Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-10


Biografski_spomini_sv._Janeza_Boska-10



1 Pages 1-10

▲back to top


1.1 Page 1

▲back to top


Biografski
spomini
sv. Janeza Boska
zbral
Janez KrstniK lemoyne
ANGEL AMADEI
bis 10 izdaja v slovenščini
editio slovenica

1.2 Page 2

▲back to top


1.3 Page 3

▲back to top


BIOGRAFSKI SPOMINI
SV. JANEZA BOSKA
ZBRALA
JANEZ KRSTNIK LEMOYNE
in ANGELO AMADEI
10. zvezek
1871–1874
Ljubljana 2018

1.4 Page 4

▲back to top


Biografski spomini sv. Janeza Boska
zbrala Janez Krstnik Lemoyne in Angelo Amadei
10. zvezek (1871–1874)
V slovenskem jeziku - Editio Slovenica
BiS 10
Naslov izvirnika
Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco
raccolte da Giovanni Battista Lemoyne e Angelo Amadei
Volume 10 (1871–1874)
Torino, Società editrice internazionale, 1939
Prevedel:
Valter Dermota
Uredil:
Stanislav Duh
Lektorirala:
Karmen Furlan, Stanislav Duh
Oblikovanje in grafični stavek: Marjan Lamovšek
Izdal:
Salezijanski inšpektorat
Ljubljana 2018
Tisk in založba:
Salve d.o.o. Ljubljana
Naklada:
50 izvodov
Spletna izdaja:
www.donbosko.si/bis
Izdaja "ad experimentum".
Za tekstnokritično sklicevanje je merilo besedilo v izvirniku.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
27-36:929Bosco G.
272(450)"18"
LEMOYNE, Giovanni Battista, 1839-1916
Biografski spomini sv. Janeza Boska, ki jih je zbral Janez Krstnik Le-
moyne / [prevedel Valter Dermota]. - Ljubljana : Salve, 2012-<2018>
Prevod dela: Memorie biografiche di Don Giovanni Bosco. - Od 2. zv. dalje:
Biografski spomini sv. Janeza Boska / zbral Janez Krstnik Lemoyne
Zv. 10 : 1871-1874 / zbrala Janez Krstnik Lemoyne in Angelo Amadei. -
2018
ISBN 978-961-211-950-8 (zv. 10)
261096704

1.5 Page 5

▲back to top


sv. Janez Bosko
duhovnik

1.6 Page 6

▲back to top


PREDGOVOR
Končno ... 10. zvezek, ki so ga tako nepotrpežljivo pričakovali. Dragi don Le-
moyne je šel po zasluženo večno plačilo 14. septembra 1916, medtem ko je bil v
tisku IX. zvezek Biografskih spominov, in mi, ki smo bili ob njem in ga spremljali pri
pisanju tega monumentalnega dela, smo poskrbeli za njegovo izdajo, tako da je izšel
leta 1917.
Toda kako je to, bo mogoče kdo vprašal, da je 10. zvezek izšel po 19.?
Odgovorili bomo natančno, potem ko bomo predstavili vsebino. Ta zvezek opi-
suje obdobje štirih let, ki so verjetno najbolj delovna in zanimiva v življenju naše-
ga svetnika. Prikazuje vse njegovo prizadevanje za ureditev odnosov med Italijo in
Cerkvijo, potem ko je Rim postal glavno mesto Italije, njegov trud za dokončno potr-
ditev salezijanske družbe, njegovo delo za oblikovanje druge salezijanske družine in
delo za izoblikovanje in razširitev tretje družine za apostolat.
Zvezek smo razdelili na deset delov, tako da smo deloma sledili kronološkemu
zaporedju dogodkov, deloma pa smo v posameznih poglavjih povzeli razna dela,
opravljena v teh štirih letih.
1. del je zbirka spominov, ki osvetljujejo don Boskovo duhovno podobo, njegovo
tesno združenje z Bogom in gorečo željo po vedno večji Božji slavi in zveli-
čanju duš.
2. del obravnava dogodke leta 1871, ki prikazujejo leto, polno zamisli za vedno
večjo rast njegovih ustanov.
3. del vsebuje poročilo o bolezni, ki ga je prizadela, in o žrtvah in molitvah njego-
vih sinov, dobrotnikov in občudovalcev, da jo je v Varazzeju z Božjo pomočjo
prebolel.
4. del poroča o delih leta 1872, čeprav je bil še vedno zelo slaboten zaradi pre-
stane bolezni.
5. del osvetljuje pogumno prizadevanje, da bi se olajšal žalostni položaj Cerkve v
Italiji s tem, da bi pospešil imenovanje škofov, več kot sto škofij je bilo neza-
sedenih, in dobil za novoimenovane potrebna sredstva za vzdrževanje. Brez
dvoma zelo drzno početje, ki mu je bilo zagotovo navdihnjeno od zgoraj.
6. del poroča o nastajanju ustanove Hčera Marije Pomočnice, kateri je Bog hotel
dati za predstojnico blaženo Marijo Dominiko Mazzarello, ki si je na vso moč
prizadevala za program, ki ga je začrtal ustanovitelj z besedami: »Gorje nam,
če ne bomo postale svete kot naš sveti oče don Bosko!«
7. del, ki nas je stal veliko truda, prikazuje dolgo in potrpežljivo prizadevanje, da bi
bila salezijanska družba dokončno potrjena in dobila svoje konstitucije.
8. del obsega nadvse zanimivo dokumentacijo, ki prikazuje duha našega svetnika
in zlasti njegovo neizčrpno ljubezen, pravila in nasvete, ki jih je dajal gojencem,

1.7 Page 7

▲back to top


BiS 10 — :P redgovor 
posebno pa ravnateljem in vsem sobratom na splošnih jesenskih konferencah,
duhovnih vajah in v okrožnicah.
9. del prikazuje številne in velike težave v letih 1873–74.
10. del končno podaja leto 1874, prizadevanje za prihodnost salezijanske družbe
v luči izpolnjevanja konstitucij, ki so bile dokončno potrjene. Želel je razširiti
svoje delovanje v misijonih in istočasno pridobivati nove poklice ter skrbel za
sodelavce po vsem svetu, ki naj bi pomagali pri uresničevanju salezijanskih
ciljev v lastnih družinah in živeli po njegovem duhu v korist Cerkve in države.
Ti spomini že na prvi pogled vzbujajo zanimanje, saj med drugimi dokumenti
vsebujejo tudi 350 lastnoročno napisanih pisem našega svetnika.
In sedaj še o tem, zakaj se je tako zelo zakasnila izdaja tega zvezka.
Takoj po svetnikovi smrti je 7. februarja 1888 častiti don Rua prebral vrhovne-
mu kapitlju odloke Urbana VIII. o načinu ravnanja ob smrti oseb, ki so umrle v duhu
svetosti. Naslednjega dne je sporočil, da kardinal Parocchi, naš zaščitnik, svetuje, naj
bi se pri turinskem nadškofu kardinalu Alimondi zavzeli, da bi on prosil Sveti sedež,
da bi kljub nasprotnim cerkvenim predpisom mogli začeti vse potrebno za don Bo-
skovo razglasitev za svetnika.
Takoj so ukrenili vse potrebno, vendar se je pojavilo nasprotovanje. V letih
1917–18 so prekinili izdajo Biografskih spominov, ker se je nasprotovanje osredinilo
prav na ta leta, ki bi jih morali obravnavati.
Toda z Božjo pomočjo smo premagali in zavrnili vse nasprotovanje: izredne raz-
iskave, ki smo jih morali opraviti v ta namen, so postavile v jasno luč junaške kre-
posti svetega ustanovitelja in 2. junija 1929, ko je bil povzdignjen na oltar, smo lahko
zapeli zmagoslavni slavospev.
Tako je padla ovira za izdajanje naslednjih zvezkov in leta 1930, ko je izšel XI.
zvezek, smo dobili ukaz, da naj pripravimo Spomine prvega naslednika blaženega
don Boska. Prejeli smo veliko pričevanj od salezijancev, hčera Marije Pomočnice in
sodelavcev. Tako pred 1931 nismo mogli objaviti prvega zvezka, ki so mu nato sledili
drugi in tretji zvezek in njihov povzetek v letih 1933 in 1934. Potem smo se morali
ukvarjati s ponatisom dveh zvezkov don Boskovega življenjepisa izpod peresa Le-
moyna. Šele 1936 smo lahko pripravili deseti zvezek Biografskih spominov, ki smo
ga začeli pisati že prej. To je vzrok za zamudo.
Toda zakaj tako debela knjiga?
Predragi don Lemoyne, ki so mu salezijanci dolžni veliko hvaležnost, je zvesto
zbral izreke, dejanja, pisma, spise, dokumente in spomine vseh vrst, ki so v zvezi
z življenjem našega svetega ustanovitelja, jih kronološko razporedil v 45 debelih
zvezkih krtačnega tiskanega odtisa in dejal: V teh knjigah je zbran duh, srce in pre-
ventivni sistem Janeza Boska. In ker naše četrtletje obravnava samo en del XII., XIII.
in XIV. in nekaj strani XLII. in XLIII. zvezka, smo bili prisiljeni drugo podati v tem
zvezku. Drugače ni šlo.
Naj Gospod blagoslovi potrpežljivo delo in vžge v srcih sobratov vedno večjo ljube-
zen do našega očeta in ustanovitelja in trden sklep, da bomo živeli po njegovem duhu.

1.8 Page 8

▲back to top


1. DEL
DAJ MI DUŠE, DRUGO
VZEMI
1871–1874
1. Zvesti in pametni služabnik - 2. Vse za duše - 3. Nenehno obdarovan od
Boga - 4. V njegovi šoli - 5. Poseben dar - 6. Ponižen in tako zelo čaščen –
7. Vir iustus
Sveti oče papež Pij XI., ki je od blizu poznal našega ustanovitelja in ga
povzdignil na oltar, ga vpisal v seznam svetnikov in raztegnil njegovo češčenje na
vso Cerkev, je 19. marca 1929 pri priznanju čudežev, ki so jih predložili za razgla-
šenje za blaženega, slovesno izjavil:
»V buli o kanonizaciji sv. Tomaža Akvinskega je rečeno, da je, četudi ne bi bilo no-
benega čudeža, vsak članek Sume en sam čudež. Tudi tokrat lahko rečemo, da je
bilo vsako leto don Boskovega življenja, vsak dan in vsak trenutek čudež, cela vrsta
čudežev. Ko mislimo na samotno pokrajino, kjer je ubogi deček pasel očetovo čredo,
na začetke dela ... in potem na bolj resne in odločilne v Valdoccu ... ko mislimo na
velika dela, ki jih je ustvarjal iz nič ... in ko potem gledamo na čudovit razvoj njego-
vih ustanov, na tri velike družine salezijancev v strogem pomenu besede, na sestre
Marije Pomočnice in na legijo salezijanskih sotrudnikov, lahko samo obstanemo od
začudenja kot pred kakim najbolj izrednim čudežem ...
Ko opazujemo tako izredno žetev dobrega, se nam vsili vprašanje: kako se je moglo vse
to zgoditi? In odgovor ne more biti drugačen kot: to je delo Božje milosti, to je storila
Božja roka, Vsemogočni je tako odločil. Toda kje je ta Božji služabnik zajemal moč, da
je uresničil vsa ta različna dela? Tu gre za skrivnost, ki jo je on sam nenehno razglašal
in jo spet in spet ponavljal v vseh salezijanskih delih, to je geslo častitega ustanovitelja:
DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI. To je skrivnost njegovega srca, moč in gorečnost nje-
govega srca, ljubezen do duš, resnična ljubezen, ker je bila odsev ljubezni do našega

1.9 Page 9

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
9
Gospoda Jezusa Kristusa in ker je nosil duše v srcu, v mislih, v krvi našega Gospoda. Ni
se ustrašil nobene žrtve in dela, da bi odrešil duše, ki jih je tako zelo ljubil.«1
Ta X. zvezek Biografskih spominov, ki obsega štiri leta svetnikovega življenja
– od 1871 do 1874, prinaša obilo dokaznega gradiva o tej slovesni trditvi papeža
(ki bo med nami imel večen spomin), ker bomo na teh straneh videli predragega
očeta sredi največjih težav in ostrega nasprotovanja, kako z vsemi sredstvi naj-
višje modrosti in previdnosti mirno nadaljuje izročeno mu poslanstvo s tem, da
ustanovi novo družbo za žensko mladino, kanonično oblikuje salezijansko družbo
in zamisel o Zvezi salezijanskih sotrudnikov, da bi tako v večjo Božjo slavo in zve-
ličanje duš razširil svoje apostolsko področje med civiliziranimi narodi in divjaki.
1.1. ZVESTI IN RAZUMNI SLUŽABNIK
Don Bosko je imel čisto posebno poslanstvo in v vsem svojem življenju ni
želel uresničiti drugega kot to, kar mu je začrtala Božja previdnost.
»Bog je v vsakem času poklical svetnike, ki so bili sposobni delovati v okoliščinah
njihove dobe. Ne da bi naštevali brezštevilne mučence, ki so se v prvih treh stoletjih v
Cerkvi borili proti poganstvu, ne da bi mislili na cerkvene učitelje, ki so v naslednjih
stoletjih nastopili proti krivim veram in zagovarjali osnovne resnice krščanskega na-
uka, vidite, kako sta v srednjem veku nastopila sv. Frančišek Asiški in sv. Dominik, ki
sta sredi izprijenosti in barbarstva klicala svet k resnemu in spokornemu življenju.
In ko se je z oživljanjem poganstva začel pojavljati v Cerkvi duh upornosti z napačno
Lutrovo reformo, je na vrtu Cerkve vzcvetelo nešteto svetnikov in svetnic. Nastali so
novi redovi in zlasti je nastopila Družba Jezusova, ki je bila in je kladivo za protestan-
te in trdnjava papeštva.
»Pozneje je Jansenovim zmotam Bog zoperstavil ljubeznivo svetost sv. Frančiška Sa-
leškega in Alfonza Ligvorija. Sredi 19. stoletja pa, ko so se med ljudskimi množica-
mi pojavile revolucionarne teorije in se je začel razvijati socializem, ki sedaj grozi,
da bo podrl celotno socialno zgradbo, je nastopil ponižni duhovnik, sin preprostega
ljudstva, ki zbira okoli sebe vse tisto, kar ima mesto najslabšega in najbolj zanemar-
jenega – se pravi paglavce v predmestjih, jih počasi pritegne in si jih pridobi, jih na-
veže nase, jih tako rekoč asimilira in jim vlije popolnoma novega duha. In tako je tam
spodaj pri Dori zrasel mali don Boskov oratorij, gorčično zrnce, ki se je v nekaj letih
razraslo v tisto veliko drevo, v katerega senci se zbirajo sinovi preprostega ljudstva
z vseh strani sveta.«2
1 Prim. Osservatore Romano, 20.-21. marca 1929.
2 Tako je 12. februarja 1911 ob svetnikovem grobu v Valsaliču govoril grof Cezar Balbo di Vinadio.
Prim. Bolletino Salesiano, april 1911.

1.10 Page 10

▲back to top


10
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Zvesti Božji služabnik, zvit kot kača in preprost kot golob, je opravil svoje
Božje poslanstvo na najbolj čudovit način, prilagodil se je duhu svojega časa, se
posvetil z Božjo milostjo, opravil apostolat, poln gibanja, dejavnosti, javnega de-
lovanja, duha družbenosti in nenehnega razvoja začetega dela.
Izkazal se je kot ustvarjalen genij, ki je bil pripravljen opravljati velikanska
dela. Do leta 1860, dokler še ni imel ob strani svojih prvih duhovnikov, je skušal
skrivati svoj načrt, ki ga prejel od zgoraj. Potem je jasno povedal, kaj je hotel in
moral storiti. Slišali so ga tudi govoriti, da bo ustanova, ki jo začenja po Božji volji,
tako zelo narasla, čeprav se je zdelo pretirano, kar je trdil za prihodnost, da se mu
je zdela tako veličastna, da jo je mogel komaj opisati.
Prvi bliski tega apostolata in zlasti nekaj nakazanih smeri njegovega razvoja
so vzbudili dvome tudi v tistih, ki so ga občudovali, tako da sta ga dva ugledna pi-
emontska duhovnika skušala spraviti v umobolnico in celo blaženi Jožef Cafasso,
ki ga je imel za napolnjenega s Svetim Duhom, je, ko so ga vprašali, kaj misli o tem
ubogem duhovniku, ki je znorel, vzkliknil: »Skrivnost, skrivnost! Tudi jaz ne ra-
zumen nekaterih stvari, toda ker vem, da svetnikov ne smemo meriti s človeškimi
merili, se zadovoljujem s tem, da opazujem, kaj delajo.«
Njegov način delovanja je bil poln neznank in mnogim se je vse skupaj zdelo
zelo izredno.
Kot zvest posnemovalec našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nam v sv. evan-
geliju da poznati samo zunanja dejanja, ki kažejo njegovo Božje poslanstvo, o svo-
jem zasebnem življenju pa ni dal, da bi se reklo karkoli, kar se ne nanaša na sploš-
no in navadno življenje, se je don Bosko omejil na to, da se je kazal preprostega
Božjega služabnika, ki nima na sebi nič posebnega, in je stalno skrival vsak izraz
notranjega življenja.
Kakor je bil zmeren ob revni mizi oratorija, tak je bil tudi na pojedinah v gos-
poskih hišah, kamor je zahajal v upanju, da bo dobil podporo za svoje ustanove,
ali zato, da je izkazal hvaležnost za prejeto podporo, ne da bi pri tem bil s svojo
strogostjo drugim v nadlego.
Vedno enak v sebi je bil vedno vedro razpoložen in smehljajočega se obraza,
ne da bi se oziral niti na pohvale niti na graje zlasti časopisov, ki so se vedno za-
nimali zanj.
Pred uglednimi osebami, pred oblastniki in ljudskimi množicami je nastopal
odprto, pogumno in tako samozavestno, da bi se lahko komu zdelo drzno; med-
tem ko je bil v zasebnem življenju, s svojimi sinovi navadno zadržan, skoraj boječ
in poln neizrekljive ljubezni.
Miren in neustrašen v najostrejšem in najhujšem nasprotovanju, v popolnem
pomanjkanju gmotnih sredstev in v vsaki najtežji preizkušnji je bil poln sočutja z
vsemi trpečimi in je čutil bolečine drugih kot svoje. Lahko si ga videl, kako se joče
ob postelji umirajočega klerika ali ob sporočilu o smrti kakega gojenca; kako se
je čutil vznemirjenega in užaloščenega, če je slišal za kak prekršek kakega člena

2 Pages 11-20

▲back to top


2.1 Page 11

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
11
pravilnika in zlasti še, če je slišal o slabem vedenju kogarkoli. Ko je slišal govoriti
o kakem pohujšanju ali o kakem preklinjevalcu, se je ves zmračil od groze, ki jo je
občutil, in od bolečine, ki je trgala njegovo srce.
Previden in preudaren pri izpeljevanju svojih načrtov, tudi najbolj zahtevnih
in zamotanih, pa je bil očetovsko razpoložen s svojimi in je njim kakor tudi neka-
terim gojencem zaupal strogo tajna sporočila in pri tem ponavljal: »Pred svojimi
sinovi nimam nikakršnih tajnosti.«
Odločen in vztrajen pri zagovarjanju svojih ustanov in pravic, ker je bilo to,
kar je delal ali dajal delati drugim, po Božji volji, je molčal in vedno odpuščal, če
ga je kdo osebno žalil.
Zaposlen z dolgimi urami spovedovanja, z nenehnim sprejemanjem obisko-
valcev in odpravljanjem ogromnih kupov pisem, bi mogli ječi, da nima niti trenut-
ka za molitev, vendar je neprenehoma molil in njegova tesna povezanost z Bogom
je nenehno žarela z njegovega obraza.
Čemur koli se je posvečal, pa naj je bilo še tako pomembno, je bil vedno po-
polnoma preprost in miren, da se je zdelo, da se s stvarjo sploh ne ukvarja, saj je
zato, ker je vse že vnaprej razčistil pred Bogom, delal kakor iz navade. Na kratko:
Ker je bil vedno združen z Bogom, ni zavračal nobenega napora, v tišini je prena-
šal vsako nevšečnost in se nikdar ni dal presenetiti pri dejanjih izredne pokore.
Kako nadrobnost tega zunanjega življenja bi mogel kdo na prvi pogled napač-
no razlagati, tudi tisti, ki so bili pri njem navajeni videti toliko izrednih stvari, kajti
vzeto posamično in zunaj njegovega izrednega programa, niso mogli popolnoma
razumeti. »Mojega prepričanja,« je v informativnem procesu izpovedal don Fran-
čišek Cerruti, »da je bil don Bosko nekaj posebnega, izrednega, so bili tudi mnogi
drugi moji tovariši, ki so ga poznali. Na splošno je prevladovalo prepričanje, da
je don Bosko svetnik. Res je, da se me je kdaj pa kdaj polotil tudi dvom. Ko sem
ga pogosto videl zelo zavzetega z zunanjimi opravki, se mi je zdelo, da uporablja
preveč človeška in zemeljska sredstva in da so bili nekateri izbruhi žalosti in brid-
kosti premalo modri in neskladni s krščansko ljubeznijo in vdanostjo. Toda taki
dvomi so bili kratkotrajni. Kmalu sem se prepričal, da je bilo tisto, kar sem menil,
da sem videl, ali se mi je zdelo, da sem izkusil, le moja utvara ali kvečjemu posle-
dica tistih slabosti, ki so jim podvrženi tudi svetniki, saj so vendar samo ljudje. To
mi je bilo v potrdilo njegove svetosti. In prepričanje, da je don Bosko svetnik, je v
meni še sedaj, in sicer živo, globoko in brez kakršnega koli omahovanja.«
O našem svetem ustanovitelju lahko ponovimo pohvalo, ki jo je Civiltà Catto-
lica3 izrekla o sv. Anzelmu iz Aoste, največjem vzgojitelju 11. stoletja:
»Bil je čudovita mešanica ljubeznivosti in odločnosti, ki mu je bila tako lastna,
se pravi plemenito soglasje med dobrohotnostjo in strogostjo, preprostostjo in
3 Prim. leto 1909, III. zv., stran 29.

2.2 Page 12

▲back to top


12
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
previdnostjo, dobrosrčnostjo in prekanjenostjo, ki je znala povezovati avtoriteto
in zaupanje.« Ni »spregledal nobenega še tako zamotanega in intimnega proble-
ma; kriz duš, zlasti mladih …« se pravi »navad in nagnjenj, ki jih je razpoznaval s
svojim globinskim branjem, tako da je proniknil do najbolj skritih kotičkov srca in
obenem odkrival začetke, semena in napredek hudobij in kreposti«. Z »ljubeznijo,
sočustvovanjem in potrpljenjem si je pridobil pravico, da je karal in popravljal. To
je delal s tisto dobroto in velikodušno odprtostjo, s katerima je osvajal srca tudi
najbolj zakrknjenih.« Rad je imel vse duše, »s posebno naklonjenostjo pa se je
zavzemal za mladino«. Pri »tem posebnem prizadevanju pa ni bilo nič krčevitega
in grenkega, nič, kar bi moglo preplašiti srca ali odbiti duhove ali zastrašiti mla-
dostno domišljijo. Vse je bilo polno očetovstva ali bolje rečeno materinstva. Vse je
bilo usmerjeno k odpiranju duhov in pronicanju v najgloblje skrivnosti, ustrezno
potrebi, svetlobi, vodstvu in pomoči.«
1.2. VSE ZA DUŠE
Don Bosko ni delal niti ni želel delati kaj drugega kot nenehoma samo v večjo
Božjo slavo in za zveličanje duš: Bog in duše – to je dajalo življenje njegovi ljubezni.
Proti zatonu, v Rimu, se mu je z velikim spoštovanjem približal mlad duhov-
nik. Vprašal ga je:
»Imate radi don Boska?«
»Oh, da, zelo ga imam rad …« In se je sklonil in mu poljubil roko.
»In veste, na kak način morate imeti radi don Boska? Tako, da boste imeli radi
salezijance.«
»Rad jih bom imel.«
»In da boste imeli radi salezijance, morate imeti zelo radi duše.«
Tako je rekel don Rajmundu Angelu Jari, poznejšemu škofu v San Carlosu
d‘Ancud in v La Sereni.
Da bi storil vsem dobro, ni opustil nobene priložnosti, tudi tako, da je povedal
dobro besedo ali te kar najbolj previdno opomnil.
Prvemu tajniku njegovega veličanstva grofu Cibrariu, velikemu mojstru
mavricijskega reda in čuvaju italijanske krone, se je zgodilo kot senatorju Miche-
langelu Castelliju, ki je potreboval posebne don Boskove usluge. Ta se je odpravil
k njemu in mu obljubil vse mogoče vrste zaščite in pomoči. Svetnik mu je ustregel
in od takrat je imel v njem, čeprav sta si bila načelno zelo različna, prijatelja, ki ga
je večkrat povabil na svoj dom. On pa je šel samo enkrat, in sicer na dan prvega
obhajila senatorjeve hčerke. Tega otroka je oče oboževal in dejansko je izhajala iz
njega nedolžnost in dobrota brez primere. Don Bosko se je pri družini zadržal več
ur in izrabil priložnost, da je rekel besedico v prid te nedolžnosti.
»Ali bi želela, da bi se ta lepi dan ponovil še velikokrat?« jo je vprašal.

2.3 Page 13

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
13
»Oh, seveda,« je odvrnila deklica.
»Prav. Prosi kdaj očka za dovoljenje; tako boš lahko prosila za očka in mamico
in Gospod ju bo potolažil s tem, da boš ostala dobra. Ali ni res, gospod komenda-
tor?«
»Nimam nič proti, rade volje.«
Deklica je stekla k očetu, ga objela in se mu zahvalila. Oče, globoko ganjen, je
imel solze v očeh.
V nekem mestu zunaj Turina je don Bosko slišal govoriti o nekem škofovem
sodelavcu, da se je neprimerno vedel. Brez obotavljanja je stopil k škofu in mu
govoril o potrebi, da dobro presodimo, koga posvetimo za duhovnika, zlasti še, če
je kdo podvržen določenim strastem, kajti žalostne posledice bi bile v pohujšanje
vernikov in bi onečastile duhovništvo. Povedal je tudi, da take slabosti nikdar ne
ostanejo skrite, temveč pridejo kmalu na dan in vsi govorijo o njih v veliko škodo
duhovščine.
Vedno je o tem govoril na splošno in ni nikdar omenil prizadetega, prepričan,
da bo tisti sam od sebe razumel, za koga gre.
Tudi glede svojih, ki jim je skoraj vsak dan namenil kako od liturgije navdih-
njeno spodbudo ali nauk iz vsakdanjega dogajanja, je imel navadno še za vsakega
njemu primerno besedo. Še preden si je nadel mašno obleko, da bi šel maševat, je
pogosto poklical kakega gojenca, ki je bil v zakristiji, in ga po tiho vprašal: »Katero
milost si želiš, da bi zate prosil Jezusa pri sveti maši?«
Tudi na dvorišču, med odmorom, je zelo previdno poklical k sebi tega ali one-
ga in mu na uho povedal kak nasvet ali opomin. Od teh je don Lemoyne poleg že
objavljenih v prejšnjih zvezkih ohranil še naslednje:
Se bojiš, da je Jezus hud nate? Zateci se k blagosrčni Devici Mariji. Ona je tvoja
zagovornica in se bo zavzela za tvojo zadevo.
Nebesa niso narejena za lenuhe. Božje kraljestvo silo trpi in samo močni ga
bodo osvojili.
Znašel si se sredi nevihte? Kliči na pomoč morsko zvezdo Marijo.
Misliš na Božjo sodbo in se ne bojiš Boga? Si ti mogoče bolj svet kot sveti Hi-
eronim? Toda on je trepetal.
Ne zaupaj preveč svojim močem. Tudi sveti Peter je padel.
Hočem, da končamo to stvar. Če mi boš pomagal, bova skupaj hudiču polomi-
la rogove.
Hočeš postati dober, da boš zadovoljen? Misli na Boga. Vse začni z Bogom.
Če mi boš pomagal, te bom naredil srečnega na tem in onem svetu.
Kdor bo vztrajal do konca, bo zveličan. Plačilo je začetnikom obljuba, tistim,
ki so vztrajali, pa resnica.
Sobratom salezijancem in aspirantom salezijanske družbe je pogosto po-
navljal: V tem življenju delajmo neprenehoma za zveličanje naših in drugih duš.
Počivali bomo v srečni večnosti.

2.4 Page 14

▲back to top


14
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ker je bil obdarovan s posebnimi darovi, kot je branje v globini src, je bilo
naravno, da so nasveti in opomini sovpadali z resničnimi potrebami in so navajali
k skesanosti tiste, ki so bili tega potrebni, in k svetemu navdušenju tiste, ki so
bili na poti krščanske popolnosti. To zlasti pri spovedi. Tako zelo je bil prepričan
o učinkovitosti tega zakramenta, da je nenehno govoril o tem in znova in znova
spodbujal, naj bi naredili svete sklepe, ki bi jih potem tudi izpolnili. Hude ponovne
padce je pripisoval neizpolnjevanju teh dveh pogojev dobre spovedi.
»Če je moral,« tako je izpovedal don Rua na apostolskem procesu, »da je v
istem zavodu dvakrat zaporedoma govoril gojencem, je vsaj v enem nagovoru go-
voril o spovedi, in če je govoril samo enkrat, gotovo ni pozabil omeniti spovedi.«
S spovedanci je ravnal tako, da si je pridobil njihovo popolno zaupanje in jih
spodbujal k pogostemu prejemanju zakramentov. Verjel je, da bo tako dosegel
njihovo poboljšanje in napredek v kreposti.
Dobro je razločeval tiste, ki so prihajali k njemu z drugotnimi nameni, in tem
je na lep način svetoval, naj gredo k spovedi h komu drugemu, in jih ni hotel pos-
lušati. To se je moglo spoznati iz dejstva, da so se takoj dvignili s klečalnika.
Njegov sistem je bil ljubeznivost, ne da bi pri tem preprečil, da bi spovedanec
občutil grdobijo greha.
»Raje kot da bi storili božjeropno spoved ali obhajilo, zamenjajte vsakokrat
spovednika,« je imel navado reči.
Jaz sam sem slišal leta 1887 med duhovnimi vajami za aspirante salezijanske
družbe v Valsaliceju naslednje:
»Don Bosko se je postaral in ne more več redno spovedovati. Namesto njega
spoveduje don Rua in don Rua spoveduje, kakor je spovedoval don Bosko. Pojdite
torej k spovedi k don Rui. Če pa komu to ne bi bilo všeč, naj gre k spovedi h komu
drugemu. Lahko naredite na primer takole: Dobro veste, da Sandro (stari famili-
jant, ki je opravljal službo vratarja) vsak večer zaklene vrata, vendar pušča ključ
v vratih. Vstanite proti polnoči, stopite v vratarnico, odprite po tiho vrata in poj-
dite na Monte dei Cappuccini, kjer ob tej uri molijo jutranjice. Potrkajte močno na
vrata samostana, tudi dvakrat ali trikrat. Odprli vam bodo in recite, da bi se radi
spovedali. Dobro se spovejte, vrnite se domov, vstopite, zaklenite vrata in lezite v
posteljo!« Pri tem se je ljubeznivo smehljal.
Vendar pa je nadvse priporočal stalnega spovednika.
Ko je bil v Rimu na obisku pri kardinalu Patriziju, je ta kar nenadoma vzkliknil:
»Že dolgo razmišljam o stvari, ki me zelo skrbi. Rad bi vam povedal in bi dobil
odgovor, če vam je prav. Toda še prej prosiva Gospoda, da naju razsvetli.«
Don Bosko je odgovoril: »Če mi hočete postaviti vprašanje, sem vam priprav-
ljen takoj odgovoriti.«
»Ne, rad bi, da bi stvari premišljeno opravili.«
Don Bosko se je vrnil čez nekaj dni in:

2.5 Page 15

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
15
»Glejte,« je dejal kardinal, »kaj me skrbi. Tukaj v Rimu pogosto naletimo na re-
dovnike in duhovnike, ki so obdarjeni z nadnaravnimi darovi, toda skoraj nikdar ni
med njimi redovnic, pa čeprav jih je veliko, ki bi jih Bog obdaroval s takimi milostmi.
Mnoge izmed njih so pobožne, celo svete, vendar ni videti v njih nič izrednega. Kaj
pravite k temu, don Bosko? Kje je vzrok in kakšno naj bi bilo zdravilo?«
»Vzrok je mogoče takoj najti, pa tudi zdravilo. V Rimu ima v vsakem samosta-
nu vsaka redovnica svojega spovednika in tudi duhovnega vodjo po svoji izbiri.
Naj se vzpostavi pravilo, ki velja povsod zunaj Rima, se pravi stalen spovednik
za vse, ki ga izbere predstojnik, in izredni spovednik na vsakih šest mesecev in
enkrat na leto pri duhovnih vajah. Naj se jim prepove spovedovanje pri spovedni-
kih, ki bi si jih same izbirale. Tako bo spet zacvetela izredna svetost in nadnaravni
darovi.«
Kardinal je malo razmišljal, potem pa dejal:
»Imate prav. Toda če bi hoteli uvesti to reformo, bi dregnili v sršenje gnezdo,
uspeha pa ne bi bilo.«
»Bodite prepričani, da tiči vzrok v tem.«
Obenem pa je bil očetovsko pozoren. »Medtem ko je priporočal zmernost,«
nadaljuje don Rua, »ni hotel, da bi se fantje postili in si nalagali prestroge spokor-
ne vaje, ker je vedel, da hudič sam pogosto svetuje take strogosti za svoje določe-
ne cilje. Ko ga je kak njegov gojenec prosil za dovoljenje, da bi se dolgo postil ali
spal na golih tleh ali opravljal kaka druga mučna zatajevanja, je imel navado spre-
meniti take spokorne vaje v zatajevanje oči, jezika in volje ter v dejanja krščanske
ljubezni; kvečjemu je dovolil, da je kdo opustil malico ali del zajtrka.«
Pri opominjanju in svetovanju je bil vedno na najbolj primeren način zelo
kratek.
Ko so klarise v Alassiu zvedele za njegovo izredno svetost, so si zamislile, da
bi se vse spovedale pri njem. Bile so dobre in pridne redovnice, ki v svojem poniž-
nem in skritem življenju niso želele drugega kot rasti v ljubezni do Boga. Ko je don
Bosko prišel v Alassio, je slišal za njihovo željo in je dobrohotno privolil, vendar z
enim pogojem, da spoved ne bo trajala več kot tri minute. Sestre so pogoj sprejele.
Škof iz Albenge je dal dovoljenje in on jih je šel spovedat. Toda stvar ni bila tako
preprosta. Predsodki in duhovne skrbi so tudi med samostanskimi zidovi. Vendar
je po preteku treh minut rekel »zadosti«. Prva se je v trenutku ustavila. Tako je
bilo z drugo, tretjo in z vsemi do konca. Nekatere so pri ‚zadosti‘ rekle ‚toda‘, ven-
dar so se tudi te zadovoljile. Jasno je, da je tudi ob tej priložnosti bral v vesti, zato
so se na njegovo besedo umirile in so bile nad vse vesele in zadovoljne.
Na potovanjih, ki jih je v tistih letih opravil v Rim, ga je papež vprašal:
»Spovedujete tudi v Rimu?«
»Če mi vaša svetost da dovoljenje, bom spovedoval,« je odgovoril.
»Prav. Potem spovejte tudi mene.« In je pokleknil in se spovedal. In tako je
storil še večkrat.

2.6 Page 16

▲back to top


16
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Don Bosko je nekaj let pozneje v zaupnem pogovoru to povedal don Bertu in
s tem poudaril Božjo ustanovitev zakramenta, zaradi česar se tudi papež spove-
duje kot preprost kristjan.
Med Spomini, ki jih je zbral don Lemoyne in jih postavil v leto 1871, je tudi
poročilo o odličnem in odločnem pričevanju ljubezni, ko je spovedal nekega dvaj-
setletnega fanta, siroto po očetu in materi, ki je bil nekaj časa v zavodu v Lanzu,
takrat pa študent medicine, in je umrl, kakor razberemo iz mrliške knjige (leto
1869, št. 2566) 16. septembra 1869. Ker je pripoved še neobjavljena in zelo zani-
miva, je nočemo pustiti ob strani.
Proti koncu meseca avgusta 1869 je bil Cezar Bardi, ki je stanoval pri svojem
varuhu na Ponte Mosca – Casa Crida – št. 6, nedaleč od cerkve svetega Simona in
Juda, že na koncu svojih dni in niso mislili oziroma niso hoteli poklicati duhov-
nika, da bi mu podelil zakramente za umirajoče, da ne bi vznemirjali sosedov, ki
bi gotovo bili zgroženi, posebno še tisti bolj lahkoživi. Vendar se je glas o težkem
stanju ubogega fanta razširil in župnik je že dvakrat skušal priti blizu, a so ga
obakrat zavrnili. Na srečo je o tem zvedela neka dobra ženska prodajalka sadja na
bližnjem živilskem trgu in sporočila don Bosku, da je eden njegovih bivših gojen-
cev iz Lanza v tej hiši, v tej ulici, na tej številki v zadnjih vzdihljajih in da nočejo
poklicati duhovnika.
Don Bosko je pri priči šel trkat na tista vrata in služabnik, ki ga je večkrat videl
v Lanzu, ga je takoj prepoznal in uganil razlog njegovega prihoda. Dal mu je vedeti,
da je stvar zapletena, pa ga je kljub temu popeljal v predsobo in poklical gospodarja.
Ta je malo zamujal. Končno je prišel in ga z mrzlo vljudnostjo vprašal, kaj želi.
»Prišel sem obiskat bolnega fanta.«
»Spi in ga ne smemo buditi.«
»Potem bom počakal.«
Odgovora niso rade volje sprejeli. Don Bosko se je tega zavedal, toda prepri-
čan, da mora nastopiti odločno, ni spremenil sklepa. Varuh je tedaj rekel, da gre
pogledat, ali Cezar še spi, in ga dobro uro pustil samega. Končno je prišla gospa in
dejala, da Cezar še spi in da nima smisla čakati, zlasti še, ker so zdravniki prepo-
vedali vsak obisk, kajti že samo malo vznemirjenja bi lahko bilo usodno.
Tedaj je don Bosko spregovoril še bolj jasno:
»Čujte, Cezarja so zaupali nam v zavodu v Lanzu, ki je pod mojim vodstvom,
zato imam vsaj malo razloga, da ga obiščem. Zlasti še, ker sva bila povezana v
globokem prijateljstvu, veliko bolj, kot bi si vi mogli misliti. Pogovoriti se morava
o zelo pomembnih stvareh in prepričan sem, da me želi videti. Zato ga moram
videti in ne morem oditi, ne da bi ga pozdravil.«
»To se mi pa zdi … «
»Ponavljam, prepričan sem, da me Cezar hoče videti in zato moram počakati.
In če bi mi vi hoteli to preprečiti, se lahko sklicujem na višjo silo.«
»In vi bi si dovolili biti tako nasilni?«

2.7 Page 17

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
17
»Tu ne gre za nikakršno nasilje. Toda razumeli boste, da vaša prepoved ne bi
ostala neznana. Ljudje bi govorili, da je šel don Bosko na obisk k svojemu prijate-
lju, svojemu bivšemu gojencu, ki je ležal na smrtni postelji, in mu niso dovolili, da
bi ga obiskal. Take govorice gotovo ne bi bile v čast vaši družini.«
»Toda zdravnik je prepovedal.«
»Prav. Pustite me, da ga sam poiščem, če vi nočete priti z menoj. Šel bom od
sobe do sobe, dokler ga ne najdem.«
»Če je tako, grem pogledat, ali se je že zbudil, da ne bo nepotrebnega razbur-
jenja.«
Odšla je. Potem ko je govorila s soprogom in tudi zaradi strahu, s katerim ju je
navdal dobri služabnik, ki je bil dober kristjan, se je vrnila in povabila don Boska
v bolnikovo sobo s priporočilom, naj mu ne da govoriti.
Ko je ubogi fant zagledal don Boska, je sedel v postelji, ga objel in večkrat
poljubil in zaklical:
»Hvala, don Bosko, hvala! Hvala, da ste me prišli obiskat! Hočem se spovedati,
čakal sem vas. Želim se spovedati.«
»Bodite tako dobri,« je dejal don Bosko okoli stoječim, »pustite me za trenu-
tek samega z njim. Zapustite sobo.«
Bil je zares pretresljiv prizor. Fant se je spovedal in je ves žarel od veselja.
Na zid je pripel podobo Device Marije in jo neprenehoma gledal s pravo srčno
ljubeznijo.
Ko je don Bosko zapustil sobo, so bili z njim vsi ljubeznivi, mu ponudili ko-
zarec vermuta, ki ga je on sprejel, kakor če ne bi bilo nikakršne neprijetnosti. Ko
se je poslovil, so mu morali obljubiti, da bo bolnika še smel obiskati, če bi bilo
primerno. Fant je umrl tri tedne pozneje, miren in veder, čeprav sorodniki niso
pomislili na to, da bi poskrbeli za sveto popotnico in zakrament bolnikov.
1.3. NENEHNO OBDAROVAN OD BOGA
Življenje našega svetega ustanovitelja je nenehno in tako obširno opravljanje
del krščanske ljubezni, da se zdi, da so zanj zapisane besede nekega drugega juna-
ka kreposti, kakor je povedal papež Pij XI. »Bog mu je dal široko srce kakor sipine
ob morskem obrežju.«
»Kdor si hoče pridobiti varstvo pri Bogu,« pravi Krizostom, »naj skrbi za
duše, ki so tako zelo drage Bogu; naj skrbi za njihovo duhovno rast in se zavzame
za njihovo rešenje,« pravi sv. Gregor Veliki, »kajti nobena žrtev ni toliko vredna
kakor gorečnost za duše.«
Zato je naravno, da je Gospod, ki hoče obogatiti svoje zveste služabnike s po-
sebnimi darovi, podelil tudi don Bosku veliko izrednih darov, da je mogel opraviti
svoj obsežni in rodovitni apostolat.

2.8 Page 18

▲back to top


18
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Med drugimi darovi je imel tudi dar, da je vedel, kaj se dogaja v oddaljenih
krajih, in da je bral skrivnosti src kakor v odprti knjigi in da je jasno videl v pri-
hodnost.
Dne 18. septembra 1870 je vstopil v oratorij petnajstletni Jožef Gamba iz San
Damiana d‘Asti, poznejši duhovnik, škofijski generalni vikar, škof v Bielli in Nova-
ri, spoštovani nadškof v Turinu in kardinal.
V oratoriju je ostal samo eno leto, toda – tako piše teolog Jožef Angrisani, ki je
bil njegov tajnik – kakor žebelj se mu je vtisnil v glavo naslednji spomin:
»Don Bosko – je pripovedoval kardinal – je bil več dni odsoten (verjetno se je to zgodilo
v avgustu, ko je bil dva tedna na duhovnih vajah v Lanzu in je devet ali deset dni ostal
v Nizzi Monferrato). Prvi večer po svoji vrnitvi je prišel k nam in nam spregovoril nekaj
besed za lahko noč. Sprejeli smo ga z navdušenim ploskanjem, da se je komaj prebil do
prižnice. Ko se je povzpel gor, je nastala popolna tišina. Smehljal se je in dejal:
‚Dolgo me ni bilo, kajne? Toda kaj hočete, vi jeste panjote (hlebčke) in don Bosko
mora hoditi okoli, da najde denar, da jih plača. Toda med svojo odsotnostjo sem bil
dvakrat pri vas.‘
Nejeverno smo se spogledali in napeli oči in ušesa.
‚Vsekakor. In pri enem teh obiskov med slovesno mašo sem videl, da eden manjka.
Jutri bo ta fant pobral šila in kopita, ker don Bosko takih dečkov ne mara. Dobro si
zapomnite, dragi sinovi, don Bosko vas vidi vedno, tudi če je daleč.‘
Začudenju je sledila osuplost. Ko je stopal s prižnice, smo ga obsuli in vpraševali: ‚Kdo
je, kdo je?‘ Toda on je resno odgovoril: ‚Tega vam ne smem povedati. Kdo je, boste
zvedeli jutri.‘
Naslednjega dne smo zvedeli, da se je eden vrnil domov.
‚Don Bosko vas vidi, tudi ko je daleč od tukaj.‘«4
Videl je skoraj nenehoma tudi v globino src.
Neki drug gojenec, istega imena in priimka kot prejšnji, Jožef Gamba iz Buti-
gliere d‘Asti, ki je postal pozneje salezijanec, duhovnik in inšpektor v Urugvaju, je
vstopil v oratorij poleti 1872. Ko je šel prvič k don Bosku k spovedi, mu je ta rekel:
»Mi hočeš popolnoma zaupati?«
»Seveda, popolnoma.«
»Prav, jaz te bom spraševal in ti mi boš odgovarjal po resnici.«
»Oh, seveda.«
Pogovor je potekal takole: »Si storil to in to?« »Da, gospod.«
»Tega nisi storil?« »Ne, gospod.« Vsa vprašanja, tako pritrdilna kakor nikalna, so
bila popolnoma resnična, tako da se je spoved, ki jo je fant začel s strahom, da ne bi
kaj pozabil, končala z gotovostjo, da je povedal vse, kar je moral povedati, in s popol-
4 Prim. Teolog G. ANGRISANI, Il Cardinale Giuseppe Gamba, Torino-Roma, Casa Editrice Marie-
tti, 1950, stran 16.

2.9 Page 19

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
19
noma mirno vestjo, ki ga ni nikdar več nadlegovala. Ugotovil je, da mu je don Bosko
bral v srcu kakor iz odprte knjige. Prepričan, da don Bosko bere v srcih, ni nikdar
zamenjal spovednika, dokler je bil v oratoriju. Vedel je, da takega ne bi več našel.
Hkrati pa se je trudil, da ni grešil in mu tako ni bilo treba povedati grehov svetniku.
Don Alojzij Nai, ki je bral Biografske spomine in videl omenjene vse te male
dogodivščine, je čutil potrebo, da je tudi on iz Santiaga de Chile poslal don Juliju
Barberisu naslednjo izjavo:
»Bilo je nekega večera leta 1872, menim, da je bil zadnji dan duhovnih vaj za
dijake. Don Bosko je spovedoval v koru za glavnim oltarjem in jaz sem bil eden
izmed zadnjih. Po spovedi mi je rekel dobesedno takole:
‚V tem trenutku vidim vso tvojo prihodnost.‘ In je povedal vse, kar je videl.
Spominjam se, da sem v svoji duši občutil nebeško veselje, in sedaj lahko pod
prisego potrdim, da je vse tisto, kar mi je don Bosko povedal, postalo resnica.«
Don Lemoyne je k temu, kar je don Nai tolikokrat pripovedoval in smo objavi-
li v Bolletinu5, pripisal nekaj nadrobnosti, ki jih je zaupno zvedel od njega:
»Deček Alojzij N. se je nekega večera spovedal pri don Bosku in ta mu je po odvezi
dejal: ‚V tem trenutku vidim pred seboj vso tvojo prihodnost. Vidim, kako se ti bližata
lev in medved, znamenje preizkušenj, ki te čakajo: boji za moralnost in obrekovanje.
Vidim pa tudi tvojo dobro voljo. Bodi miren in pojdi naprej.‘ Fant je potem potrdil
s prisego, da je bil izpostavljen vsem tem preizkušnjam, da jih je premagal in se jih
rešil. Kar se tiče obrekovanja, ga je neki tovariš pri don Bosku obtožil neresničnih
stvari. On je za to zvedel in je šel k don Bosku, da bi se branil. Don Bosko mu je rekel
samo: ‚Dobri človek, ali ne poznaš don Boska?‘ To pomeni: ‚Ne boj se, poznam te.‘
Drugič mu je pri spovedi rekel: ‚Hočeš z don Boskom skleniti pogodbo?‘
‚Kakšno?‘
‚Pomisli malo. Drugič ti bom povedal.‘
Fant je radoveden čakal en teden, ko je spet šel k spovedi, in hotel razjasniti skriv-
nost. Takoj je vprašal don Boska: ‚Kaj je s pogodbo?‘ ‚Pojdi k don Rui,‘ mu je odgovoril
don Bosko.
Vedno bolj radoveden je fant šel k prefektu don Rui in mu dejal: ‚Don Bosko me pošilja
k vam.‘
‚Zakaj?‘
‚Zaradi neke pogodbe, ki jo hoče skleniti z menoj.‘
Don Rua se je malo zamislil in mu nato odgovoril:
‚Saj res. Pridi jutri na konferenco v mali cerkvi.‘
Konferenca je bila namenjena salezijancem. Začel je umevati.
Ko je bil že salezijanec, duhovnik in prefekt v San Benignu Canavese, je nekega dne v
navzočnosti don Karla Vigliettija vprašal don Boska:
5 Prim. Bolletino Salesiano, november 1918, stran 219.

2.10 Page 20

▲back to top


20
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
‚Kaj je bil glavni vzrok, ki vas je navedel, da ste mi, ko sem bil še dijak, povedali, da
hočete z menoj skleniti pogodbo?‘
‚Glej, ko sem spovedoval, sem videl, kako so se utrinjali plamenčki s sveč na oltarju
Marije Pomočnice in se po več krogih spustili na glavo nekaterih dečkov. Eden izmed
teh plamenčkov se je ustavil tudi nad teboj.‘
Ti plamenčki so bili zanj jasno znamenje za fantov poklic v salezijanski družbi. To se
mu je zgodilo večkrat, kakor nam je sam pripovedoval leta 1885.«
Tudi Bernard Vacchina, poznejši duhovnik in goreč misijonar v Patagoniji, ki
je prišel v oratorij leta 1873, je takoj spoznal, kako je don Bosko jasno bral v srcih.
Preden je prišel v oratorij, je opravil življenjsko spoved, potem se je znova spovedal
pri don Caglieru in še tretjič pri don Bosku, ki ga je takoj vprašal: »Kako se pišeš?«
»Vacchina.« »Če ne bi prišel, bi te dal poklicati.« Fant je začel z natančno spovedjo. O
nekaterih stvareh je don Bosko rekel: »Zadosti.« Ko je končal, ga je vprašal: »Nimaš
nič drugega?« »Saj sem vse povedal, vse.« »Kaj pa to?« In ga je opozoril na nekaj
zelo oddaljenega od vsega tistega, kar je povedal. Ves zmeden je fant začel jokati in
v joku dejal: »Res je.« Goreč misijonar don Maggiorino Borgatello nam je zapustil
drugo zanimivo poročilo o svojem prvem srečanju z don Boskom.
Leta 1873 je vstopil v zavod v Varazze, ne da bi mislil na to, da bi postal du-
hovnik, kaj šele redovnik in salezijanec. Imel je celo predsodke o don Bosku in
salezijanskem delu. Malo pozneje se je zvedelo, da bo prišel k njim na obisk.
»Bil sem zadovoljen, da ga bom mogel spoznati, istočasno pa sem se bal njegovega
obiska. Ko je prišel v zavod, so mu šli vsi konviktovci naproti, ga veselo pozdravljali in
kar tekmovali, kdo mu bo mogel poljubiti roko. On pa je smehljaje se sprejemal vse z
dobroto in se šalil z vsemi. Tudi jaz sem se skrivaj od zadaj približal, ga prijel za roko
in mu jo poljubil, pač zato, da sem lahko rekel, da sem tudi jaz poljubil roko don Bosku.
Naredil se je, kot da me ne bi videl; gledal je drugam in obračal glavo, vendar me je še
z drugimi desetimi prijel za prst in me prisilil, da sem šel z njim po dolgem hodniku. Po
poti je drugega za drugim izpuščal, mene in mojega dobrega prijatelja Janeza Biellija,
ki je sedaj duhovnik, pa je držal vse do velikega stopnišča. Najprej je na kratko govoril
z Biellijem in ga potem odpustil. Nato se je obrnil k meni. Do tedaj me še ni pogledal in
zdi se mi, da je to storil namenoma. Ko sem bil sam z njim, sem mislil: ‚No, sedaj sem
pa tu. Kaj bo z menoj?‘ Sveti mož me je pogledal tako predirno, da sem menil, da bo po
meni. Nisem vzdržal njegovega pogleda in sem poln svetega strahu povesil oči. Spoznal
sem in čutil, da je bral v globini mojega srca. Videl sem, da ne ve samo, kako je v tem
trenutku z menoj, temveč tudi, kaj bo iz mene po Božji milosti in z njegovim prizade-
vanjem. Nikdar v svojem življenju se mi ni pripetilo kaj podobnega. Nadvse ljubeznivo
me je vprašal, kako mi je ime, kakšni so moji nameni in ali sem rad v zavodu itn. itn.
Končno je dejal: ‚Glej, rad bi postal tvoj prijatelj.‘ In ob slovesu: ‚Jutri bom spovedoval v
zakristiji. Pogovorila se bova in videl boš, da boš zadovoljen.‘
Kako sem se po takem srečanju počutil, si lahko vsak predstavlja bolje, kot bi mo-

3 Pages 21-30

▲back to top


3.1 Page 21

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
21
gel jaz to opisati. Zadovoljen sem bil, da sem ga spoznal, in od tistega hipa sem ga
vzljubil. Kakor megla so izginili vsi moji predsodki. Naslednjega dne mi je govoril pri
spovedi, in kakor mi je napovedal, sem bil zelo zadovoljen. Prikazal mi je stanje moje
notranjosti na tako ljubezniv način, da sem bil ves iz sebe in nisem vedel, kaj naj bolj
občudujem, njegovo svetost, ko je bral mojo vest, ali njegovo dobroto, s katero je vse
to storil. Jokal sem od čistega veselja, ker sem našel tako dragega očeta in prijatelja.
Od takrat sem ga vedno bolj ljubil in ga nisem nikdar več zapustil. Vsakokrat, če je
bilo le mogoče, sem se spovedoval pri njem in sem bil vedno nadvse zadovoljen. Vča-
sih mi je dajal nasvete, ki niso imeli nikakršne zveze s spovedjo. Po kratkem premisle-
ku pa sem se prepričal, da je imel prav. Samo tisti, ki je bral v globini srca, je mogel
tako govoriti. Napovedal mi je celo vrsto stvari, ki so se potem dobesedno uresničile.«
Ta posebna razsvetljenja so bila znana vsem v oratoriju in mnogi, ki niso ime-
li čiste vesti, so se bali, da bi jim svetoval, da bi se oklenili duhovniškega poklica,
ali pa se niso spovedovali pri njem. On pa je 8. julija 1873 zbrani skupnosti takole
govoril za lahko noč:
»Nočem iti k spovedi, ker mi priporoča, da bi postal duhovnik in ostal tukaj v hiši.«
Jaz pa vam pravim, da samo tistim, ki jih Bog zares kliče, rečem, da naj bodo mirni,
gredo naprej in sledijo temu sklepu. O tistih, ki bi radi ostali tukaj, nisem istega mne-
nja. Sicer pa je prav, da tistim, ki odprejo svoje srce, povem, kaj je najbolj koristno za
njihovo dušo. Toda če bi tudi povedal kaj takega, da bi se kdo ustavil tukaj, to ni nič
slabega, saj bi bil preskrbljen s hrano, stanovanjem in obleko, da bi lahko nadaljeval
študij, tudi višji, bil prost vojaškega nabora itn.
Naj še povem, da nekateri prihajajo k meni, da bi opravili življenjsko spoved, z bese-
dami: ‚Kar povejte, kar vi povejte.‘ Moramo se prav razumeti: vi prihajate k meni k
spovedi in ne jaz k vam, kajti če vam jaz povem svoje grehe, jih lahko poveste drugim,
ker vas ne zavezuje dolžnost spovedne molčečnosti« (splošen smeh).
Od začetka sem vse jaz povedal, potem pa je bil ubogi želodec tako utrujen, da nisem
mogel več. Zato naj vsak začne pripovedovati tisto, česar se spominja. Spovednik pa,
če bo hotel zvedeti več, bo vprašal.
Res pa je, da sem v teh dneh jasno videl njihovo notranjost; tako to, kar je bilo v pre-
teklosti in kar je sedaj, pa tudi to, kar bo v prihodnje. Vse sem imel jasno pred očmi,
tako da bi lahko vse zapisal in se ne bi prav nič bal, da bi se zmotil. Zato tisti, ki so bili
v preteklih dneh odkritosrčni z menoj, lahko popolnoma zaupajo mojim nasvetom.
Za sklep vam priporočam še eno stvar, to je, da vsakokrat, ko se spoveste, tudi izpol-
nite storjene sklepe, kajti iz sadov boste spoznali, ali so bile spovedi zares dobre: iz
njihovih sadov jih boste spoznali.«6
6 Tudi leta 1864 je don Bosko ob koncu duhovnih vaj tožil, da jih nekateri fantje niso resno opravili:
»Jaz sem tedaj takole govoril: Te dni sem jasno videl stanje duš, grehe, kakor če bi bili zapisani v knjigi
pred menoj. Nekateri, ki so hoteli opraviti življenjsko spoved in so hoteli našteti svoje grehe, so stvari
samo mešali. To je izreden dar, ki mi ga je v teh dneh podelil Gospod. Sedaj me nekateri vprašujejo: 'Ne
vidite več?' Ne, niso prišli takrat in sedaj ni več čas za to.« Tako don Berto.

3.2 Page 22

▲back to top


22
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Napovedal je veliko poklicev, celo takih, za katere bi se po splošni sodbi zdelo
nemogoče.
Nekega dne je srečal fanta, ki sploh ni mislil na to, da bi postal duhovnik. »Da,
da,« mu je dejal, »ti si poklican, Gospod te hoče imeti. Seveda, če se boš znebil
nekaterih navad, ki niso v skladu z duhovniškim poklicem.« Fant je 1872 oblekel
duhovniški talar in vstopil v semenišče. Vendar se je naveličal, se 1876 vrnil do-
mov in odložil talar. Tudi oče mu je odsvetoval duhovniški poklic. Začel se je učiti
francoščine in se hotel posvetiti trgovini. Nato se je posvetoval s patrom Pellicom
iz DJ, ki mu je dejal: »Pojdite naprej. Poslušajte don Boskov nasvet in jaz bom
prišel na vašo novo mašo.« In šel je naprej, sicer vedno nezadovoljen in ne da bi
uporabljal sredstva, ki mu jih je Gospod dajal na voljo. Končno pa se je spreobrnil
in storil vse, kar je bilo v njegovi moči, tako da je lahko rekel: »Da, don Bosko je
imel prav. Zares me je Gospod klical in sedaj sem zadovoljen.« »To nam je zaupal
neki duhovnik iz škofijskega klera,« pravi don Lemoyne.
Leta 1871 je neka gospa iz Genove, ki je s svojima dvema hčerkama spre-
mljala neko svojo sestrično v samostan molivk Najsvetejšega v Monzo, prišla k
don Bosku po blagoslov. Sprejel jih je zelo prijazno in med tem pogovorom mu
je mimogrede ušla pripomba, ki je imela preroški pomen. Obrnjen k mlajši iz-
med obeh deklet je rekel: »Ta bo šla za svojo sestrično.« Zares je dve leti pozneje
tudi ta postala redovnica v istem samostanu, čeprav je bil v tistem trenutku njen
namen čisto drugačen. Nato se je obrnil k drugi in rekel: »Ta vam bo delala več
preglavic.« Tudi to se je uresničilo, kajti zaradi njenega nestalnega značaja so se
morali veliko truditi, preden so jo spravili v red. Poleg tega je cela vrsta telesnih in
duševnih težav delala družini velike preglavice. Največ je trpela mati, ki je don Rui
pripovedovala o preroških don Boskovih besedah. Sestavili so kratek zapisnik, ki
je ohranjen v arhivu in ga je podpisala sama gospa.
Don Berto je pripisal naslednjo opombo:
Včeraj zjutraj, 6. junija 1873, je prišel neki visok fant, ki bi rad govoril z don Boskom.
Ko je vstopil v njegovo sobo, je govoril sedaj o tem pa spet o drugem. Don Bosko ga je
malo poslušal, potem pa dejal:
»Vi ste prišli zato, da bi postali duhovnik, ali ne?«
»Da, pa nisem vedel, kako naj vam to povem. Reči pa vam moram, da moja mati na-
sprotuje tej odločitvi.«
Odšel je zadovoljen in obljubil don Bosku, da mu bo pisal. Don Bosko mu je dejal, da naj
takoj, ko se bo vrnil domov, v svoji vasi in v svojem uradu za carine začne misijonariti.
Stalno je bral v dušah.
Leta 1872 je večkrat rekel nekemu našemu kleriku, ki je postal pozneje du-
hovnik in ne zadnji med člani naše družbe: »Ti si storil to in to.« – »Ti si mislil to
in to.« – »Tebe muči ta dvom.« – »Ti si si zamislil ta in ta načrt.« Klerik mu je malo
v zadregi odgovarjal:

3.3 Page 23

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
23
»Vi skušate uganiti?«
»Nikakor, čisto gotov sem.«
»Mogoče vam je kdo to rekel.«
»Nihče mi ni ničesar povedal.«
»Kako pa potem veste?«
»Naj ti bo zadosti, da veš, da mi je zanesljivo znano.«
»Toda kako ste vendar mogli to zvedeti?«
»To pa je druga reč.«
»In če bi vam rekel, da to, kar mi pravite, ni res?«
»Lahko poveš, karkoli hočeš, vendar se ne motim.«
In mu je mirno povedal vse nadrobnosti o stvareh, ki mu jih je nakazal.
»In dejansko je bilo tako,« je ta predstojnik izjavil don Lemoynu. »Don Bosko-
va beseda se je popolnoma ujemala z resnico.« On ni nikomur povedal svojih misli
in nihče ni mogel vedeti, kaj je storil.
Še veliko drugih dogodkov je bilo znotraj in zunaj oratorija, napovedi, ki so
se do pičice izpolnile, ozdravitve in druge čudežne stvari, ki jih seveda ne smemo
pozabiti.
Junija 1872 je gojenec Anton Bruno iz Rubiane popolnoma izčrpan ležal v
bolniški sobi. Že en teden ni ničesar zaužil in zdravnik ni mogel ugotoviti vzroka
njegove bolezni. Don Bosko ga je nekega večera pozno obiskal, ga blagoslovil in
mu ukazal, da naj drugo jutro vstane. Anton mu je odgovoril, da tega ne more
storiti, ker se čuti popolnoma nemočnega. Don Bosko pa mu je ukazal: »Jutri boš
vstal in šel na sprehod iz mesta.« Fant je ubogal, vstal in šel na sprehod peš vse do
Tesoriere, se pravi precej daleč zunaj mestnega obzidja, ne da bi se mu kaj pripe-
tilo. Še več, sprehod mu je pomagal, vrnile so se mu moči in tek in malo pozneje je
bil spet popolnoma čil in zdrav. Ko je prišel k don Bosku, da bi se mu zahvalil, mu
je dobri oče, kakor da bi šlo za nepomembno reč, naročil, naj pride vedno k njemu,
kadar bo imel kako duhovno ali telesno potrebo.
Anton Bruno je imel dva brata, ki sta živela pri svoji materi doma v Rubiani,
in eden izmed njiju, tako je pričal don Berto, ki je prav tako doma iz Rubiane, se
je odločil, da bo šel s trebuhom za kruhom v Francijo, vendar se je prej ustavil pri
njem v Turinu. Popeljal ga je k don Bosku, ki se je na vse načine trudil, da bi ga
odvrnil od tega sklepa. Toda fant ni hotel poslušati. Ni še preteklo mesec dni, ko
je prišla novica o njegovi smrti. Drugi, mlajši brat, ki je bil bolj dostopen, bi 1872
moral iti k vojakom in pustiti mater vdovo samo, brez pomoči. Zato naj bi Anton,
ki je že dalj časa bival v oratoriju in bil močno navezan na don Boska, šel domov in
pomagal materi. Ves vznemirjen je šel k don Bosku, ki ga je potolažil in mu rekel,
naj bo kar miren, ker njegov brat ne bo šel k vojakom. Priporočil mu je, naj se za-
upa svetemu Jožefu in Mariji Pomočnici, kar je rade volje storil. Človeško gledano
ni bilo nikakršnega upanja, da brata ne bi poklicali k vojakom. Toda kaj zato. Ko
je prišel dan nabora, je s svojimi tovariši zvečer odšel iz svojega kraja. Hodili so

3.4 Page 24

▲back to top


24
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
celo noč in drugo jutro prišli v Suso. Med potjo mu je, ne ve se zakaj, oteklo oko
in bil je tako skažen v obraz, da so ga v trenutku, ko se je predstavil komisiji, v
veliko začudenje vseh tovarišev razglasili za nesposobnega. Ves vesel se je vrnil
domov, in še preden so prišli v rodno vas, je oteklina izginila in je bil popolnoma
zdrav. »Ta dogodek (tako pravi don Berto) mi je njegov brat, sedaj misijonar laik
v Paysandúju v republiki Urugvaj, večkrat pripovedoval.«
Proti sredini marca 1874, je leta 1892 pripovedoval sobrat Feliks Gavarino
don Sekundu Marchisiu, me je napadel strahovit zobobol in otekla sta mi grlo in
jezik. Tisto jutro sem ostal v postelji nekako do osme ure. Nato sem šel v cerkev
in zmolil svoje molitve. Dobri oče don Bosko se je oblačil za mašo, in ko me je zag-
ledal, mi je z roko dal znamenje, naj pridem k njemu. Nisem mogel govoriti, zato
sem mu z znamenji razložil svoje težave.
Tedaj mi je rekel, naj pokleknem, in mi dal blagoslov. Toda glej čudo! Bolezen
je v trenutku izginila in bil sem popolnoma zdrav. Ista bolezen me je napadla spet
dve leti pozneje. Božji služabnik me je poklical v sobo in mi dejal: »Dal ti bom bla-
goslov, ki bo držal za vedno.« In res me ta bolezen od takrat ni nikdar več napadla.
Tako je pričal don Marchisio v informativnem procesu.
Dragi Marcel Rossi iz Rosignana Monferrata, ki je vstopil v družbo 1871, je
v Alassiu 1873 hudo zbolel. Sporočili so to don Bosku, ki mu je poslal blagoslov;
ozdravel je takoj, tako da ga je don Bodrato imenoval ‚sin čudeža‘. Leta 1874 je
bil v oratoriju asistent knjigovezov, ko ga je nekega dne zadel tak izliv krvi, da bi
napolnila tri skodele. Umaknil se je v ambulanto, in ker se je to ponavljalo še nas-
lednjih šest dni, je zdravnik izjavil, da je najtežji bolnik v zavodu. Don Bosko, ki je
na začetku leta napovedal, da jih bo pet umrlo, ga je obiskal in blagoslovil. Marcel
je menil, da je on eden izmed petih, in ga prosil, naj mu jasno pove, ali mora umre-
ti. Don Bosko ga je milo pogledal in dejal: »Bodi miren. Ti mi moraš pomagati pri
reševanju mnogih duš.« Ozdravel je. Zaupali so mu službo vratarja v oratoriju, ki
jo je opravljal 48 let in je pri tem v začudenje vseh opravil veliko delo apostolata.
Istega leta je klerika Mojzesa Veronesija napadla huda bolezen in so že obu-
pali, da bi ga mogli rešiti. Don Rua je o tem pisal don Bosku, ki je bil v Liguriji, in
je prosil za blagoslov za bolnika. Ko je don Bosko prebral pismo, je vzkliknil: »Bla-
goslov mu bom poslal, potnega lista pa ne.« Mojzes je popolnoma ozdravel. Ko sta
se pozneje z don Boskom pogovarjala o doseženem zdravju, je ta vzkliknil: »Ti boš
živel več kot 72 let.« Don Veronesi je umrl 3. februarja 1930, star 79 let. Verjetno
je svetnik, ko je napovedoval, imel pred seboj samo 72 let.
Glas, da je s svojimi blagoslovi in molitvami dosegal milosti, se je raznesel
povsod.
V Sampierdareni je neka uboga ženska imela hromega sina. Ko je slišala, da je
don Bosko v zavetišču sv. Vincencija Pavelskega, je vzela otroka v naročje in tekla
tja, da bi ji ga blagoslovil. Tam je bila množica ljudi, ki je hotela govoriti z don
Boskom, ona pa je potrpežljivo čakala. Šele ko so rekli, da don Bosko odhaja, je od

3.5 Page 25

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
25
obupa zakričala. Don Bosko je stopil k njej, blagoslovil otroka in mu ukazal, naj se
z desno roko pokriža. V trenutku je bil zdrav. Tako je don Lemoynu pripovedoval
Genovčan gospod Bruzzo, star 80 let. Slišal je to od svoje nečakinje, ki je bila priča
čudežnega dogodka.
»Našega dragega očeta don Boska – je pisal don Jožef Ronchail don Rui – je v
času, ko je bil v Alassiu (po bolezni v Varazzeju), povabil gospod Alojzij Preve na
svoj dom, da bi blagoslovil njegovo ženo, ki že več mesecev ni mogla iz hiše. Naš
ljubeznivi oče je privolil in jaz sem ga spremljal. Zadržal se je v kratkem pogovo-
ru o družinskih zadevah, nato spodbudil bolnico in vse domače k pobožnosti do
presvete Device Marije in dal blagoslov. Pred dvema dnevoma je prišel v zavod
gospod Preve in mi ves vesel povedal: »Sporočite gospodu don Bosku, da je moja
žena, potem ko je prejela njegov blagoslov, popolnoma ozdravela in je danes (na
sejemski dan) šla na sprehod z našim starejšim sinom.«
Gospodična Jožefina Monguzzi, rojena v župniji sv. Evstorgija v Milanu, po-
zneje ravnateljica ženskega kolegija v Vareseju, je v pismu 19. marca 1891 s prise-
go sporočila don Rui, da je že 12 let trpela silne bolečine zaradi migrene, ki je bila
posledica možganske kapi. Bila je nesposobna za kakršno koli delo.
Brez uspeha je poskusila in preizkusila vsa zdravniška sredstva. Sedaj je bila
pri svoji sestri, ravnateljici Zavoda Brezmadežne v Milanu, in je po nasvetu ne-
kega pobožnega duhovnika meseca maja 1872 šla k don Bosku, ki se je tiste dni
mudil v Milanu, in ga prosila za poseben blagoslov, da bi jo ozdravil od bolezni,
ki je ni moglo pregnati nobeno zdravilo. On je to rade volje storil, ne da bi jo prej
spodbudil k živi veri v pomoč blažene Device Marije. Dal ji je svetinjico Marije
Pomočnice in sv. Jožefa in ji naročil, naj jo do praznika Marije Vnebovzete poljubi
in zmoli očenaš, zdravamarijo in slavaočetu vsak večer, preden bo legla spat, in
naj veruje, da bo ozdravela. Toda zgodilo se je v trenutku: še preden je zapustila
sobo, kjer je bil don Bosko, se je čutila popolnoma ozdravljeno od bolezni, ki jo je
mučila dvajset let. Spet je bila sposobna prevzeti vodstvo Zavoda sv. Jožefa v Va-
reseju Lombardo. Tako je opisala in podpisala svojo pripoved, ki jo je potrdil tudi
duhovnik don Benigno Zini, župnik v Biumu Inferiore pri Vareseju.
Ljudje pa so se zatekali k njemu tudi v pismih in bili potolaženi.
Proti 1872 je bil Silvij Giannichini iz Pascosa (provinca Lucca) vojak v Piacen-
zi, kjer je služboval dve leti. Večkrat je bil prisiljen iti v bolnišnico zaradi vnetja
mandljev in enkrat zaradi davice, ki bi ga skoraj spravila v grob. Toda z zdravili in
zavzetostjo dobrega zdravnika je premagal vse te bolezni. Ko je zdravnik videl, da
se mora tolikokrat vračati v bolnišnico, mu je svetoval, da naj se da operirati, toda
on si ni upal. Tedaj je pisal očetu, da bi vprašal za svet hišnega zdravnika. Odgo-
vor se je glasil, da se lahko da operirati, ker navadno take operacije niso nevarne.
Očetovo pismo pa je prišlo skupaj s pismom brata duhovnika, ki mu je »v skrbi za
moje zdravje svetoval, naj pišem don Bosku v Turin in ga prosim za blagoslov za
ozdravitev od moje bolezni, istočasno pa bi opravil nekaj molitev v čast Mariji Po-

3.6 Page 26

▲back to top


26
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
močnici. Ko sem to storil, veste, kaj se je zgodilo? Zgodilo se je, da sem popolnoma
ozdravel in ves čas, ki sem ga preživel kot vojak, nisem imel nikakršnih težav več.
Preteklo je že 50 let in nikdar več nisem imel težav z grlom, z eno samo izjemo,
ko sem se vrnil domov, kar pa je verjetno povzročila sprememba podnebja. Zato
trdim in ponavljam, da nisem imel nikdar več težav z grlom, in to pripisujem bla-
goslovu, ki sem ga prejel od don Boska.«
Tako je on sam izjavil 31. avgusta 1920.
Vsi so imeli don Boska za velikega Božjega služabnika, za svetnika. Leta 1872
je bila v Mathiju Torinese neka Marija Sopetti, ki so jo mučila hudičeva nadlegova-
nja. Za to je zvedel mons. Gastaldi, ki je svetoval, naj se da blagosloviti don Bosku.
Revica je prišla v Turin 30. novembra in ob 9.30 vstopila v don Boskovo predsobo.
Čakala je do 10.30 s čemernim obrazom, ne da bi spregovorila besedico. Ko je
prišla na vrsto, je vstala, da bi stopila po blagoslov v sobo, a se je čutila pri vsakem
koraku ovirana, kakor da bi ji nevidna roka branila. Tedaj je začela divje vpiti in se
zvijati ter z glavo majati sem in tja: »Ne, ne!« je vzkliknila vsaj stokrat. Končno je
le vstopila in med tisoč težavami pokleknila, medtem ko je don Berto, ki je hotel
vedeti, ali gre za resnično hudičevo obsedenost, poklical don Boska na stran in
mu po tiho dejal: »Ali naj grem v zakristijo po roket in štolo?« Komaj je izgovoril
te besede, je revica strašno zakričala: »Ne, ne!« Don Bosko ji je dal blagoslov, ona
pa si je z rokami zatisnila ušesa, da ne bi ničesar slišala. S tisoč kretnjami, spako-
vanjem, enim bolj čudnim od drugega, je skušala dihati, ker jo je dušilo, dokler se
ni vsa skrušena vrgla na tla, da bi se skrila. Še vedno je kar naprej kričala: »Ne, ne!
Hudič, hudič!« Nato je začela kruliti kot prašič in mijavkati kor maček. Videlo se
je, da jo hudobni duh duši. Sredi neizrekljivih muk in težav je navzočim uspelo, da
so ji dali poljubiti svetinjico, in takoj po blagoslovu se je umirila.
Povedala je, da je tri leta strašno trpela in da je morala na vsaka dva tedna
iti k župniku, da jo je blagoslovil, ker bi jo sicer zadušilo. »In samo navzočnost
kakega duhovnika,« je nadaljevala, »je zadosti, pa četudi ga ne vidim, da se začne
trpinčenje. Moliti sploh ne morem. Ko kdo umre, četudi jaz tega ne vem, me začne
dušiti. Toda muke, ki jih čutim sedaj, niso tako strašne, kot če so navzoči duhovni-
ki, temveč samo, če hočem iti k spovedi. In če ne kričim teh besed in ne delam teh
kretenj, čutim, da bi umrla.«
Kakor hitro je stopila iz sobe, se je umirila. Don Bosko ji je zagotovil, da se
bo na poti v Lanzo oglasil v Mathiju in jo obiskal ali se vsaj zanimal, kako ji gre.
Naročil ji je, naj pogosto poljubi svetinjico Marije Pomočnice in zmoli zdravama-
rijo, kajti Gospod ji s temi mukami daje priložnost, da si zasluži veliko zaslug za
nebesa. Uboga ženska je od časa do časa prihajala, da so jo blagoslovili, in 2. janu-
arja 1883 je bila skoraj popolnoma rešena teh muk. Vsaj na zunaj ni čutila več ni-
kakršnega odpora do don Boska niti ni imela težav, da bi prejela njegov blagoslov.
Tako nam je pripovedoval don Berto, ki je bil priča dogodka.
V Vatikanu so ga tako spoštovali in – lahko rečemo – tudi častili, da mu je
papež zaupal obravnavo primera, ki ni kazal konca.

3.7 Page 27

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
27
Neko žensko, ki so jo nekateri duhovniki imeli za obdarovano z Božjimi da-
rovi in je v svojih spisih trdila, da je imela resnična videnja, so prisilili, da je šla
v Rim. Papež jo je poslal h kardinalu Patriziju z naročilom, da naj jo izročijo don
Bosku, ki se je prav takrat mudil v Rimu, da bi jo izprašal. Kardinal je brez odlaša-
nja izpolnil papeževo naročilo. Don Bosko je prebral spise, govoril z žensko in bil
prepričan, da ni bilo nič izrednega, nič takega, kar bi moglo biti Božje razodetje.
Sporočil je papežu svoje mnenje in Pij IX. je zadovoljen vzkliknil: »Za te stvari je
treba dobiti don Boska. Kdor zapade njegovemu pogledu, bo temeljito preiskan in
spoznan za to, kar je.«
Ta uboga ženska, v kateri je mogoče bilo malo domišljije, pa nič napuha niti
prevare, je končno prosila don Boska, da bi ji priskrbel nekaj denarja, da bi se
mogla v miru vrniti domov. Bila je že šest mesecev v Rimu, kjer ni delala drugega
kot hodila od enega cerkvenega moža do drugega, da bi zadovoljila tiste, ki so jo
poslali tja, in ni imela od česa živeti. Don Bosko ji je priskrbel od kardinala vikarja,
kar je potrebovala. Ona pa mu je, potem ko se je vrnila domov, večkrat pisala in
se mu zahvaljevala.
»Pij IX. svetega spomina – tako je izjavil don Rua v apostolskem procesu –
je zelo cenil don Boska. V pogovorih in pismih ga je prosil za svet pri vladanju
Cerkve v težkih časih, ki so jih doživljali, in ga vpraševal (kakor bomo videli) tudi
o bodočem dogajanju v Cerkvi. Ko sta nekoč prišla k njemu dva zakonca s svojim
osemletnim otrokom, ki še ni govoril, in ga prosila za blagoslov, je sveti oče, ki je
vedel, da se je takrat v Rimu mudil don Bosko, dejal: »Pojdite k don Bosku, kajti
Gospod vaju bo po svojem služabniku uslišal.« S tem je pokazal, kako visoko je
cenil don Boskov preroški dar in dar čudežev.«
1.4. V NJEGOVI ŠOLI
Šola, vedno prenapolnjena z mislijo na Boga, in to na najbolj čist in privlačen
način, kjer ni krepost s strogo nagubanim čelom na mrzlem in mrkem obrazu,
temveč resnična krepost, vedra in vesela, polna naravne dobrote, ki prešinja in
osvaja mlade duše, kjer cveti sveto navdušenje in želja po svetem in krepostnem
življenju. Taka je bila don Boskova šola.
»Vse – je pri apostolskem procesu trdil don Rua – mu je služilo, da je povzdi-
goval svojega duha k Bogu v svetih mislih, najsi je že videl ali slišal kar koli: rastli-
ne, cvetlice, sadeže, ptičke, živali, že znane ali neznane iznajdbe in odkritja. Vse
to ga je nagibalo, da je vedno bolj občudoval Božjo modrost, Božjo vsemogočnost,
ljubil Božjo previdnost, ki tako skrbi za vse človeške potrebe. Vsa ta občutja je
izražal s tako neposrednostjo, da se je videlo, da prihajajo iz njegove duše in srca,
ki sta nenehno potopljeni v kontemplacijo Boga in njegovih lastnosti.

3.8 Page 28

▲back to top


28
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ko je bil tako nenehno in globoko povezan z Bogom, je bilo več kot naravno,
da je dvigal k Bogu tudi srca svojih gojencev in jih spominjal na dolžnosti, ki jih
imamo do Boga, da si zaslužimo blaženo večnost. To je delal zlasti z rednim po-
ukom katekizma. Zato je – kakor poroča don Bonetti – vsem učiteljem ukazal,
da morajo razložiti in naučiti svoje gojence cel škofijski katekizem. Temu pouku
je pripisoval izreden pomen in je hotel, da so dvakrat na leto opravili slovesen
izpit iz krščanskega nauka, in ni bil nagrajen, kdor se v tem ni odlikoval, četudi
se je izkazal v drugih predmetih. Tudi zunaj rednih izpitnih rokov je podeljeval
nagrade tistim, ki so znali katekizem na pamet. Da tega učenja ne bi zanemarjali,
je zahteval od učiteljev redovalnice in razrednice, tako tedenske kakor mesečne,
kjer je bila zapisana snov, ki so jo obravnavali, in ocene, ki so jih učenci prejemali.7
»Ko sem bil z njim v Alassiu, poroča Božji služabnik don Leonardo Murialdo,
sva za nekaj časa bila v družbi nekega fanta, čigar imena se ne spominjam. Don
Bosko mi je v šali dejal, da bi se vrnil za kak dan v Alassio in imel duhovne vaje za
tistega fanta. Nato je dodal: ‚Toda duhovne vaje, ki bi pustile globoko v duši vtis-
njeno Quod aerternum non est, nihil est‘ (kar ni večno, ni nič). Te besede je izrekel
s takim naglasom in tolikšno prodornostjo, da se je jasno čutilo, kako globoko je
prežet s to mislijo.«
Tudi don Garino, ki je bil prvi katehet v Alassiu, se je spominjal, da mu je don
Bosko dal naslednje naročilo za ravnatelja: »Povej don Cerrutiju, da naj ne pozabi
eno ali dve pridigi na leto o Božji navzočnosti.«
V večernih nagovorih je najpogosteje priporočal, da bi živeli v Božji milos-
ti tako, da bi ljubili Marijo. »Lahko rečemo,« pravi don Rua, »da ni nikdar govoril
svojim gojencem, ne da bi priporočal pobožnost do presvete Device Marije. Zlasti
za ohranjanje čistosti jim je priporočal pobožnost do Marije. V devetdnevnicah kot
pripravi na velike praznike in v mesecu maju ni nikdar pozabil dati kake cvetke.«
Med temi cvetkami jih je cela vrsta, ki so položene v Marijina usta in jih je
don Lemoyne zbral iz don Boskovih nagovorov in njegovih spisov. Navajamo jih
dobesedno in v določenem redu glede na namen, ki ga bomo podali.
Jaz sem tvoja mati. Čez dan mi večkrat daruj svoje srce.
Ko slišiš biti uro, reci po tiho ali v mislih: »O Marija, moje sladko upanje!«
Skupaj z mojim imenom kliči tudi ime mojega sina Jezusa.
Pogosto, gotovo pa zjutraj in zvečer poljubi mojo svetinjico.
Ko greš po cesti, pozdravi moje podobe, ne oziraje se na ljudi.
Dobi si lepo mojo sliko, glej jo in pogosto poljubi.
Priskrbi si knjigo, ki govori o meni in o moji ljubezni.
Pogosto me prisrčno pozdravi in imel boš mojo ljubezen.
7 Nekaj let pred smrtjo – nadaljuje don Bonetti – je na splošno ukazal, da naj, četudi imajo že v
vsakem razredu po eno ali dve uri verouka, dodajo še ob prazničnih dneh vsaj pol ure katekizma v
cerkvi, kakor je to navada po vseh urejenih župnijah.

3.9 Page 29

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
29
Zapiši na svoje knjige in v svoje srce moje ime.
Iz ljubezni do mene bodi ponižen, potrpežljiv in pobožen.
Ubogaj na prvo besedo: tako sem delala jaz, ko sem bila doma in v templju.
Če imaš priložnost, popusti v svojih trditvah iz ljubezni do mene.
Ko moliš, imej vedno roke sklenjene na prsih.
Povečaj s svojo besedo število mojih častilcev.
Vsako soboto se iz ljubezni do mene zatajuj.
Vsako soboto zmoli litanije meni v čast za srečno smrt.
Vsako soboto pojdi iz ljubezni do mene k obhajilu.
Prejemaj pogosto sveto obhajilo, zlasti na moje praznike.
Ko greš k obhajilu, priporoči Jezusu grešnike.
Ko greš k obhajilu, prosi za čistost srca in ljubezen.
O, dragi moj sinko, nikdar ne stori smrtnega greha.
Od sedaj naprej si z besedo in zgledom prizadevaj, da boš preprečil greh.
Če me hočeš razveseliti, mi pogosto priporočaj grešnike.
Beži pred nemarnimi in malo pobožnimi tovariši.
Ko slišiš kletev, reci v svojem srcu: »Češčeno in hvaljeno naj vedno bo presveto Jezu-
sovo in Marijino ime.«
Če te kdo razžali, se ne maščuj, temveč mu odpusti iz ljubezni do mene.
Godrnjanje mi ne ugaja: ne godrnjaj in ne poslušaj godrnjanja.
Namesto da bi v nevšečnostih tarnal, trpi iz ljubezni do mene.
V stiskah in težavah se obrni k meni, svoji materi.
Ko ti naročijo kaj neljubega, takoj reci: »Da, iz ljubezni do Marije.«
Beži pred svetnimi zabavami in imej rad zadržanost.
Glej, da boš med tovariši delal za mir.
O, kako zelo bi mi bilo všeč, če bi se vsak teden spovedoval.
Zaupaj svojemu spovedniku in ga ne zamenjaj.
Dobro si zapomni spovednikove nasvete in jih skušaj izpolniti.
Med počitnicami se spoveduj na vsaka dva tedna.
Med počitnicami redno hodi v cerkev, da boš dal dober zgled.
Ljubi in spoštuj duhovnike, tudi jaz sem ljubila in spoštovala apostole.
Bodi hvaležen tistim in jih spoštuj, ki ti delajo dobro na duši in telesu.
Prihrani kako stvar, da jo boš iz ljubezni do mene dal kakemu revežu.
Bodi moj lep vrt, kjer rastejo lepe cvetlice.
S svojimi krepostmi bodi nebesa za mojega Božjega sina.
Tvoja najljubša krepost bodi angelska čednost – sveta čistost.
V grdih skušnjavah takoj zakliči: »Mati najčistejša, prosi zame.«
Nikdar grdih pogledov.
Nikdar ne beri nevarnih knjig. Preden boš začel brati knjigo, ki je ne poznaš, vprašaj
za svet spovednika.

3.10 Page 30

▲back to top


30
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Velika sramežljivost v slačenju in oblačenju.
Ne govori in ne poslušaj pohujšljivih posvetnih pogovorov.
Ne izgovori, niti za šalo, besede, ki bi mogla povzročiti slabe misli.
Ne govori z nevarnimi osebami, če hočeš, da bom jaz govorila v tvojem srcu.
Če hočeš biti moj benjamin, ljubi dete Jezusa.
Rad me imej. Hočem te narediti svetega.
Te cvetke lahko izpostavimo v kakem okvirju, kjer menimo, da bi bilo primer-
no, pa tudi z drugimi, oštevilčenimi – kot je bilo to nekoč navada v naših zavodih
– v škatlico s številkami, ki jih lahko gojenci, ko gredo mimo v devetdnevnicah in
mesecu maju, potegnejo, pogledajo številko in skušajo izpolniti nakazano cvetko.
Imel je tudi navado pripovedovati najlepše zglede iz življenja fantov, ki so
živeli v oratoriju, zlasti še o Dominiku Saviu, in je izrabil priložnost, da so prosili
za nove milosti po njegovi priprošnji.
Več izprošenih milosti je objavil v dodatku h Katoliškemu branju in v novejših
izdajah angelskega mladeniča, kakor na primer čudežna ozdravitev klerika G. B.
Pellegrinija iz semenišča v Comu leta 1871.
Druge, ki so se zgodile v letih, ki jih obravnavamo, pa še niso bile objavljene.
Marija Cumba je šest let bolehala za nerednim utripom srca. Po naključju ji je
prišel v roke življenjepis Dominika Savia. Polna zaupanja ga je prosila za pomoč
in popolnoma ozdravela.
O dveh drugih ozdravitvah, ki jih je prejela Jožefina Derossi, je don Bosko
poročal v rokopisu.
Jožefina Derossi iz Racconigija je zaradi mnogih bolezni že več kot dva tedna negib-
na ležala v postelji. Tedaj je zvedela za veliko uslišanj na priprošnjo svetega dečka
Dominika Savia in se tudi ona obrnila k njemu s tole molitvijo:
Ti, Dominik Savio, ki si bil zgled svetniškega življenja in sedaj tistim, ki te prosijo,
naklanjaš milosti, izprosi mi od Boga pomoč in reši me teh bolečin.
V trenutku se me je polastil sladek spanec in po kratkem počitku sem vstala popolno-
ma zdrava. To se je zgodilo leta 1869.
Leta 1871 se mi je zgodila velika nesreča, ko sem padla in si pri tem zlomila nogo.
Silno me je bolelo in bolečine so še naraščale. Spomnila sem se svojega velikega dob-
rotnika Dominika Savia, kateremu na čast sem zmolila očenaš in zdravamarijo z ob-
ljubo, da bom kaj storila njemu v čast. Tudi tokrat sem izkusila Božjo vsemogočnost
in v trenutku ozdravela, tako lahko spet hodim in opravljam vsakdanje dolžnosti.
Sedaj izpolnjujem svojo obljubo in obiskujem cerkev Marija Pomočnice, saj je Marijo
tako zelo častil, ko je še živel na tej zemlji. Jožefina Derossi
Turin, 19. novembra 1871
Don Boskova šola je imela svoj značaj, svoj vtis, svojo obliko in svoj posebni
program:

4 Pages 31-40

▲back to top


4.1 Page 31

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
31
»Njegov vzgojni sistem – je poudaril p. Janez Seneria – je najbolj stroga mo-
rala v najbolj privlačni obliki metode sv. Frančiška Saleškega in sv. Filipa Nerija,
spoštuje mladino v njenih najboljših nagnjenjih in se obenem odločno in krepko
bori proti njenim najslabšim nagonom.«8
»To, kar mora razlikovati našo družbo,« je imel navado reči sveti ustanovitelj,
»je čistost, kakor uboštvo razlikuje sinove sv. Frančiška Asiškega in pokorščina
sinove sv. Ignacija.«
Čistost je bila čednost, ki jo je najbolj ljubil.
»Moralne kreposti,« je pričal mons. Cagliero v pripravljalnem procesu, »in
zlasti še njegova čistost so tako prevevale njegovo zunanje življenje, da se nam
je zdel ne samo svetnik, temveč angel. Tako zelo je bila angelska njegova telesna
sramežljivost, čistost njegove duše in nedolžnost srca …
Spominjam se, da je Božji služabnik ob vprašanju neke plemenite družine o
razvezi zakona, ki je bil sklenjen pred dvema tednoma, a je potem mož zapustil
svojo ženo, moral poizvedeti tudi o namenu zakona in potem izreči, ali bi Sveti
sedež mogel razglasiti zakon za neveljaven. Toda ni imel poguma postaviti tega
vprašanja in je celo zadevo prepustil meni, da jo jaz rešim.«
Zaradi izpolnjevanja angelske čednosti so ga imeli vsi za nekaj posebnega.
Don Rua je na uvodnem procesu izjavil, da so bili začudeni, kako silno zadržano
se je družil z osebami drugega spola. Med drugimi mi je grofica Callori pripove-
dovala, kako nikdar ni dvignil oči, da bi jo pogledal v obraz, kar ji je bilo v veliko
spodbudo. Tako je ravnal tudi s tistimi, ki so iz pobožnosti želele, da bi jih s pal-
cem pokrižal na čelo ali jim položil roko na glavo. Vedno se je uprl in dejal, da jim
je zadosti duhovniški blagoslov. In če je bil včasih tudi malo nevljuden, je bilo to
takrat, ko je kaka brezobzirnica prijela njegovo roko, da bi se dotaknil njenih bol-
nih oči, ali si jo položila na glavo. S svojimi gojenci se je izogibal vsake geste, ki bi
mogla biti nevarna. Isto je zabičeval svojim duhovnikom in klerikom.
Še neka druga okoliščina je vredna poudarka.
Sam don Rua, ki je bil v apostolskem procesu vprašan, ali je don Bosko imel
skušnjave, ki jih je moral premagovati glede te čednosti, je jasno odgovoril: »Kar
se tiče skušnjav proti tej čednosti, menim, da jih je čutil, kar morem razbrati iz ne-
kaj besed, ki sem jih slišal, ko je govoril o zmernosti v pijači; to je povedal zato, da
bi se izogibali vzdražljivih pijač. Menim tudi, da s tem, ko se je izogibal priložnosti
in bil vedno zaposlen z delom v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš, take skuš-
njave niso bile pogoste in jih je premagoval v veliko korist svoje duše. O tem sem
toliko bolj prepričan, ker se je neprenehoma zatajeval in tako obvladoval svoje
strasti. Pogosto je ponavljal besede sv. Pavla: ‚Trdo ravnam s svojim telesom in ga
usužnjujem.‘ Svojim sinovom je priporočal zatajevanje čutov, v čemer je sam dajal
8 Prim. L'Azione, časopis v Sarnu (Salerno), leto VIII., št. 10.

4.2 Page 32

▲back to top


32
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
najlepši zgled, kajti čeprav ni kazal vidnih strogosti, kot so dolgi posti, raševniki,
bičanje itn., je nenehno zatajeval svoje čute in v tem posnemal zgled sv. Frančiška
Saleškega, ki si ga je izbral za vzornika in zavetnika svojih ustanov.«
»Ko sem se odpravljal pridigat duhovne vaje v neki zavod,« piše mons. Costa-
magna, »me je don Bosko poklical in mi dejal:
‚Povej tem mojim dragim sinovom, da je don Bosko od premnogih pridig, ki
jih je slišal, in knjig, ki jih je prebral, skoraj vse pozabil, da pa mu je ostala globo-
ko v spominu grda beseda, ki jo je pri šestih ali sedmih letih slišal iz ust nekega
svojega slabega tovariša. Tega ne morem pozabiti. Hudič si je vzel za nalogo, da
me bo tega žalostnega dogodka vedno spominjal. Reci zato tistim dečkom: Gorje
tistemu, ki uči druge grde besede, in gorje tistemu, ki daje pohujšanje!‘«
Ko je slišal govoriti o pohujševalcih, je govoril: »Če ne bi bil greh, bi te ljudi
zadušil s temile rokami.«
Bil je neprekosljiv v vsem, kar se je tikalo vsajanja ljubezni do te lepe čednosti.
»Don Boskova ljubezen do čistosti je bila tolikšna,« je zatrdil v uvodnem pro-
cesu don Julij Barberis, »da ni bil zadovoljen samo s tem, da jo je on ohranil po-
polno in salezijancem svetoval sredstva, kako naj ostanejo čisti, temveč se je tudi
z vsemi sredstvi trudil, da bi dečki, ki mu jih je Božja previdnost izročila v varstvo,
ohranili nedotaknjeno to cvetlico čednosti. Njegova glavna skrb je bila, da jih je
rešil nevarnosti. V ta namen je zlasti skrajševal počitnice, bil izredno previden v
določanju učiteljev in asistentov, dal čez dan zaklepati spalnice in vsa skrivališča.
Hotel je odprta dvorišča, tako da so bili vsi gojenci pred očmi asistentov, prepo-
vedal je, da bi dečki hodili v spalnice drugih in celo v sobe samih predstojnikov,
razen tistih, ki so imeli posebno službo in urad, kot ravnatelj ali prefekt. Hotel je,
da asistenti niso pustili nikdar gojencev samih in da so imeli ponoči odgrnjene za-
vese na svojih posteljah, da so lažje videli, kaj se dogaja. Bila so tudi najrazličnejša
sredstva, ki so, če so jih upoštevali, pomagala ohraniti čistost. Najbolj pa je pri-
poročal pogosto prejemanje zakramentov in pobožnost do Božje matere Marije.
Zaradi narave njegove ustanove je moral sprejemati fante, ki so že bili žrtve
človeških strasti. Vendar je on s svojim prizadevanjem vedno dosegel, da niso ško-
dovali drugim in da se skoraj nikdar ni zgodil kak večji nered na tem področju.
Poleg tega, da je on sam pazil na take fante, je, če je bilo na katerega treba posebno
paziti, opozoril druge predstojnike, da so bili pozorni. Najbolj učinkovito pa je
bilo to, da mu je postavil ob stran kakega zares dobrega tovariša, ki je bil trden
v tej kreposti, in mu naročil, da naj ga ne sme nikdar spustiti izpred oči, temveč
naj si ga naredi za prijatelja in ga na lep način pritegne k pobožnim vajam, zlasti
k prejemanju svetih zakramentov. Zato se ni čuditi, da je z vsemi temi sredstvi
dosegel velike spreobrnitve in se niso nikdar zgodili kakšni težki prestopki.«
Zato ni čudno, da se je v oratoriju med fanti pripetilo tudi kaj izrednega. V šoli
svetnika, kakršen je bil don Bosko, so cvetele lilije in so se oblikovali angelčki, po
katerih je Bog sam govoril svojemu služabniku.

4.3 Page 33

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
33
Leta 1971, ko se je odpravljal na pot v Rim, je bil nekega dne na dvorišču sre-
di svojih dečkov. Eden izmed njih se je povzpel na prste in mu zašepetal na uho:
»Povejte svetemu očetu to in to.« Po odmoru je don Bosko šel v svojo sobo in dal
poklicati tistega dečka. Prosil ga je, da bi mu ponovil, kar mu je povedal malo prej.
Dobil je odgovor: »Toda jaz vam nisem ničesar povedal.« Šel je v Rim in pozabil
na naročilo, ki ga je prejel. Ko se je vrnil v Turin, se mu je spet približal isti deček
in mu rekel: »Don Bosko, naročil sem, da bi papežu povedali to in to. Prosim vas,
izpolnite moje naročilo.« Kakor prvič ga je tudi sedaj dal poklicati in je dobil za
odgovor: »Jaz vam nisem ničesar rekel. Jaz nič ne vem.« Vse tako preprosto, da ga
ni več vpraševal. Ker pa je bil prepričan, da je po ustih tega dečka prvič in drugič
govoril Bog, je ob prvi priložnosti, ko je šel v Rim, o tem poročal papežu.
Ne vemo, kdo je bil ta deček, vemo samo, da je postal salezijanec, duhovnik
in misijonar.
Nekoč je bil don Bosko ves zamišljen in ni vedel, kako naj se odloči. Šel je ma-
ševat in v trenutku povzdigovanja mu je prišla misel, za katero se mu je zdelo, da
rešuje njegovo vprašanje. Čutil se je mirnega in se je zahvalil Bogu. Po maši se je
vrnil v zakristijo in fant, ki mu je ministriral, se mu je približal in dejal:
»Storite tako, kakor ste zvedeli pri povzdigovanju.«
Ves presenečen je šel v svojo sobo in dal poklicati tistega fanta. Vprašal ga je o
tem, kar se je pripetilo, on pa je odgovoril, da se ne spominja, da bi govoril z njim.
Še več je podobnih dogodkov, ki potrjujejo sveto življenje, ki je vladalo v ora-
toriju.
Nekega dne je don Bosko spremljal nekega tujega duhovnika na obisk cerkve
Marije Pomočnice. Ko sta prišla do glavnega oltarja, sta za njim naletela na fanta,
ki je bil dvignjen od tal in zamaknjen v molitev. Ob njunem prihodu se je zdrznil
in poletel kakor pero, ki ga nosi veter, k don Boskovim nogam in ga prosil, naj mu
oprosti.
»Bodi brez skrbi,« mu je odgovoril, »pojdi po svojih poslih.« Obrnil se je k
duhovniku in dejal: »Človek bi mislil, da so to stvari srednjega veka, pa se dogajajo
danes.«
Nekoč je vstopil v cerkev s trga v času, ko ni bilo nikogar, in videl nekega
gojenca,
kako je lebdel v zraku pred podobo v glavnem oltarju. Nič več in nič nanj
kot sv. Jožef Kupertinski v zagonu ljubezni, ko se je dvignil, da bi poljubil podobo
Marije Pomočnice.
Don Bosko sam je pripovedoval te dogodke. To pripoved je povedal v Alassiu
in jo je slišal tudi don Alojzij Rocca, od katerega jo je zvedel don Lamoyne.
Mons. Andrej Scotton je slišal pripovedovati o nekem drugem dogodku, ki se
je verjetno pripetil po letu 1874,
Neki dvanajst ali trinajstletni deček je nekega jutra, ne da bi potrkal ali prosil dovo-
ljenja, stopil v don Boskovo sobo in ukazovalno dejal: »Don Bosko, pišite.«

4.4 Page 34

▲back to top


34
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Narek je obstajal iz dolge vrste imen in priimkov. Bila so imena in priimki nekaterih
fantov, ki so prišli zlasti iz Emilije, od koder so jih poslali prostozidarji, da bi kvarili
svoje tovariše in jih pridobivali za njihove sekte. Imeli so vpisnice in izkaznice, kakor
je bilo takrat navada, da so se mogli med seboj spoznati. Tisti deček je don Bosku
razodel vse do zadnje nadrobnosti.
Preiskovanje je bilo kmalu opravljeno in don Bosko je imel vse v rokah.
Toda preden je odpustil tega angela, je hotel vedeti, kako je mogel priti do vseh teh
podatkov in skrivnosti. Dolgo se je izmikal, končno pa le povedal, kako je bilo. Že več
dni zaporedoma mu je Gospod dal videti vse to kakor v ogledalu z namenom, da bi
vse povedal don Bosku, in ker mu še ni vsega povedal, ga je tisto jutro ostro pokaral
pri svetem obhajilu. Miles Christi (Kristusov vojak) je slišal pripovedovati ta dogodek
od samega Božjega služabnika9.
Taka poročila je navadno dajal v zaupnem krogu in jih končeval z besedami:
»Don Bosko je ubog povprečen duhovnik, ima pa veliko svetih dečkov, ki mu
pridobivajo naklonjenost poštenih ljudi in Božji blagoslov.«
1.5. POSEBEN DAR
Iz Svetega pisma in iz življenja svetnikov se jasno vidi, da Bog svoje služabni-
ke vodi tudi s sanjami.
Don Bosko je bil tega daru deležen na poseben način vse od rane mladosti, ko
mu je bila zaupana naloga, ki naj bi jo izpolnil, in potem skozi vse življenje z na-
kazovanjem poti, po katerih naj bi hodil, in razvoja njegovega apostolata ter vseh
najprimernejših sredstev za njegovo uspešno izpolnitev.
Njegova očetovska skrb, izražena vedno v najvišji junaški meri, je bila usmer-
jena k vodstvu fantov na poti milosti in ljubezni do Boga ter bega pred grehom.
Gospod mu je v duhu kazal zares izjemne prizore, s katerimi je on s svojo prepros-
to pripovedjo dosegal čudovite učinke: enkrat je jasno videl stanje vesti svojih
gojencev, drugič spoznaval najustreznejša sredstva, da je fante popeljal k spovedi
in pogostemu prejemanju svetega obhajila, pa spet h globoki pobožnosti do Božje
matere Marije, h gojitvi čednosti čistosti in k življenju, ki bi bilo nenehna priprava
na smrt. V sanjah je dobival navodila za duhovno življenje svojih duhovnih sinov,
od časa do časa pa je dobival tudi navodila, kako naj se ravna v določenih okoliš-
činah, tako da je bil tudi v spanju vedno med svojimi in tesno združen z Bogom.
Mi smo zbrali in uredili sto štirideset pripovedi o teh izrednih razsvetljenjih,
izmed katerih se jih dvanajst nanaša na leta, ki jih opisujemo.
9 Prim. La Riscossa (Prebujenje) di Breganze (Vicenza), 17. avgusta 1907.

4.5 Page 35

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
35
Nekatere od teh se nanašajo na pripravo na smrt ali na napoved smrti, druge
jasno prikazujejo stanje vesti, nekatere so jasne katehetske razlage, ena izmed
njih opisuje prvo misijonsko področje, namenjeno salezijancem, druge pa se tiče-
jo javnih dogodkov.
Preden jih bomo predstavili, naj povemo, da so vse pripovedi razen treh pov-
zetek don Boskovih govorov, ki so včasih trajali tudi več kot eno uro, zato je kaj
mogoče, da se je vtihotapila kaka netočnost. Vendar to ne pomeni, da niso drago-
cene, ker nam tudi tako kažejo, kako je Bog izkazoval posebne blagoslove našemu
svetemu ustanovitelju, in nam obenem podajajo toliko svetih naukov.
Tukaj so v kronološkem zaporedju.
Prva je dragocen don Boskov rokopis.
1. Obisk v zavodu v Lanzu: »Ne govorite grdih stvari; prejemajte pogosto
sveto obhajilo; gojite pobožnost do Božje matere Marije; izpolnjujte
sklepe, ki ste jih naredili pri spovedi.«10
Turin, 11. februarja 1871
Predragi in nadvse ljubljeni sinovi!
Želim si, dragi sinovi v J. K., zelo si želim, da bi obhajal pust z vami. To je nekaj izre-
dnega, ker v tem času nimam navade, da bi zapuščal Turin. Toda ljubezen, ki ste mi jo
tolikokrat pokazali, in pisma, ki ste mi jih pisali, so me privedli do te odločitve. Toda
razlog, ki me nagiblje bolj kot vse drugo, je obisk, ki sem ga pred nekaj dnevi opravil
pri vas. Poslušajte, kako strašna in žalostna pripoved. Ne da bi vaši predstojniki ali vi
vedeli, sem vas obiskal. Ko sem prišel na trg pred cerkvijo, sem zagledal zares strašno
pošast: velikanske bleščeče oči, ogromen okrogel gobec, ogromno žrelo, ostra brada,
ušesa kakor kakega psa in na glavi dva rogova, podobna kozjim. Pošast je poskako-
vala sem in tja in se šalila z nekaj pajdaši.
»Kaj delaš tukaj, ti peklenska spaka?« sem vprašal prestrašen.
»Delam si kratek čas,« je odvrnila »nimam kaj početi.«
»Kako? Ne veš, kaj bi počela? Si se morda odločila, da boš pustila pri miru te moje
drage dečke?«
»Ni treba, da bi se preveč gnala, saj imam notri svoje drage prijatelje, ki me odlično
nadomeščajo. Lepa skupinica gojencev, ki so mi vdani in odlično delujejo po mojih
navodilih.«
»Lažeš, ti oče prevare! Toliko pobožnih vaj, branja, premišljevanj, spovedi ...«
Posmehljivo me je pogledal. Povabil me je, da sem šel za njim v zakristijo, in mi poka-
zal ravnatelja, ki je spovedoval: »Vidiš,« je dodal, »nekateri so moji sovražniki, mnogi
pa mi lepo služijo tudi tukaj. To so tisti, ki obljubljajo, pa ne delajo, se spovedujejo
10 Glej drugi del: Sempre avanti, 2: v Lanzu.

4.6 Page 36

▲back to top


36
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
vedno istih grehov in nepopolnosti in jaz se zelo veselim takih spovedi.«
Zatem me je popeljal v spalnico in mi pokazal nekaj fantov, ki niso šli k maši in so
imeli grde misli. Nato mi je pokazal enega in dejal: »Ta je bil že na tem, da bi umrl;
svojemu Stvarniku je obljubil tisoč stvari, toda sedaj je še veliko slabši kot prej.«
Nato me je popeljal še v druge kraje zavoda in mi pokazal nezaslišane stvari,
o katerih ne bom pisal, pač pa vam jih bom ustno povedal. Zatem me je popeljal na
dvorišče in potem s svojimi pajdaši pred cerkev, kjer sem ga vprašal: »Kaj ti najbolje
služi med temi dečki?«
»Pogovori, pogovori, pogovori! Vse pride od tukaj. Vsaka beseda je seme, ki daje obil-
ne sadove.«
»Kdo so tvoji največji sovražniki?«
»Tisti, ki hodijo k obhajilu.«
»Kaj te najbolj grize?«
»Dve stvari. Pobožnost do Marije.« Tu se je ustavil in se je zdelo, da noče nadaljevati.
»In katera je druga?«
Zmedel se je in se spremenil v psa, mačka, medveda in volka. Imel je tri rogove, potem
pet in končno deset; tri glave, pet. In to skoraj istočasno. Jaz sem ves trepetal, on pa
je hotel pobegniti. Hotel sem ga pripraviti, da bi govoril, in mu dejal: »Na vsak način
hočem, da mi poveš, katere stvari se najbolj bojiš med vsemi, ki se tukaj opravljajo. To
ti ukazujem v imenu Boga Stvarnika, mojega in tvojega gospodarja, ki ga moramo
ubogati.«
V tistem trenutku so se začeli vsi krotovičiti in zvijati, in to na tak način, da tega ne
bi hotel nikdar več v svojem življenju videti. Zatem so strašno kričali in krulili ter
končno izgovorili naslednje besede: »To, kar nam povzroča najhujše zlo, to, česar se
najbolj bojimo, je izpolnjevanje sklepov, ki so jih storili pri spovedi.«
Te besede so bile izgovorjene s takim kričanjem in rjovenjem, da so vse tiste pošasti
izginile kakor blisk in jaz sem se znašel sede ob svoji pisalni mizi. Drugo vam bom
povedal z živo besedo in vam vse razložil.
Bog naj nas vse blagoslovi in imejte me za vašega najvdanejšega v J. K.
duh. Janez Bosko
2. Pogrebni prapor – Obisk v spalnicah v spremstvu Božje matere Marije.
Na začetku novembra 1871 je opozoril, da bo eden izmed gojencev v ora-
toriju še pred koncem leta odšel v večnost. Ko so ga vprašali, na kaj se je pri tej
napovedi opiral, je odgovoril:
»V sanjah se mi je zdelo, da sem videl prapor, ki so ga nosili nekateri – zdelo se mi
je, da so bili angeli, vendar se ne morem natančno spomniti. Na eni strani prapora
je bila naslikana smrt s koso v zamahu, ko končuje življenje kakega človeka, in na
drugi strani je bilo napisano ime fanta. Na sprednji strani prapora je bilo napisano

4.7 Page 37

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
37
1871/72, kar pomeni, da bo ta fant moral iti na drugi svet še pred koncem leta.«
Tako don Lemoyne.
Tudi don Barberis si je zapisoval smrti, ki jih je don Bosko napovedoval tista
leta. Povedal je, da ga je pri obisku spalnic spremljala Božja mati Marija.
Leta 1871 je preblažena Devica popeljala don Boska na sprehod po spalnicah, da bi
mu pokazala, da bo moral eden izmed fantov kmalu umreti in da ga naj zato pripra-
vijo na ta veliki korak.
Tak obisk v spalnicah je bil pogost.
Včasih je ob glavi vsakega bila tabla z opisom fantovega stanja. Včasih je na čelu
vsakega fanta bil napis, ki je nakazoval njegov greh. Nekoč je videl nad glavo nekega
fanta na tanki niti obešen meč, ki je grozil, da bo padel. Fant se je v postelji divje pre-
metaval, kot da bi bil žrtev strašnih sanj. Včasih je videl v spalnici tudi hudiče, ki so
se gnetli okoli postelje kakega dečka, ali samo enega hudiča, ki je čakal na dovoljenje
(Božje pravičnosti), da bi ubil.
Jasno je, da so don Barberisovi zapiski opisovali več sanj iz tistih let.
Napoved smrti iz prvih dni meseca novembra se je točno izpolnila s smrtjo
mladega Evgenija Lecchija iz Felizzana.
3. Hudič na dvorišču označuje z alegoričnimi znamenji in navedki iz
Svetega pisma pregreške gojencev. »Prejeta milost.« 22. requiem.
Medtem ko je ležal bolan v Varazzeju (december 1871 - januar 1872), je
večkrat sanjal o gojencih v oratoriju. O tem pričajo tudi pisma sobrata Petra Ernie,
ki mu je bil vedno ob strani, in ravnatelja don Janeza Krstnika Francesie.
Ko se je vrnil v oratorij, je nekega večera, ne vemo natančno katerega, pripo-
vedoval ene izmed teh sanj, o katerih so že vsi govorili in ki so jih vsi želeli slišati
iz njegovih ust. Nekaj dni pozneje, 4. marca, je razložil še nekaj podrobnosti.
Tudi don Berto je napisal kratek povzetek, toda na srečo smo dobili v roke še
drugo, bolj natančno poročilo, ki ga je nekdo napisal tiste dni.
Podajamo ga dobesedno.
Mogoče bodo nekatere podrobnosti malo nejasne, se pravi, da bi lahko pove-
dal bolj jasno, vendar pa je to v celoti zelo pomemben dokument.
Izvirno besedilo se glasi takole:
I.
Don Boskove sanje iz časa njegove bolezni v Varazzeju, kakor jih je on sam pri sku-
pnem nagovoru pripovedoval fantom, dijakom in rokodelcem.
Z nekaterimi sem govoril o sanjah, ki sem jih imel. Sedaj pa so prišli nekateri k meni
in me prosili, naj jim razložim, kaj pomenijo. Nekateri so mi o tem pisali tudi že iz

4.8 Page 38

▲back to top


38
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
drugih zavodov. Sedaj vam jih bom pripovedoval tako, da se boste smejali, kajti vi
veste, da tisti, ki sanja, spi. Zato jim pripišimo samo tisto veljavo, ki si jo zaslužijo.
Tudi med svojo boleznijo sem bil v mislih vedno tukaj z vami. Od tam sem ponoči,
podnevi, v vsakem trenutku govoril z vami, kajti moje srce je bilo tukaj med vami.
Zato sem tudi sanjal o vas in o oratoriju. Zato sem večkrat prišel k vam na obisk in bi
vam mogel pripovedovati o stvareh, ki se tičejo posameznikov, mogoče boljše, kot bi
to mogli storiti oni sami.
Gotovo je, da pri teh obiskih nisem prihajal s telesom, ker bi me sicer videli.
Ko sem nekega večera zaspal, se mi je zdelo, da sem tukaj sredi vas. Zdelo se mi je, da
sem stopil iz stare cerkve in že sem zagledal enega tukaj v tem kotu dvorišča (blizu
stebrišča, ki vodi h govorilnici).
Imel je v roki zvezek, v katerem so bila zapisana imena vseh fantov. Gledal me je in
takoj vse zapisal. Ko je zapustil tisti kot, se je odpravil v kot stare šole, potem na ko-
nec dvorane, kjer sem sedaj, in se sprehajal po dvorišču, si vse ogledoval in zapisoval,
ne da bi izgubljal čas.
Ker sem želel vedeti, kdo je in kaj zapisuje, sem šel za njim. Toda hodil je tako hitro,
da sem moral teči, če sem ga hotel dohitevati. Šel je tudi na dvorišče rokodelcev in
tudi tam vse hitro opazoval in še hitreje zapisoval. Želel sem zvedeti, kaj zapisuje.
Približal sem se in videl, kako je pisal v vrsti, kjer je bilo ime nekega fanta. Ko je gle-
dal okoli, sem se približal in listal po zvezku in videl, da so bila na eni strani imena, na
drugi pa slike grdih živali. Ob enem imenu je bil naslikan prašič z napisom: Podoben
je neumnim živalim; postal jim je enak. Ob drugem je bil naslikan jezik z dvema ko-
nicama z napisom: Godrnjači, obrekovalci, vredni smrti, ki hudobijo ne samo delajo,
temveč tudi vanjo privoljujejo. Ob drugem so bila dolga oslovska ušesa, ki pomenijo
grde pogovore z napisom: Dobre navade kvarijo slabi pogovori. Ob drugih je bila
naslikana sova ali kaka druga žival. Hitro sem listal po zvezku. Videl sem tudi, da
nekatera imena niso bila napisana s črnilom, tako da sem jih komaj prebral.
Potem sem si to pojavo točno ogledal in videl, da je imel dolga rdeča ušesa, na čelu
dvoje bliskovitih oči, polnih krvi in ognja, ki so brizgale okoli, in obraz, poln žerjavice.
»Ah, poznam te,« sem dejal sam pri sebi. On je dvakrat ali trikrat obšel dvorišče, in
medtem ko je bil ves zatopljen v svoje opravilo, je zazvonil zvonec za v cerkev. Jaz sem
se napotil tja in tudi on je bil takoj ob železni ograji, skozi katero so morali iti vsi. Od
tam je opazoval fante, ki so vstopili v cerkev. Ko so vstopili vsi, je vstopil tudi on in
se postavil v sredo cerkve, blizu obhajilne mize in gledal fante, ki so bili pri maši. Jaz
sem hotel vse natančno videti, in ko so se prva vrata v zakristijo zaprla, sem stopil tja
in ga opazoval. Maševal je don Cibrario. Za povzdigovanje so fantje zapeli Hvaljeno
in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje telo. V tem trenutku se je v cerkvi zaslišal
tako močan ropot, kot da se bo vse porušilo. Zapisovalec je izginil v ognju, izginil pa
je tudi zvezek, ki ga je držal v rokah.
Zahvalil sem se Gospodu, da je na tak način premagal in izgnal iz cerkve hudiča.

4.9 Page 39

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
39
Spoznal sem tudi, da navzočnost pri sveti maši razveljavi vse prizadevanje hudiča in
da so zanj strašni zlasti trenutki povzdigovanja.
Po maši sem odšel iz cerkve v upanju, da prikazni ne bom več videl. Toda kakor hitro
sem bil zunaj, sem že zagledal nekoga, ki je čepel s hrbtom obrnjen proti cerkvi. Na
glavi je imel pokvečeno rdeče pokrivalo, iz katerega sta štrlela dva dolga rogova.
»Oh, si še vedno tukaj, ti grda spaka!« sem zaklical tako močno, da se je ubogi Enria,
ki je spal zraven mene, zbudil, in v tem trenutku sem se zbudil tudi jaz.
To so sanje, ki sem jih imel. In čeprav so samo sanje, sem mogel spoznati nekaj, na kar
nisem nikdar mislil: da se hudič ne zadovolji samo s tem, da zapisuje v svojo knjigo
hudo, ki ga delajo, ker mu Gospod pri poslednji sodbi ne bi verjel, temveč piše tudi
svetopisemske izreke in Božji zakon. Tako naj bi on sam izrekel sodbo.
Sedaj me bodo mnogi vprašali, ali je ob njihovem imenu bilo kaj napisano in kaj je bilo
napisano, ali so bila njihova imena napisana s črnilom ali ne. Toda sedaj ne bomo go-
vorili o tem. Če bi pa kdo želel vedeti podrobnosti o sebi, naj me pride vprašat.
Še veliko drugega sem videl v teh sanjah. Nemalo je še dogodivščin in grdih besed, ki
jih je izgovoril na moj račun in na račun koga drugega. Vendar bi bilo to predolgo in
bomo povedali – vse lepo drugo za drugim.
II.
Podrobnosti iz sanj, ki jih je don Bosko imel v Varazzeju med svojo boleznijo. On sam
jih je pripovedoval 4. marca zvečer vsem skupaj – dijakom in rokodelcem.
Nocoj bi vam imel povedati veliko stvari, tako preteklih kakor sedanjih. Ker vas je
veliko, ki vprašujete podrobnosti iz tistih blaženih sanj, vam bom nocoj povedal ne-
kaj podrobnosti, vendar na kratko, kajti če bi vam pripovedoval vse, bi se močno
zavleklo.
Nekdo me je vprašal, ali se, potem ko je zgorel zvezek tistega tipa, ni nič več videlo.
Videl sem naslednje. Kakor hitro je tisti zvezek zgorel in je tista pošast izginila, se je
dvignil neke vrste oblak, sredi katerega je bila zastava ali prapor, na katerem je bilo
napisano »uslišana prošnja«. Bile so pa še druge stvari, ki vam jih nisem hotel pove-
dati, da se ne bi prevzeli. Vendar jih bom povedal; ker ste vi dobri, zelo krepostni (v
šali). Videl sem, da je bila vaša vest v času moje odsotnosti vsa čista in v redu.
Zagotovim vam lahko, da ste prejeli veliko milosti za vaše duše in tudi milost, za ka-
tero ste prosili, se pravi moja ozdravitev.
Vendar to še ni vse, kar sem videl v sanjah. Medtem ko sem jaz in še kdo drug hodil za
tistim grdim gobcem, da bi videl, kaj počne in kaj piše, sem lahko ugotovil, da so bila
imena vseh fantov in pri dveh ali treh je bilo na vsaki strani ob imenu napisano 72,
73, 74, 75, 76, s pripisom Requiem aeternam. Potem sem obrnil list in tam je bil samo
napis Requiem aeternam brez imena.
Mogel sem videti samo do leta 76. Preštel sem imena z Requiem aeternam in sem jih
naštel 22, od katerih jih je samo v 1872 bilo 6, toda do 1876 jih je bilo 22.

4.10 Page 40

▲back to top


40
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Poskušal sem vse to razložiti, kajti vedeti morate, da je treba sanje razlagati. Spoznal
sem, da bo treba pred 76. letom 22-krat peti Requiem aeternam. Malo sem pomišljal,
ali bi tako razložil, ker se mi je zdelo čudno, da bi do leta 76 moralo oditi v večnost
toliko fantov, ko ste vendar vsi tako zdravi in krepki. Vendar ne poznam druge razla-
ge. Upajmo pa, da bo mogoče prepevati še druge besede kot ‚lux perpetua luceat eis‘
(večna luč naj jim sveti) in bomo potem mogli reči, da ta luč sije iz naših oči.
Za zdaj ni primerno, da bi povedal, koliko izmed vas in kdo je imel pripisano Requi-
em aeternam. To bomo prepustili nepredvidljivim Božjim skrivnostim. Mi poskrbimo
samo, da bomo v takem stanju, da se bomo mogli mirno predstaviti Božjemu sodniku.
In ker sem po zaslugi vaših molitev prejel ozdravenje – čeprav si tega nisem toliko že-
lel, je vendar življenje vedno Božji dar, če nam ga on ohranja, je vedno dar, ki nam ga
nenehno izkazuje –, bom svoje zdravje uporabljal v vašo korist, ker ste mi vi izprosili
ozdravenje. Tako bomo mogli vsi skupaj nekega dne v nebesih uživati Boga, ki nam
podeljuje toliko dobrega v tej solzni dolini.
Po potrpežljivem raziskovanju hišnih zapiskov tako v prefekturi kakor v
učilnicah pa tudi v don Boskovem nekrologu smo ugotovili, da je bilo zares 22
smrtnih primerov: 6 v letu 1872, 7 v ‚73, 4 v ‚74 in 5 v ‚75.
Tudi don Berto je zapisal te sanje, vendar pozneje in se zato ne smemo čuditi,
če se je vrinila kaka netočnost. Tako je na uvodnem procesu izpovedal, da je don
Bosko za leto 1873 napovedal 6 smrti in za naslednja tri leta 21, ter sklenil: »Ko sem
s svojimi očmi videl, kako se je točno izpolnilo, kar je bilo napovedano za 1872, se
nisem več zanimal za preostale primere, ker se mi je zdelo nepotrebno, da bi zapi-
soval smrti naslednjih 21, kakor se je potem, kolikor se spominjam, tudi zgodilo.«
Iz našega računa smo izključili tiste, ki so umrli zunaj oratorija, kot Cavazzoli
v Lanzu, drugi v Borgu San Martino, v bolnišnici San Giovanni, doma v družini, ker
bi število preseglo don Bertove podatke. Ne bomo pa priobčili imen, ker – kakor
bomo videli – to ne bi bilo umestno.
4. »Deset nas je, deset nas je, ki nismo dobro opravili duhovnih vaj!«
Od 3. do 7. julija 1872 so v oratoriju opravljali duhovne vaje za gojence, ki sta
jih pridigala don Lemoyne in don Corsi. Don Bosko je, potem ko je prosil Gospoda,
da bi mu pokazal, ali so jih vsi dobro opravili, imel naslednje sanje, ki jih je pripo-
vedoval skupnosti:
Zdelo se mi je, da sem na precej obširnejšem dvorišču, kot je to naše v oratoriju, obdanem
od vseh strani s hišami, drevesi in grmovjem. Na vejah dreves in v grmovju je bilo polno
ptičjih gnezd z mladiči, ki naj bi kmalu vzleteli. Ko sem užival ob žvrgolenju teh pevcev, se
mi je približal ptiček, ki sem ga iz njegovega petja prepoznal za slavčka. »Oh,« sem dejal,
»padel si, peruti te še ne morejo nositi in jaz te bom lahko ujel.« Ko sem tako govoril, sem

5 Pages 41-50

▲back to top


5.1 Page 41

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
41
naredil korak in stegnil roko, da bi ga prijel. Že sem ga prijel za peruti, že sem mislil, da
ga imam, toda ptiček je s skrajno močjo zletel do sredine dvorišča. »Uboga živalca,« sem
dejal, »brez koristi je vsak napor, nima smisla, da hočeš uiti, kajti ujel te bom.« Ko sem to
izrekel, sem stekel za njim. Že sem ga imel v rokah, ko se je spet izmuznil. »Prav, hočeš se
z menoj igrati, bova videla, kdo bo zmagal.« In spet sem se zagnal za njim. Toda na vsak
način me je hotel izigrati. Ko sem ga že imel v rokah, mi je spet ušel.
Sledil sem mu s pogledom in se čudil njegovi drznosti, ko sem kar nenadoma zagle-
dal, kako se je spustil na ubogega slavčka skobec, ga zgrabil s kremplji in ga odnesel,
da bi ga požrl. Ko sem to videl, bi mi skoraj zledenela kri v žilah.
Rekel sem si: »Hotel sem te rešiti. Toda ti se nisi dal ujeti, temveč si me trikrat zapo-
redoma potegnil za nos in sedaj si svojo nagajivost plačal s smrtjo.« Tedaj mi je ubogi
slavček z milim glasom trikrat zaklical: »Deset nas je, deset nas je!« Ves zmeden sem
se zbudil in začel razmišljati o sanjah in še sedaj razmišljam, kaj naj bi pomenile tiste
skrivnostne besede in kakšen je njihov smisel.
Toda naslednjo noč sem imel spet iste sanje. Zdelo se mi je, da sem na istem dvorišču,
obdanem kakor prejšnjo noč s hišami, drevesi in grmovjem. Spet sem videl okrutnega
skobca z divjim pogledom in ostrimi kremplji, ki je zletel mimo mene. Ko sem zavra-
čal njegovo krvoločnost, ki jo je pokazal nad ubogim slavčkom, sem dvignil roko, da
bi mu zažugal. Tedaj je preplašen vzletel in izpustil iz krempljev listek, na katerem je
bilo napisanih deset imen. Pobral sem ga, ga pogledal in prebral deset imen fantov,
ki so tukaj navzoči. Ko sem se zbudil, sem, ne da bi dosti razmišljal o stvari, razumel
skrivnost: to so bila imena fantov, ki niso hoteli nič vedeti o duhovnih vajah, ki niso
uredili računov svoje vesti in so se prepustili hudiču, namesto da bi se izročili Gospo-
du, kakor je želel don Bosko.
Pokleknil sem in se zahvalil Mariji Pomočnici, da je bila tako dobra, da mi je na tako
čudovit način dala spoznati tiste sinove, ki so pobegnili iz vrst zvestih vojakov. Obe-
nem pa sem obljubil, da se ne bom nikdar naveličal voditi nazaj izgubljene ovce.
Don Bertovo poročilo je popravil don Lemoyne. Don Berto je o tem poročal
tudi na uvodnem procesu za razglašenje za blaženega in svetnika našega predra-
gega očeta s to opombo:
»Spominjam se, da je omenjene fante don Bosko opozoril zasebno, da so ene-
ga izmed njih, ki ni hotel spremeniti svojega obnašanja, odslovili iz oratorija.«
5. Vrnitev s počitnic. – Grožnja nenadne smrti.
To se je zgodilo in se je o tem poročalo na začetku šolskega leta 1872/73.
Pripoveduje pa don Evazij Rabagliati, ki je bil tedaj klerik v oratoriju.
Zdi se mi, da gledam to, kar se dogaja vsako leto v tem letnem času. Počitnice so
se končale in fantje so se v velikih skupinah vračali v oratorij. Zgodilo se je, da sem
zaradi nekih svojih opravkov moral iti iz hiše in sem srečal enega izmed teh, ki so se

5.2 Page 42

▲back to top


42
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
vračali s počitnic. Opazoval sem ga nekaj časa, in ko sem videl, da me ne pozdravi,
sem ga poklical po imenu. Ko je bil pri meni, sem mu rekel:
»Kako si kaj prebil počitnice, dragi moj?«
»V redu,« je odvrnil.
»Povej mi, ali si sklepe, ki si mi jih zaupal, preden si odšel, tudi izpolnjeval?«
»Kaj še. Bilo je preveč težko. Vaše spomine in svoje sklepe sem položil v tole škatlo.«
Pokazal mi je škatlo, ki jo je nosil pod pazduho.
»In zakaj,« sem nadaljeval, »si se tako lagal in tako prevaral don Boska in Gospoda?
Lahko bi se ti pripetilo kaj hudega. Glej, da boš sedaj uredil stvari svoje vesti.«
»Kaj vest! Saj je še čas. Potem, potem.« S temi besedami je šel naprej. Poklical sem ga
nazaj in mu rekel: »Zakaj se tako vedeš? Poslušaj me in boš zadovoljen.«
»Oh!« je vzkliknil ta v odgovor, skomignil z rameni in odšel. Jaz sem mu sledil z ža-
lostnim pogledom in dejal: »Ubogi fant! Pokvarili so te in ne vidiš jame, ki si si jo iz-
kopal.« Ko sem to izgovoril, sem zaslišal močan ropot kot strel iz topa. Ves preplašen
sem se zbudil in se znašel sedeč v postelji.
Nekaj časa sem razmišljal o tem dogodku in se nisem mogel umiriti zaradi stvari, ki
sem jih ugotovil pri tem fantu. Končno sem zaspal in prekinjene sanje so se nadaljevale.
Zdelo se mi je, da sem sam sredi dvorišča. Ko sem šel proti vratarnici, sem srečal dva
grobarja, ki sta mi prihajala naproti. Ves iz sebe od presenečenja sem se jima pribli-
žal in vprašal:
»Koga iščeta?«
»Mrtveca,« sta odgovorila.
»Kaj pravita? Tukaj ni nobenega mrtveca; gotovo sta se zmotila glede vrat.«
»To pa že ne. Ali ni to don Boskova hiša?«
»Seveda,« sem odgovoril.
»Sporočili so nama, da je neki don Boskov fant umrl in da ga morava pokopati.«
»Toda kako je to?« sem si razbijal glavo. »Jaz o tem nič ne vem.« Gledal sem po dvo-
rišču, kakor da bi koga iskal. Dvorišče je bilo zapuščeno. Še naprej sem razmišljal:
»Kako je vendar to, da ni nikogar? In kje so vsi moji sinovi? Saj je vendar že dan!«
Napotili smo se proti vratom in tam smo naleteli na krsto, ki je na eni strani nosila
ime umrlega fanta z letnico 1872. Na drugi strani pa so bile zapisane te strašne be-
sede: Vitia eius cum pulvere dormient (njegove pregrehe bodo počivale z njegovim
prahom).
Ko sta ga grobarja hotela odnesti, sem se uprl: »Nikdar ne bom dopustil, da bi odnesli
kakega mojega sina, ne da bi mu še enkrat govoril. Dal sem si opraviti s krsto, da bi jo
odprl, pa mi ni bilo mogoče, četudi sem si še tako prizadeval. Ker sem stvar zavlače-
val in sta se grobarja vsega naveličala, sta se začela z menoj prepirati. Eden je v divji
jezi zamahnil z roko in razbil krsto. To me je zbudilo, da sem potem ostanek noči ves
žalosten prebedel v postelji. Ko se je zdanilo, sem najprej vprašal, ali se je tisti že vrnil
v oratorij. Ko so mi rekli, da je na odmoru in se zabava, mi je malo odleglo.

5.3 Page 43

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
43
Ta nesrečni gojenec, zdi se, da je bil rokodelec, je bil prav isti, o katerem je
na uvodnem procesu poročal tudi don Alojzij Piscetta, ki je bil v šolskem letu
1872/73 v gimnaziji v oratoriju.
Nekega večera 1873 je don Bosko zbral vse gojence dijake in rokodelce in jim napo-
vedal - jaz sem bil navzoč – da bo umrl neki fant. Njegova smrt naj bi služila za zgled,
ki ga pa naj ne bi posnemali. Čez mesec dni je umrl petnajstletni G. O., ki je bil v času
napovedi popolnoma zdrav.
Ko je zbolel, ga je obiskalo več duhovnikov in ga spodbujalo, da bi uredil stvari svoje
duše. Oglušel je in ni mogel več govoriti.
Malo pred smrtjo se mu je govor sicer spet vrnil, vendar se ni hotel spovedati in je
tako umrl brez zakramentov. Ob smrti je bil ob njem Jakob Ceva in priči njegove tr-
dovratnosti sta bila tudi Karel Fontana in Mihael Vigna.
Brez dvoma don Bosko ni opustil ničesar, kar bi fanta lahko pripravilo na od-
ločilni korak. Toda prav v tistih dneh je moral biti odsoten iz oratorija. Ubogi fant,
ki je bil sicer zdrav, je naglo zbolel. Poklicali so don Cagliera, da bi ga spovedal. Na
vse ljubeznive načine ga je skušal pripraviti, da bi opravil spoved. Toda komaj 15
let star fant mu je rekel, da še ni čas za to, da se noče spovedati in da naj ga pusti
pri miru. Don Cagliero se je spet vrnil in se z njim ljubeznivo pogovarjal o tem in
drugem, potem ga je začel spraševati o njegovem zasebnem življenju, toda fant, ki
je sicer na nekaj vprašanj odgovoril, se je zavedel, kaj hoče; molčal je in se obrnil
na drugo stran. Don Cagliero je stopil na drugo stran, on pa se je tiho spet obrnil
nazaj. Tako se je zgodilo večkrat. Umrl je, ne da bi prejel zakramente, na dan, ko
se je don Bosko vrnil v zavod.
Vtis groze, ki jo je taka smrt naredila na vse, je dolgo zaposloval misli in srca
gojencev.
6. Prvo misijonsko področje, ki je bilo zaupano salezijanskim
misijonarjem: Patagonija
Navedli bomo sanje, ki so don Boska pripravile, da se je odločil za misijonski
apostolat v Patagoniji.
Prvič jih je pripovedoval marca 1876 Piju IX. Pozneje jih je zasebno pripove-
doval tudi nekaterim salezijancem. Prvi, ki je imel srečo slišati to pripoved, je bil
don Frančišek Bodrato 30. julija istega leta. Don Bodrato jih je še istega večera
pripovedoval don Juliju Barberisu v Lanzu, kamor je šel za nekaj dni na oddih z
nekaterimi kleriki novinci.
Tri dni pozneje je don Barberis šel v Turin.
Dobil se je s svetnikom v knjižnici, se z njim malo sprehajal in jih je povedal
tudi njemu. Don Julij ni nič povedal, da je poročilo o sanjah že slišal, ker je bil

5.4 Page 44

▲back to top


44
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
presrečen, da je slišal iz njegovih ust, zlasti še zato, ker je don Bosko pri tem pri-
povedovanju dodal vedno kako novo nadrobnost.
Tudi don Lemoyne je slišal pripoved o sanjah od don Boska in oba, don
Barberis in don Lemoyne, sta jih zapisala. Don Bosko je povedal – tako izjavlja
don Lemoyne, da sta prva, katerima je natančno razodel to vrsto videnja, ki ga
tukaj navajamo s skoraj njegovimi besedami:
Zdelo se mi je, da sem v divji in popolnoma neznani deželi. Bila je to neizmerna pla-
njava, popolnoma neobdelana, kjer ni bilo ne gora ne hribov, Le v daljavi so se videli
obrisi planin. Tam sem videl skupine ljudi, ki so hodile sem in tja. Bili so skoraj nagi,
izredno visoki, divjega videza, s ščetinastimi dolgimi lasmi bronasto črne barve, ki
so jim padali na ramena. Kot orožje so imeli neke vrste dolgo sulico in pračo (laso).
Te skupine ljudi so kazale opazovalcu različne prizore: eni so tekali in lovili divje ži-
vali, drugi so nosili na sulicah kose mesa, od katerih je kapljala kri. Na drugi strani so
se nekateri med seboj bojevali. Na drugem kraju so bili vojaki, oblečeni po evropsko,
in zemlja je bila posejana s trupli. Jaz sem ob tem pogledu drgetal od strahu. Tedaj
se je na horizontu prikazala skupina ljudi, za katere sem iz obleke in načina vedenja
spoznal, da so misijonarji različnih redov. Pristopili so k divjakom, da bi jim oznanili
vero v Jezusa Kristusa. Dobro sem si jih ogledal, vendar nisem nikogar prepoznal.
Razgubili so se med tistimi barbari, ki so jih s peklenskim srdom in hudičevsko jezo
zgrabili in ubili, jih na strašen način razčetverili, raztrgali na koščke, nataknili kose
mesa na svoje sulice in pri tem besno razsajali. Nato so si sledili prizori prejšnjih
pobojev med njimi in bližjimi ljudstvi.
Potem ko sem nekaj časa opazoval to strašno početje, sem dejal sam pri sebi: »Kako naj
spreobrnemo tako nasilno ljudstvo?« Tedaj sem v daljavi zagledal drugo četico misijo-
narjev, ki so se približali divjakom z veselim obrazom. Pred njimi je šla trumica dečkov.
Ves sem se tresel ob misli: »Prihajajo, da jih bodo pobili.« Stopil sem bliže: bili so du-
hovniki in kleriki. Pogledal sem jih natančneje in prepoznal v njih naše salezijance.
Prve sem poznal, mnogih drugih, ki so stali v drugi vrsti, pa ne, a sem ugotovil, da so
bili to salezijanski misijonarji, prav naši.
»Kako je vendar to?« sem vzkliknil. Nisem jih hotel pustiti prej in sem jih skušal ustaviti.
Pričakoval sem, da jih bo vsak trenutek doletela ista usoda kot prejšnje misijonarje. Ho-
tel sem, da bi se vrnili, a sem videl, da je njihov prihod med tiste trume divjakov prinesel
vedrost in veselje; odvrgli so svoje sulice, opustili svojo napadalnost in spoštljivo sprejeli
misijonarje. Ves začuden sem rekel sam pri sebi: »Počakajmo malo, da vidimo, kako
se bo vse končalo.« Tedaj sem videl, kako so se naši misijonarji bližali tistim trumam
divjakov, kako so jih poučevali, kako so jih oni pozorno poslušali in se pridno priučevali,
kako so jih misijonarji opominjali in kako so oni vdano sprejemali njihova priporočila.
Še naprej sem opazoval in ugotovil, da so misijonarji molili sveti rožni venec, med-
tem ko so jim divjaki, ki so se zbirali od vseh strani, dajali prosto pot in so rade volje
odgovarjali na molitev.

5.5 Page 45

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
45
Malo zatem so se salezijanci postavili v sredo tiste množice, ki jih je obdala, in so
pokleknili. Divjaki so položili svoje orožje na tla pred misijonarje in tudi pokleknili.
Eden izmed salezijancev je začel peti Hvalite Marijo, človeški jeziki in trume so se jim
pridružile tako močno, da sem se skoraj prestrašen zbudil.
Te sanje sem imel pred štirimi ali petimi leti in so naredile name velik vtis. Bil
sem prepričan, da je to nebeški opomin, čeprav nisem v celoti razumel njihovega
pomena. Uvidel sem pa, da gre za zunanje misijone, za katere sem se že prej tako
zelo zanimal.
Te sanje so torej bile leta 1872. Najprej je don Bosko menil, da so to abesin-
ska ljudstva, nato je mislil na okolico Hongkonga, zatem na ljudstva v Avstraliji
in Indiji. Šele leta 1874, ko je dobil zelo nujna povabila, da bi šli salezijanci v Ar-
gentino, se je prepričal, da so bili divjaki, ki jih je videl v sanjah, domačini tistih
neznanskih pokrajin, ki jih do tedaj niso poznali. To je bila Patagonija.
7. Slovesen opomin: Zakaj se jih toliko pogubi? Ker ne delajo dobrih
sklepov pri spovedi.
Na večer 31. maja 1873 je po večernih molitvah v besedah za lahko noč go-
jencem dal naslednje pomembno sporočilo, ki ga je imenoval »sad njegovih res-
nih molitev« in »da je prihajalo od Gospoda«.
Ves čas devetdnevnice Marije Pomočnice in cel mesec maj sem pri maši in drugih
molitvah prosil Gospoda in Božjo mater Marijo, da bi mi dala vedeti, kaj je tisto, kar
pošlje največ ljudi v pekel.
To, kar bom sedaj povedal, ne prihaja od Gospoda. Pravim pa, da sem o tem sanjal
zadnji dve noči in da je pomanjkanje sklepa pri spovedi. Tako sem videl fante, ki so
prihajali iz cerkve od spovedi, da so imeli na glavi dva rogova.
»Kako je vendar to?« sem dejal sam pri sebi. »Vse prihaja od neučinkovitosti sklepov
pri spovedi.« In to je tudi vzrok, zakaj se nekateri tako pogosto spovedujejo, pa nik-
dar ne poboljšajo: ker se spovedujejo vedno istih stvari. So nekateri (sedaj govorim o
mogočih primerih in ne o svojem spoznanju iz spovedi, ker je to skrivnost), ki so imeli
na začetku leta slabo oceno iz vedenja in ga imajo še sedaj. Nekateri so godrnjali na
začetku leta in godrnjajo še sedaj.
Zdi se, da je prav, da vam to povem, kajti to je sad don Boskovih molitev in prihaja
od Gospoda.
O teh sanjah javno ni povedal drugih nadrobnosti, brez dvoma pa jih je upora-
bljal zasebno za spodbudo in opominjanje. Za nas je tudi tisto malo, kar je povedal,
pomemben opomin, ki se ga moramo pogosto spominjati pri spovedih mladine.

5.6 Page 46

▲back to top


46
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
8–9. Opozorila v korist Cerkve in narodov
Iz goreče želje, da bi storil dobro vsem, je imel tudi posebna razsvetljenja, ki
so mu služila za ublažitev zla v Cerkvi in civilni družbi.
Preroške sanje iz leta 1870 niso bile edino razsvetljenje. Dne 14. julija 1873
je don Berto pri urejanju spisov na njegovi pisalni mizi našel še druge, ki so imele
datum »24. maj 1873 – do 24. junija 1873« in ki mu jih je don Bosko dal prepisati
skupaj z nekim drugim dopisom. Po zavzemanju neke tretje osebe jih je poslal
Francu Jožefu I., avstrijskemu cesarju ter kralju Madžarske in Češke.
Ta dva zadnja spisa sta del našega pripovedovanja. Mi ju pa podajamo skupaj
s prvim, četudi je bil že objavljen, v prepisu don Berta, ki ga je potrpežljivo preg-
ledal sam don Bosko in dodal nekaj pripomb.11
Ta dragocena listina je eden izmed številnih prepisov Treh prerokb, ki mu jih
je don Bosko dal narediti zato, da bi ustregel nekaterim pobožnim osebam.
Kako smo zvedeli za to?
Da bi hodil po Božjih poteh, je moral stvari, ki so mu bile nakazane, sporočati
osebam, za katere je menil, da je primerno. Leta 1870 je v avdienci 12. februarja
poročal svetemu očetu o vsebini prvega videnja. Pri sebi je imel list, na katerega
je napisal pripoved, pa si ga ni upal izročiti. Prebral je samo en del, ki ga je napisal
na poseben list in ki se je tikal njegove vzvišene osebe. To je prav tisti del, ki ga bo
bralec videl postavljenega med dve zvezdici. Tudi v zadnji avdienci tistega leta je
papežu govoril o prihodnjih dogodkih v politiki, in to tako jasno in natančno, da je
papež prekinil pogovor od strahu in žalosti, ki ju je čutil ob tem pripovedovanju.
Po zavzetju Rima se je papež spomnil pogovora s svetnikom in mu dal po nekem
kardinalu – menimo, da je bil kardinal Jožef Berardi – vedeti, da naj govori jasno,
pozitivno in dokončno. Don Bosko, ki odlomka prej ni vključil v pisanje, ki mu
ga je prebral, je to dodal v prepisu, ki ga je naredil don Berto, in ga po kardinalu
poslal papežu. Pij IX. srečnega spomina je to pisanje ohranil med svojimi papirji
skupaj s spremnim pismom za kardinala.
Pismo je anonimno. Zakaj? Edino zato, da bi ostalo vse tajno. Vendar je bilo v
njem zapisano, da prihaja »od osebe, ki je že ob drugih priložnostih pokazala, da
jo vodijo nadnaravna razsvetljenja« in da je bilo še veliko »drugih stvari, ki jih ni
mogoče zaupati papirju in ki jih lahko razodene v tajnosti, kot jo stvar zahteva«,
in »če je kaj nejasno, se bo poskrbelo za pojasnitev« in na koncu: »Vi vse to lahko
uporabite, vendar iz znanih razlogov nikakor ne uporabljajte mojega imena.«
Tudi tajniku je naročil, naj vse obdrži v največji tajnosti. Don Berto, ki je lju-
bosumno ohranil izvirnik druge napovedi in en del prve, je napisal na ovojnico:
»Izvirnik enega dela napovedi v dopolnilo napovedi z dne 12. februarja 1870, ki je
11 V rokopisu so pozneje dodali: don Berto, Uvod v najpotrebnejše reči za Cerkev. Don Bosko ga
je poslal Leonu XIII. na začetku njegovega papeževanja po kardinalu Bartoliniju.

5.7 Page 47

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
47
bilo poslano (ni bilo poslano, temveč sporočeno) svetemu očetu, kjer se je moglo
razumeti, kar je bilo potem razloženo v drugih prepisih, da bi tako zadostili želji
nekaterih pobožnih oseb. Izvirnik, ki ga tukaj ni, je don Bosko uničil, potem ko je
prejel prvi prepis, in mi ukazal popolno tajnost, ki je jaz ves čas njegovega življe-
nja nisem prekršil kljub zahtevam in vsiljivostim nekaterih oseb (don Rua).«
Zares?! Don Berto je v nekem pismu don Rui 8. marca 1874 iz Rima, katere-
ga izvirnik hranimo, rekel: »Res secundae. Orate. Deus est nobis propitius (Vse
v redu. Molite. Bog nam je naklonjen). Upam, da imate še pri sebi napoved itn.
Poglejte malo tam, kjer pravi: Ne bosta prešli dve polni luni meseca cvetlic, ko
bo mavrica miru itn. Nekaj posebnega! V tem letu ima mesec maj zares dve polni
luni, prvo 1. maja in drugo 31. istega meseca. Oprti na to, so mnogi začeli odpirati
srce upanju. Fiat!«
In potem? Mogoče je hotel omeniti drugi dve napovedi? Kakor koli že, v času,
ko je bil don Bosko v Rimu, je naredil več prepisov treh napovedi, za katere je don
Bosko vedno skrival, da bi jih on napisal, in jih, kakor bomo videli, poslal kardi-
nalom in prelatom.
Ta dragocena listina vsebuje: najprej napoved iz leta 1870 z mnogimi pripisi
svetnika in celo vrsto pojasnil, ki jih je on pregledal in popravil; nato napoved iz
leta 1873, ki nosi ob strani njegove lastnoročne pripise s pojasnilom o avtorju teh
»novic«, kar je tudi on pregledal; končno pismo avstrijskemu cesarju z N. B., ki ga
je tudi on pregledal in popravil.
I
Pismo, sporočeno svetemu očetu 12. februarja 1870
Samo Bog zmore vse, pozna vse, vidi vse. V Bogu ni ne preteklosti ne prihodnosti,
temveč mu je vse navzoče kot ena sama danost. Pred Bogom ni skritih stvari niti ni
pri njem oddaljenosti kraja in oseb.
On sam v svoji neskončni usmiljenosti in v svojo večjo slavo lahko ljudem razodene
prihodnje dogodke.
Na predvečer razglašenja Gospodovega tekočega leta 1870 so izpred mene na pisal-
ni mizi izginili vsi predmeti in jaz sem se znašel v nadnaravnem stanju. Bil je kratek
trenutek, vendar sem veliko videl.
Vse je bilo odeto v čutne oblike, vendar jih je mogoče s pomočjo zunanjih znamenj po-
dati drugim. Iz tega, kar bomo povedali, bo to jasno razvidno. V tem je Božja beseda
prilagojena človeški govorici.
Od juga prihaja vojna, od severa mir.
Francoski zakoni ne priznavajo več Stvarnika, a Stvarnik se bo dal spoznati tako, da
jo bo trikrat obiskal z bičem svoje jeze.
1. Razbil bo njeno ošabnost s porazi, ropi in uničenjem setev, živali in ljudi.
2. Velika prešuštnica iz Babilonije, mesto, ki ga dobri vzdihujoč imenujejo javno hišo
Evrope, bo ostala brez poglavarja in bo žrtev nasilja.

5.8 Page 48

▲back to top


48
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Pariz, Pariz! Namesto da bi se hvalil z Gospodovim imenom, si se napolnil s hišami
nemoralnosti. Vse to bo uničeno in tvoj malik Panteon bo zgorel, tako da se bo ures-
ničilo ‚mentita est iniquitas sibi‘ (hudobija se je zlagala sama sebi).
Tvoji sovražniki te bodo zastrašili, te stradali, narodi te bodo zaničevali. Toda gorje
ti, če ne boš spoznal roke, ki te tepe! Hočem kaznovati nemoralnost, opustitev in pre-
zir mojega zakona, pravi Gospod.
3. Padla boš v roke sovražnika. Tvoji sovražniki bodo od daleč upepelili tvoje palače
in tvoje hiše bodo kup razvalin, poškropljen s krvjo tvojih junakov, ki jih ne bo več.
In glej, veliki zavojevalec s severa bo nosil v svoji roki prapor, na katerem bo napis
Nepremagljiva Gospodova roka.
V tistem trenutku mu bo velečastiti starček iz Lacija šel naproti in držal v roki plame-
nečo baklo. Tedaj se bo prapor razširil, in kar je bilo črno, bo postalo belo kot sneg.
Sredi prapora je napisano ime tistega, ki vse premore. Vojak s svojimi naredi globok
poklon in vsi si podajo roke. (Don Carlos in papež)
*Nato poreče: glas iz neba pastirju pastirjev (Piju IX.). Ti si v veliki konferenci s svo-
jimi prisedniki (Vatikanski koncil).Toda sovražnik dobrega ni niti trenutek pri miru,
išče in poskuša vse zlobe proti tebi. Skušal bo zasejati neslogo med prisedniki (velike
neprijetnosti za koncil), zbudil bo sovražnike med mojimi sinovi. Svetovne sile bodo
bruhale ogenj in bodo storile vse, da bi besede zamrle v grlu branilcev zakona. (To
se dogaja in se bo dogajalo zlasti v Franciji.) To se ne bo zgodilo. Storili bodo veliko
zla, toda sami sebi. Ti se podvizaj. Če težav ni mogoče rešiti, naj se odpravijo. Če boš
v težavah, se ne ustavi, temveč pojdi naprej, dokler ne bo uničena glava zmaju, ki je
zmota. Ta udarec (definicija papeške nezmotljivosti) bo storil, da bosta zatrepetala
pekel in zemlja, toda svet bo rešen in dobri se bodo radovali. Zberi okoli sebe tudi dva
prisednika, toda kamorkoli boš šel, končaj svoje delo12, ki ga moraš dokončati. Dne-
vi hitro tečejo, tvoja leta se dopolnjujejo v določeno število. Toda velika Kraljica bo
vedno tvoja pomoč, in kakor v preteklih časih, bo tudi v prihodnje veliko in posebno
zatočišče Cerkve.*
Toda ti, Italija, dežela blagoslovov, kdo te je potisnil v strahoto?
Nikar ne pravi, da so bili to sovražniki, temveč tvoji prijatelji. Ali ne slišiš, da tvoji
otroci prosijo kruha vere in ni nikogar, ki bi jim ga lomil13. Kaj bom storil? Udaril bom
pastirje in razgubile se bodo črede, da bodo tisti, ki sedijo na Mojzesovem prestolu,
iskali dobro pašo za čredo, ki jih verno posluša in se hrani. Nad čredo in pastirji bo
težila moja roka: pomanjkanje, kuga, vojna bodo vzrok, da bodo matere objokovale
kri sinov in padle može na tuji zemlji. (Zdi se, da govori o pomanjkanju v tem letu.
Kuga, vojne bodo prišle pozneje.)
In kaj bo iz tebe, Rim? Ti nehvaležni Rim, ti pomehkuženi Rim, ti ošabni Rim! Zašel si
12 Vatikanski koncil.
13 Zdi se, da ima v mislih pomanjkljivo poučevanje ljudstva.

5.9 Page 49

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
49
tako daleč, da v svojem vladarju ne vidiš in ne občuduješ drugega kot samo razkošje
in pri tem pozabljaš, da je tvoja in njegova slava na Golgoti.
On je sedaj star, utrujen, onesposobljen, oropan vsega, vendar s svojo zapovedovalno
besedo ukazuje celemu svetu. (Stanje Pija IX.)
Rim! Prišel bom k tebi trikrat!
Prvič bom udaril tvoje zemlje in njene prebivalce.
Drugič bom prinesel uničenje vse do tvojih obzidij.
Ali še ne odpreš očesa?
Tretjič bom uničil obrambo in branilce in vladi očeta bo sledila strahovlada groze
in obupa. Moji modreci bodo pobegnili in moj zakon bo še vedno preziran, zato bom
prišel še četrtič. (Veliko jih živi daleč od Rima, veliko se jih je izgubilo.)
Gorje ti, če bo moj zakon še brez veljave zate!
Prišlo bo do zanemarjanja dolžnosti velikih in malih. (To se je zgodilo in se še dogaja.)
Tvoja kri in kri tvojih sinov bo prala madeže, ki si jih naredil Božji postavi. (Zdi se, da
nakazuje prihodnje nesreče.)
Vojna, kuga, lakota so biči, s katerimi bosta kaznovani ošabnost in hudobija ljudi.
Kje so, o vi bogatini, vaše častitljivosti, vaše vile, vaše palače? (Ponavlja stvari, ki jih
je povedal že drugje. Bomo videli.)
Postali so smeti po trgih in cestah!
In vi, duhovniki, zakaj ne jočete med preddverjem in oltarjem, da bi Bog ukinil kazni?
Zakaj ne vzamete ščita vere in ne greste na strehe, v hiše, na ceste, na trge, na vse tudi
nedostopne strani in nesete seme moje besede?
Ali ne veste, da je to dvorezen meč, ki uničuje moje sovražnike in premaguje Božjo
jezo in jezo ljudi?
Te stvari bodo neizprosno prišle druga za drugo.
Vse poteka prepočasi.
Vzvišena nebeška kraljica je navzoča.
Božja mogočnost je v njeni roki. Razblinja kakor meglo svoje sovražnike. Veličastne-
ga starca bo spet oblekla v njegove nekdanje obleke.
Prišel bo še silen vihar.
Hudobija je končana, greha bo konec, preden bosta pretekli dve polni luni meseca
cvetja, nad zemljo se bo prikazala mavrica miru.
Veliki minister bo videl ženo svojega kralja slovesno napravljeno.
Po celem svetu se bo prikazalo tako bleščeče sonce, kakor ga ni bilo vse od plamenov
v dvorani zadnje večerje do danes in ga ne bo vse do zadnjega dne.
POJASNILA
Od juga bo prišla vojna. – Iz Francije, ki je napovedala vojno Prusiji.
Od severa bo prišel mir. – S severa Španije, kjer se je začela tedanja vojna. Poleg tega
je don Carlos živel na Dunaju, ki je severno od Italije.
Panteon bo upepeljen. – Takratni časopisi so poročali, da ga je zadelo več bomb.

5.10 Page 50

▲back to top


50
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Vendar se zadeve v Franciji še niso vse končale.
Veliki vojak. – Don Carlos14.
Od severa bo prinesel prapor. – Od severa Španije.
Goreča bakla. – Vera v Boga, ki odpira velikega vojaka v njegovih dejanjih.
Tedaj bo črni prapor postal bel kot sneg. – Črna barva, simbol smrti, se pravi prega-
njanje, se pravi Kulturkampf.
Sredi prapora je bilo napisano ime tistega, ki vse premore. – Časopisi so poročali,
da je prapor don Carlosa na eni strani nosil podobo Srca Jezusovega, na drugi pa
podobo Brezmadežne.
Toda kamor koli boš šel. – Zdi se, da govori o izgnanstvu nesmrtnega papeža Pija IX.
Glej drugo napoved.
Matere bodo objokovale kri svojih sinov, ki so umrli na tuji zemlji. – To se bo moralo
še zgoditi.
Četrti obisk. – Četrti obisk Rima se še mora zgoditi.
Prišel bo še silen vihar. – Glej naslednjo napoved. Gre za vihar, ki je tam opešan.
Preden se bosta iztekli dve polni luni meseca cvetja. – V letu 1874 je mesec maj imel
dve polni luni. Prvo 1. in drugo 31. maja.
Mavrica miru. – Upanje, ki se zdi, da se je začelo uresničevati v Španiji 1. marca 1874.
Po celem svetu se bo prikazalo bleščeče sonce. – Zmagoslavje in širjenje krščanstva.
Na desnici tistega, ki bere, je napisano ‚neustavljiva roka Gospodova‘. – Časopisi po-
ročajo, da je don Carlos začel svoje junaško dejanje s 14 možmi, brez orožja, denarja
in opreme, in danes, 1. aprila 1874, ima vojsko s 100.000 vojaki. Ni nikakršnega po-
ročila, da bi do sedaj izgubil eno samo bitko.
II
24. maj 1873 – 24. junij 1873
Bila je temna noč in ljudje niso mogli več ločiti prave poti (zmota), da bi se vrnili
domov, ko je na nebu zasijala silno svetla luč (Vera v Boga in njegovo mogočnost), ki
je potnikom svetila kakor ob belem dnevu. V tistem trenutku se je prikazala velika
množica moških, žensk, otrok, starčkov, menihov, redovnic in duhovnikov, pred kate-
rimi je korakal papež, ki je prišel iz Vatikana (zdi se, da govori o razpustitvi samosta-
nov in vzgojnih zavodov). Razvrstili so se v procesijo.
Tedaj se je dvignila silna nevihta. Tista svetla luč se je zmanjšala in nastal je boj med
lučjo in temo. (To je lahko bitka med lučjo in temo ali tudi krvava bitka.) Prišli so do
majhnega trga, pokritega z mrtveci in ranjenci, od katerih jih je veliko prosilo za po-
moč. Vrste procesije so se zelo razredčile. Potem ko so hodili toliko časa, kot je dvesto
sončnih vzhodov, so se vsi zavedeli, da niso več v Rimu. Vseh se je polastila groza. Vsi
14 Zdi se, da je don Berto tukaj postavil vprašaj z besedami: »Ne. – Cesar Viljem Pruski.«
Tudi tukaj je s svinčnikom pripisano »Dogali«.

6 Pages 51-60

▲back to top


6.1 Page 51

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
51
so se zbrali okoli papeža, da bi ga branili in mu pomagali v njegovih potrebah.
Tedaj so zagledali dva angela, ki sta nosila neki prapor in ga izročila papežu z bese-
dami: »Sprejmi prapor nje, ki premaguje in razpršuje najmogočnejše vojske zemlje.
Tvoji sovražniki so izginili, tvoji sinovi s solzami v očeh prosijo, da se vrneš.«
Ko so potem dvignili oči k praporu, so videli, da nosi na eni strani napis Kraljica brez
madeža spočeta in na drugi strani Pomoč kristjanov.
Papež je z zadovoljstvom vzel prapor v roke, toda ko je videl, da se je število spremlje-
valcev tako zelo zmanjšalo, je postal zelo žalosten.
Angela sta govorila: »Pojdi takoj in potolaži svoje sinove. Piši vsem bratom, raztre-
senim po celem svetu, da se morajo ljudje spreobrniti. To pa ni mogoče, če ljudstvom
ne lomimo kruha Božje besede. Katehizirajte otroke in pridigajte odtrganost od ze-
meljskih reči. Prišel je čas,« sta sklenila angela, »ko bodo ljudstva evangelizirana
od ljudstev. Leviti bodo levite iskali med motiko, lemežem in kladivom, da se bodo
izpolnile Davidove besede: Dvignil sem reveža z zemlje, da ga postavim med prvake
svojega ljudstva.«
Ko je papež to slišal, se je spet odpravil na pot in vrste spremljevalcev so naraščale.
Ko je položil nogo v sveto mesto, je začel jokati od žalosti zaradi strašnega položaja
prebivalcev, od katerih jih je veliko umrlo.
Ko je spet vstopil k sv. Petru, je zapel Tedeum in zbor angelov je odgovoril »Slava
Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.«
Ko so nehali peti, je tema izginila in zasijalo je najsvetlejše sonce.
V mestih, vaseh in na deželi se je zelo zmanjšalo število prebivalcev. Zemlja je bila
razdejana, kakor da bi jo obiskal vihar, naliv in toča. Ljudje pa so šli drugi proti dru-
gim in klicali: »Še je Bog v Izraelu!«
Od začetka izgnanstva do petja tedeuma je sonce dvestokrat vzšlo. Ves čas, ki je po-
tekel, da se je vse to zgodilo, pa ustreza številu štiristo.
Oseba, ki je sporočila te novice, je ista, ki je pred letom dni napovedala dogodke v
Franciji in ki so se do pičice izpolnili.
V mnogih krajih so brali tiste napovedi, ki so se uresničevale, kakor če bi bile zapisa-
ne v časopisih, potem ko se je že zgodilo.
Po pričevanju iste osebe so bile Francija, Španija, Avstrija in del Nemčije izbrane od
Božje previdnosti, da bi preprečile socialni razpad in dale mir Cerkvi, ki so jo na toli-
ko načinov tako kruto zatirali. Dogodki naj bi se začeli na pomlad 1874 in se iztekli v
enem letu in kakem mesecu, če se nove krivice ne bodo zoperstavile Božji volji.
III
Gospod pravi avstrijskemu cesarju: »Bodi pogumen. Poskrbi za moje zveste služab-
nike in sam zase. Moja jeza se razteza na vsa ljudstva zemlje, ker hočejo pozabiti
mojo zapoved, voditi v zmagoslavnem pohodu tiste, ki jo kršijo, in zatirati tiste, ki
jo izpolnjujejo. Hočeš postati šiba moje mogočnosti? Hočeš ti izpolniti moje skrite
odločbe in postati dobrotnik sveta? Nasloni se na severno silo, vendar ne na Prusijo.

6.2 Page 52

▲back to top


52
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Naveži stike z Rusijo, vendar ne v zvezo. Pridruži se katoliški Franciji. Po Franciji boš
pridobil Španijo. Povežite se v enega samega duha, v eno samo dejanje.15
Popolna tajnost pred sovražniki mojega imena. Če boste previdni in odločni, boste
nepremagljivi. Ne verjemi lažem tistih, ki ti bodo drugače svetovali. Zavračaj sov-
ražnike križa. Zaupaj vame, ki delim zmage vojskam, vladarju ljudstev in vladarjev.
Amen. Amen.«
N. B. To pismo so izročili avstrijskemu cesarju meseca julija 1873 po rokah zaupne
osebe, ki ga je izročila v njegove roke. Pozorno ga je prebral, se zahvalil piscu in
obljubil, da ga bo uporabil16.
Qui legit, itelligat (kdor bere, naj razume). Pripisi, razlage in izjave, ki so v
besedilu, nas oproščajo kakršnekoli razlage. Omejili se bomo na opombo, ki se
nam zdi zelo pomembna.
V prvi napovedi, namenjeni papežu, beremo: »Kamorkoli boš šel.« Vsi so go-
vorili, da bo papež zapustil Rim, in če ni odšel, je bil prav don Boskov nasvet: »Ču-
vaj se. Izraelov angel, ostani na svojem mestu in ostani na Božji skali in v obrambo
svete ladje!« Slovesen ton teh besed je jasno pričal, od kod prihajajo.
In papež jih ni več pozabil. Medtem ko so katoličani pričakovali, da bo vsak
čas zapustil Rim, je don Bosko s tako vnemo branil pravice Cerkve in papeža, da
je vzbudil splošno začudenje in dosegel, da je mogel papež brez velikih ovir na-
daljevati imenovanje škofov na izpraznjene sedeže več kot sto italijanskih škofij.
Istočasno pa se je trudil s papeževim dovoljenjem za njihovo cerkveno imetje. To
je storil na dveh potovanjih v Rim 1871, in kakor hitro si je v Varazzeju opomogel
od težke bolezni, je 12. februarja in 8. aprila ponovno pisal ministru Lanzi, kako
veselo sprejemajo verniki svoje pastirje. Tudi papežu je pisal o tem. Ta mu je 1.
maja poslal lastnoročno napisano pismo, v katerem mu izraža zaupanje v Božjo
dobroto in njegovo večno varstvo, ki ga je obljubil Cerkvi.
Menimo, da so zaupna dogovarjanja med svetnikom in Pijem IX. tega spod-
bujala, da ni zapustil Rima. Preberite to zelo zanimivo stran iz Civiltà Cattolica.17
Prve dni po bombardiranju in zavzetju Rima se je veliko govorilo o tem, ali ne bi bilo
bolj primerno, da bi Pij IX. zapustil Rim in se tako umaknil oblasti sovražnika, ki ga
je oblegal v Vatikanu. Reči moramo, da je prevladovalo prepričanje, ki je govorilo za
papežev odhod. V zvezi s tem nam je drago, da navedemo stran iz sodobne zgodovine,
ki je večina preživelih ne pozna ali je nanjo pozabila, čeprav jo je brala v našem ča-
15 Tu je don Berto zapisal: »N. B. Ta napoved je bila v skladu s političnim položajem Evrope v
tistem letu. Pozneje so se stvari spremenile tako glede Francije kakor Prusije.«
16 Tukaj je pripisal ime zaupne osebe, ki je bila »grofica Lutzow«, velika don Boskova občudo-
valka; 14. junija istega leta je poslala v dar dva tisoč lir, ker je bila pri Mariji Pomočnici uslišana v
prošnji za zdravje svojega soproga.
17 Prim. leto 1902, III. zv., stran 286.

6.3 Page 53

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
53
sopisu. Vzeli smo jo iz naših zasebnih spominov, za katerih verodostojnost jamčimo.
»Nekega zelo mrzlega zimskega večera 1872 (eno leto po zavzetju Rima) me je v
Firencah nepričakovano obiskal mons. Gašper Mermillod, tedanji škof v Ženevi in
poznejši kardinal. Bil je zavit v svojo krzneno suknjo. Zelo sem se ga razveselil, ker
ga od vatikanskega koncila nisem več videl. Ko sem se začudil zaradi tega nočnega
prihoda v tako neugodnem letnem času, je dejal: ‚Sem na poti v Rim. Med prihodom
enega vlaka in odhodom drugega sem vas hotel pozdraviti. S svetim očetom moram
razpravljati o nadvse pomembni zadevi, zato se mi je zdelo primerno, da bi se o tem
prijateljsko posvetoval z vami.‘
Tedaj mi je pripovedoval, kako je v času dogodkov med 1870 in 1871 potoval po
Evropi in se srečal z visokimi osebnostmi v Cerkvi in državi, kako se je v zadnjem
času zbral v Ženevi zbor uglednih katoliških mož iz raznih dežel, ki so se odločili, da
sporočijo papežu primernost, da bi zapustil Rim in sprejel gostoljubje predsednika
francoske republike Thiersa, ki mu je ponujal zatočišče v Pauju nedaleč od španske
meje. Nato je na kratko razložil razloge, ki naj bi papeža prepričali o primernosti
tega načrta. In prav o teh razlogih je hotel govoriti s Pijem IX. v Rimu.
Ker sem molčal, mi je dejal: ‚Kaj pravite vi k temu? Se bo papež dal prepričati od teže
teh razlogov?‘
‚Da bo o tem razmišljal, sem prepričan. Pij IX. je zelo preudaren človek. Nikakor pa si
ne morem misliti, da bo zapustil Rim.‘
‚In zakaj ne?‘
‚Oh, zakaj? Gre za najrazličnejše zakaje. Prvi je čisto človeški razlog: on je doma v
svoji hiši in tisti, ki se je vsilil, je prišel v moči prava surovega nasilja. Melior est con-
ditio possidentis (položaj posestnika je boljši), kakor vi sami veste. In to je, dragi
monsinjor, zelo tehten zakaj, ki mogoče sedaj tehta malo, bo pa zato veliko težji po-
zneje. Potem pa je še Božji zakaj, ki ga ima samo papež in ga razume v moči milosti.
O tem lahko samo on kaj pove, nihče drug. Vi, monsinjor, mu boste v smislu vdanega
služabnika in sina Pija IX. razložili vse zakaje, za kar ste bili naprošeni, da storite, da
bi se tako odtegnil sovražnikovemu zatiranju. To boste storili s prepričljivostjo, ki ste
je vredni. Drugo mi boste vedeli povedati, če vam bo ljubo, ko se boste vrnili.‘
Nekaj več kot po enem tednu se je mons. Mermillod dejansko vrnil in sva se ob nje-
govem potovanju skozi Firence spet dobila. ‚Vračam se zadovoljen,‘ je dejal, ‚da sem
izpolnil svojo dolžnost vse do zadnjega. Oh, kako svet človek je ta Pij IX.! Takoj me
je sprejel v avdienco s pravo očetovsko dobroto. Vse je poslušal z nadvse živo pozor-
nostjo. Nato je dejal, da so razlogi, ki sem mu jih naštel, izredno pomembni. Potrebuje
pa časa, da premisli in da se posvetuje: ‚Ne hodite iz Rima,‘ mi je dejal. ‚Čez kak dan
vas bom ponovno poklical.‘
In tako je tudi bilo. Ko me je sprejel, mi je dejal: ‚Dragi monsinjor, iz vsega srca se
vam zahvaljujem, da ste prišli v Rim in mi v imenu toliko modrih katoliških osebnosti
razložili politične razloge najvišjega pomena in izredne modrosti, ki naj bi prepričali

6.4 Page 54

▲back to top


54
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
papeža, da bi zapustil Rim in apostolski sedež. Veliko sem razmišljal, molil sem, govo-
ril sem z nekaterimi kardinali, ki jim posebno zaupam. Njihovo mnenje je bilo, da naj
zapustim Rim. Spet sem razmišljal o tej odločitvi. Priznavam utemeljenost razlogov,
predlog se mi zdi umesten. Toda samo zaradi enega razloga se ne morem odločiti.
Hočete vedeti, zakaj? Povem vam odkritosrčno: pred Bogom se ne čutim navdahnje-
nega, da bi zapustil Rim, kakor sem se čutil navdahnjenega novembra 1848. Samo ta
razlog me drži v Rimu.‘
To je, monsinjor, Božji razlog, ki ga nihče drug ni mogel poznati kot le papež sam.
Proti vsakemu človeškemu razlogu in politiki hoče Bog papeža v Rimu, kakor je hotel
imeti Daniela v levjem brlogu. Pozneje bomo videli, če bomo še živeli, da Božja pota
niso človeška pota.‘
‚Tako je,‘ je vzkliknil mons. Mermillod, ‚papeža vodi Bog.‘«
Ker smo doživeli 25. leto slavne vladavine sedanjega papeža Leona XIII., naslednika
Pija IX., ter videli in vidimo izredne dogodke, ki odločno potrjujejo uglednega kardi-
nala Mermilloda, ki je že med mrtvimi: Papeža vodi Bog!
Čuvaj Izraelov je obvaroval Božjo skalo. Don Bosko je vse do konca življenja
nadaljeval svoje prizadevanje za sporazum med Italijo in Cerkvijo. »Sva vrstnika,
rojena istega leta« – je pisal nekemu svojemu sodobniku duhovniku –, »se pra-
vi, da sva prišla na svet, ko je Evropa po toliko letih vojn spet dobila mir. Lahko
upava, da bodo zadnja leta najinega življenja potekla v miru na svetu in z zma-
goslavjem Cerkve? Oh, če bi bilo tako, bi tudi midva lahko zapela: Zdaj odpuščaš,
Gospod, svojega služabnika. Toda naj se zgodi v vseh stvareh Božja volja. Zma-
goslavje Cerkve je gotovo; če mu ne bomo mogli biti priče tukaj na zemlji, mu
bomo v nebesih.«
In iz nebes je dejansko videl sklenitev Lateranske pogodbe, ki je vračala Itali-
jo Bogu in Boga Italiji – prav mesec prej, preden je Pij XI. razglasil čudeže, v moči
katerih je bil povzdignjen na čast oltarja.
Sveti oče je v naglašanju lepega, občutljivega, znamenitega sovpadanja obeh
dogodkov imenoval don Boska velikega, zvestega in resnično pametnega služab-
nika rimske Cerkve in Svetega sedeža, ker je to zares bil vedno. Izjavil je, da se je
naučil »od njega, iz njegovih ust«, kako je »ureditev tega obžalovanja vrednega
razhajanja bila v središču njegovih misli in čustev srca« in »vse tako, da bi pred-
vsem zagotovili večjo Božjo slavo, poveličanje Cerkve in korist duš«.18
10. Obisk v spalnicah: gojenci imajo na čelih napisane grehe, mnogi imajo
čelo in vrat bel kot sneg. Petje »Usmili se me, Bog«.
Zvečer 11. novembra 1873 je po večernih molitvah za lahko noč pripovedoval
naslednje sanje, ki jih je imel 8. in 10. istega meseca. Pripoveduje don Berto.
18 Prim. Osservatore Romano 20.-21. marca 1929.

6.5 Page 55

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
55
Zdelo se mi je, da obiskujem spalnice. Vsi fantje so sedeli v posteljah, kar je pristopil
neki neznan človek, mi vzel svetilko iz rok in mi dejal: »Priti in boš videl.«
Šel sem za njim. Približal se je postelji vsakega fanta, dvignil svetilko k njegovemu
čelu in me povabil, da sem pogledal. Videl sem, da so imeli na čelih napisane grehe.
Neznanec mi je velel, naj pišem. Toda jaz, ki sem mislil, da si bom vse dobro zapom-
nil, sem šel naprej, ne da bi si kaj zapisal. Ko pa sem ugotovil, da si ne norem vsega
zapomniti, sem se vrnil in si vse zapisal v beležnico.
Ko sva tako hodila po dolgem hodniku spalnice, me je voditelj popeljal v neki kot, kjer
je bila množica fantov s čeli in vratovi, belimi kakor sneg. Tedaj sem izrazil svoje za-
dovoljstvo. Ko sva šla naprej, mi je pokazal obraz, ki je bil poln črnih madežev. Nato
sem videl še veliko drugih, ki so imeli podobne madeže. Vse sem si natančno zapisoval
in si sam pri sebi mislil: »Tako jih bom mogel opomniti.« Ko sem prispel na konec
hodnika, sem v nekem drugem kotu zaslišal zelo glasno petje Usmili se me, Gospod.
Obrnil sem se k svojemu spremljevalcu in ga vprašal, kdo je umrl. On mi je odvrnil:
»Umrl je tisti, ki si ga videl vsega pokritega z madeži.«
»Kako vendar, saj je bil včeraj zvečer še živ in sem ga videl, kako se je sprehajal. Kako
da je sedaj mrtev?«
Vzel je v roko letopis, ga odprl in mi dejal: »Poglej tukaj datum.« Pogledal sem in
videl 5. december 1873. »Ta fant naj bi umrl pred novim letom.« Ko je to izrekel, se je
obrnil na eno stran, jaz pa na drugo in znašel sem se buden v svoji postelji.
Res je, da so to samo sanje, toda že v preteklosti so bile take sanje usodne. Zato ne
mislimo na sanje in ne na kaj drugega, temveč na besede Božjega Zveličarja, ki nam
pravi, da naj bomo pripravljeni.
Ko je nehal govoriti, so se vsi fantje, kleriki in duhovniki zgrnili okoli nje-
ga, ker so hoteli vedeti; kaj je bilo zapisano na njihovih čelih. In veliko njih, med
katerimi so bili tudi kleriki, niso mogli spraviti spat, dokler niso z njim zaupno
govorili.
»Ko sem ga spremljal v sobo,« je povedal don Berto, »mi je povedal, da je bila
svetilka, ki jo je imel med obiskom v spalnici, tista, ki jo ima v svoji sobi. Ko je
prišel do svoje sobe in sva se malo sprehajala, mi je dejal:
‚Kako malo je treba, da razgibaš fante. Prepričan sem, da nobena pridiga ne bi
imela večjega učinka. Treba je pripovedovati te stvari.‘
In jaz sem dodal: ‚Oh, da, to izredno deluje. Boste videli, koliko jih bo jutri pri
spovedi.‘
Nekega fanta sem slišal, da je jekel: ‚Danes zvečer ga ne bom vprašal, kaj je
videl na mojem čelu, kajti jutri si ne bi več upal iti k spovedi.‘ Dejansko sem ga
drugo jutro videl, kako se je spovedal.
Don Bosko je potem nadaljeval in govoril o tistih z umazanim obrazom. Eden
izmed njih je bil že tukaj. Rekel mi je, naj mu povem, kaj je imel napisano na čelu
in jaz sem mu povedal dve ali tri stvari. Tedaj me je prekinil rekoč: ‚Zadosti, zados-
ti, že preveč veste!‘ Naslednjega jutra sem ga videl, kako se je spovedal.«

6.6 Page 56

▲back to top


56
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Fant, ki je imel ves obraz pokrit s črnimi madeži, se je 4. decembra še igral na
dvorišču, proti peti uri popoldne pa ga je napadla gripa. Odvedli so ga v bolniško
sobo, ponoči se je spovedal in prejel maziljenje bolnikov. Zjutraj je bil na koncu.
Prišli so starši in ga odpeljali v bolnišnico San Giovanni in še istega dne – točno 5.
decembra – je šel v večnost.
Don Bosko je medtem bil v Lanzu in se vrnil v oratorij 6. decembra. Tedaj je
fantova teta vsa objokana prinesla žalostno novico, ki se je kot blisk razširila in
povzročila vsesplošno zbeganost.
»Kako?« so pravili gojenci, »je že umrl? Saj je bil še predvčerajšnjim z nami
na sprehodu.«
Don Bosko jih je naslednjega večera pri nagovoru za lahko noč tolažil in po-
vedal, da je umrli, preden je zbolel, opravil življenjsko spoved.
Don Berto je zapisal v svoj zvezek imena fantov, ki so še tisti večer vprašali
don Boska, vendar je po nekaj besedah končal, ko ga je vprašal o fantu, ki se mu
tistega večera ni približal, pa se je spovedal naslednji dan, in je o umrlem v uvod-
nem procesu povedal naslednje:
»Zvečer 7. decembra 1873 sem pospremil Božjega služabnika k počitku. Ko
sem prišel do njegove sobe, sem ga prosil, da bi mi zaupno povedal, kako more
razpoznati notranjost fantov in zlasti še njihove grehe. In on mi je s svojo splošno
znano dobroto dejal: ‚Glej, jaz sanjam skoraj vsako noč, kako prihajajo k meni
fantje k spovedi, me prosijo, da bi opravili življenjsko spoved, in mi povejo vse
svoje nemire. Ko potem dejansko pridejo naslednjega jutra k spovedi, nimam kaj
drugega storiti kot jim povedati vse to.‘
‚Napišite vse te tako koristne stvari,‘ sem mu dejal.
‚Tega pa že ne. Te stvari morajo služiti samo tistemu, ki izvaja sveto službo in
ki je obdarovan od Boga s takimi darovi.‘«
Tudi med obiskom, ki ga je tisti mesec don Bosko opravil v Lanzu, je pripo-
vedoval podobne sanje kot v oratoriju: obisk v spalnicah, petje Usmili se, Gospod
in skorajšnja smrt.
Julij Cavazzoli, fant iz Emilije iz Fabbrica, škofija Guastalla, ki ga je priporo-
čil dekan iz Campagnole, je 1870 vstopil v oratorij, odšel pozneje v Lanzo in se
1871 vrnil, proti koncu 1873 zbolel, nato so ga spet poslali v Lanzo v upanju, da
bo ozdravel; tam je bil, ko je don Bosko pripovedoval te sanje, ki so na gojence
naredile globok vtis. Karel Marija Baratta, ki je pred kratkim vstopil v tisti zavod,
se jih je po dolgih letih spominjal in pripovedoval nadrobnosti ravnatelju don Le-
moynu, ki prej ni ničesar zapisal, sedaj pa se njegovo poročilo glasi takole:
Don Bosku se je zdelo, da ga je neki skrivnosten mladenič popeljal v neko spalnico
zavoda. Vsi fantje so spali v svojih posteljah. Vodič je s svečo v roki osvetljeval obraze
spečih, da je don Bosko mogel prepoznati vsakega izmed njih. Prvi so imeli čisto lepo
belo čelo, drugim ga je križala črna črta, tretji so imeli po dve črti (odpustljivi grehi).

6.7 Page 57

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
57
Don Bosko je potegnil beležnico in si zapisoval imena in stanje, v katerem so bili.
Prišel je do konca spalnice, ko se je zaslišalo petje Usmili se me, Gospod od tam, kjer
so bili dečki s snežno belim čelom.
»Kaj pomeni ta pogrebna pesem?« je vprašal fanta, ki ga je spremljal. Odgovor se je
glasil: »Umrl je ta in ta, na ta dan.«
»Kako vendar, saj je bil pred kratkim še živ?«
Don Bosko je dejal, da se bo to zgodilo čez en mesec. Vendar ni izrekel nobenega ime-
na. Hkrati pa je vsem priporočil, naj bodo pripravljeni.
Fantje so trdili, da je don Bosko ravnatelju povedal ime fanta.
Preteklo je štirinajst dni in Cavazzoli je zbolel in umrl.
Tudi don Janez Gresino, ki je vstopil v zavod leta 1872, nam je točno pripovedo-
val dogodek in trdil, da je don Bosko ravnatelju povedal ime fanta, ki je potem umrl.
Ta 19-letni fant (rojen januarja 1855) je bil dva tedna pozneje na koncu živ-
ljenja. »Oskrbljen« je bil, kakor beremo v župnijskih zapiskih, z zakramentom
spovedi, s popotnico in s papeškim blagoslovom, vendar mu je bilo hudo, ker je
moral umreti. Ravnatelj mu je govoril, da je prava sreča, da more pripravljen um-
reti, kajti kdo bi mu mogel zagotoviti, da bi bil pozneje tako razpoložen?
»Prav,« je odvrnil umirajoči, »če je tako, potem naj umrem. Toda kako se umira?«
Prišepetavali so mu vzdihljaje za dobro smrt in on jih je navdušeno ponavljal:
»O, dragi Jezus, Jožef in Marija, vam izročam svojo dušo. Jezus, Jožef in Marija,
bodite pri meni v mojem smrtnem boju (že je hropel). Jezus, Jožef in Marija, naj v
miru izdihnem svojo dušo.«
In je mirno umrl 21. decembra ob 10.30.
Don Gresio je povedal, da je imel don Bosko v Lanzu te sanje prejšnjo noč.
Temu se ni čuditi, saj je sam povedal, da je skoraj vsako noč sanjal o tem, kako je
sprejemal njihovo spoved. V svoji neizmerni očetovski ljubezni si je zaslužil, da
mu je Gospod odkril tudi skorajšnje smrti, da je tako mogel pripraviti fante na ta
odločilni korak.
11. Božja mogočnost. – Prosimo za Božje usmiljenje.
Ko se je 29. novembra 1873 vrnil z obiska hiš v Sampierdareni, Varazzeju in
Alassiu, je po večernih molitvah pripovedoval druge sanje, ki si jih je don Berto na
kratko zapisal in jih natančno sporočil:
Pretekle dni, dragi moji fantje, ko sem bil odsoten iz zavoda, sem imel grozne sanje.
Nekega večera sem šel spat in pri tem mislil na naravo tistega, ki me je spremljal v
sanjah, ki sem vam jih pripovedoval nekaj večerov prej, kako sva obiskovala spalnice,
kako je imel v roki svetilko, kako mi je kazal čela fantov in črne madeže, s katerimi je
bila umazana njihova vest. Se pravi, razmišljal sem, ali je bil tisti fant človek kakor
mi ali pa duh v človeški podobi. S temi mislimi sem zaspal.

6.8 Page 58

▲back to top


58
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Tedaj se mi je zazdelo, da sem bil nenadoma v oratoriju, toda na svoje veliko pre-
senečenje sem ugotovil, da ga ni bilo več na tem kraju. Bil je na začetku velikanske
planjave, obdane z dvema hribčkoma v obliki dveh lepih gričev.
Stal sem sredi tam zbranih fantov, pa nobeden izmed njih ni govoril. Vsi so bili za-
mišljeni. Kar sem nenadoma zagledal, da je vzšlo sonce, tako svetlo in bleščeče sonce,
da je s svojim sijajem otemnilo naše oči; morali smo skloniti glave in gledati v tla. Z
glavo, sklonjeno k zemlji, smo ostali nekaj časa, dokler svetloba tega tako bleščečega
sonca ni začela pojenjavati in ni popolnoma ugasnila. Takrat smo se znašli v taki
temi, da se tudi najbližji dečki niso mogli videti in se prepoznati.
Ta nenadni prehod od najbolj bleščeče luči k črni temi je navdal vse z velikim stra-
hom. Ko sem razmišljal o tem, kako bi se mogel rešiti iz te neprijetne temine, se je na
enem koncu doline začela prikazovati zelenkasta luč, ki se je v obliki dolgega pasu
razvila čez celo dolino v prelepem loku in se je rahlo dotaknila vrhov gora. Tedaj se je
sredi tolike teme pojavilo nekaj luči in omenjeni lok, ki se v naravi po dežju pojavlja
kot mavrica ali kakor severni sij, je v najlepših barvah začel osvetljevati dolino.
Medtem ko smo vsi nameravali občudovati ta čudoviti prizor in se ga veseliti, se je
globoko daleč v dolini začelo dogajati nekaj čudovito velikega in novega, kar je za-
temnilo prejšnje. To je bila električna krogla izredne velikosti, ki je lebdela med ne-
bom in zemljo in je na vse strani pošiljala tako žive žarke, da jih nobeden ni mogel
gledati, ne da bi se zgrudil in omedlel. Ta krogla je prihajala proti nam in je našo
dolino razsvetljevala vsaj desetkrat bolj, kot bi to moglo storiti deset naših sonc v
največjem opoldanskem sijaju. Ko se je tako približevala, so dečki padali na obraz,
prevzeti od sijaja te krogle, kakor da bi jih zadela strela.
Tudi jaz sem bil na začetku popolnoma preplašen in nisem vedel, kaj naj storim. Toda
potem sem si opomogel, napel vse sile in začel neustrašeno gledati tisto kroglo, sledil
sem s pogledom vsak njen premik, dokler se nam končno ni približala in se ustavila
nad nami v višini kakih 300 metrov.
Tedaj sem dejal sam pri sebi: »No, videli bomo, kaj je ta tako silen in nenavaden pojav!«
Ogledal sem si jo natančno od vseh strani in sem videl, čeprav je plavala tako viso-
ko, da se je zgoraj končevala v neke vrste okroglino, na kateri je bilo z velikanskimi
črkami napisano: Tisti, ki vse zmore. Vse naokoli so jo obdajale vrste balkonov, na
katerih je bilo polno ljudi vseh starosti, moških in žensk; vsi so bili veseli in oblečeni v
prelepe obleke najrazličnejših barv in oblik, neopisljive krasote. S svojim nasmehom
in prijaznim vedenjem so nas vabili, naj se tudi mi udeležimo njihovega veselja.
Iz središča tega nebeškega plovila je padal dež in puščice tako svetle luči, do so fan-
tje, ki jih je zadela naravnost v oči, zatrepetali in za trenutek lovili ravnotežje, in ker
niso bili več sposobni stati na nogah, padli po tleh. Ko nisem več mogel prenašati take
svetlobe, sem začel klicati: »Oh, Gospod, ali končaš to božansko dogajanje ali pa mi
daj umreti, ker ne morem več prenašati take lepote.« Tudi meni so pošle moči. Vrgel
sem se na tla in zaklical: »Prosimo za Božje usmiljenje!«

6.9 Page 59

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
59
Ko sem si čez nekaj časa opomogel, sem vstal in šel po dolini, da bi videl, kaj se je zgodilo
z našimi fanti. V moje veliko začudenje so bili vsi na tleh, popolnoma negibni in so molili.
Da bi se prepričal, ali so živi ali mrtvi, sem se jih dotikal, jih vlekel za noge in vpraševal:
»Poslušaj, kaj delaš tukaj? Si živ ali mrtev?« In oni: »Prosim za Božje usmiljenje.«
Ko pa sem prišel v sredino doline, sem v svojo veliko žalost videl mnoge, kako so stali
na nogah, kako so z glavo pokonci predrzno gledali kroglo, kot da bi hoteli izzvati
Božje veličastvo, medtem ko so jim glave čisto počrnele. Približal sem se jim, jih pok-
lical po imenu, toda oni mi niso nič odgovorili. Bili so mrzli kot led, uničili so jih žarki
in puščice, ki so prihajale iz krogle, ker se niso hoteli ukloniti in klicati no pomoč Bož-
je usmiljenje. Najbolj pa me je užalostila ugotovitev, da teh nesrečnežev ni bilo malo.
Prav v tistem trenutku sem v globini planjave zagledal izredno veliko pošast, neznan-
sko popačeno. Bila je grša in bolj popačena kot vse zemeljske pošasti. Bližala se nam
je z velikanskimi koraki. Ukazal sem, naj se vsi dečki dvignejo s tal. Pogled na pošast
je vse navdal s silnim strahom. Tedaj sem z vso naglico začel iskati kakega predstoj-
nika, ki bi mi pomagal spraviti fante na bližnjo vzpetino, da bi se tam branili pred
zobmi te divje pošasti, če bi nas hotela napasti. Vendar nisem našel nikogar.
Medtem se je pošast vedno bolj bližala. Že nam je bila čisto blizu, ko se je tista svetla
krogla, ki je do tedaj stala pri miru nad našimi glavami, začela hitro gibati proti po-
šasti in se ustavila točno med nami in njo. Spustila se je do zemlje in ji onemogočila,
da bi nam škodovala. Tedaj je po vsej dolini zabobnelo kakor silen grom: »Med Kris-
tusom in Belialom ni mogoča pomiritev; med otroki luči in otroki teme, se pravi med
dobrimi in hudobnimi, ki jih Sveto pismo imenuje Belialove otroke.«
Pri teh besedah sem se zbudil trepetajoč od strahu in skoraj otrpel od mraza, in
čeprav je bilo komaj polnoči, nisem več mogel zatisniti očesa in se ne ogreti. Toda
čutil sem veliko zadoščenje, da sem videl skoraj vse naše fante, kako so polni poniž-
nosti prosili za Božje usmiljenje in odgovarjali na Božje darove. Žalostilo pa me je, ko
sem videl tako veliko število tistih nehvaležnežev, ki so iz trmoglavosti in trdosrčnosti
ostali gluhi za pozive Božje milosti in jih je zato zadela Božja moč in jih usmrtila.
Nekatere sem že poklical k sebi včeraj zvečer, druge pa danes, da se bodo takoj po-
mirili z Gospodom, da ne bodo več zlorabljali Božjega usmiljenja in ostali še vedno
kamen spotike svojim tovarišem, kajti med Božjimi otroki in hudičevimi pripadniki
ni mogoča nikakršna zveza: Nulla est conventio Christi cum Belial (ni sporazuma
med Kristusom in Belialom). To je zadnji opomin, naslovljen nanje.
Kakor vidite, dragi fantje, vse skupaj ni več kot sanje, vendar se moramo zahvaliti
Gospodu, ki nam hoče na ta način pomagati, da spoznamo stanje svoje duše. Kako je
velikodušen v svoji luči in milosti do tistih, ki ga kličejo s ponižnim srcem in skušajo z
njegovo pomočjo zadostiti potrebam svoje duše in svojega telesa, kajti Bog se ošab-
nim upira, ponižnim pa deli svoje darove.
Po pričevanju don Berta don Bosko ni natančneje razlagal teh sanj. Vendar je
lahko dojeti njihov pomen.

6.10 Page 60

▲back to top


60
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Dokler smo v tej solzni dolini, Bog dopušča, da se kakor dan in noč menjavajo
tudi dnevi našega duhovnega življenja, da prehajamo iz luči v temo. In kdor pre-
naša ponižno tudi ta temna obdobja navidezne zapuščenosti, vidi potem toliko
bolj živo luč svetle mavrice na obzorju svoje duše. Ko ima potem v globoki poniž-
nosti svoje misli zvesto obrnjene v Boga, vedno bolj dojema vzvišenost Božjega
veličastva in nepopisno lepoto plačila, ki mu je pripravljeno, in čuti potrebo, da na
kolenih pred njim prosi za njegovo neizmerno usmiljenje.
Kdor pa je poln samega sebe, zanemarja notranje življenje, misli samo na ze-
meljsko življenje in se za nič drugega ne zanima, pa v njem kmalu zamre milost,
spet in spet pade v mreže peklenskega sovražnika, ki hodi okoli kot rjoveč lev in
išče duše, da bi jih iztrgal Bogu.
Medtem pa tisti, ki stalno živi združen z Bogom, ostaja v njegovi milosti, kajti
Bog ga brani z vso močjo, se veseli njegove pomoči tu na zemlji in si tako zagota-
vlja večno plačilo v nebesih.
Zato je ponižnost pot, ki vodi v nebesa. Kjer je ponižnost, pravi sv. Avguštin,
tam je veličina, kajti ponižni je združen z Bogom. In ponižnost ni v tem, da smo
slabo oblečeni, zanikrno govorimo in se obnašamo, temveč da klečimo z vso dušo,
z vsem srcem, z vsem duhom pred Bogom, zavedajoč se svoje majhnosti, in ne-
nehno prosimo za Božje usmiljenje.
In don Bosko, ki je s potegnjenim mečem in vso močjo pobijal vsako zmoto
in vsak greh, je imel tako visoko zamisel o Božjem usmiljenju, da so ga slišali reči,
da je tudi Voltaire v zadnjem trenutku življenja lahko upal na odpuščanje. Kako
strašno se mu je zdelo stanje tistega, ki umira v Božji nemilosti.
12. »Eden izmed nas ne bo več opravil vaje za srečno smrt.«
Kar bomo zapisali, je poročilo don Berta na uvodnem procesu.
V torek 17. novembra 1874 je Božji služabnik po večernih molitvah dejal, da bo nas-
lednjega dne priložnost za spoved ob vaji za srčno smrt, ki naj bi jo opravili dijaki pri-
hodnji četrtek. Kakor po navadi nas je spodbujal, da bi jo dobro opravili, z besedami:
»Nisem prerok in nočem biti prerok, toda povem vam, da eden izmed tukaj navzočih,
ne bom povedal, kdo je to, prihodnjič ne bo več opravil vaje za srečno smrt.«
Ko je stopil s prižnice, so ga kakor vedno takoj obdali fantje, ki so radovedno vpraše-
vali Božjega služabnika, ali so mogoče sedaj oni na vrsti.
Bilo je zadosti, da je izgovoril te besede, in je bila njegova spovednica naslednjega
jutra in večera ter v četrtek zjutraj obdana od trume fantov, ki so se želeli spovedati
pri njem in opraviti življenjsko spoved.
Ker sem bil tiste čase skoraj vedno navzoč pri takih pobožnih prizorih, lahko povem,
da so take napovedi naredile več dobrega kot deset duhovnih vaj. To je bil tudi edini
razlog, zakaj se je Božji služabnik spuščal v take napovedi, zlasti še v javnosti. Vedno

7 Pages 61-70

▲back to top


7.1 Page 61

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
61
pa nam je priporočal, da naj o tem nikomur ne pišemo in naj ostane naša skrivnost.
Da bi se potem prepričal, da te njegove napovedi niso bile samo lep način, kako bi
dečkom storil čim več dobrega, sem ga zvečer v četrtek 19. novembra 1874 v pogovo-
ru z njim v njegovi sobi vprašal, kako more s tako jasnostjo napovedovati smrt toliko
fantov, ko so bili še vsi tako zdravi in čili, zlasti še pred dvema dnevoma, da nekdo več
ne bo opravil vaje za srečno smrt. On pa mi je malo nerad odgovoril:
»Zdelo se mi je, da vidim, kako gredo naši fantje na sprehod k nekemu travniku. Videl
sem, kako se je vsak odpravil po poti, ki je bila edinole zanj in po kateri ni mogel iti nihče
drug. Ta pot pred vsakim je bila zelo dolga in ob poti so bila zapisana od kraja do kraja
leta našega odrešenja. Nekateri so imeli krajšo pot in drugi še krajšo. Nekaterim pa se je
ta pot hitro končala. Fant, ki je šel po tisti poti, je na določeni točki padel in umrl.
Videl sem druge, ki so imeli na poti polno ovir in je bila njihova pot zelo kratka.
Končno sem zagledal enega, ki pred seboj ni imel nobene poti. Končala se je prav pri
njegovih nogah in kjer se je še dalo, sicer težko, prebrati številko 1875. To je tisti, ki
ne bo več delal vaje za srečno smrt, ker bo umrl že 1874 ali bo komaj še mogoče videl
leto 1875, vendar vaje za srečno smrt ne bo mogel več opraviti.«
Ni treba, da bi pravil, da se je napoved do potankosti izpolnila. Povedati moram celo,
da smo se že navadili na izpolnitev napovedi in da bi se zelo čudili, če se ne bi izpol-
nile. To bi bila izjema pravila.
O teh sanjah nimamo drugih podatkov.
Glede uresničevanja posameznih don Boskovih napovedi, tako glede na čas
kakor glede na kraj, je don Lemoyne povedal naslednje:
V letih 1872, 1873 ali 1874 je don Bosko napovedal, da bo pred koncem leta umrl kak
fant. Leto se je končalo in nihče ni umrl. Bil pa je neki težko bolan fant, ki ni hotel ni-
česar vedeti o prejemu svetih zakramentov. Vsi so storili, kar so mogli, pa vse zaman.
V vseh turinskih zavodih so molili za njegovo spreobrnjenje. Končno je umrl (meseca
januarja), potem ko se je spovedal pri don Bosku in prejel svete zakramente.
Fantje so don Boska opozorili, da se njegova napoved ni uresničila. Vendar niso bili
točno poučeni o tem, kar se je zgodilo. Don Bosko jim je odgovoril: »In vi bi hoteli,
da bi ga pustil umreti brez svetih zakramentov? Bi smel dopustiti tako pohujšanje v
naši hiši?«
(Šlo je za napoved in zaradi zakasnele smrti tudi spreobrnjenje. Bil je to 24-letni fant,
ki ga je, kakor se zdi, med fante v oratorij poslalo prostozidarstvo s svojimi nameni.)
To je povedal don Evazij Rabagliati, ki je bil očividec.
Iz branja teh kratkih poročil je razvidna nujnost, da damo don Boskovim sa-
njam ves pomen. Mi pa prosimo Gospoda, da bi nam dal še malo časa, da bi ob-
javili celotno zbirko, ki bi bila po eni strani značilen dokument svetosti našega
dragega očeta, po drugi pa nenehen vir dejstev, nasvetov in didaktičnih napotkov,
ne samo za salezijance, temveč tudi za vse duhovnike.

7.2 Page 62

▲back to top


62
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
1.6. PONIŽEN IN TAKO ZELO ČAŠČEN
Kakor hitro so začeli kopati temelje za svetišče Marije Pomočnice, se je začelo
nepričakovano tekmovanje: na eni strani don Bosko, ki je s spisi, podobicami in
svetinjicami spodbujal k neizmernemu zaupanju v mogočnost in dobroto Božje
matere Marije, na druge strani pa Božja mati Marija, ki je svojemu zvestemu slu-
žabniku, ponižnemu med tolikim čaščenjem, podeljevala milosti vsake vrste.
Ko je kdo – poroča don Rua v apostolskem procesu – izražal začudenje o nje-
govih velikih dejanjih, mu ni dal govoriti in mu je segel v besedo: »Bogu in Mariji
Pomočnici moramo pripisovati ves uspeh.« Če je kdo prišel in mu pripovedoval,
da je po njegovi priprošnji in molitvi prejel kako posebno milost, je imel navado
priporočiti, da naj se zahvalijo Gospodu in blaženi Devici ali kakemu svetniku, ka-
teremu so se priporočili. Sebi v nečast pa je potem pripovedoval kak dogodek, ko
milosti niso prejeli, ker so se priporočili njemu. Zlasti je rad pripovedoval, kako so
nekateri iz Voltere (kraj blizu Turina med Piossascom in Nonejem) prišli k njemu
in se mu priporočili za razne ozdravitve, dobro letino, ureditev sporov itn. in kako
so čez nekaj časa spet prišli in mu rekli: »Tisti bolnik, ki sem vam ga priporočil,
je umrl.« In kdo drug: »Ne norem vam kaj velikega dati v dar, ker mi je toča vse
pobila.« In spet drug: »Spor, ki sem vam ga priporočil, še vedno traja.« S temi pri-
povedmi je pokazal, da naj ne zaupajo vanj, temveč v materinsko dobroto Marije
Pomočnice in priprošnje svetnikov.
Včasih je pripovedoval o izrednih milostih, ki so jih prejeli tisti, ki so se za-
tekli k njemu osebno ali v pismu. Toda to je storil samo zaradi večje Božje slave
in v čast Mariji Pomočnici, da je vlil prosilcem še več zaupanja in pobožnosti pri
molitvi, zlasti pa vero, čemur je pripisoval veliko milosti. Trdil je, da je vera tisto
sredstvo, ki izsiljuje uslišanje pri Bogu.
V čast Mariji Pomočnici je objavil več zvezkov v Katoliškem branju, med temi
zvezek s 320 stranmi z naslovom Marija Pomočnica s pripovedjo o nekaterih mi-
lostih, ki jih je podarila v prvih sedmih letih, odkar obstaja njej posvečena cerkev.
Najprej poda nekaj zgodovinskih podatkov o pobožnosti do Marije Pomočnice in
o gradnji njenega svetišča. Nato sledi 110 poročil o milostih, ki so jih prejeli po
njeni priprošnji; kakih 20 se jih nanaša na leta, o katerih poročamo in od katerih
jih bomo nekaj omenili po kronološkem zaporedju. Naj povemo, da v nobenem
poročilu ne govori o samem sebi in da je v nekaterih samo splošna opazka o ne-
kem duhovniku, ki je podelil blagoslov, ali o ravnatelju oratorija. O mnogih hrani-
mo še izvirno poročilo, ki ga je popravil sam svetnik, vendar vedno na isti način.
Če je velika dobrota – je pisal lastnoročno v eni izmed njih –, ko nakloni kako
posebno milost ljudem, mora biti prav tako velika hvaležnost, s katero to prizna-
mo, jo sporočimo drugim in jo objavimo v časopisju, kjer lahko služi v večjo Božjo
slavo. V teh časih je nujno potrebno, da to storimo, kajti Bog hoče na najrazličnej-
še načine počastiti svojo vzvišeno mater, ki jo kličemo z imenom Pomočnica.

7.3 Page 63

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
63
Nihče – je poudarjal – se ne sme izmakniti dolžnosti hvaležnosti do svoje ne-
beške dobrotnice. To dolžnost lahko opravimo na dva načina: s pripovedovanjem
drugim o prejeti milosti ali pa s kakim drugim sredstvom pospešujemo pobož-
nost do naše matere. To bo drugim za spodbudo, da se bodo zatekali k njej in tako
odprli pot novim milostim in uslišanjem.
Toplo je priporočal, da bi izpolnili narejene obljube. Molitve, zatajevanje, spo-
vedi, obhajila, dobra dela je treba vsa točno izpolniti: Displicet, pravi Sveti Duh,
displicet enim Deo infidelis et stulta promissio (Bogu ne ugaja neumna in nezves-
ta obljuba). Večkrat se je zgodilo, da je neizpolnjena obljuba onemogočila prejem
nove milosti in pogosto je bila tudi odtegnjena že podeljena milost.
Kakor smo že povedali, se od 120 uslišanj kakih 20 nanaša na čas, ki ga opi-
sujemo. Poleg vroče želje, da bi vsemu svetu oznanjali Marijino dobroto in mo-
gočno priprošnjo, se tudi v njih kaže prizadevanje, da bi se držal kolikor mogoče
v ozadju.
Takole pripoveduje o čudežni ozdravitvi neke družinske matere.
Terezija Daniele, vdova po Janezu di Castel-Rosso, je zbolela. Težko je dihala, imela
je krče in bolečine v trebuhu in grozila ji je smrt. Šest mesecev je živela ob samem
kuhanem zdrobu. Prejela je zakramente za umirajoče in se je pripravljala na smrt.
Priporočila se je Mariji Pomočnici in je s tem naročilom poslala svojo hčerko An-
gelo v svetišče, posvečeno njej. Naročila je mašo, prosila za molitve, ki se vsak dan
opravljajo pred njenim oltarjem, in potem ko je prosila poseben blagoslov za svojo
mater, odšla.
Ko se je hči vrnila domov, je bila mati v veliko začudenje vseh popolnoma zdrava. Iz
smrtne nevarnosti se je začela vračati k vsakdanjim opravilom. Naj še povemo, da je
bila bolnica stara dobrih 62 let.
Tako je pripovedovala ozdravljena mati, ki se je skupaj s hčerko prišla zahvalit svoji
nebeški dobrotnici in tako izpolnila svojo obljubo. Dovolila je, da objavimo prejeto
milost v večjo Božjo slavo in v čast njegove presvete Matere. Turin, 12. julija 1874.
Terezija Daniele, Angela Daniele.
Podpisani potrjujem, da sem vse napisal po nareku matere in hčere Danielovih, ki sta
obe podpisali in zagotovili, da sta izpovedali resnico. – duh. Janez Bosko19
Leta 1871, na dan Marije Pomočnice, je bila med tistimi, ki so se prišli zahva-
lit Božji materi Mariji, tudi gospa, ki je leto prej dobila naslednjo izredno milost.
Čudovito ozdravenje nekega dečka: Deček Jožef Moreno, sin Henrika in Ide, rojene
Andreis iz Turina, je po nesreči padel iz 3. v 2. nadstropje in si zlomil stegnenico.
Zdravljenje se je ponesrečilo in noga je ostala 3 cm krajša od druge in posledica je
bila šepavost. Starši so ga priporočili Mariji Pomočnici in obljubili, če bi ozdravel,
molitve in darove. Zdravniki niso vedeli, kaj naj storijo. Nekateri ortopedi so svetova-
19 Prim. omenjeni zvezek: Maria Ausiliatrice itn., stran 294.

7.4 Page 64

▲back to top


64
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
li nasilno zdravljenje z nategovanjem. Mati je to zavrnila, rekoč, da česar ne morejo
storiti ljudje, bo storila Marija. Tako je 26. maja 1870, dva dni potem ko so dečka
vroče priporočili Mariji Pomočnici, ko so obhajali njen praznik, deček padel s stola in
si zlomil stegnenico prav na mestu, kjer se je ranil pred tremi meseci. Kosti so lahko
sestavili, stegnenica se je zrasla, toda v začudenje vseh je bila noga tako dolga kakor
zdrava in ni bilo niti sledu o kaki napaki. Zdrav, pokončen, čvrst v vseh delih telesa,
trdno hodi. Danes se zahvaljuje za milost v njenem svetišču. Hvaležni sin z materjo. -
Turin, 24. maja 1871. Ida Moreno Andreis20
Gospa Ida Moreno je bila sorodnica Božjega služabnika duhovnika Leonarda
Murialda, ki je v uvodnem procesu čudežen dogodek takole predstavil:
V Turinu je znana stvar, da se veliko ljudi zateka k Božjemu služabniku za izredne
milosti in so uslišani. Med te čudežne ozdravitve lahko prištevamo primer mojega
malega pranečaka.
Deček si je pri nesrečnem padcu iz tretjega v drugo nadstropje zlomil nogo. Pri
operaciji, ki so jo morali opraviti, ker se kost ni pravilno zrasla, so ugotovili, da je
noga za pet centimetrov krajša od druge. Zdravniki so enoglasno izjavili, da bi bile
za popolno ureditev noge potrebne zelo zahtevne operacije, ki bi povzročile obilo
trpljenja. Za uspešen poseg bi bilo treba kost zlomiti na istem mestu, kar bi bilo zelo
tvegano. Tedaj je mati v spremstvu stare matere popeljala otroka v cerkev Marije
Pomočnice in v zakristiji prosila don Boska, da bi dečka blagoslovil, obenem pa sta
obljubili dar, če bo prošnja uslišana. Ko so bili še istega večera pri večerji, je otrok
padel s stola in glasno zakričal. Takoj so poklicali doktorja Gambo, tako se mi zdi,
ki ga je pregledal in presenečen vzkliknil: »Čudež!« Bilo je nekaj izrednega, da se je
kost zlomila prav na tistem mestu kot prvikrat, za kar sta dva zdravnika trdila, da
je nemogoče. Sedaj so mu nogo naravnali in deček je popolnoma ozdravel, tako da
so ga ob svojem času pri vojakih dodelili k bersaljerjem. Mati in babica sta izpolnili
obljubo. Po tem ozdravênju je mati močno zaupala v don Boskove molitve in v svoji
oporoki svoje časne in duhovne zadeve izročila njemu in mu pripisala dober uspeh
svojih družinskih zadev. Imenovala ga je svojega edinega priprošnjika in priporočala
tudi drugim, da bi storili isto. Hotela je celo dati vzidati spominsko ploščo v zid, ki
obdaja zavod v Valsaliceju, vendar ji tega niso dovolili.
Da se je drugi zlom zgodil dva dni pozneje ali zvečer 24. maja, je postranskega
pomena. Pomembno je, da se je zgodilo po don Boskovem blagoslovu – kakor to po-
trjuje leta 1938 sam prejemnik milosti profesor Jožef Moreno, odličen slikar akva-
fortist –, ki je v gospe Idi Moreno Andreis pustil najgloblji spomin za vse življenje.
Še druga čudežna ozdravitev. Še neki drug pohabljenec, ki že dalj časa ni mo-
gel več hoditi in že dva meseca ni mogel uporabljati svojih rok, je po blagoslovu
20 Prav tam, 265.

7.5 Page 65

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
65
nekega „duhovnika“ po končani spovedi v trenutku ozdravel od vseh bolezni in
urno odšel.
Zgodaj zjutraj 4. junija 1874, na praznik sv. Rešnjega telesa, so pred vrati cerkve Ma-
rije v Turinu našli ubogega pohabljenca, ki je ležal na tleh in čakal, da bi odprli sve-
tišče. Ko so ga vprašali, kaj želi, je odvrnil, da je ubog pohabljenec, ki je prišel prosit
Devico Pomočnico, da bi ga ozdravila. Ko so ga odvedli oziroma odnesli v zakristijo,
so bili vsi duhovniki zaposleni s spovedovanjem in drugimi cerkvenimi opravili, zato
je čakal vse do osme ure. Ko je zagledal, da je eden izmed duhovnikov prost, mu je dal
znamenje, da se mu je približal, in med njima se je razvil naslednji pogovor:
Tujec: »Revež sem in prosim usmiljenja.«
Duhovnik: »Kaj želite?«
Tujec: »Za božjo voljo vas prosim, da mi podelite blagoslov Marije Pomočnice, ki je
edina, ki me more rešiti vseh mojih tegob.«
Duhovnik: »Kake bolezni pa vas mučijo?«
Tujec: »Ohromel in skrivljen sem po celem telesu. Revmatizem, krči, bolezen v hrbte-
nici so me vsega skrivili in tako si ne morem več sam pomagati.«
Duhovnik: »Kako pa ste mogli priti sem?«
Tujec: »Neki dober človek me je na vozičku pripeljal do cerkvenih vrat, sem pa sem
prišel opirajoč se na palico ob pomoči nekega ljubeznivega moškega.«
Duhovnik: »Ste že dolgo taki?«
Tujec: »Da, že dolgo, toda zadnja dva meseca mi ne služijo več niti roke in si ne mo-
rem sam nič pomagati.«
Duhovnik: »In kaj pravijo zdravniki?«
Tujec: »Zdravniki so storili vse, kar more storiti zdravniška stroka in krščanska lju-
bezen. Toda vse je bilo zaman in sedaj ne vejo več, kaj naj še naredijo z menoj. Moji
sorodniki, prijatelji in sam gospod župnik so mi rekli, da zame ni druge pomoči kot
samo še blagoslov Marije Pomočnice, o kateri pravijo, da tolikerim pomaga.«
Pomagali so mu, da je pokleknil, začeli so moliti on in nekaj ljudi, ki so se zbrali pri
njiju, in duhovnik mu je dal blagoslov in rekel: »Če verujete v Marijo Pomočnico, zač-
nite odpirati roko.«
Tujec: »Ne morem.«
Duhovnik: »Seveda lahko. Začnite stegovati palec.« Poskusil je in mu je uspelo. »Iz-
tegnite kazalec.« Iztegnil ga je in potem še sredinec, prstanec in mezinec ter nazad-
nje celo roko. »No, sedaj se pa pokrižajte.« Lepo se je pokrižal. Tedaj je na glas zakli-
cal: »Mati Božja Marija mi je izkazala milost!«
Duhovnik: »Če vam je mati Božja Marija izkazala milost, potem počastite Boga in
vstanite.« Hotel je ubogati, vendar tako, da bi se naslonil na bergle. »Ne,« je rekel
duhovnik, »pokazati morate svoje zaupanje v Marijo s tem, da se boste dvignili in
vstali brez vsake tuje pomoči.«
Ubogal je. Izginile so vse okvare hrbtenice, ramen, rok in nog, vstal je, kakor da nikoli

7.6 Page 66

▲back to top


66
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ne bi imel najmanjših težav, in je začel prosto hoditi po zakristiji.
»Dragi prijatelj,« je dejal duhovnik, »ker vam je presveta Devica izkazala tako izred-
no milost, se izkažite hvaležnega in pokleknite pred Najsvetejšim, ne da bi se opirali
na kar koli, samo z močjo svojega telesa.« Storil je vse brez najmanjše težave.
»Moj Bog,« je vzkliknil tujec, »kako čudno! Že toliko časa nisem mogel več narediti
tega znamenja vere, niti si nisem mogel misliti, da bom sploh še kdaj zmožen storiti
kaj takega. Presveta Devica Pomočnica, prosi zame!«
»Dragi prijatelj,« je končal duhovnik, »iz hvaležnosti do Marije obljubite, da boste
vedno ostali njen goreč častilec in da boste živeli kot dober kristjan.«
»Da, da, živeti hočem kot dober kristjan in v nedeljo bom kot prvo dejanje opravil
spoved in šel k obhajilu.«
Pri teh besedah je vzel v roke bergle, ki jih je še malo prej uporabljal, si jih po vojaško
zadel na ramena, in kakor da bi dosegel veliko zmago, odkorakal iz zakristije, ne da
bi koga pozdravil.
Vsi so bili prepričani, da se bo vrnil in bi ga tako lahko vprašali za njegovo ime, pa ga
niso nikdar več videli. Mogoče bo prišel nazaj, da se bo zahvalil Njej, ki mu je izkazala
tako veliko milost.
To je ena izmed milosti, ki jih sveta Devica izkazuje vsak dan svojim častilcem, ki jo
kličejo z naslovom Marija Pomočnica.
Med drugimi so bili navzoči duhovnik Joahim Berto in gospod Hermenegild Musso.21
Neki brezveren in brezbrižen zdravnik, ki je bolehal za padavico, je prišel k
ravnatelju Oratorija sv. Frančiška Saleškega, ker je slišal, da zdravi od vse vrste
bolezni. Ta ga je povabil, naj zmoli nekaj molitev, se spove in pokriža. Molil je, se
spovedal, naredil znamenje svetega križa in se čutil v trenutku ozdravljenega in
ni nikdar več imel najmanjšega znamenja epilepsije.
Neki zaradi svoje veščine zelo cenjen zdravnik, pa neveren in brezbrižen za vse, kar
je v zvezi z vero, je nekega dne prišel k ravnatelju Oratorija sv. Frančiška Saleškega
in mu dejal:
»Slišal sem, da vi ozdravljate vse vrste bolezni.«
»Jaz? Nikakor ne.«
»Pa so mi vendar zagotovili in mi navedli celo imena ozdravljenih in bolezni, ki ste
jih ozdravili.«
»Potem so vas prevarali. Res je, da se pogosto zgodi, da pridejo k meni ljudje, bodisi
sami ali po znancih, da bi prosil zanje Marijo Pomočnico. V ta namen opravljajo tri-
dnevnice, devetdnevnice, in če so uslišani, dajo obljubljeni dar. Toda take ozdravitve
se godijo po priprošnji Marije Pomočnice in ne po moji zaslugi.«
»Prav! Ozdravite me in veroval bom tem čudežem.«
21 Prav tam, stran 299.

7.7 Page 67

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
67
»In za katero boleznijo trpi vaša uglednost?«
Zdravnik mu je razložil, da ima padavico in da se eno leto napadi ponavljajo tako
pogosto, da si ne upa več iti sam na cesto. Vsa mogoča zdravljenja niso nič zalegla,
in ko je videl, da je vsak dan slabše, je prišel sem v upanju, da bi kakor drugi tudi on
dobil zaželeno zdravje.
»Prav,« mu je odgovoril ravnatelj, »storite tudi vi, kakor delajo drugi, pokleknite,
zmolite nekaj molitev, odločite se, da boste očistili dušo s svetimi zakramenti spovedi
in obhajila, in videli boste, da vas bo mati Božja Marija potolažila.«
»Ukažite mi kaj drugega, toda tega ne morem storiti.«
»In zakaj ne?«
»Ker bi bilo to pretvarjanje. Jaz ne verujem ne v Boga ne v Marijo ne v molitve ne v
čudeže.«
Ravnatelj je bil ves iz sebe. Vendar mu je toliko prigovarjal in ga prepričeval, da je
zdravnik s pomočjo Božje milosti pokleknil in zmolil nekaj molitev ob duhovnikovi
pomoči. Nato se je pokrižal in dejal:
»Čudim se, da znam še narediti znamenje svetega križa. Preteklo je že štirideset let,
kar sem se zadnjič pokrižal.«
Obljubil je celo, da se bo pripravil in šel k spovedi.
Držal je besedo. Po spovedi se je čutil notranje prerojenega in popolnoma zdravega.
Niti pozneje ga nikdar več ni napadla epilepsija, medtem ko so bili napadi prej tako
silni, da se je bilo bati najhujšega.
Nekaj pozneje je prišel v cerkev Marije Pomočnice, prejel svete zakramente in se nato
odpravil v zakristijo, kjer je zbranim sorodnikom rekel:
»Zahvalite se Bogu, presveta Devica mi je vrnila zdravje duše in telesa. Od nevere me
je popeljala v krščansko vero, v kateri bi skoraj naredil brodolom.22
Medtem ko si je don Bosko na vse načina prizadeval, da bi ostal skrit, je bla-
žena Devica spodbujala svoje častilce, da so se zatekali k njemu. Prav v teh letih je
Jožefa Razzetti iz Pina Torinese imela sanje, o katerih je poročala 23. maja 1877.
Proti koncu decembra 1870 je nenadoma začutila silne bolečine v boku, ki so se
iz dneva v dan večale. Ker ji je zdravnik rekel, da ni več nikakršnega upanja na
ozdravitev, je sredi januarja 1871 prejela svete zakramente. Ko je prejela še pape-
ški blagoslov, je mirno zaspala in v sanjah videla don Boska, kako jo je blagoslovil
in jo priporočil dobroti Marije Pomočnice. V trenutku se je zbudila in polna vese-
lja začutila, da je zdrava. V osmih dneh je popolnoma okrevala.
Še neki drug znamenit dogodek.
žZlasti s čudežnimi učinki blagoslova, ki ga je don Bosko delil v imenu Marije
Pomočnice, je Božja mati vse spodbujala, da so se zatekali k njenemu služabniku. In
treba ga je bilo videti v tistih trenutkih, da si mogel v njem prepoznati Božjega moža.
22 Prim. stran 164.

7.8 Page 68

▲back to top


68
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Ko sem se nekoč odpravil v njegovo cerkev,« pripoveduje don Janez Turchi
v uvodnem procesu, »sem ga dobil v zakristiji, kako je blagoslavljal, zdi se mi da z
molitvenim obrazcem v roki, nekega otroka, ki ga je njegova mati držala v naročju
(obrazec so sprejeli v Rimski obrednik 1878, toda don Bosko ga je uporabljal že
veliko let prej). Obstal sem in ga opazoval (on me ni videl, ker sem stal ob strani
za njegovim hrbtom) ter si pri tem mislil: »Kakšna vera je v tem človeku! Name je
to naredilo neizbrisen vtis.«
To se je dogajalo zlasti v mesecu maju in še bolj v devetdnevnici k Mariji Po-
močnici, ko je skoraj cele dni prebil v zakristiji, obdan od premnogih Marijinih
častilcev. Vsem, ki so se mu priporočali v molitev, je obljubljal, da bo molil, in
dostikrat je dodal:
»Milosti prejemamo ne toliko zaradi mojih molitev, temveč zaradi molitev tis-
tih, ki prosijo in molijo z globoko vero in zaradi velikodušnih darov v prid ubogih
dečkov.«
Vendar nič ni moglo izbiti iz glave častilcev prepričanja, da je prav on tisti, ki
ga mati Božja Marija na poseben način podpira.
Vsem, ki so želeli dobiti milosti od Marije, je postavil določene pogoje.
Prvi: zaprošena milost je morala biti tudi v korist duši.
Angela Piccardo, hčerka preminulega Benedikta iz Meleja pri Voltriju, ga je
prosila, da bi jo obiskal in blagoslovil. Odgovoril ji je na podobici Marije Pomočnice.
Gospa Roza Piccardo!
O Marija, ti sama obišči njihovo bolno hčerko in ji izprosi od Jezusa, tvojega sina, tisto
zdravje, ki ne bo v škodo njene duše. Jaz bom s svojimi sirotami prosil za vas.
duh. Janez Bosko
Proti koncu leta 1874 je neki klerik, novinec salezijanske družbe, zbolel na
očeh, sicer ne tako zelo, da ne bi videl, pač tako neugodno, da ni mogel nadaljevati
šolanja, ker ni mogel brati niti deset minut, ne da bi ga začele boleti oči. Potem ko
je molil in molil, je pisal don Bosku, da pri toliko ozdravitvah, ki jih je on dosegel,
prihaja, če ne telesno pa v duhu k njemu, da bi mu blagoslovil oči. Don Bosko mu
je odgovoril: »Bog zahteva od tebe: 1° večjo zvestobo v njegovi službi; 2° odtrga-
nost od zemlje; 3° pokorščino. Brez tega je nekoristen vsak blagoslov. Ne vemo,
ali je tisti revež ozdravel, vendar je malo pozneje izstopil iz družbe, verjetno zato,
ker ni razumel očetovih nasvetov.
Drugi pogoj: treba je imeti popolno zaupanje v mogočnost in dobroto matere
Božje Marije. Tej veri in zaupanju pripisuje glavne zasluge.
Neki dober duhovnik mu je priporočal nekega drugega duhovnika in on je,
medtem ko je obljubil, da bo molil, priporočal molitev, kajti „tista, ki vse dela, je
vera“.

7.9 Page 69

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
69
18. julija 1871
Predragi moj don Cianetti!
Rade volje bom skupaj z našimi dečki opravil molitve pri Mariji Pomočnici za pripo-
ročenega duhovnika. Tudi on naj moli k presveti Devici in v čast presvetemu Zakra-
mentu vse do vseh svetnikov.
Vera je tista, ki vse dela. Če ni v nasprotju z večjo Božjo slavo, bomo milost gotovo
dosegli. Imam veliko dela. Molite zame. Bog naj nas vse blagoslovi. Imejte me za naj-
vdanejšega v J. K. Duh. Janez Bosko
Tretji pogoj, kolikor je bilo mogoče, je poseben dar za salezijanske ustanove
in v določenih primerih tudi za druge ustanove in dobrodelne namene.
V tej točki, kjer bi se drugi bali kritik, je bil on zelo prostodušen. Toliko- in
tolikokrat je kot brezpogojno okoliščino zahteval dar. Nastopal je kot predstavnik
Božje vsemogočnosti, v moči katere bi naredil zaprošene usluge.
„Dajte, kar vam je mogoče,« je ponavljal, »dajte tisto miloščino, ki vam jo vaše
razmere dopuščajo. Bog vidi odkritosrčnost, ljubezen, žrtev vašega srca. Prejeli
boste vse, kar želite in prosite.«
Včasih je določil celo vsoto:
»Vi morate dati deset, dvajset, trideset, štirideset lir.« Tako je ravnal v izre-
dnih primerih, ko je bilo treba tako rekoč za vsako ceno izvabiti milost, kot na
primer, ko je kak bogataš, ki so ga zdravniki že odpisali ali je bil že na tem, da
umre, prekoračil osemdeset let. Bil je prepričan, da se Bog ne da premagati v ve-
likodušnosti.
Medtem ko je od nekaterih zahteval preprosto obljubo, je od drugih hotel, da
so takoj izročili dar.
Bog ni rekel: Obljubite in boste prejeli, temveč Dajte in boste prejeli. Zato je
treba Boga zadolžiti, tako da pošljemo naprej dobro delo. Reči Bogu: Če bo storil,
bom storil tudi jaz, je nesramen izziv in Bogu nihče ne more postavljati pogojev.
Nemogoče je, da bi ne bil uslišan tisti, ki se Bogu popolnoma izroči.
Gospod grof, lastnik velikega posestva v Sestri Ponente, je prišel k njemu z
vprašanjem, ali bi bilo modro sprejeti ponudbo z izplačilom 60 tisoč lir, da bi zgra-
dil nove visoke peči Hofman z izključno pravico v celi Liguriji. Don Bosko je malo
pomislil, nato pa mu je odgovoril:
»Sklenite pogodbo, ki vam bo prinesla dobiček, vendar s pogojem, da boste
priskrbeli apno za novo stavbo v Sampierdareni.«
Grof je sprejel … Bilo je v začetku leta 1874 in 14. februarja 1875 so položili
temeljni kamen za novo stavbo. On je dobavljal vse potrebno apno in ob praznič-
nih dneh s potrebnim dovoljenjem tudi veliko vozov peska, nekatere dni tudi do
dvajset. Ko ga je napadla preganjavica, mu je don Bosko pisal in mu v Božjem ime-
nu zagotovil, da se mu v življenju ne bo zgodilo nič hudega. On si je vtaknil pismo

7.10 Page 70

▲back to top


70
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
v listnico in ga nosil vedno s seboj v žepu nad srcem. Postal je milijonar. Njegov
sin, teolog Alojzij Carmelo Conte, odvetnik pri Sveti rimski roti, je pripovedoval o
tem in vse je potrdil don Albera, ravnatelj v Sampierdareni.
Terezija Martinengo iz Savone mu je sporočila, da je enega izmed njenih si-
nov, ki je zapustil zavod 1874, potem ko je bil kake tri tedne doma, začela boleti
noga. Bolečine so postale tako neznosne in najboljši zdravniki v Turinu in Genovi
so se trudili, da bi mu jih olajšali, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Zato je začela
opravljati devetdnevnico k Mariji Pomočnici, kot je storila že drugikrat. Prosila je
sina, naj se pridruži molitvam, zlasti še zato, ker bi uslišanje moglo biti v veliko
korist nekemu drugemu družinskemu članu. Don Bosko je napisal na ovojnico
vsebino odgovora: »Veliko molitve! Veliko vere in kako delo krščanske ljubezni.«
Včasih ni obljubil uslišanja, ker je vedel, da ga prosilec ne bo dobil. Ko pa je
obljubil in prosilec ni postavil ovir ali pa jih je takoj odstranil, če jih je postavil, je
bilo uslišanje zagotovljeno.
Če se prosilec ni uklonil njegovim zahtevam, pa je potem le uvidel primer-
nost in ga znova prosil za zavzemanje in bil pripravljen storiti, kar je zahteval, je
odločno odgovoril:
»Danes vam uslišanja ne morem več zagotoviti, kakor bi to lahko storil včeraj,
kajti čas uslišanja je minil.«
Bog je bil tisti, ki je nagibal takšne, ki so mu lahko priskočili na pomoč in niso
odlašali.
Še nekaj podrobnosti.
S čudovitim razcvetom ustanov, ki mu jih je Bog izročal, je bil don Bosko ved-
no v denarnih stiskah. Teh stisk ni skrival, temveč jih je javno razglašal in prosil
za pomoč javno in zasebno dobrodelnost, prepričan, da je s tem koristil ne le ve-
likemu številu ubogih dečkov, temveč tudi velikemu številu bogatih družin, da so
tako udejanjile svetopisemsko povabilo: Kar vam je odveč, dajte ubogim. Marija
Pomočnica mu je tudi ob takih priložnostih na izreden način priskočila na pomoč.
„Med Božjo materjo Marijo in don Boskom je moral biti dogovor,« to so be-
sede don Lemoyna, »če je mogoče verjeti, da se mu je pogosto prikazala in mu
povedala, kaj naj stori in kako.
Med drugim naj tukaj omenimo, kako je pogosto ponavljal, ko je bil v največ-
jih stiskah:
»Vem, da je na poti precejšnja vsota, vendar ne vem, od kod prihaja, od vzho-
da, od zahoda ali od severa.«
Velikokrat je poslal na pošto kakega fanta z naročilom, naj prinese zavoj z
vrednostnimi papirji. Te pošiljke so ali že zares prišle ali pa so bile na poti. In od
kod je zvedel za te novice?

8 Pages 71-80

▲back to top


8.1 Page 71

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
71
Iz srca dragega don Lemoyna je privrel tale slavospev:
S kako zahvalno pesmijo naj mi salezijanci častimo usmiljenje naše nebeške
Matere? Ti si bila, o presveta Mati, ustanoviteljica Oratorija sv. Frančiška Saleške-
ga. Ti si nam naklonila čast, da smo tvoji sinovi. Ti si nam priskrbela streho nad
glavo, kruh, obleko, priložnost za študij. Ti si nas popeljala v razne dele sveta,
ti si nas branila in nam naklonila zmago v toliko tisočih prenevarnih bitkah. Mi
smo bili mladi, neizkušeni in ti si korak za korakom popravljala naše napake, ti si
učiteljica, svetovalka, budna stražarka, celo upraviteljica naših zemeljskih dobrin,
ki si nam jih dajala na voljo. V štiridesetih letih nas ni bilo nikdar strah za našo
prihodnost in ti si nam vedno dajala hrano ob pravem času. Ko so z našimi usta-
novami naraščale potrebe, so naraščali darovi tvojih rok. Vsak teden so tisoči in
tisoči tvojih sinov prejemali vse potrebno. Poklicala si nas v Italijo, Francijo, Špa-
nijo, Anglijo, Nemčijo, Rusijo, Poljsko, Južno in Severno Ameriko in vsi ti narodi so
nam dajali nepričakovano stalno pomoč. Nam neznane osebe so od tebe prejele
posebne milosti in so nam izkazovale hvaležnost, ki so jo čutile do tebe. In ko je
naša nevednost v upravi ali hudobija ljudi lahko uničila še tako velikansko premo-
ženje, niso izostali tvoji čudoviti nepričakovani posegi in so vse postavili na pravo
mesto. Kako naj se ti za to primerno zahvalimo, o presladka mati, če ne tako, da se
zvesto odzivamo ciljem, za katere si nas poklicala in zaradi katerih nam izkazuješ
vse te prednosti?23
1.7. VIR JUSTUS (pravičen mož)
Don Bosko je izkoristil vsako priložnost, da je v svojih sinovih skušal povečati
hvaležnost do svoje nebeške Pomočnice z zglednim izpolnjevanjem uboštva.
23 Slavospev se nadaljuje s pobožnim občudovanjem z mnogimi drugimi nadrobnostmi.
»Najprej je Italija in potem Francija prispevala ogromne vsote v našo pomoč, toda potem sta se
zaradi velikih finančnih izgub malo ohladili. Don Bosko sam ni več prosil bogatih Italijanov za velike
vsote, čeprav so mu nekateri pisali in tožili, da jih je pozabil, in trdili, da so pripravljeni pomagati
kot nekoč. Toda ko so usahnili prihodki teh dveh dežel, so stopile na njihovo mesto Prusija, Rusija,
Poljska, ne da bi se don Bosko za to potegoval ali jih prosil za sodelovanje. Začel je neki župnik, ki
je 1884 iz daljne Rusije poslal 1000 lir, ker ga je Marija Pomočnica uslišala. Od takrat so bili rublji
podpora oratorija, na stotine in stotine vsak teden, ni manjkalo mark, dolarjev, forintov in funtov
šterlingov. Božja mati Marija je sama nakazovala naše potrebe in jih podpirala s svojo vsemogoč-
nostjo. Slava o svetišču Marije Pomočnice in don Boska je prodrla do konca zemlje. Leta 1883 je
prišlo pismo iz Male Azije, v katerem je neka muslimanka prosila za zdravje za svojega bolnega
moža, in 1886 je neka poganka s tatarske meje poslala dar in v ruskem jeziku prosila za spreobr-
njenje sebe in svoje družine.

8.2 Page 72

▲back to top


72
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Da bi jih spodbudil k ljubezni in izpolnjevanju uboštva, je z vidno ganjenostjo
pripovedoval o tem, kako tudi najrevnejši čutijo dolžnost, da v znamenje hvale-
žnosti za prejete milosti kljub težkim odpovedim prispevajo svoj delež.
Ko se je nekega dne vračal iz mesta v oratorij, je pri vhodnih vratih zagledal
ubogo mater, ki je nosila v naročju kako leto starega otroka, polnega krast, blede-
ga, z upadlimi očmi in brez glasu, da se je zdelo, da je mrtev. Ustavil se je, pogledal
ubogega otroka in vprašal mater:
»Je vaš?«
»Da, gospod.«
»Kako dolgo je že bolan?«
»Od rojstva je tak.«
»Ga niste nesli k zdravniku?«
»Da, gospod, toda rekli so mi, da ni pomoči.«
»Bi bili vi zadovoljni, če bi ozdravel?«
»Lahko si mislite. Oh, moj ubogi otrok!« in začela ga je poljubljati, toda otrok
je ostal negiben.
»Ste ga že priporočili Božji materi Mariji?«
»Da, vendar ni nikakršne izboljšave.«
»Prejemate svete zakramente?«
»Od časa do časa.«
»Ali ste prepričani, da vam Božja mati Marija lahko ozdravi sina?«
»Seveda. Vendar si ne zaslužim tako velike milosti.«
»In če bi vam ga mati Božja Marija ozdravila, kaj bi storili njej v čast?«
»Dala bi ji vse, kar imam najraje na zemlji.«
»Ali želite, da vam podelim blagoslov Marije Pomočnice?«
»Oh da, don Bosko!«
»Poskrbite, da se boste ob prvi priložnosti spovedali in prejeli sveto obhajilo,
devet dni molite tri očenaše, zdravamarije in slavaočetu na čast Mariji Pomočnici.
Povabite tudi vašega moža, da bo molil z vami, in mati Božja Marija vas bo usli-
šala.«
In je blagoslovil otroka.
Minila sta dva tedna in neke nedelje, ko je bila zakristija svetišča Marije Po-
močnice polna ljudi, je ženska prinesla don Bosku po spovedi otroka bistrih oči,
živahnega, da ga je komaj krotila. Ko je stala pred svetnikom, je vsa iz sebe od
veselja vzkliknila: »Glejte mojega otroka!«
»Kaj želite, dobra žena?«
»Ali vidite, kako je zdrav in čil?«
»Naj vam ga Gospod ohrani vedno tako čilega in zdravega. In kaj želite?«
Don Bosko se ni več spominjal blagoslova, ki ga je pred dvema tednoma dal

8.3 Page 73

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
73
tistemu umirajočemu otroku. Žena mu je pripovedovala o dogodku in povedala,
da se je otroku tretji ali četrti dan nenadoma izboljšalo in je v trenutku ozdravel.
»In sedaj sem prišla, da izpolnim svojo obljubo.« Ko je tako govorila, je potegnila
iz žepa škatlico, v kateri je bilo nekaj zlatega ženskega nakita: verižica, nekaj uha-
nov in prstan. Don Bosko jih je vzel v roke in vprašal: »To je vaš dar?«
»Da, gospod. Obljubila sem Božji materi Mariji, da ji bom dala tisto, kar mi je
najdražje na svetu, in vas prosim, da sprejmete.«
»Povejte mi, imate kaj imetja, da boste lahko živeli?«
»Ne, gospod. Živimo od moževe plače iz dneva v dan. On dela v livarni železa.«
»Ve vaš mož, da ste namenili te predmete Božji materi Mariji?«
»Da, gospod. On mi je dal dovoljenje, da to storim.«
»Povejte mi, ste dali kaj na stran, za vsak primer?«
»Kaj naj prihranimo s tremi lirami na dan?«
»In če se boste znebili vsega, kaj boste storili, če se vam zgodi kaka nesreča?
Kaka bolezen?«
»Kar se tiče tega vprašanja, ne mislim nanj. Gospod bo poskrbel.«
»Toda če bi ohranili to zlato, bi ga v določenih okoliščinah lahko prodali ali pa
odnesli v zastavljalnico.«
»Glejte, gospod, mi smo reveži, toda jaz moram dati, kar sem obljubila.«
Don Bosko je bil globoko ganjen. »Poslušajte me, napravimo takole. Mati Božja
Marija od vas ne pričakuje tolikšne žrtve. Ker pa je prav, da tako jasno pokažete svo-
jo hvaležnost, bom vzel ta prstan. Verižico in uhane pa zadržite in jih nesite domov.«
»To pa že ne! Obljubila sem in obljubo hočem držati.«
»Storite, kakor vam pravim, in konec.«
»Pa bo mati Božja Marija zadovoljna z menoj? Nočem prelomiti besede, ker
se bojim, da me bo kaznovala.«
»Zagotavljam vam, da je mati Božja Marija zadovoljna.«
»Kako morete vi to vedeti?«
»Bodite mirni, vam pravim. Jaz bom v vašem imenu Mariji v čast daroval vso-
to, ki bi jo dobila, če bi prodali verižico in uhane.“
»Ali vam smem to dovoliti?«
»Da, lahko.«
Dobra žena je bila še malo neodločena, potem pa je sklenila: »Prav, naj bo
tako. Vi odločite. Toda če hočete vse to moje zlato, vam ga dam.« Don Bosko je od-
ločno ponovil svojo presojo in žena se je vsa vesela vrnila domov. Kolika ljubezen
in kaka vera!
»Ko sem proti letu 1870,« je napisal don Lemoyne, »pisal to poročilo, se je
pripetil podoben ganljiv dogodek, ki še ni objavljen.«

8.4 Page 74

▲back to top


74
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Nekega jutra se je neki ubog človek, ki je noč in dan peš potoval iz Albe, spo-
vedal in prejel sveto obhajilo, predstavil don Bosku in hotel izpolniti dano oblju-
bo. Zbolel je, in ko so zdravniki obupali nad njim, je obljubil materi Božji Mariji,
da ji bo daroval vse, kar ima, če bo ozdravel. V trenutku je ozdravel. Don Bosko
je opazoval tega človeka, tako sproščenega v govoru, pa do skrajnosti revnega in
ubogega in mislil na vsoto, ki bi jo mogel imeti. Ta je potegnil iz vreče zavitek pa-
pirja, ga razvil in že se je prikazal denar: bila je ena lira! Slovesno jo je izročil don
Bosku in dejal: »To je vse, kar imam. Prosim, vzemite.«
»Je to vse vaše bogastvo?«
»To je vse.«
»Mogoče imate v domačem kraju kaj vinograda?«
»Ničesar nimam.«
»Kaj ste po poklicu?«
»Sem ubog dninar in živim iz dneva v dan.«
»In kako boste prišli domov?«
»Ta je pa dobra. Tako, kakor sem prišel, peš.«
»In niste utrujeni?«
»Malo že. Pot je bila zelo dolga.«
»In ste še tešč?«
»Seveda. Hočem iti k obhajilu. Pred polnočjo sem pojedel kos kruha, ki sem
ga imel s seboj.«
»In kaj imate sedaj za zajtrk?«
»Nič.«
»Naredimo torej tako. Danes ostanete pri nas, dobili boste zajtrk, kosilo, ve-
čerjo in nocoj boste pri nas prespali. Jutri, če boste hoteli, se boste vrnili domov.«
»Nemogoče.«
»Zakaj?«
»Ta bi bila pa lepa! Prinesel sem svojo liro in potem bi trikrat ali štirikrat je-
del. Kaj pa moja zaobljuba?«
»Čujte, vi boste prinesli svoj dar presveti Devici in jaz vas bom pogostil na
svoje stroške.«
»To ne more biti. Kaj mislite, da ne vem, da je denarnica matere Božje Marije
ista kot don Boskova?“
»Toda prepričajte se, da mati Božja Marija ne bo huda, če vas bom sprejel v
svojo hišo.«
»To me ne prepriča. Nikomur nočem biti v nadlego.«
»In kaj nameravate storiti?«
»Glejte, odpravil se bom spet peš na pot. Če bom lačen, bom prosil vbogajme,
če bom utrujen, se bom malo odpočil ob cesti, če me bo zmagal spanec, bom prosil
za prenočišče na seniku kake hiše, toda svojo obljubo hočem do kraja izpolniti.

8.5 Page 75

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
75
Pozdravljam vas vdano in molite zame.« In je odšel.
Naš sveti ustanovnik, ki je tako zelo ljubil uboštvo in je bil poln dobrote do
revežev, je na svojih obiskih pri bogatih družinah, kjer je prosil za pomoč, da je
mogel poravnati svoje dolgove, čutil silno bolečino, ko je videl toliko nepotrebne-
ga razkošja.
Dne 19. septembra 1871 je neka 82-letna markiza, dobrotnica oratorija, biva-
joča na Piazza Vittorio Emanuele št. 13, težko zbolela in je poklicala don Boska, da
bi jo spovedal. Po spovedi ga je vprašala: »Torej je konec z menoj?«
Gledala ga je z izgubljenim pogledom. Don Bosko ji je odvrnil, da samo Bog
pozna konec naših dni in mi moramo mirno počivati v njegovem naročju in se
prepustiti njemu, da on uredi stvari, kakor mu je bolj všeč.
Tedaj je sredi vročične blodnje vzkliknila: »Bom torej morala zapustiti ta
svet? In vse bogastvo moje hiše? In vse, kar imam, mi bo odvzeto?«
Don Bosko ji je govoril o drugih, veliko pomembnejših dobrinah, kot so te na
tem svetu, ki jih je Gospod pripravil tistim, ki ga ljubijo, in da je vse to, kar je tukaj
na svetu, v primerjavi s tistimi samo blato in ničvredne smeti. Revica ni poslušala,
kaj ji je govoril, in je spet začela: »Torej bom morala zapustiti vse to bogastvo, to
palačo, to prekrasno sobano? Čutila sem se kar dobro na tem svetu in sedaj mo-
ram vse zapustiti.«
Poklicala je služabnike in ukazala, naj jo odnesejo v salon. Bilo je prava no-
rost, toda ona je vztrajala pri svojem. Tudi don Bosko je menil, da naj ustrežejo
njeni želji, ker bi sicer moglo biti še huje. Služabniki so dvignili posteljo in jo od-
nesli v salon, poln najdragocenejših predmetov. Ukazala je, da so jo postavili ob
mizo, pokrito z dragoceno perzijsko preprogo. Vzela jo je v roke in jo božala, jo
pozorno opazovala in ponovno vzkliknila:
»Kakšna lepota! Kakšna lepota! Je torej to zadnjikrat, ko te vidim? Glejte, don
Bosko, vredna je 40.000 lir in ne bo več moja.«
Nato se je obrnila k drugim predmetom in se od vsakega poslavljala. Ne dolgo
zatem je izdihnila.
»Kako je težko bogatim,« je don Bosko zaupno pripovedoval ta dogodek,
»kako težko se je bogatim ločiti od dobrin tega sveta in kako boleča je ta ločitev v
trenutku smrti!«
Sveti ustanovnik je vse življenje neizmerno zaupal v Božjo previdnost. Ko so
mu zapuščali v dediščino kaka zemljišča ali hiše, je pričal don Rua v informa-
tivnem procesu, me je spodbujal, da bi čim prej prodal tako imetje, bodisi da je
mogel čim prej poravnati dolgove, bodisi zato, ker se je bal, da bi ga kdo napadel.
Od časa do časa je imel navado reči: »Rešimo se teh zemeljskih dobrin, da bomo
mogli z večjo svobodo delati za Gospoda. Dokler se bomo na ta način izročali v

8.6 Page 76

▲back to top


76
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
roke Božje previdnosti, nas ona ne bo nikdar pustila praznih rok in naša družba z
vsemi svojimi ustanovami bo lepo napredovala. Kakor hitro pa bomo začeli zbira-
ti zaklade, nas bo Božja previdnost zapustila.
»Včasih se mi je zgodilo, da nisem dobil takoj prave priložnosti, da bi pro-
dal podedovane hiše, in sem zato odlagal prodajo. Tedaj je don Bosko pritisnil
in hotel pospešiti zadevo, tudi če bi se pri tem moral odpovedati morebitnemu
boljšemu izkupičku. Včasih me je celo prehitel in sam prodal, samo da se je čim
prej znebil vsega.
Po zgledu sv. Kajetana je zelo želel, da bi živeli samo iz dneva v dan, brez po-
sesti, in bi uporabljali denar samo za plačevanje dolgov. Če je zvedel, da kdo hrani
denar, je takoj storil vse, da ga je razdelil, pač glede na okoliščine. Trdil je, da bo
naša družba toliko bolj cvetela, kolikor bolj se bomo držali uboštva.
Če se je kateri gojenec spovedal, da hrani pri sebi denar kljub prepovedi, je to
imel za žalitev Božje previdnosti in svetoval, naj ga takoj izroči prefektu. Če ni ubogal
in se je ponovno spovedal istega pogreška, mu je zapretil, da mu ne bo dal odveze.
„Imejte radi uboštvo,“ je bil njegov osnovni nasvet, „da bomo ohranili v dob-
rem stanju hišne finance.“
»Če je to, kar mora razlikovati našo družbo od vseh drugih, čistost, sta pa
ljubezen in uboštvo »osnovno priporočilo«, ki ga sveti ustanovitelj daje vsem sa-
lezijancem, medtem ko je pokorščina v našem družinskem načinu življenja polna,
takojšnja, ponižna, vesela. Don Bosko je hotel, da smo bili zgledni v izpolnjevanju
vseh redovnih kreposti.
Nikdar ne smemo pozabiti, da je naša družba nastala iz občudovanja in hvale-
žnosti, rekli bi samodejno, s pomočjo Božje milosti, po prizadevanju našega svetega
ustanovnika. Prvi poklici so vsi ali skoraj vsi nastali tako. Naj navedemo en primer.
Leta 1873 je bil neki gojenec drugega razreda gimnazije v odmoru pod ste-
briščem na dvorišču blizu don Boska. Bil je nemiren. Don Bosko je to opazil in ga
vprašal:
»Ti bi mi rad nekaj povedal, kajne?«
»Da, gospod, uganili ste.«
»In kaj mi hočeš povedati?«
» Toda ... rad bi, da drugi ne bi slišali.« Potegnil je don Boska na stran in mu po
tiho zašepetal: »Rad bi vam nekaj podaril, kar vam bo v veselje.«
»In kaj mi hočeš podariti?«
»Gre za to.« Dvignil se je na prste, iztegnil roke in z resnim obrazom dejal:
»Rad bi vam podaril samega sebe, da od sedaj naprej naredite iz mene, kar hočete,
in da ostanem vedno pri vas.«
»Zares,« je odgovoril don Bosko, »mi ne bi mogel dati lepšega daru. Spreje-

8.7 Page 77

▲back to top


BiS 10 — 1. del: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
77
mam ga, pa ne zase, temveč da te darujem in posvetim Gospodu.«
Ta dragi deček je bil Frančišek Picollo iz Pecetta Torinese, ki je postal salezi-
janec, duhovnik, magister novincev, ravnatelj in inšpektor.
Tako kakor so don Boska ljubili njegovi sinovi, so mu izkazovali spoštovanje,
občudovanje in ljubezen ljudje vseh slojev, pa ne samo v Italiji, temveč tudi v tujini,
zaradi njegovih izrednih kreposti in zaradi njegovega apostolata, kakor bomo videli.
V tistih letih so nekega gojenca iz oratorija predstavili princesi Mariji Vikto-
riji Savoia-Carignano. Vzkliknila je:
»Kak srečnež, da moreš živeti s takim svetnikom.«
Tega prepričanja o don Boskovi svetosti – je pričal v informativnem procesu
mons. Janez Cagliero – so bili vsi ljudje, plemeniti, cerkveni in laiki, in namesto
da bi občudovanje pojenjalo, se je iz dneva v dan večalo zaradi njegovih izrednih
kreposti in posebnih darov, ki mu jih je podeljeval Gospod. Zato so ljudje od bli-
zu in daleč prihajali k njemu osebno ali so mu pisali in se priporočali njegovim
molitvam kot molitvam svetnika, ki z lahkoto dosega milosti pri Bogu in presveti
Devici. Dostikrat sem videl, kako so ljudje prosili za blagoslov Marije Pomočnice,
vendar so ga hoteli prejeti od njega; darovali so za svete maše, vendar so želeli,
da jih je on opravil. Pri njegovi maši je vedno bilo veliko število pobožnih ljudi, ki
so pred mašo in po njej prosili za njegov blagoslov. Med njimi so bili obiskovalci
iz daljnih dežel, ker so hoteli, tako so rekli, biti pri maši in prejeti blagoslov od
svetnika.
Taki prizori so se ponavljali povsod. »Don Boska so – tako je izpovedal na
pripravljalnem procesu njegov bivši gojenec Janez Bisio – ljudje v krajih, kamor
je prihajal, imeli za svetnika, zlasti še v manjših krajih. Ob njegovem mimohodu
so mnogi pokleknili, da bi prejeli njegov blagoslov, drugi pa so izza oken in vrat
gledali, ko je šel mimo njihovih hiš. Matere so mu prinašale otroke, da jih je bla-
goslavljal. Zdelo se je, kot bi gledali Jezusa iz Nazareta med otroki. Mnogi so kot za
stavo hoteli priti čim bliže k njemu, se dotakniti njegove obleke, mu poljubiti roko
ali dobiti kak predmet, ki se ga je dotaknil. To sem videl na lastne oči, ker sem ga
spremljal na več potovanjih.«
Kljub vsemu temu – tako pripominja Janez Villa – »je bil tako ponižen, da so
tisti, ki so slišali o njem pripovedovati in so ga prvič videli in osebno spoznali, pri
občudovanju njegove ponižnosti in domačnosti ostali presenečeni in začudeni, ker
so si ga predstavljali kot nekoga, ki se dela važnega in to pokaže tudi na zunaj.«
Usvojimo si njegovo ponižnost in druge značilne don Boskove kreposti, če
hočemo biti njegovi zvesti sinovi, in skušajmo izpolnjevati njegova topla pripo-
ročila:
– Naša Družba ima pred seboj veselo prihodnost, ki nam jo je pripravila Božja
previdnost, in njena slava bo trajna, če bomo izpolnjevali naša pravila.

8.8 Page 78

▲back to top


78
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
– Namen naše družbe je posvetitev nas samih in rešitev duš z izpolnjevanjem
krščanske ljubezni.
– Priporočam vam krščansko vzgojo otrok, cerkvene poklice, zunanje misijo-
ne in zlasti še skrb za ubogo in zapuščeno mladino.
– Dragi sinovi, ne priporočam vam pokore in bičanja, temveč delo, delo, delo.
– Delo in zmernost bosta storila, da bo naša družba svetila.

8.9 Page 79

▲back to top


2. DEL
VEDNO NAPREJ!
1871
1. V Turinu - 2. V Lanzu - 3. V Borgu San Martino - 4. Zapusti zavod v
Cherascu - 5. Prevzame nov zavod v Varazzeju - 6. Tristoletnica bitke
pri Lepantu - 7. V Firencah in v Rimu - 8. Praznik hvaležnosti - 9. Pri sv.
Ignaciju in v Nizzi Monferrato - 10. V Liguriji ter znova v Firencah in v Rimu
- 11. Vrnitev - 12. Dolg spodbuden spor - 13. Pisatelj in publicist -
14. Vsem vse - 15. Dragi gojenci
Na začetku leta 1871 je naša salezijanske družba imela pet zavodov: ma-
terno hišo v Turinu, malo semenišče v Borgu San Martino in ustanove v Lanzu,
Cherascu in v Alassiu. Hiša v Trofarellu je bila še naprej kraj počitka in oddiha,
dom v Mirabellu pa je bil prazen in izročen v varstvo nekaterim čuvajem.
Članov je bilo 77: od teh 30 z večnimi zaobljubami in 47 z začasnimi. Novin-
cev je bilo 69. Vseh skupaj je bilo 146: 27 duhovnikov, 69 klerikov, 36 pomočnikov
in 16 navadnih študentov.
Nismo mogli ugotoviti, kako vezilo je don Bosko dal za to leto. Toda iz prvih
dni 1871, ko so Prusi oblegali Pariz in se je ta vdal 28. januarja, imamo nedatirano
pismo don Bonettiju, ravnatelju malega semenišča v Borgu San Martino, katere-
mu je zaupal neko delo v zvezi s Cerkveno zgodovino. Poslal mu ga je po nekem
kleriku, ki je bil neprimeren za salezijansko družbo, ker je bil pretepač in je potem
kmalu odšel domov. V pismu govori o vezilu, ne da bi povedal kaj natančnejšega,
sicer pa je pismo prepolno očetovske zavzetosti in misli, kako bi razveselil gojen-
ce malega semenišča z izletom v Turin na praznik Marije Pomočnice.
Predragi don Bonetti!
Pošiljamo Pellegrinija, ki, upam, da bo lepo uspel. Tukaj je uspešno poučeval v tretji
gimnaziji. Pripadal je Manasejevemu rodu, sedaj pa se zdi, da se je popravil.
Vezilo te ne bo prestrašilo, vendar se nikar ne prepuščajmo utvari: Bog nas hoče v
boljšem svetu, kot je ta: sinovi morajo pokazati, da so vredni, da celo boljši od očeta.

8.10 Page 80

▲back to top


80
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Uredi, da boš prišel na praznovanje sv. Frančiška, in pogovorili se bomo o marsičem.
Konferenca je 30. tega meseca.
Zgodovina je posebej.
Povej našim dragim fantom, da je do sedaj vse pripravljeno za njihov prihod na pra-
znik Marije Pomočnice. Nastopili bodo z naslednjim programom: 23. maja zvečer
glasbena prireditev gojencev malega semenišča iz Borga San Martino.
Mislim, da za hrano in potovanje ne bo težko. Treba je poskrbeti za prenočevanje.
Če Prusi pred Parizom spijo na tleh pri dvanajstih stopinjah pod ničlo, ali potem ne
bomo mi sposobni, da bi pripravili ali šotore ali slamnjače ali lopo ad hoc (v ta na-
men)? Na vsak način želim, da bi ‚dante Deo‘ (če Bog dá) doživeli lep praznik in da
bodo vsi veseli.
Za parnik imamo že polovično ceno, upam, da bomo dobili še kaj. Bog naj nas vse
blagoslovi in ohrani na poti v nebo. Amen.
Najvdanejši duhovnik Janez Bosko
V Mansiju, Acta conciliorum (Koncilski dokumenti), I. zv. je veliko podatkov o pape-
žih prvih treh stoletij.
Za praznik sv. Frančiška Saleškega dne 30. januarja, ki so ga uvedli leta 1865,
je bila splošna konferenca, ki so se je udeležili skupaj z ravnatelji posameznih
domov vsi sobratje oratorija. Ob tej priložnosti sta dva naredila triletne zaoblju-
be. Zatem so ravnatelji poročali o delu v svojih zavodih in don Bosko, ki je ugota-
vljal razvoj in napredek le-teh, je odobraval zavzeto delo in priporočil: ekonomijo,
obnovitev malega gledališča, zaupanje v Božjo previdnost, ki v tako težkih časih
bedi nad salezijansko družbo, pokorščino in delo.24
Vsakdanje svetnikovo prizadevanje je bilo spodbuda, da so si vsi bolj prizade-
vali za razcvet in napredek svojih zavodov. Poglejmo sedaj te očetovske spodbude.
2.1. V TURINU
Leta 1870 je don Bosko kupil lep kos zemljišča za oratorijem, in medtem ko
so končevali dela na trgu pred svetiščem Marije Pomočnice in na Via Cottolengo,
je vložil na občinsko upravo prošnjo, da bi smel zgraditi zid, ki bi povezoval vrt z
zavodom, in bi tako naredil neke vrste kmetijsko kolonijo.
Veleugledni gospod župan!
Podpisani sem ugotovil, da bi dobršen del fantov našega zavoda dobil primerno za-
poslitev, če bi se izučili v vrtnarstvu in tako dobili ustrezno delo na področju, kjer
manjka izvedenih delavcev. V ta namen sem kupil zemljišče in ga spremenil v vrt.
24 Prim. VIII. Učitelj in oče, § 9, Poročila in odločitve glavnega in jesenskega zborovanja.

9 Pages 81-90

▲back to top


9.1 Page 81

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
81
Pred nekaj meseci sem naslovil na vašo uglednost prošnjo, da bi smel obdati to ze-
mljišče s primernim zaščitnim zidom.
Prošnja je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da je omenjena parcela namenjena za javno
cesto v okviru bodočega načrta o širitvi mesta.
Izvedba tega načrta je še zelo daleč in odstranitev majhnega zidu ni težka naloga.
Zahteva občine spada med zelo oddaljene naloge, medtem ko je potreba zavoda nuj-
na, da omogoči usposabljanje za življenje precejšnjega števila mladih fantov.
Zato prosim vašo uglednost, da bi izdali dovoljenje za postavitev omenjenega zidu.
Turin, 18. januarja 1871
duh. Janez Bosko
Kakor hitro je dobil zaželeno dovoljenje, je dal podjetniku Karlu Buzzettiju
zgraditi zid, ki je stal 5.653,70 lir.
Don Boskova prošnja, v kateri je omenjal, da bi del svojih gojencev usposobil
za vrtnarstvo, je sprožila županu misel, da bi don Bosku zaupal vodstvo poljedel-
ske šole, ki so jo nameravali odpreti v Turinu.
Dne 27. februarja 1869 je v Lyonu umrl vitez Karel Alfonz Bonafous, vodja
pomembne trgovske hiše v Piemontu. Velik del svojega imetja je zapustil turinski
občinski upravi z namenom, da bi ustanovila poljedelsko šolo za uboge zapušče-
ne fante, ki potrebujejo pomoč. Občinski svet je imenoval ustrezen odbor, ki naj
bi izdelal potreben pravilnik zavoda. Pravilnik so obravnavali in ga potrdili 1870,
nakar je marca 1871 vlada priznala zavod za pravno osebo. Sedaj je občinski svet
obrnil pogled na don Boska, ki je pokazal izredne sposobnosti za vzgojo revne
mladine. V oratorij je prišlo nekaj članov odbora s prisednikom komendatorjem
Ernestom Riccardijem di Netro. Govorili so o načinu, kako bi spravili na pravo pot
zašle mladince, nato pa so prišli na dan s svojim predlogom. Če gre za dobrodel-
nost, don Bosko nikdar ne dá, da bi pobuda propadla po njegovi krivdi. Zato je ta-
koj povedal, da je pripravljen sprejeti tako častno nalogo, vendar z enim pogojem:
»Želim imeti proste roke v upravi in notranjem vodstvu zavoda, sicer ne
prevzemam odgovornosti za dobro vzgojo in vedenje fantov.«
Komendator Riccardi in drugi člani odbora so imeli don Boskovo zahtevo za
upravičeno. Don Bosko je vprašal, koliko bi občinska uprava prispevala za vzdrže-
vanje ustanove. Odgovor se je glasil: 70.000 lir na leto.
»Prav, dajte mi 70.000 lir in jaz bom poskrbel za vse potrebno za notranjo
upravo. Za zunanjo upravo pa poskrbite vi.«
»In koliko fantov boste za to vsoto sprejeli v zavod vsako leto?«
»Štirikrat sedemdeset, se pravi 280 fantov.«
»Kaj pravite? 280 fantov? In kako jih boste mogli oskrbeti za sedemdeset ti-
soč lir?«
»Prepustite to skrb meni.«
»In kakšna bo oskrba?«

9.2 Page 82

▲back to top


82
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Don Bosko jim je razložil, kakšna je v oratoriju oskrba s hrano, kako je z de-
lom, učenjem, odmorom in vzgojno metodo. Odborniki so se čudili in zatrjevali,
da je izreden človek in ustvarjen za mladino. Pritrdili so, da je njegova ponudba
najbolj ustrezna in sprejemljiva od vseh. Na koncu so mu rekli:
»Bodite pripravljeni in imejte dogovor za sklenjen. Vašo ponudbo bomo
predložili občinski upravi in prav gotovo bo odobrena na prvi seji. Kdo bi se mo-
gel upirati tako ustrezni ponudbi?«
Don Bosko pa: »Vi menite, da je stvar že sklenjena, jaz pa vam pravim, da se
je komaj začela.«
»To pa že ne! Videli boste. Čez nekaj dni bo stvar sklenjena. Kdo ne bi sprejel
vaše ponudbe za 70.000 lir za 500 fantov na leto? Nihče razen vas si ne bi upal
prevzeti 500 fantov za 70.000 lir na leto.«
»Prav! Videli boste, da je to, kar pravim, res. Tudi če bi don Bosko ponudil, da
bi oskrbel 500 fantov za 70.000 lir na leto, ponudbe ne bi sprejeli.«
»Zakaj?«
»Ta ponudba ni v korist tistim, ki bi hoteli jesti. Koliko jih je že kovalo račune,
da bi imeli dostop v šolstvo in v upravo …!«
Smejali so se, vzklikali sem in tja in bili prepričani, da je že vse sklenjeno, ven-
dar je don Bosko zadel pravo. Najvplivnejši člani uprave so bili polni pohvale zanj,
a so končno odločili. Ponudbe ne sprejmejo, ker je don Bosko povezan z jezuiti,
ker ti s papežem, kar je v nasprotju z njihovimi liberalnimi čustvi.
Toda resnični vzrok za zavrnitev je bil tisti, ki ga je omenil don Bosko. Člani
vodstva novega zavoda so bili vsi laiki. Junija 1872 so zavod odprli s 70 fanti in
kmalu je prišlo do denarne krize. Takoj so navezali stike z don Boskom, ki pa je
menil, da je vsak razgovor nekoristen, ker bi prišli do istega sklepa kot prvič. Zlas-
ti še, ker je bilo v pravilniku, ki so ga potrdili 19. julija 1871, glede verske vzgoje
določeno, da bodo gojenci »vzgajani v tistih pobožnih vajah, ki so potrebne«, in bi
šli k maši samo ob nedeljah, »nekatoliški« gojenci pa bi se vzgajali »po nasvetih in
predpisih ministrov njihove veroizpovedi«.
Tisti čas je v turinski občinski upravi prevladovala liberalna stranka in celo
nekateri sektaši. Don Bosko je že večkrat obiskal mestni magistrat z namenom, da
bi priporočil nekega dobrega katoličana za neko izpraznjeno mesto, da bi mogel
spodobno živeti od svojega dela. Vendar ga niso nikdar sprejeli. Ko je bil zadnjič
na magistratu, je prosil, da bi mogel spregovoriti besedico s komendatorjem Ric-
cardijem. Rekli so mu, da je na seji. On pa:
»Počakal bom, dokler ne bo prišel ven.«
Ko je komendator videl don Boskovo vztrajnost, je prišel in ga malo užaljen
vprašal:
»Kaj vendar hočete?«
Don Bosko mu je v nekaj besedah razložil zadevo in sklenil:

9.3 Page 83

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
83
»Prav to sem hotel povedati in povedati sem hotel prav vam.«
»Prav,« mu je odvrnil Riccardi, »odkrito vam povem, da tega, za kar me pro-
site, ne morete doseči. Poglejte v dvorano in oglejte si ljudi, ki sestavljajo svet.
Odločeno je, da ne bo dobil službe nihče, če ni njihov. Ste razumeli?«
V oratoriju so nadaljevali nova dela. Dne 2. februarja se je pogodil s podje-
tnikom Karlom Buzzettijem za gradnjo kora v svetišču Marije Pomočnice in dveh
stranskih zakristij s stebriščema.
Na prostoru, kjer naj bi zgradili kor, je rasla stara murva, ki je senčila vrata
prvotnega oratorija in na katero se je zatekel mladi Feliks Reviglio25. Don Savio je
počakal, da je don Bosko za nekaj dni odšel iz oratorija, in v tem času dal podreti
drevo, kajti vedel je, da bi don Bosko zelo trpel, če bi videl tisto drevo podrto.
Dejansko je ob vrnitvi, ko ni več videl tistega starega drevesa, zajokal, ostal brez
besed, kakor če bi izgubil starega prijatelja. Koliko dragih spominov je bilo pove-
zanih s tem drevesom!
Takoj so začeli dela za zakristijo in kaj kmalu sta stala zidova dveh soban kot
podaljšek in razširitev tega, kar je bilo zgrajeno leta 1867. Med njima je v obliki
elipse oprt na stebre nastal kor, ki se je odpiral v cerkev z obokom v apsidi, na ka-
terem je do 1891, se pravi do prvih popravil in prvih olepšav, ki jih je ex voto (po
zaobljubi) naredil don Rua, bila pripeta slika Marije Pomočnice.
Jožef Freilino, tajnik na okrožnem sodišču v Pavii, ki je bil takrat gojenec ora-
torija, se je spominjal dogodka iz prejšnjega leta, ko je bil govor o podaljševanju
tistega dela poslopja, ki je od stare vratarnice peljalo v Via Cottolengo proti hiši
Coriasco. On in nekaj njegovih tovarišev, med njimi Henrik Cirio, za katerega za-
piski oratorija pravijo, da je januarja 1871 ‚domum petiit‘ (hrepenel po domu).
Ker je to zanimiva nadrobnost, ki je do sedaj še niso objavili, jo objavljamo v za-
dovoljstvo bralcev.
Poročilo je bilo napisano 11. septembra 1912 in nam kaže, da je don Bosko
imel dar, da je videl vse, kar se je dogajalo v oratoriju, kot plačilo za željo, da bi
preprečil vsako zlo.
»Ne morem še naprej odlagati izpolnitve obveznosti, ki jo čutim do svete don Bosko-
ve duše, kajti to, kar bom povedal, se mi zdi kot eden izmed biserov njegove nebeške
krone, ki ga je treba odkriti njegovim občudovalcem z namenom, da bi čim bolj pod-
krepili in povečali razloge za njegovo razglasitev za blaženega.
Naj povem, da sem bil gojenec oratorija v Turinu od 1868 do 1873 in sem tam kon-
čal gimnazijo. Bil sem deček v pravem pomenu besede in sem se dal vplivati svojim
tovarišem, tako da nisem vedno točno poslušal don Boskovih nasvetov, čeprav sem
pogosto prihajal k njemu.
Sedaj pa k dogodku, ki ga hočem opisati. Ta dogodek je potrdilo izročila, ki je takrat
25 Prim. MB III., stran 342; v slov. izdaji: BiS 3, str. 222.

9.4 Page 84

▲back to top


84
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
vladalo v oratoriju in ki ga je meni in mojim tovarišem pripovedoval don Racca, ki je
umrl tistega leta. To je, da je don Bosko vedno videl svoje sinove in jih nevidno včasih
tudi na občuten način odvračal od slabega.
Bilo je leta 1870/71, se pravi tisto leto, ko smo obhajali pustni čas v povezavi z vin-
skim sejmom v Turinu in ko je glasba na pihala iz oratorija, oblečena v rumene oble-
ke, sodelovala pri slovesnostih. To je bilo leto, ko so podaljševali oratorijsko poslopje
ob Cottolengu vse do hišice (last Janeza Krstnika Coriasca), v kateri je živel neki Bro-
sio (ki je imel sina v oratoriju) in se je raztezala tri ali štiri metre do cerkve, se pravi
do tam, kjer je sedaj vratarnica. Prostor med to stavbo in cerkvijo je bil zaprt z vrati,
ki so bila od znotraj in od zunaj zapahnjena z mogočnim drogom.
Zadnjo soboto pustnega časa smo s tovariši Boerijem in mogoče tudi Camagnem
(ali podobno ime) iz Turina in Henrikom Ciriem sklenili, da bomo v času večernih
spovedi ušli iz oratorija in se odpravili v mesto, da si ogledamo karneval. (Bil sem
otrok in nisem mislil na posledice.) Odločili smo se, da bomo šli iz oratorija na mestu
med Brosievo (Coriascovo) hišo in cerkvijo. Prešli smo brez težav prvo oviro, ki je
bila gibljiv drog. Moji tovariši so prekoračili tudi že drugo oviro, jaz pa se nikakor
nisem mogel nikamor skobacati, čeprav ni bilo težko. Tedaj sem se, sam ne vem kako,
znašel pred nekim oknom, ki je bilo odprto na prostore pod cerkvijo. Kar nenadoma
sem slišal, kako pada kamenje na ograjo in zid in kako se drobi, vendar me nobeden
ni zadel. Ko so me tovariši klicali, sem odgovoril, da ne morem naprej in da mečejo
kamenje. Ne vem, ali so tudi oni čutili kamenje, ker o tem nismo več govorili. Dejstvo
je, da so prišli nazaj in nismo več mislili na izhod.
Ko sem o vsem tem razmišljal, sem se vedno bolj prepričeval, da je bilo to nekaj izre-
dnega, zlasti še v luči tega, kar bom še povedal.
Nihče ni vedel za naš načrt, nihče nas ni videl, ko smo skušali preskočiti vrata, nihče
izmed nas (to lahko skoraj gotovo trdim) ni šel k spovedi k don Bosku, pa kljub temu
je don Bosko naslednjega dne, ko smo šli k maši in je on šel med gojenci, stopil k meni,
mi šepnil na uho, kakor je imel navado, in me očetovsko vprašal, ali sem le ušel. Rekel
sem, da ne, in me je pustil.
Še neki drug podoben dogodek me potrjuje v domnevi, da je don Bosko osebno in
nenehno nadzoroval svoje sinove (nikakor si ne morem misliti, da je to veljalo samo
zame) in da jih je imel vedno pred očmi. Nekoč sem se z nekaterimi drugimi odločil,
da bom šel iz zavoda skozi cerkev v času spovedovanja. Nismo šli nikamor. Ne vem,
zakaj ne. Toda drugo jutro me je don Bosko vprašal, ali sem šel ven.
Dvakrat v petih letih mojega bivanja v oratoriju sem skušal uiti iz zavoda in obakrat
je don Bosko zvedel za to. Kako? Če pretehtam vse druge razloge, mi ne preostane
drugo kot biti prepričan, da me je don Bosko videl, čeprav mu nisem bil telesno nav-
zoč, in me je ščitil.«
Prvi dan posta se je don Bosko odpravil v Varazze z namenom, da bi se po-
govarjal o sprejemu tistega zavoda. Naslednji ponedeljek se je začel v oratoriju

9.5 Page 85

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
85
postni katekizemski pouk za veliko število otrok iz okolice, ki je bil vsak dan razen
v soboto, vse do velikega tedna. Katehizirali so duhovniki, kleriki in večji gojenci.
Na isti način so se pripravljali na veliko noč v oratorijih sv. Alojzija na Corsu del
Re in sv. Jožefa v Borgu Nuovu.
Tega leta je praznični oratorij v Valdoccu spet zacvetel. Imel je sedež v cerkvi
sv. Frančiška Saleškega, ki so jo popolnoma izpraznili; ostal je le véliki oltar. Še
leta 1870 je don Bosko vodstvo zaupal don Juliju Barberisu, ki je posvečen v du-
hovnika 17. decembra tam maševal, pridigal in asistiral ob pomoči več sobratov.
Dvorišče, dolgo 90 in široko 17 m, s telovadnim orodjem je bilo namenjeno za
odmor. Vhodna vrata so bila na desni strani svetišča na koncu dvorišča, ki je bilo
zadnji kos oratorijske lastnine.
Dne 8. decembra 1870 je Pij IX., potem ko je videl, da Cerkev »od vseh strani
zatirajo in preganjajo njeni sovražniki«, da se je hudobnim zdelo, »da je že prišel
čas, ko jo bodo peklenska vrata premagala«, sprejel prošnje vseh škofov sveta in
razglasil sv. Jožefa za zavetnika katoliške Cerkve z namenom, da bi sebe in vse
vernike izročil njegovemu mogočnemu varstvu. Devetnajsti marec je povzdignil
v praznik prvega reda. Don Bosko je že 1871 določil, da obhajamo ta praznik kot
zapovedan praznik.
Prav tako je ukazal, da naj začnejo gradnjo cerkve sv. Janeza Evangelista z
zavetiščem in šolami za uboge dečke na Viale del Re v Turinu. Tiskano okrožnico
z dne 12. oktobra, v kateri je bilo objavljeno in priporočeno to sveto delo, pripo-
ročilo njegove prevzvišene ekscelence mons. Aleksandra Riccardija, turinskega
nadškofa, v podporo navedenega načrta, izdano po naročilu generalnega vikar-
ja Jožefa Zappate 13. oktobra 187026, so razposlali z zamudo, ker je 16. oktobra
mons. Riccardi umrl.
Gotovo je, da je don Bosko prvi izvod poslal grofici Callori 23. januarja 1871.
Velezaslužna gospa grofica!
Danes, na dan praznika poroke blažene Device Marije, vam pošiljam pismo za novo
cerkev, ki nosi priporočilo našega umrlega nadškofa. Pošiljam ga vam, ki ste prvi
dali na voljo denar za nakup potrebnega prostora. V mesecu aprilu bomo začeli dela.
Vem, da boste storili vse, kar bo v vaši moči. Vendar bi mi bilo ljubo, če bi mogli spo-
ročiti, ali morem v teh treh letih računati na kako določeno vsoto. To bi mi bilo za
vodilo v teh težkih časih. Kakor vidite, vam pišem s prostodušnostjo vdanega sina. Vi
to sprejmite in storite vse z velikodušnostjo matere.
Nova izdaja male Cerkvene zgodovine, ki smo jo natisnili v 15 tisoč izvodih, je pošla
v manj kot štirinajstih dneh. Sedaj pripravljamo novo izdajo. Veselite se v Gospodu.
V nedeljo ob 6.30 zvečer bomo imeli veliko gledališko predstavo; za vas in za vse vaše
povabljence je vstop prost. Bodite tako dobri in molite zame, ki vam iz vsega srca
26 Prim. MB IX. zv., stran 926.; v slov. izdaji: BiS 9, str. 660.

9.6 Page 86

▲back to top


86
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
želim vse najboljše in se v globoki hvaležnosti izrekam za vaše uglednosti
najvdanejšega služabnika. duh. Janez Bosko
Turin, 23. 1. 1871
P. S.: Prilagam tudi en izvod okrožnice vašemu gospodu soprogu grofu. Če mi boste
sporočili kako ime, na katero bi lahko poslal okrožnico, bi mi storili delo ljubezni.
V naslednjem podajamo pismo, ki ga je don Bosko poslal obenem z okrožnico
komendatorju Duprazu:
Predragi gospod komendator!
Pošiljam vam okrožnico z zadnjim priporočilom našega pokojnega nadškofa, ki mu
je bila zadeva, o kateri je tukaj govor, zelo pri srcu. To je v naših časih zelo pogumno
dejanje, vendar pa nujno potrebno, zato upam, da dobrodelnost dobrih katoličanov
in Božja pomoč ne bosta odpovedali.
Veselim se, da ste sprejeli mojo pobudo z dobrohotno naklonjenostjo. To me spodbuja
k delu in upam, da bo prineslo veliko blagoslova vam in vaši dobri soprogi.
Bog naj vaju oba blagoslovi, vama podari trdno zdravje, dolga leta srečnega življe-
nja in predragoceni dar vztrajnosti v dobrem.
Z globokim spoštovanjem imam čast, da se izrekam za vaše drage uglednosti
najvdanejšega in najuslužnejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 7. 2. 1971
Za gradnjo cerkve sv. Janeza Evangelista je naletel na toliko težav, da se je
pokazala njegova junaška krepost moči. Potem ko je za velike denarje kupil ze-
mljišče in je zaupal izdelavo načrta grofu Edvardu Arboriu Melli, ki si je zamislil
cerkev v romanskem zares umetniškem slogu, je bilo treba dokupiti še košček
zemlje, ki je bil last nekega Morglia. Poskusili so vse mogoče načine, da bi jo kupili
tudi za veliko višjo ceno, kot je bila vredna, a je bilo vse zaman. Tedaj so don Bo-
sku svetovali, da bi na osnovi zakona z dne 25. junija 1865 z vrhovno privolitvijo
bila ustanova, to je nova cerkev in zavetišče s šolami, razglašena za dobrodelno
ustanovo splošne koristi in tako Morglio prisilili, da bi prodal tisti košček zemlje.
Obrazložil je svoje načrte kraljévi prefekturi, ki je željo sporočila županu »s pro-
šnjo, da bi na zasedanju občinskega sveta razpravljali o primernosti in upraviče-
nosti zidave imenovane cerkve in o tem, ali je treba podpreti prošnjo za prisilno
razlastitev, kolikor gre za ustanovo javne dobrodelnosti«.
Janez Bisio iz Capriate d‘Orba je po vojaški službi 1864 vstopil v oratorij poln
občudovanja do don Boska in ostal tam sedem let. Hotel bi ostati za vedno, če ga
družinske okoliščine ne bi ovirale. V informativnem procesu je pričal: »Strah pred
dobrim, ki bi ga don Bosko mogel storiti in ki se dejansko opravlja na tem kraju,
je bil tako velik, da je takoj, ko je z velikimi težavami za velik denar kupil zemlji-
šče, prišel k meni neki Žid, da bi storil vse, kar bi bilo v moji moči, da bi zemljišče
preprodal za kakršnokoli vsoto. Govoril sem o tem z don Boskom z namenom,

9.7 Page 87

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
87
da ga seznanim, on pa mi je odgovoril, da je to zemljišče namenjeno za cerkev in
zavetišče, ki ju je hotel postaviti v čast sv. Janezu Evangelistu in v hvaležen spomin
na velikega dobrotnika Pija IX.«
Videli bomo, kaj vse je moral storiti, da je premagal vse mogoče težave za
nakup tistega koščka zemlje, ki ga je nujno potreboval. Tem težavam je sledilo
nasprotovanje mons. Gastaldija, ki je z namenom, »da bi dobil večje darove za
cerkev sv. Sekunda, tudi on prevzel zamisel, da bi bila cerkev spomenik Piju IX.,
in je don Bosku prepovedal, da bi prikazoval cerkev sv. Janeza Evangelista kot
spomenik temu papežu. Stvar je šla v Rim in meni – tako je pričal kanonik Janez
Anfossi v informativnem procesu – je bilo naloženo, da sem sestavil spomenico za
kardinala Antonellija. V njej sem pokazal, kako je don Bosko že veliko prej name-
raval postaviti spomenik Piju IX. s svojo cerkvijo in jaz sem mu obljubil, da bom
prispeval glavna vrata, na katerih bi bila v bronu prikazana glavna dela Pija IX.«
Še druga pobuda.
Že leta 1867 so nekateri posestniki iz predela, ki mu pravijo Sagrin in se je
potem preimenoval v Garibaldi in končno v San Secondo, ustanovili odbor za
gradnjo nove cerkve v bližini Porta Nuove, ki bi bila na voljo prebivalstvu, ki se je
vedno bolj večalo. Razpisali so natečaj za načrt novega svetišča. Sodelovali so ra-
zni arhitekti, ki so se končno odločili za načrt inženirja Alojzija Formenta. Občin-
ska uprava je odobrila načrt in tudi kraj, kjer naj bi cerkev postavili. Dovoljenje za
gradnjo so izdali 2. januarja 1868, podarili zastonj zemljišče za bodočo cerkev in
določili 30.000 lir podpore, ki naj bi se izplačala v treh obrokih: prvega, ko bi bila
cerkev zgrajena do strehe, drugega, ko bi bila cerkev končana, in tretjega, ko bi
bila cerkev posvečena in predana javnemu bogoslužju. Toda vsota ni zadostovala
za izgradnjo cerkve, zlasti zato, ker je nastopila nova težava: občinska uprava je
zahtevala od odbora za gradnjo cerkve poroštvo 100.000 lir kot zagotovilo, da bo
cerkev zares zgrajena. Zato je bilo treba zbrati denar in najti predvsem človeka,
ki bi prevzel celotno gradnjo. Priprava so je ustavila, dokler 1871 potreba po bo-
goslužnem prostoru ni tako narasla, da ni bilo več mogoče odlašati. Zato je odbor
za gradnjo cerkve v Borgu San Secondo prišel k don Bosku in gradnjo cerkve želel
izročiti njemu. Ugledne osebnosti tega duhovniškega kroga in mnogi laiki so ga
prosili, da bi prevzel to nalogo, ker so menili, da bi lahko samo on izpeljal celo za-
devo. Kapitularni vikar mons. Zapatta ga je takoj poklical in mu rekel, da je v vesti
dolžan izpeljati nalogo, ker bi sicer načrt propadel in toliko kristjanov ne bi moglo
opravljati svojih verskih dolžnosti zaradi pomanjkanja bogoslužnega prostora.
Don Bosko je sklonil glavo v zaupanju v Božjo previdnost in don Anton Ni-
cco, upravitelj župnije San Carlo, na čigar zemljišču je bil prostor, kjer naj bi sta-
la bodoča cerkev, je skupaj z don Boskom in župnikom v Crocetti vložil prošnjo
županu, da bi pospešili začetek gradnje. Župan je takoj naprosil začasni odbor
za gradnjo novega svetišča za mnenje in tajnik je po potrebnih pogovorih z don
Boskom odgovoril:

9.8 Page 88

▲back to top


88
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
25. april 1871
Veleugledni gospod župan!
V zvezi z vsebino vašega spoštovanega dopisa z dne 26. marca, št. 170, in po razgovo-
rih, ki smo jih imeli z vašo že imenovano uglednostjo, je odbor za gradnjo župnijske
cerkve na Piazzi San Secondo govoril z gospodom don Boskom. Prišli smo do zdru-
žitve dveh zamisli, da bi imenovana cerkev služila za oratorij, ki ga je imenovani du-
hovnik načrtoval v tem kraju, in za bogoslužne namene z možnostjo, da bi se pozneje
spremenila v župnijsko cerkev, ko bi cerkvena oblast to določila.
Sedaj imam čast, da sporočim vaši ugledni ekscelenci, da duhovnik don Bosko, ki naj
bi v svoji zavzetosti gradil cerkev z že zbranimi sredstvi, ki jih je zbral odbor in ki
jih bo še zbral, prevzema načrt gospoda arhitekta Formenta, ki ga je svet Ornata že
odobril. Zato ni več nobene ovire, da bi začeli graditi, zlasti še zato, ker je ustanovni
odbor zelo zadovoljen, da je imenovani gospod don Bosko vso skrb za gradnjo prev-
zel nase.
Zato pripravljalni odbor v skladu z željami, ki jih je vaša ugledna ekscelenca izrazila
v imenu občinske uprave v imenovanem dopisu: Prosi, da imenovanemu gospodu
duhovniku don Bosku izda dovoljenje za začetek del.
Za Pripravljalni odbor Angel Chiesa, tajnik
Ko je župan prejel imenovano izjavo, je vesel, ker je don Bosko prevzel
vodstvo gradnje, odgovoril velečastitemu gospodu don Antonu Niccu, upravitelju
župnije San Carlo, in ga prosil, da bi to sporočil tudi velečastitima gospodoma
duhovnikoma don Bosku in župniku na Crocetti.
MESTO TURIN X. urad – Javna dela
Predmet: Nova župnijska cerkev San Secondo
Turin, 30. aprila 1871
V soglasju z dopisom, ki ga je podpisala vaša uglednost skupaj z velečastitima gos-
podoma duhovnikoma don Boskom in župnikom na Crocetti za omenjeni cilj, je pod-
pisani župan opravil vse potrebno pri pripravljalnem odboru za gradnjo nove cerkve
San Secondo in v svoje veliko veselje dosegel zaželeni cilj; zato mu je v čast, da vam
sporoča ugodno razpoloženje imenovanega odbora do vas.
Da pa bodo vaše uglednosti lahko izrabile ugodnosti, kot sta podaritev zemljišča in
dodelitev denarnega prispevka, ki jih civilna oblast podeljuje v podobnih okoliščinah,
se morajo pokoravati njenim pogojem, ki smo jih že sporočili imenovanemu priprav-
ljalnemu odboru, se pravi izjaviti, da gre za isto stanje, kot je v posebnem kraljévem
odloku, in da je na razpolago fond 100 tisoč lir za gradnjo nove cerkve.
Ko bo pisec dobil vse potrebne listine, ki zadoščajo zahtevam civilne uprave, bo spro-
žil pri občinski upravi odloke, ki bodo dali vsa potrebna pooblastila.
Istočasno vas mora podpisani opozoriti, da naj vaše uglednosti predstavijo spreme-
njeni načrt cerkve, kot je priporočil odbor Ornata, da ga bo naš urad primerjal s

9.9 Page 89

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
89
prvotnim in izdal končnoveljavno potrdilo.
Podpisnik ima čast, da se imenuje vaših uglednosti vdanega služabnika.
Župan F. Rignon
Da bi don Bosko odpravil vse morebitne težave, je pisal županu, da je, še preden
bi bile določene meje nove župnije, pripravljen začeti gradnjo z naslednjimi pogoji:
Turin, 3. junija 1871
Spoštovani gospod župan!
V želji, da bi priskrbel vse potrebno za zadostitev moralnih potreb, ki so v tem mestu
iz dneva v dan vse bolj nujne, zlasti v delu mesta, imenovanem Borgo dei Sagrini,
duhovnik Janez Bosko v soglasju z generalnim vikarjem mons. Zappattom in z župni-
koma na Crocetti in pri San Carlu, v sporazumu s pripravljalnim odborom za gradnjo
župnijske cerkve San Seconda, z namenom, da bi skrajšali potek priprav in odstranili
težave, ki bi mogle nastati, predlaga vaši spoštovani uglednosti:
1. Da bi odložili vpis hiš, ki naj bi pripadale k župniji San Secondo, in bi takoj začeli
gradnjo cerkve in pripadajoče hiše.
2. Občina podari zemljišče za zgoraj imenovani namen.
3. Občina bo sodelovala z vsoto, ki je za to določena v predračunu, in odplačevala
v obrokih, kot je predpisano in bo prav občinski upravi.
4. Predložili bomo načrte in v ta namen prosimo občinske inženirje, da vnesejo vse
predlagane spremembe v skladu z javnimi potrebami in za večjo lepoto mesta.
Ko bo vse to odobreno, bo podpisani takoj začel gradbena dela, ne da bi moral kdor-
koli za to skrbeti. Kakor hitro bo stavba omogočala sprejem stanovalcev, bomo začeli
zbirati brezdomne otroke, učiti katekizem, pridigati odraslim in skrbeti za bogoslužje.
Ko bo s tem zadoščeno verskim in moralnim potrebam prebivalstva, se bodo rešile te-
žave in bodo za to postavljene oblasti zaznamovale meje župnije. Pred vsem drugim
pa je potrebno, da nam vaša uglednost preda načrt stavbe in doda spremno pismo z
dovoljenjem, tako da bo omogočeno nemoteno opravljanje začetega dela.
Imam čast, da se imenujem vaše uglednosti ponižnega prosilca.
duh. Janez Bosko
Na občini so razpravljali o prošnji in prišel je tale zelo ugoden odgovor:
MESTO TURIN X. urad – Javna dela; Št. 642
Turin, 27. julija 1871
Podpisani župan z zadovoljstvom sporoča vaši spoštovani uglednosti, da je občinski
svet na seji 7. tekočega meseca odobril predlog, ki ste ga predložili občinski skupšči-
ni, da bi dodelil zemljišče za župnijsko cerkev, ki jo vaša uglednost namerava zgraditi
v mestni četrti San Secondo pri Porta Nuovi, ki je last občine, in vam odšteje prispe-
vek za gradnjo v višini 30 tisoč lir.
Podarjeno zemljišče obsega površino med ulicami San Secondo, ulico Assietta, ulico

9.10 Page 90

▲back to top


90
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Gioberti in ulico Ginnastica in bo na razpolago vaši uglednosti, kakor hitro bo podpi-
sana pogodba med občinsko upravo in pravno osebo župnije.
Vsota 30 tisoč lir bo plačana v treh enakih obrokih: v prvem, ko bo stavba pokrita; v
drugem, ko bo stavba v celoti končana; in v tretjem, ko bo cerkev odprta za bogoslužje.
Preden bo občinska uprava odstopila zemljišče in bo s tem omogočen začetek del,
je nujno potrebno, da vaša spoštovana uglednost predloži načrt cerkve in stavbe ob
njej, da ga občinska uprava odobri. S tem bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih občinska
uprava postavlja za dovoljenje za gradnjo, kot to zahteva pravilnik Ornata.
Občinsko upravo glede sodelovanja pri omenjenem delu vodi vedno večja potreba
naraščajočega prebivalstva v tem župnijskem območju in skuša zadostiti pričakova-
nju meščanov. Zato prosi vašo uglednost, da čim prej udejanji zamišljeni načrt.
Izrabljamo priložnost, da se izrazimo za vaše uglednosti najvdanejšega in najusluž-
nejšega služabnika. Župan F. Rignon
Don Bosko je dal ponudbo natančno prebrati don Saviu in don Rui, da bi do-
dala svoje pripombe, in županu takole odgovoril:
Turin, 26. avgusta 1871
Čutim dolžnost, da se zahvalim vaši spoštovani uglednosti in po vas vsem občinskim
gospodom za znamenje naklonjenosti in spoštovanja, ko ste mi zaupali gradnjo
cerkve San Seconda. Rad bi ustregel splošni želji in dela čim prej začel. Čez nekaj dni
vam bom predložil popravljen načrt v končno odobritev.
Ker še ni mogoče odstopiti zemljišča župniji in se zato gradnja ne more takoj začeti,
menim, da bi lahko sprejeli naslednjo rešitev:
Občinska uprava prepusti duhovniku Bosku zemljišče za gradnjo cerkve, ki bo
povzdignjena v župnijo, ko bodo pristojni krogi za to.
To ponudbo bi lahko naredili tudi cerkvenemu predstojniku. V upanju, da boste vzeli
v pretres te moje skromne napotke, se poln spoštovanja do vaše uglednosti izpovedu-
jem za najponižnejšega in najvdanejšega služabnika. duh. Janez Bosko
Občinska uprava je don Bosku izkazala še dodatno znamenje pozornosti s
tem, da ni zahtevala od njega nobenega pologa, ker je bilo njegovo ime zadostno
zagotovilo.
2.2. V LANZU
Dne 11. februarja je pisal ravnatelju:
Predragi don Lemoyne!
Če bo Božja volja, bom v ponedeljek zjutraj v Lanzu. Preberi to pismo fantom. Vse
bom razložil. Na lepo svidenje!
11. 2. 1871. Najvdanejši v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko

10 Pages 91-100

▲back to top


10.1 Page 91

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
91
V pismu Predragi in najljubši sinovi pripoveduje, kako je bil na obisku v zavo-
du, ne da bi za to vedeli predstojniki, in to v spremstvu strašne pošasti.27
To je bil nepozaben obisk. S tako najavo in z natančnim opisom sanj je v srcih
gojencev vzbudil velikodušne sklepe.
Medtem je bilo nujno nadaljevati gradnjo nove stavbe. Hud mraz, ki tistega
leta ni hotel popustiti, je naredil veliko škodo na celi stavbi, zlasti v tistem delu,
ki bi moral povezovati novi del s staro stavbo. Da bi mogel na pomlad dela takoj
zopet začeti, se je obrnil na Blaga Foerija, ljubeznivega gospoda v Lanzu.
Velespoštovani in predragi gospod Blago!
Izredni izdatki za zidavo stavbe ob zavodu v Lanzu me silijo k izrednim virom, če
hočemo končati začeta dela. Danes bi želel govoriti o smislu ali načrtu, ki upam, da
bo po vaši zamisli, da bi storili čim več dobrega, in ki vam ne bo v nadlego. Gospod D.
Foeri bo lažje vse razložil. Gre za dediščino, ki bi jo zapustili, ko vas bo Gospod pok-
lical v nebesa. Na tej osnovi bi si zagotovil denar, če bi ga potreboval. Našel bi tudi
osebe, ki bi plačevale obresti za določen čas.
Kakor vidite, govorim v brezmejnem zaupanju, kar se zgodi samo, če imamo opravka
z osebami, ki zelo ljubijo našo katoliško vero in javno moralo, za kar sem vedno štel
vašo ugledno spoštljivost.
Bog naj vas blagoslovi, gospod Blago, in vam podeli obilen nebeški blagoslov in dolga
leta srečnega življenja, medtem ko se hvaležno izrekam za vaše spoštovane ugled-
nosti najvdanejšega služabnika. duh. Janez Bosko
Nekaj dni pozneje je dal nasvete ravnatelju:
Dragi don Lemoyne!
V preteklih dneh mi ni bilo mogoče pisati. Sedaj ti pravim, da je v teh stvareh bolje
iti počasi. Če želimo kaj doseči, moramo iti do korenin. Če se sinovi odločijo, da bodo
šli resno v vero, se bodo stvari izboljšale. Hudo mi je, da tako dobrim staršem njihovi
otroci tako zelo malo sledijo. Toda kaj hočeš! Dostikrat je zadosti eden, ki potegne
za seboj v nesrečo vse druge. Daleč zvezda dobrih obetov. Molitev in pogum, drugo
bo naredil Bog.
To je način ali bolje sled, po kateri moramo hoditi.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v Jezusu Kristusu za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
27. 4. 1871
Don Lemoyne nam v zvezi s tem pismom, ki ga je zaznamoval kot št. 18, ne
27 Prim. I. del Da mihi animas, 5, Čudne sanje, št. 1.

10.2 Page 92

▲back to top


92
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
daje nikakršne razlage. Toda iz vsebine in iz povedanega v IX. zvezku28 se lahko
jasno razbere, da je bil v skrbeh zaradi obnašanja nekega fanta. Don Bosko ga je
spodbujal naj moli in bo potrpežljiv v upanju na skorajšnje poboljšanje.
Zanimiva nadrobnost ponižnosti našega ustanovitelja. Dne 2. oktobra 1870 je
dal sprejeti v zavod v Lanzu malega pranečaka Jožefa, Frančiškovega sina, ki je pla-
čeval redno mesečnino. Ker ni napredoval v učenju, ga je 1873 sprejel v oratorij in
ga potem poslal domov. Veliko let pozneje je don Lemoynu odkritosrčno dejal:
»Poslal sem svojega nečaka v tvoj zavod prepričan, da boš ti kot moj zaupni
prijatelj storil vse za njegovo korist. Upal sem, da bo lepo uspel. Bil sem miren.
Ko sem videl izid izpitov, se nisem preveč užalostil in sem sam zase dejal: ‚Toda
ta ravnatelj ni mislil, da je to moj nečak in da sem ga prav njemu posebno zaupal.
Zakaj so ga tako zanemarili? Zakaj se vsi v zavodu niso potrudili, da bi dosegel
vsaj povprečen uspeh? Zakaj so imeli tako malo spoštovanja in ozira do mene?‘
Potopljen v te misli sem se odločil, da ga bom poslal v vzgojo k nekemu svojemu
prijatelju duhovniku nedaleč od Braja, kjer sem upal, da mu bodo posvetili vso
potrebno skrb in da bo tam uspel. Tedaj sem se zamislil in si dejal: ‚Vidiš, kako
te ljubezen do tvojih sorodnikov navaja k temu! Ali nisi ti, ki drugim pridigaš o
nenavezanosti na sorodnike? Ali moreš kriviti ravnatelja in druge, da niso storili
svoje dolžnosti, če ni bil uspešen? Ne mislimo več na to. Pustimo, da gredo stvari,
kakor jih vodi Božja previdnost. Želel bi, da bi bil kdo v družbi, ki bi nosil moje ime
in bi bil z menoj povezan tudi z vezmi krvnega sorodstva. Ne bo tako, ker verjetno
Gospodu ne ugaja, da bi bilo tako. In spravil sem svoje srce spet v mir in dal, da so
vode tekle po svojem koritu.‘«
Gospod je odločil tako, da so vstopile v Družbo hčera Marije Pomočnice tri
Jožefove sestre, med njimi Evlalija, ki je postala generalna asistentka.
2.3. V BORGU SAN MARTINO
Prenos malega semenišča v Borgo San Martino je prebivalce Mirabella tako
užalostil, da so nas obvezali k plačilu dodatnega davka na bogastvo. Zadnji dan
leta 187029 smo zastavili vso opremo v Borgu San Martino, da bi jo prodali na jav-
ni dražbi, če ne bi plačali v desetih dneh dva tisoč petindvajset lir. Ravnatelj don
Bonetti je prejel naslednje sporočilo:
28 Prim. MB XI, str. 923.
Don Boskov listek, ki ga je don Lemoyne označil s št. 19, pravi: »Pridite takoj in odpeljite vašega
sina. Ne more več ostati v zavodu. Razloge boste zvedeli osebno – Lemoyne.«
29 Gl. Dodatek št. 1, Pismo grofici Callori, dobri »mamici« in odlični podpornici, ki je don Bosku
skrbno stala ob strani v vseh potrebah.

10.3 Page 93

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
93
KRALJEVINA ITALIJA, Pokrajina Alessandria, Okraj Casale, Občina Borgo S. Martino
Borgo San Martino, 17. februarja 1871
Gospod prefekt, predsednik Pokrajinskega sveta za šolstvo v Alessandrii, je ugotovil,
da so na začetku tekočega šolskega leta odprli zasebno srednjo šolo, ne da bi oseba,
ki ji je izročeno vodstvo, poskrbela za uskladitev dejavnosti s členoma in 246 in 247
zakona iz 13. novembra 1859.
Zato podpisani s tem dopisom v imenu Pokrajinske šolske oblasti vabi ravnatelja za-
sebne srednje šole v tem kraju, da brez odlašanja izpolni pogoje, postavljene tistim,
ki nameravajo odpreti zavode za srednješolsko izobrazbo, in to v skladu z zgoraj
omenjenimi zakonskimi določili.
Podpisani prosi, da bi zgoraj imenovani g. ravnatelj bil tako dober, da bi upošteval
navedene predpise in blagovolil potrditi prejem tega uradnega dopisa.
Za župana poverjeni prisednik Jožef Rota
Don Bonetti je o tem dopisu takoj obvestil oratorij:
Borgo San Martino, 18. 2. 1871
Dragi don Rua!
1. Ali se ponovno začenja preganjanje iz časov tvojega ravnateljevanja? Preberi
priloženo sporočilo, govori o tem z don Boskom in don Durandom in mi takoj
piši, kaj naj storim in kako naj odgovorim.
2. Pošlji mi zakon z dne 13. novembra 1859. Sporoči mi, ali naj se v tej zadevi
predstavim jaz ali don Bosko ali škof. Jaz bi predsedniku Pokrajinske šolskega
sveta pojasnil, da nismo storili drugega kot zavod iz Mirabella prenesli v Borgo
San Martino in se zato nismo čutili odgovorne pred imenovanimi zakoni. Kaj se
ti zdi?
3. Odgovori mi še danes in ne odlašaj.
duh. Janez Bonetti
Na poziv so se takoj odzvali. Za zdaj ni bilo drugih težav.
Kljub vsemu pa se je zdelo don Bosku primerno, da je šel na obisk v Borgo
San Martino, in je o tem obvestil ravnatelja. Zavod v Borgu San Martino je obiskal
ob vrnitvi iz Varazzeja prvi postni teden.
Don Bonetti, ki ga je sporočilo zelo razveselilo, je izrabil priložnost, da je
pripravil gojence na spodoben sprejem, in jim je v ta namen pripovedoval don
Boskove sanje iz leta 1860, ki jih je don Bosko sam pripovedoval gojencem ora-
torija. Šlo je za sanje o treh vrstah miz, ki so bile razporejene v amfiteatru: ubogi
dečki, ki so sedeli najnižje, so vsi žalostni in umazani jedli odpadke; to so bili
fantje, ki so živeli v smrtnem grehu. Fantje v srednji vrsti, ki so bili odeti v svetlo
luč in so bili postreženi z odličnimi jedili v prekrasnih posodah, so bili tisti, ki so
se z dobro spovedjo spravili z Bogom in živeli v posvečeni Božji milosti. Gojenci
iz tretje skupine v najvišji vrsti so bili obdani z nedopovedljivo krasoto, polni ne-

10.4 Page 94

▲back to top


94
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
izrecne radosti, veliko lepši kot sto srečnežev vseh stoletij, obdani s svetlejšimi
žarki kot sonce. To so bili nedolžni. »Tedaj je bilo v oratoriju 212 fantov,« se je
spominjal don Bonetti, »a don Bosko jih je ob mizi nedolžnih videl samo 12.« Ko
je opisoval lepoto duš, ki so ohranile nedolžnost, je spodbujal gojence, da bi bili
čisti na duhu in telesu za ceno vsakršne žrtve in bi izrabili don Boskov obisk, da bi
slišali besede iz njegovih ust in mogli držati svoj sveti sklep.
Njegove spodbude, polne ljubezni in gorečnosti, so bile izjemno uspešne,
tako da so svetnika sprejeli izredno prisrčno.
Don Bosko je 2. marca sprejel triletne zaobljube nekega sobrata, in ko se je
vrnil v Turin, se je zahvaljeval Gospodu za veselje, ki so mu ga pripravili fantje,
kakor je to izrazil ravnatelju:
Turin, 5. marca 1871
Predragi don Bonetti!
Tiskarni sem izročil Cerkveno zgodovino, zato se lahko posvetiš Preskrbljenemu mla-
deniču. Dodaj poglavje o pogostem svetem obhajilu in poglavje o pobožnosti do sv.
Jožefa. Za prvo lahko vzameš poglavje iz Marijinega meseca, če nimaš pri roki drugega.
Zahvalimo se Bogu. Našel sem in pustil reči v svoje veliko veselje. Pozdravi vse v Gos-
podu. Reci don Lupanu, da naj goji setev, ki ga ima v malem kleru, in bo žel bogate
sadove. Bog naj nas vse blagoslovi. Amen.
Najvdanejši prijatelj v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
Tisto leto je don Bosko v zavod v Borgu San Martino sprejel edinega sina
markiza Fassatija, da bi se s posebnim poukom pripravil na izpit za vstop v licej.
Zanj naj bi še posebej skrbeli, da bi si popravil zdravje. Proti koncu zime je zbolel
in so ga zato vzeli domov. Toda po veliki noči so ga spet dali v zavod s spremnim
pismom, ki ga je don Bosko poslal ravnatelju, ker je potreboval denar za oprosti-
tev dveh klerikov od vojaškega nabora:
Turin, 19. aprila 1871
Predragi don Bonetti!
Naš Emanuel se vrača v svoje gnezdo. Sicer še ni popolnoma zdrav, vendar zdravnik
meni, da se lahko uči. Omogoči mu vse potrebne ugodnosti. Njegov oče želi, da bi
opravil vsaj izpit iz teoretskih predmetov, v čemer je, kakor pravi on, zadostno prip-
ravljen. Poglej, kaj je mogoče storiti.
Dva klerika moramo oprostiti vojaškega nabora. Prijaviti bi se morala 1. maja. Če
imaš kaj denarja na razpolago, mi ga pošlji, sicer bomo bankrotirali. Najbolje bo, da
ga prineseš sam v ponedeljek, da bomo lahko govorili o drugih zadevah, kot npr. o
Scappiniju, Mazzarellu itn.
Glede tega ne opusti mesečnega obvestila in skušaj iti do dna v posamičnostih, ki mo-
rejo biti v korist družbi. Če mi boš pisal, ne pozabi omeniti, ali so jagode že vzcvetele,
ali so drozgi že spletli gnezdo in podobno.

10.5 Page 95

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
95
Bog naj nas vse blagoslovi in nam nakloni milost vztrajnosti v dobrem do konca. Imej
me za v Jezusu Kristusu najvdanejšega. Duh. Janez Bosko
Tudi za nadaljevanje gradnje zavoda v Lanzu je potreboval veliko denarja. Ko
je zvedel, da je občinska uprava v Mirabellu potrebovala šolsko poslopje, ki naj bi
ga zgradila ali pa kupila že obstoječo hišo, je naročil don Proveri, naj piše svojemu
bratu Vincencu, ki je bil občinski svetnik, in inženirju Rogni, da bi ponudili v na-
kup našo prazno stavbo in da bi ocenil celotno našo posest.
Inženir Rogna je takoj odgovoril:
Dragi don Frančišek!
Takoj ko sem prejel tvoje pismo, sva šla s tvojim bratom Vincencem na obisk v zavod.
Kakor veš, za ocenjevanje take stavbe ne moremo uporabljati metra, da bi določili
njeno notranjo vrednost, niti se ozirati na možnost najemnine za zunanjo vrednost.
Rade volje prevzemam naročili, vendar bi rad, preden bom izrekel kako številko s
komerkoli, govoril z don Boskom, kakor mi ti priporočaš v svojem pismu. Ne bom ti
razlagal, da bo sedaj, ko ne mislimo na vrnitev kakega zavoda, težko najti kakega
kupca, tako zaradi položaja samega kot zaradi stavbe, ker ne služi ne kaki obrti
niti za zasebno stanovanje. Za občinsko upravo ne bi bilo boljše rešitve, ker šolski
nadzornik kar naprej stoji za petami in zahteva odprtje novih prostorov za šolo. V
kratkem bo treba odločiti, ali se nadaljuje gradnja na trgu, kar bi pomenilo grob za
občinske prihranke.
Kolikor sem mogel, sem prepričal lepo število svetovalcev, in kolikor poznam splošno
razpoloženje, je večina naklonjena nakupu zavoda, kljub nekaterim, ki se upirajo.
Vendar poglejmo, kako je z zadevo.
Ker poznam razpoloženje našega občinskega odbora, bom bolj kot ceno podal pred-
log ocenitve, ki bi ga predložil tem gospodom. Skoraj si ne upam povedati cene, da
ne bi preveč zmanjšal vrednosti stavbe. Toda če vzamemo vse v pretres in če se ho-
čemo začeti pogovarjati z občinsko upravo, ne da bi ta takoj zavrnila vsak razgovor,
predlagam, da bi ocenili stavbo za kakih 35.000 lir. Zdelo se ti bo malo, vendar vem,
da občinska uprava ne bo sprejela druge ponudbe. Splošno se namreč ocenjuje, da če
je don Bosko pripravljen odstopiti zavod za 30.000 lir, ga občina mora kupiti.
Zato mi takoj jasno odgovori, saj se name lahko zaneseš. Jaz bom podal poročilo, v
katerem bom opisal vse dele zavoda in prikazal, kako naj občinska uprava
ne pomišlja prodati svoje barake, storil bom vse, da bo stvar uspela. Zato je treba
dobro premisliti, preden bodo začeli zidati na trgu. Sporoči mi, kako naj ravnam, in
povej mi, ali si zadovoljen z mojim predlogom.
Zahvali se don Bosku, da se me je spomnil, in mu sporoči moje pozdrave.
Mirabello, 2. junija 1871
Tvoj najvdanejši prijatelj ing. Vincenc Rogna
P. S.: Če ti je mogoče, odgovori še danes.

10.6 Page 96

▲back to top


96
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Don Provera je poročal don Bosku in po dveh dneh, kakor je razvidno iz ne-
kega osnutka, je odgovoril z naslednjim pisanjem:
»Velečastiti don Bosko je prebral tvoje pismo z dne 2. tekočega meseca in
mi naročil, naj ti pišem, da bi bilo dobro, če bi podal poročilo, v katerem bi bile
navedene tri cene, kakor je to običajno pri ocenitvah: cena gradnje, trgovska ali
srednja cena in zgolj cena materiala.
Prva bi bila kakih 112.000 lir za čisto novo stavbo; druga bi znesla nekako
polovico, to je 56.000 lir in tretja 35.000 lir, skrajno nizko, pri čemer ne bi omenjal
zemljišča in prejšnjih stavb.
Ta predlog, ki bi ga lahko naredil v don Boskovem imenu, bi izročil svojemu
bratu Vincencu, ki bi ga predložil županu. Tako bi začeli pogajanja. Glede na odziv
bi nadaljevali razgovore.
Inženir je sestavil naslednjo izjavo:
Ker me je velečastiti gospod don Bosko s pismom dne 2. junija pooblastil, da naj oce-
nim stavbo, ki stoji v tej občini ob cesti Rovere in je bil v njej zavod, sem si poslopje
ogledal v vseh podrobnostih in poročam o svojih ugotovitvah.
Zaradi posebnih okoliščin sem ugotovil, da stavbe ni mogoče ocenjevati z merili
gradbenika, saj je nova in trdno zgrajena, zato sem ocenjeval na osnovi notranje
vrednosti, ki po podatkih v pismu z dne 2. junija znaša 112.000 lir.
Toda zaradi družbenih okoliščin kraja, v katerem stavba stoji, te cene ne upoštevam,
kajti z najemnino ne bi niti poravnavali stroškov vzdrževanja.
Na osnovi teh dveh podatkov, ki v navadnih primerih služita ocenjevanju, menim, da
bi bila srednja cena med notranjo in zunanjo vrednostjo 56.000 lir.
Vendar zaradi mnogih okoliščin, ki jih tukaj ne bom navajal, menim, da bi bila prodaj-
na cena glede na material, stanje stavbe in varnostnega zidu kakih 35 do 40 tisoč lir.
To je vse, kar sem se namenil poročati po naročilu velečastitega gospoda don Boska.
Mirabello, 5. junija 1871
Inženir Vincenc Rogna
Žal pa so pogajanje prekinili.
Don Bosko se je ponovno vrnil v Borgo San Martino v avgustu in o namerava-
nem obisku obsvetil ravnatelja.
Predragi don Bonetti!
Če bo Bog hotel, bom prihodnji torek ob 11. uri v Borgu San Martino. Zato pripravi
krožnik pritožb in vrečo denarja. Vzel bom tako eno kakor drugo.
Izroči priloženi list Caronesu. Pozdravi Caprioglia. Pogum! Spominjaj se, da na tem
svetu ni mirnih časov, temveč nenehna vojna.
V miru bomo živeli tam zgoraj po junaškem boju tukaj na zemlji.
Sumamus ergo scutum fidei, ut adversus insidias diaboli certare possimus (nadeni-
mo si ščit vere, da se bomo mogli boriti proti zalezovanjem hudiča).

10.7 Page 97

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
97
Bog naj vas vse blagoslovi in imej me za svojega največjega prijatelja v J. K.
duh. Janez Bosko
Turin 27. julija 1871
V zavodu San Carlo je ostal od 1. do 3. avgusta in povsod delil Božji blagoslov.
Na enem izmed teh potovanj v Borgo San Martino se je pripetil zanimiv do-
godek. V oddelku, kjer je bil don Bosko, sta sedela tudi dva gospoda, ki sta začela
govoriti o njem: eden, ves navdušen za njegova dela, je vedel povedati vse najbolj-
še o njem; drugi pa, ne samo, da je pokazal, da ga ne ceni, je ostro obsojal njegov
apostolat. Pričkanje ju je močno razvnelo in v želji, da bi se končalo, ga je eden
izmed njiju, ko je videl, da v kotu sedi duhovnik, nagovoril:
»Prav, tukaj je duhovnik, prepustiva njemu odločitev. Kar bo povedal, to bo
veljalo.«
»Tudi jaz sem za to,« je dejal drugi.
Prvi se je obrnil k don Bosku:
Oprostite, velečastiti, da vas vpletava v ta pogovor. Toda duhovnik je po svoji
službi razsodnik. Od kod prihajate?«
»Iz Turina.«
»Spadate v turinsko škofijo?«
»Še več, v Turinu celo živim.«
»Ali poznate don Boska?«
»Poznam ga, zelo dobro ga poznam.«
»Razsodite torej nepristransko, kateri izmed naju ima prav.«
»Prav. Takole je to: vi ste povedali preveč. Don Bosko ni nikakršen angel. An-
geli ne živijo na zemlji, temveč prebivajo v nebesih. Pa tudi vi ste pretiravali,« je
rekel drugemu. »Don Bosko gotovo ni tak razbojnik, da bi ga mogli primerjati s
hudičem.«
»Sklep?«
»Don Bosko je ubog duhovnik, ki se tudi lahko zmoti, toda tisto malo dobrega,
ki ga dela, dela z najboljšo voljo, da bi koristil bližnjemu.«
Medtem je vlak pripeljal v Borgo. Don Bosko je izstopil in proti njemu se je
vsula množica duhovnikov in klerikov in ga pozdravljala:
»Don Bosko! Don Bosko!«
Gospod, ki je tako slabo govoril o don Bosku, je bil od presenečenja ves iz
sebe, izstopil je iz vlaka, se približal don Bosku in se mu opravičil. On pa mu je z
ljubeznivim nasmehom dejal:
»Je že vse v redu! Je že vse v redu! Toda ko boste koga presojali, bodite pre-
vidni, ker je tisti mogoče navzoč in sliši, kar govorite.«

10.8 Page 98

▲back to top


98
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
2.4. ZAPUSTI ZAVOD V CHERASCU
Zavod v Cherascu, ki ga je don Bosko z dovoljenjem Svetega sedeža odprl v
nekdanjem samostanu somaskov in se za delovanje dogovoril z občinsko upravo,
mu je delal vse od začetka velike težave. Konviktovce so napadale vročične bolez-
ni in učitelji so bili prestrašeni. Vzrok za te nevšečnosti so pripisovali podiranju
dreves na bregovih Sture di Demonte, tako da je zdravnik ukazal, da je treba proti
večeru zapreti vsa okna.
Občinska uprava je zanikala, da bi bil kraj nezdrav, toda dejstva so kazala
prav nasprotno. Don Bosko je zahteval, da je treba obnoviti dolgo spalnico na se-
verozahodni strani zavoda in opraviti še druge izboljšave. Obljubili so, a ničesar
naredili.
Po drugi strani pa je občinska uprava, da bi pokazala svojo moč, zahtevala,
da bi naši morali poskrbeti za državno priznanje izpitov v gimnazijskih razredih,
čeprav to ni bilo predvideno. Ker don Bosko ni hotel prekiniti stika z občino, se je
vdal in prevzel vodstvo zavoda še za eno leto, in čeprav ni bil nasproten državne-
mu priznanju, je menil, da bi to zadevo za zdaj odložili, ker bi prihodnje leto, če se
zdravstvene razmere ne bi izboljšale, tako in tako odložil vodstvo zavoda. V tem
smislu je pisal županu.
Veleugledni gospod župan!
Prefekt zavoda v Cherascu mi je sporočil, da iz razlogov, ki so popolnoma neodvisni
od občinske uprave, načrtovanih del ni mogoče začeti izvajati. Ker zaradi zelo krat-
kega časa, ki nas loči od začetka šolskega leta, to letos ni več mogoče, predlagam, da
bi vse prenesli na prihodnje leto.
Razlog za ta moj predlog je prepričanje, da bi bili vsi izdatki za obnovo zavoda ne-
koristni, če se ne spremenijo higienske razmere. Vi veste, da smo letos po zdravniko-
vem nasvetu zaradi vročičnih bolezni en mesec in pol predčasno sklenili šolsko leto.
Čeprav so predstojniki storili vse mogoče, je veliko gojencev zaprosilo, da bi šli v šolo
drugam. Veliko novih vpisov je bilo odpovedanih zaradi nezdravih higienskih razmer
v Cherascu. Iz istega razloga menim, da opustimo prizadevanje za državno priznanje
šole. Jaz sem pripravljen dati na voljo osebje, kot ga predpisuje zakon. To bi storili že
preteklo leto, če ne bi bilo izjem, ki so jih glede šolskega osebja naredile celo državne
šolske oblasti. Vendar bi bilo treba odstraniti tudi vzroke za tako ravnanje.
Sicer pa vas, gospod župan, prosim, da se prepričate, da sem poln najboljših želj za
napredek zavoda v Cherascu, in s tem zagotovilom se poslavljam od vas, ko imam
čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, septembra 1871
V teku novega šolskega leta so se ponavljale zahteve občinske uprave, da bi
izposlovali državno priznanje gimnazije, in to na osnovi izmišljenega dogovora z
občino. V ta namen so pisali ravnatelju dvoje pisem. Don Francesia ju je takoj od-

10.9 Page 99

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
99
poslal don Bosku, ki je odgovarjal županu in mu jasno povedal, kako je. Priprav-
ljen je bil tudi začeti dogovor o državnem priznanju gimnazije, vendar se je hotel
najprej osebno pogovoriti z županom.
ORATORIJ sv. Frančiška Saleškega, Turin – Valdocco
Veleugledni gospod župan!
Gospod ravnatelj zavoda-konvikta v Cherascu mi je poslal dvoje vaših pisem, na ka-
teri vam moram odgovoriti.
Najprej vam moram povedati, da se mi zdi, da vsebina teh pisem sega prek tega, o
čemer smo se dogovorili. Tam je rečeno: »Pogodba z duhovnikom Boskom zahteva,
da morajo biti učitelji državno priznani, da bi tako dosegli državno priznanje šole.«
To velja za osnovno šolo, za gimnazijo pa ne. V 2. členu stoji zapisano: »Duhovnik
Bosko bo priskrbel zadostno število učiteljev za pet razredov gimnazije.« Tukaj ni
govora niti o diplomah niti o državnem priznanju. Člen 3. govori o pouku, ki ga je
treba izvajati po zakonu in v smislu discipline, kot ju določa ministrstvo. Menim, da
je ta zahteva izpolnjena. Tu so besede: »Menim, da imamo pravico, da dosežemo
državno priznanje gimnazije.« Te besede so dvomljive in sem zato prosil za nasvet
osebo, ki se razume na te stvari. Odgovor se je glasil, da gre za možnost in da naj bi
bili učenci sposobni, da bi naredili izpite na državnih šolah. Kajti samo osebje za gi-
mnazijo tretje kategorije stane več kot deset tisoč frankov. Kako naj potem kdo poleg
tega zahteva še pet učiteljev z državnimi diplomami z vsemi drugimi izdatki, in to za
vsoto, kot je navedena v 6. členu: za samo deset tisoč frankov?«
Če bi hoteli dati širši pomen navedenim besedam in bi trdili, da imata duhovnik
Bosko in občina pravico za državno priznanje zavoda, potem bi bilo treba postaviti
druge osnove v smislu te pravice, se pravi, da bi zvišali število učnega osebja z držav-
nimi diplomami. Zaradi tega smo prepričevali občinsko upravo, da bi odložili držav-
no priznanje gimnazije. Vendar z moje strani ni nikakršne težave, da bi to naredili,
seveda z vsemi predhodnimi ukrepi. Če mi boste določili dan, se bom osebno odpravil
v Cherasco, da se o vsem pogovorimo in odpravimo vse težave.
Naj še povem, da sem si od vsega začetka prostovoljno naložil nekaj obveznosti pri po-
krajinski upravi in jih tudi vedno izpolnjeval z namenom, da bi mesto bilo zadovoljno
in da gre za zelo neznatne spremembe v osebju, ki naj bi bilo enakovredno osebju v
državnih šolah. Vse to bi se uresničilo, če bi sledili predlogu, da naj se opusti nadaljnja
gradnja in potegovanje za državno priznanje šole, dokler ne bi zagotovili higienskih
razmer, ki bi omogočale naše nadaljnje delo v zavodu-konviktu v Cherascu.
Prosim vas, da bi dobrohotno razumeli nakazane stvari in bi bili prepričani o mojem
visokem spoštovanju vaše ugledne osebnosti. Imam čast, da se izpovedujem za vaše-
ga najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Župan je določil srečanje 9. marca in don Bosko se je udeležil občinske seje,
na kateri so na dolgo razpravljali o državnem priznanju šole in o zdravstvenih
razmerah. Dva dni po vrnitvi v Turin je županu poslal naslednjo ljubeznivo izjavo:

10.10 Page 100

▲back to top


100
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ORATORIJ sv. Frančiška Saleškega, Turin – Valdocco
Velecenjeni gospod!
Podpisani sem iz edinega razloga – neustrezne higiene, ki je lansko leto močno mo-
tila delovanje in ga tudi sedaj na žalost še vedno moti, hotel storiti neprijetno od-
ločitev, da bi se umaknil iz vodstva zavoda-konvikta, ki mi ga je ljubeznivo izročila
tamkajšnja ugledna občinska uprava.
To bi bilo po 8. členu omenjenega dogovora. V soglasju z opombami, ki so bile izreče-
ne na seji 9. marca, rade volje odložim končno odločitev, dokler ne bomo v tem letu
preizkusili zdravstvenih razmer in stanja, in to samo, če tako odlašanje ne prinaša
kake škode.
Glede na dopise občinske uprave bi, če se stori vse potrebno za državno priznanje
gimnazije, oskrbel zavod s potrebnim osebjem. Vendar samo za to leto, kajti za po-
znejša leta tega ne bi mogel nadaljevati iz razlogov, ki sem jih imel čast predložiti na
omenjeni seji.
V tem neprijetnem položaju mi ne preostane drugo, kot da vam v imenu celotnega
zavodskega osebja izrazim zahvalo za posebno dobrohotnost, ki so jim jo gospodje z
občine in sploh vsi meščani v Cherascu izkazali v vseh okoliščinah.
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Toda žal se zdravstvene razmere niso izboljšale. Glede na prejšnje leto so se
celo poslabšale in kljub najfinejšemu kruhu in kljub vinu najboljše kakovosti in
mesnim jedem zdravje ni doseglo potrebne ravni. Občinska uprava je vztrajala pri
državnem priznanju šole, don Bosko pa je kljub težki odločitvi potrdil, da se umi-
ka iz vodstva zavoda in zato priporoča, da si občinska uprava pravočasno poišče
drugo rešitev.
Velespoštovani gospod župan!
Turin, 29. julija 1871
Prejel sem vaš dopis, v katerem mi sporočate dnevni red seje občinskega sveta, ki je
obravnaval zadevo zavoda v Cherascu.
Moral bi vedeti, ali ste dali prebrati moje pismo ali ste pa samo napovedali njegovo
vsebino; moral bi prebrati zapisnik, da bi razumel dnevni red. Ker vidim, da se po-
navlja vse, kar smo rekli o učnem osebju, sklepam, da ni bilo upoštevano, kar sem
povedal na seji in o čemer sem pisal.
Vsekakor bi rad izključil higieno in zdravstvene razmere iz svoje zavrnitve, vendar
mi dejstva tega ne dopuščajo. Da ne bom navajal drugega, naj povem, da je dan
pred vašim pismom zdravnik moral tem gojencem predpisati protivročinske tablete.
Naslednjega dne je prišel prefekt z nekim fantom, ki naj bi delal maturo. Napadla ju
je vročica, da sta bila tri ure brez zavesti. Zato ne odstopam od odločitve, ki sem jo
izrekel. Na žalost jo moram potrditi. Priporočam vam, da uredite vse potrebno za
nadaljevanje šole, kar vam v vaši bistrovidnosti nikakor ne bo težko.
Z globokim obžalovanjem zaradi vsega, kar se je zgodilo, izrekam vam in celotni

11 Pages 101-110

▲back to top


11.1 Page 101

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
101
občinski upravi globoko hvaležnost za ljubeznivost, ki ste mi jo izkazali v raznih oko-
liščinah, in se izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Občinski svet se je trdno odločil, da bo kot ničeve ovrgel don Boskove razlo-
ge, zaradi katerih se je umaknil iz vodstva šole in konvikta. Dne 2. septembra je
enoglasno sklenil, da bo imenovanega gospoda don Janeza Boska tožil pri rednem
sodišču, ki ga bo prisililo, da bo izpolnil svoje obveznosti.
Sporočilo je prišlo 5. septembra, zaslišanje pa naj bi se zgodilo 22. septembra.
Ker don Bosko ni prišel na razpravo, so prenesli zaslišanje na 28. Advokat Hiacint Pi-
pino je v don Boskovem imenu in v obrambo njegove strani obtožbo takole zavrnil:
1. Občina se je zavezala, da bo zgradila spalnico in vodnjak in kljub ponovnim
opozorilom te obveznosti ni izpolnila.
2. Tako občinska uprava v Cherascu kakor šolska oblast sta izrazili svoje zado-
voljstvo zaradi učnih uspehov, kajti vsi fantje, ki so opravljali izpite v Albi, Cuneu
in Astiju, so jih odlično opravili.
3. Don Bosko je brez kakršne koli obveznosti odprl v zavodu brezplačne večerne
šole za fante, za kar mu je občinska uprava izrekla posebno zahvalo.
4. V letih 1870 in 1871 so se nenehno pojavljale vročinske bolezni, kar so pripiso-
vali okoliščini, da so imeli na voljo samo eno spalnico na severni strani proti reki
Sturi in en sam vodnjak, tudi na severni strani.
5. Starši niso hoteli, da bi njihovi otroci spali v tisti spalnici, in so zato vzeli sinove
iz zavoda.
6. V prvem razredu je bilo več kot 20 in v drugem več kot 35 primerov vročinskih
obolenj, tako da zaradi odsotnosti učencev pogosto ni bilo mogoče imeti pouka.
Odvetnikovi razlogi niso mogli biti jasnejši in prepričljivejši. Kljub temu pa je
sodišče 17. oktobra izreklo naslednjo sodbo:
Don Bosko nima pravice, da bi odpovedal dogovor pred iztekom roka, temveč je dol-
žan, da se ga drži ves čas trajanja.
Zato je za naslednje leto dolžan priskrbeti pet diplomiranih učiteljev za pet razredov
osnovne šole in zadostno število usposobljenih učiteljev za pet gimnazijskih razre-
dov, tako da bo šola imela pravico do državnega priznanja.
Občinska uprava ima pravico oskrbeti pouk v zavodu-konviktu na račun duhovnika
Boska.
Kaj storiti? Don Bosko je vložil priziv in odvetnik Pipino je, kakor razberemo
iz zapisnika 12. decembra 1871, predložil naslednje razloge za zavrnitev obsod-
be:
Občinska uprava je v najmanjši meri izpolnila obveznosti za prilagoditev prostorov
in jih tako usposobila za uporabo.

11.2 Page 102

▲back to top


102
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Kar se tiče higiene, občinska uprava ni prevarala samo don Boska, temveč vso jav-
nost in starše iz mnogih krajev, ki jim je zagotovila neoporečnost krajevnih okoliščin.
Občinska uprava je izdala potrdilo o zdravstveni neoporečnosti kraja, ki ga je zah-
tevala šolska oblast. V potrdilu se na veliko hvali in prepričuje o prijetnosti kraja in
zdravem zraku celotne okolice.
V dogovorih, v katerih se je don Bosko odločil, da bo prevzel vodstvo konvikta, so tako
župan kakor občinski svetovalci in zlasti še šolski nadzornik zdravnik gospod Lissone
don Bosku ponovno zagotavljali, da je z zdravstvom kraja vse v redu.
Don Bosko je pripravljen zbrati priče, ki bi izpovedale, da so gojenci v času njegovega
vodstva dobivali hrano najboljše vrste, najfinejši kruh, dobro vino in skoraj vsak dan
meso ter sočivje in sadje. To je pomembno zato, ker bi obsodba rada zvrnila krivdo za
obolenja na pomanjkanje ustrezne hrane in ne na pomanjkljive zdravstvene razmere
kraja.
Stanje se je tako zelo poslabšalo, da zdravniki niso vedeli, kaj bi ukrenili. Predlagali so
vse mogoče posege, pametne ali nespametne, ki pa niso prinesli nikakršnih olajšav za
gojence: npr. obširno zasajevanje dreves na severni strani zavoda, trajno zaprta okna
od poznega jutra do zgodnjega večera, prepoved igranja na dvorišču, obvezno nošenje
volnenega perila, uporabo kinina v kavi pri zajtrku, ne da bi fantje za to vdeli.
Prišlo je že tako daleč, da zdravniki kinina niso več imenovali s pravim imenom, tem-
več so v pogovoru s fanti, da jih ne bi prestrašili, govorili o »že znani svojevrstnosti«
in kupovali na debelo vse potrebno v Turinu.
Medtem ko je občinska uprava zahtevala od don Boska, naj še naprej vodi zavod,
mu še ni plačala 3.000 lir, ki mu jih je bila dolžna za leto 1871. Pozabila je na to
obveznost.
Po tej izjavi so se stvari močno zavlekle in šele po dveh letih, to je 13. febru-
arja 1874, je prizivno sodišče »ob popravljanju sodbe civilnega sodišča v Turinu
z dne 12. oktobra 1871«, predpostavljajoč »predvsem izvajanja, ki jih je navedel
duhovnik Janez Bosko«, in potem »izvajanja občinske uprave v Cherascu št. 6–7–
7, zavrnjenih prvih pet«, naroča »pretorju v Braju, naj zasliši priče in odgovorne iz
občinske uprave v osebi tamkajšnjega župana ali njegovega namestnika«.
Toda zadeva s tem še ni bila končana. Občina je zahtevala nekaj, česar ni mog-
la zahtevati, in don Bosko se ni mogel sprijazniti s krivico. Pričkanje je trajalo
še dolgo, tudi pisno, dokler ni prišlo leta 1877 do poskusa prijateljske sprave in
končno do sporazuma.
2.5. PREVZEM NOVEGA ZAVODA V VARAZZEJU
Proti koncu leta 1870 sta vitez don Pavel Bonora, župnik v San Ambrogiu, in
dekan v Varazzeju sporazumno z županom vitezom Antonom Mombellom, kra-
ljévim notarjem, in z odobritvijo mons. Janeza Krstnika Cerrutija, škofa v Savoni
in princa v Lodisiu, povabila don Boska, da bi prevzel vodstvo zavoda-konvikta v

11.3 Page 103

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
103
Varazzeju, kjer so gradili lepo šolsko poslopje v najlepšem predelu mesta. Zado-
voljstvo in navdušenje zaradi odprtja zavoda v Alassiu prejšnje leto je opozorilo
na don Boska tudi ob izbiri vodstva v novem zavodu v Varazzeju.
V želji, da bi razširil področje delovanja svojih sinov, je don Bosko rade volje
sprejel povabilo, zlasti še zato, ker je predvideval, da bo moral zapustiti Cherasco.
Povabil je župnika v oratorij in tako navezal stike za začetek dogovarjanja. Zago-
tovil mu je, da bo pogoje predložil v najkrajšem času. Medtem je okrajni šolski
nadzornik odvetnik Bartolomej Fazio po razgovoru z don Bonoro napravil prve
osnutke dogovora in izročil predlog za dogovor župniku, ki ga je zaupno poslal
don Bosku.
Varazze, 26. januarja 1871
Velečastiti in veleugledni gospod!
Ko sem prejel vaš dopis, v katerem mi sporočate, da mi boste kmalu dostavili vaš
predlog, sem govoril z gospodom odvetnikom Faziem, šolskim nadzornikom, o usta-
novitvi zavoda-konvikta in nato še o mislih, ki smo si jih izmenjali. Predložil mi je
splošni načrt, ki vam ga v vsej zaupljivosti prilagam, če bi vam mogoče koristil pri
izdelavi vašega predloga.
Ko mi boste odgovarjali, vas prosim, da tega ne omenjajte, ker bom danes govoril z
županom in bi mogoče nastal kak nesporazum. Želel bi pa, da bi na posebnem listu
napisali svoje opažanje. Ker je predlog advokata Fazia najbliže posebnim okolišči-
nam v Liguriji, zasluži posebno pozornost, vendar je še daleč od uresničenja. Tukaj
gre predvsem za gimnazijo, ki bi jo po prepričanju nekaterih uglednih oseb in gospo-
da škofa najbolj potrebovali. Kar je za prihodnje šolsko leto nujno potrebno, so štirje
razredi osnovne šole in triletna tehniška šola.
Iz vsega srca se vam zahvaljujem za vaše ljubeznivo povabilo in ponudbo, četudi za
zdaj ni mogoče ustreči vaši želji, toda ‚quod differtur non aufertur‘ (kar se preloži,
se ne odloži).
Čakam na vaša ljubezniva navodila in na ponovno srečanje. Priporočam se vam
v vašo molitev in v molitev vaših gojencev in mi je v veselje, da se lahko v globoki
spoštljivosti imam za vašega najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
Pavel Bonora, župnik
V priloženem poročilu je zapisano:
Varazze, 26. januarja 1871
Dragi moj gospod vitez Pavel Bonora, kanonik in župnik ugledne cerkve San Ambro-
gio v istem mestu!
Iz pogovora, ki ste ga v vaši dobroti imeli pred nekaj dnevi v mojem stanovanju, sem
se prepričal, da je vaša uglednost prijatelj ljudske izobrazbe. To mi je v veliko veselje.
Vendar je prav, da se v tem prav razumemo, brez kakršnega koli dvoumja.
Ljudska izobrazba je bila nekoč čisto kaj drugega, kot je danes, in še danes je različna

11.4 Page 104

▲back to top


104
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
od kraja do kraja. Valdostanom je malo mar, ali poznajo ali ne glavne morske poti in
gradnjo velikih oceanskih ladij, toda za nas Ligurijce, ki živimo od morja, je to čisto
kaj drugega, zato poljedelsko ali znanstveno usmerjena šola ne bi bila dobrodošla v
Liguriji, če mogoče izvzamemo Genovo.
In kake šole bi bile po vašem mnenju najboljše za Varazze?
Varazze, ki niso nikdar bile Vicus Virginis (vas device) Rimljanov, kakor to brez ute-
meljitve trdi Spotorno (sicer zelo izobražen človek), temveč so bile ‚ad Navalia‘ (pri
ladjah) (pa če so imele ali ne prej besedo hasta – kopje grškega in spremenjenega
porekla) in niso nikdar zanikale samih sebe in so bile vedno mesto ladij, mornarjev
in trgovcev in vi sami lahko potrdite, da se tukaj govori o potovanjih v Ameriko in
po oceanih kakor v Genovi o izletih v Polcevero ali v Turinu o izletu v Moncalieri, Su-
pergo ali do Madonne del Pilone. Za Varazze je potreben trgovsko-mornarski zavod.
S tem nikakor ne mislim reči, da zavod v Varazzeju ne bi imel tudi klasičnega oddel-
ka. Moja goreča želja bi bila, da bi imeli gimnazijo, vendar se mora občinska uprava
zavzemati predvsem za trgovsko in mornarsko šolo. Tega mnenja je tudi šolski od-
bor, kateremu imam čast pripadati.
Mogoče me boste vprašali, kaj si zamišljam kot trgovsko-mornarski zavod?
Povedal vam bom. V Varazzeju potrebujemo organiziran pouk tega, kar učijo v kole-
giju konviktu v Nerviju pri Genovi, in k temu, če je mogoče, še gimnazijo. Zato potre-
bujemo osnovne, tehniške in obrtne šole, tehniški inštitut in vsaj tiste oddelke, ki se
tičejo trgovine, kapitanov ladij in gradnje ladij.
Jasno je, da bodo rekli, da vsega tega sedaj ne potrebujemo, ker ne bi imeli zadosti
učencev iz naše občine, toda ker moramo organizirati, je treba organiziranje usme-
riti v to.
Vi, ki dobro poznate Ligurijo, dobro veste, kako zelo nam manjka pravi trgovski za-
vod; naši sinovi in bratje nočejo več živeti od obrti naših očetov, temveč od trgovine.
Če se torej hočejo usposobiti za to dejavnost ali dobiti za to diplomo, potem morajo
iti v Nizzo, Zürich, London, ker pač pri nas nimamo takih šol. Predragi gospod! Nikar
si ne delajmo utvar, svet se spreminja, družba ima nove potrebe in mi ji ne moremo
ugovarjati v tem, kar je dobrega in koristnega. Ali je mogoče trgovina nepravična,
nespodobna in škodljiva?
Začnimo torej izpolnjevati to praznino. Ustanovimo trgovski zavod, da ga bomo mogli
razširiti in tako odgovoriti na upravičene želje našega ljudstva, naših družin. Verjemite
mi, da nam bo za to hvaležna vera, družina, domovina in samo gospodarstvo.
S tem sem vam razodel svoje zamisli. Vi jih presodite, kakor veste in znate, vendar pri
tem resno upoštevajte sodobno družbo.
Končno imam čast, da se smem imenovati vedno najvdanejši.
Jan. Bartolomej Fazio
Ko je don Bosko prejel pismo kanonika Bonora in spomenico šolskega nad-
zornika, je v skladu z izraženimi željami sestavil svoj predlog in ga poslal župniku.

11.5 Page 105

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
105
Predlog pravilnika za zavod-konvikt v mestu Varazze
1. Duhovnik Janez Bosko se obvezuje sam ali po svojih naslednikih, da bo v Va-
razzeju odprl zavod-konvikt za klasično gimnazijsko in osnovnošolsko izobraz-
bo za otroke iz mesta in okolice, ki bi si to izobrazbo želeli.
2. Isti duhovnik Bosko bo priskrbel štiri diplomirane učitelje za osnovno šolo in
potrebno usposobljeno osebje za gimnazijo. Istočasno bo poskrbel za tehniški
oddelek, kjer bodo poleg italijanskega jezika poučevali še zemljepis in aritme-
tiko, metrični decimalni sistem in risanje v gimnazijskih razredih, kar ustreza
učnim vejam tehniških in klasičnih šol, ne da bi bil duhovnik Bosko obvezan, da
bi priskrbel še dodatne učne moči poleg že omenjenih za gimnazijo.
3. Pouk v osnovni šoli in gimnaziji bo potekal po zakonih in disciplini, kot jih pred-
videva učni načrt prosvetnega ministrstva.
4. Stroški za opremo konvikta gredo na račun duhovnika Boska. Občina pa bo kot
lastnik in v soglasju s členom 1604 italijanskega civilnega zakonika skrbela za:
a) vsa popravila, potrebna za vzdrževanje stavbe in pripadajočih prostorov,
b) vzdrževanje opreme tako v osnovni šoli kakor v gimnaziji in drugih predme-
tov, nad katerimi si bo pridržala lastninsko pravico.
5. Občinska uprava se obvezuje, da bo izplačala duhovniku Janezu Bosku dvanajst
tisoč lir za učno osebje v osnovni šoli in za celo gimnazijo, vštevši retoriko, in k
temu še dodatek za Minervin sklad30, o katerem bomo govorili pozneje.
6. Občinska uprava bo izplačala duhovniku Bosku dvanajst tisoč lir za izdatke
prve opreme in nadaljnje vzdrževanje konvikta.
7. Pričujoča pogodba traja pet let in se podaljša, razen če bo ena ali druga stran
pet let prej odpovedala.
Če bi se zgodilo, da bi se zaradi višje sile razdrla ta petletna pogodba, bo du-
hovnik Bosko vrnil občinski upravi tisti del od 12 tisoč lir, ki bo ostal po delitvi s
številom let, ko je pogodba trajala, do konca petletja.
8. Če bi občinska uprava v Varazzeju želela dopolniti tehniški pouk in v ta namen
ustanovila tehniški oddelek ali tudi licej, bo duhovnik Bosko zvišal število učite-
ljev po obstoječih predpisih in predhodnem dogovoru z občinsko upravo zaradi
plače dodatnim učiteljem.
9. Občinska uprava prepušča v uporabo duhovniku Bosku stavbo zavoda za šolo,
konvikt, priključeno dvorišče in vrt.
10. Za gimnazijske razrede je določen Minervin sklad, ki ga po zakonu morajo pla-
čevati učenci in ga določa duhovnik Bosko, se pravi za retoriko največ trideset
lir in za gramatiko štiriindvajset lir.
Učenci iz Varazzeja bodo imeli popust: za oba retorična razreda največ dvajset
lir in za gramatična razreda šestnajst lir. Revni učenci, ki jih bo za take razglasil
občinski svet, bodo oproščeni te dajatve.
30 Honorar za učitelje, ki se je nekoč izplačeval 19. marca, na dan Minerve (opomba prevajalca).

11.6 Page 106

▲back to top


106
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Občinska uprava bo skrbela za pobiranje te davščine in določila pobiralca.
Vsi gojenci konvikta in vsi učenci osnovne šole in tehniškega oddelka so izvzeti
od dajatve za Minervin sklad.
11. Zunanji gojenci imajo dostop do vseh vrst pouka, ki ga dobivajo konviktovci, če
se podredijo urniku in disciplinskim zahtevam vsakega razreda.
12. V stvareh, ki se tičejo moralne in verske vzgoje, se občinska uprava zanaša na
vzgojno modrost duhovnika Boska in gospoda župnika, na ozemlju katerega je
zavod.
13. Vodstvo in uprava zavoda-konvikta in šol je v vsem prepuščena duhovniku Bo-
sku, ki je odvisen od šolske in vladne oblasti, zlasti šolskega nadzornika, v smis-
lu uradnih predpisov ministrstva za prosveto. Vsekakor bo z največjim zado-
voljstvom sprejel vsak opomin ali pobudo župana in občinskih svetovalcev za
večjo moralno, izobraževalno in zdravstveno korist kraja, šole in učencev, ki jih
obiskujejo. O vsem tem pa se bodo dogovorili z duhovnikom Boskom, ki predsta-
vlja zavod-konvikt v Varazzeju.
14. Šole bodo odprte na začetku šolskega leta 1871/72.
Župnik je predlog izročil županu in ta ga je 8. februarja predstavil občinske-
mu svetu, ki ga je na splošno blagohotno sprejel. Še istega dne je kanonik Bonora
pisal don Bosku.
Varazze, 8. februarja 1871
Velespoštovani in velečastiti gospod!
Gospod župan se je podvizal in mi sporočil, da je predložil občinskemu svetu predlog
študij, ki ste mi ga blagovolili poslati, po katerem bi poleg osnovne šole in gimnazije
bil še tehniški tečaj z vsemi predpisanimi predmeti, in da je bil v glavnem sprejet.
Gospod župan je dejal, da je ostalo še nekaj nadrobnosti, o katerih bi se bilo treba
pogovoriti v vaši navzočnosti. Izrecno je omenil 12.000 lir za opremo konvikta, kar
se mu zdi preveč. Menim pa, da bo po vaši razlagi dvom odpravljen in bo mogoče
odpraviti to in druge težave. Kakor vidite, je nujno potrebna vaša navzočnost in zato
vas vabim, da bi čim prej prišli, kajti stavba se bliža strehi in bo kmalu pokrita. Jaz
sem predlagal še eno nadstropje, kar bi svet odobril, če bi vi zastavili svojo besedo.
V pričakovanju, da vas bom mogel kmalu pozdraviti, obnavljam pripravljenost, da
vam v vsem pomagam, in imam čast, da se imenujem vaše velespoštovane uglednosti
najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
Župnik Pavel Bonora
P. S.: Zelo bi vam bil hvaležen, če bi mi sporočili dan in uro prihoda. Gotovo vam je
znano, da imamo zaradi prekinitve železniške proge med Voltrijem in Brajem samo
dva vlaka za Sampierdareno: enega opoldne in drugega proti šesti uri zvečer.
Na žalost nimamo v tej zadevi na voljo nobenega drugega don Boskovega dopi-
sa. Toda iz njegovega dopisovanja si lahko naredimo jasno podobo, kako se je ravnal

11.7 Page 107

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
107
pri tej ustanovitvi, in se nam zdi potrebno, da se pri tej zadevi še malo ponudimo.
Tako bomo bolje spoznali dejavnost in modrost našega predragega očeta.
Župnik mu je ponovno pisal:
Varazze, 18. februarja 1871
Velečastiti gospod!
Vaše pismo, v katerem ste mi sporočili svoj prihod, mi je bilo v veliko veselje. Vi in
vaši spremljevalci ste dobrodošli na prvi dan posta. Ker ni verjetno, da bi v železniški
vozni red uvedli kake dodatne vožnje, boste verjetno prišli ob šestih zvečer in jaz vas
bom čakal na postaji.
V upanju, da se bo z Božjim blagoslovom vse lepo končalo, obnavljam prisrčen poz-
drav vaši ugledni spoštljivosti.
Najponižnejši in najvdanejši služabnik
Pavel Bonora, župnik
P. S.: Ker so razmere v Alassiu zelo podobne našim, vas prosim, da prinesete s seboj
prepis pogodbe, ki ste jo sklenili s tamkajšnjo občinsko upravo.
Don Bosko ni odlašal z obiskom. Z ekonomom don Saviem je prišel v Varazze
prvi dan posta, 22. februarja. Župnik ga je pričakoval na postaji in ga povabil sku-
paj s spremljevalcem k sebi na stanovanje.
Po večkratnih pogovorih z županom, med katerimi so razčistili nekatera
vprašanja, so bili prepričani, da bo kmalu sklenjen sporazum. Ko je don Savio
obiskal novo stavbo, je omenil, da niso mislili na kapelo. Župan je dejal, da je temu
namenjena obširna dvorana v pritličju.
Prosili so in dobili dovoljenje za gradnjo na zemljišču, ki je prej pripadalo
bližnjemu samostanu očetov kapucinov. Ker je župan računal na to, da bi za ne-
deljska zborovanja uporabljali javno cerkev za zunanje gojence in bi tako imeli
neke vrste praznični oratorij, je don Bosko šel v Genovo, da bi pozdravil očeta
provinciala in slišal njegovo mnenje. Ker je bil provincial zunaj mesta, se je vrnil
v Varazze in stopil naravnost k očetu gvardijanu. Ker mu je ta dal vedeti, da se
ne strinja z zamislijo, je županu naravnost povedal, da ne želi motiti teh dobrih
redovnikov.
Ni jasno, ali je bil v Genovi gost kanonika Canaleja ali don Caprileja, župnika
pri San Lucu, pri katerem je imel navado stanovati. Vemo pa, da je bil med drugim
tudi na obisku pri markizi Juliji Centurione, rojeni markizi Diario Sforza, ki ga je
povabila 28. decembra 1870. Dobra gospa je postala ena izmed najbolj vdanih
dobrotnic.
Med obiski, ki jih je sprejel, je treba omeniti obisk gospodov iz konference sv.
Vincencija Pavelskega in župnije Diecimila Crocifissi predsednika Jožefa Prefuma
in Dominika Varettija, ki sta ga v občudovanju vsega, kar je don Bosko delal za
revno in zapuščeno mladino v Turinu, povabila, da bi podobno ustanovo odprl
tudi v Genovi.

11.8 Page 108

▲back to top


108
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Don Bosko jima je razložil, da je za tako ustanovo treba najti potrebna
sredstva in primeren prostor. Dobra gospoda sta mu obljubila, da bosta storila,
kar je v njuni moči. Ko so se poslavljali, ju je spodbujal in jima obljubil, da jima bo
rade volje ustregel.
Mesec dni pozneje, 23. marca, je občinski svet v Varazzeju enoglasno odločil,
da se odpre zavod v Varazzeju pod vodstvom don Boska. Odločitev mu je sporočil
sam brat župana, kanonik Dominik Mombello.
Varazze, 25. marca 1871
Velečastiti gospod!
Hitim, da vam sporočim veselo novico, da je tukajšnji občinski svet v tem trenutku
končno enoglasno sklenil ustanoviti zavod pod vodstvom vaše spoštovane uglednos-
ti. Ne morem vam opisati zadovoljstva, ki ga čutim. Hudič je s pomočjo svojih sode-
lavcev hotel to preprečiti, toda jaz sem vse položil v roke Božje previdnosti. Gospod je
poznal moje namene in me je uslišal. Zlasti sem goreče prosil svetega Jožefa. V teku
devetdnevnice, ki sem jo opravljal njemu v čast, in zlasti še na dan njegovega pra-
znika sem pri oltarju, kjer častimo njegovo podobo, s posebno gorečnostjo pri maši
priporočil to zadevo, ki se mi zdi izrednega pomena za naše mesto. Reči moram, da
sem se močno bal.
Iz vsega srca se zahvaljujem gospodu Bogu in istočasno prosim vašo velečastito ugle-
dnost, da storite, kar je v vaši moči, da uresničite, kar ste si zamislili. Za zdaj vam ne
morem povedati nič novega v tej zadevi kot to, da je občinski svet popolnoma privolil
v vse, kar sta se dogovorila z mojim bratom zadnji večer vašega bivanja pri nas.
Zelo mi je žal, da nisem imel priložnosti, da bi bil z vami pred vašim odhodom, kakor
sem si srčno želel, vendar upam, da se bomo kmalu spet videli. Ne bom nadaljeval
pisanja, ker je čas, da pismo oddam na pošto. Prosim vas, da pozdravite gospoda
generalnega ekonoma. Ko vam sporočam veselo novico, vas prosim, da bi se z menoj
pridružili v zahvali svetemu Jožefu za tako veliko milost.
V upanju, da se bomo kmalu spet videli, se v globokem spoštovanju izrekam za vaše
uglednosti najvdanejšega in najbolj spoštljivega služabnika.
Kanonik Dominik Mombello
Zadeva je odlično potekala.
Dne 6. aprila je podprefekt okraja Savona potrdil odločitev občinskega sveta
v Varazzeju in župan je o tem takoj po uradni poti obvestil don Boska. Obenem mu
je sporočil najzanimivejše podrobnosti, ki so jih vključili v uradno listino. Te naj bi
zapisal advokat komendator Janez Maurizio.
Območje Savone, MESTO VARAZZE, Št. 357 prepisovalca
Predmet: prevzem zavoda konvikta
Varazze, 7. aprila 1871
Tukajšnji Občinski svet je na zasedanju 23. marca 1871 odločil:

11.9 Page 109

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
109
1. Da zaupa vodstvo in upravo zavoda-konvikta v Varazzeju duhovniku gospodu
Janezu Bosku z nalogo, da prevzame osnovno moško šolo, popoln tehniški tečaj,
kakor tudi popolno gimnazijo v skladu z vladnimi načrti, programi in določili,
ki bi jih sprejeli v prihodnje.
2. Da dodeli duhovniku don Bosku letno vsoto dvanajst tisoč lir za plačevanje uč-
nega osebja teh šol.
3. Da dodeli prav tako duhovniku Bosku vsoto dvanajst tisoč lir za opremo zavoda,
kar mu bo izplačano v dveh enakih obrokih: prvega ob odprtju zavoda in dru-
gega prihodnje leto. Imenovani don Bosko pa je dolžan plačati šest tisoč lir za
opremo, ki jo prevzema. Če bi iz katerega koli vzroka prekinil desetletno pogod-
bo, pa bo plačal štiri tisoč lir.
4. Sedanja pogodba traja pet let, in če ne bo odpovedi štiri leta prej, se podaljša za
nadaljnjih pet let.
5. Občinski svet bo sestavil pogoje za pogodbo v soglasju z zgoraj omenjenim don
Boskom z vsemi pripombami, ki se mu bodo zdele primerne. To pogodbo bo sesta-
vil advokat komendator Janez Maurizio in predložil občinskemu svetu v potrditev.
Ker je imenovani odlok občinskega sveta potrdil gospod podprefekt tega območja
dne 6. aprila 1871, je podpisani takoj obvestil imenovanega don Boska. Prav tako mu
je bilo sporočeno, da je bil advokatu Janezu Mauriziju dan nalog za izdelavo dokonč-
ne pogodbe, kar je on rade volje sprejel.
Upamo, da bo ta pogodba izdelana v nekaj dneh. Ko jo bomo dobili v tej občinski hiši,
bomo povabili imenovanega gospoda don Boska na sestanek občinskega sveta z na-
menom, da pregledamo, se o njej pogovorimo in sporazumemo, da bo mogel občinski
svet dati potrdilo.
Podpisani ima čast, da imenovanemu don Bosku izrazi čustva globokega spoštova-
nja in upoštevanja. Župan A. Mobello
Velečastitemu gospodu don Janezu Bosku v Turinu.
Kakor hitro je bila pogodba pripravljena, so poslali prepis don Bosku s pro-
šnjo, da bi se udeležil občinske seje »z namenom, da bi se dogovorili o vsem pot-
rebnem, preden bi sklicali občinski svet za končno potrditev«.
Ne vemo, ali je bil don Bosko za to priložnost v Varazzeju, imamo pa en izvod
pogodbe (z nekaterimi svetnikovimi popravki), ki ga prinašamo v izvirniku:
Dogovor med mestom Varazze in duhovnikom Janezom Boskom na osnovi odločitve
občinskega sveta dne 23. marca 1871:
1. Duhovnik Janez Bosko se zavezuje, da bo v mestu Varazze odprl zavod konvikt in
oskrbel osnovnošolsko, gimnazijsko in tehniško izobrazbo tako mestnim kakor
tudi okoliškim dečkom, ki bodo to želeli.
V primeru smrti duhovnika Janeza Boska bodo njegovi dediči prevzeli dolžnos-
ti svojega predstojnika. Ravnatelj, ki bo nadomeščal imenovanega duhovnika
Boska, bo moral biti po volji občinskega sveta v Varazzeju.

11.10 Page 110

▲back to top


110
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
2. Duhovnik Janez Bosko bo priskrbel učno osebje za zgoraj imenovane šole z odo-
britvami šolskih oblasti in v smislu obstoječih predpisov.
3. Pouk se bo izvajal v smislu predpisov in navodil po državnem načrtu.
4. Občinski svet v Varazzeju si bo prizadeval za državno priznanje gimnazije in
tehniške šole in don Bosko je dolžan ustvariti razmere, da se bo to izpolnilo.
To ne izključuje možnosti, da don Bosko ne bi uporabljal istih učiteljev tako za
pouk kakor za vse drugo, samo da zaradi tega ne bi trpel pouk in disciplina.
5. Izdatki za opremo konvikta gredo na račun duhovnika Boska. Občinska uprava
pa se v skladu s predpisom člena 1604 italijanskega civilnega zakonika obvezuje:
a) Za vsa popravila, potrebna za uporabo in vzdrževanje stavbe in priključenih
prostorov razen tega, kar pripada konviktu in stanovanju učiteljev in drugega
osebja.
Kar se tiče te stavbe, bodo majhna popravila narejena na račun don Boska, ki bo
poravnavo stroškov lahko zahteval od tistih, ki okvare povzročijo.
b) Da bo poskrbela in vzdrževala tako v osnovni šoli kakor gimnaziji opremo in
druge predmete, ki so v njeni lasti.
6. Občinska uprava se obvezuje, da bo izplačala duhovniku don Bosku:
a) vsoto dva tisoč petsto italijanskih lir (2.500 lir) za osebje osnovne šole,
b) vsoto devet tisoč petsto italijanskih lir (9.500 lir) za osebje gimnazije in teh-
niške šole.
Poleg tega še Minervin sklad, o katerem bo govor v nadaljevanju.
Občinska uprava si prilašča podpore, ki bi jih mogel zavod prejeti od pokrajine,
od vlade kakor tudi od katere koli druge dobrodelne ustanove, ker je prevzela
plačilo dvanajst tisoč lir. Tako bi nadomestila izdatke, ki si jih je naložila z dva-
najst tisoč lirami.
Če pa bi pa zaradi državnega priznanja šol bili dodeljeni dodatni prispevki, bi si
jih delila zavod in občinska uprava.
7. Občinska uprava se zavezuje, da bo don Bosku izplačala dvanajst tisoč lir
(12.000) za izdatke za prvo opremo konvikta in za njegovo vzdrževanje.
Polovica te vsote bo izplačana ob odprtju zavoda, druga polovica pa ob koncu
šolskega leta.
8. Ta dogovor velja za dobo petih let in se obnavlja, če ga občinska uprava ne od-
pove pred pretekom prvega leta.
Če bi bil prekinjen dogovor pred desetimi leti, bo don Bosko vrnil vsoto šest tisoč
lir (6.000) v denarju ali opremi, ki je bila v uporabi konvikta. Ocenitev bo opravil
cenilni odbor.
Če bi bil prekinjen dogovor pred iztekom desetih let, bo don Bosko dolžan vrniti
dvanajst tisoč italijanskih lir (12.000) v denarju ali opremi v desetih obrokih,
glede na leta, ki manjkajo do deset let, pa četudi bi dogovor bil prekinjen po višji
sili ali kako drugače.
9. Občinska uprava prepušča duhovniku Bosku uporabo stavbe, ki je bila pred

12 Pages 111-120

▲back to top


12.1 Page 111

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
111
kratkim zgrajena za šolo, konvikt z dvoriščem in vrtom.
10. Prispevki za Minervin sklad ne bodo smeli biti višji od 30 lir za obe retoriki in 24
lir za obe gramatiki.
Kar se tiče tehniške šole, so stvari urejene po posebnem pravilniku. Gojenci iz
Varazzeja bodo imeli tretjinski popust.
Občinska uprava si pridržuje pravico, da zares revne fante z odličnim obnaša-
njem oprostijo te dajatve.
Gojencev konvikta in osnovnošolcev ni mogoče obremenjevati s plačilom Miner-
vinega sklada.
11. Zunanji gojenci bodo lahko obiskovali posamezne učne enote, ki so namenjene
predvsem notranjim gojencem.
12. Kar se tiče prestopkov proti moralnosti, naj se upoštevajo že obstoječi predpisi,
kar se pa tiče verskega pouka, se prepušča sodba modrosti duhovnika Boska.
13. Vodstvo in uprava zavoda-konvikta kakor tudi vodstvo gimnazijske, tehniške in
osnovne šole sta zaupana duhovniku Bosku, ta pa je odvisen od šolske oblasti,
kakor je predpisano v obstoječih zakonih.
Za osnovno šolo veljajo vsi predpisi o odvisnosti od občinske uprave.
14. Šole bodo začele delovati v začetku šolskega leta 1871/72 po šolskem urniku.
15. Občinska uprava si pridržuje pravico, da potrdi urnike, ki jih bo predložil don
Bosko. Prav tako si občinska uprava pridržuje pravico, da pošlje svojega nad-
zornika ob polletnih in letnih izpitih, če bo imela to za primerno.
Svetnik je vnesel naslednje popravke:
V prvem členu, ki pravi »v primeru smrti duhovnika Janeza Boska«, je prečr-
tal besede »bo ravnatelj, ki bo nadomeščal imenovanega duhovnika Boska, moral
biti po volji občinskega sveta v Varazzeju«.
V tretjem členu, kjer je govor o pouku po pravilih in disciplini uradnih pro-
gramov, je dodal »namenjenih od vlade za javne šole«.
Nato je dodal naslednjo razlago: »Tehniški tečaj bo potekal po vladnem na-
črtu s povezavo tehniškega in gimnazijskega tečaja, se pravi: aritmetika, metrični
sistem, zemljepis, italijanski jezik, zgodovina, kar je isto kot v gimnaziji. To pome-
ni, da bodo predmeti tehniškega pouka obdelani istočasno z gimnazijskim pou-
kom. Da se izpolnijo strogo tehnične zahteve, bo tehniški pouk imel še francoski
jezik in risanje, tako da bodo v petletju izpolnjene zahteve tehniškega pouka.«
Prečrtal je izjavo, da mu je dovoljeno nalagati učiteljem poleg pouka drugo
delo, kakor je to povedano v 4. členu, ne da bi pri tem trpel pouk in disciplina.
V 5. členu je črtal izključitev izdatkov za ohranjanje poslopja, ki je namenjeno
konviktu ter stanovanju učiteljev in sodelavcev, vendar je pripravljen poravnavati
izdatke za majhna popravila v tistem delu, ki je namenjen konviktu.
V 6. členu, kjer se naštevajo denarni prispevki občinske uprave, je pripisal:
»Če bi zahtevali državno priznanje šol in bi se priznanje tudi izpolnilo, bo občin-

12.2 Page 112

▲back to top


112
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ska uprava dvignila plače na raven, kot jih določa zakonska tabela ministrstva za
prosveto in za tretjo kategorijo mestnih šol.«
Zatem je prečrtal in postavil vprašaj k 8. členu, kjer je govor o vrnitvi 6.000
lir, če bi se dogovor razdrl pred končanim desetim letom.
Pri členu 10, kjer si občinska uprava pridržuje pravico, da oprosti dajatve za
Minervin sklad zares revne gojence odličnega vedenja, je pojasnil: »Gojenci, ki so
vzornega vedenja in zares revni ter jih priporočajo posebne sposobnosti in lepo
vedenje.«
V priznanju krajevne cerkvene oblasti je spremenil člen 12 takole: »V zade-
vah, ki se tičejo moralnosti in verskega pouka, se občinska uprava ravna po pre-
vidnosti duhovnika Boska in gospoda župnika, na katerega ozemlju stoji zavod.«
Tudi členu 13, ki se tiče odvisnosti zavoda-konvikta od šolskih oblasti, je do-
dal »in zlasti še šolskega nadzornika« ter drugo črtal.
V zadnjem členu je spremenil besedilo tako, da občinska uprava lahko »poš-
lje svojega predstavnika k polletnim in h končnim izpitom, če meni, da je to pot-
rebno.«
Don Boskove pripombe in popravke so skoraj v celoti sprejeli v dokončen do-
kument, ki ga je 5. junija potrdila občinska uprava in 12. julija Pokrajinski šolski
svet.
Župan je o tem obvestil don Boska in mu zagotovil, da bo takoj, ko bo prejel
uradno potrdilo, poslal dva izvoda njemu, da ju podpiše.
Območje Savone, MESTO VARAZZE
Predmet: Zavod-konvikt
Varazze, 14 julija 1871
Gospod komendator advokat Janez Maurizio je obvestil, da je Šolski pokrajinsko-ob-
činski svet na seji 12. tekočega meseca odobril dogovor, ki ga je izglasovala občinska
uprava 5. junija, na osnovi katerega naj bi se izdelala pogodba med tukajšnjo občin-
sko upravo in vašo visoko spoštovano uglednostjo o vodstvu in upravi zavoda-kon-
vikta, ki naj bi se odprl v tem mestu.
Z največjim veseljem izpolnjujem dolžnost, da vam sporočim to novico, in vas prosim,
da uredite vse potrebno za prevzem zavoda za začetek novega šolskega leta.
Kakor hitro bom prejel uradno potrdilo, vam bom poslal v podpis dva izvoda pogod-
be, od katerih bo eden ostal v vaših rokah, drugi pa na tej občinski upravi.
Prosim vas, da mi dovolite, da ponovno izrazim svoje občudovanje in visoko spošto-
vanje do vaše uglednosti.
Najvdanejši in najuslužnejši služabnik župan A. Mombello
Tudi župnik je ves vesel zaradi uspešnega konca cele zadeve sporočil svetni-
ku novico in ga vabil, da bi prišel v Varazze na podpis pogodbe. Vendar se zdi, da
don Bosko ni šel, ker je dobil od župana sporočilo, da mu bo listine poslal v Turin.

12.3 Page 113

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
113
Varazze, 15. julija 1871
Predragi moj gospod!
Gospod župan mi je povedal, da je sporočil vaši spoštovani častitljivosti, da je Pokra-
jinski šolski svet z odlokom z dne 13. tekočega meseca popolnoma odobril odločitev
občinskega sveta, da zaupa novi zavod-konvikt vašemu modremu vodstvu. Ostane
le še, da za konec pridete sem in potrdite oziroma podpišete pogodbo. Rad bi vas
povabil, da bi to storili čim prej. Prav tako vam svetujem, da bi dali razglasiti odprtje
zavoda-konvikta na način, ki se vam zdi najprimernejši, in poslali nekaj tiskovin s
pogoji za sprejem v konvikt, ker je že prišlo nekaj prošenj.
In kako je z velečastitim gospodom don Saviem? Resno sem upal, da bom po vrnitvi
iz Alassia imel priložnost, da bi bil še malo v njegovi družbi, in sem zato vnaprej
obvestil markizo Centurione, da bi v vašem imenu opravil kratek obisk. Verjetno mu
časovna stiska ni dopustila, da bi se ustavil. Na vsak način bi rad kaj natančnejšega
zvedel o njem.
V pričakovanju pisma od vas in veliko bolj vaše osebe imam veselje in čast, da se
imenujem v globoki vdanosti vaš
najvdanejši in najponižnejši služabnik Pavel, župnik
Ko je župan prejel uradno potrdilo »Pogodbe, sklenjene med mestom Varazze
in gospodom vitezom duhovnikom Janezom Boskom za vodstvo in upravo zavoda
-konvikta«, je, kakor je obljubil, poslal svetniku dve podpisani kolkovani poli s po-
godbo in prosil, da bi ju podpisal, ohranil eno zase, drugo pa vrnil za občinski arhiv.
Predel Savone, MESTO VARAZZE
Št. 542 prepisovalca
Št. 1171 glavnega zapisnika
Predmet: Pogodba za zavod konvikt
Varazze, 22. julija 1871
Da izpolnim obljubo, ki sem vam jo dal v svojem dopisu z dne 14. tekočega meseca,
pošiljam vaši spoštovani uglednosti dva izvoda pogodbe, ki ste jo sklenili vi in občin-
ska uprava glede vodstva in uprave zavoda-konvikta v tem mestu, ki sta vam bila
zaupana.
Oba primerka sem jaz že podpisal. Bodite tako dobri, da podpišete oba, enega pošlje-
te meni, drugega pa obdržite.
V čast si štejem, da morem obnoviti izraze svojega globokega spoštovanja in se izreči
za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Župan A. Mombello
Velečastitemu gospodu vitezu duhovniku Janezu Bosku v Turinu.
Pogodba se glasi:
POGODBA, sklenjena med mestom Varazze in velečastitim gospodom vitezom duhov-
nikom Janezom Boskom o vodstvu in upravi zavoda-konvikta v tem mestu. Leta tisoč

12.4 Page 114

▲back to top


114
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
osemsto enainsedemdesetega, dne dvaindvajsetega julija v Varazzeju se je odločilo,
da je občinski svet mesta Varazze z glasovanjem petega junija 1871 zaupal vodstvo
in upravo zavoda-konvikta, ki naj se odpre v tem mestu, velečastitemu gospodu du-
hovniku Janezu Bosku s pogoji, ki so navedeni v priloženem spisku in ki jih je don
Bosko pripravljen sprejeti. Istočasno je občinski svet naročil gospodu županu tega
mesta, da sklene z imenovanim don Boskom zadevni dogovor.
Ker je imenovano odločitev potrdila Pokrajinska šolska uprava v Genovi dne dva-
najstega tekočega meseca, lahko izvedemo imenovano pogodbo.
V zvezi z zgoraj povedanim mesto Varazze v osebi župana Antona Mombella, sina
pokojnega Antona, sklepa z duhovnikom Boskom naslednjo pogodbo:
1. Duhovnih Janez Bosko se zavezuje, da bo odprl zavod-konvikt v mestu Varaz-
ze in bo skrbel za klasični, gimnazijski, tehniški in osnovnošolski pouk tako za
mestne kakor za okoliške dečke, ki bodo to želeli.
V primeru smrti bodo njegovi nasledniki dolžni izpolnjevati obveznosti, ki jih je
prevzel njihov predstojnik.
2. Duhovnik Bosko bo priskrbel zadostno število učiteljev za zgoraj navedene šole,
ki bodo vsi usposobljeni v smislu zakonskih določil in sedanjih predpisov.
3. Pouk se bo izvajal v smislu uradnih programov javnih šol.
Tehniški pouk se bo izvajal na osnovi povezave tehniškega in gimnazijskega nači-
na, se pravi: aritmetika, metrični sistem, zemljepis, italijanski jezik, zgodovina, ki
so isti kot v gimnaziji, tako da bo tudi tehniški oddelek imel gimnazijske predmete.
Da pa bodo podani značilno tehniški predmeti, bosta k temu dodana še franco-
ski jezik in tehnično risanje, tako da bodo v teku petih let obdelani tudi predmeti
tehničnega pouka in bodo učenci tako tehniške kakor gimnazijske smeri uspo-
sobljeni za višje razrede.
To ne izključuje, da ne bi mogel duhovnik Bosko zaposlovati istega osebja razen
s poukom še z drugimi nalogami, samo da je zadoščeno pouku in disciplini.
4. Vsi izdatki za opremo konvikta so v breme duhovnika Boska. Občinska uprava
pa bo kot lastnica v soglasju s členom 1604 italijanskega civilnega zakonika
skrbela za:
a) popravilo vseh prostorov v osrednji in dodatnih stavbah; majhna popravila
bodo v breme duhovnika Boska za del, ki pripada konviktu;
b) opremo v osnovnošolskih, gimnazijskih in tehniških razredih in druge stori-
tve, potrebne za vzdrževanje, za katere si bo ohranila lastništvo.
5. Občinska uprava se zavezuje, da bo plačala duhovniku Janezu Bosku:
a) vsoto tri tisoč dvesto italijanskih lir (3.200 lir) za osebje osnovne šole,
b) vsoto osem tisoč osemsto (8.800) italijanskih lir za osebje gimnazijske in teh-
niške šole in poleg tega še dohodke iz Minervinega sklada, o čemer bomo govo-
rili spodaj.
Za to vsoto dvanajst tisoč lir (12.000) bo moral duhovnik Bosko plačati občinski,
pokrajinski in državni davek.

12.5 Page 115

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
115
Občinska uprava si pridržuje podporo tako pokrajine kakor države in dobrodel-
nih ustanov, ker se je obvezala, da plača celoten znesek dvanajst tisoč italijan-
skih lir (12.000), in bi to bilo povračilo za to dajatev.
6. Občinska uprava se prav tako obvezuje, da bo izplačala duhovniku Bosku dva-
najst tisoč lir (12.000) za prvo opremo in nadaljnje vzdrževanje opreme konvikta.
Polovica te vsote bo izplačana na začetku in drugo na koncu šolskega leta.
7. Ta pogodba velja pet let in bo podaljšana, če katera izmed obeh strani ne bo
odpovedala pred iztekom prvega leta.
Če bi bila pogodba razveljavljena pred koncem prvega desetletja, bo duhovnik
Bosko moral vrniti opremo ali denar, razdeljen v dvanajst enakih delov (12.000
lir), in bo vrnil toliko obrokov, kolikor let bi manjkalo do izpolnitve desetletnega
roka pogodbe, pa najsi bi to bilo zaradi višje sile ali zaradi kakega drugega vzroka.
8. Občinska uprava prepušča duhovniku Bosku uporabo prostorov tako imenova-
nega zavoda, ki je bil pravkar dograjen za šole, konvikt z dvoriščem in priključe-
nim vrtom.
9. Dajatev za Minervin sklad ne sme biti višja od trideset italijanskih lir za obe
retoriki in štiriindvajset lir za gramatiko.
Kar se tiče tehniške šole, se obe pogodbeni strani opirata na zadevne pravilnike.
Učenci iz Varazzeja bodo imeli tretjinski popust.
Občinska uprava si pridržuje pravico določati oprostitve dajatev zares revnim
učencem, ki so odličnega vedenja.
Konviktovci in učenci osnovne šole so oproščeni dajatve za Minervin sklad.
10. Vsi zunanji gojenci lahko obiskujejo šolske prireditve notranjih gojencev.
11. Stvari, ki se tičejo morale in religije, prepušča občinska uprava razsodnosti du-
hovnika Boska.
12. Vodstvo in uprava zavoda-konvikta kakor tudi vodstvo tako tehniških, gimna-
zijskih in osnovnošolskih oddelkov sta izročeni duhovniku Bosku, ta pa je odvi-
sen od zakonskih predpisov šolske oblasti.
13. Šole bodo odprle svoja vrata na začetku šolskega leta 1871/72 po šolskem raz-
poredu.
14. Občinska uprava potrjuje šolske urnike, ki jih bo duhovnik Bosko predložil v pre-
gled, in ima pravico, da pošlje svojega zastopnika na mesečne in končne izpite,
če bi se ji zdelo umestno.
Ko bodo pogajalci prebrali to pogodbo, naj jo podpišejo.
Mombello, župan
duh. Janez Bosko
Don Bosko je podpisal in vrnil županu en izvod pogodbe. S tem je prevzel nov
zavod-konvikt v Varazzeju za naslednje leto in 29. julija je, kakor smo že povedali,
sporočil županu v Cherascu, da iz higienskih razlogov zapušča tamkajšnji zavod.
Odločil je tudi, da se osebje iz Cherasca premesti v Varazze, in prav zato so začeli
govoriti, da se je zavod iz Cherasca preselil v Varazze.

12.6 Page 116

▲back to top


116
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Kot smo že povedali, je bilo zavzeto prizadevanje za odprtje novega zavoda v
Varazzeju znano v Genovi, kjer so si goreče želeli, da bi don Bosko odprl zavetišče
za revne dečke. Božja previdnost je uredila tako, da so tistega leta tudi tam odprli
tako hišo.
2.6. STOLETNICA ZMAGE PRI LEPANTU
Leta 1871 je preteklo tristo let od zmagoslavne bitke pri Lepantu. Obletnico
so slovesno obhajali v svetišču Marije Pomočnice.
Ta praznik, tako je zaneseno pisal teolog Jakob Margotti v Unità Cattolica 14.
maja, je ustanovil papež Pij VII. v zahvalo Mariji za čudežno osvoboditev iz preg-
nanstva v Fontainebleauju. Na tak način je papež Pij VII. uvedel med kristjane po-
božnost do Marije Pomočnice kristjanov v zahvalo za slavno zmago proti Turkom
pri Lepantu. Obletnico te zmage obhajamo prav to leto.
Prav zato morajo vsi katoličani, ki ječijo zaradi sedanjih stisk Cerkve in vidijo,
kako je Rim razdejan od revolucionarjev in brezbožnežev, ki niso prav nič manj sov-
ražniki vsega katoliškega, kot so bili pripadniki polmeseca, in je namestnik Jezusa
Kristusa istočasno jetnik v Vatikanu, prihajati k Mariji Pomočnici, mogočni branilki
Cerkve in njene časti, da bi nam izprosila tako zaželeni mir, pomagala do zmage
dobrim, spreobrnila hudobne in pomagala vsem. Presveta Devica nas bo brez dvo-
ma uslišala, kajti molitve toliko njenih častilcev v vseh delih sveta morajo omehčati
njeno materinsko srce. Pred nami je žalosten položaj brezbrižnosti in brezboštva.
Na drugi strani pa vidimo druge prizore pobožne molitve, darov, spokornosti in
romanj. Mogoče boj še nikdar ni bil tako silen in splošen. O zmagi nihče ne dvomi,
kajti Marija, zakladničarka Božje milosti, ne bo pozabila na svoje obljube.
Iz teh razlogov obhajamo v cerkvi Marije Pomočnice v Turinu 24. maja njen
praznik izredno slovesno; bolj kot druga leta.
Spored, poln zanimivih podrobnosti, visi ne samo na vratih cerkva, temveč je
objavljen tudi na ovitku zvezka Katoliškega branja in v obilici oznanjan na letakih
po vsem mestu.
Oratorij svetega Frančiška Saleškega
Stoletnica zmage pri Lepantu, ki so jo kristjani leta 1871 izbojevali nad Turki po
priprošnji Marije Pomočnice.
Devetdnevnica in praznik
Vsi, ki bodo prejeli sveto obhajilo, se v teku devetdnevnice spovedali in obiskali njej
posvečeno svetišče, bodo prejeli popolni odpustek.
Razpored bogoslužnih obredov
Dne 15. maja se začne devetdnevnica na čast Mariji Pomočnici. Vsak dan se bodo celo
dopoldne darovale svete maše in bo priložnost za spoved in obhajilo.

12.7 Page 117

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
117
Ob 7. uri bo skupno sveto obhajilo s posebnimi pobožnostmi.
Delavniki
Vsak večer ob 7. uri petje pobožnih pesmi, pridiga, blagoslov z Najsvetejšim.
Praznični dnevi
V nedeljo 21. maja: Ob 8.30 podelitev zakramenta svete birme. Ob 10.30 slovesna
maša. Popoldne ob 3.30 večernice, pridiga, blagoslov.
24. maja: slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov
Dopoldne – Ob 10. uri škofovska maša. Gojenci Oratorija sv. Frančiška Saleškega bodo
ob spremljavi orkestra in z 200 pevci izvedli novo slovesno mašo duhovnika Janeza
Cagliera. Popoldne - Ob 6. uri slovesne večernice, slavnostni govor, Tantum ergo s
300 pevci, blagoslov. OPOMBA. Himno za večernice, skladbo imenovanega duhovni-
ka Janeza Cagliera bo izvajalo 300 pevcev ob spremljavi orkestra. Skladatelj skuša z
glasbenimi sredstvi predstaviti slavno bitko in zmagoslavje kristjanov pri Lepantu s
pomočjo Marije Pomočnice. Skladbo bodo izvajali gojenci iz Turina, Lanza, Cheras-
ca, Alassia, Borga San Martino s sodelovanjem mnogih profesorjev glasbe, dirigentov
in ljubiteljev glasbe iz mesta. Kdor bi se rad vpisal v Združenje častilcev Marije Po-
močnice, naj stopi v zakristijo, kjer bo čakal v ta namen pripravljen zapisnik. Darovi,
ki jih bodo darovali člani in drugi, bodo za plačilo izdatkov, ki jih je vodstvo svetišča
imelo z gradnjo kora in dveh zakristij.
Posebnosti
Glasbo bodo dne 21. maja izvajali gojenci zavoda konvikta v Lanzu. Dne 22. maja
bodo glasbene točke izvajali gojenci iz zavodov-konviktov iz Cherasca in Alassia. Dne
23. maja pa gojenci iz zavodov sv. Karla iz Borga san Martina pri Casaleju.
Splošne opombe
Zadnje dni devetdnevnice in na dan praznika bo v notranjosti zavoda pripravljen
majhen sejem v korist zavoda in celotne dobrodelne ustanove. Na klopeh bodo raz-
stavljeni naslednji predmeti:
1. Svetinjice, fotografije, podobice, zanimive knjige, note za petje, različna glasbila
in knjige, ki jih je izdal oratorij.
2. Igračke in različne zanimive stvari za otroke.
3. Velik paviljon Kolesa sreče. Kolo sreče je velik boben z napisanimi in praznimi
listki. Kdor kupi za 10 centov listek, potegne iz kolesa svojo srečko, na kateri je
napisan dar. Kdor jih kupi deset, dobi enajsti listek zastonj.
4. V prostem času se bodo vrstile razne prireditve, kot gledališki in pevski nastopi,
koncerti itn.
5. Vodstvo notranjih prireditev je zaupano ravnateljem oratorijev in odboru ple-
menitih gospodov, ki z veseljem pomagajo pri teh prazničnih prireditvah.
Vašo uglednost prosimo, da se slovesnosti udeležite in povabite tudi osebe iz kroga
vaših znancev.

12.8 Page 118

▲back to top


118
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Don Bosko, ki je imel navado povabiti na praznik kako ugledno osebo, je v
svoji sveti ljubeznivosti pisal gospe Uguccioni v Firence:
Predraga mama!
Vsako jutro se pri daritvi svete maše posebej spominjam svoje drage mame in drage-
ga družinskega očeta. Vendar me grize vest, ker vam tako poredko pišem. Za zdaj mi
to odpustite, ker vam obljubljam številnejše misli in poboljšanje v svoji nemarnosti.
Ne, ne bom več kradel znamk in ne bom več uporabljal lažnih izgovorov.
Hudo vam je, ker brata Montauto ne moreta vzdržati v isti družini. Ne ženite si k
srcu. Naj vam bo hudo samo zaradi Božje žalitve in ne za drugo. Bodite posrednica
miru, ko živijo v eni sami družini, pa tudi v zdrahi, če ni mogoče preprečiti zla. Abra-
ham in Lot sta bila dva sveta brata, pa sta se ločila, da je vsak skrbel za svojo družino,
za svoje črede, za svojo pašo.
Ali vam ne bi bilo mogoče, da bi letos za praznike prišli k nam na obisk? Če bi se kaj
takega zgodilo, bi želel, da bi naš zvonar zazvonil slovesno z vsemi zvonovi. Pomislite
malo, ali bi lahko pripravili tako veselje enemu izmed svojih dragih sinov? Je še vedno
poreden, toda če ga boste obiskali, vam obljublja, da se bo poboljšal. Če boste srečali
gospo Henriko Nerli, grofico Digny, gospo Marijo Gondi, bodite tako prijazni in jim
izročite moje pozdrave. Kdo ve, ali bi se mogoče lahko odločile, da bi nas obiskale?
Pisal bom pozneje in jih povabil.
Prav lepo vas prosim, da bi molili za našo hišo. Kar se tiče moralnosti, zdravja in
podobno, je vse v najboljšem redu. Toda v zelo kratkem času moramo oprostiti vo-
jaščine deset naših klerikov z velikansko vsoto 32 tisoč frankov. Glejte, kak križ! Toda
to je za zdaj opravljeno, zato se pripravljamo na druge nesreče, seveda, če bo Bogu
prav, da nam jih pošlje.
Bog naj blagoslovi vas, gospoda Tomaža, vse člane družine. Molite za mojo ubogo
dušo in me imejte za vaše uglednosti najvdanejšega porednega sina.
duh. Janez Bosko
30. 4. 1871
Popoldne 21. aprila se je zbralo v cerkvi sv. Frančiška Saleškega veliko glas-
benikov iz mesta, da bi opravili vajo za Saepe dum Christi, odlično skladbo
don Cagliera, ki je izdal naslednje vabilo:
Velespoštovani gospod!
Dne 24. maja bomo obhajali v cerkvi Marije Pomočnice slovesen praznik njene nebeš-
ke zavetnice. Ob 6. uri popoldne bodo slovesne večernice. Himno Saepe dum Christi
(hipotipoza o bitki pri Lepantu) bomo izvedli s 300 pevci ob spremljavi orkestra.
Sodelovalo bo veliko dirigentov, glasbenikov in ljubiteljev glasbe. V ta namen prosim
tudi vašo uglednost, da bi sodelovali in tako povečali slovesnost.
V upanju, da boste ustregli moji prošnji, se vam že vnaprej zahvaljuje vaše uglednosti
najponižnejši služabnik duh. Janez Cagliero.
N. B.: Dne 21. aprila (nedelja) bo ob 3.30 popoldne v notranji kapeli oratorija gene-
ralna vaja. Prosim vas, da bi se je udeležili.

12.9 Page 119

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
119
Izvedba himne je vse navdušila.
Zvečer 21. maja so ob zvokih godbe na pihala odprli tudi kolo sreče v ko-
rist oratorija za poravnavo stroškov za kor in obe zakristiji, kjer so že opravili
zidarska dela.
Nepopisno občudovanje je navdajalo vse ob pogledu na izbrano skupino fan-
tov iz najboljših turinskih družin, ki so prodajali pri različnih mizah razstavljene
predmete in z občudovanja vredno ljubeznivostjo stregli gostom pri kolesu sreče.
Spored slovesnosti je potekal v največji zbranosti v cerkvi in nadvse pristnem
in prijetnem razpoloženju na dvorišču, kakor je želel don Bosko.
Sijaj svetih obredov v cerkvi je bil izredno doživetje in zunaj svetišča je vse
potekalo v najlepšem redu, ker so predstojniki pod vodstvom don Rue v predho-
dnih pogovorih vse predvideli, tako da so imeli dostop na dvorišča tudi zunanji
ljudje. Pri tem disciplina zavoda ni prav nič trpela, ker so sobratje salezijanci vse
pozorno nadzorovali.
Ni treba poudarjati, kakšna množica ljudi se je udeležila slovesnosti, zlasti
še 24. maja. Tisoče vernikov je prejelo sveto obhajilo in vse dopoldne so pri vseh
oltarjih darovali svete maše.
H kosilu se je zbralo tisoč petsto gostov duhovnikov, dobrotnikov, prijateljev
in gojencev, ki so prišli tudi iz drugih zavodov. Bilo jim je v obilici postreženo v
devetih obednicah.
Mati Božja Marija je na ta dan jasno pokazala, kako zelo ima rada svojega
vdanega služabnika. O tem pripoveduje don Lemoyne, ki je tudi bil v oratoriju.
V don Boskovo sobo, kjer je bilo navzočih več ljudi, je stopila gospa Marija
Rogattino in vodila za roko svojega slepega sinčka. V svoji žalosti se je vrgla na
kolena in takole govorila:
»Obupana in užaloščena mati sem!« je vzkliknila. »Po mnogih molitvah mi
je Bog dal tega otroka in sedaj je dopustil, da je oslepel, že dve leti gledam, kako
trpi zaradi najrazličnejših operacij in sedaj so mi zdravniki jasno povedali, da ni
pomoči in da se je treba vdati v Božjo voljo. Gospod, skušala sem se vdati v Božjo
voljo, pa se ne morem. Zdi se mi, da je ta žrtev zame prevelika. Ne morem se prep-
ričati, da Bog hoče tako nesrečo za tega nedolžnega otroka. Sem najnesrečnejša
ženska na svetu!«
Tukaj ji je jok zadušil besede in je utihnila. Don Bosko ji je dal, da se je izjoka-
la, nato pa ji je v nežni krščanski ljubezni izrekel besede spodbude in krščanske
vdanosti v Božje načrte ter sklenil:
»Ali ste že prosili Božjo mater Marijo, da bi vam ozdravila tega vašega an-
gelčka? Ali veste, da je mogoče Bog dopustil to bolezen, da vas preizkusi in da
mu izkaže izredno milost ter počasti svojo mater Marijo? Zato vključite Marijo
Pomočnico in bodite prepričani, da tega, česar ne morejo storiti zdravniki, lahko
naredi ona. S tem nočem reči, da ne bi storili za vašega otroka vsega, kar morete,
hočem pa povedati, da se morate prepričati, da prizadevanje ljudi ne bo zmoglo

12.10 Page 120

▲back to top


120
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ničesar, če ne boste za stvar s kako izredno prošnjo pridobili Boga. Vse milosti,
kakor pravi sv. Bernard, prejemamo iz Marijinih rok. Ali se ne bi zato obrnili nanjo
s kako devetdnevnico, molitvijo in s kako žrtvijo. Prepričan sem, da vam bo Bog
ozdravil otroka. Če je to v korist njegovi in vaši duši.«
Ko je to povedal, jo je hotel odpustiti, toda uboga mati je nadaljevala:
»Ne grem od tod, dokler ne blagoslovite mojega otroka. Ena mojih prijateljic
mi je rekla, da je bila bolna, pa je zbrala vse moči, da je prišla sem, kjer ste jo vi
blagoslovili. Potem ji je začelo iti na bolje. In zakaj naj bi jaz dvomila, da se ne bo
to zgodilo tudi mojemu otroku? Če je samo senca svetega Petra zadostovala, da so
ozdravljali hromi, spregledovali slepi, zakaj potem ne bi smela jaz upati na ozdra-
vitev po blagoslovu Gospodovega služabnika?«
Svetnik jo je za trenutek pogledal, začuden zaradi takega zaupanja in vztraj-
nosti, in dejal:
»Motite se. Nisem jaz tisti, od katerega morate pričakovati blagoslov, temveč
od Boga, po mogočni priprošnji Marije Pomočnice. Jaz nisem drugega kot slabot-
no orodje v Gospodovih rokah.«
Toda dobra žena je še vztrajala, tako da je don Bosko ukazal otroku, naj pok-
lekne, ga blagoslovil, mu podaril svetinjico Marije Pomočnice, ga odpustil in pri-
poročil materi, naj zaupa. Ta je odšla skoraj gotova, da je dobila zaželeno milost.
In se ni zmotila. Čez nekaj časa se je vrnila v oratorij in svojega ozdravljenega sina
predstavila don Bosku. Ta ji je rekel:
»Poskrbite za dobro vzgojo svojega malčka, ki je bil deležen tolikih nebeš-
kih darov. To bi bil najlepši dokaz vaše hvaležnosti Mariji Pomočnici. Glejte, da
bo rasel v božjem strahu, da bo spoštoval Cerkev in njene služabnike, in če bi ga
Bog poklical, da bi mu služil od blizu, ne zanemarite njegovega poklica, temveč ga
posvetite njemu.«
To leto je presveta Devica don Bosku izkazala še drugo izredno milost v korist
celotne Cerkve. To je bila odločitev, da bo za žensko mladino ustanovil redovno
družino, za katero je že pripravil temeljni kamen v ponižni hčerki poljan blaženi
Mariji Dominiki Mazzarello iz Morneseja, ki se je pod vodstvom salezijanskega
duhovnika Dominika Pestarina častitljivega spomina napotila po poti popolnosti.
O apostolatu tega vrednega Božjega služabnika, zlasti med dekleti z ustanovi-
tvijo Družbe hčera Marije Brezmadežne, iz katere so polne otroške in velikodušne
vdanosti do don Boska izšle prve aspirantke za novo ustanovo, o potrpežljivem
prizadevanju našega svetnika za njihovo redovno oblikovanje in junaške kreposti
Marije Mazzarello, ki je bila enoglasno izvoljena za prvo predstojnico in potem za
vrhovno predstojnico družbe, bomo govorili v VI. poglavju.
Obisk Marijinih častilcev se je ponovil tudi v nedeljo 28. maja, na praznik bin-
košti. Dne 1. junija se je skupina plemenitih fantov, ki so vodili dobrodelno proda-
jo, zbrala v oratoriju, da bi dali obračun o svojem delu. Vsota, ki so jo zbrali, ni bila
kdo ve kako velika, vendar pa uspešna, tako da je, potem ko so odšteli izdatke za
predmete, knjige in drugo, dala 4.000 lir čistega dobička. Mladi predsednik Karel

13 Pages 121-130

▲back to top


13.1 Page 121

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
121
Diego Carrassi, markiz del Villar, je izročil vsoto don Bosku in povedal naslednje:
Velečastiti duhovnik don Bosko!
Ko na začetku vzpona na goro dvignem pogled in ves zaskrbljen opazujem višine,
me prevzame strah zaradi neizmerne muke, ki me čaka, in zaradi nevarnosti, ki mi
pretijo od vseh strani.
Toda če mi očetovska spodbuda ponudi pomoč, če mi prijateljski glas reče: pogum,
kajti jaz ti stojim ob strani, potem z novo močjo začnem vzpon in dosežem vrh, ki se
mi je prej zdel nedostopen. Od tam si začuden ogledujem vršace in tam daleč morje
v viharju, ki se zdi, da se je zarotilo proti nebu. Sredi vsega vidim lahkotno barčico,
ki jo vodi znani mornar, kako plava sredi divjih valov in se ne boji orjaških voda, saj
ga vodi dobra zvezda. Ta prinaša luč, kamor ne sije sonce, je glasilka miru, veselja,
ljubezni. Polna je svoje luči, ki spodbuja srce.
Da, to velja tudi za nas. To je vaš dobrotni glas, velečastiti duhovnik, ki daje moč in
nas kliče k sebi pod isto zastavo, nam daje nasvete za življenje, nas vodi po pravi poti
in nakazuje smer, ki vodi k cilju.
To je pot kreposti, na vrhu je slava, plačilo tistemu, ki se trudi in bojuje za dobro. Vi
ste se dobrohotno ozrli na nas, ki smo sredi valov dvomov in negotovosti tega sveta,
in ste nas zbrali okoli sebe. – Oh, da! Naj bo blagoslovljen dan in tisti srečni trenutek,
ko je prišla vaša beseda, nam dala poguma in spodbude in postala obenem zakon
našega življenja.
Vi ste s tem, ko sta nam v oratoriju dali priložnost, da smo družili prijetno s koristnim,
odprli naša srca, da smo bili voljni, kolikor je odvisno od nas, dajati naš prispevek.
Sedaj lahko s ponosom izjavim, da smo storili, kar je bilo v naši moči in kar smo
zmogli z našo dobro voljo. Mladostni zagon, navdušenje, dobra volja so se nas polas-
tili in zaslužili smo teh 4.000 lir, ki vam jih izročamo.
Res smo morali še poravnati nekatere dolgove zunaj oratorija. Toda dobili smo dob-
rotnike, ki so nam darovali 700 lir, da smo zadostili tej obveznosti.
Velečastiti duhovnik! Že sedaj nimamo kaj dodati, razen da vam izrazimo svojo hva-
ležnost, občudovanje in ljubezen. Nikakor ne bomo pozabili z vrha, ki smo ga dosegli,
poslati pozdrav častitljivemu Sedemdesetletniku31, ki že 25 let krmari svojo barko.
Morja, po katerih danes divjajo silni viharji, so si prav njega izbrala za svojo žrtev in
predmet jeznih napadov. Naj se sprostijo še tako divje gonje, on se ne boji, kajti vera
v njegovo zvezdo in besede ‚Peklenska vrata je ne bodo premagala‘ so osnova njegove
gotovosti.
Med trnjem in težavami, ki vam jih postavlja na pot pokvarjeni svet, naj vam ne bo
neljubo sprejeti od našega odbora, sestavljenega iz samih mladeničev, sinovski poz-
drav, in iz naših enodušnih glasov se razlega klic Naj živi Marija, naj živi Pij IX., naj
živi don Bosko!
Turin, 1. junija 1871
Za odbor predsednik markiz C. D. Carrassi del Villar
31 Papežu (op. prev.).

13.2 Page 122

▲back to top


122
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
2.7. V FIRENCE IN V RIM
Don Bosko si je zelo želel odpreti hišo podružnico v Rimu. Govorili smo že
o ponudbi cerkve San Giovanni della Pigna, iz katere ni bilo nič, o pogovorih za
cerkev Svetega prta in o ponudbi šol v Palombari v suburbikarni32 škofiji Sabini.
Mons. Manacorda, ki je pri rimskih kongregacijah zastopal vse naloge, ki mu
jih je zaupal don Bosko, je 30. aprila poročal don Rui, da je dosegel zaželeno uslu-
go, in dodal naslednje novice:
»Prihodnji teden se bom odpravil v Palombaro, da bom izbral stanovanje za
don Boskove duhovnike. Župniki so zelo zadovoljni in prav tako župan. Kakor hitro
se bom vrnil v Rim, bom o vsem natančno poročal don Bosku. Dogovorjeno je, da
bomo začeli šolo prihodnji oktober, vendar bo prav, da pridejo že kak mesec prej.
Preberite don Bosku, kar se tiče hiše v Palombari. Priporočite me v molitev
vsej hiši. Priporočam se v molitev tudi vam.
Sveti oče blagoslavlja don Boska in vse njegove sinove. Vi pa blagoslovite
mene in me imejte v vsem za svojega najvdanejšega služabnika v Jezusu Kristusu.
Emilian manacorda.«
Toda stvari so šle v drugo smer in 10. maja je pisal don Bosku:
»V trenutku, ko naj bi uradno podpisali dogovor za hišo v Palombari, je prišel
hudič (in nihče drug), ki je pokvaril vse. Vladni predstavnik je prišel v Palombaro
in zahteval, da naj se prekine vsak stik z duhovniki, in predlagal druge učitelje.
Občinska uprava jih je sprejela. Stvari v Rimu se spreminjajo. Vse bomo uredili,
kakor je bilo dogovorjeno, če ne bo treba počakati.«
V pismu je monsinjor dodal izjavo, ki nam kaže širino njegovega srca in veli-
kodušnost njegove naklonjenosti:
»Molite zame. Prav tako vas prosim, da naročite posebne molitve za neko
gospo, ki silno trpi. Sicer se me to ne tiče, vendar sem ob oltarju že večkrat da-
roval Jezusu Kristusu svoje življenje, da bi olajšal njeno strašno stanje. Pravim in
ponavljam, da bi bil pripravljen umreti, samo da bi rešil to dušo. Vi, don Bosko,
vključite v zadevo Božjo mater Marijo, sedaj ko se bliža njen praznik.«
Dne 1. junija je ponovno pisal don Bosku in izrazil upanje, da se bodo stvari
v Palombari uredile. Svetoval je, da naj bi za prevzem cerkve Svetega prta ničesar
ne začenjal. Prosil ga je, da bi napisal nekaj pesmi za svetega očeta, prepričan, da
bo tudi oratorij sodeloval pri slovesnem obhajanju papeškega jubileja Pija IX.
»Za 25-letnico papeževega vladanja bi radi predstavili sonete iz glavnih itali-
janskih mest. V ta namen smo tudi nakazali vsebino. Turin naj bi prevzel temo Pij
IX. pri sv. Neži zunaj obzidja. Prosil bi vas, da bi naročili kakemu svojemu profe-
sorju pesniku, da bi hitro in dobro opravil to nalogo. Naj se podpiše.
32 Sedem škofij blizu Rima, ki so bile na poseben način povezane z rimsko škofijo (op. prev.).

13.3 Page 123

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
123
Če imate v hiši kakega Lombarda, ki je sposoben pisati pesmi, mu naročite,
naj napiše eno za Milan, ali sonet ali kakšno drugačno pesem, toda kratko in hitro.
Tema za Milan je: Pij IX. in japonski mučenci z mnogimi škofi v Rimu. Prepričan
sem, da me ne boste pustili na cedilu in mi boste kmalu poslali zaželene pesmi za
svetega očeta.
Bilo bi zelo primerno, da bi tudi oratorij kaj pripravil za to priložnost, na pri-
mer kratek pozdrav svetemu očetu. Tukaj je nevarnost, da bi hoteli ovekovečiti
sedanje stanje ali pa bi se lotevali nesreč, ki so zadele Pariz.
Sveti oče se veseli odličnega zdravja.
Za Palombaro je že vse predvideno in vse bo spet v redu, ko se bo vrnil prej-
šnji župan.
Kar se tiče Prta, menim, da vam je rektor že pisal. Vse kaj drugega kot primer-
no! Če bi o tem samo govorili, bi bila velika napaka. Za zdaj o tem ne govorimo.«
Zakaj taka izjava?
Razlogi so naslednji. Prevzem vodstva kake cerkve, ki je bila nekoč last
Sardske države v Rimu, s strani kake redovne družbe, ki ima materno hišo v Tu-
rinu, bi bilo klečeplazenje pred italijansko vlado. Veliko duhovnikov meni tako.
Še druga zanimiva podrobnost. Dne 2. aprila 1871 je Unità Cattolica naznani-
la knjižico, ki so jo natisnili v oratoriju:
»Neki župnik iz Coma je izdal v Turinu (tiskarna Oratorija sv. Frančiška Saleškega)
knjigo z naslovom: Dva nebeška cvetova. Pripoved, posvečena njenemu kraljevemu
visočanstvu princesi Piemontski. Prebrali smo samo naslovno stran in se nam zdi, da
je popolnoma zunaj sedanjega stanja. Veliko bolje bi bilo pisati, tiskati, objokovati
trnje, ki muči našega svetega očeta Pija IX. Melius est ire ad domum luctus quam ad
domum convivii (bolje je iti v hišo žalosti kot v hišo pojedine). Bolje je iti v Vatikan
kot v Kvirinal.
Don Bosko se je odločil, da bo odpotoval v Rim, da bi počastil papeški jubilej
takoj po prazniku sv. Janeza Krstnika. Ustavil bi se v Firencah in skušal popraviti
žalostni položaj, v katerem je bila Cerkev.
Prosil je za razgovor ministra Lanzo. Ker pa je dobil datum pred časom, ki ga
je predvidel, je moral svoj odhod prestaviti za en dan, kakor je pisal vitezu Ugu-
ccioniju:
21. 6. 1871
Predragi gospod Tomaž!
Jutri bom odpotoval v Rim. V Firencah se bom ustavil samo od 7.35 do 10. ure zvečer,
ko bom čakal na zveze z Rimom. Na poti nazaj se bom ustavil v Firencah za nekaj
dni, da bom pozdravil vas in vašo cenjeno družino. Ne bom pozabil prositi sv. očeta
za poseben blagoslov za vse osebe, ki so vam drage.
Bog naj nas vse blagoslovi in imejte me v globoki hvaležnosti za vaše uglednosti naj-
vdanejšega služabnika in prijatelja. Duh. Janez Bosko

13.4 Page 124

▲back to top


124
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
V Firencah je imel zaželen razgovor in je takoj odpotoval v Rim, kjer je v po-
novnih pogovorih z Lanzo in v posebnih avdiencah pri sv. očetu dosegel, kar je ho-
tel: da bi priskrbeli škofe za toliko italijanskih škofij, ker po zavzetju Rima ni bilo
nobenega konzistorija za ta imenovanja. To je bila velika zadeva33, ki je zanimala
ves svet, kakor je pisal don Rui in kakor je on sam povedal leta 1872 na praznik
sv. Janeza Krstnika. Velika zadeva, v kateri je po želji papeža sam sodeloval tudi
pri izbiri novih škofov.
1. 7. 1871
Predragi don Rua!
Bil sem dvakrat v avdienci pri svetem očetu in sem opravil stvari na najbolj zadovo-
ljiv način. Danes zvečer bom odpotoval v Firence, da naberem nekaj denarja, če bo
mogoče.
Reci don Saviu, da naj pohiti z gradnjo cerkve sv. Janeza Evangelista. Menim, da
bomo lahko opravili praznik sv. Alojzija 16. tega meseca.
Pozdravi naše drage fante in jim povej, da komaj čakam, da jih spet vidim. Upam, da
bom pri njih v torek (4. julija) in jim govoril o mnogih stvareh. Zahvaljujem se jim za
molitve, ki so jih opravili zame. Vsak dan sem se jih spominjal pri sveti maši. Sedaj
gre za nadvse pomembno stvar, ki zanima ves svet in katere izid je odvisen od molit-
ve in boja proti grehu. Pogum torej!
Iz Firenc ti bom sporočil čas svojega prihoda. Prosim vas, da mi ne pripravljajte ni-
kakršnega slovesnega sprejema: Non est conveniens luctibus ille color (ta barva ne
pristaja času žalovanja).
Pozdravi mi Goffija in don Berta. Bog naj nas vse blagoslovi in imej me za svojega
najvdanejšega v Jezusu Kristusu.
duh. Janez Bosko
P. S.: Storite korake, da boste odkupili Ambrozija Salo iz I. regimenta, 3. kompanije.
Poglej, ali so v Sacri Famigli di San Donato sprejeli dekle po imenu Avalle, za katero
sem se obvezal, da bom plačal 400 lir, če bi jo sprejeli. Piši mi o tem v Firence, da se
bom znal ravnati. Ščiti jo komendator Bona.
2.8. PRAZNIK HVALEŽNOSTI
Ob vrnitvi ni hotel nobene slovesnosti kot izraz veselja, pač pa namesto tega
mogoče v nedeljo pozneje za vesel praznik njegovega godu.
Himna, ki jo je napisal za to priložnost in dal natisniti don Lemoyne, v kateri
govori o njegovem potovanju v Rim in o prerokbi, ki jo je izrekel Piju IX., da bo
presegel leta vodstva Cerkve sv. Petra, ne nosi datuma praznika, temveč samo
33 Glej V. pogl.: Izpolni pomembno nalogo: § 2) Imenovanja škofov.

13.5 Page 125

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
125
naslednje besedilo: »Gojenci Oratorija sv. Frančiška Saleškega don Janezu Bosku
za god ob njegovi vrnitvi iz Rima.« Izročili so mu še drugo tiskano pesem, ki so jo
pripravili gojenci tiskarji kot »skromen prikaz nežnih cvetk« z zagotovilom »za
tvoje zasluge je malo, za našo ljubezen ni nič«. Tudi to je zložil, kakor se zdi, don
Lemoyne.34
Kakor vedno je bila tudi ta prireditev izraz prisrčne ljubezni. Bilo je veliko
nagovorov v pesmi in prozi, ki so jih gojenci prepolni sklepov za sveto življenje in
kreposti osebno izvajali ali mu jih dali v roke. Eden je povedal:
Don Bosku, najdražjemu očetu mladih na njegov god 1871.
Don Bosko ljubljeni – predragi pastir – blagovoli sprejeti – srčno naklonjenost.
Res je majhno – to srce – vendar hoče živeti – da te ljubi.
Hoče ti povedati – da te ima rado – reči ti hoče: predragi – kako te ljubi.
Kaj si želiš? – Reci: navzgor – ker hočem iti – po poti v nebo.
Nekdo drug, ki se zahvaljuje, da ga je dvignil iz blata in sprejel v oratorij, je
opeval njegovo vzvišeno krščansko ljubezen:
Oče je zame tisti, ki je z mojih oči
obrisal solze in me posadil ob sebi
med svoje izvoljene Božje otroke.
Oh, srečen tisti dan, v katerem sem
vstopil v mir in veliko ljubezen,
kamor me je popeljala ljubezen do tebe.
Tudi bivši gojenci, ki so se prejšnje leto začeli zgrinjati okoli njega, da bi mu
izrazili svojo hvaležnost, so mu izročili svoja voščila, ki jih je pod vodstvom Jakoba
Bellie podpisalo 45 članov.
Don Janezu Bosku na dan njegovega godu v znamenje hvaležnosti nekdanji gojenci,
vzgojeni v tej hiši, polni radosti. – 1871
Velečastiti gospod don Bosko!
Medtem ko na ta dan, posvečen časti velikega svetega Janeza Krstnika, od vseh strani
doni slava temu velikemu možu, hočemo tudi mi tvoji sinovi pokloniti svojo cvetko,
ker si od tega svetega predhodnika podedoval ime in duha in si ves zavzet za pot
odrešenja znal v naših srcih začrtati v prvih letih našega življenja smer, ki ureja naše
življenje.
Če smo zaradi našega položaja prisiljeni živeti sredi pokvarjenega in hudobnega sve-
ta, pa nikdar ne pozabimo na tolike darove, ki si nam jih izkazal, in toliko modrih
nasvetov, ki smo jih kot dragocene bisere utrnili s tvojih ust.
Naj veliki Bog in mogočna Devica Pomočnica prevzameta naš dolg, kajti samo ona
te moreta primerno nagraditi.
34 Glej Dodatek št. 2.

13.6 Page 126

▲back to top


126
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Mi pa se toplo priporočamo tvojim gorečim molitvam, da bomo mogli po tvojih sto-
pinjah hoditi po ozki poti, ki vodi v nebesa, in se bomo mogli vedno hvaliti, da smo
tvoji ponižni in hvaležni sinovi.
V svoji zahvali je don Bosko omenil veličastne in prisrčne slovesnosti, pri ka-
terih je bil navzoč v Rimu ob papeškem jubileju, in napovedal, da jim bo prihodnje
leto lahko postregel z veliko bolj tolažilnimi novicami.
Don Bosko ni nikdar nehal priporočati pobožnost do Jezusa v najsvetejšem
zakramentu s pogostim obhajilom in prostovoljnim obiskom tabernaklja v času
odmora kot izredno sredstvo krščanske vzgoje. Učinek njegovih besed je bil tako
mogočen, da se je skupina fantov, ki je bila na odmoru, takoj odpravila za njim, ko so
ga videli, da gre na obisk Najsvetejšega. Taki prizori so se ponavljali zlasti med po-
božnostjo štirideseturnega češčenja, ki so ga tisto leto obhajali od 13. do 15. julija35.
Šolsko leto se je že bližalo koncu in don Rua kot zvest izpolnjevalec don
Boskovih nasvetov in želj je prosil ravnatelje, da mu pošljejo poročila o svojih
zavodih: koliko fantov je vstopilo v zavod na začetku šolskega leta in koliko jih
je ostalo do konca šolskega leta; koliko so plačevali na mesec; koliko in kateri
sobratje so bili zaposleni v zavodu in katere službe so imeli; kolikšni so bili izdatki
na splošno in za vsakega sobrata posamično; kakšni so bili izdatki in prihodki;
kakšne izredne dohodke in izdatke je imela hiša; je potreba po spremembi ose-
bja? Prosil je, da mu te podatke pošljejo točno za konec leta, da bodo mogli med
počitnicami ustrezno ukrepati.
Kakor je mogoče razbrati iz Seznama članov družbe, je bil don Rua tista leta
prefekt družbe in materne hiše in pod njegovim vodstvom so vsak mesec prirejali
predavanja za osebje dijakov in rokodelcev in se pogovarjali o morebitnih pomanj-
kljivostih, ki bi jih bilo treba odpraviti ali preprečiti. In ker so se za leto 1871 oh-
ranili zapiski nagovorov za rokodelce, ki jih je napisal don Lazzero, se nam zdi pri-
merno, da jih podamo v vsej njihovi preproščini kot nauke za salezijansko izkušnjo.
JUNIJ – Konferenci predseduje velečastiti gospod don Rua, prefekt. Odločilo se je nas-
lednje:
1. Da se prepreči izgubljanje perila, naj Audisio sporoča o spreminjanju mest v
spalnicah. Asistenti naj skrbijo, da se ne bo zapravljalo perilo.
2. V času pometanja naj fantje ne legajo na postelje. Če jim preostaja čas, si bodo
lahko oddahnili tako, da sedejo na kovček ali klopce ob postelji, ali tako, da naslo-
nijo glavo na posteljo; če pa se jim ljubi, naj vzamejo v roke kako knjigo in berejo.
35 Na vratih cerkve je bil pribit spored: Sveta pobožnost štirideseturnega češčenja v svetišču
Marije Pomočnice. ZJUTRAJ: Priložnost za prejem svetih zakramentov spovedi in obhajila. Navzoč-
nost pri sveti maši v čast Mariji Pomočnici. Ob 7.30 maša s skupnim obhajilom, nato izpostavitev
Najsvetejšega. Ob 10.30 slovesna maša. POPOLDNE: ob 6.30 večernice – govor – blagoslov. Kdor-
koli v času te štirideseturne pobožnosti prejme sveto obhajilo, obišče to cerkev in moli po namenu
svetega očeta, prejme popolni odpustek.

13.7 Page 127

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
127
3. Govorilo se je o tem, da bi dali znamenje z zvoncem, da bi se tako rokodelci v
vseh spalnicah dvignili istočasno. To težavo so rešili tako, da so določili koga, ki
bi zbudil asistente. Za zdaj o tem niso govorili z don Boskom.
4. Klerika Bourlota so postavili za nadzornika na dvorišču v nedeljo zjutraj v času
vstajanja.
JULIJ – Predsedoval je omenjeni don Rua.
1. Odhod v spalnico zvečer je zanemarjen in bi bilo treba pripraviti nepredvidene
obiske. Naročili so don Sali, naj zjutraj in zvečer obišče spalnice. Za nadzornika
za dvorišče so določili don Lazzera.
2. Sprehod ob 11. uri poleti ne more prinesti tistega zdravstvenega učinka, kot bi
si želeli, zato naj bi ga postavili med obe maši. Don Bosko pa je menil, da bi ga
postavili še prej, pred prvo mašo skupnosti. To so tudi izvedli v občo korist in
brez nevšečnosti. Eden izmed asistentov je zbiral in nadzoroval tiste, ki niso šli
na sprehod.
3. Od nedeljskega popoldanskega katekizma naj ne bi bil izvzet nihče, niti godbe-
niki. Ob znamenju zvonca naj bo asistent prvi na mestu in prepreči vsak nered.
Razred naj se ne odpira pred znamenjem z zvoncem. Katekizmov naj ne puščajo
v rokah fantov, temveč naj jih asistent lepo zbere in hrani pri sebi oziroma shra-
ni v omari sobe (imenovane »filozofija«). Asistent tega razreda bo imel vse pod
ključem in jih razdelil drugim asistentom. Teh odločitev o katekizmih niso takoj
uresničili. Ker je bil že konec leta, so izvedbo prenesli na začetek prihodnjega
šolskega leta.
AVGUST – Predsedoval je velečastiti gospod don Rua, prefekt.
1. Asistente so spodbujali, naj bodo med seboj bolj enotni, naj si prizadevajo za
samo eno stvar, se med seboj imajo radi in si svetujejo, da bi si s tem zagotovili
pokorščino, ljubezen in ugled pri fantih.
2. Določili so, da asistenti ostajajo na odmoru z gojenci, zlasti še s tistimi, ki to
najbolj potrebujejo.
3. Da bodo fantje asistente spoštovali, jih ubogali in bodo le-ti tako ohranjali svojo
avtoriteto, naj se nikdar ne spuščajo v preveč groba dejanja. Pri igri z gojenci
naj se vedno vedejo kot predstojniki, zlasti ko nastanejo prepiri in razgretosti,
kakor se to zgodi pri igrah.
4. Pet minut pred znamenjem za odhod v kapelo naj fantje zapustijo spalnico, da
bo mogel biti asistent pravočasno na dvorišču in urediti fante. Naloga, da so
asistenti navzoči na dvorišču pred odhodom v cerkev, je zelo pomembna in naj
se odločno izpolnjuje. To bo zelo pripomoglo k redu.

13.8 Page 128

▲back to top


128
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
2.9. PRI SV. IGNACIJU IN V NIZZI
MONFERRATO
Don Bosko je 6. avgusta 1871 skupaj s teologom Feliksom Golzijem, rektor-
jem Cerkvenega konvikta in njegovim spovednikom, odšel k svetišču sv. Ignacija
nad Lanzem, kjer so začeli prvi tečaj duhovnih vaj za laike.
Pred odhodom je sestavil natančno prošnjo šolskemu inšpektorju, da bi dobil
dovoljenje za odprtje zavoda v Varazzeju. Prošnjo je s pravilnikom zavoda odpos-
lal 8. avgusta, kakor je mogoče razbrati iz datuma, ki ga je pripisal don Rua:
Velecenjeni gospod šolski nadzornik!
V soglasju s pogodbo med občinsko upravo v Varazzeju in podpisanim, ki jo je odobril
šolski svet, podpisani spoštljivo prosi vašo uglednost za dovoljenje, da bi odprl zavod
-konvikt, katerega pravilnik je priložen temu pismu.
Ker letos še ne bo učencev za druge razrede, predlagam učno osebje za štiri razrede
osnovne šole in za prvi razred gimnazije. Če bo treba zvišati število učiteljev ali spre-
meniti osebje, bomo pravočasno sporočili, kakor delamo to v Alassiu.
To je osebje, ki je delovalo že dve leti v zavodu-konviktu v Cherascu in bo sedaj pre-
meščeno v Varazze.
Če želite kaka pojasnila ali druge formalnosti, prosim, da bi mi takoj sporočili, da
bom mogel ustreči vašim željam.
Načrt vodstvenega in učnega osebja
Ravnatelj: doktor literature Janez Krstnik Francesia
Ekonom: Frančišek Cuffia, duhovnik
Profesor verouka: Jožef Cagliero, duhovnik
1. gimnazija: Tamietti, profesor nižje gimnazije, študent 3. letnika književnosti
Risanje in aritmetika: Janez Turchi, izprašani geometer
4. osnovna šola: Jožef Martin
3. osnovna šola: Jožef Sinistrero
2. osnovna šola: Janez Krstnik Cavagnero
1. osnovna šola: Frančišek Borgatello
Vsi ti učitelji imajo ustrezne diplome in so že več let uspešno poučevali v razredih,
katerim so sedaj dodeljeni.
Pri sv. Ignaciju je ostal cela dva tedna in sprejemal spovedi večine gospodov,
ki so opravljali duhovne vaje. V njem so čutili ne samo dobrega duhovnega vodi-
telja, temveč nekaj več kot v drugih duhovnikih. Za tiste, ki jih je navajal k popol-
nejšemu krščanskemu življenju, je veljal za drugega Filipa Nerija.
Cezar Chiala, inšpektor kraljévih pošt in član Konference sv. Vincencija Pavel-
skega, ga je visoko spoštoval in naredil naslednje sklepe:
Ne bom izdal niti pare brez prave potrebe. Ne bom opustil dnevnega svetega obhaji-
la. Pokrižal se bom pred jedjo. Skušal bom iti spat ob desetih in vstati ob pol petih. Ne

13.9 Page 129

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
129
bom tarnal zaradi jedi. Ne bom izgubljal časa v službi. Premagoval bom antipatije;
ne bom se jezil nad nikomer. Vsako jutro bom opravil pol ure premišljevanja. Odkril
se bom, ko bom šel mimo cerkve. Pri obisku revežev bom ljubezniv. Ob petkih ne bom
opustil obiska Najsvetejšega. Skušal bom dobro uporabiti praznične dni. Nikdar ne
bom brez dela. Vedno bom želel napredovati v milosti ‚et amorem tui solum‘ (samo v
ljubezni do tebe).
Tudi pri sv. Ignaciju je imel naš dobri oče v prostih urah polno dela. Odgovar-
jal je na številne dopise in odpravljal svoje posle.
Ko je zvedel, da sta gospoda Prefumo in Varetti dobila tako zaželeno hišo v
Genovi, kjer bi zbirali revne in zapuščene dečke, je napisal pravilnik in ga dal pre-
pisati gospodu Bartolomeju Jožefu Guantiju, ki je postal pozneje duhovnik in je,
potem ko je bil kaplan v Butigleri, deset let po svetnikovi smrti zapisal, česar se je
spominjal iz tistih časov.
Leta 1871 sem bil pri sv. Ignaciju nad Lanzem na duhovnih vajah (med 1. in 20. av-
gustom). Imel sem srečo, da so mi dodelili sobo ob don Bosku, ki je imel nalogo, da je
z zvončkom dajal znamenje za razna opravila.
Spominjam se, da je bil izmed vseh duhovnikov najbolj zaposlen s spovedovanjem in
kako nisem imel nikdar priložnosti, da bi videl njegovo posteljo neurejeno, ker je spal
samo kako uro ponoči na navadnem naslonjaču.
Že drugi dan me je prosil, da bi mu prepisal pravilnik, ki ga je sestavil, in dal v tisk
za zavod, ki so ga gradili v Marassiju, Toda pri prepisovanju nisem mogel razbrati
njegovih popravkov in sem ga moral prositi za pojasnila. Sveti mož mi je večkrat
ustregel, toda ko je videl, da ga moje trkanje na vrata moti pri spovedovanju, mi je
dejal: »Glej, tvoje prihajanje po pojasnila je izguba časa za oba, zato od sedaj naprej,
ko boš naletel na kako težavo in bi potreboval pojasnila, reci samo Marija Pomoč
kristjanov, prosi za nas in boš videl.«
In kaj sem videl? Videl sem, da mi po tem vzdihljaju ni bilo treba več iskati pojasnila
in sem uspešno končal naročilo. To je vse, kar vam po vesti lahko izpovem in me spo-
min ne vara. Od takrat je v meni naraslo spoštovanje in občudovanje, ki sem ju čutil
do tega izrednega človeka in do njegove čudovite ustanove.
Dela za dokončanje kora v novi cerkvi in zakristije v svetišču Marije Pomoč-
nice še niso bila opravljena. Ko je prejel od gospe Evgenije Radice Vittadini darilo
ob ozdravitvi ene njenih hčera, je don Bosko ta dar namenil v namen, kot je mo-
goče spoznati iz zahvalnega pisma, ki je datirano v Turinu, napisano pa v Lanzu,
kakor je imel navado pisati, ko se je obračal na osebe, s katerimi ni imel stalnih
pisnih stikov:
Nadvse spoštovana gospa!
Prejel sem vaše ljubeznivo pismo, v katerem je bilo priloženih 50 frankov. Iz srca se
vam zahvaljujem za dar, ker končujemo dela na koru in zakristiji svetišča Marije Po-

13.10 Page 130

▲back to top


130
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
močnice in so nam za to potrebna sredstva. Prosil bom, da vaša deklica, ki je dobila
zdravje, ostane zdrava vse življenje in da bi pod Marjinim varstvom živela dolga leta
v veselje svojih staršev.
Prav tako ne bom pozabil opraviti posebnih molitev po vašem namenu. Bog naj bla-
goslovi vas, vašega soproga in vso vašo družino in vas vse ohrani pri dobrem zdravju
ter vam da dolga leta srečnega življenja in vztrajnost v dobrem.
Sebe in vse svoje dečke priporočam dobroti vaših molitev in se imenujem v globoki
hvaležnosti vaše uglednosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 12. 8. 1871
Ko se je bližal praznik Marijinega vnebovzetja, se je njegova misel obračala
k ugledni dobrotnici Mariji markizi Fassati. Ker je ni mogel osebno obiskati, ji je
poslal majhno darilce za god in ji obljubil, da bo daroval na njen godovni dan sve-
to mašo po njenem namenu iz hvaležnosti, da mu je pomagala oprostiti vojaškega
nabora njegove klerike.
Sv. Ignacij, 12. 8. 1871
Velezaslužna gospa markiza!
Prihodnji torek, posvečen vnebovzetju blažene Device Marije, boste tudi vi obhajali
svoj god. Na žalost vas ne morem osebno obiskati niti vam poslati šopka cvetlic, s
katerim bi izrazil svojo hvaležnost in hvaležnost vse Družbe sv. Frančiška Saleškega
za vse darove, ki ste nam jih izkazali to leto. Bom pa pri oltarju sv. Ignacija daroval
sveto mašo po vašem namenu.
Vi, spoštovana markiza, veste, da je naša družba še zelo mlada in da potrebuje ve-
liko delavcev. Ko ste nam pomagali odkupiti od vojaškega nabora naše klerike, ste
nam pomagali graditi našo družbo in jo postaviti na trdnejše temelje. Obenem pa ste
omogočili, da delajo novi delavci v Gospodovem vinogradu.
Upam, da vam bo Gospod to vašo dobroto povrnil tudi tukaj na zemlji z zdravjem
v družini, z uspehom v materialnem prizadevanju in tako, kar je največ, da vam bo
vsem podelili vztrajnost v dobrem do konca.
Bog naj vas blagoslovi, gospa markiza, in blažena Devica naj podeli vam, gospodu
markizu in vsej družini vse dobro, medtem ko se priporočam v vaše molitve in se
izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Iz drugih pisem iz teh dni in iz nenehnega dela se nam razodeva skrb, da bi
vsi vestno opravljali svoje dolžnosti.
Predragi don Lemoyne!
Zavij v kos papirja en izvod moje male Cerkvene zgodovine in mi jo pošlji po običaj-
nem prinašalcu ali kakor ti bo pač mogoče.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me za svojega najvdanejšega v Jezusu Kristusu.
duh. Janez Bosko

14 Pages 131-140

▲back to top


14.1 Page 131

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
131
Predragi don Lemoyne!
Mogoče bo na predvečer Marije Vnebovzete prišel v Lanzo teolog Golzio in bo želel
spati v zavodu. Lepo ga oskrbi, kakor enega izmed naših, ker si veliko zasluži.
Ob priliki pošlji ta zvezek v tiskarno.
Bog naj vas vse blagoslovi in moli zame, ki sem v J. K. tvoj najvdanejši duh. Janez Bosko.
San Ignazio, 11. 8. 1871
Predragi don Rua!
Pogovori se z don Proverom, don Caglierom itn. o najbolj primernem času za duhov-
ne vaje. Bi ti pripravil premišljevanja? Če bi ti bilo v preveliko breme, ga prenesi na
ramena don Bonettija ali don Cagliera.
Vse v redu. Bog naj nas vse blagoslovi in imej me za najvdanejšega v J. K.
duh. Janez Bosko
12. 8. 1871
Don Bosko se je 20. avgusta vrnil v oratorij, kamor sta ga prišla obiskat dva
inozemska škofa, ki sta bila na poti v Rim. Ko ju je zagledal, je vstal, jima šel nap-
roti, ju pozdravil, povabil k mizi in enega izmed njiju prosil, da bi sedel na njegovo
mesto. Tega ni nobeden za nobeno ceno hotel, tako da je eden sedel na njegovo
desnico, drugi pa na njegovo levico. Na koncu sta oba pokleknila in ga prosila za
blagoslov. Branil se je, vendar se je končno moral vdati. To nam je pripovedoval
don Milanesio, ki je bil z drugimi sobrati priča tega dogodka.
Tistega dne je Štefan Aly, eden izmed Alžircev, ki so živeli v oratoriju, odpo-
toval domov, ker ga je klical mons. Lavigerie. Bil je dragocen prvenec Afrike, ki je
postal po krstu odličen kristjan. Bilo je zelo prisrčno slovo. Dobri fant je obljubil,
da ne bo nikdar pozabil nasvetov, ki jih je prejel od svojega duhovnega očeta, in
da se bo v svoji daljni domovini vedno spominjal in blagoslavljal gnezdo, kjer je
postal Božji otrok.
Naslednjega dne se je odpravil v Nizzo Monferrato, kjer naj bi skušal izpeljati
veliko nalogo, ki mu jo je zaupal sveti oče.
Grofica Gabriela Corsi di Bosnasco, rojena Pelletta di Cossombrato, ga je že
večkrat povabila na svoj dvorec, kjer bi lahko opravljal svoja dela, obenem pa bi si
tudi malo oddahnil. Sedaj je sprejel to povabilo in napovedal, da bo ostal štiri dni.
Grofica, ki je bila nadvse vesela zaradi njegovega prihoda, mu je rekla, da mora
ostati vsaj en teden in ne samo štiri dni. Don Bosko je dejal:
»Če se bom zadrževal tukaj, kdo bo potem skrbel za kruh mojim fantom?«
»Za to bo že poskrbela Božja previdnost.«
»Seveda, toda Božja previdnost pravi: Pomagaj si sam in jaz ti bom pomagala!
Zato moram storiti, kar morem, in poiskati dobrodelne osebe.«
»In koliko je treba, da dobijo kruh v teh treh dneh?«
»Tri tisoč lir.«
»Če je tako, vam jih bom dala jaz, če ste pripravljeni ostati.«
»S takim pogojem se bom vsekakor ustavil.«

14.2 Page 132

▲back to top


132
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Grofica je vsa vesela izročila don Bosku vsoto, ki jo je on takoj odposlal v Turin.
Predragi don Rua!
Branda ti bo izročil osemnajst loterijskih listov, en del za mesto Turin in drugi
del za obveznice železnice Cuneo.
Lahko greš h gospodu Mussu ali pa gospodu Duprèju ali naj jih proda Rossi.
Z izkupičkom plačaj odkup za Salo. Drugo porabi za hišo ali za Lanzo.
Moje noge so danes prekoračile svoje obveznosti, zato jih bom jutri kaznoval.
Če mi imaš kaj poslati, mi pošlji po Brandi. Bog naj nas vse blagoslovi. Amen.
Najvdanejši v Jezusu Kristusu
duh. Janez Bosko
Ko je potoval v Nizzo, je izgubil popotno torbo, v kateri je bilo nekaj spisov in
med njimi spremno pismo za pravila raznih zavodov. Zato je ponovno pisal don Rui:
Predragi don Rua!
Če se je popotna torba našla, poglej in poišči spremno pismo za natis pravilnikov za
domove, uskladi jo z don Bonettijevimi pravili. Če še ni natisnjeno, mi pošlji en pri-
merek, da ga pogledam.
V isti vreči je nekaj spisov, ki mi jih pošlji po don Francesii, ki bo prihodnji ponedeljek
prišel sem, ali kako drugače.
Moje noge me nočejo ubogati in doktor Fissore mi svetuje, naj ostanem še nekaj dni.
Če Bog hoče, bom v sredo ali najpozneje v četrtek v Turinu. Sporočil ti bom čas pri-
hoda. Prinesel bom tudi nekaj denarja za naše najbolj kričeče potrebe. To je glavni
vzrok moje zamude.
Pisal sem v Lanzo, da naj vam pošljejo mašo za nedeljo. Don Francesia ti bo pomagal
spovedovati. Sicer si pa pomagaj, kakor veš in znaš, jaz bom mislil na denar.
Pisal sem v Genovo in povabil gospoda Varettija, da pride sem in ne v Turin. Če imaš
kaka pomembna pisma, mi jih pošlji. Bog naj nas blagoslovi in imej me za najvdanej-
šega v J. K. duh. Janez Bosko
Nizza, 24. 8. 1871
Dan pozneje je spet pisal:
25. 8. 1871
Predragi don Rua!
V nedeljo zjutraj bo prišel v oratorij inšpektor Vigna. Sporoči v vratarnico, da ga boš
sprejel ti, in izroči mu zapečateno pismo z naslovom viteza Blanchettija. Pogosti ga,
kakor najbolje moreš in znaš.
Prišel je don Cagliero in stopil takoj na prižnico. Zdi se, da so se moje noge spameto-
vale. Odgovarjam na prejeta pisma. Bog naj nas vse blagoslovi.
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Ko je Varetti dobil povabilo, se je takoj odpravil v Nizzo. Poročal je don Bosku,

14.3 Page 133

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
133
da je hiša, ki naj bi služila za zavetišče, last senatorja Cataldija, da je na vzhodni stra-
ni Genove v Marassiju, predmestju v dolini Bisagno, nekaj kilometrov od mesta, na
zelo prijetnem in mirnem kraju in da se lastnik strinja s 700 lirami najemnine, ki so
mu jih takoj izplačali. Don Bosko je omenil, da je počitniški dom zunaj središča malo
primeren za obrtne šole. Vendar je bil zadovoljen, da je stvar stekla in da bodo pod
pokroviteljstvom Konference sv. Vincencija že našli primernejši prostor.
Našli so tudi popotno torbo in jo poslali don Bosku, ki je poslal spremno pis-
mo za pravilnike domov don Rui, da bi jih dal natisniti.
Predragi don Rua!
Namesto spremnega pisma don Bonettiju menim, da je bolj primerno pismo, ki ga
prilagam. Zlasti še, ker je tam najvdanejši služabnik. Popravi, če misliš, da je tako
bolj prav, in daj takoj v tiskarno. Za zdaj naj natisnejo tri tisoč primerkov in ohranijo
stavo.
Prejel sem še druga pisma, ki jih drugo za drugim odpravljam, kakor pač morem.
Potrpljenje! Jaz delno uživam. Tebe in don Berta želim poslati malo na oddih, vendar
še ne v nebesa.
Določili smo stvari za Genovo. Zato naj se don Albera pripravi na pot. O vsem se
bomo še pogovorili.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega. duh. Janez Bosko
Nizza, 27. 8. 1871
Dne 28. je prišel v Nizzo don Francesia. Prinašal je potrebne norme za zavod
v Varazzeju.
Prišel je tudi don Cerruti in mu izrazil gorečo željo številnih družin iz Alassia,
da bi ustanovili tudi licej.
Občinska uprava je obljubljala moralno pomoč, ne pa tudi materialne. Don
Bosko se je pomišljal, da bi si kar tako naložil tako drago ustanovo, bodisi zaradi
števila učnega osebja, kakor tudi zaradi fizikalnega kabineta in podobnih stvari.
Ko pa je stvar dobro premislil, se je odločil, da bo predložil staršem gojencev iz
mesta, ki so končali gimnazijo, da bi oni plačevali delež izdatkov, ki bi jih sicer
imeli, ko bi morali plačevati mesečnino za svoje otroke v Savoni in Genovi, če bi
hoteli obiskovati licej.
Končno je v navzočnosti svoje dobrotnice smehljaje se dejal don Cerrutiju:
»Zapomni si, da smo se za licej v Alassiu odločili v Nizzi, v dvorcu grofice
Gabriele Corsi.«
Starši so predlog sprejeli. Tri družine so se obvezale, da bo tri leta vsaka pla-
čevala 1500, drugi dve po 300 in ena po 200 lir.
Veliko, rekli bomo ogromno je bilo delo, ki ga je opravil v tistih dneh, ki jim je
on pravil dnevi odmora in počitka, zlasti še za zahtevno nalogo, da bi izbral ljudi,
ki naj bi jih postavili za škofe na izpraznjenih mestih. In čeprav je tožil, da so ga
bolele noge in stegna, je odhajal zahvaljujoč se Bogu.

14.4 Page 134

▲back to top


134
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ko je prišel v Turin, je odgovoril na pisma, ki so prišla v njegovi odsotnosti.
Eno pismo je bilo iz Nizze, napisal ga je pa župnik v Certosi di Rivarolo Ligure don
Oggero, zares pastor bonus (dober pastir), ki je slišal govoriti o ustanovitvi sale-
zijanskega zavetišča v Marassiju in si je želel govoriti z njim, da bi mu predstavil
položaj zapuščene mladine v bližnji San Pier d‘Areni. Povabil ga je v Certoso, da
bi prebil nekaj dni pri njem in bi se pogovorila o celotni zadevi. Don Bosko si je to
vzel k srcu in mu obljubil, da bo v ta namen molil in ga obiskal.
Turin, 30. 8. 1871
Najdražji v Gospodu!
Bog bodi hvaljen v vseh stvareh! On sam lahko olajša strašne tegobe, ki mučijo mo-
ralni položaj ubogega človeštva. Molimo in tudi jaz bom prosil Marijo Pomočnico za
zadevo, o kateri mi pišete.
Ker bom moral jeseni obiskati Genovo, bom izkoristil vaše ljubeznivo povabilo in se
ustavil v Certosi di Rivarolo, kjer vi dostojno opravljate službo župnika.
Bog naj vas blagoslovi in vam pomaga, da boste mogli izpolniti svoje lepe načrte.
Molite zame in za moje revne dečke in imejte me v J. K. za vaše uglednosti
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
2.10. V LIGURIJI, PONOVNO V FIRENCE IN RIM
Odhod v Genovo je bil prenesen na prve dni septembra z namenom, da bi
obiskal hišo, vzeto v najem v Marassiju, in poiskal dobrotnike. Ne vemo, ali je
bil tudi v Certosi, vendar je veliko obiskoval cerkvene ljudi in laike in se z njimi
pogovarjal.
Na poti je naletel na p. Jožefa Capeccija iz reda puščavnikov sv. Avguština,
župnika naše Ljube Gospe Tolažnice v mestnem okraju San Vincenzo. Don Bosko
mu je omenil ustanovo, ki so jo začeli v Marassiju, in mu jo toplo priporočil, ker
je bila v bližini njegove župnije v Porti Pila, nedaleč od Bisagna. Dobri redovnik
mu je dejal, da bi bilo dobro, če ne že nujno potrebno, odpreti kako ustanovo ali
vsaj praznični oratorij v Alessandrii, kamor on pogosto zahaja in srečuje na ce-
stah trume dečkov, ki hodijo in se potepajo brez dela, medtem ko razne redovnice
skrbijo za žensko mladino.
Don Bosko mu je obljubil, da bo s časom zadoščeno tej potrebi. Kako zelo
se je dobri redovnik razveselil, ko so v istem letu, ko je bil on izvoljen za škofa v
Alessandrii, odprli tudi salezijanski oratorij in čez dve leti, 30. aprila 1899, zavod,
kjer je videl, kako je ob slovesnem odprtju okrog 400 dečkov prejelo sveto obha-
jilo. On sam je ves prevzet pri mizi pripovedoval o srečanju, ki ga je imel z don
Boskom pred dvajsetimi leti.

14.5 Page 135

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
135
Svetnik je skušal govoriti tudi z markizom Ignacijem Pallavicinijem. Ker pa je
bil ta odsoten, mu je pisno sporočil nameravano ustanovitev zavoda v Marassiju
in se toplo priporočil njegovi radodarnosti. Plemeniti patricij mu je odgovoril:
Velečastiti gospod gospodar!
Genova, 9. septembra 1971
Samo njemu.
Še vedno sem vam dolžan odgovor na pismo, ki ste mi ga poslali z namenom, da mi
sporočite, da imate namen v tem mestu ustanoviti eno izmed svojih hiš. Zato vas
prosim najprej za oproščenje, da tako dolgo nisem izpolnil te dolžnosti. Na drugem
mestu se vam moram zahvaliti za spomin, ki ste mi ga poslali v sliki sv. Jožefa, ki je še
toliko dragocenejša, ker nosi lastnoročni podpis našega svetega očeta.
Bili ste tako dobri, da ste me vprašali za moje mnenje o načrtovani ustanovi. Kaj naj
vam povem? Da bi se pogovarjali o njeni potrebi? To bi bilo isto, kot če bi ob belem
dnevu govorili o potrebi sonca. Kaj nam preostaja po tem povedanem? Dobiti sredstva.
To bi bilo v naših časih malo težko, vendar bo vam kljub vsemu uspelo, kar priča toliko
domov in cerkva, ki ste jih zgradili. Kar se tiče mene, vam lahko obljubim letno tisoč lir,
na katere lahko računate, potem ko bo hiša že postavljena in bo delovala.
Moje zdravje ni najboljše, zato vam priporočam v molitev sebe, vse svoje, za dušo in
telo in za vse drugo.
Izrabljam priložnost, da vam izrekam svoje visoko občudovanje.
Najvdanejši in najuslužnejši služabnik I. A. Pallavicini
Dne 6. septembra je v Sestri Ponente obiskal baronico Alojzijo Cataldi, ki je
postala velika dobrotnica. Od tam je pisal v oratorij:
Predragi don Rua!
Če bo Bog tako hotel, bom jutri ob 11.20 dopoldne v Turinu. Menim, da bo prav, da
greva na kosilo k Feliciti Magna in bomo tako vnaprej obhajali Marijin praznik, obe-
nem pa se bomo mogli o marsičem domeniti.
Če so že natisnjeni pravilniki za Varazze, mi jih, prosim, pošlji 300 za župana oziro-
ma župnika. Nato uredi, da bodo s spremnim pismom razposlani v škofije Savona,
Genova in Sarzano.
Bog naj blagoslovi vse in imej me za najboljšega prijatelja v J. K. duh. Janez Bosko
Sestri Ponente, Villa Cataldi, 6. 9. 71
Medtem ko so šla dela za odprtje zavoda v Varazzeju proti koncu, je župan si-
lil, da ne bi čakali z objavo pravilnika, in je sporočil don Bosku, da je 4. septembra
govoril s kraljevim šolskim inšpektorjem, ki mu je zagotovil, da lahko pravilnik
objavijo z njegovo odobritvijo.

14.6 Page 136

▲back to top


136
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Spremno pismo za župnike za programe za Varazze in Marassi36 se je glasilo
v korist cerkvenih poklicev:
Velečastiti gospod!
Prosim vašo spoštovano uglednost, da bi sprejeli pravilnike in jih dali prebrati dru-
žinam, za katere menite, da bi bilo primerno. Če bi poznali dečke, katerih narava in
nadarjenost za študij bi dajali upanje na cerkveni poklic, in bi mi jih hoteli poslati,
vam zagotavljam, da bomo storili vse, kar je treba, da jih bomo vzgajali v učenju in
pobožnosti in bi tako naše pričakovanje bilo poplačano.
V vsakem primeru se vam zahvaljujem za uslugo in vam želim vse najboljše, ko imam
čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejši služabnik. Duh. Janez Bosko
Turin, septembra 1871
Dne 7. je bil v Turinu in je skupaj z don Ruo bil pri kosilu v hiši Felicite Magna,
to je pobožne deklice Felicite Orselli, ki je stanovala skupaj z drugima pobožnima
ženama, Terezijo Magna in Cicchino Fusero, s katerima so jo vezali skupni intere-
si. Z majhno trgovinico je zbrala lepo glavnico in jo po smrti zapisala don Bosku.
Bila je nadvse srečna, če mu je lahko ponudila jesti, ko je prihajal k njej in je skrit
lahko v miru končal kako pomembno delo, česar ne bi mogel narediti v oratoriju.
Dne 8. septembra so razdelili nagrade dijakom. Bil je praznik Marijinega
rojstva. Od tega leta naprej so prejemali nagrade tudi obrtniki, učenci francoske-
ga jezika in osnovne šole.
Takoj po končani razdelitvi nagrad se je skupaj z ravnatelji odpravil v Lanzo,
kjer naj bi se 11. septembra začel prvi tečaj duhovnih vaj za sobrate. Toda prav
tedaj ga je minister Lanza nujno klical v Firence, od koder je odpotoval v Rim za-
radi velike reči, ki je zanimala ves svet. V Rimu je ostal samo tri dni, vendar je bilo
zadosti, da je sklenil vse potrebno in se 15. septembra spet odpravil v Firence.
V Firencah je zvedel od očetov kapucinov v Varazzeju, da se po mestu širi ne-
zadovoljnost zaradi novic, da namerava don Bosko vzeti samostansko cerkev za
zbirališče zunanjih gojencev zavoda. Poslal jim je naslednji pismo, ki ga hranimo
v arhivu.
Velečastiti oče!
Bodite prepričani, da don Bosko kapucinom ne bo nikdar povzročal sitnosti. Vedno
sem storil zanje vse dobro, ki sem ga mogel, tako da sem jim pošiljal postulante in
tako da sem jih sprejemal v svojo hišo. Odkar so se začeli neredi, sem jih imel vedno
nekaj v zavodu in jih imam tudi danes, ker so mi zelo pri srcu. Nikdar nisem naro-
čil nikomur, da bi razpravljal o kapucinski cerkvi v Varazzeju. Mogoče je kdo kaj
narobe razumel ali se je naredil za mojega odposlanca v stvari, o kateri nisem niti
sanjal. Ko je šlo za to, da odgovorim občinski upravi, ki je predlagala to cerkev za
36 Glej pravilnik za Varazze v Dodatku št. III. Programa za Marassi na žalost nimamo.

14.7 Page 137

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
137
nedeljsko srečanje gojencev dijakov, sem osebno šel v Genovo k očetu provincialu, da
bi slišal njegovo mnenje. Ni ga bilo in zato sem šel v Varazze, dolgo govoril s patrom
Kristoforom, definitorjem, in patrom gvardijanom samostana. Ko sem ugotovil, da
sta nasprotna tej zamisli, sem šel k županu in mu povedal, da ne mislim uporabljati
cerkve, o kateri govorimo, in da bi za notranje gojence usposobili eno dvorano; zato
naj občinska uprava poskrbi za prostor za zunanje gojence. Vse to sem storil sam, ne
da bi mi kdo kaj ponujal ali svetoval, bodisi zasebnik bodisi kaka delegacija. Živimo v
težkih časih in zato se trudimo, da bi si med seboj pomagali in ne da bi drug drugega
ovirali. Prav ste storili, da ste mi pisali, tako sedaj veste, kako je s stvarjo, in je to vam
in drugim za vodilo. Prosim vas, da bi se v stvareh, ki se tičejo moje osebe, ne prenag-
lili, in če bi se kaj govorilo, vas prosim, da bi mi takoj sporočili. Tako bomo preprečili
določene trditve ali celo odločitve, ki po ene strani hladijo krščansko ljubezen, po
drugi pa ovirajo stvari, ki naj bi služile večji Božji slavi, ki jo vsi želimo večati in širiti.
Bog naj nas vse blagoslovi. Molite zame, ki vas visoko cenim in se izrekam za vaše
uglednosti ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
P. S.: Trenutno sem v Firencah, toda jutri bom že v Turinu.
Za kapelo konviktovcev so usposobili eno izmed dvoran, za zunanje pa so določili
oratorij v Assunti, nedaleč od zavoda.
2.11. VRNITEV
Don Bosko se je takoj napotil v Lanzo, kjer so potekale duhovne vaje; prvi
tečaj od 18. do 23. in drugi od 25. do 30.
Po vrnitvi v Turin je šel v Castelnuovo za praznovanje sv. rožnega venca v
Becchih in da bi toliko rečem, ki jih je imel v rokah, dal nekaj reda in se malo
odpočil, ker je bil zelo utrujen. Tako je pisal vitezu Tomažu Uguccioniju, ki ga ni
mogel obiskati v Firencah.
Castelnuovo d‘Asti, 2. oktobra 1871
Predragi gospod Tomaž!
Oprostite, prosim, poglavarju paglavcev zaradi zamude, ker vam ni odgovoril na pis-
mo, ki ga je prejel v trenutku, ko se je odpravljal iz Rima. Nisem imel priložnosti, da bi
vam odgovoril prej. Deček osmih let je premlad za Turin, kjer jih sicer sprejemamo za
malo denarja ali celo zastonj. Starost za sprejem je dvanajst izpolnjenih let. Imamo
zavode, kjer bi lahko počakal do te starosti, vendar bi bilo treba na mesec plačati
24 lir. Zato malo potrpite in mu skušajte najti prostor kje v Firencah ali v kakem
našem ustreznem zavodu. Ko bo dovolj star, ga bom rade volje sprejel tukaj v Turinu
s kakršnim koli pogojem.
V Firencah sem se ustavil samo čez dan in sem šel na vaše stanovanje, da bi videl,

14.8 Page 138

▲back to top


138
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ali je kdo doma, toda kakor sem pričakoval, so bili vsi na dopustu. V Rimu so stvari
potekale nad mojim pričakovanjem. Ko bova imela čas, se bova o tem pogovorila.
Zaradi toliko stvari sem bil zelo utrujen. Da bi jih vsaj delno spravil v red in si malo
oddahnil, sem se za nekaj dni umaknil v domačo hišo v Castelnovo d‘Asti. V nedeljo
bom spet, če bo tako Bogu po volji, v Turinu.
Upam, da so vsi člani vaše družine, zlasti gospa stara mama, moja mamica, pri dob-
rem zdravju. To je, za kar prosim vsak dan v svoji majhnosti pri sveti maši za vas,
dragi gospod Tomaž, in za vse člane vaše družine.
Priporočam sebe in vse te brezštevilne zadeve dobroti vaših molitev, medtem ko se
poln hvaležnosti in sinovske vdanosti izjavljam za vaše uglednosti
najvdanejšega in najbolj ustrežljivega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Še drugo ljubeznivo pismo dobri »mami« in veliki dobrotnici grofici Callori
di Vignale nam pravi, kako zelo je potreben počitka – tudi za svojo utrujeno glavo.
3. oktobra 1871
Veleugledna? Veledobrodelna? Ekscelenca? Predraga mama?
Recite mi, kaj vam bolj ugaja?
Vem, da ste bili bolni, nisem pa vedel, da je bilo vse tako resno, kakor je bilo. Bogu
bodi hvala, ker vam je podaril, če ne že prejšnje pa vsaj dobro zdravje. Želim iti,
čeprav malo pozno, prihodnji teden na obisk. V ta namen vas prosim, da bi mi nekaj
pisali: je hiša Fassati v Montemagnu ali ne? V prvem primeru bom potoval skozi Asti,
v drugem pa skozi Casale in potem v Felizzano.
Napadla me je taka lenoba, da sem bil nesposoben za vsako delo. Sedaj sem se umak-
nil v domačo hišo v Castelnuovu d‘Asti, sredi gozdov in obdan od kake desetine pag-
lavcev. Tukaj se je moja glava malo odpočila in postala če že ne pesniška pa vsaj
toliko sposobna, da je narekovala nekaj misli, ki jih bom zapisal v to pismo.
Bog naj vas blagoslovi, gospa grofica, in vam podari tisto zdravje, ki vas bo naredilo
srečno v tem in onem življenju.
Vdane pozdrave gospodu grofu soprogu in vsej družini. Imejte me v globoki hvale-
žnosti za vaše spoštovane uglednosti najvdanejšega in najpokornejšega sina (zapra-
vljivca).
duh. Janez Bosko
Njegov počitek je bil v mirnem delu, v tišini in molku, daleč od oseb, ki so
navadno vsak dan prihajale k njemu.
Sredi oktobra je don Francesia prevzel vodstvo novega zavoda v Varazzeju in
na žalost pri prebivalstvu doživel hladen sprejem.
Dne 26. oktobra so se v oratoriju zbrali ugledni književniki, da bi razpravljali
o avtorjih, ki naj bi izšli v zbirki italijanskih klasikov v Knjižnici za mlade. Zelo
prijetno zborovanje, ki je potekalo vsako leto od ustanovitve leta 1869.
Ta dan je tudi odhajal don Albera z dvema klerikoma v novi zavod v Marassiju.
Ko so pristopili k svetniku, da bi slišali še kako spodbudno besedo in prejeli
njegov blagoslov, smo slišali, kako jih je nagovoril:

14.9 Page 139

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
139
»Torej odhajate v Genovo, kjer boste odprli zavetišče za revne in zapuščene
dečke.« »Toda s kakimi sredstvi?« so menili odhajajoči.
»Ne mislite na to. Sveti oče vam pošilja svoj blagoslov. Položite vse vaše zau-
panje v Gospoda. On bo za vse poskrbel. Ob prihodu boste našli človeka, ki vam bo
pokazal stanovanje, kjer boste začeli vaše poslanstvo.«
Don Albera, ki je bil prefekt zunanjih gojencev, si je priskrbel nekaj denarja za
prve potrebe. Don Bosko ga je vprašal, ali kaj potrebuje.
»Ne, gospod don Bosko, najlepša hvala. Imam s seboj petsto lir.«
»Oh, dragi moj! Saj vendar ni potrebno toliko denarja. Ali misliš, da v Genovi
ni Božje previdnosti? Pojdi v miru, Božja previdnost bo poskrbela tudi zate, nikar
se ne boj.«
Potegnil je iz predala nekaj revnih lir, zgolj potrebno za pot, jih dal in si pri-
držal onih petsto. Istega dne je don Bosko temeljito predelal okrožnico za odprtje
zavoda v Alassiu.
Don Albera je odpotoval s svojima tovarišema in nosil v popotni vreči vso
svojo prtljago in prtljago obeh tovarišev. V Genovi so jih na postaji pričakovali
nekateri gospodje od Konference sv. Vincencija župnije Diecimila Crocifissi, ki jih
je vodil predsednik Jožef Prefumo, in Dominik Varetti. Hoteli so jih popeljati na
majhno okrepčilo, oni pa so hoteli takoj oditi na svoje stanovanje v vili senatorja
Jožefa Cataldija, ki so jo najeli zanje v Marassiju.
Ni treba posebej poudarjati, da so bili ti dnevi zelo težki za tiste don Boskove
sinove, saj v hiši ni bilo ničesar. Nekaj noči so prespali kar na lesenih stolih, saj še
ni bilo postelj. To je bila preizkušnja, s katero jih je hotel Gospod preizkusiti, da bi
bili potem obdarjeni s tolikimi darovi.
In zares. Kakor hitro se je raznesla novica, da se je odprt dobrodelni zavod za
uboge dečke, ki bodo mogli tam dobiti zatočišče, prejeti dobro vzgojo in se naučiti
obrti, s pomočjo katere si bodo mogli pošteno služiti kruh, ni trajalo dolgo, ko so
jim priskočili na pomoč velikodušni dobrotniki in tudi dobrodušni kmetje iz tis-
tega okoliša in jih oskrbeli z vsem potrebnim. Zlasti gospod Prefumo se je izkazal
zanje kot dober oče, jih pogosto obiskal, posebno na predvečer velikih praznikov,
in jim vsakič prinesel kako darilo.
2.12. ZELO DOLGA SPORNA, PA SPODBUDNA
ZADEVA
Med oratorijem in škofom iz Mondovìja mons. Janezom Tomažem Ghilardi-
jem iz reda pridigarjev se je od 1870 do 1871 pletla neprijetna zadeva v zvezi z
nakupom tiskarne, ki pa je z obeh strani potekala z veliko spravljivostjo. Lahko je
vsem v spodbudo, zato jo bomo natančno opisali.

14.10 Page 140

▲back to top


140
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Mons. Ghilardi je želel kupiti tiskarno in je zato govoril z vitezom Friderikom
Oreglio di Santo Stefano, salezijancem, ki je bil upravitelj tiskarne v oratoriju, ka-
teremu je škof dajal v tisk razne knjige. Dogovor je bil sklenjen leta 1868 v spomin
na posvetitev cerkve Marije Pomočnice. Mons. Ghilardi je s svojim sodelovanjem
povzdignil slovesnost v mesecu juniju.
Nekaj dni prej (3. junija) je vitez kupil za oratorij od odvetnika Dominika Fis-
soreja celotno tiskarno za samo 8.500 lir, ki jih je takoj plačal. Več kupcev je takoj,
ko so zvedeli za to, ponudilo 18.000 lir v odplačilu po obrokih. On pa jo je prodal
škofu za 15.000 lir, se pravi za najnižjo ceno od ponujenih.
Ko je škof dve leti pozneje slišal za razliko med tem, kar je plačal on, in ceno,
za katero jo je kupil vitez, je prišel v Turin in hotel govorili o zadevi z don Boskom.
Don Boska ni bilo, vitez je zapustil našo družbo in vstopil k jezuitom in zato
je o tem govoril z don Ruo.
Don Rua mu je 24. avgusta 1870 takole pisal:
Našemu dragemu don Bosku je bilo zelo hudo, da ni mogel govoriti z vami na dan,
ko ste bili tako ljubeznivi in prišli v Turin in nas obiskali. Razložil sem mu zadevo, za-
radi katere ste prišli v oratorij. On je stvar premislil in menil, da naj vam pišem, da
oratorij ne sme trpeti škode pri zadevi s prodajo tiskarne, kakor tudi ne pri tiskanju
vaših knjig. Vitez Oreglia je zvedel za prodajo tiskarne in jo je kupil z vsemi tveganji in
nevarnostmi. Nato je brez vsake želje, da bi za to zvedela javnost, govoril z nekaterimi
osebami in jim povedal, kako je z zadevo. Po teh razgovorih je dobil tri ponudbe, eno za
15.000 italijanskih lir, drugo za 16.000 in tretjo za 18.000. Ostal je pri prvi ponudbi, za
katero se je dogovoril z vašo ekscelenco, in se ni več oziral na druge, ker je hotel ustreči
visoko zaslužnemu škofu Cerkve, ki je tako naklonjen oratoriju. To je vitez Oreglia še
letos povedal don Bosku, ko sta se srečala v Rimu. Don Bosko vse to prepušča v pretres
modrosti vaše ekscelence in je pripravljen o tem nadalje razpravljati.
Monsinjor je 1. septembra takole odgovoril:
Občutki odličnega in previdnostnega don Boska v zadevi neplačanega dolga so tudi
moji, saj oba hočeva samo to, kar je pravično. Menim, da lahko doseževa skupno
željo, tako da narediva iz zadeve moralni primer. Jaz bom napisal svojo predstavitev
in jo poslal vitezu Oregli v pregled. Ko bomo dosegli soglasje v predstavitvi dejstev,
bomo primer predložili dvema ali trem teološkim izvedencem, ki jih bomo izbrali
po skupni privolitvi, in se slepo držali njihove odločitve. Ne dvomim, da bo ta moj
predlog rade volje sprejel tudi don Bosko, ker se mi zdi to najboljša pot, da končamo
to neprijetno zadevo, ki obtežuje vest obema stranema. Jaz sem že začel pisati svojo
predstavitev in bom storil vse potrebno, da jo bom čim prej poslal v Rim, ker, priznati
moram, bi si rad čim prej izvlekel ta trn iz srca.
Želim, da bi sporočili don Bosku, da se je vitez Oreglia zmotil, kar je tudi priznal, za
1.000 lir v mojo škodo, ker sem plačal 16.000 in ne 15.000, kakor je mogoče razbrati

15 Pages 141-150

▲back to top


15.1 Page 141

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
141
iz potrdil. Zato je moj dolg vsega skupaj 5.000 lir, medtem ko je razen ‚errata corrige‘
(popravi, kar je narobe) cena tiskarne 6.000 lir v mojo škodo, če izvzamemo pomoto.
Monsinjor je imel v oratoriju odprt tekoči račun za dela, ki jih je zanj opra-
vljala oratorijska tiskarna, pa računi niso bili plačani. Zato ni čudno, da mu ni bilo
izrecno povedano, da je tistih 1.000 lir šlo za plačilo teh dolgov. Kljub temu je
vitez 14. januarja 1869 pri podpisu tretjega potrdila pripisal:
Od kanonika Ramorina sem prejel 3.000 lir, ki mi prihajajo ravno prav. Iz srca se mu
zahvaljujem, da mi jih je poslal. Storil bom vse, kar je v moji moči, da bom uredil ta
račun, ker tudi jaz želim priti na jasno.
Naj vam povem za vaše nadaljnje ravnanje, da sem prodajo tiskarne in z njo poveza-
ne izdatke prenesel na vaš račun in zato zapisujem tudi vaše dajatve na vaš kredit.
Tako bo ostalo za poravnavo izdatkov za tisk …
Še pred koncem meseca je škof ponovno pisal:
V vsem predragi don Bosko!
Deus misereatur nostri (Bog se nas usmili)!
Ko sem zadnjič pisal dragemu don Rui, sem mu povedal, da bom napisal ‚factum‘
(dejstvo) o nakupu tiskarne od viteza Oreglie, potem to poslal vitezu v pregled, da bi
napisal svoje pripombe. Ko sem poročilo napisal, nisem imel več poguma, da bi pos-
lal, ker bi mu bilo v veliko žalost, ko bi videl, kako se je obnašal do mene. Zato se mi
zdi bolj primerno, da poročilo pošljem vam, da ga preberete in pretehtate in potem
odločite o poštenosti in zanesljivosti imenovanega viteza.
Če me ne bi težila obveznost, da moram plačati dolgove, ki sem si jih naložil z Mi-
sijonskim zavodom in tiskarno, in to zlasti v trenutku, ko me lahko vsak trenutek
obsodijo, zaprejo, me pošljejo v izgnanstvo in še kaj hujšega, bi vse skupaj pustil v dar
oratoriju in bi tako končali vso zadevo. Vendar tega ne morem. Ker oratoriju ni treba
ničesar plačati, bi bilo nepotrebno, da bi vitezu prizadeli tako žalost, če bi bral moje
poročilo, o katerem govorimo.
Kakorkoli boste že odločili, bom jaz sedaj poskrbel, da se uredijo tiskarski in knjigar-
niški računi, kar bi pomenilo, da bi s 1.500 lirami poravnal vse dolgove do oratorija
in bi mi s tem priznali tudi 6.500 lir, ki sem jih plačal za tiskarno. Toda ta obračun
bom poslal don Rui.
Ne bom govoril o rimskih stvareh, da ne bom obnavljal v vas in v sebi ‚infandum do-
lorem‘ (neizmerno bolečino), vendar ne bom mogel zamolčati najgrenkejših resnic
in zato skušam urediti svoje zadeve, da bom o njih lahko govoril popolnoma prosto-
dušno. Ostajam z Jezusom in Marijo ob vznožju ves najvdanejši prijatelj.
30. 9. 70
+ fra. Gio. škof v Mondovìju
Predstavitev, ki jo je podpisal škof, je izdelal škofijski ekonom don Andrej
Tonelli, ki ni vedel natančno, kako so stvari potekale, bil je na škofovi strani in je
zato prišel do pretiranega in napačnega sklepa.

15.2 Page 142

▲back to top


142
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Podajamo jo ‚ad litteram‘ (dobesedno) in skoraj v celoti:
Predstavitev dogovorov med njegovo ekscelenco škofom v Mondovìju in uglednim
vitezom Friderikom Oreglio, vodjem tiskarne v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, o
nakupu tiskarne.
1. Ker je škof v Mondovìju želel kupiti tiskamo za svoj Misijonski zavod, je prosil
viteza Oreglio, da bi mu kot izvedenec in prijatelj pomagal pri izvedbi njegovega
načrta.
Ko je imenovani prelat junija 1867 (beri 1968) bil pri don Bosku, mu je gospod
vitez Oreglia povedal, da je na prodaj celotna tiskarna, za ceno 15 tisoč lir. Škof
je bil pripravljen plačati samo 12 tisoč lir, zato je vitez rešil težavo tako, da bi 3
tisoč lir dobil tako, da bi od celotne tiskarne vzel za 3 tisoč lir materiala, npr. črk
in drugih predmetov. Škof je ponudbo sprejel, sklenil z vitezom pogodbo in takoj
tudi določil roke za odplačevanje.
2. Škof je dobil čez nekaj časa od viteza sporočilo za končnoveljavno potrditev po-
godbe. Poslal je svojega duhovnika velečastitega don Fissoreja v Turin z naroči-
lom, da naj odbere predmete v vrednosti 3 tisoč lir, ki naj bi po dogovoru ostale v
tiskarni v oratoriju, in pripravi prevoz v Mondovì ter končnoveljavno konča po-
godbo. Ko je potem don Fissore omenil škofu, da bi odbiranje predmetov trajalo
dolgo in bi bilo v korist oratorijske tiskarne, saj jo je imel v rokah vitez Oreglia,
je ta privolil, da plača 15 tisoč lir, in jih še pred določenim rokom izplačal.
3. Kakor hitro so tiskarno prepeljali v Mondovì in jo postavili, se je škof zavedel, da
ni bila vredna toliko, kolikor so jo ocenili, kajti takoj so morali izdati velike vsote
za nakup črk, brez katerih tiskarna ne bi mogla delati.
4. Po Božji previdnosti je prav tisti čas prišel v tiskarno strokovnjak, ki je tiskarno
podrobno pregledal in ugotovil, da je naredil zelo slab nakup, ker tiskarna ni
bila več nova in bi jo zato lahko dobil za znatno nižjo ceno. Ta sodba izvedene in
prijateljske osebe, ki ni imela pri stvari nikakršnega interesa, je škofa navdala z
žalostnim prepričanjem, da je ravnal preveč neprevidno.
5. K temu se je pridružil še drug dogodek, ko je prišel k škofu nekdo, vzvišen nad
vsak sum. Ta je mons. škofu povedal, kako se je vitez Oreglia hvalil, da mu je zelo
prijetno pri srcu, da je lahko škofu iz Mondovìja prodal tiskarno za 15 tisoč lir,
medtem ko je on dal zanjo samo 8.500 ali še manj.
6. Čeprav se je škof temu zelo začudil, nikakor ni dvomil o poštenosti odličnega vite-
za in ni niti pomislil, da je to storil iz hudobije, pač pa zaradi svoje napačne vesti.
S tem je prišel do naslednjega sklepa:
7. Iz tega poročila, ki vsebuje samo čisto resnico, se jasno vidi, da mora vitez Oreg-
lia oziroma zanj don Boskov oratorij vrniti mons. škofu 6.500 lir, ki jih je on
plačal. Navedeni razlogi za to so jasni kot beli dan.
A. Vitez Oreglia, ki ni bil nikdar izvedenec za tiskarne in se tudi ni imel za takega,

15.3 Page 143

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
143
ni mogel s škofom razpravljati o tej zadevi. Toda škof mu je kot prijatelju in
posredniku popolnoma zaupal, zanašajoč se na njegovo poštenost in odkrito-
srčnost in na tehnično znanje, ki ga je moral imeti na tem področju. S takim
prepričanjem je prevzel tiskarno, ne da bi vprašal, od kod prihaja, ne da bi zah-
teval inventar, z eno besedo brez vsakega previdnostnega ukrepa, s kakršnim se
opravljajo taki posli, pač pa s preprostim zaupanjem v pošteno besedo. To ško-
fovo vedenje kaže, da on viteza Oreglio ni imel za trgovca in lastnika tiskarne, ki
bi delal v svojo korist, temveč za zastopnika škofovih interesov.
B. Vitez Oreglia tiskarne ni prevzel v svojem, temveč v škofovem imenu, ki ga je za
to naprosil, se pravi kot posrednika in ne prekupčevalca. Od njega je hotel slišati
jasno besedo o vsoti, ki naj bi jo plačal. Če je torej škof hotel jasno besedo in je bil
vitez Oreglia pripravljen, da mu jo pove, je to znamenje, da je vitez delal v škofo-
vem imenu kot posrednik in pooblaščenec. Če torej vitez ni bil lastnik tiskarne,
če jo je kupil kot pooblaščenec, potem od škofa ni mogel zahtevati višje vsote,
kot jo je sam plačal. Zato nikakor ne more reči, da so mu, potem ko je tiskarno
kupil, ponudili večjo vsoto kot 8.500 lir. Kaj je bil pravzaprav vzrok pogodbe?
Škofova beseda vitezu (ali ne?), ki ga zavezuje na vsak način in za vsako ceno do
vsote 15.000 lir, kot če bi že sklenila pogodbo. Ker se je škof s to besedo zavezal,
da bo prevzel nase škodo, če bi bila tiskarna vredna manj od določene cene, bi
bil tudi deležen koristi, če bi bila tiskarna vredna več.
8. Ker je stvar taka in veljajo sklepi, ki smo jih navedli in ki so sami po sebi razvidni,
kar je vse v prid škofu, ne preostane drugega kot sprejeti ta dejstva. Ker pa se
zdi, da odlični vodja oratorija, zelo cenjeni in velečastiti don Bosko, s katerim je
škof že govoril, ni tega mnenja, in ker niti eden niti drugi nočeta storiti ničesar,
kar bi bilo proti pravičnosti in ljubezni, in ker škof želi, da bi se čim prej prija-
teljsko sporazumeli, predlagamo: da se pošlje vitezu Oregli pričujoče poročilo s
prošnjo, da doda svoje opombe. Potem bo oratorij ali povrnil 6.500 lir in škof –
ko bi uredil odprte račune z oratorijem – podaril ali obljubil oratoriju dar 1.500
lir kot povračilo za delo, ki ga je vitez Oreglia imel s tiskarno. Če pa bi to bilo
nemogoče, bi v tem primeru izbrali dva ali tri razsodnike, teologe ali kanoniste,
in bi se držali njihove razsodbe. V tem primeru bi se lahko tolažili, da so se držali
nasveta sv. Avguština: Lites aut nullas habeatis, aut quam celerrime finiatis (ne
imejte pravd, če pa jih imate, jih čim prej končajte).
Ko je don Bosko dobil in prebral to poročilo, je menil, da ni samo pametno,
temveč tudi nujno potrebno, da ga dobi v roke vitez Oreglia. Ta je dva meseca
pozneje, 30. novembra, potem ko so ga iz Rima poslali v Briksen, pisal pismo, v
katerem se je najprej opravičil zaradi zamude in nato jasno izjavil naslednje:
Kar se tiče poročila velečastitega mons. škofa iz Mondovìja, moram reči, da se ne
strinjam v vseh točkah z njegovim mnenjem, kajti nekatere okoliščine, ki jih on na-
vaja, se ne ujemajo s tem, kakor se stvari jaz spominjam. Z vso gotovostjo in odkrito-

15.4 Page 144

▲back to top


144
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
srčnostjo lahko povem, da sem od advokata Fissoreja kupil tiskarno za don Boska, in
če sem mu plačal samo 8.500 lir, je bilo to zato, ker je hotel denar takoj. Sicer pa je
imel – in to sem mogel razbrati iz pisem – več tiskarjev, ki so mu za tiskarno ponujali
15, 16 in celo več tisoč frankov, vendar s plačilom na obroke. Oprt na te razloge sem
se odločil čisto mirne vesti, da sem zahteval od monsinjorja 15 tisoč. Ostal sem trdno
pri tej ceni, ker sem imel še druge ponudbe. Odločilno besedo od monsinjorja sem
zahteval, kajti če se on ne bi odločil, bi tiskarno prodal drugim ponudnikom. Če se
monsinjor ne bi odločil za nakup tiskarne, bi kupci odšli in jaz bi moral iskati prostor,
kamor bi spravil toliko materiala. Poleg tega pa so zelo povpraševali po strojih. Zato
menim, da se nisem pregrešil proti monsinjorju, niti nisem imel tega namena, ko mu
nisem povedal, da je tiskarna don Boskova, kajti jaz, ki se imel stvar v roki, sem bil
čisto zunaj pogodbe in sem bil samo posrednik; od vsega nisem hotel imeti niti želeti
niti upati kake koristi. Na tem mestu bi rad odgovoril na besede tiste osebe, o kateri
pravi monsinjor, da mu je rekla, da je vitezu Oregli zelo prijetno pri srcu, da je mogel
škofu iz Mondovìja prodati tiskarno za 15 tisoč lir, medtem ko je on dal zanjo samo
8.000 ali manj lir. Ta oseba, vzvišena nad vsak sum, je moje besede napačno razume-
la ali jih je razlagala v popolnoma drugačnem smislu, kot sem jih jaz izgovoril. To
lahko trdim mirne vesti. Naj bo kdo še tako vzvišen nad vsak sum, ni nezmotljiv, zlasti
še, če razlaga besede, ki jih je izrekel drug. Naj bo že kakor koli, pa se iz tega vidi,
da nisem pred nikomer skrival dobička, ki sem ga imel s prodajo tiskarne. Tega tudi
monsinjorju ne bi prikrival, če bi me zaupno vprašal, kakor je to zaupno izpovedal v
poročilu, ki vam ga je poslal. In sedaj o izredno izvedenem gospodu, ki je menil, da je
monsinjor naredil zelo slab nakup: bi bil ta gospod pripravljen in sposoben postaviti
na noge tako tiskarno za 15 tisoč lir? Če si on to domišlja, potem mora to biti človek,
ki še nikdar ni stopil v nobeno tiskarno. Lahko je odličen faktor v tiskarni ali stavec
ali kaj podobnega, gotovo pa ni nikdar kupoval take tiskarne, kjer se vse druge cene
za opremo merijo s ceno tiskarskih črk.
Da je monsinjor prevzel tiskarno brez inventarja, ni moja krivda, ker sem ga večkrat
prosil, naj bi poslal koga, da bi to storil. Nato je poslal teologa Fissoreja, ki si je stvar
sicer ogledal, a se ni ustavil, kakor sem mu svetoval, da bi naredil inventar ali seznam
vsega.
Ko sem tako v glavnem odgovoril na monsinjorjevo poročilo, se ne bom spuščal v
stvari, ki se tičejo nadaljnjega dogovora. Moje mnenje je, da je bila pogodba narejena
v zelo jasnih pogojih in ji ni kaj ugovarjati. To pa ne pomeni, da bi, če hočete stvari
drugače presoditi, ne spremenili tistega, kar se vam zdi prav. Jaz se bom veselil va-
šega zadovoljstva.
Pripombe viteza Oreglia niso mogle biti bolj jasne in razvidne niti sklep ne
bolj obziren: Če pogodbeni strani pričakujeta koristi ob spremembi pogojev, bom
nadvse zadovoljen zaradi njunega zadovoljstva. Nato pa je pripisal:

15.5 Page 145

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
145
Rad bi še bolj pripomogel k razjasnitvi te zadeve in tako pomagal pri končni uredi-
tvi. Toda potem ko je od tega preteklo eno leto in pol in ko sem bil eno leto in pol v
noviciatu, je, kakor sami veste, dragi don Bosko, težko imeti jasne predstave o vsem,
kar se je zgodilo. Vendar menim, da sem zadosti povedal za razjasnitev tako svojega
ravnanja kakor tudi za pojasnitev stališč obeh strani.
P. S.: To pismo lahko uporabite, kakor se vam zdi bolj primerno, bodisi da ga objavite
bodisi da povzamete, kar se vam zdi uporabno.
Res pa je, da je bil v zadregi zaradi cene, ki se mu je zdela malo previsoka,
čeprav je bila izmed vseh ponujenih še najnižja. Prav tako je silno želel, da bi bila
zadeva čim prej končana.
Škof in don Bosko sta iskala način, kako bi vso stvar sklenila. Don Bosko je
jasno povedal, da je vitez delal v imenu oratorija in ne na svojo roko, da mu je iz-
ročil 6.500 lir, ki jih je zaslužil s preprodajo tiskarne s pripombo, da jih bo imel pri
sebi, dokler se stvar ne bo uredila. Monsinjor pa, ki je pisal don Rui, je opozarjal,
da je treba teologom konzultorjem točno predstaviti vso zadevo, da bodo mogli
izreči dokončno sodbo.
Predragi don Rua!
J. M. J.
Ko sem vam včeraj v naglici pisal, sem pozabil, da mi je odlični don Bosko povedal,
da mu je vitez Oreglia izročil vsoto (ali nekaj podobnega) 6 tisoč lir, čisti dobiček iz
prodaje tiskarne škofu iz Mondovìja. Zdi se tudi, da je dejal, da če škof ne bo dolžan
plačati večje vsote, kot jo je imenovani vitez dal za tiskarno, bi ustanova imela ved-
no na voljo vsoto, ki jo je prejel don Bosko od gospoda viteza za plačilo del, ki so jih
opravili za škofa.
To vam pišem zato, da bo don Boskovo stališče jasnejše in da bodo teologi konzultorji
imeli več podatkov in bodo tako lažje izrekli svojo sodbo.
Pripravljen sem sprejeti razsodbo konzultorjev, ki naj bi jih iskali soglasno obe stra-
ni, in ostajam v J., M. in J. ves vdani brat. + fra. Gio. T., škof v Mondovìju
28. 1871
Monsinjor si je že izbral svojega teologa konzultorja v osebi teologa Stanisla-
va Eule, ki je dal naslednjo izjavo:
Ko sem podpisani prebral poročilo o tiskarni, ki jo je mons. škof v Mondovìju kupil,
in k temu še pismo gospoda viteza Oreglia z dne 30. oktobra 1870, se mi zdi umesten
predlog monsinjorja škofa na koncu imenovanega poročila. Zato podpisani meni, da
ga je treba uveljaviti.
Mondovì, 27. januarja 1871
Teolog Stanislav Eula
Tudi don Bosko je dal preučiti celo zadevo in je pisal teologu Golziju:

15.6 Page 146

▲back to top


146
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Prosil bi vas, da bi brez naglice prebrali priloženo sporno vprašanje, vse prijateljsko
do škofa iz Mondovìja. Potem vas prosim, da bi ga izročili teologu Bertagni, za kate-
rega menim, da bo tudi tako ljubezniv in ga bo pregledal. Potem bi določili dan, ko bi
se sešli, stvar razjasnili in skušali izoblikovati ustrezen odgovor.
Naj vam povem za vaše ravnanje, da mojega poročila in poročila don Duranda in don
Cagliera kanonik Eula ni dobil v roke.
Bog naj nas vse blagoslovi in nam pomaga, da bomo vztrajali v dobrem.
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Čez nekaj dni je bil pogovor. Teolog Bertagna je rekel don Bosku, da bo sporo-
čil svoje mnenje teologu Euli. Don Bosko je pisal škofu:
12. 2. 1871
Velečastiti in visokocenjeni monsinjor!
Včeraj sem nesel listine v zvezi s tiskarno teologoma Golziju in Bertagni. Najprej sta
se branila, češ da ni prav, da bi se spuščala v presojo, ki spada v območje dedovanja
vaše ekscelence.
Toda ko sem jima pokazal, da gre samo za to, da izrazita svoje mnenje obema inte-
resentoma, sta sprejela nalogo. Teolog Bertagna je obljubil, da bo listine prebral in
potem povedal svoje mnenje teologu Euli, ki je njegov dober prijatelj.
Jaz tega mnenja sploh nočem videti. Ko ga bom prejel in ko bom zvedel, kaj mislite
narediti vi, bom odločitev sprejel.
Podelite mi, prosim, svoj škofovski blagoslov in me imejte v globokem spoštovanju za
vaše velečastite ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Toda zaradi natisa knjig, ki jih je škof naročil v oratorijski tiskarni, so nastale
nove težave. Že pet let, to je od leta 1865, niso več urejali računov in stvar je bila
premalo pregledna zaradi pomanjkanja potrdil in zapiskov. Don Bosko je zaupal
odpravo te zadeve don Rui. Ta je poslal škofu obračun dolgov v višini 5.553,95
lir, s prepisom pogodbe, ki sta jo 5. junija 1868 sklenila don Bosko in gospod od-
vetnik Dominik Fissore za nakup tiskarne, »ki jo je kot don Boskov predstavnik
izvedel po don Boskovem naročilu in ne na svojo roko«.
Škof mu je odgovoril 8. avgusta s pismom, ki ga je on podpisal, napisala pa
druga roka, najverjetneje škofijski ekonom. V pismu je najprej rečeno, da »se nik-
dar ni pogovarjal o tej stvari z don Boskom«, medtem ko »iz besednega dogovora
in potem potrjenega s pismom izhaja, da je bil vitez samo predstavnik«.
Nato je prešel k obračunu dolgov v višini 5.553,96 lir in navedel, da je bilo
izplačanih že 1.000 lir. Nato je nadaljeval:
Iz tega je razvidno, da je treba od vsote 5.553,96 lir odšteti 1000 lir. K temu je treba
dodati še nemajhno vsoto zaradi pretirane cene za natis knjig, ki so izšle v štirih ali
petih izdajah, pri katerih ste uporabljali, kakor se mi dozdeva, isti stavek.

15.7 Page 147

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
147
Od te vsote je treba odšteti knjige, ki sem jih kupil in kjer sem pomotoma dodal 30%
presežek od trinajstinke gratis. Zato ne ostane niti toliko, da bi plačal oratoriju iz-
datke za tisk.
Toliko lahko odgovorim na vaše pismo. Pri tem bi vas rad opozoril, da če bi šlo za
zdrava teološka načela ‚omnibus inspectis‘ (če vzamemo vse v pretres), ko sem plačal
6.500 lir več, kot je stala tiskarna, v stanju dolžnika oratoriju za 4.000 lir ne bi imel
več razloga za nemir.
Vendar to še ni bil celoten seznam dolgov. Na listku, ki ga hranimo in ki je bil
napisan in odposlan 5. avgusta, je zapisano: »Monsinjor škof iz Mondovìja dolguje
za dela, opravljena v preteklih letih, 5.758 lir; za dela, opravljena v tem letu, pa
2.137 lir, skupaj torej 7.895 lir. Dne 20. junija sem prejel 500 lir. Ostaja dolg 7.395
lir.« Ko je bilo to jasno nakazano, ni bilo več težav za izrek mnenja obeh razsodni-
kov. In don Rua je, kakor je mogoče razbrati iz opombe, ki jo je napisal na koncu
škofovega pisma, sporočil kanoniku Euli: »Ko so monsinjorja povabili, da bi stvar
pognal v tek, je odgovoril, da je vse izročil vaši uglednosti in teologu Bertagni. Ta
je trenutno v Turinu, in ker je stvar nujna, prosimo, da bi jo čim prej pripeljali do
konca. Monsinjor je povedal, da je bila pogodba sklenjena 3. 6. in izvedba izročena
vitezu Oregli med osmino 9. 6.«
Končno so stvar pripeljali do konca, tudi po zaslugi srčne dobrote viteza
Oreglie. Ko se je o vsem točno informiral in ko je čutil, da je mogoče v ceni malo
pretiraval, in ker ni hotel, da bi oratorij trpel škodo, je poslal mons. Ghilardiju
3.000 lir, da bi z njimi poravnal dolgove in tako prijateljsko končal zadevo.
Dne 27. novembra 1871 je bila poravnava.
Velecenjeni in velečastiti monsinjor škof v Mondovìju fra. Janez Tomaž Ghilardi je
9. 6. od velečastitega gospoda don Boska, ustanovitelja Oratorija sv. Frančiška Sa-
leškega, kupil tiskarno. Nato so zaradi te pogodbe nastali nekateri nesporazumi, ki
so trajali do sedaj.
Ker pa obe strani želita prijateljsko končati to zadevo, sta, potem ko sta slišali mne-
nje razsodnikov, soglasno sklenili, da poravnata vsa nesoglasja in izpolnita naslednji
dogovor:
Monsinjor škof iz Mondovìja bo plačal gospodu don Bosku ceno za omenjeno tiskar-
no v višini enajst tisoč sedemsto petdeset (11.750) lir v teku treh mesecev in pri tem
odštel že plačane vsote. K temu je treba dodati še tristo lir za stroške.
Turin, 27. novembra 1871
+ fra. Jan. Tomaž, škof
duh. Janez Bosko
Monsinjor je bil dolžan 7.395 lir. Ko so sedaj odšteli 3.250 lir kot odbitek na
ceno tiskarne, potem 1.000 že plačanih lir in 3.000 lir, ki jih je prejel od viteza
Oreglie, mu je ostalo 145 lir dolga. Čeprav je škofijski ekonom začel znova raču-
nati, se je stvar tukaj končala.

15.8 Page 148

▲back to top


148
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
2.13. PISATELJ IN PUBLICIST
Preden bomo sklenili ta del Biografskih spominov svetega ustanovitelja za
leto 1871, moramo povedati še nekaj o njegovem pisateljskem in publicističnem
delu, o njegovi ljubeznivi zavzetosti za vse, ki so se obračali nanj, in o posebni
hvaležnosti, ki jo je kazal do svojih dobrotnikov, ter končno o spodbudnih smrtnih
primerih, ki so se tistega leta zgodili v oratoriju.
Ko je bil v Becchih, je pripravil zbirko Šegavi in spodbudni dogodki iz življe-
nja Pija IX., ki jih je izdal v Katoliškem branju z naslednjim predgovorom:
Bralcu. – Menimo, da bomo z izdajo knjige o šegavih dogodkih iz življenja nesmrtne-
ga Pija IX. zelo ustregli našim bralcem. Medtem ko bodo pokazali njegovo izredno
dobroto in ljubezen njegovega srca, bo postalo tudi razvidno, kako naša sveta vera
vodi človeka k najvišji sreči v nebesih, obenem pa ga dela družabnega, koristnega
tudi v materialnih zadevah; kako je pripravljen svojemu bližnjemu pomagati v vseh
nesrečah, tolažiti žalostnega, ga voditi v dvomih in podpirati v težavah. Vse to smo
lahko videli v dejanjih, ki jih bomo opisali. Nabrali smo jih zlasti v delih z naslovom
Duh in srce Pija IX., izpod peresa P. Hugheta37, Rim, in Pij IX. izpod peresa Balehidier-
ja, Beseda Pija IX., Rim 1848–49, in iz drugih priznanih in uglednih časopisov.
Če bi kljub pozornosti pri predstavljanju dogodkov prišla na dan kaka beseda, ki ne
bi bila v čistem soglasju z resnico ali bi bila manj primerna za vrhovnega poglavarja
Cerkve, prosimo bralca, naj jo ima kot neizrečeno in nenapisano; pripravljeni smo
popraviti vse, kar bi nam bilo rečeno in bi moglo služiti v večjo Božjo slavo in v večjo
čast skupnega očeta vseh vernih.
Bog naj nas ohrani stanovitne v tej naši sveti veri in nam podeli veliko svoje milosti,
da bi jo mogli zvesto izpolnjevati vse do zadnjega diha, da bi potem šli v njegovo
neizmerno veselje, ki nam ga obljublja v nebesih. Tako bodi.
Za uredništvo duhovnik Janez Bosko
Unità Cattolica je dne 12. januarja 1872 takole ocenila knjižico:
Pravi značaj velikih ljudi se pogosto jasneje kaže v določenih dejanjih njihovega za-
sebnega življenja kot pa iz tega, kar se kaže v javnosti. Zato je velečastiti don Bosko
z veliko čuta za primerno zbral v imenovani knjižici lepo število dogodkov, ki nam
kažejo razne položaje v življenju sedanjega papeža. Da bi se bralec lažje prepričal
o pristnosti dogodkov, je na začetku navedel tri knjige, iz katerih je povzel Šegava
dejanja iz življenja Pija IX. Iz tega dela se bomo, o dobri katoličani, prepričali, kako
velika dobrota in ljubezen preveva papeža, ki ga bo zgodovina prikazala kot popoln
vzor apostolske trdnosti in evangeljske modrosti.
37 Knjiga Duh in srce Pija IX. je delo slavnega francoskega pisatelja Hugheta, ki so ga prevedli v
italijanščino in v dveh zvezkih izdali v Modeni v tiskarni Brezmadežnega spočetja. Veliko dogodkov
je povzetih iz te knjige.

15.9 Page 149

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
149
Pisanje in razširjanje knjig v pouk mladine in odraslih je bilo nenehno priza-
devanje našega svetnika.
Proti koncu leta 1870 je poklonil naročnikom Katoliškega branja novo izdajo
svoje Zgodovine Cerkve. Ko je od grofa Frančiška Viancina, kateremu je zaupal za
ljudstvo pisano življenje svetnikov, prejel nekaj opazk glede zemljepisnih imen na
koncu knjige na strani 464, mu je takole odgovoril:
ORATORIJ SV. FRANČIŠKA SALEŠKEGA, Turin - Valdocco
Dragi gospod grof!
Osebno sem vam želel prinesti račun od tiskarne in knjigarne, ki pa nima nikakršne-
ga pomena, in vaše gospostvo prosim, naj si z njim zvije cigaro in nič več. Sledi še
druga vsota, ki sem jo prejel za novo cerkev. Prejel sem vaše opombe k seznamu imen
in ga bom upošteval pri naslednji izdaji, ki jo bomo dali na svetlo pred koncem leta.
Če bi lahko naredili kaj podobnega za preostali del zgodovine, bi mi bilo zelo drago.
V vsakem primeru je moja hvaležnost nepozabna.
Zdravnik Gribaudo je pripravljen prevzeti delo za nameravano knjigo o življenju
svetnikov. Če ne morete več nadaljevati, kar bi jaz zelo želel, prosim, da zberete že
opravljeno delo. Jaz bom prišel k vam ob 5.30 popoldne kak dan v prihodnjem tednu.
Bog naj blagoslovi vas in vašo soprogo. Ko se priporočam v molitev obeh, imam čast,
da se lahko v globokem spoštovanju imenujem najvdanejšega služabnika.
16. 1871
duh. Janez Bosko
Nova končnoveljavna izdaja Cerkvene zgodovine, ki jo je natančno pregledal
don Bonetti, je izšla leta 1872.
Medtem pa se je nenehno ukvarjal z mislijo, da bi s pomočjo strokovnjakov
izdal obširnejšo Cerkveno zgodovino, iz katere bi bil jasno razviden apostolat, ki
so ga opravili papeži. To je razvidno iz lastnoročno pisanega dopisa, za katerega
ne vemo, na koga je naslovljen.
20. oktobra 1871
Predragi gospod teolog!
Pošiljam vam načrt in razdelitev tiste Cerkvene zgodovine, ki jo imam ‚in votis‘ (v
zamisli) napisati v sodelovanju z zgodovinarji.
Prvi del: Zgodovina starega veka do leta 622, ko se je pojavil islam, razdeljena v dvoje
obdobij: 1. Prihod Svetega Duha do leta 312 in 2. Od tega časa do leta 622.
Drugi del: Zgodovina srednjega veka od 622 do 1517, razdeljena v dva dela: do 4.
lateranskega koncila 1215 in drugi del do 1517.
Tretji del: Zgodovina modernega časa od 1517 do današnjih dni, prav tako razde-
ljena v dva dela: prvi del od 1517 do smrti Pija VI. in drugi del od smrti Pija VI. do
današnjih dni.
To je moja prva zamisel, ki jo je iz pametnih razlogov, ki bi mi jih navedli, mogoče
tudi spremeniti.

15.10 Page 150

▲back to top


150
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Končno bi vas prosil, da bi za vsako poglavje napisali poročilo: Verski dogodki v Pi-
emontu.
‚Viriliter age in Domino‘ (moško se ravnaj v Gospodu).
Iz oratorija, 20. oktobra 1871
Najvdanejši služabnik – prijatelj duh. Janez Bosko
Naslovi zvezkov Katoliškega branja v letu 1871:
JANUAR: Doživetja sv. Jožefa, moža Device Marije; igrica očeta Lucijana Secca. FE-
BRUAR: Kolomba in Jakomina ali Olajšan križ, pripoved izpod peresa duhovnika Ka-
jetana Blandinija. MAREC: Anton ali vrnitev vojaka v domačo hišo, izpod peresa du-
hovnika Celestina Faggianija. APRIL: Papeževa nezmotljivost, razložena krščanskim
vernikom. Poučenje p. Sekunda Franca DJ. MAJ: Prikazovanje blažene Device na gori
La Salette in drugi čudežni dogodki, zbrani iz javnih listin, izpod peresa duhovnika
Janeza Boska. JUNIJ: Livija Ortalli ali ljubiteljica presv. Srca Jezusovega, izpod peresa
P. A. M. Pagnoneja, barnabita. JULIJ: Življenje sv. Hieronima Mianija, pisatelj Peter
Bazetti. AVGUST: Venec devištva. Zakaj Sveto pismo v prevodu Diodatija ni dovolje-
no. Pisatelj župnik Alojzij Bruno. SEPTEMBER: Krščansko dekle. Premišljevanja in
branja za krščanska dekleta; zbral S. D. N. Z. OKTOBER: Veliki prijatelj. Pobožnost do
angela varuha. Premišljevanja in zgledi Vincenca G. Berchialla, duhovnika teologa.
NOVEMBER - DECEMBER: Šegave dogodivščine iz življenja Pija IX., povzete iz javnih
dokumentov.
O zvezku za maj je Unità Cattolica 10. maja poročala naslednje: O tem ču-
dežnem dogodku je bilo že veliko napisanega v mnogih francoskih in italijanskih
časopisih. Duhovnik Janez Bosko je v tej knjižici zbral zadosti snovi, ki dokazuje
resničnost čudežnega dogodka, in dodaja pripoved o čudežnih dogodkih, ki so
namenjeni poživljanju pobožnosti do velike Božje matere, se pravi o prikazovanju
blažene Device v Pontmainu v Franciji, o trenutni ozdravitvi dvajsetletnega dekle-
ta v svetišču v Oropi in o drugih milostih, prejetih od najsvetejšega Zakramenta,
Marije Pomočnice in sv. Jožefa. Napisal je tudi uvod:
Zanesljiv in čudežen dogodek, o katerem pričajo tisoči in kar je mogoče potrditi še
danes, je prikazovanje blažene Device dne 19. septembra 1846.
Ta naša dobra mati se je prikazala v podobi velike Gospe dvema pastirčkoma, 11-le-
tnemu dečku in 15-letni deklici tam zgoraj v Alpah, v župniji La Salette v Franciji.
Prikazala se je ne samo v dobro Francije, kot pravi škof iz Grenobla, temveč v dobro
vsega sveta, in to zato, da sporoči o veliki nejevolji svojega Božjega Sina, zlasti zaradi
treh grehov, preklinjanja, neposvečevanja Gospodovih dni in nezdržnosti od mesnih
jedi v postnih dneh.
Temu dogodku sledijo še drugi čudežni dogodki, ki jih prav tako povzemamo iz javnih
dokumentov in ki jih potrjujejo osebe, katerih verodostojnost je zunaj vsakega dvoma.
Ti dogodki potrjujejo dobre v veri in zavračajo tiste, ki mogoče v nevednosti postav-

16 Pages 151-160

▲back to top


16.1 Page 151

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
151
ljajo meje Božjemu usmiljenju, rekoč: »Časi čudežev so za nami.«
Jezus je zagotovil, da se bodo v njegovi Cerkvi dogajali še večji čudeži, kot jih je de-
lal on sam. Pri tem pa ni določil niti časa niti števila, zato bomo tako dolgo, dokler
bo obstajala Cerkev, priče del Gospodovih rok, ki bodo kazale njegovo mogočnost v
čudežnih dogodkih, kajti danes in vedno je Jezus Kristus tisti, ki vlada in čuva svojo
Cerkev vse do konca sveta.
Toda ta čutna znamenja Božje vsemogočnosti so vedno znanilci težkih dogodkov, ki
pričajo o dobroti in Božjem usmiljenju, pa tudi o njegovi pravičnosti in jezi, vendar
tako, da vse služi v večjo Božjo slavo in večjo korist dušam.
Storimo vse, da bodo ti dogodki za nas vir milosti in blagoslova, da bodo služili živi
veri, dejavni veri, veri, ki vodi k dobremu in beži pred hudim, veri, ki nas bo naredila
vredne njegovega neskončnega usmiljenja tako v tem času kakor v večnosti.
Svetnike je vedno vodila vera. Kdo ne vidi v don Boskovih besedah skriv-
nostnih dejanj pri nenehnem dogajanju izrednih milosti, ki jih je delil z blagoslovi,
katerih učinkovitost je pripisoval le Gospodovi vsemogočnosti in dobroti.
Drugi prav tako zanimiv spis je izšel meseca avgusta z naslovom Venec de-
vištva. Sestavljen je iz peterih cvetlic, se pravi iz peterih kreposti, s katerimi so
povezane vse druge kreposti: lilije – devištva, vijolice – ponižnosti, škrlatno rdeče
vrtnice – ljubezni, plemenite sončnice – potrpežljivosti in ljubke šmarnice – zna-
menje vere. Knjižico so prevedli iz francoščine in ne vemo, kdo jo je napisal. Zdi
se, da gre za delo, ki je bilo napisano v petnajstem stoletju. Prelepa knjižica bi si
zaslužila, da bi jo prebirali zlasti v ženskih skupnostih. Ko je don Bosko izdal to
knjižico, je moral imeti v mislih novo ustanovo Hčera Marije Pomočnice, kajti prav
v tem mesecu je molil in dal, da so molili drugi, da bi videl, ali je ta ustanova po
Božji volji. Don Lemoyne pravi, da je »velikokrat v pridigah v samostanih govoril
o tem prelepem vencu«. Isto misel preveva zvezek za mesec september, zelo prep-
rost, pa zelo praktičen in koristen za deklice in dekleta.
2.14. VSE VSEM
Slava, ki ga je obdajala, in glas o njegovi vsestranski dobroti sta vabila vse, da
so se zatekali k njemu kot k svojemu očetu.
Mladi baron Rudolf Ricci ga je prosil, da bi daroval zanj eno sveto mašo, da bi
dobro opravil izpite. On ga je takole spodbujal:
Predragi v Gospodu!
Upam, da vam bo mati Božja Marija Pomočnica, ki vam je že tolikokrat pomagala
v preteklosti, stala ob strani tudi tokrat. Molimo in jaz bom daroval sveto mašo po
namenu tistega, ki mi pošilja mastno miloščino 12 frankov.

16.2 Page 152

▲back to top


152
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Bog naj blagoslovi vas in vaše napore in imejte me v globoki hvaležnosti za vaše ug-
lednosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 10. 7. 1871
P. S.: Prosim vas, da izročite priloženi list očku in spoštljivo pozdravite gospo mamico
in gospoda Karla.
Odvetnik vitez Karel Canton, načelnik oddelka v finančnem ministrstvu, nje-
gov velik prijatelj, ki mu je šel v vsem na roko, ga je prosil, da bi mu pomagal
spoznati kako dobro družino v Rimu, kamor bi moral kmalu potovati. Don Bosko
mu je takoj odgovoril:
Predragi gospod vitez!
Bodite prepričani, gospod vitez, da vas bom na vašem potovanju v Rim seznanil z
ljudmi, kakor se spodobi. V ta namen vas želim seznaniti z zadevo, ki jo boste zvedeli
iz priloženega dopisa. Najpomembneje je, da vemo, na koga naj se obrnemo in koga
naj kaj prosimo. Prepričali se boste in mi potem povedali, kaj naj storim.
Prošnja za obleko, vložena na ministrstvo, je bila blagohotno sprejeta, toda skladišč-
niki tukaj v Turinu so mi lahko dali samo polovico vsega, kar je bilo odobreno.
Mika me, da bi šel v Firence in tam uredil zadevo. Če ne bom mogel iti, vam bom
sporočil v kratkem.
Bog naj blagoslovi vas in vašo družino in me imejte v globoki hvaležnosti za vaše
uglednosti najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez BoskoTurin, 30. 3. 1871
Proti koncu septembra ga je vitez ponovno prosil, da bi mu našel koga, s ka-
terim bi se mogel dogovoriti za stanovanje v Rimu. Don Bosko mu je odgovoril:
3. 10. 1871
Predragi gospod vitez!
Ko boste šli v Rim, se v mojem imenu predstavite gospodu Canoriju Focardiju, ki ima
dve trgovini, eno na Via Condotti 94 in drugo na Piazza Torre Sanguigua 4, kjer ima
tudi stanovanje. Upam, da vam bo postregel bodisi v svoji hiši bodisi pri kaki drugi
pošteni družini. Če bi prišlo do zapletov, se prav tako v mojem imenu oglasite pri go-
spe Hiacinti, Via della Sapienza 37, I. nadst. Tukaj boste dobili vse, kar potrebujete.
Če potrebujete še kaj, mi pišite in vam bom vse priskrbel.
Bog naj blagoslovi vas in vašo družino in molite zame, ki sem hvaležno vdan vaši
uglednosti. Najuslužnejši služabnik duh. Janez Bosko
Dne 28. aprila je sprejel na obisk odvetnika Comaschija iz Milana, o kate-
rem smo že večkrat govorili v prejšnjih zvezkih. Preden se je spoprijateljil z don
Boskom, je imel delno krive ideje, toda po ponovnem pogovoru z don Boskom se
je temeljito spremenil in se znebil vseh predsodkov. Odvetnik je prišel v Turin
na obisk k vitezu Alojziju Giacosi in prosil don Boska za priporočilno pismo. Don
Bosko mu je takoj ustregel.

16.3 Page 153

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
153
Predragi gospod vitez!
28. april 1871
Prinašalec tega listka je gospod odvetnik Comaschi iz Milana, ki bi se rad z vami
pogovoril o neki zadevi.
Ta gospod je v mnogih pogledih zelo naklonjen naši hiši, zato si dovoljujem, da ga
priporočim vaši dobrohotnosti. Je veren in pameten človek, zato lahko z njim govori-
te tudi o zaupnih stvareh.
Bog naj vam podeli vse dobro, oprostite mi nadlegovanje in molite zame, ki hvaležno
ostajam vaše uglednosti najvdanejši služabnik. Duh. Janez Bosko
Medtem ko so v Parizu še naprej vladali komunardi, ki so ustrelili tamkaj-
šnjega nadškofa in požgali velik del mesta, je don Bosko spodbujal skupnost k
molitvi, da bi Gospod v svoji mogočnosti in usmiljenju podaril mir glavnemu mes-
tu Francije. Materi Evdoziji Zvestih tovarišic Jezusa Kristusa, ki so mu sporočile o
veliki bojazni, ki jih je navdajala zlasti za usodo materne hiše, je pisal:
Velečastita gospa mati!
Turin, 2. 6. 1871
Ne morete si misliti, kako zelo sem bil v skrbeh zaradi nevarnosti, v kateri ste se
znašle redovnice v Parizu. Od začetka nevarnosti sem naročil, da naj vsi naši fantje
pri blagoslovu z Najsvetejšim molijo en očenaš. Jaz se vas vsako jutro spominjam pri
sveti maši. Kakšni so bili sadovi mojega prizadevanja, boste sami najbolje vedeli. V
vsakem primeru molimo za Gospodovo usmiljenje, ki nam pošilja svoje kazni, da bo
svet vedel, da je on naš najvišji gospodar.
Bog naj blagoslovi vas, gospa mati Evdozija, in z vami vašo vrhovno predstojnico ter
vse sestre in gojenke. Naj vam pomaga prenašati trnje našega časa in upajmo, da
bomo nekoč z večno slavo kronani v nebesih.
Molite zame in za moje ubožčke in me imejte za globoko hvaležnega in
vaši uglednosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Dobre redovnice je vidno čuvala Božja dobrota. Ko je don Bosko dobil to-
zadevne novice z lepim darom kot znamenjem hvaležnosti, jih je prosil za na-
tančnejše poročilo:
Velečastita gospa mati!
Prejel sem vaše prejšnje pismo s priloženimi 600 franki. Deo gratias! Prišli so ob pra-
vem času v trenutku največje stiske. In sedaj prošnja, ki mi je zelo pri srcu. Iz vsega,
kar ste mi pisali, je razvidno, da je Božja roka varovala vaše hiše v Parizu. Prosil bi
vas, da bi te spomine ohranili, da bi bili zagotovilo drugih milosti, ki jih bo presveta
Devica gotovo naklonila vam in vaši ustanovi. Prosim vas torej, da mi v večjo Božjo
slavo in v čast Božje matere Marije podaste dolgo in točno poročilo o vsem, kar se je
dogajalo. Spis bom ohranil kot spomenik Marijinih slavnih dejanj, in če se bo ponu-
dila priložnost za natis, bom to storil z vašim dovoljenjem in vas prej o vsem obvestil.
Menim, da vam moram povedati, da smo takoj, ko so se začeli težki dnevi, pri oltarju
Marije Pomočnice z vsemi našimi dečki molili za rešitev Pariza in ne bomo nehali,

16.4 Page 154

▲back to top


154
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
dokler se spet vse lepo ne umiri, ko bomo zapeli slovesen Tedeum v zahvalo.
Za vse se torej zahvalimo Bogu in njegovi presveti materi in nebeški blagoslov naj
pride na vas, na generalno mater in nad vso vašo ustanovo. Imejte me za vaše ugled-
nosti, velečastita mati,najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
P. S.: Če potrebujete kako stvar iz Rima, mi sporočite.
Dne 25. avgusta mu je mati Evdozija ponovno pisala: »Našo generalno mater
sem prosila za poročilo, za katero me prosite v zadevi naših hiš v Parizu. Ker je v
Bretagni, ni imela priložnosti, da bi to storila. Bo pa napisala, ko se bo vrnila v Pa-
riz. Po ponovni veliki milosti, ki je je bila deležna, mi je naročila, naj vam pošljem
200 frankov za cerkev naše ljube Gospe Pomočnice.«
Poleg splošnega ugleda, ki ga je bil deležen pri ljudeh, so se tudi oblasti ob-
račale nanj v vseh zadevah. Naj navedemo nekaj primerov, ki smo jih povzeli iz
javnih poročil leta 1871.
Župan grof Rignon ga je 25. januarja prosil, da bi sprejel v zavod tri sinove
neke uboge vdove po kotlarju v Arsenalu. Dva, Anton in Jakob Fornara, sta bila 30.
januarja sprejeta v oratorij, najmanjšega, Antona, pa je poslal v Lanzo, kjer je on
plačeval zanj mesečnino.
Marca je prišel inšpektor kvesture iz Borga Nuova in mu priporočil tri ubo-
ge dečke. Enega je takoj sprejel, druga dva pa je zato, ker sta bila še premlada,
predstavil očetu v Mali hiši Božje previdnosti, kjer so oba takoj sprejeli. Inšpektor
mu je že naslednji dan pisal in se zahvaljeval za njegovo dobroto in nasvet, ker
je našel »v tistem velečastitem očetu kanoniku Anglesiu osebo, ki je kakor vaša
spoštovana uglednost nadvse ljubezniva, prijazna in dobrohotna«.
Komisar zavoda za cepljenje doktor Carenzi mu je poslal nekega revnega fan-
ta. Ko je zvedel, da je bil sprejet, se je takoj zahvalil »za ljubeznivo in velikodušno
pomoč, ki jo je izkazal njegovemu varovancu«, in je izrazil željo, »da bi mu mogel
pokazati svojo hvaležnost ne le z besedami, temveč z dejanji«.
Glavni direktor železnic gornje Italije mu je predstavil žalosten položaj dveh
mladoletnih sirot, Egista in Jožefa Franceschinija. Don Bosko mu je odgovoril, da
ju bo takoj sprejel, če imata predpisano starost, ki jo določa pravilnik, in še dodal,
»da je pripravljen v prihodnje sprejeti tudi druge«.
Isti generalni direktor mu je malo pozneje poročal o žalostnem stanju dečkov
Frančiška in Jožefa Ellena, ki sta izgubila očeta, ki je bil železničar na postaji Bu-
salla. To se je zgodilo meseca aprila, mati pa je bila že deset mesecev priklenjena
na posteljo. Tudi tema dvema sirotama je velikodušno odprl vrata svojega zavoda.
Neki drug uradnik železnic gornje Italije, direktor prometa v Milanu, je poro-
čal don Bosku o smrti Hiacinta Salvagna, ki je bil 22 let železničar in je v največji
revščini zapustil ženo z mnogimi otroki, od katerih je bil eden gojenec oratorija.
Don Bosko je dečka takoj oprostil mesečnine.
Vsi so se od vseh strani obračali nanj in odhajali zadovoljni. Vitez Karel Bac-
calario, glavni tajnik prefekture v Turinu, je na prošnjo nekega duhovnika, prija-

16.5 Page 155

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
155
telja grofa Radicatija, poslal don Bosku pismo neke uboge ženske, žene nekdanje-
ga oficirja kraljéve vojske, ki je bil zaprt v ječi in čakal na sojenje. Ženska ni imela
možnosti, da bi prehranila svoje otroke.
Kdo ve, koliko prošenj je prihajalo od vseh strani za sprejem revnih dečkov, ki
so bili v veliki stiski. On je z odprtimi rokami sprejemal vse, kar je mogel.
Dne 19. septembra 1871 je v Turinu v Borgu san Salvario izbruhnil hud po-
žar, ki je uničil veliko tovarno. Zgorela je velika količina lesa skupaj z železniškimi
vagoni. Ogenj se je hitro širil in uničil štiri velika stanovanjska poslopja v nepre-
cenljivo škodo družin, ki so komaj mogle rešiti najnujnejšo opremo. Presunjen za-
radi tolike nesreče, je želel priskočiti na pomoč tem ubogim otrokom, ki so ostali
brez strehe in pomoči, in je 25. istega meseca pisal županu. Ta mu je od govoril:
Iz vsega srca se vam zahvaljujem za vašo velikodušno ponudbo, da ste pripravljeni
zastonj sprejeti zapuščene dečke, ki so ostali brez družine v strašni nesreči tega mes-
ta v Borgu San Salvatore (sic-tako).
O tem smo takoj obvestili predsednika komisije za razdelitev pomoči pones-
rečencem in oškodovancem po tem požaru z namenom, da izkoristijo velikoduš-
no ponudbo.
Kakor ga je vsaka nesreča kogar koli močno prizadela, tako je bil tudi iz srca
hvaležen vsakomur, ki mu je priskočil na pomoč, in je to tudi na vse načine poka-
zal navzven. Pred sabo imamo nekatere besede, zelo preproste, vendar značilne,
ki jih je lastnoročno napisal pod natisnjeno besedilo na nekaterih vizitkah. Dosti-
krat so jih spremljali tudi majhni darovi.
Natisnjeno besedilo se glasi: »Duhovnik Janez Bosko vam iz srca želi vse naj-
boljše in prosi Boga, da bi vas nagradil z nebeškim blagoslovom in dolgimi leti
srečnega življenja.«
V enem so lastnoročno napisane besede:
»Uglednemu gospodu grofu Pamparatu, lastno stanovanje, pod stebrišči Piazza San
Carlo, Turin … Vam in vaši gospe grofici pošilja s prošnjo, da jih sprejme, nekaj prvih
ohrovtov z našega vrta v Alassiu.«
Nekomu drugemu:
»Njeni ekscelenci gospe markizi Natta – na domu – Piazza San Carlo – Turin – s
prošnjo, da blagovoli sprejeti nekaj grahkov in dateljnov iz puščave Sara v Arabiji.«
Grofici Callori:
»Svoji dobri mami s čestitkami za praznike, vam in vsej spoštovani družini pokla-
nja prve pridelke iz Alassia in se istočasno vabi na kosilo ubogi prosilec, duh. Janez
Bosko.«
Najpriljubljenejši in najdražji dar, s katerim je razveseljeval svoje največje dobrot-

16.6 Page 156

▲back to top


156
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
nike, je bila daritev svete maše po njihovem namenu in sveta obhajila z molitvami,
ki so jih darovali zanje njegovi gojenci na najpomembnejše praznike in ob posebnih
slovesnostih.
Iz Marassija je pisal gospe Uguccioni:
Moja draga in predobra mama!
Treba je zares ostro pokarati tega raztresenca, da bo izpolnjeval svoje dolžnosti do
najboljše vseh mater. Obljubljam, da se bom poboljšal in ne bom več tako dolgo od-
lašal s pisanjem.
Toda če bi misel in molitev za vas in vso vašo družino pomenila isto kot obisk, bi bil
verjetno vsako uro pri vas.
Zato bodite prepričani, da se pri sveti maši vsako jutro spominjam oseb, ki jih nava-
jate.
Na predpraznik Marijinega brezmadežnega spočetja bomo pred oltarjem Marije
Pomočnice darovali sveto mašo in opravili obhajilo z molitvami po vašem namenu.
Ste zadovoljni? Dodali bomo še rožni venec. Naše zadeve, draga mama, kar dobro
napredujejo. Letos smo odprli dvoje novih domov: enega v mestu Varazze in drugega
v Genovi, od koder pišem to pismo.
V tem trenutku imamo petdeset prošenj za odprtje zavodov po celem svetu, celo iz
Avstralije. To so silno obsežni načrti, kjer človeško delo popolnoma odpove. Molite,
da medtem ko se trudimo za rešitev duš drugih, ne bomo pozabili na svojo. Bog naj
podeli vse najboljše vam, gospodu Tomažu, mojemu dobremu in dragemu očetu, in
vsem družinam, ki so povezane z glavno družino. Marija Brezmadežna naj bedi nad
vsemi nami iz nebes. Imejte me za vaše uglednosti najvdanejšega sina.
duh. Janez Bosko
Genova, 2. 12. 1871
2.15. DRAGI GOJENCI
Leta 1871 je v štirih mesecih umrlo sedem gojencev, v novembru en novinec
in v decembru, kakor je napovedal don Bosko, še eden. Oba sta po zares zglednem
življenju, hvala Bogu, umrla zgledne smrti, kot je potrdil don Rua v svojem nekro-
logu na koncu seznama članov salezijanske družbe leta 1872.
To so zares spodbudni zgledi.
Jožef Baggini iz Torra dei Conti, + 15. marca 1872, star 12 let.
Nadvse živahen deček, ki bi storil veliko dobrega, če bi ostal pri življenju. Že kmalu se
je ves predal kreposti. Mogoče zato, da bi ga obvaroval pred nevarnostmi, ki jim je šel
naproti, ga je Gospod vzel k sebi po kratki bolezni, oskrbljenega s svetimi zakramenti
in drugimi tolažili svete vere.

16.7 Page 157

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
157
Janez Broggi iz Treviglia, + 22. marca, star 18 let.
Fant, ki je zelo napredoval v učenju in pobožnosti. Pogosto je prejemal svete zakra-
mente in od tod črpal vedno nov zagon v duhovnem življenju; zadnje mesece je prosil,
da bi bil sprejet v Družbo sv. Frančiška Saleškega. Bil je ljubezniv do vseh, pa le do
maloštevilnih zaupen. Bil je zelo potrpežljiv in iz njegovih ust ni nikdar prišla nobena
tožba. Nekaj dni pred smrtjo je napovedal, da bo umrl, četudi je bil popolnoma zdrav.
Umrl je skoraj nenadoma od astme in je prejel maziljenje bolnikov. Na srečo mu je
bilo podeljeno dan pred smrtjo.
Sebastijan Astigiani iz Monticellija, + 2. aprila, star 23 let.
Fant, trdno odločen, da bo napredoval v učenju in kreposti. Četudi je bil bolj slabo
nadarjen, se s svojo pridnostjo ni dal drugim prekositi. V svoje kratki bolezni je po-
kazal popolno vdanost v Božjo voljo. Previden z vsemi tolažili svete vere, je umrl v
Gospodovem miru.
Alojzij Trono iz Mortare, + 12. maja, star 13 let.
Fant izrednih kreposti, s svojo nedolžnostjo pravi posnemovalec sv. Alojzija. Ljubezen
do Jezusa Kristusa ga je vodila, da ga je pogosto prejemal v presvetem zakramentu.
Njegovo obnašanje pred svetim obhajilom in po njem je bilo podobno angelskemu.
Kot poslušen, ljubezniv in preprost si je pridobil srce vsakogar, ki ga je poznal. Gos-
pod ga je vzel izmed nas in ga pridružil zborom blaženih duhov, ki spremljajo brez-
madežno Jagnje, in tam poje slavospeve, ki jih nihče drug ne zmore peti.
Avgust Said iz Alžira, + 30. maja, eden izmed Alžircev, ki jih je mons. Lavigerie poslal
v oratorij.
Miren in dobrodušen fant. Verjetno ni nikdar nikogar užalil. Imel je rad pobožne
vaje, in čeprav novokrščenec, je močno ljubil Jezusa v najsvetejšem zakramentu. V
svoji dolgi bolezni je izrazil živo željo, da bi ga pogosto prejel, in je bil uslišan. Bil je
poslušen, pobožen in priden in si je želel, da bi mogel kot misijonar delovati med svo-
jimi sonarodnjaki. Gospod ga je poklical po zasluženo plačilo in ne bo nehal prositi
za uboge Afričane.
Jožef Penati iz Treviglia, + 18. junija, star 17 let.
Preprost in dober fant. Slabo zdravje in skromna nadarjenost sta ga ovirala, da bi
napredoval v učenju. Je pa zato veliko bolj napredoval v kreposti. Bil je zelo pobožen,
poslušen svojim predstojnikom in uslužen do tovarišev. Brezmejno je zaupal v svoje-
ga duhovnega voditelja in goreče je želel, da bi se popolnoma posvetil Gospodu. Nje-
gova telesna šibkost je bila edina ovira, da bi se posvetil Bogu v salezijanski družbi.
Mihael Franzero iz Turina, + 18. junija, star 11 let.
Deček, ki ga je v oratorij poslalo vodstvo Kraljévega dobrodelnega zavoda v Turinu.
Med tovariši, ki so prišli iz tega zavetišča, se je odlikoval po lepem vedenju, čeprav

16.8 Page 158

▲back to top


158
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ni bil nič posebnega. Nadvse lepo je umrl. Potem ko je že prejel svete zakramente, je
zadnje jutro svojega življenja prosil, da bi se spovedal, in je skesan bridko jokal. Umrl
je eno uro potem, ves vesel, ker je videl, kakor je trdil, da mu prihajajo naproti angeli
in presveta Devica Marija.
O sveti smrti tega dečka je don Rua napisal naslednje natančno poročilo:
Deček Mihael Franzero se je času svojega bivanju v oratoriju vedno lepo vedel, čeprav
na zunaj ni kazal nič posebnega. V šoli je lepo napredoval.
Dne 7. junija 1871 ga je neki predstojnik našel malo bledega in ga vprašal, ali se ne
počuti dobro. Rekel je, da mu je malo slabo, vendar ne tako zelo, da bi moral iti v bol-
niško sobo. Potipal mu je utrip in ugotovil, da je prehiter. Pospremil ga je v bolniško
sobo in ga priporočil bolničarju in zdravniku. Bil je bolan kakih deset dni. V tem času
ni nikdar pokazal nepotrpežljivosti, nasprotno, če ga je kdo vprašal, kako se počuti,
je odgovarjal, da bolje. Veselil se je, če mu je kdo govoril o duši ali ga spodbujal.
Dne 16. junija je izrazil željo, da bi prejel svete zakramente, čeprav se mu stanje ni
poslabšalo. Toda ponoči s 17. na 18. junij se je bolezen stopnjevala, on pa je potrpež-
ljivo ponavljal vzdihljaje, ki so mu jih narekovali.
Od časa do časa je prosil strežnika, naj pokliče duhovnika. Prosil je za gospoda, ki
ga je pripeljal v bolniško sobo. Ko so mu rekli, da je že pozno in da mora imenovani
duhovnik počivati, se je vznemiril. Nato se je umiril, vendar je vso noč moledoval, da
bi poklicali duhovnika. Zgodaj zjutraj so mu izpolnili željo. Ko je duhovnik prišel, je
dejal: »Rad bi se spovedal.« »Saj si se spovedal pred nekaj dnevi. Ne potrebuješ spo-
vedi.« »Oh, da. Potrebujem jo. Rad bi se spovedal.«
Duhovnik se je uklonil njegovi želji in ga spovedal. Med spovedjo je fant bridko za-
jokal in vzklikal: »Toda, mi bo Gospod še odpustil? Mi bo Gospod še odpustil?« »Da,
odpustil ti bo,« mu je dejal duhovnik, »zaupaj v Gospoda, ki te ima tako zelo rad.« Le s
težavo ga je pomiril. Ko je videl sveto dečkovo razpoloženje, je bil ves presunjen. Tudi
drugi, ki so bili v sobi, so bili do solz ganjeni, tako jih je presunilo Mihaelovo kesanje.
Ker je pred dvema dnevoma prejel sveto popotnico, se ni zdelo umestno, da bi mu jo
spet prinesli. Sicer se pa je zdelo, da ni tako zelo bolan.
Duhovnik je odšel, ker so ga klicali nujni opravki, in mu obljubil, da ga bo priporočil v
molitev njegovih tovarišev, on pa naj kaj moli, četudi samo v svojem srcu.
Proti pol osmi, ko so njegovi tovariši v cerkvi zanj prosili Marijo Pomočnico, je on
obrnil svoj pogled proti oltarju v bolniški sobi in se ves vesel začel smejati. »Kaj ti je?«
ga je vprašal eden izmed navzočih. »Kaj ne vidiš,« je odgovoril, »kdo prihaja k meni?
Glej, glej, koliko angelov, kako so lepi!« Smehljaje se je gledal na desno in levo, kakor
bi pozdravljal tiste, ki so prihajali, ki pa jih drugi niso videli. Tedaj je znova obrnil
obraz proti oltarju in vzkliknil: »Tudi mati Božja Marija prihaja na obisk. Prihaja, da
bi me vzela s seboj. Kakšno veselje!« Potem je utihnil in z očmi, uprtimi v nebo, smeh-
ljaje se izdihnil svojo čisto dušo med zbore angelov, v Marijine roke, kakor si je želel,

16.9 Page 159

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
159
dne 18. junija, na tretjo nedeljo meseca junija. Bil je star 11 let.
Duhovnik, o katerem je govor, je bil sam don Rua, ki je v svoji ponižnosti zamolčal to
okoliščino. Naš sobrat don Bartolomej Molinari, ki je bil navzoč pri Franzerovi smrti,
je povedal, da je bil tam tudi don Rua in da je, ko je deček zadnjikrat dihnil, dvignil
oči k nebu in s tresočim se glasom okoli stoječim rekel:
»Zdi se mi, da sem videl, kako je njegova duša kot golob zletela v nebesa!«
Jožef Abrami iz Brescie, + 19. novembra, star 16 let.
Rojen 19. avgusta 1855. Kazal je znamenja neoporečne kreposti in prosil za sprejem
v salezijansko družbo. Toda Bog ni čakal na njegova dela, temveč je hotel nagraditi
njegove goreče želje tako, da ga je poklical k plačilu za njegove žrtve, ko je zapustil
svoj rojstni kraj, starše in prijatelje. Potem ko je prejel vsa tolažila svete vere, je sredi
žalosti svojih tovarišev in predstojnikov izdihnil svojo dušo 19. novembra 1871, star
16 let in 3 mesece. Molimo za njegovo dušo, če še ni bil sprejet v večna bivališča.
Evgenij Lecchi iz Felizzana, + 18. decembra, star 15 let.
Dober fant, spoštljiv do predstojnikov, ljubezniv do tovarišev, čeprav redkobeseden.
Bil je vesten v pobožnih vajah in v cerkvi zelo zbran. Kot nadarjen, prizadeven in zelo
odprt je dobro napredoval v učenju. Čeprav je šele pred dvema letoma začel gimna-
zijo, je na začetku tretjega leta vstopil v 2. retoriko in bil med najboljšimi.
Umrl je v kratkih dveh dneh od izliva krvi v možgane.
Ali iz teh kratkih podatkov ne sije zgledno življenje, ki so ga ob don Boskovi
strani živeli mnogi fantje v oratoriju?
DODATKI
I
PISMO GROFICI CALLORI
Velezaslužna gospa in spoštovana ekscelenca!
Zelo mi je nerodno, da smo vam poslali majhen račun za knjige iz naše knjigarne. To
je iskanje zrnca peska za tistega, ki nam je zgradil hišo. Toda rekli so mi, da je bila
to vaša želja, in to me je malo pomirilo. Sicer pa je tako tudi prav, ker ste tako imeli
priložnost, da ste mi pisali pismo, polno krščanskih želj. V teh časih, polnih križev
in težav, jih zares potrebujem. Med drugim so še vedno na vrsti Mirabello in Mira-
bellčani. Uspelo jim je dokazati, da smo imeli dobiček, in zahtevajo, da jim plačamo
dva tisoč petsto lir, sicer nam bodo vse imetje v Borgu san Martino prodali na javni
dražbi. In to v desetih dneh. To je lep začetek novega leta od ljudi, ki smo jim hoteli
storiti toliko dobrega. Bog nam bo bolje plačal, ali ne?
Pošiljam vam prve izvode Preskrbljenega katoličana. Vi boste dodali drugo. Ko bos-

16.10 Page 160

▲back to top


160
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
te imeli priložnost, pošljite gospodični Gloriji tukaj priloženo Cerkveno zgodovino s
knjižico. Ta zgodovina do sedaj lepo teče. Komaj smo jo začeli prodajati, že jih je 15
tisoč prodanih. Kmalu bomo natisnili drugo izdajo.
Da boste dobro začeli in nadaljevali novo leto, se vas bom vsak dan spominjal pri sve-
ti maši, vas, vse vaše družine, da vam bo Bog podelil trdno stalno zdravje, sveti božji
strah in vztrajnost v dobrem do konca. In da bi nam Bog pomagal po tem hudem
boju med Kristusom in satanom, da bi papeža in Cerkev končno videli v miru.
Iz vsega srca se priporočam vašim svetim molitvam in se izrekam za vaše uglednosti,
spoštovana ekscelenca, najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 2. 1871
II
PRAZNIK SV. JANEZA 1871 Št. I.
Don Janezu Bosku ob njegovem godu, ko se je vrnil iz Rima, gojenci Oratorija sv.
Frančiška Saleškega pripravljajo naslednjo akademijo:
ODA
Poj, oj, deček!
Naj tvoja duša veselo zapoje,
v sladkih spevih
naj zadoni pesem vzvišene ljubezni.
Vse naokoli naj odmevajo
čestitke ravnatelju,
preljubeznivemu očetu,
kralju naših src.
Vrnil se je in radost
nas je vse napolnila.
Vrnil se je še bolj blesteč.
Nam se je tisti dan
zdel zrak bolj čist, sapice
so mileje pihale,
ko smo spet mogli gledat
njegovo obličje.
Rim te je videl: slavno
mesto Najvišjega Petra.
V nenavadni radosti
se je zresnil tvoj obraz,
tvoje preroško govorjenje
se je tedaj spomnilo
in z začudenjem se je pesem
vesela dvignila v nebo.
Dejal si nezmotljivemu,
nesmrtnemu Piju:

17 Pages 161-170

▲back to top


17.1 Page 161

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
161
»Dolga Petrova leta
naj ti nakloni Bog.
In novemu čudežu
bo ploskal ves svet
in tvojo glavo bo
zaljšal svetniški sij.«
In veliki papež se je nasmehnil
ob teh Janezovih besedah.
Toda v srcu je gojil trdno
prepričanje, da muke
izgnanstva,
vsakdanje skrbi
ne bodo zmanjšale lepe želje
svojega občudovalca.
Rim te je videl in ob spominu
na tvojo veliko besedo
dal hvalo tistemu Edinemu,
ki tepe in tolaži,
ponižuje v prah
in dviga na oltar
ki nepremično določa konec
viharjem morja.
Odmev veselih rimskih spevov
smo prestregli tudi mi.
Sprejmi, predragi oče,
srčna voščila
svojih sinov,
naših src čustva
in izkaži svojim sinovom
znamenje svoje naklonjenosti.
Št. 2
Mladi fantje tiskarji oratorija so za god don Janezu Bosku ob njegovi vrnitvi iz Rima
kot dobremu očetu poklonili naslednji venček verzov. »Za tvoje zasluge je malo, za
našo ljubezen pa vse.«
Naj v prsih zbudi se vesela radost,
naj zablestijo zlati žarki,
naj se veselo odpre razum,
naj izginejo turobne misli.
Kar so zavidale daljne obale,
kar si je Rim štel v veliko čast,
kar so si vsi želeli videti:
ta dobri oče je sedaj med nami.

17.2 Page 162

▲back to top


162
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Kakor se dogaja soncu, ki mu oblaki
zastrejo pogled in več ne sije,
ko hodi po daljni nebeški poti,
toda potem toliko lepše zasije.
Ko se razdeli oblak,
zbeži megla in sonce pokaže glavo,
tako veselje, oh, don Bosko, v naših
srcih vzbuja tvoja vrnitev.
Srca so polna najlepših želja,
plameni ljubezni se dvigajo k tebi,
vsi bi se hoteli ogreti
ob tvoji goreči ljubezni.
Da te imamo radi, ti pričajo naši vzkliki,
ti pravijo naše svetle oči,
da je polno ljubezni naše srce,
ti zagotavljajo naše čestitke.
Kleče pred Vsemogočnim
smo prosili za tvojo srečno pot,
naj bi Božji žarek
osvetljeval tvoj vhod v Izrael.
Sedaj, ko si se vrnil v očetne domove,
je v vseh nas samo ena želja,
eno samo molitev
dvigamo iz srca k Bogu.
Naj mirno in lepo teče tvoje življenje,
naj ga ne zasenči noben temen oblak,
naj tvoje srce napolni tista radost,
ki je doma samo v nebesih.
Tvoji sinovi prihajajo od vseh strani,
ne menijo se za težave in tegobe,
iščejo samo Boga, tisto neizmerno Dobro,
ki naj bo plačilo za tvoje lepe želje.
Turin, 1871
III
PRAVILNIK ZAVODA V VARAZZEJU; Občinski zavod-konvikt v Varazzeju
Ob morski obali med Genovo in Savono v mestu Varazze je bil z dovoljenjem šolskih
oblasti odprt zavod-konvikt za šolajočo se mladino. Stavba stoji nedaleč od železni-
ške postaje, na najbolj zdravem in vzvišenem predelu mesta, s prekrasnim pogledom
na morje. Pouk je zagotovljen, vsi učitelji bodo imeli državne diplome, predmeti in
potek pouka bodo kot v državnih šolah.

17.3 Page 163

▲back to top


BiS 10 — 2. del: VEDNO NAPREJ
163
Poskrbljeno je za vse, tako da učencem ne bo nič manjkalo za njihov moralni, zdra-
vstveni in učni napredek.
POGOJI ZA SPREJEM
1. Vsak gojenec mora ob vstopu prinesti rojstni in krstni list, potrdilo o cepljenjih
proti kozam, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo župnika o neoporečnem mo-
ralnem vedenju.
2. Star mora biti približno osem let in ne odpuščen iz kakega drugega vzgojnega
zavoda.
3. Šola obsega štiri razrede osnovne šole, tehniško šolo in gimnazijo.
Pouk v tehniški šoli se deli na naslednje predmete: aritmetika, decimalni sistem,
zemljepis, italijanski jezik, zgodovina. Ti predmeti so isti kot v gimnaziji, tako
da bodo učenci istočasno deležni tehniškega in gimnazijskega pouka. V klasični
gimnaziji bo še pouk iz francoskega jezika in risanje, ki spadata v tehniški odde-
lek, tako da bodo mogli učenci opravljati izpite za višje razrede.
4. Mesečnina je dvojna. Prva znaša 35 lir na mesec. Na voljo je kruh po želji, vino,
mineštra, dve prikuhi, kava z mlekom in sadjem za zajtrk; kruh za malico; kruh,
mineštra in dve prikuhi za večerjo. Za drugo pa, ki znaša 24 lir na mesec, je na
voljo kruh za zajtrk in malico, mineštra, ena prikuha in vino za kosilo, kruh za
malico, mineštra, vino oziroma sadje za večerjo. Kdor želi kavo in mleko za zaj-
trk, to lahko dobi za 3,50 lire na mesec.
5. Mesečnino je treba plačati za trimesečje vnaprej. Prav tako je treba vložiti
majhno vsoto za tekoče potrebe. Kdor ostane v zavodu nekaj dni, se mu zaraču-
na pol mesečnine. Kdor ostane v zavodu več kot pol meseca, plača celo mesečni-
no. Kdor izostane iz zavoda manj kot štirinajst dni, se mu nič ne odšteje.
6. Mesečnina se mora plačevati točno, da ne bi nastale neprijetnosti. Gojenci ne sme-
jo imeti denarja pri sebi. Starši, ki bi radi pustili sinu kako vsoto za osebno rabo,
naj to izročijo prefektu, ki bo po pametni presoji dajal na voljo, kar bo potrebno.
7. Za posteljnino, slamnjačo, striženje, črnilo, razsvetljavo je treba plačati vnaprej
20 lir na leto. Ta denar se ne vrača, četudi gojenec ne ostane celo leto v zavodu.
8. Zdravila, pranje, likanje, popravilo obleke in čevljev in šolske potrebščine je treba
plačati posebej. Kdor bi se rad rešil teh obveznosti, jih lahko prepusti zavodu, ki jih
bo opravil na njegov račun. Cena za pranje in likanje perila je 2,25 lir na mesec.
9. Z rednim odplačilom mesečnine bodo gojenci poleg pouka imeli še gregorijan-
sko petje, navadno petje, ki ga bodo obiskovali ob določenih urah. Prav tako je
na voljo šola za deklamiranje in inštrukcije za tiste, ki jih bodo po mnenju pro-
fesorjev potrebni.
OPREMA
1. Za uniformiranost priskrbi zavod za vsakega gojenca na račun staršev čepico
za sprehod, pokrivalo za dom in jopič. Zaželena je ena črna obleka za praznične
dni, za sprehod in druge priložnosti ob izhodu iz zavoda.
2. Vsak mora prinesti vse potrebno za opremo postelje, razen slamnjače. Kdor pri-
nese žimnico, mora le-ta biti 1,75 dolga in 0,75 široka.

17.4 Page 164

▲back to top


164
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
3. Redna oprema sestoji iz 4 rjuh, 8 srajc, 4 spodnjih hlač, 2 parov obuvala, 6 parov
nogavic, 6 brisač, glavnika, krtače za obleko in dveh za čevlje.
4. Da se kaj ne izgubi, se priporoča, da gojenci ob vstopu v zavod zaznamujejo
perilo in obleko, tudi tisto, ki jo imajo na sebi, kakor tud žimnico, zglavnik, odeje
itn. s številko, ki jo dobijo ob sprejemu. V ta namen bo zavod poskrbel na račun
staršev za vrečko za umazano perilo, dokler ne bo oprano ali poslano domov.
POTREBNA NAVODILA
1. Gojenci ostanejo v zavodu celo leto. Po zadnjih izpitih v jeseni so od srede sep-
tembra do srede oktobra počitnice, če starši to želijo.
2. Gojenci, ki bodo med počitnicami ostali v zavodu, bodo imeli vsak dan nekaj ur
šole, da se bodo bolj utrdili v znanju.
3. Gojenci, ki se po počitnicah vračajo v zavod, morajo predložiti potrdilo o lepem
moralnem in verskem življenju.
4. Da bi preprečili izgubo časa in motenje pouka zaradi zamudnikov, je prihod v
zavod določen za čas od 15. do 18. oktobra. Dne 18. oktobra začne teči čas pla-
čila tudi za tiste, ki bi prišli pozneje.
5. Prošnje za sprejem je treba nasloviti na viteza Bonoro, kanonika in župnika, ali
na ravnatelja zavoda v Varazzeju, duhovnika Janeza Francesia, doktorja knji-
ževnosti.38
IV
OKROŽNICA ZA LICEJ V ALASSIU. OBČINSKI ZAVOD v Alassiu
Veleugledni gospod!
V čast si štejem, da vam lahko sporočim, da bo v dopolnilo osnovnih šol in gimnazije,
ki že delujejo v tem zavodu-konviktu, ki ga vodi duhovnik Janez Bosko, v šolskem letu
1871/72 odprt tudi licej ali licejska šola, kjer bo potekal pouk po učnem načrtu dr-
žavnih šol. Letos bo odprt samo prvi razred z vsemi potrebnimi obveznimi predmeti.
Pogoji za sprejem so isti kot za sprejem v ljudsko šolo in gimnazijo, za kateri vam
prilagam pravilnik, le da morajo gojenci licejci poleg mesečnine plačati še 60 lir za
Minervin sklad.
Če imate kakega učenca za ta razred in menite, da bi ga lahko poslali v imenovani
zavod, vam bomo za to zelo hvaležni.
Sprejmite izraze našega spoštovanja in hvaležnosti, medtem ko vam želim vse naj-
boljše in imam čast, da se imam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. dr. Frančišek Cerruti, ravnatelj
Alassio, 26. oktobra 1871
38 Ta pravilnik so ponatisnili leta 1872 z majhnimi popravki in z dodatkom dveh členov k že
obstoječim Posebnim navodilom. Izhodi iz zavoda niso dovoljeni. Starše prosimo, da prihajajo na
obisk ob prazničnih dneh. Kakršno koli pismo ali druga pošiljka bo odprta, da se tako izognemo
nevšečnostim.

17.5 Page 165

▲back to top


3. DEL
PREMAGA DOLGO IN
TEŽKO BOLEZEN
1871–1872
1. Don Bosko zboli v Varazzeju – 2. Resne skrbi – 3. Molitve in žrtve – 4.
Splošno zanimanje – 5. Majhno izboljšanje – 6. Veselo upanje – 7. Papežev
blagoslov – 8. Na poti k ozdravitvi – 9. Popolni ozdravitvi naproti – 10.
Vrnitev v Turin
V začetku šolskega leta 1871/72 je don Bosko sklenil, da bo obiskal nove
domove v Marassiju in Varazzeju ter zavod v Alassiu. Ker pa je novi nadškof dolo-
čil prav tiste dni za svoj uradni nastop v nadškofiji, se je odločil, da bo odpotoval
po opravljeni slovesnosti.
Tako je tudi storil. Odpravil se je v Genovo in potem v Varazze, tam pa ga je
napadla bolezen. Glas o tem se je takoj razširil in vzbudil veliko žalost med njego-
vimi sinovi in občudovalci.
Iz tistih dni smo ohranili veliko potrdil, iz katerih je mogoče razbrati brez
števila dokazov za njegovo krepost in svetost in zlasti za njegovo predanost Bogu,
obenem pa tudi žalost in skrbi njegovih sinov, kar se je kazalo v nenehnih molit-
vah k Jezusu v zakramentu in k Mariji Pomočnici, da bi izprosili skorajšnje zdravje
za ljubljenega očeta.
Če bi hoteli vse naštevati, ne bi bilo konca. Vendar se nam zdi primerno in
lahko rečemo tudi obvezno, da vse natančno in potrpežljivo sporočimo, ne da bi
nas skrbelo, če bo pripoved imela videz dolgega dnevnika. Radi bi pokazali, koliko
je don Bosko v tistih petdesetih dneh trpel, kako zelo so se bali njegovi prijatelji,
kako zelo je njegova bolezen prizadela celotno prebivalstvo in kako zelo so se vsi
trudili in tekmovali, da bi izprosili ozdravitev.
Glavni poročevalci so don Janez Francesia, ravnatelj zavoda v Varazzeju in
eden najljubših svetnikovih sinov; Peter Enria, potrpežljiv in skrben bolničar, in

17.6 Page 166

▲back to top


166
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Jožef Buzzetti, eden prvih fantov, ki so začeli hoditi h katekizmu v cerkvi sv. Fran-
čiška Asiškega. Začel ga je učiti don Bosko, ki ga Buzzetti ni nikdar zapustil. Njemu
je Enria vsak dan poročal o stanju bolnikove bolezni. Preidimo k pripovedi.
3.1. DON BOSKO ZBOLI V VARAZZEJU
Mons. Gastaldi se je pripravljal, da bi nastopil službo nadškofa v Turinu, kar
protiklerikalni stranki ni bilo všeč. La Gazzetta del Popolo je takoj 27. oktobra
1871, ko se je zvedelo, da je on določen za turinskega nadškofa, pisala: »Vatikan
ga je izbral z namenom in v upanju, da bo nazadnjaški in Fransoni številka dve,«
in je občinsko upravo spodbujala, da naj se ne udeleži slovesnosti prihoda.
Mons. Zappatta je kot kapitularni vikar naznanil grofu Feliksu Rignonu, ki
je sledil grofu Cezarju Valpergi di Caluso na čelu civilne uprave turinskega mes-
ta, prihod novega nadškofa in občinska uprava ni imela za primerno, da bi bila
zastopana pri sprejemu v »smislu načel, ki sedaj urejajo odnose med Cerkvijo in
državo«.
Tudi mons. Gastaldi, ki je 31. oktobra sporočil kralju, da bo v kratkem prevzel
škofovsko mesto v Turinu, ni dobil odgovora.
Samo prefektura je dobrohotno sprejela v vednost prihod novega nadškofa,
kakor je to don Bosko sporočil nadškofu:
Oktobra 1871
Velečastiti in velespoštovani monsinjor!
V Passeranu sem prebil dva dni v hiši Radicati, kjer sem na dolgo razpravljal s
podprefektom turinske pokrajine gospodom vitezom advokatom Boninom. Lepo je
ocenil pismo prefektu in odgovor, ki vam ga je ta dal. Nato je dodal, da je želja pre-
fekture, da vi slovesno vstopite v škofijo.
»Treba je upoštevati odločitev civilne oblasti,« sem dejal.
»Nič ne skrbite, bomo vse predvideli, da bo vse poteklo čim bolje.«
»Ko bom imel priložnost, vam bom poročal bolj nadrobno.«
Če še niste mislili, koga bi postavili za provikarja, menim, da bi bil primeren teolog
Bertagna: pobožen, učen, sposoben, premožen. Mogoče bi sprejel. To je samo moja
misel, ki je nikakor ni treba upoštevati.
Prosim vas za vaš sveti blagoslov in se v globoki hvaležnosti imenujem vaše ugled-
nosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
P. S.: Za božjo voljo, skrbite za svoje zdravje; žetev je velika, toda ali boste imeli ža-
njce?
Naj bo že kakor koli, mons. Gastaldi je odločil, da bo slovesen vhod v škofijo v
nedeljo 26. novembra. S postaje Porta Nuova bi se zasebno odpravil v cerkev San

17.7 Page 167

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
167
Filippo, kjer bi se skupaj z duhovščino zbrale bratovščine in cerkvena združenja
in bi se z vsemi udeleženci napotilli v procesiji v metropolitansko cerkev. Takrat
pa se je raznesel glas, da je izbruhnil ljudski nemir. Don Bosko je bil v tistem tre-
nutku ob monsinjorju. »Kaj naj storimo?« ga je vprašal. »Nastala je zmešnjava,«
je odvrnil nadškof. Odpadnik don Ambrogio39 je vihral sredi množice. Kvestor
Bignami se mu je približal, ga stresel za ramena in rekel: »Če ne boste dali miru,
vas bom zvezal kot salamo.« Ko je monsinjor videl zmedo, je stopil v kočijo in se
takoj odpeljal v stolnico.
»Kje je nadškof?« so kričale zbrane množice. Počasi so se ljudje razšli in du-
hovščina z bratovščinami se je napotila v procesiji v cerkev San Giovanni, kamor
je nadškof prišel po zasebni poti.
Don Bosko je le s težavo sledil procesiji. Čutil je močne bolečine v ramenih,
težek in močan utrip mu je oteževal hojo. Glasniki bolezni, ki se je pripravljala.
Ko je procesija prispela do stolnice, je nadškof stopil na prižnico in skoraj
dobesedno ponovil pismo, ki ga je dal objaviti oktobra v Civiltà Cattolica, da je
njegova izvolitev nepredvideno dejanje Božje previdnosti, ki ji ni botrovala no-
bena človeška naklonjenost, temveč ga je sam Sveti Duh postavil na čelo turinske
škofije. To je ponavljal tako odločno, da so tisti, ki so vedeli, kako so se razvijale
stvari, med seboj govorili, kakor je nam samim povedal kanonik Sorasio: »Don
Bosku se slabo piše, zelo slabo.«
Don Bosko je nekaj dni pozneje, 2. decembra, odpotoval v Genovo. Nedeljo 3.
decembra, prvo adventno nedeljo, je preživel v Marassiju, kjer je govoril z neka-
terimi člani Vincencijeve konference in z ravnateljem don Alberom o potrebah te
hiše, ki so jo pravkar ustanovili.
Dne 4. decembra je nadaljeval pot v Varazze. Pisal je gospe Suzani Bato, vdovi
Saettone, rojeni v Celle Ligure in stanujoči v Albisoli Marini, ji sporočil, da jo bo
obiskal, in prosil, da ne bi nikomur povedala o nameravanem obisku. Ta gospa se
je že leta 1853 naročila na Katoliško branje. Redno je prejemala štirideset izvo-
dov in jih razširjala med ljudstvo. Ob prejemu pisma jo je navdalo tako veselje,
da je komaj čakala na trenutek, ko bi mu mogla poljubiti roko, saj ga osebno še ni
poznala.
Pobožna Suzana si je zaslužila svetnikov obisk. Njeno življenje je bilo nepre-
trgana veriga dobrih del. Ni bilo reveža, ki ne bi v njej našel toplega srca in izdatne
pomoči. Ko se je drugič poročila z gospodom Saettonejem, bogatim trgovcem v Al-
bisoli Marini, je v njem imela, dokler je živel, več kot tovariša, pravega dobrotnika,
in ko je umrl, se ga je vedno spominjala s spoštovanjem in hvaležnostjo. Vsakič,
ko je molila angel Gospodov, je dodala: »Še ‚Iz globočine‘ za gospodarja hiše.« Po
39 O don Jožefu Ambrogiu je bil govor v VII. zv. MB, na strani 528. Da bi omilil slab vpliv tega
odpadnika, je don Bosko 1866 dal v oratorijski tiskarni natisniti knjižico Kdo je don Ambrogio? s
podnaslovom Dialog med nekim brivcem in nekim teologom.

17.8 Page 168

▲back to top


168
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
smrti drugega moža je lahko še povečala velikodušne vzgibe svojega srca. Njena
vrata so bila odprta številnim revežem in vsak je tukaj dobil, kar je potreboval.
Veliko deklic, ki so ostale brez staršev, je po njenem zavzemanju našlo zatočiš-
če pri dobrih družinah ali v kaki dobrodelni ustanovi. Pri tem ji je velikodušno
pomagala blažena Marija Jožefa Rossello, ustanoviteljica Hčera naše ljube gospe
Usmiljenja40. Prav tako je tudi nekaj dečkov dobilo dobro vzgojo v raznih zavodih,
drugi pa so vstopili v semenišče in postali Božji služabniki. In kakor je podpirala
reveže, tudi ni opustila velikodušne pomoči vzvišenemu uboštvu svetega očeta,
tako da je Pij IX., ki je slišal govoriti o njej in bral o njenih dobrih delih, vzkliknil:
»To je nova Tabita!« Ona, ki se je imela za nevredno take časti, ni mogla skriti
svojega zadovoljstva in je pripisovala njegovemu velikemu srcu tolikšno naklo-
njenost in ljubek vzdevek.41
Dne 6. decembra zjutraj se je don Bosko v spremstvu ravnatelja don France-
sie odpravil v Castello d‘Invra, kjer je daroval sveto mašo pri markizi Juliji Cen-
turione. Ko se je vrnil v Varazze, se je po kosilu odpeljal z vlakom v Albisolo. Ne
moremo si predstavljati veselja dobre Suzane, ki je dopolnila 70 let življenja. Ta
dan je bil zanjo, kakor je večkrat ponovila, najlepši dan njenega življenja.
Don Bosko se je z njo dolgo pogovarjal tudi zato, ker je dobro poznala razme-
re zahodne ligurske obale in je imela velik vpliv skoraj pri vseh oblasteh, tako pri
prefekturi in občini kakor pri sodnijskih, in bi mogla zelo pomagati zlasti novemu
zavodu v Varazzeju.
Ko se je svetnik napotil na železniško postajo, da bi se vrnil v zavod, je vlak že
odpeljal in uslužbenci so mu rekli:
»Počakati boste morali na drug vlak. Za zdaj pojdite h gospe Suzani, kamor
hodijo vsi duhovniki. Tam boste vsekakor lahko počakali na naslednji vlak.«
Don Bosko je poslušal nasvet in končno odpotoval. Pihal je močan vlažen ve-
ter. Pot tja in nazaj ga je močno utrudila in bolečine v ramah so postale skoraj
neznosne. Ko so prišli v Varazze, ga je zadela neke vrste kap, tako da so ga morali
tisti, ki so ga šli čakat na postajo, skoraj na rokah prinesti v zavod. V sobi so mu
razparali talar in ga položili v posteljo.
Bilo je približno ob sedmih zvečer. Takoj so poklicali zdravnika Janeza Krstni-
ka Carattinija in vtis, ki ga je dobil – tako je pisal don Francesia42 –, je bil, da gre
za resno bolezen, vendar je »znal vse zakriti. Ugotovil je, da izliv krvi ogroža srce
in da ga je treba ustaviti za vsako ceno. Ko smo ga opazovali, da bi si iz njegovega
40 Blažena Marija Jožefa Rossello, v svetu gospa Hieronima Benedikta Rossello, je ustanovila
Družbo hčera naše ljube Gospe Usmiljenja leta 1837. Leta 1880 je poletela v nebesa in bila povzdig-
njena v slavo oltarja 1938. Bila je tudi salezijanska sotrudnica (prim: Bolletino Salesiano, januar
1881).
41 Suzana Saettone je umrla 20. julija 1882 stara 82 let.
42 Prim. Bolletino Salesiano, september 1899, stran 244.

17.9 Page 169

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
169
pogleda razlagali bolezen, je tipal srčni utrip, naslanjal uho, sedal, poimenoval
itn., in se je zdelo, da si ne upa govoriti. Končno je prostodušno rekel don Bosku:
‚Dragi moj gospod, bi si dovolili prijetnost puščanja krvi. Danes se to le poredko
dela. Toda v vašem primeru ...‘
‚V vaših rokah sem, je smehljaje se dejal don Bosko. Naredite z menoj, kakor
se vam zdi prav.‘
‚Vendar se še ne norem odločiti, kajti odločitev je zelo težka.‘ Opolnoči se je
odločil. Dobri bolnik je takoj čutil olajšanje. Zdi se, da je naval krvi na srce poje-
njal. Kljub temu zdravnik ni odšel, temveč je pozorno opazoval potek bolezni. Dve
uri pozneje se mu je zdelo potrebno, da mu je še drugič puščal kri, in don Bosko
mu je dejal: ‚Najlepša hvala, gospod doktor. Zadosti bo.‘ Šele proti četrti uri zjutraj
je šel domov počivat, vendar le za kratek čas; zjutraj se je spet vrnil.«
Tiste dni so v oratoriju pričakovali don Boskovo vrnitev, toda namesto nje je
prišlo sporočilo o njegovi bolezni: »7. 12.1871 – Rua, Oratorio Francesco Sales,
Torino. – Očka odpoveduje vrnitev; revmatičen napad; puščanje krvi; nič razbur-
ljivega. – BOSSO«43.
Novica se je takoj raznesla tudi po mestu v veliko žalost vseh, ki so ga poznali.
Občinska uprava je na seji 27. novembra sklenila, da bodo odprtje zavoda prosla-
vili s slovesnim kosilom, ki naj bi potekalo v času don Boskovega obiska, ki pa je
seveda zaradi neprijetne bolezni odpadlo.
Naslednji dan se je bolezen poslabšala. Obiskala sta ga župan in župnik pri
san Ambrogiu. Vsem se je priporočal v molitev, da bi mogel rešiti svojo dušo.
Veliko je trpel, kar so lahko ugotovili vsi na prvi pogled. Toda on ni nikomur
tožil. Tistim, ki so govorili »kako hudo morate trpeti«, je odgovarjal:
»Pravi lenuh sem, lepo počivam v postelji. Tisti, ki trpijo, so vsi, ki mi strežejo.«
»Gospod je toliko trpel za nas. In če mi kaj malega trpimo zanj, nam bo to
povrnil v nebesih?«
»Če je Jezus trpel vse do svoje smrti na trdem križu, ali naj potem ne trpim kaj
malega jaz, ki sem samo ubog grešnik?«
Poleg svetosti se je v tistih dneh pokazala njegova velika ljubezen do njegovih
sinov.
Klerik Peter Guidazio mu je stal vse od prve noči vedno ob strani. Čez dan je
imel več kot sedem ur šole in še eno uro od 8. do 9. zvečer nič manj kot sto mla-
dim moškim od 25. do 35. leta. Pri vsem tem je govoril, da je srečen, da lahko bedi
pri don Bosku. Pozneje je pisal iz Randazza: »Samo Bog ve, kako težko noč sem
prebedel pri don Bosku, ki je silno trpel in se ni mogel niti ganiti. Prosil me je, da
bi spremenil lego, potem da bi ga dvignil v naročje, in potem, da bi mu pomagal
pri drugih potrebah. In jaz sem bil sam, ves boječ, negotov in zeblo me je. Končno
se je tudi tista strašna noč spremenila v dan in don Bosko mi je odločno ukazal,
43 Ne vemo, kdo je telegram odposlal. V izvirniku, ki ga hranimo, se bere BOSSO.

17.10 Page 170

▲back to top


170
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
da moram iti spat in da tisti dan naj ne poučujem. Ker bi to prineslo zmedo v hišo,
sem po sveti maši začel svoje redno delo vse do večerne šole. Ob 9. uri zvečer
sem šel k don Bosku in bedel pri njem celih osem noči, čez dan pa pridno delal.
Don Bosko mi je zjutraj ukazal, naj grem spat, zvečer, ko sem prihajal, da bi bedel
pri njem, pa me je vpraševal, ali sem spal. Ôdgovoril sem pritrdilno, da mu nisem
povzročal skrbi. Čez dan sem med eno in drugo uro pouka malo zaspal. Zaradi po-
uka, utrujenosti in pomanjkanja spanja sem mislil, da bom omedlel. Zlasti tretjo
ali četrto noč je bilo izredno hudo, tako da sem se bal, da me bo v trenutku vzelo.
Toda bil sem pripravljen tudi umreti, če bi to bilo v korist don Bosku.«
Čez dan so dragega bolnika oskrbovali drugi. Med njimi se je odlikoval zlasti
klerik Janez Turco iz Montafie d‘Asti, ki je vstopil v oratorij že leta 1852 z željo,
da bi postal duhovnik, vendar je moral zaradi družinskih razmer iti domov, četudi
je ohranil poklic. Končno je leta 1871 dosegel svoj cilj in prišel v oratorij, oblekel
duhovniški talar in bil poslan v Varazze, kjer naj bi poučeval matematiko in druge
naravoslovne predmete. Bil je tako zavzet in velikodušen, da ga je don Bosko ime-
noval svojega »vrlega ortopeda«.
Bolezen ni bila preprosta in prve dni so se vsi resno bali, da ga bodo izgubili.
Zato so se mnogi najprej v Varazzeju in potem v Turinu začeli bati, da ni v pra-
vih rokah, kajti vrli doktor Carattini je bil v Varazzeju komaj nekaj tednov. Don
Francesia je takoj zaprosil za posvet doktorja Jožefa Fissoreja s kraljéve univerze
v Turinu. Don Rua je takoj dosegel, da je ta, ki je zelo spoštoval in občudoval don
Boska, takoj šel v Genovo na obisk. Dolgo se je zadržal v pogovoru s hišnim zdrav-
nikom in nato v olajšanje vseh izjavil: »Don Bosko je v dobrih rokah in doktor Ca-
rattini si zasluži vse zaupanje.« Doktor Carattini se je z vsem srcem zavzel za don
Boska in četrt stoletja vsem v zavodu dajal zdravniško pomoč s pravo očetovsko
zavzetostjo in skrbjo.
Gospa Suzana Saettone je takoj, ko je slišala za don Boskovo bolezen, kljub
mrzlemu zimskemu času prišla na obisk. Pogosto ga je obiskovala z namenom,
da mu je zagotovila, da moli zanj in da spodbuja tudi druge, da molijo za njegovo
dragoceno zdravje. Obiski te nadvse dobre gospe so bili v neizmerno korist tudi
salezijancem, ki so jo začeli imeti za svojo mater, in ona sama je bila tako dobra,
da jih je imenovala svoje sinove. Dejstvo, da ga je spoštovala in častila prav ona, je
bilo za prebivalce Varazzeja izredno pomembno, kajti ko so videli, da ga prav ona
tako pogosto obiskuje, so doumeli, da gre za izrednega, svetega človeka, in kmalu
sta izginili hladnost in brezbrižnost, ki so ju na začetku kazali našim salezijancem.
Postali so naši veliki prijatelji in se nam nikdar več niso odtujili.
Tudi don Bosko tiste dni ni pozabil na svoje dobrotnike, ki so mu nenehno
pošiljali darove za njegove poredneže; vedel je, kako zelo so si želeli biti obvešče-
ni o njegovem stanju. Četrti dan svoje bolezni je po don Francesii, ki se je podpisal
»kot nevreden velikega sorodstva, z največjim spoštovanjem in hvaležnostjo vaše
uglednosti najvdanejši služabnik in nečak«, poslal grofici Callori zahvalno pismo.

18 Pages 171-180

▲back to top


18.1 Page 171

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
171
Med tistimi, ki so želeli imeti vsak dan sveže novice, je bila grofica Gabriela
Corsi, ki se je ponudila, da bo plačala vse stroške. Zato so ji pošiljali vse telegrame
in ona potem naprej oratoriju.
Prvi se je glasil takole:
»11. 12. 1871, Varazze – grofica Corsi – Turin.
»Fissore zagotavlja vse najboljše, mirna noč. Revmatizem je pojenjal. Bolezen gre
svojo pot. Sporočite. – Francesia.«
Tisto jutro je don Cuffia, prefekt v zavodu, poslal vsem ravnateljem zavodov
prvo poročilo.
»Naš velečastiti don Bosko želi, da bi vam sporočili nadrobnosti o njegovi
bolezni, da bi vsi z molitvami dobrega Boga po priprošnji Marije Pomočnice pro-
sili za njegovo zdravje, da bi mogel nadaljevati svoje napore v korist salezijanske
družbe in mladine, ki mu jo je izročila Božja previdnost.
Kakor smo že poročali, ga je v Varazzeju napadel hud revmatizem (6. 12.
1871), ki se je sedaj že umiril in se kaže v kožnem izločanju. Profesor doktor Fi-
ssore, ki je izrecno zanj prišel iz Turina, ga je našel v dobrem stanju. Sedaj je že
zunaj nevarnosti, čeprav je zdravnik dodal, da bo zdravljenje trajalo dolgo.
Medtem ko don Bosko želi, da bi vse to sporočili sobratom, prosi ravnatelje,
da naj bodo zelo previdni, da ne bi med sobrati in gojenci vzbudili preplaha. Naj
se pove, kolikor je potrebno, da bodo vsi pripravljeni opravljati posebne pobožne
vaje, da bi čim prej izprosili od Boga njegovo ozdravitev.
V tem upanju in v želji, da bi se izognili vsaki nepotrebni skrbi, hoče, da bi
večkrat na teden ali tudi vsak dan ravnateljem poslali natančno poročilo o njegovi
bolezni.«
Don Rua je k temu dodal še naslednje podrobnosti: »Pretekla noč je bila bolj
težka, sicer ni nič posebnega. Bolezen se je spremenila v kožno izločanje. Vsakih
pet ur napad vročine.« V nekem drugem pismu istega dne pravi: »Ura je pol štirih
popoldne in don Bosko čuti nekaj olajšanja od težav, ki jih je imel po polnoči. Nič
nevarnega. Toda če naj izrazim svoje mnenje, sem malo zaskrbljen zaradi njegove
pobitosti. To ohranite zase, ker don Bosko noče, da bi se o tem govorilo. Vam bom
pisal vedno, kar mislim, čutim in vidim. Molite zanj, ki je več kot oče, da, celo angel
družbe in številne mladine.«
Naslednji dan so ravnateljem sporočili, da stanje ni več vznemirljivo.
»Naš dobri oče don Bosko je na poti okrevanja. Revmatizem je skoraj izgi-
nil in vročina je zelo padla. Kožno izločanje gre svojo naravno pot. Vedno bolj se
prepričujemo, da stvar ni več nevarna, trajala bo pa dolgo. Lepo vas pozdravljam
skupaj z vašimi fanti in toplo priporočam don Boska v molitev. Če bo kaj novega,
bomo takoj sporočili.«

18.2 Page 172

▲back to top


172
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
3.2. RESNE SKRBI
Na don Boskov poziv je 12. decembra prišel v Varazze skupaj z glavnim eko-
nomom don Angelom Saviem in don Alberom, ravnateljem v Marassiju, tudi po-
močnik Peter Enria.
Ta dobri sobrat nikdar ni pozabil na srečo, ki ga je zadela, da je mogel streči
don Bosku v njegovi dolgi bolezni. Tudi v informativnem procesu za razglašenje
predragega očeta za blaženega in svetnika je navdušeno pričal:
»Ko je don Bosko videl, da se bolezen slabša in da mu don Francesia in don
Guidazio nista mogla streči, ker sta morala opravljati svoje naloge v zavodu, je
brzojavil don Rui, da naj pošlje mene, da mu bom stregel. Takoj sem odpotoval in
se zahvalil Bogu, da je uslišal mojo prošnjo, ki sem jo izrekel nekaj let poprej, da
bi smel streči don Bosku v njegovi bolezni, pripravljen dati tudi svoje življenje za
njegovo zdravje.«
Kakor hitro je prišel, je pohitel k bolniku, ki ga je navdušeno sprejel.
Toda kakšna žalost se je polastila dobrega sobrata, ko je zagledal ubogega
bolnika zleknjenega na postelji in z roko, ki je od revmatizma sploh ni mogel giba-
ti. Menil je, da je bila kaka lahka stvar, sedaj pa ga je našel v vročici, ki se je kazala
v izpuščajih, velikih kakor proseno zrno.
Že drugi dan sta si klerik Guidazio in Enria razdelila strežbo: Enria je bil pri
bolniku ves dan in ponoči do dveh, klerik Guidazio pa od dveh do šestih. Tako sta
se izmenjavala ves mesec. Za kako uro čez dan je kdo drug izmed sobratov nado-
mestil Enria. Potek bolezni ni kazal posebne nevarnosti.
Dne 13. decembra je don Cuffia brzojavil grofici Corsi: »Izboljšanje se v vsem
nadaljuje. Če bo tako, ne bom več brzojavil.« Sporočilo je v vseh v oratoriju vzbu-
dilo veliko veselje. Toda še istega dne je Enria pisal Jožefu Buzzettiju: »V sredo, en
dan po mojem prihodu, je don Bosko prebil zelo težek dan: vročina je zelo narasla
in trajala več kot dvajset ur.«
In don Francesia je po zaupni poti dal to vedeti don Rui.
»Danes zjutraj sem napisal zelo rožnato poročilo in mi je hudo, da ga ne mo-
rem nadaljevati. Malo zatem je dragega bolnika napadla vročina, se ga držala ves
dan in še sedaj ni pojenjala. Razen tega je tudi bljuval, tako da je bil z močmi sko-
raj pri kraju. Danes smo vsi zaskrbljeni, medtem ko smo pričakovali vse najboljše.
Upam, da bo nocoj lahko počival. Priporoča se vam v molitev. Malo se je stanje le
izboljšalo, ker bolečine v roki niso več tako močne, in danes jo je hotel uporabiti,
da se ne bi predajal brezdelju, kakor je menil v šali.
Danes zvečer smo dolgo stali okoli njegove postelje in molčali, medtem ko je
on trpel in ni mogel odpreti ust.
Upajmo, da bo tudi naša bolečina, ki jo darujemo Bogu za njegovo ozdravitev,
obrodila sad. Tukajšnji gojenci veliko molijo zanj, ker ga imajo radi, čeprav ga še

18.3 Page 173

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
173
ne poznajo. Veselo so ga sprejemali, ko jih je obiskoval, in sedaj so žalostni, da je
zbolel prav v Varazzeju. Vsi bi ga radi šli obiskat, toda zaradi previdnosti jim tega
ne dovolimo. Nismo še imeli poguma, da bi odstranili napise Naj živi don Bosko,
ki smo jih tu in tam razobesili po zavodu za njegov prihod. Tudi na vratih sobe,
kjer leži, visi napis Naj živi don Bosko. Je bila to želja ali bojazen pred tem, kar se
je potem pripetilo?
Včeraj je bilo ob prihodu don Savia, don Albera, don Ricchinija in Enrie zelo
spodbudno. Presunjeni smo se gledali, ne da bi kdo izgovoril besedo. Tudi don
Boska je prizadelo. Don Savio je dejal, da v Turinu nekateri dvomijo o don Boskovi
bolezni. O, da bi bil zares samo dvom!
Danes sem upal, da bom lahko šel v Nizzo na pomoč don Caglieru, ker se je
zdelo, da je don Bosku veliko bolje. Toda zvečer mi je rekel, da naj opustim to mi-
sel. Ubogi don Cagliero!
Opisujem to, kar vidim, to so moji vtisi. Pišem o tem, česar se bojim, da se bo
zgodilo. Da bo bolezen dolga, je gotovo, da je pa tudi nevarna, je rekel doktor Fis-
sore in tako moramo reči tudi mi. Za zdaj moramo moliti, da se bo čim prej začel
dan, ko bo mogel zapustiti posteljo, se prepustiti svojim opravkom in potolažiti
svoje sinove.
Don Bosko prosi, da bi mu po prvem ali s prvo pošiljko poslali škatlo mire, ki
si mu jo ti kupil.
Zgoraj navedene novice so samo zate. Don Bosko tako želi.«
Dne 14. decembra je Enria pisal Buzettiju44: »Danes, v četrtek, je bilo vse
bolj mirno in vročina, se zdi, je malo popustila. Danes ponoči (pišem ob pol dva-
najstih) je bolj miren, vendar ne more spati. Tekne mu okus nekaterih pijač in
juhic. Nikdar v napadih vročine ni blêdel.
Tako je vdan v Božjo voljo, da trpi z zares zavidanja vredno potrpežljivostjo.
Nikakršne tožbe, nikakršnega vzdihovanja, Mi smo žalostni, on pa je vedno dobre
volje in nas zabava. Ne misli na drugo kot na svoje drage sinove in pogosto omenja
don Rua in vse druge brez razlike. Želi, da bi molili. Želi si novic od gospe Ruove
in prosi, da bi mu pisal.«
Don Ruova mati, ki je 1856 prevzela mesto matere Marjete v oratoriju, je bila
resno bolna.
Iz Varazzeja so prihajali kar dobri telegrami. Dne 14. decembra so brzojavili
grofici Corsi: »Včeraj malo nemiren. Noč sorazmerno mirna. Vse poteka normal-
no.« Don Cuffia don Rui: »Bolniku bolje. Cagliero kliče v Nizzo Francesia. Nemogo-
če. Naj pošljemo Lazzera?« Don Francesia je z don Caglierom prevzel pridiganje
misijona kot pripravo na božič v Nizzi Monferrato v župniji San Giovanni Battista.
44 Menimo, da je prav, da povemo, da smo v Enrijevih poročilih popravili nekaj jezikovnih in
pravopisnih napak, ne da bi kakorkoli spremenili pomen.

18.4 Page 174

▲back to top


174
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Pridiganje se je že začelo, prihajala je velika množica ljudi. Bilo je potrebno nado-
mestiti don Francesia in don Rua je poslal don Lazzera.
Novice so postajale ohrabrujoče, ker je tako želel don Bosko in ker je dobri
oče, tako je zatrjeval Enria, v času bolezni ostal vedno miren in enak sam sebi.
»Bil je hvaležen za vsako najmanjšo uslugo in se je toplo zahvaljeval.« Nekajkrat,
ko je moral streči pri nekaterih malo odbijajočih stvareh, je dejal: »Vidiš, Enria, v
kakem stanju sem. Stori to iz ljubezni do Boga.« On pa je odgovarjal: »Kaj vendar
pravite, don Bosko? To, kar vam naredim jaz, ni nič v primera s tem, kar ste vi sto-
rili zame in za moje tovariše: krpali ste našo obleko, naredili za nas, kar morejo le
matere narediti za svoje otroke, in še več, kot bi mogle one narediti; nočete, da bi
vam jaz storil te usluge? Koliko mojih tovarišev bi se imelo za srečne, če bi bili na
mojem mestu! Zato vam moram jaz, ki sem ta srečnik, streči tudi v imenu svojih
bratov v Turinu in v vseh drugih hišah.
Gorje mi, če ne bi izkazal don Bosku vseh mogočih uslug, saj je vendar moj
oče! Vsi moji sobratje in gojenci bi me kamnali, tako zelo radi imajo don Boska.«
Toda 16. decembra, na prvi dan božične devetdnevnice, je don Francesia br-
zojavil: »Četrti izbruh. Molimo. Fissore se posvetuje z drugimi.« Naslednji dan je
don Rua prejel pismo, ki ga je don Francesia napisal pred telegramom:
»Včeraj je bilo spet vse narobe. Don Bosko je imel skoraj ves dan visoko vroči-
no in šele proti večeru se je malo polegla. Zdravnik zagotavlja, da ni niti daljne niti
bližnje nevarnosti, vendar bi nam lahko bolezen tudi zagodla. Bojim se govoric, da
je bilo pred leti v Savoni več podobnih primerov. Župan, ki se čuti nekako odgo-
vornega, je hotel z župnikovo privolitvijo in brez don Boskove vednosti odposlati
telegram za zdravniški posvet.
Danes je izginila vsa nevarnost, in če bo šlo tako naprej, bo don Bosko za bo-
žič že na nogah. Toda ne čudi se, če boš v kratkem dobil sporočilo o novih miliar-
nih izbruhih. Don Bosko prosi don Berta, da naj pogleda, ali je mogoče kje zvezek
z besedilom Cerkvene zgodovine. Prepričan je, da ga je pustil v oratoriju.
Pisal sem namesto don Boska v Firence in Rim in komaj zmoremo ustreči
prošnjam vseh. Moral bi imeti vsaj sto rok, da bi bilo zadosti za vse dopisovanje,
da nas ne bi imeli za brezvestne. Pa tudi don Bosko hoče svoje in želi, da prebije-
mo veliko časa ob njegovi postelji.
Povej tudi Pelazzi, da don Bosko nima drugih tiskovin. Pošljite nadškofu tudi
besedilo.
Don Boska je do dna srca prevzela ljubeznivost teologa Golzia, in če ne bil
tako daleč, bi ga prosil, da bi ga prišel obiskat.«
Ne vemo, kak odnos je imel teolog Golzio, ki je bil takrat don Boskov spoved-
nik, don njega v njegovi bolezni. Gotovo je, da se je novica o njegovi bolezni hitro
razširila, vzbudila veliko skrbi in vse nagnila, da so prosili Gospoda za skorajšnjo
ozdravitev.

18.5 Page 175

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
175
Tudi Enria je zatrjeval, da bolezen ni bila tako preprosta, kakor so nekateri
mislili. »Don Boskova bolezen se je zelo razvila in niso več izpuščaji, temveč pravi
veliki tvori. To je že četrti izbruh, potem nenehna vročina in potenje, ki mu jem-
ljeta moči.«
»Danes, 16. decembra, je prebil precej miren dan. Vročina ga je zapustila šele
proti večeru, potem pa ga je mučila spet vso noč vse do sedmih zjutraj, ko je zas-
pal. Revmatizem v roki je skoraj popolnoma minil, tako da se lahko malo giblje v
postelji, medtem ko se prej ni mogel niti malo.«
Istočasno je v posebnem pismu prosil don Lazzera, da bi povabil člane Druž-
be sv. Jožefa k izrednim molitvam: »V nedeljo (17. decembra) bomo opravili po-
božno sveto obhajilo za najljubeznivejšega očeta. Prosim te, da to sporočiš zlas-
ti mojim dragim godbenikom, tako pravim, kakor tudi naraščajnikom, se pravi
vsem brez izjeme. Naj prosijo zanj, kajti če ne bi bilo don Boska, mi ne bi bili
nikdar godbeniki.«
Buzzetti mu je odgovoril: »Dragi Peter, iz vsega srca se ti zahvaljujem za lju-
beznivost, da si nam opisal stanje našega dragega don Boska. Prilagam nekaj po-
štnih znamk, da bom mogel dobiti vsak dan resnična poročila in ne zvodenelih,
kakor jih pošiljajo nekateri. Don Lazzero je v Nizzi Monferrato z don Caglierom,
zato sem dal nanj naslovljeno pismo don Rui. Danes zjutraj so vsi prejeli sveto
obhajilo, tako da lahko zanesljivo upam, da bomo z molitvami v hiši in pri dobrot-
nikih in na raznih duhovnih vajah preprosili Gospoda, da nam bo v našo duhovno
korist don Boska še dolga leta ohranil. Menim, da je Gospod dovolil don Boskovo
bolezen zato, da nas kaznuje, ker ga imamo premalo radi, in ne zato, ker si zasluži.
Zato molimo iz vsega srca in obljubimo, da ga bomo bolj ljubili, in Bog bo uslišal
naše prošnje s tem, da mu bo kmalu vrnil zdravje.
Gospe Rui gre na bolje. Danes zjutraj je bila pri maši.«
3.3. MOLITVE IN ŽRTVE
Don Rua je takoj poslal v Nizzo naslednje pisanje za don Lazzera: »Kakor vi-
diš, vse kaže, da gredo stvari na slabše. Doktor Fissore bo odpotoval prihodnji
torek. Bog daj, da bi nam prinesel boljše novice. Danes zvečer bom rokodelcem,
zlasti godbenikom in članom Družbe sv. Jožefa prebral pismo, ki ga piše Enria. Za-
čeli smo devetdnevnico, ki napreduje zelo uspešno. Molite tudi vi in priporočajte
v molitev našega dragega očeta.«
Istočasno je sporočil vsebino telegrama o četrtem izbruhu vsem ravnateljem
in prosil za pomoč zasebnih in skupnih molitev. Žalostna novica je pripravila
mnoge do težkih žrtev.
Tiste dni (ne vemo točno dneva, ker tega niso objavili niti v Turinu niti v kaki
drugi hiši, da ne bi bilo prevelikega vznemirjenja) je don Bosko, ki se je videl v

18.6 Page 176

▲back to top


176
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
nevarnosti, da bo moral stopiti v večnost, prosil župnika pri San Ambrogiu, don
Pavla Mombella, ki ga je prihajal pogosto obiskovat, da bi ga spovedal. Don Fran-
cesia pa mu je, tako priča Enria, prinesel naslednji dan sveto popotnico. Ne mo-
rem vam opisati tega dneva. Kakor hitro se je zdanilo, me je don Bosko poklical
in mi rekel:
»Bodi tako prijazen in prosi za rjuhe in pripravi lep oltarček, kamor bodo
položili Najsvetejše.«
Medtem ko sem pripravljal vse potrebno, je on molil. In s kako vero! Zdel se
je kot svetnik, ki pripravlja svoje srce, da bi vredno prejelo Jezusa. Ko je zaslišal
zvonček, se je zdrznil, in ko je videl, kako Jezus vstopa v njegovo sobo, se je z
velikim naporom skušal dvigniti, kolikor je mogel. Vsa don Boskova postava se je
razžarela od velike želje, da bi prejel Najsvetejše; ni bil videti, da je od tega sveta;
njegov obraz je postal resen, žareč; rekel bi, da je bil angel v češčenju najsvetejše-
ga Zakramenta. Jaz sem klečal ob postelji in vse natančno videl. V tistem trenutku
sem mislil, da bi to moglo biti zadnje don Boskovo obhajilo. Občutil sem tako veli-
ko bolečino, da sem obnovil daritev svojega življenja za življenje svojega dragega
očeta. Ves dan se je zahvaljeval.«
Bolezen je bila zares huda. Don Bosko sam je bil prepričan, da je na koncu, in
je nekega večera prosil don Francesio, da naj pokliče kakega notarja, ker je želel
urediti stvari salezijanske družbe. To je povedal mirno in zadovoljno, pripravljen
na karkoli. Don Francesia je planil v jok in ni izgovoril besedice. Odšel je od pos-
telje in vse je bilo s tem končano; notarja niso poklicali.
Vročina, izpuščaji in nenehno potenje so ga zelo mučili, »toda on ni nikdar
tožil,« pripominja Enria, njegove težave so bolj zadevale nas, ki smo se bali, da ga
bomo izgubili. On pa je ponavljal:
»Bog, ki skrbi za ptice pod nebom, ne bo skrbel tudi za reveže v oratoriju?«
Vsem, ki so ga prihajali obiskovat, je povedal besedico spodbude. Obiskalo
ga je tudi veliko duhovnikov, celo iz Turina in Genove. Vsi so bili presenečeni nad
njegovo pobožnostjo in vdanostjo v Božjo voljo, ker nikdar ni govoril o svojih te-
žavah, temveč o težavah Cerkve in Družbe in o potrebi, da je treba vse storiti za
mladino, da se ne bo pokvarila.
»Bolezen, ki uničuje svet, je nemorala, nevera, materializem, ki se skušajo
polastiti src mladine. Da bi zajezili tolike težave, je nujno potrebno, da stopimo
mednje, da se zanje zanimamo in poskrbimo za zares versko vzgojo. Treba je goji-
ti duhovne poklice in poskrbeti za vzgojo zares svetih duhovnikov, redovnikov, ki
skrbijo za mladino. Prepričan sem, da bi se svet v nekaj letih spreobrnil na boljše,
če bi vera zmagala. Če pa hočemo doseči ta cilj, se moramo povezati s papežem,
ki je namestnik Jezusa Kristusa. Tedaj bo mladina spet vzljubila vse, kar je dobro,
kar je vera in kar se tiče resnice.«
Zvesti bolničar je kmalu ugotovil, da je bil don Bosku v veliko uteho pogovor
o začetkih oratorija. »Jaz,« tako pravi Enria, »sem v času bolezni velikokrat govo-
ril o tem.«

18.7 Page 177

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
177
»Se spominjate, don Bosko, kako vas je vaša mati karala, ker ste sprejemali
vedno nove dečke? Govorila je: ‚Ti sprejemaš vedno nove dečke, toda kako naj jih
oskrbujemo in oblačimo? V hiši nimamo ničesar in mraz je začel pritiskati ... Zgo-
dilo se mi je, da sem noči moral prespati na koruznih listih, pokrit s tanko odejo.
Zvečer, ko smo bili mi v posteljah, ste vi in vaša mati krpali naše raztrgane hlače
in jopice, ker smo imeli samo po ene.«
Don Bosko se je smehljal, ko je poslušal te pripovedi, in odgovarjal: »Koliko
se je trudila moja mati. To je bila sveta žena. Toda Božja previdnost nas ni nikdar
zapustila.«45
V nedeljo 17. decembra je prestal težek dan z visoko vročino. Toda noč je bila
zelo mirna. Spal je vse do jutra. Ob 10.30 ga je spet napadla vročina, vendar bolj
mila, kakor piše Enria Buzzettiju, ki je zahteval: »Pošlji mi novice vsak dan, ker
tvojim verjamejo, medtem ko drugim ne ali zelo malo.« To se je dogajalo zato, ker
so poročila zakrivala resnico o težkem stanju, in kakor smo že povedali, je to želel
don Bosko, ker ni hotel, da bi se širile vznemirljive novice, niti v oratoriju niti po
zavodih. Nikakor ni dovoljeval, da bi poročali brez njegove vednosti.
Don Rua, ki ga je stvar močno skrbela, je hotel imeti pogoste novice in don
Cuffia mu je odgovarjal:
»Vi želite – in to upravičeno, da bi vam bolj pogosto poročali o stanju našega
častitega bolnika. Zadnjo noč (pišem 17. decembra ob treh popoldne) je prebil
nemirno, čeprav zdravnik danes zjutraj ni opazil poslabšanja. Vsi upamo na naj-
boljše. V trenutku, ko vam pišem, se zdi, da se pripravlja nov izbruh miliarne bo-
lezni.
Prejel sem vino iz leta 1825, ki ga je darovala gospa Suzana d‘Albisola, in še
nekaj steklenic vina od župana v Varazzeju. Vsi kar tekmujejo med seboj, da don
Bosku ne bi nič manjkalo, in dobro vino mu vsi svetujejo proti tem izlivom, ki so
zares strašni. Mama Corsi je mislila na to in še misli. Don Boskov jedilnik se glasi:
dobra juha in kaka kapljica zelo starega vina.
V torek ob sedmih zjutraj bo odpotoval v Varazze doktor Fissore. Ne zato, ker
preti kaka nevarnost, temveč da preveri, ali je vse, kar počnemo, tudi najboljše,
in zato, da bi nas karal, ker nismo za očeta, ki je storil toliko za nas, storili vsega,
kar je v naši moči.
Dragi don Rua, prosite Marijo Pomočnico, da odvrne od nas največjo nesrečo,
ki bi nas mogla zadeti. Božja mati Marija je tako zelo dobra.«
Doktor Fissore je obljubil, da ga bo znova obiskal.
Grofica Callori je don Bosku darovala velikodušen dar z namenom, da bi mu
mogli ponuditi vse, kar je potrebno. On pa je naročil don Francesii, da naj se ji
toplo zahvali. To se je zgodilo 17. decembra.
45 Don Bosko je svojo mater vedno nadvse spoštoval in je vsem ponavljal, da je bila sveta žena.
Tudi ko je umrla in so fantje v oratoriju žalovali za njo, jim je govoril: »Izgubili smo mater, toda
prepričan sem, da nas bo ona podpirala iz nebes. Bila je sveta žena.«

18.8 Page 178

▲back to top


178
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Veleodlična gospa grofica! Don Bosko se vam zahvaljuje za molitve, ki ste jih
opravili za njegovo zdravje. Čeprav ne more dolgo moliti, je vendar 16. decembra
opravil posebno molitev za vas, da bi imeli srečno potovanje. Kar se tiče vašega
velikodušnega daru, je povedal, da mu sedaj tukaj nič ne manjka, boji se pa, da bo
v Turinu zaradi njegove nedelavnosti zmeda. Toda za to se niti sin niti dobra mati
ne smeta razburjati.
Don Boskovo zdravje se izboljšuje, vendar smo preživeli zares težke trenutke.
O tem nismo nič poročali, čeprav smo bili v hudih skrbeh. Od časa do časa je reve-
ža napadla visoka vročina z bruhanjem, ki je trajala po deset do dvanajst ur. Ko je
vročina ponehala, pa je začelo teči iz izpuščajev. Zdravnik ga je obiskal po štirikrat
na dan. Ne bom vam govoril o naši pretresenosti; nemo in jokaje smo gledali in
upali, da bo bolje, kar pa se je zdelo, da se ne bo nikoli zgodilo.
Kakor hitro so v Turinu in Genovi zvedeli, da je pri nas, so nas začeli obsipa-
vati z vprašanji, toda mi smo mogli ustreči samo redkim, ker moramo skrbeti za
šolo, za nadzor v zavodu in biti še pri bolniku. Sedaj, ko so se stvari, hvala Bogu,
malo uredile, bomo skušali odgovoriti na vprašanja naših dobrotnikov in poročati
o bolnikovem stanju. Revmatizem v roki je izginil. Danes jo je mogel prvič upora-
biti za vse potrebno, ne da bi ga bolela.
Tako je, draga gospa grofica, z našim bolnikom in upam, da bodo novice ved-
no bolj spodbudne. Tukaj v Varazzeju so molili zelo veliko in dobri meščani so po-
kazali, kako visoko cenijo našega dragega očeta in vašega uglednega sina. Nekdo
se je celo daroval za žrtev za don Boskovo ozdravitev. Kar naprej prihajajo ljudje
in vprašujejo po počutju našega bolnika. Škof želi biti vsak dan seznanjen z bol-
nikovim stanjem. Vsi hočejo pomagati: eden pošilja vino, drugi jajca, pomaranče,
zavzeto, da vse preseneča in napolnjuje z veseljem.«
Toda upanje in bojazni so se kar naprej menjavali. Dne 18. decembra je don
Francesia brzojavil: »Odlična noč. Revmatizem izginil. Vročina padla. Iztok se bli-
ža koncu.« Potem pa je pripisal:
»Dragi don Rua, poročila o don Bosku so vedno nezanesljiva. Danes je bolje,
jutri pa spet zanič. Najbolj ga muči vročina. Sporočil sem »odlična noč«, seveda po
don Boskovem nareku, ker je bil vedno, razen enkrat, on narekovalec sporočila.
Potem sem moral še istega dne ugotoviti prav nasprotno.
Mučila ga je vročina, čeprav ne previsoka, vse do treh zjutraj, tako da je da-
nes, ko to pišem, z močmi pri kraju. Pričakujemo v strahu sedmi in osmi izbruh,
verjetno zaradi vročine. Od sedaj naprej bomo v Genovo, Alassio in San Martino
pisali pogosteje, da bomo preprečili negodovanje zaradi pomanjkanje novic.
Neverjetno, kako se vsi zanimajo za zdravje našega dragega don Boska. Tako
meščani tukaj v Varazzeju in vse redovnice od blizu in daleč. Naš zavod postaja
vedno bolj znan zaradi tega žalostnega dogajanja.
Pričakujemo grofico Corsi, ki je po doktorju Fissoreju naznanila svoj prihod.
Upajmo, da bo to don Bosku v pomoč, kakor se je izrazil v včerajšnji brzojavki.

18.9 Page 179

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
179
Medtem postaja naš bolnik vedno bolj suh in čuti bolečine v hrbtenici in na hrbtu.
Zaradi toliko ležanja se mu že guli koža. Toda tudi v takem stanju je poln šega-
vosti, tako da se moramo s solzami v očeh smejati njegovim dovtipom.
Don Bosko se iz srca zahvaljuje za molitve in trdi, da zaupa samo vanje. Toda
preden bo revček mogel spet sesti na vlak za Turin, bo prešlo veliko veliko dni,
tako se vsaj bojimo. Te novice, ki niso kaj prida dobre pa tudi ne slabe, po don
Boskovem naročilu sporočite tistim, ki po njih vprašujejo.
Sporočite don Saviu, da je nadškof v Firencah odgovoril z lepim pismom na
dopis, ki sem mu ga poslal o don Boskovi bolezni.«
Bolj ali manj isto je don Francesia istega dne sporočil grofici Corsi: »Včeraj je
spet imel vročino; vendar ne zelo visoko in brez bruhanja. Iztok iz tvorov se je po-
legel, vendar je bolnik ves izčrpan. Preteklo noč je kar dobro prebil in je celo malo
zaspal brez večjih motenj. Leva roka ga več ne boli in ga uboga kakor desna, ne da
bi gospodar moral kaj trpeti. Danes je prebil ves dan z lahno vročino, ki verjetno
napoveduje sedmi in osmi iztok. Bil je vidno ganjen, ko so mu sporočili, da se za-
nimate za njegovo stanje. Hudo mu je, da prizadeva toliko skrbi tako nežni materi,
ki mu jo je dodelil Gospod. Tega si ne izmišljujem sam, temveč mi narekuje don
Bosko. Končno pa novice niso niti najbolj obetavne, niso pa tudi slabe. Upajmo,
da se bo mogel kmalu dvigniti iz postelje. Uporabil bom poslane znamke, da vam
bom poročal vsak drugi dan, in če bo treba, tudi pogosteje.«
Zanimanje za don Boskovo zdravje se je razširilo na vse kroge družbe. Tudi
mons. Angel Viteleschi, tajnik Kongregacije za škofe in redovnike, je iz Rima brzo-
javil don Rui: »Želimo poročila o don Bosku.«
Medtem je poročilo o četrtem izbruhu vzbudilo v domovih pravo tekmovanje
v veri in ljubezni.
Don Bonetti, ravnatelj v zavoda v Borgu San Martino, je 18. decembra pisal:
»Dragi don Rua, brzojavka, ki si nam jo poslal, nas je vse navdala s strahom. Pro-
sim te, pošlji mi kakega duhovnika spovednika in daj mi poleteti k don Bosku.
Ponovno sem prebral pismo, ki mi ga je don Bosko pisal 26. decembra preteklega
leta, kjer mi je o vezilu, ki naj bi ga kmalu dobil, rekel: ‚To bo moja oporoka.‘ Goto-
vo se spominjaš, da sem te o tem podrobneje vprašal in si mi ti v svojem odgovoru
dal vedeti o resni bojazni in si odobril načrt, da bi fantje pri obhajilu in molitvah
prosili za njegovo zdravje. Gospod don Bosko sam je, ko je zvedel za to, sredi me-
seca januarja tekočega leta pisal: ‚Ne delajmo si utvar. Bog nas hoče v boljšem
svetu, kot je ta. Sinovi imajo dolžnost, da se pokažejo vredni svojih očetov, morajo
jih celo prekositi.‘ S tem je jasno nakazal svoj odhod in to je bilo pred enim letom.
Dragi moj don Rua, v veliki zadregi si in jaz te ne morem potolažiti. Oh, naj nas
potolaži dete Jezus, naj nas potolaži Marija, naša dobra mati, naše upanje v teh
tako težkih trenutkih. Pošlji mi zato kakega spovednika.«
Don Pestarino se je podvizal, da je sporočil vsem Hčeram Brezmadežne težko
stanje »našega predragega skupnega očeta«, ki »se mu je bolezen poslabšala«, in

18.10 Page 180

▲back to top


180
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
povabil vse, ki so bile v kraju, da bi se zbrale. Vse so obljubile, da bodo storile vse,
kar je v njihovi moči, da bodo molile za zdravje skupnega očeta. Domenile so se,
da bodo začele opravljati v župnijski cerkvi tridnevnico v čast Mariji Pomočnici in
vse sodelovale pri stroških. Vse bi prejemale sveto obhajilo v ta namen, vse, ki bi
mogle, bi opravile obisk Najsvetejšega. Don Pestarino je v žalosti imel zadoščenje,
da je slišal, kako je ena izmed njih darovala svoje življenje za don Boskovo zdrav-
je. Isto žrtev so obljubile tudi druge. To darovanje bi opravile pri svetem obhajilu.
»Rade volje sem privolil v tako velikodušno pripravljenost, in ker nisem mogel od
ganjenosti več govoriti, sem sklenil zborovanje. Priznati moram, da me je ta zgled
okrepil, da sem tudi jaz daroval svoje življenje za don Boskovo ozdravitev.«
Kdo ne vidi tukaj Marije Mazzarello, ki se je med prvimi ponudila za žrtev, da
bi podaljšala življenje našemu svetniku?
»Upajmo, tako nadaljuje don Pestarino, da bo Gospod sprejel in izpolnil proš-
nje teh duš, ki so po svoji pobudi, brez kakršnega koli navduševanja, izrekle to da-
ritev in žrtev. Danes zjutraj (18. decembra) sem sklical moške in fante in jih spod-
budil, da bi molili in darovali sveto obhajilo za don Boskovo zdravje. Prav teko
sem nagovoril vse hčere in ženske Združenja svete Terezije. Jaz sam pa sem imel
pri Marijinem oltarju peto mašo z blagoslovom in vsem priporočil, da bi tudi v
svojih družinah molili za ozdravitev dragega don Boska.« Pismo je sklenil z opom-
bo, da je pisal tudi v Acqui dekanu Olivieriju in ga prosil, da bi sporočil župnikom
in duhovnikom in vsem svojim znancem, zlasti še Družbam Marije Brezmadežne
bližnjih župnij, don Boskovo težko bolezen in jim ga priporočil v molitev.
Tudi v drugih krajih, zlasti v Piemontu so opravljali zasebne in javne molitve
za don Boskovo ozdravitev in tisti, ki se je v tem dokazovanju posebno odlikoval,
je bil škof v Albi, mons. Evgenij Galletti. Ko je zvedel za to hudo novico, je bil tako
prevzet, »da si ni mogel misliti, da bi umrl«, da »je s solznimi očmi padel na kole-
na, dvignil roke kvišku in takole molil:
»Gospod, če hočete žrtev, tukaj je, toda prizanesite don Bosku!« Potem mu je
pisal eno najbolj občutenih pisem, in ko je opisal njegov previdnostni apostolat,
dodal: »Molil sem za vas in prosil druge, da bi tudi oni molili. Daroval sem svoje
življenje Gospodu, da bi prizanesel don Bosku v korist mladine in za dobro vesoljne
Cerkve.« Don Caglieru pa je zagotavljal: »Moje življenje je nič ali le malo vredno.
Toda don Boskovo življenje ni samo dragoceno, temveč nadvse koristno Cerkvi.
Moje življenje v primeri z don Boskovim nima nikakršne vrednosti. Toda njegovo
življenje je življenje svetnika in vemo, da svetniki niso zaman na tem svetu.«46
V oratoriju so vsi tekmovali v sinovski vdanosti do don Boska. Nekaj gojencev
se je zbralo ob oltarju Marije Pomočnice. Prosili so jo, da naj jih vzame k sebi v ne-
besa, don Boska pa vrne med njegove sinove. Med temi je bil tudi Alojzij Gamarra
iz Lombriasca, ki je pisal Enrii, da je daroval Bogu svoje življenje, da bi tako dose-
46 Prim. Povzetek Informativnega procesa, izjave mons. Cagliera, stran 859.

19 Pages 181-190

▲back to top


19.1 Page 181

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
181
gel zdravje predragega očeta. Enria je prebral pismo don Bosku. Svetnik je jokajoč
od prevzetosti vzkliknil: »Oh, dobri fantje! Kako zelo imajo radi tega ubogega don
Boska!« In je naročil Enrii, naj se jim zahvali in jih spodbudi, da bi še naprej molili,
kajti njihove molitve so bile Bogu zalo všeč.
Glede Alojzija Gamarra je Enria pri informativnem procesu povedal nasled-
nje: »Zdi se, da je Bog sprejel njegovo žrtev, kajti umrl je nekaj let pozneje (10.
novembra 1878) v mojih rokah, po komaj enem letu duhovništva (pa še to ni bilo
dopolnjeno).«
Tudi don Pestarino je poletel v nebesa 15. maja 1874, komaj dve leti po ve-
likodušni daritvi svojega življenja. Mons. Galletti »je od takrat začel trpeti zaradi
mnogih nevšečnosti, nato ga je zadela kap in končno je umrl 5. oktobra 1879, star
63 let, medtem ko je don Bosko kljub njegovim 64 letom, težkim naporom in sredi
mnogih nevšečnosti »vlekel naprej pri dobrem zdravju«.47
3.4. SPLOŠNO ZANIMANJE
Tolikšna velikodušnost je bila posledica neprimerljive svetnikove dobrote.
Tudi med boleznijo je bila njegova misel vedno pri njegovih sinovih. Dne 19. de-
cembra je Enria ob enih ponoči pisal don Lazzeru:
»Kljub bolečinam je vedno vesel in zadovoljen. Ko je videl, da smo žalostni, je
vedno znal povedati kaj smešnega, da smo se morali smejati.
Od vseh strani nam nadškofje, škofje, župniki in duhovniki ter prelati pišejo
pisma, mu pošiljajo blagoslov, izražajo svoje globoko sočutje in mu zagotavljajo,
da molijo zanj, da bi Bog ohranil njegovo življenje v korist katoliške Cerkve, toliko
ubogih duš in zlasti še mnogih dečkov.
Don Bosko je vedel, da so v oratoriju molili in še molijo, da so zanj prejemali
sveto obhajilo, in je bil zato ves ganjen. Trdil je, da če mu je sedaj malo bolje, je to
zaradi njihovih molitev.
Don Bosko je nenehno v oratoriju s srcem, duhom in celo v sanjah. Prejšnjo noč
je sanjal, kako je odgnal hudiča izpred vrat oratorija, in medtem ko je od iste grde
pošasti zahteval, naj mu pove, kaj dela tam, se je zbudil in mi pripovedoval te sanje.
Ura je že štiri po polnoči in naš dragi oče je nemiren in ne more zaspati. Toda
prav sedaj je začel malo blêsti in iz nekaterih besed povzemam, da govori o veli-
kih načrtih, ki jih ima s salezijansko družbo.«
Njegov neutrudni strežnik je izjavil tudi naslednje: »Sedel sem za mizo in pisal
prijateljem v Turinu, kar sem nenadoma zaslišal močan krik. Skočim pokonci, te-
47 Prim. Bollettino Salesiano, november 1879.

19.2 Page 182

▲back to top


182
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
čem k postelji in slišim, kako mi s težavo reče: ‚Kaj vendar počneš? Kdo ti je dal do-
voljenje, da vstopiš v oratorij?‘ Gledal sem ga, on pa je govoril tem podobne besede.
Videlo se je, da so bile sposobnosti in moči na delu, in usta so se gibala. Za trenutek
sem se zbal in sem z lučjo posvetil pod posteljo, pa nisem ničesar videl. Stresel sem
ga. Ko je odprl oči, je vzkliknil: ‚Oh, si ti?‘ Vprašal sem ga: ‚Vam je hudo? Zakaj ste
tako glasno kričali?‘ ‚Saj sem imel zadosti razloga za to. Pomisli, bil je hudič, ki je za
vsako ceno hotel vstopiti v oratorij, in jaz sem mu rekel: Pojdi stran! Ukazujem v
Božjem imenu: Pojdi stran, grda mrcina. Nimaš kaj opraviti tu notri!‘
Te sanje so ga tako utrudile, da je, potem ko mi jih je povedal, zaspal ter tako
globoko in težko dihal, da mi je bilo hudo. Ostal sem še nekaj časa ob postelji,
dokler se ni počasi umiril.«
V Varazzeju so nepotrpežljivo pričakovali ponoven obisk doktorja Fissoreja.
Prišel je 20. decembra v spremstvu grofice Corsi in njene hčerke. »Takoj so sklicali
neke vrste posvet in ugotovitev se je glasila, da je don Bosko začel okrevati. Dok-
tor Fissore je dejal, da bo treba počakati še kak dan. Vsekakor pa se stanje izbolj-
šuje in zdravnik pravi, da je to začetek konca, da je že skoraj konec. Don Boskovo
stanje je dobro, čeprav ima še nekaj vročine, kar pa ni nič nevarnega.
Obisk dobrih Turinčanov je zelo dobro deloval na don Boska. Zdravje se po-
časi vrača. Naša hiša je postala glavno mesto naše male države. Kjer je kralj, tam
je glavno mesto, in upajmo, da bo v ponedeljek (božični dan) ali torek prišel tudi
ministrski predsednik s svojimi ministri.«
Don Francesia sklepa svoje pismo don Rui takole: »Tako je torej stanje in upa-
mo, da se bo spremenilo samo na dobro in boljše.«
Tudi grofica Corsi je brzojavila don Rui: »Stanje dobro, vsi smo zelo zadovolj-
ni, prihodnost se nam smehlja.« Enria pa je pisal Buzzettiju:
»Don Boskovo zdravje se izboljšuje. Doktor Fissore, ki je prišel danes, je ugo-
tovil, da kaže zelo dobro. Vročina je nizka, miliarni izbruhi so ponehali, potenje se
je ustavilo. Po celem telesu ga močno srbi, tako da ne more biti pri miru. Zdrav-
niki trdijo, da je to dobro znamenje. Doktor Fissore je dejal, da mu za božič lahko
damo kos piščanca ali goloba.
Don Bosko je bil zaradi doktorjevega obiska ter zaradi obiska grofice Corsi in
njene hčerke tako zadovoljen, da se je zdelo, da ni bil več bolan.
Veseli ga, ko vidi koga iz oratorija. Pri nas je bil ves dan don Vota (Dominik,
ki je prišel na obisk iz Alassia) in don Bosko mi je dejal: ‚Tako sem vesel, ko vidim
koga domačih, da se mi zdi, da sem v Turinu.‘ Nenehno je s srcem in duhom v
oratoriju sredi svojih fantov in vsak trenutek moli zanje. Tudi v sanjah je vedno v
oratoriju.
Ura je tri zjutraj. Njegov spanec je nemiren in večkrat prekinjen. Zelo je za-
dovoljen, ko mu pripovedujem, da v oratoriju veliko molijo zanj, da so v nedeljo
darovali veliko obhajil, zlasti člani Družbe sv. Jožefa in rokodelci. Naročil mi je, da
se v njegovem imenu vsem zahvalim.

19.3 Page 183

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
183
Falco zna odlično pripraviti nadrobljen kruh in dobro juho. Župnik v Varazze-
ju je s prižnice oznanil našo nesrečo in celo mesto se je odelo v žalost. Povsod
opravljajo posebne tridnevnice in devetdnevnice.
Od vseh strani še naprej prihajajo pisma in telegrami. Škofje pošiljajo svoj
blagoslov in prosijo Gospoda, da bi ohranil njegovo dragoceno življenje. Veliko
ljudi tako visokega kakor nizkega položaja deli z nami žalost.«
Kakor je svetnik skrbel za svoje sinove, tako je še naprej skrbel za dela, ki
jih je imel v obdelavi. Tiste dni so tiskali Preskrbljenega mladeniča. Prosil je don
Francesio, da je popravil odtise nekaterih strani v dodatku in jih potem poslal
v potrditev turinskemu nadškofu. Prav tako je razmišljal o novi izdaji Cerkvene
zgodovine.
Doktor Fissore, grofica in grofična Corsi so zapustili Varazze 21. decembra, za-
dovoljni zaradi izboljšanja stanja in prepričani, da za zdaj ni nikakršne nevarnosti.
Preden je dobra grofica odšla, je vprašala don Boska, kako bi mogla malo
opremiti njegovo sobo v Turinu, da bi položila preprogo za noge, da ga ne bi zeblo
in da ga ne bi bolela glava. Svetnik pa, ki ni mogel trpeti preprog ne na tleh ne ob
postelji, ji je odgovoril (tako poroča don Rua):
»Da, draga gospa, zelo vam bom hvaležen, če boste pokrili tla v moji sobi z
bankovci po dve liri. To bo odlično sredstvo, da prežene glavobol, ki me bo gotovo
napadel, ko se bom vrnil v oratorij.«
Don Francesia je takoj pisal don Rui in mu sporočil o velikem daru cenjene gro-
fice: »Ko sem z grofico Corsi govoril o renti 1.000, boš ti – tako je rekel – dal samo
300 lir, drugo bo dala mama. Ne morem z besedami opisati vtisa, ki ga je naredil
grofičin prihod. Toda veselje je izginilo zaradi nenadnega odhoda. Kako je bilo don
Bosku hudo! Reci dobri grofici, da jo bo Viktorin (tako je grofica klicala nečaka –
don Francesia), ki ga je pustila v Varazzeju, spremljal s svojo molitvijo, mislijo in
žalostjo celo pot. Danes sem jih imel cel kup. In sedaj, ko pišem in bi že morala biti v
Turinu, prosim angela varuha, da bi ju čuval. Nekaj časa ne pošiljajte več odtisov. Je
popolnoma nekoristno. V našo veliko nesrečo don Bosko še ne more nič. Jaz nimam
trenutka časa, zlasti še sedaj po nesreči don Cuffia (tudi zbolel).«
Toda napor, ki ga je moral svetnik pretrpeti, da je sprejel doktorja Fissoreja in
grofico Corsi, in zlasti še potek bolezni sta povzročila novo slabost. »Don Bosku je
malo bolje,« je 22. decembra pisal don Francesia grofici Callori, »vendar ne toliko,
da bi mogel biti z nami. Vsekakor je še veliko, če lahko povemo to. Upam, da vam
je grofica Corsi sporočila novice o ubogem bolniku. Mislil sem na vašo željo in jo
prosil za to uslugo. Danes, celo takoj ko so odšli ti ljubeznivi gostje, je don Bosko
zapadel v globoko potrtost in nemir, ki ga ni zapustil vso noč.
Ko sem mu nocoj govoril o vašem pismu, o molitvah, mi je zagotovil, da se počuti
bolje. Don Bosko sočustvuje z vašimi težavami in se vam zahvaljuje za vaše materin-
ske skrbi. Toda še posebno si jih hrani za čas po ozdravitvi, kajti takrat bodo gotovo
zelo velike potrebe in bo zadovoljen, da ni prej izrabljal vaše materinske dobrote.

19.4 Page 184

▲back to top


184
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ne zahvaljujte se za to, kar delam, kajti če vi potrebujete novice o don Bosko-
vem stanju, moram jaz ponoči in podnevi dvigati svojega ubogega duha, ki ga teži
toliko opravkov. Če hočem ali ne, čutim potrebo, da komu, za katerega vem, da ga
ima rad, povem svojo žalost zaradi ubogega don Boska.
Tukaj smo opravili novo tridnevnico za don Boska. Zagotavljam vam, da je je
potreben. Če smo danes prosili Unità Cattolico, da bi objavila, da se za don Boska
ni treba več bati in da se mu zdravstveno stanje izboljšuje, ga je danes spet napa-
del miliarni izliv, tako da smo vsi zaskrbljeni stali okoli njegove postelje. Če bi k
nam prišla mamica, koliko bi trpela.
Žal mi je, da odhaja pošta in tako ne morem več nadaljevati.
Don Bosko vas pozdravlja, in to s tistim imenom, ki vam je posebno všeč in ki
si ga zares zaslužite zaradi vaše skrbi v tej bolezni, ki nam jo Bog pošilja v preiz-
kušnjo vseh in za večanje Božje milosti.«
Don Bosko se je počutil zelo slabo in 22. decembra je skrivaj pisal v svojo
beležnico svojo oporoko.
Istega dne je Enria potrdil Buzzettiju nov izbruh, obenem pa dajal upanje na
izboljšanje:
»Včeraj je don Bosko prebil izredno lep dan, toda danes je spet malo slabše.
Ves dan ga je mučila vročina z izpuščaji. Bil je zelo tih in žalosten; nekaj čisto ne-
navadnega.
Danes zvečer pa si je zopet dobro opomogel. Od vseh strani prihajajo darila,
zlasti vino, zelo staro iz leta 1830, 40, 55, 61.
Včeraj zjutraj ga je obiskala neka starejša gospa, ki je odšla od doma na pol
bolna samo zato, da bi mogla videti don Boska (gospa Suzana). Kako nepozaben
prizor, kakšni izrazi ljubezni! Jaz, ki sem bil navzoč, sem si kar naprej brisal solze
ganjenosti.
Vsak dan prihajajo pisma sočutja in obiski od vseh strani, tudi iz oddaljenih
krajev.
Don Bosko vas vdano pozdravlja in se zelo priporoča v vaše molitve. Zdi se,
da bo prebil srečno noč. V tem trenutku spi.«
Pa ni bilo tako.
Dobri Enria je »ob postelji častitega bolnika« opolnoči 23. decembra ves iz
sebe pisal predragim prijateljem v oratoriju:
»Na svojo veliko žalost vam moram dati kaj malo razveseljive novice o don
Boskovem zdravju. Danes ga vročina ves dan ni zapustila. Spet je nastal izbruh
kožnih turov, kar bo že sedmi ali osmi izbruh. Ves dan je bil moker, zelo se je potil.
Od večera vse do sedaj ni mogel zaspati. Za kratek čas je malo zadremal, pa so ga
sanje tako vznemirile, da je kričal in stokal, da sem bil v resnih skrbeh. Prihitel
sem k njegovi postelji, on pa mi je zagotavljal, da ni nič hudega.
Oh, predragi Buzzetti, nisem več zmožen pisati, ker me vse tako zelo teži. Ni
mogoče naprej, moraš se izjokati; jok, ki mi trga dušo od bolečine. In kdo ne bi

19.5 Page 185

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
185
čutil bolečine, ko vidiš tako dobrega očeta, ki ječi v postelji že toliko časa, ne da bi
se bolezen znatno izboljšala. En dan dobro, drugi dan spet vse narobe ter spet in
spet novi izbruhi. Kakor hitro ponehajo, je tukaj že vročina in potenje, ki ga tako
izmučita, da bi se smilil celo morskim roparjem. Ali moremo biti prepričani, da ga
bomo videli kmalu zdravega in okrepčanega? Reci, da naj molijo. Pa zares. Dete
Jezus se nas bo usmilil in nam vrnil našega očeta don Boska zdravega in čilega. To
je naša edina želja. Reci don Dalmazzu, da je don Bosku zelo ugajala misel Druž-
be presvetega Zakramenta. Bil sem do solz ganjen, ko sem slišal tako lepe izraze
sinovske vdanosti, ki jih samo katoliška vera more položiti v človekovo srce. Reci
jim, naj še naprej molijo, ker bomo gotovo uslišani.
Ura je dve po polnoči. Zdi se, da se je malo pomiril in zaspal. Vsem skupaj
želim vesele praznike. Jaz jih bom prebil z žalostnim srcem ob postelji svojega in
vašega očeta. Upajmo, upajmo! Bog nam bo pomagal.«
3.5. MAJHNO IZBOLJŠANJE
Čeprav je bila don Ruova mati zelo bolna, se je odločil, da se bo za božične
praznike odpravil v Varazze, najpozneje za praznik sv. Janeza Evangelista. Dobival
je Enriova pisma in vsak večer po večernih molitvah sporočal gojencem novice o
don Boskovem stanju ter jih spodbujal k molitvi in da bi postali boljši vse dotlej
– kakor je govoril Buzzetti –, dokler bo Bog hotel tepsti pastirja zaradi grehov
njegovih ovc«.
»Nisem mogel končati branja tvojega pisma z dne 23. decembra – je Buzzetti
pisal Enrii – zaradi prevelike žalosti, neprijetnosti in solz, ko sem zvedel, da don
Bosko toliko trpi.
Molil sen in priporočal vsem, da bi molili. Detetu Jezusu sem celo rekel, da naj
meni naloži vse bolečine, ki jih trpi don Bosko, da naj mi pošlje celo smrt, samo da
bi on kmalu ozdravel in živel še veliko let.
Čeprav imamo don Rua, mi prosim, še naprej piši, nikar ne misli, da mi je to
neljubo. Neljubo bi mi bilo, če mi ne bi pisal. Poročaj nam vsak dan o dragocenem
stanju zdravja našega dragega očeta. Don Savio je naročil, da naj pošljejo iz Chie-
rija veliko kletko plemenitih velikanskih golobov. Ko bodo prišli, jih uporabljaj po
potrebi drugega za drugim.
Nočna in dnevna Božja služba za božič je lepo potekala. De Vecchi pozdravlja
don Boska in želi, da bi kmalu ozdravel.
Poljubi mu v mojem imenu častito roko in mu reci, naj me blagoslovi.«
Še pred polnočnico in zlasti še po njej je Enria ob bolnikovi postelji pisal svo-
jemu predragemu Buzzettiju in vsem svojim »prijateljem in don Boskovim sino-
vom« oratorija naslednje ljubeznivo in nežno pismo, ki ga v celoti objavljamo z
namenom, da pokažemo razpoloženje, ki je vladalo v njegovi duši:

19.6 Page 186

▲back to top


186
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Oh, srečna noč, v kateri je dete Jezus prišlo iz nebes k nam v naše ubogo srce,
da bi naredilo iz njega tabernakelj milosti in ljubezni!
Oh, zakaj ni dano, da bi se tudi jaz udeležil v družbi z našim predragim oče-
tom don Boskom v oratoriju te presrečne noči, ki je tako draga vsem, zlasti še don
Boskovim sinovom.
Zagotavljam vam, da je za nas vse velika žalost. Naše misli so pri vas, dragi
bratje. Našemu predragemu očetu se dozdeva, da je v svoji spovednici, kjer prip-
ravlja v tej sveti noči toliko čistih duš za dete Jezusa, kajti včeraj ves dan ni delal
drugega, kot samo govoril o tej prečudoviti noči. Tudi jaz si predstavljam, da sem
z vami pri tistem čudovitem dogajanju, ko toliko bratov v Jezusu Kristusu in toliko
dobrotnikov pri polnočnici prejema dete Jezusa v svoje srce.
Nocoj v zavodu ni bilo svete maše, ker so pevci šli v župnijsko cerkev in tam
peli don Caglierovo mašo.
Mi upamo, da bomo današnji dopoldan deležni istega veselja. Naš dobri oče
bo prejel obhajilo v postelji, vendar se ne prestrašite, saj ni za popotnico, temveč
zaradi njegove velike pobožnosti do deteta Jezusa in zato, da bi pridružil svoje
molitve molitvam svojih dragih in da bi tako združeni v enem samem srcu in eni
sami duši prejeli milost, da bi imeli don Boska spet kmalu med nami. In to milost,
sem prepričan, bomo prejeli, kajti včeraj se je ves dan počutil dobro in tudi vro-
čina ga ni mučila.
Ob 11. uri je zaužil malo nadrobljenega kruha. To je bilo vse, kar je zaužil po
obhajilu.
Potem je sladko zaspal, in ko sem se vrnil iz župnijske cerkve, se še ni pre-
budil, čeprav je bilo že dve popoldne. Kakšno zadoščenje, ko vidiš, kako mirno
spi. Zdi se kakor spanec sv. Janeza Evangelista na Gospodovih prsih, tako miren
izraz ima. Toda ne nehajmo moliti in molimo iz vsega srca in dete Jezus se nas bo
usmililo.
Don Bosko mi je včeraj zjutraj (24. decembra) rekel, da se sedaj ne bi mogel
več upirati vsem boleznim, ki ga tarejo, če ne bi na vseh krajih in koncih toliko
zanj molili. Pomislite, dragi bratje, da je imel že sedmi in osmi izbruh in revmati-
zem v levi roki, tako da je ni mogel več gibati. Pravijo, da je čudež, če kdo prestane
tretji izbruh. In mi že sedaj lahko rečemo, da je prava Gospodova milost, ki nam jo
je izkazal zaradi toliko prošenj.
Molimo, molimo iz vsega srca in Gospod nas bo osrečil s tem, da nam bo vrnil
našega dragega očeta čilega in zdravega.
Oh, dragi bratje, če bi vedeli, s kakšnim veseljem je prejel voščila svojih dra-
gih sinov! Bil je do solz ganjen in mi je rekel: ‚Ko boš pisal v Turin, jim sporoči,
da se vsem zahvaljujem za nežno ljubezen, ki mi jo izkazujejo, in za molitve, ki
jih dvigajo k Bogu za moje ozdravênje, če je tako Božja volja.‘ Rekel mi je, da bo
ob vrnitvi v Turin izrekel zahvalo vsakemu posebej. On moli za vse, tudi mi vsi
molimo zanj.«

19.7 Page 187

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
187
Don Rua je odpotoval v Varazze, potem ko je uredil vse za opravljanje druge
devetdnevnice v čast Mariji Pomočnici, ki naj bi jo opravili s še večjo gorečnostjo.
Njegov obisk je don Boska napolnil z veseljem: »Zadovoljen sem, zares sem zado-
voljen,« je don Bosko ponavljal Enrii, »da je prišel don Rua.«
Don Rua se je dolgo zaupno pogovarjal z don Boskom. Enria je takoj pisal
Buzzettiju: »Don Bosku je danes bolje: malo vročine, jasna glava, izcedki ga le
malo mučijo. Kako bo jutri? O, da bi dobri Bog hotel, da bi se mu stanje izboljšalo
vsaj tako kot danes. Veličastno našopirjena sta prišla tvoja dva odposlanca (dva
piščanca). Kako rad bi, da bi ju pojedel don Bosko, pa se bojim, da ju bom moral
pojesti sam. Zato kar misli, da jih boš zanj poslal še nekaj. Pustimo šalo ob strani.
To, kar mi sedaj dela preglavice, ni sedanje stanje, temveč izmenjavanje dobrega
in slabega počutja, kar se zanj vedno konča v slabem počutju.«
Don Ruov obisk je bil don Bosku v veliko uteho. Enria je pisal Buzzettiju:
»Pretekla noč od dveh je bila zanj zelo ugodna, kakor tudi ves današnji dan.
Začel je z malo juhe, s piškotom in z malo vina baroko izpred dvajsetih let, dar
grofice Corsi.
Če ga jutri, 27. decembra, ne bo spet napadla vročina, lahko rečemo, da se je
zanj začel čas okrevanja. Povej vsem, naj ne nehajo moliti. Gospod nas bo uslišal,
o tem sem trdno prepričan.
Don Bosko mi je naročil, da naj se vam znova zahvalim za izražene dobre
želje, za dokaze dobrote in ljubezni v preteklosti in zlasti še sedaj v času bolezni.
O vas govori vedno z velikim veseljem kakor oče o svojem sinu in potem o vseh
brez razlike.
Polnoč je in mirno spi, da je pravo veselje, če ga pogledaš.
Ura tri zjutraj je in don Bosko mirno spi. Upajmo, da bo danes lepo preživel
praznik sv. Janeza Evangelista, ki je njegov pravi god.
Don Lazzero, ki se je vračal iz Nizze, je poslal Enrii točno poročilo o de-
vetdnevnici, ki so jo rokodelci opravili za božič za ozdravitev njihovega nadvse
ljubljenega očeta, in zlasti še o posebni zavzetosti članov Družbe sv. Jožefa.
Povej don Bosku, da je rokodelcem zelo hudo zaradi njegove bolezni in da
storijo, kar morejo, da bi olajšali njegove bolečine s tem, da opravljajo posebne
molitve. Razen redkih izjem, in te pozna tudi don Bosko, so v teku devetdnevnice
vsi, nekateri trikrat, nekateri pa celo vsak dan prejeli sveto obhajilo za ozdravitev
svojega dobrega očeta don Boska in to nadaljujejo tudi sedaj po božiču.
Posebno zavzetost so pokazali člani Družbe sv. Jožefa. Od svetega Jožefa pri-
čakujemo, da nam bo vrnil zdravega in čilega našega don Boska. Nekateri so dajali
opravljati svete maše z denarjem, ki so ga dobili kot žepnino. Te dni pri rokodelcih
ni opaziti raztresenosti, nemira, temveč so vsi mirni in z obrazov jim lahko bereš
žalostno sporočilo: naš oče je bolan. Ko sem med njimi, hočejo vedno vedeti no-
vice o don Bosku. Lahko si predstavljaš, kako rad jim pripovedujem vse, kar vem

19.8 Page 188

▲back to top


188
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
o našem tako ljubljenem očetu. Dostikrat so mi med pripovedovanjem o njegovi
bolezni prišle solze v oči, kar sem skušal zakriti, tako da sem speljal pogovor na
vsakdanje stvari. Vendar sem jih vedno navduševal, da bi še naprej z velikim upa-
njem molili.
Vsi godbeniki, razen tistih dveh, ki ju je don Bosko priporočil od tukaj in o
katerih sem že govoril, so opravili sveto obhajilo za don Boska.
Ne bom ti pripovedoval o lepem božičnem prazniku, ker ti bo don Rua vse
natančno opisal.
Pri rokodelčkih, kamor hodim spovedovat, in v zavetišču, kjer mašujem, me
vedno vprašujejo za novice o don Bosku in vsi iz srca prosijo zanj. Ni mi treba
izražati svojih želj, ker vsi vejo, da bi radi videli don Boska čim prej zdravega in
rešenega te bolezni. Oh, koliko zaobljub sem že storil in koliko jih še delam. Vse
upam od Boga, Marije in sv. Jožefa.«
Enria je v oratorij poslal dobre novice. Don Lazzero je prepisal pismo in ga
zvečer prebral rokodelcem:
»Našemu dobremu očetu don Bosku se zdravje izboljšuje. Danes mu je bilo
zelo dobro, imel je sicer še nekaj vročine, vendar malo, tako da je zdravnik menil,
da to sploh ni vročina. Če je jutri ne bo več imel, se začenja njegovo okrevanje.
Vsi si želimo, da bi čim prej ozdravel; vse naše prošnje Gospodu so namenjene
temu cilju. Vem, da se je veliko molilo in se še. Don Bosko sam pravi, da če njegovi
gojenci pa tudi druge osebe ne bi toliko molili, ne bi mogel premagati te bolezni.
Zato se priporoča, da bi molili še naprej, da bi hodili na obisk Najsvetejšega, da bi
od Boga izprosili to veliko milost.
Naš dobri oče je z veseljem poslušal poročilo, kako so vsi rokodelci brez raz-
like goreče molili za njegovo ozdravitev, zlasti še člani Družbe sv. Jožefa in godbe-
niki. Oh, da. Ko je naš dobri oče slišal to poročilo, je čutil izredno nežnost in je bil
ganjen do solz.
Rekel mi je: ‚Zares mi je v veliko tolažbo, ko slišim, da moji dragi sinovi tako
zavzeto molijo zame. V tem trenutku se mi zdi, da ne čutim nikakršne bolečine. Ti
dragi sinovi me imajo tako zelo radi! Prepričan sem, da bi skoraj vsi bili priprav-
ljeni prevzeti nase to bolezen, da bi bil čim prej med njimi. Toda Gospod je določil,
da moram trpeti jaz. Dragi sinovi, radi me imate, toda tudi jaz vas imam rad in
sem vedno z vami, če ne telesno, pa s srcem in duhom. Da, moje misli so vedno pri
vas, dragi sinovi.‘
Naročil mi je, naj se vam zahvalim za ljubezen, ki mu jo izkazujete, in vas prosi,
da bi še naprej opravljali sveta obhajila po njegovem namenu. To je najlepši dar, ki
mu ga lahko daste. Posebno se zahvaljuje članom Družbe sv. Jožefa in godbenikom
in jih spodbuja, da bi se še naprej lepo vedli in bili vsem za lep zgled. Rad bi, tako mi
je rekel, izrekel zahvalo vsakemu posebej. To bo storil, ko se bo vrnil v Turin.
Tudi jaz se vam zahvaljujem in ne najdem besed, s katerimi bi izrazil svoje zado-

19.9 Page 189

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
189
voljstvo nad prizadevanjem, da bi se lepo vedli in s svojimi molitvami podpirali na-
šega dragega don Boska. Don Bosko mi je naročil, naj vam povem, da bomo proslavili
z velikim praznikom našo zahvalo Bogu za tako velik dar, ki naj bi ga prejeli.
Ura je pol treh po polnoči. Don Bosko še naprej mirno spi. Upajmo, da bo
današnji dan lepo preživel.«
Ko se je don Cagliero vrnil v oratorij, kjer so že začeli obhajati devetdnevnico,
je takoj dal pobudo za posebne molitve pri Dobrem pastirju, v zavetišču, pri mag-
dalenkah, pri sv. Petru, pri sv. Ani, se pravi v vseh zavodih, kamor je hodil pogosto
pridigat in spovedovat in kjer je tudi poučeval petje. Dne 27. decembra je pisal v
Varazze:
»Lepo mi pozdravi našega dragega očeta in mu povej, da gojim živ ogenj lju-
bezni in molitve v vseh mestnih ustanovah. Oh, kako goreče molijo te dobre in
ljubeznive duše!
Bil sem pri nadškofu, ki je zelo zaskrbljen zaradi njegovega zdravja. Tudi on
moli za njegovo ozdravitev. Molimo in upajmo. Če bi bilo kaj nevarnega, mi, pro-
sim, zasebno sporoči, da bom takoj prišel v Varazze.
Pogosto sem pri gospe grofici Corsi, naši babici, da jo tolažim. Zatreti moram
v sebi bolečino, da jo lahko lajšam njej.«
Mons. Gastaldi, ki je videl, kakšno korist prinaša don Boskova ustanova škofi-
ji, je razmišljal o tem, da bi jo povzdignil v škofijsko ustanovo. Ko je govoril z don
Caglierom, ga je vprašal:
»Koliko članov te družbe vas je trdnih in odločenih v vašem poklicu?«
»Vsi ravnatelji,« je odvrnil don Cagliero.
»In drugi?«
»Več kot sto petdeset jih je zvestih v svojih obljubah in taki bodo tudi ostali.«
»In če bi don Bosko umrl?«
»Poiskali bomo kakega barbo (strica), ki bo prišel za njim.«
»Že prav, že prav! Upajmo, da ga bo Bog še ohranil.«
Don Caglieru se je zdelo, da če bi don Bosko umrl, bi monsinjor upal, da bi se
salezijanci obrnili nanj za vodstvo, in ni dodal nič drugega. Ko je odšel iz nadško-
fijske palače, se je srečal s kanonikom Marengom in mu pripovedoval o pogovoru,
ki ga je imel z monsinjorjem. Kanonik, ki je dobro poznal nadškofove zamisli, je
ves ganjen in zadovoljen dejal:
»Srečni vi, vaš odgovor je prehitel vsak odgovor, ki bi lahko škodil družbi.«
Don Bosko je tiste dni še naprej okreval. »Danes,« tako piše Enria na večer
27. decembra, »je bilo spet vse v redu. Bogu bodi hvala. Kako strašna bolezen. Vsa
koža se mu lupi in odpada v kosih po pet do šest centimetrov. Sedaj je ura enajst
ponoči. Kakšna radost, ko ga vidim sedeti v postelji, potem ko je pojedel nekaj
nadrobljenega kruha, ko govori rade volje o don Rui in stvareh v oratoriju. Teden
dni od tega je prišel k njemu njegov nečak Alojzij Bosko.«

19.10 Page 190

▲back to top


190
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Neki dan takrat je don Bosko smehljaje se rekel bolničarju:
»Glej, kako zelo hudoben je don Bosko. Celo kožo spreminja. Koža, ki jo imam,
je slaba. Ali vidiš novo kožo? Bomo videli, ali se bo ta kaj lažje upirala nevihtam in
viharjem, ki pretresajo danes svet. Upam, da jo bo Gospod ustrojil zadosti trpežno
za njegovo delo in v njegovo večjo slavo. Prepričaj se, dragi Enria, da morajo biti
vse naše sposobnosti in vsa naša pamet in vse naše delo, vse naše bolečine, vse
naše ponižanje usmerjeni v večjo Božjo slavo. Če se trudimo za našo slavo, naše
misli niso nič vredne in vse, kar storimo, je ničevo. Gorje tistemu, ki dela za svetno
slavo. Svet je slab plačnik in plačuje z nehvaležnostjo.«
Po kratkem premoru, ki je trajal nekaj minut, je dodal: »Kdo je don Bosko?
Ubog kmečki sin, ki ga je Božja dobrota brez njegove zasluge poklicala v duhov-
niško službo. Toda glej, kako velika je njegova dobrota! Uporabil je preprostega
duhovnika, da je naredil veličastne stvari v začudenje vsega sveta. In vse se dela
in se bo delalo v večjo Božjo slavo in v korist njegove Cerkve.«
3.6. VESELO UPANJE
Dnem skrb vzbujajočega trepetanja so sledili dnevi veselega upanja. Pošta je
prinašala voščila in pozdrave fantov za novo leto, don Bosko pa se je zahvaljeval
po Enrii. Z ene strani so še vedno prosili za molitve, z druge strani pa so bili na ob-
zorju lepi obeti. Iz oratorija so še naprej želeli dobivati poročila o bolniku in tudi
v Varazzeju so po večkrat na dan sporočali novice. Dobrotniki so kar tekmovali
med seboj, kdo mu bo poslal, kar je bilo potrebno, pa tudi iz oratorija so pošiljali
piščance in golobe velikane, prepečenec in še drugo, kar so imeli za potrebno.
Buzzetti mu je poslal tapioko, izcedek iz nekega ameriškega drevesa, za katero so
pravili, da je dobra za slabotne želodce. In don Bosko se je vsem zahvaljeval, kakor
je mogoče ugotoviti iz pisem.
Vsi so si želeli, da bi jih don Bosko poimensko navedel. »Prijetno mi je, je pisal
Jožef Dogliani Enrii, »da lahko sredi svojega obilnega dela posvetim nekaj časa
pisanju tega pisma. V enem izmed zadnjih pisem ste mi poslali svoje pozdrave in
jaz vam jih iz vsega srca vračam. S tem svojim pismom vam želim voščiti srečen
začetek novega leta. V trenutku, ko don Boska ne bodo preveč mučile njegove bo-
lečine, mu izročite moje voščilo za novo leto. Recite mu, da naj ne pozabi na tiste-
ga »lisjaka«, ki mu je storil toliko dobrega. Povejte mu to izrecno, kajti v pismu, ki
ste ga pisali Buzzettiju od tod, so bili pozdravi od gospoda don Boska za vse moje
tovariše, ki so bili navedeni po imenu, samo imena ubogega Doglianija ni bilo (kar
se še nikdar ni zgodilo). Ne vem, ali je bila to krivda peresa, ki je pisalo, ali jezika
tistega, ki je bral, dejstvo je, da sem o tem razmišljal ves tisti dan in razmišljam
še sedaj. Drugikrat, ko je don Bosko pisal iz Rima, sem bil vedno ponosen, ko sem

20 Pages 191-200

▲back to top


20.1 Page 191

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
191
bil imenovan takoj za Baralejem, in tega ponosa se nisem prav nič sramoval, ker
je prihajal iz želje, da bi ga njegov oče imel rad. Toda tokrat sem bil popolnoma
pozabljen in tudi v ‚post scriptum‘ (pripisu) nisem prišel na vrsto. Potrpljenje.
Toda jaz poznam gospoda don Boska in on pozna mene in to mi je v veliko veselje.
S tem hočem reči, da če je bilo v tistem pismu opuščeno moje ime, se je zgodilo
zaradi raztresenosti. Vendar bi rad zvedel o tej stvari kaj več od vas.
Tukaj v oratoriju ni tistega starega veselega razpoloženja in ga ne bo, dokler
se ne vrne tisti, ki je njegov začetnik. Naravnost ganljivo je videti fante, kako sre-
di igre zapustijo dvorišče in odidejo v cerkev, kjer ob oltarnih stopnicah prosijo
Najsvetejše, da bi ga mogli kmalu spet videti zdravega in čilega.
Ljudje, ki pridejo v knjigarno, vprašujejo, kako je z don Boskom. Tudi naj-
manjši dečki vprašujejo po njem. Ko zvemo, da je prišlo kako poročilo, vsi nepotr-
pežljivo čakajo, da bi ga slišali. Predvčerajšnjim smo začeli splošno devetdnevnico
k Mariji Pomočnici za zdravje našega očeta. Upamo, da ona, ki je po njegovi prip-
rošnji tolikerim podelila ozdravitev, ne bo pozabila nanj, po katerem je te milos-
ti delila. Ne morem nehati pripovedovati o gospodu don Bosku. Kakor hitro bo
ozdravel, pridite, da bomo pripravili malo trušča, ki ga bomo združili s tedeumom.
Ne vem, ali bo don Rua še tam, ko bo prišlo to pismo. Če bo, ga, prosim,
pozdravite v imenu knjigotržcev in godbenikov.
Bodite tako dobri in poljubite v mojem imenu roko gospodu don Bosku in mu
recite, da si tudi jaz upam prositi zase in da naj me ne pozabi.«
Don Lazzero je ponovno vpraševal: »Kdo ve, ali nam je dovoljeno, da želimo
srečen konec starega in dober začetek novega leta za našega dragega don Boska?
Da, upamo. Saj nasprotno sploh ni mogoče, če pomislimo na goreče molitve, ki so
se opravljale zanj.«
Enria mu je odgovoril:
»Ne morem ti z besedami izraziti zadovoljstva, ki sem ga čutil ob branju tvo-
jega pisma z dne 26. decembra. Ko sem bral izraze tvojega ljubečega, velikodušne-
ga, hvaležnega, dobrega srca, so mi prišle solze v oči. Zdravje našega ljubljenega
očeta je iz dneva v dan boljše. Danes mu je bilo dobro ves dan in začel je jesti
kose goloba velikana, da ga je bilo veselje videti. Prav tako je vzel dvakrat juho s
tapioko, ki mu jo je poslal Buzzetti, in mu je zelo ugajala. Ubogi oče! Ves dan se je
smejal zaradi tistega čudnega imena tapioka. Naš ljubeznivi oče je bil ves prevzet
ob poslušanju vsega, kar so mu pisali rokodelci o svojih molitvah, vsakodnevnih
obhajilih, o lepem vedenju in o voščilih, ki so mu jih poslali.
Ker si mi pisal, da bi ga poprosil za kako besedo, ki naj bi jo povedal tvojim ro-
kodelcem, mi je dejal: ‚Iz vsega srca se jim zahvaljujem za molitve, ki jih opravljajo
zame. Zlasti se zahvaljujem članom Družbe sv. Jožefa. Če so mi vsi drugi nadvse
ljubi, so ti punčica mojega očesa. Še naprej goreče molite, lepo se vedite, saj je to
najlepši dar, ki mi ga boste mogli pokloniti, ko bom spet med vami. Posebno se
zahvaljujem don Lazzeru.‘

20.2 Page 192

▲back to top


192
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Sedaj prehajam h glavni zadevi. Ura je ena po polnoči in naš dragi oče lepo
spi. Bog daj, da bi še naprej tako napredoval v zdravju.«
Don Rua je zapustil Varazze 28. decembra in po kratkem postanku v Geno-
vi-Marassi se je 29. decembra vrnil v oratorij. Don Francesia mu je potrdil dobre
novice:
»Danes (29. decembra) gre za zdaj vse v najlepšem redu, razen rahlega gla-
vobola, ki pa je komaj občuten. Vročina je skoraj popolnoma izginila. Noč je mirno
prespal in zjutraj je popil Buzzettijevo tapioko z velikim tekom in v naše neiz-
merno zadovoljstvo. Medtem ko ti pišem, je v postelji in čaka na juhico, ki mu jo
je pripravil Falco. Vidim, da mu teknejo tudi grisini, in to je dobro znamenje; to
je drugič, kar jih je v času svoje bolezni vzel. Res se mu stanje počasi izboljšuje,
nesrečnih dni, kakor je bil tisti, ko si bil pri nas na obisku, ni bilo več. Zdravnik je
danes z veseljem in skoraj zmagoslavno naznanil: ‚Že tri dni nima več vročine in
kak nov izbruh ni več na vidiku.‘ Njemu se zdi to velika stvar in gotovo bo tako, če
pomislimo, v kako težkem položaju se je do sedaj tolikokrat znašel. Ponoči ni imel
vznemirljivih sanj in tudi čez dan je mirno počival. Tako korak za korakom si spet
pridobiva, kar je izgubil. Upam, da mi bo dano, da vam bom še naprej sporočal
dobre novice, ki sicer še niso čisto jasne, vendar kljub vsemu spodbudne.‘«
Izboljšanje je bilo očitno, vendar zelo počasno. Niso še popolnoma izginili iz-
puščaji in ti so povzročali vročino, ki je bila sicer zelo mila, vendar so se tu in tam
videli tvori, ki so zoreli, medtem ko so se drugi sušili.
»Ne moreš si predstavljati,« je pisal don Lazzero Enrii, »s kakim veseljem so
rokodelci poslušali tvoje zadnje pismo, kjer nam poročaš o izboljšanju zdravja
našega dragega don Boska. Ko so slišali, kako se jim don Bosko zahvaljuje za vse,
kar so storili zanj, in da pripisuje svojo ozdravitev njihovim molitvam in da je don
Bosko, kljub temu da ga še zadržuje bolezen, vedno med njimi s svojim srcem, so
bili vsi ganjeni in tudi jaz sem komaj zadrževal solze. Ko sem pismo prebral, sem
jim želel lahko noč, ne da bi še kaj dodal.
V torek smo začeli devetdnevnico za skorajšnjo ozdravitev našega dragega
don Boska. Devetdnevnica je v tem, da darujemo sveto mašo in obhajila vseh fan-
tov v ta namen. Ne pretiravam, ko pravim, da je vsako jutro toliko obhajil kot ob
prazničnih dneh. Z velikim zadovoljstvom vidim lepo število rokodelcev pri svetih
zakramentih. Te dni med njimi ni več ozira na ljudi. Ti dobri fantje imajo prav, da
prosijo Boga, da bi jim čim prej vrnil najboljšega očeta.
Včeraj (29. decembra) so mi nekateri dali denar od žepnine, ki so jo prihranili
za darovanje maš pri glavnem oltarju. Hočejo biti pri teh mašah in prejeti sveto
obhajilo. Danes smo izročili pismo, ki ga prilagam. Gre za resnično tekmovanje,
kdo bo več storil za skorajšnjo ozdravitev našega predragega don Boska. In kaj
delam jaz? Malo. Spodbujam druge, da naj to vneto nadaljujejo, da nikdar ni za-
dosti, kar naredijo za don Boska, pa naj dosežejo od Boga še tako veliko dobrega.«
Devetdnevnica, ki so jo opravljali v oratoriju, je začela prinašati svoje sadove.
Don Bosko je vse bolj okreval v zadovoljstvo daljnih in bližnjih.

20.3 Page 193

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
193
Na predzadnji dan leta je Enria sporočil naslednje novice:
»Kakšno zadovoljstvo me navdaja, ko vidim, da je naš oče don Bosko vsak dan
bolj krepek. Poslušati ga, kako opisuje svojo vrnitev v oratorij, je pravo veselje.
Istega dne, ko ste začeli devetdnevnico, se je don Bosku stanje izboljšalo, iz-
boljšanje je vsak dan vidnejše in danes je prebil zares lep dan. Upamo, da bo na
koncu devetdnevnice v čast Mariji Pomočnici zapustil posteljo. Zato dobro op-
ravljajte to devetdnevnico in molite iz vsega srca.«
Zadnji dan leta je pisal don Rui:
»Vaš prihod v Varazze me je napolnil z veseljem, vaš odhod pa užalostil, ker
ste se tako kratko zadržali pri nas. Želel bi, da bi ostali, vse dokler se don Bosku
zdravje ne bi popolnoma izboljšalo. Toda ubogi gospod don Rua! Sočustvujem
z vami: tukaj imate dobrega očeta, ki je zelo bolan, v Turinu pa mater, ki umira.
Kako naj vaše srce ostane mirno, ko ga obdaja tolika skrb in žalost? Uboga ma-
mica! V svojih molitvah prosim, da bi vam Gospod pomagal premagati bolečino
zaradi matere in očeta.
Do polnoči manjka še četrt ure. Iz vsega srca želim vse najboljše vaši dragi
mamici in vsem drugim. Končujem pisanje, da bom lahko molil za uresničenje
svojih želj in voščil.
Ura je četrt čez polnoč. V tem trenutku se je naš dobri oče zbudil in jaz sem
mu takoj zaželel srečno novo leto. Zame je bilo veliko veselje, da sem mu mogel
prvi izreči ta voščila. On se vsem zahvaljuje za skrbi, ki mu jih posvečajo, in za
molitve, ki jih opravljajo vsepovsod za njegovo ozdravitev. Želi, da bi še naprej
opravljali molitve in da bi vsem izrazil njegove čestitke in voščila. Don Bosko je s
svojimi mislimi, srcem in celo v sanjah med svojimi fanti. Sanjalo se mu je, da je
bil oratorij v ognju, sanjal je o več fantih in včasih je tako močno kričal, da je bilo
groza. Ponoči in podnevi nima v mislih drugega kot svoje sinove.«
Še isto noč, v prvih urah novega leta, je spet pisal don Lazzeru: »Don Bosko je
v globini srca ganjen, ko sliši, kaj vse so storili zanj rokodelci. Večkrat mi je pono-
vil, da so mu rokodelci dragi kakor zenice njegovih oči. Ponavljal je:
‚Rad imam svoje sinove, vse moje misli so obrnjene v njihovo dobro. Kako
prijetno mi je slišati, da se odzivajo na moje prizadevanje in ljubezen.
Tudi v sanjah je pri svojih dragih.
Tolikokrat sem ga v spanju slišal glasno kričati. Ker od začetka nisem vedel,
za kaj gre, sem menil, da kaj potrebuje. Nato pa mi je rekel: ‚Ne, ničesar ne potre-
bujem. Samo sanjal sem, da oratorij gori.‘ Ali kaj podobnega.
V tem trenutku, ko pišem, slišim, da me kliče: ‚Enria, Enria!‘ Pritečem k njego-
vi postelji, spi in sanja in v snu vprašuje: ‚Kako je s tem fantom?‘
Odgovorim mu: ‚O katerem fantu mi govorite?‘
‚Tisti bolni fant, kako je z njim?‘ Medtem se je zbudil.
Je potem še mogoče, da je kak fant, ki se ne bi dal premagati tolikšni ljubezni?

20.4 Page 194

▲back to top


194
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Danes mi je dejal: ‚Kakor hitro bom toliko pri moči, bom lastnoročno pisal
pismo vsem svojim dragim v oratoriju, dijakom in rokodelcem, kajti vsi so deležni
moje ljubezni.‘
Prebral sem mu pismo tiskarjev. Zelo ga je ganilo. Rekel mi je: ‚Piši jim, da se
jim zahvaljujem iz vsega srca in jih bom vse pozdravil, ko se vrnem v Turin.‘
Izročil sem mu voščila vseh rokodelcev za srečno novo leto, ki jih je z zahvalo
veselo sprejel. Zdravje se mu še vnaprej zboljšuje, ponoči spi razmeroma mirno,
začenja jesti z dobrim tekom. Zadnji dan leta je imel družbi konferenco ...
Molimo! Mati Božja Marija nam hoče dati to milost. Jaz sem železnega zdrav-
ja. Čeprav sem pokonci vse noči do petih ali šestih zjutraj, da mu strežem, in čez
dan le malo počivam, vlečem naprej. To je zame posebna milost.«
Zadnji dan starega leta je svetnik hotel dati sobratom zavoda »vezilo«. Vsi so
se zbrali okoli njegove postelje in don Cuffia je poslal don Rui prvo poročilo:
»Don Bosku je iz dneva v dan boljše in njegovo okrevanje lepo napreduje.
Zadnji dan leta nam je imel konferenco. Razložil in zabičal nam je dva izreka Sve-
tega pisma: ‚Praebe te ipsum exemplum bonorum operum‘ (bodi zgled dobrih
del) in ‚Oboedite praepositis vestris et subiacete eis, ipsi enim pervigilant quasi
rationem pro animabus vestris reddituri‘ (bodite pokorni svojim predstojnikom,
kajti oni bodo dajali obračun o vaših dušah)48.
Iz Turina so redno prihajala pisma in Enria je poročal don Bosku. V noči od
1. na 2. januar je pisal Buzzettiju: »Prebral sem don Bosku tvoje pismo in mu
povedal vsebino drugih. Z veselim srcem je poslušal vzgibe sinovske ljubezni in
zagotovila sinovske vdanosti. Čuti veliko zadovoljstvo ob tolikšni ljubezni svojih
sinov in ob zagotavljanju, da bi dali zanj svoje življenje. Te izjave junaške vdanosti
ga presunejo do solz.
Okrevanje se lepo nadaljuje, mirno spi in ima dober tek. Zdravnik ob vsakem
obisku ugotavlja, da mu je vedno bolje, in je prepričan, da ni več nikakršne nevar-
nosti. Ker pa je ta bolezen tako potuhnjena, da se zlahka povrne, morate nadalje-
vati molitve. Don Bosko se točno drži zdravnikovih predpisov. Ko mu ponudim
kako zdravilo, mi smeje se reče: ‚Je dobro?‘ Jaz mu odgovorim: ‚Ne zdi se mi kaj
prida dobro.‘ ‚Vzemimo ga zato z dobrim namenom in nam bo koristilo.‘
3.7. PAPEŽEV BLAGOSLOV
Dne 3. januarja se je bolnikovo stanje spet poslabšalo in vzbujalo skrbi. Don
Francesia je pisal don Rui: »Novice o don Boskovem stanju so še vedno dobre,
vendar je imel spet kratek napad izpuščajev po celem telesu, ki mu povzroča-
jo bolečine, dvigajo vročino in zato je noč bolj nemirna. Zdravnik pravi, da je to
48 Glej obširnejše poročilo v MB VIII, poglavje 6: Vezila; v slov. izdaji: BiS 8, pogl. 6.

20.5 Page 195

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
195
dobro znamenje. Ima dober tek, hrana mu ugaja in dobro prebavlja vse, kar poje.
Toda dan odhoda v Turin se spet odmika. Upali smo, da se bo konec tedna že lah-
ko dvignil iz postelje, sedaj pa se zaradi tega novega izbruha bojim, da to ne bo
mogoče. Prišel je don Pestarino (včeraj, 2. januarja) in njegov obisk mu je v veliko
uteho. Danes zjutraj je nepričakovano prišel monsinjor iz Savone. Sprejem je bil
nadvse prisrčen. Gospod škof je pokazal, kako zelo ljubi in ceni don Boska. V mes-
tu je to naredilo velik vtis in vsi govorijo o tem. On pravi, da je don Bosko veliko
več, kot si nekateri mislijo, in da je zato zelo počaščen, da mu lahko izkaže tiste
izraze spoštovanja, ki mu gredo. Obljubil je, da se bo kmalu spet vrnil.
Ker je pot do popolne ozdravitve tako zelo počasna, je jasno, da se je treba
spet zateči k Mariji Pomočnici. Ni župnije v vsem okolišu, kjer ne bi opravljali tri-
dnevnice za njegovo ozdravitev.«
Tudi Enria piše Buzzettiju v tem smislu: »Zdravje našega dragega očeta lepo
napreduje, vendar počasi, zelo počasi. Še vedno se pojavljajo izpuščaji, ki mu
povzročajo bolečine in dvigajo vročino.
Danes zjutraj (3. januarja) je prišel škof iz Savone in obiskal don Boska, ki je
bil zaradi take ljubeznivosti ves ganjen.
Ko je škof stopil v njegovo sobo, se mu je obraz razsvetlil od zadovoljstva.
Monsinjor ga je objel in poljubil na lice, ga stisnil k sebi, ga držal nekaj časa v
objemu in nato dejal: ‚Dragi sinko, prišel sem, da vas pozdravim in vam podelim
svoj blagoslov.‘ Blagoslovil ga je, ni se mogel ločiti od njega, ponovno ga je objel
in poljubil. Ostala sta skoraj celo uro sama in se pogovarjala. Nato je monsinjor
zapustil sobo, obiskal zavod in sprejel skromen prigrizek. Potem se je vrnil k don
Bosku, se dalj časa z njim pogovarjal o raznih stvareh, ga blagoslovil in poljubil.
Don Bosko mu je ves ganjen in zadovoljen poljubil roko.
Škof je, medtem ko je blagoslavljal vse, ganjen odšel in se veselil, da je bolnika
našel v malo boljšem stanju. Prosil je, da bi ga še naprej obveščali o don Boskovem
zdravju.
‚Bodi tako dober in sporoči don Dalmazzu, da je don Bosko pokazal veliko
ljubezen do njega. Naročil je don Francesii, naj piše: Zahvaljujem se mu iz vsega
srca, rad ga imam, stori toliko dobrega. Nikdar ne bom pozabil vsega, kar dela
in kar dá narediti za mojo ozdravitev. Naj moli zame, saj se tudi jaz njega vedno
spominjam.«
Vsi so pričakovali vedno spodbudnejših novic, ker so zaupali v dobroto Marije
Pomočnice. Buzzetti je Enrii 4. januarja pisal: »Dragi Peter, vsi pričakujemo dobre
novice. Včeraj smo končali devetdnevnico, zato danes, če nas ima Marija Pomočnica
za vredne svoje ljubezni, pričakujemo, da bo ozdravila našega dragega don Boska. V
nasprotnem primeru jo bomo še naprej nadlegovali, dokler ne bo zadosti.
Vedeti moraš, da je tukaj huda zima in da dobimo vsak dan vrče, ki so popo-
kali zaradi zmrznjene vode. Tudi tistega, ki si ga ti imel v svoji podstrešni sobi, je
doletela ista usoda.

20.6 Page 196

▲back to top


196
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Priporočam se ti, da boš, ko boš bril našega dragega očeta, spravil črepinje
skupaj in mi ga ob vrnitvi izročil.«
Končno je pismo, ki ga je don Francesia pisal don Rui zjutraj ob petih in s
‚post scriptum‘ odposlal zvečer dne 5. januarja, poročalo: »Zgodil se je deseti ali
enajsti izbruh. Upali smo ... pa smo bili popolnoma razočarani.
Včeraj je imel visoko vročino in še prej težavno noč s težkimi sanjami, za-
radi katerih je glasno kričal, zvečer pa obilen izbruh. Leva roka je vsa pokrita z
izpuščaji, skoraj brez kože in pravi, da se mu zdi, kakor da jo je imel v loncu vrele
vode. Zaradi tega obrata je čisto potrt.
Včeraj smo brzojavili v Rim, da bi prejeli blagoslov od svetega očeta, katere-
mu je savonski škof že poročal o don Boskovi bolezni. Včeraj ga je obiskal inženir
Bianco, nekdanji gojenec oratorija, in don Boska je obisk zelo razveselil. Taki obi-
ski ga zelo poživijo, in če bi jih mogli večkrat ponavljati, bi mu bili v veliko podpo-
ro. Toda morajo biti naši fantje in ne kaki gospodje.
Don Boska je izredno razveselilo pismo, ki ga je prejel iz Mondovìja. Poslali
so mu ga štirje fantje, med njimi Battista Rosselli in Alasia, tiskar. Tudi iz tamkaj-
šnjega zavoda je prejel pisma, v katerih mu izražajo sočutje in obljubljajo molitve.
Tudi vizitke, na katerih so prijateljske osebe iz Turina, Genove in Firenc izražali
svoje sočutje, so mu bile v veliko tolažbo. Kljub vsemu temu pa še ne moremo reči
‚zdrav je‘. Kdo ve, kdaj bomo lahko sporočili veselo novico, da je don Bosko vstal
iz postelje? Don Cerruti mu je včeraj ves vesel pisal, da bo v ponedeljek prišel in
ga odpeljal s seboj v Alassio. Revček! Pisal je ob pravem času. To je bila poskočna
glasba na pogrebu. Bolnik pa je čisto brez moči in napadla ga je muka, ki mu bo
ostala vse življenje. Oh, da bi Bog hotel, da bi mu bilo za zdravje.«
Temu je sledil pripis:
»P. S.: Včeraj zvečer je kardinal Antonelli odgovoril, da je sveti oče podelil bol-
nemu don Bosku toliko zaželeni apostolski blagoslov. Don Boska je novica veselo
presenetila in zagotavlja, da ni prebil bolj prijetne in blažene noči, kot je bila ta,
ko ga je sveti oče blagoslovil. Ohranil bom prelepo okrašeno sporočilo, ki so nam
ga poslali s pošte, in ob svojem času ga bomo dali v lep okvir.
Dne 5. januarja ob treh popoldne.
Don Bosko je zelo miren, izbruh se je polegel, koža je suha in se je pomirila.
Izpuščaji mu ne povzročajo več toliko bolečin. Za kosilo je z dobrim tekom zaužil
malo juhe in še kaj. Če bi tako nadaljeval vsaj dva tedna, bi se lahko vrnil v Turin.
Naj še povem, da bi don Bosko rad vedel, ali ste na toplem ali na mrzlem. Tukaj je
večna pomlad.«
Novica se je v trenutku razširila na vse strani in Unità Cattolica je januarja
prinesla naslednje sporočilo:
»Don Boskova ozdravitev. – Iz Varazzeja nam sporočajo, da je velečastiti don
Bosko po zadnjem izbruhu izpuščajev začel okrevati, in upati je, da bo kmalu po-

20.7 Page 197

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
197
polnoma zdrav. Hvaležen za molitve, ki so jih zanj opravljali v raznih krajih Italije,
zagotavlja, da se čuti dolžnega, da bo vse priporočil Gospodu, ki je poln milosti in
usmiljenja, da jim bogato povrne vse, kar so storili dobrega v času njegove bolez-
ni. Svojo ozdravitev pripisuje molitvam, ki so jih nenehoma opravljali njegovi dra-
gi sinovi in mnoge pobožne osebe, ki so se bali za življenje svojega dobrotnika.«
Jasno je, da je papežev blagoslov imel tolažilen učinek.
»Zdravje našega predragega očeta,« piše Enria Buzzettiju, »se še naprej iz-
boljšuje. Že tri dni se zares dobro počuti. Ponoči 4. januarja, ko mu je papež po
kardinalu Antonelliju poslal svoj blagoslov, se je ves umiril in je spal vse do jutra.«
Ko mu je don Francesia prebral poročilo, je bil nepopisno zadovoljen. »Pa-
pež,« je vzkliknil, »je blagovolil misliti na zadnjega svojih sinov! Hvala, hvala! Bog
naj mu povrne za uteho, ki mi jo je dal. Blagoslov Jezusovega namestnika na zem-
lji prinaša veliko veselje in mir duši.« Da bi ovekovečil spomin na ta dogodek, je
naročil don Francesii, da naj brzojavko da v lep okvir pod steklo. Don Bosko trdi,
da dolguje izboljšanje zdravstvenega stanja molitvam, ki so jih opravili zanj, in
blagoslovu svetega očeta. Rekel sem mu, da so v oratoriju končali devetdnevnico
(7. januarja) k Mariji Pomočnici, vendar bi molili še naprej, dokler se ne bo vrnil v
Turin. Rekel mi je, da naj se vsem zahvalim v njegovem imenu in da je Marija us-
lišala molitve svojih sinov. Priporočil naj bi vsem, da bi še naprej molili z globoko
vero in velikim zaupanjem, dokler bolezen ne bo zagotovo prebolena in se ne bo
več ponovila.
Oh, dragi prijatelj, če bi ti mogel videti prizor, kateremu sem bil priča. Dva-
najst družinskih očetov je v grdem vremenu odpotovalo iz Morneseja, da bi v ime-
nu kraja obiskali don Boska. Prišli so z zadnjim vlakom (6. januarja) v soboto zve-
čer in prenočili v zavodu. Don Pestarino je bil tam že nekaj dni. V nedeljo zjutraj
(7. januarja) po maši so jih pripeljali v don Boskovo sobo. Razvrstili so se v krogu,
tako da jih je don Bosko mogel vse videti. Vsak je položil k svojim nogam dar, ki ga
je prinesel. Eden je imel košaro najboljšega grozdja, drugi veliko kepo surovega
masla, tretji sadje, jajca, med, golobe velikane, zajca, gorčico. Eden je imel veliko
steklenico muškatnega vina, drugi dva majhna sodčka vina po četrt brente, vsak
poln najboljšega vina.
Don Pestarino mu je izročil 90 let staro vino in drugi drugo. Prinesli so naj-
boljše in najdragocenejše od vsega, kar so imeli v svojem kraju.
»Bilo je zares čudovito,« je pripovedoval Enria, »in tudi don Bosko je bil ves
iz sebe od ganjenosti ob dokazu take ljubezni in hvaležnosti. Bila je prava podoba
pastirjev, ki so prišli s svojimi darovi obiskat dete Jezusa, ko je bil v hlevčku v
Betlehemu, in so mu prinesli vsak svoj dar.«
Tudi don Bosko se je spomnil praznika prejšnjega dne, ko so prišli trije kralji
s svojimi darovi v betlehemski hlevček. Zahvalil se je Mornežanom:
»Gotovo ne boste imeli nič proti, da podarimo vse te stvari detetu Jezusu, da
nas on vse posveti?«

20.8 Page 198

▲back to top


198
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Nato je smehljaje se nadaljeval: »Gotovo mi boste oprostili, da vas ne morem
spodobneje sprejeti, kot sem to že večkrat storil v Morneseju. Bog naj vas bla-
goslovi. Molite zame in jaz bom molil za vas in za vaše družine, da bomo nekoč v
nebesih vsi skupaj lepa družina. Sedaj sem utrujen, vendar želim vsakemu, pre-
den bo odšel, zasebno povedati besedico.« Tako se je poslovil in ti možakarji so
pri odhodu govorili vsi ganjeni: »Kako dober in ljubezniv je. Kako prisrčno nas
je sprejel, kako se zanima za nas in za naše družine! Oh, to je pravi svetnik! Nič
ni povedal o svoji bolezni, temveč se je samo šalil. Kako potrpežljiv mora biti in
kako je vdan v Božjo voljo!« Bili so navdušeni. Vse do Serravalla so morali iti peš
in potem z vlakom.
Istega dne je don Francesia pisal don Rui: »Po papeževem blagoslovu se je
obrnilo na bolje. Od takrat ni imel več niti najmanjše vročine ali drugih znakov
bolečih izbruhov. Don Bosko upa, da bo kmalu vstal iz postelje, mogoče že pri-
hodnji teden. Kako radi se spominjamo lepih dni! To je že tretji dan, ki ga je don
Bosko prebil v popolnem izboljšanju. Molimo in upajmo. Priporočam ti, da mu
daš narediti lepo zimsko suknjo, ki naj bo dobro podložena.
Če bi videl, kako se mu lušči koža! Nekaj strašnega. Zadnji izpuščaji so se po-
sušili in puščajo kožo skoraj popolnoma odprto.
Iz Morneseja je prišlo dvanajst možakarjev in so napolnili don Boskovo sobo
s tisoč darovi. Ti Mornežani so vedno tako čudoviti. Danes so bili vsi pri obhajilu
in zdelo se je, da se ne morejo ločiti od cerkve. Don Bosku je bil ta obisk zelo všeč.
Pri nas je še don Pestarino in iz Alassia bo prišel don Bodrato. Prav tako priča-
kujemo don Bonettija iz Borga San Martina. Varazze so postale pravo glavno mesto.
Don Bosko ima vse pravice privilegiranega oltarja, zato lahko za vse to poskr-
bite, da bo lahko ob vrnitvi maševal.«
Dne 6. januarja je Buzzetti spet pisal: »Močno me je prizadelo, ko sem slišal,
kako zelo trpi naš dobri oče. Vendar sem trdno prepričan, da se mu bo stanje
kmalu izboljšalo, da bo spet zdrav kakor nekoč in nas bo vse poslal pred seboj v
nebesa, da mu tam pripravimo slovesen sprejem z glasbo.
Kar se tiče glasbe, prosim don Francesio, da napiše lepo himno in jo pošlje
naravnost De Vecchiju, da jo uglasbi za prihod našega dragega don Boska skupaj
z njegovim zvestim služabnikom Petrom Enrijem.«
Dne 7. januarja je svetnik začel zahvalo za svoje dobrotnike. Don Francesia je
pisal grofici Callori: »V preteklih dneh smo bili priče lahnemu poslabšanju, toda
sedaj po blagoslovu svetega očeta stvari dobro napredujejo. Zdravnik mu je celo
dovolil, da sme sedeti v postelji, morda bi že tudi lahko hodil sem in tja po sobi.
Toda bojijo se, da se tvori, ki jim je zelo podvržen, ne bi ponovili. Če sedi, manj trpi
in se mu ni treba naslanjati na zglavnike, ki so mu popolnoma ogulili kožo.
Zahvalimo se Gospodu, kajti sedaj lahko verjamete, tako se mi vsaj zdi, da je za
don Boska nastopil čas okrevanja. Tudi drugič sem to trdil, vendar po nareku bolni-

20.9 Page 199

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
199
ka in smo se morali na naše razočaranje potem dati poučiti o nasprotnem. Sedaj pa
polagamo naše zaupanje v njega, za katerega vemo, da nas ne bo osramotil.
Don Bosko se zahvaljuje za »M« (bankovec za mille – tisoč) za oratorij, ki
plava v morju dolgov. To tudi ni najmanjša skrb. Ko se bo približal dan vrnitve v
Turin, bom izpolnil prijetno dolžnost, da vas obvestim. In ker bo don Bosko sam
dodal pismu nekaj vrstic, si sam ne upam se podpisati. Pozdravljam vas in se izre-
kam za hvaležnega nečaka.«
Don Francesia je don Bosku v postelji ponudil pero in on je pripisal naslednje
vrstice:
»Varazze, 7. 1. 1872. – Moja draga mama, samo dve besedi. To sta: Deo grati-
as. Bog naj vam poplača za dobroto in skrb zame in za veliko pomoč, ki ste jo v teh
dneh izkazali Valdoccu.
Bog naj vas blagoslovi, draga mama, in podari vse dobro vam, gospodu grofu
in vsej družini. Še naprej molite za tega poredneža, da se bo poboljšal in da bo do
vas vedno najvdanejši in najuslužnejši sin duhovnik J. Bosko.«
Novica o zadnjem izbruhu je v oratoriju sprožila nov val gorečih molitev za
čimprejšnjo zaželeno ozdravitev predragega očeta. Don Cagliero ga je 8. januarja
obiskal in prinesel s seboj več pisem. Eno za Enrijo od Buzzettija je poročalo:
»Danes zjutraj smo začeli novo devetdnevnico k presveti Devici Mariji in Srcu Je-
zusovemu. Upajmo, da bomo lahko slišali dobre novice. Priporočam ti, da ga ne bi
utrujal s premnogimi obiski in da ne bi puščal k njemu ljudi, ki namesto da bi ga
razveseljevali, povzročajo samo zmedo.«
»V vsej naglici,« piše don Lazzero istega dne, ko je, ne da bi on za to vedel,
odpotoval v Varazze don Cagliero, »ti sporočam naslednje. Tukaj pri nas smo za-
čeli opravljati novo devetdnevnico za don Boska in don Cagliero ti bo razložil,
kako smo to storili. Če bi bil tukaj, bi videl, kako gredo asistenti s fanti, velikimi
in majhnimi, med odmorom skupaj na obisk presvetega Zakramenta. To so roko-
delci. Kaj takega še nismo nikoli videli. Reci don Bosku, da so asistenti rokodelcev
povezani z menoj in da storijo, kar morejo, da bi stvari dobro potekale. Če sem
z ene strani vedno žalosten zaradi tako velikega trpljenja mojega dragega očeta
don Boska, pa me z druge strani spodbuja velika prizadevnost teh naših asisten-
tov rokodelcev, da bi fantom storili čim več dobrega, ki so ga tako zelo potrebni.
Vsak dan dobivam denar, zbran za opravljanje maš za don Boska, ki so si ga
fantje odtrgali od žepnin. Na praznik razglašenja smo darovali mašo skupnosti z
miloščino, ki so jo zbrali rokodelci. Zahvali se don Bosku za ljubezen, ki jo goji do
njih kljub oddaljenosti. Don Lazzero, Rocca, Borio, Milanesio, Remotti, Jožef Fa-
rina pošiljajo don Bosku tople pozdrave in mu želijo dati pogum. Da, dragi Enria,
povej don Bosku vse te lepe reči.
Lepe pozdrave don Fancesii in vsem drugim itn.
Zahvali se tudi na poseben način don Janezu Caglieru, ki je šel obiskat don

20.10 Page 200

▲back to top


200
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Boska in mi ni rekel niti besedice. Zadosti. Nimam več časa pisati o čem drugem,
kot da te še pozdravim.«
Enria je Buzzettiju postregel z naslednjimi nadrobnostmi: »Zdravje našega
dobrega očeta se stalno izboljšuje. Jé sicer malo, pa s tekom, čeprav ima težave
s prebavo. Vsak dan od enih do petih popoldne se ga loteva vročina, tako da se
močno poti, kar ga slabi, da za zdaj še ne more zapustiti postelje. Postelja mora
biti presneto trda. Vendar se ves čas bolezni ni niti enkrat potožil. Pravi, da je v
Božjih rokah in vedno pripravljen, da izpolni Božjo voljo.
V veselje mu je bila vest, da so začeli še eno devetdnevnico. Pravi, da zelo
zaupa v naše molitve.
Bil je nadvse vesel obiska don Cagliera. Če ne bi bilo tako daleč, bi mu bilo
ljubo, da bi vas vse videl.«
3.8. NA POTI K OZDRAVITVI
Končno je don Francesia sporočil don Rui ljubo novico, ki jo je sporočil tudi
vsem sobratom in gojencem oratorija.
Dragi don Rua!
Varazze, 9. januarja 1872 ob 14. uri
Nočem več zaupati drugim (z branjem pisma, da mu dam potreben pomen), pa če-
tudi je to don Rua, da sporočim novice o don Bosku vsem, ki so jih tako zelo željni.
Včeraj se je don Bosko počutil dobro, samo proti večeru je tožil zaradi želodca in
malo glavobola. Toda revček je dobro vedel za vzrok. Bili so to Mornežani, ki so bili
sicer zelo obzirni, vendar so mu hoteli povedati še tisoč stvari, preden so se poslovili.
Tudi don Bosku je bilo prav, čutil se je zadosti močnega in je izzval nevarnost. Zapisal
si je stvari v beležnico, poučil je Campija in Turchija, napisal dvoje pisem in obravna-
val nekaj pogodb. Prosili smo ga, naj si prizanaša, toda veselje, da smo ga videli, kako
se mu je izboljšalo, ko smo ga poslušali, nas je mogoče premotilo, da smo bili do njega
neusmiljeni. Zvečer je zdravnik ugotovil hitrejše bitje srca in lahen glavobol. Vendar
je ponoči dobro spal in danes zjutraj se je počutil dobro, čeprav malo pobito. Slišal
je od don Cagliera in še prej iz pisma don Duranda, da se veliko moli (don Cagliero
je prišel včeraj ob 8.30), in je bil kakor vedno ob takih novicah nadvse zadovoljen. Za
zdaj upamo, da se bodo stvari nadaljevale tako, in če bo v tem tednu več takih dni,
kot je današnji, se bo v soboto ali nedeljo že lahko dvignil iz postelje. Upam, da vam
bom lahko, če Gospod tako hoče, kmalu sporočil to veselo novico, ki jo že tako dolgo
pričakujete.
Čeprav don Bosko sedaj že kar dobro je, zlasti še grisine, ki mu jih prinaša baron
Enria, pa vendar prosi, da mu jih ne pošiljajte več. Mogoče lahko kdo, ki bo prišel
čez dva tedna na obisk, še kaj prinese, po drugih poteh pa ni treba pošiljati. Včeraj
je hotel uporabiti svojo levo roko, da bi si popravil čepico, toda roka, ki je bila nekoč

21 Pages 201-210

▲back to top


21.1 Page 201

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
201
tako zelo poslušna, je v višini ramen odpovedala in jo je moral takoj odpoklicati. Ta
pripetljaj nam je v šali pripovedoval tudi zato, da nam pokaže, da stvari še zdaleč
niso take, kakor bi morale biti, in da se »naglo«, pa vendar »naglo s preudarkom«
bližajo tako zaželeni ozdravitvi.
Izpuščaji hodijo svojo normalno pot. Eni so že dozoreli, drugi pa se pojavljajo med
staro in novo kožo. Veliko je podobnih ugasnjenim vulkanom z nagubano kožo. Opi-
sujem te nadrobnosti, ker je nebo našega dragega bolnika jasno in za zdaj ne preti
nikakršna sprememba. O, da bi ta čas še trajal! Dokler boste kot Mojzes na gori mo-
lili, bodo stvari šle lepo naprej. Toda kakor hitro se konča devetdnevnica, pade ubogi
bolnik spet nazaj v težave. Naredite torej stotnijo!
Don Bosko je globoko ganjeni zaradi pobožne vdanosti, ki jo kažejo dečki v oratoriju.
V vedrih trenutkih se skoraj zahvaljuje Bogu, da ga je tako kruto obiskal, ker je bila
njegova bolezen vzrok za toliko zveličavnih misli. Rad bi se zahvalil vsem, ki molijo
zanj, in tistim, ki že toliko časa prejemajo zanj sveto obhajilo. Kdo ve, ali ta teden
stvar ne bo uspela?
Sedaj se pogosto zbiramo ob njegovi postelji, in ko ga slišimo govoriti, se nam zdi,
da smo pobožen venec okrog sv. Janeza Evangelista, kot so ga močno v letih obdajali
njegovi učenci. Že sam pogled nanj nam pove več kot še tako zgovorna pridiga. In
tisti, ki se pri tem ne razjoka, mora imeti zelo močne živce. Toda medtem ko ti to
pišem, se bojim, da bom moral sedaj že desetič ali celo dvanajstič spremeniti vsebino
poročila. Tukaj bi moral začeti delovati blagoslov svetega očeta.
Don Bosko blagoslavlja hišo Fassati, ki sem ji moral pisati v njegovem imenu, in vse
tiste, ki so zanj molili.
Tista, ki mora biti nora od veselja, je grofica Callori, ki ji je včeraj lastnoročno napisal
nekaj vrstic. To je zares prava sreča. To je drugič, da je pisal v postelji.
Danes kar ne bi končal pisanja, če mi ne bi zmanjkalo prostora (list papirja). O, da bi
še v prihodnje mogel ponoviti vesele novice, ki sem ti jih sporočil danes.
Imej me rad v Gospodu in verjemi najvdanejšemu
don Francesii.
Enria pa je takole pisal Buzzettiju:
»Iz srca prosim tudi za vas v teku noči, ko sem utrujen od pisanja in branja in
začnem moliti. Ni mi treba razlagati, kaka čustva me obdajajo do vas ob postelji
našega predragega očeta. Oh, dragi Jožef! Ko kdo ljubi tako dobrega očeta, kot je
naš don Bosko, ne more zadržati solz zaradi žalosti, ko ga vidi toliko časa tako
trpeti. Res je, da se mu stanje izboljšuje, toda zelo počasi. Ampak on se ne da vreči
iz tira in mi je večkrat rekel: ‚Dragi Enria, čeprav vem, da ima naša družba še toli-
ko nedokončanega in je v posameznih hišah še toliko pomanjkljivosti, sem popol-
noma vdan v Božjo voljo. Vse sem položil v Božje roke in v roke Marije Pomočnice,
in če bi Bog odločil, da naj umrem, bi vedno ponavljal Zgodi se tvoja volja.‘
Izročil sem don Bosku tvoje pozdrave in je bil nadvse zadovoljen. Rekel sem
mu, da mi vi zavidate usodo, ker bi on rad bil na mojem mestu in vam stregel in

21.2 Page 202

▲back to top


202
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
tako pokazal svojo navezanost in ljubezen. Bil je tako zadovoljen zaradi teh besed,
da mi je odgovoril: ‚Oh, če ne bi imel toliko opravkov, bi skoraj rekel, da naj me
pride obiskat.‘ Se vidi, da vas ima dobri oče posebno rad. Naročil mi je, da naj vas
lepo pozdravim in se vam zahvalim za molitve, ki jih opravljate zanj, da naj še
naprej molite, ker se bomo kmalu spet videli.«
Malo pozneje je dal po don Lazzeru rokodelcem oratorija naslednje sporoči-
lo: »Don Bosku sem prebral pismo, ki mu ga je poslal naš ravnatelj. Naš dragi oče
je bil zares ganjen, ko je slišal o tolikih žrtvah, ki ste jih naredili, ko ste se odpove-
dali denarju iz žepnin za darovanje svetih maš za ozdravitev.
Zlasti pa se zahvaljuje tistim, ki so obljubili vsak dan obisk Najsvetejšega. Ta
obisk zares vsem priporočam, ker je vir vsega upanja. Vse, kar se tiče te pobož-
nosti, mu povzroča veliko veselje, ker čuti do presvetega Zakramenta tako veliko
ljubezen.«
Don Lazzero je 10. januarja poročal Enrii o gorečnosti, ki je naraščala med
gojenci, da bi izprosili skorajšnjo ozdravitev:
»Zahvaljujem se ti za pismo preteklega 10. januarja, ki sem ga pravkar prejel.
Bodi hvala Gospodu Bogu za don Boskovo okrevanje. Mi nadaljujemo molitve z
istim zagonom, lahko pa rečem, da gorečnost fantov narašča.
Že nekaj dni skoraj vsi rokodelci med odmorom obiskujejo Najsvetejše, da bi
izprosili od presvetih src Jezusa in Marije skorajšnjo ozdravitev našega dragega
očeta don Boska. V šali pravijo, da ne bodo več dali, da bi don Bosko zbolel. Poleg
vseh drugih darov smo danes spet prejeli 9 lir od Družbe sv. Jožefa za ponovno de-
vetdnevnico in od rokodelcev za obhajanje svetih maš 7 lir, da bi don Bosko čim prej
ozdravel. Danes zvečer bom rokodelce spet razveselil s tvojim pismom, za katerega
se ti že vnaprej zahvaljujem v njihovem imenu. Zahvali se don Bosku v mojem in
tudi njihovem imenu za ljubeznive in prisrčne pozdrave, ki jih je poslal po tebi. Oh,
kako zelo so ti pozdravi razveselili naša srca. Priloženo pismo so ti izročili učenci
francoskega jezika in me prosili, da ga izročiš don Bosku. Naredi, kakor se ti zdi bolj
prav. Če bo vprašal, kdo je njihov učitelj, mu povej, da je to klerik Martin.
Mi tukaj se dobro počutimo in nepotrpežljivo pričakujemo don Boska. Lepo
ga pozdravi v imenu nas vseh.«
Novice so bile vedno bolj razveseljive. Istega dne je don Cagliero iz Varazzeja
pisal don Rui: »Gospod don Bosko očitno napreduje v zdravju, se pravi, da nima
več tistih trenutkov vročine in mrzlice kot prejšnje dni. Izločanje skozi kožo se
pokaže takoj po vsaki jedi. Toda zdravnika to ne skrbi preveč in v nedeljo mu bo
dovolil, da se bo dvignil in sprehajal po sobi. Če se bo izboljšanje zares nadaljeva-
lo, bomo kmalu prepevali Tedeum.«
Veselje zaradi tako vidne izboljšave in zlasti še zaradi prisrčnih pozdravov
je v vseh vzbudilo nepopisno zadovoljstvo. »Dvakrat sva imela čast – pišeta dva
asistenta rokodelcev – da sva prejela pozdrave od našega dragega don Boska.
Najprej sva se razveselila, da je bil zadovoljen z najinimi pozdravi, toda nič manj

21.3 Page 203

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
203
ne smerno biti hvaležni našemu dobremu Enrii za zanimanje, s katerim se je pot-
rudil za naju.
Naša srca so se napolnila z novo radostjo, ko smo slišali, kako je Bog zaradi
neutrudnih molitev mnogih vernikov, združenih v eno samo srce, in ob mogočnih
prošnjah svojega namestnika na zemlji hotel vrniti naši ljubezni tako dragega očeta.
Ganljivo je videti naše rokodelce, kako zapustijo odmor in igro, gredo v cer-
kev k oltarju in tam goreče prosijo za zdravje našega predragega očeta.
Dragi Enria, prosimo te, da izročiš našemu dragemu očetu vdane pozdrave,
saj ne želimo nič drugega, kot da bi spet mogli občutiti njegovo dragoceno bližino
in slišati njegove tolažilne besede.«
Don Cagliero se je 12. januarja vrnil v Turin in prinesel za Buzzettija pismo, ki
ga je Enria napisal ob dveh zjutraj: »Res je, da vam bo don Cagliero prinesel novi-
ce o don Bosku, vendar ne smem izpustiti priložnosti, da bi vam poslal pozdrave
od našega dragega očeta. Danes mu je malo bolje. Želel je, da bi mu s škarjami
ostrigel brado, nato si je umil roke in obraz s toplo vodo. Lepo je prebil ves dan in
sedaj mirno počiva. Trdno upamo, da bo v nedeljo vsaj za malo časa vstal iz pos-
telje. Če bi ga prišli obiskat, bi bil to zanj prelep dar.«
Enria mu je o tistem popoldnevu spet pisal: »Dragi Jožef, danes je bil naš lju-
beznivi oče malo vznemirjen. Vzrok temu so izpuščaji, ki so še vidni tu in tam po
telesu. Izpuščaji med mesom in kožo prihajajo počasi na dan, drugi pa se sušijo.
Stanje se ni poslabšalo, izboljšalo pa se je zelo malo. Danes je vznemirjen zaradi
sanj, ki jih je imel ponoči.«
Naslednji dan je don Francesia poslal don Rui bolj spodbudne novice: »Danes
je don Boskovo zdravstveno stanje zadovoljivo, prebil je mirno noč brez vznemir-
ljivih sanj, ki ga mučijo in strašijo druge noči. Včerajšnji dan je bil preplašen zara-
di sanj, ki jih je imel o don Saviu. Sanjalo se mu je, da je don Savio v Chieriju črpal
vodo iz vodnjaka, medtem ko je stal tam blizu don Giacomelli. Ko je vlekel vedro
navzgor, se vrv nekje zataknila. Začeli so vleči z vso silo, nato je nekaj zaropotalo
in končno je don Savio, ki se je najbolj trudil, padel v vodnjak. Skušali so ga dobiti
ven in so mu zato večkrat spustili vrv, da bi se je oprijel. Glasno so ga klicali. Don
Bosko, ki je bil priča vsemu dogajanju, je ves iz sebe začel kričati in se je zbudil.
Enria, ki je dremal ob svoji mizi, ji preplašen vstal, stopil k postelji, kjer se je don
Bosko smehljal in mu začel pripovedovati, kaj je sanjal. Spomnil se je na klepe-
tuljo, mislil na dobrega Gastinija in potem skušal nadaljevati prekinjene sanje.
Vendar mu ni uspelo zaspati. Kijub temu da se je zavedal, da so bile samo sanje, se
ni mogel umiriti in je ves dan drgetal od vznemirjenosti. Kakor vidiš, je don Bosko
na večnem romanju, enkrat tu, drugič tam in tako je vedno med nami. Glede na
določene trdne osnove smo že začeli razmišljati o naši vrnitvi v Turin. To bo do-
nelo, ko bomo peli tedeum. Izpuščaji so še vedno na koži in jih noče biti konec.«
Končno se je 14. januarja za kratek čas dvignil iz postelje in don Francesia je
takole pisal don Rui: »Don Bosko se je dvignil iz postelje in ostal več kot dve uri

21.4 Page 204

▲back to top


204
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
na nogah. Na začetku se je čutil utrujenega, potem pa so mu začele prihajati moči.
Naši fantje so se neizmerno razveselili. Začeli so vzklikati Naj živi don Bosko. Nato
so se zbrali in odhiteli proti don Boskovi sobi. Morali so jim dovoliti vstopiti. Don
Bosko je popolnoma oblečen sedel v naslanjaču in smehljaje se sprejel vse naše
gojence. To je bil prizor, ki je silil solze v oči. To pomeni, da smo že precej napre-
dovali. Bogu bodi hvala!
Grofica Callori nas je zasula z darovi za okrevajočega don Boska (s tremi sto-
taki za juho).
Z veseljem je prejel pismo četrtega razreda gimnazije in njihovega učitelja. Za
vse to ‚laus Deo et Deiparae‘ (hvala Bogu in Božji porodnici).«
Buzzettiju pa je Enria poročal nadrobno: »Oh, kaka radost, kako veselje! Don
Bosku je veliko bolje. Prebil je mirno noč s sobote na nedeljo. Ob 6. uri zjutraj je
prejel sveto obhajilo iz rok don Francesie, ki je bil zelo ganjen. Don Boskov obraz
je bil v tistem trenutku tako razsvetljen, da tega ni mogoče opisati.
Ob enajstih se je hotel obleči in vstati iz postelje. Bal sem se, da ne bo zdržal in
da mu bo prišlo slabo, ker ga noge niso nosile. Saj že šest tednov ni hodil. Posadili
smo ga v naslanjač in ga toplo oblekli. Nato smo mu prinesli kosilo. Zatem je naredil
štiri ali pet krogov po sobi, medtem ko smo ga trije podpirali. Iz postelje je ostal do
petih. V tem času so se zvrstili vsi gojenci zavoda in mu poljubili roko. Ves čas bo-
lezni ga niso videli. Don Bosko ni govoril, da se ne bi utrudil, vendar mu je z obraza
žarelo tako zadovoljstvo, kakor da mu ne bi bilo nič hudega. Končno je prišel na
vrsto razred klerika (Frančiška) Borgatella. Bilo je kakih štirideset fantov, zunanjih
in notranjih, ki so mu prinesli v dar slaščice in majhno vsoto denarja, ki so jo zbrali.
Bil je zares spodbuden prizor, s kakim zadovoljstvom so mu izročili ta dar. Naš dobri
oče ga je z veseljem sprejel in nato vsakemu dal po eno slaščico, ki so jo vsi spoštljivo
sprejeli in mu poljubili roko. Ubogi oče je bil tako zadovoljen in se je od srca smehljal.
Ob petih je šel v posteljo in od šestih do sedmih mirno spal, kakor tudi pozne-
je od desetih do jutranje zarje.«
Gojenci v Varazzeju so doumeli, kako zelo jih ima don Bosko rad. Pogosto je na-
ročil ravnatelju, naj jih pozdravi v njegovem imenu. Večkrat je dal poklicati učitelja
glasbe (kot je pripovedoval don G. B. Urbano, ki je bil takrat med pevci) in mu popra-
vil nekaj pomanjkljivosti pri izvajanju pesmi. Medtem ko je sam trpel, je slišal, kako je
neki deček pod njegovim oknom na dvorišču glasno jokal. Ni se mogel premagati in
je rekel Enrii: »Bodi tako prijazen in takoj poglej, kaj je s tem ubogim dečkom.« Enria
je šel in ugotovil, da se je deček jokal, ker je odšla njegova mati, ki je prišla na obisk.
Dobri oče ga je z nekaj besedami in nekaj sladkarijami potolažil. Don Boskovo srce
je pač bilo tako, da ni mogel prenašati trpljenja fantov. Če je slišal, da je kak asistent
grdo ravnal s kakim fantom, ga je dal takoj poklicati in ga strogo pokaral. Ko je nekega
dne bil v zavodu praznik, je naročil prefektu, da bi dal fantom še kak dodatek pri mizi.
Dne 15. januarja je Enria pisal Buzzettiju: »Predragi prijatelj! Prejel tapioko,
vermut in grisine. Najlepša hvala.« Don Bosko ga je vprašal:

21.5 Page 205

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
205
»Kdo je poslal vse te reči?«
»Buzzetti,« sem mu odgovoril, »ki vas iz vsega srca pozdravlja.«
»Ah, Buzzetti mi pošilja vse te reči s tapioko, ni pa sposoben, da bi me prišel
obiskat. Bilo bi mi v veliko uteho.«
»Seveda,« sem mu odgovoril, »bi že prišel, toda daljava, izdatki. Poleg tega pa
jih je toliko, ki bi radi prišli na obisk, in tako bo dal on povod za romanja.«
»Proč z vsemi temi razlogi! Njegov obisk bi mi zelo ugajal. Piši mu.«
»Pridite torej in naj govorijo, kar hočejo. Takoj na pot! Pričakujem vas. Don
Bosko vas želi. Ko pride kdo iz oratorija, se zdi, da so ga zapustile vse bolečine.«
Še istega dne so brzojavili Buzzettiju: »Včeraj praznik. Očka se je dvignil. Vaš
obisk bi mu dobro del. Vse najboljše.« Besede »očka se je dvignil« so se kot blisk
razširile po oratoriju in povzročile neznansko navdušenje in veselje. Dečki so te-
kali sem in tja, ploskali in se zahvaljevali Božji materi Mariji. Godba je prišla na
dvorišče in začela igrati. Končno je don Rua vse povabil v cerkev, kjer so se vsi
zahvalili Gospodu za začetek okrevanja dobrega očeta.
Dobra »mama« Callori mu je takoj poslala telovnik iz rdeče volne in 16. de-
cembra se ji je don Francesia zahvalil: »Včeraj smo prejeli dar, ki ga je dobra mama
poslala svojemu bolnemu in ubogemu sinu. Don Bosko je telovnik takoj vzel v
roke in danes zjutraj ga je že oblekel. Lepo mu pristaja in pravi, da je podoben
rdečemu kuhanemu raku. To je drugi dan, ko je vstal iz postelje. Včeraj je hotel
biti pokonci pet ur, in ko je legel v posteljo, mu je bilo hudo. Danes je hotel vstati
eno uro prej. Previdnost, ki ste jo svetovali don Caglieru in ki nam jo je on razložil,
bomo skušali upoštevati, da ne bo nazadovanja. Uporabili bomo tudi mesni ek-
strakt, ki ga je vaša dobrota pripravila za don Boska. Ko se je dotaknil vaših stvari,
je smehljaje se ponavljal: ‚Koliko pozornosti do ubogega don Boska!‘ Prepričan je,
da si jih ne zasluži. Mogoče od vas ne; pač pa od nas?
Hodil je že dalj časa po sobi in danes upamo, da bo hodil še več in da bo
prihodnji teden že lahko zapustil to sobo trpljenja in križev. Ne bojte se, da bo
šel prekmalu, kajti tukaj ni prav nič mrzlo, saj vlada v tem podnebju nenehna
pomlad. Opoldne je tako prijetno, da se zdi, da smo že v mesecu maju. Zato bodite
brez skrbi. Upajmo, da zdravniško poročilo ne bo več potrebno. Vam bomo še kdaj
pisali ali bolje, upam, da vam bo pisal don Bosko osebno in se vam zahvalil za vse,
kar ste mu storili dobrega.
Zdravnik se ne boji več ponovitve bolezni in upa, da bo popolno zdravje priš-
lo šele s časom. In to vse po papeževem blagoslovu.«
Izboljšanje je nenehno napredovalo in don Francesia je o tem natančno po-
ročal v oratorij:
Dragi don Rua!
17. 1. 1872
Včeraj se je don Bosko hotel izkazati pesnika in je napisal ljubko pesmico na čast
grofici Callori, ki se je pokazala tako materinsko naklonjena v času bolezni. Prepisal
sem jo in nam bo za zgled, kako moramo biti hvaležni našim dobrotnikom.

21.6 Page 206

▲back to top


206
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Če piše pesmi, potem mu že kar dobro gre, boš rekel. Tokrat lahko skoraj rečemo, da
je tako. Res je, da se vsaka dva ali tri dni proti večeru začne potiti, da je ves moker,
vendar brez kakih drugih posledic. Zdravnik meni, da je še vedno vročina, vendar
tako majhna, da ne vzbuja pozornosti. Štiri dni je že pokonci, bere sam pisma in ne
potrebuje več tajnika. Prvi, ki so bili deležni te usluge, so tisti, ki so mu pisali v pone-
deljek. Menim, da sta bila dva rokodelca iz iste delavnice.
Sprehaja se po sobi v spremstvu katerega izmed nas. Poskrbeli smo mu palico, da bi
se opiral nanjo, vendar se je še ni navadil.
Spominjam se, da so na zgornjem hodniku v zavodu v Lanzu razobešene podobe iz
življenja sv. Filipi Nerija in da ena izmed njih predstavlja svetnika v poznih letih, z
dolgo belo brado in oprtega na palico, kako se sprehaja. Ko sem mislil na to, se mi je
zdela podobnost popolna in sem se zahvalil Gospodu, da nas je postavil v podobne
okoliščine z našim očetom don Boskom.
Don Bosko pravi, da sicer palice ne bo potreboval zase, temveč zato, da bo lahko z njo
preganjal hudiča, ki se sedaj zvija in tuli zaradi težkih udarcev, ki jih zaradi njegove
bolezni dobiva v oratoriju.
Včeraj je doživel zadoščenje, da je videl Jožefa Rossija. Ko sem ga videl sedeti na zofi
z razmeroma dolgo brado, vendar malo drugače, kot sem si ga predstavljal, sem bil
prevzet, zlasti ker ni govoril drugega kot samo: ‚Oh, don Bosko, oh, don Bosko!‘ Brez
pretiravanja lahko trdim, da je to ponovil vsaj petnajstkrat.
Predvčerajšnjim ga je obiskal vitez Lingiardi, ki v bližnji vasi postavlja orgle. Ta dob-
ri gospod, velikan kakor je, že močno v letih, je vstopil v sobo, nekaj časa gledal don
Boska in nato ves iz sebe od ganjenosti padel na kolena in jokal, jokal. Ko so potem
začeli govoriti o poslih, je dal, da je don Bosko naročil don Caglieru, naj mu pošlje
tistih 1.500 lir, da bi tako poravnali vse račune. Če bi bil don Bosko zdrav, verjetno ne
bi popustil, toda sedaj se je vdal. Zahvalimo se Božji previdnosti, ki na toliko načinov
misli na nas in izkoristi vsako priložnost v našo korist.
V soboto so ribiči hoteli izročiti svoj dar ‚au marotto‘ (bolnemu) in so mu prinesli tri
velikanske polenovke.«
Končal je s pesmijo, ki jo je don Bosko napisal na čast grofici Callori:
Moji dobri mami, ki mi je poslala rdečo jopico in odličen konsomé49.
Moja mama
je tako dobrotna,
da bi za dobrodelnost
storila vse.
Povem vsega
samo nekaj reči,
pa se mi moje
49 Krepka goveja juha (op. prevajalca).

21.7 Page 207

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
207
srce od radosti vžge.
Sedaj mi je poslala
prelepo jopico,
ki naj bi mi služila,
ko sedim v postelji.
Rdeče barve
mi jo je poslala,
kot znamenje,
da naj bom mučenec.
Dodala je
odličen konsomé,
ki zaleže za
sto juh.
Presveta Mati,
nanjo se ozri
in pošlji milosti
za sto nebes.
Podeli ji
stoletje dni
in naj jo svetost
angelov prepoji.
Ko se bo končalo
to izgnanstvo,
pokličite me, mama,
da pride k vam vaš sin.
Njena družina
naj bo vedno z njo,
vsi otroci
naj jo osrečujejo.
Tako bomo peli
vso večnost
sladko melodijo.
Naj živi Marija!
duh. Janez Bosko
Gospod naj vas blagoslovi in podeli zdravje našemu ubogemu očetu!
don Francesia
Buzzettija so od vseh strani nagovarjali in lahko tudi rečemo, silili, da bi obi-
skal don Boska, vendar se ni dal pregovoriti in je tudi to odpoved daroval za oče-
tovo zdravje. Vendar se je zdelo primerno, da bi tudi sobratje pomočniki imeli
svojega predstavnika za tak obisk sinovske vdanosti. Odločili so, da naj bo to Jožef
Rossi, ki je tako in tako moral potovati v Genovo zaradi nakupovanja.
Ko je svetnik videl katerega izmed svojih, ga je obdalo tako zadovoljstvo, da
tega ni mogoče opisati. Takoj ga je vprašal: »Si lepo potoval? Si bil že pri kosilu?
Potrebuješ kaj? Povej. Če si utrujen, bomo naročili ravnatelju, da ti da sobo.« Ni-

21.8 Page 208

▲back to top


208
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
komur ni dal časa, da bi ga vpraševal o njegovi bolezni. Vpraševal je o novicah
in njegovi hiši, kako se počutijo sobratje, notranji gojenci, zunanji gojenci, dob-
rotniki. Ko so odhajali, se jim je zahvaljeval za obisk, jih prosil, da bi pozdravili
tovariše in gojence, da bi se jim zahvalil za molitve, ki so jih opravljali zanj. »Vse
vas blagoslavljam,« je imel navado reči in prosil Boga, da bi jih ohranil pri zdravju
na tem svetu, dokler se vsi ne bomo združili v nebesih. Stvari tega sveta minejo,
nebesa pa trajajo večno.
Rossijev obisk je don Boska nadvse razveselil. Enria je pisal Buzzettiju: »Pri-
šel je Jožef Rossi in pripravil don Bosku veliko veselje. Ko vidi koga iz oratorija,
ga napolni
veselje, ki ga ni mogoče izraziti. Zdravje se mu od nedelje do danes nenehno
izboljšuje. Pretekle dni sva ga morala dva podpirati. Ko si je opomogel, je hodil s
palico. Danes pa se sprehaja že brez vsakršne opore. Jé z dobrim tekom.
Proti večeru, navadno ob petih, se ga loti lahna »vročina, ki traja do polnoči.
To je tudi vzrok, da do enih ali do dveh ne more zaspati. Je posledica izpuščajev,
ki se še vedno pojavljajo.
Obiskovalci, zlasti iz Genove, se vrstijo tri- ali štirikrat na teden. Prišel je
baron Cataldi in veliko drugih gospodov. Danes je prišel gospod Canale, danes
zvečer župnik iz Alassia z don Frančiškom Cerrutijem, ravnateljem tamkajšnjega
zavoda. Don Bosko občuti sredi svojih bolečin veliko veselje med svojimi dragimi.
Prejel sem lepo pismo od dirigenta De Vecchija in sem poročal don Bosku.
Hotel ga je videti. Pohvalil je lepo pisavo, ga prebral od začetka do kraja in ves za-
dovoljen dejal: ‚Ima zares dobro in krščansko srce.‘ Zahvali se mu v mojem imenu
za molitve, ki jih je opravil za mojo ozdravitev.«
In Rossi je poln svetega veselja takole pisal don Rui: »Včeraj (16. januarja) ob
dveh popoldne sem v svoje nepopisno veselje videl našega nadvse dobrega očeta.
Kar me je še posebno razveselilo, je bilo dejstvo, da ni več ležal v postelji.
Vpraševal me je o toliko stvareh iz oratorija in zlasti še o vaši uglednosti in o
vseh predstojnikih. Bil je pokonci od desetih dopoldne do pol šestih zvečer.
Po večerji sem stopil v njegovo sobo, da bi mu voščil lahko noč, in sem se za-
držal pri njem do pol enajstih. Vpraševal me je o vseh mogočih stvareh. Nikdar pa
ni pozabil zahvale fantom za molitve, ki so jih opravili zanj.
Danes se je sprehajal po sobi, ne da bi se opiral na palico, in mi rekel, da hitro
napreduje. Obiskal ga je gospod Canale iz Genove v družbi nekega drugega gos-
poda. Danes popoldne je prišel don Cerruti in župnik iz Alassia v družbi klerika
Tricerrija.
Proti večeru ima vedno nekaj vročine, kar pa menim, da ni nič nevarnega. Jé
z dobrim tekom in dobro prebavlja.
Vsem se zahvaljuje za izraze ljubezni, ki so mu jih izkazali v bolezni. Že danes
sem mislil odpotovati proti Genovi, če me don Bosko ne bi zadržal.

21.9 Page 209

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
209
Klerik Tricerri, ki je pozneje zaradi družinskih razmer izstopil iz naše družbe,
pa kljub temu postal duhovnik, je leta 1899 ob uradnem nagovoru, ki ga je imel
ob sestanku bivših gojencev oratorija, spomnil na obisk v Varazzeju pri našem
svetniku: »Ko se je mirno sprehajal po svoji sobi, z roko naslonjeno na moja ra-
mena, mi je rekel te pomembne besede, ki jih ne bom nikdar pozabil: ‚Dragi moj,
ti poučuješ zgodovino. Dobro si zapomni, da gre v zgodovini za stalno zaroto proti
resnici. Ti ugaja leposlovje? Le dobro odpri oči.‘ Sveti mož je imel prav, kajti veri-
zem prepogosto namaka svoje pero v straniščnih odplakah.50
Ko se je izboljšanje nadaljevalo, Enria dva ali tri dni ni več poročal in Buzzetti
mu je po zadnjem pismu, dne 19. januarja, pisal: »Dragi Peter, si še živ? Če si, kar
upam, da si, zakaj potem ne držiš obljube, da bi mi vsak dan poročal o zdravstve-
nem stanju našega dragega don Boska? Torej, ne poleni se.«
Enria je še tisti dan pisal:
»Don Boskovo zdravje se izboljšuje, vročina, ki mu je prihajala proti večeru,
je vedno slabotnejša in ga ne muči več tako močno. Danes je hotel kósiti v družbi
don Cerrutija, don Albera in don Francesie. Pripravil sem mizo v njegovi sobi in
tako so mu delali družbo. Bil je zelo vesel, da je mogel po tolikem času spet kósiti
v družbi. Jedel je z dobrim tekom. Zatem se je sprehajal najprej po sobi, potem je
stopil na hodnik in šel v sosednjo sobo, to je bilo prvič, da je šel iz sobe, da se je
malo razgibal.
Trdno upamo, da se bo okrevanje nadaljevalo in čez tri tedne bomo že v orato-
riju. Oh, dragi Jožef, če bi slišali, s kakšnim veseljem govori o dnevu, ko bo spet sredi
svojih dragih sinov, ki jih ima tako zelo rad, bolj kot samega sebe. Včasih vzklikne:
‚Oh, tisti dan, ko se bomo vrnili v oratorij!‘ Potem utihne in razmišlja o vsem, kar bo
doživel, ko se bo vrnil v tisti blaženi kraj. In potem dolgo nič ne govori.
Tudi za nas bo dan vrnitve srečen dan, zlasti še zato, ker nam ga bo Bog po-
daril v njegovem prejšnjem zdravju. Če se gospod Bog ne bi dal omehčati našim
molitvam, don Bosko gotovo ne bi mogel prestati težke bolezni, ki ga je mučila.
To lahko potrdim jaz, ki sem bil ob njem ves čas njegove bolezni. Preživel je celih
dvanajst izbruhov, večkrat je spremenil kožo in šest tednov je bil premočen od
nenehnega znojenja.
Sedaj potrebuje čas za okrevanje v miru in brez kakršnih koli motenj. Nocoj
mirno spi in ga nihče ne vznemirja.
Ura je tri zjutraj in še naprej mirno spi.
Jožef Rossi je odpotoval iz Varazz, da nakupi deske za mizarno.
Don Francesia je 21. pisal don Rui: »Don Bosku gre še vedno dobro. Upajmo,
50 Don Bosko ni hotel, da bi dobri klerik odšel od njega, in ko ga je zapuščal, mu je rekel: »Nočeš
se dati pražiti v don Boskovi ponvi. No, potem boš pa šel in te bodo pražili kje drugje, kjer bo bolj
ali manj tako kakor pri don Bosku.« Po nekaj letih župnikovanja v Villi del Bosco je vstopil k don
Orioneju, kjer je tudi umrl.

21.10 Page 210

▲back to top


210
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
da bo prihodnji teden že prišel dol in bo maševal. To bo dogodek. Sam prebere
vsa pisma, ki jih dobiva, in včeraj je hotel spovedati del naših fantov. Zdi se, da
zdravnik računa na odhod zadnji teden januarja ali prve dni februarja. Lahko pa
upamo, da se bomo prihodnjega 2. februarja videli v Turinu, če bomo še naprej
goreče molili. To si želim iz vsega srca.
Novice so bile vedno bolj ugodne. Izboljšanje je lepo napredovalo. Don Bosko
se je dobro počutil, zlasti še, če je imel priložnost, da je govoril s kakim oddalje-
nim sinom o stvareh v naših domovih.
Samo ravnatelja iz Borga San Martino in Lanza ga nista še obiskala. Don
Bonetti je iz dneva v dan odlagal svoj odhod zaradi posebnih okoliščin, ki so bile
vedno iste. Don Bosko je dal pisati don Lemoynu, da ga hoče videti, »ker se brez
njega ne more počutiti dobro«, in je naročil don Cuffii:
»Glej, ko bo don Lemoyne v soboto (20. januarja) prejel pismo, bo spovedal
fante in v nedeljo zjutraj maševal. Takoj bo odpotoval v Turin, kjer bo prenočil.
V ponedeljek bo s prvim vlakom odšel iz Turina in prišel ob pol treh v Varazze.
Pošlji koga na postajo, da mu bo nesel prtljago.«
»Toda stvari ne bodo šle tako, kakor pravite. Don Lemoyne bo iz Sampierda-
rene šel v Genovo, kjer bo obiskal mater, in ga pred torkom ne bo sem.«
»Če tako govoriš, pač ne poznaš don Lemoyna.«
Don Bosko je bil tako prepričan o tem svojem predvidevanju, da je naročil, da
naj v njegovi sobi pripravijo mizo za kosilo ob treh. Don Cuffia pa tudi ni odstopil
od svojega prepričanja in ni poslal nikogar na postajo.
V ponedeljek je prišel don Lemoyne in s prtljago v roki ob dogovorjeni uri
stopil v don Boskovo sobo.
Kakor hitro ga je zagledal, ga je vprašal:
»Te ni nihče prišel čakat?«
»Nikogar nisem videl.«
»In nisi bil v Genovi, da bi obiskal mater?« je smehljaje se dodal.
»Kako naj bi spremenil pot, ko sem vedel, da je don Bosko bolan, da me je
čakal in me tako ljubeznivo povabil. Oprostite mi, kajti malo srca in malo pameti
še vedno imam.«
»In kaj si mislil, ko si zvedel, da sem bil tako težko bolan? Si se mogoče bal,
da bom umrl?«
»Sploh ne. Nikdar nisem mislil na tako možnost. Hudo mi je bilo, ker je don
Bosko toliko trpel, da bi pa umrl, o tem sem bil prepričan, da se ne bo zgodilo.«
»In zakaj ne?«
»Se spominjate sanj o desetih hribih? Prav. Vi ste se povzpeli na osmega. Jaz
štejem za vsak hrib 10 let. Se pravi, da boste dočakali blizu 80 let. Poleg tega ste
bili v sanjah sklonjeni in brez zob, medtem ko sedaj niste tako.«
»Toda tukaj v Varazzeju so se vsi zelo bali, da bom umrl. Nekega večera, ko mi
je bilo zelo hudo, sem prosil don Francesio, da bi poklical notarja, da bi kot previ-
den človek naredil oporoko. Toda don Francesia je planil v jok in zbežal iz sobe.«

22 Pages 211-220

▲back to top


22.1 Page 211

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
211
Sedaj mu je pripovedoval, kako je bil don Cuffia prepričan, da ga ne bo narav-
nost v Varazze.
Kakor je bilo dogovorjeno, je ob treh popoldne kósil v svoji sobi z don Lemoy-
nom, don Francesio in s postajenačelnikom in prebil tako srečen popoldan, kakor
še nikoli v času okrevanja. Bil je pokonci od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer.
»To je prvi dan, ko čutim zares tek, je dejal, druge dni sem jedel zato, da bi se
ohranil pri življenju.«
Upali so, da bo izboljšanje trajno in da bi mogel biti v Turinu že na zadnjo
pustno nedeljo.
Dne 24. januarja je začel hoditi po stopnicah: »Iz drugega nadstropja je šel v
prvo in se napotil v obednico klerikov na sprehod.« Enria ga je znova obril in mu
postrigel lase. Imel je lepo barvo, kot da ne bi bil nikdar bolan, izpuščaji so popol-
noma izginili in tvori prav tako.
Proti večeru je prišel v zavod domači organist v cerkvi San Ambrogio in več
gospodov iz filharmonične skupine, da bi priredili v don Boskovi sobi koncert, ker
so vedeli, kako zelo rad ima glasbo. Orkester so sestavljale tri violine, čelo, flavta
in klarinet. Navzoč je bil tudi občinski tajnik, načelnik železniške postaje, zdrav-
nik, župan, župnik in nekaj hišnih predstojnikov. Prekrasna izvedba je navdušila
don Boska in ga postavila v deveta nebesa, tako da se je kar naprej zahvaljeval
tem ljubeznivim gospodom in ponavljal: »Če glasba tako milo zveni že tukaj na
zemlji, kako bo to šele v nebesih. Vsem vam želim, da bi nekoč bili udeleženi pri
nebeškem orkestru, nam poslušalcem pa, da bi večno uživali nebeško glasbo. Zah-
valjujem se vsem, zlasti gospodom godbenikom (in jih je imenoval vse po imenu),
ki so izkazali don Bosku čast in mu pripravili tako izredno ugodje. Zahvalil se je
tudi vsem pobožnim osebam, ki so izprosili njegovo zdravje. Zahvalil se je gos-
podu župniku, g. županu in vsem meščanom v Varazzeju za njihovo dobroto in
ljubezen, ki so mu ju izkazali.
Zvečer od devete do desete ure je imel konferenco za vse sobrate duhovnike,
klerike in pomočnike. Govoril je o hvaležnosti, ki jo moramo imeti do vseh, ki so
nam storili dobro.
Dne 26. januarja je šel v kapelo, nato se je eno uro sprehajal z don Bonettijem,
ravnateljem iz Borga San Martina, ki je končno le prišel na obisk v imenu vsega
svojega zavoda.
Vsak dan so prihajali na obisk ugledni gospodje in Varazzeja in okolice in vsi
so odhajali prepričani o njegovi svetosti. Slišali so, da jih je več vzkliknilo: »Menili
smo, da bomo videli veličastnega prelata, pa smo našli samo ponižnega duhovni-
ka. Toda kakšna preproščina in kakšna ljubeznivost v njegovem vedenju!« In dru-
gi: »Ves dan bi ostal v njegovi družbi.« In kakor vedno je tudi tokrat znal povedati
vsakemu najbolj pripravno besedo za njegov duhovni položaj.
Don Bonetti je 27. januarja pisal don Rui:
»Končno mi je uspelo, da sem opravil obisk pri našem predragem don Bosku.
Našel sem ga dobre volje. Poleg tega pa sem imel srečo, da sem ga spremil v kape-

22.2 Page 212

▲back to top


212
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
lo, kamor je šel prvič po svoji bolezni. Treba je pripraviti velik slovesen praznik v
zahvalo Bogu.
Naročil mi je, naj ti sporočim, da bo v ponedeljek (29. januarja) v Alassiu, kjer
bo ostal ves naslednji teden.
In kako je s tvojo materjo? Pozdravi jo tudi v mojem imenu.51
Pozdravi don (Frančiška) Provera in potegni ga prihodnji ponedeljek (29. ja-
nuar, njegov god) za ušesa. Don Bosko načrtuje, da se bo vrnil tja v sredo ali na
debeli četrtek, vendar ni popolnoma prepričan. Pišeš mu lahko v Alassio.«
Don Francesia je k pismu dopisal: »Končujem eno in začenjam drugo. O don
Bosku ti je poročal don Bonetti. Šel bo v Alassio, čeprav so mnogi in tudi zdravnik
proti, ker menijo, da je še prezgodaj. Jaz sem za skorajšnjo vrnitev v Turin. Don
Bosko pravi, da imam svoje osebne strahove, in meni, da ni razloga, da bi jih upo-
števal. Upajmo, da so res samo strahovi in da se bo vse tako končalo, kakor vsi
želimo. V soboto ali v ponedeljek se bo spet vrnil v Varazze.«
Hvala Bogu, vse je zelo lepo napredovalo. V nedeljo 28. so prej obhajali pra-
znik sv. Frančiška Saleškega in don Bosko je – tako je poročal Enria – prvič daroval
sveto mašo z obhajilom, ki pa ga je delil nekdo drug.
»Priredili smo veliko slovesnost. Prišel je dekan z dvema kanonikoma, župan
in gospod Prefumo izrecno iz Genove, potem še zdravnik in neki drug gospod. Vsi
so kósili z don Boskom. Skoraj vsi so v zavodu prejeli sveto obhajilo. Imeli so peto
mašo. Na dvorišču se je ponovno slišal klic Naj živi don Bosko. Vsi so bili polni
navdušenja in se zahvaljevali Bogu za ozdravitev. Po kosilu so priredili skupno
slovesnost, kjer so peli strambotto52 in prebrali nekaj nagovorov.«
3.9. POPOLNI OZDRAVITVI NAPROTI
Dne 30. januarja je don Bosko odpotoval v Alassio. Bilo je zelo srečno po-
tovanje brez kakršnih koli zapletov. »Ko je prišel v zavod,« poroča Enria, »so ga
navdušeno pozdravili predstojniki in fantje. Dopoldne (31. januarja) se je kaki
dve uri sprehajal po vrtu.«
Enria je dodal: »Rekel sem mu, da bi bilo zaradi mraza in ker je bil še preveč
slab, bolje odložiti odhod v Turin. Don Rua naj bi mu pisal v tem smislu.«
51 Don Ruova mati je ozdravela in še nadaljnjih pet let delala za fante v oratoriju. Svoje spodbud-
no življenje je končala 21. junija 1876. Dne 20. januarja 1872 pa je v oratoriju umrla Ivana Marija
Magone, o kateri je don Rua v zvezku z naslovom »Umrli« zapisal te pohvalne besede:
»Srečna mati odličnega fanta Mihca Magoneja se je po njegovi smrti popolnoma posvetila Gospodu.
Uspelo ji je, da je bila sprejeta v hišo, kjer se je posvetil njen sin, in je hvaležna za to uslugo delala od
jutra do večera ter bila vsak dan pri prvi maši. Rada je molila in se bala greha kakor kače. Po sedmih
dneh bolezni je umrla z vsemi tolažili vere, popolnoma predana Božji volji, in se priporočala Jezusu,
Mariji in svetemu Jožefu ter svojemu sinu Mihcu in jih prosila, da bi jo sprejeli v nebesa.«
52 Po izvoru enokitična ljudska pesem na Siciliji in v Toskani (op. prev.).

22.3 Page 213

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
213
Tudi don Francesia je poročal o odhodu v Alassio: »Upam, da bo srečno poto-
val, kot sem mu iz vsega srca želel. Dekan in jaz sva ga pospremila do Savone. Od
tu do Alassia je ostal s srečnim Enrio. Naše mesto je prišlo na ceste, da bi pozdra-
vilo don Boska, ki je ozdravel. Menimo, da je zdrav, vendar je še veliko razlogov,
da molimo zanj. Kakšen majhen izpuščaj nas še vedno opozarja, da moramo biti
pozorni in da naj prosimo Gospoda, da že kdaj konča vse tem strahove. Upamo, da
te neprijetnosti ne bodo imele posledic, vendar ga ovirajo, da ne more prav poči-
vati in delati. Prosim vas, da bi še naprej molili in da bi prihodnji petek začeli de-
vetdnevnico na čast sv. Frančišku Saleškemu. Na vso moč sem se trudil, da bi bilo
to na šestdesetnico, vendar mi ni uspelo, preveč si je želel, da bi šel prej v Alassio.
V Varazze se bo vrnil prihodnji ponedeljek (5. februarja), se zadržal kak dan
ali dva in potem odpotoval v Turin.
Pripravite mu lep sprejem. Mi smo ga počastili že preteklo nedeljo, tako da
smo za en dan prestavili praznik sv. Frančiška Saleškega, da smo ga imeli med
seboj. Bil je zelo prijeten praznik in veliko Varačanov je bilo s prireditvijo zelo
zadovoljnih. Odpeli so De Vecchijev strambotto, ki je prilagojen našim razmeram,
in pri izvajanju se je don Bosko smejal in jokal. V njegovi sobi so nad posteljo
obesili napis:
V tej postelji – znotraj te sobe – je s svojimi bolečinami – v teku petdeset dni
– pridigal naš dragi oče don Bosko. – Kako dolg in moreč čas je bil to!
Ne morem ti opisati žalosti, ki smo jo čutili jaz in vsi naši fantje, ko je odšel.
Vse naše težave so se vrnile. Ko je bil tukaj, smo pozabili nanje ali pa smo jih po-
vedali njemu in on nam je svetoval. Toda sedaj je odšel razveseljevat druge. Nismo
nevoščljivi, toda potem ko smo se navadili na njegov nebeški smehljaj, zelo čuti-
mo njegovo odsotnost. Samo če ga v Alassiu ne bo zadela kaka druga nesreča! Vsi
upamo, da se bomo vrnili v Turin. On si tako želi in vsi drugi z njim.
Za zdaj ti ne morem sporočiti drugega. Molimo še naprej. Pripravite slove-
sno devetdnevnico, pripravite slovesen praznik, saj ga bo razveselila don Boskova
navzočnost. Rešil se je, pa z mnogimi tegobami. V nedeljo je maševal, vendar po-
tem ni zmogel več. Ne vem, ali bo mogel to storiti v Alassiu, ali se bo moral odpo-
vedati tej tolažbi vse do vrnitve v Turin. Če mu imate kaj pomembnega sporočiti,
vedite, da bo do ponedeljka v Alassiu in potem v Varazzeju. Pravite, da je pri vas
pomlad, tukaj je poletje, brez neprijetnih spremljevalcev.«
V Turinu je naraščalo zadovoljstvo in sreča zaradi don Boskove vrnitve.
Buzzetti je sporočal Enrii, »da je De Vecchi pripravil novo polko z novimi glas-
bili. Šušlja se, da se boste vrnili domov, ne da bi napovedali prihod. Pravijo, da
boste v soboto spet v Varazzeju, v nedeljo v Genovi, v ponedeljek v Alessandrii. In
v Turinu? Glej, da ne boš molčal, pač pa o vsem točno poročaj.
Pripravili smo lep oltarček, da don Bosko lahko mašuje v sobi ali v knjižnici,
ne da bi mu bilo treba iti na mraz itn.«
Enria je odgovoril Buzzettiju: »Don Bosku še nadalje gre dobro. Danes (4.
februarja) bo maševal, kar že od nedelje ni mogel več. Pri nas je škof iz Albenge, ki

22.4 Page 214

▲back to top


214
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
bo imel skupno sveto mašo in obhajilo. Pripravljamo majhno zahvalno prireditev
za don Boskovo ozdravitev.
Včeraj po večernih molitvah je don Bosko imel nagovor fantom. Če bi videl in
slišal, s kakim navdušenjem so ga fantje sprejeli, saj so končno imeli priložnost,
da so ga mogli videti in slišati njegove ljubeznive besede. Če se ne bo nič nepri-
čakovanega zgodilo, bomo v torek odpotovali v Varazze, kjer se bomo ustavili do
petka (9. februarja), ko se bomo verjetno odpravili na pot v Turin, kamor bomo
prišli opoldne.«
Don Rua previdno svetuje, naj bi se še zadržal v Liguriji, kajti v Turinu je sicer
čez dan sončno, ponoči in zjutraj pa je zelo mrzlo in to bi mu lahko škodovalo. Don
Cerruti je 5. februarja brzojavil don Rui: »Vaši načrti predvidevajo slovesnost za
18. februar. Očka bo z vami 15.«
Naslednji dan je Enria potrdil: »V Turin ne bomo šli na debeli četrtek. Verje-
tno se bomo odpravili na pot prvi petek v postu. Tako je odločil don Bosko.«
Don Francesia, ki ni nič vedel o odlogu, je šel v Alassio skupaj z dekanom Mo-
bellom, da bi povedel – tako je pisal Enria – dragega očeta spet v svoj zavod in bi
ga potem spremljal v Turin, kakor so se dogovorili. Don Bosko pa bo odpotoval v
Varazze (10. februarja) v veliko zadovoljstvo don Francesie, ki pa ga ne bo mogel
več spremljati, ker bo imel v župniji postne pridige.
»Don Rua je storil prav, da mu je pisal, naj se še zadrži v Liguriji. Veliko pri-
jateljev, med njimi tudi grofica Callori, mu je svetovalo, da naj ne odhaja pred
koncem meseca in naj raje počaka, da se mraz umiri.
Če don Bosko ne bo odpotoval pred drugo nedeljo v postu, bo to imelo dve
prednosti: najprej bo koristilo zdravju našega ljubljenega očeta in praznik bi bil
lepši in mirnejši, ker bi imel dirigent in narodna garda počitnice.
Don Bosko je vedno bolj trden. Pred dnevi je odložil palico in se vse dni po
več ur sprehajal po vrtu.
V nedeljo je bil pri gledališki predstavi in je bilo pravo veselje, kako se je za-
baval.«
Svetnik je črpal veliko zadovoljstvo iz pisem, ki so mu jih pošiljali iz zavodov,
kjer so predstojniki in gojenci še naprej opravljali molitve pred Najsvetejšim in
pred Marijo in prejemali obhajila za njegovo zdravje, V oratoriju so rokodelci ču-
dovito tekmovali z dijaki. Mladi rokodelec Janez Krstnik Camisassa je pisal Enrii:
»Vaša pisma so mi bila nad vse draga, ker sem tudi jaz lahko zvedel toliko novega
o dragem očetu don Bosku in doživljal dokaze njegove ljubezni do nas. Na žalost
nisem mogel izpolniti naloge, ki ste mi jo zaupali (ne vemo, kaj je bilo; verjetno
kako delo apostolata v korist kakega tovariša). Kar sem pa lahko naredil, sem
naredil z veseljem. Godbeniki so se na splošno dobro odrezali v zadovoljstvo ka-
pelnika in predstojnikov.«
Vendar so bili vsi, čeprav bi ga radi imeli čim prej med seboj, zadovoljni, da bi
si še malo opomogel pred obilnimi nalogami, ki so ga čakale. Tudi grofica Callori

22.5 Page 215

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
215
je prosila don Francesio, naj ga prepriča, da bi si prizanašal, toda svetnik je že
odpotoval v Alassio. Don Francesia je v odgovoru omenil »veliko moč, ki jo je ona
imela nad don Boskom«, vendar pa ne dovolj, »da ne bi ušel njenemu varstvu«.
Ko je don Bosko zvedel za to, je čutil dolžnost, da osebno sporoči grofici o odlogu
vrnitve.
Predraga mama!
Čeprav malo poreden, imam nasvete svoje drage mame za zelo koristne in upošteva-
nja vredne. Prav zato, da bi se ravnal po njih, sem šel v Alassio, kjer sem prebil dva-
najst dni v svojo veliko korist. Jutri grem v Varazze in proti koncu tedna, upam, bom
prišel v Turin. Zdravje se mi je krepko izboljšalo in z malo previdnosti bom, upam,
lahko spet začel opravljati svoje dolžnosti.
Seveda bi rad še nekaj časa prebil v teh prekrasnih krajih, vendar se moram temu
odpovedati. Ker sem v hiši edini pravi berač, moram priti nazaj, da spet postavimo v
red naše finance. Naj vam povem, da sem vprašal dva zdravnika in k temu še našega
doktorja Fissoreja in vsi so si bili edini, da z nekaj previdnosti lahko spet začnem
svoje delo v oratoriju.
Vi ste bili tako ljubeznivi, da ste se tolikokrat zanimali za moje zdravje in mi poma-
gali na vse mogoče načine, pa mi niste nič povedali o vašem zdravju. To me navaja,
da menim, da ni popolnoma v redu. Pogum! Če bodo molitve tega vašega ubogega
sina uslišane pri Bogu, jih bom z veseljem pošiljal v nebo.
Koliko stvari bi vam imel povedati!
Preberite to pismo, kakor veste in znate. Bog naj blagoslovi vas, gospoda grofa in
vso družino in vam vsem podari zdravje in vztrajnost v dobrem. Molite zame in me
imejte v globokem spoštovanju moje dobre mame za najvdanejšega sina.
duh. Janez Bosko
Alassio, 9. 2. 1872
Malo prej je pisal neki drugi ugledni dobrotnici, grofici Alojziji di Viancino.
Moja draga mama! Prvo pismo, ki ga ne pišem v postelji, je namenjeno vam, draga
mama, za katero vem, da je molila za tega poredneža.
Hvala Bogu, da je z mojim zdravjem kar v redu. Upam, da se bom prihodnji teden
vrnil v oratorij v Turinu.
Upam, da bo to pismo našlo vas in gospoda grofa, mojega dobrega očka, pri dobrem
zdravju, za kar vsak dan prosim Gospoda v svojih ubogih molitvah.
Do sedaj ne vem, kaj je zima, šel bom v Turin, da jo malo okusim. Tam bo še mrzlo.
Bog naj blagoslovi vas in vašega gospoda moža in podari obema dolga leta srečnega
življenja. Molite zame, ki se hvaležno izrekam za vaše uglednosti duh. Janez Bosko
Alassio, 9. 2. 1872
Istega dne je dal uradno sporočilo o svoji vrnitvi in okoliščinah, v katerih naj
bi se ta izvedla, v nežnem pismu don Rui.

22.6 Page 216

▲back to top


216
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Predragi moj don Rua!
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami. Čas je, da ti pišem kaj
pozitivnega, kar boš lahko sporočil našim dragim sinovom v družbi in v oratoriju.
Po zaslugi vaših molitev je moje zdravje v takem stanju, da bom lahko spet začel op-
ravljati svoje obveznosti, čeprav z nekaj previdnosti. Zato bom prihodnji četrtek (15.
februarja in drugi dan posta), če bo Bog tako dopustil, prišel v Turin. Čutim težko
dolžnost pa tudi potrebo, da grem. Tukaj živim s telesom, toda moje misli in moje
besede so vedno med vami v oratoriju. Vem, da je to slabost, vendar je ne morem
premagati.
Prišel bom ob 12.20 dopoldne. Toda prosim, ne prirejaj mi nikakršnega sprejema,
nikakršne godbe, nikakršnega poljuba roke. To bi lahko imelo slabe posledice za sta-
nje, v katerem sem. V cerkev bi vstopil pri glavnih vratih, da se takoj zahvalim njej,
ki mi je izprosila ozdravitev. Nato bom spregovoril nekaj besed fantom, ali pa bom
to storil v obednici.
Medtem ko boš mojim dragim sinovim sporočil te novice, jim povej, da se jim vsem
iz srca zahvaljujem za molitve, ki so jih opravili zame, za pisma, ki so mi jih poslali,
in zlasti še tistim, ki so darovali svoje življenje za mojo ozdravitev. Dobro poznam
njihova imena in jih ne bom pozabil. Ko bom že pri vas, upam, da bom lahko povedal
veliko več, kot mi je dano v pismu.
Bog naj vas vse blagoslovi in vam podari stalno zdravje in vztrajnost v dobrem.
Sprejmite pozdrave od naših sobratov in fantov v Alassiu in molite zame, ki sem poln
ljubezni do vas najvdanješi prijatelj duh. Janez Bosko
Alassio, 9. 2. 1872
P. S.: Sporoči mi, ali je zelo mrzlo in ali boste v nedeljo praznovali god sv. Frančiška
Saleškega.
Naslednjega dne se je začelo potovanje v Turin. Enria je pisal: »Don Bosko
hodi brez palice in stopa brez opore po stopnicah. Danes (10. februarja) odpo-
tujemo proti Albengi, kjer se bomo ustavili, pozdravili škofa in verjetno tam tudi
kósili. Nato naprej proti Varazzam in v četrtek ali petek bomo v Turinu.«
Odšel je iz Alassia, kjer so ga pozdravili dekan Della Valle in nekateri ugledni
gospodje. Na dvorišču zavoda so bili v vrsto postavljeni gojenci, ki so se poslovili
od njega. V Albengi ga je škof mons. Anaklet Siboni veselo sprejel, ga povabil na
kosilo in se z njim dolgo pogovarjal. Proti večeru se je odpravil v Varazze, kjer so
naslednjega dne v cerkvi kakor tudi zunaj nje pripravili lepo slovesnost. Od tod je
pisal ravnatelju v Borgo San Martino:
Predragi don Bonetti!
Če bo Bog tako hotel, bomo 15. februarja odpluli proti Turinu. Ti greš lahko s prvim
vlakom zjutraj ali še bolje s tistim, ki pride v Alessandrio ob 9.30, kamor se bomo z
brzim vlakom pripeljali tudi mi. Da bi najeli celoten vagon, bi preveč stalo. Vzemi si v
Borgu San Martino listek drugega razreda do Turina, kar bomo storili tudi mi.

22.7 Page 217

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
217
Če ne boš mogel počakati do ponedeljka, bomo pripravili našo konferenco o družbi
v petek zvečer.
Prinesi s seboj ves denar, ki ga moreš dobiti, kajti z vseh strani ga terjajo in jaz pri-
hajam v Turin s praznimi žepi.
Prepričan sem, da bomo imeli lep praznik. Bog naj blagoslovi tebe in vse tvoje in vas
ohrani na poti v nebo. Amen. Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Varazze, 11. 2. 1872
3.10. VRNITEV V TURIN
Veselje, ki se je dvignilo zaradi napovedane vrnitve svetnika in njegovega
zvestega spremljevalca, ki je pošiljal poročila o njegovem zdravstvenem stanju v
Turin, je bilo neizmerno, nepopisno. Don Jožef Bologna je v svojem bernijevskem
(šegavem) slogu pisal »uglednemu gospodu vitezu baronu Enrii«: »Neučakanost,
da bi vas spet videli ob vrnitvi, je skrajno napeta. Pričakujemo don Boska, vendar
pričakujemo tudi vas. Villanis (zvonar) je stalno na preži na zvoniku z daljnogle-
dom v roki, da ugotovi trenutek vašega prihoda in začne takoj svojo baudetto
(pozvanjanje).
Za prihod bodo zaklali najlepšega prašiča, ki ga oratorij premore, kajti drugi
so že po rokah krvnika naredili svoj konec. Cagna (kletar) je krstil že celo vrsto
steklenic z vinom za vaš prihod. Gastini ima že pripravljene svoje rime, ki se kon-
čujejo na -is: amís, barbís, Ausiliatrís itn.« (prijatelji, brada, Pomočnica).
V torek (zadnji dan pusta) bomo razbijali lonce in drugo posodo ob spremlja-
vi godbe v paradni uniformi, pa brez generala.
Buzzetti priporoča, da bi prinesli s seboj slanike, in ker smo že pri ribah, tudi
aprilsko ribo (potegavščino za prvi april); izročili bi jo slikarju Merlu, ki bo vse
bobne – imamo jih dvanajst – poslikal za novo polko, ki jo bodo zaigrali za Enriev
prihod. Tapetnik oblazinjuje dva čudovito lepa naslanjača, enega za don Boska in
drugega za tistega, ki bo sedel na njegovi desnici, to je za Enria.
Sklenimo to pismo s košaro pozdravov vseh vrst. Če je še kaj novic, se Buzzetti
priporoča, da mu jih nemudoma sporočiš.«
Enria je 12. februarja poslal iz Varazzeja zadnje sporočilo: »Danes je bil don
Bosko v Savoni, kjer je obiskal škofa in z njim kósil. Ob štirih je bil že doma. Naš
odhod je določen za četrtek 15. februarja ob 5.30 zjutraj. Šli bomo z brzim vlakom
iz Sampierdarene. Ob 11.30 bomo v Turinu.«
Medtem je don Provera ravnateljem sporočil »Spored praznovanja ob don
Boskovi vrnitvi«:
15. februar, četrtek: don Boskov prihod

22.8 Page 218

▲back to top


218
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
16. petek: splošna konferenca
17. sobota: počastitev don Boska z akademijo
18. prva postna nedelja: praznik sv. Frančiška Saleškega
Dne 14. februarja je iz Marassija odpotoval v Varazze don Albera, da bi sprem-
ljal don Boska v Turin. Postajni načelnik je rezerviral oddelek drugega razreda.
Vsi predstojniki in prijatelji so hoteli, da bi don Bosko potoval v prvem razredu,
on pa je odgovarjal, da je že to zelo gosposko, če potuje v drugem razredu, ko bi se
lahko zadovoljil tudi s tretjim.
Nikakor nismo mogli dobiti v roke vseh pisem, ki jih je svetnik tiste dni pisal
raznim dobrotnikom, da se jim je zahvalil za njihove molitve in posebno skrb, ki
so jo pokazali med njegovo boleznijo. Vendar imamo eno, ki ga je napisal v Va-
razzeju en dan pred odhodom v Turin pobožni in velikodušni grofici Uguccioni.
Moja predobra mama!
Preden se bom vrnil v Turin, želim pisati svoji dobri mami, da se ji zahvalim za molit-
ve, ki ste jih opravili za mojo ozdravitev, in zato, da vam povem, kje bom. Jutri, če bo
Bog tako hotel, bom v Turinu.
Čeprav še nisem popolnoma ozdravel, upam, da bom z malo pozornosti lahko začel op-
ravljati najnujnejše zadeve. Že več kot dva meseca in pol gredo stvari naprej brez mene.
Upam, da bo to moje pismo našlo vas, draga mama, gospoda Tomaža, mojega dobre-
ga očka, in vso družino pri najboljšem zdravju. Bog naj vam vsem podari dolga leta
srečnega življenja in vztrajnost v dobrem do konca.
Če boste imeli priložnost, vas prosim, da bi pozdravili gospoda markiza Nerlija in
grofico Digny.
Molite zame, ki se v globoki hvaležnosti izrekam za najvdanejšega in najuslužnejše-
ga v J. K. Duh. Janez Bosko Varazze, 14. 2. 1872
Dne 15. februarja so bili vsi, ki so morali odpotovati, polni nasprotujočih si
čustev. Bili so zadovoljni, da bodo spet videli svoje drage v Turinu, po drugi strani
pa jim je bilo hudo, ker so morali zapustiti Varačane, kjer so bili deležni toliko
globokih doživetij in dokazov resnične naklonjenosti. Z namenom, da bi don Bo-
sku zaželeli srečno pot, so prišli dekan, župan, drugi predstavniki civilne oblasti,
več duhovnikov in gospodov. Vsem se je iz srca zahvalil, se še naprej priporočal v
molitev in jim zagotovil, da bo zanje posebej molil pri Mariji Pomočnici. Gojenci
so stali v vrsti na dvorišču in don Bosko je ves ganjen in smehljaje šel skozi špalir,
kjer so ga od vseh strani veselo pozdravljali in žalovali zaradi njegovega odhoda.
Na postaji ga je čakalo veliko ljudi, ki so se hoteli od njega posloviti. On pa je od-
zdravljal vsem in ponavljal: »Bog naj vas vse blagoslovi. Vse vas bom priporočil
Gospodu in Mariji Pomočnici.«
Postajenačelnik sam mu je hotel pomagati vstopiti v vagon in mu spoštljivo
poljubil roko. Don Bosko se mu je vidno ganjen zahvalil za vse usluge in ga prosil,
naj pozdravi svojo družino in vse uslužbence.

22.9 Page 219

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
219
Poleg don Francesie, ki si je našel namestnika za postno pridiganje, so ga
spremljali še don Albera, Enria in klerik Turco. V Alessandrii se jim je pridružil
don Bonetti, ki je don Boska kot prej don Francesia zabaval s pripovedovanjem
najzanimivejših in najbolj smešnih dogodkov, da ga je tako raztresel zaradi glo-
bokih čustev, ki so ga prevzemala. To je nasvetoval zdravnik, ker se je bal, da bi
zaradi preobilnih in globokih čustev moglo trpeti srce.
Na postaji Porta Nuova jih je čakala kočija grofice Corsi, v katero sta stopila
don Francesia in Enria. Drugi so se odpeljali v kočiji, ki so jo poslali iz oratorija.
Ko so prišli na Piazza Maria Ausiliatrice, je don Bosko brez kakršnega koli
sprejema in godbe ob spremstvu predstojnikov stopil skozi glavna vrata v svetiš-
če. V njem so ga pričakovali gojenci, veliko dobrotnikov in pobožnih oseb. Kakor
hitro je v prezbiteriju pokleknil, je Buzzetti začel peti Hvalite, dečki, Gospoda in
on je na kolenih pred oltarjem Marije Pomočnice, sredi predstojnikov in z obra-
zom, ki je izžareval ljubezen, dolgo molil.
Nato se je dvignil, stopil k obhajilni mizi in v tišini nekaj trenutkov z nadvse
velikim zadovoljstvom gledal svoje drage sinove. Vse je prevzela globoka ganje-
nost. On je prav tako ganjen povzel besedo oziroma spregovoril nekaj prekinjenih
besed, zahvalil se jim je za vse, kar so storili, da bi ga Gospod ohranil pri življenju,
jih prosil, da bi še naprej molili, obenem pa se zahvalili Mariji Pomočnici za to-
likšno milost, ki jo je podelila oratoriju. Nato je umolknil. Hotel je še nekaj pove-
dati, pa ni mogel, ker zaradi toliko čustev ni mogel več nadaljevati. Pozdravil jih
je z roko in se umaknil.
Ko je začel govoriti, so vsi gojenci s solzami v očeh in v sveti zbranosti pos-
lušali sicer jasen, pa slaboten glas in nobeno oko si v tistem trenutku ni upalo
pogledati don Boska v obraz.
Ko je stopil na dvorišče, so ga predstojniki spremljali v tišini. Ko je videl to-
likšno ganjenost, se je obrnil k don Bonettiju in don Rui in jima smeje se dejal (v
piemontskem narečju): »Lačen sem že in ti mi ne daš nič jesti.«
Enria je, kakor da bi bil iz sebe, ostal na kolenih v prezbiteriju. Buzzetti ga je
prijel za roko in ga pospremil v obednico, kjer mu je don Bosko, ko je videl, da ima
oči vse solzne, dejal:
»Zakaj se jočeš? Nisi zadovoljen?«
»Preveč zadovoljen,« je odgovoril Enria in začel jokati, medtem ko so se tudi
don Boskove oči napolnile s solzami.
Ko so se čustva vseh malo polegla, je prišlo do pravih izbruhov veselja in ti so
si sledili naslednje dni po predvidenem programu.
Dne 16. februarja je bila splošna konferenca za vse hišne salezijance in pred-
stavnike drugih hiš in don Bosko je globoko ganjen ponovil zahvalo vsem svojim
sinovom. Nato so ravnatelji na kratko poročali o delu v svojih zavodih. Tudi don
Pestarino je prebral kratko poročilo o delu Družbe hčera Marije Pomočnice, ki je

22.10 Page 220

▲back to top


220
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
don Bosku zelo ugajalo.
Dne 17. februarja so se vsi z velikim navdušenjem zahvalili Mariji Pomočni-
ci za izredno milost, ki jo je naklonila dragemu očetu. »Pri tej slovesnosti,« tako
poroča kanonik Anfossi, »je bil navzoč tudi nadškof Gastaldi, ki je podelil blagos-
lov z Najsvetejšim. Zatem so ga povabili na skromno osvežitev. Medtem so pod
stebriščem pripravili vse potrebno za kratek pozdrav nadškofu in don Bosku. Jaz
sem bil med navzočimi in sem videl, kako je nadškof z jeznim korakom stopal po
stopnicah, tako da mu don Bosko ni mogel slediti. Ko so šli pod stebrišči, so fan-
tje ob zvokih godbe pozdravljali nadškofa z gromkim živio! Povabili so ga, da bi
sedel na naslanjač, ki so mu ga pripravili ob don Boskovi strani skupaj z drugimi
duhovniki, ki so prišli, da bi se skupaj z don Boskom veselili dobljenega zdravja.
Toda nadškof je odklonil in ni sprejel povabila, še več, stopil je naravnost h kočiji
in sploh ni odgovoril na don Boskov pozdrav. Stopil sem k njemu in mu rekel: ‚Don
Bosko, ta odhod mi nič ne ugaja. Slovesnost se ni lepo končala. Se je kaj zgodilo?‘
In don Bosko je odgovoril: ‚Kaj hočeš. Nadškof bi rad bil predstojnik družbe, a to
ni mogoče. Bomo videli, kako se bo vse razvilo ...‘«
Cerkveni slovesnosti je sledil družinski praznik. Don Bosko je sedel na oder
in akademija se je začela. Zapeli so himno Don Bosko je rešen, ki jo je uglasbil don
Cagliero, aranžiral pa kapelnik De Vecchi. Don Bosku so poklonili srebrn kelih,
kupljen z denarjem, ki so ga zbrali gojenci. Darilo je izročil gojenec Štefan Trione,
medtem ko je v deklamatorskem tonu bral naslednje verze, ki jih je tisto jutro
napisal don Lemoyne:
Sprejmi, o oče,
od tvojih dragih gojencev
dar, ki spominja
vse na lepi praznik,
na dan, ko si se vrnil
rešen velike nevarnosti
in s tem spremenil
našo žalost v radost.
Ta dar je kelih,
ne bogat in ne okrašen,
kajti tvoji revni sinovi
ne morejo dragemu očetu
dati daru, kot zasluži
njegova dobrota, ki bije v srcu
neizmerne ljubezni.
Ko boš torej
daroval svete skrivnosti,
ko boš na vzvišenem
Sionu daroval za nas
ta kelih, poln
Jezusove krvi,

23 Pages 221-230

▲back to top


23.1 Page 221

▲back to top


BiS 10 — 3. del: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
221
kralju vesoljstva
v pobožen dar,
dragi oče, spomni se tedaj,
da kakor sto in tisoč kapljic
združenih sestavlja
v eno sam sveti napitek,
tako naša srca sestavljajo
s tvojim srcem eno samo srce,
ki naj bi jih vse
vžigal sveti plamen.
Tedaj boš s serafinsko
ljubeznijo približal ustnice k
spremenjenemu vinu
in prosil Kralja kraljev,
da bi v naših
srcih gorela
vedno svetlejša vera.
Tako bodo sinovi,
ki so se napili iz Kristusovega keliha,
rasli čisti in beli
kakor dehteče lilije,
rasli v spodbudo in čast
tvoje ugledne starosti,
tebi v zadoščenje in plačilo
srečne večnosti.
Mnogi so pripravili deklamacije, pisma in govore v italijanščini, latinščini in
piemontskem narečju, ki jih v okviru te akademije nikakor niso mogli predstaviti.
Bilo je pravo tekmovanje, kdo bi mogel pred njim prebrati ali deklamirati svoj
prispevek. Seveda je to uspelo le najbolj spretnim in domiselnim. Drugi so se na
koncu približali, da bi mu vsaj poljubili roko in mu izročili svoje spise. Bilo je pra-
vo zmagoslavje ljubezni.
Najti nismo mogli nobenega izvoda himne Don Bosko je rešen, za katero je
besedilo napisal don Francesia in jo je aranžiral maestro De Vecchi.
Ohranjen pa nam je don Lemoynov sonet, ki ga je verjetno prebral med kosi-
lom in ga z veseljem objavljamo.
Sonet
Iz tvojega pogleda, ki je toliko let
razveseljeval moje srečne dni ob tebi,
so izginili žarki ljubezni, ki jih je
zakrila težka bolezen.
V tvojih očeh sem zaman iskal
svetih misli nekdanjih časov,
ki so razveseljevale toliko dolgih let

23.2 Page 222

▲back to top


222
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
na nasmeh navajene oči tvojih sinov.
Jokal sem, prosil sem Devico Marijo.
In ona je, vedno dobra, vedno mati,
v nebesih uslišala mojo prošnjo.
Sedaj sem srečen in pojem tudi jaz svojo pesem,
kajti v tvojem pogledu, oh, dragi oče,
lahko berem, kako zelo me ljubiš.
Tudi sveti oče se je, kakor bomo videli, veselil z don Boskom zaradi dobljene-
ga zdravja. On pa je, blagoslovljen od Boga, spet začel svoj apostolat za moško in
žensko mladino v korist Cerkve in domovine.

23.3 Page 223

▲back to top


4. DEL
ZOPET NA DELU
1872
1. Med okrevanjem - 2. Banka Božje matere Marije - 3. Zavod v Valsaliceju
- 4. Cerkvi sv. Janeza Evangelista in sv. Seconda - 5. Iz Marassija v San
Pier d‘Areno - 6. Pri sv. Ignaciju in v Nizzi Monferrato - 7. Jeseni - 8. Drugi
spomini
Na začetku leta 1872 je družba štela 33 sobratov z večnimi zaobljubami:
26 duhovnikov, 3 kleriki, 4 sobratje pomočniki; 70 sobratov z začasnimi zaoblju-
bami: 8 duhovnikov, 45 klerikov in 17 sobratov pomočnikov ter še 86 novincev:
1 duhovnik, 33 klerikov, 29 pomočnikov in 23 navadnih študentov. Vseh skupaj je
bilo 189: 35 duhovnikov, 81 klerikov, 50 pomočnikov in 23 študentov.
Po nekrologu klerika Abramija je don Bosko na koncu seznama zapisal nas-
lednje spomine:
1. Naša družba je v letu 1871 odprla dve hiši, eno v Genovi z naslovom Za-
vetišče sv. Vincencija in drugo v Varazzeju z imenom zavod-konvikt. Za leto 1872
načrtujemo nove hiše.
2. Naša družba se je močno razvila. Skušamo biti vredni Božjih darov z na-
tančnim izpolnjevanjem naših dolžnosti.
3. Pokorščina predstojnikom in medsebojna ljubezen sta kreposti in treba je
nenehno priporočati, da bi ju vsi točno izpolnjevali.
4.1. MED OKREVANJEM
Takoj po vrnitvi se je don Bosko lotil običajnega dela, čeprav so mu sobratje
in prijatelji svetovali, da naj si prizanaša, ker še ni popolnoma okreval, saj mu
je bolezen pustila veliko tegob. Glavobolu, zobobolu in bolečinam v očeh so se

23.4 Page 224

▲back to top


224
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
pridružili še izpuščaji z vročino in močnim potenjem, tako da dosti noči sploh
ni mogel zatisniti očesa. Tudi noge so mu otekale in mu delale težave in je moral
nositi vse do konca življenja elastične nogavice.
Zjutraj je bil vedno pripravljen iti v spovednico in popoldne si ni nikdar do-
volil počitka v postelji. Če ga je napadel spanec, je dremal kake četrt ali kvečjemu
pol ure in se je potem spet vrnil k delu.
Tudi pri hrani ni hotel nič posebnega. »Edino, do česar smo ga lahko prip-
ravili, je bilo – tako zagotavlja don Rua v apostolskem procesu –, da je vzel pred
kosilom malo vermuta s kininom proti vročini, ki ga je pogosto napadala po težki
bolezni v Varazzeju 1871–1872. Pri jedi je popil malo vina, vendar zelo vodenega.
Po tej dolgi bolezni je neka dobra gospa (kneginja Laval-Montmorency) poskr-
bela, da je don Bosko dobil vsak mesec dvanajst steklenic dobrega vina za svoje
izčrpano telo, ki pa jih nikdar ni mogel izprazniti v enem mesecu. Tako se je na
koncu meseca nabralo precej steklenic in ob njegovi smrti jih je bilo toliko, da so
imeli za nekaj let zadosti vina za izredne priložnosti.
Uklonil se je, da je tri mesece daroval sveto mašo pri zasebnem oltarju, ki
so ga čez dan spravili v omaro v predsobi. K tej maši so prihajale tudi nekatere
pobožne osebe. Nekaj dni po njegovi vrnitvi, 23. februarja, je Amalija Jožefa Cro-
sa prejela iz njegovih rok sveto obhajilo in po maši en izvod Ljubkih dogodkov
iz življenja Pija IX., kamor je lastnoročno zapisal tele besede: »Svet je goljufivec,
samo Bog je dober plačnik.« To je bilo geslo, ki ga je pogosto ponavljal, da bi s tem
spodbudil krščansko ljubezen v pobožnih dušah.
Hvaležen vsem, ki so mu izprosili ozdravitev, je čutil potrebo, da bi se v živ-
ljenju, ki mu je bilo še podarjeno, popolnoma posvetil Božji slavi in reševanju duš.
Kleriku Angelu Rigoliju, nekdanjemu gojencu oratorija, kateremu je poslal
svetinjico in podobo sv. Jožefa s podpisom Pija IX., je zapisal ‚Ite ad Joseph‘ (Poj-
dite k Jožefu) in pripisal:
Dragi Rigoli, najlepša hvala za molitve, ki si jih opravil za mojo ozdravitev. Sedaj pro-
si, da bom rešil svojo dušo. Kakor si prosil, ti pošiljam svetinjico s podobico sv. Jožefa s
tiskanim podpisom Pija IX. Belfanti (neki drug nekdanji gojenec) je pri tebi? Kaj poč-
ne? Je pridobil veliko naročnikov za Katoliško branje? Pozdravi svoje predstojnike.
Imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Med njegovo boleznijo je prišlo na vodstvo zavoda dvoje pisem mestnega
prefekta komendatorja advokata senatorja Viktorja Zoppija. Prvo je zahtevalo od
vseh voditeljev krščanskih zavodov in dobrodelnih ustanov letno poročilo o sta-
nju ustanove, kar je zahteval notranji minister. Don Rua je, kot je mogoče razbrati
iz kratkega zapisnika, nekako 10. januarja dal naslednji odgovor:
V don Boskovi odsotnosti sporočamo, da je zavod ustanovil in ga v celoti vodi imeno-
vani don Bosko. Ta dobrodelna ustanova vzgaja revno mladino tako, da jo usmerja
k izučitvi kake obrti, in če je kdo posebno nadarjen, k šolanju. Do sedaj se nikdar ni

23.5 Page 225

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
225
štela med dobrodelne ustanove v pravnem pomenu. Kljub temu je pripravljena spre-
jemati fante, ki jih priporoča civilna oblast, prefektura, kvestura, ministrstva. Vlada
je ustanovo priznala s tem, da ji je dajala pomoč v obleki, perilu itn. Pripravljeni, da
damo dodatna pojasnila, če boste zahtevali, se izpovedujem itn.
Drugo pismo se je nanašalo na šole. Da bi se vlada prepričala o napredku, je
zahtevala od prefektov naslednje podatke: 1. število učencev v zadnjih desetih
ali vsaj v petih letih, vštevši leto 1871/72; 2. uspehe pri izpitih za vsako leto. Da
bi prefekt mogel ustreči ministrstvu, je zahteval čim natančnejša in čim hitrejša
poročila. V ta namen naj bi izpolnili poseben obrazec s posameznimi podatki.
Ne vemo, kakšen odgovor je bil poslan prefekturi.
Kakor smo mogli ugotoviti, je bilo vedenje gojencev v don Boskovi odsotnosti
zgledno in pobožno zaradi izredne budnosti predstojnikov. Meseca februarja je
bila konferenca duhovnikov in klerikov, ki so bili zaposleni pri rokodelcih. Ohra-
njen nam je zapisnik, edini iz leta 1872. Napisal ga je don Lazzero.
Predsedoval je velečastiti gospod don Rua, prefekt.
Priporočila:
1. Zavzetost za odmore, ki koristijo tako fantom kakor asistentom. V ta namen je
treba z njimi govoriti, se udeleževati njihovih iger, se pomenkovati. Vendar ved-
no na primeren način in spodbudno. Mogoče se bo kakšen fant včasih norčeval
in asistentu pred tovariši namenil kak neprimeren izraz. V tem primeru fanta ni
dobro takoj opozoriti ali oditi, temveč čez nekaj časa na samem govoriti z njim
in mu pokazati njegov pogrešek in pomanjkanje lepega vedenja. Če bomo to
storili večkrat, bo zelo pomagalo, da se bo krivec poboljšal in bodo imeli od tega
korist tudi drugi.
2. Storimo, da nas bodo fantje ljubili, obenem pa tudi spoštovali. To ni težko. Če
fantje vidijo, da je kak asistent zavzet za njihovo dobro, ga bodo gotovo vzljubili.
Ko opazijo, da asistent vse vidi in ne pusti vnemar nobene priložnosti, da jih za
vsak pogrešek opozori, se ga bodo začeli bati in ga spoštovati. To je tisti spoštlji-
vi strah, ki mora vladati med predstojniki in podrejenimi.
Asistent mora paziti, da se ne bo v besedah in dejanjih, predvsem pa pri igri
ponižal na njihovo raven. Vsega se mora udeleževati, vendar vedno ohranjati
določeno dostojanstvo in pokazati s svojim vedenjem, da je njihov predstojnik.
Imeli smo za potrebno omeniti to stvar, čeprav smo o tem govorili že na eni iz-
med konferenc preteklega leta.
3. Razpravljalo se je, ali naj se fantom pove razlog za slabo oceno (ali naj se pove
vzrok, zakaj). Primerno je, da fantje to zvedo. Vprašati pa morajo spoštljivo in
ne v navzočnosti drugih, in to zato, ker se hočejo popraviti. V takem primeru
lahko asistent pove razlog za slabo oceno, vendar spoštljivo in na samem. Nika-
kor pa naj ne odgovori, če vprašujejo izzivalno ali v navzočnosti drugih. Lahko

23.6 Page 226

▲back to top


226
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
pa reče »ti bom povedal pozneje« ali »pojdi k predstojniku, on ti bo pojasnil«.
Dokler asistent lahko opravi sam, naj to stori. Če pa predvideva, da bo njegovo
prizadevanje brez učinka, je najbolje, da sam stopi k predstojniku in mu vse
pove. Predstojnikov vpliv je vedno učinkovitejši.
4. Ne smemo se prepustiti malodušnosti, če naletimo pri fantih na nerazumevanje
v pomembnih stvareh. Včasih se zgodi, da naletimo na fante, ki so se že v mar-
sičem pregrešili, tako da asistent ne ve več, kaj naj stori, in se vprašuje, kako je
mogoče, da ga še trpijo v zavodu. Mogoče je vse res in ima asistent prav. Pred-
stojniki dostikrat tega ne storijo, ker bi lahko s tem odvrnili od zavoda najbolj
velikodušne dobrotnike zavoda in bi bil tako oškodovan ne samo tisti fant, tem-
več še veliko drugih. To ne pomeni, da ne bomo skušali stvari popraviti. Mogoče
je treba še malo potrpeti in se bo vse uredilo.
Tiste dni je grofica Callori v želji, da bi ohranila drag in pobožen spomin na
svojega sina Julija Cesareja in mu zagotovila, če bi bilo to še potrebno, posebno
pomoč, odločila, da bo ‚in perpetuum‘ (za vedno) dala obhajati obletnico smrti.
Pobožen dar so v soglasju z grofico napisali na cerkev sv. Janeza Evangelista.
Dne 1. marca so sprejeli tudi ustanovitev prostega mesta v zavodu v Alassiu.
Duhovnik don Jožef Leonardo, odvetnik Gazzani, nekdanji inšpektor kraljé-
vih šol in član kraljéve komisije za pregled knjig in tiska in tedaj inšpektor sre-
dnjih šol v pokoju – 1833 je predsedoval izpitom učencev 3. razreda gimnazije v
Chieriju, med katerimi je bil tudi Janez Bosko – je v živi želji, da bi sodeloval pri
krščanski vzgoji mladine in zlasti fantov, ki bi zaradi moralnosti in sposobnosti
za študij budili upanje za duhovniški poklic, v soglasju z don Boskom ustanovil
prosto mesto v zavodu v Alassiu v korist dečkom ali fantom iz Molteda Superio-
re, se pravi tistih župnij, ki so spadale pod genovsko kneževino, če pa ne bi bilo
teh, pa iz kake župnije v škofiji Albenga. Izbiro je prepuščal ravnatelju zavoda v
Alassiu ali vrhovnemu predstojniku salezijanske družbe v korist otroka, katerega
starši nimajo zadostnih sredstev, da bi plačevali stroške študija, in čigar moralne
in razumske sposobnosti dajejo upanje na cerkveni poklic ali vsaj, da bo nekoč po
končanem študiju dober kristjan. »Če bo potem ta gojenec po končani gimnaziji
oblekel duhovniško obleko z namenom, da bi postal duhovnik, bo lahko obdržal
brezplačno mesto vse do duhovniškega posvečenja, če bo le nadaljeval študij v
tem zavodu ali v kaki drugi ustanovi iste družbe.« Za ustanovitev štipendije je
plačal 8.000 lir.
Don Bosko je »kot vrhovni predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega« spre-
jel »zase in za svoje dediče dar in obveznost« za zgoraj imenovani namen in oblju-
bil »zvesto izpolnjevanje dogovorjenega«.
Devet let pozneje je don Gazzani, ki je bival v Mali hiši Božje previdnosti v
Turinu, želel k obstoječi štipendiji dodati še dva člena: da bi smel štipendist na
jesenske ali druge počitnice na svoj dom samo, če bo bolan in če bi pri izpitih do-

23.7 Page 227

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
227
segel stoodstotni šolski uspeh in 10/10 v lepem vedenju. V tem primeru bi lahko
šel na počitnice k svojim staršem. Po končanem študiju teologije bi lahko še eno
leto prejemal štipendijo, da bi opravil izpit za ljudskošolskega učitelja, in potem
še eno leto, da bi se usposobil za občinskega tajnika. Tako bi bila ta štipendija
vedno bolj koristna kraju Moltedo.
Don Bosko se je znašel v hudem pomanjkanju sredstev.
V Lanzu so šla proti koncu dela na novem poslopju in v tem smislu je pisal
prijatelju Blagu Foeriju:
ORATORIJ SVETEGA FRANČIŠKA SALEŠKEGA
Turin – Valdocco, 13. marca 1872
Predragi gospod Blago Foeri!
V izrednih okoliščinah se je treba zateči tudi k izrednim virom. Vam je, gospod Bla-
go, znano, da zavod v Lanzu ni mogel več zadostiti potrebam prosilcev in smo v ta
namen začeli gradnjo poslopja, ki gre sedaj proti koncu. Na začetku se je zdelo malo,
toda sedaj je naraslo na visoko vsoto in sredstev je malo. Zelo lepo vas prosim, da mi
to leto priskočite na pomoč in me podprete, kolikor vam je mogoče. Tukaj gre za duše
in vi dobro veste, da tisti, ki pomaga rešiti kako dušo, s tem zagotovi zveličanje svoje
duše, kakor pravi sv. Avguštin.
Bila bi še druga možnost, se pravi dedna pogodba, vendar vam bom o tem govoril
osebno, ko bom po veliki noči, če Bog da, prišel v Lanzo.
Zavzemite se za mladino v Lanzu, za ubogega don Boska, za ves zavod in vsi bomo
vedno molili za vas.
Prosim vas, da izročite moje pozdrave gospodu D. Foeriju, in imejte za vašega
najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Dne 15. marca je ekonom don Karel Ghivarello v don Boskovem imenu pod-
pisal pogodbo s podjetjem Fratelli Gramaglia za »nakup in postavitev vodoravne
ure s kolesjem iz medenine in nihalom iz litega železa, ki naj bi zaznamovala cele
ure in četrtine, z navijanjem, ki bi trajalo osem dni«. Uro bi namestili v zvonik
v dveh mesecih, tako da bi začela delovati za devetdnevnico Marije Pomočnice.
Jamstvo bi veljalo za pet let, stroški pa bi znašali 1.500 lir, ki bi jih plačali v treh
obrokih: 500 lir, ko bi bila ura nameščena, 800 lir po enem letu in 200 lir po izteku
garancije.
Delo je trajalo nekaj mesecev. Da bi don Bosko plačal izdatek, se je obrnil na
prebivalce okoliša Valdocco in jim oznanil zamisel dela:
Stolpna ura za cerkev Marije Pomočnice.
Splošno znana potreba v Valdoccu je ura, ki bi vsem kazala čas. Tej splošni želji bo
kmalu zadoščeno s stolpno uro na zvoniku cerkve Marije Pomočnice. Ura bo na-
tančno v soglasju z uro na občinski hiši bila cele ure, pol in četrt. Meseca septembra
bo postavljena in bo začela delovati. Stala bo 2.000 lir z dodatnimi stroški. Ker ni-

23.8 Page 228

▲back to top


228
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
mam nobenega drugega vira dohodkov, se obračam na prebivalce naše mestne četr-
ti. Pošiljam vam polo, na katero, prosim, zapišite vsoto, ki jo boste prispevali. Obiska-
la vas bo oseba, ki bo najprej pobrala podpise, pozneje pa še denar. To je prvič, ko se
v taki zadevi obračam na vas, zato upam, da se boste lepo odzvali, saj gre za javno
korist in zasebno zadovoljstvo.
Bog naj vam podari vse dobro in me imejte za vaše uglednosti najvdanejšega služab-
nika. Duh. Janez Bosko
Na poli je bilo zapisano:
Darovi za postavitev ure na stolpu cerkve Marije Pomočnice.
Podpisani daruje enkratno vsoto …… lir. Podpisani daruje leta 1872 …… lir ali leta
1873 …… lir. N. B.: Prosimo, da napišete ime, priimek in stanovanje. Čez nekaj dni
vas bo obiskala oseba, ki bo pobrala podpisane lističe in pozneje še obljubljeni denar.
Don Bosku so poslali povabilo za sodelovanje pri ustanovitvi velike cerkvene
banke za naložbe v dobrodelne namene. Ker je nenehno potreboval denar, ga je
zadeva zanimala.
»Zasedba cerkvenega premoženja brez ozira na hotenje naših pradedov, da
bi tudi v naših časih razpolagali s sredstvi za vzdrževanje Cerkve in dobrodelnih
ustanov, in končno še splošno nezanimanje za vzdrževanje ubogih služabnikov
naše svete vere sta privedli do pobude, da bi ustanovili Splošno banko, ki bi jo up-
ravljale dobrodelne in pobožne osebe v smislu katoliških načel. Ta bi z ene strani
skušala pomagati pri vseh materialnih potrebah, z druge strani pa bi bila tudi za
zgled moralnosti v finančnih zadevah in bi preprečevala prekomerno izkoriščanje
mnogih na račun nekaterih maloštevilnih,« se je glasilo povabilo cerkvene banke
za naložbe v dobrodelne namene.
4.2. BANKA BOŽJE MATERE MARIJE
Božja previdnost je don Bosku pomagala na čudežen način.
Veliko ljudi brez potomcev si je v življenju z delavnostjo in varčnostjo prido-
bilo zadostno vsoto denarja, od katerega so lahko skromno živeli. Sadu svojega
odrekanja pa niso hoteli zaupati ne finančnikom, ki so obljubljali bajne obresti,
niti zasebnikom, niti kakim družbam, ker so slišali o vsakdanjih stečajih zaradi
dolgov, ki so spravili na beraško palico ljudi, ki so živeli zelo dobro in pogosto tudi
v izobilju. Začeli so se vpraševati, kako bi mogli varno izrabiti in naložiti svoje
prihranke. Don Bosko jim je odgovarjal:
»Vaši denarni zavodi naj bodo ubogi, reveži naj bodo vaši bankirji in mati
Božja Marija se bo zavezala za izplačilo. Prinesite vaše prihranke v Banko Božje
matere Marije in ona vam bo izplačala najboljše obresti.

23.9 Page 229

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
229
Prvi dokument, ki smo ga dobili v roke in ga je napisal don Rua 13. maja
1872, podpisal pa don Bosko ter kot priči don Rua in don Cagliero, se glasi takole:
Od gospoda don Marcela Seconda iz Antignana d‘Asti, nekdanjega bosonogega kar-
meličana, sem prejel polog šetsto (600) frankov in se obvezujem, da bomo jaz in moji
dedni nasledniki z odtegljajem davkov in drugih izdatkov izplačali isto vsoto daro-
valcu v času njegovega življenja.
Ko bo gospod Bog poklical tega duhovnika v drugo življenje, bom njegovi služkinji
Klari Martinetto, hčeri pogojnega Seconda, izplačal 200 frankov, če bo ob smrti po-
kojnika še v njegovi službi.
Prav tako se zavezujem, da bom dal čim prej po smrti opraviti tristo (300) maš za
dušo tako velikega dobrotnika. S tem dejanjem želim zadostiti svojim verskim po-
trebam in vsem obveznostim, ki bi jih mogel imeti kot član kakega cerkvenega reda.
Z izpolnitvijo teh pogojev so izpolnjene vse obveznosti, ki prihajajo iz daru imenova-
nih šeststo frankov.
duh. Janez Bosko . duh. Mihael Rua, duh. Janez Cagliero Turin, 13. maja 1872
Vendar se ta obrazec pologa ni dostikrat ponavljal, ker so ljudje, ki so pri-
hajali v oratorij in izročali svoje prihranke don Bosku ali don Rui, imeli navado
reči: »Dokler bom živel, mi boste plačevali obresti, po smrti pa naj služijo za po-
koj moje duše.« Tako so si mnogi zagotovili mirno življenje, Mariji Pomočnici pa
podarili vse, kar bi tako in tako morali zapustiti po smrti, ne da bi zahtevali kako
potrdilo in zadovoljni, da se je vpisalo njihovo ime. Potem so denar takoj uporabili
za tekoče zadeve v korist gojencev, mati Božja Marija pa je delala čast svoji banki,
kakor se je izražal don Bosko, da ji ni bilo treba nikdar zapreti okenc. Kadarkoli je
kak upnik prišel po sadove svojega pologa ali po celo glavnico, je kak izreden dar
omogočil izpolnitev prevzetih dolžnosti.
V upanju, da bo na osnovi nekega novega zakona mogel klerika Jožefa Boida
iz škofije Acqui oprostiti vojaške službe, je don Bosko pisal škofu mons. Sciandri:
Velečastita ekscelenca!
Med kleriki, ki študirajo pri nas z namenom, da bi postali člani salezijanske družbe,
je tudi fant Jožef Boido, ki se po meni obrača na vas s prošnjo, da bi mu izstavili po-
trdilo za vojaško poveljstvo za izvzetje od vojaške službe. Fantje iz turinske škofije so
ga dobili od našega nadškofa, ta pa vas prosi za to uslugo.
Ne vem, ali ste že dobili v roke ta novi zakon. Kar se tiče tega našega primera, vas
prosimo za izjavo, da je N. N. iz škofije Acqui, katoliške vere, študent 1. letnika filo-
zofije v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega in da želi postati duhovnik. To izjavo bomo
dali potrditi turinskemu županu in nato bomo vse predložili vojaškemu poveljstvu.
Kolikokrat sem vas v mislih že želel obiskati, pa mi nikdar ni uspelo. Ali nas ne bi
mogoče vi kdaj počastili s svojo navzočnostjo in darovali mašo v cerkvi Marije Po-
močnice? Pričakujemo vas in si vas iz vsega srca želimo.

23.10 Page 230

▲back to top


230
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Medtem ko prosimo Boga, da bi vam pomagal pri sveti nalogi opravljanja pastoral-
ne službe, se vsi priporočamo dobroti vaših svetih molitev in prosimo za vaš sveti
blagoslov, predvsem pa podpisani, ki ima v svoji majhnosti čast, da se imenuje vaše
uglednosti najvdanejši in najponižnejši duh. Janez Bosko.
Turin, 5. 4. 1872
Tega leta je velika noč bila 31. marca. Don Bosko je zaradi toliko izrazov nak-
lonjenosti, ki jih je prejemal od mnogih duš, vedno molil zanje, v teh dneh pa je
najbolj velikodušnim obljubljal še posebne molitve, kakor je mogoče razbrati iz
pisma, ki ga je na veliki četrtek pisal gospe Uguccioni.
Moja draga mama!
V teh dneh smo molili za vas, draga moja mama, in vso vašo družino. Nikakor nočem
pustiti mimo teh dni, ne da bi vam zaželel srečnih dni z zagotovilom, da bom na veli-
ko noč daroval pri oltarju Marije Pomočnice sveto mašo po vašem namenu.
Ker se približuje praznik Marije Pomočnice, vas že sedaj vabim, da bi nas letos obi-
skali z gospodom Tomažem in se tako udeležili vsaj enih naših praznikov.
Pred nami je ogromno delo. Izročenih nam je šest tisoč fantov. Le nekateri so že op-
ravili velikonočno dolžnost, drugi se pripravljajo. Molite za te uničevalce hlebcev,
da bomo iz njih naredili dobre kristjane in poštene državljane. Prosite tudi za moje
okrevanje, ki sicer napreduje, vendar zelo počasi.
Naredili bi mi zelo veliko uslugo, če bi osebam, ki jih boste srečali, v mojem imenu
zaželeli blagoslovljene velikonočne praznike in jim zagotovili, da se jih bom zlasti v
teh dneh spominjal pred Gospodom.
Bog naj blagoslovi vas, gospoda Tomaža in vso vašo družino, vas pa prosim, da bi
molili za mojo dušo, in se v globoki hvaležnosti izpovedujem za vaše uglednosti naj-
vdanejšega sina. Duh. Janez Bosko
Turin, 28. 3. 1872
Presveta Devica Marija je še naprej blagoslavljala in tolažila svojega zvestega
služabnika.
Dne 22. marca 1872 je Unità Cattolica poročala o slovesnem obredu, opra-
vljenem v cerkvi Marije Pomočnice.
V nedeljo 17. maja je neka sedemčlanska madžarska družina izstopila iz luteranske
vere in vstopila v katoliško Cerkev v cerkvi Marije Pomočnice v Turinu. Oče se piše
Simoni, pri krstu pa je dobil ime Dominik. Ker protestanti navadno ne verujejo v krst
in ga nekateri celo zanikajo ter ga zato dostikrat tudi neveljavno podeljujejo, so vse
krstili pogojno, razen najmanjšega, ki še ni bil krščen po heretičnem obredu in so ga
zato prvič krstili. Za botra je bil markiz Dominik Fassati in za botro grofica Groppel-
lo. Obred je opravil duhovnik Mihael Rua, ki ga je za to izrecno pooblastil nadškof.
Dne 14. maja, na prvi dan devetdnevnice Mariji Pomočnici, je don Bosko
prvič po svoji bolezni prišel maševat v svetišče. V zakristiji se mu je približala

24 Pages 231-240

▲back to top


24.1 Page 231

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
231
uboga, gluha in zelo stara ženska in ga prosila za blagoslov. Blagoslovil jo je in v
trenutku je spet slišala. Ubožica, ki vsa ganjena ni vedela, kako bi se zahvalila njej,
ki ji je podelila to milost, si je snela uhane, jih izročila svetniku in dejala, da se bo
vrnila z večjim darom.
Nekaj tednov prej je prišla neka druga ženska in vodila za roko dečka šestih ali
sedmih let, ki ni mogel hoditi sam. Don Bosko ga je blagoslovil in fant je začel brez
težave hoditi. Mati se je vrnila in se Božji materi Mariji zahvalila za ta posebni dar.
Tisto leto je praznik Marije Pomočnice sovpadal z binkoštnimi kvatrami. V so-
glasju z nadškofijsko pisarno je don Bosko poslal svetemu očetu naslednjo prošnjo:
Preblaženi oče!
V soglasju s cerkvenim predstojnikom duhovnik Janez Bosko kleče pred vašo svetostjo
ponižno poroča, da praznik Marije Pomočnice kristjanov 24. maja letos pride na konec
tedna, na sedmi dan po binkoštih, na postni dan in med privilegirano osmino.
Ker ta praznik obhajamo v Turinu v cerkvi Marije Pomočnice z obiskom mnogih du-
hovnikov in vernikov zlasti od zunaj, prosimo vašo svetost, da bi ga smeli obhajati en
dan prej, na ‚feria quinta‘ (peti dan) istega tedna in z dovoljenjem, da bi duhovniki
darovali sveto mašo z naslovom Auxilium Christianorum.
Ker bi ta usluga bila v veliko korist duhovnikom in vernikom, ki se bodo udeležili
slavja, prosimo vašo svetost za to milost v zaupanju v vašo vzvišeno dobroto.
Sveti oče je dobrohotno ustregel želji53.
V svetišču so končali dela na koru in zakristiji, kakor tudi na nekaj okraskih
v cerkvi.
V IX. zvezku Biografskih spominov so bili podani vsi oltarji in podobe svetni-
kov, ki so jim bili oltarji posvečeni54, razen leve kapele, ki so jo pozneje posvetili
presvetemu Srcu Jezusovemu in leta 1891 svetemu Frančišku Saleškemu, kakor
so že 1891 nekdanji oltar sv. Ane posvetili svetim mučencem Salvatorju, Adven-
torju in Oktaviju, ki so bili mučeni prav na tem mestu.55
Leta 1872 so končali kapelo presvetega Srca Jezusovega in don Bosko sam
je v knjižici z naslovom Marija Pomočnica s pripovedjo o nekaterih milostih to
takole opisal:
53 Glej Dodatek II., program devetnevnice in slovesnosti.
54 Kakor je bilo zapisano v knjižici Čudežni dogodki Božje matere Marije, ki jo kličemo Marija
Pomočnica, ki jo je izdal don Bosko leta 1868.
55 Naš sveti ustanovitelj je jasno nakazal kraj, ki mu ga je pokazala presveta Devica Marija, ko
ga je povabila, da bi ji postavil svetišče na valdoških travnikih v Dolini ubitih, kjer so sveti turinski
mučenci pretrpeli mučeništvo: to je v notranjem kotu kapele svete Ane (pozneje svetih mučencev
in sedaj blažene Mazzarello) na evangeljski strani. Sedaj, ko so tla svetišča precej dvignili, je kraj
mučeništva v podzemlju, na začetku kapelic presvetih relikvij nasproti stopnicam pred kapelo, v
čast prikazovanju na levi strani.

24.2 Page 232

▲back to top


232
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Občudujemo sedem fresk umetnika Jožefa Rollinija, nekdanjega gojenca Oratorija sv.
Frančiška Saleškega, ornamente je izdelal gospod Konstantin Felli.
Slike predstavljajo simbole, dejanja in prispodobe iz evangelija, ki ponazarjajo dob-
roto in usmiljenje Jezusa Odrešenika do ljudi.
Na gornjem oboku je v 18 slikah v osmerokotnem medaljonu 20 m2 površine predsta-
vljeno češčenje presvetega Zakramenta.
Sredi medaljona je svet, na katerem sloni zlata monštranca, iz katere izhaja čudovita
luč. S tem je hotel umetnik nakazati, kako srečni smo ljudje, ki lahko ne samo molimo,
temveč v zakramentalnih podobah tudi prejemamo Boga, stvarnika vesoljstva; dej-
stvo, ki ga ljudem zavidajo celo angeli, od katerih jih nekaj v spoštovanju obdaja Gos-
poda, drugi pa od daleč skušajo izraziti svoje spoštovanje skrivnosti svete Evharistije.
Na zgornjem delu nekaj angelčkov drži zaveso purpurne barve, neke vrste baldahin
nad monštranco.
Spodaj poslanec angel v vsej mladostni krepkosti podi herezijo, dve osebi, od katerih
je ena Reforma v podobi ženske; ob pogledu na angele, ki spoštljivo molijo Evharisti-
jo, prestrašena beži, noseč v eni v roki pokvarjeno Sveto pismo, v drugi pa krinko
hinavščine in denar podkupnine, s katerimi se je hotela boriti proti najsvetejšemu
Zakramentu. Druga je Materializem, upodobljen kot atletski moški, ki vihteč s priž-
gano plamenico prinaša požar in razdejanje, kjer hodi Reforma; tudi tega preganja
angel, tako da od utrujenosti pada na tla.
Polmeseci pod obokom merijo 4 m v premeru. V desnem je naslikana Odrešenikova
prikazen z žarečim srcem blaženi Marjeti Alacoque, v levem pa Jezus Kristus v tre-
nutku, ko pred očmi svojih učencev ustanavlja presveto evharistijo.
Na stranski desni steni je naslikan Jezus med otroki, kako jim daje zveličavne nauke
in kako jih boža.
Še naprej je predstavljena Samarijanka, ko ji Jezus pripoveduje besede življenja, po-
tem ko ji je odpustil pretekle grehe. Samarijankin obraz je poln začudenja, nemira in
obenem odločen; sklenila je popraviti svoje življenje, Jezusov obraz pa je poln svete
togote, vendar togote, ki odpušča.
Na levi steni ob oltarju je prikazano Jezusovo umiranje v Getsemaniju, medtem ko
podpiran od angela, sprejema kelih trpljenja. Umetnik si je prizadeval, da bi na Jezu-
sovem obrazu prikazal misel bližnjega trpljenja.
Slika ob strani predstavlja Dobrega pastirja, ki je našel izgubljeno ovco.
Živo je predstavljena nesrečna ovca, ki se je zapletla v trnje na robu prepada, in po-
zorna skrb mističnega Pastirja, ki kleče na robu globeli skuša rešiti ovčko neranjeno,
medtem ko je zvesta čreda v ozadju zbrana ob razsvetljenem križu.
Osrednja slika presvetega Srca Jezusovega in Marije je delo turinskega umetnika
gospoda Bonettija. Umetnost, preprostost, živahnost barv in izraza so značilnosti, ki
izstopajo iz te podobe.
Podoba sv. Jožefa je še v delu in bo končana šele leta 1874, ko bodo dela v
svetišču dokončno opravljena.

24.3 Page 233

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
233
Devetdnevnico za pripravo na praznik je pridigal opat Bardessono don Ma-
ksimilijan grof Rigras. Dne 19. maja, na binkoštni praznik, so zvečer po cerkvenih
obredih na osrednjem dvorišču oratorija ob slovesnem glasbenem koncertu od-
prli kolo sreče.
Prodajo srečk za kolo sreče in sejem v korist svetišča in oratorija so tudi to
leto zaupali fantom plemenitih družin in don Bosko je poročal vitezu Ksaveriju
Provani di Collegno:
Iz hiše, 15. 4. 1872
Predragi gospod vitez!
Danes ob pol osmih zvečer se bo sestal odbor za pripravo svečanosti ob prazniku
Marije Pomočnice. Želel bi, da bi bila navzoča tudi Alojzij in Emanuel. Če nimata nič
proti in če je taka vaša volja, vas prosim, da bi jima to dovolili. Nisem mogel te zade-
ve urediti osebno, kakor sem želel, zato od daleč želim vsem nebeški blagoslov in se
izrekam za vaše uglednosti ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
P. S.: Ker vas to pismo ni našlo v Turinu, upam, da vas bo dohitelo v Cumiani in bo
služilo za povabila na razgovor ‚ad hoc‘ (o tem).
V tem trenutku sem prejel novico, da je sveti oče zdrav, in to je veliko upanje za Rim.
Zadnje dni so se obredov udeležili tudi gojenci iz Lanza, Borga San Martino in
Alassia. Dne 13. maja je pontificiral mons. Celestin Fissore, nadškof iz Vercellija.
Opat Bardessono je imel slavnostni govor, izvedba antifone Sancta Maria, succur-
re miseris (sveta Marija, prihiti na pomoč ubogim) je bila čudovita. Vernikov je
prihitelo toliko, da mnogi sploh niso mogli v cerkev, in don Bosko je sporočil po
Unità Cattolica, da se bodo slovesnosti ponovile prihodnjo nedeljo, 26. maja.
Ganljiva podrobnost.
Na dan Marije Pomočnice je bil oratorij praznično odet v sveto veselje, petje
in godba sta še večali navdušenje tega dne. Gojenci so imeli navado, da so porabili
tisto malo prihrankov, ki so jih prejeli za žepnino, nagrado ali v dar od sorod-
nikov. Vsak je imel nekaj denarja za nakup, ker so tisti, ki so ga imeli v izobilju,
dajali drugim, ki niso imeli nič. Izmed teh velikodušnežev je bil Sekund Amerio iz
petega razreda gimnazije, ki je našel svojega obdarovanca. Veselo se je napotil na
dvorišče, kjer bi opravil svoj nakup, mogoče kak spominček za svojo mater. Ko se
je približal stojnici s knjigami, je zagledal nekega tovariša iz svojega razreda, ki se
je sramežljivo skrival in mu je šlo na jok.
»Kaj pa ti je, da si tako žalosten, dragi Dominik?« ga je vprašal Amerio.
»Nimam niti pare, da bi si kaj kupil in se veselil s tovariši. Moja mati je revna,
moj oče je umrl. Kako naj bom vesel?«
Pri teh besedah je Amerio pozabil na dar in knjige, ki jih je hotel kupiti, po-
tegnil iz žepa šest lir, ki so mu še ostale, in tri položil v roke ubogemu Dominiku:
»Vzemi,« mu je dejal, »te tri lire pošlji svoji materi, preostale tri pa bova po-
rabila midva.«

24.4 Page 234

▲back to top


234
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ves dan sta ostala skupaj. Dobri Amerio, ki je bil takrat star 16 let, je bil že
salezijanski novinec, čeprav je hodil še v gimnazijo. Leta 1878 je postal duhovnik
in štiri leta pozneje poletel v nebo.
Na dan Marije Pomočnice je don Bosko pisal gospe Alojziji Radice Vittadini
v Milan:
Turin, 24. 5. 1872
Odlična gospa!
Prejel sem miloščino 100 frankov, ki ste mi jo poslali. Iz srca se vam zahvaljujem.
Bog naj vam obilo poplača. Molili smo že in bomo še naprej molili za vaše popolno
zdravje, za vašo hčerko in za gospoda soproga. Upam, da vas bom mogel v kratkem
osebno pozdraviti.
Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino. Imejte me za najvdanejšega služabnika
duh. Janez Bosko
P. S.: Bodite prepričani, da vas bo Božja mati Marija uslišala.
Ko je šel v Milan, je imel navado obiskati to dobrotnico in tisti mesec se je
moral, ne vemo zakaj, odpraviti tja56.
Pripravljen, da je vsakemu povedal dobro besedo, je bil poln ljubeznivosti do
vseh dobrotnikov.
Grofu Viancinu je pisal:
Turin, 17. 1872
Predragi gospod grof!
Ker potrpite z mnogimi, potrpite tudi z don Boskom, zlasti še, če dobrotno pridete
sem in bi vam jaz rad kaj povedal in vas ne pustijo k meni. Toda če poveste, kdo ste,
in če sem doma, ste lahko prepričani, da vas bom sprejel; zame je pravi praznik, če
vas samo vidim.
V ponedeljek bom prišel k vam in bomo obhajali pusta, tako da bomo zares dobre volje.
Gospod naj podeli vse najboljše vam in vaši gospe grofici soprogi. Obema naj podeli
stalno zdravje in še veliko srečnih dni. Amen.
Hvaležno se priporočam vašim molitvam in se izpovedujem za vaše uglednosti najv-
danejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Tudi njegovi prijatelji, dobrotniki, občudovalci in nekdanji gojenci so bili za-
dovoljni, če so se srečali z njim in se z njim pogovarjali, zlasti ob njegovem godu.
Tisto leto jih je don Rua povabil z naslednjim povabilom:
Turin, 21. 6. 1872
Veleugledni in velezaslužni gospod!
V ponedeljek 24. tekočega meseca bomo slavili praznik sv. Janeza Krstnika, godov-
56 Glej MB I, stran 26 ; v slov. izdaji: BiS 1, str. 31.

24.5 Page 235

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
235
ni dan našega ravnatelja in očeta don Boska. Njegovi sinovi mu bodo izrazili svojo
hvaležnost s pesmijo, godbo, nagovori in s kakim darilom. V želji, da bi slovesnost
čim bolj uspela, prosimo vašo uglednost, da bi hoteli s svojo navzočnostjo počastiti
prireditev, ki bo v nedeljo in ponedeljek ob sedmih zvečer.
Z najglobljim spoštovanjem in hvaležnostjo imam čast, da se imenujem vaše ugled-
nosti najvdanejšega služabnika. Don Rua, prefekt
Kakor vedno je slovesnost pokazala ljubezni in prisrčnosti polno hvaležnost,
vse spodbudila k svetim sklepom in zapustila v vseh najlepši vtis. Profesor don
Bertello je prebral himno. Nato so se vrstile deklamacije pesmi, zagotovila hva-
ležnosti, priznanja najglobljega občudovanja, izpovedi nasvetov, ki so jih bili de-
ležni, obljube molitev, da bi Gospod z blagoslovom napolnil njegovo življenje, in
prošnje, da bi tudi on prosil zanje.
Kakor bomo povedali v V. poglavju, je istega leta proti sredini meseca neki
umazan časopis skušal z odvratno izmišljeno zgodbo očrniti splošno spoštova-
nje don Boska. Opat Bardessono grof Rigras, ki je pridigal devetdnevnico Mariji
Pomočnici, je branil svetnika v posebni knjižici.57 Tudi nekdanji gojenci so mu
izkazali veliko spoštovanje s 45 podpisi in z darilom »v znamenje hvaležnosti in
spoštovanja«.
O srečen dan, o srečen trenutek, v katerem nam je dano občutiti, ponovno slišati in
podoživeti občutke, ki nas navdajajo, ko smo v bližini našega ljubeznivega očeta.
Tako stoji pred teboj skupina tvojih sinov, ki kljub oddaljenosti – saj so raztreseni
po celem svetu – skušajo splesti dišeč venec in ti ga pokloniti po prestanih mukah
nadležne bolezni.
Kako nam je prijetno, kako tolažilno je za nas, da moremo na ta slovesni dan videti
tvoj ljubeznivi obraz in ti izraziti svoje občudovanje.
Naše srce, ki je kakor mornar po strašni nevihti in viharju prepolno veselja, ko zagle-
da osrečujoče obrežje, gleda z radostjo Marijo Pomočnico kristjanov, ki je spet dala
svojim sinovom dobrega očeta, prijatelja in pomočnika.
Vedno zvesti naši preteklosti se predstavljamo tudi letos. In kaj naj ti, o don Bosko,
podarimo? Tukaj pred teboj je skromen, malo pomemben dar, ponižen simbol naše
velike ljubezni. Sprejmi ga kot dokaz naše sinovske ljubezni, kot znamenje naše na-
vezanosti nate, ti dobri oče mladine, skrbni pastir svoje črede. K tebi se dvigajo naše
misli, oh, veliki začetnik svetih pobud, ki si tolikerim pokazal pravo pot potešenja in
čednosti in ki si toliko mladih pripeljal na pot zveličanja. Naj bo to naše odkritosrčno
priznanje tvoje krščanske dobrodelnosti, ki sveti kakor svetilnik sredi teme tega sve-
ta; jasno znamenje, da si orodje v rokah Božje previdnosti, ki je v tebi uresničila svoje
visoke cilje za vzgojo mladine; jasno zavračanje trditev nekaterih časopisov, ki sejejo
57 Navajamo v V. poglavju, dodatek 4: Izpolni visoko naročilo.

24.6 Page 236

▲back to top


236
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
nemoralnost in laž, ki kakor kača dviga glavo iz blata in skuša s svojo strupeno slino
onečastiti spomin na človeka, ki ga je Božja previdnost poklicala na delo v javni do-
brodelnosti in za dobrotnika vsega človeštva.
Toda edinost, bratje in prijatelji, edinost, pogum in vztrajnost. »Don Bosku, kakor
vsem dobrim in neutrudnim dušam, ne manjka obrekovalcev. To je zgodovina cele-
ga sveta in plačilo največjih dobrotnikov človeštva.«58 Pogum, edinost in vztrajnost.
Krepostni in izobraženi ljudje so že dvignili svoj glas v obrambo našega očeta, na-
šega dragega don Boska. Brez dvoma bomo zmagali. To so, dragi don Bosko, naše
misli, naše želje, naše obljube. Sprejmi te naše prošnje in naše izraze ljubezni in nam
izprosi milost, da bomo vedno ostali zvesti tvoji stvari, ki je Božja stvar.
In nate, o Janez, naj kakor jutranja rosa pada Božja milost. Uresniči, o Gospod, z da-
rom svoje milosti njegove velikodušne zamisli, spodbujaj gorečnost našega krotkega
očeta in izlivaj nanj bogat dež svoje najizbranejše milosti.
Naj živi don Bosko!
Ne moremo podati vseh nagovorov, ki so jih izrekli in prebrali našemu
predragemu očetu, vendar ne moremo zamolčati ljubeznivih misli klerika Domi-
nika Tomatisa.
Drag je dan – ko se vrne zvest svoji zastavi – junaški vojak – na domače obrežje. Toda
nam je še dražji dan – ko so tvoji sinovi – spet mogli objeti tvoje srce.
Ko izginejo temine – se razveseli romar – ko gleda blesteče sonce, ki se je vrnilo ob
novem dnevu; – toda še bolj radostni so obrazi tvojih sinov – ko morejo znova gledati
tvoje lice.
Prijetno je na oceanu – ko divja vihar – ko romar zagleda prijazno zvezdo – toda še
prijetnejši je dan tvojega godu – za sinove, ki te imajo radi.
Kakor se čista golobica – ko je skrita v gnezdu pred sovražniki – ne boji lovca – tako
tvoji sinovi počivajo – varni ob tvojem srcu.
Če jih toliko na nesrečo hodi po poti pogube – in neprevidno stopajo njej naproti, pa
se v tvojem vrtu – gojijo in rastejo – sinovi tvoje ljubezni.
Če nimamo nikakršnih zaslug – če nimamo bogastva – smo zato toliko bolj veseli –
da smo tvoji sinovi – predragi roditelj – zato ti otroci tvoje ljubezni obljubljajo, da te
bodo še bolj ljubili.
Spominjamo se tvojih ljubeznivosti – tvoje očetovske roke; – ostati hočemo tvoji si-
novi – s teboj – četudi smo daleč od tebe; – vemo, kak zaklad je – če sledimo tvojim
nasvetom – ki jih daješ sinovom svojega srca.
Posebno se zahvaljujejo – množice srečnežev – ki so bili nekoč deležni tvoje ljubezni
– vrnili so se iz zmote – in postali sinovi tvoje ljubezni.
Dobri Tomatis, ki je bil leta 1875 med prvimi misijonarji, ki so odšli v repu-
bliko Argentino, je takole končal svoja voščila:
58 Tako beremo v knjižici opata Bardessona.

24.7 Page 237

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
237
Kamor koli se bo zasadila tvoja zastava, naj nikjer ne ostane obrežje – ki ne
bi poznalo tvojega imena.
Člani Družbe svetega Alojzija iz prazničnega oratorija, ki so komaj čakali, da
»bi našli trenutek«, ko bi izrazili »čustva najglobljega spoštovanja in občudova-
nja«, so mu hvaležni dejali:
Dovolite nam, da od današnjega dne opustimo vse naslove in vas kličemo z dragim
imenom oče. Da, odslej naprej vas hočemo imeti za svojega pravega očeta in vi bo-
dite tako dobri in nas sprejmite za sinove svojega srca. Prepričani, da vi, ki ste tako
dobri, ne boste zavrgli tega predloga, vam od tega trenutka obljubljamo, da se bomo
vedli kot pravi sinovi in bomo poslušni v vseh stvareh, ki nam jih boste v svoji dobroti
nakazali ali jih dali vedeti po našem ravnatelju. In ker vemo, da vam je Družba sv.
Alojzija, ki ste jo vi ustanovili v oratoriju, tako zelo pri srcu, obljubljamo, da bomo
izpolnjevali njena pravila vse življenje in bomo povabili tudi druge tovariše, da bi
vstopili v to družbo in si vzeli za vzor čednosti tega velikega svetnika.
Zvečer 24. junija je don Bosko naslovil 1.500 poslušalcem ganljive besede ob
spominu na prejšnje leto, ko jim je obljubil, da bo mogel 1872 prinesti boljše novi-
ce. Rekel jim je, kako je bilo po priprošnji Božje matere Marije imenovanih toliko
škofov na izpraznjena mesta, med njimi tudi veliko italijanskih, in kako so jih že
zasedli. Potem, kako je on sam zapadel težki bolezni brez upanja na ozdravitev in
kako je po materinski priprošnji Marije Pomočnice ozdravel. Potem, kako je sveti
oče papež dosegel in prekoračil leta vladanja svojih predhodnikov, celo svetega
Petra, in kako sedaj zdrav vlada sveti Cerkvi. Nato je sklenil nagovor s predvide-
vanjem, da nam bo leto 1872/73 prineslo eno solzo in en nasmeh.
Enega nasmeha so bili deležni že pevci in godbeniki oratorija, ko so po pra-
zniku Marije Pomočnice šli na izlet v Mondovì.
Povedali smo že, kako je dolgo prerekanje med oratorijem in škofom iz Mon-
dovìja bilo naposled končano, vendar se je na željo ekonomata iz Mondovìja spet
začelo. Ekonom je meseca marca pisal v oratorij, da bi rad ponovno pregledal
račune. Ker sta don Bosko in don Rua komaj čakala končne odločitve, sta zadevo
izročila dobremu pomočniku Jožefu Rossiju, oskrbniku oratorija. Da bi ta mogel
predstaviti stvari natančno in tako, kakor so zares bile, je sam od začetka do kon-
ca sestavil poročilo, ki ga je Buzzetti prepisal, podpisal in poslal monsinjorju.
Turin – Valdocco, 21. marca 1872
Velespoštovana ekscelenca!
Čeprav si je don Bosko že precej opomogel od težke bolezni, pa vseeno ni sposoben,
da bi se ukvarjal z upravnimi zadevami. Don Rua, ki vodi celotno upravo hiše in veli-
ko drugih stvari, pa se ne more ukvarjati s to stvarjo, kakor bi bilo treba in bi on želel.
Zato so vso zadevo zaupali meni kot tistemu, ki je po odhodu viteza Oreglie prevzel
njegovo mesto, in vem, kako so se stvari dogajale.

24.8 Page 238

▲back to top


238
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Najprej vam moram povedati, da se čudim, da ste spet začeli razmišljati o računih,
za katere sem menil, da so za vedno sklenjeni. Kajti če se spominjate, ste 29. novem-
bra rekli: od sedaj naprej bomo vodili nove račune. Stvar se je končala tako, da ste vi
ostali dolžni 440,54 lir, vštevši 300 lir, ki smo jih dobili od tiskarne.
Če sprejmete takrat določen račun, je stvar zaključena s prenosom 3.000 lir, za ka-
tere pravite, da jih imate. Če pa hočete za vsako ceno ponovno obnoviti obravnavo
računov do leta 1866, moram povedati: 1. Vse težave, ki so nastale, ne gredo na ra-
čun te tiskarne in knjigarne, ker smo vam redno mesečno pošiljali obračun dohodkov
in izdatkov, in če bi jih takoj poravnali, ne bi nastali zapleti, v katerih se motamo
sedaj; kljub vsemu temu pa je mogoče postaviti nekaj načel, ki bi mogla voditi k sreč-
nemu koncu; med temi 2. vplačilo 3.000 lir viteza Oreglie, ki pripadajo naši hiši. (3.
Če bomo začeli spet obračunavati, potem pride v poštev račun tiskarne, kajti ko je
don Bosko prepustil celo zadevo drugim, je bil prepričan, da je tukaj edina težava z
ureditvijo računov, kakor se je potem dejansko tudi zgodilo. Če pa se bo o tem spet
govorilo, bo treba preveriti, na kakšni osnovi se je zgodila preprodaja.) 4. Najboljši
način za poravnavo težav bi bil, če bi vi napisali svoje stališče in bi jaz potem pripisal
svoje pripombe na osnovi izpisa iz knjige, ki je edini dokument, ki ga imamo na voljo.
Medtem ko pričakujem točen odgovor na postavljena vprašanja, bodite prepričani,
da ta naša hiša goji veliko spoštovanje do vaše ekscelence in jaz si štejem v veliko
čast, kadarkoli se lahko imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Jožef Buzzetti
To je zadnji dokument, ki ga imamo iz te razprave.59
Vidi se, da se je stvar končala tukaj. In ker nimamo potrdila, da je monsinjor
plačal omenjeno majhno vsoto, lahko menimo, da je 440,54 lir bilo izbrisanih s
pošiljko 3.000 lir, ki jih je dal na voljo vitez Oreglia. Če je zato treba temu pripi-
sati nadaljevanje spora, pa tudi lahko pripišemo končnoveljavno rešitev celotne
zadeve, ki je verjetno prihajala iz želje, da bi oratorij ostal pri svojem poštenem
zaslužku in bi stvar dobila ustrezno plačilo.
Da bi monsinjor dokazal svojo posebno naklonjenost in občudovanje do don
Boska in njegovega dela, je povabil mlade pevce in celotno godbo na pihala iz
oratorija na veličastno slovesnost ob sklepu praznovanja obletnice svetega Pija V.,
papeža zmage pri Lepantu ter velike slave Piemonta in dominikanskega reda; bil
je škof v Mondovìju od 27. marca 1560 do 6. maja 1566.
Leta 1872 je preteklo 300 let od njegove smrti 1. maja 1572 in 200 let od
njegovega povzdignjenja na čast oltarja 1672. Slovesnosti so potekale meseca
maja s slovesno devetdnevnico v stolnici in se sklenile 26. in 27. maja s slovesno
razsvetljavo, ognjemetom, koncerti in s slovesnimi pontifikali mons. Oreglie di
59 V dodatku III objavljamo neobjavljeno don Boskovo pismo škofu v Mondoví.

24.9 Page 239

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
239
Santo Stefano, nadškofa v Damiati in apostolskega nuncija na portugalskem dvo-
ru, škofa mons. Collija, škofa v Alessandrii, in mons. Manacorde, škofa v Fossanu.
Kakih 100 naših godbenikov je šlo v Mondovì ter se tam izkazalo s pobožnim
vedenjem v cerkvi, prejemom svetih zakramentov in z izvedbami glasbenih točk. V
vseh so zapustili najboljši vtis tudi zaradi značilne vedrosti, ki je lastna oratoriju.
Stanovali so v semenišču in nekega večera, ko so bili na odmoru, je Gastini,
oblečen in našopirjen, da ga niti fantje niso razpoznali, v navzočnosti rektorja in
profesorjev začel peti arijo iz Krišpina in botrice. Ko so ga naši prepoznali, so se
začeli smejati, predstojniki pa, ki so bili presenečeni in so ga imeli za norca, so
že dali ukaz služinčadi, naj ga spravi na varno. Tedaj je Enria skrit za drugimi s
falsetom začel peti vlogo botrice. Profesorji, ki si še niso opomogli od začudenja,
so vzkliknili: »Kako? Ženska v semenišču? Še to!« Toda prizor se je končal z ne-
izmernim veseljem, kakršnega tisti zidovi še niso doživeli. In na koncu je Gastini
vzel klobuk in prosil vbogajme: »Za don Boska! Za don Boska!« Zbral je 100 lir.
Don Bosku pa ni manjkalo težav.
Šolski nadzornik v Alessandrii ni nehal nadlegovati ravnatelja malega seme-
nišča v Borgu San Martino zaradi diplom učiteljev in don Bosko mu je svetoval,
naj predloži dokazovalna razna posebna dovoljenja v korist zavoda kot malega
semenišča, saj se je velik del gojencev, ki so med boleznijo molili zanj, napotil v
duhovništvo.
Predragi don Bonetti!
Menim, da bi bilo dobro, če bi ti pripravil gospoda komendatorja Rhoja, da bi se
zavzel pri šolskem nadzorniku in mu pokazal pisma. Jaz bom glede tega tudi skušal
svoje narediti.
Pošiljam ti tri poglavja Zgodb Svetega pisma, ki mi jih boš vrnil, ko jih boš pregledal
s svojim bistrim risjim pogledom in boš vse spravil v red.
Sporoči vsem duhovnikom, klerikom in fantom moje veliko zadovoljstvo s tem, kako
opravljajo vsak svojo nalogo, in z dobroto, ki so mi jo izkazali.
Bog naj vas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Turin, 23. 4. 1872
Don Bonetti je spodbujal fante, da bi darovali eno sveto obhajilo, da bi si za-
gotovili Božje varstvo. Don Bosko mu je poslal še preostali del Zgodb Svetega pis-
ma s prošnjo, da bi ga pred ponatisom pregledal in zagotovil, da je za zdaj odstra-
njena vsakršna ovira.
Predragi don Bonetti!
Prva nevihta se je polegla. Reci fantom, da smo prejeli milost, ki smo jo želeli izprositi s
prejemom svetega obhajila. Proti zavodu San Carlo se je bojevalo tisoče hudičev. Božja
mati Marija jih je vse razgnala. Pošiljam ti tri zvezke Zgodb Svetega pisma s tvojimi listi.

24.10 Page 240

▲back to top


240
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Bog naj vse blagoslovi. Imej me za najvdanejšega v J. K. duh. Janez Bosko
Turin, 8. 5. 1872
Šolski inšpektor turinske pokrajine, neki Rota, nekdanji duhovnik, je obiskal
osnovno šolo v Lanzu in podal uničujočo oceno šolskemu svetu. Vzbudil je očitke
in pretil z zaprtjem zavoda. Don Bosko je nemudoma pisal prefektu senatorju
Viktorju Zoppiju.
Veleugledni gospod prefekt!
Ustanova javne dobrodelnosti z imenom Svetega Frančiška Saleškega je našla v av-
toriteti vaše spoštovane uglednosti pomoč in podporo v najrazličnejših težavah. Ta
ustanova pa v svoji majhnosti nikoli ni odrekla pomoči, ko so oblasti pošiljale v zavod
svoje varovance.
S temi mislimi se obračam na vas in vašo znano dobrohotnost, da bi s svojo avtorite-
to ublažili težave, ki so nastale v zavodu-konviktu v Lanzu, katerega vodstvo in upra-
vo je tamkajšnja občinska uprava zaupala učiteljem in ravnatelju tega oratorija, kjer
je tudi glavna hiša.
Gre za naslednje:
Med učitelji osnovne šole sta dva, ki sta opravila redne izpite med počitnicami 1871,
in ker sta že prej opravila več let prakse, tega nista ponovila po izpitu. Torej sta op-
ravila potrebne izpite in naredila predpisano prakso, le da sta jo namesto po izpitih
opravila že pred njimi.
V preteklosti za to niso delali težav ne v tej ne v kaki drugi pokrajini države, kjer so
hiše in zavodi te vrste. Toda gospod šolski inšpektor turinske pokrajine, ki vidi v tem
pregrešek zoper obstoječe zakone, hoče, da bi bila ta dva učitelja odstranjena iz nju-
ne službe in bi ju nadomestili drugi, ki bi opravili prakso v predpisanem roku.
Tamkajšnji ravnatelj skupaj s podpisnikom, županom in občinskim svetom hvalijo
gorečnost učiteljev, velik napredek učencev in zgledno disciplino in vsi soglašajo, da
bi bila zamenjava učiteljev nekaj mesecev pred koncem šolskega leta škodljiva za
uspeh učencev.
Po vsem tem prosim vašo uglednost kot predsednika šolskega sveta, da bi imenova-
nima učiteljema dovolili, da bi nadaljevala pouk v svojih razredih še ta dva meseca
tekočega šolskega leta.
Krajevni ravnatelj, občinska uprava v Lanzu in podpisani zagotavljamo sposobnost
obeh učiteljev in uspehe, ki jih imata pri pouku. Toda pred končno odločitvijo vas
prosim, da bi predlagali kraljévemu šolskemu nadzorniku, naj uradno obišče zavod.
Če boste po pretehtanju zgornjih razlogov še menili, da bi bila zamenjava učiteljev
potrebna in bi bilo treba nadomestiti tudi še drugo osebje, bi vsekakor ustregel vaši
želji ali kakemu drugemu nasvetu.
Poln zaupanja v vašo znano naklonjenost imam čast, da se imenujem v globoki hva-
ležnosti vaše uglednosti najvdanejšega služabnika. duh. Janez Bosko
Turin, 5. junija 1872

25 Pages 241-250

▲back to top


25.1 Page 241

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
241
Prefekt je takoj ustregel prošnji in šolski svet je izbral komisijo, ki ji je na-
čeloval kraljévi šolski nadzornik Garelli, da bi si stvar ogledala in izrekla svojo
sodbo. Ko je šolski nadzornik Garelli opravil svoj obisk, je poročal, da je vse v
redu, čeprav je inšpektor ostal pri svojem. Toda šolski svet je opustil vsakršno
nasprotovanje in vsa stvar se je uredila v don Boskovo veliko zadovoljstvo. Po-
slanec Pavel Boselli, poznejši minister za prosveto, je javno povedal, da je šola v
Lanzu lahko za zgled vsem šolam v kraljestvu.
4.3. ZAVOD V VALSALICEJU
Don Bosko je razmišljal o ustanovi, ki naj bi bila predhodnica pokrajinskih se-
menišč po zamisli papeža Pija X. Ko je videl velik upad duhovnih poklicev in težave,
ki jih je vlada delala redovnim in škofijskim šolam zaradi pomanjkanja diplomira-
nih profesorjev, je ugotovil, da bi odpravil te težave z ustanovitvijo zavoda v Turinu
ali v bližini Turina za medškofijsko semenišče za Piemont, Ligurijo in Lombardijo,
takega, da bi lahko sprejel petsto ali šesto gojencev, ki bi jih poslali razni škofje;
po prejemu duhovništva bi se vrnili v svoje škofije. Škofje bi sodelovali s svojimi
sredstvi in skušali pridobiti velikodušne dobrotnike za to previdnostno ustanovo,
kjer bi tudi revni dečki, ki bi imeli duhovniški poklic, mogli biti zastonj sprejeti in
opravljati študij. Tako bi mogli takoj, kakor je zahtevala vlada, najti toliko diplomi-
ranih učiteljev, medtem ko bi se za 3., 4. in 5. razred gimnazije pa tudi za filozofijo in
teologijo lahko dobilo zadosti profesorjev med zglednimi laiki ali duhovniki, kakor
tudi filozofe z doktoratom ter učene teologe in kanoniste. Tako bi eno samo seme-
nišče rešilo problem profesorjev za posamezna semenišča.
Don Bosko je sporočil svoj načrt škofom v Piemontu, Liguriji in Lombardiji in
ti so ga navdušeno sprejeli. Najbolj so bili navdušeni nadškofa v Genovi in Vercel-
liju in škof v Novari. Vsi drugi pa so privolili s pogojem, da bi celotno stvar vodil
don Bosko.
Ko se je vrnil iz Varazz, je o zadevi govoril z mons. Gastaldijem. Zdi se, da je
ta zamisel najprej odobraval, potem pa je dal razumeti, da ne želi, da bi bilo se-
menišče pod don Boskovim vodstvom, temveč je hotel, da bi bilo vse popolnoma
v njegovi pristojnosti: študij in pobožne vaje bi določal on. Ko so škofje zvedeli za
te zahteve, so se umaknili in tako je ta čudovita zamisel propadla.
Mons. Gastaldi pa se je odločil, da bo don Bosku zaupal zavod, ki so ga pred
kratkim odprli na poti v Valsalice ali – kakor so ta kraj takrat imenovali – Val Salici
ali Valsalici (dolina vrb).
Junija 1863 je Gazzetta Ufficiale objavila odlok ministra Amarija, s katerim so
ukinili zavod svetega Primitiva, ki so ga v Turinu vodili velezaslužni šolski bratje.
Žalost, ki se je polastila dobrih, je bila tako velika, da je že naslednji mesec nastala

25.2 Page 242

▲back to top


242
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Družba turinskih duhovnikov – kakor beremo v 3. členu ustanovne listine, ki jo je
potrdil kapitularni vikar mons. Zappata, »ki je imela za cilj, da bi v dobro vere in
države reševala mladino s pristno versko šolo in vzgojo«. Meseca oktobra so ob
stari cesti v Valsalice odprli zavod v palači, ki je bila od srede 19. stoletja last šolskih
bratov in se je imenoval Collegio Valsalici (zavod Valsalici). Prijavilo se je sedem
ustanoviteljev, čeprav so jih želeli dobiti več, ker je to zahtevala ustanovna listina.
Ti so sodelovali do leta 1868, ko se jih je nekaj umaknilo in družba bi se tu razšla,
če opat Michelotti in teolog vitez don Frančišek Barone, ki sta zavod vodila, ne bi
poskusila vsega, da bi zavod ohranila, obnovila in tudi razširila. Sanjala sta o tem,
kako bi zavodu odprla obširen krog delovanja; razen delovanja Zavoda Valsalici še
vse tiste dejavnosti, ki bi mogle koristiti mladini in tistim, ki bi potrebovali moralno
vzgojo, z vsakovrstnimi šolami, dnevnimi, večernimi, nedeljskimi, verska predava-
nja za izobražene in za mladino; katekizem, priprava na prvo obhajilo itn. misijoni,
podeželske šole, dediščine in pokojnine za šolanje revne mladine, klerikov ali laikov
itn. itn., tako da bi pomnožili število članov z zbiranjem razen cerkvenih poklicev
tudi laikov, ne samo iz Turina, ampak če že ne iz vse Italije pa vsaj iz vse turinske
pokrajine ali bolje iz vsega Piemonta, da se prepreči zmagoslavje nemoralnosti in
brezboštva, ki sta v škodo družbe in Cerkve. Tako se je glasila spomenica, ki jo je
marca 1869 teolog Barone poslal nadškofu Riccardiju di Netro.
Načrt tega dobrodelnega združenja med duhovniki in laiki ni dosegel svojega
namena, pripomogel pa je, da so rešili zavod Valsalice, ki je nadaljeval svoje delo-
vanje še tri leta. Ko pa združenje zaradi vedno manjšega števila gojencev in vedno
večjih dolgov ni moglo več naprej, je teolog Barone, kakor hitro je mons. Gastaldi,
njegov sošolec, prevzel vodstvo škofije, stopil k njemu in mu predstavil breziz-
hoden položaj zavoda. Izročil mu je pisno poročilo v upanju, da bo novi nadškof
prepričal piemontske škofe, da bi vstopili v združenje in mu našli novih članov, ki
bi zagotovili obstoj in redno delovanje.
Ko so o tem govorili z nadškofom, še preden je prevzel škofijo, je odgovoril,
da mora najprej poskrbeti za semenišče in šele potem misliti na ta zavod. Toda
ker so z vseh strani pritiskali nanj, je preučeval spomenico o krizi leta 1869 in
ugotovil, da je zavod spet v dolgovih, zato je pomislil, da bi vodstvo zavoda izročil
don Bosku. To se je zgodilo prav v trenutku, ko je prišel don Bosko, da bi mu go-
voril o medškofijskem semenišču.
Kakor smo že povedali, je monsinjor najprej odobril don Boskov predlog,
toda ko mu je začel pripovedovati o žalostnem položaju Collegia Valsalice in ome-
nil, da je treba rešiti čast turinske duhovščine, ga je povabil, da bi on prevzel nje-
govo vodstvo.
Don Bosko mu je odgovoril, da to ni področje salezijanskega delovanja, ki je
namenjeno zapuščeni mladini iz ubogega preprostega ljudstva. Toda nadškof je
vztrajal pri svojem in mu skoraj ukazal, da mora ubogati. Tedaj je svetnik sklonil
glavo in rekel, da bo vprašal svoj kapitelj in mu bo sporočil odločitev.

25.3 Page 243

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
243
Monsinjor je takoj poročal teologu Baroneju o tem pogovoru in mu naročil,
naj gre k don Bosku in ga prosi, da bi sprejel nadškofovo ponudbo. Teolog je ubo-
gal. S solzami v očeh se je vrgel pred don Boskom na kolena in zagotavljal, da
lahko samo on reši ugled zavoda.
Don Bosko je zbral kapitelj; vsi so glasovali proti in ponovili, da skrb in vzgoja
otrok iz gosposkih družin ne sodi na področje našega dela. Izid glasovanja je spo-
ročil nadškofu, ki pa je skoraj ukazovalno vztrajal pri svoji odločitvi. Don Bosko je
ponovno zbral kapitelj in članom sveta povedal, da je dobil nekaj podobnega kot
ukaz in da zato ne želi priti navzkriž s svojim novim cerkvenim predstojnikom.
Sedaj so člani kapitlja smeje se vsi oddali belo kroglico.
To se je zgodilo meseca marca. Malo pozneje se je don Bosko odpravil v Lan-
zo, kjer je ravnatelju don Lemoynu pripovedoval o ponudbi Zavoda Valsalici in ga
prosil, naj pove svoje mnenje.
»Zavrnite,« mu je odvrnil don Lemoyne.
»Torej si tudi ti proti? Vsi, prav vsi zavračajo to ponudbo.«
»To bi moralo biti v zadovoljstvo don Bosku, ker je dokaz, da se njegovi sinovi
spominjajo besed, ki jim jih je zabičeval. Ali nam niste spet in spet ponavljali, da
naj ne sprejemamo zavodov za plemiče, ker bi to pomenilo propad naše družbe,
saj mi moramo vedno skrbeti za revno mladino preprostega ljudstva?«
»Res je, kar praviš. Imaš prav. In kljub temu moram sprejeti Zavod Valsalici,
ker mi tako ukazuje nadškof.«
»Če je tako, ne vem, kaj naj bi še povedal. Don Bosko naj stori, kakor se mu
zdi prav, in mi bomo rade volje ubogali. Toda če bi za sprejem zahtevali moj glas,
bi bil ta negativen.«
Tako so mu odgovorili tudi drugi sobratje, ki jih je vprašal o tej zadevi.
Da bi nadškof olajšal prevzem zavoda, je prosil svetega očeta za poseben bla-
goslov in ga nato poslal don Bosku:
Preblaženi oče!
V Turinu že deset let obstaja Dobrodelno združenje z namenom krščanske in lepo-
slovne vzgoje fantov iz meščanskih družin in je v ta namen ustanovilo poseben zavod.
Da bi to združenje moglo doseči cilj, prosi ponižno vašo svetost za vaš blagoslov.
Najponižnejši sin + Lorenzo, nadškof v Turinu
Papež je lastnoročno pripisal naslednje besede:
4. april 1872
Bog naj vas blagoslovi in razsvetli, da boste mogli mlade voditi na poti večnega živ-
ljenja. Pius pp. IX.
Meseca aprila je bil dokončen prevzem zavoda z nemajhnimi žrtvami, tudi fi-
nančnimi. Mons. Gastaldi je pisal don Bosku uradno pismo, v katerem ga je prosil
za dokončen odgovor, ki naj bi ga dal upravnikom zavoda.

25.4 Page 244

▲back to top


244
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Predragi don Bosko!
Semenišče, Turin, 23. aprila 1872
Sedanja uprava zavoda Val Salici je z izjemo enega člana, kar pa ne bo nepremaglji-
va ovira, glasovala, da izroči upravo Zavoda Valsalici v roke vaše uglednosti s pogoji,
ki se delno razlikujejo od predlaganih:
1. Prevzeti sedanji najem hiše šolskih bratov.
2. Kupiti vse pohištvo in vse aparate fizikalnega kabineta, ki so last uprave, in v dveh
mesecih plačati ceno v višini 22 ali 23 tisoč lir.
3. Zavezati se za plačilo 500 lir na leto kot obresti od 10.000 lir, ki jih je zavodu poso-
dila neimenovana oseba, ki jih bo po svoji smrti pustila zavodu z obveznostjo, da ima
en deček iz te župnije prosto mesto v zavodu za vedno.
Vaša uglednost naj premisli o teh pogojih in ustno ali pisno sporoči.
Najvdanejši v J. K. + Lovrenc, nadškof
Don Bosko je takole odgovoril:
Velespoštovana ekscelenca!
Preučil sem pogoje za prevzem zavoda v Valsaliceju, vendar imam težave glede obre-
sti. Če bi imel denar, bi vse uredil, toda to je nemogoče.
Zato ne morem spreminjati pogojev, ki sem jih že navedel vaši ekscelenci in samim
gospodom upravnikom, s katerimi sem govoril. Ti so:
1. Ne morem prevzeti najemnine lokala in kupiti opreme za realno ceno v času, ko
bom prevzel zavod.
2. Ne morem prevzemati nobenih dolgov, tako že obstoječih kakor tudi prihodnjih.
Mojim tovarišem jemljeta pogum dve stvari: 1. Naš namen je delo za srednji sloj in ne
za plemiče. 2. Če tako ugledni gospodje ne morejo voditi zavoda, kako bomo potem
to storili mi ubogi pritlikavci?
Kljub vsemu pa sem pripravljen na zgoraj omenjeni osnovi o stvari še naprej govoriti.
V tej stvari kakor v drugih me imejte v hvaležnem spoštovanju vaše ekscelence za
najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Iz hiše, 22. 5. 1872
V dopisu je nadškof med črtami napisal k točki 2 »izvedenci – ves oktober«
in na rob točke 3 »ni sprejeto«. Don Rua, ki je dopis položil v arhiv, je dodal Nota
bene za: Kar je normalno pisano (v črkah), je predlog. Kar pa je napisano med
vrsticami in na robu, je odgovor.
Junija je bilo uradno podpisano. Nekdanja uprava je zahtevala, da bi plačali
vso opremo, kar je je bilo v zavodu. Dragocenejše predmete so odnesli. To je bila
visoka vsota.
Korak je bil narejen. Don Bosko je sestavil pravilnik in ga predložil nadškofu
v potrditev. Unità Cattolica je 3. julija poročala o don Boskovem prevzemu uprave
zavoda.
Zavod Valsalice. Kakor prejšnja leta bo ta zavod tudi prihodnje leto odprt za štu-
dirajočo mladino. Ne da bi spremenil namen, prehaja pod vodstvo duhovnika don

25.5 Page 245

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
245
Janeza Boska. Zavod stoji na prijetnem kraju blizu mesta Turin in zagotavlja star-
šem zdravje njihovih sinov. Mesečnina znaša kakor v preteklosti 10 lir za osnovno
šolo, 100 lir za gimnazijo in 110 za licej. V tej vsoti je zajeto: hrana, obleka, knjige
in pouk. Izkušnje, ki so jih pokazali zavodi v Piemontu in Liguriji, zagotavljajo, da se
starši brez pomisleka lahko zanesejo na uspeh. Lahko zagotovimo, da v tem zavodu
ni opuščeno nič, kar bi moglo prispevati k leposlovnemu napredku gojencev. Kar se
tiče študija, moramo reči, da ga bo vodil dobro znani in odlični profesor don Celestin
Durando, avtor Novega Donata (latinska slovnica). Prošnje za sprejem je treba na-
sloviti na duhovnika Janeza Boska ali na profesorja Frančiška Dalmazza, ravnatelja
zavoda v Valsaliceju.
Nadškof je pod pravilnik napisal naslednje:
Kar najbolj skrbi naše srce, je krščanska vzgoja otrok in mladostnikov, ki nam jih
je Bog izročil v našo dušnopastirsko skrb. Ker smo prepričani, da se bo v zavodu v
Valsaliceju, ki pripada našemu nadškofijskemu mestu Turinu in je izročen vodstvu
velečastitega gospoda don Janeza Boska, ta v celoti izpolnila, toplo priporočamo
vsem staršem in varuhom ter vsem drugim osebam, ki se ukvarjajo z vzgojo, da bi to
možnost v polni meri izrabili. Prepričani smo, da Bog s svojim blagoslovom spremlja
vse gojence, ki naj bi napredovali v učenju jezikov in znanju in istočasno v neizmerno
večji modrosti, ki je krščanska modrost.
Turin, 6. julija 1872
+ Lovrenc, nadškof
Za don Boska je bil prevzem zavoda v Valsaliceju velikansko breme. Ni opus-
til ničesar, kar bi ga moglo spet spraviti v prvotni razcvet. Dne 3. oktobra je kra-
ljévi šolski nadzornik Garelli razglasil, da šolski svet potrjuje odprtje. Toda že
se je pojavila množica hudobnih jezikov. Prav tisti, ki so don Boska prosili, da bi
prevzel vodstvo zavoda, so začeli črniti njegove sinove salezijance v bojazni, da
bi uspeh zavoda mogel vreči slabo luč na prejšnje vodstvo. Don Boska so imeli za
prevzetneža, ki si upa prevzemati vzgojo sinov plemenitih družin, in so imenovali
za nevzgojene tiste, ki bi morali asistirati. Temu se je pridružilo še sto in sto dru-
gih govoric, ki so odvračale starše, da bi pošiljali svoje sinove v Valsalice. Ubogi
don Bosko! Prva leta ni zbral več kot 20 fantov. Izdatki so bili neizmerni, saj je
samo letna najemnina znašala 7.000 lir. Toda ravnatelj don Frančišek Dalmazzo
je bil tako spreten, da je dvignil število gojencev na približno 100. Don Bosko je za
120.000 lir kupil zavod, ki je leta 1887 postal dom za klerike aspirante za zunanje
misijone. Gospod Bog je uredil, da je nekaj mesecev pozneje prav v Valsalice bilo
preneseno truplo našega svetnika, ki je ostalo tam do 1929, ko je bil don Bosko
slovesno razglašen za blaženega.

25.6 Page 246

▲back to top


246
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
4.4. CERKVI SVETEGA JANEZA EVANGELISTA
IN SVETEGA SEKUNDA
Zadeva za nakup koščka zemlje od lastnika Morglia je čakala že več mesecev
na občini. Glavni tajnik prefekture vitez Karel Baccalario je 6. januarja 1872 spo-
ročil don Bosku, da so prošnjo že avgusta 1871 predložili županu, vendar se ni
nič zgodilo. Mesec pozneje, to je 4. februarja je grof Karel della Veneria sporočil
ekonomu don Saviu, »da je prefektura prošnjo našega velečastitega don Boska
poslala naprej in si tako kakor Pilat umila roke ter vse prepustila občini, da naj
ona odloči«.
Spet so stopili na prefekturo in jo prosili, da naj se ravna po zakonu in zapove
občini, da ukrepa. Dne 10. aprila je občina dala zaželeno soglasje:
MESTO TURIN
Odlok Občinskega sveta na seji 10. aprila 1872, št. 66, ki so se je poleg župana udele-
žili še svetovalci Pateri, Rolle, Ricardi, Guadagnini in Noli v navzočnosti podpisanega
tajnika.
Župan je poročal, da je gospod vitez duhovnik Janez Bosko prosil občinsko upravo, da
bi dosegla pri vladi razglasitev javne koristi za veliko stavbo ob cerkvi za zavetišče
revne in zapuščene mladine, ki jo on želi zgraditi na Viale del Re ob Via Madama
Cristina. V ta namen prilaga ustrezne načrte.
Prosilec v svoji prošnji omenja, da je glavni namen pri razglasitvi javne koristi prido-
bitev koščka zemlje, ki je v lasti gospoda Morglie, kot je prikazano na načrtu, in ki je
nujno potreben za izvedbo načrtovanega dela. Lastnik zahteva za ta košček zemlje
neizmerno pretirano ceno, medtem ko so drugi lastniki pripravljeni dati veliko večje
površine za znatno nižjo odškodnino.
Občinski svet je preučil načrt nameravanih stavb in izjavlja, da mu je zelo pri srcu
gradnja novih šolskih poslopij, zlasti v korist revne mladine tamkajšnjega okolja,
vendar se mu ne zdi primerno izreči sodbo o javni koristi omenjenega načrta, ker
bi zemljišče lahko pridobili tudi na drug način, zlasti s prepričevanjem o koristnosti
nove stavbe za javnost.
Na izvirniku so podpisani župan Rignon, prisednik Pateri in tajnik C. Fava.
Don Bosko je sestavil in poslal na prefekturo prošnjo, ki naj bi jo poslali nje-
govemu veličanstvu kralju za razglasitev javne koristi za cerkev ter pripadajoče
zavetišče in šole.
Sveto kraljévo veličanstvo!
V mestu Turinu se od vojaškega vadbišča do reke Pad razteza v dolžini treh kilome-
trov zelo obljudeno območje brez šol in brez cerkve za javno božjo službo.
Pred leti je prosilec na tem prostoru odprl Oratorij svetega Alojzija s šolo in dvoriš-

25.7 Page 247

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
247
čem za razvedrilo otrok. Toda prav v tej smeri so podaljšali Cesto Pija V. in poslopje
razdelili v dva dela, tako da ne more več služiti prvotnemu namenu.
Podpisani duhovnik Janez Bosko se je zavzel za žalostni položaj, v katerem so kato-
liški meščani tega okraja, in je v želji, da bi pomagal, s pomočjo dobrodelnih oseb
kupil zemljišče med omenjeno Cesto Pija V. in Cesto Madama Cristina nasproti Viale
del Re z namenom, da bi sezidal cerkev, posvečeno sv. Janezu Evangelistu, ki bi bila
na voljo verskim potrebam prebivalstva. Ob cerkvi se dviga veličastna stavba za šole
in zavetišče z dvoriščem, kjer se lahko otroci igrajo zlasti ob prazničnih dneh, s čimer
jih obvarujemo pred nevarnostjo nemorale in jih napotimo k izučitvi kake obrti.
S pomočjo Božje previdnosti smo začeli dela in postavili obrambni zid. Sedaj, ko ve-
lezaslužni gospod grof Edvard Arborio Mella izdeluje načrt za cerkev in priključene
stavbe, zbiramo material in potrebna sredstva za nameravano gradnjo.
Načrt, ki ga prilagamo, jasno kaže, kako bi načrtovana stavba koristila krščanske-
mu prebivalstvu tega področja. Toda za uresničitev načrta bi bilo treba razlastiti
majhen košček zemlje, ki je označen v načrtu z rumeno črto, last gospoda Henrika
Morglie, ki se pa tej prodaji odločno upira.
Ker so bili vsi poskusi, da bi pripravili gospoda Morglio za prodajo tega koščka zem-
lje, zaman, se je podpisani znašel v potrebi, da se obrne na vaše kraljévo veličanstvo,
da bi na osnovi zakona z dne 25. junija 1865, št. 2359 razglasili, da je načrtovana
stavba stvar javne koristi in bi podpisani tako mogel storiti nadaljnje korake za raz-
lastitev tistega koščka zemlje.
Da bi dosegel ta cilj, se podpisani obrača na vaše sveto kraljévo veličanstvo in vas
prosi, da bi na osnovi omenjenega zakona z dne 25. junija 1865 blagovolili razglasi-
ti, da so stavbe, za katere sta izdelala načrte gospod inženir vitez Trocelli in gospod
grof Della Veneria, po priloženem načrtu del javne koristi, in izdali vse zakonske od-
redbe, ki se tičejo razlastitve omenjenega zemljišča, na osnovi česar bi mogel podpi-
sani končati delo, ki ga je načrtoval v korist prebivalcev mesta Turina.
Turin, 16. aprila 1872
duh. Janez Bosko
K prošnji je priložil podroben opis stavb v načrtu, ki ga je sestavil grof Karel
Reviglio della Veneria na najbolj natančen in razviden način, tako da je bilo mogo-
če razbrati primernost in potrebnost dela in zato nujnost kraljeve odredbe.
POROČILO
o načrtovanem zavetišču in šolah za revne otroke, ki jih velečastiti gospod don Janez
Bosko želi zgraditi na področju San Bernolfo št. 19 v kraju San Salvario v Turinu z
javno cerkvijo, posvečeno sv. Janezu Evangelistu.
Velečastiti gospod don Janez Bosko, ustanovitelj velikega in zelo zasedenega Ora-
torija sv. Frančiška Saleškega v Valdoccu in drugih dobrodelnih ustanov, ki jih je ta
velezaslužni oče revežev priklical v življenje ne samo v Turinu, temveč tudi v drugih
pokrajinah države, že dve leti načrtuje, da bi zgradil novo stavbo javne koristi v Turi-

25.8 Page 248

▲back to top


248
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
nu na področju San Bernolfo št. 19 v kraju San Salvario med Cesto san Pio V. in Cesto
Madama Cristina nasproti Viale del Re.
Ta kraj je izbral zato, ker od vojaškega vadbišča do reke Pad v dolžini treh kilome-
trov zelo obljudenega območja ni nobene šole za otroke in nobene javne cerkve za
bogoslužje. V ta namen je gospod don Bosko že pred več leti odprl Oratorij sv. Alojzija
s šolami in dvoriščem za igre, vendar so ga s podaljškom Ceste Pija V. razdelili v dva
dela, tako da sedaj ne služi več temu namenu.
Da bi odpravil stisko imenovane ustanove, ki še vedno deluje, se je gospod don Bosko
odločil zgraditi veliko cerkev, ki bi služila tamkajšnjim prebivalcem, in priključil šole
in zavetišče z dvoriščem, kjer bi se mogli otroci igrati zlasti ob prazničnih dneh, in bi
jih tako odtegnili nevarnosti nemoralnosti ter jih usposobili za kako obrt. Tako bi iz
njih naredili dobre državljane, ki bi se ravnali po zakonih.
Da bi uresničil ta načrt, je gospod don Bosko nakupil približno tri tisoč m2 zemljišča,
rekli bi ped za pedjo, in za ta zemljišča, ki niso ničemur služila, odštel težke denarje
raznim lastnikom.
Za te nakupe je gospod don Bosko izdal že veliko vsoto sedemdeset tisoč frankov. Iz-
vedbo tega velikega načrta je zaupal mojemu dragemu in odličnemu prijatelju grofu
Edvardu Arboriu Melli iz Vercellija, ki je pri nas verjetno prvi in najgloblji poznavalec
arhitekture srednjega veka, saj jo je vneto študiral in je po tem znan že dolgo let ne
samo v Italiji, temveč tudi v Nemčiji, Normandiji in Angliji. Prav tako so dobro znane
študije, ki jih je objavil, spomeniki, ki jih je postavil, in bazilike, ki jih je obnovil. Tako
bi sedaj naše mesto Turin dobilo s pomočjo tega mojstra spomenik, ki bi bil sijaj, ok-
ras in velika dekoracija najpogosteje obiskanih predelov našega mesta.
Spomenik, ki ga načrtuje grof Mella, naj bi bil v romanskem slogu. Podpisanega
od moje malenkosti ga predstavljam z današnjim datumom in nakazujem prostor,
kjer naj bi stal. Avtor si pridržuje pravico, da natančno izdelan načrt predloži v po-
trditev občinski upravi.
Sredi kraja nasproti Viale del Re bi bilo pročelje cerkve. Ta bi imela tri ladje, ki bi v
širino merile 21,20 m, medtem ko bi bila glavna ladja dolga 57,70 m. Ta prostornina
je potrebna zato, da bi mogla cerkev služiti tako številnemu prebivalstvu kakor tudi
množici otrok, ki jih je ta del mesta poln.
Na desni strani pročelja, še vedno nasproti Viale del Re, bi zgradili zavetišče, ki bi se
razprostiralo proti Cesti Madama Cristina ob dvorišču, kjer bi bilo zadosti prostora
za razvedrilo ubogim dečkom.
Obširno podkletje cerkve, ki bi šlo v globino sedmih stopnic, bi bilo namenjeno raz-
ličnim potrebam zavetišča, kot so obednica, skladišča itn., kakor je to že v rabi pri
gospodu don Bosku pri cerkvi sv. Frančiška Saleškega tukaj v Turinu, kjer je velik del
prostorov namenjen večernim šolam.
To je edino mogoča razmestitev, da bi tako pridobili zadostne prostore s povezavo
s Cesto san Pio V. in pri tem ohranili odprto pročelje cerkve in zavetišča, ki bi krasili

25.9 Page 249

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
249
ulico Viale del Re s harmoničnim pogledom na celotno okolje, ki bi s časom lahko
postalo še del zavetišča, če bi prodali majhno hišo v Via di Ormea.
Da pa bi mogli izvesti ta veličastni načrt, bi bilo treba poleg že tri tisoč petsto m2,
ki jih je gospod don Bosko že kupil, in z dovoljenjem gospoda Fantinija, lastnika hiše
na koncu Ceste san Pio V. in Ceste Madama Cristina dokupiti še košček zemljišča na
vzhodu, kjer je skladišče kamenja gospoda L. Enrica Morglia.
Ta mali košček meri tristo devetindvajset m2, enako 9 tavolam stare piemontske
mere, in je na risbi podan v rumeni barvi.
Ker so bili vsi poskusi, da bi od gospoda Morglie dobili ta košček zemlje, čeprav je bil
gospod don Bosko pripravljen plačati veliko več, kot je resnična vrednost te površine,
smo zato, da ne bi okrnili načrtov uglednega arhitekta z gospodom don Boskom priš-
li k vaši kraljevski vzvišenosti, da bi na osnovi zakona iz leta 1865 št. 2359 blagovolili
razglasiti omenjeno delo kot zadevo javne koristi za gradnjo nameravanih stavb in
bi zemljišče skladišča kamenja gospoda Morglie uporabili za ureditev okolice pravo-
kotno na Viale del Re. S tem bi bila dana možnost za izvedbo načrta, ki je čudovit po
zamisli in nadvse koristen za vso okolico. V treh letih bi za gradnjo uporabili trideset
tisoč frankov. Vse pa ovira ta košček zemlje, ki onemogoča izvedbo načrta, čeprav je
za zemljišče gospod don Bosko izdal že sedemdeset tisoč frankov.
Na koncu te zaupne in častite naloge, ki so mu jo zaupali, pisec upa, da bodo uslišane
prošnje velezaslužnega ustanovitelja in da bi z uporabo potrebnih postopkov pridobil
košček zemlje, ki je potreben za uresničitev načrta, seveda s poravnavo vseh stroškov.
Bila bi velika škoda, če bi zaradi koščka zemlje padla v vodo tako veličastna zamisel.
Turin, 16. aprila 1872
grof Karel Reviglio della Veneria
Dodajam svoj podpis, kolikor bi bil potreben v smislu zakona z dne 2. junija 1865 v št. 3.
Turin, 16. aprila 1872
Trocelli, inženir; duh. Janez Bosko
V osvetlitev načelne zamisli načrta, ki jo prilagamo tej prošnji, smo menili, da
bi bilo koristno, če bi dodali še natančnejši opis in predstavitev pročelja cerkve
in zavoda ter zagotovili, da bomo v večjem merilu postregli oblastem v smislu 16.
člena zakona 25. junija 1865 obstoječe zakonodaje o vzdrževanju okolja mesta
Turina.
To se je zgodilo na začetku junija. Mesec dni pozneje so zahtevali še naslednjo
izrecno izjavo:
Za izvedbo gradnje omenjenega spomenika javne koristi podpisani zagotavlja, da
ima na voljo potrebna sredstva in da jamči za izvedbo dosedanja dejavnost, ko je
zgradil velike stavbe v tem mestu v Borgu di Valdocco, v Lanzu, Chieriju, Casaleju
Monferratu, Genovi in Alassiu.
Turin, 31. julija 1872
duh. Janez Bosko

25.10 Page 250

▲back to top


250
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ko so se enkrat z nakupom, drugič z zamenjavo trudili, da bi od Morglie kupili
tisti kos zemlje, don Bosko ni pozabil na cerkev San Seconda. Takoj na pomlad je
prosil župana, da bi mu dal na voljo zemljo, ki je bila namenjena tej stavbi, in mu
dovolil postaviti ograjo, da bi tako brez odloga začeli dela:
Veleugledni gospod župan!
Občinski svet je na sestanku 7. julija 1871 odločil, da duhovniku Janezu Bosku odobri
podporo trideset tisoč lir za gradnjo župnijske cerkve San Seconda in za to potrebno
zemljišče po načrtu razširitve San Seconda do Porta Nuove. Vaša uglednost je v pis-
mu z dne 27. istega meseca, v katerem je sporočila velikodušno darilo, omenila, da je
vodstvo občine pravilno razlagalo željo meščanov za gradnjo cerkve, kot jo je predvi-
del duhovnik Janez Bosko. Podpisani je v želji, da bi ustregel prebivalstvu in občinski
upravi, odločil, da se bo takoj lotil že odobrenih načrtov. V ta namen prosi občinsko
upravo, da mu določi zemljišče in dá dovoljenje za postavitev ograje in tako omogoči
začetek del. Oddaljenost ograje od odobrene meje bi znašala pet metrov.
Podpisani se vnaprej zahvaljuje za usluge, katerih bo kmalu deležen, in obljublja, da
bo zbral vse sile, da bo gradnja potekala čim hitreje v večjo korist vedno številnejšega
prebivalstva te mestne četrti kakor tudi v okras našega mesta.
Turin, 27. marca 1872
duh. Janez Bosko
Tudi pospeševalni odbor pod predsedstvom grofa San Martino d‘Aglièja je
vložil podobno prošnjo.
Župan je povabil don Boska, naj predloži civilni upravi zagotovilo, s katerim
se obvezuje, da bo uresničil načrt inženirja Formenta, ki ga je odobrila seja dne 2.
januarja 1868 z vsemi tam navedenimi pogoji.
Don Bosko je takole odgovoril:
Veleuglednini gospod župan!
Podpisani se je obrnil na vašo uglednost s prošnjo, da bi mu dali na voljo zemljišče,
namenjeno gradnji župnijske cerkve San Seconda in dovolili postavitev potrebne og-
raje, da bi tako lahko čim prej začeli dela, za katera so bili že odobreni načrti.
Ko sedaj ponavljam isto prošnjo, izjavljam, da sem pripravljen izvesti gradnjo po na-
črtu gospoda inženirja Alojzija Formenta, ki ga je občinski odbor odobril 2. januarja
1868.
Vaše uglednosti najvdanejši služabnik. Duh. Janez Bosko
Turin, 28. aprila 1872
Dne 6. maja 1872 je vodja Urada mestne in pokrajinske policijske uprave
Alojzij Prato izjavil, da je »duhovnik Janez Bosko z odlokom 3. 5. 1872 pooblaš-
čen, da pod vodstvom delovodje izvede naslednja dela: postavi ograjo okoli zem-
ljišča, namenjenega zidavi cerkve San Seconda ob Trgu San Secondo med cestami
San Secondo, Assietta, Gioberti in Ginnastica v oddaljenosti 4 m od zidarskih del

26 Pages 251-260

▲back to top


26.1 Page 251

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
251
in v soglasju z načrtom inženirja Alojzija Formenta, če se v izvajanju del ravnajo
po predpisih obstoječe zakonodaje.
Istočasno je don Bosko prosil ravnateljstvo železnic, da bi mu dodelilo popust
pri prevozu materiala za gradnjo cerkve in zavoda ob železniški postaji Porta Nuo-
va. Ko je dobil pritrdilen odgovor, se je generalnemu direktorju takole zahvalil:
Veleugledni gospod generalni direktor!
Dne 2. tekočega meseca (aprila) je podpisani prosil vašo uglednost za brezplačni pre-
voz materiala za zidavo cerkve šolskih poslopij blizu železniške postaje Porta Nuova.
Vaša uglednost je 19. istega meseca ljubeznivo odgovorila, da bodo železnice zara-
di koristi, ki bi jih zavod mogel nuditi uslužbencem Železniške družbe, poskrbele za
popust pri cenah za prevoz in da bi višino popusta določili, ko se bo začel prevoz
materiala.
Podpisani se čuti dolžnega, da vaši uglednosti izrazi globoko hvaležnost za storjeno
uslugo in istočasno sporoča, da se bodo dela začela v teku dveh tednov, zato bi bilo
treba začeti železniški prevoz materiala. Tako se ponovno obračam na vas s prošnjo,
da bi temu prevozu dali čim večje znižanje, kakor se bo to vaši dobrodelnosti zdelo
najbolj umestno.
Bog naj podeli vam in vsem sodelavcem pri železniški upravi gornje Italije svoj bla-
goslov. Ponižni prosilec duh. Janez Bosko
Po načrtu inženirja Formenta bi morala stati cerkev sredi zemljišča, na raz-
potju štirih cest s štirimi pročelji v popolnem harmoničnem soglasju, brez sta-
novanja za župnika in njegove sodelavce. Don Bosko, ki je sprejel gradnjo cerkve
samo s pogojem, da ne bo poskrbljeno samo za potrebe prebivalstva, temveč tudi
za posebne zahteve mladine s prazničnim oratorijem ter za dnevne in večerne
šole, je v soglasju s cerkveno oblastjo dal kopati temelje za cerkev malo bolj proti
vzhodu ob Via Gioberti, da bi tako pridobil prostor za šolska poslopja, dvorišče za
igre in podobno. Dela je zaupal bratoma Karlu in Jozuetu Buzzettiju in dal razširiti
naslednjo okrožnico s svojim podpisom:
Gospodom lastnikom in prebivalcem nove župnije San Seconda v Turinu.
Gradnja cerkve med novim delom Turina od železniških skladišč pri Porta Nuovi do
vojaškega vadbišča je nujno potrebna. To potrebo čutijo vsi, ki prebivajo v tistem
okolišu in poznajo potrebe kraja. Od župnijske cerkve san Carlo do cerkve santa
Maria delle Grazie oziroma Crocette, to je okraja, kjer naj bi zrasla nova cerkev, je
prostor, kjer v razdalji dveh kilometrov izredno gosto naseljenega predela mesta ni
nobenega sakralnega prostora za opravljanje bogoslužja. Če bi čakali tako dolgo,
dokler ne bi imeli zbranih vseh potrebnih sredstev, bi izvedbo tako pomembne na-
loge preložili na nedoločen čas. Izkušnja pa nam kaže, da so v Turinu vse cerkve, ki
so jih začeli graditi brez vnaprej zagotovljenih sredstev, bile pravočasno dograjene,
kajti Božja previdnost je na izreden način podpirala tiste, ki so se lotili gradnje. Tako

26.2 Page 252

▲back to top


252
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
sem se, opiraje na dobro voljo lastnikov in stanovalcev nove župnije in v zaupanju v
Božjo previdnost, lotil gradnje tudi jaz. Meje nove župnije je pristojna oblast določila
takole: na vzhodu od Trga San Quintino in Vie Provvidenza in Sacchi s cesto na Stu-
pinigi. Na jugu Via Legnano in na zahodu Piazza d‘Armi, na severu Via San Quintino.
Prebivalcev je okoli deset tisoč, toda preden bo cerkev končana, jih bo gotovo dva-
najst tisoč. Zato so načrtovalci mislili na precej prostorno cerkev. Ob cerkvi naj bi bil
majhen vrt za otroško igrišče, pod cerkvijo pa bi pripravili sobe za večerne in dnevne
šole med tednom kakor tudi ob prazničnih dneh.
Zaradi velike potrebe nam je občinska uprava dala podporo 30.000 lir; polovico bi jih
izplačali, ko bi bila dela do polovice, in drugo polovico na koncu. Eden izmed veliko-
dušnih lastnikov je prispeval 10.000 lir. Predračun pa znaša približno 300.000 lir. Da
bi dosegli to vsoto, se obračam na vas, gospodje lastniki in stanovalci te nove župnije.
Župnija se bo imenovala po mučencu san Secondu, ki je po Janezu Krstniku glavni za-
vetnik mesta Turina. Dela so se že začela in z vašo pomočjo upam, da jih bomo tudi
končali. Cerkev se bo zidala po načrtu inženirja Formenta, ki je bil predhodno potrjen.
Upamo, da bo stavba končana v treh letih. Zato vas prosim, da bi vašo dobrodelnost
usmerili k temu svetemu cilju v mejah možnosti tako kratkega časa. Prilagam obra-
zec, na katerem so zaznamovane možnosti za oddajo daru bodisi v denarju ali grad-
benem materialu, v enkratnem daru ali treh različnih obrokih v treh letih.60
Vse to je sporočeno po dogovoru s pristojno oblastjo. Usmiljeni Bog naj vsakega da-
rovalca poplača z obilnimi duhovnimi darovi.
Turin, 1872
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Dela so se začela meseca maja in so napredovala tako naglo, da so predvide-
vali, da bodo končana v treh letih. Izdatki za postavitev ograje, kopanje temeljev
in postavljanje ogrodja so narasli na 27 tisoč lir, ki so si jih izposodili.
Meseca julija je don Bosko ponovno pisal na železniško direkcijo.
Velespoštovani gospod generalni direktor!
Po naročilu vašega cenjenega dopisa z dne 9. julija imam čast, da vam podam poro-
čilo o prevozu materiala, za kar prosim popust.
Zahvaljujem se vam in vam želim zdravja in nebeškega blagoslova, medtem ko se
izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
12. julija 1872
Gradbeni material: »kosi kamna in kosi obdelanega kamna, marmor, opeka,
strešna opeka in apno« z železniških postaj Pinerolo, Avigliana, Meana, Aroma,
60 Na obrazcu je bilo napisano: Darovi za zidavo župnijske cerkve san Seconda, mučenca, med
Piazza d'Armi in železniškimi skladišči pri Porta Nuovi. Podpisani daruje enkratno vsoto …. lir ozi-
roma daruje v letu 1872 …. lir, 1873 …. lir , 1874 … lir. N. B.: Prosim, da napišete ime, priimek in sta-
novanje. Čez nekaj dni vas bo obiskala oseba, ki bo pobrala obrazce. Pozneje vas bomo pravočasno
obvestili o času pobiranja prispevkov.

26.3 Page 253

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
253
Ozzano, Varese, Chivasso, Settimo, Trofarello in Cambiano je tehtal približno 19
tisoč ton.
Približno ista količina gradbenega materiala, je poročal, bo potrebna za cer-
kveno stavbo in šolska poslopja pri sv. Janezu Evangelistu vzhodno od železniške-
ga skladišča, kjer se bodo kmalu začela dela.
Toda premik stavbe stran od središča, da bi dobili prostor za gradnjo šolskih
poslopij in naredili prostor za dvorišče-igrišče, kjer bi se mogli igrati otroci, ki
bi prihajali v oratorij, je napotil mestno policijo, da je sporočila don Bosku in po
njem podjetniku delovodji Karlu Buzzettiju, da bodo »uvedli kazenski postopek,
ker so začeli kopati temelje med Via San Secondo, Gioberti, Ginnastica in Assietta
za novo cerkev San Secondo« in se niso držali mesta, »ki ga je predlagala in odo-
brila občinska uprava«. Zato naj se don Bosko ali Buzzetti v desetih dneh zglasita
na uradu, ker bo sicer vložen postopek pri mestni prefekturi.
Don Bosko je brez odlašanja sporočil odlok inženirju Formentu, ki je 21. julija
privolil v njegovo željo in izdelal ustrezen načrt. Sam pa je v imenu izvršilnega
odbora 30. julija poslal županu vlogo, v kateri ga prosi, da bi spremenili prostor za
cerkev in tako omogočili gradnjo poslopja za šolo, vse v skladu z novim načrtom
inženirja Formenta. Toda občinski svet je na seji 3. avgusta izjavil, da ne more
odobriti načrta. Župan mu je odločitev sporočil in svetoval, naj takoj prekine iz-
kopavanje temeljev, razen če se bodo ravnali po načrtu, ki je bil odobren na seji 2.
januarja 1868. Sporočilu je bil priložen prepis občinskega odloka.
MESTO TURIN
Odločitev občinskega sveta na seji dne 3. avgusta 1872, št. 70.
Predmet: Cerkev san Secondo. Sprememba načrta.
Župan poroča, da je gospod duhovnik Janez Bosko v imenu pripravljenega odbora za
gradnjo župnijske cerkve San Secondo prosil, da bi smel spremeniti položaj cerkve z
dodatno stavbo na jugovzhodni strani po načrtu inženirja Formenta z dne 21. julija
1872, namesto po načrtu, ki ga je občinska uprava odobrila na seji dne 2. januarja
1868.
Prosilec dodaja, da je tako prošnjo vložil na ornatsko komisijo na seji 26. julija 1872,
vendar je bila ta mnenja, da bi bil prej odobreni načrt v popolni harmoniji s tamkajš-
njim prostorom, ker je cerkev stala v središču kraja brez vsakega prizidka. Novi načrt
pa postavi cerkev na desno stran in zato zunaj harmoničnega žarišča, poleg tega pa
bi dozidali še stavbo, ki ne bi bila v skladu s celoto.
Župan je nato prebral opombe, ki jih je gospod duhovnik Bosko v pismu 30. julija
1872 podal na osnovi odločbe ornatske komisije; ta se je uprla spremembi prostora
za cerkev, ki naj bi jo prestavili na vzhod namesto proti severu, in prosi, da bi odobrili
novi načrt.
Po teh uvodnih pojasnilih je župan povabil svet, naj odloči.
Svet pa je odobril pomembne pomisleke ornatske komisije.

26.4 Page 254

▲back to top


254
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Saj je sam gospod duhovnik Bosko v prošnji z dne 28. aprila 1872, v kateri se je zav-
zemal za dovoljenje za začetek izkopavanja temeljev bodoče cerkve, potrdil, da se
strinja z načrtom, potrjenim 2. januarja 1865.
Ker je občinski svet na zasedanju dne 7. julija 1871 v korist prosilca odobril zemljišče
in 30 tisoč lir za izgradnjo cerkve s pogojem, da se gradnja izvede po načrtu, ki ga je
odobril občinski svet in ornatska komisija, in ker je netočna razlaga, ki jo daje ime-
novani gospod duhovnik Bosko o odločitvi ornatske komisije, o kateri poleg tega do
sedaj še ni dobil uradnega poročila, saj je želela, da se odloči zadeva na seji v skladu
s pravilnikom, se prosilcu ne odobrijo zaprošene spremembe.
Kaj naj sedaj stori? Don Bosko pravi v natančnejši obrazložitvi, da niso razu-
meli njegovega predloga, »da bi združili načrt o oratoriju za otroke z načrtom za
zidavo cerkve za odrasle«, in da je bil prepričan, »da je podaritev zemljišča pove-
zana s splošnimi gradbenimi predpisi in ne pomeni drugega kot splošno varnost
in redno obratovanje na stavbe. Toda sedaj, ko so se stvari popolnoma spremenile
in Odbor onemogoča gradnjo stavbe za uboge dečke, je tudi izginil smisel, »ki je
bil v tem, da bi postavili oratorij in otroško igrišče, poleg tega pa bi imeli na voljo
cerkev tudi odrasli«.
In kaj sedaj?
»Rekli ste mi,« nadaljuje don Bosko, »da pravilnik ornatske komisije pred-
videva, da se proti odločitvam lahko pritožimo na občinski svet. Če bi svet sam
razpravljal o naši zadevi, bi bil z odločitvijo soglasen in se ne bi upiral. Ker sem se
pa uprl, je to znamenje, da hočem pokazati, da imam prav. Vedno sem spoštoval to
avtoriteto, ne samo spoštoval, temveč sem se ji priporočal in jo prosil za nasvete.
Z njo želim za ceno kakršnekoli žrtve sodelovati in ji biti pokoren.
V tem primeru pa ne morem doseči svojega glavnega cilja drugače, kot da se
odpovem dejanju, katerega uresničitev smo si tako dolgo želeli in ki je na žalost
tako zelo potrebno.«
Don Bosko je prosil župana, naj »obvesti predstojnika policije, da naj opus-
ti namero za postopek mestne prefekture zaradi prekinitve izkopa temeljev, ker
bo on sam poskrbel, da bo material odstranjen in bo vse postavljeno v prvotno
stanje«. Nazadnje je prosil župana, da bi mu ohranil svojo naklonjenost, in mu
povedal, da ga je vsa zadeva stala veliko denarja, kar je zlasti v teh težkih časih
zelo resna zadeva. Zato ga prosi, da bi mu kot župan na kak način pomagal v tej
denarni stiski.
Dela so prekinili v upanju, da bodo razumeli upravičenost don Boskovega
stališča. Več občinskih svetovalcev mu je bilo naklonjenih in so želeli, da bi se do-
seglo soglasje. Tega pa ni bilo iz razlogov, o katerih bomo govorili pozneje.

26.5 Page 255

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
255
4.5. IZ MARASSIJA V SAN PIER D'ARENO
Od večera 2. julija do jutra 6. julija sta don Lemoyne in apostolski misijonar
don Corsi pridigala duhovne vaje za dijake v oratoriju, istočasno pa so v svetišču
opravljali pobožnost štirideseturnega češčenja najsvetejšega Zakramenta, za ka-
tero je mati Božja Marija sama priskrbela sveče.
Malo prej se je pri don Bosku zglasil duhovnik, ki ga je mučil silen pljučni
kašelj, in ga prosil:
»Svetujte mi zanesljivo sredstvo za ozdravljenje.«
»Tukaj je,« je odgovoril svetnik. »Podelil vam bom blagoslov Marije Pomoč-
nice in vi boste, če boste ozdraveli, podarili materi Božji Mariji sveče za štiridese-
turno pobožnost.«
»Rade volje.«
Dne 1. julija se je vrnil z namenom, da bi mu izročil, kar je bilo predvideno v
obljubi, in je izjavil, da je popolnoma zdrav.
Don Bosko pa, ki se še ni čutil popolnoma zdravega, se je v spremstvu Enrie
6. julija vrnil na riviero, kjer bi prebil nekaj dni v Alassiu.
Med potovanjem se je zgodilo nekaj čudnega.
Dne 10. februarja istega leta so v Sali Tiberina v Rimu razpravljali o prihodu
in bivanju sv. Petra v Rimu, ki ju protestanti zanikajo, katoličani pa branijo. Unità
Cattolica je 13. februarja pisala: »Protestante so zastopali Sciarelli, Ribetti in Ga-
vazzi, katoličane pa Fabiani, Cipolla in Guidi. Protestanti so imeli svoje stenografe,
ki so prihajali iz poslanske zbornice. Tudi katoličani so imeli svoje, ki so prihajali
z vesoljnega cerkvenega zbora. Stenografsko poročilo bodo objavili.
»Kar se tiče nas,« je nadaljeval ta katoliški časopis, »smo pripravljeni pokaza-
ti, in to z dokazi Ribettija in Sciarellija, da Viktor Emanuel II. ni bil nikdar v Rimu.
Toda za prihod Viktorja Emanuela v Rim je manj dokazov kakor za prihod pogla-
varja apostolov Petra. Prav tako ne bomo nikdar razumeli, kako sta še leta 1872
Ribetti in Sciarelli hotela razpravljati o tem, da sv. Peter ni bil nikdar v Rimu, ko pa
je tukaj živel in umrl, kakor nam to priča Cerkev in priznava celotna zgodovina.«
La Capitale je 11. In 12. februarja objavil ponarejen povzetek razgovorov,
toda prve dni marca so objavili v časopisih »Avtentično poročilo o razgovoru, ki
so ga imeli v Rimu od popoldneva 9. februarja do 10. februarja nekateri katoliški
duhovniki in protestantski ministri o prihodu svetega Petra v Rim pod pokrovi-
teljstvom in na račun Prvotnega rimskega združenja za katoliške interese.« Neki
grof je don Bosku poslal en izvod.
Ne vemo, kdo bi to lahko bil, imamo pa svetnikov odgovor, ki ga ljubosumno
hrani grof Scipion Benadoluci di Tolentino:
Turin, 25. 3. 1872
Veleugledni gospod grof!
Potem ko se vam opravičujem zaradi zamude, s katero vam odgovarjam na vaše

26.6 Page 256

▲back to top


256
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ljubeznivo pismo z izrezki iz časopisov, potrjujem prejem poročila o slavni razpravi.
Prebral sem jo zasebno in javno, in medtem ko izrekamo zahvalo zmagujoči resnici,
se čutimo globoko užaljene zaradi drznosti nasprotnikov vere in družbe, ki so si upali
napadati z lažmi in obrekovanji.
Za vse se vam iz srca zahvaljujem. Izkazali ste se zelo velikodušnega, ko ste priprav-
ljeni storiti v Rimu vse, kar bi mi moglo biti v prid. Izkoristil bom, kakor sami pravite,
kmalu vaše povabilo.
Bog naj vas blagoslovi, gospod grof, in z vami naj blagoslovi tudi vse vaše napore in
vso vašo družino. Molite zame, ki se vam v globoki hvaležnosti zahvaljujem in izre-
kam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika. duh. Janez Bosko
Zgodilo se je, da je prav na vlaku, s katerim je potoval don Bosko na progi iz
Savone v Albengo, naletel na mladega odvetnika dobrodušnega videza, ki je začel
govoriti o tej razpravi in se postavil na stran protestantov.
Don Bosko mu je najprej dal govoriti, potem pa mu je segel v besedo:
»Gospod, vi trdite, da dobro poznate celo vprašanje, jaz pa sem prepričan o
nasprotnem. Hočete še naprej postavljati nasprotne razloge ali menite, da bi bilo
prav, če bi vam jaz povedal svoje stališče? Povejte, kaj vam bolj ugaja.
Odvetnik je ostal pri svojem oporekanju in don Bosko je drugega za drugim
zavrnil ugovore in mu pokazal, kako je sv. Peter prišel v Rim. Navedel je zgodo-
vinske dokaze iz prvih časov krščanstva, stalno pričevanje izročila in spomenike,
ki o tem govorijo v večnem mestu; odvetnik se je čutil premaganega in ga je na
koncu vprašal po njegovem imenu.
Don Bosko je dejal:
»Sem zakristan v cerkvi Marije Pomočnice v Turinu.«
Ob tem odgovoru je neka gospa, ki je pozorno sledila razgovoru, takoj razu-
mela in vzkliknila: »Ste vi don Bosko?« Don Bosko je prikimal in ona je nadaljeva-
la: »Jaz sem že videla vašo cerkev.«
Odvetnik, nasmejan, ker se je veselil srečanja, je dejal: »Študiral sem vašo Zgo-
dovino Italije in poznam tudi vašo Cerkveno zgodovino in Zgodbe svetega pisma.«
Don Bosko je zares potreboval miru. Mogoče ga je tudi potovanje tako zelo
utrudilo, da mu je moral Enria, ko sta prišla v Alassi, streči več noči.
Medtem ko je bil v Alassiu, so mu sporočili, da je že vse pripravljeno za nakup
samostana San Gaetano v San Pier D‘Areni, kamor naj bi prenesli zavetišče, ki so
ga odprli v Marassiu. Dne 16. julija je šel don Bosko v Genovo.
Pri tem je občutil posebno podporo, kakor je razvidno iz članka v Osservato-
re Romano z dne 2. maja 1876, ki so ga na osnovi poročil iz Rima priobčili razni
gospodje iz Genove: »San Pier d‘ Arena je bil cilj raznovrstnih pobud. To mesto je
nastalo šele pred kratkim. Odkar je postalo križišče železniških prog, je tudi tržno,
trgovsko in bančno središče. Prišlo je veliko špekulantov in odprlo tukaj svoje trgo-
vine, pisarne in tovarne vseh mogočih vrst. Prvotni prebivalci se čutijo Genovčane

26.7 Page 257

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
257
in so dobri in vzorni kristjani. Ti tujci pa so anglikanci, luterani, kalvinci, pa tudi
brezverci in brezbrižni do vere. Prostozidarji pa so tukaj v polnosti gospodovali.
Treba je povedati, da je mesto naraslo na 25 tisoč duš, ki so imele na voljo edino
župnijsko cerkev, kjer je bilo prostora komaj za tisoč ljudi z duhovniki, ki jih je bilo
zaradi pogostih smrti vedno manj, namesto da bi jih bilo več. Stanje je bilo tako ža-
lostno, da so zaradi verskih razmer mestu pravili mala Ženeva. Kako bi potem mog-
la priti v to mesto kaka cerkvena ustanova? Prepustimo to don Bosku. V popolnem
soglasju z gorečim nadškofom v Genovi, ki ga je v vsem podpiral, je skušal karkoli
kupiti, pa ni bilo nič. Tedaj pa so dali na prodaj cerkev Mrtvih ali Pokopališko cer-
kev z majhno stavbo. Naleteli so na tisoč težav, na tisoč nasprotovanj proti sklenitvi
pogodbe. Toda s pomočjo nekaterih duhovnikov in laikov je končno le prišlo do
nakupa. Sedaj je bi bilo potrebno takoj plačati veliko vsoto. Tukaj se je izkazala do-
brodelnost Genovčanov, ki so se zavedali, kako veliko korist bi nova ustanova mogla
prinesti skupnosti in veri, zato so se združili, kupili in plačali.«
Vse skupaj je potekalo takole: don Bosko je z don Albero in zavzetimi sobrati
Konference sv. Vincencija skušal kupiti hišo nedaleč od sedanjega zavetišča, ne-
kako sredi hriba. Zaman. Nato so obrnili pozornost na stari samostan in bližnjo
cerkev San Gaetana. Toda kljub zavzetosti kneza Viktorja Centurioneja tudi to ni
uspelo. Jasno je bilo, da hudič ni popustil niti za ped, ker je predvideval veliko
dobro, ki bi ga nova ustanova lahko naredila.
Toda sedaj so potrpežljivi poskusi, svetnikovo neizmerno zaupanje v Božjo
previdnost in pomoč mnogih prijateljev dosegli nepričakovan uspeh, ki je jasno
pokazal delovanje Božje previdnosti. Ko so markiza Martorellija d‘Efivallerja, la-
stnika cerkve San Gaetano in nekdanjega samostana, prosili, da bi prodal oboje v
posvetne namene, je ta nadškofu Magnascu predlagal nakup cerkve z namenom,
da bi jo ohranil za bogoslužje. Don Janez Antola in don Ricchini sta pri dogovar-
janju pridno sodelovala, kakor hitro sta zvedela za markizov predlog, in si nista
dala miru, dokler cerkev in samostan nista postala don Boskova last.
Don Bosko je takoj predložil mons. Magnascu svoj namen o nakupu. Ta je
privolil in sedaj je bilo treba samo še podpisati pogodbo in najti potreben denar.
Markiz Ignacij Pallavicini, ki je 9. septembra 1871 obljubil don Bosku 1.000
lir letnega prispevka, ko bi ustanovili zavod v Genovi, je umrl. Don Bosko je prosil
njegove dediče, da bi izpolnili željo pokojnika. Toda ti se niso čutili dolžne in so
mu takole odgovorili:
Genova, 14. 5. 1872
Velečastiti gospod!
Že več dni imam namen odgovoriti na vaš dopis moji ženi. Nekaj opravkov me je
zadrževalo in zato vas prosim odpuščanja. Najprej se vam zahvaljujem, tudi v imenu
moje žene, za molitve, ki ste jih opravili za nas.
Kar se tiče podpore tisoč frankov, o katerih govorite v vašem cenjenem dopisu, mo-

26.8 Page 258

▲back to top


258
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ram reči, da ne upoštevate, kar vam je povedala moja žena osebno in tudi pisala v
svojem pismu. Prepričan sem, da je bil moj tast pripravljen dati tisoč lir, če bi usta-
nova bila postavljena v Genovi in ne kje v okolici. V tem primeru bi bila kakršna koli
vsota prostovoljni in popolnoma zasebni dar.
V P. S. citirate besedilo, ki obvezuje, da dajemo ubogim, kar je odveč. To popolnoma
umirja našo vest, ker dediščina markiza Pallavicinija, to vam zagotavljam pisno, ni
nič odvečnega, smo morali prodati precej imetja, da smo mogli poravnati dolgove,
npr. delavce, ki so ostali ‚ex justitia‘ (iz pravičnosti.)
Upam, da nas boste po jasnih in odkritosrčnih besedah imeli za opravičene, če ne
moremo ničesar prispevati k vaši ustanovi. V globokem spoštovanju se izrekam poln
spoštovanja za najpokornejšega služabnika.
Marcello Durazzo
Nikakor ne smemo misliti, da markizov Durazzo Pallavicini ni preveval glo-
bok krščanski duh velikodušne dobrodelnosti, ker so nekaj let pozneje, julija
1889 prepustili našim za zelo nizko ceno kos svoje posesti ob sirotišnici v San
Pier D‘Arena, tako da se je zemljišče podvojilo in so v veliki poletni hiši v glavni
dvorani naredili kapelo za praznični oratorij.
Za nakup cerkve San Gaetano in bližnjega samostana je bilo treba takoj plača-
ti 36.000 lir. Baronica Cataldi, svakinja senatorja Jožefa Cataldija, ki nam je dal v
zakup vilo v Marassiju, je videla obilico dobrega, ki ga je delal zavod, in je veliko-
dušno podarila 30.000 lir, ki so bile potrebne za nakup. Nadškof je daroval 4.000
za dodatne stroške. Ko je don Bosko zvedel za srečen izid dogovorov, je prišel iz
Alassia v Genovo, da se je zahvalil nadškofu in dobrotnikom in si ogledal kupljene
prostore.
Svetemu Janezu Krstniku posvečeno cerkev je po oporoki markiza Janeza Kr-
stnika di Negro zgradil njegov svak grof Krištof Centurione. Cerkev so od začetka
1597 do 1796 upravljali teatinci, ki jih je ustanovil sv. Kajetan Tienski, in čeprav
je bila posvečena sv. Janezu Krstniku, so jo imenovali cerkev sv. Kajetana. To ime
je ohranila tudi potem, ko so jo pa raznih dogodkih prepustili francoski vladi, in
nato sardskemu kralju, ki jo je zaupal regularnim lateranskim kanonikom Naše
ljube Gospe Incoronate iz San Teodorja. Med napoleonskimi vojnami je služila za
skladišče smodnika in za vojašnico, od 1835 pa za obolele za kolero. Leta 1843
jo je kupil markiz Centurione in spet odprl za javno bogoslužje. Toda kljub temu
je služila tudi posvetnim namenom, leta 1859 je postala skladišče za najdrago-
cenejše stvari francoske vojske, ki je prišla v Italijo. Od 1866 do 1867 je bila spet
bolnišnica.
Ko je don Bosko videl to veličastno stavbo v tako zanemarjenem stanju, v
katerem je bila, je vzkliknil:
»Kaj hočemo! Toliko se trudimo, da bi postavili nove cerkve, zakaj se potem
ne bi potrudili, da bi ohranili za bogočastje cerkve, ki že stojijo?«

26.9 Page 259

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
259
Med kratkim bivanjem v Genovi je sprejel več obiskov in tudi sam obiskal več
osebnosti. Med drugimi ga je obiskal kanonik Ampugnani, ki je bival v Marassiju
in mu pomagal pri nakupu zavoda v Alassiu. Želel se je opravičiti, ker ga na začet-
ku ni hotel prepustiti don Bosku, kakor je bilo določeno v tajnih pogovorih, ker je
bil on samo posrednik. Don Bosko pa je spremenil pogovor in ga vprašal:
»In kaj delate sedaj?«
»Jaz? Nič. Počivam.«
»Kako, počivate? Ko ste pa vendar zdravi in še mladi!«
»Veliko sem delal in se trudil v Ameriki, sedaj pa počivam.«
»Ali ne veste, da bodo duhovniki počivali v nebesih? In da bomo morali dati
strog obračun zato, ker nismo delali in smo izgubljali čas?«
Kanonika so te besede tako prizadele, da je bil čisto iz sebe in ni vedel, kam
bi se obrnil, da bi izginil iz sobe. Naslednjega dne se je vrnil v zavod in rekel don
Alberi, da naj mu dá igrati, poučevati petje in pridigati. »Kajti,« tako je jekel, »don
Bosko mi je povedal hude besede.«
Srečal se je z generalom najmanjših bratov sv. Frančiška Paolskega, zelo uče-
nim možem, ki je bil nekoč župnik v tem kraju. Po spoštljivem pozdravu mu je rekel:
»Oče, kot generalni predstojnik reda imate gotovo veliko opravkov?«
»Malo ali nič. Veste, malo nas je.«
»In koliko novincev imate?«
»Nobenega.«
»In koliko študentov?«
»Nobenega.«
»Kako? In vi ne storite nič, da bi preprečili propad za Cerkev tako zaslužnega
reda, ki še ni dosegel cilja, za katerega ga je ustanovil vaš ustanovitelj in ki ima
toliko slavnih prerokb, ki se morajo izpolniti?«
»Toda poklicev ni.«
»Če ne morete dobiti poklicev v Italiji, pojdite v Francijo, v Španijo, v Ameri-
ko, v Oceanijo in poiščite ljudi, ki se vam bodo hoteli pridružiti. Tako boste oveko-
večili obstoj tako pomembnega reda, kot je vaš. Imate veliko odgovornost, težek
račun, ki ga morate dati Bogu. Koliko ovir in težav je moral premagati vaš sveti
ustanovitelj sv. Frančišek Paolski, da je ustanovil vaš red! Vi pa bi dovolili, da bi
bile zaman vse molitve, vsi napori, toliki upi?«
Dobil je tako veličasten, ukazovalen videz in govoril je s takim poudarkom, da
je ubogi oče general bil ves skrušen pred njim in je obljubil, da bo storil vse, kar je
v njegovi moči, da bo našel nove člane.
Ni mogoče opisati ljubezni, ki jo je don Bosko čutil do vseh redov.
V Turinu je moral prenašati že opisano nasprotovanje za gradnjo cerkve San
Seconda. Medtem pa je sestavil obrazec podpisnikov z okrožnico za ustanovitev
zavoda v San Pier d‘Areni, ki jo je razpošiljal dobrodelnim osebam v genovski pok-
rajini in prikazoval težke izdatke:

26.10 Page 260

▲back to top


260
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Izdatki za prevzem prostorov znašajo približno trideset tisoč lir, toda za preureditev
in obnovo sob, za opremo cerkve, zavetišča in za nakup zemljišča za vrt in odmore,
kjer naj bi se otroci zadrževali zlasti ob prazničnih dneh, bo potrebnih še najmanj
toliko sredstev.
Ker nimamo na voljo potrebnih sredstev, se zatekamo k vsem, ki imate radi našo sve-
to katoliško Cerkev in želite preprečiti moralni propad naše mladine ter jo usmeriti
h kaki obrti, s katero si bo mogla pošteno služiti svoj kruh.
Prilagamo obrazec, na katerega lahko vsak napiše, koliko mu dobrotno srce nareku-
je, da bo daroval bodisi takoj bodisi pozneje, kakor mu bolj ustreza.
Malo pozneje je od svetega Ignacija poslal »Njegovi Ekscelenci velespoštova-
nemu mons. Magnascu, nadškofu v Genovi,« naslednje potrdilo:
12. avgusta 1872
V Gospodovem letu 1872, na dan 16. julija, praznik Karmelske matere Božje Marije,
je vaša ekscelenca, velečastiti mons. Salvator Magnasco, dala na voljo štiri tisoč lir,
s katerimi bi pomagali kupiti cerkev in samostan San Gaetana v Sampierdareni in
bi tako ohranili cerkev za bogoslužne namene, stavbo pa dali na voljo za zavetišče
revnih otrok. Ta vsota je vzeta samo na posodo in bo vrnjena vaši ekscelenci takoj
po predhodnem štirimesečnem opozorilu. Za to izredno dejanje krščanske dobrodel-
nosti, kakor tudi za ljubeznivost in potrpežljivost, s katero je vaša ekscelenca prena-
šala motnje in skrbi za nakup zgoraj imenovanih prostorov, se vam iz srca zahvalju-
jemo ter se še naprej priporočamo vaši naklonjenosti. Duh. Janez Bosko
Nadškof je pripisal naslednjo pripombo:
»Posojilo mons. nadškofa Magnasca velečastitemu don Bosku za nakup San Gaetana
v Sampierdareni 4.000 lir. Prejel od pobožnih oseb 1.000 lir. Drugo je namenjeno tej
dobrodelni ustanovi. – Salvator, nadškof.
4.6. PRI SVETEM IGNACIJU IN V NIZZI
MONFERRATO
Dne 4. avgusta popoldne se je don Bosko odpravil v Mornese za prve zaoblju-
be hčera Marije Pomočnice. Ko se je 6. avgusta vrnil, je odšel k San Ignaziu, kjer je
kljub zaposlitvi z dušnim pastirstvom mislil na oratorij in svoje dobrotnike ter je
v prostem času ob pisalni mizi odpravljal posle in pisal veliko pisem.
Don Bertu je pisal:
Predragi don Berto!
San Ignazio, 8. 8. 1872
Pošiljam ti drugi del, da se boš malo pozabaval. Delo si dobro opravil. Razlage imen

27 Pages 261-270

▲back to top


27.1 Page 261

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
261
mest ni treba pisati. Če imaš na voljo moderni naziv mesta, pa ga le napiši. To je že
končano. Poišči si izvod Svetopisemskih zgodb, še bolje zvezek na moji pisalni mizi.
Že obstoječe besede opusti. Bog naj nas vse blagoslovi. Zdravje se mi je izboljšalo.
Najvdanejši duh. Janez Bosko
Don Rui je poslal nekaj računov za plačilo in mu zagotovil, da se mu je zdravje
izboljšalo.
Predragi don Rua!
Pošiljam ti nekaj računov, ki jih odpravi. Račun za mons. Sibonija z mojim pismom
pošlji z istim ovojem komendatorju Bacheletu, direktorju za promet. Če so prišli ra-
čuni iz Rima, mi jih pošlji v Lanzo, v petek bom še tukaj v zavodu, v soboto zjutraj v
Mathiju in popoldne, ‚Deo dante‘ (če Bog da), v Turinu.
Zdi se mi, da se je moje zdravje izboljšalo in sem se znebil nekaj nevšečnosti starega
datuma.
Vse vas pozdravljam v Gospodu. Moli zame, ki sem tvoj v J. K. najvdanejši
San Ignazio, 12. 8. 1872
duh. Janez Bosko
Junija se je mladi grof Cezar Balbo, nečak pisatelja Upov Italije, sin grofa
Prospera, junaškega vojaka, ki je prihajal s svojim drugim sinom poučevat mate-
matiko v oratorij in je na koncu meseca dajal don Bosku svoj dar, rekoč, da prihaja
plačat svoj honorar, oženil z grofico Marijo, hčerko grofice Gabriele Corsi, zadnjo
potomko grofov Billiani di Cantoira, ki je pomagala don Bosku pri Katoliškem bra-
nju s prevodom nekaj zvezkov. Don Bosko je poklonil mlademu ženinu en izvod
Preskrbljenega katoličana s temle posvetilom:
Grofu Cezarju Balbu – s prisrčnimi željami – odločnega katoličanstva – s
trdnim zdravjem zanj – za mlado soprogo – z željo za stanovitnost v dobrem – za
oba – junija 1872 – ponižno poklanja – pisatelj.
Sedaj mu je ponovno pisal, mu poslal prisrčne pozdrave in med drugim ome-
njal tudi ljudski katoliški časopis, ki so ga nameravali ustanoviti.
Predragi gospod grof Cezar!
Turin, 12. 8. 1872
Prejel sem vaše cenjeno pismo in se vam zanj zahvaljujem. Res je, kar ste pisali, da je
zelo težka napaka, če kdo odpotuje iz Turina in ne pride pozdravit te nebeške matere
Marije Pomočnice. Toda to je tudi nadvse dobra mati in razume razloge, zakaj je tudi
najboljši sinovi ne pridejo pozdravit.
Jaz sem skušal nadomestiti zamujeno tako, da sem ji priporočil vas, gospod grof, in
gospo grofico Mariji, da bi ona izprosila od sina Jezusa milost prijetnega potovanja
in ob svojem času lepe vrnitve, zlasti pa sem prosil za vas dragoceni dar zdravja in
še drugo pomembnejšo milost, da bi to zdravje uporabili za stvari, ki bodo v večjo
Božjo slavo. Upam, da nas bo mati Božja Marija uslišala. Toliko bolj, ker bomo morali
zdržati težek boj za uveljavitev časopisa, o katerem smo govorili in glede katerega
bomo skušali priti do sklepa, ko bom, če bo Bog tako hotel, prišel k vam v Casino.

27.2 Page 262

▲back to top


262
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Upam, da grofica uživa dobro zdravje, in jaz prosim Boga, da bi ji ga ohranil dolga
leta. Pozdravite jo, prosim, v mojem imenu in jo prosite, naj ne pozabi na sodelova-
nje pri Katoliškem branju. V rokah imam celo vrsto pomembnih reči in potrebujem
razsvetljenja, da jih bom rešil v večjo Božjo slavo. Pomagajte mi s svojimi svetimi
molitvami in me priporočite tudi molitvam dobre grofice Marije. Bog naj vaju bla-
goslovi in vaju ohrani dolga leta pri življenju z milostjo vztrajnosti do konca. Amen.
Z vsem spoštovanjem in ljubeznijo imam čas, da se izrečem ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Ponovno je pisal tudi don Rui.
Predragi don Rua!
Pošiljam ti pismo odvetnika Macce. Ti ali don Savio govorita z njim. Poslušajta ga in
pokažita pripravljenost za kakršnokoli mirno rešitev. Vendar ne sklepajte ničesar,
dokler se ne bomo pogovorili. Vemo, za kaj gre.
Položi pisanje v ovitek in nanj napiši naslov: Odvetnik Rajmund Maccia, Via di An-
gennes, 26–3. Stopnice na desno, dvorišče.
Če imaš kako stvar za don Cerrutija, jo priloži temu pismu z listkom.
Presveta Devica Marija naj nas ima vedno za svoje. Amen.
San Ignazio, 14. 8. 1872
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
P. S.: Si izpolnil naročilo za don Savia?
Ravnatelju zavoda v Lanzu je sporočil, da bo prihodnji dan kósil v zavodu z
več prijatelji:
Predragi don Lemoyne!
Jutri bom za kosilo pri vas in z menoj bodo trije ali štirje prijatelji, med njimi tudi don
Begliati. Poskrbi, da bo veselo. Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
San Ignazio, 15. 8. 1872
Po kratkem postanku v Mathiju je bil 17. avgusta v Turinu. Dne 19. je ponov-
no odpotoval v Nizzo Monferrato, kamor ga je grofica Corsi, po pravici imenovana
mama, nadvse ljubeznivo povabila. Že več let zaporedoma je prihajal v Casino,
kjer je prebil kak dan in se oddahnil v tistem hladnem in mirnem počitniškem
kraju, kar je koristilo njegovemu zdravju, obenem pa je lahko nemoteno delal.
Poročenca, ki sta navadno živela z grofico Gabrielo, čeprav sta imela svojo palačo
v Nizzi, sta mu pripravila veličasten sprejem. Od tam je takoj pisal don Rui:
Nizza Monferrato
Predragi don Rua!
Odkar sem odšel, se vedno česa spomnim, zato ti moram pisati.
V Lanzu naj se dela kolikor mogoče pospešijo in se poskrbi za vse potrebno, da bodo

27.3 Page 263

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
263
dobili doktor Lanfranchi, don Picco, gospod Jožef Canale, teolog Pechenino, teolog
Roda, don Ratti, župnik iz Staghiglioneja, če bo tudi prišel, prijetno stanovanje. Na-
pišite mu listek, da naj pride.
Povabilo na razdelitev nagrad s pravilnikom za Valsalice pošljite tudi gospodu grofu in
grofici Viancino v Bricherasio. Nameravam povabiti tudi župana, ki bo verjetno prišel
ali koga poslal. Če bi mogli zaigrati Noč in dan, bi bilo ‚ad hoc‘ (najbolj pripravno).
Ko bo don Berto končal svoje delo, mi ga pošlji, če je mogoče. Če ni priložnosti, ga
bom videl v Turinu.
Mama vas vse pozdravlja. Bolehna je, molite zanjo. Bog naj vas vse blagoslovi in imej
me za najvdanejšega v J. K. duh. Janez Bosko
P. S.: Javni in zasebni kapital je padel zelo nizko.
Na teh obiskih v Nizzi je grof Cezar imel priložnost spoznati don Boskove
izredne sposobnosti, zlasti, da je na prvi pogled prepoznal značaj kogar koli.
»Nekega dne,« pripoveduje markiz Filip Crispolti, »so pripeljali k svetniku
dečka, ki ga je skrajna revščina naredila skoraj neumnega. Don Bosko naj bi ga
sprejel v zavod. Pobožal ga je in ga vprašal, kaj vse zna. Deček je ves zbegan nekaj
govoril in dal vedeti, da nič ne zna. Don Bosko ga je vprašal, ali zna igrati palico.
Dečkove oči so zasijale od veselja. Tedaj se je don Bosko s kretnjo, ki je pokazala,
da je dosegel velik ulov, obrnil k okoli stoječim in resno izjavil: ‚Ta fant je zame,
vzamem ga.‘ Precej let pozneje so grofu Balbu naznanili prihod nekega neznanega
salezijanca. Grof je zagledal pred seboj duhovnika lepega videza, živahnega govo-
ra in bistre glave. Ta mu je dejal: ‚Vi me ne poznate. Jaz sem tisti deček, ki ga je don
Bosko v takih in takih okoliščinah v vaši hiši v Nizzi sprejel za svojega gojenca.‘
Don Bosko je v trenutku razbral dečkove sposobnosti in iz njega naredil člo-
veka, ki je bil sposoben voditi nadvse pomemben zavod.«
Šolsko leto je šlo h koncu in med tridesetimi učenci, ki so končali retoriko,
se pravi peti gimnazijski razred, in se pripravili na izpite za maturo na Kraljévi
gimnaziji Monviso, jih je samo pet imelo popravni izpit. Tudi v oratoriju so bili
izpraševalci zelo zadovoljni z uspehom gojencev.
Razdelitev nagrad je bila 8. septembra po zares splošnem obhajilu, dobrem
kosilu in pomembnem don Boskovem nagovoru. Škoda, da ni nihče zapisal besed,
ki jih je spregovoril ob tako pomembni priložnosti! Kako bi bile koristne nam in
vsem, ki prihajajo k njemu v šolo.
Razdelitev nagrad je razveselila zares fantastična kompozicija maestra De
Vecchija z naslednjo vsebino:
1. Noč. Počasno zvonjenje nakazuje noč. Fant, ki je ves prevzet od misli, da bo jutri
odšel iz zavoda na počitnice, ne more zaspati. Premetava se po postelji in sli-
ši globoko dihanje svojih tovarišev in regljanje žab, tožno pesem slavčka, krik
sove. Glasovi inštrumentov vse to jasno nakazujejo, da se zdi, kakor bi bilo res.
2. Ob zori. Kratka ne vesela ne žalostna melodija, ki da občutiti veselo prebujanje
narave z raznimi znamenji, kot npr. petje petelina, ki naznanja jutro.

27.4 Page 264

▲back to top


264
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
3. Jutranje sanje. Fant, ki je bil vso noč buden, sedaj spi in sliši žvrgolenje ptičev
svojega domačega kraja.
4. Prebujenje. Nenaden zvok trobent je znamenje za vstajanje. Zmedeno igra-
nje inštrumentov nakazuje, da fantje vstajajo in se pripravljajo na odhod ter
pozdravljajo dan, ki je končno prišel.
5. Ave Maria. Počasi se vse umirja in zasliši se pobožno petje Ave Maria ob sprem-
ljavi mnogih inštrumentov kot jutranja molitev.
6. Pozdrav tovarišem. Po končani molitvi fant odide iz zavoda s pozdravom čao, kar
skušajo posnemati klarineti. Ko pride na postajo, zasliši zvonec, ki naznanja raz-
delitev voznih listkov. Globoko donenje basov ponazarja govorjenje potnikov, ki se
zbirajo za izdajanje voznih listkov, vstopajo v čakalnico in se napotijo na vlak.
7. Odhod. Zvonec da znamenje za konec delitve voznih listkov, postajni načelnik da
s piščalko znamenje za odhod vlaka, lokomotiva zažvižga, od daleč se sliši odgo-
vor sprevodnika s trobento. Lokomotiva potegne. Maestro je tukaj skušal posne-
mati celo šum lokomotive. Dobro je, da se prepričamo, kako zelo zna umetnost
posnemati naravo.
8. Zadovoljen človek. Začenja se vesel napev; ta predstavlja podobo radostne mate-
re, ki objema sina, ki prihaja z železniške postaje, in sina, ki objema svojo mater.
9. Praznik. Fantastična skladba se končuje s slovesnim praznovanjem v domačem
kraju. Slovesno zvonjenje zvonov nakazuje cerkveni praznik, streli iz možnarjev
pa povezovanje ljudstva s Cerkvijo.61
Jasno je, da, dokler smo na tem svetu, ‚sunt bona mixta malis‘ (je dobro pome-
šano s slabim), in medtem ko so gojenci množično odhajali na svoje domove na za-
služene počitnice, so nekaterim sporočili, da zaradi svojega obnašanja niso vredni,
da bi uživali dobrodelnost v oratoriju, in zato prihodnje leto ne bi bili več sprejeti v
zavod. Podajamo listek, ki so ga poslali staršem in ga je podpisal don Rua.
V imenu vodstva tega oratorija vam moram sporočiti, da iz tega, kar smo mogli raz-
poznati, fant ……. nima namena, da bi postal duhovnik. Vi pa veste, da ima ta zavod
namen vzgajati mladino za ta poklic. Zato ni primerno, da bi se še vrnil med naše
gojence.
Upajmo, da mu bo drugje bolje uspelo; mi bomo prosili Gospoda za to. Medtem ko vas
spoštljivo pozdravljam, imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najponižnejšega
služabnika. Duh. Mihael Rua
61 Slovesna razdelitev nagrad učencem Oratorija sv. Frančiška Saleškega dne 8. septembra 1872
ob šestih popoldne. SPORED: Vesela vrnitev, koračnica maestra De Vecchija. Himna – petje. Branje
izpitnih ocen. Upanje, Rossini. Zbor. Govor uglednega p. Inocenta Gobia. Noč in dan: fantazija ma-
estra De Vecchija. Razdelitev nagrad. Ljubezen. Rossini. Zbor. 9. Mesec januar, koračnica maestra
Janeza De Vecchija.

27.5 Page 265

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
265
4.7. V JESENI
Don Bosko še ni popolnoma ozdravel; od časa do časa so mu še pretili kožni
izpuščaji, tako da so mu sobratje in zdravniki svetovali, naj si malo odpočije. Takoj
po razdelitvi nagrad se je odpravil v Vignale, kamor je grofici Callori jasno pisal:
Dobra moja mama!
Vsako jutro pri sveti maši obiščem svojo dobro mamo in molim zanjo. Prepričan sem,
da vi v svoji veliki naklonjenosti delate isto zame.
Toda poleg teh duhovnih obiskov bi rad imel tudi zdravstvene izvide o stanju zdravja
vseh vas, kakor se to pove z znanstvenim izrazom. Moram priznati, da že dalj časa
ne prejemam nikakršnih pridig, opominov in nasvetov in postajam zato vedno bolj
raztresen. Če pa boste v tednu po Marijinem rojstvu v Vignaleju, vas bom obiskal, kar
mi bo v korist tako za dušo kakor za telo.
Moje okrevanje napreduje, toda stari prebivalci iz Varazzeja nikakor nočejo zapusti-
ti posesti, ki so si jo izbojevali v mojem telesu.
Prosim vas, da izročite moje ponižne pozdrave gospodu grofu Frideriku in vsem dru-
gim članom družine. Vsem vam želim obilo nebeškega blagoslova, se priporočam v
vaše svete molitve in se izrekam v hvaležnosti za vaše uglednosti ponižnega raztre-
senca. Duh. Janez Bosko
V Vignaleju so mu stregli z največjo skrbjo in prizadevnostjo. Na poti domov
se je ustavil v Borgo San Martinu, kjer je dobri don Bonetti bil v težkih škripcih.
V gledališču malega semenišča so gojenci uprizorili tragedijo Sveti Evstahij,
ki so si jo ogledale mnoge ugledne osebe, Kasalčani in okoličani. Toda časopis Il
Casalese je objavil lažnivo in hudobno oceno. Don Bonetti je 30. julija poslal ure-
dniku pismo, v katerem je zavrnil neutemeljene trditve. Ta pa je pismo objavil in
dodal še petero veliko bolj lažnivih in hudobnih pripomb. Dne 5. septembra je po
sodišču poslal natančno zavrnitev, da bi jo v celoti objavili.
Med drugim je II Casalese trdil, da je tragedija Sveti Evstahij nemoralna in bi
bilo bolje, če bi predstavili kako komedijo namesto tragedije. Don Bonetti je poka-
zal in dokazal, da igra predstavlja »državljana, ki je v miru in vojni opora svojemu
vladarju«, »junaškega bojevnika, ki so ga obsodili na krivično izgnanstvo, pa takoj
ko sliši, da je domovina v nevarnosti, pozabi na pretekle krivice, prime za meč
in se postavi v boj s sovražnikom«, »vojaka«, ki izgovori naslednje velikodušne
besede:
»Sire!
Vsa sila, ki jo hrani ta roka, vse moči mojega srca, ki plapolajo v teh prsih, so pos-
večene tebi in domovini, Sire! Če ti je potrebna moja kri, tukaj jo imaš. Pripravljen
sem.«
Igra predstavlja tudi Kristusovega učenca, ki pravi:
»Kristjan je zvest svoji domovini in vladarju,

27.6 Page 266

▲back to top


266
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
kakor tudi svojemu Bogu. Se ne vdaja brezboštvu, se ne klanja oblasti. Trpi in umre,
a ne izda.«
Nato je sklenil:
In ne vidite, da v obsodbi Evstahija obsojate vse tragedije sveta? Vi nočete krvavih
prizorov. Toda kje je kaka tragedija brez strahotnih dejanj? Kdo je kdaj zaradi tega
odstranil iz gledališč tragedije? Če torej tragedije, namesto da bi plemenitile, kvarijo
duha, kakor vi trdite, zakaj jih potem igrajo v najbolj slavnih gledališčih po vsem
svetu, kjer se zbira cvet družbe, mladi in stari, veliki in mali?
Za Casaleseja bi bilo najpametneje, če bi predstavili dvoboj, se pravi, da bi izročili
svojo čast konici sablje ali krogli iz revolverja, kakor psi branijo svoje pasje pravice s
konicami svojih zob. Če je tako, potem se ni čuditi, da dá v svoje časopisne stolpce kot
nekaj neumnega, če kdo predstavlja svojim otrokom krščanskega očeta, ki raje vidi,
da njegovi otroci umrejo, kot da bi odpadli od vere. Če je tako, naj Casalese kar oh-
rani svojo moralo in lahko je prepričan, da mu je noben pošten človek ne bo zavidal.
Don Bonetti, zelo izobražen človek velikodušnega srca, se je v več okoliščinah
pokazal za dobrega polemika.
V teh mesecih je Unità Cattolica predstavljala in priporočala don Boskove za-
vode in omenjala zlasti njihovo lepo lego.
Dne 6. septembra 1872 je pisala o »zavodu-konviktu v Alassiu«:
Ta zavod je v kratkih letih svojega obstoja obrodil čudovite sadove. To je tudi narav-
no, saj deluje pod vodstvom velezaslužnega don Boska. Medtem ko je močno naraslo
število gojencev, se je povečalo tudi zadovoljstvo njihovih staršev, ki so veseli, da nji-
hovi otroci, medtem ko napredujejo v leposlovnih in znanstvenih vedah, rastejo tudi
v moralnosti in veri. Nadvse zadovoljivi so zlasti uspehi pri izpitih, posebno še v lice-
ju, ki so ga dodali osnovni šoli in gimnaziji, da morejo tako dopolniti svojo izobrazbo
v enem in istem zavodu. Vsi učitelji so diplomirani in šolski predmeti v liceju, gimna-
ziji in osnovni šoli se poučujejo po državnem programu. Zdravo podnebje, prekrasen
položaj zavoda in železniška postaja pred vrati zavoda.
Dne 28. septembra 1872 o »Zavodu v Lanzu Torinese«:
Starši, ki želijo za svoje otroke trdno versko, moralno in leposlovno vzgojo, naj jih
pošljejo v ta zavod, ki ga je v tem nadvse zdravem kraju odprl neutrudni don Bosko v
veliko korist izobrazbe in vzgoje mladine. Uspešno opravljena matura in iz leta v leto
naraščajoče število gojencev, zaradi česar so morali dograditi še novo poslopje, tako
da je sedaj prostora za tristo dijakov, jasno dokazujejo, da zavod v Lanzu ni nikdar
razočaral njihovih staršev.
Dne 8. oktobra 1872 »Zavod-konvikt v Varazzeju (Ligurija)«:
Ta zavod, ki šteje sto gojencev konviktovcev, so odprli komaj preteklo leto pod viso-
kim vodstvom velezaslužnega don Boska, ki si v sodelovanju z izbrano vrsto mladih

27.7 Page 267

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
267
učiteljev in profesorjev, napolnjenih z istim duhom, prizadeva za pristno krščansko
vzgojo. Zavod toplo priporočamo družinskim očetom, ki želijo za svoje otroke dobro
učno vzgojo, povezano z iskreno pobožnostjo. Pouk obsega osnovno šolo s tehniško-
gimnazijsko smerjo, ki poteka po državnih programih. Zavod stoji na majhni vzpeti-
ni, nekaj korakov od železnice Genova-Savona. Na jugu se odpira veličasten pogled
na morje, na severu pa na čudovite pomarančne in oljčne nasade.
Dne 11. oktobra 1872 »Malo semenišče San Carlo v Borgu san Martino (Ca-
sale)«:
Ta zavod so odprli pred nekaj leti. Stoji na zelo prijetnem kraju, nekaj korakov od
železniške postaje. Veličastna in velika stavba z obširnimi in zračnimi dvorišči, pri-
jetnimi vrtovi in sadovnjaki, omogoča zdravo in veselo bivanje. Zavod vodi duhovnik
Janez Bosko, upravlja pa ga profesor duhovnik don Janez Bonetti, ki mu pomagajo
drugi profesorji in učitelji, ki jih je izbral že imenovani don Bosko.
Od 16. do 28. septembra so bile v Lanzu duhovne vaje v dveh izmenah. Pridi-
gal jih je don Bosko. Po duhovnih vajah je šel v Bricherasio h grofu Viancinu.
Predragi don Rua!
V petek pošlji koga k vlaku ob 3.45, da mu bom izročil vrečo in bom tako prost, ko
bom moral opraviti razne obiske v Turinu.
Pošlji pravilnik zavoda v Lanzu g. Cesanu, notarju in tajniku v Bricherasiu, katerega
sin je sprejet z višjo mesečnino. Če nima nič proti, bi mu določili številko 161.
Poskusi ‚si fieri potest‘ (če je mogoče) ohraniti svobodnega enega duhovnika, da bo v
nedeljo maševal pri grofu Viancinu. Pogovorili se bomo osebno, in če bo mogoče, bo
potem daroval sveto mašo pri Mariji Pomočnici.
Bog naj vas vse blagoslovi in me imej za najvdanejšega v J. K.
Bricherasio, 2. 10. 1872
duh. Janez Bosko
Dne 4. oktobra je bil v Turinu in se je zahvalil grofici Callori za njeno ljube-
znivost in dobroto.
Moja dobra mama!
Ob svojem času sem prejel pismo grofice Balbo, ki mi je pisala v vašem imenu, moja
draga mama. Zahvaljujem se obema za dobroto, ki ste mi jo izkazali, in se zahva-
ljujem Bogu, da vas je srečno pripeljal z napornega potovanja v Brixen. Upam, da
bo Bog uslišal naše skupne molitve, da boste mogli spet dobiti popolno duševno in
telesno zdravje.
Moje zdravje se lepo izboljšuje s pomočjo tablet iz Vignaleja. Sporočite to dobremu
in ljubeznivemu doktorju. Rumenkasti bankovec, ki ste mi ga dali, ni dosegel svojega
cilja, se pravi, da ga nismo uporabili za poslastico, temveč smo z njim plačali nekaj
dolgov, ki jih ni bilo mogoče več odlagati. Toda bodite prepričani, da smo ga upora-
bili najbolj koristno.

27.8 Page 268

▲back to top


268
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Povejte don Hiacintu, da njegova zadeva odlično napreduje. Ko bomo imeli natisnjen
izvod, mu ga bomo poslali. Za zdaj se mu iz srca zahvaljujem.
Bodite tako dobri in recite vašemu gospodu grofu soprogu, da je cena za vino zelo
poskočila, in če ni kupca, mu recite, da mu bom poslal poštenega in izkušenega člo-
veka. Obnovite moje najprisrčnejše zahvale za vso njegovo dobroto in ljubeznivost in
za vse, kar mi je izkazal v času mojega bivanja v Vignaleju in potem, ko sem odšel.
Bog naj vam povrne za vse dobro, ki ga delate meni in tem mojim ubogim dečkom
in presveta Devica Marija Rožnega venca naj stori, da bo vsaka zdravamarija, ki jo
bomo zmolili, za vas lep cvet, ki naj se pridruži vencu, ki ga za vas pletejo angeli v
nebesih.
Molite zame in za mojo družino in me imejte za vaše uglednosti ponižnega poredne-
ga sina. Duh. Janez Bosko
Turin, 4. 10. 1872
Naslednjega dne je poslal v Bricherasio don Duranda, ki je grofu prinesel
najprisrčnejšo zahvalo:
Predragi gospod grof!
Profesor don Durando prihaja namesto mene in jaz izrabljam priložnost, da se zah-
valim za ljubeznivost, ki ste jo izkazali moji ubogi osebi, in za velikodušen dar, ki
ste ga namenili tej hiši, ki je bila, kakor sem predvideval, brez sredstev. Da pokažem
vam in vaši gospe grofici soprogi svojo hvaležnost, bomo jutri po vašem namenu
darovali sveto mašo in vsa obhajila naših dečkov, ki bodo zbrani okoli oltarja Marije
Pomočnice.
Do sedaj sem bil v Turinu, in če bo mogoče, bom ob dveh popoldne odpotoval v Cas-
telnuovo d‘Asti, sicer bom pa storil, kar bo v moji moči.
Gospod, ki je poln usmiljenja, naj podeli vam in vaši gospe soprogi obilo blagoslova,
da bi bila oba zdrava, da bi srečno živela in vztrajala v dobrem do konca.
Pozdravlja vas hvaležni najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko.
Turin, 5. 10. 1872
Kljub delno nestalnemu vremenu se je za praznik presvetega rožnega venca
odpravil v Becche.
Odločen, da bo opravil še druga potovanja, da bi nabral nekaj denarja in si
okrepil zdravje, je pred odhodom pisal grofici Uguccioni ljubeznivo pismo.
Draga moja mama!
Če bi telo moglo potovati z mislijo, bi vi gotovo vsak dan dobili obisk tega svojega po-
redneža. Kajti nobeno jutro ne mine, da se vas ne bi izrecno spominjal pri sveti maši,
vas in vseh članov vaše družine. Upam, da bo Bog uslišal moje prošnje in vam podelil
stalno zdravje in milost, da boste postali svetnica.
Prosite za novice o naših zadevah in jaz bom skušal zadostiti vašim željam. Moje
zdravje je kar dobro. Bolezen je izginila, pustila pa je posledice v obliki velike ut-

27.9 Page 269

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
269
rujenosti, ki mi onemogoča redno opravljanje vseh mojih dolžnosti. Vsekakor pa se
zahvaljujem Bogu za to, kar mi milostno omogoča storiti.
Letos bomo odprli tri nove domove, kar pomeni nove naloge, nove sitnosti, nove
izdatke. Na splošno so vsi naši zavodi polni gojencev. Vseh skupaj jih je šest tisoč
šeststo. Vi pa ste babica vseh teh, ali ne? Kako obilna žetev!
Letos imamo 110 pripravnikov za duhovniški poklic, od katerih jih je treba 11 od-
kupiti od vojaškega nabora, kar pomeni nove izdatke. Kljub vsemu temu pa imamo
razlog, da se zahvalimo Gospodu, kajti glede moralnosti pa nimamo nikakršnega
razloga za obžalovanje.
Gospodiči Pistoi (med prvimi gojenci v Valsaliceju) se začenjajo privajati. Na začetku
se niso mogli privaditi na oddaljenost od Firenc, toda sedaj že govorijo o učenju, se
počasi vživljajo, igrajo v gledališču in podobno. Vse to mi budi upanje na lep uspeh.
Glede morale in vere nimam kaj pripomniti, ker kar radi sodelujejo pri pobožnih va-
jah. Zelo radi imajo svojega ravnatelja don Dalmazza, ki se zanje nadvse potrpežljivo
trudi. Sporočite te novice mojemu dobremu očku gospodu Tomažu.
Bog naj vas blagoslovi, moja dobra mama, in z vami vso družino in vam dá, da boste
videli otroke njihovih otrok vse do četrtega rodu, vse krepostne tukaj na zemlji in vse
zbrane okoli vas v nebesih. Amen.
Če boste imeli priložnost srečati gospoda Nerlija ali gospoda Gondija, vas prosim, da
ju pozdravite. Onadva sta me obiskala, toda moja mama ...
Poiščite mi dobre gojence za Valsalice. Molite zame, ki ostajam najvdanejši in najus-
lužnejši porednež. Duh. Janez Bosko
Turin, 9. 10. 1872
Dne 11. oktobra zjutraj se je spet odpravil na pot v Costigliole di Saluzzo h
grofu Giriodiju. Od tam je pisal don Rui in mu svetoval, da bi tudi on za nekaj časa
zapustil oratorij, si vzel nekaj počitka in šel za nekaj dni v Nizzo Monferrato h
grofici Corsi.
Predragi don Rua!
Costigliole, 11. 10. 1872
Če imaš pisma ali tiskovine zame, mi vse pošlji do prihodnjega torka na Peveragno h
gospodu don Petru Vallauriju, Villa dei Paschi. Popoldne tega dne bom šel, če bo Bog
tako hotel, v Mondovì k vitezu Vallauriju, kjer bom ostal do popoldneva v petek. Če
moreš, mi napiši dve vrstici in povej, ali je vitez Dupraz v Trinità in ali je ga. Giusiana
v Turinu ali na deželi.
Bilo bi prav, če bi v nedeljo popoldne dvignil jadra in se proti sedmi uri odpeljal v
Nizzo, kjer bi ostal toliko časa, kolikor je le mogoče, seveda če je don Provera v pri-
mernem stanju glede zdravja in financ.
Danes zjutraj sem odpotoval iz oratorija nič kaj pri zdravju. Popoldne sem se počutil
veliko bolje in sedaj je vse v redu. Deo gratias.
Bog naj nas vse blagoslovi in me imej za najdražjega v J. K.
duh. Janez Bosko

27.10 Page 270

▲back to top


270
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ne vemo natančno, kaj je z obveznostjo do Besia, toda iz nekega poročila gle-
de Jožefa Besia, bivajočega v Mondovìju, v zvezi z naslovi zaradi javne dobrodel-
nosti lahko povemo, da gre za obljubo znatnega daru oratoriju z namenom, da bi
prejel naslov viteza svetega Mavricija in Lazarja. Na koncu spomenice iz leta 1870
so don Boskove besede, napisane lastnoročno, kakor jih dobesedno navajamo:
Prispeval je lastna sredstva za izgradnjo ceste ob reki Ellero izpod hriba do Valle pri
Borgastu. Kar je tako zasebnikom kakor javnosti zelo olajšalo pot.
Končno pa je, potem ko je zvedel, da so dečki v ustanovi, ki ji pravijo Oratorij svetega
Frančiška Saleškega, v veliki stiski, ker je bilo treba plačati zapadle račune in kupiti
kruh, ki ga je zmanjkalo, velikodušno daroval pet tisoč lir.
Iz teh razlogov in zaradi dobre uporabe imetja, ki ga bo še namenil za dobra dela v
prihodnosti, prosim vašo ekscelenco, komendator Castelli, da mu podelite odlikova-
nje svetega Mavricija in Lazarja.
Zanimal se je za vsakega posebej in za vse tudi v času, ko je bil gost pri don
Petru Valauriju, ki ga je imel tako zelo rad in ga je postavil za svojega dediča. Op-
ravil je več obiskov in uredil nekaj poslov. Tudi sredi teh skrbi ni pozabil na svoje
sinove in dobrotnike.
Grofica Callori, ki ga je oskrbovala tudi z zdravili, ga je prosila za posebne
molitve v zadevi, ki ji je bila zelo pri srcu. Takoj ji je prizadevno odgovoril:
Draga moja mama!
Vse molitve, ki jih zjutraj in zvečer opravljamo pri oltarju Marije Pomočnice, sem
namenil za uslišanje prošnje, ki vam je tako zelo pri srcu. Pravite, da gre za nekaj
bistvenega, ne da bi mi povedali za kaj. Vendar sem prepričan, da gre za duhovno
korist duše in večjo Božjo slavo. V svoji majhnosti se bom tega posebej spomnil pri
sveti maši.
Do takrat, ko bo monsinjor iz Fossana v Turinu, bom doma, in ker je naš gospodar,
lahko pride naravnost k don Bosku, ne da bi moral čakati v predsobi.
Tablet imam še v zalogi, moral sem jih namreč prenehati jemati, ker so povzročale
vnetje v grlu. Vendar jih je še zelo malo.
Bog naj vam podeli vse dobro, vam in vsej družini in me imejte v J. K. za najvdanejše-
ga poredneža. Duh. Janez Bosko
Turin, Peveragno (sic), 15. 10. ‚72
Don Rua mu je sporočil, da se ne more ganiti iz oratorija, ker je don Provera
zelo bolehen. Ko mu je zaupal službo, ga je prosil, naj zaradi spremembe osebja in
zaradi začetka šolskega leta prizanese ubogemu sobratu in članu kapitlja.
Predragi don Rua!
Kar opravi spremembo osebja, vendar stori vse, kar moreš, da se bodo stvari uredile
‚sponte‘ (po volji) in ne ‚coacte‘ (prisiljeno). Če bodo nastale težave, jih prepusti meni.

28 Pages 271-280

▲back to top


28.1 Page 271

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
271
V nedeljo bo prišel baron Karel Ricci s spremstvom v oratorij na dejeuner (kosilo) v
obednico. Mene na žalost ne bo. Ne norem priti.
V rokah imam več reči, ki se zdijo v večjo Božjo slavo in v materialno korist za naše
hiše, pa jih ne morem zadosti hitro opraviti. Upam, da bom prihodnji torek v Turinu.
Če ti za nedeljo manjkajo duhovniki za maševanje, pokliči koga iz Lanza ali pa prosi
tudi teologa Pechenina.
Z mojim zdravjem je šlo nazaj, toda sedaj je spet malo bolje. Domači iz hiše Vallauri,
Violino, Campana itn. te pozdravljajo. Povej dragemu Lagu, da če bo šlo tako naprej,
bom pripeljal v Turin polovico naše vojske.
Bog naj nas vse blagoslovi. Imej me za najvdanejšega v J. K. Duh. Janez Bosko
Peveragno, 16. 10. 1872
P. S.: Izkazuj don Proveri vso skrb. Če misli, da bi bilo dobro, ga pošlji v Chieri ali kjer
bi se mu zdelo najbolje.
V Chieriju sta zakonca Karel Bertinetti in Oktavija Debernardi zapustila don
Bosku svoje imetje z lepo hišo, ki je pozneje služila za Oratorij Santa Teresa, kjer
je on kot gimnazijec naredil izpit za kleriško preobleko in kamor je, če je bilo tre-
ba, poslal kakega sobrata na oddih.
Pisal je, da naj mu do 15. oktobra pošiljajo pisma v Peveragno in da bi zvečer
tistega dne prišel v Mondovì v hišo viteza doktorja Tomaža Vallaurija s Kraljéve
univerze v Turinu, pri katerem bi ostal tri dni, se pravi do 18. oktobra. Ko je bil še
16. oktobra v Peveragnu in 19. v Mondovìju, je ponovno pisal don Rui, ki mu je pi-
sal, da je zbolela neka plemenita dobrotnica, ter mu priporočal, da naj kar mirno
poskrbi za spremembe osebja, ki se mu zdijo primerne in potrebne.
Predragi don Rua!
Zelo mi je žal, da je grofica Camburzano zbolela; molim zanjo in prosim druge, da bi
molili zanjo. V ponedeljek dopoldne, upam, jo bom lahko obiskal. Naj jo Bog ohrani
‚ad multos annos‘. Uredi stvari, ki se tičejo osebja, vendar stori, kakor sem ti naročil,
da boš zadovoljil vodstveno osebje in učiteljstvo.
Iz Fossana ti bom pisal, ali se bom vrnil v Turin v torek ali v sredo. Retoriki, ki so imeli
lansko leto lepo vedenje, naj bodo pripuščeni tudi letos. Nikakor pa ne tisti, ki so bili
izvzeti kakor Jakob Farina.
Dogovorjeno je, da bodo prišli Dominik Turco, Como in Febbraro na preizkušnjo, ka-
kor pravijo, za našo družbo. Bog naj nas vse blagoslovi. Moje zdravje je v redu. Grem
na posel. Amen. Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Mondovì, 19. 10. 1872
Iz Mondovìja sta z doktorjem Vallaurijem, s katerim ga je vezalo tesno pri-
jateljstvo, šla v Chiuso di Pesio. Tja je prišel neki profesor, ki je želel od slavnega
latinista slišati oceno biografije o Bodoniju. Prebral jo je v don Boskovi navzčnosti
in doktor Vallauri je delo nadvse navdušeno ocenil. Avtor pa je prosil:

28.2 Page 272

▲back to top


272
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Če kaj ni v redu, mi, prosim, povejte.«
In don Bosko:
»Če mi dovolite, bi imel pripombo. Pravzaprav bi to bilo področje doktorja
Vallaurija, ker jaz nisem nikakakršen literat. Ker pa želite, vam bom povedal svoje
mnenje: ali ne bi bilo bolj umestno, če bi o smrti govorili na koncu?« Tako Vallauri
kakor avtor sta imela pripombo za umestno. In don Bosko je nadaljeval:
»Zdi se mi, da medtem ko precej govorite o drugih osebnostih, prezrete ne-
katere nadrobnosti iz Bodonijevega življenja. Ali ne bi bilo pametno, če bi rekli,
da je odšel v Turin in tam umrl previden z zakramenti svete Cerkve? In potem se
mi zdi, da je neka beseda (ki jo je omenil), ki ni ravno italijanska ... to se pravi …«
Profesor je bil pozoren. Vse si je natančno zapisoval in bil hvaležen za vsako
besedo. Tedaj pa se je Vallauri nenadoma dvignil in izginil.
Don Bosko ga je pozneje vprašal, zakaj je tako nenadoma odšel. On pa je dejal:
»Nisem mogel več prenašati toliko pripomb.«
Njegova soproga pa je menila: »Glej, vzemi si za zgled tega profesorja in pa-
metno popuščaj pred razlogi drugih ljudi.«
In don Bosko: »Gospod doktor, vi veste, da sem jaz orangutan v primerjavi z
vami, in pravim in ponavljam, da bi mu vi morali dati pripombe.«
Odločil se je, da bo v Turinu v nedeljo 20. oktobra, toda slabo vreme mu je to
preprečilo. Odločitev je sporočil baronu Ricciju, kateremu je obljubil, da bo tiste-
ga dne v oratoriju.
Predragi gospod Karel!
Dež je tako zelo uničil ceste med Mondovìjem in Fossanom, da sem bil prisiljen odpo-
vedati svojo vrnitev v Turin.
Vendar sem sporočil gospodu Rui o vašem prihodu in bo v nedeljo opoldne vse naj-
lepše pripravljeno.
Vašim molitvam priporočan grofico Camburzano, ki je hudo bolna. V ponedeljek
zjutraj, če bodo ceste že prehodne, jo bom obiskal. Bog naj nam ohrani to gorečo
katoličanko.
Bog naj podeli vse najboljše vam in vaši gospe soprogi in imejte me za najvdanejšega
služabnika. Duh. Janez Bosko
Mondovì, 19. 10. 1992
Tiste dni je obiskal tudi poletno hišo barona Riccija iz Cunea pri Madonna
dell‘ Olmo in se tam zadržal v prijateljskem pogovoru z baronico Acelijo Fassati,
soprogo gospoda Karla. Pogovor je nanesel na »Sivca«. Ta pes je zanimal vse, ki so
slišali govoriti o njem. Don Bosko pa je povedal:
»Pustimo Sivca pri miru. Že dolgo je tega, kar ga nisem več videl.«
Bilo je pred dvema letoma, ko so ga slišali vzklikniti: »Ta pes je zares nekaj
pomembnega v mojem življenju, če bi rekel, da je angel, bi se mi vsi smejali. Ven-
dar pa tudi ni navaden pes, ker sem ga videl predvčerajšnjim.«

28.3 Page 273

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
273
Preden se je vrnil v Turin, je poslal v Madonno dell‘ Olmo don Berta, da je
tako zadovoljil barone, ki so želeli imeti duhovnika za sveto mašo. Baronica je ob
spominu na pogovor, ki ga je imela z don Boskom, dejala:
»To je zares nekaj izrednega. Don Bosko pripoveduje te dogodke s tako
preproščino, da se zdi, da govori o stvareh, ki so se pripetile drugim in ne njemu.«
Baron Feliciano je pripovedoval, kako so neke noči prišli v hišo tatovi in so
mu ukradli ves denar razen tri tisoč frankov, ki jih je prej posodil don Bosku in ki
mu jih je pred dnevi vrnil.
Ko se je vračal v Turin, se je don Bosko ustavil v Fossanu, da je obiskal grofico
Camburzano, ki je ozdravela. Živela je še dvajset let in vedno podpirala salezijan-
ske ustanove.
Ko se je vrnil v oratorij, je pisal don Bertu:
Predragi moj don Berto!
Turin, 22. 10. 1872
Življenjepis dragega našega Abramija bomo natisnili v enem izmed zvezkov Kato-
liškega branja z omembo drugih fantov. Tako ga ne bomo skrajšali, temveč malo
povečali. O tem bova še govorila.
Več stvari čaka nate, ko se boš vrnil iz devete dežele. Pridi in se boš imel česa veseliti.
Nikdar še ni bil naval na naše zavode tak, kot je letos. Prosim te, pozdravi gospoda
barona in gospo baronico in jima zagotovi, da te dni v svojih molitvah ne bom poza-
bil nanju.
Vedno mi roji po glavi gospod Robert. Če bi bil ruski car, bi ga postavil za poveljnika
vseh armad, gotovo bi stvari dobro izpeljal. Od doma je šel, ko je lilo kot iz škafa, me
pospremil ali bolje rečeno ponesel v Peveragno in se sredi črne noči in dežja vrnil
domov.
Lepo ga pozdravi v mojem imenu. Bog naj nas vse blagoslovi. Amen.
Najvdanejši duh. Bosko
Tiste dni je spodnesel nesramne spletke. Nekaj turinskih tiskarjev se je od-
ločilo, da bi zahtevali od vlade, naj ukine vse tiskarne dobrodelnih ustanov. V ta
namen so se združili v družbo in hoteli vložiti formalno prošnjo. Don Bosko je
zvedel za te namene in jim napisal in poslal naslednjo spomenico.
OPOMBE DRUHOVNIKA JANEZA BOSKA
o nekaterih pripombah gospoda knjigarnarja Vigliardija in tiskarja Favaleja o dveh
tiskarnah v Turinu, ki jih upravljata dve dobrodelni ustanovi, na seji odbora za in-
dustrijsko usklajevanje dne 21. oktobra 1872, ki sta jo poslala gospodu predsedniku
odbora.
Gospod tiskar Favale in za njim gospod knjigarnar Vigliardi sta ob razgovoru o
izboljšavah tiskarske obrti predlagala ukinitev tiskarn, ki pripadajo javnim in za-
sebnim ustanovam, pri čemer omenjata dve tiskarni, ki sta v lasti dveh dobrodelnih
ustanov, med katerima je brez dvoma ena, ki je last Oratorija sv. Frančiška Saleške-

28.4 Page 274

▲back to top


274
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ga. Da bi podprla svoje priporočilo, navajata popolnoma neutemeljene razloge.
Takole pravita:
1. V takih tiskarnah je mogoče dajati izredne popuste, ker ni treba plačevati de-
lavcev. Verjetno gospodoma ni znano, da tako mojstri tiskarji kakor stavci pri-
hajajo od zunaj. Da jim lahko zaupamo vzgojo in pouk gojencev, morajo imeti
izredno tehnično znanje in biti moralno več kot neoporečni in jih je zato treba
dobro plačati. In ali je material, kot je barva, papir, stiskalnice, stroji zastonj?
2. Ni treba plačevati notranjih delavcev. Če bi gospoda nasprotnika mogla na
lastne oči videti, koliko ti fantje pojedo oziroma uničijo hlebcev in kakšni so
stroški za prehrano, pouk in obleko teh ubogih fantov, kaj vse je treba storiti,
da iz njih naredimo dobre stavce in jih vzdrževati ves čas vajeništva, bi gotovo
govorila drugače.
3. Opravljajo dela za smešno nizke cene. Menimo, da ima vsaka tiskarna pravico
postavljati cene, ki so ji najbolj primerne, poleg tega je tu še zakon, ki določa
plačo delavcem in ceno naročnikom. Mi puščamo vsem popolno svobodo. Tr-
dimo pa, da se držimo splošno sprejetih tarif, čeprav so nekateri drugi tiskarji
ponujali svoje storitve za dosti nižje cene. Zato obtožba o smešno nizkih cenah
ne pade na nas, temveč na tiste, ki to počnejo.
4. Uprava tiskarne je pretežka naloga za dobrodelno ustanovo. Imamo zaslužne
sodelavce, imamo zunanje delavce, ki jih krepko plačujemo. Ne zanimamo se
za posle drugih, izrecno pa trdimo: to je naloga ravnatelja podjetja. Če se mora
zelo truditi, bo imel bolj utemeljeno pravico do zaslug pred Bogom in ljudmi.
5. Ta tiskarna je v nasprotju z javno koristjo. Čudna trditev! Je mar proti javni
koristi zbirati uboge dečke, jih poučevati, jih obvarovati pred moralno pogubo,
jih v ta namen usmeriti k izučitvi kake obrti in jih usposobiti, da si bodo pošteno
služili svoj kruh? Bo mar imela družba večjo korist, če bodo ti fantje ostali na
cesti, blodili okoli brez dela, kradli in prišli v ječo? K temu zares nimamo kaj več
dodati.
6. V dobrodelnih ustanovah zbrani fantje se slabo izučijo svoje obrti. Če bi bilo to
res, nikakor ne bi delali konkurence nikomur. Čemu torej tak strah? Če bodo
prisiljeni, da se izučijo druge obrti, bodo prišli drugi, ki bodo prevzeli njihovo
delo. Sicer pa je to čisto iz trte izvita trditev, kajti naši gojenci niso prisiljeni v
tiskarsko obrt, temveč imajo po osnovni šoli možnost, da vstopijo v gimnazijo in
nekateri celo v klasični licej. To pomeni, da imajo zadostno izobrazbo v italijan-
skem, latinskem, grškem in celo francoskem jeziku. V potrdilo povedanega ima-
mo priče v gojencih, ki delajo v Kraljévi tiskarni in v drugih uglednih tiskarnah
našega mesta.
7. Prav tako je dobro podčrtati, da ta hiša ni nikakršna dobrodelna ustanova, tem-
več zasebni dom kakor katera koli druga tiskarna. Razlika je le v tem, da navadna
tiskarna prinaša dobiček gospodarju, tukaj pa gre dobiček gojencem samim.

28.5 Page 275

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
275
K temu je treba še dodati, da se v tiskarni sv. Frančiška Saleškega tiska zelo
malo za druge, ker se tukaj tiskajo samo posebna dela, kot Katoliško branje in
Knjižnica italijanskih klasikov. Zato tukaj ničesar ne odjedamo drugim tiskar-
nam.
8. Ko sem tako odgovoril na opombe, naj še dodam, da bi bilo zelo nevarno slediti
načelom nasprotnikov. Onadva kot tiskarja predlagata ukinitev državnih in do-
brodelnih tiskarn. Jutri bo pa kak drug odbor knjigovezov, mizarjev, krojačev ali
čevljarjev zahteval zaprtje ustreznih delavnic, kar bi pomenilo popolno ukinitev
takih ustanov. Na tak način bi bili tisoči fantov obsojeni na brezdelje, na pohajko-
vanje po cestah, kjer bi bili izpostavljeni nevarnosti potepanja in nemoralnosti.
9. Nikar se ne bojte, da bi tiskarska umetnost in obrt trpeli zaradi državnih in
zasebnih tiskarn. Oddaljevanje od resničnosti je, kakor nam kaže zgodovina, če
kdo trdi kaj podobnega. Take ustanove so dale brez števila izrednih stavcev, s
pomočjo katerih so natisnili dela, ki sestavljajo skupni zaklad kulture. Nadvse
žalostno pa bi bilo, da bi tem ubogim žrtvam družbenih nerednosti še škodovali,
namesto da bi jim pomagali.
10. Zato naj člani omenjenega odbora dobro razmislijo o usodi teh revnih zapušče-
nih dečkov in naj podpirajo vse vrste obrti, ki bi mogle iz teh fantov narediti
dobre in poštene državljane. Bilo bi naravnost okrutno, da bi tisti, ki tem nesreč-
nežem ne koristijo, jim še škodovali.
Podpisani popolnoma zaupa pametni presoji gospoda predsednika odbora in ga pro-
si, da bi se zavzel za te fante, sinove najpreprostejšega in najbednejšega sloja naše
družbe. V tem smislu imam čast, da se imenujem vaše uglednosti
najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Navedeni razlogi so isti, kot jih je malo prej navedel naš bivši gojenec Jožef
Sandrone, nameščenec v Kraljévi tiskarni. Razlogi so bili jasni in med don Boskom
in Sandronejem ni bilo dogovora. Ko je odbor slišal spomenico, je kljub nasproto-
vanju odobril don Boskove razloge.
Sloves njegovega apostolata je bil že povsod razširjen in vsi so občudovali
uspehe njegovih prazničnih oratorijev. Il Foglietto di Vicenza je v nedeljo 20. ok-
tobra 1872 objavil naslednje poročilo:
Za evangelij se je duhovnik obrnil k ljudstvu in v piemontskem narečju, da bi ga vsi
bolje razumeli, nagovoril zbrane in jim razložil evangelij zadnje nedelje ali zgodbe
Svetega pisma stare zaveze, kar otroci nadvse radi poslušajo. Čudovit prizor, ko ne-
vedni otroci pozorno poslušajo, kako jim duhovnik deli kruh Božje besede, česar ne
vidiš niti pri večjih in veliko bolj izobraženih vernikih. Jaz sam sem bil priča tega pri-
zora in sem sam pri sebi dejal: »Oh, da bi v vsakem kraju naše italijanske domovine
imeli podobne ustanove v korist mladine, ki je zaradi toliko grešnih pobud in zaradi

28.6 Page 276

▲back to top


276
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
napačnega razumevanja svobode že v zgodnjih letih vržena v hudičevo žrelo.
Toda že slišim vprašanje: kako naj duhovnik žrtvuje ves praznični dan in skrbi za
mladino? Je mogoče zahtevati, da bo znal in zmogel z igro, izleti, zabavo zaposliti
toliko mladih?
To ni stvar, ki bi jo zmogel en sam duhovnik. Potrebno je sodelovanje laikov, ki so
pripravljeni narediti kaj dobrega. In prav v Turinu so glavni nadzor zaupali laikom.62
Duhovnik opravlja vse, kar se tiče cerkve in pobožnih vaj. V vsakem oratoriju je rav-
natelj laik s svojim tajnikom in sodelavci, ki izmenoma nadzorujejo in vodijo igro
ter so duša zabave. Med temi je veliko izobražencev in gosposkih ljudi, ki prema-
gujejo ozire na ljudi in so pripravljeni žrtvovati tudi svoje materialne koristi. Vsi so
prepojeni s krščansko ljubeznijo, pri čemer se odlikujejo zlasti člani Družbe katoli-
ške mladine, ki rade volje sodelujejo v tej tako krščanski in človekoljubni dejavnosti,
prepričani, da njihov trud ne bo zaman.
Vse je v redu, vse je prav, toda brez denarja ni mogoče nič narediti. Kdo bo prevzel
nase stroške za ustanovitev oratorija? Turin, ki je v tem, kar se tiče javne dobro-
delnosti, lahko ponosen, saj je prvi med italijanski mesti, vzdržuje s prostovoljnimi
darovi oratorije, in to tako daleč, da skrbi celo za obleko bolj revnih dečkov lepega
vedenja. In kar je mogoče narediti v Turinu, zakaj ne bi mogli doseči v Vicenzi, Pado-
vi, Trevisu in drugih italijanskih mestih? Ali niso mogoče tudi tam premožni in veli-
kodušni kristjani, ki bi se lahko navdušili za podobne ustanove? Treba nam je samo
nekaj pobožnih in dobrosrčnih vernikov, ki bi skupaj s svojim župnikom začeli tako
delo, in Božja previdnost, ki je vedno pripravljena pomagati tistemu, ki hoče dobro,
gotovo ne bo zapustila tistega, ki se žrtvuje za dela, ki so tako ljuba njegovemu Bož-
jemu veličanstvu.
Tako so od vseh strani prihajale don Bosku prošnje za nove salezijanske ustano-
ve. Župan iz Cogoleta mu je pisal:
OBČINA COGOLETO, 24. julija 1872
Velečastiti gospod Janez Bosko!
Ta občina, ko je slišala za uspeh ustanov, ki jih je vaša uglednost priklicala v življenje,
je odločila, da me pooblasti, da vam ponudim prevzem prvega in drugega razreda
osnovne šole v našem kraju v prihodnjem šolskem letu. Upam, da boste sprejeli po-
nudbo, ki vam jo ima podpisani čast predstaviti.
Ker smo zvedeli, da bi zavod-konvikt v Varazzeju potreboval podružnico, je občinska
uprava prav tako pripravljena dati na voljo lepo stavbo, ki bi lahko služila v ta na-
men. Seveda bi se ustno laže domenili o celotni zadevi.
Sprejmite pozdrave in izraze spoštovanja od vašega najvdanejšega služabnika.
Župan Bianchi
62 Vsak oratorij je imel skupino gospodov, ki so bili stalno navzoči med otroki.

28.7 Page 277

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
277
Don Bosko je sprejel ponudbo, vendar je moral izvedbo preložiti na naslednje
leto. To je bila tretja ustanova, ki jo je poleg ženskega konvikta v Morneseju in
Zavetišča San Pier d‘Arena sklenil odpreti v letu 1872.
Malo po vrnitvi iz Varazzeja je dobil podobno ponudbo iz Villavernie v škofiji
Tortona, vendar je ni mogel sprejeti.
Predragi gospod kanonik!
Zahvaljujem se vam za molitve, ki ste jih opravili zame, in za krščanska čustva, ki jih
izražate za mojo ozdravitev. Bogu bodi hvala. On mi je vrnil zdravje in upam, da ga
bom uporabil v njegovo čast in slavo.
Kar se tiče Villavernie, ne morem ničesar storiti: ni denarja, ni osebja ‚ad hoc‘ (za
to) in poleg vsega postaja moja glava vedno bolj težka, tako da mi manjka nujno
potrebna podjetnost.
Še naprej bom molil, da bi Bog navdihnil osebe, ki bodo storile tisto, kar je v večjo
Božjo slavo.
Bog naj vam podeli vse dobro, in če vam lahko v čem koristim, mi bo vedno v veselje,
da vam lahko naredim uslugo. Pozdravlja vas najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Turin, 18. 7. 1872
Dekan don Jožef Da Col mu je 6. avgusta 1872 pisal iz Possagna, »domovine
uglednega Canove, da bi z imetjem samega Canove in po odločitvi njegovega bra-
ta, nekdanjega škofa mons. Sartori-Canova, novembra radi odprli zavod konvikt
za otroke osnovnih šol. Don Bosko je prosil pojasnila in je naročil don Dalmazzu,
da naj pošlje dekanu pravilnik naših zavodov.
Tudi mons. Dominik Villa mu je 21. oktobra 1872 »s tolikerimi skrbmi v
srcu« obnavljal »živo prošnjo«, naj ne bi pozabil »Parme in njenega škofa, ki je
pripravljen, da bi uresničili načrt« salezijanske ustanove v mestu po prizadeva-
nju markize Marijane Zambeccari-Politi z naslovom Zavetišče sv. Janeza za revne
otroke mesta in pokrajine.
In mons. Dominik Agostini, škof v Chioggi, je 9. novembra 1872 izjavil, da bi
imel za »pravi Božji blagoslov«, če bi mogel imeti v svoji škofiji »hišo družbe, ki jo
je čudovito ustanovil gospod don Bosko; na žalost manjka vsega, toda Božji ljudje,
kakršen je velečastiti don Bosko, najdejo vse« in »kak njegov obisk bi mogel vzbu-
diti sveti ogenj, ki bi lahko delal čudeže«.
Seveda ni bilo mogoče ugoditi prošnji zaradi pomanjkanja osebja in zaradi
velikih izdatkov, ki so jih že imeli. Pri vsem pa je bilo splošno pomanjkanje vedno
bolj občutiti.
On pa je v svoji prizadevnosti skušal napraviti čim več dobrega v korist mla-
dine in preprostega ljudstva in zato ni opustil nobenega sredstva, da bi našel pot-
rebno pomoč.
Vse dobrotnike je imel globoko zapisane v srcu in se je veselil njihovih radosti
in žaloval zaradi njihovih bridkosti.

28.8 Page 278

▲back to top


278
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Grofici Uguccioni je pisal:
Moja draga mama!
Zamujam s pisanjem, vendar smo molili za vas in za vašega objokovanega brata.
Jočemo zaradi začasne ločitve, zahvaljujemo pa se Bogu, da mu je podaril tako veliko
milost s smrtjo, ki jo visoko cenimo v očeh vere. Dobro veste, koliko smo vzdihovali,
koliko smo molili, da bi vera, ki mu je bila vedno tako zelo pri srcu, postala resnič-
nost. In s tega vidika si ne bi mogli želeti več.
Zahvalimo se torej Gospodu in molimo vsak dan za njegov večni pokoj, če še ne bi bil
sprejet v večna bivališča.
Nikakor ne bom pozabil na opravljanje posebnih molitev za vašo gospo hčerko, za
katero upam, da vsak dan bolj okreva. Lahko si mislite, koliko molitev opravljam za
vas, draga mama, katere zdravje in svetost sta mi tako zelo pri srcu. Kar pravim vam,
velja tudi za gospoda Tomaža, ki je v tem času tudi moral veliko pretrpeti.
Bog naj vaju oba blagoslovi in vso vašo veliko in malo družino. Molite tudi zame, ki
plavam v morju težav. Imejte me v globoki hvaležnosti v J. K. za najvdanejšega slu-
žabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 6. 12. 1872
Prav tako je vedno pošiljal majhne darove. Grofu Evgeniju De Maistru je pisal:
ORATORIJ SV. FRANČIŠKA SALEŠKEGA, Turin - Valdocco, 28. 12. 1872
Predragi gospod grof Evgenij!
Prejel sem vaše pisemce z darom za petnajst svetih maš. Nekaj smo jih že opravili,
druge bomo darovali čim prej. Po don Rui vam pošiljam škatlo dateljnov, ki jih, prosim,
razdelite svoji mali družini. Poslali so nam jih iz Alassia, vendar brez anapestov.63
Predragi gospod Evgenij, pogum, pred nami je precej žalosten čas. Upajmo, da nam
ga bo Božja dobrota skrajšala. Zahvaljujem se vam za dobroto, ki sta nam jo tolikok-
rat izkazali. Gre za mlado družbo, ki potrebuje pomoč vseh in v vseh pogledih. Z vašo
krščansko ljubeznijo ste ji pomagali do uveljavitve in boste zato gotovo deležni vseh
njenih blagoslovov, vse dokler bo obstajala.
Bog naj blagoslovi vas, gospod grof, in z vami naj blagoslovi tudi gospo kneginjo,
vašo soprogo, vso družino in vam podari zdravje in dolgo srečno življenje. Ko se pri-
poročam vašim molitvam, se izpovedujem vaše uglednosti najvdanejšega in spoštlji-
vega služabnika. Duh. Janez Bosko
Tega leta je močno podprl razvoj osnovnih šol, ki so jih odprli za zunanje
gojence pri cerkvi Marije Pomočnice, in je v ta namen prosil župana za podporo.
Velespoštovani gospod župan!
Turin, 26. avgusta 1872
Med najbolj naseljenimi predeli mesta Turina je brez dvoma Valdocco, kjer kar mrgo-
li otrok. Nemalo jih hodi v šolo Santa Barbara, ki ni daleč od tod.
63 Vrsta bacilov – op. prev.

28.9 Page 279

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
279
Toda velika večina se jih zaradi malomarnosti staršev, zaradi nezadostne obleke in
po lastni krivdi potepa po ulicah v svojo škodo in v jezo javne varnosti. Da bi prisko-
čil na pomoč tem otrokom, sem poleg večernih šol odprl tudi dnevne. Ker smo letos
mogli delno razširiti prostore, je število učencev močno naraslo in jih je sedaj več
kot tristo. Tem učencem je treba oskrbeti brezplačen pouk in mnogim celo knjige in
šolske potrebščine, zvezke, peresa, nekaterim pa celo obleko in kruh. To so napori
ubogega posameznika, ki jih ni mogoče nadaljevati brez posebne pomoči. S tem na-
menom prosim vašo spoštovano uglednost, da bi se za to potrebo posebej zavzeli in
bi nam v ta namen podarili podporo, ki jo imate za primerno.
Če bi se vaši uglednosti zdelo prav, da bi poslala koga, da si na kraju samem ogleda
šole, ki so še vedno odprte za cerkvijo Marije Pomočnice, ga bomo sprejeli z vsem spo-
štovanjem do njega samega kakor tudi do tistega, ki ga pošilja. Gre za štiri razrede
osnovne šole, ki so zaradi velikega števila učencev razdeljeni v dva oddelka.
Z običajno hvaležnostjo se izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Župan mu je odgovoril, da bo prošnjo predložil stalnemu šolskemu odboru,
kakor hitro se bodo spet začele seje.
Prav tako je prosil ministrstvo za vojaške zadeve za rabljeno obleko, obutev,
za odeje kakršne koli vrste in še tako obrabljene za svoje uboge sirote.
Ekscelenca!
S čustvi globoke hvaležnosti, za vse kar ste izkazali dobrega dečkom, zbranim v usta-
novi, imenovani Oratorij sv. Frančiška Saleškega, se opogumljam in vas spet prosim
za uslugo. Cena hrane je močno poskočila, darovi so se zelo zmanjšali in zapuščenih
otrok je po naših cestah vedno več.
Prosim vašo ekscelenco, da bi nam za naše revčke naklonili največjo količino obleke,
obutve in odej kakršnekoli kakovosti, še tako izrabljene. Vsaka cunja pomaga olaj-
šati njihovo revščino in jih obraniti pred vremenskimi nevšečnostmi in ostro zimo.
Imamo kakih 830 gojencev. Še več jih je v zavodih v Genovi, Casaleju, Albengi, Savoni
in v Lanzu. Večino teh dečkov nam je poslala vlada, tako v imenu države kakor tudi v
imenu posameznih pokrajin.
Ko bo vaša ekscelenca priskočila na pomoč tem revčkom, boste imeli zadoščenje, da
ste jim pomagali, da si bodo sami znali služiti vsakdanji kruh z delom svojih rok in
boste lahko tudi gotovi, da se bodo združili z menoj v prošnji k Bogu za blagoslov
vseh njihovih dobrotnikov in zlasti še vaše ekscelence, za katero imam čast, da se
izrekam za najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 6. novembra 1872
Komendator Lerici, glavni direktor upravne službe, mu je odgovoril, da zara-
di spremenjenega načina uprave in zaradi pomanjkanja obrabljenih predmetov ni
več mogoče darovati, obenem pa je ministrstvo dalo vedeti, da naj se take prošnje

28.10 Page 280

▲back to top


280
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
več ne vlagajo, ker bodo nujno zavrnjene. Vendar mu je tokrat podaril 192 volne-
nih odej in 37 belih čepic iz bombaža.
Vsi so se zatekali k njemu. Šolski nadzornik Vincenc Garelli mu je priporočil
nekaj fantov in on jih je takoj sprejel, ker jih je pošiljal ta njegov dobri prijatelj, ki
je v času učiteljskih izpitov že pred šesto uro zjutraj prihajal v oratorij, da je kleri-
ke pripravljal na učiteljske izpite, da so tako dobili potrebne diplome.
Železniška uprava in kvestura sta mu kar naprej pošiljali zapuščene dečke
in on jih je, »če so imeli po pravilniku predpisano starost ali so bili telesno tako
dobro raščeni, da so nadomestili leta« – tako je on povedal – sprejemal v zavod.
Tudi mons. Biale, škof v Ventimigli, in mons. Fissore, nadškof v Vercelliju, sta
mu priporočala svoje varovance in on jih je spoštljivo sprejemal.
4.8. DRUGI SPOMINI
Leta 1872 so v Rimu ustanovili Opera delle feste (ustanova za obhajanje pra-
znikov) z namenom, da bi »z zgledom in prepričevanjem navajali ljudi k obhaja-
nju prazničnih dni«. Dne 9. aprila 1872 je sveti oče s posebnim brevom potrdil to
ustanovo in 14. istega meseca so v baziliki Santa Maria sopra Minerva s slovesno
mašo in branjem apostolskega odloka z navdušenim govorom dominikanca p.
Gavdencija slovesno začeli delo. Unità Cattolica je 18. aprila 1872 objavila pape-
ški odlok in s tem vzbudila gorečnost mnogih za preprečevanje pohujšanja, ki je
prihajalo iz neizpolnjevanja Božje zapovedi pri toliko vernikih. Tudi v Turinu so
pod vodstvom predsednika grofa Castagneta, podpredsednika duhovnika Janeza
Boska in tajnika viteza Faà di Bruno ustanovili zvezo z istim namenom in dali
natisniti pravilnik, ki so ga potem razširili po vsem mestu.
Don Bosko se je vedno zavzemal za posvečevanje prazničnih dni. Verjetno je
na seji tega združenja izrazil misel o ustanovitvi katoliškega ljudskega časopisa
in jo povedal grofu Balbu. Grof Frančišek Ksaverij di Colegno mu je 21. novembra
1872 pisal: »Povedali so mi, da vaša uglednost misli na izdajo ljudskega katoliške-
ga časopisa. Ker srčno želim sodelovati pri tako hvalevrednem in potrebnem delu
in ker sem o tem že večkrat govoril z velečastitim patrom Vascom, ki se prav tako
ukvarja z isto mislijo, bi rad dal istemu p. Vascu priložnost, da bi se pogovoril z
vašo uglednostjo o tako pomembni zadevi. Zato bi vas prosil, da bi blagovolili priti
kak dan k meni na kosilo. Sporočite mi, prosim, dan, zadosti je tudi v jutru tistega
dne, da bi mogel biti navzoč tudi p. Vasco.«
Malo pozneje je začelo izhajati več katoliških časopisov.
On pa je s pomočjo Katoliškega branja odločno nadaljeval apostolat dobrega
tiska med ljudstvom. V San Marzanu Oliveto v škofiji Acqui je skupina prebivalcev
ustanovila neko evangeljsko sekto. Župnik je pripravil misijon, med katerim so

29 Pages 281-290

▲back to top


29.1 Page 281

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
281
pridigarji drugo za drugo zavrgli vse zmote in povabili tako imenovanega evan-
geljskega ministra na razgovor. Vendar si ta ni upal nastopiti. Tedaj je pridigar don
Marko Mallarini, župnik in dekan v Canelliju, iz Škofijske družbe misijonarjev,
prejel od nekega Jožefa Imerita dopis, ki obtožuje katoliško Cerkev, da uči nauk,
ki je proti Svetemu pismu, kot dokaz je navedel vrstice, ne da bi podal poglavja,
iz katerih jih je vzel, ali pa je navedel napačna poglavja. Don Mallarini je napisal
knjižico, v kateri je zavrnil vse obtožbe. En izvod je poslal tudi don Bosku z na-
menom, da bi ga prebral. Don Bosko je rokopis večkrat prebral in popravil celo
krtačne odtise, vendar ne vseh, ker je prav tedaj zbolel v Varazzeju.
Nalogo je potem izročil drugim, tako da je knjižica izšla v zbirki Katoliškega
branja. Navajamo naslove knjižic, ki so izšle leta 1872 pri Katoliškem branju.
JANUAR. Odgovori na ugovore evangeličana Jožefa Imerita proti katoliški Cerkvi;
izpod peresa duhovnika Marka Mallarinija, župnika in dekana v Canelliju, člana
Misijonske družbe škofije Acqui. FEBRUAR. Zgodovinski spomini na patra Viktorja
Frigiolinija, duhovnika Družbe šol ljubezni, ki so jo v Benetkah ustanovili velečastiti
duhovniki grofje de‘ Cavanis; napisal leta 1853 neki duhovnik iste družbe. MAREC.
Povzetek življenja častitega Božjega služabnika Janeza Juvenala Ancina, duhovnika
Oratorija sv. Filipa Nerija, poznejšega škofa v Saluzzu; izpod peresa nekega turinske-
ga duhovnika. APRIL. Znamenje svetega križa izpod peresa p. Karla Filipa iz Poirina,
kapucinskega duhovnika. MAJ. Železnica ali slepčeva hči. Prijetna pripoved. JUNIJ.
Mesec junij, posvečen presvetemu Srcu Jezusovemu. Iz priročnika p. Sekunda Franca
D. J. JULIJ. Presveto obhajilo izpod peresa mons. De Segurja. AVGUST–SEPTEMBER.
Petnajst stoletij sv. Evzebija Velikega in Cerkve zahodne Italije. OKTOBER. Spreobrnje-
nje Danijela Martina, nekdanjega kalvinističnega ministra v Bernu, ki se je zgodilo v
sedemnajstem stoletju, kakor ga je on sam opisal. NOVEMBER–DECEMBER. General
Drouot, zgled krščanskega vojaka, izpod peresa duhovnika profesorja Vincenca Mi-
nelle.
Knjižica za avgust–september, ki je opisovala 15. stoletnico sv. Evzebija, je
imela naslednji predgovor:
Duhovnik Janez Bosko pobožnim bralcem:
»Ne vem, ali naj se čudimo ali obžalujemo, da je tako velik in svet človek, kot je bil
Evzebij iz Vercellija, ki je s svojo slavo napolnil Vzhod in Zahod in so ga kot odličnega
Kristusovega vojaka opevali latinski in grški pesniki in modreci in je obenem ena
največjih časti naše Italije, padel v pozabo in da ni človeka, ki bi vredno predstavil
njegovo življenje.«
Tako je pisal pred tremi stoletji Janez Štefan Ferrero dei Principi di Masserano, škof
v Vercelliju in slaven nuncij severne Nemčije v službi Klementa VIII. in Pavla V., ko je
posvetil zelo tehtno in v lepi latinščini pisano delo svetnika Karlu Emanuelu I.
Vendar med velikimi italijanskimi svetniki ni samo naš slavni oče, ki ni našel ug-
lednega pisatelja. Ta pomanjkljivost je v današnjem času toliko bolj neugodna, ker

29.2 Page 282

▲back to top


282
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
je prav naša doba vsa prežeta z željo, da bi v svojem narodu odkrila velike može in
svetnike.
Bližnja 1.500-letnica smrti tega velikega svetnika bo gotovo pomagala osvežiti spo-
min na tega velikega duha. Tako bo ta slovesnost in druga, ki se pripravlja v čast sve-
temu Ambrožu, služila počastitvi obeh svetnikov, in to po zaslugi kakega uspešnega
pisatelja. Če bi za naš čas in za naše ljudi morali ponoviti podobne tožbe, bi bilo nekaj
med sramotnim in čudovitim, vendar ne vemo, česa bi bilo več.
Mi, ki skušamo služiti našemu ljudstvu, začenjamo predstavljati te skromne spomi-
ne. O, da bi mogli vzbuditi pobožnost do tega našega velikega očeta. O, da bi obudili
spomin na zasluge, ki jih ima ta svetnik za Italijo in za celoten Zahod, spomin na
svetnika, ki nam je bil, kot pravi sveti Ambrož, »oče v veri«, oziroma kakor pravi sveti
Maksim, je naredil toliko dobrega za nas, »kolikor je kreposti in dobrega med nami,
iz katerega kakor iz svetlega sonca vse prihaja«.
Unità Cattolica je 9. avgusta 1872 podala kratko oceno:
To je ljubko in učeno delo, ki nam ga poklanja veleugledni don Janez Bosko ob
1.500-letnici zavetnika Vercellija. V jasnem in lepem slogu nam ne prikaže samo sve-
tnikovega življenja, temveč tudi zgodovino dobe, v kateri je živel.
Istega leta je don Bosko ponatisnil svojo Cerkveno zgodovino in Unità Catto-
lica jo je 25. aprila 1872 pohvalno ocenila.
Če kako knjigo v kratkem času pokupijo, je to pogosto dokaz kakovosti, ki jo delu
pripisujejo najbolj izobraženi. Vsekakor velja to za knjigo velečastitega don Boska,
ki je v kratkem času doživela že štiri izdaje s tisoči izvodov. To peto izdajo pa je treba
še posebej priporočiti, ker je precej izboljšana in ima priporočilo učenega turinskega
nadškofa. Vsekakor ni bilo mogoče ponovno izdati bolj koristne knjige za naš čas,
v katerem sta se brezbožnost in nevednost povezali med seboj v škodo Kristusove
Cerkve. Zato lepo prosimo župnike, rektorje vzgojnih zavodov, učitelje in vse, ki jim
je pri srcu krščanska vzgoja mladine, da bi dali spoznati in da bi širili ta priročnik
Cerkvene zgodovine, ki bo zaradi temeljito predstavljene vsebine močen protistrup
proti tolikerim strupenim knjigam, ki jih širijo mračne sekte, in bo zaradi urejenega
podajanja in zaradi jasnega in preprostega sloga koristna vsem slojem prebivalstva.
Kupiti jo je mogoče v Turinu v knjigarni Oratorija sv. Frančiška Saleškega za ceno
80 centov.
Nadškofovo priporočilo se glasi:
Ker smo pozorno prebrali in preverili priročnik Cerkvene zgodovine, ki jo je napi-
sal velečastiti gospod don Janez Bosko, ustanovitelj Družbe Oratorija sv. Frančiška
Saleškega, in ker se nam zdi, da si je z njegovo pomočjo mogoče pridobiti zadostno
znanje o današnjem položaju Cerkve Jezusa Kristusa tistim, ki bi se hoteli poglobiti v
študij te veje cerkvene znanosti, ga mi ne samo odobravamo, temveč toplo priporo-

29.3 Page 283

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
283
čamo vsem, ki so zavzeti za našo sveto vero, zlasti še učiteljem v šolah in vsem tistim,
ki jim je pri srcu krščanska vzgoja mladine.
Turin, semenišče, praznik sv. Jožefa 1872
+ Lovrenc, nadškof
Pred koncem leta je don Bosko obiskal zavoda v Lanzu in v Sampierdareni.
Don Lemoynu je takole naznanil svoj prihod:
Predragi don Lemoyne!
Prihodnjo sredo, upam, bom s teboj v Lanzu. Če mi boš poslal seznam kosov, ki jih
je treba na poseben način oskubiti, mi boš dal lep napotek za razgovor, ko jih bom
srečal v zavodu.
Prisrčen pozdrav tebi in vsem našim sinovom sv. Filipa Nerija. Imej me v vsem za
najvdanejšega v J. K. duh. Janez Bosko
Turin, 24. 11. 1872
Zvečer 29. novembra je bil v Lanzu. Pred večerjo, ko so ga vsi gojenci – tisti,
ki jih je bilo treba oskubiti, in tisti, ki jih ni bilo treba oskubiti – slovesno pozd-
ravljali, se je zgodilo nekaj čudnega: padal je pravi dež svetlih meteoritov, kakor
ga v Piemontu niso še nikdar videli in ki je trajal vse do polnoči. Pater Denza je
poročal, da so štirje observatoriji našteli 33.400 meteoritov v šestih urah in pol.
Ob pogledu na ta pojav je bilo veliko gojencev do dna duše prestrašenih, toda
eden bistre glave je razveselil vse in vzkliknil:
»To so angeli, ki spuščajo fusütte (umetne rakete) v čast don Boskovega pri-
hoda.«
Vsi so se od srca zasmejali in vzklikali: »Naj živi don Bosko, naj živi don
Bosko!«
Prvi teden decembra se je odpravil v Sampierdareno. Zavetišče so preselili
11. novembra. Bil je zelo vesel zaradi uspešnega napredka.
Samostan in ob njem stoječa cerkev sta bila v izredno slabem stanju. Treba
je bilo obnoviti ostrešje, tlak, vrata in okna. Za zdaj so opravili najnujnejša po-
pravila. Samostan je imel dvoje zgornjih nadstropij s šestimi sobanami v vsakem
nadstropju, s precej širokim hodnikom in okni, ki so gledala proti pokopališču,
na katerem že dalj časa niso več pokopavali. Hiša ni bila primerno opremljena,
kuhinja je bila veliko premajhna za potrebe skupnosti. Ni bilo dvorišča in več kot
štirideset gojencev se je moralo zadovoljiti z majhnim trgom pred cerkvijo. Ko je
deževalo, so se vsi stiskali v veži, ki je bila široka nekaj metrov in je ležala vzdolž
cerkve ter vodila k samostanskemu stopnišču.
Kljub toliki stiski je vladalo veselo razpoloženje. Včasih je zmanjkalo kruha in
don Albera je s solzami v očeh hodil po Genovi in prosil miloščino. Srce mu ni do-
puščalo, da bi tiste uboge fante spet izročil cesti. Tudi oni so se zbirali okoli oltarja
in prosili za vsakdanji kruh. In Gospod jim je vedno priskrbel najpotrebnejše.

29.4 Page 284

▲back to top


284
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Cerkev so v veliko zadovoljstvo prebivalstva spet začeli redno uporabljati
tako ob prazničnih kot ob navadnih dneh.
»Jaz sem,« tako je zapustil napisano don Lemoyne, »kot otrok velikokrat šel
mimo cerkve sv. Kajetana in vpraševal svojega očeta: ‚Je ta cerkev vedno zaprta?‘
Moj oče mi je pripovedoval celotno zgodovino: kako so klasične slike tega samo-
stana v času napoleonske zasedbe prenesli v zakristijo v cerkev sv. Sira, ki so jo
prav tako odvzeli teatincem. Pripovedoval mi je o zvonu Božje previdnosti, ki je
zvonil ob času obrokov, da so verniki prinašali redovnikom hrano, čeprav sami
niso nič imeli.
Nadvse rad bi videl cerkev sv. Kajetana od znotraj, vendar se mi to nikdar ni
posrečilo. Ob nedeljah je bila samo ena sveta maša in še to zelo zgodaj zjutraj.
Potem je bilo vsega konec.
Kdo bi mi mogel povedati, da bo zrasla nova redovna družina, ki bo kupila
to cerkev. Ker pa je to moja družina, bom lahko stopil vanjo po mili volji in tam
daroval sveto mašo. Kako dober je Gospod!«
Don Bosko je bil zelo zadovoljen, ko je videl, kako je bilo vse lepo zamišljeno,
in je spodbujal, da naj brez odlašanja začnejo obnovitvena dela. Zares so začeli
delati leta 1875 in so končali, ko so znotraj pod korom postavili ploščo z napisom:
JOANNES – BOSCO – SACERDOS
SALESIANAE – PATER – LEGIFER
HOC – TEMPLUM – ET – ADJACENS – COENOBIUM
AERE – COLLATITIO
EMIT – AC - INSTAURAVIT
ANNO . M . DCCC . LXXII
Po vrnitvi v Turin je 9. decembra 1872 takole govoril gojencem:
»Preteklo nedeljo sem bil v Genovi, v Sampierdareni. Obiskal sem novi zavod, ki smo
ga tam odprli. Videti je mogoče čudovite stvari. Sampierdarena je kraj z 20 tisoč
prebivalci, toda ko je bilo treba v cerkvi zbrati 12 ljudi, ki so potrebni za blagoslov
z Najsvetejšim, jih ni bilo. Upajmo, da se bodo stvari sedaj obrnile na bolje. Tam je
v nedeljo ob petih zjutraj maša z razlago evangelija in kako uro pozneje prav tako
sveta maša z naukom in zvečer je ponovno pobožnost in cerkev je vedno polna. Don
Albera je kakim štiridesetim razlagal katekizem, pa nihče ni ničesar vedel. Sedaj jih
je veliko več in se zelo pridno učijo.«
Še istega večera je vse razveselil dogodek, o katerem poroča don Berto.
»V soboto 7. decembra 1872, na predpraznik Marijinega brezmadežnega spo-
četja, je don Bosko spovedoval v svoji sobi tako množico fantov, ki so se stiskali
okoli njega, da si je moral fant, ki se je spovedal, dobesedno izbojevati pot iz sobe.
Tedaj si je mali deček iz prve gimnazije, mislim, da se je pisal Prato, v kratkem
suknjiču po spovedi ogledoval, kako bi prišel ven. Z rokami in komolci si je skušal

29.5 Page 285

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
285
narediti pot. Ker pa ni mogel v gneči nikamor, se je skušal približati klečalniku in
se je kratko malo vrgel naprej. Toda drugi, namesto da bi se umaknili, so se še bolj
stisnili in on se je začel otepati, brcati in si pomagati z vsemi sredstvi. Tedaj so
mu popustile naramnice in že se je znašel brez hlač in je potem v spodnjih hlačah
zmagoslavno prišel do vrat. Don Bosko, ki je nehote moral biti priča tega dogaja-
nja, se je komaj vzdržal smeha – tako je sam pozneje pripovedoval –, medtem ko
se noben fant ni niti nasmehnil. Don Boska je spodbudilo tako obnašanje in je vse
to z veseljem pripovedoval v ponedeljek 9. decembra.«
Tudi v tem času je bilo v oratoriju veliko izredno krepostnih fantov in njihovo
obnašanje v cerkvi in pri molitvi ter pobožnost, s katero so prejemali sveto ob-
hajilo, sta bili vsem zunanjim v tako spodbudo, da so se mnogi, ki so se ohladiti v
verskih vajah, spet vrnili h gorečnejšemu verskemu življenju.
Vedno težje pa je bilo z denarjem, toda don Bosko je kljub vsemu šel naprej
miren in predan Božji previdnosti. Svoje klerike je vedno odkupil od vojaške služ-
be, kar je delal z največjo previdnostjo. Baronu Karlu Ricciju des Ferres je pisal:
Predragi gospod baron!
Lansko leto mi je vaša uglednost ob določeni priložnosti obljubila, da mi bo odkupila
enega klerika od vojaške obveznosti v čast Mariji Pomočnici, če bi se določena zade-
va srečno iztekla. Sedaj se je vse končalo po vaši želji.
S to prošnjo sem se hotel obrniti na vas že preteklo jesen, ko smo morali urediti pro-
blem vojaščine nekaterih naših klerikov, toda ker sem takrat zbolel, so moji name-
stniki najeli ‚ad hoc‘ posojilo, ki bi ga moral sedaj vrniti.
To je namen mojega pisanja.
Prosim vas, da bi mi blagovolili dati 2.500 frankov ali vsaj del tega.
Svoboda, s katero sem vas prosil, daje tudi vam svobodo, da odgovorite, kakor se vam
zdi bolj primerno. Ker gre za dejanje krščanske ljubezni, ga vsak izpolni po svojih
močeh in v večjo Božjo slavo.
Bog naj blagoslovi vas in vašo gospo soprogo in da obema srečo na tem svetu in za-
dovoljstvo v večni slavi. Amen.
Priporočam svojo ubogo dušo dobroti vaših molitev in se imam za vaše uglednosti
najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 28. 4. 1872
Previdnost, ki jo je kazal pri odkupovanju klerikov od vojaške službe, se je
kazala v besedilu, s katerim je vlagal tozadevne kolkovane prošnje.
Podpisani se obvezujem, da bom, če ne bi nadaljeval svojega življenja v Družbi sv.
Frančiška Saleškega, gospodu don Bosku ali njegovemu edinemu dediču povrnil vso-
to, ki jo bo moral plačati za mojo oprostitev od vojaške službe.
(datum) (podpis)
Teh potrdil, ki so bila skladu z obveznostmi v vesti, imamo več, med njimi
eno z datumom »Cherasco, 24. aprila 1871«. Kolkovano polo je podpisal klerik,

29.6 Page 286

▲back to top


286
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ki je naredil triletne zaobljube, postal leta 1874 duhovnik, pa je potem zapustil
salezijansko družbo. Vendar nam ni znano, ali je don Bosko v takih primerih zah-
teval pravno poravnavo za povračilo dolga. Predvsem mu je bila pri srcu korist
njegovih učencev.
Finančne težave, ki so se iz dneva v dan množile, so ga prisilile, da je upora-
bil izredno sredstvo, da je mogel iti naprej, ki pa se je izkazalo kot pravi nebeški
navdih.
Nekega večera je pri nagovoru za lahko noč rekel gojencem:
»Imam načrt, ki bo ves v vašo korist. Molite, in če mi bo uspelo, vam ga bom
povedal.«
Načrt je bil neke vrste nabiralna akcija z oštevilčenimi listki za 10 lir, ki bi jih
ponudili dobrotnikom. Z njimi bi se lahko udeležili žrebanja, katerega dobitek je
bila podoba Madonne di Foglino. Zbral je svet z don Ruo, don Salo, don Provero in
jim razodel svojo namero.
»Toda zakaj?« mu je bilo rečeno, »ali ne vidite, da so že vsi siti loterij? To
sredstvo, ki ga uporabljajo vsi, je izgubilo svojo učinkovitost.«
»Kaj hočemo. Nimamo denarja in ne vem, kje naj ga dobim.«
»In koliko bi stali listki?«
»Petdeset centov?« je menil eden.
»Mogoče eno liro?« je dejal drugi.
»Ena lira se zdi preveč,« je menil tretji.
»Mi pa bomo določili ceno 10 lir za listek,« je izjavil don Bosko.
»Deset lir?« so vzkliknili vsi začudeni.
Don Provera, ki je živčno vrtel biret v rokah, je vzkliknil:
»Deset lir! Tega nihče ne bo vzel. To je nemogoče.«
Vsi so nasprotovali in nihče ni odobril tega sklepa. Don Bosko pa je sklenil:
»Če bi bila cena nižja, bi to pomenilo, da gre za loterijo; morali bi dolgo čakati,
preden bi dobili dovoljenje od vlade, in plačati davek. Mi pa moramo priti takoj do
denarja, kajti manjka nam kruh in obleka.«
Istočasno je ravnateljem zavodov razposlal naslednjo odločitev za starše go-
jencev.
Gospod! Zvišanje cen skoraj vseh vrst živil nas sili, da dvignemo mesečnino nad tisto,
ki je bila določena po pravilniku. Gre pa za to, da ohranimo mesečnino in spreme-
nimo jedilni list, ali ohranimo v obednici vse po starem in potem moramo dvigniti
mesečnino. Ker nikakor nočemo zmanjšati oskrbo obednice, ki jo želimo še izboljšati,
smo se odločili za zvišanje mesečnine. Gre za 5 lir, ki jih bomo dodali 1. januarja
1873. Kakor hitro se bodo živila pocenila, se bomo vrnili k prejšnji mesečnini.
Upamo, da boste z razumevanjem sprejeli to odločitev, ki se nam je zdela nujno pot-
rebna zaradi zdravstvenih, moralnih in učnih razlogov naših gojencev.
V imenu ravnateljstva imam čast, da se izpovem za vaše uglednosti
ponižnega služabnika, N. N.

29.7 Page 287

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
287
Šel je naprej in prosil pomoči vse vrste oseb, kakor da bi moral storiti vse
sam, pa popolnoma prepričan o zanesljivosti Božje previdnosti, za katero je ver-
jel, da ga ne bo pustila na cedilu in bo za vse kmalu poskrbela.
DODATEK
I.
Večna obletnica za Julija Cezarja, pokojnega prvorojenega gospoda grofa Friderika
Callori Provana Balliani di Vignale
V živi želji, da bi se ohranil dragi in verski spomin na objokovanega sina Cezarja, se
je gospa grofica Šarlota Callori Sambuy odločila, da bo ustanovila verski vsakoletni
spomin, ki naj bi se opravljal v cerkvi Marije Pomočnice v tem mestu na dan njegove
smrti v pomoč njegovi duši, če bi jo še potreboval za sprejem v večne radosti v nebesih.
V ta namen se je dogovorila z duhovnikom Janezom Boskom, upraviteljem te cerkve,
o naslednjem:
1. Maša zadušnica ali ustrezen verski obred naj se opravi vsako leto na dan njegove
smrti 5. marca. Če liturgični predpisi ta dan ne dovoljujejo maše za umrle, naj se
obred opravi naslednjega dovoljenega dne.
2. Sveto opravilo se bo opravilo z diakonom, subdiakonom, kleriki in dečki Oratorija
sv. Frančiška Saleškega, ki bodo v ta namen prejeli sveto obhajilo in molili sveti rožni
venec in druge molitve, ki se navadno opravljajo ob takih priložnostih.
3. Istega dne se bo opravilo še dvanajst branih maš za dušo pokojnika.
4. Za stroške slovesne zadušnice, za opravljanje maš, za obhajila in molitve daruje
grofica vsoto 2.000 (dva tisoč) lir, s čimer je za vedno ustanovljena ta pobožna usta-
nova. To vsoto je podpisani prejel od darovalke.
Duhovnik Janez Bosko, predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega in upravitelj
cerkve, sprejema ponudbo in obvezuje sebe in svoje naslednike v družbi k opravljanju
tega verskega spomina na zgoraj opisan način in zgoraj naveden dan. V ta namen bo
dal obesiti v zakristiji tablo, ki naj za vedno opominja na obveznost, ki je bila sprejeta
do umrlega Julija Cezarja Callori, ki ga je Bog poklical k sebi 5. marca 1870.
V Turinu, 25. februarja 1872
duh. Janez Bosko
II.
Devetdnevnica in slovesnost v čast Mariji Pomočnici v njej posvečeni nadbratovščini
v Valdoccu v Turinu
Od Cerkve določen dan za obhajanje praznika Marije Pomočnice je maj. Toda letos
pade na ta dan privilegirana osmina binkoštnega praznika in kvatrni petek. Zato je
papež Pij IX. s pismom dne 8. aprila 1872 dal naslednje pooblastilo:

29.8 Page 288

▲back to top


288
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
1. Da ta praznik obhajamo v četrtek 23. maja 1872.
2. Vsi duhovniki smejo na ta dan v tej cerkvi darovati mašo Marije Pomočnice kristja-
nov s komemoracijo osmine binkošti.
Kdor na ta dan ali v osmini praznika spovedan prejme sveto obhajilo, je deležen po-
polnega odpustka.
Spored cerkvenih opravil. Devetdnevnica se začne v torek 14. maja. Vsak dan se bodo
od jutra do poldneva vrstile svete maše. Verniki bodo imeli priložnost, da prejmejo
sveti zakrament spovedi in obhajila. Ob sedmih zjutraj bo sveta maša s skupnim sve-
tim obhajilom in drugimi pobožnimi vajami.
Ob delavnikih. Vsak večer ob sedmih nabožna pesem, pridiga, blagoslov z Najsvetej-
šim z izbranimi glasbenimi točkami. 19. maja, praznik binkošti. Dopoldne ob 10.30
slovesna maša: izvajajo skladbe maestra De Vecchija. Popoldne ob 3.30 večernice,
pridiga, blagoslov. 23. maja, slovesnost praznika Marije Pomočnice. Dopoldne. Ob
10. uri slovesna škofovska maša. 300 gojencev Oratorija sv. Frančiška Saleškega bo
ob spremljavi orkestra izvedlo novo veličastno šestglasno mašo duhovnika Janeza
Cagliera. Popoldne ob 3.30 večernice s slavnostnim govorom. Tantum ergo s 4OO
pevci. Blagoslov.
N. B.: Po večernicah bodo v treh različnih zborih izvedli antifono Sancta Maria suc-
curre miseris in Tu es Petrus, ki so jo peli 1867 v Rimu.
Sodelovali bodo poklicni in ljubiteljski glasbeniki iz celega mesta.
Če se kdo želi vpisati v nadbratovščino Marije Pomočnice, bo to lahko storil v zak-
ristiji cerkve. Darovi bodo uporabljeni za plačilo stroškov, nastalih pri zidavi kora in
zakristije, ki sta bila pravkar končana.
Opombe. Dne 19. maja bodo glasbene točke izvedli gojenci Oratorija sv. Frančiška
Saleškega. Dne 20. maja zvečer gojenci zavoda-konvikta iz Lanza. Dne 21. maja go-
jenci zavoda-konvikta iz Varazzeja in zavoda v Alassiu. Dne 22. maja gojenci zavoda
San Carlo iz Borga San Martino pri Casaleju.
Navodila. Dne 19. maja (binkošti) bomo ob 6. uri zvečer po slovesnosti v cerkvi odprli
veličastno predstavo Kolo sreče z odličnim glasbenim sporedom. Ta zabava poteka
ob velikanskem kolesu, v katerem so prazni in oštevilčeni listki. Oštevilčeni listki pri-
našajo dobitke. Listek stane 10 centov. Kdor kupi deset listkov, dobi enega zastonj.
Kolo sreče bo delovalo še naslednje tri dni in na praznik. Čisti dobiček je namenjen
cerkvi in zavodu. Poleg tega bo mogoče pri raznih mizah kupiti:
1. Svetinjice, slike, verske fotografije, knjige za zabavo, note za petje in klavir, knjige,
ki jih je izdal oratorij (izkupiček prodaje je namenjen cerkvi in zavodu; knjige so ve-
činoma izpod peresa don Boska, glasba pa don Cagliera).
2. Igrače in predmete za otroke. 3. Zunaj cerkvenih obredov bodo koncerti in gledali-
ške predstave. 4. Praznične prireditve vodijo ravnatelji oratorijev in odbor plemeni-
tih gospodov, ki delajo usluge v korist dobrodelnosti.
Vašo uglednost vabimo, da bi se udeležiti slovesnosti in povabili še znance.

29.9 Page 289

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
289
III.
NEOBLJAVLJENO PISMO ŠKOFU IZ MONDOVÌJA64.
Velečastiti in predragi gospod!
Včeraj sem zares nameraval iti na izlet v Mondovì, toda razbijanje delavcev po hiši in
kričanje okoli nje sta me prepričala, da nisem odšel od doma, kajti strah v predstojni-
kih in gojencih je velik. Danes je prav tako. Ubogi delavci. In pri vsem jih tare lakota.
Prihodnji teden tudi ne morem zdoma. Če menite, da je potrebno, bom prišel po veliki
noči, in to brez vsakega pridržka. Če pa se moremo domeniti pisno ali pa moj obisk
prenesti na 20. tekočega meseca, ko boste vi prišli v Turin, bi to ustrezalo mojim
zobem, ki mi že nekaj dni nočejo več služiti. Prebral sem pravilnik in načrt Cerkvene
knjižnice; zelo zahtevno in velikansko delo. Če boste lahko našli sodelavce in dali
spoznati zadevo, kakor si zasluži, sem jaz ‚totis viribus‘ (z vsemi silami) pri stvari.
Podelite meni in mojim dečkom svoj sveti blagoslov in me imejte v globoki hvaležno-
sti za vaše ekscelence najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Don Durandu sem pisal glede fanta, ki ste ga priporočili.
IV.
HIMNA ZA PRAZNIK SV. JANEZA V LETU 1872,
ki jo je napisal don Jožef Bertello.
Don Janezu Bosku ob njegovem godu poklanjajo fantje svojemu dragemu očetu v
Oratoriju sv. Frančiška Saleškega
ODA
Vrženi v reko
Težkih bojev,
Potopljeni v morje solza
In napojeni z grenkim žolčem,
Smo z žalostjo gledali
Nebo in pokrajino
In srce ni slišalo
Prijateljske besede ljubezen.
Oh, kolikokrat smo zvečer
Po dnevu, polnem gorja,
Milo prosili Boga,
Da ne bi prekinil teka tvojih let.
In po dolgih dneh teme
Smo zaslišali
Ponosni kot nikdar
Hrumenje morja.
64 Brez datuma. Verjetno sodi v leto 1864.

29.10 Page 290

▲back to top


290
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Nekega dne, ko se je zlomilo drevo
In so popustili jambori in jadra,
Ko se je po obalah slišal
Jok in stok,
Se je na hrumečem nebu
Pojavil angel,
Ki je z ljubeznivim pogledom
Izrekel naslednje besede:
„Neumnež, ki v prahu
Zaupa in gleda v nebo!
Nesmisel, kakšna grozljiva megla
Dela na duhu zagrinjalo.
V večnih bivališčih
Se zadosti vsaki želji.
Hodi po mojih stopinjah, o sin,
In upaj v boljšo prihodnost.
Šel sem za njim
Ob svitu nove zore.
Poln strahu in trepeta
sem opazil to bivališče.
Prišel sem in se dotaknil praga
In nebo se je razjasnilo,
Okusil sem življenje in neznana
Radost me je navdala.
Od tistega dne čutim
V srcu neizrečeno radost.
Hvala tistemu Božjemu angelu,
Ki me sedaj posluša in molči.
Vsi, ki so tukaj zbrani,
Združeni v eni misli,
Se strinjajo v prepričanju,
Če hočejo reči resnico.
O, dragi oče, naj utihne
V moji pesmi dih,
Ko skušam izraziti,
Kar mi napolnjuje srce;
Polni upanja kot zelena veja,
Polni ljubezni zaradi vere
Se vsi enoglasno in družno
Zbiramo ob tvojih nogah.
Ti, ti si naznanil radost
Pravičnih v Izraelu,
Poslušaj prošnje in ječanje
Te male skupinice:

30 Pages 291-300

▲back to top


30.1 Page 291

▲back to top


BiS 10 — 4. del: ZOPET NA DELU
291
Položi svojo dobrotno roko
Na glavo našega ravnatelja
In ga ohrani čilega in zdravega
Še veliko desetletij.
V.
ZAVOD–KONVIKT VALSALICE PRI TURINU
Pravilnik zavoda v Valsaliceju. Osnovna šola, gimnazija, licej
Zavod je v Valsaliceju, po katerem se imenuje, to je prijeten in zdrav kraj, deset minut
oddaljen od železnega mostu na Padu in nekaj korakov od mitniške meje ob zelo
prometni cesti. Mogočna stavba je zgrajena za vzgojni zavod in ima dolga stebrišča,
obširna in senčna dvorišča, ki odlično služijo za telovadne vaje.
V vseh oddelkih se poučuje po državnem programu in vsi profesorji imajo potrebne
diplome. Starši so lahko prepričani, da se nič ne opušča, kar bi lahko koristilo zdravju
ter moralni in leposlovni vzgoji gojencev.
POGOJI ZA SPREJEM
1. Vsak gojenec mora ob vstopu v zavod predložiti rojstni in krstni list, potrdilo o
cepljenju proti kozam, zadnje spričevalo in potrdilo o lepem vedenju, če kdo prihaja
iz kakega drugega zavoda.
2. Sprejemamo fante iz plemenitih in meščanskih družin, ki niso mlajši od sedem in
ne starejši od dvanajst let. Za gojence, ki so starejši od dvanajst let, se je treba pose-
bej pogovoriti z ravnateljem.
3. Pouk obsega osnovno šolo, gimnazijo, licej, risanje in francoski jezik. Zaradi so-
rodnosti teh predmetov z drugimi, ki bi lahko bili koristni gojencem, naj povemo,
da so aritmetika, decimalni metrični sistem, zemljepis, zgodovina, italijanska knji-
ževnost, francoski jezik in risanje podani tako, da z ene strani ustrezajo programu
gimnazije in liceja, obenem pa omogočajo nadaljevanje šolanja na tehniških šolah,
vojaških akademijah in mornarici. Zato se gojenci, ki so končali tako šolo, v nekaj
mesecih lahko pripravijo na sprejemni izpit na imenovanih šolah.
Poleg omenjenega programa je na voljo še deklamatorski, telovadni in glasbeni tečaj.
4. Mesečnina znaša 90 lir. Poleg mesečnine mora vsak gojenec plačati 80 lir vstop-
nine v zavod.
Za učence gimnazije in liceja je obvezno plačilo 60 lir za Minervin sklad.
5. Mesečnina se začne plačevati z dnem, ki je določen za vstop v zavod, in se vplačuje
vnaprej prefektu ali ekonomu zavoda.
6. Konviktovci ostanejo v zavodu celo leto. Na željo staršev smejo prebiti jesenske
počitnice od 15. septembra do 15. oktobra deloma ali v celoti doma ali v zavodu.
Mimo tega časa ni dovoljen noben izhod s starši ali drugimi osebami, razen v bolezni.
7. Gojenci dobivajo na dan štiri obroke hrane. Za zajtrk kavo in mleko ali sadje. Za
kosilo mineštro, dve prikuhi, vino, sadje ali sir. Za malico kruh in za večerjo mineštro,
prikuho, vino in sadje ali sir.

30.2 Page 292

▲back to top


292
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
8. Poleg hrane daje zavod še železno posteljo, vzmetno slamnjačo, žimnico in druge
spalne pritikline, uniformo in obleko za vsak dan, pranje, likanje, majhna popravila
perila, kremo za čevlje in milo, navadno oskrbo v bolezni, zdravnika in zobozdravni-
ka, lasuljarja, pisarniške predmete in šolske knjige razen slovarjev.
9. Predmeti, ki jih daje zavod, ostanejo po odhodu gojencev last zavoda.
10. Starši morajo poravnati namensko povzročeno škodo, izdatke za poseben pouk,
kot npr. za kak glasbeni inštrument, za nemščino, angleščino itn. in izredne zdravni-
ške preglede kakor tudi za posebno nego v težki bolezni.
OPREMA
Vsak gojenec mora prinesti s seboj naslednjo osebno opremo:
1 Srebrni podstavek in kozarec 11 Dvanajst robcev
2 Trije pari rjuh 12 Dvanajst nogavic
3 Lanena odeja 13 Štiri spodnje hlače
4 Pernica
14 Tri volnene odeje za zimo
5 Osem srajc
15 Dve flaneli
6 Štiri nočne srajce 16 Štiri rokavice
7 Trije pari škornjev 17 Štiri kravate
8 Šest brisač
18 Plašč po vzorcu
9 Šest prtičev
19 Toaletni predmeti: krtače, glavniki,
10 Namizni prt 2,50 krat 1,50 m
škatla 0,25 krat 0,18 m
N. B.: Obnavljanje osebne opreme gre na stroške staršev. Predmeti, ki so jih prinesli
gojenci, razen pod št. 10, bodo pri odhodu vrnjeni.
POSEBNE OPOMBE
1. Vsi gojenčevi predmeti morajo biti zaznamovani s številko, ki jo ta prejme ob vsto-
pu v zavod.
2. Ob vstopu v zavod izroči gojenec ekonomu seznam osebne opreme. Zavod ne prev-
zema odgovornosti za majhne predmete, kot so rokavice, kravate, žepni robci itn.
3. Starši lahko prihajajo na obisk k svojim sinovom dvakrat na teden, v četrtek in v
nedeljo v času, ki bo navaden na oglasni deski. V bolezni so obiski dovoljeni v vsakem
dnevnem času.
4. Brez posebnega dovoljenja staršev niso dovoljeni obiski gojencev. Pisma, ki jih go-
jenci odpošiljajo ali prejemajo po pošti, gredo skozi ravnateljeve roke.
5. Gojenci ne smejo imeti pri sebi denarja. Če ga prejmejo za svoje potrebe, ga morajo
izročiti ekonomu, ki jim ga bo dal glede na primernost.
6. Prošnjo za sprejem je treba nasloviti na ravnatelja duhovnika profesorja Franči-
ška Dalmazza, ravnatelja zavoda, ali na duhovnika Janeza Boska.
N. B.: Pred sredino avgusta tega leta je treba prošnje za sprejem nasloviti na Oratorij
sv. Frančiška Saleškega, v drugi polovici avgusta pa na zavod Valsalice.
Opomba: Temu sledijo „Besede njegove ekscelence“ mons. Lovrenca Gastaldija, nad-
škofa turinskega, „o zavodu Valsalice“, ki smo jih že objavili.

30.3 Page 293

▲back to top


5. DEL
DON BOSKO IZPOLNI
VISOKO NAROČILO
1871–1874
1. Kakšni časi! – 2. Za imenovanja škofov – 3. Korak nazaj – 4. „Ne vem,
ali bo v prihodnje …“ – 5. Več kot sto oskrbljenih škofiji – 6. Vzdrževanje
škofov – 7. Spet v Rim – 8. Dragocen dokument – 9. Prvi „modus vivendi“
– 10. Ponovno se loteva zadeve – 11. Ponovno v Rimu – 12. Preplah – 13.
Hrup časopisov – 14. Blizu sporazuma – 15. Hudičev rep – 16. Odločno
nasprotovanje – 17. Vse zaman – 18. Sklep
Strani, ki jih začenjamo pisati, so zares zmagoslavne za don Boska in se
tičejo prizadevanja v letih 1871 do 1874 za pomirjenje med kraljevino Italijo in
Cerkvijo. Bilo je treba prenesti toliko in tako težkih naporov, da je don Boskov lik
pridobil sijaj in privlačnost.
Nekaj zares izrednega je videti preprostega duhovnika, kako kot edini pos-
rednik, pogumen in podjeten vstopa v „Questione Romana“ /rimsko vprašanje/,
kako ima pred seboj jasen cilj in ga skuša doseči ne po svoji, temveč po Božji
pobudi.
V svoji neizmerni ljubezni je objemal ves svet, zato je bilo naravno, da je čutil
in gojil ljubezen do Italije. Vendar je v pristni ljubezni do domovine kot svet Božji
služabnik znal združiti globoko in rodovitno ljubezen do Cerkve in papeža, zaradi
česar menimo, da ga je v vsem tem vodil sam Bog.
Nikar ne oporekajmo z besedami, ki jih je on sam izrekel po dolgih in težkih
razgovorih, češ da se nikdar več ne bi lotil česa podobnega. To je bil le izraz njego-
ve globoke ponižnosti, ki jo je kazal vedno in povsod.
Tudi leta 1884, ko je po desetih letih neizmernih naporov videl, da je bila
potrjena Salezijanska družba z vsemi privilegiji, ki jih imajo redovne družbe, je
vzkliknil:

30.4 Page 294

▲back to top


294
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Če bi prej vedel, koliko težav, žalosti in nasprotovanja stane ustanovitev
nove redovne družbe, verjetno ne bi imel poguma, da bi se lotil kakega podobne-
ga dejanja.«
Naj bo že kakor koli, skušajmo sedaj na osnovi vseh dokumentov, ki smo jih
lahko zbrali, predstaviti posebno poslanstvo, ki ga je imel pri „rimskem vpraša-
nju“. Kdor nam bo sledil, si ne bo mogel kaj, da ne bi občudoval težkega in vztraj-
nega dela našega svetega ustanovnika.
5.1. KAKŠNI ČASI!
Bližala se je 25-letnica papeževanja Pia IX. Italijanska katoliška mladina je
poslala na vse konce zemlje povabilo na slovesno praznovanje tako znamenitega
dogodka, ki so ga potem z navdušenjem sprejeli po celem svetu. Škofje so izdali
okrožnice in povsod so napovedovali slovesne shode, ki bi bili povezani s poseb-
nimi verskimi slavji, civilnimi praznovanji, akademijami, bakladami in salvami.
Vsesplošno navdušenje! V vseh krajih Evrope, Amerike, Afrike in zlasti še v Abe-
siniji in Senegalu, Indiji, Kitajski, Japonski, Oceaniji in Avstraliji so organizirali
romanja v Rim, da bi izrazili svojo vdanost vzvišenemu vrhovnemu poglavarju
Cerkve. Zbrali so dragocena darila in več kot tri milijone za Petrov novčič, pa tudi
veliko načrtov za spomenike, ki so jih hoteli postaviti in tako zaznamovati ta iz-
redni dogodek.
Razlog za tako navdušenje je bil tudi osebni lik Pia IX. Ko je bil v 48 urah
izvoljen za papeža, je takoj izpustil iz ječ upornike proti papeški državi, preobli-
koval zakonodajo in skušal uvesti nov, bolj priljubljen red. Naravnost kraljevsko je
podprl znanost, leposlovje, umetnost, študij, knjižnice, akademije in civilne usta-
nove. Zgradil je celo vrsto novih spomenikov in obnovil stare, sklenil konkorda-
te z osmimi državami in za vse večne čase ovekovečil svoje ime na apostolskem
področju s tem, da je ponovno vzpostavil cerkveno hierarhijo na Nizozemskem
in v Angliji. Zvišal je število nadškofij, škofij, vikariatov, apostolskih prefektur,
postavil sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve in okronal Božjo mater Marijo z
nebeško krono. Če veliki papež ne bi ozaljšal svoje glave z drugimi biseri, kot da
je četrt stoletja vladal Cerkev, ki je bila tarča sektaškega sovraštva, bi zadostova-
la razglasitev Marijinega brezmadežnega spočetja za versko resnico (sillabus) in
vatikanski koncil.
Zato je razumljivo, da se je svet zganil, ko se je bližal čudoviti dan, saj je med
255 papeži prvi dosegel leta vladanja sv. Petra. Zlahka razumemo don Boskovo
veselje, ko je določil, da naj v vseh salezijanskih hišah slovesno obhajajo ta pra-
znik po programu, ki ga je kazalo naslednje pisemce, naslovljeno na ravnatelja
malega semenišča v Borgu San Martino.

30.5 Page 295

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
295
Turin, 13. junija 1871
Predragi don Bonetti!
V petek (16. junija) velik praznik! Zjutraj skupno sveto obhajilo za papeža. Za kosilo
ena prikuha več. Cel dan prosto. Zvečer priložnostna pridiga, blagoslov, in če je mo-
goče, nekaj slavnostne razsvetljave.
Prisrčen pozdrav tebi, drugim predstojnikom in vsem mojim dragim prebivalcem za-
voda. Vseh se vas bom spominjal pri sveti maši. Vi molite za mojo ubogo dušo, zanj, ki
čuti veliko zadovoljstvo, če se lahko ima za vas vseh najvdanejšega v J. K.
duh. Janez Bosko
P. S.: Če meniš, da bi bilo prav, pokliči k sebi ali pošlji v Turin prosilca Cattanea.
Kakor je mogoče razbrati iz pripisa, je v čast papežu obdaroval tudi enega
izmed gojencev.
Hotel je, da bi imenitni dogodek proslavili čim slovesne. Slovesni obredi v
svetišču, kakor ob največjih praznikih, vsa dvorišča v zastavah, ponoči slovesna
razsvetljava in pokanje možnarjev. V svetnikovem imenu je don Janez Cagliero
prosil kraljévo kvesturo za dovoljenje, „da bi smeli proslaviti 25-letnico papeže-
vanja Pija IX.«
Oh, kakšni časi! Neki protiklerikalni časopis je objavil, da je neki minister
ukazal vladi, da mora dovoliti katoličanom, da svobodno izrazijo svojo vero. Res-
nica pa je bila čisto drugačna. Ko je kralj videl izreden pritok vernikov z vseh
strani, se je spomnil na Zakon zagotovil, da bi tako pokazal javnosti svojo privrže-
nost papežu in naklonjenost zakonu. Predlog zakona so parlamentu predložili 9.
decembra 1870 in 23. januarja 1871 se je začela javna razprava; 21. marca je bil
odobren v parlamentu in 2. maja v senatu, 23. maja (rojstni dan Pija IX.) pa ga je
v Turinu podpisal kralj.
Zakon je imel dvoje poglavij: Papeževe posebne pravice in Odnosi države do
Cerkve. Prvo poglavje je imelo naslednje člene:
»Papeževa oseba je sakralna in nedotakljiva. Poskus napada na papeže-
vo osebnost ali hujskanje k napadu se kaznujeta z istimi kaznimi kot napad ali
hujskanje k napadu na kralja. Žalitve in obrekovanje v javnosti, izrečeno narav-
nost proti papeževi osebi v govoru, dejanju in s sredstvi, nakazanimi v 1. členu
Zakona o tisku, se kaznujejo s kaznimi, ki jih določa 19. člen istega zakona. Na-
vedene kršitve so javne narave in spadajo pod porotno sodišče. Italijanska vlada
izkazuje na ozemlju kraljevine Italije papežu vladarske časti in mu pripisuje prvo
mesto med katoliškimi vladarji.«
Viktor Emanuel je 11. junija 1871 iz Turina po grofu Aghemu dal ministru
Lanzi naslednja priporočila: „Ekscelenca! Ker so glasovanja v parlamentu in se-
natu postala državni zakon in ker ta papeževi osebi pripisuje vladarsko dosto-
janstvo, njegovo veličanstvo kralj ima za politično umestno dejanje, da se 16. te-
kočega meseca, ko se ves katoliški svet pripravlja na praznovanje 25. obletnice
papeževanja Pia IX., izobesi državna zastava in sproži običajne topovske strele.

30.6 Page 296

▲back to top


296
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Kralj mi je naročil, naj sporočim vaši ekscelenci, da bi to naredilo odličen vtis in
tisoči tujcev, ki bi se ob tej priložnosti znašli v Rimu, bi bili priče tega velikega
dejanja vlade in bi to toplo pozdravili.“65
Tisti pa, ki so ukazovali, so, podpihovani od sektašev, bili drugačnega mnenja
kot kralj. Dopustili so celo, da je prevladalo nasprotno mnenje, in stvari, ki bi jih
pošten človek imel za nemogoče.
V mnogih krajih so prepovedali razsvetliti hiše, pridigarjem, ki bi poveličevali
ta dogodek, so grozili z najhujšim, duhovnike, ki so zbirali podpise vdanosti pa-
pežu, so vodili pred sodišča in uničevali zvezke, v katerih so bili zbrani podpisi. V
Bologni je kvestura pretila z ječo najvišjim predstavnikom mesta. V Padovi je ka-
kih 50 oboroženih ljudi vdrlo v cerkev, nabito polno vernikov. Z divjim kričanjem
so prevpili pridigarjev glas in nasilno naganjali vernike iz cerkve.
V Parmi so razgrajali v cerkvi in vpili: „Dol s papežem! Smrt katoličanom!
Naj živi komuna!« V stolnici v Firencah je eksplodirala petarda, več duhovnikov
so ranili na cesti, drhal kanibalov, ki je bila besna zaradi navdušenega pozdrav-
ljanja njihovega nadškofa Limbertija, je začela kričati in hotela pred nadškofijsko
palačo napasti njegovo kočijo. Na srečo se je ljudstvo postavilo v bran. V Genovi,
Pistoii in v mnogih drugih krajih je drhal razbila okna hiš, kjer so bile prižgane
luči. Tudi v Turinu so dolge ure s kamenjem obmetavali okna markiza Fassatija in
generala Adolfa Campana.66
Seveda vlada si ni upala prepovedati vstopa romarjem, namenjenim v Rim, je
pa železnicam prepovedala del prometa in glavno mesto preplavila s karabinjerji,
policijo in občinskimi redarji z revolverji za pasom ter s patruljami konjenice in
narodne garde. Na postaji so romarje sprejemali z divjimi klici, jih zasramovali
in celo pljuvali nanje. Nobena skupina ni mogla svobodno hoditi po mestu, ne
da bi jo zasramovali, ji žvižgali in obmetavali s kamenjem. V cerkvi Al Gesù so
oboroženi razbojniki sramotili vernike, ki so poslušali pridigo. Tudi pri vhodu v
glavne bazilike so obiskovalce zasramovali in nesramno nagovarjali ženske. Ne-
kaj podobnega se je zgodilo pri vratih v Vatikan, kjer je skupina nesramnežev s
sekirami in pištolami napadla skupino neoboroženih mladih katoličanov. Iz nepo-
membnih razlogov in nekaznovano so vdirali tudi v zasebna stanovanja, razbijali
okna, medtem ko so v pocestnih zdrahah lovili nedolžne ljudi in jih zapirali v ječe,
»da bi jih rešili pred jezo ljudstva«, kakor so trdili.
Tistim, ki so ugovarjali zaradi takega ravnanja, so odgovarjali: „Saj ste nas vi
izzvali.«67
65 Prim. odvetnik Henrik Tavallini, La vita e tempi di Giovanni Lanza, II. zvez., str. 426.
66 General Campana je umrl tistega leta. Želel se je spovedati pri don Bosku, ki so ga v naglici
poklicali. Kakor nam pripoveduje don Rua, je bil pri njem do zadnjega diha. Don Rua je čakal pri
vratih na don Boska, dokler ni opravil tega dejanja krščanske ljubezni.
67 Prim. Civiltà Cattolica, letnik 1871, zvez. III., 3. julija 1871: “Papeški jubilej Pia IX.”

30.7 Page 297

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
297
Združeni v skupinah so romarji v tišini obiskovali svete kraje in hodili v Va-
tikan, kjer je sveti oče celih dvanajst dni neprenehoma sprejemal v avdienco. 21.
junija, na dan obletnice svojega kronanja je papež pred kakimi stoterimi odbori
italijanskih mest s solzami v očeh povedal:
„Če od vseh strani sveta prejemam dokaze sinovske vdanosti, so to priče veli-
ke ljubezni do Boga, ki je ohranil tega svojega nekoristnega služabnika kot svoje-
ga namestnika na zemlji. Toda še veliko ljubši so mi izrazi vaše vdanosti, saj sem
tudi jaz Italijan in čutim z vami. Ta beseda je v drugih časih dobila ponarejeno
razlago. Ko sem iz palače Kvirinal, za katero sedaj pravijo, da ni več moja, blagos-
lavljal Italijo, so moje besede razglasili za besede revolucije. Toda jaz sem takrat
in tudi sedaj blagoslovil Italijo zaradi dobrih del, ki jih je naredila in jih še vedno
dela, zaradi naporov ljubezni, ki verjetno niso od tega sveta, in zaradi nekdanjega
in sedanjega trpljenja Italijanov.“
Nato je nadaljeval: „Od vseh strani Italije sem dobil zagotovila zvestobe, ven-
dar naj vam ne bo neljubo, da ob tej priložnosti postavim na prvo mesto Turin. Od
tam so prišli prvi napadi in hudobija, ki se je potem razširila po vsej Italiji. Toda od
koder je prišlo hudo, je prišlo tudi dobro in zares živi so bili dokazi, ki sem jih prejel
prav od tam. Tam so dobri, ki so se veselili moje obletnice, imeli razbita okna.“
Tiste dni so bila v avdienco pri papežu sprejeta tudi turinska dekleta, kakih
sto po številu, pod vodstvom gospodične Mazè de la Roche. Don Bosko je obljubil,
da bo navzoč na sestanku v hiši grofice Balbo, kjer so se tudi domenile za romanje
v Rim. Toda zaradi prazničnega dneva in zaradi nekaterih težkih bolnikov, med
katerimi je bil tudi Mihael Franzero, ki je poletel v nebesa nekaj dni pozneje, ni
mogel priti, čeprav je grofici zagotovo obljubil. Opravičil se je z naslednjim lju-
beznivim pismom:
Velezaslužna gospa!
Turin, 16. 6. 1871
Dogovorjeno je, da se bodo gospodične iz albuma zbrale pri vas ob štirih. Skušal se
bom sestanka udeležiti. Vendar bi vas prosil, da bi mi zaradi varčevanja s časom
poslali - kaka predrznost! - kočijo, ki bi me ob štirih pripeljala naravnost v vašo hišo.
Večerje se ne bom mogel udeležiti, ker imamo doma nekaj težko bolnih fantov in
danes zvečer jim moramo podeliti svete zakramente.
Odpustite mi svobodo, s katero vam pišem. Bog naj nas vse blagoslovi in imejte me za
vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Gospodične so odpotovale iz Turina 23. junija. Vodili sta jih grofica Corsi, ro-
jena Peletta di Cossombrato, in markiza De-Ovado. Z drugimi predstavnicami ra-
znih dežel so jih zelo slovesno sprejeli. Svetemu očetu so darovale 10.000 frankov
s posvetilom, ki ga je prebrala predsednica. Papež jim je odgovoril s tako občute-
nimi besedami, da so gospodične jokale. Tudi te so prejele na cestah svojevrstne
pozdrave ...

30.8 Page 298

▲back to top


298
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
5.2. ZA IMENOVANJA ŠKOFOV
Kdo bi si lahko mislil in upal, da bi v takih razmerah lahko izboljšali položaj
Cerkve v Italiji? Toda don Bosko je sprevidel, da je prav to pravi trenutek, da bi
oskrbeli škofe za veliko škofij, ki so bile brez pastirjev.
Kako bi mogli to izvesti? Menil je, da bi bilo najbolje, da bi se obrnil naravnost
na papeža, kajti nobeden izmed ljudi, ki so obdajali svetega očeta v takih okolišči-
nah, ni verjel, da bi pri vseh pravicah Svetega sedeža mogli imenovati nove škofe
v Italiji. Več kot 100 škofij je bilo brez pastirjev v neizmerno škodo duš, cerkvene
discipline in novih cerkvenih poklicev in rasla je verska brezbrižnost ter se med
ljudskimi množicami vedno bolj širila. Veliko prelatov je bilo prepričanih, da je
vihar samo trenuten. Menili so, da za nobeno ceno ne smejo niti na videz odstopiti
od neupogljive drže, ki so jo imeli, čeprav bi zaradi hudobije sovražnikov Cerkve
bilo pametno in celo potrebno popustiti. Don Bosku se je zaradi takega stanja
trgalo srce in se je, kot že 1867, potem ko je veliko molil in razmišljal, kako bi vsaj
delno mogel odpraviti zlo, odločno lotil dela.
Napisal je spomenico, v kateri je najprej predstavil beden položaj vrste ško-
fij, potem je jasno izrazil svoje mnenje, da se stvari v Rimu ne bodo tako kmalu
spremenile in da je zato pripravljen delati usluge ne kot uradni pooblaščenec ali
zaupni posrednik, temveč kot privatna oseba z dovoljenjem svetega očeta in ugo-
toviti namene vlade, ne da bi se moral papež na kakršen koli način z njimi srečati.
Po izredno zanesljivem odposlancu je spomenica prišla v roke svetemu oče-
tu, ki ni le odobril svetnikove zamisli, temveč mu je celo ukazal, da naj stori, kar je
predlagal. Brez dvoma se je Pij IX. spomnil na prerokbo z dne 5. januarja 1870 in
uvidel, kdo jo je napisal.
Ko je don Bosko prejel strogi ukaz, se je obrnil na italijansko vlado, ki je bila
takrat sicer prepričana, da ji nobena velesila ne bo ugovarjala zaradi osvajalne
poteze, a je na sicer rožnatem obzorju vendar ugotavljala nekatere črne točke.
Tako je npr. Francija menila, da se Italija ni držala dogovora z dne 14. sep-
tembra, ki ga je Napoleon sklenil z italijansko vlado in v katerem je Italija papežu
zagotavljala neodvisnost. To je bila neizpolnjena menica. Predsednik francoske
republike Thiers je za papeški jubilej poslal v Rim svojega posebnega odposlanca
in francoski časopisi so protestirali proti priključitvi papeških dežel k posesti Vik-
torja Emanuela in v Versaillesu so odločno nasprotovali »rimskemu vprašanju«.
Dne 25. julija 1871 je Michelangelo Castelli iz Moncalierija pisal ministru Lanzi:
„Ne morem si kaj, da ti ne bi napisal nekaj vrstic o ugovoru Versaillesa v za-
devi rimskega vprašanja. Kar bom sedaj povedal, imam za popolnoma gotovo, ker
sem zvedel od človeka, ki stvari zelo dobro pozna. O tem sem že pisal Artomu, ki
mi je odgovoril, da moje informacije potrjujejo, kar je zvedel tudi on. V Franciji
imamo samo nasprotnike, ki komaj obvladujejo svojo jezo. Edino, kar jih zadr-
žuje, da se ne znesejo nad nami, je upanje, da nas bodo nekega dne potegnili v

30.9 Page 299

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
299
vrvež s Prusijo, dobro namreč vedoč, da z dvomljivo Italijo jim ne bi bilo mogoče
zahtevati nazaj Strassburga in Metza. Tako bi nas dobili na svojo stran ali pa se iz
maščevanja usmerili v zadevo papeža in Rima. Thiers in politiki nas hočejo držati
v negotovosti za vse prihodnje možnosti. Klerikalci bi nas radi spet spravili pod
staro nadvlado in nam s svojim bahanjem onemogočili povezavo z Rimom.“68
Avstrija sicer politično ni ugovarjala, vemo pa, da tako kot druge velesile tudi
ona ne gleda z odobravanjem na zavzetje Rima. Res je, da je italijanska vlada zato,
da bi zakrila vso nevšečnost, razglasila Zakon zagotovil. Toda krinka je padla ob
jubileju Pia IX., ko je oblast dovolila, da je ulica žalila njegovo vladarsko suvere-
nost, o čemer je veliko družin, med njimi nekaj zelo plemenitih, zaneslo glas po
celem svetu. Zato je zelo verjetno, da bo slišati kak politični ugovor.
Don Bosku se je zdelo, da je to najugodnejši trenutek, da vladi predstavi nekaj
razmišljanj. Potem ko je italijanska vlada zavzela Rim, je treba dati katoličanom
zadoščenje in omiliti ogorčenje, pomiriti duhove in odstraniti strahove. Vlada naj
z dejanji dokaže, da zakonska zagotovila niso mrtva črka in da je papež popol-
noma svoboden v izvajanju svoje duhovne oblasti. Da spada k papeževi oblasti
pravica izbirati škofe in jih postavljati za voditelje vernikom. Da je v korist vladi,
da se ne upira imenovanju škofov in pri tem ne postavlja kakih težkih pogojev,
če bi bil papež za to pripravljen in bi novoimenovanim škofom dodelil primerno
oskrbovalnino. To bi bilo znamenje pametne politike.
Vse te misli je pisal notranjemu ministru in ministrskemu predsedniku Ja-
nezu Lanzi, ki je bil takoj pripravljen stvar premisliti, saj je tudi on želel pokazati
Italiji in drugih državam, da je s Svetim sedežem mogoče doseči sporazum.
Don Bosko se je že odločil, da bo šel v Rim, da bi čestital papežu ob njegovem
jubileju. Med potjo bi se ustavil v Firencah, kjer bi govoril z ministrom Lanzo. Dne
20. junija pa je prejel od ministra povabilo, da bi dva dni pozneje na vsak način
prišel v Firence. Zato je 22. junija zjutraj odpotoval iz Turina, ker je bil razgovor z
ministrom določen za večer tega dne.
Don Bosko je prispel v Firence ob 19,35 in se takoj napotil k ministru. Kjer-
koli se je pojavil, so ga spoštljivo sprejemali, tudi tisti na najvišjih položajih, kajti
njegova neizumetničena pojava je vzbujala spoštovanje in svoje jasno in odkri-
tosrčno govorjenje je znal združiti s preprostim obnašanjem v spoštovanju nji-
hovega dostojanstva, a vse to brez kakršnega koli dvorjenja. Še več, včasih je tudi
tem gospodom povedal resnico s tako odkritosrčnostjo, da bi jo, merjeno s človeš-
kimi merili, lahko imeli za predrznost, toda od njega so vse to mirno sprejemali.
Lanzo je don Bosko že dalj časa poznal in ga je ta z veseljem pričakoval.
Spominjal se je srečanja z njim leta 1865 in ni pozabil nekega odgovora, ki
ga je pogosto pripovedoval svojim kolegom in ki so se mu navadno vsi od srca
68 Prim. odvetnik Enrico Tavallini, citirano delo str. 428.

30.10 Page 300

▲back to top


300
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
nasmejali: »Vprašal sem don Boska, kako lahko vleče naprej toliko svojih ustanov
brez vsakršnih dohodkov. Odgovoril mi je, da gre naprej kakor lokomotiva, ki dela
puf, puf, se pravi dolgove. Rekel sem mu, da tudi mi tako delamo. Bil je zadovoljen,
ker sem ga primerjal s kraljevino Italijo.«
Ko so ministru sporočili, da ga v sprejemnici čaka don Bosko, mu je stopil
ljubeznivo naproti, ga povabil v pisarno in ga prosil, naj sede. Svetnik se je, preden
je sedel, ustavil sredi sobe in rekel ministru:
»Ekscelenca, zahvaljujem se vam, da ste mi omogočili to srečanje. Brez dvo-
ma veste, zakaj sem prišel k vam. Želim dobro Cerkvi in državi. Upam, da vaša
ekscelenca dobro ve, kdo je don Bosko, in vam je znano, da sem jaz predvsem
katoliški kristjan.«
»Oh, seveda,« je ljubeznivo odgovoril minister, »dobro vemo, da je don Bosko
bolj katoliški kot papež.«
Začela sta razpravljati o imenovanju škofov in izpraznjenih škofovskih se-
dežnih. Govorila sta o italijansko-francoskem dogovoru in o zadnjih dogodkih v
Rimu. Tukaj je minister vzkliknil: »Glejte, don Bosko, če ne bi šli mi, bi bilo celo
mesto v plamenih.« »Oh, to pa nikakor ne,« je odvrnil don Bosko odločno. »Ve-
dite, ekscelenca, da tudi jaz poznam Rim in vam lahko zagotovim, da ni bilo niti
najmanjše nevarnosti za to, kar ste mi rekli. Zato skušajmo omiliti vtis, ki so ga ti
dogodki naredili v celem katoliškem svetu.«
»Kako?«
»Imamo zakon o zagotovilih, ki naj ne bo prazna burka. Papež bi moral svo-
bodno izbirati škofe, ki jim bo država priskrbela primerno oskrbovalnino. Tako
bo država rešila dostojanstvo Cerkve in pustila njene pravice nedotaknjene. Sicer
pa tukaj ne gre za kaj posebnega, za kakšen politični interes.«
Zdelo se je, da je minister istega mnenja. Skušal je vstopiti v njegov način oce-
njevanja in mu zagotovil, da ne bo nasprotoval. Don Bosko mu je tudi priporočil,
da naj odstopi od ukinitve nekaterih škofij, kakor se je to na splošno govorilo, kaj-
ti to bi bila velika ovira za pomiritev. On pa da je pripravljen ponuditi svoje usluge
pri Svetem sedežu, da bi tako prišli do mogoče ureditve.
Med razgovorom so poklicali ministra, ker je zasedal zbor ministrov, ki mu
je predsedoval sam kralj, in tako je don Bosko ostal več kot eno uro sam v sobi.
Končno se je Lanza vrnil in mu sporočil, da ministrski svet nima nič proti
imenovanju škofov. Vendar bi radi vnaprej razpravljali o razmejitvi nekaterih ško-
fij, ker so nekatere zelo majhne. Seveda z namenom, da bi se polastili imetja.
Svetnik je odločno odgovoril, da on nikakor ne bo sodeloval pri podobnem
početju. Če pa oni hočejo tak začetek, se on ne bo zanimal niti za imenovanje
škofov, ker ni nikakršen poseben pooblaščenec niti ni njegova stvar, da bi dajal
nasvete svetemu očetu. On se zavzema za imenovanje škofov zaradi koristi toliko
ljudi, ki nimajo pastirjev. Pa tudi za vlado ni dostojanstveno, da se meša v take
spletke in kaže, da se požvižga na vse dogovore in zakone. Če je torej vlada odlo-
čena vztrajati pri svojem, se on odpoveduje vsakemu posredovanju.

31 Pages 301-310

▲back to top


31.1 Page 301

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
301
Minister ga je prosil, naj malo počaka, in se je vrnil na zasedanje ministrskega
sveta, kjer naj bi obravnavali vprašanje ukinitve nekaterih škofij in o začetku do-
govora po don Bosku za imenovanje škofov na izpraznjene sedeže.
To se je dogajalo 22. junija. Toda prav tiste dni se je začela stvar na novo za-
pletati. Tri dni po pogovoru je kralj Viktor Emanuel podpisal odlok, v katerem se
je odrejalo, da morajo biti vse bule, odloki, brevi, ukazi in odredbe Svetega sedeža
kakor tudi vse bule, odloki in ukazi škofijskih ordinarijev, ki se tičejo namembnos-
ti cerkvenega imetja ali podeljevanje višjih ali nižjih beneficijev, izvzemši mesta
Rima in predmestnih sedežev, opremljeni prvi s kraljévim eksekvaturjem, dovo-
ljenjem, in drugi s kraljévim placetom, privoljenjem. Tako se glasi prvi člen Pra-
vilnika za izvedbo kraljevega odloka z dne 25. junija 1871 o eksekvaturju, ki je
bil objavljen v Gazzetti ufficiale (št. 189) 13. julija in ga je podpisal pravosodni
minister Janez De Falco, medtem ko je parlament 18. marca 1871 izjavil, „da se
država ne bo vmešavala v zadeve od države priznanih verstev“.
Don Bosko ni vedel, da so v tistih dneh potrdili tak odlok. Sicer je predvideval
mnoge in težke ovire pri svoji sveti nalogi, kajti vlada, in to je bilo znano vsem, je,
potem ko se je odpovedala kakršnemu koli vmešavanju v opravljanje bogoslužja,
hlinila odpor in popustila, kakor da bi jo k temu prisilil parlament. Naj bo že kakor
koli, ko se je za to odločil, je storil vse, kar mu je bilo mogoče, vendar se je izogibal
vsake obveznosti in z nadvse previdnim govorjenjem jasno povedal, da se ne bo
spuščal v nobene privolitve, tudi najlažje ne. Vendar je bil pripravljen zadovoljiti
se tudi z manjšim, če je videl, da ni mogel doseči več za korist Cerkve.
Končno mu je Lanza dejal: »Don Bosko, greva v Rim?«
»Pojdiva,« je odvrnil.
In Lanza se jev spremstvu nekaterih gospodov s kočijo, don Bosko pa peš in
sam samcat odpravil na železniško postajo, kjer so prvi vstopili v vagon prvega
razreda, on pa v drugi razred in se odpeljali. Vse tiste dni in tudi še pozneje, ko se
je vlada preselila v Rim, so se ministri nenehno vozili iz Rima v Firence.
Med listinami, ki jih je don Bosko nosil s seboj, je bilo tudi pismo don Domi-
nika Bertija, liberijskega beneficiata, ki mu je pisal: „Priporočam se vašim mogoč-
nim zvezam, da boste ohranili zgodovinsko hišo sv. Frančiške Rimske plemenitim
hčerkam te svetnice, oblatkam, kot jim pravijo v Tor de‘ Specchi. Potrudite se,
da boste ta plen rešili iz grabežljivih krempljev zaplembnega odbora, ne da bi se
morali zateči k neskončnim pravdanjem na sodišču.«
V Rimu se je nastanil pri grofu Vimercatiju v San Pietru in Vincoli, kjer sedaj
bivajo lateranski regularni kanoniki. Minister Lanza ni dolgo čakal in ga je spet
povabil na pogovor.
Odlok z dne 25. junija je zahteval od škofov, da morajo vladi predložiti pa-
peško bulo o imenovanju. Kdorkoli bo hotel izrabiti odpravnino Svetega sedeža,
tako je bilo zapisano v drugem členu, bo moral vložiti prošnjo pri pravosodnemu
ministrstvu in na kolkovani vlogi prositi za kraljévi eksekvatur. Don Bosko je pri-

31.2 Page 302

▲back to top


302
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
poročil, da bi na novo izvoljeni škofje vladi preprosto sporočili svoje imenovanje.
Minister ni mogel ukrepati sam, ker je bilo nekaj nepopustljivih kolegov, ki so bili
prepričani, da bodo s tem, ko bodo onemogočili denarne prispevke vlade, tudi že
onemogočili izvolitve škofov. Lanza je don Bosku obljubil svojo podporo, prepri-
čan, da bo tudi on lahko vplival na papeža in ga pripravil, da bi popustil. Končno
je vzkliknil:
»Glejte, don Bosko. Katoličani menijo, da sem jaz proti njim, resnica pa je kaj
drugega.“
Don Bosko je izrabil priložnost in dejal:
»Ekscelenca, prosil bi vas za majhno uslugo.«
»Kako? Kar povejte.«
”Da bi rešili redovne hiše Tor de‘ Specchi, sester ljubezni v Bocca della Verità
in sester na Trinità dei Monti.”
Razložil mu je tudi posebne okoliščine te prošnje, se pravi: prve sestre bi lah-
ko pred sodiščem dosegle svoje pravice, druge so delovale v bolnišnicah, tretje pa
so bile Francozinje. Minister je malo pomislil, si vse zapisal in obljubil, da ne bodo
ničesar zaplenili. Obljubo je tudi držal.
Razgovori med ministrom in svetnikom so potekali v največji tajnosti. Papež
pa je medtem že zvedel za don Boskov prihod. Dne 27. junija je papež sprejel v
avdienco grofico Matildo di Romelley, rojena Robbiano, ki je živela v Belgiji, in ji
postavil naslednje vprašanje: »Ali ste že videli zaklad Italije?«
Gospa, ki ni vedela, kam papež meri, je dejala, da namerava v prihodnjih dneh
obiskati vatikanski zaklad.
”Zaklad Italije je to, kar morate obiskati. Če boste jutri prišli sem, ga boste
videli. Ta zaklad je naš don Bosko.“
Dne 28. junija, na predpraznik svetih apostolov, je don Bosko na povabilo
svetega očeta šel v Vatikan. To je bil jasen dokaz dobrote in naklonjenosti, kajti
prav tiste dni je papež imel neizmerno veliko dela, ko je moral sprejeti toliko po-
membnih osebnosti, ki so prišle na jubilej v Rim.
Ko so ga povabili, naj vstopi, in ko je prestopil prag, ga je papež ljubeznivo
pogledal in vzkliknil:
»No, don Bosko, zavetišče san Michele a Ripa je končano.«
Ta dobrodelna ustanova, ki je stala ob obrežju Tibere, je bila papežu posebno
pri srcu, ker je bil on v svojih mladih letih tam ravnatelj in upravitelj. Zavzel se
je, da je zacvetela, poravnal dolgove in poskrbel za obrtne šole. Da bi med mladi-
mi obrtniki vzbudil večje navdušenje za delo, je v svoji velikodušnosti kakor don
Bosko v oratoriju odločil, da so fantje dobili del zaslužka od svojega dela. Tako si
je fant z varčnostjo lahko prihranil lepo vsotico, ki mu je bila v pomoč, ko je odšel
iz zavoda in so mu jo pri odhodu izročili.
Toda tukaj moramo narediti korak nazaj.

31.3 Page 303

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
303
5.3. KORAK NAZAJ
Papež je s tem navdušenim pozdravom hotel don Boska spomniti na svoje
sodelovanje pri ponovni vzpostavitvi prvotnega namena, še bolj pa na sad njego-
vega nadzornega obiska.69 Ko je bil zadnjikrat v Rimu, januarja 1870, ni doživel
navdušenega sprejema kot prejšnja leta, in to iz naslednjih razlogov.
Leta 1867 je ob splošno razširjenem strahu pred revolucionarnim pohodom
na Rim jasno zagotovil: „Ne bodo vstopili. Bolj verjetno je, da se bodo kamni, s
katerimi so tlakovane ceste v Rimu, med seboj pobijali, kakor da bi prišla revo-
lucija v Rim. Njegove besede so se nanašale na takratne poskuse vdora. Toda za
naslednja leta je bilo njegovo predvidevanje popolnoma drugačno.
Proti koncu istega leta se je zaradi zakasnele dostave neke knjige70 takole
opravičil grofici Callori: „Pomirite se, kajti preden se bo zgodila italijanska zdru-
žitev, kar bo kmalu, bo knjiga natisnjena.“ Od takrat ni dajal nikakršnih zagotovil o
miru v Rimu, temveč je s previdnimi besedami začel ljudi pripravljati na možnost
zasedbe. Sedaj so tisti, ki so kaj takega imeli za nemogoče in zaupali v veto (pre-
poved) in obrambo raznih velesil ter celo upali na nadnaravni poseg v dogajanje,
neradi slišali take besede in so vztrajni v svojih idejah začeli gledati nanj z nezau-
panjem. In on, ki se je čutil za nedobrodošlega preroka, ni več naravnost odgovar-
jal na določena vprašanja in je poskušal, če je le bilo mogoče, ne zahajati v javnost.
Stvari so se spremenile. Veliko njegovih prijateljev in zaupnikov je želelo zve-
deti za bodočo usodo Rima, Pia IX. in svetne oblasti. Tem je zagotovil, da bo Pij
IX. obhajal svoj papeški jubilej in bo prekoračil leta papeževanja sv. Petra. Ko so
ga vprašali o političnih dogodkih, je povedal, sicer ne naravnost, da bo Napoleon
zapustil Rim tako, da bo umaknil francosko posadko. Jasno pa je napovedal, da
bodo Italijani zasedli mesto.
Glas o tem se je raznesel in povzročil napačne sklepe.
Niti prelati papeške kurije niso bili zadovoljni z njim in so ga gledali postra-
ni. Govorilo se je o izrednih milostih, ki so prihajale od njegovih blagoslovov, in
o množicah, ki so prihajale k njemu kakor h kakemu čudodelniku. Zato nekateri
niso hoteli verjeti vsemu temu, drugi so menili, da vse to ne sodi v Rim, in nekate-
ri, ki niso pozabili njegovega nadzorniškega obiska v Zavetišču sv. Mihaela in vseh
posledic, ki so sledile, so ga hoteli postaviti pred Sveti oficij; mogoče zato, da bi
ponovno razpravljali o njegovi knjižici ob stoletnici sv. Petra, ki so jo 1867 skušali
dati na indeks. Izbrali so enega izmed nameščencev Svetega oficija, ki je bil don
Bosku naklonjen. Upali so, da bodo tako lažje uresničiti svoj cilj, da bi prišel na
zaslišanje. Dobri prelat je dvakrat poskušal opraviti zaupano mu nalogo. Obakrat
69 Prim. MB VIII, str. 692; v slov. izdaji: BiS 8, str. 489
70 Preskrbljeni katoličan, 1868.

31.4 Page 304

▲back to top


304
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
mu je svetnik odgovoril, da bi se brez težave odzval na povabilo in šel na Sveti
oficij, če bi za to dobil izrecno naročilo in bi bil naveden razlog. Odgovor se jim je
zdel utemeljen, zato so začeli pripravljati uradno povabilo, toda don Bosko, ki je
medtem zvedel za razlog povabila, se je umaknil iz Rima.
Na dan odhoda ga je v cerkvi San Pietro in Vincoli čakalo veliko ljudi, da bi bili
pri njegovi maši. Ob novici, da je odpotoval, so odhiteli na postajo, kamor so prišli
pred njim. Ko je don Bosko videl to množico ljudi, se je takoj napodil k vlaku. Vsi
so se pognali za njim. V gneči so odtrgali železno ograjo in vrata ter se razmestili
po tirih in čakali na njegov blagoslov.
Don Bosko se jih je sicer hotel otresti, vendar je bil prisiljen, da je privolil v
njihove želje. Ko je zažvižgala lokomotiva v znak odhoda, so vsi pokleknili in on
jih je moral blagosloviti. Več pa jih je v naglici vstopilo v vlak v želji, da bi govorili
z njim. Nekaj jih je nato izstopilo na bližnjih postajah, drugi pa so se peljali z njim
še dalje in nekateri celo do Firenc.
Po tistem začetnem vzkliku in ne da bi še govorila o tem, je papež don Boska
ljubeznivo povabil, da je sedel na njegovo stran in ga je začel spraševati o zaplete-
ni zadevi, ki se je je loteval.
Don Bosko je papežu poročal o pogovorih, ki jih je imel z notranjim mini-
strom, o njegovem nesovražnem razpoloženju, o obljubi, ki mu jo je dal, da ne
bodo zaprli nekaterih samostanov, in o njegovi podpori pri imenovanju škofov v
upanju na popuščanje Svetega sedeža, kakor je predlagal: da bi se vlada namesto
z bulo zadovoljila s preprostim obvestilom o imenovanju, kar pa je bilo zavrnjeno,
ker večina zbranih ni hotela, da bi preklicali zakon. Končal je z besedami, da ne
pričakuje kaj posebnega, da pa on, kakor koli bodo že potekali pogovori, dela vse
v svojem imenu, ne da bi kakor koli hotel vplesti Sveti sedež.
Papež je odobril njegov način ravnanja. Nato je začel govoriti o žalostnem
stanju škofij brez pastirja, se razjokal in na koncu vzkliknil:
»Odločil sem se, ne bom popuščal ... Zasužnjiti hočejo Cerkev ... Treba je pos-
krbeti za zveličanje duš. Da, tudi brez denarnega prispevka bomo šli naprej.«
»Prav to sem hotel predložiti Vaši svetosti,« je dejal don Bosko.
»Prav. Glejte, če je mogoče nadaljevati začeto delo, da bi olajšali sedanji mu-
čen položaj. In vi, dragi don Bosko, kaj želite od mene?«
Kot moremo razbrati iz neke spomenice, mu je svetnik najprej izročil album
s podpisi vseh salezijancev in gojencev iz Lanza, Borga San Martino, Cherasca,
ALassia, oratorija v Valdoccu tako notranjih kot zunanjih ter oratorijev svetega
Alojzija, Angela varuha in svetega Jožefa z najboljšimi željami ob 25-letnici pape-
ževanja.
Nato je, kakor je imel navado, začel prositi za posebne milosti, odpustke in
blagoslove za razne dobrotnike in gojence, sporočil mu je odločitev za gradnjo
cerkve sv. Janeza Evangelista v Turinu in san Seconda, poročal o odprtju zavoda v

31.5 Page 305

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
305
Varazzeju in v Trecateju in ga vprašal, kje naj bi odprl nove zavode v Italiji, Švici,
Alžiru in Egiptu, pa tudi v Indiji kakor tudi v Kaliforniji, od koder je dobil prošnje.
Ob tej priložnosti je govoril tudi o dobrem, ki so ga razne redovne skupnosti
delale v Turinu, in mu omenil namen, da bi ustanovil redovno družbo, ki bi opra-
vljala isto poslanstvo med žensko mladino, kakor jo opravljajo salezijanci za mo-
ško, in prosil papeža za odobritev. Papež mu je odgovoril, da bo o tem razmišljal in
mu dal odgovor v prihodnji avdienci. Ta odgovor je bil popolnoma ugoden.
5.4. »NE VEM, ALI BO V PRIHODNJE ...«
Na koncu avdience je sveti oče don Bosku ponovil skrb za imenovanje škofov
na izpraznjena škofovska mesta, in to v veliki tajnosti, da ne bi spet kak kraljevi
odlok skušal motiti in onemogočiti prizadevanje. On sam pa si je pridržal pravico,
da bo, ko bodo okoliščine to narekovale, dal svetu dokaz svoje najvišje avtoritete,
ki ne dopušča nikakršnega omejevanja.
Potrebno je bilo začeti izbirati. Da bi don Boska o vsem, kar se namerava sto-
riti, obvestil, je dal poklicati več prelatov, ki so menili, da je treba imenovati nekaj
oseb, ki dobro poznajo italijansko duhovščino in bi sami ali s pomočjo drugih
sestavili seznam duhovnikov, ki bi po znanju, modrosti in svetosti bili sposobni
voditi to ali ono škofijo. Te sezname bi potem tajno predložili Svetemu sedežu.
Don Bosko je pripomnil:
»Če se bomo odločili za tak način imenovanja in hoteli določiti mogoče titu-
larje posameznih škofij, bo trajalo predolgo. Ali ne bi bilo bolje, da bi takoj izbrali
tiste, ki se nam zdijo sposobni za tako službo in bi jih sveti oče določil za to ali ono
škofijo, kakor bi se zdelo bolj prav?«
Papežu je bil don Boskov predlog všeč, in ko je ostal sam z njim, mu je odloč-
no dejal:
»Prav. Naročam vam, da napišete ta seznam in jaz ga bom odobril.«
Končno je svetnik govoril še o neki drugi stvari. Izrazil je obžalovanje, da niso
upoštevali njegovega predloga o šolah in učiteljih v Rimu v času papeške vlade.
Že leta 1867 se je nekaj monsinjorjev pohujševalo, ko so zvedeli, da pošilja svoje
duhovnike in klerike na univerzo študirat literaturo, filozofijo in matematiko, da
bi potem mogli poučevati. Navedel je razloge, zakaj se mu zdi to potrebno, in je
vabil tudi druge, da bi storili prav isto. Tako bi imeli zadosti diplomiranih učiteljev
in tako mladina ne bi bila prisiljena hoditi v državne šole. Sedaj se je to ponovilo
v Rimu. Vlada je predložila kuriji, da bi podelila diplome učiteljev in doktorske
naslove vsem učiteljem prejšnjega režima, brez vsakega izpita, samo na osnovi
ustrezne prošnje. O stvari se je veliko razpravljalo in nekateri, ki so menili, da
nova vlada ne bo trajala več kot kako leto, niso hoteli privoliti v don Boskove pre-

31.6 Page 306

▲back to top


306
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
dloge, ki je vsem pripovedoval, da nova vlada ni nekaj začasnega, temveč redna
vlada, ki ne bo kmalu končala svojega dela, in da je zato nujno potrebno, da sprej-
mejo njen predlog v korist mladine in zato, da se od mladine odvrne še večje zlo.
Papež je bil istega mnenja z don Boskom in je predlagal, da bi ga sprejeli.
Toda kardinal državni tajnik in nekateri drugi prelati so menili, da bi to pomenilo
priznanje novih razmer in celo privolitev v sporazum in so ponudbo zavrnili. Ime-
li so časa eno leto, pa se nihče ni predstavil.
Tako so nekdanji učitelji papeške države izgubili pravico poučevanja. Prav to
so želeli sektaši.
Dne 30. junija 1871 je minister Lanza s skoraj vsemi drugimi ministri zapus-
til Firence in se preselil v Rim. Dne 2. julija je tudi kralj Viktor Emanuel slovesno
prispel v glavno mesto.
Po avdiencah pri papežu je don Bosko govoril še z ministrom in mu jasno ob-
razložil svoje stališče glede pogajanj. Rekel je, da papež ni pripravljen v nobeno po-
nižujočo privolitev, ki bi žalila njegovo dostojanstvo, in da bi bilo znamenje dobre
politike, da ne bi postavljali nikakršnih ovir pri izvajanju njegove duhovne oblasti.
Minister je začel izražati svoje pomisleke, don Bosko pa je, ker je bil utrujen,
kdo ve, koliko dela je opravil tiste dni, ko ni imel s seboj nobenega tajnika, zaspal.
Minister je utihnil in mu dal mirno počivati. Ko se je zbudil, so, potem ko so se
malo nasmejali na račun tega, kar se je zgodilo, nadaljevali razgovor in don Bosko
se je kmalu prepričal, da iščejo samo pretvezo, da bi stvar čim bolj zavlekli.
Ko je po končani avdienci odhajal, je vstopil v sobo Buscaglione, veliki moj-
ster prostozidarskega Orienta, sestavljavec poročil za agencijo Stefani, in Lanza
ga je vprašal:
»Ali veš, kdo je duhovnik, ki je pravkar odšel?«
»Videl sem ga, pa ne pogledal.‘‘
»Bil je don Bosko.‘‘
»Oh, don Bosko! Že dolgo ga poznam.«
Minister mu je pripovedoval, kako je zaspal v naslanjaču.
V eni izmed omenjenih avdienc, ne vemo ali v Firencah ali v Rimu, je Lanza
vprašal o delovanju oratorija v Valdoccu in mu ponudil, da bi odprl poboljševalni-
co za poredno in zapuščeno mladino v tej ali oni redovni hiši.
»Toda za to bi bilo treba prepoditi fratre ali nune,« je odvrnil don Bosko.
»Saj bi se vi z lahkoto domenili s Svetim sedežem.«
»Toda, ekscelenca, zakaj ne bi za ustanovitev takega zavoda uporabili voja-
šnice, in sicer to in to, na tej in tej ulici, številka toliko in toliko, oziroma vojašnice
na trgu ...?«
Minister se je glasno zakrohotal in dejal, da bi za njegove zasluge moral pre-
jeti viteški križec.
»Ekscelenca, zahvaljujem se vam za ljubeznivo ponudbo, toda križev ima don
Bosko že zadosti in don Bosko s križem na prsih ne bi bil več ubogi don Bosko in
si ne bi upal prositi miloščino za svoje dečke.«

31.7 Page 307

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
307
Ko se je vrnil v Turin, se je takoj lotil nadvse pomembne in težke naloge, ki mu
je bila zaupana. Posvetoval se je z zanesljivimi in sposobnimi osebami in skušal
dobiti natančne in določne informacije o duhovnikih, ki so imeli vse lastnosti za
škofovsko službo. To je storil ob vsaki priložnosti in v ta namen je tudi pisal veliko
pisem. Toda vse to ni bilo zadosti. Sicer pa, kaj naj bi storil? Da bi hodil od kraja
do kraja in zbiral podatke, je bilo nemogoče in bi vsekakor vzbudil pozornost pri
tistih, ki bi papeževim namenom radi nasprotovali. Težavo je zaupal grofici Corsi.
Dogovorila sta se, da bi proti koncu avgusta prišel za nekaj časa k njej v vilo Casi-
no v bližini Monferrata, kjer bi z nekaterimi duhovniki razpravljali o vsej zadevi.
Grofica je rade volje sprejela predlog in 12. avgusta ji je don Bosko iz svetišča pri
San Ignaciju nad Lanzem pisal:
Velezaslužna gospa grofica!
San Ignazio, 11. 8.1871
Hvaležnost je, gospa grofica, tisto, kar me je napotilo, da sem se vas spomnil pri tem
svetišču. Prevelike so usluge in prevelika je dobrota, da bi mogel vse to pozabiti. S
tem, da ste nam omogočili, da smo odkupili nekaj naših klerikov od vojaške službe,
ste naredili veliko večjo uslugo, kot si lahko sami mislite. Če hoče naša Družba od-
pirati nove ustanove, šole, pouk verouka in se posvečati pridiganju, potrebuje veliko
zelo sposobnih ljudi, ki jih je treba odkupiti od vojaške službe. Zato ste odločilno so-
delovali pri ustanavljanju naše Družbe, in ker pri nas vsak dan opravljamo molitve
za vse dobrotnike, boste vi obilno deležni vseh teh molitev, dokler bo obstajala Sale-
zijanska družba. Zdi se mi nujno potrebno, da vam to povem, kajti poleg vsega, kar
ste že storili, ste se ponudili, da nam boste v prihodnje še pomagali.
Da vam z vidnim znamenjem pokažem svojo hvaležnost, sem se odločil, da bomo
prihodnji torek, na praznik Marijinega vnebovzetja darovali sveto mašo pri oltarju
Marije Pomočnice, naši dečki pa bodo opravili sveto obhajilo po vašem namenu in
darovali svoje molitve.
In za gospodično Marijo, ki obhaja svoj god? Dve stvari: eno duhovno in drugo časno.
Duhovna: daroval bom sveto mašo zanjo in prosil za tri velike S: sanità, sapienza,
santità (zdravje, modrost, svetost). Časna: mamica bo poskrbela, da bo zadovoljna
pri mizi, na sprehodu, na vrtu itn.
In kdaj bomo šli v Nizzo? Če nam nič ne bo prekrižalo načrtov, bom 20. tega meseca
z vlakom, ki odhaja ob 7,40 v Alessandrio, odšel na karneval v Nizzo.
Da se prav razumemo. Jaz sem ubog berač in vas zato prosim, da ravnate z menoj v
tem smislu glede sobe, postrežbe pri mizi in v vsem drugem. Tisti kos kruha in kro-
žnik mineštre, ki mi jo boste dali, naj bo vse iz ljubezni do Boga. Ostal bom pri vas do
petka popoldne.
To bi bil oddih, ki si ga že dolgo nisem privoščil. Kanonik Nasi je tukaj, je sicer dob-
rega zdravja, vendar se bojim, da ga hočejo angeli odnesti v nebesa. Tako velika je
gorečnost, ki jo kaže. Čisto drugače kot jaz, ki hodim kakor krt, vedno samo po zemlji.
Bodite tako dobri in me priporočite Gospodu.

31.8 Page 308

▲back to top


308
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Bog blagoslovi vas, vašo Marijo, vašo snaho in vso družino ter vas vse ohrani na poti
v nebesa. Amen.
Pozdravlja vas poln spoštovanja najpokornejši služabnik duh. Janez Bosko.
Grofica je vsa ljubezniva odgovorila, da je prejela pismo in da se veseli, da bo
lahko za nekaj dni gost v njeni vili (to je bilo prvič, ko je sprejel povabilo), in
zagotavljala, da je nedeljo 20. avgusta sprejela z veseljem.
Don Bosko ji je ponovno pisal in spremenil dan prihoda. Na lep način ji je
tudi sporočil, kako naj bi se vedla do tistih, ki bi ga radi v tistih dneh srečali, kajti
kamor koli je šel, je bilo težko skriti njegov prihod.
Velezaslužna gospa grofica!
San Ignazio, 18. 8. 1871
Iz vašega pisma povzemam, da sem se zmotil. Namesto v nedeljo 20. avgusta bom
prišel v ponedeljek 21. avgusta, ob isti uri. To vam sporočam zato, ker včasih pride do
neprijetnosti, ko računajo name, pa me potem ni.
Upam, da bomo imeli zadosti časa, da bomo vse zadovoljili. Vi se držite tega dogo-
vora. Tisti, ki prihajajo z denarjem in bi radi govorili o zadevah svoje duše, naj le
pridejo ob kateri koli uri dneva in jih bom vedno z veseljem sprejel. Če pa kdo pride
zato, da bi me počastil, ga lepo zavrnite.
Zahvaljujem se vam za lepo in krščansko pismo, ki ste mi ga poslali, in medtem ko
prosim Boga, da bi nas vse blagoslovil, vas pozdravlja najvdanejši v J. K.
duh. Janez Bosko
Dne 21. avgusta popoldne je bil don Bosko v Nizzi in že naslednjega dne so
začeli prihajati odlični duhovniki iz Piemonta, Lombardije, Ligurije in celo s Sar-
dinije ter od drugod, ki jih je on povabil. V enem samem dnevu je bilo na kosilu
osemnajst generalnih in kapitularnih vikarjev.
Medtem ko se je posvečal temu odgovornemu delu, ni opustil nobenega
sredstva, da bi zadeva čim bolje uspela. Nekaterim je celo priporočal, da bi se zav-
zeli pri Svetem sedežu za imenovanja. Prve dni septembra je pisal kanoniku De
Gaudenziju v Vercelliju.
Predragi gospod dekan!
V tem trenutku bi bilo izredno pomembno, da bi prosili generalnega vikarja, in če vi
sami ne bi imeli za primerno, da bi se postavili na čelo, bi se samo pridružili drugim s
svojim podpisom in prosili svetega očeta, da bi poslal čim prej škofa v stolnico v Ver-
celliju. To storite, ne da bi se dotikali politike, temveč samo za dobro duš. Potem poš-
ljite naravnost kardinalu Antonelliju prošnjo, da bi on podprl zadevo. Če so še drugi
župniki in voditelji cerkva, ki bi se pridružili kanonikom, toliko bolje. Ne morem priti
k vam osebno niti vam v pismu ne morem kaj več poročati. Gre za nadvse pomembno
in nujno stvar. Bog naj vse blagoslovi in molite zame, ki imam čast, da se imenujem
vaše uglednosti najvdanejšega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Turin, 4. 9. 1871

31.9 Page 309

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
309
Po kratkem izletu v Ligurijo, Varazze, Genovo in Sestri Ponente se je 8. sep-
tembra vrnil v Turin in predsedoval razdelitvi nagrad ob koncu šolskega leta v
oratoriju. Nato se je odpravil v Lanzo, kjer je s člani vrhovnega sveta razpravljal o
zadevah Družbe in 11. septembra začel prvi tečaj duhovnih vaj. Medtem je turin-
ski prefekt prejel zaupno brzojavko:
„Če je duhovnik don Bosko tam, ga pokličite, da se čim prej odpravi v Firence
na pogovor o njemu znani zadevi. Pričakujem odgovor. G. Lanza.“
Prefekt komendator Viktor Zoppi, ki je komaj konec julija prevzel novo služ-
bo, ni poznal don Boska in je takoj poslal v oratorij vratarja s pismom za svetnika;
prosi ga za razgovor in se opravičuje, da ni prišel osebno. Saj ni vedel niti, v kate-
rem delu mesta je Valdocco, in se je čudil, da bi mogel imeti minister stike, ki so
se zdeli zelo pomembni, z duhovnikom, ki so ga imeli za sovražnika nove Italije.
Pismo so poslali don Bosku v Lanzo. Don Bosko je v spremstvu don Cerrutija
takoj prišel v Turin in se odpravil k prefektu. Povabili so ga v pisarno, kjer je vpra-
šal, kaj želijo od njega.
»Zelo delikatne stvari,« je odgovoril prefekt. »Ne vem niti ne vprašujem, za
kaj gre.« In mu je izročil brzojavko.
Don Bosko, ki je čutil, da bi mu bilo zelo ljubo, če bi mu kaj povedal, mu je na
splošno opisal, za kaj gre v skrivnostnem povabilu. Bil je prepričan, da mu bo ta
zaupljivost pomagala pri njegovih predlogih, kajti minister bi brez dvoma tudi pri
prefektu poizvedel o piemontskih gospodih, ki naj bi postali škofje.
Prefekt je bil z zaupanjem zelo zadovoljen in ga je hotel predstaviti svoji ženi.
Don Bosko je tudi njej omenil razlog povabila, zaradi katerega je prišel tja. Tudi
ona je rekla, da se čuti počaščeno zaradi zaupnega pojasnila, in je odobravala za-
devo, za katero se je zavzel.
Ko je po obisku pri prefektu šel po stopnicah, se je zgodilo nekaj, o čemer je
v informativnem procesu za razglašenje za blaženega poročal sam don Cerruti.
„Don Boskova ponižnost se je kazala tudi v pohvalah, ki jih je pogosto prejemal.
Rekli bi celo, da se ga te pohvale niso dotikale, tako zelo je bil miren in brezbrižen
do njih. Včasih pa so ga tudi ganile in pogosto sem ga videl, kako je jokal. Ko sem
ga septembra 1871 spremljal k turinskemu prefektu, ki ga je po naročilu ministra
povabil k sebi (predsednik ministrskega sveta Lanza) v zadevi imenovanja ško-
fov, mu je prišla na stopnicah naproti vratarjeva žena in ga prosila za blagoslov.
Vzkliknila je: »O, moj Bog, zdi se mi, da vidim pred seboj našega Gospoda Jezusa
Kristusa!« Don Bosko je zardel in solze so mu stopile v oči. Dejal je: »Molite zame
in za mojo ubogo dušo.«
Ko sta se vračala v oratorij, je dejal don Cerrutiju: »Ali veš, za kaj gre? Mi-
nistrski predsednik Lanza me je po turinskem prefektu povabil v Firence, da bi
razpravljali o imenovanju škofov na izpraznjene škofovske sedeže.«
Don Cerruti, ki je bil le malo ali celo nič seznanjen s to zadevo, mu je odgovoril:
»A za to skrbijo sedaj?«

31.10 Page 310

▲back to top


310
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»To je zadeva, o kateri se govori že nekaj mesecev. Jaz sem moral za to že mar-
sikaj storiti in napisati. Vlada je v tem trenutku iz političnih razlogov popustljiva.
Pij IX. mi je izrecno naročil, naj delam v tem smislu in mu pripravim seznam oseb,
ki bi prišle v poštev za imenovanje.«
Ne moremo točno določiti, ali je don Bosko s prefektom Zoppijem govoril
zvečer 9. ali zjutraj 10. septembra. Gotovo pa je, da je don Bosko takoj obvestil
ravnatelje domov, da so duhovne vaje preložili za en teden, in se vrnil v Lanzo,
kjer so bili predstojniki vrhovnega sveta, in jim spočil o razgovoru s prefektom
ter izrazil obžalovanje zaradi odloga duhovnih vaj pa tudi zato, ker se je čutil sla-
botnega zdravja:
»Reči moram, da se čutim malo utrujenega. Toda korist Cerkve je nad vse,
tudi pred našo družbo. Odpotoval bom danes ob sedmih, potoval vso noč, jutri se
bom pogovarjal z ministrom in potem bom mogoče šel v Rim.«
Nameraval je odpotovati v Rim po obeh tečajih duhovnih vaj, sedaj pa je uvi-
del, da je bolje iti takoj na pot, ko je že moral iti v Firence. Predstojnikom je naro-
čil, da če bi kdo vprašal, zakaj je šel v Rim, naj rečejo, da zato, da bi „bil pri postelji
zelo težkega bolnika“. Ta je bil, med oklepaji povedano, italijansko kraljestvo.
Dne 11. septembra 1871 je bil v Firencah in po pogovoru z ministrom je br-
zojavil don Rui: „Prefekt Oratorija sv. Frančiška Saleškega, Turin:
Potujem naprej. Zakasnela vrnitev. Ponovno bom pisal. Vse v redu. Bosko.“
V Rimu je šel takoj k papežu, ki je pozorno prebral seznam duhovnikov, ki jih
je on predlagal za škofe, in ga potrdil, kakor je bilo napisano. Tako zelo je papež
zaupal don Bosku. Nato ga je vprašal o škofovskih sedežih, ki naj bi jih zasedli, in
don Bosko jih je določil 18, kot priča o tem mons. Manacorda. Papež je potrdil. Med
njimi je bil za stolnico v Acquiju določen mons. Jožef Marija Sciandra iz Mondovìja,
arhidiakon stolne cerkve, rektor semenišča in kapitularni vikar škofije Susa.
»In Genova?« ga je vprašal papež.
Don Bosko je potegnil dva šopa papirjev, ju izročil papežu in dejal: »Tukaj je
mons. Magnasco, za katerega pravijo, da je poln gorečnosti, čeprav nasprotniki
pišejo proti njemu pisma in ga obtožujejo, da ne odobrava razmer, kakor so danes
v Italiji, in ga imajo za preveč vdanega papežu in Cerkvi.«
Nato mu je izročil drugi šop papirjev in nadaljeval: »Tukaj pa je N. N. (in je
povedal ime), v čigar prid pišejo drugi, celo nekateri od vlade, in pravijo, da je
vreden mitre in da ga imajo vsi Genovčani zelo radi. Toda meni je bilo rečeno, da
je verjetno vpisan v prostozidarsko ložo.«
Nekdo s papeškega dvora, ki so ga preslepila napačna poročila, je menil, da
bi bilo bolje imenovati tega drugega. Pij IX. je poklical enega izmed tajnikov in
mu rekel: »Pojdite h kardinalu Antonelliju in ga prosite, da naj pride za trenutek
k meni.«
Tajnik je šel, sporočil kardinalu papeževo željo, a ta je odgovoril, da ne more
priti, ker ima neko pomembno zadevo.

32 Pages 311-320

▲back to top


32.1 Page 311

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
311
»Pojdite nazaj in povejte kardinalu, da naj pride vsaj za trenutek,« je odvrnil
papež.
Odgovor se je glasil, da kardinal državni tajnik tisti trenutek ne more priti,
čeprav je papež želel, da bi tudi on slišal don Boskovo mnenje o tej osebi, saj je
dobil poročila tudi na ministrstvu in iz pisem vladi je bilo razvidno njegovo nap-
redovanje. Ko je papež slišal odgovor kardinala tajnika, je brez nadaljnjega dal
poklicati tajnika iz predsobe in mu rekel:
»Pišite: Mons. Magnasco, nadškof v Genovi.«
Ko je šlo za imenovanje škofa v Alessandrii, ki naj bi nadomestil mons. An-
tona Collija, ki je zelo trpel zaradi slabega zdravja, je mons. Manacorda dejal don
Bosku: »Storite, da bo mons. Colli prišel za nadškofa v Turin in ga tako rešimo.«
Toda don Bosko je za Turin sklenil predlagati mons. Gastaldija, škofa v Saluzzu.
Bodisi, da je šlo za naklonjenost, ki jo je čutil do njega, bodisi zaradi uslug, ki jih
je prejel od njega, pa tudi zato, ker je bil za upravljanje nadškofije potreben zdrav
človek. Prosil je papeža, da bi imenoval za nadškofa v Turinu mons. Gastaldija. Pij
IX., ki se je z občudovanjem spominjal, kako je na vatikanskem koncilu zagovarjal
papeževo nezmotljivost, in ki ga je verjetno hotel poklicati celo v Rim, ni hotel pri-
voliti. Toda don Bosko je vztrajal pri svojem in papež je končno popustil in dejal:
»Vi ga hočete in jaz vam ga dam.« Nato je dodal: »Prepuščam vam nalogo, da mu
sporočite, da ga za sedaj imenujem za nadškofa v Turinu in čez nekaj let še kaj
več.« S tem je jasno pokazal, da ga hoče imenovati za kardinala.
Don Bosko je brez odloga brzojavil mons. Gastaldiju: »Ekscelenca, imam čast,
da vam kot prvi sporočim, da boste imenovani za nadškofa v Turinu.« Ko je Gas-
taldi prebral brzojavko, je ves iz sebe od veselja zaklical teologu Chiusu, svojemu
tajniku: »Chiuso, Chiuso, gremo v Turin!«
Papež je naročil don Bosku, naj gre k ministru za notranje zadeve, da bi zvedel
za nadaljnje namene vlade, seveda popolnoma osebno in neuradno. Don Bosko je
šel na razgovor z Lanzo, ki ga je pričakoval z drugimi ministri, in je takole začel
pogovor:
»Če bi papež imenoval nove škofe, kaj bi v tem primeru naredila vlada?“
»Ne more jih imenovati,« je odgovoril eden izmed navzočih. »Tega mi ne mo-
remo dopustiti.«
»Ekscelenca,« je odgovoril svetnik, »tudi zakon o zagotovilih priznava pape-
žu to pravico. To sodi v duhovno pristojnost.«
»Če jih bo imenoval, bomo primorani, da jim odklonimo honorarje z odklo-
nitvijo eksekvaturja.«
»Toda zakaj se ne držimo tega, kar je bilo določeno z zakonom o zagotovilih?
In zakaj se ne poišče obrazec, ki bi bil sprejemljiv za škofe in Sveti sedež?«
O teh točkah se je začel dolg in spoštljiv razgovor, ne da bi prišli do sklepa.
Don Boskovi razlogi so bili prepričljivi in ministri niso vedeli, kako naj bi odločili,
da bi zavlekli potek, ki so ga sami začeli. Da povemo resnico: hoteli so se bahati s

32.2 Page 312

▲back to top


312
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
toleranco, toda bali so se sektašev. Don Bosko jim je predložil tudi seznam novih
škofov, ki ga je sveti oče odobril.
Ko so prišli do imena Gastaldi, ki so ga predlagali za nadškofa v Turinu, so
imeli proti njemu tisoč pripomb, ker bi ga, tako so pravili, dvor ne sprejel. Don
Bosko pa je nakazal njegove dobre lastnosti: visoko izobrazbo, njegovo bistrovi-
dnost, kako je bil študent kraljéve univerze in tam razglašen za doktorja teologije
in kako je v Angliji opravljal večleten apostolat v korist toliko Italijanov, ki so se
izselili v tiste kraje.
Pri imenu mons. Magnasca so omenili, da so s prefekture dobili sporočilo, da
vlada v Genovi prepričanje, da je ves za papeža.
Vlada bi želela na svoj način spremeniti imenovanja, prepričana, da bi eksek-
vatur in vprašanje finančne podpore vlade moglo spremeniti izbiro. Don Bosko
je sporočil odločitev papežu. »Ničesar, kar sem odločil, ne bom spreminjal,« se je
glasil odgovor.
Ko je svetnik na najhitrejši način in v zadovoljstvo vseh opravil svoje posle
tudi med ministri, ki so postajali vedno bolj popustljivi, je sporočil, da se bo 13.
septembra vrnil v oratorij.
Predragi don Rua!
V soboto ob 11. uri bom, če bo taka Božja volja, v Turinu. Sporoči Feliciti Magna, da
naj nama pripravi za kosilo malo mineštre, nato bom malo počival tam ali doma.
Pozanimaj se: 1° Koliko znese davek za mletje za vse naše ustanove. 2° Koliko fantov
imamo v zavodih, bodisi takih, ki jih je poslala vlada, ali pa so sinovi državnih usluž-
bencev, ki so v zavodih sedaj ali so bili gojenci v prejšnjih časih.
Nič si ne bi mogli misliti boljšega, kot kar se je zgodilo do sedaj. Še naprej molimo.
Pripravite vse za ponedeljek. Bog naj vas vse blagoslovi in imej me za najvdanejšega
v J. K. Duh. Janez Bosko
Rim, 13. 9. 1871
Don Boskov delež pri teh imenovanjih se je kmalu razvedel, ker so se o tem
razpisali časopisi. Tako je na primer Fanfulla 16. oktobra pisal: „Konzistorij je do-
ločen za 27. oktober. Pij IX. bo nagovoril častitljive brate in obžaloval preganjanje
vere in dobrih, ki trpijo v svetem mestu, obsodil bo bogoskrunstva, storjena nad
samostani in Gospodovimi nevestami. Škofijskih sedežev je bilo do včeraj oskr-
bljenih 59 (dejansko pa jih je bilo za italijanske škofije imenovanih samo 41 in 2
za ‚in partibus infidelium‘ - v krajih nevernikov). Za stare pokrajine so se držali
predloga don Boska iz Turina, ki so ga izrecno za to poklicali v Rim.
Minister, ki je že prej občudoval don Boska, ga je po zadnjih pogovorih v Fi-
rencah in v Rimu še bolj vzljubil in bil pripravljen, da mu gre na roko v vsem, kar
bi ga prosil. Mesec pozneje je takole odgovoril na eno izmed njegovih prošenj, ki
jih je vložil don Rua.

32.3 Page 313

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
313
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
Rim, 9. oktobra 1871
Velespoštovani gospod!
Glede prošnje, ki ste jo izrazili v svojem dopisu, vam moram najprej povedati, da
noben vladni oddelek nima pravice oproščati od plačevanja davkov, zato vam v tem
ne moremo ugoditi.
Glede prošnje, ki ste jo izrazili v imenovanem dopisu v zadevi revnih dečkov zavetišča
z imenom Oratorij sv. Frančiška Saleškega in glede na zasluge, ki si jih je imenovana
ustanova pridobila na področju dobrodelnosti, daje ministrstvo na voljo 2.000 lir.
Ko vam sporočam odgovor na vaš dopis, si štejem v čast, da vas lahko pozdravim.
Vaš najvdanejši G. Lanza
Diplomatska spretnost našega svetnika je ohranila neodvisnost papeža in
poskrbela za zveličanje toliko duš. Kakor je mogoče sklepati iz posledic, sta se taj-
no povezala svetnik in minister. Kakor vedno je Bog vodil in blagoslavljal njegovo
delovanje. Ko je s potrpežljivo vztrajnostjo dosegel svoj namen, je šel k papežu, da
se je poslovil od njega. Ta mu je rekel:
»Prav, dragi moj don Bosko, tolikokrat ste prosili in tudi dosegli odlikovanja
za druge. Kaj želite sami zase?«
»Da bi ostali vedno naklonjeni ubogemu don Bosku.«
»To je že v obilni meri izpolnjeno.«
»Nič drugo kot vašo naklonjenost.«
Svetnik je prišel v Turin 16. septembra zjutraj. Na postaji Porta Nuova ga je
pričakoval don Rua in odpeljala sta se na kosilo k že imenovani dobrotnici.
Mons. Gastaldiju so sporočili, da se bo don Bosko vrnil v oratorij tistega po-
poldneva. Pohitel je, da bi se srečal z njim takoj, ko bi bil doma, zato ga je prehi-
tel. Kleriki in duhovniki so pritekli, da bi pozdravili prijatelja svojega predstoj-
nika. Fantje so ploskali škofu, ki je že večkrat pontificiral v njihovi cerkvi. Ko je
monsinjor naletel na don Lemoyna, ga je objel in odšel z njim na majhno teraso
ob cerkvi sv. Frančiška Saleškega. Ni mogel stati pri miru, bil je poln svete neuča-
kanosti. In že se je na vratarnici na koncu dvorišča pojavil don Bosko. Vsi dečki so
se gnetli okoli njega, da bi mu poljubili roko, zato je šel počasi naprej. »In ga ni in
ga ni,“ je tiho ponavljal monsinjor, potem pa nastavil dlani k ustom in z vso močjo
svojega glasu zaklical:
»Don Bosko, don Bosko, hitro pridite!«
Don Bosko je dvignil glavo, in ko je zagledal monsinjorja, je pospešil korak.
Škof je stopil s terase, prijel don Boska za roko, ga pospremil v njegovo sobo in se
tam z njim dolgo zaupno pogovarjal. Na koncu mu je don Bosko sporočil papeževe
besede: »Za sedaj nadškof in čez kaki dve leti še kaj več.« Monsinjor pa je dejal:
»Prepustimo to Božji previdnosti.«
Tisti večer je don Bosko sporočil skupnosti, da je mons. Gastaldi postal nadškof
v turinski nadškofiji. Vse je povabil, da bi se tega veselili, kajti novi nadškof se je
kazal velikega prijatelja oratorija in bil vedno v najboljših odnosih z don Boskom.

32.4 Page 314

▲back to top


314
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Naslednjega dne, bila je nedelja, je don Bosko dolgo spovedoval dečke, ki so
kar tekmovali, kdo bo prišel prej na vrsto. Dne 18. septembra je odpotoval v Lan-
zo, kjer se je začel prvi tečaj duhovnih vaj za sobrate.
Duhovniki in kleriki so ga nepotrpežljivo pričakovali, da bi zvedeli, kako da-
leč so pogajanja za imenovanje škofov. Postavili so mu tisoč vprašanj.
Don Bosko je sestavil seznam, kako se bo pa stvar končala? Kako bo mogel pa-
pež posaditi škofe na njihove sedeže? Bo vlada sprejela? Bodo škofje morali prositi
vlado za dovoljenje? Bodo morali priznati vlado in jo prositi za eksekvatur?
In don Bosko:
»Koliko težav naštevate! Ali je mogoče Jezus Kristus koga vprašal za dovolje-
nje, ko je razposlal apostole pridigat evangelij? Rekel jim je ‚pojdite‘ in so šli.
Iz tega odgovora so takoj vsi razumeli, kakšno izhodišče vodi dogovor za za-
gotovilo papeževe avtoritete. Papež bo deloval v moči svojih pravic in don Bosko
je vztrajal pri zakonu o zagotovilih, zaradi katerih vlada ne bi smela delati težav.
Najpomembneje je, da bi škofije brez škofov takoj dobile svoje pastirje. Za
zdaj je malo pomembno, ali bo vlada dala denar ali ne. S tem je don Bosko jasno
nakazal neodvisnost Cerkve od države.
Da je bilo to njegovo prepričanje, se vidi iz nagovora, ki ga je papež imel 27.
oktobra in v katerem je skoraj ‚ad litteram‘ (dobesedno) ponovil don Boskove be-
sede v Lanzu, se pravi, da papež samo zaradi oblasti, ki jo je prejel od Boga, brez
ozira na človeške privolitve, imenuje Cerkvi nove pastirje.
Don Bosko je jasno povedal:
»Papež mi je rekel: sestavite seznam in mi ga izročite. In to je don Bosko tudi
storil in bilo je prav narejeno.«
Nato je ponižno sklenil: »Ne vem, ali bo kdo izmed članov naše družbe v pri-
hodnje postavljen v položaj, da bo popolnoma svobodno izbiral imena prihodnjih
škofov, kakor se je to zgodilo tega leta.«
Sobratje so ga molče poslušali in se začudili, da stavka ni končal z besedami
„meni“. Občudovali so vzrok te opustitve, ki ga je bilo mogoče razbrati iz njegove-
ga ponižnega in skromnega vedenja.
Pozneje je pripovedoval don Cerrutiju o težavah in nevšečnostih, ki jih je imel
pri tem. »Vse sem storil zato, da sem ubogal papeža in koristil Cerkvi. Toda kako
veliko bolj sem miren tukaj pri svojih sinovih.«
Ponavljal je besede, ki jih je imel navado ponavljati tistemu, ki se je dal prema-
gati nasprotovanju, težavam in nevšečnostim vsake vrste: »Glavno protisredstvo
je mirnost in ljubezen. ‚Vince in bono malum‘ (premagaj zlo z dobrim) in potem
bodimo veseli in združeni z Bogom.
5.5. VEČ KOT STO PRESKRBLJENIH ŠKOFIJ
Časopisi so že razglasili imenovanje mons. Gastaldija, še preden ga je papež
potrdil. Unità Cattolica je 4. oktobra 1871 objavila članek, ki je bil naročen in v
katerem so peli slavospeve novemu nadškofu.

32.5 Page 315

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
315
Popolnoma pa so ponaredili zgodovino imenovanj škofov leta 1867 in niti z
besedico niso omenili don Boska in vsega, kar je on takrat storil za imenovanja.
Namen je bil očiten: zamolčati in zakriti delež, ki ga je on imel pri vsej zadevi. Ne
bomo rekli več. To je bil prvi blisk strašne nevihte, ki naj bi se razbesnela nad
zvestim Božjim služabnikom.
Članek se glasi takole:
Novi nadškof Turina. Mons. Lovrenc Gastaldi je 23. septembra 1871 prejel iz Rima
sporočilo, da je iz škofovskega sedeža v Saluzzu premeščen na nadškofijski sedež v
Turinu. To je nadvse tolažilna novica za Turinčane, ki v tem vidijo konec vdovstva
svoje nadškofije in dobivajo od svetega očeta pobožnega, gorečega in vernega pastir-
ja, ki druži v sebi vse najlepše kreposti naših zadnjih nadškofov. Odločen in energičen
kot mons. Fransoni, je istočasno mil in krotek kot mons. Riccardi. Ker se bomo v krat-
kem morali ponižno in pokorno podrejati njegovim spoštovanim ukazom, je prav, da
napišemo nekaj besed o njem in tako spoznamo dar, ki ga je Pij IX. poklonil svojemu
predragemu Turinu.
Lovrenc Gastaldi se je rodil 18. marca 1815 v Turinu. Bil je kanonik pri San Lorenzu
in kolegiatni teolog na naši univerzi. Tedaj je gnan od žive želje za večjo Božjo slavo,
zapustil slavno mesto in ugodnosti, ki jih je užival, in se odpravil na Angleško, da bi
tam evangeliziral (postal je rosminijanec in so ga predstojniki poslali na Angleško).
Zaradi izredne nadarjenosti se je kmalu naučil angleškega jezika in je več let pridigal
katolicizem premnogim anglikancem, ki so ga sovražili zato, ker ga niso poznali. Na
teh svojih misijonskih pohodih je temeljito spoznal protestantizem, njegovo tesno
povezanost s sodobnimi protestantskimi tokovi herezije in revolucije in značilnosti
moralnih tegob, ki mučijo sodobno družbo.
Zelo navezan na svojo domovino, mons. Gastaldi ni pozabil svojega Piemonta in je
natančno sledil vsemu dogajanju, ki je ogrožalo versko življenje. Nikdar se ni zgodilo
nič proti Cerkvi, da on ne bi dvignil svojega glasu v obrambo, in mi smo imeli čast,
da smo lahko objavljali njegove ugovore, ki jih je podpisoval s celim imenom. Zadnji
njegov ugovor je bil objavljen v Unità Cattolici 4. julija 1865, številka 153.
Tistega dne je v Rimu propadlo poslanstvo Ksaverija Vegezzija, ki si je prizadeval
postaviti škofe na mnogih italijanskih škofovskih sedežih, ki so bili brez pastirja.
Dne 28. junija 1867 smo naslovili na Pija IX. poziv, ki je bil najprej dejanje zahvale za
njegovo zavzemanje zaradi žalostnega položaja mnogih italijanskih pokrajin, ki so
bile brez pastirjev, in potem protest proti ministrom, ki so s pretvezo, da rimski papež
ne opravlja svojih dolžnosti, povzročili neuspeh na pogajanjih.
Kanonik Lovrenc Gastaldi, ki je bil med prvimi, ki so sprejeli naš predlog, je 3. juli-
ja pisal: »Velespoštovani gospod urednik, strinjam se in podpiram predlog časopisa
Unità Cattolica o klicu italijanskih katoličanov svetemu očetu. V ta namen vam poši-
ljam svoj dar 20 lir in se podpisujem kanonik Lovrenc Gastaldi, kolegiatni teolog na
univerzi v Turinu.

32.6 Page 316

▲back to top


316
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Bog je blagoslovil ta načrt in zbralo se je dvanajst debelih zvezkov s podpisi, ki se se-
daj hranijo v papeški knjižnici v Vatikanu, in 355.003,50 lir, ki smo jih položili papežu
k nogam, kot je poročal Giornale di Roma dne 9. decembra 1865.
Tako slovesen protest je imel svoj uspeh in ministrski svet, ki mu je predsedoval baron
Bettino Ricasoli, je predložil papežu obnovitev prekinjenih razgovorov, kar je tudi z
lahkoto dosegel. Poslal je v Rim komendatorja Michelagnela Tonella, ki mu je v krat-
kem času uspelo doseči dogovor. Kakor je razvidno, je kanonik Gastaldi storil vse, kar
je bilo v njegovi moči, da ne bi bil vključen v spisek novih škofov, ker so ti bili izvoljeni
na osnovi soglasja ministrov. Zato je bilo naravno, da bi ti izključili tistega, ki je pro-
testiral zaradi prekinjenih dogovorov in s tem pokazal toliko ljubezen in toliko privr-
ženost Piju IX. Toda ne vemo, kako se je zgodilo, da ali niso gledali na tisti protest ali
so ga pozneje pozabili, Gastaldi je bil 17. marca 1867 imenovan za škofa v Saluzzu.
V tej škofiji se je z izredno gorečnostjo trudil za dobro Cerkve, in kakor hitro so ga
njegovi škofljani natančneje spoznali, so ga v sinovski vdanosti spoštljivo vzljubili. In
danes so tako potrti, ker ga bodo izgubili, kakor se Turin veseli, da ga bo dobil. Ko je
4. julija Unità Cattolica objavila protest kanonika Gastaldija, ni mogel nihče pričako-
vati, da bo prav on povzdignjen v nadškofa v Turinu.
Vse to dokazuje, da niso ljudje tisti, ki ustvarjajo škofe, temveč jih Sveti Duh izbira
zato, da vodijo Cerkev, ki je izšla iz Kristusove strani. Ljudje, okoliščine, priložnosti
služijo Božji previdnosti za sredstvo, ki ne deluje navadno v moči čudežev, temveč
vse ureja po naravnem redu. Končno pa Sveti Duh po rokah rimskega papeža določi
osebo in s tem krona delo.
Don Bosko je prebral in dobro razumel članek, vendar zato ni izgubil svojega
notranjega miru.
Dne 27. oktobra 1871 je papež sklical konzistorij in brez običajne slovesnosti
imenoval nove škofe. V nagovoru, s katerim je začel obred, je uporabil prerokove
besede, da je izrazil bolečino, ki mu je težila srce: »Videl sem hudobijo in upor v
mestu. Noč in dan je obzidje obdano z nesramnostjo, težavami in krivico.« Slove-
sno je izjavil: »Protestiramo pred obličjem vse Cerkve in zavračamo tako imeno-
vana zagotovila, kakor smo to jasno povedali v naši okrožnici z dne 15. maja tega
leta, in javno izpovedujemo, da v opravljanju apostolske službe izhajamo izključ-
no iz oblasti, ki prihaja od poglavarja pastirjev in škofa naših duš, se pravi oblasti,
ki smo jo prejeli od našega gospoda Jezusa Kristusa v osebi preblaženega Petra,
od katerega prihaja, kakor pravi sv. Inocenc, naš predhodnik, škofovska oblast in
vsa avtoriteta tega imena«71
Nato je 15 izbranim, ki so bili v Rimu, nadel roket in dejal: »Čutim veliko vese-
lje, ko se vidim obdanega od vas na ta dan, čeprav je moja radost prepletena z do-
ločeno žalostjo. Kakor je nekoč naš Božji Odrešenik poslal svoje apostole, tako jaz
71 Epist. ad Conc. Carthagin.

32.7 Page 317

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
317
vas pošiljam v nesrečne škofije Italije, ki so že toliko časa brez pastirjev. Mogoče
bi veljalo, ko bi rekel: pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne vem, ali boste
lahko prišli v vaše škofije, in ne vem, ali boste imeli vse potrebno za življenje. Ne
bojte se. Čeprav sem v pomanjkanju, v katerega so me vrgli, mi še ni nič manjkalo.
Tako se bo zgodilo tudi vam. Pojdite.«
Kakor hitro se je zvedelo, da je papež imenoval nove škofe, je vlada onemela.
Ni vedela, kaj naj stori, kajti ni mogla narediti nobenega koraka, ne da bi kršila
zakon Zagotovil in ne da bi razkrila boj prostozidarstva proti Cerkvi.
Dne 27. novembra je začel svoje delo v palači Montecitorio italijanski parla-
ment in papež je v zaupanju v Božjo previdnost istega meseca imenoval še nadalj-
njih 14 škofov in nadškofov v Italiji, med njimi za škofijo Fossano mons. Emilijana
Manacorda, tesnega don Boskovega prijatelja. Nagovoril jih je z besedami:
»Ni svetejšega poslanstva, kot je to, ki vam ga je zaupal Gospod: da pasete nje-
govo čredo in jo vodite po poti ljubezni, pravice in vere, da jo varujete pred zlim, ki
bolj kot kdaj prej napolnjuje zemljo. Želim vam, da bi bili potolaženi. Če vam nena-
sitnost nekaterih ljudi onemogoča, da bi mogli pošteno nositi svoje dostojanstvo,
vam Božje usmiljenje gotovo ne bo dalo, da bi vam manjkalo najpotrebnejše.
Pojdite na vaše stolice, kjer boste znali izpolnjevati svoje sveto poslanstvo s
tako odločnostjo, da vam bodo pokorni celo hudiči. Spodbujajte dobre, opomi-
njajte hudobne, poučujte spokorjene, umivajte grehe s solzami pokore. Zaupajte v
Gospoda, ki vas je izbral za to službo in ki vam bo dal moč, da boste delali čudeže,
ki bodo veliko večji, kot je obujanje mrtvih k življenju, čudeže, da boste spreobra-
čali hudobne k dobremu.«
Dne 2. decembra je imel še tretji konzistorij, v katerem je imenoval 18 škofov
za Italijo. Na voščila, ki mu jih je izrazil kardinal dekan za zmago Cerkve in Svetega
sedeža, je takole odgovoril: »Da, res je, da upamo v boljšo prihodnost in da se bo
Gospod usmilil te uboge Italije. Res je, da če Bog hoče kaznovati svoje ljudstvo, mu
vzame pastirje in tiste, ki so potrebni na težki poti k večnemu zveličanju, kakor
se dogaja že nekaj let tej ubogi Italiji. Nasprotno pa, ko se Bog svojega ljudstva
usmili, mu podari vse tiste časne in večne pripomočke, ki lajšajo zveličanje, in
prvi med njimi so prav pastirji po njegovem srcu, ki mu služijo za luč in voditelje.
To, da Bog dopusti v tem trenutku, da pošiljamo škofe na izpraznjene sedeže, je
dokaz usmiljenja in dejanskega dobrega sedaj in zlasti še tistega, ki nam ga prip-
ravlja za prihodnost.«
Imenovanim škofom je kardinal državni tajnik dal naslednja navodila: Na-
men svetega očeta je, da se vsakdo čim prej odpravi na svojo škofijo, ne da bi na-
ravnost ali kako drugače prosil za kraljévi eksekvatur. Vladnim organom naj samo
sporočijo svoje imenovanje, in kjer bi to imelo za posledico odpoved finančnih
sredstev, naj takoj začnejo opravljati svoje poslanstvo.
Iz uradne vladne statistike z dne 26. maja 1872 je razvidno, da je bilo v zad-
njih konzistorijih od 27. oktobra 1871 imenovanih 107 škofov, od katerih jih je
91 »sporočilo svoje imenovanje z navadnim pismom«, na kar je vlada dala prep-

32.8 Page 318

▲back to top


318
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
rost odgovor, 14 »se jih sploh ni zanimalo za kraljevino Italijo« in samo 2, »ki sta
predložila svoje imenovanje« ne naravnost, temveč po posredovanju tretje osebe
s povzetkom papeške bule, sta dobila eksekvatur.
In drugi? Nastanili so se v semeniščih in nekateri, ki so videli, da so ovirani,
so si uredili zasebna stanovanja in živeli od podpore, ki so jo dobivali od papeža,
ki pa je potem tudi bila zmanjšana zaradi državnih davkov.
Toda papež, ki je videl, s kakim prazničnim navdušenjem jih je ljudstvo spre-
jelo, in ko je pomislil, kako se je Cerkev dolga stoletja trudila, da bi se odtegnila
državnim posegom v tej tako zelo pomembni nalogi, je 23. februarja 1872 novim
izbrancem povedal naslednje:
»Upam, da bom tudi o vas slišal, kar mi od vseh strani Italije poročajo novi
škofje. Da so vsi zadovoljni, da so prišli na svoje škofije, ker so jih verniki povsod
sprejeli z nepopisnim veseljem in so v ta namen priredili slavnostna praznovanja.
Brez dvoma je privolitev ljudstva veliko zadovoljstvo. Vendar pravim: Ne ve-
selite se zaradi tega. Radujte pa se, ker so vaša imena zapisana v nebesih. Radujte
se in veselite se, ker so vaša imena zapisana v knjigo življenja, kjer boste vredni
večne sreče. Blagoslov ljudstev in njihova dobra volja sta podpora in pomoč v vaši
nalogi, ki ji posvečate svoje življenje. Toda ne manjka nasprotovanje žalostnih, ne
manjka pohujšanje grešnikov. A vse to bo priložnost za izpolnjevanje vaše kre-
posti in za plačilo, o katerem sem vam prej govoril. Tako boste posnemali toliko
drugih svetih pastirjev, ki so bili ‚forma gregis‘ (vzor čredi) in so z zgledom svojih
kreposti, s potrpežljivostjo in ljubeznijo usmerjali in spodbujali vse k dobremu za
večno življenje. Dobri katoličani so med vsemi. In oni bodo, kakor že vemo, da to
delajo, pomagali s svojo gorečnostjo v Božjih stvareh.«
5.6. VZDRŽEVANJE ŠKOFOV
Medtem se je v Rimu vedno bolj razvnemala protiklerikalna gonja. Od marca
1871 so zasedli osem samostanov, sedemnajst v avgustu, s pretvezo, da potre-
bujejo prostor za šole, ministrstva, vojašnice, skladišča, sodišča in konjušnice (v
ta namen so uporabili samostan Santa Croce in Gerusalemme). Do junija 1872
so zasedli že več kot trideset veličastnih samostanov in redovnih hiš, med temi
tudi Tor de‘ Specchi plemenitih oblatk svete Frančiške Rimske, kamor so prenesli
občinske šole.
Don Bosko je stokal od bolečine zaradi tega dogajanja in je iskal izhod iz sti-
ske. Že novembra 1871 je pisal grofici Callori:
»Gotovo ste že seznanjeni z novico, da je bil mons. Manacorda izvoljen za
škofa v Fossanu. Mesto je vse v prazničnem ozračju zaradi toliko zaželenega ško-
fa. Upam, da bo dobro delal. Toda do sedaj še nobeden ni dobil ključa od škofijske
palače in še manj pa denar.

32.9 Page 319

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
319
Ubogi škofje! Kje bodo stanovali? Kje bodo jedli? In oprema, obleka itn. itn.?
Kljub vsemu pa sveti oče želi, da se vsak čim prej odpravi na svoj sedež. To je čas
za molitev.«72
Tudi po težki bolezni, ki jo je pravkar prestal, je vedno mislil na izboljšanje
razmer v Cerkvi in je iz Varraz pisal ministru Lanzi:
Ekscelenca!
Že prej sem se hotel z vami dogovoriti glede vzdrževanja škofov, ki so bili imenovani
v zadnjem času, toda bolezen mi je to preprečila. Prosim vas, da za trenutek potrpite
s tem dopisom.
Ko sem imel čast, da sem govoril z vašo ekscelenco 9. septembra,73 se mi je zdelo, da
vlada pušča proste roke papežu pri imenovanju škofov in da tudi ne bi delala težav pri
vzdrževanju škofov. Vse to sem sporočil svetemu očetu. Ko je potem njegova svetost dva
dni pozneje izrazila svoje zadovoljstvo, ste se tudi vi pridružili in potrdili dogovorjeno.
Sedaj se sam vprašujem in me vprašujejo tudi drugi, ali so bile stvari res tako mišlje-
ne in izražene v tem smislu in kakšen razlog je vodil k spremembi odločitev. Če bi mi
vaša ekscelenca v že znani dobroti hotela reči kako besedo v tem smislu, bi me rešila
iz velike stiske in tudi namene vlade bi mogli točno razpoznati.
Zdi se mi primerno, da so imenovanja škofov naletela na vsesplošno odobravanje
in da med ljudstvom vlada zato veliko veselje. Z vseh strani prihajajo izrazi zado-
voljstva, da je vlada pustila papežu svobodo pri opravljanju njegove svete službe,
ko je imenoval nove škofe. Toda ko so bili škofje primorani, da so šli eni v semenišča,
drugi pa v svoje hiše ali v kako najeto stanovanje ali kot podnajemniki, se je javno
mnenje zelo spremenilo.
Prepričan sem, da če bi vaša ekscelenca slišala, kaj vse se govori na račun vlade, sem
prepričan, da bi vi storili potrebne korake, da bi se stvari popravile in zgladile, kar bi
bilo v veliko korist vseh prizadetih strani.
Pišem vam v zaupanju in vam zagotavljam, da sem bil vedno katoliški duhovnik in zato
vdan poglavarju katoliške Cerkve, vendar pa tudi vedno spoštljiv do vlade in sem skrbel
za podanike, ki sem jim vedno služil po svojih najboljših močeh in svojem imetju.
Če menite, da bi vam mogel v čem služiti in s tem koristiti državi in Cerkvi, ni treba
drugega kot mi samo sporočiti. Naj vam Bog podeli vse dobro in sprejmite moje vda-
ne usluge. Najvdanejši služabnik Janez Bosko
Varazze, 11. februarja 1872
P. S.: Po 13. tega meseca bom v Turinu.
Pismu je priložil naslednjo spomenico:
72 Prim. Dodatek št. II.
73 Dne 9. septembra je turinski prefekt prejel brzojavko, ki je vabila don Boska v Firence. Razgo-
vor je potekal 11. septembra.

32.10 Page 320

▲back to top


320
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Misli nekega piemontskega duhovnika o vprašanju med ministrstvom za bogočastje
in novimi škofi, ki jih je imenovala njegova blaženost leta 1871.
Pripombe:
1. Leta 1867 novim škofom ni bilo treba predložiti bul kraljevemu eksekvatur, čeprav
je tista leta že veljal v celotnem obsegu v smislu vseh konkordatov s kraljévo savojsko
hišo in z vsemi starimi italijanskimi vladami, ker se je vlada zadovoljila s tem, da
je spoznala osebe, ki jih je njegova svetost imenovala za škofe. Prav tako ni bilo v
smislu tedanjih zakonov mogoče dobiti razumen spregled s strani poprejšnjih dogo-
vorov z gospodom komendatorjem Tonellijem, poslancem kraljéve vlade, kajti že pod
prejšnjimi vladami in vzvišenim kraljem Karlom Albertom – čeravno so bili kandida-
ti za škofovstvo predstavljeni kralju in potrjeni od papeža –, so vendar papeške bule
predstavili kraljevemu eksekvatur. Senat je potem zelo slovesno razglasil privolitev,
ki se je imenovala Magnum exequatur.
2. Po zakonu z dne 13. maja 1871 o zagotovilih papežu, kjer je kraljévi eksekvatur
omejen samo na zagotavljanje vzdrževanja škofov, se sedaj vladi, ko papež imenuje
koga za škofa, ne zdi potrebno, da ji škof predloži svojo bulo: ni več nekdanjih mo-
tivov, zakaj so jih vlade hotele videti, ker so bile, po mnenju kanonistov, od nekega
zunanjega kneza. Sedaj se niti Cerkev niti njen poglavar ne moreta imeti za taka, ker
je v kraljevini Italiji zagotovljeno svobodno izvajanje njegove oblasti do take mere,
da je treba konzistorialne odredbe imeti za javne odloke, ne da bi jih bilo treba še
kakor koli potrjevati.
3. Ko so škofje po papeški odredbi priglasili svoje imenovanje, kar so storili s prigla-
sitvijo bul kapitlju, se zdi, da bi to moralo zadostovati za pridobitev vzdrževalnine za
škofe, ne da bi jih silili, da naj predložijo še kake druge listine.
Poleg tega pa predložitev bul za vzdrževanje škofov v ničemer ne spreminja juris-
dikcije, ki so jo prejeli, kar se lahko svobodno izvaja v smislu 15. in 16. člena imeno-
vanega zakona in bi bil zakon neizpolnjen, če ne bi sledile škofovske vzdrževalnine v
smislu znanega načela ‚beneficium propter officium‘ (prihodki zaradi službe).
4. Zahtevati bulo, preden škof dobi vzdrževalnino, bi pomenilo isto kot po nepotreb-
nem zahtevati njegovo prijavo, kajti to bi v civilni družbi pomenilo isto kot beračenje.
Celo kardinali in še celo sam papež ne bi smeli vstopiti v svojo posest v Vatikanu ali
v svojih poslopjih, ki jim pripadajo kot papeška ali kardinalska miza, ne da bi prej
predložili svojo izvolitev in bi to potrdila vlada.
5. Prav tako bi bilo želeti, da bi kraljéva vlada poskrbela iz fondov kraljévega eko-
nomata, ki so se polnili iz donosov raznih ‚škofijskih miz‘, da bi dala za opremo raznih
škofijskih palač, kakor je to navada za prefekture in podprefekture, kajti grdo je vide-
ti, kako so bile te palače v času odsotnosti škofov oropane vse opreme.
Ta odločba bi morala veljati tudi danes, ko zaradi obstoječih finančnih zakonov be-
neficiati plačujejo davek od izpraznjenih stanovanj in potem še od predaje novemu
imetniku, česar prej ni bilo.

33 Pages 321-330

▲back to top


33.1 Page 321

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
321
Ne vemo, ali je minister Lanza odposlal ali dal odposlati kak odgovor. Zdi se,
da ne. Don Bosko je tri mesece pozneje spet pisal ministru, da bi škofje prejeli
kraljévi eksekvatur, potem ko bi Sveti sedež poslal vladi poročilo določnega kon-
zistorija za določeno škofijo in pri tem navedli ime in priimek osebe, ki je bila
določena za kak škofijski sedež.
Ekscelenca!
Zadevo o vzdrževanju škofov, ki so bili imenovani zadnje čase, je treba na kak način
urediti. Preveč je govoric v škodo Cerkve in v škodo države, ki se širijo, ne vemo v
čigavo korist.
Pred nedolgim časom sem pisal vaši ekscelenci, da bo težko uskladiti vladna načela
eni strani in načela Svetega sedeža na drugi.
Čeprav sem zunaj vsake politike in javnih zadev in niti nimam nikakršnega naro-
čila od nikogar, mislim, da bi moralo vladi zadostovati avtentično potrdilo Svetega
sedeža, v katerem je rečeno, da je bil na konzistoriju dne ... N. N. imenovan škof na
izpraznjen škofovski sedež.
Če bi se vaši ekscelenci ta ali kak drug načrt zdel pripravnejši in bi hoteli uporabiti
mojo malenkost za obvestilo tistemu, ki se ga tiče, bi se čutil srečnega, če bi mogel
v korist moje vlade prispevati k spravi s Cerkvijo. Kot zasebna oseba ne bi vzbudil
nikakršne pozornosti časopisja, da bi ti govorili za ali proti, kakor se to dogaja v
podobnih primerih.
Prosim vas, da mi blagohotno oprostite to moje nadlegovanje, in me imejte za vaši
ekscelenci globoko hvaležnega najvdanejšega služabnika.
20. maja 1872
duh. Janez Bosko
V tem času je ostal v stiku tudi s papežem, kateremu je poročal o veličastnih
sprejemih, ki so jih bili deležni novi pastirji, in o svojem obnovljenem zdravju.
Govoril pa mu je tudi, kakor se zdi, o vzdrževalnini za škofe, ki bi bila sprejemljiva
za obe strani. Sveti oče mu je odgovoril s temle lastnoročnim pismom74:
PAPEŽ PIJ IX.
predragemu sinu pozdrav in apostolski blagoslov
Z radostjo smo iz tvojega pisma z dne 8. septembra razbrali, kako so škofe, ki smo jih
izbrali za vodstvo izpraznjenih škofij, vdano in pokorno sprejeli in da v mestu, kjer
prebivaš, napredujeta ljubezen do vere in pobožnost. Prav tako nam je draga novica
o tvojem obnovljenem zdravju, za katero upamo, da bo dolgo ostalo nedotaknjeno.
Kar se tiče tvojega prizadevanja za vzdrževalnino škofov, odobravamo tvoje napore
in tvojo gorečnost, toda pri sedanjem stanju stvari bo bolje obrniti naše prošnje k
Bogu, ki zmore ganiti srca ljudi, saj je obljubil nenehno varstvo Cerkve in to ne more
izostati.
74 Glej izvirno besedilo v Dodatku št. III, MB X str. 570.

33.2 Page 322

▲back to top


322
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
V zaupanju v Božjo mogočno pomoč rade volje podeljujemo tebi, tvojim sodelavcem
in dragim dečkom, ki so izročeni tvoji skrbi, v dokaz naše očetovske naklonjenosti
apostolski blagoslov.
Iz Rima, pri svetem Petru, 1. maja 1872, v šestindvajsetem letu našega papeževanja.
Papež Pij IX.
Dragemu sinu duhovniku Janezu Bosku – Turin.
Položaj, v katerem so se znašli na novo imenovani škofje, je bil zares mučen.
Tudi papež, ki je bil sicer globoko ganjen zaradi veselega sprejema, ki so ga škofje
bili povsod deležni, je trpel zaradi neurejenih razmer, v katerih so živeli, vendar
nikakor ni hotel, da bi naravnost ali po kom drugem prosili za kraljévi eksekva-
tur. Omejijo naj se na to, da sporočijo vladi svoje imenovanje, in takoj začnejo
opravljati svoje poslanstvo. Vlada pa je zahtevala predstavitev bule in prošnjo za
podelitev eksekvaturja.
Minilo je že precej časa, ko je nekdo, kakor pravi kardinal Antonelli, »nesmi-
selno, ne da bi koga kaj vprašal, ne da bi se posvetoval s pristojno oblastjo, ne da
bi čakal posebnih navodil od Svetega sedeža novim prelatom«, izročil vladi pape-
ško bulo. Seveda je Sveti sedež pokaral tistega, ki je storil ta korak.
To je bila zares nadvse nerodna zadeva in vsi so želeli, da bi se stvari uredile.
Marca 1873 je sam ministrski predsednik povabil ministra za pravosodje, naj bi
našel kako rešitev. Najprej so zahtevali brezpogojno predstavitev bule. Potem je
De Falco predložil, da bi pisali kardinalu Antonelliju, državnemu tajniku, pismo
in ga prosili za »seznam v raznih konzistorijih od Pija IX. imenovanih škofov na
izpraznjene škofovske sedeže v Italiji z namenom, da bi mogli izdati ukrepe, da
bi vsak škof dobil svojo vzdrževalnino«. Toda tega predloga niso sprejeli. Potem
so menili, da če bi objavili odlok o imenovanju v kakem uradnem dokumentu, v
katerem bi vsaj deloma nakazali vsebino bule, bi lahko podelili eksekvatur.
Kaj naj storijo? To je vendar zelo resna zadeva. Niti papež niti vlada nista bila
pripravljena popustiti. Zato je bilo težko najti za obe strani sprejemljiv način.
Don Bosko brez dvoma ni pozabil na besede svetega očeta, da je treba »v vseh
stvareh dvigati k Bogu prošnje, da bi ganil človeška srca«, toda po svoji navadi je
hotel dodati tudi svoj delež, kajti »pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal« in »kdor
si sam pomaga, mu bo tudi Bog pomagal«. Zato si je še naprej vneto prizadeval za
stvar.
Tudi na zadnje pismo, ki ga je poslal ministrskemu predsedniku, nimamo
odgovora, toda glas o njegovih pomirjevalnih poskusih se je razširil in tako si je
nakopal jezo prostozidarjev in protiklerikalcev, ki so odločili, da ga bodo osmešili.
Z junijem je majhen turinski Il Ficcanaso75, kritično-satirični časopis v slikah,
začel v zvezkih po osem strani objavljati vsak dan roman z naslovom Don Broschi.
75 vohljač, vtikljivec – op. prev.

33.3 Page 323

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
323
Opisoval je do skrajnosti neurejeno semenišče z najbolj potuhnjenimi in hudob-
nimi predstojniki in gojenci, med katerimi se je kot poglavar odlikoval prekanjeni
in zviti klerik Broschi. Takoj so vsi razumeli, koga hoče pisatelj zadeti, in vse je
navdalo s studom. Celo delavci, ki so prebirali tiste strani, so vzklikali, kakor je
imel priložnost slišati don Lemoyne, ko se je peljal z vlakom iz Turina v Ciriè:
»Ali še ni konec teh neumnosti? Kaj je don Bosko naredil, vsi lahko vidijo. Če
skuša dobiti denar od bogatašev, vsak ve, da z njim vzdržuje stotine dečkov, ki jih
je pobral s cest. Tisti, ki to piše, naj naredi isto, če je sposoben.«
II Ficcanaso je bi časopis, ki je skušal odkriti najbolj umazane strani določe-
nih družin in je za to dobival ogromne honorarje, tudi na desettisoče lir. Urednik
je bil neki Onetti iz Lu Monferrata, ki je kljub tolikemu na nepošten način pridob-
ljenemu denarju propadel. Ostala mu je samo še hiša v rojstnem kraju in še ta je
bila zadolžena. Senik poleg pa je zgorel.
V don Boskovo obrambo je nastopil mladi opat don Maksimilijan Bardessono
grof Rigas, udaren govornik, ki je vsak teden in pogosto tudi vsak dan s prižnice
žigosal nevero in hudobijo ter skušal ljudi navdušiti za vero in krepost, tako da
je kot spreten poznavalec duš prikazoval nebeške lepote. V njem so reveži našli
očeta, ki jih je nežno ljubil, žalostne je znal potolažiti, mladina je v njem našla var-
nega vzornika, pobožne duše modrega vodnika, izgubljene ovce dobrega pastirja
ter oratorij in salezijanska družba velikodušnega dobrotnika in neustrašenega
zagovornika.
Dragi opat (ki je januarja 1879 umrl star komaj 40 let) je takoj, ko je videl
umazanijo časopisa Ficcanaso, napisal in izdal pri tiskarju Foàju knjižico z naslo-
vom Don Janez Bosko: biografski podatki z njegovo fotografijo na naslovni strani.
S podporo časopisov je razširil tisoče izvodov knjige. Ni bilo mogoče splesti pri-
vlačnejšega slavospeva.76 Naj navedemo nekaj odstavkov:
»Ime don Bosko ne predstavlja samo podobe, ki vabi k svetosti, občudovanju,
spoštovanju, dobrodelnosti, delavoljnosti, previdnosti, temveč kljub tisočim ovi-
ram, udarcem usode druži v sebi tudi trdno voljo za delovanje in v korist bližnjega
premaguje vse težave.
Hoteti je môči ...
Koliko dobrodelnih ustanov je uresničil, kjer so bile njegove zamisli kot neu-
resničljive sanje in proizvod razgrete domišljije, in koliko del je opravil prav tam,
kjer se je zdelo, da so težave nepremagljive. In to samo v želji, da bi mogel na
krščanski način koristiti svojemu bližnjemu, vedno le v Božjem imenu, ne da bi
pri tem gojil najmanjšo senco tega, kar si danes mnogi tako zelo želijo: slavo, čast,
naslove, bogastvo. Nobena teh reči ga ni privlačila, v vsem ga je vodila evangeljska
ljubezen in človekoljubnost.
76 Prim. Dodatek št IV, MB X, str. 570.

33.4 Page 324

▲back to top


324
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Bil je v stiku z bogatimi in revnimi, z mogočneži in berači, v bleščečem stano-
vanju in v revni koči je znal uresničiti Salomonov rek: Glejte zavzetega moža, ki je
doma v hiši kraljev in revežev (Pregovori).
Kdo je ta duhovnik, ki skrbi za koristno zabavo ubogih dečkov in jih istočasno
navaja k pobožnim vajam, jim pomaga v potrebi in podpira njihove družine; ki se
zanima za njihove težave, ki predvideva vse in za vse poskrbi kot skrben oče, kot
zavzet pastir za svoje ovčice? To je don Bosko!
Njegovo ime doni povsod: na cestah, v delavnicah, v družinah. Z vsakim letom
se pomnoži njegov sloves in število potolaženih revežev raste.
Don Bosku kakor vsem drugim dobrim in neutrudnim dušam ne manjka
obrekovalcev. To je nenehna zgodovina celega sveta. To je plačilo, ki so ga deležni
dobrotniki človeštva. Toda nobena vojna ne more premagati takega človeka, ki
prav tako ponižen kakor občudovan gre naprej v svojem krščanskem in napre-
dnem delovanju.
To je zvezda, ki blešči v današnjem stoletju, v katerem na žalost delujejo mno-
gi dejavniki razkroja in nakazuje pot tako dobrim kakor hudobnim.
Njegovo ime, ki je danes na ustih vseh, ne bo pozabljeno. O njem bodo pričali
neuničljivi spomeniki in kazali njegovo neoporečno življenje, popolnoma preda-
no koristi bližnjega in vere.«
Knjižica opata Bardessona je imela velik uspeh, tako da je Il Ficcanaso pre-
kinil svojo pripoved, bodisi zaradi nasprotovanja občinstva kakor tudi iz strahu
pred sodnim postopkom. Vendar svetnik ni storil proti temu nobenega koraka,
pustil je stvar njenemu teku. Bilo je preveč jasno, da je šlo samo za puhel roman,
od začetka do konca izmišljen in poleg tega še ogaben.
5.7. VRAČA SE V RIM
Dne 17. junija 1872 je Pij IX. ponovno imenoval nove škofe, »zlasti za to ubo-
go Italijo, ki ji je treba pomagati, svetovati in jo čuvati«. Svetemu kolegiju pa je
izjavil: »Pravo zadovoljstvo je videti, kako so skoraj vsi škofovski sedeži zasedeni
s pastirji in kako spodbujajo k dobremu to naše italijansko ljudstvo. Zame in za
vse katoličane je bilo v veliko tolažbo, ko smo videli, kako je vera še močna. Verje-
tno je na tem polotoku zato tako silna, ker tukaj biva naslednik sv. Petra, Jezusov
namestnik na zemlji.«
Treba je bilo najti sporazum in dobiti za škofe kraljévi eksekvatur. Don Bosko
se je ponovno pogumno lotil dela. Krhko zdravje kot posledica težke bolezni in
preveč dela sta mu onemogočali, da bi to leto storil še kaj več. Sklenil pa je, da
bo na začetku 1873 ponovno šel v Rim, pa ne samo prodajat srečke za loterijo v
korist oratorija in prosit za dokončno potrditev salezijanske družbe, temveč tudi
zato, da bi s predsednikom ministrskega sveta razpravljal o vzdrževanju škofov.

33.5 Page 325

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
325
Ljubezen do nadškofa ga je pripravila, da je 17. februarja, dan pred svojim
odhodom, želel govoriti s svojim cerkvenim predstojnikom in mu zagotoviti, da
bo storil, kar bo v njegovi moči za ureditev vprašanja.
Naslednje jutro je odpotoval s tajnikom don Bertom. To je bilo prvič, ko je
ta sobrat, ki ga je imel zelo rad, bil z njim na tako dolgem potovanju. Ko sta se-
dela v kočiji, ki ju je peljala na železniško postajo Porta Nuova, je bil don Berto v
trenutku kakor iz sebe. Zbal se je, da je pozabil doma vozne listke s popustom in
potreben denar. Toda don Bosko ga je pomiril: »Nič naj te ne vznemirja. Ti še ne
veš, kaj pomeni potovati.«
Še preden sta prišla na železniško postajo, sta našla vozne listke, ne pa tudi
vsega denarja.
Dogovorili so se, da bo do Bologne, kjer naj bi pridigal postne pridige, njun
popotni tovariš p. Franco iz Jezusove družbe. Toda na postaji ga nista dobila. Ko
sta prišla v Alessandrio, kjer sta morala prestopiti na drug vlak, je don Bosko
povedel don Berta, ki je kašljal, v restavracijo, da je popil malo toplega mleka,
medtem ko on sam ni vzel ničesar. Tu sta naletela na p. Franca. Skupaj so nato
potovali do Piacenze in med večerjo razpravljali o mnogih stvareh, med drugim
tudi o položaju Cerkve v Italiji.
S tega potovanja hranimo veliko pisem, ki jih je don Berto pisal don Rui in
fantom v oratorij, in veliko drugih zapiskov. Poročanje o njih bi postalo dolgo-
časno zaradi nadrobnosti, ki so se tikale bolj pisatelja kot svetnika. Don Rua je
vse povzel v dveh okrožnicah, ki jih je poslal v domove. Tudi mi bomo skušali v
bistvenih točkah podati kratko poročilo.
Ko so prispeli v Piacenzo, je p. Franco prosil don Boska, da bi izstopil in ga v
kočiji popeljal v Borgo della Morte, kjer je zasebno živelo nekaj njegovih sobra-
tov. Zadržal ga je pri sebi do večera, da so lahko nadaljevali vljuden in ljubezniv
pogovor. Med kosilom, ki se ga je udeležil tudi eden izmed mestnih kanonikov, so
govorili o dnevnih političnih in cerkvenih novicah in obžalovali žalostno stanje
Cerkve, ki mu niso videli konca in so celo predvidevali še hujše.
Don Bosko je povzel besedo:
»Ali se vam ne zdi, da je za Cerkev pravo zmagoslavje, da se je otresla vseh
spon in dogovorov z raznimi vladami, ki so hotele imenovati ne samo škofe, tem-
več tudi župnike za posamezne župnije? Sedaj je veliko bolj svobodna kot prej.
Iztekli so se konkordati, ki so Cerkvi samo jemali svobodo, zlasti pri imenovanju
škofov. Papež lahko določa škofe, kakor sam hoče, ne da bi moral čakati predloge
ali pritrditve. In sedaj so vse škofije v Italiji zasedene in oskrbljene. Res je, da
so se morali škofje naseliti v semeniščih, ker jih civilna oblast ne priznava. Da,
to je slabo, zelo slabo, ker zanje ni gmotno poskrbljeno. Toda iz slabega prihaja
tudi dobro, kajti sedaj se semeniščnikom lahko približajo in se z njimi zadržujejo,
medtem ko prej med njimi ni bilo nikakršnega stika in še manj zaupanja.«
Še istega večera ob 7.30 sta z don Bertom odpotovala v Parmo. Tu sta izstopi-
la in bila gosta pri šolskih bratih v Borgu delle Colonne. Prespala sta pri dobrem

33.6 Page 326

▲back to top


326
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
kanoniku mons. Jakobu Batteiju in naslednje jutro je don Bosko daroval mašo
skupnosti in imel kratek nagovor, ki je zaradi čudovite preprostosti vsem ugajal.
Kósil je v semenišču, in da bi zadovoljil predstojnike, jim je pripovedoval o
zgodovini oratorija: kako je ob prazničnih dneh s svojimi poredneži hodil od kraja
do kraja in iskal stalno bivališče; kako je nekaj časa imel verouk, prepeval večer-
nice in spovedoval ter učil prepevati cerkvene pesmi na nekem travniku in potem
kako ga je nekaj prijateljev, ki so bili prepričani, da se mu je zmešalo, skušalo
spraviti v norišnico; prišli so s kočijo, ga povabili, naj vstopi, toda on je njih spravil
noter in jih dal odpeljati, kamor so hoteli spraviti njega. Ni si mogoče misliti, koli-
ko smeha je to pripovedovanje izzvalo med predstojniki in gojenci.
Popoldne in skoraj ves dan 20. februarja se je zadržal v pogovoru s škofom
mons. Villo, ki je bil precej bolehen. Don Berto je pisal: »Pogovor z don Boskom
mu je v tako tolažbo, da ga je včeraj hotel ves dan imeti pri sebi in sva zato tudi
preložila odhod.« Odločil se je, da bo odpotoval 19. februarja, vendar je še enkrat
prenočil v Parmi in naslednjega dne v spremstvu škofa obiskal kraj na drugi stra-
ni hudournika Parma, ki mu pravijo Stara Parma, verjetno zato, da bi tam pos-
tavili zavod.77 Čez dan je obiskal tudi markiza Pallavicinija, »ki ga je dal večkrat
poklicati. Prišlo ga je obiskat več parmskih duhovnikov, in če ne bi odpotovala, bi
se nabralo veliko ljudi in bi ga oblegali kakor v Turinu.
Zjutraj 20. februarja je don Bosko maševal pri uršulinkah, se vrnil v semeni-
šče, tam je ob 10.30 malo pojedel in se odpravil na železniško postajo, kjer se je
ponovno srečal s p. Francom in se skupaj z njim peljal do Bologne ter ostal tam do
22. februarja kot gost župnika pri San Martinu.
»Kakor hitro sva prišla, piše don Berto, »je kardinal Morchini, pisatelj knjige
Petreide78 in nadškof v tem mestu, dal sporočiti don Bosku, da mu bo odvzel vse
duhovniške pravice, če ga ne bo takoj prišel obiskat. Zato sva šla oba na obisk in
naslednjega dne naju je zadržal na kosilu, nakar nama je razkazal vse sobane svo-
je palače in svojega semenišča in bil z nama nadvse prijazen.
»Tukaj sem obiskal več bazilik. Vse so okrašene s čudovitim marmorjem in
slikami klasicistov; zdelo se mi je, da sem obiskoval same pinakoteke. Šla sva ma-
ševat v cerkev sv. Katarine Bolonjske, kjer hranijo njeno telo, popolnoma nedota-
knjeno, mehko, gibčno in prilagodljivo v kakršnemkoli položaju, čeprav je že 400
let od njene smrti. To dejstvo je nenehen čudež, ki preseneča in osuplja brezverne.
77 V Parmi so na prošnjo dobrodelne markize Zambeccari želeli odpreti sirotišnico.
78 Kardinal Morchini, velik občudovalec don Boska, je leta 1870, ko je bil škof v Jesiju, izdal Pe-
treide, veličasten latinski spev, ki opisuje zmagoslavja sv. Petra, njegovih naslednikov in katoliške
Cerkve. Tako je pisal don Bosko, ki je dobil od kardinala v dar en izvod s posvetilnimi besedami:
»Velečastitemu gospodu don Janezu Bosku v znamenje hvaležnosti in občudovanja poklanja pisa-
telj.« Pesnitev je nosila naslov Caroli Aloisii Morichini Aesinatium Episcopi: Petreidos Libri III, Ad
Pium IX P. M. - Romae, typis Aerarii Pontificii MDCCCLXX. In don Bosko jo je 1872 izdal v oratorijski
tiskarni v prevodu profesorja Nikolaja Chiazzarija v osmercih.

33.7 Page 327

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
327
Dne 22. februarja sva nadaljevala pot v Firence. Ko je vlak dosegel najvišjo
točko v Apeninih, kjer proga vodi mimo globokega prepada, je malo manjkalo, da
ne bi don Bosko in drugi potniki od strahu omedleli.
Sreča, da je Gospodova roka čuvala nad don Boskom, kajti sicer bi lahko nas-
tala huda nesreča. Namreč pri lokomotivi se je zlomila os. Pred nami je bil dolg
predor in pod nami globok prepad.
Komaj je vlak speljal, se je spet ustavil. Še večja nevarnost! Malo pred začet-
kom predora se je razmaknila tračnica, in če vlaka ne bi pravočasno ustavili, bi se
zgodila nesreča. Popravili so tir in spet nadaljevali pot. Vseh se je polastil strah
in izstopili so. Don Bosko pa se je smehljaje šalil s tistimi, ki so bili okoli njega:
»Tukaj sva dva duhovnika, in če bomo šli v prepad, bova dala odvezo najprej sebi
in potem še vsem drugim.«
Medtem se je raznesel glas, da je med potniki tudi don Bosko. Ta novica je
bila, kakor bomo še povedali, vsem v veliko uteho.
V Firence je prispel ob 6.30. Na postaji je čakal nadškofov tajnik in kočija
markize Nervi, ki ga je odpeljala na Via dei Servi 11, kjer so ga nadvse ljubeznivo
sprejeli. Obiskal je družino Uguccioni in naslednje jutro maševal v njihovi zasebni
kapeli. V družbi don Berta je obiskal še nekaj drugih družin in pozdravil nadškofa
mons. Joahima Limbertija.
Štiriindvajsetega februarja se je spet odpravil na pot. Don Rua je v prvi okro-
žnici, ki jo je poslal v zavode, povzel opis potovanja po Toskani, ki ga je podal don
Berto v pismu gojencem oratorija:
»Ko je don Bosko z vodičem zapustil Firence, se je pred njima odprl čudovit
pogled na zelene poljane, imenovane Dolina gornjega Arna. Nedaleč od tod je vi-
deti Apenine, na katerih je postavljena Vallombrosa, Camaldoli in Alvernia, sloviti
srednjeveški kraji. Šla sta skozi Arezzo, eno prvih in najstarejših mest v Etruriji,
domovini velikega mecena Gvida, iznajditelja modernih not, Vasarija, Redija ...
Ustavila sta se tudi v Cortoni, sezidani na visokem hribu, kjer v veličastni kapeli
počivajo relikvije velike spreobrnjene grešnice svete Marjete Kortonske. Ob Tra-
simenskem jezeru, slavnem zaradi poraza Rimljanov v boju s Kartažani, sta prišla
v Perugio, rojstni kraj uglednega Petra Vannuccija, učitelja slavnega Raffaela. Po
dveh urah potovanja sta prišla v mesto Assisi, ki leži na ponosnem hribu, kjer čas-
tijo telo serafskega sv. Frančiška in kjer se je rodil slavni Metastasio.
Skozi Spoleto, Terni in Narni, domovino cesarja Nerva, sta prišla v kraj, ki
leži že v pokrajini, ki so jo v starih časih imenovali Lacij, nato pa ob bregovih
reke Tibere prispela do skrajnih mej glavnega mesta sveta. Razvaline hiš, ostanki
spomenikov in slavnih stavb so nakazovali, da sta prišli v kraje, do koder se je
raztezal stari Rim.
Ko sta proti jutru prišla v Rim, ju je na postaji pričakovala kočija mons. Mana-
corde, ki ju je mimo Kvirinala pripeljala v hišo apostolskega odpravnika Colonne
na Via Santa Chiara 49. Naslednjega dne je don Bosko maševal v hiši in nato šel na

33.8 Page 328

▲back to top


328
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
obisk h kardinalu Berardiju, njegovemu velikemu občudovalcu in – povejmo kar
naravnost – resničnemu zaščitniku, odpravniku poslov pri Svetem sedežu, ki je
zastopal don Boska naravnost pri svetem očetu.
Don Bosko se je takoj lotil dela. Papež mu je dovolil, da sme razpravljati z
vlado. Vendar v teh razgovorih Sveti sedež ne išče sprave, temveč don Bosko v
svojem imenu razpravlja o vsem, kar se tiče zakona o zaščiti.
Šlo je za naslednje vprašanje:
Kako naj škofje prosijo za vzdrževalnino, ne da bi ta prošnja pomenila prizna-
nje kraljevine Italije?
Mnogi prelati v Vatikanu so bili tako nasprotni, da bi o tem najraje sploh ne
začeli razpravljati. Zato je bilo treba imeti veliko poguma.
5.8. DRAGOCEN DOKUMENT
Don Bosko se je v svoji veliki previdnosti, ki mu je bila lastna pri vsem njego-
vem delu, posvetoval z raznimi uglednimi in pristojnimi osebami tudi zato, da bi
potem te osebe v svojih zasebnih razgovorih zastopale njegovo mnenje.
Med drugimi je vprašal za svet uglednega p. Sebastijana Sanguinettija iz
družbe Jezusove, ki mu je pripravil spomenico in mu jo izročil že prej v Turinu ali
sedaj, ko je prišel v Rim.
Ta odlično sestavljena listina obravnava dve stvari: politične volitve, pri ka-
terih do tedaj niso hoteli sodelovati poslanci klerikalnih strank, in vprašanje kra-
ljévega eksekvatur. Ker je listina izrednega pomena, jo bomo v celoti objavili.
I H S
16. februarja 1871
Ko zapisujem stvari, za katere mi je vaša uglednost v zasebnem pogovoru pokazala
zanimanje, ponovno izjavljam, da se v vsem popolnoma podrejam avtoriteti Svetega
sedeža in se čutim ponosnega kakor vsak dober sin Cerkve, da lahko v vsem ravnam
po željah namestnika Jezusa Kristusa na zemlji.
Zato v vsej skromnosti podajam nekaj dvomov in nič več.
I. Politične volitve
Naj sem si še tako prizadeval, da bi brez strasti bral vse, kar se je v Italiji napisalo
o udeležbi katoličanov pri političnih volitvah, in pri tem imel celo neko naklonjeno
stališče, moram odkritosrčno reči, da nisem našel ničesar, kar bi zares potrdilo, da
take volitve niso dovoljene ali primerne.
Kar se tiče dovoljenosti, naj omenim:
1. Poslanec tudi v konstitucionalnem mehanizmu predstavlja ljudstvo in ne vlade,
prav tako ljudstva ne predstavlja posredno, temveč na čisto določen način po bistve-
nem in neodtujljivem pravu, ki je v soglasju z zakoni.

33.9 Page 329

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
329
2. Zato prisega ne vsebuje nujno drugega kot samo priznanje družbene avtoritete, ki
pa nima izvršilne oblasti, temveč je samo pogoj, brez katerega ni materialne eksis-
tence družbe.
3. Zato ima poslanec zakonodajno oblast samo za družbo, ki ima pravico in dolžnost,
da se ohranja. In tako odpade priljubljen ugovor, da zlorabljamo pravice pravosodne
oblasti.
4. Vsak poslanec ima pravico, da v moči parlamentarne pobude, kolikor je odvisno od
njega, predlaga odstranitev kateregakoli zakona, ki se njemu zdi v nasprotju z vero,
moralo, njegovo vestjo kakor tudi gospodarsko koristjo naroda.
5. Iz tega sledi, da prisega izpolnjevanja državnih zakonov pomeni za poslanca še
drugo trditev, da si pridrži pravico predlagati in odpravljati stvari, ki se po njegovi
vesti zdijo škodljive. To pa je bistvena razlika med prisego poslanca in prisego nava-
dnega državljana.
6. S svobodo glasovanja lahko, kolikor je odvisno od njega, učinkovito onemogoči
vsak slab zakon.
Iz tega sledi, da v članu odločujočega zbora glede na šest omenjenih reči niti vse
skupaj niti vsaka posamezna ne nosi v sebi nič nedovoljenega in grešnega. Zato itn.
Kmalu bom odgovoril na ugovor proti pohujšanju, ki bi se dalo dobrim.
Kar se tiče primernosti, se mi zdijo potrebne naslednje pripombe:
1. Dosedanji rezultati nesodelovanja v Italiji so imeli en sam učinek: da so omogočili
in celo pospeševali vsako odločitev v škodo Cerkve, pa naj je bila še tako krivična. Res
je, da so s tem dosegli, da se kraljevina Italija ni utrdila in da se ni pokvaril moralni
čut naroda in drugo. Koliko je to res, se bo pokazalo iz naslednjega, kar bom povedal.
Učinki nesodelovanja so torej za dobro stvar ostali popolnoma nični.
2. Sedaj pa o močnih razlogih, o katerih sem prej govoril. To, da ne smemo in ne mo-
remo potrjevati krivice in hudobije in da v ljudstvu ne smemo kvariti čuta za pravico
in krivico s tem, da več ne ločimo med enim in drugim, je res, toda slabo uporablje-
no. Četudi priznamo, da je začasno vzdržanje dostojanstven protest proti krivici, pa
menim, da mora vsak pameten človek razumeti, da se družba ne more odpovedati
pravici do biti in tudi ne sredstvom, ki so nujno potrebna za ta cilj, in predvsem dob-
rim zakonom. Če to velja predvsem za verske in moralne zakone, pa ne izključuje po-
litičnih, upravnih, finančnih, vojaških in drugih zakonov, ki prav tako lahko koristijo
moralnemu napredku. Zato mora vsak pameten človek razumeti, da je sodelovanje
pri zakonodajni oblasti s katoliško vestjo stvar, ki je sama po sebi usmerjena k druž-
benemu dobremu, in da, ko iz tega sledi tudi krepitev in uveljavitev vlade, prihaja to
posredno in bo v vsakem primeru manjše zlo kot nered in anarhija. Kdor se zaradi
tega pohujšuje, je ali izobražen in nima prav, ali pa je preprost in pod vplivom dolo-
čene avtoritete. S tem izginja utvara kvarjenja moralnega čuta.
3. Poleg tega pa ne smemo omalovaževati dokaza iz dejanskega stanja. Vprašujem,
ali je v sedanjem stanju (ker nočem bloditi po oblakih) družbena ideja anarhija, ki
je najslabša oblika političnega položaja ter po svoji naravi nasilna in zmedena, za-
časna, in če gledamo na dejansko stanje, tudi že restavracija (čeprav ne verska, mo-

33.10 Page 330

▲back to top


330
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ralna in intelektualna), se pravi vzpostavitev nekdanjih političnih oblik. Dejstva nam
pričajo prav o nasprotnem. Za to nam je lep primer Francija. Torej slavno načelo
»Pustimo, da se vse zvali v prepad, kajti prepojeno s petrolejem bo dalo bolj bujne
lilije79 pravičnosti in anarhiji bo sledila blaženost absolutizma« nima nikakršne pa-
metne osnove. S tem, da se dobri ne udeležujejo glasovanja, silimo družbo v zaneslji-
vo hudobijo, anarhijo, v smislu optimizma, ki se nikdar ne bo uresničil.
4. K temu naj dodamo še zgled drugih narodov. Vem, da tisti, ki so nasprotnega mne-
nja, trdijo, da smo mi Italijani poseben primer. To trdijo, pa ne dokažejo. Vse tiči v
zmoti, da katoliški poslanec s svojo navzočnostjo pri zakonodajni oblasti odobrava
vse, kar je naredil sedanji politični red. Nikakor ga ne odobrava, temveč sprejema kot
dejstvo in v moči nekega drugega načela, se pravi družbenega ohranjevanja, uporab-
lja moč, ki jo ima v roki, da učinkovito preprečuje zlo in dela dobro. In v tem ni razlik
med raznimi narodi. S tega vidika se tudi ob dejstvu, da so bogoskrunsko vdrli na
cerkvena področja, stvari ne spremenijo, kajti družba teži za svojim ohranjevanjem.
5. Da temu razlogu damo večji poudarek, moramo omeniti še nekaj drugega: da se-
danje družbe ne moremo primerjati s prejšnjimi družbami. Če v sedanjem pogostem
spreminjanju vlad ne bi bilo drugega kot razlika v obliki in bi družbene pravice os-
tale nedotaknjene, bi vzdržanost za samozvano vlado lahko imela videz zavrženosti,
kar po drugi strani ne bi bilo škodljivo za družbo. Toda nič storiti sedaj pomeni po-
speševati družbeni razpad. Vsak nered je bolj ali manj družbena zadeva in do vsa-
kega družbenega nereda ima vsak dolžnost, če že ne dolžnost, pa vsaj pravico, da
se mu zoperstavi z zakonitimi sredstvi, ki so mu na voljo. Iz tega sledi, da bi bila
očitna krivica, če bi se po naključju vrnil upravičen vladar in bi hotel kaznovati tiste,
ki so dejansko sodelovali z zakonodajno oblastjo samo zato, da bi preprečili nered
in anarhijo, kar moramo vedno predpostavljati v tistem, s čimer se je zavzemala za
zakone v korist naroda. Govorim samo o zakonitem organizmu, ker je to predmet
moje razprave, vendar s tem nimam namena izključiti drugih oblik nekaznivega so-
delovanja. Toda hvala Bogu so v tem moderne ideje tako odločne, da ni nevarnosti za
nasprotno. Iz tega je tudi jasno, da glede ocenjevanja političnih prestopkov v primer-
javi s splošnimi obstaja nekaj resnic v razlikovanju, kakor so med pobudniki moder-
ne civilizacije različni pogledi na pojme svoboda, napredek, enakost, in je resnično
pomešano z zmoto in zato ni mogoče vsega ne sprejeti ne zavreči.
6. Iz take pravice, da se uprejo družbenemu neredu, ne pravim, da za tistega, ki tega
ne uporablja, prihaja resnična krivda, ki zadeva družbeno telo, istočasno pa tudi me-
nim, da ni mogoče zanikati, da katoličani, ki samo zakonito uporabljajo učinkovita
sredstva, jasno kažejo vsem, da nimajo nikakršne krivde ali negativne vloge v hudo-
biji, ki se začenja. Če bi bilo tudi res, kar mnogi gorečneži na vse načine razglašajo,
da bi s tem, ko bi šli na volitve in bi nekaterim našim uspelo priti v parlament, ne
dosegli ničesar in ne bi nikamor prišli (kar je za nas uboge umrljive ljudi zelo negoto-
79 Emblem francoske monarhije (op. prev.).

34 Pages 331-340

▲back to top


34.1 Page 331

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
331
vo), bi katoličani v parlamentu mogli storiti vsaj dvoje: branili bi resnico in pravico,
skupno dobro in bi se s svojim glasom, ki je edino učinkovit, zoperstavili krivici in
hudobiji. Volivci bi s tem, ko bi jih izvolili, in izvoljeni bi s tem, ko bi zastopali njiho-
ve cilje, jasno pokazali, da so oni za skupno dobro storili vse, kar je bilo v njihovih
močeh. Pri tem pa bi se dalo veliko povedati o nekoristnosti, ki o njej govorijo s tako
bahavo gotovostjo kot o čisto gotovi zadevi, medtem ko še zdaleč ni tako gotova.
Kaj pa če bi bili izvoljeni iz vrst liberalnih katoličanov!? Ker sedaj ni primerno, da
se spuščamo v ta labirint nesporazumov, ki je povezan z izrazom katoliški liberalci,
bom samo odgovoril, da »katoliški poslanec« ni isto kot katoliški liberalec in da stari
rek pravi ‚adducere inconvenies non est solvere argumentum‘ (navajanje izjem še ne
pomeni zavrnitev dokaza).
7. Oprt na dosedanje razpravljanje menim, da me ne boste imeli za predrznega, če po-
vem, da je dosedanje pisanje mnogih katoliških konservativnih časopisov in dnevni-
kov proti volilni pravici katoličanov bilo prehudo: pritirali so stvari do take skrajnos-
ti, da so hoteli dokazati, da je volilna pravica za italijanske katoličane božji rop proti
veri, krščanski morali, pravičnosti, celo proti naravni poštenosti. Tako zaostrovanje
in zavračanje ima za svojo naravno posledico nadomeščanje zmagoslavja lastnega
prepričanja z resnično zmago resnice. Iz takega načina razpravljanja se zgodi pri
tistih, ki imajo v dobri veri drugačno prepričanje, da jih imajo za pripadnike sekta-
šev, za sovražnike Cerkve, kar oni iskreno zavračajo. Dostikrat pride pri zavračanju
tistih, ki jih črnijo, do take nestrpnosti, da trdijo stvari, ki nimajo nikakršne pametne
osnove, in je prava žalost in sramota, da so bile sploh izrečene. Lahko bi vam navedel
celo vrsto sodobnih primerov, toda vaša uglednost jih bolje pozna kot jaz sam. Zato
bom tukaj omenil samo nekaj vidikov glede vprašanja političnih volitev.
8. Taka nespravljiva polemika je med katoličani toliko bolj brez pravega smisla, koli-
kor bolj pametna, prodirna in dobrohotna je bila oblika, ki jo je uporabil Apostolski
sedež. Če presojamo njene izjave, vidimo, da je bila najprej z določenimi pogoji na
obliko prisege izražena omejitev, v moči katere so katoličani smeli upravičeno in
svobodno voliti poslance in biti tudi voljeni. Potem so kot posledico zadnjih nasilnih
dejanj v samem mestu Rimu menili, da po pameti ‚non expedire‘ (ni primerno) poli-
tično delovati, čemur so se mnogi uklonili. Vendar s tem še ni rečeno, da je razprava
končana, zlasti ne o notranji vrednosti take odločitve in o praktični stalni in vedno
veljavni normi ravnanja. Vse kaj drugega pa je svojevoljna razlaga določene šole
nekaterih previdnežev, ki po svoje odgovarjajo na navodila Svetega sedeža. Ti hočejo
v tem videti jasno, odprto zavračanje vseh, ki menijo, da so politične volitve upravi-
čene in primerne vsaj same po sebi, ne glede na trenutno prepoved. Vse te mečejo v
isti koš in jih označujejo z liberalnimi katoličani, z izrazom, za katerega sem rekel,
da je dvoumen in je v določenih primerih bolj žalitev, dostikrat celo obrekovanje in
označuje ljudi, ki izdajajo resnico, se družijo s krivico.
9. Končno se mi zdi, da se po zasedbi Rima vprašanje ni bistveno spremenilo. Načela,

34.2 Page 332

▲back to top


332
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ki sem jih uporabljal, bi lahko dopuščala tudi to možnost. Če izvzamemo neposredno
željo svetega očeta, ki je za vsakega dobrega katoličana ukaz, so razlogi, s katerimi
bi nekateri radi pokazali to razliko, vabljivi, če hočete, lepi, vendar brez kakršne koli
osnove. Stvar zato ostaja tudi še sedaj taka kot prej.
Prepuščam vam ta svoja spoštljiva pa obenem svobodna razmišljanja o političnih vo-
litvah. Razpisal sem se bolj, kot sem imel na začetku namen, vendar je to zame izred-
no pomembna zadeva. O vsem drugem bom bolj kratek in bom stvari samo nakazal.
II. Eksekvatur
Glede razprav o eksekvatur, ki ga italijanska vlada v Zakonu o zagotovilih zahteva od
škofov, ki jih je papež svobodno imenoval, se mi zdi potrebno, da razmislimo naslednje:
Predvsem je treba vzeti za izhodišče, da predstavitev bule kraljévemu eksekvatur, naj
se to opravi na kakršenkoli način, prinaša kot posledico priznanje četudi implicite
(posredno) sedanjega političnega reda in posledično zakona o zagotovilih, s strani
Svetega sedeža ne pride v poštev, če le obstaja kak način, da se to uredi. Vendar se mi
zdi, da ni tako. Moji razlogi so naslednji.
Da je zahteva po eksekvaturju zunaj vsake pravice civilne oblasti, nepravična in ti-
ranska zlasti v režimu svobode, je popolnoma jasno in ne potrebuje dokaza.
Vsekakor pa ni sama po sebi slaba v strogem smislu te besede, tako da jo Sveti sedež
v določenih primerih lahko tolerira, kakor se to dogaja v raznih konkordatih.
Prav tako je jasno, da ima od papeža imenovani škof s tem že pravico in vsa poobla-
stila v duhovnem in časnem pogledu, kolikor mu pripada, in je zato nepravično, če
mu kdo v tem postavlja kake pogoje.
Ker pa je škof tudi državljan in s tem podvržen zakonom države, ne vidimo razloga,
da se ne bi mogel podvreči tudi nepravičnemu in mučnemu zakonu, ki sam po sebi ni
slab, in izpolniti, kar ta zakon od njega zahteva, kakor se podvrže npr. hipotekarnim,
nasledstvenim itn. zakonom. Taka podvrženost je dejanje imenovane osebe, ne pa
Apostolskega sedeža.
Da bi odpravili pohujšanje slabotnih, bi na vsak način bilo dovolj, da bi kakorkoli
prikazali (npr. s papeževim pismom kardinalu državnemu tajniku ali pa tudi na bolj
preprost način, ne da bi morali uporabiti bolj slovesne oblike), da gre za individualni
odnos med škofom in državo in da zato predložitev bule ni dejanje Svetega sedeža,
niti ne škofa, temveč podreditev državljana sedanjim zakonskim predpisom in taki
neprijetnosti, če hoče doseči vse svoje pravice.
Tako dejanje ne bi prav nič prizadelo Svetega sedeža, saj tudi papež ne imenuje ško-
fov v moči zakona o zagotovilih, temveč v moči oblasti, ki jo je prejel od Boga. S tem,
ko papež imenuje koga za škofa, je od Svetega sedeža storjeno vse.
Za imenovanega škofa pa eksekvatur ni drugo kot predstavitev dejstva. Če potem
nastanejo ovire in nasprotovanje, je to čisto drugo poglavje in z njegovimi pravicami
nima nikakršnega opravka.
Da mora imenovani škof pretrpeti tako neprijetnost, je boleča nujnost zaradi čudne
razlage besede »preskrbovalnina« s strani italijanskega ministrstva, v moči katere

34.3 Page 333

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
333
naj bi škofje opravili eksekvatur in se zato znajdejo v težavah ne toliko zaradi svojih
materialnih potreb, temveč zaradi izpolnjevanja svojega duhovnega poslanstva.
Če tega do sedaj niso storili v znak protesta in zato, da bi videli, ali bo konec nepra-
vične zahteve in sramotnega zakona o zagotovilih italijanske vlade, moramo, kakor
sem rekel, izjaviti z modrostjo in previdnostjo, da se škofje kot posamezniki in dr-
žavljani, če menijo, da je primerno, smejo podvreči sedaj veljavnim zakonom, brez
česar ne bi mogli svobodno doseči svojih pravic.
Bila bi pa očitna krivica (četudi ne nemogoča), če bi italijanska vlada kateremu iz-
med imenovanih škofov zavrnila eksekvatur, kajti v tem primeru bi odpravili tako
imenovano zagotovilo svobodnega imenovanja škofov.
To naj velja tako mimogrede za spomenico. Vaša uglednost bo znala več in bolje po-
vedati kot jaz. Molite zame.
Seb. Sanguinetti S. J.
5.9. PRVI »MODUS VIVENDI«
Da bi čim prej rešili to zamotano vprašanje, se je don Bosko takoj lotil dela. Tudi
kardinal Antonelli je bil proti kakršnikoli poravnavi in ne bi dopustil nikakršnih po-
skusov zbližanja. Ker pa je vedel, da je sveti oče dal don Bosku vsa pooblastila za
imenovano nalogo, in je tudi on gojil pošten prijateljski odnos do njega in ga obču-
doval, mu je dal delati in je želel biti samo na tekočem o vsem dogajanju.
Šestindvajsetega februarja je don Bosko obiskal kardinala, ki ga je takoj spre-
jel in se z njim pogovarjal dve uri. »Glavna vsebina pogovora je bila,« tako piše
don Berto, »vzdrževalnina škofov, kako bi jo mogli dobiti od države, ne da bi pri
tem prišli navzkriž s pravicami Svetega sedeža.«
Eminenca je bil zelo zadovoljen z obiskom. Cenil ga je tako zelo, da se je z
njim pogovarjal tudi o drugih vprašanjih in ga povabil, naj bi ga kmalu spet obi-
skal. Tudi don Berto mu je mogel poljubiti roko in smel povedati nekaj besed.
Kardinal pa je dejal: »Molite, molite Gospoda, da nam da moči, da bomo prenesli
te težke preizkušnje!«
Ko sta se vračala domov, je don Bosko zaupal don Bertu:
»Kardinal Antonelli mi zelo zaupa in mi pove tudi najbolj skrite stvari.«
Istega dne je prosil tudi za avdienco pri svetem očetu. Dne 27. februarja mu je
bilo sporočeno, da ga papež čaka ob 18.15. Ob določeni uri je bil v Vatikanu. Ko je
vstopil v dvorano splošnih avdienc, so ga, kakor hitro se je zvedelo, kdo je, obdali
mnogi prelati, mu čestitali in izražali veselje, da ga spet vidijo.
Don Rua je v prvi okrožnici pisal: »Bilo je ob pol sedmih, ko je don Bosko stopil
v papeževo pisarno. Čez uro in pol so poklicali tudi tajnika. Ko je ta zagledal papeža,
ga je spoštovanje tako prevzelo, da je padel na kolena in ga prosil za blagoslov.

34.4 Page 334

▲back to top


334
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Kako silno dobrohoten in ljubezniv je sveti oče! Don Berto se je opogumil in
rekel papežu: »Kako veliko srečo imam. Če bi sedaj moral umreti, bi rade volje
umrl.« Pij IX. mu je z angelskim smehljajem segel v besedo in mu dejal: »Ali naj
zato zapojemo Sedaj odpuščaš svojega služabnika v miru?« Ko mu je potem pri-
povedoval o izredno velikem številu fantov, ki jih je don Bosko imel za svoje sino-
ve, je bil papež začuden nad tolikim številom dečkov. Ko ga je don Bosko prosil za
nasvet, ki bi ga dal vsem fantom, je Pij IX. odgovoril:
»Da, da, vse vam naklonim, vse vas blagoslavljam. In kaj naj drugega rečem
tem fantom kot to, da bi vztrajali v dobrem? Mladenič tudi v starosti ne bo odsto-
pil od svoje poti. Sedaj mi dopustite, da stopim in prinesem za vsakega izmed
vaših sinov svetinjico. Za don Boska največjo, kajne?«
»Seveda, Svetost.«
Ko sta prejela papeški blagoslov, sta se zadovoljna vrnila domov.
Bilo je že zelo pozno in don Bosko je med potjo rekel don Bertu:
»Opravili smo veliko stvari. Spravil sem v red vse, kar sem moral povedati in
prositi; sveti oče je bil zadovoljen in mi je dejal: ‚Če bo šlo tako naprej, bomo mar-
sikaj spravili na pravo mesto.‘« Naklonil je tudi naslov monsinjorja don Masniniju,
tajniku škofije v Casalmonferratu, in za teologa Appendinija, ki je bil nekoč njegov
profesor v semenišču in je sedaj dekan v Villastellonu.
Zaupal mu je tudi, kako je vzvišeni papež prejel dar 1.000 lir v marengih mar-
kiza Fassatija in drugih pobožnih oseb in kako je prejel odlikovanja reda sv. Sil-
vestra in sv. Gregorja Velikega za gospoda Occellettija, za profesorja Lanfranchija,
advokata Alessia in Marcela Arnaldiija, »medtem ko sveti oče nerad ustreza takim
željam drugih,« je dodal don Bosko.
Domov je prišel pozno, vendar zelo vesel zaradi dobrohotnosti, ki mu jo je
pokazal sveti oče.
Drug pomemben obisk je opravil v palači Braschi. Sam predsednik ministr-
skega sveta in notranji minister Janez Lanza ga je 4. marca 1872 nujno povabil
na razgovor in določil sprejem za drugo uro popoldne. Ko je vstopil v čakalni-
co, so uslužbenci vstali, ga spoštljivo sprejeli in ga nadvse vljudno pospremili k
ministru. Ta je moral opraviti nekaj nujnih poslov, zato ga je prosil, da naj z don
Bertom počaka ne v splošni predsobi, temveč v notranjem salonu.
Nekako ob treh so ga popeljali k ministru. Po pogovoru z ministrom, in ko je on
dal svoje predloge, so z namenom, da bi prišlo do dogovora, poklicali še obramb-
nega in pravosodnega ministra z njunima tajnikoma, tako da se je pogovor zavlekel
čez dve uri. Moral je reševati težave, odgovarjati na nenehna vprašanja sedaj enega
potem drugega, vedno pozoren, da je izrabil vsako priložnost in povedal kaj v prid
Cerkvi. Ven je prišel ves nasmejan, rdeč v obraz, poten. Don Bertu je, kakor hitro sta
bila sama, rekel: »Ne morem več. Ne vidim več niti, kod hodim.«
Don Berto ga je podpiral ob strani, in ko sta počasi šla po stopnicah navzdol,
se je še naprej smehljal in dejal:

34.5 Page 335

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
335
»Če bi me kdo videl med temi ljudmi, bi mi rekel: ‚Pusti to svojat!‘ Med to
svojatjo sem bil kakor piščanček. Bilo jih je šest okoli mene in vsi so me skušali
zmesti z lažnimi sklepi. Ubogi Lanza! Toda ugajal jim je don Boskov način govor-
jenja, kajti jaz ne uporabljam toliko sklepanja, temveč raje prikažem nasprotne
vidike in žalostne posledice, ki prihajajo iz takih načel.«
Šestega marca zvečer se je znova pogovarjal s kardinalom Antonellijem. Po-
govor je trajal dve uri. Prav tako se je pogovarjal še z ministrom, vendar ne more-
mo točno povedati dneva. Ker je don Berto moral skrbeti za razpečevanje srečk za
loterijo, ni mogel biti na vsakem koraku z don Boskom.
Dne 12. marca pa je pisal ravnatelju v Lanzu don Lemoynu:
»Don Bosko se je že enkrat pogovarjal z notranjim ministrom (in dvakrat s
kardinalom Antonellijem) o preskrbovalnini za škofe. Minister je bil pripravljen
podeliti škofom dovoljenje, da zasedejo svoje stolice. Po don Boskovem obisku je
nasprotoval zaprtju generalatov in je bil celo pripravljen odstopiti, samo da ne bi
dovolil tega. Molimo.
V skrbi za dobro tukaj v Rimu vlada splošna pobitost dobrih in don Boskova
navzočnost je v tem pogledu vsem v veliko tolažbo. Vabijo naju na razne kraje,
mnogi nama dajejo stanovanje in nama gredo v vsem na roko. Ta teden bova po-
novno sprejeta pri svetem očetu.«
Iz zapiskov don Berta se vidi, da je don Bosko ponovno govoril z ministrom.
Takole piše: »Ko je don Bosko zadnjič proti drugi uri šel k ministru, se je pogovar-
jal z nekaterimi znanimi uslužbenci, z drugimi pa zato, ker jih je privlačil njegov
prijetni način pogovora. Eden mu je dejal:
»Pridite in ustanovite tudi tukaj v Rimu kak svoj zavod. Lanza vas ima rad.
Gotovo vas bo branil.«
»Rad bi vam nekaj povedal, pa si ne upam,« je dejal don Bosko.
»Kar povejte,« so ga spodbujali.
»Ko tako govorite, ali imate mene za tepca ali ste tepci vi, ko menite, da se
lahko kak duhovnik postavi tukaj pred nos vladi. In kaj bi rekli vsi drugi duhov-
niki in papež?«
Težko delo, ki se ga je lotil, je bilo trn v peti mnogih duhovnikov, ker so menili,
da je on kot dober buzzurro (izraz, ki je pomenil Piemontčane osvajalce) pred-
vsem skušal iti na roko vladi in jo postaviti v lepo luč.
Kljub temu mu je uspelo narediti marsikaj.
Šlo je za to, kako bi škofom, ki naj bi bili imenovani, podelili preskrbovalnino.
On sam pravi v neki spomenici, kako je minister predložil in državni svet odobril
nekatere ‚modus vivendi‘ (načine življenja), da bi tako stvar skušali rešiti.
»Štirje ‚modus vivendi‘, kot so temu pravili, ki jih je predložil minister in jih je
odobril državni svet, so bili:
1. Škofje naj sporočijo in predložijo bulo o svojem imenovanju.
2. Kapitelj ali škofovska kurija ali kaka druga pristojna oblast naj predloži
povzetek bule in izpoved, da ni bilo nič dodano k običajnim obrazcem.

34.6 Page 336

▲back to top


336
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
3. Naj se predloži kakršnakoli bula in izpove, da v buli, ki jo je predložil N. N.,
ni bilo nič spremenjeno.
4. Izjava tajnika konzistorija, ki naj ‚singillatim‘ (posamično) izjavi ime, čas,
škofijo in potrdilo, da ni bilo v buli nič spremenjeno.
Zdi se, da se bojijo tajnih nasvetov, ki bi bili pripisani buli. To bojazen so
odpravili in vsi so bili zadovoljni.
O vsakem členu so na dolgo razpravljali, kajti minister je skušal spremeniti
izraze, ki ne bi bili primerni za Sveti sedež.
Najbolj sprejemljiv ‚modus vivendi‘ za Sveti sedež bi bil člen 2, ki so ga takole
spremenili:
Kapitelj, kurija ali druga pristojna avtoriteta naj sporoči kraljévemu prokura-
torju ali drugi vladni avtoriteti, da je bil v konzistoriju dne ... duhovnik … imeno-
van za škofa v … in mu je bila izročena bula na običajen način in v običajni obliki.
Ta zadnji obrazec naj bi bil sprejet. Ministrstvo bi ga izvedlo v velikonočnih
počitnicah, če jih bodo imeli, ali še raje meseca junija, ko bo ministrstvo brez spra-
ševanja moglo uresničiti svojo namero.
Lanza in De Falco (pravosodni minister) sta zagotovila, da bodo v tem bese-
dilu rade volje kaj spremenili, če bo potrebno.
Prav tako je Lanza zagotovil, da bo z vso silo branil generalate in bo v na-
sprotnem primeru odstopil, da bo skušal škofom nadomestiti, kar so izgubili z
odlašanjem, ko so morali čakati na preskrbovalnino.
Prvi ‚modus vivendi‘ so v Vatikanu odločno zavrnili. O preostalih treh so me-
nili, da bi mogli iti isto pot kot prvi. Cilja sicer še niso dosegli, naredili pa so zelo
pomemben korak.
Don Rua v svojih dveh okrožnicah ni nič omenil dela, ki ga je tiste dni opravil
svetnik, vendar je v sklepnih besedah, ko je priporočal v molitev don Boskovo
prizadevanje, nakazal, za kaj gre.
»Nam, ki smo sinovi tolikega očeta, ne preostaja drugo, kot da molimo, da bi
z zdravjem, ki mu je tako zelo potrebno, mogel z našimi molitvami vse doseči bo-
disi v našo korist bodisi v korist toliko duš, ki pričakujejo, da jim bo don Boskova
krščanska ljubezen v pomoč.
Mogoče bomo prihodnji teden imeli zadovoljstvo, da bomo spet imeli don
Boska med nami, saj si zelo želi, da bi mogel z nami obhajati praznik svetega Jože-
fa. Opozarjam te, da v tem trenutku potrebuje zlasti molitve in obhajila.«
Dve don Ruovi okrožnici, od katerih nam ostajajo pripombe in izvod za rav-
natelja v Lanzu, sta brez datuma, vendar je iz vsebine mogoče razbrati, da je bila
prva poslana v prvem in druga na začetku tretjega tedna v marcu. Namesto da bi
podajali don Bertove zapiske, bomo podali njeno besedilo v celoti.
»W. J. M. J. Dragi ...... Ko drugič prihajam k vam, dragi bratje, z novicami o na-
šem očetu don Bosku, vam hočem najprej poročati o stanju njegovega zdravja v
tem času odsotnosti. V pravo veselje mi je, da vam lahko povem, da je dobro, da
napreduje s pomočjo naših molitev. Nadaljujte.

34.7 Page 337

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
337
V Rimu se vse suče okoli don Boska. Vsi bi ga radi videli, vsi bi radi z njim
govorili. Od zgodnjega jutra do poznega večera nima niti trenutka prostega časa,
kajti oblegajo ga tisoči, ki bi želeli z njim govoriti ali ga vsaj videti.
Iz pisma z dne 13. marca smo zvedeli, da je 12. 3. ob 9. uri Rim stresel silen
potres, ki je trajal pet minut. Bogu bodi hvala, da ni trajal dalj časa, kajti če bi trajal
še dve minuti, bi bil Rim ena sama razvalina. Bojijo se, da se bo zaradi stanja neba
to ponovilo. Kot posledica potresa se je v rimski pokrajini odprlo več razpok, ven-
dar velikih nesreč ni bilo. Vsekakor pa je potres vse Rimljane napolnil z velikim
strahom. Toda zvonjenje zvonov iz vseh zvonikov, rušenje zidov, spodmikanje tal
izpod nog so stvari, ki lahko napolnijo s strahom še tako neustrašnega človeka.
Trinajstega marca je don Boska obiskalo neko angleško odposlanstvo, ki je
prišlo v Rim, da bi govorilo s svetim očetom Pijem IX. Ko so zvedeli, da se v Rimu
mudi don Bosko, so ga prišli obiskat in so za vsako ceno hoteli od njega slišati
obljubo, da bo prišel v Anglijo in ustanovil svoj zavod. Kako je don Bosko stvar
uredil, ne vemo.
Da si boste mogli ustvariti podobo, kako zelo Rimljani, pa ne samo Rimljani,
temveč tudi Bolognčani in Parmčani spoštujejo don Boska, poslušajte. V vlaku, ki
je bil v veliki nevarnosti, da zaradi okvare osi pade v prepad in zaradi pokvarjenih
tirnic iztiri, je bilo še veliko drugih ljudi, med njimi neka zelo ugledna. Ko so že
mislili, da bodo končali svoje življenje v Apeninih, je ta oseba slišala, da je na vla-
ku tudi don Bosko. Srce se ji je oddahnilo in je vzkliknila: »Če je on z nami, potem
se nam ni treba ničesar bati, tudi če bi padli v prepad.« Ta dogodek nam je v Rimu
pripovedoval sam don Bosko.
Nekaj izrednega pa je, kako mu Rimljani javno izkazujejo svoje občudovanje.
Vsi, tudi najbolj bogati se čutijo srečne, če lahko pri njem izprosijo kak obisk, sve-
to mašo ali vsaj besedico.
Čudovito je to, kako se don Bosko kljub toliko opravkom spominja svojih si-
nov. Kar naprej govori o njih, pa naj piše ali se pogovarja ali karkoli dela.
In mi? Skušajmo se mu oddolžiti vsaj z našim lepim vedenjem, da mu bomo
mogli, ko nas bo vprašal o nas, napraviti veselje in se mu bomo tako oddolžili za
trud, ki ga ima z nami.
V kratkem bomo imeli v Turinu skupino fantov iz Rima. Med njimi bo tudi
eden, ki ministrira v baziliki svetega Petra v Vatikanu.
Ko se je don Bosko nekega dne vračal na svoje stanovanje, sta šla mimo njega
dva oddelka bersaljerjev. Tedaj je eden izmed vojakov izstopil iz skupine, stekel
k njemu in mu poljubil roko. Ko so ga vprašali, kdo da je, je odgovoril, da je neki
Alojzij Ferrero iz Carignana.
Različni ljudje so don Boska vpraševali o sedanjem in prihodnjem stanju
Cerkve. Odgovoril jim je, da celo leto 1873 ne bo miru za Cerkev in da se bo mir
vrnil šele leta 1878. Že leta 1847 je na isto vprašanje isto odgovarjal. Bomo videli.

34.8 Page 338

▲back to top


338
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Nekega večera sta don Bosko in njegov tajnik šla po cesti, za njima pa je šlo
več gospodov iz visokih krogov. Ti sicer niso osebno poznali don Boska, so pa
precej glasno govorili med seboj in trdili, da je položaj tako na psu, da bi ga edino
don Bosko lahko spravil v red. Don Bosko pa, dva koraka pred njimi, se je smejal
in sam pri sebi mislil na pregovor ‚lupus in fabula‘80.
Ko so don Boska prosili, da bi šel blagoslovit nekega hromega dečka, se je
takoj odzval, ga blagoslovil in zagotovil staršem, da bo deček za veliko noč zdrav.
Imel je že priložnost govoriti z ministrom Lanzo in upa, da se bo to še pono-
vilo. Ministri don Boskove besede rade volje poslušajo in upajmo, da bodo ganile
tudi njihova srca.
Ko vidimo, kako ne samo Italijani, temveč tudi tujci spoštujejo in imajo radi
don Boska in polagajo vanj vse svoje upe, koliko bolj ga moramo ljubiti in spošto-
vati mi, ki smo njegovi sinovi.
Da, vse, kar smo delali v preteklosti, storimo še v prihodnje. Ljubimo našega
očeta, molimo zanj, da nas bo mogel kot dober vojskovodja popeljati v nebeško
kraljestvo.
Zbogom, zbogom! Upajmo, da se bo don Bosko vrnil še v tem tednu.
Tvoj vdani don Rua.«
V Rimu so leta 1873 vsi bili prepričani, da se bo zgodilo zmagoslavje Cerkve.
Papež, kardinali, duhovniki, fratri, menihi, verniki, vsi so gojili to upanje. Don
Bosko pa se je samo smehljal.
Na poti skozi Firence, na obisku pri mons. Limbertiju:
»Spominjam se,« mu je rekel nadškof, »da mi je pred osmimi leti na istem
mestu, kjer smo sedaj, na vprašanje, ali bodo Italijani šli v Rim, odgovoril: ‚Da, šli
bodo.‘ Jaz pa nisem mogel verjeti. Povejte mi sedaj, kdaj bomo končno svobodni?«
»Dragi monsinjor,« mu je odvrnil don Bosko, »smo v rokah ljudi, ki so spo-
sobni vsakršne skrajnosti, in preden bomo svobodni, bo še potreben čas. Vendar
ne zelo veliko.«
Tedaj je nadškof poklical svojega tajnika don Giustinija in mu rekel: »Se spo-
minjate, kako je don Bosko pred toliko leti dejal, da bodo zavzeli Rim? Prav. Na-
pišite, da je don Bosko 23. februarja 1873 zatrdil, da bomo v ne predolgem času
svobodni. Da vse do leta 1875 Rim ne bo prost osvojevalcev.«
V Rimu so mu večkrat ponovili isto vprašanje in on je vedno enako odgovarjal.
Desetega marca je bil v hiši kanonika Ghiselinija. Med navzočimi so bili grofi-
ca Malvasia, škof iz Neocesaree in en kapitan papeških čet, ki je bil vojni ujetnik v
Alessandrii v Piemontu. Govorili so o isti zadevi in don Bosko je dejal:
»Vse do leta 1875 se stvari ne bodo izboljšale, prav tako še ne ‚76, ‚77, ‚78.
Šele pozneje se bo javni red spet normaliziral.«
80 Volk v basni; govoriš o kom in ta se pojavi; mi o volku, volk iz gozda (op. prev.).

34.9 Page 339

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
339
Neki večer je bil v hiši gospe Mercurelli, Coronaria Apostolica na Piazza Santa
Chiara, ko je vstopil generalni mojster reda sv. Dominika. Prisedel je k don Bosku
in začel naštevati težave Cerkve, in ko je naštel tisoč razlogov za žalost, je zato, da
bi se potolažili, vzkliknil: »Upajmo, da je letos zadnje leto. Napovedi so jasne, vsi
trdijo: To bo leto zmagoslavja.«
In don Bosko:
»Nikakor ne, dragi gospod. Če si hočemo delati utvare, lahko pričakujemo,
da bo don Carlos zasedel kraljévi prestol Španije in da se ji bo Francija, ki jo bo
vodil Henrik V., nekdanji grof Chambordski, pridružila. Nato se bosta don Carlos
in Henrik V. povezala in papežu ponovno vrnila njegove pravice. Kaj takega bi se
brez dvoma lahko zgodilo v trenutku, če bi Bog tako hotel. Toda do 1875 ne bo
nikakršnega izboljšanja in red ne bo popolnoma vzpostavljen vse do 1876, ‚77 in
deloma 1878, mogoče celo pozneje.«
Isto je povedal v Tor de‘ Specchi regularnim kanonikom v San Pietru in Vin-
coli in še drugod. Ko je oče general dominikancev slišal don Boska govoriti o pri-
hodnjih stvareh s tako gotovostjo, je začuden vzkliknil:
Oh, mi ubogi reveži! Če bomo morali čakati še dve ali tri leta, nas bodo žive
oskubili in nas vse razgnali.«
Tudi na potovanju domov je v Modeni kot gost v hiši grofa Tarabinija v nav-
zočnosti grofa, njegove soproge, dveh sinov papeških vojakov, ko so vsi tožili nad
težkimi časi in so svoje tožbe sklenili s »toda letos je leto zmagoslavja Cerkve in
Pija IX.«, samo dejal:
»Še ne. Vse do leta 1875 nimamo kaj upati.«
Drugi pa so ponavljali:
»Vsi pravijo tako. Vi, gospod don Bosko, pa gotovo poznate napoved tistega
turinskega duhovnika, ki pravi, da bo po treh letih papežev grb spet vrnjen in
postavljen na glavo angela.«
Mlajši sin je vzkliknil: »Vse to so bajke.«
Drugi sin pa je vprašal don Boska: »Ali vi ne verjamete prerokbam?«
»Eno je verjeti prerokbam, drugo pa je čas, ko se bodo izpolnile.«
»Toda na kaj se opirate, ko pravite, da do 1875 ne bo izboljšave?«
In on je odgovoril: »Že od leta 1848 ponavljam isto: da do 1875 ne moremo
ničesar pričakovati. Mogoče je to moja misel, mogoče je to moje mnenje, toda do
1875, ‚76, ‚77 in ‚78 reda na svetu ne bo. Da bi se potem stvari vrnile, kakor so bile
prej, tudi ni želeti. Jaz si tega ne želim. Tako na primer niso videli, da gredo stvari
z vero v Toskani slabo? Cerkev je bila podvržena državi. Niso mogli pripuščati k
svetim redovom brez dovoljenja vlade. Če so hoteli umestiti kakega župnika, je
morala to storiti država in tako naprej. To se pravi: Cerkev je bila sužnja države.«
Vprašali so ga tudi, kako se bo Rim rešil. Odvrnil je:
»Menim, da bo Gospod uporabil kakega pobožnega vladarja, ki bo kot prvo
papežu vrnil njegove pravice.«

34.10 Page 340

▲back to top


340
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Vedeti moramo, da so ti pogovori potekali, preden je on imel videnje (24.
maja –24. junija 1873) o vzpostavitvi miru v Evropi, ko je o tem pisal tudi Francu
Jožefu I., avstrijskemu cesarju. Zatem je začel govoriti, da Bog uporablja določena
sporočila, da daje navodila za določena dejanja, za določene smernice vedenja,
toda če jih ne izpolnijo, ostane vse pri starem.
Don Bosko je odpotoval iz Rima 22. februarja. Hotel se je ustaviti v Firencah,
Modeni, Bologni in, kakor se zdi, tudi v Milanu.
Na vlaku je dejal don Bertu: »Ali veš, zakaj don Boska tako cenijo in mu zaupa-
jo? Ker govori brez skrivnosti, je vedno jasen in pri vsem mu Gospod daje posebno
pomaziljenje in ker ljudje vidijo, da ni tepec, in jasno vedo, kaj don Bosko hoče.«
Imel je dar, da si je pridobival vsa srca. Nikdar ni kak sovražnik ali nasprot-
nik v dobri veri glede naših zadev prišel k njemu in se z njim pogovarjal, ne da bi
postal njegov prijatelj, zaščitnik, dobrotnik ali mu je vsaj nehal nasprotovati. Vsi,
ki so imeli z njim stik, so izjavili: »Če bi bili vsi duhovniki kakor vi, bi stvari veliko
bolje šle naprej.«
Tako so govorili tudi ministri kraljéve vlade in ugledne osebnosti.
Ko je v Bologni sedel pri kosilu v hiši grofa Sassatellija, mu je ta dejal: »V
časopisih je pisalo, da so vas poklicali v Rim in vas vprašali za mnenje o izbiri
nekaterih škofov. Je to res?«
»Glejte, gospod grof,« je odvrnil don Bosko, »sveti oče ne ceni don Boska to-
liko zaradi njegove izobrazbe, ne zaradi krepostnega življenja, temveč zato, ker
govori odkritosrčno in stvari imenuje brez skrivnosti po njihovem imenu. Eni
zahtevajo preveč, drugi pa ne bi radi popustili niti za pičico.«
Grof mu je tudi povedal, da ga je v Milanu neki časopis imenoval malega pa-
peža v Piemontu.
Dne 27. februarja je bil še v Modeni, 30. pa se je vrnil v Turin.
5.10. PONOVNO SE LOTEVA ZADEVE
Bilo je končno določeno, da bodo odpravili vse redovne hiše v Rimu in na po-
deželju. Po državnih statistikah jih je bilo novembra 1872: 311 moških s 4.326 re-
dovniki in 165 ženskih s 3.825 redovnicami. Dne 2. junija so generalni predstojni-
ki raznih redov z 82 podpisi poslali kralju Emanuelu, ministrskemu predsedniku
ter predsednikoma parlamenta in senata odločen ugovor proti takim nameram.
Dne 15. junija jih je sprejel papež in jim takole govoril:
»Od kod prihaja to, če ne od poglavarja teme in od tistih, ki se navdihujejo
pri njem, da hočejo na krut način zatirati nedolžne žrtve, ki mirno živijo v samoti
svojih samostanov in molijo, študirajo in so pokorni? Cerkvi, ki, oprta na te sode-
lavce, kaže svojo lepoto ‚circumdata varietate‘ (obdana z različnostjo)?

35 Pages 341-350

▲back to top


35.1 Page 341

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
341
Od kod to sovraštvo, ki te ljudi sili, da oropajo Sveti sedež toliko sodelavcev,
pobožno ljudstvo pa vrednih služabnikov svetih zakramentov in delivcev Božje
besede, če ne od samega satana in njegovih služabnikov v človeškem mesu, ki bi
radi izkoreninili vero, in če bi bilo mogoče, uničili katolištvo?
Vendar se nam ob takem žalostnem položaju ponuja dvoje razmišljanj in nam
je v tolažbo v taki bedi. Prvo je, da morajo od Boga ljubljene duše biti skušane s
trpljenjem: ‚quia acceptus eras Deo, necesse fuit ut tentatio probaret te‘ (ker si
bil sprejet od Boga, te je morala obiskati preizkušnja). Tako je angel razložil To-
biji skrivnost njegovega trpljenja. Tako bo tudi sedaj Cerkev, očiščena v trpljenju,
vstala okrepljena in redovne družine bodo mogle vedno bolj biti boj za Gospoda,
potem ko bodo premagale sedanje napade pekla, ki hočejo uničiti vse, kar ima
videz vere in Cerkve.
Drugi razlog spodbude je upanje in zame duh molitve, ki se prebuja na vseh
straneh. Ni kotička na zemeljski obli, kamor ne bi prišlo ime Jezusa Kristusa, v
katerem se prosi za sveto Cerkev. In ta duh je očitno znamenje ne več oddaljenih
milosti.«
Zatem je bil 25. junija v Gazzetti Ufficiale objavljen odlok o zaprtju. Kakšno
uničenje! Ne govorimo o toliko revežih in revicah, ki so morali od vrat do vrat
prositi kruha. Hiše, ki jih je priporočil don Bosko, so izvzeli. Nekatere so se morale
braniti pred sodiščem in so zmagale.
O preskrbi škofov niti besedice, kakor je bilo sklenjeno, ne za veliko noč, ne
junija. In 9. junija je padla Lanzeva vlada.
Ko so sestavili novo vlado, pri kateri je bil tudi pravosodni minister Vigliani,
je don Bosko s položajem v času prejšnje vlade seznanil le-tega in predsednika
Marka Minghettija, finančnega ministra, ki mu je takole odgovoril:
Rim, 16. julija 1873
Velečastiti gospod! Prejel sem vaš dopis z dne 14. julija 1873 in vam zagotavljam, da
vam bom v kratkem odgovoril.
S spoštovanjem najvdanejši služabnik Minghetti
V pričakovanju odgovora je po mons. Tortoneju sporočil kardinalu Antonelli-
ju, da bi ponovno začel pogovor o vzdrževanju škofov, če nima nič proti. Nato mu
je njegova eminenca osebno pisal:
Presvetli gospod!
Mons. Tortone, kateremu je vaša uglednost dala vedeti, da naj povpraša Minghettija,
ali je pripravljen znova razpravljati o vzdrževanju škofov na osnovi dogovora pre-
teklega marca, vam je sporočil moj odgovor, da ni nikakršne težave za nadaljnje do-
govore v smislu navodil iz Rima. Ko sem prejel vaš dopis o tej zadevi z dne 3. tekočega
meseca, ponavljam, da ne vidim nikakršne težave za nadaljevanje dogovorov. Da ne
bo nikakršnih dvomov, vam nakazujem izrecne omejitve, prek katerih Sveti sedež ni
pripravljen za sodelovanje. Te so naslednje:

35.2 Page 342

▲back to top


342
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Ko monsinjorja tajnika Svete konzistorialne kongregacije vprašajo za čas, imena
škofov in njim namenjene škofije v raznih konzistorijih, ne bo težave za odgovor gle-
de imen, časa in škofij, za katere je škof določen, z izjavo, da je vsak izmed njih prejel
tozadevno bulo.«
Upam, da boste na osnovi teh predpostavk dosegli zaželeni cilj, in vam v tem smislu
izražam svojo privolitev. Vaš služabnik G. kardinal Antonelli
Rim, 6. avgusta 1873
Obrazec, način, ki ga je predložil kardinal tajnik, ni ugajal vladi in don Bosko
je vztrajal pri poskusu, da bi predložili bulo ali izvleček iz bule s strani kapitlja
ali kurije ali druge pristojne oblasti. Toda kardinal ni hotel spremeniti svojega
stališča:
Veleugledni gospod!
Poglobil sem se v vsebino dopisa vaše uglednosti z dne 25. tekočega meseca. Ko sem
premislil vse okoliščine, vam moram sporočiti, da se ne morem oddaljiti od obrazca,
ki sem vam ga poslal v pismu 6. tega meseca. Zato se točno držite teh navodil, zlasti
še zato, ker tudi vi menite, da bi bila moja formulacija lažje sprejemljiva.
Zanima me, kakšen odgovor ste dobili, in hvaležen za molitve, ki jih tam opravljate
za moje zdravje, z veseljem izrekam globoko spoštovanje vaši uglednosti.
Pravi služabnik G. kardinal Antonelli
Rim, 13. septembra 1873
Odločnost kardinala državnega tajnika ga ni prav nič razburila. Odločil se je
obrniti na ministra Viglianija, za katerega se je vedelo, da je bil naklonjen vsaki
rešitvi težave. Tako je že na seji parlamenta 29. aprila 1871 pri razpravi o zakonu
o preskrbi škofov pred poslanci izjavil:
»To, da hočemo ohraniti začasno pravico eksekvaturja in placeta za preskrbo
škofov, je, dragi moji gospodje, po mojem mnenju v jasnem nasprotju z obljuba-
mi, ki jih je ponovno dala Italija za zagotovilo cerkvene svobode. Prav tako je v
nasprotju s padcem časne oblasti, ki pomeni konec vmešavanja klera v civilne
zadeve, slabša sedanji položaj tako glede Cerkve kakor države. Vzdržuje pri živ-
ljenju ustanovo, ki bo vladi samo v oviro in ki je ni mogoče uskladiti z našo dobo
in z načeli svobodne in reprezentativne vlade.« Ko je navedel še celo vrsto drugih
razlogov, je sklenil z vprašanjem: »Ali hočemo uvesti placet in eksekvatur v rim-
sko deželo kot dokaz svobode Cerkve? To je več kot protislovje in menim, da bi
Sveti sedež to mogel vzeti za žalitev.«
Zato je don Bosko pisal Viglianiju:
Ekscelenca!
Turin, 12. oktobra 1873
Zaupanje, ki ga vaša ekscelenca uživa pri javnosti, me nagiba, da vam pišem v stvari,
ki se tiče dobra vere in tudi države. Naj stvari na kratko predstavim.
Marca tega leta sem imel čast, da sem govoril z ministrom Lanzo in z njim neuradno
obravnaval preskrbo škofov. Predložil mi je tri ‚modus vivendi‘, ki jih je izdelal držav-

35.3 Page 343

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
343
ni svet. Izbrali smo enega, ki se je zdel najbližji stališčem obeh strani. Ko smo dodali
še nekaj formalnih in nebistvenih sprememb, smo se odločili za obrazec, ki je podan
v dopisu pod črko A.
Razprave, ki so tisti čas potekale v parlamentu, so svetovale odlog predloga do kon-
ca parlamentarnih razprav. Toda sprememba ministra je spremenila tudi celoten
postopek.
Sredi meseca julija sem o vsem tem poročal njegovi ekscelenci ministru Minghetti-
ju, ki je 16. istega meseca bil tako dober, da je potrdil prejem mojega dopisa in mi
obljubil skorajšnji odločilen odgovor. Breme in množica javnih zadev, ki se jih mora
lotiti, so ga odvrnile ali pa je pozabil na predmet najinega razgovora. Zato sem se
opogumil in se obrnil na vašo ekscelenco, ki predsedujete temu ministrstvu, kjer se
rešujejo te zadeve.
Ob tej priložnosti je bil govor samo o ‚modus vivendi‘ za škofe, ki naj bi jih imenovali,
medtem ko so za že imenovane škofe predložili drug obrazec, zaznamovan s črko B.
O tem tedaj ni bilo govora, temveč bi o njem razpravljali v danem trenutku.
Kot duhovnik imam rad vero, kot državljan pa si prizadevam, da storim, kolikor mo-
rem, za vlado, in ko se v tem postavim na stran vlade, menim, da je ‚modus vivendi‘ B
bolj v soglasju s pričakovanjem vlade. Kajti s tem bi:
1. se vlada naravnost dogovorila s Svetim sedežem;
2. Sveti sedež uradno odgovoril vladi;
3. vlada lahko, če bi bila pravočasno obveščena, svobodno, če bi bilo treba, napravila
izjeme za preskrbo škofov;
4. menim, vlada na tak način dobila pravi eksekvatur, ker bi lahko privolila ali ne v
preskrbo škofov ali pa postavila pogoje, če bi bilo to potrebno.
Zdelo se mi je primerno, da sem vam predstavil te praktične vidike, saj jih je tako laže
presoditi po njihovem resničnem učinku.
Če bi bilo potem treba v tej stvari spremeniti kak izraz, menim, da bi bil Sveti sedež
pripravljen to storiti, kot na primer: Ko bi prosili monsinjorja itn. To bi lahko tudi
naredili po dogovoru po kaki za to pooblaščeni osebi, prav tako bi pa lahko tudi na-
slovili na svetega očeta ali na njegovega prvega tajnika.
Ker sem jaz dejansko zunaj politike in zunaj javnih zadev, bi se ponudil, če bi vaša
ekscelenca hotela uporabiti moje usluge in bi to ostalo popolnoma zunaj javnosti.
Ko sem vam razložil te svoje poglede, vas prosim, da opravičite mojo predrznost, da
sem vam pisal preveč prostodušno. Zadovoljen, da vam lahko želim obilen nebeški bla-
goslov, se poln spoštovanja izrekam za vaše uglednosti najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Na žalost nimamo niti enega prepisa priloženih dopisov A in B. Vendar je
jasno, da je A prvi izmed treh ‚modus vivendi‘, ki jih je zavrnil Vatikan v korist
imenovanih škofov, ki so ga rahlo popravili, kot smo povedali. B pa je besedilo,
ki ga je kardinal Antonelli ponovno uporabljal v korist že izbranih škofov: »Naj

35.4 Page 344

▲back to top


344
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
obvestijo monsinjorja tajnika Svete konzistorialne kongregacije, da želijo poznati
čas, imena škofov in škofije, ki so jim bile zaupane v raznih konzistorijih itn.«
Minister mu je takoj zelo ljubeznivo odgovoril:
Velečastiti gospod don Bosko!
Rim, 15. oktobra 1873
Pazljivo sestavljeno poročilo, ki mi ga je vaša spoštovana uglednost blagovolila pos-
lati 12. tekočega meseca o žalostnem položaju škofov, ki nimajo kraljévega eksekva-
tur, in župnikov, ki so jih oni imenovali, je v popolnem soglasju s pismom, ki ste ga
poslali ministrskemu predsedniku kmalu po vzpostavitvi sedanje vlade in ki so mi ga
takoj dostavili. Odgovorjeno vam je bilo, da bodo vzeli v pretres razloge, ki jih nava-
jate, da bi potem izdali uradni dokument. Vse dosedanje prizadevanje je ostalo brez
sadu, ker notranje ministrstvo ne more dobiti tozadevnih predlog. Obrnil se bom na
komendatorja Lanzo, mojega odličnega prijatelja, da me on pouči o vsem, kar se je
sklenilo v času njegovega uradovanja. Nihče ni bolj pripravljen kot jaz in predsednik
vlade, da se napravi konec neprijetnemu položaju italijanskega episkopata. Potreb-
no pa je, da se tako od ene kakor druge strani pokaže pripravljenost na krščansko
toleranco, da bi tako prišli do primerne rešitve, ki bi mogla zadostiti pričakovanju
vseh strani. Naj mi bo dovoljeno, da vas, ki ste odličen duhovnik in dober državljan,
prosim, da bi s svojim posredovanjem pri Svetem sedežu dosegli, da bi dal na voljo
italijanski vladi vsa sredstva, ki so potrebna za uskladitev zahtev zakona, ki so višja
od moči ministrov in možnosti za izvajanje eksekvaturja. Znano vam je, da so z veliko
popustljivostjo škofom v Saluzzu, Alessandrii in Aosti podelili eksekvatur. In zakaj
njihovemu lepemu zgledu ne bi sledili tudi drugi sobratje? Ali novi škofje res ne mo-
rejo najti načina, da bi po svojih kapitljih ali krajevnih sindikatih poslali svoje bule
pristojni oblasti, ne da bi pri tem naredili vtis, da za to prosijo? Jaz v takem načinu
ravnanja res ne vidim ničesar, kar bi moglo žaliti našo sveto vero.
Zaupam vaši uglednosti te svoje misli in upam na vašo pomoč pri doseganju dobrega
namena. S polnim spoštovanjem vaš najvdanejši Vigliani
Predlog, da bi bulo ali njeno vsebino mogel prepisati kdorkoli, tudi javni no-
tar, in jo izročiti vladi, je počasi tudi v Vatikanu dobival svoje privržence.
Mons. Sciandra, izvoljeni škof v Acquiju, je po don Boskovem nasvetu pisal v
tem smislu mons. Janezu Balmi, nadškofu v Cagliariju, ki je imel privolitev narav-
nost od svetega očeta, kot je to izjavil v odgovoru, ki ga je poslal v Turin.
Velečastiti in predragi monsinjor!
Turin, 5. oktobra 1873
Komaj danes sem prejel pismo, ki ste mi ga poslali 28. preteklega meseca iz Cagliari-
ja. Ne bom vam dal čakati na odgovor, zato takoj odgovarjam.
Ko sem bil preteklega meseca v Rimu na obisku ‚ad limina‘, sem predložil kardinalu
Antonelliju predlog župana v Cagliariju za avtentičen prepis bule prebivalstvu škofi-
je itn., da bi na tak način dobil privolitev vlade itn.
Kardinal mi je svetoval, naj o stvari govorim s svetim očetom, in mi zagotovil, da ga

35.5 Page 345

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
345
bo on vnaprej o tem obvestil. Tako je v drugi avdienci papež sam začel govoriti o tem
in mi dejal: »Ne morem vam dati pisnega pooblastila, z živo besedo pa vas pooblaš-
čam, da lahko v kakem javnem prostoru zakristije katedralne cerkve izpostavite bulo
‚ad populum civitatis et Dioecesis‘ (ljudstvu mesta in škofije). Ker pa je večini nera-
zumljiva, vam dovoljujem, da jo, če hočete, povzamete v jasnih besedah in dovolite,
da jo kdorkoli prepiše, kakor na primer javni notar, ne da bi zastopali stališče do
uporabe prepisa.«
To je v kratkih besedah vse, kar mi je sveti oče povedal. Sedaj mora imenovana bula
že biti izpostavljena v zakristiji metropolitanske cerkve v Cagliariju. Kaj se bo sedaj
zgodilo, ne vem. Toda če bi tak način poslovanja mogel imeti dobre posledice, lahko
svetujem vam ali komur koli drugemu v enakem položaju, da se obrne na svetega
očeta in dobi z živo besedo isto privolitev.
Veselim se z vami, da so vam zaupali tako dobro škofijo, in vam k temu iz srca čestitam.
Tudi jaz bi se lahko veselil tega, če mi veliko pomanjkanje duhovnikov in žalostno
stanje semenišča ne bi noč in dan globoko mučili.
Molite zame in za mojo ubogo nadškofijo in me imejte vedno za vaše uglednosti naj-
vdanejšega in najpokornejšega služabnika. Janez Balma, nadškof v Cagliariju
P. S.: Ni mi žal, da je M. Roberti sporočil novico o svojem uglednem učitelju, vikarju
naše škofije, vendar bi mi bilo neljubo, če bi se zvedelo o tem, preden bi videli učinke.
Da bi mons. Sciandra mogel izpeljati svoj načrt z večjo gotovostjo, je vprašal
tudi še prelata iz kurije mons. Peirana. Dobil je naslednje potrdilo:
Velespoštovana ekscelenca!
Rim, 18. oktobra 1873
Na vprašanje, ali je dovoljeno, da bulo ‚ad populum‘ (za ljudstvo), ki se tiče vašega
imenovanja za tamkajšnjo škofijo, izobesite v zakristiji ali kje drugje v cerkvi, da bi se
lahko vsak seznanil z njeno vsebino, in ali lahko tudi notar bulo prepiše, je odgovor
pritrdilen. Razlog za to je nekdanji običaj, da so take bule izobešali pri vratih stolni-
ce, da bi se ljudstvo, ki mu je namenjena, lahko seznanilo z njeno vsebino.
Da pa ne bi naredili česa nekoristnega, bi bilo dobro, če bi se seznanili s tovrstnim
učinkom v Cagliariju, kjer so, kakor poročate, naredili poskus.
To je vse, kar vam lahko sporočim. Poljubljam vam sveti prstan in se imam v vsem
spoštovanju in naklonjenosti za vaše ekscelence
najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
L. Peirano, kanonik.
Mons. Sciandra je izročil don Bosku obe pismi in don Bosko je o tem poročal
kardinalu Antonelliju, da bi dobil dovoljenje za nadaljevanje v tej smeri in na tej
osnovi. Toda kardinal ni popustil in je zahteval, naj vlada prosi tajnika Svete konz-
istorialne kongregacije za čas, imena novih škofov in škofij, ki so jim ti namenjeni.
Veleugledni gospod!
Prejel sem vaše pismo z dne 20. tekočega meseca s prilogo. Dopis sem pregledal in

35.6 Page 346

▲back to top


346
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
vam moram sporočiti, da je edini način, kako naj se stvari urejajo, tisti, ki sem vam
ga že nakazal. Sicer pa ne vem, ali bi vaš prihod v Rim stvari kaj koristil, ko vlada
ni pripravljena ničesar storiti. Sicer pa se držite mojega navodila, da ste popolnoma
svobodni, da uberete pot, ki se vam zdi najprimernejša.
S čustvi globokega spoštovanja se izjavljam za vaše uglednosti resničnega služabnika.
Rim, 1. novembra 1873
Kardinal G. Antonelli
5.11. PONOVNO V RIMU
Ko je bila zadeva tako zastavljena in ker je moral iti v Rim zaradi končnove-
ljavne potrditve pravil salezijanske družbe, je don Bosko skušal opraviti najnuj-
nejše zadeve in se predčasno, takoj po božičnih praznikih, odpraviti v Rim.
Iz obširnega dnevnika don Berta, ki ga je tudi tokrat spremljal, smo izbrali
naslednje podatke.
»Dne 29. decembra 1873 sva ob 5.15 zjutraj odšla iz oratorija in ob 5.50
popoldne prispela v Firence, kjer naju je čakal služabnik komendatorja Tomaža
Uguccionija. Uguccionijevi so naju lepo sprejeli in oskrbeli. Po večerji nas je obi-
skala gospa markiza Mihelangela Nerli.
Naslednje jutro sem jaz maševal v Santa Maria Novella, nakar sem ministri-
ral don Bosku pri maši v zasebni kapeli hiše Uguccioni, kjer je gospa mamica, se
pravi markiza Hieronima iz don Boskovih rok z veliko pobožnostjo prejela sveto
obhajilo.
Prejšnji večer naju je obiskal tudi tajnik monsinjorja nadškofa v Firencah, za
katerega je povedal, da je v Rimu v hiši Štefana Colonna, apostolskega špediterja.
Ob 8.15 sva se v spremstvu nekega služabnika odpravila na železniško posta-
jo, obilno založena z jedačo in dobrim vinom. Ta kos poti iz Firenc v Rim ni bil nič
manj srečen kot pot iz Turina v Firence. Bila sva v družbi pobožnih in poštenih
ljudi, ki jih je don Bosko zabaval s svojimi šalami. Na tem potovanju je don Bosko
popravil cel zvezek Katoliškega branja z naslovom Razgovor med advokatom in
protestantskim ministrom.
Ko sva 30. decembra ob 6.45 prispela v Rim, naju je na postaji pričakal gos-
pod Sigismondi z mons. Masninijem, tajnikom škofa iz Casaleja. Gospod Sigi-
smondi naju je v kočiji odpeljal na svoj dom (Via Sistina 104, 4. nadstropje), kjer
sva dobila sobo in vse potrebno.
Naslednjega dne, na silvestrovo je don Bosko daroval sveto mašo v Tor de‘
Specchi, kjer ga je spoštljivo sprejela mati Galeffi, nečakinja svetega očeta Bepina
Mastai, markiza Villarios in brat kardinala Antonellija grof Antonelli.
Tukaj je baronica Cappelletti izročila don Bosku 500 lir za milost, ki jo je
prejel njen sin, ki s pomočjo Marije Pomočnice ni postal samo dober, temveč je

35.7 Page 347

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
347
šel celo med jezuite. Nekdo drug je prišel don Bosku sporočit, da je bila njegova
hčerka ozdravljena od padavice in da, odkar je lansko leto prejela od don Boska
blagoslov, ni imela nobenega napada več.
Ko sva zapustila Tor de‘ Specehi, sva šla k mons. Vitelleschiju, pa ga ni bilo
doma. Nato sva se napotila h kardinalu Berardiju, ki je bil prav tako odsoten. Kósi-
la sva in ob štirih popoldne šla k Viglianiju, ministru za pravosodje in bogočastje.
Takoj ko sva prišla, je služabnik poklical don Boska po imenu in ga nemudo-
ma popeljal v avdienco, ki je trajala eno uro. Na koncu ga je minister sam pospre-
mil do vrat in se med mnogimi pokloni in tisoč pozdravi poslovil od njega, med-
tem ko sem jaz v predsobi molil brevir. Tisti služabnik je bil Piemontčan in je bil
zelo zadovoljen, da je lahko govoriti z don Boskom.
Ko sva zapustila ministrstvo, sva se s kočijo odpeljala h kardinalu Antonelliju.
Po uro in pol trajajoči avdienci sva odšla iz Vatikana in obiskala kardinala Berar-
dija. Zatem sva šla na večerjo na Via Sistino.«
Kakor vidimo, don Bosko ni izgubil niti trenutka časa in je takoj s polno paro
začel iskati rešitev vprašanja vzdrževanja škofov. Tega dne je pisal mons. Gastal-
diju, ki ni hotel izkoristiti svetovanega mu načina, da bi dosegel cilj.
Velečastita ekscelenca!
Danes sem dolgo govoril z znancem, ki kaže veliko dobre volje. Omenil je postopek, ki
ste ga vi začeli pri njem. Dejal je: »Ne želim, da bi prosil za eksekvatur, temveč samo
za vzdrževalnino.« Toda te druge možnosti ne dopušča neka druga ugledna osebnost
(kardinal Antonelli). Počakajte malo in čez nekaj dni vam bom znova pisal. Gre za
splošno načelo, ki ga bosta morda sprejeli obe strani.
Če bom zvedel, da se kaka zaupna oseba odpravlja iz Rima v Turin, vam bom pisal.
Sprejmite moje spoštljive pozdrave. Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Zadnji dan leta 1873, Rim, Via Sistina 104
»Zvečer 1. januarja,« piše don Berto, »sem ponovno spremljal don Boska h
kardinalu Antonelliju, ker ju je prejšnji večer med pogovorom zmotil mons. Ran-
di, Namen teh obiskov pri Antonelliju in Viglianiju se tiče preskrbe škofov.
Zdi se, da so kraljévi ministri prepuščali rešitev teh zapletenih stvari s Cerkvi-
jo njemu in da so mu popolnoma zaupali. Papež in kardinali so mu puščali proste
roke. On cele dni ni delal drugega, kot tekal sem in tja, od papeža do ministrov.
Ko je prihajal v Vatikan, ga nihče ni vprašal, ali ima dovoljenje in zakaj je prišel;
vstopal je svobodno v vse sobane in k papežu ter skušal urediti in srečno končati
vso zadevo.
Prihajali so kardinali, prelati, visoki dostojanstveniki, a so jim rekli: ‚Malo
potrpljenja, počakajte. Don Bosko gre k papežu.‘ In so čakali.
Odhajal je od papeža in se napotil naravnost k Viglianiju. Včasih je bila čakal-
nica polna ljudi, vendar don Bosko ni čakal. Vratarji in služabniki so mu prihajali

35.8 Page 348

▲back to top


348
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
naproti, odvzeli plašč in vprašali: ‚Lahko počakate?‘ Don Bosko je navadno rekel,
da ne, in takoj stopil k ministru, s katerim je govoril cele ure, kakor bi bil družinski
član ali celo predstojnik. Če bi šlo samo za politično vprašanje ali želje vladarjev,
bi gotovo prišli do pametnega dogovora, toda tukaj je bilo na delu satansko sov-
raštvo sektašev proti Bogu in njegovemu namestniku na zemlji, ki so verskemu
miru postavili nepremostljive ovire.«
Drugega januarja zjutraj je don Berto nesel don Boskovo pismo pravosod-
nemu ministru v palačo Piazza Firenze. Izročil ga je glavnemu tajniku in ta mu je
zagotovil, da mu bo prinesel odgovor. Ko se je vrnil, je dejal: »Minister je v avdi-
enci pri njegovem veličanstvu kralju. Ne vem, kako dolgo se bo zadržal. Takoj ko
bo prišel, mu bom izročil pismo. Izročite moje pozdrave don Bosku.« Od začetka
so bili z njim precej hladni, toda ko so zvedeli, da je don Boskov spremljevalec, so
postali z njim nadvse ljubeznivi.
Še isto popoldne se je don Bosko vrnil k ministru. Pogovarjal se je uro in pol
in še več ter prišel iz avdience zelo zbit. Skoraj ni mogel več stati na nogah. »Med
njegovim razgovorom z ministrom – tako poroča don Berto – sem jaz v predso-
bi molil brevir. Toda od časa do časa me je motilo zvonjenje in nenehno tekanje
uslužbencev sem in tja. Vsega tega je bil kriv don Bosko, ki je pravosodnega mi-
nistra spravljal v stisko. Ta je klical sedaj enega, sedaj drugega in jim naročal, naj
poiščejo ta in ta odlok ali člen zakonika.
Ko je prišel ven, sem ga pospremil in držal za roko. Rekel mi je: ‚Utrujen sem.‘
Na koncu je rekel ministru: ‚Glejte, gospod minister, jaz nisem vajen razpravljati
o takih zadevah. Sedaj sem popolnoma zbit.‘ In minister: ‚Tudi jaz sem utrujen.‘
Rekel mu je tudi, da je zato predčasno prišel v Rim, da bi lahko govoril o zadevi,
preden bi ministri nastopili pred zbornicama, kajti pozneje ne bi imel več časa. ‚Za
don Boska sem pripravljen zapustiti ministrstvo in tudi zbornico ter vse, naj pri-
de, kadar ga je volja.‘ Včasih ga je začel hvaliti, on pa mu je segel v besedo, rekoč:
‚Ne hvalite me, ker vas bom takoj prosil za kako uslugo.‘ ‚Kar prosite.‘ ‚Bodite tako
dobri in pošljite preskrbovalnino župniku v Inciso Belbo Inferiore.‘ ‚Da,‘ je odvrnil.
In je takoj odposlal dekret.«
Ko je župnik dobil v roke dekret, je brzojavil v Turin, in don Rua je poslal v
Rim don Bosku brzojavko s tole vsebino: »Župnik v Incisi sporoča don Bosku, da
naj se ne trudi, ker mu je minister Vigliani že poslal eksekvatur.« Odlok je bil izdan
tako naglo, da niti don Rua ni mislil, da ga je dosegel don Bosko.
Dne 5. januarja 1873 je don Bosko šel v avdienco k svetemu očetu. Zadeva s
preskrbo je bila na tej točki: vlada se je zavzemala za naslednje posamičnosti, kot
je razvidno iz nekega don Boskovega rokopisa:
»Po imenovanju koga za škofa v Italiji bo glavni tajnik Svete kongregacije pos-
lal pravosodnemu ministru v Rimu naslednjo izjavo:
(Kakor že o imenovanih škofih).
Ko bo ministrstvo prejelo sporočilo ali izjavo, bo tajnika povprašalo, ali je z
njegove strani kakšna težava, da bi se imenovanemu škofu podelila preskrboval-
nina za njegovo mizo.

35.9 Page 349

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
349
Če ni nikakršne ovire, bo imenovani škof svoj vstop v škofijo sporočil mini-
strstvu, ki bo priskrbelo kraljévi eksekvatur in s tem oskrbovalnino za škofovo
mizo.«
Toda rimska kurija je bila drugačnega mnenja:
»‘Modus vivendi‘, ki bi bil bliže načelom Svetega sedeža, bi bil naslednji z do-
danimi spremembami:
Kapitelj, kurija ali druga pristojna oblast naj predstavi povzetek bule s pri-
pombo, da ni bilo dodano nič, kar je v nasprotju s podobnimi listinami.
Kapitelj ali kurija ali druga pristojna oblast naj pošlje krajevnemu prokura-
torju ali drugi vladni oblasti izjavo, da je bil v konzistoriju dne … duhovnik … ime-
novan za škofa v … in mu je bila izročena običajna bula v običajni obliki.«
Izbrali so tudi način, kako bi škofje, ne da bi storili kaj proti svoji vesti, mogli
prositi vlado za preskrbovalnino za svojo mizo, in na način, ki so ga nekateri spre-
jeli. Don Bosko je napisal naslednjo spomenico:
»Ne da bi se škof osebno vpletal v to zadevo, naj da izobesiti bulo za kapitelj (pa
tudi bulo za škofa) v zakristiji kolegiatne cerkve ali kje drugje in poskrbi za prepis,
ki ga lahko naredi tudi javni notar. Ta prepis naj po županu, prefektu ali kraljevem
prokuratorju pošljejo pravosodnemu ministru. Ministrstvo bo pisalo ali dalo pisati
škofu, ali s tem dejanjem namerava zaprositi za oskrbovalnino. Škof lahko odgovori,
da za odstranitev ovir, ki se mu postavljajo za svobodno opravljanje njegove pasto-
ralne službe, namerava s tem dejanem prositi za preskrbovalnino, ki pripada škofo-
vski mizi, in prosi, da bi bile odstranjene ovire za njeno dosego. Zatem bo pravoso-
dno ministrstvo zagotovilo vsakemu škofu svobodno razpolaganje z oskrbovalnino
in s tem tudi zakonito priznanje škofa z vseh vidikov.«
Dne 6. januarja je don Bosko poslal ministru Viglianiju novo pismo in imel
avdienco pri kardinalu Antonelliju. Ko je prišel iz sobe, je rekel don Bertu:
»Vsi hočejo govoriti z don Boskom, kakor da bi don Bosko vse vedel – sedanje,
prihodnje in preteklo.« Sveti oče je Antonelliju glede obrazca za preskrbovalnino
dejal: »Don Bosko je to stvar tako dovršeno izpolnil, da je noben naš kardinal ne
bi mogel bolje. Šel je tako daleč, kakor je bilo mogoče, in se potem ustavil. To je
prava mojstrovina.«
5.12. PREPLAH
Toda Gazzetta di Torino je v rubriki Rimska pisma 8. januarja objavila nas-
lednje novice:
»V Rimu se mudi slavni don Bosko iz našega Turina. Ima lahek pristop v Va-
tikan in papež ga zelo ceni. Vendar ne vzbuja navdušenja kot takrat, ko je prišel
sem prvikrat. Je malo v zatonu.
Tudi pri vladi so mu vrata odprta.
Ne vem, kaj počne, vsekakor gre za velike stvari.«

35.10 Page 350

▲back to top


350
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
To je bil preplah.
Mati Galeffi, predstojnica oblatk, je popoldne 9. januarja poslala don Bosku
kočijo, da bi se odpeljal na Piazza Tor de‘ Specchi in tam obiskal nekega ubogega
moškega, očeta desetih otrok, ki je bil bolan že dve leti. Potem ko ga je don Bosko
razveselil z nekaj šalami in ga spodbudil s svetimi mislimi, mu je dal svoj blagos-
lov in mu rekel, da naj veruje in moli, kajti on in njegovi dečki bodo molili zanj, in
da mu bo Gospod podelil milost, vendar počasi korak za korakom, kajti molitev
je boj. Vrnil se bo in ga obiskal, toda tedaj ga bo on sprejel že na nogah, čeprav se
sedaj kljub vsem naporom ni mogel dvigniti niti trenutek.
Od tod sva se odpravila k materi Galeffi – piše don Berto –, ki je dala poklicati
advokata zastopnika pravde Tor de‘ Specchi. Don Bosko ga je pozorno poslušal.
Dal si je predstaviti celotno pravdo, kako so jo vodili, nato pa ga je poučil, kako naj
privede do konca vso zadevo, tako da se je sam advokat čudil njegovi izvedenosti.
Če bi slutil, da se pravici slabo piše ali da se bo preveč zavlekla, naj piše nekemu
Cutici, uslužbencu v Firencah, od katerega je vse to odvisno. ‚Ta človek me ne
samo pozna,‘ je dejal don Bosko ‚temveč sva celo v prijateljskih odnosih. Tudi če
bi pravdo izgubil, bo do nas dober in nam nakazal pot, kako bi zadevo rešili, ali
nam bo nakazal kako nadomestilo. Po vsem tem bo treba najti način, kako urediti
stvari s hišo in imetjem Tor de‘ Specchi, da jih vlada ne bo več mogla zapleniti.‘
‚Bodite prepričani,‘ je dodal odvetnik, ‚da bomo zvesto izpolnili vaše nasvete.‘«
Zdelo se je, da je zadeva s preskrbovalnino škofov lepo tekla in da je prišel
trenutek, ko naj bi se vse končalo. Dne 10. januarja 1873 je Unità Cattolica takole
razmišljala:
»Videti je, da so se župani, potem ko so videli, kako navdušeno je ljudstvo
pozdravilo nove škofe in koliko ti dobrega storijo, sami ponudili za usklajeva-
nje zakonskih odredb z izpolnjevanjem pravičnosti. Saj kot župani zlahka dobi-
jo vpogled v bule, ki so jih prejeli škofje, kajti ena izmed teh je naslovljena na
ljudstvo in v uradnem prepisu je podana tudi vsebina drugih bul. Saj je jasno, da
ljudstvo lahko spozna vsebino bul, ki so naslovljene nanj in jih pošilja papež. Koli-
kor vemo, izobesijo v nekaterih škofijah papeška pisma v zakristijah, kot to delajo
s škofijskimi okrožnicami. Nekateri župani so poslali ministrstvu uradno potrjen
prepis in to ne bo dolgo odlašalo, temveč bo poslalo eksekvatur.«
Verjetno je te misli izrazil mons. Gastaldi. Don Bosko mu je 11. januarja pisal:
Velespoštovana ekscelenca!
Sporočam vam, da stvar o znani zadevi lepo napreduje. Obrazec, ki ga je predložil
Sveti sedež, je že potrdil Vigliani in nato še ministrski svet. V teku prihodnjega tedna
ga bodo predstavili tudi državnemu svetu. Upamo, da ga bo prav tako potrdil. Potem
pa bo prišlo, če hudič ne bo spet vmešal svojega repa, do izvedbe.
Vigliani mi je večkrat zagotovil, da se zadovoljuje z bulo za ljudstvo, če je le ome-
njena preskrbovalnina. Govorili so tudi o podobnem primeru z bulama ‚ad Clerum‘

36 Pages 351-360

▲back to top


36.1 Page 351

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
351
(za duhovščino) in ‚ad Capitulum‘ (za kapitelj), vendar papež ni privolil. Skušajte
počakati do prihodnjega tedna. Pozneje vam bom poročal o vsem, in če načrt ne bo
uspel, bom slišal, kaj bo rekel kardinal Antonelli o izobešenju bule ‚ad Clerum‘ v zak-
ristiji. Do sedaj še ni bil dovoljen noben korak, ki bi dovoljeval škofom, da bi prosili za
eksekvatur ali ga sprejeli.
Priporočam se dobroti vaših molitev in vas z globokim spoštovanjem pozdravljam.
Vaše uglednosti ponižni služabnik duh. Janez Bosko
Rim, II-‘74, Via Sistina 104
Toda hudič je tja, kamor ni mogel vtakniti glave, vtaknil svoj rep!
Tiste štiri vrstice časopisa Gazzetta di Torino so v visokih vladnih krogih na-
redile neprijeten vtis. II Fanfulla, dvorni časopis, je 11. januarja prinesel nasle-
dnjo izjavo:
»Že nekaj dni krožijo čudne govorice o nekih poskusih sprave med Cerkvijo in
državo in pri tem omenjajo celo usluge nekega uglednega piemontskega prelata.
Po teh novicah naj bi sveti oče zagotovil, da se kot prvi korak ne bo upiral
sprejeti prihodka, ki ga je izglasoval italijanski parlament, če to ne bi nasprotova-
lo njegovemu dostojanstvu.
Kolikor nam je znano, sveti oče nikdar ni nasprotoval prihodku, ki ga je par-
lament izglasoval za papeško blagajno, kakor se je to zgodilo z vsoto, ki jo je par-
lament izglasoval septembra 1870 za vsoto prvega meseca. Če je Sveti sedež po
vplačilu tistega prvega nakazila zavrnil naslednja vplačila, je bilo to zato, ker po-
stopek ni bil pravilen.
Kar se tiče poročila o pogajanju za spravo, menimo, da se ne motimo, če po-
vemo, da če kdo deluje tako na papeškem dvoru kakor pri kraljévi vladi, se to
delovanje ne tiče ne papeškega dvora ne kraljéve vlade.«
Zares ni šlo za neposredno spravo, vendar smo bili že na poti do nje.
Naslednjega dne, v ponedeljek 12. januarja, je La Libertà v Rimu jasno pove-
dala, da je »tisti ugledni piemontski prelat« don Bosko.
»Včerajšnji Il Fanfulla omenja glasove poskusa sprave med državo in Svetim
sedežem, ki poteka v tem trenutku.
To prizadevanje je treba pripisati pobožnemu in spoštovanja vrednemu pie-
montskemu duhovniku don Bosku. On je tukaj že dalj časa in je govoril in še govo-
ri z mnogimi. Pravijo, da je dobil to nalogo od visokih prelatov gornje Italije. Toda
niti v visokih cerkvenih kakor državnih krogih mu ne pripisujejo nikakršnega po-
mena. Tako na eni kakor na drugi strani se zavedajo, da nima smisla razpravljati o
stvari, za katero še ni prišel čas in še tudi ne bo prišel tako kmalu.«
Izjavam Fanfulle in Libertà je sledil zlovešč članek v Gazzetti d‘Italia. Ta si
je vsebino kratko malo izmislila in članek objavila 13. januarja. Iz tega članka si
lahko ustvarimo podobo tistih dni.
»Vatikanska kronika. Rim, 11. januarja. Don Bosko je imel zelo dolgo in tajno
avdienco pri papežu. Pij IX. ga je sprejel v svoji spalnici in se zadržal z njim kaki

36.2 Page 352

▲back to top


352
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
dve uri. Tajnosti tega dolgega razgovora med papežem in turinskim čudodelni-
kom niso prišle na dan.
Znano je, da je papež poklical don Boska, da bi mu prerokoval. Upajmo, da
je znal uskladiti obe vlogi, ki sami po sebi nista za spravo: vlogo preroka in vlogo
dvorjana.
Se mu je posrečilo zadovoljiti nezaupljivega in vzburljivega papeža? Tega nih-
če ne ve. Toda don Bosko sam bi lahko dvomil o tem, ko je dobil tako nepričako-
vano povabilo. Bil je ljubezniv listič, s katerim ga je komisar svete rimske splošne
inkvizicije ‚de haereticorum pravitate‘ (o hudobiji krivovercev) povabil, da bi se
za trenutek pojavil v njegovem uradu. V drugih časih je tako povabilo pomenilo
mučenje in smrt na grmadi in tudi za preroka je bilo povabilo naznanilo strašne,
nepredvidljive in skrajne nesreče. Kdor je padel v kremplje svetega oficija, se je
vračal od tod najmanj z osivelimi lasmi. Taka blaženost, hvala Bogu, ne sodi več v
naš čas, toda dobri oče Leon Sallua iz reda svetega Dominika ne bi imel poguma,
da bi dal sežgati katerega tistih jezuitov, ki jih tako srčno sovraži, pa tudi njegove
eminence Tarquinija, čigar knjiga o konkordatu smrdi po herezijah vseh vrst, ka-
kor to dokazuje kanonik De Angelis.
Komisar svetega oficija je sporočil don Bosku, da je v stvar vpleten tudi on. Kri-
voverski prerok je seveda nekaj strašnega in izrednega. Vendar primer ni bil čisto
brezizhoden. Oče Sallua je sporočil don Bosku, da njegova knjiga o prvaku apos-
tolov sv. Petru, to mu je seveda povedal na najbolj nežen način, zasluži eklatantno
obsodbo, nič manj kot Giobertijeva in Rosminijeva dela, vendar pa mu želi vrhov-
no sodišče inkvizicije prizanesti zaradi njegove izredne svetniške slave in kreposti.
Zato se mora pisatelj knjige podvizati, če ne želi videti svojega imena v seznamu
prepovedanih knjig, biti podvržen slovesnemu izobčenju in se znajti v strogem
nasprotju z najvišjim sodiščem Cerkve in knjigo potegniti iz prodaje in jo popraviti.
Prav nič ne dvomimo, da bo pogovor med predstavnikom svetega oficija in
don Boskom za zadnjega izredna reklama. Vsi bodo hoteli prebrati knjigo, preden
jo bodo raztrgali strašni kremplji tega mračnega sodišča. Vsi bi radi videli strani, s
katerimi bi lahko zažgali auto-da-fé81. Zanimanje bo toliko večje, ker imajo pisate-
lja za čudodelca in preroka nezmotljivega papeža. Kaj pravite k čustvom, ki jih je
moral doživljati najprej pri sprejemu pri papežu in potem pri svetem oficiju? Res
je, da so na vrhu Campidoglia kronali zmagovalce, na drugem hribu pa je Tarpej-
ska pečina. Urad komisarja svetega oficija je Tarpejska pečina Vatikana.«
Nizkotne laži, ki se zdijo nemogoče! Don Bosko je bil pri komisarju svetega
oficija 9. januarja, piše don Berto, »in ta oče dominikanec je sprejel don Boska
nadvse prisrčno«. Obiskal ga je drugič, pa ga ni bilo. Don Bosko sam je menil: »Res
ne vem, kako je mogla Gazzetta d‘Italia zvedeti o don Boskovem obisku pri patru
Sallui, saj je bilo vendar ponoči. Kar pripoveduje, je vse izmišljeno, obisk sam pa
ne. Pri vsem pa nisem govoril z nikomer drugim kot s strežnikom p. Sallue.«
81 Portugalsko iz actus fidei, dejanje zaupanja, izrek cerkvene inkvizicijske obsodbe ali izvedba
te sodbe (op. prev.).

36.3 Page 353

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
353
Vsi, ki so ga poznali, pa naj so pripadali katerikoli stranki, so bili z njim lju-
beznivi in so ga zelo spoštovali. Dne 13. januarja, piše don Berto, »sem ga sprem-
ljal h grofu Visoneju, ki mi je prejšnji dan izročil neki pismi in mi rekel: ‚Recite don
Bosku, da naj pride k meni ob 10. uri, malo prej ali malo pozneje, ali ob 4. uri po-
poldne. Če želi, lahko pridem tudi jaz k njemu.‘ Don Bosko se je z njim pogovarjal
kako uro in pol. Povedal mi je, da ga je izredno prijazno sprejel in da se je zavzel
pri kralju, da ne bi zasedli samostana zakramentink. Stvar pa je potekala takole:
Žena dvornega ministra, poslanca in senatorja Visoneja, ki je hodila tja k maši,
je pripovedovala možu, da je nevarnost, da bi cerkev zakramentink spremenili v
konjušnico. Tedaj je grof šel k njegovemu veličanstvu kralju in k Umbertovi sop-
rogi princesi Margareti ter tam govoril in rotil, da je dosegel naklonjenost. Rešil je
tudi vse druge hiše, za katere je predhodno vedel, da bodo prišle v posest kraljéve
hiše, in zato je na drugi dan šel s tveganjem, da odstopi; toda tedaj se je zavzel
nekdanji minister Menabrea in so vse uredili.
Popoldne je šel na obisk h kardinalu Monacu v palačo Altemps na Piazza Na-
vona, se z njim pogovarjal kako uro in pol in dosegel zastonj dva breva za zasebni
oratorij za gospe Vicini in Ghiglini. Naslednje jutro je don Berto šel v pisarno in
prelat, ki mu ju je izročil, mu je ljubeznivo dejal:
»Vse gratis (zastonj). Sveti oče je določil tako.«
Dne 14. januarja je bil na kosilu pri apostolskem špediterju Štefanu Colonni,
pri katerem so bili v gosteh – tako poroča don Berto – naslednji povabljenci:
»mons. Limberti, nadškof v Firencah, in njegov tajnik; neki drug duhovnik, ki je
vodil zavod za dečke v Firencah, in neki duhovnik iz Firenc (mons. Cecconi, po-
znejši nadškof v Firencah, ki ga je poklical Pij IX. na začetku vatikanskega konci-
la, da bi napisal zgodovino); mons. Franchi, ki so ga pred kratkim imenovali za
kardinala, mons. Gianelli, ki je bil kmalu predlagan za kardinala, in veliko drugih
prelatov in duhovnikov. Don Bosko je malo govoril. Na koncu so ga povabili, da bi
govoril o naši hiši in o težavah, ki bi jih moral premagati. Povedal je, da je moral
prenašati dvanajst preiskav. Govoril je tako preprosto in prikupno, da ga je na
koncu poklical k sebi kardinal Franchi in govoril z njim kake pol ure. Za njim je
govoril z don Boskom novi pred kratkim imenovani kardinal Martinelli, ki je pred
odhodom dejal: »Don Bosko, vsa čast!« Izgovoril je to na tak način, da je bilo vide-
ti, da mu te besede prihajajo prav iz srca.
5.13. HRUP ČASOPISOV
Tisk je nadaljeval vsa mogoča poročila. L‘Italia iz Rima je zanikala, da bi si don
Bosko prizadeval za sporazum.
»Nikakor ni točno, da je don Bosko prišel v Rim zato, da bi se zavzemal za
sporazum med italijansko vlado in Vatikanom.

36.4 Page 354

▲back to top


354
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Po naših poročilih don Bosko ne dela drugega, kot išče način, kako bi dobil
preskrbovalnino za novoimenovane škofe in kako bi vsak dobil škofovsko palačo,
da ne bi bili prisiljeni stanovati v zasebnih stanovanjih ali v semeniščih.«
II Secolo iz Milana pa je v dveh dopisih ocenjeval stvar popolnoma drugače.
»RIMSKA PISMA. – Naši dopisi. – Rim, 13. januarja 1874
Piemontski kler, med katerim so moderne ideje veliko bolj napredovale kot
drugod, se že daljši časa trudi za sporazum med papeštvom in Italijo. Jasno je, da
se želje subalpinskih duhovnikov, sicer zelo poštene, ne bi mogle uresničiti, razen
v škodo svobodi, Italija pa bi se morala, če bi se hotela sporazumeti s Cerkvijo,
odpovedati mnogim svoboščinam v korist Vatikana. Vsekakor je treba upoštevati
želje, ki so, če že ne drugo, znamenje kesanja. Med duhovniki se uveljavlja prepri-
čanje, da bi bil podpis sporazuma s pobudniki novih idej in sprava s svetom, ki
gre naprej svojo pot, koristna tudi za Cerkev, medtem ko je okostenela zaostalost
samo vzrok za osamitev. To sicer ni veliko, je pa že nekaj. Da bi prešli k uresničitvi
poskusov takega sporazuma, je prvi o tem pisal napol resni časopis (Fanfulla), ki
se ima za nosilca mnenja vlade, kar mogoče tudi je.
Piemontska prelatura naj bi se odločila poslati v Rim koga, ki bi položil te-
melj za take razgovore. To naj bi bil neki don Bosko, duhovnik, ki je znan po svoji
razgledanosti, zglednem življenju in je zavzet delavec za napredek Cerkve.
Zdi se, da je bila izbira srečna, ker po ene strani ne vzbuja nezaupanja v Vati-
kanu, po drugi strani pa je vedno vljudno sprejet pri predstavnikih italijanske vla-
de. Ta don Bosko je torej v Rimu že nekaj dni in se je začel pogovarjati s kardinali,
visokimi prelati in politiki, ki jih on ima za vplivne pri vladi.
S kakšnimi predlogi prihaja in kaj postavlja za osnovo dogovoru, nihče ne ve.
Da pa on dela z velikim zanosom, je gotovo.
Če me moja poročila ne varajo, je našel oporo v majhni skupini neokatoliča-
nov, poslancev v parlamentu, med katerimi se častivredni Emilij Broglio ima za
voditelja.
Uradni tisk se trudi dajati vtis, da temu prizadevanju vlada ne pripisuje ni-
kakršnega pomena, ker je prepričana, da še ni prišel čas, da bi se Cerkev in drža-
va pogovarjali in mogli priti do kakega sklepa. Vendar pa razni Minghetti, Finali in
drugi istega kova, veliki učenjaki, to je treba povedati, rade volje vidijo don Boskovo
prizadevanje in bi bili nadvse veseli, če bi kak njihov predlog bil Vatikanu po volji.
Vse to je zelo nevarno in prijatelji svobode morajo zelo paziti, da se v stavbo,
ki so jo postavile žrtve vse dežele, ne prikrade sovražnik, ki bi, ko bi bil že notri,
razdejal vse, kamen za kamnom. Kakor voda in ogenj ne moreta biti skupaj, ne
da bi se med seboj uničila, tako tudi nauk Vatikana in svobode ne moreta biti in
delovati skupaj.
In ker že govorimo o Vatikanu, ne morem zanikati glasov, ki se te dni širijo in
dobivajo vedno več potrdil. Visoki predstavniki Cerkve čutijo potrebo po denarju.
Petrov novčič ne prinaša več zadosti in blagajne se vedno bolj praznijo. V takem

36.5 Page 355

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
355
položaju skuša kardinal Antonelli prepričati papeža, da bi dobili v roke milijone,
ki jih je kraljevina Italija pripravila za dar Cerkvi.
Sprva naj bi se papež odločno uprl, ker bi to pomenilo ponižanje svete rimske
kurije in odpoved, vsaj posredno, najdragocenejšim pravicam. Toda ker je Anto-
nelli vztrajal s svojimi prepričljivimi razlogi, ki mu jih je polagala v usta nujna pot-
reba po denarju, se je Pij IX. vdal in privolil, da so vprašanje predložili učenjakom
Cerkve z naročilom, da naj ga rešijo tako, da bo vsem ustrezalo. Mons. Audisio,
piemontski prelat iz Trastevera, močno preizkušen v kazuistiki, se sedaj, ko to
pišem, ukvarja s študijem tega tako občutljivega vprašanja.
Ob tej uri imate vsi pred očmi papeževo bulo o pravilih izvolitve novega pa-
peža, ki bi rada olajšala dejanje, pač z vidika hudih viharjev, ki jih v tem trenutku
mora premagati Petrova barka na razburjenih valovih sveta, v katerih se je znašla.
Imamo vse razloge, da verjamemo, da je to besedilo, bule, ki jo je objavil Kölnische
Zeitung, pristno in točno. Po smrti Pija IX. bodo njegovega naslednika volili bodisi
v Monacu ali na Malti in mogoče tudi v kakem francoskem mestu, ker je vlada
maršala Mac-Mahona izjavila, da ne bo priznala papeža, ki bi ga izvolili v Rimu.
Medtem pa je tudi Nemčija dala uradno vedeti, da ne bo priznala papeža, ki
bi bil izvoljen zunaj Rima.
Za vsako ceno so hoteli med ljudstvom spodbuditi nasprotovanje Cerkvi, ki
se je razširilo po zavzetju Rima. Tudi zaradi bule, ki je bila gola izmišljotina, je
bilo toliko hrupa, da je kardinal Antonelli 17. januarja 1874 izdal okrožnico in jo
poslal predstavnikom Svetega sedeža in je bila pozneje objavljena v časopisih. S
tem je uspelo prisiliti k molku nergače in osramotiti sleparje.
Drugi članek v Secolu iz Milana, ki je bil prav tako objavljen v isti številki, je
prinesel nič manj napadalne ter črnoglede in lažnive novice o sprejemu, ki naj bi
ga don Bosko doživel v Vatikanu.
RIMSKE NOVICE. – Od našega dopisnika. – Rim, 14. januarja 1874
»(C) Smešni poskusi, da bi spravil rimsko kurijo z vlado, ki jih je delal don
Bosko na pobudo precej številne skupine naših tako imenovanih političnih mož,
so propadli. Vsak človek zdrave pameti je to predvideval od vsega začetka, kakor
hitro se je začelo o tem govoriti. Toda videz je, da zdrava pamet danes ne sodi več
k lastnostim politika. Za don Boska se ni čuditi, da budi živo in pošteno željo po
spravi, ki se mu je zazdela mogoča, četudi je bilo vse samo plod razgrete domišlji-
je nekaterih navdušencev. Lepo število piemontskih škofov mu je dalo to nalogo
in on jo je skušal izpeljati v svojem globokem čutu za dolžnost.
Toda stvari še ni konec. Don Bosko je na svojem potovanju iz Turina v Rim
imel priložnost, da se je ustavil v Genovi, kjer je stanoval v eni izmed patricijskih
hiš senatorja Lovrenca Ghiglinija, enega najbolj delavnih in bistrih članov stranke
Cezarja Cantùja. Ubogi senator, obtežen z leti in mnogimi težavami starosti, je
umrl prav času, ko je bil don Bosko njegov gost. Don Bosko mu je lajšal zadnje tre-
nutke življenja in sprejel njegove zadnje želje. Pripovedujejo, da je Ghiglini prosil

36.6 Page 356

▲back to top


356
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
svojega starega prijatelja, da bi se njemu za poslednjo uslugo v Vatikanu trudil za
zmago tistih načel prave sprave, ki jih je on širil v svojih spisih in govorih, vendar
se niti za milimeter ni približal zaželenemu cilju.
Prav Ghiglinijevim naporom se je treba zahvaliti, da so se smeli katoličani
udeležiti upravnih in političnih volitev in zavreči prejšnja načela, da katoličani
niso ne volivci ne izvoljeni. Ubogi starček je upal, da bo dosegel še več. Kot poš-
ten in dostojen človek ni mogel razumeti temne in nespametne politike Vatikana,
vendar ni hotel prekiniti stikov z njim, ker je upal v sicer pozno, pa vendarle poš-
teno spametovanje. S takimi željami in sanjami je umrl in don Bosko ne bi izpolnil
svoje obljube v trenutku smrti, če se ne bi na vso moč trudil, da bi spravil Cerkev
in državo, tudi če ne bi ugajalo temu ali onemu.82
In to je bil dejansko sad njegovega prizadevanja. Menim, da bi v Vatikanu
lepše sprejeli kakega samozvanega generala, kot so sprejeli don Boska. Rekli so
mu, da je njegovo prizadevanje škodljivo za resnične koristi Cerkve, ki se ne more
spoprijateljiti s tistimi, ki so jo osramotili in okradli in kaže, da se bodo še slab-
še obnašali. Vsak predhodni dogovor o spravi bi bil neučinkovit, če ne bi najprej
vzpostavili ‚in pristinum‘ (prvotno stanje) pred letom 1870. Zahteve, kakor vidite,
lepe in dobre, ki bi jih kak zmagovalec postavil premagancu.
Toda tukaj gre za obratni primer, ko premaganec preti zmagovalcu z orožjem
in mu hoče vsiliti svoje pogoje. Čudovito! Don Boskov obisk pa je imel še drug
namen: da bi imenovani škofje dobili od italijanske vlade eksekvatur.
Vatikan je tem gospodom prepovedal, da bi italijanski vladi predložili bulo v
izvirniku. Kot izjemo pa je dovolil, da so lahko predložili ministru za pravosodje
izvleček iz bule, neke vrste potrdilo o dokumentu, ki ga je izdala apostolska pisarna.
Tedanji minister Lanza se je zoperstavil takemu izvlečku in je zatrdil, da on ne bo
nikdar izdal eksekvatur na tako potrdilo, temveč samo na osnovi izvirne bule. To je
seveda vznemirilo večino novoimenovanih škofov, ki so se tako znašli med kladi-
vom in nakovalom, med pokorščino Svetemu sedežu in prejetjem oskrbovalnine.
Tedaj so prišli v Rim nekateri škofje, med njimi tudi turinski nadškof. Politi-
ki iz konservativne stranke so posredovali pri Lanzi, toda ta je (mirabile dictu =
nezaslišano) vztrajal pri svojem in navajal predpise starega zakona o eksekvatur.
Škofje so se osramočeni vrnili na svoje sedeže in večina jih ni hotela poslušati vlade.
Sedaj, po zamenjavi ministra, so spet prišli v upanju, da bosta Minghetti in Vigliani
bolj popustljiva kot Lanza in Falco. Ne morem povedati, koliko je njihovo upanje
82 Senator Lovrenc, plemeniti vitez Ghiglini, je umrl proti koncu novembra 1873. Bil je zdravnik,
zmeren liberalec in ne preveč zavzet izpolnjevalec verskih dolžnosti. Večkrat je izrazil željo, da bi ga
ob smrti obiskal kanonik Nasi ali don Bosko, ki ga je imel kot gosta pri svoji mizi in ga je zelo cenil.
Don Bosko se je mudil v Sampierdareni, ko so mu sporočili, da je senator bolan. Šel je k njemu. Ko je
videl, da je njegovo stanje zelo slabo, mu je rekel: »Gospod, mogoče boste ozdraveli, toda pametno
bi bilo prejeti svete zakramente.« »Ker ste že tukaj, rad izrabim priložnost.« Don Bosko ga je spo-
vedal. Ko je stopil iz sobe, je naročil soprogi, naj pošlje po popotnico k San Sistu, on pa bo bolnika
pripravil na prejem svete popotnice. Kako zelo se je razveselila gospa Ghiglini in storila, kar ji je
naročil. Ko je senator umrl, don Bosko ni bil navzoč, vendar je bilo vse urejeno.

36.7 Page 357

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
357
utemeljeno. Vem pa, da je don Bosko vložil ves svoj trud tako v palači Firenze kot v
Vatikanu in skušal doseči uskladitev vatikanskih zahtev in ministrstva.«
Časopisi so še naprej trobili tisoč neumnosti in mi jih seveda ne bomo skušali
zavračati. Kdor bere, razume. Sicer pa ta hrup don Boska ni prav nič zastrašil in
ustavil.
Dne 15. januarja je spet obiskal pravosodnega ministra. Don Berto, ki je bil z
njim, je zapisal naslednje nadrobnosti: »Ko sva stopila v ministrstvo, so vratarji
pozorno vstali in spoštljivo pozdravili don Boska in ga takoj povabili, da je vstopil.
Zadržal se je v pogovoru vsaj eno uro in pol. Ko sva se vračala, sem ga vprašal,
ali so ministri že zasedali. Odgovoril je, da so. Šla sva peš v Vatikan h kardinalu
Antonelliju.
»Povedal je tudi naslednje: ‚Minister me je že pričakoval. Rekel sem mu: Me-
nil sem, da je kako nesoglasje. In on: Pričakoval sem, da boste prišli. Danes sem
izročil prošnjo advokata Bertinellija Viktorju Emanuelu in ta mi je obljubil, da se
bo zanimal za zadevo.‘ Potem sem mu omenil težave, med drugim tudi to, da je
sramota, da se v svetem mestu dela ob prazničnih dneh.
In on: Eni delajo to načelno, drugi pa zaradi koristi. Vendar se bom za stvar
zanimal. Zagotavljam pa vam, da si bo vlada prizadevala za odpravo te sramote.
Drugo je odvisno od občinske uprave. ‚Toda vi lahko to preprečite, če hočete,‘ sem
mu dejal. Tedaj si je zapisal in dejal, da bo o tem obvestil občinsko upravo.
Ko sva kdaj drugič šla h kardinalu Antonelliju, so nam delali tisoč težav. Tokrat
pa so vstali, se odkrili in se poklonili don Bosku. Eden izmed njih je dejal: ‚Vi ste oče
don Bosko. Pojdite takoj.‘ Ko je prišel gor, je imel komaj toliko časa, da je odložil po-
vršnik, ker ga je kardinal že pričakoval. Ostal je v pogovoru več kot eno uro.«
Ko sta šla po stopnicah, je don Bertu dejal: »Še velikokrat bova morala iti po
njih.« Na poti proti domu je don Berto vprašal, ali je turinski nadškof že prejel
preskrbovalnino. Don Bosko je odgovoril: »Bo eden izmed prvih, ki jo bo prejel.«
Tisti večer je po večerji začel govoriti o svojem poslanstvu v Rimu, kako ča-
sopisi nič ne vedo, in ko nimajo pisati o čem drugem, se začnejo ukvarjati z njim.
V navzočnosti zakonskega para Sigismondi je dejal: »Tukaj smo samo mi. Razlog,
zakaj hodim od kardinala Antonellija v ministrstva, so preskrbovalnine škofov v
Italiji. In sedaj molimo: v Turinu naši dečki že več dni molijo po tem namenu. V
ponedeljek bodo začeli razpošiljati škofom izjave, seveda če hudič spet ne bo po-
segel vmes. Vidite, kako sem postal pomembna osebnost,« je dejal v šali.
»Glejte,« je nadaljeval, »s to zadevo se je ukvarjalo veliko učenih, visokih in
pomembnih osebnosti, pa so stvari samo zapletli in še bolj poostrili. Tedaj pa pri-
de ubogi duhovnik iz Turina … Jasno je videti, da se Gospod samo šali z ljudmi in
uporablja tega ubogega duhovnika, da rešuje najbolj zapletene stvari v Cerkvi. Jaz
sam tega ne razumem. Čez nekaj dni bom povedal še drug razlog, zakaj sem prišel
v Rim. Hotel sem obravnavati to stvar, ker mi je neki visoko postavljen prostozi-
dar, ki je imel nekega fanta v našem zavodu, izročil osnutek zakona, ki je pred-
videval odločno preganjanje Cerkve kakor v Prusiji. Govoril sem o tem s svetim

36.8 Page 358

▲back to top


358
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
očetom in Antonellijem, ki je potem še sam govoril s papežem. Ko se je prepričal,
da imam ta osnutek zakona, mi je dejal: ‚Pojdite naprej.‘ Sedaj bi bilo že vsega ko-
nec in nihče ne misli na to. In če bi kdo šel k časnikarjem in bi jim dejal: ‚Koliko mi
plačate, da vam bom povedal, kaj dela don Bosko v Rimu? Če bi zahteval od njih
1.000 frankov, bi mi jih takoj dali.‘«
Pri tem je še dodal:
»Pomislite malo: cela vrsta ljudi že leta in leta čaka na avdienco pri Visoneju,
pa ne morejo do njega. Jaz pa grem tja in me takoj sprejme in se pogovarjam z
njim več ur skupaj. Ne razumem, kako pišejo časopisi, da je don Bosko šel k pa-
pežu in bil pri njem dve uri. Res je, da sem bil pri njem dve uri, vendar sem od teh
dveh ur moral eno uro čakati. Ljudje, ki pripovedujejo take reči, so prav gotovo
uslužbenci ...«
In časopisi so še naprej pisali o don Bosku. La Gazzetta Piemontese je 15.
januarja objavila, kar je objavila Fanfulla, ki pa je spet povzemala iz La Libertà.
La Gazzetta dell‘ Emilia iz Bologne je 15. januarja potrdila neumnosti iz
Gazzette d‘ Italia z jasnim odporom in recimo celo s strahom, da bi bilo mogoče
priti do sprave.
»V teh dneh, ko je prišel v Rim slavni don Bosko iz Turina, so spet imeli pogum, da so
govorili o ponovnih poskusih sprave med Kvirinalom in Vatikanom. Zelo ugledni ča-
sopisi so se dali prevarati, da so vzeli zares poslanstvo, ki si ga je ta nadel, da bi spra-
vil, kar se spraviti ne da: papeža in kralja. Nespravljivo vsaj, dokler bo živel Pij IX.
Toda ta ubogi don Bosko nikdar ni niti sanjal, da bi lahko postal pomembna politična
osebnost na tem svetu. Res pa je, da je napisal neko knjigo o svetem Petru, ki je sveti
oficij ni dobro sprejel. Zato so ga poklicali v Rim in ga povabili, da naj naredi teme-
ljite popravke, če ne želi, da bi knjiga prišla na indeks. Pomislite, da je na indeksu
knjiga duhovnika, ki je zaradi svoje gorečnosti, dobrodelnosti, čistosti v cerkvenem
nauku in uspešen v njihovi obrambi, vedno dobrodošel v Vatikanu! Gotovo pa je, da so
nekatere dogme v tej knjigi delno napadene. Toda to je zadeva, ki nas nič ne zanima.
Je pa razlog, zakaj je ta slavni človekoljub in turinski redovnik prišel v Rim.«
Rimska La Libertà, ki je bila tudi proti vsaki spravi, je 16. januarja dala mini-
stru naslednji opomin:
»Rečeno je bilo, da je don Boska sprejel državni svet. Vse slavno prizadevanje za spra-
vo se je, kakor smo domnevali, osredinilo na poskus, kako bi škofom, ki niso predložili
ali niso hoteli predložiti bule o svojem imenovanju, dobili preskrbovalnino.
Don Bosko naj bi državnemu svetu predstavil vrsto kompromisov in navodil. Pravijo,
da je naletel na veliko odobravanja, in nekateri celo trdijo, da je pravosodni minister
naklonjen tem predlogom velečastitega duhovnika. Temu mi sploh nič ne verjamemo.
Kajti zdi se nam popolnoma nemogoče, da bi častivredni Vigliani ali državni svet hote-
la spremeniti zakonodajo države v tako občutljivi zadevi brez privolitve parlamenta.«

36.9 Page 359

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
359
Istega dne je Unità Cattolica iz Turina, ki se nikdar ni vmešavala v to zadevo,
prinesla povzetek stališč raznih časopisov v zelo humoristični obliki pod naslovom
Sprava s papežem in z don Boskovimi poredneži.
»Nekdo je prišel v Rim z dobrim namenom, da bi odpravil vse ovire za sklenitev ‚mo-
dusa vivendi‘. Ta človek je don Bosko, odličen turinski duhovnik, izredno pobožen
in razgledan. Klerikalni časopisi o tem nič ne poročajo (Perseveranza 14. januarja
1874).
Revolucionarni časopisi, veliki in majhni, že teden dni pišejo o pogovorih v
Rimu, ki naj bi spravili to, kar je najprej evangelij in potem Syllabus Pija IX. poka-
zal za nespravljivo kakor luč s temo in Kristus z Belialom. Prebrali smo tiste čenče
in s sočutnim nasmehom šli naprej. Toda časopisi so nadaljevali svoje pisanje in
dodali še novico, da je eden najuglednejših prelatov zgornje Italije šel v Rim z
namenom, da bi se zavzel za omenjeno spravo. Mi smo se spet smejali, ker smo
vedeli, da se nobeden naših prelatov ni ganil s svojega mesta in šel v Rim za to
slavno spravo. Vsi pa odobravajo, kakor so odobravali nagovor z dne 18. marca
1861 ‚Iamdudum cernimus‘ (že dolgo gledamo).
Končno se je ugledni prelat, ki je šel v Rim, spremenil v piemontskega duhov-
nika, ki pogosto hodi prosit miloščino za osemsto in več dečkov, ali kakor jim on
pravi porednežev, zbranih v Turinu v njegovem Oratoriju sv. Frančiška Saleškega.
Dostikrat nima kruha, da bi jim ga dal, pa vendar mora plačevati državi davek na
dohodnino! Da bi dobil malo denarja, je pred kratkim dal v obtok srečke, pa so
mu tako srečke in kot miloščino zbrani denar zaplenili in uvedli proti njemu celo
sodni postopek. Leta 1860 so mu uprizorili hišno preiskavo, kakor če bi bil vodja
zarotnikov, in sedaj ga spet krivijo, da je vodja tistih, ki delajo za spravo. Se pravi,
kakor so ga nekoč dolžili zarote proti državi, ga sedaj obdolžujejo zarote proti
Cerkvi. Naj navedemo besede iz Perseveranza, ki so jih napisali v Rimu, natisnili
pa v Milanu 14. januarja:
»Drugi časopisi danes pišejo o govoricah o spravi, o čemer sem vam obširno govoril
v včerajšnjem pismu. Po najzanesljivejših informacijah je poskus, ki je bil ali je še v
teku, popolnoma zunaj uradnih krogov tako italijanske vlade kakor Svetega sedeža.
Naj še dodam, da uspeh takih poskusov, pa naj bodo še tako hvalevredni, ni mogoč.
Vsak razume, da v sedanjih okoliščinah italijanska vlada ne more storiti česa po-
dobnega in zato mirno čaka, da se stvari umirijo in dozorijo. Neki drug časopis pa
je odkril in menim, da ni nič kaznivega, če imenujem človeka, ki je na prigovarjanje
mnogih somišljenikov prišel v Rim z najboljšim namenom, da bi odstranil ovire za
izdelavo ‚modusa vivendi‘. Ta človek je don Bosko, odličen turinski duhovnik, oseba
velike razgledanosti in svetosti, ki mu želimo, da ga ta poskus ne bi preveč stal. Kle-
rikalni časopisi o tem ne črhnejo besedice.«
Kako naj bi ne molčali, ko je don Bosko šel v Rim, da bi spravil Pija IX. in
kraljevino Italijo in obratno? Don Bosko ima za to samo eno sredstvo in je prip-

36.10 Page 360

▲back to top


360
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ravljen, da ga uporabi, in Pij IX. mu bo mogoče dovolil, da bo to storil. In katero
sredstvo je to? Vsi italijanski ministri bi se morali dati prepričati, da bi prišli v
Turin in se vsaj za deset let podredili disciplini Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
Pravijo, da je don Bosku uspelo ukrotiti nekaj porednih fantov, ki so bili bič in
muka za svoje očete in matere. Kdo ve, ali ne bi bil s svojo potrpežljivostjo sposo-
ben preoblikovati glave in srca Marka Minghettija in tovarišev! Naloga ne bi bila
lahka, toda dobri duhovnik s svojo gorečnostjo dela čudeže.
Ko bi se po desetih letih (v krajšem času tega gotovo ne bi mogli uresničiti)
italijanski ministri v don Boskovi cerkvi naučili katekizma in vse od prve do zad-
nje deset Božjih zapovedi in bi v obednici poskusili prva načela ekonomske politi-
ke, bi se mogli vrniti v Rim, nakar bi jih popeljal h glavnemu penitenciarju, zatem
pa k nogam svetega očeta, ki bi zares poboljšane spravil z Bogom in s seboj. Don
Bosko ni nikdar mislil niti ni mogel misliti na drugo spravo, ker je pač, kot pravi
Perseveranza, svet in zelo izobražen mož. Vsekakor pa tokrat pričakujejo spravo
med Italijo in papežem od človeka, ki se že toliko let posveča varstvu razgrajačev
in zdravljenju porednežev. Smo na pravi poti.«
5.14. BLIZU SPORAZUMA
Stvari so bile že tako daleč, da je lahko prišlo do ‚modusa vivendi‘, ki ga je
odobril ministrski in državni svet in v katerega bi privolil tudi Vatikan. Vse to je
don Bosko napovedal mons. Gastaldiju:
Velečastita ekscelenca! Rim, 16. 1. 1874, Via Sistina 104
Z velikim zadovoljstvom vam sporočam, da je znana zadeva končana. Obrazec sta
sprejeli obe strani. V ponedeljek vam bodo poslali en izvod v pismu, ki ga bodo potem
vsi poslali naprej pravosodnemu ministru. Če so kaki dvomi, mi takoj pišite.
Prvo teh pisem bo naslovljeno na nadškofa v Turinu.
Če bom dobil koga, ki bo od tukaj šel tja, bom pisal.
Naročili so mi, da naj prosim tudi vašo ekscelenco, da bi dvignili molitve mnogih
dobrih duš, da bi daleč odvrnili hudičeve parklje itn.
Blagoslovite me in me imejte za vaše ekscelence vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Dne 19. januarja 1874 je kardinal Antonelli poslal mons. Gastaldiju izjavo taj-
nika konzistorialne kongregacije o imenovanju za nadškofa v Turinu in mu dal na-
slednja navodila: »Sveti sedež, ki je zelo vznemirjen zaradi abnormalnega položaja,
v katerem so italijanski škofje, ki jih je imenoval sveti oče, zlasti v tem, kar se tiče
svobodnega izpolnjevanja nove pastoralne dolžnosti, se za nič bolj ne trudi kot za
to, da bi te težave odstranil. Ker smo zvedeli, da je italijanska vlada pripravljena
urediti njihov položaj, tako da predložijo izjavo tajnika konzistorialne kongregaci-
je, iz katere bi bilo razvidno imenovanje za zadevne škofovske sedeže in podelitev

37 Pages 361-370

▲back to top


37.1 Page 361

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
361
ustreznih bul, ni težave, da podobno izjavo predloži tudi naravnost pravosodnemu
ministru brez posredovanja koga tretjega,« in to vse brez udeležbe javnosti.
Mons. Gastaldi pa, ki se je dobro razumel s kraljévim prokuratorjem, katere-
mu je sporočil, kar mu je pisal don Bosko, je dal njemu naročilo, naj prijavi pra-
vosodnemu ministru sporočilo koncilske kongregacije. To se je takoj razvedelo.
Dne 29. januarja 1874 je Fischietto pisal:
»Ali hočete vedeti, kdo je bil prvi škof, ki je uporabil srečno mešanico (spora-
zum med Cerkvijo in državo)?
»Prav naš nadvse prijetni don Revalenta« (pogrevač – tako so imenovali nad-
škofa).
L‘Opinione pa je pisal:
Dopoldne 22. tekočega meseca je mons. Gastaldi predložil glavnemu pro-
kuratorju apelacijskega sodišča v Turinu izjavo s pečatom Svete kongregacije, v
kateri je rečeno, da je bil premeščen iz sedeža v Saluzzu na nadškofijski sedež v
Turinu in ga tudi že zasedel.
Pri izročitvi listine pravosodnemu ministru je dodal, da glede na najnovejše
dogovore to zadostuje, da se doseže preskrbovalnina.
Kakšen apetit, predragi nadškof, kakšen apetit!
Če boste šli naprej s tem korakom, boste celo presegli tisto dobričino Do-
minusa Lignusa, ki zmede celo nebo in mu na svetu ni podobnega za izvabljanje
oporok in požiranje dediščin!«
Naj je bilo don Boskovo prizadevanje za spravo še tako previdno, ni moglo
ostati skrito in protiklerikalni časopisi so takoj, ko so kje kaj zavohali, z vso silo
obrekovali in se proti temu borili.
La Libertà je 17. januarja prinesla novico in skušala vse postaviti na laž.
»Iz pristojnih virov smo zvedeli, da sploh ni res, da bi don Bosko govoril pred
državnim svetom in dajal kakršne koli predloge pravosodnemu ministru, za kate-
rega menimo, da jih tako in tako ne bi sprejel.
Veseli nas, da smo prejeli ta preklic, kajti glas o teh rečeh je šel tudi med zelo
uglednimi osebami in je budil precejšen strah. Zato je dobro, da je vsem znano,
da nimajo nikakršne osnove in da kraljéva vlada, zavedajoč se svojih dolžnosti, ni
pripravljena popustiti v nobeni stvari, ki se tiče zakona o zagotovilih.
Sklepamo z upanjem, da ne bo več razloga, da bi govorili ne o don Bosku ne
čemer koli drugem, kar bi dišalo po spravi, ki je za zdaj popolnoma nemogoča.«
Dan pozneje je Capitale potrdil don Boskovo prizadevanje za spravo:
»Prizadevanje za spravo. – La Capitale ugotavlja, da se njene presoje potrjujejo.
Rekli smo, da tovariši ne skrbijo za nič drugega, kot da se povežejo z duhovniki.
Tako so včeraj slavnega don Boska, piemontskega duhovnika, sprejeli nič manj kot
člani državnega zbora, da jim je govoril o načinu, kako bi lahko prišlo do sprave.
Ministri, zlasti še Vigliani, so ga poslušali z odprtimi usti in bili pripravljeni,
da bodo storili vse, kar jim bo predlagal.

37.2 Page 362

▲back to top


362
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Vsak si lahko sam predstavlja, kako zelo lahko koristijo svobodi in civilizaciji
predlogi nekega duhovnika Boska, za katerega vsi vedo, kako zelo je klerikalen.
Brez smisla je vse prizadevanje. Smo še v časih Barbarosse: ubogega Arnalda,
se pravi svobodo, bodo izročili v roke papežu in on jo bo postavil na grmado.«
Dne 16. januarja je La Gazzetta di Genova na miren način predstavila položaj in
zanikala vsako prizadevanje za spravo. Priznala pa je nujnost don Boskovega iska-
nja, kako bi premostili težave in našli način, kako bi škofje lahko dobili eksekvatur.
»Časopisi so se na široko razpisali o don Boskovem prihodu v Rim in so to razlagali
na najbolj čudne načine. Nekdo je razširil glas, da je tisti duhovnik prišel v Rim kot
posrednik med papežem in Italijo, drugi pravijo, da je prišel samo predlagat vladi
spravljiv način, kako bi lahko škofje, ki jih je imenoval papež, pa nočejo predložiti
bule, mogli prejeti vzdrževalnino. Menim, da je prva razlaga popolnoma napačna
in bolj verjetna druga. Gotovo, da so duhovniki med kladivom in nakovalom, med
rimsko kurijo, ki jim prepoveduje predložiti bulo, in italijansko vlado, ki jim tako
dolgo, dokler je ne predložijo, ne bo odobrila vzdrževalnine. Nekateri izmed škofov
so v zelo težkem položaju, ker so v skrajni revščini. Zato so se zelo verjetno obrnili
na don Boska in ga prosili, da bi posredoval pri vladi. Don Bosko se je posvetoval z
mnogimi osebnostmi, vendar ne drži, da bi državnemu zboru predložil svoje nasvete.
Vlada je pripravljena te škofe, ki po pravici povedano niso popolnoma nič krivi, rešiti
iz njihove stiske. Po drugi strani pa tudi ne more opustiti formalnosti, ki jih je potrdil
zakon. Pri vsem pa ne more odobriti prepovedi Svetega sedeža, ki konec koncev nima
drugega namena, kakor da ne prizna avtoritete državne oblasti.«
Dne 19. januarja je don Berto zapisal: »Nekateri so sporočili don Bosku, da
je minister Vigliani dejal: ‚Jaz bi ves dan govoril z don Boskom.‘ Don Bosko je pri
kosilu rekel: ‚Sedaj skušam izpeljati nekaj pomembnega in upam, da mi bo uspe-
lo. Rad bi preprečil ples v Koloseju. Sem že govoril z nekaterimi o tej zadevi.‘ Ko
se je vračal od kardinala Berardija, sem na Via Sistini dohitel don Boska, ki ga je
spremljal neki grenadir. Vprašal sem ga, kdo je bil. ‚To je eden izmed naših prvih
fantov iz oratorija, piše se Viano. Zvedel je, da sem v Rimu, in me je že tri dni iskal.‘
‚Končno, mi je rekel, sem vas to jutro videl iti in sem pazil na vas.‘ Nato sem si de-
jal: Prav on je. Ima čin namestnika poročnika, vendar upa, da bo kmalu povišan.
Pri kosilu je pripovedoval o spreobrnjenju nekega prostozidarja in kako je
sedaj eden njegovih sinov v nekem našem zavodu. Opisal je tudi metodo, ki jo je
uporabljal v takih primerih: da nikdar ne odgovarja časopisom, ki pišejo proti
njemu ...«
Popoldne je šel v Vatikan.
Med potjo je srečal mons. Simeonija iz kongregacije za širjenje vere, ki mu je
predložil, da bi sprejel neki misijon.
Ko je prišel v Vatikan, je zvedel, da kardinal Antonelli zaradi vročine leži v
postelji.

37.3 Page 363

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
363
5.15. HUDIČEV REP
Dne 20. januarja se je don Bosko v spremstvu don Berta vrnil v Vatikan, »da
je prevzel neke listine«, in popoldne obiskal ministra Viglianija. »Morala sva čaka-
ti kake četrt ure ali dvajset minut,« piše don Berto, »ker je bil na obisku italijanski
poslanik v Španiji, grof Baral. Tedaj je prišel še belgijski poslanik, vendar je takoj
odšel. Don Bosko je stopil k ministru, govoril z njim kake pol ure in mu izročil
bulo kardinala Antonellija. Ko je prišel ven, mi je dejal, da je Vigliani malo hud na
turinskega nadškofa. Vzrok pa je bil tale: don Bosko je tajno pisal nadškofu, da
naj opusti dogovarjanje s kraljévim prokuratorjem, ker je že blizu dogovor med
pravosodnim ministrstvom in Vatikanom. Tedaj je nadškof pisal prokuratorju in
Antonelliju in trdil, da je v teku sprava itn. itn. Tedaj je Vigliani rekel don Bosku:
‚Pišite mu in mu povejte, da je nepreviden.‘ Iz tega se vidi, da se je zadeva o preskr-
bi škofov končala zaradi neprevidnih odkritij in javnih objav mons. Gastaldija.«
Dne 21. januarja je don Bosko pisal pismo kardinalu Antonelliju in ga nas-
lednjega dne, 22. januarja, obiskal. Nato je odšel k ministru Viglianiju in je bil pri
njem – tako piše don Berto – od 11.15 do 13.00, čeprav sta čakala v predsobi dva
poslanca in prosvetni minister gospod komendator Scialoia.
Dne 24. januarja – nadaljuje don Berto – sem nesel tajniku kardinala Antonel-
lija don Boskovo pismo za kardinala. Potem pa sem še s kočijo odnesel en obrazec
papeške bule pravosodnemu ministru. Minister me je dal poklicati in mi dejal:
‚Recite don Bosku, da naj danes pride k meni.‘ Don Bosko je šel, stopil k ministru
in se zadržal pri njem kaki dve uri.
Ko se je vrnil domov, je pisal mons. Gastaldiju:
Velečastita ekscelenca!
Zdelo se je, da je že vse sklenjeno. Danes pa so nastale težave. Pravosodni minister je
postal slabe volje, ko mu je advokat Eula pisal, da je vaša uglednost zvedela, da je bil
sklenjen dogovor o vzdrževanju škofov. Danes pa je skoraj istočasno z vašim dopisom
prišlo pismo od istega advokata. V njem je rečeno, da je dobil povabilo, da naj tisto
konzistorialno listino pošlje ministru in da je vse končano. Hoteli so pojasnila. Doda-
no je bilo, da je neki časopis dobesedno objavil celotno zadevo. Danes je bil državni
svet ves iz sebe in je dal nove predloge, ki jih bodo jutri objavili.
Vsi so mi pa naročili, da naj vam najtopleje priporočim, ekscelenca, da bi najstrožje
molčali o celotni zadevi. Če je kaj nujnega, pišite kardinalu Antonelliju ali komenda-
torju Viglianiju. Nekaj poslancev je že prišlo na ministrstvo in prosilo za pojasnila o
tem, kar so objavili časopisi.
Reči moramo, da je hudič spet vmešal svoj rep. Kakor hitro bo kaj dokončno določe-
nega, boste zvedeli od mene ali od kardinala Antonellija.
Priporočimo, pravi sveti oče, vse stvari Gospodu, da bomo dosegli ne samo preskrbo
škofov, temveč tudi odstranitev vseh ovir, ki jih imajo škofje pri opravljanju njihovega
pastoralnega poslanstva.

37.4 Page 364

▲back to top


364
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
V globokem spoštovanju in poln vdanosti imam čast, da se imam za vaše ekscelence
najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Rim, 24. januarja 1874
Kljub toliko govoricam, ki jih je časopisje širilo o don Bosku, so ga vsi zelo
spoštovali in mnogi so si želeli, da bi bil vsaj enkrat gost pri njihovi mizi. Dne
25. januarja ga je markiz Cavalletti, nekdanji guverner mesta Rima pod papeško
oblastjo, za 27. januar povabil na kosilo. Tisti večer se je don Bosko odpravil v Via
Ripetto 66 v hišo viteza Frančiška Gilardinija, zeta viteza Balba in referendarja
državnega sveta, ki mu je ponavljal, kot poroča don Berto, »da če bi se hotel okori-
stiti, bi moral vedeti, da je državni svet odločil, da je za preživnine škofov zadosti,
da tisti izmed njih, ki hoče vstopiti v posest, pokaže županu eno izmed treh bul,
ki jih ob imenovanju škofa izda papež. Prav tako je napadel to vprašanje z don
Boskom, rekoč, da preživnina papežu ni potrebna. Don Bosko mu je zaprl usta pri
vsaki stvari in ga tudi prepričal.«
Dne 26. januarja je kardinal Antonelli s trdimi besedami karal nadškofa v
Turinu, ki je, namesto da bi konzistorialno izjavo poslal pravosodnemu ministru,
le-to poslal komendatorju Lovrencu Euli, generalnemu kraljévemu prokuratorju.
Don Bosko je izjavil, da je bil glavni namen njegovega potovanja v Rim potr-
ditev salezijanskih konstitucij. »Prav zadovoljen sem,« je ponavljal tisti večer, »da
časopisi s tem, ko govorijo o spravi, ne vedo za pravi razlog, zakaj sem v Rimu. Jaz
sem zadovoljen, da se bom vrnil domov s potrjenimi konstitucijami.«
Dne 30. januarja 1874 je Osservatore Romano, gotovo zato, da se mu je od-
dolžil za toliko nesmislov, ki so jih natvezli časopisi, objavil pod naslovom Biblio-
grafija lepo pohvalo zaradi raznih knjig, ki jih je izdal v oratorijski knjigarni.
Že večkrat smo poročali – tako piše Osservatore – o verskih knjigah, ki jih
izdajajo v tiskarni in knjigarni Oratorija sv. Frančiška Saleškega, ki ga je ustanovil
ta čudež krščanske ljubezni in skromnosti, ki je duhovnik Janez Bosko.
V tem trenutku so izšle v tej prizadevni ustanovi še štiri knjige, izmed katerih
je ena zelo obširna in nosi naslov: Mati Cerkev v svojih odnosih do Boga in do
svojih otrok v sveti maši ali zgodovinska, kritična in moralna razlaga svete maše
izpod peresa teologa profesorja in apostolskega misijonarja Antona Marije Bela-
sia da Sartirana, duhovnega voditelja semenišča v Vigevanu83.
Druga knjiga prav tako prihaja izpod peresa istega pisatelja in nosi naslov O
resnični šoli, ki naj bi poživila družbo. Knjiga je sicer tanka, vendar velja za sto
83 To delo, pravi Osservatore Romano, je izšlo že v tretji izdaji in vse kaže, da bo prava uspešnica,
ker je težko najti knjigo, ki bi bolje ustrezala potrebam. Priporočilo in s svojim podpisom odobrilo
jo je kar 27 škofov.
Knjiga tako rekoč vodi za roko mladega Božjega služabnika k oltarju in mu drugo za drugo narekuje
molitve, mu razlaga skrivni pomen besed in svetih oblačil in nakazuje resničnosti, ki jih predstavlja-
jo sveti obredi. Istočasno pa stori, da vedno bolj cenimo to največjo skrivnost na zemlji, izročeno
sveti rimski katoliški Cerkvi.

37.5 Page 365

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
365
drugih knjig, zlasti če pomislimo na uničujoče teorije o šoli, ki danes krožijo med
ljudmi, ki jih navdihuje vse prej kot resnična ljubezen do pristnega pouka in prave
civilizacije.
Tretja knjiga je ljubka knjižica s 100 stranmi z naslovom Geoponica pisca
Štefana-Frančiška Sartoria, v kateri je podan celoten nauk o poljedelstvu. Da ne bi
izgubili izpred oči roke Vsemogočnega, ki vse oblikuje in pogosto uporablja Božjo
besedo, da pokaže, kako so sveta pisma vedno učiteljice in prinašalke civilizacije
in blaginje v vseh stvareh.
Končno pa – tako končuje članek – bomo povedali še nekaj o prvi publikaci-
ji Katoliškega branja za letos, ki nosi naslov Maksim ali srečanje nekega fanta s
protestantskim ministrom na Campidogliu. Pisatelj knjige je neutrudni delavec v
Gospodovem vinogradu duhovnik Janez Bosko. Vse zmote, ki jih sovražniki naše
svete vere širijo, da bi zavajali preproste in nepoučene, zlasti kar se tiče sedeža
poglavarja Cerkve, zavrača jasno, prepričljivo in primerno razumevanju vseh lju-
di. Vsem našim bralcem jo zelo priporočamo. Razširjena med ljudstvom bo obro-
dila rodovitne sadove vere in morale.«
Pohvala don Boskove knjižice in njegove gorečnosti za širjenje dobrega tiska
v Osservatore Romano je povzročila vihanje nosu in izgubo pameti pri prelatu
mons. Nardiju, avditorju Svete rimske rote za Avstrijo in uredniku Voce della Ve-
rità (glasu resnice). Nekaterim najbolj vplivnim osebnostim Vatikana se je doz-
devalo, da si don Bosko upa ne samo vtikati nos v zadeve Cerkve, temveč se je
spozabil tako daleč, da daje nasvete celo papežu. In mons. Nardi si je drznil 1.
februarja v Voce della Verità objaviti članek, v katerem trdi, da je don Bosko prišel
v Rim, da bi dal papežu lekcije.
»SPRAVLJIVCI. – To so odlični ljudje, polni ljubezni, miroljubnosti, ki objokujejo vse
stiske Cerkve in (nič ne govorijo) papeževo vztrajnost. Ljubi Bog! Z eno besedo bi bilo
mogoče popraviti vse, vrniti mir državi, Cerkvi in prestrašenim srcem; vse od Suse do
Marsale ne bi bilo nič drugega kot eno samo srce.
Toda na žalost, gospodje, te besede ni mogoče izgovoriti, tega miru ni mogoče ustva-
riti. Kaj pa hočete? Tudi naš Gospod je bil velik prepirIjivec. Vedno se je prepiral s
svetom in tistimi odličnimi farizeji. Kar naprej je tolkel po istem žeblju in ni nehal
niti v sodni palači. Razumem, da bi želeli, da bi ohranili plen v miru. Ko je kdo kje
naredil kako veliko kupčijo v nasprotju s sedmo Božjo zapovedjo, si nadene rokavice,
si popravi kravato in kaj rad si poišče družbo poštenjakov, ki niso nikdar ukradli
niti solda. Toda ti mu obrnejo hrbet in že je užaljen. In kaj pravzaprav hoče? Rad bi
slišal besedico pohvale, želel bi, da bi mu kdo stisnil roko in ga tako potrdil v njegovi
poštenosti, toda prav tega noče nihče storiti.
Vzemimo stvar s smešne strani, ker ima tudi to. Če bi bilo res, kar nam pripovedujejo
nekateri vladni časopisi, da je celo neka cerkvena oseba pripravljena dati roko slav-

37.6 Page 366

▲back to top


366
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
nemu mostu84 in pripraviti papeža, da bi spremenil način, ki daje njegovemu imenu
sijaj od enega konca sveta do drugega. Če bi bil kdo tu ali pa bi prišel od daleč in bi mu
prišepetaval podobne nasvete, se ne bomo obotavljali, pa naj nosi kakršno koli obleko,
in ga bomo postavili na mesto, ki mu pripada v evangeliju prve postne nedelje.
Ne verjamemo v take stvari, ker previsoko cenimo čast našega italijanskega klera.
Če bi privolili, kar je nemogoče, mu bomo rekli: prijatelj, vrni se domov, tukaj po
nepotrebnem izgubljaš čas. Pij IX. je plemenit in svet človek in z njim ni mogoče nič
opraviti. Razumel si. Če pa to ne zadostuje, glej, bomo govorili bolj jasno, vendar ti
tega ne svetujemo. X«
Ta članek je vzbudil v Vatikanu veliko nezadovoljstvo. Pij IX. je dal poklicati
monsinjorja, ga ostro pokaral in mu ukazal, da mora popraviti žalitev, povzročeno
don Bosku. Nardi je menil, da je popravil nerodnost in izpolnil pokorščino s tem,
da je 6. februarja 1874 objavil štiri vrstice v pohvalo Belasieve knjige: Bibliograf-
ski podatki. Iz resnične šole za poboljšanje družbe profesorja teologa Antona Ma-
rije Belasia, duhovnega voditelja semenišča v Vigevanu.
»Tiskarna in knjigarna Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Turinu, ki je tako zaslužna
za tisk lepih, dobrih, učenih in bistveno dobrih knjig, je pred kratkim natisnila zgoraj
omenjeno knjigo, ki je pravi biser v naših časih proti vsemogočim zmotam, ki jih širijo
med mladino. So besede, ki gredo do srca, in pisatelj je naredil veliko uslugo družbi.«
Videli pa bomo, da je knjigo pozneje spet kritiziral.
Dne 2. februarja 1874, na praznik Marijinega očiščevanja, je don Bosko v
družbi svojega tajnika ponovno šel v Vatikan in prosil avdienco zase in za drugih
devet ljudi. Nato je stopil h kardinalu Antonelliju. Tisto dopoldne »so papežu da-
rovali sveče in vosek in po pričevanju don Berta je bil pravi direndaj ljudi, ki so
prihajali in odhajali: duhovniki, redovniki, fratri, laiki itn. Tudi kardinal Antonelli
je bil zaposlen s sprejemanjem sveč. Ko je končal, je stopil naprej in jaz sem mu
poljubil roko. Takoj je sprejel don Boska in se zadržal z njim 3/4 ure. Ko sva po
stopnicah zapuščala Vatikan, mi je don Bosko dejal: ‚Sedaj boš mogoče razumel,
zakaj naša vlada ne privoli v eksekvatur. Od Bismarcka je dobila sporočilo, v kate-
rem prepoveduje vsakršno sporazumevanje.‘ Nato sva z omnibusom šla na kosilo
k Bertarelliju in se po kosilu vrnila domov. Zvečer sem nesel nekaj pisem na pošto,
druga pa sem osebno razdelil, med njimi je bilo eno za kneza Aostskega, za princa
Amadeja in za nekdanjega španskega kralja.
Dne 3. februarja je mons. Gastaldi v odgovor na don Boskovo pismo z dne 24.
januarja 1874, v katerem mu je priporočil strog molk v vsem, kar se tiče škofo-
vske preskrbe, in da naj se v morebitni potrebi obrne na kardinala Antonellija ali
na ministra Viglianija in na nikogar drugega – čeprav je pisal o neki drugi zadevi,
zidavi cerkve San Seconda – dal naslednjo izjavo:
84 Prehodna vlada ali pa premostitveni zakon (op. prev.).

37.7 Page 367

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
367
Kar se tiče preskrbe škofov, nisem nikomur nič povedal, dokler nisem prejel pisma
od kardinala Antonellija skupaj z izjavo patriarha Anticija. Tedaj se mi je zdelo, da
že lahko kaj povem. Vendar sem preprečil, da bi to objavila Unità. Takoj sem kraljé-
vemu prokuratorju poslal patriarhovo izjavo, da bi jo predložili ministru. Dodal sem
še pismo, podobno onemu, ki sem ga pisal na ministrstvo ob mojem imenovanju na
nadškofovsko mesto. Do sedaj nisem prejel odgovora.
Samo da moja uprava ne bi imela nikakršnih sitnosti pri opravljanju dobrega,
bi raje ostal tukaj, kjer sem ...
Istega dne je turinski Emporio popolare, nov časopis »vsakdanji univerzal-
ni«, v dopisu iz Rima dal o don Bosku preveč dobrohotno in površno poročilo:
»Kot dopisnik imam dolžnost, da vam povem resnico zlasti o dejstvih, ki jih javno ča-
sopisje potvarja in imajo zelo težke posledice. Pisal sem vam v nasprotju z mnogimi
časopisi, da v teh zadnjih časih niso sklenili nikakršnih dogovorov med Cerkvijo in
državo v zadevi časne preskrbe škofov.
Rekel sem vam, da velečastiti don Bosko ni dobil od italijanskih škofov in še toliko
manj od papeža nikakršne naloge v tem smislu, ker je prišel v Rim zaradi zadev svoje
redovne družbe, kakor to dela že več let.
Take so bile stvari tedaj. Pozneje pa je don Bosko po vsem tem, kar trdijo, spodbujen
od želje, da bi storil kaj koristnega, naredil nekaj korakov v to smer.
Nekateri se bojijo, da je, premagan od svoje prevelike dobrote, začel dogovore, za
katere cerkvena avtoriteta noče nič vedeti.«
Nikakor se ne smemo čuditi, da je don Bosko igral nemajhno nalogo, in to v
največji tajnosti, pa so ga vseeno obsojali tako laiki kakor Cerkev. S tem, da se je
trudil za preskrbo škofov, se je na določen način trudil za spravo med Cerkvijo in
državo. Tiste čase pa je bila sprava želja vseh dobrih in strašilo vseh hudobnih
in vsak je dogodke ocenjeval s svojega vidika. Treba je pomisliti, da so nekateri
pretili ministrom, da jih bodo ugrabili, če ne bodo storili ničesar za zagotovitev
ponovne nadvlade za papeža vsaj nad Rimom.
Trdno prepričan o pravilnosti svojega početja, je don Bosko prihajal in odha-
jal k Antonelliju in Viglianiju, včasih tudi po dvakrat na dan k enemu in drugemu.
Zdelo se je, da imajo ljudje pri vladi najboljše namene. To verjetno tudi zaradi mo-
narhije, ki je iz dneva v dan izgubljala svoj blišč. Don Bosko se je o tem večkrat po-
govarjal s papežem, ki je jasno videl, da zasedba Rima ne bo tako kmalu končana,
kar bo v velikansko škodo duš. Zato je, dober kot je bil, bil pripravljen sprejeti tudi
začasne ureditve, če bi pri vsem zagotovili vse pravice Svetega sedeža. Jasno je
povedal: »Viktor Emanuel kot kralj je lahko papežev namestnik v časnih zadevah,
vendar pa bi najvišja oblast ostala papežu, ki bi tudi lahko omejil kraljeve odred-
be v nekdanjih papeških pokrajinah, če bi se mu to zdelo primerno. To pomeni, da
je bil tudi on pripravljen na neke vrste spravo.«

37.8 Page 368

▲back to top


368
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Don Bosko je prihajal in odhajal. Govorili so, se razgovarjali, si oporekali, ven-
dar vedno tako, da papeža niso omenjali.
Včasih so ga poklicali na zbor ministrov, kjer so bili navzoči tudi nekateri po-
slanci, tudi več kot osemnajst ljudi. Od vsega tega mišljenja in govorjenja sta ga
bolela glava in trebuh. Eden izmed poslancev je nekega dne vzkliknil: »Don Bosko
sam je toliko vreden, kot mi vsi skupaj. Škoda, da nima nobenega ministrstva. On
se nikdar ne da zmesti. ‚Si fractus illabatur orbis, impavidum ferient ruinae (če se
bo porušil razdrti svet, bodo neustrašenega ranile ruševine).«
Končno mu je Pij IX. rekel: »Prav, končajmo to stvar. Ker kraljeva vlada spre-
jema vse pogoje, jim recite, naj zagotovijo trajno veljavo.«
Don Bosko je ponovil te papeževe besede Viglianiju, ki je menil: »V tem je ‚bu-
sillis‘ (težek problem). Kako naj zagotovimo trajno veljavo? Smo v parlamentarni
vladi. Danes ali jutri se lahko spremeni vlada in parlament in vse se bo spremenilo.«
Dne 6. februarja je časopis Italia po pravici kritiziral neki članek Voce della
Verità (glas resnice).
V sobotni izdaji Voce della Verità je bil objavljen članek I conciliatori (spravljivci), ki
je naredil velik vtis tudi med ljudmi, ki imajo stike z Vatikanom in skušajo dobiti tam
svoja navodila. Ta članek ni nič drugega kot divji napad na opata don Boska, ki ga
pobožni pisci v Voce obtožujejo, da podpira spravo, in ga imajo v katoliškem svetu
za farizeja.
To je resnično pohujšanje. Vsi vedo, da je don Bosko zgleden duhovnik, ki je zgradil
toliko cerkva, ustanovil šole in zavode in imel uspehe, katerih mons. Nardi še zdaleč
ni sposoben.
Kako je potem mogoče, da javno napadajo in sramotijo takega duhovnika in da ti
napadi prihajajo prav iz uredništva Voce, jezuitskega časopisa? Poizvedovali smo po
vzrokih in ugotovili, da so obtožbe, naperjene proti don Bosku, izraz osebnih čustev
Voce in da jih je Vatikan in vsi tisti, ki imajo določeno mero vzgoje in krščanske lju-
bezni, zavračajo in obsojajo.
Naša dolžnost ni, da branimo don Boska. Naša obramba bi prej škodila kot koristi-
la. Hočemo pa jasno povedati samo to, da se Vatikan, vsaj kolikor je nam znano, ne
strinja z antipatijami, ki dihajo iz Voce proti temu odličnemu turinskemu duhovni-
ku, ki se je v soglasju s svojimi predstojniki lotil odpravljanja težav, ki prihajajo od
eksekvatur.
Tudi Gazzetta di Torino (št. 37, druga izdaja) se je norčevala iz članka mons.
Nardija o don Bosku … ki ga sumijo liberalizma in jakobinstva.
Glede jezuitov pa še nekaj bolj zanimivega.
Don Bosko je še tukaj in vi veste, da se trudi v korist škofov, da bi mogli imeti pogrnje-
no mizo, ne da bi predložili bulo in ne vem še kaj. Toda sedaj ga dolžijo liberalizma
in jakobinstva, ker je v želji, da bi pomagal škofom, moral stopiti v stik z Viglianijem,

37.9 Page 369

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
369
ki mu je dvorjenje prelatov zelo ljubo. In sum je izrekel javno Voce della Verità v zelo
napadalnem in surovem članku, v katerem imenujejo don Boska farizeja in mu pre-
tijo s čim hujšim, če ne bo takoj izginil iz Rima.
To je bil blisk z jasnega neba. Članek, ki ga je napisal mons. Nardi, je vzbudil pohuj-
šanje. Toda kdo je članek navdihnil? Vatikan ali jezuiti?
Pravijo, da navdih prihaja od jezuitskega ultramontanizma, ki hoče, da bi bili škofje
njegovi sužnji.
Z druge strani pa bi rad ponižal don Boska, ki mu je papež zelo naklonjen. In ker cilj
pač opravičuje sredstva, so se zatekli k obrekovanju in besnosti ceste proti duhovni-
ku, ki je glede svete trgovine vse kaj drugega kot nepomembna stvar, saj je vendar
znan kot eden najbolj delavnih v Gospodovem vinogradu. Radi bi gospodovali in zato
se okoriščajo z nesrečami Cerkve in s fanatizmom vernih, ki vse verjamejo.
Moralni nauk te basni je: za jezuite je don Bosko jakobinec in duhovniki se med seboj
ne morejo videti, se iz srca zaničujejo, do krvi med seboj pobijajo z obrekovanjem, ko
jih k temu priganja zavist.
***
Pohujšanje se je začelo, vendar se še ni končalo, kajti tudi don Bosko ima močno
stranko, ki ga brani pred divjimi napadi mons. Nardija.
Don Bosko jakobinec! Kdo bi si mislil? Na svetu res marsikaj doživiš in vidiš!
Danes se v Koloseju zbira veliko skupin zaradi križevega pota. To bi bilo zadosti. Če
se bodo demonstracije nadaljevale, je nevarnost, da se bo vse končalo s pretepom,
palicami in kamenjem. – M. M.
V nedeljo 8. februarja 1874 je bil don Bosko sprejet pri papežu v avdienco. Z
njim je bil don Berto, don Boskova gostitelja zakonca Sigismondi, vitez Occelletti,
gospod Testore, vitez Balbo s soprogo in vnukinjo, soproga viteza Girardinija, re-
ferenta državnega sveta, in še neka druga gospa iz Piemonta. Don Bosko je prosil
za avdienco, da bi ustregel tem prijateljem.
»Čakali smo – tako piše tajnik don Berto – kake pol ali tri četrt ure. Tedaj je
prišel papež, oblečen v bel talar, rdeč plašč, s klobukom na glavi in s paličico v
roki. Stopil je pred nas. Vsi smo klečali. Prijel je don Boska za roko in ga dvignil.
Don Bosko mu je stopil ob stran in ga spremljal ter mu predstavil vse navzoče.
Med papeževim spremstvom je bil tudi mons. Negrotti, mi vsi pa smo pozorno zrli
samo v papeža, ne da bi kdo izgovoril besedico. Tedaj je don Bosko prosil papeža
za vse, kar so navzoči želeli od njega. Med drugim je papež rekel don Bosku nas-
lednje: ‚Nič ne bo iz vsega tega! Venosta Visconti je pred nekaj dnevi pisal pismo,
v katerem trdi, da ima Cerkev popolno svobodo, čeprav je pred nekaj dnevi šlo
nekaj gospa molit križev pot v tisti del koloseja, ki je še odprt bogočastju, pa so jih
odpeljali v ječo. So pač malo hudobni, kaj ne?‘
Nato se je obrnil k soprogi viteza Balba, ki so jo boleli zobje: ‚Vi potrebujete
zdravnico. Jaz imam to zdravnico, ki prihaja vsak teden, da me zdravi. Veste, kdo

37.10 Page 370

▲back to top


370
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
je to? No, povejte mi vi, don Bosko!‘ ‚To je potrpežljivost,‘ je odgovoril don Bosko.
Papež je dodal: ‚Moram vam nekaj povedati.‘
Ko smo v Vatikanu po stopnicah prišli na notranje dvorišče, smo vstopili v
zaprto kočijo. Izstopili smo blizu Oratorija San Marcello na Via dell‘ Umiltà pri
markizu Avgustu Bavarskem, uredniku Osservatore Romano, in pri njem kósili.
Govorilo se je o vsem mogočem. Prosil je don Boska, da bi napisal kaj njemu v
prid proti Voce della Verità, ki je večkrat pisala o njem tako, da je vzbudila nič kaj
prijetno občutje ...
Proti večeru nas je pred odhodom prišel pozdravit vitez Occelletti s Testoreja.
Occellettija je obisk pri svetem očetu tako prevzel, da je večkrat jokal od veselja.
Don Bosko mu je dal pismo, ki naj bi ga dal v roke mons. Gastaldiju. Pismo se glasi:
Velečastita ekscelenca!
Izrabljam obisk gospoda viteza Occellettija, da vam sporočim nekaj novic, ki jih ni
mogoče zaupati pošti.
Ko se je zdelo, da je vse končano, in je pravosodni minister lastnoročno napisal obra-
zec, ki ga je Sveti sedež sprejel in ga poslal vaši ekscelenci, ni bilo več bojazni za
nove zaplete. Toda, to je bil videz. Tedaj so me poklicali, da sem nemudoma odšel na
ministrstvo, kjer so navedli celo vrsto pripomb na račun turinskega nadškofa, češ da
je izdal skrivnost, ki so se je potem polastili časopisi, in se je tako pojavilo nasproto-
vanje poslancev pa tudi državni svet je postal negotov itn.
Toda vse to je bil samo plašč, s katerim so hoteli skriti resnico. Prejšnji dan so na-
mreč prejeli ostro Bismarckovo pismo, ki je odločno nasprotovalo spravi in zlasti še
škofom itn. Postopek ni ukinjen, temveč samo odložen. Pred koncem tedna, upam, da
vam bom mogel zopet pisati.
Priporočam se dobroti vaših molitev. Prosim, raztrgajte to pismo.
Vaše ekscelence najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
5.16. ODLOČNO NASPROTOVANJE
Pisanje časopisov in Bismarckov poskus, da bi zavrl prizadevanje za spravo,
trenutno ni imelo drugih posledic kot opozorilo, da naj vsi svoje delo nadaljujejo
v največji tajnosti. Don Bosko je odslej, kakor je to mogoče razbrati iz don Berto-
vih zapiskov, nehal o tem govoriti tudi v družinskem krogu. Toda začeto delo se je
nadaljevalo v upanju, da bodo dosegli končno rešitev.
Toda časopisi, tako klerikalni kakor antiklerikalni in prostozidarski, niso ne-
hali pisati o tem.
Dne 8. februarja je Journal de Florence (IV. letnik, št. 31) na naslovni strani in
v uvodniku naštel razloge za don Boskov prihod v Rim. Dva dni pozneje je Empo-
rio Popolare v Turinu natisnil oboje v italijanščini.

38 Pages 371-380

▲back to top


38.1 Page 371

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
371
»Turin, 9. februarja 1874. – Vprašanje vzdrževalnine škofov. Ker so se v teh zadnjih
dneh nemški časopisi in zlasti Augsburger allgemeine Zeitung razpisali o don Bosko-
vem poslanstvu v Rimu in o novih škofih, predložitvi bul in o vzdrževalnini škofov ter
o spravi, se nam zdi primerno, da objavimo v prevodu naslednji članek Journal de Flo-
rence, ki o stvari govori zelo jasno in menimo, da tudi z dobrim poznanjem vzrokov.
Spet je v ospredju vprašanje eksekvatur za bule novo imenovanih italijanskih ško-
fov. Najprej sta La Libertà in potem še Opinione opozorila na navzočnost turinskega
duhovnika don Boska v Rimu, kjer naj bi posredoval med italijansko vlado in Vati-
kanom, z namenom, da bi italijanska vlada opustila zahtevo eksekvatur in priznala
škofe, ki jih je imenoval papež. Zdelo se nam je primerno, da ne pišemo o stvari tako
velikega pomena, kajti če bi o tem govorili, bi morali povedati, da če mora kdo v tej
stvari popustiti, je to italijanska vlada in ne Sveti sedež, in to odkritje seveda ne bi
služilo drugemu, kot da bi stvar še poslabšalo.
Ker pa so uradni krogi to sporočili tujim časopisom in povedali, da morajo škofje
prositi kraljévo vlado za eksekvatur, če hočejo dobiti preskrbovalnino za svoje mize,
hočemo prikazati resnico toliko bolj, ker so bili pogovori prekinjeni zaradi naspro-
tovanja italijanske vlade, in zato ni nikakršnega razloga, da ne bi pisali o tej zadevi.
Predvsem je treba razlikovati med rimskim vprašanjem v pravem pomenu besede in
raznovrstnimi vprašanji, ki se tičejo izvajanja duhovne oblasti papeštva.
Rimskega vprašanja nam ni treba več razlagati, kajti Sveti sedež je prepričan in
dejstva so to v obilici potrdila, da sobivanje vrhovnega poglavarja katolicizma in
italijanske revolucije v Rimu nadvse škoduje Cerkvi. Velečastiti don Bosko zato gle-
de tega ni mogel predložiti kake sprave. Njegovo nadvse zgledno življenje in nadvse
dobrohoten sprejem, ki ga je doživel pri najvišjih cerkvenih dostojanstvenikih, sta
zagotovilo umestnosti njegovega prizadevanja. Ugledni turinski prelat si je na že-
ljo svojega nadškofa85 prizadeval, da bi italijanska vlada odstopila od eksekvatur in
priznala od papeža na novo imenovane škofe. To bi lahko imelo za posledico samo
pravo svobodo Cerkve v Italiji.
Ko si je italijanska vlada hotela privzeti pravico eksekvatur, pravico, ki je Cerkev ne
priznava nobeni svetni vladi, so bili italijanskim škofom odvzete vzdrževalnine njiho-
vih miz in je razglasila za neveljavne vse njihove odloke. Iz tega je prišlo veliko težav
pri upravi škofij in imenovanju župnikov.
Do leta 1870 je vlada sodelovala pri imenovanju škofov. Sveti sedež in italijanska vla-
da sta se domenila, kdo naj zasede izpraznjena škofovska mesta. Tako eksekvatur ni
imel nikakršnega smisla, ker vlada ni mogla zavrniti priznanja škofov, ki jih je Sveti
sedež imenoval z njeno privolitvijo. Po zavzetju Rima se je vlada v 15. členu zakona
o zagotovilih prostovoljno odpovedala pravici predlagati nove škofe, istočasno pa
85 Kot gotovo lahko trdimo, da velečastiti don Janez Bosko ni imel niti tega niti kakega drugega
uradnega pooblastila od njegove ekscelence monsinjorja turinskega nadškofa (op. uredništva).

38.2 Page 372

▲back to top


372
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
si je v 16. členu pridržala pravico eksekvatur, to je pravico, da sicer ne sodeluje pri
imenovanju škofov, lahko pa sprejme ali zavrže papeževo imenovanje. Zato je jasen
odpor škofov, da bi vladi predložili bulo o imenovanju in tako dobili eksekvatur, in je
razvidno, zakaj jih preganjajo.
Da bi pa izpodbil vladi vsako pretvezo za upravičenost zahtev, je papež 20. septembra
dal na novo imenovanim škofom dovoljenje, da vladi sporočijo svoje imenovanje pi-
sno. Vlada s tem ni bila zadovoljna in škofje so bili prikrajšani za svoje beneficije in
za uradno priznanje.
Italijanska vlada sama se je zavedela, kako je ta položaj nemogoč in kako je nepravi-
čen in neznosen za katoliško prebivalstvo polotoka. Zato je sama iskala način, kako
bi prišla iz te zagate. Velečastiti don Bosko, ki nima pred očmi drugega kot dobro
Cerkve, si ni pomišljal začeti dogovore tudi letos, čeprav so ti dogovori bili lansko leto
prekinjeni zaradi neuspeha. S privoljenjem Svetega sedeža je predlagal vladi, da bi
sprejela sporočilo o imenovanju novih škofov z dopisom Konzistorialne kongregacije.
S sporočilom, v katerem bi bilo navedeno imenovanje in potrjeno s pečatom kongre-
gacije, bi škofje obvestili vlado in ta bi dala svoj eksekvatur.
Don Boskov predlog, ki je popolnoma v duhu Svetega sedeža in zadosten za uradno
vladno priznanje škofov, če bi ta imela le malo dobre volje, je zavrgel državni svet,
kateremu so ga predložili. Pravosodni minister Vigliani je izjavil, da tega predloga
niso sprejeli iz sektaških razlogov. Minister naj bi don Bosku izjavil, da je priprav-
ljen priznati škofe in jim vrniti oskrbovalnino miz s pogojem, da bi papež sprejel tri
milijone lir, ki mu jih zagotavlja zakon o zagotovilih. Zvijača je bila preočitna, da bi
velečastiti don Bosko svojim skušnjavcem ne odgovoril z ‚non possumus‘ (ne more-
mo) Pija IX.«
»Dne 9. februarja – piše don Berto – sva srečala na Via Minerva majordoma
neapeljskega kralja, ki se ni nehal klanjati don Bosku. Spomnil ga je, kako mu je ob
obisku pri kralju leta 1869 ministriral pri sveti maši. Na Piazza Santa Chiara sva
srečala urednika Giornale di Firenze in dopisnika Universe iz Pariza, ki sta prosila
don Boska, da bi smela objaviti kako novico o vzdrževanju škofov, toda on jima je
rekel, da še ni čas za to.
Dne 11. februarja je bil spet pri pravosodnem ministru, in medtem ko se je z
njim pogovarjal, so prišli trije poslanci, Ricotti, Mamiani in Crispi. Čakali so kake
četrt ure in potem odšli. Vigliani jim je dal vedeti, da je zaposlen.
Ko sva odhajala, mi je don Bosko dejal: ‚Vigliani me je vprašal:
– Ste obveščeni o zadnjih dogodkih?
– Ne, gospod minister.
– Poglejte si ta časopis (bil je La Voce della Verità), poglejte, ali je s temi ljud-
mi sploh mogoče o čem govoriti?
Govorila sta več kot tri četrt ure. Vigliani je vprašal don Boska; ali bere časo-
pise. In on:

38.3 Page 373

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
373
– Nobenega.
– Kako? Niste naročeni na noben časopis? Vsaj na Unità Cattolica v Turinu?
– Ne, niti to.
– Tega nisem vedel. Veselim se pa, da sem to zvedel. In zdelo se je, da ste vse
to, kar pišejo, narekovali vi.«
Dne 13. februarja 1874 je mons. Nardi v Osservatore Cattolico v Milanu v
rubriki Dopisi iz Rima, 10. februarja, potem ko velika žalost tare svetega očeta, ki
živi samo za Cerkev, ponovno zapisal:
»Toda tu so še drugi, veliko bolj grenki, to so taki, če se ne motim, ki polagajo
plašč žalosti na sicer tako miren obraz papeža. Slišalo se je govoriti, da so nekateri
škofje starih pokrajin na Sardiniji prosili za eksekvatur, bodisi naravnost bodisi
po posrednikih. Čeprav Opinione in drugi uradni časopisi potrjujejo to dejstvo, pa
drugi katoliški časopisi ali ponavljajo poročilo časopisa Opinione, ne da bi ugo-
varjali, drugi pa trdijo, dal za eksekvatur niso prosili, čeprav ne zanikajo, da so
ga prejeli. Mi pa domnevamo, da je vse to nemogoče. Sveti sedež ni spremenil
svojega ravnanja in napori vlade, da bi ga odvrnili od tega, nimajo nikakršnega
učinka. Italijanski škofje bodo znali ostati zvesti svoji dolžnosti; čee ne bi bilo
tako, umremo od žalosti.«
V nedeljo 15. februarja je don Bosko šel na kosilo k mons. Fratejacciju. »Z
nami je bil predsednik Arcadie, neki duhovnik, vodja misijona na rimskem po-
deželju, zdravnik mons. Fratejaccija in neki študent iz monsinjorjevega kraja. Po
kosilu ob kavi sta predsednik arkadskih akademikov mons. Ciccolini in mons. Fra-
tejacci izročila don Bosku diplomo članstva te slavne stare akademije. Don Bosko
je med drugim v zahvali dejal: »Že tolikokrat so mi ponujali viteški ali komenda-
torski križec, mitre in še kaj več, vendar sem vedno vse zavrnil, kajti te stvari bi
me odvrnile od mojega namena. Toda to odlikovanje sprejemam z veseljem.«86
Na drugi dan je don Berto na lastno pobudo nesel na pošto pismo z naslednjo
vsebino:
Njegovi ekscelenci mons. Nardiju
Rim, Vatikan
Če bi samo slutili, koliko gorja je povzročil vaš članek v Voce della Verità z dne 1.
februarja 1874, ga gotovo ne bi nikdar napisali.
Kar je, je; potrpljenje! Skušajte popraviti, kar se še da. Toda drugič dobro pretehtajte
besede, ki jih boste napisali. Neki prijatelj naročnik imenovanega časopisa
Nato je kupil dva izvoda časopisa s to nesrečno vsebino. In med vrsticami,
kjer govori o Belasiu, je na enem pripisal:
»Po kosilu sva proti 5.30 šla na sprehod proti vili Ludovisi, nedaleč o kapu-
cinske cerkve. Prišel je neki gospod in pozdravil don Boska. Don Bosko mu vrne
pozdrav in se obrne k njemu. Ta se opogumi, se vrne in se mu začne zahvaljevati,
86 Prim. MB X, str. 1211.

38.4 Page 374

▲back to top


374
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
češ da so ga leta 1867 pripeljali v hišo Vimercati, da bi ga blagoslovil. ‚Bil sem tak-
rat čisto zmešan, vendar se dobro spominjam, da so me popeljali k vam in vi ste
mi rekli: Ničesar se ne boj. Od takrat sem zdrav. Videl sem vas že prej, pa se vam
iz spoštovanja nisem upal približati.‘
Don Bosko mi je med drugim povedal tudi: ‚Časopisi toliko pišejo, a smo šli
naprej in kljub vsemu veliko dosegli. Vigliani je dejal: Župniki naj kar gredo po
svojo vzdrževalnino. Glede škofov smo stvar rešili napol. Sedaj bomo sporočili
vsem, kaj naj storijo, da bodo dobili oskrbovalnino.‘
Papež je rekel don Bosku: ‚Storili ste vse, kar je bilo mogoče storiti. Toliko
ste opravili, kot bi to zmogel le velik zbor teologov. Zelo mi je žal, da vas je nekaj
časopisov tako hudo zdelalo. Toda potrpljenje!‘«
Osservatore Cattolico iz Milana je v št. 39 (četrtek 19. februarja) objavil še
drugi članek, ki je sicer podal resničen dogodek, je pa sklenil na način, ki je očitno
hotel žaliti don Boska.
Preskrba za mons. Balma, nadškofa v Calgiarijiu
Unità Cattolica je objavila poročilo, kako je mons. Balma, nadškof v Cagliariju, pre-
jel preskrbovalnino, ki so jo do sedaj odrekali škofom, ki so bili kakor mons. Balma
imenovani po zakonu o zagotovilih. Mons. Balma naj bi ravnal po postopku, ki je po
njegovem prepričanju rešil vse, pravo in denar. Unità Cattolica zagotavlja, da je nad-
škof imel navodila od nekoga, ki je edini imel pravico, da jih je dal. Zato želimo, da
to, kar je bilo dovoljeno narediti enemu, lahko storijo tudi vsi drugi; da to, kar je bilo
pravno pravilno izvedeno, velja z isto pravico tudi za druge, ki so v enakih razmerah.
Unità Cattolica takole pripoveduje:
»Najprej je treba povedati, da ima mesto Cagliari odličnega župana bistrega razuma
in globokega verskega prepričanja, ki zna ceniti družbeni delež, ki ga škof navadno
prinaša svojemu mestu, in ki je videl, koliko dobrega je mons. Balma naredil svoji
nadškofiji in koliko več dobrega bi še lahko storil, če bi ga vlada potrdila v njegovi
službi. Zato je župan v Cagliariju iskal način, kako bi mogel dobiti eksekvatur za
svojega nadškofa.
Mons. Balma, zelo previden človek in do zadnjega vlakna svojega bitja predan Sve-
temu sedežu, je hotel prositi za navodila tistega, ki bi mu v tem edini mogel pravilno
svetovati. Nakar je na javnem mestu v zakristiji svoje katedralne cerkve dal izobesiti
bulo Ad populum itn. s svojim imenovanjem za nadškofa v Cagliariju in z dovolje-
njem, da si jo prepiše lahko vsak, kdor želi ... Ker pa je izvirna bula pisana s tevtonski-
mi črkami, je dostopna le maloštevilnim in tako je nadškof odredil, da so razobesili
tudi verodostojen prepis celotne bule.
Ko je cagliarijski župan zvedel, da je bula, namenjena ljudstvu, izpostavljena v ime-
novani zakristiji, je poslal javnega notarja, da jo je prepisal. Ker pa je bula ‚ad po-
pulum‘ združena z bulama za kapitelj in za nadškofa, je notar prepisal tudi ti dve in
vse skupaj izročil županu, ta pa jih je poslal pravosodnemu ministru v Rim. Naj še

38.5 Page 375

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
375
povemo, da prepis treh bul ni bil potrjen od nobene cerkvene osebe, temveč je nav-
zočnost potrdil, kakor smo že rekli, javni notar.
Ko je pravosodni minister Vigliani dobil v roke prepise treh bul, je želel od mons.
Balme še zvedeti, ali želi biti od vlade priznan za nadškofa v Cagliariju. Monsinjor je
osebno izrazil, »da noče in ne more storiti nobenega koraka glede predstavitve bul
o svojem imenovanju za nadškofa v Cagliariju z namenom, da bi dobil eksekvatur,
vendar pa zaradi koristi, ki bi jo imela nadškofija v Cagliariju, želi, da bi ga vlada
priznala kot takega in da bi bil zato hvaležen vsakemu, ki bi mu pomagal pri tem
imenovanju. Izjema je le vprašanje vesti. Nikakršne težave ni imel, da ne bi o tem
obvestil kraljévega prokuratorja v Cagliariju, ki je to izjavo poslal pravosodnemu
ministru in dobil kraljévi eksekvatur.«
Naši bralci bodo razumeli, kako težki razlogi nam nalagajo dolžnost, da se o tem
osamljenem dogodku prav nič ne izrečemo. Sicer so pa imeli iz naših prejšnjih član-
kov zadosti snovi, da si lahko sami ustvarijo podobo o vsej zadevi.
»Dne 20. februarja – piše don Berto – sva srečala tajnika mons. Riccija, ki je
dejal don Bosku: ‚Kaj naj storim, ko Popolo Romano trdi o meni toliko laži? Pravi,
da sem jaz pisal listke in jih potem razpečaval tu in tam po deset frankov za kos.
Nekateri mi svetujejo, naj odgovorim. Kaj pa vi pravite o tem, don Bosko?‘
Don Bosko je odgovoril: Naredimo, kakor pravi Dante: Sploh ne mislimo na-
nje, temveč počakajmo in bo prešlo. Laetari et benefacere e lasciar cantar le pas-
sere – veselimo se in delajmo dobro in dajmo vrabcem, da čivkajo.
Medtem se je razširil glas, da je don Bosko v Rimu, tudi za to, da bi dosegel po-
trditev pravil svoje družbe. Imenovali so kardinalski svet, je pisal 21. februarja Po-
polo Romano, ki naj preuči prošnjo, ki jo je predložil duhovnik Bosko iz Turina, da
bi v Rimu pod zaščito Svetega sedeža ustanovil zavod-konvikt po zgledu karisimov.
Nasprotovanje, ki se kaže proti načrtom duhovnika Boska, je zelo močno tako
s strani jezuitov kakor s strani francoskih fratrov, ki so odgovorni za pouk.
Videz je, da je papež naklonjen imenovanemu don Bosku, ne pa tudi kardi-
nalski zbor, razen Berardija in še koga drugega.
Istega dne je Osservatore Cattolico v Milanu prav tako nepošteno govoril o
prizadevanju za ureditev eksekvatur.
»Preskrbovalnine škofov in zvijače, kako bi jih dobili. Vprašanje preskrboval-
nine škofov po zakonu o zagotovitvah je postalo pomembna vsebina italijanskih
in tujih časopisov, ki pišejo o njem kakor o lastni zadevi. Kar se tiče katoliških ča-
sopisov, ki pišejo za svoje katoliške bralce po celem svetu, imajo do tega popolno
pravico. Težko jim je, kakor je težko nam in našim škofom. Prosijo pomoč, konec
krivic, kakor naši škofje, vendar bolj od Boga kakor od vlade.
Toda kakor se to včasih dogaja, na drugi strani Alp zadeve ne razumejo po-
polnoma. Tako imamo pred seboj Décentralisation, ki govori o eksekvatur kot o
stvari, ki jo papež zahteva od vlade. Toda ni stvari, ki bila bolj napačna, kot je to.

38.6 Page 376

▲back to top


376
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
O tem smo že večkrat poročali našim bralcem in se nam ne zdi umestno, da bi to
še ponavljali. Ne zdi se nam pa odveč, da spregovorimo o nekaterih stvareh, ki se
v zvezi s tem dogajajo v naših škofijah.
Sveti sedež še zdaleč ne zahteva, da bi vlada z eksekvatur ustregla škofom. To
bi bilo popolnoma v nasprotju z vso prakso Cerkve in njenih naukov. Sveti sedež
ne priznava nobene avtoritete, ki bi mogla imenovati škofe, ker je to izključna
domena papeža in njegovega dvora. Lahko pa to pravico ovira nasilje nekaterih
držav. Papež se lahko dogovori z vladami, ki jim je do odnosov s Cerkvijo, nikdar
pa ne more kloniti pred nasiljem. Kako je potem mogoče reči, da Sveti sedež pri-
voljuje v eksekvatur za škofe?
Kar Sveti sedež pričakuje od vlade, je, da se točno drži obveznosti, ki jih je
prevzela z zakoni, da ne bo ovirala opravljanja škofovske službe, da bo priznala
imenovanja škofov in med prebivalstvom širila blagodejen občutek, da so bili ško-
fje postavljeni, da vodijo Cerkev.
Iz tega sledi, da Sveti sedež od vlade ne pričakuje kakega pozitivnega odloka,
temveč da ne postavlja ovir, noče nikakršnega eksekvatur, temveč želi odpraviti
nepravično oviro, ki zanika škofom njihov pravni položaj kljub zakonom in kljub
želji katoliških državljanov.
Inozemski časopisi, ki smo jih omenili zgoraj, so se zapletli v zmedo, ki jo želi-
mo razjasniti zaradi različnih poročil njihovih vlad o Svetem sedežu, in ne morejo
razumeti, da sedanjega odnosa med državo in Cerkvijo pri nas ne vodi nobena do
sedaj ustaljena norma.
Tu je glavna točka nesporazuma. Škofje, ki nočejo eksekvatur, ne predložijo
bul o imenovanju, ki bi rešile vprašanje. Vlada, ki bi rada podelila eksekvatur, pa
ne dobi v roke bul o imenovanju. Kako naj se potem sporazumeta?
Iz poročil, ki smo jih prejeli iz Rima o poslanstvu turinskega duhovnika
Boska, smo mogli razbrati, da Sveti sedež, ki želi rešiti vprašanje, svetuje škofom,
da naj predložijo vladi potrdilo, v katerem Sveta kongregacija za škofe in redovni-
ke zagotavlja, da je ta in ta oseba dejansko določena za škofovsko čast in to in to
škofijo. Na tak način Sveti sedež privoljuje v željo vlade, da ugotovi identiteto ose-
be, kateri naj bi podelila vzdrževalnino, istočasno pa ohranja pravico Cerkve, ko
ni privolila v predložitev bule, ki bi mogoče bila začetek kake nove pravne oblike
politično-cerkvenega sožitja, ki bi bilo mogočno orožje v rokah države.
Mi smo z veseljem privolili v rešitev Svetega sedeža in hkrati občudujemo
njegovo odločnost in modrost.
Toda vlada je ta predlog zavrnila; zahteva predstavitev bule, Sveti sedež pa
jo je pustil sámo z njenimi zahtevami: ‚potius mori quam foedari‘ (rajši smrt kot
onečaščenje). Don Bosko se je vrnil v Turin.
Sedaj pa dobivamo sporočila od tu in tam, da so nekateri škofje dobili od vlade
eksekvatur. Kako se je to zgodilo? Je vlada popustila v zahtevah, ki jih Sveti sedež
ima za neupravičene? Se je zadovoljila s potrdilom, ki ga je predložil Sveti sedež?

38.7 Page 377

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
377
Nič od vsega tega. Po Unità Cattolica smo povzeli zvijačo nadškofa iz Cagli-
arija in si nismo upali dajati kake razlage, ker se zavedamo, da smo pred škofi
samo učenčki. To zvijačo pa lahko gledamo v odnosu do dejanja Svetega sedeža,
da je obvaroval svoje pravice, in vidimo, da nadškofu iz Cagliarija ni zadostovalo,
da je predložil potrdilo, niti vlada ni odpravila težav, ki so ovirale škofa pri izpol-
njevanju njegovih dolžnosti, temveč mu je samo podelila eksekvatur. Iz tega vidi-
mo, da mora izpostavitev bul na javnem prostoru spremljati nov izraz želje, da bi
nadškof bil priznan kot nadškof, tako da bi jo naslovil na kraljévega prokuratorja.
Ne bomo rekli, koliko se nam tako ravnanje zdi primerno in koliko je v skladu z
ravnanjem Svetega sedeža in drugih škofov, vsekakor pa soglašamo z mislimi, ki
jih je o tem izrazila ugledna Unità Cattolica.
Končno ne moremo opustiti pripombe, ki pa je ni treba jemati v slabem po-
menu. V Piemontu je vse to mogoče lažje uresničiti. In od tam lahna in spravljiva
zarja s prijetnim občutkom boža lica katoličanov ob jezeru Maggiore in ob Etni.
Ne bomo rekli, da naj se tam, kjer se je začela tolika nesreča za Italijo, tudi konča,
še manj pa bi želeli, da bi napačno pojmovana verska korist morala plačati dejav-
nost, o kateri se ne izrekamo.
Don Bosko se je vrnil v Turin! Ta čudna novica je bila takoj sprejeta, Sentinel-
la di Cuneo (kunejska straža) pa je 25. februarja 1874 poročala, da se je potem
vrnil v Rim.
Rim. – Don Bosko se je včeraj vrnil iz Piemonta, kjer se je dogovarjal s škofi,
ki so ga pooblastili, da obravnava zadevo eksekvatur.
V Turinu je don Bosko slišal o posegu častivrednega poslanca Micelija in se
misleč, da se je stvar obravnavala včeraj, takoj odpravil v Rim. Toda bil je razoča-
ran. Da pa ne bi izgubljal časa, je prosil za sprejem pri ministru za zunanje zadeve,
ko že ni mogel govoriti z Viglianijem, ki ga je zares napadla bolezen v grlu.«
Res je, da se je don Bosko 24. februarja vrnil v Rim ... prihajajoč ne iz Turina
… temveč iz Ceccana ...
Odpotoval je ob 9.30. »Grof Filip Berardi (brat kardinala Berardija), tako po-
roča don Berto, je odločil, da naju bo popeljal v svoj domači kraj v Ceccano. Ob
9.30 naju je s kočijo počakal pred hišo. Vstopila sva skupaj z njegovim tajnikom
in odpeljali smo se na postajo. Skozi posebna vrata, ki vodijo skozi kavarno, nas
je popeljal na peron. Kratek čas smo se sprehajali po obširni postaji. Grof Berardi
nam je celo zagotovil, da je to najprostornejša železniška postaja v Evropi. Za vse-
mi drugimi smo vstopili v vagon, ki je njegova osebna last. V Ceccano smo prispeli
malo po poldnevu.
Na postaji nas je s kočijo pričakovalo več oseb, med drugimi tudi dva kano-
nika, eden izmed njiju je bratranec grofa Berardija. Vse osebnosti kraja in sploh
vsi krajani so stali pred hišami in nas gledali. Kosilo je bilo že pripravljeno, zato
smo po obisku hiše sedli za mizo. Vseh nas je bilo devet ali deset. Po kosilu smo,
lahko rečemo, v spremstvu vseh krajanov obiskali zavod. Nato smo se s kočijo od-

38.8 Page 378

▲back to top


378
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
peljali na obisk dekana, zatem v bolnišnico, kjer smo naleteli na neko usmiljenko
iz Turina. Po ogledu Madonne del Fiume smo se vrnili domov. Proti večeru smo
spet sedli v kočijo in se odpeljali na železniško postajo. V Rim smo prišli ob 9.30.
Grof Berardi je med drugim dejal don Bosku: ‚V Rimu bomo zgradili materno hišo,
tukaj v Ceccanu pa bo njena podružnica.‘
V Ceccanu nam je bratranec grofa Berardija povedal: ‚Te dni se je zbrala na
sejo skupina kardinalov, ki so razpravljali o tem, da bi v Rimu ustanovili don
Boskov zavod. Pa sta bila za načrt samo dva kardinala, med njima tudi kardinal
Berardi, in sveti oče.«
Nekaj večerov, poroča don Berto, je don Bosko po večerji v hiši Sigismon-
di pripovedoval nenavadne stvari. »Ko so med drugim vprašali o spremenjenem
položaju in o zmagoslavju Cerkve, je večkrat ponovil: ‚Vse do leta 1875 ne bo nič.
Malo se bo sicer razjasnilo, toda do prave obnove bo prišlo leta 1878 in pozne-
je, če kaka stvar ne bo spet onemogočila izpolnitve Božje volje.‘ Ko so ga potem
vprašali o pomenu napovedi, ki pravi, da ne bosta prešli dve polni luni v mesecu
cvetlic, da se mavrica miru ne bi prikazala na zemlji, je gospod don Bosko dejal:
‚Treba je videti, kdaj bosta v mesecu maju dve polni luni.‘ Gospod Aleksander je
šel pogledat v almanah in dejal (to sem videl tudi jaz), da sta prav tega leta v me-
secu maju dve polni luni.«
Pripovedujmo še naprej.
»Dne 28. februarja sva na cesti srečala mons. Anticija, tajnika konzistorialne
kongregacije. Don Bosko ga je pozdravil in spregovorila sta nekaj besed, ne da bi
monsinjor prepoznal don Boska, dokler ga ni vprašal, kdo je.
‚Jaz sem don Bosko.‘
Tedaj je monsinjor stopil dva ali tri korake nazaj, se pokrižal in dejal: ‚Vi ste
torej don Bosko, ki dela čudeže?‘
‚Da, da, jaz sem don Bosko spravljivec.‘
‚In kako se je potem končala cela zadeva?‘ je vprašal monsinjor.
‚Dovolite mi besedo,‘ je dejal don Bosko. Midva z monsinjorjevim tajnikom sva
se malo umaknila, da sta se onadva lahko zaupno pogovarjala, medtem ko sva ju
spremljala. Preden sta se ločila, je monsinjor dejal don Bosku: ‚Pogum, pogum!‘«
Dne 1. marca 1874 je don Bosko pri usmiljenkah na Piazza della Bocca della
Verità govoril s predstojnico in med drugim tudi o grofu Servanziju od Plemenite
straže Njegove svetosti, ki je spremljal don Carlosa v Turin, še preden se je odpra-
vil na bojni pohod v Španijo.
»Ko sva odšla od tam, sva se v kočiji odpeljala h kardinalu Antonelliju.
Ob vrnitvi mi je don Bosko dejal: ‚Kardinal Antonelli mi je dal 500 frankov za
naše dečke. Kar se tiče časopisja, mu je vse znano. Rekel sem mu:
– Ali vaše eminenca ve, kako razlagajo prizadevanje za preskrbovalnino škofov?
– Na žalost. Ali ne bi bilo pametno, da bi o tem kaj povedali?
– Če tu povemo kako stvar, jo že drugje natisnejo.

38.9 Page 379

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
379
Kardinal Antonelli pozna ime tistega, ki piše te stvari. V La Voce della Verità
je to mons. Nardi in prav tako v Osservatore Cattolico v Milanu.
Don Bosko je večkrat dejal: ‚Ti katoliški časopisi napravijo več slabega, kot bi
mogli slabega storiti vsi slabi časopisi skupaj, kajti s tem svojim pisanjem črnijo
Sveti sedež. Škofom smo poslali samo to, kar sem jaz po papeževem nareku napi-
sal za škofe, in nič več.‘«
Dne 2. februarja ga je prišel obiskat misijonar don Bertazzi, ki mu je predla-
gal ustanovitev več zavodov v Ameriki.
Dne 3. februarja je don Bosko dejal: »Danes dopoldne sem bil pri Viglianiju,
ki je bil zelo slabe volje. Vprašal sem ga:
– Kaj vam je, ekscelenca? Ali mogoče z zdravjem ni vse v redu?
– Da, da, slabo gre. Ali ne berete časopisov?
– Ne, jaz ne berem nobenega časopisa.
– Oh, uboga Španija. Tam na veliko ubijajo ljudi.
Don Bosko mu je govoril še o cerkvi svetega Prta. Minister mu je dejal, da je
kralj zadovoljen, vendar mu mora predložiti predračun. Toda v tem primeru bi
cerkev gradila vlada, kar pa ni primerno.«
Proti večeru 5. marca 1874 sta (kakor po navadi) šla »na sprehod na Monte
Pincio. Don Bosko je govoril o prerokbah. Med drugim je dejal: ‚Tisto pismo, ki je
bilo poslano avstrijskemu cesarju, je njegovo veličanstvo imelo v roki. Prebralo
ga je na samem in potem naročilo, naj se piscu zahvalijo s pripombo, da ga bo
upoštevalo. Oddano je bilo meseca julija 1873.‘
Tako so časopisi poročali, da je avstrijski cesar 11. februarja obiskal ruskega
cesarja. Liberalni časopisi so trdili, da je bil vzrok obiska trgovina med obema
državama, katoliški pa so menili, da gre za kaj več.
Vprašal sem don Boska, kako spozna te prihodnje dogodke. On pa je odgovo-
ril z ‚otis, botis, ia, tutis‘ in se pri tem iz srca smejal. Toda jaz sem resno želel, da bi
mi povedal. Tedaj se je zresnil in rekel:
‚Nikakor ne. V teh stvareh ni pametno vztrajati. Ni mogoče … kratko malo se
ne sme.‘«
Dne 6. marca je skupaj z misijonarjem Bertazzijem odšel na svet kongregacije
za širjenje vere in nato k mons. Peiranu, »ki mu je rekel, da je kardinal Antonelli
preklical, kar je sveti oče dejal don Bosku, da naj piše škofom, da bodo dobili pres-
krbovalnino. Njegova svetost je don Bosku narekovala besede, kako naj ravna.«
Bilo je mogoče razbrati, da se stvari tako na eni kakor na drugi strani bližajo
h koncu.
Proti večeru »sva odšla od doma z namenom, da bi si privoščila malo spreho-
da, in srečala mons. Anticija. Skupaj smo se vrnili. Don Bosko mu je izročil izvod
prerokb, za katere ga je prosil.«
Dne 7. marca »po kosilu sva šla malo na sprehod na Piazza Mignanelli. Govo-
rila sva o nadškofu, kako je papež dal don Bosku vedeti, da bo dve leti po imeno-

38.10 Page 380

▲back to top


380
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
vanju za nadškofa prišlo še kaj več. Don Bosko mu je to sporočil, on pa je odvrnil:
‚Pustimo te stvari Božji previdnosti.‘
Sedaj spet volijo kardinale. ‚Bo turinski nadškof tudi med njimi?‘ sem vprašal
don Boska.
‚Vse kaj drugega,‘ je odvrnil. ‚Ko ga bom šel obiskat, mu bom povedal: Volili
so nove kardinale. Nisem si upal prositi za vas prav sedaj, ko se tako ostro borite
proti moji družbi, pa tudi zato ne, ker mi ne bi verjeli in me ne bi poslušali.‘
Kakor vidimo, je o vprašanju škofovskih preskrbovalnin vladal popoln molk.
Dne 14. marca. Dopoldne sem nesel pismo grofu Visoneju.
Istega dne je don Bosko mons. Gastaldiju ponovno predlagal poravnavo. Ven-
dar o tem nimamo izvoda.
Velečastita ekscelenca!
Menim, da je vaša ekscelenca že naveličana vsega, kar so izrekli ali predložili, da
bi izravnali nasprotovanje, ki jih navajam v priloženem seznamu. To je pred časom
predložil pravosodni minister. Zdi se, da v Susi niso ničesar storili. Naredite, kakor se
vam zdi bolj modro. Upam, da vam bom mogel v kratkem vse razložiti osebno.
Vedno sem vam na voljo v vsem, v čemer vam morem biti.
Rim, 14. marca 1874
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko87
Bismarck je še naprej protestiral, odločen, da se z vso močjo upre vsaki spravi.
5.17. VSE ZAMAN
Na žalost je vse propadlo, zlasti po zaslugi časopisja, tudi klerikalnega.
Stvari so do določene stopnje lepo napredovale. Ko pa sta La Voce della Verità
in potem še Osservatore Cattolico v Milanu don Boska obtožila, da dela za spra-
vo, je bilo težko nadaljevati prizadevanje in začeto delo. Pruska vlada, ki je tedaj
začela svoj zagrizeni boj proti katoliški Cerkvi, se je takoj uprla in Bismarck je
ministru Viglianiju pisal zelo huda pisma.
Nekega dne se je don Bosko kot po navadi odpravil k ministru. Ta je bil zelo
zamišljen in ves iz sebe. »Glejte,« je dejal don Bosku, »plujemo po razburkanih
vodah. Vi ste vztrajali, da naj nadškofu v Turinu podelimo preskrbovalnino, in on
je v svoji neprevidnosti to pisal drugim dostojanstvenikom. Stvar se je razvedela
tudi v tujini. Bismarck mi piše, kako je to mogoče, ko sta se Italija in Prusija v tej
stvari tako zedinili, sedaj pa popuščamo. Zares sem v škripcih.«
Don Bosko je prosil ministra za nekaj ur premisleka o novem položaju. Še
istega popoldneva se je vrnil in po dolgih razgovorih sta se domenila, da bosta
87 Pismo ima na hrbtni strani pripis, ki govori o cerkvi San Seconda, ki ga bomo objavili drugje.

39 Pages 381-390

▲back to top


39.1 Page 381

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
381
skušala popraviti zamotano zadevo tako, da bosta uporabila največjo previdnost.
Minilo bo veliko časa, preden bo spet vse steklo.
Nazadnje se je zdelo, da bo mogoče zadevo končati. V eni izmed soban ob
dvorani, kjer je zasedal parlament, je don Bosko čakal na zadnji odgovor mini-
stra Viglianija. Nekaj poslancev, med njimi je bil tudi Crispi, ki so slišali, da je v
predsobi don Bosko, je radovedno prišlo k njemu. Radi bi videli, kakor je sam don
Bosko povedal, kakšna živina naj bi on bil. Crispi je hotel izrabiti to priložnost
in don Boska pripraviti, da bi od papeža dobil dovoljenje za maševanje v kapeli
v Kvirinalu. Tako bi zadostil želji princese Marjete, da bi ob nedeljah mogla biti
pri sveti maši. Na tak način je skušal Crispi navezati dobre odnose z dvorom. Don
Bosko mu je odgovoril, da kot podrejeni ne more papežu predlagati prošenj, ki bi
odpravile prejšnjo obsodbo - interdikt.
»Toda vi,« je odvrnil Crispi, »ki se znate vedno izmotati, ne bi mogli najti na-
čin, da bi v Kvirinalu spet smeli darovati sveto mašo?«
»Seveda je način, in to edini.«
»Kateri, kateri?« so poslanci enoglasno vzkliknili.
»Jaz, dragi gospodje, si ga ne upam predlagati.«
»Povejte, povejte! Ali mislite, da mi nismo sposobni, da bi šli k maši?«
»Ne gre za to.«
»Pač pa ...?«
»Glejte. Don Bosko je odkritosrčen in imenuje stvari po njihovem imenu. Po-
leg tega pa vas ne bi rad užalil.«
»Ne, nikar se ne bojte, da bi nas užalili. Vsi smo odkritosrčni in zelo cenimo
odkritosrčnost.«
»Prav. Vi vsi ste dobro vzgojeni in visoko izobraženi in se odlikujete eden v
tem, drugi v drugem. Spodbujen po vaših zagotovilih, si upam govoriti popolno-
ma odkritosrčno. Hočete, da bi v Kvirinalu smeli darovati sveto mašo? Za to je
samo eno sredstvo.«
»Katero? Povejte nam.«
»Da najprej vi izginete.«
Spogledali so se in potem: »Don Bosko je povedal zares debelo resnico,« so
vzkliknili. »Vsa čast mu. To se pravi govoriti odkritosrčno.«
»Jaz ne bi izrekel česar podobnega, če me ne bi vi k temu prisilili. Ali mogoče
vi poznate kako drugo sredstvo?«
»Don Bosko ima prav,« so sklenili.
Med tem pomenkom je prišel tudi Vigliani, a je kmalu prišel ponj vratar. Pri-
šel je tajnik pruskega poslanika, ki je izročil ministru nujno sporočilo.
Minister je malo zatem dejal don Bosku in navzočim:
»Končan je razgovor o preživnini škofov. Bismarck je brzojavil, da s papežem
ne more sklepati miru. Boj traja naprej.
V brzojavki se Bismarck čudi, kako da se vlada pogaja z nekim duhovnikom,
medtem ko skuša on na vso moč podpirati talijo. Njegov vladar je silno razočaran.

39.2 Page 382

▲back to top


382
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Če bodo nadaljevali razgovore, bo uporabil skrajna sredstva.«
»Kaj hočete? Naša usoda je v rokah Prusije.«
Fischietto, turinski humoristični časopis, je prinesel karikaturo: Vigliani od-
prtih ust strmi v don Boska. Bismarck z brco odpre vrata pisarne in vstopi, da bi
zgrabil Viglianija za vrat. Don Bosko z desnico miri razbesnelega Bismarcka, z
levico pa ga kropi z blagoslovljeno vodo.
Tako so se končali ti razgovori, ki bi ob srečnem koncu dali škofom vzdrže-
valnino, papeža pa oprostili težkih izdatkov, saj je on dajal vsakemu škofu nekaj
podpore, da je mogel živeti. Tako ni prišlo do zbližanja med Cerkvijo in njenimi
sovražniki ter med papežem in revolucionarji.
Kljub temu pa don Boskovo delo ni bilo brez koristi. Več škofov je že prejelo
preskrbovalnino, drugi pa so jo dobili pozneje. Vse škofije pa so imele svoje pas-
tirje in župniki so dobili kraljévi placet s preprosto izjavo dekana v škofijah, kjer
so škofje dobili eksekvatur.
Toda koliko truda, koliko ponižanja, obrekovanja in sramotenja je moral
prestati za stvar, ki se je zdela neuspeh!
»Toliko sem se trudil in trpel,« so ga slišali vzklikniti, »da se ne bom nikdar
več spravljal k takemu delu! Umaknil se bom in delal samo še za svoje dečke in ne
bom mislil na nič drugega več.«
Medtem pa so časopisi po celem svetu razglašali končnoveljavno potrditev
salezijanske družbe. Dne 10. aprila je Riforma v št. 99 pisala: »Včeraj je znani du-
hovnik don Bosko bil sprejet pri Piju IX., kateremu je dal v potrditev pravilnik za
nov velik meniški red, da bi tako nadomestil ukinjene ustanove. Zbor kardinalov
ga je odobril in papež ga je potrdil.«
Capitale je natisnil naslednjo hudobno pripombo: »Medtem ko italijanska vla-
da ukinja verske skupnosti, pa papež ‚v senci‘ ustanavlja nove. Don Bosko je za slovo
obiskal papeža in nato odpotoval v Turin ves zadovoljen, da je kongregacija odobri-
la nov meniški red, ki ga je predložil v potrditev. Pij IX. je ustanovitelj in tako se bo
italijanska vlada lahko veselila, da tako vestno upoštevajo njene zakone.«
Istega dne je odlični Journal de Florence vzel za izhodišče govorice časopisa
Nazione in branil don Boska:
»Florentinska kronika. – Danes je Nazione objavil dolg dopis iz Rima o rimskem pos-
lanstvu našega velikega prijatelja velečastitega don Boska. Ta dopis ni nič drugega
kot splet lažnih trditev in napačnih domnev. Toda spletka je tako lahkotna, da jasno-
vidno oko hitro odkrije resnico.
Dopisnik ima prav, ko trdi, da don Bosko ni nikdar deloval za spravo med Vatikanom
in Kvirinalom, kar je tudi on sam prostodušno označil kot nemogoče. Prav tako ima
prav, ko trdi na koncu svojega pisanja, da je papež na koncu pogovora označil Min-
ghettija in njegove pomagače za prostozidarje in zaklete sovražnike katolištva.
Don Bosko je hotel pokazati prostozidarjem, da ne more nič motiti njegove angelske

39.3 Page 383

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
383
potrpežljivosti. Ta cilj, ki si ga je verjetno postavil kot edinega, je dosegel in prav zato iz-
rekamo globoko priznanje temu poslanstvu, katerega izid je lahko vsakdo predvideval.
Ugledni cerkveni delavec iz Turina je mogel s svojim apostolatom krščanske ljubezni
iztrgati hudobiji in uničenju dvajset tisoč nesrečnih zapuščencev, ki so jih njihovi
starši zavrgli in poslali na cesto, nikdar pa mu ni uspelo, da bi kak sektaš prišel – ne
le k resnici, ki jo je don Bosko sam tako vroče želel – do najmanjše pravične rešitve
vprašanj s Cerkvijo. Naši ministri, ki so odvisni od sektašev, nimajo več najmanjše
svobode, da bi storili kaj dobrega. Mogoče vidijo, mogoče si to v globini srca tudi
želijo, toda satan jim pušča samo eno svobodo, namreč da lahko delajo hudo.
To je zakon, ki se mu ni mogoče izmakniti. Jezus Kristus je prišel na svet, da bi ga
odrešil s svojo krvjo, dobro je videl delovanje sekt, ki so bile tiste čase zastopane v
farizejih, in je proti njim izgovoril besede prekletstva in zavrženosti. Da jim pokaže
svojo vsemogočnost in da on ukazuje peklenskim silam na svetu, jim je iztrgal enega
njihovih glavnih predstavnikov – Savla, ki ga ni spreobrnil niti s svojo besedo niti s
svojimi čudeži. Ta sekta ni bila nikdar vredna, da bi razumela besede življenja ali da
bi priznala Odrešenikove čudeže. Šele po njegovem vnebohodu in po silovitem gromu
se je Savel spremenil v svetega Pavla.
Čakajmo, da bo zagrmelo. Brez tega nimamo kaj pričakovati niti od Minghettija niti
od njegovih pomagačev.
I. E. D. C.«
Dva dni pozneje, v nedeljo 12. aprila, je Capitale naznanil don Boskov odhod
in se ponovno posmehoval namenu, ki ga je pripeljal v Rim ... nič več in nič manj
kot zato, da bi se pogajal o spravi med papežem in vlado.
»Don Bosko je odšel v Turin. To ni tisti slavni rokohitrc, vendar pa je v vsem
njegovem delovanju nekaj rokohitrskega.
Prišel je v Rim zato, da bi razpravljal o spravi med papežem in italijansko
vlado. Pa mu ni uspelo v drugem kot samo v tem, da mu je papež dovolil, da lahko
odpre misijone v Aziji in da je potrdil nov meniški red, za katerega pa si je Pij IX.
pridržal pravico ustanovitelja. Videl je in govoril večkrat z Minghettijem, Viscon-
tijem in Viglianijem. Ti so bili pripravljeni na veliko privolitev, toda papež jih je
hotel še več.
Nekateri časopisi so trdili, da so bili italijanski ministri zelo hladni do don
B0ska in mu niso dali nikakršnega upanja. Toda resnica je prav drugačna. Ministri
so bili pripravljeni popustiti v mnogih rečeh, če bi le papež hotel sprejeti devet
milijonov lir, ki so mu jih dali na voljo.
Kakor koli že, don Bosko je odšel in pustil stvari tako, kakor so bile, vendar z
novimi možnostmi za razgovor med Vatikanom in Kvirinalom.«
Don Bosko je bil še v Rimu, in ker ga časnikarji niso videli, kako je prihajal in
odhajal od ministrov, so menili, da je odpotoval. Dne 12. aprila je Voce della Veri-
tà, ki je vzel za pobudo enega izmed člankov iz Nazione, imenoval razne vloge, ki

39.4 Page 384

▲back to top


384
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
so jih odigrale nekatere osebnosti v Vatikanu, divje izmišljotine in se nesramno
norčeval iz vsega, kar je storil don Bosko.
SPRAVA. – Ti gospodje se še vedno nočejo dati prepričati, da je to nemogoča zadeva.
Od časa do časa jim pride na jezik ta beseda, se pravi v stolpcih umirjenih časopisov,
ki verjamejo v možnost sožitja dveh ljudstev, dveh kraljev, dvojnega dvora, dveh di-
plomacij, od katerih bo ena pihala toplo, druga pa mrzlo.
Dopisnik L. (žid Levi) iz Rima je v Nazione di Firenze 9. aprila napisal pismo v štirih
gostih stolpcih in obžaloval neki drug spis – kakor se izraža on – o spodletelem po-
skusu sprave, ki jo je hotel doseči neki piemontski duhovnik. Naj takoj povemo, da je
tisti dopisnik pripovedoval neznanske neumnosti o teh razgovorih, zlasti še o vlogi,
ki so jih imeli ljudje iz Vatikana.
Zares predstava, ki vzbuja usmiljenje, ta kopica hudih izmišljotin, ki jih dopisnik ča-
sopisa Nazione širi kot svoje informacije. V Rimu ljudje malo berejo Nazione, toda
tisti, ki ga berejo, se ne morejo vzdržati krohotanja.
Vendar menimo, da židovski dopisnik ni tako slabo poučen o tem, kar se tiče italijanske
vlade. Vzemimo torej za čisto resnico novice, ki sicer ne izražajo točno govorice seda-
njih vladnih ministrov, so pa brez dvoma izraz idej in želj zmerne liberalne stranke, ki
ji pripadajo ti ministri. Zato bomo navedli nekaj odstavkov iz pisma tega dopisnika.
»Don Bosko je menil, da je napočil trenutek, da bi se obrnil na kraljévo vlado, in
je imel dolge razgovore z Mignettijem, Viglianijem in Venosto Viscontijem. Italijan-
ski ministri so bili zelo zadržani in so razgovorom odrekali videz uradnih pogajanj.
Izjavili so, da jim je zelo hudo zaradi nesoglasja med Cerkvijo in državo, da si pa
država pri tem nima kaj očitati, medtem ko Cerkev kar naprej nasprotuje državi in
se tako doma kakor v tujini bori proti njej. Kraljéva vlada se drži treh načel: časna
oblast Cerkve je neizprosno izgubljena; Rim je glavno mesto kraljestva; vse narodne
svoboščine so svete in nedotakljive. Če se Cerkev sprijazni s temi nujnostmi, ne bo
nikakršne težave za razpravljanje o kakem ‚modus vivendi‘, v katerem ne bi vrnila
Cerkvi ničesar od tega, kar je zasegla.«
Navedimo še naprej in bomo videli, da nismo v ničemer pretiravali:
»Vigliani ni don Bosku prav nič skrival, da je položaj na novo imenovanih škofov boleč
in nevzdržen. Pripravljen je popuščati, do koder dopušča zakon, vendar zavrača, da bi
šel čez mejo, pri tem pa izključuje celo možnost, da bi predložili nov drugačen zakon.
Don Bosko je temu odločno ugovarjal, in ker mu ni uspelo pri Minghettiju in Vigli-
aniju, je poskusil z Venosto Viscontijem. Pa je naletel na še hujšega sogovornika. In
veste zakaj? Ker je Venosta Visconti končal s prepričevanjem don Boska, da je danes
nesmiselno misliti na spremembo zakona o zagotovitvah. Razmišljanje ministra za
zunanje zadeve je bilo jasno in preprosto: ta zakon so naredili zaradi določenega
položaja in ta položaj je kot vzrok ostal nespremenjen. Kdo more torej resno misliti
na to, da bi spremenili učinek? Bodo odnosi med Cerkvijo in državo ostali vedno taki?
Ne. Sam ministrski predsednik je kot poslanec izjavil, da je potreben nov zakon, ki

39.5 Page 385

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
385
bo stvari drugače uredil. Vendar naj Sveti sedež naredi prve korake in Italija mu bo
sledila. In don Bosku ni preostalo drugega, kot da je pritrdil.
Nič bolje ni bil sprejet predlog o svobodi pouka. Država ima zakone, ki urejajo pouk.
Država se ne more odreči nadzoru nad cerkvenimi šolami samo zato, ker so cerkve-
ne, ko prav zato, ker so cerkvene, potrebujejo delaven in učinkovit sindikat.
Končno je pravosodni minister don Bosku izrazil svoje obžalovanje, ker je moral pre-
dložiti parlamentu zakon o civilnem zakonu, in rekel, da ne ve, komu naj pripiše težo
odgovornosti za to neizogibno potrebo. Cerkev, ki je na žalost dopuščala in celo po-
speševala zlorabe, bi morala iz lastne pobude onemogočiti ponovitev. V tem primeru
bi vlada in parlament mogla – kvečjemu – videti, ali je primerno dati zakonu začasno
veljavo za določeno število let.
To je bil končni uspeh dolgih don Boskovih razgovorov z ministri.«
Menimo, da je dopisnik časopisa Nazione malo obrekoval odličnega turinskega du-
hovnika, in prepuščamo njemu odgovornost za točnost teh razgovorov. Vendar smo
jih zbrali – naj to še enkrat ponovimo – zaradi idej nekaterih spravljivcev. To smo
storili, ker srno bili prepričani, da je dobro, če jih pokažemo s prstom tistim malošte-
vilnim katoličanom, ki še vedno sanjajo o možnosti kake sprave.
Če ti pametni razlogi ne bi zadostovali, pa nam je pravkar s čisto drugega področja
postregel v svoji Memorii, ki smo jih objavili včeraj, gospod Arnim.
Pruski diplomat je pisal, zdi se, nekemu Nemcu.
»Pred dejstvom bistrovidnosti in praktičnega nagnjenja Italijanov je ves ta boj (za do-
gmo o papeževi nezmotljivosti) samo boj ‚pro domo‘ (za dom), ki ga bojujejo za ko-
rist rimske Cerkve, ki so si jo izmislili v korist italijanskih prelatov. Italijani vseh slojev,
katerekoli vere, vseh ljudstev imajo pred seboj edini cilj, to je uspeh. To, kar so vedno
imenovali jezuitizem, ni drugo kot sistematična oblika stare italijanske prakse.«
In sedaj vi, naivni sanjači sprave, predstavljajte si, da so sanje postale resnica, da bi
italijanski kralj in papež vesoljne Cerkve živela na isti zemlji, v istem mestu in skoraj
bi rekli, v isti hiši v lepem življenjskem soglasju, kot si vi to predstavljate v svojih
preprostih glavah. Ko bi se pojavil kakršenkoli še tako majhen mednarodni cerkveni
ali politični problem, ki bi se tikal Italije in papeža, kdo bi lahko zagotovil katoliča-
nom te ali one dežele, da se ob »bistrovidnosti in praktičnem nagnjenju Italijanov«,
kot je povedal Nemec Arnim, ter ob odličnem soglasju italijanskega kralja in papeža,
njegovega velikega kaplana, ne bi zedinili ti dve priletni osebi, da bi uporabljali »v
svoj splošni blagor rimsko Cerkev in jo namenili samo koristi Italijanov«.
Ta govorica bi bila ob uresničeni spravi sama po sebi razumljiva.
Torej je treba misliti na kak drug modus vivendi, z drugimi katoliškimi državami ali
z državami, kjer živijo katoličani, modus vivendi, ki bi šel naprej do ustanovitve na-
rodnih Cerkva, se pravi k uničenju katoliške Cerkve. Tedaj bi vi, ki se borite za spravo
s kraljevino Italijo, ugotovili, da ste delali za uničenje Cerkve v korist hudiču. – W.
Don Bosko je zapustil Rim 14. aprila. Istega dne je turinski Fischietto, ki je

39.6 Page 386

▲back to top


386
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
trdil, da se je don Bosko že vrnil v mesto, objavil celo vrsto hudobnih in sramotil-
nih besed, ki pa kažejo, kako visoko so spoštovali don Boska vsi dobri in pošteni.
Dominus Lignus. – Veliki čudodelnik se je vrnil.
Don Bosko ‚sive Dominus Lignus‘ (ali gospod Les), ki ga ne smemo zamenjati s slavnim
rokohitrcem Boskom, čeprav bi mu ta mogel dati veliko koristnih nasvetov glede spret-
nosti kako izvabljati dediščine od lahkovernih vernikov, je končal svoje poslanstvo.
Njegovo poslanstvo se tiče izpeljave v prvi osebi nič manj kot sprave italijanske vlade
s trdovratnim Jetnikom.
Pomislite malo, kake vrste zviteža so izbrali za spravljivca naši nadvse modri ljudje!
Znano je že ‚lippis et tonsoribus‘88 (krmežljavim in brivcem), da don Bosko v Rimu
slovi kot velik čudodelnik.
Mi vsi dobro vemo, kakšni so čudeži, ki jih dela ta sveti človek. Dejansko njegova čudež-
na sposobnost obstaja v skrivnosti kako vleči iz nevednežev denarce. Pozna vse poti,
neposredna in posredna sredstva, vse pripomočke, vse skrivnosti, da za vsako ceno pri-
de do denarja. Kakor kak alkimist nekdanjih časov si je znal ustvariti čarobno paličico,
s katero samo z dotikom ugotovi, kje je skrito zlato, in ko ga odkrije in se spravi zraven,
je sposoben, da ga izkoplje, tudi če bi bilo dvajset kilometrov pod zemljo.
Ta njegova sposobnost, da kopiči zaklade na zaklade, je zares čudovita. Pred nekaj leti
je bil samo ubog farček, revnejši od don Vincenca, ki je, kakor nam poroča kronika,
zvonil k maši s pokrovkami. Danes pa razpolaga z milijoni in milijoni, je pravi Krez,
Rothschild svetega podjetja in njegovo brezmejno bogastvo napolnjuje z zeleno zavistjo
teologa polemista bogataša Katoliške mokrote, ki je prav tako neizmerno bogata.
Toda na kakšen način, s kako magijo in kakim srečelovom si je mogel v kratkih letih
nabrati tako fantastično bogastvo? Mogoče z loterijo? Ni tako nor. Tako, da je postal
bankir, vladni industrialec, minister? Nič od vsega tega. To, kar je, je dobil vse od
dobrodelnosti vernikov.
To je največji čudež, to je neverjeten uspeh Dominusa Lignusa.
In s tega vidika njegov sloves velikega čudodelnika pri rimskih monsinjorjih ni kaj
nezakonitega.
Zato se ni čuditi, da tam, kjer predvsem molijo zlato tele, ta neprekosljivi lovec na
zapuščine in odkrivalec zakladov slovi kot čudežno bitje in ga častijo kot svetnika.
Toda naši machiavelliji, ki bi vendarle morali poznati petelinčka, niso mogli najti
česa boljšega, kot da so s tem človekom začeli obravnavati neko spravo, če so že mis-
lili, da je bilo to potrebno?
Zadosti vsega tega. Sedaj se je Dominus Lignus vrnil v Turin, in sicer tako, da je v
Rimu pustil stvari, kakor so bile.
Pa saj je bilo vse to mogoče predvideti.
In kdo je plačal stroške tega potovanja?
88 Horacij, Satire; v pomenu: jasni kot beli dan (op. prev.).

39.7 Page 387

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
387
Presneto! Svetniki kova Dominusa Lignusa ne bodo storili ničesar zastonj. Tako na
eni kakor na drugi strani grizejo na debelo.
Pazite na proračun, nič drugega ne povemo.
Kajti ob nekaterih svojevrstnih čudodelnikih ne bi bilo čudno, če bi nekega dne vsi
dohodki države bili obremenjeni s hipoteko Svete zadeve.
To so tako bistri naši politični velikani!
Zaupati Dominusu Lignusu? To je še huje kot Gribouji, ki je skrival svoj denar v žepih
drugih ljudi. Fra Giocondo
Dne 14. aprila 1874 ob 8.30 je don Bosko odpotoval v Firence. Deževalo je. Na
železniško postajo ga je pospremil gospod Aleksander Sigismondi, ki je bil nadvse
vesel, da ga je mogel gostiti cele tri mesece in pol. »Prišla sva ponoči,« piše don
Berto, »in eden izmed služabnikov hiše Uguccioni naju je čakal na postaji in naju
pospremil v Via degli Avelli. Čakala naju je večerja. Gospa Hieronima in komenda-
tor Tomaž Uguccioni, ki sta nama delala družbo, sta mi dala prinesti Gazzetto d‘
Italia, ki je precej ugodno pisala o don Bosku. Gospe Hieronimi je bilo zelo hudo
zaradi članka v Voce della Verità.
Dne 15. aprila je daroval sveto mašo in obiskal urednika Journal de Floren-
ce. »Prinesli smo vam,« je rekel don Bosko, »besedilo, ki ga oblikujte v članek.«
Preden je don Bosko odšel, je gospod urednik s svojo ženo in otroki pokleknil, da
so prejeli njegov blagoslov. Med drugim mu je dejal: »Od vas pričakujemo vse kaj
boljšega, kot je sprava.«
V Gazzetti d‘ Italia je 14. aprila pisalo:
»V preteklih dneh so don Boskovemu odhodu iz Rima in njegovemu tamkajš-
njemu bivanju dali preveč pomena. Kakor sem vam že pred enim mesecem pisal,
je duhovnik Janez Bosko skušal posredovati med kraljévo vlado in Svetim sede-
žem, da bi našli način, kako bi novi italijanski škofje mogli dobiti kraljévi eksek-
vatur. Toda med tem prizadevanjem ter spravo med državo in Cerkvijo je velika
razlika. Resnica pa je, da je njegov skromni poskus propadel bolj zaradi odpora
vlade kot zaradi težav, ki bi jih mogel narediti Vatikan. Ko je duhovnik Janez Bosko
ugotovil, kako velike težave onemogočajo rešitev tega vprašanja, je ostal v Rimu
še toliko časa, da je dosegel končnoveljavno potrditev družbe, ki jo je ustanovil. V
tem pogledu je imel več sreče in mu je uspela namera, čeprav v določenih cerkve-
nih krogih ni pihal najugodnejši veter v smislu njegovega prizadevanja. Tudi ob
tej priložnosti je don Bosko doživel brez števila dokazov brezmejne naklonjenosti
svetega očeta do njega.«
In sedaj članek Journal de Florence z dne 17. aprila, ki ga je deloma ponatisnil
Osservatore Romano 22. aprila in ki ga je v celoti prevedel Emporio Popolare di
Torino v nedeljo 19. aprila:
»Turin, 18. aprila. – Don Bosko v Rimu. Vedno smo visoko cenili odličen časopis Jo-
urnal de Florence v vseh pogledih, zlasti pa še zato, ker so njegove novice iz Rima

39.8 Page 388

▲back to top


388
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
črpane iz pristnih virov, zaradi česar si zares zasluži naslov Odmev iz Rima. V izdaji
17. aprila 1874 beremo pomemben članek o bivanju velečastitega don Boska v Rimu.
Iz njega je razvidno, da so bile netočne novice, ki jih je toliko časopisov objavljalo o
tej zadevi.
Veseli nas, da povzamemo ta članek in ga objavimo v korist naših bralcev, pa tudi
zato, ker potrjuje vse, kar smo pisali in o čemer smo bili prepričani, da je bilo res.
Članek se glasi:
»Od vsega začetka smo se zavestno vzdržali pisanja o vsem, kar smo vedeli o poto-
vanju velečastitega don Boska v Rim. Videli smo, da se je postanek uglednega cer-
kvenega dostojanstvenika zelo podaljšal od predvidenega. Ni nam bilo neznano, s
kako občutljivimi posli je imel opravka, vedeli smo pa tudi, kako ga vsega preveva
globoka vdanost Cerkvi. Čutili smo strogo dolžnost, da s poročanjem o tem, kar nam
je bilo znano, ne bi motili njegovega dela, to je ponovne vzpostavitve pravice, ki so jo
pokopali tisti, ki so trdili, da se borijo zanjo.
Toda sedaj je tako opevana naloga dala toliko govoriti o sebi in je postala predmet
najbolj lažnivih trditev, da ne moremo podati resnične in edino točne razlage, ki je
zaradi ujemanja z dejstvi nihče ne bo mogel zanikati.
Potovanje našega spoštovanega prijatelja na začetku zime v Rim je imelo več na-
menov, ki jih bomo drugega za drugim našteli. Najprej se je hotel zateči k neizčrpni
dobrodelnosti Rimljanov, da bi podprli njegove brezštevilne ustanove, ki jih je prik-
lical v življenje. Drugič je hotel od svetega očeta doseči potrditev redovne družbe, ki
jo je ustanovil v Turinu in šteje več kot tristo članov. Tretjič je želel dobiti dovoljenje
za ustanovitev nove postojanke svoje družbe na Kitajskem in v Savannahu v Ameriki,
kjer živijo tisoči in tisoči otrok brez vere in morale.
Edini namen, ki ga don Bosko ni imel v mislih v trenutku, ko se je odpravljal iz Turina,
je bil tisti, ki so mu ga potem dodali: da bi se trudil za odpravo spora med Vatikanom
in Kvirinalom.
Toda čudovita dela, ki jih Bog dan za dnem opravlja po svojem zvestem služabni-
ku, ubogem in brez vseh časnih dobrin, ko hudobiji in nevarnosti pogubljenja iztrga
toliko tisočev in tisočev zapuščenih dečkov z namenom, da bi iz njih naredil dobre
kristjane in poštene državljane, so morala vzbuditi spoštovanje do človeka tudi v
sovražnikih Jezusa Kristusa in zlasti še v tistih, ki morajo prenašati vsiljen zakon
sektašev, in v vseh, ki ga imajo radi.
Pravosodni minister gospod Vigliani ni mogel ne biti globoko presunjen od žalostne-
ga in bolečega prizora, ki ga daje svetu italijanski episkopat, ko vsi škofje, ki jih je na
novo imenoval papež, nimajo čisto nič, ker so jih vsega oropali in na vsakem koraku
naletijo na ovire pri opravljanju svojega duhovnega poslanstva, ker jih vlada noče
priznati in ima njihovo škofovstvo, od katerega so odvisni njihovi prihodki, za neve-
ljavno. Minister je izrabil don Boskovo navzočnost v Rimu in se začel z njim pogovar-
jati o tem položaju z namenom, da bi našel sredstva, kako bi stvari uredili.

39.9 Page 389

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
389
Viglianijevo prizadevanje je pripeljalo k obrazcu izpovedi, ki so ga sestavili po dolgih
razgovorih, in je dobil privolitev tako cerkvene kakor civilne oblasti, v kateri niso
odpravili pravic in zahtev ne ene ne druge strani.
Vse je bilo urejeno in vse je propadlo zaradi neprimernih razkritij. Sektaši, ki verjetno
ne bi mogli razveljaviti že sklenjenega in objavljenega dogovora, ki so ga že izvajali,
so še pravočasno spoznali, za kaj gre, in zastavili vse sile, da bi prekinili pogovore.
Pogovori so bili prekinjeni in don Bosko se je vrnil v Turin.
To je čista resnica. To so toliko opevani načrti sprave, iz katerih so sektaši naredili
strašilo za dobre in hudobne, da bi preprečili tisto malo dobrega, ki ga je don Bosko
skušal doseči, če bi vsi imeli pred očmi tisto dobro, ki bi ga mogli uresničiti, če bi znali
molčati.«
Jasno je, da bi potrpežljivo prizadevanje moglo doseči večje uspehe, če bi ka-
toliški tisk nastopal bolj povezan. Nasprotno ...
Don Bosko je mons. Nardiju, ki je prišel na obisk v Turin v oratorij, jasno
povedal:
»To, kar ste storili, je pravo razdejanje.«
Monsinjor se je skušal opravičiti in je trdil, da je pisal tiste članke zato, da bi
zagovarjal načela. Toda don Bosko mu je dal vedeti, da za njegov način pisanja ni
opravičila, kajti razlog, da je tako pisal, ni bil kako katoliško načelo, temveč njego-
vo samoljubje, ki je navdihovalo nekatere izjave in neprimerna razodetja.
V oratorij je prišel tudi teolog Henrik Massara, urednik časopisa Osservatore
Cattolico iz Milana. Ko je stopil v oratorij, je don Bosko spovedoval in don Sala ga
je vodil na ogled nekaterih delavnic. Ko sta prišla iz cerkve, je bil don Bosko sredi
skupine fantov. Don Sala mu je predstavil duhovnika, rekoč: »To je don Massara,
dopisnik milanskega Osservatore Cattolico, ki bi vas rad pozdravil.« Don Bosko si
je smeje položil roke nad obrvi kakor ščitnik na kapi in ga predirno pogledal: »Oh,
to je tisti gospod, ki je v svojem časopisu don Bosku tako krepko zagodel.«
Don Massara, ki so ga don Boskove besede močno prizadele, je ves zmeden
zaradi tolike odkritosrčnosti jecljaje odvrnil: »Pustimo to, saj razumete, žal mi
je, saj nisem bil jaz, temveč mons. Nardi, ki mi je poslal tisti članek in mi smo ga
objavili.«
»Razumem,« je odgovoril don Bosko. »So stvari, ki se razumejo, so časnikarji,
ki jih vidijo s čisto drugačne strani in s čisto drugačnim prepričanjem ... No, povej-
te mi, kdaj ste prišli v Turin.« Potem je pogovor speljal drugam in razpravljali so
o marsičem drugem.
Don Bosko ni nikdar molčal o stvareh, za katere je bil prepričan, da jih je
treba povedati.
V Turin se je vrnil zjutraj 16. aprila in dan pozneje je Gazzetta del Popolo za
dobrodošlico zapisala naslednji puhli dopis:
»RIM. – Poročajo nam. Pogovori poslancev se v čitalnici še vedno sučejo o no-
vih poskusih sprave z Vatikanom, ki so jih storili ministri v času parlamentarnih

39.10 Page 390

▲back to top


390
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
počitnic. Nesmiselni in nekoristni poskusi, ki so se, kakor se zdi, končali v prazno,
za katere pa je dobro, da jih skrbno opazujemo, ker bi se lahko spet ponovili. Gre
za pravo manijo nekaterih, ki hočejo spraviti med seboj, kar se na svetu ne more
spraviti: papeštvo in civilizacijo.
Spominjam se, kako sem vam nekoč poročal o don Boskovem prihodu v Rim,
kako sem ga videl na lastne oči, kako se je ure in ure zadrževal v pogovoru s pra-
vosodnim ministrom v upanju, da bo našel način, kako bi mogel spraviti v pape-
ževe blagajne milijone, ki so mu bili zagotovljeni z zakonom o zagotovitvah, ne da
bi bil zato prisiljen priznati novo kraljevino Italijo.
Tistega mojega pisma niso objavili. Ne vem zakaj, mogoče se je izgubilo na
poti, mogoče pa tudi zato, ker v časopisu ni bilo več prostora.
Ti poskusi so takrat spodleteli, vendar se don Bosko ni dal premagati in se je
zadnji čas vrnil v napad.
Da bi se vlada prikupila papežu, je zahteval: 1. naj plača milijone civilnega
seznama z zaostanki, ne da bi za to hotela potrdila; 2. naj plača beneficije miz z
zaostanki vsem škofom, ki so morali zapustiti svoje sedeže v času osvoboditve
Italije in so se vrnili komaj leta 1866 zaradi usodne popustljivosti Ricasolija; 3.
država naj se odpove pravici eksekvatur in placet; 4. kler naj dobi popolno svobo-
do poučevanja; 5. umakniti je treba Viglianijev zakon o civilnem zakonu.
Zahteve Vatikana so bile pohujšljivo velike zlasti še zato, ker papež ni ničesar
ponudil v zameno.
Ministrstvo si ni upalo prevzeti nikakršnih obveznosti in ljubimkanje z Vati-
kanom je še enkrat prenehalo. Vendar ponavljam: liberalni tisk mora biti vedno
pozoren, ker imamo opravka z zvitimi in vztrajnimi ljudmi.
Kar se tiče Ricasolija, naj povemo, da je bil po enoletni odsotnosti navzoč tudi on.«
Nekaj dni prej je Cittadino iz Genove objavil te čudne ocene o razlogih, zaradi
katerih je don Bosko ostal toliko časa v Rimu.
»RIM, aprila 1874. – Don Boskovo poslanstvo. Vedno sem se branil govoriti o
tej tako zamišljeni nalogi in bi še naprej molčal, če moj molk ne bi bil morda vzrok
za nesporazum. Ne bom storil drugega, kot samo natančno pripovedoval dejstva,
ki so pripeljala k razpravljanju, ki je povzročilo zelo močno razburjenje zaradi
živahne domišljije nekega rimskega dopisnika časopisa Nazione iz Firenc. Opisal
bom okoliščine, zaradi katerih je bil neki turinski duhovnik vse do včeraj v Rimu.
Narava različnih ustanov, ki jih don Bosko ima in vodi, ga sili, da se zaradi
nujnosti, ki izvirajo iz takih dejavnosti, zateka k ministrom, ki naj bi mu pomagali
premagati težave, mu izdali kako dovoljenje, ali k poslancem ali senatorjem, od
katerih bi dobil podporo ali priporočila za svoje človekoljubno prizadevanje. Ko je
tako prišel v Rim z drugim namenom, je izkoristil priložnost, da je vse to opravil.
Toda videti v Rimu v predsobi kakega ministra duhovnika je presenečenje. Seve-
da niso čakali na drugo. Časnikarji so izrabili priložnost in začeli pisati članke in
delati najbolj čudne povezave.

40 Pages 391-400

▲back to top


40.1 Page 391

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
391
Mogoče je tudi ravnanje don Boska, ki ni skrbel za to, da bi zavrnil glasove,
ki so se širili na njegov račun in o njegovem poslanstvu, mnoge prepričalo, da so
naivno verjeli v njegovo poslanstvo. Nekaj besed, ki so mu ušle na kakem najmanj
primernem mestu, je zadostovalo, da je majhna iskrica vnela silen požar. Je tudi
on imel naravnost od koga kako naročilo? Ne, nikakor ne! To je sicer postalo del
prepričanja vseh in nobenemu ni prišlo več na misel, da bi skušal obuditi umr-
lega. Toda neki Levi (žid po veri), ki je znan po svojih fantastičnih zamislih, si je
ob vesti, da bo don Bosko zapustil Rim, in ker ni vedel, kako bi razložil ta odhod,
izmislil pripovedko, ki so jo povzeli nekateri revolucionarni časopisi. To je vse.
Sedaj pa o resničnem razlogu, ki je pripeljal don Boska v Rim. Že več let si želi
in se trudi za neodvisnost in priznanje svoje družbe, čemur se je vedno zoperstav-
ljala kongregacija za škofe in redovnike.
Duhovnik Bosko pa z vztrajnostjo, ki mu dela čast, ni izgubil poguma in je
ob vsaki priložnosti spet in spet stopal v napad. Zadnje čase je menil, da je zbral
zadosti razlogov za svojo zadevo, in je prišel osebno v Rim, da bi pristojnim obla-
stem vse razložil in pojasnil. Povedal je, da če mu vzamejo duhovnike, ki jih je
on vzgojil za ta poklic, mu vzamejo tudi najuspešnejše sredstvo, s katerim lahko
uresničuje svoje dobrodelno poslanstvo, zlasti za vzgojo in izobrazbo oskrbova-
nih fantov. Zato je prosil, da naj duhovniki, ki jih je on vzgojil, ostanejo pod njego-
vo jurisdikcijo. Škofje (ti fantje prihajajo iz vseh škofij) se nočejo odpovedati (in
imajo prav) pravici, da bi razpolagali s temi ljudmi, zlasti še v teh časih, ko tako
zelo primanjkuje duhovnikov.
Kongregacija za škofe in redovnike je po temeljitem razmisleku našla rešitev,
ki ne krni pravic škofov, don Bosku pa daje dovolj možnosti, da s svojimi duhov-
niki zadosti potrebam ustanov, ki jih je on ustanovil ali jih ima namen ustanoviti.
Potem ko sem vam povedal to, naj vam še pripovedujem o nekem dogodku.
Nekega dne se je don Bosko zaradi nekega opravka odpravil k nekemu višjemu
državnemu uradniku. Ta mu je v zvezi z zadevo, ki sta jo obravnavala, povedal
marsikaj, česar potem dejansko nihče ni izpolnil, se pravi, da italijanska vlada
izkazuje Svetemu sedežu največje spoštovanje, da zelo spoštuje papeža, da se ni-
kakor noče vmešavati v notranje zadeve Cerkve; z eno besedo množica prelepih
besed in da zato ne razume, zakaj se papež trdovratno upira (sic – tako) in noče
storiti koraka k stanju stvari, ki jih ni mogoče (!!!) več spremeniti. Odlični du-
hovnik je to povedal na ustreznem mestu, vendar tako, da si ni upal dodati ali
odvzeti niti besedice. Če naj bi te besede kaj pomenile, so bile še vedno daleč od
poslanstva, ki naj bi ga don Bosko prejel.
‚Et nunc erudimini‘ (in sedaj se dajte poučiti).
Medtem ko so časopisi na vse štiri strani širili te svoje nesmisle, se je don
Bosko vrnil v Turin. V Rimu pa je ostala množica njegovih privržencev, ki so spo-
minjali na vse, kar je govoril in delal v svetem mestu.
V Vatikanu je slava njegove svetosti postajala vedno večja. Malo po njegovi
smrti je profesor Janez Lorini 12. marca 1888 poslal don Rui naslednjo izjavo:

40.2 Page 392

▲back to top


392
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Ob mojem obisku v Rimu aprila 1874 sem imel visoko čast, da sem bil po
zavzemanju svojega uglednega prijatelja markiza Avgusta Bavarskega predsta-
vljen njegovi svetosti Piju IX. in kardinalu Antonelliju. Ko sem tistega popoldneva
zaupno govoril s kardinalom Antonellijem, sva se menila o mnogih lombardskih
in piemontskih prelatih. Seveda je najin pogovor nanesel tudi na tistega ponižne-
ga in velikega duhovnika, ki ga je poveličeval ves svet, na don Boska, na njegova
čudovita dela in na veliko dobrega, ki ga dela v korist človeštva. Spominjam se, da
sem se opogumil in sem njegovo eminenco vprašal:
»Povejte mi, eminenca, zakaj še niste povzdignili v kardinalsko čast tega sve-
tega moža, ki se imenuje don Bosko?«
In Antonelli je z nasmehom polglasno odgovoril: »Oh, dragi moj! O tem smo
mu že velikokrat pisali in bi se imeli za srečne, če bi ga imeli tukaj pri nas v konz-
istoriju ... seveda, seveda ... Toda don Bosko o tem ni hotel niti slišati, kaj šele, da
bi ponudbo sprejel.«
Ko sem se 27. aprila istega leta vračal v Tortono, kjer sem takrat imel svo-
jo rezidenco, sem imel srečo, da sem na železniški postaji v Alessandrii naletel
na velečastitega don Boska. Sedel je v kotu čakalnice, skromen kakor vedno in
v strahu pred izrazi ljudskega občudovanja. Jaz sem takoj prihitel k njemu poln
spoštovanja in veselja in po daljšem pogovoru o mnogih stvareh sva prišla tudi na
kardinala Antonellija. Povedal sem mu o veliki želji, ki jo je izrazil, da bi ga imeli v
svojem zboru kardinalov v Rimu.
Don Bosko mi je na te besede z njemu lastno ljubeznivostjo pol resno in pol
šaljivo odgovoril: »Seveda, dragi moj profesor … In če bi bil kardinal, kaj bi bil?
Nič, čisto nič. Kot preprost duhovnik pa lahko naredim še toliko dobrega.«
Pri teh besedah mi je stisnil roko in se mi zahvalil za zanimanje, ki sem ga
pokazal zanj. Vstopil je na vlak, potem ko mi je dal svoj blagoslov, in izginil ovit z
oblakom prahu in dima.
Toda v moji duši je ostal za vedno vtisnjen tisti trenutek, v srcu so mi ostale
tiste besede in v duši tisti njegov nepozabni nasmeh.«
5.18. SKLEP
Spoštovanje do don Boska tudi v liberalnem taboru ne bi moglo biti večje.
Celo tisto leto se je še naprej zanimal in trudil, da bi za tega ali onega škofa dose-
gel preživnino. Njegovo zavzemanje je bilo učinkovito. Poleti je lepo prosil mini-
stra Viglianija, da bi jo dodelili mons. De Gaudenziju, škofu v Vigevanu, in mons.
Villi, škofu v Parmi. Minister mu je lastnoročno odgovoril:
Velečastiti in dragi don Bosko!
Rim, 9. julija 1874
Te dni je prišlo na ministrstvo pismo škofa iz Pavie89, da bi dobil eksekvatur za svoje
89 Mons. Lucid Marija Parocchi, pozneje kardinal in vikar Leona XIII., je bil kancler sv. rimske Cerkve.

40.3 Page 393

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
393
imenovanje. Zelo sem se razveselil tega dokaza spoštovanja zakona s strani enega
izmed novih škofov. Zakaj ne sledita temu zgledu škofa iz Parme in Vigevana, ki mi
ju priporočate? Ali ni civilni zakon odličen zakon za vse? Ali je vest škofa iz Pavie
drugačna od vesti drugih njegovih sobratov v Kristusu? Ne morem in ne smem tega
verjeti. Spodbudite ju, naj sledita temu hvalevrednemu zgledu, in vlada bo izpolnila
svojo dolžnost do vsakega, ki se bo izkazal za vrednega. V tej neprijetni zadevi vam
moram sporočiti, da je bil škof v Mantovi zaradi nekaterih svojih nepripravljenosti,
da ne rečem kaj hujšega, pravkar obsojen na kazen pripora, ki jo bo moral kmalu na-
stopiti. Čeprav mi je nadvse hudo, ko vidim škofa zaprtega v ječo kot hudodelca, pa si
ne morem kaj, da ne bi zagovarjal spoštovanja zakona. Mons. Rota je pravo breme za
škofijo v Mantovi, ki jo bo moral končno zapustiti, če seveda ne bo spremenil svojega
sovražnega razpoloženja do vlade in zakonov.90
Nismo mogli pomilostiti advokata Bertinellija, ki ste ga vi priporočili. Prevelika je
njegova krivda in daleč premajhna kazen, ki jo je dobil in se ji izognil s svojim begun-
stvom. Naj sprejme obsodbo, naj gre vdano v ječo, in ko bo odslužil del kazni, mu bo
preostalo mogoče odpuščeno. To je zares nekaj edinstvenega, da je tat, ki je opeharil
toliko redovnikov, našel toliko zagovornikov med rimskimi prelati in je uspel presle-
piti celo don Boska, da posreduje zanj.
Vam je dobro znano, kako zelo mi je pri srcu, da bi izboljšali odnose med duhovščino
in državo, in do kod sem pripravljen popustiti znotraj možnosti, ki jih dopuščajo za-
koni, in da pri tem spoštujem določene prepovedi, ki jih ne morem opravičevati niti
pred Bogom niti pred ljudmi. Na žalost so to mojo pripravljenost zelo slabo poplačali
in sedaj se čutim zaradi nerazumljivega zoperstavljanja visokega klera dolžnega, da
opustim vsako popustljivost, ki bi imela znake slabosti ali celo strahu. Če bi vsi du-
hovniki bili navdihnjeni od modrih in umerjenih čustev, kot jih gojite vi, v vsem vredni
krepostnega duhovnika in dobrega podložnika države, bi bili vi in jaz kmalu poto-
lažena s sadovi medsebojnega spoštovanja v stvareh, ki se tičejo Cerkve in države.
Skušajte pognati v tek pametno propagando in storite čudež, da se bodo spreobrnili
tudi tisti, ki menijo, da je kaj takega nemogoče.
Naj nebesa še nadalje blagoslavljajo in pospešujejo ustanove, ki ste ji začeli, in naj
vas še dolgo ohranijo v korist Cerkve in tudi države.
V veliko veselje mi je, da se morem imenovati najvdanejšega služabnika.
Vigliani
Kljub prekinitvi razgovorov ni izginila ministrova dobra volja, da bi našli kako
rešitev. Meseca maja 1875 so o tem ponovno razpravljali v parlamentu, vendar
zaradi protiklerikalne stranke brez uspeha. Ko je Fischietto poročal o dogajanju v
parlamentu, vedno polnem karikiranja, je pod eno, ki je ne bomo opisali, zapisal:
90 Za mons. Petra Rota, škofa v Guastalli in potem v Mantovi, nato naslovnega nadškofa v Tebah
in kanonika pri sv. Petru v Vatikanu, je v teku proces za beatifikacijo in kanonizacijo.

40.4 Page 394

▲back to top


394
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Zatorej škofje svojih bul ne bodo na skrivaj nosili h kakemu županu, sužnju reak-
cionarne vlade, temveč k liberalcu častivrednemu Lazzaru (profesor Jožef Lazza-
ro, poslanec iz Conversana), ki pripada stranki, ki hoče prusko politiko. Oh, če bi
Bismarck poznal svoje zveste služabnike, ki ga tako goreče podpirajo.«
Istega meseca je pod dvema ilustriranima stranema, polnima karikatur o iz-
idu glasovanja v poslanski zbornici, pisal: »Svobodna Cerkev v svobodni državi«
in na desni strani: »Cerkev lahko svobodno vtika svoj nos v državno kuhinjo in
zastruplja omake«, ne levi pa: »Država je svobodna, da brez oporekanja sprejema
zaušnice od Cerkve, ko bi hotela vtakniti nos v svoje težave.«
Dne 18. marca 1876 je padla Minghettijeva vlada in 25. istega meseca so
izbrali vlado pod predsedstvom Depretrisa. Viglianiju je kot minister za pravo-
sodje in bogočastje sledil Mancini, ki se je potrudil, da je še bolj stisnil vprašanje
kraljévega placet in eksekvatur.
Tako je minister Mancini 22. oktobra 1876 razposlal kraljévim prokurator-
jem okrožnico, v kateri je spomnil na »slovesno razpravo o cerkveni politiki v pos-
lanski zbornici prve dni meseca maja 1876« in da »generalni prokuratorji nimajo
oblasti, da bi ustregli glede placet«. Zato ukazuje, »da naj ne privoljujejo v placet
glede preživnin škofom, ki niso dobili civilnega priznanja, vedno, ko to spada v
njihovo pristojnost« v moči odloka z dne 25. maja 1871. Kaj naj storijo? Ubogi
škofje, ki so prenašali vsa mogoča telesna pomanjkanja, so sedaj, ko je vsej njiho-
vi čredi pretila duhovna nevarnost, šli po pomoč k sveti kongregaciji za splošno
inkvizicijo in tožili:
»Danes so nove državne odredbe, ki imajo vedno bolj sovražno stališče do Cerkve
Jezusa Kristusa in so naperjene naravnost proti opravljanju škofovske službe, do-
segle tako stopnjo, da bodo gotovo ogrožale duhovno korist duš, ki so jim izročene v
varstvo.
Zato se podpisani škofje zatekajo k sveti kongregaciji za splošno inkvizicijo s prošnjo
za navodila, ali v zgoraj opisanih okoliščinah in zaradi hudih posledic, ki bodo ver-
jetno sledile, smejo predložiti bulo svojega škofovskega imenovanja in tako od vlade
doseči kraljévi eksekvatur.«
Sveta kongregacija je 29. novembra 1876 odgovorila »tolerari potest« (lahko
se tolerira) zaradi posebnih okoliščin.
Tako se je končala zadeva s kraljévim eksekvatur.

40.5 Page 395

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
395
DODATEK
I.
Dovoljenje za streljanje z možnarji ob praznovanju 25-letnice vladanja Pija IX.
Kraljéva kvestura v Turinu
Potem ko smo presodili prošnjo gospoda don Janeza Cagliera, prefekta Oratorija sv.
Frančiška Saleškega, ki je v lasti duhovnika don Janeza Boska, Via Cottolengo, za
dovoljenje, da sme danes zvečer streljati z možnarji znotraj imenovanega oratorija
ob slovesni 25. obletnici papeževanja Pija IX.,
in ker člen 90 P. S. to dovoljuje, se imenovanemu duhovniku Caglieru izdaja pooblas-
tilo, da sme danes zvečer znotraj imenovanega prostora streljati z možnarji v smislu
predpisov tega delovanja.
Turin, 16. junija 1871
Regent Bigniami (Pečat kvesture)
II.
Pismo grofici Callori
Moja dobra mama!
Najprej moram priznati svojo krivdo, da vam nisem pisal v zahvalo, kar bom sto-
ril sedaj, za vsa znamenja dobrote, vljudnosti in ljubezni, ki ste jih izkazali vi, moja
dobra mama, in vsa vaša družina. Bogu vsa čast, vam pa najtoplejša zahvala. Pred
kratkim sem prejel pismo, ki se tiče nekega kandidata za škofovski sedež, in sem ga
upošteval: glede tega smo vsi lahko mirni.
Sprejeli smo dečka Coppa, ki ga je priporočila vaša dobrodelnost, in zdi se, da dobro
obeta.
(Tu sledi odlomek, ki smo ga že podali.)
Zabavne dogodivščine iz življenja Pija IX. napredujejo in so dosegle že tristo petdeset
strani.
Upam, da jih bo javnost z veseljem sprejela in bodo pomagale k večji ljubezni in spo-
štovanju do tistega, ki jih je storil.
Mi vsi smo tukaj zdravi. In vi, kdaj boste prišli v Turin?
Želimo vam vse najboljše. Molite za nas in zlasti še za vašega porednega, pa vedno
najvdanejšega sina.
Turin, 14. novembra 1871
duh. Janez Bosko
III.
Lastnoročno pisano pismo svetega očeta Pija IX.
PIUS PP. IX.
Dilecte fili, salutem et Apostolicam Benedictionem.
Libenter comperimus ex litteris tuis die octava aprilis datis, devoto et obsequenti

40.6 Page 396

▲back to top


396
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
animo exceptos fuisse a fidelibus Antistites quos ad regendas Italiae dioeceses Pasto-
ribus viduatas misimus, et religionis studium in ista quam incolis civitate magis ma-
gisque florere. Iucundum pariter nobis accidit nuncium recuperatae a Te valetudinis,
quam diu incolumem a Deo servatum iri confidinus. Quod porro scribis Te sedulam
navasse operam, ut bona mensarum Episcopalium iis traderentur ad quos pertinent,
zelum et sollicitudinem tuam laudamus; verum quo loco res sint vides; quare satius
erit preces ad Deum convertere qui hominum corda movere potest, et patrocinium
perenne Ecclesiae suae pollicitus fidem fallere nequit. Eius itaque potenti confisi
presidio Apostolicam Benedictionem paternae dilectionis testem tibi, cooperatori-
bus tuis, et piis adolescentibus tuae curationi demandatis peramanter impertimus.
Datum Romae, apud sanctum Petrum, die 1 Maji 1872, Pontificatus Nostri Vigesi-
mosexto.
Dilecto Filio Presbitero Ioanni Bosco, Augustam Taurinorum.
PIUS PP. IX.
IV.
Don Janez Bosko. Biografski podatki
Ime don Bosko je ne samo pojem spoštovanja, svetosti, dobrodelnosti, delavnosti,
previdnosti, temveč tudi to, kar more doseči trdna volja s svojo zavzetostjo in delav-
nostjo kljub oviram in neprijetnostim, ko jo vodi sveti cilj skrbi za bližnjega, ko zares
trdno hočemo. Hoteti je moči.
Naš sveti mož se je rodil v preprosti kmečki družini v kraju MuriaIdo v bližini Cas-
telnuova d‘ Asti Frančišku Bosku in Marjeti Occhiena. Pri krstu so mu dali ime Janez,
kar pomeni Gospodov dar.
Kakor hitro je odrasel zgodnjemu otroštvu, je pod vodstvom zglednih staršev pokazal
najvzvišenejša znamenja pobožnosti in željo, da bi se poučil o veri in vsem človeškem
znanju, in se zato ni ustrašil velikih žrtev, ki jih je moral prenesti, ko je moral vsak
dan prehoditi tri milje do oddaljenega kraja, kjer je bila šola. Nič ni moglo zaustaviti
tega duha, ki se je želel učiti in si prisvojiti načela zdrave morale.
Ko je končal svojo začetno šolo v kraju Castelnuovo, se je v želji, da bi napredoval v
učenju, odpravil v zavod v Chieriju, kjer je nadaljeval svoje zgledno pobožno življenje
in močno napredoval v učenju z namenom, da bi dosegel duhovniški poklic.
Takoj po vstopu v semenišče istega mesta ni bil med prvimi le v šoli in pobožnosti,
temveč tudi med najbolj priljubljenimi in spoštovanimi tako pri profesorjih kakor pri
svojih tovariših, v katerih ni vzbujal zavisti, temveč tekmovanje v dobrem in veliko
priljubljenost.
V tistih letih je bujna domišljija, ki naši mladini navdihuje verze, ki so prevečkrat na-
menjeni človeškim vsakdanjostim in nizkim strastem, Janezu navdihovala moralne in
verske pesmi več kot povprečnega pomena, ne brez svežine, ki je izraz strogega življe-
nja, tako da si je v semenišču kmalu pridobil sloves in naslov priložnostnega pesnika.
Že po treh desetletjih ga srečamo v Konviktu sv. Frančiška Asiškega v Turinu, kjer se

40.7 Page 397

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
397
izpopolnjuje v študiju, ki mu je bil tako zelo pri srcu – teologije in moralke.
Voditelja v tem študiju sta mu bila teolog Guala in profesor Bosco, odličen predavatelj
tudi na vojaški akademiji. Pod vodstvom teh mentorjev in z nenehno vztrajnostjo je
kmalu dosegel duhovniško dostojanstvo in doživel dan, po katerem je tako zelo hrepe-
nel in ga je imenoval najlepšega v svojem življenju, to je dan svoje prve svete maše.91
Od tega časa naprej bi bila naloga opisovati vsa njegova dela, kar pa presega zmož-
nosti pisatelja teh vrstic.
Koliko dobrodelnih zamisli, kjer se je zdelo, da gre samo za sanje razgrete domišljije,
in koliko dovršenih dejanj te velike duše, kjer so se kazale nepremostljive težave!
In vse to samo zato, da bi na krščanski način pomagal bližnjemu in vedno samo v
Božjem imenu. V vsem tem pa ni niti sence tega, kar danes sestavlja vsebino sanj
tolikerih: časti, častni naslovi, bogastvo. Za nobeno teh stvari se ni trudil, pač pa za
blagor človeštva in za evangeljsko ljubezen.
Stopal je v stik z bogatimi in revnimi, z mogočnimi in berači, obiskoval je sijajne pa-
lače in revne koče zvest Salomonovemu reku: »Glejte uspešnega moža pri njegovem
delu, postal je domač s kraljévimi princi.«
Preidimo k letu 1848, k dobi revolucij in velikih dogajanj. Sredi tolikega razburjenja
duhov in sredi tolike zmešnjave je še nekdo, ki drži v roki prižgano plamenico vere in
se sredi največjih žrtev trudi ter kliče z Nazarečanom: »Venite ad me pueri« (pridite
k meni, otroci).
Ob zanemarjeni cesti v naselju, ki so mu pravili Valdocco, in jo je bilo težko popraviti,
stoji majhna stavba in ob njej kapela, posvečena sv. Frančišku Saleškemu. Tam se ob
prazničnih dneh zbirajo dečki, ki povzdigujejo k Bogu molitve, ki bodo gotovo usli-
šane. To so otroci ubogih ljudi, ki bi brez tistih iger in pobožnih vaj ostali prepuščeni
brezdelju in hudobiji, ki sta zvesta spremljevalca revščine. Kdo je ta duhovnik, ki jim
ponuja tako koristno zabavo in jih istočasno navaja k pobožnim vajam, pomaga nji-
hovim ubogim družinam, se zanima za njihove nesreče in skuša kot dober oče vsem
pomagati? To je don Bosko.
To ime se razlega povsod: po cestah, v delavnicah, v družinah, vsi želijo v to druščino.
Njegova slava se veča z vsakim letom, kakor narašča tudi število teh ubogih zapušče-
nih dečkov.
To ponižno kmečko hišo nedaleč od kraja, kjer je pred četrt stoletja teolog Cottolen-
go že pokazal, kaj zmore krščanska ljubezen, je najprej vzel v najem in potem kupil
duhovnik Janez Bosko s svojimi prihranki in s pomočjo dobrodelnih oseb. Ta uboga
hiša je postala začetek velike dobrodelne ustanove z obrtnimi šolami in delavnicami,
vedno razsvetljevana z lučjo vere.
Kdor si sedaj ogleduje to ustanovo in veličastno svetišče, ki stoji ob njej, se ne more
načuditi, kako se je moglo to v nekaj letih ustvariti dobesedno iz niča. Tu stoji poleg
91 V Cerkveni konvikt je vstopil leta 1841, ko je bil že duhovnik.

40.8 Page 398

▲back to top


398
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
šole s petimi gimnazijskimi razredi stavba z velikimi delavnicami za krojače, čevljar-
je, knjigoveze, mizarje, kovače itn. K vsemu temu je podjetni duhovnik pridružil še
tiskarno, kjer tiskajo asketske knjige in šolske priročnike, ki jih sestavlja neutrudni
vzgojitelj sam, kajti reči je treba, da je don Bosko tudi pisatelj, in to izvrsten in razgle-
dan pisatelj. Nepojmljivo je, da je človek sredi tolikerih skrbi in dela našel še čas, da
se je posvečal literaturi in zgodovini. Vendar to dokazuje več njegovih spisov, med
katerimi je zlasti eden posebno pomemben, to je Zgodovina Italije za mladino, ki jo je
slavni Tommaseo, ki je pogosto obiskal njenega avtorja, tako toplo priporočal.
Prelepa cerkev, ki kraljuje nad vsemi stavbami, je posvečena Mariji Pomočnici in nosi
na svoji kupoli njen bronasti kip.
Slog ima korintske, jonske in dorske sestavine. Zamislil jo je arhitekt Anton Spezia
in se odpovedal vsemu honorarju. Začeli so jo graditi leta 1864 in jo po zaslugi nje-
nega začetnika in javne dobrodelnosti končali v štirih letih. Posvetitev cerkve je bila
nadvse slovesna.
Vzdrževanje in pouk gojencev Oratorija sv. Frančiška Saleškega, ki jih je kakih
osemsto, sta skoraj brezplačna, razen za nekaj fantov iz dobro stoječih družin, ki pa
želijo, da se njihovi sinovi vzgajajo v tem zavodu. Zanje ravnatelj določa 10 do 24 lir
mesečnine, pač glede na okoliščine.
Že samo ta ustanova bi zadostovala, da bi don Boskovo ime postalo nesmrtno. Toda
bralec se bo čudil, ko bo zvedel, da to ni edino delo, za katero moramo biti hvaležni
temu človeku, ki se je znal z nežnim čutom in srečno izbiro obdati z ljudmi, ki so mu
pomagali pri njegovih zamislih.
V tem istem mestu Turinu so zrasli še drugi oratoriji in druge ustanove, ki delujejo
pod njegovim vodstvom in nadzorom. Tak je zavod ob Via Pio V. na Viale del Re, ki
je namenjen šoli in za katerega so izdali že 70 tisoč lir in bo v korist dečkom iz tiste
mestne četrti. Imenuje se Oratorij sv. Alojzija.
Druga dva oratorija – sv. Jožefa in Angela varuha v Vanchigli skrbita za cerkvene
obrede in pripravljata fante na opravljanje raznih obrti z možnostjo namestitve pri
dobrih družinah.
Župnijska cerkev, ki jo v Borgu san Secondo gradijo že petnajst let, je, potem ko so
prosili don Boska, da bi prevzel odgovornost za dela, premagala vse težave in bo
kmalu dograjena.
Drug zavod, ki bo lahko sprejel 300 gojencev, je nastal v Lanzu prav tako pod vod-
stvom don Janeza. Že sedaj, ko ga še gradijo, ima 150 učencev, ki obetajo, da bo tudi
v tistih revnih dolinah zrasla blaginja.
Prav tako je pomemben zavod v Borgu San Martino, kamor so prišli gojenci iz Mira-
bella, ker tam ni bilo zadosti prostora za telesno gibanje, ki je prav v teh letih razvoja
izredno pomembno. Zavod je še vedno odprt92. Njegova gradnja je stala 150 tisoč lir.
92 Se pravi, da je še v njegovi posesti.

40.9 Page 399

▲back to top


BiS 10 — 5. del: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
399
Novi zavod v Borgu San Martinu pa je stal 120 tisoč lir.
Dva druga zavoda, v Alassiu in Varazzeju v Liguriji, imata po 100 gojencev.
V Marassiju pri Genovi raste tudi zavod za rokodelce pod varstvom sv. Vincencija, ki
sprejema revne in zapuščene dečke in skrbi za pouk in vajeništvo v različnih obrteh
pod vodstvom velezaslužnega don Alberta (don Albera), ki ga zaradi njegove podje-
tnosti in pobožnosti lahko imenujemo drugega don Boska. Sedaj na začetku ima že
50 gojencev, ki jih vse vzdržuje naš spoštovani duhovnik iz Turina.
V vseh teh ustanovah je poleg verskega pouka in obrti tudi pouk poljedelstva, kar daje
izvrstne uspehe zaradi dobro izobraženih sadjarjev, vinogradnikov in poljedelcev.
Ali ob pogledu na toliko ustanov, ki smo jih našteli in od katerih smo celo katero po-
zabili ob toliki delavnosti, toliko pobudah in zaslugah enega samega človeka, nismo
prisiljeni vzklikniti, da gre za pravi čudež?
Don Bosku kakor vsem drugih dobrim in delavnim dušam ne manjka nasprotnikov.
To je zgodba, ki se vedno ponavlja in je plačilo, ki so ga prejeli dobrotniki človeštva.
Toda noben boj in nobeno nasprotovanje ne more zavreti dela te pobožne osebe, ki
se z vsemi močmi trudi za krščansko delo civilizacije.
To je zvezda, ki sveti današnjemu času, v katerem je veliko dejavnikov razkroja druž-
be, in kaže pravo pot tako dobrim kakor tistim, ki so zašli.
Njegovo ime, kakor je danes na ustih vseh, ne bo pozabljeno v teku časa. O njem bodo
govorili neuničljivi spomeniki, ki bodo izpričevali njegovo popolno življenje, ki je vse
bilo posvečeno bližnjemu in službi vere.
Turin, 1872. Tiskarna in litografija Foa

40.10 Page 400

▲back to top


6. DEL
USTANAVLJA DRUGO
DRUŽINO
1871–1874
1. Gospodove poti – 2. Cilju naproti – 3. Konstitucije – 4. Prva predstojnica
– 5. Prva preobleka in zaobljube – 6. Hitra rast ustanove – 7. Ni vrtnic brez
trnja – 8. Nepozabni obisk – 9. Sinovska vdanost – 10. Dragi spomini
Doba od 1871 do 1874 je za našega svetnika, katerega življenje opisujemo,
najbolj zanimiv čas njegovega življenja, ker v tem obdobju ni dosegel samo konč-
noveljavne potrditve salezijanske družbe, temveč je začel tudi ustanavljati drugo
redovno družino v korist ženske mladine na svetu.
Zato je prav, da se malo pomudimo pri začetkih ustanove Hčera Marije Po-
močnice, da bi tako čim bolj spoznali Gospodove poti, ki so vodile korake njego-
vega zvestega služabnika.
6.1. GOSPODOVE POTI
Leta 1837 je bil Janez Bosko kot gojenec semenišča v Chieriju študent drugega
letnika bogoslovja. Ko je v svojem srcu čutil vedno bolj goreč plamen apostolata, je
v posebnih sanjah, v katerih sta bili glavni osebi Jezus in Marija, zaslutil potrebo po
sodelavcih. Prav tega leta je Bog ustvaril duši Marije Mazzarello in Mihaela Rue, Ma-
rije 9. maja kot dar blažene Device Marije v njenem mesecu in Mihaela 9. junija kot
dar presvetega Srca Jezusovega v njegovem mesecu; Marije v naselju Mazzarelli pri
Morneseju na Monferratskem, kamor je don Bosko svoje sinove, polne navdušenja
in dobrega zgleda, vodil na dolge jesenske izlete, Mihaela pa v Turinu, nedaleč od
valdoških travnikov, kjer naj bi se začelo salezijansko delo.

41 Pages 401-410

▲back to top


41.1 Page 401

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
401
V Mariji se zdi, da so skromne družinske razmere na poseben način vplivale
na njen značaj. Bila je bistre glave in odprtega razuma, pravilne in odločne volje,
polna navdušenja in ljubezni do pobožnih vaj. To so bili prvi žarki, ki so vzbujali
občudovanje v sovaščanih, medtem ko je rasla v spoznanju nebeških stvarnosti, kot
se to le redko dogaja v tako nežni starosti. Takoj se je začela zatajevati v okusu, se
branila lepih oblek, premagovala samoljubje, pozorno poslušala Božjo besedo in
pridno hodila h krščanskemu nauku. Pri tem je izstopala tudi pred dečki in vedno
dosegala »odlično«. V trdnem sklepu, da bo delala dobro in se varovala zlega, se je
pripravila na prvo obhajilo. Od dne, ko je prvič prejela Jezusa v svoje srce, je njena
ljubezen tako narasla, da je čutila potrebo, da vsak dan pristopi k evharistični mizi.
Pri petnajstih letih je sama od sebe obljubila Bogu čistost za vse življenje.
Ko se je družina preselila na hrib nasproti Mazzarellov v hišo, imenovano Val-
ponasca, ki so jo starši vzeli v najem od markizov Doria, je potrebovala celo uro, če
je šla v cerkev po cesti, ali pol ure, če je šla po bližnjicah. Za tamkajšnje prebivalce
je bilo nadvse spodbudno, ko so videli to preprosto kmečko dekle, kako je zgodaj
vsako jutro šla k sveti maši in k svetemu obhajilu. Ne utrujenost prejšnjega dne-
va – bila je namreč izredno pridna delavka – ne slabo vreme niti vročina poleti in
mraz pozimi je niso odvrnili od te navade. Da bi se zbudila zgodaj zjutraj, je bodisi
oblečena spala na tleh ali pa se je tako tesno prepasala okoli ledij, da se je zbudila
zaradi neugodja. Če je bilo lepo vreme, je poklicala še svojo sestro, če je bilo slabo,
se je sama napotila proti cerkvi, da je bila čim prej tam in pozdravila Jezusa. Če
je bila cerkev še zaklenjena, kar se je pogosto dogajalo, je pokleknila na stopnice
kakor Dominik Savio in molila ter se zahvaljevala, dokler niso odprli vrat. Včasih
se ji je zgodilo, da je prišla v župnijsko cerkev že ob pol treh in nekajkrat tudi ob
dveh po polnoči. V teh primerih je po dolgih molitvah sedla na stopnice in se malo
odpočila, preprosta kakor golobica.
Po sveti maši in svetem obhajilu se je hitro vrnila domov in s svojo nepreko-
sljivo delavoljnostjo začela opravljati svoje dolžnosti.
Čez dan si je goreče želela, da bi mogla iti v cerkev, toda oddaljenost ji tega ni
dopuščala. Če pa se je iz katerega koli vzroka morala vrniti v vas, je to izrabila tudi
za obisk cerkve, kjer je dolgo molila, z očmi, uprtimi v tabernakelj. Čez dan se je z
mislijo pogosto mudila pri Jezusu v najsvetejšem zakramentu, še zlasti zvečer, ker je
vedela, da so se ob tej uri zbirali v cerkvi pod vodstvom nadvse pobožnega duhov-
nika Dominika Pestarina in opravljali ali kratko premišljevanje ali duhovno branje,
molili rožni venec in opravljali obisk Najsvetejšega. Ob tistem času, ko so prižgali
sveče na oltarju in so zaradi posrečene lege cerkve zažarela cerkvena barvana okna,
kar se je videlo vse do Mazzarellovih v hiši Valponasca, se je Marija navadno odstra-
nila od svojih in se postavila k oknu, od koder je mogla videti luč z oltarja. Tam je z
obrazom, obrnjenim proti cerkvi, goreče molila, kakor če bi bila v cerkvi. Domači so
se kmalu zavedeli, kaj dela Marija, in so se ji pridružili. Tako oče kakor mati pa tudi
trije mlajši bratje in sestre so skupaj z njo opravili večerno molitev.

41.2 Page 402

▲back to top


402
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
V manjših krajih Piemonta v tistih časih ni bilo šol za deklice. Zato se je Marija
z namenom, da bi se bolje poučila o veri in svojih dolžnostih, sama naučila brati
in pisati in začela premišljevati ob nabožnih knjigah, kot so Načini, kako ljubiti
Jezusa Kristusa, Večne resnice, Večna bivališča sv. Alfonza in Duhovni dnevnik. Iz
njih je dobivala pobude, da je živela združena z Bogom.
Bila je lepa duša, kar so spoznavali vsi iz njenih klenih izrazov, kadar je po
svoji navadi svojim znancem povedala dobro besedo.
Navajena na tiste svoje jutranje pohode ob bleščečem nebesnem svodu je
imela navado reči: »Glejte, koliko zvezd! Koliko zvezd je na nebu in kako se blešči-
jo! Nekoč bodo pod našimi nogami, ker bomo veliko više od njih!«
Pota, po katerih je vodil Gospod prvo predstojnico hčera Marije Pomočnice,
so tako čudovita, da se mi zdi upravičeno uporabiti besede Svetega pisma: Zbudil
sem jo v pravičnosti, da bi vzgajala v pobožnosti, poštenosti in veri tudi dekleta,
in jaz bom vodil njene korake93.
Tisti čas je v Morneseju začel nadvse plodovit apostolat zelo pobožni don
Dominik Pestarino nesmrtnega spomina. Ko je končal teološki študij v semenišču
v Genovi, kjer je imel za tovariša kanonika Alimonda ter poznejšega kardinala in
nadškofa v Turinu, in Božjega služabnika teologa Jožefa Frassinettija, je bil pos-
večen v duhovnika in se vrnil v Mornese, kjer se je tudi rodil. In tukaj, kjer se je
prvič začudil, da je kdo med tednom pristopil k evharistični mizi, je on s svojo
gorečnostjo v nekaj letih dosegel, da so tako ženske kakor moški vsak dan pre-
jemali sveto obhajilo in da je škof mons. Contratto ob pastoralnem obisku dejal:
»Mornese je vrt moje škofije.« In Marija je bila, kakor se je jasno videlo, najlepši
cvet Morneseja.
Toda kako naj bi ta ponižna in krepostna hčerka iz ljudstva stopila na čelo
številne skupine pripravnic na redovno življenje in se v trenutku polastila duha
ustanovitelja, pa četudi je imela iste želje, če jih prej ne bi gojila?
Tudi v tem jo je na čudovit način pripravljal Gospod. V knjižici teologa Frassi-
nettija najdemo pod naslovom Pravila pobožnega združenja Novih uršulink, hče-
ra Marije Brezmadežne pod varstvom sv. Uršule in sv. Angele Merici94 naslednje
nadrobnosti:
Okoli leta 1850 se je v Morneseju pobožno dekle Angelina Maccagno, sta-
ro 18 let, odločilo, da se bo popolnoma posvetilo Bogu, ne da bi vstopilo v kak
red, ampak živelo v svetu. To misel je povedala neki svoji sestrični, ki se je tudi
odločila za isti način življenja. Zatem je govorila o tem svojem sklepu svojemu
duhovnemu voditelju don Pestarinu, ki je po temeljitem premisleku privolil. Oba
skupaj sta sestavila pravila, ki bi služila za vodilo že zbranim dekletom in tistim,
93 Prim. Iz 45,13.
94 Genova, 1867, Tipografia della gioventù.

41.3 Page 403

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
403
ki bi se jim še pridružila. Družbe sv. Uršule, ki jo je ustanovila sv. Angela Merici in
jo potrdil papež Pavel III. leta 1544, sploh ni poznala.
Vendar pa je pobožno dekle, tako se nam zdi, prebralo knjigo, ki so jo natisnili
v Genovi z naslovom O različnih stanovih, ki se jih lahko oklenejo dekleta, in zlasti
še o celibatu, o razlogih take izbire in o načinu, kako je mogoče živeti sveto tudi
sredi sveta, ki jih je opisalo neko plemenito dekle. Svoboden prevod iz francoske-
ga jezika z nagovorom blaženega Alfonza Ligvorija95.
Na tistih straneh sv. Alfonza, povzetih iz Zbirke za pridigarje, beremo tudi nas-
lednje besede: »Svetost ni v samostanskem življenju, v tem, da smo ves dan v cerkvi,
temveč da kadarkoli moreš, opraviš molitve in prejmeš sveto obhajilo in si pri tem
pokorna, služiš vsem v hiši, si zadržana, prenašaš težave dneva in zaničevanje. In
če bi šla v samostan, kaj misliš, da bi tam delala? Bila vedno v koru ali se zadrževala
v celici, potem šla v obednico in nato na sprehod? Vsekakor je v samostanu za mo-
litev določen čas, hodi se k maši in k obhajilu, toda preostali čas morajo redovnice
opravljati dela v samostanu, kar velja zlasti za laikinje. Te ne hodijo v kor, opravljajo
težka dela in imajo zato manj časa za molitev. Vsi govorijo: ‚Samostan, samostan!‘
Oh, koliko več priložnosti imajo za molitev neporočene device, ki so doma in niso
vstopile v samostan. Koliko izmed njih se jih je kesalo, kakor mi je znano, ker so
stopile v samostan, zlasti če je v samostanu veliko redovnic in uboge laikinje ni-
majo niti časa, da bi zmolile rožni venec!« Kako odličen nasvet za pobožna dekleta,
ki ne morejo zapustiti družine ali nimajo zadostne izobrazbe in bi rade postale re-
dovnice! Dejstvo je, da je dobra Angelina Maccagno 1851 napisala Pravila in don
Pestarino jih je poslal don Frassinettiju, ki naj bi jih popravil, uredil in dodal, kar
bi se mu zdelo primerno. Nadvse pobožni don Frassinetti, zadržan z množico op-
ravil in seveda tudi prepričan, da tak načrt ne bi mogel uspeti, je stvar odložil na
poznejši čas in končno zapisek izgubil. Čez več kot eno leto je don Pestarino znova
prosil za nasvet in poslal pravi osnutek. Toda Frassinetti je spet odlagal in šele dve
leti pozneje, to je jeseni 1855, po posvetu z več razgledanimi in izkušenimi osebami
napisal Pravila, v katerih se je strogo držal poslanega osnutka in ni ničesar dodal –
to so njegove besede – niti kaj bistvenega spremenil.96
Kakor hitro je prejela Pravila, je Angelina Maccagno zbrala svojih pet tovari-
šic, med katerimi je bila tudi Marija Mazzarello, ki je že dopolnila 13 let. Začele so
družbo v nedeljo po prazniku Brezmadežne leta 185597. Dve leti pozneje je doma-
95 Genova, Tipografia Ponthenier, 1835.
96 Primerjaj Regola della Pia Unione delle nuove Orsoline Figlie di Santa Maria Immacolata sotto
la protezione di S. Angela Merici. Genova, Tipografia della Gioventù; stran 7.
97 Avgusta 1856 so z istim pravilnikom ustanovili drugo združenje, kjer so pravilnik tudi natis-
nili, čeprav samo v majhnem številu, »da so ga lažje širili in spoznali«. Združenje se je razširilo v
»Liguriji, Piemontu, Lombardiji, na Benečanskem, okoli Modene in v Toskani, v Romagni in verjetno
tudi v drugih krajih Italije, in to v kratkem času in na način, ki bi ga lahko označili za čudežnega«.
Prim. Regola della Pia Unione delle Nuove Orsoline, stran 11.

41.4 Page 404

▲back to top


404
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
či škof mons. Modest Contratto, ki je prišel v Mornese za sklep Marijinega meseca,
»zbral v župnijski cerkvi neporočena dekleta, sprejel od njih neke vrste obljubo
in vsaki izročil svetinjico Marije Brezmadežne, kot predpisuje pravilo«. Pravilo je
on še istega meseca potrdil.98
Med članicami Družbe je bila Marija najmlajša in najbolj goreča. Modri in po-
božni don Pestarino bi ji rad »izročil vodstvo nove ustanove, toda Gospod, ki jo
je namenil za veliko večja dela, jo je hotel imeti podobno sebi v nasprotovanju«.
Zato je dovolil, da njeno imenovanje ni bilo po volji nekaterim v kraju, verjetno
zato, ker je bila kmečka hči. Družba je dobila voditeljico v pobožni osebi, ki si jo
je zamislila. Tako beremo v prvem kratkem in zanimivem življenjepisu Božje slu-
žabnice, ki so ga objavili v Salezijanskem vestniku takoj po njeni smrti.99
Naša Marija – tako piše Salezijanski vestnik – se zato ni prav nič manj zavzela
za dober uspeh Družbe, temveč jo je podpirala na vso moč tako s svojim zgledom
kot s točnim izpolnjevanjem pravil. Tako zelo si je želela združiti svojo voljo z
voljo predstojnice, da je tudi kljub težkim žrtvam hotela biti odvisna od nje tudi
v najmanjših stvareh, kot je bil npr. nakup nove obleke, predpasnika, robca in
podobnega.
Tako lahko rečemo, da je od leta 1857, če ne že od 1855, živela kot prava re-
dovnica. V pravilniku beremo:
»To pobožno združenje zbira neomožene device, ki bi se rade posvetile ne
samo z natančnim izpolnjevanjem Božjih zapovedi, temveč tudi z izpolnjevanjem
evangeljskih svetov, in zlasti še tiste, ki želijo preprečiti ne samo smrtni, temveč tudi
prostovoljni mali greh, da bodo ohranile popolno čistost ves čas svojega življenja,
da se bodo popolnoma pokoravale svojemu duhovnemu vodji glede vesti in pred-
stojnici glede teh pravil in da bodo izpolnjevale čednost uboštva tako, da bodo žive-
le nenavezane na vse, kar posedujejo na tem svetu, in bodo uporabljale svoje imetje,
kakor bodo najbolje mogle za večjo Božjo slavo in za korist svojega bližnjega.«100
Poleg tega so imele hčere Brezmadežne posebne obveznosti: »da bodo opravlja-
le dela usmiljenja« in »delale v večjo Božjo slavo vse, kar more služiti rešitvi duš«,
»da se bodo zavzemale za deklice, ki jih starši zanemarjajo, in bodo storile vse, da
98 Združenje, ki je nastalo v Morneseju, je bilo do 1857 prepričano, da je nekaj popolnoma nove-
ga, dokler dve leti pozneje niso spoznali, da je v bistvenih pa tudi postranskih stvareh enako slavni
družbi sv. Urušule, ki jo je sv. Angela Merici ustanovila v Brescii in jo je 3. Avgusta 1556 potrdil
generalni vikar njegova eminenca kardinal Francesco Cornara, škof v tej škofiji, imenovan Lorenzo
Maria. Po smrti svete ustanoviteljice je Družbo potrdil papež Pavel III. z bulo z dne 9. junija 1544. To
slavno Družbo je sv. Karel Boromejski tako zelo cenil, da jo je hotel imeti v vseh župnijah svoje velike
škofije. Razširjena je bila po vsej Italiji, da, celo po vsej Evropi in vseh krščanskih deželah. »Zato so
se v Morneseju morali prepričati, da Združenje hčera Marije Brezmadežne ni moglo biti imenovano
nova ustanova, temveč ona stara, ki je v Morneseju znova lepo zacvetela.« – Prim. Regola della Pia
Unione delle Nuove Orsoline Figlie di S. Maria Immacolata, stran 9-10.
99 Prim. Bolletino Salesiano, september-oktober-november-december 1881 in marec-junij 1882.
100 Prim. La monaca in casa, stran 162-3.

41.5 Page 405

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
405
bodo te prejemale svete zakramente, se udeleževale krščanskega nauka in da jim
bodo, če se le da, omogočale šolsko izobrazbo«, »večja dekleta pa bodo skušale pri-
dobiti za svete reči in za pobožno življenje«.101 Rekli bi, da so to naloge, ki jih je don
Bosko predpisal salezijancem in bi jih predpisal svojim hčeram.
Naj navedemo še druge okoliščine, ki nam kažejo, kako je Gospod zares vodil
to svojo pobožno in močno služabnico, da je postala predstojnica druge redovne
družine, ki jo je ustanovil don Bosko.
Ker je živela daleč od župnijske cerkve in ker je bila ves dan zaposlena z de-
lom na polju, se ni mogla, kakor bi sama želela, popolnoma posvetiti apostolatu,
kakor ga je nakazovalo Pravilo. In sedaj je Bog, ki zna tudi iz hudega narediti dob-
ro; odstranil še to oviro.
Leta 1858 je tatvina na Valponasci pripravila očeta, da je kupil hišo bliže na-
selja in se je družina preselila tja. Dve leti pozneje je izbruhnil tifus in Marija je po
nasvetu don Pestarina stregla bolnim sorodnikom. To je delala tako zavzeto, da
se je zdelo, »da je prava usmiljena sestra«, dokler se bolezen ni polastila tudi nje.
Malo je manjkalo, da bi jo tudi vzela. Ozdravela je, vendar ni bila več sposobna za
težaško delo na polju. Bila je stara 23 let in v srcu je vedno bolj čutila željo, da bi
se popolnoma posvetila deklicam. Izučila se je za šiviljo, začela zbirati okoli sebe
deklice, jih učila šivanja in obenem načina, kako je mogoče bežati pred grehom in
izpolnjevati krepost.
Čudna izbira, imenovali jo bomo mimonaravna, ker si po človeško ne moremo
razložiti, da bi ji tisti, ki jim je v bolezni pomagala, mogli kaj podobnega svetovati.
Gotovo pa je, da je nekega dne, ko je šla po vzpetini Borgo Alto – kjer je po-
zneje zrasla stavba, ki bo za večno privlačevala pogled hčera Marije Pomočnice,
zagledala veličastno stavbo, okrog katere se je zabavalo veliko deklic. Bila je vsa
očarana, zdelo se ji je, da sanja. Pa je bila budna in bilo je pri belem dnevu. Gleda,
se ogleduje okoli, vedno bolj se čudi in na koncu vzklikne: »Toda kaj je to? Tukaj
ni bilo nikdar nobene hiše. Jaz je nisem nikdar videla. Kdo ve, kaj naj to pomeni?«
Vse to je povedala don Pestarinu, ki ji ni nič verjel in ji je celo prepovedal, da bi
mislila na tisto videnje. Toda vse to je bilo jasna napoved.
Mariji pravzaprav ni bilo toliko, da bi deklice učila šivati, temveč da bi jim
storila dobro. O tem se je pogovorila s prijateljico Petronilo Mazzarello. S privolje-
njem staršev in don Pestarina sta se dogovorili, da se bosta izučili šiviljstva. V za-
čudenje celega kraja sta hodili šest mesecev h krojaškemu mojstru, nakar sta brez
odlašanja zbrali okoli sebe nekaj deklic, ki jim je Marija kot prvi program naročila,
da naj si postavijo namen, da bo vsak vbodljaj z iglo dejanje ljubezni do Boga.
To se je dogajalo v letih 1861–62. Od takrat so se poti Božje previdnosti naka-
zovale še bolj natančno. Petronili je umrl oče in Marija se je zavezala, da bo ostala za
vedno z njo in ji v vsem pomagala. Obe dekleti sta torej začeli apostolat, ki je delno
101 Prav tam, stran 164-5.

41.6 Page 406

▲back to top


406
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
različen od običajnega združenja ali bolje rečeno, se razteza na obširnejše področje.
Začeli sta delati v hiši Terezije Pampuro, neke druge hčerke Brezmadežne, in potem
ko sta večkrat menjali bivališče – potepuške kakor don Bosko na začetku oratorija,
sta se preselili v hišo Maccagnovih. Tam sta najprej najeli eno sobo, potem še drugo,
sprejeli najprej dve siroti, petem še dve drugi in tako ustanovili majhno zavetišče
za sirote. A to še ni vse. Ob majhni delavnici je bilo dvorišče in z dovoljenjem don
Pestarina in lastnika sta ga v kratkem spremenili v oratorij.
Kako je Marija prišla na to misel?
Ne moremo si kaj, da ne bi občudovali tudi don Pestarina, ki je bil zares člo-
vek Božje previdnosti. Tudi on je imel v srcu, še preden je spoznal don Boska, živo
željo po delu z mladino in še zlasti s fanti. Naj samo omenimo, kaj vse je pripravil
zadnje dni pusta, da bi mladino odtegnil od neredov in nevarnosti. Zbiral jih je v
svoji hiši, poskrbel za zabavo, na svoje stroške pripravil kako gledališko predsta-
vo in zatem ponudil sladkarije in steklenice, da je bilo veselje. Ob določeni uri jih
je pospremil v cerkev in z njimi molil ter jih nato poslal domov s priporočilom,
naj drugo jutro pridejo k maši, da bodo skupaj molili rožni venec in prejeli svete
zakramente. Vse to je delal, še preden se je srečal z don Boskom.
Kot sin bogatih posestnikov je še pred očetovo smrtjo razmišljal o možnosti,
da bi podedoval tisti del posestva, ki leži na Borgu Alto. Ko je oče umrl, ni nikomur
zaupal svoje želje, toda prav tisti del zemlje mu je bil dodeljen za dediščino. In o
tem kosu zemlje je – kakor je sam zapustil zapisano – razmišljal (če bi Gospod
določil, da bi pri delitvi dediščine pripadel njemu), da bi na njem postavil hišo s
kapelo in desetimi ali dvanajstimi sobami … v korist mladine, da bi zbiral vaško
mladino ob prazničnih dneh in jo zaposlil s pošteno zabavo, jo vodil v kapelo,
poučeval in navduševal za ljubezen do Boga, poslušnost ter spoštovanje staršev
in predstojnikov.
Leta 1862 se je na potovanju na vlaku iz Acquija v Alessandrio srečal z don
Boskom in imel z njim zaupen pogovor. Dobri duhovnik iz Morneseja mu je pri-
povedoval o Družbi hčera Brezmadežne in o velikem dobrem, ki so ga opravlja-
le. Don Bosko mu je dejal, da tudi on namerava ustanoviti versko družbo, ki bi
skrbela za vzgojo ženske mladine z istim programom, ki so ga salezijanci začeli
razvijati z dečki. Poleg tega ga k temu spodbujajo prelati in škofje. To je vse, kar
mu je povedal, četudi bi mu mogel o tem pripovedovati še in še. Pogovor ne bi
mogel biti bolj zanimiv. Končal se je z don Boskovim povabilom don Pestarinu, naj
obišče oratorij v Valdoccu.
Brez dvoma bi don Bosko lahko povedal veliko več, ker mu je Gospod v sa-
njah večkrat točno pokazal, kaj pričakuje od njega, to kdaj in kje ... In mi mislimo,
da mu je bilo od prvega prizora, ki se je tolikokrat ponavljal, jasno, da jagnjeta
in ovce, zbrane okoli njega, pomenijo dečke in deklice, ki so zaupani njegovi kr-
ščanski ljubezni. V svoji ponižnosti je svetnik vedno zelo previdno verjel sanjam,
še bolj previdno pa je o njih govoril, kajti vse, kar bi moglo biti v njegovo čast, ni
prišlo ne z njegovih ustnic niti iz njegovega srca. Vendar pa iz nekaterih njegovih

41.7 Page 407

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
407
pripovedi prepoznamo nadrobnosti, ki nam pravijo, da njegovo poslanstvo poleg
dečkov zajema tudi deklice. Res je, da kot mlad hlapčič na kmetiji Moglia, ko se
je prizadevno zavzemal za malega Jurija in za druge dečke v Moncuccu, ni hotel
nikdar imeti opravka z deklicami. Res pa je tudi, da je ob tako vzvišenem pravi-
lu svojega ravnanja čutil v srcu tako močno delovanje krščanske ljubezni, da se
ni mogel odpovedati nalogi, ki bi mu jo Bog zaupal za zveličanje duš. Tako se je
zgodilo, da je leta 1862 markizi Barolo, ki ji je pripovedoval o nekih svojih sanjah,
rekel: »Je naš Gospod prišel na svet samo zato, da bi odrešil dečke, deklic pa ne?
Prizadevati si moram, da njegova kri ni bila zaman prelita tako za dečke kakor za
deklice.« Eno leto pozneje je rekel Karolini Provera, ki je hotela postati redovnica
in je vstopila k zvestim tovarišicam Jezusovim, ki jih je ustanovila Božja služab-
nica Marija Magdalena Viktorija de Bengy, nadgrofica de Bonnault d‘ Houet: »Če
boste malo počakali, bo tudi don Bosko imel svoje sestre salezijanke, kakor ima
sedaj svoje klerike in svoje duhovnike.«102
Don Pestarino ni izgubljal časa in je kmalu obiskal oratorij. Tako zelo se je
navdušil za svetnikovo gorečnost in dobroto, da je sklenil z njim tesno prija-
teljstvo in vstopil v salezijansko družbo. Bil je pripravljen takoj ostati v oratoriju
ob don Bosku, vendar pa je zaradi možnosti velikega dobrega, ki ga je delal v do-
mačen kraju, šel nazaj v Mornese. Don Bosko mu je izročil dve svetinjici. Ob drugi
priložnosti mu je izročil listek, ne za Maccagnovo niti ne za Pampurovo, temveč za
Marijo in Petronilo Mazzarello. Na listkih je bilo napisano: »Molite, toda storite,
kolikor morete dobrega za mladino. Storite vse, kar je v vaši moči, da preprečite
tudi en sam odpustljivi greh.«
Molitev in delo je bilo že program majhne delavnice in majhnega zavetišča v
Morneseju. Ustanovi na začetku ni manjkalo drugega kot kapelica. Bila pa je blizu
župnijske cerkve in po zgledu Marije Mazzarello in ob pomoči njenih nenehnih
spodbud je bilo vsako srce oltar. Deklice so vstopale v delavnice s pozdravom:
»Dober dan, hvaljen Jezus!« Nato so se pokrižale in pred Marijino sliko zmolile
zdravamarijo z vzklikom: »Tebi izročam svoje srce, o mati mojega Jezusa, mati
ljubezni!« Ob določeni uri je ena izmed hčera Brezmadežne zmolila zdravamarijo.
In Marija je pogosto dodala naslednjo misel: »Ena ura manj na tem svetu, ena ura
bliže nebesom.«
Po njenem prizadevanju se je malo dvorišče, kot smo že povedali, spremenilo
v majhen praznični oratorij, kamor so dekleta rade volje prihajala, »da so se razve-
drila in zabavala«, kot pravi Odlok za začetek postopka za razglasitev za blaženo in
sveto Božje služabnice.103 Pri tem so dodala še kako pobožno vajo, kratko duhovno
branje ali prijetno pripoved iz življenja svetnikov, zlasti sv. Alojzija Gonzage, ter se
udeležila pobožnih vaj v župnijski cerkvi in prejela svete zakramente, ali molila v
poljski kapelici sv. Silvestra, ki je bila kake četrt ure oddaljena od naselja.
102 Prim. MB VII, str. 218 in 297; v slov. izdaji: BiS 7, str. 153 in 210.
103 In oppido Mornese z dne 27. maja 1925.

41.8 Page 408

▲back to top


408
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Pozimi so se dekleta še malo zadržala na dvorišču in se domenila za prihod-
njo nedeljo. V drugih letnih časih so se vračala k sv. Silvestru, kjer so nadaljevala
petje, igre in spodbudne pripovedi vse do večera. Preden so se vrnila na domove,
jim je Marija dala cvetko ali kak dober nasvet in jim povedala kako prijazno bese-
do o tem, kako naj prebijejo teden. Vedno bolj je prodiral duh, ki ga je priporočal
don Bosko svojim salezijancem in ki ga je potem ona zvesto priporočala hčeram
Marije Pomočnice.
Ta mali oratorij je naredil izredno veliko dobrega. »Že v kratkem času so vide-
li, da je ženska mladina v župniji postala veliko bolj pobožna, pridno je prejemala
svete zakramente, bila bolj spoštljiva in pokorna do staršev, ostajala ob večerih bolj
doma, se manj udeleževala posvetnih zabav, se zlasti varovala grdih pogovorov in
plesa, kjer se za mnoga dekleta začenjajo moralni spodrsljaji. Korist je bila tako
očitna, da so nekateri starši svoje hčere izročali ‚hčerkam‘ (tako so ti dobri krajani
s ponosom imenovali Marijine hčere), da bi jih naučile šivati in bi si obenem s ši-
viljstvom pridobile tudi versko izobrazbo in se vpeljale v zares krščansko življenje.
Tako se je začela oblikovati neke vrste skupnost, sestavljena iz štirih hče-
ra Brezmadežne in nekaj deklet; skupnost, ki je bila osnovana na ponižnosti in
uboštvu, z edinim zaupanjem v Božjo dobroto. Videli bomo, kako se je številčno
množila in postajala redovna družba. In če je naša mlada Marija hotela v svetu do-
seči tako visoko stopnjo krščanske popolnosti in gorečnosti za rešitev duš, kaj bo
šele dosegla kot plačilo za milosti, ki jih je zvesto upravljala in izrabljala ter odprla
novo pot, ki jo bo vodila na veliko bolj obširno področje delovanja?«104
Leta 1864 je don Bosko naredil svoj zadnji jesenski izlet s svojimi poredneži.
Izkoristil je popuste, ki jih je dobil od železniške uprave, in stopil z njimi na vlak v
Villanovi d‘ Asti, jih popeljal v Genovo in Pegli ter, da bi ustregel don Pestarinu, ki
si je želel tega obiska, ob vrnitvi iz Serravalleja Scrivie v Mornese.
Marija se je skušala, kolikor je le mogla, približati don Bosku in je z neizmer-
nim zadovoljstvom poslušala konference, ki jih je imel hčerkam Brezmadežne. V
petih dneh, ko so ostali v Morneseju, se je pridružila skupini fantov, ko jim je don
Bosko govoril za lahko noč, in je kar naprej ponavljala:
»Don Bosko je svetnik, je svetnik, to čutim na dnu svojega srca.«
Tudi don Bosko je bil nadvse zadovoljen s prisrčnim in slovesnim sprejemom
ter naklonjenostjo prebivalcev. Dne 9. oktobra je pisal markizi Fassati: »Sem v
Morneseju, v škofiji d‘ Acqui, kjer sem priča, kako je kraj zaradi pobožnosti, do-
brodelnosti in gorečnosti podoben samostanu oseb, posvečenih Bogu. Danes
zjutraj sem med svojo mašo podelil sveto obhajilo kakim tisoč vernikom.«105
Še nekaj drugih previdnostnih sovpadanj!
Dne 27. aprila naslednje leto so blagoslovili temeljni kamen za svetišče Mari-
104 Prim. Bolletino Salesiano, oktober 1881.
105 Prim. MB VII., str. 766; v slov. izdaji: BiS 7, str. 533.

41.9 Page 409

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
409
je Pomočnice, 13. junija pa so v Morneseju v dogovoru s svetnikom prav na Borgu
Alto položili temeljni kamen za veliko poslopje bodočega salezijanskega zavoda.
Istočasno so skušali uvesti novo usmeritev v združenju hčera Brezmadežne. Ka-
kor smo že povedali, so se nekatere vključile v skupno življenje, druge pa, kot
Angelina Maccagno, ki si je prva zamislila družbo, so ostale v svojih družinah. Don
Pestarino je, gotovo v dogovoru z don Boskom, skušal zadovoljiti ene in druge.
Prvim je dal za boljše bivalne razmere na voljo svojo hišo ob župnijski cerkvi, kjer
so se še naprej imenovale hčere Brezmadežne in so tudi njihovo hišo imenovali
Hiša Brezmadežne, medtem ko so si druge vzele naslov Nove uršulinke, ker so pač
spoznale, da je bilo prvo združenje, ustanovljeno v Morneseju, ne več ne manj kot
Družba svete Uršule, kakršno je ustanovila sv. Angela Merici.106
Medtem so nadaljevali gradnjo zavoda v Borgu Alto, pri čemer je sodeloval
ves kraj s prostovoljnim delom in z nakupom materiala. Leta 1867 so dogradili
kapelo in don Bosko je decembra šel opravit prvo sveto mašo, v kateri »je prosil
– kakor je zapisano na spominskem kamnu – blagoslov za nastajajoči zavod in za
vse prebivalstvo Morneseja«.
Ob tej priložnosti se je svetnik štiri dni ustavil v Morneseju in pridigal v žu-
pnijski cerkvi, obiskoval bolnike, sprejel veliko obiskov in med drugim imel tudi
posebno konferenco majhni skupinici Hiše Brezmadežne, kjer so se pripravljale
prve sestre, ki bodo nosile ime Družba hčera Marije Pomočnice.
Pobožnost do matere Božje Marije z naslovom Pomočnica kristjanov v Pie-
montu ni bila kaj novega, kajti že nekaj let so se širile istoimenske bratovščine, ki
so bile povezane z Nadbratovščino Marije Pomočnice v Münchnu na Bavarskem,
in tu in tam so slikali in častili podobe s tem naslovom.
Tudi Mariji Mazzarello je bilo ljubo, da je blaženo Devico pozdravljala z nas-
lovom Pomočnica kristjanov. Bila je stara komaj šest let, ko so nedaleč od njihove
hiše blagoslovili kapelico Marije Pomočnice kristjanov, in kdo ve kolikokrat je po-
božna deklica v spremstvu matere ali tudi sama nosila njej v čast poljsko cvetje in
cvetje svojega deviškega srca.
V Morneseju je bila na hiši, nasproti katere so stanovali, naslikana druga podo-
ba z napisom Pomoč kristjanov. Pred njo so vsako soboto prižgali lučko in v nedeljo
popoldne so začenši z mesecem majem prihajali ljudje molit rožni venec in prepe-
vat litanije matere Božje Marije. Kdo ve kolikokrat je tudi Marija prebrala in pono-
vila tisti pozdrav Pomoč kristjanov in s kako pobožnostjo je prepevala njej na čast.
106 Nikakor ne moremo dvomiti – tako se zdi tudi nam – da je v teh dogodkih treba videti delova-
nje Božje roke: v nepoznanem kraju na Monferratskem se je po preprostih kmečkih dekletih začelo
delo svetnice. Svetničino delo se je obnovilo. In sedaj se je ta obnovljena ustanova v najkrajšem času
razširila na mnoge kraje v Italiji; čeprav so bili časi zelo nenaklonjeni pobožnosti in asketskemu
življenju (Regola della Pia Unione etc. stran 17). Tudi v takih okoliščinah se je čudovito oblikovala
prva predstojnica ustanove, ki ji pravimo Družba hčera Marije Pomočnice.
Don Bosko sam je v tem videl Božjo roko in je zato v zahvalo sveti ustanoviteljici Družbe svete
Uršule hotel, da bi prvi praznični oratorij, ki so ga ustanovile hčere Marije Pomočnice v Turinu leta
1876, bil imenovan po sv. Angeli Merici.

41.10 Page 410

▲back to top


410
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Tako je presveta Devica po eni strani s pomočjo vseh mogočih uslišanj poši-
ljala don Bosku sredstva za gradnjo njenega svetišča v Valdoccu, po drugi strani
pa pripravljala njo, ki jo bo svetnik nekoč postavil za vodnico nove redovne druž-
be, ki jo je že dalj časa nameraval ustanoviti. Obenem z dušo prve predstojnice se
je pripravljala tudi hiša, ki naj bi kmalu sprejela nove redovnice.
Ta bi lahko bila kmalu vseljiva, vendar so dela napredovala počasi, tudi zato,
ker nekaterim cerkvenim možem ni bilo prav, da bi ustanovili zavod z osnovno
šolo in gimnazijo za mlade duhovniške pripravnike na škodo malega semenišča,
ki ga je v Acquiju odprl mons. Contratto. Ta je umrl in škofija je bila že dalj časa
brez škofa. Vendar se svetniku ni zdelo umestno, da bi čakal na imenovanje nove-
ga pastirja, s katerim bi prijateljsko prišla do skupnega dogovora.
6.2. CILJU NAPROTI
Božji načrti so se jasno izoblikovali in prišel je čas, ko je don Bosko moral
odločno vstopiti v oblikovanje svoje druge družine, da bi tudi med žensko mla-
dino opravil svoj apostolat. Treba je bilo najti in oblikovati prve duše, ki bi bile
pripravljene prevzeti svojo vlogo, istočasno pa je moral končati stavbo, kamor bi
mogel nastaniti svojo novo ustanovo.
S temi mislimi je marca 1869 poslal Mariji in Petronili Mazzarello zvežček, v
katerega je lastnoročno napisal urnik in kratek pravilnik, ki se mu je zdel prime-
ren za dekleta, ki naj bi začela bolj redno življenje.
Maja 1870 se je svetnik v spremstvu don Costamagna odpravil v Mornese in
ostal tam tri dni, da je bil pri novi maši don Jožefa Pestarina, nečaka don Pestari-
na. Hkrati si je želel telesno malo odpočiti. Ker pa ni mogel biti brez dela, je opa-
zoval hčere, ki so živele v skupnosti, in ugotovil, kako izpolnjujejo nasvete, ki jim
jih je dal v omenjenem zvežčku.
Tega dragocenega dokumenta ni več in žal niti kakega prepisa. Kdo ve, koli-
kokrat so ga imele v rokah in kolikokrat ga je Maria Mazzarello prebrala zase in
za svoje tovarišice.
Toda na srečo si lahko zelo jasno zamislimo vsebino iz spominov matere Pe-
tronile, ki je pogosto podajala naslednji povzetek:
V oddelku, ki je obravnaval urnik skupnosti, je bilo rečeno, da naj se zgodaj
zjutraj udeležijo svete maše v župnijski cerkvi, kjer naj bi vsaka zase, ne skupno,
opravila molitve in bi ostale od pol ure do tri četrt ure, ne več. Skupno naj opravlja-
jo delo in sedejo k mizi ob določenem času ter imajo kratek odmor. Popoldne naj
opravijo duhovno branje in med delom zmolijo roži venec s kako cerkveno pesmi-
jo. Zvečer naj opravijo večerno molitev v župnijski cerkvi skupaj z verniki. Končno
naj ob postelji zmolijo sedem zdravamarij v čast Žalostni materi Božji.

42 Pages 411-420

▲back to top


42.1 Page 411

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
411
V osrednjem delu so bili podani naslednji nasveti: skrbijo naj, da bodo živele
stalno v Božji pričujočnosti; da bodo pogosto obujale pobožne vzdihljaje; da bodo
ljubeznive, potrpežljive in vljudne, pozorno nadzorovale dekleta, skrbele, da bodo
vedno zaposlene in jih navajale na preprosto, pristno in spontano pobožnost.
S tem preprostim in ljubeznivim duhom je svetnik skušal navdihniti svoje
dobre hčerke v Morneseju, ki so po njegovem obisku gotovo še bolj čutile potrebo,
da bi izpolnjevale njegove nasvete.
Leta 1871 se je don Pestarino odpravil v oratorij za praznik sv. Frančiška
Saleškega in popoldne 30. januarja se je udeležil konference, ki jo je don Bosko
pripravil za ravnatelje. Tudi njega so povabili, »da bi povedal, kako gre na deželi«,
kakor beremo v zapisniku sestanka. Na splošno je vladalo prepričanje, da je don
Bosko pustil don Pestarina v Morneseju z namenom, da bi nadaljeval apostolat,
ki ga je ves čas opravljal, nobeden pa ni mislil na to, da ga je don Bosko name-
nil zlasti za ustanovitev svoje druge družine. Don Pestarino je nadaljeval svojo
predstavitev »in na kratko povedal, kako si je prizadeval, da bi delal dobro, zlasti
v tem pustnem času. Govoril je tudi o gradnji hiše v Morneseju in omenil, da vsi
upajo, da bo kmalu končana.«
Obširno sta se pa verjetno ob tej priložnosti pogovarjala z don Boskom. Me-
sec pozneje, 28. februarja, je nečaku Jožefu povedal naslednje: »Bil sem v Turi-
nu in bilo je odločeno, da je treba na vsak način odpreti zavod v najveličastnejši
obliki. Don Bosko ima zelo veliko zamisli in bo treba, kakor sem mogel razbrati,
še graditi. Manjka samo še cesta. Trudimo se, da bi jo zgradili. Toda kaj naj sicer
storimo?«
O čem sta govorila? Da je zavod v gradnji namenjen za obširen apostolat, je
bilo jasno. Ali pa je don Bosko že takrat izdal tudi svoj načrt za začetek nove usta-
nove? Mogoče, vendar samo popolnoma zaupno in recimo tudi tajno, kakor je
mogoče razbrati iz »toda kaj naj sicer naredimo« in iz tega, kar bomo še povedali.
Da bi mogel uresničiti svoj načrt, bi bilo treba kupiti hišo, ki je stala nedaleč
od Castella Doria, zadnje stavbe v naselju na tisti strani. Bila je last nekega Ca-
ranteja iz Gavija in so jo imeli v najemu neki Angleži, ki so delali v rudniku zlata
v tistih krajih. Hiša je imela dvoje nadstropij s sedmimi ali osmimi sobanami in
gospodarsko poslopje, ki ga je bilo mogoče tudi spremeniti v stanovanja. Nasproti
zavoda je bila stena brez oken in na sredi vrtiček, kjer so pozneje postavili vrata
v kapelo. Dve tretjini zemljišča sta bili last Caranteja in ena tretjina don Pestari-
na. Obe lastnini je ločil precej visok zid, zaradi katerega zavod ne bi bil nikomur
napoti. Toda okna? Zato je bilo nujno, da bi to dokupili. Don Bosko se je odločil za
nakup in je vso zadevo izročil don Pestarinu.
Dogovor je bil lahek in hiter.
Dne 31. marca je don Pestarino sporočil don Bosku, da je izpeljal nakup v
njegovem imenu z vsemi zakonskimi predpisi. Novica se je takoj zvedela po kra-
ju, ljudje so bili zadovoljni, zlasti še župan. Zbrali so na svojo pobudo denar in

42.2 Page 412

▲back to top


412
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
poplačali izdatke. Če bi se don Bosku zdelo primerno, bi lahko notarju Traversu
in izvedencu Continu, ki sta vse opravila zastonj, poslal kako knjigo kot znamenje
hvaležnosti. Drugo bi končal on z nekaj steklenicami vina. Hiša bi bila izpraznje-
na za konec junija in najemnina je že tekla v prid don Bosku. Če bi hotel poslati
koga, da bi si stvar ogledal in zlasti dal navodila za gospodarsko poslopje, bi mu
bilo zelo prav. On sam pa bi naredil, kar se mu je v tistem trenutku zdelo najbolj
primerno, in molil.107
Tudi don Bosko je tiste dni prosil razsvetljenja od zgoraj. Leta 1869 so določili,
da naj se Marijin mesec začne 24. aprila, da bi ga potem sklenili na praznik nebeške
zavetnice. Leta 1871 je don Bosko pred začetkom zbral vse člane sveta v oratoriju:
don Rua, don Cagliera, don Savia, don Ghivarella, don Duranda in don Albera in jim
razodel, da jih je zbral zaradi nadvse pomembne zadeve. Nato je nadaljeval: »Veliko
ljudi me je ponovno spodbujalo, da bi tudi za dekleta skušali narediti dobro, kot ga
že delamo za fante. Če bi gledal na svoje nagnjenje, se ne bi podvrgel težavam tovr-
stnega apostolata, ker pa so mi to prošnjo znova in znova ponavljale tudi osebe, ki
so vredne vsega upoštevanja, bi se bal, da bi se upiral Božjim načrtom, če ne bi tega
resno premislil. Zato vas prosim, da bi razmislili stvar pred Gospodom. Pomislite na
razloge za in proti. Potem bomo določili, kar bo v večjo Božjo slavo in za zveličanje
duš. Zato naj bodo naše skupne in zasebne molitve obrnjene k temu cilju. Gospod
naj nas razsvetli v tej tako pomembni zadevi.«
Vsi navzoči so odšli globoko presunjeni.
Tiste dni, se pravi proti koncu aprila je on sam odšel v Mornese, da bi si ogle-
dal nakup in preveril način življenja, ki so ga živele dobre hčere Brezmadežne,
katerim je gotovo posvetil kako konferenco. Njegov obisk je imel posledice.
Način življenja v tej mali skupnosti ni mogel biti bolj zgleden. Marijina sestra
Felicina Mazzarello, ki je tudi postala hčerka Marije Pomočnice, ga je takole opisala:
»Ko je bilo Mariji Mazzarello dano, da je zadostila svoji želji, da bi zbrala okoli
sebe nekaj dobrih hčera ter z njimi skupaj živela in služila Gospodu, je bila nadvse
zadovoljna. Velikodušno je sredi splošnega joka in žalosti zapustila očeta, mater,
brate, sestre, z eno besedo vso družino.
V novem načinu življenja je pokazala junaški pogum. V novi hiši (hčera Brez-
madežne) je našla resnično uboštvo Jezusa Kristusa. Mali skupnosti je tolikokrat
primanjkovalo najnujnejše za življenje, dostikrat celo moke, da bi si skuhale po-
lento, in večkrat, če so moko že imele, ni bilo drv.
Kaj je storila v takih okoliščinah? S katero izmed hčera je šla v gozd svoje
družine, kakega znanca ali v občinski, nabrala vejevje, ga povezala v butaro, se z
njo kakor sveta Frančiška Rimska vrnila domov in pripravila vse potrebno za jed.
Ko je skuhala polento, jo je prinesla na dvorišče, postavila na gola tla in povabila
tovarišice k jedi. Ni bilo krožnikov, ni bilo pribora, toda teka je bilo v izobilju. Ko
107 Glej Dodatek št. I.: Poročilo don Pestarina o nakupu hiše Garante.

42.3 Page 413

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
413
ni bilo ničesar več, nam je moja sestra postregla s prijetnimi in svetimi beseda-
mi. Zdelo se je, da so njene besede zmogle skromni jedi dati tako začimbo, da je
postala odlična poslastica. Bile so uboge, toda polne zadovoljstva, ki prihaja od
Božje milosti in iz želje, da bi posnemale Jezusa Kristusa in presveto Devico v
Nazaretu.«108
Med obiskom v Morneseju je Devica Pomočnica hotela dati don Bosku zna-
menje posebne naklonjenosti. Podajamo prepis pripovedi o zares izrednem do-
godku, ki ga je zapisal don Lemoyne v navzočnosti prič, ki so ga pripovedovale in
potem pripoved podpisale.
»Hieronim Bianchi iz Morneseja je imel dečka, starega komaj pet dni, ki so
mu pri previjanju zlomili roko. Roka je otekla in začela se je gnojiti na obeh stra-
neh lakta. Zdravniki so na začetku zavračali operacijo in menili, da bo že narava
sama izločila koščke kosti, čeprav bi potem otrok ostal pohabljen. Ko se je okvara
širila, so zdravniki menili, da otroka lahko reši samo še amputacija. Toda mati se
je temu uprla, ker je otroka raje videla mrtvega kot pohabljenega. Celih šest me-
secev je otrok kar naprej jokal.
Proti koncu aprila je prišel v Mornese don Bosko. Mati mu je prinesla otroka
in ga prosila, da naj ga blagoslovi. Pri tem je dala velikodušen dar (zlat poročni
nakit). Prosila ga je, naj ji napove dan, ko bo otrok ozdravel. Don Bosko se je nas-
mehnil in dejal:
»Ker ste vi tako zelo velikodušni do matere Božje Marije, sem trdno prepri-
čan, da boste uslišani in da bo konec maja otrok zdrav. Sedaj pa molite.«
Bolezen je otroka mučila ves mesec maj in ni prav nič popustila in celo na
sam dan slovesnega sklepa se je roka gnojila. Družina je odšla v cerkev k slovesni
maši. Doma sta ostala samo otrokova mati in tast, oče Hieronim. Ob opoldanskem
zvonjenju se je otrok nenadoma začel gibati in veselo mahati z rokami. Z roko, ki
je prej ni mogel niti dvigniti, je skušal odgrniti zaveso na svoji zibelki. Tast je tekel
klicat snaho. Ta je bila vsa iz sebe od začudenja, ko je videla roko popolnoma zdra-
vo, brez kakršne koli sledi rane, kost popolnoma zraslo in brez najmanjše napake.
Otrok je živel popolnoma zdrav še dve leti in bil dosti bolj pameten, kot so
otroci v tej dobi. Mati ga je klicala za Marijinega sina. Umrl pa je zaradi griže ali
črevesnega prehlada.
Hieronim Bianchi in njegov sin Jožef, duhovnik, sta bila pripravljena poročilo
potrditi s prisego.
Na koncu praznika Marije Pomočnice je don Bosko posamično vprašal za svet
svoje sodelavce. Začel je z don Ruo. Vsi so soglašali, da je treba poskrbeti tudi za
krščansko vzgojo ženske mladine, kakor so do sedaj delali za moško.
»Prav,« je menil don Bosko, »sedaj smo lahko gotovi, da je Božja volja, da naj
skrbimo tudi za deklice. In da bomo storili kaj konkretnega, predlagam, da name-
nimo temu delu hišo, ki jo don Pestarino dokončuje v Morneseju.«
108 Prim. Bolletino Salesiano, december 1881.

42.4 Page 414

▲back to top


414
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Proti sredini junija« so don Pestarinu sporočili odločitev, kakor moremo
razbrati iz lastnoročno napisanega zapisa dobrega salezijanca s točnimi podatki,
ki ga dobesedno prinašamo:
»Leta 1871 proti sredini junija je velezaslužni duhovnik don Janez Bosko v
zasebnem pogovoru v oratoriju v Turinu izrazil don Dominiku Pestarinu iz Mor-
neseja željo, da bi poskrbel za krščansko vzgojo deklic iz preprostega ljudstva.
Dejal je, da bi Mornese za tako ustanovo bil najbolj primeren kraj tako zaradi
zdravega ozračja kakor tudi zaradi značilne vernosti v tem kraju, kajti tam je bila
že pred več leti ustanovljena Družba hčera Brezmadežne novih uršulink. Med nje-
nimi članicami bi lahko izbrali tiste, ki bi bile pripravljene in poklicane za življenje
v skupnosti, ločeni od sveta, saj že poznajo bolj urejeno in pobožno življenje. Z nji-
mi bi lahko začeli družbo hčera Marije Pomočnice, ki bi s pobožnostjo in poukom
po zgledu don Boskovih oratorijev v Turinu in drugih mestih skrbela za dobro in
krščanski pouk toliko ubogih deklic, s tistimi nujnimi izjemami in spremembami
glede spola. Ko mu je to razložil, je prosil don Pestarina, naj mu odkritosrčno pove
svoje mnenje.
Don Pestarino je brez obotavljanja odgovoril:
‚Če don Bosko prevzame vodstvo in pokroviteljstvo, sem mu na voljo in bom
storil vse, kar v svoji slabosti lahko storim.
‚Prav,‘ je odvrnil don Bosko, ‚za zdaj naj bo dovolj. Molimo, razmišljajmo, pog-
lobimo se v zadevo in upajmo v Gospoda, da bo vse služilo v večjo Božjo slavo.‘«
Po kratkem razmišljanju o izbiri hčera in o osnovnih pravilih, ki bi jih izobli-
koval, je don Pestarino zapustil don Boskovo sobo.
Treba je povedati, da sta dve izmed hčera Brezmadežne, Marija Mazzarel-
lo, hči Jožefa, in Petronila, s privolitvijo don Boska in ne da bi vedeli za njegove
namene, že štiri ali pet let živeli v skupnosti in si služili vsakdanji kruh z delom
svojih rok. Tema dvema so se s časom pridružile Terezija Pampuro, Katarina Ma-
zzarello, Felicina Mazzarello, Jožefina Ferrettino in dekleta Rozina Mazzarello Ba-
roni, Marija Grosso in Korina Arrigotti.
Tako poroča don Pestarino.
Čeprav je bil don Pestarino prepričan, da don Boska vodi Božja roka, je ven-
dar predvideval nepremostljive težave. So bile hčere Brezmadežne kljub vsej po-
božnosti in kreposti pripravljene postati redovnice? Vedel je, da so zadovoljne s
svojim položajem in nobena izmed njih ni izrazila želje, da bi postala redovnica.
Tudi on jih ne bi navajal na to pot, ker je želel, da bi v korist domačega kraja ostale
tako, kakor so bile.
Tako so se v duhovnikovih mislih nabirale velike ovire, med njimi še zlasti ta:
Kdo naj krajanom sporoči to spremembo? Kljub vsemu pa je na svetnikovo spodbu-
do, ko je videl, da je to Božja volja, bil pripravljen izpolniti njegov sklep, pa četudi je
predvideval nezadovoljstvo tako v kraju kakor zunaj njega, in je vprašal don Boska:
»In kako bom spoznal, katera izmed hčera ima poklic?«

42.5 Page 415

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
415
»Tiste,« je odvrnil svetnik, »ki so pokorne tudi v malem, ki se ne užalijo zaradi
opominov in ki kažejo duha odpovedi.«
Ne vemo natančno, kdaj je don Bosko rekel don Pestarinu, kakšnemu name-
nu je posvetil novo versko ustanovo, ki jo je nameraval poklicati v življenje, in je
temu namenil stavbo v Borgu Alto. Vsekakor pa je gotovo, da je bil dobri morneški
duhovnik močno presenečen.
Tokrat so bile hčere Brezmadežne zelo presenečene, ker na obrazu njihovega
vodje ni bilo izraza svetega veselja, ki je navadno žarelo vsakokrat, ko se je vra-
čal od obiska pri don Bosku. »Drugič se je vračal domov, kot bi bil v nebesih (se
spominja s. Petronila Mazzarello), tokrat pa je bil ves zamišljen, nemiren in potrt.
Na nas je to naredilo tako globok vtis, da smo si ga upale vprašati o vzroku. On pa
nam je po trenutku omahovanja odgovoril: ‚Gre za velike novosti, drage hčerke.
Don Bosko ne namerava poslati v zavod fantov, hčerke.‘ Nismo vedele kaj odgo-
voriti, tako daleč je bilo to od vsega, kar smo mislile, in nismo vedele, kaj naj to
pomeni. Da so imeli v mislih nas in da bi nekoč postale sestre, o tem ni nobena niti
sanjala. Bile pa smo prepričane, da bi kaj takega razburilo kraj in bi don Pestarinu
pripravilo velike težave.«
Meseca junija je don Bosko šel v Rim in »v zasebni avdienci pri papežu Piju
IX. slavnega spomina izrazil misel, da bi ustanovil redovno družbo sester. Prosil
ga je, da bi mu glede tega svetoval in povedal svoje mnenje. Kristusov namestnik
na zemlji je malo pomislil in dejal:
»Pomislil bom in vam v prihodnji avdienci dal odgovor.«
Nekaj dni pozneje se je don Bosko spet odpravil k svetemu očetu in ta mu je
povedal:
»Razmišljal sem o vašem načrtu, da bi ustanovili družbo redovnic. Zdi se mi,
da bi bilo to v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš. Moj nasvet se glasi, da naj bi
bil glavni namen teh redovnic pouk in vzgoja deklic. Kakor člani Družbe sv. Fran-
čiška Saleškega vzgajajo dečke, tako naj bi članice te družbe vzgajale deklice. Kar
se tiče odvisnosti, naj bodo odvisne od vas, kakor so Hčere Ljubezni sv. Vincencija
Pavelskega odvisne od lazaristov. V tem smislu zasnujte konstitucije in jih začnite
preizkušati. Vse drugo bo prišlo samo po sebi.«
Svetnik je odobritev svetega očeta takoj sporočil don Pestarinu in mu poslal
pravila, kot si jih je zamislil za pripravnice nove družbe, ki ji je dal naslov Hčere
Marije Pomočnice.
Don Cerruti, ravnatelj v Alassiu, je, potem ko je zvedel za don Boskovo odlo-
čitev, vprašal svetnika:
»Vi torej hočete ustanoviti družbo sester?«
»Glej,« mu je odgovoril svetnik, »revolucija je s pomočjo žensk naredila obilo
zla, mi pa bomo naredili veliko dobrega.«
Dodal je še, da želi, da bi nosile ime hčere Marije Pomočnice, ker je hotel, da
bi bila nova ustanova večen spomenik hvaležnosti za toliko dobrot, ki jih je prejel
od tako dobre matere.

42.6 Page 416

▲back to top


416
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Očitno je, da je Gospod postavil svetniku jasno podobo o čudoviti prihodnosti
nove družine. Čutil je potrebo, da je molil in storil, da so molili tudi drugi, da bi pre-
prečili Božje žalitve in da bi prejel potrebno pomoč za izpolnitev svoje visoke naloge.
6.3. KONSTITUCIJE
Kakšne so bile konstitucije bodočih redovnic? Spoznajmo jih pobližje. Prva
natisnjena Pravila ali Konstitucije Hčera Marije Pomočnice sodijo v leto 1878.
Natisnjena so bila v tiskarni oratorija v Valdoccu. Mi pa na srečo razpolagamo s
primerkom, ki so ga proti koncu 1875 ali na začetku 1876 predložili v odobritev
mons. škofu v Acquiju. Imamo šest rokopisnih prepisov izredne vrednosti.
Prvotni naslov se je glasil – Konstitucije in Pravila Hčera Marije Pomočni-
ce pod varstvom … Don Pestarino je to takole popravil: Konstitucije in Pravila
Ustanove Hčera Brezmadežne in Marije Pomočnice. Pod varstvom sv. Jožefa, sv.
Frančiška Saleškega in sv. Terezije. Zakaj ta sprememba? Razlog je naslednji. Ko
so hčeram Brezmadežne ali novim uršulinkam sporočili don Boskov načrt, se je
v njih vzbudil odpor in užaljenost ter so zato sklenile, da bodo ohranile nedota-
knjen značaj prvotnega združenja. Don Pestarino je brez dvoma v soglasju z don
Boskom sklenil narediti samo en korak obenem. V upanju, da bodo težave prema-
gali, je spremembo dodal s svinčnikom. Prav tako je s svinčnikom označil besedilo
z več vprašaji, da bi vprašal don Boska za pojasnilo.
Drugi primer je prepis prvega z nekaterimi don Pestarinovimi popravki in
nekaterimi pripisi in popravki svetnika. Tudi ti še pred prvimi zaobljubami.
Tretji primer je majhen prepis prvega z nekaterimi pripombami v lepih črkah
brez popravkov in izvira iz časov prvih zaobljub ter nosi jasen naslov: Konstituci-
je in Pravila Ustanove hčera Marije Pomočnice.
Četrti primer je prepis tretjega z nekaterimi novimi spremembami. Od začet-
ka do konca je poln popravkov, ki jih je svetnik zapisal v Ovadi leta 1875 med ob-
hajanjem slovesnosti v čast sv. Pavla od Križa, ko se je odločil, da bo konstitucije
predložil v potrditev škofu v Acquiju. Peti primer je prepis četrtega z nekaterimi
popravki in dodatki k poglavju Splošna pravila, ki jih je napisal don Rua v šestem
primeru. Šesti primer je prav tako prepis četrtega z novimi svetnikovimi popravki
in že omenjenimi dodatki don Rue. To je izvod, ki so ga uporabili za natis 1878109.
109 Podajamo dodatke don Rue, polne preproščine in nedolžnosti, ki jih je povzel po Frassinettijevi
Redovnica doma. Menimo, da bomo naredili uslugo bralcem: Hčerke Marije Pomočnice se bodo vedno
veselile s sestrami, se smejale, šalile itn., vendar vedno tako, kakor se zdi, da to delajo angeli med seboj.
Toda v navzočnosti oseb drugega spola bodo vedno ohranile dostojanstveno in strogo držo. Ko bodo
hodile po cesti, bodo hodile čim bolj zbrano in skromno, ne da bi gledale osebe, ki jih bodo srečevale,
odzdravljale bodo s poklonom glave vsem, ki jih bodo pozdravljali, in duhovnikom, ki bodo prišli mimo.
Nikdar ne bodo dvignile glasu, vendar bodo govorile jasno, pa četudi na odmoru. V navzočnosti oseb
drugega spola bodo govorile resno in dostojanstveno, kajti to zahteva lepo vedenje, če gre za osebe, ki
so višje od njih, če pa so laiki, se tako spodobi. V cerkvi bo njihovo vedenje nadvse zbrano, ponosno. Ko
bodo šle mimo oltarja, bodo pokleknile do tal, ker je tam Najsvetejše.

42.7 Page 417

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
417
To naj bi nam zadostovalo, da vidimo, s kako zavzetostjo je svetnik delal za
dokončno odobritev Pravil Hčera Marije Pomočnice. Do prvega primera pa je
prišlo takole:
Don Bosko, ki je bil približno dve leti v Zavetišču, ni poznal samo pravil sester
jožefink, temveč tudi sester svete Ane, ki jih je leta 1834 ustanovila pobožna ple-
menita gospa Julija Falletti, rojena Colbert, markiza Barolo. Ta zadnja pravila so
dokončno izoblikovali 1845, prav v letu, ko je bil don Bosko ravnatelj bolnišnice
sv. Filomene, ki jo je ustanovila ta plemenita gospa. Zato ni nič lažjega, kot da je
sodeloval pri izdelavi dokončnega besedila, ki ga je Sveta kongregacija za škofe
in redovnike potrdila 8. marca 1846 in odobril papež Gregor XVI. 3. aprila istega
leta. Sodeloval pa je tudi pri korekturi odtisov, ki so jih natisnili Eredi Botta v Tu-
rinu, nadškofijski tiskarni. Knjižica obsega 276 strani in nosi naslov Konstitucije
in pravila Ustanove sester svete Ane. Gotovo je don Bosko pri tem preučil tudi
pravila drugih ustanov, saj so se nam ohranili celo nekateri izvodi. Opiral se je
zlasti na pravila sester svete Ane, še posebno, kar se tiče prvega dela, kjer govorijo
o temeljnih pravilih.
Prvi primerek Pravil Hčera Marije Pomočnice ima naslednja poglavja:
Naslov: Namen Družbe. Naslov: Splošna usmerjenost Družbe. Naslov: O
predstojnici in asistentkah. Naslov: O ekonomki in magistri novink. Naslov: Svèt
osrednje hiše in zbor. Naslov: Pogoji za sprejem hčera v ustanovo. Naslov: Stopnje
zaobljub. Naslov: Glavne kreposti, ki naj si jih pridobijo novinke in izpolnjujejo
sestre z zaobljubami. Naslov: Dnevna razdelitev časa in ur. Naslov: O klavzuri.
Naslov: O zaobljubi čistosti. Naslov: O zaobljubi pokorščine. Naslov: O zaobljubi
uboštva. Naslov: Splošna pravila za vse sestre. Naslov: Kratka izjava hčera Brez-
madežne pod varstvom Marije Pomočnice o izpolnjevanju teh pravil.
Teh petnajst naslovov so sestavili takole: Don Bosko je vzel salezijanske kon-
stitucije in konstitucije sester svete Ane, vzel odstavke, ki so se mu zdeli primerni,
naredil spremembe, dodal pripise in vse skupaj razdelil v petnajst poglavij ali na-
slovov (kot je to zapisano v pravilih sester svete Ane). Nato je oblikoval besedilo.
Zadostuje, da preberemo 1. člen, in bomo videli bleščečega don Boskovega duha.
»Namen Družbe hčera Marije Pomočnice je prizadevati si za popolnost in pri
tem pomagati pri odrešenju bližnjega, zlasti tako, da moralno in versko vzgajamo
deklice preprostega ljudstva.« Tako je zapisano v prvem primerku.
»Glavni namen Družbe hčera Marije Pomočnice je skrb za lastno posvečenje
in pomoč bližnjemu s krščansko vzgojo pri njegovem odrešenju, zlasti deklicam
širokih ljudskih slojev.« Tako je zapisano v prvem tiskanem izvodu.
To je bil v resnici tudi svetnikov program v njegovem apostolatu. Svojim sale-
zijancem se ni nikdar naveličal govoriti: »Cilj naše družbe je lastno posvečenje in
rešitev duš z izpolnjevanjem krščanske ljubezni.«
Členi 1. in 2. naslova so v osnovi in posamičnostih svetnikova zamisel, tako
da je v 2. naslovu dobesedno uporabil salezijanske konstitucije, kot so zapisane
v poglavju Oblika te družbe. Pa tudi 3., 4. in 5. naslov, ki določajo obliko in osno-

42.8 Page 418

▲back to top


418
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ve notranje uprave, je na začetku zadosti točno opredelil in jih pozneje z vidika
nadaljnjega razvoja še preoblikoval. Tako je npr. kapitelj in svèt materne hiše, ki
so ju od začetka sestavljale predstojnica in dve asistentki (prva izmed dveh se je
imenovala vikarka), ekonomka in magistra novink, preimenoval v: predstojnica,
vikarka, ekonomka in dve asistentki brez magistre novink.
Naslove 6, 7, 8, 9, 10 in 14 je povzel ne samo vsebinsko, temveč dobesedno
iz pravil sester svete Ane. Tako se npr. celoten 8. naslov dobesedno ujema s temi
pravili.
Končno so tri naslove o redovnih zaobljubah, 11, 12 in 13, vzeli iz pravil sa-
lezijanske družbe.
Tako je tudi kratka izjava o obveznosti hčera Brezmadežne pod varstvom Ma-
rije Pomočnice skoraj dobesedno povzeta iz salezijanskih konstitucij.
Tudi don Rua se je pri svojih opombah zgledoval po pravilih sester svete
Ane. Verjetno je bil zvežček z vsakdanjim urnikom in kratkim pravilnikom, ki so
ga marca 1869 izročili hčeram Brezmadežne, izdelan na osnovi teh, z naslovi O
dnevni razdelitvi časa in ur in Skupna pravila za vse sestre.
Don Bosko je potrpežljivo predelal pravila od začetka do konca in jih izročil
don Pestarinu, da bi jih prepisal in dal prepisati. Don Pestarino je imel dobro pre-
pisovalko, ki ji je narekoval svetnikov spis, in tako smo dobili prvi izvod konstitu-
cij Hčera Marije Pomočnice. V njih je don Dominik pod naslov dal napisati datum
»24. maja 1871« v večen spomin vseh članov salezijanskega kapitlja za začetek
nove ustanove, po enem mesecu molitev k Mariji Pomočnici. Na dnu je bilo zapi-
sano »1872, 29. januarja se je začel oblikovati kapitelj«, kakor bomo videli.
Še druga pomembna okoliščina.
Prvi primerek Pravil Hčera Marije Pomočnice ima 47 strani v dveh zvezkih,
prvi ima 20, drugi 27 strani. Čemu ta delitev? Da bi konstitucije čim prej izročili
hčerkam ali v pričakovanju kakega pojasnila?
Na 20. strani je podan 9. naslov: Dnevna razdelitev ur, kjer je v zadnjih členih
zapisano:
»Nobeno pravilo sestram ne predpisuje posebnih postov ali zdržnosti, razen
tistih, ki jih zahteva sveta Cerkev. V tem ne bo mogla nobena sestra sama odločati,
temveč se bo pokoravala spovedniku in predstojnici. Prav tako ne bodo opravljale
nobenega še tako lahkega telesnega mrtvičenja, ne da bi prej dobile za to dovoljenje.
Če pa predstojnica tako meni, se bodo lahko vse pridružile častivredni navadi
posta ob sobotah v čast Mariji Brezmadežni, in če sobota pride na praznik, naj bi
se postile v petek v čast trpljenju Jezusa in Marije sedem žalosti. To lahko storijo
tudi na dan pred svojo preobleko in pred zaobljubami in te poste pridružijo stro-
gemu postu Jezusa Kristusa in svetnikov.
Mrtvičenje bodo lahko (vse skupaj) opravile vsak petek. V tej vaji naj sestre
poskrbijo, da bodo razmišljale o bičanju Jezusa Kristusa, ki je imel celo telo po-
krito z ranami.«

42.9 Page 419

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
419
Nič več in nič manj kot to, kar beremo v pravilih sester svete Ane pod 12.
naslovom v drugem delu na strani 105.
Iz besedila je jasno razvidno, da sta tako post kakor mrtvičenje odvisna od
odločitve predstojnice: »Če predstojnica tako meni … bodo mrtvičenje lahko op-
ravile.« To se bo moglo narediti, če bo predstojnica tako odločila. Ker pa dobre
hčerke v Morneseju niso vedele, v čem je to mrtvičenje, niti ne, da so to mrtviče-
nje sestre svete Ane opravljale skupno po večernih molitvah ob ugasnjeni luči, da
bi ga vsaka lahko opravila na njej lasten način. Menile so, da je to preveč tudi za
njihovo najboljšo voljo in so zato želele, da naj ta člen črtajo. Dejansko so ta člen
v tretjem primerku, ki je bil določen za preobleko in redovne zaobljube, črtali.
Naslednji naslov je obravnaval klavzuro. Pri šestem členu ni bilo besedila in
so prečrtali pet členov z naslednjim opravičilom: »Deseti naslov je nepotreben, se
pravi, da ne koristi, ker …« »Ta stran ni uporabna ...« Tiste prve dni se jim je zdelo,
da tega ne morejo izpolnjevati. Tudi to težavo so gotovo sporočili don Bosku, ki
pa ni spremenil mnenja. Stvari bi uvedli s časom. Nato so v zvežčku prepisali celo
poglavje, ki so ga potem obnovili v vseh prepisih, tudi v tistem za tisk.
Na tak način so s svetnikovimi popravki in dodatki v četrtem primerku nare-
dili šestnajst naslovov prvotnega primerka.
Naslov – Namen Družbe. Naslov – Splošna usmerjenost Družbe. Naslov – Not-
ranje vodstvo Družbe. Naslov – Izvolitev vrhovne predstojnice, vikarke, ekonom-
ke, dveh asistentk. Izvolitev ravnateljic posameznih hiš in tamkajšnjih kapitljev;
vrhovni kapitelj. Naslov – O magistri novink. Naslov – Pogoji za sprejem. Naslov –
O preobleki in zaobljubah. Naslov – Glavne kreposti, ki naj si jih novinke pridobijo
in sestre z zaobljubami izpolnjujejo. Naslov – Razdelitev časa. Naslov – Posebne
pobožne vaje. Naslov – O klavzuri. Naslov – O zaobljubi čistosti. Naslov – O zaob-
ljubi pokorščine. Naslov – O zaobljubi uboštva. Naslov – Splošna navodila.
Natančen študij vsebine prvih konstitucij Hčera Marije Pomočnice bi mogel
biti v veliko korist sestram samim, zlasti pa še pridigarjem duhovnih vaj za du-
hovne konference. To smo hoteli storiti tudi mi, vendar bi to zavzelo preveč strani.
Ko je don Bosko izročil don Pestarinu končano delo za nove konstitucije, mu
je dejal, da naj jih pokaže tudi novim uršulinkam, a te so takoj, kakor smo že poka-
zali, postale zaskrbljene. Tudi one so se, kakor bomo videli, takoj odločile za prvo
volitev predstojnice. Ko so pa videle, kako se nekdanje tovarišice usmerjajo v re-
dovno ustanovo neke nove družbe, ki pod don Boskovim vodstvom ne bo izgublja-
la časa za velik napredek, so se odločile, da bodo tudi one dale svoji ustanovi nov
zagon po stopinjah Božjega služabnika don Jožefa Frassinettija v preoblikovanih
prvotnih pravilih z naslovom Pravila dobrodelne ustanove Novih uršulink hčera
Marije Brezmadežne pod varstvom svete Uršule in svete Angele Merici, ki jih je
potrdil mons. Gentile, škof v Novari. Izšla so leta 1863 in bila ponovno natisnjena
1867 v Tiskarni mladine v Genovi. V njih je bil govor o »generalnem direktorju«
in o »generalni predstojnici« v vsaki škofiji. Zamislile so si »Pravila materne hiše

42.10 Page 420

▲back to top


420
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Hčera svete Angele Merici, Hčera svete Marije Brezmadežne in Marije Pomočni-
ce«, kjer je bilo rečeno:
»Materni hiši bosta načelovala generalni direktor in generalna predsednica.
Generalni direktor je velečastiti duhovnik don Bosko. V njegovi odsotnosti bo
to eden njegovih namestnikov, se pravi tisti, ko bo načeloval njegovim zavodom.
On bo določil materni hiši krajevnega ravnatelja, ki bo imel vsa pooblastila in
naloge. Prav tako bo poskrbel, da bodo temu pomagali, če bo treba, dva ali trije
duhovniki.«
Tukaj je govor o krajevnih ravnateljih v odvisnosti od generalnega predstoj-
nika. To je bila osrednja reorganizacija prvotnega pravila z namenom, da »bi go-
jile hčerke, zavzete za lastni duhovni napredek in za duhovno pomoč bližnjemu,
pripravljene, da jih pošljejo v razne kraje, trge, mesta in na podeželje kot ljuds-
košolske učiteljice, učiteljice šivanja, pletenja, trgovk itn., nikdar same, temveč
vedno po dve, in če je treba tudi po več skupaj, kakor bo pač primernejše.«
Don Bosko se je samo smehljal in se ni hotel postaviti na čelo tega novega na-
črta, ohranil pa je ponudbo. Toda njihova zamisel ni zamrla, temveč so leta 1873
z na novo preoblikovanim pravilnikom, ki ga je potrdil mons. Gentile in je bilo
natisnjeno v Acquiju z naslovom Pravila dobrodelne ustanove Hčera svete Mari-
je Brezmadežne pod varstvom svete Uršule in svete Angele Merici; z odobritvijo
njegove prevzvišene ekscelence mons. Jožefa Marije Sciandre, škofa v Acquiju,
nastopili z namenom, tako pravi škof, da bi »spodbudili gorečnost naših častitlji-
vih sodelavcev in bi v župnijah priklicali v življenje tako dobrodelno združenje in
mogli žeti obilne sadove«.
6.4. PRVA PREDSTOJNICA
Aspirantke nove ustanove so torej dobile svoja pravila leta 1871. Za razgla-
šanje Gospodovo leta 1872 se je nekaj Mornežanov odpravilo v Varazze, kjer so
obiskali svetnika, ki je okreval po težki bolezni. Don Pestarino je prišel na obisk
pred njimi in v trenutku, ko sta bila sama, ga je vprašal, kako napredujejo stvari
v Morneseju, kakšen duh preveva hčere Brezmadežne in ali je med tistimi, ki so
pred leti začele skupno življenje, katera, ki bi ustrezala novi ustanovi. Don Pesta-
rino je, tako piše on sam v nekem dopisu, odgovoril, da za tiste maloštevilne, ki
živijo v skupnem življenju, zagotavlja, da bi bile »pripravljene na pokorščino in na
kakršno koli žrtev, da bi storile dobro svoji duši in pomagale sebi enakim«.
Don Bosko je nadaljeval: »Lahko bi začeli ustanovo, o kateri sva poleti govori-
la v Turinu. Če se vam zdi primerno, zberite v Morneseju sestre in jih povabite, da
si izberejo kapitelj, predstojnico, asistentke itn. po pravilih (ki jih je že zasnoval).
Pokličite vse, tudi tiste, ki so po domovih, iz družbe Brezmadežne. Recite jim, da
naj molijo in da naj pogumno gredo naprej. Vse naj bo v večjo Božjo in Marijino

43 Pages 421-430

▲back to top


43.1 Page 421

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
421
slavo. Jaz bom prosil tukaj v svoji postelji Gospoda in blaženo Devico Marijo, da bi
blagoslovila novo ustanovo.«
Goreči duhovnik je privolil. Niso se še dogovorili o obleki, ki naj bi jo nosile nove
redovnice. V prvem osnutku konstitucij beremo: »Obleka je enaka za vse. Naj bo skro-
mna in ponižna, kot se spodobi za uboge redovnice. Barva naj bo ... in kroj, kakor bo
določeno.« Tudi v izvodu, ki ga je popravil svetnik, piše: »Barva in kroj bosta taka,
kakor se bo določilo.« Don Pestarino je to s svinčnikom prečrtal in ni ničesar dodal.
Tako je izšlo samo v prvi izdaji natisa, kakor je v 6. primerku zapisal don Rua: »Oble-
ka bo črna, rokavi dolgi do zapestja in široki 46 cm; plašček bo segal do pasu.« Don
Bosko si je želel, da bi obleka bila podobna obleki žensk srednjega sloja, enaka po
barvi in kroju za vse, svetlo kostanjeve barve, s plaščkom nad obleko in s črnim ža-
metastim robom na rokavih. Na glavi bi imele za cerkev in sprehod ruto modre barve.
Don Pestarino je imel pri sebi en primerek, ki ga je sešila Marija, in ga izročil
svetniku. Ta ga je malo pogledal in dejal:
»Toda če hočemo videti kroj in kako pristaja, si jo mora kdo obleči.«
»Kaj naj storimo?« je dejal don Pestarino.
Don Bosko je pogledal Enria in menil:
»Ti si jo obleci. Videli bomo, kako odlično boš videti v tej obleki.«
Enria je ubogal, in ko se je oblekel, se je don Bosko zasmejal in rekel: »Zares
lepo ti pristaja, zares lepo!« Zdelo se mu je, da je lepo prikrojena, vendar je menil,
da bi morala biti temnejša.
Tudi tokrat so govorili o potrebah ustanove. »Povedali so še toliko stvari,« se
spominja Enria. Toda zaradi velikega uboštva hčera Marije Pomočnice še nekaj let
niso imele enakih oblek, kakršne imajo sedaj.
Ko se je don Pestarino vrnil v Mornese, je izpolnil, kar mu je naročil don
Bosko. Bilo je 29. januarja 1872, »na slovesni praznik sv. Frančiška Saleškega«.
Zbralo se je sedemindvajset deklet. Vodja jim je razložil, kar mu je naročil don
Bosko. Zmolili so Pridi Stvarnik, postavili na mizo križ med dvema prižganima
svečama, nato jih je povabil, da bi izvolile predstojnico. Že pri prvem štetju glasov
je Marija Mazzarello dobila absolutno večino glasov, se pravi 21 od 27. Ko je dob-
ro dekle slišalo za izid glasovanja, se je v svoji ponižnosti dvignilo in prosilo svoje
tovarišice, da bi jo razbremenile. Rekla je, da se vsem zahvaljuje za zaupanje, da
pa meni, da ni sposobna nositi teže odgovornosti. Vse so jo silile, da naj sprejme
izvolitev, ona pa je rekla, da tega ne bo sprejela, razen če bi to morala storiti iz
pokorščine. Don Pestarino je samo izjavil, da se ne zavzema za nobeno odločitev,
dokler ne bo vprašal don Boska. Tedaj se je Mariji zasvetilo in je predlagala, da
naj prepustijo don Bosku, da bo on določil predstojnico, ker bi to bilo najboljše v
vsakem pogledu. Tovarišice so privolile v to rešitev, hotele so pa, da sprejme vlogo
prve asistentke z nazivom vikarka.
Nato so volile drugo asistentko. Z 19 glasovi je bila izvoljena Petronila Maz-
zarello.

43.2 Page 422

▲back to top


422
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ko sta se Marija in Petronila, ne vemo zakaj, umaknili, so nadaljevale volitve
in so izvolile za magistro novink Felicino Mazzarello, Marijino sestro, za ekonom-
ko Ivanko Ferrettino, za vikarko hčera, ki so živele v vasi, pa učiteljico Angelino
Maccagno.
Tako beremo v spomenici don Pestarina poročilo o »začetku ustanove Hčera
Marije Pomočnice« in o konferenci, ki so jo ob prazniku sv. Frančiška Saleškega po
vrnitvi don Boska iz Varazzeja imeli v oratoriju v Valdoccu. Na koncu je pozneje
pripisal: »Meseca februarja je don Bosko, potem ko si je opomogel po bolezni v
Varazzeju, na javnem zborovanju vseh ravnateljev in sobratov sv. Frančiška Sa-
leškega poslušal in odobril podano poročilo.«
Ne vemo, ali je don Bosko tiste dni odpotoval v Mornese, kjer so ga nepotr-
pežljivo pričakovali, saj je don Pestarino dal učitelju glasbe v zavodu v Lanzu don
Costamagni naročilo, naj uglasbi posebno himno za ta obisk. Drugi dokaz imamo
v zapiskih, ki jih je on sam napisal k prvemu primerku konstitucij nekje sredi
prvega zvezka, kar dobesedno navajamo: »Kako opozorilo ali nasvet je zapustil
don Bosko?«
»Da potrebujemo ljudi, ki bodo ubogali, in ne takih, ki hočejo ukazovati (za
ukazovanje nas je že zadosti), ki ne kažejo nezadovoljstva, temveč dobro voljo, če
katero opozorijo zaradi kake napake ali pomanjkljivosti.«
»V čem se kaže spoštovanje, ki ga moramo imeti do predstojnikov?«
»V tem, da se nam uklanjajo in sledijo našim muham? Ali tako, da si prizade-
vajo za naše dobro, za našo dušo, za red in za duha Jezusa Kristusa v premagova-
nju; s tem, da nas učijo, kako naj ljubimo, ne na videz ali na zunaj z vljudnostnimi
svetnimi pokloni, temveč z žrtvami, tako da skrbijo za nas, da molijo za nas, nam
svetujejo in se žrtvujejo v vsem za naše dobro.«
»Na kaj moramo na začetku naše ustanove najbolj paziti in si za to prizadevati?«
»Storiti vse, da bodo poznale in izpolnjevale pravila, da bodo gojile duha od-
povedi in zatajevanja, da bodo ubogale in ne ukazovale, da bodo enotne s pred-
stojniki, ki se trudijo za napredek ustanove, ki dobro poznajo skupnost in druge
ustanove, medtem ko ve malo ali nič ne veste o skupnostih in imate kaj za napako,
se ob tem močno spotikate, na bistvene reči pa pozabljate in ne izpolnjujete pra-
vil. Gre za duha podrejenosti in povezanosti s predstojnico v stvareh, ki se zdijo
manj pomembne. Predstojnica mogoče ravna nepravilno in že je več ne spoštu-
jemo in ne ubogamo in hočemo pravila prilagoditi svojemu okusu; namenjamo
pozornost okrasom, ne zanima nas pa, ali je osnova trdna in blago pristno.«
Jasno je, da moramo ta nagovor postaviti v čas oblikovanja prvih aspirantk,
bodisi zaradi vsebine kakor tudi zaradi posebnosti, »da spoznamo in izpolnjuje-
mo pravila«.
Kakor koli že, prvi korak je bil storjen in sedaj je bilo treba misliti na druge-
ga, to je skupini aspirantk najti stalno bivališče. Imeli so hišo Carante, ki bi lahko
služila temu namenu, pa je bila premajhna. Poleg tega pa ni bilo mogoče, da bi se
vselile, ne da bi v naselju povzročile nezadovoljstvo.

43.3 Page 423

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
423
Toda tukaj je prišla na pomoč Božja previdnost. Župnikova hiša je bila v ne-
varnosti, da se podre, in treba mu je bilo čim prej najti drugo stanovanje. O tem
je razpravljal občinski svet 8. maja 1872, in kakor beremo v zapisniku seje, je
bilo odločeno, da staro hišo podrejo in zgradijo novo. Eden izmed občinskih sve-
tovalcev je prosil don Pestarina (ki je bil tudi član občinskega sveta), da bi dal
hišo v najem občini, ki je stala blizu župnišča, kjer bi lahko začasno stanoval. Don
Pestarino je dejal, da to ni mogoče, ker so hišo »zasedle uboge hčerke, ki so tam
opravljale svoja dela in skušale biti v korist kraju«. Toda rekli som mu, da bi lahko
hčerke preselili v Borgo Alto v novo hišo, ki jo dograjujejo in je še prazna. Don
Pestarino je videl v tem povabilu namig Božje previdnosti in predlog sprejel. Od-
ločili so, da bo izročil ključe svoje hiše občini dne 23. maja.
Toda kdaj se je zgodila preselitev? Ne oziraje se na različne datume, ki so
se jih skušale spomniti najstarejše članice družbe, menimo, da so se preselile na
predpraznik Marije Pomočnice. Ker pa so sobe v zavodu zasedli že don Pestarino
in njegovi sorodniki, se je skupnost porazdelila, kakor je bilo pač mogoče. Nekaj
jih je šlo v hišo Carante, druge pa v pritličje zavoda. Kmalu so prenesli tudi opre-
mo, ki je je bilo zelo malo. Preselile pa so tudi sviloprejke, ki so jih gojile, da so
si nekaj prislužile, čeprav so se bale, da ne bodo naredile kokonov. Toda Gospod
je poplačal njihovo ubogljivost in nabrale so enajst miriagramov, ki so omogočili
poravnavo nekaterih stroškov.
Hiša Carante, tako je povedal in zapisal don Jožef Pestarino, ni bila nikdar
stalno bivališče, temveč so bivale tam le začasno, ker so se takoj, ko je bilo mogoče,
preselile v novo stavbo in se na začetku leta, kakor kaže, tam dokončno naselile.
Na začetku preselitev ni vzbudila nikakršnega presenečenja. Ko pa se je raz-
vedelo – in glas o tem se je kmalu razširil –, da so te hčere, h katerim je prihajalo
vedno več novih, oblikovale novo redovno skupnost, so ljudje začeli glasno godr-
njati in se zoperstavljati in samo spoštovanju, ki so ga imeli vsi do don Boska, je
bilo pripisati, da niso napadli don Pestarina.
Toda kdo si more predstavljati občutke Marije Mazzarello, ko je stopila tja,
kjer je v videnju pred seboj gledala stavbo, polno deklic! Ona in njene tovarišice,
ki so bile še vedno v civilni obleki, so si tako močno želele živeti po navodilih, ki
jim jih je predpisal don Bosko, da so bile ne samo goreče novinke, temveč prave
pravcate redovnice.
Sestra Felicina Mazzarello je pisala: »V vasi se je govorilo, da hiša, v kateri
so stanovale, ne bo dolgo njihovo prebivališče. Gledano na stvari s človeškega vi-
dika bi moralo biti zares tako. Toda pogumna hčerka (Marija Mazzarello) se ni
ustrašila prvih težav in je s srcem in pametjo, obrnjenima v Boga, od katerega je
izključno pričakovala pomoč, premagala vse težave.
Tukaj je nadaljevala svoje življenje premagovanja težav. Ker hiša še ni bila
dograjena, je cele dneve prenašala kamenje. In s kako zavzetostjo je opravljala to
delo! Kako je navduševala druge z besedami in svojim zgledom. Reka Roverno je
tekla precej daleč od naselja, a ko je prišel dan pranja, se ni izmaknila delu. Vzela

43.4 Page 424

▲back to top


424
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
je kos kruha ali tudi samo rezine polente ter z drugimi šla k reki in delala, dokler
ni bilo vse končano.
Ob takih priložnostih ni bilo na obrazu nobene niti žalosti niti obupa, temveč
so bili taki dnevi najbolj priljubljeni pri vseh. Draga sestrica je znala s svojim ve-
seljem in svojim zgledom vse težke žrtve spremeniti v prijetno zabavo, tako da je
v vseh pustila in budila željo po novih žrtvah.
Ko se je vsa utrujena in mokra vrnila domov, ni skrbela zase, temveč je najprej
poskrbela, da so se preoblekle druge in da jim je pripravila kaj toplega. Z eno be-
sedo, bila je kakor mati, ki pozablja nase in skrbi samo za svoje hčerke110.
V tem ozračju uboštva in svetosti so se prve hčere Marije Pomočnice priprav-
ljale na redovno preobleko in prve zaobljube.
6.5. PRVA PREOBLEKA IN ZAOBLJUBE
Ko se je don Bosko dogovoril z mons. Sciandro, škofom v Acquiju, o toliko pri-
čakovanem slovesnem obredu, je določil za čas od 31. julija do 8. avgusta duhovne
vaje, ki naj bi jih pridigala don Rajmund Olivieri, kanonik dekan stolne cerkve v
Acquiju, in don Marko Mallarini, vikar v Canelliju. Zagotovil je, da bo prišel na
sklep duhovnih vaj:
»Recite tistim dobrim hčerkam, da bom prišel in bomo skupaj podpisali ve-
liko obljubo, da bomo pod varstvom in imenom Marije Pomočnice živeli in umrli
za Gospoda.«
Škof, ki je prišel v škofijo za tri kralje tistega leta in je po telovski procesiji
zbolel, je zato, ker še ni dobil škofovske preskrbovalnine, pa je potreboval okreva-
nje v zdravem kraju, rade volje sprejel povabilo, da bi prebil nekaj dni v hiši hčera
Marije Pomočnice. Pripravili so mu stanovanje v drugem nadstropju, kjer je že
stanoval don Pestarino, odkar je prepustil svojo hišo ob župnišču hčeram Brez-
madežne. Bil je nadvse zadovoljen, da je mogel biti priča začetku nove ustanove.
Vse od začetka duhovnih vaj je škof maševal tej mali skupnosti. Prve dni avgu-
sta pa ga je don Bosko zaprosil, da bi on opravil prvo preobleko in sprejel zaobljube.
Svetniku se je zdelo, da s tem dejanjem ni samo izkazal svojega spoštovanja
do predstojnika škofije, temveč je utrujen od potovanja po Liguriji in slabotnega
zdravja menil, da mu ni treba iti na sklep duhovnih vaj. To tem bolj, ker je tiste dni
ležal v bolniški sobi oratorija sobrat Janez Krstnik Camisassa (ki je potem umrl 3.
avgusta) in je poleg tega moral kmalu, kakor vsako leto, oditi na duhovne vaje k sv.
Ignaciju. Zato se je iz srca zahvalil škofu in mu povedal, da ga ne bo.
Toda dobre hčerke in don Pestarino se niso dali potolažiti in so prosile škofa,
da naj se zavzame, da don Bosko ne bo manjkal. Monsinjor je poslal v oratorij
svojega tajnika don Frančiška Berta, ki naj bi ga pregovoril, da bi prišel.
110 Prim. Bolletino Salesiano, december 1881.

43.5 Page 425

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
425
Po pripovedovanju don Berta don Lemoynu se je don Bosko takoj vdal ško-
fovi želji in je avgusta proti večeru prišel v kočiji s tajnikom. Ker je tajnik vedel,
da je don Bosko pred kratkim pretrpel vnetje prsne mrene in ker je bilo ponoči
precej hladno, mu je ovil ramena s svojim plaščem. Ko so prišli v Borgo Alto, ga je
monsinjor sprejel z odprtimi rokami. Takoj sta se domenila, da bi zato, ker se ne
bo mogel zadržati več kot en dan, obred opravili naslednjega dne, na dan Marije
Snežne, čeprav bi se duhovne vaje nadaljevale še do 8. avgusta.
Še isti večer je don Bosko imel konferenco za bodoče sestre in jih spodbujal,
da bi živele kot prave redovnice in se zgledno vedle ne samo v cerkvi, temveč
povsod. Zagotovil jim je, da z osebnim dostojanstvom tudi brez govorjenja lahko
naredijo veliko dobrega vsem, ki jih vidijo in opazujejo. Rekel jim je: »Vaš korak
naj ne bo prehiter in ne prepočasen, vaše obnašanje skromno in zbrano, vedro in
naravno, s povešenimi očmi pa z glavo pokonci. Storite, da se bo iz vsega vašega
obnašanja moglo videti, da ste redovnice, se pravi Bogu posvečene osebe.«
V tem trenutku je don Bosko vstal od stola, in ker je bila sobana, v kateri so
bili, velika, je začel hoditi sem in tja, rekoč: »Vidite, kako morate hoditi.« S tem
dejanjem je napravil nanje tak vtis, da so vse občutile njegovo ljubezen in obču-
dovale njegovo zavzetost.
Priporočil jim je tudi, da naj bodo umerjene v govorjenju in smejanju: »Smej-
te se in šalite, pa umerjeno in brez hrupa.«
Dne 9. avgusta so se vsi zbrali v kapeli, kjer je mons. Sciandra petnajstim
hčerkam blagoslovil obleko, ki so jo nosile zloženo na rokah in ki so jim jo v splo-
šni ganjenosti nadeli.
Enajst izmed njih jih je naredilo triletne zaobljube, med njimi tudi Marija Ma-
zzarello.
Svetnik, ki je bil v roket oblečen navzoč pri svetem obredu, je v trenutku,
ko so novinke začele skupno izrekati obrazec zaobljub, povabil, da so jih preb-
rale ena po ena, in tako so tudi storile. Tiste, ki so naredile zaobljube, so dobile
kot obesek okoli vratu križ, novinke pa svetinjico Marije Pomočnice. Med njimi je
bilo tudi dekle, ki je prosilo za preobleko, vendar ji po svetnikovem nasvetu niso
dovolili. Opravljala je svoje zasebne pobožnosti in se izogibala skupnih molitev.
Don Bosko, ki so mu poročali o tem primeru, je svetoval, da naj s preobleko malo
počakajo, ker verjetno ne bo vztrajala. Res se je po nekaj mesecih vrnila domov.
Po končanem obredu je imel kratek nagovor, med katerim je med drugim
povedal naslednje:
»Z lastnimi očmi vidim, da trpite, ker vas vsi preganjajo in se iz vas norčujejo
in celo vaši starši so vam obrnili hrbet. Ne čudite se. Čudim se, da z vami ne rav-
najo še slabše. Oče svetega Frančiška Saleškega je s svojim svetim sinom ravnal še
veliko huje. In ve boste postale svete in s časom boste naredile veliko dobrega to-
liko dušam, če boste ostale ponižne. Med zelo nizkimi rastlinami, o katerih govori
sveto pismo, je omenjena narda. V opravilu na čast Božji materi Mariji je rečeno:

43.6 Page 426

▲back to top


426
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Moja narda je dala prijeten vonj. Ali veste, kdaj se to zgodi? Narda oddaja vonjavo,
kadar po njej hodijo. Naj vam ne bo hudo, moje drage hčerke, če na tem svetu grdo
ravnajo z vami. Bodite pogumne in se potolažite, ker boste samo na ta način lahko
kaj naredile v svojem novem poslanstvu. Svet je poln zank in ni mogoče narediti
niti koraka, ne da bi se znašli v nevarnosti. Toda če boste živele zvesto v skladu z
vašim novim položajem, boste brez škode premagale težave, naredile veliko dob-
rega svojim dušam in dušam vaših bližnjih.«
Kraj se je kmalu začel veseliti prelepega zgleda, ki so ga dajale nove redovni-
ce, ki so jih vedno bolj cenili.
Don Bosko ni pozabil omeniti, da naj se od tistega dne imenujejo preprosto
hčere Marije Pomočnice.
Novih redovnic se je polastilo neizmerno veselje ali bolje sveta radost. Ves
dan so se po hiši razlegale pesmi v čast presveti Devici Mariji.
Naj tukaj navedemo sodbo, ki jo je don Pestarino zapisal v spominsko knjigo
o prvih hčerah Marije Pomočnice, ki so opravile preobleko in zaobljube in tako
uradno začele ustanovo. Rokopisa ni več, imamo pa zapisek iz Salezijanskega ve-
stnika 1881.
»Marija Mazzarello je bila vedno polna dobrega duha in je imela srce nagnje-
no k pobožnosti. Prejemala je pogosto zakramenta spovedi in obhajila in gojila
pobožnost do Device Marije. Rade volje je vstopila v novo družbo in je bila ved-
no med najbolj zavzetimi za vse dobro in podložna predstojnikom. Bila je odkri-
tosrčne narave, zelo goreča in nadvse občutljivega srca. Vedno je bila pripravljena
sprejeti opozorila predstojnikov in jim izkazovala ponižno pokornost in spošto-
vanje. Ujemala se je z voljo in mnenjem in bila tako v duhu povezana z njimi, da je
zagotavljala, da je pripravljena dati življenje in žrtvovati karkoli, da bi jih ubogala
in delala dobro. Ko je bila postavljena za predstojnico, je bila odločna pri izpolnje-
vanju svoje naloge in je trdno vztrajala pri odločitvah, ki jih je imela za pravilne.
Toda če se je v čem zmotila, je bila vedno pripravljena ponižno poslušati svoje
tovarišice in jih je prosila, da bi jo opozorile, če stori kaj narobe«.111
Don Bosko je še istega popoldneva odpotoval k sv. Ignaciju. Še prej pa je hotel
slišati od don Pestarina točno poročilo o skupnosti. Priporočil mu je, da naj svoje
delo omeji na duhovno vodstvo, drugo pa naj prepusti sestram, da bodo same vse
vodile. On naj jim samo stoji ob strani s svojim zgledom in naj bo njihov zaščitnik.
Odobril je, da je sestra Marija Mazzarello bila še naprej predstojnica z nazivom
vikarka in da so druge kapitularke, izbrane meseca januarja, ostale v službi.
Sestra Marija je prosila don Boska, da bi kmalu postavil katero drugo na nje-
no mesto, češ da je ona nesposobna za to službo, toda on ji je odgovoril: »Bodite
mirni, Gospod bo poskrbel.«
111 Prim. Bolletino Salesiano, december 1881.

43.7 Page 427

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
427
Tudi ta svetnikov obisk v Morneseju je bil zaznamovan s posebno milostjo
Marije Pomočnice. Podali bomo pripoved Hieronima Bianchija iz Morneseja, člo-
veka, ki je bil deležen te milosti, saj je že prejšnje leto prejel ozdravljenje svojega
sina, ki ga je napadla gangrena.
Leta 1872 »ga je napadel išias, ki ga je od časa do časa prisilil, da je moral po
sedem ali osem dni ležati v postelji in ni mogel jesti. Bolezen se je tako poslabšala,
da je menil, da bo umrl. Tako stanje je trajalo kakih sedem mesecev. Ko je prišel
v Mornese don Bosko, se je s hudo muko zavlekel v ne preveč oddaljeni zavod.
Prosil je don Boska za zdravje. Don Bosko mu je nasvetoval nekaj molitev, ga bla-
goslovil in mu zagotovil, da ga bo mati Božja Marija gotovo ozdravila. Bianchi pa
še ni bil zadovoljen in ga je vprašal, kdaj. Don Bosko mu je odgovoril:
‚Bolečine bodo začele popuščati od tega trenutka. Od časa do časa se bodo
še ponavljale, vendar ne izgubljajte potrpljenja in zaupajte v Marijo Pomočnico.
Bodite pogumni.‘
‚Toda kdaj bom ozdravel?‘
‚Na dan vseh svetnikov boste popolnoma ozdraveli in boste mogli skakati,
kakor vam drago.‘
To je bilo meseca avgusta. Dne 1. novembra je bil dejansko popolnoma zdrav.
Štiri dni pred praznikom je čutil še bolečine, tri dni pred praznikom pa je bil po-
polnoma zdrav.
Zdravje je trajalo točno 10 let. Nato so se bolečine obnovile, vendar ne tako
močno kot prej. Bianchi je meseca januarja odpotoval v Turin in prišel v oratorij
na večer pred praznikom sv. Frančiška Saleškega. Don Bosko ga je znova blagoslo-
vil, mu nasvetoval nekaj molitev in dodal: ‚Meseca marca tega leta mi boste pisali,
da ste popolnoma ozdraveli.‘ Bianchi je odšel in na vlaku srečen in zadovoljen
zaspal, ker mu je don Boskov blagoslov pregnal vse bolečine. Meseca marca je
popolnoma ozdravel. Tako pričata in sta pripravljena pričevanje potrditi s prisego
Hieronim Bianchi in duhovnik Jožef Bianchi, njegov sin.«
Rokopis dodaja še naslednje:
»Opomba. Ugledni zdravniki, njegovi prijatelji, so ga v času teh bolezenskih
obdobij obiskovali večkrat na dan. Čeprav so ga zdravili z električnimi šoki, injek-
cijami morfija in ga masirali s kamilicami, ni nič pomagalo. Po dveh blagoslovih pa
ni uporabljal več nobenega zdravila in je vse zavračal. Trdil je, da ga je ozdravila
mati Božja Marija in nihče drug.«
Nagli don Boskov odhod je v sestrah pustil veliko otožnost, čeprav jim je za-
bičeval, da naj se ne žalostijo, ker se bo, če bo Bogu po volji, vrnil kdaj mednje in
jih, čeprav bo daleč, ne bo pozabil.
Duhovne vaje so v največji zbranosti nadaljevale do 8. avgusta. Mons. Sci-
andra je še istega dne dal sestaviti zapisnik o vsem, kar je bilo storjenega, in ga
podpisal.

43.8 Page 428

▲back to top


428
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
6.6. HITRA RAST USTANOVE
Medtem je Devica Pomočnica začela obsipavati novo ustanovo z vsemi mogo-
čimi milostmi. Življenje v obupni revščini, ki so ga v angelski gorečnosti živele in
se je odražalo na obrazu redovnic, je moralo Bogu ugajati.
Že tega leta so sprejele nekaj deklet, ki so si želele dobro vzgojo. Don Bosko,
ki je želel vliti v svoje hčerke polnost redovnega duha in redovne skupnosti, je ja-
nuarja 1873 šel k sestram svete Ane v Turin in prosil vrhovno predstojnico za dve
sestri, ki bi se odpravili v Mornese in tam nekaj časa poučevali njegove duhovne
hčerke o obveznostih njihovega svetega poklica.
Božja služabnica sestra Marija Henriketa Dominici, vrhovna predstojnica, je
privolila v prošnjo tudi v znamenje hvaležnosti za usluge, ki jim jih je svetnik iz-
kazal v njihovih začetkih. Med postom je odšla tja ona sama v spremstvu svoje
tajnice sestre Frančiške Garelli, druge vrhovne asistentke. Ko se je za veliko noč
vrnila v Turin, je po praznikih poslala tja tajnico s sestro Angelo Alloa.
»Zadnjo nedeljo meseca januarja – tako je zapisano v Analih in kroniki usta-
nove (I. zv. stran 103–104, leto 1873 – smo poslušale pridigo velečastitega gospo-
da don Janeza Boska, ustanovitelja in predstojnika salezijanske družbe, ki je pri-
šel prosit našo vrhovno predstojnico za sodelovanje naše ustanove pri ustanovitvi
(oblikovanju) hčera Marije Pomočnice, ki spadajo pod istega gospoda don Boska.
Ker je bila to lepa priložnost, da bi naša ustanova povrnila usluge, ki jih je
prejela na začetku svojega obstoja, je ljubezniva mati vrhovna predstojnica s so-
glasjem sveta privolila v prošnjo in poslala v Mornese velečastito sestro Frančiško
Garelli, tajnico predstojnice in drugo generalno asistentko in ji dala za spremlje-
valko pri tej pomembni nalogi dobro sestro Angelo (Alloa).«
Hčere Marije Pomočnice in zlasti še sestra Marija Mazzarello so bile zelo za-
dovoljne, ker so si tako zelo želele napredovati v popolnosti. Kardinal Cagliero je
povedal, »da je bilo pravo tekmovanje, kako so dobre hčere svete Ane občudo-
vale kreposti in svetost Marije Mazzarello in kako je ta hvalila dobroto in sveto
vodstvo svojih učiteljic«. Zares si ne bi mogli poiskati boljše odločitve.
Ko se je bližal čas, da bi mons. škof iz Acquija, kakor je obljubil, spet prišel v
Mornese, da bi tukaj prebil nekaj časa, se je tudi don Bosko odločil, da bo šel tja in
poskrbel, da bi primerno pripravili bivališče škofu v hiši Carante. Bil je tako poln
občudovanja zaradi gorečega življenja, ki so ga živele sestre v novi ustanovi, da je
v pismu don Rui, v katerem mu je naročal razne stvari, dodal še značilno pripom-
bo, ki je ni mogoče pozabiti:
Predragi don Rua!
Iz pisma kanonika Motture boš razbral, da je primerno, da gre don Savio v Chieri.
Ne pozabi zapečatiti pisma. Sporoči gospe Vicino, da boš v soboto (jutri) prišel z don
Boskom k njej na kosilo.

43.9 Page 429

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
429
Tukaj uživamo blaženi hlad, čeprav nas ogreva mogočen ogenj ljubezni do Boga.
Vsi te pozdravljajo in jaz ostajam v Jezusu Kristusu najvdanejši prijatelj.
Mornese, 3. 7. 1873
duh. Janez Bosko
Tudi mesec pozneje se je v spremstvu don Cagliera vrnil v Mornese, da bi
pozdravil škofa in dal dobro besedo redovnicam, ki so opravljale duhovne vaje, ki
naj bi jih končale 5. avgusta s preobleko in zaobljubami. Ko je vstopil v hišo Caran-
te, je pokleknil pred škofom, toda ta ga je takoj dvignil in prisrčno objel.
Poleg enajst redovnic z zaobljubami in treh novink, ki so se pripravljale na
zaobljube, je na duhovne vaje prišlo devet postulantk, ki naj bi prejele sveto ob-
leko, in deset zunanjih gospa, ki so jih sprejele na don Boskovo željo. Vse so se
veselile njegovega prihoda. Namenil jim je nekaj besed in se razveselil, ko je videl
med svojimi hčerkami dobre sestre svete Ane.
Tudi tokrat ni mogel ostati do konca duhovnih vaj, ker so ga nujni opravki
klicali v Turin, vendar je hotel videti vse, se dati o vsem poučiti. Redovnicam je
povedal, da bo pridigo spominov ob koncu duhovnih vaj imel monsinjor, in jim je
dal tele nasvete:
»Nikdar se ne dajte premagati nobeni težavi. Svet je poln pasti, in da se ne
bomo ujeli vanje, uporabljajmo naslednja sredstva: izpolnjevanje konstitucij, mo-
litev v globoki veri, medsebojna ljubezen, ponižnost.«
Sestra Marija Mazzarello mu je predstavila mlado Mornežanko Terezino Ma-
zzarello, staro komaj petnajst let in slabotnega zdravja, ki je želela biti preoble-
čena. Don Bosko jo je pogledal, jo vpraševal, želel še posebne informacije in na
koncu vzkliknil:
»Naj se zgodi po njeni želji, naj se zgodi po njeni želji! Tudi če bo morala v
kratkem umreti, bo zato poletela toliko bolj visoko v nebesa.«
Dne 4. avgusta se je z don Caglierom vrnil v Turin.
Dne 5. avgusta, na obletnico prve preobleke in prvih zaobljub, so ponovili isti
obred. Tudi o tem je mons. Sciandra dal sestaviti zapisnik, iz katerega povzema-
mo naslednje nadrobnosti:
»Peti dan tekočega meseca po končanih duhovnih vajah, ki sta jih pridigala
velečastita gospoda mons. Andrej Scotton in oče Alojzij Portaluri SJ, so v hiši izpo-
vedale triletne zaobljube novinke Roza Mazzarello, hči Štefana iz Morneseja, Ma-
rija Grosso, hči Janeza Krstnika, rojena v S. Stefano di Parodi, in Korina Arrigotti,
hči Petra, rojena v Toncu. Obleko družbe pa so si nadele: Virginija Magone, hči Ja-
neza, Marija Bodrato, hči Jožefa, Terezija Mazzarello, hči Antona, in Šarlota Pesta-
rino, hči Frančiška, vse rojene v Morneseju; Marija Gastaldi, hči Dominika, rojena
v S. Stefan Parodi, Angela Deambrogio, hči pokojnega Bazilija, rojena v Cinzanu,
Emilija Mosca, hči Aleksandra, rojena v Ivrei, Angela Peretto, hči Frančiška, rojena
v Castellettu d‘Orba, Henriketa Sorbone, hči Konstantina, rojena v Rosignanu.
»Njegova velečastita ekscelenca mons. Jožef Marija Sciandra, škof iz Acquija,
ki je tudi letos počastil to hišo tako, da si jo je izbral za svoj letni počitek, je zjut-

43.10 Page 430

▲back to top


430
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
raj daroval sveto mašo, podelil obhajilo redovni družini in nato opravil slovesen
obred redovnih zaobljub, tako da je sprejel triletne zaobljube treh novink in pre-
oblekel aspirantke.
Obred se je začel, kot povzemamo iz drugega takratnega vira, ob deveti uri. S
kora je zadonela antifona Veni sponsa Christi (Pridi, Kristusova nevesta) ob čudovi-
ti spremljavi harmonija, da se je zdelo kot nebeško petje na zemlji. Neveste, enotno
oblečene, so bile podobne angelom. Korakale so počasi, s povešenimi očmi, pobož-
no zbranostjo in nasmehom na ustih: znamenje miru in veselja, ki ju je bilo polno
srce na tisti znameniti dan. Vse oči so bile uprte vanje. Ko so prišle do obhajilne
mize, je mons. Sciandra (ki je vodil sveti obred, potem ko je prvim izročil sveto ob-
leko) s tremi križi v roki, ki jih nosimo sedaj obešene okoli vratu kot znamenje ob-
ljub, izrekel tele besede: ‚Sprejmite, moje drage hčerke, podobo našega ljubljenega
Jezusa, znamenje našega odrešenja. Naj vam bo v sladko tolažbo v nasprotovanju,
ki ga boste srečale na poti svojega življenja.‘ Nato je vzel tri vence iz belih in rdečih
vrtnic in rekel: ‚Glejte, drage moje hčerke, venec, ki vam ga je pripravil vaš dragi že-
nin Jezus Kristus.‘ S tresočo roko jim je jokaje kot otrok položil na glavo krono, ki jih
je še polepšala in naredila bolj ljubke. Obred so končali z nagovorom imenovanega
škofa, ki jih je primerjal z evangeljskim dogodkom (kjer je govor o vedenju Marije
in Marte ob Jezusu) in jim pripisal vlogo Marije, vlogo Marte pa prepustil hčeram
sveta. In ves dan so Jezusove neveste nosile na glavi vence. Od časa do časa je bilo
slišati vzklik »živel Jezus« ali tudi »živela Marija« pa tudi »živele neveste«. To je bilo
znamenje veselja, pri katerem je sodelovala vsa skupnost.
Zvečer po molitvah, ki jih opravljajo pred počitkom, so se nove sestre zadrža-
le v kapeli z materjo vikarko in pokleknile pred oltar. Sestra Marija jim je odvzela
vence, ki so si jih tako srčno želele, da jih skoraj ne bi hotele odložiti, in jih izročila
Mariji Pomočnici s prošnjo, da bi jih izročila Jezusu, ki naj bi v povračilo njihove
duše napolnil z vsemi tistimi krepostmi, ki so potrebne, da bi bile vse prave nje-
gove neveste in da bi potem on pripravil venec vrtnic, ki rastejo samo v nebesih,
da bi zaslužile, da bi jih ovenčal sam Jezus, ko bo njemu ljubo, in jih poklical, da bi
z njim obhajale večno poroko v nebesih.
Dne 19. avgusta po pastoralnem obisku v župniji je mons. Sciandra z odlo-
kom podelil posebna pooblastila za obhajanje svetih obredov v kapeli zavoda s
pripombo, da je odlok izdal potem, »ko je v svoje veliko zadovoljstvo ugotovil,
da je Družba hčera Marije Pomočnice, ki jo je preteklo leto ustanovila gorečnost
gospoda duhovnika Janeza Boska, bila blagoslovljena od Boga in je izredno lepo
napredovala«.
Na začetku septembra se je blagovolil udeležiti izpitov gojenk, ki so tako lepo
uspeli, da je Unità Cattolica 1. oktobra objavila naslednje pohvalno sporočilo.
»Zavod za dekleta. – V Morneseju, nadvse zdravem kraju škofije Acqui, so
lansko leto po veliki krščanski zavzetosti duhovnika Janeza Boska odprli zavod,
kjer bi mogla dobiti krščansko vzgojo dekleta, ki zaradi pomanjkanja sredstev ne

44 Pages 431-440

▲back to top


44.1 Page 431

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
431
morejo biti sprejeta v druge ustanove gosposke vzgoje. Sadovi, ki so jih pobrali, so
zdaleč prekosili vse pričakovanje tudi profesorjev, ki so iz Turina prišli na začet-
ku meseca (septembra) na izpite. Mons. Sciandra, škof iz Acquija, je hotel s svojo
navzočnostjo počastiti ta zavod, izpraševati učenke v francoskem jeziku in biti
navzoč pri razdelitvi nagrad. Prireditev so popestrili z deklamacijami, pesmimi in
godbo, v čemer so dekleta prikazala velik napredek. Zavod v Morneseju je odprt
tudi med počitnicami. Mesečnina je 20 lir. Za nadaljnje informacije je treba naslo-
viti prošnje na ravnatelja don Pestarina v Morneseju (Acqui).«
Don Bosko je dal natisniti pravilnik vzgojnega zavoda in ga delil med duhov-
nike in župnike z naslednjim priporočilnim pismom:
Velečastiti gospod!
Dovoljujem si vam predstaviti načrt ženskega vzgojnega zavoda, ki so ga pred enim
letom odprli v Morneseju. Razumeli boste, da je namen tega zavoda krščanska in mo-
ralna vzgoja krščanskih deklet. Zato pričakujem veliko od vaše dobrote in vas pro-
sim, da bi dali spoznati ta program družinam in pridobili kako gojenko za novo hišo.
Prepričan o vašem blagohotnem sodelovanju, se vam že vnaprej zahvaljujem in vam
želim od Gospoda polnost nebeškega blagoslova, medtem ko imam čast, da se imenu-
jem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Med temi počitnicami so sestre svete Ane imele svojo nalogo za opravljeno
in so ob globoki hvaležnosti don Boskovih sester zapustile zavod. Don Bosko je te
sestre tako zelo cenil, da je gospodu G. M., mons. Barberu, apostolskemu vikarju v
Hyderabadu v Indiji, ki je iskal sestre za tisto misijonsko področje, svetoval sestre
svete Ane. Ta se je poln svetega zadovoljstva svojemu prijatelju prisrčno zahvalil
avgusta 1871 med duhovnimi vajami:
»Predragi in visoko spoštovani moj don Bosko! Iz vsega srca sem vam hvale-
žen, da ste mi dali spoznati sestre svete Ane. Vidim, da so kakor nalašč ustvarjene
za moj misijon, ker nosijo v sebi vse tiste sposobnosti, ki so potrebne za delo med
neverniki.«112
Svetnik jih je vedno zelo cenil in jim pridobival nove poklice. Sestra Marija
Pierina Saccaggi iz Casalmonferrata nam je pripovedovala, da je kot deklica dva-
najstih let, živahna in šaljiva, bila pri grofici Callori v Vignaleju. Predstavili so jo
don Bosku s prošnjo, da bi jo blagoslovil in izprosil od Gospoda milost lepe vzgoje.
Svetnik jo je pogledal, dvignil oči k nebu, ji položil roko na glavo in vzkliknil:
»Oh, seveda! Iz te bomo naredili sestro svete Ane.«
Deklica ni nikdar mislila na možnost, da bi postala redovnica, vendar je vsto-
pila v ta red.
112 Glej Dodatek št. IV.

44.2 Page 432

▲back to top


432
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ko sta odšli obe dragi redovnici, je sestra Marija Mazzarello spet prosila, da
bi izvolili novo predstojnico. Toda don Bosko je hotel, da bi nadaljevala delo, ki
ga je opravljala do tedaj. Da ne bi ostala sama, ji je poslal iz Turina neko gospo,
vdovo Marijo Blengini, ki je zrasla pod duhovnim vodstvom blaženega don Ca-
fassa. Opazovala naj bi potek stvari in dajala nasvete in opozorila, ki bi se ji zdeli
potrebni. Dobra gospa je ostala v Morneseju samo dva ali ti mesece, in čeprav ni
odobravala skrajne revščine, ki je tam vladala, je vendar izpolnila nalogo, ki ji jo
je zaupal don Bosko, in to ne brez koristi, kajti od kogar koli pride dober nasvet,
je koristen tistemu, ki ga sprejme. Toda za konec leta 1873 je prišla v Turin trdno
odločena, da se ne bo več vrnila v Mornese. To je sporočila tudi svetniku, ki je
želel, da bi ostala še nekaj časa tudi zato, ker je on nameraval še ostati v Rimu, od
koder je pisal don Rui:
»Če madame Blengini še ni odšla v Mornese, jo pomirite, ker se bodo stvari
počasi lepo uredile. O tem sem že pisal. Tam jo pričakuje pismo.«113
Dne 29. januarja je odšla v večnost ena izmed prvih sester, ki so izpovedale
zaobljube, sestra Marija Poggio, ki je bila vse sestram, ki jih je bilo treba tolažiti.
Ponižna Marija Mazzarello pa je ponovno prosila, da bi izvolile novo predstojnico,
ker je sebe imela za nesposobno za to nalogo.
Don Bosko je želel, da bi gospa Blengini ostala v Morneseju, dokler ne bi izvo-
lili nove predstojnice, kar je nameraval storiti čim prej. Ker pa jih ni hotel pustiti
samih v njihovem načinu življenja, je začel uresničevati predpis, ki je bil zapisan
že v prvem primerku njihovih konstitucij, da bi vrhovni predstojnik salezijan-
ske družbe, od katerega je odvisna nova ustanova, mogel določiti duhovnika za
predstojnika in voditelja sester. Kot svojega namestnika je v ta namen poslal don
Janeza Cagliera, ne da bi mu dal naslov in službo njihovega glavnega ravnatelja,
saj je bila družba omejena samo še na Mornese. Samo v prepisu pravil, ki so jih
predložili v potrdilo škofu v Acquiju, beremo: »Glavni direktor bo član vrhovnega
sveta salezijanske družbe. Posebni direktor ali krajevni predstojnik pa bo tisti, ki
mu bo zaupano vodstvo kake posebne hiše ali zavoda.«
Don Cagliero se je v postu odpravil v Mornese in tam pridigal kratke duhovne
vaje, kakor je bila navada v salezijanskih hišah, in don Pestarino ga je predstavil
skupnosti kot »namestnika don Boska samega«. Bodoči generalni ravnatelj je za-
čuden opazoval način življenja, ki so ga imele te pobožne krepostne duše.
Don Pestarino je v pričakovanju don Boskove vrnitve iz Rima pripravljal za
poročilo ravnateljem svoje zapiske, ki bi jih prebral na zboru, kakor se je potem
sredi aprila tudi zgodilo. To je nadvse dragocen zapis, ker nam točno nakazuje
točko popolnosti, do katere je nova redovna skupnost prišla, kakšen duh goreč-
nosti preveva vse njene članice in kako zelo so jo cenili vsi tudi v domačem kraju.
Zato ga dobesedno navajamo v vsej pristni preprostosti.
113 Prim. Dodatek št. V.

44.3 Page 433

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
433
»V hiši hčera Marije Pomočnice v Morneseju št. 13 je 14 redovnic z zaobljubami, od
katerih je ena prešla v boljše življenje, upajmo, da v nebesa. Novink je osem, postu-
lantk osem in 17 gojenk. Za vse se lahko zahvaljujem Gospodu.
Pri redovnicah z zaobljubami in novinkah z resničnim zadovoljstvom ugotavljam,
da so vse, vsaka po svojih sposobnostih, prepojene z Božjim duhom in želijo, da bi se
oblikovale po duhu pravil in v smislu navodil, ki jim jih je poslal veliki Pij IX. po vrhov-
nem predstojniku don Bosku. Prizadevajo si za enakost v obleki, hrani, počitku, delu,
v dovoljenjih in v odpovedi posebnostim. Pred kakim tednom me je vikarka prosila
za svet, ali ne bi bilo pametno, da bi imele malo mleka in kave, ker so nekatere na
to navajene od doma in zato nekoliko trpijo. Da se ne bi zdelo preveč tankovestno,
je menila, da bi lahko dali na voljo vsaj malo toplega mleka. Jaz sem privolil in sem
jim na konferenci predlagal to spremembo. Dejal sem, da ni v nasprotju z nobenim
predpisom in da sem že sam večkrat razmišljal, da bi bilo tako prav in da tudi jaz v
to privoljujem. Tedaj so učiteljice in za njimi še vse druge začele predlagati, da naj še
počakamo in da je z njihovim zdravjem vse v redu. Res pa je, da imajo precej več kot
malo dobrega teka in da pri zajtrku ne ostaja niti drobtinica kruha. Mogoče bi bilo
bolje, če bi prešle na polento in kuhan kostanj. S tem bi bile vse zadovoljne in menijo,
da bi to vsem storilo dobro. Nisem imel kaj odgovoriti. Rekel pa sem materi vikarki,
naj za zdaj ostane vse pri starem. Bodo še premislile, kaj bo najbolje storiti.
Kar pa najbolj navdaja z zadovoljstvom, je edinost duha, krščanska ljubezen in skla-
dnost v svetem veselju na odmorih, na katerih se kažejo med seboj povezane v sestr-
ski ljubezni; tudi v prostem času želijo biti skupaj.
V pobožnosti so lahko za zgled tako v zbranosti kakor pri prejemanju svetih zakra-
mentov, pri molitvi oficija in pri drugih molitvah. Nadvse spodbudno je bilo gledati,
kako zavzeto so spremljale na zadnji poti svojo umrlo sosestro. Veliko ljudi iz vasi
je jokalo, sami fantje pa so zagotavljali, da je bilo prav ganljivo videti, kako je bilo
dostojanstveno in neizumetničeno skromno, tako da so dekleta govorila: ‚Tudi me
bomo šle v zavod.‘
V vseh je mogoče ugotoviti odtrganost od sveta, od staršev in od samih sebe, kolikor
to dopušča človeška slabost.
Glede svojih dolžnosti so delavne in vztrajne. Nikdar nisem slišal najmanjše pritožbe,
da bi katera kaj zavračala. Vse kažejo največjo zavzetost za korist hiše.
Reči je treba, da so tudi učiteljice nadvse prizadevne in dajejo dober zgled, čeprav je
ena izmed njih zunanja (za francoščino in matematiko), da jih pripravlja na izpite
zunaj; je zgledna, ponižna, spoštljiva do vseh in navdušena za pobožnost; zdi se, da
se pripravlja, da bi ostala pri hčerah Marije Pomočnice. Jasno zatrjuje, da je bila v
raznih samostanih, kjer ne bi ostala, tukaj pa je pripravljena postati redovnica.
Z zdravjem je vse v redu, čeprav se je pripetila neka nesreča. Tudi glede gojenk se ne
moremo pritoževati. Vse so ubogljive, spoštljive, nekatere kažejo veliko pobožnost,
čeprav se ne nagibljejo k hčeram Marije Pomočnice. Moram pa poudariti, da sem po-

44.4 Page 434

▲back to top


434
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
polnoma zadovoljen z njihovim obnašanjem. Pravo zadovoljstvo je, ko jih vidiš tako
zadovoljne, vesele, spoštljive in željne, da bi jim pri konferenci povedal kaj spodbud-
nega. Tudi najmanjše, ko se zavejo, da bom govoril večjim, nočejo iti spat in hočejo
od svojega duhovnega voditelja slišati spodbudno besedo.
Tu gre očitno za Božji blagoslov, za dobrotno podporo blažene Device Marije in pred-
stojnika. Želijo si samo eno: da bi jih čim prej obiskal.
Edina stvar, ki še ne deluje, kakor bi bilo želeti, so finance. Gojenk je malo in zato so
vedno v izgubi. Zaradi tega živijo zares zelo skromno, čeprav je hrana zdrava. Zaupa-
mo v Gospoda in smo prepričani, da nas bo podpiral tudi po tej plati po don Bosku in
don Rui in drugih zavodih, s katerimi smo v dobrih odnosih tudi glede dolgov.
6.7. NI VRTNIC BREZ TRNJA
Praznik vnebohoda je dobil novo praznično značilnost. Don Cagliero je pre-
govoril vikarko, da so se naučile večglasnega petja. Novi pevski zbor je pripravil
Mašo svetega otroštva, ki jo je zložil sam Cagliero. Don Pestarino je bil tako glo-
boko presunjen, da je sam od sebe začel govoriti o velikem napredku ustanove in
navduševal hčere in hčerkice za izpolnjevanje dolžnosti in na koncu navdušeno
vzkliknil: »Flores apparuerunt in terra nostra« (cvetlice so zacvetele v naši deže-
li). Pri tem je navedel to svetopisemsko mesto za sestre, rekoč, da bi bile »cvetlice
za nesmrtni venec«. Tedaj mu je glas zamrl v ihtenju, prekinil je pridigo in pok-
leknil pred oltar.
Naslednjega dne je kakor po navadi šel zgodaj zjutraj v župnijsko cerkev spo-
vedovat in delit sveto obhajilo. Ko se je vrnil v zavod, je daroval sveto mašo in
je kakor ob večjih slovesnostih prebral kratko premišljevanje iz šmarnic Mesec
maj, ki jih je napisal don Bosko in je obravnavalo smrt. Ves se je stresel, ko je bral
besede: »Lahko se zgodi, da me smrt preseneti v postelji, pri delu, na cesti ali
kje drugje. Bolezen, vročina, nesreča so stvari, ki so mnogim vzele življenje in ga
lahko končajo tudi tebi. To se lahko zgodi čez eno leto, čez en mesec, čez en teden,
čez en dan, čez eno uro ali pa tudi na koncu tega premišljevanja.« Na tem mestu se
je začel bridko jokati in je prekinil branje. Ko se je pomiril, je dal blagoslov z Ma-
rijino relikvijo in šel opravljat svoje vsakdanje naloge. Ko je proti 11. uri govoril
s salezijanskim pomočnikom Scavinijem in z Vigno, ki sta nameščala opremo po
sobanah, ga je nenadoma zadela možganska kap; padel jima je v naročje in kljub
vsemu prizadevanju njegovega brata zdravnika in krajevnega zdravnika proti
tretji uri popoldne izdihnil svojo dušo. Bilo mu je 57 let.
Kakšna žalost in kakšna osuplost za ves zavod! Bil je vreden Gospodov slu-
žabnik – te podatke jemljemo iz posmrtnega poročila, ki ga je don Bosko objavil
na koncu kataloga Salezijanske družbe leta 1875: »Rodil se je v premožni družini,

44.5 Page 435

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
435
polni strahu božjega. Želel je postaviti kako dobrodelno ustanovo, ki bi njegovim
krajanom tudi po njegovi smrti klicala v spomin njegovo ljubezen do ljudi njego-
vega rojstnega kraja. V soglasju s krajevnimi oblastmi in z don Boskom je postavil
temelje stavbe, ki bi služila skupni koristi.« To je bila bodoča hiša hčera Marije
Pomočnice. »Da bi lahko sodeloval pri dobrodelnih ustanovah, je razprodal že
skoraj vse svoje imetje in je za nov zavod moral prositi za sodelovanje krajane in
salezijansko družbo.«Tako je »videl uresničene svoje želje in je poln duhovniške
gorečnosti novi ustanovi posvetil vse seje napore in tisto malo življenja, ki mu ga
je Gospod še namenil. Bil je bogat, toda zaradi Gospoda je postal ubog, in Bog, ki
plačuje kreposti in ne bogastva, ga je gotovo bogato poplačal v večni slavi.
Tudi mi se naučimo prezirati bogastvo in udobje življenja, ljubimo uboštvo
in trudimo se za večjo Božjo slavo. V pridigah in svojih domačih pogovorih je don
Pestarino pogosto ponavljal Odrešenikove besede: Kar je odveč, dajte revežem.
Dajte odvečno revežem in z bogastvom, če ga imate, si delajte prijatelje, ki vas ne
bodo nikdar zapustili. Blagor mu, kajti pri njem so se uresničile Odrešenikov be-
sede, ki je rekel: Tisti, ki postanejo ubogi iz ljubezni do Gospoda Jezusa Kristusa,
si zagotavljajo nebeško bogastvo. Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško
kraljestvo.
Kot vreden Gospodov služabnik je bil pri vseh zelo spoštovan in cenjen. Se-
stra Marietta Sorbone, hčerka Marije Pomočnice, je pred kratkim vstopila v zavod.
Tedaj so ji tako močno otekle oči, da se je zdelo, da bodo stopile iz očesnih jamic.
Bile so rdeče, vnete in tako boleče, da ni mogla prenašati luči. Morala je biti v po-
polnoma zatemnjeni sobi. Na dan, ko je umrl don Pestarino – tako piše ona – me
je prijela za roko mati Mazzarello in mi dejala: ‚Pojdiva k don Pestarinu, on te bo
ozdravil‘ in peljala me je k njegovemu truplu. Jokajoč in glasno moleč se je z nje-
govo roko dotaknila mojih oči. Oteklina je v trenutku izginila. Ves dan sem nosila
na očeh obveze, ki so bile prepojene z njegovo krvjo. Drugi dan sem bila zdrava.«
Naslednjega dne je po don Boskovem naročilu prišel don Frančišek Bodrato,
ki je bil učitelj v Morneseju in velik prijatelj don Pestarina. Uredil je vse potrebno
za pogreb. Dne 17. maja je v spremstvu don Lazzera in Karla Gastinija prišel don
Cagliero, ki je pel mašo zadušnico.
Pogreb je bil dopoldne 18. v navzočnosti vseh krajanov in mnogih drugih
oseb iz bližnjih krajev in zlasti veliko duhovnikov.
Teden dni pozneje je angel smrti znova obiskal zavod in vzel s seboj gojenko
Emilijo Clara, vnukinjo gospe Blengini.
Don Bosko je pisal krajevnemu škofu mons. Sciandri:
Velespoštovani in predragi monsinjor!
Nenadna izguba našega predragega don Pestarina me je globoko presunila. Takoj
sem poslal v Mornese don Bodrata, ki je tam doma in se spozna na stvari. Sedaj
sem se namenil, da bi poslal tja don Jožefa Cagliera, duhovnega voditelja zavoda v

44.6 Page 436

▲back to top


436
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Varazzeju. Dobro je podkovan v znanju in kreposti in zelo dober pridigar. Toda pred-
vsem bi rad slišal vaše mnenje.
Hiša v Morneseju vam je vedno na voljo, če bi želeli tam prebiti kak teden počitka. Pro-
sil bi vas celo, da bi še naprej izkazovali tej hiši vašo očetovsko dobroto in avtoriteto.
Vsi se priporočamo dobroti vaših molitev in imam čast, da se izrekam za vaše spošto-
vane uglednosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 22. 5. 1874
Dne 23. maja je iz Varazzeja prišel novi ravnatelj don Jožef Cagliero, bratra-
nec don Janeza Cagliera. Toda žalostnih preizkušenj na nepredvidljivih Božjih po-
tih še ni bilo konec.
Dne 15. junija 1874 je kot žrtev mnogih nevšečnosti in nasprotovanja, ki jih
je morala pretrpeti zaradi svojega poklica, odšla v večnost sestra Korina Arrigotti,
prva učiteljica glasbe, ki so jo vsi imeli radi in jo občudovali zaradi dobrega značaja,
krepostnega življenja in toliko preizkušenj, ki jih je morala prestati za svoj poklic.
6.8. NEPOZABNI OBISK
Sredi mnogih preizkušenj se je don Bosko odločil, da bo dal ustanovi redno
vodstvo. V spremstvu don Janeza Cagliera se je sredi junija odpravil v Mornese.
Otožnost je polnila srca vseh. Na glavnih vratih je visel velik napis Vstopi, o oče,
med te zidove, tvoje hčere te pričakujejo kot sonce po hudem viharju. Don Bosko
je presunjen prebral napis, se žalostno sklonil k tistim, ki so ga spremljali, in po-
tihoma dejal:
»Je še kaj lepega na tem svetu?«
Toda sprejem, ki ga je doživel, ne bi mogel biti bolj prisrčen in pobožen.
Najprej ga je pozdravila ena izmed sester, ki mu je prebrala hčerinski pozdrav v
imenu sester in novink.
»Končno je prišel ta dan, ta presrečni dan. Prišel je naš predstojnik, prišel je
naš oče! O sestre, potolažimo se, razveselimo se, recimo kaj lepega našemu očetu,
zahvalimo se mu, da je ustregel naši goreči želji. Da, povejmo mu veliko stvari.
Toda naše ustnice so umolknile, naš duh je otopel, ne moremo izgovoriti besede,
ki bi mogla izraziti našo srečo.
O srečne me, ki imamo našega vzvišenega Boga in našo dobro mater Marijo, ki
se bosta zavzela za nas. Pohitimo k njunim nogam, o sestre, prosimo ju, da uslišita
naše prošnje in obdarita našega dobrega očeta z vsemi dobrinami, ki si jih zasluži.
Da, prosimo predobrega Jezusa in blaženo Devico, da bi podelila s polnimi
rokami milosti vaši spoštovani osebi, da bi vam naklonila krepko zdravje ter vas
ohranila še dolga leta pri življenju v korist nas vseh in vseh vaših sinov z izpol-

44.7 Page 437

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
437
nitvijo vseh vaših želj. Prosile bomo, da bi izpolnjevale vaše nasvete, da bi imele
pravega redovnega duha in globoko ponižnost, da ne bomo nevredne milosti, ki
nam jo je Bog izkazal, ko nas je kljub naši nevrednosti sprejel v svojo hišo, kjer ni-
mamo storiti kaj drugega kot slediti zgledom, ki nam jih dajejo naši predstojniki,
in hoditi po poti kreposti.«
Zatem mu je tudi ena izmed aspirantk izrazila svoje veselje in veselje vseh
aspirantk:
»Na današnji dan naše srce v polnosti čuti, kaj pomeni sreča.
V letih, ki so se vrstila in potekala do zdaj, so nam minevali dnevi manj ža-
lostno kot v drugih. Vendar komaj danes čutimo čisto radost, ki nam je dana tukaj
na zemlji.
Razlog tega našega izrednega veselja je vaš želeni prihod, častiti oče.
Občutje, ki nas vse navdaja in obvladuje, nas dela nezmožne, da bi mogle pri-
merno izraziti valove različnih čustev, ki jih je polno naše srce, in naše ustnice
niso sposobne, da bi povedale kako drugo besedo kot hvaležnost. Da, hvaležnost
je čednost, ki jo moramo v tem trenutku na poseben način izreči. Oh, kako lepa
in draga krepost! Ti plemenitiš naše duše in jih iz majhnih in neomikanih delaš
plemenite in velike. Ker pa je naša revščina tako velika in nas dela nesposobne,
da bi mogle izraziti svojo hvaležnost in priznanje, bomo danes posebej prosile
preblaženo Devico, da bo ona govorila namesto nas.
Prevzvišena Devica, naša mati Marija, položi venec večnih lilij na to blagos-
lovljeno glavo, da bo doživel dolga leta srečnega življenja v ljubezni do nas vseh, ki
se me postulantke ponižno imamo za resnične hčerke našega Gospoda.«
Pri izražanju hvaležnosti niso mogle zaostajati tudi gojenke in najmanjša de-
klica je prebrala svoj nagovor:
»Kakšen dan je to, tako nenavadno zadovoljen? Čemu toliko radosti, zakaj
tako veselje? Še nikdar slutena radost polni naše srce. Vse je pripravljeno za pra-
znovanje. Zakaj?
O radost, o zadovoljstvo! Končno je prišel oče, ki smo ga tako željno pričako-
vale. Prišel je dan, ko bomo mogle izraziti našo hvaležnost in ljubezen do našega
dobrotnika in predstojnika. Da, vi nam vsem prinašate radost in zadovoljstvo.
Rade bi vam povedale toliko stvari, a naša usta niso sposobna povedati vse-
ga, kar nam narekuje naše srce, toda vi znate razumeti naša čustva in se jih boste
veselili. Potrpite z nami in nam dovolite, da vam poljubimo roko in vas prosimo
za vaš očetovski blagoslov.«
Don Bosko se je prisrčno zahvalil in jim rekel, da je prišel k njim z namenom,
da bi jim izrekel besedo spodbude in tolažbe in da bi se udeležil pogrebnih slove-
snosti ob tridesetem dnevu smrti don Pestarina. Prav tako želi vsem, ki se prip-
ravljajo na preobleko in zaobljube, pripraviti kratke duhovne vaje kot pripravo na
ta veliki dogodek. Želi pa tudi pripraviti vrhovni svèt, kajti kmalu bo treba oditi na

44.8 Page 438

▲back to top


438
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
nekatere postojanke, da bi zadovoljili toliko prosilcev, ki nas vabijo, da bi odprli
otroške vrtce, zavode in oratorije v korist preprostega ljudstva.
Trinajst postulantk je prejelo iz svetnikovih rok redovno obleko, devet no-
vink je naredilo zaobljube. Od njih sta bili zlasti dve v veliko pomoč novi družini:
sestra Emilija Mosca, vnukinja inženirja Bernardina Mosca (ki je leta 1830 zgradil
izviren most čez Doro in ga je kralj Karl Albert nagradil z naslovom grofa), ki je
po materini strani izhajala od grofov Bellegarde di St. Lary, izobraženo in zgledno
dekle, ki je bila 25 let generalna asistentka družbe, in sestra Henriketa Sorbone
iz Rosignana Monferrato, ki je vstopila v družbo 1872, bila leta 1880 izvoljena za
asistentko in 1881 za generalno vikarko, službo, ki jo je z Božjo pomočjo opra-
vljala 58 let.
Dne 15. junija, na trideseti dan smrti don Pestarina je svetnik bil pri slovesni
maši zadušnici. Še isti dan je zbral sestre in jih povabil k izvolitvi predstojnice. V
sobani, kjer je potekala volitev, so postavili na mizo križ, prižgali dve sveči, odpeli
Pridi, Stvarnik Sveti Duh, nato pa so sestre druga za drugo pristopile k don Bosku
in mu po tiho povedale ime tiste, ki so ji dale glas, in don Bosko si je zapisoval. Vse
so volile Marijo Mazzarello.
Izvoljeno predstojnico so vse sprejele z neizmernim zadovoljstvom. Nato so
na isti način nadaljevale volitev drugih članic sveta. Za vikarko je bila izvoljena
sestra Petronila Mazzarello, za ekonomko sestra Ivana Ferrettino, za asistentko
sestra Felicina Mazzarello, sestra predstojnice, in za magistro novink sestra Ma-
rija Grosso.
Svetnik je na koncu z običajnim nasmehom izrekel nekaj besed:
»Zelo me veseli, da ste bile tako soglasne v izvolitvi vaše predstojnice. Ne bi
mogel biti bolj zadovoljen, kot sem.«
Odobril je predlog, da bi ji dali naslov matere, kakor so jo začele klicati po
odhodu Blenginijeve in kakor naj bi imenovale tudi druge predstojnice.
Obred so sklenile s pesmijo tedeum.
Popoldne je svetnik zbral na novo izvoljene predstojnice in jih spodbujal, da
naj se ne ustrašijo zaradi izgub, temveč naj vse to imajo za Gospodovo preizkuš-
njo in vir prihodnjih blagoslovov. Rekel je, da je zadovoljen, ker vidi v vseh trdno
voljo, da bi postale svete, in jim dal nekaj nasvetov, med drugimi zlasti:
»Priporočam vam, da bi čim bolj sledite težnjam novink in sester v tem, kar
se tiče njihovega dela. Včasih se zdi, da je dejanje kreposti, če zatajujemo voljo s
to ali ono službo, ki ni po okusu posameznika, dejansko pa iz tega izhaja škoda za
sestro in za družbo. Rajši jih skušajte navajati, da bodo razmišljale, kako naj se
zatajujejo, posvečujejo in poduhovljajo te težnje in imajo v vsem pred očmi večjo
Božjo slavo.«
Ponovno je izjavil, da on sam ne more skrbeti za vse potrebe skupnosti, ki bo
dobila veliko razsežnost, in je zato določil don Janeza Cagliera za svojega zastopnika.

44.9 Page 439

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
439
Tukaj želimo izrecno navesti dve izjavi, ki jih je mons. Cagliero podal za infor-
mativni proces za prištetje k blaženim in svetnikom našega svetega ustanovitelja.
»Don Bosko je vedno menil, da je njegovo posebno poslanstvo delo za mla-
dino, zato se je le nerad ukvarjal s spovedovanjem in duhovnim vodstvom žensk.
Njegova rahločutnost je bila tolikšna, da se ni neposredno zanimal za Družbo hče-
ra Marije Pomočnice, ki jo je on sam ustanovil. Vedno je zaupal duhovno in mate-
rialno vodstvo kakemu svojemu duhovniku kot generalnemu direktorju.
Nič manj rahločuten in prav tako zadržan je bil don Bosko v svojih poznejših
letih, ko ni nikdar bil zaupen z dekleti ali jih tikal, razen s čisto majhnimi deklica-
mi. Pa tudi v tem primeru lahko zagotovim, da je ni gledal, temveč ji je dal nekaj
svetih spodbud in jo blagoslovil skupaj z njenimi starši.«
6.9. SINOVSKA VDANOST
Ali niso vse te okoliščine, ki smo jih navedli pri ustanovitvi Družbe hčera Ma-
rije Pomočnice, nekaj zares izrednega in ne kažejo, kako je Bog vodil don Boska
pri oblikovanju te previdnostne ustanove? On sam se je čudil nezadržnemu ra-
zvoju ustanove. Kanonik Janez Anfossi pravi: »Spominjam se, kako je don Bosko
izražal začudenje zaradi naglega razvoja te ustanove in pripomnil, da to gotovo ni
njegovo delo, temveč posebno vodenje Božje previdnosti.«
Toda skrb ustanovitelja, da bi delo uspevalo tako, kakor je bilo v Božjih na-
črtih, ni mogla biti večja. Iz Morneseja je pisal gospodični Frančiški Pastore di
Valenza:
Nadvse spoštovana gospodična Pastore!
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami.
Sem v Morneseju in skušam izpolniti praznino, ki jo je zapustil objokovani don Pesta-
rino. Toda to bo zelo težko. On sam je storil veliko in sedaj jih je veliko, ki storijo zelo
malo. Zaupajmo v Boga.
Toda v vseh sestrah, novinkah in gojenkah je velika gorečnost in to nas navdaja z
velikim upanjem. Njihov sedanji voditelj je eden izmed naših izredno sposobnih du-
hovnikov, don Jožef Cagliero. Bil je dve leti duhovni voditelj v zavodu v Varazzeju in
vsi so bili z njim zadovoljni.
Nujno bi moral govoriti z vami. Če boste iz kakega razloga prišli v Turin, mi sporočite
in jaz vas bom počakal doma. Sicer bomo morali vse odložiti do duhovnih vaj, katerih
se boste tudi vi udeležili, kajne?
Sem ves zavzet za to ustanovo in z Božjo pomočjo upam, da jo bom mogel pripraviti
za redno delovanje. Vendar zelo potrebujem vašo materialno in moralno podporo in
zlasti še vaših svetih molitev.
Bog naj vas blagoslovi in vam podeli zdravje in milost srečnih dni. Imejte me vedno

44.10 Page 440

▲back to top


440
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
za hvaležnega in spoštljivega ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
Mornese, 15. 6. 1874
Včeraj je bilo trinajst preoblek in devet zaobljub.
Don Boskov obisk je zapustil v vseh globoko veselje in nekaj dni pozneje so
mu ob njegovem godu redovnice, novinke in postulantke in zlasti še mati pisno
izrazile svojo hvaležnost.114
»Če so vsi dnevi lepi,« so pisale sestre, »za nas, ki smo se posvetile Bogu pod
plaščem Marije Pomočnice, koliko lepši bo dan vašega godu, ki ste nas postavili
pod varstvo tako velike matere in nam s svetim pravilom nakazujete pot tiste po-
polnosti, ki je nikdar ne bi dosegle, če bi živele v svetu.
Da, velečastiti vrhovni predstojnik, v naših srcih čutimo živo radost in hva-
ležnost vaši uglednosti, ki kot dober oče posvečate svoje napore in težave v našo
korist. Toda kako naj izrazimo naša čustva? Kot vemo, lepe besede niso vedno
znanilke srca, sicer jih pa tudi ne bi znale izreči. Kaj naj potem storimo? Z vso go-
rečnostjo, ki jo zmoremo, bomo prosile slavnega svetega Janeza (kateremu Jezus
Kristus, ker je bil njegov bližnji sorodnik, ne bo ničesar odklonil), da vam izpolni
vse želje in vas ohrani še mnoga leta ljubezni vaših sinov in zlasti še hčera Marije
Pomočnice, ki so na začetku svoje poti in še posebno potrebujejo vaše zavzeto
zanimanje.
Če se bodo izpolnile naše prošnje, boste kmalu imeli prijetno tolažbo, da
boste videli hišo Marije Pomočnice zelo povečano in bo prinašala obilne sadove,
zaradi katerih je bila ustanovljena. To je naša najbolj goreča želja. Zato se pripo-
ročamo vašim uspešnim molitvam, da bomo sprejele od Boga resničnega duha
ponižnosti, zvestobe zaobljubam in natančnega izpolnjevanja pravil, da bomo
posvetile naše duše, da bomo dajale našim sestram dober zgled in storile vse, kar
Bog pričakuje od nas.«
Temu vdanemu priporočilu so dodajale delo, ki so ga same opravile.
Tudi novinke so bile nadvse vesele, da mu smejo izraziti »nekaj besed, sicer
ubogih, vendar pa takih, ki prihajajo iz dna srca« in kažejo »vse njihovo zado-
voljstvo in njihovo hvaležnost«, da so mogle prejeti »tako zelo zaželeno obleko
hčera Marije Pomočnice«, in ga prosile, da bi se jih spominjal v molitvah pri Gos-
podu, da bi jim naklonil »resničnega redovniškega duha in vztrajnost v poklicu«.
114 To materino pismo nosi samo njen podpis in ga prinašamo v celoti v dodatku. Ne moremo
zagotovo trditi, da je pismo narekovala sama Božja služabnica; vendar pa vsebina odlično odraža
njeno držo, odločno, ponižno in vdano. Naj nam bodo v potrdilo naslednje besede: »Dovolite mi, da
se priporočim vašim učinkovitim molitvam, da bom mogla točno izpolnjevati vse naloge, ki mi jih
nalaga moja služba, in bi mogla tako odgovoriti na toliko dobroto, ki mi jih je izkazal Gospod in ki
jih vaša uglednost pričakuje od mene. Recite eno tistih učinkovitih besed Mariji Pomočnici, da bom
mogla izpolnjevati to, kar moram učiti druge, da bodo tako mogle vse prejeti od mene tiste zglede,
ki jim jih dolgujem po svojem položaju.« Zdi se nam, da je v tem odstavku izklesan lik Marije Mazza-
rello. – Prim. Dodatek št. VI.

45 Pages 441-450

▲back to top


45.1 Page 441

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
441
Postulantke so mu pisale, da bodo »vsi, ki imajo čast občudovati njegove ve-
like kreposti«, tekmovali na ta lepi dan v poklanjanju svojih gorečih čestitk. Tudi
one, »njegove hčerke, ki mu dolgujejo svojo srečo, one, ki imajo v njegovi častiti
osebi predobrega očeta«, bi bile srečne, če bi mu mogle osebno izreči svoje čestit-
ke: »Četudi je naša dolžnost, da molimo za vašo velespoštovano uglednost, bodo
ta dan naše molitve tako hitre, da bodo prve prišle pred Božji prestol do Daroval-
ca vsega dobrega in prosile Božji blagoslov na vašo uglednost.«
Tudi gojenke, »čeprav še deklice«, niso hotele obiti tega dneva, ne da bi izrek-
le svojo hvaležnost »ne z visokodonečimi besedami, ki jih še niso sposobne pove-
dati, temveč z besedami, ki prihajajo iz srca, ki resnično ljubi«, z »najlepšimi vo-
ščili, da bi vas Gospod še veliko let ohranil pri življenju in vas obdaroval z milostjo
in blagoslovi, ki si jih zaslužijo vaše kreposti in vaše plemenito srce. Tudi one se
priporočajo »njegovim uspešnim molitvam, da bi mu mogle dati tisto zadoščenje,
ki ga pričakuje od njih, se pravi, da se ne bi izneverile svojim dolžnostim«.
To je resnična podoba duha, ki je tisti čas vladal v tej novi ustanovi.
Kakor smo že povedali, so se z don Boskovim dovoljenjem že od leta 1872
duhovnih vaj s sestrami udeleževale tudi nekatere gospe. Leta 1874 pa so začeli
pripravljati za te posebne duhovne vaje, ki jih je svetnik napovedal s posebno
okrožnico, iz katere razbiramo najprej njegovo ponižnost in srčno željo, da bi se
jih mogle udeležiti.
Velespoštovana gospa!
Boleča izguba velečastitega gospoda don Dominika Pestarina je delno zmotila
večletni običaj duhovnih vaj za gospe, ki se je uvedel v hiši Marije Pomočnice v Mor-
neseju. V želji, da bi nadaljevali prelepo navado tega velečastitega duhovnika, imam
čast, da vaši uglednosti sporočim, da bodo te duhovne vaje od 20. do 29. avgusta. Ker
jih je veliko vpraševalo, koliko bi znašala oskrbovalnina za tistih deset dni, je bilo
sklenjeno, da od 20 do 25 frankov. Ne moremo povedati točne številke, ker vas ne
bi radi obremenjevali za kaj drugega kot samo za to, kar je potrebno za strežbo pri
mizi, ki more zadostiti pričakovanju vsakogar.
Tisto, ki bi se želela udeležiti duhovnih vaj, prosimo, da bi nam to sporočila malo prej,
bodisi podpisanemu bodisi duhovniku don Jožefu Caglieru, sedanjemu voditelju tega
zavoda.
Najbolj pripravni poti sem sta Novi, Castelletto (d‘Orba), Mornese ali Serravalle,
Gavi, Mornese.
Bog naj nas vse blagoslovi in me imejte v Jezusu Kristusu za ponižnega služabnika.
Turin, julija 1874
duh. Janez Bosko
Z novimi tolažbami je Gospod pobožni skupnosti pošiljal tudi nove preizkuš-
nje. Avgusta je težko zbolel novi duhovni voditelj. Don Bosko je od sv. Ignacija
pisal don Rui.

45.2 Page 442

▲back to top


442
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Predragi don Rua!
Pošlji koga, da bo skrbel za don Cagliera, in če je treba in je to mogoče, tudi sedanje-
ga bolničarja.
Poskrbi, da bodo oddana na pošto pisma tako za duhovne vaje gospa kakor tudi za
šolske učitelje.
Čas je, da molimo, in to zelo goreče.
Bog naj nas vse blagoslovi in na svidenje v petek, ‚si Dominus dederit‘.
8. 8. 1874
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Tiste dni je župan v Morneseju dobil naslednji nalog:
Kraljévi karabinjerji, Postojanka Turin, Pokrajina Alessandria, Okraj Gavi
Postojanka karabinjerjev v d‘Orbi
Castelletto d‘Orba, 12. avgusta 1874
Lepo vas prosimo, da bi podpisanemu poveljstvu dali podatke o ženskem redovnem
zavodu, ki je v vaši občini in ga vodi don Bosko iz Turina. Zanima me, na čigave stroške
so zgradili ta zavod, od kdaj deluje, ali so ob bolezni poklicali kakega zdravnika in ali je
že kak šolski nadzornik obiskal zavod, kakor je to navada v drugih vzgojnih ustanovah.
Poročajte mi tudi, ali don Bosko pogosto prihaja v Mornese in kako ga sprejema
prebivalstvo.
Poveljnik postojanke Ciro Stamari, brigadir v službi
Brez dvoma je bila povod za dopis novica, da je v Morneseju v hiši hčera Ma-
rije Pomočnice ležal težko bolan duhovni voditelj in da so tistega leta tam umrli
že štirje ljudje. Župan je takoj v nekaj besedah, pomirjajočih in dobrohotnih, sicer
ne vemo kako, odgovoril in s tem razblinil vse skrbi.
Od 22. do 29. avgusta so na zgleden način opravili duhovne vaje za gospe.
Pridigala sta jih don Janez Cagliero in don Mallarini, kaplan v Canelliju.
Dne 5. septembra je v Gospodovem miru izdihnil don Jožef Cagliero v rosni
mladosti 27 let. Kot ljubitelj miru in samote je v Morneseju, daleč od zdrah sveta
našel svoj košček nebes na zemlji. Bil je bolan ves mesec in je vse bolečine prena-
šal z zgledno potrpežljivostjo. Ni bilo poskusa s strani zdravnikov in bolničarjev
in zdravil, ki jih ne bi uporabili, da bi mu pomagali. On pa jim je govoril: »Če boste
tako skrbeli zame, kje bo potem ostalo duhovniško uboštvo?« Ko ga je prišel obi-
skat njegov oče, ki ga je vabil, da bi prišel domov, mu je odgovoril:
»Nikjer ne bi mogli bolje skrbeti zame kot tukaj. Niti kak kraljévi princ ne
more imeti boljše oskrbe.«
Njegova nepričakovana smrt je globoko odjeknila v vsej naši družbi. Sam don
Bosko je bil zelo žalosten in je bratu kleriku Cezarju napisal tele besede:
Predragi Cezar Cagliero! Via Cottolengo 32, Turin; 8. 9. 1874
Dobro razumem tvojo in tvojih staršev globoko žalost zaradi prerane smrti tvojega
brata Jožefa. To sklepam iz globoke pretresenosti, ki jo je smrt povzročila v vseh nas v
družbi in hiši. To je ena izmed preizkušenj, ki nam jih pošilja Bog. Kakor je bilo Bogu

45.3 Page 443

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
443
po volji, tako se je zgodilo in moramo, hočeš ali nočeš, imeti radi svete Božje odredbe.
Vendar nas mora tolažiti njegova sveta smrt, nagrada za njegovo sveto življenje. Reci
svojemu očetu, da ima v svojem sinu Jožefu mogočnega priprošnjika v nebesih in da
ga bomo kmalu videli v veliko boljšem stanju, kot je bilo tukaj na zemlji.
Ne bom pozabil moliti zate in za tvoje starše. Tudi vi molite zame. V upanju, da bom
prihodnji teden prišel v Lanzo, ti želim vse najboljše.
Tvoj najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Brez pomisleka je odločil, da naj se začasno odpravi v Mornese don Janez
Cagliero, bratranec pokojnega. Pozneje pa je poslal tja don Jakoba Costamagno,
gorečo dušo popolne zvestobe pravilom, ki je takoj začel občudovati izjemne kre-
posti blažene Marije Mazzarello.
Saj so vsi, ki so jo pobliže poznali, bili istega mnenja.
»Njene kreposti in dela,« je pisal don Lemoyne na dveh listih papirja, ki naj
bi ju vstavili sem in ki ju podajamo tako, kakor jih je on zapisal, »so govorila sama
po sebi. Bila je ognjevite narave, ki sta jo blažila premagovanje in ljubeznivost.
Odlikovala se je po obvladovanju same sebe in uspelo ji je, da je nenehno živela v
Božji pričujočnosti in da je zelo pazila, da ne bi opustila ničesar, ne v besedi ne v
dejanju. Odlikovala se je po zdravem čutu, ki ga je posvečevala nadnaravna ljube-
zen do duš. Zavračala je vsako posebnost v pobožnih vajah. Imela je trezen razum,
jasnost v pogledih, hitrost pri presojanju, močno voljo. Bila je odkritosrčna in pre-
prosta v izražanju lastnega mnenja, ki ga je znala braniti, vendar se je pokoravala
odločitvam don Pestarina. Imela je zelo nežno čuteče srce in bila nepristranska
do vseh. Obnašala se je naravno in duhovito, preprosto pa urejeno in njena drža
je bila naravna in plemenita.
Ni bila kdo ve kako izobražena, ker v Morneseju ni bilo šole za deklice. Znala
je brati, vendar ne pisati115. Bila pa je bistre glave in je imela čudovit spomin. Znala
je računati na prste tudi najbolj zamotane račune, in to hitreje kot drugi s pisalom
v roki.
Vse od začetka je najbolje znala katekizem in zapomnila si je župnikove raz-
lage. Ko je bila vprašana, je vedno točno odgovarjala. Bila je pozorna na razlago
evangelija in nedeljski nauk in si je vse dobro zapomnila. Poleg tega je vneto pre-
birala duhovne spise sv. Alfonza in kako Frassinettijevo knjigo.«
Bila je preprosto kmečko dekle, pa zelo bistra, z odličnim čutom za presoja-
nje in s prodorno sposobnostjo za ocenjevanje, pri vsem pa zelo ponižna. »Kot
svetla luč je svetila s svojimi dobrimi deli. Pozorno je skrbela za izpolnjevanje
pravil, ni dopustila nikakršnih zlorab, ne majhnih ne velikih; primerjala jih je z
luknjami na čolnu, skozi katere priteče voda in postavi v nevarnost življenje vseh,
ki so na njem«.116
115 Kmalu se je naučila pisati. Pri tem ji je pomagala Emilia Mosca. Njena z roko pisana pisma so
dokaz njene nadarjenosti.
116 Prim. Bolletino Salesiano, marec 1882.

45.4 Page 444

▲back to top


444
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Mons. Costamagna, ki je bil tri leta duhovni voditelj nove ustanove, je ves
navdušen zaradi zglednega življenja izjavil: »Ta hiša je bila zares sveta, ker ji je
načelovala svetnica, sestra Marija Mazzarello. ‚Virtutes eius quis enarrabit?‘ Kdo
lahko primerno izreče hvalo?«
»Med mnogimi posebnostmi svetosti te izbrane duše« je sam sveti oče Pij XI.
ob razlagi odloka za njene junaške kreposti poudaril ponižnost. »Prav ponižnost
je značilna lastnost življenja častitljive. Velika ponižnost, lahko bi rekli s popolno
zavestjo lastnega nizkega porekla, nizkega stanu in nizkega dela. Njena ponižnost
je bila tako velika, da se vprašamo, kaj vidi Bog v ponižni duši, zares ponižni, da
ga tako pritegne, da po njej dela čudovite stvari.
To malo, preprosto, ubogo kmečko dekle, ki je bilo deležno komaj najosnov-
nejše izobrazbe, je kaj kmalu pokazalo to, čemur pravimo talent, enega največjih
talentov – talent vladanja. To je velika stvar in ona ga je pokazala v taki meri, da
ga je človek, kot je sveti Janez Bosko, slavni don Bosko, globok poznavalec ljudi
in tako izveden in spreten voditelj ljudi, takoj odkril in ga uporabil. Umestnost in
učinkovitost take izbire se ni pokazala samo pri ustanovitvi nove družine Marije
Pomočnice, temveč tudi v hitri in čudoviti rasti te nove ustanove.«117
Osnova svetosti Marije Mazzarello je bilo od dneva, ko se je posvetila Mariji
Pomočnici, posnemanje don Boskovih zgledov in izpolnjevanje njegovih prepros-
tih želj.
»Živimo, živimo,« je ponavljala, »v pričujočnosti Boga in don Boska. Tako želi
don Bosko. On nam govori v Božjem imenu in me moramo to izpolnjevati.«
In prav to je bila skrivnost čudovitega razvoja in rasti te ustanove: v vsem
zvesto slediti navodilom in nasvetom svetega ustanovitelja.
Leta 1874 je bilo to prizadevanje kronano z odprtjem prve hiše v Borgu
San Martino in z vstopom postulantke Katarine Daghero iz Cumiane. Od svojega
bratranca don Jožefa Daghera, salezijanca, je izvedela za ustanovitev nove don
Boskove družine, premagala je veliko zelo težkih ovir in se z velikodušno preda-
nostjo posvetila njeni izgradnji, tako da je bila leta 1881 izvoljena za naslednico
Marije Mazzarello in 43 let modro vodila družbo. Še za don Boskovega življenja
so vstopile v Družbo hčera Marije Pomočnice tri njegove pranečakinje: Rozina,
Klementina in Evlalija, hčerke Frančiška in Angele Bosko. Prvi dve sta še mladi
leta 1892 odšli v večnost, medtem ko je bila Evlalija dolga leta ravnateljica, in-
špektorica, ekonomka in svetovalka vrhovnega sveta.
Družba je ob smrti Marije Mazzarello štela 26 zavodov, 139 redovnic in 50
novink. Ob don Boskovi smrti pa 50 zavodov, 390 redovnic in 99 novink. Ob don
Ruovi smrti je bilo že 294 postojank, 2.666 redovnic in 255 novink, danes (31.
decembra 1938) pa je 799 zavodov, 8.244 redovnic in 738 novink.
117 Prim. Decretum: Postquam Deus, z dne 3. maja 1936.

45.5 Page 445

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
445
Še vedno je živih več kot sto hčera Marije Pomočnice, ki so poznale svojega
svetega ustanovitelja in vse imajo po družinskem izročilu o njem žive in drage
spomine.
6.10. DRAGI SPOMINI
Don Bosko je tudi hčeram Marije Pomočnice izkazoval nežno pozornost in
zares očetovsko skrb. Zdi se nam potrebno, celo dolžnost, da končamo ta del Spo-
minov z nekaterimi sicer preprostimi, pa vendar značilnimi dogodki, ki bodo v
spodbudo tudi poznejšim bralcem.
Za don Boska je bil poklic posebno velika milost in je imel navado ponavljati
svojim redovnicam:
»Sestra, to je velika milost Marije Pomočnice. Zato veliko dolgujete svoji dob-
ri Materi.
Pozorno izpolnjujte pravila, tudi v najmanjših stvareh. Delajte dobro. Naredi-
te dobro vse, kar delate. Lepo molite, pobožno pa izpolnjujte tudi vse svoje mate-
rialne obveznosti v kuhinji, delavnici.
Storite, da bo vsaka točka pravil spomin name. Delajte, delajte in ne priča-
kujte, da boste poplačane tukaj na zemlji. Plačilo, ki ga boste dobile od Boga, bo
neizmerno večje od vaših zaslug.
Delajte, delajte in na koncu boste prejele bogato plačilo.«
Za vse, tudi za tiste, ki so opravljale najbolj ponižna dela, je imel dobro bese-
do. Nekaterim zaposlenim v kuhinji v Borgu San Martino, ki so ga prosile za kako
misel za spomin, pa je dejal:
»Ve, ki ste tukaj, se ne pritožujte zaradi mraza ali vročine. Ne bo napak, če
boste kdaj vzdihnile: ‚Oh, kakšna vročina! Oh, kakšen mraz!‘ Vendar tega ne izre-
cite kot tožbo. Zapomnite si: to vam zapušča don Bosko v spomin.«
Nekoč so ga slišali vzklikniti:
»Hočem vas naučiti svete ošabnosti. Da, svete ošabnosti. Vsaka naj reče: ‚Jaz
hočem biti najboljša med vsemi.‘ Vendar si pri tem ne smete misliti, da ste že.
Recite to z najboljšo voljo. Recite: ‚Nikdar se ne bom ponižala, da bi naredila kak
greh. Hočem umreti sredi dela.‘ Ste razumele? Vsaka naj si prizadeva, da bo posta-
la najboljša med vsemi tako, da boste skušale preprečiti vsak prostovoljni greh in
da boste vesele, če boste umrle na delu za Božjo slavo.
In vse to v svetem veselju.
Ste vse vesele? Priporočam vam svetost, zdravje, znanje in veselje. Postanite vse
svete Terezije. Zavedajte se, da se hudič boji veselih ljudi. Skušal vas bo zaradi mno-
gega dela, ki ga morate opravljati, in ve (govoril je v delavnici) med popravljanjem
nogavic naših porednežev recite: ‚Te nožice bodo skakale po nebesih.‘ In tako delajte
s krožniki, ki jih pomivate, in z vsemi deli, ki jih opravljate, in boste rešile veliko duš.

45.6 Page 446

▲back to top


446
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Jasno je, da moramo v tem življenju in v kateremkoli stanu trpeti. Toda če
smo kristjani in hočemo nekega dne biti vredni večnega veselja, moramo posne-
mati Jezusa Kristusa in tudi trpeti. Imel je navado ponavljati:
Vsi moramo nositi križ kakor Jezus in naš križ so nevšečnosti in trpljenje, ki
ga vsi srečujemo v življenju.
Vem, da nekatere izmed vas veliko trpijo. Toda spominjajte se, da imamo na
tem svetu trnje, na drugem pa vrtnice.
Poučeval in opominjal je z izredno milino.
Pripisujte velik pomen majhnim stvarem. Oglejte si vrečo riža. Dokler je pol-
na, stoji pokonci, če pa ima luknjo, začnejo zrnca drseti ven, potem se luknja po-
veča in vreča pade skupaj. Tako je z nami. Če nismo pozorni na majhne reči, bomo
s časom padli v velike.«
Nekega dne je ena izmed sester v kuhinji v don Boskovi navzočnosti razpore-
jala lonce in je pri tem nekaj kapljic omadeževalo njen beli predpasnik. Rekla je,
da si je onesnažila predpasnik. Don Bosko je menil:
»Tako je z vsako dušo, ki ima v trenutku smrti kak madež: ne more stopiti v
nebeško slavo, temveč se mora najprej očistiti v vicah.«
V nekem zavodu so kupili košaro lepih svežih jabolk in jih postavili na okno
v shrambi. Kar nenadoma so vsa jabolka izginila. Ravnateljica je zagledala don
Boska, se mu približala in rekla:
»Glejte, oče, kaj so danes zjutraj naredili fantje. Kupile smo lepa jabolka za
naše praznične goste (to je bil praznik zavoda) in so jim vse odnesli.«
On pa je z običajno mirnostjo dejal:
»Krivi niso fantje, temveč vi. Pokličite prefekta in mu recite, da je don Bosko
ukazal, da je treba takoj narediti mrežo na oknu. Zapomnite si, da fantov ne sme-
mo izpostavljati nevarnosti, da bi storili kaj slabega. To je don Boskov preventivni
sistem.«
Vsak trenutek je bil odličen oče in nedosegljiv učitelj.
Nadvse mu je bilo pri srcu uboštvo, vendar je želel, da tistim, ki so bili potreb-
ni, ni nič manjkalo.
Neka bolehna sestra se je želela vrniti domov. On pa je, potem ko je priporočil
skupnosti, da bi zavzeto, velikodušno in z ljubeznijo delale za Gospoda, še dodal,
da naj pri tem molijo z globoko vero in gorečnostjo.
»Gospod še nikdar ni dal, da bi nam manjkalo najpotrebnejše, ne v zdravju
ne v bolezni. Če bo zdravnik predpisal, da naj komu postrežemo s piščanci, jih bo
družba priskrbela. Pomagajte mi, da bo naša stvar šla naprej.«
Vendar je vedno skrbel, da ni bilo izjem.
Nekega jutra so mu, potem ko je dolgo spovedoval, ponudili kozarec vode z
ribezovim sokom. Smeje se je vzkliknil: »Don Bosko ni žejen, in če bi bil žejen, bi
mu zadostoval kozarec sveže vode.«
Drugič so mu za zajtrk ponudili kuhano jajce s kavo in mlekom.

45.7 Page 447

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
447
Don Bosko je sprejel in si začel nadevati sladkor.
»Oče,« je rekla v svoji preproščini sestra, »je že sladkano.«
In on kot vedno ljubezniv in nasmejan je odgovoril:
»Ali ne veste, da mora don Bosko posnemati sladkost sv. Frančiška Saleškega?«
V Lanzu so nekega jutra prinesli zajtrk zanj in za ravnatelja. V don Boskovi
skodelici je bilo stepeno jajce, v ravnateljevi pa ne. Kaj je storil? Vzel je svojo sko-
delico, jo pogledal in ponudil ravnatelju z besedami: »To vzemi ti, ker mora don
Bosko dajati dober zgled. Poleg tega pa je to odveč.« Ravnatelj je sprva zavračal,
potem pa je vzel iz pokorščine kakor otrok.
Še neki drug dogodek nam je pripovedoval mons. Costamagna.
»Proti koncu leta 1874 je bil presajen v Borgo San Martino prvi brst mater-
nega drevesa iz Morneseja. Nekaj mesecev pozneje je don Bosko obiskal to prvo
sadiko. Tedaj se je postavila pred don Boska ravnateljica Felicita Mazzarello (se-
stra vrhovne predstojnice) in vsa potrta rekla:
»Oh, don Bosko, kako naj naredimo?«
»So kake težave, draga hčerka?« je vprašal don Bosko.
»Ravnatelj hoče,« je nadaljevala sestra Mazzarello, »da tudi nam postrežejo
za kosilo z dvema krožnikoma, kajti če se ne bomo malo bolje hranile, ne bomo
mogle dolgo vztrajati v tem zavodu, kjer je toliko dela. Toda tam v Morneseju v
materni hiši imajo za kosilo samo eno prikuho in so vedno vesele in zadovoljne.
Recite nam, kaj naj storimo? Moramo ubogati ravnatelja ali se držati navad ma-
terne hiše?«
»Stvar je zares presneto težka,« je don Bosko rekel s hlinjeno resnostjo.
»Stvar moramo dobro pretehtati, preden bomo dali pravi odgovor. Ravnatelja je
treba ubogati, to se razume samo po sebi, treba pa je spoštovati tudi navade iz
Morneseja. Da tudi jaz povem, kako bomo naredili? Toda preden se odloči, mi,
prosim, prinesite obe prikuhi.«
V trenutku so ju prinesli, ker je malo manjkalo do kosila. Tedaj je don Bosko
na prazen krožnik stresel vsebino obeh in ga dal ravnateljici.
»Tako, sedaj smo odstranili vso oviro. Tukaj imamo dve prikuhi na enem sa-
mem krožniku in tako se niti ravnatelj niti one iz Morneseja ne bodo mogli prito-
ževati zaradi vas.«118
Nikdar ne bi končali navajanja vseh dogodkov in dogodivščin, ki so jih hčere
Marije Pomočnice znale pripovedovati o don Bosku, ki so ga še osebno poznale.
Prepričani, da jih bodo zbrali in izdali v knjižni obliki, bomo navedli samo še nekaj
značilnih izpovedi.
Svetnik je bil pozoren in je priporočal tudi sestram, da naj vsakokrat, ko pišejo
domov, staršem izročijo tudi njegove pozdrave, in več kot enkrat so ga slišale govoriti:
118 Prim. G. COSTAMAGNA, Lettere confidenziali ai Direttori delle Case salesiane del Vicariato sul
Pacifico. - Santiago, Escuela tipografica salesiana, 1901, stran 283-4.

45.8 Page 448

▲back to top


448
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Ko pišete svojim staršem, jim povejte, da don Bosko moli zanje, in jim vedno
izročite moje pozdrave. Bog blagoslavlja tiste družine, ki dajejo svoje hčerke tej
družbi.«
»Ko pišete svojim sorodnikom, jim povejte, da jih pozdravlja don Bosko, in
jim zagotovite, da se bodo tisti, ki imajo svoje sorodnike pri salezijancih in hčerah
Marije Pomočnice, zveličali do tretjega in četrtega rodu.«
Dostikrat so ga slišali govoriti: »Če bodo salezijanci in hčere Marije Pomočni-
ce zvesto opravljali svoj poklic, boste videli, kakšne čudeže bo Marija Pomočnica
delala po njih.«
Toda istočasno z obljubami blagoslova je iz njegovega srca prihajala tudi gro-
žnja gorja, če bi se izneverili začrtani poti:
»Dokler se bodo salezijanci in hčere Marije Pomočnice,« ga je slišal ponav-
ljati kardinal Cagliero, »zvesto posvečali molitvi in delu, bodo vzdržni in v duhu
ubogi, bosta obe družbi storili veliko dobrega. Toda če bi na nesrečo popustili v
gorečnosti in bodo bežali pred napori, začeli iskati udobnosti, bosta odigrali svojo
vlogo in se bo začela upadajoča parabola, padli bodo na zemljo in se razbili.«119
Ne bomo dodajali niti besedice. Kdor bere, razume opozorilo svetega ustano-
vitelja v vsej lepoti pa tudi resnosti.
DODATEK
I.
Poročilo don Pestarina o nakupu hiše Carante
Velečastiti in predragi gospod predstojnik!
Mornese, 31. marca 1871
Ko sem prišel domov, sem dobil pismo gospoda Traversa, ki mi je povedal, da je bil
tisti gospod že večkrat pri njem na domu in ga vprašal, ali je že dobil odgovor za po-
godbo, kajti 30. se je iztekel čas, da bi pridobil zemljo, pri čemer bi izgubil dva tisoč
frankov. Če sem dobil odgovor iz Turina, naj bi mu to sporočil, kajti časa je malo.
Odšel sem h gospodu notarju in mu sporočil vašo privolitev ter izrazil željo, da bi
najprej poslali v Turin vse pogoje. Toda ni bilo časa. Hoteli so počakati na upnike
gospoda Caranteja, pa jih ni bilo. Zato sem dobro premislil in se ponovno dogovoril
z gospodom Traversom o načinu, kako bi sklenili pogodbo; premislila sva še enkrat
119 Tudi v zvezku »Spomini od 1841 do 5. 6. 1884 duhovnika Boska svojim sinovom salezijan-
cem« je »Osnovno priporočilo vsem salezijancem naslednje: »Imejte radi uboštvo, če hočete ohrani-
ti v dobrem stanju finance družbe.« »Poskrbite, da nihče ne bo mogel reči: ta kos opreme ne priča o
uboštvu. Ta miza, ta obleka, ta soba ne pripadajo kakemu revežu. Kdor povzroča upravičene razloge
za tako govorjenje, povzroča propad naše družbe, ki se mora vedno hvaliti z zaobljubo uboštva.« Na
koncu dragocenega spisa s pogledom, obrnjenim v prihodnost, izrecno napoveduje: »Ko se bo med
nami začelo pojavljati udobje in bogastvo, bo naša družba končala svojo pot.«

45.9 Page 449

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
449
vse pogoje, ki so nam v prid, in ker sem vedel, da se vi strinjate, da je le nam v korist,
smo se odločili za podpis. Dne 30. sem podpisal kupno pogodbo (prilagam prepis) za
deset tisoč in tristo, skupaj s kosom proti Casaleggiu. Plačal sem tri tisoč, kar je potr-
dila tudi žena gospoda Caranteja, in vzel hipoteko na zemljišče za tri tisoč plačanih
frankov, preostalo pa potem, ko bi bilo vse prosto hipoteke in drugih obveznosti itn.
Pri pogodbi je bil navzoč gospod Contino, podjetnik, ki je kupil v imenu osebe, ki bi se
predstavila po 24 urah in plačala tri tisoč, potem ko bi zvedel za ime.
Dne 31. je v imenu velečastitega don Boska, bivajočega v mestu Turinu, dal izjavo
notarju. O vsem tem bom poslal prepis. Kakor je videti, je bilo vse pravilno zapisano.
Gospod Traverso ni od Rogita hotel ničesar in se je zadovoljil z vsoto, ki jo je treba
plačati državi v treh dneh, da se tako izognemo davku. Tudi gospod Contino ni hotel
ničesar za svoje strokovne storitve. Menim, da bi bilo zelo primerno, da bi jima zara-
di njunih uslug in zlasti še zaradi skrbi, ki sta jo pokazala, in zaradi tajnosti, ki sta jo
držala, če tako meni vaša veleugledna velečastitost, poslali kako knjigo. Drugo bom
jaz poravnal s steklenicami. Tisoč frankov, ki so še manjkali, sem dobil pri zaupnih
osebah, katerim ne bo treba plačati obresti. Spomnil sem se tudi nekega dolžnika, ki
mi je vrnil 500 frankov, ne da bi ga terjal, in tako je sedaj brez težave vse poravnano.
Ko so v vasi zvedeli, da je don Bosko kupil imenovano hišo in dal meni na voljo pot-
rebno vsoto denarja, so bili vsi zadovoljni in so izražali svoje soglasje. Ko sem zadevo
omenil županu, je odgovoril: »Odlično. Ne bi hotel zaslužiti sto frankov. Prav, prav. To
je primeren prostor in tako vas nihče več ne bo nadlegoval.«
Hiša bo izpraznjena v treh mesecih, se pravi za konec junija. Od soban, ki so jih imeli
v najemu Angleži, so že pred meseci poslali ključe, pa jih ni hotel vzeti. Sedaj bomo vi-
deli, kaj naj naredimo. Če bo treba, bom posredoval. Na vsak način pa od včeraj teče
najemnina v našo korist. Če boste poslali koga, ki bo povedal, kaj je treba narediti
zlasti z gospodarskim delom, vam bom zelo hvaležen. Čeprav mi je gospod Traverso
zagotovil, da se ne mudi s plačilom, ker mora prenesti vsoto za doto žene na druge
osebe, pa so to stvari, ki se dolgo vlečejo. Naj bo vaše mnenje kakršno koli, mi bo
vedno v veliko oporo. Storil bom vse, da se uredi, kar je treba urediti za denar. In če
bo čas, vam ga bom poslal ali prinesel v Turin. Pozdravljam vas iz vsega srca in se
priporočam vašim molitvam. Vaše uglednosti najvdanejši sin v J. K.
duh. Dominik Pestarino
II.
Pesem velečastitega don Costamagna, učitelja glasbe v zavodu v Lanzu
Duhovniku Janezu Bosku za dobljeno zdravje
Himna
Kdo more opisati, dragi oče,
bolečino tvojih sinov,
ko so zvedeli,
da te je napadla zahrbtna bolezen;
vsak jezik sredi med nami,

45.10 Page 450

▲back to top


450
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
vsa usta so onemela.
Tvoje bolečine, o dobri Janez,
so bile naše bolečine,
tvoja nesreča je povzročala
bolečine našemu srcu;
sredi teh zidov se je veliko
molilo in veliko prejokalo.
Ob tem nenadnem sporočilu
se je stresla cela Italija,
vse doline, vsi hribi,
vsa morska obala se je vznemirila;
vsa srca, kogar koli,
so trepetala zate.
Reveži, sirote,
patriciji, dostojanstveniki
so v samoti svojega prostora
dvignili molitev k Bogu zate.
O Gospod, bodi zahvaljen,
da si ga ohranil Italiji.
Tudi mili, najvišji Pij
je iz tesne svoje države
dvignil molitev k Bogu
za svojega zvestega služabnika
in s svojega vzvišenega prestola
se mu je nasmehnil kralj nebes.
Kako mogočna je molitev
izbranega in pravičnega;
nevihta je prešla
in sonce se ljubko smehlja,
pod nekdanjo streho se je vrnil
dobri oče; konec je žalovanja.
Konec je žalovanja in glas veselja
iz naših grl odzvanja do zvezd;
iz naših src je izginila tegoba,
naši dnevi so postali manj čemerni;
blagoslovljen, Bog Abrahamov,
ker je pustil svojim sinovom očeta;
ponižni kličemo tvoje ime
in ti si nas uslišal.
O Gospod, če ne zavračaš naših molitev,
ki nam odkrite prihajajo iz srca,
stori, da bo tvoj služabnik
dolgo kraljeval,
da se bo odpočil od težkega trpljenja

46 Pages 451-460

▲back to top


46.1 Page 451

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
451
in si spet pridobil novih moči,
Gospod, za delo v tvojem vinogradu.
Himno naj pojejo hčerke nove ustanove v Morneseju z naslovom Brezmadežne in
Marije Pomočnice. S tisoč pozdravi in vnaprejšnjo zahvalo.
Najvdanejši don Pestarino
P. S. Nekaj kitic se lahko zapoje tudi med obhajilom.
Lavretanske litanije.
Tantum ergo.
Vse zelo pevno, usklajeno, prilagojeno začetnicam.
III
Zapisnik prve preobleke in zaobljub ustanove Hčera Marije Pomočnice
Visoko spoštovani Janez Bosko, ustanovitelj in vrhovni predstojnik mnogih zavodov
za civilno in krščansko vzgojo dečkov, je že dalj časa želel odpreti zavod za dekleta,
zlasti iz nižjih plasti prebivalstva, kar se mu je končno tudi posrečilo.
Dne 5. avgusta 1872 so v kapeli te hiše prejele redovno obleko nove družbe: Marija
Mazzarello, hči Jožefa iz Morneseja; Petronila Mazzarello, hči pokojnega Frančiška iz
Morneseja, Ivana Ferrettino, hči pokojnega Jožefa iz Morneseja; Terezija Pampuro, hči
pokojnega Lovrenca iz Morneseja; Felicita Arrecco, hči Janeza Antona iz Morneseja;
Roza Mazzarello, hči Štefana iz Morneseja; Katarina Mazzarello, hči pokojnega Jože-
fa iz Morneseja; Angela Jandet, hči Alojzija iz Turina; Marija Poggio, hči pokojnega
Gašperja iz Acquija, Assunta Gaino, hči Antona iz Cartosia; Marija Grosso, hči Fran-
čiška iz S. Stefana Parodi; Korina Arrigotti, hči Petra iz Tonca; Klara Spagliardi, hči
Lovrenca iz Mirabella. Od teh jih je prvih enajst naredilo zaobljube za tri leta v roke
njegove ekscelence mons. Jožefa M. Sciandra, škofa, ki jih je malo prej preoblekel v re-
dovno obleko. Novinkam je nadel svetinjico Marije Pomočnice, redovnicam pa križ.
Cerkveni obred je potekal v velikem navdušenju tudi zaradi posebne Gospodove mi-
losti, ker je bil navzoč tudi zgoraj omenjeni velečastiti Janez Bosko, ki ga zaradi sla-
botnega zdravja niso pričakovali. Tako so nove redovnice imele priložnost, da so iz
njegovih ust slišale pomembne opomine in nasvete, kako naj odgovarjajo na milost
poklica v novi ustanovi, ki so se ga oklenile. Gre za celo vrsto okoliščin, ki nakazujejo
poseben poseg Božje previdnosti v to novo redovno družbo.
Prej je že več imenovanih deklet iz Morneseja prejelo svetinjico presvete Device Brez-
madežne iz rok mons. Modesta Contratta častitega spomina; in mons. Sciandra, nje-
gov neposredni naslednik, ki je blagohotno sprejel gostoljubje edino zaradi zdravega
okolja po svoji bolezni, je vodil zgoraj opisano slovesnost. Ta bi se morala opraviti na
koncu duhovnih vaj, ki sta jih pridigala velečastiti gospod don Rajmund Olivieri, ka-
nonik in dekan stolnične cerkve v Acquiju, in velečastiti gospod don Marko Mallarini,
kaplan v Canelliju, in so se začele 31. julija popoldne. Zaradi zaželene navzočnosti
prečastitega don Boska, ki je moral nemudoma odpotovati v Turin, in zaradi prazni-

46.2 Page 452

▲back to top


452
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ka Marije Snežne so jo opravili prej, 5. avgusta. Duhovne vaje so se končale 8. avgusta
pod vodstvom monsinjorja škofa, ki je v teh dneh vsako jutro daroval za redovno
družino sveto mašo, delil sv. evharistijo in vedno končal s spodbudnimi besedami
in zveličavnimi spomini tem novim svojim hčerkam v Jezusu Kristusu in jim z vsem
srcem podeljeval pastoralni blagoslov.
Da bi ostal spomin na vse, kar se je zgodilo, smo sestavili tale zapisnik in ga po na-
ročilu monsinjorja škofa dali v arhiv župnije v Morneseju in njen prepis v škofijsko
pisarno v Acquiju.
Mornese, 8. avgusta 1872
+ Jožef Sciandra, škof
Duhovnik Dominik Pestarino, duhovni voditelj zavoda; duhovnik Rajmund Olivieri,
kanonik dekan stolnične cerkve v Acquiju; duhovnik Marko Mallarini, prior kaplan v
Canelliju; duhovnik Karel Valle, dekan v Morneseju; duhovnik Jožef Pestarino; duhov-
nik Tomaž Ferraris; duhovnik Frančišek Berta, škofov tajnik
IV.
Pismo apostolskega vikarja iz Hyderabada
Apostolski vikariat Hyderabad Secunderabad, 13. avgusta 1871
Predragi in velečastiti gospod don Bosko! Čas je že, da izpolnim dano obljubo, da
vam bom pisal iz tega mojega misijona in vam tako sporočil novice iz tega kraja, o
teh dobrih sestrah svete Ane, ki jih vi dobro poznate, in o moji malenkosti, ki jo imate
vi tako zelo radi.
Tukaj hvala Bogu uživamo mir, red, popolno svobodo našega svetega poslanstva.
Spoštujejo nas pogani, muslimani in protestanti in naši dobri kristjani nas imajo zelo
radi. Naš ubogi misijon lepo napreduje in po Božji dobroti smo podelili krst več kot
sto poganom, od katerih je 79 odraslih, vštevši devetnajst protestantov, ki smo jih
pogojno znova krstili. To je seveda majhno število, če pomislimo na milijone poganov,
ki živijo okoli nas, vendar je nekaj, če pomislimo na majhno število misijonarjev, ki
delujemo tukaj za kristjane, ki so raztreseni v veliki oddaljenosti od misijona. Molite
zame, predragi don Bosko, in za ta moj ubogi misijon in storite, da bodo tudi drugi v
vaši skupnosti molili za nas in za spreobrnjenje teh ubogih nevernikov.
Šest sester svete Ane, ki so tukaj, mi naroča, naj vas lepo pozdravim. Vse so čile in zdra-
ve. So nadvse zadovoljne, da jih je Božja previdnost namenila Indiji. V angleškem jeziku
so že toliko napredovale, da ne le govorijo, temveč tudi lahko učijo v naši šoli za deklice.
Dobro se spominjam besed, ki ste mi jih rekli, ko smo bili zbrani v hiši Zina: »Sestre,
ki bi mogle narediti veliko dobrega v vašem misijonu, so sestre svete Ane od Božje
previdnosti.« Predragi in velečastiti moj don Bosko, zares sem vam iz vsega srca hva-
ležen, da ste mi pomagali spoznati sestre svete Ane, in vidim, da so kakor za nalašč
ustvarjene za moj misijon, ker imajo vse po vrsti vse potrebne lastnosti za redovnice,
ki se hočejo posvetiti rešitvi duš med neverniki v misijonih. Deo gratias et Mariae.
Sprejmite, velečastiti gospod don Bosko, moje ponižne pozdrave in jih sporočite vsem
vašim dobrim sobratom. Imejte me za svojega najvdanejšega brata.
+ G. M. Barbero, škof

46.3 Page 453

▲back to top


BiS 10 — 6. del: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
453
V.
Don Boskovo pismo don Rui120
Predragi don Rua!
Če madame Blengini še ni odšla v Mornese, ji, prosim, povej, da naj bo mirna, ker se
bodo stvari počasi le uredile. Sem ji že pisal in pismo jo čaka tam.
Da bi se izognili izdatkom za našega Peireja, sem poskusil drugo pot, pa mi ni uspelo.
Sedaj po počitnicah bomo začeli vse znova, vendar bo treba plačati, ker nismo doseg-
li druge rešitve. V kratkem bo dobil dopis.
Don Bonetti mi je pisal. Zdi se, da je vse v redu.
Če ima don Cerruti kaj prihranjenega denarja, naj vam ga pošlje. Če ga imate več, kot
ga neposredno potrebujete, začnite plačevati vse ali deloma dedovanje Belletrutti.
Vale in Domino! (pozdrav v Gospodu)
VI.
Pismo blažene Marije Mazzarello
Velečastiti vrhovni predstojnik!
Dovolite mi, da se toliko voščilom, ki od vseh strani prihajajo za vaše zdravje in dobro
počutje, pridružim tudi jaz s svojimi, ki sicer niso izražena v tako vzvišenih besedah,
pa zato niso nič manj prisrčna in resnična.
Rada bi vam na kak način izkazala hvaležnost, ki jo čutim do vaše velečastite uglednos-
ti zaradi toliko dobrot, ki mi jih nenehno izkazujete in jih je deležna vsa naša skupnost.
Ker nisem sposobna, da bi vam povedala vse, kar čuti moja duša, bom zato z večjo
gorečnostjo prosila vašega svetega zavetnika, da nadomesti mojo nesposobnost, da
boste dosegli vse tiste milosti, ki si jih najbolj želite.
Prosila ga bom tudi, da vam izprosi poseben blagoslov za vsa vaša dela, tako da boste
že v tem življenju mogli občutiti plačilo za vse svoje kreposti in boste videli svoje na-
pore kronane z uspehom in tako dosegli čim več ciljev, za katere se trudite.
Dovolite mi, velečastiti gospod vrhovni predstojnik, da se vam priporočim v molitev,
da bom mogla natančno izpolnjevati vse dolžnosti, ki mi jih nalaga moja služba, in
odgovarjati na toliko milosti, ki mi jih pošilja Gospod, in na vse vaše pričakovanje.
Recite besedo presveti Devici Mariji, da mi bo pomagala izpolnjevati vse, kar moram
učiti druge, tako da bodo mogle od mene prejeti vse zglede, h katerim me obvezuje
moj položaj. Na dan vašega godu bom povabila vse, da bodo darovale sveto obhajilo
za vašo uglednost. Vi pa se spomnite mene in vse naše skupnosti.
Oprostite mi mojo nesposobnost za izražanje in sprejmite te maloštevilne in nepove-
zane misli z vsem, kar bi hotele izraziti. Podelite mi svoj blagoslov in sprejmite moja
zagotovila vdanosti vaši uglednosti. Najvdanejša v Jezusu Kristusu sestra Marija Ma-
zzarello. Hiša Marije Pomočnice, 22. junija 1874
120 Nima ne datuma niti podpisa. Bilo pa je napisano v Rimu na začetku 1874.

46.4 Page 454

▲back to top


7. DEL
DOKONČNA POTRDITEV
SALEZIJANSKE DRUŽBE
1871–1874
1. Prva pravila – 2. Treba je iti naprej – 3. Prvi koraki – 4. Nepredvidene
težave – 5. Ponižno vloži prošnjo – 6. Nova polena pod noge – 7. Zadnje
pripombe – 8. Začne znova – 9. Posvet – 10. V vmesnem času – 11. »Vse je
končano« – 12. Potrjen primerek – 13. Vse več nasprotovanja
Naša družba se je začela – kakor je trdil don Bosko – leta 1841.
»To naše dobrodelno združenje,« je pisal 1874, »je staro že 33 let. Porodilo
se je in raslo v zelo burnih časih, v katerih so skušali uničiti vsako načelo, vsako
versko avtoriteto in zlasti še svetega očeta papeža. To so bili časi, ko so zatrli vse
redovne družbe obeh spolov, ko so zadušili kolegiatne cerkve, se polastili posesti
semenišč in škofovskih miz. To so bili časi, ko so, lahko rečemo, zatrli cerkvene in
redovne poklice. Leta 1852 je bilo od krajevnega škofa mons. Fransonija za časa
vladanja papeža Pija IX., globokega poznavalca, potrjeno, kako je treba vzgajati
mladino v krščanskem duhu. On je nakazal osnove teh pravil.«
Svoj apostolat si je zamislil v tesnem sodelovanju laikov in duhovnikov v
apostolatu za mladino. Kmalu so ga mnogi gojenci posnemali in v globoki hvale-
žnosti velikodušno ostali za vedno pri njem in posvetili Bogu vse svoje življenje.
Toda koliko truda in težav je stalo don Boska, da je dal svoji novi ustanovi
pravno obliko! In koliko trpljenja in nasprotovanja je moral prestati tudi še po-
tem, ko je Sveti sedež končnoveljavno odobril pravila! Naj nam bo zadosti, da si
prikličemo v spomin njegovo izjavo:
»Če bi vnaprej vedel, koliko bolečin, težav, nasprotovanja in zoperstavljanja
je povezanih z ustanovitvijo redovne družbe, verjetno ne bi nikdar imel poguma,
da bi se lotil dela.«

46.5 Page 455

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
455
7.1. PRVA PRAVILA
Kakor smo rekli, je združenje nastalo samodejno. Don Bosko je hotel ustvariti
delovno skupino, ki bi jo sestavljali duhovniki in zgledni laiki in bi bila prirejena
za potrebe časa in člane vezala s preprostimi obljubami. Toda Pij IX., ki je samega
sebe imenoval »soustanovitelja salezijanske družbe«, mu je priporočil, da bi za
ohranjanje enotnega duha in delovanja ustanovil redovno družbo, čeprav z zelo
milimi pravili, ki jih je mogoče lahko izpolnjevati, ki bi ji lahko dal preprost naziv
družba. V ta namen ga je povabil, naj spremeni v tem smislu že zamišljena pravila.
Don Bosko je privolil in v naslednji avdienci je svetemu očetu že predložil v tem
smislu preoblikovane konstitucije.
Ne moremo z gotovostjo reči, kakšne so bile. V petem zvezku Biografskih
spominov je priobčen en primer pod naslovom Prvotna pravila Družbe sv. Fran-
čiška Saleškega, ki jih je don Bosko leta 1858121 predložil Piju IX. Brez dvoma je
to najstarejši osnutek, ki ga imamo. Toda ali ni to že prepis nekega prejšnjega
izvirnika? Ko se je vrnil v Turin, je don Bosko znova in znova prebral in popravljal
izvod, ki ga je predložil papežu. To je še večkrat ponovil, saj smo mogli zbrati in
urediti cel ducat različnih primerkov, vse napisane z roko in pred prvim izvodom
v latinskem jeziku, ki so ga natisnili 1867 v oratoriju.
Ko je opravljal to delo, je imel pri rokah pravila raznih redov, ne samo starih,
temveč tudi modernih, kot Kongregacija šol Ljubezni (Ustanova Cavanis), rosmi-
nijancev in Oblatov Brezmadežne, ki jih je ustanovil častiti Brunone Lanteri v Ca-
rignanu.
V I. poglavju pravil Marijinih oblatov, ki jih je potrdil papež Leon XII. leta
1826, beremo, kako ti cerkveni možje niso naredili zaobljub uboštva, čistosti in
pokorščine, čeprav so si to želeli, »ker niso imeli za pametno, da bi jih delali v
tistih tako težkih časih«. Naredili so jih pozneje, »ko se je pokazalo, da so do neke
mere potrebne bodisi zaradi večje duhovne koristi vsakega oblata kakor tudi
zato, da bi zagotovili družbi večjo stalnost«.
V istih pravilih je tudi povedano, da »družba dopušča tudi zunanje pridru-
žence, to je tiste cerkvene ljudi, ki živijo v svojih domovih« in se čutijo pripravlje-
ne, da bi pomagali notranjim članom pri izpolnjevanju njihovega poslanstva. Tudi
don Bosko se je toliko trudil, kakor bomo videli, da bi ohranil v naših konstituci-
jah poglavje O zunanjih, ki bi bili pripravljeni po svojih zmožnostih sodelovati pri
našem apostolatu brez vezi zaobljub, pokorni navodilom vrhovnega predstojnika.
Da bomo bolje razumeli duha našega ustanovitelja, se najprej ustavimo pri
delu, ki ga je imel s sestavljanjem konstitucij.
V pravilih petega zvezka Biografskih spominov v najstarejši obliki, ki jo ima-
mo na voljo in ki jih je z roko napisal klerik Karel Ghivarello, je veliko don Bosko-
121 Prim. MB X, str 931-939.

46.6 Page 456

▲back to top


456
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
vih popravkov. Po nasvetu Pija IX. je kot prvo spremenil naslov kongregacija v
družbo in pravila razdelil v dvoje poglavij.
(Uvod) Izvor družbe. Namen družbe. Oblika družbe. O zaobljubi pokorščine.
O zaobljubi čistosti. O zaobljubi uboštva. Notranje vodstvo družbe. O drugih pred-
stojnikih. Sprejem v družbo. Pobožne vaje.
V tretjem poglavju je bil že točno opredeljen namen te ustanove:
1. Namen družbe je družiti med seboj duhovnike in tudi laike, da bi izpopolnjevali
sami sebe s posnemanjem kreposti našega Božjega Odrešenika, zlasti v ljubezni do
revnih dečkov.
2. Jezus Kristus je začel delati in učiti, tako bodo člani začeli izpopolnjevati sami sebe
v izpolnjevanju notranjih in zunanjih kreposti s pridobivanjem znanja in s prizade-
vanjem za dobro bližnjega.
3. Prvo dejanje ljubezni je zbiranje revnih in zapuščenih dečkov, zlasti ob prazničnih
dneh, da bi jih poučili o sveti katoliški veri, kakor se to opravlja v tem mestu Turinu v
treh oratorijih: sv. Frančiška Saleškega, sv. Alojzija Gonzage in Angela varuha.
4. Ker se pa dobijo tako zelo zapuščeni dečki, za katere bi bilo vse prizadevanje ne-
koristno, če jih ne bi sprejeli v kako zavetišče, naj se ustanovijo zavodi, kjer bodo s
sredstvi, ki jih bo Božja previdnost dala na voljo, preskrbljeni s stanovanjem, hrano
in obleko. Poučeni bodo o resnicah svete vere in se priučili kake obrti, kakor se to
dogaja v hiši, priključeni Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v tem mestu.
5. Ker pa je mladina, ki bi se želela posvetiti duhovniškemu poklicu, izpostavljena
velikim nevarnostim, si bo ta družba z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadevala,
da bo gojila v pobožnosti in poklicu tiste, ki kažejo posebne sposobnosti za študij in
pobožnost. Ko bomo izbirali dečke za študij, bomo dali prednost tistim, ki nimajo
sredstev in bi zato drugje ne mogli študirati.
6. Potrebo po obrambi katoliške vere je močno čutiti tudi med odraslimi preprostega
ljudstva in zlasti še na podeželju. Zato se bodo člani družbe trudili, da bodo pridi-
gali duhovne vaje ter širili dober tisk in v ta namen uporabljali vsa sredstva, ki jih
narekuje krščanska ljubezen. Tako se bo s spisi in besedo postavil jez brezboštvu in
krivi veri, ki na toliko načinov preti, da zavede zlasti preproste in nevedne. To sedaj
delamo s pridiganjem duhovnih vaj in z izdajanjem Katoliškega branja.
V istem primerku dobimo med don Boskovimi pripisi naslednje člene:
V poglavju Oblika družbe:
5. Družba bo vsakemu priskrbela vse potrebno za hrano, obleko in vse drugo, kar je
potrebno za življenje bodisi v zdravju kakor tudi v bolezni. Predstojnik bo iz pame-
tnih razlogov dal kakemu članu celo na voljo denar in tiste predmete, ki jih bo ta
mogel uporabiti v večjo Božjo slavo.
V poglavju Sprejem v družbo:
5. Da je lahko kdo sprejet v družbo, mora poleg moralnih lastnosti, ki jih zahtevajo

46.7 Page 457

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
457
pravila, potrditi svoje prejšnje vedenje z rojstnim in krstnim listom, s samskim listom,
s potrdilom, da nima dolgov, s potrdilom, da ni bil nikdar obsojen, s potrdilom, da
nima nobene ovire, ki bi ga delala nesposobnega za duhovniški stan, in z dovoljenjem
staršev, da lahko naredi zaobljube.
6. Naj bo takega zdravja, da lahko vsaj v letu preizkušnje izpolnjuje vsa pravila druž-
be brez izjeme.
7. Vsak član, namenjen za študij, mora ob vstopu prinesti: 1. opremo, ki je vsaj to-
likšna kot za gojence hiše; 2. petsto frankov, ki naj zadoščajo za izdatke za hrano in
obleko v letu preizkušnje; 3.300 frankov na koncu leta preizkušnje, pred zaobljubami.
8. Bratje pomočniki bodo prinesli samo osebno opremo in 300 frankov na koncu leta
preizkušnje pred zaobljubami.
9. Predstojnik lahko oprosti od obveznosti pod št. 7, če so za to pametni razlogi.
10. Skupnost, oprta na Božjo previdnost, ki nikdar ne odpove pomoči tistemu, ki va-
njo zaupa, bo poskrbela za vse, kar potrebuje vsak član tako v času zdravja kakor v
času bolezni. Skupnost se zavezuje za to samo za člane, ki so že naredili zaobljube.
11. Vsem toplo priporočamo dvoje: vsak naj nadvse pazi, da si ne bo pridobil kakršnih
koli navad, tudi v nepomembnih stvareh in da bo ohranil snago v obleki, postelji,
sobi, vendar naj se izogiba izumetničenosti in častihlepnosti. Najlepša redovniška
obleka je svetost življenja, povezana z zglednim obnašanjem pri vseh naših delih.
12. Vsak naj bo pripravljen trpeti vročino in mraz, žejo in lakoto, pomanjkanje in
prezir vedno, ko lahko to pripomore k večji Božji slavi in zveličanju lastne duše.
V drugem primerku, ki ga je prepisal isti klerik Ghivarello, je točno podana
vsebina prejšnjega z novimi pripombami in popravki svetnika in s poznejšimi don
Ruovimi dodatki s tremi novimi poglavji:
Obleka, Zunanji, Obrazec zaobljub.
V poglavju Obleka, ki ga je don Bosko vsega lastnoročno napisal, beremo:
1. Obleka članov naše družbe se bo prilagajala načinu oblačenja krajev, kjer bodo
delovali.
2. Duhovniki bodo praviloma nosili talar, razen če bi razlogi potovanja ali sicer sve-
tovali drugače.
3. Pomočniki naj bodo, kolikor je mogoče, oblečeni v črno. Frak naj sega vsaj pod
kolena.
V členu 1. O pobožnih vajah je dodal naslednji pripis:
Vsak član bo vsak teden opravil sveto spoved pri spovedniku, ki ga bo določil pred-
stojnik. Kleriki in sobratje pomočniki bodo prejeli sveto obhajilo vsaj vsak praznični
dan in vsak četrtek.
Pripisi z don Ruovo roko:
Oblika družbe. Člen 14: Ravnatelj vsake samostojne hiše naj vsaj enkrat na leto poda
poročilo o duhovni in materialni upravi vrhovnemu predstojniku ali drugemu, ki ga
bo določil vrhovni predstojnik.

46.8 Page 458

▲back to top


458
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Notranje vodstvo družbe. Člen 1: Pri opravljanju pastoralne službe bodo člani priz-
navali za svojega predstojnika krajevnega škofa, kamor spada hiša, ki ji pripadajo.
Člen 3: Nihče ne sme brez dovoljenja kapitlja kupovati niti delati pogodb, če vsota
presega 1.000 frankov.
O drugih predstojnikih. Člen 9: Svetovalci se bodo udeleževali vseh sej, tudi takih, ki
se tičejo »pogodb za nakup ali prodajo premoženja, ki presega 1.000 frankov«, in »če
ni večine glasov, predstojnik prekine razpravo o tisti zadevi«122.
V nekem drugem primerku – poznejšem od tistega, ki so ga poslali nadškofu
mons. Fransoniju, izgnanem v Lyon, je bilo dodano poglavje O posameznih hišah.
Tudi tu je veliko popravkov in novo poglavje: Izvolitev vrhovnega predstojnika.
Temu sledi primerek, ki so ga poslali v Rim leta 1864 in na osnovi katerega so
dobili Decretum laudis (pohvalni odlok) s trinajstimi animadversiones (pripom-
be), ki so svetovale spremembe ali dodatke in v katerem je bilo že poglavje Redov-
niško vodstvo družbe, tako da je bilo 17 poglavij, ki so jih ohranili do leta 1873:
1. (Uvod predgovor), 2. Izvor družbe, 3. Namen družbe, 4. Oblika družbe, 5.
Zaobljuba pokorščine, 6. Zaobljuba uboštva, 7. Zaobljuba čistosti, 8. Redovniško
vodstvo družbe, 9. Notranje vodstvo družbe, 10. Izvolitev vrhovnega predstojni-
ka, 11. O drugih predstojnikih, 12. O posameznih domovih, 13. Sprejem v družbo,
14. Pobožne vaje, 15. Obleka, 16. Zunanji, 17. Zaobljuba in obrazec zaobljub.
Sledita še dva primerka v italijanščini po Decretum laudis:
eden z več don Ruovimi popravki in s svetnikovo roko ter popolnoma pre-
oblikovanim poglavjem O izvolitvi vrhovnega predstojnika in drugi, ki je lep pre-
pis prvega, brez vsakega popravka s 13 animadversiones.
Končno imamo še tri prepise, pisane z roko in v latinskem jeziku: enega z
mnogimi don Cerrutijevimi popravki in nekaterimi don Boskovimi ter cel prevod
poglavja De Rectoris Maioris electione, pisan z njegovo roko, drugi primerek je
prepis prejšnjega z vsemi popravki, ki sta ga ponovno pregledala don Bosko in
don Cerruti, in z mnogimi jezikovnimi popravki profesorja Vincenca Lanfranchija
in še tretji primerek, čistopis drugega, skoraj enakega tistemu, natisnjenemu leta
1867 v tiskarni v oratoriju.
7.2. TREBA JE ITI NAPREJ
Po Decretum laudis so se takoj začele težave z duhovniškimi redovi in posve-
čenjem.
122 V poglavju O zaobljubi čistosti člen 2 je bilo zapisano: »Kdor ni prepričan, da bo mogel oh-
raniti to čednost itn.«, je don Rua pripisal: »Kdor ne upa utemeljeno, da bo z Božjo pomočjo lahko
izpolnjeval zaobljubo čistosti ...«

46.9 Page 459

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
459
»Do takrat,« pravi don Bosko, »so naši člani prejemali svete redove od škofa
po splošnih predpisih svetih kanonov in vsak naprošen škof je rade volje puščal v
naših hišah posvečenega duhovnika in ga je tako podaril tisti hiši, ki je vsako leto
pošiljala nekaj klerikov v njegovo semenišče. Po tem odloku (Decretum Iaudis) pa
ni bilo več tako. Sedaj je vsak škof vpraševal, ali naj ga posveti v imenu družbe ali
v imenu ordinarija. Ne v imenu družbe, ki ni mogla izdajati odpustnic, ne v imenu
ordinarija, ker kandidat spada v redovno družino.«
Kaj naj storimo? Ni bilo druge možnosti kot zaprositi pri Svetem sedežu za
dokončno potrditev. Tako je svetnik po petih letih »negotovosti in težav« s pri-
poročilnimi pismi 24 škofov leta 1869 šel v Rim in obenem z izvodom konsti-
tucij 1867, natisnjenih v latinskem jeziku, vložil prošnjo za dokončno potrditev
salezijanske družbe. Salezijansko družbo so potrdili, potrditev konstitucij pa so
odložili. Toda kakor beremo v odloku 1. marca 1869, je sveti oče »dobrohotno
ugodil prošnjam duhovnika Janeza Boska in dovolil, da sme kot vrhovni predstoj-
nik družbe za prihodnjih deset let izdajati odpustnice za prejem tonzure in tako
nižjih kakor višjih redov gojencem, ki so pred 14. letom vstopili v kak zavod ali
konvikt iste družbe ali bodo sprejeti v prihodnje in ki so ob svojem času postali
člani družbe ali bodo postali še v prihodnje.
Vsekakor je bila to izjemna usluga. Toda kaj s tistimi, ki so vstopali v naše
zavode po štirinajstem letu? Žal so se težave nadaljevale in se z vedno večjim
številom članov tudi večale in don Bosko se je, ne le da bi jih reševal, temveč da bi
se jim izognil, s pomočjo mons. Manacorde, bodočega škofa v Fossanu, zatekel k
Svetemu sedežu. Monsinjor je vedel, da ima kardinal Jožef Berardi, »visoko stoje-
ča in velezaslužna osebnost«, ki je dal don Bosku »formalni nasvet«, da naj vloži
prošnjo za odobritev salezijanske družbe, lahek dostop in velik vpliv pri Piju IX.
in je izročal njegovi eminenci vsako prošnjo.
Leta 1871 je don Bosko prosil za pripustitev k redovom več članov družbe, ki
so vstopili po 14. letu starosti, in Pij IX. je privolil na zelo izviren način:
Velespoštovani gospod don Janez!
Takoj ko mi je mons. Manacorda izročil vašo prošnjo, sem predložil svetemu očetu,
kar ste ga prosili. Izjemoma je privolil in dal ukaz za tozadevno listino, ki jo prilagam.
Zadovoljen sem, da sem vam lahko pomagal pri imenovani zadevi, in se vam zah-
valjujem za novico, ki ste mi jo sporočili v prejšnjem pisanju. Prosim vas, da me ne
pozabite v svojih molitvah. V upanju, da mi boste sporočili kako novo pomembno
novico, po kateri mi bo mogoče v teh turobnih časih imeti zadovoljstvo ob tako zaže-
leni zmagi Cerkve in Svetega sedeža, se izrekam poln spoštovanja za vašega najvda-
nejšega služabnika in prijatelja. G. C. Berardi
Rim, 9. junija 1871
Ko je potem ob 25-letnici papeževanja Pija IX. odpotoval v Rim, je imel več po-
govorov s kardinalom o prihodnosti Cerkve v Italiji. Julija je spet vložil prošnjo za
odpustnice za nadaljnjih deset pripravnikov, ki so vstopili ali so nameravali vstopiti
v družbo, in kardinal mu je dal vedeti, da je prošnji ustreženo, vendar s težavo:

46.10 Page 460

▲back to top


460
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Velečastiti gospod don Janez!
Od mons. Manacorde, kateremu sem osebno naročil, naj vam sporoči, ste zvedeli,
kako so potekale stvari s svetim očetom v zadevi znane prošnje. Zato vam o tem ne
bom več pisal. Prilagam vam dovoljenje za nadaljnjih deset fantov, ki so vstopili v
družbo po štirinajstem letu. Tako boste lahko nadaljevali, ne da bi se morali bati
zaradi te ovire. Ko boste potem spet potrebovali nova dovoljenja, bomo videli ‚quid
agendum‘ (kaj storiti). Za zdaj se morate zadovoljiti s tem, kar smo z veliko težavo
lahko dosegli.
Ponovno vas prosim, da molite zame v upanju, da mi boste v kratkem lahko sporočili
kako tolažilno novico v zvezi s tem, kar sem vam ustno povedal; prisrčno vas pozd-
ravljam in se izrekam za vašega najvdanejšega služabnika.
Rim, 15. julija 1871
G. C. Berardi
V Rimu so katoličani upali, da bo kmalu spet vzpostavljena papeška država.
Don Bosko, ki je v tistih letih ponovno sporočal svetemu očetu zaupne novice, je
po navadi obvestil tudi kardinala Berardija.
Z dovoljenjem, da je lahko izdajal odpustnice, četudi samo v omejenem šte-
vilu, za sobrate, ki so vstopili v družbo po štirinajstem letu, so bile za zdaj prema-
gane vse težave.
Ko se je vrnil v Varazze, je don Bosko prepustil zadevo duhovniških posve-
čenj katehetu don Caglieru, ki se mu je posrečilo pridobiti dobroto mons. Mana-
corde tudi potem, ko je ta zapustil Rim in odšel v Fossano.
Na začetku se mu je zgodilo, da je vnesel v listine več kot eno napako in mons.
Manacorda ga je ljubeznivo opozarjal, on pa je dobre volje sprejel vsak opomin.
Dne 21. maja 1872 je monsinjorju takole odgovoril:
Gospoda don Boska ste rešili velike neprijetnosti, ko je vaša uglednost podelila re-
dove našim klerikom. Kar se tiče netočnosti, seveda priznavam, da sem jih naredil.
To se bo dogajalo tako dolgo, dokler bom tajnik oratorija in se ne bom naučil iz
‚errando discitur‘ (iz napak se učimo). Kljub temu vam povem, da za klerika Paglio
nisem omenil posebnega dovoljenja za izdajo odpustnic, ker nisem mogel overoviti
papeškega odloka iz preprostega razloga, ker so ga v nadškofijski pisarni izgubili in
ga ne morejo več najti. Kar se tiče koleka, sem menil, da je zadosti tisti, ki je ‚in capite‘
(na čelu) odpustnic. Nimamo še posebnega pečata salezijanske družbe, vendar ga že
izdelujejo. Nismo pa mogli zadostiti tej potrebi zaradi grobega nadzora države, ki
hoče uničiti redovne družbe.
Za odpustnice mi, prosim, sporočite vse netočnosti in jim bomo popravili; zadosti bo,
če boste obsvetili škofa, ki bo posvečeval, o posebnih pooblastilih, ki smo jih prejeli iz
Rima, in bomo ločili odpustnice tistih, ki so vstopili v družbo po 14. letu starosti. Ali je
pa potrebno, da jih priložimo k odpustnicam ‚et in corpore‘ (kot v celoti)? V tem prime-
ru ‚fateor imbecillitatem meam‘ (priznavam svojo nesposobnost) in ne vem, kako bom

47 Pages 461-470

▲back to top


47.1 Page 461

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
461
to popravil. Do sedaj je to dovoljenje veljalo preprosto ‚ad cautelam‘ (kot previdnost)
in smo opuščali ‚ante annum 14 apud nos receptum‘ (sprejet pri nas pred 14. letom).
Oprostite mi, pokarajte me, popravite me ...
Ta vesela odkritosrčnost med raznimi cerkvenimi dostojanstveniki in več na-
šimi sobrati pa se je začela manjšati na obrazu tistega, ki je živel do tedaj povezan
z nami v družinski zaupljivosti, se pravi pri mons. Gastaldiju. Dokler je bil škof v
Saluzzu, je imel z našimi sobrati bratske odnose. Ko je postal nadškof v Turinu, pa
se je popolnoma spremenil.
Prvi, ki je okusil to spremembo, je bil don Jakob Costamagna, ki je za veliko
noč 1872 pridigal duhovne vaje gojencem Generale. Zadnji dan je prišel za sklep
nadškof, daroval sveto mašo in podelil birmo. Po opravilu se je v navzočnosti ka-
plana, ravnatelja in drugih don Costamagna približal nadškofu in zaupno, kakor je
bil navajen, ko je ta bil še kanonik in potem škof v Saluzzu, vprašal po zdravju, po
njegovi sestri, nečakinji in toliko drugih stvareh. Monsinjor mu ni odgovoril niti
besedice in ga je samo vzvišeno in resno gledal. Don Costamagna je umolknil in
tedaj ga je nadškof s skoraj karajočim glasom vprašal:
»Kdo pa ste vi?«
Ko se je zavedel, da je ravnal napak, se je don Costamagna omejil in mu od-
govoril:
»Jaz sem don Costamagna, ki je v Lanzu igral in pel, ko je vaša ekscelenca bila
tako dobra, da nas je obiskala.«
Monsinjor ni rekel niti besede. Šele potem ko je vrgel nanj gospodovalen pog-
led, mu je dejal: »Zapomni si, kdo sem jaz, in videl boš, kakšna razlika je med
menoj in teboj.« In se je začel pogovarjati z drugimi.
Tudi don Cagliero je izkusil nadškofovo spremembo. Ker je po don Boskovem
naročilu pogosto šel v nadškofijo, mu je tisti, ki je naznanil monsinjorju njegov
obisk, dal vedeti, da naj kar pride, da ga njegova ekscelenca pričakuje in sprejema,
vendar kot don Cagliera in ne kot salezijanca. Don Cagliero pa je takoj, tako da so
ga slišali vsi okoli stoječi, odgovoril: »Nesalezijanca don Cagliera ni.« Pozdravil je
vse navzoče in odšel.
Kaj se je zgodilo?
Ko je prišel v Turin, ni bil več prijatelj in zaupnik naših, temveč ordinarij,
nadškof in s tem njihov neposredni cerkveni predstojnik, ki se je ogreval za misel,
da bi salezijansko družbo vzel pod svojo popolno pristojnost.
V ponovnih pogovorih mu je don Bosko razodel svojo željo, da bi dosegel
končnoveljavno potrditev konstitucij, in monsinjor ni nikoli pozabil pripomniti s
kakimi pogoji. Vendar je bil poln občudovanja za svetega ustanovitelja in v popol-
nem prepričanju, da se v salezijanski ustanovi, kakor je večkrat slovesno izjavil,
na prvi pogled vidi delo Božje roke. Izjavljal je, da bi mu rade volje pomagal, kakor
je to delal do sedaj, vendar pa je vztrajal pri zahtevi, da se bo vse dogajalo pod
njegovim nadzorom.

47.2 Page 462

▲back to top


462
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
7.3. PRVI KORAKI
Treba je bilo hitro ukrepati in don Bosko je pisal velezaslužnemu kardinalu
Berardiju in ga prosil, da bi govoril s svetim očetom, ali je primerno, da bi storili
vse potrebne korake za odobritev konstitucij. Prejel je zelo tolažljivo sporočilo:
Veleugledni gospod don Janez!
Ko sem včeraj kot po navadi obiskal svetega očeta, sem mu govoril o tem, kar ste žele-
li. Veseli me, da vam morem sporočiti, da vas njegova svetost blagoslavlja in po meni
sporoča, da ni nikakršne težave in da lahko po običajnih poteh začnete postopek za
omenjeno prošnjo. To vam je ponovno v prid in sporočam vam, da je skupno mnenje
naklonjeno vaši prošnji. Zahvaljujem se vam za molitve, ki jih zame opravljate pri
Gospodu. Prosim vas, da bi bile še nadalje uspešne, obenem pa želim, da bi mi, če
je mogoče, poslali kako tolažilno zanesljivo novico. Z globokim spoštovanjem imam
čast, da se imenujem vašega najvdanejšega ponižnega služabnika.
G. C. Berardi
Rim, 27. avgusta 1872
P. S.: Prejšnje vaše pismo je prišlo v redu in se vam zahvaljujem.
Don Bosko je brez odlašanja ponovno začel popravljati konstitucije, natisnje-
ne 1867, ki jih je leta 1869 poslal v Rim, ko je prvič prosil za dokončno potrdi-
tev in mu je velečastiti konzultor po tajniku svete kongregacije mons. Stanislavu
Svegliatiju brez kakih novih pripomb priporočil dosledno izvedbo trinajstih ani-
madversiones iz leta 1864.
Podajamo zelo zanimivo poročilo o potrpežljivem svetnikovem delu, ko je
skupaj z drugimi spremembami, ki so jih imeli za nujne in primerne, predložil nov
primerek nadrobnosti, ki jih je terjal razvoj družbe s tem, da je točno opredelil
naloge vsakega člana vrhovnega sveta kakor tudi hišnih svetov123.
Naslov je pustil tak, kakršen je bil: Regulae Societatis S. Francisci Salesii (Pra-
vila Družbe sv. Frančiška Saleškega). Pred prvo poglavje je postavil Prooemium
(predgovor – uvod), ki ga prej ni bilo in v katerem prikazuje potrebo po krščanski
vzgoji mladine.
V II. poglavju Izvor te družbe (prej Ejusdem Societatis Origo, sedaj De eju-
sdem Societatis primordiis) in v III. O namenu te družbe (Hujus Societatis finis) je
dodal vse nadrobnosti razvoja, medtem ko je v 2. členu III. poglavja gotovo zaradi
tiskarske pomote izpuščen namig, da morajo člani skrbeti za napredovanje v kre-
posti, tudi notranjih (atque interiorum).
V IV. poglavju O obliki te družbe (Hujus Societatis forma) je črtal člena 7 in 8,
v katerih je povedano, da bi družba članom priskrbela vse potrebno za hrano, ob-
123 Prim. primerek iz leta 1867 (glej VIII. zvezek, stran 1058) in iz leta 1873 (glej Dodatek št. I.
stran 817).

47.3 Page 463

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
463
leko in vse drugo, v upravičenih primerih tudi denar, in če bi kak član družbe umrl
brez oporoke, bi postal dedič njegove lastnine tisti, ki je za to določen po zakonu.
V 2. členu govori o plačevanju davkov, ki jih predpisuje civilni zakon za oh-
ranjeno zasebno lastnino, kakor tudi o pravici, da sme kupovati in prodajati, ne
da bi – kot je to zahtevala 5. opomba – za to prosil dovoljenje Sveti sedež. Ni se
zdelo primerno uvajati tak način izražanja, ker je bilo takrat treba dobiti kraljévi
placet za papeške odloke, ki se tičejo zunanje uprave. Tako bi družba dobila videz
odvisnosti in nadzora od civilnih zakonov in civilne oblasti. Če bi pa bilo dovolje-
no prositi vrhovnega predstojnika in njegov kapitelj, bi vse to odpadlo, kakor je
Gregor XVI. 21. junija 1836 že dovolil Družbi šol ljubezni.
V členu 6 je dodal dolžnost članov, da izročijo predstojniku kakršenkoli dar,
ki bi ga prejeli, razen dednih pridobitev, ki bi si jih smeli pridržati v smislu členov
4 in 5.
V členu 11 je omenil, da tisti, ki bi izstopil iz družbe, si spet pridobi tako pre-
mičnine kakor nepremičnine, nad katerimi si je pridržal lastništvo.
Končno je v novem členu (10) izjavil, da tisti, ki bi vstopil v družbo in bi pri-
nesel denar, premičnine in karkoli drugega z namenom, da si pridrži lastninsko
pravico, mora izročiti predstojniku seznam, in če bi jih potem hotel dobiti nazaj,
jih bo dobil v stanju, v kakršnem so bile takrat, čeprav so bile uporabljene, in za to
ne bi dobil nikakršne odškodnine.
V poglavju V O zaobljubi pokorščine (De voto oboedientiae) je v skladu z
Opombo 13 črtal člen 3, ki pravi, da pokoravanje pod grehom tej zaobljubi velja
tudi, ko predstojnik ukazuje z besedami: »Ukazujem v moči zaobljube pokorščine.«
V poglavju VI O zaobljubi uboštva (De voto paupertatis) v 1. členu hoče
povedati, da izpolnjevanje te zaobljube pri nas se ne tiče posesti, temveč samo
upravljanja.
Na koncu je opombo, ki je bila v prejšnjem poglavju, prenesel sem z besedami
O obliki družbe in O zaobljubi uboštva, ki jih je povzel skoraj dobesedno iz kon-
stitucij Družbe šol Ljubezni.
V VII. pogl. O zaobljubi čistosti (De voto castitatis) pravi, da je »čednost po-
sebno ljuba Božjemu Sinu«, kakor beremo v Pravilih Marijinih oblatov, je »angel-
ska čednost, čednost, ki je bolj kot vse druge draga Božjemu Sinu«. Tu ni dodal
nobene spremembe.
Veliko sprememb pa je moral vnesti v naslednjih poglavjih. V VIII. poglavju O
redovniškem vodstvu družbe (Religiosum Societatis regimen): da bi potrdil pod-
ložnost krajevnemu škofu v opravljanju pastoralne službe, je v 3. členu k 2. dodal
prislov stricte (strogo); kljub opombi 4 je opustil člen, ki se tiče svetih redov, tako
kot je tam zapisan, v upanju, da bo prejel od Svetega sedeža popolno svobodo za
izdajanje odpustnic, kakor je Leon XII. podelil Marijinim oblatom in Gregorij XVI.
Družbi Ljubezni in še nazadnje Duhovnikom misijonov.
Naslednja poglavja je skoraj popolnoma na novo predelal zaradi nenehnega
razvoja družbe.

47.4 Page 464

▲back to top


464
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
V IX. poglavju O notranjem vodstvu družbe (Internum Societatis regimen):
člen 1 natančneje določa, da je družba podrejena vrhovnemu svetu, medtem ko
je bilo prej rečeno, da svetu materne hiše; v členu 2 je natančneje določil službo
vrhovnega predstojnika, ki mu pripada vodstvo vse družbe in s tem uradi, osebe,
oprema, premičnine in nepremičnine, časne in duhovne zadeve, ki so popolnoma
odvisne od njega, ki lahko opravlja svojo službo tudi po svojem delegatu; členu
3 glede dopisovanja določa, da imajo člani družbe pravico, da pošiljajo pisma in
druge dopise vrhovnemu predstojniku, ne da bi jih dali prej v pregled krajevnim
predstojnikom in da ti nimajo pravice, da bi se seznanili z njihovo vsebino.
Glede člena 4 Opomba 1a hoče, da bi skupaj s časom trajanja mandata (vrhov-
nega predstojnika) »za dvanajst let« dodali še pojasnilo, da mora ob ponovni izvo-
litvi dobiti potrditev Svetega sedeža, a tega niso dodali zaradi tiskarske napake ali
zaradi pozabe, ker je don Bosko zatrdil, da je sprejel opombo.
Poleg novega člena (10) sta bila prenesena in spremenjena 4. in 5. člen: Če
bi vrhovni predstojnik težko zanemarjal svoje dolžnosti, naj prefekt ali kak drug
član vrhovnega sveta v soglasju z drugimi skliče ravnatelje domov in ga opozori.
Če to ne bi zadostovalo, bi sporočili Kongregaciji za škofe in redovnike in – ome-
nja 6. opombo – če bi dobili njeno privolitev, vrhovnega predstojnika odstavili.
Izvolitev novega vrhovnega predstojnika bi potekala kakor ob smrti vrhovnega
predstojnika, ne da bi imenovali namestnika.
V X. poglavju O izvolitvi vrhovnega predstojnika (De Rectoris Majoris electi-
one) je sicer ohranil izvirni družinski značaj družbe in ga še podčrtal, vendar je
dobil čisto novo obliko.
V 1. členu določa, da mora biti kandidat za izvolitev poleg drugih pogojev tudi
član družbe z večnimi zaobljubami.
V 3. členu se določa, da naj se ob izteku službe opravijo posebne pobožne vaje
za potrebno nadnaravno razsvetljenje in da naj se opozorijo vsi volivci, da bodo
dali svoj glas tistemu, za katerega menijo, da bo sposoben najbolje delati za večjo
Božjo slavo in za zveličanje duš.
V dveh novih členih (5 in 6) predstavlja nov način volitev, ki je malo drugačen
od tistega v zadnjem delu člena 4: volitev se bodo udeležili vsi sobratje z večnimi
zaobljubami, ker bodo v vseh hišah izvedli volitve in bodo ravnatelj in dva skruta-
torja zbrali glasove, podpisali zapisnik in ga poslali vrhovnemu svetu. Volitev pa
se bodo udeležili poleg članov vrhovnega kapitlja še ravnatelji vsak s svojim dele-
gatom in vsi sobratje z večnimi zaobljubami hiše, kjer potekajo volitve. Če bo kak
volivec odsoten, bodo volitve prav tako veljavne in dovoljene. Tisti, ki bo prejel
večino glasov, bo novi vrhovni predstojnik. Če bi vrhovni predstojnik umrl, ne da
bi prej imenoval svojega začasnega vikarja, bo tega izvolil vrhovni svet.
V XI. poglavju O drugih predstojnikih (De caeteris Superioribus) je v sedmih
novih členih podan predvsem način volitev:
1. Prefekta in duhovnega voditelja bo imenoval vrhovni predstojnik. Ekono-
ma in tri svetovalce bodo izvolili sobratje z večnimi zaobljubami.

47.5 Page 465

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
465
2. V korist družbe (pro Societatis utilitate) bodo za službo, ki bo trajala štiri
leta, volili tako: prvo leto bodo izvolili ekonoma in potem vsako leto po enega
svetovalca.
3. Volitve bodo potekale ob prazniku sv. Frančiška Saleškega, ko se navadno
zberejo vsi ravnatelji. Vrhovni predstojnik bo tri mesece prej obvestil, kateri član
kapitlja končuje svoje obdobje službe, in bo določil dan, ko naj se v hišah opravijo
volitve.
4. V zavodih bodo volili sobrata z večnimi zaobljubami vsi sobratje z večnimi
zaobljubami in dali glas tistemu, ki ga bodo imeli za najsposobnejšega.
5. Isto bo storil vrhovni svet.
6. V zavodih bodo preštevali glasove ravnatelj in dva sobrata, kakor za iz-
volitev vrhovnega predstojnika. Od dveh zapisnikov volitev bo eden ostal v hiši,
drugega pa bodo s podpisi ravnatelja in skrutatorjev poslali vrhovnemu svetu.
7. Na določen dan se bo zbral vrhovni kapitelj z ravnatelji in vsi sobratje hiše,
kjer bo kapitelj, potem ko so zbrani izidi volitev v drugih zavodih, ter javno izvoli-
jo tri skrutatorje in dva tajnika. Tisti, ki bo dobil večino glasov, bo izvoljen. Če bos-
ta dva ali trije dobili enako število glasov, bodo navzoči sobratje dali glas tistemu,
ki ga bodo imeli za bolj sposobnega.
Dodani so bili še nekateri členi k členom o nalogah vsakega člana.
Duhovni voditelj (člen 9) se bo posebno zanimal za novince, (čl. 11) pozorno
bedel nad moralnim vedenjem članov in bo v pisnem stiku z vsemi ravnatelji, da
bo v soglasju z vrhovnim predstojnikom poskrbel vse, kar se tiče splošne in po-
sebne duhovne koristi. V najpomembnejših stvareh bo obvestil vrhovnega pred-
stojnika in se držal njegovega nasveta.
Prefekt (člen 12) bo v odsotnosti nadomeščal vrhovnega predstojnika v tem,
kar se tiče rednega vodstva družbe, in v tem, kar mu bo vrhovni predstojnik po-
sebej zaupal, in mu bo vsaj enkrat na leto dal poročilo o svojem delu (člen 14).
Ekonom (člen 15), ki mu je zaupana gmotna plat družbe, bo skrbel za nakup,
prodajo, stavbe in podobne stvari, kakor tudi za odnos z državnimi oblastmi. Nje-
gova skrb bo tudi primerna preskrbljenost vsake hiše.
Svetovalci (člen 16) bodo glasovali za sprejem novih članov k zaobljubam, za
odprtje novih hiš in za izvolitev ravnateljev.
Vsi člani vrhovnega sveta ostanejo v službi štiri leta, razen vrhovnega pred-
stojnika (člen 18). Če kateri umre ali iz kakega drugega vzroka konča službo pred
iztekom štirih let, bo vrhovni predstojnik izbral tistega, ki ga bo ‚in Domino‘ (v
Gospodu) štel za primernega do konca štiriletja.
Končno (člen 19) vrhovni predstojnik s privolitvijo vrhovnega sveta določa
vizitatorje, ki naj obiščejo določeno število zavodov, kakor bo to potrebno zara-
di oddaljenosti in števila domov. Taki vizitatorji ali inšpektorji bodo namestniki
vrhovnega predstojnika za domove, ki so jim bili zaupani.
Tudi v XII. poglavju O posameznih domovih (De singulis domibus) je bilo ve-
liko dodatkov in sprememb v zvezi z novimi ustanovami in prevzemom uprav

47.6 Page 466

▲back to top


466
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
različnih vrst. Rečeno je, da naj se ne naredi nič proti cerkvenim predpisom in
državnim zakonom.
Opomba 7 zahteva, da je za prevzem semenišč v posameznih primerih pot-
rebno dovoljenje Svetega sedeža. Da bi olajšal postopek in da ne bi bilo treba
čakati na kraljévi placet, je don Bosko menil, da zadostuje dogovor s krajevnim
škofom (člen 3).
Nato je člen 5 dodal, da lahko vrhovni predstojnik sam ali kak vizitator vsako
leto pregleda posamezne naloge.
V členu 8 je rečeno, da bo kapitelj vsake hiše imenoval vrhovni svet skupaj z
ravnateljem hiše, in sicer najprej duhovnega voditelja (člen 9), nato prefekta, in
če je treba, tudi ekonoma in končno svetovalce, če so potrebni.
Katehet-duhovni voditelj (člen 12) bo skrbel za duhovno dobro sobratov, ki
pripadajo hiši.
Prefekt (člen 13) bo nadomeščal ravnatelja in kot prvo upravljal časne stvari
zavoda, skrbel za sodelavce, nadzoroval disciplino gojencev po pravilniku vsake
hiše v soglasju z ravnateljem, kateremu bo dal poročilo vsakič, ko se bo to od nje-
ga zahtevalo.
Ekonom bo tam, kjer bo potrebno, pomagal prefektu (člen 14), zlasti v mate-
rialnih zadevah.
Svetovalci (člen 15) se bodo udeleževali sej in pomagali ravnatelju v šolskih
in drugih zadevah in v vsem, za kar bodo določeni.
Končno bo ravnatelj (člen 16) vsako leto poročal vrhovnemu predstojniku o
delu v njegovi hiši.
Tudi XIII. poglavje O sprejemu v družbo (De acceptatione) je dobil nekaj
sprememb (glej primerek iz leta 1873):
Člen 1: Ko kdo zaprosi za sprejem v družbo, naj ravnatelj pošlje prošnjo
vrhovnemu predstojniku, da bo sprejet v noviciat, in vrhovni predstojnik bo od-
redil vse potrebno.
Člen 2: Po enem letu preizkušnje bo hišni svet razpravljal o sprejemu k zaob-
ljubam. Če bo novinec dobil večino glasov, bo to sporočeno vrhovnemu predstoj-
niku, ki ga bo, potem ko bo slišal mnenja vrhovnega kapitlja, pripustil k zaoblju-
bam bodisi osebno bodisi po svojem predstavniku z vsemi potrebnimi navodili,
da bo novi redovnik vpisan v seznam družbe.
Člen 3: Vrhovni predstojnik lahko sprejme k zaobljubam ali odpusti iz družbe
po posvetu s hišnim kapitljem, če je za to ustrezen razlog. Ravnatelj zavoda, kjer je
kdo sprejet ali odpuščen, bo to sporočil vrhovnemu kapitlju, da bo član ali vpisan
v seznam družbe ali izbrisan iz njega.
Člen 5: O zaobljubah. Zaobljube delamo za tri leta. Po izteku treh let lahko
vsak s privolitvijo kapitlja obnovi zaobljube za tri leta ali naredi večne zaobljube.
Nihče pa ne more biti pripuščen k svetim redovom ‚titulo Congregationis‘ (pod
naslovom družbe), če ni naredil večnih zaobljub.

47.7 Page 467

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
467
Precej sprememb je dobilo tudi XIV. poglavje O pobožnih vajah (Pietatis exer-
citia).
8. opomba je hotela, da bi člani družbe vsak dan posvetili več kot eno uro
ustni in premišljevalni molitvi – plusquam unius horae spatium – in deset dni
duhovnih vaj vsako leto. Don Bosko pa je 3. členu glede vsakdanjih molitev pustil
besede, ki jih je zapisal v prvo latinsko izdajo pravil ‚non minus unius horae spa-
tio‘ (ne manj časa kot eno uro). Kar se tiče duhovnih vaj, se mu je zdelo umestno,
da je (člen 7) k ‚per decem ferme dies‘ (celih deset dni) iz prejšnje izdaje dodal
omilitev ‚vel saltem sex‘ (ali vsaj šest).
Tudi v člen 6, kjer je govor o zadnjem dnevu v mesecu, ko naj bi se opravil
dan duhovne zbranosti ‚a temporalibus curis remotus‘ (daleč od časnih stvari), je
pripisal ‚quantum fieri poterit‘ (kolikor bo mogoče), se pravi, da bi pustili časne
stvari ob strani, kolikor je to mogoče.
V členu 9, kjer je predpisano, da ob smrti kakega sobrata vsa družba opra-
vi eno sveto mašo in vsi člani prejmejo sveto obhajilo, so zaradi porasta družbe
omejili mašo in obhajila na dom umrlega sobrata ‚omnes socii illius domus‘ (vsi
sobratje tiste hiše). V členu 10 je določal iste molitve za očeta in mater sobrata. V
členu 11 pa je rečeno, da naj vsi sobratje opravijo te molitve za pokojnega vrhov-
nega predstojnika, medtem ko je bilo prej zaradi manjšega števila določeno, da bi
zanj opravili molitve dvakrat: ‚bis suffragabuntur‘ (dvakratne molitve).
V novem 12. členu določa, da naj na dan po prazniku sv. Frančiška Saleškega
vsi duhovniki darujejo sveto mašo, drugi pa prejmejo sveto obhajilo ter zmolijo
sv. rožni venec in druge molitve za pokojne sobrate.
V XV. poglavju O obleki (De vestimento) je k pripombi, da naj frak (plašč) sega
pod kolena pri sobratih pomočnikih, dodal: vsak naj se skuša izogniti posvetnim
novostim.
In končno je v Obrazcu zaobljub (Formula votorum) poleg imena predstoj-
nika dodal še ime delegata ‚vel qui vices gerit ex ejus delegatione‘ (ali tistega, ki
ga bo nadomeščal). K posebnosti ‚talari habitu et stola indutus‘ (v talarju in štoli)
je dodano roket. K imenu in priimku predstojnika je dodano: Tibique N. N. mi
Superior, splošni naziv ‚nostrae Societatis Superiori‘ (predstojniku naše družbe).
Za zdaj puščam poglavje O zunanjih (De externis) v dodatku.
Kakor lahko vsakdo vidi, ni bilo malo dela. Pa tudi zadnje delo to ni bilo.
7.4. NEPREDVIDENE TEŽAVE
Medtem ko je don Bosko na vso moč skušal uresničiti svoje načrte, je tudi
nadškof nadaljeval svojo zamisel. V nadvse prijaznem pismu mu je najprej zago-
tovil, da mu bo pomagal pri papežu doseči popolno potrditev, potem pa prosil,

47.8 Page 468

▲back to top


468
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
da naj na škofijsko kurijo pošlje vse listine, ki potrjujejo veljavnost odpustnic za
člane družbe, ki so vstopili v družbo pred 14. letom starosti, in uredil, da bi ordi-
nandi naredili izpit iz vsaj dveh popolnih traktatov teologije, za vsak red različen,
medtem ko so bile za redovnike na splošno zadosti odpustnice, ker so pač bili
izvzeti od teh obveznosti.
Semenišče – Turin, 24. oktobra 1872
Velečastiti in nadvse dragi gospod!
Vaša uglednost iz dolge izkušnje ve, kako zelo sem naklonjen ustanovi, ki ste jo vi
priklicali v življenje, ki sem jo z lastnimi očmi videl vzkliti kakor iz gorčičnega zrna
in sem jo vedno, kolikor mi je bilo v različnih okoliščinah dano, podpiral, ker sem jo
imel in jo imam še danes za od Boga zamišljeno delo. Se še spominjate, kako sem vas
kot škof v Saluzzu podprl, da bi dobili potrdilo Apostolskega sedeža? In sedaj, ko me
je Božja previdnost postavila na nadškofijsko stolico v Turinu, jo z veseljem podpi-
ram in jo bom podpiral, da bo od Svetega sedeža prejela končno potrditev. Vendar se
nikakor ne morem izogniti dolžnosti, ko gre za to, da delamo dobro; še več, ker vem,
da se dobro dela tako, da je ‚bonum ex integra causa, malum ex quocumque defectu‘
(dobro iz celotnega vzroka, slabo iz katere koli pomanjkljivosti), se moram držati
predpisanih pravil tudi za ceno, da se zoperstavim čustvom svojega srca. Odlok Kon-
gregacije za škofe in redovnike z dne 9. marca 1869 vam daje oblast izdajati odpust-
nice, vendar samo za fante, ki so pred 14. letom vstopili v oratorij, zato je jasno, da je
treba moji škofijski pisarni predložiti listine, ki dokazujejo to dejstvo. Poleg tega pa
Tridentinski koncil v sess. 23 cap. XII kakor tudi rimski papež De Ord. Conf. predpisu-
jeta, da ‚Regulares non sine diligenti Episcopi examine ordinentur‘ (redovnikov se ne
sme posvečevati brez natančnega predhodnega izpita).
Potem ko smo postavili te zahteve, prosim vašo uglednost, da ukažete, da se vsi go-
jenci vaše družbe, ki želijo prejeti tonzuro, nižje ali višje redove, 40 dni pred ordinaci-
jami predstavijo meni osebno z vašim potrdilom ali potrdilom tistega, ki vas zastopa.
Potrdilo mora vsebovati ime in priimek gojenca, ime očeta, kraj rojstva in škofije,
v kateri se je rodil in kateri sedaj pripada, točno starost, leto vstopa v Oratorij sv.
Frančiška Saleškega, ki sta ga vi ustanovili, število let učenja latinščine, leposlovja
in teologije, kraj študija in datum, kdaj je naredil triletne zaobljube ali jih je obnovil.
Nato naj se vsak gojenec prijavi za izpit iz vsaj dveh celotnih traktatov teologije, ki
naj bosta za vsak prejem novega reda različna, in za izpit o redu, ki naj ga prejme,
se pravi za tonzuro in nižje štiri redove, kaj teologija uči o njih; za subdiakonat, kar
se tiče tega reda in cerkvenega celibata, kanoničnih ur in cerkvenega naslova; za
diakonat, kar se tiče tega reda in k temu še daritev svete maše.
Lahko bi zahteval, da bi vaši gojenci obiskovali šolo mojega semenišča, kakor je to
mogoče razbrati iz pisma Kongregacije za škofe in redovnike z dne 3. marca 1869,
vendar pa upam, da bodo pri izpitih pokazali takšno znanje in uvedenost v teološke
discipline, da mi jih ne bo treba prisiliti k izpolnjevanju tega predpisa.

47.9 Page 469

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
469
Želim vam čim večji napredek in veliko Božjega blagoslova pri vašem svetem delu in
vas z najglobljim spoštovanjem vaše uglednosti pozdravljam.
Najvdanejši in najljubeznivejši v J. K.
+ Lovrenc, nadškof
Don Boskov odgovor je moral biti prepoln bojazni, toda monsinjor, ki je bil
prepričan, da opravlja svojo dolžnost, mu je še isti dan odgovoril sicer ljubeznivo,
pa vendar odločno:
Nadškofija v Turinu
Vse za Jezusa
Predmet: Odgovor na pismo z dne 9. novembra 1872 glede Redovne družbe sv. Fran-
čiška Saleškega v Turinu.
Velečastiti in nadvse dragi gospod! Semenišče – Turin, 9. novembra
Zelo mi je hudo, da se čutite tako žalostni, da ne morete ne spati niti si oddahniti.
Gotovo ne želite drugega kot izpolnitev Božje volje, in tistega, ki ne želi drugega,
ne motijo ovire in težave, ki ga lahko doletijo, zato ostaja vedno miren in opazuje
dogajanje okoli sebe in mu je samo za to, da se prepreči Božja žalitev, kolikor mu je
to mogoče. Želite utrditi vašo družbo. Vaša želja se bo izpolnila, saj vam bo Gospod
dal jasna znamenja, kako morate to storiti. Da boste to dosegli, morate uporabljati
ustrezna sredstva in ne drugih, ki bi imela drugačne posledice. Ohranjanje, rast in
razcvet Družbe sv. Frančiška Saleškega, ki ste jo ustanovili, so odvisni ‚in primis et
ante omnia‘ od dobrega noviciata, v katerem se člani oblikujejo v kreposti, kakor
se dragulji oblikujejo z dletom in kladivom mojstra. Če ne bo takega noviciata, ki bi
se vsaj od daleč približal noviciatu Družbe Jezusove, vaša družba ne bo imela trdne
osnove. V tem smislu bom ob priložnosti tudi povedal svoje mnenje Svetemu sedežu.
Sedaj takega noviciata v vaši družbi ni, zato njenih članov razen nekaterih izjem, ni
nihče oblikoval oziroma v nezadostni meri. Slišati je pritožbe, da mnogi člani ne ka-
žejo kreposti, zlasti ne ponižnosti, ki jo vsak vernik pričakuje od redovnikov, ki naj bi
bili vredni tega imena. Boli me, ko moram reči, da ta pritožba ni brez osnove. Dober
redovnik je človek, ki ga lahko dobimo šele po dolgem procesu vzgoje, za kar pa je
potreben dober noviciat. Tega pa v Družbi sv. Frančiška Saleškega še ni, zato ne bom
mogel podpreti odobritve te družbe pri Svetem sedežu, razen če bo uveden tak novi-
ciat. Jaz sicer priznavam primernost izvzetja redovnikov iz škofove oblasti, kadar je
to potrebno za njihov napredek in eksistenco, sem pa proti izjemam, ki niso potreb-
ne, kot je npr. tista, ki omejuje škofom nadzor nad preverjanjem znanja ordinandov,
kot to predvideva Tridentinski koncil in škofovski pontifikal. Na žalost se je pri tem
vtihotapilo veliko zlorab, ki bi jih sedaj radi spremenili v privilegije, toda žalostna
izkušnja mnogih redovnikov, ki so se izgubili, ki jim manjkata znanje in krepost za
dobro službo Cerkvi, jasno kaže, da se je ravnalo preveč po domače in da je prišel čas,
ko naj se izpolni, kar je predpisal Tridentinski cerkveni zbor.
Vaša uglednost naj se zato prepriča, da je moj namen graditi in ne razdirati, sodelo-
vati pri dobrem in ga ne ovirati. Zato bodite dobre volje in pridno nadaljujte v tem,

47.10 Page 470

▲back to top


470
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
k čemur vas kliče Gospod. Če se pojavijo očitki, se ne dajte motiti, pač pa preudarite,
ali je v njih trohica resnice, in skušajte popraviti, kar je slabo, in vsaj na zunaj ne
zamerite zlasti pri nasprotovanju in ponižanju. Prav tako ne dovolite svojim, da bi
kazali nezadovoljstvo, pač pa naj se prepričajo, da je najbolj gotova pot do zmage
potrpežljivost, molitve in ponižnost ‚coram Deo et hominibus‘ (pred Bogom in ljud-
mi). Tako so delali sveti ustanovitelji redov in tako morajo storiti tudi tisti, ki hočejo
po njihovem zgledu na novo ustanoviti redovne družine.
To sem vam hotel povedati v odgovor na vaše zadnje pismo. Prosim Boga, da bi bla-
goslovil vas in vašo družbo in vse vaše ustanove. V globokem spoštovanju se izrekam
za vaše uglednosti najvdanejšga v J. K.
+ Lovrenc, nadškof
Izrecna nadškofova izjava, da ne bo podprl končne potrditve konstitucij, dok-
ler se ne uvede dober noviciat, je privedel svetnika do zamisli o taki obliki druž-
be, pri kateri se državna oblast ne bi mogla vtikati v notranje zadeve. Izjavil je:
»Imamo noviciat. Toda državni zakoni ne dovoljujejo, da bi v krajih, kjer živimo,
mogli imeti za to poseben zavod, ki bi bil namenjen edinole temu cilju.« Sicer pa
mi imenujemo noviciat čas preizkušnje in je nameščen v posebnem oddelku ma-
terne hiše v Turinu. V tem trenutku so bili novinci, če je bilo treba, zaposleni s po-
učevanjem katekizma, asistenco gojencev pa tudi s poukom v dnevnih in večernih
šolah, in tako, da so pripravljali gojence na prejem zakramenta birme in obhajila
ter na ministriranje pri sveti maši.
Ko je vse dobro premislil, je po dveh tednih monsinjorju odgovoril:
Prevzvišena ekscelenca!
Turin, 23. novembra 1872
Iz vsega srca se zahvaljujem vaši vzvišeni ekscelenci za pismo, ki ste mi ga v svo-
ji dobroti blagovolili napisati. Čeprav ne zmanjšuje moje bolečine, vendar iz njega
razbiram razloge vašega vedenja do mene in do vseh članov Družbe sv. Frančiška
Saleškega. Gre vam za dve stvari. Za pomanjkanje dobrega noviciata in za pomanj-
kanje redovniškega, se pravi cerkvenega duha med njenimi člani. Ti dve vprašanji
zahtevata pojasnilo z moje in z vaše strani. Bodite tako dobri in preberite to pisanje.
Preden je bila potrjena naša družba s strani Svetega sedeža, sem imel dolge razgo-
vore najprej z mons. Svegliatijem, s kardinalom Quaglio in nato še s svetim očetom.
Ta me je nekega večera povabil, naj bi podal razloge, zakaj menim, da je ta ustanova
po Božji volji, in sem mu dal ustrezna pojasnila. Potem me je vprašal, ali je mogoče
ustanoviti redovno družbo v današnjih časih in krajih, ko hočejo vse take ustanove
odstraniti. Nato je vprašal, kako bomo mogli ustanoviti hišo z noviciatom in študen-
tatom. Odgovoril sem to, kar sem povedal vaši ekscelenci pred nekaj meseci, da moj
namen ni ustanoviti redovno družbo, kjer bi se zbirali spokorniki in spreobrnjenci, ki
potrebujejo čas, da se utrdijo v kreposti in pobožnosti, temveč da hočem zbirati fante
pa tudi odrasle zanesljive moralnosti, ki se je dokazovala že dolga leta, še preden so
bili sprejeti v našo družbo.
»Kako boste to dosegli?« mi je segel v besedo sveti oče.

48 Pages 471-480

▲back to top


48.1 Page 471

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
471
»S tem, s čimer sem že do sedaj dosegal vse to,« sem dejal, »in upam, da bom dosegal
še v prihodnje zaradi značilnosti članov, ki jih sprejemam v družbo.
Mi se omejujemo na fante, ki smo jih vzgojili v naših hišah. Te fante navadno izberejo
župniki, ki so jih spoznali pri težkih kmečkih delih in jih priporočili našim hišam.
Dve tretjini teh fantov se vrneta domov. Tisti, ki ostanejo, se pet pa tudi sedem let
vzgajajo v učenju in pobožnosti in od teh maloštevilnih pripustimo naprej samo tiste,
ki so prestali dolgo pripravništvo. Tako bo letos na primer končalo retoriko v naših
zavodih sto dvajset dijakov, sto deset jih bo postalo klerikov in samo dvajset jih bo
ostalo v naši družbi, drugi pa bodo šli k svojim krajevnim škofom.
Ko smo jih tako sprejeli na preizkušnjo, morajo še dve leti tukaj v Turinu vsak dan
biti pri duhovnem branju, premišljevanju, obisku Najsvetejšega in izpraševanju vesti.
Vsak večer poslušajo nagovor, ki ga opravim jaz in le redko kdo drug, in to za vse,
skupaj z aspiranti. Dvakrat na teden imamo konferenco izključno za aspirante in
enkrat na mesec za vse člane družbe.«
Ko je sveti oče slišal to moje poročilo, je pokazal veliko zadovoljstvo in nato povzel:
»Bog naj vas blagoslovi, dragi sinko, storite tako, kakor ste povedali, in vaša družba
bo dosegla svoj cilj. Če boste naleteli na težave, mi jih, prosim, sporočite in bomo po-
iskali način, da jih premagamo.«
Zatem je prišel odlok potrditve, ki ste ga videli. Mi smo storili vse, kakor je bilo rečeno.
Napisali ste, da razen redkih izjem noben član salezijanske družbe ne kaže potrebnih
kreposti in jim manjka zlasti ponižnost. Jaz vas ponižno prosim, da bi mi poimensko
in ne na splošno povedali, kdo so ti posamezniki, in zagotavljam vam, da jih bomo
odločno opozorili in enkrat za vselej. Tukaj gre za skrivalnico, ki jo je treba odkriti.
Skrivalnica, ki je do današnjega dne nisem poznal, skrivalnica, ki je niste poznali vi
vse do meseca aprila tega leta. Vse do tedaj ste videli, slišali, brali in soupravljali to
hišo. Do tega trenutka ste s spisi, v javnih in zasebnih nagovorih vedno razglašali,
kako je ta hiša rešitev za mladino, da se tu naučijo resnične pobožnosti in podobno.
Še marsikaj bi imel povedati, česar pa ne bi rad zaupal papirju in bom, tako upam,
imel priložnost povedati z živo besedo.
Zahvaljujem se vam za dobrohotne besede v vašem pismu. To je edina tolažba, ki jo
morem imeti, medtem ko imam v globokem spoštovanju čast, da se izrekam za vaše
vzvišene ekscelence najvdanejšega v J. K. duh. Janez Bosko
Potem ko je napisal to pismo, je po večernih molitvah sprehajaje se v svoji
sobi z don Bertom rekel:
»Si videl in prebral pismo, ki ga bomo poslali nadškofu?«
»Da, gospod.«
»Glej. Jaz sem ga naredil za škofa v Saluzzu in potem za nadškofa v Turinu.
Z vsemi sredstvi sem se trudil najprej pri Svetem sedežu in potem pri italijanski
vladi, ki ga za nobeno ceno ni hotela za nadškofa v Turinu. In kako sedaj ravna z
menoj, kakšna pisma mi piše. Dokler je bil samo škof v Saluzzu, je še šlo. Potem pa

48.2 Page 472

▲back to top


472
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
se je vse spremenilo. Obdan je z ljudmi, ki so naši sovražniki, kot npr. don Soldati.
Oh, kako spremenljivi so vendar ljudje. Toda tudi to bo prešlo. V Rimu smo dobro
zapisani.«
Don Berto ga je skušal potolažiti zaradi tega nadlegovanja, on pa je dejal: »Če
bi bil to kak moj sovražnik, ki mi nasprotuje, ne bi bilo nič hudega. Da mi pa pri-
zadeva take bolečine moj prijatelj, me neskončno boli.« Navedel je citat iz Svetega
pisma: »Če bi me sovražnik preklel, bi to prenesel ... toda ti, moj drugi jaz, moj
ponos in moj znanec.«
Jasno je, da si nihče ni mogel misliti, da se bo mons. Gastaldi tako obnašal. Z
druge strani pa je jasno, da se ni hotel boriti proti don Bosku, niti mu ugovarjati,
temveč je bil samo prepričan, da mora tako ravnati.
Tako mu je nekaj dni pozneje poslal vabilo k pristopu v Akademijo cerkvene
zgodovine, ki jo je že dalj časa nameraval ustanoviti.
Don Bosko je povabilo ponižno sprejel:
Oratorij Sv. Frančiška Saleškega Turin - Valdocco, december 1872
Velečastita ekscelenca!
Vaša ekscelenca si lahko predstavlja, s kakšnim veseljem sem prejel povabilo za vstop
v Akademijo za raziskovanje cerkvene zgodovine.
Res je, da imam le malo prostega časa, prav tako nisem poglobljeno študiral tega
področja, toda, ker sem si vedno želel, da bi se posvetil tej stroki, bom svoje proste
trenutke z veseljem izrabil v ta namen.
Zahvaljujem se vam za vašo dobroto in me imejte v globokem spoštovanju za vaše
velecenjene ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
P. S.: Menim, da je nujno potrebno, da bi bili člani bodoče akademije brezmejno vdani
Svetemu sedežu.
Leta 1874 je bil vpisan med člane Akademije in vštet med njene ustanovite-
lje. Toda to diplomo so mu izročili šele po nadškofovi smrti.124
Z ene strani božanje, z druge pa zaušnica. Z ene strani zaušnica, z druge pa
božanje.
Prve dni decembra je nadškof izdal pastoralno pismo Za sveti božič, ki so mu
bile dodane nekatere opombe. V prvi opombi je bilo rečeno:
Z namenom, da bi preprečili nerede, ki se pogosto dogajajo pri polnočnici,
kjer se zbira veliko število ljudi, odločno prepovedujemo pod cerkvenimi kazni-
mi, ki stopijo takoj v veljavo, deliti sveto obhajilo in opraviti tri maše za božič v
kateri koli cerkvi, kjer mašujejo pri odprtih vratih in ima dostop ljudstvo. Pri tem
ne velja nobena izjema za nobeno cerkev, kajti dovoljenje, ki so ga dobile nekatere
skupnosti od svetega očeta, je bilo dano s pogojem, da je to v soglasju z nadško-
124 Gl. MB X, str. 1001.

48.3 Page 473

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
473
fom. Tega soglasja pa zaradi navedenega razloga ne damo, in če smo ga že komu
dali, ga preklicujemo. Prav tako je prepovedana vsaka instrumentalna glasba.
Don Bosko, ki je od 1862 imel ta privilegij, ki ga je prejel od Svetega sedeža
‚ad septennium (za sedem let), da bi lahko za polnočnico opravil tri maše in delil
sveto obhajilo – kar je bilo 1869 podaljšano ‚in perpetuum‘ (za vse večne čase) na
vse hiše družbe – je o tem obvestil nadškofa in ga obenem prosil, da bi v kvatrah
mogel posvetiti enega klerika. Nadškof mu je ljubeznivo, a odrezavo odgovoril:
Velečastiti in nadvse dragi gospod!
Semenišče – Turin, 10. decembra 1872
Rade volje dovoljujem, da po navadi oratorija v Turinu in drugih hišah nadškofije
uporabite dovoljenje, da za polnočnico delite sveto obhajilo za ljudstvo, vendar ‚ja-
nuis clausis‘ (pri zaprtih vratih). Nikakor pa ne dovoljujem, da bi opravili tri maše
opolnoči, tudi če bi jih opravili ‚januis clausis‘. Nočem, da bi ravnali v nasprotju s tem,
kar je Cerkev ‚ab immemorabili‘ (od časov, ki se jih več ne spominjamo) odločila, da
naj bo ena maša ponoči, druga zjutraj in tretja podnevi. Želim, da bi se vaša družba
trdno držala starih običajev Cerkve.
Kar se tiče klerika Bruna, vas prosim, naj se predstavi jutri med 9. in 10. uro pri meni.
Z najglobljim spoštovanjem vaše uglednosti najvdanejši v J. K.
+ Lovrenc, nadškof
Preden je prišel ta odgovor, mu je don Bosko, ker je moral vedeti, ali bodo
ordinacije, ponovno pisal:
Velečastita ekscelenca!
Turin, 20. decembra 1872
Če bi mi v vaši dobroti mogli dati samo eno besedo v odgovor glede klerika Bruna, bi
mi naredili veliko uslugo, ker mu še nisem nič povedal in bi moral zanj sicer poiskati
drugega škofa, ki bi ga posvetil.
V negativnem primeru vas prosim, da sporočite za istega ‚non dissentio‘ (nimam nič
proti). Imejte me za vaše velečastite ekscelence najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Škof mu je, potem ko je razmislil o privilegiju obhajanja treh maš za božični
večer, ponovno odgovoril:
Semenišče – Turin, 21. decembra 1872
Velečastiti in spoštovani gospod!
Po temeljitem premisleku sem ugotovil, da vam brez težave dovoljujem, da lahko v
kateri koli vaši cerkvi obhajate na božični večer tri maše ‚januis clausis‘.
Pošljite koga v semenišče, kjer vam bodo vrnili sveče od danes zjutraj.
Najvdanejši v J. K. + Lovrenc, nadškof
Don Bosko je sporočil predstojnikom nadškofovo odločitev in don Lazzero
ga je vprašal:
»Kako bomo mogli vstopiti v cerkev pri zaprtih vratih?«

48.4 Page 474

▲back to top


474
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
On mu je smehljaje se odgovoril:
»Stopili bomo v cerkev po stopnicah v zvoniku.«
Dobrotnikom in prijateljem pa je poslal naslednje povabilo:
»Za bližnji praznik svetega božiča bodo kot po navadi v cerkvi Marije Pomoč-
nice opolnoči tri maše in sveto obhajilo s popolnim odpustkom.
Toda iz pokoravanja našemu nadškofu bomo obrede opravili pri zaprtih vra-
tih in bo vhod v cerkev skozi zavod.«
Medtem je že dal sestaviti nov primerek konstitucij s kratkim opisom seda-
njega stanja salezijanske družbe, ki bi ga predložil svetemu očetu skupaj s pro-
šnjo za končnoveljavno odobritev. Zaradi ponovnih pogovorov z nadškofom mu je
poslal krtačni odtis in mu v imenu vseh sobratov in gojencev želel blagoslovljene
božične praznike.
Velečastita ekscelenca!
Turin, 23. decembra 1972
Po navodilu, ki sta mi ga blagovolili dati, vam pošiljam krtačni odtis Brevis notitia
(kratko poročilo), ki ga nameravam poslati vsem članom kongregacije za škofe in re-
dovnike, da ga bodo prebrali. Priložene bodo tudi konstitucije, katerih krtačni odtis
vam tudi pošiljam, čeprav ste jih že videli. Če želite, da se v Brevis notitia natisne tudi
vaše priporočilo, bo to v veliko olajšavo, ker bodo mogli brati brez težave. Seveda bi
bilo potem treba poslati priporočilno pismo. V krtačnem odtisu boste mogoče našli
kako pravopisno napako, vendar bomo to popravili.
Vsi člani Družbe sv. Frančiška Saleškega skupaj z gojenci, ki so jim zaupani, vam
želijo vesele božične praznike in bodo prosili Božjo vsemogočnost, da vam nakloni
trdno zdravje, medtem ko se v globokem spoštovanju in hvaležnosti izpovedujem za
najvdanejšega služabnika. duh. Janez Bosko
Nadškof še ni napisal priporočilnega pisma in se mu ni zdelo primerno, da bi
ga objavili v ponazorilnem delcu.
Brevis notitia je bila ponatis Notitia brevis Societatis Sancti Francisci Salesii
et nonnulla decreta ad eamdem spectantia (Kratko poročilo Družbe sv. Frančiška
Saleškega z nekaterimi dekreti, ki se je tičejo), ki je bila izdana leta 1868 in posla-
na kongregaciji za škofe in redovnike125 z nekaterimi spremembami glede stanja
družbe, ki je stalno naraščala, in na koncu še naslednja izjava:
Končno je naš nadvse naklonjeni nadškof v želji, da bi dal še ponovno znamenje svo-
je naklonjenosti, ki jo je pokazal v mnogih in velikih uslugah z obširnimi izjavami,
priporočil Svetemu sedežu salezijansko družbo, obogatil materno hišo in svetišče
Marije Pomočnice z župnijskimi pravicami ter potrdil in razširil privilegije svojih
predhodnikov z odlokom z dne 25. decembra 1872.
Sedaj naš nadškof in vsi škofje piemontske cerkvene pokrajine skupaj z mnogimi dru-
gimi prosijo za dokončno odobritev Salezijanske družbe.126
125 Prim. BiS 9, str. 265.
126 Gl. MB X, str. 89O.

48.5 Page 475

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
475
Ko je nadškof prebral krtačni odtis pravil, je don Bosku jasno povedal, da je
odločen obdržati salezijansko družbo pod pristojnostjo ordinarija. V tem smislu
je tudi napisal priporočilno pismo in mu izročil en primerek. Don Bosko je bil
nemalo začuden, ko je po tako obširni pohvali videl navedene štiri pogoje, s kate-
rimi so bila kongregaciji za škofe in redovnike dana natančna navodila. Vendar ni
izgubil poguma.
Nadškof, ki je ostal neomajen v svojih namenih, si je izmislil še nekaj drugega.
Prepričan, da bo pridobil druge škofe na svojo stran, je poslal škofom v Piemontu
in drugim, ki so imeli salezijanske hiše v svoji škofiji, zasebno pismo, ki je bilo
dejansko okrožnica, v kateri je ponavljal pogoje, s katerimi bi morali, če bi jih za
to prosili, izdati priporočilno pismo za odobritev konstitucij Družbe sv. Frančiška
Saleškega.
Mons. De Gaudenzi, škof v Vigevanu, je to sporočil don Bosku in mu jasno po-
vedal, da se ne strinja z nadškofom. Don Bosko ga je prosil, da bi mu poslal prepis.
Medtem pa je pisal mons. Manacordi, ki je bil v Rimu.
Oratorij sv. Frančiška Saleškega
Turin, Via Cottolengo 32; 25. januarja 1873
Predragi monsinjor!
Od 12. do 15. februarja ne bom mogel priti v Rim. Ker mi moje slabotno zdravje ne
dopušča, da bi potoval, vas prosim, da bi našli sobo zame in sobico za mojega don
Berta, ki bo verjetno moj angel varuh. Gospod Bertarelli mi je že ponudil sobo z vsemi
pritiklinami, prav tako ima gospa Roza Mercurelli zame pripravljeno sobo. Tudi opat
Fava mi ponuja stanovanje, da ne govorimo o nadvse ljubeznivem prijatelju Colonni.
Izberite, kjer se vam zdi bolj primerno, vendar vedite, da nočem biti nikomur v bre-
me; varčujem, toda v Rimu hočem živeti kot velik gospod. Me razumete?
Tudi naš nadškof se bo po 3. februarju odpravil v Rim, vendar ne vem zakaj. Dal nam
je priporočila z vsemi mogočimi presežniki, na koncu pa je kongregaciji za škofe in
redovnike podal navodila, (kako) morajo potrditi. To vam pošiljam v prilogi.
Pisal je vsem škofom v Piemontu, menim da tudi vam, pismo, v katerem narekuje več
stvari, če bi don Bosko vložil prošnjo pri svetem očetu. Monsinjor iz Vigevana mi je
pisal, da ne odobrava takih okrožnic. Za zdaj še nimam točnih podatkov, toda kakor
hitro jih bom dobil, vam jih bom poslal,
Vaš majordom je tukaj, dokler mu ne daste drugih naročil.
Pozdravite prisrčno gospoda Colonno, Beppina in vso njegovo družino. Če morete,
storite, da bo priloženo pismo prejel mons. Vitelleschi.
Blagoslovite nas vse in me imejte v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Škof iz Vigevana je poslal don Bosku prepis pisma mons. Gastaldija, ki ga ob-
javljamo:

48.6 Page 476

▲back to top


476
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Prevzvišena ekscelenca!
Turin, 11. januarja 1873
Velečastiti gospod don Janez Bosko, moj škofljan, me je v želji, da bi dosegel končno-
veljavno potrditev svoje družbe, prosil, da bi podprl pri svetem očetu njegovo prošnjo
s svojim priporočilom. Postavil sem pa naslednje pripombe:
1. Po mojem prepričanju nobeden izmed članov te družbe ne more prejeti svetih re-
dov, dokler ne izpove večnih zaobljub. Kajti po prejetih redovih lahko izstopi iz druž-
be brez imetja, brez cerkvenega naslova in tako bi mnogi vstopili v družbo in naredili
triletne zaobljube, da bi tako dobili dostop do kleriških predpravic in prejeli redove,
nakar bi se po iztečenih zaobljubah vrnili domov in se ponudili škofu, ki bi jih hotel
sprejeti.
2. Pravila, ki urejajo noviciat, naj bodo taka, da bodo redovnike zakoreninila v kre-
posti, kakor je to v Jezusovi družbi.
3. Ko se člani družbe prijavijo k svetim redovom, tako nižjim kakor višjim, naj se
podredijo predpisu Tridentinskega cerkvenega zbora sess. XXIII, pog. 12: Regulares
quoque, nec in minori aetate, nec sine diligenti examine ordinentur; privilegiis qui-
buscumque quoad hoc penitus exclusis (Tudi redovniki naj se ne ordinirajo mladi in
brez skrbne preizkušnje; privilegiji glede tega so popolnoma izključeni).
Isto je povedano v Pontificale Episcoporum De Ordinibus conferendis. Zato naj ne
pričakujejo, da bodo prejeli redove, ne da bi prej opravili izpite pred škofom ali nje-
govim zastopnikom.
Škof naj ima pravico obiskati cerkve in oratorije družbe, da preveri, ali se vse dela po
cerkvenih zakonih in se izpolnjujejo pobožna volila.
To pišem vaši ekscelenci, ker predpostavljam, da ste tudi vi dobili prošnjo za tako
priporočilo. Dobro bi bilo, če se vam -zdi primerno, da bi ponovili iste zahteve, ki se
mi zdijo nadvse potrebne za usklajeno delovanje škofov s hišami te družbe, ko bo ta,
kakor upam, nekoč potrjena.
Z najvišjim spoštovanjem in upoštevanjem se izrekam za vaše ekscelence najvdanej-
šega in najponižnejšega služabnika.
+ Lovrenc, nadškof
Ko je don Bosko ugotovil tako nasprotovanje, bi že skoraj sklenil, da bo vso
zadevo prekinil in ne bo več vztrajal pri končnoveljavni odobritvi konstitucij. Po-
novno je pisal mons. Manacordi:
Predragi monsinjor!
Pošiljam vam okrožnico o naši družbi, ki jo je naš nadškof poslal subalpinskim ško-
fom. Take vrste potrdilo bi uničilo vse, kar je že storil Sveti sedež. Če ne bi pisal dru-
gim škofom, bi lahko računal na njihova priporočila, toda ta okrožnica, ki si je jaz
gotovo nisem želel, kaže, da on nasprotuje in bo verjetno povedal precej več ustno,
ko bo prišel v Rim.
Prosil bi vas, da bi zase dosegli avdienco pri njegovi eminenci kardinalu Berardiju

48.7 Page 477

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
477
in ga vprašali, ali bi mogoče bilo prav, da bi vse skupaj odložili. To toliko bolj, ker je
naša družba končno odobrena in predstojnik deset let lahko izdaja odpustnice, za
druge stvari pa bomo prosili Sveti sedež, ko jih bomo potrebovali. Če pa bo njegova
eminenca, potem ko bo prebral priporočilno pismo našega nadškofa in okrožnico, ki
jo je poslal drugim škofom, rekla, da naj grem naprej, bom takoj prišel v Rim.
Ena stvar mi je zelo neprijetna. Kakor hitro je postal nadškof v Turinu, se je takoj
ponudil, da bi podprl končno odobritev naše družbe. Lansko leto sem ga zaupno
vprašal, ali se mu zdi primerno, da bi storili za to potrebne korake. Rekel je dà in da
bi dal svojo podporo kakor takrat, ko je bil še škof v Saluzzu. Ni postavil nikakršnih
pogojev niti ni predlagal kakih navodil za Sveti sedež, kako naj se odobritev izvede,
kakor to dela sedaj.
Tedaj sem prosil njegovo eminenco Berardija, da bi zaupno vprašal svetega očeta,
ali meni, da naj bi vložili prošnjo za dokončno odobritev naše družbe. Sveti oče je
blagohotno potrdil predlog in rekel, da naj začnemo redni postopek za odobritev.
Sedaj ti novi pogoji postavijo vse na glavo in bi našo družbo spravili v še veliko težji
položaji, kot je sedaj.
Kdo ve, ali ne bi bilo bolje prositi še za dodatna priporočila? Pri kongregaciji za škofe
in redovnike je še 24 priporočilnih pisem v korist naše družbe. Bi dodali še nova, ki ne
bi uničila že doseženega? Kaj pravite?
V tej stvari potrebujem nasvet. In če bi kdo, mogoče vaša ekscelenca ali njegova emi-
nenca kardinal, menili, da bi govorili o tem s svetim očetom, bi bilo to zame pravi
zaklad. Rad bi preudaril vse možnosti, da bi preprečil težave samemu sebi, ker jih
imam že tako zadosti, ali komu drugemu.
Kakor hitro boste prejeli to pisanje, vas prosim, da bi mi rekli besedo in me pomirili.
On je pospešil svoj odhod v Rim. Ne vemo zakaj.
Sprejmite pozdrave vse naše hiše, molite za nas in zlasti za svojega ubogega, pa ved-
no najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Odgovor se je glasil, da naj brez bojazni gre naprej. Kljub temu pa je iz previd-
nosti prekinil natis konstitucij in počakal na nadškofovo vrnitev, da bi se še enkrat
pogovoril z njim. Medtem pa je zaprosil za priporočilo škofe v Casaleju, Albengi,
Savoni in nadškofa v Genovi, ki so imeli salezijanske hiše v svojih škofijah, in tudi
svojega dragega mons. De Gaudenzija, škofa v Vigevanu.
Ko se je mons. Gastaldi vrnil, je pisal teologu Chiusu.
Predragi teolog!
17. 2. 1872
Bodi tako dober in sporoči mons. nadškofu, da jutri odpotujem v Rim. Če mu lahko s
čim ustrežem, naj pripravi naročila.
Če me danes bodisi po kosilu ali proti večeru lahko sprejme v avdienco, mi bo storil
veliko uslugo.
Imej me s hvaležnostjo v Gospodu za najdražjega prijatelja. Duh. Janez Bosko

48.8 Page 478

▲back to top


478
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Šel je, bil sprejet in je kot prvo ponovil ponudbo, da mu rade volje naredi
uslugo in zanj opravi kako naročilo. Nadškof mu je izročil izvod priporočila, ki ga
je predložil Sveti kongregaciji za odobritev družbe.127
Prebral ga je in je bil zelo presenečen, ker je poleg prejšnjih vsebovalo še
nove pogoje, ki jih prej ni bilo.
V priporočilu je ponovil izjave, ko je bil še škof v Saluzzu, se pravi, kako je sam
videl začetek in rast naše družbe, opisal je cvetoče stanje oratorija v Valdoccu, na-
polnjenega z 800 gojenci, in drugih zavodov v Lanzu in v škofiji Casale, v Genovi,
Savoni, Albengi, kakor tudi svetišče Marije Pomočnice, ki je zraslo kot po čudežu,
in tri cvetoče oratorije v Turinu, iz česar se je videlo, da je don Boskovo delo lepo
urejeno in zato vredno, da ga Sveti sedež odobri. Nato pa je prešel na ne več štiri,
temveč šest pogojev, ki bi se jim moral podvreči, med katerimi je bil zadnji skoraj
neverjeten:
1. Ustanovitelj naj predloži končnoveljavna pravila.
2. V njih naj bo točno določena ureditev noviciata.
3. Noben član naj ne bo pripuščen k svetim redovom, če ni prej naredil večnih
zaobljub.
4. V moči predpisov Tridentinskega cerkvenega zbora naj bodo prejemniki
redov podvrženi izpitu pred škofom, ki jih bo posvetil.
5. Škof naj ima pravico, da obišče vse cerkve in oratorije, da ugotovi, ali se
izpolnjujejo sveti kanoni, cerkveni zakoni in pobožna volila.
6. Novi družbi naj bo podeljeno toliko izvzetja iz škofove jurisdikcije, kolikor
je najnujneje potrebno za obstoj, in nič več. Sicer pa naj ostanejo v veljavi vse
škofove pravice in dolžnosti.
Na don Boska je to naredilo vtis in je dal razumeti, da bo verjetno opustil
misel, da bi vložil prošnjo za potrditev. Odpotoval je in je, potem ko se je ustavil
v Parmi, Piacenzi, Bologni in Firencah, prišel v Rim pred pismom, ki ga je poslal
nadškof samemu kardinalu Cateriniju, prefektu Svete kongregacije za koncil.
Prevzvišena eminenca!
Semenišče – Turin, 19. februarja 1873
Velečastiti don Janez Bosko iz Castelnuova, moj škofljan, ustanovitelj družbe duhov-
nikov, ki je dobila začasno potrditev Svetega sedeža, me je prosil, da bi podprl pro-
šnjo za dokončno odobritev njegove družbe, ki jo namerava izročiti svetemu očetu.
Ugodil sem izraženi prošnji in sem mu dal priporočilo, ki ga prilagam v izvirnem
prepisu, ki sem ga tudi lastnoročno podpisal. Dodal sem še navodila, ki jih imam za
potrebna za dober uspeh imenovane družbe in za mirno sožitje v škofijah, kjer bi se
ta družba naselila.
Ti pogoji niso ugajali ustanovitelju družbe in je zato rekel, da bo za zdaj pustil stvari,
kakor so, in ne bo vložil prošnje. Ker pa je v Rimu znan namen imenovanega ustanovite-
127 Gl. MB X, str. 927.

48.9 Page 479

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
479
lja, ki ga je sedaj spremenil, bodo verjetno vpraševali zakaj. V ta namen sporočam vaši
eminenci o imenovanem priporočilu, da boste mogli presoditi in izreči svoje mnenje.
Prepričan sem, da mora imenovana družba:
1. Urediti noviciat po predpisih, ker sicer ne bo mogoča vzgoja ljudi, ki bi bili sposob-
ni držati družbo na kakovostni višini.
2. Nujno potreben je študij filozofije in teologije in podobnega, bolj temeljit in resen,
kot se je to na splošno delalo do sedaj.
3. Naj ne bo pripuščen k svetim redovom nihče, dokler ne naredi večnih zaobljub, si-
cer preprostih, predstojniku v imenu svetega očeta. Sicer se bo dogajalo kot do sedaj,
da bodo nekateri vstopali v družbo in naredili triletne zaobljube z namenom, da ne
bodo ostali, vendar pa so postali duhovniki brez stroškov, po končanem triletju, ki se
pogosto konča takoj po prejetju duhovniškega posvečenja, pa izstopijo in škofje jih
morajo sprejeti, ne da bi bili vzgojeni pri njih in mogoče celo z nasprotnim prepri-
čanjem, kot jih ima škofijska duhovščina. Menim, da bi za zdaj lahko pustili, da bi
stvari ostale take, kat so, in bi gospod don Bosko še izdajal odpustnice tistim, ki so
bili gojenci njegovih zavodov pred štirinajstim letom starosti. Vendar je treba dodati,
da ne bodo posvečeni tisti, ki še niso naredili večnih zaobljub. Ostajam v najglobljem
spoštovanju in vam poljubljam sveti purpur. Najponižnejši in najvdanejši služabnik
+ Lovrenc, nadškof
Toda Gospod je bil s svojim služabnikom in ta, ki je živel v nenehnem združe-
nju z njim, je enako sprejemal vrtnice in trnje.
7.5. PONIŽNO VLOŽI PROŠNJO
Kakor hitro je don Bosko prišel v Rim, se je zbudilo navdušenje kot leta 1867,
ko ga je spremljal don Francesia.
»Vsi iščejo don Boska, mu želijo poljubiti roko in se čutijo nadvse srečne, če
ga morejo imeti kdaj pri svoji mizi. Tolaži vse in povsod budi upanje v življenje. V
sedanjem nemirnem času živimo tukaj v Rimu v nenehnem strahu, zlasti redov-
niki in redovnice. Kakor hitro pa govorijo z don Boskom, se opogumijo in znova
zaživijo.
Vsi, tako papež kakor kardinali in drugi cerkveni predstojniki, želijo, da bi se
naša družba širila in lahko pomagala v potrebah našega časa.«
Vsi, prav vsi so don Boska spodbujali, da bi nadaljeval delo za dokončno po-
trditev konstitucij. Tudi sveti oče mu je v prvi avdienci 27. februarja, ki je trajala
več kot uro in četrt, dajal pogum in ga spodbujal, naj gre naprej.
»Če bi bilo odvisno samo od papeža,« je don Bosko pozneje pripovedoval don
Bertu, »bi bile stvari kmalu urejene.«

48.10 Page 480

▲back to top


480
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Pisali so don Rui, naj bi čim prej poslal konstitucije, ki jih je don Bosko dal
natisniti.
Tisti, ki mu je z izredno zavzetostjo in ljubeznivostjo pomagal, da je svetemu
očetu ponižno predložil prošnjo z vsemi listinami, je bil sam tajnik svete kongre-
gacije za škofe in redovnike mons. Salvatore Nobili Vitelleschi.
V prošnji, napisani v latinskem jeziku, je zapisano, čeprav je bil don Bosko v
Rimu, »Turin, 1. marca 1873«.
Sveti oče!
Salezijanska družba, ki ste jo vi, o preblaženi oče, z delom in nasveti ustanovili, vodili,
utrdili, prosi vašo veliko dobroto za nove usluge, kajti skoraj tridesetletni obstoj in
izpolnjevanje konstitucij te družbe, težave in nevarnosti, ki jih je prestala, in čudovit
razvoj so veliki dokazi, ki nam kažejo na Božji prst, kot to trdijo škofje v svojih pri-
poročilnih pismih.
Da bi dopolnili to delo, želimo predvsem dvoje: končnoveljavno potrditev konstitucij
in popolno pravico izdajati odpustnice.
To sta dve uslugi, ki ju prosim s ponižno in vztrajno prošnjo. Da boste mogli v trenut-
ku videti stanje družbe, prilagam:
1. kratek seznam listin o tej družbi,
2. več izvodov konstitucij zadnje izdaje,
3. izjavo o majhnih spremembah, ki jih je izkušnja pokazala kot zelo koristne za utr-
ditev družbe. Vaša dobrota in naklonjenost naj dodasta še, kar manjka.
In medtem ko to pomembno zadevo polagamo v roke Gospodu, vsi člani družbe, ki
jim je vsem v čast, da se imajo za vaše sinove, iz vsega srca in pobožno molimo k
Bogu, da bi vam navdihnil, kar je najboljše v njegovih očeh.
Medtem se kleče pred vašimi nogami, bolj srečen kot vsi drugi, s to prošnjo podpisu-
jem.128 Najponižnejši sin duh. Janez Bosko, vrhovni predstojnik
Turin, 1. marca 1873
O Brevis notitia in o novi izdaji konstitucij smo že govorili.
V Declarationes (De Regulis Societatis Salesianae aliqua declaratio) don
Bosko razlaga, kako je bilo sprejetih trinajst Animadversiones leta 1864, se pravi
šest (1, 2, 6, 10, 12 in 13) popolnoma, tri (5, 7 in 11) sprejete, vendar brez omem-
be v pravilih in ena (3), ki je bila že sprejeta pa spet odstranjena na predlog mons.
Gastaldija ter končno še ena (4), o kateri se še razpravlja.
8. je predlagala, da bi člani več kot eno uro na dan (plusqnam unius horae
spatium) posvetili premišljevalni in ustni molitvi in da bi vsako leto bili deset dni
(per decem dies) na duhovnih vajah. Kakor smo rekli, je postavil ne manj kot eno
uro molitve na dan in vsako leto deset ali vsaj šest dni duhovnih vaj.
9. je hotela ukiniti poglavje O zunanjih. Prenesel ga je iz konstitucij v dodatek,
kjer bi ga pustil, če bi Sveti sedež v to privolil.
128 Izvirno latinsko besedilo v MB X, str. 700-701.

49 Pages 481-490

▲back to top


49.1 Page 481

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
481
5. je zahtevala privolitev Svetega sedeža v prodajo in prevzemanje dolgov, 7.
je zahtevala isto za ustanovitev novih postojank in za sprejem semenišč in 11. na
tri leta poročilo o stanju družbe sveti kongregaciji, kar je že sprejel in vedno izpol-
njeval, ne da bi to vnesel v konstitucije zaradi previdnosti v tistih časih.
3. zadeva se tiče oprostitev od zaobljub. V konstitucijah iz leta 1864 je reče-
no: Če mora kdo iz pametnega razloga in po posvetu s predstojniki zapustiti druž-
bo, ga od zaobljub lahko odveže vrhovni predstojnik materne hiše. Don Bosko je
v smislu opombe v prvi izdaj pravil v latinskem jeziku napisal, da je predstojnik
lahko odvezal od triletnih zaobljub in da je za odvezo od večnih zaobljub moral
prositi v Rim. Toda v zadnji izdaji je, medtem ko je izjavljal, da je pripravljen spre-
jeti kakršno koli odločitev svete kongregacije, znova napisal, da lahko vrhovni
predstojnik da odvezo tudi od večnih zaobljub, in to po nasvetu turinskega nad-
škofa, ki mu je z besedo in pisno zagotavljal, da je to v moči vrhovnega predstoj-
nika pri vseh tovrstnih redovnih družbah. Tudi iz tega se vidi nadškofov namen,
da bi imel kolikor mogoče salezijansko družbo daleč od neposredne odvisnosti
od Svetega sedeža.
4. se tiče odpustnic za podelitev svetih redov. O tem se je še razpravljalo v
upanju, da bo Sveti sedež to neposredno pravico podelil.
Don Boskova prošnja ni omenjala novih priporočilnih pisem, vendar je kmalu
prejel vse, za katere je prosil, ter jih tako, kakor so prihajala, izročal mons. Vitel-
leschiju.129
Prva so bila pisma škofov iz Casaleja in iz Savone, ki sta popolnoma soglašala
in nista postavljala nikakršnih omejitev.
Priporočilno pismo mons. Gaudenzija iz Vigevana ne bi moglo biti bolj obšir-
no in prisrčno. Potem ko je podčrtal, da ime duhovnika don Janeza Boska odmeva
»polno spoštovanja po vsem Piemontu«, ker »ga vsi občudujejo zaradi opravlje-
nih del« in »zato ni potrebno« njegovo priporočilo, ker »dela svetega duhovnika
govorijo sama po sebi«, pa mu je vendar »zelo ljubo, da lahko izreče to pričevanje
občudovanja in hvaležnosti«, ki ju čuti »za duhovnika«, ki ga »je vedno občudoval
in v katerem je od začetka njegovega delovanja« vedno gledal »človeka, ki ga je
Gospod vzbudil v slavo katoliškega duhovništva in v dobro človeštva«.
Tudi mons. Siboni, škof v Albengi, je poslal nadvse laskavo priporočilo. Od nje-
ga hranimo tudi odgovor na okrožnico mons. Gastaldija, v katerem se zdi, da pri-
voljuje v njegove predloge, vendar ne skriva občudovanja do don Boska in do sale-
zijanskega dela in potem preide na skrbi, ki jih ima tiste dni zaradi svoje škofije.130
Samo nadškof iz Genove privoljuje v pogoje mons. Gastaldija, četudi ne poza-
bi omeniti odličnih uspehov zavetišča v Sampierdareni.131
Don Bosko je prosil mons. Manacordo, da bi mu v kakem prostem trenutku
129 Gl. MB X, str. 894.
130 Gl. MB X, str. 996.
131 Gl. MB X, str. 929.

49.2 Page 482

▲back to top


482
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
med tolikerimi posli napisal dve vrstici priporočila. Ta je izrabil dan, ko je moral
odpotovati v Assisi, in je med vrnitvijo v Rim s svinčnikom napisal svoje priporo-
čilo, ga prepisal na lepo in dal don Bosku, ki ga je 11. marca 1873 brez odlašanja
izročil mons. Vitelleschiju ter mu rekel, da nima več drugih.
Tajnik svete kongregacije je vse predložil svetemu očetu, ki je prebral imena
tistih, ki so jih napisali, nato pa mu ponudil priporočilno pismo mons. Manacorde
in rekel: »Berite to.« Pozorno je bral in bil zadovoljen, tako da drugih sploh ni
hotel več videti. Vzkliknil je:
»Torej, zadovoljite mi don Boska.«
Priporočilno pismo mons. Manacorde je bilo zares najlepše, skoraj si upamo
reči razglas Božjega svetnikovega poslanstva.
V prevodu se glasi takole:
Preblaženi oče!
Že od leta 1844 obstaja v Piemontu družba z naslovom sv. Frančiška Saleškega, ki jo
je priklical v življenje odlični duhovnik Janez Bosko iz turinske škofije, ki je od svojih
otroških let s pošteno zabavo, z dobrimi besedami in lepim zgledom poučeval dečke
o Božjih stvareh. Veselost in dobrohotnost, ki ju je odražal, sta mu, ne da bi se tega
zavedal in na to mislil, pridobili tako dobro ime, da je z močjo, prepojeno s krščansko
ljubeznijo, pritegoval otroke. Ni prejel zastonj milosti nebeškega razsvetljenja in je
zato rasel v milosti pred Bogom in ljudmi. Mladina se je, pritegnjena samo s sred-
stvi krščanske ljubezni, zbirala okoli njega v veliko veselje Turinčanov in okoličanov.
Tako je nastala družba, ki je bila leta 1869 na prošnjo škofov ustanovljena kot redov-
na družba preprostih zaobljub, pod vodstvom vrhovnega predstojnika zgoraj imeno-
vanega Janeza Boska, medtem ko so odložili končno potrditev konstitucij. Ko nas je
sedaj zgoraj imenovani duhovnik prosil za priporočilno pismo, da bi laže dosegel od
Apostolskega sedeža končnoveljavno odobritev, v vesti pred Gospodom izpričujemo,
kar smo videli z našimi očmi in slišali z našimi ušesi, z namenom, da bi imenovana
družba, podprta z oblastjo Apostolskega sedeža, prinesla, kakor je to delala do sedaj,
dobre sadove tudi našim zanamcem.
To je zares gorčično zrno, ki, čeprav je najmanjše med semeni, zraste v največje med
vsemi zelišči in razprostira široke veje, v katerih bivajo ptice neba. Tako je ta druž-
ba od skromnih začetkov v moči rose Božje milosti, rekli bi po čudežu Božje previd-
nosti, zrasla v kratkem ob splošnem občudovanju v veliko drevo, v katerem zlasti
najrevnejši dobivajo svoje zatočišče in, kar je največ, se hranijo z nebeškim kruhom.
Vsi enoglasno pričajo o dobrem, ki ga ta ustanova dela vsak dan, ki meče kot goreč
svetilnik svoje žarke povsod, tako da se ni čuditi, da dečki od vseh strani prihajajo
v salezijanski oratorij, pritegnjeni od blagih dišav, ki prihajajo iz virov krščanske
ljubezni. Tu se duše bogatijo s krepostmi, tu živi pristna vera, se goji trdno upanje in
ljubezen brez hinavščine. Tukaj vzgajajo dečke v kreposti in modrosti, pobožnosti,
velikodušnosti, ljubeznivosti in odkritosrčni dobrohotnosti.

49.3 Page 483

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
483
Nadarjeni imajo priložnost se šolati, drugi se glede na naravne sposobnosti vadijo v
raznih obrteh, kakor tudi v glasbi, vse to pa ne toliko zaradi zaslužka kakor zato, da
bi si ustvarili pošteno izhodišče za življenje, ko bodo zapustili zavod. To je pomembno
zlasti še zaradi težkih časov, v katerih živimo. Tako nastajajo povsod majhni oratoriji
pod varstvom kakega svetnika, kjer se vzgajajo dečki v pobožnosti s krščanskim na-
ukom, s sveto mašo, s pobožnimi spodbudami, s prejemanjem zakramentov pa tudi s
pošteno zabavo, brez katere si ne moremo zamisliti mladostne dobe.
Odlični člani te družbe, ki vodijo šole, to, kar so zastonj prejeli, tudi zastonj dajejo
z ljubeznivimi besedami, s spisi in zgledom. Salezijanska družba je brez dvoma sol,
s katero se soli sodobna družba, in luč tistim, ki imajo oči, pa ne vidijo in so v temi
največje nevednosti; je glas, ki doni po cestah in trgih ter varuje vse uboge fante pred
slabim kvasom in jih poučuje o Božjih zapovedih. Prav tako moramo omeniti to, kar
vsi imajo za nadvse koristno, to je tiskarna, kjer tiskajo veliko knjig po zaslugi in
žrtvah članov iste družbe.
Te in druge sadove moramo pripisati tej odlični ustanovi, kjer v noviciatu z vsakdanjimi
nagovori in drugimi duhovnimi vajami rektor goji njihovo duhovno življenje in jih spod-
buja k učenju in dobrodelnosti. Rekli smo noviciat, naj povemo manj prikrito kot drugi,
pravi noviciat, kot ga mora imeti ustanova, ki deluje za korist duš. Kajti ni človeka, ki ne
bi videl, da če bi to delali javno in z zunanjim bliščem, pred očmi uničevalcev redov, ne bi
bilo mogoče ne postaviti v nevarnost njihov obstoj. Zato mi potrpežljivo izročamo v roke
Božje previdnosti vse, kar bi si še popolnejšega mogli želeti, da bo Bog, ko se bo vrnil mir,
podelil vse, kar je potrebno za izpolnitev njegovega dela. Kot dokaz za to, da so salezi-
janski gojenci v tem dobro vzgojeni, in ne da bi navajali druge razloge, povejmo, da iz
njihovih zavodov vsako leto prihaja nič manj kot po sto kandidatov za duhovniški poklic
in tako predstavljajo gotovo ne najmanjše število tistih, ki v Piemontu vstopajo v seme-
nišča in se odlikujejo ne samo po svojem številu, temveč tudi po svoji dosedanji vzgoji.
Zato prošnjam duhovnika Janeza Boska pridružujemo tudi naše in prosimo, da bi
bile uslišane. Vrhovni sedež, kateremu obljubljamo popolno pokorščino in spoštova-
nje do smrti, bo, podprt z Božjo modrostjo, presodil, kaj je prav.
Rim, 2. marca 1873
+ Emilij Manacorda, škof v Fossanu
Ta priporočila so naredila odličen vtis in brez odlašanja so sklenili postaviti
posebnega konzultorja, ki bi pregledal konstitucije in izrekel svojo sodbo, čeprav
izjave mons. Gastaldija, ki jih je predložil tako ustno kakor pisno, niso ostale brez
vprašaja.
»Postopek za našo družbo,« je 12. marca 1873 pisal don Berto don Lemoynu,
»je v teku in pričakujemo dober izid.« Medtem pa je poročal tudi o naslednjih
nadrobnostih.
Na nekem obisku pri mons. Fratejacciju je pogovor nanesel tudi na dokončno
potrditev konstitucij salezijanske družbe in monsinjor je dejal don Bosku:

49.4 Page 484

▲back to top


484
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Menim, da bo turinski nadškof storil veliko.«
In don Bosko: »Oh, ne.«
»Kako? In vi ste ga predložili za škofa v Saluzzu in potem za nadškofa v Turinu.«
»Glejte, monsinjor, jaz pravim kakor Koriolanova132 mati: Če ne bi imela sina,
sedaj ne bi bila sužnja. Tako je z menoj. Če ga ne bi naredil za škofa, bi imel sedaj
eno težavo manj.«
»Vse do sedaj nisem vedel, da bi bil nasproten redovnim ustanovam.«
»Res je, marsikaj je narobe, zato je dobro, da se popravi tisto, kar je treba
popraviti, vendar naj se pri tem ne razbija.«
Monsinjor je menil, da bi ga bilo treba opozoriti.
»So ga že. Papež ga je opozoril. Suspendiral je na levo in desno za prave ma-
lenkosti in sedaj v Turinu počne isto. Glejte, obvezuje nas, da mu moramo prina-
šati v pregled aritmetične knjige, letopise itn., in jih drži pri sebi in mi moramo
prekiniti naše delo.«
»To se mi zares zdi čudno. Opazoval sem ga na cerkvenem zboru, ko je nosil
daljši talar, kot je navada, in to mi je dalo misliti. Nevarnost je, da se bo taka vrsta
ljudi zapisala janzenizmu. Oh, zares mi je žal. Še dobro se spominjam, kako ste vi,
ko ste predlagali škofe, govorili: To je najbolj svet škof, kar sem jih predlagal. Bil
je mons. Galletti. Toda ta je najboljši izmed vseh. In to je bil mons. Gastaldi. Ubogi
don Bosko, kako hudo mi je!«
Dejansko je bila pot, ki jo je svetnik moral prehoditi, še dolga, polna kamenja
in trnja.
Dne 22. marca 1873 je odšel iz Rima in se 30. vrnil v oratorij. Don Cagliero
mu je podal naslednje poročilo:
Med njegovo odsotnostjo je bil pri nadškofu, da bi se dogovoril za podelitev
svetih redov, in po zaupnem pogovoru mu je nadškof dejal:
»Glede tega mi je rektor don Soldati dejal, da je eden izmed vaših duhovni-
kov šel v semenišče, tam kričavo govoril in žalil predstojnike ter dajal slab zgled
semeniščnikom.«
»Oprostite, ekscelenca,« je vzkliknil don Cagliero, ne poznam zadev, toda člo-
vek, ki smo ga poslali, je don Bologna, ki ima močan glas in govori tudi v oratoriju
zelo glasno. Človek, ki prihaja s hribov in se ni odvadil kričati.«
»Na vsak način ga morate opozoriti, ker to ni prav.«
»Ekscelenca, bodite mirni, zagotovo ga bom opozoril. Toda zakaj gre don Sol-
dati, ki je bil moj tovariš v šoli, za tako malenkost takoj nadlegovat monsinjorja?
Saj bi to lahko povedal meni in bi vso stvar mirno uredili.«
Da ne bi nikdar izrekel česa takega! Nadškof je vrgel po tleh spisek ordinan-
dov, ki ga je držal v roki, in je spustil vrsto očitkov, kar je trajalo celo uro.
Ko je končal, je don Cagliero tiho pobral papirje, se priklonil in ves žalosten
132 Hraber general v boju proti Volskom (r. 527 pr. Kristusom) – op. prevajalca.

49.5 Page 485

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
485
odšel. Od tistega dne je bil don Calgiero primoran, da se je obnašal diplomatsko,
kar pa ni ugajalo mons. Gastaldiju, ki ga je sicer zelo spoštoval.
Tudi don Bosko je ob raznih priložnostih videl, da pretirava. Nekega dne, ko
je komaj vstopil v nadškofovo pisarno, je, medtem ko je pisal, vzkliknil:
»Oh, don Bosko! Ali veste, da imam v rokah zelo resno zadevo?«
»Seveda. Saj je to, kar dela nadškof, vedno zelo pomembno.«
»Toda tukaj gre za čisto poseben primer. Podpisati moram dopis nekemu ka-
noniku.«
»Za napredovanje?«
»Kakšno napredovanje! Gre za suspenz ‚a divinis‘ (svetih opravil).«
»Prosim vas, dobro pretehtajte zadevo.«
»Stvar je zelo resna in informacije so točne.«
»Bi lahko vedel, kdo je ta kanonik?«
»N. N.«
»Iz Chierija?«
»Da, iz Chierija.«
»Monsinjor, pomislite, da ima ta kanonik neoporečen sloves v Chieriju. Ves
Chieri ga spoštuje in ceni. To bi bilo pohujšanje. Cerkvena oblast bi s tem veliko
izgubila.«
»Kljub temu je treba to storiti,« je dodal nadškof odločno. In tako je tudi sto-
ril. Šlo je za neko kapelo. Kanonik je bil malo trmast. Ko je dobil novico o suspen-
zu, ki ga ni pričakoval, je zbesnel, pritekel k don Bosku in ga prosil, da bi ga sprejel
v eno izmed svojih hiš in ga tako rešil zadrege, v kateri se je znašel. Don Bosko ga
je poslal v Alassio, pa ne brez nadškofove ogorčenosti.
7.6. NOVA POLENA POD NOGE
Tisti, ki so poznali mons. Gastaldija, so v njem videli dve osebi: javno, avtori-
tativno, neuklonljivo osebo in zasebno z zlatim srcem, velikodušnega in ljubezni-
vega vedenja. Tako zelo mu je bilo za rešitev duš in krepostno življenje duhov-
nikov, da je pokleknil pred nekim nesrečnežem, ki je zapustil duhovniški stan in
živel z neko žensko, in ga prosil, da bi se vrnil na pravo pot. Obljubil mu je, da mu
bo priskrbel vse potrebno za življenje in pomagal celo njegovi družini. Pa mu ni
uspelo. Vendar se je še naprej trudil, da bi rešil to dušo.
Sloves, ki ga je imel don Bosko, ugled, ki ga je samo po sebi umevno imel
v salezijanskih hišah, in zlasti zaupljivost, ki je je bil deležen pri svetem očetu,
so pomenili zmanjšanje njegove nadškofovske avtoritete. Kot odločen v obrambi
svojih pravic, je kar naprej pretiraval v svojih odločitvah. Gospod je to dovoljeval,
da je dajal don Bosku priložnost, da je z velikanskimi koraki napredoval na poti
popolnosti in istočasno dal naši družbi čim boljša pravila.

49.6 Page 486

▲back to top


486
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Don Bosko je prosil, da bi mu izdal potrdilo, da ne bo delil svetih redov na
soboto ‚sitientes‘, ko bi rad poslal diakona Alojzija Lasagna in Janeza Krstnika
Baccina, dva bodoča slavna misijonarja, da bi ju posvetil v duhovnika in ju zato
predstavil kakemu drugemu škofu. V odgovor je njegov tajnik prinesel pismo brez
podpisa, a pisano z nadškofovo roko:
»Vsakokrat, ko kak član Oratorija sv. Frančiška Saleškega prosi nadškofijsko
pisarno v Turinu, da bi prejel svete redove ali da bi prejel potrdilo za dovoljenje,
da sme prejeti redove v kaki drugi škofiji, mora predložiti potrdilo predstojnika
imenovanje družbe ali njegovega namestnika. V njem mora biti navedeno ime,
priimek, rojstni kraj, škofija in potrdilo, da je vstopil v družbo pred 14. letom sta-
rosti; da je naredil triletne zaobljube in ni še dokončno vezan; da je uspešno opra-
vil izpite; zakaj se ni predstavil na posvetitev, ko je nadškof delil redove.
Tako potrdilo naj se predloži za diakona Alojzija Lasagna in Janeza Baccina.
Velečastiti gospod don Bosko!
Semenišče, 10. aprila 1873
Monsinjor nadškof mi naroča, naj pišem vaši veleugledni osebnosti, da on ne more
povedati ničesar razen to, da vi potrdite, da sta dva gospoda, ki naj bi prejela duhov-
niško posvečenje prihodnjo veliko soboto, dobro opravila potreben izpit na nadško-
fijski kuriji v Turinu. V globokem spoštovanju vas pozdravlja
najvdanejši služabnik T. Chiuso, tajnik
Nadškof ni mogel zahtevati, da bi izpit iz teologije, ki ga je Tridentinski
cerkveni zbor nalagal škofu, ki je delil redove, moral opraviti v Turinu. Ker pa se
je nadškofu zdelo, da je posvečevanje v drugih škofijah, ko on sam ne bi posveče-
val v svoji stolnici, samo izgovor, medtem ko so bili salezijanski družbi potrebni
duhovniki, so mu rekli, da se bosta predstavila na izpit. Toda on je bil že odločen,
da bo metal polena pod noge, in je zato zahteval, da bi morali vložiti prošnjo že
štirideset dni prej.
Ker je bilo to nemogoče, so ga znova prosili, da bi izjavil, da ne bo imel ordina-
cij na veliko soboto, da prosilcev ne sprejme na izpit in da noče izdati omenjenega
potrdila.
Nadškof je še pomnožil zahteve in zahteval, da naj tisti, ki hoče prejeti redove,
štirideset dni prej pride k njemu, da ga bo vprašal po imenu, priimku, kraju rojstva,
kraju, kjer je opravil prvo šolanje, preden je vstopil v družbo, o letih, ki jih je preži-
vel v družbi, ali ima začasne ali večne zaobljube ter kdaj in zakaj je vstopil v družbo,
ali je bil zadovoljen s svojim poklicem, zakaj ni ostal v škofiji itn. itn. S takim na-
tančnim poizvedovanjem je hotel pokazati, da gre dejansko za škofijsko ustanovo.
Tak način ravnanja je v nekaterih vzbudil nemir in vznemirjeno vest, pri dru-
gih pa je pripeljal do izgube poklica. Toda ‚pro bono pacis‘ (zaradi miru) so se
vdali, čeprav je bilo tako početje v nasprotju s cerkveno disciplino.
Njegova stalna tožba se je glasila, da don Bosko skrbi samo za svoje poklice
in ne za škofijo. Nekega dne je pogovoru z raznimi osebnostmi v cerkvenem kon-
viktu o potrebnosti poklicev sklonil glavo in vzkliknil:

49.7 Page 487

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
487
»Je kraj, kjer fante vzgajajo za vse kaj drugega kot za pomoč škofiji.«
Vsi so razumeli, kaj je hotel s tem povedati. Don Askanij Savio, repetitor mo-
ralke, je vzel v roke seznam duhovnikov, ki so bili v konviktu, in dejal, da samo
štirje ne prihajajo iz don Boskovega oratorija.
Nadškof mu je odvrnil: »Vi si vedno izmišljujete kaj novega.«
»Tudi vi, ekscelenca,« mu je don Savio smehljaje se odvrnil.
Ko je slišal, da je vse pripravljeno, da bi dokončno potrdili konstitucije, je zno-
va pisal kardinalu Bizzariju, prefektu kongregacije, celo vrsto pritožb in obtožb.
Veleugledna eminenca! Turin – Semenišče, 20. aprila 1873
Imam za svojo neizogibno dolžnost, da izrazim vaši eminenci in po vas Sveti kon-
gregaciji za škofe in redovnike stanje Kongregacije sv. Frančiška Saleškega, ki jo je
ustanovil velečastiti duhovnik Janez Bosko iz moje škofije. Glede tega mi je močno pri
srcu, da bi vaša eminenca izrazila stališče o tem, ali je že potrjena od Svetega sedeža
in zato uživa vse pravice in predpravice redovnikov, ali jo je treba imeti za družbo,
ki je deležna dobrohotnosti Svetega sedeža, in da tisti privilegiji, ki jih je že prejela,
veljajo samo začasno ‚ad experimentum‘ (za poskušnjo) in ne obsega vseh privilegi-
jev redovnikov.
Ta družba je bila ustanovljena s privolitvijo turinskega nadškofa Alojzija Fransonija,
se nadaljevala s privolitvijo njegovega naslednika mons. Aleksandra Riccardija in z
mojo privolitvijo in želim, da bi delovala še naprej za krščanski pouk in vzgojo mladi-
ne. Toda njenih pravil še nisem potrdil niti jaz, ker me za to nihče ni prosil, niti kateri
mojih prednikov. Sicer pa se jaz ne bi čutil pripravljenega, da bi ta pravila potrdil
taka, kakor so sedaj in kakor so jih natisnili v tiskarni te družbe. Tam namreč ni pra-
vil za dober noviciat, brez katerega nikdar ne bo dobrih redovnikov, in zato družba
nikdar ne bo imela upov za dobro prihodnost.
V tej točki glede noviciata se po mojih mislih gospod don Bosko zelo moti. Menim, da
morajo osebe, ki hočejo delati zaobljube v družbi, imeti za seboj dve leti vaje v poniž-
nosti in zatajevanju samega sebe, da dosežejo popolno ravnodušnost v vsem. To je bi-
stvena sestavina redovništva. Morajo se vaditi v izpolnjevanju posebne asketike, kakor
je to običaj v redovih in zlasti še v Jezusovi družbi. Gospod don Bosko pa nasprotno
meni, da lahko pripusti k zaobljubam fante, ki so kot dečki vstopili v njegove zavode
in so jih sedem pa tudi osem let pozorno opazovali in ugotovili, da so pobožni, čisti,
ubogljivi, zatajevani in da je to zadosti, da jih lahko pripusti k zaobljubam. Toda to je
po mojem mnenju zmota, kajti izkušnja kaže, da so ti fantje odlični kristjani, vendar pa
ne zadosti vzgojeni v duhu zatajevanja, stanovitnosti odrekanja in ravnodušnosti, brez
katerih ne bodo mogli biti nikdar dobri redovniki in vztrajati v poklicu.133
Zato so zaradi pomanjkanja noviciata izstopili že nekateri, ki so naredili večne zaob-
ljube in za katere se je zdelo, da so popolnoma trdni v svojem poklicu. In ti so mi, ko
133 (Opomba monsinjorja nadškofa). Tako v Jezusovi družbi, ki ima veliko članov, ki so kot dečki
rasli v njihovih kolegijih in so 7, 8 in 9 let bili njihovi gojenci, niso oproščeni niti enega dneva novi-
ciata.

49.8 Page 488

▲back to top


488
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
sem jih vprašal, zakaj so izstopili, odgovorili, da niso imeli priložnosti, da bi opravili
dober noviciat, niso imeli priložnosti, da bi se zadostno oblikovali v redovnem duhu.
Sedaj pa ta družba, ne da bi imela slab namen, povzroča nemajhne motnje v cerkveni
disciplini in bojim se, da se bo to zgodilo tudi v drugih škofijah, in sicer na ta način:
Predstojnik ima dovoljenje, da lahko predstavi za svete redove fante, ki so vstopili v
njegove šole pred 14. letom starosti, četudi nimajo premoženja, so pa naredili tri-
letne zaobljube. Če bi zaobljube obnovili in ostali v družbi, bi bilo vse v redu. Dogaja
pa se, da nekateri fantje, ki ne zmorejo plačevati mesečnine v semenišču, vstopijo v
družbo, kjer brezplačno opravijo študij in so ordinirani ‚titulo Mensae communis‘ (na
naslov skupne mize). Po izteku triletnih zaobljub izstopijo in se predstavijo škofu, da
jih sprejme v svojo škofijo. Toda tukaj manjka premoženje in kak študij so opravili
in kako vzgojo so dobili. Je to v skladu s tem, kar dobivajo v škofiji? Če bi bil vsaj don
Bosko tisti, ki jih je izbral in vzgajal, toda to so bili drugi, ki nimajo niti duha niti bi-
strovidnosti niti don Boskove miselnosti. Ko sem bil škof v Saluzzu, so posvetili enega
mojih škofljanov v tej družbi in ga kmalu zatem odpustili, ker so odkrili, da je nezme-
ren v pijači, in tak je še sedaj. Zato se mi zdi, da je pogoj, da se predstavljajo za svete
redove samo z začasnimi zaobljubami, prelahka možnost, da tisti, ki nimajo namena,
da bi postali redovniki, ki v duhovniškem stanu ne iščejo drugega kot samo zaslužek
in ki brez najmanjšega izdatka pri don Bosku najdejo možnost, da se dajo posvetiti
in se po preteku triletnih zaobljub predstavijo škofu, da jim on poskrbi cerkveni pre-
užitek, nevzdržen. Škof pa mora zanje zaradi duhovniškega značaja, čeprav jih je na
začetku, ko so se predstavili za duhovniško preobleko, zavrnil, poskrbeti.
Stvar pa postane še bolj skrb vzbujajoče, ko gospod don Bosko v moči dovoljenja, ki
pravi, da ga ima, predstavi za svete redove tudi fante, ki so vstopili v njegovo družbo
po 14. ali celo 20. letu. Tak iz semenišča odpuščen klerik se predstavi don Bosku, ta
ga sprejme tudi brez škofovega dovoljenja in ga pošlje za učitelja v kak zavod v kaki
oddaljeni škofiji. Tako jih npr. pošilja iz Turina v Varazze v škofiji Savona ali v Alassio
v škofiji Albenga. Ta fant, medtem ko je učitelj v šoli, študira teologijo in don Bosko ga
ob svojem času predstavi škofu, ki ga brez nadaljnjega posveti v duhovnika. Posveče-
ni fant izpolni kmalu svoje triletne zaobljube, se vrne domov in je duhovnik, ne da bi
njegov škof o tem sploh kaj vedel in bi ga je celo imel za nesposobnega.
Končno v tej družbi ni možnosti, da bi se vzgojili duhovniki, dobro podkovani v raci-
onalni filozofiji in v svetih vedah, ker opravljajo študij, medtem ko poučujejo latin-
ščino in druge gimnazijske predmete. Poleg tega pa je Sveti sedež odločil, da morajo
študenti teologije te družbe v Turinu obiskovati nadškofijsko semenišče. Vendar je
don Bosku uspelo, da so ga oprostili tega pogoja.
Za praktični sklep bi predlagal naslednje:
1. Pravila te družbe naj takoj pregleda turinski nadškof in skuša dobiti potrebno
potrdilo. Če bi nadškof zavrnil potrdilo, naj svoje razloge predloži škofom v Casaleju,
Savoni, Albengi in nadškofu v Genovi, kjer ima gospod don Bosko svoje zavode. Vsi
skupaj naj predložijo potrdilo.
2. Gospod don Bosko ne more predstaviti za svete redove nikogar, ki ni vstopil v nje-

49.9 Page 489

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
489
gove šole pred 16. letom in potem od svojega vstopa ostal vedno tam in ni nikdar
izstopil.
3. Don Bosko ne more predstaviti za prejem subdiakonata nikogar, ki ne izpolnjuje
pogoja pod 2. in ni naredil večnih zaobljub, od katerih lahko odveže samo papež.
4. Vsi študenti teologije morajo vsaj štiri leta obiskovati šole v semenišču tistega kra-
ja, kjer je njihov zavod. Zato naj v krajih, kjer ni škofijskih semenišč, nimajo osebja, ki
je dolžno študirati teologijo.
5. Vsi pripravniki, ki jih don Bosko predstavlja za prejem svetih redov, se morajo pred
ordinacijami predstaviti krajevnemu škofu z vsemi potrebnimi listinami in pokazati,
da so vstopili v šole družbe pred 16. letom, da jih niso nikdar zapustili, da so naredili
večne zaobljube (če gre za višje redove), da so obiskovali škofijsko teološko šolo in jih
je škof podvrgel strogemu izpitu, kot ga predpisuje Tridentinski cerkveni zbor sess.
23, c. 12.
Vse to predlagam Sveti kongregaciji in predvsem vaši eminenci in končujem z izjavo,
da se zelo bojim, da bo ta družba, če ne bodo storjene takojšnje odločitve, zaradi
pomanjkanja pravilne discipline in klene teološke izobrazbe in s tem zaradi pomanj-
kanja zadosti izobraženih članov životarila, dokler bo živel njen ustanovitelj. Po nje-
govi smrti pa bo vse propadlo in bodo opeharjene mnoge dobrodelne osebe, ki so
pomagale pri izgradnji družbe.
Menim, da sem tudi jaz v številu teh, kajti videl sem jo rasti in sem sodeloval pri nje-
nem nastajanju kot profesor in škof, in to s svojim denarjem. Vedno sem spodbujal
ustanovitelja in ga podpiral s svojim odobravanjem. Nisem mu govoril o pomanj-
kljivostih, da mu ne bi vzel poguma in tudi zato, ker takrat nisem imel jurisdikcije
nad to ustanovo. In ker so bili časi zelo težki, sem menil, da lahko zatisnemo eno oko
zaradi neposrednega dobrega, ki ga je ustanova delala, in v upanju, da bo Božja pre-
vidnost vse pravilno uredila. Toda sedaj, ko je ta ustanova del moje škofije in ko imam
dolžnost, da presojam stvari tako, kakor so, in ko vidim, da ustanova, čeprav se zdi,
da je močno zrasla, nima pravih osnov, se mi zdi nujno, da izrečem svojo zaskrblje-
nost tej sveti kongregaciji kot dejavniku, ki naj poskrbi, da bo imenovana ustanova
dobila trdno osnovo in trajen obstoj.
Priklanjam se in vam poljubljam sveti škrlat ter si štejem v čast, da se lahko imenu-
jem vaše eminence vdanega služabnika.
+ Lovrenc, nadškof v Turinu
Ne bomo zavračali monsinjorjevih trditev, ker vsak, ki bere, vidi, da so preti-
rane in neresnične. Naj samo omenimo njegovega škofljana, ki ga je on kot škof v
Saluzzu posvetil v duhovnika: ta človek ni bil nikdar član salezijanske družbe in ga
je škof sam posvetil proti don Boskovemu mnenju z rednim cerkvenim naslovom.
Kar se tiče popolnega pomanjkanja noviciata, naj povemo, da je teklo vse v
najprimernejši obliki za tiste čase in glede na začetek ustanove: pripravniki za
vstop v družbo so delovali v korist mladine tako, da so živeli z njo, se z njo učili
v učilnici, bili z mladimi v spalnici, v cerkvi, na dvorišču, na sprehodu, in tako, da
so se žrtvovali s tem, da so poučevali v dnevnih in večernih šolah, istočasno pa

49.10 Page 490

▲back to top


490
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
so tudi sami študirali. V tistih časih ni bilo mogoče delati drugače. Pobožne vaje
pa so se nenehno opravljale. Mons. Ghilardi, škof v Mondovìju, ki je dobro poznal
življenje v oratoriju, je sprejel v svojo hišo don Duranda, da bi tam opravil duhov-
ne vaje za sprejem redov. Večkrat ga je vzel s seboj na sprehod. »Kaj pa duhovne
vaje?« je spoštljivo pripomnil dobri sobrat. »Kaj duhovne vaje?« mu odgovarjal
monsinjor, »vi jih v oratoriju opravljate vse dni, od prvega do zadnjega dneva v
letu.« Don Bosko je bil prepričan, da je bolje danes storiti tisto malo dobrega, ki ga
lahko, kakor pa čakati, da bomo jutri lahko storili bolje, kajti boljše, je imel navado
reči, je sovražnik dobrega.
Nadškofa je skrbelo, da bi don Bosko prejel popolno dovoljenje za izdajanje
odpustnic, in je zato predlagal, da jih lahko daje samo tistim, ki so vstopili v sale-
zijanske hiše namesto pred 14. tudi pred 16. letom, drugim pa ne.
Drugo, kar je jezilo nadškofa, je bilo, da je don Bosko nekatere, ki so izstopi-
li iz nadškofijskega semenišča, sprejemal v svoje zavode. Nekateri so zapuščali
semenišče, ker so se čutili poklicane za redovno življenje, drugi pa so odhajali
zaradi malo čudnega značaja rektorja don Soldatija. Ta na primer (poroča don
Amossi) semeniščnikov ni naslavljal s ti, ker niso bili njegovi sorodniki, ni jih kli-
cal z vi, kajti to je za služabniško osebje, toliko manj še lei (vi), ker niso bili njegovi
predstojniki. Klical jih je z lui (on), kot na primer ‚On govori vedno v času molka,
on ravna grdo s svojimi tovariši. Danes zjutraj je on bil med mašo raztresen.‘
Tiste dni sta zapustila semenišče dva klerika, neki Borel ali Borelli in Angel
Rocca. Prvega je don Bosko sprejel, da bi lahko opravil duhovne vaje in se tako
odločil o svojem poklicu. Po enem tednu je slekel duhovniško obleko in se vrnil
domov. Drugi pa je bil odločen, da bo postal salezijanec, in don Bosko ga je poslal
v Lanzo, da preizkusi naše življenje. Nadškof je za to zvedel in takoj dal pisati:
Velespoštovani gospod!
Turin, 29. aprila 1873
Velečastiti monsinjor naš nadškof mi je naročil, da naj pišem vaši uglednosti, da ga
močno boli, da ste sprejeli fanta Borela in Rocca v zavod v Varazzeju oziroma v Sam-
pierdareni in v Lanzu. Boli ga zato, ker ste ju sprejeli kot klerika, medtem ko je Borel
sam izjavil, da se ne čuti poklicanega v cerkveno službo, in ker Rocca ni dal zadostnih
znamenj za poklic. Zato monsinjor, če bi ta dva klerika iz oratorija prosila za svete
redove, ne bo dal nikdar svoje privolitve. Istočasno pričakuje, da mu pojasnite svoj
namen. T. Chiuso, tajnik
Ne vemo, kakšen je bil odgovor. Vsekakor pa nadškof ni bil zadovoljen in je
dal naslednjo izrecno izjavo:
Velečastiti gospod!
Turin, 7. maja 1873
Njegova ekscelenca monsinjor nadškof mi naroča, naj vam sporočim, da on na svojo
veliko žalost ne bo mogel pripustiti k svetim rodovom nobenega člana Družbe sv.
Frančiška Saleškega tako dolgo, dokler ne dokažete, da fanta Borelli in Rocca nista
več v nobeni hiši vaše družbe, in dokler ne obljubite, da ne boste več sprejemali no-

50 Pages 491-500

▲back to top


50.1 Page 491

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
491
benih fantov, ne teh dveh kakor tudi ne drugih, ki bi kdaj bili člani turinskega klera,
brez dovoljenja nadškofijske pisarne.
V najglobljem spoštovanju ostajam vaše uglednosti
najvdanejši služabnik T. Chiuso, nadškofijski tajnik
Mons. Bertagna je v informativnem procesu izjavil, da don Bosko »pri oseb-
nih žalitvah, ki so se tikale njegove osebe, ni odgovarjal in jih je z občudovanja
vredno žrtvijo pozabljal, če pa ga je kdo oviral pri ustanavljanju njegove družbe,
tega ni lahko pozabil ali pa se je zaprl v molk.« Seveda ni mogel, da ne bi govoril o
tem s pobožnimi in učenimi duhovniki, da jih je prosil za svet. »Bil pa je tako za-
držan,« priča don Rua, »da je govoril samo s tistimi, s katerimi je bilo to potrebno.
Jaz sam in drugi moji sobratje, ki smo bili vedno ob njegovi strani, smo ga zelo po-
redko slišali govoriti o teh primerih. Omejeval se je na tiste svoje sinove, ki so mu
pomagali, da je odpravljal take neprijetne primere, kot so tajniki in prepisovalci.«
Tokrat ga je nadškofova izjava zelo vznemirila. Preden mu je odgovoril, je šel
za tri dni v Borgo San Martino, kjer je opravil duhovne vaje, in nato mu je kakor
pred Gospodom povedal svoje mnenje.
Velečastita ekscelenca! Borgo San Martino, 14. maja 1873
Pismi, ki ste ju naročili pisati svojemu tajniku gospodu Chiusu, zlasti še zadnje, sta
mi dali veliko misliti, in da vam ne bi dal kakega prenagljenega odgovora, sem odšel
v Borgo San Martino, kjer sem opravil tri dni duhovnih vaj, in sedaj vam bom kakor
pred Božjim sodnim stolom povedal svoje mnenje o tej zadevi.
Rekli ste mi, da ne boste za svete redove sprejeli nobenega našega klerika več, če ne
bomo iz naših zavodov odposlali klerika Borellija, ki ga že dva tedna ni več pri nas,
in klerika Rocca. K temu hočete še potrdilo, da ne bomo sprejeli v naše ustanove ni-
kogar, ki je bil kdaj član turinskega klera.
Ker vsega tega ne razumem, naj vam podam nekaj razmišljanja.
Če sta bila ta dva klerika izključena iz semenišča, ali ni potem vseeno, če se odpravita
v kako redovno hišo, da razmislita o svoji usodi, se pripravita na kak izpit, ali se izu-
čita kake obrti, da si bosta mogla pošteno služiti svoj vsakdanji kruh? Bosta morala
ta dva klerika, ker nimata duhovniškega poklica, hoditi okoli kot brezdomca in se
prepustiti negotovi in nevarni prihodnosti?
Zdi se mi potrebno, da jima pomagamo, da bosta našla kako mesto, kjer si bosta
lahko uredila svojo prihodnost. Tako so delali in tako delajo škofje, s katerimi smo
v stiku. Mogoče bo kdo rekel, naj prosijo za dovoljenje, in bi bila težava rešena. Od-
govorimo lahko, da je prošnja za dovoljenje zanje prevelika težava, kakor tudi za
družbo ali hišo, kjer bi želeli bivati. To je pogoj, ki ga ni v predpogojih in ga zato
predstojnik ne more zahtevati. To toliko bolj, ker smo za to dovoljenje že večkrat
prosili in nismo dobili odgovora. Morali bi pomisliti, da v teh primerih, ko so klerika
izključili iz semenišča po nadškofovem naročilu in po njegovem ukazu, ne smeta biti
sprejeta v nobeno hišo, da boste vi, tako se mi zdi, imeli veliko sovražnikov med nju-
nimi prijatelji in sorodniki.

50.2 Page 492

▲back to top


492
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
To toliko bolj, ker so nekateri že študirali in kdo zmed njih pa se začel učiti obrti.
Ta izjava, za katero menim, da je nimate pravice zahtevati, bi postavila zid, ki bi ločil
salezijansko družbo od škofijske duhovščine, v katere korist je bila ustanovljena in v
tem smislu deluje že trideset let.
Če bi pa v tem smislu bila izdana od strani Cerkve, česar pa jaz ne vem, bi se ji brez
nadaljnjega podvrgel.
Za klerike pa, ki vam jih predstavljamo za podelitev svetih redov, lahko odklonite
podelitev, če ste v njih ugotovili pomanjkljivosti. Če pa so vredni, potem gre za repre-
salije iz razlogov, ki nimajo s tem nikakršnega opravka in s tem prikrajšate družbo,
Cerkev in svojo škofijo za duhovnike, ki jih je tako in tako premalo.
Zdi se mi, da ta družba, ki brez vsakega dobička že od 1848 deluje v korist škofije,
kateri je dala dve tretjini duhovnikov, zasluži kak obzir. To toliko bolj, če kak klerik
pride iz semenišča v oratorij in ne stori drugega, kot spremeni kraj, deluje pa vedno
v korist turinske škofije.
Dejansko takrat, ko vaša ekscelenca ni pripustila nekaj naših klerikov k svetim redo-
vom, niste storili drugega, kot zmanjšali število duhovnikov, ki delujejo v tej škofiji.
Po tem, kar sem povedal, bi vas rad prepričal, da bi se zavedali, kakšni ljudje nas ob-
dajajo, in bi na zvit način radi izsilili, da bi lahko razglasili: nadškof je prekinil odno-
se z ubogim don Boskom. Vi sami veste, da sem komaj pred nekaj dnevi z nemajhnimi
žrtvami preprečil, da ne bi prišlo v časopisje določeno obrekovanje.
Želim, da veste, da iz pisarn v pisarne državnih uslužbencev romajo določena poro-
čila in se širijo po Turinu. Iz teh poročil je razvidno, da če je kanonik Gastaldi postal
škof v Saluzzu, je bilo to po zaslugi don Boska, in če je potem postal nadškof v Turinu,
je to bilo zopet na predlog don Boska. Krožijo celo poročila o težavah, ki jih je bilo
treba premagati. Tam so tudi razlogi, zakaj sem se zavzemal za vas; med drugimi
tudi zaradi dejstva, da ste veliko pomagali naši družbi.
Vsem je dobro znano, koliko dobrega lahko storiva oba v skupni slogi, in hudobni bi
se nadvse veselili najinih zdrah.
Sedaj bo vaša ekscelenca rekla: Kaj pravzaprav hoče don Bosko?
Popolno podvrženost in popolno soglasje s svojim cerkvenim predstojnikom. Nič dru-
gega ne prosim kot to, kar mi je večkrat rekel sveti oče in kar ste mi vi večkrat rekli, ko
ste bili še škof v Saluzzu. To je: v težkih časih, v katerih smo, potrebuje porajajoča se
redovna družba vso mogočo pomoč ordinarijev, in če nastanejo težave, skupno iska-
nje rešitve, da jih premagamo. To pismo sem napisal z edino željo, da bi za oba veljala
večja Božja slava. Če bi mi kdaj ušla kaka manj primerna beseda, vas prosim odpušča-
nja, medtem ko se izpovedujem za vaše ekscelence najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Nadškof je trdno vztrajal pri zahtevi, da mora don Bosko izdati izjavo, da brez
privoljenja nadškofijske pisarne ne bo sprejel v svoje ustanove nobenega klerika,
ki bi bil kdaj v škofijskem semenišču. V ta namen je svetoval kanoniku Marengu,

50.3 Page 493

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
493
naj don Boska prepriča. Don Bosko je privolil.
29. maj 1873
V želji, da bi vedno ustregel željam njegove ekscelence, turinskega nadškofa, podpi-
sani rade volje izjavljam:
1. Nikdar ne bom sprejel v ustanove svoje družbe nobenega klerika, ki je kdaj pri-
padal klerikom semeniščnikom naše nadškofije, razen če so bili v moči papeškega
odloka z dne 1. marca 1869 sprejeti v družbo že pred 14. letom starosti, da bi se prišli
učit kake obrti. 2. Tako se je delalo tudi do sedaj in v tem ne bo nobene izjeme, razen
s privolitvijo nadškofijske kurije. 3. Prepričan, da popolnoma izpolnjujem željo ime-
novane ekscelence, menim, da je ta izjava dana v smislu predpisov svetih kanonov,
ki hočejo zagotoviti popolno svobodo v izbiri redovnega poklica. 4. Če so potrebna
še nadaljnja pojasnila, jih bomo dali na preprost namig cerkvenega predstojnika.
Njegovi nasveti bodo vedno zakladi pisca
duhovnika Janeza Boska.
Ad majorem Dei gloriam.
Opomba v št. 3. ni ugajala nadškofu, ki je zato zavrnil izjavo, in je iskal vse mogo-
če poti, da bi zavrl odobritev konstitucij. V ta namen je ponovno zahteval od svojih
škofov podanikov, da bi privolili v pogoje, ki jih je on postavil v priporočilnem pismu.
Mons. Formica, škov v Cuneu, se je neprisiljeno norčeval iz njega:
Veleugledna ekscelenca!
Iz vsega srca se zahvaljujem vaši velespoštovani ekscelenci, da ste mi blagovolili spo-
ročiti vaše mnenje o redovni družbi odličnega gospoda don Janeza Boska, in vam
odpiram svoje srce in Domino (v Gospodu).
Nikakor si ne bi pomišljal, celo s polno pripravljenostjo bi privolil v priporočilo, ki ga je
vaša ekscelenca dala temu tako zaslužnemu duhovniku, ki je meni tako zelo pri srcu.
Toda če bi mene prosil isti duhovnik za zasebno priporočilo, bi imel dvoje težav, da
bi mu ugodil. Prva je ta, da četudi slava tako zelo obdaja don Boskove ustanove, jaz
ne razpolagam s poročili o njegovi družbi, na osnovi katerih bi se mogel pridružiti
modrim nasvetom vaše ekscelence. Druga težava je v tem, da v moji škofiji ni nobene
ustanove te družbe, in ker v Rimu ne poznajo dogovora med vami in menoj v tej za-
devi, bi bilo tako početje nekaj neprimernega. In naj vam povem še to, da ko sem bil
leta 1868 naprošen za podobno priporočilo, sem menil, da moram iz istih razlogov v
svojo veliko žalost prošnjo zavrniti.
Ko sedaj z vsem spoštovanjem vaše visoke modrosti predlagam svoje gledanje na to
vprašanje, vas prosim za tiste nadaljnje smernice, ki jih boste izdali za večjo Božjo slavo.
V svetih srcih J. M. J. se priporočam vašim molitvam in vam poljubljam roko. V čast
mi je, da se v največjem spoštovanju izpovem za vaše ekscelence najponižnejšega in
najvdanejšega služabnika. + Andrej, škof v Cuneu
Vse te težave, četudi na videz izvirajoče iz prepričanja, da opravlja svojo
dolžnost, so bile več kot avtoritarne in nasilne in od tod toliko trnov, ki so ranili
don Boskovo srce.

50.4 Page 494

▲back to top


494
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Tega leta je izšla 33. izdaja Preskrbljenega mladeniča s »pomembnimi do-
datki«, med njimi, kakor je pisala Unità Cattolica134, »stvari pobožnega in učenega
pisatelja v obliki dvogovora, kjer v petnajstih poglavjih govori o osnovah katoliške
vere«. Seveda so vse krtačne odtise poslali v pregled na škofijo in monsinjor je
hotel vse osebno videti in preveriti.
Zgodilo se je, da so predložili v pregled tudi neko pesem sv. Alfonza. Nad-
škof je prečrtal eno kitico, češ da je heretična. Nič ni pomagalo, da so rekli, da je
sv. Alfonz vendar učitelj Cerkve. Nakar je monsinjor odgovoril, da je on nadškof,
medtem ko je sv. Alfonz bil samo škof. Tako je tajnik povedal don Bosku.
Zato je bilo naravno, da je svetnik, sicer stalno veder in miren, zaradi teh
nevšečnosti zelo trpel in mu je kdaj ušla kaka tožba. Tudi naš G. J. K. je, medtem ko
je izganjal oskrunjevalce templja, proti njim izrekel nekaj bridkih besed.
Dne 9. junija se je don Berto v času pred blagoslovom sprehajal z don Boskom
v knjižnici in mu dejal:
»Zdi se nemogoče, da nadškof, ki je bil tako zelo navezan na oratorij, že eno
leto ni prišel med nas. Kako hitro ljudje pozabljajo, ko ne potrebujejo več svojih
dobrotnikov. Kdo ve, ali gospa Mazè ve za te stvari?
‚Kaj pa da. Ko hodi tja, vprašuje za novice o oratoriju, tudi za najmanjše stvari.
Vidiš, kako je res, kar pravi Sveto pismo: Otroke sem si vzgojil in jih povzdignil,
oni pa so pozabili name.‘
Dodal sem: ‚Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega lastnika, Izrael
pa me ne pozna.‘
Don Bosko se je zasmejal. Nato sem ga vprašal, kdaj bo birma.
‚Tega ne moremo vedeti, dokler ne bomo uredili modus vivendi (način življe-
nja) z nadškofom. Smejim se, ko ljudje govorijo: Če je Božja volja, se bo zgodilo,
ne da bi toliko mislili na to. Toda jaz moram najti način, kako naj dam spoznati to
Božjo voljo ljudem. Sedaj gremo naprej in s časom bo vse narejeno.‘
To je povedal tako veselo, smehljaje se, kakor kdo, ki vidi prihodnost in je
prepričan o srečnem izidu celotnega prizadevanja.«
Dne 2. julija, poroča prav tako don Berto, sva se malo sprehajala »v njegovi
sobi, preden je šel k počitku«. Pogovor je ponovno nanesel »na nadškofov čuden
način obnašanja do nas. Don Bosku se je v trenutku razjasnilo čelo in kot kdo,
ki z gotovostjo koraka naprej in se ničesar ne boji, ker predvideva vse, kar se bo
zgodilo, je vzkliknil:
‚Tudi to bo prešlo. Od začetka me je ta boj bolel, ker nisem vedel za vzrok ta-
kega obnašanja. Toda sedaj mi je papež dal vedeti, kako naj se obnašam. Pustim ga,
da dela, kar hoče, in nič ne rečem. On se pozanima za vse, kar se dogaja pri nas, in
to potem izrablja v našo škodo. Don Bosko mu dela senco. On išče vsa sredstva, da
bi nam zaprl pot. Mi bomo molčali in ne bomo ničesar ukrenili proti njemu. Če bi
134 Prim. Civiltà Cattolica z dne 7. avgusta 1873.

50.5 Page 495

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
495
potem le dosegel, da bi nam ukazoval v naši cerkvi, mu bomo rekli: Če želite pridi-
gati in maševati, imate vso pravico, sicer pa se zanimajte sami zase in za svoje reči.‘«
Tudi Gospod ga je spodbujal in mu kazal, kako se bo končalo vse nasproto-
vanje. Naj še enkrat ponovimo, da mons. Gastaldi v tem, da je na tak način ravnal
z don Boskom, ni mislil, da mu prizadeva kaj hudega, temveč je bil prepričan, da
ravna na osnovi svojih pravic in za zaščito svoje škofovske avtoritete, Vedel se je
‚in pontificalibus‘ (po škofovsko). Don Bosko ga je v več sanjah videl v taki drži.
Don Bosku se je zdelo, da mora oditi iz oratorija zaradi nujnih opravkov, čeprav je deže-
valo, kakor bi lilo iz škafa. Ko je šel mimo nadškofijske palače, je naletel na mons. Gastal-
dija, ki je oblečen v svoja najlepša pontifikalna oblačila z mitro na glavi in pastoralom v
roki hotel zapustiti svojo palačo kljub dežju in blatu, ki so ga bile polne vse ceste.
Don Bosko se mu je približal in ga ljubeznivo prosil, da naj bi se zaradi takega vremena
vrnil, ker se bo sicer ves umazal. Monsinjor se je prezirljivo obrnil k njemu in se odpravil
na pot, ne da bi mu rekel besedico. Don Bosko se ni vdal, šel je za njim in ga še naprej
prosil, naj ga posluša. Tedaj je monsinjor odgovoril: »Vi se zanimajte za svoje stvari.«
Ko je to izgovoril, mu je spodrsnilo, padel je po tleh in se znašel v blatni luži.
Don Bosko mu je pomagal, da je vstal, in ga ponovno prosil, naj se vrne v nadškofijsko
palačo. Toda nadškof mu je odgovoril: »Pojdite po svoji poti in jaz bom šel po svoji.«
In ga ni poslušal. Don Bosko ga je spremljal od daleč in ga še naprej prosil, naj ne gre
naprej po tisti nesrečni poti. Tedaj je nadškof drugič bedno padel in nato še tretjič in
se vsakokrat bolj obrizgal z blatom. Komaj komaj je vstal. Padel je še četrtič, takrat
pa se ni mogel več dvigniti. Njegova dragocena obleka je bila onesnažena, vsa pokri-
ta z blatom. Zaman se je trudil, da bi vstal. Kmalu zatem je umrl.
Te sanje je imel, kakor hitro so se začela nesoglasja z njegovo ekscelenco, in
jih je zaupno pripovedoval nekaterim sobratom, med katerimi je bil tudi don Bo-
nora, šele leta 1884, se pravi eno leto po monsinjorjevi smrti.135
135 V zvezkih in krtačnih odtisih don Lemoyna beremo dvojno poročilo o teh sanjah. Najprej v točni obliki, kot
smo jo navedli, potem pa med narekovaji, kar menimo, da je don Bonorova pripoved: »Deževalo je, kakor bi lilo
iz škafa. Meni pa se je silno mudilo, za vsako ceno sem moral iti v mesto. Ko sem prišel do nadškofijske palače,
sem zagledal (čudna zadeva) nadškofa mons. Gastaldija, oblečenega slovesno v pontifikalni ornat, kako odhaja
iz svoje palače. Pospešil sem korak, da bi ga dohitel, in dejal: Ekscelenca, glejte, v kakem pobesnelem vremenu
se odpravljate na pot. Ali ne vidite, da na cesti ni žive duše? Poslušajte me, vrnite se domov. Ni to vaša naloga,
da mi svetujete. Jaz bom šel po svojih opravkih in vi pojdite po svojih, je osorno dejal nadškof in me odrinil od
sebe. Toda že po nekaj korakih ga je spodneslo in je padel v blato ne brez velikanske škode za svečano obleko,
ki je bila vsa mokra in blatna. Stopil sem k njemu in mu vsaj petkrat ponovil, naj glede na svoje dostojanstvo gre
nazaj. Toda kaj! Vse zaman, ni poslušal niti prošenj niti rotenja. Šel je trdovratno po svoji poti in potem padel še
drugič, tretjič, četrtič in – da, še petič. Ko se je po petem padcu pobral, ga ni bilo več mogoče prepoznati. Njegova
oseba je sestavljala eno z blatom, ki ga je obdajalo. Znova je padel in se ni več dvignil.« Te sanje smo navedli z
namenom, da bi dali bolje razumeti, da sta nenehno vmešavanje mons. Gastaldija v don Boskovo življenje in
njegov način obnašanja prihajala iz njegovega avtoritarnega načina ravnanja.

50.6 Page 496

▲back to top


496
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
7.7. ZADNJE PRIPOMBE
Dne 13. maja je Pij IX. dopolnil enainosemdeseto leto in don Bosko je papežu
skupaj z albumom, kjer so bili zbrani podpisi gojencev vseh zavodov, z manjšim
darom sto lir poslal vdano pismo in z največjim spoštovanjem prosil končnove-
ljavno potrditev pravil s čim večjimi duhovnimi darovi, ki bi jih imel za primerne.
Prošnja, ki jo je iz predloge prepisal don Berto, se glasi takole:
Preblaženi oče!
Pojutrišnjem (3. tega meseca), preblaženi oče, je velik dan za vse katoliške vernike.
Vaša svetost bo dopolnila 81. leto starosti in stopila v 82. Sinovi sv. Frančiška Saleške-
ga bi radi bili vsi v Rimu ob nogah vaše svetosti. Toda majhno apostolsko področje, ki
ga vsak mora gojiti, jim to onemogoča. Vsi pa bodo na ta dan za vas molili.
Tristo članov, ki danes sestavljajo salezijansko družbo, nemalo drugih duhovnikov,
župnikov, pomočnikov, kanonikov, učiteljev in veliko število plemenitih gospodov, ki
opravljajo razne naloge v oratorijih, množica 6.600 dečkov, ki nam jih je zaupala
Božja previdnost, vsi bodo na ta dan darovali Bogu posebne molitve za vaše dolgo
življenje.
Vsi so pripravljeni, da darujejo zdravje, premoženje in celo življenje za vašo svetost,
če bi bilo to potrebno. Če bi potem bilo dovoljeno, da bi pisec najboljšega izmed oče-
tov z največjim spoštovanjem prosil, kar mu je najbolj pri srcu – dokončno potrditev
naše družbe z največjo izbiro duhovnih darov, ki bi jih vi imeli za večjo Božjo slavo in
za zveličanje duš. Vsak je daroval svoje skromno darilce in se vpisal v album. Tukaj
prinašamo dar ubogega reveža 100 frankov in kleče pred vašimi nogami prosimo,
medtem ko se jaz najbolj srečen smem podpisati vaše svetosti najvdanejši in prizade-
ven sin duh. Janez Bosko, vrhovni predstojnik salezijanske družbe.
Sveti oče je ves prevzet sprejel »dvojni poklon sinovske vdanosti in nežne lju-
bezni« in gotovo je storil vse, da bi stvar njegovega najvdanejšega sina čim hitreje
napredovala.
Velespoštovani gospod don Bosko!
Št. 8414
Dar ubogega reveža, sad odpovedi in izrednega napora, je svetega očeta zelo razve-
selil. Imel sem priložnost videti, s kakim občutjem je njegova svetost sprejela vsoto, ki
ste mu jo poslali s pismom in željami, ki jih je vsebovalo.
Sveti oče je z ganjenim srcem sprejel dvojni dar sinovske vdanosti in nežne ljubezni,
in medtem ko Najvišjega prosi, da bi ohranil v svoji milosti to ustanovo, ki kaže toliko
znamenj žive vere in vdanosti, blagoslavlja iz vsega srca ravnatelje in gojence in kliče
od Boga napredek in uspeh.
O tem vas z veseljem seznanjam in potrjujem svoje globoko spoštovanje. Vaše ugled-
nosti resnični služabnik G. C. Antonelli
Rim, 26. maja 1873

50.7 Page 497

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
497
Toda tiste dni je prispela ne najbolj razveseljiva novica, da so konzultorji (to
je pater Bianchi iz reda pridigarjev, glavni prokurator Alla Minerva) izročili sveti
kongregaciji nič kaj naklonjeno sodbo o konstitucijah:
Spoštovani don Bosko!
Konzultorji so podali pisno oceno načrta konstitucij in predlagajo številne spremem-
be. To mnenje so mi izročili dva ali tri dni, preden sem prejel vaše pismo. Sedaj sem
vzel stvar sam v roke, da bom mogel poročati kardinalom, ki bodo o tem odločali. Nič
se ne bojte, ker ne bom ničesar predlagal, ne da bi vam prej sporočil o spremembah.
Vedno bolj sem prepričan, da je treba delati počasi, da se ne bomo zaletavali v nepre-
magljive težave. Kakor hitro bom mogel sestaviti seznam opomb, vam jih bom poslal,
da boste o njih razmislili in povedali, kaj menite o njih. Kar vam lahko povem, je to,
da je zadeva o odpustnicah povsod naletela na odpor. To vam sporočam v največji
tajnosti. Za zdaj ni treba, da bi vi ali kdorkoli drug prišel v Rim, da bi govoril osebno.
Ko pa bo prišlo tako daleč, da bo kongregacija odločala, bo koristno, če boste mogli
o zadevi osebno govoriti.
Zdravje svetega očeta je boljše kot v preteklih dneh, vendar si še ni opomogel. V nje-
govi starosti je to vedno skrb vzbujajoče. Toda Bog ga bo ohranil, za kar polni zaupa-
nja vsi prosimo. Podvojimo naše molitve, podvojite jih tudi vi in ga priporočite tistim
dušam, ki so Gospodu najbolj po volji.
Toplo me priporočite Mariji Pomočnici za toliko mojih potreb. Prejmite pozdrave od
članov moje družine in me imejte za svojega najvdanejšega služabnika.
Rim, 19. maja 1873 S. Vitelleschi, nadškof selevkijski
Velečastiti p. Bianchi je navedel nič manj kot 38 opomb.
Potem ko je omenil pogoje nadškofa iz Genove in zlasti še nadškofa iz Tu-
rina, ordinarija materne hiše, je za način, kako je bilo popravljenih trinajst ani-
madversiones Svetega sedeža, izrazil »začudenje, kako je večina ostala nespreme-
njena zaradi nepomembnih razlogov, ki jih je vrhovni predstojnik povzel v tako
imenovani Izjavi o pravilih, ki je bila priložena k prošnji za odobritev«, in sicer:
1. 3. o oprostitvi od zaobljub; 2. 4. o odpustnicah; 3. 5. o privolitvi Svetega sedeža v
prodajo posesti in o prevzemanju dolgov, 4. 7. o privolitvi Svetega sedeža poleg pri-
volitve škofov za ustanovitev zavodov in prevzem vodstva semenišč; 5. 8. je predla-
gala več kot eno uro ustne in premišljevalne molitve vsak dan in deset dni duhovnih
vaj vsako leto; 6. 9. je hotela odstranitev poglavja O zunanjih; 7. 10. je predpisovala
dodatek imena vrhovnega predstojnika s strani tistega, ki je delal zaobljube; 8. 11.
je zahtevala, da naj vodstvo družbe pošlje na vsaka tri leta poročilo o stanju družbe
kongregaciji za škofe in redovnike.
Po teh začetnih opombah jih je navedel še trideset, od katerih je zadnja, to je
38., jasno povedala, da bi njegovo mnenje, ki ga podreja višji presoji, svetovalo, da
bi pravila, preden bi jih predložili Svetemu sedežu, temeljito popravili v smislu že

50.8 Page 498

▲back to top


498
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
izrečenih animadversiones in v smislu njegovih, ki jih bo njegova svetost imela
za primerne. Mogoče bi bilo celo primerno, da bi pravila podvrgli za nekaj časa
praktičnemu preverjanju zlasti v tistem delu, ki se tiče noviciata in študija.136
Iz povedanega se jasno vidi, da ocena ni bila ravno laskava. Toda mons. Vitel-
leschi, ki je tako zelo cenil don Boska in vedel, kako zelo ga želi papež zadovoljiti,
je takoj začel sestavljati seznam, ki mu ga je obljubil. Dne 26. julija ga je poslal
don Bosku 28 animadversiones, ki so se tikale načel za nove redovne družbe, s
pripombo, da naj jih sprejme.
Veleugledni don Bosko!
Kakor sem vam obljubil, vam pošiljam seznam animadversiones glede predloga kon-
stitucij vaše ustanove. Kakor vidite, jih je veliko. V tem smislu je treba popraviti tudi
konstitucije, preden bi jih lahko z utemeljenim upanjem na odobritev predložili Sve-
temu sedežu. Menim, da bi jih lahko brez težave vključili v konstitucije in jih potem
spet poslali tej kongregaciji. Gre za navodila, ki jih Rim narekuje novim redovnim
ustanovam. Zavedam se, da bi vi radi vse, kar se tiče noviciata, študija in ordinacij,
spremenili ali izpustili. Toda prav to je tisto, kar so škofje vedno poudarjali in kar
je Sveti sedež imel za trdno in samo po sebi umevno. Konstitucije so osnova vsake
redovne družbe in imajo za cilj stalnost ustanove. Ljudje odhajajo, in če kak osnov-
ni zakon ne zagotavlja ohranitve ustanove, lahko izgine skupaj z ustanoviteljem. V
našem konkretnem primeru mora Sveti sedež zagotoviti obstoj in nadaljevanje vaše
družbe, ko boste vi poklicani, da prejmete neminljivo krono večnosti. Zato je nujno,
da položite trdne temelje.
To so stvari, ki jih dodajam v želji, da bi srečno pripeljali v pristan ladjo dobrodelne
ustanove. Pričakujem odgovor, ki mi ga pošljite brez vse naglice; upajmo, da bomo
stvar pripeljali do srečnega konca.
Priporočajte me vedno Gospodu in me imejte v največjem spoštovanju za najvdanej-
šega služabnika. S. Vitelleschi, nadškof selevkijski
Rim, 26. julija 1873
Tudi nadškof Gastaldi je prav istega dne ponovno pisal kardinalu prefektu, da
bi zvedel, ali naša družba zares uživa privilegije redovnikov in je zato neodvisna
od škofovske jurisdikcije.
Prevzvišena eminenca! Turin – Semenišče, 26. julija 1873
Lepo prosim vašo eminenco in po vas sveto kongregacijo za škofe in redovnike, da mi
sporoči, ali je družba redovnikov, ki jo je ustanovil in jo vodi duhovnik Janez Bosko v
Turinu, družba, ki je deležna privilegijev redovnikov, je podvržena neposredno Svete-
mu sedežu in zato izvzeta iz jurisdikcije škofa.
Meni se zdi, da ne, ker do sedaj še ni izdan papeški odlok o pravicah in privilegijih te
136 Gl. MB X, str. 934.

50.9 Page 499

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
499
družbe. Toda njeni člani se vedejo, kakor da bi jih dejansko že imeli, in se zato nočejo
podvreči splošnim odredbam, ki jih izdajam za vso duhovščino. Posledica tega so ne-
prijetnosti, kajti to je pohujšanje duhovnikom cele škofije, ki menijo, da je ta družba
podvržena škofu. Potem je še težek dvom, ali zapadejo ali ne kaznim, ki so ‚a jure‘
(po pravu) določene za take prestopke, in končno sem jaz sam negotov, ali naj jih
prisilim, da se vedejo, kakor drugi duhovniki.
Zato je zame samega, za mojo vest, za vedenje moje duhovščine nujno potrebno, da
dobim jasen odgovor na vprašanje, ali je Družba sv. Frančiška Saleškega, ki jo je
ustanovil in jo vodi don Janez Bosko, neposredno podrejena Svetemu sedežu in je
zato izvzeta od jurisdikcije škofa, ali ne? Lepo prosim, da mi kongregacija za škofe in
redovnike na to odgovori, in če imenovana družba ni podvržena škofu, se bom do nje
vedel kakor do očetov dominikancev, kapucinov, jezuitov itn.
Če je imenovana družba podvržena škofu kakor drugi duhovniki škofije, razen v tistih
maloštevilnih točkah, ki so predmet papeških odlokov in veljajo same deset let, od ka-
terih se jih je petero že izteklo, potem prosim sveto kongregacijo za škofe in redovnike
in vašo eminenco, bodite tako dobri in obvestite imenovanega gospoda don Boska in
s tem celo skupnost, da naj se pokoravajo škofovim odredbam tako kot duhovščina.
Medtem se klanjam za poljub svetega purpurja in se izrekam v najgloblji pokorščini
za vaše prečastite eminence ponižnega služabnika.
+ Lovrenc, nadškof
Kardinal Bizzarri je 18. avgusta 1873 sporočil naslednji odlok:
Ex aud. SS. die 8 augusti 1873
(iz avdience pri njegovi svetosti 8. 8. ‚73)
Scribatur Archiepisc. iuxta mentem: mens est (naj se piše nadškofu glede namena).
Ta sveta kongregacija za škofe in redovnike je vzela v pretres vaš dvom glede družbe
duhovnika Boska, ki se glasi: je Družba sv. Frančiška Saleškega, ki jo je ustanovil
in jo vodi don Janez Bosko, neposredno podvržena Svetemu sedežu in zato izvzeta
iz jurisdikcije škofa? Če vse dobro preudarimo, ni imenovana Družba sv. Frančiška
Saleškega drugo kot ustanova preprostih obljub. Take družbe niso izvzete iz škofove
jurisdikcije, razen če so konstitucije potrjene od Svetega sedeža in s tem tudi naka-
zani vsi privilegiji.
Zato je v tem primeru treba reči, da Sveti sedež obravnava konstitucije imenovane
družbe z namenom, da ugotovi, ali jih bo potrdil. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je
duhovnik Bosko prejel od njegove svetosti poseben privilegij, da sme izdajati odpust-
nice določenemu številu svojih gojencev. In v zadnji avdienci dne 8. avgusta je spet
dobil podobno pravico za osem gojencev.
A. Trombello, podtajnik
Nasprotovanje mons. Gastaldija, ki so se mu verjetno pridružili še drugi ško-
fje, je povzročalo zares velike težave, kakor pravi kardinal Berardi, da bi mogli
zadovoljiti don Boska:

50.10 Page 500

▲back to top


500
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Velespoštovani gospod don Janez!
Podobno kakor sem vam poročal v svojem prejšnjem pisanju, vam sedaj pošiljam pri-
loženi odlok, s katerim se vam podeljuje zaprošena milost za nadaljnjih šest prime-
rov. Reči moram, da smo se morali zaradi nasprotovanja nekaterih ordinarijev zelo
truditi, da smo to dosegli, vendar nam je uspelo, za kar se zahvaljujemo Gospodu. Ko
boste osebno tukaj, se bomo natančneje pogovorili.
V želji, da vas bom čez nekaj dni spet videl, vas ponovno prosim za običajne molitve
in se poln posebne naklonjenosti imam za vaše uglednosti najvdanejšega in najpo-
nižnejšega služabnika. G. C. Berardi
Rim, 12. avgusta 1873
Odločno nasprotovanje nadškofa proti potrditvi konstitucij je bilo znano tudi
nadškofu v Vigevanu, ki je bil tesno povezan z don Boskom. Ta mu je v pismu,
v katerem se mu je zahvaljeval za spodbude in za neko miloščino, sporočil, da
razmišlja o načinu, kako bi premagali težave, ki jih imajo škofje za profesorje v
srednjih šolah in semeniščih, in bi se zato rad z njim pomenil o tej zadevi.
Velečastiti in predragi monsinjor!
Vaše pismo mi je bilo v veliko spodbudo in se vam zahvaljujem za zanimanje, ki ga
kažete za naše stvari, kakor tudi za dar 50 frankov, ki jih pošiljate za ublažitev naše
revščine.
Naše šolske motnje so prekinjene, toda jaz grem v stvari naprej, dokler ne ugotovimo
zlorabe vlade in ne dobijo imenovanja, kakor pravite, vsi, ki so v enakem položaju.
Sedaj študiram in sem naročil, naj študirajo stvar do konca. Pozneje bomo natisnili
knjižico, ki jo bomo poslali vsem škofom. Na tak način se bomo lahko zakonito otresli
mnogih nadlegovanj s strani šolskih inšpektorjev.
Že poznani prelat kuha mulo tudi nad menoj. Najini odnosi so strogo uradni. Potrplje-
nje. Upam, da bom imel priložnost, da vas bom na ta ali oni način v kratkem lahko
pozdravil in bova mogla mirno razpravljati o sedanjem stanju stvari.
Želel bi, da bi imeli naše hiše za svoj dom, zato jih lahko uporabite po vaši volji v
vsem, v čemer vam lahko služijo.
Prosim vas za vaš sveti blagoslov, medtem ko imam čast in veliko zadovoljstvo, da se
imenujem vaše velečastite ekscelence najponižnejši in najvdanejši prijatelj,
Turin, 16. 7. 1873
duh. Janez Bosko
Ne vemo, ali je prišlo do razgovora, toda dobri škof se je čutil dolžnega, da
se je zavzel za don Boskovo zadevo. Medtem ko je iskal pomoč tudi pri drugih
uglednih osebah, je pisal tudi naravnost mons. Gastaldiju, mu brez nadaljnjega
poročal o pritožbah, ki jih je slišal na njegov račun, in ga prosil, da bi spremenil
svoj način ravnanja.
Nadškof je pobesnel. Iz Genove mu je pisal osoren odgovor, ki ga je mons.
Gaudenzi takoj sporočil don Bosku.

51 Pages 501-510

▲back to top


51.1 Page 501

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
501
J. M. J. Dragi prijatelj!
Včeraj sem prejel pismo monsinjorja nadškofa. Sami ga boste preštudirali. Tukaj ne
moremo ničesar upati, vendar mu nameravam odgovoriti in vam pošiljam prepis
svojega pisanja.
Po mojem prepričanju tu ni drugega sredstva kot samo molitev. Govoril sem o tej
zadevi tudi z mons. Gargo. Tudi njemu je težko. V nedeljo se bom srečal z nadškofom
v Vercelliju in mu bom zadevo omenil. Ne bo nič pomagalo, kakor ste mi rekli vi.
Vendar bom poskusil.
Kako zelo mi je hudo zaradi vas. Naj vam Gospod podeli moči, ‚et dabit his quoque
malis finem‘ (in tudi temu zlu naredi konec). Oprostite mi in mi ukazujte v vsem, v
čemer vam lahko ustrežem, če vas lahko potolažim. Molite zame.
Najvdanejši služabnik in najponižnejši prijatelj + Jožef, škof
5. avgusta 1873
Če mi bo turinski monsinjor odgovoril, vam bom poslal odgovor. Seveda ga ne
pričakujem, čeprav sem si ga zaslužil.
Nadškof Gastaldi je odgovoril mons. De Gaudenziju:
Velečastita ekscelenca!
Genova, Kolegij Brignole Sale, 3. avg. 1873
Vaše zadnje pismo je nov trn (ki ne stori nič dobrega) k toliko drugim, ki me bodejo.
Ta trn je toliko bolj oster in boleč, ker tisti, ki mi ga zadaja, začenja z nagovorom, da
me ima rad in me zelo ceni. Pisano je pod vplivom govoric, v katerih ni nič resnice.
Žal mi je in me boli, da je škof v Vigevanu tiste govorice sprejel kot resnične in je o njih
pisal v svojem pismu, naslovljenem na cerkvenega predstojnika, pri tem pa pozabil
na hierarhični red, ki pravi, da cerkveni ljudje, ki govorijo slabo o svojem predstojni-
ku, verjetno nimajo prav, če pa imajo prav, pa se tako ne govori, kakor kažejo mnogi
svetniki, ki niso nikdar slabo govorili o svojih predstojnikih in niso v tem dajali ni-
kakršnega pohujšanja.
Kaj je hotelo doseči vaše pismo, res ne vem. Če ste hoteli storiti kaj dobrega, bi mo-
rali misliti, da ste storili prav nasprotno. Kajti če bi hoteli razjasniti stvar, na katero
namigujete in jo skušate popraviti, če je kaj takega sploh mogoče, ko gre za ljudi, ki
so si kaj vtepli v glavo in se ne dajo prepričati, čeprav jih je nadškof po nekem svojem
nadškofijskem kanoniku skušal prepričati, bi bile potrebne dolge razprave in prija-
teljski razgovori.
Zelo ljubo bi mi bilo, če bi se lahko z vami o tem pogovoril v upanju, da bi bili spo-
sobni razumeti razloge in bi potem imeli tudi zadosten vpliv na tistega, ki mu je vse
to namenjeno.
Medtem pa, čeprav mi je to zelo zoprno, moja stroga dolžnost zahteva, da nadalju-
jem v svojem ravnanju za vzdrževanje cerkvene discipline, čakajoč potrpežljivo dne,
ko bosta Božja modrost in pravičnost dali spoznati vse razloge za in proti: ‚et tunc
laus erit unicuique a Deo‘ (tedaj bo vsak prejel čast od Boga).

51.2 Page 502

▲back to top


502
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ostajam z velikim spoštovanjem in upoštevanjem vaše ekscelence najvdanejši in
najuslužnejši služabnik + Lovrenc, nadškof
Kanonik, o katerem pismo govori, je bil teolog Frančišek Marengo, ki je dobil
nalogo, naj svetuje don Bosku, da naj da izjavo, da ne bo sprejel nobenega nekda-
njega klerika semeniščnika brez dovoljenje kurije.
Naj navedemo ponižni odgovor mons. De Gaudenzija:
Velecenjena ekscelenca!
Vigevano, 5. avgusta 1873
Zelo mi je hudo, da sem razžalostil vaše srce, za katero bi želel, da bi bilo vedno za-
dovoljno. Več dni sem razmišljal, ali naj vam pišem. Prevladala je želja, da bi dvignil
vašega duha, kajti jaz vas, naj še enkrat ponovim, imam rad in vas zelo spoštujem.
Vem, da tako nasprotovanje otežuje ali vsaj prizadeva srce kogar koli, pa naj bo še
tako močan in krepak. Verjemite mi, da dobro vem, koliko slabega lahko naredi zo-
perstavljanje cerkvenemu predstojniku, zlasti še vam, ki ga imajo vsi za domiselnega
in nadvse razgledanega.
Prepričan sem, da v znani osebnosti ni nikakršnega nasprotovanja ali celo odpora v
poslušnosti vaši ekscelenci, temveč samo dejstvo, da uporabi tiste privilegije, ki jih je
za svojo ustanovo pridobila od Svetega sedeža. Ne od njega samega, temveč s strani
mnogih sem bil seznanjen o teh nasprotjih pa tudi od več prelatov in od nekega zelo
dragega mi gospoda. Jaz o tem nisem nič vedel. Vaša ekscelenca je izrazila željo, da
bi se z menoj osebno pomenila. Jaz se imam za nesposobnega za kakršnokoli dobro
delo, toda če vaša ekscelenca meni, da vam lahko v čem pomagam, sem na voljo
vašim ukazom. Tudi če bi moral iti peš, bi se takoj opravil na pot. Prepričan sem, da
je gospod don Bosko pripravljen storiti vse, samo da ne bi pokazal nespoštovanja do
svojega nadškofa, ki ga tako ceni in spoštuje.
Sprejmite, spoštovana ekscelenca, to moje pismo kot izraz mojega spoštovanja in
vdanosti. Bodite mi še vnaprej naklonjeni. V znamenje svojega spoštovanja vam po-
ljubljam roko in obnavljam vdanost. Najponižnejši in najvdanejši
+Jožef, škof
Don Boska je nadškofovo pismo zelo užalostilo in iz Lanza, kjer je spovedo-
val odlične profesionalce, ki so opravljali duhovne vaje, mu je zagotavljal svojo
sinovsko vdanost.
Velečastita ekscelenca! San Ignazio, 12. avgusta 1873
Škof iz Vigevana me je obvestil o nekem svojem pismu, ki vam ga je pisal o meni, in o
odgovoru, ki ga je prejel. Če ga ne bi napisal kak škof, bi menil, da gre za šalo. Vendar
gre zares. Zelo obžalujem, da čutite trnje, in zlasti še to, da naj bi vam ga zadajal don
Bosko, česar nikakor ne smem dopustiti. Vedno sem želel odvrniti nesoglasja in Bog ve,
koliko me je to stalo. Moja volja je bila vedno dobra. Ničesar si nisem bolj želel kot to,
da bi mi povedali, kaj vam na meni ne ugaja, pa si nisem mogel nikdar priti o tem na
jasno. Omenjate posredovanje kanonika iz nadškofijskega kapitlja. Zdi se mi, da sem

51.3 Page 503

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
503
vam ustregel v vsem, kar ste zahtevali. Želeli ste, da naj izjavim, da ne bom nikdar več
sprejemal klerikov brez dovoljenja. To sem izpolnil. Govorili ste mi o Borelliju, ki je bil v
naših zavodih samo za časa duhovnih vaj, nato je slekel kleriško obleko. Govor je bilo o
Rocci in smo ugotovili, da bi vzbudilo veliko sumničenj, če bi ga takoj poslali stran. Zato
je bilo sklenjeno, da fant do počitnic ostane v zavodu. Teolog Marengo se je strinjal in
tako je obveljalo. Dne 4. septembra bo končal četrti razred in se bo vrnil domov. Če bi
jaz bil na mestu vaše ekscelence, bi dovolil, da ostane tam, kjer je, bodisi zato, da bi
pustili enega klerika don Bosku, ki vam jih toliko vsako leto pošilja v semenišče, pa tudi
zato, če kak klerik izgubi poklic, s tem ni rečeno, da ga je njegov predstojnik zavrgel,
temveč mu pomaga v vsem, kar je mogoče. Naj bo že kakor koli, če ne bo dobil dovo-
ljenja, za katero je, kakor pravi, ponovno prosil, bo na koncu šolskega leta šel domov.
Kar se tiče drugih stvari, o katerih govorite, moram reči, da sem se v svojem življenju
v marsičem pregrešil in bom zato moral dati odgovor Gospodu, v ničemer pa si ne
morem očitati česar koli proti vaši ekscelenci. Kar sem govoril v javnosti in zasebno,
priča o tem, kar pravim. Že šestnajst mesecev vas prosim, da bi mi povedali, kaj imate
proti don Bosku, in do sedaj sem slišal samo neke nejasne trditve. Če je kaj takega, če-
sar ne vem, mi povejte in že sedaj vas prosim odpuščanja. Toda zakaj zadajava drug
drugemu trnje? Če gre vam za Božjo slavo, se tudi jaz trudim zanjo. Zakaj potem ne
greva vzajemno skupaj? Poskusite mi povedati, kaj hočete od mene.
Ne neham moliti in ne neham priporočati molitve za vaše zdravje, medtem ko imam
čast, da se imam za vaše vzvišene ekscelence ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
V prostem času je pri San Ignaziju napisal tudi Zgodovinske podatke o sale-
zijanski družbi. Knjigo je nameraval dati natisniti in razdeliti v Rimu vsem, ki bi
mu mogli pomagati doseči njegov cilj. Napovedal je tudi, kaj bo naredil z zadnjimi
opombami, don Bertu je prepustil prepis svojega spisa:
Predragi don Berto!
Pošiljam ti delo, ki ti bo povod za veliko dejanj obžalovanja grehov, sicer si pa poma-
gaj, kakor veš in znaš. 1. Prepiši Zgodovinske podatke o salezijanski družbi. Listi so
oštevilčeni. 2. Prepiši Opombe po naslednjem redu: opusti pismo mons. Vitelleschija
in začni pisati, kar je pod številko 1 z mojimi pripombami. Pri »napisano je« itn. boš
ti dopolnil in vse napisal. Že sem poslal delo, tako zamotano kot tisto don Rui, zato
mi ne govori, da nisem nič delal. Pogum v Gospodu in imej me vedno najvdanejšega
v J. K. duh. Janez Bosko
San Ignazio, 10. 8. 1873
Medtem ko se je trudil, da bi pripravil vse potrebno, da bi stvari šle naprej za
potrditev konstitucij, je tudi nadškof pridno metal polena pod noge.
Dne 22. avgusta je don Cagliero predložil za prejem subdiakonata Dominika
Milanesija iz Settima Torinese, za katerega so bile že na pomlad predložene vse
listine, ki jih je nadškofijska pisarna zahtevala 24. oktobra 1872. Od nadškofa je
prejel naslednjo izjavo:

51.4 Page 504

▲back to top


504
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Sv. Pij V. je v svoji buli iz leta 1568 prepovedal posvečevati ‚titulo paupertatis
vel mensae communis‘ (iz naslova uboštva ali skupne mize) tiste, ki niso naredili
večnih zaobljub v kakem redu.
Zato turinski nadškof ne namerava podeliti svetih redov tistim, ki nimajo cer-
kvenega ali zasebnega imetja, če ne predložijo potrdila, da so naredili večne zaob-
ljube pred duhovnikom, ki ima od papeža pooblastilo, da sprejema take zaobljube.
To pomeni, da niso v nobenem pogledu upoštevali odlokov Svetega sedeža
z dne 23. julija 1864 in 1. marca 1869, s katerima je bila potrjena salezijanska
družba in je bil don Bosko postavljen za vrhovnega predstojnika s pooblastitvijo
za dajanje odpustnic za nižje in višje redove klerikom, ki so vstopili v razne do-
move družbe pred 14. letom starosti, kakor tudi posebne pravice, da jih je izdajal
tudi drugim.
Meseca septembra je neki klerik iz semenišča iz župnije Santa Giulia prosil za
vstop v salezijansko družbo, pa ni dobil od nadškofa niti privolitve niti odklonitve,
kakor je don Bosku sporočal klerikov župnik:
Velečastiti moj gospod!
Vračam se od nadškofa, ki sem ga prosil za odobritev, ki jo vaša uglednost prosi za
ubogega itn. klerika Depretisa. Monsinjor mi je odgovoril, da mu je malo do tega, ali
ga ima ali nima, da on ne daje nikakršne privolitve pa tudi ne odklonitve, ker ga ima
za nesposobnega za duhovniško službo in noče zaznamovati z duhovniškim pečatom
človeka, ki ga ne more nositi z zadostnim dostojanstvom, ker za to nima sposobnosti.
Jaz sem mu svetoval, da naj odloži duhovniško obleko. On pa meni, da je bolj primer-
no, da pride k vam v tako vašo hišo, kjer bi še razmišljal o svojem poklicu in bi šel
naprej, če bi vaša uglednost imela za primerno, ali pa bi se glede na svoje sposobnosti
po vaši presoji zaposlil pri vas kako drugače.
Ker je moj župljan, vam ga toplo priporočam in prosim, da ga zaposlite v eni izmed
služb vaše hiše. Menim, da je njegov oče pripravljen plačati trideset lir na mesec in
ga oskrbeti s knjigami in obleko. Če ga sprejmete, mi sporočite in jaz bom govoril z
njim o tej zadevi.
Sprejmite globoko zahvalo za vse dobro, ki ga delate našim župljanom. Ko se priporo-
čam vašim molitvam, se izpovedujem za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. I. M. Vigo, župnik
13. septembra 1873
Klerik Angel Rocca je le dosegel, da je vstopil v salezijansko družbo, naredil
večne zaobljube, postal 1876 duhovnik in bil leto pozneje poslan za ravnatelja v
na novo ustanovljeno hišo v La Spezii.
Da se ne bi več srečeval s tolikimi težavami, je bilo treba priti iz morja na ob-
režje s končnoveljavno potrditvijo konstitucij. Don Bosko jih je pripravljal za nov
natis, da bi jih predložil sveti kongregaciji. Odločil se je, da bo šel v Rim še pred
koncem leta.

51.5 Page 505

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
505
Da bi izprosil obilnejše milosti za salezijansko družbo, je don Bosko na za-
četku novega šolskega leta, dne 15. novembra 1873, poslal v domove okrožnico O
disciplini, v kateri je, potem ko je priporočil izpolnjevanje pravil na splošno, sam
začrtal program za ravnatelja, prefekta, kateheta, učitelje in asistente in vsem to-
plo priporočal, »da bi se z ravnateljem pogovarjali o navodilih, ki lahko pospešu-
jejo dobro in preprečujejo žalitev Gospoda«.137
7.8. ZAČNE ZNOVA
Zvečer zadnjega dne v letu 1873 je bil spet v Rimu skupaj z don Bertom, ki je na
teh potovanjih, ko je videl te in one potrebe, svetoval to in ono. On pa je odgovarjal:
»Glej, v teh kratkih letih, ki mi še ostajajo v življenju, ne čutim več nobenega
drugega nagnjenja, kakor da bi se trudil, da dokončno uredim zadeve naše druž-
be. Vse drugo zame nima več nikakršne privlačnosti.«
To je bila prevladujoča misel našega svetnika. Ko je prišel v Rim, je najprej ho-
tel govoriti z mons. Vitelleschijem. Naslednjega dne mu je pisal pismo ter obiskal
kardinala Antonellija in kardinala Berardija.
Tudi naslednje dni, ko je bil ves zavzet za oskrbo škofovskih miz, je ves čas
mislil na svojo družbo in potrditev konstitucij. Pogovarjal se je s tajnikom kon-
gregacije za škofe in redovnike in bil sprejet pri papežu na predvečer praznika
razglašenja.
Tisto jutro je obljubil obisk monsinjorju Dell‘ Aquila, apostolskemu pospeše-
valcu njegove svetosti. Ker ni mogel zadostiti obljubi, mu je pisal:
Dragi monsinjor!
Danes ob 11. uri imam avdienco pri svetem očetu in ne morem priti ob domenjeni uri
k vam in gospodu don Alojziju.
Poglejte, ali boste imeli vi in gospod Alojzij na voljo kako drugo uro ‚ad hoc‘ (za to).
Bog naj vam in vašemu kolegu podeli vse najboljše. Molite za tega reveža, ki tako
potrebuje pomoči našega Gospoda J. K. Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Rim, Via Sistina 104
V avdienci je prikazal papežu stanje družbe in izrazil željo, da bi jo videl konč-
noveljavno potrjeno. Predstavil mu je darove, tudi skromne pobožnih oseb, daro-
val nekaj novih knjig, med njimi tudi nov latinski slovar don Celestina Duranda,
ki so ga natisnili v oratoriju, in prosil posebne milosti in popolni odpustek za vse
137 Prim. VIII. del, Maestro e padre (Učitelj in oče), 3. Okrožnice št. 3. stran 1101.

51.6 Page 506

▲back to top


506
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
gojence in za hčere Marije Pomočnice.138
Veselje, ki ga je čutil v dolgem pogovoru s svetim očetom, je bilo enako želji,
da bi videl končno potrjena pravila in s tem utrjeno salezijansko družbo. Tako je
mogoče razbrati iz pisem ravnateljem, ki jih je pisal in narekoval ter vse lastno-
ročno podpisal in v katerih je izražal željo, da bi njegovi sinovi napredovali v kre-
posti. Veselil se je dobrih sadov skupnih molitev, iz vseh pa veje njegova očeto-
vska ljubezen.
Tisti večer je v Lanzo in oratorij pisal naslednje pismo:
Predragi don Lemoyne in vsi dragi sinovi v Lanzu!
Prve besede, ki jih iz Rima pošiljam našim domovom, veljajo vam, dragi sinovi v Lan-
zu. To prednost vam izkazujem zato, ker vem, da me imate zelo radi, kar ste mi poka-
zali vedno, ko sem bil med vami. Veliko stvari ohranjam, da vam jih povem, ko bom
osebno pri vas. Tukaj vam bom napisal nekaj stvari, ki se tičejo vaše koristi. Danes
dopoldne sem bil v avdienci pri svetem očetu, ki je bil nadvse ljubezniv, velikodušen in
radodaren v vsem, kar sem potreboval. Veliko je govoril o naših stvareh, o naši druž-
bi, duhovnikih, klerikih, fantih in na koncu še posebej o zavodu v Lanzu, o katerem
je govoril že prejšnjikrat. Na koncu je hotel dati znamenje posebne dobrote in mi je
zato naročil, naj vam sporočim poseben apostolski blagoslov s popolnim odpustkom
na dan, ko boste prejeli zakrament spovedi in obhajila.
Zahvalil sem se mu v vašem imenu in mu zagotovil, da bodo poleg obhajila za prejem
popolnega odpustka opravili še posebno sveto obhajilo po namenu njegove svetosti.
»Tudi za to obhajilo,« je živahno pristavil sveti oče, »podeljujem popolni odpustek.«
Sedaj, dragi sinovi, občudujte naklonjenost namestnika Jezusa Kristusa in istočasno
občudujte Gospodovo dobroto, ki nam daje toliko sredstev, da si lahko zagotovimo
večno slavo.
Medtem, dragi prijatelji, ste dobro začeli novo šolsko leto? Ste vsi zdravi? Ste vsi zav-
zeti, da bi bili dobri, postali sveti in da bi bili vedno moje veliko zadovoljstvo? Slišim
138 Spomenica se glasi takole: Avdienca pri svetem očetu 5. januarja 1874: 1. Podaritev knjig: Ge-
oponica s posvetitvijo: 15 izvodov. 2. Mons. Scotton. 3. Slovar don Duranda s posvetilom. 4. Markiz
Frassati – 1.000 zlatih frankov – s posvetilom. 5. D. Vallauri s sestro s posvetilom – 400 frankov. 6.
Gospod L. Vicino 100 frankov s posvetilom in zasebnim oratorijem. 7. Gospodična L. Mazè – denar
in posvetilo. 8. Zasebni oratorij in sv. obhajilo za gospod Fanny Zini, vdovo po Ghigliniju in njenega
sina Frančiška. 9. Isto za gospod Alojzijo Vicino. 10. Pravica blagoslavljati svetinjice in rožne vence
za T. Fassija, župnika v Villastellonu. 11. Blagoslov za Uršulo Gigli iz Turina – 2 franka. 12. Za škofa
v Acquiju, za don Karla, dekana v Ancisi. 13. V imenu nadškofa v Genovi za gospoda Janeza Rivera.
14. Za hišo v Hongkongu. 15. Stvari salezijanske družbe. 16. Popolni odpustek za naše fante in hčere
Marije Pomočnice. 17. Grof Karel della Veneria. 18. Alasia, kanonik, škofijski penitenciar v Albi za
fanta Ernesta Pagliuzzija, da bi mogel nadaljevati službo sprejemnika registra. 19. Dar Karoline
Pagliotti – 5 frankov. 20. Gospod Vacchetta in družina-blagoslov-dar mons. Marenga. 21. Gospod
Iano-Polliotti Blagina – 3 franki. 22. Gospodična D. Gagna – 2 franka. 23. Prositi dispenzo za ne-
zakonsko rojstvo za klerike Jožefa Beauvoirja, Alojzija Bussinija in Timoteja Obertiglia. 24. Janez
Balocco, trgovec – odlikovanje itn.

51.7 Page 507

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
507
glas, ki mi prihaja iz vašega srca in ki mi zagotavlja: da, da.
Potem ko ste mi to odkritosrčno obljubili, vam dajem nasvet, ki vam bo gotovo ko-
ristil in ki je prav isti, kot vam ga je dal že vaš gospod ravnatelj: Če hočete biti srečni
na tem svetu in si zagotoviti srečno večnost v nebesih, bežite pred pohujšanjem in
pogosto prejemajte sveto obhajilo.
Ti, dragi don Lemoyne, ki imaš tako zelo rad svoje gojence, poskušaj jasno razložiti
ta moj praktični nasvet. S tem jim boš odprl velik zaklad in boš meni naredil veliko
veselje.
V tem trenutku potrebujem veliko molitev, in medtem ko vam zagotavljam, da se vas
spominjam zlasti pri sveti maši, vas prosim za molitev po mojem namenu in za sveto
obhajilo, seveda kakor vam bo bolje ustrezalo.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami.
Posebna obvestila za don Lemoyna.
Priporočam vsem, zlasti še duhovnikom, da bi veliko molili, da bi lahko končali zelo
pomembne stvari, ki sem jih začel. Izroči priloženo pismo don Costamagni. Njegova
vsebina naj za zdaj ne pride v javnost. Ostajam v Jezusu Kristusu najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Rim, 5. januarja 1874; Via Sistina 104
Predragi don Rua in vsi vi, ki živite v oratoriju v Turinu!
Pred kratkim časom sem se ločil od vas, o dragi mi moji sinovi, pa imam vendar toliko
stvari, ki bi vam jih rad povedal in napisal.
Ko bom spet pri vas v Turinu, vam bom na dolgo govoril o vsem. Za zdaj samo nekaj
reči v tem pismu.
Povem vam torej, da vas imam nadvse rad, naj bom že kjerkoli, in da ne neham pro-
siti Boga za vaš duhovni in časni blagor.
Potovanje je bilo zelo prijetno in sedaj živim v hiši, kjer me niti moji starši ne bi mogli
boljše oskrbeti z vsem potrebnim.
Danes ob 11h dopoldne sem v spremstvu don Berta imel avdienco pri svetem očetu, ki
se je z velikim zanimanjem pogovarjal o Družbi sv. Frančiška Saleškega, o njenih članih,
duhovnikih, klerikih, dijakih, rokodelcih, o Hongkongu in še mnogih drugih stvareh.
Prebral sem mu don Durandovo posvetilo slovarja. Z zanimanjem je poslušal. Raz-
ložil sem mu namen tega slovarja, povedal sem mu, da je pisatelj iz oratorija, da so
knjigo natisnili v oratoriju, da so jo zvezali v oratorijski knjigarni in jo do zadnjega
opremili v oratoriju. Vse to je sveti oče z veseljem poslušal.
Prebral je od začetka do konca posvetilo don Duranda in nato dejal: »To je zares
delo, vredno krščanskega duhovnika. Vesel sem, naj ga Bog blagoslovi, kakor ga tudi
jaz blagoslavljam. Ko je to izgovoril, je vzel v roko pero ter napisal in podpisal svojo

51.8 Page 508

▲back to top


508
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
pohvalo.139
Želel je nakloniti še druge milosti. Med drugim nam je podelil svoj apostolski bla-
goslov s popolnim odpustkom na dan, ko boste prejeli zakrament svete spovedi in
obhajila.
Sem v veliki stiski in potrebujem vaše molitve, da bi mogel srečno končati celo vrsto
nalog, ki me zaposlujejo. Darujte zame eno sveto obhajilo in jaz bom molil za vas.
Kmalu vam bom pisal še druga pisma. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo
vedno z vami, naj nas reši greha in nam pomaga vztrajati v dobrem.
Dragi don Rua, do sedaj nisem dobil novic ne pisem iz Turina. Je mrzlo? Je snežilo? Je
kaj bolnikov? Kako gre licej blizu vrta? Vprašanje San Biagio? Zadeva Vicini?
Dragi don Provera, zate sem prosil svetega očeta za poseben blagoslov. Imej trdno
vero in zaupaj v Božjo dobroto.
Imej me rad v Jezusu in Mariji Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Rim, 5. januarja 1874, ob 11h zvečer
Via Sistina 104
Naslednji dan je pisal salezijancem in gojencem zavodov v Borgu San Martino
in v Turinu-Valsalice.
Predragi don Bonetti in vi vsi dragi sinovi pri San Martinu!
Iz Rima, glavnega mesta krščanstva, sedeža namestnika Jezusa Kristusa, vam želim,
dragi in ljubljeni sinovi, nekaj napisati. To naj vas prepriča, da se vas spominjam tudi,
kadar sem daleč od vas, in mislim na vas.
Včeraj sem bil v avdienci pri svetem očetu, ki me je sprejel nadvse ljubeznivo. Ustregel
mi je v vsem, za kar sem ga prosil, in potem sva veliko govorila o raznih stvareh in
zlasti še o vas, dragi sinovi v San Martinu. Vprašal me je veliko nadrobnosti, kaj se
učite, ali je med vami veliko dobrih, ali pogosto prejemate sveto obhajilo, ali je kateri
izmed vas, ki bi lahko tekmoval z Dominikom Saviem. Skušal se mu odgovarjati čim
primerneje za vas.
Ko mi je potem dal priložnost, da bi ga prosil kaj za vas, je sam dodal, da pričakuje od
vas dokaze dobrega krščanskega življenja sredi tako zelo pokvarjenega sveta. Svoj
nagovor je sklenil takole:
»Pišite jim, da jim iz vsega srca pošiljam svoj apostolski blagoslov s popolnim od-
pustkom tisti dan, ko boste prejeli zakrament spovedi in obhajila.«
Drugo vam bom povedal osebno, ko bom imel spet čas, da bom med vami.
Sedaj vas jaz prosim za veliko uslugo, ki bo koristila tudi vašim dušam: na vso moč se
trudite, da boste preprečili slabe pogovore. V ta namen prosim gospoda ravnatelja,
139 Don Berto je vrnil don Durandu pismo s posvetilom slovarja svetemu očetu z naslednjim pismom: Predra-
gi don Durando, pošiljam ti lastnoročen podpis našega svetega očeta Pija IX. Skrbno ga čuvaj in moli za nas.
Pozdravi v mojem imenu duhovnike, klerike in fante in priporoči vsem pogosto sveto obhajilo po don Boskovem
namenu. Ponižno pozdravljam vse člane kapitlja. Imel bi vam povedati toliko stvari, vendar za zdaj še ne bi bilo
primerno. Zaupajmo v Jezusa v najsvetejšem zakramentu in v Marijo Pomočnico. Ko bomo prejeli milosti, bomo
vse povedali. Ura je 11.30. Lahko noč. – Tvoj najvdanejši v J. in M. duhovnik Joahim Berto.

51.9 Page 509

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
509
da vam da posebno spodbudo, v kateri bo prikazal, kako veliko zlo so taki pogovori in
kako zelo slabe posledice prinašajo. Ker imam opraviti nemalo zelo pomembnih nalog,
se vam priporočam v molitev, zlasti še pri svetem obhajilu, ki bi ga opravili po mojem
namenu. Jaz pa bom daroval sveto mašo na grobu sv. Petra za vaše večje dobro.
Ti pa, o don Bonetti140, pridigaj Božjo besedo v prilikah ali naravnost, spodbujaj, roti,
karaj potrpežljivo in modro. Povej našim sobratom, da jih čaka veliko plačilo.
Žetev je velika, zato nujno potrebujemo veliko delavcev, ki jih moramo preizkusiti.
V kratkem ti bom pisal. Medtem pa vas, tovariše v mojih naporih, vas, ki ste moja
krona in moja radost, prosim, da molite zame in za velike reči, ki naj bi jih dosegli v
teh dneh.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami. Pozdravljen in pozdravi
še druge. Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Rim, 6. 1. 1874, Via Sistina 104
Predragi don Dalmazzoin predragi gojenci zavoda v Valsaliceju!
Pišem vam, čeprav ne morem kaj dosti pisati. Sem v Rimu. Včeraj sem bil v avdienci
pri svetem očetu, ki se je pokazal zelo naklonjenega nam vsem. Z zanimanjem je
poslušal poročilo o naših gojencih v Valsaliceju in se veselil, ko sem mu povedal, da je
med vami velika želja, da bi napredovali v kreposti.
Naročil mi je, naj vam sporočim, da vam naklanja svoj apostolski blagoslov s popol-
nim odpustkom na dan, ko boste šli k spovedi in prejeli sveto obhajilo.
Prosil sem ga, da bi vam povedal posebno misel, ki bi vas vodila v življenju. Pogledal
je na križ in potem odgovoril: »Recite jim, da jih iz srca blagoslavljam in da naj nik-
dar ne pozabijo, da je svet velik goljuf. Samo Bog je zvest prijatelj, ki nas nikoli ne
zapusti. Ljubite tega dobrega Boga, ki vas nikoli ne bo zapustil.« Upam, da vam bom
lahko kmalu spet pisal. Priporočam se vam v molitev in prosite tudi zame.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami, obvaruje naj vas časnih
nevarnosti in vas nekoč vse privede v srečno večnost. Amen.
Ti pa, don Dalmazzo, pozdravi posebno člane salezijanske družbe in jim reci, da nam
Božja previdnost pripravlja obilno področje našega delovanja. Moli in stori, da bodo
tudi drugi molili. Imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Rim, 6. 1. 1874
Brez dvoma ni pozabil tudi Alassia, Varazzeja in Sampierdarene, vendar pis-
ma niso ohranjena.
Istega dne je pisal tudi škofu v Vigevanu o zelo občutljivi zadevi.
Velečastiti in predragi monsinjor!
Prav je, da ste mi sporočili in pisali o nerodni zadevi z Zinascom. Minister me je do
konca poslušal in potem želel imeti prepis vašega pisma. Ko je izjavil, da v njem ni nič
kompromitirajočega, sem privolil s pripombo, da je pismo zaupne narave.
140 Pismo v latinskem jeziku.

51.10 Page 510

▲back to top


510
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Če hudič ne bo vtaknil svojega repa, vam bom v nekaj dneh ponovno pisal, vendar o
pomembni stvari. Molite in priporočajte v molitev to zadevo.
Včeraj sem dolgo govoril s svetim očetom, ki je zdrav in vam po meni pošilja svoj
apostolski blagoslov, se pravi, da mi je naročil, naj vam to sporočim. Tako on kakor
kardinal Antonelli sta obveščena o zadevi Zinasco. Podelite mi svoj blagoslov in me
imejte za svojega ubogega v J. K. vdanega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Rim, 6.‚ 74
Kakor smo že rekli, je bilo delo, ki ga je opravil v Rimu, izredno pomembno bo-
disi za preskrbovalnino za škofa kakor za dokončno potrditev salezijanske družbe.
Da se bomo tega zavedeli, naj na kratko podamo seznam tako obveznih kakor
vljudnostnih obiskov pri kardinalih in prelatih.
Dne 3. januarja je govoril z mons. Vitelleschijem in zvečer na praznik Treh
kraljev je imel spet dolg razgovor z njim. Prejšnji dan se je dolgo pogovarjal s
kardinalom Berardijem. Rekel je, da so se sporazumeli s svetim očetom, tajnikom
svete kongregacije za škofe in redovnike in s kardinalom, njegovim velikim prija-
teljem. Dejansko sta bila za papežem kardinal Berardi in mons. Vitelleschi tista, ki
sta mu nenehno pomagala, dokler ni dosegel svojega cilja.
Dne 8. januarja je obiskal kardinala Konstantina Patrizija. Od svetega očeta je
namreč zvedel, da bo v posebni kongregaciji ali kardinalski komisiji, ki so jo sesta-
vili za odobritev konstitucij, verjetno tudi kardinal vikar, ki mu je papež sam po-
vedal, da je turinski nadškof nasprotnega mnenja. Kardinal ga je slovesno sprejel
in mu jasno in odločno povedal, da se on nikakor ne strinja z mons. Gastaldijem.
Dne 9. januarja je šel na sveti oficij, da bi komisarja mons. Salluo iz reda pri-
digarjev prosil, da bi zastavil zanj dobro besedo pri svojem sobratu p. Bianchiju,
konzultorju svete kongregacije, ki je napisal 38 animadversiones. Tudi ta pošteni
piemontski monsinjor iz škofije Mondovì, ki je poznal don Boskovo delo, ga je
prijazno sprejel.
Mons. Vitelleschi mu je sporočil zaželeno novico, da je sveti oče že obliko-
val posebno kongregacijo, h kateri bi pripadali kardinal vikar, kardinal Berardi in
eden izmed dvanajstih kardinalov, ki so bili imenovani 22. decembra 1873, mogo-
če kardinal Tarquini SJ ali kardinal Oreglia di S. Stefano.
Brez odlašanja se je odpravil na obisk h kardinalu Oregli, bratu viteza Fri-
derika, ki je bil več let član salezijanske družbe. Dva dni pozneje je šel v palačo
Altemps pri Piazzi Navona, da bi govoril s kardinalom Monacom Lavalletto. Ta
prelat, po značaju zelo resen in dostojanstven, obenem pa ponižen in ljubezniv, ga
je prijazno sprejel in se zadržal z njim v pogovoru več kot uro in pol. Med drugimi
uslugami mu je dal breve za zasebni oratorij za gospe Vicino in Ghiglini. Ko je pri-
šel domov, ni mogel skriti veselja, ki ga je čutil v svojem srcu. Dejal je don Bertu:
»Treba je zares hoditi na obiske. Dostikrat je zadosti en sam pozdrav, poklon,
da si pridobiš naklonjenost kake osebe. Tako je bilo tudi s kardinalom Monacom,
ki nam je bil najmanj naklonjen.«

52 Pages 511-520

▲back to top


52.1 Page 511

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
511
Dne 14. januarja ga je apostolski odpravnik Štefan Colonna želel imeti pri ko-
silu z raznimi prelati, med katerimi je bil tudi novi kardinal Aleksander Franchi.
Med banketom je don Bosko malo govoril. Toda proti koncu so ga povabili, da bi jim
kaj povedal o oratoriju in o težavah, ki jih je moral prenašati. Začel je s pripovedjo
o dvanajstih preiskavah, ki jih je moral prestati. Pripovedoval pa je tako napeto,
preprosto in zanimivo, da si je pridobil naklonjenost vseh navzočih. Na koncu kosila
ga je kardinal Franchi poklical k sebi in se z njim zaupno pogovarjal uro in pol, dok-
ler ni prišel še kardinal Martinelli, ki ga je pri odhodu ljubeznivo pozdravil.
Dne 16. januarja se je opogumil in se odpravil k prefektu svete kongregacije
za škofe in redovnike. Četudi je bil kardinal Bizzarri strogega in skoraj skrupu-
loznega značaja, ga je prijazno sprejel in mu svetoval veliko stvari, tako da se mu
je zdelo, da si je tudi tega pridobil.
Dne 23. januarja je šel pozdravit kardinala Kamila Tarquinija iz Jezusove
družbe, kateremu naj bi izročil sporočilo p. Sekunda Franca. Zdelo se mu je, da
mu je popolnoma naklonjen. Toda ta novi kardinal, ki naj bi verjetno bil tudi član
posebne komisije, je nekaj dni pozneje zbolel in 15. februarja umrl.
Medtem je don Bosko tiskarni Propagande zaupal nov natis konstitucij.
V njih je, kakor je pozneje izjavil, »sprejel večino od 28 opomb«, ki so mu jih
zadnje dni nakazali, in glede na nekatere uvedel omilitve, v nekaterih členih pa jih
je branil kot edino sredstvo pred potopom zaradi civilnih zakonov, pri čemer se je
ravnal po nasvetih, ki jih je prejel tiste dni.
Tako smo dobili v kratkem povzetku novo delo, kjer je mogoče ugotoviti nje-
govo natančno prizadevnost.141
1. opomba je hotela odstraniti I. pogl. Predgovor in 2. pogl. Začetki družbe, ker Sveti
sedež nima navade v konstitucijah potrjevati zgodovinskih podatkov o ustanovah.
Zato jih je odstranil in postavil na čelo v ležečem tisku kot predgovor.
Tudi 2., 7., 19., 20. in 22. so tu in tam svetovale odstranitve in glede na navodila je
odpravil: omembo tiskanja Katoliškega branja in Knjižnic za mladino; način, kako naj
se opravlja obvestilo, ki naj se nanaša samo na izpolnjevanje konstitucij in napredek v
kreposti; izjavo staršev za dovoljenje za vstop v družbo; predpis, da morajo tisti, ki se
bodo šolali, prinesti obleko in 500 lir mesečnine in še 300 lir pred zaobljubami, pomoč-
niki pa 300 lir ob vstopu; omembo zdravstvenega stanja prosilca, ki naj bi bilo tako, da
bi mogel izpolnjevati vsa pravila, brez vsake izjeme, vsaj v letu noviciata.142
3. opomba je zahtevala odstranitev ponovnih omemb civilnih pravic laikov in podvr-
ženost civilnim zakonom, kar je don Bosko deloma sprejel, vendar je pustil v 2. členu
v poglavju O posameznih domovih splošno omembo, da se ne bo storilo nič v nasprot-
ju s cerkvenimi in civilnimi zakoni, in v 2. členu poglavja Oblika družbe preprosto
141 Prim. konstitucije iz leta 1873, natisnjene v oratoriju, s konstitucijami, natisnjenimi v Rimu
pri Propagandi leta 1874. – Gl. MB X, str. 871 in 896.
142 Prim. poglavja Notranje vodstvo družbe, člen 6; O posameznih domovih, člen 4; Redovno
vodstvo, člen 3; Pobožne vaje, člen 7. in 2.

52.2 Page 512

▲back to top


512
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
omembo o civilnih pravicah z besedami: Kdorkoli vstopi v družbo, ne izgubi, tudi
po zaobljubah, državljanskih pravic. Zato si lahko dopustno in zakonito pridobiva,
prodaja, dela oporoke in podeduje; toda dokler ostane v družbi, ne more upravljati
svoje lastnine, razen na način in v mejah, kakor bo določil vrhovni predstojnik. Pri
tem se je držal pravil že odobrenih redovnih družb. Ker ni imel za bistvo redovnega
uboštva ohranitev osnovne pravice do materialnih dobrin, temveč popolno odpoved
upravljanju, je raje izbral to obliko, ker je tako pred Cerkvijo bil zavezan z zaobljubo
uboštva in jo tudi izpolnjeval, pred državo pa je bil deležen vseh pravic.
4. opomba je zahtevala jasneje in točneje opredeljen obrazec zaobljube uboštva, in
sicer tisto, ki jo vsebuje Collectanea S. C. Episcoporum et Regularium, št. 859,143 on
pa, odločen, da bo izključil vsako možnost, da bi mu država mogla delati težave, in
ker je imel osebno posest članov za najboljše zagotovilo, O zaobljubi uboštva ni nič
spremenil in v opombi povedal, da je to izločil tako v poglavju O obliki družbe kakor
tudi v O zaobljubi uboštva in da je to skoraj dobesedno povzel iz konstitucij Družbe
šol ljubezni, ki jih je odobril Gregor XVI.
Tudi 5. opomba, ki nima za primerno duhu redovniške ustanove, da bi kleriki in du-
hovniki lahko ohranili preproste beneficije, kot je zapisano v 4. in 5. členu poglavja O
obliki družbe, je zahtevala, da naj po večnih zaobljubah nehajo veljati, razen lastni
ali pa družinski beneficiji. Don Bosku se ni zdelo potrebno, da bi spremenil te člene,
ker člani s tem, da ohranijo tudi po zaobljubah tako družinske kakor preproste be-
neficije, ki jih ne morejo upravljati, ne grešijo proti izpolnjevanju zaobljube uboštva
niti ne proti značilni obliki vsake redovne družbe.
Sedem opomb (6., 14., 18., 21., 23., 25. in 26.) predlaga spremembe v soglasju z obliko,
ki je skupna drugim redovnim družbam, in sicer: Svetemu sedežu je treba predložiti
odločitve generalnih kapitljev, da s tem dobijo značaj veljavnosti; za odpiranje novih
zavodov so potrebni vsaj trije člani, od katerih morata dva biti duhovnika; dušno
pastirstvo se izvaja ne samo ‚prout regulae Societatis patientur‘ (kolikor dopuščajo
pravila družbe), temveč ‚juxta Sacrorum Canonum praescripta‘ (po predpisih svetih
kanonov); aspirant, ki hoče vstopiti v noviciat, mora opraviti deset dni duhovnih vaj;
v vsakem domu mora biti za večjo svobodo na voljo več spovednikov in ne samo eden;
za sodne postopke pred civilnim sodiščem je treba prositi za dovoljenje Sveti sedež;
na vsaka tri leta mora biti sklican vrhovni kapitelj družbe za obravnavanje najpo-
membnejših zadev družbe, zapisnike pa je treba poslati sveti kongregaciji za škofe in
redovnike v pregled in odobritev.
Don Bosko je vse to sprejel, prvih pet na mestu, ki mu ga je nakazal konzultor (I),
predzadnji v členu 13 poglavja O drugih predstojnikih v zvezi z vrhovnim ekonomom
in zadnjega v novem členu (2) v poglavju Redovniško vodstvo družbe.
143 Professi votorum simplicium dominium radicale, uti aiunt, suorum bonorum retinere possu-
nt, sed eis omnino interdicta est eorum administratio, et reddituum erogatio atque usus. Debent
propterea ante professionem votorum simplicium cedere pro tempore, quo in eadem votorum sim-
plicium professione permanserint, administrationem, usumfructum, et usum quibus eis placuerit,
ac etiam suo Ordini, si ita pro eorum libitu existimaverint.

52.3 Page 513

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
513
24. opomba je v 2. členu v poglavju O posameznih domovih svetovala, naj spovedni-
ke, ki jih določa predstojnik, potrdi tudi ordinarij. Don Bosko, ne da bi zmanjševal
veljavo škofa, tega ni imel za potrebno, ker iz navad redovnih družb za spovedova-
nje članov znotraj redovne ustanove ni potrebno škofovo dovoljenje, temveč zadošča
predstojnikova odločitev.
27. opomba je hotela odpraviti posebnost člena 8 iz poglavja Pobožne vaje, da lahko
vrhovni predstojnik oprosti od duhovnih vaj in drugih pobožnih vaj. Don Bosko pa, ki
je v tistih časih bil v veliki stiski zaradi pomanjkanja redovnikov in se je zato znašel v
potrebi, da je o tem odločal, je zaradi osebnega miru opustil popravek.
Druge opombe so se tikale izvolitve vrhovnega predstojnika in vrhovnega sveta in
oblike vladanja v družbi, in sicer 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 15.
8. je odločala, da naj bo kanonična starost bodočega predstojnika 40 let, vrhovnih sve-
tovalcev 35 in vsaj 5 let zaobljub in magistra novincev 35 let in vsaj 10 let zaobljub.
Don Bosko je v 1. členu poglavja O izvolitvi vrhovnega predstojnika postavil zahtevo,
da mora biti izvoljenec vsaj 10 let član družbe in star 35 let. Glede drugih članov
vrhovnega sveta in magistra novincev ni ničesar določil, ker so bili takrat skoraj vsi
sobratje zelo mladi in bi zato bili vsi izvoljeni člani vrhovnega sveta premladi. Zato je
izjavil, da je pripravljen načelno sprejeti to pravilo, vendar bi v posameznih primerih
prosil Sveti sedež za spregled. Dodal je: to starost je mogoče znižati s privolitvijo
Svetega sedeža.
9. opomba je zahtevala, da mora vrhovnega predstojnika in svet izvoliti generalni
kapitelj, in sicer z absolutno večino glasov in ne drugače. V 5. in 6. členu poglavja O
izvolitvi vrhovnega predstojnika in v še dodatnem novem členu je don Bosko določal,
naj vrhovnega predstojnika in člane vrhovnega sveta volijo tudi ravnatelji s svojimi
delegati, ki so jih izvolili člani z zaobljubami v posameznih hišah. V 1. členu poglavja
O drugih predstojnikih je bilo določeno, da naj se na isti način opravijo volitve tudi
drugih članov sveta.
10. opomba je zahtevala, da naj bo generalni kapitelj sestavljen kot v drugih redovnih
ustanovah brez članov z večnimi zaobljubami hiše, kjer se opravljajo volitve, ker bi se
zato lahko pritoževali sobratje z večnimi zaobljubami iz drugih zavodov. In don Bosko,
ki je že določil sklic generalnega kapitlja na vsaka tri leta in kako naj se voli vrhovni
predstojnik, ni imel za potrebno, da bi še kaj dodajal za sklic generalnega kapitlja.
11. opomba je zahtevala, da morajo biti vsi člani vrhovnega kapitlja, tudi prefekt in
duhovni voditelj, izvoljeni od generalnega kapitlja in živeti skupaj z vrhovnim kapi-
tljem ob vrhovnem predstojniku. Toda sveti ustanovitelj v želji, da bi ob vrhovnem
predstojniku ohranil dva zaupna sodelavca za vodstvo družbe, ni upošteval te mož-
nosti niti ni zahteval skupnega bivališča.
12. opomba je hotela odstraniti poglavje Notranje vodstvo družbe s pripombo, da
mora vrhovni predstojnik zapisati ter ohranjati zapečateno in v tajnosti ime tistega,
ki naj bi po njegovi smrti do novega generalnega kapitlja vodil družbo. Don Bosko je
to črtal. Na druga mesta, kjer je govor o začasnem vikarju, je postavil prefekta.
13. opomba je v prvih treh členih poglavja O sprejemu novih članov menila, da so v

52.4 Page 514

▲back to top


514
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
nasprotju z določili in navadami Svetega sedeža, češ da je v njih samo vrhovnemu
predstojniku pripisana pripustitev in odpustitev novincev in članov družbe, kakor
tudi imenovanje krajevnih predstojnikov in glavnih služb v družbi (vizitatorji), med-
tem ko v členu 16 v poglavju O drugih predstojnikih jasno pravi, da je to pridržano
vrhovnemu kapitlju. Vendar je don Bosko v omenjenem 1. in 3. členu (v 2. ne govori
o tem) imel za primerno, da bi v odsotnosti vrhovnega sveta iz upravičenega vzroka
lahko vrhovni predstojnik sprejemal k zaobljubam in odpuščal iz družbe v katerikoli
hiši s privolitvijo krajevnega sveta, ker bi se s tem hitreje reševali nujni primeri.
15. opomba poudarja, da magister novincev ne sme opravljati druge službe kot vzgo-
jo novincev, zato te službe ne more opravljati duhovni voditelj ali katehet, ker imata
ta dva preveč drugih opravil. Pri tem navaja (na nepravem mestu) 12. člen poglavja
O posameznih domovih (kjer govori o nalogah krajevnega in generalnega kateheta).
Don Bosko je najprej na novo razložil člen 9. poglavja O drugih predstojnikih, kjer
pravi, da je duhovnemu voditelju na poseben način zaupana skrb za novince, skupaj
z njihovim magistrom. Pripravljal se je, da bi dodal še novo poglavje De Novitiorum
Magistro eorumque regimine (O magistru novincev in njihovem vodstvu).
Glavne spremembe ali bolje rečeno dodatki so bili dodani 16. opombi pa tudi 17., ki
jih je sprejel na najbolj ustrezen način.
16. opomba ugotavlja pomanjkanje noviciata in bi ga hotela v smislu konstitucije
Regularis disciplina (Redovna disciplina) Klementa VIII. in drugih kanoničnih pred-
pisov, ki določajo, da morajo novinci živeti v posebnih domovih, popolnoma ločeni od
redovnikov z zaobljubami, in se ukvarjati izključno z duhovnimi vajami brez katere-
ga koli drugega dela v hiši. Don Bosko pa je v XIV. poglavju O magistru novincev in
njihovem vodstvu (De novitiorum magistro eorumque regimine) napisal naslednja
navodila, ki nam omogočajo boljše razumevanje njegovega duha:
1. Vsak član mora, preden je končnoveljavno sprejet v družbo, opraviti tri preizkuš-
nje. Prva preizkušnja je v času pred sprejemom v noviciat in se imenuje aspirantat,
druga je noviciat v pravem pomenu besede in tretja čas triletnih zaobljub.
2. Zato mora magister novincev poleg stalnih pogojev za sprejem (pogl. XI.) na-
tančno preveriti obnašanje prosilca, ki naj bo takšno, da je mogoče pred Gospodom
zastopati prepričanje, da je v večjo Božjo slavo in korist družbe.
3. Na splošno za prvo preizkušnjo zadostuje, če je prosilec preživel nekaj let v kakem
zavodu družbe ali obiskoval njene šole in se je v tem času odlikoval v kreposti in
nadarjenosti.
4. Če kak odrasel želi biti sprejet v družbo in je pripuščen k prvi preizkušnji, bo takoj
opravil duhovne vaje, potem pa se bo za nekaj mesecev vadil v raznih nalogah druž-
be, da spoznava in uresničuje tisti način življenja, ki ga hoče prevzeti. Istočasno naj
magister novincev in drugi predstojniki opazujejo, ali je primeren za salezijansko
družbo.
5. V času prve preizkušnje naj magister novincev in drugi predstojniki pozorno opa-
zujejo obnašanje prosilca in sporočijo vrhovnemu kapitlju vse, kar se jim bo zdelo
primerno.

52.5 Page 515

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
515
6. Kakor hitro bo prosilec uspešno končal prvo preizkušnjo in bo sprejet v družbo, naj
mu magister novincev posveti vso skrb in naj ne opusti ničesar, kar bi moglo pospe-
šiti izpolnjevanje pravilnikov in pravil.
7. Magister novincev se mora na vso moč truditi, 10 da bo ljubezniv, krotek in srčno
dober, da mu bodo novinci odprli srce v vsem, kar se tiče napredka v popolnosti; 20
voditi jih mora in poučiti o izpolnjevanju pravil na splošno in zlasti še v vsem, kar
se nanaša na zaobljubo čistosti, uboštva in pokorščine; 30 novinci morajo zgledno
izpolnjevati vse, kar se v naši družbi tiče pobožnih vaj; 40 poleg tega naj ima vsak te-
den eno konferenco o morali; 50 vsaj enkrat na mesec naj ljubeznivo pokliče vsakega
novinca, da opravi duhovni pogovor.
8. Ker je namen naše družbe poučevati fante, zlasti najbolj revne, o znanju in verskem
nauku, da se bodo v življenjskih nevarnostih znali ohranjati na poti zveličanja, naj se
v času te druge preizkušnje resno vadijo v učenju, v poučevanju v dnevnih in večernih
šolah, v poučevanju verouka dečkov in tudi v asistenci v najbolj resnih primerih. Če
bo novinec pokazal v vseh teh stvareh, da išče povsod Božjo slavo in korist družbe, in
bo skupaj z natančnim izpolnjevanjem pobožnih vaj tudi zgleden v opravljanju dob-
rih del, naj se čas njegove druge preizkušnje šteje za končan. V nasprotnem primeru
bo preizkušnja podaljšana za kak mesec ali za celo leto.
9. Ko novinec konča noviciat in je sprejet v družbo, ga lahko vrhovni kapitelj, potem
ko so slišali mnenje magistra novincev, pripusti k triletnim zaobljubam. Izpolnjeva-
nje triletnih zaobljub pomeni tretjo preizkušnjo.
10. V tem času lahko člana pošljejo v kako hišo družbe, kjer bo opravljal zaupane mu
naloge. Ravnatelj hiše bo skrbel zanj kot magister novincev.
11. Ves ta čas se bo magister novincev trudil, da bo ljubeznivo priporočal zatajevanje
zunanjih čutov, zlasti še zmernost. Vendar je pri tem treba biti skrajno previden, da se
ne bi okrnile telesne moči in da bodo člani sposobni izpolnjevati vse naloge naše družbe.
12. Ko član pohvalno opravi vse te preizkušnje in ima namen za vedno ostati v družbi,
lahko vrhovni svet zadosti njegovi želji in ga pripusti k večnim zaobljubam.
17. opomba omenja pomanjkanje določenega programa študija. Zato zahteva, da
morajo vsi pripravniki za duhovniški poklic štiri leta študirati teologijo, bodisi v kaki
posebni hiši družbe ali v kakem semenišču, ne da bi bili pri tem zaposleni pri delih,
ki so značilna za družbo. Ko je don Bosko sestavljal poglavje De studio (O študiju), je
menil, da ni nasproten štirim letom študija, vendar pa za zdaj ne more odpreti poseb-
ne študijske hiše, ki bi bila ločena od drugih zavodov, ne da bi jo podvrgel prosvetne-
mu ministrstvu. Po drugi strani pa se ni moglo reči in vztrajati pri trditvi, da kleriki
študenti ne bi mogli poučevati katekizma, asistirati gojence in istočasno študirati.
Tako bi imeli priložnost, da bi se vadili v delih, značilnih za našo družbo.
Kratko poglavje XII O študiju (De studio)
1. Duhovniki in vsi člani, ki želijo postati duhovniki, bodo resno študirali teološko snov.
2. Njihov študij se bo osredinil na Sveto pismo, cerkveno zgodovino, dogmatično spe-
kulativno teologijo, moralko in knjige, ki izrecno govorijo, kako je treba mladino po-
učevati o verskem nauku.

52.6 Page 516

▲back to top


516
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
3. Naši učitelji bodo sveti Tomaž in pisatelji, ki se odlikujejo po katehetskih razlagah
in po poučevanju krščanskega nauka.
4. Vsak član družbe naj poskrbi, da bo napisal ciklus premišljevanj in inštrukcij
najprej za mladino in potem za vernike.
28. opomba je najpomembnejša in se tiče odpustnic za prejem svetih redov.
V 4. členu poglavja Religiosum Societatis regimen (Redovniško vodstvo družbe) je
rečeno, da bo člane posvetil krajevni škof po običaju drugih družb, ki imajo domove v
raznih škofijah, v moči privilegijev, ki so jih prejele kongregacije (družbe), ki so poj-
movane kot redovi. Toda rečeno je bilo, da je ta izjava nezadostna, kajti vrhovnemu
predstojniku, ki je prosil za tako pooblastilo, niso ustregli. Ko je don Bosko rekel, da
mu tega niso dali zaradi dejstva, ker je 1869 prosil za odobritev družbe in ne kon-
stitucij, je pa dosegel, da so mu za deset let dovolili izdajati odpustnice za tiste, ki so
vstopili v družbo pred 14. letom starosti, in da je za druge prosil posebne spreglede.
Sedaj pa je prosil, da bi lahko izdajal odpustnice za krajevnega škofa in v člen vključil
‚juxta Decretum Clementis VIII., die 3 martii 1596‘ (na osnovi odloka Klementa VIII.
dne 3. marca 1596), ki je opombi prinesel besede odloka.
Končno je poglavje De externis, ker niso napisali nobene opombe, postavil v dodatek
po Obrazcu zaobljub.
7.9. POSVET
Dne 3. februarja 1874 je mons. Vitelleschi sporočil don Bosku, da posebno
kongregacijo sestavljajo kardinali Patrizi, De Luca, Bizzarri in Martinelli.
Konstantin Patrizi je bil generalni vikar njegove svetosti, prefekt Svete kon-
gregacije za obrede in dekan svetega kolegija.
Anton De Luca iz Bronteja (Katanija) je bil prefekt Kongregacije za indeks in
eden izmed predsednikov vatikanskega koncila.
Jožef Bizzarri je bil prefekt Kongregacije za škofe in redovnike.
Tomaž M. Martinelli iz reda Puščavnikov sv. Avguština je bil že generalni
asistent svojega reda in teolog vatikanskega koncila in bil povišan v kardinala v
zadnjem konzistoriju. Pozneje je postal proprefekt Svete kongregacije za študij,
zatem prefekt Kongregacije za obrede in na koncu še indeksa.
To so bili štirje knezi Cerkve, z vseh vidikov najodličnejši.
Ko je bilo to določeno in se je dan posveta vedno bolj bližal, je don Bosko,
»potem ko je molil pri sveti maši, klical Svetega Duha in prosil papeža za poseben
blagoslov«, dne 5. februarja v novi okrožnici povabil »drage sinove salezijance«
v posameznih hišah, »da bi se trudili za eno izmed najpomembnejših nalog, da
bi ohranili in pospeševali moralnost med dečki, ki nam jih je Božja previdnost
izročila v varstvo«.

52.7 Page 517

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
517
Vsaka redovna družba ima svojo značilnost. In don Bosko je imel navado go-
voriti, da naj naša družba kliče pozornost nase zaradi sijaja angelske čednosti.
»Smo v najpomembnejšem trenutku naše družbe,« je dejal. »Zato mi poma-
gajte z vašimi molitvami in z natančnim izpolnjevanjem pravil, da bodo naši na-
pori kronani z dobrim uspehom v večjo Božjo slavo in v korist duš naših gojencev
in nas samih, vse v večjo slavo salezijanske družbe.«144 Treba je bilo pripraviti
Positio ali konstitucije, se pravi vse listine, ki naj bi jih predložili članom poseb-
ne kongregacije. To delo je bilo zaupano profesorju advokatu Karlu Menghiniju,
uslužbencu svete kongregacije, ki je kmalu uvidel potrebo in primernost, da bi
osebno govoril z ustanoviteljem. Mons. Vitelleschi je 17. februarja dal don Bo-
sku priporočilni listek za advokata. Ta ga je takoj nadvse ljubeznivo in po domače
sprejel in mu pokazal nekaj pisem, ki jih je turinski nadškof pisal 26. julija 1873
kardinalu Bizzarriju, prefektu svete kongregacije za škofe in redovnike. V njem je
vpraševal, ali je Družba sv. Frančiška Saleškega odvisna neposredno od Svetega
sedeža in zato izvzeta iz sodnosti krajevnega škofa. Drugo, veliko bolj nevarno je
bilo napisano 9. januarja tega leta, medtem ko je bil don Bosko v Rimu. V njem
je sicer izjavil, da občuduje »izredne sposobnosti in kreposti« ustanovitelja in
se veseli, da bi zagotovil »trajen obstoj cerkvene ustanove, ki se trudi za vzgojo
zapuščene mladine«, pa vendar ponovno zahteva, da je treba dati novi redovni
družbi redni noviciat »dve leti«, kajti če ima don Bosko »poseben talent za vzgojo
svetne mladine, pa ni sposoben vzgajati mladih duhovnikov, ali ga v tem vsaj ne
podpirajo zadosti drugi člani, ki jim zaupa vzgojo klerikov«.
Pismo se glasi takole:
Prevzvišena eminenca!
Turin, 9. januarja 1874
Vaša eminenca mi je pred meseci sporočila, da Kongregacija za škofe in redovni-
ke preučuje pravila Družbe sv. Frančiška Saleškega, ki jo je ustanovil gospod Janez
Bosko iz Turina. Iz pisma sem mogel razbrati, da bo ta družba kmalu dobila zaželeno
potrditev.
Občudujem izredne sposobnosti in kreposti imenovanega don Boska in se veselim
vsega dobrega, ki ga dela v korist mladine. Veseli me, da skuša zagotoviti stalen
obstoj svoje družbe, ki bi se posvečala krščanski vzgoji mladine. Vendar menim, da
imam težko odgovornost, da sporočim sveti kongregaciji, ki ji tako odlično predse-
dujete vi, da je treba nujno poskrbeti, da bo Družba sv. Frančiška Saleškega dobila
obvezen noviciat za dve leti, da bodo klerike naučili ne ukazovati, kakor se to dogaja
sedaj, ko so postavljeni za učitelje v raznih šolah, temveč se pokoravati, kakor se je
to vedno delalo v noviciatih drugih redov, zlasti v družbi Jezusovi. Gospod don Bosko
ima poseben talent, da vzgaja svetne fante, zdi se pa, da tega talenta nima v tem, kar
se tiče vzgoje duhovnikov niti on niti tisti, ki jim zaupa to vzgojo. Nekaj obžalovanja
vrednih dogodkov še kako potrjuje to mojo trditev.
144 Prim. VIII. del Učitelj in oče: Lettere Circolari št. 4, 1104.

52.8 Page 518

▲back to top


518
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Sedem klerikov iz šole gospoda don Boska so postavili za učitelje oziroma asistente
v dom za gluhoneme v tem mestu. Vodstvo, ki mu načeluje osebnost, ki se odlikuje
po pobožnosti, navezanosti na vero in spoštovanju do duhovščine, ni bilo z nobenim
zadovoljno. Obžaloval je, da ti kleriki niso ponižni niti pokorni.
Podobne pritožbe je bilo slišati tudi v drugih zavodih in določenih semeniščih o kle-
rikih, ki so končali svoje leposlovne, filozofske in teološke študije v imenovani Družbi
sv. Frančiška Saleškega. Ko sem bil škof v Saluzzu, sem dopustil, da je eden izmed
mojih klerikov naredil kleriški študij v tej družbi. Zanesel sem se na spričevala in po-
trdila, ki mi jih je o njem pošiljal don Bosko. Toda en mesec potem, ko je bil ta klerik
posvečen v duhovnika, se je izkazalo in bilo ugotovljeno, da je predan nezmernosti.
Na žalost je temu predan še sedaj in ne vemo, kje bi ga mogli uporabiti, kajti poleg
tega, da je nezmeren, je tudi še grob in nevzgojen.
Sedaj mi povzroča velike skrbi neki drug duhovnik. V letih 1862 do 1867 je kot kon-
viktovec opravil svoj kleriški študij v Družbi sv. Frančiška Saleškega. Turinska nad-
škofijska kurija, ki se je zanesla na potrdila o moralnosti, ki so jih izdali predstojniki
imenovane družbe, ga je dala posvetiti. Dve leti pozneje so ga poslali za kaplana v
neko župnijo v tej škofiji. Žal se je tako slabo obnašal, da je bilo vloženih 39 pritožb
zaradi zelo umazanih dejanj. Revež, ki se je bal, da bo prišel pred civilno sodišče, je
pobegnil iz države. Ker pa gre za prekrške, za katere velja ekstradicija, bi lahko ci-
vilna oblast zvedela za kraj, kjer biva, in bi ga potem privedli v Turin. V tem primeru
bi nastalo pohujšanje, katerega razsežnosti in uničujočih učinkov si niti ne morem
predstavljati. Vse to neizmerno škoduje ugledu duhovnikov in Cerkve.
Človek, ki bi mogel podati natančno poročilo o noviciatu te družbe, bi bil pater Oreg-
lia di Santo Stefano iz Jezusove družbe, ki je prebil dolga leta v tej družbi in je bil
lansko leto v Collegiu Romano v Rimu.
Zato prosim vašo eminenco in po vas sveto kongregacijo za škofe in redovnike, da bi
zahtevali obvezen noviciat po vseh pravilih za Družbo sv. Frančiška Saleškega. Ker so
turinska nadškofija in druge piemontske škofije v zelo delikatnem položaju, predla-
gam, da ne bi smeli pripustiti k svetim redovom nobenega, ki ga ne bi natančno
izprašali o njegovem stanju bodisi turinski nadškof ali drugi piemontski škofje, ki
bi bili naprošeni za podelitev svetih redov, kajti sedaj se ti kleriki brez moje vednosti
dajo posvečevati drugje. Zdi se mi tudi primerno, da bi dobili jaz in drugi škofje ob-
last, da bi izprašali te pripravnike pred večnimi zaobljubami.
Sicer pa sem sedaj, ko sem izpolnil obveznost svoje vesti, vedno pripravljen spoštova-
ti sodbo, ki jo bo izrekla sveta kongregacija.
Poklekam k poljubu svetega purpurja in se imam za vaše eminence najpokornejšega
in najvdanejšega služabnika. + Lovrenc, nadškof v Turinu
Svetnik se je globoko zamislih ob branju prvega in zlasti še drugega pisma.
Dal ga je prepisati don Bertu in je govoril s kardinalom Berardijem, ki mu je poleg
drugih osebnosti svetoval, naj ga naravnost zavrne. Kako? Odločil se je, da si bo
pomagal s kakim bivšim gojencem. In res, jasno zavrnitev, ki naj bi jo dobila po-
sebna kongregacija, je anonimno prepisal najbrž don Anfossi, ki je bil eden izmed

52.9 Page 519

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
519
obtoženih v »slavnem dokumentu«. Pravimo »prepisal« naj bi jo don Anfossi, kaj-
ti v arhivu imamo izvirnik, ki ga je napisal sam don Bosko.145
Proti skrajnemu zlu skrajna sredstva. Pismo se glasi:
Velečastiti gospod don Bosko!
Turin, 15. februarja 1874
Medtem ko se vaša uglednost z veliko zavzetostjo v Rimu trudi, da bi dosegli pres-
krbovalnino za nadškofovo gospodinjstvo, vas je on trdo prijel. Kakor sem vam že
preteklo leto poročal, si je s pretvezo, da hoče vprašati kongregacijo za škofe in
redovnike, ali je Družbe sv. Frančiška Saleškega izvzeta iz škofove jurisdikcije, dal
postreči s podatki za tako prošnjo. K temu so ga prisilila pohujšanja in nepokorščina
oratorijancev v strahu, da bi ti zapadli cerkvenim kaznim, in njegova tanka vest (zelo
dvomljiva zadeva). To vse je v nasprotju z njegovimi številnimi trditvami, da je treba
duhovnike iz oratorija postaviti vam drugim za zgled.
Sedaj pa, ko je zvedel, da se v Rimu pripravlja vse za dokončno potrditev vaše družbe,
je na svojo roko, ne da bi ga kdo kaj vprašal, zbral vse sile, da bi vas osramotil. Ne vem
sicer točno katerega dne, vsekakor pa po vašem odhodu je poslal v Rim svoje pismo.
Z domnevo, da ljudje pri sveti kongregaciji za škofe in redovnike nič ne vedo in so
pravi otroci, je predložil svoje pogoje in zahteve. In da bi vse, kar je trdil, tudi potrdil
z dejstvi, kritizira študij pri vas (kdo bi si upal kaj takega!) in obtožuje vse ošabnosti
in nemoralnosti. To potrjuje s trditvijo, da je sedem vaših šlo v zavod za gluhoneme in
se neprimerno vedlo s svojo oholostjo in trdoglavostjo. Nato navaja primer don Chi-
apaleja iz Saluzza, ki se v oratoriju ni naučil drugega kot pijančevanja, nevednosti in
prevzetnosti. Navaja še nekega drugega vašega gojenca, ki je zapustil oratorij in šel
za kaplana in je sedaj v sodnem postopku zaradi ostudnih dejanj. Zato gorje Turinu,
gorje piemontskim škofijam, če bo vaša družba potrjena ali če vsaj ne bodo omejili
njenega delovanja.
Jaz, ki sem bil šest let v vaši hiši in poznam vas, hišo in kar se je tam dogajalo, sem
ogorčen, ker sem zmes zlobe. Vsi ti, o katerih govori, so bili kleriki in duhovniki seme-
nišča in je za vse to odgovoren on in ne kdo drug. Chiapale je študiral v oratoriju in
je bil vedno odličnega vedenja in izredno nadarjen. Doma je v glasbi ter igra na orgle
in na klavir in je tudi dosti dober pridigar. Tega pa, ali je kdo predan vinu, pa ni bilo
mogoče prepoznati. Ker sem bil njegov šolski tovariš, sem ga dobro poznal. Saj mi
gojenci nismo dobivali vina, duhovniki pa samo v omejeni količini in še – naj mi bo
oproščeno – vodenega, da je bilo prej voda z vinom kot vino z vodo. Prav tako vem,
da Chiapale ni bil nikdar član vaše družbe, kar mi je tudi on sam večkrat povedal.
To vam sporočam, da uporabite to pismo v svojo korist. Vendar ne morem razumeti
takega početja. Že več ljudi sem vprašal, kako da nadškof o oratoriju govori enkrat
vse v belem, drugič pa vse v črnem. Nekateri menijo, da to prihaja od dejstva, da ga
je don Bosko dvignil iz niča, mu dal delo in ime, natisnil njegove knjige, mu pripravil
145 Skoraj gotovo je pismo prepisal prof. don Janez Anfossi tudi zato, ker je on leta 1877, ko je
nadškof zaradi svojega dlakocepstva valil težavo za težavo na oratorij, napisal obrambno spomeni-
co, veliko bolj natančno kot v pismu 9. januarja 1874, ki ga prinašamo v Dodatku št. X., 2, stran 998.

52.10 Page 520

▲back to top


520
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
mesto, ki ga sedaj ima, in ga zaradi vsega tega ima za osebo, vredno vsega spoštova-
nja. Drugi pravijo, in to mi je povedal nadškof sam, da se boji, da don Boskovi duhov-
niki zasenčujejo škofijske duhovnike toliko bolj, ker njegovi semeniščniki hočejo oditi
iz semenišča, da bi šli k don Bosku, ker jim je tam bolje. Boji se, da bi bila don Boskova
družba v škofiji v njegovo škodo. Ker povzroča vsak dan nove zaplete, ne vem, kje se
bo vse to končalo. Najvdanejši sin N. N.
Medtem ko je advokat Menghini zbiral zadnje dokumente, da bi jih povzel
v Positio, mu je don Bosko predstavil krtačne odtise o Zgodovinskih podatkih.
V njih najprej omenja začetek družbe, nato pa podaja nasvet svetega očeta, da
naj bi bila »družba preprostih zaobljub, ker brez zaobljub ne bi bilo potrebne
povezave med člani družbe ter med predstojniki in podložniki«, Decretum laudis
in težave, na katere je naletel zaradi svetih redov. Nato razlaga stvari, ki se tičejo
študija, noviciata in konkretnega izpolnjevanja pravil. Nato se vrača k težavam
zaradi odpustnic, ki so »osnovni del cerkvenih družb«. Omenja odobritev z dne
1. marca 1869 in dovoljenje, da za deset let izdaja odpustnice tistim, ki so vsto-
pili v naše zavode in zavetišča pred 14. letom in so potem vstopili v salezijansko
družbo, za druge pa nasvet, da naj naredi posebno prošnjo za določeno število
prosilcev vsakokrat, ko bi to bilo potrebno. Dejansko je prvič prosil in bil uslišan
za sedem, drugič za deset in nazadnje za šest. Končuje z izjavo, da je predložil
izvod konstitucij s poročilom in dokumenti, podobnim kakor sveti kongregaciji
za škofe in redovnike, da bi prišlo do dokončne potrditve, ker je vključil večji del
osemindvajsetih Opomb. Kar se tiče odpustnic, pa ne prosi za popolno svobodo
‚ad quemcumgue episcopum‘ (za katerega koli škofa), temveč tako, kakor je v so-
glasju z odlokom Klementa VIII146.
Advokatu se je predstavitev zdela zelo zanimiva, vendar predolga, da bi jo
vključil v Positio. Ker pa je bila pripravljena v obsegu konstitucij in zato veliko
manjša, kot je to v navadi za dokumentacijo svetim kongregacijam, mu je svetoval,
naj jo predela, skrajša in natančneje opredeli. Don Bosko se je mirno lotil dela in
ob pomoči urednika napisal kratek in popoln povzetek stanja salezijanske druž-
be, svojega odnosa do Svetega sedeža in škofov, o konstitucijah, o podobi družbe
pred svetnimi oblastmi in o stanju, ki ga je družba dosegla.
To delo ga je tako zaposlilo, ker je moral medtem izpolniti še veliko drugih
obveznosti (24. januarja je moral iti v Ceccano z grofom Filipom Berardijem), da
zjutraj 26. januarja, ko je moral izročiti rokopis tiskarni, ni mogel niti maševati.
V tem povzetku, ki je v Positiu, beremo z velikimi črkami tole slovesno izjavo:
»Glavni namen družbe je bil od vsega začetka podpirati avtoriteto vrhovnega
poglavarja Cerkve v najmanj premožni plasti prebivalstva, zlasti med ogroženo
mladino. Glej Pravila pogl. I. in VI.«
146 Gl. MB X, str. 949.

53 Pages 521-530

▲back to top


53.1 Page 521

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
521
Dne 27. februarja 1874 se je don Bosko odpravil h kardinalu Berardiju in mu
izročil en prepis »slavnega dokumenta« in ustrezno zavrnitev. Njegova eminenca
mu je zagotovila, da ga bo dala v roke članom posebne kongregacije in na koncu
še mons. Vitelleschiju.
Ta je don Boska podpiral, kolikor je le mogel. Don Berto je, kakor je bila nje-
gova navada, zapisal kakih dvajset pogovorov, in ko ga je vprašal, ali je še kaj, kar
bi moglo ovirati odobritev, je dobil odgovor: »Bodite mirni, bodite mirni. Če bi
kaj bilo, si lahko mislite, da bi vam to povedal. Bodite mirni. Vse gre skozi moje
roke.« Nato ga je slišal vzklikniti: »Nadškofova pisma in njegovi pogoji nikogar ne
ogrevajo niti ne hladijo.«
Dne 4. marca so natisnili nove konstitucije in don Berto je odnesel izvode
monsinjorju in advokatu Menghiniju. Dne 7. marca so jih skupaj s Positio predsta-
vili kardinalom posebne kongregacije.
Positio »o potrditvi konstitucij salezijanske družbe, o kateri je poročal vele-
častiti mons. Nobili Vitelleschi, nadškof selevkijski, tajnik«, je vsebovala Posvet
in ustrezne dokumente, se pravi: prošnjo, s katero se prosi dokončna potrditev,
‚decretum laudis‘ z dne 13. julija 1864 in 13 animadversiones o na novo predlože-
nih konstitucijah, informacija (pogojno priporočilno pismo) mons. Gastaldija z dne
10. februarja in njegovo posebno pismo z dne 23. aprila 1873, priporočilna pisma
škofov iz Casaleja, Savone, Vigevana, Albenge, Fossana in nadškofa v Genovi, željo
velečastitega konzultorja p. R. Bianchija iz reda pridigarjev, povzetek Opomb, ki jih
je don Bosko poslal mons. Vitelleschiju, in končno na 12 straneh splošno predstavi-
tev stanja salezijanske družbe, ki jo je podpisal sveti ustanovitelj.147
Isti je osebno ali naravnost poslal kardinalom posebne kongregacije Zgodo-
vinske podatke, ki jih je dal natisniti na svoj račun. Dne 11. marca so mu sporočili,
da bo 24. marca, to je na dan, ko se vsak mesec spominjamo Marije Pomočnice,
zasedala posebna kongregacija.
Dne 16. marca je don Bosko vesel in presrečen sporočil članom družbe in go-
jencem veselo novico in jih povabil, da bi bili »eno samo srce in ena sama duša, da
bi izprosili luč Svetega Duha nad njihove eminence«, ki naj bi odločali o stvari, ki
»je ena najbolj življenjsko pomembnih za sedanji položaj družbe in za vso priho-
dnost«. Zato je priporočal tridnevnico molitev in vaj krščanske pobožnosti. Odločil
je, da naj se vsi salezijanci od 21. do 23. marca »strogo postijo (kdor iz pametnega
razloga tega ne bi zmogel, naj po lastni presoji opravi tista zatajevanja, ki so v skla-
du z njegovimi obveznostmi in stanjem), naše drage gojence pa naj povabijo, da
bi pogosteje prejemali zakrament spovedi in obhajila in bi vsi opravljali posebne
molitve. Čez dan naj bodo vsi člani družbe čim več časa pred Najsvetejšim, kjer naj
zmolijo brevir in opravijo v cerkvi vse pobožne vaje. Tudi ministranti in člani družb
sv. Alojzija, presvetega Zakramenta, Brezmadežnega spočetja in svetega Jožefa naj
147 Gl. MB X, str. 943.

53.2 Page 522

▲back to top


522
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
storijo isto. Dne 25., 26. in 27. marca naj zjutraj in zvečer nadaljujejo iste pobožne
vaje za sedanje potrebe Cerkve po namenu svetega očeta.«148
Izvodu okrožnice za don Ruo je dodal posebno pismo, iz katerega je mogoče
razbrati, da bo marca dosegel svoj cilj in da se bo ponovno vrnil v oratorij proti
koncu meseca. Med drugim je priporočil, da naj kardinalu Berardiju brzojavno
voščijo za njegov god.
Predragi don Rua!
1. Obvesti don Savia, da naj stori, kar more, da pošlje listine S. Giovannija z mnenjem,
najsi pozitivnim ali negativnim. Ni pomembno. Da le pošljejo Državnemu svetu.
2. Iz okrožnice boš spoznal, kako napreduje naša stvar. Stori vse, da boš za veliki
torek lahko prišel v Alessandio; ti bom še sporočil.
3. Na dan sv. Jožefa, nekako ob deveti uri, brzojavi kardinalu Berardiju: Cardinale
Berardi Giuseppe, Rim: duhovniki, kleriki, dečki na dan vašega godu molijo in vam
pošiljajo najboljša voščila. – Rua.
4. Kar se tiče krtačnih odtisov življenjepisa sv. Hieronima, smo se domenili, da jih bo
končno pregledal vitez Vallauri. Tako mi je obljubil. Če ne bi mogel, bi to storil vitez
profesor Lanfranchi.
5. Pozdravi don Barberisa, don Ghivarella, gospoda Vikt. Pavesia.
Prosim, da stvari, ki so povedane v pismu, ne pridejo iz hiše.
Upam, da se bomo kmalu mogli sniti z mojimi dragimi sinovi ‚inter quos tu quoque‘
(med katerimi tudi ti). Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega
prijatelja. Duh. Janez Bosko
P. S.: Mogoče še bolj jasno: Cardinale Berardi, Rim. God sv. Jožefa, duhovniki, kleriki,
salezijanski duhovniki molijo, prisrčno voščijo. – Rua.
Ravnatelju v Borgu San Martino je z okrožnico poslal naslednje vrstice:
Predragi don Bonetti!
Iz priloženega pisma boš razbral, kako daleč je naša zadeva. Verjetno se bom vrnil
prve dni velikega tedna. Bodi pripravljen, mogoče ti bom pisal, da prideš v Alessan-
drio, da bomo do Turina potovali skupaj.
Pozdravi don Bodrata, don Tamiettija, don Chicca z vsemi drugimi sinovi tamkaj.
Ljubi me v Gospodu in me imej za najvdanejšega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Rim, 16. februarja 1874
Tudi ravnatelj v Lanzu je skupaj z okrožnico prejel pisemce:
Predragi don Lemoynel
Iz priložene okrožnice boš razbral, kako daleč je naša stvar.
Mogoče ti bom pisal, da bi na veliki torek šel v Alessandio. Bodi pripravljen. Ti bom
148 Glej VIII. Učitelj in oče, 3: Lettere Circolari, št. 5, stran 1107.

53.3 Page 523

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
523
še sporočil. Ljubezniv pozdrav vsem. Tajnost in živa vera v Gospoda! In imej me za
najdražjega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Rim, 16. 3. 1874
P. S.: Grem naprej brez beliča v žepu. Če kaj imaš, mi prinesi.
Don Lemoynu je o drugih zadevah pisal mesec prej še eno pismo:
Predragi don Lemoyne!
Prejmi to pismo, zapomni si ga in glej, da se bo vse udejanjilo.
Tvoje pripombe smo upoštevali in boš kmalu videl učinke. Ne morem še določiti dne-
va svoje vrnitve, vendar ti bom sporočil kak dan prej.
Naša zadeva za zdaj dobro kaže. Reci don Scaravelliju, da naj se posebno potrudi,
da bodo njegovi mali svetniki molili zame. Zares bi potreboval retorike. Reci zatorej
don Lassagni, da sem prosil svetega očeta za poseben blagoslov za njegove gojence
s popolnim odpustkom na dan, ko bodo prejeli zakrament spovedi in obhajila. Z eno
besedo: zelo potrebujem molitev.
Pozdravi don Costamagno, Fiorenza. Bog vas vse blagoslovi, tebe, tvoje, vsa tvoja
dela. Amen.
Rim, 19. 2. ‚74 Najvdanejši v J. K. Duh. Janez Bosko
7.10. V VMESNEM ČASU
Tudi v času, ko je še ostal v Rimu skupaj s svojimi sobrati in gojenci raznih
zavodov in novimi hčerami Marije Pomočnice, je imel ob sebi vse osebe, ki so zas-
lužile njegovo zanimanje, kakor je to mogoče razbrati iz korespondence, ki nam
je na voljo. Kdo ve, koliko pisem je napisal in odposlal na vse strani. Vendar naj
zadostujejo nekatera, ki so se ohranila, da bomo mogli bolje razumeti, kako je vse
vključeval v svoje srce.
Veliko jih je naslovljenih na don Ruo. Prvi dve pismi, ki imata isti datum (mo-
goče je prvo napisal po polnoči od 10. na 11. januar), kažeta njegovo skrb za dob-
rotnike in finančne težave oratorija z živo željo, da bi že začeli graditi novo vra-
tarnico. Kažeta tudi, kako zelo je zaupal v dober uspeh molitev gojencev, ki so bili
vpisani v razne verske družbe.
Predragi don Rua! Pisal sem že gospodu Vicinu, da je zasebni oratorij že končan.
Treba je samo še opraviti formalnosti in poslati odredbo.
Zahvalimo se Gospodu za vse.
Glede srečk: 1. Prodaj jih toliko, da boš mogel plačati zapadle dolgove. 2. Ohrani
srečke, ki pripadajo Magni Felicita; 3. Ohrani jih do mojega prihoda. Koliko nam je
vse navrglo?

53.4 Page 524

▲back to top


524
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Pripravi vse, da se bodo mogla 1. marca začeti dela v hiši Coriasco in se vse skupaj
čim prej končati. Nasploh glej, da bo čim več celic, tako da bodo tudi na podstrešju.
Reci članom Družbe presvetega Zakramenta, da naj molijo in opravijo sveto obhajilo
po mojem namenu. Pozdravi don Barberisa in mu reci, da so odpustki, ki jih je podelil
papež, tudi za njegove in za zunanje.
Reci duhovnikom, naj še posebno molijo.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
Rim, 11.-‘74
duh. Janez Bosko
Predragi don Rua!
1. Včeraj sem ti pisal, da prodaj samo srečke, ki so nujno potrebne, da poravnamo
naše zapadle dolgove, sedaj ti pravim, da prodaj vse, razen tistih, ki so potrebne za
Magna Felicita in druge iste vrste.
2. Z Del Grossom stori, kakor se ti zdi najbolje v Gospodu.
3. Za pokojnega C. Fissoreja stori, kar je bilo določeno, in ugotovi, koliko let je še
treba maševati.
4. Piši don Cerrutiju, da naj se ne meni za delo občinske uprave in šolskega delegata.
5. Reci don Saviu, naj se pripravi, da bo postal svet in da bo posvečeval tiste v Hon-
gkongu. Kar se tiče denarja: če je za 6% v dosmrtno uporabo, se sprejme, ‚aliter non‘
(sicer ne).
6. Ne pozabite na zidavo Coriasca in sv. Janeza Evangelista.
7. Zberite člane Družbe sv. Alojzija. Priporočite jim, da naj molijo, toda molijo goreče,
ker molitev zelo potrebujem. Bog naj nas vse blagoslovi.
Rim, 11.-‘74
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Cezarju Chiali, ki je bil pogosto prepisovalec njegovih spisov in dokumentov,
je pisal:
Predragi Cezar Chiala!
Rim, 29.‘74
Prosim te, izpolni naslednje naročilo.
Pojdi h gospodu don Tomatisu, ki stanuje v svoji hiši na desni strani skladišča pri
Porta Nuovi, in ga prosi, naj ti pove, ali je v pravilih oblatov, ki mi jih je posodil in si
jih ti prepisal, po poglavju ‚Immunitas locorum‘ (nedotakljivost prostorov), ki govori
o privilegijih, nadaljevanje vse do konca.
Če bo rekel da, ga prosi v mojem imenu, da ti jih posodi. Prepiši jih in mi jih pošlji.
Če ni nadaljevanja, se mu zahvali v mojem imenu in mu povej, da bo prejel od mene
poleg hvaležnosti še molitve.
Jaz sem že poslal mami pismo v omenjenem smislu.
Reci Bessonu, da zanj pripravljam silno obširno področje, zato naj bo ‚fortis in fide‘
(močan v veri). Amen. Najvdanejši v J. K. Duh. Bosko
Od pisem, ki jih je odposlal meseca januarja, sta nam ostali dve. Prvo gospe
Alojziji Radice, vdovi po Vittadiniju iz Milana:

53.5 Page 525

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
525
Velespoštovana gospa Alojzija!
Z odgovorom sem odlašal zato, da bi videl, kako se bo obrnila zima, ki je letos tukaj v
Rimu nekoliko mrzla. Tukaj nimamo prijetno zakurjenih prostorov, ker skoraj nikjer
ni kaminov, vrata in okna pa puščajo prehod vetru, da lahko prosto piha skoznje.
Ko sem dobro premislil težavo, ki bi jo vi imeli glede lastnega ugleda, bi vam sveto-
val, da zadevo preložite ali v drugo polovico naslednjega meseca ali do prihodnjega
novembra, ko bom, če bo Bogu tako všeč, znova v Rimu.
Bil sem pri svetem očetu in sem prosil za vas poseben blagoslov, ki vam ga rade vo-
lje podeljuje. Izrecno mi je naročil, naj ga vam in vaši družini sporočim s posebnim
popolnim odpustkom, in sicer vsem, ki bodo tisti dan prejeli sveto obhajilo. Enak bla-
goslov sem prejel tudi za družino g. Angela Rossija, za družino gospoda Villa Mari-
ettija in za njegovo svakinjo Radicejevo. Bodite tako dobri in sporočite te duhovne
darove omenjenim osebam.
Na svidenje, ko se bom vozil skozi Milan. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj
bo vedno z nami in molite zame, ki sem vaš najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Rim, 17-‘74, Via Sistina 104
Drugo je za grofico Callori:
Predobra moja mama!
Drago mi je, da vam lahko sporočim, da sem v avdienci pri svetem očetu imel prilož-
nost dolgo in mirno govoriti o vas in o vaši družini in po mili volji tudi negodovati. Na
koncu sem prosil dvoje posebnih blagoslovov: enega za grofico Medolago, da bi ji Bog
podelil zdravje in ji stal ob strani, in za gospoda Emanuela Contina.
Tukaj mi je sveti oče segel v besedo: »Iz vsega srca ga blagoslavljam, da bi bil vedno
plemenit kristjan.«
Slednjič je dodal: »Naročam vam, da sporočite omenjenima družinama, da jim pode-
ljujem apostolski blagoslov s popolnim odpustkom na dan, ki si ga bodo sami izbrali.«
Tisoč pozdravov vam in vsej vaši družini. Molite za tega ubogega, pa vedno v J. K.
najvdanejšega sina. Duh. Janez Bosko
Rim, 21.‘74, Via Sistina 104
Don Bosku je bil zelo pri srcu napredek vseh gojencev.
Naj vam ponudimo dragocen dokument, ki ga kaže kot vzgojitelja, učitelja,
očeta in svetnika.
Predragi don Lazzero in predragi moji rokodelci!
Rim, 20.‘74
Čeprav sem pisal skupno pismo vsem svojim dragim sinovom v oratoriju, pa bom
vendar zato, ker so obrtniki punčica moje očesa, in zlasti še zato, ker sem za vas
prosil svetega očeta poseben blagoslov, zadostil želji svojega srca in vam napisal po-
sebno pismo.
Da vas imam zelo rad, ni treba ponovno trditi, saj sem vam to že tolikokrat dokazal.
Da me imate radi, vam ni treba praviti, ker mi to nenehno dokazujete. Toda na čem je

53.6 Page 526

▲back to top


526
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
zgrajena ta medsebojna ljubezen? Na denarnici? Nikakor ne na moji, ker jo nenehno
praznim za vas, temveč na vaši, ki je, oprostite mi, da vam povem, nimate.
Moja ljubezen do vas je zgrajena na želji, da bi rešil vaše duše, ki so bile vse odreše-
ne s predragoceno krvjo Jezusa Kristusa, in vi me imate radi zato, ker vas skušam
popeljati na pot, ki vodi k večnemu zveličanju. Zato je dobro naših duš osnova naše
medsebojne ljubezni.
Toda, dragi moji sinovi, ali vsak izmed vas živi tako, da zagotavlja, da bo rešil svojo
dušo in je ne bo pogubil? Če bi nas naš Božji Zveličar v tem trenutku poklical pred
svoj Božji prestol, da bi nas sodil, bi bili pripravljeni? Sklepi, ki jih nismo izpolnili, po-
hujšanje, ki ga nismo popravili, pogovori, ki so druge učili hudobije, so stvari, zaradi
katerih se moramo bati, da bomo grajani.
Če bi nam Gospod Jezus Kristus utemeljeno mogel očitati vse to, pa sem prepričan, da
bi se mnogi lahko predstavili s čisto vestjo in s čistimi računi svoje duše. In to je moje
zadovoljstvo in sreča.
V vsakem primeru, dragi moji prijatelji, bodite pogumni. Jaz ne bom nehal za vas
moliti, se za vas truditi, misliti na vas, vi pa mi pomagajte z vašo dobro voljo. Upošte-
vajte besede sv. Pavla, ki jih tukaj prevajam za vas:
Spodbujaj mladeniče, da naj bodo trezni, naj nikdar ne pozabijo, da bodo morali um-
reti in se po smrti vsi predstaviti pred sodnim prestolom Jezusa Kristusa. Kdor ne trpi
z Jezusom Kristusom tukaj na zemlji, ne bo mogel z njim biti kronan v nebesih. Bežite
pred grehom kakor pred vašim največjim sovražnikom, bežite pred virom grehov,
to je pred slabimi pogovori, ki pomenijo uničenje dobrih navad. Dajajte dober zgled
drug drugemu v dejanju, pogovorih itn. itn. Don Lazzero vam bo povedal drugo.
Priporočam se vaši ljubezni, da bi molili zlasti zame; še posebno člani Družbe sv.
Jožefa in tisti, ki so najbolj goreči, naj darujejo eno sveto obhajilo zame.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami in nam pomaga vztrajati
do konca. Amen. Vaš najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Ker bi bilo preveč dolgo, če bi vsakemu pismu naredili uvod, in ker v nekate-
rih primerih ne bi mogli povzeti vsebine, bomo to napovedovanje opustili. Sicer
pa so pisma zvečine tako jasna, da ne potrebujejo nikakršne razlage.
Predragi don Rua!
21.‘74
Napisal sem že odgovor na razna vprašanja na poseben list, toda list je izginil in ga
ne morem več najti. Sedaj skušam vse skupaj povzeti:
1. Govori z Duffyjem, in če je pripravljen iti v Milan, ga pošlji.
2. Don Casolino naj kar gre v Ameriko. Je to Casolino iz Alessandrie?
3. Predlagam, da bi hišo v Coriascu povezali s cerkvijo. Vendar upoštevam pripombe
don Savia, zato naj don Ghivarello poskrbi, da pročelje nove stavbe ne bo kazilo cerkve.
4. Dobro bo, če ohranimo kakih tisoč frankov obresti. Toda če je stvar že opravljena,
pusti, kakor je.

53.7 Page 527

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
527
5. Pošiljka Katoliškega branja je v zaostanku.
6. Reci Cezarju Chiali, da bom prosil zanj kos blagoslova, ki ga bo naredil svetega, pa
če hoče ali noče. Izroči mu moje ljubeznive pozdrave.
7. V splošnih molitvah se posebno spomnite neke nečakinje kardinala Berardija ‚gra-
viter infirma‘ (resno bolna) in kardinala Antonellija, da bi se rešil protina.
8. Markiza Villarios, mons. Dell‘ Aquila, hiša Vitelleschi, gospa Roza, Colonna, naši
gostitelji pošiljajo pozdrave vsem, ki jih poznajo.
9. Verjetno bom proti koncu tedna imel priložnost, da ti bom poslal pismo po zasebni poti.
10. Sta Facciolati in Baracchi še vedno pridna, oziroma si prizadevata, da bi postala
sveta? Sta naredila kaj posebno pomembnega?
11. Danes je tukaj 16° toplote. In pri vas?
12. Stvari je vedno več, vedno več je tudi skrbi in potreb, zato podvojimo molitve.
Prihodnji teden boste začeli dobivati novice.
13. Za smeh: Danes ponoči sem sanjal – to so samo sanje – da je tvoja mati vstopila v
mojo sobo, odprla predal, kjer so moje nogavice, vzela vse ven in ugotovila, da jih je
nekaj razjedenih od moljev. »Naj ga bom sram, Cassinija,« je dejala, »da pusti, da se
uničujejo stvari iz volne, ki toliko stanejo!«
Bog naj nas vse blagoslovi in me imej v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Kakšna domačnost z don Ruo!
Nič posebnega v teh sanjah, vendar ljubezniv spomin na osebo, ki je v orato-
riju nadaljevala skrbi in delo matere Marjete.
Don Rua ga je o vsem obveščal in don Bosko ga je v vsem vodil, mu zaupal vsa
naročila, ker je poznal njegovo pripravljenost in natančnost. Naslednje pismo je
poslal skupaj z okrožnico o moralnosti.
Predragi don Rua!
1. Glede Cezarja Chiala imaš vse pooblastilo za njegovo preobleko.
2. Sporoči mi krstno ime doktorja Fissoreja.
3. Pošlji mi seznam naših članov družbe in službe, ki jih opravljajo.
4. Od viteza Occellettija ali od prijatelja Testoreja boš prejel pismo.
5. Kaj delajo don Cibrario, don Cuffia in njuni gojenci? Pozdravi ju.
6. Prejel boš pismo za naše brate, in če je treba, jim ga razloži.
7. Reci Chiali, da je delo lepo opravil. Naj bo pogumen, in če so težave, naj mi piše.
8. Pozdravi Strerija, Bessona, Laga, Dell‘ Antonia in Tosella in jim reci, naj bodo dob-
re volje in naj pišejo.
Imej me rad v Gospodu in zaupaj najvdanejšemu v Jezusu Kristusu.
Rim, 4. 2. ‚74
duh. Janez Bosko
Dne 14. februarja je, preden se je odpravil v Vatikan, spet pisal v oratorij in
sporočil, da bo ponovno prosil za poseben blagoslov sv. očeta za hudo bolnega
dragega don Provero.

53.8 Page 528

▲back to top


528
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Predragi don Rua!
1. Za zdaj ne moremo prevzeti Porte, razen če bi smeli odpreti neregularno hišo.
Lahko zberemo podatke, vendar bomo morali dobro premisliti.
2. Ne mislim, da bi bilo primerno, da bi Chiala javno sporočil svojo preobleko. Lahko
piše zasebna pisma tistim, ki bi jih to zanimalo.
3. Kar se tiče Rhoja, so težave, zato je dobro, da se pogovorimo.
4. Naše stvari napredujejo zadosti dobro. Danes popoldne bom šel v avdienco k sve-
temu očetu in ga prosil za poseben blagoslov za našega don Provero.
5. Reci Buffi in Garinu, da veliko mislim nanju, da pa naj tudi ona dva malo mislita
name. Kaj počne Veronesi?
Še naprej molite, bodite mirni, toda molk! Imej me v Jezusu Kristusu za najboljšega
Rim, 14. 2. ‚74
prijatelja. Duh. Janez Bosko
V novi avdienci pri svetem očetu je prosil za poseben blagoslov tudi za ko-
mendatorja Tomaža Vallaurija in je don Durandu naročil, naj to sporoči znanemu
latinistu:
Predragi moj don Durando!
Prav si naredil, da si mi pisal, tako sem zvedel za tvoje in druge novice.
Bodi tako prijazen in naredi korak h komendatorju Vallauriju. Močno me je priza-
delo, ko sem zvedel, da je bolan. Tako jaz kakor don Berto sva molila zanj na grobu
sv. Petra in več dni sem zanj daroval sveto mašo. Bil sem tudi pri svetem očetu, ki je
dobrohotno govoril o njem. Pričakuje ga, da ga obišče, kakor je obljubil. Pošilja mu
popolni odpustek, njemu in njegovi ženi za tisti dan, ko bosta prejela sveto spoved in
sveto obhajilo.
Pozdravi Gaio in klerika Maconeja in reci Guidaziu, naj se pripravi, da bo lepo pel
prefacijo.
Moli in stori, da bodo tudi drugi molili zame, ki ti ostajam v J. K. najvdanejši prijatelj.
Rim, 14. 2. ‚74
duh. Janez Bosko
Isti blagoslov s popolnim odpustkom za madame Giusiano z mojimi pozdravi.
Dne 14. februarja je apelacijsko sodišče v Turinu razsojalo zadevo med občin-
sko upravo v Cherascu in don Boskom in dalo prav don Bosku, vendar še ne končno-
veljavno. Ko je bil o tem obveščen, je napisal pismo, ne da bi napisal datum:
Predragi don Rua!
1. Blagoslov in pozdrave madame Cinzano. Čakamo.
2. Odlična razsodba glede Cherasca.
3. Pričakujem papirje, o katerih govori don Savio.
4. Pozdravi ga in mu reci, da pričakujem od njega čudeže. Komu je dal čakati?
5. Pozdravi dragega don Provero; storite zanj vse, kar morete. Tudi midva bova moli-
la zanj. Naj ne misli ne na post, ne na debelost ali suhost, niti na brevir.
6. Pozdravi don Boveria, naj le gre v Sampierdareno.

53.9 Page 529

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
529
7. Potrpljenje zaradi tatvine v pralnici. Toda pazi, da hudič ne bo odnesel duš.
8. Stvari tukaj gredo lepo naprej. Mogoče ti bom prihodnji teden drugače pisal. Imam
toliko dela! Molite. Bog nas varuje.
Vse dobro tebi in vsem, don Ghivarellu in Gaii. Tako bodi.
Najvdanejši duh. Bosko
Don Rua se je v vsem obračal nanj in don Bosko mu je dal popolno oblast.
Predragi don Rua!
S tem, ko se je izgubilo nekaj pisem, so izginili tudi odgovori na razna vprašanja, ki
se jih sedaj ne spominjam vseh. Potrpljenje!
1. Nekaj pisem.
2. Imaš vsa pooblastila.
3. Če nimaš denarja, si pomagaj sam. Jaz te za nič ne prosim.
4. Iz Genove sem prejel tri pisma. Stvar je končana. Vse je odvisno samo od nas.
5. Naše zadeve dobro napredujejo; vse boš zvedel.
Zakaj don Cibrario kuha mulo?
Reci Gaii in kuharju Bruni, naj bosta vesela in naj pridno molita.
Pozdravi Belmonteja in mi poročaj, kako je z njim. Prav tako izroči listek Rossiju in
mu reci, da je s prodajo Gran Kana spravil v nevarnost tudi Hongkong, ki spada pod
njegovo oblast.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me za najvdanejšega v J. K.
Rim, 17. 2. ‚74
duh. Janez Bosko
Tiste dni sta se v oratoriju pripetila dva dogodka, ki vedno bolj kažeta na
posebno nebeško pomoč.
Na začetku meseca v čast praznika sv. Jožefa se je pozno ponoči zaslišal ču-
den ropot od vrtne strani in don Rua je skupaj z Buzzettijem takoj šel pogledat,
kaj se dogaja. Pogreznil se je obok nad greznico. Buzzetti, ki je na tleh zagledal
črn madež, je zadržal don Rua in že se je odtrgal tudi drugi obok, na katerem sta
pravkar stala. Greznica je bila globoka tri metre in polna do roba. Vsi so pripisali
sv. Jožefu, da don Rua in Buzzetti nista padla vanjo.
Na praznik sv. Jožefa se je pripetil še drug, veliko bolj čuden dogodek. Ob pol
desetih so zvonovi slovesno vabili k maši. Kar nenadoma se je odtrgal veliki kem-
belj z velikega zvona, zletel na malo dvorišče ob zvoniku, prebil strop, se odbil in
v velikem loku padel na dvorišče. Dečki so bili na odmoru. Klerik Anaklet Ghione,
ki se je igral s fanti prav tam spodaj, se je ob spremembi udarca velikega zvona
ustavil, pogledal navzgor, in ko je videl, kako je kembelj letel po zraku, zbežal in
zaklical: »Stran, stran!«
Čeprav je bilo prepovedano, je ob tem času skoraj vsak praznik nekaj fantov
zajtrkovalo na terasi, da so se greli na soncu, medtem ko so se drugi igrali na
dvorišču. Prav tisto jutro je bila igra posebno razgreta, zlasti velike skupine, ki je
igrala ‚tingolo‘. Na mestu, kamor je padel kembelj, je bilo še nekaj trenutkov prej

53.10 Page 530

▲back to top


530
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
nekaj fantov, ki so se pogovarjali. Tedaj je eden izmed njih, ne ve se zakaj, dejal:
»Pojdimo stran, ker se nam lahko pripeti kaj slabega, lahko kaj pade na nas.«
Tudi don Lazzero, ki je prav tako bil na tem dvorišču, je ob tresku ves prestra-
šen pogledal okoli sebe in že je videl klerika Ghioneja, kako je pobral kembelj, in
ga odnesel na ramah. Don Ghivarello, ki je bil tudi tam blizu, je dejal, da je kembelj
s svojim zaletom imel moč topovske krogle.
Ko je don Bosko zvedel za nesrečo pri greznici, je pisal don Rui:
Predragi don Rua!
1. Pošiljam ti pismo za Janeza Turca, pošlji mu ga tja, kjer je.
2. Da se je pogreznila greznica, je zares nezaslišano in bi se nam lahko pripetilo kaj
hudega. Zahvalimo se Bogu, da je bila samo materialna škoda in nekaj strahu.
3. Povej mi, ali je nadškof kaj rekel Karlu Buzzettiju o cerkvi S. Seconda, ali ga je
vprašal, koliko je stavba še stala. Skušaj točno izračunati izdatke in mu takoj pošlji
obračun. Pisal mi je, da občina, ki je meni odstopila zemljišče, tega ne more prepus-
titi njemu brez moje privolitve itn.
4. Da se povrnemo k misli, da bi gradili za hišo, naj povem, da se mi zdi prav. Rad bi
pa, da bi bila stavba bolj oddaljena od hiš in bolj prostorna. Treba pa je premisliti, ali
naj bo bliže hiši Bellezza ali hiši Tensi. Malo pomisli, kajti na občino moramo poslati
majhno skico. Sicer bomo morali takoj plačati kako kazen. Vendar pa menim, da bom
pred začetkom zidave že v Turinu.
5. Za don Costamagno v Lanzu se lahko dogovorimo z don Lemoynom. Vendar se mi
zdi najbolje, da bi do konca leta pustili stvari tako, kakor so. Dogovorite se.
6. Hudič bi nam rad dal še zadnje brce. Nadaljujte molitve. Prihodnji teden boš dobil
dobre novice.
7. Ne morem pozabiti preplaha Gaiovih konviktovcev (Gaia je bil kuhar, konviktovci
pa prašiči), ko so zaznali, da se podira njihova palača.
8. Sporoči mi novice o don Ghivarellu, ali je zdrav, hodi na odmor itn.
Skušaj govoriti z gospodom Pavesiem. Pozdravi ga in mu povej, da bi mi bilo zelo
ljubo, če bi zvedel kaj bolj podrobnega o njem, njegovem bratu in o njegovi šoli.
Amen. duh. Janez Bosko
V priloženem pismu je izražal sožalje velečastitemu gospodu diakonu Janezu
Turcu zaradi smrti njegovega očeta:
Predragi Janez Turco!
Don Rua mi je pisal, da ti je umrl oče. Močno me je prizadelo, ker sem ga imel zelo
rad. Naj mu Bog nakloni večni mir. Molil sem zanj, ga priporočal v molitev in bom še
molil zanj.
Bil sem potolažen, ko sem slišal, da si bil ob njegovi smrtni postelji. To je bilo brez
dvoma tebi v veliko žalost, njemu pa v veliko tolažbo.
Upam, da je njegova duša poletela v nebesa, kjer bo čakala nate in name. O, da bi

54 Pages 531-540

▲back to top


54.1 Page 531

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
531
dal Bog, da bi prišli skupaj v tistem kraljestvu, ki se ne bo nikdar več končalo. Sedaj,
če moraš kaj nujno urediti za svoj mir, lahko govoriš z don Ruo, ki ima od mene vsa
pooblastila.
Ko se boš vrnil k nam, se bova o vsem pogovorila in bova skušala vse urediti tako, da
bo po volji Bogu pa tudi ljudem.
Dragi moj Janez, moli tudi zame, ker sem v tem trenutku potreben vaših molitev.
Pozdravi glavne prijatelje v kraju, kjer si.
Bog naj nas vse blagoslovi in ohrani na poti k našemu večnemu zveličanju.
Imej me rad v J. K. Najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Rim, 1. marca 1874
Kakor se je zanimal za vse in za vsakega, je tudi vsakemu na vse odgovarjal.
Klerik Cezar Cagliero, učitelj v oratoriju, ga je prosil, da bi smel obiskovati kra-
ljévo univerzo, in mu je dovolil. Sporočilo se je izgubilo. Klerik je ponovno prosil
in dobri oče mu je ponovno pisal:
Predragi Cezar Cagliero!
Žal mi je, da se je moje pismo izgubilo. Rekel sem, da ti dovoljujem, da se vpišeš na
univerzo, če boš le vedno ostal moj prijatelj, lep zgled klerikom in najbolj goreč med
vsemi našimi učitelji. Mi obljubiš? Kdo naj še dvomi!
Lepo pozdravi vse svoje gojence in moje drage sinove. Reci jim, da močno potrebujem
njihovih molitev in da bom tudi jaz molil zanje. Imej me vedno za najvdanejšega
prijatelja v J. K. duh. Janez Bosko
Rim, 16. 2. ‚74
Cezar Cagliero je naredil doktorat iz literature, bil je odličen profesor, pozne-
je ravnatelj, nato inšpektor in nazadnje generalni prokurator naše družbe in so ga
vsi zelo cenili.
Doktor Angel Lago, nekdanji salezijanec pomočnik, ga je prosil, da bi uredil
njegovo imetje:
Predragi Lago!
Rim, 14. 2. ‚74
Zelo si me razveselil, ko si mi pisal. Če boš imel kak razlog, mi ponovno piši. Jaz sem
istega mnenja: vse prodati in dati vse Gospodu; ali iz ljubezni do Gospoda, kar je isto.
Toliko jih je, ki dajo na koncu življenja, vendar ga morajo dati po sili in s tem brez
zasluženja. Drugi pa, pametni po evangeliju, dajo, kadar niso prisiljeni, in dobijo za
to stokratno povrnjeno.
Zahvalimo se stokratno tistemu, ki ti je dal spoznati minljivost reči, in si tako de-
jansko prekinil povezavo s svetom, ne samo z besedami.
To je bila vedno moja misel: da ne bi nič posedoval.
Kar se tiče tretjega reda, dobro premisli. Potrpi malo in bomo vse uredili. Reci to tudi
Toselliju. Pozdravi Maccagna, Strerija, Albinola in Petra Galla.
Bog naj te blagoslovi in moli zame, ki sem ti vedno najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko

54.2 Page 532

▲back to top


532
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Nekaj gojencev mu je poslalo posebno pismo in prisrčno se jim je zahvalil:
Mojim dragim fantom Beolettiju, Calviju, Cugianiju, Geriniju, Mantelliju, Pe-
roni, Ratazziju, Varvellu.
Dragi moji sinovi!
Prejel sem vaše pismo in se vam iz srca zahvaljujem. Upam, da bom spet kmalu med
vami. Medtem pa zelo molite zame in prejmite sveto obhajilo enkrat po mojem na-
menu. Pozdravite vašega učitelja. Bog naj vas blagoslovi in imejte me vedno v J. K. za
najvdanejšega prijatelja. duh. Janez Bosko
P. S.: Izročite moje pozdrave Facciolatiju, Baracchiju in pesniku Cottiniju.
Klerik novinec Alojzij Piscetta, ki mu je tako zelo ugajala latinščina, mu je
poslal s podpisi svojih sošolcev pismo v tem jeziku. Tudi don Bosko mu je odgo-
voril v latinščini in jasno napovedal prihodnost, ki jo bo uresničil v korist toliko
Gospodovih služabnikov in toliko duš:
Dragemu sinu Piscetti pozdrav in mir v Gospodu!149
Z radostnim srcem sem prejel pismo, ki si mi ga poslal skupaj s svojimi sošolci. Nada-
ljuj, sinko moj, v poklicu, v katerega te je poklical Gospod. Bog te kliče za velike stva-
ri! Sedaj si še majhen, lovi torej majhne ribice, ki jih je pri nas toliko. Ko boš odrasel,
bo Gospod naredil iz tebe ribiča ljudi.
Reci Viktorju Pavesiu, svojemu učitelju, da sem veliko molil zanj in prosil svetega
očeta za poseben blagoslov zanj in za njegovega brata.
Pozdravljam te v Gospodu in moli zame. Tvoj prijatelj v J. Kristusu duh. Janez Bosko
Rim, 22. februarja 1874
Alojzij Piscetta je postal doktor teoloških ved in ugleden profesor moralne te-
ologije v nadškofijskem semenišču v Turinu in je bil zares velik ribič ljudi. Njego-
va zunanjost in njegova skromnost sta bili v pravem nasprotju z njegovo nadarje-
nostjo in dobroto srca. Leta 1888 se je udeležil romanja italijanskega duhovništva
v Rim ob duhovniškem jubileju Leona XIII. Kardinal Alimonda je v papeški avdienci
priskrbel zanj stol, na katerega je stopil, da je kljub majhni postavi mogel kaj videti.
Ko se je papež približal, je kardinal o njem izrekel bleščečo pohvalo, papež ga je
pogledal in potem vzkliknil: »Tantillus et tantus?!« (tako majhen pa tako velik).
Eden izmed novincev, čevljar, je don Boska prepričeval o lepem vedenju go-
jencev in on mu je odgovoril:
Dragi Bernard Musso!
Zelo me veseli, da ste ti in tebi izročeni gojenci dobri, kakor mi pišeš. Nadaljujte, pa
ne z besedami, temveč z dejanji.
Molim k Bogu za vse vas in vi mi izkažite znamenje resnične ljubezni tako, da boste
149 Izvirno besedilo v MB X, str. 778.

54.3 Page 533

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
533
ti ter tvoji in moji sinovi iz delavnice darovali eno sveto obhajilo po mojem namenu.
Od tebe pa pričakujem veliko darilo, ki mi ga, upam, ne boš odrekel. Pozdravi Cantùja
in don Cibraria.
Bog naj vas vse blagoslovi. Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Rim, 3. marca 1874
Gojenci so si zelo želeli svetnikovih pisem in klerik Janez Cinzano, asistent
dijakov, si je tudi želel pisma za svoje fante, kakor ga je prejel don Lazzero za svoje
rokodelce. Spodbudil jih je, da bi imeli v teku dveh tednov vsi odlično v vedenju,
in je o tem poročal don Bosku. Prejel je naslednji odgovor:
Predragi Cinzano in predragi vsi tvoji dijaki!
Naredil si zares odlično stvar, ko si dosegel, da so vsi tvoji fantje v dveh tednih imeli
odlično iz vedenja, in si mi to poklonil v dar. Nič mi ne govoriš o samem sebi, vendar
menim, da je v tem odlično zajeta tudi tvoja ugledna oseba, ali ne?
Zahvaljujem se tebi in zahvaljujem se študentom za poklonjeni dar. Ko se bom vrnil
domov, se vam bom izkazal hvaležnega. Kozarec tistega najčistejšega itn. bo zname-
nje, ki ga bom izkazal vsakemu.
V kratkem bom spet med vami in z vami, ki ste predmet mojih skrbi in naporov, z
vami, ki ste gospodarji mojega srca in – kakor pravi sv. Pavel – ste, kamor koli grem,
vedno ‚gaudium meum et corona mea‘ (moje veselje in krona).
Vem, da ste veliko molili zame, in se vam iz srca zahvaljujem. Ko bom pri vas, vam
bom pripovedoval o sadovih vaših molitev.
Toda, dragi moji sinovi, ‚motus in fine velocior‘ (gibanje je proti koncu hitrejše). Že-
lim, da podvojite vaše molitve in vašo gorečnost in da vztrajate v vašem lepem vede-
nju. Malo je tisto, kar jaz lahko storim za vas, toda veliko bo vaše plačilo pri Bogu.
Tudi jaz bom za vas molil in vas iz vsega srca blagoslavljam. Opravite zame enkrat
sveto obhajilo z očenašem in zdravamarijo v čast sv. Jožefu. Milost našega Gospoda
Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami. Amen. Ti pa, Cinzano, pogumno delaj, da boš
bogato poplačan, dajaj zgled dobrih dejanj. Svari, roti, karaj v vsej ponižnosti in uče-
nosti. Zaupaj v Gospoda, on ti bo namreč dal, da boš hotel in da boš zmogel. Obišči
zakonca Viancino in ju pozdravi in jima v mojem imenu zaželi vse najboljše. Pozdrav-
ljen v Gospodu. duh. Janez Bosko
Rim, marčeve none 1874
Ostaja nam še nekaj pisem od mnogih, ki jih je imel navado pisati dobrotni-
kom, da se jim je zahvalil in sporočil posebne blagoslove svetega očeta in s tem
pokazal, da jih je imel vedno v spominu in srcu.
Markizi Blanki Malvezzi v Bologni:
Velezaslužna gospa markiza!
Vaše velecenjeno pismo me je dohitelo v Rimu, kjer sem že dva meseca. Zahvaljujem
se vam za vso vašo dobrodelnost, ki ste nam jo izkazali z darom 50 lir, ki sem jih

54.4 Page 534

▲back to top


534
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
pravkar prejel. Kot izraz moje hvaležnosti prejmite poseben blagoslov svetega očeta
s popolnim odpustkom za vso vašo družino na dan, ko boste vsi prejeli zakrament
svete spovedi in svetega obhajila. V drugi polovici tega meseca, upam, bom spet v
Turinu in spotoma se bom ustavil v Bologni, da vas osebno pozdravim.
Bog naj vas blagoslovi, gospa Blanka, vas in vso vašo družino. Molite tudi zame, ki se
v globoki hvaležnosti izpovedujem za vaše uglednosti najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Rim, 3. 3. ‚74, Via Sistina 104
Nečakinji mons. Gastaldija, ki si je toliko prizadevala za žensko mladino in za
nabirko Petrovega novčiča:
Velecenjena Lorenzina!
Pisma, ki ste mi jih poslali, sem izročil svetemu očetu, ki jih je z veseljem sprejel in mi
rekel, da jih bo prebral in odločal. Več ne vem.
In kako je s teboj? Postajaš zares dobra? Ti potrpljenje včasih uide?
Če mi boš kaj sporočila o mami, bom zelo hvaležen. Izroči ji moje pozdrave.
Za obe vam sveti oče pošilja poseben blagoslov. Molita zame, ki ostajam v Jezusu
Kristus vajin ponižni služabnik duh. Janez Bosko
Rim, 7. 3. ‚74
Grofici Šarloti Callori di Vignale:
Draga moja mama!
Če se ne jezite na svojega posinovljenca, je to znamenje vaše velike ljubezni, sicer bi
ga nahrulili.
Biti daleč od doma, pustiti vse opravke, družino, mamo, in to tako zelo dobro, in si
privoščiti tukaj v Rimu veselo življenje z vsem, kar so poročali časopisi! Imate prav:
vam bom povedal potem v Turinu, kakšne pretveze so me vodile, da boste potem op-
rostili moji raztresenosti, kar se bo zgodilo okoli 25. tega meseca.
Nikakor pa nisem pozabil niti vas niti vaše družine. Zadnjič sem prosil svetega očeta
za poseben blagoslov za vaše zdravje, za zdravje gospoda grofa in zlasti še za tri S za
gospoda Emanuela: sano, sapiente, santo (zdrav, pameten, svet).
Ne bom pisal več, da me ne boste ošteli. Samo to vam še povem, da vedno molim za
vas, da bi vas Bog osrečil na tem in na onem svetu. Ta teden je izredno pomemben.
Molite veliko in imejte me v J. K. za najvdanejšega hudobnega sina. Duh. Janez Bosko
Rim, 8. 3. ‚74, Via Sistina 104
Gospe Uguccioni, ki ga je dobro oskrbela s potrebnim okrepčilom na poti iz
Firenc v Rim, je poslal z naslednjim pismom, ki ga je dopolnil don Berto, prisrčne
pozdrave in zahvalo:
Draga moja mama!
Najino potovanje je zelo udobno, piščanec odličen, odlična postrežba. Vino prve vrste.

54.5 Page 535

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
535
Steklenica je popolnoma prazna. Najin naslov: Torre dei Specchi ali Via Sistina 104,
pri gospodu Sigismondiju. Namen tega pisma je zvedeti novice o gospodu Tomažu, ki
sem ga zapustil precej bolnega.
Bog naj obema podeli veliko let srečnega življenja. Molite za tega ubogega, ki je ved-
no v J. K. ponižni služabnik. Duh. Janez Bosko
Tudi jaz izrabljam priložnost, da obnovim svojo hvaležnost za velikodušno gosto-
ljubje in oskrbo za potovanje. Zagotavljam vam, da sva imela zares odličen desiné
(kosilo).
Tako don Bosko kakor ubogi pisec sva jedla z odličnim tekom. Hvala Bogu, dobro
nama gre. Toda močno se zanimava za gospoda komendatorja Tomaža. Upajmo, da
bo z Božjo pomočjo in primerno pozornostjo kmalu spet deležen popolnega zdravja.
Sedaj je ponovno pisal na list s sveto podobo, pod katero je napisal:
Ponesite najin blagoslov zakoncema Uguccioni.
Končajmo že govoričenje in opravljajmo svojo dolžnost. V preteklih dneh nisem po-
zabil niti vas niti gospoda Tomaža v molitvi in tako, da sem vam poslal blagoslov
svetega očeta. Jutri začenjamo devetdnevnico k sv. Jožefu. Obema zagotavljam, da
bom ves ta čas molil za vaju in se vaju spominjal pri sveti maši. Je prav tako?
Ne morem še točno določiti dneva svoje vrnitve, vendar bo to najbrž 25. tekočega
meseca. Vama bom še točno sporočil.
V preteklih dneh sem imel veliko opraviti, sedaj pa gre vse skupaj h koncu; to je tudi
najpomembnejši in najobčutljivejši trenutek, za kar potrebujem posebnih molitev
duš, ki jih najbolje poznam.
Don Berto je moj zvesti angel varuh in mi zagotavlja, da bo tudi on molil za vašo
malo in veliko družino, in vam pošilja svoje pozdrave. Bog naj vas vse blagoslovi v
upanju, da bo to moje pismo našlo gospoda Tomaža pri boljšem zdravju, kot je bilo,
ko sem ga zadnjič videl. Imam čast, da se imenujem za vašega najvdanejšega služab-
nika in porednega sina. Duh. Janez Bosko
Rim, 9. 3. ‚74
Viktorju Pavesiu, zavzetemu učitelju, ki je v oratoriju poučeval v višjih gim-
nazijskih razredih:
Moj dragi Viktor Pavesio!
Prejel sem že več poročil o tebi in vem, da si bil večkrat bolan. Zelo mi je žal in sem te
večkrat priporočil Gospodu v molitvi.
Ni bilo nevarnosti niti sedaj ne prej, da bi moral iti v nebesa. To bomo prenesli na
ugodnejši čas. Se pravi do tedaj, ko bomo uresničili naše načrte.
Gotovo imaš kako željo. Kar koli si želiš, ti ustrežem, razen v tem, da ne bi več pouče-
val. Sicer pa se bomo pogovorili in odločili. Pozdravi svojega brata, če je še v Turinu.
Bog naj te blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Rim, 17. 3. ‚74, Via Sistina 104

54.6 Page 536

▲back to top


536
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Don Bosko je dobrega Pavesia tako visoko cenil, da bi mu bilo drago, če bi
postal duhovnik, kakor mu je večkrat povedal v pogovoru in tudi pisno.
Neki kanonik iz škofije Bagnorea, ki ga je verjetno srečal v Rimu, ga je z nekaj
besedami prosil za sprejem pri kneginji Aostski (Mariji Viktoriji Šarloti Henriketi
Ivani Dal Pozzo della Cisterna), soprogi princa Amadeja Ferdinanda Marije, kneza
Aoste. Don Bosko mu je odgovoril:
Predragi gospod kanonik!
Dobro se spominjam vaše osebe in ljubeznivih medsebojnih odnosov. Nikdar nisem
nehal v svoji majhnosti moliti za vas.
Kar se tiče stoletnega jubileja sv. Bonaventure, vam moram povedati, da nimam nič
stikov z imenovano princeso Aostsko, čeprav mi je znano, da je zelo pobožna in do-
brodelna. Vendar poznam strategijo, ki bo mogoče uspela.
Vaša uglednost naj na kratko predstavi zadevo in prosi potem za priporočilo svojega
škofa. Na ovojnico napišite: škof v Bagnorei. Pošljite pismo naravnost princesi. Druge
poti so negotove in se končujejo neuspešno.
Če vam lahko v čem koristim, mi kar povejte.
Po pošti vam pošiljamo nekaj naših združenj in seznam knjig, ki jih priporočam vaši
gorečnosti. Če bi kdo hotel za knjige in naročnino poravnati z mašnimi nameni, vam
lahko ugodimo. Ta mesec sem v Rimu, potem pa v Turinu.
Prosim vas, da izrazite moje globoko spoštovanje gospodu škofu in molite zame,
medtem ko se izjavljam za vaše uglednosti najvdanejšega v J. K.
Rim, 17. marca 1874
duh. Janez Bosko
7.11. »VSE JE KONČANO«
Vrnimo se k naši pripovedi.
Meseca marca je sveti oče don Boska ponovno sprejel v avdienco. O tem nam
ostaja samo promememoria.150
Ker je prejel več nujnih prošenj za odprtje novih ustanov, tudi v misijonih, je
prosil njegovo svetost, da bi lahko odgovoril.
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko, predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega, kleče pred vašo
blaženostjo prosi naslednja pooblastila za delovanje:
1. Odprtje doma za uboge katoliške otroke na otoku Hongkong na Kitajskem.
2. Odprtje zavetišča in šol v Savannah v Ameriki.
3. Upravo in vodstvo dobrodelnega zavoda z imenom Sirotišnica Dei Putti v Genovi.
150 Avdienca marca 1874. Odlog dekreta super statu Regularium (O položaju redovnikov). Bla-
goslov rožnih vencev itn. Papeški blagoslov v trenutku smrti. Branje in hranjenje prepovedanih
knjig pri sebi. Nip. Beppina, zagotoviti zvestobo. – Priporočilo, da bi ji bil še naprej oče. Don Minella
in don Cantarella – rožni venci itn. Baronica L. Cataldi – maša na veliki četrtek.

54.7 Page 537

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
537
4. Zavod krščanske in šolske vzgoje v Ceccanu za dečke iz nižjih družbenih plasti, z
namenom, da bi se posvetili zlasti tistim, ki kažejo nagnjenje za duhovniški poklic.
Čeprav smo se do sedaj naravnost dogovarjali s krajevnimi škofi, pa po salezijanskih
konstitucijah ne smemo odpirati novih ustanov brez privolitve Svetega sedeža. Zato
prosim vašo blaženost za potrebna pooblastila.
duh. Janez Bosko
Medtem se je pojavila nova težava, verjetno zaradi konzultorja p. Bianchija,
ki ni hotel poglavja O zunanjih niti v dodatku. Don Bosko je poslal pravila znova v
tiskarno (verjetno je dal ohraniti stavljenje z namenom, da bi jih znova ponatisni-
li) tako, da je izločil imenovano poglavje in s tremi majhnimi popravki v dodatku
v poglavju VII. O vodstvu družbe, kjer naj bi ponovno izvolitev potrdil Sveti sedež,
in v Obrazcu zaobljub z neposredno omembo imena vrhovnega predstojnika.151
Advokat Menghini je zaupal don Bertu, da se je velečastiti konzultor odpravil
h kardinalu Bizzarriju, da bi ga razpoložil proti salezijanski družbi. Don Bosko,
ki je skrbno pazil, da bi takoj razrešil vse težave, je prosil mons. Salluo, da naj bi
povedal p. Bianchiju besedico v korist salezijanske družbe, in generalni komisar
Svetega oficija mu je ljubeznivo takoj odgovoril:
Velečastiti in predragi moj don Bosko!
Da ne bomo izgubljali časa, bom takoj opozoril velečastitega p. konzultorja Kongre-
gacije za škofe in redovnike Bianchija in mu bom v ta namen izročil vaše pismo. Zato-
rej pojdite k častitemu p. Bianchiju in bodite prepričani, da vas bo ljubeznivo sprejel.
Povejte mu natančne podatke o namenu vaše ustanove. Gotovo vam bo pomagal in
vas zelo potolažil.
Jaz sem stalno zaposlen v raznih kongregacijah in pri drugih opravilih kakor tudi s
pridiganjem itn., zato bi se težko bilo srečati. Pogum, dragi moj don Bosko, presve-
ta Devica Marija in sveti Jožef vas bosta ščitila! Najlepša hvala za podobice. Molite
zame, da mi bo Gospod podelil duha ponižnosti in ljubezni do bližnjega.
S. O., 17. marca 1874
Ostajam v J. K. vaš najvdanejši fr. V. L. Sallua,generalni odpravnik
Da bi odpravil vsak dvom in premagal vse težave, so prav tiste dni don Bosku
svetovali, da naj sestavi kratek pregled razlogov, zakaj tako odločno vztraja pri
končnoveljavni odobritvi konstitucij. Dan pozneje je poslal te Misli kardinalom,
ki so sestavljali Posebno kongregacijo, kardinalu Berardiju, mons. Vitelleschiju in
tudi svetemu očetu.
Nekaj misli, zakaj duhovnik Janez Bosko ponižno prosi, da bi dokončno potrdili
konstitucije salezijanske družbe.
1. Družba je bila dokončno potrjena z dekretom 1. marca 1869. Konstitucije so se
preizkušale triintrideset let, ko so se lahko spreminjale, dodajale ali odstranje-
vale stvari, ki niso bile v skladu z delovanjem ustanove.
151 Gl. MB X, str. 915.

54.8 Page 538

▲back to top


538
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
2. Priporočilna pisma štiriinštiridesetih škofov152 izražajo podporo potrditvi. Ko raz-
mišljajo o načinu, času, sredstvu, kako je bila družba ustanovljena, in o duhovnih
sadovih, ki jih je po Božji dobroti prinesla, dokazujejo, da je delo Božjih rok.
3. Če je bilo mogoče doseči tako velike duhovne sadove z navadnimi pravili, koliko
večji bodo šele, ko bo Sveti sedež končnoveljavno potrdil priložene konstitucije.
4. Šestnajst ustanov, ki delujejo v raznih škofijah, nujno potrebuje trdno osnovo za
stike s tamkajšnjimi škofi.
5. Število članov družbe je okoli 330 in njim zaupanih dečkov 7.000. Skoraj že zaklju-
čeni dogovori za nove hiše v Ameriki in Afriki ter na Kitajskem nujno potrebujejo
pravilo, ki izključuje negotovost, v kateri bi živeli člani v strahu glede njegove mo-
rebitne spremembe. Nasprotno pa bi jim bilo v veselje in bi vse navdajalo veliko
zaupanje in pogum, če bi bili gotovi, da so njihove konstitucije dokončno potrjene
in posledično, da so s trdnimi vezmi združeni z namestnikom Jezusa Kristusa.
6. Nujno potreben je praktičen priročnik, ki osvetljuje konstitucije tako z moral-
nega kakor z materialnega vidika. To je nadvse pomembno opravilo, ki bi ga
duhovnik Bosko rad končal pred svojo smrtjo. To pa predpostavlja dokončno
potrjene konstitucije.
7. To toliko bolj, kajti če bi se pokazala potreba, da bi spremenili kak člen konsti-
tucij, bi se to lahko zgodilo ob priložnosti triletnih obvestil, ki jih družba daje
Svetemu sedežu o moralnem, redovnem in materialnem stanju ustanove, ali v
generalnih kapitljih, ki se opravljajo na vsaka tri leta. Tako se lahko spremenijo
in dodajo členi konstitucijam, ki pa niso obvezni, dokler jih ne potrdi Sveti sedež.
Glej Regulae (Pravila) pogl. 6, št. 2 in pogl. 7, št. 6.
8. Živa želja je, da bi se to najbolj pomembno dejanje za kako cerkveno družbo mog-
lo opraviti v sedanjem sestavu pobožnih, modrih in dobrohotnih kardinalov in
pod vzvišeno blagosrčnostjo papeža, ki je sam izrekel svoje mnenje v tej zadevi.
9. In končno je tu še želja, da bi isti sveti in čudoviti papež, ki je tako v duhovnem
kakor materialnem pogledu kot ljubeči oče blagoslovil, ščitil in potrdil to druž-
bo, bil tudi tisti, ki bi končnoveljavno potrdil konstitucije v večjo Božjo slavo, v
ponos katoliške Cerkve, v korist duš in v čast salezijanske družbe.
Svetnik se je ves posvetil skrbi, da bi spravil svojo zadevo do srečnega konca,
in je tiste dni tudi po večkrat šel obiskat člane posebne komisije.
S kardinalom Martinellijem se je pogovarjal kar tri ure in je njegovo eminen-
co navdal z občudovanjem, ker je s tako lahkoto reševal vse težave; to tem bolj,
ker je imel o don Bosku zelo slabo mnenje.
Kardinalu Bizzarriju je ponudil v dar dve Marijini podobi, toda kardinal ju je
zavrnil. Nato mu je ponudil izvod okrožnice, ki jo je poslal v domove družbe, kjer
so bile napovedane posebne molitve za člane posebne komisije.
152 Tako piše v izvirniku.

54.9 Page 539

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
539
Toda ko je kardinal prebral tiste vrstice, je vzkliknil: »Ne, ne, za Božjo vo-
ljo, brez vsake obveznosti!« In svetnik: »Pa vsaj kot znamenje hvaležnosti.« »Tudi
ne.« In mu je rekel, da za dokončno odobritev ni bilo nič več treba, ker mu je sveti
oče dejal, da naj pusti ob strani vse malenkosti in bo odprtih rok.
Kardinal vikar ga je zadržal v pogovoru kako uro in pol in mu kot prvo stvar
povedal, da je, še preden je bral Positio, bil prepričan, da je nova ustanova Božje
delo. Potem je omenil to in ono nasprotovanje mons. Gastaldija in don Bosko mu
je tako jasno prikazal stvari, da je kardinal vzkliknil: »Oh, kvečjemu bodo omenili
kako stvar in nič več!« Tedaj mu je don Bosko pripovedoval, kaj se mu je pripetilo
prejšnji večer na obisku pri kardinalu Bizzarriju. Kardinal vikar se je veselo zas-
mejal in ga prosil, da naj kar veliko moli zanj, ker je s tem zelo zadovoljen.
Tudi kardinal De Luca ga je ljubeznivo sprejel. Ko ga je prosil, da bi mu dal
kak nasvet, ki bi ga sprejel z največjo hvaležnostjo, ga je nekaj trenutkov resno
pogledal in nato vzkliknil: »Dobro se varujte turinskega nadškofa.« In don Bosko:
»Ne dvomite, eminenca, upošteval bom vaš nasvet. Toda naj bo zadosti o tem.«
Pri teh obiskih je vsem, tudi družinskim članom in služabnikom, dajal v dar
kako malenkost. To je bil del njegovega programa.
Ko sta nekega večera z don Bertom šla po neki samotni ulici, se jima je prib-
ližal neki revež in prosil miloščino. Ker don Berto ni imel nič v žepu, je prosil don
Boska. Toda tudi on ni imel nič. Potrpljenje!
Ko sta nadaljevala pot, je don Berto omenil, da je tako veliko revežev, in če bi
hotel vsakemu kaj dati, bi potreboval veliko vsoto denarja. Don Bosko pa je pripo-
mnil: »Ali ne veš, da stoji zapisano: Date et dabitur vobis (dajte in se vam bo dalo).
Rad bi obdaril vse reveže sveta.
Sorazmerna s tako veliko radodarnostjo je bila njegova hvaležnost do vseh, ki
so mu pomagali. Iz Rima je poslal poseben dar prefektu turinske pokrajine. Prejel
je naslednji odgovor.
Veleugledni gospod!
Turin, 7. januarja 1874
Nadvse sem hvaležen vaši uglednosti za vašo pozornost. Vendar mi morate oprostiti,
ker moram v soglasju z načelom, da ne sprejemam darov od kogarkoli, vrniti zajca,
ki ste mi ga namenili. Toda bodite prepričani, da sem vam hvaležen, kakor če bi ga
dejansko sprejel. Vaše uglednosti najvdanejši služabnik Zoppi
Vendar pa so njegove tudi najmanjše darove z veseljem sprejemali. V Rimu je
poleg Marijine podobe mnogim podaril po en izvod svoje Zgodovine Italije, ki so
jo prav tega leta ponovno natisnili, ali pa Preskrbljenega mladeniča.
Kardinalu Berardiju je poslal nekaj steklenic bordojca ali tudi slavnega vina
iz Macona. Prav tako je tudi markizu Angelu Vitelleschiju. Markizi Klotildi pa je
poslal pladenj slaščic in monsinjorju veliko škatlo suhih fig.
Kot gost družine Sigismondi je 14. marca, na god gospe Matilde, napisal pe-
sem, ki jo je dal prepisati don Bertu ter jo pri mizi prebral in podaril gospe Matildi
skupaj s sliko njene nebeške zavetnice.

54.10 Page 540

▲back to top


540
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Na godovni dan odlične gospe Matilde Sigismondi dne 14. marca 1874
Misli dveh hvaležnih romarjev
Dva romarja izgubljena
v viharju in nevihti,
ko naju je srečna zvezda
pripeljala k tebi, Matilda.
Oba preutrujena in zgarana
z izčrpanim obrazom
sva zaklicala:
Zelo sva lačna!
In ti kot nežna mati
s svojim ljubeznivim Aleksandrom:
»Kosilo je pripravljeno,«
si rekla in tako je bilo.
Pečenka, prikuhe, omake,
steklenice in kozarci,
belo vino, črno vino,
vse bo za vaju.
Sedaj se začne radovanje,
nič več misli na dolgove
niti na posojila.
Stran z vsakim strahom.
Tako deveta dežela
traja že tretji mesec
in nisva še odkrila
najinega hvaležnega srca.
Danes izročava dolg
Njemu, ki vse premore.
On, ki naju je poslal
in je najin plačnik.
In medtem ko vaša svetnica
stoji ob našem Gospodu
pri prestolu; večno ljubezen
pripravlja tudi zate.
Midva tu slovesno uživava
prikuhe, makarone,
izbrana vina in bombone,
vse darove, ki jih imamo iz nebes.
Toda to je le nekaj začasnega,
dobrina, ki izgine kot veter,
ne zapusti zadovoljnega
našega srca.
Zato obrnimo v nebesa

55 Pages 541-550

▲back to top


55.1 Page 541

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
541
naša dela, misli, želje,
da bomo mogli nekoč reči z Bogom:
to je tvoja vera, upanje, ljubezen.
In ti preljubeznivi Aleksander,
zgled dobrote,
ki si nama toliko ljubezni
izkazal v vsakem trenutku?
Naj ta nad tebe iz nebes pride
stokratno za vsak dan,
dokler s slavo okrašen
ne poletiš k svojemu Gospodu.
In zate, dobra gospodinja,
predraga Magdalena,
ki se trudiš, delaš brez prenehanja,
ker nas imaš tako rada?
Tebi, ki v delu združuješ
Marto in Marijo,
naj nekega dne pripade
večno plačilo.
In sedaj, Aleksander,
napijmo tvoji soprogi,
da bomo nekoč imeli
srečo biti skupaj v nebesih!
duh. Janez Bosko in njegov spremljevalec
Kardinalu vikarju in kardinalu Berardiju in še komu je poklonil izvod »treh
prerokovanj«, ki smo jih že omenjali. Ni nam treba ponavljati, da je to storil kar
najbolj zaupno, ne da bi izdal, da jih je on napisal. Izjavil je celo, da takim pripove-
dim ne daje druge veljave kot veljavo navadnih navdihov in razsvetljenj od zgoraj,
zato je njihova izpolnitev odvisna od dobre človekove volje, pri čemer se moramo
držati pravil, ki vodijo taka razodetja.
Tudi 24. marca, se pravi na dan pred razpravo o potrditvi konstitucij, je
ponovno obiskal kardinala Martinellija, ki se je poslovil od njega z besedami:
»Moj glas je affirmative (pritrdilno) z opombami.« Njegove pripombe so veljale
majhnim stvarem.
Odvetnik Menghini je bil ves vesel. Rekel je, da je bil pri kardinalu vikarju, ki
da je v vsem naklonjen in da je dejal: »Skušal sem postaviti don Bosku vprašanja
glede turinskega nadškofa. Pa je na vse prepričljivo odgovoril. Pred don Boskom
izginejo vse težave. Njemu ni nič težko. Vse je lahko, izginejo vse ovire.«
Kardinal De Luca je izjavil, da bo dal pritrdilni glas ‚juxta modum‘ se pravi
glede na vprašanje.
Don Bosko je še istega dne poslal še eno pismo mons. Vitelleschiju. Don Berto
je dal zakristanu cerkve S. Andrea delle Fratte eno liro, da bi naslednjega dne pri

55.2 Page 542

▲back to top


542
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
oltarju Madonna del Miracolo prižgal dve sveči in ju pustil prižgani ves dan.
Dne 24. marca 1874, na predvečer Marijinega oznanjenja, se je pri kardinalu
vikarju zbrala posebna kongregacija in kljub mnogim različicam in dodatkom v
konstitucijah se je vse razvijalo ugodno. Toda pisma mons. Gastaldija, zlasti tisto
z dne 20. aprila 1873, je zavleklo razpravo, tako da so njihove eminence ob pol
dveh (razprava se je začela ob 10. uri) odločili, da se bodo spet zbrali zadnji dan
meseca.
Don Bosko je upal, da bo prošnji ugodeno že tega dne in ga je zato malo
skrbelo.
Novica ni ostala tajna in Popolo Romano je 25. marca objavil naslednje izmi-
šljotine:
»Včeraj se je zbral kardinalski svet pod predsedstvom kardinala vikarja in obrav-
naval prošnjo duhovnika Janeza Boska iz Turina, ki bi rad dobil pooblastilo, da bi
v Rimu ustanovil dva svoja zavoda: enega pri cerkvi Svetega prta, ki je pod kraljévo
pristojnostjo, in drugega v Ceccanu, ki je last gospodov Berardi.
Videti je, da je bil odlok komisije negativen, ker se jezuiti trudijo, da bi izključili don
Boskovo rivalstvo.«
Kot smo že videli, to ni bilo edino poročilo v časopisju, ki se je v tistih dneh še
naprej razpisovalo o težkem vprašanju škofovskih vzdrževalnin.
Dne 25. marca je don Berto dal opraviti sveto mašo pri oltarju Madonna del
Miracolo pri S. Andreu delle Fratte in je sobratom sporočil naslednje svetnikove
besede:
Najdražjemu gospodu …
Don Boskove besede dragim sinovom salezijancem v hiši. ‚Favete linguis atque os cla-
udatur ad ora‘ (slavijo naj jeziki in pojejo naj usta). Prva seja dne 24. marca je dobro
uspela. Druga in zadnja bo 31. marca. Upamo, da bo prav tako ugodna. Še naprej
molite, bodite veseli in potrpežljivo pričakujte, kar bo Gospod sklenil z nami. Kmalu
vam bom več pisal. Bog naj nas vse blagoslovi.«
Sprejmite skupaj s pozdravi našega dragega očeta tudi moje bratske pozdrave, med-
tem ko se imam kot vedno za vašega najvdanejšega služabnika. Duh. J. Berto
Rim, na dan Marijinega oznanjenja 1874
Don Bosko se je takoj napotil h kardinalu Berardiju, kise je vrnil, da mu izrazi
svoje zadovoljstvo zaradi voščil, ki jih je prejel iz oratorija ob svojem godu. Po
ljubeznivem pogovoru ga je pospremil do vrat in mu rekel, da naj bo miren in vse
prepusti njemu, ker bo on na vse pomislil. To so njegove besede:
»Predobro poznamo don Boska in zato ne pripisujemo nikakršnega zaupanja
turinskemu nadškofu.«
Popravki, ki jih je zahtevala kardinalska komisija, so bili tolikšni, da je mons.
Vitelleschi zahteval še štiri izvode konstitucij, don Bosko pa mu jih je poslal šest s
popravkom enega N, ki ga je zahteval kardinal Martinelli.

55.3 Page 543

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
543
Verjetno je bila ta črka N noviciat, za katerega so od don Boska zahtevali pra-
vilnik ali poseben delovnik, brez katerega se kardinalska komisija ne bi mogla
znova sestati.
Kaj je bilo treba storiti? Don Bosko si je brez odlašanja priskrbel pravila nekaj
redovnih družb, jih bral in bral in upošteval priporočila mons. Vitelleschija, ki so
jih imeli prelati. Zvečer 27. marca je namesto k počitku šel z don Bertom po Piazzi
Barberini, sedel nato za pisalno mizo in delal do dveh zjutraj. Poklical je don Ber-
ta, ki sploh ni legel spat, in mu dal prepisati liste, ki jih je napisal, in zjutraj jih je
poslal tajniku kongregacije.
Dne 28. marca je šel h kardinalu De Luci in mu izročil anonimno pismo, v
katerem so bili zavrnjeni nadškofovi očitki.
»To je pravi zaklad,« je vzkliknil kardinal. »Pošljite en izvod vsakemu izmed
kardinalov, tudi meni.«
»Toda to je tajnost.«
»Kakšna tajnost, ko je v korist koga tretjega. Kar na delo.« Anonimno pismo,
ki smo ga že navedli, je zavračalo pismo, ki so ga poslali kardinalu Bizzarriju 9.
januarja 1874. Toda tiste dni so komisiji kardinalov sporočili drugo, še bolj avto-
ritativno, ki ga je mons. Gastaldi poslal kardinalu Cateriniju, prefektu Svete kon-
gregacije za koncil dne 23. aprila 1873. S tem pismom so seznanili tudi don Boska
in ga povabili, da bi naravnost odgovoril. Tako je tudi storil in 29. in 31. marca je
podpisani primerek poslal kardinalu vikarju, kardinalu Martinelliju, kardinalu De
Luci in mons. Vitelleschiju.
Promemoria o nekem pismu turinskega nadškofa o salezijanski družbi.
Naj za uvod povemo, da se je mons. Gastaldi, sedanji turinski nadškof, do 10. februar-
ja 1873 vedno kazal gorečega zaščitnika in sodelavca salezijanskih ustanov. Takrat
(10. februarja 1873) je s toplo spodbudo poslal v Rim duhovnika Boska s priporočil-
nim pismom v latinskem jeziku, v katerem je izjavljal, da je v ustanovitvi in rasti te
ustanove videl delovanje Božjega prsta, in pretirano hvalil veliko dobrega, ki ga je ta
ustanova delala, ter koval v zvezde njenega ubogega ustanovitelja.
1. Sedaj pravi, da njegovi predhodniki pravil sploh niso nikdar odobrili.
R. V dokumentih, ki so bili predloženi Kongregaciji za škofe in redovnike, je odlok
mons. Fransonija (31. marca 1852), v katerem se potrjuje ustanova oratorijev in
postavlja na čelo duhovnika Janeza Boska, kateremu se podeljujejo vse potrebne in
koristne pravice.
2. Nikdar ni bila vložena nobena prošnja za odobritev, ne mons. Riccardiju ne njemu.
R. Ko je kako ustanovo potrdil krajevni ordinarij, menda ni treba vedno znova prositi
novega škofa za odobritev. Kljub temu je duhovnik Bosko naslovil na mons. Riccardi-
ja prošnjo, da bi potrdil, kar je bilo že odobreno. Odgovoril je, da če je kaka ustanova
odobrena od Svetega sedeža, ne potrebuje več odobritve krajevnega škofa. Isto je
odgovori mons. Gastaldi.

55.4 Page 544

▲back to top


544
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ko je potem želel sodelovati pri utrditvi ustanove, je ‚motu proprio‘ s posebnim odlo-
kom potrdil vse privilegije in dovoljenja svojih predhodnikov in dodal še nekaj novih,
med drugimi župnijske privilegije (odlok 25. 12. 1872).
3. Noviciat dve leti, izključno asketska zaposlitev.
R. To je bilo mogoče delati v preteklih časih, nikakor pa ne danes; še več, to bi v
trenutku uničilo salezijansko ustanovo. Kakor hitro bi se civilna oblast zavedela,
da obstaja kje kak noviciat, bi ga takoj zatrla, novince pa razpršila. Poleg tega se
tak noviciat ne bi mogel prilagoditi salezijanskim konstitucijam, ki imajo za osnovo
delovno življenje članov in se posvečujejo pobožnim vajam le toliko časa, kolikor je
potrebno za vsakega poštenega in dobrega kristjana. Pa tudi tak noviciat ne bi bil za
nas, ker bi oviral uresničitev salezijanskih konstitucij, ki zahtevajo dejavno življenje.
4. Izstopilo je že nekaj članov z večnimi zaobljubami, ki so dali povod za pritožbe itn.
R. Do sedaj je izstopil samo eden, in sicer pater Friderik Oreglia. Bil je član naše druž-
be kot laik. Izstopil je zato, da je mogel postati član Družbe Jezusove, kjer je študiral
teologijo, postal duhovnik in sedaj uspešno deluje v dušnem pastirstvu.
5. Ta družba povzroča nemajhen nered v cerkveni disciplini v škofiji.
R. Neutemeljena trditev. Turinski ordinarij ne more te trditve potrditi niti z enim
dejstvom.
6. Člani družbe po triletnih zaobljubah vse prepogosto prejmejo svete redove pod
naslovom skupne mize in potem izstopijo itn.
R. Nedokazana trditev. Nobeden od teh do sedaj še ni izstopil iz salezijanske družbe.
7. Neki njegov škofljan iz Saluzza je takoj po duhovniški posvetitvi zapustil družbo itn.
R. Niti sence resničnosti. Duhovnik, o katerem govori tudi v drugih svojih dopisih, ni bil
nikdar član salezijanske družbe. Posvetil ga je mons. Gastaldi z običajnim cerkvenim
naslovom, brez priporočila in celo proti priporočilu in mnenju duhovnika Boska. K nje-
mu ga je poslal njegov ordinarij in tam je s pomočjo dobrodelnosti opravil svoj študij.
8. Kleriki, ki jih je semeniško vodstvo odslovilo, so bili sprejeti v zavode družbe, pos-
lani v hiše v drugih škofijah, bili tam posvečeni v duhovnike, nakar so se vrnili v tu-
rinsko škofijo.
R. Nič takega se ni zgodilo, in če bi se tudi zgodilo, je ordinarij pooblaščen, da jih v
svojo škofijo sprejme ali ne, kakor lahko stori z vsakim, ki je izstopil iz kake redovne
skupnosti.
9. Treba je omeniti, da bi ob veljavnosti teh pogojev salezijanska družba, ki nima
nikakršnih materialnih sredstev, morala zapreti vse svoje hiše in opustiti krščanski
nauk, ker ne bi imela niti katehistov, ne učiteljev, nanjo bi postala pozorna civilna
oblast, ki bi jo razpustila. S tem bi bilo konec družbe.
10. Treba je povedati, da sedanji nadškof ni nikdar izrekel predstojniku salezijan-
ske družbe najmanjše pritožbe glede družbe in njenih članov. Še več, kadar je hotel
postaviti za zgled kakega klerika zaradi njegovega znanja in kreposti, je bil to nava-
dno kak salezijanski gojenec.

55.5 Page 545

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
545
11. To, kar trdi v pismu z dne 20. aprila 1873, je ponovil še v treh tajnih pismih po-
znejšega datuma isti Kongregaciji za škofe in redovnike. Vedno pa tako, da nakazuje
neke nedoločne dogodke, ki s člani salezijanske družbe nimajo nič skupnega.
12. Za popravek teh pisem in v čast resnici je zares potrebno, da se ta promemoria
priloži tem pismom.
duh. Janez Bosko
Dne 31. marca se je don Berto vrnil k S. Andrea delle Fratte in dal prižgati dve
sveči pred oltarjem Madonne del Miracolo. Ob 9. uri se je ponovno sešla Posebna
kongregacija za potrditev konstitucij. Zbrana je ostala do pol dveh popoldne. Na
vprašanje Ali in kako je treba potrditi konstitucije salezijanske družbe, je bil od-
govor: affirmative et ad mentem (pritrdilno in kakor je mišljeno).
Uradni dokument se glasi:
Diebus 24 et 31 mensis Martii 1874 habitae sunt peculiares Congregationis Em.orum
S. R. E. Cardinalium Patrizi, De Luca, Bizzarri et Martinelli, ut superius deputatorum,
qui proposito dubio ita respondendum esse consuerunt.
Affirmative et ad mentem.
Mens est (mnenje se glasi): Da se vnesejo v konstitucije opombe konzultorja patra
Bianchija z dne 9. maja 1873, ki niso bile sprejete v sedanje besedilo, razen tistih pod
številkami 2, 4, 14, 29, 30, 31 na strani Povzetka, pri št. 4 pa je treba dodati, da se
to zgodi samo v primeru privolitve Svetega sedeža in samo za sprejem semenišč. Da
je v konstitucijah treba omeniti dva odloka Svete kongregacije ‚super statu Regula-
rium‘ (o položaju redovnikov) z dne 25. 1.1848 Romani Pontifices e Regularis Disci-
plinae (Rimski papeži iz Redovne discipline); vnesejo naj se vse druge spremembe
in popravki, ki jih je omenil mons. tajnik ob robu spisa, in členi, ki so na posebnem
listu v odnosu zlasti do poglavja XIV De Novitiorum magistro eorumque regimine, in
poglavje IV De voto paupertatis. Da se glede opombe konzultorja p. Bianchija št. 2
o izdajanju odpustnic za svete redove v moči odloka Klementa VIII. z dne 15. marca
1596 ‚Impositis nobis‘ prosi za deset let za privilegij z vsemi običajnimi klavzulami
suspenza, dokler se ne dobi cerkveno premoženje za tiste duhovnike, ki bi izstopili iz
družbe. Da tega privilegija, če bi ga podelil sveti oče, ni treba sprejemati v konstitu-
cije, temveč naj bo omenjen na posebni listini.
Zato je mogoče prositi svetega očeta, da potrdi tako popravljene in razširjene konsti-
tucije s tremi pritrdilnimi glasovi, ki predlagajo potrditev za dokončno in za vedno,
in z enim, ki predlaga potrditev za preizkus in začasno.
S. nadškof selevkijski
Seveda je bilo tudi delo posebne kongregacije zelo naporno in po Božji dob-
roti in priprošnji Marije Pomočnice tudi zelo uspešno.
Ne bi si mogli želeti več. Najprej so njihove eminence mislile omejiti potrditev
‚ad experimentum‘ (za poskus) za deset let in šele potem bi konstitucije dokončno

55.6 Page 546

▲back to top


546
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
potrdili. Toda ko so slišali ponovne in vztrajne don Boskove prošnje, so zaradi zav-
zetosti kardinala Berardija in ugodnih izjav svetega očeta v odločilnem glasovanju
trije kardinali dali pritrdilen glas, eden pa ‚ad decennium‘ (za deset let).
Monsinjor tajnik je prosil za posebno avdienco pri svetem očetu in jo dobil na
veliki petek 3. aprila 1874 popoldne. Papež je pozorno poslušal poročilo, in ko je
slišal, da manjka en glas za popolno odobritev, je smehljaje se dejal:
»Prav, ta glas bom pa dodal jaz.«
Monsinjor je k poročilu posebne kongregacije dodal naslednjo izjavo:
Facta de praemissis relatione SS.mo D. N. in audientia habita die 3 aprilis 1874, feria
VI in Parasceve, Sanctitas Sua benigne confirmavit et approbavit, nec non expedi-
ri Decretum pro definitiva Constitutionum approbatione, ac separatum indultum
ad Decennium pro facultates relaxandi litteras dimissoriales pro promovendis ad
omnes etiam sacros et Presbiteratus ordines, cum conditionibus in mente Patrum
expositis et cum aliis solitis cautelis favore tantum Sociorum qui vota perpetua emi-
serunt, mandavit.
S. nadškof selevkijski
Ob 18. uri je bil mons. Vitelleschi še v avdienci. Prav takrat se je don Bosko
odpravil k njemu, da bi zvedel za končni izid posveta in glasovanja. Monsinjor je
bil ob don Boskovem prihodu pri mizi in je jedel svojo mineštro. Nekaj trenutkov
pozneje je sprejel don Boska v sobani, in ko ga je zagledal, je vzkliknil:
»Don Bosko, prižgite vse luči! Konstitucije vaše družbe so dokončno potrje-
ne. Odpustnice pa ‚ad decennium‘.«
Naš sveti ustanovitelj je poln veselja v odgovor z otroško preprostostjo po-
daril monsinjorju košček belega sladkorja, ki ga je prejel od gospe Mont, in dejal:
»Prejmite to karamelo.«
Nato sta se pogovarjala vse do desete ure ponoči.
Na veliko soboto je don Bosko takoj začel opravljati zahvalne obiske.
Kardinala vikarja ni bilo doma, ker je šel k sv. Janezu v Lateranu, kjer je pode-
ljeval svete redove. Tajniku je zanj izročil izvod treh prerokb.
Nato se je napotil h kardinalu Martinelliju in ga na koncu prosil za njegov
blagoslov. Kardinal pa je dejal:
»Oh, dobri Božji služabnik, jaz sem potreben vašega blagoslova.«
Prav tako se je odpravil h kardinalu Bizzarriju. Ni ga našel doma, ker je bil v
avdienci pri papežu.
Don Rui pa je takole pisal:
Predragi don Rua!
1. Kmalu boš prejel list za gospoda Marchisija.
2. Povej, da sem dopis profesorja Pape izročil papežu. Prebral ga je in dejal, da bo
osebno odgovoril.

55.7 Page 547

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
547
3. Reci don Bertazziju, da nam Bog pripravlja obilno žetev in da naj zato pripravi
veliko delavcev. Mislim na njegovega klerika, ki mi ga je priporočil, sicer pa si po-
magajte sami. Odgovoril sem na njegovo pismo v Brescio. Če mi bo mogoče, mu bom
odgovoril tudi na zadnje pismo.
4. Poskrbi z vsem mogočim za don Provero. Dajaj mu pogum in mu reci, da se ga vsak
dan spominjam pri sveti maši.
5. Naše konstitucije so bile dokončno potrjene z odpustnicami brez kakršnega koli
pogoja. Ko boš zvedel vse, boš videl, da je bilo vse sad molitev. Potrditev se je zgodila
včeraj zvečer ob sedmih, potrdil je sveti oče. Ne delajte nikakršne javne slovesnosti.
Zdaj gre še za dodatne stvari. Proti koncu tedna bom, če bo Bogu tako po volji, pri
svojih ljubljenih in želenih sinovih. Pozdravi jih v mojem imenu.
6. Pismo je našim hišnim gospodarjem zelo ugajalo in hoteli so se zahvaliti; jaz sem
jim rekel, da se bom jaz osebno zahvalil v njihovem imenu.
7. Kardinalu Berardiju je brzojavka izredno ugajala. Hotel je takoj odgovoriti z dru-
go na Predstojnik salezijancev – Turin. Ne vem, ali ste jo dobili. Preden bom odpo-
toval, ti bom sporočil uro prihoda. Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za
najvdanejšega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Rim, 4. aprila 1874
P. S.: Upam, da bo hiša nad Coriascom že končana. Ali ne?
Na velikonočno nedeljo se je odpravil h kardinalu De Luci, ki ga je sprejel
nadvse prisrčno. Odkrito mu je rekel, da si nobeden izmed članov posebne kon-
gregacije ni mislil, da ga papež tako visoko ceni in da je tudi kardinal vikar večkrat
ponovil: »Želim, da bi končali to zadevo. Pomagajmo ubogemu duhovniku, ki se
toliko žrtvuje za zveličanje duš.« Na koncu mu je kardinal dejal:
»Sedaj pa jaz prosim vas za uslugo. Pridite v sredo k meni na kosilo. Povabil
bom še nekaj prijateljev.«
Don Bosko je povabilo sprejel. S svojimi pripovedmi je zabaval vso druščino,
tako da se je tudi kardinal, ki je bil sicer zelo resen, po lastni izjavi tako smejal kot
še nikdar v življenju.
Bilo je 18. aprila 1874. Tistega jutra je don Bosko šel pozdravit kardinala vi-
karja. Njegova eminenca mu je zagotovila, da je vse papeževa zasluga; papež mu
je dejal, da je treba izglasovati odobritev, papež je odločno hotel, da se to stori.
Tistega večera se je proti 19.30 vrnil v Vatikan s svojo promemorio, da bi bil
sprejet pri svetem očetu. Moral je čakati skoraj eno uro. Komaj je vstopil, je že
slišal:
»Tokrat pa je vse končano.«
»Da, sveti oče, in jaz sem nadvse srečen.«
»Tudi jaz,« je dodal papež.
Tedaj je don Bosko z običajno preprostostjo podaril njegovi svetosti en izvod
Zgodovine Italije. Pij IX. jo je pogledal, prebral nekaj odstavkov in nato trikrat ali

55.8 Page 548

▲back to top


548
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
štirikrat zaporedoma vzkliknil: »Naj živi don Bosko!« Nato dodal: »Vem, kakšen
duh vas preveva.«
Odobril mu je več prošenj, med drugimi tudi dovoljenje, da smejo kleriki v
letu noviciata opravljati dela, ki so navedena v konstitucijah za čas pred to preiz-
kušnjo, če bi to imel za večjo Božjo slavo.
»Seveda, je odgovoril papež Pij IX., »ne zapirajte jih v zakristijo, da se bodo
polenili, temveč jih obložite z delom, da bodo delali, delali!«
Svetnik se mu je zahvalil za vso skrb, ki jo je pokazal v času do dokončne po-
trditve. Papež mu je smehljaj se dejal:
»Toda sedaj me ne prosite več za nobeno stvar.«
»Pa vendar, sveti oče, še za eno stvar vas moram prositi.«
»Nič več, nič več.«
»Potem mi odobrena pravila ne bodo nič koristila.«
»In kaj bi bilo to?«
»Spregled starosti za svétnike vrhovnega sveta družbe. Starost, ki jo zahte-
vajo pravila za izvolitev, je 35 let. Toda za sedaj še skoraj nobeden mojih sinov ni
dosegel te starosti.«
Papež je smeje se odgovoril:
»Čas bo rešil to zadrego.«
Rekel je, da naj za zdaj pusti stvari tako, kakor so. Če bo pozneje kak nov sve-
tovalec potreboval spregled, naj sporoči Svetemu sedežu.
Nato sta obravnavala še nekatere spreglede153. Zatem je pozvonil zvonec in
poklical don Berta, ki mu je ponovil najtoplejšo zahvalo za izkazano dobroto in
ga prosil za poseben blagoslov za njegove starše in za vse gojence oratorija, čla-
ne družb sv. Alojzija, Brezmadežne, sv. Jožefa, presvetega Zakramenta in mini-
strantov.
Med hojo po stopnicah navzdol sta ju pozdravila mons. Negrotto in mons.
Demerod, ki je vprašal don Boska, ali je vse končano.
»Da, monsinjor,« je odvrnil svetnik, »sedaj nam ne manjka drugega, kot da
vaša ekscelenca pripravi kako lopo, kjer bomo zbirali dečke in potem bomo prišli
v Rim, da začnemo tudi tukaj.«
Mons. Vitelleschi je naročil don Bertu, da naj na lepo prepiše pravila s poprav-
ki njihovih eminenc. Dne 9. aprila sta skupaj prebrala končan prepis. Monsinjor
ga je prosil, naj naredi še enega, ker bi eden ostal pri Sveti kongregaciji, drugega
pa bi dobil don Bosko. Dne 11. aprila je bil končan tudi drugi prepis in monsinjor
je prosil don Berta, naj mu obljubi, da bo drugi večer, to je v nedeljo 12. aprila,
pospremil don Boska k njemu na kosilo.
153 Prim. Promemoria svetemu očetu 8. aprila 1874: Zgodovina Italije (hvaležno sprejeta). Naslov
s Petrovim novčičem – Valsalice. Zasebni oratorij Sigismondi (odobren). Zahvala Kongregaciji za
spregled testimonialnih listin pri škofu (o tem ni bilo govora). Zaposlitev novincev in dijakov (In
iis quae ad M.D.G. conf.) v stvareh, ki so v večjo Božjo slavo). Svetovalci z nedopolnjenimi 35 leti
starosti. Papeški kazusi in Penitenciarije (cum moderamine - zmerno).

55.9 Page 549

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
549
Medtem ko je don Berto končeval naročeno delo in naredil še celo vrsto dru-
gih opravkov, je don Bosko nadaljeval svoje obiske.
Od kardinala Antonellija je zvedel, da je tudi papež želel imeti en izvod Posi-
tio, ki jo je pozorno prebral. Sam mu je sporočil svoj dober vtis.
Kardinal Bizzarri je takoj, ko je videl don Boska, vprašal: »No, kako? Ste za-
dovoljni?«
»Nadvse, eminenca.«
In kardinal: »Kardinali ne bi šli tako daleč. To je papeževo delo.«
Don Bosko se je zahvalil tudi njemu.
»Kaj zahvala,« je odvrnil kardinal, »jaz sem naredil svojo dolžnost.«
»Molili bomo za vas in vas vedno imeli za dobrega očeta.«
Tudi pri pogovoru je bil ves prevzet od pomislekov, ki so ga mučili, in don
Bosko je sočustvoval z njim.
Popoldne je šel na kosilo k družini Vitelleschi. Povabljeni so bili tudi kardinal
Berardi, mons. Frateiacci, irsko semenišče, vitez Balbo, markiza Villarios, gospa
Hiacinta Serafica in nekateri drugi.
Mons. Vitelleschi je naročil don Bertu, naj naslednjega jutra ob 11. uri pride
v pisarno, da bi dvignil dekret o potrditvi in potrdilo o odpustnicah. In don Bosko
je monsinjorju zaupal, kako je papež med avdienco med drugim tudi vzkliknil:
»Kaj ste vendar storili, da ste ga predložili za nadškofa v Turinu? Gre za težke
stvari na njegov račun. Vi ste hoteli. Naj bo. Sedaj si pomagajte, kakor veste in
znate!«
»Sveti oče,« je odvrnil don Bosko, »na žalost opravljam sedaj pokoro.«
»Znano vam je,« je nadaljeval papež, »da je Gospod v evangeliju rekel svojim
učencem: Če vas preganjajo v enem mestu, bežite v drugo. Pazite, pazite se dobro!«
Papež, ki ga je imel tako zelo rad, je hotel ponoviti, da naj prenese svoje biva-
lišče k Svetemu sedežu. Vendar o tem naprej ni govoril.
V času, ko je don Bosko ostal v Rimu, je navadno maševal pri S. Giuseppe
Capo le Case, kjer je imel tudi slavnostni govor na praznik 19. marca, in v Tor de‘
Specchi pri plemenitih Oblatah in pri svetem Prtu Savojcev. Nekajkrat tudi pri
svetem Kozmi in Damijanu, pri redovnicah Capo le Case, pri svetem Janezu in
Pavlu, v Villa Caserta pri ligvorijcih, v zasebnih oratorijih pa tudi na SS. Trinità
dei Monti, v samostanu zakramentink pri Kvirinalu, pri sestrah usmiljenkah na
Piazza della Bocca della Verità, pri S. Andrea della Valle, kjer je 2. aprila, na veliki
četrtek, prejel tudi sveto obhajilo.
Na cesti so ga velikokrat pozdravljali prijatelji in tudi bivši gojenci. Eden iz-
med prvih, mestni namestnik Viano, ki so obiskovali oratorij v bolnišnici sv. Fi-
lomene, ga je povabil na kosilo v svojo hišo. Nekdo drug ga je pozdravil pri San
Andrea delle Fratte in tega je don Bosko povabil, naj prejme velikonočno obhajilo.
Tistega dne (12. aprila) je nagovoril glavnega stenografa v poslanski zbornici:
»Si že opravil velikonočno dolžnost?«
»Ne vem, kako naj storim. Pišem v liberalne časopise in mi ne dajo odveze.«

55.10 Page 550

▲back to top


550
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Don Bosko se je nekaj časa z njim zadržal v zaupnem pogovoru.
Dne 13. aprila je maševal v Tor de‘ Specchi, nato je šel k sestram Della Carità
v Bocca della Verità, obiskal mons. Vitelleschija, mons. Frateiaccija, ki ga je imel
tako zelo rad, in kardinala Berardija, medtem ko je don Berto šel po potrjena pra-
vila z ustreznim Dekretom in Odlokom za odpustnice.
DEKRET154
Njegova svetost naš gospod papež Pij IX. je v avdienci monsinjorja tajnika Svete kon-
gregacije za škofe in redovnike dne 3. aprila 1874, na veliki petek, potem ko je po-
zorno prebral priporočilna pisma škofov v škofijah, v katerih so domovi Družbe ime-
novane sv. Frančiška Saleškega, in razmislil o bogatih sadovih, ki jih ta družba daje
v Božjem vinogradu, odobril in potrdil konstitucije, ki so vsebovane v tem primerku.
S tem odlokom jih odobrava in potrjuje, izvzemši jurisdikcijo ordinarijev po predpi-
sih svetih kanonov in apostolskih konstitucij.
Izdano v Rimu, od tajništva imenovane Kongregacije za škofe in redovnike dne 13.
aprila 1874.
A. Bizzarri, prefekt; S. tajnik, nadškof selevkijski
Dne 3. aprila je mons. Vitelleschi poročal svetemu očetu, da je posebna kon-
gregacija tudi odločila, da bo don Bosku podelila pooblastilo za izdajanje odpust-
nic za deset let, in sveti oče je to potrdil. Monsinjor pa, da bi po pravilu naredil vse
potrebno, je sam napisal prošnjo (v kateri se omenja, da je družba razširjena v nič
manj kot sedmih škofijah, medtem ko jih je bilo komaj šest: Turin, Casale, Genova,
Savona, Albenga in Acqui, kjer so bile hčere Marije Pomočnice).
Preblaženi oče!
Duhovnik Janez Bosko, predstojnik Družbe sv. Frančiška Saleškega, potem ko je
sprejel od vaše dobrotljive svetosti potrdilo konstitucij svoje družbe in spodbujen od
predhodnih uslug vaše blaženosti, stopa ponižno pred vaš apostolski prestol in vas
prosi, da bi v večjo korist svoje družbe prejel privilegij, ki je pridržan Svetemu sedežu
za redovne družbe, namreč da bi mogel izdajati odpustnice za prejem nižjih in višjih
svetih redov, vključno duhovniško posvečenje v smislu odloka papeža Klementa VIII.
z dne 15. marca 1596.
Ker se je salezijanska družba razširila v nič manj kot sedem škofij in ker člani družbe
ne morejo stalno bivati v eni in isti hiši, temveč spreminjajo svoje bivališče glede na
potrebe družbe, nastanejo mnoge težave s škofi, ki niso dovolj seznanjeni, da bi jim
podelili svete redove, čeprav so izpolnili vse pogoje.
Poleg tega milost, za katero prosi, veliko lažje vodi k edinosti vodstva, ki je nujno
potreben dejavnik za ohranjanje edinosti duha v smislu namena te ustanove.
154 Latinsko besedilo v MB X, str. 802.

56 Pages 551-560

▲back to top


56.1 Page 551

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
551
Zato prosilec goreče prosi vašo svetost, da bi podobno kot drugim ustanovam bla-
govolili nakloniti vrhovnemu predstojniku ‚pro tempore‘ (za določen čas) pravico
izdajanja odpustnic članom, ki naj bi bili deležni nižjih in višjih redov in ki so že na-
redili večne zaobljube, to se pravi, da bi dobil dovoljenje za privilegij, ki so ga deležni
redovi v smislu odloka papeža Klementa VIII.
Za podeljeno milost itn.
Prošnji je dodal naslednji odlok:155
V avdienci, ki jo je njegova svetost blagovolila nakloniti podpisanemu tajniku Svete
kongregacije za škofe in redovnike dne 3. aprila 1874, na veliki petek, je njegova
svetost vse preudarila in prosilca vrhovnega predstojnika pooblastila za dobo deset
let za izdajanje odpustnic članom njegove družbe, ki so nanjo vezani s preprostimi
večnimi zaobljubami, da v izpolnjevanju vsega, kar se mora izpolniti, prejemajo vse
svete redove, vključno z duhovniškim pod naslovom skupne mize v smislu privilegija
redovnikov, izdanega od Klementa VIII. dne 15. marca 1596, vendar tako, da osta-
nejo v veljavi zakoni apostolskih konstitucij, zlasti zakona Benedikta XIV. srečnega
spomina, za ordiniranje redovnikov, ki se začne ‚Impositi nobis‘. Če bi pa bil kdo pos-
večen s svetimi redovi in bi upravičeno zapustil družbo ali bil iz nje odpuščen, ostane
suspendiran od izpolnjevanja prejetih redov, dokler ne bi preskrbljen z zadostnim
svetim premoženjem našel škofa, ki bi ga dobrohotno sprejel.
Rim. A. kardinal Bizzarri, prefekt; S. nadškof selevkijski, tajnik
Kakor hitro je don Bosko imel v rokah odlok o potrditvi konstitucij, je štel za
svojo dolžnost, da o tem takoj obvesti mons. Gastaldija. Videli bomo, kako je to
obvestilo sprejel.
Istega dne je v soglasju s kardinalom Patrizijem, prefektom Svete kongrega-
cije za obrede, vložil ponižno prošnjo, ki jo je izročil tajniku mons. Bartoliniju, da
bi smel v svetišču v Valdoccu prej obhajati ali prenesti praznik zavetnice 24. maja.
To mu je bilo dovoljeno 16. aprila pod običajnimi pogoji za take prošnje.156
Ko je tako uspešno končal vse zadeve, je sporočil markizi Uguccioni, da se bo
na poti v Turin malo ustavil v Firencah:
Moja velezaslužna in dobra mama!
Najina vrnitev se je zares zelo zavlekla, toda sedaj se je vse srečno končalo. Če bo Bog
tako hotel, bova v torek zjutraj odpotovala od tu in prišla v Firence. V sredo zvečer se
bomo posvetili našim zadevam, ki smo jih tako dolgo odlagali.
Zelo mi je hudo, da gospoda Tomaža še vedno muči bolezen. Jaz molim zanj in vi mu
posvetite vso skrb. Ni vam treba skrbeti za prenočišče, ker lahko prenočiva v nadško-
fijski palači.
155 Latinsko besedilo v MB X, str. 804.
156 Glej odlok v MB X, str. 1000.

56.2 Page 552

▲back to top


552
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Vedno sem molil in molim še sedaj za vas, gospa Hieronima, za gospoda Tomaža in
za vso vašo ožjo in širšo družino. Bog naj nas vse blagoslovi in imejte me v Jezusu
Kristusu za najponižnejšega služabnika.
Rim, 12. 4. ‚74
duh. Janez Bosko
Preden je odpotoval, je dobil brzojavno sporočilo, da je don Provera v zadnjih
trenutkih. Naslednjega jutra je, potem ko je odmaševal v novem zasebnem orato-
riju družine Sigismondi in še preden je šel na železniško postajo, pisal don Rui:
Predragi don Rua!
Prejel sem brzojavko.
Menim, da bo ob tej uri naš dragi don Provera že v naročju svojega Stvarnika. Že dol-
go sem se pripravljal na to grenko izgubo, vendar jo močno občutim. Družba izgublja
z njim enega svojih najboljših članov. Tako je bilo prav Gospodu.
Našim sinovom!
Vaš oče, vaš brat, prijatelj vaše duše bo danes po tri in polmesečni odsotnosti (14.
aprila) odpotoval iz Rima, se ustavil v sredo v Firencah in upa, da bo v četrtek ob
osmi uri med vami. Ni treba pripravljati ne sprejema ne godbe ne praznika. Šel bom
naravnost v cerkev, kjer bom opravil sveto mašo za našega dragega don Provera.
Rad bi vas vse zadovoljil. Kako bom to storil, vam bom javno povedal s prižnice. Bog
naj vas vse blagoslovi in imejte me vedno v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
Rim, 14. 4. ‚74
duh. Janez Bosko
Na postaji v Firencah ga je pričakoval služabnik hiše Uguccioni, kjer je pre-
nočeval in naslednjega dne daroval sveto mašo. Popoldne ob treh je odpotoval,
potoval vso noč in v četrtek ob 8.30 prispel na postajo Porta Nuova.
Nihče ga ni pričakoval, ker pismo še ni prišlo, in so menili, da bo prišel po-
poldne.
Fantje so šli na sprehod. Toda kakor hitro je prišel v oratorij, so mu mnogi
prišli naproti. On pa je šel v cerkev in daroval sveto mašo za don Provero, ki je
umrl 14. aprila. Po opravljeni sveti maši so mu postregli v zakristiji z malo kave,
medtem pa so se gojenci, ki so se vrnili s sprehoda, razvrstili v dve vrsti, da bi ga
po odsotnosti treh in pol mesecev slovesno pozdravili.
Izreden dogodek, ki je postal značilen še zaradi posebnega pripetljaja!
Ko je don Bosko stopil na prag zakristije, da bi šel na dvorišče, je zagledal nad
oratorijem in zlasti še nad svojo sobo svetel lok v obliki mučeniške glorije v beli in
mavrični svetlobi, ki je v drugem večjem loku v najrazličnejših barvah dosegal sonce.
Videl je, pa ni nič povedal in se je takoj obrnil s pogledom h gojencem in
sobratom, ki so navdušeno ploskali z rokami in vzklikali: »Naj živi don Bosko, naj
živi don Bosko!« Pritekli so mu naproti, se mu hoteli približati in poljubiti roko.
Ko pa je že bil v svoji sobi, so ga prosili, da bi stopil k oknu, da bi videl čudovit
prizor. Vsi so gledali v nebo, ki je bilo popolnoma jasno, razen majhnega pajčola-

56.3 Page 553

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
553
na kakor iz tankega dima okoli mavrice, ki se je pela sredi dvorišča prav nad don
Boskovo sobo in postajala vedno bolj jasna in svetla. Kakor hitro se je prikazal pri
vratih, so vsi zaklicali: »Naj živi don Bosko, naj živi don Bosko!« In med splošnim
veseljem je začela igrati godba.
Po kosilu so pripravili majhen koncert pod stebrišči. Spet se je prikazal beli
lok nedaleč od sonca. Bil je tako mogočen, kakor da bi skušal zaobjeti cel oratorij
in svetišče Marije Pomočnice.
Ko so ga vprašali, kaj meni o vsem tem, je svetnik odvrnil:
»Mogoče nam je Gospod s tem znamenjem hotel nakazati simbol naše zmage
nad našimi sovražniki z dokončno potrditvijo Družbe sv. Frančiška Saleškega ali
pa je hotel nagraditi našo vero z mislijo, da je don Provera že kronan v nebesih.«
Navzoči so bili tudi ravnatelji nekaterih zavodov, ki jim je imel naslednje dni
nekaj konferenc.
Dne 18. aprila je šel pozdravit nadškofa, ki ga ni nič vprašal, niti ni rekel bese-
dice o potrditvi konstitucij, temveč se je z njim pogovarjal izključno o škofovskih
preživninah. Nazadnje se je ponudil, da bo naslednji dan daroval mašo skupnosti.
Don Bosko mu je takole pisal:
Velečastita ekscelenca!
Pravkar sem prejel odlok o dokončni potrditvi naših pravil. Vam, ki ste nas tako zelo
priporočali, sporočam kot prvemu to novico. Pred koncem tedna, upam, bom v Turi-
nu, da vas pozdravim in da se o marsičem pogovoriva.
Ostajam v globoki hvaležnosti ponižni služabnik. Duh. Janez Bosko
Rim, 13. 4. 1874
Monsinjor je bral in spet bral to pismo in ga ohranil v arhivu, potem ko je na
vrhu lista napisal in podčrtal besede »1874 – 13. aprila – sporočilo o dokončni
potrditvi družbe, ki pa ni dokončna.« Kako je mogoče razložiti tako obnašanje?
Še neka zanimiva nadrobnost. Dne 28. januarja 1874 je monsinjor ustanovil
Academia Historiae Ecclesiasticae Subalpinae (Akademija za cerkveno zgodovino
v Piemontu) in je postavil don Boska ne samo med člane, temveč med ustanovite-
lje, toda o tej časti, kakor smo že rekli, nihče od naših ni zvedel vse do leta 1885,
ko je opat Scolari našel imenovanje med papirji umrlega tajnika akademije. Don
Pavel Capello je to diplomo, ki jo je podpisal nadškof, poslal don Rui.157
Kakorkoli že, 19. aprila, 2. nedeljo po veliki noči, kot pripominja don Berto v
svojem dnevniku, je slovesen praznik ‚propter adventum D. N. Joannis Bosco ab
urbe Roma‘ (vrnitev našega gospoda don Boska iz mesta Rima).
Mons. Gastaldi je daroval skupno sveto mašo in delil obhajilo v cerkvi Marije
Pomočnice. Ob 10.30 je bila slovesna peta maša. Malo pozneje je vstopil v don
157 Glej MB X, str. 1001.

56.4 Page 554

▲back to top


554
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Boskovo predsobo človek majhne postave, ki je želel govoriti s svetnikom, ker da
mu mora izročiti zavoj in povedati nekaj besed. V sobi je položil na mizo svoj zavoj
z besedami, da ga daruje za uslišano prošnjo, in je odšel, ne da bi povedal kaj več,
kdo je in od kod. V zavoju je bilo bankovcev za 2.000 lir.
Pri kosilu je bilo poleg članov vrhovnega sveta in ravnateljev tudi nekaj dob-
rotnikov, med njimi vitez Bacchialoni in vitez Lafranchi. To priložnost je izrabil,
da je podelil viteški križec gospodu Baloccu. Nato je stopil v stebrišče, kjer je ne-
kaj gojencev prebralo pozdrave v verzih in prozi, medtem ko je godba slovesno
igrala. Bilo je veselo razpoloženje, ki si ga mogel brati z obrazov navzočih, in don
Bosko se je moral krepko boriti s solzami, ko je na koncu prireditve hotel povedati
nekaj besed v zahvalo.
Zatem so odšli vsi v cerkev, kjer so po petju tedeuma prejeli blagoslov z
Najsvetejšim. Znameniti dan se je končal v gledališču z igro Mučeništvo svetega
Evstahija.
7.12. POTRJEN PRIMEREK
V konferencah ravnateljem je jasno pokazal, koliko truda ga je stalo, da je
dosegel dokončno potrditev konstitucij, ki so jih javno prebrali. Vendar o tem ni-
mamo nobenega poročila. Zanimalo bi nas, kaj je povedal o opombah in dodatkih
ter o točkah, ki so mu jih črtali, zlasti še o odločbah, ki jih je Posebna kongregacija
izrekla o noviciatu. Zato je nujno potrebno, da primerjamo novo izdajo konstitucij
tiskarne Propaganda z novimi odobrenimi pravili.
Ne da bi se ustavljali pri manjših jezikovnih ali vsebinskih popravkih, bomo
podali kratko poročilo.158
Najprej so spremenili naslov: namesto Regulae Societatis S. Francisci Salesii
so dali Constitutiones Societatis itn. Odpravili so prve strani v tekočem tisku, ki
so s predgovorom in zgodovinskim poročilom ‚De eiusdem Societatis primordiis‘
služile za uvod.
V 2. členu ‚Huius Societatis finis‘ je dodano dopolnilo o izpolnjevanju tudi
notranjih kreposti ‚praeter virtutes internas‘, kar je bilo očitno zaradi tiskarske
napake izpuščeno v izdaji iz leta 1873. V členih 3, 4 in 6 so izpustili posebne ozna-
ke prazničnih oratorijev in že cvetočih obrtnih šol in omembo tiskarne, ustano-
vljene v oratoriju, so nadomestili s širjenjem dobrega tiska, kar je bolj splošna
oznaka.
V II. pogl. ‚Huius Societatis forma‘ so vnesli veliko popravkov in sprememb
glede upravljanja materialnih dobrin, tako premičnin kot nepremičnin:
Ukinili so člena 2 in 3, kjer je rečeno, da člani tudi po zaobljubah ohranjajo
vse civilne pravice in lahko kupujejo, prodajajo in naredijo oporoko, vendar pa,
158 Prim. MB X, str. 956.

56.5 Page 555

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
555
dokler ostanejo v družbi, s tem ne morejo upravljati, razen z dovoljenjem vrhov-
nega predstojnika. Sadovi njihovega imetja pripadajo družbi, lahko pa s privolit-
vijo vrhovnega predstojnika deloma ali pa v celoti prenesejo na sorodnike imetje,
ki so ga imeli zunaj družbe.
V členu 7 je določeno, da nihče ne more biti razrešen tako časnih kakor več-
nih zaobljub drugače kot samo s privolitvijo Svetega sedeža ali z izključitvijo iz
družbe.
V III. pogl. De voto Oboedientiae so črtali člena 2 in 3 o veljavi in obsegu zaob-
ljube in v členu 4 izjavo ‚Oboedientia nos certos reddit Dei voluntatem adimplere‘
(pokorščina nam zagotavlja, da izpolnjujemo Božjo voljo).
V členu 7 je natančneje določeno, da se ne smemo upirati niti z besedami niti
z dejanji, »da se ne oropamo zasluženja pokorščine«.
V členu 8 je nakazano, da naj zlasti neposredne predstojnike od časa do časa
obvestimo o svojem zunanjem življenju.
V IV. pogl. De voto paupertatis so popolnoma na novo oblikovali člen 1 o
bistvu zaobljube, ki pomeni za nas upravljanje, ne pa posesti. Zato je dovoljena
osnovna odtujitev lastnega imetja, prepovedano pa je upravljanje kakor tudi raz-
polaganje po mili volji. Zaradi tega je pred izpovedjo zaobljub treba prepustiti
upravo, uporabo in izrabo komur koli, tudi družbi, tudi s pogojem, da lahko prek-
ličemo tako odločitev, seveda s privolitvijo Svetega sedeža. Isto velja tudi, če član
družbe kaj podeduje, ko je že naredil zaobljube.
Prav tako so črtali člene 4 in 5 z ustrezno pripombo.
V štirih novih členih (2, 3, 4 in 7) je rečeno, da: člani lahko z dovoljenjem
vrhovnega predstojnika razpolagajo z imetjem med živimi v skladu z obstoječimi
zakoni, kar pa so pridobili z lastno delavnostjo ali z delom za družbo, morajo dati
v skupno last družbe. Vsi pa morajo živeti odtrgani od svetnih stvari, kar dosežejo
s skupnim življenjem tako pri hrani kot obleki in s tem, da ne ohranjajo ničesar
zase brez posebnega predstojnikovega dovoljenja.
V V. poglavju De voto castitatis v členu 4, kjer je govor o nevarnih pogovorih
z osebami drugega spola in s svetnimi ljudmi, je dodan prislov maxime (nadvse)
glede pogovorov z osebami drugega spola.
V VI. pogl. Religiosum societatis regimen so spremenil skoraj vse.
Po 1. členu so dodali še drugega, v katerem je rečeno, da mora vrhovni pred-
stojnik na vsaka tri leta podati Sveti kongregaciji za škofe in redovnike poročilo o
številu hiš in članov, o izpolnjevanju konstitucij in o ekonomskem stanju družbe.
Člen 2, ki se tiče sklica generalnega kapitlja na vsaka tri leta, so razdelili v dva
dela in določili namen: da bodo razpravljali samo o najpomembnejših vprašanjih
in o skrbi, ki jo je treba pokazati za potrebe družbe glede na čas in kraje, v katerih
družba deluje.
Od vseh pravkar omenjenih členov so členu 6 poglavja VII o pravici gene-
ralnega kapitlja, da vnese spremembe in dodatke v konstitucije s pogojem, da
‚omnino respondeant‘ (popolnoma ustrezajo) duhu in obliki, dodali, zakaj so bile
odobrene in ‚si vera necessitas exigat‘ (če to zahteva resnična potreba). Take spre-

56.6 Page 556

▲back to top


556
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
membe in dodatki, za katere je potrebna absolutna večina glasov, ne bodo imeli
pravne moči, dokler jih ne potrdi Sveti sedež.
Člen 3 (št. 6 v potrjenem primerku) o opravljanju pastoralne službe v popolni
odvisnosti od škofov, kjer delujejo, je dopolnjen z ‚iuxta Sacrorum Canonum pra-
escripta, saIvo Societatis Instituto, sive iis de quibus loquuntur Constitutiones ab
Apostolica Sede approbatae‘ (po predpisih svetih kanonov, izvzemši pravila druž-
be, ali če gre za stvari, o katerih govorijo konstitucije, ki jih je potrdil Sveti sedež)
po jasni zaslugi mons. Vitelleschija, ki je hotel obvarovati družbo pred pretiranimi
zahtevami kakega škofa.
Tudi člen 4 (7 v potrjenem primerku) so preoblikovali, tako se zdi, da bi si
člani prizadevali za pomoč škofu, branili cerkvene pravice in pospeševali korist
škofije po svojih najboljših močeh.
Rekli smo, da se tako zdi, ker je v obeh izvodih pravil, tako don Boskovih ka-
kor tistih, ki si jih je pridržala Sveta kongregacija, napaka, kjer se bere ‚Episcopo
Dioecesis auxilium praebeant, ac quantum licebit, Societatis iura, illius bonum
sedulo promoveant‘.159
Končno so odpravili člen 5, ki se tiče svetih redov, ker so se odločili, da bodo
vrhovnemu predstojniku podelili za deset let pravico izdajati odpustnice za vse
člane z večnimi zaobljubami.
V VII. pogl. Internum Societatis regimen je predvsem dodan člen glede izpol-
njevanja cerkvenih predpisov o odtujevanju dobrin družbe in o dolgovih.
V členu 3 je dodano, da lahko člani ‚inconsultis Superioribus loci‘ (brez dovo-
ljenja krajevnih predstojnikov) pošiljajo pisma in druge spise vrhovnemu pred-
stojniku in tudi Svetemu sedežu.
Odpravili so člen 5 o generalnih konferencah, ki so jih imeli vsako leto ob
prazniku sv. Frančiška Saleškega, ker je bil za vsaka tri leta predpisan generalni
kapitelj.
Člen 6 so prenesli, kakor smo že rekli, v prejšnje poglavje.
Člen 8 je imel nekaj popravkov, vendar ne bistvenih.
Naslednja poglavja pa so dobila zelo pomembne popravke.
V VIII. pogl. De Rectoris Maioris electione člen 1 določa, da mora biti izvoljeni
»spreten in moder pri upravljanju družbe«. V členu 5 zahteva, da morajo volivci
biti vsi »člani družbe z večnimi zaobljubami« in v 6, da bo izvoljen tisti, ki bo pre-
jel absolutno večino glasov.
V IX. pogl. De caeteris Superioribus je bilo narejenih več sprememb:
159 Primerjati je treba troje pravil, ki so jih dali v presojo z onimi, ki so bila odobrena v 1. izdaji,
natisnjeni v oratoriju. V 1. izdaji v italijanščini iz leta 1875 beremo: »Vsak član se bo trudil z vso
razpoložljivo močjo za pomoč škofu škofije. Kolikor mu bo mogoče, bo branil pravice Cerkve in
pospeševal njeno dobro zlasti z vzgojo uboge mladine.« To je seveda jasen kompromis.

56.7 Page 557

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
557
a) vsi člani vrhovnega sveta (tudi prefekt in katehet) morajo biti izvoljeni z
absolutno večino glasov kakor vrhovni predstojnik, če so le živeli pet let v družbi,
so stari 35 let in imajo večne zaobljube. Da pa bodo mogli dobro opravljati svoje
naloge, naj živijo skupaj z vrhovnim predstojnikom;
b) volitve bodo na vsakih šest let;
c) zahteva se večina glasov, ko imajo moč odločitve: quae vim delibarationis
habeant.
Člen 9., ki se tiče duhovnega voditelja, so na kratko povzeli.
V X. pogl. De singulis domibus so skupaj z zelo majhnimi popravki (kot mno-
gimi malimi začetnicami, ki so jih nadomestili z velikimi):
odpravili člen 2, kjer je rečeno, da naj se ne naredi nič proti zakonom z dolo-
čitvijo ‚ecclesiasticas aut civiles‘ (cerkveni in civilni);
v členu 3 je zmanjšana popolna odvisnost od cerkvenega predstojnika – se
pravi škofa – glede pouka, discipline in časne uprave novih domov za vzgojo fan-
tov, tako laiških kakor klerikov, ki so že starejši: »si... sit aperienda domus pro
educatione puerorum laicorum vel clericorum, qui grandiori sint aetate160«:
V novem členu (4. v potrjenem primerku) je točneje določeno, da »družba ne
sme prevzemati vodstva semenišč brez posebnega dovoljenja Svetega sedeža«.
V XI. pogl. De acceptione so odpravili člena 6 in 7, kjer so bili navedeni pogoji
za sprejem v družbo, ki so jih deloma prenesli v člen 1 in v dva nova člena (2 in 5)
z naslednjo vsebino:
V 1: Kdor želi vstopiti v družbo, mora predložiti potrdila ordinarija, kot je
predpisala Sveta kongregacija za škofe in redovnike »Romani Pontifices« z dne
25. januarja 1848, in mora biti tako zdrav, da lahko izpolnjuje vse konstitucije
brez izjeme. Laiki pa morajo poleg drugih stvari (praeter alia) znati vsaj kateki-
zem (saltem fidei rudimenta calleant).
V 2: Če gre pri kakem prosilcu za neregularnost, mora predložiti potrebno
dispenzo Svetega sedeža.
V 5: tako za sprejem v družbo kakor za pripustitev k zaobljubam je treba iz-
polnjevati vse predpise odloka Regulari disciplinae z dne 25. januarja 1848.
V XII. pogl. De studio je člen 1 takole preoblikovan:
»Duhovniki in vsi člani družbe, ki želijo postati duhovniki, morajo vsaj dve
leti resno študirati filozofijo in štiri leta teologijo.«
V potrjenem primerku so dodali 4. in 6. člen.
Za profesorje tako filozofskih kakor teoloških ved naj imajo prednost tisti, ki
se odlikujejo po vedenju, razgledanosti in znanju, pa naj gre za člane družbe ali
zunanje.
160 Verjetno se je tudi tukaj vrinila kaka napaka pri prepisovanju. V 1. izdaji potrjenih konstitucij,
prevedenih v italijanščino, se bere: »če bi nov zavod bil malo semenišče ali semenišče za odrasle
klerike«. Razume se, da je don Bosko pri tem mislil na smisel, kakor se je domenil z mons. Vitel-
leschijem.

56.8 Page 558

▲back to top


558
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Preprečiti je treba, da bi bili člani družbe, dokler opravljajo s konstitucijami
predpisan študij, zaposleni z deli krščanske ljubezni, ki so lastna salezijanski druž-
bi, razen če bi bili k temu prisiljeni iz nuje, kar pa bi bilo v veliko škodo študiju.«
V XIII. pogl. Pietatis exercitia so z nekaj majhnimi spremembami takole obli-
kovali besedilo: V členu 2 so odpravili posebnost, »kadar zaradi zaposlenosti ne
bi mogli darovati svete maše, naj bodo vsaj pri njej« in postavili »maševanje vsak
dan«. Dodali pa so, da »kleriki in pomočniki naj bodo pri sveti maši vsak dan,
sobratje naj se spovedujejo vsak teden pri duhovnikih, ki jih je določil ordinarij in
ki delajo to uslugo članom s privolitvijo vrhovnega predstojnika«. V členu 3 so na-
mesto »ne manj kot eno uro ustne in duhovne molitve« postavili »najmanj pol ure
premišljevanja poleg ustnih molitev«. V členu 7: da morajo opraviti deset dni du-
hovnih vaj, ne samo pred vstopom v družbo, temveč tudi pred izpovedjo zaobljub.
Prav tako so odpravili člen 8, v katerem so dana vrhovnemu predstojniku
pooblastila, da more kakega člana za določen čas oprostiti pobožnih vaj, če bi se
mu ‚in Domino‘ to zdelo primerno.
Naslednji člen določa, da se ob smrti vsakega člana, laika, klerika in duhov-
nika, opravi za pokoj njegove duše deset maš; v novem členu je povedano, da ob
smrti očeta ali matere kakega sobrata vsi duhovniki tiste hiše darujejo eno mašo
za njegovo dušo, drugi pa naj prejmejo iz istega razloga sv.obhajilo.
XIV. pogl. De novitiorum Magistro eorumque regimine so temeljiteje popra-
vili. Ne vemo, ali je oblika, kakor so jo izdelali, enaka oni, ki jo je podal don Bosko.
Storili so naslednje: Odpravili so člen 2 in zadnji del člena 8 ter jezikovno popravi-
li člen 7 in še nekaj drugih. Dodani členi so v potrjenem primerku dobili naslednje
oštevilčenje:
7. Vrhovni predstojnik z drugimi predstojniki bo razmislil, v kateri hiši naj se
ustanovi noviciat. Nikdar pa ga ne more ustanoviti brez dovoljenja Svete kongre-
gacije za škofe in redovnike.
8. Prostor noviciata naj bo ločen od prostora, kjer bivajo profesi, naj bo toliko
celic za počitek, kolikor je novincev, ali tako obširna spalnica, da bodo neovirano
postavljene postelje za vsakega novinca; tam naj bo tudi posebna celica za magi-
stra novincev.
9. Magister novincev, ki ga voli vrhovni zbor, naj ima večne zaobljube, star
mora biti vsaj 35 let in živeti v družbi deset let. Če umre v času svoje službe, izbe-
rejo s privolitvijo vrhovnega predstojnika novega magistra, ki ostane v službi do
novega zasedanja vrhovnega zbora.
11. Pri sprejemu v noviciat naj se točno upoštevajo stvari, ki so določene v
členih 1 in 5 XI. poglavja.
12. V času druge preizkušnje, se pravi med noviciatom, naj se novinci ne
posvečajo nobenemu delu, značilnemu za našo družbo, da se bodo mogli pos-
vetiti edinole napredku v kreposti in popolnosti duha v smislu svojega poklica,

56.9 Page 559

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
559
v katerega jih je poklical Bog. Vendar pa bodo smeli ob prazničnih dneh v hiši, v
kateri prebivajo, poučevati otroke katekizem pod vodstvom in nadzorom magi-
stra novincev.
13. Po preteku leta noviciata je končana druga preizkušnja, če je novinec po-
kazal, da v vsem išče Božjo slavo in korist družbe in poleg opravljanja pobožnih
vaj dal tudi dokaze dobrih del. Sicer se mu podaljša noviciat za šest mesecev ali
tudi za eno leto.
Končno je bilo določeno, da člana družbe v času tretje preizkušnje, se pravi
v dobi triletnih zaobljub, lahko pošljejo v kako drugo hišo, če je le mogoče tam
nadaljevati študij.
Svetnik je dobil od Pija IX. dovoljenje, da je v konstitucije lahko vnesel kakršno-
koli spremembo, če bi to imeli za koristno za zveličanje duš in za večjo Božjo sla-
vo. Tako je že v prvi izdaji Regulae seu Constitutiones Societatis S. Francisci Salesii
v XIV. pogl. De tyronum, seu novitiorum magistro eorumque regimine v členu 12
(prim. stran 45) dodal naslednjo opombo: »Papež Pij IX. je blagohotno dovolil, da se
novinci v času druge preizkušnje lahko vadijo v vsem, kar je navedeno za čas prve
preizkušnje, ko je to v večjo Božjo slavo. V moči žive besede z dne 8. aprila 1874.«
V prvi italijanski izdaji iz leta 1875 je na osnovi tega pooblastila od 17 členov XIV.
poglavja dal natisniti samo 7: prve 3 in zadnje 4, ki se v prevodu glasijo:
XIV.
O novincih
1. Vsak član mora, preden je dokončno sprejet v družbo, opraviti tri preizkušnje. Prva
je pred noviciatom in se imenuje aspirantat, druga je noviciat sam in tretja v času
triletnih zaobljub.
2. Za prvo preizkušnjo zadostuje, da je prosilec prebil nekaj časa v kaki hiši družbe ali
je obiskoval naše šole, bil vedno lepega vedenja in je nadarjen.
3. Če bo kak odrasli želel biti sprejet v našo družbo in ga bodo pripustili k prvi pre-
izkušnji, bo najprej opravil deset dni duhovnih vaj, potem bo vsaj za nekaj mesecev
zaposlen v kaki dejavnosti naše družbe, tako da bo spoznal in tudi že živel tisti način
življenja, ki se ga želi okleniti.
4. Po končanem noviciatu in potem ko je bil sprejet v družbo, bo na osnovi mnenja
magistra novincev in s privolitvijo vrhovnega kapitlja pripuščen k triletnim zaoblju-
bam. Izpolnjevanje triletnih zaobljub velja za tretjo preizkušnjo.
5. V teku treh let, dokler je vezan s triletnimi zaobljubami, lahko člana pošljejo v
katerokoli hišo, samo da bo tam priložnost za študij. V tem času bo ravnatelj tistega
zavoda opravljal do člana vlogo magistra novincev.
6. V tem času preizkušnje bo magister novincev ali ravnatelj hiše ljubeznivo skrbel,
da se bo novi član vadil v zatajevanju zunanjih čutov in zlasti še v zmernosti. Vendar
je v vsem tem treba biti zelo previden, da sobratove moči preveč ne opešajo in bi tako
postal manj sposoben za izpolnjevanje nalog naše družbe.

56.10 Page 560

▲back to top


560
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
7. Potem ko je pohvalno prestal te tri preizkušnje in želi ostati v družbi z večnimi
zaobljubami, ga vrhovni kapitelj lahko pripusti, da jih naredi.
Na koncu, v razdelku Obrazec zaobljub (Formula votorum) je znova rečeno,
da mora novinec pred izpovedjo zaobljub opraviti deset dni duhovnih vaj (per
decem dies); odpravljen je predgovor in na njegovo mesto so postavljene besede
»V imenu svete in nedeljene Trojice, Očeta, Sina in Svetega Duha«; ime vrhovne-
ga predstojnika so postavili na začetek in ob njegovo ime posredno njegovega
delegata: »Tebi, N.N., vrhovnemu predstojniku naše družbe, in tebi, njegovemu
namestniku.«
Izpuščeni pa so trije zadnji odstavki, ki govorijo o velikodušni izročitvi v roke
predstojniku, o ponižnem darovanju opravljene žrtve in o prošnji k Mariji Brez-
madežni, sv. Frančišku Saleškemu in vsem svetnikom v nebesih za milost, da bi
ljubili in služili v tem življenju Bogu in prišli za vedno v nebesa. Obrazec so skle-
nili z besedami »po konstitucijah Družbe sv. Frančiška Saleškega«.
Končno je bilo zapisano (conclusio – sklep): »Za pomiritev duš ta družba iz-
javlja, da ta pravila ne obvezujejo pod grehom, ne smrtnim ne odpustljivim. Toda
če se bo kdo zaradi neizpolnjevanja čutil krivega pred Bogom, to ne bo izhajalo
naravnost iz pravil, temveč zaradi neizpolnjevanja Božjih in cerkvenih zapovedi
ali iz zaobljub in končno iz okoliščin, ki spremljajo neizpolnjevanje pravil. To so
slab zgled, prezir svetih stvari in podobno.«
Kakor smo videli, je bilo sprememb in dodatkov, ki jih je predlagala posebna
kongregacija, veliko, vendar so po prizadevanju in izredni dobroti tajnika mons.
Vitelleschija dobili takojšnjo odobritev svetega očeta in je bilo mogoče delo skle-
niti v nekaj dneh. Don Bosko se je monsinjorju zahvalil in ga postavil med »naše
najbolj zaslužne dobrotnike«.
Velečastita ekscelenca!
Turin, 28. aprila ‚74
Zvedeli smo žalostno novico o strašni nesreči, ki se je pripetila računovodji sv. Petra
v Vatikanu, vašemu blagajniku. Bil sem ves presunjen ob misli, kakšno žalost je to
povzročilo vaši velečastiti ekscelenci. Ne moremo storiti drugega kot izraziti naše
sožalje in vam zagotoviti, da smo in bomo še molili zanj in za vas, da vam Bog podari
potrpežljivost in vdanost v Božjo voljo. V Turin sem prispel dva dni po mojem odhodu
iz Rima, in to čisto nepričakovano, kajti pisma dostikrat pridejo pozneje kot pošilja-
telj, ki jih je napisal.
V tem našem zavetišču sem dobil ‚bona mixta malis‘ (dobro pomešano s slabim).
Duhovnik Provera, o čigar težki bolezni so me brzojavno obvestili, je že med umrlimi.
To je bila zame velika izguba, čeprav smo zaradi težke bolezni, ki ga je razjedala, tak
konec vsi pričakovali. To je v vseh vzbudilo hudo žalost, toda ob mojem prihodu se je
raznesel glas »don Bosko je tu« in niso mislili več na drugo, kot da so se veselili vrnit-
ve ubogega romarja. Bil sem poln zadovoljstva, ko sem govoril ravnateljem vseh hiš
o vsem, kar sem doživel, in zvedel, da je bilo vse v redu kot takrat, ko sem odšel v Rim.

57 Pages 561-570

▲back to top


57.1 Page 561

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
561
Prebrali smo pravila ali bolje rečeno odobrene konstitucije, za kar so se zahvaljevali
Gospodu in dobroti svetega očeta, ki nam je s tem dejanjem omogočil, da se lahko
brez zapletov posvečamo večji Božji slavi in zveličanju duš.
Tedaj sem jim tudi obširno razložil, da se je naša zadeva lahko tako srečno končala
po zaslugi mons. Vitelleschija, ki ga moramo prišteti med naše največje dobrotnike
in opraviti zanj vsak dan molitve, da ga Gospod še dolgo ohrani. Sedaj bomo dali
natisniti besedilo konstitucij, in ko bodo natisnjene, vam bom poslal nekaj izvodov,
da jih boste uporabili, kakor vam bo bolj ustrezalo.
Veliko uslugo mi boste storili, če boste obvestili o vsem tem vse tiste člane svoje druži-
ne, ki so nam izkazali toliko dobrot in na katere me veže največja hvaležnost zaradi
ljubeznivosti, ki so jo izkazali v času mojega bivanja v Rimu.
S hvaležnim srcem vas prosim za vaš blagoslov, medtem ko se k izjavljam za vaše
uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Bodite tako dobri in mi oprostite, da sem zaradi mojega slabega vida vzel list narobe
in sem vam tako pisal.
Od prve in druge izdaje Regulae seu Constitutiones Societatis S. Francisci Sa-
lesii, iuxta Approbationis Decretum die 3 aprilis 1874 imamo tudi prve in druge
krtačne odtise, ki jih je skrbno ohranil stavec Mario Baldacconi in nam jih izročil
pred smrtjo:
prva izdaja z mnogimi popravki profesorjev Vincenca Lanfranchija in Toma-
ža Vallaurija, vse slogovne narave. Nekaj je tudi don Boskovih;
drugo izdajo pa je prebral barnabit p. Inocenc Gobio.
V Dodatku (št. VII in VIII) prinašamo stran za stranjo, na levi potrjeni pri-
merek, ki ga je potem leta 1900 dal natisniti don Rua, na desni pa izdaja iz leta
1874, v kurziv pa vse popravke, jezikovne ali slogovne, ki jih je napisal don Bosko
z dovoljenjem in pooblastilom Pija IX. ‚vivae vocis oraculo‘ (ustno).
Imamo še enega prvih natisnjenih primerkov z mnogimi dragocenimi pripisi
svetega ustanovnika. Napisal jih je pri razlagi pravil sobratom. Tega prinašamo
tudi v Dodatku.161 Tukaj se omejimo samo na prepis prvih dveh, ki pojasnjujejo
prvi in drugi člen prvega poglavja: Salesianae Socientatis finis:
»Posvetitev samega sebe, zveličanje duš z izpolnjevanjem krščanske ljubezni,
to sta cilja naše družbe. Pri tem se je treba posebno čuvati, da ne bomo v izpolnje-
vanju teh nalog drugim dajali za vodnike ljudi, ki se ne bi odlikovali v kreposti in
znanju. Kajti bolje je, da nimajo nobenega učitelja, kot da bi bil ta nesposoben.«
Kajti če delajo drugače, kot učijo, se jim bo reklo: zdravnik, ozdravi najprej
samega sebe!
To pomeni:
161 Glej MB X, str. 994.

57.2 Page 562

▲back to top


562
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Naša družba ima za cilj svetost vseh, ki jo sestavljajo, in odrešenje duš z izpol-
njevanjem krščanske ljubezni. Karkoli že delajo salezijanci, morajo učiti krepost.
Zato je vedno boljši skromen učitelj kot kdo, ki ne dela tistega, kar uči, in bi mu
zato morali reči Zdravi samega sebe.
Gre za razlago besed, ki jih je pogostoma naslavljal na svoje sobrate: Salve,
salvando, salvati.
7.13. VSE VEČ NASPROTOVANJA
Don Bosko je dosegel svoj cilj na zares čudovit način, toda nasprotovanje kot
vrhovnemu predstojniku dokončno potrjene družbe se je šele začelo.
Prve dni meseca maja je poslal don Rua nadškofu Odlok o brezpogojnih od-
pustnicah in ga prosil, da bi podelil redove klerikoma Cezarju Chiali in Mateju
Ottonellu. Teolog Chiuso je odlok odnesel monsinjorju in ta ga je hotel obdržati.
Don Rua je dejal, da mu je naročeno, naj ga samo pokaže, toda nadškof mu ga ni
hotel vrniti.
Don Bosko je pisal:
Velečastita ekscelenca!
Don Rua mi je sporočil, da vaša velečastita ekscelenca želi, da pred odločitvijo za
pripustitev k nižjim redovom mojih dveh kandidatov ostane odlok za odpustnice v
izvirniku v nadškofijski pisarni.
V tem pogledu sem v Rimu dobil v zasebnem pogovoru naslednja navodila:
Če turinski nadškof in drugi škofje, s katerimi glede tega ni bilo nikdar težav, želi-
jo videti izvirnik odloka, jim ga preprosto pokažite, vendar ga ne izročajte drugim
ljudem. Kar se tiče konstitucij, če jih želijo imeti, jim jih izročite, kakor hitro bodo
natisnjene. Če potem želijo, da tisti izvod potrdi kongregacija za škofe in redovnike,
nam ga pošljite, da ga bomo potrdili.
Želim, da bi skušala zmanjšati neprijetnosti, ki jih že imava, in da ne bi povzročala
še novih.
Prosim vas, da daste gospodu don Rui samo eno besedico odgovora in se prepričate,
da sem vam skušal vedno storiti samo dobro. V tem duhu vas pozdravlja vaše eksce-
lence ponižni služabnik duh. Janez Bosko.
Turin, 3. maja 1874
P. S.: Rade volje bi osebno prišel k vam, toda nujni opravki me kličejo v Genovo.
Don Rua je ponovno šel s pismom v nadškofijsko palačo, se vrnil, še dvakrat
prosil za sprejem pri nadškofu, pa ni nič dosegel. Prejem redov so morali prelo-
žiti. Don Bosko je o tem poročal mons. Vitelleschiju, kakor je razvidno iz nasled-
njega pisma:

57.3 Page 563

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
563
Velečastita ekscelenca!
Bojazen zaradi nadaljevanja težav z našim nadškofom, zlasti glede podeljevanja sve-
tih redov, se je na žalost uresničila. Pravim s turinskim nadškofom, kajti od drugih
štiriinštiridesetih škofov, s katerimi smo v stiku, izkušamo samo podporo in razume-
vanja. Da si bo vaša ekscelenca mogla naredili pravilno podobo o celotni stvari, naj
vam povem, da je bil mons. Gastaldi najprej kot kanonik in potem kot rosminijanec
velik sodelavec naših moških oratorijev in tudi kot škof v Saluzzu nas je na vso moč
podpiral. Ko je postal nadškof v Turinu, nam je bil nekaj časa še naklonjen in je kot
drugi škofje delil našim klerikom svete redove. Toda deset mesecev pozneje je spre-
menil svoje obnašanje.
Naj opustim dogodke, ki se nanašajo na druge stvari, in naj vam tukaj povem samo
to, kar se tiče podeljevanja svetih redov. Začel je s tem, da ne bo sprejel k svetim redo-
vom nobenega našega klerika, če prej ne bo naredil izpitov iz teologije pred komisijo,
ki jo bo on določil. To je nekaj novega v naših krajih, kajti škofje so navajeni, da pre-
pustijo opravljanje izpitov vsakokratnim redovnim predstojnikom.
Kljub temu sem mu takoj ustregel in poslal svoje klerike na zahtevane izpite. Nato je
nadškof izjavil, da hoče on sam štirideset dni pred prejemom redov preveriti poklic
bodočih prejemnikov redov, čas njihovega vstopa v družbo, njihove ocene pri izpitih,
potek njihovega študija, kdo so bili njihovi vzgojitelji, zakaj hočejo zapustiti škofijo
in vstopiti v družbo itn. itn.
To je bilo nekaj nenavadnega in je nemalo motilo poklic naših gojencev.
Kljub temu sem se uklonil, mu že veliko prej predstavil klerike, ki naj bi prejeli redove,
in jih podvrgel čudnemu izpitu. Bil je z vsemi zadovoljen, vendar novih ni več hotel
pripustiti k prejemu redov. »Te stvari zadostujejo za gojence, ne pa za predstojnika.
Hočem, da predstojnik izrecno izjavi, da v prihodnje ne bo sprejel v svoje hiše nobe-
nega klerika in duhovnika, ki je kdaj pripadal turinski duhovščini.«
Tudi tej zahtevi sem hotel ustreči, čeprav je protipravna, toda v izjavi sem postavil
pogoj, da se s tem v ničemer ne smejo okrniti pravica in predpisi svetih kanonov, ki
branijo popolno svobodo redovnih poklicev.
Ta pogoj je bil nadškofu zoprn in ni več hotel sprejeti nikogar od naših za svete redove.
Ko sem ponovno zaprosil za podelitev svetih redov, je dejal, da ne odobrava triletnih
zaobljub in ne priznava avtoritete predstojnika salezijanske družbe.
Pokazali smo mu, da so bile vložene prošnje v skladu z odlokom potrditve družbe z
dne 1. marca 1869, katerega prepis je bil v nadškofijski pisarni, in da je on sam dobil
v roke en izvod konstitucij. Rekel je, da se ne spominja ničesar in da mu je zato treba
poslati dodaten prepis teh listin. Ponovno smo vložili prošnje, pa na nobeno ni odgo-
voril. Medtem sta pretekli dve leti, ko v našo veliko škodo ni hotel posvetiti nobenega
člana naše družbe. Z dokončnoveljavno potrditvijo konstitucij mu je bila vsaka stvar
predstavljena in mi smo znova obnovili prošnje za prejem redov. Odgovoril je, da ne
bo popustil, dokler ne bo na lastne oči videl odloka za podelitev odpustnic. Poslal sem

57.4 Page 564

▲back to top


564
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
mu ga, prebral ga je in potem dejal, da se ne izreče ne za ne proti, dokler dekreta ne
bi prinesli v nadškofijsko pisarno in naredili avtentičnega prepisa.
Tedaj mu je bilo rečeno, da je to proti navadi ravnanja z redovnimi družbami in
cerkvenimi ustanovami, ker je zadosti, da se dokument predloži pristojni oblasti. To
toliko bolj, ker smo že predložili dva tovrstna dokumenta na zahtevo kurije, pa so jih
izgubili v našo veliko neprijetnost in ju niso mogli več najti.
Ker stalno vse zavrača, sem mu sklenil povedati, da imam naročilo, da pokažem listi-
ne tistim, ki imajo pravico, da jih vidijo, vendar pa jih nikomur izročiti. Tudi tokrat
je vse zavrnil.
Prosil sem ga, rotil sem ga, da ne bi kopičil težav k tolikerim, ki jih že imamo. Vendar
ni spremenil svojega stališča.
Vaša ekscelenca si lahko predstavlja, kako porazen in škodljiv je tak odnos za našo
ubogo nastajajočo družbo. Da bi vsaj vedeli za vzroke, a teh nihče ne pozna.
To je preprosta predstavitev dejstev, ki sem jih tu na kratko opisal, potem ko sem se
postavil v Božjo pričujočnost in oči obrnil na Križanega.
Sedaj ponižno prosim vašo ekscelenco, da bi hoteli seznaniti z mojim položajem sve-
tega očeta ali koga drugega po vaši presoji in mi dali navodilo ali nasvet za moje rav-
nanje. Bi bila preveč drzna prošnja glede odpustnic ‚ad quemcumque episcopum?‘
(za katerega koli škofa).
Oprostite veliko nevšečnost, ki vam jo povzročam, in verjemite mi, da z najglobljo
hvaležnostjo itn.
Mons. Vitelleschi je odgovoril:
Velespoštovani gospod don Janez!
Rim, 21. maja 1874
Prebral in pretehtal sem vaše pismo, in ker me prosite za mnenje, vam svetujem, da
je edino, kar je mogoče storiti, izročiti mons. nadškofu izvirno listino Svete kongre-
gacije za škofe in redovnike, da lahko izdajate odpustnice za dobo deset let članom
vaše ustanove za prejem svetih redov. Če sprejmete to rešitev, lahko prosite tajništvo
imenovane Kongregacije za dvojnik, ki ga boste izročili nadškofu. Rekli boste, da je to
prav tisto, kar imenovani prelat hoče. To je brez vsakega dvoma res, vendar menim,
da ima pravico zahtevati tak dokument. Kajti če ordinarij prejema odpustnice pred-
stojnika salezijanske družbe in potem ordinira sedaj in v prihodnje ‚servatis servan-
dis‘ (v smislu predpisov), potem mora on pravno in kanonično vedeti, da je družba
prejela od Svetega sedeža ustrezno pooblastilo. In kako naj on kanonično zve kakor
tako, da se mu predloži ta odlok Svetega sedeža? Po tej predstavitvi ne more noben
ordinarij trditi, da mu je to neznano, da ne pozna privilegija, da ne pozna pravice
vrhovnega predstojnika, da izdaja odpustnice. Prepričan sem, da bo potem prenehal
vsak odpor turinske škofijske pisarne v tej zadevi. Če bo potem naredil kak napačen
korak, je sveta kongregacija vedno pripravljena zagovarjati in braniti pravice in da-
rove, ki jih je podelil Sveti sedež.

57.5 Page 565

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
565
To je vse, kar vam morem povedati kot odgovor na vaše zadnje pismo. Z običajnim
spoštovanjem se imam za vašega najvdanejšega služabnika.
+ Vitelleschi, nadškof selevkijski
Don Bosko je brez odlašanja prosil za dvojnik odloka, in medtem ko je čakal
na odgovor, ki bi ga poslal nadškofu, je prejel neosnovano opozorilo:
Velečastiti gospod!
Turin, 13. junija 1874
Njegova ekscelenca nadškof mi naroča, naj pišem vaši uglednosti, da je zvedel, da vi
tiskate in širite nekatera pisma gospoda monsinjorja. On se nadvse čudi, kako more-
te delati kaj takega, ne da bi ga prosili za dovoljenje. Ko je njegova ekscelenca monsi-
njor vam pisal pisma, ni imel nikdar namena, da bi prišla v javnost, in zato odločno
zahteva, da se tako objavljanje konča. Če se hoče kako pismo objaviti, naj se prosi za
to dovoljenje in dobi pritrdilni odgovor.
Vedno v največjem spoštovanju vaše veleugledne spoštljivosti najvdanejši služabnik
T. Tomaž Chiuso, nadškofijski tajnik.
Ko je svetnik dobil dvojnik odloka, ga je poslal nadškofu s temle izrecnim
pojasnilom:
Predragi gospod T. Chiuso!
Ne vem, kdo si je mogel izmisliti, da jaz dajem tiskat pisma monsinjorja našega nad-
škofa. Prosim, da sporočiš gospodu nadškofu, da je odločno prepovedano vsako tiska-
nje brez cerkvenega pregleda, še zlasti če gre za nadškofova pisma. V zvezi z zgoraj
omenjeno rečjo ni bilo nič natisnjeno.
Po naročilu Svete kongregacije za škofe in redovnike je bil izdan avtentičen dvojnik
naših odpustnic, kar prosim, da izročiš gospodu nadškofu ali škofijski kuriji.
Če boš kaj zvedel, bodi tako prijazen in mi sporoči, da bom mogel dati potrebna poja-
snila in tako preprečil nesporazume, kot se je to že tolikokrat pripetilo.
Bog naj nam podeli svojo milost in imej me v globokem spoštovanju za ponižnega
služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 17. junija 1874
Toda nadškof je, potem ko je rekel, da je zadovoljen z izjavo in da je z veseljem
prebral odlok, ponovno protestiral:
Velečastiti gospod!
Turin, 17. junija 1874
Sporočil sem njegovi ekscelenci monsinjorju nadškofu vsebino pisma vaše uglednosti
in on je bil z njo zadovoljen. Prav tako je prebral rade volje listino svete kongregacije
za škofe in redovnike, ki se tiče odpustnic. Kljub temu pa je monsinjor od zaupne ose-
be zvedel, da ste vi že dali v tisk eno izmed njegovih pisem. Zato monsinjor ponovno
izjavlja, da on vaši uglednosti ni nikdar izročil kakega pisma ali spisa z namenom, da
bi ga v celoti ali delno objavili v tisku.
Zato monsinjor upa, da bo vaša uglednost točno izpolnila njegove namene v tem
pogledu, sicer bi bilo to vzrok velike neprijetnosti in bi vodilo k težkim obtožbam.

57.6 Page 566

▲back to top


566
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Obnavljam v globokem spoštovanju svoje občudovanje in vas prosim za vaše molitve.
Vaše uglednosti najvdanejši in najponižnejši služabnik T. Chiuso, tajnik
Don Bosko je na pismo napisal pripis: »Že drugič je bilo odgovorjeno, da o ta-
kem natisu nihče ni nikdar niti sanjal.«162 Nato je potrpežljivo napisal in ponovil:
Predragi gospod teolog!
Zelo me je presenetilo tvoje pismo, v katerem trdiš, da njegova ekscelenca ve iz zanes-
ljivih virov, da imam jaz namen objaviti njegova pisma.
Potrebno je, da ima zanesljive podatke, da ne bo zavračal mojih trditev. Zatorej pra-
vim, da nisem nikdar niti mislil niti sanjal, da bi dajal v tisk podobne reči. Menim,
da gre za navaden nesporazum, ki nima nikakršne osnove. Rad bi samo eno samo
potrdilo, ki bi dokazalo nasprotno. Toda tega gotovo nihče ne more dati.
Potrpi, dragi teolog, in če misliš, da je pametno, zagotovi njegovi ekscelenci v smislu,
kakor ti pišem, in mu reci, naj stvari poimenuje po njihovem imenu. To bo resnično
dejanje krščanske ljubezni. V hvaležnosti se izrekam za tvoje uglednosti najvdanej-
šega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Turin, 18. 6. 1874
Zdi se, da so se stvari razvijale takole. Mons. Galletti, škof iz Albe, je po po-
trditvi konstitucij imel z don Boskom pogovor, v katerem mu je dal vpogled tudi
Positio, to je posvetovanje kardinalske komisije, v kateri je bilo navedenih tudi
dvoje pisem mons. Gastaldija. Škof v Albi, ki je imel tako zelo rad don Boska, je
bil presenečen nad pogoji, ki jih je nadškof postavil za odobritev družbe. Zato se
mu je zdelo primerno, da bi njegovo ekscelenco previdno opozoril in pomiril ter
naredil bolj naklonjenega. V ta namen se je oprl na tiskana pisma.
Previden poskus ni nič pomagal, temveč je bil povod za neposredna in nova
nadlegovanja.
Istočasno so nadškofu predložili krtačne odtise himne, ki jo je don Lemoyne
napisal za praznik 24. junija v obliki alegorične ode s svetopisemsko vsebino. V njej
primerja našega svetega ustanovitelja z novim Mojzesom, ki stopa na Sion, od koder
stopi iz nebes angel Božji Pij IX. in mu izroča novi tabli Božjih zapovedi, se pravi pra-
vila salezijanske družbe. Nadškof je vrnil odtise v oratorij z lastnoročno pripombo:
»Naj se ne ovira natis, vendar zavračamo pretiravanja, ki ne bodo rodila nik-
dar nič dobrega.«163
Avgusta je don Bosko po don Rui prosil nadškofa, da bi pripustil enega izmed
naših k izpitu za svete redove, ki naj bi jih prejel septembra, se pravi čez štirideset
dni. V oratorij je prišel naslednji odgovor:
162 Na teologovo pismo je zapisal: »Odgovor: nisem niti rekel niti sanjal kaj podobnega.«
163 Don Berto je poslal zadevo advokatu Karlu Menghiniju, ta pa je, kakor bomo videli v zadnjem
delu, omenil, da je nadškofova sodba žalila tudi papeža.

57.7 Page 567

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
567
Predragi don Rua!
Turin, 9. avgusta 1874
Njegova ekscelenca pričakuje v torek dopoldne mladega ordinanda s potrdilom o
večnih zaobljubah, spričevalom o opravljenem študiju in o že prejetih redovih ter
izjavo škofije, h kateri pripada (to lahko napišeš ti).
Tvoj najvdanejši teolog Chiuso
P. S.: Najlepša hvala za opravljeno naročilo.
To je pomenilo, da se je moral klerik predstaviti na izpit za svoj poklic.
Tega meseca je prišlo še do drugega spora. Da bi zadovoljil nekatere dobre
profesorje in učitelje, da bi pomagali drugim izboljšati svoje obnašanje, je don
Bosko sklenil, da bo v prvi polovici septembra zanje pripravil duhovne vaje v za-
vodu v Lanzu. V ta namen je dal natisniti in razposlati naslednje povabilo vsem, za
katere je menil, da bi jih moglo zanimati, saj so bili skoraj vsi bivši gojenci.
DUHOVNE VAJE za gospode profesorje in učitelje ljudskih šol Turin, avgusta 1874
Nemalo uglednih profesorjev in ljudskošolskih učiteljev je že večkrat izrazilo željo,
da bi opravili nekaj dni duhovnih vaj. Tega pa niso mogli udejanjiti zaradi neneh-
nega poučevanja, ki jih je celo leto zaposlovalo s trdim delom. Zato smo menili, da
bi bilo dobro, če bi v ta namen izrabili čas počitnic in tako zadostili to potrebo po
duhovnih vajah v zavodu-konviktu v Lanzu. Prostorna stavba in zdrav kraj bi dajala
vsem prijetno bivališče. Duhovne vaje bi začeli 7. in končali 12. septembra. Kdor bi
hotel potovati z vlakom na progi Turin-Ciriè, bi lahko šel s tistim ob 8.30 zjutraj dne
7. septembra.
Vsi, ki bi se odzvali temu povabilu, so naprošeni, da podpisanemu sporočijo svoje ime,
priimek in stanovanje, da bomo mogli ukreniti vse potrebno za dobro počutje.
duh. Janez Bosko
Eno teh povabil je dobil v roke teolog Margotti in 23. avgusta je Unità Cattoli-
ca prinesla povabilo na duhovne vaje za laike:
Nekaj duhovnih vaj za laike. V zavodu-konviktu v Lanzu bodo po prizade-
vanju neutrudnega don Boska od 7. do 12. septembra duhovne vaje, da bi tako
ustregli željam nemajhnemu številu profesorjev in ljudskošolskih učiteljev, ki ni-
majo sicer drugega časa za svojo duhovno obnovo. Kdor se jih želi udeležiti, naj
se pisno prijavi duhovniku Janezu Bosku v Turinu. Če se boste peljali z železnico
Turin-Ciriè, boste dobili tudi nekaj popusta.
Nadškof je takoj opozoril don Boska, da je mogoče pripravljati duhovne vaje
samo z dovoljenjem cerkvene oblasti. Zato je treba, četudi je on pripravljen dati
svojo privolitev, taka povabila izdajati samo z njegovim dovoljenjem. Obenem je
zahteval, naj mu sporočijo imena pridigarjev.
Da bi don Bosko prekinil nasprotovanje in ker je bilo šele malo prijavljenih, je
tem sporočil, da duhovnih vaj ne bo, in to sporočil tudi nadškofu, ne da bi omenil
imena pridigarjev, ker duhovnih vaj ne bi bilo.

57.8 Page 568

▲back to top


568
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Monsinjor se ni umiril. Z vseh strani je zbiral novice in kar naprej zatrjeval,
da je ta odločitev nepokorščina škofovi avtoriteti, in to tem bolj, ker so bili vsi
učitelji ljudskih šol duhovniki. Glas takih govoric je prišel na ušesa don Bosku, ki
je prosil monsinjorja, da bi mu dal za trenutek govoriti s srcem in pustil ob strani
razmišljanja:
Velečastita ekscelenca!
Pozornost, s katero vaša ekscelenca spremlja delovanje naše uboge družbe, kaže, da
hočete doseči točno izpolnjevanje njenih pravil in cerkvenih predpisov in nam s tem
delate samo dobro, ker nas silite, da skrbno opravljamo svoje dolžnosti, za kar se
vam iz vsega srca zahvaljujemo. So pa nekatere stvari, ki jih jaz ne morem razumeti,
ali so v duhu Cerkve in ali komu kaj koristijo.
Ne govorim o pogostih zasebnih pismih, ki se pišejo na naš račun, niti o vztrajnosti
pri trditvi, da tiskamo nekatera pisma vaše ekscelence, kar mi ni prišlo nikdar na mi-
sel, govoril bi rad samo o pismu, ki ste mi ga pisali 23. preteklega avgusta o duhovnih
vajah, ki smo jih načrtovali v našem zavodu v Lanzu, pa so to brez moje volje in privo-
litve javno objavili, nakar smo duhovne vaje odpovedali. Mislim, da je to zadosti, da
se jasno vidi, da tu ni bilo nobenega odpora proti cerkveni oblasti. Med drugim pismo
pravi: Takih duhovnih vaj ni mogoče prirejati brez dovoljenja cerkvene oblasti. Ne
vem, kje je zapisan tovrstni predpis. Poznam predpise Tridentinskega koncila (sess.
V. c. 2) in predpise svete kongregacije za škofe in redovnike, v katerih je rečeno, da
morajo redovniki pridigarji, ki niso pooblaščeni za pridiganje, prositi za dovoljenje,
in drugi, da morajo prositi za blagoslov ordinarija. Znani so mi tudi predpisi sinodal-
nih konstitucij, ki so bile objavljene po zaslugi vaše ekscelence. Toda vse te odredbe
se tičejo javnih cerkev in v tem primeru bi se gotovo ravnal po njih. Še več, preden bi
začel pridiganje, bi storil tudi tisto, kar zahteva preprosta primernost.
Toda v našem primeru gre samo za nekaj učiteljev, ki bi se radi zbrali v kakem zavo-
du in bi se tam namesto z drugim zaposlili z duhovnimi vajami. Treba je povedati, da
je naše duhovnike za pridiganje potrdila vaša ekscelenca, da je cerkvena oblast na
samem začetku oratorijev dala dovoljenje, da se opravljajo tridnevnice, devetdnev-
nice in duhovne vaje v kapelah oratorija.
Marca 1852 smo dobili s posebnim odlokom vse pravice, ki so potrebne in koristne
tej ustanovi. Prepisi vseh teh dovoljenj so v škofijski pisarni, eno izmed teh listin sem
vam jaz osebno izročil. Mons. Riccardi je potrdil vsa ta pooblastila in vaša ekscelen-
ca, ko je cerkvi Marije Pomočnice podelila župnijske pravice, ni razveljavila nobene
odredbe svojih predhodnikov.
Iz teh razlogov smo večkrat na leto pripravili duhovne vaje v Turinu, Moncalieriju,
Giavenu in Lanzu, ne da bi za to morali prositi za dovoljenje cerkveno oblast. Celo
vaša ekscelenca, ko je bila še kanonik, jih je z gorečnostjo pridigala v Valdoccu in
Troffarellu, pa zato niti vaša ekscelenca niti jaz nisva prosila za kako dovoljenje. Ko
sem sedaj storil nekaj, kar sem opravljal že toliko let, sem bil popolnoma prepričan,
da ne delam ničesar, kar bi bilo nasprotno kanoničnim določilom in vašim vedno
spoštovanim odredbam.

57.9 Page 569

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
569
Preden sem prejel vaše pismo, sem od raznih strani slišal, kako se širi vaše nerazpolo-
ženje enkrat z enimi, drugič z drugimi, pa vendar s slabim prizvokom, kot bi hotel jaz
ovirati dobro vernikov. Mnoge stvari, ki se nanašajo na vas in name, so pretirane in
napačno sprejete od javnega mnenja, se pravi s strani tistih, ki črnijo življenje drugih.
Sedaj pa vas prosim, naj vam govorim iz srca. Zdi se mi, da bi bila pred Božjim sodnim
prestolom tako vaša ekscelenca kakor jaz bolj zadovoljna, če bi pustila ob strani priza-
devanje za boljše in bi skupno skušala odpraviti zlo in bi se tako vrnili časi, v katerih je
bila vsaka zamisel ubogega don Boska za vas kakor načrt, ki ga je bilo treba udejanjiti;
da se ne bi pisala pisma sedaj sem, sedaj tja, s čimer se zlo samo še povečuje in veča
nezadovoljstvo ter nudi sovražnikom Cerkve priložnost za obrekovanje. Ali ne bi bilo
bolje, da bi vi, namesto da pišete tako na splošno, čisto jasno povedali, kaj hočete od
te uboge družbe, v kateri člani garajo na vso moč za dobro škofije, ki vam jo je Božja
previdnost izročila v vodstvo? Tako bi za vedno pokopali misel, ki se je porodila v kaki
neumni glavi, da bi don Bosko hotel gospodovati v tuji hiši. To pišem z namenom, da ne
bi nikogar žalil ali vaši ekscelenci večal neprijetnosti, in če sem mogoče proti svoji volji
uporabil kak izraz, ki bi vas mogel užalostiti, ponižno prosim odpuščanja.
V tej hiši smo vedno molili in bomo še naprej molili za vaše dragoceno zdravje; poln
zaupanja, ki ga pozna ubogi pisec, zagotavljam, da kakršen je bil in bo vedno vaše
ekscelence najvdanejši služabnik. duh. Janez Bosko
Turin, 10. septembra 1874
To pismo je v nadškofu še bolj povzročilo odpor in sem in tja je pripovedoval
sedaj ta sedaj oni razlog, zakaj ima z don Boskom toliko težav. Tudi v pismu mons.
Gallettiju o uradnih zadevah mu je na posebnem listu pisal o tiskanju njegovih
pisem in o duhovnih vajah, ki so bile napovedane brez njegovega dovoljenja. Škof
iz Albe mu je napisal lep, odkritosrčen in natančen odgovor.
Škofija v Albi, 3. septembra 1874; Vse za Jezusa, Marijo in Jožefa!
Moj predragi in visokospoštovani monsinjor nadškof!
Prvi list tvojega dragocenega pisma mi je prinesel veliko luči in zadovoljstva, toda
drugi, na katerem mi poročaš o tvojem odnosu do gospoda don Boska, je napravil
name zelo mučen vtis iz dveh razlogov: 1. Ker se mi zdi, da iz njega veje dvom glede
mojega zadržanja, kakor da bi jaz vedel, da gospod don Bosko slabo govori o tebi, in
da jaz celo dopuščam take razgovore, ki so nasprotni ali manj spoštljivi do tvoje ose-
be, in sem se zato postavil na njegovo stran in ne na stran mojega tako ljubljenega
nadškofa. 2. Ker se še niso prav nič izboljšali odnosi med škofijo in njim, ki jo s toliko
gorečnostjo vodi, in don Boskovimi ustanovami, tako da še vedno obstaja nesrečna
razlika in zelo malo spodbudno trenje.
Kar se tiče prvega, si upam v svojo obrambo reči eno: da ni prelata, škofa ne duhovni-
ka ne laika na svetu, ki bi te tako spoštoval, občudoval, častil, te imel rad in z veseljem
ravnal po tvojih navodilih, kakor on, in je vedno delal, govoril, pisal z vsem, kar je v
njegovi moči, da bi v ljudeh vzbudil neizbrisna čustva, ki jih do tebe nosi v sebi. Glede
drugega ti pravim ‚in Domino‘, da bi zaradi žive, velike, spoštljive ljubezni, ki jo čutim
do tebe, rad spoznal način, kako bi mogel v tebi odpraviti vsako motnjo, vsako trenje,

57.10 Page 570

▲back to top


570
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
vse muke, ki jih trpiš zaradi duha neodvisnosti, ki se dozdeva, da jih odkrivaš, in mo-
raš zato nastopiti proti delu in razvoju porajajoče se don Boskove ustanove in njega
samega. To je bil edini cilj (o katerem me na prvem mestu namenoma vprašuješ),
ki me je vodil in spodbujal pri mojem zadnjem obisku, pri katerem sem ti povedal
nekaj besed o sedanjem stanju imenovane družbe: se pravi, da ti jasno predočim po
eni strani nekaj listin, ki sem jih lahko videl v don Boskovi sobi, po drugi strani pa, da
bi dobro spoznal, če bi bilo to mogoče, različne vzroke tvojega neodobravanja duha
ustanove in da bi zastavil svoje usluge, da bi to odstranili. Menim, da nisem imel niti
v sanjah drugega, manj pravilnega in manj prijateljskega namena.
Glede tvoje druge pripombe ti moram odgovoriti, da nisem videl v don Boskovi ti-
skarni nobenega tvojega pisma, ki naj bi ga natisnili, videl sem pa v njegovih rokah
druge tvoje spise, ki jih je dobil v Rimu in so bili natisnjeni v kongregaciji za škofe in
redovnike (če se ne motim), v katerih na dolgo in široko podajaš svoje opombe pro-
ti določenim točkam konstitucij njegove ustanove, kot npr. kjer ne moreš opravičiti
odsotnosti noviciata v njegovi hiši, medtem ko jih sinovi sv. Vincencija, sv. Ignacija
itn. imajo; potem tiste, kjer meniš, da motijo ali spravljajo v nered jurisdikcijo pred-
stojnika nadškofije. Potem pa nakazuješ, kolikor se spominjam, kako bi moralo biti
po tvojem mnenju vse to urejeno v novi družbi, da bi imela Cerkev od nje korist, kar
si ustanovitelj tako zelo želi.
Zdi se mi, da so ti natisnjeni spisi bili del razprave, ki so jo imeli pri tisti sveti kongre-
gaciji, ko so presojali razloge za in proti don Boskovim načrtom in njegovo uteme-
ljeno obrnitev na Sveti sedež, da bi dobil splošno in posebno odobritev svoje družbe.
Zato so jih objavili. Sedaj pa se zdi, da se je stvar nagnila v prid don Bosku, saj sem
videl in bral poseben neomejen odlok svetega očeta, ki v kratkih in jasnih besedah
daje popolno odobritev. In prav zato sem ti kot dober prijatelj želel povedati, da bodi
zelo previden in ne zavračaj, kar je odobril in blagoslovil Sveti sedež.
Vendar pa te opozarjam, da jaz izgubljam spomin. Predvčerajšnjim sem v Cherascu
na odru, kjer je stal kip matere Božje Marije, kjer že več kot 300 let obhajajo slovesen
praznik in je bilo zbranih veliko duhovnikov in odličnikov ter velika množica ljudi,
doživel veliko razočaranje, ker me je zapustil spomin. Deo gratias! Zato ne jemlji
preveč resno zgoraj omenjenih pripomb, ker ni vse zanesljivo.
Dejstvo pa je, da kljub mnogemu nasprotovanju in očitkom, ki jih delajo ustanovi,
kakor vsakemu drugemu človeškemu delu, ta dosega ogromne zavidljive uspehe in
velike množice ljudi ter dobršen del duhovništva so ji zelo naklonjeni. Prav tako je
dejstvo, da je ustanova naredila že ogromno dobrega v mestih, trgih in družinah, in
lahko upamo, da bo tako tudi v prihodnje.
Po drugi strani pa nihče ne oporeka, in to vsi vedo in odobravajo, da si ustanovi na-
redil velike usluge kot preprost duhovnik, kot škof v Saluzzu in toliko bolj sedaj kot
nadškof v Turinu. To dobro ve tudi don Bosko in tega ni nikoli zanikal, temveč je bil
in je vedno globoko hvaležen za vse.
Zato ne vztrajajmo več pri tem abnormalnem in mučnem stanju stvari, ko se obme-
tavamo s kamenjem in premlevamo besede ali dejanja enega in drugega, ki so bila

58 Pages 571-580

▲back to top


58.1 Page 571

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
571
povzročena iz popolnoma nedolžnih vzrokov, ki jih niti poznali nismo in so prišli
k nam popolnoma popačeni. Oboroži se z vso dobrotljivostjo in potrpežljivostjo sv.
Frančiška Saleškega, daj poklicati don Boska in ga prosi, da ti razodene vse namene,
ki jih ima papež z njegovo ustanovo, razmisli vso stvar s svojo jasno bistrovidnostjo
in uravnoteženostjo, zagotovi mu, da kakor papež bedi nad vsemi že odprtimi zavodi
v raznih škofijah, želiš tudi ti enako skrbeti; se pravi, da jih boš blagoslavljal, ščitil
in jim pomagal po svojih najboljših močeh, ne da bi pri tem pozabil na pravice in
dolžnosti, ki ti pripadajo v korist tvoje črede. Povej mu s sveto odločnostjo vse svoje
zahteve (npr. o njegovem molčanju o pridigarjih duhovnih vaj za zunanje v Lanzu,
ki ga ni mogoče razumeti) o njegovem dozdevnem duhu neodvisnosti, nikakor pa
mu za Božjo voljo ne odpoveduj v Kristusovi ljubezni in potrpežljivosti, da ti s svojim
počasnim govorjenjem in obnašanjem razloži vse razloge, s katerimi zagovarja svoje
obnašanje. Prav tako mu ne smeš očitati, da se je hvalil, da te je on naredil za nad-
škofa, in toliko manj, da on ni hotel biti nadškof. Oprosti mi, dragi, toda teh besed v
strogem pomenu on ni nikdar izrekel. Še več, jaz bi mu pisno po vrsti označil vse želje
(da tako preprečimo naravno pomanjkljivost besed in odgovorov), vse poglede, ali
bolje rečeno vse nujno potrebne in nedotakljive zahteve pastoralne avtoritete.
Prosil bi ga, da bi jih prebral in ponovno premislil in bi mi potem pisno odgovoril.
Upošteval bi njegove pripombe, zlasti ker se tičejo dobljenih privilegijev, ki jih je po-
delil in odobril Sveti sedež. Razume se, da bi se, kjer so taki privilegiji jasni, popol-
noma vdal in se jim podredil in potegnil vse logične posledice, tudi za ceno rednih
pravic. Na tak način bi storil vse, da bi prišlo končno do zbližanja in mirnega konca
vseh trenj in spopadov.
Verjemi mi, odlični in dragi nadškof, da don Bosko ne želi drugega kot samo tri stva-
ri: 1. da bi točno vedel, kaj želiš od njegove ustanove; 2. da bi ti razumel vse, kar mu
je bilo dodeljeno (zunaj običajnega) od Svetega sedeža in zaradi izrednih razmer
njegove hiše in ustanove, in da bi, če bi on povedal ali napisal kaj v svojo obrambo, ti
to verjel in upošteval v njegovo korist.
Sicer se pa skušaj prepričati, da je njegova želja, njegova misel, njegovo veselje, da
bi mogel delati dobro na vseh koncih zemlje, zlasti pa še, da bi bil koristen v svoji
domovini in v rodni nadškofiji, kjer je postal vse, kar je in kar ima, in kjer je po Božji
milosti položil temelje svoji ustanovi.
Oprosti mi obsežno pisanje, oprosti mi kako bolj odločno trditev. Pusti me v prijetnem
prepričanju, da bom kaj kmalu videl in doživel odpravljene vse nesporazume, prema-
gane vse težave, odstranjeno sleherno trenje in da bo tvoje zadovoljstvo doseglo tako
mero, da se boš mogel hvaliti, da so med tvojimi sinovi don Bosko in njegovi redovniki
vzor pokorščine. Naj čim prej pride do priložnosti, da bi na zunaj pokazal svojo oče-
tovsko dobrohotnost in bi obiskal oratorij in tam daroval sveto mašo.
Pozdravljam te in se ti globoko klanjam v spoštljivem občudovanju, medtem ko imam
čast, da se imenujem v srcih Jezusa in Marije
tvojega najvdanejšega in najpokornejšega služabnika in prijatelja.
+ Evgenij, škof

58.2 Page 572

▲back to top


572
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Mons. Gastaldi mu je znova pisal in mu poslal zadnje don Boskovo pismo.
Mons. Galletti je odgovoril:
Škofija v Albi, Alba, 14. septembra 1874; Vse za Jezusa, Marijo in Jožefa
Velečastiti in predragi moj nadškof!
Zahvaljujem se ti za tukaj priloženo pismo gospoda don Boska. Resnica je ena sama:
ne odobravam nekoliko vzvišenega sloga, v katerem je napisano to pismo. Priprav-
ljen sem ob določenem času in na določenem kraju gospodu don Bosku povedati svo-
je mnenje in prepričan sem, da ga bo dobre volje sprejel. Sicer pa na koncu dopisa
čutim, da je že on sam izrekel prošnjo za odpuščanje. Vendar upam, da ti bo poslal še
bolj natančno in zadovoljivo.
Oh, nikakor ne izgubimo Božje ljubezni! V vsem naj nas vodi potrpljenje Gospoda
Jezusa Kristusa.
Ne bom ti več pisal, ker smo sredi svetih duhovnih vaj, ki jih po svojih skromnih mo-
čeh opravljam tudi jaz.
Poljubljam ti roko v Gospodu in se imam za tvojega služabnika in prijatelja.
+ Evgen, škof
Odločen, da se ne bo dal premagati, je nadškof še naprej vohunil za vsakim
don Boskovim korakom. Ko je slišal, da je šel na duhovne vaje za naše sobrate, je
takoj zahteval od župnika teologa Alberta nove informacije.
Velečastiti gospod!
Turin, 15. septembra 1874
Prosim vašo uglednost, da mi postrežete s podatki o zavodu v Lanzu.
1. Če se tam opravljajo duhovne vaje ali so konference za učitelje, ki niso člani druž-
be, duhovniki in laiki.
2. Če so to duhovniki, mi, prosim, sporočite njihova imena, priimke in službe, ki jih
opravljajo.
3. Kdo pridiga in ima konference; njihovo ime in priimek.
4. Dnevni red opravil.
Vaše velečastite uglednosti najvdanejši + Lovrenc, nadškof
Odgovor gospoda župnika je bil jasen in natančen, vendar je nadškof zahteval
še natančnejša poročila.
Veleugledni in velespoštovani gospod!
Turin, 17. septembra 1874
Ponovno zahtevam natančen in točen odgovor. V zavodu v Lanzu, kjer se sedaj op-
ravljajo duhovne vaje, so ljudje, ki ne pripadajo Družbi sv. Frančiška Saleškega, ki
nimajo niti zaobljub niti niso novinci niti gojenci niti služabniki družbe.
Če so taki ljudje, so vsi svetni ljudje ali so tudi duhovniki in kleriki, ki spadajo v to
nadškofijo?
Če so, želim dobiti seznam teh duhovnikov in klerikov. V tem primeru vaša uglednost
ne bi smela nikdar pomagati taki sicer dobri in odlični stvari, ki je nadškofu zelo po
volji. Vendar zaradi duha nepodrejenosti nadškofu niso povedali niti besedice o tem

58.3 Page 573

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
573
delu, čeprav so celo napisali nespoštljive besede, da naj se spominja (ni storil druge-
ga kot priklical v spomin), kdo mu je pomagal na to mesto. Zato vas prosim, da bo-
dite drugič pozorni in se varujte sodelovanja pri čem, kar ni v skladu s hierarhičnim
redom, ki ga je postavil Bog.
Prosim vas, da mi sporočite, ali bodo prihodnji teden tam osebe, ki niso ne redovniki
z zaobljubami ne novinci družbe niti gojenci in službeno osebje zavoda.
V tem primeru vas prosim, da v mojem imenu kot župnik in dekan opozorite gospoda
don Boska, da je njegova stroga dolžnost, da zaprosi za mojo privolitev.
Če bo prosil, pooblaščam vašo uglednost, da mu daste pisno dovoljenje, vendar želim,
da mi sporočite, ali je sploh prosil. Če ne bo prosil, ne smete niti vi niti noben duhov-
nik stopiti v zavod med duhovnimi vajami. Medtem bom pa poskrbel, da nadškofijska
avtoriteta ne bo omalovaževana s strani tistih, ki bi jo morali najbolj podpirati. Z
vsem spoštovanjem vaše uglednosti vdani in naklonjeni
+ Lovrenc, nadškof
Župnik mu je še istega dne poslal izrecno izjavo:
Lanzo, 17. septembra 187 4
Lahko zagotovim vaši velespoštovani ekscelenci, da med tistimi, ki opravljajo du-
hovne vaje v zavodu, ni nobenega, ki ne bi bil član salezijanske družbe. Ni nobenega
laika, klerika ali duhovnika, ki ne bi pripadal don Boskovi družini, razen, kakor sem
vam že pisal, duhovnika don Longa, župnika v Pessinettu.
Don Bosku sem sporočil vsebino pisma vaše ekscelence. Zelo mu je hudo, da je brez
moje vednosti storil neprijetnosti svojemu cerkvenemu predstojniku, ki mu hoče biti
pokoren do konca svojega življenja. Zelo ga je prizadela beseda nepodrejenost in me je
prosil, da bi storil vse, da bi ga branil pred tako oznako, ker česa takega nikdar ni hotel.
Rekel sem mu: »Zagotovite mi pisno, da med vsemi, ki opravljajo duhovne vaje, ni no-
benega zunanjega, in mi obljubite, da boste, če bi kdo od zunanjih prosil za udeležbo
pri duhovnih vajah, v spoštovanju škofovske avtoritete prosili za dovoljenje.« Dobil
sem odgovor, ki ga prilagam:
Bodite prepričani, monsinjor, da vas bom natančno ubogal, kakor želim, da bi vas vsi
v vsem ubogali.
Če bom imel srečo, da bi spoznal želje, ki jih imate glede ubogega don Boska, bom
storil vse, da vam bom v vsem ustregel.
V upanju, da bom mogel ustreči vsem željam vaše ekscelence, in prepričan, da je vaša
ekscelenca gotova, da vam ne želim povzročiti nikakršne žalosti, se imam za vaše
spoštovane ekscelence najponižnejšega služabnika.
teolog Albert, župnik v Lanzu
In sedaj še drug udarec!
Ker je nadškof še naprej raziskoval in hotel vedeti, kaj dela don Bosko, ki
je odločno obljubil, da ne bo imel več duhovnih vaj za učitelje, je ta dal natisniti
okrožnico za duhovne vaje, ki naj bi se opravljale v Lanzu, in teolog Chiuso je lju-
beznivo pisal don Rui:

58.4 Page 574

▲back to top


574
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Predragi don Rua!
Turin, 18. septembra 1874
Monsinjor, naš velečastiti nadškof, naroča, da po rokah prinašalca tega pisma poš-
lješ en izvod okrožnice, ki jo je don Bosko poslal kot vabilo na duhovne vaje v Lanzu.
Prepričan, da boš ugodil želji njegove ekscelence, te pozdravljam iz vsega srca in se
imam za tvojega najvdanejšega v Gospodu.
T. Chiuso, nadškofijski tajnik
Istočasno je na zelo slovesen način zahteval od don Lazzera, prefekta (kate-
heta) oratorija, en izvod okrožnice, ki jo je razposlal ne samo učiteljem, temveč
vsem župnikom v škofiji.
Velečastiti gospod!
Turin, 18. septembra 1874
Pomanjkanje spoštovanja in podrejenosti Družbe sv. Frančiška Saleškega do monsi-
njorja nadškofa je s tem, ko mu niste poslali izvoda okrožnice o duhovnih vajah v
Lanzu, čeprav ste jo poslali vsem župnikom, potem ko ste pisno zagotovili monsinjor-
ju nadškofu, da teh duhovnih vaj ne bo, tako veliko, da je monsinjor nadškof prisiljen
poskrbeti za dostojanstvo svoje časti. Zato v imenu monsinjorja nadškofa sporočam
vaši uglednosti, da če do danes zvečer ne dobi v roke omenjene okrožnice, sporočite
kleriku Ottonellu, naj jutri ne pride na prejem svetih redov. Če nimate nobenega iz-
voda več, lahko predložite tudi rokopis ali krtačni odtis.
S potrebnim spoštovanjem se imam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
T. Chiuso, nadškofijski tajnik
Če bi okrožnico zares poslali vsem župnikom, bi lahko v trenutku dobil ne
eno temveč sto okrožnic, medtem ko v oratoriju v tistem trenutku niso imeli no-
bene. Da bi izpolnili nadškofov ukaz, so mu poslali krtačni odtis, ki so ga dobili v
tiskarni, s pripombo, da so okrožnico natisnili veliko prej, kot jo je objavila Unità
Cattolica.
Nadškof je ponovno pisal župniku v Lanzu.
Veleugledni in velečastiti gospod!
Turin, 19. septembra 1874
Prejel sem zadnje vaše pismo glede duhovnih vaj v Lanzu, v katerem mi izražate
sveto razpoloženje, ki ga že poznam od drugod in mi je v veselje.
Zelo bi mi bilo ustreženo, če rektor Družbe sv. Frančiška Saleškega ne bi bil kriv.
Kako zelo bi me to veselilo! Toda brez moje vednosti je s svojim imenom in priimkom
razposlal okrožnico, namenjeno profesorjem in ljudskošolskim učiteljem, ne da bi
omenil, ali duhovnikom ali samo laikom, čeprav jih je večina prav duhovnikov, in
pošilja to pismo župnikom, ne da bi nadškofu sploh poslal kak izvod. In to prav sedaj,
ko imam namen imeti v Braju tri zaporedne tečaje duhovnih vaj za duhovnike.
Kako naj imenujem tako početje? Unità Cattolica objavlja duhovne vaje, ki so naka-
zane v okrožnici, in od tod sem zvedel za celo zadevo. Opozarjam imenovanega rek-
torja, da sem zelo zadovoljen in dajem rade volje dovoljenje za duhovne vaje, vendar
naj mi drugič to sporoči in imenuje imena pridigarjev. Sedaj pa sem zvedel, da du-

58.5 Page 575

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
575
hovnih vaj ne bo. Zakaj naj bi opustili kaj dobrega kot posledico tega opomina? Ali ni
bila moja stroga dolžnost, da ga opomnim? Ali bi ga mogel opozoriti bolj uvidevno?
Ali ni avtoriteta, ki jo imam, zaklad, ki ga je treba ohraniti celovitega? Kako je mogel
obvestiti profesorje in učitelje, da duhovnih vaj ne bo?
Vsekakor je moral napisati še drugo okrožnico. Če ima vaša uglednost kak izvod, mi
ga, prosim, pošljite. Še več: prosim vas, da mi pošljete vse, kar imate o teh preblaženih
duhovnih vajah.
Isti rektor bi mi lahko, ko mi je že sporočil, da duhovnih vaj ne bo, povedal, da bosta
še dva tečaja duhovnih vaj, vendar samo za svoje in ne za druge. Toda pisal mi je dol-
go pismo, polno nespoštljivih izrazov, tako da mi je bilo težko razumeti, kako se more
duhovnik pripravljati za pridiganje duhovnih vaj svojim duhovnim sinovom, medtem
ko žali svojega nadškofa.
Vi kot župnik tistega kraja bi mu lahko v mojem imenu povedali, da to ni način, kako
bo klical nase in na svojo družbo Božji blagoslov. Preberite strašna prekletstva, ki jih
posvečujoči škof kliče proti tistim, ki bi se spozabili nad posvečenim škofom. Poznal
sem redovno družino, ki se je pregrešila nad mons. Fransonijem. Od tistega dne je
začela hirati in je propadla.
Imenovanemu duhovniku želim vse najboljše in veselilo bi me, če bo uspeval. Toda
moja dolžnost je, da zahtevam, da medtem ko skrbi za napredek svoje ustanove, ne
moti drugih in moje uprave. O vsem neposredno presoja nadškof in ne tisti duhovnik.
Če se čuti prikrajšanega, naj se pritoži papežu, vendar pa naj si sam ne išče pravice.
Najvdanejši v J. K.
+ Lovrenc, nadškof
Takrat je bil don Bosko še v Lanzu na duhovih vajah, ki so trajale od 14. do
19. in od 21. do 26. septembra. Teolog Albert, ki je skupaj z njim pridigal duhovne
vaje na obeh tečajih, je sporočil nadškofu naslednje jasne in odkritosrčne novice.
Prečastita ekscelenca!
Lanzo, 22. septembra 1874
To pismo vas želi seznaniti, spoštovana ekscelenca, da me je duhovnik Janez Bosko
prosil, da bi z njim pridigal tudi drugi tečaj duhovnih vaj. Nisem menil, da bi bil na-
men vaše ekscelence zavrniti to drugo povabilo, kajti imenovani rektor je po resnici
povedano storil vse, da bi se spravil z vami, in je pripravljen dati vam vsakršno za-
doščenje, ki ga želite. Najprej vas prosi, da mu verjamete, da je s tem, ko je razposlal
okrožnico za profesorje in ljudskošolske učitelje, imel v mislih predvsem laike. Hotel
je zlasti tem čim bolj koristiti in nikakor ni pomislil, ko ima splošno dovoljenje od
vaše ekscelence za prirejanje tridnevnic, devetdnevnic in duhovnih vaj, da bi vam to
ne ugajalo. V prihodnje bo skušal vselej izpolniti vaše želje, razen če bo šlo za osebje
njegove hiše.
Kar se tiče objave duhovnih vaj v Unità Cattolica, vas prosi, da mu verjamete, da tega
niso storili po njegovem naročilu, temveč brez njegove vednosti z namenom, da bi
njegovo okrožnico dali bolj spoznati.

58.6 Page 576

▲back to top


576
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Prav tako si želi, da bi verjeli, da tistih duhovnih vaj ni opustil zato, da bi vas užalil,
temveč zato, ker je menil, da vam niso ljube in ker je bilo malo prijavljenih. Prijavljen-
ce je vse zasebno obvestil in ni izdajal nikakršne okrožnice, kar bi mogli razumeti kot
vzrok vaše obtožbe.
Glede nevljudnih in nedostojnih besed, o katerih govorite v zadnjem pismu, ki naj bi
mu ušle, vas ponižno prosi, kar mi je večkrat povedal: »Mogoče sem se izrazil tako, da
me niste prav razumeli, vendar nisem imel nikdar namena in ga tudi sedaj nimam,
da bi užalil monsinjorja. Rad bi mu zagotovil, da sem spoštoval in še zelo spoštujem
njegovo posvečeno osebo in dostojanstvo. Zagotovite mu to.« Za konec je posebej
poudaril: »Pišite monsinjorju, naj jasno pove svoje želje. Naj pove, kaj hoče od mene,
da mu bom mogel ustreči v vsem, kar želi. Če bo mogoče, bom storil vse, da bom za-
dovoljil njegove zahteve in mu pokazal svojo posebno vdanost.«
Upam, da me bo vaša ekscelenca hotela počastiti s tem, da bo sprejela moje posre-
dovanje. Prosim Gospoda, da bi blagoslovil vaše svete namene tako, da kolikor je
odvisno od vas, daste spoznati vaše želje, nakar se bo zgodilo, kakor vi želite.
Imejte me za vaše ekscelence ponižnega služabnika.
T. Albert, župnik v Lanzu
Niti te jasne in odkritosrčne izjave niso mogle potolažiti monsinjorja, ki je
takoj poslal tajniku svete kongregacije za škofe in redovnike celo vrsto vprašanj
za razlago konstitucij, najprej pa vprašanje, ali jih je Sveti sedež dokončno potrdil.
Treba je povedati, da še ni dobil v roke verodostojnega prepisa odloka, zato
ni zadosti prepričljivo sporočilo, ki mu ga je dal don Bosko že na dan, ko je bil
odlok podpisan. Zato je menil, da ima pravico izjaviti, da ne pozna listine, ki bi
bila potrjena.
Velečastita ekscelenca!
Turin, 23. septembra
Medtem ko zbiram potrebno dokumentacijo za kongregacijo za škofe in redovnike v
zadevi don Melice, ustoličenega župnika v Rocca-Coriu v moji nadškofiji, želim vedeti
in jasno videti, kako je z Družbo sv. Frančiška Saleškega, ki jo je v moji nadškofiji
ustanovil in jo vodi duhovnik Janez Bosko. Zato prosim vašo ekscelenco, da mi stvari
predstavi tako, kakor gleda nanje Sveti sedež, da se bom mogel ustrezno ravnati.
Najprej moram vaši ekscelenci sporočiti, da sem preteklo leto 1873 predložil sveti
kongregaciji za škofe in redovnike naslednje vprašanje: »Je Družba sv. Frančiška Sa-
leškega, ki jo je ustanovil in jo vodi duhovnik Janez Bosko, podrejena neposredno Sve-
temu sedežu in je zato neodvisna od jurisdikcije krajevnega škofa?« V pismu z dne 18.
avgusta 1873 pod številko 22362/10, ki ga je podpisal A. kardinal Bizzarri, prefekt,
mi je bilo sporočeno: »Družba sv. Frančiška Saleškega je samo družba preprostih
zaobljub. Take družbe niso izvzete iz škofove jurisdikcije, razen v stvareh, ki jih do-
ločajo konstitucije in posebni privilegiji, ki jih je družba prejela. Čeprav konstitucije
te družbe sedaj študirajo z namenom, da bi jih potrdil Sveti sedež, je treba povedati,

58.7 Page 577

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
577
da je duhovnik Bosko prejel od njegove svetosti veliko privilegijev glede odpustnic za
svete redove, ki jih lahko podeli gojencem svoje ustanove.«
Od tedaj, kolikor je meni znano, imenovani duhovnik ni prejel od Svetega sedeža dru-
gega pooblastila kot tisto z dne 3. aprila 1874, ki so mi ga sporočili v pismu svete
kongregacije za škofe in redovnike s podpisom kardinala prefekta, ki se glasi: »Nje-
gova svetost je vrhovnemu predstojniku oratorija blagohotno odobrila za dobo deset
let izdajati odpustnice članom njegove družbe, ki so vezani z večnimi preprostimi
zaobljubami, tudi za prejem duhovništva, pod naslovom skupne mize v smislu pri-
vilegijev odloka Klementa VIII. z dne 15. marca 1596. Pri tem pa ostanejo v veljavi
zakoni Apostolske konstitucije papeža Benedikta XIV. o Posvečevanju redovnikov.«
Po vsem tem prosim vašo ekscelenco, da bi mi v imenu kongregacije za škofe in re-
dovnike odgovorili na naslednja vprašanja:
1. So konstitucije Družbe sv. Frančiška Saleškega, ki jo je ustanovil in jo vodi don Ja-
nez Bosko, turinski škofljan, dokončno potrjene od Apostolskega sedeža?
2. Je ta družba sedaj postavljena v redove katoliške Cerkve? Je deležna vseh privilegi-
jev? Je zato naravnost podvržena Svetemu sedežu in neodvisna od škofove jurisdikcije?
3. Ima zato škof pravico vizitirati cerkve in hiše te družbe?
4. Je rektorju dovoljeno, da sprejema v svoje hiše kot novince in jih pripušča k zaob-
ljubam ali jih preprosto sprejema za učitelje, asistente itn., škofijske klerike, to je tis-
te, ki so v katalogu škofijskih klerikov, brez predhodnega dovoljenja in tudi proti ne-
strinjanju škofa, ki jih je kot svoje škofljane preoblekel in jih ima v svojih semeniščih?
5. Je dovoljeno rektorju sprejemati v svojo družbo klerike, ki jim je škof ukazal odlo-
žiti kleriško obleko, ki jih je imel za nesposobne za sveto službo, in to brez dovoljenja
in proti škofovemu nesoglašanju?
Če mi bo vaša ekscelenca v imenu kongregacije za škofe in redovnike priskrbela od-
govore na ta vprašanja, mi bo storila veliko uslugo. Imenovani rektor glede zadnjih
vprašanj trdi, da ima vsa potrebna pooblastila, s čimer povzroča veliko zmedo pri
vzgoji mojih duhovnikov. V tej družbi ni noviciata, temveč klerika takoj pošljejo164
asistirat in poučevat.165 In veliko klerikov raje igra vlogo učitelja, kot da bi vsak dan
prenašali semeniško disciplino, kjer niso drugega kot samo učenci.166
Z največjim spoštovanjem imam čast, da se imenujem vaše ekscelence najponižnejši
in najvdanejši služabnik.
+ Lovrenc, nadškof
Monsinjor je imel že nekaj pritožb zoper nekatere duhovnike, zaradi česar
mu je malo prej pisal tozadevno pismo. Sedaj je prejel naslednji odgovor:
164 To pismo so skrivno posredovali don Bosku, ki je napisal »Imamo reden noviciat«.
165 (Isto) »Noben novinec ne poučuje niti ne asistira.«
166 (Isto): »Noben klerik iz semenišča ni član družbe.«

58.8 Page 578

▲back to top


578
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Velespoštovani monsinjor!
Zaradi množice opravkov, ki so se nakopičili pred nastopom počitnic, ki so jih danes
začele svete kongregacije, nisem imel priložnosti, da bi vam potrdil prejem pisem z
dne 9. in 23. septembra. Ko sedaj izpolnjujem ti obveznosti, odločno sporočam, da v
dokumentaciji, ki jo pripravljate za duhovnika Melico, ki je bil oproščen od izpolnje-
vanja samo tistih kanonov, ki sedaj niso izvedljivi, želim, da ga poslušate, vprašate in
sprejmete tiste razloge, ki jih on prinaša v svojo obrambo. Ko boste to opravili, poš-
ljite vse to sveti kongregacij s splošno sodbo, ki jo imate izreči kot ordinarij. Če v Rim
ne prispe taka celotna dokumentacija, ne bo mogoče dati končne sodbe. Vam, ki ste
učitelj Izraela, gotovo ni treba klicati v spomin, da ‚nemo damnandus nisi compro-
batus nisi discussus‘ (nikogar ni mogoče obsoditi, če ga niso zaslišali in pretehtali).
Kar se tiče vašega drugega pisma, bom skušal zbrati podatke in vam sporočiti stali-
šče kongregacije po počitnicah. Za sedaj vam lahko rečem naslednje: če vam je du-
hovnik don Bosko, kakor domnevam, predložil odlok Svetega sedeža z dne 3. aprila
1874 o potrditvi konstitucij njegove družbe, lahko dobite iz tega odgovor na vaše
prvo vprašanje. O učinkih, ki jih dokončna potrditev prinaša s seboj, vam bom dal
odgovor meseca novembra, vendar se lahko pozanimate pri mnogih drugih družbah
preprostih zaobljub tako v Italiji in še bolj v Franciji in Belgiji, ki so prejele podobne
odobritve in so bolj ali manj iste narave.
Potrudil sem se, da sem vam odgovoril, tudi zato, da ne bi bil nevljuden po enem in
drugem pismu, ki ste ju naslovili name. Obnavljam čustva globokega spoštovanja in
imam čast, da se imenujem vaše velečastite ekscelence najvdanejšega služabnika.
Rim, 5. oktobra 1874
S. nadškof selevkijski
Medtem je nadškof načel neko drugo zadevo, ker je don Bosko prosil nekega
župnika iz nadškofije, da bi opravil kleriško preobleko nekega svojega župljana,
ki naj bi vstopil v salezijansko družbo.
Velečastiti gospod don Bosko!
Turin, 21. septembra 1874
Njegova ekscelenca monsinjor nadškof mi naroča, naj opozorim vašo uglednost, da
mu je bilo sporočeno o nekem pismu, v katerem vi prosite nekega župnika te škofije,
da bi nadel duhovniško obleko nekemu fantu, ki naj bi vstopil v vašo družbo. To je v
nasprotju s stalnim običajem te škofije in zato obstaja resen dvom o veljavnosti in
dopustnosti takega dejanja.
Zato je odločna volja njegove ekscelence, da vaša uglednost opravlja preobleko za
vašo družbo samo z duhovniki vaše družbe. Ne nalagajte nikdar več take naloge du-
hovnikom te škofije, ki niso člani imenovane družbe.
Z vsem spoštovanjem ostajam vaše uglednosti najvdanejši služabnik.
T. Chiuso, tajnik
Don Bosko je v popolnem spoštovanju do cerkvenega predstojnika odgovoril:
Predragi gospod teolog Chiuso!
Lanzo, 27. septembra 1874
Prejel sem pismo, v katerem mi sporočaš, da njegova ekscelenca monsinjor nadškof

58.9 Page 579

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
579
obsoja pismo, ki sem ga poslal nekemu župniku, da bi opravil kleriško preobleko ne-
kega našega gojenca. Naj ti razložim:
Neka dobrodelna oseba je bila pripravljena priskrbeti celotno duhovniško opremo
za našega gojenca klerika, vendar bi rada bila navzoča pri njegovi preobleki. V ta
namen je v župnikovem imenu prišel oče s sinom s prošnjo, da bi namesto v oratoriju
opravili obred preobleke v domačem kraju. Privolil sem na osnovi dovoljenja (marec
1852), ko so mi bila podeljena vsa pooblastila, ki so potrebna in primerna za oratorij.
Vprašal sem za mnenje generalnega vikarja Ravino, srečnega spomina, potem pro-
vikarja kanonika Vissoreja, sedaj nadškofa v Vercelliju, ali smem s tem pooblastilom
preoblačiti tudi klerike. Odgovorili so mi pritrdilno s pogojem, da če bi se ti kleriki
želeli pozneje vpisati v seznam škofijskih klerikov, bi morali opraviti predpisane izpi-
te, ko bi hoteli nadeti obleko škofijskega klera.
Na osnovi te razlage že 22 let vedno preoblačim naše fante v klerike.
Tako je duhovnika Feliksa Reviglia preoblekel kanonik Ortalda, duhovnika Jožefa Ro-
cchiettija, župnika pri sv. Egidiju, župnik in dekan v Castelnuovu d‘Asti in mnogi drugi
so bili tako preoblečeni in so se, preden so vstopili v semenišče, podvrgli rednim izpitom.
Naj še povem, da imenovana listina ne pravi delegiramo (pooblaščamo), temveč dovo-
ljujemo. Kljub temu pa bom, čeprav sem prepričan, da v tem primeru nisem prekoračil
meje pristojnosti, v prihodnje storil samo to, kar ugaja cerkvenemu predstojniku.
Prosim te, da sporočiš te moje misli njegovi prevzvišeni ekscelenci kot odgovor na
pismo, ki si mi ga pisal v njegovem imenu. Iz vsega srca najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko
Navedena pojasnila niso prav nič zalegla. Nadškof mu je dal točno sporočiti,
da nima več takega pooblastila, da bi mogel preoblačiti v cerkvena oblačila fante,
ki bi hoteli postati člani škofijskega klera, in da fant, ki so ga preoblekli, ni imel
namena ostati v družbi.
Velečastiti gospod!
Turin, 28. septembra 1874
Kakor je moja dolžnost, sem sporočil vsebino pisma vaše uglednosti njegovi spošto-
vani ekscelenci monsinjorju nadškofu, ki se vam zahvaljuje za dano obljubo, istoča-
sno pa nakazuje velikansko razliko iz časov generalnih vikarjev Ravine in Fissoreja
in sedanjega položaja glede pooblastil, ki so vam bila podeljena v zadevi preoblače-
nja klerikov. Takrat je bila don Boskova hiša upravičeno mišljena kot škofijsko se-
menišče, katerega rektor je bila vaša uglednost. Zato so fantje, ki so se tam vzgajali,
bili sprejeti v našo nadškofijo. Bilo je samo po sebi umevno, da vas je nadškofijska
pisarna pooblastila, da ste podeljevali duhovniško obleko vsem, ki so jo zaslužili.
Toda od trenutka, ko ste prejeli oblast, da ordinirate svoje klerike, da bi jih spreje-
mali v svojo družbo in jih pošiljali iz škofije, kadar in kakor bi se vam zdelo primer-
no, je vaša hiša prenehala biti škofijsko semenišče. S tem je tudi prenehalo veljati
pooblastilo podeljevanja duhovniške obleke fantom, ki imajo namen včlaniti se v to

58.10 Page 580

▲back to top


580
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
škofijo. Kar pa se tiče fantov vaše družbe, je jasno, da od vikarjev Ravine in Fissoreja
niste mogli dobiti takega pooblastila, ker takrat še niste imeli privilegijev, ki ste jih
pozneje dobili od Svetega sedeža.
Isto merilo v vašem primeru uporablja njegova ekscelenca tudi z apostolskimi šola-
mi našega mesta. Monsinjor namreč ne priznava drugih semenišč kot samo tista, ki
so odvisna od njega. Velečastiti monsinjor vam lahko zagotovi, da fant, za katerega
ste prosili župnika, da bi ga preoblekel, nima namena, da bi se za vedno vezal na
Družbo sv. Frančiška Saleškega, temveč želi samo zastonj opraviti teološke študije
in potem oditi.
Potem ko sem izpolnil naročilo mojega velečastitega predstojnika, imam čast, da
izrazim svoje spoštovanje do vaše veleugledne in velečastite osebe. Najvdanejši slu-
žabnik T. Chiuso, tajnik
Prepričan, da se ravna po predpisih svetih kanonov in da jih don Bosko na-
menoma krši in presega dovoljenja Svetega sedeža, se je monsinjor obrnil narav-
nost na svetega očeta.
Iz njegovega dolgega poročila jasno vidimo njegov način ravnanja, po kate-
rem je bil v stalnem in sistematičnem sporu z don Boskom, četudi »ni imel druge-
ga namena kot samo večjo Božjo slavo« in »slediti navodilom sv. Karla Boromej-
skega pri vodstvu svojih duhovnikov in svoje celotne črede«.
Preblaženi oče!
Turin, 4. oktobra 1874
Upam, da vaši svetosti ne bo neugodno, če vam pišem o stvareh, s katerimi vas želim
seznaniti.
Po moji vrnitvi iz S. Margherite Ligure, od koder sem vam 29. julija pisal tisto moje
dolgo pismo, sem takoj poklical kanonika Alojzija Anglesia, naslednika kanonika Jo-
žefa Cottolenga v vodstvu slavne ustanove, ki jo je priklical v življenje tukaj v Turinu.
Kot sem vam pisal, je to oseba izredne svetosti, s katero se pogosto posvetujem. Toplo
sem ga prosil, da bi presodil moje ravnanje in mi odkritosrčno ‚coram Domino‘ (pred
Bogom) povedal, ali kaj ni v redu. Dejal sem mu, naj si vzame čas za tako razmišlja-
nje. Malo pozneje mi je razložil, da mi v mojem načinu vodstva nadškofije nima kaj
očitati in da celo odobrava vse odločbe in odloke v upravi te nadškofije.
S tem nikakor nočem povedati, da se imam izvzetega iz vsake pripombe. Bil bi celo
zelo zadovoljen, če bi vaša svetost naložila kakemu škofu, ki dobro pozna položaj, da
bi presodil vse, kar sem storil, in ocenil moj način vladanja.
Tisti, ki bi v tem pogledu mogel izreči resnično sodbo, je nadškof v Vercelliju. On se je ro-
dil in rasel v turinski škofiji, doktoriral je iz teologije ‚in utroque jure‘ (obojem pravu),
bil provikar, potem kanonik prestolnične cerkve in več let generalni vikar. Je človek,
poln Božjega duha, pameten, preudaren, sposoben, da stvari gleda od vseh strani in ne
samo od ene ali dveh, kakor se to navadno dogaja. Kot dober poznavalec moje duhov-
ščine in zadev moje škofije bi lahko izrekel pravično sodbo o tem, kako vodim škofijo.
Tudi škofje iz Astija, Albe in Pinerola bi lahko stvarno ocenili moje delo.
Zlasti škof iz Astija bi lahko to dobro naredil, saj je bil od 1835 do 1867, se pravi 32

59 Pages 581-590

▲back to top


59.1 Page 581

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
581
let, eden glavnih učiteljev teologije in cerkvene zgodovine in pozna enega za drugim
vse duhovnike te škofije in zato jasno vidi stvari, kakor so, kaj bi bilo treba storiti,
in to, kar delam jaz, ter je zato sposoben oceniti stvari ob popolnem poznanju vseh
vzrokov. Vsakemu škofu ali komisiji škofov sem pripravljen odkritosrčno povedati
razloge, ki so me vodili v vseh dosedanjih odločitvah in tistih, ki jih nameravam na-
rediti v prihodnje, in sistem, ki se ga držim pri vodstvu škofije.
Že sedaj pa lahko zagotovim vaši svetosti, da nisem imel in da nimam pri svojem rav-
nanju nobenega drugega cilja kot Božjo slavo in razcvet vere in da – kolikor morem
in znam – skušam pri vodstvu svoje črede hoditi po stopinjah sv. Karla Boromejskega.
Zame je ena izmed največjih muk, ki so zadele moje srce, da moram tudi jaz – kakor
sv. Karel Boromejski – občutiti motnje, ki prihajajo brez vsake hudobije, pa vendar iz
preveč enostranskega gledanja na koristi ustanove, ki jo vodi in s tem moti koristi in
redno delovanje nadškofije, v kateri deluje. Sv. Karel Boromejski, ki je izročil vodstvo
svojega semenišča v Aroni jezuitom, je kmalu začel tožiti, da mu kradejo najboljše kle-
rike in jih pridobivajo za svojo družbo, in jih je zato odstavil od vodstva tega semenišča.
S tem nikakor ni pokazal, da ni več prijatelj jezuitov, še naprej jih je zelo cenil in ščitil.
Podobno se dogaja meni v odnosu do Družbe sv. Frančiška Saleškega, ki jo je ustanovil
in jo vodi gospod don Bosko. Ta je začela neopazno močno motiti vzgojo mojega mla-
dega duhovniškega naraščaja in bi to lahko še nadaljevala, dokler vaša blaženost ne bi
izrekla odločilne besede, za kar vas nadvse vroče, ponižno in milo prosim.
Velečastiti don Bosko je storil nadvse sveto delo, ko se je zavzel za krščansko vzgojo
mladine. Bog ga je obilno blagoslovil in vaša svetost mu je upravičeno pomagala.
Njegova ustanova je bila na začetku samo škofijska in tako ni bilo in ni moglo biti
trenj s turinskim nadškofom, ki je njegov zavod štel za svoje semenišče, ker je bilo
turinsko semenišče od 1848 do 1863 zaprto.
Toda ta ustanova, ki se je proti pričakovanju vseh razširila v druge škofije, naj bi po
zamisli don Boska postala redovna družba, ki bi bila v tem, kar se tiče osebja, odvi-
sna samo od vrhovnega predstojnika in bi bila popolnoma neodvisna od škofovske
avtoritete. Prosil me je za moje mnenje in ocenil sem jo kot zelo dobro. Nato sem v
korist te družbe pisal več pisem, ki jih je vzela v pretres sveta kongregacija za škofe
in redovnike. Nikdar pa nisem prenehal vztrajati pri priporočanju noviciata, v času
katerega novinci ne bi bili zaposleni s službo učiteljev in asistentov fantov, temveč bi
se ukvarjali izključno s pobožnimi vajami in zatajevanjem ter asketskimi vajami, kot
je to navada v noviciatih vseh redovnih družb. Sicer bi, tako sem jaz menil: 1. manjka-
la potrebna vztrajnost za utrjevanje družbe; 2. veliko mladih ljudi bo vstopilo zaradi
lahkotnosti, da, celo pritegnjeni od načina življenja, ki je blizu samoljubja, in zato ne
bodo mogli vztrajati v poklicu. Tako bodo odšli iz škofijskega semenišča v nemajhno
motnjo mladega škofijskega klera.
Poleg tega sem mislil in upal, da bodo mladi, ki bodo vstopili v novo družbo, prihajali
iz množice fantov, ki jih don Bosko zbira v svojih domovih in jih poučuje verouk in
druge šolske predmete. To seveda v nobenem pogledu ne bi motilo škofijskega seme-
nišča in discipline, ki je nujno potrebna med mladimi duhovniki.

59.2 Page 582

▲back to top


582
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Toda don Bosko ni hotel nikdar uvesti noviciata, ki bi bil vsaj malo podoben noviciatom
drugih redovnih družb, in tudi sedaj so njegovi novinci učitelji v šoli, repetitorji, asi-
stenti. Sicer se veliko trudijo, ne bojujejo pa se proti samoljubju, temveč strežejo mla-
dostni želji po uveljavljanju in se ne ukvarjajo kaj dosti s študijem asketike in teologije.
Poleg tega pušča odprta svoja vrata za kogar koli izmed mojih klerikov, ki bi hotel
vstopiti, tudi pri popolnem neznanju in proti moji volji, in sprejema klerike, ki sem jih
jaz po mnogih preizkušnjah imel za nesposobne za duhovniško službo. Vse to nikakor
ne prispeva k ohranjanju nadškofovskega dostojanstva. Prosil sem ga, da bi opustil
tak način ravnanja. Poslal sem k njemu kanonika iz metropole, da bi mu govoril o
neprimernosti takega ravnanja, dal sem mu vedeti po monsinjorju iz Vigevana in
nazadnje še po profesorju Menghiniju, oskrbniku kongregacije za škofe in redovnike,
ki je prišel pretekli teden iz Rima v Turin, vse to nič ne pomaga. Vztrajno trdi, da mu
kanoni dajejo pravico, da sprejme kogarkoli, ki hoče vstopiti v njegovo družbo, in da
se je posvetoval v Rimu (ne vem s kom) in da mu je bilo rečeno, da nikakor ne sme
ovirati poklicev. Pri tem ne gleda na to, da je to večina mojih klerikov, ki vstopajo k
njemu brez mojega dovoljenja, se pri njem ustavijo za nekaj let, dokler jim to ustreza,
vsekakor ne zaradi redovnega poklica, temveč zato, ker je pri don Bosku disciplina
manj stroga, ali zato, ker so rajši učitelji in asistenti v njegovi družbi kot učenci v
mojem semenišču, ali zaradi denarnih razlogov, pa tudi zaradi prezira avtoritete
osebja, ki vodi semenišče.
Tako je neki Torrazza bil več let klerik v mojem semenišču, kjer so ga večkrat opozo-
rili, da njegovo vedenje ni primerno za koga, ki naj bi postal dober duhovnik. Ni se
hotel poboljšati in pretekle počitnice sem mu svetoval, naj odloži duhovniško obleko.
On pa namesto da bi se pokoraval ukazu svojega pastirja, je šel k don Bosku, ki ga
je, ne da bi meni kaj sporočil, sprejel v svoj zavod v Casaleju. Jaz sem to danes po
naključju zvedel. Tako početje seveda ne daje dobrega zgleda klerikom, ki se upirajo
rektorju semenišča in nadškofu. Če take nepokorneže opozarjajo in jim pretijo, pra-
vijo oni svojim tovarišem pa tudi predstojnikom: »Vem, kam bom šel, če me vržejo iz
semenišča. Don Bosko me bo z veseljem sprejel in kljub nejevolji nadškofa me boste
videli pri oltarju, v spovednici in na prižnici.« To je tisto, kar je javno ali sam pri sebi
govoril in menil zgoraj imenovani klerik Torrazza in je pred dvema letoma izrekel
klerik Rocca, ki je sredi leta izstopil iz mojega semenišča ‚insalutato hospite‘ (ne da
bi pozdravil gostitelja), nakar ga je neposredno sprejel don Bosko. Isto se je zgodilo
pred dvema letoma s klerikom Milanom. Medtem ko je bil v mojem semenišču, je
prejel od nekega rektorja don Boskovih zavodov povabilo, naj pride tja za učitelja.
Takoj je brez dokumentov, brez moje vednosti odšel in bil tam sprejet, a je tudi od
tam odšel, ker ni hotel narediti zaobljub. Nato se je vrnil k meni in zahteval, da bi
mu štel v dobro tisti dve leti, ki ju je prebil kot učitelj, ne da bi poslušal predavanja iz
filozofije in teologije.
Toda to sta samo dva primera tega, kar bi se lahko dogajalo v mojem semenišču, če
se ne bi vsemu temu uprl in ne bi imel in še sedaj imam za svojo izrecno dolžnost.
Sedaj vas prosim, svetost, da mi dovolite predložiti nekatera načela, ki se mi zdijo

59.3 Page 583

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
583
jasna in bi iz njih potegnil praktične sklepe, ki iz njih logično izhajajo.
1. Prva in najpomembnejša potreba Cerkve je, da so v vseh župnijah župniki polni
Božjega duha in znanja, kar zahteva tudi njihov položaj. Danes so kraji, nekoč popol-
noma odrezani od preostalega sveta, povezani s spremembami časov in zato morajo
župniki dobivati pomoč od cele vrste zadostnih, svetih in učenih duhovnikov.
2. Če župniki in njihovi pomočniki ne bi bili taki, pomanjkljivosti ne bi mogli odpra-
viti redovniki, pa naj bi bili še tako številni in sveti, kajti njihovo delo ostaja vedno
omejeno na določene kraje in njihova pojavitev od časa do časa v župnijah ni drugo
kot ploha, ki ruši bregove in poplavlja rodovitna polja. Ni to miren dež ali rosa, ki celo
leto moči zemljo in jo dela rodovitno in plodovito.
3. Zatorej je prva dolžnost, prva skrb in prva želja vsakega škofa, da oskrbi svoje žu-
pnije in svoje škofije z župniki in kaplani, ki bodo učeni, sveti, delavni in pripravljeni
na vsako žrtev.
4. Ta tako svet, pomemben in potreben cilj pa bomo dosegli samo s sredstvi, ki jih
priporoča Cerkev in jih je sprejela na Tridentinskem koncilu: duhovnike lahko uspo-
sobimo in v celoti pripravimo na njihovo delo samo v škofijskih semeniščih.
5. Da bodo semenišča mogla doseči ta cilj, morajo biti urejena v pametni disciplini,
polna Božjega duha in podprta z zadostnimi denarnimi sredstvi.
6. Sedanji zakoni so odnesli semeniščem moje škofije več kot 60 milijonov letnega do-
hodka. Zato jih ne moremo vzdrževati, če moji študenti filozofije in teologije (kakih
150) ne prispevajo približno 16 frankov na mesec. Kdor bi me oviral na tem podro-
čju, bi deloval proti obstoju in ohranjevanju teh ustanov.
7. Disciplina mora biti taka, da daje semenišče videz verske hiše, ki naj bi bila podoba
hiše, kjer je naš Gospod Jezus Kristus vzgajal svoje apostole in kjer naj kleriki rastejo
v vseh krepostih, da bodo kot duhovniki mogli dajati versko vsebino vsemu svojemu
delovanju. Toda taka disciplina, ki jo je sv. Karel Boromejski predstavil v svojih kon-
stitucijah za semenišča, bo našla vedno nasprotnike v človeških strasteh, ki so žive
tudi v mladih klerikih.
8. Zato klerik, ki vidi odprta vrata ene ali več hiš, kjer bi lahko nadaljeval svoj duhov-
niški študij brez denarnih obveznosti, pa četudi samo 16 lir mesečno, čuti možnost,
da bi zapustil semenišče. In če bo določeno število sledilo njegovemu zgledu, bo se-
menišče kmalu občutilo motnje v svojih prihodkih. Če bi potem veliko klerikov sledilo
temu zgledu, če jim ne bi zmanjšali mesečnine, bi njihov prispevek padel na nič. Če
gre za zares revnega klerika, se vedno najdejo ljudje, ki priskočijo na pomoč. Jaz sam
sem pripravljen plačati polovico mesečnine.
9. In še več. Klerik, ki se ne strinja z disciplino v semenišču, ki pogosto dobiva opomi-
ne, ki ne želi vsak dan podati obračuna o svojem študiju z vsakodnevnim spraševa-
njem in ponavljanjem šolske snovi in vidi, da pri don Bosku ne bo več učenec, temveč
učitelj in asistent in se mu ne bo več treba iz dneva v dan učiti šolske snovi, in ve, da
bo sprejet brez privolitve ali celo proti privolitvi svojega nadškofa, bo našel kmalu
pretvezo za spremembo poklica. Če bodo njegov zgled posnemali, kar se bo gotovo
zgodilo, če nadškof ne bo našel načina, kako bi to preprečil, je jasno, da bo semenišče

59.4 Page 584

▲back to top


584
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
žrtev velikih neredov. Treba bo prepogosto zapreti oči, opustiti opozorila in opazke,
olajšati disciplino v veliko škodo duhovniške vzgoje, da semenišča ne bo zapustilo
veliko klerikov, ki bodo šli k don Bosku ne zato, da bi se okrepili v pobožnosti, goreč-
nosti, delavoljnosti, temveč v manjši resnosti in olajšanju v vsem.
10. V don Boskovih hišah pa je še druga privlačnost, ki se ji pravi posvečenje z nas-
lovom skupne mize. Res je, da niso pripuščeni k svetim redovom drugi kot tisti, ki so
vezani z večnimi zaobljubami. Res pa je tudi, da jih od teh lahko odveže don Bosko in
da je prav ta lahkota vzrok, da se te zaobljube delajo s preveliko lahkoto. V mojem
semenišču nismo nikdar nikogar ovirali, da bi kdo sledil svojemu redovniškemu pok-
licu pri jezuitih, kapucinih, misijonarjih sv. Vincencija Pavelskega. Toda noviciat, ki
ga morajo narediti v teh in podobnih redovih, je tako resen, da jih ne more privlačiti
noben človeški razlog. Zato se ti kleriki, preden se odločijo za vstop v kak tak red,
najprej pogovorijo s svojimi predstojniki, dolgo molijo in temeljito preudarijo vse
vidike. Šele potem sprejmejo odločitev, ki ji nadškof niti ne more niti noče oporekati.
Toda noviciat, ki ga opravljajo v don Boskovih hišah, ima preveč človeške privlačnos-
ti, kot sem že nakazal. Nobeden teh klerikov, ki so izstopili iz mojega semenišča in so
potem vstopili v don Boskove hiše (vsi brez moje vednosti in brez vseh dokumentov),
ker so bili ali odpuščeni iz semenišča z izrecnim ukazom ali povabilom, naj slečejo
duhovniško obleko, me ni vprašal za svet in nobeden ni odšel z željo po večji krščan-
ski popolnosti, temveč so vsi povedali, da odhajajo iz časnih razlogov ali zaradi muč-
ne discipline v semenišču ali zato, ker so si vbili v glavo, da hočejo postati duhovniki
proti volji svojega nadškofa.
Žal je v moji škofiji poleg veliko dobrega tudi veliko slabega. Med duhovniki je poleg
veliko svetnikov tudi veliko, zelo veliko in to ‚flens dico‘ (jokaje pravim), ki nikakor
niso vredni duhovniškega dostojanstva, ker so predani pijančevanju, nečistovanju in
so brez vsakega Božjega duha.
Poleg tega iz leta v leto imamo ne več kot eno četrtino novih duhovnikov v primeri z
nekdaj in tisti, ki vstopajo, zadostujejo komaj za največjo potrebo.
Torej je nujno potrebno, da je teh malo ne samo dobrih, temveč odličnih.
Tako skušam svoje semenišče držati čim bolj v redu. In prav to je tudi moja vsakdanja
skrb in nenehno prizadevanje.
Zato je nujno potrebno, da me pri tem mojem prizadevanju nihče ne moti, zlasti še
pri vzgoji mojega mladega duhovniškega naraščaja.
Toda način delovanja, kot ga izvaja don Bosko, mi dela veliko preglavic. Zato je odlo-
čilna beseda, ki jo prosim, da izreče vaša svetost, da izrecno prepoveste vrhovnemu
predstojniku Družbe sv. Frančiška Saleškega v Turinu, da bi brez mojega dovoljenja
sprejemal v svoje zavode kogarkoli iz vrst mojih klerikov, niti kot novinca niti kot štu-
denta niti v kaki drugi službi niti nobenega klerika, ki sem mu jaz ukazal, naj odloži
duhovniško obleko. In to kolikor hitro mogoče.
Gospod don Bosko naj zbira čim večje število fantov v svojih zavodih, naj jih vzgaja,
pridobiva iz njih čim več članov svoje družbe in jih predstavi za svete redove. Jaz mu
bom rade volje pomagal, kolikor je v moji moči.

59.5 Page 585

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
585
Sprejme naj v svojo družbo čim večje storilo mojih škofljanov laikov in jih naredi za
duhovnike, če le opravijo pri meni izpite po predpisih Tridentinskega cerkvenega
zbora. To mi bo v največje veselje. Naj pa nikakor ne moti delovanja mojega semeni-
šča. Naj nikdar več ne sprejema v svoje hiše mojih klerikov in klerikov mojih škoflja-
nov, ki jih jaz imam za nesposobne za duhovniško službo. Če bo kateri mojih klerikov
pokazal resničen poklic za to družbo, mu ne bom onemogočal vstopa. Toda zdi se mi
zelo samo po sebi razumljivo, da jaz presodim o poklicu in izrečem svojo sodbo.
Zdi se mi primerno, da seznanim vašo svetost z vsebino pisma, ki ga je ta duhovnik
v obliki tiskanega povabila poslal župnikom moje škofije, v katerem je povabil vse
občinske učitelje na duhovne vaje, ki bi jih on pripravil v zavodu v Lanzu. To povabilo
je razposlal mojim župnikom, ne da bi mi o tem povedal besedico in ne da bi mi pos-
lal vsaj en izvod. Treba je povedati, da je večina občinskih učiteljev duhovnikov, ki so
odvisni od mene, moji škofljani in v nobenem pogledu niso odvisni od don Boska. Ko
sem zvedel za to zadevo, sem naročil svojemu tajniku, naj mu piše pismo, v katerem
naj mu razloži, da bi pred takim povabilom moral prositi mene za dovoljenje, ki bi
mu ga v tem trenutku rade volje podelil, če bi mi sporočil imena pridigarjev. Ob drugi
priložnosti pa naj me vnaprej prosi za dovoljenje. Treba je omeniti, da sem jaz istoča-
sno pripravil tri tečaje duhovnih vaj za svoje duhovnike.
Don Bosko mi je v odgovor poslal imenovano pismo, ki ga je moj generalni vikar v
več točkah označil za vse prej kot spoštljivega do kakega škofa, kaj šele do lastnega.
Toda jaz prepuščam sodbo vaši svetosti, da v svoji modrosti presodite, kaj je prav. V
vsem se podrejam vaši avtoriteti.
Medtem ko vam pobožno poljubljam sveto nogo in prosim za vaš blagoslov name
in na mojo obširno škofijo, zlasti še na moje duhovnike, se v globokem spoštovanju
izpovedujem za vaše svetosti najponižnejšega sina.
+ Lovrenc, nadškof v Turinu
Don Boskovemu pismu z dne 10. septembra je priložil naslednji pripis s tre-
mi pripombami:
1. Objava povabila župnikom v Unità Cattolica, ne da bi poslal en izvod nad-
škofu, se ni zgodila brez don Boskove vednosti.
2. Vse pridige in vse duhovne vaje, o katerih govori pismo, so bile namenjene
članom salezijanske družbe in gojencem njenih zavodov in ne zunanjim osebam,
ki bi jih javno povabili.
3. Zato je pismo nespoštljivo.
Generalni vikar mons. Zappata, ki je menil, da je pismo »v več točkah nespošt-
ljivo«, je don Boska pisno opomnil. Don Bosko pa je z dvema izvodoma odobrenih
konstitucij jasno odgovoril:
Velečastiti gospod generalni vikar!
Turin, 11. oktobra 1874
Opombe, ki ste mi jih sporočili glede pisma, ki sem ga pisal monsinjorju nadškofu, so me
prepričale, da bi moral uporabiti druge besede in drug slog za izražanje svojih misli, ki
gotovo niso imele namena kogarkoli žaliti, najmanj pa mojega cerkvenega predstojnika.

59.6 Page 586

▲back to top


586
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Bodite tako dobri in zagotovite njegovi ekscelenci, da sem govoril z zaupanjem in
odkritosrčnostjo, kot sem to delal vedno v preteklosti. Zato ponižno prosim odpušča-
nja, če sem s kakim izrazom mogel užaliti njegovo ekscelenco.
Sporočite mu, prosim, da sem daleč od tega, da bi mu povzročal preglavice. Stalno
želim zmanjševati neprijetnosti, tudi za ceno nelahkih žrtev.
Nadvse si želim, da bi bil v popolnem soglasju z monsinjorjem nadškofom in z vsemi
škofijskimi predpisi, kakor sem v najboljšem soglasju z vsemi škofi, zlasti s tistimi, v
škofijah katerih so domovi Družbe sv. Frančiška Saleškega.
Kar se tiče salezijanske družbe, do sedaj ni bilo še nobenega primera neprimernega
obnašanja kakega njegovega člana in upam, da tega tudi nikdar ne bo. Več kot pet-
deset jih na vso moč deluje v turinski škofiji.
Karkoli sem do sedaj storil in povedal, je bilo vedno v skladu z dovoljenjem škofijske
uprave. Če bi monsinjor nadškof našo družbo, ki je dokončno potrjena od Svetega
sedeža, hotel vključiti med druge, ki delujejo v njegovi škofiji, lahko zagotovim, da se
ne bomo oddaljili od naših dolžnosti in bomo vedno pripravljeni sprejeti kakršnokoli
opozorilo ali nasvet.
Moja dolžnost je pospeševati izpolnjevanje pravil, kot so bila potrjena, kakor imam
dolžnost, da posvetim vse svoje dni, ki mi še ostajajo, izpopolnjevanju naše družbe,
zlasti v teh hudih časih. Zato potrebujem milostno ravnanje škofov z nami in njihovo
pomoč za dokončno utrditev v mejah pooblastil, ki so jim bila dana.
Pred nekaj dnevi sem poslal v Rim nekaj izvodov naših pravil, da ugotovijo, ali se
skladajo z izvirnikom. Nisem še dobil odgovora. Tudi vam pošiljam en izvod in pro-
sim, da še drugega izročite njegovi ekscelenci nadškofu. Če bo kaka netočnost glede
na izvirnik, vas bom obvestil.
Zahvaljujem se vam za vse dobro, ki ste ga izkazali tej hiši. Priporočam se vašim sve-
tim molitvam in vas prosim, da sprejmete izraze mojega spoštovanja.
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
P. S.: Prosim vas, da mi oprostite mojo pisavo. Nisem maral uslug drugih, moj vid pa
mi zelo slabo služi.
Sredi toliko sitnosti je pisal mons. Vitelleschiju in mu med drugim omenil
zadevo. Malo pozneje je prejel naslednji odgovor:
Predragi don Bosko!
Rim, 1. oktobra 1874
Kaj si boste mislili o meni, ko vam nisem odgovoril na dvoje pisem, ki ste mi jih poslali
pred časom? Verjemite mi, sredi toliko poslov in nalog moje službe ne morem pra-
vočasno opraviti vseh stvari. Danes pa, na prvi četrtek meseca oktobra in prvi dan
jesenskih počitnic, bom izpolnil svojo dolžnost. Videl in prepoznal sem ravnatelja iz
Valsaliceja v spremstvu nekaj fantov. Bila je zelo pametna ideja, da ste mu dovolili
in plačali izlet v Rim in mu dali priložnost, da je pokleknil pred svetega očeta. Sigi-
smondiju sem izročil seznam duhovnih darov, ki ste jih prosili za njegov zavod in ki

59.7 Page 587

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
587
jih podeljuje tajništvo za breve, vendar ne vem, ali jih je lahko dobil pred počitnicami.
Kako gre izvajanje konstitucij? V največji tajnosti vam zaupam, da je monsinjor nad-
škof vložil celo vrsto vprašanj ali prošenj za pojasnilo o izpolnjevanju konstitucij in
dvomov o stvareh, ki so popolnoma jasne.
Prosim vas, da bi se pri vaših duhovnikih in laikih zavzeli za molitve za mojega neča-
ka Beppeja, ki ga dobro poznate. Od časa do časa ga napadejo krči, za katere se ne ve,
čemu bi jih pripisali. Vendar to skrbi njegove starše in mene, kajti krči so vedno nekaj
nevarnega. Molite torej in povabite tudi druge, da bi prosili našo dobro mater Marijo
Pomočnico, da bo ozdravel in mogel zdrav rasti, da se bo krepek na duši in na telesu
lahko posvetil Božji službi, ker je zelo pobožen in dobrega srca.
Ne pozabite me v svojih molitvah in me imejte za v največjem spoštovanju najvdanej-
šega služabnika. S. Vitelleschi, nadškof selevkijski
Pri tem stanju stvari in zavisti še zaradi nadvse tajnega sporočila o nadško-
fovi vlogi z vprašanji za razlago uporabe konstitucij – gotovo je sveti oče govoril z
mons. Vitelleschijem ali kardinalom Bizzarrom o memorialu mons. Gastaldija – je
don Bosko imel za primerno in nujno, da je 12. oktobra kardinalu Bizzarriju, pre-
fektu svete kongregacije za škofe in redovnike, predložil seznam težav, na katere
je naletel.
Velespoštovana eminenca!
Salezijanska družba sv. Frančiška Saleškega, ki je že tolikokrat izkusila učinke vaše
naklonjenosti, je naletela pri škofih na zelo dobrohoten sprejem. Samo pri nadškofu v
Turinu so nastali neki dvomi glede izpolnjevanja nekaterih točk konstitucij. Navedel
bom težave, ki nastajajo, in prosim vašo eminenco, da mi daste potrebne nasvete.
Gre za naslednje:
1. Turinski nadškof zahteva, da se vsakdo, ki želi prejeti redove, predstavi njemu
štirideset dni pred tonzuro. On ga vpraša po imenu, priimku, rojstnem kraju, kraju
šolanja, preden je vstopil v salezijanski zavod in v salezijansko družbo, o njegovem
redovnem življenju, ali je naredil začasne ali večne zaobljube in kdaj se je to zgodilo,
zakaj je vstopil v salezijansko družbo, ali je zadovoljen s svojim poklicem, zakaj je
zapustil svojo škofijo itn.
To strogo preverjanje pri redovnikih, ki so dolga leta mirno živeli v svojem poklicu,
je v mnogih vzbudilo nelahke motnje in negotovost vesti. Toda ‚pro bono pacis‘ smo
se temu podvrgli.
2. Tedaj mi je nadškof dal vedeti, da ne bo pripustil nikogar izmed naših k svetim
redovom, če jaz pisno ne izjavim, da ne bom sprejel v salezijansko družbo nobenega
klerika, ki bi kdaj bil v njegovem semenišču.
V izjavi Benedikta XIV. glede spora med škofom v Pinerolu in oblati je sveta kongrega-
cija za škofe in redovnike 1837 (Collectanea, stran 474 do 480) in glede na izjavo leta
1859 (Collectanea, str. 724–5) se zdi, da ordinarij ne more preprečiti, da bi kleriki ali
duhovniki iz škofije, če imajo poklic, vstopili v kak red, ker je to poklic višje popolnosti.

59.8 Page 588

▲back to top


588
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Kljub temu smo nadškofu ugodili in izdali zaželeno izjavo, vendar pa sem dodal, da s
to izjavo nočem ničesar, kar bi bilo proti predpisom Cerkve, ki hoče braniti svobodno
izbiro redovnega poklica. Ta pripis mu ni ugajal in je mojo izjavo imel za neustrezno.
Iz tega je prišlo do ohladitve navdušenosti in do malodušnosti med člani salezijanske
družbe, ker se je zdelo, vsaj na videz, da jih odvračajo od prejema svetih redov. Zato
so se odločili, da bodo zapustili družbo.
3. Posebna zadeva so duhovne vaje, ki jih že 26 let pripravljamo za tiste laike in du-
hovnike, ki bi jih želeli opraviti. V pojasnilo naj povem, da je mons. Fransoni leta 1844
dal izrecno dovoljenje, da smemo v naših cerkvah opravljati tridnevnice, devetdnev-
nice in duhovne vaje brez omejitve starosti ali oseb. To dovoljenje je potrdil nadškof
Riccardi in sedanji nadškof, ki je duhovne vaje nekajkrat tudi osebno pridigal. Nikdar
ni bilo nikakršnih pritožb, še več, od vseh strani smo dobivali pohvale in pritrjevanja,
ker smo opravljali tako učinkovito delo verske obnove v naših krajih.
Ko je letos nadškof zvedel, da nameravamo na začetku septembra pripraviti duhovne
vaje v našem zavodu v Lanzu, popolnoma zasebno, brez sodelovanja javnosti, mi je ta-
koj sporočil: Take duhovne vaje niso dovoljene. Potrebno je dovoljenje cerkvene oblasti.
Takoj smo opustili načrt za te duhovne vaje. Toda 15. septembra, ko so se redovniki
salezijanci zbrali na duhovne vaje v že imenovanem zavodu v Lanzu, je nadškof pisal
župniku in dekanu v Lanzu in zahteval, da naj mu pošlje seznam z imeni in priimki
oseb, ki ne pripadajo naši družbi, in k temu še imena in priimke pridigarjev duhovnih
vaj in spovednikov, ki naj bi spovedovali tiste, ki opravljajo duhovne vaje.
Župnik v Lanzu, zelo pobožna, pametna in previdna oseba, je storil vse v največji
zadržanosti in skušal zadostiti monsinjorjevim željam. Sporočil je, da sta pridigarja
duhovnih vaj don Bosko in on sam ter nihče drug in da med osebami, ki opravljajo
duhovne vaje, ni nikogar, ki ne bi bil član salezijanske družbe.
Vendar se ni umiril in je pisal še več pisem z novimi zahtevami in pretil, da ne bo po-
delil svetih redov nekemu kleriku, ki je pripuščen po dveh letih. Iz pisem, ki jih prila-
gam, lahko vidite, kakšno nerazpoloženje je to vzbudilo pri pridigarjih, spovednikih
in pri vseh, ki se jih je preko 300 zbralo iz naših zavodov z namenom, da bi v svetem
miru opravili duhovne vaje.
Ko sem tako predstavil nekaj dejstev, prosim vašo eminenco za nasvet:
1. Dvom: ali ima ordinarij pooblastilo, da natančno izpraša in preveri poklic redov-
nikov, ki so naredili zaobljube in že več leti živijo v družbi?
(N. B.: Tukaj ne gre za izpit o teološki vsebini redovnega poklica, ki so ga naši člani
vedno opravili in ga rade volje opravljajo).
2. Ali ima nadškof oblast, da prepove predstojniku kake redovne družbe, da sprejema
klerike in duhovnike, ki za to prosijo.
3. Ali ta predstojnik sme, rekel bi celo mora, dati izjavo, da ne bo sprejemal klerikov,
ki bi prosili za sprejem?
4. Če predstojnik družbe sme, potem ko je izpolnil vse, kar predpisuje Tridentinski

59.9 Page 589

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
589
koncil (sess. V, cap. 2) ali kar je objavila Sveta kongregacija za škofe in redovnike
(Collectanea, stran 257–3131–303–430), zbirati v katerem svojem domu in imeti
moralne konference in duhovne vaje za učitelje in laike, ki bi se jih želeli udeležiti.
Ali se v času duhovnih vaj redovnikov ordinarij lahko vpleta bodisi sam ali po svojih
odposlancih, da bi dobil poročila o pridigarjih, spovednikih in o tem, da se izreče, kdo
je in kdo ni član družbe.
Karkoli mi boste odgovorili in odločili o zgoraj navedenih vprašanjih, vam zagoto-
vim, da se bodo salezijanci tega držali in se po tem ravnali. Ker po eni strani želim
izkazati Svetemu sedežu popolno predanost z natančnim izpolnjevanjem konstitucij,
ki jih je potrdil, pa z druge strani želim, da bi salezijanci v polni meri bili v službi
škofom, katerim so bili določeni v pomoč.
Končno vas prosim, da bi mi oprostili nadlegovanje, ki sem vam ga povzročil s svojim
pisanjem. Sprejmite izraze moje najgloblje hvaležnosti in popolnega spoštovanja, s
katerim se morem ponašati, in se imenujem vaše eminence najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Nekaj dni pozneje je sveti oče poslal poročilo mons. Gastaldija Sveti kongre-
gaciji. Ko je mons. Vitelleschi prebral obe poročili, nadškofovo in don Boskovo, si
je zapisal nekaj točk za razgovor v kongregaciji in za začetek napisal: »Glej, čudno
zadevo! Pet primerov na eni in pet primerov na drugi strani.«167
Za te spore, oziroma za te oblike mučenja je vedel tudi kardinal Berardi, ki
je proti koncu oktobra don Bosku zagotovil, da je predlagal tistemu, ki je imel to
nalogo, da bi končal tovrstne neprijetne sovražnosti.
Velecenjeni gospod don Bosko!
Moje trimesečno bivanje v Ceccanu zaradi zdravja, ki se je hvala Bogu znatno iz-
boljšalo, mi je onemogočilo seznanitev s prof., ki ste mi ga poslali. Zares mi je težko
zaradi take nerodnosti, vendar upam, da bomo imeli druge in drugačne priložnosti,
da bomo nadomestili zamujeno.
Če se z ene strani neizmerno veselim, da vaša družba z vseh vidikov odlično napre-
duje, mi je po drugi strani zelo neprijetno, ko slišim, da vam nekateri nasprotujejo.
Zaupno, tako rekoč v tajnosti, mi je znano, da imenovani prelat sedaj iz tega pa spet
iz drugega razloga piše pisma, da vas enkrat za to, drugič pa za drugo napada in se
pritožuje zlasti s trditvijo, da mu vi odvračate fante od njegove jurisdikcije v neiz-
merno škodo nadškofije. Tistemu, ki je za to pristojen, sem že predlagal ukrepe proti
takim neprijetnim sovražnostim in prosim Boga, da bi blagoslovil to pobudo in bi
mogli kmalu doseči pameten razplet stvari.
Tudi meni se zdi, da na svetu ni nobene zares razveseljive stvari in da vse prehaja
iz slabega v slabše, vendar upam, da bo Vsemogočni zaradi molitev toliko dobrih
167 Glej MB Dodatek št. X., 5.

59.10 Page 590

▲back to top


590
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
končno vse potolažil s popolnim zmagoslavjem Cerkve in vere ter Svetega sedeža.
Zahvaljujem se vam za posebne molitve, ki jih po vašem naročilu opravljajo zame; če
boste to nadaljevali, se bom čutil še bolj obvezanega. Ko se bo v Rim vrnil moj brat,
bom z veseljem izpolnil vaše naročilo. Vnaprej se vam v njegovem imenu zahvaljujem
za vaše zanimanje in vam od Darovalca vsega dobrega želim množico nebeških bla-
goslovov, ko imam čast, da se izrečem za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Rim, 26. oktobra 1874
G. C. Berardi
Mesec pozneje je don Bosko skupaj z natančnim opisom svojih težav poslal
svojemu velikemu prijatelju tudi spomenico o »vzrokih neprijetnosti, ki jih ima z
monsinjorjem nadškofom«, z namenom, da bi ga o vsej zadevi natančno poučil.
Velečastita eminenca!
Z veliko hvaležnostjo sem prejel pismo vaše eminence, ki ste mi ga blagovolili poslati,
in se vam zahvaljujem posebno za stvari, ki jih omenjate. Da si boste mogli pravilno
predstavljati zlasti bojazen, da jaz odtegujem klerike iz jurisdikcije ordinarija, vam
želim stvari nekoliko pojasniti.
Vedno sem se točno držal odlokov Benedikta XIV. in navodil ugledne kongregacije za
škofe in redovnike v zadevi sprejema novincev. Toda nadškof odločno zahteva mojo
enoumno izjavo, da ne bom sprejel nobenega njegovih klerikov v družbo, ker sicer po-
tem ne bi sprejel nobenega naših k svetim redovom. ‚Pro bono pacis‘ sem popustil s pri-
pombo, da je treba v vsem slediti predpisom svete Cerkve za obrambo svobodne izbire
redovnega poklica. Ta moja pripomba mu ni ugajala in stvari so šle naprej kot vedno.
Veliko naših gojencev gre v semenišče, in ker se ne ujamejo z mladim rektorjem, jih
brez vsake krivde z njihove strani črtajo iz seznama škofijskih klerikov. Ti reveži se
vračajo v naš zavod z namenom, da bi študirali naprej ali se izučili kake obrti, s kate-
ro bi si potem služili za življenje. Ordinarij pa odločno zahteva, da se za te ne smem
več zavzemati. Zdi se mi prava okrutnost, da bi pustil sredi ceste fanta, za katerega
sem se toliko trudil. Danes sem spet sprejel enega teh. Preden je izstopil iz semenišča,
se je predstavil škofijski pisarni, da bi dobil ustrezno izpisnico. Napisali so mu jo, toda
nadškof je zahteval, da mora priti k njemu.
Ko ga je vprašal, kam namerava sedaj, se je izgovoril, kakor je vedel in znal. »Če mi
ne poveš, ti ne dam odpustnice.« »Če je tako,« je dejal dobri klerik, »vam povem, da
grem k don Bosku.« »Če greš tja, ti je ne dam,« je dejal nadškof. »Pojdi kamor koli,
samo k don Bosku ne.« Isto je povedal tudi drugim, in to celo nekaterim duhovnikom,
ki so bili vzgojeni v naši hiši.
Zagotavljam vaši eminenci, da bomo še naprej molili za dragoceno zdravje vaše ug-
lednosti. Prosim vas, da imejte potrpljenje s tem mojim pisanjem. Priporočam sebe
in to našo hišo dobrohotnosti vaših molitev in se imam v globoki hvaležnosti za vaše
velečastite eminence najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
Turin, 7. novembra 1874
duh. Janez Bosko

60 Pages 591-600

▲back to top


60.1 Page 591

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
591
P. S.: Prilagam memorial, če ga boste hoteli nameniti za karkoli. Izročili bi ga lahko
mons. Vitelleschiju, kardinalu Bizzarriju, ali pa ga tudi uničite, če se vam tako zdi
bolj pametno.
PROMEMORIA
Zaradi nevšečnosti, ki jih imam z monsinjorjem nadškofom, se mi zdi primerno, da
vam izročim promemorio glede neosnovanih novic, ki jih dobiva iz nepoučenih virov.
Dejstva so naslednja:
1. Skušali so prepričati monsinjorja, da sta bila don Chiapale in don Pignolo člana
naše družbe. Ne prvi ne drugi ni nikdar pripadal našim članom.
2. Nekateri so šli za asistente in učitelje v zavod za gluhoneme in so imeli malo us-
peha; da, celo sramotili so nas. Nobenega ne bom obsojal. Nobeden izmed njih ni bil
nikdar salezijanec.
3. Mnogi člani, ki so izstopili iz naše družbe, so povzročili težke nerede v škofijah,
kamor so šli. Lahko vam zagotovim, da do leta 1874 ni nihče izstopil iz naše družbe.
Samo en član z zaobljubami, in sicer vitez Oreglia, sedaj pater Oreglia, ki je kot laik
menil, da bi prešel k jezuitom, tam študiral in postal duhovnik.
4. Hoteli so monsinjorja prepričati, da tiskam in da sem že natisnil zasebna monsi-
njorjeva pisma. O tem nisem nikdar niti sanjal.
5. Razposlal sem preprosto povabilo na duhovne vaje in so hoteli nadškofa prepriča-
ti, da sem razposlal okrožnico vsem župnikom. Ne jaz ne kdo drug v mojem imenu ni
poslal župnikom podobnega povabila.
6. Monsinjorju sem pisal pismo z namenom, da bi ga prepričal, da duhovnih vaj, ki
naj bi bile od 7. do 11. septembra, ne bo. In že so monsinjorju poročali, da jih je don
Bosko odpovedal iz trmoglavosti proti cerkvenemu predstojniku, in je začel nove du-
hovne vaje v Lanzu.
7. Župnik v Lanzu mu je zagotovil, da se teh duhovnih vaj udeležujejo samo člani
naše družbe. In že je nekdo vplival na nadškofa in ga hotel prepričati o nasprotnem.
Od tod težke motnje za vse, ki so opravljali duhovne vaje, in nove nevšečnosti za obe
strani.
Lahko bi vam naštel še celo vrsto podobnih dogodkov. Do kakih sklepov bo mogel
priti kdo, ki razmišlja o vseh dejstvih?
Zelo hudo mi je, ko moram sredi boja s toliko težavami skrbeti še za posledice takega
nagajanja.
Če mi boste kaj odgovorili, vas prosim, da naj to ne bo v teku prihodnjega tedna, ker
grem z malho na rami nabirat prispevke in denar, ker sem popolnoma suh. To bo
trajalo osem dni.
Težave so se vrstile brez prenehanja. Prve dni novembra je vstopil v škofijsko
pisarno duhovnik Frančišek Paglia z naslednjo izjavo:
Podpisani izjavljam, da je duhovnik Frančišek Paglia član Salezijanske družbe sv.
Frančiška Saleškega končal tečaj moralne teologije in dve leti obiskoval predavanja
v Cerkvenem konviktu.

60.2 Page 592

▲back to top


592
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
V želji, da bi mogel s svojo službo koristiti vernikom v spovednici, ga podpisani pri-
poroča njegovi ekscelenci monsinjorju nadškofu, da ga pripusti k ustreznemu izpitu.
Turin, 2. novembra 1874
duh. Janez Bosko
Toda nadškof ga ni hotel pripustiti k izpitu, češ da še ni naredil večnih zaob-
ljub, medtem ko je don Bosko od svetega očeta imel oblast, da je dovolil to uslugo.
Don Rua je šel in prosil nadškofa, da bi za adventne kvatre posvetil nekaj kle-
rikov. Ta je odgovoril, da ne bo posvetil nikogar, dokler bodo v salezijanske zavode
sprejemali klerike, ki so izstopili iz semenišča. Don Bosko mu je ponovno pisal:
Velečastita ekscelenca!
Sporočili so mi odklonilno stališče do podelitve svetih redov nekaterim našim kle-
rikom za prihodnje ordinacije ob svetem božiču. Dobro veste, kako strogo dolžnost
ima redovni predstojnik, da poskrbi za duhovni napredek svojih podanikov, ki je tudi
dolžnost Cerkve, poznate pa tudi primere, ko ordinarij lahko to uslugo odkloni. Toda
preden bom vprašal v Rim, kaj naj storim v tem primeru, menim, da je prav, da vam
sporočim nekaj vidikov, in to samo zato, da bi preprečil motnje in nevšečnosti, ki sem
jih vedno skušal odpravljati, pa naj kdo pravi, karkoli hoče.
Vprašal sem, ali moram in smem izdati izjavo, da ne bom sprejemal klerikov iz semeni-
šča v smislu pisanja, ki sem ga imel čast predložiti vaši ekscelenci, in sem bil zato oka-
ran. Na koncu mi je bilo rečeno: »Pojdite in preberite konstitucijo Benedikta XIV., ki se
začenja Ex quo dilectus, preštudirajte izjave Kongregacije za škofe in redovnike z naslo-
vom Super ingressum Clericorum saecularium in Regulares z dne 20. decembra 1859 in
preberite odgovor škofu v Pinerolu z dne 3. maja 1839 in boste videli, kaj vam je storiti.
Kljub vsemu temu vas prosim, da bi mi hoteli verjeti, da izmed klerikov, ki so bili
odpuščeni iz semenišča v Turinu nobeden ni član naše družbe, niti kot redovnik z
zaobljubami niti kot novinec. Nekaj jih je prišlo za kratek čas, ker niso imeli kam
iti, vendar so takoj, ko so dobili namestitev, zapustili naše zavode. Nekateri so prišli
zato, da bi opravili duhovne vaje, da bi se pripravili na odložitev cerkvene obleke,
kakor je to storil klerik Borelli. Vendar smo vse poslali k vaši ekscelenci, da bi dobili
potrebno privolitev, in ker je bila zavrnjena, je enako bil zavrnjen njihov sprejem.
Bodite tudi prepričani, da če sem začasno sprejel te klerike, je bilo tudi zato, da sem
omilil nezadovoljstvo staršev teh klerikov in njihovih prijateljev, ki niso nehali bruha-
ti slabe besede proti vam, saj je bilo videti, da hočete, da bi jih vsi zavrgli.
Po vsem tem vas ponižno prosim, da sprejmete naše klerike na podelitev svetih redov.
Če menite, da morate še naprej vztrajati pri svoji zavrnitvi, vas prosim, da bi mi na-
vedli vzroke takega ravnanja, da se bom znal v prihodnje ravnati.
Karkoli boste že storili in karkoli kdo že trdi o meni, vam lahko zagotovim, da sem
skušal vedno po svojih močeh delati po volji svojega cerkvenega predstojnika, ki mu
je Božja previdnost izročila turinsko nadškofijo. V upanju, da bo mogel to delati vse
življenje, vas pozdravlja vaše ekscelence ponižni služabnik duh. Janez Bosko.
Turin, 10. novembra 1874

60.3 Page 593

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
593
Tudi don Rua je ponovno prosil in izjavljal, da je don Bosko pripravljen ustre-
či nadškofovim zahtevam.
Oratorij Sv. Frančiška Saleškega, Via Cottolengo 32, Turin; 16. 11. 1874
Velečastita ekscelenca!
Vem, da vam je po najinem razgovoru naš ljubljeni predstojnik don Bosko pisal pis-
mo. Kot nadaljevanje tega pisma imam nalogo, da vam sporočim, da je don Bosko
popolnoma pripravljen upoštevati vašo zahtevo, da ne bo sprejel nobenega vaših
častitih semeniščnikov brez vaše privolitve.
Eden izmed njih se je že predstavil in ga ni sprejel. Prav tako je pripravljen odvzeti
duhovniško obleko tistim, ki jih je sprejel do sedaj.
Če je to edini razlog, da ne sprejmete naših klerikov k redovom, potem je ta težava
odpravljena in bi bilo to poglavje končano.
Dovolite mi, da vam spoštljivo poljubim sveto roko, od katere pričakuje blagoslov
oratorij in tisti, ki se ima v globokem spoštovanju in ljubezni za vaše vzvišene eksce-
lence najponižnejšega služabnika. Duh. Rua, podravnatelj
Da bi odstranili težave s podeljevanjem in prejemanjem svetih redov, ni bilo
drugega izhoda kot dovoljenje Svetega sedeža, da bi mogli izdajati odpustnice ‚ad
quemcumque Episcopum‘ (kateremu koli škofu), in don Bosko se je obrnil na kar-
dinala Berardija:
Velečastita eminenca!
Turin, 18. novembra 1874
Smo v veliki zagati in naš nadškof nam kar naprej povzroča težave, ne da bi hotel
povedati, kaj pravzaprav hoče od teh ubogih salezijancev. Že tri leta noče podeljevati
svetih redov našim sobratom, razen v enem primeru, ko je preteklega septembra
podelil subdiakonat enemu kleriku, in še to s tisoč pomisleki in težavami.
Pred nedavnim sem prosil, da bi pripustil k izpitu za spoved enega naših duhovnikov.
Odgovoril je »ne«, ker ima samo triletne zaobljube. Rekel sem mu, da so bile naše
konstitucije potrjene v tem smislu. Toda govoril je: »To je slabo.« Ob tako veliki potre-
bi po spovednikih mora ostajati brez dela nekdo, ki ima zadosti znanja in dobre volje.
Vložili smo prošnjo za podelitev redov trem našim klerikom ob prihodnjih božičnih
praznikih. Odgovoril je »ne«, ker jaz sprejemam v našo družbo njegove klerike. Zago-
tovil sem mu, da do sedaj ni bil sprejet v našo družbo nobeden njegovih klerikov, pa
je ostal pri svojem ne.
Nočem se še naprej bosti. Menim, da bi nam vaša eminenca mogla izprositi pri sve-
tem očetu, da bi mogel pošiljati svoje klerike k škofom, kjer so naše ustanove, in bi
tako odpomogel eni izmed velikih potreb, ki jih čutimo v naših zavodih. Vsi redovi in
redovne družbe delajo tako. Toda jaz si tega ne upam storiti, ker naš nadškof preti
drugim škofom s kaznimi, če bi storili kaj takega. Tu je še drug izhod: pooblastilo za
odpustnice ‚ad quemcumque Episcopum‘, kar so to dosegli že mnogi redovi in kakor
je sveti oče podelil to pooblastilo družbi lazaristov.

60.4 Page 594

▲back to top


594
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Vendar si jaz ne upam toliko. Prepuščam celo stvar vam in vaši modrosti. Mons. Vi-
telleschi nam je v vsem naklonjen, toda on lahko samo nakazuje, vi pa lahko s svetim
očetom govorite z močjo razlogov.
Upam, da bom pozimi prišel v Rim, da vas osebno pozdravim in se vam zahvalim za
toliko naklonjenost ubogim salezijancem. Za zdaj se zadovoljujemo s tem, da op-
ravljamo molitve k Bogu, da vas še dolgo ohrani zdravega in srečnega v življenju.
Prosim vas za vaš sveti blagoslov, medtem ko se v globoki hvaležnosti izrekam za
vaše eminence vdanega ponižnega služabnika. duh. Janez Bosko
Pismu je priložil prošnjo za pooblastilo odpustnic ‚ad quemcumque Epi-
scopum‘168.
Ko je nadškof prve dni decembra zvedel, da je duhovnik Alojzij Guanella iz
škofije Como želel postati salezijanec, je mons. Gastaldi pisal tamkajšnjemu ško-
fu: »Sporočite gospodu don Guanelli, da če bo prišel v to škofijo, ne bo nikdar do-
bil ‚maneat‘ (naj ostane) in še manj dovoljenje za spovedovanje.« Generalni vikar
v Comu je pisal dekanu v Prostu.
Po naročilu monsinjorja škofa vam sporočam, kar sledi, in vas prosim, da ob-
vestite velečastitega don Alojzija Guanella. Njegova ekscelenca nadškof v Turinu
je sporočil monsinjorju škofu v Comu, da iz razlogov, ki jih ne bo navajal in ki
se tičejo notranjega vodstva škofije, ne bo dal nikdar ‚maneat‘ in še toliko manj
dovoljenje za spovedovanje duhovniku upravniku župnije Savogno, ki namerava
priti v Turin.
Don Alojzij Guanella naj se zaradi te odločitve njegove ekscelence monsinjor-
ja nadškofa nič ne vznemirja, ker so razlogi, zakaj se je odločil za ta korak, popol-
noma neodvisni od osebe don Alojzija Guanelle.
Duhovni upravitelj v Savognu naj zato ostane pri svojem in naj vsaj za zdaj
opusti misel, da bi zapustil svoje ljudstvo. Ker se mu s tem pismom preklicuje
izdano dovoljenje, naj uporabi vse svoje sile in vso svojo gorečnost z nujno pot-
rebno modrostjo za evangelizacijo ljudstva, ki mu ga je zaupal Bog.
Jasno je, da je bila v škofijski kuriji v Comu želja nadvse gorečega in pobožne-
ga duhovnega upravitelja v Savognu, bodočega ustanovitelja Služabnikov ljubezni
in Hčera svete Marije Previdnosti, da bi zapustil škofijo, zelo nezaželena. Toda
odpoved je bila še bolj nezaželena don Guanelli, ki je pisal don Bosku:
Velečastiti gospod!
Pravkar sem prejel priloženo pismo in moram reči, da sem močno presenečen. Mo-
goče so tako stroge ukrepe povzročili policijski uradniki našega kraja. Ne morem si
predstavljati česa drugega. Vi veste, kako sem postavljen pod policijski nadzor, odkar
168 Glej Dodatek št. X., 6. Iz istega leta imamo še prepis prošnje, ki jo je don Bosko naslovil na sve-
tega očeta, da bi smel župnike, ne škofov, prositi za listine, potrebne za vstop v noviciat salezijanske
družbe. – Prim. Dodatek, št. X, 7.

60.5 Page 595

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
595
je izšla moja knjižica Ammonimenti (Opozorila) itn. Zatekam se k vam in prosim Gos-
poda, da bi čim prej izginila ta viharna temina in bom mogel kmalu priti k vam. Pisal
sem in brzojavil don Sali, naj ne pošilja svoje prtljage. Pisal sem pa tudi monsinjorju
škofu, da sprejemam imenovanega duhovnika na svoje mesto, ker menim, da bom
mogel biti sprejet v kako vašo hišo, če ne v Turinu, pa kje drugje. Odlok monsinjorja
nadškofa je prava skrivnost. Kaj imam jaz z njim opraviti? Saj nisem odvisen od nje-
gove jurisdikcije. Molite, da bom pri vsem tem zmogel biti ravnodušen. Pozdravljam
vas in ostajam vaš najvdanejši služabnik don Alojzij Guanella
Prosto di Chiavenna, 4. 12. 1874
Dne 24. decembra, na božično vigilijo, je mons. Gastaldi naredil še nov korak,
ko je don Bosku sporočil odlok, ki ga je podpisal 17. decembra 1874, s katerim
mu je odvzel vsa pooblastila, dovoljenja in privilegije, ki so jih naklonili njegovi
predhodniki in on sam don Bosku in salezijanskim ustanovam.
Jasno je, da je tak način ravnanja, ki je postajal vedno bolj avtoritaren, bil ved-
no večja ovira za razvoj salezijanske družbe, ki je potrebovala velikodušnih duš,
ki naj bi opravljale njeno poslanstvo. Don Bosko se je še pred koncem leta znašel
v potrebi, da je pisal svetemu očetu o težavah, ki se zdi, da so »onemogočale večjo
Božjo slavo«.
Preblaženi oče!
Dne 3. aprila 1874 je vaša svetost milostno dokončno potrdila salezijansko druž-
bo. S tem dejanjem vaše vladarske milosrčnosti ste pokazali, da so vsa salezijanska
družba in vsi njeni člani postavljeni pod zaščito in obrambo Svetega sedeža. Po vsem
tem se je predstojnik trudil za točno izpolnjevanje konstitucij in zabičeval poslušnost
škofom ordinarijem ter v teh težkih časih, ko primanjkuje toliko duhovnikov, skušal
škofom priskočiti na pomoč.
Škofje, s katerimi smo prišli v stik, so se vedno imeli za naše zaščitnike in mi smo si z
enim srcem in eno dušo prizadevali, da bi jim pomagali pri pridiganju, poučevanju kr-
ščanskega nauka, spovedovanju vernikov, maševanju, poučevanju v šoli in podobnem.
Samo s turinskim nadškofom smo imeli težave, ki se zdijo, da preprečujejo večjo Bož-
jo slavo.
1. On hoče, da se vsi naši pripravniki na duhovništvo predstavijo na izpit v teoloških
vedah, kar smo vedno brez ugovarjanja storili. Toda on jih hoče izpraševati in pre-
verjati tudi v zadevah njihovega redovniškega poklica. Tudi v tem smo ga zadovoljili.
Zatem je zahteval, da se moramo obvezati, da ne bomo sprejeli v našo družbo nobe-
nega klerika, ki bi zapustil njegovo semenišče, kar pa se nam zdi popolnoma naspro-
tno papeškim predpisom. Tudi v tem smo mu ustregli, vendar s pogojem, da se dela
vse v skladu s cerkvenimi predpisi, ki imajo za cilj obrambo redovniških poklicev. Še
naprej je tožil, da sprejemamo klerike, ki so bili odslovljeni iz njegovega semenišča,
čeprav do sedaj nismo v našo družbo sprejeli še nikogar.
2. Ne da bi vedeli za vzrok, že tri leta zavrača podeljevanje svetih redov našim kle-

60.6 Page 596

▲back to top


596
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
rikom, razen enega primera, ko je bil z velikimi težavami posvečen zadnjo jesen za
kvatre eden izmed naših pripravnikov. Zato moramo za vsak podeljeni red narediti
velike napore in izdati veliko denarja. Tako se dogaja, da zaradi nepodeljevanja sve-
tih redov kljub tako kričeči potrebi po apostolskih delavcih ostajajo mnogi brez dela.
3. Za nobeno ceno ne da, da bi kak duhovnik iz te škofije vstopil v našo družbo. To
se je pokazalo zlasti v primeru duhovnika Askanija Savia in Janeza Olivera, naših
bivših gojencev. Še več, kolikor je odvisno od njega, se upira tudi vstopu duhovnikov
iz drugih škofij. Pred enim mesecem je zvedel, da želi neki lombardski župnik po
imenu Alojzij Guanella vstopiti v salezijansko družbo. Po škofu v Comu je dal vedeti
don Guanelli, da v njegovi škofiji ne bo nikdar prejel ‚maneat‘, se pravi dovoljenja za
maševanje in spovedovanje.
4. Našim duhovnikom onemogoča, da bi naredili izpit za spovedovanje. Tako na pri-
mer duhovniku Frančišku Pagli, ki že osmo leto študira teologijo, ni dovolil, da bi se
predstavil na izpit, čeprav je hodil na predavanja v njegov cerkveni konvikt. Malo po-
zneje je dodal, češ da ni opravil letnih izpitov, in potem, da za to ni imel časa. Ko so
potem dokazali, da to vse nič ne drži, se je izgovoril, da še nima večnih zaobljub in zato
ne more delati izpita. Toda saj so bile naše konstitucije potrjene prav v tem smislu in
noben drug ordinarij ne dela takih težav. Sicer pa je vaša svetost določila, da morajo
v vseh redovih pred slovesnimi in večnimi zaobljubami narediti preproste in začasne.
5. Ordinariji hišam naše družbe rade volje podeljujejo vsa pooblastila, ki lahko koris-
tijo dušam. Tako so delali tudi turinski škofje, vštevši mons. Gastaldija. Poleg škofij-
ske odobritve so podelili tudi nekaj privilegijev, kot so podeljevanje svete popotnice,
podeljevanje maziljenja bolnikom, pokopavanje mrličev, posmrtna opravila za vse, ki
so živeli v naših hišah, pridiganje tridnevnic, devetdnevnic, duhovnih vaj, dajanje bla-
goslova z Najsvetejšim, opravljanje štirideseturne pobožnosti in podobno. Toda vsa
ta dovoljenja, ki služijo edinole koristi duš, bi hotel z odlokom z dne 17. decembra,
kot je razvidno iz prepisa in iz pisem preteklega avgusta in septembra, onemogočiti.
6. Zaradi pomanjkanja duhovnikov, povzročenega z zavračanjem podelitve svetih
redov, zaradi manjšega števila spovednikov, ker jim ne dajo delati izpita za spoved,
z ukinjanjem pooblastil dušnega pastirstva, ki so nujno potrebna zlasti še porajajoči
se družbi, ne moremo odpreti zavodov za vzgojo in pouk v krajih, kjer so nas prosili
za sodelovanje. Prav tako lahko v zelo omejeni obliki pomagamo pri dušnem pas-
tirstvu, čeprav nas kar naprej vabijo zlasti v korist zapuščenim in revnim dečkom.
Ta dejstva sem naštel ne zato, da bi koga obtoževal ali tarnal, temveč da bi pospeše-
val Božjo slavo. Ponižno prosim vašo svetost, da bi vzeli salezijanske redovnike pod
svoje očetovsko varstvo in mi dali nasvete, ki se vam zdijo koristni za duše.
Vesel, da smem poklekniti k nogam vaše svetosti, vas prosim za vaš apostolski blagoslov
za vse salezijance in zlasti še za ubogega prosilca, ki ima v globoki hvaležnosti veliko
čast, da se more podpisati vaše svetosti najvdanejšega in najponižnejšega služabnika.
Turin, 30. decembra 1874
Duh. Janez Bosko
Sklenimo našo pripoved z dvema opombama:
Prvo opombo daje don Rua v informativnem procesu, ko pravi: »Videlo se je,

60.7 Page 597

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
597
kako Božji služabnik trpi, in večkrat sem ga videl jokati od žalosti, ki mu jo je priza-
devalo nesoglasje z njegovim predstojnikom, s katerim bi rad sodeloval v največji
harmoniji, tako da bi skupaj delala za večjo Božjo slavo. Pogosto sem ga tudi slišal
vzklikniti: Toliko dobrega bi lahko storili in silno mi je hudo, da tega ne storimo.«
Druga opomba prihaja od don Boska. Ko ga je kak salezijanec vprašal, kako
je vendar mogel predložiti mons. Gastaldija za nadškofa v Turinu – kar je seveda
storil zato, ker je bil prepričan, da mu bo to v veliko pomoč, saj je vedel, kako zelo
je monsinjor imel rad njegovo ustanovo – je ponižno izjavil:
»Ker sem bolj zaupal ljudem kot Bogu.«
In mi, ki smo sledili korak za korakom ter opazovali dolgo in potrpežljivo
delo, ki ga je opravljal svetnik, da bi dosegel dokončno odobritev konstitucij, smo
ga vprašali, kaj bi mu bilo po vsem tem najdražje?
»Pozorno kdaj pa kdaj preberite od Svetega sedeža potrjene konstitucije, da
boste vedno bolj spoznavali njihovega duha in živeli po njem.«
Ne pozabimo njegovih ponovnih opozoril:
»Varuj se,« je pisal vsakemu ravnatelju, preden je dosegel zaželeni cilj, »varuj
se kakor strupa vsakega spreminjanja pravil. Točno izpolnjevanj pravil je veliko
več vredno kot kakršna koli sprememba. Boljše je sovražnik dobrega.«169
»Prizadevajmo si,« je priporočal vsem sobratom, potem ko jim je predstavil
potrjene konstitucije, »prizadevajmo si izpolnjevati naša pravila in ne mislimo na
to, kako bi jih izboljšali in spremenili. Če se bodo salezijanci trudili, je rekel naš
veliki dobrotnik Pij IX., da bodo natančno izpolnjevali svoja pravila, ne da bi jih
hoteli spremeniti, bo njihova družba vedno bolj cvetela.«170
To je bilo nenehno priporočilo velečastitega očeta vse do konca njegovih dni.
Še leta 1884 je iz Pinerola pisal dragemu don Bonettiju, svetovalcu vrhovnega
sveta in pozneje vrhovnemu katehetu družbe:
»V teku svojega življenja vedno pridigaj: ne spreminjajte naših pravil, temveč
jih izpolnjujte. Kdor hoče reformo, pači naš način življenja. Nenehno priporočaj
točno izpolnjevanje naših pravil. Zapomnite si: qui timet Deum nihil negligit, et
qui spernit modica, paulatim decidet« (Kdor se boji Boga, ničesar ne omalovažu-
je, in kdor opušča majhne stvari, bo počasi padel).
Tako bo naša družba zvesto uresničevala svoj namen s »krščansko popol-
nostjo svojih članov« in »z vsakim duhovnim dobrim delom za mladino, posebno
še revno«. Naše prvo delo krščanske ljubezni bo »zbiranje ubogih in zapuščenih
dečkov z namenom, da jih poučujemo o katoliški veri, zlasti ob prazničnih dneh«,
in »kolikor je mogoče«, za najbolj zapuščene »odpiramo hiše, kjer bomo s po-
močjo Božje previdnosti poskrbeli za hrano in obleko in jih, medtem ko jih bomo
169 Prim. Zaupni nasveti ravnateljem, poslani 1871, stran 1045.
170 Prim. prva italijanska izdaja Pravil (1875), stran XXXV.

60.8 Page 598

▲back to top


598
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
poučevali o katoliški veri, uvajali v kako obrt«. »Istočasno pa bomo vzgajali v po-
božnosti tiste, ki bodo pokazali posebno sposobnost za učenje in bi se odlikovali
v lepem vedenju«, pri tem bi pa »dajali prednost revnejšim, ki drugje ne bi mogli
opraviti svojega šolanja, če le dajejo kako upanje za duhovniški poklic«.
Nikdar ne smemo pozabiti, da je želja, da bi pridobil Cerkvi nove Gospodove
služabnike, tako za civilizirane kakor za necivilizirane dežele, stalno spodbujala
prizadevanje in nenehno delo našega svetega ustanovnika vse njegovo življenje.
DODATEK
(Celotno besedilo v glavnem latinsko v MB X str. 871–1006.)
V.
POSITIO
ali posvet posebne kongregacije
20442/10 Meseca marca 1874; Rezervirano
POSEBNA KONGREGACIJA ŠKOFOV IN REDOVNIKOV
sestavljena iz imenitnih in velečastitih gospodov kardinalov
PATRIZI – DE LUCA – BIZZARRI – MARTINELLl
Turinsko. O odobritvi konstitucij Salezijanske družbe
Poročevalec veleugledni in velečastiti monsinjor Nobili Vitelleschi, nadškof selevkijski,
tajnik. Rim, Tiskarna Poliglotta Svete Kongregacije Propagande – 1874
seznam listin (podanih v Povzetku).
I. Prošnja duhovnika Boska njegovi svetosti za končno odobritev Salezijanske družbe.
Povzetek št. 1. II. Odlok o pohvali imenovane Družbe od Svetega sedeža z dne 13. julija
1864. III. Opombe o konstitucijah, ki so jih izrekli tisti čas. IV. Odlok o končni odobritvi
Družbe in podelitev pravice za delne odpustnice z dne 1. marca 1869. V. Poročilo turin-
skega nadškofa. VI. Posebno pismo istega. VII. Priporočilno pismo škofa iz Casaleja. VIII.
Isto škofa iz Savone. IX. Isto škofa iz Albenge. X. Isto škofa iz Fossana
XI. Isto škofa iz Vigevana. XII. Isto nadškofa iz Genove. XIII. Glas velečastitega konzul-
torja o Pravilih, natisnjenih leta 1873. XIV. Povzetek pripomb, poslanih predstojniku.
XV. Sedanje moralno in ekonomsko stanje Družbe. N. B.: V različnih izvodih so na voljo
pravila iz leta 1873 kakor tudi konstitucije v izdaji Propagande.
20442/10 Meseca marca leta 1874
SVETA KONGREGACIJA ZA ŠKOFE IN REDOVNIKE
Posvetovanje Posebne kongregacije
Turinska. – O potrditvi konstitucij Družbe sv. Frančiška Saleškega
Krščanska ljubezen je v svoji dobrodelnosti tako rodovitna, da medtem ko se ji zapirajo
možnosti z zatrtjem redov, zna z nepremagljivo odločnostjo premagati vsako oviro,
vzbuja s čudovito iznajdljivostjo nove ustanove za duhovno in časno pomoč nesrečne-
žem z namenom, da ohranja pravo vero in dobre življenjske navade, kakor je ustanova,

60.9 Page 599

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
599
ki jo je priklical v življenje duhovnik Janez Bosko, ki je bila pohvaljena in odobrena z
dvema odlokoma Svetega sedeža.
Osebe vseh družbenih plasti se z globoko hvaležnostjo spominjajo, kako je imenovani
duhovnik že od leta 1841 s pomočjo drugih duhovniških tovarišev zbiral v zato izbra-
nih prostorih najbolj zapuščene dečke mesta Turina z namenom, da jih je pritegnil s
pošteno zabavo in jim hkrati nudil pašo Božje besede. Cerkvena oblast je podpirala to
dobrodelno delovanje in Božja previdnost je blagoslavljala napore, tako da se je leta
1844 nabralo že veliko število fantov. Prav zaradi tega porasta je takratni nadškof
mons. Fransoni dovolil, da so spremenili v kapelo dve sobi, ki sta bili namenjeni dru-
gemu dobrodelnemu delovanju, in je tako sredi mestne četrti, ki ji pravijo Valdocco,
nastal bogoslužni prostor, posvečen sv. Frančišku Saleškemu. Nadškof je podelil veliko
duhovnih darov in svojo jurisdikcijo nad fanti, ki so obiskovali svete zbore. Leta 1846 so
začeli večerne in nedeljske šole za večje fante. Njihovo število je naraslo čez sedemsto.
Najrevnejše in najbolj zapuščene pa so sprejeli v hišo ob oratoriju, sedanje ubožno za-
vetišče. Od leta 1847 so se z nadškofijskim dovoljenjem odpirale podružnice v raznih
delih mesta, najprej drugi oratorij z imenom Svetega Alojzija Gonzage in leta 1849
tretji na drugem koncu mesta z imenom Svetega Angela varuha z istim namenom kot
prejšnja dva. Škof je na lastno pobudo odobril pravilnik teh oratorijev in postavil za vo-
ditelja duhovnika Boska. Podelil mu je vsa pooblastila, potrebna za ta namen. Po takem
zgledu in s svojimi blagoslovi so tudi drugi škofje sprejeli isti pravilnik in se trudili, da
bi tudi v njihove škofije uvedli praznične oratorije. Tako so leta1863 ustanovili v Mira-
bellu Malo semenišče sv. Karla Boromejskega. V zavodu, ki je last družbe kakor oratorij
v Turinu in ki so ga prenesli v kraj Borgo San Martino na ozemlju škofije Casale, je bilo
dvesto gojencev. Leta 1864 so ustanovili Lanzo, v turinski nadškofiji, zavod konvikt sv.
Filipa Nerija za dečke, ki jih niso mogli sprejeti v druge ustanove. Pozneje so v kratkih
časovnih presledkih odprli še druge zavode, med njimi leta 1870 Zavod Madonna degli
Angeli v Alassiju, mestu škofije Albenga. Naslednjega leta 1871 konvikt v Varazzeju v
škofiji Savona in zavetišče svetega Vincencija v mestu San Pier d‘ Arena pri Genovi; vse
v korist zapuščeni mladini. Končno so še v Cogoletu, škofija Savona, odprli zavod z jav-
nimi šolami. Da bi v tako številnih ustanovah ohranili enotnost duha in discipline, so se
leta 1844 zbrali nekateri duhovniki in ustanovili neke vrste združenje ali družbo. Le-ti
niso bili povezani med seboj z zaobljubami, temveč z obljubo, da bodo storili vse, kar je
v njihovi moči, za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
Ta obljuba je po priporočilu uglednih oseb leta 1858 dobila obliko preprostih zaobljub.
Prav v tem času je turinski nadškof svetoval, da naj bi poskrbeli za stalno oskrbo številnih
otrok, ki so bili zbrani v zavetiščih in so obiskovali nedeljske oratorije. V ta namen je napi-
sal priporočilno pismo, s katerim se je don Bosko predstavil svetemu očetu Piju IX., ki naj
ga Gospod ohrani še mnoga leta. Ko je bil sprejet v avdienco, je don Bosko razložil namen
svojega obiska in dobil veliko priporočil in spodbud za nadaljnje delo. Vse to je natisnjeno
v knjižici, ki jo je izdala Propaganda. Naj kdo take zasebne pogovore ocenjuje, kakor hoče,
dejstvo je, da si je ustanovitelj prizadeval izpopolniti, preoblikovati pravila svoje ustano-
ve. Rade volje pa je sprejel nasvete, ki so mu jih dajali, dodal poglavja o treh zaobljubah,
čistosti, uboštva in pokorščine, da bi tako nakazal družbo preprostih zaobljub, kajti brez
teh ne bi bilo potrebne povezave med člani, predstojniki in podložniki. Ta pravila smo

60.10 Page 600

▲back to top


600
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
preizkušali sedem let. Po preteku tega časa in zaradi vedno večjega števila delavcev z
izrednimi uspehi med najbolj potrebnimi je goreči duhovnik zbral pri mnogih škofih pri-
poročilna pisma in se odpravil v Rim, da bi kot ustanovitelj in vrhovni predstojnik dobil
apostolsko potrdilo za svojo družbo. Njegova svetost je blagohotno sprejela njegovo pro-
šnjo, ukazala, naj preverijo družbo in preštudirajo njena pravila, ki so bila takrat napisa-
na še v ljudskem jeziku za to Kongregacijo. Tako ene kakor druge so vzeli v pretres in jih
nato prvega julija 1864, kakor je to določeno v prvem dodatku h Collettanea, predložili
najvišji presoji njegove eminence Bizzarrija in izdali izrecen odlok o pohvali, v katerem
je sveti oče imenovano družbo na osnovi priporočilnih pisem škofov razglasil kot druž-
bo preprostih obljub pod vodstvom vrhovnega predstojnika, izvzemši jurisdikcijo škofov
ter predpisov svetih kanonov in apostolskih konstitucij, jo velikodušno pohvalil, kakor
je mogoče razbrati iz pričujočega odloka, in jo toplo priporočil, medtem ko je potrditev
konstitucij preložil na primernejši čas. Da izrazi svoje vladarsko priznanje, je sedanjega
predstojnika, se pravi vrhovnega predstojnika, potrdil za vse življenje (Sommario št. 2).
Temu odloku je bilo dodanih trinajst Opomb za popravek pravil (Sommario št. 3), ki so jih
takoj sprejeli v konstitucije, pisane v latinščini in nato natisnjene 1867 v Turinu v tiskarni
salezijanske družbe. Po petih letih preizkušnje se je vrhovni predstojnik odpravil v Rim
in povedal svoje opažanje o nekaterih spremembah glede namena ustanove in zlasti še
glede na zakonske odredbe civilnega zakonika. Ta pravila so predložili Svetemu sedežu
s prošnjo, da bi potrdili družbo in pravila, kakor tudi pravico izdajati odpustnice za tiste
gojence, ki bi želeli vstopiti v duhovniški stan. Prošnjo je spremljalo 24 priporočilnih pi-
sem škofov, ki so pričali o čudoviti rodovitnosti in koristi za Cerkev in družbo nove ustano-
ve. Med temi pismi so priporočila dveh kardinalov, to je kardinala De Angelisa, nadškofa
v Fermu, ki trdi, da je s svojimi očmi videl fante, ki so jih odvrnili od brezdelja in bede s
pomočjo rodovitne ljubezni duhovnika, ki je kot njihov vrhovni vodja z neutrudno goreč-
nostjo gojil v njih pobožnost in jih z obrtmi, ki so v skladu z njihovo naravo, usposobil za
boljšo prihodnost fantov samih in vse družbe. Prav tako je kardinal Antonucci priporočil
družbo in konstitucije, ker je menil, da gre pri vsem zares za večjo Božjo slavo in za zve-
ličanje duš, saj je ta družba veliko nesrečnih fantov tega mesta in te škofije in zlasti še
veliko sirot v času zadnje hude epidemije kolere rade volje hranila in poučevala.
Prosilec je opozoril na nekatere težave za izvajanje trinajstih Opomb, zlasti četrte, ki
se tiče izdajanja odpustnic, kakor tudi pete, v kateri se zahteva privolitev Apostolskega
sedeža pri prodaji in zadolževanju. Sveti sedež je po tehtnem premisleku dne 1. marca
1869 izdal odlok o potrditvi ustanove na splošno in odložil potrditev konstitucij, da bi jih
popravili na osnovi priporočila mnogih škofov za družbo preprostih zaobljub pod vod-
stvom vrhovnega predstojnika, izvzemši jurisdikcijo škofov po navodilih kanonov in apo-
stolskih konstitucij (medtem ko bi potrditev konstitucij prenesli na primernejši čas), ki
bi bile popravljene v smislu opomb. Kar se tiče izdajanja odpustnic, je papež vrhovnemu
predstojniku dobrohotno podelil pravico izdajati jih v imenu družbe tistim, ki so vstopili v
družbo pred štirinajstim letom, vendar tako, da bi, če bi bili odpuščeni iz družbe iz kate-
rega koli vzroka, bili suspendirani od prejetih redov, dokler ne bi preskrbljeni s primernim
premoženjem, našli dobrohotnega škofa, ki bi jih sprejel v svojo škofijo (Som. št. 4). Ko je
prosilec prejel to dovoljenje, je neki odrasel pripravnik iz Ivree, potem ko je opravil svoj
duhovniški študij na stroške družbe, v četrtem letu bogoslovja prosil, da bi bil posvečen

61 Pages 601-610

▲back to top


61.1 Page 601

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
601
v duhovnika. Takrat je papež z odlokom z dne 13. avgusta 1869 izdal dovoljenje, da sme
prejeti svete redove, čeprav je vstopil v družbo po štirinajstem letu starosti. To dovoljenje
so potem razširili še na sedem drugih prosilcev. Ker je zatem naraščalo število prosilcev
za duhovniško posvečenje z istimi pogoji, je vrhovni predstojnik leta 1871 prosil, da bi
mogel vsaj za sedem let izdajati odpustnice za vse prosilce, ki so vstopili v družbo po 14.
letu starosti. Sveti sedež take odobritve tedaj ni imel za primerno, temveč je dal dovoljenje
samo za deset prosilcev, medtem ko ostane vse drugo v veljavi kot do sedaj. Nedavno tega
je sveti oče v avdienci 8. avgusta 1873 ponovno podelil isto za šest prosilcev.
Istega leta je vrhovni predstojnik v želji, da bi se stvari dokončno uredile in da bi se izo-
gnil mnogim težavam, ki jih je srečeval pri upravljanju ustanov, ki so delovale v raznih
škofijah in tistih, ki jih je nameraval ustanoviti na Kitajskem, v Ameriki in Afriki, vložil
ponižno prošnjo Svetemu sedežu, da bi mu po poteku petih let preizkušnje dokončno
potrdil konstitucije, ki jih je dal natisniti leta 1873, in mu dovolil izdajati odpustnice
(Som. št. 1). Da bi pokazal vedno bolj cvetoč razvoj in učinkovito delovanje svoje druž-
be, je predložil zadnje stanje, v katerem je bila družba (Som. št. 15). To prošnjo podpi-
rajo škofje, v škofijah katerih obstajajo njene ustanove in zato dobro poznajo celoten
položaj (Som. št. 5, k 12). Vendar nekateri postavljajo pogoje in bi radi v konstitucije
vnesli 12. pogl. sess. XXIII. Tridentinskega koncila, ki zahteva, da morajo ordinandi op-
raviti izpit pred prejetjem redov (Som. št. 12). V ta namen je Sveta kongregacija iz pre-
vidnosti naložila enemu izmed velečastitih konzultorjev, da bi povedal svoje mnenje. Ta
je na osnovi predloženih pravil in že obstoječih pravil in upoštevajoč pripombe nekega
zasebnega pisma, ki ga podajamo v Som. št. 6, čez nekaj mesecev podal dve opombi
(Som. st. 13), ki jih je Sveta kongregacija strnila v osemindvajset točk, da bi na preprost
način in ne da bi prosilcu podali celotno oceno konzultorja, omogočili, da bi jih spoznal.
Ko je prosilec prejel ta navodila, se je takoj lotil dela in ponovno predložil v pregled
novo izdajo konstitucij, ki je bila natisnjena v tiskarni Propagande ob vložitvi izvirnika
na začetku leta 1874.
Kakor je mogoče razbrati iz lastnoročnih zapiskov velečastitega don Boska, te konsti-
tucije vsebujejo: 1. pretežni del predlogov, ki so izraženi v osemindvajsetih opombah,
2. nekateri so bili delno preoblikovani, 3. nekatere člene ohranja samo iz želje, da bi
družbo obvaroval pred civilnimi zakoni.
Nima smisla, da bi imenovane opombe obravnavali vsako posebej, ker so bile v celo-
ti sprejete v konstitucije. Točke, ki so bile izvzete, se nanašajo na številko štiri, osem,
šestnajst, štiriindvajset, petindvajset in sedemindvajset. Nekatere izmed njih so rahlo
spremenili v najnovejših konstitucijah in veleugledni člani komisije so naprošeni, da iz-
rečejo svojo sodbo; tudi glede na opombe, ki so bile že večkrat omenjene v predzadnjih
konstitucijah. Glede osme, v kateri se predpisuje za starost vrhovnega predstojnika šti-
rideset let in za vrhovne svetovalce 35 let in najmanj pet let zaobljub ter starost 33 let
za magistra novincev in najmanj deset let zaobljub, prosilec izjavlja, da jo sprejema
kot splošno pravilo v § 8, št. I str. 19. Če bi bila starost pri tistih, ki so že pet ali deset let
zavezani zaobljubam, premajhna in bi za vrhovnega predstojnika ne dosegel štirideset
let, predlaga, da bi v imenovani § 8 vključili naslednjo pripombo: to starost je mogoče
znižati s privolitvijo Svetega sedeža.
Glede sedemnajste opombe, v kateri se določa potek teološkega študija za štiri leta, je

61.2 Page 602

▲back to top


602
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
predstojnik že poskrbel v posebni določbi § 12, str. 30 v posebnem poglavju De Studio
in je to brez težav. Pripomniti pa je treba, da ni mogoče imeti posebne hiše za take štu-
dije, ker bi morala biti podrejena prosvetnemu ministrstvu ali pa bi jo morali zapreti.
Prav tako ni nezdružljivo s položajem študentov, če poučujejo katekizem, če asistirajo
gojence, če to opravljajo tako, da lahko zadostijo svojemu študiju in se obenem vadijo v
posebnih nalogah ustanove. Zdi se mi, da so odveč izjave in navodila, ki so zbrana v do-
datku Collectanea njegove eminence kardinala Bizzarrija na strani 898, in jih ni treba
ponavljati, zlasti ne, ker njegova eminenca prefekt spada v Posebno komisijo.
Kar se tiče 24. opombe, v kateri je rečeno, da bi bilo dobro predpisati, da bi spoved-
nike tako gojencev kakor članov potrdil ordinarij, naj opozorimo, da bi bilo najbolje
upoštevati predpise svetih kanonov in § 13, št. 2, str. 31, so dodali izjavo: spovednike
določa vrhovni predstojnik in potrjuje škof. Naj povemo, da so zadnje konstitucije že
popravljene v tem smislu, medtem ko je v prejšnjih bilo rečeno v §13, št. 2, da se posta-
vi spovednik, v novejših pa je že natisnjeno, da spovednike postavlja vrhovni predstoj-
nik, kar se nanaša samo na zaupanje v osebo in ne na zmanjšanje škofove jurisdikcije.
Vendar naj prevzvišeni gospodje premislijo, ali je umestno pustiti ta izraz. Končno se
sprejema opomba 25, ki zahteva dovoljenje Svetega sedeža za sodne postopke pred
civilnimi sodišči. To je razvidno iz konstitucij § XI, št. 15, str. 24: on (ekonom) opravlja
nakup, prodajo, gradnjo in drugo. V civilnih in sodnih zadevah pa ne bo mogel ravnati
brez privolitve Svetega sedeža. Da bi lažje dosegel svoj namen, je pripravljen sprejeti
to spremembo, vendar opozarja, da v praksi tak postopek povzroča velike zaplete in
nenehne nevšečnosti, ker bi upravniki družbe mogli biti vsak trenutek poklicani pred
civilno sodišče.
Potem ko smo omenili poglavja, ki zahtevajo rahle spremembe, preidimo k opombam,
ki jih konzultor odločno zahteva zaradi obstoječih predpisov, medtem ko predstojnik
prosi Sveti sedež za posebne ureditve. Tu gre za ohranitev državljanskih pravic, za no-
viciat in za odpustnice.
V četrti opombi je bilo rečeno, da naj bi opustili ponovno omembo državljanskih pravic
in podrejenost civilnim zakonom. V tem pogledu izjavlja, da je opustil vse, kar se tiče
podrejenosti civilnim zakonom. Vsekakor pa želi obdržati § II, št. 2: »Kdorkoli vstopi v
družbo, tudi po zaobljubah ne izgubi državljanskih pravic. Zato dopustno in veljavno
kupuje, prodaja, dela oporoke in deduje tuje imetje, vendar pa v času, ko je v družbi,
ne more upravljati svojega imetja razen v mejah, ki jih bo v skladu z večjo Božjo slavo
štel za umestne vrhovni predstojnik.« Namen te odredbe je pokazati, da ima vsak član
družbe pred državo vse državljanske pravice, pred Cerkvijo pa je redovnik, ki je po vesti
vezan z zaobljubami uboštva, čistosti in pokorščine. To je edini način, da ustanova pred
sedanjim državnim zakonom ohrani svojo samobitnost. Zaobljuba uboštva se ne razte-
za na lastnino, temveč na upravljanje in uporabo, medtem ko posameznik ostaja ubog.
Res je, da v strogem pomenu to ne bi bilo v soglasju z načeli in normami, po katerih
se vladajo redovne družbe v smislu znanega reka: karkoli si menih pridobi, pridobi za
samostan, zato člani ne morejo niti sami po sebi niti z dovoljenjem predstojnika imeti
česa lastnega (Ferraris voc. Regulares, št. 15). Kljub temu pa zaradi utemeljenega vzro-
ka Sveti sedež lahko dovoli nekaterim redovom, da ohranjajo osnovno lastništvo, kar
se ne tiče zaobljube uboštva. Tako sv. Alfonz Ligvori (Theol. Mor. lib. IV. št. 14) o redov-

61.3 Page 603

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
603
nem stanu navaja naslednjo opredelitev: Redovnik v moči zaobljube uboštva nima nič
lastnega. Lastnina pa so časne dobrine, ki imajo ceno, katerih posesti ali svobodnemu
in neodvisnemu razpolaganju pa se je za vedno odpovedal. Tako navaja v imenovani
številki, da velečastiti očetje jezuiti po zaobljubah ohranjajo posest, vendar pa imetja
ne morejo upravljati: (na istem mestu) po izrečenih zaobljubah ohranjajo osnovno po-
sest časnih dobrin, nimajo pa oblasti, da bi z njimi razpolagali po svoji volji, v čemer je
bistvo redovnega uboštva.
Prosilec meni, da v primeru take posesti njegovi družbi vlada ne bo delala težav, med-
tem ko je to, kar jo pred vlado najbolj potrjuje, posedovanje članov, ker bi sicer ti ostali
pred državo pravna ustanova, ki jih ne bi priznavali in bi jih zato državni zakoni na-
ravnost prizadeli. Sodobna sodišča so v več primerih odločila, da zakona o zatrtju re-
dov ne raztezajo na pravne ustanove. Čeprav imajo cilj in namen verskega značaja, pa
člani ohranjajo poseben pekulij ali zasebno lastnino (Apelacijsko sodišče v Anconi 11.
januarja 1869 v razsodbi med Demaniem in družbo Maestre Pie Venerini). Če priznamo
tako osnovno posest, je mogoče uskladiti zahtevo velečastitega konzultorja kakor tudi
opombo št. 4 za ohranitev zaobljube v smislu norme, ki jo navaja Collettanea Svete
kongregacije za škofe in redovnike, stran 859. To normo so 15. junija 1860 vključili v
konstitucije Družbe lazaristov.171
Toda predstojnik je v § IV. str. 1 vključil natančnejši izraz. Če pa to vključuje vse primere
in vse pogoje, vsebovane v imenovanem obrazcu, morajo presoditi ugledni očetje.
Zato so v št. 5 vključili opombo, da kleriki in duhovniki, potem ko so naredili večne za-
obljube, ne morejo ohraniti cerkvenih beneficijev. Vendar ta odredba ne velja v § II. št.
4, kjer beremo: patrimonia vel simplicia beneficia retinebunt, sed neque administrare
neque iis perfrui poterunt, nisi ad Rectoris voluntatem. Poleg načela, da svetnih benefi-
cijev ne smemo dodeljevati redovnikom, ker jih ne smejo upravljati, bi ostala zaobljuba
uboštva, v katerem bi ohranili posest, kajti če bi kateri član dobil pravico sekularizacije,
bi v pomanjkanju cerkvenih prihodkov imel sredstva za preživljanje. To toliko bolj, ker
je preprost beneficij eno, popolnoma drugo pa rezidencialni beneficij ali beneficiji oseb,
ki so v dušnem pastirstvu.
Sledi opomba št. 16 o noviciatu. Čeprav ustanovitelj ni hotel imenovati tega naslova, da
ga ne bi nadlegovali, je kljub temu v novi izdaji napisal celo § XIV z dvanajstimi členi.
Tej kongregaciji je znana ostra disciplina, vsebovana v svetih kanonih, zlasti Klementa
VIII. v konstituciji Cum ad Regularem disciplinam, kjer je med drugimi predpisi tudi
popolna ločitev novincev od profesov in njihova edine zaposlitev s pobožnimi vajami,
kakor se to vidi iz pravkar navedene Collettanea. Če je predstojnik oskrbel noviciat na
splošno, pa se zdi, da ni izvedel edine zaposlitve v samih pobožnih vajah, medtem ko v
št. 8 navaja nekaj drugih nalog z naslednjimi besedami: naredili so nelahke preizkušnje
v študiju, dnevnih in večernih šolah, v katehezi za dečke in asistenci, ki jo je bilo treba
izpolniti v težkih okoliščinah. V tem prosi za odložitev splošnega prava za doseganje
cilja, ki si ga je postavil ustanovitelj družbe, kajti navedene vaje naj bi dokazale, ali so
prosilci za sprejem v družbo sposobni za asistenco in pouk dečkov.
Končno je glede polne pravice za izdajanje odpustnic v 28. opombi sam omenil, da so
171 Latinsko besedilo v MB X, str. 924.

61.4 Page 604

▲back to top


604
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
mu jo odrekli in da kak časovni odlog ne bi pomenil precedensa, zlasti še, ker bi dovo-
ljenje nasprotovalo ordinarijem.
O vsem tem so bile dane razne opombe in iz vsega je razvidno, da gre za odpustnice
‚ad quemcumque Episcopum‘. Vendar so bile zaprošene na splošno, da bi se ohranila
enotnost uprave, predvsem če bi kak član prišel k dotičnemu ordinariju, ko bi zapustil
družbo, in bil določen za drugo službo. Sicer pa, če se je v moči zaobljube moral poko-
ravati Svetemu sedežu in svojemu predstojniku, ni mogel biti hkrati podvržen svojemu
škofu. V svojih najnovejših spisih zatrjuje, da takega pooblastila ni dobil, kajti leta 1869
je šlo za potrditev družbe na splošno in ne za potrditev konstitucij, čeprav mu je bilo po
drugi strani dovoljeno izdajati za deset let odpustnice za tiste, ki so vstopili v ustanovo
pred 14. letom starosti in so ob svojem času vstopili v družbo. Za odrasle je prosil in
prejel posebno dovoljenje. Za sedaj omejuje svojo prošnjo za odpustnice ad Episcopum
Dioecesanum in ne prosi za odpustnice ad quemcumque Episcopum, to je privilegij, ki
naj bi ga po Tridentinskem cerkvenem zboru podeljevali posamično in poimensko. V ta
namen navaja odlok Svete kongregacije za koncil, ki je namenjen vsem predstojnikom
redov: Koncilska kongregacija meni, da redovni predstojniki svojemu podložniku re-
dovniku, ki je za to usposobljen in želi prejeti svete redove, lahko izdajo odpustnice za
škofa lastne škofije, se pravi samostana, kjer prebiva. Ta odlok, se zdi, da velja tudi za
ustanovo preprostih in običajnih pravil, zato ustanovitelj v § 6, št. 5. predlaga člen, ki
bi se glasil: Kar se tiče svetih redov, jih bodo člani prejeli od krajevnega škofa v smislu
odloka Klementa VIII. z dne 15. marca 1596.
Ta razlaga se mi zdi zadostna, saj je na voljo cela vrsta razprav in tiskanih informacij
posameznih ordinarijev, kjer je mogoče dobiti dodatne informacije. Sicer pa opombe
dajejo izhodišče za spremembe, ne da bi se spuščali v razprave, ki bi zahteval dolgo in
odvisno delo. Sicer pa bo velečastiti uradnik te kongregacije, ki se je, kakor povzemamo
iz njegovega poročila, osredinil na študij konstitucij, lahko poročal zbranim očetom
podrobnosti, ki naj bi jih vsebovale spremembe. Nazadnje duhovnik Bosko prosi za do-
končno odobritev po večletni preizkušnji in razgovorih in v ta namen izrecno izjav-
lja, da bo upošteval kakršno koli opombo, popravek, izboljšavo, nasvet, ki bi jih v svoji
vzvišeni modrosti mogli predložiti ali tudi preprosto svetovati v večjo Božjo slavo in v
korist duš. Tako upa, da se bo lahko sporazumel s krajevnimi ordinariji in bo lahko v
miru nadaljeval svoje razgovore o zunanjih misijonih. V tem smislu bi predlagali široko
zamišljen obrazec, s katerim bi predložili prevzvišenim eminencam, ki jih odlikujejo
odlične izkušnje, da bodo mogle dodati vse časne in dokončne odločitve, ki jih bodo
imele za umestne.
Dvom, povzetek in dekreti – latinska besedila v MB X, str. 926–930.
Št. IX.
Poročilo škofa iz Vigevana
J. M. J.
Vigevano, 21. februarja 1873
Ime duhovnika don Janeza Boska že več let odmeva polno spoštovanja in zadovoljstva
po celem Piemontu. Vsi ga občudujejo zaradi dobrodelnosti, ki se kaže v tem, da zbira v
svojih oratorijih mladino, da širi tisk, ki ga tudi izobraženi ljudje radi berejo, da vzga-

61.5 Page 605

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
605
ja mlade za duhovniške poklice. Njegovi cerkveni zavodi v Liguriji in Piemontu, kjer z
dobrimi šolami širi disciplino, so priče tega. Mnoge škofije, zlasti še moja, so prav iz don
Boskovih zavodov dobile odlične duhovnike.
Moje pričevanje ni potrebno, ker don Boskova dela govorijo sama zase. Vendar nam je
zelo drago, da izrabimo ta dokaz globokega občudovanja iz hvaležnosti, ki ju čutimo
do duhovnika, ki ga je Gospod poslal v čast katoliškega duhovništva in v korist vsega
človeštva.
Menimo, da bo v veliko korist vere in vse družbe, če ga bomo podpirali v njegovem na-
menu, da bi dal trdnost svoji družbi, ki jo je ponovno blagoslovil čudoviti papež Pij IX.
+ peter Jožef, škof
Naslednja poročila so latinska v MB X, str. 930–934.
Št. XIII.
Ocena velečastitega konzultorja
To dobrodelno ustanovo, ki ima za cilj vzgojo revne mladine, je kot ustanovo preprostih
zaobljub odobril Sveti sedež z odlokom dne 1. marca 1869, odložil pa je za primernejši
čas odobritev konstitucij. Skupaj z ustreznim odlokom je bilo o njih izrečenih 13 pri-
pomb. Sedaj vrhovni predstojnik prosi Sveti sedež za dokončno potrditev konstitucij,
v katere so bile vključene omenjene pripombe (tako trdi on v spomenici v prilogi na
strani 9), kolikor to dopušča cilj in pravila družbe.
To prošnjo podpira več priporočilnih pisem škofov, čeprav nekateri izražalo svoje
zadržke. Tako na primer monsinjor nadškof iz Genove in zlasti monsinjor nadškof tu-
rinski, ordinarij materne hiše.
Ko sem pregledoval imenovano knjigo konstitucij, sem želel najprej ugotoviti, koliko so
bili upoštevani popravki, ki jih je zahteval Sveti sedež. Nemalo sem se začudil, ko sem
ugotovil, da je bila večina izmed njih opuščena ali zavrnjena z bolj ali manj sprejemlji-
vimi razlogi vrhovnega predstojnika v tako imenovani izjavi pravil, ki je priložena k
prošnji.
1. Bilo je rečeno (Animad. 3), da so zaobljube, ki se delajo v družbi, pridržane Svetemu
sedežu, in bilo je ukazano, da se iz konstitucij črta pravica, da jih odvezuje vrhovni
predstojnik. – To ni bilo upoštevano v nobenem pogledu, kakor je razvidno s strani II, št.
7. – Pretveza za to (Izjava) je navada v drugih družbah, kar pa nima zadostne osnove.
Če so nekatere družbe dobile tako pooblastilo, je to izjema od splošnega pravila in je ni
mogoče jemati kot primer za posnemanje.
2. Vrhovnemu predstojniku niso dali pooblastila za izdajanje odpustnic za podeljevanje
svetih redov, zato so zahtevali, da se tudi ta točka briše iz konstitucij. Sedaj so se besede
v konstitucijah spremenile, pojavil pa se je člen, ki v bistvu potrjuje isto in dodaja še več,
se pravi, da bodo pripravniki na duhovništvo prejemali posvečenje po navadah drugih
redovnih družb (str. 16, št. 4), ki so kakor stari redovi. V potrdilo so navedena pravi-
la Marijinih oblatov, Družba za misijone, rosminijanci, ki so dobili to pravico. Vrhovni
predstojnik družbe, o kateri je sedaj govor, je že prejel od Svetega sedeža nekaj tovr-
stnih dovoljenj, da je izdal odpustnice za omejeno število svojih pripravnikov. Vendar
se ne zdi primerno, da bi to dovoljenje vpisovali med splošne privilegije v konstitucije.

61.6 Page 606

▲back to top


606
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Poleg tega pa izjema od splošnega pravila, ki je bila podeljena drugim družbam, ne
more biti razlog za posnemanje in zgled; proti temu je velik odpor nekaterih ordinari-
jev, zlasti še monsinjorja nadškofa v Turinu, ki je ordinarij materne hiše in se opira na
razloge, ki jih je treba upoštevati, kot bomo videli na koncu. Zato je mnenje, da je treba
obdržati pripombo, kot je bila že izrečena.
3. Zahtevalo se je, da se prepusti razsodbi Svetega sedeža v smislu svetih kanonov odtu-
jevanje imetja in glede dolgov. Te zahteve v konstitucijah ni. Predstojnik pravi, da bo to
upošteval, vendar pa tega ne bo omenjal v konstitucijah iz strahu pred posegom civilne
oblasti. Toda zdi se, da tak razlog ni zadosti. Poleg tega bi lahko isto zahtevalo toliko
združenj v Italiji in v drugih deželah, kjer država noče priznati redovnih združenj. Saj ni
nikakršne obveznosti, da bi tiskali konstitucije in jih v celoti predložili državi.
4. Privolitev Svetega sedeža (pripomba 7) poleg privolitve ordinarijev se zahteva tudi
za ustanavljanje novih hiš in prevzemanje vodstva semenišč. Nikjer ni sledu o potrebi
take privolitve, vrhovni predstojnik odgovarja kot zgoraj in navaja bojazen pred državno
oblastjo. Na to je treba odgovoriti kot zgoraj, se pravi, da ta razlog ni zadosten in se je
zato treba držati 7. pripombe, kot to zahteva Apostolska konstitucija.
5. Rečeno je bilo (Pripomba 8), da naj se člani več kot eno uro na dan posvečajo premiš-
ljevalni molitvi in da naj opravijo deset dni duhovnih vaj na leto. Sedaj se bere, da bodo
opravljali vsaj eno uro premišljevalne molitve in vsaj šest dni duhovnih vaj (str. 32, št. 3).
6. Bilo je rečeno (Pripomba 9), da ni mogoče odobriti vpisa tujih oseb v družbo v smis-
lu tako imenovanega posinovljenja. Sedaj pa vrhovni predstojnik meni, da bi bilo zelo
koristno tako za družbo kakor za vero, če bi to posinovljenje ohranili (tako se glasi
citat). Vendar dodaja, da je pripravljen to umakniti, če bo tako želel Sveti sedež. – Ker
ni nobenega novega razloga, da bi spremenili to pripombo, menimo, da naj se tako
posinovljenje popolnoma odstrani iz konstitucij, tudi iz dodatka, kjer je bilo predloženo.
7. Obrazec za izpoved zaobljub ni bil spremenjen (str. 35) v smislu 10. pripombe, kjer je
bilo rečeno, da naj se postavi ime vrhovnega predstojnika, kateremu se delajo zaobljube.
8. Določeno je bilo (Pripomba 11), da naj vrhovni predstojnik na vsaka tri leta predloži
poročilo o stanju družbe Kongregaciji za škofe in redovnike. Niti te pripombe niso upo-
števali, češ da je prenevarno zaradi državne oblasti.
Verjetno bi bila moja dolžnost, da ne bi raziskoval naprej še drugih delov konstitu-
cij, dokler predstojnik ne bi vnesel zaukazanih popravkov. Da pa bo mogel predložiti
popravljene konstitucije Svetemu sedežu, sem menil, da bi bilo koristno, da bi natančno
pregledal preostale dele, o katerih imam naslednje pripombe.
9. Statuti se na splošno imenujejo regule (pravila). Dobro bi bilo, če bi ta izraz nado-
mestili z besedo konstitucije, kajti regule naj bi se ne dajale modernim ustanovam.
10. Sveti sedež nima navade potrjevati predgovorov h konstitucijam. Zato predlagam,
da naj se odstrani predgovor in sklep z zgodovinskim pregledom (str. 3 ad 7).
11. Prav tako naj se odstrani opomba (str. 9), da naj med dobrim tiskom širijo Katoli-
ško branje, Knjižnico za mladino in druge knjige iz zavodove tiskarne. To bi bilo preveč
podobno knjigotrškemu oglasu in tiha potrditev knjig, ki so bile tiskane ali še bodo
tiskane, pa jih Sveti sedež ni odobril.
12. Predlagamo popolno izločitev omembe, ki se večkrat ponavlja o državljanskih pravi-
cah in o podvrženosti članov državnim zakonom (str. 10, št. 2; str. 11, št. 6; str. 26, št. 2).

61.7 Page 607

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
607
13. Navodilo za izpolnjevanje zaobljube uboštva ni niti jasno niti natančno. V več toč-
kah je celo nasprotno zakonom Svetega sedeža za ustanove preprostih zaobljub, in to
tako daleč, da je uprava premoženja članov in prejemanje sadov imetja v rokah vrhov-
nega predstojnika (str. 11, št. 5). Zdi se, da bi bilo pametno vnesti obrazec, ki so ga
sprejele mnoge ustanove in zlasti se očetje maristi (Collectanea, str. 859).
14. Rečeno je, da naj kleriki in duhovniki ohranijo svoje preproste beneficije (str. 10, št.
4; str. 11, št. 5), ki jih bodo upravljali in uporabljali po presoji vrhovnega predstojnika.
Čeprav tu ne gre za red, pa vendarle lahko po analogiji sklepamo, da je to v nasprotju
s svetimi kanoni, ki štejejo vstop v red kot neizrečeno odpoved. Mislili bi lahko, da bi
duhovniki in kleriki s preprostimi beneficiji te izgubili vsaj po večnih zaobljubah, razen
beneficijev, ki bi mogli pripadati lastni družini.
15. Vrhovnemu svetu (str. 18, št. 6) se pripisuje pravica spreminjati konstitucije. – Toda
potrditev mora priti od Svetega sedeža.
16. Predpisuje se (str. 13, št. 6) odkrivanje vesti tako daleč, da podložniki ne skrivajo svo-
jemu predstojniku nobene skrivnosti svojega srca. To je treba omejiti samo na zunanjo
izpolnjevanje konstitucij in na napredovanje v kreposti, vendar tudi to samo kot možnost.
17. Starost vrhovnega predstojnika je določena na samo 30 let namesto na 40, kakor to
zahtevajo kanonični zakoni.
18. Ni določena starost vrhovnih svetovalcev niti magistra novincev. Imeti morajo 35
let in pet let zaobljub za prve in deset let za drugega.
19. Izvolitev vrhovnega predstojnika je zelo nekanonična. Pisno, z večino glasov, z ožjo
izvolitvijo, ki se je udeleži samo nekaj navzočih volivcev hiše, kjer se opravljajo volitve.
Menimo, da bi bilo dobro predpisati volitve tako vrhovnega predstojnika kakor tudi
svetovalcev z absolutno večino glasov navzočih volivcev, kot je to predpisano s Triden-
tinskim cerkvenem zborom.
20. Občni zbor je sestavljen iz ravnateljev in vseh sobratov z večnimi zaobljubami hiše,
v kateri se opravljajo volitve. Ni nikakršnega razloga za to prednost, zaradi katere bi
se lahko pritoževali sobratje z večnimi zaobljubami iz drugih hiš. Zato bi bilo bolje, da
bi bil občni zbor sestavljen kot po navadi: iz vrhovnega predstojnika, ravnateljev hiš in
predstavnika vsake hiše in bi bili izvoljeni z absolutno večino od sobratov hiše.
21. Vrhovni svet (tako se imenuje z dvoumnim in neprimernim imenom generalni svet)
se zdi, da je sestavljen iz sedmih članov, od katerih se samo trije imenujejo svetovalci;
ti trije in rektor ali vrhovni predstojnik ter prefekt, ekonom in duhovni voditelj ali ka-
tehet. Vsi so udeleženi pri vodstvu družbe, ni pa rečeno, ali z odločilnim glasom. Štiri
imenuje ustanova, dva pa rektor, in to samo za eno leto. Menimo, da kolikšno naj bo
že število svetovalcev, ki sestavljajo svet, morajo sodelovati z odločilnim glasom, vse
mora izvoliti občni zbor, kot je rečeno zgoraj, imenujejo naj se svetovalci in stanujejo
naj skupaj z vrhovnim predstojnikom v isti materni hiši. Nič pa ne ovira, da si vrhovni
predstojnik v svetu med svetovalci izbere zgoraj omenjene nosilce služb.
22. Običajno vrhovni predstojnik določi namestnika, ki v primeru smrti vrhovnega
predstojnika vodi družbo do naslednjih volitev. Prav tako je običajno, da je ta služba
ena izmed najbolj pomembnih v družbi in jo opravlja najstarejši, najpomembnejši ali
kdo po kakem drugem vrstnem redu poleg starostnega.
23. Samo vrhovni predstojnik pripušča v noviciat in k zaobljubam ter odpušča novince.

61.8 Page 608

▲back to top


608
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Rečeno pa je, da lahko, če hoče, vpraša za svet sobrate materne hiše (str. 28 in 29), ven-
dar brez vmešavanja vrhovnega sveta (str. 29, št. 3). Prav tako sam imenuje rektorje hiš
in na splošno je njegova oblast zelo neodvisna.
Toda Sveti sedež pušča odločitev o pripuščanju v noviciat in k zaobljubam vrhovnemu
svetu, prav tako odpuščanje novincev in članov z zaobljubami, imenovanje rektorjev
posameznih hiš in glavnih voditeljev družbe.
24. Lahko se ustanavljajo hiše s samo dvema redovnikoma, katerih eden mora biti du-
hovnik (str. 26, št. 4). To število je premajhno in izkušnja kaže, da so take hiše zelo
nevarne. Zdi se, da bi bilo bolje, da bi bili trije ali štirje, izmed njih vsaj dva duhovnika.
25. Predloženo je, da naj bo magister novincev duhovni voditelj ali katehet, ki bi poleg
tega, da je vrhovni svetovalec (str. 17, št. 1), skrbel tudi za duhovne potrebe ne samo
članov družbe, temveč tudi za druge osebe v zavodu. – Mnenja smo, da magister no-
vincev ne sme opravljati nobene druge službe, niti naj ne bo član sveta, katerega pa se
mora udeleževati s posvetovalnim glasom, ko gre za noviciat in novince.
26. Manjka pravilnik za noviciat. Bilo bi umestno predpisati izpolnjevanje konstitucije
Regularis disciplinae Klementa VIII. in drugih cerkvenih zakonov v tej tako pomembni
stvari, zlasti glede zbiranja novincev v hiši noviciata, njihove popolne odmaknjenosti
od zunanjih oseb, kakor tudi od redovnikov z zaobljubami, njihove izključne zaposlitve
z pobožnimi vajami, ne da bi jih smeli pod kakršnimkoli pogojem pošiljati v posamezne
hiše in jih zaposliti z nalogami ustanove.
27. Prav tako manjka pravilnik za študij pripravnikov za duhovništvo. Iz poročil nekate-
rih škofov je razvidno, da pripravniki, ki so jih oni izpraševali, niso zadosti pripravljeni,
kar tudi ni čudno, če morajo kleriki v času študija skrbeti tudi za gojence. Predlagamo,
da naj kleriki po dveh letih filozofije vsaj štiri leta študirajo teologijo v kakem zavodu
družbe ali v kakem semenišču, kjer ne bi bili zaposleni z dejavnostmi družbe. Duhovniško
posvečenje lahko prejmejo samo potem, ko so naredili večne zaobljube, in škofje naj imajo
pravico, da jih pred posvetitvijo podvržejo ustreznim izpitom.
28. Zapisano je (str. 16, št. 2), da bodo duhovniki v tem, kar se tiče podeljevanja zakra-
mentov, pridiganja in duhovniških opravil, podrejeni škofom ‚prout regulae societatis
patientur‘ (kolikor dovoljujejo pravila družbe). Menimo, da je treba te besede odstrani-
ti, ker bi lahko postale kamen spotike med družbo in škofi. Namesto izbrisanih besed bi
postavili: po kanonskih predpisih.
29. Iz konstitucij naj se brišejo besede o privolitvi staršev za vstop v družbo, četudi je
zaradi previdnosti pametno, če tako ravnamo (str. 30, št. VI).
30. Poleg obleke in preskrbovalnine za čas noviciata naj novinci plačajo tristo lir na
koncu noviciata pred izpovedjo zaobljub. – Verjetno bi bilo pametno izpustiti to točko,
za katero se zdi, da je proti kanonskim pravilom, kar se tiče moških (str. 30, št. 8).
31. Prav tako kanonična pravila zahtevajo, da pripravniki pred preobleko in novinci pred
prvimi zaobljubami naredijo deset dni duhovnih vaj in ne samo nekaj dni (str. 33).
32. Od pripravnikov se ne zahteva drugo zdravstveno stanje kot samo sposobnost, da iz-
polnjujejo konstitucije v času noviciata. – Verjetno bi bilo dobro, če bi dodali z utemeljenim
upanjem, da jih bodo izpolnjevali tudi po zaobljubah, ko bodo za to obvezani (str. 30, št. 7).
33. Zapisano je (str. 31, št. 2), da se morajo člani družbe spovedovati pri spovednikih, ki
jih določa vrhovni predstojnik. Za večjo svobodo vesti se navadno določa več spovedni-
kov, za vsako hišo vsaj dva ali trije, ne vštevši rektorja.

61.9 Page 609

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
609
34. Mogoče bi bilo dobro, če bi omenili, da morajo biti spovedniki za člane družbe in
tudi za gojence potrjeni od škofa.
35. Za tožbo pred civilnim sodiščem je potrebno dovoljenje Svetega sedeža (str. 24, št. 15).
36. Poleg volilnega vrhovnega zbora na dvanajst let zahteva Sveti sedež tudi zbor na tri
leta, da se obravnavajo najbolj nujna vprašanja ter da zapisnike zbornih kapitljev in vse-
bino razprav pošljejo na kongregacijo za škofe in redovnike, da jih pregledajo in odobrijo.
37. Ne zdi se primerno, da bi pustili v konstitucijah dovoljenje, da lahko vrhovni pred-
stojnik (str. 33, št. 8) daje odvezo od zaobljub, če se mu to zdi primerno, za neomejen
čas, in od duhovnih vaj, ki so predpisane s konstitucijami. To tem bolj, ker ta oprostitev
velja tudi za letne duhovne vaje in duhovne vaje, ki so predpisane za preobleko in pred
zaobljubami (str. 32, in 33, št. 7 in 8).
38. In končno, po moji sodbi, ki jo podrejam sodbi predstojništva, bi bilo dobro, če bi
te konstitucije, preden bi jih predložili v odobritev Svetemu sedežu, temeljito popra-
vili v smislu izrečenih popravkov. Mogoče bi bilo tudi dobro, da bi jih, preden jih bodo
dokončno potrdili, nekaj časa izpolnjevali zlasti v tistem delu, ki se tiče noviciata in
študija. Fr. R. Bianchi, iz Reda pridigarjev, konzultor
Rim, 9. maja 1873
N. B.: V podporo svojemu gledanju na stvari velečastiti konzultor podaja nekaj odstavkov
iz enega izmed pisem turinskega nadškofa, ki je ponatisnjeno v celoti v št. 5.
Št. XIV.
Povzetek prejšnjih opomb o konstitucijah, ki jih je predstavil leta 1873,
ki so jih izročili duhovniku don Janezu Bosku
Trinajst pripomb iz meseca marca 1869 je bilo v novem predlogu konstitucij večinoma
opuščenih. Vsekakor se zahteva, da jih je treba nujno upoštevati. Izražen strah zaradi
težav s strani civilne oblasti, ki se navaja kot razlog, da pripombe niso bile upoštevane,
ni zadosten razlog za opustitev, kajti v toliko konstitucijah raznih ustanov v Italiji so jih
vnesli, ker ni nikakršne potrebe, da bi konstitucije pregledala državna oblast.
1. Ker Sveti sedež nima navade potrjevati konstitucij s predgovorom in zgodovinskim
pregledom ustanove, naj se oboje izpusti.
2. Treba je opustiti posebno omembo dobrega tiska, ker bi lahko pomenil molče in pred-
hodno izrečeno odobritev že natisnjenih knjig, kakor tudi tistih, ki bi se tiskale v prihod-
nje, pa jih Sveti sedež ni dobil v pregled.
3. Opustiti je treba ponovno omenjanje državljanskih pravic in podvrženosti državnim
zakonom (str. 10, št. 2; str. 11, št. 6; str. 26, št. 2),
4. Treba je postaviti bolj jasno in točno pravilo za izpolnjevanje obljube uboštva, kot jo
navaja Collectanea S. C. Episcoporum Regularium št. 859.
5. »Kleriki in duhovniki naj ohranijo preproste beneficije« (str. 10, št. 4, str. 11, št. 5) ni
v skladu z rodovniškim duhom. Naj se določi, da zapadejo po opravljenih večnih zaob-
ljubah, razen beneficijev, ki bi bili last družine.
6. Pravica spreminjanja konstitucij, o čemer govori stran 18, št. 6, je pogojena s potrdi-
tvijo, ki si jo pridržuje Sveti sedež.
7. Odkrivanje vesti (str. 13, št. 6) kot obvezna dolžnost se ne dopušča, kvečjemu se lahko
nanaša na zunanje izpolnjevanje konstitucij in na napredek v kreposti.

61.10 Page 610

▲back to top


610
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
8. Kanonična starost vrhovnega predstojnika je štirideset let in kanonična starost sve-
tovalcev 35 let in vsaj pet let zaobljub, kanonična starost magistra novincev 35 let in
vsaj deset let zaobljub.
9. Volitve vrhovnega predstojnika in vrhovnih svetovalcev naj opravijo pričujoči volivci
z absolutno večino glasov in ne drugače.
10. Občni zbor naj bo sestavljen tako, kakor je to navada v vseh redovih. Nikakor mu
ne smejo pripadati sobratje z večnimi zaobljubami hiše, v kateri se opravljajo volitve.
11. Vse svetovalce vrhovnega sveta mora izvoliti občni zbor in morajo bivati skupaj z
vrhovnim predstojnikom.
12. Nenavadno je, da bi vrhovni predstojnik določal osebo, ki bi ga nadomeščala po nje-
govi smrti do sklica novega občnega zbora. Navada pa je, da ga nadomešča eden izmed
vidnejših članov vrhovnega sveta.
13. Sveti sedež ima navado, da prepušča vrhovnemu svetu pripuščanje in odpuščanje
novincev in sobratov z zaobljubami, imenovanje krajevnih predstojnikov in glavnih
služb v družbi. Proti tej navadi so postopki na strani 28 in 29 v št. 1, 2. 3.
14. Za odpiranje novih hiš sta dva člana premalo (str. 26, št. 4), biti morajo vsaj trije ali
štirje in od teh vsaj dva duhovnika.
15. Magister novincev ne sme opravljati druge službe in nikakor ne more biti duhovni
voditelj ali katehet, ki ima več opravil (str. 17, št. 1; str. 28, št. 12).
16. Popolnoma je izostal pravilnik za noviciat. V njem je treba podati navodila kon-
stitucije Regularis disciplina Klementa VIII. in druga kanonična navodila. Posebno
pomembno pa je skupno bivanje novincev v posebni hiši, popolna ločitev novincev od
sobratov z zaobljubami in njihova edina zaposlitev z zgolj pobožnimi vajami, ne da bi
jih mogli zaposliti z delom ustanove.
17. Prav tako ni pravilnika za študij. Kdor hoče postati duhovnik, se mora posvetiti štiri
leta študiju teologije v kaki posebni hiši ustanove ali v kakem semenišču, ne da bi se pri
tem posvečal delu ustanove.
18. Kjer je na strani 16, št. 2 zapisano ‚prout regulae societatis patientur‘, naj se napiše
‚juxta praescripta SS. Canonum‘.
19. Privolitev staršev za vstop v ustanovo je sicer zelo koristna, vendar se je ne sme dati
v konstitucije kot pogoj za vstop (str. 30, št. VI).
20. Plačilo, o katerem govori stran 30, št. 8, je nekaj novega za moške ustanove. Bolje
je, da se izpusti.
21. Na strani 33, št. 7 naj namesto ‚aliquot dies‘ stoji ‚per decem dies‘.
22. Zakaj na strani 30, št. 7 pravi, da se zdravje zahteva za čas noviciata? In potem?
23. Navadno se za večjo svobodo spovedancev predpisuje dva ali tri spovednike vsaki
hiši. Naj se črta eden, kot je na strani 31, št. 2.
24. Dobro bi bilo pripisati, da naj bodo spovedniki tako gojencev kot sobratov potrjeni
od ordinarija.
25. Za pravdo pred civilnim sodiščem je potrebno dovoljenje Svetega sedeža: stran 24, št. 15.
26. Poleg dvanajstletnega zbora za volitve naj se opravi na vsaka tri leta generalni ka-
pitelj za obravnavo najpomembnejših zadev ustanove. Zapisnike tega in onih je treba
poslati Sveti kongregaciji za škofe in redovnike v pregled in odobritev.
27. Ne zdi se primerno, da bi imel vrhovni predstojnik oblast odvezati koga od dolžnosti
duhovnih vaj.

62 Pages 611-620

▲back to top


62.1 Page 611

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
611
28. Kar se tiče izraza na strani 16. št. 4 o svetih redovih in besed ‚videlicet ex privile-
giis Congregationum quae tamquam Ordines regulares habentur‘, ki vsebuje pooblas-
tilo predstojnika, da izdaja odpustnice, je odklonjeno. To pooblastilo bi nasprotovalo
pooblastilu ordinarijev in bi pomenilo izjemo od splošnega zakona. Nekaj redkih po-
oblastil ne more biti precedens, zlasti še ne, če se s tem ne bi strinjali vsi škofje. Ker pa
ni rednega noviciata in redno urejenega teološkega študija, bi eno in drugo pomenilo
resno oviro za podobna pooblastila.
Št. XV.
Povzetek Družbe svetega Frančiška Saleškega 23. februarja 1874
Ta dobrodelna družba je stara 33 let. Rodila se je in se razvijala v zelo burnih krajevnih
okoliščinah in v časih, v katerih so hoteli odpraviti vsako versko uredbo in zlasti še oblast
vrhovnega poglavarja Cerkve papeža. To so bili časi, ko so razgnali vse redovnike in redov-
nice iz njihovih bivališč, ko so razpustili kolegiatne cerkve ter zasegli vse imetje semenišč
in škofovskih miz. Časi, v katerih so tako rekoč izbrisali duhovniške in redovne poklice.
Sedaj šteje tristo trideset članov duhovnikov, klerikov in laikov. Odnosi družbe s cerkveno
oblastjo. Pred Cerkvijo je položaj družbe naslednji: Nikdar ni bilo storjeno nič brez dovo-
ljenja in odobritve cerkvenega predstojništva. Nikdar, kolikor je znano, se nobena cerkve-
na in civilna oblast ni pritoževala ne nad kakim članom ne nad upravo družbe.172 Leta
1852 je krajevni škof v Turinu mons. Fransoni odobril pravila družbe in leta 1858 je sedaj
vladajoči papež Pij IX., globok poznavalec današnje krščanske vzgoje mladine, nakazal
osnovo za redovna pravila. Leta 1864 je Kongregacija za škofe in redovnike s posebnim
odlokom pohvalila to družbo in me postavila za njenega dosmrtnega predstojnika. Temu
odloku so bile dodane opombe, trinajst po številu, ki naj bi jih sprejeli v pravila.
Leta 1869 smo po nasvetu svetega očeta vložili prošnjo za dokončno potrditev družbe.
Konzultor ni izrekel posebnih opazk, pač pa je po tajniku mons. Svegliattiju opozoril
na upoštevanje trinajstih opomb iz leta 1864. Nato so 1. marca 1869 izdali odlok o do-
končni potrditvi družbe. Odpustnice so bile dovoljene vsem, ki so pred 14. letom starosti
vstopili v ustanove družbe. Za starejše smo vlagali prošnje, ki so bile uslišane.
Da bi uspešno se razvijajoči družbi dali stalno obliko, smo 1873 vložili prošnjo za nje-
no dokončno potrditev. Proti pričakovanju je konzultor dodal 28 pripomb, čeprav pri
predhodnem odloku ni bilo niti enega pomisleka. Kljub temu smo storili vse, da smo
172 Ne dolgo tega mi je neka ugledna in vplivna oseba prijateljsko dejala: »Nekdo mi je rekel, da vaši kleriki
in duhovniki ne študirajo.« Odgovoril sem, da je veliko naših duhovnikov izdalo literarna dela in knjige verske
vsebine, ki so se zelo razširile in so jih mnogi zelo pohvalili. Imamo 150 članov, od teh jih je 130 opravilo javne
izpite in so dobili potrdilo in diplomo o opravljenih izpitih. Toda prijatelj je nadaljeval: »Ne mislim na tiste, ki so
že opravljali službe v šolstvu, temveč na preproste klerike. Rečeno je bilo, da zelo povprečno opravljajo izpite.«
Prosil sem ga, da bi overovil izpite, ki so jih naredili na škofijski kuriji v Turinu od leta 185O do 1870, to je v
času, ko je bila družba odobrena in mi je cerkveni predstojnik svetoval, naj opravljajo izpite doma. Prijatelj je
stvari preveril in mi odgovoril takole: »Najsi govorijo že karkoli, imajo salezijanski kleriki, kakor to razberemo
iz škofijskih zapisov od leta 1850 do 1870, vsi optime et fere optime.« Neka druga dobrohotna oseba mi je prav
tako rekla: »Kaj naj odgovorim na to, da je veliko vaših članov z večnimi zaobljubami zapustilo družbo in da so
vzrok velikih nevšečnosti nekaterih škofov?« Odgovoril sem mu, da do sedaj – in ta do sedaj velja do 23. febru-
arja 1874 – ni izstopil iz družbe noben član z večnimi zaobljubami. Moramo izvzeti samo enega, ki je bil v družbi
kot laik in je želel vstopiti v Družbo Jezusovo, kjer sedaj deluje v duhovniškem apostolatu.

62.2 Page 612

▲back to top


612
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
vsebino pripomb vnesli v konstitucije in jih toliko prilagodili, da niso bile nasprotne
namenu družbe v tem, kar se tiče noviciata in študija teologije. Odpustnice so bile dovo-
ljene v smislu odloka Klementa VIII.
Konstitucije. Čeprav smo konstitucije skoraj v celoti izpolnjevali, smo jih vendar delno
spremenili zaradi izkušnje in zaradi navodil, ki smo jih prejeli od Kongregacije za škofe
in redovnike. Zadnja izdaja, ki je bila natisnjena v tiskarni Propagande, povzema vse
spremembe, ki so bile vpeljane v raznih obdobjih, razen nekaterih redkih, ki smo jih
samo malo predrugačili, da ne bi bile proti cilju ustanove.
Odnosi do škofov
Do sedaj se ni zgodilo, da bi bil kak škof nasproten tej družbi. Naprosili smo 44 škofov,
da bi dali svoja priporočilna pisma. Vsi so se rade volje odzvali in izrekli velike pohvale.
En sam, sedanji turinski nadškof je menil, da je treba svetovati nekaj sprememb, in to
izrazil Kongregaciji za škofe in redovnike. Te pripombe smo upoštevali in jih vnesli v
zadnjo izdajo konstitucij. Vendar smo ostali z vsemi v najbolj prisrčnih odnosih. V tem
trenutku imamo več kot 50 prošenj iz raznih škofij tako Italije kakor Azije, Afrike in
Amerike, za odprtje naših ustanov.
Približno 115 naših gojencev vsako leto vstopa v duhovniški stan in jih pošiljamo v ško-
fije raznim škofom, kar jim je v veliko pomoč zlasti v današnjem pomanjkanju duhov-
nikov v njihovih škofijah. Skoraj tri četrtine sedanjih duhovnikov turinske nadškofije
in učiteljev v semeniščih je bilo gojencev naših šol. Podobno velja tudi za druge škofije.
Poleg tega še več kot 50 salezijanskih duhovnikov nenehno deluje kot pridigarji du-
hovnih vaj, misijonov, tridnevnic, devetdnevnic in kot spovedniki v bolnišnicah, dobro-
delnih ustanovah, v ječah, na podeželju in po mestih raznih škofij. Drugi so zaposleni s
sestavljanjem slovarjev, knjig, s čiščenjem italijanskih, grških in latinskih klasikov. Vse
to je razvidno iz del, ki so jih objavili v raznih obdobjih, skupaj s Katoliškim branjem, ki
izhaja že 22. leto173, in Knjižnico klasikov, ki jih izdajamo že 6 let.
Toda pri pisanju in tiskanju teh knjig, širjenju tega in drugega tiska, kakor tudi s pridi-
ganjem in poučevanjem krščanskega nauka družba ni imela drugega cilja kot podpira-
ti in braniti avtoriteto vrhovnega poglavarja cerkve med manj premožnimi družbenimi
sloji in zlasti še med ogroženo mladino (Pravila pogl. I in VI).
Pred državo
Pred državo smo imeli vedno mir, ker so nas šteli za miroljubne državljane. Da bi zado-
voljili šolsko oblast, se trudimo, da bi naši učitelji imeli državne diplome.
Vsi prijazno gledajo na družbo, ki se trudi za ogroženo mladino s tem, da jo izobražuje,
navaja k učenju, priučuje v kaki obrti z namenom, da bi si sami pošteno služili svoj kruh,
kar pomeni obvarovati jo pred nevarnostjo kraje, pred ječami in narediti iz mladih dob-
re državljane in – mi bomo rekli – dobre kristjane.
173 Pod imenom Katoliško branje razumemo mesečno izdajo zvezkov po 108 strani. Število na-
ročnikov ni bilo nikdar manjše od deset tisoč. Med pisci zbirke lahko najdemo imena salezijancev in
med naslovi knjig Zgodbe Svetega pisma, Cerkveno zgodovino, Zgodovino Italije, Katoličana, pouče-
nega o svoji veri, Aritmetiko, Metrični sistem, Donat, grške, latinske in italijanske slovnice, latinske
slovarje in še veliko drugega. Število knjig, ki so šle med italijansko ljudstvo v tridesetih letih, dose-
ga približno šest milijonov.

62.3 Page 613

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
613
Hiše družbe
Cerkva, domov za vzgojo in zavetišč je sedemnajst.
1. Najstarejša hiša je ustanova v Turinu z naslovom Oratorij sv. Frančiška Saleškega,
sestavljena iz notranjih in zunanjih gojencev. Notranjih gojencev ali konviktovcev je ka-
kih 850. To so rokodelci in dijaki. Tu je celoten sklop šol od ljudskih šol, gimnazije, liceja
do filozofskega in teološkega tečaja. Vsi učitelji so člani salezijanske družbe. Obrtniki
imajo čevljarsko, krojaško, kovaško, mizarsko, pohištveno, pekovsko, knjigoveško in ti-
skarsko delavnico z litografijo, stereotipijo in bakroreštvom ter šolo za glasbo, risanje
in klobučarstvo.
K temu moramo še dodati tečaj za celotno vojaško godbo, pri kateri sodelujejo tako not-
ranji kakor zunanji gojenci. Poučujejo še igranje na klavir, harmoniko, harmonij, orgle,
kakor tudi pihala in godala. Kakih 600 jih obiskuje šole in cerkev kot zunanji gojenci. Ti
so po navadi v mestu najbolj poredni in jih zato nočejo sprejeti v javne šole. Nad 800 jih
obiskuje večerne šole. Ti se učijo tudi glasbo, petje, verouk, pisanje, branje, italijanščino,
grščino, latinščino in francoščino, slovnico teh jezikov, aritmetiko, metrični sistem in dru-
ge predmete, ki so potrebni, da kdo živi kot pošten državljan in dober kristjan.
2. Tam je cerkev sv. Frančiška Saleškega in Marije Pomočnice, ki pritegujeta čez tisoč
mladih.
Praznični oratoriji v Turinu
3. Praznični oratorij sv. Frančiška Saleškega v župniji svetega Simona in Juda s 600
gojenci.
4. Praznični oratorij sv. Jožefa v župniji svetega Petra in Pavla s 700 gojenci.
5. Praznični oratorij sv. Alojzija Gonzage v župniji San Massimo s 700 udeleženci.
6. Praznični oratorij Angela varuha v župniji Santa Giulia z 200 dečki.
7. Duhovno oskrbujemo tudi dom, imenovan Družina sv. Petra, kjer se zbirajo ženske, ki
prihajajo iz ječ. Teh je 60.
8. Delavnica sv. Jožefa, kjer hodijo v šolo in so zaposlena dekleta v stiski. Teh je 100.
9. Nov Zavod-konvikt Valsalice za meščanske sinove. Teh je 60.
10. V Lanzu v Turinski pokrajini je zavod-konvikt z 200 notranjimi in 300 zunanjimi
gojenci.
11. V Borgu san Martino pri Casaleju je Zavod sv. Karla kot malo semenišče casalske
škofije, brez katerega je bila že 25 let, kajti škofijsko malo semenišče je zasedla država.
Zavod ima 500 gojencev.
12. V Sampierdareni pri Genovi je zavod z imenom Zavetišče sv. Vincencija, kjer je zbra-
nih kakih 100 revnih dečkov, ki se učijo različnih obrti kakor v oratoriju v Turinu. Tu
je tudi dnevna in večerna šola za zunanje in prostorna cerkev, kjer se včasih zbere več
tisoč ljudi.
13. V mestu Varazze v škofiji Savona je zavod-konvikt, kjer število notranjih in zunanjih
gojencev dosega 700.
14. V Cogoletu v isti škofiji so na voljo javne šole s kakimi 200 učenci. Hkrati se pomaga
župniku pri dušnem pastirstvu.
15. V Alassiju v škofiji Albenga je občinski zavod z 200 konviktovci in 400 zunanjimi
gojenci.
16. Od salezijanske družbe je odvisna tudi Hiša Marije Pomočnice, ustanovljena s pri-

62.4 Page 614

▲back to top


614
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
volitvijo cerkvene oblasti v Morneseju, v škofi ji Acqui. Namen te družbe je pomagati
deklicam tako kot salezijanci dečkom. Redovnic je že 40 in imajo v oskrbi 200 deklic.
Sedaj
Sedaj so v teku dogovarjanja za odprtje doma za katoliške otroke na otoku Hong-Kong
na Kitajskem in za sirotišnico v Genovi.
V vseh cerkvah in zgoraj omenjenih domovih se med tednom poučuje v šoli in katehi-
zira, ob prazničnih dneh pa za otroke in odrasle delamo naslednje usluge: zjutraj pri-
ložnost za spoved in obhajilo, sveta maša, jutranjice preblažene Device Marije, razlaga
evangelija, šola in razvedrilo.
Popoldne: godba, telovadba, različne igre. Zatem katekizem po skupinah. Večernice,
nagovor, blagoslov z Najsvetejšim, šola in vesela zabava do noči.
Število otrok in odraslih, ki prejemajo verski pouk in versko vzgojo, dosega sedem tisoč,
dostikrat pa prekorači celo deset in dvanajst tisoč.
primerjava predstavitve dela Sveti kongregaciji za škofe in redovnike z dne 20. januar-
ja 1870 in z dne 23. februarja 1874.
Zavod v Cherascu smo zaradi nezdravega okolja in podnebja opustili in ga prenesli v
mesto Varazze v škofiji Savona. Malo semenišče sv. Karla v Mirabellu smo z dovoljenjem
škofa prenesli v Borgo San Martino v isti škofiji zaradi bližine železniške postaje. Hišo
za bolnike v Trofarellu smo prodali in dozidali novo stavbo v Lanzu, ki zaradi zdravega
podnebja bolje služi svojemu namenu. Leta 1871 smo ustanovili hišo Hčera Marije Po-
močnice v Morneseju. Leta 1872 smo odprli zavod v Valsaliceju in začeli s sirotišnico z
javno cerkvijo v Sampierdareni.
Leta 1873 smo prevzeli upravo javne šole v Cogoletu blizu Varazzeja. Dne 20. januarja
1870 je bilo 124 članov salezijanske družbe. Njim zaupanih fantov 4.710. Prošenj za
nove ustanove 25. Dne 23. februarja 1874 je bilo 330 članov salezijanske družbe. Njim
zaupanih gojencev je 7.000. Prošenj za odprtje novih zavodov 50. Iz tega je razvidno,
da se je družba pomnožila za dve tretjini članov in za 2.300 gojencev. Tako sedaj kot
leta 1870 ni bilo odvečnih denarnih sredstev pa tudi dolgov ne. Ista Božja previdnost, ki
nam je na zares čudovit način pomagala do sedaj, bo, upajmo, pomagala tudi v prihod-
nje in nam stala ob strani, če bomo odgovarjali na njene milosti in si bomo prizadevali
izvajati načrte, ki jih ima Bog z nami.
duh. Janez Bosko
VI.
ZGODOVINSKI PODATKI
Zgodovinski podatki o Družbi sv. Frančiška Saleškega
IN PRIPADAJOČA POJASNILA
Rim – Tiskarna Poliglotta Svete kongregacije za Propagando. 1874
S cerkveno odobritvijo
I.
Začetki družbe
Od 1841 do 1845 so se že izpolnjevala nekatera pravila v duhu te družbe, vendar še ni
bilo skupnega življenja.

62.5 Page 615

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
615
Tistega leta (1848) sem se vrgel v vrtinec nasprotovanja proti redovom in proti redov-
nim družbam in zatem še proti duhovništvu nasploh in proti vsakršni avtoriteti Cerkve.
Ta krik zaničevanja in besnosti proti veri je odvračal mladino od nravnega življenja
in od pobožnosti in s tem tudi od cerkvenih poklicev. Zato ni bilo več nikakršnih ali
skoraj nikakršnih poklicev za duhovnike. Redovne ustanove so se razpršile, duhovnike
so sramotili, nekatere so vrgli v ječo ali jih imeli v hišnem priporu. Kako naj bi v takih
okoliščinah sploh lahko govorili o poklicih in vzgoji poklicev?
V tistem času je Bog dal jasno spoznati novo obliko bojevnikov, ki si jih je izbral. Pa ne
iz dobro stoječih družin, ker te pošiljajo svoje otroke v javne šole in v velike kolegije,
kjer so vsako naklonjenost in vsako željo po duhovniškem stanu odpisali iz mogočega
programa.
Sedaj so prišli na vrsto tisti, ki so z motiko kopali zemljo ali s kladivom obdelovali les in
kovine, da bi napolnili duhovniške vrste. Toda kje naj bi dobili ustrezne prostore in pot-
rebna sredstva za študij, obleko, hrano, za cerkveno vzdrževalnino in pozneje za odkup
od vojaške službe? Človek je slabotno orodje v Božjih rokah in načrtih Božje previdnosti
in z njegovo pomočjo izpolnjuje tisto, kar njemu ugaja. Zato sem začel zbirati kmečke
fante in jih pridružil rokodelčkom v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega. Odlikovali so se
po nadarjenosti in pobožnosti. Z namenom, da bi prihranil kak izdatek, in zato, da bi se
ti fantje zavedali svojega nizkega izvora, so, medtem ko so hodili v šolo, asistirali svoje
tovariše, poučevali v večerni šoli in verouk v raznih oratorijih, ki smo jih odprli v Turi-
nu. Tem prvim so se pridružili naslednji in potem vedno več. Težko je danes razumeti
vse težave, odpovedi, nadlegovanje, ki jih je bilo treba prenašati od države in zlasti še
od šolske oblasti. Kljub temu je z Božjim blagoslovom leta 1852 nastala majhna skupi-
na fantov, ki se je zasebno in javno udeleževala več dobrodelnih dejanj in si pridobila
naklonjenost vseh vrst ljudi. Tega leta (1852) je turinski nadškof v želji, da bi se ohranil
duh te nove ustanove, potrdil združenje in mu postavil na čelo duhovnika Janeza Boska
ter mu dal vsa potrebna pooblastila.
Odmaknjeni od pozornosti sveta, v katerem so živeli, so ustanavljali praznične oratorije
v različnih predelih tega mesta, odpirali šole in zavetišča in vsako leto pošiljali lepo šte-
vilo klerikov v semenišča raznih škofij, medtem ko so nekateri, ki so se čutili poklicane
v družbo, množili število njenih članov. Leta 1858 je bilo že precej duhovnikov, klerikov
in nekaj laikov, ki so živeli skupno življenje in izpolnjevali pravila salezijanske družbe.
II.
Zamisel svetega očeta o dobrodelni družbi
Tedaj (1858) mi je nadškof Fransoni vedno dragega spomina svetoval, da bi za stalno
poskrbel za dečke, ki so bili zbrani v zavetiščih ali so obiskovali praznične oratorije. S
spremnim pismom za velikega voditelja Cerkve Pija IX. me je poslal v Rim. Ta edinstveni
papež me je nadvse ljubeznivo sprejel, me povabil, naj mu natančno pripovedujem o
začetkih našega dela in o razlogih zanj, kaj sem delal in kako. Nato je dodal: »Dragi
moj, veliko stvari ste spravili v tek. Toda vi ste človek, in če bi vas Bog poklical tja, kamor
vsakdo mora iti, kaj bo z vsemi temi začetimi deli?«
»Preblaženi oče,« sem odgovoril, »to je tudi namen mojega prihoda k vašim nogam in
to je tudi vsebina pisma mojega nadškofa. Rad bi vas prosil, da bi mi nakazali osnove
ustanove, ki bi bila pravšna za kraje in čase, v katerih živimo.«

62.6 Page 616

▲back to top


616
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»To ni tako preprosto. Gre za to, da živimo v svetu, ne da bi nas svet poznal. Toda če je
v tej ustanovi Božja volja, nas bo on razsvetlil. Pojdite, molite in čez nekaj dni se vrnite.
Tedaj vam bom povedal svoje mnenje.«
Po enem tednu sem se vrnil k svetemu očetu, ki je takoj, ko me je zagledal, začel takole
govoriti: »Vaš načrt lahko zelo koristi ubogi mladini. Zdi se, da je kaka ustanova, kako
združenje, kaka družba potrebna v teh žalostnih časih. Biti mora osnovana na nasled-
njih temeljih: družba preprostih zaobljub, kajti brez zaobljub ni povezave med člani ter
med predstojniki in podložniki.
Obleka in pobožne vaje naj bi je ne ločile od sveta. Pravila naj bodo mila in taka, da jih
bo mogoče z lahkoto izpolnjevati. Poiskati je treba način, da bo vsak član pred Cerkvijo
redovnik in pred državo svoboden državljan. Mogoče bi bilo bolje, če bi jo imenovali
družba in ne kongregacija, ker bi pod tem imenom vzbujala manj pozornosti. Skušajte
prilagoditi svojo družbo tem načelom, in ko boste končali svoje delo, ga izročite kardi-
nalu Gaudiju, ki mi bo o vsem poročal.«
Opremljen s temi načeli svetega očeta in z njegovim posebnim blagoslovom, sem se ta-
koj odpravil na delo in poenotil konstitucije, ki smo jih že več let izpolnjevali v Turinu, in
jih uskladil z načeli, ki so mi bila sporočena. Kardinal Gaudi je vse dobrohotno prebral
ter mi dal modre in dragocene nasvete. Sveti oče me je ponovno spodbudil in mi podelil
svoj blagoslov. Vrnil sem se v Turin, v našo družino v Valdoccu.
III.
Odobritveni odlok leta 1864
Tako oblikovane konstitucije smo izpolnjevali šest let in prilagojevali stvari, ki so se
nam zdele v večjo Božjo slavo.
Leta 1864 sem s priporočilnimi pismi več škofov predložil pravila svetemu očetu, ki jih
je dobrohotno sprejel in se zanje močno zanimal. Z odlokom Svete kongregacije za škofe
in redovnike julija 1864 je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, kar so delali salezijanci.
Pohvalil in priporočil je družbo na splošno, potrditev konstitucij pa preložil na poznejši
čas. Zaradi posebnih okoliščin časa in kraja je pisca teh vrstic določil za dosmrtnega
predstojnika, njegovega naslednika pa za 12 let.
Odloku je bilo dodanih trinajst pripomb, o katerih naj bi dal svoje mnenje o tem, ali bi
jih vključili v konstitucije in kako bi to storili.
V pismu, ki ga je podpisal mons. Svegliatti, je rečeno, da nekatere, zlasti četrta, ki se tiče
odpustnic, veljajo zlasti zato, ker salezijanska družba še ni dokončno potrjena.
IV.
Težave zaradi svetih redov in duhovniškega posvečenja
Vse dotlej so naši člani prejemali svete redove od škofov po splošnih predpisih svetih
kanonov in škofje so posvečene duhovnike puščali našim hišam, od koder so v seme-
nišče prihajali mnogi naši gojenci. Po tem odloku pa ni bilo več tako. Z imenovanjem
predstojnika in ureditvijo njegovega naslednika so škofje zaslutili izoblikovanje pravne
osebe. Zato je nastalo vprašanje, ali bo posvečenje narejeno v imenu družbe ali v imenu
ordinarija. Ne v imenu družbe, ki ni mogla izdajati odpustnic, pa tudi ne v imenu škofa,
ker klerik, ki naj bi prejel redove, pripada redovni družbi. V tem primeru sem poslal
škofom izjavo, v moči katere jih je škof ordiniral.

62.7 Page 617

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
617
Tedaj so mi škofje po skupnem dogovoru svetovali, naj predložim Svetemu sedežu po-
nižno prošnjo za dokončno potrditev družbe. Še več, eden izmed visokih osebnosti, mi
je to posebej svetoval.
V.
Potrditev 1. marca 1869
Po priporočilnem odloku je sredi negotovosti in težav prešlo nekako pet let.
Končno sem se s štiriindvajsetimi priporočilnimi pismi napotil v Rim. Vsi so priporočali
v odobritev tako družbo kakor konstitucije, kakršne so bile, in s tem je bila vključena
tudi prošnja za odobritev odpustnic. Skušal sem uskladiti pripombe s konstitucijami
in sem še posebej omenil tiste, ki so bile vključene, druge pa prilagojene, in prosil, da
bi nekatere opustili, saj so veljale samo tako dolgo, dokler družba ne bi bila potrjena.
Ker ta družba pomeni nekatere novosti, ki jo razlikujejo od že obstoječih, me je mons.
Svegliatti prosil, da bi dal potrebna pojasnila, kar velja tudi za kardinala Quaglia, sa-
mega svetega očeta in velezaslužnega kardinala Berardija. Ker so pojasnila in vpraša-
nja skoraj pri vseh enaka, jih za bralčevo večjo razvidnost predstavljam v obliki dialoga.
V. Ali v tej družbi iščete korist bližnjega ali članov?
O. Namen te družbe itn. itn.
(N. B.: Dialog smo že dobesedno podali v IX. zvezku MB na straneh 507–508).
VI.
Študij
V. Kakih pravil se držite pri opravljanju študija?
O. Nobeno ni sprejeto itn. itn.
(Tudi ta odstavek je dobesedno podan na omenjenem mestu 508–510 MB IX).
VII.
Odpustnice. Potem ko sem pisno predložil odgovore na vprašanja o študiju, noviciatu in
praktičnem izpolnjevanju pravil, so bili zgoraj omenjeni gospodje zadovoljni. Pojavila
pa se je težava glede odpustnic, ki pomeni bistveni del cerkvenih družb. Razen škofij-
skih družb imajo ta pooblastila vse druge družbe, ki imajo ustanove v raznih škofijah.
Škofje so skušali sodelovati pri utrditvi družbe in so ji šli na roke v vsem, kar bi moglo
temu pripomoči. Toda ker bi priznanje odpustnic vključevalo odobritev konstitucij in
ker je takrat šlo samo za potrditev družbe na splošno in ne konstitucij, so odobritev
upočasnili. Predstojnik je dobil pooblastilo za izdajanje odpustnic za deset let, ne v
moči konstitucij, temveč od papeža, za vse člane, ki so vstopili v salezijanske zavode
pred štirinajstim letom starosti in so potem vstopili v družbo. Za starejše prosilce bi od
primera do primera vložili ustrezne prošnje.
Sveti oče je privolil v moj predlog in se poslovil od mene z besedami: »Storimo vsakokrat
samo korak. Kdor hodi počasi, pride daleč in ohrani zdravje. Če stvari dobro napredu-
jejo, Sveti sedež vedno dodaja in nikdar ne odvzema.« Tako smo vložili prošnjo pri Sveti
kongregaciji za škofe in redovnike za odpustnice enkrat za sedem, potem za deset in
nazadnje za sedem prosilcev, kakor so zahtevale okoliščine. Na tak način smo uredili
podeljevanje svetih redov in od takrat ni bilo glede tega več nikakršnih težav. Po nasve-
tu iste vzvišene osebnosti sem predložil iste konstitucije v dokončno odobritev, ne da bi
čakal na iztek imenovanih deset let.

62.8 Page 618

▲back to top


618
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Predložil sem en izvod konstitucij z ustreznimi dotičnimi listinami Sveti kongregaciji za
škofe in redovnike, da bi se začel postopek odobritve.
Menil sem, da k že omenjenim pripombam ne bodo dodajali še drugih. Sedaj pa vidim,
da je teh osemindvajset.
Nimam nikakršnih težav, temveč se zahvaljujem ljubeznivemu konzultorju, da je dodal
opombe. V večini primerov so vključene v konstitucije. Pravilom sem dodal poglavje o
študiju in o noviciatu, kakor je bilo rečeno, ter izdelal pravilnik, ki pa še ni vključen v
konstitucije. Prosil bi samo, da ne bi bistveno spreminjali stvari, ki se tičejo državljan-
skih pravic in lastnine tudi po narejenih zaobljubah, in bi pustili čas za preverjanje, ki
poteka sedaj.
Kar se tiče odpustnic, prosim, da mi ne bi dali dovoljenja za ‚ad quemcumque Epi-
scopum‘, temveč v skladu s predpisi Klementa VIII., v moči katerih lahko vsak redovnik
dobi odpustnice od svojega predstojnika za svete redove za škofa, v čigar škofiji je re-
dovna hiša. Izdano 15. marca 1596. Ta privilegij imajo Marijini oblati, potrjeni 1826, in
Ustanova ljubezni, potrjena 1839.
Congregatio Concilii, tako je tam rečeno, censuit superiores regulares posse suo sub-
dito, itidem regulari, qui praeditus qualitatibus requisitis, ordines suscipere voluerit,
litteras dimissorias concedere, ad Episcopum tamen dioecesanum, nempe illius mona-
sterii, in cuius familia ab iis ad quos pertinet Regularis, positus fuerit, et, si dioecesanus
abfuerit, vel non esset habiturus ordinationes, ad quemcumque alium Episcopum etc.
V. Bened. XIV in Constit. De regularium ordinatione.
Gojencev, ki jih vzgajajo salezijanci, je kakih sedem tisoč.
Družba ima približno tristo trideset članov. Od teh jih veliko spoveduje in pridiga tri-
dnevnice, devetdnevnice, duhovne vaje v vzgojnih hišah, bolnišnicah, ječah, na podeže-
lju, po potrebi škofij, če jih za to prosijo.
Sedaj potekajo razgovori s Sveto kongregacijo De propaganda fide, da bi odprli dom
in šole za krščanske dečke na otoku Hong-Kongu na Kitajskem. Dogovor bomo sklenili,
kakor hitro bo dobrotljivi velezaslužni papež Pij IX. potrdil družbo.
duh. Janez Bosko
Sledita št. VII in VIII z dvema izvodoma potrjenih konstitucij;
VII
ki so ga poslali Sveti kongregaciji za škofe in redovnike.
VIII
ki je bil natisnjen v tiskarni oratorija leta 1874.
Prav je, da opozorimo, da je sveti oče Pij IX. častitega spomina tako zelo cenil in imel
rad našega ustanovitelja, da mu je večkrat ‚vivo vocis oraculo‘ dal popolno pooblastilo,
da sme takoj previdno storiti kar koli, za kar bi moral imeti odobritev Svetega sedeža
vsakokrat, ko bi menil, da je kaj primerno, da poveča Božjo slavo in koristi zveličanju duš.
Zato je tudi po potrditvi konstitucij še naprej pripuščal k večnim zaobljubam, ne da bi
prej naredili triletne, in izdajal odpustnice za višje redove in duhovništvo več sobratom,
ne da bi prej naredili večne zaobljube.
Tudi sedaj je v želji, da bi stvari naredil na najboljši način, dal brati in popravljati krtač-
ne odtise dokončno potrjenih konstitucij raznim našim in tujim latinistom, da bi jih čim

62.9 Page 619

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
619
bolj izpilili. Bilo je veliko popravkov, vendar samo slogovnih in jezikovnih.
Da bo bralec laže našel popravke, bomo v naslednjem dodatku na eni strani podali
besedilo potrjenih konstitucij, na drugi, desni strani pa popravljen izvod v kurzivnem ti-
sku. Podali bomo tudi fotografijo prvega krtačnega odtisa (prim. str. 968–969) in stran
(prim. str. 984–985) s popravki našega svetnika.
(Vse omenjeno v MB na straneh 956–996.)
X.
DRUGI DOKUMENTI
1.
Odgovor škofa iz Albenge monsinjorju Gastaldiju
Albenga, 17. januarja 1873
Velečastita ekscelenca!
Popolnoma se strinjam s stališčem vaše velečastite ekscelence glede priporočilnega pisma,
ki naj bi ga izdali v korist odličnega in velečastitega don Boska, in to potrjujem z izkušnjo,
ki sem jo imel z nekaterimi pripravniki za posvetitev, ki so mi bili priporočeni leta 1871 in
1872 in ki sem jih oprostil izpita z ozirom na njihovega poglavarja, ki ga zelo cenim, ki pa so
bili potem zelo nevedni v teologiji in celo v razumevanju latinskega jezika. To vam zaupam
v vsej tajnosti.
Kot prepričan o pomenu izpitov za tiste, ki iz te družbe želijo prejeti duhovniško posvečenje,
bom v priporočilnem pismu, za katerega me bodo brez dvoma prosili, rade volje sledil vašim
stopinjam, in če bi bili tako dobri, da bi mi poslali prepis vašega že napisanega pisma, se bom
strogo ‚et praecisis verbis‘ (dobesedno) držal vašega dopisa. Ponosen sem, da imam v Alassiju
zavod, ki ga vodi imenovani gospod don Bosko, ki cvete po religiozni vzgoji otrok tega mesta,
vendar bi bilo želeti, da bi tu zaposleni duhovniki nadaljevali vsaj študij moralne teologije.
Vaša ekscelenca bo to lahko na primeren način dala vedeti samemu don Bosku.
V preteklem decembru so me nadlegovali zaradi šole mojega semenišča tako kakor tudi
škofa v Vigevanu in mons. nadškofa iz Genove, toda hvala Bogu, vihar je minil, ko je rektor
semenišča gospodu prefektu pokazal, da so te šole že iz pradavnih časov in da novi škof ‚nihil
innovavit‘ (ni ničesar spremenil). Izgubil sem kanonikat, ki sem ga v tej katedrali imel že 30
let in ki ga je kraljevska roka odpravila. To se je zgodilo tudi nadškofoma v Genovi in Vercel-
liju, ki nameravata uvesti sodni postopek in dokazati svojo pravico do mirne posesti. Jaz pa,
naveličan zaradi neizmerne nehvaležnosti, ki jo trpimo zaradi pomanjkanja kraljevskega
eksekvatur, sem menil, da bi napovedal svojo odpoved svetemu očetu in prosil za preskrbo.
Sedaj sem prejel sporočilo o odpravi oprostitve od poštnine z vsemi uradnimi osebami, ker
sem škof brez kraljévega placeta. Menim, da je bolje nič odgovoriti in storiti, kar se mi bo
zdelo najbolj primerno.
Ker bo tudi vas zadela ista prepoved, vas prosim, da bi, če se boste pritožili, obvestili tudi
mene, da bom skušal storiti isto.
Te neprijetnosti za zdaj še niso kaj neznosnega, vendar se bojim, da bodo nastopili še večji
zapleti v prihodnosti, ker sem od nekega poslanca zvedel, da je v parlamentu zelo močna
stranka levice, ki zahteva popolno prepoved vsem novim škofom, da bi opravljali svojo apo-
stolsko službo, dokler ne bi prejeli kraljévega eksekvatur na njihove papeške bule. Tako pač
hoče Bog in njegova sveta volja naj se zgodi ‚in omnibus et per omnia‘ (v vsem in povsod).
Ko sva študirala teologijo na kraljévi univerzi v Turinu, dragi monsinjor, sva živela veliko

62.10 Page 620

▲back to top


620
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
bolj mirno in srečno življenje. Oh, sladki spomini na tiste čase!
Sprejmite izraze mojega največjega spoštovanja in globokega občudovanja, s katerima
imam veliko čast imenovati se vaše velečastite ekscelence
najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
+ Anaklet Peter, škof
P. S.: Z velikim veseljem sem prebral vaše lepo pismo o vzgoji duhovnikov v semeniščih. Naj-
lepša hvala. V kratkem vam bom poslal svoje pismo kot uvod v pastoralni obisk.
2.
Spomenica duhovnika g. B. Anfossija
»Že sedem klerikov, ki so izšli iz šole gospoda don Boska in so bili nastavljeni za učitelje in
asistente v Domu za gluhoneme tega mesta, ni naletelo na ugoden sprejem s strani šolske
osebnosti, ki se odlikuje po pobožnosti, navezanosti na vero in po spoštovanju do duhovni-
kov. Pri vseh je bilo ugotovljeno pomanjkanje ponižnosti in pokornosti.«
Iz tega se jasno vidi, da monsinjor nadškof kot oseba, ki je vredna vsega zaupanja, v želji, da
bi dokazal, da don Bosko ni sposoben vzgajati klerikov, trdi, da je sedem klerikov, ki so prišli
iz Oratorija sv. Frančiška Saleškega, v kraljévem Zavodu za gluhoneme v Turinu dokazalo
ošabnost in nepokorščino.
Na to se odgovarja:
1. Če bi bilo to tudi res, je to samo sedem klerikov, medtem ko jih je don Bosko dal Cerkvi vsaj
tisoč. En sam primer ne more dokazati splošnega pravila. Tako bi napačno presojal tisti, ki
bi slišal nekaj župnikov pritoževati se zaradi nekaterih kaplanov, ki so bili vzgojeni v turin-
skem semenišču, in bi posplošil, da se tam slabo vzgaja.
2. Tudi če bi kaj takega dopustili, bi se morali pritoževati zaradi klerikov in ne zaradi don
Boska, saj on nima nad njimi nikakršne oblasti.
3. Vendar je treba odločno zanikati, da bi v kraljévem zavodu za gluhoneme bilo kdaj sedem
klerikov, ki bi prišli iz don Boskovega oratorija. Treba je celo reči, da tam ni niti enega.
4. So pa štirje duhovniki, ki so končali svoje gimnazijsko šolanje, dva celo filozofijo in teo-
logijo v oratoriju. To so don Janez Krstnik Anfossi, don Turletti, don Turchi in teolog Jožef
Anton Tresso. To bi bili torej štirje duhovniki in ne za lase privlečenih sedem klerikov, ki so se
izkazali za ošabne in nepokorne. Gre tu za dokazane stvari? Ne, monsinjor trdi to na osnovi
pričevanja neke osebe, ki je vredna vsega zaupanja.
5. Duhovnik Janez Krstnik Anfossi lahko predloži pisne dokaze, da se je v devetih letih svoje-
ga bivanja v tem zavodu tako vedel, da si je zaslužil posebno pohvalo tamkajšnjega vodstva.
Duhovnik don Janez Turchi je ostal pri gluhonemih malo časa in zapustil delovno mesto
zato, ker tako delo ni ustrezalo njegovim sposobnostim in ker ni hotel sprejeti ponudbe vod-
stva, da bi postal rektor.
Duhovnik don Turletti je moral po nekaj mesecih zapustiti gluhoneme zaradi bolezni, ki ga
je napadala zlasti ponoči in jo je verjetno povzročalo preveč sedenja in premalo gibanja.
Teolog Jožef Anton Tresso je zapustil zavod, ko je uprava sklenila, da bo plačevala vse osebje
razen rektorja, asistentov in služabnikov.
6. Sredi tega dogajanja se je primerilo nekaj, kar je verjetno dalo povod za zgoraj omenjeno
trditev, da je imenovanih »sedem klerikov pokazalo ošabnost in nepokornost«. Bilo je tako-
le: Teologa Tressa so obvestili, da naj si poišče stanovanje zunaj zavoda, čeprav je bilo sredi
šolskega leta. Plača, ki so mu jo določili (1000 lir letno), mu ne bi zadostovala za življenje.
Zato se je odločil, da bo pustil službo v zavodu. Zahteval pa je od uprave povrnitev škode, ki

63 Pages 621-630

▲back to top


63.1 Page 621

▲back to top


BiS 10 — 7. del: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
621
jo je utrpel, ker ni mogel takoj najti nove zaposlitve in ker je bila navada pri vseh zavodih,
da se jim izplača celotna plača, če mora prekiniti pouk brez lastne krivde. Uprava se je temu
uprla in on se je po nasvetu sedaj že pokojnega prokanclerja velečastitega kanonika Cavi-
assija obrnil na sodišče. Upravo je to močno prizadelo in verjetno je eden izmed gospodov, ki
jo sestavljajo – vsi so laiki, o tem poročal nadškofu.
7. Nadškof celotnega položaja ni dobro poznal. Kljub temu si je upal nastopiti proti tako
zaslužni osebi, kot je don Bosko v Turinu, in s tem pobil samega sebe. Oba duhovnika, Anton
Tresso in Turletti, sta po končanem latinskem študiju in filozofiji pri don Bosku vstopila
eden v semenišče v Turinu, drugi pa v Giavenu, ki obe spadati pod monsinjorja nadškofa. Tu-
kaj sta končala teološki študij, kar pomeni, da sta dokazala, da imata pravega cerkvenega
duha, in bila posvečena v duhovnika. Zato je treba vzgojo teh dveh duhovnikov ‚accepta est
referenda‘ pripisati semenišču in ne oratoriju.
8. In sedaj še to. Teolog Anton Tresso je, potem ko je zapustil zavod gluhonemih, bil dve leti
kaplan v župniji Santissima Annunziata. Potem ga je na začudenje vseh (ne zaradi pomanj-
kanja izobrazbe in sposobnosti, temveč zaradi njegove mladosti) monsinjor nadškof imeno-
val za nadškofijskega vikarja in dekana v Lanzu, eni izmed najbolj imenitnih župnij v škofiji.
Sedaj bi lahko potrkali gospodu nadškofu na vest in ga vprašali: je bil teolog Tresso, eden
izmed sedmerih klerikov, zares slabo vzgojen pri don Bosku in mu manjka duh ponižnosti
in podvrženosti (potreben zlasti tistim, ki naj bi jih postavili na svečnik?) ali ne. Najprej
vprašanje, s kako vestjo je monsinjor imenoval teologa Tressorja za svojega vikarja v tako
pomembni župniji, kot je Lanzo? In kako je mogel monsinjor trditi nekaj, česar ni bilo, in
zato ni mogel biti gotov, in to na škodo redovne družbe, ki je pod vsemi vidiki tako uspešna
in vzvišena nad vsako sodbo?
9. Naj še povemo, potem ko smo natančneje opisali primer teologa Tressa, kako je z drugimi
tremi gospodi. Duhovnik Turletti je kaplan v župniji svetega Simona in Juda v Turinu, du-
hovnik don Turchi je profesor v Rimu v zavodu, ki je pod pokroviteljstvom svetega očeta, in
don Janez Krstnik Anfossi poučuje literaturo v kolegiju San Giuseppe v Turinu. Vsi ti štirje
duhovniki so visoko cenjeni od nadškofa, ki jih je, ker jih ne pozna, zadel s težko obtožbo
samo zato, da bi očrnil tistega, ki jih je usmeril tja, kjer sedaj storijo toliko dobrega.
3.
Dovoljenje, da prenese praznik Marije Pomočnice na drug dan
(latinsko besedilo v MB X, str. 1000–1001)
4.
Diploma člana soustanovitelja akademije za cerkveno zgodovino
subalpinske pokrajine174
(latinsko besedilo v MB X, str. 1001)
174 V drugi diplomi beremo: »V število članov je bil sprejet velečastiti gospod JANEZ BOSKO, usta-
novitelj in predstojnik Salezijanske družbe.«

63.2 Page 622

▲back to top


8. DEL
UČITELJ IN OČE
1871–1874
1. Brez primere – 2. Na obisku po hišah – 3. Z vsemi – 4. Program življenja
za gojence – 5. »Lahko noč« – 6. Vezila – 7. Zaupni nasveti ravnateljem in
spremna razlaga – 8. Posebni nasveti in spodbude – 9. Poročila in odločbe
splošnih konferenc v jeseni – 10. Med duhovnimi vajami – 11. Redovni stan v
svetnikovem pojmovanju – 12. Še drugi dragoceni spomini – 13. Okrožnice
Kdor bi rad v globino spoznal don Boskove značilne kreposti, bo v tem
delu X. zvezka Biografskih spominov z naslovom Oče in učitelj našel, kar mu bo
pomagalo spoznati izredno modrost in njegovo očetovsko dobroto.
Poleg značilnih dogodivščin in mnogih predragocenih spodbujanj, ki so kar
naprej prihajala iz srca z vsemi, za vse in ob vsaki priložnosti, zlasti pri obiskih do-
mov, bomo priobčili celo vrsto dokumentov, ki ne samo kakor v prejšnjih zvezkih
pojasnjujejo ljubeznivo in neugnano gorečnost pri vzgoji dečkov za pobožnost in
krepost z nagovori za »lahko noč«, »vezili«, »spomini za počitnice«, temveč jasno
kažejo vztrajno in pametno prizadevanje, ki ga je v letih 1871 do 1874 pokazal, ko
je spodbujal svoje duhovne sinove, da bi čim natančneje živeli redovno življenje.
Tudi pri tem se mu je zdelo primerno, da je šel naprej počasi in naredil vsa-
kokrat samo en korak, kajti, kakor pravi pregovor, da, kar je preveč, škodi, in ka-
kor je on imel navado ponavljati, da sta najboljše in boljše sovražnika dobrega.
»Če bi nam don Bosko,« je velikokrat rekel kardinal Cagliero, »takoj jasno pove-
dal, da hoče iz nas narediti redovnike, verjetno nobeden ne bi ostal v oratoriju in
postal salezijanec.« Celo v letih, ko se je toliko trudil za potrditev salezijanskih
konstitucij, je vedno ravnal nadvse previdno.
Predstavili bomo Zaupne spomine, ki jih je 1871 razposlal in pozneje od časa
do časa spet ponovno poslal ravnateljem z namenom, da bi v vseh domovih gojili
tisti sveti družinski način življenja, ki so ga živeli v oratoriju. Nato so tu še po-
membni zapisniki generalnih konferenc, ki so jih prirejali po večkrat na leto, ter

63.3 Page 623

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
623
številna in zanimiva poročila o svetem apostolatu, ki ga je opravljal med duhov-
nimi vajami v Lanzu, kjer je pridigal, spovedoval in posamično sprejemal vsakega
sobrata. In končno sedem preprostih pa odličnih okrožnic, v katerih je začrtal
program salezijanskega življenja.
Prišli smo do nadvse zanimivega trenutka življenja svetega ustanovitelja, ki
bo zelo drag in koristen za vse, ki hočejo živeti po njegovem duhu, in zlasti še za
tiste, ki morajo učiti druge hoditi po njegovih stopinjah.
8.1. BREZ PRIMERE
V vsakem trenutku, v vsakem kraju in v vsaki okoliščini je bila don Boskova
dobrota nekaj izrednega.
Leta 1871 je začel hoditi v valdoški praznični oratorij mlad delavec Frančišek
Alemanno, doma iz Ville Miroglio na Monferratskem, ki se je skupaj s svojo druži-
no preselil v Turin. Oče je bil zakristan v cerkvi Brezmadežne v Borgu San Donato
in on je hodil vsako jutro ministrirat v zavod Dobrega pastirja. Ko so ga povabili v
oratorij, je že prvič, ko je bil tam, spoznal don Boska. Bil je dan razdelitve nagrad
in svetnik jih je delil. Po obredih v cerkvi je bila tudi majhna loterija in Alemanno
je zadel lepo kravato in si jo takoj nadel okoli vratu. Don Bosko ga je vprašal:
»Kako se pišeš?«
»Frančišek Alemanno.«
»Že dolgo zahajaš v oratorij?«
»Danes sem prvič tukaj.«
»Poznaš katerega izmed nas?«
»Poznam duhovnika, ki prihaja vsako jutro maševat k Dobremu pastirju.«
»In don Boska poznaš?«
Deček se je malo zmedel, potem pa je počasi dvignil oči in dejal:
»Vi ste don Bosko.«
»Pa ga poznaš?«
»Sedaj že.«
»Lahko boš dobro spoznal don Boska, če boš dal, da bo storil dobro tvoji duši.«
»Saj to je tisto, kar si želim: da bi se kdo zavzel zame.«
»Prav,« je sklenil don Bosko, »danes si na loteriji zadel kravato in jaz te bom z
njo navezal na oratorij, da se ne boš nikdar vež ločil od njega.«
Mladi Alemanno je pridno nadaljeval obisk oratorija, vstopil je v salezijansko
družbo in takoj naredil večne zaobljube. Umrl je 5. septembra 1885. Don Francesia je
1893 izdal njegov življenjepis v Katoliškem branju in opisal zlasti njegovo mladost.
Leta 1871 je bil kot dijak sprejet v oratorij enajstletni Pavel Perrona iz Val-
perge Canavese. Boječ po naravi in ker ni nikogar poznal, je sameval sam samcat

63.4 Page 624

▲back to top


624
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
in opazoval, kako so se drugi igrali, in to mu je bilo v veliko zadoščenje. Nekega
dne po sveti maši in po zajtrku, ko je kot po navadi sam slonel na stebru v stebri-
šču, je videl, kako prihaja iz cerkve neki duhovnik, ki so ga takoj od vseh strani
obdali dečki, on pa se jim je smehljal in jih vpraševal tisoč in tisoč stvari. Za vsa-
kega je imel besedo.
»Kdo pa bo to?« si je dejal Perrona.
Stopil je bliže in slišal, kako je nekemu dečku razlagal a+b-c …175 »Če hočeš
biti don Boskov prijatelj, glej, da boš a plus b minus c. Veš, kaj to pomeni? Ti bom
jaz razložil,« je nadaljeval. »Bodite vsi a (allegri) veseli, k temu še b (buoni) pridni,
minus c (cattivi) hudobni. To je nasvet za tiste, ki hočejo biti don Boskovi prija-
telji.« Mali Perrona je dejal sam pri sebi: »Kaj če je on don Bosko?« Pa ni imel več
časa, da bi si odgovoril, ker se je don Bosko poln ljubezni obrnil k njemu:
»Kdo pa si ti, dragi moj? Kako se pišeš? Kdaj si prišel k nam?« Takoj mu je od-
govoril, da se piše Perrona iz Valperge in da je prišel pred dvema ali tremi dnevi.
»Bi tudi ti rad postal don Boskov prijatelj?«
»Seveda. Pa še ne vem, kdo je don Bosko.«
Na ta odgovor so se vsi zasmejali in mu prišepetavali, da je don Bosko ta du-
hovnik, in ga pri tem ljubeznivo ščipali.
Tedaj je snel pokrivalo ter mu zaupno in veselo odprl srce. Rekel je, da bi zelo
rad postal don Boskov prijatelj in da si je, odkar je prišel od doma, želel samo to
in da mu je njegov župnik naročil pozdrave zanj.
»Prav,« je dodal don Bosko, »me veseli, kar mi pripoveduješ. Ali sedaj veš, kdo
je don Bosko?«
»Vi ste don Bosko.«
»In veš, kaj želi od svojih sinov?«
»Da bi bili vsi a plus b minus c …«
»Odlično,« je sklenil don Bosko. »Če boš tako storil, si bova dobra prijatelja.«
Verjetno bi mu še marsikaj povedal, toda prav tisti trenutek je prišel nekdo,
da bi govoril z njim, in don Bosko je dodal: »Vprašaj fante tukaj, pa boš zvedel, kaj
moraš storiti, da boš mogel govoriti z don Boskom.« In je odšel s tistim gospodom,
se povzpel po stopnicah v stebrišču in počasi izginil. Peronna ga je spremljal s
smehljajočim pogledom in z dušo, polno veselja, kakor da bi mu posijal sončni
žarek po dolgih deževnih dneh.
Ko je don Bosko odšel, se je znašel v družbi nekega dečka. Vprašal ga je, kako
se piše, kako dolgo je že v oratoriju in veliko drugih podobnih stvari. Opogumil
se je in ga vprašal, ali ve, kako lahko pride k don Bosku. Fant ga je smeje se pog-
ledal, ga prijel za roko in mu rekel: Če hočeš, te bom takoj popeljal. Povedel ga
je v zakristijo ter mu pokazal naslanjač pod velikim križem in dve dolgi klopi na
175 Prim. Življenjepisi salezijancev, ki so umrli leta 1885-86. San Benigno Canavese, 1890. Ti-
pografia e Libreria Salesiana, stran 72.

63.5 Page 625

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
625
vsaki strani in mu dejal, da don Bosko tukaj navadno spoveduje in da ga prav zato
pričakuje.
Peronna se je zahvalil svojemu obveščevalcu in se od tistega trenutka začel
pripravljati na pogovor z don Boskom, kakor je bilo dogovorjeno. Drugo jutro, ki
ga je imenoval svojo srečo v oratoriju, je prišel k don Bosku in se prvikrat spove-
dal pri njem, ki je postal njegov dobrotnik, njegov oče, njegov prijatelj, njegovo
vse na poti k Bogu.
Frančišek Picollo iz Pecetta Torinese je vstopil v oratorij prve dni avgusta
1872, ko je bil don Bosko ravno odsoten. Medtem se je seznanil s salezijancem
don Petrom Racco, ki ga je potem predstavil svetniku. Frančišek, ki ga je bilo sram
se prikazati, se je skrival za don Racco in don Bosko je smeje se vzkliknil: »Čuj, ali
se bojiš don Boska? Kar ostani pri don Racci, jaz sem zadovoljen.« Don Racca je
bil določen za hišo v Sampierdareni, in ker je bil Picollo tako žalosten, da se je kar
naprej jokal, mu je don Bosko dal vedeti, da če hoče iti z don Racco, on nima nič
proti. Takoj se je potolažil in izjavil, da raje ostna z don Boskom. Občutil je njegovo
dobroto v letu, ko je obiskoval drugi gimnazijski razred.
»Nekega dne – tako pripoveduje on sam – me je prišla obiskat moja dobra
mati. Govorila sva na dolgo med odmorom po kosilu in med drugim mi je zaupa-
la, da je prosila don Bologno, prefekta zunanjih, da bi še malo počakal na plačilo
majhne mesečnine, češ da bo dolg poravnala takoj, ko bo prodala pridelek vina.
Don Bologna pa ji je odgovoril: »Če ne boste plačali, vam bom poslal sina domov.«
Zaradi te grožnje je bila vsa v solzah in jaz, ki sem moral iti v šolo, sem jo pustil
vso objokano. Po šoli so me na moje veliko začudenje poklicali v vratarnico; moja
mati še ni odšla in me je hotela še enkrat videti. Tekel sem tja in sem našel mater
vso zadovoljno. Zmagoslavno mi je dejala: »Čuj, Cecchino, jaz ne jokam več in tudi
ti bodi dobre volje, kajti šla sem k don Bosku in mi je rekel: Čujte, dobra žena, ne
jokajte, recite svojemu sinu, da če ga bo don Bologna spodil iz hiše skozi vratarni-
co, naj se vrne skozi cerkvena vrata, kajti don Bosko ga ne bo nikdar poslal stran.«
Nekaj podobnega se je pripetilo tistega leta nekemu drugemu gojencu, ki je
pozneje postal salezijanec, Evzebiju Calviju iz Palestra. Deček je bil ves žalosten
in zaskrbljen, kajti starši zaradi velikih težav niso mogli plačati sicer nizke me-
sečnine in don Bologna je v dogovoru z don Boskom odločno zahteval sicer zelo
majhno vsoto, kakor je bilo dogovorjeno. Zato jim je pisal, da naj plačajo ali pa
vzamejo otroka iz zavoda. Evzebij je vedel, da je mogel stvar urediti samo don
Bosko, da bi mu odpustil dolg, kakor se je to pogosto dogajalo, če so bili za to
zadostni razlogi. Vendar si ni upal stopiti pred svetnika. Ko ga je nekega dne videl
vsega zamišljenega in žalostnega, ga je takoj vprašal:
»Kaj ti je?«
» Oh, don Bosko! Starši ne morejo več plačati mesečnine in prefekt je pisal …«
»In kaj potem?«
»Moral bom prekiniti šolanje.«

63.6 Page 626

▲back to top


626
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Imaš rad don Boska?«
»Oh, da.«
»Potem lahko stvar hitro urediva. Piši svojemu očetu, da naj si za preteklo ne
beli glave, v prihodnje pa naj plačuje, kolikor more.«
»Toda moj oče ne bo zadovoljen s splošnim dogovorom. On bi rad plačal, ven-
dar bi rad vedel, koliko mora plačati.«
»Koliko si plačeval na mesec?«
»Dvanajst lir.«
»Piši mu, da je mesečnina pet lir, ki jih bo plačal, če bo mogel.«
Pri teh besedah je Calvi začel od veselja jokati. Don Bosko mu je dal listek za
don Ruo, s katerim je bila zadeva urejena. Nadaljeval je šolanje, postal salezijanec
in duhovnik.
Koliko tisoč gojencev je dobilo dokaze take očetovske ljubezni!
Z vsemi, tudi s preprostimi pripravniki za vstop v družbo je bil nadvse lju-
bezniv in dobrotljiv. Jeseni 1872, ko se je nekaj dni mudil v Peveragnu, je prišel k
njemu lekarnar Angel Lago, ki je bil tako prevzet od čudežnega vpliva, ki je priha-
jal iz njegove osebe, da se je odločil, da bo pustil svojo lekarno, postal salezijanec,
šel z don Boskom in mu izročil ves denar, ki bi ga zbral za dečka, ki ga je Lago pri-
poročil za sprejem v oratorij. Svetnik je bil tiste dni v veliki denarni stiski. Lekar-
nar ga je natančno obveščal o vseh svojih korakih, on pa mu je svetoval pametno
in previdno:
Predragi Angel Lago!176
Odobravam prodajo in razdelitev lekarne. V teh stvareh je treba znati narediti velike
žrtve, ohraniti krščansko ljubezen in pokazati, da nismo navezani na zemeljske dobrine.
Kar privedi s seboj dečka Maccagna. Hiša in nova zakristija sta sicer polni, vendar
bomo poskušali stvar urediti. S Peveragnesijem naredi vse mogoče izjeme. Naj ima
samo redno osebno opremo. Drugo bo Bog dal.
Menim, da je prav, da si izročil pooblastilo za upravljanje svojih stvari, kakor je tre-
ba, da ti ne bo treba vsak trenutek skrbeti. Toda poišči goloba, ki se ne bo spremenil
v skobca. Naj bo človek, ki ga dobro poznaš.
Koliko reči naj bi naredili v tej hiši! Denar, ki ga boš iztržil, uporabi za stvari, ki jih
potrebuješ, sicer pa ga prinesi s seboj. Verjetno bi s tem denarjem odkupili nekaj kle-
rikov od vojaškega nabora za našo družbo.
Lepo pozdravi v mojem imenu župnika don Scheza, dragega don Alojzija, gospoda
Campano in povej vsem, da bom prihodnjič, ko bom prišel tja, zelo pazil na Girò (vrti-
nec, op. prevajalca), da me ne bo vrtel, temveč se obnašal kot poštenjak.
Bog naj nas vse blagoslovi. Moli zame, ki sem v bratski ljubezni J. K. tvoj najvdanejši
Turin, 5. 11. 1872
prijatelj duh. Janez Bosko
176 V izvirniku sicer piše Laghi. Videti je, da se ni točno spominjal imena ali pa ga je napačno razumel.

63.7 Page 627

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
627
Lekarnar Angel Lago je prišel tistega leta v oratorij in vstopil v noviciat sale-
zijanske družbe. Po don Boskovem nasvetu je študiral teologijo in s 43 leti postal
duhovnik. Postal je svet Gospodov služabnik, najsi je daroval sveto mašo ali molil
brevir, bil pri svetih obredih ali poslušal Božjo besedo. Zdelo se je, da si gledal v
njem angela, in tudi zunaj cerkve je s svojim vedenjem kazal, da je prepoln naj-
lepših kreposti.
Delal je v don Ruovem uradu, ko je bil ta prefekt družbe, pozneje Boskov vi-
kar in nato njegov prvi naslednik. Odlikoval se je po izredni delavnosti in prej
edinstveni kot redki modrosti. Nikdar si ni dovolil najmanjšega razvedrila, nik-
dar ni izgovoril nobene odvečne besede. Vedno je bil moder, vedno veder, vedno
zbran pri delu, ki mu je pogosto posvečal cele noči. Kljub tolikim naporom se
je zelo zatajeval pri mizi, čeprav je bil bolj slabotnega zdravja. Edino razvedrilo
zanj je bilo, da se je po kosilu in večerji, potem ko je opravil obisk Najsvetejšemu,
skromno sprehajal s kakim sobratom. Čeprav je bil tako zelo strog sam s seboj,
pa je bil do drugih poln najljubeznivejše pozornosti. Vse je sprejemal z izbrano
ljubeznivostjo.
Ob njegovi smrti, 14. marca 1914, zaradi starostne oslabelosti so vsi, ki so ga
poznali, enoglasno trdili: »Umrl je svetnik. Če don Lago ni šel naravnost v nebesa,
kdo bo potem lahko prišel tja?«
Klerik Jožef Giulitto iz Solera (Alessandria) je po izpovedi triletnih zaobljub
želel obiskati starše in don Bosko mu je ljubeznivo pisal:
Predragi Giulitto!
Dovoljujem ti, da greš za en teden na počitnice, če boš le odšel in se vrnil dober, če
boš študiral, se zaposlil tako, da boš poiskal kakega dobrega gojenca, in posvečeval
svoje sorodnike in prijatelje. Pozdravi vse svoje sorodnike, zlasti kanonika, ki te je
priporočil hiši v Valdoccu.
Bog naj te blagoslovi! Moli zame, ki sem tvoj najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Lanzo, 26. 9. 1971
Klerik Jožef Ronchail, ki je bil v Alassiju, in čeprav je prejel le nižje redove, že
član hišnega sveta, se je na predvečer subdiakonata bal teh odločilnih korakov in je
to stisko izrazil don Bosku. Don Bosko ga je spodbujal, naj gre naprej ‚in Domino‘.
Predragi Ronchail!
Naj te stvar, o kateri mi pišeš, ne vznemirja. Ker je hudič izgubil igro, bi se rad maščeval
na drug način. Ne oziraj se na to in pojdi odločno naprej, kakor sem ti že ustno povedal.
Priporočil te bom Gospodu. Pozdravi gospoda ravnatelja in moli za svojega najvda-
nejšega v J. K. duh. Janez Bosko
Turin, 5. 3. 1872
Dne 16. istega meseca je klerik Ronchail prejel subdiakonat, maja diakonat
in septembra duhovniško posvečenje, oktobra pa je bil že postavljen za prefekta
v zavodu.

63.8 Page 628

▲back to top


628
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Don Janez Garino, katehet v Alassiju, ki je 5. aprila 1869 naredil triletne zaob-
ljube, je bil v dvomih, ali naj naredi tudi večne. Don Bosko mu je pisal:
Predragi don Garino!
Ker nimaš težav in misli proti svojemu poklicu, lahko brez nadaljnjega narediš večne
zaobljube. Še naprej moli zame, za moje telesno zdravje in še veliko bolj za zdravje
moje duše. Pozdravi gospoda ravnatelja in druge naše sobrate in imej me za najvda-
nejšega v J. K. duh. Janez Bosko
Turin, 21. 3. 1872
Mesec pozneje je don Garino izpovedal večne zaobljube.
Mons. Costamagna je zapisal: »Gotovo je, da če bi vsi salezijanci, ki so živeli
z don Boskom, hoteli opisati nežno prizadevanje, ki jim ga je izkazal, bi napolnili
veliko debelih zvezkov v foliu. On je kakor Božji Odrešenik ‚pertransiit bene faci-
endo‘.177 Naše duševne in telesne bolečine je sprejemal kot svoje, čeprav je dosti-
krat vedel, da so bolj umišljene kot resnične. Vedno nam je dovoljeval vse, če le ni
bilo v našo telesno in duhovno škodo. Svojo privolitev je dajal vedno rade volje,
vse do skrajnosti dovoljenega. ‚Ne‘ nam ni dal takoj občutiti, da nas ne bi užalostil.
Ko pa je prišel čas tudi za to, je to storil, da smo se komaj zavedali. Dobro je vedel,
da negotovost in zavlačevanje mučita tako predstojnike kot podrejene.
Prizadeval si je, da nam je olajšal težo študija in dela s cerkvenimi prazniki,
izleti, gledališkimi predstavami in drugimi razvedrili, kar je bilo vedno zelo pe-
stro in nedolžno. Skrbel je, da smo bili pozorni, da ne bi zboleli, kajti zdravje ni
naša last, temveč last družbe. Zato naj bi se izogibali prepihov, vlage, izpostavlja-
nja soncu, zlasti v mesecih z ‚r‘: (mensibus erratis). Imel je navado priporočati ‚in
sole ne sedeatis‘ (v mesecih z ‚r‘ ne posedati na soncu).178 Branil nam je, da bi od-
hajali iz toplih v mrzle prostore brez potrebne obleke, se zadrževati na hladnem,
ko smo prepoteni, preveč ali premalo pili in jedli, po nepotrebnem zapravljati glas
pri pouku ali pridiganju itn., duševno delo takoj po jedi, premalo spanja. ‚Sep-
tem horas dormivisse‘, nam je ponavljal, ‚satis juveni senique‘ (sedem ur spanja
je zadosti tako za mlade kakor za stare). Vendar je prepuščal ravnateljem, da so
določali eno uro več ali pa manj spanja, pač glede na okoliščine, hotel je, da se ne
bi prepuščali melanholiji, ki je potuhnjeno pila cvetoče zdravje, in končno naj ne
skrbimo preveč za svoje zdravje, ko jemljemo vsa mogoča pomirila in zdravila, ki
nam ga navsezadnje uničijo po pregovoru: qui medice vivit, modice (ali: miserri-
me) vivit«179 [kdor živi z zdravnikom, živi skromno (ali: bedno)].
177 Prim. Apd. 10,38.
178 Nei mesi errati, non seder sopra gli erbati (v mesecih z r ne posedajte na travi). Don Costama-
gna je pripomnil: »Tukaj v Ameriki bi gotovo rekel: non erratis (ki nimajo r).«
179 Prim. Mons. G. Costamagna, Zaupna pisma ravnateljem salezijanskih domov v Tihomorskem
vikariatu, Santiago, Escuela Tipografica Salesiana, 1901, str. 109.

63.9 Page 629

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
629
8.2. NA OBISKIH PO HIŠAH
Iz svetnikovega srca in iz njegovih ust so prihajali modri nasveti ob vsaki
priložnosti, zlasti pa še ob zasebnih pogovorih in na konferencah, ki jih je imel na
pogostih obiskih v posameznih domovih. Ni lahko nakazati obširnega apostolata,
ki ga je opravljal pri teh obiskih, ki so močno povečevali njegove napore in nje-
govo ljubezen. Kakor smo ga videli čudovitega pri ustanavljanju domov, tako ga
bomo sedaj videli ljubeznivega in nadvse skrbnega očeta vseh njegovih sinov, ki
jih je skušal spodbuditi in navduševati s svojo navzočnostjo.
Čeprav ob svojem prihodu ni želel akademij in gledaliških predstav, tudi ne
povabil gostov, »da se ni izgubljal čas«, kakor je imel navado reči, je hotel vse vide-
ti, se osebno prepričati o vsem, zaupno govoriti z vsemi, tako predstojniki kakor
gojenci, in vsi so se ga nadse veselili.
Kakor hitro je stopil v hišo, je bilo njegovo prvo vprašanje – tako je dodal don
Alojzij Piscetta –, ali je v hiši kak bolnik, in ga je šel takoj obiskat. Za bolnike je
skrbel z zares materinsko ljubeznijo in se prepričal, ali imajo vse potrebno. Prav
tako se je zanimal, kako so ravnali z bolehnimi pa tudi z zdravimi. Varčevanje da,
vendar pa tudi krščanska ljubezen. Skrbimo zanje tako glede hrane, obleke in tudi
vsega drugega, kar potrebujejo.
Prvi večer po večernih molitvah je z najbolj preprostimi in ljubeznivimi bese-
dami ponovno pozdravil vso skupnost.
V Lanzu je ob podobni priložnosti takole nagovoril skupnost: »Bil sem na
obisku v zavodu v Borgu San Martino. Veliko smo govorili o vas in povedali toliko
lepih stvari, ki jih ne bom tukaj ponavljal. Med drugim so me tisti fantje vprašali:
Ali imajo v Lanzu don Boska tudi tako radi kot tukaj? Molijo tam tako goreče za
don Boska kot tukaj? Ali storijo tam vse, kar mu je v tolažbo kot tukaj?« S tem
uvodom je začel svoje razmišljanje. Vsi so ga nadvse pozorno in vdano poslušali,
da bi jim povedal to, kar mu je bilo najbolj pri srcu: da bi tudi oni stalno živeli v
Božji milosti.
Naslednje jutro so povsod, bodisi za vajo za srečno smrt ali ob obhajanju ka-
kega praznika, obdali njegovo spovednico, ker so se vsi želeli spovedati pri njem.
Po večernih molitvah je zbral vse sobrate za posebno konferenco, kakemu iz-
med najbolj izkušenih klerikov pa je naročil, da je nadzoroval v spalnicah. Pri teh
konferencah je poleg kakega posebnega nagovora povsod dajal čisto konkretne
nasvete, ki jih je treba zapisati.
Tiste čase so bili v večini domov preprosti kleriki, ki so poleg svojega študija
še poučevali in asistirali gojence. Tem je dajal naslednje nasvete:
Kleriki naj učijo gojence spoštovati predstojnike z zunanjimi znamenji spo-
štovanja, s pozdravljanjem in zaupanjem.
Predstojniki naj se nikoli ne užalijo za kake malenkosti. Naj bodo mirni, potr-
pežljivi, naj znajo čakati, naj vprašujejo, preden bodo vzeli zares to ali ono.

63.10 Page 630

▲back to top


630
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Učitelji naj se zavedajo, da je šola samo eno izmed sredstev, da lahko dela-
mo dobro: so kakor župniki v župnijah, misijonarji na področju njihovega delo-
vanja. Zato naj od časa do časa prikažejo krščanske resnice, govorijo o dolžnosti
do Boga, o zakramentih, o pobožnosti do matere Božje Marije. Skratka, njihova
šola naj bo krščanska. Naj odkritosrčno in mirno spodbujajo gojence, da naj bodo
dobri kristjani. To je močno sredstvo, s katerim si pridobimo mladino in njeno
zaupanje. Kdor se sramuje spodbujati k pobožnosti, ni vreden, da je učitelj. Fantje
ga bodo prezirali in on ne bo delal drugega kot kvaril srca, ki mu jih je Božja pre-
vidnost izročila v varstvo.
Noben sobrat naj si ne dovoli omalovažujoče besede na račun drugega ali
obsojanja kakega sobrata, zlasti pred gojenci, kajti v sebi razprto kraljestvo bo
uničeno. Napake je treba zakrivati, sobrate je treba braniti in nihče naj si ne nade-
va videza priljubljenosti, ki rodi samo razočaranje.
Nihče naj ne kritizira hrane in odločitev predstojnikov pred fanti, kajti ti bi
se kmalu naučili godrnjati, iz godrnjanja pa pride nemoralnost in s tem smrt duš.
Poleg tega pa bo treba o vsem tem dati Bogu še kako težek obračun. In kakšen
zgled pokorščine, ljubezni in zatajevanja je tako početje?
Točnost in natančnost pri asistenci v cerkvi, učilnici, v vrstah, v spalnici, na
sprehodu, na odmoru.
V cerkvi naj bodo pričujoči vsi, kleriki in duhovniki, in naj se nihče ne izgo-
varja. Duhovniki naj mašujejo pred mašo skupnosti ali po njej. Tisti, ki so že ma-
ševali, naj se zahvaljujejo, tisti pa, ki bodo maševali, naj se pripravljajo na mašo ali
molijo brevir. To je njihova stroga dolžnost, da se fantje lepo vedejo in pobožno
molijo. Nihče ne more storiti ničesar bolje kot učitelj. V mesečnem obvestilu naj
se obravnava tudi to.
Asistenca v učilnici. Ne gre samo za to, da skrbimo za tišino, treba je biti po-
zoren predvsem na moralnost. Kako je mogoče, da samo en človek nadzoruje več
sto gojencev? Zato tudi pomočniki ne smejo zapustiti svojega mesta in tako mora-
jo ravnati vsi, ki so odgovorni za študij. Vse naše pretveze bo presojal Bog. Koliko
slabega se lahko zgodi v učilnici, če ni asistence!
Asistenca v vrstah. Eden naj bo na čelu in drugi na koncu. Vsi tisti, ki so prosti,
kakor tisti, ki asistirajo, morajo biti tiho, sicer se bodo fantje zabavali, začeli poti-
homa med seboj govoriti in to kdo ve o čem.
Asistenca v spalnici. Noben asistent naj nima tako velike celice, da bi mogel
tam hraniti knjige in študirati. Spalnica ni kraj za študij, poleg tega pa bi razsipa-
vali z lučjo. Držimo se naših pravil, sicer gorje moralnosti! V spalnici zahtevajmo
strogo tišino in gojencev nikdar ne puščajmo samih.
Asistenca na sprehodu. Kolikor je mogoče, naj gojenci hodijo v vrstah štirje
po štirje, tako bo eden vplival na drugega. Nikdar ne dovolimo nakupovanja sadja
ali drugih jedi in oddajanja slabih pisem. To bi pomenilo, da imajo gojenci pri sebi
denar, kar bi vodilo k tatvinam in mešetarjenju. Nikdar naj se ne dovoli zapuščati

64 Pages 631-640

▲back to top


64.1 Page 631

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
631
vrste, razen če je kaj nujnega. Do koliko grehov lahko pride, do koliko slabih po-
govorov in celo do pogovorov z ženskami. Zato ne dovoljujmo nikdar nakupa vina
in žganih pijač ali kajenja: dim razgreva drobovje.
Ob četrtkih naj tisti, ki ne spremljajo gojencev na sprehod, ne hodijo iz za-
voda brez dovoljenja ravnatelja ali prefekta in naj se ne hodi nikdar v gostilne ali
zasebne hiše. Ravnatelj bi utegnil koga potrebovati, pa ga ne bi bilo. Poleg tega
mora pokorščina posvečevati vse.
Asistenca na odmorih. Približati se skupinam, se na lep način vključiti vanje
in jih pametno razbiti. Pod eno ali drugo pretvezo je to lahko tako, da enega poš-
ljemo kam z naročilom, drugega po kako knjigo itn. Tudi kleriki naj se ne zbirajo
v skupine in se med seboj zabavajo. O čem naj le toliko govorijo? Vedno bo prišlo
do opravljanja.
Asistenca v šoli. Gojenci naj imajo roke vedno na klopi. Ne puščajmo jih nik-
dar samih. Ko je kdo končal svojo šolo in tistega, ki bi moral priti za njim, še ni, naj
potrpi in ne zapušča razreda.
Če bi vsi ravnatelji, kakor pravi don Lemoyne, izpolnjevali nasvete, ki jim jih
je dajal naš neprimerljivi učitelj in oče, bi imeli v rokah najpopolnejšo didaktično
razlago našega vzgojnega sistema.
In sedaj še nasveti, ki naj bi jih nikdar ne pozabili: o načinu kaznovanja,
preprečevanju godrnjanja in odnosa v določenih primerih:
Asistenti naj nikdar ne kaznujejo, temveč naj poročajo predstojnikom. Tako
se bodo rešili nevšečnosti in se ne bodo izpostavljali nevarnosti, da bi se zmotili.
Nikdar naj ne kaznujejo tistih, ki bi se pregrešili proti asistentu, ne da bi prej govo-
rili z učiteljem. Prestopki, ki jih gojenci naredijo zunaj šole, so izključna domena
prefekta. Vendar je treba prestopke glede spoštovanja asistenta strogo kaznovati.
Če so kakega fanta zaradi težkega prestopka poslali iz razreda, naj prefekt ali
šolski svetnik prepriča učitelja, da ga spet sprejme. Po potrebnih opozorilih bodo
krivce spet spustili v razred.
Nikdar ne kritizirajmo ali opravljajmo tega ali onega, bodisi sobratov kakor
gojencev v navzočnosti drugih gojencev. Vsaka beseda naj bo polna ljubezni, in če
je treba koga opozoriti, naj se to zgodi popolnoma zasebno.
Nikdar ne govorimo z gojenci o tajnih navodilih predstojnikov.
Nikdar ne govorimo z gojenci ali s služabniki o neredih v drugih zavodih, ne
z učenci enega razreda o neredih v kakem drugem razredu.
Nikdar ne vprašujmo o stvareh vesti niti se ne zanimajmo, ali hodi kdo k spo-
vedi in k svetemu obhajilu. To je zadeva kateheta.
Ko učitelji v razredu karajo nepridiprave, naj nikoli ne omenjajo prejema zak-
ramentov kot očitek zaradi njihovega obnašanja.
Ohranjajmo v največji tajnosti ime tistega, ki bi odkril kak velik prestopek, ki
se je zgodil v hiši. Vendar lahko opozorimo skupnost, da so ljudje, ki opazujejo in
bodo poročali naprej.

64.2 Page 632

▲back to top


632
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Nikdar ne hvalimo kakega fanta v navzočnosti drugih sobratov, ker take po-
hvale potem ponavljajo še drugi in so lahko vzrok za ošabnost in posebna prija-
teljstva.
Čeprav je prepovedano, da bi se gojenci dotikali drugega, ni treba biti v
skrbeh, če to delajo bežno, ob navzočnosti asistentov, ali če igrajo verigo ali div-
jega moža.180
Vse dni, ki jih je prebil v kakem zavodu, je imel dobro besedo za vsakega, ki
ga je srečal.
Nekemu prefektu je svetoval: »Ne pozabi, da v zavodu tudi pred gojenci mora
biti prvi ravnatelj, ti pa bodi vedno njegov predstavnik.«
Želel je, da se ne bi nikdar opuščal tedenski pouk v lepem vedenju. Na začet-
ku leta naj se točno zapišejo vsi predmeti, ki so jih prinesli gojenci s seboj, tako
obleka kakor perilo in posteljnina. Tudi za najmanjše je treba poskrbeti, da bodo
snažni in da jih kak klerik, kak pomočnik ali tudi kaka dobra gospa lepo počeše.
Nekemu asistentu je dejal: »Si vis amari, esto amabilis« (če hočeš, da te bodo
imeli radi, bodi ljubezniv). Prvi vtisi otrok so vedno s področja vzgoje. Za božjo
voljo, nikdar jih ne dražimo s kaznimi in grobim ravnanjem, da ne bodo preklinja-
li črnih oblek. Saj je že zadosti sovraštva, ki ga imajo mnogi do duhovnikov.
Ko je v Lanzu srečal glavnega asistenta v učilnici, kjer se je zbiralo v tišini
dvesto gojencev, je dejal: »Imej vedno odprte oči, da boš videl daleč in natančno.
Čeprav nam je Gospod poslal dobre sinove, pa je vendar dobro, da včasih malo
podvomiš. Glej, vprašuj, poskrbi, imej za veliko vsako še tako majhno žalitev Boga,
ki bi lahko postala vzrok velikih neredov in velikih Božjih žalitev. Pazi zlasti na
knjige, ki jih berejo, čeprav vse zelo spoštuješ in nikomur ne jemlješ poguma. Ven-
dar nikdar ne nehaj opazovati, biti pozoren, razumeti, pomagati, sočustvovati. Daj
se voditi pameti in nikdar strasti.
Nekega popoldneva, ko se je pogovarjal z učitelji prvih razredov ljudske šole,
je dal naslednja navodila: »Na začetku šolskega leta poskrbite, da bo šola prijetna,
in opustite teorijo o slovnici in aritmetiki. Ko računate, jih povabite, da računajo
na pamet, ter dodajte kako zgodbo in račun v obliki zgodbe. Pri slovnici naj učen-
ci ponavljajo kratke stavke. Recite jim npr.: ‚Bog ... povejte kako Božjo lastnost.‘
Odgovorili bodo: ‚Večen.‘ Torej: ‚Bog je večen.‘ Tako jih boste praktično učili, kako
se tvorijo stavki. Potem pojdite naprej k zloženim stavkom in jim razložite, kaj je
osebek, kaj prilastek in tako naprej. Tako se bodo učenci naučili lepo tvoriti stav-
ke. Na koncu jim dajte preprosto nalogo, kako pripoved, pismo, ki ga imate že v
kaki knjigi. Naloge nato vse pozorno preberite in jih popravite, zatem narekujte
besedilo in na koncu naj se ga naučijo na pamet.«
Ko so ga vprašali, kako naj pridigajo otrokom, da bodo radi poslušali in imeli
od tega čim večjo korist, je odgovarjal: »Potem ko jasno predstavite predmet, o
180 Dve zelo živahni igri, ki se jih udeležuje veliko fantov v oratoriju.

64.3 Page 633

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
633
katerem boste govorili, nikdar ne pozabite končati s kakim zgodovinskim dogod-
kom ali ponazorilnim zgledom, nato jih vprašajte to, kar ste razložili. In če nobe-
den ne odpre ust, sami odgovorite na vprašanja.« Tudi sam je pogosto tako storil.
Ko je nekoč imel slavnostni govor o sv. Alojziju, je na koncu dejal: »Sedaj boste,
dragi fantje, šli domov in vaši starši vas bodo vprašali: ‚Kaj ste delali v oratoriju?‘
Odgovorili boste: ‚Obhajali smo praznik sv. Alojzija.‘ ‚Kako? Kaj ste delali?‘ ‚Spo-
ved, obhajilo, godba, loterija, gledališče. Govoril je tudi don Bosko.‘ ‚In kaj vam
je povedal?‘ ‚Priporočil nam je, da naj bomo poslušni svojim staršem, da naj se
izogibamo slabih tovarišev, da naj hodimo v oratorij po zgledu sv. Alojzija.‘« Nato
je nadaljeval in jim pomagal, da so si pridigo dobro zapomnili, da so jo lahko po-
novili svojim staršem in prijateljem do podrobnosti.
Na rednih obiskih v zavodih v Lanzu, Borgu San Martino, Cherascu in pozneje
v Varazzeju, Alassiju in Valsaliceju je svetoval, naj najslabšim plačnikom mesečni-
ne pošljejo opozorilo. Če po osmih dneh ne bi nič odgovorili, se jim znova piše in
prosi, da naj sporočijo, kdaj bodo poravnali mesečnino. Če tudi to ne bi pomagalo,
naj jim po desetih dneh sporočijo, da jim bodo, če ne bodo plačali mesečnine ali
določene vsote za tri mesece ali pol leta, kakor je bilo dogovorjeno, njihovega
sina poslali domov. Vendar je svetoval tudi izjeme, kot npr. za premožne starše, za
katere se je vedelo, da bodo račune poravnali, ali če je šlo za fante, ki so jih poslali
in priporočili župniki.
V teh zavodih je tudi zahteval, da so starši svojim otrokom priskrbeli primer-
no obleko. Če na koncu leta zaradi družinskih nesreč kdo ni mogel več plačati
mesečnine, je priporočil, da naj otroka pošljejo v oratorij v Valdoccu, seveda z rav-
nateljevim priporočilom o lepem vedenju in dobrem uspehu v šoli. Ravnatelje je
imel navado vpraševati: »Ali kaj moliš za svoje gojence? Ali hočeš, da ti svetujem
zelo prijetno darilo za gojence? Reci kakemu pridnemu dečku: ‚Zadovoljen sem
s teboj. Sporočil bom to tvojim staršem.‘ Videl boš, kako bo to vplivalo na dobra
srca! Potrudi se, da boš redno imel svojim gojencem večerne govore.«
Medtem ko se je svetnik trudil in jih vse spodbujal, da bi mu drug za drugim
zaupali svoje potrebe in tudi samo svoje želje, in medtem ko je pozorno opazoval,
kako so izpolnjevali pravila in pravilnike tako predstojniki kakor tudi gojenci in
kako so upravljali z materialnimi dobrinami, se je na vso moč trudil, da bi omilil
nasprotja, ki so mogoče nastala med enim in drugim. Vendar se ni nikdar opre-
delil niti proti enemu niti proti drugemu, dokler ni potrpežljivo poslušal obeh,
pretehtal njunih razlogov in presodil položaja.
Ista navodila je dajal tudi vsem predstojnikom, kajti, tako je ponavljal, pogos-
to se odkrije, da nekatere stvari, ki so se zdele kot tramovi, niso nič drugega kot
samo slama.
Na podoben način je skušal poravnati morebiten spor med kakim podložnim
in predstojnikom, in če je bila krivda na strani predstojnika, je vedno našel način,
da se je stvar mirno rešila. Tako je na eni strani rešil dostojanstvo avtoritete, na
drugi pa pravice nedolžnega.

64.4 Page 634

▲back to top


634
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Opozarjal je, da je treba biti pri težkih odločitvah nadvse previden. V določe-
nih primerih se je tudi sam posvetoval z drugimi.
»Pogosto,« je pričal mons. Cagliero, »je vprašal za svet nas duhovnike in sta-
rejše člane družbe. Naj povem, da je bilo v nekem primeru treba sprejeti zelo tež-
ko odločitev v breme nekega krivca. Dal me je poklicati v svojo sobo in mi dejal:
‚Dolžnost me sili, da se odločim za to stališče. Ker pa je stvar zelo resna, sem želel
slišati tvoje mnenje.‘ ‚Moje stališče je, da naj bo don Bosko tudi v tem primeru še
njegov oče. Fant ne namenja stvari pozornosti, kakršno ji pripisujemo mi. Toda
sčasoma se bo zavedel, kaj je storil, popravil se bo in bo nekoč dober član družbe.‘
Božji služabnik se je pomiril. Umiril se je tudi ta naš sobrat in popravil in dela naši
družbi izjemne usluge še danes.«
V nekaterih primerih – na splošno zadovoljstvo redkih – je moral odločno
ukrepati s tem, da je koga premestil iz ene službe v drugo, iz enega kraja v dru-
gega, vendar je to storil tako previdno, da v nikomer ni vzbudil niti najmanjšega
suma. Tako je obvaroval sramote premeščenega, ki mu je dostikrat zaupal službo,
ki je bila po dostojanstvu enakovredna prejšnji, da se ne bi zagrenil, temveč dobil
nov zagon za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
»Dobro se spominjam,« je pripovedoval don Frančišek Cerruti, »da je nekega
leta poslal v Alassio nekoga, ki se je zelo pregrešil in za katerega – človeško govor-
jeno – izključitev ne bi bila prevelika kazen. Izročil mi ga je in mi jasno predstavil
prestopek, ki ga je storil. Njemu pa je povedal, da je novega predstojnika o vsem
jasno obvestil. Hkrati pa mi je priporočil, da naj se ohranijo vsa zunanja znamenja
spoštovanja, da tisto, kar je bilo skrito, ne bi postalo očitno in da bi sobrat imel
vso možnost, da bi se popravil. To je na sobrata naredilo močan vtis in nekega
dne mi je rekel: ‚Vem, da me ima don Bosko zelo rad in me hoče rešiti.‘ Počasi se
je popravil in se tako rešil.«
8.3. Z VSEMI
Na najnežnejši in ljubezniv način je dajal ukaze komur koli, tudi najponižnej-
šemu sobratu. Nikdar ni uporabljal ukazovalnega načina, temveč je vedno prosil
kot uslugo. Tudi o tej potezi njegovega značaja imamo nekaj pričevanj, ki jih ne
bomo opustili.
Herminij Borio, fant bistre glave in odločne volje, je bil po kleriški preobleki
poslan v Borgo San Martino, kjer naj bi poučeval, vendar se ni počutil dobro. Ko
je don Bosko uvidel, da bi bilo najbolje, da bi ga odpoklical, mu je poslal pismo:
Predragi Borio! Iz potrebe, da ti dam primerno zaposlitev, in tudi za to, da boš imel
lažje okoliščine za študij, menim, da je najbolje, da se vrneš v prejšnjo kletko k svoje-
mu nespremenjenemu prijatelju don Bosku.

64.5 Page 635

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
635
Pridi kadarkoli, postelja zate je pripravljena. Bog naj te blagoslovi in imej me za
najvdanejšega v J. K. duh. Janez Bosko
P. S.: Pozdravi gospoda ravnatelja in mu to povej. Na svidenje.
Turin – Valdocco, 16. 1. 1871
Svetnikova očetovska zavzetost je 1872 pridobila dragocen salezijanski pok-
lic. Janez Tamietti, ki je vstopil v oratorij 1860, je 1863 oblekel duhovniško obleko
in dve leti pozneje naredil triletne zaobljube.
Toda po triletnih zaobljubah, ki jih je preživel v šoli, kjer je zelo uspešno po-
učeval, se ni več čutil primernega, da bi ostal v družbi. To je večkrat povedal don
Bosku in ga prosil, da bi mu poiskal kako drugo meto, kjer bi mogel nadaljevati
poučevanje. Dobri oče mu je odgovarjal, da naj prepusti njemu vso skrb za svojo
prihodnost in da naj bo miren.
Leta 1871 se je junija spet predstavil svetniku in mu rekel, da je prišel trenu-
tek, da zapusti naše hiše in da mu naj zato poišče mesto učitelja v kakem zavodu,
kakor mu je obljubil. Don Bosko je uprl pogled vanj in nato vzkliknil:
»Torej me hočeš zapustiti?«
In solze so mu zalile oči.
»Dobro veste,« je nadaljeval Tamietti, »da vas nisem nikdar varal v tem, zato
menim, da vas s svojo prošnjo nisem razžalil.«
»Prav,« je odvrnil don Bosko, »prepusti to stvar meni.«
Svetnik je bil prepričan, da ga ne bo zapustil. Toda ker mu je obljubil, mu je
poiskal delovno mesto, in to v Valsaliceju, ki takrat še ni bil v salezijanski upravi.
Predstavil ga je profesorju Laceju in mu rekel, da naj ga takoj sprejme, ker to ni
samo primerno, temveč tudi nujno potrebno. Prišle so počitnice in nekaj naših
učiteljev je zapustilo naše hiše zaradi želje po večji svobodi in boljšem zaslužku in
don Bosko se je znašel v stiski, ker ni vedel, kako bi jih nadomestil. Tedaj je prišel
Tamietti in dejal:
»Čujte, don Bosko, računal sem, da bi odšel in šel v Valsalice. Toda takrat je
imel don Bosko zadosti profesorjev. Sedaj vem, da ste v stiski zanje. Naj se nikdar
ne zgodi, da jaz, če bi mogel pomagati don Bosku, tega ne bi storil. Ostal bom pri
vas še eno leto.«
» Samo eno leto?« je svetnik odgovoril ganjen. »Vedno sem bil prepričan, da
je Tamietti moj prijatelj. Naj ti torej povem, da bo Valsalice prihodnje leto naše.«
Za novo šolsko leto je klerik Tamietti prišel v oratorij, da je tam poučeval.
Na pomlad ga je napadla bolezen in je moral iti domov na zdravljenje na domači
zrak. Obenem pa je dal vedeti don Bosku, da se je odločil, da bo za vedno postal
salezijanec. Don Bosko mu je odgovoril:
Predragi Tamietti!
Tvoje pismo mi je potegnilo iz srca trn, ki me je oviral, da ti nisem mogel storiti vsega
dobrega, ki sem ti ga želel.

64.6 Page 636

▲back to top


636
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ti si v don Boskovih rokah, ki dobro ve, kako boš bolje delal v večjo Božjo slavo in v
korist svoje duše. Ko boš spet tukaj, se bova pomenila, kaj je treba narediti. Za vsak
primer pa:
1. Želim, da bi študiral literaturo.
2. Ostani doma, dokler se popolnoma ne pozdraviš. Čim prej boš prišel, toliko raje boš
s človekom, ki te ima zelo rad.
3. Poskrbeli bomo za tvojo sestro. Vendar poizvedi, ali bi mogoče rada vstopila v kak
samostan ali naj ji poiščemo ustrezno mesto v kaki družini itn.
Bog naj te blagoslovi, dragi moj, pozdravi v mojem imenu starše in svojega župnika.
Tvoj v J. K. najvdanejši prijatelj duh. Janez Bosko
Turin, 25. 1972
Ko so v novem šolskem letu salezijanci prevzeli vodstvo zavoda Valsalice, je
don Bosko poslal tja tudi klerika Tamiettija, ki je septembra obnovil triletne zaob-
ljube. Ker pa se ni dobro počutil, mu je pisal:
Predragi Tamietti!
Nočem, da bi ostal v Valsaliceju po sili. Sicer pa bi moral tudi preizkusiti tvojo po-
korščino, zlasti še pred sprejemom svetih redov.
Zato te pošiljam v Alassio in bom od tam poklical koga, da bo prevzel tvoje mesto.
Domeni se z don Dalmazzom in skušaj se raziti v dobrem soglasju. Bog naj ti podeli
ponižnosti in sveto čednost pokorščine in imej me za najvdanejšega prijatelja v J. K.
Turin, 18. 11. 1872
duh. Janez Bosko
Končno mu je dovolil, da je ostal v oratoriju. Leta 1873 je don Tamietti prejel
svete redove, postal duhovnik, 1874 naredil večne zaobljube in bil 1878 poslan v
Este, kjer je ustanovil nov salezijanski zavod. V svojem življenju je naredil veliko
dobrega salezijanski družbi kot inšpektor ligurske inšpektorije.
S svojo stalno ljubeznivostjo je don Bosko osvajal srca in se je tega dobro
zavedal. Zato je nenehno ponavljal, da naj se ne pokoravajo zaradi njega, temveč
zaradi Božje volje in iz ljubezni do Boga.
Glede tega je mons. Costamagna ves navdušen pisal: »Oh, da, don Bosko je
znal mojstrsko ravnati s sveto pokorščino. Najprej se je trudil, da je odkril narav-
ne težnje vsakega posameznika, in nam je zato, kolikor je bilo odvisno od njega,
nalagal tiste naloge in dela, ki so nam ugajala. Če je potem prišlo do težkih nalog,
je znal uporabiti svete postopke, da je namen dosegel. Počakal je, da nam je go-
voril po svetem obhajilu, kajti to je bil ugoden trenutek, da smo se sprijaznili s
križem. Nato nam je prihajal smehljaje se naproti in nas prijel za roko:
‚Potrebujem te,‘ je rekel, ‚bi mi naredil majhno uslugo? Bi imel težave, če bi se
lotil te ali druge naloge? Se ti zdi, da si zadosti krepak, sposoben za poučevanje
tega predmeta ali za to asistenco? Da bi šel za ekonoma, prefekta, učitelja itn. v to
novo salezijansko hišo?‘ Ali: ‚Glej, imam nekaj zelo pomembnega, česar ti ne bi rad

64.7 Page 637

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
637
naložil na rame, ker je pač težko, vendar nimam nikogar drugega sposobnega, kot
si ti, ki bi me mogel rešiti iz te zagate. Bi imel čas, zdravje, zadosti moči?‘
To je bila zares čudežna metoda našega očeta. Res je, da je don Bosko začel
ravnati z nami tako, ko smo bili še neizkušeni, ne da bi od daleč vedeli, kaj so
redovne zaobljube, temveč smo bili samo s hvaležnostjo in ljubeznijo povezani z
njim, ki nam je s svojim angelskim obličjem, s svojim svetniškim ravnanjem živo
predstavljal osebo našega Gospoda Jezusa Kristusa med njegovimi apostoli (ven-
dar naša pokorščina ni bila manj nadnaravna, ker smo v don Boskovih ukazih
videli ukaze samega Boga). Toda tudi pozneje, ko se je salezijanska družba že us-
talila in smo veseli prihajali k njemu, da bi nam odsekal glavo in nas pribil na križ
s tremi žeblji svetih zaobljub, je v ukazovanju vedno uporabljal isti način kot prej.
Nikdar nam ni ukazoval v moči svete pokorščine (kakor to mnogi po nevednosti
in v težnji, da bi ustrahovali, počnejo preveč lahko in brez zadostnega razloga in
večkrat tudi brez pravice, da bi to storili). Zadovoljil se je, da nas je poklical k sebi
na poseben razgovor in nam med drugim povedal: ‚Kdo izmed vas bi bil prip-
ravljen narediti don Bosku uslugo?‘ ‚Jaz, jaz,‘ smo odgovarjali enoglasno. In tako
smo še tako težko pokorščino, ki nam jo je hotel sporočiti, z veseljem sprejeli in
izpolnjevali. Don Bosko je dobro vedel, da najkrajša pot za pridobitev kakega srca
ni neposreden ukaz in odločna zapoved (se pravi absoluten, nepreklicen), temveč
prepričevanje, modrost, potrpežljivost in sveta ljubezen.
Res se je včasih zgodilo, da se je kateri izmed nas pokazal nekoliko naspro-
ten pokorščini, toda takrat je don Bosko, namesto da bi se zatekel h grožnjam in
uporabi trdega povelja v moči svete pokorščine, molčal in takoj dal poklicati koga
bolj vdanega, ki bi izpolnil pričakovano pokorščino. Nepokornež pa je bil osramo-
čen in se je trepetajoč približal don Bosku: »Veste; gospod don Bosko, pripravljen
sem izpolniti pokorščino. Malo bolj sem premislil vso zadevo. Pravim vam, da sem
pripravljen. Ukažite mi, kar hočete.« »Da? … Drugič,« je dodal don Bosko, »bomo
videli jutri.« Toda tega jutri ni bilo tako kmalu. Tisti revež je skromen in ponižen
vedno znova prihajal k don Bosku, ki mu je šele po nekaj dneh preizkušnje izkazal
prejšnje zaupanje (vedno je bil oče) in mu dal kako posebno nalogo.181
Tolikšna pozornost in tolikšna ljubeznivost, ki mu ju je narekovala junaška kr-
ščanska ljubezen, je dosegala čudežne učinke in njegov duh je poganjal korenine
v vseh zavodih in rojeval odlične sadove. Vse od začetka – tako je izjavil kanonik
Janez Krstnik Anfossi – so mnogi škofje, s katerimi sem imel čast govoriti, med njimi
mons. Apollonio, škof v Adrii, z začudenjem ugotavljali, da sta don Boskov duh in
njegova metoda zaživela v toliko njegovih duhovnikih – nekdanjih gojencih, da ne
ponehavata, temveč se vedno bolj širita in utrjujeta tudi med mlajšimi duhovniki.
In sedaj preidimo k urejeni predstavitvi zbranih dokumentov, ki nam prika-
zujejo modrost in očetovsko dobroto pri vodstvu njegovih gojencev in sobratov
181 Prim. navedeno delo, str. 114.

64.8 Page 638

▲back to top


638
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
po poti kreposti. Prve je vodil z nagovori za »lahko noč«, druge pa s svojimi »ve-
zili«, z zaupnimi spomini za ravnatelje, z zapisniki in odločitvami splošnih kon-
ferenc, ki so jih prirejali vsako leto, z apostolatom, ki ga je opravljal z duhovnimi
vajami, s svojimi mislimi o redovniškem življenju in z dragimi spomini, ohranje-
nimi v okrožnicah, ki še do danes niso izšle v tisku.
8.4. PROGRAM KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA ZA
GOJENCE
Vse od prvih let svojega apostolata je svojim gojencem v oratoriju in pozneje
tudi tistim v Mirabellu in Lanzu dajal posebne spomine za počitnice in 1873 je v
ta namen dal natisniti list, ki ga je poslal v vse domove z namenom, da bi ga dobil
vsak gojenec.
Bil je to jasen program krščanskega življenja, preprost in popoln, ki bi si ga
moral vsak fant prisvojiti in bi ga ravnatelji pri nagovoru za lahko noč pred poči-
tnicami natančno razložili.
Na prvi strani je bilo zapisano: Spomini za fanta, ki želi lepo preživeti počitni-
ce. Na drugi strani pa: Vsak trenutek se izogibaj slabih tovarišev, slabih pogovorov,
slabih knjig. Brezdelje je velik sovražnik, proti kateremu se moraš vedno bojeva-
ti. Brez božjega strahu je znanje neumnost. Čim pogosteje prejemaj zakrament
spovedi in obhajila. Sv. Filip Neri je priporočal tedensko obhajilo. Vsako nedeljo
poslušaj Božjo besedo in se udeleži svetih obredov. Vsak dan bodi pri sveti maši,
če moreš, ministriraj in opravi kratko duhovno branje. Zjutraj in zvečer pobožno
opravi molitve. Vsako jutro opravi kratko premišljevanje o kaki resnici svete vere.
Na tretji strani je navedel vrsto zlatih misli iz Svetega pisma, ki se jih dá lahko
razumeti in premišljevati. Tudi preprosti gimnazijci.
Multi autem ex eis, qui fuerant curiosa sectati, attulerunt libros, et combusserunt co-
ram omnibus (Številni med temi, ki so se pečali z vražarstvom, so znesli knjige na kup
in jih javno sežgali - Apd 19).
Cum bonis bonus eris, cum perverso perverteris (Z dobrim boš dober, s slabim se boš
pokvaril - Ps 17).
Corrumpunt bonos mores colloquia prava (Dobre navade kvarijo slabi razgovori - 1
Kor 15).
Fili, conserva tempus, et tempus conservabit te (Sin, izrabi čas in čas te bo ohranjal -
Prd 4).
Omnem malitiam docuit otiositas (Brezdelje je učiteljica vse zlobe - Prd 33).
Initium sapientiae timor Domini (Začetek modrosti je božji strah - Ps 110).
Initium omnis peccati superbia scribitur (Začetek vsakega greha je ošabnost - Prd 10).
Vani sunt omnes homines, quibus non subest scientia Dei (Prazni so vsi ljudje, v katerih
ni poznanja Boga (Mdr 13).

64.9 Page 639

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
639
Qui manducat meam carnem et bibit meum sanguinem, habet vitam aeternam (Kdor jé
moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje - Jn 6).
Beati qui audiunt verbum Dei et custodiunt illum (Blagor tistim, ki Božjo besedo poslu-
šajo in ohranijo - Lk 11).
Absque Missae sacrificio tamquam Sodoma et Ghomorra fuissemus a Deo exterminati
(Brez daritve svete maše bi bili kakor Sodoma in Gomora uničeni od Boga - Rodriguez).
Ita libenter devotos et simplices libros legere debemus, sicut altos et prefundos (Tako
berimo pobožne in preproste knjige kot vzvišene in globoke - Tomaž Kempčan, Hoja za
Kristusom).
Deus, Deus meus, ad te de luce vigilo (Bog, moj Bog, od jutranje zore bedim zate - Ps 62).
Vespertina oratio ascendat ad te, Domine, et descendat super nos misericordia tua (Naj
se dviga k tebi, Gospod, večerna molitev in prihaja nad nas tvoje usmiljenje - Cerkev v
svojih molitvah).
Desolatione desolata est omnis terra, quia nullus est qui recogitet corde (Vsa dežela je
opustošena, a nihče si tega ne jemlje k srcu - Jer 12).
In meditatione mea exardescet ignis (Ko sem razmišljal, je ogenj zagorel - Ps 38).
Na četrti strani je don Rua dal pripisati za gojence oratorija:
N. B.: Ob vrnitvi mora vsak gojenec šolskemu vodji izročiti potrdilo o lepem vedenju,
izdano od njegovega župnika.
8.5. NAGOVORI ZA »LAHKO NOČ«
Razen redkih zapisov don Berta in nekaj naših spominov, ki smo jih nabrali tu
in tam, nam ostaja zelo malo ljubeznivih nagovorov, ki jih je don Bosko navadno
povedal svojim gojencem po večernih molitvah v tako zelo veliko duhovno korist
njihovih duš. Šele po uvedbi rednega noviciata, ki je pet let še ostal v oratoriju, so
kleriki Jakob Gresino, Emanuel Dompè, Cezar Peloso, Frančišek Ghigliotto pa tudi
magister novincev don Julij Barberis napolnili cele zvezke teh nagovorov.
Učinkovitost besede, za katero je svetnik kot za posebno milost prosil pri svo-
ji novi maši, je bila naravnost čudovita, zlasti v teh trenutkih. Veliko bivših gojen-
cev, ki še živijo, se tega navdušeno spominja.
Ko je stopil na majhno prižnico – ali kakor je pisal profesor Aleksander Fabre
»včasih na kako klop ali stol«, je najprej razglasil najdene predmete: svinčnik, noži-
ček, igračka, ovratnica, pokrivalo, potem pa dal navodilo za naprej, nato nasvet ali
opomin, ki ga je povzel iz kakega posebnega dogodka, iz nesreče, objavljene v ča-
sopisu, iz življenja dnevnega svetnika in tako naprej. Vse to je delal s pristno odkri-
tosrčnostjo in na način, da je lahko povzel konkreten nauk za vsakdanje življenje.
Navedli bomo redke zapisane spomine, ki jih je ohranil nadvse pobožni Cezar
Chiala, ki je bil več kot deset let ravnatelj kraljévih pošt, leta 1872 pa je star 35 let
vstopil v oratorij in nato v salezijansko družbo.

64.10 Page 640

▲back to top


640
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ker je v mladih letih naredil gimnazijsko maturo in študiral filozofijo, je lahko
takoj začel študirati teologijo. 1873 je naredil zaobljube, 1874 prejel preobleko
in svete redove in bil posvečen v duhovnika. Bil je dve leti katehet rokodelcev in
zadnje leto tudi notranji prefekt v oratoriju. Dne 28. junija 1876 je poln zaslug
odšel v večnost.
5. november – Spodbuda novim gojencem.
Ko kak fant pride od zunaj in vstopi v ta zavod, se ob pogledu na toliko dečkov pre-
senečen ustavi. Radost, ki jo opaža pri drugih, še veča njegovo osamljenost, ker niko-
gar ne pozna. Ko vidite kakega takega, pristopite k njemu, bodite z njim ljubeznivi,
vprašajte ga, od kod prihaja, v katero šolo hodi, če ve, kje je učilnica, obednica, če se
zna igrati kako igro. Dostikrat je zadosti že tak preprost pogovor, da razveselimo
novinca, si ga pridobimo za prijatelja ter ga prepričamo, da ostane pri nas in študira,
namesto da bi se vrnil domov.
7. november 1872 – Dva gojenca izključena: eden zaradi slabega vedenja, drugi pa
zato, ker ni oddal denarja, čeprav je bilo rečeno, da ga nihče ne sme imeti pri sebi.
Dva fanta so izključili iz zavoda: enega zato, ker je grdo govoril, drugega pa zaradi
nepokorščine na sprehodu.
Prvi je bil na slabem glasu že prejšnje leto. Se vidi, da ga počitnice niso spametovale.
Da ne bi škodoval tovarišem, so ga poslali ‚ad lares‘ (bogovom domačega ognjišča).
Drugega je zadela ista usoda, ker se ni uklonil ukazu, da je treba na začetku šolskega
leta oddati ves denar. Ko so šli prvič na sprehod, je zapustil vrsto in vzel s seboj nekaj
tovarišev. Šli so v gostilno, ni jih bilo h kosilu in so se prikazali šele za večerjo.
Zares ni mogoče razumeti, zakaj ne ubogajo in ne izročijo denarja. Nekega fanta, za
katerega so vedeli, da ima denar, so vprašali, a je zanikal. Preiskali so ga, še vedno je
zanikal. Odprli so kovček, našli denar, on pa je trdil, da tega denarja ni imel pri sebi,
temveč je bil v kovčku. Nekateri drugi so izročili denar komu zunaj oratorija; dva
druga sta si denar zamenjala, da sta lahko rekla, da denar ni njun. To so potegavšči-
ne, ki jih vedno odkrijejo. Tega se je treba izogibati.
Lahko gre za dva solda in se zdi sramotno, da bi jih kaznovali. Res je malo, zato pa
je pokorščina toliko večja. Če kdo kaj najde, pa četudi polomljeno pero ali gumb, ga
mora izročiti. Žal se nekateri začenjajo glede knjig svojih tovarišev uvajati v umet-
nost sanrafael.182 Gorje, gorje, kdor začenja s tem! Končal bo kot tisti, ki je začel s
knjigami, potem pa postal izučen tat. Zalotili so ga pri delu in ga vrgli iz zavoda.
Kdor hoče imeti knjige, naj se naroči na Katoliško branje ali na Knjižnico za mladino.
Za fante v zavodu prvo stane 30 soldov, druga pa 4 franke.
10. november – Kadar je potrebno, je dolžnost izdati krivca! To ni tožarjenje, to je
znamenje krščanske ljubezni.
182 V piemontskem narečju pomeni sanrafael umetnost znati raffare – krasti, ropati.

65 Pages 641-650

▲back to top


65.1 Page 641

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
641
Če bi bili na visokem hribu in bi v dolini videli popotnika na cesti, ki ga na ovinku
čaka volk, bi na vso moč kričali, da bi opozorili tega človeka na nevarnost. Isto mora-
te storiti tudi tukaj, dragi fantje, ko ugotovite, da so med vami volkovi, se pravi tova-
riši, ki grdo govorijo in ki bi vas radi zapeljali v slabo dejanje. V takem primeru je to
delo krščanske ljubezni do bližnjega, pa tudi za tistega nesrečneža, če o tem obvestite
predstojnike. Vem, da bodo nekateri rekli, da je to tožarjenje, da je to izdajanje. Kaj
bi rekli o tistem, ki bi vas opozoril, da se kak tat pripravlja, da bi vlomil v vašo hišo in
da bodite zato pozorni? Ali bi tat imel pravico imeti vas za ovaduha? Isto se dogaja,
ko kdo ne obvesti predstojnikov o takih volkovih. Sicer se pa prej ali slej sam izda in
tedaj ni več pomoči, da bi ga oprostili zaslužene kazni ali ga podvrgli preizkušnji, če
se bo poboljšal.
11. november – Dober duhovnik.
Na ta dan so opravili obred preobleke nekaterih klerikov in pripravnikov za vstop v
salezijansko družbo. Don Bosko je zvečer imel naslednji nagovor:
Neki zelo ugleden gospod me je vprašal, po čem razpoznamo pravega duhovnika.
Navedel sem mu nekaj lastnosti.
Toda on mi je dejal:
»Ne, ne! Pravi duhovnik je samo tisti, o katerem lahko rečemo: Blaženi tisti, ki um-
rejo v Gospodu.«
Duhovnik mora umreti za svet, veseljačenje. Slediti mora Jezusu Kristusu na njegovi
poti težav in bridkosti.
20. december 1872 – Ob bližajočem se božiču.
Priporočeno vam je bilo, da za božič pišite svojim staršem in dobrotnikom. Tudi jaz
želim, da to storite. Ste imeli prosto pretekli četrtek? (Kriki: da, ne!) Torej jutri, v
soboto, v tistih razredih, kjer še niso imeli prosto, ne boste dobili naloge za nedeljo,
pač pa boste za nalogo pisali voščilno pismo za božič in vaši učitelji vam bodo pri
tem pomagali. Ko boste pisali svojim dobrotnikom, ne pozabite na naslednje besede:
»Zahvaljujem se vaši uglednosti za vso dobroto in skrb, ki ste mi jo izkazali. Jaz pa
ob bližnjih božičnih praznikih ne bom pozabil prositi Gospoda Boga, da vas obdari s
svojim blagoslovom, vam podari zdravje in uspeh v materialnih zadevah in predvsem
še, da vam nakloni večno blaženost v nebesih.«
Bodite prepričani, dragi moji sinovi, da take besede naredijo vedno lep vtis na tiste-
ga, ki jih sprejema, ker govorijo: »Glej, kako ta, ki ne ve, kako bi mi storil kaj dobrega,
v svojem dobrem srcu želi vse dobro, ki si ga morem želeti.«
Bodite v teh praznikih veseli, smejte se, skačite, mislite pa tudi na skrivnost, ki se do-
gaja. »Bog je postal človek. Zares mora biti naša duša nekaj velikega, ko se zemlja in
nebo zganeta in Bog kot otrok prihaja k nam,« bi moral vsak izmed nas reči v svojem
srcu. Zato naj nam ne bo žal, da naredimo zanj kako majhno žrtev.

65.2 Page 642

▲back to top


642
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
8.6. VEZILA
Dne 31. decembra 1871 je don Bosko bil v Varazzeju. Bil je bolan. Nekaj dni
ni imel več vročine, vendar pa je bil še vedno v postelji. Kljub temu je proti večeru
želel zbrati hišne sobrate, da bi jim dal »vezilo«, ki naj bi ga potem sporočili sobra-
tom v drugih zavodih z naslovom Dober zgled in pokorščina.183
Takole je spregovoril:
»Najprej se zahvaljujem Bogu, da me je ohranil pri življenju, in potem vsem vam za
pozornost in skrb, ki ste mi ju izkazali v tej bolezni, ko ste dan in noč bedeli ob moji
postelji in mi izkazovali usluge, kot to delajo sinovi svojemu očetu. Pretekla leta sem
imel navado, da sem fantom na ta večer govoril in jim zapustil kak koristen spomin.
Danes sem želel zbrati vas in po vas vse svoje drage sinove v Turinu, Borgu San Mar-
tino, Lanzu, Alassiu, Marassiju ter vam podati vezilo in zaželeti srečno novo leto.
Dober zgled naj vam povem: Praebe te ipsum exemplum bonorum operum (daj sa-
mega sebe za zgled dobrih del). Oh, da. Vsi, ki ste tukaj, ste učitelji, tisti, ki niste
učitelji znanja, pa ste učitelji moralnosti. Zato naj se nikdar ne zgodi, da bi drugim
priporočali izpolnjevanje kake kreposti ali dolžnosti, ne da bi najprej sami vse to
naredili. Božji Učenik je začel delati in učiti. Naj se nikdar ne zgodi, da bi vas kak fant
premagal v kreposti, ker bi bilo to poniževalno za stan popolnosti, ki ste ga prevzeli.
In kaj naj bo ključ dobrega zgleda za nas vse? To so pravila družbe in zlasti še po-
korščina. Dajte mi koga, ki zvesto izpolnjuje pravila in je pokoren, pa boste videli,
da je zgled v vsem. Pokorščina, pa ne taka, ki ugovarja in hoče vedeti za vse razloge,
temveč pokorščina z veselim obrazom in s prepričanjem, da nam ukazano prihaja
od Gospoda. Ni podložnik tisti, ki mora presojati pokorščino, temveč predstojnik bo
moral dajati obračun o vsem in vseh, zlasti še za duše vsakega, ki nam ga je Božja
previdnost postavila, da mu ukazujemo. Pokoravajte se vašim predstojnikom in jim
bodite podložni, kajti oni skrbijo za vas in bodo dajali obračun o vaših dušah.
Ko govorim o pokorščini predstojnikom, hočem povedati tudi nekaj o odvisnosti ene-
ga od drugega, o bratskem opominjanju, bodisi med enakimi kakor tudi, če opomin
pride od podrejenega. In naj se med vami nikdar ne pojavi kritika in godrnjanje.
Tisti, ki na kakršenkoli način kritizira svojega brata, je izdajalec.
Pokorščina! Ta pokorščina pravilom in predstojnikom ne bo samo dober zgled za
druge, da bo tisti, ki nas vidi, ne le častil Očeta, ki je v nebesih, temveč bo zadovoljen
tudi v svojem srcu, in to bo tudi edino zadovoljstvo, ki ga bomo mogli imeti ob smrtni
uri. O tem sem bil vedno prepričan, vendar sem to posebej izkusil v času svoje bolezni.
Moja največja tolažba je bila v tem, da sem mogel ugotoviti, da sem z Božjo pomočjo
storil nekaj dobrega v večjo Božjo slavo.
183 Poročamo po zapisu don Frančiška Cuffia, prefekta v Varazzeju, kot ga je poslal don Bonettiju,
ravnatelju v Borgu San Martin. V njem pravi, da se je potrudil, da bi zapisal vse dobesedno.

65.3 Page 643

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
643
Pogum zato, dragi sinovi, pogum za vse in zlasti za vas, ki vam govorim. Moram
vam reči, da sem zelo zadovoljen z delom v tej hiši in za to se zahvalimo Gospodu in
presveti Devici Mariji, katerima na čast naj bo vse, kar delamo. In sedaj vam z željo
»lahko noč« dajem tudi svoj blagoslov. Naša pomoč je v imenu Gospodovem. Obilen
Božji blagoslov naj pride na vas in nad vse, kar delate v imenu Očeta itn.
Pred koncem leta 1872 je poslal dobro besedo vsem svojim dragim sinovom
v Lanzu: ravnatelju, duhovnikom, učiteljem, asistentom, gojencem. Tem zadnjim
je priporočal »neomejeno zaupanje v ravnatelja«.
Svojim dragim sinovom v zavodu-konviktu v Lanzu.
Z velikim zadovoljstvom sem prejel vaša voščila. Iz vsega srca se vam zahvaljujem.
Ohranil jih bom v dobrem spominu. Bog naj vam poplača dobrohotnost, ki ste mi jo
izkazali.
Beseda vsem.
Gospod ravnatelj naj nikdar ne odlaša z dobrimi nasveti in koristnimi opomini, ka-
dar je to potrebno.
Duhovniki naj bodo med seboj edini v vsem, kar se tiče lastnega večnega zveličanja
in zveličanja vseh fantov v zavodu.
Ko učitelji sprašujejo v šoli, naj imajo obzir do najslabotnejših.
Asistenti naj storijo vse, da bodo preprečili slabe pogovore. Duhovniki in kleriki naj
se zavedajo, da so luč sveta in sol zemlje.
Gojenci naj gojijo čednosti sramežljivosti in zmernosti.
Vsem priporočam neizmerno zaupanje v ravnatelja.
Bog naj vas vse blagoslovi in naj vas vse obogati z bogastvom svetega božjega strahu.
Vi ste moja tolažba. Nobeden naj mi ne zadaja ran s trnjem slabega vedenja. Ob-
ljubljam vam, da se vas bom celo leto spominjal pri vsakdanji sveti maši. Toda tudi
vi priporočajte Bogu mojo ubogo dušo, da se mi ne bi pripetila nepopravljiva škoda,
da bi jo izgubil.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami. Amen.
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Praznik sv. Štefana, 1872
Tudi v oratoriju je s prižnice v cerkvi sv. Frančiška Saleškega dajal posebne
misli prefektom, podprefektom, učiteljem, mojstrom, asistentom, duhovnikom,
klerikom, vsem sobratom in novincem ter na koncu še prelepo vezilo za vse. Po-
dajamo spomin, ki nam ga je omogočil don Berto:
Lansko leto me ob tem času ni bilo med vami. Bil sem zelo bolan v Varazzeju, v smrtni
nevarnosti. In danes sem, hvala Bogu, spet pri vas.
Čeprav razmišljam, se bo letos zgodilo dvoje: trpeli bomo lakoto, prišle bodo bolezni,
se pravi veliko pomanjkanje in umrljivost.
Če bi bilo mogoče, bi rad dal vsakemu izmed vas vezilo, vendar ga bom za zdaj dal na

65.4 Page 644

▲back to top


644
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
splošno za vse. Najprej za don Boska. Kako vezilo naj mu dam? Da bi molil Gospoda,
da medtem ko se trudi, da bi rešil duše drugih, ne pozabi na svojo.
Prefektu in podprefektom, da bi uporabljali svojo avtoriteto za duhovno in telesno
korist svojih podrejenih.
Učiteljem in mojstrom, da bi se zavzemali predvsem za tiste, ki so tako pri učenju
kakor pri obrtnem delu bolj počasni.
Asistentom, duhovnikom in klerikom, da bodo luč, da bodo zgled vsem svetnim lju-
dem in da ne bodo nikdar dali, da bi jih ti prekašali s svojo pobožnostjo.
Vsem članom družbe, tako sobratom z zaobljubami kakor novincem, da bi izpolnje-
vali pravila.
Vsem pa zgled za posnemanje, voditelja za življenja, zavetnika v vseh potrebah sve-
tega Alojzija, prijatelja vsem, ki naj bi častili Jezusa v najsvetejšem zakramentu in
mater, h kateri bi se zatekali, Marijo Pomočnico.
Pred kratkim sem povedal, da bo, preden se bo izteklo leto 1872, nekaj od naših odšlo
v večnost. Sedaj nekateri pravijo, kako da še ni umrl? Zakaj, vam bom drugič povedal.
Gospod hoče počakati za primer, da še ni v njegovi milosti, in mi moramo moliti, da
se bo dobro pripravil.
Leta 1873 don Boska ni bilo v oratoriju, ker je 29. decembra odšel v Rim. Ni
nam uspelo najti, kakšno misel je zapustil ali poslal za novo leto.
Leta 1874 je verjetno v pismu don Bonettiju povedal misel, ki naj bi veljala
tudi za vse sinove v oratoriju:
Predragi don Bonetti!
Zate: stori, da bodo vsi, s katerimi govoriš, postali tvoji prijatelji. Za prefekta: zbiraj
zaklade za čas in za večnost. Za učitelje, asistente: In patientia vestra possidebitis
animas vestras (S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje). Za fante: Po-
gosto obhajilo. Za vse: Vestnost v lastni dolžnosti. Bog naj vas vse blagoslovi in vam
podeli dragoceno milost dokončnega vztrajanja v dobrem. Amen.
Moli za svojega v J. K. najvdanejšega prijatelja, duh. Janeza Boska.
Turin, 30. 12. 1874
8.7. ZAUPNI SPOMINI RAVNATELJEM IN
SPREMNA RAZLAGA
Eden najstarejših in najizrazitejših dokumentov sistema, ki ga je učil in se je
po njem ravnal don Bosko pri vzgoji, je spomenica, ki jo je dostavil don Rui, ko ga
je leta 1863 poslal za ravnatelja v prvo ustanovo v Mirabello Monferrato. Po don
Boskovi smrti jo je don Rua imel vedno izobešeno v sobi.
O tem dokumentu imamo tri izvode: enega je predelal don Rua, drugima dve-
ma pa je don Bosko dodal nekaj pripisov pred letom 1871, ko je z datumom 31.

65.5 Page 645

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
645
januarja poslal en izvod ravnatelju materne hiše, štiri pa v zavode Borgo San Mar-
tino, Lanzo, Cherasco in Alassio.
Izvod, ki ga je leta 1871 izročil don Rui, je štiri leta pozneje ponovno popravil
sam don Bosko in ga svojemu »drugemu jazu« poslal z naslednjimi besedami: »Naj
don Rua pozorno prebere in potem da naprej v tiskarno.« Tako so pripravili litogra-
firane izvode z datumom »na predvečer božiča 1875« in jih razposlali ravnateljem.
Isti izvod je nekaj pozneje svetnik lastnoročno dopolnil s pripisi z datumom
»na dan sv. Jožefa, 1876«, in kakor se zdi, so ga ponovno razposlali ravnateljem.
Prav tako so leta 1886 ponovno litografirali in razposlali nove primerke.
Poznanje teh nasvetov je bilo don Bosku izredno pri srcu. Mi bomo ponatisni-
li primerek iz leta 1871, ki se je nedotaknjen ohranil pri ravnatelju v Lanzu. V pri-
pombah bomo podali spremembe in pripise, kot jih beremo v zadnji izdaji. Vsak,
ki jih bo bral, bo takoj videl izreden pomen, ki ga je treba pripisovati tej listini.
Naslov »Zaupni spomini ravnatelju zavoda v ...« so v izdaji leta 1886 spre-
menili v »Božično vezilo ali zaupni spomini itn.«, ker so ga odposlali na »Praznik
brezmadežnega spočetja presvete Device Marije na 45. obletnico ustanovitve ora-
torija« in je tudi v večino domov v Ameriki prišlo za božič.
To je torej dragoceni dokument, ki so ga takrat imenovali zaupnega, četudi
je danes znan že vsem in ga morajo pozorno in pogosto prebirati tisti, ki hočejo
dobro poznati misel ustanovitelja in vzgojitelja.
SAM S SEBOJ
1. Nič naj te ne vznemirja.
2. Izogibaj se strogosti v hrani. Tvoje zatajevanje naj se kaže v točnem izpolnjeva-
nju dolžnosti in prenašanju nadležnosti drugih. Vsako noč spi sedem ur. To lah-
ko razširiš ali skrčiš za eno uro zase in za druge, če je za to kak pameten razlog.
To je koristno tvojemu zdravju in zdravju tvojih podrejenih.
3. Daruj sveto mašo in moli brevir ‚pie, devote, attente‘ (pobožno, vdano, pazljivo).
To naj velja zate in za tvoje podrejene.
4. Nobeno jutro ne opuščaj premišljevanja in čez dan obiska najsvetejšega Zakra-
menta. Drugo kakor je povedano v pravilih družbe.
5. Poskrbi, da te bodo raje ljubili kot se te bali184. Ljubezen in potrpežljivost naj
te spremljata v ukazovanju, opominjanju. Stori tako, da bo vsak iz tvojih besed
in tvojih dejanj razbral, da iščeš v vsem le dobro duš. Prenašaj vse, ko je treba
preprečiti greh. Tvoja skrb naj bo osredinjena na duhovno in zdravstveno dobro
ter znanje dečkov, ki ti jih je Božja previdnost izročila v varstvo.
6. V pomembnih zadevah najprej dvigni duha in srce k Bogu. Ko ti bodo o čem
poročali, poslušaj vse, vendar skušaj natančno razjasniti dejstva in šele potem
184 »Poskrbi, da te bodo raje ljubili kot se te bali«, tako v primerku iz leta 1886 (medtem ko v
izvodu, ki ga je popravil don Bosko leta 1876, piše: »kot da bi hotel, da bi se te bali«.

65.6 Page 646

▲back to top


646
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
soditi.185 Neredko se nekatere stvari na začetku zdijo tramovi, a niso nič druge-
ga kot slama.
Z UČITELJI
1. Poskrbi, da učiteljem ne bo manjkalo hrane in obleke. Zavedaj se njihovih napo-
rov, in če so bolni ali samo nerazpoloženi, pošlji takoj koga, da jih nadomesti.
2. Pogosto se pogovarjaj z njimi skupno in posamično; pazi, ali imajo preveč
opravkov, ali jim manjkajo knjige, obleka, ali imajo kako telesno ali duševno
težavo, ali so v njihovih razredih učenci, ki bi potrebovali posebne disciplinske
ukrepe in kazenske odredbe, tako glede načina pouka kakor stopnje učenja. Če
odkriješ kako potrebo, stori vse, da boš pomagal.
3. Na posebnem sestanku priporoči, da naj vprašujejo vsi učenci razreda in drug
za drugim javno preberejo kako nalogo. Bežijo naj pred posebnimi prijateljstvi
in pristranskostmi in naj nikdar ne puščajo nikogar v svojo sobo.186
4. Če morajo dajati gojencem navodila in naloge, naj to storijo v za to namenjeni sobi.
5. Ko se obhajajo slovesnosti, devetdnevnice ali prazniki v čast presveti Devici Ma-
riji, kakega krajevnemu svetniku ali kaka skrivnost naše svete vere, naj to ome-
nijo s kratkimi besedami, vendar naj tega nikdar ne opustijo.
6. Poskrbi, da učitelji ne bodo pošiljali učencev iz razreda, da ne bodo pretepali
nemarnih in hudobnih.187 Če se zgodi kaj pomembnega, naj takoj obvestijo šol-
skega vodjo in ravnatelja hiše.
7. Učitelji naj zunaj šole ne bodo avtoritarni188 in naj se omejijo na nasvete, opomine
ali popravke, ki jih svetuje in dovoljuje pravilno pojmovana krščanska ljubezen.
Z ASISTENTI IN NAČELNIKI V SPALNICAH
1. Kar smo povedali o učiteljih, velja v veliki meri tudi za asistente in načelnike v
spalnicah.
2. Poskrbi, da bodo imeli priložnost in čas, da bodo študirali, kolikor je to združlji-
vo z njihovimi obveznostmi.189
3. Rad se z njimi pogovarjaj, da slišiš njihovo mnenje o vedenju fantov, ki so zaupa-
ni tvojemu varstvu. Njihova najpomembnejša naloga je, da so točno tam, kjer se
zbirajo fantje za počitek, šolo, odmor itn.
4. Če opaziš, da je kateri izmed njih sklenil posebno prijateljstvo s kakim gojen-
cem, ali da je njegova služba ali moralnost v nevarnosti, z vso previdnostjo
185 »Toda potrudi se, da boš dobro razčistil dejstva in da boš poslušal obe strani, preden boš presojal.«
186 »Naj nikdar ne vodijo gojencev in drugih v svojo sobo.«
187 »Pazi, da učitelji ne bodo nikdar pošiljali učencev iz razreda. Če bi pa bili prisiljeni, naj ga v
spremstvu pošljejo k predstojniku. Nikdar naj z nobeno pretvezo ne pretepajo malomarnih in hudobnih.«
188 »Naj ne izvajajo avtoritete nad svojimi učenci.«
189 »Razdeli obveznosti tako, da bodo tako oni kakor učitelji imeli možnost opravljati svoj študij.«

65.7 Page 647

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
647
spremeni njegovo službo. Če se bo nevarnost še nadaljevala, takoj sporoči svo-
jemu predstojniku.
5. Zberi od časa do časa učitelje, asistente, nadzornike v spalnici in jim povej, da naj
skušajo preprečiti grde pogovore, da naj odstranijo vsako knjigo, podobo, sliko,
‚hic scientia est‘, ali katero koli drugo reč, ki bi mogla spraviti v nevarnost krepost
čistosti, kraljico kreposti. Naj dajejo dobre nasvete in bodo dobri z vsemi.
6. Naj se vsi trudijo, da odkrijejo nevarne gojence, in ko jih odkrijejo, poskrbi, da
bodo nadzorovani.
S POMOČNIKI IN SLUŽBENIM OSEBJEM
1. Mi smo v družinskem duhu povezani s fanti in zato stori, da bodo mogli vsako
jutro biti pri sveti maši190 in prejeti svete zakramente po pravilih naše družbe. Slu-
žabnikom priporočajmo sveto obhajilo na vsaka dva tedna ali enkrat na mesec.
2. Pri ukazovanju bodimo skrajno ljubeznivi. Z besedami in dejanji pokaži, da želiš
storiti dobro njihovim dušam. Pazi, da se ne bodo navezovala prijateljstva z go-
jenci in zunanjimi osebami.
3. Ne dovoli, da bi ženske stopale v spalnice in v kuhinjo, in poskrbi, da ne bodo
imele stika s kom v hiši, razen v primerih skrajne potrebe in iz krščanske ljubez-
ni. Ta člen je izredno pomemben.
4. Če nastanejo nasprotovanja in spori med služabniki, med asistenti, med gojen-
ci, vsakega dobrohotno poslušaj, odločitev pa boš povedal vsakemu posebej, da
eden ne bo slišal, kaj smo povedali drugemu.
5. Služabnikom naj ukazuje pomočnik utrjene moralnosti, ki bo nadzoroval njihovo
delo in nravno vedenje, da ne bo tatvin in grdih pogovorov. V vsakem primeru je
treba preprečiti, da bi kdo prevzemal naročila za starše ali za kogar koli od zunaj.
Z DEČKI GOJENCI
1. Nikdar ne sprejemaj dečkov, ki so bili izključeni iz drugih vzgojnih zavodov, ali
če veš iz drugih virov, da imajo slabe navade. Če bi kljub previdnosti pri spreje-
mu prišel kak tak, mu takoj določi dobrega tovariša, ki bo stalno ob njem in ga
ne bo nikdar pustil izpred oči. Če bi se pregrešil v nečistih stvareh, ga opozori, in
če zopet pade, ga je treba takoj poslati domov.
2. Preživi s fanti ves čas, ki ti je dan na voljo, in poskušaj na uho povedati kako dob-
ro besedo191 tistim, za katere veš, da bi jim to bilo v korist. To je velika skrivnost,
s katero se boš polastil njihovih src.
3. Vprašal boš: katere so te besede? Prav tiste, ki so bile pred časom povedane tebi.
Npr. kako se imaš? ‚Dobro.‘ – In kako je s tvojo dušo? ‚Kak tak.‘ – Moral bi mi
190 »Poskrbi, da bo vsako jutro itn.«
191 »Poskrbi, da te bodo gojenci spoznali in da boš ti spoznal njih, tako da boš prebil z njimi ves
čas, ko je mogoče. Pri tem se potrudi, da jim boš na uho povedal kako ljubeznivo besedo itn.«

65.8 Page 648

▲back to top


648
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
pomagati pri zelo pomembni stvari; mi boš pomagal? ‚Seveda, toda za kaj gre?‘
– Da bi postal dober, ali: da bi rešila tvojo dušo, ali: da boš postal najboljši med
vsemi našimi fanti, tudi z najbolj porednimi. – Kdaj boš začel? ‚Kaj?‘ – Biti moja
tolažba; da se boš vedel kot sveti Alojzij. – Takim, ki se izogibajo svetih zak-
ramentov: Kdaj hočeš, da bova polomila hudiču rogove? ‚Kako to mislite?‘ – Z
dobro spovedjo. ‚Kadar koli hočete.‘ – Čim prej. – Drugič: Kdaj bova naredila
krepko pranje? Ali: Si pripravljen, da bi mi pomagal, da bi polomil rogove hudi-
ču? Hočeš, da bi si postala prijatelja v zadevi tvoje duše? Haec aut similia (tako
in podobno).
4. V naših hišah je ravnatelj reden spovednik, zato pokaži, da rade volje poslušaš
vsakega pri spovedi, vendar jim daj svobodo, da se spovedujejo tudi pri drugih,
če želijo.192 Daj jasno vedeti, da se ne udeležuješ konferenc, na katerih se dolo-
čajo ocene iz vedenja, in glej, da ne bo najmanjšega suma, da izkoriščaš tisto,
kar si zvedel pri spovedi, ali da se tega spominjaš. Prav tako ne kaži nikakršne
pristranskosti do tistih, ki se spovedujejo pri drugih spovednikih.
5. Treba je priporočati in podpirati ministrante, Družbo sv. Alojzija, Presvetega
Zakramenta, Brezmadežnega spočetja. Vendar ti samo navdušuj, ne pa tudi vo-
di,193 imej te stvari za zadeve fantov, kar naj vodi katehet ali duhovni voditelj.194
DO ZUNANJIH
1. Pomagajmo rade volje z duhovniško službo za pridiganje, darovanje svete maše
in spovedovanje195 vsakokrat, ko nam naše dolžnosti to dopuščajo, zlasti v žu-
pniji, v kateri je naš zavod. Nikdar pa ne prevzemajte obveznosti, zaradi katerih
bi bili odsotni iz zavoda ali bi vam onemogočale izpolnjevati vaše naloge.
2. Iz pozornosti povabimo zunanje duhovnike pridigat za slovesnosti ter na gle-
dališke in glasbene prireditve ali ob drugih priložnostih. Prav tako povabimo
civilne ali katerekoli druge dobrodelne in dobrohotne osebe, ki so se izkazale ali
bi se lahko v prihodnje izkazale kot take.
3. Ljubezen in vljudnost naj bosta značilnosti vsakega ravnatelja tako do zunanjih
kakor do notranjih.
192 »vedar daj široko svobodo, da se spovedujejo, pri komer hočejo«.
193 »Ministrante, družbo sv. Alojzija, presvetega Zakramenta, Brezmadežnega spočetja je treba
priporočati in podpirati. Pokaži dobrotno naklonjenost in zadovoljstvo tistim, ki so vpisani, vendar
bodi samo pospeševalec, ne vodja itn.«
194 V primerku iz leta 1875 je sledil naslednji 6. člen: »Neprijetne in disciplinske vloge je treba,
kolikor je mogoče, prepustiti drugim.« V primerku iz leta 1886 pa se glasi takole: »Ko ti je uspelo
odkriti kak težek prestopek, daj poklicati krivca ali osumljenca v svojo sobo in ga skušaj ljubeznivo
prepričati, da pove svojo napako ali storjeno krivdo. Potem ga povabi, da se popravi in uredi stvari
svoje vesti. Na tak način in s stalno pomočjo se dosežejo čudoviti učinki in neverjetni preobrati.«
195 »Dajajmo rade volje svojo pomoč v duhovniški službi s pridiganjem, maševanjem, spovedova-
njem itn.«

65.9 Page 649

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
649
4. Ob materialnih nesoglasjih popusti v vsem, dokler le moreš, tudi za ceno kake
škode, samo da bomo držali daleč od nas vsako pravdanje, maščevanje, samo-
ljubje ali drugo, kar bi bilo proti krščanski ljubezni.
5. Kadar gre za duhovne stvari, naj se vedno odloči tako, da bo v večjo Božjo slavo.
Prizadevnost, trmo, maščevanje, samoljubje, lasten prav, zahteve in tudi čast je
treba žrtvovati, da preprečimo greh.
6. Če pa gre za kako zelo pomembno vprašanje, si je treba vzeti čas in vprašati za
svet kako pobožno in modro osebo.
S ČLANI DRUŽBE
1. Točno izpolnjevanje pravil in zlasti še pokorščine je osnova vsega. Toda če hočeš,
da bi drugi ubogali tebe, ubogaj tudi ti tiste, ki jih moraš ubogati.196 Nihče ni
sposoben ukazovati, če ni sposoben biti pokoren.
2. Skušaj obveznosti tako razdeliti, da nobeden ne bo preobremenjen, skrbi pa, da
bo vsak točno izpolnjeval svoje dolžnosti, ki so mu bile zaupane.
3. Noben član družbe naj ne dela pogodb, sprejema denarja, daje posojila sorodni-
kom in prijateljem. Prav tako naj nobeden ne hrani denarja ali upravlja časnih
stvari brez izrecnega dovoljenja predstojnika. Izpolnjevanje tega člena bo odvr-
nilo od družbe eno najhujših kug, ki lahko zadenejo kako redovno družbo.
4. Zavračaj kot strup vsako spreminjanje pravil. Točno izpolnjevanje teh je boljše
kot kakršna koli sprememba. Boljše je sovražnik dobrega.
5. Študij, čas in izkušnja so me poučili, da nevzdržnosti pri jedi in pijači, samoljubje
in častihlepnost uničujejo redove in redovne družbe. Leta te bodo naučila stvari,
za katere sedaj misliš, da so nemogoče.197
PRI UKAZOVANJU198
1. Glej, da ne boš nikdar ukazoval stvari, ki so nad sposobnostjo tvojih podrejenih.
Nikdar ne ukazuj na odbijajoč način, temveč sledi težnjam vsakega posamezne-
ga in mu zaupaj stvari, za katere veš, da mu bolj ugajajo.199
2. Nikdar ne ukazuj stvari, ki bi lahko škodile zdravju ali bi onemogočale potreben
počitek ali so v nasprotju z drugimi opravili in ukazi predstojnika.
3. Ko ukazuješ, bodi vedno nadvse ljubezniv in vljuden. Pretnje, jeza in toliko manj
nasilje naj bodo daleč od tvojega ukazovanja.
196 »Iz vljudnosti povabimo od časa so časa zunanje duhovnike pridigat itn.«
197 »Če hočeš, da bi drugi ubogali tebe, ubogaj ti svoje predstojnike.«
198 Tukaj je dodal člen: »Z besedami in zgledom skušajmo pospeševati skupno življenje.«
199 »Nikdar ne ukazuj stvari, za katere veš, da presegajo moči podrejenih, ali predvidevaš, da te ne
bodo ubogali. Stori vse, da boš preprečil odvračajoče ukaze. Skušaj na vso moč slediti nagnjenjem
vsakega posameznega in jim zaupaj tiste naloge, za katere veš, da jim najbolj ugajajo.«
Tam, kjer je svetnik dodal to spremembo, ne beremo: »naloge, ki bi komu«, temveč »tiste naloge, za
katere vemo, da mu najbolj ugajajo.«

65.10 Page 650

▲back to top


650
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
4. Če bi moral podrejenemu ukazati kaj odbijajočega ali težkega, reci npr. »Bi lah-
ko naredil to ali ono stvar?« Ali: »Imam nekaj pomembnega, česar ti ne bi rad
naložil, ker je težko, pa nimam nikogar drugega, ki bi mogel narediti razen tebe.
Bi imel čas, voljo, možnost, da boš to opravil?« Izkušnja je pokazala, da tak na-
čin ravnanja rodi odlične sadove.
5. Varčujmo v vsem, kjer le moremo, toda ne glejmo na izdatke za bolnike in po-
skrbimo, da jim ne bo nič manjkalo.200 Sicer dajmo vsem vedeti, da smo naredili
zaobljubo uboštva, zato ne smemo niti želeti niti iskati prijetnosti. Radi moramo
imeti uboštvo in spremljevalce uboštva. Zato se izogibajmo vsega odvečnega v
obleki, knjigah, opremi sobe, potovanjih itn.
To je kakor oporoka, ki jo izročam ravnateljem posameznih hiš. Če boste ta navodila
izpolnjevali, mirno umrem, ker sem prepričan, da bo naša družba prejela blagoslov
od Boga in vedno z večjim zagonom dosegala svoj cilj, to je večjo Božjo slavo in zve-
ličanje duš.201
Kako naj bi pozabili te tako modre nasvete? Izpolnjevanje tega očetovskega
testamenta je edini način, da v naših hišah cvete in živi tisti njegov družinski duh,
ki naj bi bil njihova značilnost.
Prizadevaj si, da te bodo prej ljubili kot se te bali.
Preden kaj odločiš, dvigni najprej duha k Bogu.
Krščanska ljubezen in vljudnost naj bosta tvoji značilnosti tako z notranjimi
kot z zunanjimi.
Poskrbi, da te bodo notranji gojenci dodobra spoznali in boš tudi ti njih dobro
spoznal, zato prebij z njim ves čas, ki ga imaš na razpolago.
Odbijajoče in disciplinske stvari prepuščaj drugim.
Potrudi se, da boš dodobra spoznal težnje vsakogar, in zaupaj jim tiste naloge,
ki so jim najbolj všeč.
Kadar ti o čem poročajo, pozorno vse poslušaj, vendar skušaj razjasniti dej-
stva, in preden odločaš, zasliši obe strani.
Strogo varčevanje pri vsem, vendar stori, da bolnikom ne bo nikdar nič manjkalo.
Zavračaj kot strup vsako spreminjanje pravil. Boljše je sovražnik dobrega.
S tem programom bo vsaka skupnost eno srce in ena duša s svojim predstoj-
nikom.
Za razlago in dopolnilo Spominov so izdelali nekaj Navodil, ki so jih izbrali iz
Splošnih konferenc, kakor so leto za letom nastajale, kakor so jih zbrali v prvem
rokopisu in jih na novo razporedili ter jih je popravil don Rua v nekem svojem
zvezku, iz katerega so jih prepisali in poslali ravnateljem z novo izdajo Spominov
na »dan sv. Jožefa leta 1876«.
200 »Varčujmo pri vsem, vendar na vsak način tako, da bolnikom ne bo nič manjkalo.«
201 »To je kakor oporoka, ki jo zapuščam ravnateljem posameznih hiš. Če bodo izpolnjevali te nas-
vete, mirno umrem, ker sem prepričan, da bo naša družba vedno bolj cvetela, da jo bodo blagrovali
tako ljudje kakor Bog in bo dosegala svoj namen, ki je večja Božja slava in zveličanje duš.«

66 Pages 651-660

▲back to top


66.1 Page 651

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
651
Zasebna navodila ravnateljem, ki lahko služijo
za razlago in dopolnilo zaupnim Spominom.
1. Predstojniki posameznih hiš naj se nadvse potrudijo, da bodo dobro usmerili in
oblikovali svoje učno osebje, asistente, služabnike itn. To še zlasti v letih, ko nam
manjka osebja in so ljudje, s katerimi razpolagamo, skoraj vsi zelo mladi.
2. Ravnatelji naj bodo nadvse ljubeznivi do svojih podrejenih in naj, kolikor jim
je mogoče, ne obravnavajo odvratnih zadev. Če gre za disciplino, naj to opravi
prefekt. Če gre za stvari, ki se tičejo kakega sobrata, naj to sporoči vrhovnemu
predstojniku. Kar se tiče poročila staršem o vedenju njihovih otrok, naj jih na
splošno daje ravnatelj. Kjer to ni mogoče ali zato, ker je treba uporabiti stroga
merila, naj to stori prefekt ali kdo drug po točno določenih navodilih.
3. Ravnatelji naj se pogosto približajo najpotrebnejšim in jih spodbujajo, da bodo
izboljšali svoje vedenje in da spoznajo njihove posebne potrebe, z namenom, da
jim pomagajo.
4. S člani, ki imajo posebne zasluge, naj bo posebno pozoren tako na potovanjih
kakor v različnih življenjskih okoliščinah in zlasti še v bolezni.
5. V vseh zavodih je treba izkazovati posebno pozornost sobratom z zaobljubami,
najsi so to kleriki ali pomočniki. Izkazuje naj se jim veliko zaupanje in zaupajo
naj se jim, četudi manj izkušenim, kot so drugi, najbolj zaupne in delikatne na-
loge, in sicer tako, da se tudi zavedajo, da se izroča ta naloga posebno njim in ne
drugim, zato ker so sobratje in pravi bratje.
6. Vsak ravnatelj naj se posebno zavzame za pouk teologije, poskrbi naj, da ta po-
teka nadvse resno in se nikdar ne opusti.
7. Vsak ravnatelj naj pravočasno poroča ali piše vrhovnemu predstojniku o tistih,
ki zaslužijo prejeti svete redove. Prej pa naj govori o tem s svojim svétom in poš-
lje ustrezno poročilo. Pošlje naj vse potrebne listine.
8. Na novo posvečeni duhovniki naj imajo priložnost za študij moralke.
9. Ravnatelji naj nikdar ne opustijo dveh mesečnih konferenc. Na eni izmed njih
naj razložijo pravila, na drugi pa naj se obravnava kaka točka iz moralne teo-
logije. Če je ravnatelj zadržan, naj se opravi vsaj duhovno branje. Toda tudi to
malo naj se nikdar ne opusti.
10. Nikdar naj se ne opustijo mesečna obvestila, ki jih je treba opravljati resno in si
vzeti za to potreben čas. Ravnatelj naj vprašuje zlasti o naslednjih točkah: A) Je
v vaši službi kaj, kar vas odbija, ali kaj takega, kar vas ovira v vašem poklicu? Se
vam zdi, da ste od prejšnjega do sedanjega obvestila kaj napredovali v duhov-
nem življenju? B) Veste za kak nered, ki ga je treba preprečiti ali odpraviti, da bi
onemogočili žalitev Boga ali pohujšanje? Dostikrat se odkrijejo stvari, na katere
ne bi niti pomislili in o katerih mislijo, da jih predstojniki že poznajo ali jim za to
ni nič mar. Ko iz obvestila zvemo stvari, ki bi mogle biti vir zlega ali nereda za
kakega sobrata, ga, ko pride na vrsto, o tem vprašajmo ali pa odkrito vprašajmo
tega ali onega, kakor pač nanese. Tako lahko preprečimo tudi veliko zlo, ne da

66.2 Page 652

▲back to top


652
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
bi koga žalili, in odvrnemo pohujšanje, ne da bi se kdo tega zavedel. Vendar pri
obvestilih ne smemo vstopati v stvari, ki se tičejo vesti.
11. Obvestilo in spoved sta dve popolnoma različni stvari. Obvestilo se tiče zunanjih
stvari, ker ga moramo uporabljati v vsakem primeru, kar pa bi bilo nemogoče,
če bi posegali v predmet vesti in se tako izpostavljali nevarnosti, da bi kršili spo-
vedno molčečnost.
12. V vseh naših zavodih naj ravnatelj skrbi, da se bo katehet zanimal za klerike in jim
pomagal točno izpolnjevati njihove dolžnosti; ljubeznivo naj jih opozarja v vsem,
kar storijo napačno, in opozori ravnatelja, če se boji kakega nereda. Naj o vsem
pogosto poroča.
13. Ravnatelji naj po katehetu pazijo na to, kako duhovniki mašujejo, in jim dajejo
ustrezna navodila, da bodo natančno izpolnjevali rubrike in se pri oltarju po-
božno vedli, da ne bodo ne prekratki in ne predolgi, kadar mašujejo za vernike.
14. Duhovniki, ki hodijo maševat drugam, in kleriki, ki strežejo pri svetih obredih,
naj bodo dobro poučeni o ceremonijah. Če niso zadosti pripravljeni, naj vabila
raje ne sprejemajo zaradi dostojanstva družbe in hiše, v katero so povabljeni.
15. Ravnatelji naj budno pazijo, da sobratje ne bodo navezovali stikov z zunanjimi,
bodisi da so profesorji ali podrejeni predstojniki. Zlasti naj ne hodijo na obiske
po hišah.
16. Za pouk imejmo čim manj zunanjih profesorjev, bodisi zaradi velikih izdatkov,
kakor tudi zaradi dejstva, da se ti malo zanimajo za moralno vzgojo, ki je glavni
cilj našega dela. Če je mogoče, naj se stvari poenostavijo tako, da damo skupaj
dva razreda z manj osebja. Tako naj npr. vsi eno leto obravnavajo zgodovino
srednjega veka, naslednje leto pa zgodovino novega veka; pri filozofiji naj se eno
leto jemlje logika, drugo pa etika. Če je treba zaposliti zunanjega profesorja, naj
se ravnatelj prej posvetuje in si dobi dovoljenje vrhovnega predstojnika.
17. Ravnatelji naj vsako trimesečje poročajo vrhovnemu predstojniku o higienskem,
ekonomskem, šolskem in zlasti moralnem stanju svojega zavoda ter pripomni-
jo posebnosti o vedenju sobratov, najsi glede dobrega ali slabega, da bo tako
vrhovni predstojnik lažje spoznal osebje družbe.
18. Za splošno upravo naj ima ravnatelj neke vrste register, v katerega naj zapi-
suje vse dohodke, tudi denar, ki mu ga vsak teden izroča prefekt. Prav tako naj
zapisuje kot izdatke tudi to, kar prefekt vpisuje v redne in izredne izdatke, in
skuša tako prihodke kakor izdatke točno opredeliti. Če mora delati izredne taj-
ne izdatke, naj to zapiše v poseben zvezek, ki ga bo dal v vpogled vrhovnemu
predstojniku in bo služil za posebno ravnateljevo obvestilo ob koncu vsakega
šolskega leta in v katerem koli času na željo vrhovnega predstojnika.
19. Naj se v računovodstvu nikdar ne uvajajo novosti, ne da bi prej obvestili vrhov-
nega predstojnika.
20. Skušajmo izvajati Rimske odloke iz leta 1848, ne da bi si gnali k srcu, če ne mo-
remo izpolnjevati vseh.

66.3 Page 653

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
653
21. Glede izpraševalcev, ki jih tam zahtevajo, naj člani hišnih svetov opravljajo na-
logo pokrajinskih in člani vrhovnega sveta nalogo splošnih izpraševalcev. To je
samo začasna navedba.
22. Praviloma naj služba ravnatelja v enem zavodu traja šest let, kakor članov
vrhovnega sveta, vendar pa ima vrhovni predstojnik pravico, da ga zamenja
tudi prej, če je treba, ali ga potrdi še nadalje, če je primerno za večjo Božjo slavo.
23. Stvar pa, za katero se morajo truditi vsi ravnatelji skupaj z vrhovnim svetom,
je enotnost vodstva vse družbe, za kar pa je potrebno, da se vrhovni svet reši
vodstva oratorija.202
N. B.: V splošni jesenski konferenci 1875 so določili, da naj bi poskusili v zavo-
dih – razen v oratoriju – imeti večerne šole pred večerjo, če bi bilo to primerno,
vendar brez spremembe urnika za večerno molitev, ki naj bi bila ob devetih.
Tesna družinska povezanost s pomočjo prizadevne očetovske pozornosti,
skrb vseh za zgledno življenje in duh uboštva pri skupnem življenju so bila glavna
priporočila, ki jih je nenehoma dajalo očetovsko srce svetega ustanovitelja.
8.8. POSEBNI NASVETI IN OPOMINI
Svetnik ni nehal opominjati posameznih ravnateljev tudi med duhovnimi va-
jami in pri obiskih v posameznih domovih, bodisi z živo besedo ali v pismih. In
vdani sinovi so očetove besede sprejemali s sinovsko vdanostjo.
Tako naj štiri lastnoročno pisana pisma kažejo svetnikovo odkritosrčnost in
njegovo očetovsko skrb, obenem pa tudi ponižnost in vdanost, s katero so naslov-
niki prejemali opomine in jih sporočali naprej ter se niso prav nič ozirali na to, da
bi njihovi nasledniki spoznali njihove napake ali slabosti, saj jim je bilo veliko več
do tega, kar bi moglo ohraniti in povečati svetost, modrost in očetovstvo njihove-
ga predstojnika.
Prvo in tretje pismo objavljamo dobesedno.
Drugo ne nosi imena naslovnika niti v izvirniku, vendar bomo namesto treh
besed postavili tri pike in ne bomo povedali, komu je namenjeno.
Isto bomo naredili pri četrtem pismu, ki nosi jasen datum »vigilija praznika
vnebovzetja 1874«.
Gre za nasvete in opomine, ki so lahko danes ali jutri koristni temu ali onemu.
I.
Don Lemoynu; duhovne vaje 1871
1. Nikdar ne opuščaj dveh mesečnih konferenc, ene o pravilih in druge o kakem
asketskem vprašanju. Nikdar ne opuščaj mesečnega obvestila.
202 Poseben kapitelj so v oratoriju oblikovali leta 1873.

66.4 Page 654

▲back to top


654
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
2. Izrabljaj čas: dobro se pripravljaj na pridige in skušaj širiti pobožnost med gojenci.
3. Nikdar brez potrebe ne odhajaj iz zavoda in za te primere poskrbi za red, moral-
nost in dobro delovanje zavoda.
II.
Zaupno
1. Pridigaj o duhu krščanske ljubezni in bratovski povezanosti. En sam Bog, en
sam gospod, en sam predstojnik, ena sama družba.
2. Mesečno obvestilo. Sklic sveta. Toplo priporočilo praktičnega premišljevanja,
npr. ne hraniti pri sebi denarja.
3. Nikdar obsojati tega, kar se je delalo prej v šolah ali zunaj šole v … (mestu). Ne
hvaliti niti javno niti zasebno tega, kar se dela ali kar se je delalo.
4. Izogibaj se pogovorov, obiskov, nepotrebnih stikov, beži pred zaupljivostjo z ose-
bami drugega spola. Nekdo mi je omenil tvojo predolgo zadržanje pri …
5. Zelo spoštuj in části duhovščino … (krajevno), zato jih hvali, nikdar ne obsojaj,
ne hvali se pred drugimi na prižnici in tudi drugače.
6. Delaj dobro, kolikor je mogoče, ne da bi se kazal. Vijolica je skrita, vendar jo
takoj odkrijemo po njenem vonju.
Beri, delaj, pogovorila se bova. Sprejmi vse od svojega najvdanejšega v J. K.
duh. Bosko
III.
Predragi don Bonetti!
Prepričan sem, da ni mogoče preprečiti neredov, če se ne držimo osnovnih navodil za
naše domove. Poskusi:
1. Mesečno obvestilo, pri čemer je treba poudarjati dolžnost, ki jo ima predstojnik,
da s svojim podrejenim govori jasno o vseh stvareh. Podrejeni pa naj pove svoje
stvari; če jih ne pove, mu jih prikličimo v spomin.
2. Pri obvestilu skušajmo dognati, ali se je napredovalo ali ne in ali so bili nasveti
uresničeni. Spodbujati k izpolnjevanju dogovorjenega.
3. Nikdar opustiti dveh mesečnih konferenc, ene z razlago pravil in druge o kaki
asketski temi.
4. Sklicati hišni svet in od časa do časa tudi vse učitelje, da se najdejo načini, ki jih
posamezniki imajo za koristne za odpravo napak.
5. Zapomni si, da naj ravnatelj ne dela veliko, temveč si mora z nadzorovanjem
prizadevati, da bodo delali drugi in opravljali svojo dolžnost.
6. Preberi tudi navodila, ki sem jih pisno poslal vsem ravnateljem naših domov.
Ne prosim te drugega, kot da upoštevaš te napotke; le tako bo Božja milost imela
odprto pot do vseh src. Duhovne vaje pripravljajo tla. V prvi polovici maja vas bom
obiskal in poročal mi boš o uspehih tega, kar sem ti priporočil. Sicer pa: ves svet tiči
v zlu in mi ga ne moremo spremeniti.
Turin, 17. 4. 1873
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko

66.5 Page 655

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
655
IV.
Predragi ... !
Med zadnjimi duhovnimi vajami sem govoril z več ljudmi iz naših zavodov, ki so op-
ravljali duhovne vaje, in sem ugotovil nekaj, na kar bi bilo treba resno opozoriti … (to
hišo). Pokliči prefekta in skupaj preberita:
1. Ne pozabita, kar sem vama tako toplo priporočal, ko sta me spremljala v …
2. Tako eden kakor drugi preveč na lahko odideta iz zavoda in gresta na domove
gojencev in k zasebnikom.
3. Velika zanemarjenost v osebni snagi in obleki, prostorih, kjer se prebiva. Težke pri-
tožbe glede discipline. Gre za dve osnovni stvari. Kdo mora skrbeti za to? Ali ravnatelj
in prefekt izpolnjujeta vsak svoj delež dolžnosti? Jima je to dvoje manj pri srcu kakor
stik z zunanjimi?
4. Veliko staršev se pritožuje zaradi uprave. Veliko zelo nezadovoljnih fantov. Drugi
spet preveč božani itn. itn.
Bog naj nam pomaga: delajte za duše, zlasti še za svoje. Amen.
Vigilija praznika Marije Vnebovzete, 1874
duh. Janez Bosko
8.9. POROČILA IN ODLOČBE SPLOŠNIH
JESENSKIH KONFERENC
Naša družba je prejela ‚Decretum laudis‘ (pohvalni odlok) 25. julija 1864, med-
tem ko so potrditev konstitucij odložili na primernejši čas. V teh konstitucijah pa
stoji zapisano: »Rektor naj skliče enkrat na leto vrhovni svet in ravnatelje posame-
znih domov, da spozna potrebe družbe in poskrbi zanje ter da navodila, ki jih čas,
kraj in osebe imajo za potrebne.«203 Že leta 1865 smo začeli s splošnimi konferenca-
mi za praznik sv. Frančiška Saleškega slovesno izvajati predpis imenovanega člena,
katerih so se poleg ravnateljev udeleževali tudi vsi sobratje oratorija.
Če se je zgodilo, da je bil za konec januarja don Bosko odsoten, se je praznik
svetega zavetnika prenesel skupaj z imenovanimi konferencami na čas njegove
vrnitve. O teh konferencah imamo nekaj poročil na raznih listih. Ne moremo na-
tančno določiti, kdo jih je napisal. Vendar je jasno, da so sklepe zapisovali po naro-
čilu našega svetnika, zato jih je treba zelo upoštevati, ker sestavljajo pristno zgodo-
vino naše družbe, postopen razvoj in ustanoviteljevo željo za izpolnjevanje pravil.
1. Leta 1871. – Splošna konferenca je bila 30. januarja. Poleg sobratov ora-
torija so se »je udeležili vsi ravnatelji podrejenih zavodov«, se pravi iz Borga San
Martino, Lanza, Alassia, Cherasca in tudi don Pestarino.
203 Prim. pogl. IX. Notranje vodstvo družbe, 6. člen.

66.6 Page 656

▲back to top


656
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Potem ko sta dva sobrata naredila zaobljube,204 je don Bosko drugega za
drugim povabil ravnatelje, da so prikazali stanje svojega zavoda. Naprej je govoril
ravnatelj zavoda v Borgu San Martino, potem ravnatelj zavoda v Lanzu, za njima
pa še ravnatelja zavoda v Cherascu in Alassiju. Razen redkih izjem so se vsi izrazili
zadovoljivo o svojih podrejenih in vsak je bolj poudarjal svoje zadovoljstvo ka-
kor trnje. Povabili so don Pestarina, da je na kratko poročal o razmerah v svojem
kraju in svojem prizadevanju za pravilno obhajanje pusta in o hiši, ki jo gradijo v
Morneseju v upanju, da bo kmalu končana.
Na koncu je govoril don Bosko:
»Ko povzemamo poročila o naših domovih, moramo hvaliti Gospoda, da nas
tako blagoslavlja. Ugotavljamo, da je naša družba v preteklem letu zrasla v dobri
volji, enotnosti in ljubezni do dela. In ne le da imamo že lepo število fantov, ki smo
jih sprejeli na preizkušnjo, temveč imamo veliko takih, ki želijo vstopiti v našo
družbo, in so to fantje z izredno dobro voljo.
Ker se je govorilo o vseh posameznih hišah, moram jaz, ki naj bi povedal tudi
kaj o hiši oratorija, ki je materna, osrednja hiša, izraziti svoje zadovoljstvo nad tem,
kako smo v tem letu dosegli viden napredek. Ugotavljam, da se red v posameznih
domovih vedno bolj izboljšuje. Veselijo me izboljšave, ki ste jih uvedli pri rokodel-
cih, ki so bili druga leta pravi bič nediscipliniranosti v hiši. Nikakor tudi sedaj niso
vsi moka, iz katere bi lahko pekli hostije, toda izboljšave so in veliko jih prosi za
sprejem v družbo. Ugotavljam tudi, da se je med sobrati samimi povečala zavzetost
za dobro in tudi povezanost, ki je tako pomembna za naše delo, se je izboljšala.
Vidim, da se v posameznih hišah veliko, zelo veliko dela. Tisti, ki učijo v šoli,
tudi asistirajo v spalnicah, na sprehodu, odmoru, ponavljajo z bolj zaostalimi
učno snov, asistirajo v obednici in pri vsem tem najdejo še čas za branje, študij
in za pripravo na šolo. To vse mi, namesto da bi me užalostilo, pripravlja veliko
veselje, kajti tam, kjer se zavzeto dela, hudič ne more kraljevati. Veliko se dela v
posameznih hišah, dela pa se veliko tudi tukaj. Res je, da nas je veliko, pa je zato
tudi toliko opravkov, in čeprav se na zunaj ne kažejo, zahtevajo veliko osebja. Prej
nisem bil prepričan, da bi bili vsi tako močno zaposleni. Pred nekaj dnevi sem nuj-
no potreboval koga, da bi mi prepisal nekaj strani besedila, in sem poklical enega:
»Imaš malo časa,« sem mu rekel, »da bi mi prepisal dve strani?« »Seveda,« mi je
odgovoril, »vendar moram potem odložiti to in to.« Potem sem poklical drugega,
pa mi je odgovoril isto. Poklical sem vse, pa nisem dobil niti enega, ki bi imel malo
časa. Jaz, namesto da bi se žalostil, prosim Gospoda, da bi nam poslal še več dela,
kajti gorje nam, če se bomo izogibali delu in ne bomo vedeli, s čim naj se zaposli-
mo. Propad redovnih družb, verjemite mi, prihaja od brezdelja, nedelavnosti, kaj-
ti brezdelje je mati vseh pregreh. Zato moramo trepetati od strahu samo ob misli,
da bi se ta pošast naselila med nami.
204 Klerik Alojzij Rocca in pomočnik Marcel Rossi, ki sta ju spremljala don Lemoyne in don Pestarino.

66.7 Page 657

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
657
Nujno je potrebno, da se vsak potrudi, da bi pridobival čim več denarja.
Izdatki so ogromni, dela, ki smo se jih lotili, so velikanska in znašajo najmanj
200.000 frankov.
– Kako je to, bo kdo rekel. Don Bosko nam vedno ponavlja, da naj bomo ločeni
od svetnega bogastva, da naj nimamo ali ne upravljamo z denarjem, potem pa nas
spodbuja, da naj mu pridobivamo denar.
– Oh, seveda, odgovarjam jaz. Moramo pridobivati denar in na voljo imamo
zelo učinkovito sredstvo, to je, da varčujmo povsod, kjer je le mogoče, v vsem,
česar ne potrebujemo. Čim bolj moramo varčevati, kolikor se da na potovanjih in
pri obleki. Res da ti majhni prihranki ne zadostujejo za velikanske potrebe, toda
če bomo delali tako, nam bo Božja previdnost poslala drugo. O tem smo lahko
trdno prepričani.
Sicer si pa ne smemo preveč beliti glave, kajti če imamo pravi namen, nam
bo sredstva pošiljala Božja previdnost. Tako smo se na primer lotili velikih stvari.
Tukaj pred nami imamo cerkev in na trgu pred njo bomo takoj začeli dela. To je
ogromno delo in stroški bodo veliki. Cerkev blizu protestantske bomo začeli gra-
diti na pomlad. Gradimo v Lanzu, opravljamo nujna popravila v Borgu San Marti-
no, v Alassiju in nimam solda v žepu. Kljub temu so že izdelani načrti, dogovarjam
se s podjetniki, ki naj bi jim plačal denar na roko, in prepričan sem, da nam ga bo
Gospod poslal.
Ugotovil sem tudi, da nam Božja previdnost ne pošilja več svoje pomoči, če po-
sedujemo kak kos zemlje. Dokler imamo tisto njivo, ne pride nič, treba se je je zne-
biti. Zato se moramo znebiti misli, da moramo imeti posest, kajti ta nas samo ovira.
Mi tukaj v naši – valdoški hiši tudi ne moremo doseči tistega enotnega reda,
ki je mogoč v drugih hišah, ker je poleg nas veliko zunanjih, ki niso člani druž-
be, pa jih iz primernosti, spoštovanja in obzirnosti prenašamo. Upajmo pa, da se
bomo mogli s časom omejiti samo na člane družbe.
Še nekaj vam moram povedati glede varčevanja. Zadel nas je izdatek za odkup
od vojaškega nabora. Preden lahko mladi človek začne delati, veliko stane: najprej
za študij, za vzdrževanje in obleko in potem še za oprostitev od vojaške službe.
Še o eni stvari je treba preudariti in jo popraviti: to so prireditve. To sem ved-
no prenašal in prenašam še sedaj. Toda želim, da se gledališke predstave priprav-
ljajo samo za dečke in ne za tiste, ki prihajajo od zunaj. V vsaki vzgojni hiši je treba
hočeš ali nočeš prirejati gledališke predstave, kar je tudi eno izmed sredstev, da
se naučimo deklamirati, smiselno brati. Če tega ni, se zdi, da je življenje nemogo-
če. Vendar pa ugotavljam, da med nami ni več tako, kakor bi moralo biti in kot je
to bilo v prejšnjih časih. To ni več teatrček, temveč pravi teater. Naš teatrček ima
namen razveseljevati in učiti. Nikakor ne smemo uprizarjati prizorov, ki bi mogli
zakrkniti srca in slabo vplivati na nežno domišljijo gojencev. Igrajmo komedije,
vendar morajo biti preproste in z moralnim jedrom. Prepevajmo, ker petje ne le
razveseljuje, temveč je tudi način pouka, ki danes ljudem nadvse ugaja. Deklami-

66.8 Page 658

▲back to top


658
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
rajmo pesmi dobrih pesnikov, kajti med našimi dobrotniki so vedno ljudje, ki se
veselijo vsega, kar lahko koristi mladim, čemur smo se posvetili z našim delom
in pri čemer nam pomagajo naši dobrotniki. Prav tako naj se na naših odrih ne
pojavljajo neprimerne obleke, da ne veš, kaj pravzaprav hočejo pokazati, in pri
tem lahko tudi žalijo spodobnost. Predstavljajmo igre, ki nam pomagajo razširiti
naše znanje: npr. potovanje v Sveto deželo, kak dogodek iz svetopisemskih zgodb
in podobno, kajti tako bomo dosegli cilj, ki smo si ga postavili. Prav tako ne želim,
da bi naš teater postal javna zabava, tako da bi se jezili tisti, ki ne morejo priti in
bi si hoteli za vsako ceno priboriti vstopnice za predstavo. Poleg tega sem videl,
da so na te prireditve prihajale osebe, ki zares ne vem, kako naj bi sodile tja, ker so
nespodobno oblečene. Če ne bi bilo nevljudno, bi jih takoj prosil, naj odidejo. Prav
tako ne smemo dopuščati, da bi na odru govorili besede, kot so prekleto to, prek-
leto ono. Če koga povabimo na predstavo, menim, da mora biti to kak dobrotnik.
Res je, da bi moral vse to povedati posameznim voditeljem gledališča, pa sem
hotel povedati tukaj, da bodo vsi vedeli, kako mora biti, in da ne bi nihče uvajal
stvari, ki niso pravšnje.
Sicer nam pa ne preostane drugo, kot da se spodbujamo k delu, kajti čeprav
raste število sobratov, je sorazmerno s prošnjami za odprtje novih zavodov žetev
obilna, delavcev pa malo. Čudovita rast te naše družbe je zares pravi čudež, zlasti
če pomislimo na hudobijo časa, v katerem živimo, na velike spremembe, ki se do-
gajajo, in na zagrizen boj proti vsem, ki so dobri. V času, ko država zatira redove in
redovne družbe in niti redovnice ne morejo mirno živeti v svojih samostanih, ko
nočejo več videti fratrov, se mi zbiramo in se kljub našim sovražnikom množimo,
ustanavljamo zavode, delamo dobro, kjer je le mogoče. Tu se jasno vidi Božji prst
in varstvo matere Božje Marije. Zakoni ne dovoljujejo več fratrov, mi pa spreme-
nimo obleko in oblečeni kot duhovniki opravljamo isti posel. In če nekoč ne bodo
več prenašali duhovniške obleke? Kaj potem? Oblačili se bomo kakor drugi ljudje
in zato ne bomo nehali delati dobro: pustili si bomo rasti brado, če bo treba, in nas
to ne bo oviralo pri dobrem. Proti nam je vsa framasonerija, vsi nas sovražijo, vsi
nas preganjajo, mi pa smo mirni, neustrašeni, ker je z nami Bog. Proti nam je cela
vojska časnikarjev in vendar imajo naše ustanove vedno večji ugled pri ljudeh in
vedno se priglaša za naše zavode več fantov, kot jih moremo sprejeti.
Nocoj bi rad končal s priporočilom tiste kreposti, ki zajema vse druge, to je
pokorščina. Verjemite mi, da če boste v vsem izpolnjevali voljo tistega, ki ima na-
logo, da zapoveduje, se ne boste motili, kajti Gospod je tisti, ki navdihuje in ukazu-
je. Tisti pa, ki ugovarja in hoče popraviti predstojnika, ki da se moti, vam iz lastne
izkušnje lahko zagotovim, da sem se vedno zmotil, ko sem sledil takim mnenjem.
Še več, lahko vam povem, da je v družbi pokorščina vse. Če ni pokorščine, bo pov-
sod zavladal nered in vse se bo porušilo.
Poleg tega vam priporočam, dal naj nihče ne dela izjem. Na žalost bodo prišli
časi, ko jih bo treba delati, in jaz trepečem že samo ob misli na to. S tem ne mislim,

66.9 Page 659

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
659
da če je zares potreba, da ne bi uporabili potrebnih sredstev. Toda če kaj storimo
zunaj predpisanega, naj bo to zares iz potrebe.
Prav tako ne morem mimo tega, da vas ne bi spodbujal k delu. Jaz sam bom
uporabil ostanek življenja, ki ga imam še pred seboj, za dobro mladine. Vsak iz-
med vas ve, da bi moral oditi v ono življenje, ko sem bil star 50 let, pa se je dru-
ščina nagajivcev zbrala in tako goreče molila, da je Bog odložil moj odhod. Zah-
valjujem se Gospodu za to milost in obljubljam, da bom svoje življenje uporabil v
korist tistih, ki so mi ga izprosili od Boga. Tudi vi storite isto, kajti žetev je velika,
delavcev pa malo.«
Svetnik je nadrobno govoril tudi o gledališču. Ne bomo dodali niti besedice,
da bi pojasnili njegove misli, jasne in dognane zlasti še zato, ker je to objavil v
tisku na štirih straneh in jih razposlal po hišah.
PRAVILA ZA GLEDALIŠČE205
1. Namen gledališča je razveseljevati, vzgajati, poučevati mlade v moralnosti, ko-
likor je le mogoče.
2. Vsaka hiša naj ima vodjo gledališča, ki bo obvestil ravnatelja hiše o vsem, kar se
bo predstavljalo na odru. Skupaj bosta določila datum predstave, igro, ki naj se
uprizori, in igralce, ki naj bi nastopali.
3. Med fanti, ki naj nastopajo na odru, naj se izberejo tisti, ki se odlikujejo po lepem
vedenju in ki jih naj za skupno spodbudo nadomestijo drugi tovariši.
4. Tisti, ki sodelujejo pri petju in godbi, naj ne bodo vzeti še h gledališču. Lahko pa
bodo deklamirali kako pesem med odmorom.
5. Če je mogoče, naj bodo mojstri oproščeni igranja.
6. Poskrbeti je treba, da bodo igre prijetne in primerne, da bodo razveseljevale,
poučevale, da bodo moralne in kratke. Če so predolge, to dolgočasi gledalce in
povzroča sitnosti pri vajah in tako uničuje dobre sadove predstave, čeprav je
delo samo po sebi dobro.
7. Naj se izključijo predstave z nasilnimi prizori. Lahko se dovoli nekoliko resnejši
prizor, toda odstraniti je treba nekrščanske in preveč prostaške izraze.
8. Vodja naj bo vedno navzoč pri vajah, in če so zvečer, naj ne trajajo čez deseto
uro. Po vajah naj poskrbi, da bodo vsi takoj brez klepetanja šli spat. Taki pogo-
vori so zelo nevarni in motijo tiste, ki že spijo.
9. Vodja gledališča naj poskrbi, da bo oder pripravljen že na predvečer predstave,
tako da ne bo treba delati na praznični dan.
10. Naj odločno poskrbi za spodobne in poceni obleke.
11. Za vsako predstavo naj se dogovori s kapelnikom godbe in vodjem deklamacij za
izvajanje med odmorom.
205 Ista pravila so pozneje vnesli skoraj dobesedno v Pravilnik za hiše Družbe sv. Frančiška Sa-
leškega, ki ga je objavila Salezijanska tiskarna leta 1877 (prim. XVI. pogI.), in v Določila vrhovnega
zbora salezijanske družbe v Lanzu Torinese, septembra 1877 (prim. stran 56).

66.10 Page 660

▲back to top


660
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
12. Brez resnega razloga naj zunanjim ljudem ne dovoljuje vstopa na oder, še manj
pa v sobice za igralce, in naj skrbno pazi, da med predstavo ne bo zasebnih po-
govorov. Prav tako naj poskrbi, da bo v vsem vladala čim večja spodobnost.
13. Vse naj uredi tako, da ne bo moteno redno delo zavoda. Če so potrebne spre-
membe urnika, naj se vnaprej dogovori z ravnateljem zavoda.
14. Prepovedane so pogostitve. Naj se ne nagrajuje in hvali tistih, ki so dobili od
Boga posebne darove lepega glasu in sposobnosti za nastopanje. Oni so že pre-
jeli nagrado s tem, da so imeli prosti čas za to.
15. Pri pripravljanju in pospravljanju odra naj se prepreči lomljenje rekvizitov in
trganje obleke.
16. Skrbi naj se za malo gledališko knjižnico z deli, ki jih lahko uporabimo v naših
zavodih.
17. Če vodja ne more sam izpolnjevati vsega, kar predpisuje pravilnik, naj mu po-
maga pri tem šepetalec.
18. Igralcem naj priporoča naraven govor, jasno izgovarjavo, naravne kretnje. Vse
to bo z lahkoto dosegel, če bodo vsi dobro znali svoje vloge.
19. Naj se zaveda, da je privlačnost naših gledaliških predstav v tem, da so odmori
čim krajši in da med dejanji deklamirajo izbrane pesnike.
duh. Janez Bosko
N. B.: Če je potrebno, lahko vodja gledališča zaupa vaje kakemu učitelju med dijaki
ali kakemu asistentu pri rokodelcih.
2. Leta 1872. – Splošna konferenca je bila, ko se je don Bosko po dolgi in tež-
ki bolezni vrnil iz Varazzeja. Udeležili so se je ravnatelji zavodov in vsi sobratje
oratorija. Vendar nimamo nobenega zapisnika razen omembe don Pestarina, ki
pravi, da je prebral spomenico o novem zavodu hčera Marije Pomočnice, ki jo je
don Bosko z veseljem poslušal.
3. Leta 1873. – 12. januarja pred praznikom sv. Frančiška Saleškega je bila kon-
ferenca »z namenom, da bi izvolili ekonoma in tri svetovalce namesto prejšnjih, ki
jim je potekla službena doba«. Ponovno so bili izvoljeni don Savio, don Provera,
don Durando in don Ghivarello. Ob tej priložnosti je don Bosko izgovoril znameni-
te preroške besede:
»Z največjim veseljem gledam, kako naša družba iz dneva v dan raste, tako
svèt, ki smo ga danes ponovno izvolili, ne bo več dolgo svèt samo te hiše. Veljal bo
za vse naše zavode, bo samostojen in enak za vse domove.«
Potem je sredi splošnega smeha nadaljeval:
»Če bi bilo mogoče, bi mi ugajalo, če bi sredi dvorišča lahko postavili söpan-
to (barako, revno hišico), kjer bi mogel svèt bivati ločen od vseh smrtnikov. Ker
pa bodo mogli njegovi člani še ostati na tej zemlji, bodo lahko bivali tu in tam v
naših zavodih, kakor bo pač bolj primerno. Namesto njih bo izvoljen drug svèt, ki
bo poseben poleg svéta te hiše in poleg svétov vseh drugih hiš. To zahteva vedno

67 Pages 661-670

▲back to top


67.1 Page 661

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
661
večje število sobratov. Jasno pomoč nebes pa vidimo v tem, da jim Bog navdihne
misel, da vstopijo, zapustijo starše in imetje, upe in časti, bogate službe in častne
naslove. Med njimi so tudi taki, ki zapuščajo družbi vse svoje imetje in s tem na
najpopolnejši način izpolnjujejo zapoved Božjega učitelja: »Kdor hoče hoditi za
menoj, naj zapusti očeta, mater, brate in sestre, naj proda, kar ima, in da ubogim.«
Gospod nas ščiti še tako, da tisti, ki nas sovražijo in preganjajo druge redovne
družbe, nas sami spodbujajo za delo, nam dajejo celo sredstva, tako rekoč orožje
proti njim samim.
Toda če je moja nadvse velika želja, da bi se ta družba širila in rasla v številu
apostolov, pa je moja še večja želja, da bi ti isti člani bili njeni goreči člani in vredni
sinovi sv. Frančiška Saleškega, kakor so jezuiti vredni snovi sv. Ignacija Lojolske-
ga. Ves svet in zlasti še hudobneži, ki bi s satanskim sovraštvom hoteli zadušiti to
presveto seme, se ne morejo zadosti načuditi. Preganjanje, najstrašnejša hudo-
delstva ne morejo teh velikodušnih mož odvrniti od njihovih odločitev. Razdeljeni
so po svetu tako, da eden ne ve za drugega, in kljub temu vsak izmed njih točno iz-
polnjuje pravila, ki jim jih je dal njihov prvi predstojnik, nič drugače, kot če bi bili
združeni v skupnosti. Tam, kjer je en jezuit, tam je, pravim, zgled kreposti, primer
svetosti. Tam se pridiga, spoveduje in razglaša Božja beseda. Še več. Ko zlobneži
menijo, da so jih uničili, se najbolj množijo in prav takrat je sad duš še obilnejši.
Tako naj bo tudi z vami, dragi moji sinovi. Resno pomislite na poklic, v kate-
rega vas je poklical Gospod. Razmišljajte in molite. Ko vstopate v to našo družbo,
se zgledujte po teh velikodušnih Kristusovih sinovih in tudi vi tako delajte. Če
postanete duhovniki ali ostanete laiki in v katerikoli službi ste zaposleni, izpol-
njujte vedno natančno pravila. Bodite tukaj, v Lanzu ali v drugih naših zavodih,
v Franciji, Afriki ali v Ameriki, sami ali vas je več skupaj, vedno imejte pred seboj
namen te družbe: vzgajati mladino in poučevati ljudstvo obrt in znanost in zlasti
še krščanski nauk. Trudite se za zveličanje duš in mislite na neizmerno število
oratorijev po vsem svetu, tako v Franciji, Španiji, Afriki, Ameriki in v toliko drugih
krajih, kjer naši sobratje neutrudno delajo v Gospodovem vinogradu. To je za zdaj
samo moja misel, vendar vam lahko zagotovim, da je zgodovinskega pomena.
Ker pa je sveti oče Pij IX. želel, da bi se za zdaj omejili na Italijo, kjer je pot-
reba zelo velika, bomo naše sile usmerili v Italijo. Toda naj nebo razporedi stvari
kakorkoli že, zapomnite si, kaj je namen družbe, v katero želite vstopili ali ste že
njeni člani. Spodbujajmo drug drugega, neutrudno delajmo združeni med seboj,
da bomo prišli nekoč v družbo tistih duš, ki smo jih pridobili za Gospoda, in da
bomo vso večnost deležni blaženega gledanja Boga.«
Ob prazniku sv. Frančiška Saleškega so priredili splošno konferenco, da bi
ugotovili potrebe zavodov in poskrbeli za njihovo dobro delovanje. Tako beremo
v kratkem poročilu, ki se je ohranilo:
»Ta splošna konferenca je ugotovila, da se je število gojencev v vseh domovih pove-
čalo. Zavodi so na splošno dobro usmerjeni. Omenili so odprtje zavoda v Valsaliceju,
razširitev v Lanzu in Alassiju in prenos zavetišča Sv. Vincencija iz Marassija v San

67.2 Page 662

▲back to top


662
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Pier d‘Areno. Nazadnje je don Bosko vse spodbudil, da bi si dajali medsebojni dober
zgled z izpolnjevanjem pravil.«
In še posebno poročilo:
»Potem ko smo kot po navadi prosili Svetega Duha, se je začel posvet. Gospod
don Bosko je sedel med zborom na naslanjaču na odru. Na desni in na levi strani
so sedeli ravnatelji raznih domov.
Ko so odprli zbor, je don Bosko naročil don Rui, naj prebere imena članov
vrhovnega svéta in imena sobratov, ki so sestavljali hišni svet oratorija, ki ga je
prej vodil vrhovni svet. Dejal je, da od sedaj naprej vrhovni svet ne bo več vodil
posameznih domov, temveč se bo ukvarjal samo z vodstvom posameznih hiš na
splošno. Ker pa ni bilo mogoče, da bi nove člane nadomestili s tistimi, ki so do
sedaj vodili materno hišo in so sedaj postali člani vrhovnega sveta, bodo zato ne-
kateri člani tega še ostali člani posebnega svéta oratorija.
Zatem so prešli na poročila raznih domov. Prvo poročilo je prišlo iz Borga San
Martino, ki je najstarejša hiša. Ker pa ni bilo ravnatelja, niso dobili toliko novic,
kot bi si želeli, vendar jih je bilo zadosti, da so zvedeli, da stvari na splošno lepo
napredujejo, zlasti še, kar se tiče duhovne plati.
Nato je prišla na vrsto hiša v Lanzu. Dvignil se je don Lemoyne in dejal, da v
njegovo veliko zadovoljstvo tako duhovne kakor materialne stvari gredo v najlep-
šem redu, in to po dobroti Božji in mnogih dobrotnikov. Svoje poročilo je končal s
priporočilom svoje hiše v molitev celotni družbi.
Za njim je vstal in govoril don Francesia, ravnatelj zavoda v Varazzeju. Rekel
je, da je lansko leto imel veliko žalostnih trenutkov pri vodenju hiše, zlasti še za-
radi sodelavcev, ki niso imeli cerkvenega poklica, da pa letos, hvala Bogu, gre vse
veliko bolje. Tudi on se je priporočil v molitev.
Nato je govoril don Cerruti, ravnatelj hiše v Alassiju. Najprej je povedal, da
šolske, moralne in zdravstvene zadeve lepo napredujejo, potem pa, da je število
gojencev tako zelo naraslo, da preti nevarnost pomanjkanja prostora. Svoje bese-
de je končal s priporočitvijo v molitev.
Nato je don Albera, ravnatelj Oratorija sv. Vincencija Pavelskega v San Pier
d‘Areni, nakazal skrajno potrebo po zavodu v tem mestu in pokazal, kako se, hvala
Bogu, v tem kraju lahko naredi veliko dobrega s poukom zlasti vsega, kar se tiče
vere, v čemer so zelo nevedni. Povedal pa je, da zaradi vedno večjega števila go-
jencev stavba postaja premajhna.
Za njim je don Dalmazzo, ravnatelj zavoda za plemiče v Valsaliceju, povedal,
da je pri njih prav obratno, da je število dečkov zelo majhno, komaj 22, medtem
ko je stavba nadvse velika. Sicer pa področje, za katero se zdi, da še ni bilo dosti
rabljeno, nakazuje boljše čase, in da je bilo že nekaj zadovoljivih uspehov. Tudi on
se je priporočil v molitev.
Kot zadnji je govoril don Pestarino, ravnatelj tako imenovanega zavetišča
hčera Marije Pomočnice, in povedal, kako tam stvari zelo dobro napredujejo.
Manjka samo predstojnica, ki je še niso izvolili, da pa je treba moliti tudi zanje.

67.3 Page 663

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
663
Ko je gospod don Bosko slišal poročilo o posameznih domovih, je povzel besedo:
»Rekli boste, kaj nam bo sedaj na vse to povedal don Bosko? Oh, rad bi vam
povedal toliko stvari in bilo bi mi nadvse ljubo, da bi vam jih povedal, tudi če bi za
to potreboval celo noč do jutri popoldne. Toda zadržujejo me druge dolžnosti in
poleg tega ne bi rad, da bi ostali brez večerje. Dragi moji, naša družba cvete. Toda
smo v zelo težkih časih, zlasti kar se tiče hrane. Zato vam tako zelo priporočam,
da ne bi ničesar kvarili in da bi povsod varčevali. S tem ne mislim reči, da mesece
in mesece ne bi jedli ali premalo jedli. Nikakor ne. Prav tako ne mislim, da bi kar
koli spreminjali v običajni prehrani. Priporočam vam le, da vsak je, kolikor potre-
buje, in nič več, in da ničesar ne kvarimo. In kar pravim o hrani, bi rad povedal še
o nečem drugem. Prosim zelo vse, da bi skrbeli, da se ne bo nič zapravljalo, ne z
obleko, na potovanjih, skratka, da varčujemo pri v vsaki najmanjši stvari, kolikor
je le mogoče. To vam zelo priporočam.
Kaj je potem tisto, kar vam don Bosko želi priporočiti za našo družbo? Sami
si lahko mislite. To je izpolnjevanje pravil. Da, točno izpolnjevanje pravil. Če bomo
ta pravila zvesto izpolnjevali, bomo ugajali Bogu, kajti nihče naj jih ne izpolnju-
je zato, da bi ugajal meni ali komu drugemu. S tem bomo pripravili tudi druge,
da nas bodo posnemali, kajti besede mičejo, zgledi vlečejo. Če jih, nasprotno, ne
bomo izpolnjevali in bomo dali, da nas obvladuje požrešnost, zlasti glede vina, in
bomo v cerkvi gledali sem in tja zlasti po svetem obhajilu, kaj si bodo potem drugi
mislili o naši družbi? Glejte, kako vpliva na druge nezmernost, požrešnost. Poznal
sem fanta, sicer zelo dobrega fanta, ki pa je pravil, da noče postati duhovnik zara-
di neke skrivnosti, skritega razloga, ki mi ga ni hotel razodeti. Nekega dne sva šla
skupaj na sprehod in jaz sem storil vse mogoče in nemogoče, da bi ga pripravil h
govorjenju.
‚Če ravno hočete vedeti, poslušajte. Nekega dne sem šel s svojim očetom v
gostilnico, da bi popila kozarček vina. Veste, kaj sem videl? Pijanega duhovnika z
zavihanimi rokavi. Rekel sem si: Rajši smrt, kot da bi postal tak duhovnik in bil v
tako pohujšanje.‘ Vidite, dragi moji, kakšne posledice ima slab zgled.
Nato sem ga vprašal: ‚In komu si to obljubil?‘ In on: ‚Nikomur.‘ Da bi ga odvrnil
od tega sklepa, sem rekel: ‚Nisi dolžan držati take obljube, zlasti še, ker si rekel,
da nočeš za nobeno ceno postati tak duhovnik, kakor je bil tisti, ki si ga videl. To
ti ne ovira, da bi postal duhovnik, temveč ti pomaga, da bi postal zares dober du-
hovnik.‘ Zdelo se mi je, da sem ga prepričal, toda čez kako leto sem zvedel, da je
odšel v drugo življenje.
Dragi moji, sedaj se imam za poveljnika, ki ga obdaja glavni štab in stoji pred
izbrano četo vojakov, katerih vsak je pripravljen trpeti karkoli, ne zato, da bi uga-
jal meni, ker bi bil le slab plačnik, temveč Bogu. Zato se potrudimo, da se bomo
obnašali tako, da bomo drugim v spodbudo, in vse to v večjo Božjo slavo.«
Nato so izglasovali razne odločitve, o katerih se nam je ohranil zapisnik, kate-
rega prepis so poslali v razne hiše:

67.4 Page 664

▲back to top


664
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Odločitve, ki so bile sprejete na splošni konferenci sv. Frančiška Saleškega.
1. Zaradi potrebe, da dobimo profesorje za gimnazijo, bomo tudi letos poskusili
vložiti prošnjo za pripustitev k izpitu za gimnazijsko diplomo. Prošnje bomo vla-
gali v Alassiju, v Borgu San Martino in teden pozneje v Varazzeju, Lanzu, Turinu,
San Pier d‘ Areni in Valsaliceju.
2. Vsakemu ravnatelju se priporoča, da bi, če je mogoče, ali s svojimi gojenci ali
z drugimi priskrbel gojence za zavod v Valsaliceju, če so le bolj meščanskega
porekla in zmorejo plačevati dobršen del mesečnine.
3. Ravnateljem se živo priporoča, da naj podajo mesečno poročilo o higienskem,
ekonomskem, šolskem in zlasti moralnem stanju svojega zavoda. V njem naj pri-
kažejo obnašanje osebja tako v dobrem kakor slabem, da bo to služilo za vodilo
vrhovnemu svetu pri poznanju članov družbe.
4. Ker ni mogoče vedno imeti na voljo osebja, ki bi moglo v polni meri opravljati
naloge v vsakem zavodu, naj si predstojniki posameznih zavodov prizadevajo,
da bodo vzgojili osebje, učitelje, asistente, služabnike itn. Če je le mogoče, naj
ne odklanjajo ljudi, razen v resnih primerih, če so se pregrešili proti moralnosti,
zvestobi itn.
5. Ponovili so priporočilo, da naj bosta vsak mesec dve konferenci za člane družbe,
od katerih naj ena obravnava hišni pravilnik.
6. V vseh zavodih naj se uporabljajo isti učbeniki. Menili so, da bi bilo dobro, če bi
vsako leto jeseni sklicali posvet o programu, ki naj bi ga izvajali, in učbenikih, ki
bi jih uporabljali. Ko so potem prišli na podrobnosti, je don Bosko omenil, da bi
Zgodovino Italije, ki jo uporabljajo že v mnogih šolah v Italiji, uporabljali tudi
v naših šolah. Za zasebno branje pa je priporočil Katoliško branje in Mladinsko
knjižnico, zlasti tiste zvezke, ki so jih sestavili člani družbe, in bi opustili knjige
in romane, ki bi mogli biti nevarni. V naše zavode naj ne bi uvajali knjig, ki jih ni
odobrilo vodstvo družbe.
7. Na vsako trimesečje naj se pošljejo obračuni dolgov in vsaka hiša naj plača
raznim oddelkom oratorija in naših domov z opombo, katera obveznost se iz-
polnjuje. Plačilo naj se nameni hišnim prefektom. Kar bo odveč, naj se izplača
prefektu vrhovnega sveta.
8. Naj se ohranja enakost urnika v pravilnikih, kolikor je to mogoče. Če je treba
uvesti kako spremembo, naj se dogovori z don Boskom ali s kom namesto njega,
kakor je pač mogoče.
9. Vsak ravnatelj naj skrbi, da bo o tistih, ki naj prejmejo svete redove, povedal
ali napisal mesec in pol ali dva meseca pred prejemom in se prej še pogovoril s
hišnim svetom in dobil njegovo mnenje.
10. Če je mogoče, naj duhovniki vsako leto preštudirajo moralko in opravijo izpit.
11. Tako na potovanjih kakor ob raznih drugih priložnostih naj se izkazuje posebna
pozornost zaslužnim članom družbe. Če naj se odpravijo v domači kraj, naj se

67.5 Page 665

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
665
poskrbi, da družina ne bo čutila prevelike obremenitve, posebno še, če je sama
v stiski. Zato naj se v soglasju z vrhovnim predstojnikom in vrhovnim svetom
ukrene vse potrebno.
12. V vsakem domu prefekt ali ekonom skrbi za moralnost služabnikov in za točno
izpolnjevanje njihovih dolžnosti. Naj pa storita vse, da bodo mogli točno op-
ravljati verske dolžnosti in vse svoje naloge.
13. Ravnatelju naj se izročijo poročila o vedenju gojencev. Naj vsi odgovorni oddajo
ocene gojencev v soglasju z ravnateljem in jih vpišejo v ustrezen zapisnik.
14. Ravnatelji naj se pogosto približajo najpotrebnejšim in jih spodbujajo k poboljša-
nju. Pozanimajo naj se za njihove posebne potrebe z namenom, da jim pomagajo.
Na koncu je sledila pripomba, ki jo je zapisal don Rua:
Načrti, ki naj jih obravnava in o njih odloča prihodnja konferenca:
1. Ali ne bi bilo primerno, da bi kaka konferenca vsako jesen pripravila določen
program za naše šole?
2. Ali ne bi bilo priporočljivo, da bi sestavili seznam knjig, ki naj bi jih uporabljali
v naših šolah?
4. Istega leta so pripravili še drugo konferenco, in sicer 9. septembra v orato-
riju pred duhovnimi vajami, ki so se je udeležili ravnatelji in prefekti.206 Vsi so bili
zavzeti za potrditev konstitucij, zato se je veliko govorilo o njihovem izpolnjeva-
nju, za kar je bila potrebna goreča zavzetost, obenem pa razmišljanje, ali ne bi bilo
treba kaj spremeniti, preden bi jih predložili v dokončno potrditev.
Spet so razposlali sprejete odločitve, ki jih je oblikoval don Rua in odobril
don Bosko: o predhodnem pregledu spisov sobratov za tisk, o odnosu sobratov z
zunanjimi, kako naj bi bili ravnatelji izvzeti iz neprijetnih zadev, kako naj bi rav-
natelji dobivali poročila o gojencih in nekaj točnejših napotkov za izpolnjevanje
uboštva.
Odločitve, ki so jih na jesenskih konferencah sprejeli ravnatelji in prefekti Druž-
be sv. Frančiška Saleškega.
1. Ne bo natisnjen noben spis nobenega člana družbe, ne da bi ga prej pregledal
vrhovni svet in dal potrebno dovoljenje.
2. Ravnatelji naj poskrbijo, da profesorji in drugi predstojniki ter podrejeni ne
bodo navezovali stikov z zunanjimi. Zlasti naj pazijo, da ne bo nihče hodil na
obiske na dom.
3. Poročila staršem o vedenju gojencev daje redno ravnatelj. Če tega ne bo mogel
storiti on sam, kar se bo pogosto pripetilo, naj to naloži komu drugemu, zlasti
prefektu, in mu da za to primerne napotke.
4. Gospod don Bosko je bil naprošen, da bi našel poseben dom za noviciat.
206 Glej povabilo vrhovnega ekonoma v Dodatku št. 1.

67.6 Page 666

▲back to top


666
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
5. Vsi naj skrbijo, da bodo podpirali ravnateljevo avtoriteto, zato naj, kolikor je
mogoče, neprijetne zadeve prevzemajo prefekti, ljubeznivosti in častivredne po-
sle pa naj prepustijo ravnatelju.
6. Mojstri naj nimajo dovoljenja, da bi izvajali naročila za dela. To daje ravnatelj
ali prefekt hiše, v kateri prebivajo.
7. Če je treba narediti novo obleko, naj se tako za duhovnike kakor za klerike na-
redi iz istega sukna; za vse pomočnike iz istega njim prilagojenega sukna; isto
velja, če je treba priskrbeti novo obleko služabnikom; biti mora za vse enaka
in v skladu z njihovim položajem, da se tako prepreči morebitno tekmovanje.
Glede kakovosti sukna in kroja obleke naj se ravna po vzorcih, ki jih bo priskrbel
vrhovni svet.
8. Vsak lahko hrani pri sebi samo dva para čevljev in dve obleki, zato naj, če mora
dobiti novo obleko, predzadnjo izroči garderoberju. Isto velja za čevlje.
9. Šolske knjige, ki jih daje vsaka hiša svojim učencem, morajo biti opremljene s
pečatom. Prav tako tiste, ki jih posojajo, da jih bo mogoče spet dobiti nazaj. Vse
druge knjige bodo prejemnikom zaračunali.
10. Če je kdo sprejet v službo v zavodu, je treba narediti spis vsega, kar je prinesel s
seboj. Opremo, ki jo daje zavod, pa je treba ožigosati s hišnim pečatom.
11. Vsak prefekt naj čim prej obvesti vrhovni svet o načinu, ki ga uporablja pri ure-
ditvi razdeljevanja.
12. Zlasti prefekti naj skrbijo za največjo snago v spalnicah, obleki in osebni negi.
13. Za poenostavitev knjigovodstva naj vsaka hiša družbe na tri mesece poravnava
svoje obveznosti do drugih salezijanskih domov. Če kaka hiša ne zmore plačati
vseh obveznosti, naj se obrne na vrhovni svet.
14. V zadevah, kjer bi mogoče bilo kaj dobička, naj se to prepusti oratoriju.
Svetnik je lastnoročno dodal naslednji pripis:
Potrjujemo odločitve ravnateljev in prefektov, ki so jih v večjo Božjo slavo sprejeli na
jesenski konferenci. Naj vsak ravnatelj in prefekt posameznih domov dobita po en
izvod. Tako jih bo mogoče udejanjiti.
Turin, prvi dan devetdnevnice J. K. 1873
duh. Janez Bosko
5. Leta 1874 so splošne konference opravili 17. in 18. aprila po don Boskovi
vrnitvi iz Rima, kjer je dobil dokončno potrditev konstitucij.
V zapisu, ki ga je prepisal don Lemoyne, so navedene glavne misli, ki so prišle
iz svetnikovih ust, ko je bil še poln hvaležnosti Bogu za dokončno odobritev druž-
be. Sveta in dragocena priporočila, ki jih ne smemo nikdar pozabiti!
–– Sedaj, ko so konstitucije potrjene, se je treba ravnati po čisto določenem redu.
–– Predstojnik lahko po svoji presoji razpolaga s posamezniki, zlasti še v tem, kar se tiče
svete službe.

67.7 Page 667

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
667
–– Odpovejmo se našim zasebnim koristim in ustvarimo eno samo telo.
–– Nobeden naj se ne brani naložene mu naloge, tudi če je utrudljiva in naporna.
–– Ne bodimo samo povezani z ravnateljem, temveč izpolnjujmo resnično pokorščino. Na-
mesto da bi si pravila razlagali tako, da bi se izognili dolžnosti, jih razlagajmo v smislu
večje zavzetosti za delo z veseljem in pripravljenostjo.
–– Spoštujmo družbo ne le na splošno, temveč v vseh posameznih članih. Naš oče je Bog,
naša mati je družba. Zato jo ljubimo, branimo njeno čast, ne storimo ničesar, kar bi ji
ne moglo biti v čast, trudimo se za njeno rast in napredek.
–– Bodimo pozorni pri ljubezni do svojih staršev. Kdor ljubi svojega očeta in mater bolj
kot mene, ‚non est me dignus‘ (ni mene vreden). Za nas naj bodo naš dom, oče in mati
in bratje, kakor da jih ne bi bilo. Molili bomo zanje, jim svetovali, in če bo treba, tudi
pomagali, pa nič več. Jezus je bil podložen presveti materi Mariji in svetemu Jožefu, toda
v stvareh, ki so se tikale njegovega nebeškega očeta, je hotel biti popolnoma svoboden.
Našim sorodnikom, ki nas vabijo, da bi šli za kak dan domov, moramo dati odgovor, ki
ga je dal 12-letni Jezus Jožefu in Mariji v templju.
Zvesto se držimo svojih odločitev. Ne govoriti: danes »bom začel« in jutri »bom
odložil«. Nobeden naj se ne obrača nazaj, temveč korakajmo naprej odločno in
svobodno. Ne izpolnjujmo samo pravil, temveč tudi posebne predpise, ki so bili
sklenjeni.
Potem ko je govoril o izpitih, o zapisnikih izpitnih ocen, o izvzetju od vojaške-
ga nabora in o noviciatu, ki ga je treba korak za korakom uvesti, je sklenil:
–– Nobeden naj ne išče svojega, temveč to, kar je Jezusa Kristusa.
–– Pogosto naj se prirejajo konference, na katerih naj se bere Rodriguez ali naj ravnatelj
spregovori o zaobljubah, o krepostih pokorščine, o nenavezanosti na zemeljske stvari,
o čistosti in načinu, kako jo ohranimo, in o načinu, kako naj se obnašamo s sorodniki.
–– Vsak teden naj bo konferenca in vsak mesec hišni svet.
–– Revni dečki, širjenje dobrega tiska, pridiganje so obširna področja našega apostolata,
kjer lahko izrabimo vse naše sposobnosti.
6. JESENI so priredili še druge splošne konference, ki so bile pravzaprav obč-
ni zbori, druge pa sestanki prefektov.
Na splošnih konferencah (tolikšna je bila svetnikova ponižnost) je razen o
izboljšavi prevoda konstitucij in pravilnika Salezijanske zveze ali Zveze salezi-
janskih sotrudnikov, ki jo je nameraval ustanoviti, govoril tudi o varčevanju in
enakem suknu za obleko duhovnikov, o zasebnem knjigovodstvu ravnateljev in o
trajanju njihove službe, o urniku za glasbo v večernih šolah, o načinu molitve, o
ustanovitvi arhiva salezijanske družbe in o drugih koristnih predlogih, kot so bili:
začetek počitnic, dom za bolne in okrevajoče, kot je bila hiša, ki so jo Bertinettijevi
v Chieriju zapustili don Bosku, kjer je svetnik po končani gimnaziji naredil izpit
za cerkveno preobleko. Menili so, da je hiša del stare palače rodbine Tana, iz ka-
tere je prihajala dona Marta Tana, markiza Castiglione, mati sv. Alojzija Gonzage,

67.8 Page 668

▲back to top


668
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
za katerega pravijo, da je prebival v tej hiši207 oziroma v vili, ki jo je pred kratkim
podedoval grof Filip Belletrutti di San Biagio v Strambinu.
O vsem tem je don Rua lastnoročno napisal povzetek in ga poslal v zavode.
Povzetek jesenskih konferenc vrhovnega sveta leta 1874
1. Konferenca je najprej obravnavala zadnjo točko lanske konference, to je vpra-
šanje, ali naj uvedemo eno enotno sukno za duhovniško obleko za vse duhovnike
naše hiše ali naj bi določili eno kakovost za tiste, ki živijo v vročih krajih, in
drugo za manj vroče. Odločeno je bilo, da naj se uvede za vse kraje in za vsa
podnebja ista vrsta sukna. Med mnogimi so se odločili za sukno, ki je primemo
za vse letne čase, trpežno in primerno za čiščenje. Vendar so pripomnili, da tam,
kjer je za poletne mesece potrebno lažje blago, lahko svobodno izbirajo.
Ko so govorili o zalogah papirja in zvezkov v skladišču oratorija ter o suknu,
ki je tam nakopičeno, je bilo rečeno, da je slabe kakovosti, drugo pa predrago.
Da bi se končale te pritožbe, so opozorili skladiščnika, ki pa je želel, da bi take
pritožbe povedali njemu in bi mogoče lahko razložil položaj ter odpravil težave.
2. Razpravljali so o možnosti, da bi se kateri izmed članov družbe z izpitom uspo-
sobil za učitelja lepopisja, ker v nekaterih zavodih potrebujejo take učitelje.
Sklenili so, da se je treba natančno informirati o kraju in času takih izpitov,
videti program in dati kakemu sobratu priložnost, da bi se pripravil na ta izpit,
če ne letos, vsaj prihodnje leto.
3. Govorilo se je o nujnosti, da bi družba imela na voljo okrevališče za bolne sobra-
te, in se je določilo: 1. V ta namen je mogoče opremiti hišo v Chieriju. 2. V času
počitnic naj bi izmenoma šli tja profesorji, asistenti in vsi drugi, ki bi jim bilo
to potrebno, in sicer od začetka julija do konca septembra. 3. Te tri mesece naj
bo kdo določen za ravnatelja, tako da bi ga po potrebi lahko zamenjali. 4. Naj
gredo najprej tisti, ki bodo morali med počitnicami nadomeščati take, ki bodo
morali poučevati ali asistirati. Ko je don Bosko to slišal, je menil, da bi lahko v ta
namen uporabili hišo v Strambinu ali kako drugo, o kateri je že razmišljal.
4. Gospod don Bosko je predložil, da bi si ravnatelji v posebnem zvezku zapisovali
posebne izdatke, ki jih imajo poleg tistih za hrano in obleko. Ta zvezek bi lahko
predložili vsak trenutek vrhovnemu predstojniku in vrhovnemu svetu in naj bi
služil kot posebno obvestilo, ki naj bi ga ravnatelj dal ob koncu leta, se pravi
na koncu jesenskih počitnic. Za splošno upravo so določili, da naj ima ravnatelj
zvezek, v katerega naj zapisuje vse prihodke kakršnekoli vrste, tudi ves denar, ki
mu ga je prefekt izročil ob koncu tedna, ter denar za redne in izredne izdatke.
Vse naj bo točno opredeljeno.
5. Postavili so vprašanje, ali bi bilo primerno določiti število let ravnateljeve služ-
be v določenem zavodu. Ugotovili so, da bi bilo to zelo primerno. Zato so določili,
207 Glej Bollettino Salesiano, avgust 1878, str. 10.

67.9 Page 669

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
669
da naj služba ravnatelja traja šest let kakor članov vrhovnega sveta, le-temu pa
je pridržana pravica, da ga odpokliče tudi pred iztekom šestih let, če se za to
pokaže nujna potreba.
6. Nekdo je predložil, da naj bi pevske ali kakršnekoli druge vaje za notranje go-
jence dali pred večerjo, kar so že povsod storili, bodisi zaradi boljšega zdravja,
bodisi zato, ker je bilo na tak način lažje dobiti učitelje. Don Bosko pa je odločil,
da naj se naredi poskus v vseh hišah razen v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega,
kjer bi uvedli to spremembo prihodnje leto. Razume se, da bodo tam, kjer imajo
vaje pred večerjo, skrajšali odmor po večerji, tako da bomo mogli opraviti večer-
ne molitve ob običajni uri.
7. Nekdo se je pritožil, da večerne molitve opravljajo prehitro. Zato so predlagali,
da bi v vseh naših domovih molili spoštljivo in pobožno.
8. Nekdo je predlagal, da bi don Bosku svetovali, da bi v vseh domovih prej zače-
njali počitnice. Ker pa so predvidevali težave, ki bi jih don Bosko pri tem imel, in
ker naj bi bile počitnice čim krajše, so sklenili, da naj tisti zavodi, kjer naj bi jih
začenjali prej, vsako leto vložili za to ustrezno prošnjo.
9. Večino časa konference so uporabili za izboljšavo italijanskega besedila družbe
in salezijanskih sotrudnikov.
10. Na predlog gospoda don Boska so sklenili ustanoviti osrednji arhiv družbe, kjer
bi hranili najpomembnejše listine. Prostor za to naj bi bil v don Boskovi predso-
bi, urejeval pa bi ga gospod don Joahim Berto, njegov tajnik.
11. Določili so tudi osebje za vse zavode za naslednje leto.
Poleg tega poročila imamo še drug pomemben rokopis, ki ga je sestavil don
Barberis in ki nosi naslov Sklepi splošnih konferenc Družbe sv. Frančiška Saleške-
ga z razlago naših pravil. Izboljšave sta pripisala don Bosko in don Rua. Na levi
strani zgoraj je don Brunazzo, tajnik don Lemoyna, napisal letnico 1874, medtem
ko se nam dozdeva, da je treba to listino postaviti v leto 1875. Toda ker je to prvi
osnutek Odločb kot razlage pravil, ki so jih zbirali od občnega zbora 1877, jih
bomo podali v celoti in ne samo v izvlečku ter z nekaterimi popravki don Rue, ki
jih dobimo v imenovanem rokopisu.208
Na konferenci prefektov so razpravljali o izpolnjevanju uboštva, enakosti ob-
leke, izpolnjevanju pravil lepega vedenja, o polurnem premišljevanju, ki ga mora
vsakdo opraviti, o dobrem poteku duhovnih vaj, ne da bi pri tem motili življenje
oratorija, kakor tudi o nekaterih drugih rečeh, kakor je to mogoče razbrati iz don
Ruovega poročila.
Povzetek konferenc prefektov
1. Ugotavljamo, da veliko fantov pogosto prehaja iz enega našega zavoda v dru-
gega, in ker so skoraj v vseh zavodih uvedli uniforme, se je pokazala potreba,
208 Prim. Dodatek, št 2.

67.10 Page 670

▲back to top


670
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
da bi v zavodih, kjer sprejemajo fante v podobnih okoliščinah, uvedli enotno
obleko in tako staršem prihranili nepotrebne izdatke. Razlika bi lahko obstajala
v pokrivalu in pasu. Določili so tudi vrsto sukna, iz katerega naj bi bila narejena
uniforma, vendar so to prepustili staršem, le da sta barva in kroj enaka.
2. Predlagali so, da bi za vse duhovnike družbe dali za poleti krojiti enak plašč
namesto pelerine. Odločili so, da naj se naredi poskus, in potem bomo videli, ali
se bo navada vpeljala tudi med škofijsko duhovščino.
3. Odločili so, da naj se praznik sv. Frančiška Saleškega opravi čim bolj slovesno v
vseh hišah družbe, v Turinu v oratoriju na sam dan praznika, v drugih domovih
pa naslednjo nedeljo.
4. Menili so, da naj bi se člani družbe, zlasti še kleriki, dobro naučili pravil lepega
vedenja. Zato naj se ta pravila poučujejo v noviciatu, in če je mogoče, bi postavili
k vsaki mizi asistenta, ki bi zasebno in javno opozarjal tiste, ki bi bili tega pot-
rebni.
5. Določili so, da naj vsi, kolikor je mogoče, vsak dan opravijo pol ure premišljeva-
nja, bodisi vsi skupaj bodisi posamično, kakor bo najlažje izvedljivo v posame-
znih hišah. Predstojniki naj poskrbijo za ustrezne knjige.
6. Za preprečevanje nesoglasja in nesporazumov je bilo določeno, da naj v kuhinji
naročajo samo predstojniki. Če kdo potrebuje kaj posebnega, naj to predlaga
prefektu, ta pa predstojniku.
7. Bil je tudi govor o primernosti, da bi vse perilo, last Družbe sv. Frančiška Sa-
leškega, zaznamovali s C. S. F, da bi ga tako razlikovali od vsakega drugega in s
tem preprečili pogoste izgube.
8. Da bi vzpostavili več reda pri duhovnih vajah, je bilo mišljeno, da biteden pred
začetkom duhovnih vaj določili tistega, ki jih bo vodil. Ta bi potem poskrbel za
perilo, posteljnino, prehrano in vse drugo za en tečaj duhovnih vaj.
9. Menili so, da naj tečaj duhovnih vaj traja vsaj šest dni.
10. Da bi končno preprečili velike motnje, ki jih povzročajo sobratje ob prihodu v
oratorij, kjer se ustavijo na poti v Lanzo, zlasti s pripravo prenočišča, in za nji-
hovo večje udobje, da ne bi moral kdo prebiti noč brez spanja, naj posamezni
domovi odhod načrtujejo tako, da bodo sobratje prišli v oratorij za kosilo in se
še istega dne odpravili v Lanzo, kjer jih bo že čakala pripravljena postelja. Iz
Lanza naj po duhovnih vajah odpotujejo v ponedeljek zjutraj, da bodo mogli biti
zvečer že vsak v svojem zavodu.
Tudi štiri konference prefektov so dobile natančen opis razprav, ki jih priob-
čujemo v Dodatku.209
Iz podane dokumentacije se vedno bolj razpoznava obsežno don Boskovo
delo za dokončno ureditev salezijanske družbe.
209 Prim. Dodatek, št. 3.

68 Pages 671-680

▲back to top


68.1 Page 671

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
671
8.10. MED DUHOVNIMI VAJAMI
Takrat so se duhovne vaje začele v ponedeljek zvečer in se končale v soboto
dopoldne, ker niso mogli v nedeljo puščati zavodov ter župnijskih in krajevnih
cerkva brez duhovnikov.
Obred zaobljub se je opravljal v petek, da v soboto zjutraj niso ovirali tistih, ki
so se morali takoj po končanem obredu vrniti na svoje mesto.
Zato so se sobratje iz drugih zavodov ustavili v oratoriju komaj mimogrede,
isti dan so prihajali in odhajali, najsi na poti v Lanzo ali od tam, kjer sta redno bila
dva tečaja; razen če se je kdo moral izrecno ustaviti.
1. Leta 1871 so duhovne vaje opravili po don boskovi vrnitvi iz Rima: prvi
tečaj od 18. do 23. in drugi od 25. do 30. septembra. Don Rua je ohranil nekaj za-
piskov don Boskovih pridig in dva ali tri zapiske drugih sobratov, ki so kot vedno
z veseljem poslušali.
Don Rua je pisal:
Uvod
Kakor je Bog poklical Abrahama iz njegove domače hiše, tako kliče vsakega izmed
nas iz sveta, da bi poslušali njegovo besedo.
1. inštrukcija – O spovedi
Najprej malo polemike s protestanti o Božjem izvoru spovedi. Zaupanje, ki ga mora-
mo imeti v spovednika. Spovednikove dolžnosti do spovedanca. Pomembna nadrob-
nost: redni spovednik v salezijanskih zavodih je ravnatelj. Da bi ohranili enotnost
duha, da lahko vodi tiste, ki so poklicani v duhovniški stan in v salezijansko družbo, si
mora ravnatelj pridobiti zaupanje, ne sme dajati ocen z drugimi mladimi duhovniki,
ne sme kaznovati, če pa je treba, naredi to prefekt. Izredni spovednik je vrhovni pred-
stojnik, ki naj pred vsem drugim govori o duši in šele potem o drugih rečeh.
2. inštrukcija – O molitvi
Omeni pravilo družbe, ki zahteva vsaj eno uro molitve.
Tri vrste molitve: ustna: skupne molitve, način, kako jih opravljamo, miselna: pre-
mišljevanje, kako ga opravljamo, mešana: vzdihljaji v vsakem trenutku, zlasti v
skušnjavah.
3. inštrukcija – O zatajevanju
Nakazal je zgled Božjega Odrešenika, sv. Janeza Krstnika, sv. Pavla in drugih svetni-
kov in pokazal potrebo po zatajevanju. Načini, kako zatajujemo oči, v obnašanju, pri
jedi in pijači. Odtegni gorivo ognju, če hočeš pogasiti plamen; isto stori z mesenim
poželenjem, brezdeljem, vinom, jedmi. Pomembno: požrešnost je bila vzrok propada
mnogih redov.
Drugi zapisi so obravnavali:

68.2 Page 672

▲back to top


672
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
1. Odgovornost, ki jo je don Bosko predpisoval predstojniku zaradi vedenja sobratov.
Vsak ravnatelj mora dati obračun za dušo svojih sobratov Bogu, ki jih je postavil
pod njegovo vodstvo. Mogoče se bo kateri upiral, toda očetovska dobrota, ljubezen
in molitev premagujejo tudi najtežje značaje; z milostjo, ki ji pravimo milost poklica,
je mogoče narediti iz sobratov dobre, da, celo svete redovnike. Ko je spodbujal vse
k izpolnjevanju lastnih dolžnosti, so ga slišali vzklikniti: Ali sveti salezijanci ali ne
salezijanci!
2. Hvaležnost, ki jo dolgujemo presveti Mariji Pomočnici.
Don Bosko je takole govoril: Samo v nebesih bomo lahko začudeni spoznali, kaj je
presveta Devica Marija storila za nas, kolikokrat nas je rešila pekla. Zato se ji bomo
zahvaljevali vso večnost. Oh, če bi jaz in vi, dragi sinovi, imeli več vere, več zaupanja
v Boga in Marijo Pomočnico, bi rešili na tisoče več duš!
3. Povabilo, ki bi ga lahko imenovali nenehno, da molimo za zveličanje svoje duše.
Don Boskove pridige so vedno raznežile srca, ker se je vedno dotaknil Božje dobrote.
Njegovo zaupanje v Božje usmiljenje je bilo izredno. O tem je govoril v pridigah, pri
spovedi, v večernih govorih in zlasti še na duhovnih vajah. Na koncu duhovnih vaj je
vse prosil, da bi molili zanj, da bi mogel rešiti svojo dušo.
Dne 29. septembra so trije sobratje naredili triletne zaobljube ter don Domi-
nik Belmonte in don Jožef Monateri večne zaobljube.
Med temi duhovnimi vajami je don Bosko dokazal svojo izredno potrpežlji-
vost. Po nemarnosti zakristana je moral ves čas spovedovati sede na razmajanem
stolu ob starem in slabo izdelanem nerodnem klečalniku, ki je zahteval nerodno
težavno držo telesa, kar je bilo don Bosku, ki je zelo skrbel za lepo in spodobno
držo, zelo neprijetno. Na koncu zadnjega tečaja duhovnih vaj je poklical duhovne-
ga voditelja don Janeza Cagliera in smehljaje se dejal:
»Oglej si malo ta klečalnik, lahko bi bil za vzorec. Skušaj narediti načrt.«
In vse se je končalo z dobrohotnim nasmehom.
2. Leta 1872 so imeli dva tečaja duhovnih vaj: od 16. do 21. in od 23. do 28.
septembra. Poleg tega, da je bil don Bosko glavni spovednik sobratov, je tudi za-
sebno sprejemal sobrate, ki so opravljali duhovne vaje. Po večernih molitvah je
redno imel primeren in pričakovan nagovor, vodil je sestanke vrhovnega sveta za
določanje sobratov za njihove službe in za druge pomembne odločitve. Pri obeh
tečajih je imel inštrukcije.
Medtem ko je vodil in poučeval druge, je imel misli vedno obrnjene v večnost
in je pogosto govoril o svoji smrti. Ko mu je nekega dne don Berto omenil, kako bi
toliko in toliko ljudi ne moglo prenesti take izgube, je mirno dejal:
»Oh, če bi jaz umrl, bi me dobri ljudje objokovali, potem pa bi bilo vse konča-
no. Hudič pa bi se veselil, ker je izgubil enega svojega sovražnika.«
Dne 18. septembra se je sprehajal z don Bertom in govoril o svojem zdravju.
Dobri sobrat mu je omenil, da bi si moral nekoliko prizanašati in več počivati.
Toda on je odgovoril:

68.3 Page 673

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
673
»Glej, konec mojega življenja je bil določen za petdeseto leto. Tedaj so veliko
molili zame in še sedaj molijo. Zato je vse to, kar je več, podarjeno. In kolikor večja
je miloščina, toliko bolj modro in dobro jo moramo izrabljati.«
Njegova modrost se je kazala zlasti pri zborovanju svetov, ko so razporejali
osebje za novo šolsko leto. Hotel je, da bi vsi ravnatelji in člani hišnih svetov točno
izpolnjevali konstitucije in želeli, da bi jih tudi drugi zvesto izpolnjevali, zato da
ne bi obteževali svoje vesti z napakami drugih. Rad je ponavljal, da je propad re-
dovnih skupnosti pripisovati predstojnikom, ki niso točno izpolnjevali pravil in so
zato, da bi jih sobratje imeli radi, dali vsakemu, da je delal, kar je hotel, in pustili,
da so stvari tekle, kakor so pač hotele.
Včasih se je zdelo, da je komu naložil dolžnost, ki je presegala njegove moči.
Toda kmalu se je videlo, da je proti vsakemu pričakovanje lepo uspeval.
To pa je bila predvsem posledica njegovih molitev in njegovih nasvetov. Tudi
svojim izbrancem je svetoval, naj molijo, in jim govoril: »Bog je tisti, ki to hoče, in
mi ga moramo prositi, da »bomo orodje v njegovih svetih dejavnostih.«
Nekdo, ki se je že dalj časa trudil, da bi mu uspelo v neki zadevi, je dejal:
»Končno mi je uspelo. Če ne bi bilo mene, bi se vse slabo končalo.«
Don Bosko mu je v svoji ponižnosti dejal, da je hvaležen Bogu. Istega večera
je rekel nekemu svojemu zaupnemu sodelavcu: »Ta ubogi revež ne ve, da je don
Bosko že dva meseca goreče molil in si na vso moč prizadeval, da bi mu uspelo v
tisti zadevi.«
Tudi leta 1872 je zbral ravnatelje na posebne konference, da bi oskrbeli hiše
s potrebnim, in med drugimi očetovskimi priporočili je prikazal koristnost in pot-
rebnost: da se vsak teden skliče svèt, da poskrbi za dobro delovanje zavoda; da
pogosto vprašujemo učitelje o vedenju in šolskem napredku učencev; da ne bere-
mo časopisov v javnosti in nikdar ne govorimo o politiki, ne s sobrati ne z gojenci.
On sam ni nikdar bral nobenega časopisa in se je omejeval na poslušanje
kratkih povzetkov don Savia, kadar je bilo treba poznati dogajanja v Cerkvi in
domovini. Vendar je sobratom dovoljeval dober časopis, enega za vsako hišo, da
ne bi zapuščali skupne sobe za klerike in duhovnike.
Govoril je tudi o dopisovanju ali bolje o načinu, kako naj pišemo pisma, in
nakazal vsa navodila, ki jih je 1877 hotel imeti v Dodatku k Pravilniku za domove.
Priporočal je, da naj tako z besedami kakor z zgledom učijo sobrate in gojen-
ce pravil lepega vedenja, zato naj tudi oni vsako jutro uredijo svojo posteljo ter
popravijo rjuhe in odeje, da tisti, ki bi čez dan prišel v spalnico, ne bi imel slabega
vtisa; da naj ne polagajo rok na drugega, naj se ne krohotajo, naj sedijo vzravnani
in si z roko pokrijejo usta, če morajo očistiti zobe. Znal je na prijeten način opo-
našati slabo vedenje nekaterih. Pozabil ni niti na snago obleke in spalnic. O tem je
čez leto govoril tudi z gojenci.
Nakazal je tudi, kako je treba opozoriti tistega, ki se slabo vede.
»Če vas kak deček, ko gre mimo vas, ne pozdravi, ker mu tega ni nihče pove-

68.4 Page 674

▲back to top


674
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
dal ali ker je bil raztresen, ga vi prvi pozdravite. To je najboljša lekcija. Kdor bi pa
fanta hotel učiti lepega vedenja tako, da bi mu s klofuto zbil pokrivalo z glave, sam
ne ve, kaj je lepo vedenje, in ne ve, kako naj si pridobimo srca fantov. In ali niso
prav ti najbolj ljubljeni sinovi Kralja kraljev? Ali si bo tisti, ki ima vsaj malo vere in
ljubezni, upal ravnati tako grobo in prezirljivo?«
Dne 20. septembra so opravili obred redovnih zaobljub: devetindvajset no-
vincev je izreklo triletne zaobljube in en sobrat s triletnimi zaobljubami je naredil
večne.
Dne 27. septembra so obred ponovili: dvanajst sobratov je obnovilo triletne
zaobljube in trije, med njimi tudi klerik Dominik Milanesio, večne.
Dne 28. septembra so končali duhovne vaje in sobratje so se vrnili na svoje
domove. Naslednjega dne je v zavodu Borgo San Martino umrl klerik Frančišek
Carones iz Frassineta Po, star 19 let. Tretjega avgusta je v oratoriju umrl Janez
Krstnik Camisassa, star 26 let. Na koncu imenika družbe je don Bosko njune kre-
posti v opombi takole opisal:
»Usmiljenemu Bogu je ugajalo poklicati k sebi dva draga in krepostna naša
sobrata v Jezusu Kristusu, oba redovnika z večnimi zaobljubami.
Zgledno življenje, ki sta ga živela ves čas, ko sta bila z nami, njuna goreča že-
lja, da bi delala za večjo Božjo slavo, potrpežljivost in vdanost, ki sta ju pokazala
v svoji zadnji bolezni, gorečnost, s katero sta prejela svete zakramente in druga
tolažila naše svete vere, nam dajejo trdno upanje, da sedaj že počivata v Gospo-
dovem miru. Toda ker Bog najde madeže celo na angelih, ju moramo priporočati
v naših javnih in zasebnih molitvah, da bi jima bili izbrisani tisti dolgovi, ki bi jih
mogoče še imela z Božjo pravičnostjo, in da bi ju Bog kmalu poklical k uživanju
večne sreče.
Skušajmo ju posnemati v odtrganosti od zemeljskih reči in v njuni predrago-
ceni čednosti pokorščine. Storimo, kar je v naši moči, da bomo izpolnjevali pravila
naše družbe, da bomo tako pripravljeni na ta veliki klic, ki ga bo Bog v svojem
neizmernim usmiljenju hotel izreči letos kateremu izmed nas.«
3. Duhovne vaje leta 1873 so trajale od 15. do 20. in od 22. do 27. septembra.
V prvem tečaju je 21 udeležencev naredilo triletne in eden večne zaobljube. Med
drugim tečajem jih je deset naredilo triletne in eden večne zaobljube. Na srečo se
nam je ohranilo nekaj dragocenih povzetkov don Boskovih inštrukcij, ki jih bomo
podali pozneje.
4. Duhovne vaje leta 1874 so ostale brez zapisov pridig in opisa udeležbe. Op-
ravili so jih od 14. do 19. in od 21. do 26. septembra v Lanzu. Med prvim tečajem
je 26 sobratov naredilo triletne in sedem večne zaobljube. Med drugim tečajem
pa je bilo trinajst triletnih in osem večnih zaobljub, med njimi tudi don Alojzija
Lasagne.

68.5 Page 675

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
675
8.11. REDOVNI STAN V SVETNIKOVEM
POJMOVANJU
Kakor smo povedali, imamo o duhovnih vajah 1873 nekaj povzetkov svetni-
kovih inštrukcij, ki jih je zapisal Cezar Chiala (ki je tega leta, čeprav v seznamu ni
njegovega imena, končal noviciat), in sicer o potrebnosti duhovnih vaj, o zaoblju-
bah, o uboštvu, o prednosti redovnega stanu, skupaj s kratkimi zapiski o človeko-
vem namenu, o odličnosti redovnega življenja in o zgledu.
In ker imamo prav tako od Cezarja Chiale štiri povzetke konferenc, ki jih je
imel don Bosko novincem 29. oktobra 1872 o namenu družbe, 2. decembra o
zaobljubi pokorščine, 16. junija 1873 o čistosti in 1. septembra o odličnosti za-
obljub, se nam zdi primerno, da jih v zadoščenje bralcev navedemo ‚ad litteram‘
(dobesedno). Vse nam osvetljujejo, kakor že objavljene v prejšnjih zvezkih, sve-
tnikove zamisli o redovniškem življenju, kakor hotel, da bi ga salezijanci živeli.
K osmim omenjenim prikazom bomo kot uvod dodali še eno inštrukcijo, ki
jo je prav tako zapisal don Chiala, izmed štirih, ki jih je don Bosko imel leta 1875
(pridigala sta jih don Francesia in don Rua), od treh izmed teh je don Barberis
priobčil dolge povzetke.
Uvod
Nebeško kraljestvo je podobni trgovcu, ki išče dragocene kamne itn. Na svetu so kam-
ni, vendar niso vsi dragoceni, nekaj jih je bolj ali manj dragocenih, drugi so ponare-
jeni, nekateri pa, kot peklenski kamen, celo prinašajo nesrečo.
Isto se dogaja z našimi dejanji, od katerih so nekatera dobra, nekatera odlična, dru-
ga pa spet slaba. Moramo se truditi, da dobimo odlične, ker si s temi kupujemo večno
življenje.
In kakor so med mnogimi biseri, ki so sicer vsi dragoceni, tudi taki, ki so toliko vredni
kot vsi drugi skupaj, tako je tudi s krepostmi, od katerih nekatere veljajo več kot dru-
ge, kajti če si pridobimo te, smo si pridobili tudi vse druge. To so pokorščina, čistost
in uboštvo.
Premislimo, ali smo si do sedaj prizadevali, da bi iskali in našli te dragocene bisere.
In če ne teh, pa vsaj druge, ki so tudi dobre vrste. In če imamo mogoče ponarejene ali
celo take, ki prinašajo nesrečo, pomislimo, kako bi se jih znebili.
1. Potrebnost duhovnih vaj
Čému koristijo duhovne vaje? Saj se vendar nenehno vadimo v krepostih. Svetniki
so se hoteli oddaljiti od sveta, se zateči v puščavo. Berimo o tem življenjepis arškega
župnika.
Čému koristijo vojaške vaje? Vsi tisti navidezni udarci, napadi, pobegi? Pa vendar
vseh teh vaj ni nikoli zadosti in prirejajo še obširnejše vojaške manevre v San Moriziu
di Somma. Tako imamo vaje na vojaškem vadbišču, splošne manevre in končno pravo
bitko, kjer gre zares.

68.6 Page 676

▲back to top


676
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Tudi mi smo vojaki: militia est vita homihis super terram (človekovo življenje na
zemlji je boj), tudi mi imamo naše manevre, v katerih uporabljamo naše orožje – in
orožje je treba nenehno menjati. Enkrat uporabljamo puško, potem iznajdejo kaj no-
vega, zatem vojaška vadbišča in končno boj proti skupnemu sovražniku. To so vidna
preganjanja v svetu, določeni notranji napadi, s katerimi Bog nadomešča zunanje,
da preizkusi našo usposobljenost. ‚Nemo coronabitur, nisi legitime certaverit‘ (nihče
ne bo okronan, če se ne bo pravilno bojeval).
Nihče se ne more odtegniti boju, zato morajo biti vsi pripravljeni za napad. Za neka-
tere junake traja boj vse življenje, za nekatere pride pozno in za nekatere v trenutku
smrti, kot za sv. Hilarija. Toda vsi morajo skozi boj. Temu se nihče ne more izogniti.
Podoba takega boja so gorski manevri. To so poteze, ki v mirnem času ne pomenijo
nič, v bitki pa odločajo o porazu ali zmagi.
2. Prednosti redovnega življenja
Zdi se, da v redovnem življenju ni takih težav kot v svetu, pa ni res. Izpolnjevanje
evangeljskih svetov samo lajša izpolnjevanje Božjih in cerkvenih zapovedi.
Tisti fante, ki jih vidimo tam na trgu, se zdi, da so srečni, bolj svobodni kot oni, ki jih
spremlja vzgojitelj. Toda glej, že so se med seboj sprli, eden začne preklinjati, drugi
skuša celo krasti. Pokvarijo se in končajo v ječi in na galejah. Vse drugače pa je s
fanti, ki jih spremlja vzgojitelj: deležni so dobre vzgoje, pripravijo se na poklic, živijo
srečno v družbi.
Tudi kolesa pri vozu in peruti pri ptičih so breme, toda če odstranite prve in druge,
voz ne more naprej in ptiči ne morejo drugo kot se z muko vleči.
Tudi ščit starih bojevnikov je bil težek, pa vendar jim je odlično služil.
Človeka je kar strah, kakšne oklepe nosijo ladje, zdi se, da s tako težo ne bodo mogle
več naprej. Toda pride trenutek, ko morajo pokazati svojo silno moč, in takoj se prep-
ričate, da so taki oklepi potrebni.
Pomembno je, da ne delamo majhnih napak, da bomo lahko obvladovali velike.
Da bi Maksim Fabio premagal Hanibala, ni napadal naravnost, temveč po malem,
tako da je planil na trume, ki so zaostale ali se oddaljile od celotne armade. Tako dela
tudi hudič z redovniki.
3. Namen družbe
Namen družbe je najprej rešiti lastno dušo in potem duše drugih, zlasti mladih.
Zmotil bi se tisti, ki bi vstopil v družbo, da bi:
1. boljše živel in imel več udobnosti, imel zagotovljeno prehrano tako v zdravju kakor
bolezni,
2. se lažje izučil obrti ali postal profesor ali imel ugleden položaj v hiši, bil zaposlen s
tem, kar bi mu prinašalo čast,
3. pisal knjige in postal slaven,
4. kot don Bosku, ki je imel poznanstvo z grofi in markizi, tudi nam bilo omogočeno
vstopiti v tako družbo, se udeleževati pojedin in biti čaščeni.

68.7 Page 677

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
677
Naš namen je reševati najprej našo dušo in potem duše drugih. Kako plemenit cilj!
Jezus Kristus, Božji Sin, ni prišel na svet z drugim namenom, kot da bi reševal to, kar
je bilo izgubljeno. Svojim apostolom in učencem, ki jih je tako zelo ljubil, je izkazal
največjo uslugo in čast s tem, da jih je poslal evangelizirat ves svet. Vendar moramo
povedati, da jih je poslal najprej v Izrael in šele potem po vsem svetu, kar pomeni, da
moramo začeti od malega in s tistimi, ki so nam najbliže.
Najboljše sredstvo za rešitev naše duše in duš drugih je izpopolnjevanje samega sebe
z zgledom. Naredimo vse dobro, kakor delajo najboljše ure v Ženevi, se pravi, da z
največjo popolnostjo opravimo delo, ki nam ga je naložila družba.
Mogoče bo kateri izmed rokodelcev dejal: »Prav je, da v družbi skušamo reševati
duše, toda to je naloga duhovnikov, pridigarjev, mi smo pa …«
Nikjer drugje kot v kakem redu se uresničuje skupnost svetnikov, kjer gre vse tisto,
kar dela eden, tudi v korist drugega. Kajti tisti, ki pridiga, spoveduje, mora čez nekaj
časa jesti, in kaj bi naredil, če ne bi bilo kuharja. Učen profesor se mora tudi oblačiti,
nositi čevlje, kaj bi naredil, če ne bi bilo krojača in čevljarja? To je tako kakor s tele-
som: glava je pomembnejša kot noge, oko pomembnejše kot roka, toda vsi so enako
potrebni telesu; zadosti je, da se trn zapiči v nogo, pa so že oči, roke in glava na delu,
da pomagajo ubogi nogi.
Tudi tukaj nam lahko služi primer tovarne ur. Vsa kolesa in osi so natančno izdelani
in sestavljeni dajo uro. Res je, da so nekateri deli bolj nežni in pomembni kot drugi,
toda odvzemite kak manj viden del in ura ne bo več šla.
Kdor je zaradi svoje sposobnosti in učinkovitosti postavljen na vidno mesto, naj po-
misli na Davida, ki je na višku svoje slave ponavljal: »Bil sem povišan in bil sem poni-
žan.« Kdor je bolj poveličevan, ta potrebuje toliko več ponižnosti. To je kakor gasilska
lestvica: kolikor višje se pneš, toliko bolj se moraš ponižati in prikleniti na oporo,
sicer se te bo lotila vrtoglavica in padec je lahko toliko strašnejši, kolikor večja je bila
višina, s katere si padel.
4. Zaobljube
Bog bo na koncu našega življenja zahteval od nas račun za upravljanje z darovi, ki
smo jih prejeli od njega, o odvečnem, če smo ga delili z revnimi. Toda če smo se mi že
rešili vsega, bomo lahko rekli: »Gospod, že dolgo je tega, ko sem vse izročil tebi, ti si
gospodar vsega, jaz s tem nimam nič opraviti.«
Gospod je dejal: Ti se iz ljubezni do mene odpoveš vsemu in jaz ti bom dal veliko. Ti
daš vse in si s tem pridobiš pravico za vse, kar sem ti pripravil v nebesih.
Poslušajte, kaj je Jezus Kristus odgovoril Petru, ki ga je vprašal, kaj bodo dobili tisti,
ki so zapustili vse. Čim odločnejša je naša odpoved, večje bo naše plačilo. Mogoče bo
to ljubezen do kake osebe, stvari, navezanost na kako materialno reč, ki nas bo še
vezala na zemljo. Presekajmo in zagotovili si bomo srečo.
Sicer pa, če zapustimo dobrine tega sveta, ne storimo nič drugega, kot da jih vrnemo
Bogu, ki nam jih je dal v upravljanje.
Nekega svetnika je bilo sram reči: »Moj Bog, ljubim te nad vse,« ker se mu je zdelo,

68.8 Page 678

▲back to top


678
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
kakor da bi rekel: »Moj Gospod, ljubim te bolj kot malo zemlje, malo mesa, malo
gnilobe.«
5. Odličnost zaobljub
Obljuba je zagotovilo Bogu za kako večje dobro z odločitvijo, da jo bomo izpolnili.
Nekdo je bolan. Obljubi Bogu, da bo daroval cerkvi 1.000 frankov, če bo ozdravel. Če
ozdravi, je ta vsota zaobljubljena Bogu, je njegova. Z zaobljubo uboštva darujemo
Bogu vse naše imetje, z zaobljubo čistosti mu darujemo naše telo, naše čute, z zaob-
ljubo pokorščine mu darujemo vse naše sposobnosti, zlasti voljo.
Je to obvezovanje in navezovanje Bogu všeč? Kaj bolj Bogu všečnega ni mogoče naj-
ti. On sam je tistim, ki so ga prosili, da bi mu lahko od bliže služili, svetoval, da naj
prodajo vse in hodijo za njim. V ta namen je naštel evangeljske blagre. V posebni
prikazni je prosil sv. Frančiška Asiškega, da bi mu kaj daroval. Ko mu je svetnik dejal,
da nima ničesar, mu je Jezus ukazal, naj seže v nedrje, in potegnil je ven cekin. Nato
mu je ukazal še drugič in spet je potegnil na dan cekin, in nato še tretjič. Zatem je s
pomočjo nebeškega razsvetljenja razumel, da so to tri redovne zaobljube.
Je pa tudi neizmerna razlika med tem, da delamo dobro, in tem, da se tudi obvežemo,
da bomo naredili dobro. Brat Egidij, spremljevalec sv. Frančiška Asiškega, je trdil, da
ima rajši eno stopnjo milosti v redu, kot deset drugih zunaj reda, ker je v redu veliko
težje izgubiti milost kot zunaj reda. Še več: če vam kdo obljubi, da vam bo dal vsako
leto sadove kakega drevesa, drugi pa, da vam bo daroval celo drevo, kateri izmed teh
dveh se je zavezal za več? Ali ne zadnji?
Nekateri primerjajo zaobljube z zaslugo mučeništva, kajti če se kdo z mučeništvom
reši vseh stvari tega sveta in sredi muk odpravi v smrt, stori dejanje ljubezni. Kdor
napravi zaobljube, stori enako dejanje ljubezni, pripravljen, da v posameznih požir-
kih popije vse te muke. Kdor naredi zaobljube, si pridobi krstno nedolžnost. Zgled je
sv. Anton, ki so ga angeli odnesli v nebesa.
Toda če je plačilo tako zelo veliko za tistega, ki je naredil zaobljube, je pa tudi strašna
kazen za tiste, ki naredijo zaobljube in jih potem ne izpolnjujejo. O tem nam pripove-
duje Sveto pismo s primerom Ananija in Safire.
Neki redovnik, ki je bil nekaj časa tudi v oratoriju, je s pretvezo, da mora skrbeti za
ostarelega očeta, zapustil samostan. Odšel je kljub temu, da mu niso dali dovoljenja.
Ko je prišel domov, se je že prvi dan sprl z očetom, ki ga je vrgel iz hiše. Nato je živel
kot preprost duhovnik in mu je šlo iz dneva v dan slabše. Odpadel je od vere in šel na
Angleško, kjer ga je nekdo zabodel z nožem. O, ko bi le ostal v samostanu!
6. Uboštvo
Ko sprejemamo uboštvo, moramo sprejeti tudi spremljevalce uboštva in njegove po-
sledice. Zato se moramo vprašati, ali smo ubogi ali nismo. Če smo, zakaj se potem
pritožujemo?
Ugovori. – Vedno doletijo mene najbolj umazani posli; on ima lepšo srajco, je lepše
oblečen; meni nobenega oddiha; če grem na sprehod, moram paziti na druge; vse se

68.9 Page 679

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
679
zgrinja name, drugi pa delajo, kar jim je ljubo. Če za mizo kaj manjka ali je zoprno,
vedno jaz.
Sveti Janez Zlatousti pripoveduje o fantu, ki doma ni imel nič, ko pa je postal klerik,
mu ni bil več zadosti ne zdrob ne konfet. Kdor je bil bogat, naj se spominja, da je s
tem, ko je vstopil v red, postal ubog.
Jezus Kristus je začel delati in glede uboštva nam je dal najlepši zgled s svojim
rojstvom, življenjem in smrtjo. Učil in izpolnjeval je ločenost od staršev in sorodnikov.
In kako veliko plačilo čaka tiste, ki so storili to velikodušno žrtev! Blagor ubogim v
duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. Pravi »je«, ne »bo« in razlog je očiten. Na dru-
gem mestu ne samo obljublja, temveč zagotavlja stokratno plačilo na tem svetu in
večno življenje. Zato pravi »je«, ker mu to prihaja skoraj kakor po pravici.
Riž je velik pol centimetra, pustili so vino, da se kvari … res je, doma je dostikrat bil
samo kos kruha, toda vedel sem, kaj jem, tu pa mešanica prikuh, mineštre, kruh je
včasih ves zoglenel ... Sveti Tomaž iz Villanove je nosil 40 let vedno isti klobuk in sveti
Hilarij vse življenje ni zamenjal obleke.
Ubogi v duhu. To moramo razumeti v smislu, da naše uboštvo še ni popolno. Smo še
zelo daleč od ideala samostanske revščine in uboštva Jezusa Kristusa. Zato je prav,
da vsaj mislimo nanjo. Tedaj nam bodo na ustnicah zamrle vse tožbe. Zgledujmo se
torej po uboštvu tistih, ki so ga zares živeli.
Sveti Filip je imel navado piti iz lončka, ki mu je manjkala ena noga. Ta lonček sedaj
hranijo kot dragoceno relikvijo v Kölnu. Če bodo torej postavili na mizo pred mene
skrhan ali načet kozarec, se bom spomnil lončka svetega Filipa in si rekel: »Hočem
biti ubog kot sveti Filip Neri.«
7. Čistost
Čistost je kristjanova bojna oprema. Uboštvo in pokorščina sta potrebni tistemu, ki
vstopi v red, čistost pa je krona, okras.
Kako zelo nam je potrebna ta krepost, nam pove sv. Pavel: »To je Božja volja, da se
posvetite.« Ko potem razlaga, kakšna naj bo ta posvetitev, nam pove, da moramo biti
čisti in brezmadežni kakor Jezus Kristus.
Kako zelo Bog ceni to krepost, nakaže Gospod Jezus Kristus, ki ni dopuščal niti naj-
manjšega suma v tem pogledu. Ko je hotel priti na svet, si je izbral mater devico in
sv. Jožefa za krušnega očeta. Svojega najljubšega učenca je zato, ker je bil čist, izročil
svoji materi kot sina.
Koliko znamenj posebne ljubezni je izkazal sv. Janezu: dal mu je počivati na svojih
prsih, povzdignil ga je k najvišjim videnjem. In kaj je videl Janez v nebesih okoli Kris-
tusa? Množico čistih in deviških fantov, ki so prepevali pesem, ki je ni bilo dano peti
nikomur drugemu.
Po tej kreposti postanemo podobni angelom in po besedah Jezusa Kristusa bomo to
tudi postali. Sveti Janez Zlatousti celo pravi, da bomo presegli angele, ker oni zato,
ker nimajo telesa, niso izpostavljeni skušnjavam, mi jih pa moramo prenašati.
To krepost ohranjamo z naslednjimi sredstvi: z budnostjo nad čutov, z molitvijo in z

68.10 Page 680

▲back to top


680
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
zakramenti ter z budnostjo nad srcem.
1. Budnost nad čuti: »Pogodbo sem sklenil s svojimi očmi, da ne bom gledal …« pravi
Job. Kaj imajo opraviti oči z mislijo? Zadosti je en pogled, da se nam vname tisoč
želja (mostovi vzdihovanja, otroci, ki zagledajo igračo). Zatajevanje jezika, zlasti mi,
ki imamo opravka z mladino: samo ena ponesrečena beseda lahko v njihovih du-
šah povzroči velikansko škodo. Zatajevanje sluha: da ne poslušamo grdih pogovorov.
Prizadevati si moramo tudi, da jih drugi ne bodo poslušali. Zatajevanje tipa: nikdar
polagati rok na drugega. Zatajevanje okusa: v vinu je čutnost, poln trebuh ...
2. Molitev. Dominik Savio pravi, da je razumel, da ne more biti čist brez Božje milosti,
kajti naši napori še zdaleč niso zadosti. Če Gospod ne bo čuval trdnjave ... Naše srce
je kakor trdnjava, naši čuti pa so sovražniki, ki jo napadajo.
Zakramenti. Obhajilo je vino, ki rodi device. Pri spovedi dobivamo nasvete, ki so nam
v tem pogledu najbolj potrebni. Spovedniku povejmo vse, kar se nanaša na to snov;
seveda z dolžno previdnostjo povejmo tudi skušnjave; na tem področju je vse spolzko
in na splošno ni ‚parvitas materiae‘ (majhne stvari) v grehih proti čistosti.
3. Čuječnost nad srcem, tudi v odnosu do naših dobrih tovarišev. Ogibajmo se preve-
like domačnosti, je nadvse nevarna.
Ali ne bi mogli biti bolj odprti in manj zadržani? Ne! To je tako, kakor če kdo stoji
na robu prepada. Mogoče bomo korak za korakom še mogli navzgor, da bi utrgali
kako cvetlico, toda ko bomo šli navzdol, je nevarno, da nam spodrsne noga ali se nam
zavrti v glavi. Priporočajmo se svetemu Alojziju.
8. Zaobljuba pokorščine
Najpomembnejša stvar na tem svetu je izpolnjevanje Božje volje.
Če jo hočemo izpolnjevati, jo moramo poznati, da se nam ne bo zgodilo, da bomo
prepričani, da izpolnjujemo Božjo voljo, v resnici pa svojo. V tem pogledu bi bilo dob-
ro, če bi si usvojili molitev kralja Davida: Uči me izpolnjevati tvojo voljo. Pokorščina
je moč, ki vzdržuje redove.
Toda ta pokorščina mora biti popolna, da ne bomo delali stvari samo na pol, temveč
v celoti.
Vesela: Se pravi, da ne smemo pokazati nezadovoljstva, če moramo delati stvari, ki
nam niso čisto všeč. Predstojnik, ki sluti, da bo podrejeni nezadovoljen, mu niti ne
upa ukazati, čeprav zaradi tega trpi Božja slava in korist družbe.
Takojšnja: Kakor hitro smo slišali predstojnikov ukaz ali nam je bilo na kakršen koli
način sporočen, kot je klic zvonca. Takoj moramo ubogati. Sveti Alojzij je samo napol
izgovoril besedo, ko je zaslišal zvonec.
Ponižna: Se pravi, da nam je predstojnik ukazal nekaj čudnega in bi bilo bolje tako
ali drugače. Predstojniku v njegovi dolžnosti stoji ob strani Bog. Mogoče so mu prišle
v glavo iste misli, kot zaposlujejo sedaj vas, pa jih ni imel za primerne.
Niti zavračati niti prositi je dobra ocena pokorščine.
Nekateri, ki so prepričani, da kaj potrebujejo, nadlegujejo predstojnika tako dolgo,
da jim ustreže v stvari, ki si jo želijo. Morda bi kdo želel iti na počitnice, toda pred-

69 Pages 681-690

▲back to top


69.1 Page 681

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
681
stojnik ve, da bi mu stik s sorodniki, prijatelji in znanci mogel biti v pogubo, in zato
ne dovoli. Ta pa vztraja in dobi dovoljenje, toda to je izsiljevanje volje koga drugega.
Niti zavračati. Predstojnik komu, ki je ves zbit od dnevnega napora, ukaže: »Jutri po-
čivaj do sedmih.« Toda ta bi rad vstal ob šestih tudi zato, da bi lahko šel k obhajilu. Če
uboga, ima zasluženje obhajila pa tudi zasluženje pokorščine, ki jo je izpolnil. Pred-
stojnik bo ukazal: »Pojdi učit v ta razred.« Toda on se ne čuti sposobnega in zavrne.
Pregrešil se je proti načelu, ki pravi, da ne smemo ničesar zavračati.
Sv. Frančišek Saleški je na smrtni postelji redovnicam Marijinega obiskanja naročil,
naj nikdar nič ne prosijo in ničesar ne zavračajo. Mi, ki imamo sv. Frančiška Saleške-
ga za našega zavetnika, si moramo to načelo globoko vtisniti v spomin.210
8.12. ŠE DRUGI DRAGOCENI SPOMINI
Gre za štiri lastnoročne zapiske o konferencah ali inštrukcijah, ki jih je imel
pri duhovnih vajah brez navajanja leta, dalje za »Snov za pridigarje naših duhov-
nih vaj« in nazadnje za zapis don Lemoyna.
1. Uvod
Namen vojakov, ki opravljajo vaje z orožjem. Tako tudi mi. Vadimo se za boj proti
sovražniku naših duš. Stojimo kakor vrtnarji, ki najdejo vedno kako opravilo pri svo-
jih rastlinah in cvetlicah. Drevo, ki že tri leta ni dalo nobenega sadu, obišče Gospod ...
Kake sadove uboštva, čistosti in pokorščine smo zbrali? Prepričanje, da potrebujemo
temeljit preizkus. Molitev. Točno izpolnjevanje dnevnega reda.
2. Pokorščina
Naravna krepost. Krščanska krepost. Redovne kreposti za salezijance. Bog blagos-
lavlja pokornega. Ga tolaži v težavah. V smrtni uri. Osnova in ohranitev drugih kre-
posti. Opora redovnih družin. Nepokorščina je uničevanje in razpad. Kako jo morajo
izpolnjevati salezijanci. Pokorni so deležni Božjega blagoslova na zemlji in boga-
to poplačani v nebesih. N. B.: Segneri je napisal celo knjigo o pokorščini. Rodriguez
traktat X. Podobno Scaramelli – sv. Alfonz – Da Ponte in Veliki teater človeškega
življenja. Članek Pokorščina.
210 Don Chiala je našel še tri druge zapise.
Človekov namen: Bog je položil v človekovo srce nemir, da tako dolgo ne miruje, dokler se ne odpo-
čije v njem, kakor igla na kompasu, ki se vedno obrača proti severu. Ladja ga lahko nosi, se vrti, ka-
kor hoče, toda igla na kompasu je vedno obrnjena proti severu. In kolikor bolj gre ladja po napačni
poti, toliko bolj vztrajno kaže proti severu.
Odličnost redovnega življenja. – Hoja za Kristusom pravi: »O, sveti redovni stan, ki delaš ljudi enake
angelom, tolažiš Boga, si strašen hudičem in vsem vernikom koristen.« Redovnik je enak mučencu.
S tem, ko naredimo zaobljube, smo se rešili tako greha kakor kazni za greh. Sv. Hieronim.
Zgled. – Jezus Kristus je začel delati in učiti. Toda če vi oznanjate krotkost, milobo in bi tisti, ki vas
pozna, rekel: »Toda učitelj, kako ste vendar nepotrpežljivi, zahtevni in gorje, če vam ne izkazujejo
vse pozornosti! Drugim pridigate zatajevanje, sami pa ga ne izpolnjujete, zavzeti ste za svoje ugo-
dnosti, kar vam ugaja …«

69.2 Page 682

▲back to top


682
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
3. Obvestilo o vesti
Pripovedujejo, da je Pitagora, slavni antični filozof, od fanta, ki je želel postati njegov
učenec, zahteval točno poročilo o vseh njegovih dejanjih, tako dobrih kakor slabih.
Ko je postal njegov učenec, je hotel, da mu je odprl svoje srce v vsem, kajti, tako je
trdil, če ne poznam njegove notranjosti, mu ne morem storiti dobrega, ki mu ga želim
storiti in ga on potrebuje.
Naš Božji Učenik je to pravilo povzdignil v evangeljsko resnico, ko je rekel apostolom:
»Imejte zaupanje, popolnoma mi zaupajte.« Če hočemo dajati pravila za življenje in
nasvete po resnični potrebi kakega sobrata, moramo točno poznati njegovo razpo-
loženje.
4. Božje kraljestvo je podobno človeku, ki išče bisere, in ko jih najde … (Mt 13)
Kdor si želi Božjega kraljestva, je podoben trgovcu, ki išče dragocene bisere.
1. Mnogi se ženejo za bogastvom, znanjem, častmi, visokimi službami, umetnostjo,
spretnostmi in podobnim. Toda to niso pravi biseri, kajti pravi biseri so krščanske
kreposti, in to teologalne: vera, upanje, ljubezen; neprecenljiv biser pa je Jezus Kris-
tus, okoli katerega se razporejajo vse druge kreposti, kot pravi sveti Pavel.
2. Te kreposti iščemo in najdemo v premišljevanju, molitvi in svetih vzdihih. David:
Eno sem prosil Gospoda itn.; z dobrimi deli, ‚operemur bonum‘ (delajmo dobro).
Kako so svetniki našli te bisere. Apostoli, svetniki, sv. Anton, ko so šli v cerkev.
3. Dragocen biser je redovno življenje, ko hočemo prodati vse, da bi našli dragoceni
biser večnega zveličanja.
4. Sedaj pa preizkusimo kakovost naših biserov, se pravi naših del, kot so uboštvo,
čistost, pokorščina itn. Zavrzimo ponarejene bisere in za ceno kakršne koli žrtve si
pridobimo prave itn.
5. Mesto naše trdnosti je Sion, v njem je predzidje in zid (lz 26,1).
Težko je, da bi človek izpolnjeval zapovedi, s katerimi vstopamo v kraljestvo, če ne
sledi nasvetu, da bi zapustil bogastvo (sv. Tomaž Akvinski).
Pravila družbe so peruti, s katerimi letimo, kolesa, s katerimi se premika voz (sv.
Avguštin).
Zvezek, ki mu je svetnik dal naslov Snov za pridigarje naših duhovnih vaj,
nosi naslednji zapis don Rue: »Don Barberis naj izroči vsakemu pridigarju naših
duhovnih vaj po en izvod.« Brez dvoma je to napisal po letu 1874, vendar, tako se
nam vsaj zdi, najdemo tukaj lep sklep vsega, kar smo povedali.
Snov za pridigarje naših duhovnih vaj
1. Potrpežljivost v prenašanju napak naših sobratov: opozarjajmo jih, popravljajmo
jih ljubeznivo, toda takoj.
2. Bojmo se kritike, karanja, branimo se med seboj, pomagajmo si duhovno in mate-
rialno.
3. Ne pritožujmo se zaradi ukazov, ki smo jih dobili, zaradi postrežbe pri mizi, zaradi

69.3 Page 683

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
683
izbire dela, zaradi težav v življenju, zaradi vrste dela, ki ga moramo opravljati.
4. Bežimo pred vsako besedo ali vsakim dejanjem, ki bi ju lahko napačno razlagali in
ki bi zmogli biti povod za pohujšanje.
5. Naj noben salezijanec nikdar ne očita drugemu krivice, ki mu je bila storjena in bi
jo skušal maščevati.
6. Preteklih stvari, ki so že skoraj pozabljene, ne omenjajmo več zato, da bi jih karali.
7. Splošen napor in prizadevanje, da bi vsi salezijanci lahko izpolnjevali dolžnosti
lastnega stanu.
Še druga zelo pomembna listina
Dragi don Lemoyne je med duhovnimi vajami 1873 zbral nekaj nasvetov, ki jih je don
Bosko dal ob raznih priložnostih o duhovnih odnosih ravnateljev do podrejenih, o
obiskih vrhovnega predstojnika, o študiju zadev, ki imajo opraviti s spovedjo itn. itn.,
ki bi jih morali imeti pred očmi.
Res je, da so bili tiste čase ravnatelji redni spovedniki sobratov in gojencev. Zato bi se-
danja popolna prepoved, da predstojnik sprejema spoved svojih podrejenih, ne dala
možnosti za izvajanje takih nasvetov. Toda namen takega spovedovanja je ustvariti
iz salezijanskih zavodov družine, v katerih bi »ravnatelj bil oče, ki ne more drugega
kot samo ljubiti in se zavzemati za svoje sinove«, ti bi si pa bili bratje, ki bi sestavljali
eno srce in eno dušo. Po odloku Suprema (najvišja) iz leta 1901 je ta družinski duh,
ki si ga je naš ustanovnik tako toplo želel, začel tu in tam ugašati. Da ga bomo mogli
spet poživiti, bo nadvse koristno, če bomo skušali izpolnjevati spodbude, ki jih nava-
jamo v kurzivnih črkah v dobesednem prepisu imenovane listine.
1. Ravnatelj je rojen spovednik tistih, ki spadajo k družbi. On ima od Boga naročilo,
da jim pomaga v poklicu. Tudi za fante je on redni spovednik, da spoznava njihov
poklic, in če je mogoče, jim daje duha hiše. Treba je dati popolno svobodo v izbiri
spovednika, vendar naj nanj navajajo vse tiste, ki kažejo znamenja poklica. Če bi ti
rekli, da si ne upajo iti k ravnatelju, in bi bil ta strah zaradi težkih grehov ali slabega
vedenja, bi bilo to nasprotno poklicu.
Nihče naj se ne boji iti k spovedi k ravnatelju. On je oče, ki samo ljubi in sočustvuje s
svojimi sinovi.
2. Vrhovni predstojnik je izreden spovednik. Ko pride na obisk, naj mu najprej ravna-
telj in potem še drugi člani družbe odprejo svojo vest in nato naj isto storijo še fantje.
Vendar naj bodo vedno prvi člani družbe. Duh hiše naj se širi od vrhovnega predstoj-
nika na ravnatelje (danes bi to pomenilo od vrhovnega predstojnika na inšpektorje
in od teh na ravnatelje) in od teh na druge. Vrhovni predstojnik naj pri teh obiskih
vedno tesneje povezuje osebje hiše z ravnateljem. Nato naj govori z vsemi in odstrani
sence nezaupanja, mržnje, ki se tako lahko pojavljajo in trajajo dolgo, če krščanska
ljubezen tega ne odpravi.
3. Ravnatelji naj ne kaznujejo, ne karajo in ne pretijo fantom, temveč naj s srcem,
polnim ljubezni, predstavljajo Božjo dobroto. Kaznovanje in karanje pripadata po

69.4 Page 684

▲back to top


684
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
službi prefektu. Nevarnost je, da v trenutku za vedno izgubimo zaupanje kakega fan-
ta. Ravnatelji naj se ne udeležujejo ocenjevanja obnašanja in to naj fantje tudi vedo.
Lahko bodo spremenili oceno, če bi se zdela nepravična in bi obnašanje bilo drugač-
no, ali ker je tako prepričanje vseh v hiši.
4. Ravnatelj naj se vsak dan pri sveti maši spominja svojih spovedancev (danes pra-
vimo podrejenih), tako nekdanjih, sedanjih in prihodnjih. Spovedanci (podrejeni) naj
se pri sveti maši in pri svetem obhajilu vedno spominjajo svojega spovednika (rav-
natelja).
5. Vsako leto naj opravijo letno spoved in ob vaji za srečno smrt mesečno spoved. Ob
vstopu v družbo naj vsak opravi življenjsko spoved.
6. Vsi člani družbe naj pozorno študirajo vse, kar se tiče zakramenta spovedi: teore-
tični del, da je mogoče odgovarjati ugovorom; praktični del ali način, kako se dobro
spovedujemo. Fantom naj na poljuden način razložijo in naj opustijo učene razlage.
V ta namen služi zvezek Katoliškega branja Razgovori med nekim odvetnikom in
podeželskim župnikom o zakramentu spovedi.
7. Ravnateljeva služba je in ne drugih, da opozarja klerike in druge člane družbe.
Kadar zaslužijo opozorilo, naj tega ne prepušča prefektu. Svetuje naj jim z največjo
ljubeznivostjo in dobroto in jim točno pove, kaj naj storijo.
8.13. OKROŽNICE
Zbirka okrožnic, ki jih je don Bosko pošiljal v domove družbe in zbral don
Pavel Albera, duhovni voditelj družbe, zaradi še neurejenega arhiva družbe ne
vsebuje okrožnic pred letom 1876.211
Dve okrožnici sta bili že sprejeti v prejšnje zvezke Biografskih spominov, in
sicer: v osmi zvezek okrožnica z dne 9. junija 1867 za binkošti z naslovom S ka-
kim namenom naj vstopamo v družbo?212 in v deveti zvezek z dne »slovesnega
praznika Marijinega vnebovzetja« z naslovom O zaupanju, ki ga moramo imeti do
predstojnika.213
Še ne objavljene okrožnice bomo podali tukaj po vrstnem redu.
Če sedaj pomislimo, koliko je moral svetnik delati in se truditi za dokončno
potrditev pravil, lahko brez nevarnosti, da bi se motili ali pretiravali, trdimo, da so
v njegovem duhu tako tedaj kakor sedaj in vedno prevladovale naslednje goreče
želje:
211 Prim. Lettere Circolari di Don Bosko e di Don Rua ed altri loro scritti ai salesiani. Torino, Ti-
pografija Salesiana, 1896.
212 Prim. VIII. zv., str. 828.; v slov. izdaji BiS 8, str. 587.
213 Prim. IX. zv., str. 688; v slov. izdaji BiS 9, str. 488.

69.5 Page 685

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
685
–– V družbi naj vedno blešči enotnost duha in uprave s pomočjo točnega izpol-
njevanja vseh členov konstitucij.
–– Vsak sobrat naj varčuje, kolikor more, povsod, kjer je mogoče.
–– Da bi med gojenci vladala disciplina, naj vsak sobrat točno izpolnjuje poleg
konstitucij tudi pravilnik službe, ki mu je zaupana.
–– Z vsemi primernimi sredstvi naj se goji moralnost med gojenci, ki nam jih je
Božja previdnost v svoji dobroti izročila v varstvo.
–– V vseh hišah naj se točno izpolnjujejo nasveti, ki so bili dani osebju za dober
potek vzgojnega dela.
–– Za ceno kakršnih koli žrtev naj se poskrbi, da bo salezijanska družba imela
duhovnike, ki bodo služili pobožnosti in znanju zato, da bodo z lučjo dobrega
zgleda vodili duše k dobremu in h kreposti.
Teme, ki jih naš sveti ustanovnik obravnava v svojih okrožnicah, bomo na-
vedli v naslednjih odstavkih.
1. Enovitost duha in uprave s pomočjo tečnega izpolnjevanja vseh členov kon-
stitucij.
Ne moremo točno povedati, ali in kdaj je bilo to pismo razposlano v hiše. Ob-
javili ga bomo z nekaterimi oklepaji, kot so podani v svetnikovem rokopisu, ki ga
hranijo v arhivu družbe.
Med okrožnicami, ki jih je zbral don Rua, te okrožnice ni. Datirana naj bi bila
na slovesni praznik Marije Vnebovzete leta 1869. Tudi iz omembe duhovnih vaj v
Trofarellu se zdi, da je iz prejšnje dobe, saj so od leta 1870 duhovne vaje opravljali
v Lanzu.
Naj bo že kakor koli, ta dokument je izredno dragocen. Napisal ga je svetnik
lastnoročno in je bil še neobjavljen. Zaradi predmeta, ki ga obravnava, bo vedno
priljubljena tema za razmišljanje in preudarek.
Svojim dragim sinovom in sobratom Družbe svetega Frančiška Saleškega
Meseca maja, ki ga začenjamo in ga navadno posvetimo Mariji, bom govoril svojim
dragim sobratom in sinovom o nekaterih stvareh, ki o njih nisem mogel govoriti v
konferencah sv. Frančiška Saleškega.
Prepričan sem, da ste vsi odločeni vztrajati v družbi in zato delati za zveličanje duš
in za zveličanje lastne duše. Da nam bo v tem uspelo, moramo predvsem izpolnjeva-
ti pravila naše družbe. Kajti nič nam ne bi pomagalo, če bi imeli pravila, ki bi bila
mrtva črka na pisalni mizi. Če hočemo, da bo naša družba napredovala z Božjim
blagoslovom, potem mora postati vsak njen člen pravilo našega ravnanja. Je nekaj
zelo pomembnih in praktičnih stvari, ki nam lahko pomagajo, da bomo dosegli svoj
cilj, in ena izmed teh je enotnost v duhu in enotnost v upravi.
Enotnost v duhu je stalna in odločna volja, da hočemo stvari, ki jih hoče predstojnik, in
nočemo stvari, ki jih predstojnik noče, v večjo Božjo slavo. Ta odločitev nikdar ne popus-
ti, pa naj bodo težave še tako velike in nas ovirajo pri doseganju duhovnega in večnega

69.6 Page 686

▲back to top


686
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
dobrega po nauku sv. Pavla: ljubezen vse prenaša, ljubezen vse pretrpi. Ta odločitev
nagiba sobrata k točnemu izpolnjevanju dolžnosti, ne samo zaradi ukaza, ki ga je pre-
jel, temveč zaradi Božje slave, ki jo hoče povečati. Iz tega prihaja pripravljenost, da ob
določenem času opravi premišljevanje, molitve, obisk Najsvetejšega, izpraševanje vesti,
duhovno branje. Res je, da so vse te stvari predpisane po pravilih, toda če se ne trudimo,
da bi jih izpolnjevali iz nadnaravnega nagiba, lahko padejo naša pravila v pozabo.
Za ohranitev te enotnosti najbolj pomaga prejem svetih zakramentov. Duhovniki naj
storijo, kar je v njihovi moči, da bodo redno in pobožno darovali sveto mašo, tisti, ki
niso duhovniki, pa naj čim pogosteje prejemajo sveto obhajilo. Toda osnovno izhodišče
vsega je pogosta spoved. Vsak naj stori, kar glede tega predpisujejo pravila. Nujna je
potreba po zaupanju, ki ga ima sobrat do predstojnika hiše, v kateri prebiva. Velika
težava je v tem, da mnogi skušajo napačno razlagati nekatere odločbe predstojnikov,
ali jim pripisujejo majhen pomen. S tem pa zmanjšujejo izpolnjevanje pravil v veliko
lastno škodo, z nevšečnostmi za predstojnike, z opuščanjem ali zanemarjanjem stvari,
ki bi najbolj koristile dušam. Zato naj se vsak reši lastne volje, opusti misel na lastno
korist in se osredini na tisto, kar dela, da bi bilo v večjo Božjo slavo.
Tu pa se pojavlja naslednja težava: v praksi se dostikrat pokaže, da bi bilo bolje na-
rediti drugače, kot je bilo ukazano. Ni res. Najbolje je vedno storiti, kar zapoveduje
pokorščina, nikdar ne spreminjati duha pravil, ki ga razlaga predstojnik. Vsak naj se
trudi, da bo razlagal, delal in priporočal izpolnjevanje pravil med svojimi sobrati ter
izvajal glede bližnjega vse tisto, kar bo predstojnik spoznal, da je v večjo Božjo slavo
in v korist duš. To je po moje osnova redovne družbe.
Vzporedno z enotnostjo duha mora iti tudi enotnost uprave. Redovnik skuša uresniči-
ti Odrešenikov nasvet, da se odpove vsemu na tem svetu, da bi utemeljeno upal na bo-
gato plačilo v nebesih. Očeta, mater, brate, sestre, dom, posest katerekoli vrste daruje
zaradi ljubezni Bogu. Ker pa je njegova duša še združena s telesom, je treba to telo
hraniti, oblačiti in zanj skrbeti. Zato, potem ko se je vsemu odpovedal, skuša vstopiti
v kako družbo, kjer lahko zadosti tem potrebam, ne da bi imel skrbi s časno upravo
imetja. Kako naj potem ravna glede na časne stvari? Pravila družbe predvidevajo
vse, zato s tem, da izpolnjuje pravila, zadošča svojim potrebam. Redovniku mora za-
dostovati ena obleka, en kos kruha. Če potrebuje kaj več, opozori na to predstojnika
in on bo vse priskrbel. Vendar se mora tukaj pokazati redovnikov napor. Če lahko
kdo družbi stori kako korist, naj to stori, vendar ne sam po sebi. Poskrbi naj, da bo
samo ena blagajna in ena sama volja. Če bi kdo hotel prodajati, kupovati, menjati ali
hraniti denar, bi bil podoben kmetu, ki bi, medtem ko mlatci kopičijo zrnje, tega raz-
metaval. Zato priporočam, da ne bi nihče hranil pri sebi denarja niti s pretvezo, da
bi bilo to koristno za družbo. Najkoristnejša stvar za družbo je izpolnjevanj pravil.
Obleka, soba, oprema naj bodo daleč od izbranosti. Redovnik mora biti vsak trenutek
pripravljen zapustiti svojo celico in se predstaviti svojemu Stvarniku, ne da bi mu bilo
žal, da mora kaj zapustiti, in ne da bi Sodnik imel kak razlog, da bi ga karal.
(Vse naj se torej dela pod vodstvom pokorščine, in to ponižne in zaupne pokorščine. Ni-

69.7 Page 687

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
687
česar ne skrivajmo predstojniku. Vsak naj se mu odpre popolnoma odkritosrčno kakor
sin svojemu očetu.) Tako bo predstojnik lahko poznal položaj svojih sobratov, poskrbel
za vse, kar potrebujejo, in odločal v korist vsakega posameznika in celotne družbe.
Še veliko stvari bi bilo treba reči o tem. To bomo storili v drugem pismu, v posebnih
konferencah, zlasti pri duhovnih vajah v Trofarellu, če nas bo Bog v svoji veliki dob-
roti še ohranil pri življenju in nam pomagal, kakor upam, da se bomo prihodnjega
meseca septembra vsi zbrali tam.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami in nam podari duha
gorečnosti in predragoceni dar vztrajanja v družbi. Amen.
V J. K. vdani duh. Janez Bosko
2. Varčnost v vsem, vendar ne pretirana, tako da varčujemo, kolikor se da.
Ta okrožnica je bila namenjena hišam, medtem ko se je začelo prizadevanje
za dokončno priznanje konstitucij. To pismo in dve naslednji vsebujejo tri zelo
pomembna svetnikova priporočila.
4. junij 1873
Predragim sinovom sv. Frančiška Saleškega, ki prebivate v Turinu-Valdoccu
Izkušnja, dragi sinovi, je velika učiteljica. Če se od nje lahko naučijo kaj v korist po-
sameznih družin, je korist še veliko večja v redovnih družinah, v katerih ne mislimo
na drugo, kot da spoznamo, kaj je dobro in prav z namenom, da bi to izpolnjevali in
spoznali hudo, da bi se ga izogibali.
V ta namen bi vam povedal nekaj stvari, ki sem jih opazil na obisku, ki sem ga prav-
kar opravil v naših domovih, in to v korist posameznih članov in v korist cele družbe.
Nekatere se tičejo materialne koristi, druge pa moralne in discipline. To bo vsebina
treh različnih pisem.
V tem trenutku moramo osrednjo pozornost nameniti materialnemu položaju naših
ustanov. Nakup, gradnja, prilagoditev, odplačevaje in porast cen hrane daleč prese-
gajo naše prihodke. Zato moramo skupaj razmisliti o položaju in ukrepati tako, da
bomo mogli kaj prihraniti.
Naj na kratko jih predstavim.
1. Letos ne začenjajmo nobene gradnje, razen če je to nujno potrebno. Opravimo samo
tista popravila, brez katerih ni mogoče delati naprej. V teh primerih naj se točno opiše,
kaj je treba narediti, in približne stroške ter se vse predloži vrhovnemu svetu.
2. Razen v izrecno korist družbe naj nihče ne potuje, in če je mogoče, naj se ne prevze-
majo obveznosti, kjer bi morali prispevati denar ali tratiti veliko časa. Tisti pa, ki bi
lahko sami ali s pomočjo drugih prevzeli take stroške, naj ravnajo skrajno previdno.
3. Strogo se držimo členov 2, 3, 4, 5, 6 IV. poglavja naših pravil. Ravnatelji naj jih
jasno razložijo, se o njih zasebno pogovarjajo ali naj stvar sporočijo predstojnikom.
Ti členi so osnova redovnega življenja in po svoji naravi vodijo k odtrganosti od ze-
meljskih reči, od ljudi in od samega sebe in pomagajo, da je skupen napor usmerjen
k izpolnjevanju lastnih obveznosti v večjo korist družbe.

69.8 Page 688

▲back to top


688
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
4. Omejiti se je treba zgolj na nakup knjig, obleke, perila, obutve, pohištva in osebnih
potrebščin. Kolikor je mogoče ohraniti dostojanstvo, naj se popravijo in pokrpajo
stvari, ki so že v uporabi.
5. Tudi pri prehrani je mogoče kaj privarčevati. Pazimo na stvari, ki jih lahko hrani-
mo, pazimo pri dragi hrani, kot sta meso in vino. Bodimo zmerni v začimbah, skrbi-
mo, da se ne bo kvaril kruh, ne druge jedi, vino, varčujmo s kurjavo, razsvetljavo.
Ljudi vabimo samo, če to izrecno zahteva družabnost. Pri teh povabilih nikdar ne
pozabimo, da živimo od Božje previdnosti, da nimamo stalnih dohodkov in da mora
duh uboštva prevevati vsako našo hišo. Vse to je treba imeti jasno pred očmi.
6. Obveščajmo se o cenah v raznih krajih, kjer je nakup določenih jedi cenejši kot
drugje.
S temi opozorili pa ne nameravam uvajati prestrogega varčevanja, temveč samo
nakazati, da varčujmo, kjer je to mogoče normalno storiti. Moja želja pa je, da ne
bi opustili ničesar, kar bi moglo služiti telesnemu zdravju in moralnosti med vsemi
dragimi sinovi naše družbe, ki nam jih je Božja previdnost izročila v varstvo.
V kratkem vam bom sporočil še druge stvari, ki niso nič manj pomembne. Medtem
pa naj vsak ravnatelj prebere in razloži, kar sem vam pisal. Pogovori naj se s hišnim
prefektom in čez nekaj tednov sporoči, kaj je bilo odločeno ali kaj se namerava storiti
v tem smislu.
Na splošno pa sem bil zelo zadovoljen z moralnim stanjem, zdravjem in šolskim na-
predkom, ki sem jih lahko ugotovil v naših domovih. In za to se zahvaljujmo Bogu stvar-
niku in darovalcu vsega dobrega, kateremu naj bo čast in slava na vse vekov. Amen.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami in Bog naj blagoslavlja
nas in naše ustanove. Molite zame, ki sem v presvetih Srcih Jezusa in Marije vaš naj-
vdanejši brat in prijatelj.
duh. Janez Bosko
3. O disciplini ali o natančnem izpolnjevanju vseh pravil, tako konstitucij kakor
posameznih predpisov za službe.
Gre za natančen opis, kako si svetnik zamišlja način življenja po pravilih in
po naših običajih. Svetuje ravnateljem, prefektom, katehetom, katehistom, moj-
strom, učiteljem, asistentom in vsem sobratom, da bi »v naših zavodih zavladala
disciplina« in bi videli, kako naši gojenci korak za korakom napredujejo v krepos-
ti in gredo gotovo po poti večnega zveličanja.
Svojim dragim sinovom v zavodu v (Turinu).
O disciplini. Na začetku tega šolskega leta, moji dragi sinovi, je prav, da izpolnim
obljubo, ki sem vam jo dal: da vam bom govoril o osnovi moralnosti in študija, to je
o disciplini med gojenci.
Ne nameravam razpravljati o moralnih predpisih in civilnih zakonih, ki se nanašajo
na disciplino. Želim vam samo nakazati uspešna sredstva, ki mi jih je pokazala 45-le-

69.9 Page 689

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
689
tna izkušnja.214 Upam, da bodo ti uspehi koristili tudi vam v raznih službah, ki vam
bodo zaupane.
Z besedo disciplina ne mislim opominov, kazni, šibe, o katerih pri nas sploh ne go-
vorimo, niti umetnosti ali mojstrstva česar koli. Z disciplino hočem nakazati način
življenja v skladu s pravili in navadami kake ustanove. Za uspeh discipline je najprej
treba dobro poznati pravila in navade, ki jih bomo lahko izpolnjevali. Pomislite na
družino, kjer jih veliko zbira in samo eden razsipa; stavbo, ki jo mnogi gradijo, pa
samo eden razdira; taka družina bo prej ali slej propadla, stavba se bo podrla in
ostal bo samo kup razvalin.
Takšno prizadevanje se mora kazati v članih družbe in v fantih, ki jih je Božja previ-
dnost izročila naše vzgoji. Zato ne bo discipline tam, kjer ne izpolnjujejo pravil druž-
be in zavoda.
Verjemite mi, dragi, da je od tega prizadevanja odvisen moralni in šolski napredek
gojencev ali pa njihov propad.
Rekli boste: Katera so ta pravila, ki nam lahko zagotovijo pridobitev tako velikega
zaklada? Dve stvari: ena splošna in druga posebna. Na splošno je treba izpolnjevati
pravila družbe in s tem pomagati disciplini do zmage. Nihče naj ne bo neseznanjen s
pravili svoje službe, vsi naj jih izpolnjujejo in vsak naj se trudi, da jih bodo tudi drugi
izpolnjevali. Če tisti, ki načeluje, ne izpolnjuje točno pravil, kako naj potem pričakuje,
da bodo drugi delali tisto, kar sam zanemarja, saj mu v tem primeru lahko vsak reče
‚medice, cura teipsum‘ (zdravnik, ozdravi samega sebe). Da pa bom bolj določen,
bom povedal stvari, ki se posebej nanašajo na vsakega izmed vas.
1. Ravnatelj. – Ravnatelj mora biti poučen o dolžnostih, ki jih imajo posamezniki kot
člani družbe, in o dolžnostih, ki jim jih nalaga njihova služba. Nikakor ni treba, da bi
on veliko delal, temveč naj skrbi, da bo vsak opravljal službo, ki mu je naložena. Naše
zavode lahko primerjamo z vrtom. Ni treba, da bi glavni vrtnar veliko delal. Zadosti
je, da si poišče sposobne delavce, jih pouči o vrtnarstvu, jih spremlja pri delu in jih po
potrebi opozarja, da bo ob svojem času vse postorjeno. Ta vrtnar je ravnatelj, nežne
rastline so gojenci, osebje so delavci, ki delajo po navodilih voditelja, se pravi ravna-
telja, ki je odgovoren za vse.
Ravnatelj bo zelo koristil zavodu, če bo odšel iz hiše samo iz izjemno pomembnih
razlogov. Če nastopijo ti tako zelo pomembni razlogi, naj nikdar ne odide iz hiše, ne
da bi prej točno določil, kdo ga nadomešča v stvareh, ki bi se mogle pripetiti.
Z vso ljubeznivo skrbjo naj pogosto obiskuje ali se vsaj zanima za vse, kar se dogaja
v spalnicah, kuhinji, bolniški sobi, v razredih in učilnici. Naj se vede kot ljubeč oče, ki
bi rad vedel za vse, storil dobro vsem in nikomur žalega.
2. Prefekt. – Prefekt je varuh discipline in mora skrbeti za točno izpolnjevanje hišne-
214 Prihaja od sanj pred devetimi ali desetimi leti, v katerih mu je bila poleg področja delovanja
nakazana tudi metoda, ki naj jo uporablja pri vzgoji mladine, da bo ta uspešna.

69.10 Page 690

▲back to top


690
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ga urnika. Kolikor je mogoče, naj preprečuje stik notranjih gojencev z zunanjimi. Po-
skrbi naj, da bodo asistenti in vsi, ki imajo kako službo, v času odmora med gojenci.
Pazi naj, da se na sprehodu ne bodo ustavljali in se gojenci ne bodo oddaljevali od
vrste in izpod nadzora asistentov. Nihče naj ne zapušča vrst, nihče naj ne hodi v go-
stilno. Nihče naj se ne druži z zunanjimi, ne prinaša v zavod knjig, časopisov in pisem,
ne da bi šli skozi roke predstojnika.
3. Katehet. – Katehet se mora zavedati, da sta duh in moralni napredek v naših hišah
odvisna od delovanja družb ministrantov, Brezmadežne, najsvetejšega Zakramenta in
sv. Alojzija. Poskrbi naj, da bodo vsi, zlasti pomočniki, imeli možnost prejemanja zak-
ramentov spovedi in obhajila. Če je med služabniki kdo, ki je slabo poučen o veri, naj
poskrbi, da mu ne bo nič manjkalo za prejem zakramentov spovedi, obhajila in birme,
da se bo naučil ministrirati in podobno. Pred slovesnostmi, ki se pripravljajo, naj go-
jence z nagovori in podobnim pripravi na čim večje zunanje praznično razpoloženje.
4. Učitelji. – Učitelji naj bodo v razredu prvi in naj odidejo zadnji. Vse učence naj
imajo enako radi, vse naj spodbujajo in nobenega naj ne zanemarjajo. Zavzamejo
naj se zlasti za najbolj zaostale, naj pogosto sprašujejo, in če je treba, naj govorijo s
pristojnimi, da bi jim pomagali tudi zunaj šole. Vsak učitelj naj se zaveda, da je kr-
ščanski učitelj. Zato naj, ko šolska snov ali prazniki dajo priložnost, dá kako navodilo
ali dober nasvet in opozori gojence, da naj se dobro pripravijo na praznik.
5. Asistenti. – Vsi, ki imajo opravka v šoli, spalnicah, vratarnici in kjer koli drugje v
hiši, naj bodo točni v svojih obveznostih in naj zvesto izpolnjujejo pravila družbe,
zlasti še pobožne vaje. Z vsemi sredstvi naj se potrudijo, da bodo preprečili godrnja-
nje proti predstojnikom, proti hišnemu redu in poteku življenja v zavodu, zlasti pa
naj se na vse načine trudijo, da bodo preprečili slabe pogovore.
6. Vsem je treba toplo priporočiti, da naj sporočijo ravnatelju vse, kar bi lahko bilo
koristno za boljši potek življenja v zavodu in za preprečevanje Božje žalitve.
Gospod je nekega dne dejal enemu izmed učencev: »Stori to in boš živel.« Stori to, se
pravi, izpolnjuj zapovedi in boš dobil za plačilo večno življenje. To pravim tudi jaz
vam, dragi sinovi. Naredite vse, kar vam je svetoval ljubeči oče. Tako boste prejeli
blagoslov od Gospoda, imeli boste mir v srcu, v naših zavodih bo vladala disciplina
in naši gojenci bodo rasli iz kreposti v krepost, prepričani, da hodijo po poti, ki vodi
k večnemu zveličanju.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami, da bomo mogli v tem
življenju nenehno ljubiti Jezusa Kristusa in mu služiti. Potem ga bomo nekega dne
večno slavili in se mu zahvaljevali v nebesih. Tako bodi.
Turin, 15. novembra 1873
Najvdanejši v Jezusu Kristusu duh. Janez Bosko
4. O načinu, kako naj spodbujamo in ohranjamo moralnost pri dečkih, ki nam
jih je v svoji dobroti zaupala Božja previdnost.
»O čistost, o čistost, ti si velika čednost! Tako dolgo, dokler boš ti sijala med

70 Pages 691-700

▲back to top


70.1 Page 691

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
691
nami, dokler bodo sinovi sv. Frančiška Saleškega živeli odmaknjeno od sveta, skro-
mno, zmerno in kakor smo se zaobljubili Bogu, bo med nami imela častno mesto
moralnost in svetost življenja bo kot žareča plamenica svetila v vseh zavodih.«
Odveč je vsak komentar … ‚Nullum par elogium‘ (ni primernega hvalnega go-
vora).
Svojim dragim sinovom zavoda (v … Turinu).
Medtem ko se trudim tukaj v večnem mestu, ki je posvečeno s krvjo apostolskih prva-
kov Petra in Pavla, potem ko sem molil s posebnim namenom pri sveti maši, ko sem
prosil za razsvetljenje Svetega Duha in za poseben blagoslov svetega očeta papeža,
vam pišem o eni najpomembnejših zadev – o načinu, kako naj spodbujamo in ohra-
njamo moralnost pri dečkih, ki nam jih je Božja previdnost zaupala v svoji dobroti.
Da ne bi te snovi samo površno obravnaval, jo bom razdelil na dva dela: 1. Potreba po
moralnosti v salezijanskih sobratih. 2. Sredstva, s katerimi jo širimo in poglabljamo
med gojenci.
Kot osnovno načelo lahko postavimo trditev, da je moralnost gojencev odvisna od
moralnosti tistih, ki jih poučujejo, vodijo. Kdor sam nima, ne more dati, pravi prego-
vor. Iz prazne vreče ne moremo sipati zrnja in iz posode, polne umazanije, ne more
teči dobro vino. Zato moramo, preden hočemo biti učitelji drugih, najprej sami znati
vse, kar bomo želeli poučevati. Besede Božjega učitelja so jasne: »Vi ste luč sveta.« Ta
luč, se pravi lep zgled mora blesteti pred očmi vsega sveta, da bodo vsi, ki vidijo vaša
dobra dela, nekako pritegnjeni, da vas bodo posnemali in slavili skupnega Očeta, ki je
v nebesih. Sv. Hieronim pravi, da bi bil slab zdravnik, ki bi hotel zdraviti druge, ne bi
pa bil sposoben ozdraviti samega sebe. Brez dvoma bi mu odgovorili z evangeljskimi
besedami ‚Medice, cura teipsum‘. Če torej hočemo gojiti moralnost in krepost v naših
gojencih, ju moramo najprej sami imeti, ju izpolnjevati in ju kazati v naših delih, v
naših pogovorih. Nikdar ne smemo pričakovati, da bodo naši gojenci gojili kreposti,
ki jih mi sami zanemarjamo.
Kako naj pričakujemo, da bodo naši gojenci zgledni in pobožni, če pri nas vidijo ne-
zanimanje za cerkvene stvari, pri vstajanju, pri premišljevanju, pri prejemanju zak-
ramentov spovedi in obhajila in pri daritvi svete maše? Kako naj zahteva pokorščino
ravnatelj, učitelj, asistent, če se iz smešno majhnih razlogov izmikajo svoji dolžnos-
ti, celo brez dovoljenja hodijo iz hiše in se ukvarjajo s stvarmi, ki nimajo nikakršne
zveze z njihovimi dolžnostmi? Kako naj zahteva od drugih ljubeznivo vedenje, potr-
pežljivost, spoštovanje tisti, ki ukazuje, če se jezi na vse, pretepa, kritizira odločitve
predstojnikov, se pritožuje zaradi urnika in postrežbe pri mizi in slabo govori o vseh,
ki skrbijo za to? Gotovo smo istega mnenja vsi in pravimo: Medice, cura teipsum.
Še ne dolgo je neki fant tistemu, ki ga je karal, ker je bral neko slabo knjigo, odgovo-
ril: »Res si nisem mislil, da je kaj slabega, če berem knjigo, ki jo je že tolikokrat bral
moj učitelj.«
Nekoč sem vprašal dečka, ki se je pritoževal nad življenjem v zavodu. Odvrnil je, da

70.2 Page 692

▲back to top


692
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ni naredil nič drugega kot napisal stvari, ki jih je že tolikokrat slišal od svojega asi-
stenta.
Zato, dragi moji sinovi, če hočemo, da bo v naših zavodih cvetelo lepo življenje, mora-
mo biti učitelji s svojim dobrim zgledom. Svetovati drugim, da naj storijo kaj dobre-
ga, medtem ko mi sami ravnamo čisto drugače, je, kakor če bi kdo temino noči hotel
razsvetliti z ugasnjeno svetilko ali bi hotel naliti vino iz prazne steklenice. Še več, zdi
se mi, da je podoben človeku, ki bi nameraval začiniti hrano s strupenimi snovmi. Na
tak način ne samo da ne širimo dobrega, temveč učimo slabo, se pravi, da vzbujamo
pohujšanje. Tako postanemo pokvarjena sol, ki ni za drugo, kot da jo vržemo na sme-
tišče. Jezus namreč pravi: »Vi ste sol zemlje.« Kaj pa če se sol spridi, s čim se bo potem
solilo? Za nobeno rabo ni več. Lahko jo vržemo proč in jo ljudje pohodijo.
Med ljudmi pogosto slišimo pripovedovati o nemoralnih dejanjih, ki uničujejo dobre
navade in so v veliko javno pohujšanje.
To je neizmerno zlo, to je prava nesreča in jaz prosim Gospoda, da bi bile vse naše
hiše prej zaprte, kakor da bi se zgodilo kaj podobnega.
Nikakor vam nočem skrivati, da živimo v zelo žalostnih časih. Sedanji svet je tak, ka-
kor ga opisuje naš Odrešenik: ‚mundus in maligno positus est totus‘ (ves svet je poln
hudobije). Vse hočejo videti, o vsem hočejo povedati svojo sodbo. Poleg zlobnih sodb,
ki jih izrekajo o Božjih rečeh, pogosto slabe stvari povečujejo in si izmišljajo nove v
škodo drugega.
Toda če se komu po naključju posreči, da svoje trditve opre na resnico, potem si lahko
mislite, kakšen vik in krik bo naredil. Če pa z nepristranskim duhom iščemo vzroke
tega zla, ugotovimo, da se je sol izpridila, da je svetilka ugasnila, se pravi, da je vse
zlo prišlo iz pomanjkanja svetosti v tistih, ki naj bi ukazovali svojim podrejenim.
O čistost, o čistost, ti si nadvse velika čednost. Vse dokler boš blestela med nami, se
pravi, dokler bodo sinovi sv. Frančiška Saleškega ljubili odmaknjenost, skromnost,
zmernost in vse, kar smo z zaobljubo čistosti obljubili Bogu, bo med nami vladala
moralnost, svetost in kakor goreča bakla blestela v vseh naših zavodih.
Če mi bo Bog še naklonil življenje, upam, da vam bom še nekaj časa poročal o ne-
katerih prizadevanjih, ki se mi zdijo pripravna za gojitev in varovanje moralnosti v
naših hišah.
Da boste imeli nekaj koristi od vsega, kar vam je pisal prijatelj vaše duše, vas prosim
naslednje:
1. Da opravimo tri različne konference ali bolje tri praktična izpraševanja, v katerih
bi razložili, kaj moramo storiti in česa se moramo izogibati glede zaobljub uboštva,
čistosti in pokorščine. Potem naj vsak skuša izpolnjevati način življenja, nakazanega
v tistih treh poglavjih, in se odloči, da bo popravil tisto, kar je do sedaj delal narobe v
besedah, dejanjih, uboštvu, čistosti in pokorščini.
2. Preberimo tudi poglavje, ki govori o pobožnosti. Pokleknimo pred križanega Jezu-
sa in se odločimo, da jih bomo zgledno izpolnjevali ne glede na žrtev.
Dragi sinovi, prišel je najpomembnejši trenutek za našo družbo. Pomagajte mi z mo-

70.3 Page 693

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
693
litvijo, pomagajte mi z dobrim zgledom in z izpolnjevanjem pravil in Bog bo storil,
da bodo naši napori kronani z uspehom v večjo Božjo slavo, v korist naših duš in duš
naših gojencev, ki bodo vedno slava salezijanske družbe.
Milost našega gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami in naj nas za stalno oh-
rani na poti v nebesa. Amen.
Rim, 5. februarja 1874
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
5. Tridnevnica molitev in pobožnih vaj, da bi izprosili razsvetljenje Svetega
Duha za kardinalsko komisijo, ki naj razpravlja o potrditvi konstitucij salezijanske
družbe.
To povabilo so poslali tudi materni hiši hčera Marije Pomočnice v Morneseju,
da bi se tudi one pridružile tridnevnici molitev in posta, ki so ga predlagali sale-
zijancem.
Predragi sinovi v Jezusu Kristusu!
Štiriindvajseti marec bo izredno pomemben za našo družbo.
Gotovo se spominjate, da je bila dokončno potrjena 1. marca 1869. Sedaj gre za do-
končno potrditev konstitucij.
V ta namen je sveti oče izbral poseben zbor kardinalov, ki bodo morali izreči svoje
mnenje o tej stvari, ki je izredno pomembna za sedanjost in prihodnost družbe.
Molitve, ki sem vam jih do sedaj tolikokrat priporočal, so bile usmerjene k temu cilju.
Sedaj jih moramo še podvojiti in prositi, da bo dobri Bog stvari uredil v svojo večjo
slavo in za našo duhovno korist. Zato se združimo v živi veri vsi salezijanci s svojimi
gojenci, ki nam jih je zaupala Božja previdnost, in naredimo eno srce in eno dušo s
prošnjo k Svetemu Duhu, da bi v času te tridnevnice razsvetlil duha njihovih eminenc.
Da si bomo edini v naših prošnjah k Božjemu usmiljenju, se določa:
1. Od 21. tega meseca naprej bo tri dni strog post za vse salezijance. Kdor se iz pame-
tnega razloga ne bi mogel postiti, naj vsak dan zmoli Usmili se me s trikrat Pozdrav-
ljena Kraljica k preblaženi Devici Mariji Pomočnici in z vzklikom Marija Pomoč
kristjanov, prosi za nas.
Vsak naj doda še tiste molitve in zatajevanja, ki so skladna z njegovimi močmi in
stanovskimi dolžnostmi.
2. Povabimo naše drage gojence, da se bodo pogosteje in z večjo gorečnostjo pribli-
žali zakramentoma spovedi in obhajila.
Zjutraj začnimo dan s pesmijo Pridi, Stvarnik Sveti Duh itn., s Pošlji svojega Duha itn.,
z molitvijo Bog, ki si po razsvetljenju.
Tudi molitve, rožni venec, sveto mašo, premišljevanje darujmo v ta namen.
3. Čez dan naj vsi salezijanci obiščejo Najsvetejše. Brevir, duhovno branje in vse dru-
ge običajne molitve opravimo v cerkvi.
Ministrante, člane družb sv. Alojzija, najsvetejšega Zakramenta, Brezmadežnega
spočetja in sv. Jožefa povabimo, da storijo isto.

70.4 Page 694

▲back to top


694
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
4. Zvečer ob primerni uri naj se vsi zberejo v cerkvi, kjer naj kot zjutraj zmolijo Pridi,
Stvarnik Sveti Duh, potem pa opravijo molitve v zadoščevanje za žalitve, ki jih Jezus
prejema v najsvetejšem zakramentu, Po petju Zdrava, morska zvezda naj se podeli
blagoslov z Najsvetejšim.
Te naše ponižne prošnje Gospodovi dobroti se bodo začele 21. in se nadaljevale do
jutra 24. tega meseca.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami. Amen.
Rim, 16. marca 1874
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
N. B.: Ravnatelj vsake hiše naj prebere in razloži našim sobratom to pismo in sporoči
vsebino tudi gojencem na način in z besedami, ki jih bo imel za najbolj primerne.
V dneh 25., 26. in 27. naj se zjutraj in zvečer opravljajo iste pobožne vaje za
sedanje potrebe svete Cerkve po namenu svetega očeta.215
6. Priporočilo za boljše delovanje hiš
Za večjo Božjo slavo, v slavo naše svete vere, v korist salezijanske družbe sta vrhovni
svet in svet hiše v Turinu povabljena, da bi pospeševala:
1. Družbo Marije Brezmadežne, katere člani naj bi bili predvsem tisti, ki želijo vsto-
piti v salezijansko družbo.
2. Ministrante, strežbo pri maši, družbe sv. Alojzija, presvetega Zakramenta in sv.
Jožefa za rokodelce.
3. Trud za preprečevanje kritiziranja in godrnjanja nad življenjem v oratoriju in nad
odredbami predstojnikov.
4. Skrb za bolne sobrate.
5. Redno samo eno prikuho z mesom za kosilo in mešano prikuho za večerjo.
6. Da bo šolski vodja vsak dan za eno uro šel v kak razred. Da bo prefekt vsaj dvakrat
na dan šel v kuhinjo, v spalnice in v druge prostore hiše. Da bo katehet posebno bedel
nad moralnostjo med bolniki.
7. Da se pogosto spomnimo, da smo naredili zaobljubo uboštva.
N. B.: Potrudi se obiskovati, svetovati, opozarjati, voditi učno osebje, asistente in de-
lavnice.
Ne pozabi na mesečno obvestilo in tedenske konference za sobrate.
Zavod v Lanzu, 27. septembra 1874
duh. Janez Bosko
7. Za študij svete teologije
To pismo je don Bosko sestavil, ga narekoval don Caglieru in ga nato natančno
popravil od začetka do konca.
215 Iz izvoda, ki ga je poslal odlični gospod don Mihael Rua, ravnatelj Oratorija sv. Frančiška Sa-
leškega Turinu.

70.5 Page 695

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
695
23. novembra 1874
Svojim dragim sinovom, ravnatelju in klerikom salezijanske družbe, ki živijo v ...
(Oratoriju sv. Frančiška Saleškega)
Naš Božji Odrešenik je svojim dragi učencem naročil, da morajo biti sol zemlje in
luč sveta. Sol s pobožnostjo in znanjem, da bodo mogli duše usmerjati k dobremu in
kreposti, in luč s svojim dobrim zgledom.
Če sem vedno priporočal pobožnost, priporočam sedaj študij svete teologije. Zlasti jo
najtopleje priporočam vsem klerikom naše družbe. Ta študij je toplo priporočal sv.
Pavel svojemu učencu Timoteju, ko mu je svetoval, da naj se ne okrasi samo s kre-
postmi, temveč naj si pridobi tudi za dušno pastirstvo potrebno znanje, kajti če bi to
storil, bi odrešil sebe in tiste, ki ga poslušajo: Skrbi zase in za nauk. Zelo se izobrazi.
Ko boš tako delal, boš odrešil sebe in tiste, ki te bodo poslušali (prim. 1 Tim 4,16).
Zato prosim ravnatelja, da naj vsak teden posveti teologiji ves čas, ki je v skladu z
drugimi opravili.
Za olajšanje študija, ki je študij vede vseh ved:
1. Vsako leto bodo trije izpiti o treh različnih traktatih: prvi v marcu, drugi v juliju in
tretji na začetku novembra.
2. Traktati za letos so: De gratia, De ordine, De matrimonio, in če je mogoče, tudi De
virtute religionis in De praeceptis Decalogi.
3. Izpiti se bodo opravljali v zgoraj navedenem času z izpraševalci, ki jih bo določil
predstojnik.
Bog naj vas vse blagoslovi in luč Svetega Duha naj vas razsvetli, da boste sredi teme
mogli vedno slediti luči resnice in z gotovostjo hoditi po poti, ki vodi v nebesa. Amen.
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Ta dopis je treba spraviti v arhiv.
Tu so se končali dokumenti, ki so nam bili na voljo.
Kaj naj rečemo na koncu o toliko lepih zgledih in dragocenih naukih? Izpol-
njujmo nasvete, ki nam jih iz nebes nenehoma priporoča naš sveti učitelj in oče:
»Sin moj, ne pozabi mojega nauka, tvoje srce naj se drži mojih zapovedi.216
Tvoje srce naj se drži mojih besed, izpolnjuj moje zapovedi in boš živel.217 Pokazal
sem ti pot modrosti, te vodil po pravih stezah. Drži se vzgoje, nikar je ne zapuščaj,
hrani jo, saj je tvoje življenje.«218
216 Prg 3,1.
217 Prg 4,4.
218 Prg 4,11.13.

70.6 Page 696

▲back to top


696
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
DODATEK
Št. 1
Sporočilo vrhovnega ekonoma: Opozorilo
Izkušnja je pokazala, da v času duhovnih vaj ni mogoče urediti vseh zadev naših hiš in
poskrbeti vse potrebno za novo šolsko leto. Zato je naš dragi predstojnik gospod don
Bosko v soglasju z vsemi člani vrhovnega sveta povabil s tem dopisom ravnatelje posa-
meznih domov, da bi izpolnili, kar nalagajo naslednji členi:
1. Vsak ravnatelj naj pride 9. septembra v oratorij, kjer se bo udeležil konferenc pred
duhovnimi vajami. Zato naj pripravi prošnje za zamenjavo osebja in predloge za boljše
delovanje družbe. 2. Če je treba, naj sestavi seznam tistih novincev in članov družbe, ki
jih je treba odpustiti. 3. K prvemu tečaju duhovnih vaj naj pridejo tisti, ki morajo obno-
viti zaobljube ali prosijo, da bi jih naredili. 4. Opozorite tiste, ki potrebujejo pokrivalo,
naj si ga prinesejo s seboj za čas duhovnih vaj. 5. Tisti, ki bi si radi priskrbeli knjige in
obleko v oratoriju, naj to sporočijo svojemu predstojniku, ki bo izstavil seznam oseb in
potrebnih predmetov. 6. Tistim, ki odhajajo na počitnice, naj se določi čas vrnitve, da ne
bo pomanjkanja osebja. 7. Kdor gre domov na željo staršev, naj si, če je mogoče, od njih
poskrbi potreben denar za potovanje.
Turin, 23. avgusta 1873 duh. Ghivarello
Št. 2
Sklepi generalnih konferenc družbe sv. frančiška saleškega. razlaga naših pravil
Člen 1: Splošna pravila
1. Kjer to še ni vpeljano, naj se začne izpolnjevati tisti člen pravilnika (se pravi naših pra-
vil), ki pravi, da naj ne odpošiljamo in prejemamo pisem brez dovoljenja predstojnika, ra-
zen tistih, ki so namenjena papežu in vrhovnemu predstojniku. Zato naj se pisma odprta
izročijo ravnatelju ali za to pooblaščenemu. Prav tako naj ravnatelj pisma naslovnikom
izroči odprta. Vendar naj se to opravi nadvse previdno in v duhu ljubezni.
2. Ko kdo prosi ravnatelja za dovoljenje za izhod iz zavoda, naj pove razlog, kam bo šel
in za koliko časa.
3. Ko gre kateri sobrat iz ene hiše v drugo, četudi za kratek čas, naj najprej izroči ravna-
telju spremno pismo svojega ravnatelja. S tem dejanjem se postavi pod njegovo vodstvo,
kakor je bil do tedaj odvisen od svojega ravnatelja.
4. Ko je kak član iz kateregakoli razloga (bolezen ali dopust) zunaj svoje hiše, naj ne
gre na kako pomembnejše potovanje brez dogovora s svojim predstojnikom ali z višjimi
predstojniki.
5. Vsak član naj ima en izvod pravil, da jih bo lahko v vsakem trenutku prebiral, o njih
razmišljal in jih natančneje izpolnjeval.
6. Pokorščina naj ne velja osebi, temveč naj bo v polnem smislu redovniška. Nikdar ne
ubogaj zato, ker nam to ukazuje predstojnik ali ker ukazuje na lep način, temveč zato,
da bomo mogli v ukazu videti Božjo voljo.
7. Za vajo za srečno smrt naj si vsak izbere najprimernejši dan. Toda za ta dan morajo
vedeti predstojniki, da se prekinejo vsa opravila, ki niso neodložljiva. Če mora kdo npr.
poučevati, naj stori, kolikor je nujno potrebno za šolo, vendar naj ne uči in ne popravlja
nalog. Preostali čas naj uporabi za pobožne vaje, kot jih predpisujejo pravila.

70.7 Page 697

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
697
8. Duhovniki naj si zlasti v času duhovnih vaj prizadevajo, da bodo prebrali vse mašne
rubrike, in naj prosijo kakega bolj vestnega duhovnika, da jih opozori na napake, ki jih
delajo pri opravljanju svete maše.
9. Predstojniki naj poskrbijo in vsak sobrat naj si prizadeva, da uvedemo in obdržimo
enovit način molitve, dostojanstven in pobožen, ne da bi prehitevali in požirali besede.
10. Da ohranimo enotnost duha in se držimo pravil, je po zgledu drugih redovnih dru-
žin določeno, da naj bo stalni spovednik članov družbe ravnatelj. V vsaki hiši, kjer je
vrhovni predstojnik, je on redni spovednik tiste hiše. V Turinu ga sedaj nadomešča don
Mihael Rua. V drugih hišah je tam redni spovednik ravnatelj, v njegovi odsotnosti pa
tisti, ki ga on določi.
11. Podvrzimo se rade volje drug drugemu, zlasti še pred podrejenimi, in pokažimo, da
se spoštujemo in ljubimo med seboj. V vsaki hiši naj vlada veliko soglasje med predstoj-
niki. Vsak naj vedno zagovarja čast družbe s tem, da izpolnjuje odločitve predstojnikov
in o njih vedno dobro govori.
Člen 2: Pravila vodenja
1. Ob določenem času naj se prebereta dva rimska odloka leta 1848 o stanju redovnikov.
Prvi odlok, ki se tiče odpustnic, naj se prebere 1. januarja. Drugi pa, ki se tiče pripustitve
v noviciat in k prvim zaobljubam, pa prav tako 1. januarja in drugič prvo nedeljo v juliju.
2. Vse hiše naj skrbno hranijo v arhivu vse okrožnice vrhovnega predstojnika. Ko jih
je za eno knjigo, naj jih dajo vezat, in če je potrebno, naj se ponatisnejo ali napravijo
ustrezni izvlečki.
3. Če je mogoče, naj se uresničuje člen pravil (pogl. 5, člen 5), ki pravi: Če je mogoče, naj
predstojnik določi spremljevalca tistemu, ki mora iti iz hiše.
4. Ko mora kak član družbe iti iz ene hiše v drugo, naj mu njegov ravnatelj da spremno
pismo za ravnatelja, kamor se mora odpraviti in v katerem je naveden razlog potovanja
in čas trajanja z vsemi potrebnimi pojasnili. Tako pismo naj ima obliko stalnega obrazca,
ki ima proste samo vrste, ki naj povejo razlog potovanja, čas trajanja in druge pomembne
okoliščine. Na ovojnici naj bo pečat doma, iz katerega sobrat prihaja.
5. Naj se priporoča in zahteva tišina od konca večernih molitev do zajtrka.
6. V vseh zavodih naj bo začetek jesenskih počitnic določen za praznik Marijinega
rojstva 8. septembra. Če bi v kakem zavodu bilo treba počitnice začeti prej, naj ravna-
telj vsako leto vloži ustrezno prošnjo vrhovnemu predstojniku.
7. Krajevni predstojniki niso pooblaščeni, da bi lahko dovoljevali svojim podrejenim
odhod na počitnice. Ustrezne prošnje je treba nasloviti na vrhovnega predstojnika.
8. Duhovne vaje novincev kot priprava na zaobljube naj potekajo ločeno od duhovnih
vaj sobratov z zaobljubami in naj v smislu naših pravil trajajo deset dni.
9. Da se preprečijo nevšečnosti pri duhovnih vajah v Lanzu, je bilo odločeno, da naj rav-
natelj duhovnih vaj nekaj tednov pred začetkom gre tja in pripravi vse potrebno, da ne bo
manjkala posteljnina, postelje, hrana in drugo za čas več tečajev duhovnih vaj.
10. Da se izognemo velikim težavam ob prihodu in odhodu na duhovne vaje, naj vsak
zavod razporedi odhode tako, da se ne bo treba ustavljati v oratoriju za prenočišče,
temveč samo za kosilo ali okrepčilo.
11. Treba je poskrbeti, da gledališke predstave ne bodo vzrok za spreminjanje urnika in
da igralci po predstavi ne bodo deležni pojedine.

70.8 Page 698

▲back to top


698
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
11. bis Noben spis sobratov ne bo natisnjen, ne da bi ga prej pregledal vrhovni predstoj-
nik ali njegov pooblaščenec in bi dobil za to ustrezno dovoljenje.
11. ter Od knjig, ki jih je natisnila naša tiskarna, je treba poslati dva izvoda v vsako našo
hišo, enega za knjižnico in drugega v ogled sobratom.
12. Ni primerno, da bi novomašniki hodili v domači kraj in bi tam darovali kako od svojih
prvih maš. V tistih dneh je preveč stvari, ki raztresajo, in te maše, ki bi morale biti še po-
sebno pobožne, so navadno močno motene. Če je že treba, naj se opravijo pozneje.
13. Kolikor je mogoče, naj se odprejo praznični oratoriji v vseh krajih, kjer imamo zavo-
de. Na tak način nam bo uspelo narediti veliko uslugo prebivalcem tistega kraja.
14. Od zunanjih fantov, ki obiskujejo naše šole, je treba na vsak način zahtevati, da bodo
prihajali ob nedeljah in zapovedanih praznikih k sveti maši. Če je mogoče, naj se stori isto
tudi za delavnike. Poskrbi naj se, da bodo enkrat na mesec prejeli spoved in obhajilo.
15. V vseh hišah naj se, kolikor je mogoče, ohranja enoten urnik in pravilniki. Če je treba
uvesti kako spremembo, naj se sporoči vrhovnemu predstojniku.
16. Vsa poročila o vedenju gojencev naj se zbirajo pri ravnatelju. Drugi naj o njih poro-
čajo v dogovoru z ravnateljem na osnovi registra opazk.
17. Za čas počitnic in za čas dolgega okrevanja naj družba ustanovi okrevališče na deželi,
za katerega bo vsako leto določen ravnatelj, ki ga bo mogoče po želji zamenjati. Po izpitu
klerikov naj začnejo prihajati tisti, ki bodo morali nadomestiti druge v času počitnic, pri
poučevanju ali pri asistenci. Potem bodo šli izmenoma redni profesorji, asistenti in vsi, ki
potrebujejo počitnice. Dom lahko ostane odprt do sredine oktobra.
18. Praznik svetega Frančiška Saleškega naj se obhaja v vseh domovih družbe na najslo-
vesnejši način. V oratoriju v Turinu na dan praznika in v drugih hišah nedeljo pozneje.
19. Poskrbi naj se, da bodo člani družbe in kleriki poznali pravila lepega vedenja. Temu
naj bo namenjeno zlasti leto noviciata. Če je mogoče, naj se na čelo vsake mize in v
vsako spalnico postavi asistent, ki bo javno in zasebno opozarjal na pomanjkljivosti in
nakazoval način kako jih odpraviti.
20. Samo predstojnik ali tisti, ki mu je on to zaupal, lahko naroča v kuhinji. Če kdo pot-
rebuje kaj posebnega, naj to predstojnik sporoči v kuhinjo ustno ali pisno.
21. Vsako leto naj vsak član po duhovnih vajah dobi ustno ali pisno na za to posebej
natisnjenem obrazcu sporočilo o delovnem mestu za naslednje leto.
22. Vsako leto naj se v mesecu januarju natisne katalog članov družbe, razdeljenih po
zavodih. Na koncu je mogoče dodati kratek življenjepis sobratov, ki so prejšnje leto
odšli v večnost.
23. V vsaki hiši se sme samo ravnatelj naročiti na kak časopis. Naročiti se sme samo na
dobre časopise. Naslov, na katerega časopis prihaja, ne more biti ne zavod ne ravnatelj
ne ravnateljstvo ali kdo v hiši, kar bi moglo pomeniti uradno naročilo zavoda, temveč
na kogar koli drugega v hiši. Če je mogoče, naj se nikdar ne govori o politiki in naj nihče
ne bere časopisov pred gojenci.
24. Pisma, namenjena članom vrhovnega kapitlja, naj bodo naslovljena na vrhovnega
predstojnika.
25. Knjige v zavodih, ki so last knjižnice oratorija, je treba čim prej vrniti. Kdor si jih bo
v prihodnje izposojal, naj poskrbi, da bodo tudi vrnjene. Knjige naj se ne nosijo drugam
brez dovoljenja vrhovnega predstojnika in brez obvestitve knjižničarja.

70.9 Page 699

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
699
Člen 3: Ekonomska pravila (ali pravila za prefekte)
1. Naj se do skrajne možnosti odpravijo nepotrebni izdatki.
2. Mojstri nimajo pooblastila, da bi brez dovoljenja ravnatelja hiše, kateri pripadajo,
dajali komu stvari ali opravljali dela za kogar koli, četudi bi bili člani družbe.
3. Vsak sme imeti samo dva para čevljev in dve obleki. Zato mora ob nakupu novih
najprej izročiti prejšnje čevlje in prav tako obleko.
4. Šolske knjige, ki jih zavod posoja svojim gojencem, morajo nositi hišni pečat. Tako jih
bo mogoče spet dobiti nazaj, ko ne bodo več potrebne. Vse druge knjige bodo zaračuna-
ne tistim, ki si jih izposodijo.
5. Za poenostavitev knjigovodstva posameznih hiš naj vsak zavod na vsake tri mesece po-
ravna svoje dolgove do drugih zavodov, če pa kateri ne zmore, naj se obrne na vrhovni svet.
6. Na tri mesece naj hiše pošljejo drugim hišam natančne obračune. Po prejemu raču-
na naj hiša dolžnica čim prej poravna svoje obveznosti. Denar naj se pošlje prefektu
zavoda upnika s sporočilom, kateri račun se poravnava. Kar preostaja, potem ko so bili
plačani vsi računi, naj se pošlje vrhovnemu svetu.
7. Za vse hiše se natisnejo enaki upravni obrazci. Ravnatelji in prefekti naj se prilago-
dijo tej zahtevi.
8. Uniforme zavodov enakih razmer naj bodo poenotene, da ne bi povzročali nepotreb-
nih stroškov staršem, ki bi svoje sinove poslali v drug salezijanski zavod. Razlike naj bi
bile samo v gumbih, pasovih in pokrivalu.
9. Staršem gojencev lahko pustimo izdelovanje uniforme, četudi je sukno drugačne ka-
kovosti, da je le iste barve in istega kroja.
10. Vse perilo, ki je last družbe, naj bo zaznamovano z začetnicami Družbe sv. Frančiška
Saleškega D. S. F., da se ne izgubi in zamenja z drugim.
11. V vsakem zavodu naj se močno pazi tako na odrezke kot na popisan papir. Tak papir
je lahko četverne vrste: 1. listi papirja, ki so popolnoma nepopisani po eni strani, kot so
pisma, in se lahko uporabijo v zavodu za pisanje spominov, potrdil, pobotnic; če preos-
tajajo, jih pošljite v Turin; 2. listi papirja, nepopisani po eni strani, kot so listi za izpite;
te je treba poslati v tiskarno, kjer je velika potreba za krtačne odtise219; 3. ovojni papir,
časopisi, lepenka kakršne koli barve, če je odveč, naj se pošlje v oratorij skladiščniku ali
v knjigarno; 4. ves popisan papir, pa v dobrem stanju, nabran v učilnicah in razredih, ali
kosi raztrganih pisem, če ni načina, da bi jih prodali v kraju, naj se pošljejo v oratorij.
12. Razen zaradi velikih prestopkov, kot so nemoralnost, nezvestoba itn., naj se oseb zavo-
da ne odslavlja. Če so sicer dobri in lepega vedenja, jih z ravnateljevim spremnim pismom
in predhodnim obvestilom pošljite v oratorij. Če pa gre za težke prestopke, naj se jih ne
pošilja v oratorij, temveč naj se jih prepusti njihovi usodi. Tudi v tem primeru sporočite v
oratorij, da bomo vedeli za razlog in bomo na tekočem, če se znova predstavijo.
13. Da podpremo avtoriteto ravnatelja, naj, če je le mogoče, sporne zadeve prevzamejo
prefekti in prepuščajo ravnatelju uglednejše naloge.
14. Vsak zavod naj na istem kraju kupuje sukno in druge potrebščine. Tkanina za talar-
je klerikov in duhovnikov naj bo vedno iste kakovosti, in ko se določi kakovost, naj se ne
spreminja, razen zaradi višjega ukaza ali po skupnem dogovoru. Prav tako naj se določi
219 Tudi prvi in drugi krtačni odtisi konstitucij so natisnjeni na izpitnih listih gojencev oratorija;
med njimi tudi izpitni list Frančiška Varvella.

70.10 Page 700

▲back to top


700
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
kakovost sukna za obleke pomočnikov, za hlače in telovnike klerikov in duhovnikov itn.
Naj bo za vse enako, in ko se določi kakovost, naj se več ne spreminja. Pri teh nakupih
naj se poskrbi, da bo sukno povprečne kakovosti in trpežno.
15. Prefekti naj skrbijo za čistočo zavoda in zlasti še spalnic220 in gojencev tako v obleki
kakor osebi.
16. Za urejenost manjših dečkov lahko poskrbimo za frizerja ali frizerko, ki bosta v ta
namen opravljala to službo.
17. Da se ne porazgubi perilo gojencev, naj bo vsak kos zaznamovan s številko. Prefekti
naj poskrbijo, da bodo gojenci, ki prihajajo med letom, dali zaznamovati perilo z njim
določeno številko.
18. V zavodih, kjer je to mogoče, naj se poleg garderobe za perilo določi tudi garderoba
za obleko, kjer ima vsak prostor za svojo obleko in obutev. Iz spalnic je treba odstraniti
kovčke in nihče nima razloga, da bi hodil tja razen ob za to določenem času.
19. Preden se kdo odloči za večje izdatke, naj zaprosi za dovoljenje vrhovnega predstoj-
nika in naj ničesar ne ukrene brez dovoljenja.
Člen 4: Pravila za moralnost
Najpomembnejša naloga naših zavodov je pospeševanje, uveljavljanje, zagotavljanje
moralnosti tako pri članih družbe kakor pri gojencih. Ko je zagotovljeno to, je zago-
tovljeno vse. Če tega ni, manjka vse.
Navodila, ki nas bodo pripeljala k temu cilju, so:
1. Izpolnjujmo natančno pravila naše družbe. Njihovo izpolnjevanje nas bo gotovo pri-
vedlo do našega cilja.
2. Ravnatelji naj nikdar ne opustijo predpisanih konferenc, dveh na mesec. Na prvi naj
se berejo in razložijo pravila, na drugi pa naj se obravnava kako moralno vprašanje. Če
ravnatelj kdaj ne bi mogel imeti konference, naj se vsaj opravi duhovno branje, ki naj
nadomesti konferenco. Toda to malo naj ne bo nikoli opuščeno.
3. Vsak naj točno opravi svoje mesečno obvestilo. Ne opuščajmo ga z nobeno pretvezo,
opravimo ga mirno in vestno. Med drugimi stvarmi naj vsak član poroča: a) ali v svoji
službi naleti na stvari, ki so mu zoprne, ali je kaj takega, kar bi moglo škoditi njegove-
mu poklicu, in b) ali ve za kak nered v hiši in kako bi ga bilo mogoče odpraviti. V teh
obvestilih naj vsak popolnoma razkrije svoje srce predstojniku, vendar naj se vse suče
okoli zunanjih stvari.
4. Vsi naj se varujejo uživanja hrane zunaj rednih obrokov, kot so malice, prigrizki itn.
5. Ni dovoljeno vstopati v spalnice, celice in sobe drugih. Nihče naj si ne da streči fan-
tom, temveč naj vsak sam opravi vse potrebno.
6. Čez dan naj bodo spalnice vedno zaprte, naj se ne vstopa vanje razen zvečer za spa-
nje; in kjer je nujno, se odprejo samo za nekaj minut med kosilom.
7. Treba je preprečiti vsako posebno prijateljstvo. Imejmo za vodilo rek sv. Hieronima
‚aut aequaliter ignora, aut aequaliter dilige‘ (ali se za vse enako ne meniš ali vse enako
ljubiš). Ravnatelji naj skrbno pazijo na vse to in naj ne dajo, da bi se kdo dotikal druge-
ga ali se sprehajal, držeč se pod pazduho.
220 Za čiščenje postelj, zlasti proti stenicam se je našlo sredstvo iz mila na osnovi mandljevega
olja. Dele postelje, kjer so stenice, naj se močno namaže s to tekočino.

71 Pages 701-710

▲back to top


71.1 Page 701

▲back to top


BiS 10 — 8. del: UČITELJ IN OČE
701
Člen 5: Šolska pravila
1. Da bodo vsi zavodi uporabljali enotne šolske knjige, naj se vsako leto v jeseni skliče
konferenca, na kateri se obravnava program pouka in za to potrebni učbeniki.
2. Don Boskova Zgodovina Italije, ki so jo uvedli že v mnoge šole, naj se uvede v vse naše
zavode. Za branje za razvedrilo naj se uporablja predvsem Katoliško branje in Mladin-
ska knjižnica, zlasti tisti zvezki, ki jih je komentiral kak član naše družbe, pustimo pa ob
strani romane in druge nevarne knjige. V naših šolah naj se ne dopuščajo druge knjige
razen tistih, ki jih je poleg Cerkve odobrila tudi naša družba.
2. bis Uvajajmo v naše zavode, kolikor je mogoče, namesto poganskih klasikov krščan-
ske pisatelje, zlasti pri tistih, ki imajo skrajšano učno dobo.
3. V posameznih zavodih naj nihče ne vlaga prošenj za opravljanje izpitov za učitelja
ali profesorja, ne da bi se prej dogovoril s svojim ravnateljem. Ravnatelj pa naj, če je to
primerno, poroča vrhovnemu šolskemu svetovalcu, ki bo o stvari govoril z drugimi člani
vrhovnega kapitlja in z vrhovnim predstojnikom ter poskrbel za vse potrebno.
4. Če se pokaže potreba, da bi se kak sobrat pripravil na posebne izpite, naj njegov rav-
natelj poskrbi, da bo imel za to zadosti časa, da ne bo popravnih izpitov v škodo družbe.
Preden se bodo predstavili na izpit, naj se prepričajo, ali so zadostno pripravljeni.
5. Za enotnost teološkega študija naj v vseh zavodih študirajo iste avtorje in iste trakta-
te, kakor je bilo določeno na začetku šolskega leta.
6. Če bi bil kdo posvečen v duhovnika, pa še ni končal vsega teološkega študija, mora
nadaljevati študij teologije in opravljati izpite ob svojem času.
Št. 3
KONFERENCE PREFEKTOV
1. konferenca
Razpravljali so, kako morajo gg. prefekti skrbeti za duhovne in materialne potrebe slu-
žabnikov. V ta namen so priporočili:
1. Poskrbeti, da bodo vsak večer opravili večerno molitev in da je dana priložnost, da se
jim pove spodbudna beseda.
2. Poskrbeti, da bo vsak pri skupni ali zasebni sveti maši in na koncu opravil premišljevanje.
3. Poskrbeti, da bo njihovo delo pravilno razdeljeno, da ne bodo v brezdelju, zlasti v naj-
nevarnejših obdobjih dneva, ki so, kakor je pokazala izkušnja, od 14. do 16. ure poleti
in od 18. do 20. ure pozimi.
4. Biti v stiku z vsakim in zahtevati poročilo o materialu, ki je šel skozi njihove roke.
5. Priporočili so, da bi ravnatelj, prefekt in katehet imeli posebno konferenco, pri kateri
bi vsakemu uslužbencu dali oceno, ki si jo je zaslužil.
6. Če bi kateri izmed njih moral spremeniti hišo, naj mu prefekt izroči spremno pismo,
kajti če ni takega pisma, je znamenje izključitve iz zavoda.
7. Če bi bil kdo izključen iz kakega zavoda iz razlogov, ki bi mu onemogočali sprejem v
kak drug naš zavod, naj prefekt obvesti prefekta v oratoriju, da se bo, če se mu odposla-
ni iz zavoda predstavi, vedel ravnati.
8. Ko prefekt pomaga pomočnikom opravljati njihove dolžnosti, naj to stori osebno,
oziroma naj po potrebi in v soglasju z ravnateljem to opravi kak klerik ali duhovnik, ki
ga nadomešča, vendar ga točno obvešča o vsaki stvari.

71.2 Page 702

▲back to top


702
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
2. konferenca
Razpravljali so o potovanjih, nakupovanju potrebščin in o ekonomiji na splošno
O vsem tem so določili naslednje:
1. Kleriki in duhovniki, ki se morajo premestiti iz enega zavoda v drugega, naj prejmejo
od ravnatelja ali prefekta spremno pismo, v katerem je naveden odhod, cilj potovanja,
prihodnja postaja in čas postanka, če je to potrebno. Isto velja za fante, za katere je treba
navesti tudi njihov položaj. V pismu naj bo tudi povedano, ali je nosilec pisma imel denar
za pot in vrnitev. Primerno bo, da ravnatelj oskrbi tistega, ki potuje, s potrebnim za pot
tja in nazaj samo tedaj, ko se ne bo naselil v hiši, v katero mora iti vsaj za tri ali štiri dni.
2. Če kateri klerik iz zdravstvenih razlogov prinese tako pismo, naj se z njim ravna z vso
obzirnostjo, kot velja to za bolnike.
3. Oskrba s predmeti (sukno, pisarniške potrebščine itn.) naj se opravlja po skladiščniku
v oratoriju.
4. Drugo oskrbo naj uredi kak spreten zunanji laik. Pri vsem je treba poskrbeti, da bomo
kolikor mogoče varčni in bomo glede tega ravnali tudi po nasvetu izvedencev za nakup
na veliko.
5. Vsak zavod naj ima knjigo tekočih računov, kjer naj bo jasno razvidno, kake obvezno-
sti so med raznimi našimi zavodi, in drugi posebni računi.
6. Plačilo za prtljago naj gre na račun zavoda, kamor se pošilja.
3. konferenca
Razpravljali so o disciplini v zavodih, tako za konviktovce kakor tudi za osebje.
Da bi mogli uresničiti tako disciplino, je bilo odločeno:
1. Disciplina vsakega zavoda je osredinjena v prefektu. Zato naj bi učitelji in asistenti,
ki naj bi izrekli pomembne kazni, vprašali prefekta in njemu tudi poročali o vedenju
posameznih gojencev. On bo o vsem obvestil ravnatelja.
2. Prefektu naj vsak teden izročijo ocene iz vedenja in vse, kar je s tem povezano, kar
bodo javno prebrali vsaj na koncu meseca.
3. Prefekti naj izberejo kakega klerika, ki jim bo pomagal pri vseh njihovih opravilih.
Zato naj ga, kolikor je mogoče, oprostijo vseh drugih del.
V don Boskovem imenu so posebej priporočali tri stvari, ki naj bi jih skušali izpolnjevati.
To so:
1. V zavodu naj od večernih molitev do drugega dne po zajtrku vlada popolna tišina.
2. Po večernih molitvah naj se vsak odpravi k počitku.
3. Vsak uslužbenec, učitelj, asistent, prefekt, ravnatelj naj si priskrbi pravilnik svoje
službe in se trudi za njegovo izpolnjevanje.
4. Konferenca
Razpravljali so o odločbah, nakar je gospod don Bosko priporočil: 1. Vsak prefekt naj si
priskrbi lasten pravilnik in naj se po njem ravna. 2. V kuhinjo naj ne vstopa nihče, razen
tistih, ki so tam zaposleni. 3. Med prefekti naj bo tesna povezanost. Med seboj naj si
pomagajo tako, da bodo tisti predmeti, ki so v eni pokrajini cenejši, prišli tudi tja, kjer
so cene višje. 4. Vozni listki za znižano voznino naj bodo opremljeni z datumom odhoda
in s ciljem potovanja.
Dodatna priporočila 1. Poiskati je treba dobavitelja na debelo za prehranske artikle
za vse zavode. 2. Pogovoriti se z ravnateljem o prefektovem pomočniku. 3. Najti način,
kako bi mogli priti do zaostalih mesečnin. 4. Poskrbeti za umivalnik za vsako sobo.

71.3 Page 703

▲back to top


9. DEL
NIČ NAJ GA NE
VZNEMIRJA
1873–1874
1. Sredi težkih stisk – 2. Nepričakovana zaplemba – 3. Izginitev oporoke – 4.
Vedno miren in vsem vse – 5. Še druga izpodbijana dediščina – 6. Še drugi
spomini iz leta 1873
Na začetku leta 1873 je salezijanska družba štela 138 članov z zaobljuba-
mi, od teh 40 z večnimi in 98 z začasnimi ter 92 novincev. Vsega skupaj torej 230
članov, in sicer 42 duhovnikov, 97 klerikov, 63 pomočnikov in 28 navadnih štu-
dentov.
Poleg prazničnih oratorijev sv. Frančiška Saleškega, sv. Jožefa v župniji Ss. Pi-
etro e Paulo, sv. Alojzija v župniji San Massima in Angela varuha v župniji Santa
Giulia je bilo osem domov: glavna hiša, zavodi v Valsaliceju, Lanzu, Borgu San
Martino, Varazzeju in Alassiju, zavetišče v San Pier D‘Areni in Zavod hčera Marije
Pomočnice v Morneseju.
Prvega januarja, na novega leta dan, je bila izredna seja za ponovno izvolitev
nekaterih članov svéta glavne hiše in na praznik sv. Frančiška Saleškega so izvolili
poseben svèt oratorija z namenom, da bi mogel vrhovni svèt nemoteno opravljati
svoje poslanstvo za vso družbo.
Vrhovni svet so sestavljali: don Bosko, don Rua, don Cagliero, don Savio, don
Provera, don Durando in don Ghivarello; hišni svet oratorija pa don Bosko kot
ravnatelj, don Rua kot podravnatelj, don Provera kot prefekt, don Jožef Bologna
kot podprefekt, don Lazzero kot katehet, don Berto kot podkatehet, don Sala kot
ekonom, don Frančišek Cuffia kot podekonom ter don Barberis, don Bertello in
don Cibrario kot svetovalci.

71.4 Page 704

▲back to top


704
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
9.1. SREDI VELIKIH TEŽAV
Leto 1873 je bilo leto izrednih denarnih stisk. Dne 3. januarja je don Bosko
poslal velespoštovanemu gospodu prefektu predsedniku Pokrajinskega svéta v
Turinu naslednjo prošnjo:
Veleugledni gospod prefekt!
Prosim vas, velecenjeni, da bi bili tako dobri in bi prebrali, kar vam na kratko pišem
o ubogih dečkih, ki so zbrani v ustanovi, imenovani Oratorij sv. Frančiška Saleškega.
Razen skromnega dodatka turinske občinske uprave in nekaterih posebnih podpor,
ki smo jih po vašem zavzemanju prejeli od notranjega in obrambnega ministrstva,
zlasti še v obleki, je to ustanovo vedno vzdrževala javna dobrodelnost.
Toda letos smo morali ustreči izredno velikemu številu prosilcev, cene vseh vrst hrane
so se znatno zvišale, pomoč zasebnikov se je zaradi splošnega stanja močno zmanj-
šala, tako da smo v veliki stiski. Zato se obračam na vašo že preizkušeno dobroto in
po vas na gospode v Pokrajinski upravi.
Vi, gospod prefekt, poznate naš položaj. V to zavetišče sprejemamo dečke od 12. do
18. leta starosti. Poučujemo jih v večernih in deloma tudi dnevnih šolah ter jim omo-
gočamo glasbeno dejavnost in telovadbo. Obenem pa jih usmerjamo v razne obrti, s
katerimi si bodo ob svojem času lahko služili kruh.
Dečki prihajajo z vseh strani, največ pa jih je iz Turinske province. Od približno 850
sprejetih v zavod jih je tristo dvajset (320) iz te pokrajine. Zato vas prosim, da bi
hoteli mojo prošnjo pri članih Pokrajinskega sveta podpreti z naslednjimi razlogi:
Večino teh fantov nam pošiljajo državni in občinski uradi Turinske pokrajine.
Če bi teh dečkov ne sprejeli v zavetišče, bi morda tavali po ulicah in bili izpostavljeni
nevarnosti nemoralnosti ter povzročali pokrajinskim oblastem težave.
Pomoč prosim samo za ta izredni primer in verjetno za najbolj upoštevanja vredno
plast družbe, kot so prav revni otroci našega ljudstva. Ker je Pokrajinska uprava
priskočila na pomoč že drugim podobnim ustanovam, bo, upamo pomagala tudi
ubogemu prosilcu.
Vsi ti razlogi, oprti na že znano in dokazano dobroto vaše velecenjenosti in vsega
Pokrajinskega sveta, mi nekako zagotavljajo, da bom prejel zaprošeno uslugo in tako
mogel premostiti težave tega izrednega leta v upanju, da bodo prišli boljši časi.
Prosim Boga, da bi podelil vam in vsem tistim, ki se trudijo za vzgojo otrok v dobre
kristjane in dobre državljane, obilico svojih milosti, in imam čast, da se smem imeno-
vati vaše uglednosti ponižnega prosilca.
duh. Janez Bosko
Turin, 3. januarja 1873
Da bi si zagotovil podporo za ugodno rešitev vložene prošnje, se je obrnil na
veleuglednega gospoda komendatorja Viktorja Villo, pokrajinskega svetovalca in
poslanca v parlamentu, stanujočega na Via Francesco Bonelli, št. 18, Turin.

71.5 Page 705

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
705
Oratorij sv. Frančiška Saleškega; Turin, Via Cottollengo 32
4. 1. 1873
Veleugledni gospod komendator!
Menim, da je vaši veleuglednosti vsaj deloma znana ustanova za revne otroke, ime-
novana Oratorij sv. Frančiška Saleškega. V zavetišču je 850 otrok, od katerih jih je
320 iz Turinske pokrajine.
V tem letu izrednih denarnih težav sem prosil podporo pri Pokrajinski upravi. Da bi
prošnjo vzeli v pretres, vas prosim, da bi se zavzeli zame, čeprav sem vam mogoče
neznan. To je tudi razlog, zakaj sem vam pisal to pismo: recite svojo tehtno besedo v
prid našim dečkom, ko se bo o tem razpravljalo na seji Pokrajinskega sveta.
Ko sem se šolal v Chieriju, sem imel tovariša Viktorja Villo in ne vem, ali ste mogoče to
vi. Naj bo že kakorkoli, jaz se vam spoštljivo priporočam, in če bi me hoteli počastiti
s svojim obiskom v naši hiši, bi mi bilo to v veliko veselje.
Bog naj podeli vam in vsej vaši družini vse dobro in imejte me v moji globoki hvale-
žnosti za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Pokrajinska uprava je na seji 3. februarja »z večino glasov sklenila, da bo odo-
brila podporo 300 lir, v upanju … da bo zelo majhna in ne ustrezna potrebam niti
zaslugam velezaslužne ustanove …« vseeno dragocena. Don Bosko je naročil don
Rui, naj ugotovi, kdaj bi jo mogli dobiti.
Prav tako se je obrnil na notranje ministrstvo in 8. marca mu je prefekt Zoppi
sporočil, da je ministrstvo, »pretreseno zaradi stisk oratorija«, odredilo 800 lir
izredne podpore, ki jih bo v kratkem poslalo prefekturi in izročilo njemu.
Dne 17. januarja, prav sredi teh največjih stisk, je don Bosko sklenil pogodbo
z Janezom Krstnikom Coriascom za nakup hišice, ki je stala za kapelico sv. Ane,
se pravi malo naprej od sedanje vratarnice na istem delu zemljišča, ki ga je on
18. junija 1851 prodal Coariascu. Pogajanja so dolgo trajala, ker na začetku niso
hoteli sploh nič prodati, potem so zahtevali izredno visoko vsoto, toda 4. oktobra
1873 so le sklenili pogodbo.
V tej zadevi se je svetnik zatekel k dobri mami grofici Callori.
Draga moja mama!
Turin, 15. 1. 1873
Poglejmo, kako daleč lahko seže krščanska ljubezen dobre mame. Kupil sem majhno
hišico z malo zemlje, ki je ločila naše stavbe od cerkve Marije Pomočnice na vzhodni
strani. Neki prodajalec vinar bi jo že skoraj kupil, kar bi bilo uničujoče za oratorij in
za cerkev. Sporazumeli smo se za 15 tisoč frankov, ki jih je treba plačati v trenutku
podpisa, vendar ne pozneje kot v šestih mesecih.
In sedaj mama! Pomagajte mi, takoj sedaj ali tudi kdaj pozneje, mogoče tudi v enem
letu. Če bi mi obljubili, bi storili še prej, ker bi se z obljubo določenega datuma moglo
najti bančno posojilo. Odkritosrčnost, s katero govori sin, daje materi vso svobodo,
da odgovori. Prepričan sem, da boste to storili, če vam je mogoče. Če pa ne morete,
naredite z željo in boste imeli zaslugo pred Bogom in mi pomagali z molitvijo.

71.6 Page 706

▲back to top


706
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Bog naj nakloni vse dobro vam in vaši družini in me imejte v globoki hvaležnosti za
vaše uglednosti ponižnega in nagajivega sina.
duh. Janez Bosko
Tiste dni je iz Pariza prejel 100 zlatih frankov za cerkev Marije Pomočnice,
za milost, ki jo nekdo izredno potrebuje. Don Bosko je pisal predstojnici Zavoda
Zvestih tovarišic, ki mu jih je poslala.
Velečastita gospa mati!
Turin, 26. 1. 1873
Prejel sem vsoto 100 zlatih frankov, ki jih neka pobožna oseba iz Pariza v posebni
potrebi daruje za cerkev Marije Pomočnice. Zahvaljujem se vam, ki ste mi dar prines-
li, in zahvaljujem se pobožni deklici, ki jih je poslala.
Že smo molili in bomo še molili, dokler ne bomo do konca izprosili milosti. Upam, da
vas bom v kratkem mogel pozdraviti v vašem zavodu. Medtem ko prosim Boga, da bi
blagoslovil vas in vso vašo družino in vse naše dobrotnike, se izrekam poln hvaležno-
sti za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Odločil se je za zbiranje majhnih darov po deset frankov s srečkami. Srečelov
bi imel še drugih trideset dobitkov po 100 lir in prelepo sliko Madone iz Foligna.
Ta prelepa slika je visela v zakristiji svetišča in don Rui ter drugim je bilo hudo,
ko so jo hoteli odstraniti. Buzzetti je to povedal don Bosku, on pa je smehljaje se
odgovoril:
»No, prav. Povej jim, da naj gredo od sedaj naprej ob uri kosila, namesto da bi
šli v obednico jest, gledat tisto sliko!«
Dal je natisniti in razposlati tisoče izvodov okrožnice v zaprtem pismu:
ORATORIJ sv. Frančiška Saleškega, Via Cottolengo 32, Turin
Velezaslužni gospod!
Izredno težko leto sili tudi mene, da se zatečem k izjemnim sredstvom. Dvig cen vseh
vrst prehranskih potrebščin in občutno znižanje pomoči mnogih dobrotnikov sta me
postavila v skrajno težek položaj, da bi priskrbel hrano in obleko za 800 fantov Ora-
torija sv. Frančiška Saleškega.
Zato smo se odločili za nabiranje majhnih darov po deset frankov, da bi tako z večjim
številom dobrotnikov nabrali potrebno vsoto za vzdrževanje, kakor je napisano na
srečkah. Opogumljam se in vam pošiljam ... srečk za vas ali za znance, ki bi bili prip-
ravljeni sodelovati.
Da bi spodbudila sodelovanje dobrohotnih darovalcev, je neka oseba dala na voljo

71.7 Page 707

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
707
dragoceno sliko blažene device Marije iz Foglina221, neka druga oseba je darovala
trideset dobitkov po 100 frankov, ki jih bomo izžrebali prihodnjega meseca marca.
Tako imamo 31 dobitkov, med katerimi je glavni dobitek imenovana slika.
Pobuda, ki jo začenjam, je namenjena oskrbi nagih z obleko in dajanju kruha lačnim
in je zato posebno zaslužna pred Božjimi očmi. Združil bom svoje molitve z molitva-
mi naših ubogih dečkov, da bomo izprosili nebeški blagoslov na vas in na vse naše
darovalce, da jim bo še bolj zagotovljeno plačilo Odrešenika, ki je dejal: »Za vašo do-
brodelnost boste prejeli stokratno v sedanjem življenju in večno slavo v prihodnjem.«
V globoki hvaležnosti imam čast, da se smem imenovati vaše uglednosti najvdanej-
šega v Jezusu Kristusu. Duh. Janez Bosko
Sporočilo velezaslužnemu razpečevalcu
Če je mogoče, prosimo velezaslužnega razpečevalca:
1. Da bi zapisovali ime in bivališče ljudi, ki ste jim prodali srečke, da jim bomo mogli
pravočasno poslati seznam izžrebanih številk.
2. Za konec marca je spoštovani razpečevalec srečk naprošen, da bi srečke, ki jih ne na-
merava ohraniti zase, poslal na naslovljenca, kakor se mu bo zdelo najbolj pripravno.
3. Če bi kdo namesto denarja bil pripravljen darovati prehranske izdelke, tkanine,
sukno, obleke ali podobno, sprejemamo z največjo hvaležnostjo, pa naj bodo še tako
obnošeni.
Na okrožnicah, ki jih je pošiljal cerkvenim osebam, je z roko pripisal, da bi lah-
ko znesek za ceno srečk plačali »z opravljanjem svetih maš po našem namenu«.
Srečke so nosile napis »Dar 10 frankov za obleko in kruh ubogim dečkom
Oratorija sv. Frančiška Saleškega«.
Oratorijskemu ekonomu don Antonu Sali, doma iz Lombardije, je naročil, naj
obišče glavna mesta te pokrajine – začenši v Milanu – in ponudi srečke v nakup
premožnejšim družinam. Don Sala je bil negotov in je menil, da mu zadana naloga
ne bo uspela. Don Bosko pa mu je odvrnil: »Pojdi, pogum! Kajti ne delajo dobro
samo premožni s svojimi miloščinami. Prav tako delamo dobro mi njim, ker jim
dajemo priložnost, da delajo dobro.«
Don Sala je sprejel naročila in ob odhodu dobil naslednjo izjavo:
Oratorij sv. frančiška saleškega
Podpisani izjavlja vsakemu, ki ga to zanima:
1. Duhovnik don Anton Sala, milanski škofljan, je že več let zaposlen pri tej ustanovi
kot ekonom in opravlja svojo službo z izredno vestnostjo.
221 Madona iz Foglina ali Madona Usmiljenja je slavno delo Rafaela Sanzia, ki se je rodil v Urbinu
1483 in je leta 1520 umrl v Rimu star komaj 37 let. Slika predstavlja na čudovito živahen način
presveto Devico, obdano z oblaki sredi množice angelov. Spodaj so sv. Janez, sv. Frančišek Asiški,
sv. Hieronim in v sredini prekrasen deček, ki se poigrava z roko nebeške Matere. Izvirnik te podobe
je v vatikanski galeriji in s časom je izgubil nekaj prvotnega sijaja. Najboljša kopija te slike je prav
podoba, ki jo nudimo v dobitek. Neki ocenjevalec umetnin jo ocenjuje za 4.000 frankov.

71.8 Page 708

▲back to top


708
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
2. Ker je seznanjen s težavami, v katerih je ta ustanova, je popolnoma brezplačno
prevzel razpečavanje srečk v korist v zavodu zbranih dečkov.
3. Zato toplo priporočamo, da bi mu pomagali in prosili Božjo previdnost, da bi pri-
skočila na pomoč potrebnim. Duh. Janez Bosko, ravnatelj
Turin, 10. februarja 1873
Tudi don Bosko je odposlal celo vrsto srečk naravnost plemenitim dobrotni-
kom in visokim osebnostim. Večina mu je vračala znesek s srečkami z namenom,
da bi povečal dohodek. Vsem se je iz srca zahvaljeval.
Ko so v škofijski pisarni zbrali svetnikove spise, je don G. B. Pizio v Chieriju
predstavil naslednje pismo, ne da bi omenil pošiljatelja.
Velezaslužna grofica!
Turin, 16. 2. 1873
Prejel sem 50 frankov za pet srečk. Deo gratias! Pojutrišnjem bom odpotoval v Rim
in bom prosil svetega očeta za poseben blagoslov za vas.
Bog naj vam nakloni vse dobro. Molite zame, ki se mi sicer zelo mudi, vendar sem
prepoln globokega spoštovanja do vas.
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Razpečavanje srečk je bilo poleg odobritve konstitucij in preskrbe škofov s
preživnino tretji namen don Boskovega potovanja v Rim v februarju in marcu. Iz
tega razloga je potoval skozi Piacenzo, Parmo, Bologno in Firence in je zato tudi
podaljšal svoje bivanje v Rimu.
Preden je zapustil Bologno, se je zahvalil markizi Blanki Malvezzi.
Velezaslužna gospa markiza!
Zahvaljujem se vam za velikodušen dar za moje revčke. Bog naj vam primerno poplača.
Prilagam vam deset dobrodelnih listkov s prošnjo, da jih razpečate med dobrimi
ljudmi. Če ne bo šlo, jih, prosim, oddajte župniku pri San Martinu.
Molite tudi zame, ki ostajam hvaležen vaši uglednosti ponižni služabnik.
Bologna, 22. 2. 1873
duh. Janez Bosko
V Rimu je, kakor smo že videli, opravil ogromno delo. Imel je več avdienc pri
svetem očetu. Zvečer 27. februarja, takoj po avdienci, je pisal grofici Callori:
Draga moja mama!
V tem trenutku sem prišel od svetega očeta, ki sem ga dobil pri odličnem zdravju.
Naročil mi je, naj vam in vaši cenjeni družini sporočim njegov apostolski blagoslov. O
drugih stvareh vam bom kmalu kaj več pisal.
Bog naj vam podeli vse najboljše. Molite zame, da se ne bom izgubil sredi tisoč stvar-
mi, ki jih imam v rokah, in me imejte v J. K. za najvdanejšega poredneža.
Rim, noč 27. 2. 1873
duh. Janez Bosko
V isti avdienci je poleg drugih uslug dosegel za Viktorja Pavesia, ki je prihajal
poučevat v oratorij, dovoljenje, da lahko prebira prepovedane knjige.

71.9 Page 709

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
709
Predragi moj Pavesio!
Sveti oče ti po meni pošilja svoj sveti blagoslov in prav tako tudi za tvojega brata.
Dovoljeno ti je prebirati in imeti pri sebi prepovedane knjige, tvojemu bratu pa na-
daljevanje njegove službe, da le, če je mogoče, izrabi priložnost in stori kaj dobrega
ali prepreči kaj zlega v stvareh, ki se nanašajo na vero.
Upam, da si si že dal pomeriti kleriško obleko in da ob mojem prihodu v Turin ne bo
treba narediti drugega kot jo blagosloviti in obleči.
Pozdravi svojega brata in svoje učence, moli za mojo ubogo dušo in me imej v J. K. za
najvdanejšega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Rim, 3. marca 1873, Via S. Chiara 49
K pismu je priložil obvestilo:
Dovoljenje gospodu Viktorju Pavesiu za branje prepovedani knjig.
Papež Pij IX. je v razgovoru dal dovoljenje za branje prepovedanih knjig, razen takih,
ki so proti lepim navadam in proti veri.
Dne 27. februarja 1873
duh. Janez Bosko
Prav tako je prosil in dosegel za kanonika Jožefa Masninija, tajnika mons. Fer-
rèja, naslov monsinjorja. Diplomo o tem odlikovanju je poslal ravnatelju zavoda v
Borgu San Martino z besedami:
Predragi don Bonetti!
Ko boš prejel to listino, naslovljeno na kanonika Masninija, pojdi, ne da bi komu kaj
povedal, k škofu in se z njim domeni, kako bi jo izročili naslovniku.
Ne vem, kako napreduje tvoja trgovina s sale (sol, razpečevanje). Sem pa prosil zate
poseben papeški blagoslov in popolni odpustek za dan, ki si ga boš izbral.
Naše zadeve lepo napredujejo in prosi Boga, da bi vsem ohranil možgane na pravem
mestu. Bog naj te blagoslovi in imej me za najvdanejšega v J. K.
Rim, 5. 3. 1873
duh. Janez Bosko
Za razpečavanje srečk ni opustil nobene priložnosti in napora.
V domu Plemenitih oblatk v Tor de‘ Specchi je bilo središče, kjer so vračali
srečke, ki jih ljudje niso mogli prodati, kakor je mogočo razbrati iz naslednjega
dopisa gospe Sigismondi:
Velezaslužna gospa Matilda!
Hočem preizkusiti vašo iznajdljivo krščanske ljubezen. Poiščite si kako pomoč za raz-
pečevanje srečk za naše uboge dečke, ki jih je precej tudi iz Rima.
Kar vam bo ostalo, pa brez pomisleka pošljite materi predsednici v Tor de‘ Specchi.
Bog naj vas blagoslovi, vam da mir srca in milost vztrajanja v dobrem, medtem ko
imam čast, da se izpovedujem za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Rim, 12. marca 1873
duh. Janez Bosko
Istega dne je don Berto pisal don Rui: »Naša naloga se bliža koncu. Srečke
smo skoraj do zadnje razpečali. Prihodnjega ponedeljka (17.) se bomo, če bo Bog
tako hotel, poslovili od mesta sedmerih gričev.« Toda čez dva dni je vedro dodal:

71.10 Page 710

▲back to top


710
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Pisal sem vam, da bova prihodnji ponedeljek odpotovala. Pa bo skoraj ne-
mogoče. Vaše srečke naju zadržujejo. Precej jih prihaja nazaj in jih je treba raz-
pečati.«
Don Bosko se je odločil, da jih mora razpečati deset tisoč, da bi tako zbral sto
tisoč frankov, in ker je slišal, da so jih v oratorij veliko vrnili, jih je naročil še sto.
In namesto sto so mu jih prvič poslali dvesto in drugič štiristo in potem še več in
več, vse do 1.200. Zato je moral ostati še nekaj dni v Rimu, pa tudi zato, ker so mu
odložili novo avdienco pri svetem očetu.
Avdienco je imel 18. marca. Trajala je več kot eno uro in bila zelo prisrčna.
Prejel je več duhovnih darov zlasti za tiste, ki so se zavzeli za karitativno razpeča-
vanje »daru 10 frankov za hrano in obleko ubogih dečkov oratorija«.
Na koncu avdience je sveti oče pozvonil in dovolil vstop don Bertu. Dal mu
je v roke svečnik s prižgano svečo in ga popeljal v sosednjo sobo, polno dragoce-
nih predmetov, vzel dva in ju izročil don Bosku. Don Berto je pred njim padel na
kolena in mu izrazil veliko veselje, ki ga bodo občutili gojenci oratorija, ko bodo
izvedeli za poseben blagoslov svetega očeta, kako bodo vsi prejeli sveto obhajilo
z namenom, da bi ga Bog ohranil še veliko let, in mu zagotovil, da bodo še naprej
molili zanj, pripravljeni dati zanj tudi svoje življenje, če bi to pripomoglo k zmanj-
šanju trpljenja. Papež je ves ganjen vzkliknil:
»Gospod naj jih vedno ohrani v teh svetih mislih.«
Don Bosko je takoj pisal grofici Corsi:
Draga moja predraga in dobra mama!
Prihajam od svetega očeta, ki je rade volje govoril o vas in o slavnem odposlanstvu.
Naročil mi je, naj vam sporočim njegov posebni blagoslov za vas in za vso vašo druži-
no in zlasti še za grofico Marijo. Zagotovil je tudi, da jo bo posebej priporočil pri sveti
maši. O drugih stvareh vam bom v kratkem pisal.
Če poznate koga, ki bi mu lahko poslali srečke, sporočite, prosim, don Rui, ki jih bo
poslal. V rokah imam tisoč stvari. Molite, da se bo vse dobro izteklo. Bog naj nas vse
blagoslovi in me imejte za porednega najvdanejšega in poslušnega.
duh. Janez Bosko
In grofici Callori:
Moja dobra in predraga mama!
Zahvaljujem se vam za zanimanje, ki ga kažete za naše stvari in potrebe. Gospod Bog
vam bo vse obilno poplačal. Ko bosta gospodična Balbo in vaša uglednost zvedeli za
dar, ki ga sveti oče naklanja vsem, ki se zavzemajo za to našo malo loterijo, bosta zelo
zadovoljni. Sporočil vama bom, ko bo pravi čas.
Za jožefovo upam, da bom v Turinu. Toda v rokah imam tisoč opravkov in med njimi
razpečavanje srečk. Poslali so nam jih 1.200, ostale so, nihče se ni zavzel. Oh, mama
Callori, oh, edina mama, zakaj nimam ene tudi v Rimu?

72 Pages 711-720

▲back to top


72.1 Page 711

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
711
Sedaj razpošiljam srečke na desno in levo in upam, da ne bom nesel nobene nazaj v
Turin. Bog naj nas vse blagoslovi in nas ohrani za svoje. Imejte me za najvdanejšega
v J. K. Duh. Janez Bosko
V oratorij je v obliki okrožnice poslal poročilo o duhovnih in telesnih darovih,
ki so jih prejeli nekateri darovalci. Hotel je, da bi jo natisnili in poslali vsem, ki so
razpečavali in kupovali srečke. Dodal je še sporočilo don Rui.
Želim, da bi se po polletnih izpitih vsi filozofi pripravili na izpit za poučevanje
v osnovni šoli. Seznani s tem vse učitelje in v tem smislu uredite učni načrt.
Prihodnji teden, ko se bova midva vračala iz Rima, boste prejeli obljubljeno.
Po ponedeljku pošljite pismo in drugo itn. markizi Nerli, po četrtku pa deka-
nu pri San Martinu v Bologni. Nato boste prejeli novice.
Srečke gredo. Vse so v obtoku, vendar se je bilo treba krepko potruditi. Bog
naj nas vse blagoslovi.
V nedeljo 23. marca je bil v Firencah, od koder je pisal neki grofici:
Velezaslužna gospa grofica!
Firence, 23. 2. 1873
Bog naj blagoslovi vas, gospa grofica, in z vami naj blagoslovi vso vašo družino. In
medtem ko vi skrbite za naše revčke, prosimo Gospoda, da bi vam povrnil prvotno
zdravje.
Bodite tako prijazni in izročite priloženi zavoj vaši gospe sestri, grofici Bontorlini,
in ji zagotovite, da ji bo dobri Bog stokratno povrnil vse, kar stori za telesne potrebe
naših dečkov. Molite zame in me imejte za vašega hvaležnega vdanega služabnika.
duh. Janez Bosko
Verjetno gre zavoj srečk in okrožnic za razpečavanje.
Stvari so lepo tekle.
»Don Bosko,« piše don Berto v pismu v oratorij, »ni bil nikdar tako zadovo-
ljen s svojim potovanjem v Rim kot tokrat. Nikdar ni sklenil toliko dogovorov. Vse
to je sad vaših molitev. Res je, da izkušnja ‚multa docet‘ (veliko uči). Da bi lahko
skrbel za naše zadeve, je zjutraj zapustil hišo in se ni vrnil vse do devetih zvečer.
Velikanska množica ljudi je tekala iz kraja v kraj, ga hotela srečati in imeti novice
o njem. To je bil pravi križ za ubogega Colonno, ki je ravnal z nama nadvse ljube-
znivo. Don Bosko mu je kupil uro, ker ni hotel nobenega povračila za stroške, ki
jih je imel v svoji hiši.«
Mihael Colonna, zadnji sin viteza Štefana, ki je gostil svetnika, je vedel pove-
dati, da je mati tiste dni, ko bi se moral roditi, dobila tako močno vnetje trebušne
mrene, da sta samo zaradi don Boskovih molitev in blagoslovov oba preživela.
»Moji domači se mi pripovedovali«, je dodal, »da je nekega večera, ko je bila moja
mati v največji stiski, zdravnik prof. Panunzi ukazal v naglici vročo kopel. Don
Bosko je šel mimo kuhinje, kjer je služabnik začel z vedrom in vrvjo črpati vodo
(bili smo namreč v tretjem nadstropju). Ko je slišal ta čudni ropot, je povprašal po

72.2 Page 712

▲back to top


712
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
vzroku, in ko je zvedel, za kaj gre, je v svoji brezmejni ljubezni hotel pomagati pri
težavnem poslu in nesel gor veliko vedro.« Mihael se je potem rodil 17. maja in
don Bosko je leto pozneje, ko je zvedel za dan rojstva, vzkliknil: »Rodil se je Mihec
v mesecu cvetlic, naj verno posluša Marijin klic.«
Vedno je na ustnicah in v srcu nosil Mater Marijo in Mati Božja je milostno
gledala nanj!
»Ob slovesu se je možica ljudi,« nadaljuje don Berto, »prišla priporočit njego-
vim molitvam. Mnogi so jokali, ko so slišali, da ga ni več mogoče pozdraviti, in jim
je bilo skoraj hudo, da je prišel za tako kratek čas v Rim, kjer so imeli srečo, da so
ga imeli med seboj. Spremljali so ga vse do vlaka.
Vstopila sva v vagon, kjer je bilo precej ameriških gospa. Vse so bile prote-
stantke. Kot v že Rimu so don Boska občudovali zaradi njegove dobrote, prijet-
nosti in mirnega duha ob toliko opravkih in v taki meri. Veliko jih je začudenih
zaradi tolike kreposti in ljubeznivega značaja vzklikalo: ‚Toda ta človek je zares
svetnik, pravi svetnik! Zadosti je, da z njim govoriš samo enkrat, in že se o tem
prepričaš. In tako veliko število njegovih dečkov brez vsakih rednih dohodkov, ali
ni to nenehen čudež?‘ Tudi s temi protestantkami je začel milo govoriti o vsak-
danjih stvareh. In čeprav so bile na začetku precej zadržane, so opoldne, ko smo
prispeli v Umbrijo in je zvonec poklical h kosilu, prisilile naju oba, da vsa z njimi
pokosila. Potem je nanesel pogovor na položaj v Italiji, na koncu pa, ko se je že bli-
žala noč, je v svojih sicer prostih pogovorih, ki pa so vedno imeli za cilj večjo slavo
Božjo, izrekel povabilo na obisk oratorija v Turinu, ko se bodo peljale skozi to
mesto, kjer jim bo ponudil knjige, da se bodo natančneje poučile o katoliški veri.
Obljubile so mu. Pokazale so dobro voljo in se v ta namen priporočile njegovim
molitvam. Gospe so bile iz New Yorka.
Še naprej goreče molite, je sklenil svoje poročilo don Berto. Še nam je ostal
lep kup srečk za razprodajo. In prav to je vzrok, ki zadržuje najino vrnitev.
Don Bosko pravi, da se dobro počuti, in potovanje mu je verjetno močno ok-
repilo njegovo nihajoče zdravje.
Jutri zvečer bova verjetno prenočila v Bologni. Danes sva v hiši predobre
markize Nerli, ki z nepopisno vnemo skrbi za vse potrebno.
Še kašen dan, gospod, in potem se bom vrnil v svojo ubogo, pa tako ljubljeno ce-
lico v oratoriju in se bom mogel zahvaliti naši preljubljeni materi Mariji Pomočnici.
S kakim zaupanjem se Rimljani obračajo k Mariji Pomočnici! Vsi se priporo-
čajo v molitev našim dečkom; kdo zato, da bi prejel od nje kako posebno milost.
Jasno je, da nas Jezus v najsvetejšem zakramentu in Marija Pomočnica nadvse lju-
bita na tem svetu. Ponižen valdoški načrt je postal veličastno dejstvo po vsem sve-
tu. In od daleč bodo prihajala ljudstva, da poljubijo tla, po katerih so hodile noge
piemontskega apostola. Tako ga kličejo Rimljani. Rimljani so ponosni na svojega
Filipa in imajo prav. Po Božji dobroti se mi zahvaljujemo Bogu za don Boska in to
nam zadostuje.«

72.3 Page 713

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
713
Dne 26. marca je svetnik zapustil Firence. Pred odhodom je pisal nekomu, ne
vemo točno komu, v Rim:
Velezaslužni gospod!
Firence, 26. 3. 1873
Moral sem nenadoma odpotovati in tako nisem imel več sreče, da bi pozdravil vas in
vašo gospo grofico!
S tem pismom se želim oddolžiti za to obveznost in iz vsega srca prosim Boga, da bi
vama bogato poplačal ljubezen, ki sta mi jo izkazala.
Prilagam pismo mons. Negrotta za primer, če bi gospa grofica ali katera njenih pri-
jateljic želela priti v avdienco k svetemu očetu.
Želim si imeti priložnost, da bi vam mogel s kakim dejanjem pokazati svojo hvale-
žnost. Priporočam se v molitev obema. Imam čast, da se smem imenovati vaše ugle-
dnosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Dne 27. marca je bil v Modeni in don Berto je spet lahko poročal v oratorij:
»Še naprej molite. Še en dan ali dva pa bova pozdravila rodovitne griče Piemon-
ta in zopet gledala plemeniti Turin. Objela bova najine drage in zapeli bomo vsi
skupaj zahvalni spev radosti. Uro najinega prihoda vam bova brzojavno sporo-
čila. Enria naj pripravi svojo muziko, kajti oče se slavno vrača iz večnega mesta
nesmrtnega Pija!«
V Modeni sta naletela na pomočnika Jožefa Rossija, ki je kakor don Sala raz-
pečaval srečke in je 29. in 30. skozi Milan prišel v Turin.
Ker so vrnili veliko srečk, ki jih še niso spravili v obtok, so preložili žrebanje
na 10. april. Vse imetnike srečk se obvestili in jim sporočili velike duhovne darove
svetega očeta.
Velezaslužni gospod!
Čutim dolžnost, da vam sporočim, da se bo z 10. aprilom iztekel čas za razpečavanje
srečk v korist ubogih dečkov Oratorija sv. Frančiška Saleškega. Če menite, da bi mogli
v tem kratkem času do žrebanja še razpečati kaj srečk, nam sporočite, da vam jih
pošljemo. Obenem vas prosimo, da nam pošljete tiste, za katere veste, da jih ne boste
mogli spraviti v obtok, da jih mogoče pošljemo kam drugam. Za srečke, ki jih ne boste
odposlali do imenovanega dne, menimo, da ste jih dobrohotno pridržali. Ker postaja
denarna stiska tega zavoda vedno večja, vas prosim, da bi nam nakazali denar, ki
vam ga je uspelo zbrati. Dne 10. aprila bo žrebanje in takoj vam sporočimo številke
srečk, ki so zadele kak dobitek. Hkrati vam bomo sporočili posebne duhovne darove,
ki jih je sveti oče v svoji dobrohotnosti naklonil vsem, ki so sodelovali pri tej dobro-
delnosti. Prosim Boga, da bi vam obilno povrnil dobro delo, in imam veliko čast, da
vas lahko z globoko hvaležnostjo pozdravim.
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko
Turin, 28. marca 1873
N. B.: V mestu Rimu se lahko v tej zadevi vsak obrne na njeno vzvišenost mater Ga-
leffi, predstojnico v Torre de‘ Specchi, ki zelo dobrohotno sprejema srečke in denar,
kakor pač nanesejo okoliščine.

72.4 Page 714

▲back to top


714
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Malo pozneje se je don Bosku spet zdelo primerno, da je odložil žrebanje na
20. april in je dal ponatisniti prvo okrožnico z raznimi priporočili in prošnjo, da
naj nerazpečane srečke vrnejo do 20. aprila. Vrnili so mu jih tudi nekateri ugledni
cerkveni možje.
Odlični in zelo spoštovani gospod don Janez!
Zadržal bom srečke št. 2810, 2811, 2812. Vračam vam preostali dve, ker ne vem,
komu bi jih poslal, saj se bojim govoriti o tem z duhovniki, ki jih od vseh strani oble-
gajo reveži. Tudi jaz si ne morem dovoliti več, ker imam veliko nujnih izdatkov in sem
moral zbrati vsa sredstva za zdravljenje svoje težko bolne matere, ki je sedaj, hvala
Bogu, spet pri zdravju, čeprav ima že 86 let. Priporočam vas in sebe v molitve vaše
svete ustanove in z globokim spoštovanjem imam čast, da se imenujem
Seregno, 3. aprila 1873
vaš vdani služabnik + Pavel Angel Ballarini, patriarh alessandrijski
P. S.: Prilagam 30 frankov za srečke.
Velečastiti gospod!
Milan, 5. aprila 1873
Žal mi je, da vam moram vrniti srečke, ki mi jih je pustil za razpečavanje duhovnik
don Anton Sala. Toda v Milanu so sedaj odprli toliko dobrodelnih pobud, da je težko
dobiti kak dar ali se lotiti kake nabirke. Sicer pa tisti, ki jih jaz obiskujem, že imajo te
srečke. Zato ne morem naročati še novih.
S tisoč opravičili in z zagotovilom svojega visokega spoštovanja imam čast, da se
imenujem najvdanejšega služabnika. Duh. Dominik Gola
Sredi aprila so bile vse srečke v obtoku, in ker don Bosko ni imel pri roki no-
bene več, se je obrnil na grofa Frančiška di Viancino.
Oratorij sv. Frančiška Saleškega, Via Cottolengo 32, Turin; Velika noč 1873
Predragi gospod grof!
Zatekam se k vam za čudno posojilo: da bi mi dali na voljo srečke, ki jih še imate. Vse
so v obtoku, vendar vemo, da se jih bo precej vrnilo. Imam pa priložnost, da bi jih
lahko razpečal, pa jih nimam pri roki.
Zagotavljam vam, da vam jih bom vrnil, vendar ne tako, kakor ste to storili vi – v
bankovcih, temveč take, kakor ste mi jih posodili. Upam, da vas bom mogel osebno
pozdraviti in vam pripovedovati o Rimu.
Medtem prosim Boga, da bi podelil vam in gospe grofici Alojziji trajno zdravje in
obilen nebeški blagoslov in se hvaležno izrekam za vaše uglednosti ponižnega slu-
žabnika. Duh. Janez Bosko
Vsem, ki so mu priskočili na pomoč, je poslal najprisrčnejše pozdrave.
Tako markizi Blanki Malvezzi v Bologni:
Velezaslužna gospa markiza!
Prejel sem vaše prvo pismo, v katero ste priložili 100 frankov za dobrodelne srečke, ki

72.5 Page 715

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
715
ste si jih pridržali, sedaj je prišlo še drugo, v katerem mi izražate bojazen, da prvo ni
prišlo. Samo množica opravkov, ki naj bi jih v tem tednu uredil, me je zadržala glede
mojega odgovora. Sedaj se vam iz vsega srca zahvaljujem in vam zagotavljam, da
bomo jaz in moji dečki prosili Boga, da vam da mir srca in vas pripravi na resnično
plačilo blaženih v večni domovini. Amen.
Prosim vas, da bi pozdravili svojo svakinjo markizo Malvezzi in ji zagotovili, da pri
sveti maši ne bom pozabil nje in njene družine. Vendar tako eno kakor drugo opozar-
jam, da ju pričakujemo za obhajanje praznika Marije Pomočnice od 15. do 24. tega
meseca. Pridigal bo mons. Scotton.
Bog naj vas blagoslovi, gospa markiza Blanka, in z vami vse vaše želje in družino,
in to zlasti v tem, kar se tiče vaše duše, in vam pomaga, da boste vztrajali v dobrem.
Molite tudi zame in za mojo ubogo dušo in me imejte v moji najgloblji hvaležnosti za
vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 20. 4. 1873
duh. Janez Bosko
Preden je zapustil Rim, je pisal opatu pri sv. Kalistu p. Zelliju Jacobuzziju:
Velečastiti oče!
Ubogi podpisani, ki išče hlebčke za svoje uboge dečke, se je opogumil in se zateka
tudi k vaši znani dobrodelnosti. V ta namen prilaga 10 srečk in vas prosi, da bi jih
priporočili še drugim. Naj vam povem, da je lepo število dečkov Rimljanov. Samo v
zadnjem času smo jih vzeli s seboj v Turin osem najbolj zapuščenih.
Prosim vas, da bi do 10. aprila izročili gospe materi predstojnici v Tor de‘ Specchi
srečke, ki jih ne nameravate zadržati, ali denar, ki bi ga mogli dobiti od prodaje. Če
boste mogli karkoli storiti v tej izredni stiski, bodite prepričani, da bodo obdarjeni
dečki kakor tudi pisec tega pisma prosili Boga za obilne nebeške milosti za vas in
za vso vašo redovno družino. Poln zaupanja, da bo ta pomoč učinkovito prispevala
k razcvetu in ohranitvi vašega reda, imam v globoki hvaležnosti čast, da se smem
imenovati vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Rim, 21. marca 1873
duh. Janez Bosko
Opat Zelli je dobrohotno sprejel povabilo in svetnik se mu je prisrčno zahvalil.
Oratorij sv. Frančiška Saleškega, Via Cottolengo 32, Turin
Velečastiti monsinjor opat!
Vaša krščanska ljubezen in besede, ki spremljajo vaša dejanja, zaslužijo brez dvoma
posebno zahvalo, ki jo želim izreči v tem pisanju.
Prosim Boga, da bi razpršil sklepe brezbožnežev in ohranil Božje hrame. Vse pa tako,
da ne bodo pri tem trpele naše duše.
Če bi kdorkoli od vaših, veliko bolj pa seveda vaša velespoštovana uglednost, prišel v
naše kraje, bi mu bile hiše naših ustanov popolnoma na razpolago.
Priporočam sebe in svoje uboge dečke dobroti vaših svetih molitev, medtem ko imam

72.6 Page 716

▲back to top


716
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
v globoki hvaležnosti, ki je enaka mojemu visokemu spoštovanju, veliko čast, da se
imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
21. aprila 1873
duh. Janez Bosko
Obrnil se je tudi na kralja in komendator advokat Janez Visone, ki je prišel v
Turin, mu je sporočil takojšnjo privolitev vladarja in mu nekaj dni pozneje iz Rima
poslal položnico:
Ministrstvo kraljevske hiše, ministrova pisarna; Turin, 17. aprila 1873
Velečastiti gospod!
Prejel sem vaš dopis z dne 15. aprila s prošnjo za prevzem 20 srečk dobrodelne lote-
rije v korist vaših revežev, naslovljeno na njegovo kraljevsko veličanstvo.
Naj vam takoj povem, da je njegova vladarska dobrodelnost, ki ni hotela zanikati
samo sebe, takoj privolila in prevzela ponujene srečke. Kakor hitro se bom vrnil v
Rim, vam bom poslal 200 frankov. Sprejmite moje vdane pozdrave. Vaš
najvdanejši služabnik Visone
Ministrstvo kraljevske hiše; Prvi oddelek, Št. 664; Rim, 28. aprila 1873
Kot dopolnilo mojemu pismu z dne 17. tekočega meseca imam čast, da odpošljem
vaši spoštovani uglednosti nakazilo 200 lir za 20 srečk, ki jih je prevzelo njegovo kra-
ljevsko veličanstvo z namenom, da bi sodelovalo v dobrodelni loteriji v korist ubogih
dečkov, ki so zbrani v tamkajšnjem zavetišču.
Ko vam pošiljam nepodpisano potrdilo o prejemu, ki ga, prosim, opremljenega z va-
šim podpisom čim prej pošljite nazaj, izražam svoje globoko spoštovanje do vaše ug-
lednosti. Upravno ministrstvo, Visone
Ne da bi upoštevali vsoto, ki sta jo don Bosko in don Albera za zavod v S. Pier
d‘Areni, ki je prav tako bil v veliki stiski, prejela zasebno, je bilo zbranih 63.618
lir. Mesta, ki so se najbolj odlikovala, so bila Turin, Milan, Rim, Novara, Mondovì,
Brescia, Ivrea, Acqui, Tortona, Vercelli, Alba, Casale, Asti, Bergamo, Biella, Cremo-
na, Vigevano, Alessandria, Pinerolo, Saluzzo, Como, Bologna, Firence in Piacenza.
V Turinu so nabrali 13.772 lir in poleg tega še v turinski pokrajini 3.052, v Milanu
4.512, v milanski nadškofiji 3.982, v Rimu 3.788. To je razvidno iz zapisa don Chi-
ale, ki je opravljal knjigovodstvo.
Vsi so čakali samo na žrebanje, ki naj bi bilo 1. maja. Toda prišlo je do nepred-
videne zaplembe.
9.2. NEPREDVIDENA ZAPLEMBA
Preden bomo nadaljevali pripoved, moramo omeniti zanimiv dogodek, ki se
je primeril don Bosku takoj po prihodu iz Rima.

72.7 Page 717

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
717
V Rimu je grof Stappul, pozneje duhovnik in monsinjor, prosil don Boska, da
bi se zanimal za nekega posebnega asketa, ki so ga mnogi zelo cenili, da bi z njim
govoril, preveril njegov nauk in potem izrazil svoje mnenje. To je bil sam David
Lazzaretti, imenovan »Svetnik z gore Labbro«, rojen v Arcidossu v škofiji Montal-
cino. Skromen voznik, zanesenjak, ki se je izgubljal v misticizmu, se je na začetku
umaknil v samoto pri Sabini pri Montoriu Romano, kjer se mu je pridružil neki
Nemec po imenu Marcus in precejšnje število drugih, ki so mu sledili. V samoti je
ostal celih 15 let. Trdil je, da je obdarjen z nebeškimi videnji in poklican za velike
verske stvari. Od sv. Petra da je dobil posebno znamenje, ki ga je nosil na čelu (av-
topsija je ugotovila, da je bilo navadno tetoviranje). Leta 1869 se je skupaj z Mar-
cusom odpravil v svoj rojstni kraj in na gori Labbro začel graditi stolp. Pri tem so
naleteli na veliko votlino, kar je še pomnožilo število privržencev. Toda stolp se je
med gradnjo podrl. Sedaj ga je nadomestil z majhno cerkvico in samostanom, kjer
je najprej ustanovil Sveto ligo krščanskega bratstva in nato Družbo krščanskih
družin v stilu bolj ali manj komunističnih redovnih skupnosti. Temu so se uprli
zasebni interesi in naš asket je 1873 zaradi velikih denarnih težav sklenil odpoto-
vati v Francijo. Nekdo izmed njegovih najzvestejših privržencev ga je spremil do
Turina in se takoj nato vrnil na goro Labbro, ker je skrbel za Davidovo ustanovo.
Don Bosko je tisti čas še bil v Rimu. V Turinu so v oratoriju Lazzarettija in nje-
govega sina, za katerega je trdil, da bo velik general na čelu odrešilne vojske sveta,
lepo sprejeli. Toda nekdanji puščavnik, ki se je imel za preroka, je le malo ali nič
molil, ne pred jedjo ne po jedi, ni se križal, tako da ga je don Cagliero imenoval pre-
roka stare zaveze. Toda veliko jih je bilo zaverovanih vanj in so mu kot pretor Belley
pošiljali denar, in to v bleščečih zlatih cekinih tudi v času, ko je bil gost v oratoriju.
Kakor hitro se je don Bosko vrnil iz Rima, je Lazzaretti želel z njim govoriti.
Toda don Bosko je videl, s kom ima opraviti, in mu rekel, da nima časa, da bi ga iz-
gubljal, in da bi mu zato za razgovor dal na voljo četrt ure. Lazzaretti je nekega jutra
stopil v njegovo sobo in mu začel pripovedovati svojo zgodbo, začenši od stvarjenja
sveta. Svetnik mu je kratko segel v besedo in mu dejal, da naj preide k sklepu.
»Toda vi morate slišati vse, če hočete pametno presoditi.«
In don Bosko: »Odgovorite mi. Koliko časa že niste bili pri spovedi?«
»Toda, častiti, te stvari nimajo nič opraviti z našo zadevo.«
»Seveda imajo, jaz prištevam spoved celo med poglavitne stvari.«
»Jaz grem k spovedi, kadar čutim potrebo.«
Don Bosko je takoj razumel, kako se v njem pojavi potreba po spovedi, in je
vpraševal naprej:
»Ali znate narediti znamenje svetega križa?«
»Čemu me to vprašujete?«
»Oprostite mi, jaz vas namreč nisem videl, da bi ga naredili pred jedjo in po
jedi.« Pojasnjeval mu je potrebnost tega znamenja in kako Bogu ne morejo služiti
ljudje, ki bi zavračali to znamenje odrešenja, in da s človekom, ki zanemarja zna-
menje svetega križa, ki ga častijo vsi kristjani, ne more biti vse v redu.

72.8 Page 718

▲back to top


718
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Toda dajte mi govoriti,« mu je segel v besedo Lazzaretti.
»Govorite torej.«
Začel mu je pripovedovati o preteklih videnjih in razodetjih, kako se je znašel
v neki duplini brez izhoda in sam ni vedel, kako je prišel noter, in o skrivnostnih
glasovih …
Don Bosko ga je vprašal:
»S čim lahko dokažete vse te trditve?«
»Kaj hočete s tem reči? Kakšne dokaze hočete? Jaz sem videl tisto votlino in
jaz sem slišal tiste glasove.«
»Toda oprostite,« je odvrnil don Bosko, »kadar Gospod pošilja razodetja
tistim, ki jih poslušajo, pošlje sredstva, da jih lahko prepoznajo kot Božja. Taka
sredstva so čudeži in prerokbe. Ste vi že naredili kak čudež?«
»Razumem, razumem,« je mrmral Lazzaretti. »Toda v meni je Božji duh.« Za-
čel je pripovedovati še o drugih videnjih, vendar ga je don Bosko odslovil.
Potem je prišel grof Stappul in vprašal svetnika, kaj meni o Lazzerettiju in
njegovih razodetjih. Don Bosko mu je odgovoril, da ne vidi nič posebnega. Grof
je bil najprej presenečen, in ker se ni mogel znebiti pomislekov, je Lazzerettija
popeljal v Francijo v Veliko kartuzijo in drugam. Ubogi fanatik je našel ljudi, ki so
mu velikodušno pomagali, da bi mogel uresničiti svoje zamisli. Do konca leta je
ostal v Franciji in tam napisal tudi nekaj knjig. Ko se je vrnil v Italijo, se je ustavil
v Turinu in vsem pripovedoval o svojem uspelem potovanju in o denarju, ki ga
je zbral in nosil s seboj, ter o tistih vsotah, ki so mu jih še obljubili, da bo lahko
dokončno uredil svoj samostan.
Ko se je oktobra 1875 tretjič vrnil v Turin, je povabil don Boska, da bi prišel
med njegove privržence in se prepričal o njegovih čudovitih delih. Don Bosko mu
je odgovoril, da naj mu pošlje v oratorij petnajst fantov, ki bi jih on izobrazil in
pripeljal do duhovništva. Ti duhovniki bi potem prišli med njegove privržence in
jih pripeljali na pravo pot.
Lazzaretti seveda ni privolil, in ko se je ponovno vrnil v Francijo, je ostal tam
do leta 1878. Sedaj so se zbrali okoli njega tisoči pripadnikov, ki so prisegali vero
v mistično republiko. Pod njegovim vodstvom so glavni privrženci, oblečeni v gle-
dališke kostume kot apostoli in Božji služabniki, korakali proti Arcidossu. Toda
18. avgusta jim je pri Bagnoreju prišla nasproti policija in jim zaprla pot. V spopa-
du je Lazzaretti izgubil življenje. Tako se je končalo njegovo izredno poslanstvo.
In sedaj nepričakovano nasprotovanje, ki je don Bosku povzročilo toliko preglavic!
Dne 20. aprila se je iztekel čas za razpečavanje loterijskih srečk. Pripravljali
so se na žrebanje, ko so don Boska obtožili pri turinski prefekturi, da je priredil
javno loterijo brez potrebnega dovoljenja. Prefektura je poslala svoje kvestorje,
da bi zaplenili vse zapise.
Nalogo zapisovanja srečk sta imela Jožef Buzzetti in Cezar Chiala. V njegovo
sobo so nepričakovano vdrli kvestorji, vendar niso našli drugega kot star zapisnik

72.9 Page 719

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
719
z naslovom Zapisnik nesmradnega odtoka gnojne jame, kjer so pomešana med
drugimi zapiski bila tudi imena nekaterih darovalcev. Zbijali so šale na račun tega
zapisnika, kvestor pa je dal na zapisnik prve in zadnje vrste seznama in nato šel v
zakristijo, kjer so zapečatili sliko, ki naj bi jo izžrebali z loterijo. Pravi zapisniki so
bili odneseni, kakor hitro so zaslutili, da se nekaj pripravlja.
Don Bosko je tistega dne bil zunaj Turina, v S. Pier d‘Areni. Dne 30. aprila se
je vrnil v oratorij in se takoj odpravil h komendatorju vitezu Janezu Miglioreju,
namestniku državnega tožilca, ki ga je dobro poznal, ker mu je preteklo zimo pri-
poročil v molitev svojo jetično hčerko, ki so jo zdravniki odpisali. Don Bosko pa je
njega in celo družino povabil k sveti maši, ki jo je daroval v svoji predsobi. Deklica
je ozdravela.
Vitez mu je rekel, da je tudi on prejel srečke. Rekel mu je tudi, da navadno vsi
zaplenjeni predmeti končujejo v njegovi pisarni, toda tokrat so celotno zadevo
izročili naravnost glavnemu tožilcu komendatorju Lovrencu Euli. Pospremil ga
je v oratorij, kamor se je vrnil nekaj dni pozneje in plačal svoje srečke ter ga na-
tančno poučil, kako se mora ravnati. Dodal je, da taka prošnja javni dobrodelnosti
nikakor ni proti zakonu, ter mu obljubil, da se bo zavzel zanj in storil vse, kar je v
njegovi moči.
Dne 1. maja popoldne je don Bosko šel na posvet h komendatorju Tomažu
Villi v Via Santo Domenico 1, demokratu, ki pa je bil eden najboljših odvetnikov v
Turinu. Ko je slišal don Boskovo pripoved, je dejal: »Z nami so vsi razlogi,« in poln
ljubeznivosti sklenil: »Veseli me, da ste prišli k meni. Pridite še drugič.«
»Oh, ne, gospod komendator,« je odvrnil don Bosko, »če gre za majhne stvari
lahko grem h kateremu koli advokatu, ko pa gre, kot v tem primeru, za mojo čast
in za ugled moje ustanove, moram imeti odvetnika prve vrste.«
»Zelo me veseli, da ste prišli k meni. Zagotavljam vam, da se bom za to prav-
do zavzel s pravim veseljem. Tudi če bi jo izgubil, mi ne bi bilo nič. Ta pravda mi
ugaja.«
Toda, kakor bomo videli, pravde nismo dobili.
Dne 2. maja je šel h kraljevemu prokuratorju in mu natančno opisal svoje rav-
nanje. Z drugimi uradniki je bil navzoč tudi vitez Migliore, ki je na koncu govoril o
ozdravitvi svoje hčerke in sklenil:
»Ko sem jasno videl, da ima moja hčerka jetiko in so jo zdravniki odpisali,
sem šel in jo priporočil don Boskovim molitvam. Sedaj je popolnoma zdrava in
ozdravile so jo don Boskove molitve.«
Med razlogi, ki jih je don Bosko navedel v svojo obrambo, je bil tudi naslednji:
»To, kar sem jaz pripravil, ni loterija, kajti kakor ste mogli sami ugotoviti, je
napisano miloščina. Poleg tega zakon govori o javni loteriji, kar pa sem jaz pripra-
vil, ni bilo javno, kajti v javnosti se o tem ni pisalo.«
»Toda,« je menil prokurator, »tukaj se govori o žrebanju. To pomeni, da gre za
stvar, ki jo mora zvedeti javnost.«
»Ne govorimo še o žrebanju, temveč ostanimo pri besedi javna. Kajti tudi če
ni javna, se lahko žreba. Sicer pa žrebanja še ni bilo.«

72.10 Page 720

▲back to top


720
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Nato so rekli, da je bila loterija javna zaradi toliko okrožnic in zaradi toliko
pisem. Don Bosko pa je odgovoril:
»Ne vem, kako morete imenovati javno pismo, ki smo ga oddali v zaprti ovoj-
nici in nalepili ustrezno znamko. Prosim vas, da se me usmilite, kajti smo na za-
četku zime in 800 dečkov je letno oblečenih in brez kruha. Sem v kruti stiski, da
jih postavim na cesto. Jaz sem se ponudil, da bi šel v ječo in plačal globo, samo da
jih ne bi bilo treba poslati iz zavoda. Storimo vse, sem dejal, da jih ne odpustimo.
In sedaj mi država preti z zaplembo, čeprav sem sprejel v varstvo celo vrsto deč-
kov na osnovi priporočila vlade.«
»Toda ali niste mogli prositi za dovoljenje?« je menil prokurator.
»Sem v skrajni stiski. Če bi se obrnil na državo, bi to trajalo v nedogled in
vsako zavlačevanje, tudi kratko, bi mi onemogočilo, da bi si pomagal.«
»Toda zakon prepoveduje tudi nabiranje prispevkov.«
»Ali menite, da sem si jaz mogel misliti, da bi tisti, ki si je zamislil ta zakon in
določil ta člen, mogel biti tako strog, da ne rečem barbarski, da bi prepovedal celo
prosjačenje, da bi mogli obvarovati pred lakoto toliko otrok ubogega ljudstva?«
Skušali so najti vse mogoče ugovore, toda ob njegovih jasnih in točnih odgo-
vorih so se tisti gospodje spogledali in rekli:
»Ali je mogoče don Bosko odvetnik?«
Od začetka, ko so videli preprostega duhovnika, kako je govoril z nasmeškom
na ustih, so mislili, da je dobričina, s katerim ne bodo imeli težkega posla, a so
kmalu spremenili svoje mnenje. Sam kraljévi prokurator, ki ga je don Boskov za-
govor močno pretresel, je dal ukaz, da naj takoj sestavijo zapisnik, da ga bo on
natančno preštudiral.
Ko je odhajal, ga je hotel komendator Migliore poljubiti. Dejal je: »Če bi bili
tukaj zbrani vsi advokati sveta, ne bi mogli navesti boljših razlogov in uporabiti
pripravnejših besed, kot ste jih povedali vi.«
Toda don Bosko je točno poznal vzroke teh nasprotovanj. Dobil je v roke se-
znam vseh prostozidarjev v Turinu. Bilo jih je lepo število, med njimi tudi ljudje,
za katere si človek ne bi nikdar mislil. Tako je pripovedoval on sam.
Medtem so se razširile govorice, prav nasprotne od tega, kar je trdil on222, češ
da bo papež v kratkem zapustil Rim. Celo komendator Zoppi, turinski prefekt,
ki ga je zelo cenil, je dajal zaupna poročila komendatorju glavnemu tajniku, ali
kakor bi ga danes imenovali, državnemu podtajniku Gašperju Cavalliniju o zadevi
loterije:
Čeprav sem prepričan, da ne morem napisati ničesar, česar vaša ekscelenca
ne bi že vedela glede spletk, ki pravijo, da nastajajo, da bi pripravile papeža, da
bi zapustil Rim, kljub temu menim, da je moja dolžnost, da vam sporočim, da mi
zagotavljajo: o tem se je duhovnik don Bosko dolgo pogovarjal z nekaterimi zaup-
nimi prijatelji, izražajoč upanje, da se bo njegova svetost končno in kmalu odločila
222 Prim. Prvi del, str. 65.

73 Pages 721-730

▲back to top


73.1 Page 721

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
721
za ta korak. Zagotovljeno mi je tudi, da prav zdaj nekateri tuji jezuiti stanujejo v
don Boskovi ustanovi.
To je zapisano v nekem obvestilu, ki se hrani v arhivu grofa Janeza Zoppija iz
Alessandrie skupaj z odgovorom ministrstva, ki ga je napisal Cavallini:
Ministrstvo za notranje zadeve, kabinet; Rim, 2. maja 1873
Dragi Zoppi!
Ministrstvo ni vedelo nič o stvari, ki si mi jo omenil v pismu, kakor tudi ne o don
Boskovi loteriji, o kateri si mi poročal v drugem pismu.
Razume se, da če bi bil poučen, se gotovo ne bi udeležil.
Zato si storil prav, da nisi izplačal položnice za 10 srečk, ki jih je naročilo ministrstvo.
Pošiljam ti srečke in te prosim, da jih vrneš z isto utemeljitvijo, s katero si vrnil svoje.
Pošiljam ti še dve, ki sem ju prejel kot poslanec, in te prosim, da vrneš tudi ti dve,
tistih 100 lir pa vrni ministrstvu s položnico. Zame tega ni treba, ker jih nisem plačal.
Bodi zdrav in imej me za svojega vdanega Cavallinija.
In prefekt je vrnil v oratorij 10 srečk ministrstva in dve glavnega tajnika.
Zadeva z loterijo je šla na sodišče in don Bosko je čutil dolžnost, da je o tem
obvestil vse prizadete:
Oratorij sv. Frančiška Saleškega, Turin; 5. maja 1873
Velezaslužni gospod!
Čutim dolžnost, da obvestim vašo velezaslužno uglednost, da je oblast na predvečer
žrebanja srečk v korist ubogih dečkov tega zavoda zaplenila sliko, ki predstavlja bla-
ženo Devico Foglinsko. Vlada ima to prireditev za javno loterijo, za kar pa ni nobene
pravne osnove. Zato pričakujem, da bodo zaplembo kmalu preklicali, kakor hitro
bo razvidno, da ne gre za nikakršno kršitev zakona, temveč je to samo dobrodelna
prireditev. Prejel sem vaš dar, kar vam sporočam z zamudo, ki je nastala iz od mene
neodvisnih vzrokov. Kakor hitro se bo žrebanje opravilo, vas bom obvestil.
Prosim vas, da velikodušno oprostite za to nehoteno zamudo, medtem ko se poln
globoke hvaležnosti izrekam za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Ker je vse kazalo, da se bo stvar zelo zavlekla, je don Bosko prosil prefekturo,
da bi smeli izžrebati vsaj 30 dobitkov za 100 lir. Toda komendator Zoppi je odgo-
voril, da nima takega pooblastila.
Prefektura turinske pokrajine; Turin, 3. junija 1873
Zelo mi je žal, da ne morem dati soglasja k prošnji vaše uglednosti za žrebanje tride-
setih dobitkov za srečke v korist Oratorija sv. Frančiška Saleškega.
Ker je sodna oblast opredelila primer kot dobrodelno pobudo, ki pa nosi v sebi značil-
nosti prave loterije, ki gotovo ne bi bila odobrena bodisi zato, ker je postavila dobitke
v denarju, kar je v odločnem nasprotju z zakoni, bodisi zato, ker je v teku že druga,

73.2 Page 722

▲back to top


722
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
zakonito odobrena loterija in ker jih na odobritev čaka še več, vam na moje veliko
žalost ne morem izdati zaželenega dovoljenja, tudi ne pod naslovom zbiranja darov,
ker mora pri sedanjem položaju stvari o vsej zadevi odločiti sodna oblast na osnovi
obstoječih zakonov. Toliko kot odgovor na vaše cenjeno pismo z dne 30. maja 1873.
Prefekt Zoppi
Kaj storiti?
Po tem odgovoru je don Bosko ponovno pisal darovalcem in jih obvestil o za-
kasnitvi žrebanja. Priložil je še list, na katerem so bili naznačeni duhovni darovi,
ki jih je naklonil sveti oče. Okrožnica se glasi:
Veleugledni gospod!
Zadeva o sliki, ki naj bi predstavljala glavni dobitek naše loterije, je še vedno na so-
dišču. Stvari hočejo prikazati tako, kakor da bi žrebanje bilo javna loterija in tako v
nasprotju z zakoni, ki to prepovedujejo. Ker ne želim, da bi zavlačevali koristi duhov-
nih darov, ki jih je podelil sveti oče, sem imel za primerno, da sporočim vaši uglednos-
ti ta velikodušni dar v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
Če potrebujete še več izvodov z duhovnimi darovi svetega očeta, vas prosim, da nam
sporočite. Takoj vam jih bomo poslali.
Kakor hitro bodo stvari končane, vam bom sporočil. Prosim vas, da mi dobrohotno
oprostite to nezaželeno odlašanje. Medtem ko se vam zahvaljujem za vašo veliko-
dušno pomoč tem mojim revnim dečkom in prosim Boga, da bi vas bogato poplačal,
imam čast, da se imenujem v globoki hvaležnosti vaše uglednosti
najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Duhovni darovi, ki jih je podelil papež, pa so naslednji:
Oratorij sv. Frančiška Saleškega, Via Cottolengo 32, Turin
Njegova svetost dobrodelni papež Pij IX. je v želji, da bi izrazil posebno naklonjenost
dobrotnikom dečkov tega zavoda, dne 1. marca 1873 ‚vivae vocis oraculo‘ podelil
spodaj navedene duhovne darove vsem, ki so se odzvali na prošnjo, imenovano »dar
10 lir za kruh in obleko za uboge dečke Oratorija sv. Frančiška Saleškega«.
Zato zares očetovska dobrota podeljuje vsem:
1. Apostolski blagoslov s popolnim odpustkom v trenutku smrti.
2. Odpustek 300 dni vsem tistim obeh spolov, ki poučujejo otroke katekizem. Ta od-
pustek velja za katehiste in tiste, ki so pri katehezi.
3. Isti odpustek 300 dni prejmejo duhovniki, ki darujejo sveto mašo, razlagajo evan-
gelij ali na kak drug način podajajo Božjo resnico vernikom. Ti odpustki veljajo tako
za duhovnike kakor tudi za vernike, ki jih poslušajo.
4. Vse te odpustke je mogoče kot pomoč nameniti vernim dušam v vicah.
Ko vam sporočam te duhovne darove, vam zagotavljam, da dečki, ki jih tako veliko-
dušno podpirate, ne nehajo moliti za vas z namenom, da bi vas Bog napolnil z vsemi
nebeškimi milostmi.
Najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko

73.3 Page 723

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
723
Pravda pred sodiščem se je zelo zavlekla. Dne 4. oktobra 1873 so don Boska
obsodili na denarno kazen in zaplembo slike. Pritožil se je na višje sodišče in še
istega meseca, da ne bi zavlačeval, namesto slike postavil dobitek 4.000 lir in iz-
vedel žrebanje. O tem je tudi obvestil vse prizadete.
Oratorij sv. Frančiška Saleškega, Via Cottolengo 32, Turin
Velezaslužni gospod!
Turin, oktobra 1873
Preteklo je že celo leto, odkar sem vaši uglednosti ponudil v nakup nekaj srečk z nas-
lovom »dar 10 lir za kruh in obleko za uboge dečke Oratorija sv. Frančiška Saleške-
ga«. Da bi darovalce navdušili za večjo udeležbo, je neka dobrodelna oseba darovala
podobo blažene Device Marije iz Foglina, nekdo drug pa je daroval 30 dobitkov v
vrednosti 100 lir.
Finančna uprava je tukaj videla prekršek proti zakonom javnih loterij in sodni posto-
pek je še v teku. Ker želim dati našim dobrotnikom vidno znamenje svoje hvaležnosti,
sem se odločil, da bom namesto zaplenjene slike postavil dobitek 4.000 lir in s tem
omogočil žrebanje.
Kdor je imel srečo in zadel kak dobitek, naj pošlje po varni poti svojo srečko in bo
dobil dar, ki ga je zadel.
Medtem ko opravljam to svojo dolžnost, se iz vsega srca zahvaljujem našim veliko-
dušnim darovalcem z zagotovilom, da bom s svojimi dečki še naprej prosil ljubega
Boga, da pošlje vam vsem obilo nebeškega blagoslova in vam da dobro zdravje in
srečno večnost. Z globokim spoštovanjem imam čast, da se imenujem vaše uglednosti
najvdanejšega služabnika.
Duh. Janez Bosko
Seznam izžrebanih srečk
Prva izžrebana številka, ki ji pripada zaplenjena slika in dobi namesto nje
vsoto 4.000 lir, spada v serijo C – št. 3841223.
Prizivno sodišče je z odlokom 16. februarja 1875 zmanjšalo denarno kazen
in potrdilo zaplembo slike. Tedaj se je don Bosko po advokatu Vincencu Demarii
obrnil na kralja in prosil za oprostitev kazni.
Njegovemu kraljevskemu veličanstvu Viktorju Emanuelu, kralju Italije
Gospod!
Duhovnika viteza don Janeza Boska je zaradi prekrška proti zakonom o loterijah
prizivno sodišče v Turinu z odlokom 16. februarja preteklega leta obsodilo na težko
denarno kazen.
Ker je kot ustanovitelj in vodja Oratorija sv. Frančiška Saleškega, ki je v imenova-
nem mestu, moral za zimsko obdobje 1872/73 (ki ga vsi poznamo kot čas velikega
pomanjkanja) oskrbeti 800 fantov imenovanega zavoda, se je obrnil na javno do-
brodelnost in dobrotnike svoje ustanove. Ker se je vdal želji več zaslužnih meščanov,
223 Drugi dobitki v MB X, str. 1154.

73.4 Page 724

▲back to top


724
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ki so ponudili darove, ki bi jih lahko z žrebanjem dobili kot dobitke (kot znamenje
hvaležnosti) v zameno za določeno vsoto, je državna oblast to štela za kršitev zako-
nov o loterijah in ga predala sodišču, ki ga je kaznovalo z omenjeno denarno kaznijo.
Duhovnik don Janez Bosko se spoštljivo uklanja odločitvi sodne oblasti, vendar meni,
da se ne moti, ko trdi, da bi sama oblast, ki je izrekla kazen, zaradi posebnih okoliščin
menila, da bi bilo treba omiliti zahteve zakona s pomočjo najvišje družbene oblasti,
ki bi mogla spremeniti izrečene kazni.
Tako je v sami obsodbi, ki je zadela duhovnika Janeza Boska, povedano, »da je bil
namen viteza don Boska zelo hvalevreden«, »da je bil cilj, ki ga je z loterijo hotel do-
seči, vzvišen nad vse«, »da ga pa dobra vera ne more rešiti kazni, ker zapade obsodbi
kaznivo dejanje samo po sebi«.
Tako sodna oblast ni mogla bolj jasno povedati, da je sicer dolžna po zakonu kazno-
vati, da pa v globini svoje vesti meni, da to ni pravično.
Plemenita predpravica, da omili preostre kazni, ki so včasih tudi nepravične, do ka-
terih privedejo pogosto od življenja odmaknjeni splošni zakoni, je izročena vašemu
vzvišenemu veličanstvu, ki kot pravica pomilostitve pomeni enega najlepših biserov
kraljevske krone.
Zato k vaši najvišji razsodnosti in k vašemu velikodušnemu srcu pristopa, o gospod, vi-
tez duhovnik don Janez Bosko in vas prosi, da bi mu odpustili prisojeno denarno kazen.
Te usluge ne prosi zase, temveč za uboge dečke, za katere se je obvezal skrbeti in ki bi
končno edini občutili posledice obsodbe.
Gospod, če boste dobrohotno vzeli v pretres ponižno prošnjo človeka, ki je imel pred
seboj edinole željo storiti dobro (kar so potrdili tudi sodniki), boste krepko podprli
to dobrodelno ustanovo. Tako boste omogočili uresničitev zamisli dobrodelnosti, ki
bo vam in vaši kraljevski družini od stotine dečkov, ki so v skrajni revščini, priklicala
obilo nebeškega blagoslova.
Za prosilca odvetnik Vincenc Demaria
Kralj je ustregel prošnji in odlok o odpustitvi kazni je prišel v oratorij 11. novem-
bra 1875, prav na dan, ko so se odpravljali prvi misijonarji v republiko Argentino.
9.3. IZGINITEV OPOROKE
Istočasno s pravkar opisano nevšečnostjo se je pojavila nova, ki je ubogemu
don Bosku namesto utehe prinesla nove zaplete.
Dne 27. marca 1874 je v starosti 65 let v Turinu umrl teolog Feliks Golzio, ki
ga je don Bosko tako cenil, da si ga je po smrti don Cafassa izbral za svojega spo-
vednika. Tudi teolog je zelo spoštoval don Boska, tako da se je tudi on spovedoval
pri njem. Ustno in pisno je postavil za dedinjo vsega svojega imetja svojo sestro
Evrazijo Golzio, ženo polkovnika Klodvika Montija, poslanca v parlamentu. Želel

73.5 Page 725

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
725
je, da bi vso njegovo zapuščino uporabili izključno za odkupovanje don Boskovih
klerikov od vojaške službe.
Kakor hitro je bila obveščena o težkem položaju svojega brata, se je gospa
iz Rima odpravila v Turin, vendar je prispela šele potem, ko je brat že izdihnil.
Naslednjega dne se je don Jožef Begliati, ekonom in podrektor Konvikta, odpravil
k njej, da bi se pogovorili o vrsti pogreba za umrlega, kajti v trezorju in blagajni
njegove sobe niso našli niti oporoke niti vrednostnih papirjev. Gospa je bila vsa
začudena, ker je vedela, da so bili v skrinji poleg lastnoročno napisane oporoke
še nekateri vrednostni papirji, vsebovani v dveh naslovih javnega dolga v vred-
nosti vsak po 50 lir, potem pa še sveženj drugih listov v vrednosti po 500 lir, drugi
vrednostni papirji in denar ter listine v vrednosti 15.000 lir, kakor tudi seznam
izdatkov in terjatev, ki bi jih bilo treba unovčiti v korist nečakov dvojčkov, sku-
paj z dokumenti, s katerimi bi bilo mogoče izterjati obresti. Pri tem je bila tudi
cerkvena lastnina umrlega, povezana z lastnino prav tako umrlega brata teologa
Avguština, in končno še celotna družinska korespondenca.
Don Begliatija je pripoved močno vznemirila in je zagotovil, da bo storil vse
potrebno, da dobi vsak, kar mu gre. Povedal pa je, da je duhovnik, ki je bolnika
oskrboval zadnje dni, medtem ko je bil don Bosko v Rimu, brskal po »predalih in
dvakrat odnesel dva zavoja papirjev«.
Lahko si predstavljamo presenečenje uboge gospe, ki se je hotela zateči k
sodišču, toda opat Botto grof Di Rovre, častitljivi osemdesetletni duhovnik, ki je
bil njen svetovalec in spovednik od otroških let, ji je svetoval, da naj bo skrajno
previdna in naj se »ne odloča prenaglo, da bi tako preprečili pohujšljivi vik in
krik«. Tako je tudi storila, vendar brez zaželenega uspeha. Sporočila je zadevo
don Bosku »kljub temu, da ji je bilo zoprno«, »da ji je hudo zaradi drugih«, ki bi
radi »samovoljno spremenili častitljivo voljo pokojnika«, in sklenila:
Nad vse vam bom hvaležna, če boste zaradi miru moje vesti naredili vse, da razčistite
zapleteno zadevo, in se boste pogovorili z don Begliatijem. Prepričana sem, da bo
brat iz nebes blagoslovil vaše prizadevanje, sicer pa naj se stvari razvijajo, kakor je
treba, in vsak naj nosi svoj del odgovornosti. Bog bo sodil. Želim si samo, da bi dru-
žinska pisma, ki jim na žalost ni bilo prizaneseno, prišla spet v moje roke, kakor tudi
poseben račun mojega brata, ki ne bi smel oditi iz rok sorodnikov.
Priložila je seznam stvari, ki so bile bratova last in ki bi v smislu oporoke in
ustnih izjav morale biti vse v korist don Boskovih klerikov.
Preden se je vrnila v Rim, se je še dvakrat odpravila v oratorij, da bi don Bo-
sku razložila in prepustila vso zadevo. Ker pa je bil odsoten, mu je takoj, ko je
prišla v Rim, pisala:
Posvetovala sem se o stvari z odličnim opatom Bottom, mojim spovednikom vse od
otroških let, in on mi je svetoval, da če ne bi mogla priti do listin in vrednostnih pred-
metov, ne bi šla na sodišče in začela pravde, ki bi bila gotovo zelo glasna, poleg tega

73.6 Page 726

▲back to top


726
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
pa bi še časopisi dobili snov za zasoljene članke v veliko škodo duhovništva.
Rade volje sem poslušala nasvete, zlasti še, ko mi je opat svetoval, da naj sicer vztraj-
no pa tudi nadvse previdno skušam izpeljati oporoko svojega brata. Zato sem se obr-
nila na imenovanega don Begliatija. Po mojem prizadevanju in s pomočjo podatkov,
ki jih je imel predstojnik, je bilo rečeno, da so bile listine in denar, ki je bil v dveh
različnih zavitkih, v enem s 25 marengi in napisom ‚moj dar svetemu očetu‘ in v dru-
gem s 15 marengi z napisom ‚Piju Devetemu‘, izročeni njegovi ekscelenci nadškofu,
ker je on tako odredil. Izročeni pa so mu bili tudi računi, družinska pisma, potrdilo
mojih nečakov in pisma, ki sem jih izmenjala z njima. Zares sem bila vsa iz sebe. Kaj
naj storim? Opogumila sem se in šla k cerkvenemu predstojniku. Uporabila sem pri-
ložnost in izrazila dolžno zahvalo za njegovo skrbno obiskovanje pokojnega brata,
nato pa sem previdno vprašala, kaj so bile njegove zadnje želje in besede. Rekel je, da
se ničesar ne spominja.
Zmedena zaradi nasprotujočih si izjav don Begliatija in monsinjorja, sem se odločila,
da bom o vsem natančneje poizvedela pri don Begliatiju. Da je nesreča popolna, je ime-
novanega duhovnika zadela kap, da ni mogel več govoriti in je naslednjega dne umrl.
Jaz pa sem odpotovala v Rim. Pred kratkim mi je nečakinja pisala, da je teolog Berta-
gna po nalogu monsinjorja nadškofa poslal na moj naslov dve mapi, vsako za 50 lir, od
katerih naj bi bila ena zame, druga pa za šest nečakinj, hčerk moje pokojne sestre. Reči
moram, da sem se nadvse začudila tej pošiljki, zlasti še zaradi čudnega načina razde-
ljevanja, ker sem bila prepričana, da nihče živ ne more odločati o dediščini umrlega.
Pomislite, velečastiti gospod don Bosko, da vam z izginitvijo oporoke ne morem iz-
ročiti svojih 15 tisoč lir, kakor je to želel moj pokojni brat. Najbolj pa me je prizadelo
dejstvo, da so me razdedinili mojih čustev vdanosti Svetemu sedežu, ki sem jih vedno
delila s svojim pokojnim bratom, in da nimam časti in sreče, da bi ta dar položila k
nogam papeža in prejela njegov blagoslov. Sedaj, ko ste natančno obveščeni o tej ža-
lostni zadevi, mi ne preostane drugo, kot da vam izročim to zamotano zadevo, da jo
v svoji modrosti razvozlate in me odvežete dolžnosti v vesti, da izpolnim voljo svojega
brata. Za zdaj vam ne morem dati več kot samo polovico od tega, kar sem dobila,
druga polovica pa bo šla nečakinjam. Bog ne daj, da bi se kateri izmed soprogov
mojih nečakinj obrnil na sodišče in izterjal, kar vsem gre.
Nekaj dni pozneje mu je poslala obveznico za 50 lir, ki jo je prejela v času, ko
don Boska še ni bilo v Turinu. Ko se je vrnil, ji je iz Lanza pisal:
Velezaslužna gospa Evrazija!
Na osnovi nujnega pisma sem moral iti v hiše v Liguriji in se tam pomuditi nekaj
tednov. Sem v Lanzu in vam poročam o naših zadevah. Prejel sem obveznico za 50
lir in se vam iz vsega srca zahvaljujem. Takoj sem jo prodal in izkupiček uporabil za
tekoče potrebe naših fantov. Kar se tiče drugega, je oteženo s smrtjo don Begliatija,
s katerim sem se že o vsem pomenil. Tudi z novim rektorjem sem že govoril. Obljubil
mi je, da se bo o vsem dobro pozanimal in potem dal natančno poročilo, ki vam ga
bom takoj poslal.

73.7 Page 727

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
727
Kaka strašna nesreča za zavod! V nekaj mesecih so bili poklicani v večnost zakristij-
ski prefekt, ekonom in rektor. Upajmo, da v blaženo večnost.
Zelo prosim dobrega Boga, da naj ohrani vas, gospa Evrazija, in vašega soproga in
obema podeli stalno zdravje ter dolga leta življenja s predragocenim darom vztraj-
nosti v dobrem do konca. Tudi vi prosite zame in me imejte v globokem spoštovanju
in hvaležnosti za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Lanzo, 8. maja 1873. Jutri se vrnem v Turin.
Gospa Evrazija je vztrajala pri svojem, tudi pisno, ker si je hotela priti na jasno v tej
zamotani zadevi. Dne 25. maja je pisala mons. Gastaldiju:
Pokojni gospod don Begliati je nekaj dni pred svojo smrtjo in malo pred mojim od-
hodom v Rim povedal, da sta bila v predalu, kjer je moj ubogi brat Feliks hranil svoje
vrednostne predmete, dva različna zavoja, od katerih je eden vseboval 15 napoleon-
dorjev in drugi 25 z napisi ‚svetemu očetu‘ in ‚moj dar Piju Devetemu‘. To so izročili
vaši ekscelenci in oporoko.
Ker želim, da bi osebno izpolnila želje dragega pokojnika kot dedinja njegovega
imetja in njegovega verskega čustvovanja, ki sem ga z njim gojila do Svetega sedeža,
prosim vašo ekscelenco, da mi po pošti čim prej pošljete oba zavoja, ker imam že
določen sprejem pri svetem očetu.
Tri dni pozneje, 28. maja, je odgovoril teolog Chiuso.
Njegova velečastita ekscelenca monsinjor nadškof mi je naročil, da vam odgovorim
na vaš dopis z dne 25. tekočega meseca in vam sporočim, da je bilo 25 napoleondor-
jev, ki jih je zapustil vaš odlični brat teolog Feliks Golzio za svetega očeta, poslanih
na naslovnika po Unità Cattolica pod N. N. kot premet, da naj bi izterjevalec prosil za
pravico nasledstva. Preostalih 15 je bilo z odštetjem 4,55 lir izročenih špediterju Pia-
ttiju. Zato je končna vsota 14 napoleondorjev in 15,50 lir v srebru, za kar vas prosim,
da bi mi ob priložnosti poslali potrdilo.
V to pismo prilagam papir, v katerega so bili zaviti napoleondorji. Iz tega papirja
je razvidno, da so ti napoleondorji verjetno denar, ki ga je nekdo zaupal v varstvo
teologu Golziu, in je zato mogoče, da se bo kakega dne pojavil kdo, ki bi jih zahteval.
Res pa je tudi, da na drugi strani papirja lahko beremo besede sveti oče.
Ko je polkovnik Monti natančno pregledal številke Unità Cattolica od dneva
smrti svojega svaka, ni našel ničesar. Zato je 2. junija pisal mons. Fratejacciju, s
katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo in ki je že poznal vso zadevo:
Ker tako moja soproga kakor jaz želiva, da bi zvesto izpolnila poslednjo voljo mojega
svaka teologa Golzia, sem natančno prelistal časopis Unità Cattolica od 27. pretekle-
ga marca, dne, ko smo izgubili našega svaka, vse do konca aprila, vendar nisem mo-
gel najti poročila, da je kdo iz Turina podaril svetemu očetu 500 lir. K temu moramo

73.8 Page 728

▲back to top


728
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
še dodati, da je imenovani svak zapustil 25 zlatih napoleondorjev, katerih vsak je
po takratnem ocenjevanju veljal 23,50 lir ali bolje 23,53 lir. Če bi te napoleondorje
zamenjali v bankovce, bi to zneslo 587,50 in ne samo 500 lir, razen če bi kdo 87,50
lir štel za stroške pošiljanja, kar bi bilo nekaj silno pretiranega. Če se monsinjor tu-
rinski nadškof ne bi tako nepremišljeno polastil dediščine, ki pripada moji ženi, če
ne bi po svoji volji odločal o vrednostnih predmetih, ki jih je zapustil dragi pokojnik,
bi si prihranil celo vrsto neprijetnih zadev in bi mogli Svetemu sedežu izročiti dar v
izvirni valuti. To bi storila moja žena, kakor je bilo zaželeno, našli bi druge listine in
tudi potrdilo o 15.000 lirah in še kaj. Toda kakor smo že rekli, je vse izginilo, izginila
je tudi lastnoročno pisana oporoka. Če nam boste dovolili, vas bova v času rednih
avdienc prišla pozdravit in se vam zahvaliva za dobrohotno zanimanje.
Potem ko je mons. Fratejacci »zmolil tri zdravamarije k presveti Devici Mariji
in jo prosil za nasvet, kaj naj stori«, se je naslednjega dne odpravil k njegovi emi-
nenci kardinalu Antonelliju in mu natančno predstavil dogodke z vprašanjem, »za
kakšno stališče naj bi se odločili glede odličnega in svetega duhovnika don Boska,
ne da bi šli pred sodišče z vsemi nevarnostmi krivičnega obsojanja s strani časo-
pisja«. Ko se je vrnil domov, je pisal gospe Evraziji:
Njegova eminenca Antonelli je pozorno poslušal mojo predstavitev dogodkov in, pre-
sunjen od pravične zavzetosti za gospo Evrazijo in tudi za don Boska ter zlasti še za
izpolnitev zadnje želje pokojnega duhovnika teologa don Feliksa Golzia, je dobrohot-
no odgovoril in povedal naslednje:
»Če mi gospa, o kateri mi govorite, želi po vašem posredovanju poslati kratko poro-
čilo, iz katerega bo razvidno: 1. da je pokojnik dejansko želel, da bi bilo vsako leto
izročeno don Bosku za odkup vojaških obveznikov klerikov 1.000 lir; 2. da so mape
s temi listinami dejansko bile v sobi pokojnega teologa don Feliksa dragega spomi-
na v trenutku njegove smrti; 3. da so sedaj mape z listinami in vsi drugi dokumenti
pri nadškofu ali njegovem pooblaščencu; 4. da se imenovani nadškof po večkratnih
prošnjah brani izročiti denar, listine in drugo gospe Evraziji, don Bosku ali komu
drugemu pristojnemu za to zadevo, bom jaz z vso obzirnostjo to poročilo, ki mu bom
dodal še posebno pismo, izročil uradniku Svetega sedeža v nunciaturi v Turinu z na-
ročilom, da se predstavi v mojem imenu nadškofu in ga prisili, da po uradni dolžnosti
izroči vse imenovane predmete. Zdi se mi, da je to najkrajša in najbolj gotova pot pa
tudi najbolj učinkovita in primerna, da dosežemo cilj.« »Rad bi,« mi je dejal njegova
eminenca, »da bi ta oseba v pismu pokazala, da zelo ceni dostojanstvo nadškofa in
zato ni hotela s stvarjo pred sodišče, vendar naj ne pove, da se temu dokončno od-
poveduje, tako da bom jaz mogel v svojem pisanju bolj pritisniti prav na to točko in
bomo tako dosegli, da se bo nadškof rade volje podvrgel svoji dolžnosti.«
Gospa je vse natančno opisala, mons. Fratejacci je poročilo izročil kardinalu
in ta je zelo previdno uvedel postopek proti mons. Gastaldiju. Dne 25. oktobra
1873 je mons. Fratejacci pisal don Bosku:

73.9 Page 729

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
729
Znani monsinjor, ki ga vi dobro poznate, je po dolgem molku točno odgovoril na
pismo ‚affabre elaborata‘ (umetniško izdelano) njegove eminence o dejstvih in oko-
liščinah, ki so se zgodile pred smrtjo in po njej pokojnega teologa Golzia. Vztraja pa
pri trditvi, da kljub vsemu prizadevanju ni mogel najti oporoke, iz katere bi se mogla
pravno razbrati volja pokojnega. Zato je poskrbel, da so dediči dobili vsak svoj delež.
Kar se tiče zavojev denarja, ki jih je omenila njegova eminenca v svojem pismu in za
katere se je jasno vedelo, komu so namenjeni, je enega izročil gospe Evraziji, da ga je
ona lahko izročila svetemu očetu, drugega pa je v manjših količinah, ne da bi navedel
ime, poslal svetemu očetu po Unità Cattolica. Poleg tega je prelat izjavil, da je listine
v mapah, ki so jih našli med pokojnikovo zapuščino, zvesto izročil eni izmed dedinj,
ki naj deli z drugimi. In končno še, da je s svoje strani izpolnil vse obveznosti do vseh
upravičenih, zato nima več kaj povedati niti kaj drugega storiti. To je v kratkem od-
govor imenovanega prelata kardinalu Antonelliju. Tukaj vam ne smem zamolčati, da
je po odgovoru ‚ad rem‘ (k stvari) sporočil kardinalu, da je gospa Evrazija ponovno
zahtevala pojasnila in da je ta zadeva postala že mučna in da so o tem obvestili celo
svetega očeta in njegovo eminenco. In to še ni vse. Preden je imenovani prelat sklenil
svoje pismo, je povedal še naslednje: Znano mi je tudi, eminenca, da neki predstojnik
nekega redovnega zavoda v Turinu meša štrene in spodbuja k nespoštljivemu odnosu
do nadškofove avtoritete.
Lahko mi verjamete, predragi don Bosko, da te obtožbe imenovanega pisca niso na-
redile nobenega vtisa na kardinala, ker je bil o vsej zadevi točno poučen, in so postale
predmet novih razmišljanj o neprevidnosti in napačnih korakih, ki spravljajo v dvom
pravilno ravnanje človeka, ki bi moral bolje predstavljati visoki položaj, ki ga zaseda.
Kardinalu je bilo zaradi razpleta cele zadeve zelo nevšečno. V svoji goreči želji je ho-
tel pomagati gospe Evraziji in še toliko bolj Oratoriju sv. Frančiška Saleškega. Toda
ko je nadškof odločno trdil, da oporoke ni, ‚actum est de Sejano‘ (končano je s Seja-
nom224), kot pravi kardinal, je izhodišče in opora za vse nadaljnje ukrepanje spod-
neseno in gospa Evrazija ne more ničesar doseči. Lahko bi sicer še uporabili prisego,
čeprav gre tukaj za osebnost, ki bi morala po svojem položaju vedno govoriti resnico.
Toda po zaupnem zavzemanju, kakor ga je opravil kardinal Antonelli, ni ostalo dru-
go kot verjeti, da oporoke zares ni bilo.
Kardinal mi je dejal, čeprav sem videl, da je v sebi drugačnega mnenja, da je treba
odnehati in prenesti vse v najlepšem miru in se tudi v tem vdati v Božjo voljo, ki je
vse to dopustila.
To je na kratko, predragi moj don Bosko, splošno poročilo o vsej zadevi, zaradi katere
sem bil dvakrat pri kardinalu Antonelliju, poleg treh predhodnih pisem v Turin. Moja
žalost zaradi neuspelega zavzemanja je zelo velika, vendar sem se potolažil zaradi
ugodne ocene, ki jo je kardinal dal o don Bosku in o njegovi ustanovi.
224 Lucius Aelius Seianus, poveljnik pretorijancev, usmrčen leta 31 po Kr. (op. prev.).

73.10 Page 730

▲back to top


730
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Lahko ste prepričani, da če bi bilo po kardinalovi želji, bi bili pokojnikovi denarji že
dolgo v don Boskovih rokah v korist njegove ustanove. Lahko ste tudi prepričani, da
ravnanje tega prelata nikomur ne ugaja in da bodo o njegovem delovanju ob pravem
času izrekli svojo sodbo. Za zdaj se moramo vdati teži časov in okoliščin, v katere
smo stisnjeni. Toda tukaj na zemlji ne traja nobena stvar večno, kajti vse je končno
in stroge so kazni, ki se tičejo oblastiželjnosti in krivice. Naj vam bo za vodilo rek
pesnika Vergila: Durate et rebus vosmet servate secundis (vztrajajte in se ohranjate
za srečne čase).
Medtem pa so začele krožiti govorice o tem odgovoru in gospe Monti so pred-
ložili, da bi prodala pravice svoje dediščine s tem, da bi oddala vse listine, ki jih je
imela v posesti, in bi tako stvar nadaljevala svojo pot v časopisih.
Toda don Bosko jo je prosil, naj opusti vsak nadaljnji postopek, »ker je za
vsako ceno hotel, da ne bi prizadevali nevšečnosti njegovemu cerkvenemu pred-
stojniku«.
Gospa Monti je sklenila:
»Preveč sem spoštovala in visoko cenila njegovo duhovniško dostojanstvo,
da ne bi ugodila njegovim željam. Samo Bog bo izrekel brezprizivno sodbo.«
Toda antiklerikalci niso držali zaprtih ust in nesramni časopis Pulce (bolha),
ki je začel izhajati oktobra 1874, je v svoji izdaji 2. januarja 1875 privlekel na dan
celo zadevo o dediščini teologa Golzia. Napisal jo je Dominik Pagani, o katerem je
uredništvo pripisalo:
»Dragi gospod Pagani, velik mož ste, podatki so dragoceni. Še naprej pošiljaj-
te grižljaje Bolhi, ki se vam za to zahvaljuje.«
Don Bosko je vedno skušal prekiniti hrušč časopisja v škodo nadškofa, tudi če
ga je to stalo velike denarne žrtve.
9.4. VEDNO MIREN IN VSEM VSE
Tega leta je naš dragi oče imel še druge nevšečnosti, ki ga pa niso mogle spra-
viti iz ravnotežja, ga vznemiriti in mu vzeti običajne ljubeznivosti, kakor tudi ne
prijateljskega odnosa do vseh okoli njega.
Zato je prav, da se pomudimo pri teh stvareh in skušamo, kolikor je mogoče,
slediti časovno zaporedje. Pri tem bomo uporabili pisma, ki jih je imel navado
pisati vsak dan, saj so poučna dokumentacija njegovega duha, ki ga v vsem vodi
vera, upanje in ljubezen do Boga in do bližnjega.
Prosili so ga za nekaj predmetov za majhno loterijo. Pisal je gospodični Lo-
vrencini Mazè de la Roche, Via Giulia 204, v Turinu.
Velespoštovana Lovrencina!
20. marca 1973
Župnik iz Garessia in teolog komendator Randone bi rada dobila nekaj dobitkov za

74 Pages 731-740

▲back to top


74.1 Page 731

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
731
loterijo, ki jo pripravljata. Če bi jih kaj ostalo od naše prejšnje loterije, bi jih kupila.
Stori, kakor najbolje znaš in moreš.
Pozdravi mamico. Pogum! Bog naj vas vse blagoslovi.
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Iz Milana mu je gospa Evgenija Radice Marietti Fossati poslala dar v zahvalo
Mariji Pomočnici za ozdravitev hčerke. Hkrati mu je poročala o smrti svojega tas-
ta. On ji je takole odgovoril:
Velezaslužna gospa!
4. marca 1875
Zahvaljujem se iz vsega srca vaši uglednosti in z vami vašemu gospodu soprogu za
vsoto 200 frankov, ki ste jih poslali za okrasitev cerkve Marije Pomočnice kot zahvalo
za ozdravitev vaše hčerke. Prepričan sem, da bo milost popolna. Vsekakor se vas bom
vsak dan spominjal pri sveti maši, medtem ko bodo naši dečki skupaj z nami molili
pri oltarju Marije Pomočnice.
Žal sem že od drugod zvedel za smrt vašega tasta in smo takoj opravili molitve za
večni pokoj njegove duše. Menim, da nam ni treba imeti skrbi za njegovo večno zveli-
čanje, kajti krščansko življenje, ki ga je vedno živel, nam to zagotavlja.
Zahvaljujem se vam za voščila in prosim Boga, da bi jih stokratno razlil na vas in na
vso vašo družino.
Če boste imeli priložnost videti svojo svakinjo gospo Alojzijo, vas prosim, da jo pozdravite.
Z globoko hvaležnostjo imam čast, da se smem imenovati vaše uglednosti najvdanej-
ši služabnik. Duh. Janez Bosko
Ista gospa mu je poslala še drugi dar. On pa ji je zagotavljal, da če mu bo še
nadalje pomagala s svojo krščansko ljubeznijo, bo prejela veliko milosti.
Veleugledna gospa!
Prejel sem 25 frankov, ki jih vaša uglednost dobrohotno daruje za cerkev Marije Po-
močnice. Lepo se vam zahvaljujem in presveta Devica vam bo poplačala z denarjem,
ki nikdar ne izgubi vrednosti.
Ne bom nehal moliti in tudi naši dečki bodo še naprej molili pri oltarju Marije Po-
močnice, zlasti za vaše otroke, ki upam, da jih bo Bog ohranil v svoji milosti in naredil
iz njih dobre kristjane tudi danes, v tem tako pokvarjenem svetu.
Vi nam še naprej pomagajte s svojo krščansko ljubeznijo, medtem ko bomo mi nada-
ljevali naše molitve in bo tudi Bog povečal svojo milost.
Gospod naj podeli vse najboljše vam in vaši družini. Molite zame, ki se imam v J. K. za
vašega ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 14. aprila 1873
Malo pozneje mu je sporočila, da ji je zbolel eden izmed otrok, in on ji je za-
gotovil, da ji ga bo Gospod popolnoma ozdravil.
Velespoštovana gospa!
5. maja 1873
Takoj smo začeli opravljati tridnevnico pri oltarju Marije Pomočnice za vašega otro-

74.2 Page 732

▲back to top


732
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ka in bomo molili še naprej. Upajmo, da nam bo Bog podaril zaželeno milost. Menim
celo, da je milost v tem trenutku že popolnoma izpolnjena.
Odgovarjam z zamudo, ker sem bil odsoten. Moliti pa smo začeli takoj, ko smo dobili
vaše sporočilo.
Bog naj blagoslovi vas, vašega moža in vso vašo družino. Molite tudi za mojo ubogo
dušo, ki se imam za vašega ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
Meseca junija ji je zbolela hčerka. Don Bosko je odločil, da naj opravljajo bla-
goslov in molijo zanjo.
Velezaslužna gospa Radice!
Turin, 5. junija 1873
Zelo mi je hudo, da je vaša hčerka bolna. Pa se ne vznemirjajte, samo zaupajte v prip-
rošnjo Marije Pomočnice. Odločili smo se za devetdnevnico, ki jo bomo začeli danes
zvečer pri oltarju Marije Pomočnice. Vsak večer bomo podelili blagoslov z Najsvetej-
šim in opravili posebne molitve. Bog naj blagoslovi vas in vso vašo družino. Molite
tudi za mojo ubogo dušo in me imejte v J. K. za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
P. S.: Prosim vas, da izročite moje pozdrave gospe L. Vittadini, ko boste imeli priložnost.
Pobožna in goreča rimska gospa Matilda Sigismondi, žena Aleksandra, major-
doma, upravitelja Plemenitih oblatk v Tor de‘ Specchi in tako v tesni zvezi z mater-
jo Galeffi, njihovo predstojnico – katere gost je bil tri in pol mesece, ko je bil v Rimu
leta 1874 –, je trpela od zasoplosti zaradi aritmije srca in se je zato priporočila
don Boskovim molitvam. Don Bosko ji je priporočil, da naj vsak dan vse do velike
noči zmoli tri očenaše in trikrat pozdravljena Kraljica, kot je imel navado svetovati.
Gospa je ubogala in 13. aprila mu je pisala, da se počuti malo bolje, vendar se še ni
znebila razbijanja srca, ki jo je mučilo ob vsakem najmanjšem naporu. Vendar ji je
bilo bolje na praznik sv. Jožefa, kakor ji je don Bosko zagotovil. Prosil jo je:
Velecenjena gospa!
Turin, 16. aprila 1873
Nekatere milosti Bog podeli samo s pogojem nenehne molitve. Zdi se mi, da je to tak
primer.
Zato bomo še naprej molili. Tudi vi nadaljujte svoje molitve, toda biti morajo polne
vere. Tedaj bomo prejeli zaželeno milost.
Če ne bo slabega vremena, pojdite vsak dan peš na kratek sprehod. To bo zelo koristilo.
Bodite tako dobri in sporočite materi predstojnici, da če ima še neuporabljene srečke
loterije, naj mi jih pošlje, kajti žrebanje smo odložili za kak dan. Lepo jo pozdravite!
Bog naj blagoslovi vas, vašega soproga in obema naj podeli vse dobro. Imejte me v J.
K. za najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Mesec dni pozneje mu je gospa poslala dar zaradi postopnega izboljšanja in
on ji je v zahvalnem pismu priporočil, da naj pomiri mater predstojnico Plemeni-
tih oblatk, kajti njihove hiše ne bo doletela usoda mnogih drugih redovnih hiš, ki
so jih po vrsti razlaščevali.

74.3 Page 733

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
733
Velezaslužna gospa!
Turin, 22. 5. 1873
Prejel sem vaše pismo in 50 frankov, ki jih darujete za uboge dečke. Iz srca se vam
zahvaljujem. Zelo me veseli, da se je vaše zdravje izboljšalo. Pogum, vera in molitev!
Tudi mi bomo še naprej molili.
Če vam ni preveč neprijetno, povejte materi predstojnici, da naj bo vesela, da naj se
ničesar ne boji. Hudič bi vam rad dal brco, toda mati Božja Marija ga bo z udarcem
svoje železne palice uničila. Mi tukaj molimo zanjo.
Prisrčne pozdrave gospodu soprogu. Bog naj vaju oba blagoslovi in vaju ohrani v
zdravju in svoji milosti. Molite tudi za mojo ubogo dušo in me polnega hvaležnosti
imejte za vaše uglednosti ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
Vedno je bil v zelo prisrčnih odnosih z mons. De Gaudencijem, škofom v Vi-
gevanu, ki mu je poročal o svojih težavah. Točno mu je poročal tudi o njegovem
nečaku, gojencu v Lanzu.
Velečastiti in predragi monsinjor!
Zelo sem si želel spremljati p. Belasia v Vigevano, toda neka nujna zadeva me je pok-
licala v Ligurijo. Niti na poti nazaj se nisem mogel ustaviti. Vendar bi mi bilo ljubo, če
bi mogel z vami govoriti o več zadevah. Upam, da bom kak dan le zmogel, ‚si Dominus
dederit‘ (če bo Gospod dal).
Odgovor z ministrstva kaže, koliko so vredne človeške obljube.
Sem v Lanzu. Videl sem vašega načaka in z njim govoril. Zdravje mu odlično služi.
Predstojniki si prizadevajo dobiti iz njega tisto, kar želite vi – dobrega kristjana.
Pošljite mu poseben blagoslov.
Zelo potrebujem vaših molitev in v globokem spoštovanju se imam za vaše velečasti-
te ekscelence najvdanejšega služabnika in prijatelja.
9. 5. 73
duh. Janez Bosko
Tiste dni se je moral zaradi pomembnih opravkov odpraviti v Ligurijo. Upo-
rabil je priložnost, da je obiskal več domov. Ko se je vrnil v Turin, je dobil tri nove
avtoritativne ukaze svojega nadškofa, on pa se je odpravil, kakor so rekli, za tri
dni v Borgo San Martino na duhovni oddih in se vrnil v oratorij za začetek de-
vetdnevnice k Mariji Pomočnici, katere spored so podali v obliki okrožnice.225
Ta slovesnost je bila zanj izredna priložnost, da je izkazal hvaležnost svojim
dobrotnikom. Grofici Uguccioni je pisal:
Draga moja mama!
Ne vem, ali bomo letos imeli srečo, da bo med nami naša dobra mama. Za vsak pri-
mer sem v tej devetdnevnici določil dneve, ko bomo molili za vas, za gospoda Tomaža
in za vso vašo družino, zlasti še za bolnico. Zvedel sem, da se ji stanje izboljšuje, in se
za to zahvaljujem Bogu. Prosim vas, da bi mi v primeru vašega obiska to sporočili v
225 Prim. Dodatek št. 1.

74.4 Page 734

▲back to top


734
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
nekaj vrsticah. Cela naša družina – 6.600 fantov – vam želi veliko nebeških blagoslo-
vov in jaz, ki se čutim najbolj dolžnega, vam iz vsega srca izrekam blagoslov, medtem
ko priporočam svojo ubogo dušo vašim molitvam. V globoki hvaležnosti vaše ugled-
nosti najvdanejši služabnik duh. Janez Bosko.
Turin, 18. 5. 1873
Navadno je tiste dni povabil k mizi razne plemenite družine in jim ponudil v
pokušnjo prve jagode, ki so prihajale iz Borga San Martino. Grofu komendatorju
Frančišku Viancinu di Viancino je poslal naslednje povabilo:
Predragi gospod grof!
Jutri bodo nekateri vaši znanci prišli v oratorij jest jagode iz San Martina. Družina
Fassati, priorka grofica Callori, grof Corsi, baron Blanko bi sedeli pri isti mizi. Vsi
želimo, da bi prišla tudi vaša predraga uglednost s svojo gospo soprogo. Kaj pravi-
te, gospod grof? Začelo bi se ob pol petih. Nikakršnega strahu niti zaradi kraja niti
zaradi oseb!
Upam, da boste v čast Mariji Pomočnici prenesli to motnjo. Prosim Boga, da bi vam v
svoji dobroti naklonil vse dobro, medtem ko imam čast, da se imenujem v hvaležnosti
za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Oratorij, 21. maja 1873
Dne 24. maja je zbral pri mizi druge dobrotnike z namenom, da bi jim pokazal
svojo hvaležnost in ohranil v njih živ plamen dobrodelnosti.
Slovesnost praznika je bila prav častna.
P. Sekund Franco je sprejel povabilo, da je pridigal devetdnevnico v obliki
duhovnih vaj, kakor ob misijonih, da bi tako dosegli, kot je pisala Unità Cattolica,
čim večji duhovni napredek.
Dne 24. maja so izvedli veličastno mašo z velikim orkestrom maestra De
Vecchija in zvečer po večernicah so izvajali antifono Sancta Maria don Janeza Cag-
liera s tremi različnimi zbori kot Tu es Petrus, ki so ga izvedli v Rimu leta 1867.
V nedeljo 25. maja so ponovili vse slovesne obrede, ker so obhajali obletnico
smrti sv. Gregorja Velikega. Opravili so tudi slovesno tridnevnico kot pripravo na
romanje v Oropo, ki se ga je udeležilo osem tisoč ljudi.
Da bi praznik bolj popestrili, so od 23. do 25. maja v prostih urah, ko ni bilo
v cerkvi svetih obredov, pripravili na oratorijskem dvorišču glasbene koncerte,
gledališke predstave in sejem drobnarij v korist cerkve in zavoda.
Dne 24. maja se zgodilo nekaj posebnega, o čemer je don Bosko pisal tudi v
Katoliškem branju226 v njemu značilnem slogu, se pravi izključno v čast Marije
Pomočnice, medtem ko je samega sebe postavil popolnoma v senco:
Dne 24. maja leta 1873, na dan praznika Marije Pomočnice, se je neki mlad
častnik predstavil ravnatelju oratorija in mu z obupanim obrazom, ki ga je po-
pačila bolečina, in z besedami, ki jih je prekinjal jok, pripovedoval, da je doma v
226 Prim. Maria Ausiliatrice col racconto di alcune grazie, str. 167.

74.5 Page 735

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
735
zadnjih vzdihljajih njegova žena, ki je že dolga leta bolna. Prosil in moledoval je,
da bi storil, kar ve in zmore za njegovo bolno ženo.
Ravnatelj mu je izrazil svoje sožalje, in ker je videl v njem najboljše razpolo-
ženje, ga je povabil, da bi pokleknil in bi skupaj zmolila nekaj molitev v čast Mariji
Pomočnici za umirajočo. Nato ga je odslovil.
Ni pretekla niti ena ura in častnik se je vrnil s hitrimi koraki ves žareč v obraz.
Rekli so mu, da je ravnatelj v tistem trenutku v družbi hišnih dobrotnikov, ki so se
zbrali ob svečanem prazniku, in da zato ne more govoriti z njim.
»Povejte mu moje ime, je odvrnil častnik, in recite mu, da mu moram nujno
povedati samo eno besedo.«
Ko je ravnatelj zvedel, da ga nekdo tako nujno išče, se je odpravil k častniku.
Ko ga je ta zagledal, je žareč od veselja vzkliknil:
»Ko sem odšel od tu, sem tekel domov. Toda glej, čudež! Ženi, ki sem jo pustil
umirajočo v postelji, so v trenutku popustile vse bolečine in se ji vrnila moč, pro-
sila je za obleko, in ko sem se vrnil, sem jo našel sicer slabotno, vendar popolno-
ma zdravo.«
Ko je tako navdušeno pripovedoval svoje globoko občutje, je potegnil iz žepa
bogato zlato zapestnico in izjavil: »To je moj poročni dar ženi. Oba jo darujeva iz
vsega srca Mariji Pomočnici, ki ji pripisujeva to ozdravljenje.«
Ravnatelj se je nekaj minut pozneje vrnil k zbranim v sobani in jim pokazal
zapestnico, rekoč: »Glejte znamenje hvaležnosti za milost, ki jo je nekdo prav na
dan, ko obhajamo praznik Marije Pomočnice, prejel na njeno priprošnjo.«
Ta dan mu je Gospod začel dajati posebna razsvetljenja v korist Cerkve in
narodov, ki so se ponovila 24. junija. Kakor lahko razberemo iz naslova »24. maj –
24. junij 1873« in iz pisma, ki ga je poslal avstrijskemu cesarju.227
Toda denarni položaj je ostal še naprej zelo težek.
»Naši finančni viri,« je pisal materi Galeffi, predstojnici Plemenitih oblatk v Tor
de‘ Specchi, »so še vedno popolnoma izčrpani.« Hkrati pa ji je poročal o dveh du-
hovnikih iz Genove: o enem z velikodušnim srcem, ki je salezijanski družbi zapustil
svojo dediščino, in o drugem muhastem, pravem »vulkanu«, ki je vse pokvaril.
Velečastita mati!
Turin, 2. junija 1873
Po pošti sem prejel 600 frankov. Prišli so v najbolj pravem trenutku, ker smo do kon-
ca izčrpali naše uboge finance. Vse naj bo v večjo Božjo slavo in v telesno korist naših
fantov in seveda v moralno korist oblatk v Torre de‘ Specchi.
Kar se tiče pisem Ricchinija iz Genove, sem takoj odposlal zadevni dopis. Ta je pismo
že pokazal nekemu našemu duhovniku, ki pa ni bil uveden v zadevo in je takoj zavrnil
ime pisca, kar pa ni imelo nikakršnih posledic. Treba je razlikovati dva Ricchinija.
Prvi je Angel odličnega vedenja, drugi je Pavel vulkanska glava. Vmešal sem se v to
227 Prim. Prvi del, 5) Poseben dar, 13.

74.6 Page 736

▲back to top


736
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
zadevo v času, ko sem bil v Rimu in sem menil, da je vse urejeno. Toda prenagljeno
Pavlovo pismo in gospa Roza Gattorno, ki ni odgovorila, sta vse zmešala. Sedaj je vse
na sodišču z vsem pohujšanjem, ki sem ga hotel preprečiti.
Vi se za nobeno ceno ne mešajte v to zadevo niti ne odgovarjajte nikomur. Vendar ne
bi bilo nespametno, da bi pisma, ki bi jih prejeli v tej zadevi, najprej prebrali, potem
za sežgali, kajti kot predstojnici redovne družbe je koristno, če ve, kaj govorijo ljudje
in kakšne načrte pripravljajo.
Vse najboljše vam, gospa mati, vsej vaši družini in gospe Beppini. Medtem ko se pripo-
ročam v molitev vam vsem, se imam v J. K. za ponižnega in najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Beppina je bila nečakinja svetega očeta in je stanovala na griču plemenitih
oblatk. Tega leta 4. junija so ona, markiza Villarios in mati Galeffi poslale brzojav-
no položnico v pomoč ustanovi. Ko se ji je don Bosko zahvaljeval – medtem ko je
menil, da je take pošiljke bolje odpravljati v priporočenih pismih –, ji je svetoval,
naj si ona in vse njene hčerke obesijo okoli vratu svetinjico Marije Pomočnice in
vsak dan zmolijo eno pozdravljena Kraljica. Zagotovil ji je, da nobena ne bo zbole-
la za kolero, ki je začela tiste dni razsajati v tistih krajih. Obenem jo je miril, da naj
si s prihodnostjo svoje ustanove ne beli glave, ker je ne bodo zasedli.
Velezaslužna gospa predstojnica!
Turin, 29. 6. 1873
Ne vem, ali je gospa Amalija Graziani v Rimu ali ne. Vi to gotovo veste. Če je ni v Rimu,
pošljite to pismo na njen naslov.
Časopisi poročajo o primerih kolere, ki se je pojavila v Rimu. Prav nič se ne vzne-
mirjajte. Obesite okoli vratu svojim hčeram svetinjico Marije Pomočnice in uvedite
molitev enkrat pozdravljena Kraljica vsak dan, dokler nevarnost ne bo izginila. Za-
gotovite svojim hčerkam, da ne bo nobena zbolela, če bodo le zaupale v Marijo.
Prejel sem vašo, Beppinino in markize Villarios pošiljko. Sprejeli smo jo s ploskanjem
in ob zvokih godbe in se vam vsem zahvaljujem za tako ljubeznivost.
Ko nam boste pošiljali denar, se mi zdi bolj primerno, da to storite v priporočenem
pismu. V tem vam bo mogel svetovati g. Sigismondi, ki se zelo dobro spozna na poštne
zadeve. Tako nihče ne bo vedel za naše zadeve.
Upam, da je v Torre de‘ Specchi vse mirno. Če bi se zgodilo kaj neprijetnega, se ne vzne-
mirjajte, ker ni nič drugega kot hudičeva brca, ki ne bo naredila nikakršne škode.
Ko mi boste pisali, mi, prosim, sporočite novice o markizi Villarios, Rozi Mercurelli, o
gospe Mariji Zaverii in o vsej vaši hiši. Bog naj vas vse blagoslovi in molite zame, ki se
imam v globoki hvaležnosti za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
P. S.: Rečeno mi je bilo, da hoče gospa Beppina za vsako ceno postati sveta. Je to res?
Na predvečer praznika sv. Janeza je izvedel, da je zbolela grofica Callori. Takoj
ji je poslal podobico Deteta Jezusa z zagotovilom, da bodo naslednjega dne vsi
gojenci opravili sveto obhajilo za njeno zdravje in da jo bo obiskal.

74.7 Page 737

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
737
Draga moja mama!
Turin, 23. junija 1873
Don Durando mi je sporočil, da je moja dobra mama bolna. Zelo mi je hudo. Pošiljam
vam Dete Jezusa, da vam prinese blagoslov in vam pove, da bodo jutri vsi naši dečki
za vas opravili sveto obhajilo.
Če boste v sredo popoldne doma, vas bom obiskal. Če boste pa morali odpotovati, vas
prosim, da mi z besedico sporočite, in bom prišel jutri za kako uro.
Bog naj vas blagoslovi, draga moja mama, in z vami vso vašo družino. Imejte me v
moji hvaležnosti do vaše uglednosti za ponižnega porednega sina.
duh. Janez Bosko
Niso nam ohranjeni posebni spomini na praznik sv. Janeza, razen nekaj go-
vorov, ki so mu jih prebrali in izročili. Eden izmed fantov prazničnega oratorija je
napisal takole:
Čuj, dobri oče, tudi jaz sem se
danes naučil lep govor,
in da bi ti ga povedal,
sem tekel kakor veter,
toda usoda mi ni bila naklonjena.
Ko sem prisopihal, sem vse pozabil.
Zapomnil sem si samo: Rad te imam!
Ohranila se nam je tudi himna za njegov god, vendar brez letnice izvedbe.
Podajamo jo v dodatku. Prepričani smo, da je iz leta 1873.228
Ni nam ohranjen niti namig o napovedi iz prejšnjega leta glede dogajanja v
Cerkvi: »V tem letu (1872–73) bomo doživeli eno solzo in en nasmeh.« Vendar
lahko sklepamo na zaprtje redovnih hiš v Rimski pokrajini v moči kraljevskega
pooblastila, ki ga je kralj podpisal 19. junija 1873 v Turinu, in na upanje za dober
uspeh razgovorov za škofovske oskrbnine oziroma na uslišanje molitev vernikov
za ozdravljenje svetega očeta. Tudi neka pesem, ki jo je ne vem katerega leta spe-
snil don Lemoyne, se končuje takole:
Nekega dne si nam rekel, da nam Gospod pripravlja
grenko solzo in ljubezniv nasmeh.
Tvoj žalostni jok je pretresel moje srce,
toda kdaj je nastopil dan radosti in veselja?
Godovni dan mojega dragega očeta
naj bo dan radosti, ki ga je obljubil Gospod,
žalostni dan pa odvrni od nas, o dobri Jezus.
Ker so bile znane stiske, v katerih je bil, je p. Oreglia Družbe Jezusove s pot-
rebnim dovoljenjem predstojnikov in da bi mu pokazal svojo dobro voljo, da bi
mu pomagal, kolikor mu je bilo mogoče, poslal volilo grofa Cezarja Arnauda di S.
228 Glej Dodatek št. 2.

74.8 Page 738

▲back to top


738
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Salvatore in grofice njegove matere v skupni vrednosti 900 lir z obveznostjo, da
bi opravili 400 maš.
Nemalo sitnosti mu je povzročila tudi šolska oblast zaradi nakupa stavbe za
zavod v Borgu S. Martino.
Dne 3. junija 1873 je pisal grofu Avgustu Gazelliju:
Predragi gospod grof!
Pošiljam vam promemorijo o napaki, do katere je dejansko prišlo ob nakupu palače
gospoda markiza Scarampija v Borgu S. Martino.
V pogodbi se govori o nakupu v celoti in deloma. V dogovorih pred, med in po podpisu
pogodbe se je vedno govorilo, da so oboki iz opeke in ne iz zemlje. Kot z zmoto ni mo-
goče plačati dolga, tudi zmota ne postane resnica. Brez krivde in brez vednosti obeh
strani je bilo prodano in kupljeno neobstoječe blago. Zato iz neresničnega dejstva ne
more priti jasna obveznost, kot bi bilo, če bi morali plačati oboke, ki jih ni.
Nimam namena, da bi se za to tožaril; prodajalec je pripravljen sprejeti sodbo grofa
Gazzelija, ki bi jo izrekla vaša uglednost in markiz ali bolje vitez Klemen di Villanova,
in jaz sprejemam to razsodbo ne glede na to, kako se bo glasila. Upam, da bo tako
storila tudi druga stran, ker smo se o vsej zadevi tako domenili.
Naj še omenim, da je ta pogodba dajala prednost prodajalcu, na drugi strani pa je
ustanova, ki živi od javne dobrodelnosti, zato upam, da bo naletela na razumevanje
prodajalca.
Vi pa sprejmite to ustanovo med dobrodelna dela, ki jih opravljate, in jaz bom prosil
Boga, da vam pripravi zasluženo plačilo v domovini z blaženimi, v nebesih. Se razu-
me, da bo z vami tudi grofica vaša žena.
Priporočam vam, da bi izbrali najugodnejši čas za pogovor z zgoraj omenjenim vite-
zom Klemnom, in če lahko jaz kaj storim, mi recite samo besedico.
Medtem ko se priporočam dobroti vaših svetih molitev, se izpovedujem poln hvale-
žnosti za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
3. junij 1873
P. S.: Prilagam dvoje dopisov o prevozu pohištva palače. Neprijetnost se je zgodila,
ker je inventar opravil prodajalec sam po prodaji. Opremo so pripeljali, ne da bi bil
kupec navzoč. Tako popis inventarja kakor prevoz bi se morala opraviti ob navzoč-
nosti obeh strani pogodbe.
Tudi to prepuščamo dobri presoji gospoda viteza Klemna di Villanova.
Grof mu je vrnil poročilo in ga obvestil, da je markiz Villanova pripravljen
na podaritev, potem ko bi plačal vse obroke, in edinole iz dobrohotnosti, nikakor
pa ne kot odškodnino, in dodal, da bi bil dogovor o povračilu škode zaradi zloma
obokov in izgradnje novih preprosto nemogoč.
Da bi uredili težave s šolsko oblastjo, je don Bosko govoril s šolskim nad-
zornikom Rhojem, svojim prijateljem, ki mu je zagotovil, da on ne povzroča ni-
kakršne težave. Don Bosko je to sporočil ravnatelju.

74.9 Page 739

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
739
Predragi don Bonetti!
Govoril sem s šolskim nadzornikom Alessandrie Rhojem in razšla sva se kot dob-
ra prijatelja. Da ne bo prerekanja, sem sprejel opozorilo, da se ne potrdi Albanova
prošnja. Izročil mi je tozadevne listine. Bomo videli, kako je mogoče stvar rešiti.
Zagotovil mi je, da dokler bo on na tem mestu, ne bomo imeli težav. Omenil mi je mož-
nost obiska, da bi ugotovili, ali mogoče postelje niso preveč blizu druga drugi. To mi je
povedal zaupno, čeprav šolski svet še ni izrekel nobene sodbe. Rekel mi je, da so prire-
dili inšpekcijo v občinskem zavodu v Acquiju zaradi nemoralnosti med gojenci in sveto-
val: uredi, da se gojenci s svoje postelje ne bodo mogli z rokami dotikati drugih.
Dodal je še, kako se srečuje z ljudmi brez verskih načel, in da bi bili nekateri zelo
zadovoljni, če bi ga mogli spraviti v težave.
O drugem se bova dogovorila ustno.
Upam, da si izpolnil vsa priporočila, ki sem jih skupno podal, zlasti popolno prepus-
titev discipline prefektu.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me za najvdanejšega v J. K. Duh. Janez Bosko
Alessandria, 19. 6 1873
Župan Zavattaro mu je sporočil, da namerava markiz Fernand Scarampi di
Villanova prodati drevored, ki od zavoda vodi k železniški postaji. Po don Bonetti-
ju je sporočil, da če ga hoče kupiti občina, naj to stori.
Še vedno je bil v hudih denarnih stiskah in pred velikimi izdatki.
Dne 15. julija je Karlu Buzzettiju izročil 84.000 lir za izdatke za novo hišo
za laboratorij vzdolž Vie Cottolengo, za podaljšanje kora in izgradnjo zakristije
cerkve Marije Pomočnice, za obzidje oratorija sv. Alojzija in za drugo obzidje vrta
za oratorijem sv. Frančiška Saleškega; in čim prej naj bi plačal drugih 15.000 za
nakup hiše Coriasco. Nujno je moral na vsak način iskati denarno pomoč.
Občinski tajnik vitez Karel Fava ga je prosil, da bi sv. očetu poslal ponižno
prošnjo za poseben blagoslov. Dne 1. julija je vložil prošnjo kardinalu Antonelliju.
Ker je dobil hiter odgovor, da je »njegova svetost zaradi prosilčeve vere« podelila
»njemu in zlasti še soprogi Annetti apostolski blagoslov«, je 16. julija to sporočil
vitezu:
Velecenjeni gospod vitez!
Hitim, da vam pošljem pismo, ki sem ga v tem trenutku prejel iz Rima. Zelo mi je
drago, da je kardinal Antonelli tako naglo rešil prošnjo.
Bog naj podeli vse najboljše vam in vaši gospe soprogi in vaju napolni z vsemi ne-
beškimi blagoslovi. Imejte me, globoko hvaležnega vaši velecenjeni uglednosti, za
ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 16. julija 1873
Avguštin Anzini, gojenec oratorija, se je tiste dni mudil v zavodu v Lanzu.
Želel je vstopiti v salezijansko družbo, vendar je bil v dvomih zaradi svojega sla-
botnega zdravja, kar je tudi omenil don Bosku. Dobil je naslednji odgovor:

74.10 Page 740

▲back to top


740
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Predragi Anzini!
Bodi miren. Ko se bova osebno pogovorila, bova stvari uredila tako, da bo dobro za
ta in oni svet. Veselje, molitev, sveto obhajilo naj bodo naša opora.
Bog naj te blagoslovi in moli zame, ki sem tvoj v J. K. najvdanejši prijatelj.
Turin, 20. 7. 1873
duh. Janez Bosko
Lovrencini Mazè de la Roche, ki ga je vpraševala, kje bi lahko preživela kak
miren dan počitka, je svetoval, naj gre v Alassio v hotel London. Pisal ji je:
Gospa Lovrencina!
Hotel sem te poslati v nebesa, pa si se znašla v vicah. To je bilo potrebno, da te prepri-
čamo, da ne išči nesmiselno vrtnic tukaj na zemlji. Veliko jih je, toda s takimi trni, da
je bolje, da jih ne najdemo. Toda Bog bo poplačal vse s čistim zlatom.
Tudi sedaj še ne morem iti v Alassio, ker me bolezen iz prejšnjega leta ne pusti pri
miru ne podnevi ne ponoči. Vse bo minilo. Če hočeš napisati pismo, bi bile prav. …
Videl sem mamico, ki je bila kljub njenim običajnim težavam dobro razpoložena.
Pri meni je bila grofica Corsi, mi veliko govorila o tebi in mi naročila pozdrave zate.
Sedaj je na deželi v Torre di Bairo.
Pojdi in obišči don Cerrutija in mu reci, da bom vsaj pred koncem šolskega leta prišel
k njemu na obisk. Če potrebuješ denar, ga prosi pri njem, saj ga ima. Občinska uprava
mu je dala veliko vsoto.
Pozdravi gospo, ki ti jo je Bog dal za angela varuha. Bog naj vaju obe blagoslovi. Moli
zame, ki sem v J. K. ponižni služabnik. Duh. Janez Bosko
Turin, 22. 7. 73
Don Cerrutiju je občinska uprava plačala dolg, ki je že zdavnaj zapadel.
Kar je nakazano s pikami, je bilo nečitljivo. Kakor nam je povedala sama go-
spodična, ki nam je izročila pismo, je bil napisan neki poseben namig, ki ni bil
preveč v čast mons. Gastaldiju, njenemu stricu. Verjetno je šlo za besede, ki jih je
izrekel na njegov račun.
Ker se je neka družina znašla v veliki stiski, je don Bosko dovolil nekemu go-
jencu oratorija, da se je zatekel naravnost k svetemu očetu, ki je naročil kardinalu
Berardiju, da naj se s primerom točno seznani, in mu potem poslal dvesto lir.
Don Bosko je poslal poročilo časopisu Unità Cattolica, ki ga je objavila dne
26. julija.
Nov in ljubezniv dokaz krščanske ljubezni našega svetega očeta Pija IX.
Zdi se nemogoče, da bi se en človek mogel zanimati za toliko stvari in toliko dežel ter
toliko različnih razmer ljudi. Vsakodnevni dogodki so priča tega in eden izmed teh to
potrjuje. Med dečki, zbranimi v domu, imenovanem Oratorij sv. Frančiška Saleškega,
je gojenec (Jožef Avalle), ki je gnan od revščine, v kateri je njegova družina, pisal
svetemu očetu in mu predstavil svoj položaj. Povedal je, kako on sicer živi zelo lepo,
ker je v zavodu, kjer ni le velikodušno preskrbljen z vsem potrebnim, temveč ima tudi

75 Pages 741-750

▲back to top


75.1 Page 741

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
741
odlično vzgojo in dobro šolo. Vendar pravi, da ga zelo žalosti položaj njegovih staršev
in njegovega devetletnega brata, ki živi v čisto drugačnih življenjskih razmerah kot
on, pač zato, ker vsi skupaj nimajo najpotrebnejšega.
Pismo je kot poštna pošiljka prišlo naravnost v roke svetenju očetu, ki ga je to
preprosto pisanje globoko presunilo. Toda velikodušnost je bila povezana s pre-
vidnostjo, zato je sveti oče naročil kardinalu Berardiju, naj se prepriča, ali je res vse
tako. Izkazalo se je, da je vse res, in dobri papež je takoj poslal 200 lir v pomoč. S tem
denarjem so mogli končno urediti vzgojo dečka, ki so ga sprejeli v čudovito ustanovo
Cottolengo. Tako ima Turin eno družino več, ki poveličuje neizčrpno dobroto Pija
IX., ki nam kaže, kako uporablja novčič svetega Petra in daje vsem ljudem na zemlji
zgled, kako je mogoče koristno uporabiti denar, zlasti v pomoč najbolj nesrečnim.
Naslednji dan so teologu Jakobu Margottiju predstavili veličasten album z na-
pisom v zlatih črkah »Teologu Jakobu Margottiju ob 25-letnici njegove obrambe
Božje zadeve s časnikarstvom« in z mnogimi podpisi uglednih in velezaslužnih
italijanskih in inozemskih osebnosti, ki enoglasno spodbujajo, naj po petindvaj-
setih letih časopisnega boja nadaljuje pogumno začeto pot. Teolog je odprl album
in bil ves presenečen, ko je na prvem listu prebral besede svetega očeta: Povedal
je besede, ki niso bile vsem všeč, toda resnične. Ne zato, da bi pripovedoval bajke,
temveč za potrditev resnice. Mnoge je poučil poti pravičnosti. Bog naj ga blagos-
lovi in varuje. Papež PIJ IX.229
Zatem je prišel latinski epigraf kardinala Berardija ter najprisrčnejše in nav-
dušene čestitke nadškofov in škofov, Mavra Riccija, patra Secchija, Reggia d‘On-
des, Galluccija Tacconeja in patra Piccirilla, ravnatelja Civiltà Cattolica, markiza
Di Baviera, urednika Osservatore Romano ter mnogih drugih uglednih osebnosti
in uspešnih časnikarjev. Tudi don Bosko se je udeležil počastitve z naslednjimi
besedami.
Častno priznanje
Zaradi prijateljstva, ki me že več desetletij veže na teologa Jakoba Margottija, v po-
častitev katoliških načel, ki jih neustrašeno brani, v povezavi z mnogimi pobožni-
mi, učenimi in slavnimi osebnostmi, ki mu priznavajo čast, v znamenje ponižne, pa
globoke in neuničljive hvaležnosti za blagodati meni in hišam Božje previdnosti, ki
hranijo toliko tam zbranih dečkov, želim slavnemu in močnemu Margottiju dolga
leta življenja v tem času in neskončno plačilo v blaženi večnosti.
duh. Janez Bosko
Dne 26. julija je monsinjor poslal zadnje opombe k zadnjemu primerku kon-
stitucij, ki so jih predložili svetemu očetu meseca marca, medtem ko turinski nad-
škof ni nehal metati polen pod noge. Don Bosko se je sredi toliko opravkov spet
229 Locutus est non placentia, sed vera, non ad fabulas exponendas, sed ad veritatem confirman-
dam, et erudivit multos in semitis justititiae. Deus benedicat illum et protegat. PIUS PP. IX.

75.2 Page 742

▲back to top


742
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
čutil nekoliko slabotnega zdravja. Na srečo so se malo pozneje začele duhovne
vaje v San Ignaziu in od tam je poslal nekaj novic.
Predragi don Rua!
1. Na osnovi nekaterih resnih razlogov don Cerrutija sem določil, da naj se izpiti zač-
nejo nekaj dni prej in bi se šola končala 28. tekočega meseca.
2. V Lanzu bi bilo 4. septembra. Našega bi pripravili 5. Tako bi upoštevali ponovne
prošnje učiteljev. Pomislite in mi sporočite.
3. Dopolni naslov don Alojzija Guanella, župnika v …230.
4. Nekateri so omenili, da bi naše izpite opravljali v Valsaliceju. Govorite z don Dal-
mazzom in ugotovite, ali je to mogoče in primerno.
5. Moje zdravje se je malo izboljšalo. Nizka vročina se namesto opoldne pojavlja zve-
čer, vendar bolj nežno in z manjšim glavobolom. Bomo videli. Tudi tukaj je vroče,
vendar ne tako kot v Turinu.
6. Pismo za župnika vsakega našega gojenca in pismo kot spomin fantom. Preberite in
popravite. Zadnje naj bo tiskano na dvojnem listu na eni strani, na drugi strani naj bodo
spomini, na tretji pa citati iz Svetega pisma v latinščini s prevodom v italijanščino.
Našim fantom v oratoriju
Imej nagovor našim dragim fantom za lahko noč. Reci jim, da naj bodo dobre volje in
pridni. Od tukaj priporočam vse Gospodu in prosim zanje tri S, vendar z veliko zače-
tnico. V nedeljo bom za vas vse, dragi sinovi, v tem svetišču daroval sveto mašo in vi
darujte zame sveto obhajilo. Jaz molim tudi za tiste, ki so šli na izpite.
Tistim, ki se še niso odločili za počitnice, povej, da naj me, če je mogoče, počakajo do
14. tega meseca. Sicer naj se dogovorijo s teboj ali pridejo na duhovne vaje v Lanzo,
kjer bomo vsi dobre volje.
Na teh duhovnih vajah bo 110 gospodov, ki so zares vsi zgledni možje. Ne pustijo me
pri miru niti trenutek in hočejo kar naprej govoriti z menoj.
Bog naj vas ohrani zdrave in v svoji milosti in bodite srečni. Amen.
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Potem mu je ponovno pisal.
Predragi don Rua!
1. Kar se tiče izpitov, naredite, kakor se vam zdi najbolj primerno. Mogoče bi jih nas-
tavili na 28. tega meseca?
2. Don Gras naj gre v Valsalice, vendar govorite z don Dalmazom.
3. Pri vas je vročina, tukaj pa mraz.
4. Nič nisem mogel zvedeti o življenjepisu Peyrona. Vročina ga je zadušila v dimniku.
5. Pošiljam ti nekaj pisem, da jih odpošlješ.
6. Zdravje se mi je očitno izboljšalo. Toda včeraj sem imel še nekaj vročine, ki je tra-
jala nekako štiri ure, brez posledic, razen malo utrujenosti.
Sicer pa je to izreden tečaj duhovnih vaj in vse najlepše napreduje.
230 Božji služabnik don Alojzij Guanella že nekaj let misli, da bi postal redovnik in salezijanec.

75.3 Page 743

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
743
‚In omnibus caritas‘ (v vsem ljubezen). Stori, da bodo vsi, s katerimi govoriš, postali
tvoji prijatelji.
Vse najboljše tebi, don Proveri in vsej družini. Imej me za najvdanejšega v J. K.
San Ignazio, 10. 8. 1873
duh. J. Bosko
Sporoči materi Galeffi, da smo prejeli 800 frankov. Dodaj, da je advokat Ber-
tarelli v Palombari, če ga ni v Rimu.
Sklep šolskega leta so zaradi pomanjkanja sredstev opravili predčasno in raz-
delitev nagrad so opravili 22. avgusta231, gojenci so dobili natisnjene spomine za
počitnice232 s pripombo, da naj se vrnejo 15. oktobra.
Tistega dne je don Bosko pisal grofici Ubaldi Capei Borromeo, Villa Angela,
Monza, ki ga je obvestila o nerodni zadevi nekega dobrega redovnika v zavodu
barnabitov v tistem mestu.
Veleugledna gospa!
Misli, ki jih vaša uglednost izraža o dobrem očetu Ceresi, so tudi moje. Že štiri mesece
prosimo zjutraj in zvečer pri molitvah, da bi se stvar dobro iztekla, in upajmo na
najboljše. Dne 24. in 25. tega meseca bomo podvojili naše molitve in potem bomo vse
položili v Božje roke.
Vedno bom molil za vas, gospa grofica, za vašega sina in za vso vašo družino. Hkra-
ti pa priporočam v vaše molitve svoje uboge dečke (7.000). Preživljamo zelo težka
leta, tako zaradi javne morale kakor zaradi pomanjkanja sredstev za dobrodelne
ustanove. Če vas bo kako dobro naključje pripeljalo v to mesto, vas prosim, da bi nas
počastili s svojim obiskom. Rad bi vam razkazal to našo hišo in novo cerkev Marije
Pomočnice, za katero vem, da jo vi zelo častite.
Bog naj vas blagoslovi in me imejte za vašega vdanega in ponižnega služabnika.
Turin, 22. 8. 1873
duh. Janez Bosko
Ponovna spodbuda mladega Anzinija:
Predragi Anzini!
Bodi miren. Na duhovnih vajah bomo vse uredili. Potrudi se, da boš postal dober kot
sv. Alojzij, vse drugo bom opravil jaz.
Bog naj te blagoslovi. Imej me za najvdanejšega v J. K. duh. Janez Bosko
Pozdravi g. ravnatelja.
Tiste dni je imel razgovor z mons. Gastaldijem zaradi težav, ki jih je še nadalje
povzročal pri dokončni potrditvi konstitucij salezijanske družbe. Odšel je v Mon-
temagno k markizom Fassati Roero di S. Severino in od tam pisal don Rui dvoje
pisem (prvo brez podpisa), ki jasno kažeta, kako je z zadevo.
231 Glej Dodatek št. 3.
232 Glej VIII. del, str. 1031.

75.4 Page 744

▲back to top


744
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Predragi don Rua!
V soboto pride sem na pastoralni obisk škof iz Casala, in če ne bo kakega pomembne-
ga razloga, bom ostal do ponedeljka. Če pride kako pismo iz Rima ali od kod drugod,
pa se ti zdi pomembno, mi ga takoj pošlji.
V vsej tajnosti reci gospodični Lovrencini Mazè, da se je stric jezil, ker so v zavodu v
Alassiu slabo govorili o njem, in zato pismo. Tukaj v hiši Fassati so vsi zdravi, vendar
molite za gospoda markiza, ki je ves v skrbeh zaradi nesreče svojega brata.
Bog naj vse blagoslovi in imej me v J. K.
Montemagno, 27. 8. ‚73
Predragi don Rua!
Pošiljam ti sporočila škofa iz Novare, da jih daš čim prej v tisk. Krtačne odtise pošlji
p. Belasiu v Gozzano. Hoče 60 tisoč izvodov, če številka ni napačna. Ko boste poslali
odtise, vprašajte za točno število.
Na ovoj knjižice postavite oglase naših najbolj znanih knjig.
Do srede se ne morem vrniti domov. V četrtek bom v Racconigiju pridigal o blaženi
Katarini. V petek bom šel Cuneo k nekemu bolniku. Pomagaj si, kakor veš in znaš.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Montemagno, 30. 8. 1873
Dne 3. septembra se je vrnil v oratorij, 4. se je napotil v Raconigi, kjer je imel
slavnostni govor na čast blaženi Katarini Mattei, 5. je bil v Cuneu za praznik Ma-
done dell‘Olmo, kjer je obiskal fratra Evgenija Ricci des Frerres, sina barona Feli-
cijana in Gabriele Beraudo iz Pralorma, dragega in svetega mladeniča pri 24 letih,
bogoslovca, ki so ga zaradi bolezni poslali na počitnice domov. Toda zdravnik je
ugotovil, da so mu bronhiji tako oslabeli, da se lahko vsak trenutek zgodi najhuj-
še. Po prihodu domov je materi, ki jo je vedno vikal, dejal: »Mama, vi boste odslej
moj predstojnik. Naredite iz mene, kar hočete. Povejte mi vsa opozorila, ki mi jih
morate dati (in ji jih je naštel), toda predraga mama, pazite, da ne bom niti pičice
odstopil od pokorščine.«
Bil je angelsko nedolžen, pravi drugi sv. Alojzij.
Nekega dne je mati, ki ga je spremljala na kratkem sprehodu po vrtu in videla,
kako težko hodi, rekla: »Oh, revček, danes si pa res čisto zanič.«
On pa je smeje se odvrnil: »Res, mama, če ne bi bil redovnik, bi se oprl na
tvojo roko, tako sem slab.«
»Oh, to te pa naj kar nič ne moti, sinko. Vedi, da so me imenovali za tvojo bol-
niško strežnico.«
»Da, mama, toda jaz sem najprej redovnik.«
In je šel naprej, ne da bi se opiral na mater.
V življenjepisu tega dragega mladega redovnika, ki ga je napisal p. Hieronim
Raffo iz Družbe Jezusove in ga je 1875 natisnil Speirani, sta opisana dva obiska

75.5 Page 745

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
745
»slavnega« don Boska. Prvi obisk je bil 1866, ko je po prestani težki bolezni odšel
v Pariz, kjer je opravil višje študije na slavni šoli svete Filomene:
»Odhod je bil določen za začetek oktobra. Toda Bog, ki ga je že preizkusil z
boleznijo, mu je hotel po leposlovnih zmagoslavjih dati novo poučitev, ki bi prip-
ravila njegovo dušo za boj proti samoljubju in prihodnjim nevarnostim. Tedaj se
je Evgenij udeležil praznovanja rojstnega dne nekega svojega bratranca na nje-
govem domu. Z bratom Karlom so skakali čez neki jarek, Evgeniju je spodrsnilo,
padel je in si zlomil nogo. Zlom ni bil kaj posebnega, vendar je fant moral za nekaj
tednov v posteljo in njegov odhod v Pariz je postal dvomljiv. To mu je bilo zelo
neljubo in ga je tako bolelo, da je kljub svojemu pogumnemu značaju proti svoji
volji jokal. Tudi nenehno ležanje, ki ga je on štel za lenuharjenje, ga je silno muči-
lo. Toda tu se je pokazala njegova vera in prezir ozira na ljudi. Ko je bil zdrav, je šel
vsako nedeljo k svetemu obhajilu. Ko je bil bolan, ni hotel za nobeno ceno spreme-
niti te svete navade in tako je vsako nedeljo prihajala v njegovo sobo evharistična
ljubezen in napolnila njegovo dušo in srce.
Za to Evgenijevo nesrečo je zvedel don Bosko, sveti duhovnik, ki so ga vsi zelo
cenili tako v Italiji kakor drugje po svetu.
Ker je fanta imel zelo rad in fant njega, ga je šel obiskat. Ne moremo si predsta-
vljati nežnega sočutja, ki ga je pokazal kakor pravi oče, in velikega veselja, ki ga
je čutil fant. Toda Božji mož je skušal storiti dobro njegovi duši, ki jo je Jezus tako
zelo ljubil, to je, še bolj jo vneti v ljubezni do Marije, po kateri mi vsi bolj kot po
čem drugem postanemu dragi neizmerni Ljubezni. Pristopil je k Evgenijevemu
zglavniku s tistim svojim ponižnim krotkim in častitljivim videzom, ki razveselju-
je in osvaja srca, in mu smehljaje se dejal:
»Oh, Bog moj! Dragi sinko, kako mi je žal, da si nisi zlomil še druge noge!«
»Kaj pravite, oče?« je vzkliknil Evgenij.
»Seveda,«je mirno nadaljeval Božji mož. »V tem primeru bi še lažje občudoval
moč Božje matere Marije, ko bi te ozdravila. Končajmo s to rečjo! Pogum, zaupaj
v presveto Devico Marijo in konec meseca se boš lahko odpravil na potovanje.« In
tako je tudi bilo.233
O tem dogodku je don Bertu pripovedovala Evgenijeva mati, ko je bil nekaj
dni v Madonni dell‘Olmo. Od brata Roberta pa je slišal tudi naslednjo izjavo:
»Don Bosko mi je pripovedoval, kako on vidi stvari v prihodnosti. Srca pozna
tako jasno, da je prepričan, da se ne moti: »Mogoče je poseben Božji nagon,« je
dejal, »ki mi ga je dal Gospod.«
Dober dokaz za to imamo v don Boskovem drugem obisku Evgenija, sep-
tembra 1873.
233 Prim. življenje Evgenija Riccija iz Družbe Jezusove, ki ga je napisal eden izmed patrov iste
Jezusove družbe. Turin, Speirani 1871, str. 13-15.

75.6 Page 746

▲back to top


746
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Brat Evgenij je že nekaj tednov bival v vili svojih staršev, ko ga je obiskal
duhovnik Bosko, ki ga je tolažil tukaj na svetu, kot sem vam že zgoraj povedal. Ta
obisk je mlademu redovniku, ki je imel tega Božjega moža nadvse rad, prinesel
veliko veselja. Ko je mati zasebno govorila s pobožnim duhovnikom, mu ni mogla
zakriti svoje bojazni za sina, ki je bil v tako žalostnem stanju. Zdi se, da ji je obzir-
no očital zaradi take bojazni in da premalo upa v njegovo ozdravitev. Ko je potem
don Bosko odšel, je ona rekla Evgeniju: ‚Sinko, ali veš? Zdi se mi, da mi je ta sveti
mož očital, da nimam zadosti zaupanja v tvojo ozdravitev.‘ Pametni mladenič je
dvignil oči k obrazu svoje matere, kakor da bi jo hotel prepričati, ali bo mogla
razumeti, kar ji bo povedal. Nato ji je preprosto odgovoril: ‚Verjetno vam je don
Bosko to povedal, ker ste moja mati. Ko pa je govoril z menoj, ni pozabil, da sem
jaz v prvi vrsti redovnik, in me je vprašal, ali bi bil pripravljen dati Jezusu življe-
nje, če bi me za to prosil. Vprašal sem svoje srce in odvrnil: Popolnoma vseeno mi
je, ali živim ali umrem, želim pa izpolniti Božjo voljo.‘ Tako je Evgenij odgovoril
svoji materi in njegov mili in mirni obraz je povedal veliko več kot besede.«234
Prve dni oktobra so starši Evgenija pripeljali v Turin, kjer je 19. novembra bil
pri sveti maši, ki jo je v sosednji sobi daroval p. Sekund Franco, in prejel sveto ob-
hajilo. Naslednjega jutra pa je, kakor piše njegova mati, prešel, »kakor smo trdno
prepričani, iz Družbe Jezusove, ki se bojuje tukaj na zemlji, v družbo Jezusovo, ki
slavi zmagoslavje v nebesih.«
Iz Cunea se je don Bosko napotil v Nizzo Monferrato v Casino grofice Corsi in
od tam je pisal don Sali, ki je šel v Rim.
Predragi don Sala!
Gospodu grofu Berardiju sem pisal, da sem pripravljen sprejeti posel, če mi da za šest
let prostore v najem brez najemnine. Več kot to ne morem ponuditi.
Če te to pismo dobi še v Rimu, skušaj priti h kardinalu Antonelliju, Berardiju in mons.
Vitelleschiju in jih vprašaj, ali imajo kako naročilo zame. Obišči tudi mater Galeffi, ki
se jezi nate, ker nisi bil pri gospodu Sigismondiju, kakor je bilo dogovorjeno.
Prinesi domov denarce in srečno potovanje. Bog naj te blagoslovi in imej me v J. K. za
najvdanejšega prijatelja. Duh. Bosko
Turin (sic), 8. 9.1973
P. S.: Tisoč pozdravov vsem članom družine Colonna.
Družina Sigismondi, polna občudovanja za svetnika, si je želela, da bi ga mog-
la gostiti, in naslednjega leta so bili vsi veseli, ker je bival pri njih tri mesece in pol.
Don Bosko je izročil don Sali zapečaten zavoj pisem z delovnim priporočilom,
da ga izroči kardinalu Antonelliju. Ko je kardinal dobil zavoj v roke, ga je odprl,
hitro preletel vsebino in don Salo vprašal, ali ga lahko še obišče.
»Grem v Ceccano,« je rekel, »kjer naj bi odprli salezijansko hišo, in preden se
bom vrnil v Turin, se bom oglasil pri vas.«
234 Na istem mestu, str. 204-5.

75.7 Page 747

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
747
»Prav in jaz bom pripravil drugi zavoj, ki ga boste izročili don Bosku.«
Tako je tudi storil. Don Sala je omenil, da so po njegovem mnenju bile v tistem
zavoju listine za škofovske preživnine.
Na nekem izmed teh obiskov v Vatikanu je don Sala srečal papeža, ki se je v
spremstvu nekaterih prelatov odpravljal na sprehod v vatikanske vrtove. Eden
izmed teh je papežu pokazal don Sala in dejal: »Ta je salezijanec.«
Papež se je ustavil, dal don Sali znamenje, naj se približa, in mu dejal: »Oh, ste
od don Boskovih? In kako je don Bosku, kako se počuti?« Nato se je obrnil k svo-
jemu plemenitemu spremstvu in nadaljeval: »Čujte, čujte, gospodje! Don Bosko
ima veliko zavodov in ogromno število fantov. Tukaj se študira, tam pa se dela.«
In je začel zadovoljno pripovedovati, kako je bil don Bosko svoj čas krojač, mizar,
čevljar. Nato je opisoval oratorij v Valdoccu, kjer se na enem koncu sliši ropot
strojev, na drugi strani pa petje, godba, pa spet udarci kladiv in rezanje žag in na
drugi strani pouk v gimnaziji. Don Bosko vodi vse, don Bosko drži vse v redu, don
Bosko priskrbi vsem hrano, pridiga, spoveduje, skrbi za poklice, je duša odmorov,
ki so živahni kot nikjer, dokler ne zazvoni zvonec, ko vsi utihnejo in gre vsak na
svoje mesto.
Velečastiti papež je še na dolgo govoril o don Boskovem apostolatu. Bil je
tako navdušen, da se je jasno videlo, da se spominja časov, ko je tudi on deloval
med mladino, ko je vodil zavoda Tata Giovanni in S. Michele v Ripi.
Potem je ponovil: »Kako je z don Boskom? Je zdrav? Je zdrav?«
Don Sala je bil ves začuden, ko je videl in slišal tako navdušenje svetega očeta
za našega očeta.
Svétnik vrhovnega sveta don Ghivarello je 9. septembra povabil ravnatelje v
oratorij na posvet, ki bi potekal pred duhovnimi vajami. Toda don Bosko je bil še
zunaj Turina in don Francesia v Vignaleju.
Predragi don Rua!
Nizza Monferrato, 9. 9. 1973
V četrtek bom z vlakom iz Cunea prišel v Turin. Šel bom na kosilo v hišo Occelletti,
kamor lahko pošlješ tudi nekaj ravnateljev, ki so že v Turinu. Ti pridi z njimi. Pošlji
tudi koga nadomestit don Francesio, ker bo sicer še moral ostati tam. Ni treba, da je
dober leposlovec, ker mu Emanuel (Callori, ki mu je don Francesia pomagal pri uče-
nju) ne bo dajal nikakršnih nalog. Piši ali povej doktorju vitezu Lanfranchiju, da ga
pričakujem v Lanzu, da tam prebije kakih štirinajst dni. Če hoče vzeti s seboj svojega
starejšega sina, to lahko stori; če bo potem hotel delati, ga bomo pustili popolnoma
pri miru. Sporoči isto T. Pocheninu. Jem, spim, počivam, to je moje delo.
Mama pozdravlja vso hišo in jaz želim vsem nebeškega veselja.
Tvoj vdani v J. K. duh. Janez Bosko
Karel Occelletti, vitez svetega Gregorja Velikega, in njegova sestra Pavlina
Occelletti sta bila don Boskova velika prijatelja in dobrotnika. Karel je že dvanajst
let imel v svoji hiši v Borgu San Salvario pri Porta Nuovi praznični oratorij, ki ga
je obiskovalo več kot 500 dečkov. Kakor grof Cays je tudi on v pozni starosti 21.

75.8 Page 748

▲back to top


748
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
decembra 1878 postal duhovnik in umrl 1881 star 69 let. Naredil je veliko dobre-
ga mladini, obrisal veliko solz in pošiljal velike količine žitaric in kruha v oratorij
v Valdoccu.
V drugi polovici septembra je oratorij in salezijansko družbo doletelo dvoje
zelo težkih izgub.
Dne 9. septembra je v starosti 75 let končal svoje delavno življenje »Božji
služabnik don Janez Borel, vzor duhovnikov, oče revežev, neutruden delavec v
Gospodovem vinogradu zlasti v korist jetnikov in v dobrodelnih ustanovah Zave-
tišča in magdalenk«, ki jih je vodil 34 let. Vsi so ga objokovali, posebno še njegove
hčere, ki so mu hvaležne postavile kamnito ploščo na grobu, kjer počiva njegovo
truplo z vsemi navedenimi pohvalami nekako sredi prvega dela pokopališča, tik
ob grobu Silvija Pellica, v območju grobov ustanove Barolo.
Bralci Biografskih spominov se spominjajo, koliko dobrega jo ta vredni Gos-
podov služabnik storil don Bosku na začetku njegovega apostolata, ko je bil rav-
natelj bolnišnice sv. Filomene in se je bil prisiljen seliti sem in tja, tudi še potem ko
mu je uspelo kupiti ubogo šupo, ki jo je nato spremenil v kapelo in ki jo je »dragi
don Borel blagoslovil 13. aprila 1846, ko se je obhajal drugi velikonočni praznik«.
Podpora, ki jo je ta dajal ustanovi oratorijev, in ponižno don Boskovo priznanje
dajeta slutiti, da je delo zraslo na pobudo duhovnikov, ki so bili zaposleni s sestra-
mi spokornicami svete Marije Magdalene, Zavetišča presvete Device Marije iz
Borgo Dora. Vedeti je treba, da je prošnjo za odprtje prve kapele v oratoriju in
potem druge nove na škofiji vlagal teolog Borel.
Ta možiček nizke postave se je na prvi pogled zdel prava ničla, toda zaradi
njegovega preprostega, ljudskega, skromnega, veselega, ponižnega in ljubeznive-
ga, obenem pa resnega, dostojanstvenega duhovniškega vedenja je bil priljubljen
in spoštovan pri vseh, kajti vsi so v njem občudovali skrajno previdnost, pameten
nasvet, nežno srce, ljubeznivo obnašanje in neutrudno delavnost v dušnem pas-
tirstvu, tako da je bil popolnoma ločen od zemeljskih stvari in potopljen v Božje.
Don Bosko je imel navado ponavljati, da deset dobrih duhovnikov ne bi bilo spo-
sobno opraviti dela, ki ga je opravil don Borel. Skoraj vse nedelje je prihajal popol-
dne pridigat v oratorij. Bil je drugi pravi apostol Turina. Kot blaženi Jožef Cafasso.
Ko je umrl, ni zapustil niti najpotrebnejšega za pogrebne stroške. Nekateri
naši ravnatelji, ki so prišli na zborovanje 9. septembra, so nesli njegovo krsto na
ramah in ga spremljali do groba.
Pogrebne slovesnosti so se udeležili tudi gojenci in oratorijska godba na pi-
hala. To so bili duhovniki, kleriki in fantje, ki jih je don Bosko 1844 videl v sanjah
in mu to povedal.
Spomin na don Borela bo med nami blagoslovljen na veke.
Druga boleča izguba je bila smrt sobrata z večnimi zaobljubami don Petra
Racca, kateheta zavoda v San Pier d‘Areni. Ker se je zdravstveno slabo počutil,
se je med jesenskimi počitnicami odpravil v domači kraj v upanju, da se bo poz-

75.9 Page 749

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
749
dravil. Toda namesto tega je še zelo mlad umrl v Volveri. Don Bosko je nameraval
napisati kratek življenjepis, ker je, tako je menil, »bil goreč duhovnik s čudovito
voljo in nenavadno moralnostjo. Imel je tako veliko željo, da bi delal dobro, da mu
je bilo zelo hudo, ko ni mogel storiti vsega, kar je želel v večjo Božjo slavo. Don
Bosko je prosil duhovniške znance, da bi mu sporočili spodbudne novice, vendar
življenjepis, ne vemo zakaj, ni zagledal luči sveta. Zato se nam zdi primerno, da
navedemo nekaj podatkov.
Duhovnik Nikolaj Marija Lisa je pripovedoval:
Vse od otroških let je bil podoben angelčku. Kako je ljubil angelsko čednost!
Že od nežne starosti je zavračal ne samo vse, kar je bilo naravnost proti čistosti,
temveč tudi vse, kar bi ji moglo biti tudi posredno nevarno. Ni dovolil, da bi ga
ženske poljubljale, temveč se je branil celo lastne matere. Ta prelepa čednost mu
je sijala z obraza, tako da so vsi, ki so ga videli, napovedovali, da bo gotovo uteha
družini in ponos vsega kraja. To je povedal lekarnar Karel Sclaverani, ko ga je vi-
del še v materinem naročju. Tudi teolog Jakob Gribaudi prior je materi priporočil,
naj skuša čuvati to njegovo čednost.
Ko je odrasel, je bil vedno točen pri župnijskem katekizmu in drugih svetih
opravilih v župniji. Ministriral je toliko maš, kolikor je bilo mogoče, in se vedel
nadvse pobožno.
Doma je imel oltarček, ki ga je krasil s soldi, ki so mu jih darovali in ki si jih je
zaslužil s tem, da je hodil na pogrebe. Pred tem oltarjem je opravljal svoje jutra-
nje, večerne in tudi siceršnje molitve. Za župnijsko cerkvijo je stal križ in k njemu
je pogosto zahajal in tam opravljal svoje pobožnosti. Ko je gonil čredo na pašo, je
delal iz drevesne skorje križe, ki jih še danes hranijo.
Ko je začel hoditi v šolo, je bil bolj zaradi pridnosti kot nadarjenosti prvi v
razredu, in to tako v znanju kakor tudi v obnašanju. Po šoli je, medtem ko je pasel
krave, pridno bral. Čudovito dejstvo za takega dečka, ki je v tej starosti najraje
prebiral nabožne knjige, kot so Način kako ljubiti Jezusa in Marijine slave sv. Al-
fonza Ligvorija, Čudovite Božje stvari v svetnikih in v dušah v vicah očeta Rossi-
gnolija iz Družbe Jezusove, o katerem je pozneje trdil, da mu je pomagal odpreti
oči, in ki ga je navdušil, da bi postal svetnik; življenjepise sv. Ignacija Lojolskega,
Frančiška Ksaverija, sv. Frančiška Borgie, sv. Vincencija Pavelskega, bl. Sebastija-
na Valfrèja in drugih.
Med pustom, ko skoraj vsi veseljačijo, je bil zelo zadržan in je imel navado
reči o tistih, ki so se šemili: »To so Judeži, ki križajo Gospoda!«
Zelo je bil usmiljen do revežev in pogosto je dajal polovico kosila, ki mu ga je
pripravila mati, ubogim.
Učitelj don Forzani ga je poučeval osnove latinskega jezika in ga nato poslal
v oratorij, kjer so ga sprejeli v tretji razred gimnazije. Bil je star 15 let in njegov
tovariš don Janez Garino je izpovedal naslednje:
Bilo je leta 1858. Hodil sem v razred profesorja don Janeza Francesie. Tedaj
je nekega jutra vstopil v razred nov gojenec preprostega in krepostnega videza.

75.10 Page 750

▲back to top


750
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ker še nikdar ni bil v kakem zavodu, je bil kmečkega obnašanja, kakor so ljudje, ki
živijo na deželi. Zato so ga nekateri manj krepostni sošolci prezirali in se norčevali
iz njega. Toda mladi Racca se zaradi takega slabega ravnanja ni nikdar pritoževal,
temveč je potrpežljivo prenašal vse žalitve in ni nikdar vračal hudega s hudim. Ker
po naravi ni bil zelo nadarjen in je bil bolj počasnega spomina in ker ni zadosti
dobro znal osnov latinskega jezika, se je pogosto dogajalo, da v šoli ni znal, četudi
se je pridno učil. Tudi zaradi tega so se tovariši iz njega norčevali. Hudo mu je bilo,
pa ne zaradi takih sošolcev, temveč zato, ker mu je to onemogočalo študij za du-
hovniški poklic. Zato je goreče prosil Božjo mater Marijo, da bi mu pomagala. Nje-
gova prošnja je bila uslišana. Zgodilo se je, da je nekega jutra, ko so učenci čakali na
profesorja in ponavljali svoje lekcije, vstopil v razred naš Racca, bolj vesel kot po
navadi, kot da se mu je pripetilo kaj zelo prijetnega. Ko ga je neki sošolec vprašal,
zakaj je tako vesel, mu je v vsej preproščini povedal, da se mu je ponoči prikazala
Božja mati Marija in mu podarila spomin. Pri teh besedah so se nekateri spogle-
dali, drugi so se smejali, ker je imel za resnico nekaj, kar se mu je samo sanjalo,
a je bilo vse le prazna utvara. Fant se ni užalil niti ni odgovoril na izzivanje. Ko je
bil vprašan, je odlično odgovoril. Od takrat ni imel več težav pri učenju. Postal je
eden najboljših v razredu in nihče ni mogel ugovarjati, da je imel odličen spomin.
Poznejši uspehi pri študiju so pokazali, da je bil Marijin dar trajen.
Menim, da je treba to nenadno spremembo pri mladem Racci pripisovati po-
sebni milosti Božje matere Marije, ki jo je nadvse ljubil in ni opustil nobene pri-
ložnosti, da bi širil njeno češčenje.
Nekaj prav tako čudnega se mu je pripetilo, ko so ga povabili, da naj opravi iz-
pit za svete redove. Menil je, da se zaradi pomanjkanja časa ne bo mogel primerno
pripraviti, a se je kljub temu lotil učenja. Prepričan, da sam od sebe ne bo mogel
obvladati snovi, se je priporočil materi Božji Mariji. Glej čudo! V trenutku se je
zavedel, da mu vse, kar bere, ostane v spominu; v enem dnevu se je čutil popolno-
ma pripravljenega in se je potem čudil samemu sebi in izpraševalcu. Zadovoljen
z dobljeno milostjo, je ni znal skrivati. Najprej je pripovedoval o zadevi v razredu,
ne da bi navedel srečnega obdarovanca, toda med odmorom ni mogel več skrivati
in je povedal, da je njega obdarovala Marija Pomočnica. Tako nam je pripovedoval
don Gabriel Fiocchi.
V don Racci je bila pobožnost do Marije Božje matere zares nekaj posebnega.
»Vsakokrat, ko je prišel v Volvero,« nadaljuje don Lisa, »je najraje govoril o Mariji.
Nato je govoril o Bogu, o papežu, nikdar pa ni pozabil na oratorij in svojega dra-
gega don Boska. Tako zelo je bil navezan na oratorij in svojega don Boska, da je bil
vedno kakor na trnju, ko je bil doma.«
V zadnji bolezni je bil zgled potrpežljivosti in skromnosti. Čeprav že zelo os-
label, je hotel vsak dan darovati sveto mašo, in potem ko jo je z veliko težavo, a z
največjo gorečnostjo opravil, se je še dolgo zahvaljeval. Preden je zapustil cerkev, je
stopil pred oltar in s kratkimi pa gorečimi vzdihi pozdravil Jezusa v najsvetejšem
zakramentu. Ko se je vračal domov, je sam zase ponavljal razne vzdihljaje ali po tiho

76 Pages 751-760

▲back to top


76.1 Page 751

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
751
prepeval Marijine pesmi. Mater Božjo je z velikim veseljem večkrat na dan spoštlji-
vo pozdravil, ko se je sprehajal ob zidu, kjer je bila naslikana njena podoba.
»Zadnje dni svojega življenja, ko se ni mogel več dvigniti iz postelje, je dobri
duhovnik držal v rokah križ in ga pogosto poljubljal. To mu je dajalo moč za potr-
pežljivo prenašanje tegob in bolečin. Nekega dne, ko mu je mati odganjala muhe,
ki so ga nadlegovale po obrazu, je dejal: ‚Draga mati, pustite jih, dobri Jezus ni
imel nikogar, ki bi mu jih odganjal.‘ V tej zadnji bolezni je dal tudi izredne dokaze
sramežljivosti, po kateri se je odlikoval že od malega. Ko se ga je neka teta z roko
dotaknila, je takoj umaknil svojo in dejal: ‚Ne, duhovnik sem.‘ Ti dogodki so ga
obdali s takim slovesom, da so ob njegovi smrti vsi enoglasno izjavljali: ‚Umrl je
svet duhovnik. Kakšna izguba za Volvero in don Boskov oratorij!«
Bil je star komaj 30 let, in čeprav je upal, da bo ozdravel, je imel navado do-
dati besedam sv. Martina ‚Gospod, če sem še potreben tvojemu ljudstvu, se ne
branim dela‘ še Jezusove besede ‚Zgodi se tvoja volja‘. Umrl je 13. septembra 1873.
Ta dan je don Bosko ustanovil prosto mesto za enega gojenca v oratoriju.
Mons. Lovrenc Casalegno, kanonik kolegiatne cerkve v Trinu Vercellese, mu je
že poleti 1871 sporočil, da ga je don Janez Krstnik Depaoli, župnik v Fabianu v
škofiji Casalmonferrato, v lastnoročni oporoki postavil za dediča celotnega imetja
z obveznostjo, da med drugim »izplača 10 tisoč lir gospodu don Bosku«, da bo
v svojem zavodu vzdrževal dva dečka iz Fabiana, »zdrava, bistra, pridna, željna
učenja«. Prednost pa bi imeli tisti, ki bi kazali nagnjenost k cerkvenemu poklicu.
Če se ne bi mogli dogovoriti z don Boskom, bi v soglasju s škofom iz Casaleja vsoto
uporabili »v korist ubogih klerikov, zlasti iz Fabiana«. Stvar so večkrat preložili,
kajti don Bosko je hotel, da bi njemu prepustili izbiro, medtem ko je mons. Casa-
legno hotel postaviti posebne pogoje. Dne 13. septembra so podpisali dogovor za
eno prosto mesto z vplačilom 6.000 lir v korist ubogega dečka iz Fabiana, ki naj
ga izbere ravnatelj oratorija in ki »daje upanje na cerkveni poklic ali vsaj dobrega
kristjana po končanem študiju«. Če bi potem fant vstopil v duhovniški stan, bi
bil do konca študija preskrbljen z vsem potrebnim, če bi le študiral v oratoriju
ali kaki drugi salezijanski hiši. Vsako leto mora beneficiat na praznik Marijinega
brezmadežnega spočetja zmoliti opravilo za dušo pokojnega darovalca.
Tistega meseca, pred duhovnimi vajami in po njih, so v oratoriju natisnili
razpravico o poljedelstvu. Skupaj s programom Knjižnice italijanske mladine in
Katoliškega branja je bila darilo pisatelja raznim škofom.
Turin, septembra 1873
Velečastita ekscelenca! Vaši velečastiti ekscelenci pošiljam 40 izvodov Geoponi-
ce, dela gospoda advokata Štefana Frančiška Sartoria. Pisatelj ima pri vsem zgolj
versko-moralni namen in prosim vašo ekscelenco, da knjižico razdelite, kakor se vam
bo zdelo primerno. Z veseljem izpolnjujem to nalogo, medtem ko mi je v veliko čast,
da se globoko hvaležen imenujem vaše velečastite ekscelence ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko

76.2 Page 752

▲back to top


752
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Duhovne vaje so v Lanzu opravljali od 15. do 20. in od 22. do 27. septembra.
Don Bosko je pridigal inštrukcije.235
Grofica Callori je želela za nekaj časa kakega našega duhovnika, da bi mogla
biti pri sveti maši doma, in don Bosko je poslal don Francesio.
Moja dobra mama!
Lanzo, 20. 9. 1873
Še vedno me grize vest, da sem, potem ko sem z zamudo prejel vaš dopis ... pri hiši,
ki je zaradi duhovnih vaj vsa v neredu ... Moja draga mama mi bo to dobrohotno
oprostila, kajne? Prišel bo don Francesia in se po potrebi ustavil. Za njim pridem jaz.
Te dni sem molil za vas in sem spodbujal tudi druge, da so molili. Prosili smo za vašo
svetost, za zdravje in za vztrajno potrpežljivost pri prenašanju nadlog s strani sina,
zlasti še, ko v skrajni stiski pride prosit mater za denar. Toda sedaj, ko imamo kralje-
vino Italijo, nam nič ne manjka.
Bog naj blagoslovi vas, vso vašo družino in me imejte, ko se vam priporočam v moli-
tev, za ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Tudi papež se je znašel v stiski in don Bosko mu je skušal na vse načine po-
magati. Njegova brezpogojna vdanost Apostolskemu sedežu in njegova nenehna
skrb, da bi v vseh gojil sinovsko vdanost do svetega očeta, ni mogla biti večja in
bolj zavzeta.
Tistega leta si je s pomočjo Katoliškega branja, za katerega je dobil 250 po-
verjenikov ali središč za propagando, v soglasju z gospodično Mazè de la Roche
zamislil nabirko Petrovega novčiča na naslednji način:
Vse, ki bodo dobili v roke ta oglas, toplo prosimo, da bi zbrali ves nekoristen
papir, bodisi v velikih kakor majhnih kosih, in ga spremenili v denar. Pravim vsake
vrste papir, v kakršnem koli stanju, kajti vse ima svojo ceno, čeprav različno. Ko se bo
nabrala določena vsota, jo bomo poslali svetemu očetu, ki bo v svoji neizmerni dob-
rotljivosti blagohotno sprejel dar in bo prosil na darovalce nebeškega blagoslova.
Iz Milana mu je knez Tomaž Scotti poročal o veliki stiski, v kateri je zaradi
velike nevarnosti. Svetnik ga je tolažil z odkritimi in nadvse zanimivimi izjavami:
Ekscelenca in predragi gospod knez!
Turin, 9. septembra 1873
Prejel sem vsoto 500 frankov, ki nam jih pošiljate za naše različne potrebe. Iz vsega
srca se vam zahvaljujem. V času izredne stiske in zaradi pomanjkanja dobrodelnih
darov ta vsota za nas pomeni trojno vrednost prejšnjih časov.
Imamo družbo, ki raste iz malega, vsak dan je več članov, žetev je vsak dan obilnejša.
Toda ustavljati se moramo zaradi pomanjkanja sredstev. S tem, ko nam pomagate,
pomagate družbi, ki bo ves čas svojega obstoja molila za tiste, ki so ji pomagali pri
njenem razvoju.
235 Prim. VIII. del: Učitelj in oče, 40.

76.3 Page 753

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
753
Glede stvari, ki mi jo omenjate, vam moram reči, da sem se tudi jaz – to vam pravim
strogo zaupno – znašel v podobnih okoliščinah. Moja rešitev je bila svetinjica Marije
Pomočnice. Trikrat je v moji bližini udarila strela, tako da mi je vrglo posteljo iz ene-
ga kota sobe v drugega, vendar se mi ni nič zgodilo. Sedaj se ne bojim več ničesar, pa
naj bodo viharji, nalivi in grmenje še tako veliki.
Menim, da se vam ne bo nikdar nič žalega zgodilo, če boste imeli okoli vratu obešeno
svetinjico matere Božje Marije in jo polni zaupanja nosili.
V pismu mi omenjate možnost, da bi se v drugi polovici tega meseca odpravili v Cera-
no Novarese. Če se bo res zgodilo, vam obljubljam, da vas pridem obiskat za kak dan
in bi skupaj prebila nekaj uric.
Ne bom pozabil vsak dan pri sveti maši obuditi spomina na vas in prositi Boga, da bi
vas in vso vašo družino ohranil v zdravju in v svoji milosti. Vam pa priporočam v mo-
litev svojo ubogo dušo in se izražam za vaše ekscelence ponižnega in najvdanejšega
služabnika. Duh. Janez Bosko
Zbral je že potrebno vsoto za nakup hiše Coriasco. Toda ko je nadaljeval pri-
zadevanje, da bi razglasili gradnjo cerkve sv. Janeza Evangelista za delo javne ko-
risti, je bil prisiljen, da je uporabil denar za nakup kosa zemljišča Morglia. Ko je
sedaj spet iskal velikodušne duše, je pisal grofu Frančišku Viancinu di Viancino:
Predragi gospod grof!
Lanzo, 20. 9. 1873
Sedaj, ko se je končala zadeva med Prusijo in Francijo, se moram tudi jaz izkazati v
bitki, ki je bila veliko hujša kot tista pri Sedanu.
Gospod Coriasco, lastnik majhne hiše, ki loči cerkev Marije Pomočnice od oratorija,
se je končno odločil za prodajo. Neka dobrodelna oseba mi je priskočila na pomoč
in tako sem mogel v ta namen zbrati petnajst tisoč frankov, in sedaj bi moral imeti
še enkrat toliko, da bi jih naložil v banko. Istočasno pa se pogajam s protestantom
Morglio, da bi zaradi javne koristi odstopil kos zemljišča pred cerkvijo sv. Alojzija. Za
to pa moram predložiti Državnemu svetu potrdilo, da sem sposoben plačati potreb-
no vsoto. To bi storil s potrdilom banke, da je ta denar na voljo.
Vendar pa tega ‚hic et nunc‘ (tukaj in sedaj) ne morem storiti.
V tem trenutku sem se spomnil, da ste mi vi nekoč govorili o denarju, ki bi ga naložili
v banko in bi ga darovali cerkvi sv. Alojzija ali sv. Janeza.
V tem smislu bi dodali 5 tisoč frankov in tako pomagali pri nakupu hiše Coriasco. Ko
bi bil ta denar na voljo, bi ga uporabil za zgoraj omenjeno cerkev. Če boste sprejeli ta
predlog, se boste izkazali pri Božji materi Mariji in njenem posinovljencu sv. Janezu,
ki sta oba dobra plačnika.
Jaz sem v Lanzu na duhovnih vajah in se bom v soboto vrnil v Turin. Tukaj nisem
pozabil prositi za vas in za gospo grofico Alojzijo. Ko želim obema veliko zdravja in
nebeških milosti, se hvaležen izrekam za vaše spoštovane uglednosti najvdanejšega
služabnika. Duh. Janez Bosko

76.4 Page 754

▲back to top


754
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
9.5. ŠE DRUGA IZPODBIJANA DEDIŠČINA
To jesen je don Bosko imel še drugo težavo, ki je trajala zelo dolgo in še veliko
let potem, ko je odšel v nebesa. Predstavili jo bomo na kratko tudi z namenom, da
bi zavrnili grdo obrekovanje.
Ko se je na začetku pomladi zaradi nujnih opravkov mudil v Liguriji, je iz Alassia
pisal grofu Filipu Belletruttiju di San Biagio, ki je živel v Turinu, naslednje pismo:
Predragi gospod grof!
Alassio, 26. 4. 1873
Ti naši ubogi dečki se obračajo na vaše velecenjeno blagorodje, da bi dobili kaj hrane
in obleke. Pošiljam vam 20 srečk s prošnjo, da bi jih vzeli v njihovo korist. Če se vam
zdi preveč, jih lahko seveda vrnete.
Žrebanje bo 1. maja.
Sem v zavodu v Alassiu in upam, da vas bom lahko čez nekaj dni pozdravil v Turinu.
Bog naj vam podeli vse dobro z dragocenim darom zdravja in vztrajnosti v dobrem
do konca. V globoki hvaležnosti imam čast, da se imenujem vaše spoštovane ugled-
nosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
Grof Belletrutti, že prileten vdovec z nezakonskim sinom, ki mu je zapravljal
imetje, tako da mu ni zapustil drugega kot samo to, kar nujno določa zakon, se
pravi toliko, kolikor mu zadostuje za življenje, je že dolgo razmišljal o tem, da
bi napisal oporoko, ker sta mu tudi dva vnuka delala velike preglavice. Njegova
hišna gospodinja Marija Chiesa, ki se je spominjala odnosov, ki sta jih imela oba
gospoda nekoč med seboj, in ker je vedela, da je naredil veliko dobrih del, mu je
svetovala, da bi se spomnil nanj. Nasvet je grofu ugajal. Ker je bil bolan, je dal pok-
licati don Boska in ga prosil, da bi mu pomagal napisati oporoko, ki bi jo potem on
lastnoročno prepisal. Tako se je tudi zgodilo.236
Po grofovi smrti so poleg lastnoročno napisanega testamenta našli tudi don
Boskov osnutek in nezakonski sin Jožef Filip Proton se je takoj odpravil k advoka-
tu Rajmondu Maccii in mu predložil primer, da bi dobil vsaj del dediščine. Dva dni
pozneje, 19. septembra, je advokat don Bosku sporočil, da je »grof Belletrutti sin«
bil pri njem in mu izrazil svoje zahteve, medtem ko je dal vedeti, da je pripravljen
na spravo, če bi dobil vsoto, ki jo je omenil (120 tisoč lir).
Don Bosko mu je odgovoril, da morajo najprej oceniti, koliko je vredna de-
diščina in ali on sploh ima kako pravico do podedovanja, kar bi mu seveda brez
nadaljnjega pripadlo.
Prišla sta tudi oba nečaka grofa Filipa, grof Albert Arnaud in Friderik Borghe-
se, sinova prvi Kamile, drugi pa Matilde Belletrutti, sester pokojnega, in zahtevala
svoj delež dediščine ter skušala prikazati poskus prevare z don Boskove strani in
ga predstaviti kot nesposobnega za dedovanje, ker je oporoka napisna na ustanovo.
236 Prim. pričevanje don Rua v informativnem procesu.

76.5 Page 755

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
755
Pravdo so vložili na sodišču v Turinu. Dne 17. aprila 1874, ko se je don Bosko
vračal iz Rima, je sodišče izreklo razsodbo. Don Bosko se je pritožil na prizivno so-
dišče. Medtem sta se pa tudi oba nasprotnika, grofa Arnaud in Friderik Borghese
uprla nezakonskemu sinu Belletruttiju in predložila don Bosku mirno poravnavo.
»Po predloženem dogovoru,« je bilo zapisano v spomenici, ki jo je predložil
advokat komendator Ksaverij Vegezzi, »bi po plačanih stroških dediščino razdelili
na dva enaka dela: enega za velečastitega don Boska kot dediča po oporoki ter
drugega za plemenitega Arnauda in Friderika Borgheseja kot dediča po krvnem
sorodstvu«, s prednostjo za don Boska, »da bi stroške sodne obravnave s Proto-
nom prenesli na krvne sorodnike, ki imajo boljše izhodišče za pravdo proti njemu
kot velečastiti don Bosko, ki je popolnoma zunaj cele zadeve«.
Brez dvoma nečaka nista imela večjih pravic do dediščine kot nezakonski sin,
toda ker je oporoka poleg volila za nečaka in Protona imela še veliko drugih v
korist cerkva in redovnih hiš, npr. 500 frankov brez vsakega davka za cerkev zak-
ramentink v Turinu, 4.000 lir za vsako izmed štirih cerkva, ki so jih takrat gradili
v Turinu, se pravi za cerkev presvetega Srca Jezusovega, za Verne duše v vicah,
Brezmadežno spočetje ter za San Seconda in sv. Janeza Evangelista, 4.000 lir za
odkup klerikov od vojaškega nabora, 6.000 lir za župnijo in prav toliko za otroški
vrtec v Strambinu itn., se je don Bosku zdelo bolj primerno, da privoli v dogovor.
Ker pa ni bil prepričan, ali je bil ta korak pravilen, je vprašal za svet.
Predragi don Savio!
Predvideni prevzem dediščine je za nas malo neugoden, ker bi se dediščina Belletrutti
po večini porazgubila. Če bi se pa advokat Alessio hotel posvetovati z gospodom ko-
mendatorjem Vegezzijem, bi se prepustil njegovi presoji.
To bi me opravičilo pred tistimi, ki bi mi oporekali. Menim, da naša vloga na prizivno
sodišče ne bo prav nič škodila našim zasebnim dogovorom.
duh. Janez Bosko
Ko je Proton zaslutil, kako se zadeva razvija, je začel javno robantiti proti don
Bosku. Povedati moramo, da je po 29. septembru 1862 s sodnim odlokom na tož-
bo grofa Belletruttija dobil prepoved, da ne sme nositi naslova, imena in priimka
grofa Belletrutti di San Biagio in da nima nobene druge pravice kot do preskrbo-
valnine, nujne za življenje. Ko je videl, da sta se grofa Arnaud in Borghese spora-
zumela z don Boskom, ga je 10. septembra 1874 na Corsu san Maurizio napadel
in ga sramotil. Prihitelo je nekaj članov orožniške konjenice in ga vklenilo. Don
Bosko je ostal popolnoma miren in je nemoteno nadaljeval svojo pot.
Na osnovi dogovora, ki sta ga predlagala Arnaud in Frančišek Borghese, »Jožef
Filip Proton zahteva zase pravico nezakonskega sina pokojnega grofa Di San Biagio,
na osnovi katere bi prišli izdatki, ki bi za razdelitev dediščine imeli svoje posledice«.
Kakor smo že povedali, sta bili med volili tudi dve v korist nadškofa: ena za
cerkev Presvetega Srca in druga za odkup klerikov od vojaške službe. Toda nad-

76.6 Page 756

▲back to top


756
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
škof je menil, da ima pravico tudi do volila za cerkev san Seconda, ker je, ne da
bi kaj sporočil don Bosku – tako je pisala Gazzetta Piemontese 1. julija istega leta
–, 4. maja mestni upravi predložil ugotovitev, da se ljudstvo, ki živi v novi mestni
četrti med arzenalom, glavno železniško postajo, Crocetto in Piazza d‘Armi, mora
ločiti od župnije San Carlo in ustanoviti novo župnijo«. Dodal je še, da četudi je
občinska uprava »odstopila zemljišče in obljubila dodatek 30 tisoč lir duhovniku
Janezu Bosku, ki se je zavezal, da bo zgradil novo cerkev, dela niso dokončali. Zato
želi, da bi mestna uprava naklonila vsoto novi cerkvi – župniji, ki bi jo cerkvena
oblast tako zgradila, določila začasnega upravitelja in mu dodelila primerno sta-
novanje.« Svet je odredil, da bo določil 3.828,60 lir, kar je veliko manj kot za druge
cerkve. Tako to leto ni bilo nič storjeno.
Januarja 1874, ko je bil don Bosko v Rimu, mu je nadškof pisal:
Včeraj mi je inženir Formente, ki pripravlja načrt za župnijsko cerkev San
Seconda, sporočil, da je turinska občina, ki vam je prepustila zemljišče za imeno-
vano cerkev, odločila, da hoče slišati tudi vaše mnenje, preden prepusti meni celo
zadevo. Zato vas prosim, da če ste odločili, da ne boste prevzeli gradnje omenjene
cerkve, ker vam je ne dajo postaviti na kraju, ki ste ga vi določili, in če vztrajate
pri tem, to pisno sporočite turinskemu županu in izjavite, da se boste umaknili s
tistega področja in prepuščate zidavo nadškofu.
Don Bosko je takole odgovoril:
Prav rad bom sporočil turinskemu županu želje, ki ste jih nakazali, vendar bi rad ve-
del, ali mi boste že vložene izdatke vrnili vi ali turinska občina. Če bi se hoteli obrniti
na delovodjo Karla Buzzettija, ki ima dela že v rokah, bi se stvari zelo poenostavile.
Storil bom, kakor boste odločili.
Da nadškof ne bi izgubil volila grofa Belletruttija, je privolil, da je don Bosko
prevzel dediščino. G. B. Ogliettiju, komendatorju in župniku v Strambinu (kjer je
bival Friderik Borghese in kjer je potekala sodna razprava), je takole odgovoril:
Turin, 26. novembra 1874
Veleugledni in velečastiti gospod!
Osebe, o katerih ste mi pisali v zadnjem vašem pismu, ki tožijo dediča, ki ga je pos-
tavil pokojni grof Belletrutti, kršijo pravico in bodo morali odgovarjati pred Bogom
za denar, ki ga trošijo za sodno razpravo in s tem zmanjšujejo dediščino. Poznam vse
dokaze za in proti in poudarjam, da nimajo prav.
S tem nočem povedati, da jim morate odreči odvezo pri spovedi, ker se opirajo na
sodbo modrih in gorečih cerkvenih ljudi, in zato lahko mislimo, da so v dobri veri.
Vendar naj jih njihov duhovni voditelj njihov župnik v spovednici ‚et extra‘ (in zunaj)
opozori na krivico, ki jo delajo.
To je moj odgovor na vaše vprašanje. V čast mi je, da vas, gospod komendator župnik
v Strambinu, pozdravim in se izrečem za najvdanejšega v J. K.
+ Lovrenc, nadškof

76.7 Page 757

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
757
Da ne bi bila oporoka razveljavljena in da ne bi dajal novega goriva protikle-
rikalnim časopisom, je don Bosko menil, da je pametno privoliti v dogovor, kajti
glede na izid bi bilo zaradi posebnosti celotnega ugovora, kakor tudi zaradi prevla-
dujočega splošnega prepričanja, ki ni naklonjeno pravnim osebam in ki se opira na
državno avtoriteto zlasti še, kadar gre za redovnike, zelo tvegano. Dne 10. januarja
1875 je prišlo do dogovora: »Gospoda grofa Arnaud in Friderik Borghese, ki sta po
dogovoru zunaj pravde med don Boskom in gospodom Protonom, se ne bosta ude-
ležila razprav, zato bodo ti izdatki izključno v breme duhovnika don Boska.«
Pravda s Protonom se ni nadaljevala. Ta je priznal svojo krivdo in don Boska
prosil za odpuščanje. Don Bosko mu je ugodil, kolikor je mogel, don Rua pa mu
je poskrbel zaposlitev v baziliki presvetega Srca na Montmartru v Parizu. Kako
je končal, je razvidno iz pisma, ki ga hranimo v arhivu in ki nosi naslednji pripis
Božjega služabnika. »Pismo gospoda Protona di San Biagia don Rui v zahvalo za
blagodati, ki jih je prejel od salezijancev; prispelo 26. 5.1890, ko se je don Rua
mudil v Parizu.« To je zelo prisrčno pismo, v katerem ga imenuje »svojega predra-
gega in častitega očeta« in mu med drugim pravi: »Srečen sem, da te smem tako
imenovati. Beseda je zelo draga mojemu srcu, ki je toliko trpelo zaradi pomanj-
kanja materinske in očetovske ljubezni, da sem našel v tebi resničnega očeta in
mogočnega zaščitnika. Naj te Bog tisočkrat blagoslovi.«237
Toda s tem se za don Boska težave še niso končale. Ko je bila pravda končana,
je bilo treba oceniti celotno grofovo imetje in stvar se je zelo zavlekla. Mons. Gas-
taldi pa je hotel brez odlašanja poleg 4.000 lir za cerkev presvetega Srca Jezuso-
vega na Via Nizza in 4.000 lir za odkup klerikov od vojaške službe še 6.000 lir za
cerkev San Secondo. In svoje zahteve je kar naprej ponavljal.
Don Bosko je iz Nizze Marittime potrpežljivo sestavil spomenico in jo poslal
nadškofu. Objavljamo jo kot naš sklep celotne zadeve.
Ko govorimo o volilu Belletrutti, se mi zdi, da je treba povedati naslednje:
Na splošno:
1. Do današnjega dne se don Bosko v nobenem oziru ni odpovedal gradnji cerkve San
Secondo. Odstop zemljišča je bil nepreklicno izpeljan. Samo iz spoštovanja do cerkve-
nega predstojnika se nismo pritožili proti vmešavanju pri gradnji.
2. Občinska uprava je ustavila že začeta dela. Za spremembo načrtov se je odločila
na osnovi poznejših pripomb.
3. Ne bi se jim odpovedala, če pri tem ne bi imela koristi, zlasti še, ker je bila pri delih
udeležena tako kot Cerkev.
Posebno:
1. Grof Belletrutti je v svoji oporoki nadškofu zapustil dvoje volil, kar izrecno omeni.
Ko preide k tretjemu, pove preprosto: za pospešitev gradnje cerkve San Seconda, ne
da bi omenil kako ime; znamenje, da se volilo ne nanaša nanj. Saj ob smrti grofa Bel-
237 Glej Dodatek št. 4.

76.8 Page 758

▲back to top


758
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
letruttija nihče ni vedel, da bi gradnjo rad prevzel nadškof, kajti to delo je začel don
Bosko in ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal.
2. Če bi pa nadškof bil pripravljen prevzeti vse izdatke, ki jih je don Bosko že imel pri
tej gradnji, bi mu rade volje prepustil volilo, o katerem je govor, in zadevno miloščino.
3. Pri vsem ima nadškof še 1.000 lir, ki jih ima don Bosko spravljene pri ekonomatu,
ki so jih uporabili za škofijsko preskrbovalnino in ki jih don Bosko izključno iz naklo-
njenosti do cerkvenega predstojnika ni zahteval zase.
Nadškof pa je v pastoralnem pismu 21. novembra 1874 sporočil, da bodo pri-
hodnjega marca spet začeli gradnjo cerkve San Seconda, ki naj bi jo končali 1875.
Dejansko pa so novo cerkev posvetili za bogoslužje 11. aprila 1882. Posvetil jo je
mons. Celestin Fissore, nadškof v Vercelliju.
»Poleg ogromne množice ljudstva in številne duhovščine je prišlo tudi enajst
škofov. Zdelo se je, kakor da so zbrani vsi apostoli s svojim Božjim učiteljem. Da bi
jih bilo dvanajst, je manjkal samo eden: turinski nadškof mons. Lovrenc Gastaldi,
ki je moral ostati doma, kot je bilo rečeno, zaradi protina.
Mladi godbeniki iz oratorija so se izkazali s svojim petjem in godbo in so imeli
srečo, da so prvi z nebeškimi spevi napolnili sveto stavbo.
Godba je razveseljevala zbrane vse do desetih zvečer.
Če so vsi Turinčani imeli razlog, da so se veselili, so ga imeli še posebno don
Bosko in salezijanci.«
Tako je pisal v Salezijanskem vestniku238 naš dragi don Bonetti, ki je iz »lju-
bezni do resnice in zgodovine« prikazal, kako je potekala gradnja cerkve, in „do-
dal kako poročilce, ki so ga v sredstvih obveščanja tiste dni opustili bodisi iz nez-
nanja ali pa iz vzrokov, ki o njih tukaj ne bomo pisali«. Končal je takole:
»Od 27 tisoč lir, ki jih je izdal za prva dela, mu je bilo vrnjenih 12 tisoč za cer-
kev sv. Janeza. Zato je poleg tolikih skrbi in muk pustil celih 15 tisoč frankov v ko-
rist cerkve San Seconda. O vsem imam dokaze. Te smo uporabili, da smo napisali
to kratko zgodovino in omogočili, da jih bodo uporabili še drugi, da dopolnijo naš
prikaz. Iz tega malega poročila je mogoče razbrati, kako se je don Bosko z vsemi,
ki so 1867 začeli graditi to svetišče, veselil, da je bila cerkev končno izročena Božji
službi in dana na voljo ljudstvu, ki jo je tako zelo potrebovalo.«
9.6. ŠE DRUGI SPOMINI IZ LETA 1873
V novem šolskem letu je don Bosko prevzel šole v Cogoletu pri Varazzeju in
jih zaupal don Dominiku Bruni in kleriku Jožefu Pavii.
Prve dni septembra so mu tudi duhovniki in mnoge družine ponudili šole v
Palombari Sabina. Lepo se je zahvalil advokatu Ignaciju Bertarelliju in bil priprav-
ljen sprejeti povabilo, kakor hitro bi se dogovorili z občinsko upravo.
238 Prim. Bolletino Salesiano, maj 1882.

76.9 Page 759

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
759
Ko se je vrnil v Lanzo, je pisal grofu Arboriu Melli v Vercelliju.
Veleugledni gospod grof!
3. oktobra 1873
Vrnil sem se z dveh zaporednih tečajev duhovnih vaj in sem dobil vaše pismo z darom
100 lir. Četudi z zamudo se vam vendar iz vsega srca zahvaljujem za izkazano dob-
roto, ki jo čutimo zlasti v teh časih pomanjkanja. Tako javno kakor zasebno se bomo
zahvalili Bogu in molili za vas, da vas obdari s svojimi milostmi, medtem ko imam
čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Istega dne je prosil mons. Santa Masninija, ki je don Boska zelo cenil, za po-
moč pri odkupu klerikov od vojaške službe.
Oratorij sv. Frančiška Saleškega
Predragi monsinjor!
Letos se je k drugim nevšečnostim pridružila še obveznost odkupa petnajstih kleri-
kov od vojaške službe. Bi mi lahko priskočili na pomoč?
Vsaka stvar mi je v veliko pomoč. Imamo na voljo nekaj mesecev. Glejte, kako vbogaj-
me proseči berač prosi in vznemirja poštene ljudi. Oprostite mi.
Bog naj vam podeli vse dobro. Molite tudi za vašega vedno vdanega v J. K. ponižnega
služabnika. Duh. Janez Bosko
3. oktobra 1873
P. S.: Prosim vas, izročite moje ponižne pozdrave gospe mamici in družini.
Imamo prepis še nekega drugega pisma, ki ga je napisal dva dni pozneje, ne da bi
navedel osebo, ki ji je bilo pismo namenjeno. Mogoče je bila to grofica Izabela Calde-
rari-Migueis, razpečevalka Katoliškega branja v Rimu?
Velezaslužna gospa Izabela!
5. oktober 1873
Veseli me, da vam je deček sirota dal priložnost, da ste mi pisali, in sem tako zvedel
za vaše novice. Nič ne vem za nikogar, ker so vsi na deželi.
O dečku, ki ga priporočate, vam dajem dobro oziroma povprečno upanje. Sprejemam
ga, vendar ne takoj, kajti naši dečki morajo po pravilniku biti stari dvanajst let. Ko bo
izpolnil dvanajsto leto, ga bomo sprejeli, če medtem ne bo že drugače poskrbljeno zanj.
Veseli me, da ste pri vas vsi zdravi. Bog naj vas vse ohrani zdrave in v svoji milosti,
molite tudi za tega reveža, ki je vedno v J. K. najponižnejši služabnik.
duh. Janez Bosko
Močno me je pretresla izguba vašega brata. Gospod ga je poklical k sebi v cvetu živ-
ljenja. Sprejmimo Božje svete načrte. Če bi živel, koliko nevarnostim bi bil izpostav-
ljen! Sedaj mu je hitra, dobro pripravljena in iz Božjih rok sprejeta smrt zanesljivo
zagotovila mesto med izvoljenimi v nebesih. Danes zjutraj smo opravili posebne mo-
litve in mašo z obhajili za večen počitek njegove duše. Jaz bom v svoji majhnosti še

76.10 Page 760

▲back to top


760
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
naprej molil za pokojnika, da bo šel čim prej v nebesa, in za vas, da vas Bog ohrani
vse do pozne starosti.
Mi smo tukaj hvala Bogu vsi zdravi. Don Francesia želi, da vam ga prikličem v spo-
min. Tudi on moli za vašo družino in še zlasti za vas.
Bog naj vas blagoslovi, gospa grofica, in z vami naj blagoslovi vašega moža in vso
vašo družino. Imejte me v Gospodu za najvdanejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Na osnovi notarskega spisa Giannuzzija je 4. oktobra kupil hišico Janeza Kr-
stnika Coriasca ob cerkvi Marije Pomočnice. Pritlična hiša z osmimi sobicami je
stala 8.000 lir. Z nekega potrdila pa je razvidno, da je plačal 15.000 lir.
Dne 5. oktobra je bil v Becchih na njemu tako dragem prazniku sv. rožnega ven-
ca. Nato je pisal ljubeznivo pismo fantu Tomažu dell‘Antonio, ki je želel postati sa-
lezijanec. Nato je odpotoval v Nizzo Monferrato z namenom, da bi nabral kaj darov.
Predragi v Jezusu Kristusu!
Turin, 6. oktobra 1873
Zaupljivost, s katero mi pišeš, in ljubezen, ki jo kažeš do mene, sta znamenji, ki te
priporočata. Pripravljen sem te sprejeti v salezijansko družbo. Lahko prideš, kadar
hočeš.
Praviš, da imaš na razpolago tri tisoč frankov. Če hočeš, lahko za zdaj pustiš doma
dva tisoč, enega pa prinesi s seboj. S tem denarjem si boš nakupil osebno opremo in
kar boš potreboval v času preizkušnje.
Ko se bodo pojavile težave, jih bomo reševali, saj boš v rokah svojega ljubeznivega
očeta. Bog naj te blagoslovi. Moli zame in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
V Nizzi je nakazal don Rui pot, po kateri naj bi iskal denar.
Predragi don Rua!
Prejel boš 3.000 frankov, ki so bili zbrani na raznih krajih. Uporabi jih za večjo Božjo
slavo in tam, kjer je najbolj potrebno. Ta teden lahko odpošlješ pisma v Cuneo za Ma-
donno dell‘Olmo. Res je, da bom šel tudi drugam, toda tam bo središče. Če bo sila, se
v četrtek ali petek obrni na gospoda D. Vallaurija, Beinette pei Paschi. Molite za naše
dobrotnike in zame, ki sem v J. K. najvdanejši prijatelj.
duh. Janez Bosko
Nizza, 11. 10. 1873
Pisal mu je ponovno, vendar brez datuma in brez podpisa, bolj izčrpno.
Predragi don Rua! Nabiram. Počasi gre. Molite. Sporoči mi, ali so markiz Fassati in
drugi storili kaj ‚ad hoc‘. Je nadškof odgovoril? Pisma: v torek pri škofu v Cuneu, v
sredo pri baronu Ricciju, ravno tako v četrtek, v petek pri D. Vallauriju v Peveragnu,
v soboto in nedeljo pri C.te Giriodi Costigliole di Saluzzo in potem domov.
Prisrčen pozdrav vsem našim dragim in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.

77 Pages 761-770

▲back to top


77.1 Page 761

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
761
Ta mesec je po prizadevanju mons. Fratejaccija in zaradi splošne slave zlasti
v Rimu bil sprejet v Akademijo Arcadia.
G. V. C.
AGESANDRO TESPORIDE, glavni čuvaj Arcadie, veleslavnemu in velečastitemu du-
hovniku JANEZU BOSKU iz Turina
Z namenom, da bi Arcadia častila zaslužne, ki se odlikujejo po bistrosti duha, zdru-
ženi z odličnimi navadami in gojitvijo visokih študijev, dejavnostjo na področju le-
poslovja, znanosti in izobraževanja, je na predlog nadvse ljubeznivih in uspešnih so-
pastirjev Larissa Cisselena in Eristena Nassia, vašo uglednost imenovala za Pastirja
Arcadie in vas vpisala v seznam članov te starodavne leposlovne republike in vam
dala po našem akademskem običaju ime Clistene Cassiopeo.
Ko vas je Arcadia sprejela v svojo skupnost, upa, da ne boste samo izpolnjevali njenih
zakonov, temveč si boste tudi prizadevali, da bodo cvetele leposlovne umetnosti v
slavo arkadijske ustanove.
Izdano v Boscu Parrasio dne 12. oktobra leta 1873.
Od leta obnovitve Arcadie 183. leto, od olimpijade 46, leto 3.
Glavni čuvaj Agesandro Tesporide
Larisso Cisseleno je bil kanonik Janez Krstnik Fratejacci, Eristen Nassio ka-
nonik Avguštin Bartolini, Agesandro Tesporide, glavni čuvaj, pa mons. Štefan Ci-
ccolini.
Diploma je izdana v VIII. zv. št. 267. Leta 1874 so mu izdali še drugo z datu-
mom 14. februarja pod št. 320, kot bomo še videli.
Istega meseca so teologu Albertu, župniku v Lanzu, sporočili, da je bil ime-
novan za škofa v Pinerolu. Ponižni Božji služabnik (za katerega so uvedli proces
za razglašenje za blaženega) je to oznanil s prižnice in jokaje rotil župljane, naj
molijo k Bogu, da bi prej umrl, kot da bi mu bila mitra položena na glavo. Ob tem
sporočilu je zavladala javna žalost. Razširil se je tudi lažen glas, da je to napredo-
vanje hotel don Bosko, da bi se polastil Zavetišča Brezmadežnega spočetja, ki ga
je ustanovil Albert. Don Lemoyne je takoj pisal don Bosku:
Dragi oče v Jezusu Kristusu!
13. oktobra 1873
Zdi se mi, da je moja dolžnost, da vam sporočim neprijetno, smešno in nemogočo no-
vico. Don Bertoldo je bil tako nepreviden, da je rekel, da če gre župnik Albert iz Lanza
za škofa v Pinerolo, je to don Boskovo zasluga. Govori se, da hoče don Bosko Alberta
odstraniti iz Lanza z namenom, da bi se polastil Zavetišča hčera. Ne vem, kaj je huj-
še, nesramnost ali hudobija. Nocoj so neki ljudje razbili okenske okvirje v zavodu in
z blatom zamazali steno, ki je obrnjena na župnijski trg. Je mogoče to maščevanje?
Gospodu župniku je izredno hudo zaradi imenovanja za škofa kakor tudi zaradi so-
vražnosti do nas. Lansko leto so ti ljudje trdili, da župnik ne bo nikdar škof, ker ga
don Bosko želi ohraniti v Lanzu, sedaj pa trdijo prav nasprotno, toda vzrok, zakaj
neki jeziki trdijo take reči, je vedno isti.

77.2 Page 762

▲back to top


762
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Župnik zanika vse te govorice. Jokal je in zopet jokal ter trdil, da mu ni všeč, ker so
ga imenovali za škofa in ker se po vasi širijo take govorice proti nam. Nato je dodal:
»Rad imam don Boska in salezijanski družbi bom storil, kolikor bom mogel dobrega.
Don Bosko me ima rad, to vem zagotovo. Pozna me in jaz poznam njega, in če bi bilo
res ali ne, da me je don Bosko priporočil papežu za škofa, bi v tem trenutku raje umrl,
kot da bi zapustil Lanzo zaradi takih sumničenj med ljudmi.« V vseh cerkvah, ora-
torijih in kapelah v Lanzu opravljajo tridnevnice z blagoslovom z Najsvetejšim, da
župnik ne bi odšel. Žalost v kraju je velika. Tudi mi v zavodu se pridružujemo skupni
žalosti, ker bi to pomenilo izgubo močne opore.
Ti ljudje ne razumejo, da je za nas izguba takega župnika, ki nas je nenehno branil in
bil šolski nadzornik, prava izguba. Potrpljenje! Bog tako hoče.
Vaš najvdanejši sin duh. G. B. Lemoyne
Don Bosko je na robu pisma nakazal odgovor s štirimi stavki: nič naj te na
vznemirja, Bog je z nami. Potrpljenje. Molitev. Sveti oče je sprejel odpoved in v
župniji so v zahvalo slovesno prepevali Te Deum.
Ne smemo se čuditi zaradi takih govoric, ko so leto prej govorili, da župnik
ne bo nikdar škof, ker ga don Bosko želi imeti v Lanzu. Poleg tega pa jih je nekaj
trdilo in vsiljevalo svoje mnenje tudi drugim, češ da je župnik imel še druge raču-
ne z don Boskom. Nova stavba, ki jo je don Bosko tisto leto dozidal, ker je moral
zapustiti samostan, naj bi bila namenjena za obrtne šole v korist ubogim dečkom
iz vasi zato, ker je teolog videl v sanjah veliko število fantov v uniformah z dve-
ma vrstama gumbov na prsih. Prav take pa so bile uniforme naših gojencev. Don
Bosko pa je stavbo dokončal samo zaradi velikega števila prošenj in postavil ob-
zirno in veliko poslopje z veličastnimi stebrišči proti jugu, tako da so imeli gojenci
prostor za odmore in so bili dobro zaščiteni pred zimo, kakor je bilo zapisano v
programih, natisnjenih leta 1873 za »Zavod-konvikt v Lanzu Torinese«.
Nadvse pomembni in nujni opravki za pregled konstitucij, ki so jih zahtevale
Opombe, in odločitev, da se bo zavzel za ureditev škofovskih preživnin – dopisova-
nje z ministrom Viglianijem sodi prav v to obdobje –, so ga prisilili, da se je odpove-
dal potovanju po pokrajini Cuneo. Na predvečer praznika sv. Terezije, ko se ni mogel
odpraviti v Peveragno, je iz Vignaleja pisal pobožni sestri don Petra Vallaurija.
Velespoštovana in zaslužna gospa!
Naj živi sv. Terezija!
Jutri (15.) ne bom mogel priti k vam, da bi skupaj praznovali dan sv. Terezije. Potrplje-
nje! Veselil se bom v Gospodu in zato daroval sveto mašo za vas in gospoda don Petra,
da bo Bog oba naredil sveta. Cela vrsta opravkov mi je uničila cele počitnice, tako da
sem se moral odpovedati nameravanemu obisku. Na svidenje zato v Turinu v zdravju
in svetosti. Gotovo ste že slišali o smrti don Borrellija.239
239 Teolog Borel.

77.3 Page 763

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
763
Bog naj nakloni vse najboljše vam in vsej družini. Molite za tega ubogega, pa vedno
v J. K. ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
Vignale, danes, 14. oktobra 1873
Obvestil je tudi don Ruo in mu sporočil, da se vrača v Nizzo in da bo 18. spet
v Turinu.
Predragi don Rua!
1. Don Cagliero in don Savio naj mislita na podobo sv. Jožefa, ki je končno pri gospo-
du Lorenzoneju in ji manjka samo okvir. 2. Don Savio naj čim prej piše vitezu Bellinu
o kmetiji pni Chieriju, kakor smo se domenili. 3. Od torka do četrtka pisma in tiskovi-
ne v Nizzo. Oba z don Barberisom se dobro počutiva. V soboto bom, če Bog tako hoče,
v Turinu. V tem trenutku odhajam v Alessandrio-Acqui. Nekaj sem opravil. Pridelajte
veliko vina. Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Vignale, 14., ob dveh popoldne
Bodoči prvi magister novincev don Julij Barberis je verjetno pomagal pri uskla-
jevanju konstitucij.
Vendar je bil brez dvoma tudi to jesen v Peveragnu, najverjetneje meseca sep-
tembra, takoj po svojem obisku v Cuneu. Kanonik Jožef Giubergia, rektor svetišča
v Mondovíju, se spominja, da ga je tisto leto videl v Peveragnu. »Bilo je,« tako piše,
»1873. leta, septembra, in ne verjamem, da bi bilo pozneje, ker se spominjam ne-
vihte, ki je presenetila mene, nekaj prijateljev in otroke iz otroškega vrtca, ko smo
prihajali iz Paschija z obiska od tistega don Boska, ki je nosil svetniško gloriolo
in bil občudovan od vseh, ki so ga poznali. Prišel je zjutraj in mi smo ga obiskali
popoldne. To je bilo takrat, ko mi je s svojim čudovitim nasmeškom dejal: ‚Ti boš
postal duhovnik.‘ Naslednjega dne je prišel v Peveragno, kamor ga je povabil neki
Jožef Campana, eden glavnih tretjerednikov v Peveragnu in občinski podtajnik.
Izstopil je pred Campanovo hišo. Bolele so ga noge in je zato hodil s palico. Prip-
ravili so sprejem, na katerega so poleg vseh duhovnikov povabili občinske oblasti.
Leta 1875 sem se odločil, da bom oblekel kleriško obleko; mogoče da, mogoče
pa tudi ne zaradi besed, ki mi jih je povedal don Bosko. Vstopil sem v bogoslovje
v turinsko semenišče, toda večer pred vstopom sem hotel obiskati don Boska, ki
me je, čeprav sta pretekli dve leti, takoj spoznal in se je spomnil tudi svojih besed:
‚Giubergia, si prišel, da si oblečeš duhovniško obleko?‘ Odgovoril sem: ‚Da, vendar
ne bom prišel k vam, temveč grem v višje semenišče.‘ In on: ‚Ni pomembno. Glav-
no je, da postaneš duhovnik.‘ Hotel me je imeti za gosta oratorija. Večerjal sem
v obednici predstojnikov, čisto ob njem. On sam mi je stregel in mi prigovarjal,
verjetno zato, ker sem bil ves zmeden zaradi njegove ljubeznivosti: ‚Jej, mlad si še
... in boš moral še veliko delati.‘ Po večerji sem ga spremljal na dvorišče, slišal sem
večerni govor po molitvah in ga pospremil do stopnic, ki vodijo k njegovi sobi.

77.4 Page 764

▲back to top


764
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Zatem sem šel v cerkev, kjer sem se od preobilice čustev zjokal. Naslednjega dne
sem vstopil v semenišče.«
Don Bosko je pridno opravljal svoje naloge, da bi se mogel čim prej vrniti v
Rim za potrditev konstitucij in da bi izboljšal položaj novih italijanskih škofov.
Gospa Sigismondi je dejala, da je bil pripravljen del svojega časa v Rimu prebiti v
njeni hiši.
Velespoštovana gospa Matilda!
Prejel sem pismo, ki ste ga mi v svoji dobroti napisali. Odlašal sem z odgovorom za-
radi premnogih poslov prav v tistih dneh. Nikar si ne ženite k srcu, če je moj ekonom
izbral drugo bivališče. Domenila sva se, da se bo oglasil pri vas. Ker pa se je bal, da
vas in vašega soproga ni v Rim, se je oglasil naprej pri gospodu Coloni. Da vam po-
kažem, kako zelo cenim vašo hišo, vam zagotavljam, da bom dobršen del časa, ki ga
bom prebil v Rimu, preživel pri vas. Pravim dobršen del, ker me veliko nalog, ki jih
moram opraviti, sili, da imam s seboj tajnika in zato ne vem, ali bova mogla v vaši
hiši dobiti gnezdo za dva.
Stvar sem prepustil materi Galeffi. Če boste imeli priložnost govoriti z njo, lahko po-
trdite ali spremenite načrt, kakor se vam zdi bolj primemo. Čeprav živim od Božje
previdnosti, bi se v tem primeru ne hotel odtegniti poravnavi stroškov za vse more-
bitne izdatke.
Naj vam še enkrat povem, da se vas in vašega gospoda soproga vsak dan spominjam
pri sveti maši. Odkar sem prejel vaše pismo, sem se odločil, da naši dečki vsak dan
zmolijo en očenaš pri oltarju Marije Pomočnice.
Če še nismo dosegli vsega, za kar prosimo, je znamenje, da molimo slabo ali da vi
nimate zadosti močne vere. Vendar menim, da je kriv posebno prvi vzrok.
Prosim vas, da v mojem imenu spoštljivo pozdravite vašega gospoda soproga. Bog
naj vam dodeli stalno zdravje, obema pa srečno življenje na tem svetu, in ko bo Bogu
po volji, večno slavo v nebesih. Priporočam se dobroti vaših molitev in se imam v
globoki hvaležnosti za vaše velespoštovane uglednosti najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 29. oktobra 1873
V drugi polovici novembra je opravil še potovanja, na katerih je obiskal naše
hiše. Vedno je iskal sredstva, kako bi mogel svoje klerike odkupiti od vojaške služ-
be. V tem smislu se je ponovno zahvaljeval grofici Callori:
Draga moja mama!
Prejel sem pismo, ki je bilo priloženo k pismu gospe grofice M. Alojzije. Njej sem že
pisal, vam pa najlepša hvala. Klerik je pripravljen, vendar ne vem, ali bo sposoben vse
privesti v nebesa, kakor mi pišete. Ker pa je močan, zdrav kakor Rocca Luigi (Skala
Luigi), bo dobršno pot vlekel voz odrešenja. Vsekakor bo vse življenje prosil za tiste-
ga, ki mu je pomagal, da je zamenjal puško z brevirjem.

77.5 Page 765

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
765
Na mojih okulističnih posvetovanjih so izrekli sodbo: malo upanja za desno oko. Levo
oko bo mogoče ohraniti ‚in statu quo‘ (v stanju, kakor je), če ne bom pisal in bral.
Zato samo dobro jesti in piti, spati, hoditi na sprehod. Tako bi šlo to naprej.
Bog naj podeli vse najboljše vam in vaši družini. Molite za tega ubogega, pa vendar
vedno v J. K. najvdanejšega duh. Janeza Boska.
Borgo, danes, 14. novembra 1873
Draga moja mama!
Imate prav, ko me karate, zato po vašem nasvetu izkoriščam dobrega tajnika. Vaše
dragoceno pismo me je dohitelo v Varazzeju. Ko sem ga prebiral, sem premišljeval
o naklonjenosti, ki jo izkazujete našim klerikom. Prav v tem trenutku sem prejel no-
vico, da ste enega naših klerikov v Alessandrii vključili v prvo kategorijo. Bog bodi
hvaljen, sem dejal don Francesii. On nam pošilja trnje, obenem pa tudi vrtnice; naj bo
enako zahvaljen za oboje.
Upam, da je don Rua že prejel vaše pismo in ga poslal naslovljencu.
Nikakor mi ni neznana vaša žrtev v teh časih splošnega pomanjkanja. Toda Bog vam
bo znal poplačati. Duhovščina, Cerkev in mi vsi vam bomo hvaležni in se bomo zah-
valili s klerikom, ki je bil deležen vaše dobrote; nenehno bomo klicali Božji blagoslov
na vas in na vašo družino.
V soboto, če bo Bog tako hotel, bom spet v Turinu. Z najglobljo hvaležnostjo in s
pozdravi don Albere, tajnika, imam čast, da se imenujem vaše uglednosti ponižnega
služabnika in hudobnega sina.
duh. Janez Bosko
Sampierdarena, 26. novembra 1873
Dne 29. se je vrnil v Turin in je ob štirih popoldne nekaj malega zaužil.
Predragi don Rua!
Vprašaj don Savia, ali je naredil kaj za tista tri pisma kneza De Maria, in mi sporoči
izid. Ne pozabite na svetega Jožefa. Povej mami Feliciti, naj mi za božjo voljo pripravi
malo mineštre, in to jutri popoldne ob pol petih. Vse najboljše in vsem ‚in Domino‘.
B. S. M., 28. 11. 1873
Najvdanejši duh. Janez Bosko
Dne 16. decembra je zaprosil železniško upravo za posebni vozni listek. Od-
govorili so, da bi bili zelo veseli, če bi mogli ustreči njegovi prošnji, a da »odločitev
vlade preprečuje Družbi železnic vsakršno izdajanje listkov s popustom razen tis-
tih, ki so določeni po pravilniku«.
Obnovil je tudi prošnjo na obrambno ministrstvo, da bi dobil obleko, ki pa
tudi ni mogla biti odobrena.
Njegova osrednja misel je bil vedno papež kot namestnik Jezusa Kristusa, za
kar se je vedno in povsod trudil. Naj bo v dokaz pismo, ki ga je poslal mons. Do-
miniku Cerriju.

77.6 Page 766

▲back to top


766
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Velečastiti in dragi monsinjor!
Zelo rad bi osebno govoril z vami. Ker tega ne morem, vam pišem.
Civiltà Cattolica je menda maja (marca) objavila srhljiv članek o Aleksandru VI., ki
ste ga gotovo prebrali. Mogoče ste že kaj napisali ali pišete v tem smislu. Menim, da
ste vi edini človek, ki bi mogel to storiti. Bodite tako dobri in mi sporočite. Storili mi
boste veliko uslugo.
Kar koli boste že storili, v vsakem primeru je potreben izvleček iz vašega dragocene-
ga dela o Aleksandru VI.
Bog naj vam nakloni vse dobro in imejte me v Jezusu Kristusu za najvdanejšega pri-
jatelja. Duh. Janez Bosko
Turin, 15. 12. 1873
V letu 1873 so pri Katoliškem branju izšli naslednji naslovi:
Janur – marec: Krištof Kolumb in odkritje Amerike, izpod peresa duhovnika Janeza
Krstnika Lemoyna, ravnatelja zavoda v Lanzu. April: Mučenec Pavel Emilij Reynaud
in Janez Pinna, apostolska misijonarja. Maj: Zgodovinski podatki o papežu Gregorju
VII. Junij – julij: Serapia. Dogodek, ki ga je opisal opat France, za uporabo prepros-
tega ljudstva pa povzel L. Matteucci. Avgust: Katoličan v XIX. stoletju. Nasveti, ki jih
je zbral član potujoče knjižnice iz Turina. September: Jezus Kristus in Cerkev. Izbor
razodetij, ki jih je bila deležna sestra Della Natività. Oktober – november: Velika po-
šast, razkrinkana pred fanti. December: Čudeži lurške Matere Božje.
Življenjepis Krištofa Kolumba je vsem zelo ugajal in je bil ponovno izdan tudi
v elegantni izdaji. Don Bosko sam je naročil don Lemoynu, da naj ga napiše:
4. 3. 1871
Predragi don Lemoyne!
Življenjepisni opis pomorščaka iz Genove naj napiše kak Genovčan.
Življenje Krištofa Kolumba naj bi izšlo v Katoliškem branju na 100 do 200 ali tudi več
straneh, če bi bilo potrebno. V dveh knjigah so nekatera mesta podčrtana s celo črto
in to je treba prevzeti dobesedno, druga pa s prekinjeno črto, pa je treba povezati v
prosto pripoved.
Seveda imaš največjo svobodo, da se razpišeš. Če boš v izročilu ali drugih knjigah na-
šel uporabne dogodke, jih napiši. V knjigi II Monachismo (Meništvo) Tullia Dandola
je lepo poglavje o Kolumbovem meniškem življenju.
Napiši mi knjigo v lepem jeziku, svobodni misli in kratkih stavkih, kakor si to storil že
v drugih spisih. Se nikamor ne mudi.
Bog naj blagoslovi tebe, tvoje gojence in ves učiteljski zbor, voditelje, asistente, delav-
ce itn. itn. najvdanejši prijatelj. Duh. Janez Bosko
Molite zame, ki sem vam v J. K.
V Galantuomu 1874 je objavil eno izmed pisem v čast Katoliškemu branju.

77.7 Page 767

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
767
A … 23. april 1873
Velečastiti gospod!
Z namenom, da vam izrazim svoje priznanje za ogromno dobrega, ki ga v tej moji
župniji opravlja Katoliško branje, si ne morem kaj, da ne bi navedel nekaj dogodkov,
ki sem jim bil osebno priča.
Potem ko sem se brez uspeha trudil, da bi mlade fante odvrnil od ponočevanja zlas-
ti na podeželju, sem se zatekel h Katoliškemu branju, predvsem k življenjepisom in
povestim. Neki dober človek je vsak večer zbiral v svojem hlevu te potepuhe ter jim
bral in razlagal prebrano. V kratkem se jih je zbralo toliko, da je ponočevanje skoraj
izginilo. Ko se je glas o tem raznesel, me je nekaj ljudi iz bližnjih krajev prosilo za
nasvet. Tudi tam so bili učinki podobni. Meščanska dekleta so opustila branje uma-
zanih romanov, s katerimi so se prej zabavala cele noči. Pa tudi drugi uradniki, ki so
se naveličali tistih grdobij modernih junakov, inkvizicije in podobnega, so me prosili,
da bi jim posodil naše branje, ki so ga potem zelo cenili.
Pred petimi leti je učitelj v občinski šoli z zlorabo svojega položaja odvrnil vse večje
fante, da niso več ministrirali pri svetih obredih. Ker se mi ni zdelo primerno, da bi
mu zaradi njegovega položaja nasprotoval, sem dal nekaterim najprizadevnejšim
prebrati življenjepis Frančiška Besucca kot primer življenja, ki je bilo najbolj podob-
no njihovemu. Manj kot v enem mesecu so se vsi vrnili k ministrantski službi, ki jo
opravljajo še sedaj, ob praznikih in v postnem času poučujejo katekizem, obiskujejo
Najsvetejše, hodijo k spovedi in spodbujajo druge k pobožnosti. Ko se jim od časa do
časa zahvaljujem za njihovo službo, mi odgovarjajo: »Oh, tudi, Besucco je v takih
okoliščinah storil tako in tako in še kaj več.« Trije izmed teh, najbolj zavzeti, imajo že
dvajset let. Eden izmed njih hodi po hišah in na lep način zbira prepovedane knjige
ter mi jih prinaša. In odkar je prvič bral življenjepis Bosucca, mi je dejal: »Bodite tako
dobri in me spravite v hišo, v kateri je bil Besucco.«
Vaše uglednosti najvdanejši služabnik
D. G., prior
Meseca aprila je don Bosko dal ponatisniti Mesec maj in je takole pisal don Reffu:
18. 4. 1873
Predragi don Reffo!
V tem trenutku smo ponatisnili ali bolje rečeno končali ponatis meseca maja. Ker
smo že zelo blizu času, ko ga bomo uporabljali, in ker ga mnogi pričakujejo, bi mi na-
redil veliko uslugo, če bi ga s kakim priporočilom objavil v časopisu Unità Cattolica.
Prilagam dva izvoda, enega zate in drugega za tistega, ki mu ga boš poklonil.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Dne 20. aprila je bilo v Unità Cattolica objavljeno:

77.8 Page 768

▲back to top


768
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Dobili smo Mesec maj, majhno, razumljivo, časom primerno knjižico, sposobno, da
v srcih vžge globoko pobožnost do presvete matere Marije in v njih vzbudi odpor do
greha. Za vsak dan kratko premišljevanje z ustreznim zgledom, vse tako preprosto
napisano, kot je to navada velikega ljudskega pisatelja in mladinskega apostola. Don
Boskovo ime je samo poroštvo za uspeh in ga zato ne bomo priporočali. Naj še pove-
mo, da je Mesec maj v kratkem času izšel že v štirih izdajah.
Prav tako je izšla 33. izdaja Preskrbljenega mladeniča in isti časopis je 7. av-
gusta pohvalno pisal:
Knjige, ki se predstavlja v 33. izdaji, ni treba veliko priporočati. Preskrbljeni mla-
denič duhovnika Janeza Boska je našel pot v vsako vzgojno hišo, v vsako krščansko
italijansko družino in vsi so prepričani, da od vseh nabožnih priročnikov, ki so bili
natisnjeni, ta don Boskov spis najbolj ustreza razumevanju in pobožnosti prepros-
tega ljudstva.
Ta zadnja izdaja ima glede na prejšnje nekatere prednosti, npr. to, da nabožni pisa-
telj v obliki dvogovora razpravlja o osnovah katoliške vere.
Nadaljnji dokaz apostolata, ki ga don Bosko opravlja z dobrim tiskom, je bila
odločitev, da izda poleg popravljenih latinskih klasikov še zbirko latinskih cerkve-
nih pisateljev za uporabo v katoliških šolah, s čimer bi v dušah mladih bralcev
preprečeval slabe misli. V ta namen je že naročil prvi zvezek profesorju don Jane-
zu Tamiettiju. Avtorju je v pismu, natisnjenem v oratoriju, takole pisal:
Predragi teolog profesor don Belasio!
Prebral sem in premišljeval o vaši knjižici O pravi šoli, ki naj poživi našo družbo.
Vse mi je zelo ugajalo. Privlačna razlaga, ki navduši za obravnavano snov, pleme-
nite misli, obširna obzorja, velika izobrazba, ki daje trdno oporo, ter praktičen in
usklajevalen čut, ki se zna vživeti v resničen položaj. Vse to nakazuje, kako je mogoče
udejanjiti eno izmed najbolj potrebnih reform sodobne družbe. Zato pozdravljam to
knjigo kot znanilko nove zarje, ki naznanja luč, s katero naj bi Cerkev razsvetlila svet.
S srcem na dlani vam povem, če vas ne bi imel že dolga leta za dobrega prijatelja, bi
vas sprejel za prijatelja, potem ko ste na tako jasen način predočili ideje in zamisli, ki
jih jaz sam že leta nosim v svojem srcu. Zato imam vašo knjigo za delo, kot da sem ga
sam napisal. Naj še dodam, da sedaj, ko smo začeli izdajati zbirko latinskih klasikov
in latinskih cerkvenih pisateljev, ki naj bi jih uporabljali v katoliških šolah (ki jih je
treba obnoviti), sprejemam vaše delo kot uvod v obe zbirki. Tako mislijo tudi moji
odlični sodelavci.
Bog naj pomaga meni in vam, da bi z uvedbo klasičnih latinskih krščanskih pisateljev
s pravo vero če že ne uničili neumnosti poganov v šoli učeče se mladine, pa bi jo vsaj
obvarovali pred njihovim slabim vplivom.
Z najglobljim spoštovanjem vas pozdravlja najvdanejši prijatelj.
Turin, 6. novembra 1873
duh. Janez Bosko

77.9 Page 769

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
769
Širokega srca ter razgledanemu in neutrudnemu duhu bi lahko, kakor je za-
gotavljal sveti oče Pij XI., »uspelo v tem, čemur pravimo učenjak, mislec«. Pa se je
raje naredil majhnega z malimi, vsem vse v nenehnem ubadanju z malenkostmi,
kakor da ne bi imel drugega dela. In to vse izredno ponižno in preprosto.
Tega leta je v decembru don Janez Caghero kot prvi med našimi naredil dok-
torat iz teologije na Kraljevski univerzi v Turinu. Don Bosko se je ob tej priložnos-
ti in ob drugih šalil – tako je poročal v informativnem procesu: »Ti si vsaj nekaj,
ubogi don Bosko pa ni nič. Ti si profesor filozofije itn.« Drugemu pa: »Ti si dok-
tor literature itn.« Kakemu tretjemu: »Ti si teolog, ubogi don Bosko pa nima niti
diplome za učitelja v prvem razredu ljudske šole. Oh, jaz ubogi revež, kaj bo z
menoj, ko se bom v nebesih predstavil brez vsakega naslova.« Temu smo mi od-
govarjali: »Res je, brez naslovov, toda z mnogimi zaslugami, ki so vredne več kot
vsi naslovi. In ali ime don Bosko ni vredno več kot vsi naslovi?« »Mogoče pa bi le
imel kak naslov,« je smeje se dejal don Bosko, »pa je vedno iz lesa« (bosco = les).
Podobno se je izražal nekega dne tudi pred komendatorjem Garellijem, šol-
skim nadzornikom v Turinu, ki je napačno razumel njegovo šalo na račun raznih
naslovov. Dejal je: »Kako? Don Bosko ni profesor, nima naslovov in niti diplome
ljudskošolskega učitelja?! Don Bosko, ki je prvi vzgojitelj mladine? Država do se-
daj še ni nič naredila za vas? Ni priznala vaših zaslug? Prav! Na to bom mislil jaz.
Še danes bom pisal ministru in dobili boste vse naslove, ki jih zaslužijo vaši spisi
in vaša dela.« Tedaj ga je Božji služabnik prosil, naj si ne dela skrbi, kajti njegove
besede so bile samo šala in nič več. Kljub temu pa se šolski nadzornik ni dal prep-
ričati, da don Bosko nima nobenega naslova, medtem ko je občudoval ponižnost
našega dragega očeta.
Don Bosko si je najbolj želel, da bi končno prišel na cilj: do dokončne potrdi-
tve salezijanske družbe. Zato se je pripravljal na odhod v Rim.
Grofici Uguccioni je takole pisal:
Velezaslužna gospa grofica!
Edino pismo, ki ga zmorem pisati za praznike, je to, ki ga pišem vam, ki me imate že
toliko časa za vašega ubogega porednega sina. Ker čutim do vas globoko dolžnost,
bom prihodnji teden v torek posebej molil za vas. To se pravi, da bom za vas daroval
sveto mašo, zmolili bomo sveti rožni venec, vsi dečki bodo za vas darovali sveto ob-
hajilo in opravili še druge pobožne vaje, kot npr. blagoslov z Najsvetejšim. S tem se
vam hočemo zahvaliti za veliko dobroto, ki sta nam jo izkazali, ter vam in vašemu
soprogu Tomažu, vašim hčerkam, zetom in vnukom izprositi trdno zdravje in dolga
leta srečnega življenja s predragocenim darom vztrajnosti v dobrem do konca.
Prosim vas, da jih v mojem imenu vse pozdravite, in se priporočam vašim molitvam.
Prihodnji mesec bom šel v Rim in upam, da se bom za kak dan ustavil v Firencah.
Bog naj vas blagoslovi in imejte me za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 20. decembra 1873
duh. Janez Bosko

77.10 Page 770

▲back to top


770
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Na božični večer je pisal grofici Callori:
Draga moja mama!
Ne morem vam želeti srečnih božičnih praznikov v Turinu, zato vam pošiljam angela,
da vam prinese dete Jezusa in njegov blagoslov.
Danes ponoči bom eno izmed treh maš daroval po vašem namenu.
Če imate kaka naročila za svetega očeta, mi jih pošljite, ker bom prihodnji ponede-
ljek odpotoval v Rim.
Vse najboljše vam in vsej vaši družini in imejte me za najvdanejšega porednega sina.
Turin, 24. 12. 1873
duh. Janez Bosko
Iz Rima so prihajale srčne zahvale za posebne molitve, ki jih je opravljal v
božični devetdnevnici:
Velecenjeni gospod don Bosko!
Ni daleč od resnice vest, ki ste jo prejeli, da moje zdravje ni tako, kot bi moralo biti za
opravljanje nalog, ki mi jih nalaga moja služba. Zato sem se nadvse razveselil moli-
tev, ki ste jih vi in vaši dečki opravili v božični devetdnevnici za moje zdravje.
Zahvaljujem se vam za tako plemenito misel in sem vaše uglednosti, dragi don Bosko,
služabnik in prijatelj. G. B. Antonelli
Rim, 26. decembra 1873
Tudi mons. Sbarretti, podtajnik Svete kongregacije za škofe in redovnike, se
mu je zahvalil za »čestitke in dobre želje«, ki mu jih je poslal, in mu obljubljal, da
se bo v vseh okoliščinah in na najboljši način potrudil, da bo »ustregel njegovim
upravičenim željam«. Gotovo se mu je don Bosko priporočil za pomoč pri dokonč-
ni potrditvi konstitucij.
V družbi don Berta je svetnik 29. decembra ponovno odpotoval v Rim.
Medtem so prihajala voščila sobratov in vseh gojencev iz Lanza za leto 1874.
Kot prvi podpisani med sobrati mu je don Lemoyne pisal:
»Želeč si tvojega blagoslova in tvojega obiska, te prosimo za pisni nasvet, da
bo tudi njim lepo poteklo leto, ki se začenja.«
Don Lasagna, profesor v 4. in 5. razredu gimnazije, je napisal na list, ki so ga
podpisali vsi njegovi učenci:
»Učenci četrtega in petega razreda gimnazije zavoda v Lanzu, ki imajo sku-
pnega očeta don Boska za najbolj ljubljeno osebo, mu zato, ker mu ne morejo
osebno voščiti za praznike, pošiljajo s podpisi prisrčne želje za leto 1874, za celo
življenje, za katero prosijo Boga, da bi bilo še dolgo za njihovo zveličanje in za
slavo Božje Cerkve.«
In prav ravnatelju in gojencem v Lanzu je don Bosko pisal prvo pismo iz Rima.

78 Pages 771-780

▲back to top


78.1 Page 771

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
771
DODATEK
I.
devetdnevnica in slovesnost v čast mariji pomočnici
v cerkvi nadbratovščine, ki je v Valdoccu v Turinu posvečena njej na čast
1873
Popolni odpustek vsem, ki bodo po opravljeni spovedi in prejemu obhajila bodisi v de-
vetdnevnici bodisi na njen praznik obiskali to cerkev.
Razpored svetih obredov. Devetdnevnica se bo začela v četrtek 15. maja. Vse dni v de-
vetdnevnici bodo dopoldne tihe svete maše in možnost za prejem zakramenta spovedi
in obhajila.
Delavniki. Vsak večer ob sedmih petje svetih pesmi, pridiga, blagoslov z Najsvetejšim in
izbrana glasba.
18. maja (nedelja). Dopoldne ob 10. uri slovesna maša. Popoldne ob 3.30h večernice,
pridiga, blagoslov.
21. maja (sreda) vigilija vnebohoda. V tej cerkvi se začenja sveta tridnevnica kot priprava
na romanje k Materi Božji v Oropi za 25. maj, stoletnico sv. Gregorija VII.Sveti obredi in
pobožnosti sovpadajo z devetdnevnico in slovesnostjo Marije Pomočnice.
22. maja praznik Gospodovega vnebohoda. Dopoldne: ob 10h slovesna sveta maša. Po-
poldne: ob 3.30h večernice, pridiga, blagoslov.
24. maj (sobota) slovesnost Marije Pomočnice kristjanov. Dopoldne. Ob 10h: Gojenci
oratorija bodo izvedli veličastno mašo s polnim orkestrom De-Vecchija. Popoldne. Ob
6h: Večernice z novo in izbrano glasbo duhovnika Janeza Cagliera – Slavnostni govor
– Tantum ergo s 300 glasovi – Blagoslov. Po končanih večernicah bodo zapeli Sancta
Maria, succurre miseris, skladbo zgoraj imenovanega duhovnika Cagliera, Veličasten
koncert s tremi različnimi zbori kakor Tu es Petrus, ki so ga 1867 peli v Rimu. Skladbo
bodo izvedli gojenci oratorija s sodelovanjem mnogih poklicnih in ljubiteljskih glasbe-
nikov iz mesta.
25. maj (nedelja) stoletnica smrti papeža Gregorja VII. Dopoldne. Ob 7h: Maša s skup-
nim svetim obhajilom s posebnimi molitvami po namenu svetega očeta Pija IX. Ob 10h:
Slovesna maša. Popoldne. Ob 3.30h večernice, pridiga, blagoslov.
26. maj (ponedeljek). Ob 7h: Maša, skupno sveto obhajilo, posebne molitve za vse člane
nadbratovščine častilcev Marije Pomočnice, zlasti za pomoč dušam tistih, ki jih je Bog
poklical v večnost.
N. B.: Kdor se želi vpisati v nadbratovščino Marije Pomočnice, se lahko oglasi pri za to
posebej zaposleni osebi v zakristiji cerkve. Miloščina, ki jo bodo člani nadbratovščine
in drugi Marijini častilci darovali, bo to leto namenjena za nakup opreme zakristije in
kora, za poravnavo stroškov gradnje in postavitev nove ure. Opomba: Na listkih, ki so
jih poslali častilcem Marije Pomočnice, je bilo dodano:
Splošne pripombe
Zadnja dva dneva devetdnevnice, na praznik Marije Pomočnice naslednjo nedeljo, bo
v zavodu sejem v izključno korist cerkve in zavoda. Na raznih stojnicah bodo na voljo:
1. Svetinjice, slike in fotografije verske vsebine. Zabavne knjige, note za klavir in petje,

78.2 Page 772

▲back to top


772
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
knjige, ki jih je izdal oratorij; 2. Umetne cvetlice, suho in sveže sadje, igrače in drugi
predmeti za razvedrilo otrok. Ko ne bo svetih obredov v cerkvi, bo na dvorišču zabava
z gledališkimi predstavami in godbo na pihala.Vodstvo notranjega praznovanja je za-
upano ravnatelju oratorija in odboru plemenitih gospodov, ki rade volje pomagajo tej
dobrodelni ustanovi. Kakršen koli predmet v iz lesa ali kovine, obleke ali knjige spre-
jemamo z največjo hvaležnostjo, da bi bilo obdarovanje čim bogatejše. Vašo uglednost
vabimo, da bi se slavnosti udeležili osebno in povabili tudi druge.
II
Najljubeznivejšemu vseh očetov don janezu bosku za njegov god prosijo nje-
govi iz neba najobilnejše blagoslove in to izražajo v skupnem veselju. To je dan,
ki ga je naredil Gospod. Radujmo se in veselimo se v njem (Ps 117,23).
ODA
Naj se dvignejo proti nebu
najbolj bleščeči jutranji žarki.
Naj sonce s svojimi žarečimi
razsvetli vesoljno zemljo.
Narava naj se odene
v nežno tančico.
Naj odmevajo v okolici
nadvse veseli spevi
in ljubko naj pojejo
citre pesnikov.
To je dan radosti,
takega si želi nebo.
Brodolomec se veseli,
ko zagleda obalo.
Ptiček se raduje,
ko si najde gnezdo.
Med nami naj ne bo nikogar,
ki bi nam te dni grenil veselje.
Raduje se tisti, ki je kot brodolomec
naletel na roko, ki ga rešuje.
Bil je dan, ki mu je kot najlepši dar
ponudil osrečujočo roko,
ki ga je sprejela, varovala.
Naj se veseli otrok,
naj zbriše solze,
ki je bil nekoč sirota,
sedaj pa je postal sin,
ker čuti srce,
ki dobrohotno bije zanj.
Da, vsi te imenujemo

78.3 Page 773

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
773
dobrega očeta,
mi vsi ti spletamo
veličastno krono
in to, kar usta govore,
prihaja od srca.
Od pradavnih časov
te je Bog izbral,
da si bil in si ljubljeni oče otrok.
In tisti, ki te je izbral,
ti je dal primerno ime.
Kot ob skrivnostnem studencu
si dobil ime Janez240,
ti, ki si se rodil, da polagaš
balzam na rane
brezštevilnih fantov,
ki ti jih je Bog izročil.
In kdo ne ve,
kako revni bi bili daleč od tebe
tisti, ki sedaj
živijo znotraj teh zidov
in veseli s teboj
preživljajo svoja mlada leta.
Oh, koliko neprevidnih fantov
pada brez tebe v nevarnost
in se pogublja.
S teboj pa se kakor lilije,
ki jih neguje tvoja roka,
lepo razvijajo.
Zavedajoč se tvojih darov
in tvojih skrbi,
ti tvoji sinovi želijo
podariti dar.
Toda kaj naj ti
vrednega poklonijo?
Oh, dragi oče,
vsak tvoj sin
čuti v svojem srcu
samo eno željo:
položiti svoja ljubeča srca
k tvojim nogam.
Ti pa jih z močno vezjo
vere, upanja in ljubezni
240 Janez v hebrejskem izvirniku pomeni milost, Božji dar.

78.4 Page 774

▲back to top


774
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
poveži vse med seboj
in jih daruj predhodniku Kristusa,
da bo tvoje ime
še bolj podobno tvojemu srcu.
Iz nebeških višav
prihaja in se že bliža
človek, ki opravlja nalogo angela,
pripravlja pot
in hoče postati napovedovalec
Besede Odrešenika.
Ti, oh, veliki sveti Janez,
podari naša srca Bogu,
prosi za nas in moleduj,
da bo do nas dober in dobrohoten,
izkazuj se nam vedno dobrega
kot vse doslej.
Oh, obrani nas pred vsem slabim,
reši nas hudega,
ko se v tem času
ubogi smrtniki
obračamo k tebi za pomoč.
Rešuj, brani, varuj
to veliko družino.
Ohranjaj Njega, ki se po imenu
in srcu približuje.
Našo ljubezen ohranjaj
še dolge čase in naprej!
C. G.
III.
Slovesna razdelitev nagrad gimnazijcem Oratorija sv. Frančiška Saleškega 22.
avgusta 1873 ob šestih popoldne
RAZPORED: Koračnica maestra De Vecchija. Branje izpitnih ocen. La Carità. Zborna
pesem po Rossiniju. Nagovor veleuglednega profesorja viteza Vincenca Lafranchija.
Variacija za flavto maestra De Vecchija. Pesem v piemontskem narečju. Gospod Carlo
Gastini. Razdelitev nagrad. Odhod na počitnice. Zborovska pesem maestra De Vecchija.
Koračnica maestra De Vecchija. Vašo uglednost prosimo, da bi nas počastila s svojo
navzočnostjo in tako povečala veličino našega praznika v spodbudo našim gojencem.
duh. Janez Bosko
Turin, 10. avgusta 1873

78.5 Page 775

▲back to top


BiS 10 — 9. del: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
775
IV.
pismo, ki ga je nezakonski sin grofa belletruttija poslal 26. 5. 1890 don rui
Moj dragi in velečastiti oče!
Tvoj ljubeznivi sprejem, visok dokaz prijateljstva, s katerim si me hotel počastiti, in dobro-
hotne besede tvojega plemenitega srca so moji ženi in mojemu sinu podelili obilo dobrega
in nas potolažili. Rad bi ti pred tvojim odhodom izrekel vso svojo hvaležnost.
Da ... moj dobri oče, moj dragi dobrotnik. Čutim se srečnega, da te tako imenujem; to je
nekaj nadvse sladkega za moje srce, ki je toliko trpelo zaradi pomanjkanja očetovskih
in materinskih čustev. Šele v tebi sem srečal in našel dobrega očeta in mogočnega zaš-
čitnika. Bodi tisočkrat blagoslovljen! Moja družina in jaz se ti priporočamo v molitev
in tvoji krščanski ljubezni, in ko Najvišjemu dvigamo svoje prošnje, da bi te ohranil v
korist človeštva, sprejmi, dragi oče, izraze mojega najglobljega spoštovanja, naše večne
hvaležnosti in naše popolne vdanosti. De St Biagio

78.6 Page 776

▲back to top


10. DEL
POGLED V PRIHODNOST
1874
1. Medtem ko je bil v Rimu. – 2. Ob vrnitvi. – 3. Za redovniško observanco.
– 4. Področje misijonskega apostolata. – 5. Zadnjikrat pri svetem Ignaciju.
– 6. Vztrajno nasprotovanje. – 7. Prošnje za ustanove. – 8. Iz Argentine. – 9.
Tretja družina. – 10. V jeseni. – 11. Sinovi Marije Pomočnice. – 12. Misel na
smrt. – 13. Nizza Maritima. – 14. Drugi spomini.
V seznamu članov salezijanske družbe za leto 1874 beremo imena 42
sobratov z večnimi zaobljubami, 106 s triletnimi zaobljubami in 103 novincev:
vsega skupaj 251 članov, in sicer:
49 duhovnikov: 30 z večnimi zaobljubami, 16 s triletnimi, 3 novinci;
104 kleriki: 5 z večnimi zaobljubami, 61 s triletnimi in 40 novincev;
62 pomočnikov: 9 z večnimi zaobljubami, 28 s triletnimi in 25 novincev;
36 navadnih študentov: 1 s triletnimi zaobljubami in 35 novincev.
»Leto 1874, dragi sinovi,« je pisal naš dragi oče na koncu seznama za leto
1875 kot uvod k življenjepisom več umrlih sobratov, »je bilo za nas zelo po-
membno. Potem ko nam je sedanji vladajoči papež Pij IX. podelil velike duhovne
darove, je 3. aprila dokončno potrdil našo skromno družbo. Medtem ko nas je
vse ta veliki dogodek napolnjeval z radostjo, pa so že padli udarci težkih dogod-
kov. Dne 13. istega meseca je Bog poklical k sebi duhovnika Provero in nato don
Pestarina, za njima klerika Ghioneja in don Jožefa Cagliera; vse v kratkem obdob-
ju štirih mesecev.
S temi našimi dragimi sobrati smo izgubili štiri evangeljske delavce, vse z
večnimi zaobljubami, vse velike navdušence za salezijansko družbo, verne izpol-
njevalce konstitucij in polne gorečnosti za Božjo slavo.
Zato se ne moremo čuditi, da smo v naši družbi te izgube grenko čutili. Toda
Bog, ki je neskončna dobrota in dobro ve, kaj nam je v korist, jih je imel za vredne
samega sebe. O njih se lahko reče, da so živeli kratko, a izpolnili veliko let. Gojimo

78.7 Page 777

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
777
lahko trdno upanje, da so ti sobratje, potem ko so dokončali svoje delo na zemlji,
postali naši priprošnjiki v nebesih.«
Leto 1874 je bilo zares pomembno za našo družbo, ne samo zaradi dokonč-
ne potrditve naših konstitucij, temveč tudi zaradi nenehnega prizadevanja našega
ustanovitelja, da bi jo razširil na vse dele sveta in pridobil sodelavce povsod, kamor
je prišel. Tako je izpolnjeval čudovit načrt dela za slavo Božjo in zveličanje duš.
Že leta 1871 je vprašal svetega očeta, ali meni, da bi bilo primerneje odpreti
hiše v Švici kot v Italiji, v Indiji, Alžiru, Egiptu ali Kaliforniji, od koder je dobival
vztrajne prošnje za odprtje ustanov.241 Papež Pij IX. mu je odgovoril:
– Za zdaj se skušajte utrditi v Italiji. Ko bo čas, vam bom povedal.
Takoj po odobritvi konstitucij mu je sveti oče rekel, da naj razširi področje
delovanja povsod tja, kjer bi se mu zdelo primerno.
10.1. MEDTEM KO JE BIL V RIMU
V mesecih, ko je bil v Rimu, je ugotovil potrebo po podružnici pri Svetem
sedežu. Zavzeto se je lotil dela, da bi dobil cerkev svetega Prta Savojcev, kamor je
hodil pogosto maševat in ki jo je upravljal kanonik Grosset Mouchet iz Pinerola,
njegov velik občudovalec. Komendator Janez Visone, minister kraljevske hiše, mu
je obljubil, da bo storil pri kralju vse, da bi cerkev zaupali salezijancem. V te smis-
lu je vložil uradno prošnjo.
Ekscelenca!
V želji, da bi koristil svojemu bližnjemu in zlasti še nevarnostim izpostavljeni mladi-
ni, duhovnik Janez Bosko iz Turina spoštljivo predlaga vaši ekscelenci svoje načrte
glede cerkve presvetega Turinskega prta v mestu Rimu.
Že leta 1597 je nekaj podanikov, ki jih je vodil pristen krščanski duh, s privolitvi-
jo Svetega sedeža ustanovilo društvo oziroma bratovščino, katere glavni namen je
moralna vzgoja mladine, obiskovanje bolnikov in jetnikov ter opravljanje podobnih
del krščanskega usmiljenja: juvenes in viam salutis dirigendi, infermos et carceratos
visitandi, et alia charitatis opera exercendi, kakor je zapisano v ustanovni listini.
Ta bratovščina si je celih dvesto let prizadevala uresničevati ta svoj cilj, dokler ji
politični dogodki na začetku tega stoletja niso odvzeli cerkve in jo odvezali vseh dolž-
nosti (1805).
Po vrsti dogodkov (1837) so upravo cerkve in izpolnjevanje dolžnosti prevzeli člani
Sardske legacije v Rimu. Zato so savojski vladarji imeli to bratovščino pod svojo zaščito.
Ker pa je pretilo, da se bo imenovana cerkev porušila, je papež Sardskega legata
241 V Dodatku št, 1. podajamo spomenico, v kateri omenja to prošnjo.

78.8 Page 778

▲back to top


778
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
pooblastil, da je cerkev zaprl in odvzel vse darove za bogoslužje z namenom, da bi
cerkev popravili (1858). V dvanajstih letih so izpolnili vse zahteve iz oporoke v bliž-
nji cerkvi San Andrea della Valle. Dne 16. decembra so zadostili skupnim željam ter
cerkev ponovno posvetili in izročili bogoslužju pod vodstvom rektorja, izobraženega
in gorečega gospoda kanonika don Jožefa Crosset Moucheta.
Temu zgodovinsko pomembnemu letu je treba še dodati, da je prosilec s privolitvijo
Svetega sedeža l. 1869 predložil gospodu grofu Menabrei, takratnemu zunanjemu
ministru, da bi sodeloval pri nameravanih obnovitvenih delih, da bi mogli cerkev čim
prej odpreti za bogoslužje.
Zaradi vmešavanja francoskega ministra ni bilo nič storjeno.
Sedaj, ko je stavba cerkve presvetega Turinskega prta v normalnem stanju, se pro-
silec znova obrača na vašo ekscelenco s prošnjo za dovoljenje, da bi po prenehanju
Bratovščine presvetega Turinskega prta, ki je imela za cilj vzgojo ubogih in zapušče-
nih dečkov in podobna dobra dela krščanskega usmiljenja, prepustili to nalogo Druž-
bi sv. Frančiška Saleškega, ki je civilno združenje in ima isti namen.
Ta družba bi poleg vzgoje uboge in zapuščene mladine prevzela tudi redno upravo
cerkve, čiščenje, vzdrževanje in vse druge obveznosti, ki se tičejo bogoslužja.
Prepričan, da bo vaša ekscelenca dobrohotno preučila ta ponižni predlog, ki želi v
mestu Rimu uvesti piemontsko ustanovo in nadomestiti druge Piemontčane, vendar
vedno z istim namenom, mi dovolite čast, da se imenujem v globoki hvaležnosti vaše
ekscelence ponižnega prosilca. Duh. Janez Bosko
Rim, 17. januarja 1874
Nekaj dni pozneje mu je minister sporočil, da naj ima prošnjo kot ugodno
rešeno. Toda mesec pozneje, 27. februarja, potem ko mu je bilo rečeno, da je kralj
zadovoljen in je tudi minister Vigliani podprl to zamisel, mu je pokazal članek v
Popolo Romano, poročilo o zboru kardinalov, ki je razpravljal o odprtju ustanove,
podobne don Boskovemu oratoriju v Turinu; sveti oče je bil s tem zadovoljen in
tudi kardinali so privolili. Vendar drugi in zlasti francoski duhovniki s tem niso
bili zadovoljni. Tudi Vigliani je zmajeval z glavo in ponavljal:
»Sedaj, ko odpravljamo redovne družbe, pa se zdi, da sama vlada dela na-
sprotno in bi celo v Rimu dopustila novo redovno družbo.«
»Toda to ni redovna družba,« je omenil don Bosko, »temveč civilna.«
Tako je bilo vse končano. Don Bosko ni vztrajal. Če bi namreč prevzel upra-
vo cerkve stare legature savojskega kneza pri Svetem sedežu, ki je po letu 1870
postala zasebna cerkev kraljevske rodbine v Italiji, bi to pomenilo privolitev ita-
lijanski vladi.
Vendar ni opustil misli, da bi v Rimu odprl salezijansko hišo, in je zato obrnil
pozornost na cerkev San Giovanni della Pigna pri Santa Maria della Minerva (kjer
je od 1902 naša generalna prokuratura). V ta namen je začel pogovore s kardi-
nalom Patrizijem, ki je bil misli naklonjen. Jeseni mu je poslal pismo o tej zadevi.

78.9 Page 779

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
779
Velespoštovana eminenca!
Vljudno prosim vašo velespoštovano eminenco, da mi dovoli, da jo zmotim z zadevo
cerkve San Giovanni della Pigna, o kateri sva se pogovarjala.
Vaša prevzvišena eminenca je bila tako dobra in mi dala vedeti, da ne vidi nobene
težave, da bi salezijanska družba prevzela opravljanje svetih obredov.
Skoraj z istimi besedami se je izrazil tudi sveti oče. Njegova ekscelenca mons. Vi-
telleschi je tudi pokazal svoje odobravanje, kakor je tudi sicer vedno podpiral našo
družbo. Toda zadnji dogodki so zadevo zamotali in prekinili vsako odločitev.
Sedaj si zelo želim, da bi se stvar ugodno sklenila. Čutimo namreč potrebo, da bi
nekateri člani naše družbe stalno bivali v Rimu. V ta namen so mi ponudili Nemško
cerkev, toda tam so možnosti zelo omejene. Veliko bolj bi nam koristila cerkev San
Giovanni della Pigna in v tem smislu se obračam na vašo že znano naklonjenost.
Mogoče bo kdo rekel, da nadbratovščinam preti zaplemba imetja. To je res. Toda če
cerkev deluje, če je stavba zasedena, je vedno bolje, kot če bi bila prazna. Lahko bi
tudi pričakovali obzir s strani države, vsaj dokler živijo ravnatelji.
Izrazil sem vam svojo misel. Vse prepuščam vaši dobrohotni presoji. Zadovoljen bom
s kakršnokoli odločitvijo.
V globoki hvaležnosti čutim čast, da se smem imenovati vaše eminence najvdanejše-
ga služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 28. septembra 1874
Kardinal vikar mu je odgovoril, da za zdaj ne bi bilo primerno, ker bi bilo v
škodo rektorju in veliko tveganje za bratovščino.
Velečastiti gospod!
Tako jaz kakor mons. Vitelleschi še vedno želiva, da bi salezijanska družba dobila v
Rimu primerno ustanovo, toda težave, ki so s tem povezane, svetujejo odložitev na
boljše čase.
Do sedaj država še ni položila rok na bratovščine in upajmo, da bi bratovščina pri
San Giovanni della Pigna, ki ima dobrodelni namen, zaslužila kak obzir, če bi ukinili
druge. Prav tako ne bi bilo prav, če ne bi imeli spoštovanja do rektorja cerkve, ki bi,
kakor smo že omenili, trpel, če bi moral zamenjati bivališče. Poleg tega pa bi v seda-
njem stanju stvari zelo težko našli kako primerno nadomestilo.
Iz teh razlogov se mi zdi najpametneje, da celotno zadevo prenesemo na boljše čase.
Ko sem vam tako odgovoril na vaš dopis z dne 28. septembra, mi ne preostane druge-
ga, kot da obnovim izraze visokega spoštovanja.
Rim, 9. oktobra 1874
Najvdanejši služabnik P. kardinal Patrizi
Ker je bil don Bosko odločen zgraditi cerkev sv. Janeza Evangelista v Turinu,
kakor hitro bi dobil košček zemljišča, ki ga protestant Henrik Morglia nikakor
ni hotel prodati, se je ponovno obrnil na ministra kraljevske hiše, da bi mu ta

78.10 Page 780

▲back to top


780
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
izprosil pri kralju podporo, ker je k načrtu stavbe spadalo tudi šolsko poslopje in
zavetišče za najrevnejše dečke iz okolice. Šlo je za dobrodelno ustanovo.
Ekscelenca!
Med najbolj obljudene predele mesta Turina spada brez dvoma četrt, ki se začenja
pri vojaškem vadbišču, se razteza proti Viale del Re – imenovane dei platani – in gre
vse do obrežja Pada. Na tem področju, velikem kake tri kilometre, ni niti cerkve, niti
javne ljudske šole, tako da je mogoče videti, kako se trume otrok tako ob delavnikih
kakor ob praznikih klatijo po cestah in povzročajo javni nered, kar jih pogosto vodi
tudi v zapor. Bilo bi dobro, če bi odprli tudi oratorij na vrtu pred šolami in tako dali
možnost mnogim dečkom, da bi našli zaposlitev. Toda v pravkar izvedenem podalj-
šku ceste, ki se ji pravi Via San Pio V., so zasegli vrt in ločili šole od cerkve. Medtem je
dal lastnik temu kosu zemljišča svoj namen.
V živi želji, da bi zadostil potrebam javnosti, sem kupil zemljišče med Via Mad. Cri-
stina in že imenovano Via San Pio V nasproti Viale del Re. To zemljišče naj bi bilo
namenjeno cerkvi, šolam in zavetišču za najrevnejše, ki bi jih sprejelo kakih 400. Na
ta način bi bil močno razbremenjen prepoln Oratorij sv. Frančiška Saleškega, ki vsak
dan dobiva nove prošnje za sprejem otrok.
Preden sem se lotil izvajanja načrta, sem se obrnil na Generalni ekonomat za kako
podporo. Generalni ekonom gospod Realis je misel odobril in obljubil, da bo poskr-
bel za potrebno, ko se bodo dela začela. Dela naj bi se začela takoj, ker so načrti že
končani: cerkev, šole in zavetišče bi bili nasproti Viale del Re. V ta namen vas prosim,
medtem ko me zasebni opravki zadržujejo v Rimu, da bi nam priskočili na pomoč in
pomagali ustanovi, ki je vsa usmerjena v korist skupne blaginje in zlasti nevarnostim
izpostavljene mladine. Prosim vas za podporo, ki jo v takem izrednem primeru imate
za primerno. Poln zaupanja v vašo znano dobroto imam čast, da se hvaležno imenu-
jem vaše uglednosti ponižnega prosilca. Duh. Janez Bosko
Rim, 5. februarja 1874
Ker so medtem odložili začetek gradnje, tudi ta prošnja ni dobila zaželenega
odgovora.
Še nekaj nadrobnosti.
Don Berto je v času bivanja v Rimu zapisoval nekatere stvari, ki nam pomaga-
jo bolje razumeti duha našega svetega ustanovitelja.
Don Bosku kot dobremu opazovalcu vsega, kar se je dogajalo okoli njega, ni
ušlo nič, tako v dobrem kakor v slabem. Ko sta nekoč šla po Via Montanara, je
rekel: »Veš, na kaj sem pravkar mislil?«
»Ne bi vedel.«
»Mislil sem na to, da je tukaj ob pogledu na tolikšen nered velika nevarnost,
da bi izgubil vero.«
»Name pa vse do dela,« sem odgovoril, »čisto drugačen vtis. Kajti ko vidim,
da se vera kljub toliko neredom ohranja čista, imam to za dokaz njenega Božje-
ga izvora. In vsi ti spomeniki vere, na katere naletiš na vsakem koraku, mi moje
prepričanje vedno bolj potrjujejo.«

79 Pages 781-790

▲back to top


79.1 Page 781

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
781
»Da,« je povzel don Bosko, »vera je nekaj Božjega, vendar jo upravljajo ljudje
in med temi je tudi veliko Adamovih sinov.«
Mogoče mi je don Bosko postavil to vprašanje zato, da bi videl, ali se pohujšu-
jem zaradi vseh človeških slabosti, zavisti, spletk in nasprotovanj, ki jih je mogoče
videti med redovniki in celo v Vatikanu.
Ko je naš dobri oče, vedno poln dobrote pri presojanju dejanj drugih, slišal
o kakem škandalu ali neredu tudi med dobrimi ljudmi, je imel navado vzklikniti:
»Kaj hočeš, tudi ti so Adamovi potomci!«
Bil je dober do vseh, tudi do tistih, ki so mu nasprotovali, ne da bi kazal uža-
ljenost.
Nekega dne je šel po pločniku na Via del Tritone. Tam je bila skupina pobali-
nov, lenuhov, mrkega in divjega pogleda, ki so mu zaprli pot. Ko se jim je približal,
se je smehljaje se odkril, se jim ljubeznivo priklonil in jih pozdravil. Ti pa so pre-
senečeni takoj naredili prostor in mu izkazali spoštovanje.
Ko je brez strahu kar naprej posvečeval vsak trenutek v večjo Božjo slavo in
za zveličanje duš, sem ga več kot enkrat slišal vzklikniti:
»Jaz sem potreben, da bi mi pomagali premagovati težave, ne pa da mi jih
delajo. Rad bi, da ne bi toliko gledali na don Boskovo osebo, temveč veliko bolj na
napredek in korist vere in duš, kajti jaz delam za Cerkev.«
Prav tako ni izgubil nikdar poguma bodisi zaradi nepričakovane težave ali
zaradi kakega neuspeha. Včasih je, piše don Berto, moral vztrajno in ponovno,
dostikrat tudi brez koristi hoditi h kakim osebam, da je izprosil kako uslugo, ali
pa kratko malo zato, da je uredil kako zadevo v korist Cerkve ali da bi dobil kako
miloščino. Ko sem ga videl, se nisem mogel vzdržati, da mu ne bi rekel: »Oh, ubogi
don Bosko. Če bi v oratoriju vedeli, koliko se je treba truditi in se mučiti, da dobiš
kako podporo ali da urediš kako zadevo v korist svojih sinov!« On pa je menil:
»Vse to delam zato, da rešim to svojo ubogo dušo. Če hočeš rešiti svojo ubogo
dušo, moraš biti pripravljen na vse!«
Nič, prav nič ga ni moglo pripraviti, da bi izgubil svojo običajno mirnost.
Mons. Manacorda je z mnogimi drugimi gosti nekoč sedel pri mizi pri vitezu
Štefanu Colonni, apostolskem odpravniku. Hotel ga je razjeziti, zato ga je nadle-
goval z vsem mogočim, ga karal, mu ugovarjal, iskal vse načine, da bi ga spravil iz
ravnotežja, bil pri tem tudi nesramen in ga zasmehoval. On pa se je samo smehljal,
se šalil, odgovarjal, molčal in se spet ljubeznivo branil, tako da bi skoraj spravil iz
ravnotežja ubogega monsinjorja, ki ga je sicer zelo cenil.
Njegovo pravilo za premagovanje kakršnih koli težav je bilo: prenašaj potr-
pežljivo vsako ponižanje.
Gospod je bil vedno s svojim služabnikom. Omenili smo več milosti, ki so jih
prejeli na njegovo priprošnjo. O eni izmed teh je don Berto pričal tudi na informa-
tivnem procesu.
– Leta 1874 sem z Božjim služabnikom bil v Rimu. Bilo je 16. februarja. Ne-
kako ob petih popoldne sem ga spremljal po poti do vile Ludovisi. Pri kapucinski

79.2 Page 782

▲back to top


782
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
cerkvi je šel mimo naju neki gospod, ki je pozdravil don Boska in šel svojo pot
naprej. Ko pa je videl, da mu je don Bosko ljubeznivo odzdravil, je stopil nazaj, se
mu zahvalil in mu rekel, da so ga leta 1867, ko je stanoval pri grofu Vimercatiju
pri svetem Petru v Vezeh, popeljali k njemu, da bi ga blagoslovil. »Jaz sem bil tak-
rat,« je nadaljeval, »nor. Spominjam se, da ste mi rekli, ko so me privedli k vam, da
bi me blagoslovili, naj se ničesar ne bojim, ker bom ozdravel. In glejte, od takrat
naprej sem popolnoma zdrav. Že večkrat sem vas videl hoditi po Rimu, vendar se
vam iz spoštovanja nisem upal približati.«
Na splošno so ga vsi spoštovali in občudovali.
Dne 8. januarja naju je mons. Fratejacci, tako piše don Berto, popeljal v Aka-
demijo Arcadio, kjer je na dvorišču pa tudi po sobanah polno mirte in lovorja.
Ko srno prišli tja, smo se znašli v prostorni sobani, polni dragocenih slik, med
katerimi je izstopala podoba Pija IX. Zapeli so pastoral, ki sta ga čudovito lepo
izvajala dva ženska alta, podprta z mogočnimi basi in blestečimi tenorji ob sprem-
ljavi violin in klavirja. Za klavirjem je sedel organist vatikanske bazilike. Prebrali
so nagovore v vezani in nevezani besedi v latinskem, italijanskem, francoskem,
španskem, nemškem, grškem itn. jeziku. Navzoč je bil tudi urednik Osservatore
Romana, ki je pozdravil don Boska, nama dal svoj naslov in naju prosil za najine-
ga. Tudi markiz Baviera (Via San Claudio) je bil tam. Tudi drugi ugledni gospod-
je in monsinjorji so pozdravili don Boska; med drugimi tudi direktor arkadijske
akademije. Mons. Fratejacci mi je obljubil, da mi bo poslal sprejemno diplomo za
don Boska, don Francesio in don Cagliera v to akademijo.
Don Boska so že sprejeli v »seznam članov te prastare literarne republike«
oktobra prejšnjega leta. Dne 15. februarja 1874 so mu znova izročili še večjo in
lepšo diplomo z datumom 14. februarja242. Dne 12. oktobra so diplomo izročili
tudi don Rui. Prav tako je imelo isto čast dvajset drugih salezijancev in dva don
Boskova prijatelja, kot je pisal don Berto, ne da bi navedel dan.243
Mons. Fratejacci je 14. aprila pisal don Bosku:
Ker sem danes in včeraj moral biti v postelji, vas nisem mogel obiskati, kot sem to
srčno želel, poleg tega pa se bliža tudi vaš odhod od nas.
Sem pa na drugačen način nadomestil svoj obisk: tako, da sem včeraj in danes napi-
242 Prim. MB X, str. 597 in 1211.
243 Točen seznam vseh članov Akademije Arcadie, ki ga je napisal don Berto: Don JANEZ BOSKO – Clistene Cassiopeo; Don
B0NETTI GIOVANNI – Geriseo Temidens; Don CAGLIERO GIOVANNI – Egisco Sponadico; Don DURANDO CELESTINO – Mirbauro
Ascreo; Don RUA MICHELE – Tindaro Stinfalico; Don ALBERA PAOLO – Vatilio Driopeo; Don LEMOYNE GIANBATTISTA – Ersin-
do Geresteo; Don CERRUTI FRANCESCO – Mirtale Amicleo; Don DALMAZZO FRANCESCO – Celauro Grineo; Don FRANCESIA
GIOVANNI BATTISTA – Nigazio Pirgense; Don BERTELLO GIUSEPPE – Podarce Pleuronio; Don RONCHAIL GIUSEPPE – Elcippo
Corintio; Don GUIDAZIO PIETRO – Fidamante Alfeiano; Don BARBERIS GIULIO – Melisso Larisseo; Don TAMIETTI GIOVANNI –
Nastone Efesio; Don VOTA DOMENICO – Arctaone Eubeo; Don DAGHERO GIUSEPPE – Anceo Pallanzio; Don ROSSI FRANCESCO
– Etilo Ortigio; Don MONATERI GIUSEPPE – Licofonte Macaondo; Don SCAPINNI GIUSEPPE LUIGI – Almindo Cidonio; Don GA-
RINO GIO. BATTISTA – Fidippo Cidonio; Don BORIO ERMINIO – Agastene Pelopideo; Don PECHENINO MARCO – Dargero Ybleo;
Prof. VINCENZO LANFRANCHI – Ysandro Atticense

79.3 Page 783

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
783
sal dva napisa, enega za don Boska in drugega za Cleonta Cassiopea in poleg tega še
prepis svojega Carmen, ki sta ga slišali v Arkadiji. To svoje novo delo poklanjam vam
in vas prosim, da ga sprejmete z vašo že znano naklonjenostjo.
Dobro vam je znano, v kakih okoliščinah je bilo napisano in v kakih težavah! To naj
velja kot opravičilo za napake, ki bi jih mogli najti v mojih verzih, da jih boste vedeli
opravičiti. Moje zdravje je močno popustilo. Pogum, če hočemo, toda ... Popolna vda-
nost v Božjo voljo, če nam priskoči na pomoč njegova milost, toda … toda ... Bodite
tako dobri in me ne pozabite v svojih molitvah in v molitvah vaše ljube skupnosti.
Ponovno izražam zadovoljstvo zaradi dokončne odobritve vaše družbe in gojim živo
upanje, da bo prinesla obilen blagoslov državi in Cerkvi, da bo odbila rogove hudiču
in onemogočila veliko njegovih sodelavcev na zemlji, ki jih je nekaj tudi v Turinu. Že
dostikrat se je pokazalo, da zmore Bog več kot hudič.
V Arhivu imamo Carmen, šeststoletnico smrti sv. Tomaža Akvinskega, ki jo
obhajamo to leto. Omejili se bomo samo na latinske naslove. Prvi, namenjen don
Bosku, spremlja Carmen. Drugi se tiče potrditve salezijanske družbe in je pos-
večen Cleontu Cassiopeu; jasna pomota, ker je don Boskovo ime Arcadie v obeh
diplomah Clistene Cassiopeo.
Gotovo je, da se je don Bosko ukvarjal z mislijo, da bi tudi v Turinu ustanovil
Colonio Arcadio. Verjetno se je za to moral zanimati s podporo in vplivom mons.
Fratejaccija z namenom, da bi včlanil čim več sobratov.
Monsinjor mu je 31. maja spet pisal:
Tri pisma, trije dolgovi! Prvo pismo z dne 8. maja in drugo z dne 14. maja, zadnje
z dne 16. maja. Prvo je pisal don Bosko, drugo don Berto in tretje profesor Celestin
Durando.
Najprej se vam moram zahvaliti za toliko tako lepih besed, s katerimi ste hoteli iz-
raziti svojo naklonjenost do mene. Priznati vam moram, da mi je bilo vaše pismo
nadvse drago in spodbudno. Bil sem v težki krizi zaradi toliko zahrbtnih nevšečnosti,
ki sem jih moral požreti preteklo pomlad. V takem stanju mi je bila v veliko spodbu-
do vaša dobrohotna beseda, ker ste oseba, ki jo visoko spoštujem in do katere imam
veliko zaupanje. Zato v teh kratkih vrsticah ne morem storiti več kot izpovedati svojo
globoko hvaležnost, ki me bo za vedno vezala na človeka, ki mi je pomagal prav v
najhujši stiski. To pismo, polno krščanske ljubezni, v značilno don Boskovem slogu,
ki je bilo napisano v svetišču in je zraslo med gorami globokega in močnega prija-
teljstva, je bilo zame čudovita pesem in je v meni zbudilo vse sile, kot pri živinčetu, ki
navkreber vleče težek tovor. Zdi se, da voznikova beseda lajša težo tovora in da srečni
duhovi napolnjujejo utrujenega voznika, tako da dospe do vrha hriba in opravi nalo-
go, ki se je zdela neizvedljiva. Hoc primum ... (to najprej).
Kar se tiče Arcadijine kolonije, ki bi jo vi tako radi ustanovili v Turinu, sem že storil
vse potrebne korake pri svojem kolegu mons. Ciccoliniju, glavnem čuvaju Arkadije.

79.4 Page 784

▲back to top


784
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Vašo željo so z odobravanjem sprejeli in jo bomo v kratkem izpolnili. Ne gre za usta-
novitev, temveč za novo poživitev kolonije, ki je bila že ustanovljena v vaši ugledni
domovini. Arcadia je štela več kot 160 kolonij, med katerimi je prednjačila kolonija
Augustae Taurinorum. Vdor Francozov je prekinil, sprevrnil in onemogočil nadaljnje
delo. Po obnovitvi papeške vladavine se je na podeželju spet opogumilo delovati troje
kolonij. Vaša želja kot turinskega meščana, znanstvenika in ustanovitelja oratorija
je zato nadvse primerna in vredna pohvale. Posnema ravnanje svetih menihov in
svetnikov, ki so v svojih samostanih gojili Arcadijine kolonije. Za zgled nam služi-
jo ustanovitelji skolopov, somaskov, Ustanove Božje matere Marije Campitelli, ki so
v svojih ustanovah vsadili arkadijske kolonije. Celo kamaldulenski menih kardinal
Zurla, vikar mesta Rima, je kot dedič samostanskih izročil v samem rimskem seme-
nišču ustanovil Arcadijino kolonijo. To novico vam sporočam zato, da bi, če bi kak
mons. Aristarco (turinski nadškof Gastaldi) nasprotoval vašim načrtom, vedeli, da
gre za orožje z dvema reziloma in boste tako mogli braniti načrt in ustanovo.
Ciccolini že brska po arhivih, da bi odkril vse zapiske o turinski Arcadii. Kakor hitro
bom dobil izpiske teh zapiskov, vam jih bom poslal. Kmalu bomo zbrali vse gradivo,
ga predstavili vodstvu Arcadie in bomo omogočili ustanovitev kolonije v Turinu v
vašem oratoriju. Tako se bo čast, pesem, pesnitev in leposlovje glasilo v pohvalo naše
katoliške vere, kar je bilo glavni cilj v vseh časih našega prizadevanja in kar mora biti
prvi cilj vseh vzgojiteljev mladine, pisateljev in še posebno cerkvenih mož. Poslal vam
bom še več pisem v zvezi z vašo kolonijo, dokler ne bo dokončno ustanovljena. Et de
hoc satis … (o tem zadosti).
Omeniti vam moram še to, da sta me predvčerajšnjim obiskala gospod polkovnik
Monti in njegova soproga Evrozija, kar mi je bilo v veliko tolažbo. Govorili smo tri
ure. Obiskali smo moj vrt, kapelo, sakralno opremo, dom. Agnesina je gospe Evroziji
izročila bochet (šopek). Dolgo smo govorili o don Bosku in tudi o ekscelenci, ki jo
gospa Evrozija tako zelo ceni.
Pa tudi to prizadevanje ni imelo uspeha.
10.2. OB VRNITVI
O svetnikovi vrnitvi v oratorij in o slovesnostih, ki so jih ob tej priložnosti
pripravili, smo že pisali. Želimo dodati še odo, ki jo je spesnil don Lemoyne in
so jo natisnili za don Boskov god. Prikazuje nam navdušeno ozračje, ki ga je don
Bosko ustvaril ob potrditvi pravil.
Don janezu bosku ob njegovi srečni vrnitvi iz Rima kot znamenje spoštovanja in
ljubezni gojenci oratorija sv. Frančiška Saleškega.

79.5 Page 785

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
785
ODA
Kakor se dete, ko se prebudi,
nasmehne in išče
materino lice
in ga prepozna
in z ustnicami izgovori
sladko ime mati;
tako smo te mi
radostni čakali vse dni.
Toda strahota!
Slišali smo, da odhajaš.
Bil je to žalosten glas,
ki nas je vse napolnil s tegobo.
Žalostni, obubožani, v trepetu
smo dvignili glas proti nebu:
ti naša ljubezen in slava,
reši nas hudobnega sveta!
In s trepetom srca smo te
spremljali povsod.
Rekli so nam, da težaško delaš,
skrbiš in se trudiš.
Gnala te je sveta želja,
bojazen duše,
ki skrbi za sebi
izročene sinove.
Svetniški sij
je obdajal tvojo sveto glavo,
Tibera, Arno in Panaro
so te častili.
Veselo žezlo in palij
sta te sprejela in slavila.
Lažna je bila govorica,
da tvoje korake vodi politika
in njena pravila.
Bil si v skrivnem poslanstvu.
Ne brez razloga si se poklonil
Petrovemu prestolu.
Bolečo vero in vdovo,
si obogatil z novim obetajočim
naraščajem.
Postavil si novo sonce,
ki brani in sveti
v temni svet.

79.6 Page 786

▲back to top


786
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
S fratrom Umilom si ubog,
pameten z Gusmanom.
Kakor Ignacij neustrašnega
razuma in roke
vihtiš prapor,
odrešenje prihodnosti.
Sveti Noe vodiš barko
med silnimi valovi v varno pristanišče.
Novi Mojzes nosiš ljudstvom
Božjo obljubo,
pod tvojimi nogami cvetejo
cvetlice, ki razveseljujejo nebesa.
O, sveta Luč, očaraj me
s častjo tvojega venca;
ljubezen in spoštovanje
sta mi v srcu;
veselo in v zadregi se mečem k nogam
tebi podložen in zvest.
Proti koncu omenja misel, ki se nam zdi, da se nanaša na neko drugo pesem,
ki je bila natisnjena istočasno.
Tiste dni se je svetnik odpravil v Beinasco, kraj blizu Turina, ob cesti, ki pelje
v Orbassano, kjer je župnikoval don Anton Balladore, njegov tovariš iz semenišča
v Chieriju, s katerim je ostal povezan v tesnem prijateljstvu. Don Bosko je v Rimu
prosil za poseben blagoslov in popolni odpustek za vse župljane. Sveti oče mu je na-
ročil, da ga mora podeliti on sam na dan, ko bi se spovedali in prejeli sveto obhajilo.
Ne vemo točnega datuma, kdaj se je to zgodilo, ostaja pa nam del latinske
pesmi, ki so jo zložili za to priložnost in natisnili s cerkvenim dovoljenjem. V njej
svetnika primerjajo z Mojzesom, ki stopa na goro Sinaj, da bi prejel od Kristuso-
vega namestnika blagoslov.244
Imamo še drugo listino, ki jo je treba natančno preučiti.
V Rimu se je don Bosko večkrat pogovarjal s polkovnikom Montijem in z
njegovo soprogo Evrozijo. Zanju je dal papežu blagosloviti križ s posebnimi od-
pustki, ki je verjetno bil last teologa Golzia, brata gospe Evrozije. Ker križa zaradi
premnogih opravkov ni mogel izročiti zakoncema osebno, je to sporočil polkovni-
ku in dodal na zelo obziren način novice o zdravju nadškofa Gastaldija, s katerim
so popolnoma uredili spor zaradi dediščine, čeprav se je v zvezi s tem nadaljevala
umazana protiklerikalna gonja.
Predragi gospod komendator!
Sicer z nekaj zamude, pa vendar še pravočasno hočem izpolniti svojo dolžnost, da
odgovorim na vaš dopis.
244 Prim. Dodatek št. III.

79.7 Page 787

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
787
Zares sem pohitel s svojim odhodom iz Rima z namenom, da bi še videl živega enega
izmed svojih dragih sinov, duhovnika don Provera. Pa sem prišel prepozno!
Prispel sem po pogrebu. Bogu je bilo tako po volji in tako naj bo. Zapušča veliko vrzel
v upravi naših zavodov. Sedaj iščem način, kako bi ga mogel čim bolje nadomestiti.
Vse v zvezi z našo družbo pa se je srečno izteklo.
V vseh sem našel dobrohotno naklonjenost, toda sveti oče je bil zares dobrohoten oče.
Vzel sem s seboj križ. Obogaten je z vsemi zaželenimi odpustki. Če menite, da je pri-
merno, vam ga bom poslal v Rim na vaš naslov. Če ne, vam ga bom osebno izročil, ko
se bom vrnil v to naše glavno mesto.
Govoril sem z nadškofom, ki je bil poln uglajenosti, čeprav v delno težavnem polo-
žaju. Rekel je, da že dalj časa ne more iti v mesto, ker kažejo s prstom za njim in ga
zasramujejo. Njegove pridige, ki so nekoč očarale ljudske množice, sedaj dosegajo
komaj povprečnost. Vsemu temu bi se dalo pomagati, toda kaj hočemo, ko bolnik
zavrača zdravnika in zdravila.
Iz sproščenega sloga, v katerem mi pišete, se zdi, da se vam zdravje izboljšuje. To je tudi
namen mojih molitev in molitev naših dečkov, se pravi, da vsi molimo za vaše in vaše
soproge gospe Evrozije stalno zdravje in da bi še dolgo živela srečna in zadovoljna.
Sredi množice stvari sem ob vrnitvi v Turin doživel veliko tolažbo. Zbranih je bilo
šestnajst ravnateljev naših zavodov.245 Potem ko sem poslušal in natančno opazo-
val, sem lahko ugotovil, da so posli, disciplina, uprava na isti višini kot takrat, ko sem
odpotoval v Rim, kakor da bi šel na kratek sprehod po mestu.
Gospod Bog naj blagoslovi vas in vašo soprogo gospo Evrozijo. Priporočam se molit-
vam obeh in imam čast, da se imenujem vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Turin, 24. 4. 1874
duh. Janez Bosko
Kdo ne občuduje svetnikove obzirnosti, ko hoče pozabiti na vse nadškofovo
nasprotovanje?
V tistih mesecih je oratorijska tiskarna natisnila lepe podobice don Borela v
barvah in Unità Cattolica je pisala:
Kdo v našem mestu ne pozna ali se ne spominja teologa Borela kot neutrudnega in
svetega Božjega služabnika v ječah, v zavodih, v misijonih, vsega posvečenega zveli-
čanju duš? Njegov spomin bo z blagoslovom ohranjen med nami in vonjava njegovih
kreposti, zlasti še njegove apostolske gorečnosti in njegove čudovite preproščine ter
njegove prijetne ljubeznivosti, bo dolgo vzor duhovnikom in v spodbudo krščanskega
ljudstva. Zato je bila zares odlična zamisel duhovnikov Oratorija sv. Frančiška Sa-
leškega, da so dali izdelati njegovo sliko in jo potem razmnožiti. Sliko so naredili po
njegovi smrti, a je podobnost z njegovim obrazom velika in izraža njegovo svetost.
Kdor bi hotel dobiti podobo tega svetega človeka, naj se obrne na oratorij ...
245 Glede šestnajstih naših zavodov je treba vedeti, da se oštevilčenje nanaša na Positio za odobri-
tev konstitucij. Glej MB X, str. 946.

79.8 Page 788

▲back to top


788
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Na praznik varstva sv. Jožefa 26. aprila so končno lahko videli v svetišču Ma-
rije Pomočnice podobo svetega očaka na njegovem oltarju, ki so ga slovesno bla-
goslovili. Don Bosko sam je opravil sveti obred, ki ga je don Frančišek Piccollo
nekaj let pozneje takole opisal:
»Pogled vseh je bil uprt v zaveso, ki je zakrivala podobo. Goreče so želeli, da bi videli,
ali je res tako lepa, kot so jo opisovali. Ko se je prikazala mila slika sv. Jožefa, kakor jo
je don Bosko narekoval Lorenzoneju, v tako lepi ubranosti barv, je po svetišču lahno
zašumelo, kar je potihoma izražalo prve vtise.
‚Kako lep je sveti Jožef,‘ je dejal eden izmed tovarišev. ‚Glej, kako mil je deček, ki nasla-
nja glavo na svetnikova prsi ...‘
‚Vidiš košarico cvetja na otrokovih kolenih?‘ je dejal drugi. ‚Ponuja vrtnice svetemu
Jožefu, da bi jih posul na oratorij.‘
‚To so znamenja milosti, ki nam jih bo delil,‘ je dodal tretji.
‚To, kar vidimo, ni samo slika,‘ je menil nekdo drug, ‚temveč nekaj, kar govori. Je pra-
va pridiga. Zadosti je, da pogledaš, pa vidiš, kaj je pobožnost do sv. Jožefa in kako zelo
smo mu vsi pri srcu.‘
Glas zvončka je vzpostavil tišino med verniki in don Boskov srebrni glas je zapel O
Bog, pridi mi na pomoč in zaprosil za svete karizme, s katerimi Bog obogati podobe,
ko z duhovnikovim blagoslovom nehajo biti zgolj posvetne stvari in postanejo nekaj
svetega. Don Bosko je blagoslovil sliko, za katero se je zdelo, da se smehlja vsej tisti
množici dečkov, ki so vanjo položili vse svoje upe. Nato so opravili slovesno sveto
mašo.
Jaz sem bil blizu oltarja in sem lahko opazoval pobožno ravnanje Božjega služabni-
ka, ki je pogosto dvigal oči k podobi in z ganjenim glasom prepeval pesmi na čast sv.
Jožefu. Tudi glasovi, ki so s kora prepevali Kot slavolok se v nebesih bleščiš od slave in
kakor košara vrtnic v zimski tegobi so tvoje kreposti, so vernike dvignili v skrivnostne
višine duhovnega zadoščenja. Vrtnice v rokah sv. Jožefa in srebrni glasovi stotine deč-
kov so dajali vtis, da si v prekrasnem vrtu, ki ga napolnjuje veličastvo svetega Jožefa,
in prepojen z vonjem kreposti velikega apostola mladine, ki je stal ob njegovih nogah
ves zbran v zamaknjenem pogledu svoje pobožnosti.
Don Bosko je dal narediti več fotografskih posnetkov in jih velikodušno delil
po oratorijski knjigarni. Unità Cattolica je 7. maja prinesla naslednje pohvalno
poročilo:
lte ad Joseph (pojdite k Jožefu). – Pred očmi imamo lepo fotografijo podobe, ki pred-
stavlja varstvo svetega Jožefa. Izvirna podoba v olju je v eni izmed kapel cerkve pres-
vete Marije Pomočnice kristjanov pri Oratoriju sv. Frančiška Saleškega v Turinu.
Podoba je novo delo gospoda Lorenzoneja, čigar sposobnost zlasti za verske motive
je vsem znana in zato o tem ne bomo izgubljali besed. Prijatelji in nasprotniki ug-
lednega umetnika priznavajo, da mu v tem, kar se tiče izražanja verskega čutenja,

79.9 Page 789

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
789
tistega nekaj, kar govori duši in budi najrazličnejša čustva v srcu tistega, ki gleda
sliko, danes ni enakega. Misel, ki preveva sliko, je preprosta, vendar pa zelo pobožna
in prilagojena čustvovanju preprostih ljudi ter daje z enim samim pogledom dojeti
vzvišenost in mogočnost slavnega ženina Božje matere Marije. Svetnik, stoječ na ob-
laku in obdan od angelov v vseh mogočih, pa vedno pobožnih položajih, ima v rokah
dete Jezusa, ki drži na kolenih košarico, polno vrtnic. Jezus jemlje iz košarice vrtnice
in jih daje svetemu Jožefu, ta pa jih drugo za drugo spušča na cerkev Marije Pomoč-
nice, ki stoji spodaj. Dete Jezus se drži čudovito lepo, ko z milim pogledom motri
svojega krušnega očeta. Ob tem Božjem smehljaju je sveti očak ves blažen in rečemo
lahko, da nebeška radost Božjega deteta podvaja njegovo blaženost. Da dopolni to
čudovito skupino, stoji ob Detetovi strani v prelepi drži presveta mati Devica Mari-
ja, ki z nadvse pobožnim pogledom občuduje medsebojno izžarevanje sreče svojega
Božjega sina in svojega prečistega moža. Zdi se, da je vsa iz sebe zaradi neizmerne
miline, ki napolnjuje njeno srce.
Še ena nadrobnost. Don Frančišek Giacomelli, ki je bil tovariš našega svetnika
v semenišču v Chieriju in po smrti teologa Golzia njegov spovednik, je pripovedo-
val, da je vprašal don Boska, kako je to, da sv. Jožef spušča rdeče in bele vrtnice
na oratorij. Don Bosko mu je odgovoril: »Zdi se mi, da bele vrtnice predstavljajo
milosti, ki ugajajo nam, rdeče pa tiste, ki ugajajo bolj Bogu. Kaj praviš?« »Prav,« je
odvrnil, »rdeče vrtnice so boljše.«
Čudno srečanje.
Leta 1872, malo prej preden so karlisti prijeli za orožje in so v Španiji Karla
VII. razglasili za kralja, potem ko se je sin infanta don Juana Burbonskega 1868
njemu v korist odpovedal prestolu in se je don Carlos postavil na čelo vstalih le-
gitimistov, je prišel v Turin v spremstvu grofa Servanzija, iz plemenite straže nje-
gove svetosti papeža, in obiskal oratorij. Ne da bi povedal ime, se je grof približal
don Bosku, začel govoriti o španski vstaji in dejal:
»Kaj pravite o don Carlosu vi, don Bosko?«
Don Bosko je odvrnil: »Glejte, če je Božja volja, da bo on zasedel prestol, ga
bo zasedel. Toda z zgolj človeškimi sredstvi je nemogoče, da bi mu uspelo v nje-
govem namenu.«
Grof je nadaljeval: »Poznate tega gospoda?«
Nihče ni povedal don Bosku, kdo bi bil, vendar je takoj odgovoril:
»To je don Carlos.«
Tedaj je don Carlos prekinil molk in dejal: »Ali grem sedaj ali nikdar. Imam
veliko prijateljev, veste, in končno je to moja pravica.«
Don Bosko mu je odvrnil: »Prav. Če upate, da vam bo uspelo, pojdite s pravim
namenom, da boste dobili Božji blagoslov.«
Govorili so še o marsičem drugem, in ko se je don Carlos poslovil, ga je don
Bosko pospremil do vrat, kjer sta naletela na don Lemoyna, kateremu je don
Bosko smehljaje se dejal: »Predstavljam ti don Carlosa, pretendenta za španski

79.10 Page 790

▲back to top


790
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
prestol.« Don Carlos je podal desnico don Lemoynu in tako se je obisk končal.
Toda mladi bojevnik ni pozabil don Boskove misli.
Odpravil se je v Španijo, kjer se je začela tretja karlistična vojna, ki je traja-
la štiri leta, najprej proti Amadeju Savojskemu, ki se je prestolu odpovedal 11.
februarja 1873, potem proti republikancem in 1874 proti Alfonzu XII. Dne 29.
aprila 1874, tako piše don Berto, je don Bosko spovedoval. Bilo je ob osmi uri do-
poldne, ko se je dvignil v spovednici in se mu je zdelo, da je na bojišču med karlisti
in republikanci. Slišal je topovske grome sedaj na eno in potem na drugo uho in že
je hotel poklicati koga, da bi zvedel, kaj se dogaja, ko je prizor izginil.
Boj je trajal še dve leti in 1876 je don Carlos zapustil Španijo. Umrl je v Vare-
seju v Italiji 18. julija 1909.
Don Bosko je 10. maja prišel v Alassio, kjer so ga gojenci veselo pozdravili in
mu pripravili akademijo. Eden izmed gojencev ga je pozdravil z naslednjimi verzi:
Tebi se klanjam, o ljubeznivi - v tvoji ponižni veličini, - ki pristopaš k malim, -
da jih narediš plemenite, - ki k njihovemu duhu, srcu – odpreš z ljubeznijo – lahko
pot.
Ti si ne želiš - svetne pohvale, - od ljudi ne pričakuješ plačila, - temveč samo
od Boga, - hodiš skozi življenje – nahranjen z vzvišenimi mislimi, – ljubljeni romar.
Občudujem te, ko vprašuješ - otrokovo dušo – in v njej gojiš seme -
človeka in državljana; - in v tem posnemaš njo, - katere ime se nauči – najprej jecljati.
Ne brez razloga ti zaupajo – očetje svoje dolžnosti – in v tvoje roke polagajo
svoje svete pravice; vedoč, da te preveva ista ljubezen, - ki jo je Bog položil v prsi,
- ki veš, katero mater ljubiti.
Dne 12. maja je bil v San Pier d‘Areni in pisal don Rui:
Zavetišče sv. Vincencija Pavelskega
San Pier d‘Arena, 12. 5. 1874
Gospod don Rua!
Preizkusimo gospoda Frančiška Mayorja za našo družbo. Če tudi gospod Tessier želi
storiti isto, naj bo sprejet. – Če je v oratoriju premalo prostora, ju pošljite v Valsalice.
Jutri ob 12. uri bom pri mami Feliciti. Povej ji, naj mi pripravi mineštro. Vale.
Najvdanejši v J. K. duh. Janez Bosko
Praznik Marije Pomočnice so prenesli na 28. maj, ker so bile 24. binkošti.
Praznik so obhajali z običajnim sijajem.
Na binkoštni popoldan so po opravilih v cerkvi znotraj oratorija priredili ve-
liko kolo sreče. Na predvečer praznika in na sam praznik so priredili sejem kakor
prejšnja leta in zjutraj 29. maja so darovali sveto mašo za pokojne člane nadbra-
tovščine Marije Pomočnice. Zbrano miloščino so namenili za opremo zakristije.
Dne 9. junija se je pripetil čudežen dogodek, o katerem poroča don Berto.
Nekako ob 11.30 se je predstavila v spremstvu gospe Pittatore iz Fossana neka

80 Pages 791-800

▲back to top


80.1 Page 791

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
791
ženska z deklico, ki ni mogla hoditi. Don Bosko naj bi jo blagoslovil. Svetnik je
molil, naročil in določil molitve, ki naj jih opravljajo. Nato je vprašal, koliko časa
deklica ne more več hoditi, in povedali so mu, da že štiri leta ni naredila niti ko-
raka. Opirala se je na dve bergli in so jo na vozu pripeljali v oratorij. Eno nogo je
vlekla za seboj.
Don Bosko jo je blagoslovil in ji ukazal, naj odloži bergle. Nato ji je ukazal, naj
brez opore hodi sem in tja po zakristiji. To je storila brez kakršne koli težave. Nav-
zoč je bil zakristan in več romarjev, ki so se, kakor pravi don Berto, od začudenja
in veselja smejali. Dejstvo je, da je deklica odšla, ne da bi uporabljala bergle, in
obljubila, da se bo naslednji dan vrnila in se zahvalila presveti Devici Mariji. Njene
male bergle so kot ‚ex voto‘ obesili v zakristiji.
Paznik sv. Janeza Krstnika so slovesno obhajali. Na akademiji so nastopili tudi
gojenci drugih oratorijev. Med raznimi voščili svetniku sta se nam ohranila pesem
učencev osnovne šole in sonet gimnazije Oratorija sv. Alojzija.
Eden izmed gojencev prvega razreda gimnazije v oratoriju v Valdoccu je
prebral naslednje verze, ki jih je gotovo sestavil učitelj ali njegov asistent.
Skladno, enoglasno vsi zbrani okoli tebe tvoji sinovi ti želijo podariti cvetlice,
ki jih hranijo v svojem srcu.
Tistim, ki so v višjih šolah, sredstev ne manjkajo; najdejo besede, ki izražajo,
kar jim srce narekuje, sinovsko ljubezen.
Eden v pesniški besedi, drugi v prozi z mnogimi prispodobami (ljubka obli-
ka?) izražajo svoja čustva, oh, kaka zavidanja vredna stvar. Mi reveži, si ne upamo,
ker nimamo peruti, da bi letali in v smrtonosnih letih šli na vrh Parnasa in tekmo-
vali s prvimi, težko nam je bilo, da bi se smejali našim naporom ti veliki gospodje.
Žalostni zaradi pretežke naloge smo obupovali.
Vendar smo želeli na kak način, kakor nam je pač mogoče, izraziti ljubezen,
ki nam gori v prsih.
Rekli smo: Očka je dober! Četudi bodo napake, nam bo odpustil. Presneto! Res
je, da smo samo iz prvega razreda, pa vendar hočemo tudi mi povedati kaj v rimi.
Tako smo se zbrali in vam sestavili naslednje verze: Dragi očka, ti bereš v srcih,
niso ti všeč velike besede, prispodobe in simboli, mitologije in figure, ki so same
pene.
Ker vemo, kaj bi rad, ti bomo darovali tisto, kar si najbolj želiš, ni je večje stvari,
sprejmi jo iz naših rok. Č so naše besede jecljanje, pa izražajo želje našega srca.
Teh čustev pa je polno naše srce, dragi oče!
Himna, ki jo je napisal don Lemoyne in se je od začetka do konca naslanjala
na Carmen iz Beinasca, ni ugajala, kakor smo že omenili, mons. Gastaldiju, ker se
mu je zdela pretirana. Zato je prepovedal natis.
Don Berto je nadškofovo odločitev sporočil advokatu Menghiniju, ta pa mu je od-
govoril pisno: »Zdi se mi, da obsodba zadeva tudi papeža, saj oda opeva tudi njega.«

80.2 Page 792

▲back to top


792
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Pesem se glasi takole:
Najljubeznivejšemu vseh očetov don Janezu Bosku ob njegovem godu njegovi sinovi,
ko prosijo vse nebeške blagoslove, in izražajo svoje veselje.
ODA
Pretekla so desetletja, pa se še vedno spominjaš,
ko si, o Janez, slišal Božji glas.
Ukazoval je: Vstani! Pojdi na goro Sinaj,
pričakuje te Izrael, svojega odrešenika.
Dvigni prapor, ki sredi ljudstva
kliče trume mladih gorečih fantov.
Obremenjen z zakladi, ki jih je odvzel peklu,
zapušča Egipt, zemljo nesrečnežev.
Med ploskanjem dobrih, med pretnjami hudobnih
si po ravnih poteh, po grapavih stezah
hodil po trnju in vrtnicah
in izmenoma doživljal radost in žalost.
Zbežali so tvoji vodje na dan preizkušnje,
od silnega napora jih je zajel strah,
toda ob tvojem klicu so vstali novi voditelji,
v stotinah so prišli k tebi od vseh strani.
Dolga je bila pot; ko je oboroženi Amalek
zgradil železni zid okoli tebe.
Izzval te je na boj, te napadel. Ko je tistega dne
menil, da te je uničil, se je radoval.
Toda pred teboj se je prikazala, odprla ti je
skrivnosten oblak Devica Marija.
S svojo močno roko
je razpršila sovražne čete kot veter.
Zmagal si. In tvoji sinovi so postavili šotore,
ob vznožju Sinaja so opevali zmago.
Svoje glave so sklonili pred Bogom vse glorije.
Darovali so mu svoje bojne zmage in svoje srce.
Tedaj je iz kamnite gore
priletel nebeški angel
brez silnih bliskov, ne zakrit v oblake,
temveč ves bleščeč v ljubezni in radosti.
Na zlatih ploščah vdolben, o Janez,
je prinašal zakon: ta Božji angel,
Kristus in njegov namestnik, po imenu Pij:
poklical te je na goro in ti izročil zakon.

80.3 Page 793

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
793
Zakon, ki je nova strnjena kohorta
Solima, zgrajena s stolpi in vrati,
Janez, drži jo visoko; vi nebeški borci,
poklonite se pred novim Mojzesom.
Takoj so dvignili nepremagljive prapore,
korakali naprej, vedno naprej proti Jordanu.
Do gore Abarija čez prostrani Kadeš,
da je bilo vse polno ljudstva.
Med vrtnicami, palmami in oljkami
zapojte zmagoslavno himno Janezu,
na tako ljub dan blaženega Krstnika
obhajajmo dan zaslug tolike čednosti.
Na tako lep dan, ve mladinske trume,
dvignite na Hebalu oltar Vsemogočnemu.
Stopite na Garizim, neskončna
vojska junaških mladcev!
Na oltar položite novi zakon,
stegnite svoje silne desnice
k prisegi, prisegi močnih,
naj umre, pa ne zbeži bojevnik za nebo.
D. G. B. L.
Don Lemoyne je za tako preprosto omembo »novega Mojzesa«, ki jo beremo
v himni v zvezi s svetnikovo vrnitvijo iz Rima, in natančen pesniški opis dogajanja
dobil navdih pri Carmen iz Beinasca, ki je bila napisana in izdana, kakor nam je
znano, s cerkveno odobritvijo.
Tisti, ki ni dobro poznal svetnika in ne življenja, ki ga je živel, ne nenehnih
blagoslovov, ki jih je prejemal od Boga, je lahko v tej himni nedvomno videl preti-
ravanje, zlasti če je iskal v vsem razloge za kritiziranje, in tako ni mogel drugače
misliti. Praznik, ki so ga pripravili za ta 24. junij, je bil tako blesteč, da je celo don
Giacomelli, njegov spovednik, na informativnem procesu izjavil:
»Ko sem mu omenil, da so mu gojenci za njegov godovni dan pripravili pre-
razkošno slovesnost, mi je odgovoril: ‚Nasprotno, meni te slovesnosti fantov zelo
ugajajo, ker jim storijo veliko dobrega in vzbujajo v njih ljubezen in spoštovanje
do predstojnikov.‘«
Tudi praznik sv. Alojzija, ki so ga obhajali 28. junija, je bil nadvse slovesen.
Boter praznika vitez Janez Frisetti je bil tudi pri akademiji, ki so jo priredili zve-
čer po slovesnosti v cerkvi in povezali z razdelitvijo nagrad za lepo vedenje. Don
Bosko je dal, da so prebrali botru naslednje posvetilo, ki ga je on sam sestavil.
Izrazi naklonjenosti in hvaležnosti nadvse velezaslužnemu vitezu Janezu Frisettiju,
botru praznika sv. Alojzija, ki so ga obhajali v cerkvi Marije Pomočnice 28. junija 1874.

80.4 Page 794

▲back to top


794
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Mi, velezaslužni gospod vitez, obhajamo danes slovesnejši praznik kot po navadi. Že-
leli smo imeti pobožnega, vernega, dobrohotnega botra za našo slovesnost in našli
smo ga v vaši veleugledni osebi. Vsi moji tovariši so nadvse zadovoljni. Vsi drug za
drugim bi radi šli in vam izrazili svojo ljubezen, spoštovanje in hvaležnost. Da bi
preprečili nevšečnosti, so nam naročili, naj v njihovem imenu opravimo to nalogo.
V imenu vseh torej izjavljamo, da nam je ta dan nadvse ugajal. Danes zjutraj smo v
cerkvi opravili svoje pobožnosti s posebnim poudarkom po vašem namenu. In vi ste
se za to zahvalili z debelim kosom salame, ko smo prišli iz cerkve. Nato smo bili še pri
drugih pobožnih vajah in spet se je pokazal učinek pri kosilu, ki je bilo za naše raz-
mere naravnost sijajno. Po odmoru so sledile popoldanske prireditve, godba, petje in
razdelitev nagrad, pri kateri ste hoteli biti potrpežljivo navzoči.
Koliko razlogov za zahvalo, hvaležnost, ljubezen. Sedaj bi vam radi poklonili darilo,
ki naj bi bilo, če vas že ni vredno, vsaj skladno z vašim dostojanstvom. Toda kaj naj
vam podarimo, ko sami nič nimamo? Nasprotno – potrebni smo vsega in vseh. Pokla-
njamo vam ta šopek cvetlic in z njim vam želimo pokloniti najnežnejša čustva naših
src z neminljivo hvaležnostjo.
Prosim vas prav tako, da sprejmete to knjigo, ne zaradi njene materialne vrednosti,
temveč kot sredstvo, s katerim vam izražamo hvaležnost našega srca. Ta knjiga nosi
na naslovni strani ime našega dragega predstojnika, natisnili in zvezali so jo naši
tovariši tukaj v oratoriju. Je sicer majhno darilce, vendar največ, kar imamo, in pra-
vično je, da vi, ki ste boter praznika, dobite prvo nagrado.
Medtem ko se vam zahvaljujemo za dobroto, ki nam jo izkazujete, bi vas radi pro-
sili za majhno milost. Rekli boste, da samo Bog deli milosti. Toda so tudi milosti,
ki jih lahko podelijo ljudje. Ta milost je, da bi ohranili vašo zaščito in naklonjenost
ne samo na ta dan, temveč za vedno, tako da bi se fantje iz Oratorija sv. Frančiška
Saleškega lahko imenovali vaši sinovi varovanci. Kaj pravite, gospod vitez, k temu
našemu predlogu? Upajmo, da ga bo vaše dobro srce sprejelo. Tudi mi ne bomo ostali
brezbrižni. Še več, poleg naše žive hvaležnosti nam bo vedno drago, da bomo lahko
spoštljivo pozdravili našega velezaslužnega botra, ko ga bomo srečali v mestu ali
boste naš gost v tej hiši. Vedno boste za nas dobrodošla oseba, velikodušna, pravi
boter praznika sv. Alojzija.
Vsak dan bomo prosili Boga, da bi v svoji dobroti blagoslavljal vas in vso vašo druži-
no in vsem podelil dolga leta srečnega življenja in vam na koncu, kadar bo to njemu
po volji, dal bogato plačilo v nebesih, sorazmerno z naklonjenostjo, ki ste jo kazali
tukaj na zemlji do svojih revnih fantov.
To so misli, ki vam jih sporočajo vsi naši tovariši, dijaki in rokodelci, naši mojstri in
asistenti in vsi predstojniki. Če jih boste vi, dobri in velikodušni kot ste, sprejeli, bomo
zadovoljni in bomo iz vsega srca od veselja vzklikali:
»Naj živi vitez Frisetti, boter praznika svetega Alojzija!«
Don Boskova hvaležnost do dobrotnikov je bila nepopisna.

80.5 Page 795

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
795
Dne 25. julija je odpotoval v S. Pier d‘Areno, kjer se je ustavil v nedeljo 26.
julija. Dne 27. je šel v Sestri Ponente h grofici Cataldi in 28. je bil v Genovi; 29. se
je vrnil v Turin.
Istega meseca je razposlal okrožnico s programi za zavod v Valsaliceju z na-
slednjim besedilom:
Turin, julija 1874
Velespoštovani gospod!
Štejem si v čast, da lahko vaši velespoštovani uglednosti pošljem program zavoda v
Valsaliceju z nekaterimi majhnimi spremembami v korist gojencev.
Vaša uglednost bo zlahka ugotovila, da je namen zavoda zagotoviti gosposkim dru-
žinam, da bodo njihovi sinovi prejeli temeljito leposlovno izobrazbo v smislu pred-
pisov prosvetnega ministrstva, istočasno pa jim bo zagotovljen neprecenljiv zaklad
moralnosti in vere.
Če bo vaša uglednost tako dobra, da bo dala v pogled ta program tudi drugim ose-
bam ali nam poslala kakega gojenca z dobrimi upi na uspeh, vam bom zelo hvaležen
in vam zagotavljam, da bomo vašega priporočenca še posebno skrbno vzgajali.
Bog naj vam podeli vse najboljše in imejte me v globokem spoštovanju za vaše ugle-
dnosti ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
V letu 1874 je don Bosko večkrat obiskal zavoda v Varazzeju in Alassiu. Mar-
kiz Marcel Durazzo iz Genove mu je 20. maja pisal in izrazil željo, da bi vodstvo
sirotišnice v tem mestu izročil salezijancem: »Pravkar sem se vrnil od našega pre-
fekta, ki je, kakor hitro je slišal imenovati vaše ime, dejal, da bi vaše imenovanje
naletelo na sprejem na pokrajinski upravi in na ministrstvu. Dodal je še, da se
vrača iz Varazz, kjer so se odločili, da bodo zaprli šolo, ki jo vodi vaša uglednost.
Nato je dejal, da tisti, ki hoče, lahko zapre vaše šole.«
V Alassiu se je občinska uprava kot odgovor na zelo ostro pismo prefekta don
Bodrata odločila odpovedati pogodbo z don Boskom za vodstvo šol. Podprefekt
v Albengi, dober in pameten človek, je zavrnil to nepredvideno odpoved. Isto je
storil tudi prefekt v Genovi.
Zaradi tega in še zaradi nekaterih drugih razlogov je don Bosko, četudi se
zaradi krhkega zdravja ni najbolje počutil, šel večkrat v Ligurijo. Tudi 27. aprila,
nekaj dni po svojem prihodu iz Rima, je bil na železniški postaji v Alessandrii.
Verjetno je na enem izmed teh potovanj prišlo do srečanja, o katerem pripoveduje
tajni komornik njegove svetosti mons. Janez Krstnik Bianchi.
»Velečastiti don Bosko se je rad šalil. Nekega dne se je v spremstvu neke-
ga služabnika peljal z vlakom iz Varazzeja v San Pier d‘Areno. V vagonu druge-
ga razreda je bil tudi mons. Bianchi, tajni komornik njegove svetosti, ki je sedel
nasproti don Boska, ki je v roki jo držal debelo grčavo palico. Smeje se je dejal
monsinjorju: ‚To je Adamova palica.‘ Monsinjor se je delal začudenega in je dejal:
‚Presneto! Potem mora biti ta predpotopna palica precej črviva.‘ Don Bosko se je

80.6 Page 796

▲back to top


796
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
zresnil in dejal: ‚Ta palica, na katero se naslanjam, je last mojega služabnika po
imenu Adama, ki je tukaj navzoč.‘ Vsi trije so prasnili v smeh. Janez Krstnik Adamo
je bil kot familijant sprejet v oratorij in pozneje v zavod v Alassiu.«
Istega leta ali leto pozneje je bil don Bosko tudi v Cuneu, kakor priča don
Frančišek Cottrino:
V letih 1874 in 1875 sem bil gojenec malega semenišča v Cuneu in sem obiskoval 3.
in 4. razred osnovne šole. V semenišču je vladal stari režim. Nič praznikov, nič petja,
malo odmorov, malo cerkvenih obredov in še ti brez blišča in zelo redko prejemanje
svetih zakramentov. Za škofa je bil mons. Formica, svetega spomina, ki je izredno
cenil našega svetega očeta don Boska.
Škof je povabil don Boska, da bi obiskal semenišče. Prišel je (junija) v spremstvu ško-
fa in bil počaščen z vsemi slovesnostmi, kot je navada. Ko so ga spremili v kapelo, je
po kratki molitvi povzel besedo in se tako dobrohotno in ljubeznivo vedel, da so se
vsi čudili, ker česa podobnega še niso doživeli. Navdušenje se je še povečalo, ko je
škof po ponovnih svetnikovih spodbudah napovedal lep izlet na zelo zanimiv kraj,
kjer bodo povabljeni na obilno malico. Kdo si more predstavljati navdušenje, ki smo
ga občutili ob napovedi lepega izleta namesto vsakoletnega potovanja k Madonni
della Ripa. Toda že v tem trenutku se je pojavila težava. Ko je don Bosko končal svoj
nagovor, se je nebo zatemnilo in ulila se je silovita ploha. Odšli smo v obednico. Širo-
ko smo odprli oči, ko smo vsak na svojem krožniku zagledali kos salame, velik, da je
pokrival cel krožnik, in kup češenj, ki smo jih v trenutku pozobali. Medtem se je nebo
zjasnilo, nastopil je osvežujoč hlad in vsi veseli smo se napotili po Viale degli Angeli
do minoritskega samostana, kjer smo najprej počastili posmrtne ostanke Angela iz
Chivassa in polni hvaležnosti prosili za neznanega duhovnika, ki nam je pripravil
tolikšno veselje.
Ko sem 1877 prišel v oratorij, sem spoznal, kdo je bil ta duhovnik. Dobil sem še drugih
sedem tovarišev iz Cunea, med njimi don Capella, ki so se veselili zaradi čisto drugač-
nega vzgojnega sistema v oratoriju.
Don Cottrino nam je pripovedoval o drugem zanimivem dogodku, ki se je potekal v
letih 1866–1888 in vam ga v spodbudo podajamo.
Don Cottrino je imel brata, ki naj bi šel na vojaški nabor. Močno se je bal, da
ga bodo spoznali za sposobnega. Ko je imel v San Benignu priložnost govoriti z
don Boskom, mu je izrazil to bojazen. Don Bosko je vzel njegove roke v svoje, jih
zazibal sem in tja in dejal:
»Bodi miren. Tvoj brat ne bo šel k vojakom.«
»Toda nima nobene telesne napake, ki bi ga mogla oprostiti.«
»Ne bo šel.«
»Je veliko bolj čokat kot jaz in ima silne prsi.«
»Ne bo šel.«
»Ni nikakršnih družinskih razlogov.«

80.7 Page 797

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
797
»Ne bo šel.«
Brat je šel na nabor, a so ga zavrnili, ker je imel pol centimetra preozke prsi.
Tudi naslednje leto so ga oprostili. Tretje leto pa so Alojzija Bartolomeja Cottrina
(imel je dve imeni) potrdili in ga dodelili v tretjo kategorijo.
Šel je v Borgo San Martino, da bi poročal bratu. Ko ga je ta zagledal, ga je takoj
vprašal:
»Torej? Kako je?«
»Vojak sem, ker spadam v prvo kategorijo.«
»Kako vendar,« mu je segel v besedo Frančišek, »don Bosko je vendar zago-
tovil, da ne boš vojak.«
»Poslušaj celo zgodbo,« je nadaljeval smehljaje se brat. »Sem vojak, vendar
ne bom služil vojaščine, ker sem prve in tretje kategorije.«
»Kaka zmešnjava pa je to?«
Alojzij Cottrino mu je ves vesel pokazal list papirja, na katerem je potrjen
za vojaka tretje kategorije, ker je Bartolomej Cottrino, vojak prve kategorije, pod
orožjem.
Naključja, ki niso naključja, temveč šale Božje previdnosti, ki po priprošnji
svetnikov pogosto ‚ludit in orbe terrarum‘ (se igra na zemlji).
10.3. ZA REDOVNO IZPOLNJEVANJE
Po dokončni potrditvi konstitucij je svetnik vse sile osredinil v točno izpol-
njevanje le-teh. Don Rui, prefektu družbe in podravnatelju oratorija, ki so ga že
tedaj imenovali »živeče pravilo«, je naročil, da naj obišče vse domove in začne to
pobudo.
Božji služabnik don Rua, za katerega upamo, da bo kmalu povzdignjen na čast
oltarja, si je v poseben zvezek zapisoval napake, pomanjkljivosti, nepopolnosti, pa
tudi občudovanje, pohvale in priznanja, o katerih je ne samo ob svojem obisku,
temveč tudi potem ko se je vrnil v Turin, natančno obvestil posamezne ravnatelje.
Knjižica obsega zapiske vseh obiskov, ki jih je Božji služabnik opravil v letih
1874–1876, dokler niso ustanovili inšpektorij. Podali bomo zapiske iz leta 1874 s
seznamom ‚Stvari, ki jih je treba pretresti‘, ki so zapisane na začetku opažanj, brez
razlage, ker bo bralec takoj razumel pomen in dobil spodbudo, da bo še popolneje
živel salezijansko življenje.
Seznam, natančen, jasen, urejen
stvari, ki jih je treba pretresti
Cerkev in zakristija. Oltarne mize. Snaga v cerkvi. Skrb za sveta oblačila. Kateri bo-
goslužni obredi se opravljajo ob nedeljah in kateri v dneh med tednom.
Sobe predstojnikov in gojencev. Ali niso preveč elegantne. So.
Je v sobi križ in kaka slika matere Božje Marije? So celice asistentov zadosti ozke?

80.8 Page 798

▲back to top


798
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Se spalnice zračijo? Hodniki, stopnice, dvorišča? Čistoča. Ali ne smrdi po stranišču?
Razredi. Čistoča. Zračenje. Je kak nabožni predmet? Pregled zvezkov. Pogovor s fanti.
Pregled dekurij. Družba. Ali imajo sobratje in aspiranti konference? Mesečne obvesti-
lo? Kako je s čutom sramežljivosti, uboštva, pokorščine? Preveriti, kako se opravljajo
službe prefekta, kateheta itn.
Duhovniki. Poteka šola teologije in filozofije redno? Poučujejo ceremonije? Kako se
vedejo kot kleriki, asistenti, učitelji? Jih je zadosti? Premišljevanje in duhovno branje.
Gojenci. Zdravstveno stanje. Je bolniška soba asistirana? Jih kdo uči moliti, ministri-
rati itn? Kako se obnašajo v cerkvi, učilnici, na odmorih, v spalnicah, na sprehodu?
Čistoča obleke, osebe in zlasti duše? Družbe sv. Alojzija, Presvetega zakramenta,
Brezmadežnega spočetja. Ministranti. Zavzetost za študij, družinski odnosi z učitelji,
asistenti, predstojniki. So tudi zunanji gojenci? Deluje praznični oratorij? Kako? Ali
prihaja redno tuj spovednik?
Posebna pozornost. Je med fanti kdo, ki bi sprejel duhovniško obleko, hotel delati
malo ali veliko maturo, se med kleriki kdo pripravlja za učiteljski izpit ali za kak
drug izpit?
Odnosi s krajevnimi oblastmi. Kaj sodijo zunaj o zavodu, profesorjih, asistentih? Ali
hodijo na obiske k družinam? Odnosi z župnikom in občinsko upravo.
Izdatki. Postrežba pri mizi predstojnikom in gojencem. Novi načrti za zidavo, popra-
vila, nakupi, poljedelstvo itn. Knjige, potovanja itn. Povzetek dohodkov iz prejšnjih let.
Knjige. 1. Mašna knjiga. 2. Knjiga o vedenju pomočnikov in klerikov. 3. Knjiga o pri-
dnosti in mesečnem vedenju gojencev. 4. Pripravniki. 5. Knjiga nepremičnin. 6. Plača
nastavljenih. 7. Depozit gojencev. 8. Dispenza. 9. Potrdila prejemkov. 10. Knjiga izdat-
kov. 11. Zapis darov. 12. Priročnik. 13. Spis osebne opreme pomočnikov ob vstopu. 14.
Izdatki: čevljar, krojač, mlekar, mesar, pek, lekarnar itn. 15. Zapis tekočih računov.
Če so kake zasebne prodajalne, pregledati tudi te knjige.
O obiskih v zavodih v Borgu San Martino in v Lanzu ni datuma, vendar sklepamo, da
jih je don Rua opravil med prvimi.
BORGO SAN MARTINO
Hišo sem obiskal bolj v naglici, vendar se mi zdi, da so stvari dobro utečene. Sem jih
pa spodbudil k naslednjemu:
Poskrbeti, da ne bo pri prižiganju sveč kapljal vosek na oltarni prt. Naj za to upora-
bljajo bencinski vžigalnik.
Obesiti križ in Marijino sliko v vse sobe, kjer jih še ni.
Zožiti celice asistentov po vzorcu v oratoriju.
Poskrbeti, da na hodniku pred razredom retorike ne bo smrdelo po stranišču.
Redne mesečne konference sobratom in gojencem, kakor tudi mesečno obvestilo.
Spodbujati malo bolj k študiju teologije.
Reden pouk v ceremonijah za klerike in gojence.
Spodbujati delovanje konference Marije Brezmadežne.

80.9 Page 799

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
799
Začeti dajati mesečne ocene klerikom in pomočnikom.
Začeti seznam za postulante in knjigo izdatkov.
Poskrbeti, da bo Ghione prevzel službo kateheta. Zato ga je treba oprostiti drugih za-
poslitev, zlasti še zato, da se bo lahko posvetil Družbi sv. Alojzija, Družbi presvetega
Zakramenta in ministrantom.
Navdušiti jih čim več za opravljanje izpitov.
ZAVOD V LANZU
Pri obisku, ki je trajal en dan in pol, sem opazil:
Želeti bi bilo več čistoče v cerkvi in na koru, čeprav je vse kar dobro urejeno.
Priporočil sem malo več reda v sobi.
V sobah in razredih manjkajo križi in slika matere Božje Marije, zlasti še v zasebnih
sobah. Celice glavnih asistentov v spalnicah je treba zmanjšati na velikost celic v
Oratoriju. Na splošno morajo biti spalnice, razredi in druge sobane zaklenjene, ko
tam ni gojencev. Na dvoriščih, stopnicah in hodnikih je vse precej čisto, toda na spo-
dnjem dvorišču, proti jugu je treba odstraniti smeti. Bolj redni naj bodo nagovori
skupnosti in aspirantom, zlasti še mesečno obvestilo.
Priporočil sem, da naj se nikdar ne opušča šola zaradi pridiganja zunaj zavoda.
Treba je, da prefekt skrbi za pomočnike, jim prebira pravila hiše. Isto velja tudi
enkrat na teden za gojence. Glede pomočnikov naj se poskrbi, da bodo opravljali
dolžnosti dobrega kristjana.
Kleriki so preveč skupaj in se premalo družijo z gojenci. Treba je uvesti redno šolo ce-
remonij. Prav tako bi bilo treba bolj gojiti študij teologije. Potrebna je večja zavzetost
pri asistiranju učencev osnovne šole na odmoru.
Bilo bi zelo primerno, da bi kleriki zasebno ali v skupinah opravljali obisk Najsvetej-
šega in pri tem opravili kratko branje.
Naj kdo gojence uči moliti in ministrirati. Pri tem bi bilo treba paziti na obnašanje
gojencev 2. razreda gimnazije. Za eno in za drugo naj se zavzame don Bussi in bo
v pomoč don Costamagni in don Scaravelliju. Svoj razred pa naj izroči don Rossiju,
ki bo hkrati skrbel za 2. in 3. razred gimnazije. Fantje naj bi bolj skrbeli za obleke.
Prefekt naj se ne oddaljuje in naj si skuša pridobiti zaupanje.
Poskrbi naj se, da bo kak boljši gojenec vstopil v Družbo Brezmadežne.
Don Rossiju sem svetoval, naj se pripravi za izpit za 5. razred gimnazije, drugim pa,
da bi se pripravili za izpit za osnovno šolo.
Manjka več seznamov: seznam o vedenju klerikov in pomočnikov, dnevna knjiga iz-
datkov, knjižice raznih dobaviteljev. Prav tako bi bilo želeti, da bi posamezne izdatke
prenesli v glavno knjigo.
Novost je odprava oboka iz vrtnic na vrtu.
V štirih oziroma petih dneh je obiskal zavode v Sampierdareni, v Varazzeju in
Alassiu, vedno z isto natančnostjo in zavzetostjo.

80.10 Page 800

▲back to top


800
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
SAN PIER D‘ARENA – 9. 6. ‚74
Med obiskom, ki je trajal nekako en dan in pol, sem ugotovil, da tako zunaj kakor
znotraj zavoda vse poteka kar dobro. Omenil bi naslednje:
Oltarna miza bi lahko bila bolj čista, če bi sveče namesto s kajfežem s svečkami priži-
gali s kajfežem na bencin. Nekaj oltarjev bi potrebovalo temeljito popravilo.
Prefektova soba bi morala biti bolj urejena, zlasti kar se tiče knjig. V nekaterih sobah
ni križa. Celice asistentov je treba zmanjšati po meri celic v Oratoriju. V nekaterih
spalnicah bi morale biti postelje skrbneje postlane. Mogoče bi bilo dobro, da bi spal-
nice zaklepali, kar se sicer že na splošno dela.
V razredih naj se uvede večji red za vzdrževanje zvezkov in knjig. To daje veliko res-
nejši videz in se bo dalo doseči, če se za to dobi primeren prostor.
Ravnatelju sem priporočil, da bi imel dve konferenci na mesec za sobrate salezijance
in za aspirante in da bi sprejemal obvestila.
Vedno bolj se kaže potreba, da bi se študij filozofije in teologije opravljal v Turinu,
kajti kljub najboljši volji ne pride do tega, da bi se opravljal redno. Pouka v ceremo-
nijah nimajo, vendar se učijo vsak sam zase.
Prefektu sem naročil, naj gojenci ne hodijo bosi.
Vodenje knjig je zelo pomanjkljivo. Manjka popis premičnin, knjiga o vedenju fantov je
nepopolna, ker ni ocen dijakov in odraslih. Prav tako ni knjige prejemkov, depozita, iz-
datkov, glavne knjige. Spisek mesečnin je popolnoma neurejen. Zato sem dal nekaj nas-
vetov o vodstvu teh tudi za zunanje. Obljubil sem, da bom poslal vse knjige, ki jih nimajo.
Priporočil sem, da bi se prefekt in kak asistent vsak mesec pogovorila o vsakem fantu
in odraslem zlasti glede izpolnjevanja verskih dolžnosti, prejemanja zakramentov itn.
Predlagal sem, da bi za prižiganje sveč uporabljali bencin.
Poskusijo naj popraviti oltar na levi strani cerkve.
Priporočil sem, da bi pri mizi brali Sveto pismo ali kako drugo knjigo.
Ravnatelju in prefektu sem priporočil, da bi se pogosto pogovarjala. Ravnatelj naj
pomaga prefektu pri urejanju poslovnih knjig.
VARAZZE – 10. 6. 1874
1. Priporočil sem več snage zlasti v zakristiji.
2. Ravnatelju sem priporočil, naj zmanjša eleganco svoje sobe in odstrani preproge.
3. Redno obveščanje članov skupnosti in ravnateljevo poročilo vrhovnemu svetu.
4. Šola teologije je popolnoma zanemarjena. Klerikom sem priporočil pouk ceremo-
nij, ki so ga opustili po odhodu don Cagliera.
5. Poskušajo naj odstraniti mizice in stole iz celic v spalnici.
6. Imeti v redu dekurije v posameznih razredih in splošno dekurijo vseh fantov za
mesečno redovanje.
7. Ker je don Jožef Cagliero odšel na drugo delovno mesto, ga je treba nadomestiti,
ker ni mogoče takoj dobiti drugega kateheta.
8. Dati zagon družbam sv. Alojzija, presvetega Zakramenta, Brezmadežne in zlasti še
ministrantov. Za to naj se kdo izrecno zavzame.
9. Ugotovljena je pomanjkljivost v knjigovodstvu, za kar naj bi se zavzel don Fagnano.

81 Pages 801-810

▲back to top


81.1 Page 801

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
801
Postulanti, knjiga izdatkov. Obnašanje klerikov in pomočnikov. Seznam osebne opre-
me pomočnikov ob vstopu v družbo.
10. Najti način, kako bi odpravili muhe v cerkvi.
11. Iskati aspirante za duhovništvo in za salezijansko družbo.
12. Zaklepati spalnice.
13. Poskrbeti, če jih še ni, za verska znamenja v spalnicah in razredih.
14. Prefekt naj gojencem prebere vsak teden odstavek iz pravilnika.
ALASSIO – 12. 6. 1874
Priporočil sem, da bi v vsak prostor, kjer tega še ni, namestili verske slike in križe.
Med notranjimi in zunanjimi gojenci, kakor tudi v drugih zavodih v mestu ter med
zasebniki širiti Katoliško branje in Knjižnico za mladino. K sodelovanju naj pritegne-
jo tudi gospoda župnika.
Preprečiti uničevanje knjig v cerkvi, kjer jih puščajo gojenci.
Najti način, kako bi hodili v razrede, ne da bi se šlo čez kor.
Najti način, kako bi odstranili iz spalnic kovčke. Tako bi olajšali pometanje.
Za celice nadzornikov v spalnicah bi bilo treba uvesti turinski sistem. Širina 0,60 m
za dve palici, ki bi bili povezani s tretjo, na katero bi obesili zaveso. Zatem naj se po-
skrbi, da izginejo iz celic stoli in mize.
Zaželeno je več čistoče pred kuhinjo na pragu proti vrtu.
Želeti je, da bi opravljali molitve bolj počasi. Mogoče bi to gojence naučili v učilnici
ali po večernih molitvah.
Naj kleriki, ki lahko gredo v učilnico, tam prebijejo svoj čas. Drugi naj se zberejo na
istem prostoru skupaj z duhovniki. Tukaj naj bi tudi hranili svoje knjige. Skrbeti je
treba za tišino.
Urediti knjižnico, ki bi mogla služiti za skupen prostor za tiste, ki ne morejo iti v
skupno učilnico.
Prefekt naj prebere vsak teden poglavje pravilnika in naj ga jasno razloži.
Zavzeti se je treba za pomočnike, tako da jih asistira sam ali kdo drug, da bodo op-
ravljali pobožne vaje zjutraj in zvečer, zlasti ob prazničnih dneh.
Primerno bo, da se na koncu meseca zbere hišni svet in presodi vedenje klerikov in
pomočnikov. Vsakemu naj se dajo nasveti, da se bo lahko popravil.
Prav tako se je don Bosko na vso moč trudil, da bi uredil stalen noviciat ali
bolje rečeno, da bi prišli do rednega noviciata.
Do leta 1874 so bili novinci skrb don Rue. Dne 7. novembra 1874 pa je bil za
to službo določen don Julij Barberis, ki je 31. januarja 1900 posvetil novincem
salezijanske družbe Vade mecum, ki so ga natisnili s posvetilom:
»Dne 7. novembra je poteklo 25 let, odkar sem po Božji volji in volji naših od-
ličnih predstojnikov, zlasti še don Boska, prevzel vodstvo svojih dobrih novincev.«
Skušal jih je poučiti kolikor mogoče dobro, jih držati ločene od gojencev in
sobratov, čeprav so bivali v oratoriju, kakor zahtevajo kanonični predpisi in duh
naše družbe, dokler niso 1879 noviciata prenesli v San Benigno Canavese.

81.2 Page 802

▲back to top


802
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
10.4. PODROČJE MISIJONSKEGA APOSTOLATA
Malo svetnikov je dobilo od Boga tako jasno predstavo svojega apostolata,
tako jasno začrtane nadrobnosti, ki naj bi jih izpolnili, kot on, ki je že kot otrok
in pozneje v ponovnih sanjah in vse do konca svojega življenja videl nadrobnosti,
ki so ga v življenju vodile. Tako je na primer za leto 1861 videl ogromno množico
fantov najrazličnejših navad, videza in govoric. Čeprav je skušal zvedeti, kdo so,
jih je lahko prepoznal samo zelo majhno število, z njihovimi učitelji, voditelji in
asistenti.
»Toda kdo so ti?« je vprašal vodjo, ki ga je spremljal.
»Vsi ti so tvoji sinovi. Poslušaj, govorijo o tebi in o tvojih nekdanjih sinovih in
njihovih predstojnikih, ki so že dolgo tega umrli. Vsi se spominjajo naukov, ki so
jih prejeli od tebe in od njih.«246
Dejansko je jasno videl, kakor je razvidno iz sanj, vse svoje in naše gojence,
nekdanje, sedanje in prihodnje.
Zares nekaj izrednega!
Okoli lota 1871 ali 1872 je zagledal pred seboj ogromno skrbno obdelano
planjavo, na kateri ni bilo ne hribov ne gora, medtem ko je bilo »na skrajnem robu
obzorja videti obris gorovja« in cele trume ljudi, ki so tekali sem in tja. Bili so vo-
ščene barve, silno visoki in divjega videza, sršečih dolgih las in skoraj nagi, pokriti
samo z živalsko kožo, ki so jo imeli ogrnjeno okoli ramen: Patagonija.247
Po tem videnju – je izpovedal leta 1876 – se mu je v srcu ponovno obudila
nekdanja želja po misijonskem apostolatu, vendar ni mogel doumeti, kateremu
ljudstvu naj bi pripisal lastnosti, ki jih je lahko opazoval pri tistih divjakih.
»Najprej sem menil, da so Afričani iz Abesinije, se pravi iz dežel, ki mejijo
na Egipt. Ta misel mu je priklicala v spomin obisk mons. Cambonija v oratoriju
pred vrsto let in apostolske dejavnosti družbe zunanjih misijonov v Veroni sinov
presvetega Srca, ki so se vzgajali v semenišču, ki ga je leta 1871 ustanovil mons.
Camboni za vzgojo misijonarjev za apostolski vikariat v srednji Afriki. Toda ko
sem vprašal več oseb, ki so poznale te kraje, in prebral zemljepisne knjige, sem
opustil to misel.
Nato sem se ustavil pri Hongkongu, na otoku ob Kitajski. Ko je prišel v Turin
mons. Raimondi, sem se nekaj časa pogovarjal z njim. Vendar se je vse izničilo, ker
je mons. Raimondi skušal družbi naložiti obveznosti, da bi vse, kar bi salezijanci do-
bili v dar ali pridobili z lastno delavnostjo, moralo postati last misijona. Za trenutek
sem mislil, da so tisti otočani ljudje iz mojih sanj. Toda ko sem se dal natančneje po-
učiti, sem ugotovil, da niti oblika tal niti navade prebivalcev niso v skladu z mojimi
videnji. Ta prigoda me je stala novega učenja zemljepisa, vendar brez koristi.
246 Prim. MB VI, str. 913; v slov. izdaji BiS 6, str. 578.
247 Prim. MB X, str. 53.

81.3 Page 803

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
803
Zatem sem začel misliti na misijone v Avstraliji. V oratorij je prišel mons. Qu-
inn in sem njega povprašal o stanju divjakov in njihovi nravi. Toda opis ni ustrezal
temu, kar sem videl v sanjah.
Tisto videnje je pustilo v meni tako globoke sledi in tako močan vtis, da ga
nisem mogel pozabiti, kajti izkušnja iz drugih videnj mi je narekovala, da mu mo-
ram slediti.
Počasi sem Avstralijo nadomestil z otokom Mangladoro ob Indiji. Kupil sem
si knjige, govoril z angleškimi duhovniki, ki so prišli iz tistih krajev, in po čudni
zmoti začel misliti, da so se sanje nanašale na Indijo in tudi Avstralijo, na katero
sem spet začel misliti. Od tega trenutka naprej cela štiri leta nisem govoril o dru-
gem kakor o tem.248 Prišlo je tako daleč, da sem don Bologni in kleriku Quirinu na-
ročil, naj se učita angleščino. V tem času je začel hoditi po naši hiši kemik Ferrero,
ki se je s svojimi zemljepisnimi kartami potem ustavil v krščanski Indiji. V Rimu
so celo govorili, da bi nam zaupali v tistih krajih apostolski vikariat.
Končno je 1874 argentinski konzul v Savoni, komendator Gazzolo spoznal v
Varazzeju duha salezijanske družbe in je o tem govoril v Ameriki z nadškofom v
Buenos Airesu in z mnogimi drugimi duhovniki, ki so se navdušili za salezijance
in izrazili željo, da bi se ena njihova kolonija preselila v njihove kraje.
Nadškofov tajnik mi je pisal, kako bi se Argentinci čutili srečne, če bi naša
družba odprla hišo v njihovi škofiji.
Obenem sem prejel pismo don Ceccarellija, župnika v San Nicolásu de los
Arroyos, mestu, oddaljenem od Buenos Airesa en dan vožnje z ladjo. Povedal mi
je, da je slišal pripovedovati argentinskega konzula o salezijancih, in se iz lastne
volje odločil, da bi prepustil svojo župnijo salezijancem, on sam bi pa šel delat
dobro kam drugam. V tem mestu so že zgradili zavod, ki pa še ni odprt, občinski
možje pa so po njegovem nasvetu pripravljeni, da bi ga odstopili salezijancem, če
bi ti prevzeli vodstvo in upravo. O tem še niso z nikomer govorili. Konzul v Savoni
je podpiral te dogovore in je bil za posrednika.
Čudil sem se ob teh pismih. Takoj sem si kupil zemljepisne knjige o Južni
Ameriki in jih pozorno prebral. In glej čudo! Iz berila in iz ilustracij sem točno
razpoznal opisane divjake, ki sem jih videl v sanjah, in pokrajina, kjer so prebivali,
neizmerna pokrajina na jugu Argentine je bila Patagonija. Po še nadaljnjem poiz-
vedovanju mi je postalo jasno. Ni bilo več dvoma. Vse je bilo v točnem soglasju s
sanjami. Od takrat naprej sem natančno vedel za kraj, kamor naj bi usmeril svoje
misli in napore.«
Mons. Quinn je sklenil poslati v oratorij pet fantov, ki bi jih brezplačno vzgo-
jili in jih nato poslali v Avstralijo, četudi bi ostali laiki ali postali salezijanci, da bi
mu pomagali v njegovem apostolatu, kakor mu je pisal iz Dublina.
248 Sanje so bile leta 1871.

81.4 Page 804

▲back to top


804
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
St. Marys College, Donnyb Rook – Dublin; 24. septembra 1874
Velečastiti gospod!
Vaše cenjeno pismo je prišlo danes in vam na kratko odgovarjam. Ker moram še
danes odpotovati iz Dublina, imam časa samo za teh nekaj vrstic. Rad bi vas spomnil
dogovorjenega, da naj jaz pošljem svoje gojence in jim plačam pot do Turina. Po tem
dogovoru bo kmalu prispelo pet mladeničev za moj misijon v Avstraliji, bodisi da
ostanejo laiki bodisi da postanejo člani vaše družbe.
Znajo že malo latinsko in grško pa tudi malo matematike. Nikakor pa še niso spo-
sobni za retoriko.
S spoštovanjem vas pozdravlja vdani + Matej Quinn
P. S.: Sem v pisnem stiku s patrom Listinom.
Med bivanjem v Rimu je don Boska obiskal tudi apostolski misijonar iz Zdru-
ženih držav Amerike don John Bertazzi. Ta si je že leta prizadeval, da bi v Sa-
vannahu odprl zavod – semenišče, kjer bi gojenci lahko opravili uvodni študij
teologije. Preden je odpotoval v Rim, mu je tudi nadškof mons. Gross naročil, naj
poišče redovnike, ki bi mu pomagali odpreti škofijsko semenišče. V ta namen je
določil sedemsto akrov zemljišča (aker je 4046 m2), od katerega dohodki bi bili
za izdatke. Menil je, da bi bilo mogoče odpreti zavod in bi z nekaj prostimi mesti
zadostili željam prebivalcev Savannaha. Tam naj bi bilo tudi semenišče, ker bi
dobre mesečnine gojencev vzdrževale osebje zavoda in semenišča.
»To je bila moja zamisel, zamisel, ki pa je nisem razodel nikomur. Bila bi sicer
uresničljiva, vendar ni bila moja naloga, da bi jo udejanjil. Poleg tega pa na stvar
sploh nisem mislil.«
»Blagoslovljena moja drznost – je pozneje pisal don Bosku –, da sem vam jo
odkril. Vendar ni bilo nikakršne drznosti. Kakor hitro sem vas srečal v Rimu, me
je prevzela vaša dobrohotnost in sem bil ves vaš. Toda jaz sem bil namenjen k
jezuitom s priporočilnim pismom, ki pa sem ga z denarjem vred izgubil v Folignu
(oh, Božja previdnost!) in si nisem upal k tajniku. Prišel sem k vam, samo da bi
vas prosil, da bi mi pomagali dobiti potni list, in če se spominjate, sem vam govoril
samo o naključjih.
Ko nisem mogel več dobiti nazaj denarnice, sem vam pisal še o tem. Med dru-
gim sem vam v pismu mimogrede omenil svoje načrte o Savannahu. Gospod je
odločil, da je bilo to po vaši volji. Povabili ste me na razgovor, katerega rezultat je
bil, da sem odšel od vas kot vaš vdani sin.«
Don Bosko je še vedno razmišljal, katero področje apostolata mu je Bog na-
menil. Povabil je don Bertazzija, da bi prišel v Turin in stanoval v oratoriju in mu
govoril o misijonu, ki naj bi ga salezijanci sprejeli v Savannahu.
Don Bertazzi je prišel in ostal v oratoriju nekaj dni. Ko se je don Bosko vrnil,
mu je izročil dolgo spomenico, v kateri je izrazil vse svoje želje, med drugimi, da
bi tudi on postal salezijanec in se vrnil v misijone ob strani škofa, ki ga je imel

81.5 Page 805

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
805
nadvse rad. Tam bi potem izvedel načrte, o katerih je toliko razmišljal, in ustano-
vil poseben misijon.
Dobri don Bertazzi bi se rad vrnil v Ameriko z dvema salezijancema, »ne več
in ne manj kot z dvema«, od katerih bi eden preveril položaj in se vrnil v Evropo,
da bi o vsem natančno poročal don Bosku. Bilo bi mu drago, da bi se don Bosko
sam odpravil na pot. »Vztrajam pri predlogu in vas prosim, da bi to storili. V na-
sprotnem primeru vidim, bi vas lahko nadomestil samo don Rua, don Gagliero ali
don Savio.
Položaj, ki ga zavzema don Rua, njegova odkrita previdnost, njegova razgle-
danost, njegov lep način obnašanja in znanje angleščine so najboljše zagotovilo.
Jaz mu posebno zaupam in – tudi to je pomembno – mu lahko povem vse. Gospod
don Cagliero, duhovni voditelj, teolog in človek zdrave presoje, ima prednost za-
radi svoje glasbe, ne razgledanosti. Pridobil bi naklonjenost v meščanskih vrstah,
medtem ko bi opravljal še druge posle. Don Savio je zelo pameten, nadvse lju-
bezniv in spreten v poslih. Vi boste presodili, ali je za to primeren. Don Dalmazzo
je rektor zavoda v Valsaliceju in zlasti njegova prijetna ljubeznivost (stvar, ki jo v
Ameriki nadvse cenijo) bi tudi lahko bila razlog za to izbiro.«
Nato je govoril še o celi vrsti pomembnih okoliščin, med drugimi tudi, da bi,
»ko bo prišel čas odhoda«, opravili posebno cerkveno slovesnost. Pri tem je ome-
nil celo vrsto nadrobnosti, ki jih je – tako se zdi – Božji služabnik udejanjil, ko je
pripravljal slovo od misijonarjev.
Don Bertazzi je računal, da bodo obhajali slovesnost odhoda proti koncu mese-
ca maja, oziroma 24. maja, na binkoštni dan. Vendar tega ni bilo mogoče kar tako na
hitro pripraviti, ker je hotel čim prej odpotovati; in tako se ni nič naredilo.249
Vendar to ni bilo prvo misijonsko področje, namenjeno salezijancem. Don
Bosko, ki je nadvse hrepenel, da bi končno spoznal, kaj naj stori, je še naprej pri-
dno raziskoval.
Angleški duhovnik don Dionizij Halinan je slišal govoriti o don Boskovih
ustanovah in je prišel k njemu v Turin. Ker je don Bosko imel privolitev svetega
očeta, da sme odpreti ustanove v tujini, ga je prosil, da bi mu poslal nekaj fantov,
ki bi želeli postati misijonarji ali salezijanci, ki bi jim pomagal, da bi postali du-
hovniki, vedno z mislijo na dežele pod oblastjo Velike Britanije. V ta namen mu je
dal posebno izjavo.250
Svetniku sta dali posebno misliti dve reki, ki ju je videl v sanjah svojega apos-
tolata. Bili sta na robu velikanske puščave, ki pa je ni mogel najti na nobenem
zemljevidu, čeprav jih je tako potrpežljivo pregledoval. Toda ko je prvič govoril s
komendatorjem Janezom Krstnikom Gazzolom, argentinskim konzulom v Savo-
249 Prim. dokument, ki ga v celoti objavljamo v Dodatku pod št. IV.
250 Glej Dodatek št. V.

81.6 Page 806

▲back to top


806
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ni,251 je spoznal, da sta to Rio Colorado in Rio Negro v Patagoniji.
Ta ugledni gospod, ki je občudoval vzgojno metodo v zavodih v Varazzeju in
v Sampierdareni in imel tudi srečo, da je večkrat govoril z don Boskom, je prišel
proti koncu leta 1874 v Turin, da bi ga uradno zaprosil, da bi podobne zavode us-
tanovil tudi v republiki Argentini. Videli bomo, kako so v najkrajšem času potekli
dogovori za njihovo uresničitev.
10.5. VZTRAJNO NASPROTOVANJE
Gradnja cerkve sv. Janeza Evangelista je bila še vedno prekinjena.
Zadeva o razlastitvi koščka zemljišča, ki je bilo v lasti Morglia, je bila pre-
nesena s turinske občine na prefekturo dne 28. septembra 1872, ker niso točno
določili, zakaj je občinska uprava predlagala razlastitev. Tako je ostalo do začetka
1873, ko je don Bosko spet dal pobudo in so 3. februarja zadevo s prefekture pre-
nesli na ministrstvo za javna dela.
Pet dni pozneje je ministrstvo izjavilo, da je pripravljeno sprejeti v vednost
prošnjo velečastitega duhovnika viteza Janeza Boska, da bi razglasili za zadevo
javne koristi stavbo cerkve v Turinu, zavetišča in šol za zapuščeno mladino, vse
to v večjo korist človeške družbe. Ker pa prefekt v Turinu ne more delovati brez
privolitve višjega sveta javnih del in državnega sveta, smo povabili velečastitega
don Boska, naj pove, v kolikem času bi končal začeto delo, in v ta namen priloži
dvojni načrt ter strokovno predstavi stroške za razlastitev s potrdilom o približni
vsoti denarja, potrebnega za plačilo del.
Don Bosko je zaupal postopek inženirju Trocelliju, ki je »izjavil, da bi stroški
za razlastitev koščka zemljišča in pripadajoči stroški znesli skupaj 5.296 lir. V ta
namen je v Banki Sconto e di Sete položil 15.000 lir ter prefekturi predložil izve-
denčevo poročilo in potrdilo ravnatelja Banke Sconto.
Veleugledni gospod prefekt Turinske pokrajine!
Turin, 11. aprila 1873
Po nalogu ministrstva za javna dela (8. februar 1873, št. 311/237, odd. 8) in kot
odgovor na vaš dopis z dne 3. februarja 1873 ima podpisani čast, da vam predloži z
vsemi listinami opremljeno prošnjo za razglasitev oratorija, šol za zapuščeno mladi-
no in cerkve na Viale del Re za javno korist.
Gradnja monumentalne stavbe, ki bi jo podpisani rad končal, je že kaki dve leti za-
ustavljena, ker ni bilo mogoče kupiti koščka zemljišča, čeprav smo ponujali veliko
vsoto. Sedaj pa prosimo za razlastitev.
251 Naj povemo, da smo videli nekaj starih zemljevidov, ki jih je študiral don Bosko in kjer je bilo
v zadnjem odstavku o Južni Ameriki napisano: Patagonum regio, in qua incolae sunt gigantes (Pata-
gonsko področje, katerega prebivalci so velikani).

81.7 Page 807

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
807
V upanju, da bo vložena prošnja vzeta v pretres, izraža podpisani globoko spoštova-
nje in občudovanje do vaše uglednosti.
Najponižnejši in najvdanejši služabnik Duh. Janez Bosko
Občinska uprava je objavila don Boskovo vlogo, toda Morglia je – kot je pisal
grof Karel della Veneria don Saviu – zahteval »čim višjo ocenitev svoje lastnine in
k temu še petdeset tisoč lir več, kar je pretiravanje nad pretiravanji«. In zadeva je
ponovno zaspala.
Don Bosko je prosil svojega prijatelja Janeza Vialeja, zaposlenega pri Tajni-
štvu državnega sveta, da bi ugotovil, kako je z vso zadevo. Dne 18. septembra je
dobil odgovor, češ da v zapiskih ni nič tozadevnega in o razlastitvi Morglievega
zemljišča ni ne duha ne sluha. Ko se je 11. oktobra pozanimal na prefekturi, so mu
odgovorili, da je celotna dokumentacija pri Osrednjem geometrskem uradu, kjer
tečejo raziskave o razlastitvi.
Spet brez uspeha.
»Razlog za zakasnitev na tej prefekturi je predložitev postopka za razlastitev
Morglievega zemljišča,« je 22. januarja 1874 pisal komendator Baccalario, glavni
tajnik. Geometrski urad še ni izrekel svojega mnenja, kar je mogoče razbrati iz pis-
ma, ki ga je podpisal vodja oddelka inženir Gambarotta. »Obravnava zadeve, ki sta
jo predložila grof della Veneria in vaša uglednost, je prestavljena do sredine tega
meseca, ko bodo na zboru skušali prijateljsko urediti vso zadevo.« Nove ovire, ki si
jih je po nasvetu svojih verskih somišljenikov protestantov izmislil Morglia!
Končno so vse skupaj poslali v Rim in 10. julija 1874 je advokat Frančišek
Gilardini, referent Državnega sveta, sporočil don Bosku:
»Prav danes je bil izdan odlok o javni koristi cerkve v Turinu. Takoj vam mo-
ram povedati, da vam je v vsakem pogledu naklonjen. Premagane so vse ovire.«
Sporočilo končuje, da »je mogoče izreči odločbo o javni koristi in uvesti razlasti-
tev Morglievega zemljišča v smislu načrta inženirja Arboria (Edvard Arborio Mel-
la). Te dni bodo odposlali listine na njihov cilj in ni niti misliti, da bi minister ubral
drugačno pot.«
Zdelo se je, da so dosegli svoj cilj. Toda še cela tri leta so se nadaljevale težave,
dokler končno s pomočjo inženirja viteza Karla Trocellija končno niso premagali
vseh ovir in so lahko po načrtu grofa Edvarda Arboria Melle in v sodelovanju z gro-
fom Karlom Revigliem della Veneria 14. avgusta 1878 po mons. Gastaldiju blagoslo-
vili temeljni kamen. Don Bosko je globoko ganjen vsem, ki so mu pomagali pri tem
svetem trudu, želel od Boga »trdno zdravje, dolgo in srečno življenje, mir in slogo v
družinah, dober uspeh pri delu in v vseh poslih ter stokratno plačilo, ki ga je Jezus
Kristus obljubil v tem življenju, in še veliko bogatejše v večnem življenju.«
Tudi prodaja zavoda v Mirabellu Monferrato se je zavlačevala. Proti koncu
1872 je Občinski odbor izglasoval načrt za nakup stavbe v občini Mirabello, last
velečastitega gospoda don Boska:

81.8 Page 808

▲back to top


808
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
1. Občina bi stavbo kupila za vsoto petindvajset tisoč lir.
2. Pet tisoč lir »bi bilo izplačanih takoj, ko bi višja oblast odobrila pogodbo. Za pre-
ostalih dvajset tisoč lir se občinska uprava obvezuje, da bo gospodu don Bosku pla-
čevala deset let po dva tisoč lir in k temu še po šest odstotkov obresti na zaostala
plačila, kakor tudi davek na dohodek na škodo prodajalca.
3. Občina si pridržuje pravico, da bi, če bi to zmogla in hotela, plačala vsoto vnaprej, ven-
dar ne manj kot dva tisoč lir. V tem primeru bi prodajalcu to sporočili dva meseca prej.
4. Če bi višja oblast zamudila pri odobritvi pogodbe ali občina pri dviganju imetja, ki
je v posojilnici, bi občina od januarja 1873 plačevala don Bosku šestodstotne obresti
za pet tisoč lir vse do poplačila vseh dvajset tisoč lir. Prav tako je pripravljena plačati
vse tozadevne letne davke.
S temi pogoji je občinska uprava v Mirabellu pripravljena prevzeti stavbo v kraju
Rovere, kakor je sedaj, z vsemi stalnimi in nestalnimi uslužbenci, kakor tudi ves star
material, ki je na dvorišču.
Za Občinski odbor v Mirabellu Frančišek Bocca
Casale, 23. novembra 1872
Dve leti pozneje, 1874, so sklenili pogodbo in občina je uvedla postopek za
odobritev. Inženir Rogna, takratni župan, je obvestil don Ruo, da je že dobil odo-
britev Pokrajinske uprave in da manjka samo še kraljévi odlok. »In danes – tako je
dodal – bom pisal, da ne bodo več odlašali v korist občine. Upam, da bomo mogli
v kratkem skleniti dokončno pogodbo.«
Na veliko srečo je potem ta hiša 1938 za vedno postala last naše družbe in je
sprejela klerike misijonarje.
10.6. ZADNJIKRAT PRI SVETEM IGNACIJU
V nadaljevanju bomo v časovnem zaporedju podali dopisovanje Božjega slu-
žabnika z nekaterimi pomembnimi spomini. Nobenega don Boskovega pisma ni
mogoče brati, ne da bi dvignili duha k Bogu.
Grofici Callori je pisal:
Draga moja mama!
Pisal bom čisto na kratko, ne bi pa rad, da bi pismo tako ljubljene mame ostalo brez
odgovora. Prejel sem vaš dopis in hvalim Gospoda, da je odvrnil vse hudo od vaše
gospe hčerke. Še naprej bom molil za ponovne nebeške darove. Vsak dan posebne
molitve pri oltarju Marije Pomočnice.
Bog naj blagoslovi vas in vso družino Medolago. Imejte me v J. K. za ponižnega slu-
žabnika. duh. Janez Bosko
Turin, 2. 5.1874

81.9 Page 809

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
809
Poln srčne domačnosti z vsemi svojimi dobrotniki je pisal baronu Karlu Ri-
cciju des Ferres:
Predragi baron!
Pošiljam vam pismo za gospoda grofa Evgenija, ki ga, prosim, priložite kakemu va-
šemu pismu.
Najlepša hvala! In medtem ko obema, vam in gospe baronici Azegli, želim vse naj-
boljše, se priporočam vajinim gorečim molitvam in se hvaležno imam za vaše ugled-
nosti najvdanejšega služabnika. Duh. Janez Bosko
3. 6. 1874
P. S.: Recite, prosim, baronici Azegli, da naj zapre priloženo pismo in ga pošlje v Beau-
mesnil.
Baron mu je v očetovem imenu poslal miloščino, ki mu je prišla prav v tre-
nutku, ko so v oratoriju »izdali zadnji cent«. Svetnik se mu je ljubeznivo zahvalil
in rekel, da je prišla ob pravem času.
Turin, 10. 6. 1874
Predragi gospod Karel!
Prejel sem dar 100 lir, ki ste mi ga poslali v očetovem imenu. Iz vsega srca se vam
zahvaljujem. Prišel je prav v trenutku, ko smo izdali zadnji cent in so bile naše finan-
ce na psu. Zato se vam še dvakratno zahvaljujem in z vami vašemu očetu ter vam
želim vse nebeške blagoslove. Imam čast, da se imenujem vaše ljubeznive uglednosti
ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
Aneta Fava-Bertolotti ga je prosila, da bi ji izposloval blagoslov svetega očeta,
in on ji je brez odlašanja ustregel:
Velespoštovana gospa!
Takoj ko sem prejel vaše pismo, sem pisal svetemu očetu po osebi, ki mu je blizu in je
z njim tesno povezana. Prepričan sem, da je sveti oče v tem trenutku že izrekel svoj
blagoslov v Gospodu. Priporočil sem vas tudi v njegove molitve.
Prav tako sem odredil posebne molitve pri oltarju Marije Pomočnice, ki se bodo
opravljale zjutraj in zvečer, dokler se vam zdravje ne bo dodobra izboljšalo in se
boste osebno prišli zahvalit tej naši nebeški dobrotnici.
V svoji majhnosti se vas bom zjutraj in zvečer spominjal v svojih molitvah. Zaupajmo
v Božje usmiljenje. Bog naj podeli vse dobro vam in vašemu gospodu soprogu. Mo-
lite zame, ki se v globoki hvaležnosti izrekam za vaše velespoštovanosti ponižnega
služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 2?. 6. 1874
Gospodična Barbara Rostagno ga je prosila za nasvet in molitve pri izbiri člo-
veka, ki naj bi jo osrečil v zakonu. Poslal ji je kratke in svete nasvete:

81.10 Page 810

▲back to top


810
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Velecenjena gospa!
Goreče bom molil, da bi vam Bog pomagal najti tisto osebo, ki vam bo pomagala
rešiti dušo. Pri izbiri pazite na človekovo moralnost in vernost. Ne glejte na videz,
temveč na dejanja.
Bog naj vas blagoslovi in vam nakloni vse dobro. Molite tudi za mojo ubogo dušo in
me imejte v J. K. za najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Turin, 27. 6. 1874
Gospa Alojzija Radice Vittadini mu je priporočala dva bolna otroka, on pa je
njej in otrokoma poslal svoj blagoslov dne 8. julija, kakor piše don Berto:
Naš ljubljeni gospod don Bosko mi naroča, naj vam odgovorim na pismo,
v katerem mu priporočate v molitev dva bolna otroka. Z veseljem pošilja vam
in obema otrokoma svoj blagoslov in vam priporoča, da bi ju na poseben način
posvetili Mariji Pomočnici med sveto mašo. Ničesar se ne bojte, temveč vse priča-
kujte od Božjega usmiljenja.
Ravnatelj iz Borga San Martino ga je prosil za listine, potrebne za ordinacijo
nekaterih njegovih klerikov. Don Bosko mu je kljub mnogim drugim opravilom
poslal nepopisane liste s pečatom in s svojim podpisom z naročilom, naj jih iz-
polni.
Turin, 16. 7. 1874
Predragi don Bonetti!
Pošiljam ti ‚extra tempus‘ (mimo rednega časa) za Galla (petelina), vendar želim,
da bi lepo prepeval. Chiala je bolan, skušaj storiti zanj vse, kar moreš. To si zasluži.
Več ti bo pisal don Rua. Listi so za odpustnice, ki jih tukaj nimamo časa izpolnjevati.
Upam, da boš napravil prepis. Bog naj vas vse blagoslovi. Amen.
Najvdanejši duh. Janez Bosko
Tudi čez leto se je trudil, da bi dosegel čim več za vzdrževalnino škofov. Ko je
o tem pisal škofu v Vigevanu, mons. De Gaudenziju, mu je omenjal nenehno nadle-
govanje mons. Gastaldija in ga prosil odpuščanja, ker mu je v oratoriju ponudil
premalo urejeno sobo za prenočišče.
Predragi monsinjor!
Ko si dopisujem z ministrstvom, vas prosim, da bi sporočili, ali ste že dobili kako
uradno ali poluradno sporočilo. Zdi se, da je v tem trenutku ugoden veter. Z našim N.
ne gre brez zapletljajev. Nameraval sem zbrati nekaj zunanjih učiteljev na duhovne
vaje v Lanzu, pa je zagnal vik in krik, ker ni šlo skozi njegove roke. To smo delali že
25 let, pa ni bilo nikdar nikakršne težave. Duhovne vaje sem takoj odpovedal. Vsak
dan je več težav.
Zelo mi je nerodno zaradi vas, ko ste bili pri nas na obisku. Dodelili smo vam sobo in
posteljo, kjer je bilo kar nekaj mrčesa. Zelo nam je bilo nerodno. Odpustite nam in kot

82 Pages 811-820

▲back to top


82.1 Page 811

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
811
znak odpuščanja nas pridite kmalu obiskat. Upajmo, da boste preživeli mirno noč.
Podelite nam svoj sveti blagoslov in imejte me v najgloblji hvaležnosti za vaše eksce-
lence najponižnejšega služabnika in prijatelja. Duh. Janez Bosko
Turin, 30. 8.1874
Kje bi mogli najti preprostejšo in prisrčnejšo domačnost?
Prve dni avgusta, potem ko se je dogovoril s predstojniki Cerkvenega konvik-
ta, je šel k sv. Ignaciju na duhovne vaje. Mons. Gastaldi pa je postavil za vodstvo
duhovnih vaj nekaj mladih duhovnikov. Kakor hitro je don Bosko prišel v svetišče,
je eden izmed teh pristopil k njemu in mu dejal:
»Ni več prostora.«
»Govoril sem z vodstvom konvikta in tam so mi rekli, da naj pridem, ker je
zadosti prostora.«
»Ne vem, kaj naj vam rečem, prostora ni.«
»Prav, če ni prostora, se bom vrnil v Lanzo.«
»Storite, kakor se vam zdi prav.«
Takoj je razumel, da ga ne marajo, in se je odpravil nazaj. Ko je šel po stopni-
cah, je naletel na nekega gospoda, ki ga je začuden, ker ga je videl odhajati, vpra-
šal, zakaj odhaja. Ko je slišal razlog, je ves razkačen stopil k tistemu duhovniku in
mu dejal:
»Če ni prostora za don Boska, mu odstopam svojega in bom šel spat v Turin.
Nikakor nočem, da bi don Bosko odšel. To je prava sramota. Za don Boska je bil
vedno prostor in mora biti vedno.«
Velečastiti se je uklonil, da se o stvari ne bi razvedelo. Don Bosko je ostal,
da bi tako preprečil zgražanje. Toda to je bilo zadnjikrat, da je bil pri sv. Ignaciju,
kamor je od leta 1842 redno zahajal. Prevelik ugled in slava svetništva sta bila
vzrok, zakaj so se ga hoteli znebiti.
Od sv. Ignacija je pisal v oratorij:
Zavod-konvikt Sv. Filipa Nerija v Lanzu
Predragi don Rua!
Kupi elastične golenice po moji meri, pošlji jih don Momu, ki naj jih spravi k don Ne-
izoneju, ali tudi na kak drug način. Priloži račun in lepe pozdrave.
Sporoči don Francesii in don Cerrutiju, da naj odpustita brata Cuffia. Dobita naj
samo opremo, ki jo imata na sebi, da bosta mogla iti na pot, ali če imata kaj od
doma. Ne izdajati nobenega potrdila, ne dobrega ne slabega. Predložite stare račune
in zahtevajte plačilo.
Poskrbi, da bodo izročili povabila na duhovne vaje gospem, župnikom blizu Morne-
seja, pisma za učitelje itn. itn.
Bog naj vas blagoslovi in molite za vašega vedno vdanega, v J. K. zvestega prijatelja.
duh. Janez Bosko
5. 8. 1874

82.2 Page 812

▲back to top


812
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Brata Cuffia sta bila med prvimi, ki sta odšla iz družbe, ne da bi kaj povedala
svojima ravnateljema don Francesii in don Cerrutiju. Don Bosko je predvideval,
da bosta odšla, in je zato naročil don Rui, da naj o tem obvesti župnika. Izvirnik
tega pisma hranimo. Od začetka do konca ga je napisal don Rua in mi ga uporabi-
mo, če kak drug duhovnik odhaja brez preskrbe.
Velečastiti gospod župnik!
V moji službi prefekta Družbe sv. Frančiška Saleškega prosim vašo velečastito ug-
lednost, da sprejmete v vednost nekatere stvari, ki se tičejo dveh duhovnikov: don
Jakoba Cuffia in don Frančiška Cuffia.
Bila sta člana naše družbe in sta bila v njej posvečena za duhovnika.
Sedaj sta izstopila iz družbe in morata urediti, kar je določeno na splošno za take
primere in kar določajo naša pravila, ki jih je potrdil Sveti sedež. Rečeno je: Če kdo
izstopi iz družbe, je s tem suspendiran, dokler ne dobi rednega naslova in škofa, ki ga
je pripravljen sprejeti.
Ker sta odšla, ne da bi o tem obvestila svojega predstojnika, nista dobila urejenih
odpustnic, ki bi jih sicer gotovo.
Prepričan o vaši naklonjenosti, imam čast, da vam obljubljam svojo uslužnost in se
imenujem vaše uglednosti ponižnega služabnika.
duh. Mihael Rua, prefekt Salezijanske družbe.
Zdi se, da je to leto don Bosko ostal pri sv. Ignaciju samo pri prvem tečaju
duhovnih vaj. Opravil jih je tudi sam zase, »da bi videl, kako bi se pripravil na svo-
jo večnost«. Tako je pisal grofici Viancino di Viancino, preden se je vrnil v Turin.
Vedno je mislil na smrt. Kakor bomo videli, je to leto tudi obnovil svojo oporoko.
Velezaslužna gospa grofica!
Vaše pismo sem prejel pri sv. Ignaciju, kjer opravljam duhovne vaje z namenom, da
se malo pripravim na večnost. To mi je zelo potrebno in vas prosim za pomoč vaših
molitev.
Zelo mi je hudo, da je gospodična Belmonte tako zelo bolna. Takoj sem začel op-
ravljati molitve in sem pisal v Turin, da naj molijo pri oltarju Marije Pomočnice. Isto
delajo nekateri pobožni gospodje v tem svetišču. Zato lahko veliko pričakujemo, Bog
je vsemogočen, in če hoče, zmore, toda pogosto je njegova volja, ali bolje so njegove
odločitve nasprotne našim, vedno jih spoštujmo.
Veseli me, da sta vi in vaš gospod soprog sredi take vročine zdrava. Upajmo, da bo
vročina malo popustila.
Vedno je v meni želja, da bi se namenil v Bricherasio, še toliko bolj, ker imate v vaši
palači kapelico in ker je moja soba – glejte prevzetnost – pripravljena. Toda na žalost
take načrte že dolgo gojim, ne morem pa jih udejanjiti.
Ne smem pozabiti na posebno novico. Pravdo s protestantom Morglio za košček zem-
ljišča je rešil državni svet v našo korist. Sedaj čakamo samo še na ustrezni odlok,

82.3 Page 813

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
813
nakar bomo nadaljevali dela. Upam, da je to v tolažbo vašemu gospodu soprogu.
Kakor sicer vsak dan prosim Boga za vaju, sem to še posebej storil danes s prošnjo, da
bi vam gospod naklonil trdno zdravje do pozne starosti. Amen.
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno v naših srcih. Tako bodi!
V globoki hvaležnosti se izrekam v J. K., če mi dovolite, za porednega sina.
duh. Janez Bosko
Sv. Ignacij, 8. 8.1874
Dne 15. avgusta so slovesno praznovali don Boskov rojstni dan. Don Bosko je
bil sicer rojen 16. avgusta, vendar so v oratoriju rojstni dan vedno praznovali 15.
Pripravili so mu akademijo, ki jo je počastil tudi njegova ekscelenca mons. Avgust
Negrotto, tajni komornik njegove svetosti, in klerik Janez Cinzano je sestavil hi-
mno, ki so jo natisnili za to priložnost.252
Ohranili so se tudi nekateri nagovori in pisma, ki so jih deklamirali in brali
14. in 15. avgusta zvečer in ki so jih napisali Frančišek Picollo, Albin Carmagnola
in Angel Lago.
Eden izmed familijantov je pisal takole:
Danes je dan radosti za vsakega izmed vaših sinov in zlasti še zame, ubogega revčka,
ki imam prvikrat priložnost, da vam naslovim besedo kot član vaše velike družine.
Nisem sposoben visokih govorov in bleščečih pesmi. To vse bomo slišali. Jaz bi le rad
iz globine svojega srca izrekel ustanovitelju tega oratorija zahvalo za dobroto, ki
sem je bil deležen, ko sem bil sprejet v ta zavod. Na ta praznik vašega rojstnega dne
vas prosim, da se spomnite sicer najbolj nevrednega, pa vendar vašega sina.
Naj veliki Bog in Devica Tolažnica uslišita moje skromne prošnje, ki jih bom izrekel za
uspeh in dolgo življenje modernega piemontskega La Salla, za vas velikega v ponižnos-
ti don Boska. Kakor sinovi Francoza La Salla po celem svetu vzgajajo mladino, tako naj
se vaši sinovi množijo, se širijo in povsod razširjajo duha vaših kreposti, vaše neizmerne
ljubezni in vodijo po poti, ki pelje v nebesa, vso mladino te naše uboge Italije.
Nekaj rokodelcev iz spalnice Brezmadežne je želelo kakorkoli izraziti svoja
čustva in so mu zato zaželeli srečno prihodnjo noč in še enainštirideset let doda-
tnih noči, da bi dosegel sto let!
Eden izmed knjigovezov mu je pokazal obračun: 1000 voščil sreče, 1000 bla-
goslovov iz vsega srca, 1000 dokazov dobrohotnosti, 1000 izrazov radosti, 1000
sladkih čustev, 1000 ljubeznivih hvaležnosti, 1000 dokazov navezanosti, 1000
zavzetih skrbi, 1000 znamenj hvaležnosti, 1000 itn. itn. njemu ob 59. rojstnem
dnevu. Skupaj za en milijon lir brez popusta od leta 1861 »za mojo dušo, ki je
izročena vam v varstvo«. Nato je sklenil z besedami »plačano s hlebčki in brezšte-
vilnimi skrbmi, za kar dajem potrdilo: moja večna hvaležnost!«
252 Glej Dodatek št. VI.

82.4 Page 814

▲back to top


814
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Tiste dni je p. Apollinare v imenu pariškega nadškofa prosil don Boska, da bi
napisal vse, kar se mu je zdelo pomembno glede Božje služabnice Marije Magda-
lene Viktorije de Bengy, vikontese de Bonnault d‘ Houet, ustanoviteljice Zvestih
Jezusovih družic. V ta namen je pisal materi Evroziji, predstojnici zavoda, ki so ga
zadaj za cerkvijo Velike Božje Matere vodile njene hčere v Turinu.
Velečastita mati!
P. Apollinare iz Pariza me v imenu nadškofa tega mesta prosi, da bi mu napisal vse,
kar mi je znano o materi Houet, ustanoviteljici velezaslužne Družbe zvestih Jezuso-
vih družic, z namenom, da bi začeli postopek za njeno beatifikacijo.
Z veseljem ustrežem tej prošnji, prosim pa vas, da mi sporočite:
kdaj je prišla v Turin in ali je bivala v vaši hiši in
ali je storila ali povedala kaj posebnega, kar bi moglo biti v korist bližnjega.
Nameraval sem osebno priti k vam, da pa ne bi izgubljal časa v tako pomembni stva-
ri, se pisno obračam na vas za kratek odgovor, razen če bi vi bili tako ljubeznivi in bi
prišli k nam.
Vesel sem priložnosti, da lahko izrazim vam in vaši skupnosti vse najboljše, medtem
ko se priporočam krščanski ljubezni vaših molitev in imam čast, da se imenujem vaše
uglednosti ponižnega služabnika. Duh. Janez Bosko
Turin, 14. 8. 1874
Ko je prejel zaprošene podatke, je poslal v Pariz naslednje pričevanje:
Rade volje vam sporočam tisto malo, česar se spominjam o gospe d‘Houet, ustanovi-
teljici Zvestih Jezusovih družic.
Prvič. Iz njenih pogovorov sem lahko razbral, da je oseba globoke pobožnosti ter
velike ljubezni do Boga in odtrganosti od zemeljskih reči.
Drugič. Večkrat se je iz njenih besed dalo razumeti, da v svoji ustanovi in v vsem nima
drugega namena kot večati Božjo slavo, ki ji posveča samo sebe, svoje imetje in vso
družbo, ki jo je ustanovila.
Tretjič. Tako zaradi mnogih del krščanske ljubezni kakor zaradi njene razsvetljene po-
božnosti smo jo vedno imeli za osebo izredne kreposti in vzor krščanske popolnosti.
Četrtič. Opazil sem posebno globoko pobožnost do presvetega Zakramenta in veliko
spoštovanje do duhovnikov. Nikdar ni govorila z njimi, ne da bi najprej pokleknila in
jih prosila za blagoslov.
Petič. Njena vera in njena svetost se zrcalita v njenih delih in zlasti še v tukajšnji
ustanovi v Turinu, kjer cvete pristna pobožnost, vdanost do svetega očeta papeža ter
pogosto prejemanje zakramenta spovedi in obhajila.
Z duhovnih vaj septembra v Lanzu nimamo nobenih spominov na njegove
nagovore. Imamo pa na voljo svete sklepe klerika Jožefa Giulitta, ki je 18. sep-
tembra naredil večne zaobljube.

82.5 Page 815

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
815
A. M. D. G. – Danes zjutraj, 18. septembra 1874, ko sem izpolnil 21. leto življenja,
sem ob koncu duhovnih vaj naredil zaobljube po konstitucijah Družbe sv. Frančiška
Saleškega, ki je bila dokončno potrjena z odlokom Svetega sedeža 3. aprila 1874.
Obljubil sem večno izpolnjevanje čistosti, uboštva in pokorščine pred Najsvetejšim
in jih izročil v roke svojega predstojnika in očeta v J. K. duhovnika don Janeza Boska,
ustanovitelja družbe, ob navzočnosti prič velečastitih gospodov sobratov don Pavla
Albere, ravnatelja zavetišča sv. Vincencija Pavelskega v Sampierdareni (Genova), in
don Janeza Krstnika Francesie, ravnatelja zavoda San Giovanni v Varazzeju (Savo-
na), v moje veliko zadoščenje in neizrekljivo radost moje duše.
Vodilo: Zgradba moje svetosti mora imeti za osnovo čednost ponižnosti, za stene čed-
nost pokorščine, za streho čednost molitve.
Poseben spomin duhovnih vaj leta 1874.
Služabnik sem in delam za gospodarja, od katerega bom prejel plačilo, ki bo ne-
skončno presegalo vrednost mojih zaslug, pa naj bi bile še tako velike. Da, tvoje plači-
lo, o Gospod, je nadvse veliko, kajti ti sam si izrekel svojemu služabniku drage besede:
Jaz bom tvoje veliko plačilo (1 Mz 15,1).
V praksi. V čast sv. Jožefu, čigar ime nosim, bom vsako zadnjo sredo v mesecu opravil
spoved vsake krivde v preteklem mesecu, prejel sveto obhajilo, prebral pozorno Ordo
Commendationis animae (razpored izročitve duše) in na ta dan, kakor tudi vsako
sredo po obhajilu prosil milost srečne smrti in se pri tem priporočal zlasti sv. Jožefu,
ki je priprošnjik umirajočih.
Vsak dan. Po opravljenem obisku Najsvetejšega bom, preden bom zapustil cerkev,
zmolil naslednjo molitev: Moj Jezus, ki sem se ti popolnoma posvetil, presveta Devica
Marija, moja mati, moj angel varuh, ki ti je na poseben način zaupana moja duša, sv.
Jožef, katerega ime nosim v svojo veliko srečo, sv. Frančišek Saleški, zavetnik moje
družbe, sv. Alojzij Gonzaga in sv. Stanislav Kostka, angela čistosti, vas sem si izbral za
posebne zavetnike, vi mi pomagajte izpolnjevati pravila, za katera sem se zaobljubil
in ki naj bi mi nekega dne odprla vrata v nebesa.
Dne 1. septembra je v spremstvu ravnatelja don Dalmazza odpotovalo več
gojencev iz Valsaliceja v Rim, kjer so imeli čast, da so bili sprejeti pri svetem očetu.
V istem mesecu je don Bosko »gospodom svetovalcem turinske občine« pos-
lal tiskano prošnjo »za podporo vzdrževanja dečkov v zavodu v Valdoccu ali za
tiste, ki obiskujejo oratorije ali vrtce v tem mestu«.
Turin, 12. septembra 1874
Veleugledni gospod župan!
Pretekli sta dve leti, odkar sem imel čast, da sem pri vaši uglednosti vložil prošnjo za
blagohotno pomoč šolam, ki so namenjene v tej hiši ubogim dečkom iz okolice. Vi ste
naklonjeno pohvalili naše prizadevanje in odgovorili, da se boste o vsem posvetovali
z občinskim svetom.

82.6 Page 816

▲back to top


816
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ker se delo v šolah nadaljuje in sem se znašel v izredno težkem finančnem položa-
ju, obnavljam prošnjo za podporo v korist ubogih sinov najrevnejšega sloja našega
prebivalstva. Dečkov je sedaj tristo petdeset in bi mi bil vaš ali kake druge osebnosti
obisk zelo drag. V globoki hvaležnosti vas pozdravlja vaše uglednosti najponižnejši
služabnik duh. Janez Bosko.
Kratka promemorija.
V Oratoriju sv. Frančiška Saleškega so naslednje kategorije revnih notranjih gojencev:
1. Kakih 350 rokodelčkov sirot, porazdeljenih na različne obrti, zvečine sprejetih na
priporočilo prefekture, kvesture in občine. Da bi se usposobili za življenje, imajo pri-
ložnost, da se izučijo za eno od naslednjih obrti: stavec-tiskar, bakrorezec, črkosta-
vec, knjigovez, klobučar, krojač, mizar, kovač, čevljar, glasbenik, pevec itn.
2. 500 učencev različnih razredov.
3. Kakih 400 zunanjih zapuščenih otrok, ki obiskujejo štiri razrede osnovne šole.
Vodstvo in program sta v skladu z državnimi predpisi in učitelji imajo vsi državne
diplome.
4. Kakih 500 revnih dečkov, ki prihajajo ob prazničnih dneh za razvedrilo s telo-
vadnimi nastopi, z različnimi vrstami razvedril, z godbo, osnovno šolo, verskim po-
ukom in podobno.
5. Treba je pripomniti, da bi zaradi pomanjkanja vsakršne šole od Trga Emanuela
Filiberta do tovarne pušk prišlo še večje število mladine, če bi imeli za to primerne
prostore in sredstva za vzdrževanje.
6. Kakih 500 fantov obiskuje prav tako Oratorij sv. Alojzija ob Viale del Re vse do
Porta Nuove.
7. Isto velja za Oratorij San Giuseppe na Vii Nizza na koncu Borga san Salvario.
Treba je še dodati:
1. Če za zgoraj omenjene dečke ne bi bilo tako poskrbljeno, bi tako med tednom ka-
kor ob prazničnih dneh blodili po cestah in ulicah, se družili v tolpe in se med seboj
napadali, kar bi pomenilo veliko nevarnost za prebivalstvo in neprijetno delo za jav-
no oblast.
2. Ko ti fantje zapustijo zavode, se pošteno zaposlijo v državni varnostni službi, kot
delavci, prodajalci, učitelji ali v drugih službah.
3. Med mnogimi zapuščenimi dečki, ki so bili sprejeti v zavetišče, jih je bilo štirideset
zbolelih na ‚cholera morbus‘. Turinski župan jih je poslal v oratorij, kjer so še sedaj v
zavodu popolnoma zastonj.
Septembra je prišel v Turin odvetnik Karel Menchini, bil več dni gost v orato-
riju in se nadvse zadovoljen z don Boskovo ljubeznivostjo vrnil v Rim.

82.7 Page 817

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
817
10.7. PROŠNJE ZA NOVE USTANOVE
Od vseh strani Italije je svetnik dobival nujne in številne prošnje za odprtje
novih domov. Naj navedemo nekatere, katerih dokumentacijo imamo pri roki.
Novembra 1873 je malo po odprtju šole odšel v Cogoleto, kamor je poslal kot
učitelja don Dominika Bruno in klerika Jožefa Pavio. Zavod v Varazzeju je dobil
več prošenj za sprejem, kot je imel prostih mest, zato so se odločili za neke vrste
podružnico za osnovnošolske otroke. Dobro, ki bi ga bilo mogoče narediti, je bilo
zelo veliko, ker je veliko odraslih iz tistih krajev odhajalo v Ameriko in puščalo
otroke doma v njihovo veliko moralno škodo. Ljudje so bili navdušeni za šolo, ob-
činska uprava je bila pripravljene dati na zelo lepem kraju na voljo zemljišče, kjer
bi zgradili zavod. Obljubila je tudi druge olajšave. Ko se je svetnik vrnil iz Rima,
mu je dekan don Jožef Scarrone pisal, da naj pospeši priprave. Don Bosko se je za
stvar zavzel in jeseni poslal naslednji
Osnutek dogovora med duhovnikom Janezom Boskom iz Turina
in Občinsko upravo v Cogoletu.
V želji, da bi pospeševali splošno izobrazbo med otroki, ki so jim zaupani v varstvo,
in da bi izrazili svoje zadovoljstvo s sedanjimi učitelji, ki upravljajo šole v tem kraju
in pripadajo družbi duhovnika Janeza Boska, gospodje člani občinske uprave v Co-
goletu odločajo:
1. Omenjenemu duhovniku Bosku naj se dodeli zemljišče, na katerem bo zgradil šol-
ska poslopja, kjer bodo imeli stanovanje učitelji in bo stal zavod s potrebnimi dvorišči
in vrtovi. Zemljišče bo veliko približno …
2. Občinska uprava bo za dograditev stavbe prispevala deset do petnajst tisoč frankov.
3. Duhovnik Bosko bo pripravil načrte in jih predložil občinski upravi v odobritev.
Nato se bo lotil gradnje na kraju, ki ga bodo imeli za najprimernejšega za javne šole.
4. Poslopja bodo postala last duhovnika Boska, ki bo poskrbel za vse izdatke za stav-
bo, popravila, opremo, davke in katere koli druge izdatke, ki so povezani z vzdrževa-
njem posesti.
5. Če te stavbe ne bi služile več javnemu občinskemu izobraževanju, si občinska upra-
va pridržuje pravico, da prevzame tri zadosti velika poslopja za krajevne šole. V tem
primeru dovoljujejo duhovniku Bosku, da sme kje drugje poiskati tri zadosti velike
sobane ali stavbe za svojo šolo, vendar ne več kot sto metrov od kraja.
6. Ti členi se lahko uporabijo kot osnova pravnega dogovora, če omenjena občinska
uprava tako želi. Duh. Janez Bosko
Turin, 27. septembra 1874
Aprila je don Andrej Scotton po naročilu župnika v Alzanu Maggiore, »veli-
kem kraju pet kilometrov od Bergama, polnem predilnic, kakor cela dolina Serio«,
v želji, da bi poskrbeli za vzgojo dečkov, kakor so že poskrbeli za deklice pod vod-
stvom usmiljenih sester, dal don Boskovim sinovom na razpolago lepo palačo z

82.8 Page 818

▲back to top


818
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
lepo cerkvijo na zelo lepem kraju, ki bi ga oskrbel z vsem potrebnim. Tudi župnik
don Cezar Foresti je podprl prošnjo in zagotavljal, da bi zavod lepo uspeval in
storil ogromno dobrega.
Istega meseca je don Jakob Patrone, župnik v Terruggi, »kraju na enem iz-
med najlepših hribov na Monferratskem, oddaljenem od Casala eno uro hoda«,
ponujal v nakup »prelep prostor z lepo cerkvijo, z obsežnim na novo ograjenim
posestvom, kjer so bili že očetje somaski«. Občinski tajnik L. Patrucco je podpiral
ponudbo z navdušenimi zagotovitvami o veliki koristi, ki bi mogla nastati iz take-
ga nakupa.
Meseca maja ga je markiz Durazzo prosil, da bi prevzel vodstvo sirotišnice v
Genovi. Ker pa to ni ustrezalo prefektu, ki je izjavil, da se temu odločno zoperstav-
ljata tako pokrajinska uprava kakor tudi ministrstvo, ga je prosil, da bi rešil kozo
in zelje tako, da bi sprejel predloženo vodstvo brez kakršnekoli pogodbe, medtem
ko bi spravili v pokoj dosedanje nameščence in jim dali pravično oskrbovalnino.
Don Bosko naj bi za rektorja imenoval don Lemoyna z vsemi drugimi nameščenci,
se pravi z drugimi sobrati, pri čemer bi imel popolnoma proste roke.
Julija je predstojnik zavoda Alberoni iz Piacenze gospod Frančišek Gaggia iz
Družbe misijonarjev vabil don Boska, da bi sprejel ponudbo neke gospe, ki je ta-
koj ponudila 50 tisoč lir za »odprtje zavetišča za uboge zapuščene dečke, ki bi jih
krščansko vzgojili in jih naučili kake obrti«.
»Razumem,« je dodal, »da se s tem denarjem ne bi moglo kaj velikega nare-
diti, vendar je treba pomisliti, da bi to lahko bilo gorčično seme, iz katerega bi se
potem razvilo veliko drevo. Vsa velika dela so se začela z malim in želeti bi bilo, da
bi se tako zgodilo tudi tukaj.«
V istem mesecu ga je rektor semenišča v Cremi, profesor don Anton Valdame-
ri, tudi v imenu škofa, čigar tajnik je bil, prosil, da bi v tem mestu ustanovil zavod
konvikt z gimnazijo in licejem. Septembra je prišel v Turin brat don Janeza Krstni-
ka, ki je v spremstvu kanonika Alojzija Nasija obiskal oratorij in vztrajno prosil
don Boska, da bi sprejel to ustanovo. Ta bi bila pod pokroviteljstvom občine, ki bi
dala na voljo eno ali dve stavbi za gimnazijo, ki so jo zaradi finančnih težav hoteli
zapreti. Dali bi tudi štiri ali pet tisoč lir na leto.
Iz Carpenedola (pokrajina Brescia) je prišel v Turin doktor don Egidij Ca-
ttaneo, rektor zavoda konvikta, ki so ga tam odprli pred tremi leti in je obsegal
osnovno in tehniško šolo in gimnazijo s 140 gojenci. Zaradi njegovega slabotnega
zdravja in prezaposlenosti naj bi ga don Bosko kupil ali najel z zagotovitvijo, da bo
v štirih ali petih letih poravnal vse stroške. Hkrati mu je predlagal, da bi tehniško
šolo prenesel v kraj nedaleč od Carpenedola, kamor so gojenci hodili na počitnice
in kjer sta občinska uprava in vse prebivalstvo želela, da bi odprli trgovsko šolo
kot podružnico Carpenedola.
Tudi upravniki Oratorija Marijinega Oznanjenja iz Morneseja so prosili, da bi
jim poslal duhovnika, ki bi ob prazničnih dneh daroval sveto mašo za sobrate v

82.9 Page 819

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
819
oratoriju in bi ga zato dobro nagradili. Pa tudi občinska uprava je prosila za dva
diplomirana duhovnika, ki bi prevzela eden prvi, drugi pa drugi in tretji in četrti
razred osnovne šole.
Septembra ga je mons. Lucid Marija Parocchi, škof v Pavii, prosil, da bi sprejel
v zavod fanta s sicer »zelo dvomljivim poklicem«, pa izredno »nadarjenega in dob-
rega srca«, da bi ga od blizu spoznal in mu mogel svetovati. Obenem mu je pisal:
Primeren kraj, kjer bi vi lahko odprli kak svoj zavod, je San Pietro in Ciel d‘oro, kjer
je bilo nekoč škofijsko semenišče, potem pa samostan Lateranskih kanonikov in
Puščavnikov sv. Avguština. Cerkev poleg, ki jo omenjata božanski pesnik v Nebesih
in Petrarka v nekem pismu Boccacciu, slovi po tem, da je dolgo hranila zemeljske
ostanke učitelja iz Hipona in sv. Severina Boecija. Danes pa je navaden senik, ker je
žrtev treh napadalcev: Francozov, Avstrijcev in Italijanov. Poslopje je last ministrstva
za obrambo, ki ga po nepotrebnem vzdržuje, saj za bolnišnico sploh ni primerno.
Vaša uglednost bi jo lahko vzela v najem in pozneje bi pač iz enega zraslo drugo. Naj
vam še povem, da sem nekoč prosil za to cerkev, pa so mi jo odklonili. Potem je zanjo
prosila tovarna del Carmine. Pogajanja so sicer še v teku, širijo pa se vesti, da vlada
ne bi nasprotovala, če bi jo lahko komu izročila kot umetniško znamenitost.
Kako bi me razveselilo, če bi lahko dobil vaše sinove in obenem slavno ognjišče naše-
ga velikega očeta!
Novembra sta občinska uprava in duhovščina v Cevi v škofiji Mondoví pro-
sila don Boska, da bi prevzel vodstvo zavoda s kakimi sedemdesetimi notranjimi
gojenci, katerih število pa bi se lahko povišalo na sto trideset ali sto štirideset.
Stavba je na odličnem mestu, z zdravim zrakom in poceni prehrano in leži tik ob
železnici na progi Turin-Savona. Občinska uprava bi bila voljna stavbo preurediti.
Po prizadevanju Božjega služabnika don Alojzija Guanella so od 1873 pote-
kali pogovori za salezijanski zavod z osnovnimi šolami, gimnazijo in tehniško šolo
v Chiavenni v pokrajini Sondrio. Privolitev cerkvene in državne oblasti je bila že
izposlovana, ko je prišlo do zapletov. Ker niso hoteli zavlačevati uresničenja gore-
če želje, je 1874 odločil, da odpre zavod v Campodolcinu. Javilo se je veliko ljudi,
ki so bili pripravljeni prevzeti stroške. Vse to so zapisali v posebne beležnice, v
katerih je bilo tudi zapisano, da je »don Bosko znan po celi Italiji, kjer v svojih
zavodih vzgaja tisoče in tisoče zlasti ubogih dečkov in ga vsi občudujejo kot moža
Božje previdnosti v korist doraščajoče mladine. V ta namen mu pomagajo vsi,
kdorkoli že je. Njegova slava se je razširila celo čez ocean. Iz Buenos Airesa in Ka-
nade prihajajo prošnje, da bi odprl zavode celo za univerzitetne študente.«
Vendar don Bosko ni mogel nobeni od teh prošenj ustreči, razen za Mornese.

82.10 Page 820

▲back to top


820
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
10.8. IZ ARGENTINE
Medtem ko so mu prihajale od vseh strani prošnje za nove ustanove, je pred
koncem leta 1874 prejel formalno povabilo za prihod prvih salezijancev v repu-
bliko Argentino.
»Prva pisma sem prejel,« tako pripoveduje on sam, »v devetdnevnici za božič
in sem jih prebral pred vrhovnim svetom na večer 22. decembra 1874.«
Konzul Gazzolo je v avgustu sporočil nadškofu v Buenos Airesu, mons. Fride-
riku Aneirosu svojo gorečo željo, da bi se salezijanci razširili v tej republiki, in mu
predložil, da bi zaupal salezijancem upravo cerkve bratovščine Matere usmilje-
nja, imenovano tudi cerkev Italijanov v Buenos Airesu. Nadškof mu je po svojem
tajniku doktorju don Antonu Espinosi odgovoril, da naj on sam pove svojo željo
vodstvu bratovščine.
Buenos Aires, 10. oktobra
Velecenjeni gospod Gazzolo!
Bilo mi je v veselje, ko sem prejel vaše cenjeno pismo z dne 10. septembra. V Unità
Cattolica sem bral prevod članka o naših praznovanjih v čast svetemu očetu in sem
se pripravljal, da bi se vam zahvalil, ko sem prejel vaše pismo. Iz vsega srca se vam
zahvaljujem in se veselim, da je članek izšel v Unità Cattolica, ki je najbolj razširjen
časopis v Italiji.
Kar se tiče salezijancev, naj povem, da bi si jih monsinjor zelo želel imeti v svoji nad-
škofiji. Sicer don Boska ne poznam dobro, vendar sem prepričan, da je eden izmed
živečih svetnikov. Monsinjor mi je naročil, naj vam povem, da se obrnite na bratov-
ščino, in če bratovščina sprejme vaš predlog, vam bo on iz vsega srca prepustil cerkev
in vas bo v vsem podpiral.
Mons. nadškof mi je rekel, da ni prejel dveh ‚specimen‘, za kateri pišete, da ste mu jih
poslali. Prav tako tudi jaz nisem prejel kataloga knjig don Boskove hiše.
Prejmite lepe pozdrave od mons. Aneirosa, ostanite mi naklonjeni in mi ukazujte v
vsem, v čemer vam morem biti na voljo. Medtem ko se priporočam vašim molitvam,
ostajam iz vsega srca vaš najvdanejši in najuslužnejši služabnik in prijatelj.
don Anton Espinosa
Istočasno je mons. nadškof, ki je vedel, da v San Nicolásu de los Arroyos neki
odbor, ki mu načeluje osemdesetletni dobrodelni Frančišek Benitez, dokončuje
stavbo zavoda za dečke, poslal Gazzolovo pismo župniku v San Nicolásu doktorju
don Petru Ceccarelliju, ki ga je s konzulom vezalo tesno prijateljstvo. Poln zado-
voljstva mu je takoj pisal.
Buenos Aires, 26. oktobra 1874
Moj veleugledni gospod in prijatelj!
Njegova ekscelenca mons. nadškof v Buenos Airesu doktor don Friderik Aneiros mi je

83 Pages 821-830

▲back to top


83.1 Page 821

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
821
blagovolil posredovati uradno pismo, ki mu ga je poslala vaša uglednost 30. avgusta
in v katerem predlagate njegovi ekscelenci velezaslužne očete salezijance, ki spadajo
v Družbo sv. Frančiška Saleškega, ki jo je ustanovil modri in sveti duhovnik don Janez
Bosko. Odgovoril mi je po svojem tajniku doktorju don Antonu Espinosi dne 10. tega
meseca. Vaši uglednosti naroča, da se obrnete na bratovščino Matere usmiljenja in
prosite, da tem očetom prepustijo svojo cerkev.
Imel sem veliko srečo, da sem se obširno pogovarjal z njegovo ekscelenco nadškofom
o don Bosku in o duhu, ki preveva njegovo ustanovo. Z velikim zadovoljstvom sem
tudi videl nadškofovo željo, da bi v njegovo velikansko nadškofijo prišli tako sposobni
in sveti delavci v Gospodovem vinogradu. Dal mi je vsa pooblastila, da bi začel vse
potrebne postopke za dober uspeh celotne zadeve.
Seznanil sem se z uradnim dopisom, ki ga je vaša uglednost pisala mons. nadškofu,
in res, na teh neizmernih in širokih planjavah bi ustanova velečastitega don Boska
imela možnost, da bi se širila v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš. Mesto Buenos
Aires je veliko trgovsko središče in morsko pristanišče, kjer so doma vse sekte in vse
vere. Zato menim, da bi očetje te ustanove naleteli na resne težave. San Nicolás de
los Arroyos, stoodstotno katoliško mestece, ki leži na obrežju reke Paraná, z odlič-
nim podnebjem, čistim zrakom, dobro utečeno trgovino in zmagoslavno katoliško
vero, se mi zdi izhodišče, od koder bi se lahko odlično širila. Znano vam je, da je San
Nicolás po Buenos Airesu prvo mesto v nadškofiji, z najvišjimi sodniškimi uradi, tr-
govskimi ustanovami in prvo stopnjo prizivnega sodišča za ves sever. Imam srečo, da
sem župnik v San Nicolásu in monsinjorjev vikar, in menim, da z Božjo pomočjo lahko
naredim vse v korist svoje župnije za te častitljive očete.
Dobro vam je znano, kako zelo rad imam te svoje duhovne otroke in kako zelo mi je
pri srcu napredek mesta, tako da vam lahko zagotovim uspeh celotne zadeve. Men-
da mi ni treba zagotavljati, da bom na vso moč podprl delovanje teh očetov in jim
pokazal svojo naklonjenost. Zato se od tega trenutka popolnoma posvečam tej Božji
nalogi in sem za njen uspeh pripravljen tudi odstopiti svojo župnijo in zapustiti vika-
rijo. Vseh nas je petero duhovnikov, ki se noč in dan trudimo, pa vendar moramo ugo-
tavljati, da je žetev obilna, delavcev pa malo. Tukaj mi nič ne manjka za spodobno
življenje, prav tako ne bo nič manjkalo velečastitim očetom sv. Frančiška Saleškega.
Ljudstvo jih bo prisrčno sprejelo, kajti župnik jih bo sprejel kot svoje brate.
Jeziki in navade pomenijo težave, toda če jih hočemo premagati, je to mogoče. V
moji hiši se bodo lahko učili in se navadili na argentinske običaje, potem pa se bodo
posvetili poučevanju mladine in obnavljali Božjega duha med temi župljani. Postavili
bodo lahko zavode vseh vrst in se posvečevali dušnemu pastirstvu ne samo v San
Nicolásu de los Arroyos in v bližnji okolici, temveč v vsej nadškofiji pa tudi v drugih
škofijah; gospodje škofje namreč potrebujejo dobrih očetov; mene imajo radi in na
moje priporočilo bi jih sprejeli, jim pomagali in jih ščitili. V kratkem vam bom pisal
natančneje.

83.2 Page 822

▲back to top


822
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Jutri bom odšel v San Nicolás. Kakor vedno se imenujem vašega najvdanejšega slu-
žabnika. m. p. Peter Ceccarelli
Odlični župnik je takoj storil vse, da bi našim prvim misijonarjem izročili v
vodstvo zavod, ki so ga končevali v mestu. Predlog so z navdušenjem sprejeli in
on je poln svetega veselja uradno poročal konzulu z nadvse zanimivim pismom:
San Nicolás, 11. novembra 1874
Ekscelenca!
Imam visoko čast sporočiti, da je velika naloga, ki mi jo je zaupal mons. nadškof iz
Buenos Airesa, opravljena z zadovoljivim uspehom. Najprej sem imel priložnost, da
sem v Gospodovem imenu informiral mons. nadškofa o novi Družbi sv. Frančiška Sa-
leškega, kar mi ni bilo težko, ker občudujem zares čudovito gorečnost neutrudnega
duhovnika don Janeza Boska, ki sem ga spoznal v Rimu v letih 1867, 1868 oziroma
1869, če se prav spominjam. Potem me je Božja dobrohotnost izbrala za orodje, da
sem predstavil to družbo v tem mestu in ji pomagal, da so jo sprejeli. Dobila bo prelep
zavod, odličen javni oratorij v najbolj zdravem delu tega mesta in poleg tega še vse
drugo, kar je potrebno za skupnost petih, sedmih ali devetih patrov, ne vštevši slu-
žabnikov. Vaši ekscelenci lahko tudi zagotovim, da si mons. nadškof in vsi generalni
vikarji te nadškofije goreče želijo novo redovno družbo in da bi čim prej prevzeli
vodstvo novega zavoda v San Nicolásu za vedno v last. Ljudski odbor za izgradnjo
zavoda je najbolje razpoložen do velečastitih očetov salezijancev in jih jemlje pod
svoje zaščito. Je pa tukaj tudi Božji mož, osemdesetletni Jožef Frančišek Benitez, oče
revežev, globoko veren katoličan in neizmerno bogat. On je predsednik Odbora Kon-
ference sv. Vincencija Pavelskega in predsednik odbora za izgradnjo cerkve. Ves je
vdan svetemu očetu Piju IX. in mu vsako leto pošlje 5 tisoč lir in tudi več. Ta človek je
ves navdušen za očete salezijance in zagotovil mi je, da bo dal iz svojih prihrankov
vse, kar bodo potrebovali imenovani očetje. Ekscelenca, pri tem ne govorim o samem
sebi, ker me dobro poznate in veste, kako zelo rad imam svoje brate v J. K., za katere
sem pripravljen dati vse, kar imam, in sem, če bi bilo treba, zanje z Božjo pomočjo
pripravljen žrtvovati tudi življenje in položaj. Kakšen blagoslov se bo razlil na to
mojo župnijo! Prepričan sem, da jo bodo prenovili, in ljudstvo, ki se bo obnovilo, bo
pelo hvalo Gospodu, kakor pravi Sveti Duh: ljudstvo, ki bo nastalo, bo slavilo Gospo-
da. Kakšna sreča je to zame, da sem Božje orodje v rokah previdnosti, da bo nova
salezijanske družba dajala novo življenje tej novi celini. Ko je ta družba po izredni
Božji dobroti zaživela v moji ljubljeni domovini, v prelepem katoliškem Turinu, ko je
rasla v senci Vatikana, bila zalivana od kreposti in blagoslovljena od neprekosljivega
papeža Brezmadežne, naj se presadi v to lepo, smejoče se trgovsko mesto, da bi se
razširila po celi Južni Ameriki.
Ekscelenca: Dobro poznate to prostrano pokrajino, njene navade, njene težnje, njeno
podnebje, ljudi, ki živijo tukaj. Poznate pa tudi ubogega pisca teh vrstic in mogočne

83.3 Page 823

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
823
vezi, ki jih je spletel. Vse, da, čisto vse bom storil, da bom razširil to družbo, tako
koristno za vse, potrebno pa zlasti Ameriki, ki umira zaradi pomanjkanja temeljite
vzgoje, ki bi bila odločno katoliška in rimsko usmerjena. Ko se bo kdaj ustalila v San
Nicolásu, se bo z lahkoto širila, kajti ko bodo Američani spoznali koristnost te druž-
be, jo bodo vzljubili in jo gmotno podprli, saj ji ne manjka Božja podpora.
Škofje v Paranáju, Salti in San Juanu nimajo dovolj osebja za njihova škofijska
semenišča. Jaz jih bom z Božjo pomočjo predložil imenovanim škofom in upam,
da jih bodo sprejeli.
Za zdaj se zadovoljimo z našim San Nicolásom.
Pogodba ali bolje rečeno pogoji, pod katerimi mesto prepušča zavod imenovanim
očetom, so ugodni zanje. Te dni vam bodo poslali pogoje, ki sta jih podpisala predse-
dnik in tajnik ljudskega odbora, in upam, da jih bodo sprejeli.
Po mojem mnenju bi moral don Bosko, preden bo postavil svojo blagoslovljeno in
sveto družbo v San Nicolásu, poslati sem fante, da bi se do takrat, ko bodo dobili
dokončno povabilo, naučili španskega jezika. Jaz sam jih bom nastanil v svoji hiši, jih
poučeval o naših navadah in bom postal eden izmed njih; poskrbel bom za prijazen
sprejem v družinah in tako končal delo, ki mi ga je Bog zaupal. To je moja resnična
zavzetost in goreča želja, za katero bi želel, da bi se že danes uresničila. In uresniči-
lo se bo, ker je vse osnovano na Božji previdnosti, ki po poteh, nepoznanih človeški
pameti, nežno a odločno uresničuje svoje velike zamisli in pri tem uporablja najbolj
neverjetna sredstva, da bi se tako vedno bolj pokazala Božja moč.
Sklepam to pismo z željo, da bi vaša ekscelenca z njim seznanila velečastitega gene-
rala Janeza Boska in poskrbela, da bi imenovani očetje sprejeli vodstvo zavoda San
Nicolás in bi ga o tem čim prej obvestili. Duhovnik iz Modene don Rihard Bazzani,
kraljévi kaplan njegovega visočanstva Franca V., kneza modenskega, vam stokratno
vrača vaše pozdrave in vas prosi, da ob priložnosti v njegovem imenu pozdravite
Franca V., po zaslugi katerega ste postali vitez.
Sklepam to dolgo pismo in se vaši ekscelenci zahvaljujem za zanimanje, s katerim
delate za to Ameriko. Naj vam povem, da sem večkrat slišal mons. nadškofa govoriti
z visokim spoštovanjem o vaši ekscelenci. Hvalil je vašo zavzetost za katoliško stvar.
Ne bom vam poslal slik mons. nadškofa in kanonika Espinosa, ker sta slabi, zato bom
počakal, da bodo posneli boljše.
Lepe pozdrave vaši ugledni družini. Kakor vedno se imam za vaše ekscelence najvda-
nejšega in najpokornejšega služabnika. m. p. Peter B. Ceccarelli
P. S.: Medtem ko sem bil zaposlen s pečatenjem pisma, mi je bilo sporočeno, da je od-
bor sprejel vse pogoje družbe, ki sem jih jaz predlagal, in me prosi, da bi vas formalno
prosil, da bi vi uradno povabili očete salezijance. Sprejel sem prošnjo. Kmalu boste
prejeli vse listine. Vedno naprej!
m. p. P. B. Ceccarelli

83.4 Page 824

▲back to top


824
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Nekaj dni pozneje, 2. decembra 1874, je župnik poslal konzulu, ki je, kakor
se zdi, bil že član, da je sedaj imenovan ‚honoris causa‘ (častno) za ustanovnega
člana odbora z vsemi ustreznimi listinami.
Gospodu družabniku G. B. Gazzolu
Velespoštovani gospod in prijatelj!
Odbor sveta zavoda San Nicolás pošilja velečastitemu gospodu Bosku listine in ga pro-
si, da bi njegovi člani Družbe sv. Frančiška Saleškega prevzeli zavod. Prosimo vas, da bi
si prizadevali, da bo velečastiti gospod Bosko uslišal našo prošnjo in nam poslal svojo
privolitev, da vam bomo lahko poslali pet členov. Obenem prevzemam vse stroške poto-
vanja in vas prosim, da mi pošljete obračun, ki ga bom takoj plačal. Sklenite Božje delo
z isto odločnostjo, s katero ste ga začeli. Storite vse, da bodo očetje čim prej v našem
mestu in ga bodo spodbujali s svojimi krepostmi. Republiki Argentini se nasmiha mir!
Danes se je narodni vladi predal upornik Mitre z vso svojo vojsko in zato so Argentinci
še posebno zadovoljni. Jaz, ki jih imam tako rad, se z vsem srcem pridružujem njiho-
vim ukrepom, ker vem, da je mir Božji dar, oče luči, od katerega prihaja vse dobro
in sveto. Povejte tistim redovnikom, da naj ne verjamejo govoricam o revolucionarjih.
Neupravičeno so se polastili uprave v republiki in v svojih patriotskih blodnjah zašli v
zmote, barbarstvo, vojno, streljanje itn. Tega nihče noče. Vlada je miroljubna, moralna
in prizanesljiva do fratrov. Za nas je to zadosti. Cerkev našega gospoda Jezusa Kristusa
ne venča zaslug Cezarjev, s kronami ali brez njih. V sebi nosi kal življenja. To je zadosti.
Vam je vse to dobro znano. Upamo, da se bo vse dobro končalo za to mesto in to ljublje-
no zemljo, ki nosi v sebi prijetne upe Božje previdnosti.
Čakam na vaša povelja, ukaze. Ukazujte, kakor hočete, in jaz podpišem, da bom delal
in prosil Boga za vse to.
San Nicolás, 2. 12. 1874
Najvdanejši Peter B. Ceccarelli
Dodane so bile tri listine:
Poročilo o oblikovanju in delovanju Ustanovnega odbora zavoda. Ustanovna
listina. Opis stavbe. Vse to prinašamo v dodatku.253 Skupaj z listinami je don Bosko
prejel dvoje pisem, eno od don Ceccarellija in drugo od predsednika odbora.
Pismo don Ceccarellija ni moglo biti bolj navdušeno:
San Nicolás, 30. novembra 1874
Velečastitemu in velecenjenemu očetu Jan. Krst. Bosku,
generalu Družbe sv. Frančiška Saleškega v Turinu
Čeprav me ne poznate, se vendar obračam na vašo velecenjenost s tem pismom z živo
prošnjo, da bi sprejeli povabilo Odbora zavoda San Nicolás v istoimenskem mestu,
da bi velezaslužna Družba sv. Frančiška Saleškega prevzela imenovani zavod in ga
253 Glej Dodatek št. VII.

83.5 Page 825

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
825
vodila po pravilih, po katerih imenovana družba vodi civilne zavode. Gospod argen-
tinski konzul v Savoni bo seznanil vašo uglednost ne samo o meni, temveč tudi o San
Nicolásu in o ugodnih pogojih, ki vam jih ponujamo.
Zelo mi je ljubo, da vam lahko sporočim, da mons. nadškof v Buenos Airesu z veseljem
sprejema vašo novo družbo v svojo nadškofijo, ki bo po moji presoji močno napredo-
vala na tistih razsežnih planjavah za večjo Božjo slavo in za zveličanje duš, ker vas
odslej že imamo za očeta in zaščitnika te nadškofije.
Nič ne bom povedal o samem sebi, ki gorim od želje, da bi bil koristen vaši velezaslu-
žni družbi, ki se bo izredno razširila na tistih brezmejnih planjavah, ki jim manjka
samo zveličavne vode večnega življenja, ki teče iz krvaveče strani našega dobrotnega
nebeškega Očeta. Dovolite mi, da vam ponudim svojo ponižno službo v vsem, kar bi
vam moglo biti v korist, in upam, da boste mojo ponudbo sprejeli z isto dobro voljo,
s katero vam jo jaz darujem.
Hišo, v kateri prebivam; opremo, ki jo imam; osebne stike, ki mi jih je uspelo navezati;
vse to polagam k vašim nogam in k nogam velečastitih očetov salezijancev, ki jih od
tega trenutka štejem za svoje drage brate, in ubogam vas kot sin svojega očeta.
S čustvi najglobljega spoštovanja in vdanosti vam poljubljam roko in se podpisujem
– kar v resnici sem – vaše uglednosti najponižnejšega, najvdanejšega in najuboglji-
vejšega sina v J. K.
m. p. Peter B. Ceccarelli
Tudi predsednik Benitez mu je izrazil svoje neizmerno veselje in upanje, da
bo lahko salezijance kmalu imel pri sebi, in mu obljubil pet ‚bollette di passaggio‘
(voznih listkov) do pristanišča v Buenos Airesu za prvih pet misijonarjev, za ka-
tere je upal, da jih bo dobil.
Velečastitemu očetu don J. K. Bosku
San Nicolás de los Arroyos, 30. novembra 1874
Ustanovni odbor zavoda v tem mestu je z največjim veseljem sprejel vest o ustanovi-
tvi redovne šolske skupnosti, sestavljene iz duhovnikov, imenovanih po sv. Frančišku
Saleškem, pod vašim razumnim, odločnim in dejavnim vodstvom, polnim apostolske-
ga zagona.
Naš nadškof doktor don Friderik Aneiros je od gospoda argentinskega konzula v
Savoni Gazzola prejel natančno poročilo o mnogih cvetočih tovrstnih ustanovah v
Turinu in drugih mestih Italije. Velezaslužni župnik in vikar v tem mestu doktor don
Peter B. Ceccarelli nam je po naročilu velečastitega prelata sporočil to nadvse po-
membno novico.
Prišlo pa je vse ob pravem času. Že od vsega začetka, ko smo s sodelovanjem celotne-
ga prebivalstva februarja 1871 začeli graditi zavod za javno šolo, smo bili nasprotni,
da bi vodstvo za vedno izročili kaki redovni družbi, temveč smo si pridržali lastnin-
sko pravico v imenu ljudstva. Kljub temu pa sedaj, ko je gradnja v zadovoljstvo vseh

83.6 Page 826

▲back to top


826
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
skoraj končana, izročamo po volji vseh tako zemljišče kakor poslopje na desnem bre-
gu reke Parana, kakih štiristo metrov od glavnega trga na jugovzhodni strani mesta,
v vaše roke.
To mesto je središče severnega dela pokrajine Buenos Aires, leži ob bregu reke. Na
enem izmed rokavov Ria della Plata je rečno pristanišče, ki je v nenehni povezavi z
vsemi glavnimi deli sveta. V mestu je pravkar zgrajena bolnišnica, podružnica dr-
žavne banke in več sodišč. Šteje tisoče prebivalcev in ima zvezo s šestimi sosednjimi
pokrajinami. Iz vsega tega je jasno razvidno, da je tudi pomembno šolsko središče.
Iz priloženih listin je razvidno, da imamo namen izročiti ta zavod očetom salezijancem.
Čeprav nam manjka zadostno število osebja, pa zaradi izrecne prošnje našega ve-
lečastitega nadškofa in našega nadvse zaslužnega župnika in vikarja upamo, da bo
vaša uglednost ustregla naši prošnji in določila pet oseb za začetek dela v tako po-
membni dejavnosti. Ko bomo dobili potrdilo, da je bila naša prošnja ugodno sprejeta,
vam bomo poslali pet voznih listkov vse do pristanišča v Buenos Airesu in povrnili vse
stroškov potovanja. Odbor bo poskrbel za vso potrebno opremo, določil 800 frankov
na mesec za dve leti in stajo ovac, ki naj bi služile za oskrbo.
Vsi prosimo našega Gospoda Boga za pomoč vaši uglednosti, da bi vam pomagal s
svojo milostjo, da bi dobrohotno sprejeli ponudbo, in imamo čast, da vas prisrčno
pozdravljamo.
Predsednik Jožef Frančišek Benitez
Tajnik Anton Pareja
Konzul Gazzolo je poslal vso korespondenco in dokumentacijo don Bosku, ki
je vse, kot smo že povedali, prebral 22. decembra vrhovnemu kapitlju in se zah-
valil doktorju don Espinosi, don Ceccarelliju in gospodom članom Ustanovnega
odbora zavoda v San Nicolás.
Doktor Espinosa je rade volje privolil v ponudbo nekaj duhovnikov, ki bi v
Buenos Airesu ustanovili osrednje zbirališče, druge pa bi poslal v San Nicolás,
kakor bi kazala potreba in v popolnem zaupanju v odredbe nadškofa. Pozneje bi
poslal še druge, če bi tako želeli, za druge kraje, seveda vse v soglasju s svetim
očetom papežem.
Velečastitemu mons. Espinosi, generalnemu vikarju v Buenos Airesu
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z vami.
Gospod komendator Janez Krstnik Gazzolo, konzul republike Argentine v Italiji, mi je
večkrat govoril o gorečnosti vaše uglednosti in o neutrudnem delu njegove ekscelence
vašega nadškofa v korist te velike nadškofije. Hkrati mi je omenjal veliko pomanjka-
nje apostolskih delavcev, zlasti še takih, ki bi se poklicno posvečali krščanski vzgoji
otrok. V želji, da bi deloval v smislu salezijanske družbe in storil čim več dobrega svoji
domovini, ki jo predstavlja, se je ta velezaslužni gospod odločil sporočiti imenovani
ekscelenci, da bi salezijanci radi ponudili svojo skromno pomoč, če bi ji bilo to po volji.

83.7 Page 827

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
827
Vaša uglednost je bila tako dobra, da je njegova ekscelenca mons. nadškof rade volje
sprejel misel o prihodu misijonarjev in o tem, da bi jim dajal vso potrebno pomoč.
Zahvaljujem se obema za vajino pripravljenost in vam izjavljam, da sem pripravljen
sprejeti omenjeni načrt in o vsem razpravljati z vašo uglednostjo kot s predstavni-
kom krajevnega ordinarija.
V ta namen bi prišlo prav vse, kar ponuja doktor Ceccarelli, župnik pri San Nicolásu,
ki je pripravljen dati hišo in župnijo ter podpirati salezijance, če bi se odločili, da bi
prevzeli mnogovrstna dela, ki zato, ker ni delavcev, ostajajo neopravljena.
Po vsem tem bi lahko predložil naslednji načrt:
1. V Buenos Aires bi poslal skupino duhovnikov, ki bi osnovali osrednje zavetišče. V ta
namen bi bilo dobro, če bi imeli na voljo kako cerkev za opravljanje svetih obredov,
zlasti še za poučevanje katekizma najbolj zapuščenih otrok mesta. Imenovani gos-
pod Gazzolo mi je omenil, da bi lahko v ta namen služila cerkev Matere usmiljenja,
ki naj bi dobila drugo vodstvo. V nasprotnem primeru bi lahko uporabili tudi kako
drugo poslopje, ki bi lahko sprejelo uboge otroke.
2. Zatem bi poslal v San Nicolás dovolj duhovnikov, klerikov in laikov, ki bi skrbeli za
bogoslužje, petje, in če bi bilo treba, tudi za šolo.
3. Iz teh dveh krajev bi potem lahko razposlali salezijance na tiste postojanke, ki bi se
zdele ordinariju najprimernejše.
Če se vam zdi, da bi omenjene zamisli lahko bile osnova za naš načrt, mi lahko spo-
ročite in jaz se bom potrudil, da ga bomo izvedli.
V vašo vednost naj vam povem, da je naša družba dokončno potrjena od Svetega
sedeža in da se ukvarja predvsem z zapuščeno mladino, ne izključuje pa niti drugih
področij pastoralne službe.
Sveti oče papež, ki se je postavil za našega glavnega zaščitnika, želi, da bi ga pred
vsako dokončno odločitvijo o vsem obvestili. Vem sicer, da je zelo naklonjen temu
načrtu zlasti zaradi krajev, ki so bili področje njegovega apostolata v času, ko je bil
tam nuncij Svetega sedeža.254
Tudi vikarju v San Nicolásu pišem v smislu tega pisma.
Nisem vam pisal ne v latinščini ne v španščini, ker sem ugotovil, da dobro obvladate
italijanski jezik.
Toplo priporočam sebe in svoje družine svetim molitvam vaše uglednosti in njegove
ekscelence nadškofa in oba lepo pozdravljam. V čast mi je, da se lahko imenujem vaše
uglednosti najvdanejšega in najponižnejšega služabnika.
duh. Janez Bosko
Župnik don Ceccarelli je odločno trdil, da je edina želja salezijancev, da bi
delovali v pastoralni službi, zlasti za »ubogo in zapuščeno mladino«, kajti »šola,
pridiganje, nedeljska dvorišča za razvedrilo, zavetišča in zavodi so naša glavna
254 Janez Marija Mastai Ferretti je bil 1824 v Čilu kot avditor apostolskega delegata mons. Muzzija.

83.8 Page 828

▲back to top


828
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
žetev«. Zahvaljuje se za njegovo nesebično gorečnost in ga prosi, da bi še naprej
bival v San Nicolásu, vsaj tako dolgo, da bi se novi misijonarji toliko naučili jezika
in navad, da bi mogli delati za večjo Božjo slavo.
Na dan Marijinega rojstva 1874
Velečastitemu in veleuglednemu gospodu doktorju Ceccarelliju, župniku in dekanu v
San Nicolásu – Buenos Aires
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo vedno z nami. Gospod komendator
Karel Gazzolo, konzul Republike Argentine v Italiji, naš prijatelj in dobrotnik, mi je
posredoval vaše ugledno pismo, v katerem izraža svojo željo za misijon salezijancev
v vaši župniji.
V izredni gorečnosti in krščanski ljubezni ponujate svojo hišo in župnijo v podporo
tem mojim duhovnim sinovom, ki mi jih je Božja previdnost hotela zaupati. Sedaj
ne gre za drugo kot za izpolnitev zamišljenega načrta, ker je naša edina želja delati
v dušnem pastirstvu, zlasti za ubogo in zapuščeno mladino. Naše glavno področje
delovanja je pouk krščanskega nauka, šole, pridiganje, praznična dvorišča za razve-
drilo, sirotišnice in zavodi.
V tem smislu sem pisal njegovi ekscelenci nadškofu in privolil v načrt. Omenil sem
mu, da bi morali dobiti kako izhodiščno hišo v Buenos Airesu, kjer bi se lahko zbirali
tisti naši redovniki, ki bi bili določeni za dušno pastirstvo. Poslal vam bom tisto šte-
vilo duhovnikov, klerikov, laikov, glasbenikov in rokodelcev, ki ga boste vi s časom in
glede na okoliščine imeli za potrebno.
Prosim vas, da bi ostali v svojem bivališču toliko časa, da se bodo misijonarji naučili
jezika in se privadili na krajevne navade, da bodo tako sposobni za delo v večje Božjo
slavo. Kdo ve, ali ne boste, potem ko bodo salezijanci sledili zgledu in vašim nasve-
tom, postali njihov predstojnik? Prosim vas, da bi nas vse imeli za vaše vdane sinove
v J. K. in nam dajali tiste nasvete in tisto vodstvo, ki se vam zdijo potrebni.
Bog naj vas blagoslovi in ohrani pri zdravju, da boste mogli nadaljevati svoje delo za
duše. Molite tudi zame in za vse salezijance. Izrekam vam svojo globoko hvaležnost
in spoštovanje in imam srečo, da se imenujem vaše velečastite uglednosti najvdanej-
šega v J. K. Duh. Janez Bosko
Omenjena pisma je poslal konzulu Gazzolu, ki mu je sporočil naslednje opombe.
Savona, 27. decembra 1974
Veleugledni in velečastiti generalni oče Družbe sv. Frančiška Saleškega don Janez
Krstnik Bosko!
Prebral sem pisma, ki ste mi jih odprta poslali na vpogled, da bi se seznanil z njihovo
vsebino. Menim, da moram pripomniti naslednje:
1. Kjer pravite »mons. Espinosa, generalni vikar itn.«, je treba reči gospod kanonik
don Anton Espinosa, doktor v obeh pravih in glavni tajnik nadškofa itn.
2. Kjer pišete Karel Gazzolo, je treba reči J. K. Gazzolo.

83.9 Page 829

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
829
3. Kjer pravite dekan San Nicolása, je treba reči župnik in vikar, doktor itn.
4. Kjer pravite, da bi storili veliko stvari, ki sedaj ostajajo brez sadov zaradi pomanj-
kanje delavcev: mogoče bi to zvenelo neprijetno tamkajšnjim duhovnikom, ker so
prepričani, da so napredovali veliko bolj kot mi itn.
5. Kjer govorite apostolskemu nunciju Svetega sedeža, se morate izraziti drugače.
Drugo pismo
Kjer govorite o Karlu Gazzolu, morate reči Janez Krstnik Gazzolo. Dobro bi bilo, da
bi dali obe pismi prepisati na tanjši papir z zgoraj navedenimi popravki in mi jih
pošljite pred 8. januarjem, da ju bom poslal s francoskim poštarjem.
Odgovor na pisma, odkar se nisva videla: dva pevca, se pravi dva tenorja, in če jih ni
mogoče dobiti, en bas in en tenor. Prosim vas, da me rešite iz te zagate.
Pred seboj imam pisno potrdilo obeh, ki smo jih dobili iz Amerike. Iz njega povze-
mam, da bom kmalu prejel kako veselo novico za našo salezijansko zadevo.
Gospodu don Bosku želim srečno novo leto. Prav tako vsem njegovim sinovom v J.
K. in vas vse prosim, da bi se me spominjali ‚coram Domino‘ (pred Gospodom), in se
izpovedujem za najponižnejšega in najvdanejšega služabnika.
Jan. Krst. Gazzolo
Ne vemo, ali je don Bosko pismi popravil, vendar se nam zdi, da ju je pustil
taki, kakor sta bili, saj sta nam bili izročeni v tej obliki.
Gospodom Ustanovnega odbora je povedal, da rad sprejema zavod, ki so ga
postavili za meščanske dečke, hkrati pa poudaril, da je glavni cilj salezijanske druž-
be delo za ubogo in ogroženo mladino, in izrazil željo, da bi lahko sobratje svobod-
no vodili večerne šole in ob prazničnih dneh dečke poučevati krščanski nauk.
Veleugledni gospodje Ustanovnega odbora Zavoda v San Nicolásu!
Pretekla so že štiri leta, odkar sem v stikih z njegovo ekscelenco gospodom komen-
datorjem Jan. Krst. Gazzolom, konzulom Republike Argentine v Savoni. Veliko sva se
pogovarjala o obširni in mogočni Republiki in se zadrževala zlasti pri San Nicolásu
kot trgovskem središču, katerega prebivalci se odlikujejo po moralnosti, dobri volji
in gorečnosti za dobro vzgojo mladine. Spodbujen od želje, da bi storil čim več dob-
rega kraju, ki ga tako dostojno predstavlja, je pisal neutrudnemu don Ceccarelliju o
možnosti, da bi tam odprli kako hišo naše družbe. Prošnjo so velikodušno podprli in
sedaj mi ugledni gospodje Ustanovnega odbora za gradnjo zavoda v San Nicolásu
ponujajo zemljišče in zavod s cerkvijo. Med drugimi ugodnimi pogoji so v uradnem
dopisu navedene naslednje prednosti:
»Zavod se izroča salezijanski družbi brez časovne omejitve. Ohranja si samo pokro-
viteljstvo kot predstavnik ljudstva.«
Ob takih pogojih rade volje sprejemam ponudbo in se bom potrudil, da bom za pri-
hodnji mesec oktober pripravil potrebno osebje za duhovno in materialno vodstvo,
učitelje za pouk, vzgojitelje za asistenco in vse potrebno za bogoslužje v cerkvi.

83.10 Page 830

▲back to top


830
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Naš program bo v skladu z meščanskim načinom življenja. Ker pa je glavni cilj sale-
zijanske družbe vzgoja uboge in ogrožene mladine, upam, da bodo salezijanci lahko
svobodno prirejali za te fante večerne šole, jih zbirali ob prazničnih dneh v kakem
prostoru k prijetni zabavi in jih obenem poučevali verske resnice. Upam celo, da bo
to delo dobilo podporo med prebivalstvom San Nicolása in bo dana možnost za kako
zavetišče, kjer se bodo mogli izučiti kake obrti, s katero si bodo potem lahko sami
pošteno služili vsakdanji kruh.
Njegova ekscelenca gospod komendator Jan. Krst. Gazzolo, argentinski konzul, dob-
ro pozna duha in položaj te naše družbe in še veliko bolje osebe, navade in zakono-
dajo teh dežel. Zato pooblaščam tega gospoda, da sklene vse dogovore, ki so potrebni
in koristni za izvedbo tega načrta.
Preden končam pisanje, bi se rad zahvalil gospodom članom Ustanovnega odbora in
upam, da ne bodo razočarani nad nami. In medtem ko prosim Boga, da bi nagradil
njih in njihove družine z vsemi nebeškimi blagoslovi, se v najgloblji hvaležnosti izre-
kam za vaših uglednosti ponižnega služabnika.
duh. Janez Bosko
Tako je prišlo do odločitve za odprtje prvih domov v Republiki Argentini, kar
je zajelo prvo misijonsko področje iz don Boskovih sanj. In naši misijonarji naj bi
čim prej uresničili velikodušne napore.
10.9. TRETJA DRUŽINA
Takoj po dokončni odobritvi družbe si je don Bosko začel prizadevati za za-
konito obliko tretje družine, ki je sama po sebi rasla iz njegove krščanske ljubezni
in katere korenine segajo v začetek njegovega apostolata.
»Odkar se je začelo delo oratorijev leta 1841 – je pisal on sam –, so mi neka-
teri pobožni in goreči duhovniki in laiki pomagali pri skrbi za setev, ki je dajala
obilno žetev med ogroženimi dečki. Ti sodelavci so bili vedno podpora dobrodel-
nih ustanov, ki mi jih je Božja previdnost izročala v upravljanje.«
Leta 1845 je papež Gregor XVI. podelil popolni odpustek ‚in articulo mortis‘
(ob smrtni uri) petdesetim njegovim glavnim dobrotnikom in leta 1850 je že mis-
lil na »začasno združenje pod varstvom sv. Frančiška Saleškega«, ker je ta svetnik
»s svojo razsvetljeno gorečnostjo« obvaroval Savojo pred zablodami protestan-
tizma. Tako naj bi postalo to pobožno združenje »začetek velikega zbora, ki bi
se s sodelovanjem vseh članov in z izrabo vseh zakonitih in ustreznih sredstev«,
ki bi bila na voljo, lotil vseh »dobrodelnosti poučevanja tako v moralnem kakor
materialnem pogledu«, ki bi se pokazale kot »najučinkovitejše za zavračanje in
mogoče tudi izkoreninjenje brezvernosti«.

84 Pages 831-840

▲back to top


84.1 Page 831

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
831
To združenje, sestavljeno iz laikov, »ki naj ga hudobni v njihovem načinu izra-
žanja ne bi mogli imenovati novo iznajdbo črne kuhinje, bi priključili naši družbi
in namenjen mu je bil poseben člen v prvotnih konstitucijah, ki jih je prepisal
Karel Ghivarello.
Zunanji
1. Kdorkoli, tudi tisti, ki živi v svetu, v svoji hiši sredi svoje družine, lahko pripada
naši družbi.
2. Ni mu treba narediti nikakršnih zaobljub, temveč naj izpolnjuje tiste dele pričujo-
čega pravilnika, ki jih lahko uskladi s svojim položajem.
3. Da bo deležen vseh duhovnih darov družbe, mora vrhovnemu predstojniku oblju-
biti, da bo svoje imetje in svoje moči posvetil večji Božji slavi.
4. Ta obljuba pa ne veže pod nobenim grehom, tudi malim ne.
Iste člene beremo v dodatku v latinskem jeziku v izvodu, ki ga je leta 1873
predložil za dokončno potrditev in so natisnjeni v tiskarni Propagande v Rimu
leta 1874.
Ko je potem po nasvetu Svete kongregacije za škofe in redovnike te člene v
predlogi za dokončno odobritev izpustil, je sklenil, da bo ustanovil združenje zu-
nanjih, se pravi tretjo družino, in ji je v kratkih besedah začrtal osnovne poteze.
ZDRUŽENJE SVETEGA PRANČISŠA SALEŠKEGA
Namen in sredstva združenja
Namen tega združenja je zbrati laiške in cerkvene osebe, ki bi se trudile za stvari, ki
so v večjo Božjo slavo in za zveličanje duš.
Sredstva za to so gorečnost za večjo Božjo slavo in dejavna ljubezen v vseh tistih
duhovnih in časnih oblikah, ki lahko prispevajo k uresničenju tega namena, ne da bi
pri tem iskali gmotne koristi in svetno slavo.
Ne bomo opustili nobene možnosti, da bi udejanjili ta cilj združenja.
Člani združenja
Član lahko postane vsak krščanski vernik, ki je pripravljen delati za nakazani cilj in
se držati nakazanih sredstev.
Ker je bil v svoji ponižnosti pripravljen vprašati za svet v vseh pomembnejših
stvareh, je v Lanzu leta 1874 sporočil svoj načrt članom vrhovnega sveta in ravna-
teljem, kakor je storil nekaj podobnega tri leta pozneje za ustanovitev Bollettino
Salesiano (salezijanski vestnik). Nemalo jih je izrazilo svoje pomisleke, ker niso
pravilno dojeli namena združenja in so ga nekateri imeli za bratovščino, drugi za
preprosto pobožno družbo; menili so, da jih je že dovolj, in so zato skoraj čisto
brez pomena.
Don Bosko se je smehljal pri teh pripombah in na koncu vzkliknil:
»Niste dobro razumeli moje zamisli, toda videli boste, da bo to podpora naši
družbi. Premislite malo in potem se bomo zopet pomenili ...«

84.2 Page 832

▲back to top


832
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ker pa je že zapisal osnovne misli, o čemer hranimo rokopis, jih je dal prebrati.
Nato je še premislil in tako je nastala oblika neke vrste tretjega reda, ki ga je
hotel imenovati »pridruženega Družbi sv. Frančiška Saleškega«.
PRIDRUŽENI DRUŽBE SV. FRANČIŠKA SALEŠKEGA
Katoliškemu bralcu
V zelo pomembnih zadevah se ljudje družijo v združenja, da tako prizadevanje in
napori enih ter znanje in spretnost drugih zagotovijo uspeh in preprečijo izgube, ki
se jih je treba bati. Če so torej svetni ljudje tako zavzeti za zemeljske reči, kakor pravi
Odrešenik, koliko bolj morajo biti prizadevni otroci luči v najpomembnejši zadevi, ki
je večno zveličanje, pri čemer uporabljajo vsa sredstva za dosego tega cilja.
Med učinkovitimi sredstvi, ki naj bi jih v tem našem času uporabili, je združitev dob-
rih. Vis unita fortior; funiculus triplex difficile rumpitur (združena moč je močnejša;
trojna vrv se težko pretrga).
Močan mož, ki se združi z drugim močnim človekom, postane zelo močan. Ena vrvica
sama zase je slabotna, če pa se poveže z drugima dvema, je močna. Tako je vernik,
ki je sam v svetu, lahek plen nasprotnikov dobrega, če pa ga podpirajo in spodbujajo
drugi, postane močen in z lahkoto premaga nevarnosti za svojo dušo ter podpre delo
za dobro bližnjega in naše svete vere.
To pa je tudi cilj našega združenja: združiti dobre katoličane v eni sami misli, v enem
samem prizadevanju za rešitev lastne duše in duš drugih v smislu pravil Družbe sv.
Frančiška Saleškega.
Salezijansko združenje
Veliko krščanskih vernikov, veliko uglednih osebnosti, ki so si hoteli zagotoviti večno
zveličanje, je vedno znova pričakovalo kako salezijansko združenje, ki bi v duhu čla-
nov salezijanske družbe dalo zunanjim taka pravila krščanskega življenja v svetu, ki
bi bila v skladu z njihovim načinom življenja.
Nemalo ljudi bi rado zapustilo svet in se izognilo nevarnosti večnega pogubljenja,
uživalo mir srca in tako živelo v samoti v ljubezni našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Vendar niso vsi poklicani v ta stan. Mnogi zaradi starosti, mnogi zaradi položaja,
mnogi zaradi slabotnega zdravja, večina pa zaradi pomanjkanja poklica in ne more-
jo uresničiti te svoje goreče želje. Da bi prišli naproti tej splošni želji, smo si zamislili
Dobrodelno združenje sv. Frančiška Saleškega.
Namen združenja je dvojen:
1. Predložiti vsem tistim, ki ne morejo vstopiti v kako redovno družbo, sredstvo za
doseganje krščanske popolnosti.
2. Udeleževati se dobrodelnosti in pobožnosti, ki jih člani salezijanske družbe javno
ali zasebno izvajajo v večjo Božjo slavo in v korist duš.

84.3 Page 833

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
833
Ta dva namena je mogoče z lahkoto uresničiti z izpolnjevanjem pravil salezijanske
družbe, ki so v skladu z načinom življenja, ki ga živi vsak posameznik.
3. Temu se pridružuje verjetno še bistvenejša sestavina, to je združenje vseh, ki se tru-
dijo za dobro. Dejstvo je, da se posvetni ljudje združujejo, da bi dosegali svoje časne
posle; združujejo se za izdajanje kvarnega tiska, za poučevanje zmot, združujejo se
za širjenje napačnih načel, zlasti med neprevidno mladino, in pri tem čudovito uspe-
vajo. Katoličani pa ostajajo nedejavni ali ločeni drug od drugega, tako da hudobni
ohromijo njihova dela. Samo tega ne! Združimo se pod salezijanskimi pravili, nare-
dimo eno samo dušo z vsemi zunanjimi, postanimo si pravi bratje. Dobro enega naj
bo dobro vseh, hudo enega skušajmo odpraviti, kot če bi bilo hudo vseh. Ta veliki cilj
bomo brez dvoma dosegli s povezavo v Družbo sv. Frančiška Saleškega.
Namen tega združenja
Namen tega združenja je zbrati vse dobre katoličane, da bi se trudili uresničiti ko-
risti naše svete vere in si obenem zagotoviti lastno zveličanje s pravili Družbe sv.
Frančiška Saleškega,255 kolikor jih je mogoče uskladiti z življenjem v svetu.
Glavne naloge vsakega člana so:
1. Ne skrbeti za lastno dobro, temveč se zavzeto truditi za dobro bližnjega, zlasti
s skrbjo za ubogo in zapuščeno mladino. Če jo vzgajamo v svetem božjem strahu,
zmanjšujemo število hudobnih, obnavljamo človeško družbo in rešujemo neizmerno
veliko število duš za nebesa.
2. Zbirati uboge otroke, poučevati jih v svoji hiši, opozarjati jih na nevarnosti, voditi
jih tja, kjer se lahko poučujejo o veri in o vsem, kar je potrebno za pošteno življenje.
Kdor ne more sam opravljati teh nalog, jih lahko opravi po drugih. Tako na primer,
da komu svetujemo ali ga napotimo na kakega sorodnika, prijatelja, znanca ali ko-
gar koli, ki mu lahko v čem pomaga. Prav tako lahko sodelujemo z molitvijo za tiste,
ki delajo ali skrbijo za materialna sredstva, kjer je potrebno.256
3. Ker se je v teh prevratnih časih pokazala posebna potreba po cerkvenih poklicih,
naj si vsak prizadeva pomagati zlasti revnim dečkom, ki bi pokazali nagnjenje do
duhovniškega poklica, s svetovanjem in navajanjem v šole in zavode, kjer ga lahko
gojijo in se lahko poučijo zlasti o krščanski veri, brez katere ni pravega znanja ne
moralnosti ne vzgoje. Zato je brez ustrezne verske vzgoje nemogoče doseči resničen
duhovniški poklic.
4. Vsak član bo na vso moč skušal preprečiti vsak pogovor in vsako dejanje proti
rimskemu papežu in proti najvišji cerkveni oblasti. Zato bo skrbel za izpolnjevanje
cerkvenih zakonov in predpisov, za poudarjanje avtoritete rimskega papeža, škofov
in duhovnikov, podpiral krščanski nauk, devetdnevnice, tridnevnice in duhovne vaje
255 Družbo ali Kongregacijo sv. Frančiška Saleškega je njegova svetost papež potrdil 1. 3. 1869.
256 Salezijanska družba ima v ta namen zavetišče v Turinu, zavetišče v Sampierdareni, zavode v
Valsaliču, v Borgu San Martino, v Varazzeju, v Alassiu in oratorije v Turinu.

84.4 Page 834

▲back to top


834
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
ter se na splošno zavzemal in spodbujal druge, da se bodo zavzemali za poslušanje
Božje besede. To so glavne naloge tega združenja.
5. Ker pa se v naših časih širi toliko knjig, spisov in drugega tiska z brezversko in
nemoralno vsebino, se bodo salezijanci na vso moč trudili, da bodo preprečili širjenje
slabega tiska in pospeševali širjenja dobrih knjig, spisov in vsake vrste tiska za vse
tiste, ki bi lahko imeli od tega kako korist. S tem začnimo v lastni hiši med svojimi
sorodniki, prijatelji in znanci in nato kjer koli bo mogoče.257
Pravila za salezijanske družbenike
1. Član tega združenja lahko postane vsak, ki je izpolnil šestnajsto leto, je poštenega
obnašanja, dober katoliški vernik, pokoren Cerkvi in svetemu očetu papežu.
2. Ni nikakršnih zunanjih spokornih dejanj, vsak pa se mora ločiti od drugih kristja-
nov po skromnosti v oblačenju, zadržanosti pri mizi, opremi stanovanja, neoporeč-
nosti pogovorov in v točnem izpolnjevanju dolžnosti.
3. Vsako leto se bo udeležil duhovnih vaj bodisi v lastni družini bodisi v kaki cerkvi ali
za to določeni hiši. Trajanje duhovnih vaj ni točno določeno, vsak pa se bo potrudil,
da bo opravil splošno spoved, in če jo je že opravil, letno spoved.
Vsak mesec bo opravil vajo za srečno smrt s spovedjo in obhajilom, kakor če bi bil v
zadnjih trenutkih svojega življenja. Če ima imetje, bo naredil oporoko, kakor če bi
moral zapustiti svet in oditi v večnost.
4. Vsak dan bo zmolil en očenaš in eno zdravamarijo k sv. Frančišku Saleškemu za
ohranitev naše svete katoliške vere. Tisti, ki molijo malo opravilo ali kanonične ure,
so oproščeni te molitve, če le imajo v svoji molitvi ta namen.
5. Pobožno bo zmolil jutranje in večerne molitve, posvečeval bo Gospodove dneve s
strogim izogibanjem težaškim delom, z navzočnostjo pri sveti maši, s poslušanjem
pridige in premišljevanjem.
Vsaka dva tedna ali enkrat na mesec bo prejel zakrament spovedi in obhajila. Sv.
Filip Neri in sv. učitelj Alfonz Ligvorij priporočata spoved vsak teden.
6. Vsak družbenik naj sporoči voditelju združenja svoje ime, priimek, stan in kraj
prebivališča. Voditelj bo to sporočil glavnemu voditelju združenja v Turinu. Za večjo
ugodnost članov lahko opravijo to nalogo pri salezijanski hiši, ki bo potem poslala
podatke naprej v Turin.
7. Vsak družbenik bo imel salezijansko družbo za svojo mater in se bo trudil, da bi
ji pomagal z molitvijo, v njenih značilnih dejavnostih, s poučevanjem krščanskega
nauka, duhovnimi vajami, pridiganjem, devetdnevnicami, tridnevnicami, delom v za-
vetiščih, javnih šolah in zasebnih ustanovah. Pomagal bo tudi z vsemi materialnimi
sredstvi, ki jih ima na voljo, in jih bo dal v službo za večjo Božjo slavo in za zveličanje
duš.
257 Salezijanska družba si na vse načine prizadeva za širjenje dobrega tiska, zlasti s svojimi me-
sečnimi publikacijami, kot sta Katoliško branje in Knjižnica italijanskih klasikov za mladino.

84.5 Page 835

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
835
8. Predstojnik družbe bo vsak dan poskrbel, da se bo molilo za družbenike, da bodo
deležni vseh maš, pridig in vseh dobrih del, ki jih opravljajo člani salezijanske družbe.
Dan po prazniku sv. Frančiška Saleškega bodo vsi duhovniki družbe opravili sveto
mašo za pokojne člane. Neduhovniki pa bodo zmolili rožni venec, prejeli sveto obha-
jilo in opravili še druge molitve.
9. Vrhovni predstojnik salezijanske družbe je obenem predstojnik združenja. Njega
predstavlja rektor cerkve Marije Pomočnice v Turinu in nanj naj bi se obračali v vseh
potrebah. V krajih pa, kjer so salezijanski domovi, se lahko obrnejo na ravnatelja le-teh.
10. Če kak član težko zboli, naj se o tem obvesti predstojnik, ki bo takoj odredil javne
molitve za obolelega. Tako naj se ravna tudi ob smrti. Rektor bo takoj obvestil vse
člane, da bodo molili za dušo pokojnega rožni venec in darovali zanj sveto obhajilo.
11. Enkrat na leto bo predstojnik dal poročilo 1. o tistih, ki so v preteklem letu odšli
v boljše življenje, 2. o stvareh, ki se zdijo najbolj nujne za večjo Božjo slavo v nasled-
njem letu.
12. Združenje obhaja tri glavne praznike: sv. Frančiška Saleškega, Marijo Pomočnico
in sv. Jožefa. Drugotni prazniki so: obhajanje Marijinih slovesnosti, svetih apostolov,
sv. Janeza Krstnika, božiča, velike noči, binkošti, telovega, vseh svetih in vernih duš v
vicah drugega novembra.
13. Za stroške za knjige, tiskovine, pošto in za podporo združenja bo vsak član plačal
na leto en frank. Kdor bi zaradi pomanjkanja ali pozabljivosti ne dal tega letnega
prispevka, ne bo prikrajšan za molitev, kakor tudi ne v bolezni ali ob smrti.
14. Vsi člani naj se trudijo, da si bodo pomagali med seboj z dobrim zgledom, molit-
vijo in v časnih potrebah. Tistim, ki bi to zmogli, se priporoča, da bi sočlanom izka-
zovali gostoljubje, če bi bilo to potrebno. Ti bi bili deležni zaslug krščanskega dela
usmiljenja, ki mu pravimo sprejemati popotnike.
15. Izpolnjevanje teh pravil ne veže pod grehom, niti smrtnim niti odpustljivim, razen
v stvareh, ki so proti Božjim in cerkvenim zapovedim.
Potem ko so svetnik sam in nekateri izmed naših še naprej razmišljali o konč-
ni obliki tega združenja, so prišli do prepričanja, da bi mu dali preprosto obliko
in bi ga zato lahko še uspešneje širili. Še to leto je prišel na dan z novo zamislijo
o Krščanskem združenju, ki ga je priporočal »ljudem, ki v svetu živijo, kakor bi
živeli v redu«, in za katere bi bilo novo Salezijansko združenje kratko malo »neke
vrste tretji red z razliko, da se je onim postavila za cilj krščanska popolnost z
opravljanjem pobožnih vaj«, medtem ko si je to »prizadevalo za dejavno življenje
zlasti v korist ogrožene mladine«.
Glasi se takole:
1. KRŠČANSKO ZDRUŽENJE
Če se slabotne sile združijo, postanejo močnejše: Vis unita fortior (združena sila je
močnejša), pravi Bog. Eno samo vrvico je mogoče zlahka pretrgati, če se jih pa splete
več skupaj, postanejo mogočna vrv, ki jo je težko pretrgati: Funiculus triplex difficile

84.6 Page 836

▲back to top


836
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
rumpitur (trojno vrv je težko pretrgati). Tako delajo svetovljani, da bi jim uspelo v
časnih zadevah, in si zagotovijo dober uspeh za svoje načrte. Tako moramo storiti
tudi mi kristjani. Združenim, kakor so bili prvi kristjani v eno srce in eno dušo, jim je
uspelo v težki nalogi velikega načrta za večno zveličanje naše duše. In prav to je cilj
Salezijanskega združenja.
2. SALEZIJANSKO ZDRUŽENJE
Namen tega združenja je predstaviti osebam, ki živijo svetu, način življenja, ki je
podobno življenju v redovni družbi, in jim tako dati vsaj deloma mir, ki ga zastonj
iščejo v svetu. Mnogi bi se radi zaprli v samoto samostana, vendar tega ne morejo
zaradi starosti, zdravja ali stanu, mnogi pa tudi zaradi pomanjkanja poklica ali ker
jih zadržujejo drugi razlogi. Ti lahko tudi v svojih družinah živijo tako, da so koristni
sebi in drugim, kakor če bi bili v redovni družbi. Zato Salezijansko združenje lahko
imenujemo neke vrste tretji red po vzoru nekdanjih tretjih redov, le da so tistim pre-
dlagali dosedanje krščanske popolnosti s pobožnimi vajami, medtem ko tukaj želimo
to doseči z dejavnim življenjem v korist ogrožene mladine.
3. NAMEN TEGA ZDRUŽENJA
Vsakemu družabniku se ponuja ista žetev, kot je tudi cilj salezijanske družbe.
1. Prva naloga članov je krščanska ljubezen do ogroženih otrok. Vsakega družabnika
spodbujamo h gorečemu prizadevanju za poučevanje o veri, k svetovanju v nevar-
nostih in k navajanju otrok v ustanove, kjer se lahko poučijo. Kdor ne more izpolnje-
vati teh nalog sam, jih lahko izpolnjuje po drugih, tako da svetuje kakemu svojemu
sorodniku ali prijatelju, da bi se zavezal za te naloge. Lahko pa tudi moli in daje na
voljo materialna sredstva, če je to potrebno. Prav tako združenje prireja devetdnev-
nice, tridnevnice, duhovne vaje in pouk krščanskega nauka, zlasti tam, kjer manjkajo
materialna in moralna sredstva.
2. Ker se v našem času močno občuti pomanjkanje cerkvenih poklicev, se bodo dru-
žabniki zavzemali zlasti za dečke, ki se po moralnosti in sposobnosti za učenje odli-
kujejo pred drugimi in dajejo znamenja za poklic. Tem je treba pomagati z dobrimi
nasveti in jih usmerjati v tiste zavode in šole, kjer bi jih gojili v njihovi poklicanosti.
3. Slabemu tisku zoperstaviti dober tisk in širiti dobre knjige, spise in tiskovine
kakršnekoli vrste v tistih okoljih in pri osebah, kjer bi bilo to najbolj učinkovito.
4. UREDITEV IN VODSTVO
1. Vsak, ki je izpolnil šestnajst let, se lahko vpiše v to združenje, če je le pripravljen
izpolnjevati njegove predpise.
2. Predstojnik salezijanske družbe je tudi predstojnik tega združenja.
3. Ravnatelji vseh salezijanskih domov lahko sprejemajo nove člane, katerih imena
potem sporočajo predstojniku, ki jih bo vpisal v seznam članov.
4. V krajih in mestih, kjer ni salezijanskih domov in kjer število članov doseže deset,
bo postavljen vodja, imenovan dekurion (desetnik). Deset dekurionov lahko ima vod-
jo, ki se imenuje prefekt združenja.

84.7 Page 837

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
837
Prefekte in dekurione navadno izbiramo med župniki in drugimi zglednimi duhovni-
ki. Ti so neposredno povezani s predstojnikom. Kjer je manj kot deset članov, se bodo
povezali z ravnateljem salezijanskega doma ali naravnost s predstojnikom.
5. Vsak dekurion bo v stalnem stiku s svojimi desetimi člani, vsak prefekt s svojimi
stotimi člani. Vsak član pa se lahko, če je treba, obrne na predstojnika in mu sporoči
zadeve, ki se mu zdijo koristne za bližnjega in zlasti še za mladino.
6. Na koncu vsakega leta bo predstojnik sporočil članom, kaj naj bi v naslednjem letu
prednostno naredili, obenem pa bo sporočil imena vseh, ki so v preteklem letu bili
poklicani v večnost, in jih priporočil v skupne molitve.
5. POSEBNE OBVEZNOSTI
Obvezne letne članarine ni, pač pa so člani vabljeni, da podpirajo dela združenja. Te
prispevke lahko izročajo dekurionom, prefektom, ravnateljem ali naravnost pred-
stojniku.
6. KORISTI
1. Člani si lahko pridobijo veliko odpustkov, katerih seznam bo prejel vsak družbenik.
2. Deležni so vseh maš, odpustkov, devetdnevnic, tridnevnic, duhovnih vaj, pridig, ka-
tekizmov in del krščanske ljubezni, ki jih opravljajo salezijanci v sveti Božji službi,
zlasti z mašami in molitvami, ki jih vsak dan zjutraj in zvečer opravljajo v cerkvi
Marije Pomočnice v Turinu, da bi izprosili nebeški blagoslov nad družabnike in nji-
hove družine.
3. Na dan sv. Frančiška Saleškega bodo vsi člani salezijanske družbe opravili mašo za
pokojne družabnike. Neduhovniki pa bodo molili v ta namen rožni venec in opravili
še druge molitve.
4. Ko kak član zboli, naj se to takoj sporoči predstojniku, da se bodo zanj opravile
posebne molitve. Isto naj se zagodi tudi ob smrti kakega člana.
7. POBOŽNE VAJE
1. Salezijanskim družbenikom niso predpisane nikakršne zunanje spokorne vaje,
priporoča pa se jim skromnost v oblačenju, zmernost pri jedi, preprostost v opremi
stanovanja, zadržanost v pogovorih in natančno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti.
2. Svetuje se, da vsako leto opravijo vsaj nekaj dni duhovnih vaj. Zadnji dan v mesecu
ali na kak bolj primeren dan naj se opravi vaja za srečno smrt. Opravi naj se sveta
spoved in prejme sveto obhajilo, kot če bi bili zadnji v življenju.
3. Laiki naj molijo vsak dan en očenaš, zdravamarijo in čast bodi v čast sv. Frančišku
Saleškemu za potrebe svete Cerkve. Duhovniki, ki molijo brevir, ali laiki, ki opravljajo
sveto opravilo, niso obvezani za to molitev, če le molitev brevirja opravijo v ta namen.
4. Potrudijo naj se, da se bodo čim pogosteje spovedovali in prejemali sveto obhajilo.
5. Da odstranimo vsak dvom vesti, izjavljamo, da pravila tega združenja ne obve-
zujejo ne pod smrtnim ne pod malim grehom, razen v primerih, ki so prepovedani
po Božjih in cerkvenih zapovedih. Zelo pa priporočamo njihovo izpolnjevanje zaradi
premnogih duhovnih koristi.

84.8 Page 838

▲back to top


838
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Pristopni obrazec
Ime člana … stanujoč ……
Podpisani sem prebral pravila Salezijanskega združenja in se prostovoljno vpisujem
zaradi koristi svoje duše kakor tudi zato, da bi drugim priskrbel primerne duhovne
in časne koristi.
Turin,258 dne …. meseca … 187…. Ime in priimek
Svetnik, ki je razširil to objavo med svojimi prijatelji, je besedilo znova in zno-
va izboljševal, popravljal in ga naslovil Združenje dobrih del. Poslal ga je tudi ra-
znim škofom. Priporočilna pisma škofov iz Casaleja Monferrata, Acquija, Albenga,
Alessandrie, Vigevana in Tortoneja in nadškofa iz Genove so pomagala, da je 1875
prejel od Svetega sedeža posebne duhovne darove za člane. Naslednje leto je že
kanonično ustanovil Združenje salezijanskih sotrudnikov.
Jasno je, da don Bosko tega združenja ni hotel samo za lastno korist, temveč
da bi njegova tretja družina bila v pomoč škofom v vsem, zlasti pa še v vzgoji za-
puščene in revne mladine.
Salezijanski sotrudniki naj bi bili po don Boskovi zamisli pionirji katoliške akcije!
10.10. JESENI
Svetnik je sklenil, da se bo po duhovnih vajah za nekaj dni odpravil k pleme-
niti družini Fassati v Montemagno, kamor je poslal don Francesio, ki so ga prosili,
da bi sprejeli v kak zavod nekega fanta, ki bi se rad šolal. To prošnjo je sporočil
don Bosku in ta mu je takole odgovoril:
Predragi don Francesia!
Lanzo, 27 ....
Tvoje pero naredi iz don Boska vse, kar hoče, in jaz ti moram ustreči v tem, kar prosiš,
vendar z majhno spremembo, se pravi, da bi fant namesto v Varazze šel v oratorij, in
to iz pametnih razlogov, zlasti kar se tiče tebe. Dogovori se, plačajo naj, kar zmorejo,
drugo bomo vzeli iz zakladnice Božje previdnosti.
Izroči moje ponižne pozdrave hiši Fassati, in če mi boš pisal, mi povej, ali je v hiši
poleg članov družine Fassati še kdo drug, zlasti od De Maistrovih ali kneginja Mont-
morency. Pismu boš dodal še vsaj en verz, če pa nimaš kaj opevati, se loti kakega
dogodka iz življenja slavne Pipette.
Dragi don Francesia, imej me rad v Gospodu, moli zame in štej me v Gospodu za
najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
258 Tisti, ki so zunaj Turina, bodo napisali ime kraja, kjer prebivajo.

84.9 Page 839

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
839
Nato mu je ponovno pisal:
Predragi don Francesia!
Dvakrat sem že pobral šila in kopita, da bi odšel v Montemagno, pa sem moral dvak-
rat spet vse spraviti v garderobo zaradi nekih gospodov, ki so prišli iz Rima in so se
ustavili tukaj v oratoriju. Nato sem za ponedeljek napovedal izlet v Montemagno,
toda markiza Uguccioni mi je sporočila, da bo prav tisti dan s svojim soprogom od-
potovala iz Firenc v Turin, da se zahvali Božji materi Mariji Pomočnici za dobljeno
milost in da se bo vsaj za obed ustavila pri nas.
Bodi zato tako dober in mi sporoči, ali se bosta g. markiz in ga. markiza Fassati s
svojimi gosti zadržala še ves prihodnji teden ali pa se bosta, kakor mi omenjaš, pre-
selila drugam.
V vsakem primeru vse najprisrčneje pozdravi v mojem imenu in jim povej, da se od
daleč spominjam nanje zlasti pri sveti maši in da bo moj prvi korak, ki ga bom nare-
dil, namenjen k njim.
Kar se tiče fanta, se mi zdi, da bo najbolje, če ga vzamem v Turin in te razbremenim
vseh skrbi. Imej me rad v Gospodu in moli za svojega ubogega v J. K. vedno najvda-
nejšega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Turin, 3. 10. 1874
Za praznik sv. rožnega venca se je kakor vedno odpravil v Becche. Njegova
nečakinja Evlalija Bosco se tega takole spominja:
»Ko sem bila deklica stara od pet do devet let, je don Bosko prihajal vsako leto v
Becche. Včasih je prišel že v četrtek, navadno pa v soboto popoldne pred praznikom
Matere Božje sv. Rožnega venca, skoraj vedno iz Chierija ali Buttigliere. Prihajal je
na vozičku v spremstvu tajnika don Berta ali kakega drugega duhovnika.
Me deklice smo nestrpno pričakovale prihod strica, ker nam je vedno pri-
nesel kak dar, navadno sadje (odlične hruške) ali karamele. Vendar nam jih je
razdelil šele potem, ko smo odgovorile na nekatera vprašanja iz katekizma, ali
pa potem ko smo naredile znamenje svetega križa, ki zanj ni bilo nikdar zadosti
dobro narejeno.
Bila sem stara kakšnih osem let (Evlalija je bila rojena leta 1866). Spominjam
se, da sem se približala don Bosku, medtem ko je govoril z mojim očetom, gotovo
o zelo pomembnih stvareh, ga potegnila za talar in vprašala: ‚Stric, bom jaz pos-
tala nuna?‘ Moj oče me je strogo pogledal in mi hotel s tem povedati, da naj ne
motim razgovora. Toda jaz sem ponovila vprašanje še drugič in tretjič. Tedaj mi
je stric ljubeznivo smehljaje se odvrnil: ‚Da, postala boš nuna, vendar boš morala
pojesti še veliko hlebčkov.‘
Avgusta 1881 – nadaljuje mati Evlalija – sem šla v Nizzo na duhovne vaje.
Tam sem srečala strica, ki mi je takoj, ko mi je odzdravil, dejal: ‚Tvoja sestra Marija
je želela letos vstopiti kot postulantka, toda mati Božja Marija jo hoče imeti pri
sebi v nebesih, na njenem mestu tukaj pa hoče imeti tebe.‘ Bila sem presenečena,

84.10 Page 840

▲back to top


840
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
kajti po osmem letu starosti nisem nikdar več mislila, da bi postala sestra, in še
zdaleč nisem menila, da bi bila moja sestra težko bolna, zato sem brez pomisleka
odgovorila: ‚Ne, ne! Marija ne sme umreti, ker mi je mamica pisala, da ji je bolje,
in potem jaz nočem postati nuna.‘ On pa je ponovil: ‚Marija bo šla v nebesa in ti
boš postala nuna.‘ Nato je dodal: ‚Ko je riba v mreži, je ne smeš pustiti, da bi ušla.‘
Začela sem jokati in se hitro vrnila domov, da bi videla svojo sestro, ki je tri dni
pozneje umrla.
Ko sem videla, da se je uresničil prvi del, sem bila pripravljena takoj oditi v
Nizzo, če se moji starši ne bi zoperstavili, ker sem bila še tako mlada.
Ko sem leto pozneje dobila dovoljenje, sem se v spremstvu sestre Rozalije
Pestarino odpravila v Turin, da bi pozdravila strica in mu povedala, da sem se od-
ločila iti v Nizzo za postulantko. Stric, ki je že dolgo želel, da bi imel kakega nečaka
ali nečakinjo duhovnika ali sestro, je dvignil oči k nebu in v solzah vzkliknil: ‚Oh,
Evlalija, ti si moja tolažba!‘«
Iz Becchov je pisal don Rui in mu dal nekaj naročil:
Predragi don Rua!
Nekaj se jih je začelo vračati v Turin. Tu je vse v redu. Chiari se približuje, zdi se, da ni
hudoben, pač pa raztresen. Samo Rossignoli se zdi, da se ne prilagaja. Če bo ostal pri
nas, nam bo dal med letom še in še dela. Zdi se mi pametno, da bi mu dal dovoljenje
za celotne počitnice, in če ne bo hotel, ga pošljemo domov. Ima poklic popolnoma
nasproten duhovniškemu. Jutri zvečer bom, če bo Bog tako hotel, v Turinu. Bog naj
nas vse blagoslovi in imej me za najvdanejšega v J. K. Duh. Janez Bosko
Becchi, 5. 10. 1874
Nekaj dni po vrnitvi v Turin je opravil obiske pri družinah Fassati in Callori,
kakor je obljubil, in je iz Vignaleja pisal don Bertu:
Predragi don Berto!
Če v Turinu ni česa zelo nujnega, govori z don Ruo in pridi v Nizzo z vlakom iz Turina
v nedeljo ob dveh popoldne ali kako drugače.
Prinesi s seboj izvod stvari iz oratorija in kako pismo, ki sem ga pustil na pisalni mizi
in na katerega je treba odgovoriti.
Bodi dobre volje in moli zame, ki sem vedno v J. K. tvoj najvdanejši prijatelj
Vignale, 16. 10.1874
duh. Janez Bosko
Iz Rima so prihajale ponovne prošnje, da bi poslal kakega salezijanca h kon-
cetinom ali bratom bolničarjem Brezmadežnega spočetja.
Ravnatelju v Lanzu je pisal:
Predragi don Lemoyne!
Sveti oče mi sporoča, naj se čim prej vrnem v Rim v spremstvu vsaj enega salezijanca,
ki naj bi ostal tam po mojem odhodu. Mislil sem in molil, ali naj bi za to izbral tebe

85 Pages 841-850

▲back to top


85.1 Page 841

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
841
ali don Scapinija, toda sedanja tvoja odsotnost iz zavoda bi mogoče škodovala delu
zavoda. Torej don Scapini. Sporoči mu in stori, da ga bo nadomestil don Porta, in to
štirinajst dni. Najpozneje 1. januarja bova šla z vlakom v Rim.
Ko potuješ, si uredi somado (težo, tovor). Sveti oče nam bo povedal, kaj naj storimo,
in z Božjo pomočjo bomo to tudi izpolnili. Gre za koncetince. Don Scapini naj bo en
dan prej v oratoriju.
Zelo lepo pozdravi vse salezijance, vse gojence zavoda v Lanzu in jim povej, da jih
imam vse rad v Gospodu, da molim zanje, da jim želim lepe praznike in srečno novo
leto in da bom, ko bom prišel v Rim, zanje prosil poseben blagoslov pri svetem očetu.
Reci jim še, da nam Gospod pripravlja veliko duš, ki naj bi jih redili v Avstraliji, Indiji,
na Kitajskem, in je zato nujno potrebno, da rastejo osebno, v znanju, krepostno in da
naj zato vsi postanejo čim prej neustrašni misijonarji za spreobrnjenje sveta.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
duh. Janez Bosko
Nato je šel v Nizzo in od tam ponovno pisal don Lemoynu:
Predragi don Lemoyne!
Potrpljenje, pogum, vse se bo uredilo. To je izredno leto. Material za gradnjo imamo,
treba ga je samo postaviti na pravo mesto.
Povej don Scapiniju, da sem prejel njegovo pismo in vem, da je veliko dela. Prav zato
sem izbral dobrega delavca, ki se bo znal izmotati iz težav.
Stvari lepo kažejo. Čez kak teden mi zopet pišite in mi opišite vaše težave. Obenem pa
mi povejte način, kako naj jih premagamo.
Bog naj vas vse blagoslovi. Don Rossi naj svoje gojence naredi svete. Molite za vašega
v J. K. vedno najvdanejšega prijatelja. Duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 19. 10. 1874
Pojutrišnjem bom v Turinu.
Prav tako je ljubeznivo pisal kleriku Cinzanu v Pecetto Torinese:
Predragi Cinzano!
Ne skrbi za to, kar boš moral narediti. Pridi samo z dobro voljo, nato bomo določili,
kaj boš naredil, a nič več kot to, kar zmoreš.
Vedno misli na to, da si skupaj s prijateljem, ki si ne želi drugega kot tvojo časno in več-
no srečo. To bomo dosegli z Božjo pomočjo in tako, da bomo imeli vedno odprto srce.
Bog naj te blagoslovi, pozdravi svojo mater, moli zame, ki sem tvoj v J. K. najvdanejši
prijatelj. Duh. Janez Bosko
Nizza Monferrato, 19. 10. 1874
Pojutrišnjem bom v Turinu.
Don Berto je zapisal dvoje zanimivih nadrobnosti, eno iz Nizze Monferrato in
drugo, ko se je vrnil v Turin:

85.2 Page 842

▲back to top


842
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Dne 19. oktobra 1874 sem šel v Nizzo Monferrato in prispel v Casino gospe
grofice Corsi ob 16.30. Gospa grofica mi je pripovedovala, da je don Bosko v sobi,
v kateri je spal, videl svetlobo. Vstal je iz postelje in stopil bliže. Strašno se mu je
zableščalo, grabil je, pa nič prijel; vrnil se je v posteljo in luč se je nadaljevala. Pog-
ledal je, ali je kak odsvit v oknih, pa so bila vsa zaprta z naoknicami. Svetloba je
prihajala izza vhoda. Isto se je dogajalo v noči 20. in 21. Jaz sam sem, preden sem
šel spat, dobro pogledal, ali je okno zaprto, da ne bi mogoče svetloba prihajala od
zunaj. Vendar je bilo nemogoče.
Dne 23. je prišel gospod Lièvre, bivši gojenec oratorija, sedaj prvi stenograf in
vodja stenografskega urada poslanske zbornice. Med drugim mi je dejal:
‚Veseli me, da se je don Bosku posrečilo pripeljati nazaj v ovčjak tri izgubljene
ovce: P. Passaglia, Janeza Castra in D. Ambrogia. To je sporočil časopis La Sicilia.«
La Pulce iz Turina je objavil nesramen članek o dozdevnih spreobrnjenjih,
ker se je spreobrnil samo Janez Castro.
Proti sredini oktobra je Marija Pomočnica ozdravila neko dobrotnico oratorija.
Aneta Fava, rojena Bertolotti, je občasno že več let imela bolečine v hrbteni-
ci. Olajšali so ji jih s puščanjem krvi, dokler po vrnitvi iz Lurda l. 1874, kamor je
romala, ni začutila močnih bolečin. Ker zdravniki niso vedeli, kaj naj ukrenejo, se
je dala blagosloviti don Bosku in bolečine so pojenjale. Toda ozdravljenje je bilo
le kratko. Imela je čir v hrbtenici in sčasoma ni mogla več požirati, lotevala se je
je možganska kap, ki jo je onemogočila, ni mogla več gibati z rokami in nogami,
ki so jo pri najmanjšem gibanju močno bolele. Čez nekaj tednov je izgubila tudi
vid. Zdravniki niso dajali nikakršnega upanja in so delali na njej najbolj boleče
posege. Pobožne in dobrohotne osebe so molile zanjo. Tudi don Bosko je molil in
povabil k molitvi dečke v oratoriju. Prosil in prejel je od svetega očeta poseben
blagoslov. Bolezen se je v juniju poslabšala in »proti sredini oktobra,« tako je pri-
čala ozdravljenka, »se mi je začelo po devetdnevnici k naši Gospe presvetega Srca
in po posebnih molitvah zjutraj in zvečer pri oltarju Marije Pomočnice v Valdoccu
boljšati in sedaj se čutim popolnoma zdravo kot nekoč in lahko spet hodim«.259
Družina Fava-Bertolotti je bila ena izmed tistih, ki so pridno pomagale don
Bosku, in ni opustila nobene priložnosti, da bi poskrbela za pomoč. Marija Po-
močnica je poplačala njeno prizadevnost. Hkrati pa don Bosko ni opustil nobene
priložnosti za iskanje potrebnih sredstev.
Proti koncu jeseni je pisal komendatorju Janezu Visoneju, ministru kraljéve hiše:
Ekscelenca!
V stiski za svoje uboge dečke sem se vedno obrnil na vas in bil deležen vaše podpore.
Upam, da bo tako tudi tokrat.
V preteklih dveh letih sem zaradi draginje moral narediti več dolgov, ki jih do sedaj
še nisem mogel poravnati.
259 Glej zvezek Marija Pomočnica s pripovedjo o nekaterih milostih, stran 296.

85.3 Page 843

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
843
Spet je tu zima in ne vem, kako bom mogel vsem priskrbeti obleko in kruh, saj jih je
več kot 850. Za te fante prosim vaše očetovsko srce za dobrohotno pomoč.
Kakor vam je znano, so ti dečki zares pravi reveži, ki sem jih zbral iz cele Italije, dobr-
šen del pa mi jih je poslala država.
Poln zaupanja, da mi boste pomagali, prosim Boga za nebeški blagoslov, medtem ko
imam čast, da se imenujem za vaše ekscelence najvdanejšega služabnika.
Turin, 10. novembra 1874
duh. Janez Bosko
Ponovno se je obrnil na ministrstvo za javna dela, da bi mu izdali brezplačno
železniško vozno karto.
Ekscelenca!
Vaša ekscelenca se mogoče spominja skupine dečkov iz ustanove, imenovane Oratorij
sv. Frančiška Saleškega, ki ste jim že večkrat izkazali svojo dobroto. Ker jih je večino
od 850 poslala in priporočila državna oblast z vseh strani Italije, je vlada kazala
naklonjenost tako, da nam je omogočala prevoz na železnici, dokler je bila ta še v
državni lasti. Tako sem jaz z enim spremljevalcem vedno imel brezplačni vozni listek.
Sedaj sem se znašel pri različnih železniških družbah v precejšnjih težavah.
Da bi mi naredili uslugo in prihranili izdatke za potovanja, ki jih opravljam, da obi-
skujem naše ustanove in iščem sredstva za vzdrževanje teh ubogih fantov, se obra-
čam na vas s prošnjo za brezplačni vozni listek.
V zaupanju v vašo znano dobrodelnost prosim Boga, da bi vas ohranil še dolgo pri
življenju, in se izrekam za vaše ekscelence najvdanejšega služabnika.
Turin, 20. novembra 1874
duh. Janez Bosko
Odgovorili so mu, da ministrstvo nima možnosti, da bi železniškim družbam
dajalo navodila za izdajanje brezplačnih voznih listkov.
Še eno pismo iz tistih dni, namenjeno don Petru Vallauriju, nam kaže svetni-
kovo pozornost do dobrotnikov.
Predragi gospod don Peter!
Jutri bomo opravili pobožni spomin ob smrti vašega očeta in matere. Sveta maša se
bo začela ob četrt na osem. Drugi obredi bodo takoj po maši.
Če se boste vi in vaša gospa sestra Terezija udeležili svetega obreda, vaju prosim, da
bi se oglasila pri meni, da bomo skupaj popili skodelico kave. Če ne bi mogli priti, se
združita s podpisanim v duhu. Vaš vedno najvdanejši prijatelj
duh. Janez Bosko.
Turin, 18. 11. 1874

85.4 Page 844

▲back to top


844
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
10.11. SINOVI MARIJE POMOČNICE
Od prvih časov oratorija in zlasti še po uvedbi gimnazijskih razredov je več
starejših fantov polnih dobre volje začelo gimnazijo z dečki z željo, da bi postali
duhovniki.
Leta 1873/1874 je don Bosko ustanovil za take fante poseben oddelek, ki so
ga z nekaj ironije imenovali Scuole di fuoco (ognjene šole). Nemalo salezijancev
se je, namesto da bi podprli ustanovo, temu uprlo in jo oviralo. Bili so prepričani,
da množično potiskanje naprej teh fantov ne bi moglo prinesti dobrih sadov, ker
eni ne bi zmogli napora tega šolanja, drugi pa, že notranje oblikovani, ne bi mogli
sprejeti dodatne vzgoje.
Don Rua je z ljubeznijo in potrpežljivostjo začel razblinjati taka stališča, ki
so izhajala iz pretiranega strahu, in spodbujal, da bi velikodušno pomagali tem
ubogim fantom. Poleg tega je tistim, ki bi radi zavrli sveto pobudo, pokazal, koliko
dobrih sadov je že rodila. Na informativnem procesu je dal naslednjo značilno
izjavo.
»Odkar je don Bosko začel med dečki gojiti šolo, je bilo med učenci tudi nekaj
že odraslih fantov, ki se iz različnih vzrokov do tedaj niso mogli šolati in so začeli
šele, ko jim je bila za to dana možnost. Don Bosko je na splošno ugotavljal velik
napor, globoko pobožnost in dobro voljo, da bi pomagali svojim mlajšim tovari-
šem kot z asistenco, strežbo v obednici itn. Poleg tega je ugotovil, da je bila verje-
tnost uspeha za duhovništvo veliko večja kot pri dečkih, in je zatrjeval, da jih je od
desetih, ki so se začeli učiti latinščino, vsaj osem postalo duhovnikov.«
»Zato se je,« nadaljuje don Rua, »odločil leta 1873/1874 ustanoviti posebno
skupino, da bi odpravil zadrego, ki so ji bili ti fantje izpostavljeni, saj so zaostajali
za svojimi mlajšimi součenci; da bi jih lahko primerneje vzgojil, je opustil nekate-
re postranske predmete in jim dal možnost, da so hitreje napredovali v tem, kar
se tiče bistva cerkvene službe, ki so jo želeli začeti.«
Previdnostna pobuda, imenovana Ustanova Marije Pomočnice za duhovniške
poklice, se je oblikovala dve leti in s priporočili nekaterih škofov in nadškofov
dobila od Pija IX. posebne duhovne darove.
Don Bonetti pripominja, da je »italijanski parlament odpravil zakon o izvzet-
ju pripravnikov na duhovniški poklic od vojaške službe in se je zato zelo zmanjša-
lo število bogoslovcev, don Bosko pa je želel pomagati tako, da je omogočil vstop
v duhovniški stan tudi starejšim fantom, ki so ali bili izvzeti iz vojaške službe ali
pa so jo že opravili.«
Don Boskovo prizadevanje, da bi dobil potrebna sredstva za odkup svojih
klerikov od vojaške službe in nabora, je bilo zelo veliko in nenehno. Pri tem ga
ni ovirala nobena težava, kakor nam pričajo nekatera pisma, ki so se ohranila iz
tega leta.

85.5 Page 845

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
845
Proti koncu oktobra se je zatekel k odvetniku Galvagnu di Marene:
Velezaslužni gospod odvetnik!
Zelo mi je neljubo, da tako pogosto nadlegujem vašo velikodušno dobrodelnost, toda
sem v izredni stiski. Imam pet klerikov, ki bi jih moral odkupiti od vojaškega nabora,
in nimam ‚ad hoc‘ niti solda, nabor pa je že zelo blizu. Bi mi mogli priskočiti na po-
moč? Vsak klerik mora plačati 2.500 lir, da ga pustijo v II. in III. kategorijo.
To bi bila velika usluga Cerkvi in visoki civilni družbi, zato bomo za vas in vso vašo
družino goreče molili.
Bog naj vam nakloni vse dobro, med drugim tudi potrpežljivost, da bi mogli pre-
našati nadlegovanje tega ubogega prosilca, ki vedno moli za vas, medtem ko se v
hvaležnosti imenuje v J. K. ponižnega in najvdanejšega služabnika.
Duhovnik JANEZ BOSKO
Turin, 29. 10. 1874
Še naprej je trkal na vrata bogatih. Tako je pisal markizi Blanki Malvezzi v
Bologno:
Velezaslužna gospa markiza!
Velika stiska me sili, da se zatekam k vaši dobrodelni uglednosti. Letos bi moral odku-
piti od vojaškega nabora pet klerikov, vsakega za 2.500 frankov. Čas za odkup je zelo
kratek. Če bi vaša krščanska dobrodelnost segala do duhovnikov Marije Pomočnice,
bi se vam zelo lepo priporočil.
Gotovo brezmadežna Devica ne bo pustila brez povračila dela, ki je v celoti name-
njeno koristi Cerkve, ki je v tem trenutku v veliki stiski in ji primanjkuje duhovnikov.
Zagotavljam vam, da kakršnakoli že bo vaša odločitev, ne bom nehal vsak dan prositi
Gospoda za vaše dobro. Medtem ko vas prosim za dobroto v vaših molitvah, si štejem
v čast, da se lahko hvaležno imenujem za vaše uglednosti najvdanejšega služabnika.
Duhovnik JANEZ BOSKO
Turin, 8. 11. 1874
Iz vsega srca se je zahvalil grofici Tereziji Corsi di Bosnasco, rojeni Olivazzi
di Quattordio:
Turin, 7. 11. 1874
Veleugledna gospa grofica!
Grofica Gabriela Corsi mi je izročila dvesto frankov, ki ste jih namenili za odkup naših
klerikov od vojaškega nabora. Ni moglo biti kaj bolj primernega. Jutri je zadnji dan
za odkup. Takoj smo poslali prejeti dar za ta namen. Bog naj poplača vašo plemenito
misel, Bog vam bo povrnil. Odkupljeni bo vsak dan molil za vas in tudi jaz se vas bom
spominjal pri sveti daritvi.
Nadvse mi je drago, da vaša uglednost ne nosi luči za svojim hrbtom. Vi jih nosite pred
seboj, in ko boste poklicani v nebesa, boste mogli varno hoditi v luči svojih dejanj.

85.6 Page 846

▲back to top


846
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Od peterih klerikov smo dva že odkupili. Pomagajte mi z vašo molitvijo, da bom našel
ljudi, ki mi bodo pomagali odkupiti še tri preostale.
Srečal sem grofico Gabrielo, ki kakor vsa njena družina uživa popolno zdravje in mi
naroča, naj vas lepo pozdravim.
Globoko hvaležen se izrekam za vaše uglednosti ponižnega služabnika.
Duhovnik JANEZ BOSKO
Kakor vedno je tudi tokrat Božja previdnost priskočila na pomoč v zadnjem
trenutku, tako da so lahko odkupili tudi preostale klerike.
10.12. MISEL NA SMRT
Proti koncu jeseni se je v oratoriju pripetil čuden dogodek: pravi atentat na
mladega študenta Lojzeta Depperta, ki je postal pozneje salezijanec in nam je za-
pustil svoje poročilo:
»Bilo je leta 1874 proti koncu jeseni, ko so bili fantje pri večerji in je v oratoriju vladal
globok mir. V vratarnici je bil fant Lojze Deppert, ki je nekaj pisal. Vrata na cesto so
bila na pol odprta. Kar nenadoma so se vrata sunkovito odprla in vstopili so trije
naborniki, ki so bili, tako se je zdelo, pijani. Mladi Deppert je vstal, stopil naproti in
vprašal:
– Kaj želite?
– Radi bi videli, je odgovoril eden izmed njih, don Boska.
– Toda oprostite mi, je odvrnil Deppert, to ni ura za obiske. Pridite jutri.
– Pa vendar. Radi bi govorili z njim še ta večer.
– Ponavljam: to ni mogoče. On je sedaj pri večerji. Sicer pa to ni čas za obiske.
Ko jih je tako odpravljal, jih je pospremil do vrat. Skušal jih je zapreti in namestiti
verigo, vendar so ga ovirali. Zato se je postavil med vrata in zid, nastavil nogo in z
rokami skušal preprečiti, da bi fantje vstopili. Ko so videli, da je njihov napor nekoris-
ten, so se spogledali, kot da bi si dali znamenje, in eden je potegnil nož s tremi rezili
in mu ga zabodel v bližino srca. Nato so pobegnili. Mladi Deppert, ki se sploh ni za-
vedel tega lepega daru, je zaprl vrata in se vrnil k svojemu delu. Toda čez nekaj časa
je opazil, da mu po telesu teče kri in da mu pohajajo moči. Videl je, da je obleka vsa
prepojena s krvjo. Šele tedaj se je zavedel, za kaj gre. Hotel je poiskati koga, ki bi ga
nadomestil v vratarnici, on bi se pa napotil v bolniško sobo. Toda moči so mu pošle.
Gospod Pelazza, ki se je sprehajal pod bližnjim stebriščem, se je zavedel položaja in
mu takoj pomagal. Pospremil ga je v bolniško sobo. Ko so si ogledali rano, so ugoto-
vili, da je nevarna, če že ne smrtonosna, in so ga odpeljati v bolnišnico svetega Mavri-
cija in Lazarja (ki ji pravijo Bolnišnica vitezov). Rana je bila zares težka in zdravniki
so ugotovili, da je za las zgrešila srce, kar bi pomenilo zanesljivo smrt. Toda po Božji

85.7 Page 847

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
847
dobroti je s spretnostjo zdravnikov in s pomočjo molitev, ki so jih opravili zanj, po
dveh tednih zapustil bolnišnico in se po kratkem okrevanju spet počutil popolnoma
dobro. Tako je lahko nadaljeval svoj študij in še istega leta oblekel duhovniško obleko.
Kaj so hoteli tisti trije fantje? Govoriti z don Boskom? Ob tisti uri? Kaj jih je lahko
prignalo k temu? To so se mnogi vpraševali.«
Toliko don Deppert. Mi pa dodajamo:
Kdo si ne misli, da so ti trije hoteli nož s tremi rezili zabosti v don Boskovo
srce?
Nam se zdi tako tudi zato, ker to ni bilo zadnjič, ko so sovražniki vere hoteli
don Boska spraviti s sveta.
On pa je imel smrt vedno pred seboj in je o njej, kot smo že večkrat omenili,
pogosto govoril.
Na začetku meseca januarja 1873 je zaupal nekemu duhovniku:
»Skušal bom našo družbo spraviti kolikor mogoče naprej in potem bomo za-
peli: Nunc dimittis servum tuum, Domine« (zdaj odpuščaš, Gospod, svojega slu-
žabnika).
V teh letih je večkrat zapisal svoje želje.
Na srečo imamo v arhivu več lastnoročno napisanih oporok, od katerih sta
dve iz prejšnjih štirih let. Ker še niso bile nikjer objavljene, jih podajamo tukaj,
prepričani, da bomo bralcu naredili veselje.
Prva oporoka je iz leta 1856, pred smrtjo matere Marjete. Ko mu je mati umr-
la, je svetnik spremenil ali prečrtal stvari, ki jih podajamo v opombah.
Oporoka duhovnika Janeza Boska iz Castelnuova, bivajočega v Turinu
Zaradi negotovega življenja, v katerem je vsak človek, ki živi na tem svetu, in z željo,
da bi časne stvari tako uredil, da ne bi bile na škodo večnemu življenju moje duše,
sedaj, ko sem še pri popolnem zdravju in popolni pameti, pišem te zadnje odredbe, ki
naj bi se udejanjile po moji smrti.
1. Karkoli posedujem v mestu in pokrajini Turin, premičnine, nepremičnine, zemlji-
šče, hiše, zapuščam v uporabo gospodu don Viktorju Alasonattiju, sedanjemu pre-
fektu te hiše, za čas njegovega življenja. Lastnino zgoraj omenjenega pa zapuščam
mlademu Mihaelu Rui, ki je sedaj v 3. letniku bogoslovja in živi v tem oratoriju.
2. Vsi predmeti, ki so v Oratoriju sv. Frančiška Saleškega, oprema cerkve, hiše, ku-
hinje, vse, kar je namenjeno prehrani, obleka fantov v hiši, skupaj z vsem, kar je v
oratoriju sv. Alojzija v Porta Nuovi in Angela varuha v Vanchigli, spada pod št. 1.
3. Če ob moji smrti ne bi bil več pri življenju klerik Mihael Rua, naj preide lastnina na
gospoda don Alasonattija, ki naj se dogovori s sedanjim rektorjem zavetišča gospo-
dom T. Janezom Borellijem glede uprave, uporabe in lastninjenja.
4. Vse, kar posedujem v svoji domovini Castelnuovu d‘Asti, zapuščam svojemu bratu
Jožefu kot povračilo za izdatke, ki jih je imel z menoj v času mojega študija, in s
pogojem, da bo moj brat Jožef vsakemu izmed otrok mojega umrlega brata Antona

85.8 Page 848

▲back to top


848
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
dal 200 frankov, vštevši 150 frankov, ki jih je plačal nečaku Frančišku, ko je vstopil v
Zavetišče kreposti in odšel pred določenim časom.
5. Ker sem na svoje stroške dal popraviti hišo v okraju Murialdo z namenom, da bi
jo usposobil za počitnice fantov, naročam svojemu bratu, da bi vsakokrat, ko bi to
želeli, dal na voljo tri sobe don Alasonattiju, T. Borelliju in Mihaelu Rui. Poleg tega
naj prepusti pol giornate vinograda, da bodo mogli po mili volji zobati grozdje in se
tam sprehajati.
6. Za stavbo cerkve in hiše, v kateri sedaj živim, sem moral narediti nekaj dolgov. Če
jih ne bom mogel poravnati pred svojo smrtjo, jih bodo poravnali moji dediči vsem, ki
bodo predložili zakonite zadolžnice ali tudi navadne liste z mojim podpisom.
7. Želim, da bi me skromno pokopali: župnik v Borgu Dora mi je obljubil, da me bo
zastonj pokopal. Želim si pa, da bi povabili vse fante iz hiše in iz vseh oratorijev in bi
jim razdelili blagoslovljene svetinjice in križce, ki jih za ta primer hranim pripravlje-
ne v skrinji.
8. Ne želim, da bi na kraju, kjer bo pokopano moje truplo, bil kakršen koli napis. Če bi
pa kdo hotel kaj napisati, naj bi imel napis tole vsebino:
»Duhovnik Janez Bosko – je umirajoč dejal svojim prijateljem: – Homo – humus,
Fama – fumus, Finis – cinis (Človek – zemlja, Slava – dim, Konec – pepel) – Zmolite
zanj enkrat Gospod, daj mu večni mir in pokoj.«
9. Svojim dedičem izročam obveznost, da vsako leto na najbližji praznični dan dneva
moje smrti dajo opraviti eno tiho sveto mašo, da bodo moji dragi sinovi imeli prilož-
nost moliti zame pri Gospodu. Upam, da bom lahko z Božjo pomočjo izprosil zanje
vse nebeške blagoslove.
10. Če bi bilo mogoče v mojih spisih, knjigah ali drugje kaj takega, kar bi se lahko ra-
zumelo tudi v najmanjši stvari proti sveti katoliški Cerkvi, preklicujem, ker izjavljam,
da hočem živeti in umreti v tej Cerkvi, ki je edina prava Kristusova vera in se zunaj
nje ne more nihče zveličati.
11. Da mi nihče ne bo podtikal spisov, ki niso moji, navajam seznam knjig, ki sem jih
napisal in do katerih ohranjam avtorske pravice, ki jih tudi zapuščam svojim dedi-
čem, da bodo lahko z njimi storili, kar se jim bo zdelo v večjo Božjo slavo in za zveli-
čanje duš.
1. Življenjepis mladega Alojzija Comolla – 2. izd.
2. Pobožnost do Angela varuha – Anonimno
3. Sedem Marijinih žalosti v obliki premišljevanj – Anonimno
4. Pobožnost do Božjega usmiljenja – Anonimno
5. Zgodbe Svetega pisma za šole – 2. izd.
6. Cerkvena zgodovina za šolsko rabo – 2. izd.
7. Preskrbljeni mladenič – 3. izd.
8. Vodstvo kristjana na poti kreposti in civilizacije – Anonimno
9. Poenostavljen metrični sistem – 5. izd.

85.9 Page 849

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
849
10. O svoji veri poučen kristjan – 2. izd.
11. Sodobni dogodki, podani v obliki dvogovora
12. Razgovor med odvetnikom in protestantskim pastorjem
13. Zbirka zanimivih sodobnih dogodkov
14. Šest nedelj v čast sv. Alojziju
15. Zgodovinski podatki o čudežu najsvetejšega Zakramenta
16. Razgovor med nekim odvetnikom in podeželskim župnikom o spovedi
17. Spreobrnjenje nekega valdežana; sodoben dogodek
18. Preprost način, kako se naučimo Sveto pismo – 2. izd.
19. Moč dobre vzgoje; sodoben dogodek
20. Življenjepis sv. mučenca Pankracija
21. Zgodovina Italije za mladino
22. Ključ za nebesa v roki katoličana
23. Življenje sv. apostola Petra. Isto: sv. Pavla
24. Dva govora o dušah v vicah in molitev za pokojne
25. Življenjepisi papežev do leta 221
Če bi po moji smrti ponatisnili kako od teh knjig, prosim, da uporabijo zadnjo izdajo.
12. Naj Bog sprejme moje slabotne napore pri izdajanju teh spisov v zadoščenje za
pohujšanja, ki sem jih delal v svojem življenju. Neskončno Božje usmiljenje naj mi
odpusti grehe in mi podeli milost, da bom živel in umrl v Božji milosti in bom mogel
blagoslavljati tiste fante, ki mi jih je Božja previdnost izročila v varstvo.
Spomini mojim sinovom, da bi se lahko vsi zveličali
Dragi sinovi, če si hočete zagotoviti večno zveličanje:
1. Hodite radi poslušat Božjo besedo.
2. Bežite pred grehom nečistosti.
3. Storite, kar je v vaši moči, da bodo vaše spovedi dobro opravljene.
S to svojo oporoko preklicujem vse svoje prejšnje odredbe.
Sit nomen Domini benedictum ex hoc nunc et usque in saeculum.
Requiem aeternam dona mihi, Domine, et lux perpetua luceat mihi (bodi hvaljeno
Gospodovo ime sedaj in na veke. Gospod, daj mi večni pokoj in večna luč naj mi sveti).
Turin, 26. julija 1856
Duhovnik JANEZ BOSKO, sedanji ravnatelj Oratorija sv. Frančiška Saleškega
Namesto »Gospod, daj mu večni pokoj« iz vsega srca dvigamo k Bogu zahvalo,
da nas je poklical v družino tako velikega očeta!
V drugem primeru je postavil za svojega neomejenega dediča don Ruo, če ta
ne bi bil več med živimi, pa don Janeza Cagliera.
Lastnoročno napisana oporoka duhovnika Janeza Boska
Za neomejenega dediča in izvršitelja oporoke imenujem duhovnika Mihaela Ruo,
bivajočega v tem mestu, če pa v trenutku moje smrti ne bi bil več med živimi, dolo-
čam za svojega dediča duhovnika Janeza Cagliera iz Castelnuova d‘Asti, bivajočega

85.10 Page 850

▲back to top


850
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
v Turinu. Njima zapuščam vso svojo premično in nepremično posest, ki mi pripada
v Turinu, Lanzu Canavese (sic), Trofarellu in Mirabellu na Monferratskem. Za tisto,
kar posedujem v Castelnuovu d‘ Asti, je določeno v prejšnji oporoki.
Turin, 7. januarja 1869
Duhovnik JANEZ BOSKO
Leta 1871 je potrdil za svoja dediča in izvršitelja oporoke don Ruo in don
Cagliera, obenem pa je zato, da bi zmanjšal davek na dediščino, izjavil, da jima
dolguje vsega skupaj 90.000 lir.
29. marca 1871
Da preprečim vsako nevšečnost, postavljam za svoja dediča in izvršitelja oporoke
gospoda duhovnika Mihaela Ruo iz Turina in duhovnika Janeza Cagliera iz Castel-
nuova d‘Asti.
Da preprečim težave in zadostim svoji obveznosti, po vesti izjavljam, da dolgujem
duhovniku Mihaelu Rui 50.000 frankov in duhovniku Janezu Cagliera 40.000 fran-
kov, kar gre na račun uslug, ki sta mi jih storila, a jima jih nisem povrnil, in za razne
predmete, ki sta mi jih izročila, pa jima jih nisem vrnil.
Posest v Castelnuovu d‘Asti gre mojim sorodnikom kot družinska last.
Duhovnik JANEZ BOSKO
Istega leta je med svojo boleznijo v Varazzeju na listek skrivaj napisal nasle-
dnjo izjavo:
Potrjujem svojo oporoko in imenujem za neomejenega dediča in izvršitelja oporoke
duhovnika Mihaela Ruo, sedanjega prefekta Oratorija sv. Frančiška Saleškega v Tu-
rinu. Izvzeta je očetna posest v Castelnuovu d‘Asti, ki jo izročam svojima nečakoma
Alojziju in Frančišku, sinovoma mojega brata Jožefa. Nečaka sta dolžna dati 200
frankov vsaki izmed sester ter vsakemu sinu in hčerki mojega polbrata Antona. Ven-
dar samo tistim, ki še živijo v času moje smrti in dve leti po njej brez obresti.
Varazze, 22. decembra 1871
duh. JANEZ BOSKO
List je pokazal in verjetno tudi izročil don Rui, ko ga je prišel obiskat. Don Rua
je napisal na poseben listič:
Zaupno sporočilo
Če bi se don Boskovi nečaki znašli v težavah, da bi sestram in bratrancem plačali 200
lir, kot je določeno v oporoki, je don Boskova želja, ki jo je izrazil v pogovoru, da bi jim
pri tem pomagal edini dedič. V ta namen želi, da bi jih vprašal, ali so v stiski.
Varazze, 27. 12. 1871
Duhovnik RUA, prefek
Leta 1874 je ponovno napisal oporoko in pri tem nadvse spoštljivo omenil
bolj natančno svoje sorodnike.

86 Pages 851-860

▲back to top


86.1 Page 851

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
851
ROKOPISNA OPOROKA DUHOVNIKA JANEZA BOSKA, SINA UMRLEGA FRANČIŠKA IZ
CASTELNUOVA D‘ASTI, BIVAJOČEGA V TURINU
1. Za neomejenega dediča in izvršitelja oporoke določam duhovnika Mihaela Ruo iz
Turina. Njemu izročam vse svoje imetje, kjerkoli je, pod kakršnim koli naslovom, tako
v premičninah kot v nepremičninah.
2. Izvzeto je imetje in vse druge stvari, ki jih posedujem v Caselnuovu d‘Asti. To je
očetna dediščina, ki jo izročam nečakoma Alojziju in Frančišku, sinovoma mojega
brata Jožefa.
3. Kar se tiče moje duhovniške lastnine, želim, da dve tretjini dobi moj nečak Alojzij,
in sicer za posebne usluge, nadlegovanje in skrbi, ki mi jih je izkazal.
4. Moja dva nečaka sta dolžna, da izplačata po 200 frankov vsem otrokom mojega
brata Antona, ki bodo še živeli v času moje smrti.
5. Enaka vsota 200 frankov bo izplačana nečakinjam, hčeram mojega brata Jožefa,
ki bodo še živele v času moje smrti.
6. Moj dedič je dolžan plačati kakršen koli dolg, ki bi na kakršen koli način bremenil
moje nepremičnine ali posle, ki sem jih upravljal.
7. Obveznosti bodo izplačane v enem letu po moji smrti brez kakršnihkoli obresti.
8. Vprašanje pogreba in zadušnice pa popolnoma prepuščam dobrohotnosti svojega
dediča.
Turin, 21. novembra 1874
duh. JANEZ BOSKO
Verjetno je poleg omenjenih v naslednjih letih napisal še druge oporoke. Leta
1884 je pred svojim odhodom v Francijo poklical notarja in mu narekoval svoje
odločitve v korist don Rue in don Cagliera. Vendar te listine nismo mogli dobiti.
Na že omenjenem lističu je don Rua napisal še naslednje:
1. Don Bosko je opomnil, da naj bomo pozorni, ker cerkve in poslopja, ki so v službi
Cerkve, ne plačujejo davka pri dedovanju.
2. Glede obveznosti do nekaterih oseb naj potrdila ostanejo brez datuma vse do nje-
gove smrti, potem pa se postavi datum nekaj dni pred smrtjo in ne več kot dvajset
dni po njej.
3. Leta 1887 je don Rui večkrat priporočil, naj, če bo to potrebno, pomaga nečaku
Frančišku poravnati dolgove, ki jih bo naredil ob delitvi dediščine z bratom Alojzijem
in ob drugih priložnostih.
Njegov odnos do sorodnikov, tudi v najbolj izjemnih primerih, je bil vedno na
ravni največjih svetnikov.
Na začetku šolskega leta 1870/1871 je poslal v zavod v Lanzu svojega neča-
ka Jožefa Boska, sina Frančiška, ki je plačeval redno mesečnino. Še ne osemleten
deček ni bil uspešen v učenju in se je zato vrnil domov. Oktobra 1873 je bil sprejet
v oratorij, in ker mu tudi tukaj ni šlo, se je vrnil v Becche. Svetnik je veliko let po-
zneje in natančno nekaj dni pred svojo smrtjo ponižno rekel don Lemoynu:

86.2 Page 852

▲back to top


852
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Poslal sem v tvoj zavod svojega nečaka, ker si bil tam ti. Bil sem prepričan,
da boš zaradi najinega prijateljstva storil vse, kar bi bilo mogoče. Upal sem, da bo
dobro uspeval, in bil miren. Ko sem videl spričevalo o izpitih, me je zelo prizadelo
in sem si govoril: ‚Ali ta ravnatelj ni pomislil, da je deček moj nečak, ki sem ga prav
njemu posebej zaupal? Zakaj so bili tako malomarni? Zakaj se drugi predstojni-
ki v zavodu niso potrudili, da bi mu pomagali, da bi dosegel vsaj povprečnost?
Zakaj so imeli tako malo obzira do mene?‘ Prevzet od teh misli sem nameraval
dečka poslati v šolo k nekemu svojemu prijatelju duhovniku nedaleč od Braja. Bil
sem prepričan, da bodo tam zanj storili vse, kar bi bilo mogoče. Tedaj pa sem se
zavedel, kaj sem delal, in si dejal: ‚Vidiš, kako te navezanost na tvoje sorodnike
sili k takim odločitvam! Ali nisi prav ti tisti, ki toliko pridigaš o nenavezanosti
na sorodnike? Tudi če ni bil uspešen, ne moreš reči, da ravnatelj ni storil vsega,
kar je mogel. Ne mislimo več na te načrte. Pustimo, da stvari tečejo, kakor jim je
namenila Božja previdnost.‘ Želel sem, da bi v družbi ostal vsaj eden, ki bi nosil
moje ime in bil z menoj povezan s krvno vezjo. Pa ne bo nič iz tega, ker to najbrž
ne ugaja Gospodu. Pomiril sem svoje srce in dal, da so stvari mirno tekle naprej,
kakor teče reka po svojem koritu!«
10.13. V NICI
Leta 1874 so svetnika zelo prosili, da bi zunaj Italije, in sicer v Nici v Franciji
ustanovil nov zavod.
Don Boskovo ime so že dolgo vrsto let poznali in občudovali v tem mestu,
zlasti še člani Konference sv. Vincencija Pavelskega, kateri sta pripadala tudi grof
De Maistre in baron Ricci des Ferres. Ta dva sta o don Bosku govorila na konferen-
ci že leta 1856. Leta 1860 je grof Karel Cays, predsednik višjega sveta Vincencije-
vih konferenc v Piemontu, v Turinu takole govoril:
»V mestu Turinu deluje deset konferenc in njihova dejavnost se vedno bolj
širi. Tem so pridružene še tri druge, sestavljene iz mladih tako revnih družin, da
jih skoraj vse obiskujejo člani našega združenja.
Te tri male konference se ravnajo po pravilniku in vodstvu pobožnega in do-
brodelnega don Boska. Edina težava je predpis, da je treba pri vsakem srečanju
kaj darovati. Kaj naj dajo revežem ti ubogi dečki? Pa kljub temu naredijo nabirko
in vsak izmed teh fantov daruje tisto, kar si je pritrgal od ust. In tistega, česar ne
morejo dati v naravi, darujejo v ljubezni in požrtvovalnosti.
Nič ni bolj pretresljivo kot videti, kako ti ubogi fantje s prizadevanjem in vne-
mo, rekli bi materinsko zavzetostjo, skrbijo za reveže, ki so jim zaupani. Vsak tre-
nutek in v vseh okoliščinah jih skušajo zavarovati s svojo dobrodelnostjo. Bedijo
nad njihovo vzgojo in še bolj nad njihovimi duhovnimi potrebami. Učijo jih pisati,
so njihovi prvi učitelji.«

86.3 Page 853

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
853
V Nici so torej don Boskovo ime že dolgo občudovali, kakor je mogoče brati v
zvezku, ki so ga izdali ob Zlatem jubileju Družbe sv. Vincencija Pavelskega v Nici.
Leta 1874 so dolgo pričakovano željo konference kronali z ustanovitvijo oratorija
ali patronata:
Na pokrajinskem romanju Naše ljube Gospe od Jezera 9. maja se je hčerka edinka
enega naših sobratov posvetila Bogu v Družbi sester dobre pomoči. Ko se je tako
čutil svobodnega, se je odločil, da se popolnoma posveti Božji materi Mariji z vzgojo
in poukom zapuščenih dečkov, ki se klatijo po cestah. Neki mlad bogoslovec blizu
duhovniškega posvečenja se je prav tako posvetil temu apostolatu. Bilo je 9. maja in
na poti iz svetišča se je razvedelo, da je pater Papetard, nekdanji pehotni kapetan,
ki se je čudežno rešil iz oblegane Constantine, postal predstojnik afriških misijonov v
Nici in kupil zemljišče za svojo družbo s sedežem na Croix de Marbre. Šel je k njemu
in ga prosil za kos zemljišča, ki ga je tudi takoj dobil. Tamkajšnjo konjušnico so takoj
spremenili v v kapelo, sobo pa v šolski razred. Dne 31. maja so s škofovim dovolje-
njem opravili tam prvo sveto mašo in s tem je patronat začel svoje delo. Ko je baron
Saint-Yon zvedel za to ustanovo, je poslal v dar 500 frankov.
Kmalu se je prepričal, kako zelo pomembna je ta ustanova, saj celo dečki iz dobrih
družin niso znali katekizma, tisti, ki so imeli za svoje domovanje morsko obrežje, pa
so bili popolnoma zapuščeni. Zato je k ustanovi priključil še večerno šolo.
Toda dobremu sobratu, ki si je nadel tako težko breme in ga je moral sam nositi, so
kmalu pošle telesne moči in je obležal.
Tedaj se je predsednik Posebnega sveta na svoji poti skozi Turin ustavil pri don Bosku
in ga prosil, da bi prišel v Nico in se zavzel za zapuščene dečke.
»Rade volje bom prišel,« je odvrnil sveti duhovnik.
»Toda za to delo je treba veliko osebja in veliko denarja,« je omenil predsednik, »in
jaz vam ne morem dati ne enega človeka ne enega solda.«
Božjega moža to ni prav nič prestrašilo in po kratkem razmisleku je odgovoril: »V
Božjih delih je treba premišljevati, ali so potrebna ali ne. Če niso potrebna, se ni treba
ničesar lotevati. Če pa so potrebna, se jih je treba lotiti brez kakršnega koli strahu.
Materialna sredstva so dodatek, ki ga je Bog obljubil, in on drži svoje obljube.«
»Kaj boste potem storili?« ga je vprašal.
»Poslal vam bom dva duhovnika.«
»In kaj bosta delala ta dva duhovnika?«
»Začela bosta delati, in ko bosta delala, bosta videla, kaj je treba storiti.«
»In kaj bo treba tema dvema duhovnikoma dati?«
»Sobo, ki ju bo varovala pred dežjem, in vsak dan malo mineštre.«
»Toliko denarja pa še imamo!« je vzkliknil predsednik. Domenjeno je bilo, da bo don
Bosko prišel v Nico, da bo obiskal škofa in si ogledal položaj. Prišel je, obiskal naš
mali patronat in nas spodbudil, da bi nadaljevali. Toda mi smo še pomišljali. Bali
smo se, da bi nam, če bi poklicali tuje vzgojitelje za naše preproste otroke, mogli

86.4 Page 854

▲back to top


854
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
očitati malo domoljubja. Ponovno smo se obrnili na predstojnika šolskih bratov, da
bi se oni zavzeli za stvar. Odgovoril je, da naj se zanesejo nanj, naj napišejo prošnjo
in počakajo na odgovor njihovega vrhovnega predstojnika. Toda odgovora ni bilo.
Končno je naš glavni predsednik gospod M. Baudon odpravil naše pomisleke in nam
pisal, da nas v naših krščanskih delih ljubezni ne smejo begati oziri na politiko, in nas
spodbudil, da bi uresničili naš načrt.«
Don Bosko sam je v konferenci v Nici 12. marca 1877 podal še druge nadrob-
nosti o tej ustanovi.
»Pred nekaj leti je tukajšnji škof (Nica) prišel v Turin in je med drugim ome-
nil trume dečkov, ki so izpostavljeni nevarnostim duše in telesa, ter izrazil gorečo
željo, da bi jim pomagali. Malo pozneje sta dva gospoda v imenu sobratov sv. Vin-
cencija Pavelskega prav tako potožila in izrazila svojo zaskrbljenost zaradi števil-
nih otrok, ki se ob prazničnih dneh potikajo po ulicah, preklinjajo, se pretepajo
in kradejo. Zaskrbljenost obeh gospodov se je še povečala, ko sta pomislila, da
veliko teh fantov, ki se potikajo po ulicah in nagajajo predstavnikom javnega reda,
končuje potem v ječah ...«
»Nato sta gospoda s privolitvijo krajevnega škofa napisala pismo in ga oseb-
no prinesla v Turin, kjer sta si ogledala, kako deluje zavetišče za take otroke. Ogle-
dala sta si, pogovarjali smo se in ugotovili, da je za to potrebna hiša z delavnicami,
kjer bi zbirali take zapuščene otroke, jih poučevali in usmerili v kako obrt. Toda
kje naj bi dobili tako hišo? In če bi jo dobili, kako bi jo vzdrževali? Hišo je treba
odpreti tukaj v Nici v korist otrok tega mesta, v Nici, ki je mesto dobrodelnosti,
splošno znano katoliško mesto. Zato smo glede na materialna sredstva enoglasno
odgovorili: ‚Sobratje konference sv. Vincencija Pavelskega bodo storili, kar bo v
njihovi moči, Nica pa nam ne bo odrekla svoje dobrohotne pomoči. Gre za korist
družbe, gre za rešenje duš, Bog je z nami, on nam bo pomagal.«
Don Bosko je šel v Nico v spremstvu Ronchaila, prefekta v zavodu v Alassiu,
takoj po prazniku Brezmadežne, da bi osebno vodil pogajanje za odprtje te nove
ustanove. Odločil se je, da bo naslednje leto poslal tja nekaj salezijancev.
Naslednja dva dneva svojega postanka se je srečal z Jožefom Canalejem iz Ge-
nove. Ta gospod je bil eden prvih fantov, ki so prihajali h katekizmu, ki ga je pri sv.
Frančišku Asiškem razlagal svetnik. Veselje, ki ga je občutil, je bilo tolikšno, kakor
priča don Ronchail, da se ni mogel ločiti od njega.
Iz Nice je don Bosko odgovoril don Alojziju Guanelli, ki je želel postati salezi-
janec. Prav tako je pisal tudi don Rui, ki mu je umrl brat.
Predragi don Alojzij!
Prostor za vas je že pripravljen. Lahko pridete, kadar koli hočete. Ko boste v Turinu,
se bomo dogovorili o zavodu, ki vam bo najbolj ustrezal. To vam pišem v smislu vaših
besed: Če ne grem k vam in vstopim v vašo družbo, bom šel kam drugam. Poskrbite,
da ne boste zapustili kakih nerešenih poslov, ki bi zahtevali vašo navzočnost.

86.5 Page 855

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
855
Zbogom, dragi don Alojzij, srečno pot in Bog naj nas vse blagoslovi. Imejte me v J. K.
za najvdanejšega prijatelja. Duh. JANEZ BOSKO
Nica, 12. 12. 1874
P. S.: V četrtek bom v Turinu.
Predragi don Rua!
Sem v Nici, od koder se bom v soboto odpeljal v Ventimiglio, Pigno in potem v Alassio.
V torek bom v Sampierdareni in v četrtek v Turinu, ‚si Dominus voluerit‘. Bog nas je
obiskal s smrtjo tvojega brata. Zelo mi je bilo hudo. Bil je pravi prijatelj naše hiše.
Molil sem in bom še molil za pokoj njegove duše. Toda veselimo se, da ga bomo nekoč
srečali v veliko boljšem položaju, kot je bil tukaj na zemlji.
Kar se tiče tiska župnika v Castelnuovu, je treba prenesti na teologa Rhoja iz Pecceta,
ki mu je bilo sporočeno, da je cena 60 frankov. Če se mu popusti na 52 frankov, bo
zelo vesel.
V tem trenutku odhajam iz Nice. Pozdravi vse v Gospodu. Vale.
Najvdanejši v J. K. Duhovnik JANEZ BOSKO
P. S.: Sporoči don Bertu, da sem prejel njegova pisma in da je vse v redu.
V spremstvu don Ronchaila je odpotoval iz Nice in se ustavil v Ventimig-
li, kjer ga je pričakoval sveti duhovnik don Hiacint Bianchi, apostolski misijonar,
rojen v Villi Pasquali v škofiji Cremona, nekdanji pomočnik teologa Frassinettija
pri Santa Sabini pri Genovi in sedaj ekonom župnije Pigna nad Ventimiglio. Ko je
zvedel, da je don Bosko ustanovil Družbo hčera Marije Pomočnice, je začel misliti,
da bi v svoji župniji odprl noviciat, ker je osemnajst deklet izrazilo željo, da bi
postale redovnice. V ta namen je že imel na voljo tudi hišo.
»Kako daleč je Pigna?« ga je vprašal don Bosko.
»Kake pol ure.«
V klavrnem koleslju je potovanje trajalo dve uri in pol. Ko so prispeli na cilj, je
Bosko takoj ugotovil, da je hiša sicer na zelo lepem kraju, vendar je imela na čelni
strani samo tri okna. Premajhna.
»Zadosti velika je,« je dejal don Bianchi.
»Prav, oglejmo si jo.« In se je napotil v pritličje.
Don Bianchi ga je ustavil in dejal: »Tukaj je polno trgovskih skladišč. Prostor
za hčere je zgoraj.«
Povzpela sta se v prvo nadstropje. Don Bosko je menil, da je hiša njegova last,
toda čudno se mu je zdelo, da bi pod stanovanjem hčera bila skladišča. Menil je,
da je dal vse v najem, da bi imel kake dohodke, a ni nič rekel.
Hiša je imela štiri nadstropja. Ko sta prišla v prvo nadstropje, je don Bosko
iztegnil roko, da bi pozvonil, in don Bianchi je rekel: »Ni tukaj. Ta del je namenjen
za stanovanje lastnika hiše. Za hčere je pripravljeno četrto nadstropje.«
Don Bosko se je nasmehnil in dejal: »Ta hiša ni vaša last in bi radi spravili
vanjo noviciat za hčere?«

86.6 Page 856

▲back to top


856
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
»Glejte, vse se bo uredilo, kupili bomo ... naredili bomo ... stvar bo gotovo
uspela.«
Ko sta prišla v četrto nadstropje, sta vstopila v eno od sob:
»Tu bi lahko bila govorilnica,« je rekel don Bianchi, in ko so stopili v sosednjo
sobo: »Tu bi bila kapela« in v drugi majhni sobi: »Tu pa spalnica.«
»Kako? Tu je prostora komaj za štiri postelje in vi bi radi spravili noter osem-
najst hčerk, za katere pravite, da jih imate. In kuhinja?«
»Bi jo postavili v vhodno sobo, kjer je govorilnica.«
»In obednica?«
»Prav tako v prvo sobo.«
»In delavnica?«
»V kapelici. Napravili bi zaveso pred oltarjem.«
»In učilnice, soba za odmor, shramba itn. itn.?«
»Dajte, da vse uredimo. Za vse bo zadosti prostora.«
»Celotna hiša bi imela torej tri sobe?«
»Za odmor lahko služi polje in poleg tega imamo še hiše nekaterih hčera.«
Don Ronchail je pokal od smeha. Tudi don Bosko se je smejal. Tistim dekle-
tom je imel kratko konferenco, obiskal votlino, ki je bila podobna lurški votlini in
jo je zgradil don Bianchi.
Ko so se vračali, se je šalil zaradi tolike preproščine in ponavljal: »Oh, don
Bianchi, oh, don Hiacint!«
In don Hiacint je, držeč se poti Božje previdnosti, ustanovil Zavod hčera Ma-
rije Misijonarke, ki ima danes nekaj hiš v Italiji in tujini.
V Alassiu se je don Bosko za kratek čas ustavil in ponovno pisal don Rui:
Osmina praznika Brezmadežne
Predragi don Rua!
Odhajam iz Albenge in nadaljujem potovanje, vendar ne vem, ali bom v četrtek v
Turinu. Verjetno do sobote popoldne ne bom mogel priti. Stvari se množijo, moli in
spodbujaj druge k molitvi. Vse naslavljaj v Sampierdareno, od koder ti bom pisal.
Pošiljam ti nekaj stvari, ki jih dopolni in odpošlji. Povej don Bertu, da gredo njegove
počitnice h koncu. Valete in Domino!
Imej me rad v Gospodu!
duhovnik J. B.
V Lanzu naši niso vedeli, kako bi ravnali na občinskih volitvah. Svetnik je iz
Sampierdarene pisal don Lemoynu, naj se ravna po nasvetu vikarja, pobožnega
teologa Alberta.
ZAVETIŠČE SV. VINCENCIJA PAVELSKEGA
Sampierdarena, 19. 12. 1874
Predragi don Lemoyne!
To pismo potuje z menoj z vlakom iz Genove v Turin. Ne vem, ali bo prišlo pravočas-

86.7 Page 857

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
857
no. Menim, da lahko glasujete v smislu gospoda vikarja. Drugi naj raje ne hodijo, ker
bi bilo preveč hrušča; ker so doma od drugod, bi lahko ugovarjali njihovi udeležbi.
Nič se ne boj za naš zavod. Smo dobro zastraženi, in če bi kdo prišel v napad, bi moral
dobro premisliti. In k vsemu temu: Bog je z nami.
Ko bom prišel v Turin, bom videl, kaj je bilo z Bojem.
Ti poskušaj biti boljši in boš ozdravel. Lepe praznike želim tebi in vsem svojim sino-
vom. Upam, da te bom kmalu videl.
Zbogom, dragi moj don Lemoyne. Imej me rad v Gospodu in veruj vedno
najvdanejšemu prijatelju
duhovniku JANEZU BOSKU.
V Turin se je vrnil na božični večer in poslal najprisrčnejše želje grofici Ugu-
ccionijevi:
Turin, 24. 12. 1874
Draga moja mama!
Manjka mi časa za tisoč stvari, ne sme pa mi manjkati trenutek, ko naj pozdravim
svojo dobro mamo in svojega dragega papana, ki sta mi oba izkazala toliko dobrega.
Vsak dan molimo za vaju v splošnih in zasebnih molitvah in jutri, na božični dan,
bomo storili še kaj več. Ena maša pri oltarju Marije Pomočnice, obhajilo naših fantov
in posebne pobožnosti, to je naš dar.
Imeli bomo poseben namen, da izprosimo nebeške blagoslove na vse velike in majhne
družine, in prosili bomo Boga, da vaju ohrani še dolga leta zdrava in srečna, nam
vsem na koncu pa podeli stanovitnost do konca in se bomo potem končno vsi zbrali
ob Jezusu in Mariji v nebesih.
Lahko vam sporočim, da naše hiše lepo uspevajo, vse so polne gojencev. Letos jih je
več kot sedem tisoč. Sto dvajset jih je vstopilo v klerikat in upajmo, da bodo postali
dobri evangelijski delavci v raznih škofijah.
Če boste videli doktorja Poggeschija, mu, prosim, sporočite, da njegov sin v zavodu v
Valsaliceju lepo izpolnjuje svoje dolžnosti in daje upanje na lep uspeh.
Pisal bi vam še več, toda oči mi ne služijo najbolje, zato se skupaj z don Bertom pri-
poročam dobroti vaših molitev, blagoslavljam vse in se poln hvaležnosti izrekam za
svoje dobre mame ponižnega sina. Duhovnik JANEZ BOSKO
Turin, 24. 12. 1874
Kdo ve koliko pisem je pisal svojim dobrotnikom za božič, za novo leto, za
veliko noč in za druge posebne priložnosti in koliko zahval je dobival kot odgovor
na svojo ljubeznivost.
Profesor Tomaž Vallauri mu je pošiljal sto tisoč zahval za vrtnice, zavojček in
molitve ob njegovem godu 21. decembra.
On se je vedno zatekal k vsem in vsi so mu neizmerno zaupali.
Tega leta mu je teolog Margotti priporočil za sprejem v oratorij brez mesečnine
devetletnega dečka iz Testone, ki je izpolnjeval vse pogoje za sprejem v oratorij.

86.8 Page 858

▲back to top


858
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Rekel je: »Bomo videli, ali je res, kar pravijo Testončani, da sem jaz vsemogo-
čen pri don Bosku.«
Odvetnik Succi mu je predlagal, da bi prenesel zavod Valsalice v njegovo vilo,
ko bi se iztekla pogodba s šolskimi brati. V ta namen bi mu pred smrtjo izročil
»rento kakih 25 ali 30 tisoč lir za pošiljanje duhovnikov v misijone«.
Mons. Simeoni, tajnik Kongregacije za propagando, se mu je zahvaljeval za
sprejem nekega dečka, ki je »zaradi živahnosti svoje nravi in zaradi nesposobnos-
ti, da bi prenašal disciplino v družini, potreboval tako versko kot civilno vzgojo,
kot so jo sposobne dati salezijanske hiše«.
Spoštovana škofijska pisarna v Turinu je nabrala zbirko svetnikovih spisov
in številnih podobic z njegovimi napisi in včasih tudi z imeni, katerim osebam so
bili namenjeni.
Nekaj napisov je pod slikami, drugi so na hrbtni strani podobic:
Bog naj blagoslovi vas in vsa vaša dobra dela. Marija naj varuje in brani vse vaše
otroke pred vsako nesrečo na duši in telesu in vas vse vodi po poti, ki pelje v nebesa.
Pod mnoge Marijine podobice je napisal:
Naj ti bo mati, učiteljica in vodnica v nebesa.
Marija naj vam v Jezusovem imenu prinese srečno novo leto.
Vsak dan naj bo za nas en korak proti nebesom.
Pogosto je podobice z napisi spremljalo majhno darilce, sadje, prvi sadovi
tudi iz oddaljenih krajev. Na nekaterih, ki jih je poslal gospe Favi Bertolotti, be-
remo:
Duhovnik Janez Bosko pošilja vam in gospodični nekaj grozdov.
Duhovnik Janez Bosko priporoča posebno lepo in rezervirano mesto.
To je zelo trda hruška, vendar jo bomo omehčali v svetem božjem strahu. Smešna
zadeva, vendar jo sprejmite za vašo gospodično.
Poln hvaležnosti za veliko posebnih uslug je profesorju Vincenciju Lan-
franchiju za god pisal naslednje vrstice:
Slavnemu doktorju Vincenciju Lanfranchiju – v njegove roke.
Naj živi sv. Vincencij, katerega ime nosite.
Če bi mi bil veter ugoden – bi naredil sto in tisoč rim. – Toda kaj? Mošnjiček je pre-
luknjan. – Od sto tisoč je ostalo samo še tisoč.
Tisočkrat živio! Tisoč srečnih let. Amen. – Duhovnik JANEZ BOSKO
10.14. ŠE DRUGI SPOMINI
Ostalo nam je še, da poročamo o nekaterih podrobnostih, ki jih je svetnik
storil na področju dobrega tiska za mladino in ljudstvo.
Ena njegovih največjih želj je bila, kot smo že povedali, da bi začel izdajati
latinske krščanske pisatelje za uporabo v klasičnih šolah.

86.9 Page 859

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
859
Že več let se je navduševal za to, prepričan o visoki vrednosti teh pisateljev.
V enem izmed svojih spisov je profesor Vallauri grajal krščanske pisatelje, češ
da jim je več za predstavljanje krščanskih resnic kot za lepoto jezika in vzvišenost
sloga. Ta spis je prišel v roke don Bosku, ki je sklenil, da se bo o tem s profesorjem
pogovoril. Ni bilo treba dolgo čakati na priložnost, kajti profesor Vallauri je zaradi
natisa svojih knjig pogosto prihajal v oratorij. Rekel mu je:
»Zelo me veseli, da se lahko seznanim z literatom, ki je znan po vsej Evropi in
ki tako zelo dviga ugled Cerkve s svojimi spisi.«
Profesor je takoj dvignil glavo, mu segel v besedo in dejal:
»Me hočete mogoče zbosti?«
»Prav,« je odvrnil don Bosko, potem ko se je malo zamislil, »rečem vam samo
nekaj. Vi trdite, da krščanski latinski pisatelji niso pisali elegantno. Toda sv. Hie-
ronima primerjajo s Titom Livijem, Laktancija s Tacitom, Justina …«
Vallauri je povesil glavo, malo pomislil in vzkliknil:
»Don Bosko ima prav. Povejte mi, kaj naj popravim, in bom to storil. Glejte, to
je prvič, da svojo sodbo podredim sodbi koga drugega. To so odkritosrčni duhov-
niki in odkritosrčni duhovniki mi ugajajo.«
Leta 1874 je don Bosko iz Rima pisal don Tamiettiju, katehetu v zavodu v
Borgu San Martino, kateremu je zaupal pripravo prvega zvezka nove zbirke:
Predragi don Tamietti!
Prejel sem tvoje pismo. Zelo me je razveselilo. To pomeni, da ne pozabljaš na svojega
najvdanejšega prijatelja.
Kako daleč je spis o sv. Hieronimu. Je De scriptoribus Ecclesiae (o cerkvenih pisate-
ljih) že v tisku?
Pozdravi posebno svoje učence in jim povej, da sem prosil svetega očeta za poseben
blagoslov zanje in da jih prosim za eno sveto obhajilo po mojem namenu.
Rad me imej v Gospodu in verjemi najvdanejšemu v J. K. Duh. Janez Bosko
Rim, 25. 1874
Meseca marca mu je ponovno pisal:
Predragi don Tamietti!
Divus Hieronimus: De Ecclesiae scriptoribus in usum tironum, additis adnotationi-
bus (božanski Hieronim: O pisateljih Cerkve za uporabo učencev z opombami). Glej,
da boš tukaj postavil svoje častito ime in naslove. Doktor Lafranchi mi je sporočil, da
ima že pripravljen kratek predgovor.
To je moje mnenje, ti pa premisli in se pogovori z imenovanim profesorjem Lafranchi-
jem. Obema dajem popolno svobodo in vsa pooblastila.
Menim, da lahko dodamo še življenjepise sv. Pavla Puščavnika, sv. Hilariona in Malca,
vendar ‚deletis delendis‘ (z odstranitvijo vsega, kar je treba odstraniti). Želel bi, da
mi, preden bodo ti življenjepisi šli v tisk, spis pokažete.

86.10 Page 860

▲back to top


860
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Menim, da lahko prideš v Turin v velikem tednu, ko se bova o vsem pomenila in vide-
la, kaj je treba storiti.
Lepo pozdravi svoje drage učence in jim povej, da jih vse priporočam Gospodu; in če
me imajo radi, naj darujejo eno sveto obhajilo po mojem namenu.
Bog naj nas vse blagoslovi in imej me v J. K. za najvdanejšega prijatelja.
Rim, 3. 3. 1874
Duhovnik JANEZ BOSKO
Obenem je s tem ljubkim lističem naročil, da naj drugega za drugim, začenši
z ravnateljem, pozdravi vse sobrate v Borgu San Martino.
Naročila
Prosim te, da nadvse spoštljivo pozdraviš gospoda ravnatelja, don Bodrata, don Chi-
cca in njegove zajce, Giulitta, ki naj postane zares dober, Ghioneja, ki naj poskuša
biti vesel; Franchina, da se bo zares zavzel; Farino, da je čas za ...; Karla Farino, ki
naj visoko dvigne matematiko; Falca, ki naj pripravi par golobov; Rocco, ki naj se ne
boji; Boja, da ne bo dodajal nemškega prevoda. Drugim pa, se pravi Lussu, Montigliu,
Naiju, Orlandiju, Scaglioli, Berardu, Briattti, Molinariju, Peracchiu itn. itn. želim, da
bi postali vsi sveti, začenši pri tvoji velečastiti osebi. Ne bo dolgo, pa se bom vrnil.
Svetniku se ni zdelo prav in še manj koristno, da bi dijaki in študentje v gimna-
ziji in liceju prevajali samo poganske pisatelje, ki prinašajo na vsaki strani neozdra-
vljiva praznoverja in mitološke dogodke. Zato je hotel, da bi se jim dali v roke tudi
krščanski pisatelji, med katerimi je veliko takih, ki se sicer ne skušajo uveljavljati z
vzvišenim slogom in lepim jezikom, pa so kljub temu vredni, da jih postavimo ob
bok najboljšim poganskim pisateljem. Le tako bi mladino bolje vzgajali v znanju in
veri. Tako je menil v prelepem latinskem pismu, ki ga je izdala salezijanska knjigar-
na, ko je napovedovala izdajo krščanskih latinskih pisateljev.260
Žal je bilo v novi zbirki izdanih le malo zvezkov. Leta 1881 so bili komaj štirje.
Toda v vseh naših šolah so jih koristno uvedli in dali profesorjem priložnost, da so
od časa do časa lahko rekli gojencem kako dobro besedo.
Iz Rima je pisal tudi ravnatelju v Borgo San Martino in ga spodbujal, da bi
napisal življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, kakor je bilo dogovorjeno:
Predragi don Bonetti!
Če še nisi nič ukrenil glede življenjepisa našega Gospoda Jezusa Kristusa, kakor sva se
domenila, bi te prosil, da bi se lotil dela. Za zdaj nimam koga drugega, ki bi mu lahko
zaupati kaj tako pomembnega, ker so že vsi preobloženi z delom.
Mogoče ti bom proti koncu prihodnjega tedna pisal kaj več. Medtem pa molimo, da
nam hudič ne bo pomendral vrtnic.
Povej članom družbe presvetega Zakramenta, da se jim priporočam za eno sveto
obhajilo.
260 Glej Dodatek, št. IX.

87 Pages 861-870

▲back to top


87.1 Page 861

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
861
Bog naj nas vse blagoslovi. Moli za svojega vedno v Jezusu Kristusu najvdanejšega
prijatelja. Duhovnik JANEZ BOSKO
Rim, 25. 1874
Toda veliko nujnih opravkov je don Bonettiju preprečilo, da bi napisal tako
zaželeno knjigo.
Širjenje dobrega tiska med mladino in ljudstvom je bila stalna skrb našega
svetnika in eden izmed ciljev naše družbe.
Neki nekdanji gojenec oratorija sv. Alojzija, Frančišek Amedei je takole pisal:
Leta 1874 (če se ne motim) sem bil v službi gospodične Karoline Palliotti (sedaj go-
spa Tofanetti), ki je velikokrat imela srečo, da jo je obiskal sveti mož. Da, včasih ga je
s svetim nasiljem prisilila, da je sprejel povabilo, da jo je počastil s svojo navzočnostjo
pri mizi. Kot hišnik in strežnik pri mizi sem slišal njegovo govorjenje in sem bil zelo
vesel, ko je gospodična zasukala pogovor na mojo osebo in povedala, da sem velik
ljubitelj knjig (oh, da bi le bilo res) in da v prostem času veliko berem in pišem. Ko
je dobri oče to slišal, me je vprašal o šolah, ki sem jih že naredil, in o knjigah, ki jih
prebiram. Prav tiste dni sem bral neko Macchiavellijevo. Ko je videl naslov, je menil,
da to ni knjiga zame, in je bil pripravljen, da mi v zameno da nekaj drugega, saj sem
bil star komaj 17 let.
Rade volje sem privolil v zamenjavo. Ko je vzel mojo knjigo, je ljubeznivo rekel, da
so Machiavellijeve knjige enake hudobiji, in je navedel še danes znani rek, da če kdo
naredi kaj dvoličnega in zahrbtnega, je to machiavelizem.
Kljub svojim številnim in nujnim opravkom je držal besedo in se spominjal mene ubo-
gega hišnika. Spet je prišel na obisk in mi prinesel obljubljeno knjigo - Preskrbljenega
mladeniča. Ko mi jo je izročal, me je vprašal, ali imam kako nagnjenje za duhovniški
poklic. Odkritosrčno sem mu rekel, da sem bolj bojno razpoložen in bi rad postal
vojak. Blagoslovil me je, mi želel, da bi bil dober krščanski vojak in dober družinski
oče. Njegovo voščilo se je uresničilo: bil sem pet let vojak pri konjenici in sedaj sem
družinski oče. Knjigo, ki sem jo takrat dobil v dar, hranim kot enega mojih najdrago-
cenejših spominov.
Tega leta je tudi izšla šesta izdaja aritmetike in metričnega sistema, ki jo je
napisal don Bosko in pregledal don Rua. Don Bosko je pisal don Durandu:
Predragi don Durando!
Če je moja velika aritmetika že natisnjena, poglej, ali jo je mogoče uporabiti v naših
osnovnih šolah, in pošlji v vsako hišo po en izvod.
Zatem jo pošlji raznim časopisom, zlasti Frusti (bič) in Osservatore Romanu.
Ti ali vitez Lafranchi pripravita članek za Unità Cattolica, v katerem poudarita zlasti
poljudnost knjige.
Bog naj podeli tri S. Moli za svojega najvdanejšega v J. K. Duhovnik JANEZ BOSKO
Vignale, 16. 10. 1874

87.2 Page 862

▲back to top


862
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Dne 24. oktobra 1874 je Unità Cattolica naznanila novo izdajo z ljubeznivim
oznanilom:
Je don Bosko tudi matematik? To vprašanje se nam je samo po sebi postavilo, ko
smo dobili v roke imenovano knjigo. Morali smo se prepričati, da je, potem ko smo
natančneje pregledali to knjižico in smo ugotovili, kako preprosto, jasno in poljudno
je napisana. Zdi se, da je kot nalašč primerna za osnovne šole, za katere je odlični
pisatelj sestavil tudi osnove geometrije, kakor to zahtevajo državni programi.
In sedaj še naslovi zvezkov Katoliškega branja iz leta 1874:
JANUAR – Maksimin ali srečanje nekega fanta s protestantskim ministrom na Cam-
pidogliu; izpod peresa duhovnika JANEZA BOSKA.
FEBRUAR – Sveti Jožef, varuh katoliške Cerkve; izpod peresa JOŽEFA Frassinettija,
nekdanjega priorja pri Santa Sabini v Genovi.
MAREC – Povzetek življenja sv. Tomaža Akvinskega ob 600-letnici njegove smrti.
APRIL – Življenje sv. Ambroža, škofa v Milanu in učitelja svete Cerkve.
MAJ – Viljem brez srca ali jetnik v Poissyju. Prevod iz francoščine.
JUNIJ – Rep strašne pošasti.
JULIJ - DECEMBER – Evangelist iz Wittemberga ali protestantska reformacija v Nem-
čiji; izpod peresa duhovnika Janeza Krstnika LEMOYNA, ravnatelja zavoda v Lanzu.
Dne 30. januarja 1874 je Osservatore Romano prinesel pohvalo don Bosko-
vih spisov in ga imenoval »čudež krščanske ljubezni in skromnosti«. Na koncu se
je zadržal pri prvem zvezku knjige Maksimin ali srečanje nekega fanta s prote-
stantskim ministrom na Campidogliu:
„Pisatelj te knjižice je neutrudni delavec v Gospodovem vinogradu, duhovnik
Janez Bosko. Zavrača vse zmote, ki jih sovražniki naše svete vere širijo, da bi prep-
roste in nevedne ljudi zavedli na stranpot, zlasti v tem, kar se tiče velespoštova-
nega Apostolskega sedeža. Vse to dela v preprostem, jasnem, prepričljivem jezi-
ku, ki je dostopen vsakemu človeku. Zelo jo priporočamo našim bralcem. Ta med
ljudstvom razširjena knjižica ne more obroditi drugega kot obilne sadove vere in
morale.«
Tudi Unità Cattolica je 12. februarja pohvalila Katoliško branje.
»Katoliško branje je vstopilo v 22. leto svojega obstoja in zdi se, da postaja vedno bolj
priljubljeno in razširjeno branje med ljudstvom. Zadnji zvezek preteklega leta, Rep
strašne pošasti so v kratkem času razpečali v 15 tisoč izvodih in v nekaj mesecih je
bilo treba natisniti tretjo izdajo za isto ceno 30 centov. Prvi zvezek leta 1874, Ma-
ksimin ali srečanje nekega fanta s protestantskim ministrom na Campidogliu izpod
peresa duhovnika Janeza Boska, je vzbudil veliko pozornost zlasti na tistih mestih,
kjer skušajo protestanti zavesti prebivalce v zmoto. Meseca februarja je izšel zvezek
z naslovom Sveti Jožef duhovnika Frassinettija (izvod 30 centov in 24 lir za 100 iz-
vodov). Že samo pisateljevo ime priporoča knjižico v nakup. Za obletnico smrti sv.

87.3 Page 863

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
863
Tomaža Akvinskega in za praznike, ki jih bodo slavili v čast sv. Ambrožu, sta v tisku
knjižici duhovnika Bonettija o sv. Tomažu in Pavlinova kronika izpod peresa teolo-
ga Chiusa, nadškofijskega tajnika v Turinu. Za tema dvema zvezkoma bodo izdali
življenjepis Martina Lutra, ki ga je napisal duhovnik Lemoyne, pisatelj življenjepisa
Krištofa Kolumba.
Tudi Evangelist iz Wittemberga ali življenjepis Martina Lutra izpod peresa
don Lamoyna s 696 stranmi je naredil veliko dobrega.
Življenje svetega Ambroža je napisal duhovnik teolog Tomaž Chiuso, nadško-
fijski tajnik in član subalpinske cerkvene akademije.
Ko so začeli obnavljati starodavno baziliko sv. Ambroža v Milanu, so v globini
enega metra pod ravnijo glavnega oltarja odkrili žaro iz porfirja, pokrito s ploščo
iz istega marmorja. V njej so avgusta 1871 našli tri dobro ohranjena okostja. Sveti
sedež si je pridržal pravico, da se izreče o pristnosti teh relikvij. Po natančni raz-
iskavi je Pij IX. v okrožnici 7. decembra 1873 potrdil sodbo Svete kongregacije za
obrede: ostanki treh teles pripadajo svetnikom Ambrožu, Gervaziju in Protaziju.
Za sklep vsega, kar smo povedali, naj nam bo dogodek, ki nam jasno kaže,
kako so ne samo don Bosko, temveč vsi jasno videli pred seboj čudovito priho-
dnost salezijanske družbe.
Ko so 1874 obhajali petnajsto stoletnico škofovskega posvečenja sv. Ambro-
ža, se je tudi mons. Gastaldi odpravil v Milan, da bi s svojo navzočnostjo povzdig-
nil slovesnost. Ko so sedeli pri mizi, ga je eden izmed navzočih škofov vprašal:
»Vi, ki imate v svoji hiši don Boska in salezijance, kaj pravite o njem in o njih?
Vem, da vam škofijo postavlja na glavo. Povejte nam jasno, kdo je ta don Bosko in
kaj dela njegova družba?«
»Salezijanci storijo veliko dobrega, vendar bi lahko storili še več, če bi bili bolj
pokorni svojemu nadškofu. Nedvomno bo don Bosko s svojo družbo čez nekaj
časa spravil ves svet v začudenje. Čeprav je družba šele v skromnih začetkih, bo
dosegla velike razsežnosti. Medtem ko bodo druge redovne družbe, preganjane
od hudobnih ljudi in hudiča, propadle, se bo ta razširila po vsem svetu; iskali jo
bodo mogočneži in razširila bo svoje veje od enega tečaja do drugega. Nobena
človeška sila je ne bo zadržala v njenem razvoju in rasti.«
»Monsinjor, ali zares vse to verjamete?«
»Da, prepričan sem, da so salezijanci poklicani, da nadomestijo tiste redovne
družbe, katerih čas je potekel, in da bodo prevzeli njihovo dediščino.«
Kljub vsem tem izjavam je monsinjor še naprej nasprotoval don Bosku. Ko ga
je ta nekega dne vprašal, zakaj počne vse to, mu je odgovoril:
»Tudi Cerkev je zato, da se je utrdila in lahko pognala globoke korenine, pot-
rebovala tristo let preganjanja.«
»Oh, monsinjor,« je don Bosko smehljaje se odgovoril, »zdi se mi, da se ne
uvrščate v kaj spodobno druščino.«

87.4 Page 864

▲back to top


864
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Po Božji dobroti so tudi te in tolikšne težave dale don Boskovi ustanovi pri-
ložnost, da se je krepko razvila. In mi sklepamo s svetnikovimi besedami:
»Če hočemo, da bo naša družba z Božjim blagoslovom napredovala, je nujno
potrebno, da zvesto izpolnjujemo vsak člen naših konstitucij.«
DODATEK
I.
SPOMENICA ZA PAPEŠKO AVDIENCO 28. JUNIJA 1871
N. B.: Besede v kurzivni pisavi so bile dodane po avdienci.
AVDIENCA PRI SV. OČETU 28. 9.1871
Album gojencev in članov salezijanskega zavoda v Lanzu – Borgu San Martino –
Alassiu – Turinu - sv. Alojzija – Angela varuha, sv. Jožefa. Grofica Appiani, predsedni-
ca Društva revnih cerkva. Združenje dobrodelnosti, katekizmov itn. Redovnice mag-
dalenke, Zavetišče, S. Anna, Jezusove družice. Mati in hči Vicino. Collegno Alberto itn.
Grofica Callori itn. Naša družba je zaželena v Italiji, Švici, Indiji, Alžiru, Egiptu, Kali-
forniji. Cerkev sv. Janeza Evangelista: dobro. Hiša v Varazzeju: privolitev. Isto v Tre-
cateju: privolitev. Sedem mesecev starosti za Vota. Popolni odpustek za dobrotnike in
fante iz prejšnjega leta dvakrat na mesec. Odpustnice za sedem let. Za teologa Moli-
narija. Primeri penitenciarije, blagoslavljanje svetinjic, križev itn.: za pet let. Odbor
za branje prepovedanih knjig. Maša, če je mogoče, obhajilo: dovoljeno.
II. in III.
DVOJE PRIPOROČIL MONS. FRATEJACCIJA ZA DOKONČNO POTRDITEV DRUŽBE
(Latinsko besedilo na str. 1355–1358)
IV.
SPOMENICA DON BERTAZZIJA
V večjo slavo svetega Božjega veličanstva!
Turin, 9. aprila 1874 – Zavod
SPOMENICA, ki bi jo lahko vzeli za vodilo pri ustanavljanju družbe v Ameriki – v Zdru-
ženih državah
Velečastiti predstojnik!
Dovoljujem si, da vam pisno obrazložim, kar sem vam imel čast ustno sporočiti o
svoji nalogi in o sredstvih, s katerimi bi vam lahko priskočil na pomoč.
To delam v želji, da bi prehitel vaše želje in bi vam v eni podobi prikazal celotno delo.
Odkrito vam bom povedal, česa ni mogoče pričakovati, da trud ne bo zaman. To se

87.5 Page 865

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
865
mi zdi še toliko bolj nujno potrebno, ker je ta novi svet tako zelo različen od starega,
da bi tisti, ki bi hotel v njem tako delovati kot v starem, gotovo bil obsojen na popoln
neuspeh in jaz gotovo ne bi bil kos svoji nalogi, zaupanju škofa in bi spravil v nevar-
nost uspeh vaših naporov. Zato je moja dolžnost, da vse točno opišem.
Narava mojega pooblastila. – 10. junija ob 10. uri zvečer leta 1873 sem prišel v Sa-
vannah, od koder naj bi opolnoči odpotoval v New York, da bi obiskal mons. Grossa,
sedanjega škofa v Savannahu. Ko je videl, da sem namenjen v Rim, mi je naročil, da
naj tam poiščem ljudi, ki bi mu pomagali ustanoviti semenišče za škofijo Savannah:
»Dajem vam 700 akrov (aker je 70 m), iz njihovega dohodka boste lahko poravnali
izdatke, in jaz na to ne bom več mislil (kar se tiče uprave).«
Omenil sem mu nekaj opomb o lastnosti teh gospodov. On pa mi je dejal:
»Ne zahtevam izrednih ljudi.« – To je moje pooblastilo in naloga, nič več in nič manj.
Če se ne bi mudilo, bi vse to napisal in bi sedaj imel lažje delo. Toda kočija je čakala
in jaz sem moral na pot.
To naročilo pomeni malo za tistega, ki ga površno prebere, veliko pa tistemu, ki bo
prebral, kar bom sedaj napisal.
Štiri leta prej, ko je bil še škof mons. Verot, so meščani Savannaha želeli, da bi ustano-
vil zavod za premožnejše, in dali bi na voljo 80 tisoč dolarjev za prve izdatke.
To nikakor ni bil moj namen, vendar je bil lep načrt, ki je zrasel iz potreb. Zavzel sem se
zanj, razmišljal o njem, se posvetoval z jezuiti v Baltimoru. Ti so bili pripravljeni priti,
toda notranje težave ustanove so mi preprečile, da bi o tem govoril s škofom. Stvar smo
odložili, zlasti še, ker bi prej ali slej naredili to drugi in verjetno bolje kot jaz.
Savannah je mesto in pristanišče v Georgiji in ima 45.000 prebivalcev. Ljudje so zelo
prijazni in v mestu cvete trgovina, ki prihaja iz Alabame, Floride, Georgije in deloma
iz Caroline. Toda mesto nima nobenega zavoda, ne laičnega ne protestantskega ne
katoliškega, čeprav so v njem velike šole, liceji, univerza, in to v razdalji 800 milj proti
severu in 1.000 milj proti jugu.
Katoliški Savannah ima veliko svobodnih šol in sirotišnico, ki jo vodijo redovnice.
Lahko razumemo, da če bi vse to bilo v rokah duhovnikov, bi prinašalo veliko obil-
nejše sadove in bi bolj ustrezalo željam škofov in meščanov, ki velikodušno podpirajo
vse te ustanove.
V mestu je samo šest duhovnikov in devet za vso obširno škofijo. Premalo jih je in ti,
ki so, nimajo na voljo ne doma za duhovne vaje ne središča svojega duhovnega in
izobraževalnega življenja.
Vse, kar sem nosil v duši, ne da bi lahko upal na uresničitev, se je spremenilo, ko mi je
mons. Gross dal naročilo za semenišče, rekoč: »Jaz imam zadosti drugih skrbi in ne
morem skrbeti še za duhovniški naraščaj.« Ni imel časa niti mu ni bilo do tega, da bi
mu povedal, kaj jaz mislim o semenišču. Poleg tega pa sem sam hotel stopiti v kak red.
Kdo sedaj ne vidi:
1. Da je semenišče lahko obenem zavod (konvikt) in semenišče vsaj do teološkega
študija; tako bi lahko zmanjšali stroške za zavod in semenišče, ker bi hiša, uprava,
vodstvo, učno osebje in služabniki lahko služili tako zavodu kot semenišču.

87.6 Page 866

▲back to top


866
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
2. Da fantje semeniščniki, ki ne bi bili primerni za duhovniški poklic, lahko ostanejo
v zavodu, ne da bi jih bilo treba odsloviti. Prejeli bi svetno vzgojo, konviktovci pa bi
lahko postali eno in drugo.
3. Tudi otroški vrtec bi lahko bil v isti stavbi, pod isto upravo in istim vodstvom ter bi
poučevali in nadzirali lahko kleriki hiše, le vhod bi moral biti ločen.
4. Svobodne šole bi se vključile v to hišo in učitelji bi dobivali redno plačo, prav tako
tudi redovnice.
5. Semenišče bi lahko postalo dom duhovnih vaj za duhovnike ter duhovno in izobra-
ževalno središče klera.
6. Duhovniki semenišča bi lahko pomagali škofu pri pridiganju in spovedovanju.
In to vse še ni niti najpomembnejše.
Škof meni, da 700 akrov obdelovalne zemlje ali dane v najem zadostuje za vzdrževa-
nje semenišča. To bi zadostovalo za plačo upravitelja. Bilo bi donosno, če bi zemljo
obdelovali, kakor je treba, toda to zahteva izdatke in veliko časa, ki ga mi nimamo.
Najbolje bi bilo vse prodati in tako dobiti sredstva, da bi lahko živeli dve ali tri leta.
Če pa naredim zavod in ga priključim semenišču, zadostim željam meščanov, si pri-
dobim njihovo naklonjenost in s tem njihove denarnice. In zavod, ki bi ga zgradili kot
konvikt, bi služil tudi za semenišče in z obilno mesečnino konviktovcev bi vzdrževali
osebje tako konvikta kakor semenišča.
Poskrbeti bi bilo treba samo še za vzdrževanje klerikov, za kar bi poskrbel z 12 pro-
stimi mesti. Dober konvikt lahko vedno daje 12 prostih mest, poleg tega pa pomoč pri
vzgoji sirot prinaša zadosti sredstev za vzdrževanje 12 klerikov.
To, na čemer gradim načrt, je dobrodelnost meščanov, ki ne obremenjuje škofa in
škofije, ki bi nam pa v potrebi tudi priskočila na pomoč.
Če sta obe ustanovi združeni, sta tudi finančno močnejši: ena pomaga drugi. Zavod
in zavetišče pridobita tudi zaradi semenišča in vse deluje na naklonjenosti meščanov,
ki potem opravi svoje.
Če tako hišo vodi kaka redovna skupnost, potem stvari tečejo še bolje, misli na vse,
povezuje vse ter škofu in škofiji daje neprecenljivo pomoč.
To je bila moja zamisel, zamisel, ki je nisem nikomur povedal, kajti čeprav je izvedlji-
va, bi izvedba padla name, za kaj takega pa jaz nisem.
Blagoslovljena moja drznost, da sem vse to sporočil vam. Sicer pa to ni bila drznost.
Ko sem vas srečal v Rimu, ste me prevzeli s svojo dobroto. Takoj sem se začutil va-
šega. Toda jaz sem bil namenjen k jezuitom s priporočilnim pismom za njihovega
generala. Ko pa sem pismo z denarnico izgubil (Božja previdnost), si nisem upal sto-
piti k tajniku. Prišel sem k vam s prošnjo, da bi mi pomagali dobiti potni list, in če se
spominjate, vam nisem govoril o drugem.
Ko je bilo moje prizadevanje, da bi prišel spet do svoje denarnice, zaman, sem vam
pisal in vam mimogrede omenil pismo za generala in vse, kar smo načrtovali za Sa-
vannah. Gospod je hotel, da je to vzbudilo vašo zavzetost in ste me povabili na razgo-
vor, ki se je končal s tem, da sem postal vaš občudovalec in vaš sin.
Če se ni, kakor upam, v teh 10 mesecih, ko sem odsoten in nisem pisal nikomur, kaj

87.7 Page 867

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
867
spremenilo, bo škof ves iz sebe, ko bo prebral moje pismo.
Iz pisma, ki ga bom prejel, bomo videli, ali se niso zgodile kake spremembe. Če bo
tako, bom vesel: ker sem postal vaš sin, da se kot tak vračam v svoj misijon k škofu,
ki ga imam zelo rad, da bom lahko tam storil veliko več, kot bi si kdaj lahko želel:
redovnik, misijonar.
Misijonar v lastni deželi, ustanovitelj semenišča, zavoda, obrtnih šol in – kakor bom
še povedal – ustanovitelj posebnega misijona. Manjka mi še samo resnično spreobr-
njenje in potem bom srečen.
Bo to ustanova v Savannahu? Gotovo se spominjate, kar je dejal mons. Simeoni v
vaši navzočnosti, da jaz, ki nisem nikomur nič prisegel, lahko svobodno grem v tisti
misijon, za katerega bi se dogovoril s škofom.
Jaz ne odstopam od svojih poti. Dajte mi tovariša in v enem mesecu bom dobil zavod
in vi boste poslali sodelavce.
Upam, da bomo šli v Savannah, in ker nimam časa, da bi ga izgubljal, mi dovolite,
da vam razložim svojo zamisel o vsem tem. Da bo vse jasno, bom vse nanizal v nekaj
točkah: Koliko jih bo šlo z menoj ob prvem odhodu? Kdo bi moral priti? Kdaj in kako
naj odpotujem? Kaj naj vzamem s seboj? S kom naj se tukaj dogovarjam? Način poto-
vanja in postanki na poti? Prvo srečanje s škofom in vsebina razgovorov? Kaj je treba
storiti takoj in kaj je treba pripraviti, ne da bi se obvezali.
Obeti dogovora. Načrt celotnega dela. Odnosi s škofom. Uprava, vodstvo, pouk. Hiša,
družba, semenišče, zavod, sirotišnica. Katere obrti je treba uvesti.
1. Koliko jih bo šlo z menoj? – Ne več ne manj kot dva. Zakaj? Ne manj kot dva zato,
ker mora eden priti tja samo zato, da si bo stvar ogledal, vse opazoval, se dogovarjal
s škofom in potem takoj odpotoval ter tako postal naš poročevalec, ki bo znal spo-
ročiti, kaj rabimo, zlasti v tem, kar se tiče osebja, kajti en sam človek lahko tam vse
pokvari, čeprav obeta najboljši uspeh. Prepričajte se, velečastiti, da kak sv. Frančišek
Ksaverij ne bi bil za to najbolj pripraven mož. Zdelo se vam bo, da pretiravam, pa
vendar bi mu jaz poljubil nogo, če bi hotel iti s svojim apostolatom kam med Indijan-
ce. Jaz potrebujem človeka, kot je sv. Frančišek Saleški ali kardinal Chevreuse.
Kdo, ki ne bi spoznal naših potreb na kraju samem, mi bo namesto kruha pošiljal
kamenje, in ko so tam, se jih ne da poslati nazaj, razen po narejeni škodi. Oblikovana
družba jih lahko preštudira in oblikuje, preden jih izpostavi. Mi si tega ne moremo
privoščiti in majhne napake v jeziku, vedenju itn. bodo opravičili, toda gorje, če bi se
smilili sami sebi. Vrata njegove hiše, ki bi bila zaprta kot kaka samostanska vrata, bi
pri škofu v Savannahu izgubila več naklonjenosti, kot bi si je lahko pridobila. Mons.
Persico je zato ostal samo eno leto in pol. Preveč domače občevanje s preprostim
ljudstvom bi od sedanjega škofa odvrnilo aristokracijo.
Če naj torej eden ostane pri meni, potem morata priti z menoj dva. Eden, da se bo
vrnil in peljal s seboj nekaj Američanov, drugi pa, da ostane tam, da se nauči angle-
ščine, latinščine in glasbe, medtem ko bom jaz skušal zbrati denar in bom vodil usta-
navljanje tako v moralnem kakor materialnem pomenu.
Zato me morata spremljati tja vsaj dva.

87.8 Page 868

▲back to top


868
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
In zakaj ne več kot dva? 1. Ker moramo stanovati v škofovi hiši, smo trije tam preveč.
Jaz bom šel k sv. Patriciju, ki je tudi v mestu. 2. Ne vem, kakšno delo bi jima odme-
ril, kajti za začetek bo že veliko, če bomo dobili en razred, kjer bo kakih dvanajst
učencev. To je pa zadeva, ki bi jo rad začel že tretji dan po našem prihodu. Bodisi da
ne bi izgubljali časa bodisi da bi pokazali dejavnosti bodisi da bi razložili, zakaj je
bil potreben tretji, ki ne vstopa v pogajanje, bodisi da si kar lasti – da se pokaže, da
lahko damo učitelje – ali da s tem, ko bi vsak dan šli na sprehod, vzbudimo pozornost
meščanov in si pridobimo njihovo naklonjenost.
Ko bo pater, ki se bo vrnil v Turin, izbral in poslal tiste, ki jih namerava poslati skupaj
z mizarji, zidarji, materialom itn., bo vse nared. Zato morata priti z menoj dva. Ne
več in ne manj.
2. Kdo bosta ta dva? – Iz njune naloge lahko povzamemo, kdo morata biti.
Eden mora vse vedeti, videti in se o vsem pogovoriti s škofom. Ko si bo pridobil njego-
vo zaupanje, mora postati vaš in naš posrednik v Turinu. Še več: podpora škofu in naš
zaščitnik. Jasno je, da je tega sposoben samo predstojnik. Ponavljam: če je to mogoče,
naj se to naredi. V nasprotnem primeru ne vem, kako bi ga moglo nadomestiti troje
ljudi. To so don Rua, don Cagliero in don Savio; prosim vas, da ne bi mislili na koga
drugega. Vem, kako zelo jih potrebuje vaša hiša, toda vaša hiša je že urejena, to pa je
treba šele ustvariti, in navsezadnje gre samo za pet mesecev.
S tem, ko sem rekel, da naj, potem ko se bodo vrnili, uredijo vse potrebno, hočem po-
vedati, da če ne bi bili dovolj vplivni v hiši, bi se morali podrediti komu, ki se na stvar
ne bi razumel, in bi vse uničili.
Položaj, ki ga ima don Rua, njegova pretehtana previdnost, njegova razgledanost, nje-
gove močne roke in znanje angleščine ga uvrščajo na prvo mesto. Razen tega mu še po-
sebno zaupam in tudi to ima svojo težo, ker mu lahko vse povem. Gospod don Cagliero,
duhovni voditelj, teolog in človek zdrave pameti, ima prednost zaradi slavnega imena
v glasbi. On bi mi takoj pridobil simpatije mestnih krogov, medtem ko bi zadostil tudi
drugim zahtevam. Don Savio je zelo preudaren in zelo vljuden ter izveden v poslih. Po-
mislite, ali je vse to mogoče. Gospod Dalmazzo v Valsaliceju je rektor zavoda, izbranih
manir (kar v Ameriki zelo cenijo), in bi mogoče tudi prišel v poštev za to izbiro. Toda jaz
ga ne poznam popolnoma z duhovne plati in po njegovih sposobnostih.
Za drugega, ki naj bi se udeležil tega prvega potovanja, je naloga učitelja angleščine in
latinščine precej določena in nakazuje, kdo naj bi bil. Ne more biti kdo, ki ni Anglež po
rodu. Jaz ga ne bi mogel nadomestiti. Nastavitev profesorja angleščine, ki mu ta jezik ni
domač, vodi v neuspeh in je bolje, da se odpove tej nalogi. Francoske redovnice, čeprav
jih imajo izredno radi, so zapisane sirotišnicam in črncem, ker ne znajo angleščine.
Misijonarja lahko občudujejo, toda učitelj, ki ni rojen v jeziku, ki ga uči, ne more biti
uspešen.
V naši hiši ne vidim drugega kot Duffyja, Irca. Če ta ni nagnjen k duhovništvu, lahko
prav tako pride, vsaj za dve leti, in potem bo ostal, če bo hotel, kot učitelj ali si bo tam
poiskal zaposlitev, ki nam je ne bo manjkalo in bo bolj dobičkonosna kot tu.

87.9 Page 869

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
869
Toda če ne more priti on, menim, da ni drugega, ki bi prišel v tej hiši v poštev. Švicar
je odličen fant. Kot misijonarju mu bo lahko uspelo, nikdar pa kot učitelju angleščine.
Nikakor ni pametno, da bi ga sedaj poslali, če bi ga pa pozneje, mi dovolite, da izre-
čem nekaj opazk o njegovi gorečnosti, ki bi mogla prekoračiti meje naših okoliščin.
Potem je v hiši še nekdo, ki bi za službo, ki ne potrebuje angleščine, prišel zelo prav in
bi ga priporočal. Nisem sicer z njim govoril, vendar je to edini v hiši, za katerega bi
prosil (seveda samo med kleriki). To je gospod Chiala.
Najsi bo že kakršen koli uspeh v angleščini, bom vaši velečastitosti zelo hvaležen, če
mi ga boste dali. Toda sedaj bi mi bil odveč.
Kaj bomo storili, če ne bo Duffyja?
Ko bomo potovali skozi London in Irsko, bomo skušali vzeti s seboj tistega, ki bi hotel
priti z nami.
3. Kdaj in kako naj odpotujem? To vprašanje ni brez pomena, kakor bi se komu lahko
zdelo; majhne težave lahko postavijo ovire in nevšečnosti in rodijo težke posledice.
Kdaj bomo odpotovali? Tudi če bi bilo ob prejemu sporočila že vse pripravljeno, je tre-
ba še marsikaj pripraviti, naročiti, poskrbeti za vse, kar bi gotovo zahtevalo 15 dni, in
s tem bi prišli do srede maja. Potem še en teden osebnih priprav, počasna odprava za-
bojev in kovčkov v Genovi za New York, moje potovanje v Genovo in nazaj in že smo na
koncu maja. Odhod kljub vsemu prizadevanju torej ne bi mogel biti pred koncem maja.
Ne smemo pa odlašati zaradi tistega, ki se bo moral vrniti. Kajti pot v Savannah, če
gre vse po sreči, traja 25 dni, vendar bi bilo za nas potrebno 35 dni.
Če bi odpotovali od tukaj 1. junija, bi prišli v Savannah 5. julija. Tam bi se morali za-
držati dva meseca, in že je tu 5. september, ko bi velečastiti pater moral spet na pot.
Potem plovba čez morje od 10. do 25. tega meseca in že smo pri 1. oktobru.
Ker je vmes morje, stvari niso preproste. Prav zato sem opozoril, da ne bi izgubljali
časa.
Še drug razlog. Temu odhodu je treba posvetiti čim večjo slovesnost. Če bo vse prip-
ravljeno, jo bomo lahko obhajali proti koncu maja, najbolj primerno bi bilo na bin-
koštni dan, 24. maja.
Kako bi odpotovali. – Ko bi bilo vse pripravljeno, bi prtljago spravil v Genovo k Lana-
ti, da bi jo odpravil v New York, ali jo odpravili tukaj in odposlali iz Londona. Urad
Ancor line – majhna hitrost, ker sicer preveč stane; s seboj bi nosili samo majhno
prtljago.
Odhod bi bil ob 9.20 iz Porta Nuove. Zato naj bi bilo slovo končano ob 8.30. Ker je pot
dolga, bi bilo treba začeti ob 6. uri.
Podrobnosti odhoda bi prepustil predstojniku. Nakazal bom samo nekaj vidikov, ki bi
lahko obogatili to slovesnost.
Javnost bi obvestili ne samo z običajnimi oglasi, temveč tudi z objavami v časopisih.
Dopoldne bi vsi bili pri sveti maši, ki bi bila še posebno slovesna. Misijonarji bi klečali
na zanje posebej pripravljenih klečalnikih pred oltarjem in govornik bi s prižnice
razložil misijonarjevo posebno nalogo.
Zatem bi predstojnik ali nadškof pristopil k oltarju, spregovoril misijonarjem nekaj

87.10 Page 870

▲back to top


870
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
besed, blagoslovil križe in jim jih nadel okoli vratu (misijonar naj ima trak, na kate-
rega bo pripel križ).
Sedaj pristopijo duhovniki hiše in objamejo misijonarje, ki stojijo ob oltarju. Ta pri-
stop duhovnikov mora biti nekaj naravnega in ne mrka poza, ki izniči vse navduše-
nje. Nato pristopijo kleriki, ki jim poljubijo roke.
Sedaj zbor zapoje za ta trenutek pripravljeno pesem in misijonarji, potem ko so po-
ljubili roko nadškofu, odidejo med ljudstvom, stopijo na voz, ki jih čaka pred vrati
cerkve, in se s predstojnikom odpeljejo na železniško postajo. Druge kočije z gospodi,
prijatelji, dobrotniki hiše, ki so bili povabljeni na slovesnost, spremljajo kočijo misijo-
narjev. V drugih vozovih so duhovniki iz hiše.
Gojenci tihi in urejeni, vendar v lepem številu, in tudi kleriki bodo spredaj v skupinah,
da na postaji pozdravijo misijonarje in jim poljubijo roke.
Če bo vse to privabilo kako solzo, bo to seme za dobre sklepe. Naj se nič ne opusti, kar
bi lahko slovesnost naredilo čim bolj ganljivo, saj je že sama po sebi ganljiva. Tako
prikazovanje dela misijonarja ošabnega, vendar je ta ošabnost lepa, koristna, najsi
za Božjo stvar kakor za ustanovo in samega misijonarja.
Katero pot naj uberemo? – Če bo prišel z nami Duffy, lahko vzamemo parnik za New
York v Genovi. Potovanje traja 20 dni, stane 700 lir za vsakega, prtljaga pa potuje
zastonj. Če pa Duffyja ne bo, moramo iti v London in na Irsko in poiskati kakega uči-
telja. Potem bi potovali skozi Francijo: Pariz, Dieppe-New Haven, London, Glasgow
in nato proti New Yorku.
Če se odpeljemo iz Turina ob 9.20, pridemo v Pariz ob 3.40 popoldne naslednjega
dne. Prestopimo na vzhodni kolodvor, vzamemo vozni listek za London in naslednje-
ga dne smo tam. V Londonu si priskrbimo listke Ancor line, s katerimi se peljemo z
vlakom v Glasgow in od tod v New York.
V New Yorku se je treba ustaviti in obiskati škofe in ustanove ter vzbuditi pozornost,
če hočemo, da se nas bodo spomnili in nas poklicali. Svet je treba vzeti tak, kakor se
ponuja: kdor se skriva in beži pred svetom, ta ni misijonar. Misijonar je človek, ki se
drži Boga za roko in se vrže v blato, da rešuje duše. Duše ne bodo prišle same od sebe,
moramo jih iskati in stopiti moramo tja, kjer so.
Tako bomo potovali po kopnem. Pot je sicer malo dražja, pa zato bolj koristna; šli
bomo skozi Filadelfijo, Baltimore, Richmond, Wilmington, Charleston, Savannah.
Stroški za vse tri 2.500 lir. Za patrovo vrnitev je potrebno 850 lir, skupaj približno
3.350 lir.
Tam ne bo izdatkov, ker bomo gostje v škofovi hiši. Potrebujemo pa potne liste in
celebret.
4. Kaj naj pripravim za s seboj? – Na sebi civilno obleko in duhovniško obleko v kovč-
ku; laneno in volneno blago, kajti dobrega blaga te vrste je tam malo; latinske in
italijanske knjige za šolo kakor tudi za lastno uporabo in note.
Oprema za zasilno kapelico, kajti vse potrebno za stalno kapelo bomo dobili tam.
Perilo za tri ali štiri postelje. Vse potrebno za kuhinjo in drugo opremo bomo priskr-
beli v drugi odpravi.

88 Pages 871-880

▲back to top


88.1 Page 871

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
871
O tem bom poročal na posebnem seznamu, kakor hitro bo vse odločeno za odhod.
5. S kom naj se tukaj dogovarjamo? – Ker velike daljave in prometne zveze zahtevajo
vestno, hitro in zanesljivo pozornost, je treba določiti koga v hiši, ki bo lahko hitro
neobremenjen skrbel za te zadeve. Vedeti moramo, na koga naj se obračamo.
Za prevoz velikih zabojev in obilne prtljage se mi zdi najzanesljivejši gospod Lanata
iz Genove in njegov sodelavec Philip and Son – New York z našim naslovom v Sa-
vannahu – Georgia.
Za pisma in majhne zavojčke uporabljamo pošto. Na vrhu pošiljke napišemo Via
d‘Ostenda in potem vedno Savannah – Georgia, kajti v Ameriki je veliko Savannahov.
Denar pošiljajte, če tukaj v Turinu niste v stiku z ameriškimi bankami, po Lanati v
Genovi, ima vse potrebne zveze. Najbolje je na Narodno banko v Savannahu.
Pred odhodom se moramo točno dogovoriti o mojih zaobljubah, o vodstvu ustanove
na začetku, o rasti in popolnem delovanju. S pismi pride lahko do mnogih nespora-
zumov.
Kar se tiče zaobljub, teh ni mogoče uresničiti niti tukaj niti tam, dokler stvari niso
utečene in se potem lahko umaknem za potrebno pripravo. Tedaj bo na voljo tudi
predstojnik, ki bo v vašem imenu sprejel zaobljube.
Gre še za nekaj drugega. Če hočem, da mi bo uspelo, moram biti svoboden. Če moram
biti odvisen od človeka, ki ne pozna sredstev, ki jih moram uporabljati, in ne pozna
navad ali me ne razume, bom onemogočen in bom izgubljal priložnosti eno za drugo.
Te stvari predobro poznam in se zato ne bom izpostavljal nevarnosti, da ne bi mogel
takoj od začetka svobodno odločati.
Kakor hitro bo kdo drug sposoben poslovati brez mene, se bom vsemu odpovedal in
se bom posvetil pripravi na zaobljube.
Nujno potrebujem, da se predstojnik izreče in pisno potrdi proti vsakemu, ki bi me
hotel ovirati, vse dokler me vaše očetovstvo ne bo oprostilo.
To ne pomeni, da moram jaz biti tam predstojnik. Tega ne bi mogel storiti, ker bi me
preveč vezalo na hišo, tudi pouka ne morem prevzeti, ker bi me oviralo pri mojem
delu za hišo.
Notranji potek hiše naj vodi kdor koli. Toda odnose z zunanjim svetom, s škofom in
zaposlenimi pa hočem imeti jaz, vse dokler ne bo mogoče reči, da smo sposobni delati
sami, in nočem, da bi se kdo vmešaval. Storil bom pa vse, da se bo s časom vse skupaj
znašlo v rokah osebe, ki jo boste določili vi. Bodite prepričani, da si tega želim čim prej.
Druga odprava bi lahko šla na pot prve dni februarja prihodnjega leta, na Marijin
dan. Prve dni marca bi bili na mestu in v maju bi se jaz lahko pripravil, da bi naredil
zaobljube, če me bo doletela ta sreča.
Po zaobljubah. – Gotovo ne delam zaobljub zato, da bi potem delal po svoji pameti.
Toda ali bi lahko naredil zaobljube, ki bi mi ovirale drugo obljubo, to je misijone, ki
jih imam za svoj poklic? Zagotovili ste mi, da me pri tem ne bo nihče oviral. Toda
tamkajšnji predstojnik bi me lahko onemogočal. Ponižno vas prosim, da mi zagoto-
vite, da tega ne bo.
Značilnost mojega misijona.

88.2 Page 872

▲back to top


872
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Ameriški duhovniki ne gredo drugam kot tja, kjer jih lahko vzdržuje denar. Veliko
protestantov in katoličanov se zaradi revščine porazgubi po neskončnih gozdovih in
prepuščeni sami sebi podivjajo. In jaz se hočem tem posvetiti. Postavil bom svoj šotor
med njimi, kjer niti od njih niti od škofov ne bom mogel pričakovati podpore. Vzdrže-
val se bom z obdelovanjem zemlje, v čemer sem si pridobil precejšnjo spretnost, pri
tem mi bo pa še preostajalo časa za apostolat.
Za to delo resničnega apostolata bom skušal pridobiti nekaj mladih laikov, ki bodo kot
jaz v določeni oddaljenosti obdelovali zemljo in pridigali, spreobračali, krščevali, vodili
duše in ob prazničnih dneh vodili ljudi k maši in pridigi. Za mlade laike pa bom skušal
imeti konference verskega značaja, ker sicer ne bi mogli prenesti bremena napora.
Če bo Gospod navdihnil kakega duhovnika družbe, da bi šel za menoj, mu bom pre-
pustil svojo postojanko, sam pa bom šel naprej in nadaljeval začeto delo.
Enkrat ali dvakrat na leto se bom vrnil v hišo za duhovno obnovo, in ko me bodo teža-
ve starosti onemogočile, se bom vrnil in skušal navduševati mladi cerkveni naraščaj
za apostolsko življenje in delo.
Pokorščina bo sicer morda spremenila moje načrte in mi zaprla usta za nadaljnje
prošnje za misijon te vrste, toda to bo za vedno ostal moj poklic.
Kako zelo bi bil vesel, če bi ti moji vidiki, ki sta jih odobrila že dva škofa, vstopili v vaše
obzorje: 1. zame, ker bi se z zaprtimi očmi vrgel v misijon te vrste; 2. ker bi v vaši us-
tanovi imel semenišče novih poklicev, bodisi med laiki kakor med duhovniki; 3. veliko
več je takih, ki bi radi šli v misijone, pa ne znajo zato potrebnega jezika, ali nimajo
talenta in šol, kakor tistih, ki so študirali in imajo sposobnosti. Saj za tak apostolat ni
treba veliko znanja niti zgovornosti, temveč gorečnost in navdušenje.
Prosim vas, velespoštovani gospod predstojnik, da tega mojega sklepa ne bi oviral
tisti, ki bo vodil tamkajšnjo hišo. To bi lahko storili tako, da bi me imenovali za rav-
natelja ali prefekta misijona, kakor bi mogel kdo drug biti ravnatelj ali prefekt hiše.
Tretji nasvet. V ta namen bi bilo treba tukaj ustvariti kak oddelek ali semenišče za
misijone. Za to ni treba drugega kot spalnica, obednica, prostor za razvedrilo, rav-
natelja in enega služabnika, en sam jezik, Sveto pismo, molitev, čisto posebna verska
vzgoja, skrajna čistoča v obleki, lepo vedenje kakor med plemenitimi ljudmi. Lahko
bi dobili tudi poseben pas za razliko od drugih in vsak bi moral pridigati enkrat na
mesec itn. Med počitnicami bi hodili po deželi od družine do družine, govorili o Bogu
in poučevali otroke verouk.
To bi storil jaz z nekaterimi, da jim pokažem, kako se to dela. To močno goji njihov
poklic, če ga imajo.
6. Dogovarjanje s škofom. – Naš prihod mora biti napovedan z latinskim pismom,
v katerem so navedene osnove našega dela. Moji duhovniki, tako boste vi povedali,
prihajajo z namenom, da bi pod vašim vodstvom odprli semenišče, zavod in zavetišče
za sirote, ki bi se izučili kake obrti.
V ta namen sprejemamo podaritev 700 akrov zemlje in ponižno prosimo:
1. nabirko dveh nedelj v vseh cerkvah škofije;
2. dovoljenje za pripravo sejmov, prireditev, akademij in prednaročil;

88.3 Page 873

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
873
3. povzdignjenje naše cerkve v župnijo s pridržkom, da jo upravljamo samo mi, razen
če bi nas vaša ekscelenca ali kdo drug počastili s svojo navzočnostjo;
4. podelitev misijonskega področja, kjer bi se naši mladi misijonarji vadili v delu;
5. pouk in vzgojo tako duhovščine kakor zavoda in zavetišča pod neposrednim nad-
zorom vaše ekscelence;
6. Družba bo vedno pokorna škofu v vsem, kar ji je ukazano ali prepovedano. Glede
poslanstva prosi, da bi lahko izpolnjevala svoje konstitucije v vsem, kar se tiče notra-
nje uprave, kakor je to navada pri redovnih družbah v odnosu do škofa.
Vi, gospod predstojnik, dodajte še druge člene, ki bi bili osnova našega dogovora.
Medtem pa je treba poiskati sobo, zbrati otroke in jih vsak dan voditi na sprehod ter
s tem vzbujati pozornost meščanov. Te otroke je treba usposobiti za božjo službo s
ceremonijami in s petjem.
Misijonarji bodo obiskovali družine, razmišljali o najprimernejšem kraju, naredili
načrte, predstavili potrebe in iskali sredstva za stroške.
Ko bo vse urejeno, bo duhovnik, ki naj bi se vrnil, uredil s škofom, da bo lahko vzel s
seboj na škofove stroške štiri ali pet Američanov in jih popeljal v Italijo, kjer se bodo
pripravljali na svoj apostolat; pripravil bo vse potrebno, da bo februarja poslal v
Ameriko duhovnike, mizarje, zidarje itn., da bodo zgradili cerkev in hišo, čeprav jo
bom jaz začel že zidati in bom dela pripeljal do strehe.
7. Razmišljanje o zavodu za rokodelčke. – Tak zavod, zlasti za črnce, je bil središče
mojega zanimanja, zlasti ko sem bil še v Ferdinandini. Kupil sem zemljišče, nabral
tisoč frankov, naredil načrte za hišo in cerkev in gotovo bi, če bi ostal tam, tudi kaj
udejanjil, zlasti za poljedelstvo, sicer pa nič drugega. V Ameriki hočejo vse lepo na-
rejeno in dovršeno, tako da niti ne popravljajo, ker je to dražje, kot če kupiš novo, in
to, kar kupiš, se izdeluje v velikih tovarniških obratih. Čevljarji, krojači, klobučarji
nimajo dela. Vrata, okna, oprema, ograje z vsem, kar je iz lesa in železa, izdelujejo
velike tovarne.
Zidarji in stavbni mizarji imajo delo in dober zaslužek, vendar to delo ni za otroke.
Kar bi mogli koristnega storiti, je: tovarna papirja, ker je lesa zadosti, livarna, ker je
veliko odvrženega železa, opekarna, kjer bi žgali opeko, ki jo zelo potrebujejo, stro-
jenje kož, ki bi jih izvažali v Francijo ceneje kot iz Italije, slaščičarna po italijanskem
okusu bi imela veliko dela, ker prihaja iz Italije veliko ljudi, ki so se tam navadili na
italijanske sladkarije, tukaj pa jih nihče ne zna izdelovati, tudi čevljarji in krojači bi
imeli delo, če bi se zadovoljili s ceno dela po 50 stotinov na dan, kar pa je komaj za
prehrano.
Tiskarna za časopise se ne bi splačala, ker bi morala prekositi konkurenco, za to pa
bi morali imeti vsaj milijon. Poleg tega pa stvar ne bi bila gotova, ker nismo v kakem
velikem mestu. Če bi se osredinili na druge tiskovine, bi nam mogoče uspelo. Bolje
bi bilo tiskati knjige, vendar ne kakih zajetnih, ker v Ameriki ljudje malo študirajo,
čeprav se na splošno veliko bere.
Uspeh ima tisti, ki izdaja knjige z duhovitimi ilustracijami, in ne tisti, ki izdaja cenene
knjige. Ljudje ne berejo poceni knjig in knjig s privlačnimi platnicami, temveč dobre

88.4 Page 874

▲back to top


874
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
knjige. Pripravljeni so izdati nekaj dolarjev za dobro knjigo, ne pa kupiti kake bro-
šure za pol dolarja.
Menim, da bi bilo koristno uvesti tiskarno in knjigarno za natis katekizma za škofijo
Savannah. V njem bi bile tudi glavne molitve, zakramenti, izpraševanje vesti, obhaji-
lo, obisk Najsvetejšega, rožni venec, križev pot, nedeljske večernice.
Taka knjižica, lepo vezana, z rdečo ali zlato obrezo, bi stala tukaj (2.000) 50 cen-
tov, mogoče 60, odprava-carina 30 odstotkov, kar bi vse skupaj zneslo 80 centov,
prodajali pa bi jo po pet frankov. Takoj vam bom poslal od škofa odobren primerek.
Knjižica bi šla v prodajo. Mislim, da z naročninami ne bomo kaj prida dosegli, ker se
za stvari, ki so poceni, malo zanimajo, poleg tega pa se kaj hitro naveličajo. Najbolj
zanesljiva pot je izbor dobrih knjig in skrb za dobro prodajo (v Ameriki gre to lažje
kot v Italiji).
Menim pa, da tiskarna ne bi dala fantom sredstev za življenje, četudi bi zavodu pri-
našala lepo korist. Veliko bolj se navdušujem za poljedelstvo, ki bi zaposlovalo fante,
hkrati pa bi jim ob študiju bilo za razvedrilo, ker sama igra ne ugaja preveč. Hiša
bi imela od tega veliko korist, večala bi bogastvo dežele, usposabljala gojence za
življenje in vsi bi si zelo pridobili ugled. Tako bi imeli posest, ki bi bila donosna, ter
mesto, kjer bi zaposlili mizarje in zidarje za gradnjo stanovanj. Te bi lahko prodajali
in dobro zaslužili.
S takšnim načinom dela bi lahko zbral na stotine fantov, ne da bi se sam moral pre-
več zaposliti, in bi kot ravnatelj z enim asistentom obvladal vse.
Spomnite se, da mi škof v Savannahu ponuja 700 akrov zemlje, ki bi nam le malo
koristila, če bi jo dali v najem, veliko pa bi pridobili, če bi jo sami obdelovali.
Škof na Floridi bi vas tudi hotel takoj imeti pri San Agostinu. Prosim vas, da ne bi z
njim sklepali nobenih obveznosti, ne da bi se prej posvetovali z menoj.
Sicer še nisem vsega končal, vendar se mi zdi, da sem povedal glavno. Res je, da se
zaman trudi, kdor se zanaša nase, vendar se s tem ne mislim otresti vseh skrbi.
Načelo, da vse uporabim za naložbo v prihodnja dela in ne v zbiranje sredstev za
svojo osebno gotovost, zagotavlja Božjo pomoč pri mojem prizadevanju. Moje načelo
se glasi, da ne smemo postavljati mej delu krščanske ljubezni iz strahu, da nam bo
zmanjkalo potrebnega za življenje. Držim se tega načela in obenem iščem poti, ki mi
zagotavljajo uspeh, in ne delam kar tja v tri dni.
Prosim vašo uglednost, da mi oprostite odkritosrčnost, s katero sem vam predsta-
vil svoja stališča. Nikakor vam nisem hotel postaviti pogojev, temveč samo pojasniti
stvari, v katerih bi rad uspel.
Ponižno vam poljublja roko vaš najponižnejši in najpokornejši sin
JOHN BERTAZZ, apostolski misijonar
V.
DUHOVNIKU DIONIZIJU HALINANU
Latinsko besedilo v MB, str. 1372.

88.5 Page 875

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
875
VI.
Ob pomembnem dogodku, 59. obletnici rojstva odličnega očeta don JANEZA BOSKA,
v navzočnosti njegove ekscelence MONS. AVGUSTA NEGROTTA mu njegovi vdani si-
novi hvaležno darujejo darilo
ODA
Od gorečih želja zbujena
je končno prišla zaželena zora,
ki osvetljuje vsak predmet
in naznanja lep dan.
Na rojstni dan don Boska
naj odmeva od radosti grič in plan.
Za Janeza na ta dan,
se nam zdi, nasmejan je vsak obran.
Slavček vam v svoji govorici
želi pokloniti svoj spev
in valovi bistrega potočka
šepetajo svoje najboljše želje.
Njemu, ki ga z nazivom oče
vsi spoštljivo pozdravljamo,
ker ga v nežni ljubezni
vsi srčno ljubimo.
In ti, nebeška Mati,
ki sprejemaš prošnje svojih otrok,
poslušaj glas sinov,
ki ti pošiljajo naslednjo prošnjo:
Prevzvišena Devica, dobrotna Mati,
ki kot vladarica stoluješ v nebesih,
ohrani nam še dolgo očeta,
ki si nam ga dala v svoji dobroti.
Don Bosko! Sprejmi čestitke,
ki ti jih izrekajo tvoji radostni sinovi
na tvoj srečni godovni dan
in so znamenje obljub, ki prihajajo iz srca.
In plemenitemu monsinjorju,
ki je zapustil obrežje Tibere,
kaj naj darujemo sedaj,
ko nam je srce prepolno dobrih želja?
Reveži smo, vsega potrebni!
Naj ti Gospod predobri
nakloni najlepše darove.
To je prošnja, ki jo izražamo.

88.6 Page 876

▲back to top


876
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
In ko se boš vrnil
v vzvišeno Petrovo mesto,
reci tistemu velikemu učitelju resnice,
da ga imamo vsi iz srca radi.
C. G.261
VII.
ZAVOD SAN NICOLÁS
1. Ustanovitev in imetje
Imetje za uresničitev načrta se bo nabralo iz prostovoljnih darov, ki jih bodo prispe-
vali sosedje tega in drugih okrožij bodisi v enkratnem daru bodisi v mesečnih ali let-
nih obrokih. To bo denarna osnova, ki bo naložena pri Pokrajinski banki po naročilu
predsednika in blagajnika Ustanovnega odbora z obrestmi in tekočim računom po
pogojih, ki jih bo treba izdelati.
Uporaba denarja
Zbrani denar je namenjen izključno gradnji zavoda, pri čemer se je treba posvetovati
z ravnateljem o najboljših možnostih.
Organizacija
Vsi, ki so sodelovali pri ustanovitvi vzgojnega zavoda, imajo iste pravice kot člani
odbora in nadzora.
Izvršni odbor
Zbrani denar bo upravljal vodstveni odbor, ki bo tudi vodil gradbena dela. Sestavljen
bo iz devetih članov in se ne bo obnavljal vse do dokončanja del.
Odbor ima vsa pooblastila pri izvajanju del v skladu z navedenimi pravili. V danem
primeru lahko odločajo tudi štirje člani s predsednikom.
Odbor se bo sestal vsaj enkrat na teden in bo ugotavljal stanje del. Z vsemi sredstvi
si bo prizadeval prikazati primernost, koristi in ekonomsko stanje zavoda. Skušal bo
obvestiti javnost, tako da bo raslo zanimanje za uresničitev začete zamisli. Imenoval
bo sosvet, ki naj stopi v stik z državno in pokrajinsko vlado in ju obvešča o željah
prebivalstva ter poskrbi za potrebno sodelovanje in urejanje študijskih načrtov. V do-
govoru naj bo urejeno nastavljanje vodstva in profesorjev na to mesto, ko bo mogoče
izjaviti, da je vse nared za začetek dela v zavodu. Odbor bo jasno pokazal, da je to
ustanovo zgradilo ljudstvo in je zato izključna last ljudstva, katerega pravice mora
jasno izraziti in zapisati javni notar.
Odbor bo izdelal pogodbo s patri z medsebojnimi zagotovili, kjer bo določeno, da so
prihodki zavoda v korist ravnateljev, razen če bi bilo treba popraviti stavbo ali razši-
riti prostore zaradi večjega števila gojencev.
Ko bo stavba zgrajena, bo izvršni odbor sklical bližnje sovlagatelje za obnovitev, ki mora
261 Klerik Janez Cinzano je zapisal v enem izvodu himne don Rua. Zato je tudi himna na strani
1228, ki ima iste začetnice, verjetno delo istega klerika.

88.7 Page 877

▲back to top


BiS 10 — 10. del: POGLED V PRIHODNOST
877
slediti. Predložil in objavil bo spomenico o opravljenih delih in upravičil vse izdatke.
Za vsem tem bodo sodelavci izvolili nov odbor v smislu nadaljnjega dela v skladu z
novimi potrebami ustanove.
Jožef Frančišek BENITEZ, predsednik; Melhior ECHAGÜE, podpredsednik; Anton PA-
REJA, tajnik; Poročevalci: Deodor Fernandez, Peter Zlobet, Tomaž Acevedo, Janez
Vasquez, Ramon Carvajal.
Ustanova, o kateri je govor, je velečastitih patrov piaristov, ki zaradi pomanjkanja
osebja niso mogli prevzeti ustanove. Prepis izvirnika Anton PAREJA
2. Ustanovitvena listina zavoda
V San Nicolásu de los Arroyos so se dvanajstega oktobra 1873 zbrali gospodje Fran-
čišek Benitez, Melhior Echagüe, Venčeslav Acevedo, Peter B. Ceccarelli, Ventura Mar-
ti, Marijan Maremo, Peter Zlobet, Janez Vasquez, Jožef A. Urtubey, Tomaž Acevedo in
Anton Pareja, prebivalci tega mesta, izbrani pri ustanovitvi 5. 2. 1871, ki so se jim
pridružili še štirje drugi, in so skupno izjavili:
Ko izpolnjujemo to zadnjo odločitev dne 5. tekočega meseca, se pravi, da polagamo
temeljni kamen te stavbe, jo izpolnjujemo pred očmi vsega ljudstva in njenih pravno-
močnih predstavnikov in izjavljamo, da bo ta ustanova ostala vedno last mesta San
Nicolása;
da so denarna sredstva zbrana z različnimi darovanji ter s posojilom ljudstva in so-
seščine, da bo ta zavod vedno pod nadzorom odbora, ki bo skrbno bedel nad njegovo
upravo in vodstvom;
da je zemljišče, na katerem stoji stavba in ki leži neposredno ob reki Paranà, dar dr-
žavne vlade pokrajine Buenos Airesa z dne 6. 12. 1871 in z izjavo gospoda ministra
Malaverja, ki dovoljuje, da v nadomestilo vzame posevke, ki so last države.
V dokaz, da je to volja ustanoviteljev in darovalcev, podpisujemo to listino v korist iz-
gradnje višje vzgojne ustanove, ki je izključna last ljudstva San Nicolása, in prosimo
za molitev Cerkve in blagoslov temeljnega kamna, ki ga bo opravil kurat vikar don
Peter B. Ceccarelli, kateremu v imenu Božje previdnosti izročamo vodstvo.
Podpisani: Jožef Frančišek BENITEZ, Melhior Echagüe, Venčeslav Acevedo, Peter Ba-
tta Ceccarelli, Ventura Marti, Marijan Maremo, Peter Zlobet, Janez Vasquez, Jožef
Urtubey, Tomaž Acevedo, Anton Pareja.
Anton PAREJA, tajnik
3. Opis stavbe
Na začetku zidave je zemljišče, na katerem se je gradilo, obsegalo 112 var na jugo-
vzhodu, vare v ozadju in severovzhodu ob reki.
Spredaj je ograjeno z železno ograjo s 35 vmesnimi stolpiči in glavnim vhodom na
sredini. Na jugovzhodu se začenja stavba cerkve, ki ji proti zahodu sledi dvorana, ki
obsega 62 var. Kapela s preddverjem obsega 28,75 var, široka je 8,25 var ter dolga
in visoka 10 var.

88.8 Page 878

▲back to top


878
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
Dvorana ima spredaj devet oken, dvoje vrat in tri okna proti hodniku, ki je širok 4,25
var. Dvorana je dolga 49 var, široka 4,25 var. Ob dvorani je drugo poslopje, 15,50 var
dolgo in 5,50 var široko. Temu sledi obednica in kuhinja s štirimi drugimi prosto-
ri: z zakristijo, skladiščem za kapelo, kapnico, studencem za zajemanje in drugimi
potrebščinami.
N. B.: Deset var je krajevna mera in je enaka 8,48 metra.
VIII.
NEOBJAVLJENA PISMA
1.
Predragi gospod Canale!
Dva naša sinova, don Cerruti, ravnatelj zavoda v Alassiu, in eden njegov profesor se
morata za kako uro ustaviti v Genovi. Prosim vas, da ju oskrbite s potrebnim. Moral
bi govoriti z vami. Če ne morete priti v Turin, mi sporočite, da vas bom jaz obiskal.
Molite zame, predragi Jožef, in pozdravite vašega brata in vaše sestre. Imejte me v J.
K. za najvdanejšega prijatelja. Duhovnik JANEZ BOSKO
Turin, 16. 10. 1871
2.
Sveti Štefan mučenec, 1872
Predragi don Cerruti!
Zahvaljujem se ti za poslane darove. Odlično smo jih uporabili za obdarovanje raznih
dobrotnikov. Od don Cerrutijev imamo samo enega.
Želim narediti izlet v Alassio. Povej mi, ali bo predvidena pogodba občinske uprave
sklenjena ali pa naj vse skupaj odložimo.
Sporoči mi kaj o Rossiju. Tisočkrat pozdravi svoje in moje drage sinove. Bog naj vas
vse obogati z božjim strahom. V italijanskem slovarju se lahko opusti slovnica na
začetku. Najvdanejši prijatelj v J. K. duhovnik JANEZ BOSKO
IX.
LATINI CHRISTIANI SCRIPTORES
Latinsko besedilo v MB X, str. 1377–1378.

88.9 Page 879

▲back to top


KAZALO
1. DEL: DAJ MI DUŠE, DRUGO VZEMI
8
1871–1874; 1. Zvesti in pametni služabnik – 2. Vse za duše – 3. Nenehno
obdarovan od Boga – 4. V njegovi šoli
– 5. Poseben dar – 6. Ponižen in tako zelo čaščen– 7. Vir iustus
2. DEL: VEDNO NAPREJ!
79
1871; 1. V Turinu - 2. V Lanzu –3. V Borgu San Martino - 4. Zapusti zavod
v Cherascu – 5. Prevzame nov zavod v Varazzeju – 6. Tristoletnica bitke
pri Lepantu – 7. V Firencah in v Rimu – 8. Praznik hvaležnosti – 9. Pri sv.
Ignaciju in v Nizzi Monferrato – 10. V Liguriji ter znova v Firencah in v
Rimu – 11. Vrnitev –12. Dolg spodbuden spor – 13. Pisatelj in publicist –
14. Vsem vse – 15. Dragi gojenci
3. DEL: PREMAGA DOLGO IN TEŽKO BOLEZEN
165
1871–1872; 1. Don Bosko zboli v Varazzeju – 2. Resne skrbi – 3.
Molitve in žrtve – 4. Splošno zanimanje – 5. Majhno izboljšanje – 6.
Veselo upanje – 7. Papežev blagoslov – 8. Na poti k ozdravitvi – 9.
Popolni ozdravitvi naproti – 10. Vrnitev v Turin
4. DEL: ZOPET NA DELU
223
1872; 1. Med okrevanjem – 2. Banka Božje matere Marije – 3. Zavod
v Valsaliceju – 4. Cerkvi sv. Janeza Evangelista in sv. Seconda – 5. Iz
Marassija v San Pier d‘Areno – 6. Pri sv. Ignaciju in v Nizzi Monferrato
– 7. Jeseni – 8. Drugi spomini
5. DEL: DON BOSKO IZPOLNI VISOKO NAROČILO
293
1871–1874; 1. Kakšni časi! – 2. Za imenovanja škofov – 3. Korak nazaj
– 4. „Ne vem, ali bo v prihodnje …“ – 5. Več kot sto oskrbljenih škofiji
– 6. Vzdrževanje škofov – 7. Spet v Rim – 8. Dragocen dokument – 9.
Prvi „modus vivendi“ – 10. Ponovno se loteva zadeve – 11. Ponovno v
Rimu – 12. Preplah – 13. Hrup časopisov – 14. Blizu sporazuma – 15.
Hudičev rep – 16. Odločno nasprotovanje – 17. Vse zaman – 18. Sklep

88.10 Page 880

▲back to top


880
Biografski spomini sv. Janeza Boska — 10. zvezek
6. DEL: USTANAVLJA DRUGO DRUŽINO
400
1871–1874; 1. Gospodove poti – 2. Cilju naproti – 3. Konstitucije – 4.
Prva predstojnica – 5. Prva preobleka in zaobljube – 6. Hitra rast
ustanove – 7. Ni vrtnic brez trnja – 8. Nepozabni obisk – 9. Sinovska
vdanost – 10. Dragi spomini
7. DEL: DOKONČNA POTRDITEV SALEZIJANSKE DRUŽBE
454
1871–1874; 1. Prva pravila – 2. Treba je iti naprej – 3. Prvi koraki –
4. Nepredvidene težave – 5. Ponižno vloži prošnjo – 6. Nova polena
pod noge – 7. Zadnje pripombe – 8. Začne znova – 9. Posvet – 10. V
vmesnem času – 11. »Vse je končano« – 12. Potrjen primerek – 13. Vse
več nasprotovanja
8. DEL: UČITELJ IN OČE
622
1871–1874; 1. Brez primere – 2. Na obisku po hišah – 3. Z vsemi
– 4. Program življenja za gojence – 5. »Lahko noč« – 6. Vezila – 7.
Zaupni nasveti ravnateljem in spremna razlaga – 8. Posebni nasveti
in spodbude – 9. Poročila in odločbe splošnih konferenc v jeseni – 10.
Med duhovnimi vajami – 11. Redovni stan v svetnikovem pojmovanju
– 12. Še drugi dragoceni spomini – 13. Okrožnice
9. DEL: NIČ NAJ GA NE VZNEMIRJA
703
1873–1874; 1. Sredi težkih stisk – 2. Nepričakovana zaplemba
– 3. Izginitev oporoke – 4. Vedno miren in vsem vse – 5. Še druga
izpodbijana dediščina – 6. Še drugi spomini iz leta 1873
10. DEL: POGLED V PRIHODNOST
776
1874; 1. Medtem ko je bil v Rimu. – 2. Ob vrnitvi. – 3. Za redovniško
observanco. – 4. Področje misijonskega apostolata. – 5. Zadnjikrat
pri svetem Ignaciju. – 6. Vztrajno nasprotovanje. – 7. Prošnje za
ustanove. – 8. Iz Argentine. – 9. Tretja družina. – 10. V jeseni. – 11.
Sinovi Marije Pomočnice. – 12. Misel na smrt. – 13. Nizza Maritima.
– 14. Drugi spomini.
KAZALO
879

89 Pages 881-890

▲back to top


89.1 Page 881

▲back to top