, kaj šele, da bi kaj z gotovostjo trdili o letu 1876.
Toda zdi se mi, da ti naši tovariši, kis so odšli v večnost, stojijo med nami, poslušajo,
kaj vam govorim, in pravijo: »Toda don Bosko, vi ste nam lansko leto govorili o toliko
lepih stvareh, sedaj pa govorite on nas. Ali ne bi bilo bolje, da bi zmolili kako molitev
za naše duše?«
Da, molili bomo zanje, za pokoj njihovih duš, če kateri od njih še ni v nebesih, da bi to
čim prej dosegel. Zato bomo zmolili en očenaš, eno zdravamarijo in slavaočetu. Poleg
tega bomo še molili za tiste, ki bodo ob tem novem letu zapustili to solzno dolino in
odšli v večnost. In kakšno večnost si bomo zaslužili? Bodimo pripravljeni.
Ko smo malo govorili o preteklem letu, bo prav, če vam dam nekaj nasvetov, kako
bomo mogli prihodnje leto preživeti v Gospodovem miru. Vsi moji nasveti so strnjeni
v voščilo: Ena stvar, ki jo moram, in dva prijatelja. To je nasvet, ki ga morate izpol-
njevati ne en dan, ne en mesec, temveč celo leto.
Dva prijatelja, ki ju morate imeti nadvse radi, sta: eden, ki ga morate izpolnjevati,
z drugim pa se morate družiti. Najprej o prijatelju, ki ga morate izpolnjevati, ki naj
bo vedno z vami, ki vam sledi povsod, prijatelj, ki je neviden, kjerkoli ste, v katerikoli
okoliščini in vam mora biti nadvse drag: to je dober zgled. To lahko izpolnjujemo na
mnoge načine: s prejemanjem svetih zakramentov; z opozarjanjem tistih tovarišev,
ki kršijo pravila in se upirajo povabilom Jezusa Kristusa in predstojnikov; s pokonč-
nostjo proti tistim, ki nas imajo za pobožnjake, hočem reči ne ozirati se na ljudi; z
zvestobo pravilom, z delavoljnostjo pri izpolnjevanju svojih dolžnosti, s sramežlji-
vostjo v dejanjih. O da, imejte radi tega prijatelja in boste srečni. Ta prijatelj vam bo
pomagal, da boste srečno preživeli leto 1876.
Toda stvar, ki bi vam jo rad globoko vtisnil v srce, je volja, da ne boste dajali pohujšanja,
ki je sovražnik dobrega zgleda. Storite vse, da boste na vsak način bežali pred njim,
|
|
33.9 Page 329 |
▲back to top |
BiS 11 — 25. poglavje
329
zlasti ko se vam bo predstavil pod podobo prijatelja. O, dragi moji sinovi, če bi vi vedeli,
kaj je pohujšanje in hudobija, ki to povzroča, bi niti ne hoteli slišati o tem. Pa vendar
se tolikokrat dogaja. Neizpolnjen ukaz ali pravilo, skomig z rameni, grda beseda, ne-
sramen pogovor lahko povzročijo neizmerno škodo. Dobro vam je znano, kako silno je
Jezus Kristus rohnel proti pohujšljivcem. Toda še večjo škodo trpimo mi sami, če pohuj-
šujemo. Najprej pogubi našo dušo, nas obremeni z najhujšim Božjim prekletstvom, nas
onečašča v tem življenju in naredi iz nas izgubljence, ki se jih je polastil hudi duh. Rad
bi vam malo od blizu opisal to pošast, ki se imenuje pohujšanje. Toda želim biti kratek,
zato vam bom povedal, kolikor vem in zmorem. Preprečujte pohujšanje zlasti v bese-
dah, pogovorih in dajanjih, ki bi mogla biti proti čistosti, se pravi sramežljivosti, v vsem,
kar bi lahko bilo drugim v spotiko. Bodite prepričani, da vas bo Gospod blagoslovil, če
boste ohranili to čednost in se izogibali vsega, kar ji je nasprotno.
Drugi prijatelj, o katerem bom govoril za namenom, da bi dobro preživeli prihodnje
leto, je prijatelj, s katerim morate hoditi, ga ljubiti, ga ceniti in gojiti. O, koliko dob-
rega vam bo pripravil ta prijatelj! Gotovo ste že razumeli, da vam govorim o Jezusu v
najsvetejšem zakramentu. Glejte, to je vaš edini in resničen prijatelj. On je naša tolaž-
ba v tegobah, on nam deli pravo veselje in milosti. Iz njegovih rok prihajajo vse vrste
darov, pa tudi križev. Križe nam pošilja zato, da preizkusi našo vero, našo stanovit-
nost in nam na koncu podari še nebesa in nebeško slavo. Povejte mi, dragi sinovi, ali
ni res, da je Jezus Kristus, presveti zakrament, tolažba umirajočih? Seveda, mi boste
odgovorili. Poglejte si umirajočega: tam so prijatelji, ki žalostni in pretreseni stojijo v
sobi, pa si ne upajo približati se postelji, ker se bojijo, da bi se okužili, in samo čakajo
na priložnost, da bi odšli. Prav nasprotno pa stori presveti zakrament. On odide iz
cerkve, da obišče bolnika, se približa postelji in ni zadovoljen, da ga okrepča s svojim
obiskom, temveč se hoče z njim združiti v sveti popotnici po duhovnikovih besedah:
»Spremi, brat, popotnico, telo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je tvoj pravi prija-
telj, ki te bo popeljal v večno življenje, v nebeško slavo.«
On nam ne daje dokazov svojega prijateljstva samo v srečnih trenutkih, kakor to
delajo ljudje na tem svetu, temveč tudi v naših nesrečnih urah, ko nam priskoči na
pomoč v naših potrebah, nam pokaže svoje rane in nas vabi, da ga posnemamo in
delamo pokoro za naše grehe. In mi, ki si želimo, da bi bil njegov obisk na smrtni
postelji zares prijateljski, pogosto prejemajmo sveti zakrament, ohranjajmo ga v na-
šem srcu, hodimo ga pogosto goreče obiskovat, ko smo prosti ali imamo nekaj časa.
Darujmo mu naše srce, našo voljo, recimo mu, da naj iz nas naredi to, kar mu najbolj
ugaja. On je tako dober, da nas bo ščitil in nas ne bo nikdar zapustil.
Tisto pa, kar naj bi vsi izpolnili in kar je tudi del vezila, ki vam ga dajem nocoj, je nas-
lednje. Imejmo radi tiste male družbe, ki so v hiši: družbo sv. Alojzija, družbo najsvetej-
šega Zakramenta, družbo ministrantov, družbo sv. Jožefa, družbo Marije Pomočnice in
brezmadežnega spočetja Device Marije. V teh družbah ne gre za denar in zato tudi ne
morete od njih imeti nikakršne škode. Vsak naj si izbere tisto, v kateri bo mogel najbolje
opravljati svojo pobožnost. Zlasti katehistom, učiteljem in voditeljem teh priporočam,
da jih obnovijo, povečajo število članov, spodbujajo fante, da bi se vpisali; ne, nisem se
prav izrazil: naj ne spodbujajo, temveč dajo možnost, da vsak vstopi, če želi. Kajti dob-
|
|
33.10 Page 330 |
▲back to top |
330
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
ro vem, da spodbud ne potrebujete. Zato naj vsi tisti, ki so že člani, dajejo dober zgled,
da bodo luč v temi, se izogibali slabega zgleda, uporabljali vsa sredstva, da bodo med
tovariši izruvali greh, pogosto prejemali sveto obhajilo, čez dan pogosto obiskovali Je-
zusa v cerkvi in vabili na obisk tudi druge. Drugih pobožnih vaj in zatajevanja vam
ne bom priporočal, kajti med dobrim, ki se opravlja, se lahko skrivajo tudi nevarnosti.
Priporočam vam pa, da vstopite v te družbe, ker vam bo to zelo koristilo.
Ne bom vas več zadrževal. Toplo vam priporočam, da bi izpolnjevali te nasvete, če
hočete, da boste srečno preživeli to leto v miru Gospodovem, in če želite, da vas Jezus
v najsvetejšem zakramentu obišče v trenutku vaše smrti. Sedaj bomo zmolili en oče-
naš, zdravamarijo in slavaočetu za vse, ki so v tem trenutku zbrani tukaj z nami in
ki bodo umrli v prihodnjem letu, in en očenaš, zdravamarijo in slavaočetu za umrle
tovariše v preteklem letu. Statistike nam kažejo, da v mestih in naseljih navadno na
100 prebivalcev trije umrejo. Ker je nas približno 900, je število tistih, ki naj bi umrli,
26 ali 27. Toda vi, ki ste mladi, ne želite tako hitro umreti, zato je pri nas to razmerje
samo ena smrt na sto prebivalcev, se pravi osem in nič več. Upam, da se bo to število
v prihodnosti še zmanjšalo. Ker pa bo to leto nekaj izmed nas gotovo umrlo, vam
priporočam, da bi si vsi prizadevali in čim bolje izrabite čas, ki vam še ostaja. In sedaj
prosim gospoda Villanisa, da bi zmolil tiste kratke molitve.
Vsi so pokleknili. Bilo je kar težko najti prostor za poklek, tako je bilo vse
nabito polno. Po molitvi je don Bosko vstal in zaželel vsem srečen konec stare-
ga in blagoslovljen začetek novega leta. Ob vzkliku Naj živi don Bosko so fantje
odšli k počitku.
Blaženi don Bosko je še dvanajstkrat dal vezilo svojim fantom. Vsakič se je
ozrl nazaj in ugotavljal, kako je njegova ustanova napredovala in se na znotraj
utrjevala. Nikakor ne moremo trditi, da je, kot pravimo, plul z vetrom v jadrih.
Toda tudi v viharjih se don Bosko ni dal begati, kajti Božja roka ga je podpirala.
Pater Feliks Giordano iz družbe oblatov Device Marije, ki je v tem času sprem-
ljal blaženega na potovanju iz Genove v oratorij, ga je vprašal, kako je vendar to,
da so se njegove ustanove, ki so se začele iz nič, tako zelo razširile. Don Bosko
mu je dobrodušno odgovoril: »Vedite, da to ni moja zasluga. Naš Gospod je tisti,
ki vse dela. Naš Gospod želi na primer narediti to in to. Kako naj pokaže, da
je to njegovo delo? Izbere si najbolj neuporabno orodje. To je moj primer. In
zagotavljam vam, vam, ki me že dolgo poznate, če bi naš Gospod našel v tu-
rinski nadškofiji revnejšega, nesposobnejšega in manj izkušenega duhovnika,
bi izbral tistega in ne drugega za izvedbo del, o katerih govorite, ubogega don
Boska pa bi pustil ob strani, da bi sledil svojemu naravnemu klicu preprostega
podeželskega kaplana.«
Božjemu služabniku je vsak korak odprl nove poglede, ki so ga vabili, da ni
ostal na mestu, temveč je šel naprej. To je neprekinjeno dogajanje v njegovem
življenju.
|
|
34 Pages 331-340 |
▲back to top |
|
|
34.1 Page 331 |
▲back to top |
Dodatek: Dokumenti
1. USTANOVA ZA DUHOVNIŠKE POKLICE
Že veliko let je slišati tožbe o upadanju duhovniških poklicev. Pomanjkanje je čutiti
po vsej Italiji in vsej Evropi, v redovnih družinah, ki nimajo postulantov, v zunanjih
misijonih, ki kar naprej ponavljajo besede sv. Frančiška Ksaverija: »Pošljite nam v
pomoč evangeljske delavce.« Znano je, da bo veliko ustanov za zunanje misijone pre-
kinilo svoje delo, ker nimajo več evangeljskih delavcev, zato se kaže nujna potreba,
naj prosimo gospodarja, da pošlje delavce v svoj mistični vinograd. Toda molitvam
moramo pridružiti tudi naše prizadevanje. V mnogih krajih v Nemčiji, Franciji in
Angliji so v ta namen ustanovili dobrodelne ustanove in imeli zelo obetavne uspehe,
vendar pa še vedno niso mogli zadostiti vsem potrebam. Hvaležni smo za vse te po-
bude in prosimo Boga, da bi jih podpiral v tem prizadevanju za njegovo večjo slavo,
vendar se nam zdi potrebno, da predložimo še novo, ki bo mogoče v veliko podporo.
Gre za študijski tečaj za že odrasle fante, ki bi se želeli posvetiti Bogu v duhovniškem
poklicu.
Izkušnja nam kaže, da od desetih dečkov, ki začenjajo šolanje z namenom, da bi se
posvetili Bogu v duhovniškem poklicu, povprečno le dva dosežeta duhovništvo, med-
tem ko jih pri odraslih, ki so se odločili za poklic, od desetih doseže svoj cilj osem.
Prav tako je bilo ugotovljeno, da ti fantje lahko v veliko krajšem času in zato z veli-
ko manjšimi izdatki končajo svoje humanistično šolanje, ker v primerjavi s svojimi
mlajšimi tovariši, ki morajo postopoma iti iz razreda v razred, skrajšajo učno dobo
in tako hitreje pridejo do cilja.
Iz teh in še mnogih drugih razlogov predlagamo tečaj drugostopenjskega šolanja za
odrasle fante iz manj premožnih slojev, ki izključno nameravajo postati duhovniki.
POGOJI ZA SPREJEM
1. Pripravnik mora izhajati iz poštene družine, biti mora zdrav, močan, dobrega zna-
čaja, star od 16 do 30 let.
2. Predložiti mora spričevalo o lepem vedenju, o rednem obiskovanju cerkvenih obre-
dov, rednem prejemanju zakramentov in da ima trdno voljo postati duhovnik ter da
je opravil vsaj začetni tečaj italijanskega jezika.
3. Krstni in rojstni list, potrdilo o cepljenju proti ošpicam in potrdilo, da more vsaj
deloma plačati stroške šolanja.
4. V času jesenskih počitnic ne bo šel domov. Za vse to bo poskrbel zavod.
5. Po končanem humanističnem šolanju se lahko vsak pripravnik svobodno vrne k
lastnemu ordinariju, postane duhovnik ali gre v zunanje misijone.
|
|
34.2 Page 332 |
▲back to top |
332
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
SREDSTVA
Ustanova je popolnoma odvisna od javne dobrodelnosti, je brez stalnih dohodkov.
Vsak lahko sodeluje kot darovalec, podpornik, dobrotnik.
1. Darovalci se zavežejo za dar dveh soldov na mesec ali za en frank na leto. Za du-
hovnike je zadosti, da darujejo za ustanovo eno sveto mašo in prepustijo miloščino v
ta namen. 2. Podporniki so tisti, ki v čast dvanajsterim apostolom skrbijo za en ali več
ducatov darovalcev, zbirajo darove in jih pošiljajo voditelju ustanove.
3. Dobrotniki so tisti, ki po svoji dobrodelni uvidevnosti darujejo denar ali drugo, na
primer hrano, obleko, knjige in podobno.
Kdor daruje 300 frankov na leto, lahko po svoji izbiri zastonj pošlje kakega izbranca
v zavod. Če dar dosega 800 frankov, je to vsota, ki zadostuje za celotno humanistično
šolanje. Darove je treba nasloviti na duhovnika Janeza Boska, ravnatelja cerkve Ma-
rije Pomočnice v Turinu. Na koncu leta bodo podporniki prejeli natančno poročilo o
številu gojencev, prispelih darovih in doseženih uspehih.
OPOMBA
Ta ustanova je postavljena pod varstvo svete Device Marije Pomočnice, ker je Ma-
rija razglašena za veliko in edinstveno zavetnico Cerkve. Potem pa tudi zato, ker
Bog podarja brezštevilne milosti vsem, ki vzvišeno Božjo mater kličejo pod naslovom
Pomočnica kristjanov, in bo gotovo tudi uslišal prošnjo, da bi poslal Cerkvi dobre
služabnike. Naj še povemo, da je prostor, kjer bi se naj zbirali ti gojenci, del poslopja,
ki je povezano s cerkvijo, posvečeno prav Mariji Pomočnici.
Ali ta ustanova ne škodi drugim že obstoječim ustanovam?
Ne samo da jim ne škodi, temveč jih celo podpira. Kaj bi bilo iz Ustanove za širjenje
vere, Svetega otroštva in drugih tovrstnih ustanov, če ne bi bilo duhovnikov?
DUHOVNE KORISTI
1. Najprej je velika zasluga, da smo podprli veliko delo krščanske ljubezni. Ni ga za-
služnejšega dela kot pomagati, da kdo postane duhovnik, pravi sv. Vincencij Pavelski.
2. Vsak dan se bo v cerkvi Marije Pomočnice darovala sveta maša in gojenci bodo
prejeli sveto obhajilo po namenu svojih dobrotnikov.
3. Vsi darovalci so deležni zaslug vseh maš, pridiganja, dobrih del in vseh duš, ki jih
bodo darovali duhovniki, ki bodo vzgojeni z njihovo pomočjo in jih bodo zaslužili s
svojim duhovniškim delom. Tako bodo za vse to veljale besede sv. Avguština: »S tem,
ko si rešil kako dušo, si vnaprej zagotovil zveličanje svoji duši.«
4. Popolni odpustek. Odpustki so navedeni posebej.
2. USTANOVA MARIJE POMOČNICE ZA DUHOVNIŠKE
POKLICE, KI JO JE BLAGOSLOVIL IN PRIPOROČIL SVETI
OČE PAPEŽ PIJ IX.
Velečastiti gospod!
Lepo prosim vašo uglednost, da bi dobrohotno prebrali, kar vam želim s tem pisa-
|
|
34.3 Page 333 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
333
njem sporočiti o Ustanovi Marije Pomočnice, katere program in načrt prilagam temu
pismu. Ne da bi na dolgo in široko razpravljal, bo vaša uglednost z lahkoto spoznala,
za kaj gre: pomagati odraslim fantom, da bi sčasoma postali dobri duhovniki. Upam,
da bi mi vi lahko učinkovito pomagali na dva načina:
1. Da postanete podpornik te ustanove s tem, da bi jo podpirali, jo dali spoznati dru-
gim, ji pomagali z moralnimi in gmotnimi sredstvi in z vsem, kar bi vam narekovala
vaša zavzetost.
2. Da bi mi dali vedeti, ali poznate kakega gojenca, ki izpolnjuje zahteve načrta in
programa, in ga napotili k meni.
Poln zaupanja v vaše sodelovanje prosim Boga, da bi poplačal vaše sodelovanje,
medtem ko se v globokem spoštovanju in hvaležnosti imenujem vaše uglednosti naj-
vdanejšega služabnika. DEuh. Janez Bosko
Turin, 30. avgusta 1875
(Opustili smo tiste dele, ki so enaki kot v št. 1)
PROGRAM
Namen ustanove
Namen te ustanove je zbrati večje fante, da bi opravili humanistično šolanje, zato da
bi lahko postali duhovniki.
Sprejem
1. Pripravnik mora prihajati iz dobre družine, biti mora zdrav, krepak, dobrega zna-
čaja, star od 16 do 30 let. Prednost imajo tisti, ki so oproščeni vojaške službe ali pa
verjetno bodo.
2. Predložiti mora potrdilo o lepem vedenju, o sodelovanju pri župnijskih cerkvenih
prireditvah, o prejemanju zakramentov, o odločni volji, da postane duhovnik, in da je
opravil vsaj osnovni tečaj italijanskega jezika.
3. Rojstni list, potrdilo o cepljenju proti ošpicam in zagotovilo, da lahko vsaj delno
plačuje stroške šolanja.
4. Jesenskih počitnic ne bo prebil doma. Zavod bo poskrbel za potreben oddih na za
to posebej izbranem prostoru.
5. Po končanem humanističnem šolanju se lahko svobodno odloči, ali bo postal re-
dovnik, šel v zunanje misijone ali se vrnil v svojo škofijo, da ga bo škof preoblekel v
klerika. V tem zadnjem primeru bo voditelj ustanove kandidate spoštljivo priporočil
zadevnemu ordinariju, da bi jih dobrohotno upošteval.
Šolanje
1. Šolanje obsega klasični tečaj vse do filozofije. Pouk zajema samo italijanski in latin-
ski jezik, zgodovino, zemljepis, aritmetiko, metrični sistem in osnove grškega jezika.
2. V to šolo ne morejo biti sprejeti tisti, ki nimajo ustrezne starosti in namena, da bi
postali duhovniki.
3. Mesečnina znaša 24 frankov in se plačuje vnaprej za vsako trimesečje. Za eno leto
znaša 300 frankov in za celotno šolanje 800 frankov.
4. S to vsoto poravna prosilec vse izdatke za šolo, petje, glasbo, govorništvo, hrano,
stanovanje, zdravnika, frizerja. Gojenec si mora sam oskrbeti obleko, čevlje, popra-
vila, zdravila in knjige.
|
|
34.4 Page 334 |
▲back to top |
334
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
5. Postrežba pri mizi obsega: za zajtrk in malico zadostna količina kruha, za kosilo
mineštra, prikuha, vino in kruh po želji, za večerjo mineštra, priboljšek in kruh.
Perilo
Gojenci so oblečeni v civilno obleko. Uniforma ni potrebna. Ob vstopu morajo prinesti
dva letna in zimska kompleta, od katerih mora biti eden za praznične dni in izhode,
drugi pa za vsakdanjo rabo.
Perilo obsega vsaj 6 srajc, 4 rjuhe, odejo in pernico za pozimi, vzglavnik s tremi
prevlekami, 6 parov nogavic, troje spodnjih hlač, telovnik in jopico, 8 robcev, 4 bri-
sače, 2 para čevljev, 2 klobuka ali drugo pokrivalo, kovček in žimnico, dolgo 1,75 m
in široko 0,70 m.
Zavod daje na voljo samo posteljo in slamnjačo, za kar je treba plačati enkratni zne-
sek 12 frankov.
N. B.: Prošnje za sprejem je treba nasloviti na duhovnika Janeza Boska v Turinu ali
na duhovnika Pavla Albero, ravnatelja zavetišča sv. Vincencija Pavelskega v Sampi-
erdareni. S cerkveno odobritvijo.
3. PROŠNJA SVETEMU OČETU PIJU IX. IN BREVE ISTEGA
PAPEŽA V KORIST USTANOVE MARIJE POMOČNICE ZA
DUHOVNIŠKE POKLICE
Preblaženi oče!
Potreba po delavcih v mističnem Gospodovem vinogradu je napotila veliko škofov in
drugih gorečih katoličanov, da so odprli mala semenišča, apostolske šole za misijo-
ne in druge dobrodelne ustanove z namenom, da bi dali mladim fantom priložnost
za šolanje, za vajo v pobožnosti, to je okoliščine, v katerih bi mogli razviti zametke
duhovniškega poklica, če bi jih Bog za to izbral in poklical. Zdi se, da k tem naporom
lahko dodamo še Ustanovo Marije Pomočnice za duhovniške poklice.
Cilj ustanove je zbirati odrasle fante, ki imajo ustrezne sposobnosti in nadarjenost,
da bi mogli v zanje pripravljenem programu opraviti humanistično šolanje. Po kon-
čanem šolanju in po ugotovitvi poklica se gojenci lahko vrnejo v svoje škofije, vstopijo
v kak red ali se odpravijo v zunanje misijone.
Veliko škofov je rade volje sprejelo ta načrt in s svojimi priporočili pošiljajo ponižne-
ga prosilca k vaši svetosti, da bi blagovolili to ustanovo blagosloviti in jo priporočiti.
Ker gre za zgolj versko in dobrodelno ustanovo, ponižno prosijo vašo svetost, da bi v
svoji dobrohotnosti odprli zaklad svetih odpustkov, ki so jih deležni redovniki salezi-
janske družbe in njeni sodelavci:
1. Popolni odpustek v času smrti, potem ko so darovali svoje življenje Bogu in sprejeli
način smrti, ki bi ga on določil.
2. Odpustke in blagodati članom tretjega reda sv. Frančiška Asiškega.
3. Odpustkov, ki so povezani s cerkvami in prazniki sv. Frančiška Asiškega, naj bi bili
deležni tudi na praznike sv. Frančiška Saleškega v cerkvah salezijanske družbe.
Poln zaupanja, da bo vaša svetost blagoslovila slabotne napore ubogega prosilca in
|
|
34.5 Page 335 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
335
naklonila zaprošene milosti, pokleka pred vaše noge s sinovsko vdanostjo ponižni sin
svete Cerkvein hvaležni prosilec duh. Janez Bosko.
Turin, marca 1876
4. DRUGI PROGRAM ZDRUŽENJA DOBRIH DEL ALI
SALEZIJANSKI SOTRUDNIKI
ZDRUŽENJE DOBRIH DEL
I. Krščansko združenje za dobra dela
Združenje se imenuje Krščansko združenje za dobra dela, ker ima za cilj združiti med
seboj vse sile, da bi si med seboj pomagali in delali dobro.
To je zgled, ki so nam ga zapustili verniki prvotne Cerkve. Ob pogledu na velike ne-
varnosti, s katerimi so se vsak dan srečevali, se niso ustrašili, temveč so se združili in
postali eno srce in ena duša, da bi se med seboj podpirali in bili sposobni premagova-
ti nenehne napade sovražnikov njihove vere. To je tudi nasvet, ki ga daje Gospod: Če
se slabotne sile združijo, postanejo močne, in če se ena sama vrvica zlahka pretrga,
je težko pretrgati tri med seboj povezane: 'vis unita fortior, funiculus triplex difficile
rumpitur'. Temu zgledu sledijo tudi ljudje v svetu v svojih časnih zadevah. Ali naj
bodo otroci luči manj pametni kot otroci teme? Nikakor ne. Tudi mi kristjani se mo-
ramo združiti v teh težkih časih: združiti se v molitvi, v dobrih delih in gorečnosti in
si na vso moč, ki nam jo daje vera, prizadevati, da bomo premagali vse težave, ki jih
vsak dan srečujemo pri uresničevanju našega odrešenja. Kot stalna povezava se nam
ponuja združenje z Družbo sv. Frančiška Saleškega.
II. Salezijanska družba
Salezijansko družbo je Cerkev dokončno potrdila 3. aprila 1874. Njen glavni cilj je
delovanje v korist bližnjega na splošno in še zlasti za mladino. Čeprav je število sale-
zijancev že zelo naraslo, še zdaleč ne morejo zadostiti vsem potrebam in prošnjam,
ki prihajajo iz raznih krajev Italije in drugih dežel Evrope, pa tudi s Kitajskega, iz
Avstralije, Amerike in zlasti še iz Republike Argentine. Vsi prosijo za evangeljske de-
lavce, ki bi odprli redovne hiše, zavode za vzgojo mladine in misijone. Za vse to pa so
potrebni evangeljski delavci.
Ubogi salezijanci ne morejo zadostiti vsem tem potrebam in zato, čeprav storijo, kar
morejo, prosijo vse, ki ljubijo sveto katoliško vero in rešitev duš, jih vabijo, da, celo
rotijo iz ljubezni do N. G. J. K., da bi pomagali pri posebnih delih krščanske ljubezni,
ki so glavni cilj te družbe. Ko bi se tako pomnožile delovne roke, bi mogli opraviti
obilnejšo žetev in tako povečati Božjo slavo in rešitev duš.
III. Salezijansko združenje
1. Ta dobrodelna ustanova, ki jo je Cerkev dokončno potrdila, daje možnost za stalno
povezavo vseh delovnih sil.
2. Njen splošni cilj je uveljavitev določenega načina krščanskega življenja, ki se resno
trudi za rešitev lastne duše in obenem zagotavlja tisti srčni mir, ki ga zaman iščemo
|
|
34.6 Page 336 |
▲back to top |
336
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
na svetu. Veliko ljudi bi gotovo rado šlo v samostan, vendar zaradi starosti, zdravja
ali stanu, pa tudi zaradi pomanjkanja možnosti tega ne morejo storiti. Ti lahko tudi
sredi svojih vsakdanjih opravil, sredi svoje družine živijo povezani z družbo po tem
združenju. Zato ga lahko štejemo za nekakšno obliko tretjega reda starih redov. Raz-
lika je le v tem, da so stari redovi hoteli dosegati krščansko popolnost z opravljanjem
pobožnih vaj, medtem ko danes skrbimo zlasti za izpolnjevanje krščanske ljubezni
do bližnjega in posebno še do nevarnostim izpostavljene mladine. To je tudi poseben
cilj združenja.
IV. Način sodelovanja
Salezijanski pridruženci se ne smejo omejevati na besede, temveč morajo preiti k de-
janjem. Zato naj izrazijo svojo gorečnost tako, da s posebno zavzetostjo gojijo setev
družbe, ki se ji želijo pridružiti.
1. Člani naj si zato prizadevajo za pospeševanje devetdnevnic, tridnevnic, duhovnih
vaj in poučevanja krščanskega nauka v tistih krajih, kjer za to ni niti moralne niti
materialne osnove.
2. Ker je v naših časih čutiti veliko pomanjkanje duhovniških poklicev, naj tisti, ki jim
je to mogoče, zlasti skrbijo za tiste dečke, ki so obdarovani s posebnimi moralnimi
sposobnostmi, so nadarjeni za učenje in kažejo znamenja duhovniškega poklica. Naj
jim svetujejo in jih usmerjajo v tiste šole in zavode, kjer bi mogli gojiti in razvijati vse
te sposobnosti.
3. Treba se je zoperstaviti slabemu tisku s širjenjem dobrih knjig in sploh dobrega
tiska v tistih krajih in družinah, ki nam jih svetuje krščanska modrost.
4. Končno nas ljubezen do ogrožene mladine navaja, da jih zbiramo, poučujemo o
veri, jih navajamo k udeležbi pri svetih obredih, jim svetujemo v nevarnostih, jih
usmerjamo tja, kjer bi se lahko poučili o veri. Na ta način izražamo svojo gorečnost.
Kdor sam ne more izpolnjevati vsega tega, naj to stori s pomočjo drugih: spodbuja
naj kakega sorodnika ali prijatelja, da bi on to storil namesto njega. Lahko poma-
gamo tudi z molitvijo ali z gmotno pomočjo, kjer bi bilo to potrebno. Prvi verniki
so prinašali svoje imetje k nogam apostolov, da bi tako podpirali vdove, sirote brez
staršev ali druge ljudi v potrebi.
V. Ustanovitev in vodstvo Združenja
1. Član Združenja lahko postane vsak, ki je izpolnil sedemnajsto leto starosti, če je le
pripravljen izpolnjevati njegova pravila.
2. Združenje je v ponižnosti priporočeno dobrohotnosti in zaščiti svetega očeta pa-
peža, škofov in župnikov, od katerih bo brez omejitve odvisno vse, kar se tiče vere.
3. Predstojnik salezijanske družbe je obenem predstojnik združenja.
4. Ravnatelj vsakega salezijanskega zavoda je pooblaščen, da sprejme nove člane
ter njihovo ime in priimek s krajem bivališča sporoči vrhovnemu predstojniku, da jih
vpiše v seznam članov.
5. V krajih in mestih, kjer ni salezijanske hiše, a je deset članov, bo predstojnik posta-
vil posebnega voditelja – dekuriona.
Deset dekurionov lahko ima voditelja, ki se imenuje prefekt. Za prefekte in dekurio-
ne naj bodo prednostno imenovani župniki ali kak drug zgleden duhovnik. Ti bodo
|
|
34.7 Page 337 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
337
stopili v neposreden stik s predstojnikom. Kjer je manj kot deset članov, stopijo ti v
neposreden stik z ravnateljem ali predstojnikom.
6. Vsak dekurion bo vzdrževal stike s svojimi desetimi in vsak prefekt s svojimi stotimi
člani, vendar ima vsak član možnost, da stopi naravnost v stik s predstojnikom in mu
razloži svoje poglede.
7. Vsak mesec bo vestnik ali drug natisnjen list prinesel članom predloge, dela ali
načrte, ki naj bi jih uresničili. Na začetku vsakega leta sporoči predstojnik članstvu
načrte za nove naloge, ki naj bi jih v naslednjem letu prednostno opravili. Obenem
bo tudi sporočil imena tistih, ki so bili poklicani v večnost, in jih priporočil v molitev.
8. Vsako prvo nedeljo v mesecu ali na kak drug dan, ki ga bodo imeli za primernejše-
ga, bodo dekurioni in prefekti zbrali člane svoje dekurije ali centurije na pogovor o
poteku del in zlasti še o tem, kako naj bi poskrbeli za krščanski nauk v župniji, vendar
vedno v soglasju z župnikom.
9. Vsak centurion in dekurion bo skušal zbrati svoje člane na dan sv. Frančiška Sa-
leškega ali naslednjo nedeljo in jih navdušiti za pobožnost do svetega zavetnika in za
vztrajnost za delo združenja.
VI. Posebne obveznosti
1. Vsak član bo z lastnimi sredstvi ali s tem, kar bo zbral pri dobrodelnih osebah, čim
bolj pospeševal skupne naloge združenja.
2. Vsak član bo daroval na leto 1 liro v korist združenja. Ti darovi bodo izročeni pred-
stojniku, dekurionu, prefektu ali ravnatelju in nato poslani predstojniku.
3. Ob konferenci, zlasti ob prazniku sv. Frančiška Saleškega, bodo priredili nabirko.
Kdor se ne bi mogel udeležiti konference, bi svoj dar kako drugače poslal predstoj-
niku.
VII. Koristi
1. Člani združenja so deležni mnogih odpustkov, katerih seznam bo prejel vsak po-
samično.
2. Člani so deležni vseh maš, odpustkov, molitev, devetdnevnic, tridnevnic, duhovnih
vaj, pridig, krščanskih naukov in vseh dobrih del, ki jih bodo opravljali salezijanci v
svoji duhovniški službi. Prav tako so deležni svetih maš in molitev, ki se opravljajo
vsak dan v cerkvi Marije Pomočnice v Turinu za blagoslov vseh članov, za njihove
družine, zlasti še za tiste, ki bi zboleli in bi bili v smrtni nevarnosti.
3. Na dan sv. Frančiška Saleškega bodo vsi duhovniki salezijanske družbe darovali
sveto mašo za umrle člane združenja. Neduhovniki pa bodo darovali sveto obhajilo
in zmolili rožni venec.
4. Ko bo kak član zbolel, naj takoj obvestijo predstojnika, da bodo zanj opravili mo-
litve. Isto velja za primer smrti kakega člana združenja.
VIII. Pobožne vaje
1. Članom združenja ni predpisano nobeno spokorno delo, vendar se jim priporoča
skromnost v obleki in pri mizi, preprostost v opremi stanovanja, čistost v pogovorih,
točnost pri izpolnjevanju dolžnosti in skrb, da osebe, ki so odvisne od njih, izpolnju-
jejo nedeljske dolžnosti.
2. Svetuje se jim, da na leto opravijo vsaj en dan duhovnih vaj. Zadnji dan vsakega
|
|
34.8 Page 338 |
▲back to top |
338
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
meseca ali na kak drug primeren dan naj opravijo vajo za srečno smrt, se
spovejo in prejmejo sveto obhajilo, kakor če bi bil to zadnji dan v življenju.
3. Družabniki bodo vsak dan molili en očenaš in zdravamarijo na čast sv. Frančišku
Saleškemu po namenu svetega očeta. Duhovniki in tisti, ki molijo Marijino opravilo
ali kanonične ure, tega niso dolžni. Dovolj je, da pri molitvi svetega opravila dodajo
ta poseben namen.
4. Poskusijo naj prejeti čim pogosteje zakrament spovedi in svetega obhajila.
5. Čeprav vsem zelo živo priporočamo izpolnjevanje teh pravil zaradi premnogih
koristi, ki si jih lahko vsak pridobi, pa zato, da bi odvzeli kakršen koli dvom v vesti,
izjavljamo, da izpolnjevanje teh pravil ne veže niti pod smrtnim niti pod odpustljivim
grehom, razen v stvareh, ki so same po sebi zapovedane ali prepovedane po Božjih
in cerkvenih zapovedih.
Vsak član naj izpolni naslednji obrazec in ga podpisanega pošlje predstojniku:
Podpisani, stanujoč v … … ulica … … št. … sem prebral pravila Salezijanskega združe-
nja in upam, da jih bom z Božjo pomočjo zvesto izpolnjeval v korist svoje duše.
Turin (ali drugi kraj) … Ime … Priimek, stan …
5. SALEZIJANSKI SOTRUDNIKI ALI PRAKTIČEN NAČIN,
KAKO NAJ POMAGAMO OHRANJATI NRAVNOST V
DRUŽBI
I. KRŠČANSKO ZDRUŽENJE ZA DOBRA DELA
Potrebo po povezavi dobrih za medsebojno podporo pri skrbi za dobro in za odstra-
njevanje zla je bilo čutiti v vseh časih. Tako so delali verniki prvotne Cerkve, ki so se
ob pogledu na nevarnosti, ki so jih obdajale, združili in postali eno srce in ena duša,
da bi v eni veri skupaj premagovali nenehne napade in težave. To je tudi nasvet, ki
nam ga daje Gospod, ko pravi: »Ko se slabotne sile povežejo, postanejo močne, in če
se ena vrvica z lahkoto pretrga, je zelo težko, da bi se pretrgale tri, ki so spletene med
seboj« (Vis unita fortior, funiculus triplex difficile rumpitur). Tako delajo pri svojih
poslih tudi ljudje v svetu. Ali naj bodo otroci luči manj pametni kot otroci teme? Nika-
kor ne. Mi kristjani se moramo v teh težkih časih združiti in s skupnimi močmi gojiti
duha molitve in vez ljubezni z vsemi sredstvi, ki nam jih daje vera, da odstranimo
ali vsaj zmanjšamo tegobe, ki lahko vsak trenutek pokvarijo dobre navade, kar je v
veliko škodo človeške družbe.
II. SALEZIJANSKA DRUŽBA KOT VEZ EDINOSTI
Ker je salezijansko družbo sveta Cerkev dokončno potrdila, lahko služi za stalno po-
vezavo salezijanskih sotrudnikov. Njen glavni cilj je delo za mladino, od katere je
odvisen uspeh ali neuspeh človeške družbe. S tem nikakor ne mislimo trditi, da je
to edino sredstvo za dosedanje tega cilja, ker je poleg nje še tisoče drugih. Vsak naj
uporabi tisto sredstvo, ki more biti v tem najbolj učinkovito. Mi le priporočimo naše,
to je zveza salezijanskih sotrudnikov, in prosimo dobre kristjane, ki živijo v svetu,
da pridejo na pomoč članom te družbe. Res je, da je število članov močno naraslo,
|
|
34.9 Page 339 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
339
vendar je še vedno daleč od tega, da bi mogli zadostiti vsem zahtevam, ki prihajajo
z raznih strani Italije in Evrope, Kitajske, Avstralije, Amerike in zlasti še iz Republi-
ke Argentine. V vseh teh krajih dnevno prosijo za svete služabnike, da bi se zavzeli
za nevarnostim izpostavljeno mladino, da bi odprli šole in zavode in začeli ali vsaj
vzdrževali misijone, in željno pričakujejo prihod novih evangeljskih delavcev. Da bi
mogli zadostiti toliko potrebam, iščemo pomočnike in sodelavce.
III. NAMEN SALEZIJANSKIH SOTRUDNIKOV
Namen salezijanskih sotrudnikov je v tem, da skušajo storiti dobro sebi s takim na-
činom življenja, ki je kolikor mogoče podoben skupnemu življenju. Veliko ljudi bi
namreč rado šlo v samostan, pa tega ne morejo zaradi starosti, zdravja ali poklica
ali zato, ker nimajo priložnosti ali so drugače zadržani. Ti lahko tudi sredi svojega
običajnega življenja v družini živijo, kakor če bi bili člani družbe, če postanejo salezi-
janski sotrudniki. Zaradi tega sveti oče papež šteje to združenje kot tretji red starih
redov, s to razliko, da so v tistih redovih skušali doseči krščansko popolnost z opra-
vljanjem pobožnosti, medtem ko ta skuša doseči isti cilj z opravljanjem del krščanske
ljubezni, zlasti za ogroženo mladino.
IV. NAČINI SODELOVANJA
Salezijanskim sotrudnikom se ponuja ista žetev Družbe sv. Frančiška Saleškega, ki se
ji nameravajo pridružiti.
1. Skrb za devetdnevnice, tridnevnice, duhovne vaje in krščanski nauk v tistih krajih,
kjer za to ni niti moralnih niti materialnih sredstev.
2. Ker je v naših časih čutiti veliko potrebo po duhovnih poklicih, naj tisti, ki jim je to
mogoče, na poseben način skrbijo za dečke, ki so obdarovani s posebnimi moralni-
mi sposobnostmi, so nadarjeni za učenje in kažejo znamenje duhovniškega poklica.
Pomagali bi jim z nasveti in jih napotili v šole in zavode, kjer bi lahko gojili njihov
poklic. Prav to je poseben cilj Ustanove Marije Pomočnice.
3. Slabemu tisku se je treba zoperstaviti s širjenjem dobrih knjig in sploh dobrega
tiska v tistih krajih in družinah, kjer bi bilo to pametno in mogoče.
4. In končno še delo za ogroženo mladino: zbirati jo, poučevati o veri, navajati jih na
obisk cerkve, svetovati v nevarnostih, voditi jih tja, kjer bodo deležni verskega pouka,
to je še drugo področje delovanja salezijanskih sotrudnikov. Kdor ne zmore vseh teh
različnih del opraviti sam, si lahko dobi v pomoč kakega sorodnika ali prijatelja.
Lahko tudi sodeluje z molitvijo ali gmotno pomočjo, kot so to delali prvi kristjani, ki
so prinašali svoje imetje k nogam apostolov, da bi ga ti uporabili za pomoč vdovam,
otrokom brez staršev in za druge velike potrebe.
V. PRAVILA IN VODSTVO ZDRUŽENJA
1. Sotrudnik lahko postane vsak, ki je dopolnil sedemnajsto leto starosti, če le ima
trdno voljo, da se bo držal pravil.
2. Združenje smo ponižno priporočili dobrohotnosti in zaščiti svetega očeta papeža,
škofov in župnikov, od katerih želi biti, kar se tiče vere, popolnoma odvisno v vsem.
3. Predstojnik salezijanske družbe je tudi predstojnik združenja.
4. Predstojnik vsake salezijanske hiše je pooblaščen, da vpisuje nove člane, in bo ime,
|
|
34.10 Page 340 |
▲back to top |
340
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
priimek in kraj bivališča sporočil predstojniku, ki bo te podatke dal v spisek članov.
5. Če bi se v krajih in mestih, kjer ni nobene salezijanske hiše, zbralo deset članov, naj se
postavi voditelj z nazivom dekurion, ki naj bi bil, če je mogoče, kak duhovnik ali zgle-
den laik. Ta naj stopi v stik s predstojnikom ali ravnateljem najbližje salezijanske hiše.
6. Vsak sotrudnilk sme izraziti predstojniku vse svoje pomisleke.
7. Na vsake tri mesece ali tudi pogosteje bodo člani dobili sporočilo o predlogih za
delo. Na začetku novega leta bodo dobili seznam predlogov za dela, ki naj bi jih pred-
nostno opravili v prihodnjem letu. Obenem bodo sporočena imena tistih, ki so bili v
preteklem letu poklicani v večnost in za katere naj bi molili.
8. Na dan sv. Frančiška Saleškega na praznik Marije Pomočnice bo dekurion zbral
člane lastne dekurije, ki se bodo medsebojno navduševali za češčenje teh dveh nebeš-
kih zavetnikov in ju prosili za pomoč pri izvedbi del, za katera so se odločili.
VI. POSEBNE OBVEZNOSTI
1. Člani salezijanske družbe imajo vse sotrudnike za svoje brate v J. K. in nanje se
bodo obračali vsakokrat, ko bo šlo za stvari za večjo Božjo slavo in za korist duš. Z
isto prostodušnostjo naj se sotrudniki, če je treba, obračajo na člane salezijanske
družbe.
2. Vsak član bo z lastnimi sredstvi in z nabirkami pri dobrodelnih osebah sodeloval
pri vzdrževanju združenja.
3. Sotrudniki nimajo nikakršne denarne obveznosti, bodo pa vsak mesec ali vsako
leto darovali, kolikor jim bo narekovala ljubezen njihovega srca. Prispevki bodo izro-
čeni predstojniku in namenjeni za izvajanje pobud združenja.
4. Ob prazniku Marije Pomočnice in sv. Frančiška Saleškega se bo opravila nabirka.
V krajih, kjer ni mogoče ustanoviti dekurije in če se kdo ne bi mogel udeležiti konfe-
rence, bodo darovi oddani na najbolj varen in primeren način.
VII. KORISTI
1. Njegova svetost vladajoči papež Pij IX. je z odlokom z dne 30. julija 1875 podelil
vsem sodelavcem tega združenja vse milosti in duhovne darove, ki so jih deležni sa-
lezijanski redovniki, razen tistih, ki se nanašajo na skupno življenje. Vsak bo prejel
seznam vseh odpustkov.
2. Deležni so vseh svetih maš, molitev, devetdnevnic, tridnevnic, duhovnih vaj, pridig,
verouka in vseh del krščanske ljubezni, ki jih člani salezijanske družbe opravljajo v
svoji duhovniški službi po vsem svetu.
3. Prav tako bodo deležni svete maše in molitev, ki se vsak dan opravljajo v cerkvi
Marije Pomočnice v Turinu z namenom, da bi izprosili nebeški blagoslov za njihove
dobrotnike, njihove družine in zlasti še za tiste, ki moralno ali materialno na kakršen
koli način podpirajo našo družbo.
4. Na dan po prazniku sv. Frančiška Saleškega bodo vsi duhovniki družbe in vsi du-
hovniki sotrudniki darovali sveto mašo za pokojne člane. Neduhovniki bodo v ta na-
men prejeli sveto obhajilo in zmolili rožni venec.
5. Ko kak sotrudnik zboli, naj se to takoj sporoči predstojniku, da bo poskrbel za pot-
rebne molitve za njegovo ozdravitev. Isto velja za primer smrti kakega sotrudnika.
|
|
35 Pages 341-350 |
▲back to top |
|
|
35.1 Page 341 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
341
VIII. POBOŽNE VAJE
1. Za salezijanske sotrudnike ni predpisana nobena zunanja pobožna vaja. Da bi pa
njihovo življenje postajalo podobno življenju, ki ga živi redovna skupnost, se pripo-
roča skromnost v obleki in pri mizi, preprostost v hišni opremi, zadržanost v govor-
jenju, točno izpolnjevanje dolžnosti lastnega stanu in skrb, da bodo verske dolžnosti
izpolnjevali vsi, ki so od nas odvisni.
2. Svetuje se, da opravijo vsako let vsaj en dan duhovnih vaj. Zadnji dan v mesecu ali
na kak drug primernejši dan naj vsi opravijo vajo za srečno smrt in spoved in prej-
mejo sveto obhajilo, kakor če bi bilo zadnje v življenju.
3. Vsak naj vsak dan zmoli očenaš in zdravamarijo v čast sv. Frančišku Saleškemu
po namenu svetega očeta. Duhovniki in tisti, ki molijo malo opravilo blažene Device
Marije, so oproščeni te molitve. Zadostuje, da obudijo namen pred začetkom molitve.
4. Poskrbijo naj, da bodo čim pogosteje prejemali zakrament spovedi in obhajila.
OPOZORILO
Čeprav živo priporočamo izpolnjevanje teh pravil zaradi mnogih koristi, ki jih vsak
ima od njih, hočemo zato, da bi pomirili vest vsakega posameznika, izjaviti, da izpol-
njevanje teh pravil ne obvezuje niti pod smrtnim niti pod odpustljivim grehom razen
v tistih stvareh, ki so prepovedane ali zapovedane po Božjih in cerkvenih zapovedih.
Vsak član naj izpolni naslednji obrazec in ga podpisanega pošlje predstojniku:
Podpisani, stanujoč v … … ulica … … št. …
sem dobro prebral pravila salezijanskih sotrudnikov in upam, da jih bom z Božjo
milostjo zvesto izpolnjeval v korist svoje duše.
Turin (ali kak drug kraj). Ime … … Priimek … … Poklic … …
Turin, 1876, Salezijanska tiskarna.
SALEZIJANSKI SOTRUDNIKl
Podpisani, doma iz … … sem meseca … … leta … … prebral pravila salezijanskih sot-
rudnikov in upam, da jih bom z Božjo pomočjo izpolnjeval.
N. B.: Vsak sotrudnik naj izpolni ta obrazec in podpisanega pošlje predstojniku sale-
zijanske družbe v Turinu.
Podpis sotrudnika … …
6. MILOSTI V KORIST SOTRUDNIKOV
7. ODPUSTKI ZA SOTRUDNIKE
8. MONS. FISSOSE KARDINALU BERARDIJU
Velespoštovana eminenca!
S potrebno zavzetostjo in v pokorščini svetemu očetu, kot mi je vaša eminenca v svo-
ji dobroti sporočila v vašem cenjenem dopisu z dne 9. februarja 1875, sem se sku-
šal zanimati za poravnavo razlik med turinskim nadškofom mons. Gastaldijem in
velečastitim gospodom don Janezom Boskom, predstojnikom Družbe sv. Frančiška
Saleškega v Turinu. Odpravil sem se v Turin in se sestal ločeno z enim in drugim in
|
|
35.2 Page 342 |
▲back to top |
342
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
potem z obema skupaj in zdi se mi, da sem imel nekaj uspeha. Najprej smo v pogo-
voru z zadovoljstvom ugotovili, da so nekateri tuji duhovniki, ki so vstopali v družbo,
imeli prav, vendar so bili obteženi z ovirami, ki niso bile odvisne od družbe. Nekatere
spore in nasprotovanje bi se dalo odpraviti s predhodnim dogovorom in bodočim
razgovorom. Nekaj preteklih nesporazumov pa se sploh nismo dotaknili.
Največja težava, ki jo je imel monsinjor, je bila, da don Bosko naj ne bi sprejemal
določenih klerikov, ki so bili označeni za nevredne duhovniškega poklica in bi zato
morali odložili duhovniško obleko. Res gre za določene primere. Don Bosko naj bi, ne
da bi o tem govoril z monsinjorjem, sprejel nekaj takih, ki niso bili tega vredni, in to
takoj, ko so bili izključeni iz semenišča. Morda v drugih škofijah in tudi v drugih časih
ordinarij o tem ne bi hotel nič vedeti in bi dopustil, da bi njegovi nekdanji kleriki šli,
kamor bi hoteli, in bi pozneje povedali svoje razloge, kakor to zahteva previdna mod-
rost. Toda tega ravnanja mons. Gastaldi ne more sprejeti, ker bi onemogočalo odhod
slabih. Popolnoma ali deloma bi zaobšel odredbe predstojnikov in semeniščnikom
pokazal, da je mogoče s tem, da pristopijo k don Bosku, nadaljevati šolanje in ohra-
niti upanje na cerkveno življenjsko pot. Če nič drugega, skrijejo pred starši sramoto
in kazen, če prestopijo k don Bosku.
Don Bosko pa ima dovolj različnih zavodov, v katerih je prostora za fante vseh mo-
gočih vrst, dobrih in slabih, dijakov in rokodelcev, pripravljen je priskočiti na pomoč
komurkoli in takoj opraviti poskus, da prepozna naravo nesrečneža in mu da mož-
nost za novo življenjsko usmeritev. Poleg tega ima zlasti za šole raje ljudi v talarju,
ker uživajo večje spoštovanje in so za to najpripravnejši, četudi so jih njihovi prelati
zavrgli, dostikrat verjetno tudi tako, ker niso poznali njihove preteklosti. Tem seveda
ne obljublja, da jih bo sprejel v družbo, v kateri noče imeti nediscipliniranih ljudi, ven-
dar si fantje obetajo, da bodo sprejeti ali vsaj dobili priporočilo za kakega škofa, kjer
bi s časom mogli biti posvečeni za duhovnike. V turinskem semenišču se že začenja
širiti ta glas. Res je, da don Bosko take ljudi pošilja iz ene škofije v drugo, vendar to ni
zadosti. Monsinjorju je vseeno, če don Bosko sprejme te ljudi kot civiliste in jih ne da
študirati za duhovnike. Prav tako ne brani svojim klerikom, da vstopijo v don Boskovo
družbo, če so za to poklicani, kot je to večkrat ponovil in celo želi, da bi tisti, ki dvomijo
o poklicu, vse dobro preudarili. Vendar pa želi, da bi don Bosko prej z njim govoril in
poslušal razloge, ki bi mu jih želel povedati. Don Bosko je zagotovil, da ne bo več sprejel
nobenega nekdanjega klerika iz turinskega semenišča, da jim ne bo dal nositi talarja
in da ne bodo več pri njem nadaljevali cerkvenega študija. Monsinjor je bil zadovoljen.
Dogovorila sta se tudi o tistih, ki so v don Boskovih hišah. Monsinjor je obljubil, da bo
rade volje ordiniral po predhodnem izpitu vse, ki imajo večne zaobljube v družbi in
odpustna pisma, ne pa takih, ki imajo samo triletne zaobljube.
Upam, da bodo v prihodnje stvari sporazumno potekale in so bodo težave reševale
po medsebojnem dogovoru. Jaz bom vedno pripravljen posredovati. Želel sem, da bi
se dogovorili pisno, vendar je bilo don Boska ljubše, da se je vse domenilo ustno, in
tako smo tudi storili.
Bodite tako dobri, eminenca, in izprosite pri svetem očetu apostolski blagoslov zame
in za moje škofljane ter me počastite s svojimi opozorili, ko kleče pred vami poljub-
|
|
35.3 Page 343 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
343
ljam vaš kardinalski škrlat in imam čast, da se v globokem spoštovanju imenujem
vaše eminence najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
Vercelli, 12. februarja 1875
+ Celestin, nadškof
Njegovi eminenci kardinalu Jožefu Berardiju – Rim
9. PISMO MONS. GASTALDIJA KARDINALU BIZZARIJU
Prevzvišena eminenca!
Prejel sem vaše cenjeno pismo z dne 13. maja 1875 o zadevi salezijanske družbe, ki
ima svoj sedež v tej nadškofiji. V pismu mi vaša eminenca sporoča, da je njegova sve-
tost papež 3. aprila 1874 dokončno potrdil družbo in njene konstitucije, kar bi moral
vedeti, saj ste prepričani, da me je predstojnik imenovane družbe o tem obvestil z
ustrezno papeško listino. Iz vsega tega lahko ugotovim, kakšen je položaj te družbe.
Žal vam moram povedati, da jaz nisem nikoli prejel papeških listin, iz katerih bi bilo
razvidno, da je ta družba bila odobrena in da so bile odobrene tudi njene konsti-
tucije. Zato sem v svojem poročilu o svoji škofiji 31. decembra, ko sem govoril o sa-
lezijanski družbi, dal vedeti Kongregaciji za koncil, da nič ne vem o odobritvi, ker
dotične listine še nisem dobil v roke. Poslali so mi prepis papeškega odloka te Svete
kongregacije za škofe in redovnike, v katerem je rečeno, da je sveti oče 3. aprila 1874
podelil vrhovnemu predstojniku pravico izdajati odpustna pisma za svete redove za
vse člane družbe z večnimi zaobljubami, in sicer za deset let. Vendar nisem videl no-
benega drugega odloka, v katerem bi bilo jasno povedano, da je ta družba dokončno
potrjena, in ta omejitev na deset let mi je dala razlog, da si mislim nasprotno.
Vaša eminenca dodaja, da redovna družba ni podvržena škofovski jurisdikciji v stva-
reh, ki so zajete v konstitucijah, ki jih je potrdil Sveti sedež, zato je nujno potrebno, da
jaz te konstitucije poznam in imam v škofijski pisarni verodostojen prepis kot prak-
tično vodilo za moje ravnanje in ravnanje mojih naslednikov, da tako preprečimo vse
neprijetnosti, ki bi mogle nastati.
Do sedaj nisem prejel drugega kot tiskan izvod, ki ga prilagam. V njem je rečeno, da
so imenovane konstitucije potrjene z odlokom z dne 3. aprila 1874. Toda ta tiska-
ni izvod ne vsebuje dekreta o potrdilu in je brez vsakega podpisa, tako da mu jaz
ne morem dati nikakršne veljave, zlasti ker upravičeno dvomim, da je prepis točen
povzetek odloka, ki se hrani v arhivu Svete kongregacije. Zato mi bo vaša eminenca
naredila zares veliko uslugo, če mi bo poslala verodostojen prepis imenovanih kon-
stitucij ali če boste vsaj primerjali natisnjen izvod z izvirnikom in mi zagotovili, da se
ujema z rokopisom papeškega odloka.
Naj vaši eminenci še omenim, da v domovih salezijanske družbe kot učitelji in asi-
stenti delajo ljudje, ki niso niti profesi niti novinci, temveč drugi laiki in duhovniki, ki
se ne nameravajo z večnimi zaobljubami vezati na družbo. Glede teh se mi zdi, da ne
sodijo pod konstitucijo 'Ex quo Dilectus' Benedikta XIV. Zaradi teh laikov in nečlanov
družbe se pritožujem, ker so brez mojega dovoljenja sprejeti v te hiše, kar je v škodo
moji avtoriteti pred mojim semeniščem in mojimi škofljani in tudi v veliko škodo za
|
|
35.4 Page 344 |
▲back to top |
344
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
disciplino mojih duhovnikov. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi kateri mojih semeniščni-
kov šel v to družbo, vendar so, ne da bi jaz za to vedel, nekatere predstojniki imeno-
vane družbe spodbujali, da bi šli tja kot učitelji. Pri tem me niso prosili za dovoljenje.
Nekaj let pozneje so zapustili družbo.
Druge izključene iz semenišča so sprejeli v tiste hiše ne kot člane družbe, ker je ta
zadosti pametna, da ne sprejema klerikov, ki so bili izključeni iz semenišča, temveč
kot ločene od nje, a proti volji škofa. Gotovo izključitev iz semenišča niso nikdar imeli
za razpoznavno znamenje za poklic v redovni stan. Imenovana družba to ve in zato
ne sprejema takih za svoje člane, temveč jim le daje zatočišče. Toda ti ostajajo škofovi
podložniki in se morajo pokoravati njegovim ukazom. Odložiti morajo duhovniško
obleko, redovna družba pa jih ne bi smela ščititi, kakor to dela kljub njihovi nepo-
korščini v veliko škodo škofovega ugleda.
Če bi vaša eminenca našla učinkovito sredstvo proti temu stanju, bi me rešila velike
neprijetnosti. Spoštljivo poljubljam sveti škrlat in se izrekam v največji uslužnosti
najponižnejšega in najvdanejšega služabnika
Turin, 24. maja 1875
+ Lovrenc, nadškof turinski
10. IZJAVA MAZÉ DE LA ROCHE
(Proc. ap. Posit. sup. virt. Summ., stran 743-8)
Izjavljam, da je od začetka leta prišlo do več neprijetnih nasprotovanj med častitim
don Boskom in mons. nadškofom Gastaldijem, mojim častitim stricem. Izhajala pa
so iz nadškofovega prepričanja, da ima jurisdikcijo nad člani salezijanske družbe,
medtem ko je častiti menil, da je po posebnih privilegijih, ki jih je prejel od Svetega
sedeža, od tega izvzet.
Za ta nasprotovanja sem zvedela iz javnih govoric in iz zaupnosti, ki jih je častiti po-
vedal moji materi in meni z edinim namenom, da bi obvestili monsinjorja nadškofa o
govoricah, ki so se širile zlasti med duhovščino in v časopisju v škodo obeh strani. Ta
nasprotovanja so bila pravi trn v srcu moje matere in mojem.
V svojem dnevniku sem pod datumom nedelja 5. septembra 1875 zapisala naslednje
vtise in spomine: 'Boleči križ, ki mi ga dve leti pošilja Bog s tem, da sem seznanjena z
nesporazumi dve oseb, ki ju tako zelo ljubim in zelo cenim in od katerih je ena pove-
zana z menoj po vezeh krvnega sorodstva, me je še posebno zabolel, ko sem slišala,
da ta zadnja oseba ni hotela sprejeti svete osebe (to je in to dodajam sedaj, častitega
don Boska), ki jo je nekoč imel za zvestega prijatelja, svetovalca in ki jo je zelo spoš-
toval skupaj s številno skupnostjo, ki jo vodi.
O tej zavrnitvi avdience sem zvedela naravnost od častitega, ki nam je poročal o teh
neprijetnih stvareh z edinim namenom, da bi dobro poučeni mogli po najinih močeh
posredovati in razbliniti nastale nesporazume.
Popolnoma sem prepričana, da častiti ni bil vzrok teh nesporazumov, saj sem ga
poznala kot človeka, ki je vedno nasprotoval kakršnemukoli prerekanju in bil prip-
ravljen žrtvovati vse, da bi ga preprečil. V vseh pogovorih z menoj in z mojo materjo
je kazal, kako zelo trpi zaradi vseh teh preizkušenj, zlasti ko je moral razlagati svoje
ravnanje v zvezi s privilegiji.
|
|
35.5 Page 345 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
345
Če je častiti moral govoriti o tem, je nakazal samo najbolj nujno, tako da velikokrat
nisva vedeli, kaj je hotel povedati, in sva ga morali dodatno spraševati. O mons. nad-
škofu pa je vedno govoril s takim spoštovanjem in ljubeznijo, da sva ga občudovali.
Včasih je sicer dal čutiti, kako zelo mu je hudo, da glede svojega ravnanja ni bil dele-
žen razumevanja, a je vse namenjal večji Božji slavi.
Če se vrnem k zgoraj navedenemu citatu iz svojega dnevnika, ki govori o zavrnitvi
avdience, sem takole opisala vtis, ki sem ga dobila ob njegovi pripovedi: Kot krotko
jagnje je sprejel sporočilo, da ne bo mogel govoriti s tistim, s katerim je želel govoriti.
Nič ne godrnja in ne tarna, temveč dvigne oči proti nebu (spominjam se, da je bil ves
žalosten) in v sveti vdanosti vzklikne: Naj se zgodi Božja volja! Vse usluge, ki jih je
izkazal svojemu prijatelju, so povrnjene na tak način, pa vendar sta se nekoč imela
tako zelo rada. Zakaj se je moj stric monsinjor tako zelo spremenil? Oh, tistega, ki je
opravil to žalostno nalogo, da je med njima povzročil razdor, bo gotovo grizla vest.
Zakaj potem ne spregleda in ne prizna, da vse to, kar govori, ni res?'
Znano mi je, da je bil eden glavnih razpihovalcev nesoglasij tajnik mojega strica
nadškofa teolog Tomaž Chiuso, ki je že več let mrtev, in zgoraj navedene besede se
nanašajo nanj. Ko sem bila povabljena k mizi svojega strica nadškofa, sem dostikrat
slišala dovtipe in zbadljivke, ki so veljale Valdoccu ali onim tam spodaj. Izjavljam pa,
da četudi sem zaradi njega imela denarno škodo, vendar ne čutim nikakršne zagre-
njenosti. Vse sem mu odpustila iz ljubezni do Gospoda, in ko sem slišala, da se je
znašel v denarnih stiskah, sem dala vedeti kateremu izmed njegovih sorodnikov ali
znancev, da sem mu pripravljena pomagati. Po njegovi smrti sem dala za maše in
sem molila za njegovo dušo.
Prepričana sem, da častiti o teh stvareh ni z nikomer zaupno govoril, in ko je govoril
z nama dvema, je imel navado reči: 'Govorim o teh stvareh vama, ker vem, kdo sta in
da moreta stvari samo koristiti.'
Naj še povem, da je častiti, ko je govoril o mojem stricu nadškofu, vedno uporabljal
naziv mons. nadškof in le redko 'tvoj stric'.
Prepričana sem, da je častiti kakor vse drugo vedno potrpežljivo in vdano prenašal
tudi vse te boleče preizkušnje. Rečem lahko, da ga v tem dolgem nesoglasju nisem
videla nikdar razburjenega, temveč vedno globoko presunjenega.
Ko mi je poročal o zavrnitvi avdience, o kateri sem govorila zgoraj, sem zapisala v
svoj dnevnik tele svoje vtise in njegove besede: 'Videla sem don Boska, kako je bil
vdan v Božjo voljo pa tudi kako zelo je bil presunjen v svojem srcu. Bila sem globoko
pretresena, ko sem slišala te njegove besede: človek ima najboljšo voljo, da bi bil
močan, da bi si dajal poguma v nasprotovanju, toda s tem, da se grmadijo nevšeč-
nosti na nevšečnosti, je želodec tako poln, da utegne počiti.' Nikdar nisem videla don
Boska, da bi spremenil izraz svojega obraza, toda tokrat je, medtem ko je govoril,
postal najprej popolnoma bled in potem zardel v obraz. Nikdar nisem od nikogar
slišala, da bi častiti zaradi teh nesoglasij omenil komu svojo zamero.
Vem, da si je častiti nadvse želel sprave z nadškofom, zato se nama je večkrat pripo-
ročal, da bi se ob priložnosti zavzeli pri najinem sorodniku nadškofu. Kakor sem že
povedala, je bil edini namen njegove zaupljivosti do naju v tem, da bi pisala stricu
|
|
35.6 Page 346 |
▲back to top |
346
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
nadškofu, da bi prišlo do dogovora. Stric mi je odgovoril, da se to mene ne tiče. To
pismo sem kasneje raztrgala.
Ob drugi priložnosti mi je častiti povedal, da so ga iz Rima prosili za pojasnila o teh
nesoglasjih. Žalosten je dejal: 'Seveda moram odgovoriti. Žal mi je, da bodo stvari,
o katerih bom poročal, neljube nadškofu.' Ko je to govoril, je bilo jasno čutiti, da v
svojem srcu ohranja nekdanja čustva spoštovanja in prijateljstva do mons. nadškofa.
Z druge strani pa morem in moram povedati, da je tudi moj velecenjeni stric v pogo-
voru z menoj dal čutiti ne toliko v besedah kakor v načinu govorjenja, da mu je zelo
žal, da njegovi odnosi do don Boska niso več taki, kot so bili na začetku oratorija.
Spominjam se, da je takrat, ko je bil stric kanonik, hodil redno v Valdocco in predaval
klerikom teologijo, ob večerih ponavljal z njimi snov, pridigal in poučeval verouk
fante v oratoriju.
Poleg tega lahko zagotovim, da je tisti čas moj stric večkrat denarno pomagal čas-
titemu. Še vedno hranim njegovo lastnoročno napisano potrdilo za 1000 lir, ki jih je
daroval za gradnjo cerkve Marije Pomočnice.
V mojem dnevniku je 13. novembra 1876 zapisano, da mi je častitljivi poročal, da je
pred kratkim prejel pismo njegove eminence kardinala Nine, v katerem ga nagovarja
in prosi, da bi se sporazumela. Spominjam se, da mu je kardinal Nina svetoval, naj
piše nadškofu pismo in prosi za odpuščanje, če je mogoče on ali kak član njegove
družbe v čem tudi v najmanjši stvari razžalil nadškofa.
Pozneje sem zvedela, da je mons. nadškof prejel od istega kardinala priporočilo, da
naj odgovori na pismo, ki mu ga je pisal častitljivi. To mi je zaupal eden izmed sale-
zijanskih predstojnikov. Vem tudi, da je po pismu, ki ga je naslovil na kardinala Nino,
sporočil, da je pisal nadškofu, da je želja svetega očeta, da naj bi se vse končalo.
Ko mi je častitljivi zaupal te novice, je bil poln veselja, ker se je vse uredilo. Med pismi
mojega strica sem našla pisanje njegovemu tajniku teologu Tomažu Chiusu, v kate-
rem je izražal svoje zadovoljstvo.
Vem, da je v času razpravljanja in nesoglasja izšlo več knjižic proti nadškofu. Ne vem,
o čem so pisale. Spominjam se pa, kakor da bi bilo danes, da mi je častitljivi dejal:
'Govori se in nekateri verjamejo, da je te članke in knjižice napisal don Bosko in jih
dal natisniti. Toda don Bosko o vsem tem ne ve prav nič.' Nato se mi zdi, da mi je
rekel: 'Povej vsem jasno, da z vsem tem don Bosko nima nikakršnega opravka. Imam
nemalo drugih veliko pomembnejših in nujnih stvari, na katere moram misliti.'
Teh zadnjih besed se točno spominjam.
Česa drugega o tem nimam povedati.
11. DON BOSKOV DOPIS RAVNATELJSTVU ŽELEZNIC
Velecenjeni gospod komendator!
Načelniku železniške postaje v Turinu sem izročil svojo in duhovnika Angela Savia
vozniško knjižico, ki mi jo je vaša velezaslužna direkcija zastonj naklonila. Medtem
ko se vaši uglednosti iz srca zahvaljujem, vas prosim, da bi mi ponovno izkazali isto
uslugo, se pravi za prejšnji vozni listek ali za take vrste izkaznico, kjer bi plačeval
takso glede na izkoriščena potovanja.
|
|
35.7 Page 347 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
347
Razlog za to prošnjo je naslednji: državna taksa znaša za vsako trimesečje približno
40 frakov, jaz pa navadno ne potujem toliko, da bi dosegel ta znesek. Tako sem zad-
nje trimesečje leta 1874 uporabil knjižice samo za potovanje v Borgo San Martino
in v Genovo. Včasih celo trimesečje ne grem nikamor, potem pa drugo trimesečje več
potujem. Ker pa vaša Direkcija podeljuje uslugo z državno takso, vas prosim, da bi
mi izdali tako knjižico, na osnovi katere bi plačeval samo opravljena potovanja na
železnicah Gornje Italije.
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 6. januarja 1875
Velespoštovani in velezaslužni gospod komendator!
Iz vsega srca se vam zahvaljujem za uslugo, ki ste mi jo izkazali s tem, da ste mi dali
na voljo knjižico za tiste proge, po katerih največ potujem, ali pa da za vsak primer
naredim posebno prošnjo. Izbral bom prvo možnost, zato vas prosim za dovoljenje za
potovanje po naslednjih progah: Turin – Susa; Turin – Pinerolo; Turin – Milan; Chi-
vasso – Strambino; Turin Genova – Ventimiglia; Genova Spezia – Firence; Troffarello
– Bra – Savona; Troffarello – Chieri; Bra – Alessandria; Alessandria – Casale; Canta-
lupo – Acqui. Če bom potem moral potovati še po kateri drugi progi, bom vsakokrat
napravil ustrezno prošnjo.
Naslov uporabnikov železniške knjižice sta: duhovnik Janez Bosko, ravnatelj moških
oratorijev, in duhovnik Angel Savio, ekonom.
Prosim Boga, da bi vas, gospod komendator, in vse gospode te visoke direkcije obda-
roval z vsemi milostmi. Vaše uglednosti najvdanejši služabnik
Turin, 15. januarja 1875
duh. Janez Bosko
12. PISMO DON LEMOYNA DON BOSKU
Predragi moj oče v Jezusu Kristusu!
Deloma sva obiskala vse te zares plemenite in svete prelate, ki so naju povsod nadvse
ljubeznivo in prisrčno sprejeli.
Mons. Ricci nama je obljubil, da nama bo priskrbel avdienco pri svetem očetu, čeprav
je bilo to v tistih dneh tolikega navala in utrujenosti velečastitega apostola zelo težko.
Kardinal Anton De Luca nama je zagotovil, da bo vedno ščitil našo družbo.
Kardinal Berardi se nama je zdel pravi oče. Zelo se je zanimal za zadnje novice iz
oratorija, govoril je o nadrobnostih nesoglasja z nadškofom in z odločnim neodobra-
vanjem vsega, kar dela proti nam. Na njegove besede sva pripomnila, da sta se don
Bosko in družba vedno pokoravala tako škofovskim sinodam kakor tudi nadškofu,
da smo ga vedno branili, če le ni bilo proti jasnim dejstvom. Brez dvoma bi vse to
turinsko duhovščino spravilo v nasprotje z njihovim predstojnikom, če krepost toliko
duhovnikov ne bi bila tako zelo visoka. Njegova eminenca je smehljaje se odobraval:
Papež je to že rekel tudi don Bosku: 'Ali niste bili vi tisti, ki ste ga hoteli imeti? Sicer
pa,' tako je sklenil, 'je to eden izmed križev, je preizkušnja.'
Želel je še nadaljevati, a je vstopil kardinal Billio. Povedal je, da je bil prav tisto jutro
pri njem mons. Vitelleschi in ga vprašal nekaj podrobnosti o družbi in jih tudi dobil.
|
|
35.8 Page 348 |
▲back to top |
348
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Nama ni rekel besedice in tudi midva sva molčala. Njegova svakinja je ozdravela in
njegova mati je tudi zdrava.
Kardinal Martinelli naju je sprejel, rekel bi, po bratovsko. Na dolgo se je razgovoril o
vlogi naših privilegijev in izrazil najboljše upanje.
Kardinal Consolini naju je s svojo ljubeznivostjo spravil v zadrego. Kakšno srce in
kakšna duša! Prijel naju je za roke in jih nekaj časa držal. Kako zelo rad ima don
Boska in družbo. Preden sva odšla, je hotel darovati 30 frankov za oratorij. Rekel je,
da bi dal več, če bi imel.
Zahvalila sva se mu in ga prosila, naj se ne dvigne ponovno, ker se je dvignil, da je šel
po dar, in potem sva mu v globoki hvaležnosti obljubila, da se ga bova spominjala v
najinih molitvah.
In nazadnje še mons. Vitelleschi. Tukaj sva morala narediti dva sprehoda. »Monsi-
njor je zelo zaposlen,« so rekli služabniki.
Zadnjič so nama povedali, da mora njegova ekscelenca iti h kosilu. Jaz sem zvedel
od gospoda Alessandra, da njegova ekscelenca kosi ob 14.30, takrat pa je bilo komaj
14.10, zato sem prosil, da bi vsaj naznanili, da sta tukaj dva don Boskova duhovnika,
ki prosita za avdienco. Sam gospod nadškof nama je prišel naproti in naju popeljal
v svoj salon. Govorili smo o hiši, o fantih, o don Bosku in še o marsičem. Ta prelat je
prav zares ves za nas. Zagotovil nama je, da bo razprava o privilegijih sredi junija.
Rekel nama je, da naju je videl v Vatikanu.
Štiri dni sva tekala od enega konca Rima do drugega. To sva morala še toliko bolj,
ker teh prelatov dostikrat ni bilo doma. Skušala sva obiskati še druge, pa nama do
sedaj ni uspelo.
Vsem sva izročila don Boskovo pismo in knjige. »Kako naj se vam oddolžimo za tako
lepe darove?« so ponavljali ti dobri prelati. Že to nekaj pomeni, da so sploh sprejeli
znamenje našega spoštovanja, kar nas bo še bolj spodbudilo v našem prizadevanju.
Sicer pa so veliko storili že s tem, da nas ščitijo. Prosili smo jih, da bi nam ostali še
zanaprej naklonjeni. Zagotovila sva jim, da v vseh naših domovih molimo zanje.
To je kratko poročilce o najinem diplomatskem poslanstvu.
Obiskala sva tudi mons. Fratejaccija. Poplava poklonov, veletok anekdot in reka zgo-
vornih nagovorov, kar je trajalo cele tri ure. Poljubil naju je, hotel nama je na vsak
način postreči s kozarcem belega vina in v sredo naju je povabil na kosilo. Celih 40
dni je imel težave s kolki. To je tudi razlog, zakaj ni obiskal don Boska, kar je bila nje-
gova srčna želja. Zagotovil mi je, da je odvetnika Menghinija pridobil za našo druž-
bo; da ga bo jutri obiskal; da bo skušal pridobiti glasove v prid družbe, da bi vnesel v
prošnjo tiste posebne privilegije, ki so bili opuščeni; potem pa je povedal nekaj krep-
kih na račun N. N. itn. itn.
Bila sva tudi pri materi Galeffi in videla nečakinjo Pija IX. Marijo Pio. Te dobre mate-
re in sestre vas prisrčno pozdravljajo.
Don Bosko, molite za naju. Kakor hitro bova videla papeža, se bova kar najhitreje
vrnila k vam. Gospa Matilda in gospod Aleksander vam pošiljata milijon pozdravov,
prav tako vsi kardinali in monsinjorji, ki sva jih obiskala. Maček, papiga in gospod
Aleksander skupaj z gospodinjo mons. Fratejaccija pozdravljajo don Berta. Ostajam
|
|
35.9 Page 349 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
349
vaš najvdanejši sin duh. B. Lemoyne
Rim, 16. 5. 1875
N. B.: Don Bonetti je zdrav in noče podpisati, ker sem govoril kot papiga.
13. SEPTEMBER 1875. SALEZIJANSKI MISIJONI V JUŽNI
AMERIKI. OPREMA MISIJONARJEV
Seznam glavnih predmetov salezijanskih redovnikov, ki naj bi se prihodnjega okto-
bra odpravili v Republiko Argentino, da bi v Buenos Airesu odprli zavetišče in v San
Nicolásu de los Arroyos misijonski zavod z javnimi šolami ter cerkev za ljudstvo. Mi-
sijonarjev bo najmanj deset. Za njimi bodo šli še drugi.
Svete posode in sveti paramenti
5 kelihov v vrednosti 300 frankov, 2 ciborija za 200 fr., monštranca za 100 fr., 50
korporalov za 100 fr., 100 purifikatorijev za 100 fr., 100 malih brisač - prtičev za 100
fr., mašnih plaščev vseh barv s cingulumom, manipljem, štolo in torbo za 500 fr., 4
zeleni za 500 fr., 4 beli za 500 fr., 4 rdeči za 500 fr., 4 črni za 400 fr., paramenti (plašč,
tunicela, pluvijal) za 1000 fr., 20 alb za 800 fr., 100 amiktov za 200 fr., 20 oltarnih
prtov za 200 fr., 2 kadilnici in čolnička za kadilo za 40 fr., 15 roketov za 300 fr., 3
pluvijali različnih barv za 500 fr., 8 misalov za 150 fr., table za črne maše za 60 fr., 12
brevirjev za 150 fr., antifonarji za 160 fr., 1 klešče za peko hostij za 150 fr., zvončki za
50 fr., 5 stojal za misale za 40 fr., 4 svečniki za večno luč za 200 fr., 2 kompleta sveč-
nikov (50 primerkov) za 1000 fr., 10 parov vrčkov za 30 fr., dva letna talarja, skupaj
20, za 1000 fr., 10 talarjev za zimo, skupaj 1000 fr., 20 plaščev za 40 fr., 10 povrhnjih
sukenj za 800 fr., 18 parov nogavic za vsakega za 400 fr., 6 letnih hlač za 600 fr., 10
zimskih hlač za 600 fr., 6 telovnikov za vsakega za 600 fr., 60 jopic za 300 fr., 12 spo-
dnjih hlač za vsakega 1200 fr., 30 žepnih robcev za vsakega, skupaj 300 za 200 fr., 20
srajc za vsakega, skupaj 200 za 800 fr., 8 rjuh, skupaj 80 za 800 fr., 6 parov čevljev za
vsakega, 60 za 600 fr., 2 klobuka – 20 za 200 fr., 4 bireti = 40 za 260 fr., 3 krtače za
obleko = 30 za 50 fr., 3 krtače za čevlje = 30 za 25 fr., 6 glavnikov = 60 za 30 fr., 3 škar-
je =30 za 20 fr., harmonij za 800 fr., klavir za 800 fr., 500 Preskrbljenih mladeničev
za 300 fr., 50 lepo vezanih za 100 fr., 500 Katoličanov, poučenih za nebesa za 150 fr.,
50 Katoličanov, poučenih za nebesa lepo vezanih 50 fr., 25 Preskrbljenih katoličanov
za 50 fr., 500 Majhnih zgodb Svetega pisma za 40 fr., večja 5 fr., 25 Zgodovine Italije
za 60 fr., 1000 naših zvezkov za 150 fr., 20 dnevnih ur za 60 fr., učbeniki za petje,
orgle, različne kompozicije za 150 fr., Scavini, Theologia moralis, 10 izvodov za 200
fr., Perronejeva Theologia dogmatica 10 izvodov za 200 fr.
Pridiganje. Dela Alfonza Ligvorija, 5 izvodov za 250 fr., Segneri 3 izvodi za 100 fr.
Asketika. Da Ponte in Rodriguez po 5 izvodov za 200 fr.
Podobe presvete Device Marije, sv. Frančiška Saleškega in sv. Alojzija za 300 fr., ko-
larji, kravate 10 fr., zavese za okna v cerkvi itn. 200 fr., preproga za pručko za 100
fr., zavesa za oltar za 100 fr., polovična cena za potovanje 4.000 fr., skupaj 26.355 fr.
N. B.: Drugo polovico potovanja plača občina San Nicolás.
|
|
35.10 Page 350 |
▲back to top |
350
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
14. DON BOSKOVA PROŠNJA PAPEŽU
15. PROŠNJA MONSINJORJA VITELLESCHIJA PAPEŽU
Preblaženi oče!
Potem ko je duhovnik Janez Bosko, predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega, od
vaše dobrohotne svetosti dobil potrdilo konstitucij za svojo ustanovo in spodbujen
s ponovnimi blagodati vaše blaženosti, prihaja ponižno pred vaš apostolski prestol
in vas prosi, da bi v veliko korist njegove družbe dobil privilegij, ki ga Sveti sedež
podeljuje redovnim družbam, da bi smel izdajati odpustna pisma za nižje in višje
redove s prezbiteratom v obliki, kot jo je izdal papež Klement VIII. marca 1596. Ker
je salezijanska družba navzoča že v sedmih škofijah in člani družbe ne morejo stal-
no bivati v isti hiši, povzroča to nemajhne ovire, da bi njihovi ordinariji mogli imeti
tisto zagotovilo za napredovanje, da bi jih pripustili k redovom, ko vendar že imajo
potrebne lastnosti. Poleg tega bi podelitev privilegija, za katerega prosi, povečala
enotnost vodstva, kar je nujno potrebno za ohranjanje duha in namena družbe. Zato
prosilec goreče prosi vašo svetost, da bi mu po zgledu nekaterih drugih ustanov kot
predstojniku 'pro tempore' (začasno) podelila pravico izdajati odpustna pisma za
pripustitev k nižjim in višjim redovom tistih članov, ki so že naredili večne zaobljube,
se pravi, da bi prejel privilegij, ki ga imajo redovi v smislu odloka Klementa VIII.
Vitelleschi
16. PROŠNJA ZA PRIVILEGIJE
17. PISMO MONSINJORJA FRATEJACCIJA DON BOSKU
Velespoštovani in predragi don Bosko!
Opoldne se je razšla Komisija kardinalov Patrizija, Bizzarrija, De Luce in Martinel-
lija, ki je od 9. ure razpravljala o don Boskovi prošnji. Bil je navzoč tudi tajnik mons.
Vitelleschi. Jaz sem bil v predsobi kardinala Patrizija, zato sem se približal kardi-
nalu Martinelliju in od njega izvedel sklepe posveta. Ker nisem bil zadovoljen s tem,
sem prosil za avdienco pri kardinalu vikarju, ki me je sprejel takoj po končani seji.
Na kratko sem mu razložil svoje obveznosti in ga nato vprašal, kako se je končala
razprava o don Boskovi prošnji. Ljubeznivo mi je odgovoril, da je stvar še v strogi
tajnosti, ker je komisija kardinalov vse prepustila svetemu očetu, ki mu bodo o vsem
poročali. Potem pa mi je glede prvega dvoma o odpustnih pismih 'ad quemcumque
episcopum itn.', ki ga je formuliral odvetnik Menghini, povedal, da ga niso mogli reši-
ti zaradi premnogih težav, ki so z njim povezane. In med mnogimi težavami, kaj mis-
lite, katera je bila? Odločno sovražno stališče nekega prelata, ki ga vi dobro poznate.
Bati se je njegovega resnega spora s Svetim sedežem, ki v tem trenutku, ko je nujno
potrebna najbolj tesna povezanost celotnega episkopata, nikakor ni zaželen. Kar se
tiče drugega dvoma o privilegijih, milosti, 'ad instar itn.', pa je komisija, čeprav ni
privolila v 'ad instar' (po zgledu), odgovorila pritrdilno in posamično naštela usluge,
milosti, privilegije itn.
Ko sem odhajal iz palače kardinala Patrizija, sem naletel na odvetnika Menghinija.
|
|
36 Pages 351-360 |
▲back to top |
|
|
36.1 Page 351 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
351
Povedal sem mu vse navedene novice in se z njim na dolgo pogovarjal. Zagotovil mi
je, da vam bo vse sporočil v pismu, ki vam ga bo še danes pisal.
Žal mi je, da vam v pismu ne morem, in kdo bi to sploh mogel, predstaviti vseh sodni-
kov, posebnega prepričanja vsakega izmed njih in vsega, kar sem storil, najprej zato,
da bi zvedel za težave, in potem, da bi jih drugo za drugo skušal rešiti. Tudi odve-
tnik Menghini ni opustil ničesar, kar bi se moglo narediti s poštenim prijateljstvom z
vami. Prebrali ste moje poročilo.
Ko sem se včeraj ob 18.30 vračal z obiska pri kardinalu Martinelliju in ko sem prej
govoril s kardinalom De Luco, sem bil zelo zadovoljen z vtisom, ki sta ga name nare-
dila tako prvi kakor drugi kardinal, ki nista samo naklonjena don Bosku, temveč se
živo zavzemata, da bi se uresničile don Boskove želje, za katere sem pričakoval, naj
to javno povem, da jih bodo bolj ugodno rešili, čeprav dobro vem, da eden izmed kar-
dinalov in nekdo drug, ki ni kardinal, odločno nasprotujeta. Videti je, da je spretno
vrinjeno strašilo pred kakšnim razdorom med tistim prelatom N. N. in Svetim sede-
žem v duhu prepričalo boječe sodnike, in tam, kjer je bil namen trdno nasprotovati
in pokazati, da medtem ko se Cerkev veseli, da vidi skoraj pogašen janzenizem v vsej
Franciji, kjer je gospodoval dolgo in s tolikerimi žalostnimi posledicami, se res ne sme
dopustiti, da bi ga kak prelat v Piemontu hotel oživiti, saj je pogubna dejavnost te
more res neupravičenega strahu presežena dodobra in brez hrupa: “illic trepidave-
runt timore ubi non erat timor” (od strahu so se tresli tam, kjer ni bilo strahu).
'Quidquid sit' (naj bo že kakor koli). Kakor sem odkritosrčno povedal Menghiniju
in čemur je on popolnoma pritrdil, vam lahko z gotovostjo povem, da če seštejemo
vse dejavnike oseb, danih okoliščin in zlasti še časa, ko se je razpravljalo o vlogi, mo-
ramo priznati, da smo dosegli 90 od 100 možnosti. Dejstvo je, da se kot prvo sploh
ne izključuje privilegij podeljevanja odpustnih pisem, temveč se je samo nagibalo k
mnenju, da za zdaj ni primerno podeliti privilegij za trajno, kakor se je prosilo.
Drugič: Ko naj bi Salezijanska družba imela privilegije, ki so bili predloženi pod dru-
gim vprašanjem, kakšen pomen ima, če so bili dani z izrazom 'ad instar' (podobno
kot) ali pa če so isti privilegiji, dani drugim ustanovam, posebej navedeni in pode-
ljeni? Iz dokumentov je npr. razvidno, da so ligvorijci dosegli drugega za drugim po
ločenih prošnjah za privilegije, ki jih imajo. Iz tega je razvidno, da je privilegij za
oprostitev od časovnih presledkov Pij IX. prvič podelil 'gospodom misijonarjem', ki se
ponašajo s skoraj tremi stoletji od ustanovitve. In tretjič: Medtem pa don Bosku os-
tane vedno odprta pot, da se obrne na novo stopnjo odločanja in prosi, da bi dosegel
tisto, kar je danes Komisija ocenila, da ni primerno odločiti. Sicer pa je samo mnenje
Komisije, kakor sem dojel, tako neodločeno in negotovo, da svetemu očetu v celoti
prepušča nalogo, naj odloči, kakor bo menil. Se spominjate, kaj je storil sveti oče v
prejšnji zadevi, v kateri je šlo za dokončno odobritev družbe? Ali se zdaj ne bi moglo
zgoditi prav tako? Zakaj pa ne?
Žal mi je, da v Rimu ni kardinala Berardija. Tudi danes zjutraj sem brez uspeha poiz-
vedoval za njim. Nič se ne ve, kdaj se bo vrnil v Rim.
Če mislite, da bi bilo koristno v tem primeru prositi za zavzemanje kardinala Anto-
nellija, da bi govoril s svetim očetom o tej zadevi, bi mu takoj pisali pismo. Če želite,
|
|
36.2 Page 352 |
▲back to top |
352
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
bom jaz z njim govoril, kajti na srečo jutri zaradi konzistorija ni avdienc. Tako bo da-
nes sprejeta odločitev kongresa kardinalov znana šele čez en teden. Ker pa je zaradi
imenovanja Vitelleschija sedaj prazno mesto tajnika Kongregacije za škofe in redov-
nike, menim, da bo papež dobil poročilo šele po imenovanju novega tajnika. Zato je
še dovolj prostih dni, da bi govorili s svetim očetom. Ko bi bil tukaj kardinal Berardi!
Kljub vsemu pa sta vedno tu Bog in dobra mati Marija Pomočnica, ki bo kot ob dru-
gih priložnostih tudi sedaj prepričala svetega očeta, kaj naj stori v večjo Božjo slavo
za rast nove ustanove, ki jo imamo vsi tako radi in jo s ponosom sprejemamo.
Kardinal vikar in kardinal Martinelli sta mi zaupno govorila o vaših pismih. Zakaj
ne bi pisali tudi kardinalu Antonelliju, zlasti še, ker mu je Menghini predložil izvod
vašega poročila? Pomislite, kaj bi bilo pametno storiti. Karkoli lahko storim za vas,
to že dobro veste, sem vedno na voljo. Ukazujte in bomo naredili z velikim veseljem
in najboljšo voljo.
Moje zdravstveno stanje se je malo izboljšalo, moje počutje pa je še vedno nizko. Sicer
pa – kako naj bi bilo v tem obupnem teatru, v katerem smo enkrat gledalci, drugič
pa spet igralci?
Ne pozabite me v svojih molitvah in priporočite me vašim pridnim dečkom. Sprejmite
moje pozdrave in čestitke za že dosežene zmage in za prihodnje. Agnesina in vsi dru-
gi člani moje družine se pridružujejo mojim pozdravom in voščilom.
Bodite tako dobri in prav prisrčno pozdravite spoštovane profesorje Lemoyna,
Bonettija, don Berta in Francesio.
Dobri Graziano, ki me je dvakrat obiskal, je sedaj zunaj na vojaških vajah in še pose-
bej pozdravlja vas in don Berta.
Obnavljam svoje izraze najglobljega občudovanja in resničnega spoštovanja in si
štejem v čast, da se smem imenovati vaše uglednosti najponižnejšega služabnika in
najvdanejšega prijatelja. Janez Krstnik, kanonik Fratejacci
Rim, 16. septembra 1875
18. PISMO MONS. FRATEJACCIJA DON BOSKU
Velečastiti in predragi don Bosko!
Včerajšnjemu pismu dodajam še to, za katerega ne bi nikdar mislil, da ga bom pisal.
Zelo mi je težko zaradi spoštovanja, ki ga čutim do vas, in ljubezni, ki jo nosim v svo-
jem srcu do vaše osebe, ter spoštovanja, ki ga imam do vaše ustanove.
Vendar pisanja ne morem nadaljevati, ne da bi si izposodil prve besede iz svete knjige
Tobija: quia acceptus eras Deo, necesse fuit, ut tentatio probaret te (ker si bil Bogu
ljub, je bilo potrebno, da te skušnjava preizkusi).
Da, samo s tega vidika je mogoče presojati, kar je naredila komisija kardinalov; pre-
verjamo delo, ki ga je opravil tajnik komisije, in vse, kar je bilo pred sejo, kar je sejo
spremljalo in še huje, vse tisto, kar je sledilo, to je odločanje kardinalov. Neverjetne
stvari, nenavadne, izredne, ki spravljajo v jezo vsakogar, ki to gleda. Toda naj živi
Bog! Tolažimo se prav s tem, ker je vse dokaz, da 'acceptus eras Deo'.
Nima smisla, da vam ponavljam, kar vam je poročal odvetnik Menghini, ki je prav
|
|
36.3 Page 353 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
353
tako kakor jaz razočaran nad končno odločitvijo, ki mu jo je sporočil (sedaj eminen-
ca) mons. tajnik 'facto verbo cum Sanctissimo' (po pogovoru s papežem).
Skušal vam bom samo prikazati, kako zelo premišljeno je bilo vse to. Ker gospodu
tajniku ni bilo zadosti, da ni zaupal odvetniku Menghiniju, za katerega je hotel, da
bi napisal samo nekaj vrstic namesto obširnega poročila, je on sam napisal, razdelil
kardinalom svoje poročilo in preprečil, da bi kardinal vikar prejel poročila, predvsem
pa kardinal Bizzarri, za katerega je za trdno vedel, kaj in kako misli. Prav ste storili,
da ste pisali pisma, toda mons. tajnik je znal omiliti učinek, ki so ga pisma povzročila.
In tako se je zgodilo, da je kardinal vikar, ki bi zelo verjetno podprl bolj milo stališče
Martinellija in De Luce, stopil na stran Bizzarrija in tajnika, ki je imel samo posve-
tovalni glas, a je v tem primeru imel odločilno težo zaradi okoliščine, da bo nasled-
njega dne tudi on postal kardinal. Ko je tako zmedel mišljenje vseh navzočih in ko je
spretno računal na mogoč razkol tistega prelata (m. G.) s Svetim sedežem, sta imela
Martinelli in De Luca malo možnostih; ostalo jima je samo deset odstotkov.
In kdo je vse to povzročil? Človek, ki se je hvalil, da je velik don Boskov prijatelj, in
ki mu zelo dolguje barvo talarja, ki ga sedaj nosil. In kdaj se je to zgodilo? Prav v
trenutku, ko se je zanj končala služba tajnika. Točno dva dni pozne je, ko je izročil
vse svoje posle svojemu nasledniku M. Trombetti, kateremu je dejal, medtem ko mu
je dajal v podpis neko listino: 'To je sedaj moj zadnji podpis kot tajnika.' Kako naj si
potem razložimo njegov odnos do don Boska? In zakaj je dva dni po kongresu segel
v to zadevo? Če je že bil po svojem notranjem prepričanju odločno proti don Boskovi
prošnji, zakaj potem ni izkoristil dejstva, da je končal svojo službo, da bi molčal in dal
drugim priložnost, da bi naprej obravnavali to zadevo?
A to še ni vse. Da bi delo te skušnjave (ut tentatio probaret te) bilo 'undequaque'
(popolnoma) dovršeno in polikano, si je tajnik nadel še nalogo, ki mu je zaradi zgo-
raj navedenega razloga nihče ni odrekal, četudi je bilo proti vsem navadam, da je
še istega popoldneva nesel predloge komisije v posebno avdienco svetemu očetu, ne
da bi čakal na običajen potek avdienc, da bi zadevo končali in sklenili, kakor je on
hotel in kakor je jasno napovedal Menghini in vsi, ki so to stvar poznali. Zahrbtnosti
in krutosti duha je tajnik dodal še cinizem, ko je danes zjutraj na Menghinijevo vpra-
šanje o izidu komisije smeje se in zelo zadovoljen odgovoril dobesedno takole: »Ko
bo don Bosko zvedel za to odločitev, gotovo ne bo zelo zadovoljen.« To so, dragi moj
don Bosko, prijatelji, ki nam jih ponuja ta svet v zahvalo za delo za Božjo slavo. Tako
cenijo delo za rešitev duš, za slavo Cerkve, za korist in napredek civilne družbe. Zdi se
mi, da gre za mučeništvo Janeza Krstnika, kot ga je zgovorno predstavil sv. Ambrož.
Zgoraj opisano dejanje tajnika je natančen posnetek.
Kdo bi si mogel misliti, da in 'die natalis sui' (na dan svojega rojstva – povišanja)
mons. tajnik ne bo hotel narediti usluge svojemu prijatelju in verjetno tudi svojemu
velikemu dobrotniku don Bosku? Imel je tako edinstveno priložnost, da bi ustregel
svojemu prijatelju don Bosku, ko je izročil in prepustil vse zadeve svojemu nasledni-
ku, kdo bi si mislil, da ne bo začel svojega novega dostojanstva z dejanjem v korist in
zaščito ustanove, ki je nastajala, ker bi se bal, da bi mu kdo drug iztrgal iz rok to veli-
ko slavo? Ko so ga videli, kako je vedno znova tekal h kardinalu vikarju Bizzarriju, so
bili prepričani, da dela to iz ljubezni do svojega prijatelja, da ne rečem do Cerkve, do
|
|
36.4 Page 354 |
▲back to top |
354
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
duš in do Boga. Toda tu je bilo na delu vse kaj drugega, in namesto da bi roka odse-
kala glavo Herodiadi, jo je odsekala Janezu Krstniku; v našem primeru je ta roka na
izjemen način uničila našo stvar, jo pokopala in se veselila, da je mrtva in pokopana.
'Quanta in uno facinore sunt crimina! (koliko krivd je v enem dejanju).
Toda naj živi Bog! Če so kosti prerokovale na Ezekielovem polju, pa ne bo za večno
mrtva don Boskova stvar, kajti v sebi nosi jedro, zaradi katerega je neuničljiva, jedro
ljubezni do Boga in do bližnjega, jedro kreposti, jedro varstva Marije Pomočnice. Če
boste imeli malo potrpljenja, boste že v kratkem videli, da 'ossa pariter prophetave-
runt' (so kosti skupaj prerokovale).
Niti jaz niti Menghini nisva mogla verjeti samima sebi. Meni je bilo hudo, kakor da
bi mene zadela težka nesreča. Še več, če bi zadelo samo mene, bi me dosti manj pri-
zadelo. Poznate me in veste, kako mislim in presojam stvari. Da, prav tako je. Sko-
raj vsak dan se obnavlja prizor iz svete Jobove knjige, kjer pisec prikazuje vole, ki v
sončni pripeki s počasnim korakom režejo brazde in s tem pripravljajo zemljo, da bo
prinesla človeku obilno žetev. 'Boves arabant' (voli so orali). Tukaj okoli nas pa ne-
katere druge živali postopajo, lenarijo in zahajajo v bogate paše, popasejo najboljšo
travo, brcajo in se vsak dan bolj debelijo. 'Et asinae pascebant secus ipsos' (ob njih so
se pasle oslice). Norčujejo se iz potrpežljivih naporov delavoljnega vola.
Toda naj bo zadosti. Če se tako obnašajo ljudje, bo ob svojem času odločilno besedo
povedal Bog. In njegov glas bo strašno zadonel. Ko sem v svoji ihti govoril z dobro
Agnesino, ki toliko joče, mi je ne vem kako ušlo iz ust tole: »Glejte, preden bo minilo
to leto, bo mogoče tega tajnika že Bog sodil.« Ali naj bi tudi jaz bil ena izmed kosti,
ki so prerokovale?! Bog ne daj. Naj tudi našim sovražnikom nakloni blagodati, ki jih
želimo zase. Vendar naj nas že reši tolikega zla, ki muči našega duha in notranjost
nas, ki živimo in ne le životarimo.
Odvetnik Menghini je menil, da bi po vsem tem, kar se je zgodilo, zaprosil za izvzetje,
da bi se odlok ne končal kot obsodba. Privolil sem v to. Toda po temeljitem razmi-
sleku sem menil, da se to lahko stori kadarkoli in da ta trenutek mogoče ni najbolj
primeren za kaj takega. Zato bi mogoče raje počakali na boljše čase.
Danes ni bilo v Rimu kardinala Berardija. Tudi to se je moralo zgoditi, 'quia acceptus
eras Deo, necesse erat ut tentatio probaret te' (ker si bil všeč Bogu, te je morala za-
deti preizkušnja). Toda po Tobijevih preizkušnjah vemo tudi, kake tolažbe je prejel in
kaka usoda je zadela demona Asmodeja, Sarinega sovražnika. Tako bo kljub vsemu
nasprotovanju nekaterih ljudi tudi vse to koristilo don Boskovi ustanovi in bo živela
in prinesla veliko korist Cerkvi in družbi.
Prosim vašo dobroto, da sprejmete ta izliv mojega srca kot plačilo, ki ga dolgujem
vašemu spoštovanju in nezmerni vdanosti. Sprejmite moje, Agnesine in vseh drugih
iz naše hiše pozdrave. Vsi skupaj z menoj prosijo, da bi se nas spominjali v svojih
molitvah vi in vaši dobri dečki. Zlasti še pozdravljam don Lemoyna, don Berta, don
Bonettija in don Francesio.
Spoštljivo poljubljam vaše roke in se iz vsega srca izrekam, velečastiti don Bosko, za
vašega najponižnejšega in najvdanejšega služabnika in prijatelja.
Rim, 17. septembra 1875
Janez Krstnik, kanonik Fratejacci
|
|
36.5 Page 355 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
355
19. PISMO MONS. FRATEJACCIJA DON BOSKU
Predragi in velecenjeni moj don Bosko!
Ves sem iz sebe … Skoraj ne morem verjeti, da bi bilo res, za kar se mi mudi, da napi-
šem. Predragi don Bosko, Dominus loquulus est (Gospod je spregovoril).
Kardinala Vitelleschija ni več. Danes ob treh zjutraj ga je napadla vročica in 'naturae
debitum solvit' (plačal je dolg naravi). Preteklo je ravno trideset dni od njegovega po-
višanja. Trideset dni, odkar je izrekel svojo znano sodbo o salezijancih in don Bosku!
Na višku mojega presenečenja in negodovanja zaradi tistega dekreta ali odloka, ki ga
ne bi imel nikdar za mogočega, sem se spomnil napovedi častite Ane Marije Taigi, ki
je bila navzoča pri slavnostnem vhodu novega kardinala Mazzarina, ko je v rdečem
škrlatu prvič stopal v baziliko sv. Petra. Rekla je: »Le zakaj tako veličastje, ko bo kar-
dinal čez štirideset dni že pod zemljo.« Nevede sem dejal naši dobri Agnesini, ki sem
ji zaupal grenkobo svojega srca zaradi vaše zadeve: »Dobro si zapomnite današnji
dan in vedite: preden se bo izteklo leto 1875, Vitelleschi, ki je bil danes povzdignjen
v kardinala, ne bo več med živimi.« Lahko vam zagotovim, da v trenutku, ko sem iz-
govoril te besede, nisem želel njegove smrti, nobenega maščevanja, nič, zaradi česar
bi me mogla gristi vest. Govoril sem o prihodnjem dogodku, ki je popolnoma v Božjih
rokah in nedostopen človeškim mislim, kakor če bi govoril kak zgodovinar hladno
o preteklih dogodkih. Zdelo se mi je, da je po tistem reskriptu, ki je izražal človeško
sodbo in zlasti še Vitelleschijevo mnenje, moral spregovoriti Bog in zato sem Agnesini
ponovil: »Zapomnite si, da leta še ne bo konec in kardinala ne bo več med živimi …«
Ker milosti 'gratis datae' (podeljene zastonj) ne predvidevajo kreposti niti svetosti
in jih Bog podeljuje izključno zaradi svoje dobrote, sem bil v trenutku, ko sem iz-
govoril te besede, kakor Balaamova oslica, o kateri pripoveduje Sveto pismo, da je
prerokovala. Mogoče je Bog premikal moje ustnice. Zaupal sem Agnesini to napoved,
kar ona lahko potrdi, in se mi zdi, da sem to pisal tudi vam. Bil je še mlad človek, pri
najboljših močeh, ko se mu je uresničila želja, da je postal kardinal. Kako je mogoče
razložiti gotovost, s katero sem govoril o oddaljenem in malo verjetnem dogodku, ki
se je potem zgodil veliko prej, kot sem ga napovedal. Jaz sem omejil zadovoljstvo uži-
vanja kardinalske časti na štiri mesece, v resnici pa se je vse skupaj končalo v enem
samem mesecu.
Kakšen dogodek! Kakšna snov za razmišljanje! Presenečen sem, naj to še enkrat po-
novim brez očitka, da bi želel to smrt ali da bi se veselil sedaj, ko se je vse izpolnilo.
Žal mi je zaradi nesreče, ki se je zgodila mojemu bližnjemu, čeprav je gotovo, da sem
vse to napovedal, ko nihče na svetu ni mogel predvideti česa podobnega, niti misliti,
kaj šele verjeti, ker bi bilo nesmiselno, brezpredmetno in skoraj nemogoče. Koliko
drugih razmišljanj bi lahko navezali na ta dogodek!
Dejstvo pa je, da je bilo zadnje opravilo, zadnje uradno dejanje dotedanjega tajnika,
da je izdelal reskript o tisti zadevi. Po tem ni storil ničesar več, ni imel priložnosti in
časa, da bi se udeležil katerekoli seje ali posvetovanja, ni imel več priložnosti, da bi
izdajal reskripte in odloke.
To dejanje je torej zapečatila smrt. Zato je bil ta reskript za pokojnika 'visto bono'
(vizum) za potovanje na drugi svet in zadnja avdienca pri svetem očetu je bila zna-
|
|
36.6 Page 356 |
▲back to top |
356
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
nilka prihodnje avdience pri Bogu, ki s posebno sodbo odloča o večni usodi tistih, ki
umirajo na zemlji.
Dragi don Bosko, tako sem presunjen zaradi tega dogodka in okoliščin, ki so ga
spremljale, da moram s popolnim prepričanjem ponavljati s sicer zelo ljubeznivim
pesnikom: Caelo tonantem credidimus Deum … regnare (ko je Bog grmel z neba, smo
verjeli, da vlada).
Vendar pa želimo mrtvim mir in večni pokoj. Jaz sem že in bom še molil za pokojnega
kardinala, kakor menim, da ste storili tudi vi in vaši pridni dečki. Gospod Bog, pre-
poln usmiljenja, naj mu podari večno veselje. 'Requiescat in pace.' Amen.
Po tem velikem dogodku, dragi don Bosko, menim, da je vaša stvar zmagala. Bog
sam je izrekel sodbo. Boste videli.
Za zdaj menim, da naj ne bi naredili nobenega koraka. Najprej je treba z vsem dobro
seznaniti novega tajnika Kongregacije za škofe in redovnike mons. Sbarrettija. Na to
mesto prihaja po dolgem nasprotovanju in bo lahko bolje razumel stvari, ki se tičejo
don Boska. Kakor hitro bomo mogli računati na pravico, nam bo lahko veliko poma-
gal kardinal Berardi. S tema dvema dejavnikoma bomo lahko spet začeli od kraja in
dosegli vse, česar pokojni ni hotel podeliti.
Ko je papežu prišlo na misel, da bi povzdignil v kardinala sv. Filipa Nerija, ki te časti
ni hotel, se je ta tako močno priporočal presveti Devici Mariji, da je papeža poklicala
v večno veselje. Ko je njegov naslednik zvedel za to, mu ni bilo več do tega, da bi Filipa
povzdignil v kardinala.
Tako bo s salezijanci in don Boskom. Ko bodo videli, da stoji za nasprotovanjem smrt,
se ne bo več treba bati takih odlokov. Ko govori Bog, človeški glas ne zaleže več. 'Do-
minus, Deus deorum locutus est' (Gospod, Bog bogov, je govoril).
Nimam vam pisati o čem drugem. Nisem si še opomogel od začudenja. Pozdravljam
vas iz vsega srca in z menoj tudi Agnesina. Molite za naju. Pozdravite vse prijatelje
salezijance in vse poredneže. Poljubljam roko napol v ekstazi in se izrekam za najv-
danejšega in najponižnejšega služabnika.
G. B. kanonik Fratejacci
Rim, 17. oktobra 1875
20. POGOJI ZA SPREJEM V ORATORIJ SVETEGA
FRANČIŠKA SALEŠKEGA V TURINU – VALDOCCU
Rokodelci
Če hoče kdo kot rokodelec biti sprejet v dom, imenovan Oratorij sv. Frančiška Saleške-
ga v Valdoccu, mora izpolnjevati naslednje pogoje, ki jih povzemamo iz Pravilnika:.
1. Star mora biti vsaj dvanajst in ne starejši od osemnajst let. 2. Biti mora sirota brez
staršev ter bratov in sester ali drugih sorodnikov, ki bi skrbeli zanj. 3. Biti mora po-
polnoma ubog in zapuščen. Če bi posedoval kako stvar, jo mora prinesti v zavod, kjer
se bo uporabila za njegovo vzdrževanje, kajti nepravično bi bilo, da bi kdo živel na
račun javne dobrodelnosti, če se lahko vzdržuje sam. 4. Biti mora zdrav in krepek in
|
|
36.7 Page 357 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
357
lepe postave. 5. Predložiti mora listine, ki potrjujejo zgoraj navedene pogoje, kakor
tudi rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam, krstni list, potrdilo o prebolelih
ošpicah in potrdilo župnika o lepem vedenju.
Dijaki
Pogoji za sprejem:
1. Uspešno končana osnovna šola. 2. Želja po gimnazijskem šolanju. 3. Odlično in
vzorno moralno vedenje. 4. Popolno zdravje, telesna moč in lepa postava. 5. Listine,
s katerimi dokaže, ali izpolnjuje navedene pogoje, rojstni list in potrdilo o cepljenju.
6. O sposobnostih in nagnjenjih se bo posebej ugotavljalo. N. B.: Kdor priporoča ka-
kega fanta za sprejem v oratorij, mora ob vstopu izjaviti, da ga bo sprejel on, če fant
iz katerega koli vzroka ne bi mogel ostati v zavodu.
21. TRIJE NAPOTKI BLAŽENEGA ZA DUHOVNE VAJE
1875 V LANZU
A) O POKLICU
Beseda poklic ne pomeni drugega kot biti poklican. Najprej je velika poklicanost, ki
jo imamo vsi zaradi naše krščanske vere. Oh, koliko ljudi ni bilo deležno te blagodati!
Koliko se jih rodi v krivi veri! Z nami pa je drugače. Bog nam je dal to milost pred
mnogimi milijoni ljudi, ki so prišli na svet v deželi nevernikov. Toda sedaj ne govorim
o tej poklicanosti. Govorim o nečem drugem. Ta izraz uporabljamo zato, da naka-
žemo, v kateri stan Gospod kliče vsakega človeka. Če torej imate fanta, ki je dosegel
starost odločanja, česa se bo oklenil, ima pred seboj odprtih veliko poti. Gospod ga
kliče, da bi prišel za njim in mu služil v tem ali onem stanu. In prav to je tisto, čemur
pravimo poklic. Kako naj ga spoznamo? In kaj moramo storiti, da ga ohranimo?
Danes vam bom govoril o prvi točki in prihodnjič o drugi. Najprej je tu sv. Pavel, ki
nas vabi: Satagite (prizadevajte si).
Tu imamo na voljo dve poti: eni so poklicani, da služijo Gospodu v svetu, drugi pa kot
duhovniki ali redovniki.
Da se prepričamo, ali je kdo poklican za življenje v svetu, vprašamo: »Čutiš nagnjenje
za trgovanje, obdelovanje polja, za kaj drugega?«
»Res je, čutim veliko nagnjenje za te stvari.«
»Bi ti ugajalo služiti Bogu v duhovniškem poklicu? So ti všeč cerkveni obredi? Ne
čutiš nagnjenja k temu?«
»Ne. Ne čutim nikakršnega veselja do takih stvari.«
»Se ti ne zdi, da bi bil boljši, če bi živel odmaknjen od sveta? Se sedaj čutiš izpostav-
ljenega tisoč nevarnostim, mogoče celo mnogim padcem?«
»To je res.«
»Tukaj se začenja dvom. Pa to še ni vse. Moram ti postaviti še eno vprašanje, preden
te bom mogel pustiti mirnega v tvojem svetnem poklicu. Si že storil to, kar priporoča
sv. Pavel? Prizadevajte si, bratje, da si boste z dobrimi dejanji zagotovili poklic in
izbiro. Si si že prizadeval z molitvijo, svetimi zakramenti, z dobrimi deli, da bi spoz-
|
|
36.8 Page 358 |
▲back to top |
358
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
nal svoj poklic? Kajti Gospoda ni v vznemirjenosti. Če tega še nisi storil, kako potem
misliš, da bi Gospod dal spoznati svojo voljo?«
Ko kdo spozna, da ni ustvarjen za duhovniški ali redovniški poklic, je zelo vseeno, ali
postane kovač ali mizar, čevljar ali krojač, uradnik ali trgovec.
Preidimo k naslednjemu vprašanju, ki se glasi: »Rad bi zvedel, ali imam duhovniški
ali redovniški poklic?«
»Čutiš nagnjenje, da bi postal duhovnik ali redovnik?«
»Da, čutim.«
Še eno vprašanje: »So ti všeč slovesni obredi, sveta maša, prejemanje zakramentov,
izvajanje svetih obredov?«
»Da, to mi ugaja.«
Še tretje vprašanje: »Kako je kaj s tvojimi navadami? Vedeti morate, da če kdo ni
gotov, da bo lahko z Božjo pomočjo ohranil čistost, ta naj ne skuša postati duhovnik
ali redovnik.« Pa mi kdo odgovori: »Ker z Božjo pomočjo še nisem s smrtnim grehom
razžalil Boga, upam, da tudi v prihodnje ne bom padel.«
Prav, sedaj bo kdo dejal: »Žal moram priznati težke padce. Vem, da je to slabo. Zato
sem trdno odločen ...«
»Toda to ni zadosti, moj dragi, to ni zadosti. Povej bolj določno, koliko časa že nisi
padel v te stvari? Če je že več mesecev in več let, potem je upanje.«
»Ne, samo malo časa je minilo.«
»Potem potrpi, ne hodi naprej.«
Toda obžalovanje in trden sklep, da ne bo več grešil, ni zadosti? Zadostujejo za od-
vezo grehov pri spovedi, za poklic pa ne. Dokler ne mine več mesecev ali let, se pravi,
dokler kdo ni popolnoma prepričan, da bo lahko ohranil čistost, ki je osnova, izhodi-
šče vseh drugih kreposti, temu ne bi nikdar svetoval, da bi šel naprej.
Ko smo tako ugotovili način, kako se prepričamo o poklicu, moramo še razpravljati
o tem, kako pomembno je, da se poklicu tudi odzovemo, kakor pravi sv. Avguštin: da
Gospod potresa pot, na katero nas kliče, z milostmi, in tisti, ki se odloči za pot, ki mu
je bila odkazana, lahko gre mirno naprej, tisti pa, ki ne gre po poti, ki mu jo je določil
Gospod, bo nesrečen na tej zemlji in se bo le s težavo zveličal. Toda o tem smo že go-
vorili. Zato ste o tem vsi trdno prepričani.
Jaz bi vam danes raje nakazal dva nasveta, da boste lažje gojili svoj poklic.
Prvi se glasi: tajnost. Glej svetega Alfonza …
Drugi je: odzovi se takoj Božjemu klicu. Gospod deli svoje milosti glede na način, kako
smo znali izkoristiti prejšnje. Gre prav za to, da 'ibunt de virtute in virtutem' (šli bodo
od kreposti do kreposti) ali pa iz slabega v še slabše.
Milosti, ki smo se ji odzvali, sledi druga in potem še več in več. Gospod ima navado,
da tistemu, ki mu sledi, dá iti čez mnoge težave in ovire, zlasti če ga kliče k velikim
rečem.
Poglejmo, kako velike stvari so se zgodile z apostoli. Prvega je Gospod poklical An-
dreja. Mimo je prišel Božji Odrešenik in on, ki je bil že učenec sv. Janeza Krstnika in
je slišal govoriti o Jezusu, pusti mreže in gre za njim. Jezus pride spet mimo in vidi
svetega Petra, potem še druge in jih pokliče: »Naredil bom iz vas ribiče ljudi.« In oni
|
|
36.9 Page 359 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
359
so pustili mreže in šli za njim. Ste videli, kako čudovita pokorščina? Niso pozdravili
ne prijateljev ne svojih staršev, nikogar. Pa so vendar imeli očeta, mater, starše, ki so
jih potrebovali. Nič. Gospod jih je poklical in oni so šli za njim.
Levi je bil pri mitnici. Gospod ga je poklical, zapustil je denar in vse ter šel za njim.
To je sveti Matej.
Treba se je takoj odzvati, brez odlašanja, tudi v težkih stvareh.
Pa bo kdo rekel: »In moj oče in moji bratje?« Kaj starši in kaj bratje! V stvareh, ki se
tičejo poklica, skoraj nimamo večjih sovražnikov, kot so prav človekovi najbližji.
Treba si je zapomniti, da so tudi apostoli imeli svojega očeta, svojo mater. Nekateri so
imeli celo otroke. Poleg tega so morali vsi delati. Skoraj vsi so vzdrževali svoje družine.
In vendar ne beremo, da so jih šli vsaj pozdravit, kaj šele, da bi jih prosili za dovoljenje.
In od takrat, ko so se odločili, da bodo hodili za Jezusom, jih niso šli niti obiskat.
Ne bi rad, da bi kdo dejal: »Toda jaz bi rad za gotovo vedel, da me Gospod tako kliče.
Če bi bilo tako, bi mu sledil.« Ta bi rad, da bi te Gospod Jezus prišel osebno povabit.
To pa res ni potrebno.
In še naprej. Nekateri poklici so navadni, drugi pa izredni. Izredni so bili poklici apos-
tolov, svetega Pavla, ki je v trenutku iz preganjalca postal goreč apostol. To se je
zgodilo na poti iz Jeruzalema v Damask. Prav tako je bil izreden poklic sv. Avguština.
Do tridesetih let je živel neredno in svobodnjaško. Ko je bil v Milanu na nekem vrtu,
je zaslišal glas: 'Vzemi in beri!' Odprl je Sveto pismo in bral: Nečistniki ne bodo prišli
v Božje kraljestvo.
Reden način pa je Bog uporabil pri poklicu svetega Antona, ki je nekega dne vstopil
v cerkev, da bi bil pri sveti maši, in pri evangeliju je slišal brati: Pojdi, prodaj, kar
imaš, in daj ubogim, potem pridi in hodi za menoj. Vzel je te besede, kakor da bi bile
namenjene njemu.
Nikakor ne smemo pričakovati kakega izrednega klica v poklic. Tudi navadne poti
so dobre in uporabne.
Gospod nas kliče na veliko načinov. Neki fant je pred leti prišel na duhovne vaje, ven-
dar je že na začetku izjavil, da ne namerava postati ne redovnik ne duhovnik. Še več,
preden se je odpravil v Turin, mu je njegov oče rekel: »Glej, don Bosko te bo skušal
pritegniti in boš postal duhovnik. To bi bila prava nesreča za tvojega očeta.« »Nikar
se ne bojte. Poglejte, kaj sem napisal, preden grem na pot: da se na noben način ne
bom dal pregovoriti, da bi postal duhovnik.« Isto je povedal tudi meni.
Odpotoval je s tem odločnim sklepom. Tretji dan duhovnih vaj sem ga videl vsega za-
mišljenega v nekem kotu. Vprašal sem ga, kaj mu je. Najprej ni hotel govoriti, potem
je skušal nekaj povedati, na koncu pa je odkrito izjavil: »Hočem postati duhovnik.«
»In kaj te pri tem ovira?«
»Poglejte, kaj sem tukaj napisal.«
Opogumil sem ga. Odšel je domov odločen, da postane duhovnik. Povedal je svojo
namero očetu, ki ni hotel o tem niti slišati. Spomnil ga je na obljubo, na napisano
izjavo, toda on je rekel: »Zadosti sem izkusil, kako velik izdajalec je svet, in nisem več
sposoben mirno živeti v njem. Hočem zavarovati svojo dušo in stopiti v redovni stan.«
Postal je klerik.
|
|
36.10 Page 360 |
▲back to top |
360
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Nato je dejal še brat: »Ali naj dovolim, da si bo samo moj brat zagotovil rešenje svoje
duše, jaz pa naj ostanem priklenjen na te štiri pedi zemlje?« Govoril je z očetom, ki se
je upiral, on pa je vztrajal pri svojem in mu je uspelo. Dva meseca pozneje je sestra, ki
je še edina ostala pri hiši, rekla isto. Oče jo je hotel pretepsti, ker ga ni ubogala, ven-
dar ni dosegel nič. Postala je redovnica, eden je postal duhovnik, drugi pa redovnik.
To naj vam pokaže, kako se pojavljajo redni poklici za redovniško življenje in kako
velika je Božja dobrota, ki uporabi tudi koga, ki se z vso silo upira, da bi kdo iz njego-
ve družine postal redovnik. Razvidno pa je tudi, na koliko različnih načinov se porodi
poklic in kako tisti, ki mu sledi, takoj prejme milost, da mu sledi in v njem vztraja.
Končal bom z mislijo, ki je nisem vzel niti iz Svetega pisma niti iz svetih očetov niti iz
kake knjige. To je moja misel, ki me je v tem trenutku popolnoma prevzela.
Gospod uporablja tisoče sredstev, da koga pritegne nase, in ko se prvi odzove milosti,
mu sledi tisoč drugih.
Prepričan sem, da je samo dejstvo, da vas je Gospod zbral tukaj za te duhovne vaje,
znamenje, da vas Bog kliče v ta kraj, v to družbo. To, da ste tukaj, je znamenje, da imate
poklic. To sicer ni edino, je pa eno izmed zanesljivih znamenj. Vedite, da Gospod ne
podeljuje vsem take milosti, da bi mogli priti sem, da bi se mogli osvoboditi katerekoli
druge zaposlitve. Ne navdahne vseh z mislijo, da bi prišli sem delat duhovne vaje, ne
pošlje vsem misli, da bi zapustili svet, ne dá vsem videti ničevosti zemeljskih stvari in
dragocenosti večnih. Vam pa je vse to jasno pokazal in vzbudil v vas to željo. To je zna-
menje, da vas hoče imeti vse zase, zase v tem kraju, kjer vam da slišati svoj glas.
B) SREDSTVA ZA OHRANITEV POKLICA
Videli smo, kako naj prepoznamo poklic in kako naj ga gojimo. Sedaj naj vam dam
nekaj navodil, kako naj ga ohranimo.
Duhovni pisatelji in številna navodila nam kažejo, kako naj se ravnamo v tej zade-
vi. Najprej moramo nenehno in goreče moliti, da izprosimo od Boga toliko milosti.
Potem je tu prejemanje zakramentov spovedi in obhajila, ki sta dve mogočni opori
za vsakega dobrega kristjana. Zatem je sveta maša, ki je vir brezštevilnih milosti za
tiste, ki se je pobožno udeležijo, in še toliko drugih nasvetov, ki nam jih dajejo duhov-
ni voditelji.
Vendar pa mislim, da lahko vse to poenostavimo in spravimo na skupni imenovalec
in podamo sredstvo proti koreninam vsega zla.
Jaz menim, da je vse v tem, da prekinemo vse stike z osebami in rečmi, ki lahko ovira-
jo poklic, ga oslabijo in končno še povzročijo izgubo.
Nepomembnejše je prekiniti vse povezave zunaj poklica. S tem ga najbolj zanesljivo
ohranimo.
Ti odnosi obsegajo kraje, se pravi domači kraj, potem stvari z lastnino in bogastvom,
nato osebe, to so znanci in starši. Prekinimo te povezave in stike in poklic bo na var-
nem. Zdi se, da Gospod uporablja prav sposobnost za ločitev od sveta, da ugotovi, ali
lahko komu zaupa velike naloge.
To lahko razberemo iz tisoč dogodkov. To, kar vam sedaj pripovedujem, ne velja samo
za redovnike in duhovnike, temveč za vse. Preden Bog izbere koga za velike stvari, ga
hoče preizkusiti in videti, ali je njegovo srce odtrgano od vsega.
|
|
37 Pages 361-370 |
▲back to top |
|
|
37.1 Page 361 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
361
Poglejmo si Abrahama, ki je predstavnik naravnega zakona. Gospod mu je ukazal:
»Odidi iz svoje hiše, od svojih sorodnikov, svoje zemlje in pojdi v kraj, ki ti ga bom po-
kazal, in tam boš postal oče mnogih ljudstev.« Najprej hoče, da se loči od svoje domo-
vine – od svojega kraja; da se odtrga od svojega bogastva – svoje hiše; da se odtrga
od svojih staršev in sorodnikov – od svojih najbližjih. »In kam naj greš, o Abraham?«
»Ne vem.« »Kaj boš jedel in kdo ti bo pomagal? In tvoja posest? In tvoje dobrine?«
»Nič ne vem o vsem tem: Gospod me kliče, jaz grem, ne vem kam, ne vem, kaj naj na-
redim in kdaj.« Ko je Gospod videl njegovo ločitev od staršev in od vsega, da bi sledil
njegovemu klicu, ga je podprl in iz njega se je rodil Mesija.
Oglejmo si sedaj njegov rodovnik, napisan v knjigi zakonov, ki jo je sestavil Mojzes. V
peti Mojzesovi knjigi, ki jo je on sam napisal, proti koncu (33,9) piše: Kdor bo rekel
svojemu očetu in svoji materi: ne poznam vaju, in svojim bratom: ne poznam vas,
in ne bodo poznali svojih otrok, ti bodo držali tvojo zavezo in vse, kar si jim naročil.
Preidimo sedaj k novi zavezi. Kaj pravi Jezus Kristus? Kaj je on naredil? Kaj so storili
apostoli? Kako so oni oznanjali prvim vernikom? In kako so ravnali prvi verniki?
Kaj je povedal Jezus Kristus? Če kdo ne sovraži svojega očeta in svoje matere, ni mene
vreden. Pojdi, prodaj vse, kar imaš, in hodi za menoj in imel boš zaklad v nebesih, ki
ne bo minil. In še cela vrsta drugih besedil je.
In kako se je ravnal? Nekega dne je pridigal množicam, ki so se stiskale okoli njega.
Nekdo se mu je približal in mu rekel: »Tvoja mati in tvoji bratje te iščejo.« Odgovoril
jim je: »Kdo so moja mati in moji bratje? Povem vam: kdor posluša mojo besedo, ta
mi je mati in brat in sestra.« In ko se je kot deček zadržal tri dni z učitelji v Jeruzale-
mu? »Glej, tvoj oče in jaz sva te s skrbjo iskala.« »Kaj sta me iskala? Ali ne vesta, da
moram biti v tem, kar je mojega očeta?« Ne bomo rekli, da jih je zatajil.
In njegov domači kraj? Zapustil ga je in pridigal v Jeruzalemu in Samariji.
Končno se je nekoč napotil v Nazaret. Pomisliti morate, da če je bil kdo, ki bi temu
kraju lahko storil kaj dobrega, je bil to on. Toda prebivalci so govorili: »Ali ni to tesar-
jev sin?« On pa je odšel od tam in nam spotoma dal velik nauk, ko je vzkliknil: »Rečem
vam, da ni nihče prerok v svojem domačem kraju.«
Domovina, domači kraj. Naša domovina so nebesa. Zemlja je samo prehoden kraj, je
samo izgnanstvo. Delati dobro tukaj ali tam je isto. Gospodova je zemlja in vse, kar
jo napolnjuje. In če vidim, da lahko daleč od domovine storim več dobrega, zakaj ne
bi šel tja?
Je pa še drug praktičen razlog, da zapustimo domači kraj. Večina ljudi nas pozna od
malega, poznajo naše prekrške in Bog ne daj, da bi spoznali tudi naša pohujšanja.
Če nas sedaj kdo vidi na prižnici, ko pridigamo o zmernosti, lahko kdo reče: »Povem
vam, da sem ga videl na velikih požrtijah, v gostilnah, in povem vam, da se je krepko
zalagal.« Kdo drug bo pripomnil: »Spominjam se, da sva se, ko smo skupaj hodili v
šolo, večkrat stepla in sem mu jih krepko primazal.« In še druge stvari. Kakšen sad
naj obrodi tako pridiganje? In potem so še spori in nesoglasja s sorodniki, ki se od-
daljijo od župnika in ne gredo več k spovedi.
Preidimo sedaj še k apostolom. Kako so se odtrgali od svojih staršev in od svojih stva-
ri ... Pa bo kdo rekel: »Zapustili so kaj malega, saj so bili revni.« Jaz pa pravim, da so
storili veliko, ker so zapustili vse, kar so imeli, zapustili so takoj in popolnoma in kar
|
|
37.2 Page 362 |
▲back to top |
362
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
je še več, opustili so vsako željo in vsako navezanost na stvari, ki bi si jih lahko prido-
bili. Zapustili so očeta in mater, ženo in otroke. Zapustili so vse. Bili so revni, živeli so
v pomanjkanju pa so oni vzdrževali svoje družine. Nič jih ni zadrževalo, zapustili so
vse. Pa ni to okrutnost, da zapustiš svoje uboge stare starše? Gospod jih je poklical in
so šli. To se mi zdi neizmerna žrtev. Gospod jih je hotel preizkusiti. Ko je ugotovil, da
so vzvišeni nad vse zemeljske koristi, je uporabil njihovo delo za uresničitev velikih
stvari na svetu.
Poglejmo sedaj, kaj je Gospod zahteval od tistih, ki so hoteli postati njegovi učenci in
hoditi za njim. Evangelij nam poroča o treh mladeničih, ki so stopili k njemu in ga pro-
sili, da bi smeli hoditi za njim. Ko je slišal besede večnega življenja, se je neki mladenič
približal in mu rekel: »Učitelj, šel bom za teboj, kamorkoli boš šel. Kaj naj storim?«
»Pojdi, prodaj vse, kar imaš, in pridi ter hodi za menoj.« Toda mladenič je bil bogat,
povesil je glavo. Taka zahteva se mu je zdela pretrda, zato je odšel. Nikjer ne beremo,
da bi se vrnil. Predstavil se mu je neki drug mladenič: »Hodil bom … za teboj …« Jezus
mu je odvrnil: »Sin človekov nima, kamor bi glavo naslonil.« Ta pa, ki je hotel hoditi za
njim iz časnih razlogov, je povesil glavo in odšel. Tretji tudi ni hotel zaostajati v svojih
obljubah: »Hodil bom za teboj.« Gospod ga sprejme in ta mu reče: »Moram ti sporočiti
žalostno novico. Včeraj mi je umrl oče. Grem, da ga pokopljem, potem se bom vrnil.«
»Pusti, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pridi in daj slavo Bogu. Se pravi, pusti tiste
na svetu, ki so mrtvi za milosti, naj pokopljejo še druge mrtvece ...« Verjetno je poslušal
Gospodov glas in je postal eden njegovih velikih učencev.
Če ima kdo izmed vas še pomembnejše razloge, da bi šel domov, naj pride k meni,
in jaz ga bom pustil, da gre. Se pravi, težje razloge, kot je pokopati očeta in urediti
družinske zadeve.
Ob takih priložnostih imam navado reči: »Je potreba velika in to zahteva krščanska
ljubezen, potem naj kar gre. Če pa ni krščanska ljubezen in velika potreba, potem naj
ne hodi domov.«
Oh, na koliko nevarnosti naleti poklic v domačem kraju. Poglej tisto družino, s po-
močjo duhovnika so kupili to in ono, zgradili to in to. Vidiš, kako dobro gre vsej dru-
žini, vidiš, kupili bi lahko to, kar bi nam zelo koristilo. Kot dober duhovnik lahko živiš
kjerkoli. Je zato mogoče potrebno, da se zapreš med štiri stene? Sveti Tomaž jasno
pravi: »V zadevah poklica so sorodniki sovražniki in ne prijatelji. Zato se o tem ne
posvetuj z njimi.«
Včasih mu hudobni brat namigne: »Končno pa je tudi Gospod rekel: spoštuj očeta in
mater.« Le kako se bo ubogi klerik lahko junaško držal sredi toliko napadov?
Dostikrat se v stvar vmeša še župnik. »Oh, hočeš iti z don Boskom? Ali ne vidiš, kako
zelo so potrebni duhovniki v škofiji? In jaz sem računal nate. Kdo ve, jaz sem že star,
ti bi me lahko nadomestil.«
Sv. Hieronim pravi, da je nekoč šel domov in potem sklenil, da ne bo šel nikdar več, ker
so ga še dolgo mučile skušnjave, da bi zapustil puščavo in šel pomagat sorodnikom. Re-
cimo, da bi šel; bi potem Cerkev imela svojega tako uglednega učitelja? Bi postal svet?
C) SREDSTVA ZA OHRANJEVANJE
Ne morem se, dragi sinovi, letos zadrževati z vami ob veliko stvareh, vendar pa je
nekaj takih, o katerih bi vam rad govoril. Zelo primerno bi bilo, če bi vam govoril o
|
|
37.3 Page 363 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
363
zaobljubah zaradi velikih dobrot, ki nam jih prinašajo, o prednostih, ki jih ima tisti,
ki jih naredi, in o koristi, ki jo ima od njih Cerkev, katere sestavni del so, in ker so
zaobljube osnova, na kateri so zgrajeni. Rad bi vam govoril tudi o redovnem uboštvu,
ki ga moramo zelo ceniti in ne le kazati lepoto uboštva samega v sebi, temveč ga
izpolnjevati in ljubiti, da bi se tudi pri nas ne uresničilo, kar so nekateri menihi kot
sv. Hieronim in sv. Bernard pravili o svojih tovariših, ki so radi imeli uboštvo, branili
pa so se njegovih spremljevalcev. Še koristneje bi bilo, če bi vam govoril o redov-
ni pokorščini. S pokorščino stvari v hiši lepo napredujejo, brez nje pa hiša ne more
obstajati, kajti Gospod je vse naredil tako, da gre napak celoten mehanizem, če na
primer eno izmed koles ne deluje, se pravi, da samo eden ne uboga. Toda o vseh teh
stvareh vam deloma govorijo pridigarji, veliko stvari že poznate in drugo vam bodo
še povedali. Danes vam bom govoril o čednosti, ki je osnova za vse druge, ki naj bi bila
temelj celotne redovne zgradbe, čednost, ki jo zaradi njene dragocenosti imenujejo
angelsko čednost. Prepričan sem, da tisti, ki jo ima, ima tudi vse druge, in kdor je
nima, čeprav bo imel druge, bi bile brez te zamegljene.
Za ohranjevanje te čednosti imamo na razpolago veliko sredstev. Lahko jih povzame-
mo v dve skupini: negativna in pozitivna.
Negativna sredstva lahko vsa povzamemo v pravilu, ki ga je postavil sv. Avguštin:
Če hočeš zmagati, beži. Če hočemo odpraviti druge napake, jim moramo naravnost
napasti. V tej pa zmagujejo lenuhi, kakor pravi sv. Filip, tisti, ki bežijo.
Negativna sredstva se imenujejo tista, ki pravijo, česa se moramo izogibati, pred čim
moramo bežati, da se ne bomo več znašli v nevarnosti, da bi jo izgubili.
Teh negativnih sredstev je veliko. Jaz povzemam vse v stavku: Beži, če hočeš zmagati.
Izogibati se oseb drugega spola. Najprej se izogibaj domačnosti z drugim spolom.
V tem ne bomo nikdar zadosti previdni. Kaj naj storijo tisti, ki hočejo za vsako ceno
iti ven in dati očem, da se pasejo na vsem, kar jih obdaja? Kak klerik gre domov k
svojim staršem in kdo reče: V tem ni nobene nevarnosti. Pa vendar. Treba bo obiskati
svakinjo, teto, sestrično. Veliko je pametnih žensk, ne pa vse. Mnoge rade pokažejo
svoje čare, druge so pomanjkljivo oblečene. Tu namig, tam kaka kretnja, in če tudi
ne pade, je vendar v veliki nevarnosti. Ne recimo: »Oh, to je vendar moja sestra, zelo
pobožna je, poleg tega pa še otrok!« Kajti hudič je zvit. Dobro je študiral logiko in
se spozna zlasti na abstraktno (odmišljanje). Odstrani besedo sestra in pusti samo
besedo ženska, odstrani besedo redovnica, sorodnica in pusti samo dekle, odmisli
besedo deklica, mladenka in ostane samo devička, in če kdo ne pade, se je izpostavil
veliki nevarnosti. In če nevarnosti ni ravno tukaj, na tem mestu, počakaj malo, kako
bo s tvojimi mislimi, ko boš sam.
Izogibati se posvetnih pogovorov. Kako redki so pogovori, v katerih ne bi niti nami-
govali na te stvari. Mogoče mladi fantje, ki govorijo o vsem mogočem in so v svojem
krogu navajeni, da pridejo v stik z vsemi mogočimi ljudmi, niti ne mislijo na pohujša-
nje, ki ga lahko dajejo. Potem začnejo pripovedovati zgodbice, potem dogodke, nato
se smejejo na račun tega ali onega. In kaj bo sredi takega govorjenja storila ta uboga
Gospodu posvečena oseba?
Med pogovori, ki se mi zdijo najnevarnejši, so tisti na pojedinah, zlasti na gostijah.
Gre za brata, bratranca, sestro, vsi so pošteni ljudje, pa vendar – kaj hočete, da vam
|
|
37.4 Page 364 |
▲back to top |
364
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
povem? Taki pogovori, povezani z obilno jedačo in pijačo, čez mero puščajo za seboj
tisoč neprimernih občutij, zlasti ko se kdo po takih pojedinah znajde sam ali počiva
pa ga napadejo občutja, ki jih, če ni pravi junak, stežka premaga.
Tretji beg: obiski. Tudi ko vas pridejo obiskat drugi, ne da bi vi šli ha obisk. Bodimo
ljubeznivi in olikani, pogovarjajmo se o tem in o onem, o tem dogodku in o drugem.
Potem se ustavimo in recimo: »Sedaj me čaka to in to, nujno moram iti tja in tja. Na
svidenje.« Kajti dolgi pogovori, prikazovanje stvari sem in tja, vse to lahko postane
nevarno.
Ne izgovarjajmo se, da bodo obiskovalci užaljeni, če kdo še naprej ne govori in ne sprej-
me povabila na kosilo. Nasprotno, odšli bodo navdušeni in bodo rekli: »Tukaj živijo v
redu, in kjer je red, tam stvari lepo napredujejo.« Še ne dolgo tega so prišli starši neke-
ga klerika z bratom oficirjem in me prosili, da bi ga pustil, da bi šel z njimi. Rekel sem,
da to ni mogoče. Toda oni so vztrajali, tako da bi skoraj nastal prepir. Rekel sem, da je
to stvar pravilnika, ki ga ne smemo kršiti. Vendar še niso popustili, nakar sem resno re-
kel častniku: »Glejte, poslušajte! Vi ste vojak in boste lahko razumeli. Kaj bi vam odgo-
voril vaš poveljnik, če bi šli k njemu in mu rekli: Vem, da vojaški pravilnik prepoveduje
to in to, vendar bi rad, da bi zame prekršili pravilnik. In če poveljnik ne bi popustil, bi
mu rekli: Pustite tisti pravilnik, saj je še kaj drugega na svetu! Jaz sem tak poveljnik,
jaz imam svoj pravilnik in kaj bi mi rekli vi sami, če bi ga prestopil zato, da bi naredil
uslugo komu tretjemu?« Oficir je razumel in dejal: »Don Bosko ima popolnoma prav.
Ne bi smeli prositi česa takega. Pojdimo. Veseli me, da je moj brat pod tako disciplino.«
In začel me je hvaliti in blagrovati tiste, ki jih tako vodimo.
To vam pravim zato, da boste vedeli, da je tako ravnanje na prvi pogled sicer nevlju-
dno, potem pa uvidijo, da je to nujno potrebno za vzdrževanje reda, in sami privolijo
in so zadovoljni.
Beg pred javnimi predstavami. Bodimo zelo zadržani do gledališč, plesov, zborovanj
in podobnega.
Beg pred prijateljstvi med nami in z dečki. Ni zadosti, da se izogibamo domačnosti z
osebami drugega spola, pojedin, pogovorov itn. Pravim vam, da moramo preprečiti
domačnost tudi z osebami istega spola, zlasti še med sobrati: nikdar kakih nežnih
prijateljstev.
Potem z bolj porednimi tovariši: Če kdo mora od doma, že sta skupaj, če pride kak ra-
zuzdanec, že smo pri njem. In potem s fanti. Naj takoj preidem k bistvu. Nenehno vam
priporočam, da bodimo vedno s fanti, sedaj pa da naj se jih izogibamo? Razumite me
prav. Biti moramo vedno z njimi, med njimi, vendar nikdar sami in ne z enim raje kot
z drugim. Priznajmo odkritosrčno: propad redovnih družin, ki se ukvarjajo z vzgojo,
prihaja od tod. Brez dvoma so pretirana obrekovanja o nekaterih redovnih družinah
zadnja leta v Italiji, ki so pripeljala do zaprtja nekaterih zavodov. Vendar je treba
priznati, da brez utemeljenih razlogov in ponovnih primerov ne bi prišlo do tega.
Jaz sem dosegel starost 50 let, ne da bi poznal to nevarnost, vendar sem se pozneje
moral prepričati, da ta velika nevarnost ne le obstaja, temveč je zelo pogosta in se
moramo zato zelo paziti.
Zato odločno pravim, da nikdar ne smemo poljubljati fantov, jih božati in stiskati
k sebi. Nobenih posebnih prijateljstev z enim fantom bolj kot z drugimi, zlasti če
|
|
37.5 Page 365 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
365
so prikupni! Nikakršnega pisarjenja pisem! Če bi vedeli, koliko jih je pisanje takih
sladkobnih pisemc že pogubilo in kako so že letos bile napisane in izrečene prave
otročarije. To so pisemca, ki so krožila med fanti in potem prišla meni v roke. Nikdar
darilc! Priboljški in podobice, ki jih dajemo iz naklonjenosti, so izredno nevarni, zlas-
ti če se to dogaja na samem. Smemo podeliti le majhne nagrade v razredu komu, ki
se je pridno učil in ki se je dalj časa odlikoval po lepem vedenju, komu, ki je napisal
lepo šolsko nalogo. To je prav, ker je spodbuda fantom. Kaj naj rečemo, če kdo tudi
iz pametnih razlogov vabi dečke k sebi v sobo in potem zaklenejo vrata, da bi mu
stregel ali kaj drugega in govori z njimi o skrivnih rečeh? Naj se nikdar ne zgodi kaj
takega! Prav tako naj ne bo kdo bolj prijatelj z enimi kot z drugimi. Zelo mi je všeč, ko
vidim, da kdo stopi iz cerkve ali obednice in se pridruži prvemu, ki ga sreča, ne glede
na starost ali šolo in se z njim pogovarja o vsem mogočem. In kdo je ta? Ne vem. Kaj
dela? Ne vem. Kaj bi rad delal? Ne vem, toda kljub temu se mu pridružim.
(Itn. itn. itn. Ne vem, kje bi še ukradel trenutek, da bi pisal. Opomba don Barberisa.)
22. PISMO MONS. GASTALDIJA DON BOSKU
Turinski nadškof je pripravljen dovoliti prihod nekaterih sester iz družbe v Morne-
seju, škofiji Acqui, da prevzamejo vodstvo dnevnih ženskih šol v prostorih, ki so last
Družbe sv. Frančiška Saleškega v tem mestu in ki so blizu cerkve presvete Marije
Pomočnice, pod naslednjimi pogoji:
1. Predložijo naj pravila, ki jih je zanje potrdil mons. Sciandra, škof v Acquiju, in ki naj
bi po pripustitvi turinskega nadškofa mogle veljati tudi za sestre, ki bodo delovale
v njegovi škofiji. 2. Biti morajo podrejene tukajšnjemu ordinariju, zlasti kar se tiče
rednega in izrednega spovednika. 3. Naj nimajo hišne kapele, temveč ker gre samo
za nekaj metrov oddaljenosti, naj hodijo v cerkev Marije Pomočnice, kjer naj bodo pri
sveti maši, poslušajo pridige in se spovedujejo. 4. Noben duhovnik, klerik ali kak drug
član družbe naj ne obiskuje sester. To sme le vrhovni predstojnik družbe in duhovnik,
ki je posebej dodeljen, da nadzira njihovo obnašanje. Spovednik pa pride samo v pri-
meru bolezni. 5. Pouk je treba končati ali začeti vsaj četrt ure pred poukom ali po
njem za dečke, če je šola kje v bližini. 6. O tem naj se v časopisih ne poroča. O vsem naj
se obvesti s prižnice v cerkvi Mariji Pomočnice.
Turin, 50. oktobra 1875
23. PISMA IZ RIMA ZA MISIJONARJE
a) Kardinal Antonelli mons. Aneyrosu
Velecenjeni in velečastiti gospod!
Pater Janez Cagliero in nekateri drugi člani Salezijanske družbe gredo v Republiko
Argentino z namenom, da bi opravljali apostolsko službo in se trudili za korist duš s
tem, da bi pridigali in katehizirali.
Čeprav je namen, zaradi katerega začenjajo dolgo in težavno potovanje, sam po sebi
zadosten razlog za pomoč in zaščito za katerikoli primer, bi jih vendar rad posebej pri-
poročil vaši prevzvišeni ekscelenci, da bi pod vašim modrim vodstvom in pod vašo mo-
gočno zaščito lažje dosegli cilj, ki so si ga postavili, in čim prej začeli svoje poslanstvo.
K temu pozivu vaši ekscelenci me navdihuje vaša ljubezniva plemenitost, kateri bom
|
|
37.6 Page 366 |
▲back to top |
366
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
zaradi te nove usluge posebno hvaležen, in se vam vnaprej zahvaljujem, medtem ko
imam čast, da se izpovedujem vaše velečastite ekscelence resničnega služabnika.
Rim, 1. novembra 1875
G. kardinal Antonelli
Mons. Frideriku Aneyrosu, nadškofu v Buenos Airesu
b) Kardinal Antonelli don Bosku
Velecenjeni gospod!
Po končanih jesenskih počitnicah, in potem ko so se ponovno odprli uradi raznih
cerkvenih kongregacij, so mi iz Propagande poslali dopis, v katerem prosite svetega
očeta za usluge in milosti za salezijanske redovnike, ki bodo šli v Republiko Argentino.
Ker je v priporočilu, ki ste ga poslali, samo ime očeta Janeza Cagliera, medtem ko so
drugi samo omenjeni kot spremljevalci, naj se usluge raztegnejo tudi nanje.
Sveta kongregacije želi njihova imena, da jih zapiše v sezname, kar upam, da bo vaša
uglednost čim prej storila. Ker ste me prosili, da bi misijonarje pospremil s pismom
mons. nadškofu v Buenos Airesu, izrabljam priložnost, da ga prilagam temu pismu,
kakor tudi pošiljam papeževo pismo na vaš naslov. Z globokim spoštovanjem!
podpisan G. C. Antonelli
Rim, 2. novembra 1875
c) Dekreti o kakovosti apostolskih misijonarjev
Drekret sv. Kongregacije de Propaganda fide
d) Pravice, ki jih podeljuje Propaganda
24. BREVE PAPEŽA PIJA IX. DON BOSKU
25. DON BOSKOVO PISMO MONS. ANEYROSU
26. SEZNAM IZDATKOV
Za salezijance, ki so odpotovali v Republiko Argentino, je njihov predstojnik imel nas-
lednje izdatke: za razna potovanja, nakup španskih knjig in za učni tečaj, potovanje
v Rim, bivanje in vrnitev, tri vozne listke prvega razreda iz Genove v Buenos Aires, za
osebno opremo in dodatne izdatke za vkrcanje na ladjo in sedanje potovanje: skupaj
26.355 frankov. V zlatu 24.350. Menica gospoda Frančiška Beniteza, predsednika
Odbora zavoda San Nicolás de los Arroyos v zlatu 3.000 lir. Ostanek: 21.359
27. ODHOD SALEZIJANSKIH MISIJONARJEV V
REPUBLIKO ARGENTINO
Iz L'Unita Cattolica 14. novembra 1876
Kot smo že poročali, so salezijanski misijonarji v četrtek 11. novembra 1875 odpoto-
vali v Republiko Argentino v Južni Ameriki. Prisrčno slovo je privabilo v cerkev Marije
Pomočnice veliko število ljudi, med katerimi je bilo veliko prijateljev misijonarjev, ki
|
|
37.7 Page 367 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
367
so jih hoteli še zadnjikrat objeti in jim želeti srečno potovanje in uspešno delovanje
v misijonih. Bilo jih je deset, izmed njih pet duhovnikov, en klerik in štirje sobratje
pomočniki, vsi člani Družbe sv. Frančiška Saleškega, ki, četudi je pravkar nastala, že
tekmuje z veliko bolj izkušenimi ustanovami po številu članov, obsežnosti delovanja
in po moči duha.
Ko so se novi misijonarji vrnili 1. novembra iz Rima, kjer jih je z očetovsko dobro-
hotnostjo sprejel in blagoslovil papež Pij IX., jih je 11. novembra dopoldne sprejel
njegova velečastita ekscelenca mons. Lovrenc Gastaldi, turinski nadškof. V svoji za-
sebni kapeli jim je iz vsega srca podelil svoj apostolski blagoslov in zapustil dragocen
spomin, ki naj bi ga ponesli s seboj v daljni misijon.
Na večer istega dne, ko je bila cerkev Marije Pomočnice nenavadno polna, so mi-
sijonarji, oblečeni v svojo popotno obleko, prišli skupaj s komendatorjem Janezom
Krstnikom Gazzolom, glavnim pobudnikom misijona, oblečenim v uniformo argen-
tinskega konzula. V prezbiteriju se je poslovil od njih don Bosko s svojo lahkotno
in tehtno besedo, v kateri je nakazal izvor krščanskega apostolata in glavni namen
te odprave ter veliko duhovno stisko in potrebo, v kateri so tisti oddaljeni bratje,
in nakazal upanje na drugo skorajšnje misijonsko potovanje, ki naj bi se raztegnilo
od La Plate do Patagonije in bi tamkajšnjim prebivalcem prineslo z lučjo vere tudi
civilizacijo. Sobratom, ki so ostali doma, je toplo priporočil sobrate misijonarje in
vse navduševal za apostolsko dejavnost, ki naj bi združila vse sobrate in pomagala
salezijanski družbi k novim uspehom.
Po blagoslovu z Najsvetejšim so zapeli Pridi, Stvarnik, nakar je velečastiti predstoj-
nik don Bosko stopil k oltarju in zmolil tiste vedno ljube molitve, ki jih sveta Cerkev
polaga na usta sinovom, ki se pripravljajo na odhod, ter s svojim blagoslovom kon-
čal obred tako imenovanega Itinerarium clericorum (potovanje duhovnikov). V tem
trenutku se je začel najranljivejši del obreda, ki je vzbudil v cerkvi ihtenje in jok in je
premagal celo vedro dostojanstvo mladih apostolov. Kajti ne čutiti bolečine ni kre-
post, ki je krščanska pobožnost ne bi dopuščala, temveč daje pogum, da jo junaško
premagamo, ker nas ne odvrača od izpolnjevanja Božje volje. Misijonar, ki odhaja,
nosi s seboj ljubezen do svoje domovine in do svoje družine, vendar poplemeniteno
in izpopolnjeno, saj je za to, da se odpovemo ugodnostim in najtesnejšim človeškim
vezem ter samemu življenju, da daljnim bratom ponesemo neprecenljiv zaklad vere,
potrebna velika ljubezen.
Zbor dečkov je na koru pel Bodi hvaljeno ime Gospodovo sedaj in na veke, medtem
ko so se v prezbiteriju objemali in poljubljali bratje popotniki s svojimi najdražjimi.
Vzvišeno občutje je še naraslo, ko je deset misijonarjev zapustilo prezbiterij in se
skozi veliko gnečo, ki jim je ovirala korak in jih ljubeznivo poljubljala in objemala,
pririnilo do vrat. Vse to nas je spomnilo na »Velik jok se je polastil vseh, padli so Pavlu
okoli vratu in ga poljubljali«.
Pred cerkvijo so na misijonarje čakale kočije, ki so jih odpeljale na železniško postajo,
od koder so še isto noč odpotovali v Genovo. Včeraj so se vkrcali z že prej omenjenim
komendatorjem Janezom Krstnikom Gazzolom za pot v Republiko Argentino.
Naj jim Bog nakloni srečno potovanje in plačilo za velikodušno žrtev!
|
|
37.8 Page 368 |
▲back to top |
368
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
28. USTANOVA ZA ŠIRJENJE VERE V KORIST ZUNANJIH
MISIJONOV
OBEH SVETOV
Osrednja Sveta v Lyonu in Parizu
Monsinjor vrhovni predstojnik!
Svetu Ustanove za širjenje vere je bilo izročeno vaše pismo z dne 28. novembra 1875
na rednem zboru. Svet bi vam rade volje šel na roko, vendar v sedanjih okoliščinah ne
more kršiti načela ustanove, za katero mu je bila izročena skrb in ki jo je potrdil Sveti
sedež. Po tem načelu naša podpora ni namenjena katoliškim deželam in posrednim
predstojnikom misijonov.
Da bi te dežele mogle biti deležne podpore Ustanove za širjenje vere, bi morali biti
Patagonija in Pampe misijonski pokrajini, potrjeni od Svetega sedeža, s svojim pred-
stojnikom apostolskim prefektom ali vikarjem in s tem ločeni od nadškofije, pod ka-
tero sedaj spadata.
Sprejmite še enkrat izraze našega obžalovanja in spoštovanja, ko imamo čast, da
smo vaši zelo ponižni in poslušni služabniki.
Za Osrednji svet v Lyonu: predsednik R. Des Gurey
Tajnik sveta M. Megnis
Gospodu vrhovnemu predstojniku v zavodu Varazze
Lyon, 3. decembra 1875
29. PISMO ŠKOFA IZ VENTIMIGLIE DON CERRUTIJU
Velečastiti gospod!
Ker gre za razmeroma zelo pomembno zadevo, upam, da vam ne bo neljubo, če vam
jaz sam odgovorim na pismo, ki ste ga v imenu nadvse zaslužnega don Boska poslali
mojemu tajniku.
Ko govorimo o don Boskovem načrtu, bi meni bolj ugajala ustanovitev oratorija za
mladino s cerkvijo za odrasle, ker na obširni planjavi med Nevio in Bordighero na
žalost ni nobene cerkve, če izvzamemo kapelo sv. Roka, ki pa je zelo oddaljena od
pokrajinske ceste, in kapelico nekaj metrov. Ne nasprotujem don Boskovi zamisli o
ustanovi za zapuščene deklice, ki bi jo vodile sestre salezijanske družbe, ker upam, da
bo z ustanovo tudi oratorij za dečke.
S tem namenom sem v skladu z načrtom velečastitega don Boska z darom, ki mi ga
je ljubeznivo naklonil sveti oče, in z darovi nekaterih vernikov pretekli mesec kupil
ob pokrajinski cesti med protestantskim naseljem in hišo Lavagnino (prostor, ki ga
vi poznate) zemljišče, veliko približno trideset krat šestdeset metrov, kjer se lahko
postavi primeren zavod s cerkvijo, z malo vrta ali parka.
Po moji in don Boskovi oceni ne bi mogli najti boljšega prostora za protiutež delo-
vanja protestantov, ker je od njihove stavbe vse skupaj oddaljeno kakih dvajset ali
petnajst metrov. Za ta nakup sem se odločil zato, ker v sedanjih okoliščinah nisem
sposoben dražjega, saj so hiše in zemljišča zelo dragi.
|
|
37.9 Page 369 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
369
Treba je zgraditi hišo in cerkev in jaz nisem pripravljen don Bosku samo odstopiti
kupljenega zemljišča, temveč sem tudi pripravljen ustanovo podpreti z vsemi sred-
stvi. Skušal bi dobiti podporo ne samo od domačih, temveč tudi od tujih vernikov.
Pravim, da bi poskrbel za darove, kajti moja škofovska miza (tako in tako verjetno
najrevnejša v vsej Italiji) je po odvzemu posesti leta 1867 še bolj osiromašena, tako
da mi grejo vsi prihranki za hrano in podporo revežem.
Zaupam pa v Božjo previdnost in v dobrodelnost vernikov. Upam tudi, da bodo pre-
bivalci te doline z delom svojih rok priskočili na pomoč, zlasti potem ko bodo zvedeli,
da je pobudnik ustanove don Bosko.
Med drugim me vaša uglednost vprašuje, ali bodo sestre lahko prevzele šolo za dekli-
ce v Bordigheri. Po moje to ne bi bilo težko, vendar se zdi oddaljenost tega kraja od
ustanove v Bordigheri zelo velika. Poleg tega domnevam, da ne bo samo ena učitelji-
ca. S časom, ko bodo sestre bolje spoznali, jih bodo poklicali za učiteljice v teh okoliš-
kih krajih in v samem središču ustanove, saj bo v dolini med Ventimiglio in Bordighe-
ro nastalo veliko naselje, o čemer pričajo visoke cene, ki jih plačujejo za zemljišča,
razkošna stanovanja pa tudi skromnejše hiše, ki rastejo kakor gobe po dežju, in vile,
ki so že zgrajene in v katerih bivajo gosposke družine iz Anglije, Francije in Nemčije,
ki prihajajo prezimovat v ta prekrasni kraj.
Trdno sem prepričan, se bo moglo tukaj narediti veliko dobrega, čeprav bom takrat
jaz že v grobu. Don Bosko in presveta Devica in tisti, ki bodo sodelovali, pa bodo bla-
goslavljali trenutek, ko smo mislili na to ustanovo.
Upam, da sem izčrpno odgovoril na vaše pisanje. Ostaja mi samo še to, da prosim,
da sporočite vsebino tega mojega pisma vašemu velečastitemu predstojniku in mu
sporočite moje namene, da bom pred smrtjo videl vsaj začetek novega dela.
Bodite tako dobri in izročite zgoraj omenjenemu don Bosku moje pozdrave in sprej-
mite izraze mojega globokega spoštovanja. Vaše uglednosti najvdanejši in najhva-
ležnejši služabnik + Janez Krstnik, škof
Ventimiglia, 23. februarja 1875
30. PASTORALNA OKROŽNICA MONS. BIALEJA
Če imajo tisti, ki jih je Sveti Duh postavil za voditelje Cerkve, dolžnost, da skrbijo za
njim izročeno čredo, jim je naložena obveznost, da skrbijo zlasti za tisti del črede, ki
je v nevarnosti, da bi izgubil predragoceni zaklad svete vere.
V tem žalostnem položaju se je znašel dobršen del naše škofije, iz česar sledi, da mo-
ramo kaj ukreniti.
Med Ventimiglio in Bordighero se razteza obširna planjava, ki se imenuje Piani di
Vallecrosia, ki je bila nekoč malo naseljena, sedaj pa stoji tam veliko hiš, ki sestavljajo
že pravo naselje.
Ko so se protestanti zavedeli, da v tem obširnem prostoru ni ne cerkve ne šol in jih
je privlačila tudi milina podnebja, so prišli in odprli kapelo za bogoslužje za njihovo
ločino, konvikt s šolami za fante in dekleta ter zavetišče za reveže in sirote, kamor
sprejemajo otroke neodgovornih in slabih staršev.
|
|
37.10 Page 370 |
▲back to top |
370
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
V smislu našega apostolskega poslanstva smo v teh krajih pred leti ustanovili dve
šoli, eno za dečke, drugo za deklice. S tem smo če nič drugega tem prebivalcem izbili
iz rok pretvezo, da pošiljajo svoje otroke tja, ker ni drugih šol.
Ker pa prebivalstvo vedno bolj narašča in v želji, da bi bilo naše prizadevanje čim bolj
učinkovito tudi po naši smrti, in zlasti še, ker hočemo protestantskemu prizadevanju
postaviti odločen obrambni zid, smo zaprosili za pomoč velečastitega duhovnika in
apostola mladine, velecenjenega don Janeza Boska v Turinu, s prošnjo, da bi nam
pomagal. Obljubil je, da bo poslal nekaj svojih sester, ki se bodo zavzele za deklice,
in pozneje še nekaj svojih duhovnikov in učiteljev za pouk krščanskega nauka ne le
za fante, temveč tudi za odrasle vernike, katerim bi delili svete zakramente, lomili
kruh Božje besede in se zavzemali za odrešenje njihovih duš. V ta namen smo na
tem področju vzeli v najem hišo, kjer bodo ti duhovniki in sestre imeli stanovanje in
opravljali svojo nalogo. Za bogoslužje pa bi si omislili začasno kapelico.
Toda nujno potrebno je, da na tej planjavi zgradimo cerkev s poslopjem, ki bi moglo
zadostiti vsem navedenim nalogam. V ta namen bomo začeli, oprti na Božjo previ-
dnost, ki nikdar ne odpove, graditi potrebne stavbe.
Pri tem smo naleteli na zelo veliko oviro, na pomanjkanje sredstev, ki jih bomo mora-
li poiskati. To sredstvo je, kakor to predvideva odlični duhovnik, ki smo ga postavili
na čelo tega prizadevanja, dobrodelnost vernikov.
Zato se čutimo dolžne, da mu priskočimo na pomoč z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo.
Prav zato se obračam na vas in se vam priporočam v vaše velikodušno sodelovanje.
Zaradi velike ljubezni našega Odrešenika, ki je nadvse ljubil duše, priporočamo na-
šim častitim duhovnikom in vsem dragim vernikom naše škofije in vsem tistim, ki
ljubijo našo sveto vero in zveličanje duš, zlasti še premožnim, da bi nam priskočili na
pomoč z vsemi tistimi sredstvi, ki jim jih narekuje njihovo dobrotno srce. Naj še pove-
mo, da je delo, ki se ga lotevamo, blagoslovil sveti oče papež Pij IX. in nas spodbudil
s svojim velikodušnim darom z namenom, da bi srečno raslo in prispelo do konca.
Naj navedemo načine, kako bi mogli pomagati v tej tako pomembni zadevi.
1. Darovi v denarju, tudi najmanjši prispevki.
2. Oprema šolskih razredov, pohištvo, svete posode, mašna obleka itn.
3. Prehranski izdelki kakršnekoli vrste, les za cerkev in zraven stoječe poslopje itn. itn.
Te darove lahko pošljete naravnost nam ali, kar je isto, našemu tajniku kanoniku
Emilu Vialeju, ali duhovniku Janezu Bosku v Turinu ali ravnateljem njegovih hiš z
opombo, da je dar namenjen omenjenemu cilju.
Medtem ko vam, velečastiti bratje in sinovi v Kristusu, želimo vse dobro, vam iz vsega
srca podeljujemo naš pastirski blagoslov.
Ventimiglia, iz našega sedeža, na dan Brezmadežnega spočetja, 8. decembra 1875.
P. S.: Potem ko bo prišlo do velečastitih župnikov in podružničnih kuratov, na goreč-
nost katerih računamo, naj se na eno izmed nedelj to pismo prebere vernikom naše
škofije. Branje naj se ne raztegne čez letošnje leto, spremlja pa naj ga prisrčno pripo-
ročilo, tako javno kakor zasebno, ki lahko vpliva na dober uspeh delovanja.
+ Janez Krstnik, škof
|
|
38 Pages 371-380 |
▲back to top |
|
|
38.1 Page 371 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
371
31. DON BOSKOVO PRIPOROČILNO PISMO ZA DON
RONCHAILA
32. KRŠČANSKI LATINSKI PISATELJI
33. PAPEŽ PIJ IX. ŠKOFU V CALVIJU IN TEANU
34. PISMO MONS. SALVATIJA DON BOSKU
Velečastiti gospod!
Vaše spoštovano pismo z dne 17. avgusta 1875 je prišlo v Rim, ko sem bil odsoten
zaradi apostolskega pregleda v Montefalcu in oblačenja presvetlega trupla blažene
Klare od Križa, ki se je ohranilo popolnoma nestrohnelo. To je bilo pobožno, pret-
resljivo, slovesno in zelo delavno opravilo, ki je trajalo pet dni.
Sedaj, ko sem se vrnil v Rim, čutim dolžnost, da izrazim svoje visoko spoštovanje do
vaše osebe in zahvalo za plemenit namen, s katerim ste mi pisali, medtem ko sem jaz
storil samo svojo strogo dolžnost.
Kar se tiče spornega vprašanja, se vračam k že navedenim razlogom, in to po tehtnem
preudarku 'hic et nunc' (tukaj in sedaj), kakor je mogoče razbrati iz dokumentov.
Najzanimivejši del se nanaša na način, kako bi mogli odpraviti neprijetno zadevo in
nesoglasja. Veseli me vaša izjava, da stvar nima nikakršne osnove. Ni to prvič, ko hu-
dič neosnovano nagrmadi največje težave za uresničitev Božjih načrtov. Ko spoznamo
prevaro, je mogoče z modrostjo, po kateri se vi še posebno odlikujete, doseči zmago.
Njegova eminenca Bartolini je v Tivoliju, da bi se izognil preveliki vročini v Rimu. Ko
ga bom srečal, mu bom predložil osvetlitve, ki mi jih pošiljate in za katere pravite,
da ste jih poslali tudi njemu. Za zdaj storimo vse, kar je v naši moči, da se odlični
mons. nadškof ne bo mogel nad ničimer pritoževati. On zahteva, da znane knjižice ne
izidejo brez njegovega 'nihil obstat'. To je prav. Ljubezniva povezava z njim je nujno
potrebna za obstoj in uspešnost salezijanskih ustanov. Zato si moramo na vso moč
prizadevati za to, kar je gotovo ena največjih milosti, ki nam jih bo naklonila vzviše-
na Devica Pomočnica.
Kar se tiče mojega obiska v Turinu, sprejemam vaše ljubeznivo povabilo in ga bom
izkoristil ob času in priložnosti, ki mi bosta najbolje ustrezala. Tedaj bom imel čast,
da bom vašo uglednost spoznal tudi osebno. Takrat bom tudi obiskal uglednega nad-
škofa, ki sem ga imel priložnost videti ob njegovem obisku tukaj v Rimu v navzočnosti
njegove svetosti Pija IX.
Vroče se priporočam v vaše vsakodnevne molitve. Ponavljam vam svojo najglobljo
zahvalo in se izjavljam pripravljenega, da bi vam pomagal v vsem, kar mi je mogoče.
Vaše uglednosti ponižni služabnik.
Lovrenc Salvati
Rim, 20. avgusta 1880
35. PISMO MONS. GASTALDIJA SVETI KONGREGACIJI ZA ŠKOFE IN REDOVNIKE
36. PISMO MONS. GASTALDIJA ODVETNIKU MENGHINIJU
|
|
38.2 Page 372 |
▲back to top |
372
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Velespoštovani in velečastiti gospod!
Prejel sem vaše zadnje pismo in se vam lepo zahvaljujem.
Z moje strani ni nikakršne ovire, da bi don Bosko prosil Sveti sedež za privilegije, da
le ne bo pri tem oškodovana škofova jurisdikcija.
To jurisdikcijo bi hudo motilo dejstvo, če bi izvzeli iz te jurisdikcije del škofove črede
in jo izročili don Bosku, jo podredili njemu in jo tako naredili neodvisno od škofa. To
bi se zgodilo, če bi otrokom, fantom, vajencem itn. iz katere koli škofije dali dovo-
ljenje, da bi hodili v don Boskove cerkve, javne ali zasebne oratorije, tam bili pri kr-
ščanskem nauku ali opravljali velikonočno dolžnost, prejemali sveto birmo, namesto
da bi jih vodili v lastno župnijo, in to celo 'etiam contradicente Parocho aut proprio
Episcopo' (proti volji župnika ali škofa).
Posledice take pravice bi imele neizmerno težo.
Škof ne bi mogel teč zahtevati od svojih župnikov, da bi skrbno nadzorovali verski
pouk otrok ter opravljanje velikonočne spovedi in birme. Odgovarjali bi, da te vrste
župljani niso več njihovi podaniki, temveč lahko gredo k don Bosku.
Ta pravica mora biti v rokah škofa in samo on sme v določenih primerih glede na
okoliščine dovoliti izjeme.
To dovoljenje je v moji škofiji prejel don Bosko od nadškofa Fransonija in nadškofa
Riccardija, mojih predhodnikov, in sem ga že obnovil 17. novembra 1874 z ustreznim
odlokom, v katerem se določa: konviktovci salezijanskih zavodov in vsi zunanji, ki
obiskujejo šole salezijanske družbe, in vsi fantje, ki hodijo v cerkve te družbe za vsak-
danje ali praznične konference, pa tudi vsi fantje, ki ne hodijo v šole ali oratorije pa
se spovedujejo v salezijanskih hišah in cerkvah in za katere obstaja možnost, da v
svojih župnijah ne bi opravili velikonočne dolžnosti in se ne bi dali birmati, smejo vse
to opraviti pri salezijancih.
Vendar moram omejiti to dovoljenje za primer, če bi mi kak župnik v Turinu zagoto-
vil, da bi zaradi majhnega obsega njegove župnije lahko on sam skrbel za vse otroke,
mladostnike in odrasle svoje župnije, pa bilo njegovo prizadevanje nemogoče, če bi
njegovi župljani imeli preveliko svobodo.
Zato prosim vašo uglednost, da mi privilegije, ki naj bi jih prejel don Bosko, pošljete
na vpogled za moje morebitne pripombe.
Prosim vas tudi, da bi me seznanili o zadevi don Gaudeja, ki je v rokah Kongregacije
za koncil. Vaše uglednosti najvdanejši in najponižnejši služabnik.
Turin, 5. maja 1876
+ Lovrenc, nadškof
37. PISMA IZ AMERIKE
a) Pismo mons. Ceccarellija
Velečastiti don Bosko!
V tem glavnem mestu kakor v vsej Republiki Argentini obhajamo Marijin mesec od
14. novembra do 14. decembra; 14. novembra ob 9.30 so sinovi vaše uglednosti za-
pustili Evropo in jaz sem jih 14. decembra ob 9.30 po potovanju, ki ga je cel mesec
čudežno vodila presveta Devica Marija, sprejel v Ameriki. Kako lepo sovpadanje! To
|
|
38.3 Page 373 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
373
so dragocene okoliščine, ki jih vaša spoštovana uglednost ne bo pozabila, saj je zna-
menje posebne Božje naklonjenosti do teh naših sinov.
Monsinjor nadškof, generalni vikarji, vse osebje škofijske pisarne, vsi so slovesno spre-
jeli naše sinove in jim podelili vsa pooblastila za opravljanje njihovega apostolata.
V torek bomo šli v San Nicolás, kjer bomo začeli delo za zavod. Cerkev za Italijane je
že izročena družbi in p. Cagliero je že prevzel začasno posest, dokler ne bo podpisana
ustrezna pogodba.
Molite zame, velečastiti oče, ki se v naglici imenujem vašega vdanega sina v J. K.
Buenos Aires, 18. decembra 1875
Peter B. Ceccarelli
b) Pismo doktorja Antona Espinosa, generalnega vikarja
Velečastiti don Bosko!
V svoje veliko veselje sem prejel dragoceno pismo vaše uglednosti, v katerem mi pri-
poročate svoje predrage patre. Monsinjor je nadvse zadovoljen in vaša uglednost je
lahko prepričana, da bomo storili vse in jim bomo pomagali, da ne bodo čutili domo-
tožja po domovini in po vaši uglednosti.
Veseli me sporočilo gospoda komendatorja Gazzola, da vaša uglednost želi ustano-
viti hišo v Buenos Airesu. Prav to nam je potrebno. V mestu živi kakih trideset tisoč
Italijanov in italijanski duhovniki, tukaj jim pravijo Neapeljčani, v večini primerov
mislijo samo na to, kako bi zaslužili čim več denarja. Zato upam, da bodo vaši sinovi
naredili tukaj velikodobrega, in menim, da bi vsaj za zdaj prevzeli cerkev italijanske
bratovščine Misericordia.
Naj bo vaša uglednost mirna glede svojih sinov, ker jih bomo sprejeli kot brate.
Vaša uglednost naj bo tako dobra in me pri svojih svetih daritvah in molitvah pripo-
roči Gospodu. Imejte me iz vsega srca v vsem za najvdanejšega in najzaupljivejšega
služabnika. doktor Anton Espinosa
Buenos Aires, 18. decembra 1875
c) Pismo mons. Friderika Aneyrosa, nadškofa v Buenos Airesu
Velečastiti gospod don Bosko!
Ne morete si misliti, s kakšnim veseljem sem objel vaše sinove, ki so z junaško odloč-
nostjo zapustili Italijo in se odpravili v te oddaljene kraje. Dobri Bog bo brez dvoma
blagoslovil vašo ustanovo tukaj med nami in dokaz za to je blagoslov, ki ga je sveti
oče Pij IX. podelil vašim sinovom. Pokrepčani po tem blagoslovu, bodo gotovo nare-
dili veliko dobrega ne samo v San Nicolásu, temveč tudi v tem glavnem mestu, kjer je
nadvse potrebno, da imajo hišo ne samo zato, da bi olajšali stike z vašo uglednostjo,
temveč ker bi bilo dobro, ki bi ga lahko storili tukaj, neizmerno večje kot v San Nico-
lásu. Samo Italijanov je v Buenos Airesu trideset tisoč in večina italijanskih duhov-
nikov pride sem, srce se mi stiska, ko to govorim, zato da bi zaslužili denar. Zato se
mi zdi nadvse koristno, da vaši sinovi prevzamejo vodstvo italijanske cerkve, ki vam
jo ponujajo ti dobri sobratje. Tako bodo delali izredno uslugo ne samo Italijanom,
temveč tudi našim vernikom. Vaša uglednost je lahko mirna glede svojih sinov. Dal
sem jim že vsa pooblastila za opravljanje svete duhovniške službe. V meni bodo ved-
no našli ljubečega očeta, ki se bo trudil za njihovo duhovno in telesno dobro počutje.
|
|
38.4 Page 374 |
▲back to top |
374
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Gospod naj še dolgo ohrani vaše dragoceno življenje. Priporočite me našemu dobre-
mu Bogu v vaših svetih daritvah in molitvah. Medtem pa sprejmite izraze globokega
spoštovanja. Vaše uglednosti najvdanejši in najuslužnejši služabnik
Buenos Aires, 18. decembra 1875 Friderik Aneyros, nadškof v Buenos Airesu
d) Pismo komendatorja Jožefa Frančiška Beniteza
38. RAZNA PISMA IZ LETA 1875
a) Don Jožefu Quaranti
b) Pošilja osnutek slavnostnega govora
Predragi don Borgogno!
Tu imaš moj slovesni govor, lepo napisan in pripravljen. Pokazal sem kako 'ai gat a
rampiè' (učiti mačke plezati), pa nič zato, ubogal sem. Montini pa naj naredi, kakor
se mu bo zdelo najbolj prav.
Žal mi je, da je Montini bolan. Upam, da ni nič resnega, za vsak primer pa sem določil,
da naj se v tej devetdnevnici za praznik varstva sv. Jožefa vsak dan opravljajo zanj
molitve pri oltarju Marije Pomočnice. Lepo ga pozdravi in se mu zahvali v mojem
imenu.
Upošteval bom, kar mi pravite v svojem pismu, samo da boste ozdraveli. Imejte me
vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
Turin, 13. aprila 1875
duh. Janez Bosko
c) Nekemu škofu
Gospod teolog Colomiatti mi piše pismo, za katero mislim, da je prav, da pride v vaše
roke. V pričakovanju javne službe, ki bi jo lahko opravljal dobro ali tudi slabo, in
upoštevaje njegovo dobro razpoloženje, če ne bi šlo za kake neprimerne stvari, se mu
svetujejo duhovne vaje in potem čakanje, da se vidi, ali in kdaj naj se mu da 'exeat'
(odidi).
Kakor koli boste že ukrenili, vas prosim, da mi oprostite, da sem vas motil, in mi do-
volite, da se izrazim za vašega ponižnega služabnika.
Turin, 4. maja 1875
duh. Janez Bosko
d) Nekomu, verjetno v Lodi
Predragi v Gospodu!
Rade volje bi sprejel klerika asistenta, ki mi ga predlagate, vendar so vse hiše oskr-
bljene z osebjem.
Če se bo pokazala kaka možnost, vam bom takoj sporočil.
Rad se spominjam trenutkov krščanskega razgovora, ki smo ga imeli v hiši vaše
sestre gospe Alojzije. Kdo ve, ali jih ne bi mogli ponoviti v Turinu ali Lodiju?
Priporočam sebe, naš tisk in naše fante dobroti vaših svetih molitev. Jaz bom v svoji
majhnosti za vas storil isto.
Bog naj vas blagoslovi in vam podeli tri velike začetnice S. S. S. – Sanità, Santità,
Sapienza (zdravje, svetost, modrost) in me imejte v J. K. za ponižnega služabnika.
Turin, 7. 5. 1875
duh. Janez Bosko
|
|
38.5 Page 375 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
375
e) Gospe Veroniki, vdovi Casetta (San Damiano d'Asti)
Velespoštovana gospa!
Na svojo žalost sem izvedel, da ste izgubili svojega ljubljenega soproga, za katerega
smo v cerkvi Marije Pomočnice opravljali molitve. Vendar nisem zvedel nadrobnosti
o zadnjih urah njegovega življenja.
Če želite o čemerkoli govoriti z menoj, lahko pridete katerikoli dan tega tedna. Če bi
želeli kak določen dan, naj bo to v petek dopoldne.
Naj pride z vami tudi vaša gospa sestra, obe bosta dobrodošli.
Bog naj blagoslovi vas in vsa vaša dela, in medtem ko se priporočam vašim molitvam,
se imam hvaležno za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 28. 6. 1875
duh. Janez Bosko
f) Gospe Albertini Fasolis, sodelavki Ustanove Milliavacca (Asti)
Veleugledna gospa!
Ne mislite več na pretekle spovedi. V prihodnje povejte, kakor se spominjate, ne da
bi izrecno razmišljali o mislih in željah. Molil bom za vas. Bog naj vas blagoslovi in
molite za ubogega pisca, ki vas pozdravlja.
Turin, 7. julija 1875
duh. Janez Bosko
g) Isti
Veleugledna gospa!
Ne bom pozabil priporočiti vaše duše vsak dan pri sveti maši, da vas Bog ohrani ved-
no v svoji milosti. Vi pa molite tudi zame in za moje uboge dečke.
Bog naj vas blagoslovi in imejte me v J. K. za ponižnega služabnika.
Turin, 18. 7. 1875
duh. Janez Bosko
h) Gospodu Boassiju
Predragi gospod Boassi!
Z velikim veseljem sem prejel vaše pismo in novice, ki mi jih pošiljate. Bog naj vas
ohrani pri dobrem zdravju in zahvalimo se za tako lepo mesto: Gospod Gonella, ki mi
je ljubeznivo prinesel vaše pismo, je tudi že nameščen in sedaj naj samo nadaljuje. Že
dolgo mislim na to, da bi v Kairu odprli kak zavod. Toda sedaj smo sprejeli misijone
v Ameriki v Republiki Argentini in moramo za zdaj odložiti naš poskus v Egiptu. Kar
se tiče odlikovanj, o katerih mi govorite, mi je vlada še vedno pripravljena ustreči,
vendar s temile pogoji: 1. Dar 10.000 frankov za viteški križec. To vsoto je mogoče
zmanjšati, če je prosilec opravljal pomembne službe ali je naredil veliko uslugo do-
movini. 2. Preden se vloži postopek za podelitev, je treba poslati izjavo o opravljenem
dobrem delu, ker je zaželeno, da je odlikovanje plačilo za storjeno dobro dejanje in
ne spodbuda, da bi ga storil. O drugih stvareh bom razmislil in vas ob pravem času
obvestil. Gospod Boassi, vi živite med Turki, pa mi zagotavljate, da ste vedno dober
kristjan, kar mi je v veliko veselje.
Trudimo se, da bomo srečni na tem svetu, vendar nikdar ne pozabimo na vzvišeni cilj
človeka: biti vedno srečen v blaženi večnosti. V vsem, v čemer vam lahko ustrežem,
sem vam vedno na voljo. Pozdravlja vas vaš najvdanejši prijatelj
Turin, 21. julija 1875
duh. Janez Bosko.
|
|
38.6 Page 376 |
▲back to top |
376
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
i) Mihaelu Coppinu
Velespoštovani gospod komendator!
Presrečen bi bil, če bi odprl hišo za dečke, ki jih vi priporočate v svoji krščanski lju-
bezni. Če lahko Karel Verna vstopi v našo šolo (prvi razred gimnazije), ga bom sprejel
za polovično mesečnino ali za petnajst lir na mesec. Pozneje bo fant lahko dobil še
kako drugo olajšavo kot nagrado za pridnost.
Šola se začne 18. oktobra, vendar vaš priporočenec lahko pride kadarkoli. Ko boste
določili dan prihoda, vam bomo poslali seznam osebne opreme in vozni listek za po-
lovično ceno.
Izrabljam to priložnost, da vam želim vse najboljše in se v globoki hvaležnosti imam
za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Lanzo Torinese, 13. 9. 1875
duh. Janez Bosko
l) Teologu Jožefu Scofferiju (Alassio)
Predragi gospod teolog!
Če hočemo sprejeti ubogega gobavca, ki ga priporočate, morate dobiti dopis od žu-
pnika s potrdilom župana in izjavo zdravnika. Vse skupaj pošljite kanoniku Anglesiu,
meni pa sporočite, da ste vse to opravili. Potem bom posredoval in upam, da bo od-
govor pritrdilen, kakor je bilo to že večkrat v preteklosti.
Bog naj vas blagoslovi, dragi gospod teolog. Bodite dobre volje, molite za tega revč-
ka, ki ostaja vedno v J. K. vaš najvdanejši prijatelj.
Lanzo, 14. 9. 1875
duh. Janez Bosko
m) Gospe Veroniki vdovi Casetta za gospo Uršulo Franco (San Damiano d'Asti)
Velecenjena gospa!
Še naprej molimo; Bog nas bo zagotovo uslišal, razen če je naša prošnja v škodo naše
duše. Tudi jaz bom še naprej molil.
Povejte svoji sestri Casetti, da zjutraj in zvečer molimo zanjo pri oltarju Marije Po-
močnice; imejmo globoko vero. Toda vedno se zavedajmo, da mora biti pravi sad
naših molitev vztrajnost na poti v nebesa.
Sebe in svoje dečke priporočam dobroti vaših molitev. Vsem vam želim veliko nebeš-
kega blagoslova in se imam za vaše uglednosti ponižnega služabnika.
Turin, 1. novembra 1875
duh. Janez Bosko
n) Prošnja za podelitev odlikovanja
Ekscelenca!
Lani sem imel čast, da sem vaši ekscelenci izročil spomenico z namenom, da bi bilo
gospodu Mihaela Lanzi, občinskemu svetniku in velezaslužnemu gospodu iz Turina,
podeljeno odlikovanje. Vaša ekscelenca je bila tako dobra, da je podprla mojo pro-
šnjo s tem, da ste zastavili svojo besedo pri njegovi ekscelenci komendatorju Aghemu,
načelniku kabineta njegovega veličanstva kralja.
Osnova za to odlikovanje so bila mnoga dobrodelna dejanja in zlasti dar 10.000 fra-
kov za olajšanje stiske, v kateri so bili naši varovanci, posebno tistih 850, zbranih tu v
Valdoccu. Ko je sedaj dobrodelni Lanza spet veliko daroval, kakor je mogoče razbrati
iz priloženih potrdil, ponovno prosim vašo ekscelenco, da bi vlogo podprli s svojo
|
|
38.7 Page 377 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
377
besedo pri velezaslužnem načelniku kabineta njegovega veličanstva.
Prosim Boga, da bi oba bogato nagradil, in imam čast, da se lahko imenujem vaše
ekscelence ponižnega služabnika.
Turin, 16. novembra 1875 duh. Janez Bosko
Razlogi za priporočilo gospoda Mihaela Lanze.
Gospod Mihael Lanza iz Turina, star 48 let, je sin viteza Viktorja Lanze. Odlikoval se
je kot pošten in delaven državljan. Živi v lastni hiši na Piazza Solferino št. 10. Razlogi,
zaradi katerih ga priporočam za javno odlikovanje, bi bili naslednji:
1. Je lastnik industrijskega podjetja Astearica.
2. Že več let opravlja službo občinskega svetovalca v Turinu.
3. Že več let je član davčnega odbora.
4. Nikdar ni zavračal pomoči dobrodelnim ustanovam, kolikor mu je bilo mogoče.
5. Kot svetovalec in darovalec uspešno dela v ustanovi, ki skrbi za fante, ki so bili
odpuščeni iz poboljševalnic.
6. Že več let je sodelavec ustanove za pomoč beračem.
7. Tako njegov oče kakor on sam sta večkrat podprla fante, ki hodijo v praznični ora-
torij ter dnevne in večerne šole v tem mestu.
8. Končno je ob novici, da so v tem gospodarsko tako težkem letu dečki v zavetišču
sv. Frančiška Saleškega v veliki stiski in nimajo sredstev, da bi plačali hrano, je sam
od sebe pomagal z veliko vsoto 10.000 frankov, ki smo jih takoj uporabili v ta namen.
9. Utemeljeno upamo, da bo pomagal tudi v prihodnje temu in drugim podobnim
zavodom.
o) Prošnja pravosodnemu ministru v korist nekega obsojenca
Ekscelenca!
Nesrečni Janez Krstnik Coda, ki je že več let zaprt v ječi v Alessandrii, prosi vašo
ekscelenco, da bi prebrali pripoved o dejanju, zaradi katerega prestaja kazen, in bi
upoštevali žalostno stanje njega samega in njegove družine.
Z obsodbo porotnega sodišča v Turinu dne 2. junija 1873 je bil Janez Coda d'Azeglio,
vratar pri Direkciji loterije v Turinu, obsojen na deset let zapora.
Prestopek, ki ga je bil Janez Krstnik Coda obtožen in zaradi katerega mora odslužiti
kazen, je goljufija, ki jo je storil v zapiskih uprave loterije, in neopravičena uporaba
izdanih listkov.
Iz pravnega postopka pri porotnem sodišču povzemamo:
1. Janez Krstnik Coda je s pomočjo nekega Petra Stella, vratarja pri Direkciji loterije,
po žrebanju loterije dne 23. septembra 1871 v tem mestu ugrabil spisek, v katerem
so bile zapisane izžrebane številke, in na obrazec Banke Carignano št. 24 vnesel na-
pačne številke, potem spremenil še številke na zapiskih. Vse to je predložil Direkciji
in dobil izplačano vsoto 86.800 lir za eno in 60.760 lir za drugo ponarejeno številko.
2. Isti Janez Krstnik Coda je v soglasju in s sodelovanjem Alojzija Pollija, poslovodjo neke
Loterijske banke v Turinu, na isti način ponaredil zapiske neke druge banke in na osnovi
tega po žrebanju 14. oktobra 1871 prejel od Direkcije loterije še višjo vsoto 264.760 lir.
Porotniki so Janeza Codo spoznali za krivega vseh obtožb, ki so mu bile pripisane, in
ker niso priznali v njegov prid kake olajševalne okoliščine, je nujno sledila kazen, na
|
|
38.8 Page 378 |
▲back to top |
378
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
katero je bil obsojen.
Obsojeni je sprejel kazen, ki jo mora sedaj odslužiti v ječi. Ta obsojenec prosi in roti
vašo ekscelenco, da bi za trenutek pomislili na okoliščine, zaradi katerih moramo
imeti z njim sočutje.
1. Omenjeni Coda je dolga leta zvesto služil svojemu vladarju. Potem je zaradi denar-
ne stiske svoje družine tako rekoč neprišteven storil dejanje, ki ga je pri drugih vedno
obsojal in katerega se sedaj iskreno kesa.
2. Njegova žena, ki je sedaj edina rejnica družine, je zelo bolna. Revščina v hiši je
tolikšna, da otroci nimajo niti kruha, da bi se mogli rešiti lakote.
3. Pravici je bilo že zadoščeno in kaznjenec je odslužil štiri leta kazni. Obžalovanje spo-
korjenega kaznjenca je očitno. Zato se po vaši ekscelenci obrača na vladarjevo veliko-
dušnost s prošnjo, da mu ob dejstvu, da od svojega dejanja ni imel nikakršne koristi,
da je že prestal dobršen del kazni, da je njegova žena težko bolna in da otroci zaradi
pomanjkanja zelo trpijo, nakloni milost odpustitve kazni, ki bi jo še moral prestati.
Njegova hvaležnost ne bo poznala meja in vsak dan bodo on in člani njegove druži-
ne prosili Boga milosti za vašo ekscelenco, za vzvišeno osebo njegovega veličanstva
kralja in za vso kraljevo družino. Upamo, da bo prošnja uslišana.
p) Odgovor gospoda Curcia
MINISTROV KABINET
Velespoštovani gospod don Janez!
Lepo se vam zahvaljujem za dobroto, ki ste mi jo izkazali s tem, da ste se me spomnili,
saj vas tako zelo cenim. Razpolagajte z mojimi omejenimi možnostmi, kar mi bo v
največje veselje.
Prosim vas, da mi sporočite, če boste prišli v Rim, da vas bom imel čast pozdraviti in
vas počastiti.
Prejel sem prošnjo Code, ki je bila priložena v pismu. Takoj sem jo vložil na pristojno
mesto in začel se je postopek. Do 20. preteklega junija ni bilo še nikakršnega odgovo-
ra, četudi sem se obrnil na generalnega prokuratorja.
Zaupno vam povem in žal mi je, da vam stvar ne bo ugajala, da Coda zaradi težkega
prestopka in zato, ker je prestal šele malo kazni, zelo verjetnostjo ne bo izpuščen iz
ječe, da bi se vrnil k svoji družini. Mogoče mu bodo skrajšali kazen, če bodo informa-
cije zadosti njemu v prid. Gotovo pa bodo v njegovo korist razlogi, ki ste jih vi navedli,
ker vas imajo za poštenega, dobrosrčnega in zanesljivega človeka. Mogoče bo gene-
ralni prokurator Barbaroux to upošteval.
Če boste dobili ustrezen odgovor, me, prosim, obvestite.
Molite in prosite Boga, da bi ohranil naklonjenost do ljudi, čeprav iz mesta, na kate-
rem sem, pogosto vidim slabo in opravljivo stran življenja.
Sprejmite zagotovila mojega globokega spoštovanja.
Rim, 15. julija 1875
Najvdanejši Jurij Curcio
p) Don Rui
Predragi don Rua!
Rade volje sem govoril z gospodom Perettijem o prodaji gozdov v Strambinu in, ko-
likor se tiče zakasnitev, ni težav. Da bi pa mogli zagotoviti ne preveč ali premalo,
|
|
38.9 Page 379 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
379
menim, da bi izročili zadevo v roke dvema izvedencema, ki bosta določila pravo vred-
nost. Ko se bom vrnil v Turin, bom sam govoril z njim. Vendar pa tudi ti lahko skleneš
zadevo na tej osnovi. V ponedeljek bom, če bo Bog tako dal, šel na kosilo k don Valla-
uriju. Če se ob pol treh lahko odpraviš tja, se bova skupaj vrnila domov.
Skušal sem urediti finance v Alassiu in Sampierdareni na najboljši način. Ko se bom
vrnil v Turin, bomo uredili naše.
Bog naj nas vse blagoslovi! Pozdravi naše drage sobrate in me imej v J. K. za najvda-
nejšega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Sestri Ponente, 12. 1875
PETERO DON BOSKOVIH PISEM KARDINALU DE
ANGELISU
V Dodatku dajemo rade volje prostor petim nadvse pomembnim pismom, ki jih je
blaženi pisal kardinalu De Angelisu v letih 1867/1868 v zvezi s potrditvijo salezijan-
ske družbe. Ta pisma so izšla v razkošni opremi 1. junija tega leta v Fermu v čast bla-
ženemu don Bosku; izdalo jih je ugledno nadškofijsko semenišče. Zaradi primernosti
je bilo v prvem pismu opuščenih nekaj odstavkov. Hvaležni smo ljubeznivosti rektor-
ja mons. Jožefa Potentinija, da nam je dal na voljo manjkajoče besedilo, primerjal
natis z izvirnikom in vnesel nekaj popravkov k prvemu branju. Za pojasnila naj bralci
vzamejo v roke Biografske spomine ali don Lemoynovo Življenje. Nadškof, o katerem
je tu ponovno govor, je mons. Riccardi di Netro.
1. Prevzvišena eminenca!
Vaša eminenca ima pred seboj zavitek, v katerem so vse don Boskove tegobe.
Najprej Obletnica, ki je končana, ker mi pater Modena pravi, da ne gre za prek-
lic, temveč za popravek nekaterih izrazov proti koncu knjige, kar ne povzroča ni-
kakršne težave. Brez dvoma se v tej zadevi niso ozirali na vire, iz katerih je knjiga
povzeta, ker bi sicer ravnali bolj previdno. Sedaj so mi sporočili, da hočejo nekaj
podobnega narediti s knjigo o sv. Jožefu. Tudi tukaj bi morali ravnati drugače in
najprej pregledati knjige, iz katerih sem črpal podatke. Naj povem, da ta knjiga ni
izvirno moja, temveč je samo zbirka odstavkov, ki sem jih nabral iz odobrenih vsem
poznanih knjig. Zlasti gre za knjige, ki jih je odobrila Sveta palača. Čudno se mi zdi,
da medtem ko se tiska na milijone nesramnih knjig, pa jih nihče ne da na indeks,
proti meni pa, ki se trudim, da bi se držal virov, ki so jih napisali največji znanstve-
niki in odobrili rimski uradi, nastopajo s tako strogostjo.
Preidimo sedaj k družbi. Novi nadškof ji je zelo naklonjen. Menim, da bi kaka vaša
beseda mogla rešiti kakršnokoli vprašanje, kakor bi se pač zdelo najprimerneje
vaši eminenci. Kardinal Antonelli mi je pisal, da ne bo opustil nobene priložnosti za
podporo. Isto mi zagotavlja kardinal Patrizi. Sedaj prosim vas, da bi se zavzeli pri
kardinalu Quagli in mons. Svegliatiju, za katera mi pravita, da sta tudi naklonjena,
kolikor bo od njiju odvisno. Menim, da vaša eminenca ne bo imela veliko možnosti,
da bi se ob toliko skrbeh ukvarjala s to zadevo, zato vas prosim, da bi vam v tej
zadevi pomagal gospod don Pellegrino, s katerim popolnoma soglašava in ki mi
|
|
38.10 Page 380 |
▲back to top |
380
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
je zagotovil, da se bo, če bo potrebno, zavzel za mojo stvar v Rimu. Če bi vi menili,
da bi bilo prav, da bi komu pisal ali se odpravil v Rim, je zadosti, da mi rečete samo
besedo. Če bo družba potrjena v tem trenutku, bo to brez dvoma vaša zasluga. Če
pa ne bo sedaj, kdo ve, kdaj bo to mogoče. V vsakem primeru se vam priporočam.
V naših domovih goreče molimo, da bi se zgodilo tisto, kar bo v večjo Božjo slavo.
Sprejmite moje izraze najgloblje hvaležnosti in prav tako od vseh duhovnikov, kle-
rikov in fantov te naše hiše. Vsak dan prosimo Boga za vaše zdravje. Sprejmite izra-
ze mojega globokega spoštovanja. Najvdanejši služabnik
Turin 18. junija 1867
duh. Janez Bosko
P. S.: Če bi ob srečanju s svetim očetom prosili za nas sveti blagoslov, kakor nam ga je
obljubil, bi nam bilo to v neizmerno tolažbo.
2. Prevzvišena eminenca!
Glede na nasvet, ki ste mi ga v svoji neizmerni dobroti hoteli dati, in v smislu pisma,
ki mi ga je poslal kardinal Berardi iz Rima, se mi zdi pametno, da svojo prošnjo za
potrditev družbe podprem s čim večjim številom priporočilnih pisem. To toliko bolj,
ker je škof iz Caseleja za svojo škofijo, v kateri imamo eno hišo, dokončno odobril
našo družbo za svojo škofijo.
Med priporočilnimi pismi bi si želel tudi pismo vaše eminence, ki bi ga imel za
nadvse pomembno. Medtem ko vas prosim za to veliko uslugo, vam pošiljam prepis
odloka Kongregacije za škofe in redovnike z razlogi, ki se mi zdijo v korist naše
zadeve. Jas sem kakor revež, ki hodi od vrat do vrat in prosi kruha, gospodar pa
odloča, koliko in kdaj bo daroval. Vi zato storite, kakor vas Gospod navdihuje.
Zdi se, da naša zadeva napreduje. Profesorja zgodovine so opozorili in videti je,
da je čisto spremenil svoje ravnanje. Tudi nadškof mi daje upanje na priporočilno
pismo. Deo gratias!
Nadaljujemo molitve za vašo eminenco in upamo, da vas bo Bog ohranil 'ad multos
annos' v korist Cerkve in – kdo ve – da bomo videli našo družbo dokončno potrjeno.
Sebe in te naše dečke priporočam ljubezni vaših molitev, medtem ko imam v globo-
ki hvaležnosti čast, da se imenujem vaše velespoštovane ekscelence najvdanejšega
služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 9. februarja 1868
3. Velespoštovana eminenca!
Med mnogimi, ki nadlegujejo vašo spoštovano eminenco, je gotovo ubogi don
Bosko, ki prihaja vedno z novimi zadevami. Storite torej dejanje potrpežljivosti.
Kardinal v Pisi in drugi so mi ob prošnji za priporočilno pismo za odobritev naše
družbe ponovno odgovorili, naj prosim vas, da bi med prvimi naredili ta korak,
ker bolje poznate naše ustanove, naše ljudi in duha, ki preveva vse, ki so člani te
družbe. Prav to pa je tudi namen tega mojega pisma: da vas prosim, da bi priporo-
čili to Družbo sv. Frančiška Saleškega, kar bi samo po sebi pomenilo, da bi storili
tako tudi vsi drugi, ki poznajo vašo eminenco in to hišo. Škofje turinske cerkvene
pokrajine s svojim nadškofom na čelu so pripravljeni, da ga napišejo. Nekateri so
mi ga že poslali. Škof iz Casaleja je podal svojo škofijsko odobritev in mi jo poslal.
Prilagam prepis. To je ponižna prošnja, ki jo naslavljam na vas v svojem imenu in v
imenu vseh naših domov. Vaša eminenca, ki nas v vsem ščiti, gotovo ne bo zavrnila
|
|
39 Pages 381-390 |
▲back to top |
|
|
39.1 Page 381 |
▲back to top |
BiS 11 — Dodatek: Dokumenti
381
te zasluge, razen če bi v svoji modrosti imela za bolj primerno kaj drugega. Tudi
za to bi vam bil zelo hvaležen in v naši majhnosti ne bomo nehali prositi Boga, da
pošlje vse nebeške blagoslove na vašo vzvišeno osebo.
Bodite tako dobri in nam na koncu podelite vaš sveti apostolski blagoslov, medtem
ko si v globoki hvaležnosti štejem v čast, da se lahko imenujem vaše eminence najv-
danejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 9. marca 1868
4. Vem, da je vaša eminenca zelo zaposlena s pomembnimi dolžnostmi za Cerkev,
vendar vas prosim, da razširite svojo dejavnost na to našo porajajočo se družbo. Iz
posebnega seznama, ki ga prilagam, je razviden kritičen položaj, v katerem smo. Še
sreča, da so vse škofije, v katerih delujemo, pripravljene nas podpreti in dajejo svojim
klerikom polno svobodo. Toda za nas je nadvse pomembno, da zgladimo položaj.
Vaša eminenca naj bo tako dobra, da prebere priložena pisma in mi potem svetuje,
ali je pametno, da se obrnem naravnost na svetega očeta ali da to opustim.
Potreboval bi eno naslednjih stvari:
1. Dokončna potrditev naših konstitucij na osnovi priloženih prošenj več kot 22
škofov. Po 28 letih preizkušnje, po priporočilnem odloku Svete kongregacije za
škofe in redovnike, po odobritvi pravil s strani škofa v Casaleju in drugih, ki želijo,
da bi bila družba uvedena v njihove škofije, se zdi naravno, da bi morala sedaj sle-
diti odobritev.
2. Če bi vi imeli to prošnjo za neprimerno, bi prosil, da bi vsaj klerike, ki spadajo
k hiši preizkušnje v Mirabellu, posvečeval škof v Casaleju, ki je odobril Družbo sv.
Frančiška Saleškega kot redovno družbo. Te klerike bi smel ordinirati tamkajšnji
škof, četudi spadajo v različne škofije.
3. Če ne bi imeli za ustrezno nobene od teh dveh možnosti, pa naj bi imeli vsaj
pravico, da bi poučevali klerike v znanosti in o pravilih družbe, škofje pa bi imeli
pravico preverjati njihovo znanje in moralnost vsakič, ko bi prosili za svete redove.
Odredba pod 3. je potrebna samo za turinsko škofijo, kajti za druge škofije imam
vsa potrebna dovoljenja.
Sam mons. Svegliati in njegova eminenca kardinal Quaglia sta mi ustno zatrdila,
da redovna družba, ki je prejela priporočilni odlok in jo predstavlja njen predstoj-
nik, mora zato, da lahko obstaja, vzgajati svoje gojence v smislu pravil družbe. Se-
daj prepuščam vse vaši odločitvi in vsaka vaša beseda mi bo služila za vodilo.
Zagotavljam vam, da bomo te nadležnosti skušali poplačati z našimi vsakdanjimi
molitvami, in upamo, da nas bo Bog uslišal in blagoslovil vaše delo in vas 'ad mul-
tos annos' ohranil v korist Cerkve. Amen.
Z duhovniki Caglierom, Ruo, Saviem, Francesio – pesnikom vam izrekamo globoko
zahvalo in vas skupaj z našimi fanti prosimo za vaš sveti blagoslov. Imam visoko
čast, da se izrekam vaše velespoštovane eminence najvdanejšega in poslušnega slu-
žabnika. Duh. Janez Bosko Turin, 2. junija 1868
P. S.: Če bi bilo potrebno, bi na vaš namig takoj prišel v Rim.
5. Prečastita eminenca!
Delam kakor ubog sinček, ki se v težki stiski zateče k dobroti svojega očeta, kakor
tudi jaz prihajam k vaši eminenci.
|
|
39.2 Page 382 |
▲back to top |
382
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
Gre za naslednje:
Naš nadškof je poslušal neki nasvet in je odločil, da noben klerik njegove škofije ne
sme bivati zunaj semenišča. Če bi se to zgodilo, bi jaz in Cottolengo morala zapreti
najine hiše, kjer kleriki asistirajo gojence, ali pa odreči pokorščino.
Na srečo sem to predvideval in zato so kleriki, ki hočejo vstopiti v salezijansko druž-
bo, z nekaj izjemami iz drugih škofij.
Nadškof je po kratkem premisleku naredil izjemo, toda ko je prišel čas za prejem
redov, je preklical to dovoljenje in ni hotel pripustiti več nobenega, razen če je šel
v semenišče. Bili so samo trije, pa vsi člani družbe, ki pa so bili od države priznani
profesorji, vsak s svojim razredom, in zato nisem mogel ubogati.
In če pošljem svoje klerike v semenišče, kje bodo potem dobili duha družbe in di-
scipline? Kje naj vzamem več kot sto katehistov za toliko razredov verouka? Ali
mislite, da bo tisti, ki je pet let prebil v semenišču, še hotel iti v oratorij?
Medtem ko sem razmišljal o teh stvareh, pa so se pojavile še večje težave.
Ali mi moja vest dovoljuje poslati te klerike v semenišče v šolo? Menim, da ne. Do
sedaj smo jih pošiljali, vendar z veliko bojaznijo, da bodo uničili duha naše družbe.
To sem omenil tudi kardinalu Berardiju. Pisal mi je, da naj bi poskusili z odobritvijo
družbe, in mi svetoval, da naj bi v ta namen prosil za priporočilo tiste ordinarije, ki
jim delamo usluge. Vi ste se v Rimu gotovo pozanimali in veste, kako mislita sveti
oče in kardinal Quaglia, zato mi lahko daste očetovski nasvet, ki ga bom sprejel
brez najmanjšega obotavljanja.
Mi v tej hiši ohranjamo najlepši spomin na vašo eminenco in prosimo Boga, da bi
vas ohranil še mnoga leta v korist Cerke in v večjo Božjo slavo.
V imenu vseh vas prosim za vaš sveti blagoslov in oproščenje zaradi domačnosti, s
katero sem vam pisal ta pisma. Čutim se počaščenega, da se v globoki hvaležnosti
imenujem vaše velespoštovane eminence najvdanejšega služabnika.
Turin, 9. septembra 1868
duh. Janez Bosko
P. S.: Prav ponižno vas prosim, da bi v mojem imenu pozdravili odličnega don Pelle-
grina in vse člane vaše ugledne družine.
|
|
39.3 Page 383 |
▲back to top |
kazalo
1. poglavje
8
NOVO LETO
2. poglavje
14
LETNE KONFERENCE SV. FRANČIŠKA
3. poglavje
20
USTANOVA MARIJE POMOČNICE
4. poglavje
44
SALEZIJANSKI SOTRUDNIKI
5. poglavje
55
POSREDOVANJE NADŠKOFA IZ VERCELLIJA
6. poglavje
69
POTOVANJA V RIM
7. poglavje
89
DOKONČEN PREVZEM MISIJONOV V AMERIKI
8. poglavje
98
APRILSKE KONFERENCE LETA 1875
9. poglavje
109
PRIVILEGIJI IN ODPUSTNA PISMA
10. poglavje
124
ŽIVLJENJE V ORATORIJU LETA 1875
11. poglavje
165
ŠE O ŽIVLJENJU V ORATORIJU LETA 1875
12. poglavje
194
SPREJEMI, GOSTOLJUBJE, OBISKOVALCI
13. poglavje
203
SEM IN TJA PO ZAVODIH
|
|
39.4 Page 384 |
▲back to top |
384
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 11. zvezek
14. poglavje
213
JESENSKE KONFERENCE
15. poglavje
225
HČERE MARIJE POMOČNICE
16. poglavje
234
ODHOD MISIJONARJEV
17. poglavje
246
PRED IN PO VKRCANJU NA LADJO
18. poglavje
259
NA TEJ IN NA ONI STRANI FRANCOSKE MEJE
19. poglavje
270
APOSTOLAT TISKA
20. poglavje
286
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
21. poglavje
293
KORAK BLIŽE DO PRIVILEGIJEV
22. poglavje
300
DON BOSKU ODVZAMEJO DOVOLJENJE ZA SPOVEDOVANJE
23. poglavje
307
NEKATERI ČASOPISI
24. poglavje
314
NEKAJ IZREDNIH DOGODKOV
25. poglavje
318
KONEC LETA
Dodatek: Dokumenti
331
Kazalo
383
|
|
39.5 Page 385 |
▲back to top |
