08 - Imperl


08 - Imperl

1 Pages 1-10

▲back to top

1.1 Page 1

▲back to top
NAVZOâNOST HâERA MARIJE POMOâNICE V SLOVENIJI
1936–1960
Marija Imperl, HMP
Uvod
Navzoãnost HMP v Sloveniji je vkljuãena v okvir Cerkve in redovnih usta-
nov, ki so pri uresniãevanju svojega poslanstva zaradi vojnih in politiãnih do-
godkov doÏivele hude preizku‰nje. V glavnem so bile v zaãetku 20. stol. redovne
skupnosti dejavno vkljuãene v druÏbeni okvir slovenskega prebivalstva in so pri-
spevale h gmotnemu in kulturnemu razvoju naroda. Da bi bolje razumeli ozadje
dogodkov, v katere so bile vpletene tudi HMP1, si oglejmo poloÏaj redovnih
skupnosti v cvetoãem obdobju in v letih zatiranja. Zaradi zanimivosti in znaãil-
nosti posameznih primerov glede na zaporedje dogodkov ter dejavnosti, ki so
bile ohranjene, prekinjene in na moÏen naãin ponovno vzpostavljene, bo sledil
kratek pregled ustanovitev hi‰ v Sloveniji in na Hrva‰kem.
1. Redovne skupnosti pred drugo svetovno vojno
Leta 1918 so se z ustanovitvijo nove jugoslovanske drÏave nekatere redovne
ustanove organizirale v samostojne province. Kljub omejitvam, ki jim jih je
obãasno postavljala liberalna in framasonska vlada, so zmogle opravljati znaãilne
dejavnosti svoje karizme. Veliko redovnikov je od‰lo v misijone v Afriko, Azijo
in Latinsko Ameriko. Podpirala jih je Cerkev v Sloveniji. Tudi med slovenskimi
izseljenci v razliãnih delih sveta so se porajale nove redovne skupnosti.
Relativna svoboda, ki so jo katoliãani uÏivali v Kraljevini Jugoslaviji, je omo-
goãila redovnim skupnostim, da so se vkljuãile v ustroj in poslanstvo Cerkve.
Leta 1935 so bili z dvostranskim sporazumom urejeni pravni odnosi med
drÏavo in Cerkvijo, ki pa v beograjskem parlamentu ni bil ratificiran. Tako je bi-
lo zelo odvisno od posameznega ministra ali drÏavnega uradnika, ãe so bile ‰oli,
ki so jo vodili redovniki, priznane pravice javne ‰ole ali pa je bila samo privatna
1 Celotna predstavitev obdobja je povzetek raziskave o Cerkvi v Sloveniji v ãasu komu-
nizma in po njem, v: Bogdan Kolar, Redovne skupnosti v ãasu razcveta in komunistiãnega za-
tiranja v: V prelomnih ãasih: rezultati mednarodne raziskave Aufbruch (1995–2000): Cer-
kev na Slovenskem v ãasu komunizma in po njem. Ljubljana: DruÏina: Teolo‰ka fakulteta,
2001, str. 113–138.

1.2 Page 2

▲back to top
2 Marija Imperl
ustanova. Jugoslovanska ‰kofovska konferenca si je nenehno prizadevala, da bi
‰ãitila pravice, ki so bile Cerkvi Ïe priznane.
Leta 1939 je bilo v Sloveniji 12 mo‰kih redovnih ustanov s 44 skupnostmi
in 846 ãlani (od tega 312 duhovnika) in 16 Ïenskih redovnih ustanov s 123
skupnostmi in 2272 ãlanicami. Nekatere redovne ustanove so imele sedeÏ pro-
vince v Sloveniji, najveã jih je pripadalo provincam s sedeÏem na ozemlju Kral-
jevine Jugoslavije in pa zunaj le-tega. Nekatere redovne ustanove so se le v zadn-
jem ãasu pojavile na tem ozemlju in med njimi so bile hãere Marije Pomoãnice.
2. Pastoralno poslanstvo do druge svetovne vojne in med spopadom
Mo‰ke redovne skupnosti so sodelovale s pastoralnimi dejavnostmi Cerkve v
Sloveniji in so skrbele za formacijo svojih ãlanov. Mo‰ke skupnosti so se ukvar-
jale predvsem s semeni‰ãi, z Ïupnijsko dejavnostjo, skrbele so za romarske kraje
in razliãne oblike mladinske pastorale (posebno s strani salezijancev). Skoraj vse
mo‰ke redovne skupnosti so vzdrÏevale internate za dijake in ‰tudente. Nekatere
od njih so vodile tudi obrtne ‰ole, sredi‰ãa duhovnosti in skrbele za dober tisk
(posebno salezijanci), druge pa so vodile bolni‰nice. Bili sta tudi dve skupnosti
kontemplativnega Ïivljenja. Mo‰ke redovne skupnosti so tudi sodelovale pri pa-
storalnih dejavnostih posameznih ‰kofij in Ïupnij s pridiganjem in spovedovan-
jem, redovniki so bili duhovni voditelji v Ïenskih redovnih skupnostih, delovali
pa so tudi med slovenskimi izseljenci v Evropi.
Îenske redovne skupnosti so se v glavnem posveãale karitativnim, zdravstve-
nim in vzgojnim dejavnostim. Imele so precej ‰ol in internatov, od katerih so
enega vodile HMP. Dva redova sta bila klavzurna. Nekatere Ïenske redovne
skupnosti, med njimi tudi HMP, so delovale v cerkvenih ustanovah.
Zaãetek druge svetovne vojne v Sloveniji, 6. aprila 1941, je za poloÏaj redovni-
kov pomenil velike spremembe. Na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci, so bile ukin-
jene skoraj vse redovne skupnosti, redovniki in redovnice izgnani in njihovo pre-
moÏenje zaseÏeno. Na ozemlju, ki pa so ga zasedli Italijani (Ljubljanska pokraji-
na), so cerkvene ustanove lahko nadaljevale s svojim poslanstvom, zaradi ãesar so
se ‰tevilne redovne skupnosti preselile na to obmoãje. Redovne ustanove so spreje-
male ‰tevilne begunce, mladim pa so nudile moÏnost, da so zakljuãili ‰olsko leto.
Po kapitulaciji Italije leta 1943 so se tudi v Ljubljanski pokrajini razmere spreme-
nile. âeprav je tukaj nem‰ka oblast delovala manj zatiralno, je bilo delovanje Cerkve
kljub temu omejeno. Poleg tega je bilo tudi veliko redovnikov mobiliziranih v voj-
sko. ·tevilni redovniki in redovnice so skrbeli za medicinsko oskrbo vojakov.
Redovne ustanove so sprejemale begunce in omogoãale mladim, da so lahko
v njihovih ustanovah nadaljevali svoj ‰tudij.
3. Odnos z oblastjo prva leta po drugi svetovni vojni
Med vojno so se nekateri redovniki odprto postavili na stran protirevolucio-
narnega (protikomunistiãnega) gibanja ali pa so posku‰ali usmerjati javno

1.3 Page 3

▲back to top
Navzoãnost Hãera Marije Pomoãnice v Sloveniji 1936-1960 3
mnenje proti komunistiãni ideologiji. Nekatere od teh so komunisti zato umo-
rili Ïe med vojno, nekateri drugi pa so bili Ïrtve okupatorja.
Do 9. maja 1945, ki je pomenil konec vojne, je bilo ubitih 26 redovnikov.
Stali‰ãe, ki ga je kasneje zavzela revolucionarna oblast, je bilo oãitno Ïe med
vojno. Zaradi strahu pred zatiranjem je veliko redovnikov zapustilo domovino
skupaj z begunci. V begunskih centrih v Avstriji in Italiji so organizirali
izobraÏevalne, vzgojne, socialne dejavnosti in duhovno oskrbovali begunce.
Mnoge izmed njih so vrnili zavezniki v Slovenijo, kjer so bili pobiti in pokopani
v skupnih grobi‰ãih. V maju in juniju je bilo ubitih 52 redovnikov (26 bratov,
25 bogoslovcev in en duhovnik).
Redovne skupnosti je revolucionarna oblast imela za nevarne, saj so se zvesto
drÏale navodil ‰kofov in cerkvene oblasti. V povojnih letih so se vrstili stalni re-
presivni ukrepi proti duhovnikom, redovnikom/cam. Oblast je najprej prepove-
dala tiskarne, saj je Ïe med vojno tisk razkrinkaval komunizem, ko je obve‰ãal o
stra‰nih posledicah reÏima v Sovjetski zvezi in drugje.
Nova oblast je gledala z nezaupanjem predvsem tiste redovne skupnosti, ki
so se ukvarjale z vzgojo mladine. Delo jezuitov in salezijancev je bilo ob koncu
vojne praktiãno nemogoãe in konãno so bili redovniki izgnani iz Ljubljane. Po-
leti 1945 so bile prepovedane in nacionalizirane vse ‰ole in vzgojne ustanove, ki
so jih vodili redovniki ali redovnice. Predstojniki in predstojnice tistih kongre-
gacij, ki so imele sedeÏe v tujini, so bili obtoÏeni sodelovanja z drÏavnim
sovraÏnikom, medtem ko so imeli samostane za sredi‰ãa vohunjenja za Vatikan.
Aretacijam so sledile redne hi‰ne preiskave, kjer so iskali obremenjujoãe gradivo
kot povod za surove ukrepe, kot je bil zaseg premoÏenja. Kakr‰en koli stik z
vodstvom Cerkve in redovnih ustanov, ki so imele sedeÏ v tujini, je bil praktiãno
nemogoã.
2. junija 1945 se je komunistiãni komite odloãil, da bo zaãel kampanjo proti
duhov‰ãini. Njegov namen je bil ustvariti spor, s tem ko bi podprl tiste duhov-
nike, ki bi sodelovali z oblastjo proti smernicam Cerkve. Zato so podprli usta-
novitev »Ciril-Metodijskega dru‰tva«, da bi duhovnike razdelili na tiste, ki so
novi oblasti naklonjeni, in one, ki ji niso. Tudi redovnike so prisilili, da so se
morali odloãiti, ali se vpi‰ejo ali ne, in potem nositi posledice svoje odloãitve.
Javna obãila so se na vse naãine trudila, da bi ustvarjala javno mnenje, ki bo
Cerkvi nasprotno.
Redovnice so bile prisiljene izbirati med tem, da zapustijo svojo skupnost,
odloÏijo redovno obleko in tako obdrÏijo svoje delovno mesto (posebno v bolni-
cah), drugaãe pa izgubijo moÏnost zaposlitve. Mnoge so se raj‰i preselile v Srbijo
in Makedonijo, kjer redovnih skupnosti ‰e niso tako preganjali in je obstajala
moÏnost zaposlitve v bolnicah, tudi voja‰kih. Druge so dobile zatoãi‰ãe pri so-
rodnikih in se prilagodile kakr‰nemu koli delu za preÏivetje. Poleti 1945 so iz-
gnali redovnice s tujim drÏavljanstvom. Nemalo jih je bilo zaprtih in obsojenih
zaradi verske dejavnosti, ki je bila razumljena kot kaznivo dejanje. Ni natanãnih
podatkov; ti pa, ki so na razpolago, govorijo o 84 redovnicah, ki so bile zaprte
in obsojene (od teh 5 med vojno in 79 po vojni).

1.4 Page 4

▲back to top
4 Marija Imperl
Po vojni zaprtih in obsojenih redovnikov – nekateri tudi veãkrat – je bilo 93.
Nobena redovna ustanova (razen kartuzijanov) ni mogla opravljati svoje te-
meljne dejavnosti. Skupnostim, ki so se do vojne ukvarjale z delom z bolniki, mla-
dimi, tiskom in pridiganjem, je bilo delo popolnoma onemogoãeno. Edini naãin
za preÏivetje je bil, da so se vkljuãili v Ïupnijsko pastoralo, posebno po Ïupnijah,
ki so ostale brez duhovnika. Poãasi so zaãeli duhovniki v teh Ïupnijah sprejemati
izgnane redovnice in jim tako omogoãili vsaj minimum skupnega Ïivljenja.
Zaradi povojnih represivnih ukrepov (zaseg premoÏenja, prepoved poslanst-
va, zapor ãlanov, izgon iz drÏave) je v Sloveniji prenehalo delovati ‰est redovnih
ustanov (tri mo‰ke in tri Ïenske).
Napetost med oblastjo in cerkvenimi skupnostmi se je ‰e poostrila po letu
1952, ko so se pretrgali diplomatski odnosi s Svetim sedeÏem.
4. TeÏak ponovni zaãetek
Po letu 1945 je bil tudi za redovnice edini naãin pastoralnega delovanja delo
v Ïupnijah. Le v okviru Ïupnije je bil moÏen verski pouk, ki je bil v ‰oli prepo-
vedan. Vse redovne ustanove so se aktivno vkljuãile na to podroãje dela. Îal pa
se je tako izgubljala znaãilnost posameznih karizem. Dejstvo, da ni bil mogoã
stik z vodstvi in skupnostmi v tujini, je redovnikom odvzelo moÏnost posodabl-
janja in razvoja, ki je bil navzoã v posameznih redovnih ustanovah.
Ob koncu 50. let se je poloÏaj poãasi zaãel spreminjati. Nekatere mo‰ke re-
dovne ustanove so se lahko zaãele ponovno posveãati pridiganju ljudskih misijo-
nov (jezuiti, franãi‰kani, salezijanci, lazaristi), pripravi katehetskega materiala
(salezijanci), privatni katoli‰ki ‰oli (salezijanci).
Po malem so se tudi za redovnice odprle nove moÏnosti. Posamezne sestre
(brez redovne obleke) so lahko dobile delo v zdravstvenih ustanovah ter imele
privatne teãaje za uãence in ‰tudente.
S podpisom beograjskega protokola leta 1966 med Jugoslavijo in Svetim se-
deÏem so se odprle ‰e veãje moÏnosti, da ponovno vzcvetijo lastne karizme posa-
meznih ustanov. Redovne skupnosti so poleg Ïupnijske pastorale zaãele skrbeti
za romanja (franãi‰kani), obiskovali so slovenske izseljence in od‰li v misijone
(jezuiti, lazaristi, salezijanci), imeli sreãanja za mlade po Ïupnijah (franãi‰kani,
jezuiti), skrbeli za pripravo na zakon in duhovno spremljanje (jezuiti), ponudili
duhovne vaje za odra‰ãajoãe in mlade (salezijanci in hãere Marije Pomoãnice).
Kot posledica teÏkih odnosov redovnih skupnosti z oblastjo so se zaãele po-
javljati majhne lai‰ke ustanove (Mala Franãi‰kova druÏina, DruÏina Kristusa
Odre‰enika, Don Boskove prostovoljke), ki so imele bolj proÏne strukture in so
bile zato manj izpostavljene represivnim ukrepom.
·ele po letu 1980, ko je oblast zaãela dopu‰ãati delo redovnikov in redovnic,
so se redovne skupnosti odprle za vse veãje moÏnosti dela po lastni karizmi.2
2 Samo po letu 1990 je bilo delo redovnikov zakonito dovoljeno.

1.5 Page 5

▲back to top
Navzoãnost Hãera Marije Pomoãnice v Sloveniji 1936-1960 5
Osemdeseta leta tako oznaãujejo nov zaãetek ustanov posveãenega Ïivljenja.
Sedaj je bilo potrebno ponovno najti smisel in njihovo mesto v krajevni Cerkvi in
z obnovljeno zavestjo Ïiveti prvotnega duha. Spremembe pa bi se morale zgoditi
na hitro in mnoge skupnosti na to niso bile primerno pripravljene. Posebej je bilo
opazno veliko pomanjkanje na ‰olskem in vzgojnem podroãju. Skupnosti, ki so se
nekoã najveã ukvarjale s ‰olskim sistemom (notredamske sestre, ‰olske sestre sv.
Franãi‰ka, ur‰ulinke), ‰e niso bile opremljene za nove izzive. Ves ãas so se lahko
ukvarjale samo z veroukom in niso imele dovolj pripravljeno osebje, da bi se lahko
lotile ‰ole s spremenjenimi zahtevami. Pripravljeni so bili samo salezijanci, ki so
odprli gimnazijo, saj so Ïe prej imeli privatno katoli‰ko ‰olo za svoje kandidate.
Tiste skupnosti (npr. usmiljenke), ki so lahko vzgajale in izobrazile svoje
kandidatke v Srbiji, Makedoniji in ârni gori, so sicer imele potrebno poklicno
usposobljenost, vendar pa s strani drÏave niso dobile vrnjenih svojih odvzetih
zgradb in so lahko le posamiãno delale v drÏavnih zdravstvenih ustanovah.
5. Hãere Marije pomoãnice v Sloveniji v letih 1936–1960
Salezijanci so pri‰li v Slovenijo leta 1901. Od takrat so veliko deklet, ki so
imele redovni poklic, usmerjali v Italijo k HMP. V tistih prvih desetletjih, vse
do konca druge svetovne vojne, je bilo kar 53 HMP, ki so izhajale iz Slovenije.
Îe dalj ãasa so salezijanci prosili predstojnice, da bi tudi v Slovenijo raz‰irile
svoje delovno podroãje za vzgojo Ïenske mladine. Konãno so na pro‰njo salezi-
janskega in‰pektorja, g. Franca Wallanda, leta 1936 poslale ‰tiri slovenske redov-
nice (s. Alojzija Domajnko, s. Marija Lazar, s. Jerica Repar in s. Marija Rak), da
so ustanovile prvo skupnost HMP v Sloveniji. To je bil precej nenavaden naãin
za zaãetek v novi drÏavi: ne tuje misijonarke, paã pa domaãi poklici, ki so zoreli
in se vzgajali v prvotnem okolju redovne ustanove.
Ko so pri‰le 16. oktobra 1936 v Ljubljano, so jih sprejeli salezijanci v njiho-
vem zavodu na Rakovniku. 16. novembra istega leta so se nastanile na drugem
koncu Ljubljane, na Selu, v salezijanskem prevzgojnem zavodu. Takoj so zaãele
z nedeljskim in vsakodnevnim oratorijem za deklice ter poleg tega opravljale
svoje redno delo v kuhinji in pralnici za salezijance in fante. Po dveh tednih je
bilo v oratoriju Ïe veã kot 50 deklic.3
24. maja 1938 so sestre kupile hi‰o v drugem delu Ljubljane, na Karlov‰ki
cesti, in 24. avgusta tam odprle drugo skupnost. TeÏave niso bile majhne, ven-
dar so takoj zaãele z internatom za ‰tudentke, oratorij, otro‰ki vrtec, privatno
pouãevanje in po‰olsko varstvo. Dejavnosti so uspe‰no potekale in zaradi njiho-
vega poslanstva v dobro tistih mladih, ki so bili iz revnej‰ih druÏin, so jih cenile
tudi predstavniki oblasti. Majhno ‰tevilo je hitro raslo in pri‰lo do 45 deklet v
internatu, 130 oratorijank in veã kot 40 otrok v otro‰kem vrtcu.4
3 Prim. Cronaca della casa di Ljubljana Selo, od 15. 10. 1936 do 31. 12. 1939. Priãe-
vanje s. Matilde KNEZ.
4 Prim. Cronaca della Casa di Ljubljana Prule, Karlov‰ka, 1938–1940.

1.6 Page 6

▲back to top
6 Marija Imperl
Medtem pa so cveteli novi poklici za HMP. Po vzgojnem obdobju v Italiji so
jih predstojnice po‰iljale nazaj v domovino. Îe leta 1939 jih je 11 z veliko go-
reãnostjo delovalo v dveh skupnostih.
Oktobra 1940 se jih je pet preselilo iz Slovenije na Hrva‰ko, kjer so v Splitu
odprle tretjo hi‰o. Delale so v kuhinji in garderobi salezijanskega zavoda za siro-
te in dijake. Slovenskih sester je bilo v tem ãasu 18 v treh skupnostih.
5.1. HMP med drugo svetovno vojno in po njej
Z zaãetkom druge svetovne vojne, 6. aprila 1941, so se tudi za HMP zaãeli
teÏki ãasi. Do leta 1943 so mesto Ljubljano okupirali Italijani, zato so HMP
lahko nadaljevale s svojimi dejavnostmi. ·e veã, v hi‰i na Karlov‰ki se je ‰tevilo
otrok v otro‰kem vrtcu dvignilo do 60 in se je na tej toãki zaradi pomanjkanja
prostora ustalilo. ·tevilo ‰tudentk je pri‰lo do 50. Ker so bile tudi te zelo na te-
snem, ni bilo moÏno ustreãi vsem pro‰njam. Zaradi rev‰ãine, v kateri so Ïivele
‰tevilne druÏine, je bilo precej deklet sprejetih zastonj. Ves ãas vojne so HMP
lahko svobodno izvajale svoje vzgojne dejavnosti.5
Z osvoboditvijo, 9. maja 1945, so pri‰li na oblast komunisti. Takoj so zaprli
vse izhode iz mesta. Tudi pretok ljudi na podeÏelju je bil zaustavljen. Prepoveda-
no je bilo kakr‰nokoli javno ali zasebno zborovanje, da bi tako prepreãili vstajo.
Takoj so bile uvedene Ïivilske karte in obveznost osebne izkaznice, ki jo je bilo
mogoãe zahtevati kjerkoli. Za redovnike je bila obvezna fotografija z njihovo re-
dovno obleko; leta 1949, ko je bil dokument obnovljen, pa so zahtevali fotogra-
fijo osebe v civilni obleki.6
Spremembo politiãnega sistema so ljudje, ‰e bolj pa Cerkev in redovne skup-
nosti, boleãe ãutili. Oblast je po malem ukinjala dejavnosti redovnikov/ic,
predvsem tistih, ki so se ukvarjali z vzgojo in izobraÏevanjem mladine.7 Veliko
ljudi je moralo zbeÏati v tujino, da so si re‰ili Ïivljenje. Od‰li so predvsem v
Ameriko. Tudi HMP so se pripravljale, da bi zapustile svojo deÏelo, vendar pa se
je predstojnica, s. Alojzija Domajnko, odloãila, da ostanejo, dokler bo v domo-
vini moÏno ohranjati salezijansko karizmo.8
5 Prim. Cronaca della casa di Ljubljana Karlov‰ka 22, 1940-1942. Cronaca della casa di
Ljubljana Karlov‰ka, 1943. Cronaca della casa di Ljubljana Casa Beata. M. Mazzarello,
1944. Cronaca della casa di Ljubljana Casa Beata. M. Mazzarello, 1945. Pagine di storia dal
1941 al 1957 scritte dalla Direttrice Sr. Luisa DOMAJNKO, Padova, Istituto M. A. – 2 lu-
glio 1957, str. 1.
6 Prim. Cronistoria delle case della Jugoslavia dal 1941 al 1953 scritta da sr. Agnese
·PUR FMA, Battaglia T., Noviziato M. A. – 15. X. 1954, str. 2.
7 Prim. Bogdan KOLAR: Redovne skupnosti v ãasu razcveta in komunistiãnega zatiranja. V:
V prelomnih ãasih: rezultati mednarodne raziskave Aufbruch (1995–2000): Cerkev na Sloven-
skem v ãasu komunizma in po njem. Ljubljana: DruÏina: Teolo‰ka fakulteta, 2001, str. 124.
8 Cronistoria delle case della Jugoslavia dal 1941 al 1953 scritta da sr. Agnese ·PUR
FMA, Battaglia T., Noviziato M. A. – 15. X. 1954. Michelina SECCO FMA, Stabilita sulla
roccia, Roma, FMA 1991.
Priãevanje s. Matilde KNEZ e s. Marije A. SIMONâIâ.

1.7 Page 7

▲back to top
Navzoãnost Hãera Marije Pomoãnice v Sloveniji 1936-1960 7
Iz hi‰e na Selu v Ljubljani je oblast izselila salezijance. Ostala je dejavnost
pobolj‰evalnice, a je pre‰la pod drÏavno upravo. Doloãen ãas je ‰est HMP lahko
ostalo in ‰e naprej opravljalo sluÏbo v kuhinji, garderobi in pralnici. Dobile so
delovno knjiÏico in zdravstveno izkaznico ter bile do pomladi leta 1946 redno
plaãane. Takrat pa so bile odpu‰ãene z razlogom, da njihovo delo ni veã potreb-
no. Sprejela jih je skupnost na Karlov‰ki, ãeprav tudi ta ni bila gotova, da bo
dalj ãasa ostala v svoji hi‰i.9
S koncem ‰olskega leta, junija 1945, se je glede hi‰e na Karlov‰ki cesti v
Ljubljani zaãelo nadlegovanje. Uãitelj laik iz hi‰e na Selu, ki so ga HMP dobro
poznale, se je nekega dne predstavil ravnateljici ter izjavil, da je sedaj on ravna-
telj dejavnosti in si jo hoãe ogledati. Ravnateljica, s. Alojzija Domajnko, je naj-
prej mislila, da je pri‰el trenutek ukinitve dejavnosti, vendar je takoj opozorila,
da samovoljno ne more prepustiti dejavnosti drugim, saj je last DruÏbe s
sedeÏem v Italiji. Tako je tega ãloveka uspela odsloviti. ·e veãkrat je pri‰el in po-
sku‰al doseãi, da bi sestre zapustile hi‰o, vendar ni nikoli predloÏil uradnih do-
kumentov in je bil zato postopek odloÏen.
Jeseni 1946 je pri‰lo ducat srbskih oficirjev, ki so zahtevali prenoãi‰ãe, ker so
morali ostati v Ljubljani na izpopolnjevalnem teãaju. Sestre so zaradi pomanj-
kanja stanovanj v mestu morale privoliti. Za ves zimski ãas so jim odstopile prit-
liãje. V sobah so pustile kriÏe in svete podobe, ki pa so jih zjutraj na‰le na tleh
ali pa obrnjene k zidu. Sicer pa so bili oficirji zelo spo‰tljivi.
Istoãasno je zahtevala stanovanje skupina vojakov, ki so jim sestre dale na
razpolago dvorano, kjer je bila zanje pripravljena spalnica. Za vojake, ki so ostali
v hi‰i kak‰en teden, so morale tudi kuhati.
V tem ãasu so se vrnile s poãitnic gojenke, po sili razmer le kak‰nih 10, ven-
dar so lahko ostale vse leto. Sestre so lahko tudi ponovno odprle otro‰ki vrtec –
do pomladi – in za privatni pouk klavirja sprejele kak‰nega uãenca.
Iz hi‰e so ‰le sestre ãim manj pogosto, saj so jim bili ljudje, posebno mladi,
nenaklonjeni in so se vãasih iz njih nesramno norãevali.
Z vedno bolj pogostimi hi‰nimi preiskavami se je nadaljevalo nadlegovanje
komunistov, vendar pa so se jim prostori stanovanja sester zdeli majhni in ne-
primerni za njihove potrebe. Kljub vsemu pa so izjavljali, da je hi‰a za HMP
prevelika, da tako vse pripada drÏavi, saj privatna lastnina ni veã obstajala.
HMP niso popu‰ãale, zato so jim komunisti ironiãno govorili, da bi morale biti
kot redovnice bolj velikodu‰ne v Ïrtvovanju. Vendar pa ni pri‰lo do nobenega
zakljuãka.
Medtem ko so od‰li oficirji, se je javila komunistka, ki jo je poslalo vodstvo
nekega internata za vajenke (bilo jih je okrog 15), in zahtevala, da mora biti hi‰a
pripravljena zanje. Izbrala je najprimernej‰e sobe: poleg pritliãja je zahtevala tu-
di izselitev prvega nadstropja in prisilila sestre, da so ukinile tudi sobo otro‰kega
vrtca. Najveã zadrege je bilo ãutiti zaradi kuhinje, saj so bile vse prisiljene kuhati
skupaj na istem ‰tedilniku, ker so imele vajenke svojo kuharico. Da ne bi vsto-
9 Michelina SECCO FMA, Stabilita sulla roccia, Roma, FMA 1991, str. 208.

1.8 Page 8

▲back to top
8 Marija Imperl
pale v vse sobe hi‰e, sta se dve sestri ponudili, da bosta ãistili sobe in prali. Obe
sta bili za delo plaãani.
V jeseni 1946 so sestre ponovno sprejele nekaj gojenk. Komunistiãne vajen-
ke, ki jih je hujskala njihova »glavna«, so bile do njih neprijazne. ·e veã, odgo-
vorna je zaãela javno pozivati s. Alojzijo Domajnko, da mora gojenke odposlati,
saj ni veã primerno, da dve tako nasprotujoãi si dejavnosti obstajata skupaj. ·e
toliko bolj, ker je na proãelje hi‰e dala napis, ki je oznaãeval novo dejavnost
hi‰e. HMP so s strahom priãakovale pisni odlok. Neko noã je pri‰la policija za
tako imenovano »hi‰no preiskavo« in zahtevala osebne izkaznice vseh gojenk. Za
HMP se je vse izkazalo zakonito.10
V Splitu je januarja 1945 de‰ki salezijanski zavod postal voja‰ka bolnica, fan-
te pa so prevzeli komunisti. Avgusta istega leta so salezijanci prejeli pisni ukaz,
da morajo zapustiti hi‰o, vendar so uspeli doseãi preklic ukaza in so tako ‰e
ostali.
Poleti (od 6. junija do 1. julija) 1946 je s. Alojzija Domajnko lahko obiskala
sestre, ki so delale v tej skupnosti. Od januarja 1947 pa se je zaãelo novo pre-
ganjanje skupnosti in 17. septembra so bile sestre dokonãno odslovljene.
5.2. Po letu 1946
Salezijanski in‰pektor je svetoval s. Domajnko, ki je bila odgovorna za HMP
v Sloveniji, naj sestre razseli po razliãnih krajih ter jih po‰lje na pomoã po Ïup-
nijah, ki so jih upravljali salezijanci. Ta naãin je bil nevaren, saj bi oblast lahko
mislila, da imajo HMP ‰e drugje lastnino. Potrebno je bilo ohraniti tudi na zu-
naj videz, da je hi‰a na Karlov‰ki cesti v Ljubljani njihov edini sedeÏ. Salezijan-
ski in‰pektor je tako spomladi 1947 HMP odstopil njivo, kjer so sestre lahko
sadile krompir, da bi tako oblasti dokazale, da se tudi one ukvarjajo z roãnim
delom.11
Îupnik iz VerÏeja je prosil kak‰no HMP, da bi obdelovala veliko posestvo,
od ãesar bi imele korist tudi sestre. S. Alojzija Domajnko je spomladi 1947 tja
poslala dve sestri. Soãasno je tri sestre napotila v Sela na Hrva‰kem na pomoã
salezijanski Ïupniji, ki je imela v lasti zemlji‰ãe in jih je brez teÏav lahko
vzdrÏevala.12
Za praznik Marije Pomoãnice leta 1947 so HMP sodelovale pri javni proce-
siji tako na Rakovniku kot v VerÏeju in to je bila zadnja javna predstavitev, ki
jim je bila dopu‰ãena.
Oktobra istega leta je s. Alojzija Domajnko s strani Vrhovne matere prejela
uradno pismo, s katerim jo je le-ta pooblastila kot odgovorno s strani redovne
10 Prim. Michelina SECCO FMA, Stabilita sulla roccia, Roma, FMA 1991, str.
195–213. Cronaca della casa Dekli‰ki dom Karlov‰ka 22, 1946.
11 Cronistoria delle case della Jugoslavia dal 1941 al 1953 scritta da sr. Agnese ·PUR
FMA, Battaglia T., Noviziato M. A. – 15. X. 1954, str. 4–5.
12 Prim. Prav tam, str. 6

1.9 Page 9

▲back to top
Navzoãnost Hãera Marije Pomoãnice v Sloveniji 1936-1960 9
ustanove za HMP v Jugoslaviji. Sestre je to prizadelo, saj se jim je zdelo, da jih
je sredi‰ãe DruÏbe zaradi dogodkov osamilo.13
5.3. HMP izgnane in zapor S. Alojzije Domajnko
V hi‰i na Karlov‰ki so bile komunistiãne gostje do redovnic zelo napete in so jih
odkrito zasmehovale ter se iz njih norãevale. Jeseni 1947 sestre niso veã mogle spre-
jeti gojenk. Delale so v garderobi pri salezijancih, skrbele za Ïupnijsko perilo in de-
lale na polju. Januarja 1948 so dobile ukaz, da morajo izprazniti edino nadstropje,
ki je ‰e ostalo sestram, z izgovorom, da bodo v jeseni poveãali ‰tevilo vajenk. S.
Alojzija Domajnko se je zatekla k odvetniku, da bi predloÏila uradno pritoÏbo, in je
dosegla zaãasen odlog. âez en mesec pa so dobile drugo odloãbo, ki ni dopu‰ãala
pritoÏbe in jim je naloÏila dokonãno izpraznitev hi‰e. HMP so zaprosile, da bi lah-
ko od‰le v Italijo, kjer je sedeÏ njihove ustanove, vendar niso dobile dovoljenja. Pre-
selili so jih v karmeliãanski samostan v Ljubljani, kjer so jih redovnice sestrsko spre-
jele. Oktobra istega leta pa je bil razpu‰ãen tudi karmeliãanski samostan z opraviãi-
lom, da je stavbo potrebno poru‰iti, ker bodo raz‰irili pokrajinsko cesto.
Medtem je s. Alojzija Domajnko, ki je predvidevala, kaj se bo zgodilo, s po-
moãjo salezijanskega in‰pektorja iskala moÏnost, kako bi namestila sestre po tri
in tri v razliãnih salezijanskih Ïupnijah v Sloveniji in na Hrva‰kem. Ko je pri‰lo
do razpustitve Karmela, so se ‰e tri HMP preselile na Reko (Hrva‰ka) v drugo
salezijansko Ïupnijo, dve v salezijansko in‰pektorialno hi‰o v Ljubljani s skrbjo
za kuhinjo in garderobo, nekatere so dobile zavetje pri domaãih ali pri drugih
druÏinah. Vse so morale odloÏiti redovno obleko.14
S. Alojzija Domajnko je sestre neprestano obiskovala in jih opogumljala, naj
velikodu‰no Ïivijo poklicanost tudi v teÏkih okoli‰ãinah, v katerih so se zna‰le.
23. decembra 1948 je bila pogumna predstojnica prijeta in zaprta. Po po-
drobni preiskavi njene sobe so jo odpeljali v enega najbolj zloglasnih zaporov ti-
stega ãasa, kjer je bila en teden v samici.
Podnevi je bila izpostavljena neprestanim zasli‰evanjem. Med drugim so ji oãi-
tali nezakonito dopisovanje, kot da bi bila povezana s protikomunistiãno narodno
zvezo. Spra‰evali so jo o protikomunistiãni vzgoji, ki naj bi jo posredovala mladim
v zavodu, in podobno. Po osmih dneh samice so jo prestavili v skupno celico in jo
po enem mesecu izpustili. Prepovedano ji je bilo, da bi se oddaljila iz Ljubljane.15
13 Prim. Prav tam str. 6; Michelina SECCO FMA, Stabilita …, str. 217.
14 Prim. Cronistoria delle case della Jugoslavia …, str. 8.
15 Iz poroãila, ki ga je napisala s. Alojzija, ko je leta 1957 pri‰la v Italijo. Prim. Pagine di
storia dal 1941 al 1957… , str.1–5. Prim. Michelina SECCO, Stabilita …, str. 223–229:
»Obstajata dva kratka dokumenta o obdobju v zaporu. Prvi je z datumom 20. 1. 1949 izja-
va o podeljeni prostosti za Domajnko Alojzijo. Drug, z datumom 22. 2. 1949, poda razlog
obtoÏbe: sodelovanje s sovraÏno organizacijo, ki je hotela zru‰iti drÏavno ureditev. Temeljila
je na dejstvu, da je Domajnko Alojzija prejemala pisma od oseb, ki so pobegnile v tujino.
Po temeljitih zasli‰anjih in preiskavah je bilo razjasnjeno, da so bila ta sporoãila povsem
osebnega znaãaja in zato, so zapisali, je bila izpu‰ãena.«. SECCO, Stabilita …,, str. 227.

1.10 Page 10

▲back to top
10 Marija Imperl
Ena izmed sester (s. Terezija Mencingar) ji je na‰la v Ljubljani stanovanje, s.
Alojzija pa si je sama priskrbela tudi delo v neki tovarni na oddelku za
statistiko.16
5.4. S. Alojzija Domajnko ohranja HMP med seboj povezane
S. Alojzija Domajnko in s. Terezija Mencingar, ki je tudi Ïivela v Ljubljani,
kjer je imela stanovanje in je bila kot bolniãarka zaposlena v eni od bolnic, sta se
dogovorili, da se bosta sreãevali v javni menzi, kamor sta hodili na kosilo.17
Konec januarja 1949 so se morale sestre, ki so se zatekle na Reko, od tam
vrniti v Ljubljano. Sprejeli so jih sorodniki. Sestre, ki si niso mogle priskrbeti
stanovanja in so Ïivele pri sorodnikih v oddaljenih krajih, so se posebno v praz-
niãnih dneh vraãale, da so se sreãale s s. Alojzijo in med seboj. Ravnatelj salezi-
janske in‰pektorialne skupnosti, ki je vedel, da HMP nimajo prostora za sreãe-
vanje, jih je pogosto povabil na kosilo skupaj s sestrami, ki so delale za Ïupnijo.
Sestre, ki so bile pri sorodnikih, so si prizadevale, da bi na‰le stanovale in zapos-
litev, saj so se bale nevarnosti za svoj poklic. Druga za drugo so si na‰le nastani-
tev v Ljubljani ali v Mariboru.
Leta 1949 je s. Marija Rak dobila sobo v Ljubljani na Gornjem trgu, ki je
poãasi postajala njihov kraj za sreãevanja. Imenovale so jo svoj Betlehem.18
S. Alojzija Domajnko si je na vse naãine prizadevala, da je sreãevala, tolaÏila,
opogumljala sestre tako preko pisem kot tudi s kak‰nim obiskom. ·e naprej pa je
bila vsak teden klicana na muãna zasli‰anja. ·e dolgo potem ji je bilo teÏko opi-
sovati dramatiãen strah tistih ãasov. Po letu 1952 so bila zasli‰anja redkej‰a, od
ãasa do ãasa pa je bila ‰e vedno klicana, kar je za njo pomenilo hud pretres. Leta
1953 ji je bila ob enem teh neprijetnih sreãanj izreãena skoraj pohvala zaradi nje-
ne skrbnosti do sosester in zato, ker o HMP ni bilo sli‰ati niã graje vrednega.
Leta 1954 so lahko sestre pri salezijancih na Rakovniku v Ljubljani skupaj
opravile duhovne vaje. Zbirale so se v kuhinji in med delom poslu‰ale pridigo
salezijanca, g. Antona Logarja. âeprav so na Rakovnik pri‰le posamiãno v civil-
ni obleki, so ãutile, da so nadzirane. Nekega dne jih je med pridigo presenetil
vdor policije, ki je navzoãe zasli‰ala in jim ukazala, da se morajo raziti, saj je bilo
prepovedano kakr‰no koli zbiranje. Ostali sta lahko le dve sestri, ki sta delali v
kuhinji. Popoldne so se sestre, sicer s strahom, vrnile.19
5.5. Obisk in‰pektorice iz Italije leta ‘56 in oÏivitev na Hrva‰kem leta ‘58
30. aprila 1956 je pri‰la v Ljubljano in‰pektorica iz Padove, mati Armellini,
v civilu in s turistiãnim potnim listom. Po 15-ih letih se tako slovenske HMP
16 Prim. Pagine di storia…, str.5.
17 prim. Prav tam, str. 6
18 Prim. Prav tam, str. 6
19 Priãevanje s. Marije A. Simonãiã.

2 Pages 11-20

▲back to top

2.1 Page 11

▲back to top
Navzoãnost Hãera Marije Pomoãnice v Sloveniji 1936-1960 11
veselijo sreãanja s predstojnico. M. Lini Armellini je bilo teÏko, ko je videla tako
bedne pogoje, in je storila vse, kar je mogla, da bi sestre tolaÏila in bi lahko
uÏivale v njeni vedri druÏbi. Bila je zelo zadovoljna zaradi njihove vztrajnosti,
zvestobe in navezanosti na DruÏbo.20
Oktobra 1958 so HMP uspele na Reki na Hrva‰kem kupiti hi‰o ter tam po-
novno zaãeti s skupnim Ïivljenjem in nositi redovno obleko.21 Julija 1960 je bila
ustanovljena druga skupnost v Lovranu pri Reki. Zaãeli so cveteti poklici. Ker
niso dobile potnega lista, deklet ni bilo moÏno poslati v Italijo. Zato so se pred-
stojnice odloãile, naj hi‰a v Lovranu januarja 1961 postane noviciat.
Poleg skupnega Ïivljenja so HMP opravljale tudi nekaj apostolata in liturgiã-
ne animacije. V Ïupniji Lovran je ena pouãevala verouk (s. Franãi‰ka ·krbec),
druga (s. Agneza ·pur) pa je vodila Ïupnijski mladinski pevski zbor in skrbela za
Ïupnijsko bogosluÏje. Dekleta so rada prihajala in so se vsak dan zadrÏevala s se-
strami. Prihajala so tudi dekleta, ki niso bila verna, saj so se ãutila kot doma.
Lahko reãemo, da je zaãel nastajati pravi vsakodnevni oratorij. Vse se je dogajalo
v Ïupni‰ãu, moÏno pa je bilo tudi iti z dekleti na sprehod, ne da bi jih kdo nadzi-
ral. ·e vedno pa je ostajala prepoved navzoãnosti in pouãevanja v javnih ‰olah.22
5.6. Prebujanje v Sloveniji
V Sloveniji so bile v tem ãasu ‰e neprijazne razmere. Sestre ‰e niso mogle jav-
no Ïiveti kot redovnice in v skupnostih, ‰e manj pa na vzgojnem podroãju delo-
vati kot salezijanke. Do vsega tega je pri‰lo poãasi in to po letu 1968. Leta 1967
sta se prvi dve HMP naselili na Bledu, kjer sta dva zakonca Cerkvi podarila svo-
jo hi‰o in je ljubljanski nad‰kof, dr. JoÏef Pogaãnik, tja povabil HMP. Nasledn-
jega leta je bila ustanovljena skupnost in sestre so takoj zaãele z Ïupnijsko kate-
hezo ter z duhovnimi vajami za dekleta. Tudi noviciat so takoj preselile iz Lovra-
na na Bled. Sestre pa so bile ‰e vedno nadzirane in so morale vse delo opravljati
zasebno: verouk v Ïupni‰ãu, duhovne vaje za dekleta pa v svojem domu. Potreb-
no je bilo ‰e nekaj let, da so se lahko tudi v javnosti pokazale kot redovnice, no-
sile redovno obleko in nekoliko bolj svobodno delovale med mladino.23
Za konec
Salezijanska karizma hãera Marije Pomoãnice je v Sloveniji ostala Ïiva kljub
nenaklonjenim okoli‰ãinam. âeprav so sestre precej let Ïivele izven skupnosti,
so vse ostale zveste poklicu in so ponovno zaÏivele skupaj takoj, ko je bilo to
20 Prim. Prav tam str. 7–8l. Michelina SECCO FMA, Stabilita… str. 248–250.
21 Prim. Cronaca della casa di Rijeka, 1958.
22 Prom. Cronaca della casa di Lovran, 1960. Priãevanje s. Marije A. SIMONâIâ.
23 Prim. Franãi‰ka ·KRBEC HMP, Vrtnarica novega vrta. Ljubljana, DruÏba Hãera Marije
Pomoãnice, 1986. Michelina SECCO FMA, Stabilita… str. 306–342. Priãevanje s. Marije A.
SIMONâIâ.

2.2 Page 12

▲back to top
12 Marija Imperl
moÏno. Vse enoglasno zatrjujejo, da je bilo to mogoãe zaradi modrega materin-
skega vodstva s. Alojzije Domajnko. S. Alojzija je naredila vse, kar je bilo v njeni
moãi, da je na Slovenskem ohranjala karizmo Ïivo, ne da bi zapustila domovino.
Z materinsko skrbnostjo ni nehala obiskovati, opogumljati in podpirati sestre,
ki so bile razkropljene v Sloveniji in na Hrva‰kem.24
Ko je bil leta 1969 odprt noviciat na Bledu, je s. Alojzija tako odgovorila na
vpra‰anje, kako je lahko vzdrÏala: »Vse je moÏno, ãe zaupamo v Boga, v katere-
ga moramo toliko bolj zaupati, kolikor manj moÏnosti je, da bi se zadeva lahko
re‰ila s ãlove‰kimi sredstvi. Takrat je Gospod primoran, da jo razre‰i sam in jo
razre‰i po BoÏje.«25
Literatura:
– Bogdan KOLAR, Redovne skupnosti v ãasu razcveta in komunistiãnega zatiranja.
V: V prelomnih ãasih: rezultati mednarodne raziskave Aufbruch (1995–2000):
Cerkev na Slovenskem v ãasu komunizna in po njem. Ljubljana: DruÏina: Teo-
lo‰ka fakulteta, 2001.
– Bogdan KOLAR, Salezijanci, sto let na Slovenskem: 1901–2001, Ljubljana,
Salve 2001.
– Pagine di storia dal 1941 al 1957 scritte dalla Direttrice sr. Alojzija Domajn-
ko, Padova, Istituto M.A. – 2 luglio 1957.
– Cronistoria delle case della Jugoslavia dal 1941 al 1953 scritta da sr. Agneza
·pur. Battaglia T., Noviziato M. A. – 15. 10. 1954.
– Cronaca: Casa di Ljubljana Selo, od 15.10.1936 do 31.12.1939.
– Cronaca: Casa Split 1940 – 1947.
– Cronaca: Casa di Ljubljana Prule, Karlov‰ka, 1938-1940.
– Cronaca: Casa di Ljubljana Prule, Karlov‰ka, 1940-1942.
– Cronaca della casa di Ljubljana Karlov‰ka, 1943.
– Cronaca della casa di Ljubljana Casa Beata. M. Mazzarello, 1944.
– Cronaca della casa di Ljubljana Casa Beata. M. Mazzarello, 1945.
– Cronaca: casa di Rijeka, 1958.
– Cronaca della casa di Lovran, 1960.
– Franãi‰ka ·KRBEC, Vrtnarica novega vrta. Ljubljana, 1986.
– Michelina SECCO, Stabilita sulla roccia, Sr. Luisa Domajnko, FMA Roma,
1991.
– HMP v Jugoslaviji pred letom 1936 in HMP v Jugoslaviji med letoma 1936
in 1945, v in‰pektorialnem arhivu HMP Slovenija, Ljubljana Rakovnik.
– Priãevanje s. Marije A. Simonãiã in s. Matilde Knez.
24 Prim. Franãi‰ka ·KRBEC HMP, Vrtnarica … str. 46. Priãevanje s. Marije A. SIMONâIâ,
s. Matilde KNEZ in drugih.
25 Michelina SECCO FMA, Stabilita … str. 318.