Krasna novica!
Ni cerkve brez križa
Novi cvet v podsaharski Afriki
GLASILO ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO IN PRIJATELJE DON BOSKAJANUAR–FEBRUAR581 20131
Salezijanski
VESTNIK
med nami
Svetnik
Slovenija
sv. Ja
nez
Bos
ko
1.–17. MAJ 2013
ROMANJE RELIKVIJ
VSEBINA
Salezijanski
vestnik je leta
1877 ustanovil
sv. Janez Bosko.
V slovenskem
jeziku je začel
izhajati leta
1904. Danes SV
po svetu izhaja
v 57 izdajah, v
29 jezikih in v
131 državah.
Januar–feBruar 2013, ŠT. 1
Skupna številka: 581, letnik 86
ISSN 0353–0477, dvomesečnik
Glasilo za salezijansko družino in
prijatelje don Boska.
Urednik: Marjan Lamovšek
Uredniški odbor: Janez Potočnik,
Ivan Turk, s. Marija Imperl, Janez
Krnc, Marko Košnik
Lektorica: Jerneja Kovšca
Grafična zasnova: mati design
Računalniška postavitev: Salve,
Patricija Belak
Foto naslovnica: Drago Gačnik
Izdajatelj: Salezijanski inšpektorat
Založba: Salve d.o.o. Ljubljana
Tisk: Tiskarna Pleško
DAROVE ZA VZDRŽEVANJE
Salezijanskega vestnika in za druge
namene lahko na kažete na račun:
SI56 2420 0900 4141 717
sklic 00 06
Salezijanci, rakovniška 6, 1000 Lj.
PODaTKI Za STIK
Distribucija in stiki: Janez Potočnik
naSLOV ureDnIŠTVa
Salezijanski vestnik
Rakovniška 6
1000 Ljubljana
3 Uvodnik
4 Kolumna
Blagoslova v novem letu!
6 S poti
Korak po krajih
don Boskovega otroštva
8 Molivci
Razvedriloinprostičas
9 Salezijanska družina
HčereBožjega
Odrešenika
10 Moj pogled
Šolska ocena
12 Marija
Obhajanje petih prvih
sobot po fatimsko
14 Misijoni
Novi cvet v podsaharski
Afriki
18 Majcen
Pinoir v Severnem
Vietnamu
20 Maribor
22 Novice
JANUAR–FEBRUAR 2013, 1
16 RELIKVIJE 2013
Svetnik med nami ‒ romanje relikvij
sv. Janeza Boska
V maju 2013 bodo po Sloveniji romale relikvije sv. Janeza Boska. V
petih letih priprave (2009‒2014) na 200. obletnico svetnikovega
rojstva (15. avgust 2015) relikvije romajo po celem svetu.
6 S POTI
Korak po krajih don
Boskovega otroštva
14 MISIJONI
Novi cvet v podsaharski
Afriki
Telefon 01/42.73.028
e naslov vestnik@sdb.si
Spletna stran www.donbosko.si
581
3
kolumna
4
Ob kaminu
»Imam krasno novico: obiskal nas bo don Bosko!«
Ko je župnik Pestarino v Morneseju naznanil prihod
turinskega apostola mladih, so od veselja skočile v
zrak zlasti dekleta iz skupine hčera Brezmadežne, med
katerimi je bila Marija Dominika Mazzarello. Don Bosko
pride v Mornese! In to ne enkrat čez deset let, pač pa
… »Kdaj pa?« »Čez dva tedna.« navdušenje ob sprejemu
te krasne novice je preraslo v veliko akcijo vsestranskih
priprav. In ob prvem srečanju? Po toplem sprejemu, ki so
ga Mornežani pripravili duhovniku mladih, Janezu Bosku
in njegovemu spremstvu, jim je spregovoril. Marija
Dominika ga je hotela dobro slišati — in začutiti. In kaj
je ugotovila? »Don Bosko je svetnik – in jaz to čutim.«
Sv. Marijo Dominiko Mazzarello je ta obisk potrdil v
poslanstvu vzgoje, ki ga je med dekleti začela še pred
srečanjem z don Boskom. Ob njem je globlje doumela,
da bo tudi zanjo vzgojno delo med dekleti pot svetosti,
pot osebnega posvečenja.
Tako je bilo septembra v letu 1864 v Morneseju.
Krasna novica je sedaj dosegla tudi nas: prihodnjega
maja bo don Bosko obiskal Slovenijo! Iz vsega srca
želim, da bi se zlasti vsi člani salezijanske družine
veselili njegovega prihoda. Da bi se na ta obisk dobro
pripravili. Da bi ob srečanju s svetnikom ponovno dobili
notranjo potrditev: pot vzgoje mladih je pot svetosti.
Don Bosko je svetnik – po svetu se ob srečanju z
njegovimi relikvijami ljudem dogajajo čudeži. Prosimo
ga velikih darov! Z veliko in zaupno vero.
UVODNIK
Krasna novica
DAMJANA TRAMTE
inšpektorica
sesterhčeramarijepomočnice
4
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
Blagoslova
v novem letu!
Verjetno ne, ker je tega
res veliko. Če bi vsako tako
besedo, napisano ali izreče-
no, nadomestili vsaj z enim
dejanjem prijaznosti, bi ne
hodili na demonstracije, am-
pak celo leto sedeli za sku-
pno mizo hvaležnosti. Toda
to bi bilo res že preveč za
tako poceni izrečeno ali na-
pisano besedo: sreča. Te se
ne da zaslužiti, te ne moremo
pridelati s svojo pridnostjo,
iznajdljivostjo, položajem ali
Ali morete prešteti vse tiste: »Srečno
v novem letu«, ki ste jih prejeli po pošti,
so vam bili izrečeni osebno ali so vam morda
bili posredovani na bolj moderen način:
po kratkih sporočilih ali elektronski pošti?
KOLUMNA
zvezami. Preprosto se nam
mora dogoditi, pripetiti, ali
kakor koli temu že rečemo in
razumemo.
Zanimivo je, da na drugi
strani prav pred tem izre-
kanjem novoletnih voščil
izbiramo najuspešnejše. Od
športnikov, javnih osebnosti
do zadnjega prostovoljca v
najbolj zakotnem gasilskem
društvu. Pri tem nas ne zani-
ma, ali je ta človek imel sre-
čo ali ne, ampak, kaj je sto-
ril posebnega, da je vreden
pozornosti, prvega mesta.
Če imamo pred očmi naše
otroke, potem jih kaj preveč
ne učimo o sreči ali nesreči.
naša usta so polna dobrih
nasvetov, kako nič ne pade z
neba in se je treba za vsako
stvar v življenju potruditi. Če
naš nadobudni mladostnik za
še tako nepomemben pre-
izkus znanja v šoli računa le
na srečo in ne na svoje zna-
nje, svojo pripravljenost, bo
JANEZ VODIČAR
salezijanec
5
hitro deležen poduka, kako
je to neodgovorno. S kakšno
privoščljivostjo se bomo po-
smehovali človeku, ki je na-
mesto v službo šel v igralnico
in tam poskušal srečo, tam pa
zadel le dolgove.
Mi v svetu, ki gradi na žu-
ljavih rokah, še kar nadaljuje-
mo z našimi voščili: Srečno!
ni to malo skregano s stvar-
nostjo? Res da ne moremo
za novo leto voščiti: bodi
delaven, podjeten, varčen,
previden in podobno. Tudi
če bi to lahko voščili, bi vse,
kar lepo zapakiramo v izraz:
»Srečno!«, ne mogli izraziti.
Pustimo trenutke, ko to iz-
rekamo iz navade, ker se kaj
drugega ne spomnimo. Pomi-
slimo na trenutke, ko smo to
rekli iz srca. Človekov obraz,
ki nas s hvaležnostjo zre, ko
smo mu izrekli voščilo, vse
pove: »Vem, da mi zaupaš,
hvaležen sem, da ceniš moje
prizadevanje, še bolj pa sem
hvaležen, ker veš, da moje ži-
vljenje ni le v mojih rokah!«
Tega ne slišimo, tega ne iz-
rekamo, le slutimo v svojih
globinah. Od nas zahtevajo
učinkovitost, uspešnost, prva
mesta na najrazličnejših me-
stih, a vemo, da je to daleč od
tega, kar bi nas lahko potrdi-
lo. Kvečjemu smo zaradi tega
stalno pod pritiskom, v strahu
in dvomu, če bomo to zmogli.
In kdaj je to bolj navzoče kot
na koncu enega in začetku
drugega leta?
Če smo pošteni, moramo
kljub številnim možnostim,
ki jih danes imamo, priznati,
da vseeno ni vse odvisno od
nas samih. naj bo to uspeh
ali nesreča; eno ali drugo nas
lahko doleti, četudi smo na
smrt previdni. Življenje je še
vedno preplet naključij, ki se
lahko posrečijo ali izjalovijo.
Zato želimo srečo drug dru-
gemu, le pozabljamo, da je ta
želja prazna, če te od nikoder
ni, se nima kje vzeti. Gotovo
nočemo izrekati praznih be-
sed, zato v sebi slutimo, da je
to dobro, ki ga drug drugemu
želimo, mogoče kje najti, vze-
ti in podariti.
Kdor bi srečo zamenjal z
željo po blagoslovu, bi dodal
ta skrivnostni prostor, kjer
lahko najdemo pravo srečo.
Šolarju, ki kljub napornemu
učenju trepeče pred šolskim
preizkusom, gola sreča ne
bo nič pomagala. Če bo čutil,
da je z njim vir vse sreče, če
bo vedel, da je njegov trud,
tudi ko ni pravih sadov, štet
v dobro, ne bo računanje na
srečo več v potuho, ampak bo
to pot do zadovoljstva. Leto-
šnje novoletno voščilo sreče
naj bo še posebej takrat, ko
imamo pred sabo mladostni-
ka, v prvi vrsti poziv k iskanju
vere, da je sreča v varnih ro-
kah nebeškega Očeta. Naj bo
predvsem želja po srečanju z
njim, ki ni nikoli praznih rok.
foto: P. Belak
6
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
S POTI
Korak po krajih
don Boskovega otroštva
Don Boska poznamo iz mnogih življenjepisov,
stripov, pripovedi, duhovnih spisov, tako
njegovih kot o njem, pa iz delovanja njegovih
salezijancev in salezijank pri nas in po svetu.
Mnogi poznate tudi kraje njegovega življenja
in delovanja, tako iz romanj in potovanj,
»mimohodov« v daljne dežele stare celine.
Tudi sam včasih zaidem v monferratske
holme, kot se slikovito izrazi novi prevod Don
Boskovih Spominov za mlade. In vedno bolj
so mi ti kraji všeč, ker izžarevajo tako močno
vsakdanjo krščansko duhovnost, da je dovolj
sprehod po Papeški cesti od krožišča med
Castelnuovom in Mondonijem mimo Morialda
do Becchov, pa spust in vzpon po stezicah do
Capriglia in nazaj na Colle Don Bosco …
MARKO SUHOVERŠNIK
salezijanec
Don Boskovo otroško ži-
vljenje se je napajalo v teh
krajih. Miselnost in duhov-
nost tega dela Piemonta na
prelomu predprejšnjega sto-
letja sta bili prežeti s krščan-
sko vero. Dejansko don Bosko
s salezijansko duhovnostjo
in preventivnim sistemom
ni »izumil« ničesar novega,
temveč je sintetiziral vzgojo
mame Marjete in duhovnost,
ki mu jo je ta vlila ob vzgoji.
In kje se je vse začelo?
CAPRIGLIO
Župnik Zucca v Caprigliu,
rojstnem kraju mame Mar-
jete, je posebno pozornost
posvečal mladim dekletom,
jih dobro krščansko vzgojil,
saj so se potem poročale v
sosednje kraje ter tako »raz-
širjale« pristno krščansko ži-
vljenje in duhovnost ... Mar-
jeta Occhiena (1788–1856)
je bila zelo dobro pripravlje-
na na krščansko življenje, saj
je s poroko odlašala vse do
svojega 24. leta, za tiste čase
zelo dolgo, in previdnostno
sprejela ponudbo vdovca
Župnijska cerkev
v Castelnuovu,
v katero je
zahajal
sv. Janez Bosko
7
Od Capriglia do Castelnuova
ena glavnih je bila mati
Jožefa Cafassa, kasnejšega
don Boskovega duhovnega
voditelja, sicer iz premožne
družine, a je sinu vsadila kr-
ščansko vzgojo, da je z nje-
nim bogastvom kasneje po-
magal mnogim sovrstnikom
do duhovnega poklica in do-
končanja študija.
Strma cesta nas popelje do
župnijske cerkve sv. Andreja
in starega mestnega jedra na
vrhu hriba, katerega živahno
življenje se je danes preselilo
v vznožni novejši del mesta z
nekaj več kot 3.000 prebival-
ci. V tej cerkvi je Janez Bosko
17. avgusta 1815 prejel sveti
krst in čez nekaj let prvo sve-
to obhajilo.
DON BOSKOV GRIČ –
COLLE DON BOSCO
Ob lepem vremenu je raz-
gled po teh z zaselki in prista-
vami posejanih hribih čudovit
in toplo sonce vabi k mno-
gim romantičnim in s tem
površinskim doživetjem ...
Tokrat pa me spremlja dež in
megla ... a mogoče lahko ob
tem še globlje občutim in do-
živim vse plati življenja v teh
krajih. V meglicah razločim
zvonike don Boskovega tem-
plja, zgrajenega na njegovem
rojstnem kraju, pristavi Bigli-
one, ki so jo nevede podrli ob
pripravi na graditev templja
jeseni leta 1957. Oče Fran-
čišek (1784–1817) je ženo
Marjeto po poroki pripeljal
sem, v najeti košček pristave,
kjer so nadaljevali družinsko
življenje. Marjeta je prvoro-
jenca Jožefa povila naslednje
leto, Janez Bosko pa je na svet
prijokal 16. avgusta 1815.
Ob hiši, v kateri je Janez
z bratom in polbratom pre-
življal mladost in je danes
muzejska priča tistega časa,
so salezijanci kmalu posta-
vili cerkev Marije Pomočnice
– v času prve svetovne vojne,
ob stoletnici svetnikovega
rojstva.
Frančiška Boska s sinom An-
tonom. Odločilen je bil izra-
zit krščanski lik tega človeka.
Poročila sta se 6. junija 1812
v župnijski cerkvi v Caprigliu.
Dandanes v občinski hiši
v Caprigliu Muzej matere
Marjete s pravo zakladnico
davnine priča o tistem času
in življenju. Nekaj čez 300
prebivalcev se je sicer poso-
dobilo, a mirnost in »vaškost«
ostajata.
CASTELNUOVO
Če se vrnemo uro hoda
nazaj, pridemo zopet v Cal-
stelnuovo, ki so mu v po-
vojnem času dodali še ime
Don Bosco. Tudi ta je s svojo
duhovnostjo vzgojil mnoge
svetnike. Pravzaprav so bile
matere don Boskovega časa v
teh krajih povezane v poseb-
no zvezo. Pripadala ji je tudi
mama Marjeta. Matere so
bile tiste, ki so si pri krščanski
vzgoji in študiju svojih otrok
med seboj pomagale, iskale
nasvetov in stanovanja ob
študiju sinov ter opozarjale
na nevarnosti.
razgibana
pokrajina
Castelnouvo
Muzej matere
Marjete v njenem
rojstnem kraju –
Capriglio
8
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
MOLIVCI
Razvedrilo
inprostičas
Salezijanska družina je vstopila v drugo leto pri-
prave na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska, vzgo-
jitelja mnogih duhovnih poklicev. V minulem letu
smo na teh straneh spremljali zorenje njegovega
duhovnega poklica do vstopa v bogoslovje. Njegov
zgled je lahko za spodbudo vsem mladim, zlasti
tistim, ki se danes odločajo za duhovni poklic.
Tokrat nam bo on sam spregovoril o tem, kako
je preživljal čas razvedrila in prosti čas.
IVAN TURK
voditeljsalezijanskega
molitvenegazdruženja
»najbolj splošna
zabava v prostem
času v semeni-
šču so bile razne
družabne igre. V
določenih dneh
je bil dovoljen
tarok, ki sem
se ga udeleže-
val nekaj časa.
Pa tudi tu sem
našel sladko
pomešano z
grenkim. Čeprav
nisem bil izvrsten
igralec, sem bil
vendar tako srečen,
da sem skoraj vedno
zmagal. na koncu
igre sem imel roke pol-
ne denarja, toda ko sem
videl svoje tovariše žalo-
stne, ker so ga izgubili, sem
bil bolj prizadet kakor oni.
naj dodam, da sem se v igro
tako poglobil, da potem ni-
sem mogel več niti moliti niti
študirati, ker sem imel v mi-
slih še vedno križevega kralja
in pikovega fanta, trinajst ali
petnajst tarokov. Zato sem se
odločil, da ne bom več sode-
loval pri tej igri, kakor sem se
že prej odpovedal nekaterim
drugim. To sem storil sredi
drugega letnika filozofije,
leta 1836.«
Kadar so bili odmori dalj-
ši, so šli semeniščniki na
sprehod. Ti sprehodi so bili
tudi koristni za študij, kajti
na sprehodih so se pogo-
sto pogovarjali o študijskem
gradivu. Pogosto so se zbirali
tudi v šolskih krožkih in iskali
odgovore na razna vprašanja.
»Ker so v naših pogovorih
prišla na površje tudi kakšna
vprašanja in znanstvene toč-
ke, na katere včasih nihče od
nas ni znal odgovoriti, smo
si razdelili naloge. Vsak je v
določenem času moral pri-
praviti rešitev, za katero je bil
odgovoren.
Moj odmor je neredko pre-
kinil prijatelj Comollo. Prijel
me je za rob obleke in mi re-
kel, naj ga spremljam; vodil
me je v kapelo na obisk naj-
svetejšega zakramenta, molit
rožni venec ali Marijin oficij.
Ta čudoviti tovariš je bil
moja sreča … Seveda sem ga
skušal posnemati in četudi
sem bil tisoč milj za njim v
kreposti, sem vendar njegov
dolžnik, da me niso uničile
lahkomiselnosti in sem mo-
gel napredovati v svojem po-
klicu …Bil mi je resničen pri-
jatelj, spodbuda k dobremu in
vzor kreposti …
Dragi molivci, naj vas in vse
vaše spremlja obilen Božji bla-
goslov v letu 2013!
MOLITVENI NAMENI
JANUAR
Da bi »leto vere« bilo za-
res leto poglobitve osebne
vere, da bi vera postala vi-
dna in občutena v ljubezni
do Boga in do bližnjega v
duhu nove evangelizacije.
FEBRUAR
Da bi se starejši, bolni, in-
validi in sploh vsi preizku-
šani zavedali, da s svojim
trpljenjem dopolnjujejo
Kristusovo odrešenje sve-
ta in izprosijo nove duhov-
ne poklice.
MAREC
Da bi kristjani v postnem
času resno vzeli klic Cer-
kve k osebnemu spreobr-
njenju po molitvi, pokori
in dobrodelnosti.
9
Salezijanska družina
Hčere
BožjegaOdrešenika
“Sveti Duh vzbuja karizme za skupno dobro ter
jih skladno vključuje v življenje Cerkve. Tako se po
Božjem načrtu razvija čudovita različnost verskih
skupin, ki mnogo prispeva, da je Cerkev dobro
opremljena za vsako dobro delo in pripravljena za
gradnjo Kristusovega skrivnostnega telesa.”
s. IRENA NOVAK
hčimarijepomočnice
“Sveti Duh je po don Bo-
sku zbudil salezijansko dru-
žino, da bi se bolje izpolnilo
njemu zaupano poslanstvo.”
To velja tudi za hčere Božjega
odrešenika.
USTANOVITELJ IN
USTANOVITEV
Redovna ustanova hčera
Božjega Odrešenika (HBO)
ima začetek v dveh konkre-
tnih okoliščinah: obstajala je
skupina deklet iz revnih dru-
žin, ki so v sebi čutile željo, da
bi se posvetile Bogu, škofija z
majhnim številom duhovni-
kov pa je nujno potrebovala
krščanske učiteljice in kate-
histinje.
Škof v San Vicente (Salva-
dor, Srednja amerika), sale-
zijanec msgr. Pedro arnoldo
aparicio, je namen, da usta-
novi novo redovno ustanovo,
predložil škofovski konferen-
ci, ki je načrt podprla. Tako
je na božično noč l. 1956 v
zelo revnih okoliščinah s pe-
timi dekleti ustanovil “hčere
Božjega Odrešenika”. Ime se
nedvoumno nanaša na naro-
dnega zavetnika (op. Salva-
dor pomeni Odrešenik).
V začetku so bile novi usta-
novi v pomoč hčere Marije
Pomočnice tako v vodstvu kot
predvsem za redovno obliko-
vanje. Že po prvem vrhovnem
zboru leta 1973 pa so nove
redovnice začele samostoj-
no pot in praktična modrost
»hčera« je pripomogla, da se
je ustanova lepo razvijala. re-
dovna ustanova je postala pa-
peško pravna 4. marca 1989.
Msgr. aparicio se je po za-
ključku svojega škofovskega
služenja (1983) popolnoma
posvetil duhovni skrbi za raz-
vijajočo se ustanovo. Umrl je
leta 1992.
DUHOVNOST IN
POSLANSTVO
HBO je redovnica, ki ozna-
nja evangelij in vzgaja. njena
značilnost je življenje duhov-
nega otroštva, ki ga označuje
preprostost in veselje.
Betlehem nakazuje duhov-
no pot: ponižnost, uboštvo,
razpoložljivost, služenje bli-
žnjemu, v salezijanskem duhu
odprto srce in roke za otroke
in mlade. Posebna pobožnost
do betlehemskega Deteta po-
maga redovnici, da si pridobi
blagost in ponižnost srca, ka-
kor uči evangelij.
HBO ljubi evangeljsko
uboštvo, sprejema strog ži-
vljenjski slog v radostni po-
nižnosti in tako izkuša, da je
Kristus njeno edino bogastvo.
Služenje krajevni Cerkvi
in posameznim župnijam se
izraža v vzgojni in pastoralni
dejavnosti. Na poseben način
skrbijo za vzgojo krščanskih
učiteljic in dobre katehistinje.
Dejavnosti ustanove so šole
in druge vzgojne ustanove,
duhovna središča in tudi so-
cialne ustanove.
10
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
MOJ POGLED
Šolska
ocena
Z unaj je sneg, na koledarju
pa veseli december. ne vem, ko-
liko so decembri res veseli. ne
vem, kje bi na šolskem hodniku
opazila to veselje. V decembru
pogosto srečuješ objokane
obraze otrok in najstnikov. Pa
ne zato, ker temu žalostnemu
najstniku Miklavž ni ničesar
prinesel, tudi ne zato, ker ga je
sošolec prizadel ali celo udaril
(čeprav je žal tudi to pogost ra-
zlog za solze). Glavna težava je
pogostokrat – ocena. Takrat vsi
pospešeno ocenjujemo. Kar na-
enkrat ugotovimo, da je pa zdaj
res potrebno. Kajti tudi učitelji
bi radi to neprijetno opravilo
malo odložili.
Če bi naredili viharjenje
možganov ob besedi ocena, bi
dobili sledeče: stres, učenje,
prizadevanje, napetost, star-
ši, živčnost … In če bi vprašali
učitelje, kaj v svojem poklicu bi
radi izbrisali, bi jih veliko odgo-
vorilo: ocenjevanje. Nihče od
nas namreč ne uživa ob pogle-
du na učenca, ki sedi pred teboj
in tresoč odgovarja na tvoja
vprašanja. Sama zelo hitro za-
znam, kdaj so učenci tik pred
kontrolno nalogo. Preden vpra-
šam: »Kaj vam pa je danes?«,
ga bilo ne na roditeljskem se-
stanku ne na nobenih govoril-
nih urah. Veseli december ga je
le priklical. Pa sva razpravljala
eno uro. Sin je vzkipljiv, vzvišen,
nestrpen do sošolcev. ampak
to ni pomembno. Pomembno
je le, da je dobil oceno, ki je
po njegovem mnenju krivična.
Skrb za sinovo vedenje star-
šev ni pripeljala v šolo. Ocena
jih je. Občutek krivice je težak
občutek. Ne podcenjujem ga in
neštetokrat spodbujam učence,
naj povedo, kje jih čevelj žuli,
kajti tudi učitelji se motimo.
Kljub vsemu pa si želim, da bi
starši s tako zavzetostjo, kot se
zavzemajo za ocene, zavzemali
za vzgojo in oblikovanje znača-
ja svojega otroka.
Zato mi je nadvse prijetna
tudi druga plat staršev naših
učencev. Ko pride na govorilne
ure kakšna mama … in ji z na-
vajeno gesto pod nos pomolim
redovalnico. Pogleda jo od da-
leč in hkrati reče: »Ne ne, oce-
ne poznam, vi mi raje povejte,
kako je kaj z obnašanjem.« Ko
to slišim, razumem, zakaj je ta
ali oni učenec tako prijazen,
vljuden, skratka vzgojen.
učiteljica
vprašam: »ali vi danes kaj pi-
šete?« Vidi se jim. Nemirni so,
odsotni, gledajo na uro, skratka:
nekaj je v zraku.
Ocena je povezana s te-
snobo in tudi s samozavestjo.
Težko pozabim primer nekega
fanta, ki je s prihodom v sre-
dnjo šolo pri predmetu, kjer je
bil vsa osnovnošolska leta zelo
uspešen in ga je imel zelo rad,
dobil dve slabi oceni. Malo po
lastni krivdi, malo zaradi mu-
haste profesorice. nenadoma
je naklonjenost do predmeta
splahnela, z njo pa tudi misel,
da je na tem področju dober.
Ocena zna v najstniku hitro
ubiti misel, da zmore, da zna, da
je ustvarjalen …, zato je oce-
njevanje tako zelo povezano z
odgovornostjo.
Žalostnega učenca pogosto
vprašam, zakaj pravzaprav joka.
Je sam razočaran ali se boji,
kako bo doma? Ni mi vseeno,
ko izdavijo, da jih je strah po-
vedati staršem. Vse drugo bi še
šlo. Bodo že popravili. Ampak
doma … Še bolj pa zmajujem z
glavo, ko je ocena edini razlog,
da se nekateri starši končno
oglasijo v šoli. Pred kratkim me
je obiskal oče. Zaradi ocene. Ni
11
MOJ POGLED
Tiho, neslišno, Gospod, si stopil v naš dom. Tvoje telo je
bilo poveličano, jasno, svetlo, belo, neizmerno skrivno-
stno, polno žara in ljubezni je prihajalo iz tvojih rok.
Stala sem sredi sobe ob mrtvem možu, ki je pred nekaj
urami izdihnil svojo dušo.
O Jezus, ti si mi žalost spremenil v upanje. Veliko milosti
si mi dal in mi jih še daješ.
Podal si mi svoje svete roke, ki me varno vodijo že petin-
dvajset let skozi življenje.
Polna sem upanja, polna radosti tvoje ljubezni, tvoje do-
brote, tvojih čudežev.
Vso našo družino si oplemenitil s svojo neskončno lju-
beznijo.
Od takrat si nas vedno obiskoval in nam nosil dobrote in
nas s svojo navzočnostjo radostil in razveseljeval.
Kadar je bilo težko – saj veš, brez križa, praviš, ne gre –
takrat si nam spet podajal roke in prihajal k nam kakor k
Marti in Mariji.
Včasih sem ti stregla v ljudeh. Veliko sem molila in ti vse
zaupala.
Mislim, da sva spletla z vsemi odnosi in dejanji srebrne
poti. Sama tega ne bi mogla nikoli storiti. Ti si vodil moja
dejanja, moje poti. Če je Božja volja, se gre dalje po še
boljši poti.
Uči me, vodi mene in vse nas po tej poti. Na tej poti naj
nas spremlja mati Marija z vsemi svetimi, z dragimi rajni-
mi naj prosi Očeta za nas.
Vsi angeli razprostrite svoje peruti na vse in se z vsemi
veselite na tej poti, polni Božje prisotnosti.
Naj nam zlata zarja sveti in bogati življenje za danes in
za nekoč, ko bomo izpolnili to pot z Božjo pomočjo in
milostjo ter se veselili v zlatem Jeruzalemu.
Slava Očetu in Sin in Svetemu Duhu.
Zinka
VRATA VERE SOLZE SREČE
Oči so utrujene,
spanec nemiren.
Misli kličejo angele na pomoč.
Čutim umiritev telesa,
kot bi se prenehala pretakati kri.
Sprostim se,
nekaj me pahlja s pahljačo,
sami nežni dotiki.
Očesne veke zapro moje oči,
že sanjam.
Igram na violino,
melodijo, ki sem jo najrajši igrala.
Ne jezim se več na visoki ton,
nagajal mi je s cvilečim glasom.
Ta visoki »c« je strašil okolico.
Nocoj sem odigrala
etudo brez napake.
Pogled.
Opazim zbrano množico,
mahajo in taktirajo z rokami,
angeli so, prišli so mi na pomoč!
Radujejo se.
Jaz.
Zbudim se s solznimi očmi.
Solze sreče so to.
Naspana zapojem melodijo
»Angeli živijo«.
Opazim jasno nebo, sončne žarke,
rečem:
»Jutro bo radodarno.«
Tilka
Dragi bralci, povabljeni ste, da svoje doživljanje/izkušnjo vere v tem letu vere delite z nami.
Kaj od tega bomo objavili v naslednjih številkah SV. Pošljite po pošti ali e-pošti: vestnik@sdb.si.
12
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
MARIJA
Pobožnost petih prvih so-
bot je Marija naročila fatimski
vidkinji Luciji 10. decembra
1925 v Pontevedri v Španiji
in za nagrado obljubila sreč-
no smrt. To je tako imenova-
na »vélika obljuba Marijinega
brezmadežnega Srca«: »Hčer-
ka moja, glej moje srce, obda-
no s trni, katerega nehvaležni
ljudje nenehno prebadajo s
Obhajanje
petih prvih sobot
po fatimsko
Leta 2013 mineva 70 let, kar je bila po naročilu
papeža Pija XII. izvršena posvetitev Marijinemu
brezmadežnemu Srcu. V ljubljanski škofiji so se
nanjo pripravljali z obhajanjem petih prvih sobot
na fatimski način. Drugi razlog pa je naša grešnost.
Večina ljudi živi, kakor da ni Boga ne njegovih
zapovedi. Mnogi s preklinjanjem sramotijo Božjo
Mater. Tudi v sami Cerkvi so napake in grehi. Bili
smo priča, kako so mediji po vsem svetu razgalili
zlasti grehe klerikov. Najboljši odgovor pred
Bogom in pred ljudmi na vse to je naša pokora in
zadoščevanje. Žal smo na ta vidik precej pozabili.
ANTON NADRAH
odborzaposvetitev
jezusovemuinmarijinemusrcu
svojimi kletvami in nehvale-
žnostmi. Vsaj ti si prizadevaj,
da me tolažiš, in jim povej, da
bom vsem tistim, ki se bodo
pet mesecev, vsakokrat na
prvo soboto, spovedali, prejeli
sveto obhajilo, zmolili en del
rožnega venca in mi petnajst
minut delali družbo s premi-
šljevanjem skrivnosti rožnega
venca v spravo za grehe, v nji-
hovi smrtni uri stala ob strani
z vsemi potrebnimi milostmi
za zveličanje njihovih duš.«
Marijina obljublja, da nam
bo ob smrtni uri stala ob
strani z vsemi za zveličanje
potrebnimi milostmi, se bo
izpolnila, če pet zaporednih
prvih sobot izpolnimo pet
pogojev:
13
1 opravimo dobro spoved v duhu zadoščevanja Mari-
jinemu brezmadežnemu
Srcu; spovemo se lahko
že več dni prej ali pozne-
je, a ob prejemu svetega
obhajila na prvo soboto
moramo biti v posveču-
joči milosti;
2 prejmemo zadostilno sveto obhajilo, ki je osre-
dnje dejanje pri opravlja-
nju prvih sobot;
3 zmolimo en del rožnega venca;
4 poleg tega petnajst mi-nut delamo družbo Mari-
jinemu brezmadežnemu
Srcu s premišljevanjem
ene ali več skrivnosti
rožnega venca; to lah-
ko storimo tako, da pred
vsako desetko premišlju-
jemo tri minute, ali pa
petnajst minut premi-
šljujemo na koncu ro-
žnega venca;
5 vse štiri omenjene po-goje opravimo z name-
nom zadoščevanja Ma-
rijinemu Srcu, saj grehi
ne žalijo samo njenega
Sina, ampak prizadenejo
tudi Devico Marijo; tako
pomagamo reševati da-
našnje človeštvo za več-
nost. Kdor ne more vseh
pogojev izpolniti v cerkvi,
jih lahko izpolni doma.
Marija je 13. julija 1917 v
fatimi napovedala: »na kon-
cu bo zmagalo moje brez-
madežno Srce.« Da se bo to
zgodilo, je potrebna oživitev
češčenja Marijinega brezma-
dežnega Srca, ki bo vodila do
doslednejšega življenja po
evangeliju. K temu prispeva
tudi obhajanje prvih sobot.
Devica Marija bo tudi na ta
način zvezda nove evangeli-
zacije.
Odbor Združenja posve-
čenih Jezusovemu in Mari-
jinemu Srcu predlaga, da bi
v spomin na našega prvega
mučenca bl. Alojzija Grozdeta
prvo sobotno pobožnost pri-
pravili v času od 5. januarja
do 4. maja 2013. Bl. alojzij je
januarja 1943 v domači žu-
pniji hotel širiti to pobožnost
in jo je dovršil s svojo mu-
čeniško krvjo. Z obhajanjem
prvih sobot se bomo dobro
pripravljeni izročili Božji Ma-
teri na njen največji praznik
15. avgusta 2013.
Presveta Trojica, Oče, Sin
in Sveti Duh, molim te
iz dna srca in ti darujem
predragoceno telo in kri,
dušo in božanstvo Jezusa
Kristusa, navzočega
v vseh tabernakljih
sveta, v zadoščenje za
žalitve, bogoskrunstva
in brezbrižnosti, s
katerimi ga žalijo
ljudje. Po neskončnem
zasluženju presvetega
Srca Jezusovega in
brezmadežnega Srca
Marijinega te prosim za
spreobrnjenje ubogih
grešnikov.
DruGa MOLITeV
anGeLa MIru V faTIMI
Pet prvih sobot na Rakovniku
od januarja do maja 2013:
5. januar, 2. februar, 2. marec,
6. april in 4. maj.
9.15 molitev rožnega
venca pred najsvetejšim
zakramentom
10.00 maša z nagovorom in
litanijami Matere Božje.
2. februarja se program zaradi
praznika začne ob 9.45, maša
pa ob 10.30.
14
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
Glavno mesto adis abeba
v uradnem amharskem jeziku
Etiopije (sicer pa je v deželi
nad 80 plemenskih jezikov)
pomeni novi cvet. Samo to me-
sto šteje preko sedem milijo-
nov prebivalcev, seštevek vseh
prebivalcev dežele pa navrže
znatnih 85 milijonov.
Mesto leži nad 2400 me-
tri nad morjem, zato je vreme
skozi celo leto zelo blago. naj-
višje gorovje v deželi sega v
višino 4620 metrov. Najnižje
mesto je Danakil in je 116 me-
trov pod gladino morja. To ge-
ografsko depresijo imenujejo
pekel etiopije. Temperatura se
Novi cvet
v podsaharski Afriki
na Celzijevi lestvici tu v aprilu
povzpne nad 50 stopinj.
KMETJE IN PASTIRJI
angelo Moscheti, škof v
Gambeli, živi v tem vročem pe-
klu. Trideset let oznanja veselo
blagovest tukajšnjim ljudem,
ki po večini ne znajo ne pisati
ne brati. V pogovoru ne skriva
težav, s katerimi se srečuje v
misijonu. Pripoveduje o pleme-
nih, ki obdelujejo zemljo, pa o
pastirjih, ki iščejo pašo za svoje
črede. Črede pojedo tudi to, kar
so kmetje s trudom pridelali
zase. To je konflikt med Kaj-
nom in abelom, še doda. Vedno
znova katerega izmed teh ljudi
ubijejo. Cerkev jih prepričuje,
da govorica orožja ni rešitev
težav.
na zahodni pokrajini Gam-
beli, ki meji s Sudanom, smo
bili na lastne oči priče sodob-
nemu suženjstvu. Prišleki »in-
vestitorji« domačine potiskajo
na rob njihovih prostranih polj.
»Glejte, na sto tisoče hektarjev
zemlje je država prodala Paki-
stancem in Indijcem,« nam s
pritajenim glasom pripovedu-
je škof. »Domačini nimajo od
tega nobene koristi, še več, od-
vzete so jim površine za pašo
Salezijanci za revno mladino v etiopiji
Kadar slišimo Etiopija, se spomnimo na otroke, ki
umirajo zaradi lakote, ter na prostrano deželo, kjer
izvira Modri Nil, ki z Belim Nilom z vodo napaja
severni in južni Sudan in Egipt. Ob Egiptu je Etiopi-
ja zgodovinsko in kulturno najbolj bogata afriška
država. Razprostira se na več kot milijonu kvadra-
tnih kilometrov. Ta država kot edina med afriškimi
nikoli ni bila kolonija kakega zahodnega imperija.
Že v zgodnjih krščanskih stoletjih jo je zaznamovalo
močno versko izročilo, ki je danes vidno v življenju
koptske cerkve. Celo v Stari zavezi je Etiopija nekaj-
krat omenjena. V novozaveznih Apostolskih delih
pa se omenja ob dogodku, ko je apostol Filip krstil
dvorjana etiopske kraljice Kandake (prim. Apd 8,3).
MISIJONI
JOŽE ANDOLŠEK
salezijanec
15
njihovih čred. Tako je še več
ljudi lačnih in pastirji ne naj-
dejo prostora za pašo svojim
čredam. Tako so domačini po-
tisnjeni čisto na rob preživetja.
Gozdovi so uničeni. Sovraštvo
in nemir se stopnjujeta. Pasto-
ralno delo je vse bolj oteženo.«
Škof angelo pa skuša biti pravi
pastir s srcem, ki sprejema in
daje upanje vsem, ki prihajajo
vsak dan k njemu po tolažbo,
po denar za vsakdanji kruh, po
nasvete.
BOSKO OTROCI
V jeseni 2012 sem zopet s
skupino obiskal adis abebo.
Bilo je že po polnoči, ko smo
se peljali po mestu. Tamkajšnji
duhovnik Dino Viviani nas je
vodil v predele mesta, kjer on
s svojo salezijansko skupnostjo
in prostovoljci obiskujejo mla-
de s ceste. Videli smo mlade,
ki ležijo pod kartonom ali pla-
stičnimi vrečkami. Dino nam je
pripovedoval, da zaradi tempe-
raturnih razlik mladi prespijo
tudi v kanalih. 60 tisoč otrok
in mladih živi na cestah Adis
Abebe, po izračunih Unicefa pa
je takšnih v celi Etiopiji več kot
300 tisoč.
na obrobju adis abebe v
Mekanissi smo obiskali usta-
novo Bosco Children (Bosko
otroci), ki daje mladim dom,
zavetje, zdravniško oskrbo in
izobrazbo. »V začetku je mla-
dim težko sprejeti drug druge-
ga, ker je na ulici vladal zakon
močnejšega. Potrebujejo čas,
da si pridobijo delovne na-
vade. nekateri ne zmorejo in
se vrnejo nazaj na ulico. Toda
večini uspe, ker doživijo spre-
jetje in veselje do življenja,«
pripoveduje Dino.
Kot v don Boskovem času v
piemontskem Turinu tako da-
nes v adis abebi. Mladi priha-
jajo s podeželja; v velikanskem
mestu se ne znajdejo, zato nji-
hov dom postane ulica. neka-
teri prihajajo k salezijancem v
dnevno zavetišče. Že ob osmi
uri so tam. Dobijo zajtrk, potem
imajo razne delavnice. Ker go-
vorijo po večini le amharščino,
tigrino, ali kateri drugi plemen-
ski jezik, se tu učijo osnove an-
gleščine. Zvečer pa se vrnejo
domov – na ulico.
Po šestih mesecih se lahko
odločijo, da gredo v tako ime-
novani Bosco Children 2. Tu se
uredijo, dobijo obleko, posteljo,
začnejo redno obiskovati pouk.
V domu jih je 125. Ti mladi, ki
pridejo z ulice v ta dom, želijo iz
sebe nekaj narediti. Ko sem bil
pri njih zvečer v učilnici, sem se
čudil, kako da so bili čisto tiho.
Nekateri so se učili ali dela-
li domače naloge; tisti, ki so z
učenjem končali, so bili zato-
pljeni v branje knjige. Zavedajo
se, da je to njihova priložnost
in da jo lahko uresničijo.
BOTRSTVO
Mnogim družinam smo v teh
letih prinesli dar botrstva, kar
pomeni, da lahko njihovi otro-
ci obiskujejo šolo, imajo šolske
potrebščine ter dobijo enkrat
na dan hrano.
Nekateri me upravičeno
vprašujejo, kako učinkovita
je ta pomoč botrov. Eden od
fantov, ki je bil deležen takšne
pomoči, je Hailush. Doštudiral
je informatiko. Zgodba se je za-
čela, ko mi je pred štirimi leti
duhovnik estifanos prosil, da
temu fantu kupim računalnik.
Takole izrazi svojo hvaležnost:
»Vedno se bom spominjal dne,
ko sem srečal don Boskove sa-
lezijance v Gola. Zelo težko bi
se vpisal na univerzo, če me
Estifanos ne bi spoznal z Jože-
tom andolškom, ki ga imam za
svojega drugega očeta. Salezi-
janci so bili ob meni in me ma-
terialno podpirali pri študiju.
Sedaj sem uspešno diplomiral
in sem zaposlen v zasebnem
podjetju.«
S Hailushem smo se tega
izjemnega uspeha veselili in
z njim praznovali. njemu in
mnogim drugim je botrstvo po-
magalo, da so prišli do poklica.
Danes so zdravniki, medicinske
sestre, učitelji. Veliko nekdanjih
dijakov sedaj uči na šolah, ki so
jih tudi sami obiskovali. V istih
klopeh so novi obrazi revnih, ki
tudi z upanjem zrejo v priho-
dnost. Da bi tudi njim uspelo,
kot je kakemu njihovemu uči-
telju. Hvala, dragi botri, ker tudi
zaradi vas sanje lahko zaživijo
v resničnosti.
KEREČEV SKLAD
V »Kerečev sklad za salezi-
janske misijone in misijonar-
je ter za stroške postopka za
beatifikacijo misijonarja An-
dreja Majcna ste od 15. ok-
tobra do 15. decembra 2012
darovali:
Brodarič M., Zrnec M., Rihtar
H., Irsag D., Rihtar F., Šerbak
R., Rolih B., Bizjak M., Božič
M., Brezavšček R., Ogrin I.,
Kapus a., Jakša a., Meglen J.,
Morela, župnija Rakovnik in
nekateri neimenovani dobro-
tniki. Bog povrni!
Mladi pastirji
pri svoji čredi
Več o botrstvu:
www.etiopija-botrstvo.si
Obe foto: B. Orasche
med nami
Svetnik
Slovenija
sv. Ja
nez
Bos
ko
1. maj – sreda
prihod Maribor sv. Janez Bosko
2. maj – četrtek
Maribor sv. Janez Bosko, Radlje
3. maj – petek
Radlje, Ig, Kurešček
4. maj – sobota
Kurešček, Opčine, Ankaran
5. maj – nedelja
Cerknica, Brezje, Bled
6. maj – ponedeljek
Bled, Šentrupert na Dolenjskem
7. maj – torek
Trstenik, Ljubljana Gornji trg
8. maj – sreda
Lj. stolnica, Lj. frančiškani (m. o.)
9. maj – četrtek
Sevnica, Boštanj
10. maj – petek
Ljubljana Kodeljevo
11. maj – sobota
Lj. Rakovnik, Celje D. Boskov c.
12. maj – nedelja
Celje D. Boskov c., Lj. Rakovnik
VorganizacijisalezijanskedružinevSloveniji:DonBoskovisalezijanci,HčereMarijePomočnice,DonBoskoveprostovoljke,Združenjesalezijancevsotrudnikov,Združenjenekdanjihgojencev,Združenjenekdanjihgojenk,ZdruženjeMarijePomočnice.UpodobitevdonBoska:BožidarJakac,april1934.Oblikovanje mama design.
med nami
Svetnik
sv. Ja
nez
Bos
ko
1.–17. MAJ 20139. maj – četrtek
Sevnica, Boštanj
10. maj – petek
Ljubljana Kodeljevo
11. maj – sobota
Lj. Rakovnik, Celje D. Boskov c.
12. maj – nedelja
Celje D. Boskov c., Lj. Rakovnik
13. maj – ponedeljek
Ljubljana Rakovnik, Želimlje
14. maj – torek
Želimlje, Novo mesto Šmihel
15. maj – sreda
NM, Ptuj sv. Pe. in Pa., M. Sobota
16. maj – četrtek
Murska Sobota, Veržej
17. maj – petek
Veržej slovo
VorganizacijisalezijanskedružinevSloveniji:DonBoskovisalezijanci,HčereMarijePomočnice,DonBoskoveprostovoljke,Združenjesalezijancevsotrudnikov,Združenjenekdanjihgojencev,Združenjenekdanjihgojenk,ZdruženjeMarijePomočnice.UpodobitevdonBoska:BožidarJakac,april1934.Oblikovanje mama design.
ROMANJE RELIKVIJ
18
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
andrej majcen
Pionir
v Severnem Vietnamu
Leto 1951–1952 je bilo hitro naokrog. Majcen se je
komaj dodobra spoznal z novim okoljem, ko ga je
obiskal inšpektor Braga: »Pošiljam vas, da začnete
salezijansko delo in da dobite prve poklice za sa-
lezijance med Vietnamci!« Za Majcna je to bilo kot
oporoka. In zgodilo se je, da so se salezijanci ukore-
ninili med vietnamskim ljudstvom.
TONE CIGLAR
vicepostulator
vpostopkuzabeatifikacijo
Majcen se je z Vietnamom
prvič srečal leta 1935, ko je
iz Hongkonga prek Haifonga
in Hanoja potoval v Kunming.
Potem je potoval večkrat po
tej poti. Občudoval je lepote
Vietnama, zazrt v Rdečo reko.
Vietnam je bil dolgo časa
del kitajskega imperija; tako
so sprejeli kitajsko kulturo,
predvsem konfucionizem, in
kitajsko pisavo.
Jezuitski misijonarji so pod
vodstvom Buzzonija prišli v
Vietnam leta 1615. Jezuit De
rodhes je kitajske pismenke
transkribiral v latinico; kitaj-
ska pisava pa je ostala samo
za študij. Izdal je latinsko-vi-
etnamski slovar in katekizem.
Pogane je predvsem navdala
zavist, kar je sprožilo prega-
njanje, ki je trajalo tri sto-
letja. Računajo, da je bilo ta
čas 130.000 mučencev; 117
jih je prištetih med svetnike.
ne vere in ne kristjanov pa ni
bilo mogoče več uničiti, saj so
poučevali katehisti in duhov-
niki, ki so se skrivali na lad-
jah. Prvi vietnamski duhovnik
je bil posvečen leta 1668.
Leta 1886 je napoleon III.
zavzel Saigon in Končinči-
no, leto dni pozneje Tonkin
in leto pozneje še anam. Za-
čela se je 93-letna kolonial-
na doba, t.j. do 1954. Potem
pa pride na prizorišče Ho Ši
Minh, človek z mnogo obrazi;
storil je vse, samo da je dose-
gel svoje cilje. Za nekaj časa
so bili okupatorji tudi Japonci
(1940–1945), nakar so zopet
bili francozi. 20. julija 1954
je bil 17. vzporednik določen
za mejo med Severnim in Juž-
nim Vietnamom. Leta 1962 so
prišli Amerikanci. Končno pa
je leta 1975 zmagal komuni-
zem in pod svojo vladavino
združil oba Vietnama.
SPOZNALI SO DON
BOSKA
Don Bosko je bil v Vietna-
mu znan že od leta 1927, še
preden je bil razglašen za
svetnika (1934). Leta 1927
je izšel njegov življenjepis v
vietnamščini; sledilo je več
izdaj. Večkrat so klicali sale-
zijance v Vietnam. Salezijanci
kitajske inšpektorije (v Ma-
kau) pa niso imeli francoskih
sobratov.
Že nekaj let pred 1952 je
bil v Vietnamu francoski sale-
zijanec Dupont (1940–1945),
ki je prišel iz Tokia za preva-
jalca med francozi in Japonci.
V prostem času je zbiral mla-
dino. Ti otroci so bili sirote,
delo zanje pa je podpirala
država. Konec tega dela je
bilo leta 1945, ko so Duponta
ubili.
Seitz je prišel v Vietnam
leta 1930 kot član pariške
misijonske družbe. Postal je
vikar v Hanoju in delegat za
šole. Leta 1940 je kupil Bavi
(tri griče) v provinci Sontay,
800 m nad morjem. Z dobro-
tniki je tam zgradil stanova-
nje, kapelo, da so služila za
srečanja. Tja je vodil mla-
19
Hvala ti, Odrešenik,
da si me izvolil za voditelja
spovedne svetosti.
Meni nevrednemu služabniku
odpusti nepopolnosti,
odpusti mi, če nisem vsega
prav izpolnil,
če nisem vsakega spovedanca
osebno vodil,
če se nisem dovolj vanj
poglobil.
Ne obsodi me, če sem bil pri
odvezi predober,
premalo strog, imel premalo
modrosti kot učitelj,
premalo svetosti kot voditelj,
premalo odločnosti,
da bi jih odvrnil od slabe poti.
Danes te za vsakega spove-
danca prosim milosti,
da s Svetim Duhom lepo in
jasno priznajo grehe,
da jim razgreješ duše, da
obžalujejo vse grehe,
jih vodiš s svojo lučjo, da
naredijo dobre sklepe,
da jim daš moči za vztrajnost,
da se poboljšajo,
da krenejo na pravo krščan-
sko pot, da v sebi oblikujejo
podobo Jezusa Kristusa.
napravi, o Gospod, moje in
njihovo srce po tvojem Srcu.
A. Majcen,
Osebna duhovnost II, str. 8
dino. Leta 1941 se je začela
vojna. Mnogo mladih je kre-
nilo na slabo pot. Bili so po-
trebni prevzgoje. Seitz je 80
takih fantov namestil v Bavi
in ustanovo imenoval Siro-
tišnica Deteta Jezusa. Kmalu
pa so Bavi zavzeli komunisti.
Sirotišnico so preselili v Chuk
Lam, nedaleč od Hanoja, v
hišo bivšega kralja v Tonkinu,
kjer so že redemptoristi imeli
semenišče.
Leta 1950 je ustanovo
z dokupovanjem razširil in
ustanovil deško mesto po
ameriškem vzorcu: Sirotišni-
ca sv. Terezije Deteta Jezusa
– mesto Kristusa Kralja. Ho-
tel je na vsak način pridobiti
salezijance, da bi prevzeli to
ustanovo. 18. junija 1952 je
bil izvoljen za škofa v Kon-
tonu (osrednji Vietnam). Škof
Khue je pisal vrhovnemu
predstojniku, če bi salezijanci
prevzeli ustanovo. Tako je in-
špektor Braga 15. septembra
1952 določil Giacomina (Bra-
zilca) za ravnatelja in Majcna
za pomočnika nove ustanove
v Vietnamu.
ZAČETEK
SALEZIJANSKEGA
DELA
Giacomino in Majcen sta
v Hanoj prispela 3. oktobra,
takrat na godovni dan zave-
tnice misijonov in ustanove,
sv. Terezije Deteta Jezusa.
Navzoči so bili vsi škofje Vi-
etnama, Laosa in Kambodže,
civilne in vojaške osebnosti.
najbolj se je prihoda sale-
zijancev razveselil novi škof
Seitz, ki je rekel, da sedaj pre-
pušča otroke salezijancem, ki
bodo nadaljevali delo. Priča-
kala jih je godba 80 godbe-
nikov. Priredili so slovesen
sprejem. Seitz je povedal, da
je pet let neprenehoma molil,
da bi prišli salezijanci. »Sedaj
so prišli, jaz lahko mirno odi-
dem,« je dejal. V cerkvi je bil
velik križ in napis v vietnam-
ščini: »Ljubite drug drugega,
kakor sem vas jaz ljubil!« Si-
rote, 450 jih je bilo, so dobile
salezijance.
MAJCEN SE
SPOMINJA
Ko sem se prvi večer od-
pravil spat, sem pustil vrata
odprta, da bi prišlo v sobo
vsaj malo zraka. Čeprav sem
bil vajen golih desk namesto
postelje, nisem mogel zati-
sniti očesa. Ulegel sem se
na tla, pa je bilo vse polno
mravelj. Ko sem se spravil
nazaj na posteljo, zapojejo v
bližini mitraljezi, pokajo to-
povi; zdelo se mi je, kot da
pod oknom. Pogledal sem
skozi okno, da bi videl, kje
je. Pride P. Vacher in mi reče:
»nobenega strahu, g. Maj-
cen, so tam in streljajo, sem
ne pridejo. Pojdite spat, ker
ste danes gotovo utrujeni.«
Pa nisem mogel zaspati, kar
naprej mi je hodilo po glavi
»tam so«, in sem dobro vedel,
kdo so tisti, ki so tam. Tako
sem pričakal jutro novega
dne v novem kraju. Vendar je
bila to samo prva noč in prvi
dan. Potem so bile take noči
in taki dnevi skoraj ves čas
v Vietnamu, vseh 22 let. Kaj
mora in more človek prestati,
da bi lahko delal dobro, kar
pa drugi sproti podirajo.
URADNI PREVZEM
USTANOVE
Zgodilo se je 19. oktobra
1952. Msgr. Seitz je hotel to
narediti zelo slovesno. Siroti-
šnico so očistili in vse uredili.
Po vseh sobah so namestili
slike Marije Pomočnice in sv.
Janeza Boska. Blagoslovili so
cerkev, v kateri je msgr. Seitz
pel pontifikalno mašo. Ob 16.
uri je bil sprejem za uradne
osebnosti, na katerem se
je zbralo veliko vsakršnega
ljudstva. Navzoč je bil tudi ci-
vilni guverner Severnega Vi-
etnama Phan van Binh. Igrala
je godba, nakar je sledila slo-
vesna otvoritev. Seitz je usta-
novo izročil salezijancem in
zaželel Božjega blagoslova.
Potem sem sprejemal goste;
vsi so izražali zadovoljstvo,
da so prišli salezijanci. Msgr.
Seitz je 31. oktobra odpoto-
val in pustil, da smo salezi-
janci samostojno splavali.
20
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
Ni cerkve brezkriža
Biti priča dogodkom, to je milost! Apostoli so bili
priče Jezusovih dejanj, bili so deležni njegovih
radostnih in bolečih dogodkov. Podobno se dogaja
vsakomur od nas v času zemeljskega potovanja.
TONE LIPAR
vodjaprojekta
izgradnjedbcmaribor
na Martinovo nedeljo smo
v župnijskem občestvu sv. Ja-
neza Boska v Mariboru doži-
veli milostni Božji dotik z da-
rom duhovnega poklica. Škof
dr. Peter Štumpf je v dvorani
Mestne četrti svoji nekdanji
veroučenki Karmen Košutar
podelil misijonski križ. Mno-
gi prijatelji in znanci, zlasti
pa farani so ji čestitali ob tej
odločitvi in ji zaželeli moči,
vztrajnosti in veselega priče-
vanja za Gospodovo dobroto
med afriškimi otroki.
Burni dogodki ob novem-
brskih protestih v Slomško-
vem mestu so bili gotovo
pravo nasprotje s programi
evropske prestolnice kulture.
Zaradi nakopičenih gospo-
darskih in socialnih težav,
splošnega nezadovoljstva in
premajhne odzivnosti vod-
stva Mestne občine je prišlo
do hudih obtožb in nasilja.
upamo, da bodo dogodki po-
magali k premisleku in bolj
odgovornemu ravnanju vseh
in vsakogar.
Ko smo septembra obha-
jali obletnico začetka gradnje
Don Boskovega centra, smo
v prihodnjo kapelo namestili
tudi velik križ z razpelom, ki
ga je pred dvema desetle-
tjema z gradbenega odpa-
da rešila neka gospa. nismo
pa vedeli, da bo ta križ tudi
znamenje težav, v katerih se
je znašlo gradbeno podjetje
Granit, ki je v novembru pri-
javilo stečaj. S pomočjo po-
dizvajalcev zdaj zaključuje še
nekatera gradbena dela na
MARIBOR
foto: M. Suhoveršnik
21
predelu mladinskega centra,
medtem ko bomo za nadalje-
vanje gradnje cerkve morali
najti drugo podjetje. Z nad-
škofom Marjanom sva ko-
mentirala nastale težave, da
nobena cerkev ni bila zgraje-
na brez križev in težav.
Koliko je narejenega?
Zgrajeno je okrog 80 %
objekta. na jugovzhodnem
delu (SMC) je potrebno nare-
diti še betonsko ploščo–stre-
ho, pri cerkvi pa polovico sten
ter nekaj stopnišč in ploščo–
streho ob cerkvi. Seveda nas
spomladi čaka tudi toplotna-
in hidroizolacija ravnih streh.
na zahvalno nedeljo smo
kljub tem nastalim razmeram
iskreno zapeli zahvalo Bogu,
da smo smeli in zmogli nare-
diti to, kar je narejeno, in da
se ni zgodila nobena nesreča.
Takoj za Bogom gre za-
hvala sobratom salezijancem,
drugim članom salezijan-
ske družine in dobrotnikom
za sleherno pomoč, ki ste jo
nudili pri dosedanji gradnji.
Brez vaše izdatne pomoči ne
bi mogli priti do te faze. Pri
drugih gradnjah v prejšnjih
letih smo uspeli izprositi tudi
kakšno pomoč v tujini, a v na-
šem primeru so za zdaj oblju-
be ostale le obljube. Zato se z
velikim zaupanjem obračamo
na vas, ki ste že mislili poma-
gati, pa tega še niste storili,
ali pa tudi na druge, do kate-
rih bo prišla ta naša prošnja.
Za praznično voščilo nam
je vsem lahko Božja beseda
3. adventne nedelje iz Pa-
vlovega pisma filipljanom:
Nič ne skrbite, ampak ob vsaki
priložnosti izražajte svoje želje
Bogu z molitvijo, prošnjo in za-
hvaljevanjem. In Božji mir bo
varoval vaša srca in vaše misli
v Kristusu Jezusu.
od 1. oktobra do 15. decem-
bra 2012 ste v sklad darovali
(nekateri tudi večkrat):
Mušič M., Zaselsnik J., Fučka
A., Dolinar F., Rihar H. F., Šterk
f. B., Bogovic I., Perovšek f.,
Fister T., Luketič Z., Zorko J.,
Knez D., Jeršin A., Durič, Osred-
kar F., Jakša A., Miklavčič M.,
Čuk M., Fras L., Hartman T.,
Ivanuša T., Karničnik T., Knehtl
P., Kramar L., Letnik I., Lopuh
H., Luketič N. M., Novak D.,
Obaha M., Obaha S., Petrač M.,
Polajžer N., Šeter M., Škrabl P.
I., Trobentar P., Žalik F., župni-
ja Lovrenc na Pohorju, župnija
Puščava, župnija Šentrupert in
nekateri neimenovani dobro-
tniki.
Bog povrni!
USTANOVA SKLAD
JANEZA BOSKA
rakovniška 6
1000 Ljubljana
Trr 2420 3901 0836 316
raiffeisen Banka
za gradnjo Don Boskovega cen-
tra Maribor s cerkvijo sv. Janeza
Boska
Hvaležno se spominjamo vseh
nekdanjih in sedanjih dobrotni-
kov. V župniji sv. Janeza Boska
darujemo vsako nedeljo za vas
sv. mašo in vas vključujemo v
dnevno molitev naše salezijan-
ske skupnosti.
Foto: DBC Maribor
Več o gradnji lahko najdete na
www.donbosko.si/maribor
22
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
NO
VIC
E
10 let Svetopisemskih uric
V spektru pastoralnih de-
javnosti hčera Marije Po-
močnice se je pred 10 leti
porajala biblična skupina
za najmlajše. Kaj hitro so jo
prevzeli še drugi in obogati-
la je širši slovenski cerkveni
prostor. S pomočjo priročnika
in seminarjev za voditelje to
obliko uvajanja otrok v prija-
teljstvo z Bogom prek Božje
besede izvajajo ne le sestre
salezijanke, ampak tudi mno-
gi drugi v raznih krajih po
Sloveniji. Svetopisemske uri-
ce so se porajale iz dobrega
poznavanja in bogatih izku-
šenj na področju predšolske
vzgoje s. Jožice Merlak, HMP.
Sama se začetkov takole spo-
minja: »29. oktobra 2012 je
minilo natanko deset let, od-
kar se je v vrtcu Lavra v Mur-
ski Soboti prvič zbrala skupi-
nica otrok za svetopisemske
urice. Žarečih oči in polni
pričakovanj so malce plašno
vstopali v sobo. Čez nekaj tre-
nutkov so se mala srčeca od-
prla skrivnosti Božje besede.
Biblična skupina za malčke
od 3. leta do vstopa v šolo
je zaživela. Začelo se je in se
ni več končalo. Otroci so bili
navdušeni, starši zadovoljni,
drugi pa vedno bolj radove-
dni, kaj počnemo. Marsikdo
me je začel posnemati, ker
je zaslutil dragocenost in
veličino preprostih srečanj
ob Svetem pismu. V paleti
slovenske pastorale je takrat
zasijala nova barva. Sveža, ži-
vahna in nežna obenem.«
Vrtec Lavra praznuje 20 let
6. oktobra 2012 smo se v
stolni cerkvi v Murski Soboti
zbrali k zahvalni sv. maši ob
20-letnici vrtca Lavra.
Kot velika vrtčevska druži-
na smo se zahvalili Gospodu
za vse milosti, ki nam jih je v
teh letih tako radodarno delil.
Vrtec Lavra se je začel 7. sep-
tembra 1992, ko je babica Tre-
zika pripeljala svojo vnukinjo
Saro sestram v varstvo. Go-
spod je dal svoj blagoslov in
ta nova pastoralna dejavnost
sester hčera Marije Pomočnice
se je hitro razširila. S podpo-
ro duhovnikov in župnijskega
občestva je vrtec sedaj ponos
in skrb celotne župnije.
na praznovanju smo bili
poleg sedanjih in nekdanjih
gojencev veseli tudi naše in-
špektorice s. Damjane Tramte
in s. Jožice Merlak, ki sta kot
ravnateljici več let vodili vr-
tec. Prav njima so se nekdanji
gojenci najbolj prisrčno za-
hvalili. Sedanje vodstvo se je
zahvalilo tudi gospe Kristini
Šooš, ki je veliko prispevala
za pravno ureditev vrtca. Tudi
s strani vzgojiteljic je »nasta-
la« zahvala v obliki sonca.
Jezus, ki sprejema in bla-
goslavlja male, kot so lepo
prikazali nekdanji gojenci
v prizorčku in pesmi, naj še
naprej bdi nad vsemi, ki so
kakorkoli povezani z vrtcem
Lavra. s. Simona
kjer se je strogo verski obred
spontano prelil v folklorno-
-ljudsko druženje. To so pri-
kazali v starodavnem plesu
Je angel Gospodov in s tem
povezali duhovno in svetno
plat prleškega človeka, kar
dandanes ni ne moderno ne
v navadi.
Odprtje 5. razstave jaslic
24 jaslic kiparke ane Ko-
renč, 27 jaslic slovenskih ro-
kodelcev in 28 jaslic iz vrtcev,
osnovnih šol, društev in zavo-
dov je zgolj statistika, za ka-
tero se skrivajo ure ustvarja-
nja, druženja in poglabljanja
v božično skrivnost.
V krajšem kulturno-du-
hovnem programu, 7. decem-
bra 2012, ki ga je vodil Ivan
Kuhar, se je predstavila go-
spa Ana Korenč. Poudarila je,
da advent ni veseli december,
temveč svetopisemski dogo-
dek Jezusovega prihoda na
svet, ki ga mora vsak, kdor se
z njim sreča, doživeti v srcu in
duši. razstavo je blagoslovil
generalni vikar soboške ško-
fije msgr. Franc Režonja. S
svetim Frančiškom je sprego-
voril o uboštvu jaslic, v katere
se je rodil Jezus, ki pa je s tem
prinesel globlje sporočilo za
človeštvo – odrešitev in več-
no veselje, ki ga izražajo vsa-
ke jaslice.
MURSKA SOBOTA
VERŽEJ
Leščečki so zaplesali ples
»Žegnanje Marijanišča«
Že šesto leto zapored Fol-
klorna skupina Leščeček iz
Veržeja pripravlja letni kon-
cert, ki v vedno preciznejših
plesih in petju ohranja in
žlahtni ljudsko izročilo. Leto-
šnji koncert je bil poseben še
zaradi nečesa: v svoj nastop
so vpletli tudi 100-letnico
Marijanišča.
Leščečki so v koncertu z
naslovom »1912« v besedi,
pesmi in plesu polni dvorani
Kulturnega doma prikazali
tedanjo setev in žetev, ob tem
zahvalo Bogu in skupno ra-
dostno druženje ter vasova-
nje mladih. Veselo je bilo tudi
ob blagoslovitvi Marijanišča,
ŽELIMLJE
Obiski od blizu in daleč
Medtem ko sta prva me-
seca novega šolskega leta na
Gimnaziji Želimlje minevala v
znamenju potovanj, so zadnje
dvomesečje koledarskega le-
ta zaznamovali obiski, tako
domači kot mednarodni.
V tednu po jesenskih poči-
tnicah sta David Bajda in Juan
Ignacio Molina dijakom na
delavnici in koncertu pred-
stavila argentinsko in latin-
23
skoameriško glasbo ter kultu-
ro, v naslednjem tednu so ob
obisku z japonskega velepo-
slaništva spoznavali japonski
jezik in tamkajšnjo kulturo,
teden dni zatem pa jih je obi-
skal še ameriški veleposlanik
v Sloveniji s soprogo.
Mnogo obiskov je bilo
povezanih tudi z novembr-
skim poklicnim maratonom,
na katerem so dijaki lahko iz
prve roke dobili informacije o
študijih in poklicih, ki jih za-
nimajo. Prav tako na šolskih
hodnikih že od novembra
gostuje nova razstava, njen
avtor, akademski slikar Jože
Trpin, pa nas je nagovoril ob
njenem odprtju.
V začetku decembra so
pevske in glasbene skupi-
ne gimnazije zopet razve-
selile z že tradicionalnim
Miklavževim koncertom, na
katerem so dijake presenetili
Miklavževi odposlanci. Dan
zatem pa je Miklavž obiskal
otroke zaposlenih.
Mojca Leskovec
Svetopisemske
urice
Ples Leščečkov
Odprtje razstave
Jožeta Trpina
Občinsko pri-
znanje ernestu
Pirnatu
20 let vrtca Lavra
SODRAŽICA
Mladi in salezijanke
sotrudnice
Letošnje leto smo se sale-
zijanke sotrudnice v Sodra-
žici skupaj z mladimi vese-
lile kar ob treh pomembnih
dogodkih: jubilejni oratorij
(15 let), županovo priznanje
dolgoletnemu animatorju in
voditelju ter izvedba medna-
rodnega projekta 72 ur pro-
stovoljnega dela.
Ernest Pirnat iz Sodraži-
ce, dolgoletni animator in
voditelj oratorija ter sedanji
koordinator MC Kresnička, že
15 let vztrajno deluje in tudi
napreduje pri različnih ani-
macijah za mlade za njihovo
koristno in dejavno preživlja-
nje prostega časa. Morda si je
24
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
NO
VIC
E
prav v teh »vodah« izbral tudi
svojo poklicno pot pedagoga.
V imenu vseh generacij vodi-
teljev, animatorjev in udele-
žencev sodraškega oratorija,
ki so se zvrstile v minulih 15
letih, mu za županovo prizna-
nje iz srca čestitamo in se mu
zahvaljujemo.
Med našo sodraško mladi-
no imamo zavzete in odgo-
vorne voditelje, animatorje in
prostovoljce različnih skupin,
na različnih področjih. Med
letošnjimi »krompirjevimi«
počitnicami se je izkazala po-
sebna skupina mladih, ki so
v okviru Mladinskega ceha s
podporo občine Sodražica,
osnovne šole in župnije So-
dražica odlično izpeljali akcijo
72 ur prostovoljnega dela –
ureditev župnijskega doma za
delovanje mladinskega centra.
Ob tej priložnosti bi rada
izrazila zahvalo tudi svojim
sodelavkam – salezijankam
sotrudnicam, ki uradno od
leta 1997 po svojih možno-
stih in zmožnostih na različne
načine v prid mladih in ljud-
skih slojev aktivno sodelujejo
v naši župniji in tudi zunaj nje.
Gotovo je to vaš dragoceni
prosti čas, ki bi ga lahko izko-
ristile za kakšno drugo delo,
za svoj počitek, v prid svojim
družinam …, pa ste zasluti-
le, da je sv. Janez Bosko tudi
vas izbral, da na poseben na-
čin sodelujete pri poslanstvu
Cerkve. Svojo vero živimo sre-
di sveta, v družini, službi, žu-
pniji, družbi in si prizadevamo
slediti apostolskemu načrtu
našega ustanovitelja sv. Jane-
za Boska. V združenju salezi-
jancev sotrudnikov najdemo
moč in podporo, da ostanemo
zveste Kristusu in vztrajne na
poti svetosti. Morda se nam
želi pridružiti tudi kdo od vas,
ki ste prebrali te vrstice. Lah-
ko nam pišete, nas poiščete
na spletu, nas obiščete … Do-
brodošli med nami!
Ljubica Košir
z molitvijo za vse mlade ter
druge sodelavce v njihovih
programih in skupinah.
V sobotnem dopoldan-
skem vsebinskem delu zbora
sta s. Majda Pangeršič in Mar-
ko Košnik predstavila osebno
duhovno spremljanje mla-
dih. V delu po skupinah smo
ugotavljali in si bili enotni,
da je osebno spremljanje za
mladega človeka izjemno po-
membno.
Po sprehodu do Blejskega
jezera je sledil popoldanski
del. najprej sta nas nagovori-
la inšpektorica sester HMP s.
Damjana Tramte in inšpektor
salezijancev Janez Potočnik.
Mladim sta izrazila svojo
zahvalo za vse, kar dobrega
delajo. Sledila je predstavi-
tev romanja relikvij sv. Janeza
Boska v maju 2013, spodbuda
k sodelovanju ter nato delo
po skupinah. Mladi so s tem
aktivno razmišljali o projek-
tih, dogodkih, ki bi jih lahko
pripravili v krajih, ki jih bo
obiskal don Bosko.
Zbor SMG smo zaključili s
skupno sveto mašo, pri kateri
smo prosili blagoslova za ce-
lotno SMG, za dobro pripravo
na romanje relikvij ter za vse
udeležence, da bi to veselje
ponesli v svoje skupine.
TRSTENIK
V znamenju prostovoljcev
V skupnosti na Trsteniku
so nam salezijanci v hiši, kjer
sprejemajo skupine, toplo za-
kurili krušno peč ter pripravi-
li vse, da smo se med prvim
adventnim vikendom prijetno
počutili v sicer zasneženi go-
renjski vasici.
Zbralo se nas je dvajset
VIDeS prostovoljcev, ki bomo
v poletju 2013 opravljali pro-
stovoljno delo v Braziliji in na
svetovnem srečanju mladine
zastopali tudi barve salezijan-
skega mladinskega gibanja.
Med seboj smo tkali vezi, ki
temeljijo na don Bosku, Mariji
Dominiki, veri, ljubeznivosti in
razumu, hkrati pa se izražajo
tudi preko Videsove metodo-
logije, ki temelji na formaciji
in povezuje teorijo in prakso.
V nedeljo smo sodelovali
pri župnijski maši ter se ob
koncu zahvalili salezijanski
skupnosti, na pokopališču pa
se na grobu, kjer počivajo šte-
vilni misijonarji, izročili tudi
njihovi priprošnji.
s. Metka Kastelic
LYON, FRANCIJA
Evropsko srečanje
salezijanskega mladinskega
gibanja
Tretji vikend v novembru,
od 16. do 18. novembra 2012,
je v Lyonu v Franciji poteka-
lo osmo evropsko srečanje
salezijanskega mladinskega
gibanja (SMG).
Slovenijo so zastopale s.
Majda Pangeršič, Mateja Ra-
kovec in Blažka Merkac. Njim
sta se pridružili še predstav-
nici iz Hrvaške.
Prvi večer je bil namenjen
spoznavanju in predstavitvi
BLED
Zbor salezijanskega
mladinskega gibanja
Med 9. in 10. novembrom
je na Bledu potekal letni zbor
salezijanskega mladinskega
gibanja (SMG). Ponovno so se
zbrali tisti, ki se navdušujejo
ob sv. Janezu Bosku in sv. Ma-
riji Dominiki Mazzarello.
ekipa, ki je pripravljala
zbor SMG, je ustvarila prije-
tno ozračje že v petek zvečer.
Udeleženci so se razdelili v
skupine in po različnih ak-
tivnostih spoznavali salezi-
jansko mladinsko gibanje v
Sloveniji, življenje don Boska
in Marije Dominke, se preiz-
kusili v petju, različnih spre-
tnostih. Večer se je zaključil z
molitvijo pred najsvetejšim
25
programa ter ogledu filma o
sv. Mariji Dominiki Mazzarello.
naslednjega dne je nekaj dej-
stev in spodbud o sv. Mariji D.
Mazzarello predstavila s. runi-
ta iz rima. V delu po skupinah
so mladi skupaj s sestrami in
salezijanci razmišljali o življe-
nju sv. Marije D. Mazzarello,
kaj jih pri njej nagovarja, kaj iz
njenega življenja naj bi mladi
prenesli v svoje življenje in s
tem okrepili salezijansko mla-
dinsko duhovnost ter kako bi z
njeno pomočjo poglobili sale-
zijansko karizmo.
Letošnje leto je svoje delo
zaključila dosedanja koordi-
nacijska ekipa, zato so bile
tudi volitve. V tej ekipi je sedaj
tudi naša s. Majda Pangeršič.
Udeleženci evropskega
srečanja so se udeležili sve-
te maše, ki jo je daroval sa-
lezijanski škof Luc Van Loy.
Dovolj časa so imeli tudi za
osebno molitev in srečanje s
sv. Janezom Boskom, prav te-
daj so namreč romale relikvi-
je sv. Janeza Boska po franciji.
Prostovoljci
Vides
Letni zbor
salezijanskega
mladinskega
gibanja
animatorji
SMC Rakovnik
Tadeja Mesojedec
odhaja v
Kambodžo
Advent v Celju
RADEČE
Ko Gospod zamenja
vozovnico
V župniji sv. Petra v Rade-
čah smo na drugo adventno
nedeljo pri nedeljskem bogo-
služju slišali preroka Baruha:
»Vstani Jeruzalem, stopi na vi-
šavo in se ozri proti vzhodu«!
Tadeja Mesojedec, ki prihaja iz
omenjene župnije in je sode-
lavka Mladinskega ceha, se je
po različnih znamenjih moč-
no zagledala proti vzhodu.
Že pred pol leta je načrtovala
daljše potovanje po Vietnamu,
se nanj pripravljala in spozna-
vala kulturo azijskega člove-
ka. Letalska vozovnica je bila
kupljena, čakala je le še vizo,
medtem pa pridno opravljala
svoje službene obveznosti na
Mladinskem Cehu, uspešno vo-
dila Projekt 72 ur in pomagala
otrokom v azilnem domu.
26
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
NO
VIC
E
Istega dne, ko je prejela
vizo, je med obvestili prebrala
prošnjo slovenske misijonarke
s. Ljudmile Anžič, ki je iskala
učiteljico angleškega jezika v
Kambodži. To je bil zelo osebni
nagovor, ki se mu ni mogla iz-
neveriti, je dejala Tadeja, med-
tem, ko je skušala utemeljiti
to posebno Božje povabilo.
»Verjamem, da lahko s svojo
vero in sposobnostmi naredim
v Kambodži veliko za dekleta.
Hkrati pa vem, da bom od te
izkušnje pridobila še veliko
več. Rada bi razmislila o svojih
vrednotah in željah za priho-
dnost, poglobila svojo vero«.
Tako je Gospod turistično
karto spremenil v misijonsko
in Tadeja bo v Phnom Penhu
v Don Boskovem centru med
otroki in mladino prinašalka
ne le znanja, temveč pred-
vsem upanja, miru in veselja.
V župniji sv. Petra v Rade-
čah ji je s. Damjana Tramte ob
navzočnosti s. Metke Kastelic,
ki jo je pripravljala na po-
slanstvo, podelila misijonsko
znamenje: Marijino svetinji-
co. Okrepljena z molitvami in
podporo družine, prijateljev,
sodelavcev Mladinskega ceha
in župljanov bo Tadeja na
vzhodu znamenje Boga, ki pri-
haja in se sklanja k vsem lju-
dem, ne glede na narodnost,
kulturo, veroizpoved. Želimo ji
Marijinega varstva in Božjega
blagoslova. s. Metka Kastelic
V mesecu septembru smo
na sončno soboto organizirali
turnir v futsalu in ulični košar-
ki. Na igriščih se je zbralo kar
nekaj navdušencev, ki so se
pomerili v natančnosti strelja-
nja na gol in zadevanja košev.
na prvo soboto v mesecu
oktobru pa smo v SMC Celje
organizirali drugi skate kon-
test. Videli smo nekaj lepih
in uspelih skate trikov, izostal
pa ni tudi kakšen padec, a
smo tekmovanje srečno brez
poškodb pripeljali do konca.
Že naslednji konec tedna
je sledila skupna prireditev
»Hudija je zakon – petič«.
Pripravile so jo vse enote, ki
delujejo pod streho Don Bo-
skovega centra Celje (župnija,
SMC, PUM in vrtec Danijelov
levček). Prireditev je kulturno-
-športnega značaja in združu-
je vse generacije. Poleg športa
so se mladi lahko preizkusili v
ustvarjalnih delavnicah.
PAVEL DOMITRICA
1952–2012
V nedeljo, 14. oktobra 2012,
smo se na pokopališču v Iža-
kovcih, župnija Beltinci, poslo-
vili od diplomiranega pravni-
ka Pavla Domitrice. Pogrebni
obred je skupaj z domačim žu-
pnikom Alojzom Benkovičem
in duhovniki dr. Frančekom
Maršičem, Andrejem Baliga-
čem, Martinom Vöröšem, Vi-
lijem Hribrenikom opravil
salezijanski inšpektor Janez
Potočnik. Mašo zadušnico so
zjutraj darovali v župnijski
cerkvi v Beltincih, še prej pa v
Ljubljani, v cerkvi na Kodelje-
vem, kamor je Pavel tako rad
zahajal.
RAJNI
anzeljc Marija, Loški Potok
Geržina Karla, Sevnica
Hren Nežka, Ribnica
Jamnik Marija, Šentjanž
Koželj Cilka, Smlednik
Levar Jožefa, Bočna
Novak Tončka, Vransko
novšak Matija, Boštanj
Poljanšek Ciril, Kamnik
Puhan Kristina, Bogojina
Sinkovič Francka, Boštanj
Šketa Albin, Braslovče
Šolar Marica, Zg. Besnica
Tavčar Vida, Ljubljana
Tominšek Ludvik, Bočna
naročniki Sal. vestnika,
člani mašne zveze in
molivci za duh. poklice
CELJE
Jesensko dogajanje
V Celju so dejavnosti zelo
raznovrstne, namenjene različ-
nim skupinam ali posamezni-
kom. Tokrat nekaj dogodkov iz
jesenskih mesecev leta 2012.
na Slomškovo nedeljo, ko
v naši župniji obhajamo že-
gnanje, je slovesnost vodil
letošnji novomašnik Gašper
Otrin. Pri slavju so sodelovali
otroci iz vrtca, pevski zbori in
celotno župnijsko občestvo.
RAKOVNIK
Romanje in izlet animatorjev
Med jesenskimi počitnica-
mi od 28. do 31. oktobra smo
animatorji SMC Rakovnik od-
šli na romanje in animatorski
izlet v Medžugorje in druga
mesta po Bosni in Hrvaški.
Pri uvodni maši na rakov-
niku smo prejeli blagoslov in
se nato odpeljali proti Pli-
tvičkim jezerom. Ob prihodu
v Medžugorje smo se najprej
ustavili v Podbrdu, kjer se je
Marija prikazovala šestim
pastirčkom, nato smo vstopi-
li v cerkev. V torek smo molili
križev pot na Križevcu in ob-
hajali sveto mašo v Majčjem
selu. Popoldan pa smo preži-
veli v Dubrovniku, kjer smo si
ogledali staro mestno jedro.
Čas smo imeli še za ogled
Mostarja in Sarajeva, zanimiv
pa je bil tudi postanek v Ja-
blanici. Po sarajevskih čevap-
čičih nas je pot vodila proti
domu.
27
lostni smo ob slovesu, še bolj
pa čutimo dolžnost, da izreče-
mo besedo zahvale: Bogu hva-
la, ker smo smeli biti tako dol-
go povezani z njo in prejemati
sadove njenega dobrega srca.
Rodila se je pred več kot 91
leti v prijazni vasici Zajasov-
nik v preprosti, a globoko ver-
ni družini. Ob zgledu in vzgoji
svetniških staršev je skupaj s
sestrami in brati že v ranem
otroštvu doživljala srečo pri-
jateljstva z Bogom in otroške-
ga zaupanja v nebeško mater
Marijo. Čeprav je v mladih letih
čutila trdoto razmer takratne-
ga časa, je bilo njeno otroštvo
polno lepih duhovnih doživetij.
Bog je ni poklical k telesnemu
materinstvu, bogato pa jo je
obdaril z materinsko ljube-
znijo, ki jo je brez računanja
razdajala svojim domačim in
vsem, s katerimi je delila na-
pore zemeljskega romanja.
Pomemben mejnik v njenem
življenju je bilo leto 1967. Od-
zvala se je prošnji takratnega
predstojnika slovenskih salezi-
jancev in družinskega prijatelja
g. Jurčaka in prišla za gospodi-
njo v župnišče na Rudniku na
obrobju Ljubljane. novakova
družina je bila že dolgo prija-
teljsko povezana s salezijanci.
njena teta francka je našla
svoj dom v bližini Rakovnika.
Vsi so radi romali k rakovni-
ški Mariji in po svojih močeh
velikodušno podpirali salezi-
jansko poslanstvo. Tončka se
je zavedala, da je njeno delo
veliko več kot sredstvo za la-
stno preživetje. Čutila je, da je
vključena v poslanstvo Cerkve.
V več kot tridesetih letih se je
v župnišču na Rudniku zvrstilo
veliko duhovnikov. Vsakega je
sprejela z odprtostjo in mu nu-
dila vso potrebno oskrbo, da je
lahko opravljal svoje poslan-
stvo, pri katerem je bila tako
udeležena tudi ona. Duhovni-
ki in župljani smo občudovali
njeno zrelost, razsodnost in
modrost. Zato je bila spoštova-
na in cenjena.
Pavel Domitrica se je rodil
29. 6. 1952 kot šesti otrok oče-
tu Štefanu in mami Katarini v
Ižakovcih. Po osnovni šoli se
je odločil za salezijance. Tako
je bil leta 1967 dijak prve ge-
neracije srednješolcev Srednje
verske šole v Želimljem, kjer je
danes Gimnazija Želimlje. Po
dveh letih šole in letu novici-
ata je prejel redovno obleko
in izpovedal zaobljube. a po
uspešno končani maturi se je
odločil za študij prava, ga kon-
čal in za dober uspeh prejel
Prešernovo nagrado.
Kot mladi pravnik je dobil
prvo službo na Inštitutu Jožef
Stefan v Ljubljani. Po dobrem
desetletju bivanja zdoma si je
zaželel vrnitve domov v pokra-
jino ob Muri. Kot pravnik se je
zaposlil v Pomurki Internacio-
nal in pozneje še v KZ Križevci.
Tu je spoznal zdravnico Vesno.
Poročila sta se, si ustvarila dom
in iz te ljubezni sta se jima ro-
dila sinova Sašo in Marko.
Za kratek čas se je mla-
da družina preselila v Vesnin
rojstni kraj Beograd. Pavel se
je tam zaposlil v slovenskem
potovalnem podjetju Integral
iz Ljubljane. Ob osamosvojitvi
Slovenije se je družina vrnila
v Slovenijo. Pavel je dobil za-
poslitev v pravni službi sloven-
skega parlamenta v Ljubljani.
V Ljubljani se je spet zbližal
s salezijanci in bivšimi salezi-
janskimi gojenci. Sad tega tru-
da je bila ustanovitev Društva
don Bosko tj. združenja bivših
gojencev in gojenk. Pavel je bil
eden glavnih ustanovnih čla-
nov, njegov drugi predsednik,
zadnji čas pa je opravljal služ-
bo zakladnika. Kot predsednik
je vložil veliko truda v projekt,
da smo tudi bivši gojenci slo-
vesno praznovali 40-letnico
želimeljske Srednje verske šole.
Po naravi vesel in nasmejan
je bil dobrodošel družabnik.
Na igrišču, na dvorišču, stezi
ali kjer koli v njegovi družbi je
bilo polno njegovega glasu in
smeha. Don Bosko ga je zazna-
moval, da se je znal veseliti ži-
vljenja. Pavel je bil hvaležen in
ponosen na svoja leta pri sale-
zijancih. navdušeno je govoril
o salezijancih in njihovi kariz-
mi, se veselil njihovih uspehov.
Bolelo ga je, če je videl, da se
kdo od bivših gojencev ne želi
družiti z nekdanjimi so-gojenci.
Pavel je bil človek dobrega
in čutečega srca. Znal je pri-
sluhniti ljudem. Kot pravnik je
v vseh službah želel predvsem
pomagati človeku – tudi tam,
kjer se je zdelo, da so ovire
nepremostljive. njegova velika
zasluga je bila, da so se mno-
gim prištela leta redovnih za-
obljub v pokojninsko dobo.
Pavel, želimo ti, da bi ti bil
dobri Bog usmiljen sodnik in
bogat plačnik.
Štefan Škafar
predsednik Društva don Bosko
TONČKA NOVAK
1921–2012
»Smrt je žalitev ljubezni« je
zapisal mislec, teolog Johanes
Brantschen. Zato nas vsaka
smrt, posebej smrt bližnjega,
boli in žalosti. Tudi smrt No-
vakove Tončke, čeprav se je
poslovila v visoki starosti, je
prizadela domače in vse, ki
smo jo poznali in doživljali vso
iskrenost njene dobrote. Med
temi smo tudi mnogi salezijan-
ski duhovniki in vsa salezijan-
ska skupnost v Sloveniji. njeno
smrt doživljamo kot slovo od
ožjega družinskega člana. Ža-
28
SALEZIJANSKI
VESTNIK
JANuAr–fEbruAr
Moč za svoje življenjsko da-
rovanje je črpala v vztrajni mo-
litvi in globokem zakramental-
nem življenju. Vesela je bila,
ker je bila lahko vsak dan pri
daritvi sv. maše. Bila je goreča
molivka za vse potrebe doma-
čih in Cerkve, še posebej pa za
duhovne poklice. Presrečna je
bila, ker se je Bog ozrl z darom
duhovnega poklica tudi na no-
vakovo družino in je nečakinja
Irena odgovorila na Božji klic v
skupnosti hčera Marije Pomoč-
nice.
Po desetletjih zvestega slu-
ženja so ji začele pešati moči.
nov dom je našla pri sestri.
Tu je preživljala jesen življe-
nja in v veri pričakovala tisto
»najlepše«, kar je Bog pripravil
vsem, ki ga ljubijo. V nedeljo,
17. novembra, na dan Jezuso-
vega vstajenja, se je zastor od-
grnil.
V imenu številnih salezijan-
cev, ki smo bili deležni njene
skrbne dobrote, in vse sale-
zijanske skupnosti, pa tudi v
imenu rudniških župljanov,
izrekam pokojni Tončki iskre-
no zahvalo. Prepričan sem, da
bo tudi v nebesih ostala naša
sodelavka in izprosila novih
sodelavcev, ki bodo pripravlje-
ni kot ona stopiti v službo po-
slanstva Cerkve.
Anton Košir
pošljite do
10. februarja 2013
1. nagrada: vikend paket
za eno osebo – bivanje
v penzionu Mavrica,
Salezijanski zavod Veržej.
2. nagrada: knjiga
Karmen Jenič:
Koliko je ura.
3. nagrada: knjiga Toneta
Ciglarja: andrej Majcen -
vietnamski don Bosko.
4. nagrada: knjiga
Terezija Bosca:
Za vas živim.
5. nagrada: rakovniška
knjižica T. Ciglarja:
Pričevalec dobrote –
andrej Majcen.
Rešitev križanke SV
6/2012
Jože BREČKO
salezijanec, župnik
v Šentrupertu na
Dolenjskem
geslo križanke
MAŠNA ZVEZA
Dragi člani mašne zveze. Hvala vsem, ki mesec za mesecem darujete po namenu MZ in na
ta način pomagate pri vzdrževanju in poslanstvu rakovniškega svetišča Marija Pomočnice.
Na ta način ste trajno včlanjeni v duhovno zgradbo Marijinega svetišča. Vaš dar ni samo
materialni, ampak pomeni trajen duhovni spomin in molitev. Salezijanska skupnost s hvale-
žnostjo vsako soboto ob 7. zjutraj daruje sveto mašo za žive in rajne člane mašne zveze in
kliče nad vas in vašo drage blagoslov Marije Pomočnice.
K vpisu ste vabljeni tudi novi člani. MZ je duhovno združenje dobrotnikov romarskega
svetišča Marije Pomočnice na Rakovniku. Član MZ lahko postane vsak, ki nameni dar za cer-
kev Marije Pomočnice. O višini daru odloča vsak sam (npr. v višini daru za sv. mašo). Vsakega,
ki zaprosi za vpis – dovolj je izraziti interes po pošti ali izpolniti prijavnico – vpišemo v Knji-
go članov mašne zveze na Rakovniku. Vpisani prejme tudi izkaznico z vpisno številko. Vpis je
lahko tudi anonimen. S smrtjo članstvo ne preneha. Še več. Vanj je mogoče vpisati tudi rajne.
Člani mašne zveze imajo zagotovilo, da se bo zanje trajno molilo in darovalo svete maše,
tudi če se jih drugi morda ne bodo več spominjali.
Naj nas še naprej spodbuja misel, ki jo je izgovoril salezijanski kardinal Cagliero ob po-
svetitvi Cerkve 8. septembra 1924: »Slovenci ste Marijin narod. Dokler boste Marijo tako častili,
se vam ni treba ničesar bati. Marija bo varovala svoje ljudstvo!« Naj vas varuje Marija Pomočnica!
Marko Košnik, ravnatelj na Rakovniku
29
SESTAVILA
MATEJA
TEŽKO
KLADIVO NADSTROPJE
NEMŠKI
SLIKAR
ROBERT
ČEBELJI
PANJ
(STAR.)
SALEZI-
JANSKI
VESTNIK
NIVO,
RAVNINA,
RAVAN
EDINI
OTROK
VOZILO S
KONJSKO
VPREGO
VULKANSKI
VRH V
TANZANIJI
REKLO, PREGOVOR
KORALNI
OTOK
ADOLF
(KRAJŠE)
NOJU PODO-
BEN PTIČ
CARJEV SIN
DRUGO IME
ZA RUDNIK
JEDILNI LIST
VRSTA
BRENKALA
SALEZI-
JANSKI
VESTNIK
CESTA ALI
PROGA V
SKALI
NEVESTINO
PREMOŽENJE
SL. ZBORO-
VODJA EGON
SKUPNO ŠT. IZ-
VODOV REVIJE
GLOBOKA
NEZAVEST
DELOVNI
POLET, ELAN,
ZANOS
KRALJ
IRENA
PREDJAMSKI VITEZ
KEM. ELE-
MENT KALCIJ
2. IN 1. ČRKA
ABECEDE
PRISTANIŠČE
V ITALIJI
ABRAHA-
MOVA ŽENA
PRIČA PRI
BIRMI
PROVINCA IN
MESTO NA
KITAJSKEM
NAJVIŠJA
KARTA REKA V
FRANCIJI
KRATICA ZA
ELEKTRO-
KARDIO-
GRAM
NEKD. MESTO
V PALESTINI
PLESNI
KORAK
RAZRED,
STOPNJA
KAKOVOSTI
DUMASOV
MUŠKETIR
REKA V VZH.
ANGLIJI
SALEZI-
JANSKI
VESTNIK
MOŠKO IME
(TONE)
POLITIČNO
ZATOČIŠČE
SLAVKO AVSENIK PIJAČA ST.
SLOVANOV
KATARINA
JUVANČIČ
NIANSA
MUSLI-
MANSKO
MOŠKO IME
SOLMIZA-
CIJSKI ZLOG
KOS DEBLA,
ČOK
EKSPLO-
ZIVNO TELO
salezijanske osebnosti NAGRADNA KRIŽANKA
nagrajenci prejšnje nagradne križanke
1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo
– bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski
zavod Veržej: Jana Rimc, Sevnica.
2. nagrada: knjiga Karmen Jenič: Koliko je
ura, Pripoved o življenju sv. Marije Domi-
nike Mazzarello: M. A. Limbek, Domžale.
3. nagrada: knjiga Toneta Ciglarja: Andrej
Majcen: Ilona Ršumovič, Bled.
4. nagrada: knjiga Terezija Bosca: Za vas
živim (življenjepis sv. Janeza Boska: Jan
Gole, Krmelj.
5. nagrada: rakovniška knjižica Toneta
Ciglarja: Pričevalec dobrote – Andrej Maj-
cen: Marinka Sitar, Polzela.
30
OBVESTILA
Ljubljana – Gornji trg
15.–17. februar: PiP (Pridi in poglej) pri HMP.
Srečanje za mlade, ki se vprašujejo o svoji življenjski
poklicanosti in želijo spoznati tudi redovni poklic.
1.–3. marec: Kuharski tečaj za mlade. Kuharske
spretnosti in medsebojno bogatenje.
Informacije in prijave: s. Metka Kastelic
Postne duhovne vaje
1. skupina: Bled, 22.–24. februar.
2. skupina: Cerknica, 1.–3. marec.
3. skupina: Pohorje, 15.–17. marec.
Informacije in prijave: Marko Košnik in Jože Vidic
Ljubljana Rakovnik
3. februar: Praznovanje SMG (salezijanskega
mladinskega gibanja) ob prazniku sv. Janeza Boska:
15.00: sv. maša, izročitev pisma vrhovnega predstojnika
mladim ob prazniku sv. J. Boska, druženje …
Šmarjeta pri Novem mestu
18.–20. februar: Duhovne počitnice za osnovnošolce.
Za osnovnošolce od 4. do 8. razreda, ki želijo v
družabnosti, igri, molitvi, delavnicah ... preživeti nekaj
počitniških dni.
Informacije in prijave: s. Angelca Vozelj
Oratorij
Pomladanska srečanja animatorjev v pripravi na
oratorij 2013 (predvsem v mesecu marcu).
Informacije: www.oratorij.net
»Uskovniška« maša – v Cerknici
12. januar, ob 14. uri: Maša za vse uskovniške
nostalgike in njene ljubitelje … Za stare in mlade … Za
nekdanje in sedanje …
Kaj te čaka? Sproščeno druženje, sveta maša na
uskovniški način, zanimivo predavanje, uskovniški
utrinek … Tisti, ki imate družine: pridite kar vsi! Za
otroke bo deloma pripravljen ločen program.
Prijave: uskovnica@gmail.com
Dodatne info: Blažka Merkac, Jože Vidic, Marko Košnik
Večeri DRG – duhovne ritmične glasbe
10. januar, 14. marec, 11. april, 9. maj. KDaJ: drugi
četrtek v mesecu ob 20.00. KJE: dvorana v gradu
raKOVnIK, Ljubljana. KaJ: predstavitev izvajalcev DrG,
pričevanja, molitev, razvijanje scene DRG, druženje
Informacije: Marko Košnik
Veržej
18.–19. februar: Duhovne vaje za ministrante
23.–24. februar: Pevski vikend za otroke
Informacije in prijave: Janez Krnc
Dan odprtih vrat v semeniščih in red. skupnostih
2. marec (sobota): v semeniščih in redovnih
skupnostih.
Rakovnik – Romarski shodi
27. januar: 15.00 – Praznik z romarskim shodom ob
prazniku sv. Janeza Boska.
24. februar: 15.00 – Pobožnost zadnje nedelje v
mesecu, salezijanska misijonska nedelja.
31. marec (velika noč): 15.00 – Pobožnost zadnje
nedelje v mesecu.
Želimlje – Dan odprtih vrat
19. januar (sobota). Dan odprtih vrat v Gimnaziji
Želimlje in Domu Janeza Boska.
Začetek ob 10.00, sklep s prireditvijo ob 12.00.
15. in 16. februar. Informativni dnevi za vpis v
Gimnazijo Želimlje in Dom Janeza Boska.
Informacije: www.zelimlje.si
Želimlje – Post 2013, duhovne vaje
1.–3. marec: za fante in dekleta 4.–7. razreda
8.–10. marec: za fante in dekleta 8.–9. razreda
15.–17. marec: za fante in dekleta 9. razreda in
srednješolce
Informacije in prijave: Klemen Balažič
Novo mesto – pri HMP
8.–10. marec: Duhovna priprava na veliko noč.
Razmišljanja, molitev, priprava velikonočnih jedi in
pogrinjkov za praznične dni pomagajo k duhovni
pripravi na veliko noč. Za mlade in odrasle.
Informacije in prijave: s. Angelca Vozelj
Klemen Balažič, Želimlje 46, 1291 Škofljica, tel.: 031/468.974, majcnov.dom@gmail.com
s. Martina Golavšek, Partizanska 6, 4260 Bled, tel. 04/57.41.075 ali 031/443.771; md.bled@gmail.com
Boštjan Jamnik, Don Boskov trg 1, 3000 Celje, tel.: 031/486.554, bostjan.jamnik@salve.si
Marko Košnik, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana, tel. 051/337.556, marko.kosnik@salve.si
Blažka Merkac, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana, tel. 031/556.239 smp@salve.si
s. Metka Kastelic, Gornji trg 21, 1000 Ljubljana; tel. 031/736 214, kastelic.metka@gmail.com
Jože Vidic, Tabor 29, 1380 Cerknica, tel.: 041/ 728.293
s. Angelca Vozelj, Smrečnikova 60, 8000 Novo mesto, tel. 07/384.4421 ali 031/405.200, angelca.vozelj@gmail.com
31
Gospod je moja luč in moja rešitev,
koga bi se moral bati?
Gospod je trdnjava mojega življenja,
pred kom bi moral trepetati?
Ps 27
Salezijanski vestnik
Rakovniška 6
1000 Ljubljana
tel.: 01/42.73.028
vestnik@sdb.si
Fo
to
: G
. V
al
ič
VSAK DRUGI MESEC
DON BOSKO
PRI TEBI DOMA!
Salezijanski vestnik podar-
jamo tistim, ki ga želijo. Leta
1877 ga je ustanovil sv. Ja-
nez Bosko, v slovenskem je-
ziku izhaja od leta 1904. Po
don Boskovi zamisli je SV
dar vsem (torej zastonj), ki s
simpatijo spremljajo salezi-
jansko delo med mladimi in
v misijonih. Hvaležni pa smo
za vsak dar, ki nam pomaga
pri kritju stroškov. Ponudite
ga svojim sorodnikom in pri-
jateljem. Takoj nam sporoči-
te spremembo naslova.
Ura
Do
n B
osk
ov
e r
eči
www.donbosko.si
Tik, tak, tik, tak, tak … nikoli ne bom izvede-
la, če sem v svojem življenju natančno kot kaka
švicarska ura merila čas ali pa so moji koleščki
dajali ritem srcu tega mladega duhovnika.
Spoznala sem ga na dan njegovega posve-
čenja. Bila sem najdragocenejše darilo. Bila sem
čudovita žepna ura tistega časa: iz ohišja ner-
javečega jekla na čvrsti verižici. Istega dne me
je položil v notranji žep svojega talarja. Pristala
sem blizu njegovega srca. Tu sem preživela svoj
čas in svoje življenje.
Tik, tak, tik, tak, tak … Z njim je bil vsak trenutek
Božji dar. Narekovala sem reden in neizprosen ri-
tem. Zaradi tega je vedno hitel in iznajdljivo skrbel
za svoje mlade, ki so kljub mladosti že preveč po-
znali bolečino in trpkost življenja.
Tik, tak, tik, tak, tak … Ko sem ga slišala govo-
riti z resnimi in težkimi ljudmi, sem vedela, da
me bo potegnil iz žepa in me pogledal. Ko pa
je bil z mladimi, je name kar pozabil. Večkrat je
med kako igro začel teči. Takrat sem izkoristila
njegovo vnemo in kljub pripeti verižici skočila iz
žepa, da bi se vsaj na skrivaj nagledala te mavri-
ce veselja, ki je vladalo v Oratoriju.
Tik, tak, tik, tak, tak … Prisostvovala sem tudi
najhujšemu dnevu njegovega življenja. Bilo je
poleti. Vročina je pritiskala in izčrpavala. Že ne-
kaj tednov sem ugotavljala, da utrip njegovega
srca ni reden. nenadoma se je zgrudil. Odnesli
so ga v sobo in položili na posteljo ter poklicali
zdravnika. Njegov srčni utrip je postajal vedno
bolj nepravilen in medel.
Tik, tak, tik, tak, tak … Dobro vem, kako po-
memben je močan in reden ritem za življenje.
Ko sem videla zdravnika žalostno zmajati z gla-
vo, duhovnika s svetim oljem in materine solze,
sem pomislila na najhujše. Oratorij je ovila tež-
ka megla stiske. Žarki veselja so poniknili. Mladi
so molili noč in dan.
Tik , tak, tik,tak, tak … Čez nekaj tednov je don
Boskovo srce le ujelo pravi ritem. Tudi sama sem
se uravnala. Ozdravel je in se vrnil med svoje
mlade. Tedaj je napravil slovesno obljubo: »Vsa-
ka minuta mojega življenja je za mlade.« Postala
sem tiha pričevalka njegove izpolnjene obljube.
Imela sem čast beležiti vsako minuto njegovega
čudovitega življenja za mlade.
José J. Gómez Palacios
